Zapisnik 2. izredne seje Oddelka za antropologijo Datum: 2. julij 2010 Kraj: sejna soba FHŠ Koper Čas: 11:00 – 13.

30 Predlagan dnevni red: 1. kadrovska politika na Oddelku za antropologijo v študijskem letu 2010-2011, 2. predstojništvo Oddelka za antropologijo, 3. razno.

Prisotni na seji: doc. dr. Alenka Janko Spreizer, red. prof. Braco Rotar, asist. dr. Taja Kramberger, asist. Tomaž Gregorc, asist. Eva Brajkovič, Martin Krauser, Maja Kohek, Polona Jan, doc. dr. Mojca Terčelj (prisotna približno 10 minut, prišla na polovici seje) Odsotni: doc. dr. Ivan Šprajc, doc. dr. Irena Rožman, doc. dr. Karmen Medica, doc. dr. Helena Motoh, izr. prof. Lenart Škof, prof . dr. Rado Pišot Na začetku seje so prisotni ugotovili, da na podlagi dveh seznamov članov oddelka za antropologijo (enega pridobljenega v tajništvu fakultete, drugega pa je moč sestaviti na podlagi seznama vabljenih na sejo, ki ga je posredoval predstojnik dr. Škof), ni moč ugotoviti, koliko je dejanskih (polnopravnih) članov in članic oddelka, kar postavi pod vprašaj sklepčnost izredne seje, a tudi vseh dosedanjih sej oddelka, saj pravila, odkar so bila sprejeta, veljajo za vse. Alenka Janko Spreizer je poudarila, da je bila pobuda za sklic seje podana tako na Senatu UP FHŠ (24. 6. 2010), kar je Senat sprejel kot sklep, in ponovno predlagana na skupščini SVIZ UP FHŠ (28. 6. 2010). Pri obeh pobudah za sklic seje je bilo poudarjeno, da se to naredi čim prej, tj. v prvem tednu julija 2010, saj ljudje odhajajo na dopust. 1. začetni ugotovitveni sklep zbranih članov in članic oddelka: Obstruiranje izredne seje s strani predstojnika OA je de facto ustrezno duhu tega, zaradi česar so sodelavke in sodelavci OA sklicali izredno sejo, tj. da bi se pogovorili o samovoljnih akcijah in nesodelovanju predstojnika z več člani in članicami OA, pa tudi o tem, da bi sodelovanja na OA morala potekati kolikor toliko transparentno, kolegialno in nikakor ne z vsakim posebej na štiri oči. Drago Rotar je poudaril, da je potrebno uvodoma postaviti ugotovitev, da je seznam naslovnikov in naslovnic iz dekanata različen od seznama, pridobljenega v tajništvu UP FHŠ. Posledično je nemogoče ugotoviti, kdo so člani in članice OA, pove Alenka Janko Spreizer, namestnica predstojnika OA. Taja Kramberger prebere 17. člen »Pravil o organizaciji in delovanju Fakultete za humanistične študije« in poudari alineje, dodane leta 2009. Tudi na podlagi tega člena ni mogoče ugotoviti, kdo so člani/članice oddelka. Eva Brajkovič poudari, da na podlagi tega člena ravno tako ni mogoče ugotoviti, koliko članov/članic je potrebnih za sklepčnost, kar pomeni, da nobena seja ne more biti ne nesklepčna ne sklepčna. Martin Krauser ugotovi, da v okviru teh določil formalno oddelek ne obstaja, saj ni jasnih meril za določanje tega, kdo je član oddelka in kdo ne. Drago Rotar ugotovi, da na podlagi povedanega na UP FHŠ ni legitimen noben oddelek. 1

