Odgovor ge. Vesni Mikolič, dekanji UP FHŠ, na okrožnico z naslovom »Pojasnilo o vzrokih in razsežnostih kadrovskih sprememb na UP FHŠ«, datirano 27.

julija 2010, prejeto prek elektronske pošte 3. 8. 2010 Vodstvo UP FHŠ – in glede na zadnje novice z UP tudi rektor (gl. rektorjevo obvestilo javnosti z dne 3. 8. 2010) – želi pravnim uzancam navkljub na univerzitetni inštituciji, ki jo za zdaj še držijo pokonci javna sredstva davkoplačevalcev, trmasto in brez demokratičnega dialoga z zaposlenimi vsiliti deregulacijske ukrepe, ki so po obsegu »revolucionarni« (zajemajo ok. četrtino zaposlenih, tj. 35 ljudi, na tak ali drugačen način). Vsa navidez racionalna pojasnila deregulacijskih ukrepov so odveč, saj gre za neposreden napad na demokratičnost in koherentnost javnega šolstva. Seveda pa so ti ukrepi tudi sestavni del širše neoliberalne šokterapije, ki jo v zadnjem letu doživlja Slovenija (pred tem pa je uničila univerze in druge institucije v Čilu, Boliviji, Argentini in drugod po svetu), in nevaren precendes v slovenskem univerzitetnem prostoru, ki ga, danes smo izvedeli (3. 8. 2010), podpirata tudi dekana FF UL in FF UM. Deregulacije in nedemokratični pretresi se torej obetajo tudi na teh dveh fakultetah, sicer bi vodstvi krepko premislili, preden bi stopili v bran tako drakonskim ukrepom. Žal smo tudi tu imeli prav, kakor tudi vemo, ne da bi nas na to morala opozarjati dekana FF UL in FF UM, da je deregulacija javnega šolstva seveda sistemska, da poteka na državni ravni. In prav njo s svojo servilno vdanostjo oblasti in s svojimi grobimi gestami v razmerju do visokošolskih asistentov/asistentk in učiteljev/učiteljic ter z vzajemno podporo zdaj afirmirajo trije dekani fakultet za družbene in humanistične vede v Sloveniji. Namesto komentarja na pisanje ge. Vesne Mikolič, zainteresiranim za realno stanje pošiljamo zgolj nekaj odstavkov pravnega mnenja g. Toneta Seliškarja (pravnika SVIZ RS) glede "ukrepov, ki bodo", kakor beremo v dekanjinem fabuliranju, "v najmanjši možni meri posegli" v delo na UP FHŠ in "omogočili nadaljnjo nemoteno in kakovostno izvedbo vseh študijskih programov" na UP FHŠ:
"Pogodba o zaposlitvi se praviloma sklepa za nedoločen čas, pogodba o zaposlitvi za določen čas pa je izjema. Zakon v 52. členu taksativno navaja razloge zaradi katerih se lahko sklene pogodba o zaposlitvi za določen čas. Omejitve ne veljajo le za manjše delodajalce, kar pa UP vsekakor ni. Zakon določa tudi posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Tako določa v 54. členu, da se v primeru, da je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena nezakonito, domneva da je pogodba sklenjena za nedoločen čas. Enako velja tudi v primeru, da delavec dela brez pogodbe o zaposlitvi, lahko tudi le en dan, ali če ostane na delu po preteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Pri tem ni potrebno, da sta oba pogoja izpolnjena kumulativno, temveč je dovolj, da je izpolnjen eden od obeh naštetih pogojev(glej tudi komentar ZDR GV založba let. 2008), prav tako pa ni bistveno ali gre za polni delovni čas ali za delovni čas krajši od polnega. V takem primeru lahko delavec od delodajalca zahteva spremembo pogodbe o zaposlitvi in spremembo trajanja delovnega razmerja v delovno razmerje za nedoločen čas. V primeru, da mu delodajalec ne ugodi pa ima možnost to svojo pravico uveljavljati pri pristojnem delovnem sodišču. V primeru nezakonito sklenjenih pogodb o zaposlitvi za določen čas zakon v 229. členu določa tudi globo in sicer tako za delodajalca, kot pravno osebo, kot tudi za odgovorno osebo delodajalca. Za delodajalca je tako določena globa v višini od 3.000,00€ do 20.000,00€, za odgovorno osebo pa v višini od 1.800,00€ do 8.000,00€.

Na SVIZ so trenutno štirje zahtevki za pregled in oceno upravičenosti transformacije pogodb o zaposlitvi za določen čas v pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. Zahtevke so podali Taja Kramberger, Sabina Žnidar Žagar, Tomaž Gregorc in Eva Brajkovič. [...] Moram vas [go. dekanko] opozoriti na morebitne posledice za UP v primeru, da ne bi izvedli zakonsko povsem utemeljene transformacije pogodb o zaposlitvi za določen čas v pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas in s tem posledično vloženih tožb s strani prizadetih ter s tem povezanimi sodnimi postopki. Kot verjetno veste postopki pred delovnimi sodišče trajajo določen čas. Sam ocenjujem, da bi v primeru morebitnih pritožb ene ali druge stranke na sodbe sodišč prve stopnje ter še morebitno vloženih revizij celoten postopek, do zaključka, trajal od 3-4 leta. V primeru, da se prizadeti v tem času ne bi na novo zaposlili in v primeru, da bi s svojimi zahtevki uspeli, bi vam to povzročilo precejšnjo finančno škodo. V tem primeru bi namreč morali navedenim za vso to obdobje izplačati plačo, prispevke in davek na izplačano plačo ter za vsa leta tudi regres, vse z zamudnimi obrestmi. Sam ocenjujem, da to pomeni mesečni strošek približno 8.000,00€ ali za 4 leta postopka strošek v višini od 350.000,00€ do 400.000,00€. V tem strošku pa niso vključeni stroški morebitnega odvetnika. Kot sem pa že omenil so vsaj v treh primerih zahtevki pravno povsem utemeljeni v enem pa je izid lahko vprašljiv."

Dismissi vos salutant! Koper, 3. avgust 2010