Specializirana revija za embalažo, okolje in logistiko / Specialist magazine for packaging, environment and logistics

embalaža okolje logistika packaging environment logistics

Avgust / August 2010

52

Natečaj za najbolj zeleno občino v Sloveniji Kupcem diši inovativna in priročna embalaža Intervju z okoljskim ministrom: Moje prioritete so zrak, vodna infrastruktura in odpadki Današnji transport je za staro šaro Interview with the Environment Minister: My Priorities Are Air, Water Infrastructure and Waste

Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana

PrEd IzIdOm

OKOLJSKI UČBENIK

Varstvo okolja
Avtorica: dr. Jana Sterže Recenzenti: dr. Lučka Kajfež Bogataj, dr. Lucija Jukič Soršak, Anica Zupan Urednik: Jože Volfand
Učbenik za module okoljevarstveni in naravovarstveni tehnik, odličen priročnik za srednje, višje in visoke šole, za ekošole in vse, ki se ukvarjajo z okoljem v občinah in v podjetjih. Založnik in izdajatelj:
da bi Pri , ne la. nosti hteva je jav sploh za eščaav ščan volj obve podatke obliko oz dročju o do ju, tno na po st te e za ol imam javno anju gr o stanju nju se Le če acij o ok to šč v volje obve ebivalce m do za prei inform učinkovi prepretvene kih vanje nja pr okolja. evars ijo ukrep anjše za o oljs va olj lahk evamo k eo ok varst V ok je določ in za zm okolje č ov in ne anje pa obve prisp u njeg nja. drob je nesre za ljudi a, velja veŠČ ih po oB nj olj redno imajo dic evan ovatk čeva esnaževa nost preč vih posle ganja ok obrat jih poda rtka ni ra jav tkih, ki . V va a njiho jšanje tve a zače a mo da ga on i orga ev sledic c obrat večje držav oljskih po občinsk dkih in zman od dn ve dice vih po če i ni in o ok , odpa njiho upravlja nesre ja na posle pet let rata. ščati jo držav emisijah adajo tud a, da bi vplivale žačilu evan jšanje večje ira sp nja ob a, eni, dr ko okolj zman em poromogoče prepreč vih in zb okolj se oc ratu lah . Sem jevanju ho če ta anem na nju eh Če nostn alizira že način nja nji je ljudi i ali ob izd vestiti o sta ih snov remen zni ones h an va en iz če v i držav ba o rn tudi a in prikazmanjše premož erjav nima nesre v drug , je tre ljenju ob Če e o ob posame nesreča neva h prim e va ih ih macij obrat sreč in ravje in ajo ". V evarstve prejšnji okolj o zahte m dovo e države. obinfor povzroč o okoljsk postopk veso olj v se a ne izdajo teh nedic na zd in va tak arstve te drug gi takeg dovati nje Sedvema ok denima naprave, e, u za obrat v. ki ga i, podatki nostih n ev posle okolje. stopk gano za rat ima , nave okolj i orga na podla ba posre nega ih v po ljenja za led ževalc eh dejav skih or drug ljenjema izdajata jo za obali bi ojn in na oljsk vs čin mora dovo prist država , ji je tre o konkret aja vpog v o ok občine ter o nih in ob a dovo vjih, ki seveso izd e snovi ArSO tvenega ogočiti gotovite jo in nosti ko na drug zahteva poročil je jav država svetovpogla ljenja Se nevarn če lah držav la ablja evars sti om za za jo ščan sre na vesti rnostno tne okolj so javno ntacijo. tu upor evarstdovo priso ske ne va Obve gotavlja datkov dokuso olj tudi a. Seve dokume nosti se ajo okolj PC, po ih h za ekjer eru ok datki vanjem o nekater . okolj ne vso anja jav t za izd prave IP im obrat po v do v pr vo rS lič ko bitev lov jav na V posre listu z ob ga sode pravila nja za izdajo do od prido so raz stale. h ce ve za voljenja rat večje lj aka dovolje rok za ST OdATKO I sni splet inv Uradnem en ga jski t mese zahte ga do je VNO P za ob vzročite rnoOST ntov okol sple vene mer pa sicer tri gre va vene . Po anje etovni 6.7 JA SKIH E JAVN EVAH me varst na to, ali ganja izdelati ra ŽI ter pri če krajši, in . LJ edov tve sv mo ostor eRAZLO glede njšega nja mora ročilu OKO AVIC IH zAd olja izposr tkov v ljenja lne vloge in pr bno ok olje na sv ali maga tvega V tem poe potre in za popo poda rata macij. za ok IN Pr LJSK do čistega za sleher-je djetju o večje poročilo. storil vs h nesreč ala po trstvo okolje mo č infor je je izd Poišči tak ri V OKO pravica vrednotanodaja da in minis za ti ve večji stno zati, da va rS je. je ja okolje anje prebe cija Ker membna m zako delovan k. sredo prika eprečev RS za o dovoljen okolju, Agen splet po vezni: bino. so cija po politi na, na za pr Agen varstven bližnjem govo vse redno državlja aktivnega oljskih je Aarso ob tovni i i nje ok okolje djetje v temi a osti, olju, nega žnosti ajanju ogram razlož po med mo pri izv ni pr možn Konvencij i je in a o ok tiv te ljen več ročil ma daje eležb anja dovo opera • po vpliv akt, ki cija oziro ter ud do lni in na ni cij pu a, šajo nem ciona e Krov konven informa in dosto denana • na va okolj ad a anih? tovanj za ju do hušk , ki se ni v Ur varst o izd dve ločan oljskih obra stopu i občino objavlje e, je bil nja za o do sti pri od va v ok membni /4/ tivni PC edpis nij linega e IP dovolje • pr e, pa nis ke Slove javno ga varstEU sta potiva 2003 cij o vp i in olj ne čila prav ma bli ek ni ga ok ro or prav zitivn repu za na stvene er dir do inf in po EGS Na rav listu so po čila ar ljenj e in vah. tivi, in sic stopu 03/35/ poro kšni do sti ljenj 20 monidovo okoljev direk javnem ektiva e javno v in oljska tkov e, t? Ka dovo venih ebino • ok na okolj poda vnos veno vs ES o u ter dir udeležb ih plano olje, tovi evarst ilo arst vzetki vih na ja olj Ugo liko okolj ba določa eo ok tavljanjuju nekater jo na ok na idob oljev ali po sploš ša okolj go ni pr a, upa? iti ok datki luje o za rejeman se nana nanašajo pravice ker sja in • Ko ra uredede hr u sode idob • po inga okolj gla pr te gl rate, pk ja? ov, ki h, ki se stop do . pri sp tor alo ? na so . i ob • Ka prave ram ES mor z IPPC posto lovan zbira arstve voljenja pret na prog polnitva sti in do 96/61/ i iji je v se de rem oljev e za do datko ek Infor kate ga so Sloven o v zvez • ok vena do in o žbo javno /EGS in djetj od v pr ih po 37 • V inki te varst ro po vajo v samo etij a tožb a. oljsk olja in udele tiv 85/3 uč kate zahte žil a ok podj ok okolj i ne ih organovam po v, direk liko EU vlo moralo ljenja? Večin varstva varstva edpis sk a • Ko kaj je Ti pr in občin im zahte podatko eniji ga dovo gistru sistem ov za v re v Sl vene nih mezn oljskih tudi vena skega i je st arst držav itve posa vseh ok ampak macij • Al oljevar , islu oljev od nju lagajo sm ug ok ka ok dova po go v in spro vens posre imi raz vno vlo redno a slo s kater proaktitkov ter pozn vo ljenj isti? njiho nja poda dovo ljenj zbira nih dovo o stve venih imi? ovim oljevar arst ed nj oljev Pon o vrst ok ke m st ok Kolik nodaja? ene razli treh vr • tv zako vseh so bis ajo ? tere za izd IPPC • Ka roki ica i so i krat • Al men j po • Ka

Iz vsebine
• Uvod v znanost o okolju • Atmosfera • Naravne katastrofe • Litosfera • Pedosfera • Hidrosfera • Biosfera • Varstvo narave • Vrednotenje in urejanje prostora • Kmetijstvo • Odpadki in okolje • Promet in okolje • Okolje in zdravje • Energija in okolje • Najbolj ogrožena območja v Sloveniji • Kaj lahko stori posameznik, kaj zeleni potrošnik

Oko

ljevars

tvena

zakono

daja

7

Slovenija Zbir ka Zelena

6

Zelena

Sloven

ija

Napovedujemo tudi izdajo učbenikov: Gospodarjenje z odpadnimi vodami Avtorja: dr. Milenko Roš, dr. Jože Panjan okoljevarstvene tehnoloGije Avtor: dr. Darko Drev

Že v prodaji: okoljevarstvena zakonodaja Avtorica: mag. Adrijana Viler - Kovačič

Promocija

Več informacij: www.zelenaslovenija.si ali po telefonu 03/42 66 700

Uvodnik Editorial

koljski minister v reviji pojasnjuje prioritete svojega mandata. Odpadki so na tretjem mestu. Nekoliko nepričakovano, čeprav je res, da MOP že pripravlja nekaj administrativnih in operativnih odgovorov na kritike Računskega sodišča, Bruslja in na novosti v novi Direktivi o odpadkih. O tem prihodnjič. Toda preden si Slovenija postavi nove okoljske cilje, preprečevanje nastajanja odpadkov bo daleč pred vsemi, ne more prostodušno obračati list papirja, na katerem je program najtežjih okoljskih naložb. Ali črne zgodbe od Istrabenza, Preventa in do Vegrada niso opozorila, da si je bolje pravočasno nadeti masko na obraz in povedati resnico, če ne gre drugače?

O

Somebody is Refusing a NonReimbursable 100 Million from the EU

I

P

oglejmo, kaj se dogaja z izgradnjo regionalnih centrov za ravnanje z odpadki. Če bo šlo tako naprej, a za zamude ni odgovoren le MOP, da se razume, bodo odpadki postali tragični junak v drami slovenske okoljske politike. Milijoni evrov iz Bruslja pa se bodo izgubili v megli. Minister mimogrede omeni tudi termično obdelavo odpadkov. Ve se za projekt sežigalnic v Ljubljani in Mariboru. Ve se tudi, da je za ljubljanski projekt termične obdelave v Bruslju odobrenih 100 milijonov nepovratnih evrov. Slovenija pa ne ve, kaj bi. Ali pa ve in tega ne pove? Vlada je na eni zadnjih sej projekt termične obdelave celo zrinila s seznama prednostnih okoljskih naložb. Kot da nikogar ne zanimajo nepovratni milijoni.

n this issue, the Environment Minister lists his priorities for his time in office. Waste is in third place. This is somewhat unexpected, although it is true that the Ministry of the Environment is already compiling several administrative and operative responses to the criticisms from the Court of Auditors and from Brussels, as well as to the additions in the new Directive on waste. More about that next time. But before Slovenia sets itself new environmental goals – and preventing the creation of waste will be at the top of the list – it cannot simply turn over the page containing the programme for the most difficult environmental investments. Haven't the sad Istrabenz, Prevent and Vegrad stories taught us that it is better to put on a mask in time and tell the truth, if there is no other way?

o, pa bolj prijazna tema. V občinah so dobro sprejeli razpis za najbolj zeleno občino v Sloveniji, vsaj tako kažejo izjave nekaterih županov. Napovedujemo pa tudi prve okoljske oddaje na nacionalni televiziji.

N

nd what is going on with the construction of regional centres for handling waste? If things continue in the same vein – to be clear, the MoE is not the only one responsible for the delays – then waste will become the tragic hero in the theatre of Slovenian environmental policy. And millions of Brussels euros will be lost in the mist. The Minister also mentioned the thermal processing of waste in passing. We know about the projected incineration plants in Ljubljana and Maribor. We also know that Brussels has designated a non-reimbursable EUR 100 million for the Ljubljana thermal processing project. And Slovenia does not know what to do. Or does it know, but refuse to say? In one of its recent sessions, the government even pushed the thermal processing project off the list of priority environmental investments. It seems that nobody cares about the non-reimbursable millions. ell, on to more positive topics. According to statements from several mayors, the bid to find the greenest municipality in Slovenia was well accepted in all the municipalities. We are also announcing the first environmental shows to be broadcast on national TV.

A

avgust august 2010

W

Uvodnik
Jože volfand,
glavni urednik editor
foto PM

Nekdo noče 100 nepovratnih milijonov iz evropske blagajne

EOL

52

3

Vsebina Contents
8 10 12 14 16 17 18 21 24 26 28 30 32 34 36 40 41 44 46
kupcem diši inovativna in priročna embalaža v ceni izdelka več kot tretjina za embalažo
over a third of the Product Price Goes into Packaging

52

novo
Fleksibilna tehnologija odpiranja CrYovaC bdF

EOL

4

Cene papirja in kartona bodo višje, a panogi ne bo lažje Embalaža in moč socialnih omrežij Rekordna rast trgovskih blagovnih znamk Le valkarton si je upal pred zeleno ogledalo

Moje prioritete so zrak, vodna infrastruktura in odpadki
My Priorities are air, Water infrastructure and Waste

v Sloveniji prevladuje termična predelava v cementarnah

in Slovenia, thermal Processing in Cement Factories Predominates

Zaznamoval jo je boj za trg izvajalec je izbran, denarja pa ni v Sloveniji cene komunalcev v nebo

Prices of Municipal Utility Services Skyrocket in Slovenia

Javni pozivi trije, denar zagotovljen za tri leta Za okolje v Sloveniji vse več denarja
More Money for the Environment in Slovenia

Zdaj so velik izziv manjše čistilne naprave Stalni nadzor nad emisijami snovi v zrak natečaj za najbolj zeleno občino v Sloveniji okoljske ddaje za drugačen odnos do okolja današnji transport je za staro šaro optimizacija logistike paketov v poštni mreži

impresum

Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru in Simbio, družba za ravnanje z odpadki, partnersko sodelujeta pri izdajanju revije EOL. Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za embalažo, okolje in logistiko specialist magazine for packaging, environment and logistics izdala in založila published and issued by: Fit media d.o.o., Celje glavni urednik editor-in-chief: Jože Volfand odgovorna urednica editor: mag. Vanesa Čanji oblikovanje, prelom in grafična priprava / layout and graphic design: Fit media tisk / Printed by: Mond grafika oglasno trženje / marketing: Fit media d.o.o. (Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel.: 03/42 66 700, e-mail: info@fitmedia.si) Uredniški odbor / editorial board: Marko Cedilnik (Mercator d.d.), Vesna Fabjan (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), mag. Katja Buda (Ministrstvo za okolje in prostor), Marjan Lasič (Ultrapac d.d.), Rade Mijatović (Valkarton d.d.), dr. Marko Notar (Termoelektrarna toplarna Ljubljana d.d.), Marko Omahen (Omaplast), dr. Andrej Plestenjak (Biotehniška fakulteta), Petra Prebil Bašin (Združenje papirne in papirno predelovalne industrije), Andrej Sotelšek (Slopak d.o.o.), Saša Stropnik (Koding d.o.o.), Emil Šehič (Zeos) Uredniški odbor za strokovne prispevke: dr. Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. Marko Notar (Termoelektrarna toplarna Ljubljana d.o.o.), dr. Franc Lobnik (Svet za varstvo okolja RS), dr. Andrej Plestenjak (Biotehniška fakulteta) Celje, avgust avgust 2010 Revija je brezplačna. ISSN 1855-4849

• •

vsebina
• • • • •

Podjetje Sealed Air Cryovac je predstavilo preprosto, popolnoma avtomatizirano rešitev za enostavno odpiranje CRYovAC BdF izdelka. v svojem 20-letnem razvoju in izboljšavah je bil CRYovAC BdF® priznan kot najbolj fleksibilna tehnologija pakiranja, ki učinkovito preprečuje prepustnost kisika in arom, kar je še posebej primerno pri pakiranju pripravljenih obrokov hrane. nova embalaža izdelka CRYovAC BdF Soft je fleksibilna, lahka, je okolju prijazna (manjše emisije metana na odlagališčih odpadkov), praktična za uporabo in tudi cenovno ugodnejša (ekološki davek in strošek odstranjevanja odpadne embalaže sta do 25 % manjša). Celotna embalaža je zelo primerna za tisk, saj tehnologija omogoča, da se tanka folija med postopkom pakiranja ne popači ali poškoduje. CRYovAC BdF je odgovor na potrebe končnih potrošnikov po udobju in praktični uporabi. Embalaža izdelka učinkovito poudarja blagovno znamko ter izboljša potrošnikovo izkušnjo s tem, ko embalaža ohranja popolno neprepustnost živil. Pomembno je, da jo je na obstoječih napravah mogoče dodatno opremiti, ne da bi jo s tem spremenili ali poškodovali, dodatni postopki pa ne vplivajo na hitrost stroja. Ta visoko inovativna tehnologija tako ponuja videz »varno zaprtega« izdelka in s tem daljši rok trajanja pripravljenih obrokov. »nakupne odločitve potrošnikov temeljijo na motivaciji, ki je lahko bolj čustvena kot racionalna," je pojasnila direktorica prodaje v podjetju Sealed Air Cryovac Retail, Elena Casati. "Socialni in demografski trendi na trgu povečujejo potrebo oziroma povpraševanje po udobju in preprosto oblikovani, praktični embalaži.«

dodatne naložbe za izdelavo trajnostnih materialov
Pactiv Corporation, vodilno podjetje v embalažni industriji za pakiranje hrane, je za novo tehnologijo oblikovanja prenosljive embalaže in proizvodnjo visoko kakovostnih trajnostnih vlaken investiral 14,5 milijonov dolarjev. Proizvodnjo so začeli v začetku leta 2009, pričakuje pa se, da bo projekt v celoti končan do oktobra 2010.

avgust august 2010

Tri dodatne proizvodne linije so odprle 25 novih delovnih mest in proizvajajo vlaknaste izdelke, ki se prodajajo pod blagovno znamko EarthChoice ™ Fiber Blend Hingeware. implementacija tega novega procesa izdelave vlaken in s tem povezanih potreb potrošnikov je bila tako uspešna, da Pactiv vlaga v dodatne kapacitete tudi v letu 2010. »naši potrošniki nenehno iščejo dodatne embalažne možnosti za varno prenašanje in dostavo hrane, ki bi bile trajnostne in primerne za kompostiranje. Pactiv ponuja najnovejše, učinkovite in inovativne trajnostne materiale«, je dejal Pete Lazaredes, generalni direktor segmenta za ponudbo hrane in njeno pakiranje. "Za razliko od mnogih konkurenčnih ponudnikov so naši izdelki proizvedeni v ZdA, kar zmanjša okoljske vplive čezmorskih prevozov in distribucije". njihova nova lastniška tehnologija omogoča tudi natančno oblikovanje embalaže, ki omogoča lahke, gladke, močne in visoko kakovostne vlaknaste posode za prenos hrane. Proces omogoča zelo pecizno oblikovanje krivulj, gub in pokrovov. izdelek EarthChoice ™ Fiber Blend Hingeware, narejen iz mešanice vlaken lesne celuloze iz trajnostnih in obnovljivih virov in brez klora, je pridobil certifikat ASTM d 6868.

Campbell Soup Company je sicer svetovni proizvajalec in prodajalec visoko kakovostne hrane in preprostih obrokov, vključno z juho, omako, pečenim prigrizkom ter zdravo pijačo. družba je bila ustanovljena leta 1869 in ima portfelj vodilnih tržnih blagovnih znamk, vključno s "Campbell's," "Pepperidge Farm«, »Arnott" in "v8". S svojim družbeno odgovornim programom si podjetje prizadeva za pozitiven vpliv na delovnem mestu, na trgu in v družbah, kjer deluje.

Zeos, ki v Sloveniji zbira in zagotavlja nadaljnjo predelavo odpadne električne in elektronske opreme, je lani zbral 5.797 ton opreme, kar je več, kot so načrtovali. Poleg tega je to povečanje za 33 % v primerjavi z letom 2008. Največ zberejo hladilno zamrzovalnih aparatov, nato TV in monitorjev ter sijalk. Njihovi partnerji pri zbiranju, skladiščenju in razvrščanju so mariborska Surovina, ki je daleč najmočnejša, nato pa sledijo Dinos, Saubermacher Slovenija in Kemis. Prvo stopnjo predelave ZEOS zagotovi v Sloveniji, gre za Proizvodnjo, prevoze in storitve Drago Petek, s.p., večinoma pa odpadno opremo predelajo v tujini. Podatki o zbranih količinah na prebivalca kažejo velike razlike med regijami v Sloveniji. Najboljši so v Podravski regiji s 4,6 kg na prebivalca, na Gorenjskem zberejo 3,9 kg, na Koroškem in Savinjskem pa 3,3 kg na prebivalca. Najslabši so v jugovzhodni Sloveniji z 0,8 kg zbrane opreme na prebivalca in v Spodnjesavski regiji z 1,6 kg. Glede na količino nove opreme, dane na trg, znaša delež prevzete odpadne opreme že 38 %, kar uvršča Slovenijo med uspešnejše države v EU, kakor navaja ZEOS. ZEOS je lani dopolnil dejavnost še s področjem ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji. Svojo dejavnost pri realizaciji Direktive OEEO pa so razširili še v Srbijo, Makedonijo in v Bosno in Hercegovino.

kralj stilov za negovalne izdelke
družba M&H Plastics je v sodelovanju s kings of London razvila edinstveno kolekcijo moških negovalnih izdelkov, posebej izdelano za sodobno urejenega potrošnika. vsaka od treh kolekcij ima svojo edinstveno podobo, vsebuje pa različne izdelke za nego las in telesa (geli, balzami, mila, kreme, spreji ipd.). najbolj pogosto uporabljene embalaže za te izdelke so zlasti steklenice in tube s posebnim 4-barvnim flexo tiskom. Simon Watson, vodja oblikovanja v kings of Shaves, je dejal: »ko smo začeli razvijati to blagovno znamko, je bil naš cilj ustvariti izviren in eleganten proizvod, ki bi hkrati bil tudi cenovno dosegljiv za potrošnike, ki izdelke uporabljajo vsakodnevno.«

rtH in istrAbEnZ gOrEnjE pArtnErjA
V Trbovljah bodo prihodnje leto zgradili zbirno-predelovalni center za lesno biomaso. Partnerja v novoustanovljeni družbi Vitales RTH sta Rudnik Trbovlje-Hrastnik, ki je lastnik 400 hektarjev gozdov, in Istrabenz Gorenje. Pogodbo o ustanovitvi solastniške družbe sta podpisala Aleš Berger, direktor Rudnika Trbovlje-Hrastnik, in Robert Golob, predsednik uprave družbe Istrabenz Gorenje. RTH se je nedavno odločil še za eno poslovno potezo, ki jih vodi k novim virom energije. Ustanovil je namreč mešano podjetje RTH Solar. Kakor je znano, ima RTH dovoljenje za proizvodnjo premoga le še do leta 2012, zaključek zapiralnih del pa je predviden do leta 2015. Prav zato so se odločili za priložnosti na področju obnovljivih virov energije. Vitales RTH bo odprl več kot 30 novih delovnih mest že takoj na začetku. Istrabenz Gorenje kot partner v projektu obvladuje trg z lesno biomaso, doma in na tujem prodaja celoten asortiment od sekancev in pelet do briketov. V Bosni so postavili dve tovarni te vrste in

popolna harmonija zelenjave, sadja in zelenega čaja
Campbell Soup Company (nYSE: CPB) širi svojo inovativno linijo pijač v8 v-Fusion. osvežilni sokovi so kombinacija zelenjave in sadja, ki skupaj z antioksidanti in svežim okusom naravnega zelenega čaja vsebujejo 50 kalorij. izdelek je na voljo v treh okusih: zeleni čaj z malino, zeleni čaj z granatnim jabolkom in zeleni čaj z ananasom ter mangom. vsi izdelki izpolnjujejo merila Ameriškega združenja za srce (American Heart Association), saj ne vsebujejo umetnih barvil, okusov ali konzervansov. ključna prednost teh pijač je, da so za potrošnike kljub temu zelo okusne, lahke, a hkrati hranljive.

avgust august 2010

EOL

ZEOs ZbErE mEsEčnO vEč kOt 450 tOn OdpAdnE OprEmE

52

osti

Fotografije: arhiv proizvajalcev

Kratko, zanimivo

5

Kratko, zanimivo
so največji dobavitelj lesnih sekancev za ljubljansko termoelektrarno – toplarno.