2. začetni ugotovitveni sklep zbranih članov in članic oddelka: Prisotni ugotavljajo, da po 17. členu »Pravil o organizaciji in delovanju Fakultete za humanistične študije« na UP FHŠ ni legitimen noben oddelek, kajti na tej fakulteti za oddelke ni mogoče decidirano ugotoviti število članov in članic posamičnega oddelka, ki je potrebno za sklepčnost sej. Prisotni in prisotne se strinjajo, da izredno sejo vseeno izpeljejo, saj je njena legitimnost potemtakem enaka legitimnosti vseh drugih sej OA in sej drugih oddelkov na UP FHŠ. 3. začetni ugotovitveni sklep zbranih članov in članic oddelka: Prisotni in prisotne ugotavljajo, da je po obeh dostopnih seznamih članov in članic OA sejo sklicala vsaj ena tretjina članov in članic, zato je izredna seja v teh okvirih (po 16. členu »Pravil …«) legitimna oz. ustreza praksi na UP FHŠ. Sklepčnosti pa zaradi omenjenega 17. člena ni moč ugotoviti. Prisotni soglasno sprejmejo predlagani dnevni red. Seja sledi: Ad. 1 Alenka Janko Spreizer uvodoma pove, da je bila izredna seja sklicana zato, ker kadrovska politika na OA ni bila transparentna, saj člani oddelka niso bili javno – na sejah oddelkov, kakor bi bilo za delo oddelka regularno – seznanjeni z nameni vodstva za naslednje študijsko leto. O sklepih so bili nekateri seznanjeni na štiri oči, tj. na individualnih sestankih, z drugimi – npr. z dvema asistentoma OA, pa tudi s Tajo Kramberger (dokler ni zahtevala sestanka z vodilnimi) in Dragom Rotarjem – se o tem nihče od vodstva ni pogovarjal. Drago Rotar odločno zavrača, da bo kot dolgoletni redni profesor opravljal tudi asistentsko delo vaj za asistentsko tarifo, prav tako v nobenem primeru ne bo dovolil, da mu kdorkoli za vaje podtakne kakega MR-ja. Vaje za zgodovinsko antropologijo lahko opravlja le strokovno usposobljen kader – to pa je Taja Kramberger, ki bo sicer z drugim študijskim letom docentka (postopek izvolitve v docentko je v sklepni fazi). Seja je sklicana, nadaljuje Alenka Janko Spreizer, na podlagi sklepa 19. seje Senata UP FHŠ (24. 6. 2010), kjer je bilo predstojniku OA in predstojniku Oddelka za zgodovino rečeno, naj skličeta sejo oddelka. Zahteva je bila ponovno predstavljena na skupščini SVIZ UP FHŠ 28. 6. 2010. Alenka Janko Spreizer poudari, da kot namestnica predstojnika v takšnem delovnem okolju, v sistemu, kjer se sprejemajo navidezne skupne odločitve med predstojnikom in namestnico, z nobeno od sprejetih odločitev, tj. da se vsem trem asistentom ne podaljša pogodbe, ni bila seznanjena. Ko so imeli sestanek ona, Mojca Terčelj, Lenart Škof in dekanja Vesna Mikolič, je bilo rečeno, da se zaradi varčevalnih ukrepov asistentoma Gregorcu in Brajkovič ne bo podaljšalo pogodbe za naslednje študijsko leto, hkrati pa je bilo rečeno, da se Taji Kramberger priskrbi 100% zaposlitev za prihodnje študijsko leto. Rečeno je bilo, da je ta sugestija prišla s strani Darka Darovca, prodekana za raziskovalno dejavnost in namestnika predstojnika Oddelka za zgodovino. Alenka Janko Spreizer se odločno distancira od ukrepov, ki jih je po tem dogovoru sprejelo vodstvo UP FHŠ in predstojnik OA. Pove še, da se je ona zavzemala prej za nasprotno možnost (tj., da se ne bi nikogar odpustilo, da to škodi oddelku ipd.), a je bila vedno zavrnjena. Besedo prevzame Drago Rotar in pove, da je potrebno jasno povedati, da se ne sme izenačevati varčevanja z odpuščanjem. Med tema dvema postopkoma ni nujne korelacije, 2

