NOVICE torek, 3. avgust 2010, 08:51 Univerze na Primorskem ni potrebno reševati Izjava rektorja Univerze na Primorskem, prof. dr.

Rada Bohinca, ob razpravi o kadrovskih načrtih na UP Fakulteti za humanistične študije Koper Koper, 2. avgust 2010 S pozornostjo in z zaskrbljenostjo spremljam javno razpravo o načrtih za zmanjšanje obsega dela večinoma dopolnilno in delno zaposlenega pedagoškega osebja na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem. Posebnost začetnega razvojnega obdobja Fakultete za humanistične študije Koper je večje število zunanjih sodelavcev, to je takšnih, ki so sicer redno zaposleni na drugih ustanovah; bodisi zaradi velikega obsega izbirnih predmetov bodisi zaradi njihovega sodelovanja pri vzpostavljanju novih študijskih programov. Na izteku prvega desetletja delovanja je fakulteta postopno oblikovala lastno kadrovsko jedro, kar razumljivo vpliva na manjše potrebe po zunanjih sodelavcih. Pri načrtovanju prihodnjega študijskega leta se je upošteval tudi dokončen prehod na bolonjski študij, ki prinaša fakultetam občutno višje stroške od dosedanjih, in katerih pokritje pa država, žal, ne zagotavlja v polni meri. Kljub navedenemu je Fakulteta za humanistične študije Koper v študijskem letu 2010/2011 na vseh študijskih programih razpisala skupaj 40 izbirnih predmetov in študentom zagotovila širino izbirnosti. Pred sprejetjem ukrepov za učinkovitejšo organizacijo študijskega procesa na Fakulteti za humanistične študije Koper so bile predhodno izvedene različne analize in primerjave fakultete z ostalimi članicami Univerze na Primorskem (podatke navajamo v priloženem dokumentu) ter opravljeni večkratni in temeljiti razgovori vodstva in strokovnih služb UP s predstavniki študentov in vodstva fakultete. Z obžalovanjem ugotavljam, da se je razprava o napovedanih kadrovskih načrtih izognila soočanju stališč znotraj univerze in se odvija v medijskem prostoru, kar otežuje dialog kot enega temeljnih akademskih izhodišč pri izmenjavi mnenj. Potek razprave je sprožil pojave nestrpnosti in nespoštovanja ravni akademskega dialoga. Povezanosti akademske svobode z odgovornostjo, varovanju osebne integritete in medsebojnemu spoštovanju kolegov smo udeleženci razpravljanja v akademskem prostoru še posebej zavezani.

Pred desetletjem so se najprej z ustanovitvijo Fakultete za humanistične študije Koper in tri leta kasneje z ustanovitvijo Univerze na Primorskem uresničile težnje številnih generacij. Oblikovati želimo središče kritične misli, obenem pa tudi akademskega dialoga in sodelovanja, kar je posebna obveznost v prostoru, ki goji strpnost do različnih kultur. Razprava o kadrovskih načrtih Fakultete za humanistične študije ne sme omajati teh vrednot, kot tudi ne številnih razvojnih dosežkov fakultete v prvem desetletju, h katerim so prispevali tudi prav vsi sodelujoči v teh razpravah. Univerze na Primorskem ni potrebno nikomur reševati. V času iskanja novih družbenih soglasij pa zanesljivo potrebuje in bo branila odprt akademski prostor, ki spoštuje drugače misleče. Odzivi na aktualne razvojne naloge naše humanistične fakultete kažejo na vlogo in pomen, ki jo je v tem desetletju pridobila. Naša dolžnost je zato odpirati vprašanja na kritičen in obenem odgovoren način. Univerza na Primorskem ni niti statična, niti zaprta. Prav zato moramo biti sposobni obdržati občutljivo mejo med dostojanstvom drugega in pravico do kritičnega mnenja. Pozivi univerzitetnemu in fakultetnemu vodstvu, naj zagotovi zakonitost delovnopravnih postopkov, so trkanje na odprta vrata. Storili bomo vse, da se zavarujejo zakonsko določene pravice zaposlenih na univerzi. Prizadevali si bomo, da se morebitni spori iz razmerij z zaposlenimi rešijo na miren način in v strpnem akademskem dialogu. Seveda pa tudi pričakujemo od vseh, ki so ali želijo tudi v prihodnje biti zaposleni ali drugače sodelovati z Univerzo na Primorskem, da se, kot to določa zakon »vzdržijo ravnanj, ki univerzi kot delodajalcu in njenim interesom lahko materialno ali moralno škodujejo«. Tudi sicer vse sodelujoče pozivam k varovanju ugleda Fakultete za humanistične študije Koper, h kateremu so tudi sami prispevali, in h kulturnemu in demokratičnemu ter strpnemu dialogu. Obenem se želim zahvaliti dekanoma Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Filozofske fakultete Univerze v Mariboru in številnim drugim pripadnikom akademske skupnosti za podporo pri razvoju humanistike na naši univerzi.

Prof. dr. Rado Bohinc, rektor Univerze na Primorskem