EOL

52

novosti
dejavniki za pridobitev nagrade so bili trajnostno prizadevanje in udobje: količina embalažnega materiala je zmanjšana za 80 odstotkov (kar zmanjša tudi stroške v celotni dobavni verigi), medtem ko način odpiranja in shranjevanja izdelka zagotavlja enostavno, praktično uporabo. količino embalažnega materiala pri izdelku Clorox so zmanjšali s tem, ko so togo polipropilensko embalažo nadomestili s prožno vrečo. kljub precej tanši foliji je nova embalaža prav tako močna in neprepustna, saj je primerna za 19-kilogramsko težo proizvoda. »Potrošniki so z novo embalažo izdelka zelo zadovoljni, saj čvrst ročaj omogoča enostavno in udobno prenosljivost tudi tako težkega proizvoda«, poudarja kevin dorris, koordinator trženja v podjetju nordenia. Zaradi teh lastnosti je embalaža idealna trajnostna rešitev za druge trge, ki so specializirani za večje embalaže in težje proizvode, kot je npr. hrana za domače živali, kmetijski izdelki ali izdelki za vrt. »kombinacija trajnostne embalaže in inovativnosti omogoča proizvodu prepoznavnost in hkrati konkurenčno prednost na trgu« pravi Bill Burke, direktor nordenie. "Ti dve nagradi sta za nas velik dosežek in hkrati potrditev, da smo s trajnostnimi prizadevanji na pravi poti." Poleg nagrade za fleksibilno embalažo družba letno prejme tudi nagrado in priznanje za svojo tehnologijo globokega tiska, ki je vodilna v tovrstni industriji.

6

nOv študijski prOgrAm O trAjnOstnEm rAZvOju
Fakulteta za management Koper Univerze na Primorskem je zelo zgodaj zaznala strokovna vprašanja, ki se povezujejo s trajnostnim razvojem. Zato je skupaj še z dvema fakultetama (so)oblikovala povsem novo študijsko področje, magistrski študijski program druge stopnje Upravljanje trajnostnega razvoja, ki ga bodo prvič izvajali v študijskem letu 2010/2011. Program bo prispeval k boljšemu razumevanju širšega družbenega in naravnega okolja, globalizacijskih procesov in potreb trajnostnega razvoja tako z vidika vrednot družbe kot sodobne t.i. zelene tehnologije. Praksa potrebuje ustrezno usposobljene ljudi, ki bodo znali upravljati trajnostni razvoj in pri tem upoštevati različne vidike razvoja: ekonomskega, okoljskega s prostorskimi in socialnega z razvojnimi komponentami, kar vodi do novih pogledov in metod ravnanja. Program bodo predavali strokovnjaki treh različnih področij: managementa in ekonomije, humanistike ter zdravstva. S študijem bodo študentje pridobili znanja, ki bodo vodila k bolj odgovornemu razumevanju vloge človeka v svetu in posledic njegove dejavnosti za ekosistem in blaginjo družbe. Šolnina za redni študij je skladno z 72. členom ZviS financirana iz proračuna. Informacije o študiju najdete na www.fm-kp.si/vpis.

novi sistemi razprševanja
Podjetja L'oréal, victor & Rolf, Yves Saint Laurent in Biotherm so k sodelovanju privabile družbo MBF Plastiques, da bi za steklenice parfumov razvili sistem za razprševanje dišav, hkrati pa zadovoljili potrebe najbolj pomembnih blagovnih znamk. »Pri Eau Mega, novi dišavi podjetja victor & Rolf iz skupine L'oréal, je bila težava v spreju s horizontalnim razprševanjem in vertikalnim sprejem," pojasnjuje Alain Pagneux, direktor razvoja v MBF Plastiques. "Potisk črpalke je bil vertikalen, medtem ko je dišava bila razpršena vodoravno. da bi naši strokovnjaki presegli ta izziv, so mehanske funkcije ločili od estetskih funkcij. Po osmih mesecih razvoja in testiranj so celoten izdelek sestavili iz 12 delov, vključno s posebno potisno črpalko. »Prav tako je bilo potrebno razprševalec prilagoditi na valjasto steklenico, zaradi česar je mehanizem zahteval poenostavljen vrat steklenice. Ta projekt je zahteval tesno sodelovanje med družbama L'oréal in MBF Plastiques," nadaljuje Alain Pagneux, »kar gotovo prinaša nove predloge za industrijo parfumov."

tAb mEžicA bO lAHkO širilA prOiZvOdnjO
V Tovarni akumulatorskih baterij TAB Mežica so končno dobili okoljevarstveno dovoljenje za povečanje proizvodnih zmogljivosti v Črnjanski tovarni startnih baterij Topla. Odslej bodo dnevne zmogljivosti litja svinca 142 ton, prej 124 ton, proizvodnja svinčevega dioksid pa bo 55 ton, prej 45 ton. Dovoljenje je pravnomočno. Pot do njega je trajala dolgo tudi zaradi nasprotovanja občin Črna in skupine prebivalcev, ki so hoteli dobiti status stranke v postopku zaradi morebitnih škodljivih vplivov na bivalno okolje. Kakor je znano, je Mežiška kotlina med najbolj ogroženimi območji v Sloveniji. Vendar je ARSO menil, da niti občina niti občani niso uspeli dokazati negativnih vplivov, za dvom, češ da so strokovne ugotovitve o vplivih napačne, pa ni dokazov. ARSO je z meritvami namreč dokazal, da dopustne stopnje obremenitve okolja ne bodo presežene. Družba MPI Reciklaža, ki je v lasti podjetja TAB Mežica, pa je pridobila okoljevarstveno dovoljenje za žerjavsko odlagališče nevarnih odpadkov. Na odlagališče z zmogljivostjo

dUh odličnosti s pomočjo inovaCij
Poslovna enota Crown Holdings, vodilnega dobavitelja embalažnih izdelkov s sedežem v Filadelfiji, je prejela svojo deveto nagrado "duh odličnosti« (Spirit of Excellence) podjetja Hormel Foods za svoja prispevanja k povečanju trajnosti in učinkovitosti poslovanja podjetja. družbi Crown in Hormel Foods sta več kot 30 let sodelovali pri snovanju embalaže za družino izdelkov SPAM. dolgotrajno sodelovanje je pripomoglo k temu, da je SPAM ® zelo priznana blagovna znamka po vsem svetu. Crown je izdelek SPAM v sprva večjih pločevinkah lansiralo na trg že leta 1970. "v našem podjetju sta bila za dosego

zlati standard trajnostnega razvoja
Embalaža podjetja nordenia international AG, multinacionalnega proizvajalca fleksibilne embalaže, tehničnih filmov in proizvodnih komponent, je za izdelek Clorox Fresh Step Cat Litter prejel dve najbolj prestižni nagradi na področju embalažnih rešitev, in sicer zlato priznaje za embalažno inovacijo (duPont Gold Award) ter nagrado inštituta institute of Packaging Professionals’ Ameristar Award. ključni

avgust august 2010

Kratko, zanimivo
želenega uspeha kakovost in inovativnost vedno v središču", pravi Melanie A. Faust, direktorica nabave v podjetju Hormel Foods. "Zvesti partnerji, kot je Crown, nam zagotavljajo stalen razvoj inovacij, njihovo sodelovanje pa je pomagalo podpreti naše podjetje, da smo pridobili sloves in priznanje odličnosti. Crownova fleksibilnost, odprta komunikacija in redni obiski na kraju samem, vse to podjetju Hormel Foods omogoča, da proizvodi prihajajo na trg hitro in učinkovito, ter pomaga optimizirati porabo energije v proizvodnih procesih. Cilje učinkovitosti in trajnosti podjetje dosega tudi s trajnostnim materialom – kovino, ki jo je mogoče 100 % reciklirati. zmanjšanje gramature za 50 g, lažji material pa se tudi bolje zgiba. Poleg tega je perforacija na zadnji strani (ki omogoča, da se embalaža enostavno spremeni v majhen pladenj) zaradi uporabe tega materiala zelo učinkovita tako za samo izdelavo kot tudi za uporabo. Pomembna prednost je tudi rjava hrbtna stran, ki poudarja našo skrb za naravo in okolje. 105.320 ton bodo lahko še naprej odlagali žlindro, opeko, sadro ter umetne mase. Upoštevati bodo morali vse okoljske standarde.

Odprli didAktični cEntEr ZA OkOljskO vZgOjO
Na Fakulteti za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru so odprli Interdisciplinarni didaktični center za okoljsko vzgojo. Center so opremili v okviru projekta Naravoslovni izobraževalni center za trajnostni razvoj, za katerega je 85 % finančnih sredstev donirala Norveška v okviru Norveškega finančnega mehanizma. Center in merilno opremo, vredno skoraj 400.000 EUR, je v uporabo predala veleposlanica Kraljevine Norveške, nje. eksc. Guro Katharina Helwig Vikor.

nova paleta začimb za žar
Embalaža, ki ne le ščiti in razlikuje izdelek, pač pa porabniku prinaša tudi dodatne koristi pri uporabi, je zagotovo v trendu. Še zlasti, ko gre za izdelke, namenjene kulinaričnemu ustvarjanju, ki jih pod imenom Maestro združuje najbolj znana slovenska znamka začimb in začimbnih mešanic. Znamka Maestro, ki s preverjenimi recepturami in najkakovostnejšimi začimbami celo kuharja začetnika spremeni v mojstra, je letos na trgu ponudila šest izdelkov v praktični embalaži v obliki posipačev. Ti močno olajšajo doziranje in uporabo začimb, zaradi svoje priročnosti pa so še posebej primerni za kulinarična ustvarjanja v naravi - na pikniku ali taborjenju. Pa tudi vsebina je v skladu z obljubo Maestra. Preverjene in popolnoma naravne mešanice, ki vsebujejo le naravne začimbe in sol brez umetnih dodatkov, so zagotovilo, da bo jed ravno prav začinjena in okusna. na voljo so mešanice za meso na žaru, za ribe na žaru, za pikant žar, za pečeno zelenjavo in pečeni krompir, medtem ko bo bolj osveščene kuharje razveselila tudi morska sol v posipaču s poreklom iz slovenskega morja. dizajn družine posipačev je oblikoval Blaž Grm.

Učinkovito oglaševanje v kinematograFih
Prigrizki so postali običajni del obiskov v kinodvoranah, ki so zelo privlačne lokacije za oglaševanje blagovnih znamk. Embalažna rešitev PortaSnack ™, ki jo je razvil vodilni britanski inovator in dobavitelj trajnostne papirne embalaže PortaBrands Ltd, poleg kakovostne in enostavne uporabe ponuja odlično priložnost za trženje blagovnih znamk, kot sta Empire Cinemas in blagovna znamka pijač Robinsons Fruit Shoot. »dizajn embalaže in privlačen tisk povečujeta doživetje ob ogledu filma" pravi Gordon Macdonald, direktor prodaje v podjetju Cinemas Empire. ian Bates, izvršni direktor in inovator v podjetju PortaBrands, pa je pojasnil: »nismo svetovalci za oblikovanje embalaže, ampak inovatorji, ki raziskujemo potrebe na trgu in si s patentiranimi proizvodi prizadevamo za izpolnjevanje le-teh. nenehno razvijamo nove embalaže izdelkov, ki ljudem omogočajo, da lahko hrano in pijačo použijejo v gibanju – izdelki so tako povsem prilagojeni današnjemu načinu življenja. Za ta izdelek smo poskušali uporabiti tako reciklirane vlaknine kot tudi zložljivo kartonsko embalažo, vendar nobena od rešitev ni dala želene učinkovitosti. Pogosto so bile težave pri izdelavi perforacij, ki so bile nejasne (netočne) in pri potrošniku niso vedno delovale. Material korsnäs, ki smo ga uporabili, omogoča

Fakulteta se je prijavila na razpis Norveškega finančnega mehanizma, in sicer s projektom, katerega glavni cilj je vzpostavitev visoko kvalitetnih pogojev za izobraževalno in raziskovalno delo na področju naravoslovja. Ključni del projekta je prav nakup in implementacija izobraževalno-raziskovalne laboratorijske opreme za izvajanje okoljskih meritev. Nadgradnja izobraževalno-raziskovalnega sistema je Interdisciplinarni didaktični center za okoljsko vzgojo (IDCOV), kjer se naravoslovje, matematika in tehnika povezujejo v opisu okoljskih pojavov. Center sestoji iz osrednjega laboratorija, ki vsebuje številne merilnike za izvajanje fizikalnih in bioloških meritev v okolju, laboratorija za didaktiko kemije, elektrotehniške učilnice in virtualne učilnice. Omogoča izvedbo meritev v okolju, iz okolja in o okolju. Center prenaša znanje na nivo univerzitetne didaktike in usposabljanje predmetnih učiteljev biologije, fizike, kemije, matematike, računalništva, tehnike in naravoslovja v osnovnih in srednjih šolah. Na tak način se znanje prenaša na nivo osnovnih in srednjih šol. Zanimanje med šolami je za razpisane seminarje nad pričakovanji, kakor pravi Nataša Vaupotič, dekanja Fakultete za naravoslovje in matematiko na Univerzi Maribor. Pomembno poslanstvo Interdisciplinarnega didaktičnega centra za okoljsko vzgojo je prenos znanja zunanjim zainteresiranim javnostim. To dosegajo z izvajanjem seminarjev, delavnic, naravoslovnih dni, programov vseživljenjskega učenja, poletnih šol, tednov odprtih vrat.

avgust august 2010

EOL

52

7

Eko EMBALAžA v koZMETiki AFRodiTA

52

8 EMbaLaža

kupcem diši inovativna in priročna embalaža
foto: arhiv podjetja

barbara černe

eko embalaža v kozmetiki aFrodita

Grške boginje in bogovi so bili sicer vsemogočni in nadnaravni, a so imeli tudi človeške lastnosti. najbrž se tudi v vsakem od nas skriva nekaj božanskega. Zagotovo tako razmišljajo v kozmetiki Afrodita, ki kar naprej kreativno širijo linijo lastne blagovne znamke in pripovedujejo zgodbe. "Za vsako aktivno sestavino, ki jo damo na trg, za vsakim dobrim izdelkom mora stati tudi dobra zgodba. Zavita v prepoznavno, atraktivno embalažo, takšno, ki navdihne. ki je drugačna. kupci poslušajo zgodbe in kupujejo z očmi," poudarja danica Zorin Mijošek, direktorica kozmetike Afrodita, doma in v svetu priznane kozmetične hiše. kot še dodaja, je bilo prvih štirideset let razvoja in rasti družbe namenjenih predvsem ozaveščanju potrošnikov o novih linijah. Sedaj, ko so postali priznana blagovna znamka, pa so se posvetili utrjevanju ugleda v očeh potrošnika, tudi s pomočjo embalaže.

so bila to ključna izhodišča pri oblikovanju dizajna embalaže za novo linijo natural lift?

Ko izdelki vsebinsko oziroma po kakovosti v primerjavi s konkurenčnimi skoraj ne odstopajo eden od drugega, sta embalaža in njena sporočilnost odločilnega pomena. Kupci od nas poleg samo po sebi umevne kakovosti pričakujejo tudi inovativen in estetski izdelek. Zato so barve in vse, kar lahko vpliva na čutila kupcev, odločilnega pomena pri oblikovanju embalaže. Kot dobri gospodarji bi se sicer morali obnašati tako, da bi uporabljali obstoječe in cenejše vrste embalaže, vendar je kozmetični izdelek v prvi vrsti eye catcher. Šele nato pride v ospredje tudi njegova uporabna vrednost. Pri Natural Lift, ki je namenjen negi kože po tridesetem letu, smo se odločili za luksuzno varianto zlato-srebrne svetleče folije. Ta zreli ženski obeta nekaj prestižnejšega, kar si zrela koža zasluži. V to smo vkomponirali rdečo barvo, ki je z vidika percepcije potrošnika najbolj opažena. Nastala je odlična kreativa, ki je bila s strani uporabnikov pohvaljena. pa vendar odločitve o izbiri embalaže in oblikovanju dizajna ne prepuščate naključju? kateri kriteriji so v ospredju, ko oblikujete nov dizajn? na katere funkcije prodajne embalaže ste najbolj pozorni? Lahko imaš odličen izdelek, ki bo brez promocijskega spleta ob dnevni poplavi kozmetičnih izdelkov ostal neopažen, zato nekontrolirano

potrošništvo v kozmetiki ni dopuščeno. V izhodišču dajemo poudarek rešitvi problema. Če želimo odpraviti gube po tridesetem letu, razvijemo in iščemo izdelek z močnimi naravnimi učinkovinami, ki bodo ta problem reševale. V drugi vrsti razmišljamo o tem, kako bo izdelek izgledal in komu bo namenjen, na katere barve prisega ciljna skupina, ki jo želimo doseči, in podobno. Pri funkcijah embalaže dajemo velik poudarek atraktivnosti, uporabnosti, teži in varnosti izdelka, na primer kvalitetnim patentom zapiranja, v zadnjih letih tudi potrošniku "prijaznejšim" embalažam (družinska – litrska pakiranja, ne uporabljamo potisnih plinov in podobno), pri izdelkih, ki so namenjeni profesionalni uporabi v kozmetičnih salonih in wellness centrih, pa uporabljamo večja pakiranja in refile. Ob poplavi izdelkov na tržišču je najbrž prava umetnost najti kreativno rešitev. Ali ideje prihajajo iz hiše ali zamisli prepuščate agencijam? Glede na zahteve in pričakovanja trga smo že pred leti vzpostavili močan in zelo kreativen oddelek oblikovalcev, ki snuje in kreira vse naše izdelke. Velikokrat pripravijo rešitev tudi za proizvajalca embalaže, saj zelo dobro poznajo karakteristiko naših izdelkov. Razvojna doba izdelkov namreč traja dve do tri leta. Potem, ko izdelek oživi, ko ga dojemamo z vsemi čutili, tudi na podlagi vonja, rodi ta še idejo za zunanji izgled. Embalažo namreč včasih oblikujemo

avgust august 2010

danica Zorin Mijošek

foto: arhiv podjetja

glede na vsebnost izdelka. Ker smo odvisni od velikih trgovskih sistemov, moramo rešitve podrediti zahtevam trgovca in trgovinski opremi. Tri do šest mesecev pred lansiranjem proizvoda na prodajne police moramo trgovca namreč obvestiti o izgledu novega izdelka, da uredi vso potrebno logistiko, če želimo, da nas umesti v svoj sistem. kupcem je všeč naravna kozmetika. kateri vaši izdelki so najbolj iskani? Kot ste rekli, predvsem naravni. Kozmetika Afrodita je namreč poznana po naravnih izdelkih, zato so naše osnovne linije poimenovane po cvetlicah, na primer po kamilici, mandlju. Na slovenskem in hrvaškem trgu ter trgu BIH so naši najbolj prodajani proizvodi anticelulitni izdelki. Ko govorimo o pakiranju, pa je vedno več zanimanja za inovativna, manjša pakiranja, ki so primerna za vsakodnevno nošenje v osebni prtljagi (pri ženskah npr. vlažilni serum v 30-mililitrski embalaži ali krema za okoli oči v 15-mililitrski embalaži). V porastu je tudi povpraševanje po profesionalnih izdelkih v manjšem pakiranju, ki jih lahko stranka po obisku salona kupi in nadaljuje z nego doma. Pečat zaradi izgleda so potrošnikom pustili izdelki linije Natural lift in linije Grozdje (mleko za telo, gel za tuširanje in krema za roke), ki je prav tako v živi barvi. Drugi atribut te linije pa je njen vonj, ki odišavi cel dom. Zagotovo je trend v povečani uporabi izdelkov obrazne nege, s katerimi na slovenskem trgu v prodaji dosegamo drugo oziroma tretje mesto, odvisno od sezone. Tu smo resni konkurenti L’oréalu, Nivei oziroma vsem kozmetičnim gigantom. po znanju, kakovosti in razvoju se lahko torej slovenska kozmetična industrija kosa s svetovno? tudi na področju embalažnih rešitev? katere embalaže uporabljate največ? Mislim, da se slovenska embalaža še ne more kosati s svetovnimi inovacijami, vsekakor pa so pri proizvajalcih prisotne težnje slediti najuspešnejšim. Največ uporabljamo embalažo iz PP in PET ter PE. Pri obrazni negi skoraj vse izdelke pakiramo v lončke iz polipropilena brez PVC, saj je tudi to eden od načinov zapisovanja identitete in utrjevanja zavesti o blagovni

znamki. V tujini uporabljajo kombinacije stekla in kristala, s čimer lahko embalaža postane dekorativni predmet v kopalnici. Tudi mi smo razmišljali o oblikovanju embalaže skupaj z domačim proizvajalcem Steklarna Rogaška, pa smo zaradi težav z mikrobiološkimi sestavinami ugotovili, da je polipropilenski lonček veliko bolj mikrobiološko odporen. Steklo uporabljamo pri izdelkih, ki to zahtevajo (stoodstotna naravna olja), s tem mislim na uporabo temnega stekla zaradi zunanjih vplivov. V zadnjem času zaradi komercialnih trendov pri izdelkih za specialno nego okoli oči oziroma antistresno nego razvijamo in uporabljamo 15- oziroma 30-mililitrske dozatorje. Izdelke za učinkovito in hitro nego polnimo v specializirane steklene ampule, ki so prav tako v velikem porastu. Anticelulitni izdelki in izdelki za sončenje so zaradi funkcionalnosti oziroma lažjega nanosa kreme v glavnem pakirani v PP tube, geli za tuširanje pa v plastenke. priročno je, če je dobavitelj embalaže v sloveniji. Tako je. Naši dobavitelji so v devetdesetih odstotkih z domačega trga, ker verjamemo v kakovost slovenske produkcije. Zaradi vsebine posla imamo z njimi redne stike. Mi diktiramo idejo za embalažo, ker poznamo vsebnost izdelkov in vemo, kaj želimo z njimi doseči. Vsakega proizvajalca skrbno presodimo s stališča proizvodnih procesov in ustreznosti materialov, ki morajo seveda imeti zakonsko ustrezne certifikate. Pri izbiri odločata tudi fleksibilnost proizvajalca in reakcijski čas. Kozmetična industrija je namreč nepredvidljiva in težko planira kvote. Te so povezane z uspešnostjo promocijske akcije. Zato je lažje in bolj priročno imeti dobavitelja doma, saj včasih naročamo manjše količine, kar vpliva na ceno. Kartonske embalaže so slovenske, prav tako dobavitelj tiskovin. V prid okolju in zmanjšanju stroškov namreč opuščamo vložne liste v embalaži in uporabljamo potisk. svetovni trend je izdelava trajnostne in ekološke embalaže. tudi pri vas? Trenutno konkurenčno prednost, to je zagotavljanje visoke kakovosti po dostopnih cenah,

ki v času recesije odigrava ključno vlogo, želimo dopolniti s proizvodnjo še bolj naravne kozmetike oziroma z zagotavljanjem trajne in konstantne kakovosti. Potem, ko smo letos lansirali dva presežka – na eni strani Natural lift v naravni eko embalaži, kar sicer ni njen najpomembnejši atribut (njen atribut je zlato-srebrna folija z dodatkom rdeče, ki obeta blagostanje) in linijo Oliva, pri kateri je embalaža prilagojena naravnim atributom, čeprav ni eko reciklirana, si želimo postati ponudnik čiste eko certificirane kozmetike. Pri 400 do 500 izdelkih za profesionalno nego in široko potrošnjo že uporabljamo več kot 80 odstotkov eko certificiranih vsebin. Velik poudarek bomo namenili tudi zmanjševanju teže embalaže, uporabi lahkih in zanesljivih materialov in še večji funkcionalnosti. pri optimiranju embalaže v vaši dejavnosti zagotovo ne smete zanemariti mikrobiološke varnosti. Smo kozmetična hiša z lastnim mikrobiološkim, razvojnim in testnim laboratorijem. V njem zagotavljamo optimalno kakovost izdelka, ocenimo primernost embalaže in preverjamo tudi čistost na površini embalaže. Embalaža namreč ne sme prispevati k mikrobiološkemu onesnaženju oziroma kvarljivosti izdelkov. Vse sarže hranimo, če bi se zgodila reakcija na kako sestavino, in so pod rednim inšpekcijskim nadzorom.