korelacija je ideološka in nedvomno interesno pogojena, treba je odkriti, kje je ta interes in kdo ga ima, doda Taja Kramberger. Rotar nadaljuje, da tudi iz »usmeritev« rektorja ni razvidna korelacija med varčevanjem in odpuščanjem, kar pomeni, da je tako branje »usmeritev« samovoljna interpretacija vodstva UP FHŠ. Martin Krauser doda, da so na FHŠ sprejeti ukrepi v neposrednem nasprotju z usmeritvami rektorata. 1. ugotovitveni sklep: Ne-podaljšanje pogodb, odpuščanje in prekinitve delovnega razmerja na UP FHŠ so plod samovoljnih interpretacij rektorjevih obvezujočih usmeritev (z dne 2. 6. 2010, datirano 4. 6. 2010, ter rektorjevega pojasnila k smernicam z dne 22. 6. 2010) in ni mogoče dokazati nasprotno. Med varčevanjem in ne-podaljšanjem pogodb, odpuščanji ali prekinitvami delovnega razmerja ni nobene nujne povezave, samovoljno in zagotovo ne brez prikritih namenov jo je vzpostavilo vodstvo UP FHŠ. Sklep je bil soglasno sprejet (8 glasov ZA). Taja Kramberger pove, da se ji zdi način izvedbe zadnjih »ukrepov« s strani predstojnika ne le nelegitimen in tak, ki postavlja sodelavke in sodelavce v nezavidljiv položaj, temveč jim jemlje tudi odgovornost za tisto, kar bi lahko legitimno izrazili na sejah, če bi bili s situacijo pravočasno seznanjeni. Ker do tega ni prišlo – kakor je denimo prišlo na Oddelku za geografijo (cf. izjavo predstojnice Valentine Brečko Grubar na Senatu UP FHŠ, 24. 6. 2010), kjer naj bi se sodelavci in sodelavke oddelka sestali in dogovorili, kako z različnimi solidarnostnimi in kolegialnimi gestami ohraniti ključne ljudi na oddelku –, saj je Lenart Škof vodil politiko na OA v odsotnosti konsenza s kolegi in kolegicami, brez dialoga s študenti in študentkami ter ne nazadnje brez vednosti namestnice predstojnika, je njegovo vodenje oddelka etično in strokovno vprašljivo in funkcionalno nesprejemljivo. Vsi prisotni so se strinjali, da bi morali zaradi izrednih razmer na oddelku, v katere je oddelek zašel pod predstojništvom Lenarta Škofa, na tem mestu izreči nezaupnico predstojniku OA. Drago Rotar pove, da je problem vodenja OA ta,  da je bil predstojnik oddelka ves čas transmisija idej, ki so nastajale drugje, tj. na sestankih predstojnikov in v neformalnih okoljih okrog dekanje. Komunikacija med predstojnikom in člani in članicami oddelka, kolikor je do nje sploh prišlo, je bila usmerjena zgolj v uveljavljanje teh zamisli;  da je predstojnik oddelka letos brez odpora pristal na kadrovsko uravnilovko po zamisli vodstva UP FHŠ, katerega del je tudi sam;  da nikoli ni bila izvedena vsebinska analiza dela na oddelku, ravno tako nismo na OA nikoli ugotavljali potreb in razvojnih načrtov znanstvenih disciplin OA. Taja Kramberger pove, da se je izpuščalo in sproti brisalo delo, ki so ga opravili počeli nekateri člani in članice oddelka – ne tisti, ki jih je predstojnik promoviral ali dajal kot zgled – za ta oddelek. Nikoli npr. ni bila omenjena ali kot zgled povezovanja pedagoškega in raziskovalnega dela na 1. stopnji predstavljena razstava afere Dreyfus, ki jo je Taja Kramberger pripravila skupaj s študentkami in študenti (doslej postavljena v Kopru 2x, v Trstu, letos bo gostovala v Mariboru), ne mednarodni simpozij Agence Universitaire de la Francophonie (»Histoire de l'oubli/Zgodovina pozabe«), ne projekti Alenke Janko Spreizer (projekt o vinu, projekt »Bridge«, projekt »Marina«), naposled tudi ne drugi raziskovalni projekti, v katerih smo sodelavci in sodelavke v zadnjih letih delovali. Raziskovalno delo sicer ni bilo vselej opravljeno v okviru UP FHŠ, je pa bilo kljub temu raziskovalno delo in v njem so sodelovali člani in članice OA, kar pomeni, da ga je treba upoštevati. Prav enako velja za delo članov in članic OA, pa tudi študentov in študentk, pri reviji Monitor ZSA 3