V proizvodnji do okužb ne more priti, ker delamo računalniško in strojno vodeno. Možnost napake je prav tako nična pri transportu in skladiščenju. kje sicer vidite največ možnosti za izboljšavo embalaže? Ko smo uporabnikom ponudili 1000-mililitrska družinska pakiranja izdelkov za nego telesa, kopeli in tuširanje, smo ugotovili, da se potrošniki rajši odločajo za manjša pakiranja. Kartonske škatle v obliki trapeza bodo zamenjale klasične oblike škatel, ki na prodajnih policah zavzamejo manj prostora. Potem so tu še izboljšave pri detajlih, na primer pri dozatorjih, ki so pomembni zaradi viskoznosti produkta, pa v zaporkah pri gelih za tuširanje, ki včasih popokajo. Kar zadeva ekonomičnost embalaže, bomo kot proizvajalec srednjega cenovnega razreda izdelkov še naprej iskali cenejše vrste embalaže. Ne zaradi razlike v ceni izdelka, ampak zato, ker smo z izdelki prisotni tudi na južnih trgih. Tam je prvi pogoj za dobro prodajo, poleg zdrave, prijetne in ekološko ustrezne embalaže, ugodna cena. prvih štirideset let ste gradili prepoznavnost blagovne znamke. kakšni so načrti za prihodnost glede na vašo omembo, da je čas za nov, svež veter? Do konca leta si želimo pripraviti strategijo za naprej. Trenutno se dogovarjamo glede embalaže, ki se bo še bolj približala kupcu.
Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/40

avgust august 2010

EMbaLaža

52

9

10
52

EMBALAžA v RAdEnSki

EMbaLaža

v ceni izdelka več kot tretjina za embalažo
barbara černe Tri srca. Povezana med "Radenska, s katero s potrošniki komuniciramo na čustveni ravni, je postala to, kar je danes, tudi po zaslugi jasno definiranih

embalaža v radenski

foto: Jože Pojbič

odločitev o pozicioniranju blagovnih znamk, asortimana, ciljnih tržišč in z ustrezno marketingu," pojasnjuje direktor sektorja proizvodnje, tehnologije

ves čas je bilo vaše osnovno vodilo predvsem doseganje in ohranjanje kakovosti izdelka. nagrad za kakovost in izgled voda ste prejeli na domačem in tujih trgih veliko. Po prejetju številnih priznanj in kolajn na živilskih in kulinaričnih razstavah doma in v tujini sta bili zagotovo najbolj laskavi priznanji dodelitev naslova cesarskega, nato pa še papeškega dvornega dobavitelja. Leta 2007 smo za 0,25- in 0,5-litrsko stekleničko Radenska Classic in Radensko Naturelle prejeli oskarja za embalažo, zelo ponosni pa smo tudi na veliko zlato medaljo (mednarodno priznanje Grand Gold Award), ki smo jo leta 2008 prejeli za celostno podobo Radenska Naturelle, prav tako na zlato medaljo (Gold Award) za Radensko Plus BodyShape, ki smo si jo prislužili lani v Benetkah v kategoriji funkcionalnih vod. Potem so še priznanja s kmetijsko-živilskih sejmov v Gornji Radgoni in zlate medalje za vode z okusi: Oaza jabolko z zelenim čajem, Oaza marelica, Oaza malina beli čaj, Oaza rdeče grozdje rooibos, Oaza breskev marakuja, Radenska Plus Active, Radenska Plus Balance, Radenska Plus Protect, Radenska Plus BoddyShape. Res jih ni malo.

politiko komuniciranja v

in investicij v Radenski d. d., Martin Lah.

začeli z uporabo PET plastenk. V začetku leta 2007 smo prišli na trg z novo podobo pollitrske in 1,5-litrske PET plastenke. Pollitrska plastenka je zamenjala plastenko s spiralnim prijemnim delom, po kateri je bila Radenska prepoznavna. S pomladitvijo oblike plastenke in steklenice smo leta 2008 trgu predstavili še pollitrsko in četrtlitrsko stekleničko za Radensko Classic in Radensko Naturelle. Vodo Radenska Naturelle smo poimenovali tudi pravoda, saj je po mnenju strokovnjakov nastala že pred dvanajst tisoč leti. Je tudi prva slovenska voda, ki jo označuje značilna roza barva embalaže, v tujini sinonim za kakovostne negazirane embalirane vode. Vse oblike plastenk in manjših stekleničk iz omenjene družine vod so sedaj poenotene, s čimer dosegamo večjo prepoznavnost med potrošniki. Posebna lastnost nove stekleničke so utori in zavite linije, ki odražajo eleganco in dajejo steklenici poseben videz. Ob uvedbi nove linije plastenk smo leta 2007 zamenjali dosedanje papirnate etikete s prosojnimi, polipropilenskimi etiketami. Leta 2008 smo pri stekleni embalaži uvedli obojestranske etikete in tako lice etikete naredili bolj čisto. kaj pa dizajn? kateri kriteriji so v ospredju, ko izbirate in oblikujete dizajn embalaže pri novih izdelkih? Trg je zasičen, kupci kupujejo predvsem z očmi. Zagotovo smo pozorni na funkcionalnost, všečnost izdelka oziroma na komunikacijo naših kakovostnih izdelkov s kupcem. Dizajn izdelkov oblikujemo v marketinški službi, v sodelovanju s tehničnim oddelkom in z zunanjimi kreativnimi agencijami. katere embalaže uporabljate največ? Največ uporabljamo 1,5 PET embalaže, sicer pa je v skupni strukturi embalaže razmerje

vodo naturelle so poimenovali kar pravoda
snovanje blagovnih skupin in znamk je zahtevalo uvajanje novih embalaž. Potem ko smo prve steklenice mineralne vode pred sto štiridesetimi leti napolnili v tako imenovane glinene mineralke, smo leta 1990

avgust august 2010

Martin Lah

seboj. že več kot 140 let.

Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/41

v Radenski uporabljajo tudi PET reciklat
katera država ima po vaše najbolje urejeno vračanje embalaže? Tudi v tujini večinoma uporabljajo PET embalažo. V Nemčiji na primer, ki je bila po povratni PET embalaži najbolj znana, ta počasi izginja. Sicer so trendi v svetu predvsem v zmanjševanju tež embalaže, kar je pri povratni embalaži moteč faktor. Manjša teža namreč slabša trpežnost embalaže, sicer pa vpliva na zmanjševanje stroškov. Pri gaziranih proizvodih je pri lahki embalaži težava v tem, da izhaja CO2 in potem pijača ni več takšna, kot jo želimo prodati; tudi življenjska doba produkta je krajša. Poleg zmanjševanja teže embalaže z vidika stroškov in okoljevarstvenega vidika pa je glavni trend v svetu tudi dizajn, ki prav tako vpliva na zmanjševanje teže – tako je lahko tudi lažja plastenka stabilna. Z okoljevarstvenega vidika pri lažji plastenki uporabiš manj materiala, ga manj predelaš, manj transportiraš, skratka, vplivaš na zmanjšanje stroškov na vseh nivojih. Kar zadeva vračanje embalaže, so Hrvati naredili velik korak na tem področju. Potem ko so sprejeli regulativo, ki zakonsko določa 25-odstotni delež povratne embalaže (največ je v tem primeru steklene embalaže), proizvajalci pijač med letom plačujejo kvartalno akontacijo, ki se, če se cilj doseže, refundira, v nasprotnem primeru ne. Za nemški trg je značilno vračanje plastenk, vendar jih ne uporabijo ponovno. V Avstriji plastenke zbirajo, jih reciklirajo in še enkrat uporabijo. Medtem ko je uporaba reciklata prepovedana na primer v Italiji, ga drugje lahko ali celo v določenem deležu morajo uporabljati. V Radenski tako na primer v nekaterih proizvodih že nekaj let uporabimo tudi do 15 odstotkov PET reciklata. kdo so dobavitelji materialov? vaših embalažnih

kolikšen del stroškov predstavlja embalaža v ceni izdelka? Pri proizvodih z nizkimi cenami vhodnih surovin predstavlja embalaža večji del stroška v strukturi, in sicer tudi do 40 odstotkov cene. Pri vodah z dodanim sirupom, sladkorjem, ki sta že sami po sebi dragi sestavini, pa je embalaža, h kateri štejemo folije, etikete in zamašek, 25 do 35 odstotkov stroška v lastni ceni. Strošek embalažnine v Radenski na letni ravni znaša okoli 150.000 evrov. To je vsa embalaža, ki jo damo na trg. Povratno embalažo tako plačujemo mi, ne končni potrošnik. velik faktor v ceni so lahko tudi zamaški. Tako imenovani športni zamašek, ki je bil velik boom konec devetdesetih let prejšnjega stoletja, je tri- do štirikrat dražji od običajnega, kar doprinese v strukturi cene oziroma se pozna pri maloprodajni ceni. Na trg smo lani dali 0,75-litrsko plastenko "športni" Naturelle s športnim zamaškom, namenjeno kolesarjem, fitneserjem oziroma vsem aktivnim. Tak zamašek imata še dva naša proizvoda, ledeni čaji in ACE, in tudi nekateri izotonični napitki, na primer Sprint, v glavnem pa jih opuščamo. Razvojni svetovni trendi gredo v smeri zmanjševanja grla na plastenki oziroma steklenici. Z manjšim grlom je zamašek temu primerno lažji. Sprememba je enostavna, a je temu primerno treba prilagoditi opremo, kar bo velik zalogaj.

PAckAging At RAdenskA

Over a Third of the Product Price Goes into Packaging

Three hearts, connected to each other for over 140 years now. “That Radenska, which we use to communicate with consumers on an emotional level, has become what it is today is partly thanks to clearly defined decisions on positioning brand names, as well as the range of products, target markets and relevant policy of communication in marketing,” explains Martin Lah, Director of the production, technology and investment sector at Radenska d.d. Which are your best-selling drinks and which packaging is the buyers’ favourite? Radenska sells 60 million litres of natural mineral water, of which 43 million litres is sold in the domestic and 17 million litres in the foreign market. We sell around 10 million litres of other types of water and around 25 million litres of non-alcoholic drinks and flavoured or enhanced water. In Slovenia, where 78% of our products are sold, we have a 55% market share in water. 13.5% of our drinks are sold in other EU markets: 6.5% in markets of the former Yugoslavia and 2% (mainly Radenska Classic, Naturelle and ice teas) in Australia and the USA. The majority drinks are sold in plastic bottles. At home, the consumer has not yet decided what to buy, so he does not bring his own bottles. From the point of view of quantity, we sell the most of Radenska Classic. Our functional waters are Radenska plus and Oaza (tea and water), a lighter form of tea. In the last 4 or 5 years, Oaza has gained a lot of popularity. The results of a market research study by Aragon, which comprised of a survey of 1000 people, have shown that the Radenska Classic and Naturelle bottles are the consumers' favourites. Radenska Classic and Naturelle were also the official water drinks of the EU during the Slovenian presidency. Some special features of the redesigned bottles are the grooves and winding lines, which reflect elegance and freshness. Using the elegant appearance of these bottles, we wanted to stress the pleasure of drinking along with the accessibility and high quality of the water. 

Pozna se izguba nekdanjega skupnega trga
ste poskrbeli za opremljenost vaših polnilnih linij? Ko narašča povpraševanje po najrazličnejših vrstah plastenk in steklenic, pomeni, da moramo imeti linije, ki jih lahko enostavno prilagodimo in predelamo na drugo vrsto in obliko embalaže. In da imamo opremo, ki je bolj ekonomična z vidika porabe energentov in s tem bolj konkurenčna. Trenutno imamo štiri polnilne linije za PET, od tega eno aseptično in eno ultraclean, dve za steklo, eno za pločevinke in eno za 18,9-litrske balone. V tem trenutku nimamo niti toliko zaposlenih, da bi lahko normalno delali z vsemi linijami

Dobavitelj steklenic je hrvaški proizvajalec Vetropack Straža, ki je sicer sestavni del švicarske korporacije Vetropack. Iz tujine dobivamo v glavnem steklo in nekatere lepilne

avgust august 2010

EMbaLaža

20 proti 80 odstotkov v prid PET embalaže, v kar nas sili potrošnik. Kupci so postali razvajeni in neradi nosijo nosilke v trgovino zato, da bi zamenjali steklenice. Pred dobrim desetletjem smo poskušali narediti korak naprej pri dvolitrski povratni PET embalaži pri proizvodih Pepsi in ledenih čajih, pa se ni obneslo. Edina skrb, zapreti plastenko in jo vrniti v trgovino, je potrošnikom očitno odveč. Nepovratno PET embalažo smo vzeli iz programa.

trakove, okoli 70 odstotkov dobaviteljev pa je domačih. Po združitvi s Pivovarno Laško smo nekaj dobaviteljev poenotili in v zadnjih treh letih uspeli znižati cene vhodnih surovin, kar vpliva na končno ceno izdelka. Nosilke za steklenice proizvajamo sami. Dobavitelji etiket, na stekleni embalaži so v glavnem papirji, na plastični embalaži pa so polipropilenske etikete, so v glavnem slovenski (Cetis Celje). Zamaški so v 20 odstotkih iz tujine, in sicer iz Madžarske, Avstrije, Nemčije in Španije.

naenkrat, žal tudi ni potreb po tem. Čeprav smo še vedno 'dimenzionirani' na nekdanji dvajsetmilijonski trg, ko smo svoj čas prodali tudi do 240 milijonov litrov, je sedaj prodaja padla na okoli 110 do 120 milijonov litrov. Naslednje petletno obdobje bo, upajmo, investicijsko močneje naravnano, takrat načrtujemo tudi prilagoditev linij novim embalažam, zahtevam trga in novim produktom.

52

11

EMbaLaža

Akpapirja in Cene tuAbodo višje, a kartona panogi ne bo lažje lno
AkTUALno
Branko Rožič1
Vse te dvige stroškov so morali papirničarji pokriti z ekonomijo obsega, povečanjem produktivnosti, modernizacijo in uveljavitvijo izdelkov višje dodane vrednosti. Ta razkorak med ceno prodajnih produktov in posameznimi pomembnimi stroški je tudi eden od temeljnih vzrokov, da slovenski papirničarji posebno v zadnjih letih ne beležimo rasti bruto dodane vrednosti na zaposlenega, ki s povprečjem dejavnosti 40.000 € na zaposlenega nikakor ne zadošča za kapitalsko intenzivno proizvodnjo, kar proizvodnja papirja in kartona vsekakor je.

52

12

o sem pred petnajstimi leti začenjal na Količevem, so mi takratni italijanski lastniki pri izdelavi srednjeročnega razvojnega plana podjetja dali napotilo, da naj uporabimo ceno 1 DM za kg premaznega kartona. Da je to cena, ki je veljala v bližnji preteklosti in bo z visoko stopnjo gotovosti ostala v veljavi tudi v srednjeročnem obdobju. Takrat smo pri izdelavi podobnih izdelkov v podjetjih uporabljali primerna povečanja tako na stroškovni kot na cenovni ravni, tokrat pa nič. Finančni rezultat srednjeročnega plana se je seveda izšel; zarezati smo morali v določene stroškovne strukture, si pomagati z višjo količino in aktivnostmi na trgu in strukturi produkta. e le v omenjenem srednjeročnem obdobju, tudi v vseh petnajstih letih je veljalo, da se cena ni premaknila od te vrednosti navzgor, v večini obdobja je bila celo pod to vrednostjo. Tako smo tudi trenutno pri ceni 0,5 € za kg premaznih kartonov, ki so izdelani na osnovi vračljivega papirja, z nekaj odstopanja navzgor ali navzdol, odvisno od trga in produktov. Podobno cenovno usodo je delila oziroma še vedno deli celotna papirna, kartonska in celulozna dejavnost. Temeljni razlog za to leži predvsem v tem, da sta celuloza in vračljivi papir, ki v strukturi papirnic predstavljata delež od 30 do 60 % vseh stroškov, podvržena visokim cenovnim nihanjem. Posledično se je to odražalo na končnih cenah papirjev in kartonov, ki so bile na dolgi rok praktično nespremenjene, čeprav je trg zahteval in tudi dobil vse višjo dodano vrednost izdelkov in so se ostali stroški pridno dvigovali. Naj omenim samo dva največja, stroške dela in energije, ki sta v stroškovniku papirničarjev udeležena z obakrat po 10 do 20 %. Bruto plače so se iz 567 € na zaposlenega v letu 1995 povečale na 1.475 € v letu 2009, torej gre za 160-odstotni dvig (v Sloveniji v tem obdobju za 108 %, v predelovalnih dejavnostih za 106 %) oziroma 7,1 % povprečno na leto. Cena zemeljskega plina, ki je večinski energent pri proizvodnji toplotne energije, pa je od leta 1998 do danes narasla za 220 % ali po povprečni letni stopnji 10,2 %.

K

foto: Bobo

N

kitajska je zgradila preveč zmogljivosti
akaj naj bi se v prihodnje cena papirjev in kartonov povišala? Ali se bodo s tem spremenila tudi ustaljena razmerja med stroški in cenami? Bi višja cena prinesla tudi boljši finančni rezultat? Pomeni to, da se bodo vremena papirničarjem, tako slovenskim kot tudi evropskim, razjasnila? Bojim se, da ne. To svojo skrb bom skušal utemeljiti z dvema globalnima dejavnikoma, ki bosta močno, v posameznih primerih pa tudi usodno vplivala na posamezne proizvajalce. To sta selitev kapacitet iz razvitega v manj razviti del sveta ob še vedno izkazovani 0,5 do 1 % dolgoročni letni rasti svetovne porabe papirjev in izvedba zaščitnih ukrepov na področju klimatologije, ki naj bi temperaturo segrevanja ozračja do leta 2050 zadržali do 2 °C povečanja glede na predindustrijsko dobo, do leta 2020 pa jih je EU označila s sedaj že znamenitimi petimi dvajseticami (dve predstavljata letnici, tri pa realne cilje). vetovna proizvodnja papirja in kartona je v letu 2008, ko je dosegla rekorde, znašala 390 mio ton, pri čemer je bil med glavne tri svetovne proizvajalce delež razporejen
1 Branko Rožič, direktor Količevo Karton

Z

avgust august 2010

S

takole: Evropa 27 %, ZDA 22 % in Kitajska 20 %. Proizvodnja celuloze je obsegala 192 mio ton, pri čemer so najmočnejše ZDA s 26 %, sledi Evropa z 22 % in Kitajska z 11 %. Posebno Kitajska je v zadnjih desetih, petnajstih letih dosegla izjemno rast, ki jo bo že v letošnjem letu postavila na drugo mesto svetovne lestvice proizvajalcev papirja in kartona. Zaprla je stotine majhnih obratov in jih nadomestila z velikimi, novimi enotami, od katerih en sam stroj proizvaja toliko kot vse slovenske papirnice, vgrajena tehnologija pa je najsodobnejša, kar je premorejo vodilni nemški in skandinavski proizvajalci, ki so skoraj brez izjeme dobitniki poslov. Tu torej ne gre za klasično selitev kapacitet, kjer bi se tovarna preselila iz npr. Evrope na Daljni Vzhod, saj ne poznam takega transfera z izjemo zaprtih tovarn z zastarelo tehnologijo. Kitajska je ne glede na rast porabe papirja, ki se pri njej že nekaj let meri z dvomestno vrednostjo in prehiteva rast BDP, zgradila presežek kapacitet, ki je ne samo prekinil uvoz iz Evrope in ZDA, temveč tudi predvsem v letih 2007 in 2008 pritisnil s svojo ponudbo na evropski trg z zelo konkurenčnimi cenami. Posledice so bile ob sicer znanih presežkih kapacitet evropskih proizvajalcev kljub dobremu povpraševanju na trgu za marsikoga usodne. V dejavnosti, kjer deluje naše podjetje Količevo Karton, to je v proizvodnji premaznih kartonov, ki so namenjeni za izdelavo kartonskih zloženk z visoko sporočilnostjo na prodajnih policah, in v kateri se v Evropi proizvede letno 8,4 mio ton proizvodov, je v zadnjih štirih letih trajno prenehalo obratovati devet kartonskih strojev od skupno dvainsedemdesetih. S tem je bilo s trga umaknjenih 4 do 5 % kapacitet, ki so bile najmanj konkurenčne, novih, tako imenovanih green field naložb, pa ni bilo v Evropi že dvajset let. V obdobjih, ko je povpraševanje visoko in se spremeni ustaljeno razmerje med ponudbo in povpraševanjem, to vodi v dvig cen. Ravno temu smo priča v letošnjemu letu, saj proizvodnja na vseh svetovnih trgih raste med 8 in 11 % glede na sicer netipično leto 2009. Cene papirjev in kartonov rastejo, potem ko so v

tej znani formuli, s katero je na klimatskem področju EU pred dvema letoma opredelila cilje do leta 2020, bodo ob njihovi uresničitvi za 20 % znižali izpuste toplogrednih plinov glede na izhodiščno leto 1990 in povečali učinkovitost izrabe energije za 20 %, kar v bistvu pomeni, da bo za vsak evro bruto domačega produkta porabljena petina manj energije in da bodo obnovljivi viri prispevali 20 % celotne porabe električne energije v EU. Izvedba tega zadnjega dela je vitalnega pomena za evropske papirničarje, saj pomemben del obnovljivih virov poleg sonca, vode in vetra predstavlja tudi biomasa oziroma les, ki je osnovna surovina pri proizvodnji celuloze in papirja.

V

P

ri tem imajo posamezne države znotraj EU-27 povsem različna izhodišča glede trenutnega stanja in tudi poti do 20-odstotnega deleža obnovljivih virov v skupni porabi električne energije. Namen tega članka ni zahajati v tovrstne podrobnosti, vendar naj navedem primera dveh držav. Velika Britanija, ki ima s 6,6-odstotnim dele-

se to bo vodilo neizogibno v višje cene celuloze in posledično papirjev in kartonov, saj so površine in tehnologija za rast in pripravo podobne v obeh primerih, četudi kakovost lesa ni zamenljiva za obe uporabi. Višje cene še toliko bolj, če se bo udejanjila dolgoročna napoved rasti količin papirja in celuloze, ki na izhodiščno leto 2000 predvideva do leta 2050 pri papirjih rast 49 %, pri celulozi pa 26 %, kar predstavlja 0,8- oziroma 0,5-odstotno letno rast.

V

Slovenske papirnice so usposobljene za težke čase

foto: Shutterstock

Papirniška panoga bo dvakrat prizadeta
eprav je proizvodnja celuloze in papirja velik porabnik energije, je v EU v primerjavi z ostalimi energetsko potratnimi industrijami, kot sta npr. proizvodnja elektrike in cementna industrija, pravi pritlikavec z 1,56-odstotnim deležem izpustov CO2 v celotni trgovalni shemi ETS, v katero je vključenih 932 evropskih tovarn z 2.000 mio ton letnih izpustov. Pomembna je ugotovitev, da je njena prizadetost pri udejanjanju zaščitne klimatske politike dvojna. Na eni strani se bo v tretji trgovalni periodi od leta 2013 do leta 2020 soočala z neposrednimi in posrednimi stroški izpustov CO2, kar bo po oceni CEPI, krovne organizacije evropskih papirničarjev, povečalo njihove stroške za 2 do 4 %, odvisno

Č

avgust august 2010

žem obnovljivih virov v proizvodnji električne energije enega najmanjših deležev v EU-27, stavi na energijo vetra, ki naj bi zapolnila dve tretjini primanjkljaja, les, v glavnem v obliki sekancev in peletov, pa preostalo tretjino. To pomeni, da bodo za dosego tega cilja povpraševali letno po dodatnih 45 mio m3 lesa v obliki sekancev, iz katerega se sicer lahko naredi 10 mio ton celuloze, kar predstavlja 5 % svetovne proizvodnje oziroma celotno trenutno letno proizvodnjo te surovine v Braziliji, ki je eden največjih svetovnih proizvajalcev. Trenutno ima Velika Britanija 28 projektov z električno močjo več kot 50 MW v različnih izvedbenih fazah, vse pa računajo na oskrbo z lesom iz vzhodne Kanade, juga ZDA, Brazilije in baltskih držav. Pa sem navedel samo primer ene države. Naši sosedi Avstrijci npr. že sedaj za potrebe energetike proizvedejo 2 mio m3 lesa v obliki sekancev,

aj to pomeni za evropske papirničarje, je jasno. Dolgoročno relativno višje stroške za surovine in energijo bodo skušali prenesti na trg z višjimi cenami izdelkov. Dejansko bo to uspelo le z večjimi, dobro organiziranimi ter učinkovitimi enotami, majhni, razen tistih, ki proizvajajo nišne produkte z visoko dodano vrednostjo, pa bodo morali zapreti svoja vrata. Ta proces, ki se je tudi do sedaj seveda že izvajal, bo poslej samo še intenzivnejši. Višje cene, žal, ne bodo prinesle same po sebi tudi boljši poslovni rezultat, pač pa še večjo konkurenco in selekcijo na trgu. Tisti, ki bo obstal in utrdil svoj položaj na trgu, pa bo brez dvoma finančno uspešnejši. je se tu umeščamo slovenski proizvajalci? S 700.000 ton letne proizvodnje v šestih papirnicah nismo tako majhni, da bi nas zaradi tega lahko skrbelo. V kolikor bomo proizvodno in energetsko zadosti učinkoviti, za kar po mojem imamo znanje in usposobljenost, ter bomo uspeli v razvoju in trženju produktov, smo lahko uspešni v teh zahtevnih časih. Seveda veljajo tudi tu različna pravila za podjetja, ki so organizirana koncernsko in so v tuji lasti, od tistih, ki so na trgu povsem samostojna in pretežno v domači lasti. Na Količevem smo letos zaenkrat uspešni tako glede količine kot tudi poslovnega rezultata, naslednje leto pa je predaleč za kakršnokoli oceno. 

K

K

EMbaLaža

prvem kvartalu dobesedno eksplodirale cene celuloze in vračljivega papirja in se šele zdaj umirjajo. V Evropi in svetu že večkrat viden scenarij, ki pa je vedno privedel do znižanja cen v celotni proizvodni verigi. Tokrat bi znalo biti drugače, tudi ali predvsem zaradi ciljev, ki izhajajo iz petih dvajsetic.

od njihove energetske učinkovitosti, na drugi strani pa se bo soočala z visokimi cenami lesa, saj bo povpraševanje po tej surovini zaradi doseganja okoljevarstvenih ciljev v EU-27 skokovito naraščalo, čemur smo priča že v tem obdobju.

kar je 70 % celotnega letnega poseka vseh lesnih struktur v Sloveniji.

D

a se na tem področju že izvajajo premiki, naj navedem najavo pomembnega proizvajalca celuloze, papirja in kartona iz Brazilije o pričetku investicije treh proizvodnih linij v količini 1 mio ton letno peletov pri vsaki, s skupno vrednostjo 800 mio $; 90 % količin je že pogodbeno zakupljenih od evropskih proizvajalcev električne energije.

52

13

14
52

RAZiSkAvE

EMbaLaža

embalaža in moč socialnih omrežij
patrick henry "Web 2.0" je splošen izraz za orodja, preko katerih ljudje gradijo družbene in poslovne vezi, si izmenjujejo informacije in sodelujejo pri projektih na spletu. vključuje tudi nenehno razvijajoča se pravila, ki jih pozna vsakdo, če je povezan z embalažo neke blagovne znamke. Raziskave in študije, ki sledijo uporabi orodij Web 2.0, so zelo razširjene, vendar pa vse navajajo iste zaključke: dandanes izdelku manjka ključen del promocije, če le-ta ne izkoristi potenciala množičnega trženja na spletnih mestih, kot so Facebook, Twitter in druge priljubljene socialne mreže. Revija Package design Magazine daje pregled strokovnih prispevkov s področja upravljanja in trženja blagovnih znamk, s poudarkom na tovrstnih trženjskih strategijah oziroma uporabi orodij Web 2.0 v prid izdelkom, ki so predstavljeni ali zastopani.
foto: Shutterstock

raziskave

a

my Graver, predsednica in kreativna direktorica podjetja Elements, je k svojim strategijam trženja in oblikovanja blagovnih znamk dodala Twitter in Facebook. Po njenem mnenju se spletno mesto MySpace v primerjavi z drugimi ne šteje za profesionalno, saj je namenjeno predvsem mlajši, poslovno manj osredotočeni ciljni skupini. Podjetje Pangea Organics, ki proizvaja mila, kreme, losjone in druge organske izdelke za nego telesa, pa za trženje izdelkov uporablja kanale Facebook, Twitter in YouTube. "Skoraj vsaka blagovna znamka, s katero se trenutno ukvarjamo, je na nek način predstavljena na spletnem mestu Twitter in Facebook," pravi Bill Goodwin, ustanovitelj in direktor Goodwin Design Group – podjetja za oblikovanje in pripravo strategij trženja blagovnih znamk. Specializirano je za otroške in mladinske trge. Goodwin prav tako vidi potencialno možnost v uporabi spletnega upravljavca kontaktov Plaxo in spletne storitve Foursquare, ki omogoča »lovljenje lokacijskih točk« prijateljev in uporabnikov mobilnih telefonov.

socialnih spletnih mrežah? Kakšen bo uspeh – več privržencev, večje število nakupov, več video vpogledov?" Čeprav so lahko rezultati merjenja različni,« pravi Amy Graver, »dobro načrtovani socialni mediji ozaveščanja povečujejo doseg uporabnikov in blagovno znamko naredijo relevantno oziroma ji dajo poseben pomen." Graverjeva prav tako meni, da je skladnost sporočil znotraj socialnega mreženja zelo koristna za dolgoročno izpostavljenost blagovne znamke. Joshua Onysko, ustanovitelj in direktor podjetja Pangea Organics, pa ugotavlja, da četudi izpostavljenost blagovne znamke na spletu ne povzroči takojšnje rasti prodaje, to še vedno lahko spodbudi lojalnost blagovni znamki in poveča njeno prepoznavnost. Zato se tudi Goodwin strinja, da »je pomembna prav vsaka priložnost, ki lahko poveča izpostavljenost blagovne znamke potencialni javnosti, tudi če ne zagotovi takojšnjih rezultatov«. eizogibno dejstvo je, da bodo morali oblikovalci embalaž upoštevati povratne informacije oziroma odzive, ki jih glede svojih embalaž lastniki blagovnih znamk pridobivajo iz različnih socialnih omrežij. V zvezi s tem se zastavlja vprašanje, ali je za povečanje prepoznavnosti blagovne znamke potrebna izpostavljenost embalaže v orodjih Web 2.0?

»

kaj kažejo rezultati raziskav?

N

M

noga podjetja se za odgovore obračajo na »platforme«, kot je Radian6 – storitev, ki za svoje stranke združi in analizira promet na več kot 100 milijonov spletnih socialnih mrežah. Toda »najpametnejše« blagovne znamke so tiste, ki si, preden začnejo »polniti ušesa« uporabnikov preko orodij Web 2.0, pojasnijo ključna vprašanja: "Kaj hočem doseči s predstavitvijo blagovne znamke na tovrstnih

P

ogosto so lahko v veliko pomoč prav povratne informacije potrošnikov oziroma uporabnikov teh spletnih mest. Graverjeva pravi, da je podjetje Element iz spletnih virov pridobilo informacijo, da so potrošniki pripomočkov za hišne živali želeli »bolj prijazno kombinacijo« izdelka in embalaže. To je privedlo do oblikovanja nove linije izdelkov, popolnoma recikliranih lončenih skled za

avgust august 2010

hranjenje, stojal in škatel, potiskanih s sojinim črnilom brez organskih spojin.

P

o mnenju Goodwina "množica virov", ki se ukvarjajo z dizajnom embalaže in izkoriščajo socialne mreže za namige o razvoju izdelka in njegovi vizualni predstavitvi, postaja vroča tema med lastniki blagovnih znamk in oblikovalci embalaž. Dober primer tega, kako se množice virov lahko uporabljajo, je kampanja "Create Dunkin's Next Donut" ob 60-letnici Dunkin' Donuts-a.

oglaševanje socialnih mrež na embalažah ima svoje meje
aradi vsesplošne razširjenosti embalaž jih nekatere blagovne znamke vidijo kot »predstavnike« njihove prisotnosti znotraj socialnih omrežij. "S svojo embalažo lahko dosežeš tisoče ali celo milijone ljudi, z oglaševalskimi kampanjami v socialnih medijih pa lahko ta vpliv še razširiš," trdi Flynn. »Pangea Organics pravzaprav dela samo to,« pravi Onysko, »saj na embalaže svojih izdelkov tiska logotipe Facebooka in Twitterja ter s tem spodbuja sodelovanje potrošnikov v spletnih socialnih omrežjih.«

Z

G

Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/42

125x277_SLO_EOL_sw.indd 1

20.05.2010 9:31:38 Uhr

avgust august 2010

Promocija

oodwin na drugi strani poziva k zmernosti. Po eni strani je mnenja, da je vključevanje socialnih omrežij v posebne projekte in enkratne promocije dobrodošlo, po drugi strani pa svari pred pretirano uporabo orodij Web 2,0 zlasti pri samem oblikovanju embalaž. Zavrača predvsem »vsiljevanje« socialnih mrež na vsaki embalaži in etiketi samo zato, ker se takšne oznake tam lahko pojavljajo. Po njegovem mnenju lahko tovrstno oglaševanje na embalaži prinese zlasti kratkoročni občutek in je primerno le za enkratno promocijo. "Potrebno je poznati namen oglaševanja spletnih socialnih mrež na embalažah ter kakšno korist bo le-to imelo za samo blagovno znamko," pravi Bill Goodwin in dodaja, da bodo potrošniki na spletu kljub temu našli in prepoznali blagovno znamko, četudi embalaža ne bo izpostavljena na Facebooku ali Twitterju.

EMbaLaža

S

trokovnjak Bernier trdi, da je na portalu Best Buy Idea X (www.bestbuyideax. com) eden najpogostejših predlogov, da se odpravi plastične embalaže, ki se težko odprejo (zlasti embalaže za majhne elektronske naprave). Odzivi uporabnikov spletnih omrežij dajejo jasen znak, da bo nadomestna embalažna rešitev potrebovala dolgo pot, da bo dosegla povečanje zadovoljstva potrošnikov.

52

15

16
52

AMERiŠki TRG EMBALAžE

EMbaLaža

rekordna rast trgovskih blagovnih znamk
package design, julij 2010 v letu 2009 so v vseh večjih ameriških prodajalnah potrošniki »preklopili« iz nacionalnih blagovnih znamk na trgovske znamke. Te so, glede na zadnje statistične podatke s področja industrije (objavljene v letnem poročilu PLMA's 2010 – Private Label Manufacturers Association), dosegle rekordno rast tako v količini nakupov kot v skupnem prihodku in tudi tržnem deležu. Močnemu valu rasti trgovskih znamk v letu 2008 je v preteklem letu sledilo vnovično povečanje prodaje izdelkov za 1,8 milijarde enot, medtem ko je prodaja nacionalnih blagovnih znamk padla za 2,1 milijarde. Trgovske blagovne znamke so svojo vrednost povečale za 2,7 milijarde dolarjev in tako dosegle skupno 86,4 milijarde dolarjev skupne prodaje. Prodaja nacionalnih blagovnih znamk se je sicer povečala za 1,6 milijarde dolarjev, vendar pa so bili ti dobički v veliki meri, če ne v celoti, posledica višjih cen.
foto: Shutterstock

ameriški trg embalaže

najvišji vzpon Trgovske blagovne trgovskih znamk doslej znamke uspešne edtem ko je skupna prodaja trgovskih tudi pri zdravilih

M

verig na splošno odslikavala počasno rast gospodarstva (v vseh treh osrednjih kanalih – supermarketi, drogerije in diskonti z mešanim blagom – je bila skromna rast dolarja, prodaja pa nižja za 0,2 %), so trgovske blagovne znamke daleč najbolj prevladale. V veleblagovnicah so trgovske blagovne znamke v deležu enot dosegle najvišjo vrednost v zgodovini (23,7 %). Rast enot trgovskih blagovnih znamk (1,7 milijarde) je več kot nadomestila drastičen upad nacionalnih znamk, kar prinaša neto dobiček za celoten prodajni kanal in spreminja večletni trend skupnih izgub v ameriških supermarketih. Na strani prihodkov so trgovske blagovne znamke dosegle kar 90 % vseh dobičkov v supermarketih ter 2,9 % dobička od nove prodaje (1,5 milijarde), medtem ko so bili dobički nacionalnih blagovnih znamk skoraj nespremenljivi (0,1%). Upad prodaje nacionalnih znamk nakazuje, da je bil njihov skromni dobiček od prodaje v višini 200 milijonov dolarjev posledica inflacije cen. Na splošno je prodaja trgovskih blagovnih znamk v supermarketih dosegla 55,5 milijarde dolarjev, tržni delež pa se je povečal na 18,7 %; obe številki sta predstavljali nov vzpon, kakršnega trg do sedaj še ni doživel. V prodajnih verigah zdravil je tržni delež enot dosegel 16,3 %, medtem ko se je obseg prodaje povečal za 4,0 %, nacionalne blagovne znamke pa so beležile skoraj 4-odstotno izgubo. Podobno kot v supermarketih je absolutna rast enot trgovskih znamk za 461 milijonov v vseh oddelkih več kot nadomestila izgubo prodajnih kanalov nacionalnih blagovnih znamk za 378 milijonov.

rgovske blagovne znamke so prispevale 52-odstotno rast celotne prodaje v prodajnih verigah zdravil in skoraj pol milijarde dolarjev v novi prodaji. Prihodki trgovskih blagovnih znamk so zrasli na 8,8 %, medtem ko se je prodaja nacionalnih blagovnih znamk povečala le za 1,2 %. Skupna vrednost prodaje trgovskih znamk v prodajnih verigah zdravil je bila 6,1 milijarde dolarjev, kar je rekordna vrednost.

T

Trgovske blagovne znamke niso le recesijski pojav
d leta 1992, ko je bilo prvič objavljeno letno poročilo PLMA, je njegova pokritost zrasla z manj kot 200 na več kot 700 kategorij izdelkov, kar odraža širitev in prodor zasebnih blagovnih znamk na trg," pravi direktor PLMA Brian Sharoff. "Preteklo leto je še posebej pomembno, saj je bilo prvo polno leto z vplivom recesije. Ni presenetljivo, da statistike beležijo neverjetno povečanje priljubljenosti trgovskih blagovnih znamk, vendar, kot poudarja večina tržnih raziskovalcev, rast trgovskih znamk nikakor ni recesijski pojav. Njihov uspeh se je začel že leta pred trenutno recesijo in je zakoreninjen v naraščajoči ponudbi, kakovostnih sestavinah, inovativnih konceptih izdelkov in zavezanosti trgovcev. 

"O

avgust august 2010

nATEčAJ ZA nAJBoLJ ZELEno EMBALAžo

N

a seznam potencialnih prijaviteljev na natečaj za najbolj zeleno embalažo v Sloveniji smo uvrstili 107 podjetij. Od velikih, na primer Lajovic tuba embalaža, Valkarton, DuropackTespack, do manjših, kot so Ecopack, Aero polyplast, Bioplast in drugih, najprej predvsem proizvajalce embalaže. Vendar je razpis široko odprl vrata vsem, ki morajo misliti na življenjski ciklus izdelka, torej na zeleno embalažo. Možnost so dobila podjetja, ki zaradi proizvodnega programa uvažajo embalažo, embalerji, oblikovalci, izumitelji, vsi, ki sodelujejo pri ustvarjanju in umeščanju zelene embalaže na slovenskem trgu. erila za ocenjevanje so se zgledovala po podobni svetovni nagradi. Upoštevani so bili: zasnova in proizvodnja embalaže (od optimizacije porabe materialov in energije, uporabe obnovljivih virov energije, recikliranih materialov, naravnih in biorazgradljivih, do

M

porabe vode in ravnanja z odpadno vodo in podobno), transport in logistika (od optimizacije logističnih procesov, uporabe okolju prijaznih goriv, energetske učinkovitosti logističnih procesov do zaščite produktov pri transportu), uporabniška izkušnja (funkcionalnost dizajna, primernost za ločeno zbiranje odpadne embalaže, netoksičnost materialov, lepil, barv in podobno), skrb za okolje po končani življenjski dobi embalaže (primernost odpadne embalaže za ločeno zbiranje in recikliranje, za ponovno uporabo in drugo) ter sodelovanje z javnostjo in družbena odgovornost (med drugim komunikacijske aktivnosti s poudarkom na okolju, spodbujanje ločevanja, recikliranja in ponovne uporabe embalaže in podobno). rezahtevno? Morda. Nekaterim podjetjem se je zdelo zahtevno, drugi so navajali različne vzroke za nesodelovanje. Od tega, da jih

ne zanima, da so premajhni, da ne delajo več takšne embalaže, da naj še enkrat pošljemo informacijo, da še razmišljajo, a tudi to, da bi imeli preveč dela z izpolnitvijo prijave ali pa, da je prijavnina previsoka. Marsikaj od navedenega je blizu resnici. Je pa že prej ena izmed anket, ki smo jo pripravili v podjetjih o tem, koliko mislijo na življenjski ciklus izdelka in na zeleno embalažo, pokazala, da je trajnostna embalaža bolj v mislih, če sploh je, kot v izdelkih. Morda ima nekaj prstov vmes kriza, še več pa prepočasno prebujanje zelene misli v razvojnih ali nabavnih oddelkih v podjetjih.