Ko je na eni izmed prejšnjih sej Lenart Škof poudaril, da bo potrebno prirejati več (mednarodnih) konferenc in aktivnosti v okviru oddelka, gre za izjavo, ki temelji na polresnici, saj je treba, da je takšno polresnico sploh mogoče trditi, določene konference in dejanja sodelavcev in sodelavk oddelka najprej zamolčati. Zamolčana je bila velika mednarodna konferenca univerzitetne frankofonije leta 2008 (že omenjena »Zgodovina pozabe«), kjer so sodelovali trije člani oddelka, ki je bila bržčas vsaj toliko pomembna kakor letošnja konferenca Lenarta Škofa, ki jo je sam postavil v ospredje, pove Taja Kramberger. Zamolčana je ostala tudi konferenca »Prihodnost neke znanosti«, ki jo je organiziral Tomaž Gregorc (OA) s Katjo Kolšek (KŠ), doda Tomaž Gregorc. Zamolčane stvari so pogoj, da se lahko predstojnik Škof hvali z nečim, kar naj bi izgledalo bolj pomembno kakor delo drugih, pove Taja Kramberger, in doda široko paleto zamolčanih aktivnosti, ki so nastale v sklopu Collegium Artiuma (poleg drugih 130 prireditev vsaj 5 znanstvenih srečanj; vsaj dve mednarodni). Braco Rotar predlaga, da se to prišteje v elemente za vsebinsko analizo in se taksativno našteje vse sistematično zamolčane dejavnosti oddelka za vsa leta, kar bo oddelek postavilo v popolnoma drugačno luč. Alenka Janko Spreizer doda še dejavnosti nekaterih članov OA v sklopu Meta humanistike. Vsi prisotni se strinjajo, da to pripravijo jeseni. Kje in kako bomo to predstavili javnosti, se bomo še odločili. Braco Rotar predlaga, da vsebinska pojasnila postanejo del ugotovitvenih sklepov, v obliki alinej ali v obliki opomb ter da se pojasnjevalne komentarje k ugotovitvenim sklepom sestavi naknadno, na podlagi zapisnika in vključi v obširnejše vsebinsko poročilo o preteklih dejavnostih OA. Prisotni so se s tem strinjali. 2. ugotovitveni sklep: Prisotni in prisotne izrekajo nezaupnico predstojniku OA Lenartu Škofu. Nezaupnico utemeljujejo z naslednjimi kršitvami: 1. Nezmožnost predstojnika, da bi OA povezal na način, v katerem bi se nosilci in nosilke heterogenih in divergentnih antropoloških vsebin prepoznali kot kohezivna in kolegijska celota, zmožna sodelovanja in skupnih akcij kljub epistemičnim in vsebinskim razlikam: a. Na oddelku v mandatu predstojnika Lenarta Škofa ni bilo nobenih kolegialnih vsebinskih posvetov, soočanj ali polemik, temveč je prihajalo le do uveljavljanja idej vodstva UP FHŠ na ravni OA. Predstojnik je pri tem deloval kot transmisija zamisli vodstva, ne pa kot samostojno misleči in suvereni vodja oddelka, torej ne kot nekdo, ki bi se znal od vodstva v nekaterih pomembnih točkah distancirati in ki bi zastopal vsebinske interese oddelka, skrbel za njegovo avtonomijo in naredil prostor za suvereno preučevanje znanstvenih disciplin oddelka. b. Za solidno kohezijo so nujno potrebna javna problematiziranja. Namesto javnih sej OA je pri predstojniku povsem prevladala strategija dogovarjanja po telefonu in na štiri oči z izbranimi člani/članicami oddelka. To za oddelek zagotovo ni bilo dobro, saj je predstojniku omogočalo nejasno delovanje, obenem pa predstojnik ni skrbel za »koordinacijo med člani ter članicami oddelka«, kar je predpisano za oddelke v 12. členu »Pravil o organizaciji in delovanju Fakultete za humanistične študije«. Ta strategija se je za OA izkazala kot destruktivna, saj smo po koncu mandata predstojnika priča domala popolni dezintegraciji oddelka. Ključna stebra na oddelku, zgodovinska in socialna antropologija, sta zaradi letošnjih samovoljnih odločitev predstojnika, da se znebi dveh asistentov, docentura asist. Taje Kramberger pa je tik pred 4

koncem, popolnoma oslabljena, kar – morda načrtno ali samo zaradi nesposobnosti predstojnika – vodi neposredno v dezintegracijo OA. c. Predstojnik je v prid OA deloval pragmatično in minimalistično, v času svojega mandata ni znal strateško definirati ne vsebinskega in ne organizacijskega razvojnega dela oddelka, ker ni skrbel za dobrobit in kohezijo oddelka. Na OA ni bilo nobene sinergične interakcije, nobenega pogovora o prihodnosti oddelka, zato je predstojnik vsaj objektivno odgovoren za razkroj oddelka, kar se najbolj kaže v načrtovanju kadra za naslednje študijsko leto. Ignoriral je interese znanstvenih disciplin na oddelku, saj v vseh letih njegovega predstojništva člani in članice OA niso bili pisno seznanjeni z vsebinsko analizo dela na oddelku. Za čas njegovega predstojništva ravno tako ni bila izvajana nobena razvojna strategija delovanja oddelka. Šesta alineja 12. člena (»Oddelek je odgovoren in skrbi zlasti za: […] strokovno utemeljeno ter racionalno načrtovanje novih delovnih mest in usposabljanje ustreznih kadrov«) »Pravil o organizaciji in delovanju Fakultete za humanistične študije« ni bila upoštevana, saj kadrovanje na OA za 2010/2011 ni bilo dogovorjeno na oddelku, temveč ga je predstojnik postuliral sam. Tudi sama aplikacija »smernic« rektorja je zaradi enakih razlogov dvomljiva. Enako velja za sedmo in osmo alinejo »Pravil o organizaciji in delovanju Fakultete za humanistične študije« (»načrtovanje študijskih odsotnosti svojih članov ter predlaganje pravočasnega nadomeščanja odsotnega člana oddelka v pedagoškem procesu«; »koordinacijo med člani oddelka« – gl. spodnjo točko 4 na tej strani). 2. Predstojnik je vseskozi ignoriral vključitev študentk in študentov v oblikovanje strateških ciljev OA, nazadnje tudi letošnjih usmeritev z dekanata, naj bodo v delo oddelka vključeni študenti in študentke. 3. Predstojnik je OA uporabil kot prehodni oddelek za kadriranje na drugem programu (Oddelku za filozofijo). To se najbolj kaže v tem, da so/bodo s 1. oktobrom 2010 prehodni člani in članice oddelka ostali zaposleni na UP FHŠ, tisti pa, ki so na OA »matični« in so dejansko vsebinsko in strateško razvijali antropološki oddelek, po novem kadrovskem načrtu niso več predvideni. Kot predstojnik bi moral skupaj s sodelavci in sodelavkami na OA načrtovati razvojno vizijo oddelka. 4. Predstojniku mandat poteče oktobra 2010. Ker je dotlej še zelo malo časa in ker menda Lenart Škof vrh tega še odhaja na študijsko bivanje zunaj Slovenije, smo prisotni začudeni in ogorčeni, da nas kot članov in članic OA, prvič, ni niti obvestil o svojem odhodu, in drugič, ni poskrbel, da se pravočasno iz srede sodelavk in sodelavcev izbere naslednjega predstojnika oz. predstojnico Oddelka za antropologijo. To skorajda ne moremo brati drugače kakor tako, da gre za načrtno ruiniranje OA na UP FHŠ. Sklep o nezaupnici je bil soglasno sprejet (8 glasov ZA). Tomaž Gregorc je k osmi alineji 12. člena, drugega odstavka »Pravil o organizaciji in delovanju Fakultete za humanistične študije«, kjer je zapisano: »načrtovanje študijskih obveznosti svojih članov ter predlaganje pravočasnega nadomeščanja odsotnega člana oddelka v pedagoškem procesu«, dodal, da kljub temu, da je Lenart Škof kot predstojnik in torej objektivni odgovorni za delovanje oddelka, bil pravočasno obveščen o izostanku (bolniški) Irene Rožman, v letošnjem študijskem letu ni poskrbel za nadomeščanje njenih 5