P

V V

se priznanje pripada Valkartonu, ki si je upal, zato smo mu danes odstopili pol strani, da predstavi svojo zeleno embalažo. neposrednih pogovorih s podjetji pa bomo pripravili razpis za najbolj zeleno embalažo v letu 2011. 

avgust august 2010

Promocija

EMbaLaža

le valkarton si je upal pred zeleno ogledalo

52

17

18
52

inTERvJU Z okoLJSkiM MiniSTRoM

OKOLjE

moje prioritete so zrak, vodna infrastruktura in odpadki
foto: arhiv MOP

intervjU z okoljskim ministrom

okoljskemu ministru dr. Roku žarniću in njegovemu ne ravno majhnemu moštvu ni lahko, saj je Ministrstvo za okolje in prostor tarča za naostrene strelice iz Bruslja, z Računskega sodišča RS in iz občin, pravilneje s strani tistih, ki so odgovorni za zeleno ravnanje z okoljem. največ kritik je na račun kabinetnih priprav okoljskih normativnih rešitev, pa tudi zaradi počasnega odzivanja ministrstva na konkretne probleme, ki jih je v okolju vsak dan več. Zanimivo je, da naslednik karla Erjavca ne omenja nujne reorganizacije ministrstva, ki bi moralo postati učinkovitejše ne glede na to, da končno mukoma vzpostavlja prepotrebno sodelovanje med ministrstvi. nedvoumen pa je dr. Roko žarnić pri temeljnem vidiku njegovega mandata – da razvoj v Sloveniji postane trajnostni razvoj.
avgust august 2010

v osebni predstavitvi v informativnem biltenu ministrstva za okolje in prostor ste med drugim menili, da je ozaveščanje o pomembnosti varstva okolja lahko zelo enostavno. dejali ste, da je treba sporočila naslavljati na mlade, ker so najbolj dojemljivi. O potrebah po okoljski ozaveščenosti in informiranosti govorijo na vseh ravneh. kaj bo na tem področju storilo letos ministrstvo in koliko sredstev bo za to namenilo, posebej za mlade in za strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju? Za oblikovanje izobraževalnih programov je pristojno Ministrstvo za šolstvo in šport. Sam lahko o tem spregovorim zgolj z vidika okoljskih vsebin, ki jih MOP bodisi sooblikuje ali sofinancira. Vključitev trajnostnega razvoja v šolsko shemo bi prav gotovo omogočilo smiselno povezovanje šolskih predmetov za doseganje kompetenc mladostnikov, da bi razumeli ali celo predvideli dogajanje v družbi in znali reagirati. Ni nepomembno, da je v Sloveniji preko 200 ekošol in tudi drugih šol, ki so jim okoljske vsebine eden od bistvenih vzgojnih elementov. Prav tako kot izobraževanje so pomembni zgledi, mislim na starše, vrstnike, prijatelje, in drugo neformalno izobraževanje (splet, televizija, revije), ki danes ponujajo izredno veliko ozaveščevalnih tem. Ministrstvo za okolje in prostor je v letu 2010, skupaj z Uradom za komuniciranje, odobrilo za informativno-komunikacijske in

izobraževalne dejavnosti nevladnih organizacij 70.000 evrov. Projekti so vezani na biotsko raznovrstnost in podnebne spremembe. Do junija so bili zaključeni projekti s poudarkom na vodah: Reka Rižana od izvira do izliva, Mali deževnik ob Savinji, Dragonja – bogastvo narave ter Raziskovanje posledic podnebnih sprememb in antropogenih posegov v porečju Mure. V teku je še vedno projekt Ekologične novice o vodah na portalu www.ecoguerilla. si. V dejavnosti so bili vključeni učenci zadnje triade osnovnih šol in srednjih šol ter strokovni delavci iz vzgoje in izobraževanja. Projekte in njihove rezultate lahko spremljate preko spletne strani http://www.skrbimozavode.si/, v rubriki Izobraževanje in ozaveščanje. Poleg navedenih je ministrstvo tradicionalno podprlo vsakoletne dejavnosti v okviru akcij Postani donavski umetnik, Vodni detektiv, Dan Save in Dan Donave. Skupaj z gospodarskimi družbami je promoviralo skupno skrb za vodo in vodne živali. Tako je s Petrolom nadaljevalo dejavnosti Ohranimo želvo in delfine v slovenskem morju, s Heliosom Oživljanje krajevnih vodnjakov in s Coca Colo letošnjo akcijo Oglas za mojo reko. Ne glede na finančno situacijo delamo na tem, da bo v prihodnje še več promocijskih in izobraževalnih dejavnosti v sodelovanju z različnimi akterji in deležniki varstva okolja in narave. To lahko dosežemo tudi z boljšo notranjo organizacijo.

dr. Roko žarnić

pospešeno izdajanje okoljevarstvenih dovoljenj v skladu z direktivo ippc ste uvrstili med prednostne naloge. javno ste okrcali nekaj podjetij, ki še niso dobila okoljevarstvenega dovoljenja. sindikat kemične, nekovinske in gumarske industrije vam je odgovoril. Ali ste si že morda ustvarili mnenje, zakaj takšne zamude pri izdaji dovoljenj? kdo je odgovoren za to počasnost, kaj boste naredili na mOp oziroma na ArsO in kdaj bo slovenija izpolnila svoje obveznosti na tem področju? Agencija RS za okolje je julija zaključila izdajo odločb za obstoječe IPPC industrijske naprave, razen odločbe za Cinkarno Celje d.d. S tem na agenciji izpolnjujejo zavezo, ki je izhajala tudi iz zaveze Republike Slovenije Evropski komisiji, da bo izdala odločbe vsem obstoječim IPPC zavezancem. Do zamude prihaja le pri omenjeni družbi zaradi nedokončanih postopkov o priznanju statusa stranskim udeležencem. Ta zadnji postopek za obstoječo IPPC industrijsko napravo bo s strani Agencije RS za okolje predvidoma zaključen v septembru. Od začetka projekta je Agencija RS za okolje vodila postopke za 196 zavezancev, kamor so vštete tudi nove naprave, vse zavrnitve in zavržbe. Upravljavcev obstoječih industrijskih naprav, ki so dobili IPPC dovoljenja, pa je 141. kaj sploh pomeni tožba Evropske komisije? Ali samo določitev novega roka za pojasnjevanje, zakaj zamude, ali finančno obveznost slovenije in kolikšno? Tožba Evropske komisije proti Republiki Sloveniji je redno pravno sredstvo, ki ga ima na voljo Evropska komisija, ko je mnenja, da je država članica kršila zakonodajo Evropske unije. Tožbo je Evropska komisija vložila pri Sodišču EU v Luxembourgu, od sodbe pristojnega sodišča pa bodo odvisne posledice, ki jih ta trenutek ni mogoče natančno oceniti. revizijsko poročilo računskega sodišča o ravnanju z ločeno zbranimi komunalnimi odpadki je zahtevalo od ministrstva za okolje in prostor več popravljalnih ukrepov. kaj je doslej mOp že storil in kaj še namerava? po mnenju računskega sodišča bi moralo ministrstvo za okolje in prostor v operativnem programu ravnanja z odpadno embalažo ali v katerem drugem dokumentu določiti količine odpadne komunalne embalaže, ki jo morajo izvajalci javne službe zbrati po posameznih občinah. Ali ste to storili? Ali bodo občine, ki bodo več ločevale, dobile več okoljske takse? koliko?

na katere načine mOp spodbuja predelavo in obdelavo ločeno zbranih odpadkov? Naloga MOP je prvenstveno postaviti zakonodajni okvir glede ravnanja z odpadki, seveda pa tudi vzpostavitev instrumentov, ki doprinesejo k doseganju okoljskih ciljev in stimulirajo povzročitelje v smeri pravilnega ravnanja z odpadki. Pri prenosu zahtev iz zakonodaje EU v slovenski pravni red so že bile delno, dokončno pa bodo v letošnjem letu prenesene tudi določbe nove okvirne direktive o odpadkih glede hierarhije ravnanja z odpadki. Kot prednostni vrstni red zakonodaje in politike preprečevanja nastajanja odpadkov in ravnanja z njimi se uporablja petstopenjska hierarhija ravnanja z odpadki. To je znano. Gre za preprečevanje nastajanja odpadkov, kar zajema kakršnekoli ukrepe, sprejete, preden snov, material ali proizvod postane odpadek, za pripravo ponovne uporabe odpadkov, za recikliranje, za drugo predelavo (npr. predelavo v energetske namene) in za odstranjevanje, pri čemer je odlaganje odpadkov na odlagališčih najslabša možnost. Ta se uporablja samo v primerih, ko odpadkov ni možno predelati ali odstraniti na drug način. toda v sloveniji je preveč odlaganja odpadkov. To je točno. V skladu z direktivami EU je poleg upoštevanja hierarhije zavezujoča tudi obdelava odpadkov pred njihovim odlaganjem. Ministrstvo si predvsem prizadeva, da bi z več ukrepi doseglo preusmeritev odpadkov od odlaganja prednostno v postopke predelave. Tako so bila za upravljavce odlagališč na podlagi Direktive 1999/31/ES o odlaganju kot v drugih državah EU v preteklem letu uvedena finančna jamstva. Tako postaja odlaganje precej dražje. Pripravljamo stimulativno razdelitev okoljske dajatve zaradi odlaganja odpadkov. Večji delež bodo dobile tiste občine, ki dosegajo boljše rezultate pri ločenem zbiranju. Predvsem pa pri določenih tokovih odpadkov poudarjamo razširjeno odgovornost proizvajalcev, npr. odpadni embalaži, odpadni električni in elektronski opremi, odpadnih baterijah in akumulatorjih, odpadnih svečah, odpadnih zdravilih in podobnem.

Pripravljen je tudi že predlog nove Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov. V predlaganem osnutku, ki bo v kratkem poslan v medresorsko usklajevanje, je razdelitev zbrane okoljske dajatve na posamezno občino odvisna tudi od njihove uspešnosti glede ločenega zbiranja odpadkov.

komunala mora biti učinkovito organizirana
Ali so podzemne zbiralnice komunalnih odpadkov, ki naj bi spodbujale k ločevanju odpadkov, dobra rešitev? je še kje v sloveniji, poleg ljubljane in domžal, predvidena gradnja tovrstnih zbiralnic? Podzemne zbiralnice komunalnih odpadkov so ena izmed možnosti. Občina je skupaj s svojim izbranim izvajalcem javne službe odgovorna, da za svoje področje najde najustreznejši način za čim bolj učinkovito ločeno zbiranje posameznih vrst odpadkov glede na specifičnosti svojega področja in možnosti nadaljnje obdelave posameznih frakcij komunalnih odpadkov ter ob znanih omejitvah glede odlaganja odpadkov. Ob vsem tem mora biti način ločenega zbiranja za prebivalce tudi ekonomsko sprejemljiv. Ministrstvo predvsem v strogih mestnih jedrih podpira tudi postavitev podzemnih zbiralnic, pod pogojem, da s tem zagotovimo boljše ločeno zbiranje odpadkov. v javnosti je vse več mnenj, tudi država je že sprejela nekaj potez, da se mora komunalno gospodarstvo drugače organizirati. Zakaj in kako? Za kaj se zavzema mOp? Čaka nas racionalizacija organizacije javnih služb. Največji problem predstavlja veliko

avgust august 2010

OKOLjE

Slovenija je izpolnila zavezo glede okoljevarstvenih dovoljenj

Ministrstvo je skladno s priporočili Računskega sodišča že pričelo z aktivnostmi priprave Uredbe o ravnanju s komunalnimi odpadki in Operativnega programa ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami komunalnih odpadkov. Tako bo med drugim natančneje preučilo ustreznost določitve izločitvenega potenciala ločenih frakcij na ravni države in določilo smernice možnih deležev izločanja za posamezna območja z različnimi tipi poselitve oziroma glede na način izvajanja javne službe. Pri tem bodo podrobneje razčlenjeni cilji glede na raznolikost območij, za izvajalce javne službe bodo pripravljene ustrezne podlage za učinkovito načrtovanje ločenega zbiranja komunalnih odpadkov, pa tudi določno opredeljene ciljne količine nekaterih ločeno zbranih frakcij, ki bodo po uredbi zavezujoče. Posebno pozornost bo ministrstvo pri tem namenilo nedvoumnim opredelitvam, na katere vrste ločeno zbranih frakcij se zahteve nanašajo.

število izvajalcev javnih služb (IJS) ter razdrobljenost izvajanja teh dejavnosti. Načrtujemo sprejem ukrepov, ki bi privedli s sedanjih sto in nekaj izvajalcev do zmanjšanja njihovega števila. Vzpostaviti moramo sistem, ki bo učinkovit, racionalen, pregleden, predvidljiv ter ciljno usmerjen k doseganju najpomembnejših posamičnih okoljskih ciljev. Gre za sistem od normativnih aktov, ki urejajo to področje, do nadzora izvajanja in do finančnih mehanizmov (garancij, okoljskih dajatev in spodbud v obliki kohezijskega sofinanciranja investicijskih projektov).

52

19

20

inTERvJU Z okoLJSkiM MiniSTRoM
ni komunalni odpadek, ter vzpostavitev ene same družbe za zagotavljanje ustreznega ravnanja z odpadno embalažo, ki je komunalni odpadek. Pravilnik je leta 2006 nadomestila Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo zaradi prilagoditve določbam Zakona o varstvu okolja, da prepovedi, omejitve in druga pravila ravnanja ter priporočila pri opravljanju dejavnosti ali v potrošnji določi vlada. Uredba v celoti prevzema določbe Direktive 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži ter vseh Odločb Komisije, izdanih v zvezi z izvajanjem te direktive. V času javne obravnave predloga uredbe je bil izpostavljen predlog, da se omogoči delovanje več družb tudi na področju ravnanja z odpadno embalažo, ki je komunalni odpadek. Tako se daje gospodarstvu možnost vzpostavitve finančno čim bolj učinkovitega sistema, seveda ob upoštevanju okoljskih ciljev. Samo ena shema običajno ni pot do vzpostavitve ekonomsko, stroškovno učinkovitega sistema. Sistemi ravnanja z odpadki, ki delujejo na načelu razširjene odgovornosti proizvajalcev, so v večini držav članic organizirani podobno, torej tako, da ni vzpostavljen monopolni sistem oziroma samo en sistem za določen tok odpadka. Problem nastane takrat, kadar udeleženci v teh sistemih ne zmanjšujejo stroškov na podlagi ekonomije obsega, temveč na račun nižanja okoljskih standardov in izogibanja zakonskim obveznostim, kar posledično vodi k izkrivljanju konkurence. vsa odpadna embalaža mora z odlagališč. kako bo slovenija to dosegla? Z doslednim izvajanjem in strogim nadzorom sprejete zakonodaje. Ob upoštevanju vseh določb predpisov, ki urejajo ravnanje z odpadno embalažo in odlaganje odpadkov na odlagališčih, bi morala biti že sedaj vsa odpadna embalaža usmerjena v postopke predelave/ recikliranja. Poleg tega pomembno vlogo igra tudi osveščenost prebivalstva, zlasti glede dejstva, da je ravnanje z odpadno embalažo, kot ga določajo predpisi, za prebivalce, razen zbiranja, brezplačno. Nasprotno pa odlaganje odpadne embalaže nikakor ni poceni. kakor je zdaj znano, naj bi slovenija zmanjšala število načrtovanih regionalnih centrov za ravnanje z odpadki na deset. Zakaj? kateri centri bodo torej zgrajeni in koliko sredstev bo potrebnih? Ali so se dogovorili že v vseh regijah? Načrt izgradnje centrov za ravnanje z odpadki je dogovorjen in sprejet. Koroški center za ravnanje z odpadki (KOCEROD) obsega odlagališče, sortirnico, ravnanje s kosovnimi odpadki in MBO. Gradbena dela že potekajo. Vrednost investicije po pogodbi je 19,5 milijonov evrov. CERO Ljubljana obsega odlagalna polja, čistilno napravo za odcedne vode in MBO. Odlagalna polja in čistilna naprava sta zgrajeni. MBO je v postopku javnega naročanja. Vrednost projekta znaša cca. 144 milijonov evrov. Center za ravnanje z odpadki Zasavje (CEROZ) – izdana je odločba o dodelitvi sredstev in na projektu se izvaja postopek javnega naročanja za gradnje, nadzor in obveščanje javnosti. Vrednost projekta znaša 15 milijonov evrov.
Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/43
foto: arhiv MOP

OKOLjE

52

dr. Roko žarnić

INTErVIEw wITh ThE ENVIrONMENT MINISTEr

My Priorities are air, water Infrastructure and waste
Which priority environment issues in Slovenia has the environment minister underlined in red in the action plan for his mandate? These are my priorities: the implementation of measures for the rehabilitation of the quality of ambient air, construction of public water infrastructure by the year 2020, handling municipal and non-municipal waste, intensified preparation of priority national spatial plans, intensive implementation of cohesion projects in the environmental field with proactive participation of local communities and anti-flood measures. It is also extremely important to maintain international activities and participate in many fields, such as: until March 2011, we hold the Alpine Convention presidency and the International Commission for the Protection of the Danube River presidency, we are responsible for the implementation of the Convention for the Protection of the Marine Environment and the Coastal Region of the Mediterranean, etc. All of these obligations help us to sustain our natural heritage and biotic diversity. Strong international connections help us with finding solutions and making decisions related to the protection of the environment. A very important task for our Ministry is to take care of spatial management and use inspection services to monitor the observance of the legislation. All of these tasks can be managed successfully by cooperating with the civil society. I am proud of our protected areas, which comprise of 48 successfully operating parks: Triglav National Park, three regional parks and as many as 44 landscape parks. I am very aware of the important role these areas have for the quality of living of individuals, as well as all of society. Additionally, one of my main policies is to ensure that “development” becomes sustainable development. We must achieve a balance of three developmental components – social, economic and environmental – which is a big challenge in the current economic situation. The world is facing a multifaceted crisis – economic, social, climate and energy. In the strictest sense, climate change is an environmental problem and the issue of finding a solution is a developmental problem. 

nekatera odlagališča bodo težko dobila iPPC dovoljenje
Ali ministrstvo za okolje in prostor spremlja, kaj se dogaja z odlagališči odpadkov, ki bi jih morali lani zapreti? Poleg obstoječih industrijskih naprav imamo v Sloveniji še dvanajst obstoječih IPPC komunalnih odlagališč. Agencija RS za okolje sicer trenutno nadaljuje ugotovitvene postopke za izdajo odločb, vendar opaža, da ima veliko obstoječih zavezancev zelo resne težave pri izpolnjevanju pogojev iz zakonodaje. Problem predstavljajo odsotnost sortirnic in drugih naprav za obdelavo odpadkov, delež odloženih biorazgradljivih odpadkov, število prebivalcev v povezavi s posameznim odlagališčem, deloma tudi programi ukrepov v primeru preseganja parametrov kakovosti podtalnice in izdaja finančnih garancij. gospodarstvo želi cenejšo organiziranost pri ravnanju z ločeno zbranimi odpadki in nižje stroške predelave, zato se na trgu pojavlja vse več shem za posamezne vrste odpadkov. Zakaj se je mOp odločil za liberaliziran pristop pri ustanavljanju specializiranih shem in bo imela slovenija za eno vrsto odpadkov več shem? že dosedanja praksa kaže, da mOp več let ni zmogel urediti odnosov med shemami, da je na trgu veliko prostih strelcev in da bo večje število shem lahko povzročilo nepreglednost na trgu. kako bo ravnalo ministrstvo in zakaj liberalizacija? Prvi predpis, s katerim je bilo vzpostavljeno načelo razširjene odgovornosti proizvajalcev, je bil Pravilnik o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo iz leta 2000. Omogočal je vzpostavitev več družb za zagotavljanje ustreznega ravnanja z odpadno embalažo, ki
avgust august 2010

bojan stojanović

izrabljene avtomobilske gUme po eU

Po zaslugi načela "proizvajalec plača" in razširjene odgovornosti proizvajalca, ki ju je v gospodarstvo vpeljala Evropska unija, se danes določene vrste proizvodov že spremljajo "od zibelke do groba". Sistem razširjene proizvajalčeve odgovornosti namreč uzakonja ureditev, da morajo tisti subjekti, ki proizvode dajejo na trg, zanje poskrbeti tudi potem, ko jih uporabniki ne potrebujemo več oziroma jih odvržemo. Proizvajalci ali prodajalci določenih produktov se zato povezujejo v sheme, s katerimi rešujejo problem izrabljenih produktov. v Sloveniji smo tak sistem najprej uvedli za prodajno embalažo, sledila je shema za odpadno električno in elektronsko opremo, odpadna zdravila in baterije, lani pa je nastala še shema za izrabljene avtomobilske gume (iAG).

S

orazmerno z naraščanjem števila motornih vozil na naših cestah narašča tudi število nastalih izrabljenih avtomobilskih gum (leta 2009 je bilo v Sloveniji registriranih 1.366.561 cestnih vozil). V povprečju vsak Slovenec odvrže eno izrabljeno gumo na leto, glede na podatke, zbrane v okviru obračuna okoljske dajatve, pa v Sloveniji vsako leto damo v promet okrog 18.000 ton novih avtomobilskih gum. Izrabljene avtomobilske gume so tako eden največjih in najbolj problematičnih odpadkov, saj se jih proizvaja v izredno velikih količinah, hkrati pa so narejene iz izjemno trdoživega in obstojnega (slabo razgradljivega) materiala. A iste značilnosti, ki povzročajo problematičnost odpadnih gum, so razlog, da so odpadne gume tudi eden najbolj ponovno uporabljanih odpadnih materialov. Guma se lahko uporabi v vrsti drugih produktov in aplikacij, od košarkaških igrišč in novih čevljev do asfalta, kjer se jih uporablja kot dodatek. Seveda se da večino gum reciklirati nazaj v avtomobilske gume.

zaradi velike količine zraka v njih (75 %), zaradi česar jih je izjemno težko pogasiti. Posledice požara IAG smo imeli priložnost videti tudi v Sloveniji, ko je leta 2008 na Dravskem polju zgorelo skoraj 2.000 ton odpadnih gum. Nakopičene gume lahko gorijo več mesecev, medtem pa v zrak uhajajo strupeni plini (ogljikov monoksid, ogljikovodiki), ki se kažejo v gostem, črnem dimu. Po zgorevanju ostanejo v zemlji organske snovi, predvsem pirolitska olja, ki imajo velik in trajen vpliv na rastline in živali. Odpadki, ki nastanejo na pogorišču, lahko prav tako povzročijo različna onesnaženja prsti. Mednje štejemo takojšnje onesnaženje zaradi tekočih odpadkov, ki prodrejo v prst, in procesno onesnaženje zaradi pepela in negorljivih odpadkov, ki sčasoma razpadejo in z dežjem pronicajo v prst in podtalnico. Ugotovili so, da je onesnaženje zraka in prsti še večje, če poskusimo takšen požar pogasiti z vodo ali peno. d leta 2003 je odlaganje izrabljenih avtomobilskih gum v Evropski uniji prepovedano, zato so morale države članice najti druge načine za ravnanje z IAG. Pred sistemom razširjene proizvajalčeve odgovornosti je sistem zbiranja odpadnih gum potekal pod okriljem javne koncesijske službe, ki so jo izvajali štirje koncesionarji, plačevali pa uporabniki storitev (fizične in pravne osebe, večinoma pa vulkanizerji in avtoservisi). V tem času (od 2002 do 2006) so koncesionarji zbrali le 2,5 kg IAG na prebivalca letno, medtem ko znaša povprečje v Evropski uniji okrog 7 kg IAG na prebivalca. Največja težava tega

O

od koncesionarjev k shemi

preteklosti, ko še ni bilo tako razvite ekološke zavesti, se nihče ni pretirano ukvarjal z negativnimi posledicami nespametnega ravnanja z IAG, še posebej sežiganja, ki ima večplastne posledice na okolje, podtalnico, živali in zrak. Gume odlično gorijo predvsem

avgust august 2010

V

foto: Shutterstock

OKOLjE

v sloveniji prevladuje termična predelava v cementarnah

52

21

iZRABLJEnE AvToMoBiLSkE GUME Po EU

22

sistema je bila, da niso bile vodene evidence začasne hrambe in prevzemnih mest, zato se ni dalo natančno ugotoviti, koliko gum se je dejansko zbralo in poslalo na predelavo. Veliko gum se je izvozilo v države bivše Jugoslavije, kjer so jih ponovno uporabili ali obnovili. Poleg tega so na prevzemnih mestih vulkanizerji spodbujali ljudi, naj gume vzamejo s sabo, saj jim bodo v nasprotnem primeru zaračunali takso za ekološko odstranitev. Zaradi tega je količina zbranih gum ostajala pod pričakovanji. Dogajala se je tudi banalna situacija, ko je cementarna Anhovo morala kupovati izrabljene gume v Italiji, mi pa smo naše izvažali v Avstrijo, Bosno in Srbijo, kjer so bili stroški odstranitve nižji.