pedagoških obveznosti. Študentke in študenti so bili zato prikrajšani za glavnino predavanj (imeli so približno tri predavanja), kvaliteta pedagoškega procesa pri predmetu Uvod v etnologijo pa se je zaradi tega močno znižala. Martin Krauser kot predstavnik študentov (predsednik študentskega sveta UP FHŠ) pove, da je to prekršek, za katerega mora odgovarjati tudi dekanja, saj so študentke in študenti bili prikrajšani za predavanja, ki jim pripadajo po zakonu; predmeti so namreč akreditirani in bili ponujeni kot celota ob vpisu. Oddelek se je distanciral od sprejetja odgovornosti, saj s situacijo uradno ni bil seznanjen na nobeni od oddelčnih sej, kar pomeni, da jim predstojnik ni omogočil prevzetja odgovornosti. Taja Kramberger izpostavi problem poljubnega preimenovanja predmetov na UP FHŠ, saj očitno lahko kdorkoli, ki seveda nima večletnega vložka v neko področje (kar izkazuje z objavami, sodelovanju na raziskavah, kontinuiranem seminarskem, terenskem, arhivskem delu ipd.), prijavlja in/ali izvaja določen predmet. Poda primer predmeta »Filozofija zgodovine«, ki se je lani preimenoval v »Filozofija zgodovine z uvodom v marksizem« in naziv programa 1. stopnje »Filozofije«, ki se je preimenoval v »Sodobna kritična teorija in filozofija«, tu je še predmet 3. letnika filozofije, ki se je iz »Medkulturnosti in družbene teorije« preimenoval v »Refleksivna družbena znanost«, kar je celo del naslova knjige, ki sta jo uredila Taja Kramberger in Drago Rotar. Kdo je nosilec tega predmeta? Martin Krauser predlaga, da bi bilo to vprašanje potrebno zastaviti na Senatu UP FHŠ: kdo, ki ima več let izkušenj in vložkov v marksistično teorijo, bi lahko predaval o Marxu? Ravno tako je problematično ne-imenovanje nosilcev v knjižici za »Podiplomske študijske programe 2. in 3. stopnje« pri predmetu »Uvod v bourdieujevski instrumentarij za analizo družbe«, ki ga je na prošnjo Lenarta Škofa sestavila Taja Kramberger za 1. stopnjo filozofije (nosilec naj bi bil Drago Rotar; saj menda gre za ta predmet?), zdaj pa se pojavlja med notranje izbirnimi predmeti v 1. in 2. letniku KŠA. O tem novem »pojavu« sestavljalka predmeta nič ne ve, vrh tega, če nosilec ni naveden, obstaja možnost, da Bourdieuja ali kogarkoli/karkoli drugega predava kdorkoli. Braco Rotar v nadaljevanju postavi širši kontekst trenutnega dogajanja na fakulteti in sicer pove, da je celoten koncept koprske Fakultete za humanistične študije zgrešen. Namreč: fakulteta ima paleto interdisciplinarnih programov, disciplin pa nima več. Na univerzi so lahko matične zgolj discipline, medtem ko so interdisciplinarni programi akcidentalni, naključni, priložnostni itd. Ti (interdisciplinarni) programi so aplikativni in so podprti s strani države ter EU, država pa s tem, da jih potiska v ospredje, sistematično ruši osnove univerze, tj. temeljne discipline, kritičnega duha in temeljne raziskave, ki z večletnim trudom raziskovalcev in raziskovalk dajejo snov dobrim predavanjem. Glede na ugotovitve se prisotni/prisotne nismo mogli izogniti domnevi, da se želi OA ukiniti. Temu pa prisotni člani in prisotne članice OA odločno nasprotujemo! Ok. 11: 31: se pridruži Mojca Terčelj. Pove, da ni prejela vabila na sejo. Med drugim ni vedela za sejo tudi zato, ker je bila na dopustu, v času 2. izredne seje OA pa je bila prisotna zaradi izpitov in diplom. Prisotni ji na kratko obnovijo vsebino seje. Po seznanitvi, po približno 10 minutah, se opraviči in odide. Omeni še, da je na OA vseskozi precej stvari narobe in da nima ne želje ne volje, da bi sodelovala s prejšnjim in ne z novim vodstvom tega oddelka, saj ne ve, če bo sploh še tu zaposlena, ko se vrne s študijskega dopusta. Tomaž Gregorc je bil pro bono tajnik OA tri leta, v tem času pa si je delo delil z asist. Evo Brajkovič. Alenka Janko Spreizer pove, da je vsak od nas po delovni pogodbi odgovoren za to, da se udeležuje konferenc, denarja za to pa ni. Drago Rotar doda, da materialni pogoji morajo biti zagotovljeni, najti ta sredstva je naloga fakultete in ne univerzitetnih učiteljev in učiteljic. Nadaljuje, da niso zagotovljeni osnovni delovni pogoji za zaposlene na UP FHŠ,

6

recimo pisarne, ustrezna kvadratura, logistika, delujoči računalniki, tiskalniki, hiter spletni dostop ipd.

Ad. 2 Problem predstojništva je ta, da predstojnik zaradi študijskega dopusta zapušča oddelek, v času njegove odsotnosti pa mu domnevno poteče mandat, pove Alenka Janko Spreizer. Taja Kramberger in Drago Rotar dodata, da je ključni problem v tem, da predstojnik o tem ni obvestil oziroma seznanil članov in članic OA, ravno tako pa ni izvedel nobenega oddelčnega posveta o nadaljevanju funkcije predstojnika. Zaradi tega člani in članice OA ne vedo natančno niti tega, kdaj gre in kdaj se vrne. Predstojnik ni poskrbel, da se oddelek koherentno in koordinirano nadaljuje (spet kršenje »Pravil o organizaciji in delovanju Fakultete za humanistične študije«, 12. člen). Na podlagi izrečene nezaupnice trenutnemu predstojniku je Martin Krauser za bodočega predstojnika oddelka predlagal prof. Draga Rotarja, ker je s svojim delovanjem dokazal, da deluje v interesu OA in ker za razliko od marsikoga aktivno sodeluje s študenti in študentkami ter upošteva njihova konstruktivna mnenja. Drago Rotar pove, da si predstojništva absolutno ne želi, ampak bo predlog sprejel zaradi nastalih okoliščin. Drago Braco Rotar je jasno izrazil podporo Alenki Janko Spreizer v primeru, da jo bodo šikanirali zaradi izpostavljanja. Izrazil je željo, da bi Alenka Janko Spreizer ostala namestnica predstojnika. 3. ugotovitveni sklep: predlog novega kandidata za predstojnika oddelka Na podlagi izreka nezaupnice izr. prof. Lenartu Škofu, predstojniku OA, OA predlaga novega kandidata za predstojnika OA, to je red. prof. Drago Rotar. Predlog je bil soglasno sprejet z glasovanjem (8 glasov ZA). Ad. 3 Pod točko razno Tomaž Gregorc na podlagi izjave na seji SVIZ 28. 6. 2010, kjer je izvedel, da je na predstojniškem kolegiju 24. 6. 