MoP po mnenju Računskega sodišča ni ravnal dobro
a doseganje večje učinkovitosti sistema ravnanja z IAG, je bila v drugi polovici leta 2006 z uvedbo okoljske dajatve uvedena proizvajalčeva odgovornost, koncesionarji pa so bili plačani s strani Ministrstva za okolje in prostor in ne več s strani uporabnikov. Z vidika zbranih količin IAG se je ukrep izkazal za uspešnega, saj se je količina zbranih in v predelavo oddanih IAG bistveno povečala. Količine zbranih IAG so s 5.300 ton v letu 2005 narastle na 8.250 ton v letu 2006, leta 2007 jih je bilo zbranih že več kot 16.000 ton, leta 2008 pa skoraj 17.000 ton (8,4 kg na prebivalca). Toda revizija

pravilnosti poslovanja pri koncesionarjih s strani Računskega sodišča je pokazala več nepravilnosti v zvezi z dokazovanjem obsega in načina opravljenih storitev večinoma kar pri vseh koncesionarjih. To pomeni, da je znova prihajalo do anomalij v sistemu, ki niso prispevale k učinkovitemu in preglednemu ravnanju z IAG. Računsko sodišče je dodalo, da ministrstvo ni ravnalo učinkovito tudi zato, ker ni določilo natančne količine zbranih izrabljenih avtomobilskih gum, in ker je, brez konkretne analize, kot ugodnejšo določilo snovno predelavo, čeprav takšnih obratov v Sloveniji nimamo. Ministrstvo je bilo neučinkovito tudi pri nadzoru izvajanja gospodarske javne službe, saj ni preprečilo kopičenja izrabljenih avtomobilskih gum pri predelovalcih, kjer gume v večjih količinah ostajajo nepredelane. Zaradi tega obstaja tveganje, da bodo nakopičene gume, za katere so bili stroški odstranjevanja že plačani, ob morebitnem stečaju predelovalcev postale breme Republike Slovenije.

ezultati tega leta še niso znani, a polletni podatki govorijo v prid odločitvi za skupno shemo, saj je Slopak v petih mesecih zbral že 6.000 ton gum. Ilija Kitič iz Slopaka je povedal: »V prvih šestih mesecih smo preko novega transparentnega sistema v sodelovanju z delavnicami in vulkanizerji zagotovili predelavo za skoraj 6.000 ton gum. Pri tem je treba poudariti, da smo z zbiranjem pričeli v drugi polovici februarja 2010 – takoj, ko je bil naš načrt potrjen s strani Ministrstva za okolje in prostor. Sistem je zasnovan tako, da je v vsakem trenutku mogoče preveriti, koliko je zbranih izrabljenih gum in kaj se z njimi dogaja v sistemu." erilo za merjenje uspešnosti sistema ravnanja z IAG je stopnja predelave, ki v državah Evropske unije znaša v povprečju 85 %. V Sloveniji so bili uvedeni ukrepi za dosego tega razmerja. Odpadne gume uporabljamo za energetsko ali snovno predelavo. V Sloveniji glede na trenutno zasnovo skupnega načrta prevladujeta termična predelava (sežig v cementarnah, ki imajo vsa potrebna okoljevarstvena dovoljenja) in reciklaža oziroma snovna predelava. "Pri metodah predelave prednjačita energetska predelava v cementarnah (izrabljene gume so ob primerni tehnologiji odličen energent) in recikliranje. Slednjega Slopak zagotavlja skupaj z družbo Gumiimpeks iz Varaždina, ki ima vrhunsko opremo za predelavo izrabljenih gum – letno predela več kot 25.000 ton izrabljenih gum. Gumiimpeks iz izrabljenih gum izdeluje tako osnovni material (granulat) kot tudi več kot sto končnih izdelkov," je razložil Ilija Kitič. Po besedah Tomaža Laniška skupna potreba po IAG presega količino IAG, zbranih v Sloveniji, ob predpostavki, da cementarne obratujejo polno zasedeno. "V trenutnih razmerah seveda ni tako, saj je kriza v gradbeništvu občutno zmanjšala povpraševanje po gradbenem materialu in tako seveda tudi po cementu," dodaja sogovornik.

OKOLjE

Tomaž Lanišek

ilija kitič

foto: osebni arhiv

foto: F.A. BOBO

r

52

M

Z

vsak trenutek se ve, koliko gum je zbranih
ačunsko sodišče je o teh anomalijah obvestilo Ministrstvo za okolje in prostor, ki je v odgovor sprejelo Uredbo o ravnanju z izrabljenimi gumami s pričetkom veljave leta 2009. Uredba je uveljavila razširjeno proizvajalčevo odgovornost. To pomeni, da so podjetja, ki prva dajejo gume v promet, zadolžena za organizacijo in financiranje ravnanja z izrabljenimi gumami, ko jih uporabniki odvržejo. Podjetja/proizvajalci so se zato organizirala v podobno shemo, kot jo poznamo na področju embalaže, in sicer pod okriljem podjetja Slopak. Tomaž Lanišek iz Sava Tires d.o.o., ki je največja proizvajalka gum v Sloveniji in tudi nosilka sheme ravnanja z IAG v Sloveniji, pravi, da smo s tem sistemom končno vzpostavili sodoben način ravnanja z IAG. "Za končne uporabnike (fizične osebe) ni bistvenih sprememb. Upravičeno pa je pričakovanje, da bo skupinska shema stroškovno učinkovitejša od obstoječega sistema, saj večja količina pobranih izrabljenih gum ob ustreznem nadzoru omogoča ekonomijo obsega za vsakega posameznega zavezanca znotraj sheme," še pravi Tomaž Lanišek.

r

izrabljena guma za Slovenijo nadloga, za EU dragocena surovina
dpadne avtomobilske gume so eden največjih in najbolj problematičnih odpadkov zaradi njihove prostornine in dolge razgradljivosti. Ravno zaradi teh karakteristik so bile odpadne gume tudi eden prvih materialov, ki se jih je začelo reciklirati. A v šestdesetih letih prejšnjega stoletja so začeli avtomobilske gume ojačevati z jeklenim jedrom, kar je otežilo njihovo reciklažo in povečalo stroške. Zaradi tega so se v osemdesetih in devetdesetih letih po vsem svetu izrabljene gume večinoma kopičile na odlagališčih, kjer

avgust august 2010

podatki za občane/lastnike izrabljenih gum izrabljene avtomobilske gume ne bi smele ostajati v naravi. Za občane je oddaja izrabljenih gum v zbirnih centrih brezplačna, prav tako ob menjavi gum, saj lahko iAG brezplačno prepustijo vulkanizerju. Slopak prevzema izrabljene gume od izvajalcev javne službe in od več kot 800 vulkanizerjev. oddaja je za občane brezplačna, saj stroške krijejo proizvajalci oziroma uvozniki na slovenski trg.

O

Zbrane in v predelavo oddane IAG (1.000 t)

25.000 20.000 15.000 10.000 5.000 0

2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008

The benchmark for the system of IAG handling is the level of processing, which is, on average, 85% in EU member countries. In Slovenia, measures have been taken to reach this level. Old tyres are used for energy or material recovery. 

Slika: Količine zbranih in v predelavo oddanih IAG
Predelava 2008: 47 % IAG snovna, 50 % IAG energetska

so jih nato sežigali in zakopavali v tla. Tako so v Evropski uniji leta 1992 65 % IAG odlagali na deponije, le 35 % pa se jih je obdelalo na drug način. Deset let kasneje, leta 2002, se je situacija popolnoma spremenila. Takratnih EU-15 je 65 % IAG recikliralo, obnovilo ali izkoristilo za pridobivanje energije, manj kot 35 % pa jih je končalo na odlagališčih. Danes, leta 2010, v Evropski uniji zberemo in predelamo več kot 96 % gum, danih na trg, dosežek, ki postavlja Evropo na vodilni položaj na področju recikliranja in zbiranja IAG na svetu. Ključen za dosego tega rezultata je način organizacije zbiranja IAG in postavljenih zavezujočih ciljev na področju recikliranja, ki so rezultat evropske zakonodaje, veljavne za vse države članice (cilj EU je 85 % predelave in 15 % odlaganja).

GOODYEAR

20% krajša zavorna pot na mokrem po 30.000 km* 20% manj skrbi za ježke

v EU štirinajst nacionalnih shem za gume
Sava Tires d.o.o., Škofjeloška 6, 4000 Kranj

EU-27 vsako leto nastane 3.500 milijonov ton IAG, za katere poskrbi 14 skupnih nacionalnih shem za zbiranje in obdelavo IAG. Vzpostavili so jih proizvajalci gum in jim podelili mandat za zbiranje in obdelavo enake količine gum, kot jih proizvajalci dajo na trg. (glede na princip: ena nova guma prodana, ena izrabljena guma zbrana in predelana).
Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/44

V

used cAR tyRes in the eu

Varno. Skupaj.
Promocija

The results for this year are still unknown, but the data for the first six months shows that the joint

* Primerjalni test je aprila 2008 izvedel TÜV SÜD Automotive z dvema glavnima tekmecema. Dimenzija pnevmatike: 225/45R17; Vozilo: VW Golf; Poročilo #76230122-1.

avgust august 2010

In Slovenia, Thermal Processing in Cement Factories Predominates

Testirano s strani

www.goodyear.si

OKOLjE

scheme was a good decision: in five months, Slopak has collected as many as 6,000 tonnes of tyres. “By using the new transparent system of cooperation with repair shops and tyre workshops, we ensured the processing of almost 6,000 tonnes of tyres in the first six months. It should be stressed that we began collecting tyres in the second half of February 2010 – as soon as the Ministry of the Environment and Spatial Planning approved our

plan. The system is designed so that we can check at any moment how many used tyres we have collected and which stage of the process they are currently in,” explained Ilija Kitič of Slopak.

52

23

24 OKOLjE
52

oBRAZ

zaznamoval jo je boj za trg
sebastijan kopušar Mateja Mikec ima prodoren pogled, s katerim se zavrta v sogovornika, ga zaiskri ob posebej duhovitih domislicah, ob napadu smeha pa se v njem razleze koroška toplina. Prodorne so tudi njene zamisli. direktorica interseroha, družbe za zbiranje in ravnanje z odpadnimi surovinami, je po kritiki računskega sodišča, ki je sedanji način zbiranja odpadne embalaže označilo za slabo zastavljen, vrgla rokavico ter konkurenčnim družbam. Ministrstvu za okolje in prostor Pripravila je svoj predlog, kako
kaj je glavna težava dosedanjega sistema zbiranja in ravnanja z odpadno embalažo v sloveniji? Ministrstvo za okolje in prostor pušča družbam, ki organizirajo zbiranje in predelavo odpadne embalaže, bistveno preveč svobode pri doseganju nacionalnih ciljev. Ministrstvu je vseeno, ali družbe embalažo zberejo v gospodarstvu, industriji in trgovini ali v gospodinjstvih. Ker pa je zbiranje embalaže v gospodarstvu bistveno cenejše, jo družbe za ravnanje z odpadno embalažo iz gospodinjstev zberejo le toliko, kolikor je nujno. V Sloveniji pospešujejo zbiranje embalaže iz gospodinjstev bolj ali manj samo komunalna podjetja, ki pa so pri tem preveč prepuščena sama sebi. Poleg tega komunalna podjetja, ki upravljajo lastno deponijo, odpadno embalažo raje odlagajo skupaj z drugimi odpadki na deponijo, saj je to za zdaj ceneje kot ločeno zbiranje. in kaj je jedro vašega predloga za izboljšanje dosedanjega sistema? Recept je zelo preprost. Embalažo, ki jo proizvajalci ali uvozniki dajejo na trg, bi morali deliti po vrsti materiala in glede na to, ali je prodajna ali transportna embalaža. Poleg tega bi morali embalažo iz plastičnih in kovinskih materialov razdeliti glede na velikost ali prostornino, saj se na primer 0,5-litrska pločevinka piva pojavlja
foto: Rok Tržan

urediti to področje. Predlog odmevov, a direktorica je

je bil že deležen različnih vztrajna.

obraz

v komunalnem sektorju, 200-litrski sod pa v nekomunalnem sektorju. Na tak način bi dobili delitev na "drobno" embalažo, za katero bi bil pristojen komunalni sektor, in "veliko" embalažo, za katero bi bili pristojni zbiralci odpadkov. "Drobna" embalaža, ki nastaja v gospodinjstvih, obrti in storitvah, povzroči tudi bistveno višje stroške zbiranja in predelave kot "velika" embalaža, ki nastaja v industriji in trgovini, zato bi morali določiti različno embalažnino. Ministrstvo bi moralo družbam za ravnanje z odpadno embalažo postaviti ločene cilje za zbiranja "drobne" embalaže in za "veliko" embalažo. Na tak način bi preprečili, da se večji del embalaže zbere v industriji in trgovini. Pri ločenih ciljih bi se morale družbe za ravnanje z embalažo potruditi in komunalna podjetja stimulirati k zbiranju večjih količin "drobne" embalaže iz gospodinjstev. kakšni so odzivi na vaš predlog? Tako pri konkurenci kot tudi v ostali strokovni javnosti že dalj časa vlada nezadovoljstvo v zvezi z načinom organiziranosti slovenskega sistema ravnanja z odpadno embalažo. Kljub temu pa na predlog, da v okviru gospodarske zbornice ustanovimo delovno skupino strokovnjakov iz vseh družb za ravnanje z odpadno embalažo, nismo dobili odzivov. Ministrstvo se poskuša distancirati od problemov in se ne spušča v vsebinska

avgust august 2010

Mateja Mikec

vprašanja, zakaj sistem ravnanja z odpadno embalažo slabo funkcionira. Poleg tega je, naj mi na ministrstvu oprostijo izraz, naivno pričakovati, da bo gospodarstvo oziroma da bodo zavezanci sami rešili nastale probleme. Potrebno je razumeti, da je interes gospodarstva en sam: zaradi zaostrenih gospodarskih razmer želijo čim nižje stroške ravnanja z embalažo ter boljši ali najmanj enakopraven konkurenčen položaj v odnosu do drugih podjetij. To pa je v nasprotju z nujo večanja količin ločeno zbrane embalaže iz gospodinjstev, saj je to zelo drago. kaj vas žene, da nastopate tako odločno, saj embalažnim družbam sedanje razmere menda celo ustrezajo? Morda je moj položaj res malce shizofren. Sem direktorica podjetja, ki se ukvarja z ravnanjem z odpadno embalažo. Lahko bi si rekla, zakaj se pritožujem, saj imamo dovolj prostora, da lahko poslujemo po domače. Vendar smo nemško podjetje z njihovimi poslovnimi merili, kot odgovorna oseba pa ne morem pristati na poslovanje v nejasnih razmerah, ki omogočajo malverzacije in prelivanje denarja. Ne moremo pristajati na polovične rešitve, četudi nekomu prinašajo večje zaslužke.

Najbolj profitirajo veliki slovenski trgovci. Z njihove strani je naše podjetje doživelo že precejšnje pritiske, mene bi najraje izbrisali z zemlje, ker ves čas sitnarim. A mi je to postalo že všeč. V velikih slovenskih trgovskih centrih nastajajo velike količine odpadne embalaže, v največjem trgovskem podjetju kar okoli petina vseh količin odpadne embalaže, ki jo zberemo v Sloveniji. Ta količina ima v sistemu za doseganje okoljskih ciljev precejšnjo težo. Če jo ponudiš neki družbi za ravnanje z odpadno embalažo, je ta uspešna in dosega okoljske cilje, to pa ima določeno vrednost. Po eni strani kot material, po drugi strani pa kot način za doseganje uspešnosti. In tukaj je v ozadju denar. in ta denar ne prihaja na interseroh? Tekst sem pripravila kot svoje osebno stališče. Obstaja sicer splošno prepričanje, da kot direktor zagovarjaš samo kratkoročne interese podjetja, kar pa je zelo kratkovidno. Dejstvo je, da imam kot direktorica izjemno dober pregled nad razmerami in dogajanjem. Družbe za ravnanje z odpadno embalažo smo

je to vaše vztrajanje pri načelih že malce trma in značajska lastnost?

Zagovarjam načelo, da ljudje nismo na svetu samo za to, da živimo, ampak da prinesemo neko spremembo. Odgovornost vseh, ki imamo izobrazbo, znanje in določen položaj, je prinašanje pozitivnih sprememb. Dejstvo je, da s svojim delovanjem trčiš v interesne sfere nekoga drugega. Nujne so interference, potem je samo še vprašanje, kakšna je amplituda teh interferenc. kaj pa zaslužek in uspeh, nista to poslovna afrodiziaka? Finančni učinki, ki jih prinaša delo, so prijetni, ključna pa je kreativnost, prinašanje sprememb, spreminjanje sveta na bolje, kakorkoli se to zdi idealistično. Hvala bogu, da je na svetu nekaj ljudi, ki to vidijo kot svojo dolžnost. Ne gre samo za podjetje, gre tudi za družbo, v kateri živimo, zato moramo delovati na način, da stvari spreminjamo.
Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/45

odpadna embalaža

OE

Promocija

Interseroh d.o.o., Brnčičeva ulica 45, 1231 Ljubljana - Črnuče, Tel.: 01/560 91 50, Fax: 01/560 91 61, www.interseroh-slo.si

avgust august 2010

odpadna električna in elektronska oprema

OEEO

odpadne baterije in akumulatorji

OBA

odpadne nagrobne sveče

ONS

odpadna zdravila

OZ

OKOLjE

kdo je tisti, ki ima največje zaslužke? Ali obstaja podjetje, ki je morda blizu ministrstvu za okolje in prostor ter na nek način lobira za status quo?

tiste, ki vodimo in nadzorujemo te procese, jih najbolj razumemo in bi jih morale tudi ustrezno opravljati. Imamo zelo močan položaj v slovenskem prostoru, tega pa ne bi smeli zlorabiti. Ker je trg konkurenčen, bi morala država postaviti pravila igre.

52

25

26
52

CERo SLovEnSkA BiSTRiCA

OKOLjE

izvajalec je izbran, denarja pa ni
janez krušič sterguljc
že pet let je minilo, odkar je 16 občin na ozemlju od Pohorja do Maribora podpisalo pogodbo, da se bodo projekta ravnanja z odpadki lotile skupaj. nosilka projekta naj bi bila občina Zreče. že kmalu pa se je pokazalo, da nekatere občine pogojev za kohezijo ne bodo izpolnjevale, zato so iz projekta izstopile. Tako je zainteresiranih ostalo nadaljevale. danes ga poznamo

Cero slovenska bistriCa

le še osem občin, ki so projekt pod imenom Regijski center za regije – center za ravnanje z

ravnanje z odpadki Štajerske odpadki ii. reda Slovenska

ako so občine Slovenska Bistrica, Makole, Poljčane, Oplotnica, Rače-Fram, Slovenske Konjice, Vitanje in Zreče leta 2006 projekt CERO nadaljevale. A ker je imela občina Slovenska Bistrica investicije v prostorskih aktih že zajete, so se občine odločile, da bo vodenje projekta zaradi objektivnih razlogov prevzela Slovenska Bistrica. Tudi zaradi tega je Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko (SVLR) septembra 2008 izdala odločbo o dodelitvi kohezijskih sredstev za izgradnjo CERO Slovenska Bistrica. S tem je država, kot to v odločbi tudi piše, projekt potrdila. Višina skupnih stroškov je bila ocenjena na nekaj več kot 14 milijonov evrov.

T

ki letno ustvarijo 23.000 ton odpadkov. To nameravajo storiti z razširitvijo obstoječega odlagališča Pragersko-Gaj. Tam je trenutno na voljo za odlaganje odpadkov 0,9 ha površine nekdanjega glinokopa, v prihodnje pa naj bi se ta površina povečala na 1,6 ha. Če malce obrnemo: ocenjena kapaciteta odlagališča je 200.000 m3.

"N

Bistrica (CERo Slovenska Bistrica).

Pogodbo za izgradnjo so podpisali

a sortiranje in baliranje v CERO bodo pripeljali že ločeno zbrane frakcije, kosovne odpadke pa bomo najprej odpeljali na demontažo, kjer bodo izločili uporabne surovine," pojasnjuje Andrej Ivanc iz Rika. Ločeno zbrani odpadki gredo v mehansko sortirnico "s kapaciteto 20.000 ton. V njej se lahko predelujejo tako mešani komunalni odpadki kot ločeno zbrana frakcija, pa tudi gradbeni in kosovni odpadki. Pri tem se izloči organska frakcija in gre v kompostarno, ostalo se loči po namenu in gre na sortirna mesta. Te frakcije se balirajo, shranijo in počakajo, da se odpeljejo h kupcu".

avgust august 2010

bčina Slovenska Bistrica je februarja letos s podjetjem Riko, industrijski, gradbeni inženiring in leasing d.o.o. podpisala slabih 11 milijonov evrov vredno pogodbo za izvedbo storitev projektiranja, dobave opreme in izgradnje CERO. Nadzor nad projektom opravlja Inštitut za ekološki inženiring (127.488 evrov), za obveščanje pa skrbi Studio Mi Int (70.433 evrov). ERO Slovenska Bistrica naj bi dolgoročno, za petnajst do dvajset let, rešil vprašanje odpadkov za okoli 64.000 prebivalcev,

O

C

kompostarni z letno kapaciteto 6.000 ton bosta dve enoti. Ena bo namenjena organski frakciji, ki pride iz sortirnice. Drugi del bo namenjen zelenemu rezu in biološkim odpadkom. Izcedne vode se bodo zbirale v posebnem bazenčku in se deloma vračale v kompostarno za vlaženje. Ostala pa bo speljana na čistilno napravo v neposredni bližini, skozi katero bodo tekle tudi odpadne vode iz odlagališča.

V

"r

iko je podpisal pogodbo kot glavni izvajalec, skupaj z Granitom in

foto: Shutterstock

D

anašnje stanje na objektu je dejansko malce bolj zapleteno, opozarja županja Slovenske Bistrice, Irena Majcen. "V začetku letošnjega leta je namreč generalni direktor Direktorata za evropske zadeve in investicije na Ministrstvu za okolje in prostor, Bojan Dejak, svojemu podrejenemu prepovedal komuniciranje z nami; ali ustno ali pisno, ne vem. To nas zelo ovira."

K I

aj se je torej dogajalo na relaciji občina– ministrstvo za okolje in prostor (MOP)? Konec novembra lani je v Slovensko Bistrico prišlo opozorilo MOP o ugotovljeni nepravilnosti tehničnega značaja. n na kaj opozarja? Nanaša se na zaključke Okoljskega poročila Operativnega programa odstranjevanja odpadkov s ciljem zmanjšanja količin odloženih biorazgradljivih odpadkov za obdobje 2009–2013 iz septembra 2009. Še konkretneje pa na točko 14.1.2, za vrednotenje tveganja za naravno nesrečo zaradi pojava visokih voda na poplavnih območjih. Tam piše, da so najvišji dodani stroški varstva pred visokimi vodami ocenjeni za lokacijo CERO Slovenska Bistrica in vodotok Polskava. "Zagotavljanje varstva odlagališča pred visokimi vodami je tehnično sicer možno izvesti, je pa tak ukrep ekonomsko povsem neupravičen, ker mora biti varstvo pred visokimi vodami zagotovljeno v času obratovanja in najmanj dvakrat dlje, kot traja čas nadzora nad odlagališčem po njegovem zaprtju (skupaj okoli 70 do 80 let)." Stroški za protipoplavno varnost naj bi za polovico presegli investicijsko vrednost objektov.

Projekt izpolnjuje T pogoje, a se zapleta
repoved komuniciranja, ki jo je ustno ali pisno, tega ne vem, napovedal Bojan Dejak, pomeni, da letos vseh soglasij, ki so potrebni tako s strani MOP kot SVLR, ne bomo dobili. Konec letošnjega marca smo bili pri ministru Roku Žarniću. Dogovorili smo se, da priskrbimo hidrološko-hidravlično presojo za umestitev CERO Slovenska Bistrica ter karte poplavne varnosti. Če bo analiza izpolnjevala zahteve, se bo projekt nadaljeval," pravi županja Irena Majcen. Študija je bila opravljena. V začetku meseca julija naj bi jo predložili tudi Bojanu Dejaku, a odgovorov še ni. "Meni se zdi bistveno to, da naš projekt izpolnjuje vse pogoje. In v kolikor ministrstvo po dopustih ne bo pristopilo k nadaljevanju postopka, bomo vložili ustrezno pritožbo na Evropsko komisijo," je odločena županja. a stran občine se je postavila tudi Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko. V dopisu ministrstvu za okolje 27. januarja letos so zavrnili opozorilo MOP o nepravilnostih tehničnega značaja. Nepravilnost je namreč opredeljena kot "kakršna koli kršitev določbe zakonodaje Skupnosti, ki je posledica delovanja ali opustitve s strani gospodarskega subjekta, ki zaradi neupravičene postavke odhodkov škoduje ali bi škodovalo splošnemu proračunu Evropske unije". Tudi na občini Slovenska Bistrica pravijo, da je priročnik, na katerega se pri nepravilnostih sklicuje MOP, namenjen izvajanju kohezijskega sklada in ne postopkom. Nepravilnosti tehničnega značaja naj bi se dogajale predvsem zaradi postopkov ali

Andrej ivanc

"P

ako SVLR kot občina ministrstvo opozarjata, da okoljsko poročilo, kjer je zapisana poplavna ogroženost CERO Slovenska Bistrica, še ni zaključeno in "še ni bilo predmet javne obravnave v okviru celovite presoje vplivov na okolje, na katerem bi lahko upravičenec predstavil svoje argumente oziroma svoj predlog rešitev v smislu zmanjšanja ogroženosti odlagališča".

K

ar se poplavne varnosti tiče, na občini pravijo, da CERO Slovenska Bistrica leži na območju, kjer so možne redke poplave, a naj bi bila postavitev centra mogoča. Odgovarjajo tudi na zapise MOP, da je lokacija na vodovarstvenem območju: "To dejstvo je bilo znano že pred izdajo odločbe in bi ga MOP moral upoštevati pri izdaji soglasij." Po mnenju županje so službe ministrstva to dejstvo upoštevale in ravnale skladno s predpisi. Tu se sklicujejo tudi na izsledke hidrološko-hidravlične analize, ki jo je junija letos opravil Inštitut za vodarstvo. Tam so namreč ugotovili, da je predvidena lokacija glede na kriterije umeščanja infrastrukture CERO Slovenska Bistrica ustrezna.

N

N

ato je 12. januarja letos z okoljskega ministrstva romalo pismo tudi v Službo Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko (SVLR), s katerim je želelo ministrstvo opozoriti na nepravilnosti, da ne bi prišlo do težav na relaciji do Evropske komisije. V pismu so ponovno opozorili, da CERO Slovenska Bistrica leži na poplavnem območju in da je umeščanje odlagališč na območju z veliko ali srednjo ogroženostjo prepovedano. Tako naj bi menil tudi Inštitut RS za vode, ki je ugotovil, da CERO Slovenska Bistrica leži na vodovarstvenem območju in da mora biti za gradnjo izdano vodno

er je Agencija RS za okolje šele 5. januarja letos za CERO Slovenska Bistrica ugotovila, da ni bila izdelana presoja vplivov na okolje in izdano okoljevarstveno dovoljenje, to po mnenju županje pomeni nova dejstva, ki pa na pravnomočnost ne morejo vplivati. Na Pragerskem se bo namreč nadgradilo odlagališče I. faze, kjer so že odloženi odpadki in imajo za to tudi okoljevarstveno dovoljenje.

K

"O

Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/46

avgust august 2010

dločba iz leta 2008 je pravnomočna in je zato odprava takšne odločbe s strani organa, ki jo je izdal, vredna tehtnega in dobrega premisleka," še pravijo v Slovenski Bistrici. Odločbo je, kot že znano, izdala SVLR. A vsaj v odgovoru SVLR ministrstvu 27. januarja letos lahko preberemo, da se z občino strinja tudi slednja: "Odločba je bila izdana v skladu z

irena Majcen

foto: www.slovenska-bistrica.si

Ali projekt ovira Ministrstvo za okolje in prostor?

foto: osebni arhiv

OKOLjE

Vodnogospodarskim podjetjem Drava iz Ptuja. V teh dneh se končujejo projekti za pridobitev gradbenega dovoljenja, predhodno pa smo opravili tudi geomehanske raziskave, študijo poplavne ogroženosti. Po terminskem planu smo objekt dolžni zgraditi do avgusta 2011 in takrat naj bi se pričelo tudi enoletno poskusno obratovanje," še dodaja Andrej Ivanc.

soglasje. Nadalje so se na MOP sklicevali tudi na ugotovitev Agencije RS za okolje (ARSO), ki je ugotovila, da za CERO Slovenska Bistrica ni bila izdelana presoja vplivov na okolje in izdano okoljevarstveno dovoljenje za širitev in nadgradnjo obstoječega odlagališča. Ker so na MOP menili, da so se zaradi tega bistveno spremenile okoliščine, ki so bile znane ob izdaji odločbe v letu 2008, so predlagali, "da se omenjena odločba razveljavi".

napak izvajalca. Čeprav je izvajalec izbran, dela še ne potekajo, poročil o napredovanju del ni, pa tudi finančno se projekt še ne izvaja, pravijo na občini. Zato so tudi v SVLR ministrstvu zapisali: "Ker iz vašega dopisa izhaja, da v obravnavanem primeru ne gre za nepravilnost, pri kateri bi bila neupravičeno izplačana sredstva Skupnosti, menimo, da o tem ni potrebno posebej obvestiti Evropsko komisijo."

52

27

CEnE koMUnALniH SToRiTEv nA EvRSkEM oBMočJU

52

28 OKOLjE

v sloveniji cene komunalcev v nebo
sebastijan kopušar

storitev so postale gonilo inflacije v naši državi. Tako so sredi poletne vročine začeli opozarjati finančni analitiki. dvig cen se obeta tudi v drugi polovici leta. Predsednik vlade je že napovedal

Cene komUnalnih storitev na evrskem območjU
vse višje cene komunalnih

posredovanje države. komunalna

P

podjetja odgovarjajo, da je za sedanjo draginjo pravzaprav

posredno kriva država sama, saj

je dolga leta umetno zadrževala cene, sedaj pa dobesedno predpisala njihovo rast.

rvi je zaradi vse dražjih komunalnih storitev glas dvignil Svet Banke Slovenije. Sledil je Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar), ki je namignil, da gre za rast državno nadzorovanih cen. Premier Borut Pahor se je odzval z napovedjo, da bo vlada ukrepala in se bodo "cene komunalnih storitev omejevale", a natančnejših ukrepov do sedaj še ni razkril. o podatkih Umarja smo imeli lani v Sloveniji najvišjo rast cen komunalnih storitev v celotnem območju evra. V prvih petih mesecih letošnjega leta so neslavno prvenstvo sicer prevzeli na Cipru, Slovenija pa je še vedno druga s povprečno rastjo 7,2 odstotka. Precejšnjo rast cen so zabeležili še v Luksemburgu, medtem ko so ostale evro države v povprečju zabeležile več kot za polovico manjše podražitve. Resnično zadovoljni so le Irci, saj so se njihovi komunalni računi po podatkih Eurostata do maja zmanjšali za slabe tri odstotke.

Zaradi tega bo Pahorjeva napoved o zadrževanju rasti cen zahtevala poseg v zakonodajo. o avgusta 2009 so morale občine namreč za dvig komunalnih cen dobiti soglasje okoljskega in gospodarskega ministrstva ter Umarja. Šele nato je predlog obravnavala tudi vlada, ki ga je nato sprejela ali pa tudi ne. Posamezne občine so zato čakale na spremembe cen tudi več let, trdijo na združenju. Dušan Butina, direktor Zbornice komunalnega gospodarstva pri GZS, dodaja, da je takšno administrativno odločanje temeljilo na zelo restriktivni politiki, katere cilj je bil ohranjanje nizke stopnje inflacije, ne pa uspešno poslovanje komunalnih podjetij.

D

P

j

kdo je koga potegnil za nos?

kokovita rast se je začela po lanskem juliju, ko je vlada spremembe cen komunalnih storitev prenesla v pristojnost lokalnih skupnosti, pri čemer so lani svoje storitve najbolj podražili pri oskrbi z vodo (za 27,1 odstotka), letos pa so na prvem mestu smetarji. Odvoz smeti je dražji kar za 17,8 odstotka.

avgust august 2010

S

ože Leskovar iz krškega Kostaka, predsednik Komisije za ravnanje z odpadki pri Zbornici komunalnega gospodarstva GZS, pravi, da so pred skoraj tremi leti zaprosili za dvig cen, potem pa so kar dve leti čakali na dovoljenje države. V letu 2007 so odpadke začeli odlagati na regijskem odlagališču (CeROD), zaradi česar je bilo odlaganje približno dvakrat dražje. K temu so morali prišteti še stroške prevoza v Novo mesto. "Država, ki nam je predpisala, da moramo odpadke voziti v Novo mesto, nam hkrati ni dovolila, da bi povišali cene ravnanja z odpadki. Zaradi tega smo pridelali 300.000 evrov izgube," poudarja Leskovar. redlog za spremembo je prišel iz Združenja občin Slovenije in Skupnosti občin Slovenije, uradno ga je predlagalo okoljsko ministrstvo, na ministrstvu za gospodarstvo

P

foto: Shutterstock

P

redstavniki občin so lani ob napovedani spremembi zagotavljali, da je strah glede nerazumnega povečanja cen komunalnih storitev neutemeljen. Leto dni in kasneje, ko zaradi dražjih komunalnih storitev narašča inflacija, se zdi, da so nas potegnili za nos. Vendar v združenju občin opozarjajo, da stvari niso tako preproste.

P

komunalci brez denarja za naložbe
omunalna podjetja so obrobna žrtev slovenskega boja za vstop na evro območje, saj zaradi krotenja inflacije država ni dovolila dviga cen komunalnih storitev, trdijo v združenju občin. To pomeni, da občine v vseh teh letih niso pokrivale niti lastne cene, kaj šele da bi lahko vlagale v posodobitev obstoječe infrastrukture. bornica komunalnega gospodarstva se je leta 2007 lotila analize stanja na komunalnem področju v Sloveniji in ugotovila, da so prodajne cene dosegale samo 70 odstotkov dejansko potrebnih cen. Dušan Butina poudarja, da so komunalna podjetja razliko med lastno in prodajno ceno pokrivala z odpisom amortizacije infrastrukture, kar z drugimi besedami pomeni, da so zelo malo obnavljala, predvsem pa to, da so sedaj skoraj brez denarja za obnovo ter za nove naprave in napeljave. bčine so v vseh teh letih krile razliko sredstev do komunalnih podjetij. Ker ni bilo nikakršnega vlaganja v infrastrukturo, bi bilo mogoče v naslednjih letih pričakovati popolno sesutje nekaterih komunalnih sistemov, zato je bila sprememba pričakovana," zagotavljajo v Združenju občin Slovenije.

rav tako ni več razlikovanja cen za gospodinjstva in gospodarske odjemalce. Po besedah Dušana Butine so imeli gospodinjski odjemalci v povprečju 29 odstotkov nižje stroške, izenačenje pa je povzročilo še dodatni dvig cen za gospodinjske uporabnike in padec za gospodarske. "Ponavlja se zgodba iz let 2002 in 2004, ko je bilo zaradi uvajanja okoljskih taks (sedaj okoljskih dajatev) v ceno komunalnih storitev za povzročitelja inflacije obtoženo komunalno gospodarstvo," trdi sogovornik.

V

združenju občin poudarjajo, da smo se z vstopom v Evropsko unijo zavezali strožjim okoljskim standardom. "Dogovori, ki jih je podpisala država, so breme lokalnih skupnosti, zato lahko pričakujemo, da bodo v naslednjih letih cene komunalnih storitev še naraščale," pravijo. Hkrati dodajajo, da bi z državnim prispevkom za izpolnjevanje standardov lahko upočasnili rast cen komunalnih storitev.

j

K

Z

osedanja cena je sicer vključevala sredstva za investicije, vendar ni pokrivala stroškov in ni zadoščala niti za vzdrževanje sedanjega omrežja," je precejšnje povišanje cen oskrbe s pitno vodo (v povprečju za dobrih 30 odstotkov) v občinah Ljutomer, Križevci, Veržej in Razkrižje pojasnil direktor javnega podjetja Prlekija Davorin Kurbos. Po njegovih besedah so zanj krivi vsi prej našteti razlogi, najprej mirovanje cen od leta 2004, potem uvedba vodarine. Podobna usoda čaka tudi položnice za odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih voda.

"D

ože Leskovar zaključuje, da lahko v prihodnosti pričakujemo še strožje predpise, recimo pri ravnanju z odpadki, to pa pomeni tudi vse višje cene, s čimer se bo morala sprijazniti tudi država: "Najmanj smo krivi komunalci, saj moramo opravljati dejavnost in pri tem upoštevati predpise."   

PRices of MuniciPAl utility seRvices in the euRozone

Še dražje bo, saj bodo okoljski predpisi strožji
si sogovorniki se strinjajo, da lahko rast cen pričakujemo tudi v prihodnjih mesecih in celo letih. Dušan Butina pravi, da smo v primerjavi s tujino še vedno v krepkem zaostanku za pokrivanjem dejanskih stroškov v teh dejavnostih, saj je osnovno izhodišče Evropske skupnosti, da mora vse stroške pokriti povzročitelj oziroma uporabnik.

Prices of Municipal Utility Services Skyrocket in Slovenia

T

"O r

V

azlog za naraščanje cen je uvedba omrežnine. Po besedah Jožeta Leskovarja se z
foto: arhiv GZS

"P
Jože Leskovar

redvsem nepokrita amortizacija infrastrukture bo še nekaj let krepko
foto: arhiv EOL

he constantly increasing prices of municipal utility services have become the driving force behind inflation in Slovenia. Financial analysts began to warn us of this at the height of the summer heat. A further increase of prices is expected in the second half of the year. The Prime Minister has already predicted that the government will have to intervene. The municipal companies responded by saying that the government is indirectly to blame for the current high level of prices, since it practically imposed the growth of prices after keeping them at the same level for a number of years. he association of municipalities has pointed out that by joining the European Union, Slovenia undertook to maintain stricter environmental standards. “The agreements that the government concluded are a burden on local communities; it can therefore be expected that the prices of municipal utility services will continue to increase in the coming years,” stated the association. They also pointed out that a government contribution for the fulfilment of standards could help to slow down the growth of municipal utility service prices. 

T

dušan Butina

avgust august 2010

OKOLjE

pa so se z njim strinjali. Okoljsko ministrstvo (MOP) tako le še preverja, ali posamezno podjetje javno službo izvaja v skladu s predpisanimi standardi, normativi in ukrepi. "Ministrstvo ne preverja upravičenosti stroškov niti višine cene, saj za to nima pristojnosti, za navedeno so odgovorni izvajalci javnih služb ter občine," poudarjajo na MOP.

njo zbirajo sredstva za vzdrževanje objektov, s katerimi se opravljajo dejavnosti – se pravi za odlagališča, vodovode, črpališča, čistilne naprave ... Ker imajo vse komunalne dejavnosti objekte, potrebne za njihovo delovanje, so se cene dvigovale na različnih področjih, od oskrbe z vodo do ravnanja z odpadki. Dušan Butina dodaja, da mora znesek omrežnine vsebovati celotno amortizacijo, kar je povzročilo velik enkratni dvig prodajne cene.

dvigovala cene komunalnih storitev, če se bodo občine odločile za postopno pokritje amortizacije (omrežnine) v cenah komunalnih storitev," trdi. Podobno meni tudi Jože Leskovar: "Napoved države, da bo omejevala dvigovanje cen komunalne dejavnosti, je nerazumno, saj so najprej zahtevali vključevanje vseh amortizacijskih stroškov, zato morajo sami pri sebi razčistiti, kaj bodo omejevali."

52

29

30
52

nEPovRATnE FinAnčnE SPodBUdE Eko SkLAdA

OKOLjE

javni pozivi trije, denar zagotovljen za tri leta
mesecih še posebej vroče. Zaradi sonca? Tudi, toda interes za nepovratne

finančne spodbude. Prosilci višina spodbude doseže 25 za naložbe, ki so okolju

nepovratne Finančne spodbUde eko sklada

jože volfand

Eko skladu je bilo v teh

delovno vročico je dvignil

so seveda neučakani, saj

odstotkov upravičenih stroškov

prijazne. ne gre le za ukrepe in za obnovljive vire energije. Letos je v javnih pozivih za

za zmanjševanje rabe energije

letos bo Eko sklad lahko podelil za 18 milijonov evrov nepovratnih finančnih spodbud za učinkovitejšo rabo energije. denar je omogočila uredba o zagotavljanju prihrankov energije pri končnih odjemalcih, in sicer na osnovi energetskega zakona. koliko sredstev naj bi se zbralo v treh letih, od leta 2010 do leta 2012, saj od 1. februarja vsi uporabniki plačujemo prispevek za učinkovito rabo energije? b sprejemu uredbe je bila izdelana ocena zbranih sredstev v skupni višini preko 98 milijonov EUR za obdobje 2010 do 2012 na osnovi energetske bilance za leto 2008, objavljene pri Statističnemu uradu RS. V tem letu je bila visoka gospodarska rast in temu sorazmerna energetska poraba. Gospodarska kriza, ki še ne pojenja, je vplivala na zmanjševanje rabe energije. Tako smo za leto 2010 ocenili, da bodo prilivi nižji za več kot 10 odstotkov. Za leti 2011 in 2012 bo na višino prilivov močno vplivala cenovna politika predvsem pogonskih goriv, saj je zaradi ugodnih cen zelo veliko porabo dizelskega goriva v letu 2008 ustvarjal tovorni tranzit preko Slovenije. Poleg tega bo na obseg sredstev, s katerimi bo naslednji dve leti razpolagal Eko sklad, vplivala tudi odločitev velikih zavezancev, v kakšnem obsegu bodo pripravili programe za doseganje prihrankov pri svojih končnih porabnikih. Zato bo možno oceno izdelati šele v zadnji četrtini tega leta, ko bodo veliki zavezanci poslali programe v potrditev. Zakaj se je Eko sklad odločil za tri javne pozive?

nepovratne finančne spodbude

O

več novosti in tudi znesek, 18 milijonov evrov, ni majhen. o za okolje in za vlagatelje, je

tem, kaj pomenijo spodbude odgovarjal na vprašanja Franc Beravs, direktor Eko sklada RS.

poziva. Javni poziv 3SUB-OB10 je namenjen občanom, že vključenim v izvajanje katerega od štirih ukrepov, ki so bili predmet spodbujanja v letu 2009. Gre za čas od zaključka lanskoletnega javnega razpisa 9. oktobra 2009 do objave letošnjih javnih pozivov, torej do 21. 5. 2010. Po tem pozivu se nepovratna sredstva dodeljujejo za nakup in vgradnjo solarnih ogrevalnih sistemov, kotlov na lesno biomaso ter toplotno izolacijo fasad in zamenjavo zunanjega stavbnega pohištva pri obnovi obstoječih stanovanjskih stavb. Pogoji in kriteriji za pridobitev nepovratne finančne spodbude ter višina nepovratnih finančnih spodbud za posamezne ukrepe ostajajo enaki, kot so bili lani. Za te ukrepe je razpisanih 2,5 milijona EUR sredstev, trajanje tega javnega poziva pa je omejeno do 31. julija 2010. in osrednji javni poziv? srednji javni poziv za nepovratne finančne spodbude 4SUB-OB10 je namenjen občanom, ki bodo v ali na stanovanjskih stavbah izvajali enega ali več od desetih ukrepov, ki jih bom navedel. Občani morajo pred izvedbo vložiti ustrezno vlogo za pridobitev nepovratne finančne spodbude. Spodbude so namenjene naslednjim ukrepom: vgradnji solarnega ogrevalnega sistema za pripravo sanitarne tople vode in/ali centralno ogrevanje, vgradnji toplotne črpalke za pripravo sanitarne tople vode in/ali centralno ogrevanje, vgradnji kurilne naprave za centralno ogrevanje na lesno biomaso, vgradnji sistema centralnega ogrevanja pri obnovi stanovanjske stavbe v primeru priključitve na daljinsko ogrevanje na obnovljiv vir energije, zamenjavi zunanjega stavbnega pohištva, toplotni izolaciji fasade