2010 Darko Darovec tam prisotnim povedal, da je Gregorc prejel tri negativne recenzije članka, ki ga je poslal na uredništvo Annalov pred več kot dvema letoma, in dodal, da Gregorc ni bil nikoli načrtovan kader na UP FHŠ, zahteva, da se Darka Darovca postavi pred disciplinsko komisijo zaradi obrekovanja in mobinga. Prva trditev Darka Darovca je namreč laž, ki jo Gregorc razume kot blatenje svojega znanstvenega ugleda ter obliko šikaniranja in obrekovanja hkrati. Gregorc pojasni, da je pred več kot pol leta iz uredništva Annalov po skoraj več kot enem letu prejel dve pozitivni recenziji. Recenzenta sta predlagala manjše vsebinske posege, po katerih pa bi članek uvrstili med izvirne znanstvene članke. Sicer je neuradno slišal, da naj bi uredništvo Annalov njegov članek dalo v presojo še tretjemu recenzentu, ki naj bi članek zavrnil, oziroma negativno ocenil, a o tem s strani uredništva do danes, 2. 7. 2010, ni bil obveščen, čeprav je pri uredništvu revije v zvezi s tem intervenirala Alenka Janko Spreizer. Drugo izjavo Darka Darovca Gregorc razume kot mobing in nelegitimno poseganje direktorja UP ZRS, prodekana za raziskovalno dejavnost UP FHŠ ter namestnika predstojnika Oddelka za zgodovino, v kadrovanje na UP FHŠ in v Oddelek za antropologijo. Po presoji Gregorca gre za hude kršitve in zahteva, da komisija za to izreče najvišjo možno kazen.

7

Ravno tako Taja Kramberger zahteva, da se Darka Darovca postavi na disciplinsko komisijo zaradi zavajajoče kadrovske politike, ki jo vodi kot namestnik predstojnika Oddelka za zgodovino. Na seji Oddelka za zgodovino 17. maja 2010, ki sta jo vodila prof. Jože Pirjevec in prof. Darko Darovec, je bilo Taji Kramberger rečeno (izjava Darka Darovca), da ji bodo pri predmetu »Struktura in tehnika zgodovinske vede« oz. »Uvod v študij zgodovine« (drugo, bolonjsko ime za predmet) v prihodnjem študijskem letu odvzete vaje, ker se namerava prof. Verginella tretjinsko zaposliti na UP FHŠ in zato potrebuje tudi vaje pri tem predmetu (cf. zapiske Taje Kramberger s te seje). Taja Kramberger je kontaktirala Marto Verginella, ki je med drugim v odgovoru zapisala (cf. pismo 19. maja 2010): »Glede na mesto, ki ga zasedam na FF, pozdravljam svoje sodelovanje s Koprom, a sem mu pripravljena se odreči. Tudi jutri. To kar me v Kopru zanima je sodelovanje na podiplomskem študiju, na prvi stopnji pa me zanima ohraniti le minimum, da lahko sodelujem v raziskovalni usmeritvi na območju, do katerega čutim določeno študijsko afiniteto. Glede vaj vedi, da jih ne nameravam nikakor izvajati. […] »Pripravljena sem se odreči predmetu (to sem Darovcu povedala še prejšnji teden po telefonu), ne morem pa ti dati zagotovila, da te bo FHŠ kljub moji ponujeni odpovedi podelil predmet. Kot vem, ni v tej zvezi nobene pripravljenosti oddelka.« Obe izjavi očitno ne moreta biti resnični. Zaradi tega je treba zadevo razčistiti. Braco Rotar je predlagal, naj bo ena izmed točk dnevnega reda od ene prihodnjih sej OA mobing na oddelku in fakulteti. Prisotni so se s tem strinjali. Prisotni predlagajo, da naj bi naslednja redna seja bila OA v torek 13. 7. 2010. Vsi prisotni pa so naprošeni, da morebitne popravke transkripcije izredne seje naredijo do torka, 6. 7. 2010, oz. pošljejo svoje manjše dodatne pripombe vsaj dan pred 8. redno sejo OA, tj. do ponedeljka, 12. 7. 2010. Seja se je zaključila ob 13:30. Sejo je vodila: doc. dr. Alenka Janko Spreizer Zapisnik je sestavil: asist. Tomaž Gregorc (Korekture so podali: Drago Braco Rotar, Alenka Janko Spreizer, Taja Kramberger in Eva Brajkovič)

8