O

avgust august 2010

D

va razloga sta. Višina sredstev za posamezni javni poziv in čas veljavnosti

foto: Shutterstock

Z

katere so najpogostejše napake v prijavah prosilcev oziroma interesentov? a skladu vloge obdelujemo po splošnem upravnem postopku. To pomeni, da moramo ugotavljati popolnost vloge in prosilce pozivati na dopolnitev vloge. Največ pomanjkljivosti opažamo pri ponudbah za storitve ali opremo, ki so predmet ukrepa, za katerega želi pridobiti nepovratno finančno spodbudo. Ponudbe niso priložene v originalu, oprema in storitve so nenatančno specificirane, ni ustrezne veljavnosti ponudbe. Poleg tega so vloge pomanjkljive glede podatkov o legalnosti in lastništvu objektov. Eko sklad zelo poudarja učinkovito rabo energije. katerim ukrepom dajete prednost oziroma katere naložbe največkrat podprete? kdo zagotavlja nadzor nad uspešnostjo naložb? ri vseh ukrepih je višina spodbude določena v višini največ 25 odstotkov upravičenih stroškov naložbe, pri tem pa je vrednostno omejena po višini sredstev na enoto ukrepa in obsega ukrepa. Npr. za toplotno izolacijo fasade je spodbuda določena v višini 25 odstotkov priznanih stroškov, vendar ne več kot 12 evrov na kvadratni meter fasade za največ 200 kvadratnih metrov fasade. Iz teh vrednostnih omejitev je iz javnih pozivov lahko razbrati, da je večji poudarek dan npr. vgradnji lesenih oken pred plastičnimi ali aluminijastimi ter gradnji pasivnih hiš iz naravnih materialov. Brez nadzora ne gre. Osnovni nadzor opravljamo s preverjanji originalnih listin, ki morajo biti priložene pri zahtevku za izplačilo spodbude, opravljamo pa tudi vzorčne preglede na terenu. letošnji javni pozivi so prinesli nekaj novosti. katere? Zakaj so bile dileme, ali podeliti nepovratne subvencije tudi za toplotne črpalke? Ali ste s tem želeli spodbuditi predvsem investitorje? istvena novost letošnjega osrednjega javnega poziva je vključitev toplotnih črpalk, sistemov prezračevanja z vračanjem odpadne toplote in nakup stanovanjskih enot v večstanovanjskih pasivnih objektih. Glede toplotnih črpalk je bilo pred objavo javnega poziva usklajevanje in posvetovanje na to temo najbolj intenzivno. Pri toplotnih črpalkah se je pojavljalo mnogo dilem o smiselnosti spodbujanja, predvsem glede črpalk zrak/voda. Vgradnja takšnih črpalk je s stroškovnega vidika za uporabnika sicer ekonomsko učinkovit ukrep, toda glede rabe energije zaradi specifične proizvodnje električne energije v Slovenije ne prinašajo velikega

kakšno je razmerje med prosilci: ali prednjačijo prosilci iz večstanovanjskih stavb ali lastniki individualnih stanovanjskih enot?

a te ukrepe je razpisanih 13,72 milijonov EUR sredstev, javni poziv pa bo odprt do objave zaključka javnega poziva oziroma do konca leta 2010.
foto: osebni arhiv

N

Z

aenkrat prevladujejo prosilci za ukrepe v individualnih stanovanjskih stavbah, saj je njihova odločitev o izvedbi ukrepa avtonomna, v večstanovanjskih stavbah pa je, razen pri zamenjavi oken, odločitev za izvedbo ukrepa odvisna od soglasja večine etažnih lastnikov, kar zahteva določen čas, zato večje število vlog na tem področju še pričakujemo. Zakaj se je Eko sklad odločil, da je možno pridobiti subvencijo tudi za nakup stanovanjske enote v večstanovanjski pasivni stavbi?

Franc Beravs

tretji poziv pa je namenjen večstanovanjskim objektom?

P

P

oseben javni poziv 5SUB-OB10 je pripravljen za občane, ki bodo izvajali naložbe v rabo obnovljivih virov energije in večjo energijsko učinkovitost večstanovanjskih stavb. Sredstva so razpisana za izvedbo enega ali več ukrepov, in sicer za: toplotno izolacijo fasade, toplotno izolacijo strehe oziroma podstrešja, zamenjavo zunanjega stavbnega pohištva v skupnih prostorih, vgradnjo kurilne naprave za centralno ogrevanje na lesno biomaso, vgradnjo termostatskih ventilov in hidravlično uravnoteženje ogrevalnih sistemov in vgradnjo sistema delitve stroškov za toploto. Za te ukrepe je razpisanih 1,78 milijonov EUR sredstev, javni poziv pa bo odprt do objave zaključka javnega poziva oziroma do konca leta 2010. to ni malo denarja. kakšno je zanimanje za nepovratne subvencije v primerjavi s preteklimi leti? katere najzahtevnejše pogoje mora izpolniti interesent in kakšne težave ima komisija, ko se odloča o subvencijah?

o sedaj so bili tisti, ki nimajo interesa graditi ali kupiti nizkoenergijske ali pasivne individualne hiše, ampak si želijo kupiti stanovanjske enote v pasivni večstanovanjski stavbi, diskriminirani. Ker niso bili spodbujeni, niso povpraševali po takšni gradnji. Ker pri nas interes za gradnjo takšnih objektov obstaja, razpis tudi spodbuja investitorje, da začno razmišljati o gradnji v pasivnem standardu, ki bo v bližnji prihodnosti postal obvezujoč, kar je zapisano tudi v letos prenovljeni in sprejeti direktivi evropskega parlamenta in sveta o energijski učinkovitosti stavb. sklad ne podeljuje samo nepovratnih subvencij, pač pa tudi kredite. kreditirate več vrst okoljskih naložb: vgradnjo sodobnih naprav in sistemov za ogrevanje prostorov oziroma pripravo sanitarne tople vode, rabo obnovljivih virov energije za ogrevanje prostorov in pripravo sanitarne tople vode, sodobne naprave za pridobivanje električne energije, zmanjšanje toplotnih izgub pri obnovi obstoječih stanovanjskih stavb in druge. paleta je široka. s kakšnimi sredstvi sklad razpolaga in katera področja imajo prednost? Za katero področje je največ povpraševanja?

D

Z

Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/47

avgust august 2010

manj kot dveh mesecih smo na sklad prejeli že okoli 8400 vlog, kar je skoraj toliko, kot smo jih prejeli na javni razpis v preteklih dveh letih. To kaže na zelo velik interes občanov za izvedbo ukrepov glede zmanjševanja rabe energije in izrabe obnovljivih virov energije. Vlagatelji morajo pred oddajo vloge skrbno preveriti pogoje, ki so določeni v razpisih. S tem mislim na tehnične parametre, kot npr. toplotno prehodnost oken, debelino in kvaliteto izolacije, kakovost toplotnih črpalk, izkoristke kotlov in podobno, zahtevati ustrezne ponudbe in podati tiste nujne podatke,

V

b

a ugodna posojila pravnim osebam in občanom je letos na voljo 32 milijonov EUR, 20 za posojila pravnim osebam in 12 za občane. Spekter ukrepov, za katere je možno pridobiti kredit, je zelo širok. Poleg ukrepov, namenjenih ravnanju z energijo, obsega tudi vrsto ukrepov na drugih področjih varstva okolja. Pri občanih so tako zelo pogosti krediti za zamenjavo azbestnih strešnih kritin, za uporabo deževnice, vgradnjo individualnih čistilnih naprav za odpadne vode, nakup električnih in hibridnih vozil ipd. Za precejšnje število ukrepov, ki so predmet kreditiranja, so na voljo tudi nepovratne finančne spodbude, zato se veliko občanov odloča raje zanje. Tisti, ki pa preostale višine naložbe kljub pridobitvi subvencije ne morejo pokriti sami, se lahko odločijo za najem ugodnih kreditov.

OKOLjE

pri obnovi eno- ali dvostanovanjske stavbe, toplotni izolaciji strehe oziroma podstrešja pri obnovi eno- ali dvostanovanjske stavbe, vgradnji sistema prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka, gradnji ali nakupu nizkoenergijske in pasivne stanovanjske stavbe, nakupu stanovanjske enote v večstanovanjski stavbi, zgrajeni ali prenovljeni v pasivnem energijskem razredu.

ki dokazujejo legalnost in lastništvo objekta, na ali v katerem se bo ukrep izvedel. Edina težava pri obdelavi vlog je v tem, da kljub povečanemu številu zaposlenih sproti vsega ne moremo obdelovati. Tako bo kar veliko prosilcev odločitve o njihovi vlogi prejelo šele čez nekaj mesecev.

učinka zmanjšanja primarne rabe energije in s tem posledično emisij toplogrednih plinov. Odločitev je padla v prid tudi teh, so pa postavljeni precej strogi tehnični parametri in njihovo dokazovanje.

52

31

32
52

iZdATki ZA okoLJE

OKOLjE

za okolje v sloveniji vse več denarja
metka pograjc1 v zadnjem času v Sloveniji javnost pripisuje varovanju okolja vse večji pomen. Za boljše razumevanje in prikaz okoljskih problemov potrebujemo nekaj posebnih ekonomskih pokazateljev, med katerimi so gotovo zelo pomembni podatki o izdatkih za varovanje okolja. okoljski izdatki so pokazatelji pripravljenosti in zmožnosti ohranjanja kakovosti okolja z izogibanjem, preprečevanjem, odstranjevanjem in zmanjševanjem škodljivih vplivov na okolje. Uporabnike statističnih podatkov o okoljskih izdatkih zanima ne samo količina sredstev, porabljenih za zaščito okolja, ampak tudi njihovi viri in kako so ta sredstva razporejena glede na namen.
foto: Shutterstock

izdatki za okolje

S

statističnima raziskovanjema, OKI (podatki vseh panog dejavnosti) in OKI-S (zbiramo podatke od enot, ki se ukvarjajo z varstvom okolja), zbiramo podatke o investicijah za varstvo okolja na koncu proizvodnega procesa, investicijah za varstvo okolja med proizvodnim procesom in tekočih izdatkih za varstvo okolja, ki nastanejo v poročevalski enoti oziroma so plačani drugim, ter podatke o prihodkih od aktivnosti v zvezi z varstvom okolja.

S prvo tabelo zbiramo podatke o investicijah za varstvo okolja, in sicer investicije na koncu proizvodnega procesa in investicije za varstvo okolja med proizvodnim procesom. Zaradi primerjave virov financiranja s splošnimi investicijami zbiramo oba podatka tudi glede na vir financiranja. V drugi tabeli zbiramo podatke o tekočih izdatkih za varstvo okolja po dveh kriterijih, in sicer tekoče izdatke, ki nastanejo v poročevalski enoti v zvezi z aktivnostmi za varstvo okolja, in tekoče izdatke, ki jih poročevalska enota plačuje drugim v zvezi z varstvom okolja. ekoči izdatki, ki nastanejo v poročevalski enoti, se delijo še na tekoče izdatke, namenjene za delovanje in vzdrževanje naprav za zmanjševanje obremenjevanja okolja, izdatke za zaposlene, ki so udeleženi pri aktivnostih v zvezi z varstvom okolja, in na izdatke, namenjene za upravljanje, informiranje, izobraževanje, in druge izdatke v zvezi z varstvom okolja. ekoči izdatki, plačani drugim v zvezi z varstvom okolja, so razdeljeni na plačilo storitev v zvezi z varstvom okolja (vštete so storitve za čiščenje odpadnih voda, odstranjevanje odpadkov), monitoringe in na druge tekoče izdatke. Tretja tabela je namenjena prihodkom od aktivnosti v zvezi z varstvom okolja, torej prihodkom od zagotavljanja storitev varstva

P

1

Metka Pograjc, Statistični urad RS

odatke o okoljskih izdatkih na Statističnem uradu RS zbiramo že od leta 1991. Do leta 2000 smo podatke zbirali s posebno tabelo, ki je bila del rednega Letnega poročila o investicijah v osnovna sredstva (obrazec INV – 01). Tako zbrani podatki so le delno ustrezali prikazu skrbi za okolje. Za pridobitev kvalitetnejših in celovitejših podatkov o okoljskih izdatkih smo morali oblikovati samostojno raziskovanje o okoljskih izdatkih. Z novim vprašalnikom, harmoniziranim z zahtevami Evropskega statističnega urada (Eurostata) za zbiranje podatkov iz industrije, pridobimo več podrobnejših podatkov o okoljskih izdatkih. Zaradi serije podatkov smo se odločili za zbiranje podatkov tudi iz drugih panog dejavnosti. Nov vprašalnik smo imenovali Vprašalnik o izdatkih za varstvo okolja – OKI (http:// www.stat.si/doc/vprasalniki/OKI_2008.pdf) in je sestavljen iz treh tabel.

T

T

avgust august 2010

300.000

P

odatke v vseh treh tabelah zbiramo tudi po okoljskih namenih glede na Klasifikacijo aktivnosti in izdatkov za varstvo okolja. Okoljske namene delimo na odstranjevanje odpadkov (ravnanje z odpadki), varstvo površinskih voda (upravljanje odpadnih voda), varstvo pred hrupom in vibracijami, varstvo zraka (varstvo zraka in klime), varstvo tal in podzemnih voda (zaščita in izboljšava tal, podtalnice in površinskih voda), varstvo živalske raznolikosti, narave in pokrajine, raziskave in razvoj in druge okoljske namene, kamor vštevamo tudi aktivnosti in ukrepe za zmanjšanje ali odstranjevanje negativnih posledic radiacije.

250.000 200.000 150.000 100.000 50.000 0

2001

2002

2003 2004 Investicije za varstvo okolja

2005 2006 Tekoči izdatki za varstvo okolja

2007

2008

Slika 3: Investicije in tekoči izdatki za varstvo okolja v letih 2001– 2008 za 28 % več, tekoči izdatki za varstvo okolja pa so bili v letu 2008 389.555.000 evrov, kar je 12 % več kot v letu 2007. proizvodnega procesa, in investicije, namenjene varstvu okolja med proizvodnim procesom. V kontaktih s poročevalskimi enotami smo ugotovili, da imajo nekatere panoge dejavnosti že vzpostavljeno evidenco okoljskih izdatkov. Za marsikatero poročevalsko enoto pa je statistično zbiranje podatkov o okoljskih izdatkih motiv, da si bodo v prihodnje poskušali urediti okoljsko računovodstvo. ončna analiza rezultatov je pokazala, da je bilo v prvih treh letih zbiranja podatkov po harmonizirani metodologiji Eurostata več sredstev namenjenih investicijam za varstvo okolja, od leta 2004 pa se povečuje delež tekočih izdatkov za varstvo okolja (slika 3). 

največ denarja za varstvo zraka in odstranjevanje P odpadkov

P

ridobljeni podatki kažejo, da je bil v letu 2008 največji delež (28 %) investicij v varstvo okolja namenjen varstvu zraka in podnebja (slika 1). ri podatkih o investicijah za varstvo okolja v industrijskih dejavnostih opazimo, da se poročevalske enote zavedajo pomembnosti varovanja okolja že med samim proizvodnim procesom, saj je delež teh investicij skoraj 47,6 % od skupnega zneska investicij za varstvo okolja v industrijskih dejavnostih. ri tekočih izdatkih je bil največji delež (66 %) namenjen odstranjevanju odpadkov (slika 2).

K

P

ridobljene podatke o okoljskih izdatkih prikazujemo po organizacijskem načelu, to je po pretežni dejavnosti investitorja in teritorialno po sedežu investitorja. V primerjavi z zbranimi investicijami v varstvo okolja za leto 2007, ko je njihov delež obsegal skoraj 4,4 % vseh ustvarjenih investicij (investicij v nova osnovna sredstva v podjetjih, družbah in organizacijah), je za leto 2008 delež z raziskovanjem zbranih investicijskih sredstev v varstvo okolja obsegal 5,1 % vseh ustvarjenih investicij.

I

nvesticije za varstvo okolja, zbrane s statističnima raziskovanjema OKI in OKI-S (Raziskovanje o izdatkih za varstvo okolja pri izvajalcih služb varstva okolja, panoge 36–39 po SKD 2008) so znašale v letu 2008 346.635.000 evrov, kar je glede na leto 2007
6% 21 %

ri podatkih o tekočih izdatkih za varstvo okolja v industrijskih dejavnostih opazimo, da je 44,2 % tekočih izdatkov nastalo v sami poročevalski enoti, 55,8 % tekočih izdatkov pa je bilo plačanih drugim, od česar so največji delež obsegali tekoči izdatki za odstranjevanje odpadkov. odatki o okoljskih izdatkih, zbrani na Statističnem uradu RS, so le del nacionalnega agregata izdatkov za varstvo okolja. Zelo pomembno pri raziskovanju je, da ločimo investicije, namenjene varstvu okolja na koncu
2% 2% 4% 8%

P P P

enviRonMent sPending

More Money for the Environment in Slovenia

T

26 %

he acquired information on environmental expenditure is displayed in accordance with the principle of organisation, i.e. by the investor’s main activity and territorially by the investor’s registered office. Compared to the collected investments in the protection of the environment for 2007, when their share was almost 4.4% of all investments (investments in new fixed assets in companies, corporations and organisations), the share of collected investments in the protection of the environment in 2008 was 5.1% of all investments.

346.635.000 EUR

8%

18 %

389.555.000 EUR
66 %

11 % 28 %
Odstranjevanje odpadkov Varstvo površinskih voda Varstvo pred hrupom Varstvo zraka Upravljanje odpadnih voda Varstvo narave in pokrajine in drugo

Odstranjevanje odpadkov Upravljanje odpadnih voda Varstvo zraka

Varstvo površinskih voda, varstvo narave in pokrajine, varstvo pred hurpom Raziskave in razvoj Drugo

Slika 1: Deleži investicij za varstvo okolja po okoljskih namenih

Slika 2: Deleži tekočih izdatkov za varstvo okolja po okoljskih namenih

ccording to the OKI and OKI-S statistical research (Research of expenditure for the protection of the environment by operators of environmental protection services – categories 36-39 under the 2008 Standard Classification of Activities), the total amount of investments in the protection of the environment in 2008 was EUR 346,635,000, which is 28% more than in 2007. Recurring costs for the protection of the environment in 2008 amounted to EUR 389,555,000, which is 12% more than in 2007. 

A

avgust august 2010

OKOLjE

mio €

okolja, prihodkom od prodaje stranskih proizvodov, ki so rezultat aktivnosti v zvezi z varstvom okolja, in prihrankom, nastalim zaradi lastne uporabe stranskih proizvodov, ki so rezultat aktivnosti v zvezi z varstvom okolja.

350.000

52

400.000

33

34
52

okoLJSki inžEniRinG

OKOLjE

zdaj so velik izziv manjše čistilne naprave
ana Cukiati kakšne poslovne priložnosti se v Sloveniji kažejo podjetjem, ki ponujajo okoljski inženiring in so ob tem še specializirani, povezujejo pa se s tujimi partnerji?
foto: Miha Koron

okoljski inženiring

Podjetje Spit d.o.o. nova Gorica s sedežem v novi Gorici in s podružnicama v Ljubljani ter Piranu lahko govori o dobri izkušnji navkljub krizi. Poleg visokih gradenj, med drugim so sodelovali pri gradnji stadiona v Stožicah, in cestnega programa so v ospredju njihovih dejavnosti komunalna infrastruktura in inženiring pri izgradnji čistilnih naprav. Ustanovitelj in direktor podjetja, magister gradbenih znanosti Miran Lozej, meni, da položaj čistilnih naprav v Sloveniji sicer ni rožnat, z dokončanjem določenih okoljskih projektov ter z obnovo že obstoječih pa se bo Slovenija počasi približala stanju v zahodnem delu Evrope.
avgust august 2010

kot podjetja za projektiranje in inženiring v gradbeništvu je vaša tržna niša tudi okolje, zlasti komunalna infrastruktura. Zakaj? Naša področja dela se delijo na štiri večje sklope. Prvi so visoke gradnje, pri čemer so naše specialno področje jeklene konstrukcije. Sprojektirali smo streho stadiona v Stožicah in trenutno najvišji jekleni objekt v državi – izmenjevalnik toplote v tovarni Salonit Anhovo, ki v višino meri kar 120 metrov. Aktivni smo tudi na cestnem programu kot projektanti objektov. Tretji segment je komunalna infrastruktura, pri čemer so naš primarni interes čistilne naprave in vse, kar je s tem povezano, torej kanalizacijska in vodovodna omrežja. Četrto področje pa je inženiring kot ena izmed naših primarnih dejavnosti, a se z njo intenzivneje ukvarjamo šele v zadnjih letih. To je inženiring pri izgradnji čistilnih naprav, kar pomeni, da čistilne naprave sprojektiramo, dobavimo opremo, opravimo zagon, izvedemo poskusno obratovanje in predamo napravo investitorju. Pri tovrstnem inženiringu se omejujemo predvsem na tehnološki del, pri čemer posel izvajamo navadno v partnerstvu z izbranim gradbenim podjetjem, ki izvede gradbena dela, mi pa nato vgradimo opremo in opravimo poskusno obratovanje naprave. V ta namen smo sprejeli pogodbe o zastopstvu za nekaj svetovno znanih dobaviteljev s tega področja, kot so GLV oziroma Eimco, MAIND, Grundfos idr. Tu je najpomembnejša skupina GLV iz Kanade, katere evropska podružnica je

podjetje Eimco iz Anglije. Gre za dobavitelja tehnologij in izdelovalca opreme za čistilne naprave, ki s svojo proizvodnjo pokriva širok spekter vseh v svetu poznanih tehnologij čiščenja odpadnih vod. GLV je multinacionalna družba, ki ima podružnice po celem svetu in je med vodilnimi na področju tehnologij čiščenja komunalnih ter industrijskih odpadnih vod. Skupaj z njimi iščemo delo na domačem in tujem trgu. Trenutno smo angažirani predvsem v Črni gori, Srbiji in Romuniji, sodelujemo pa tudi pri projektih na Bližnjem Vzhodu. narašča zanimanje za čistilne naprave? Seveda. V Sloveniji in vseh drugih mlajših članicah Evropske unije se kot največji trend v gradbeništvu, ki je sicer povsod v Evropi trenutno v veliki krizi, kaže izgradnja komunalnih in industrijskih čistilnih naprav. Na tem področju je zaradi zahtev Evropske unije po urejenem kontroliranem odvajanju odpadnih vod potrebno še veliko narediti. Pri tem je Slovenija v primerjavi z ostalimi mlajšimi članicami celo v nekakšni prednosti, saj je večina večjih mestnih komunalnih čistilnih naprav že narejenih. Razpoložljiva sredstva se sedaj usmerjajo predvsem v veliko število manjših naprav. Poleg tega pa se, podobno kot drugod po Zahodni Evropi, kažejo potrebe po rekonstrukciji starejših naprav, izvedenih pred deset in več leti po takrat poznanih tehnologijah.

Miran Lozej

Ne povsod. Od večjih komunalnih čistilnih naprav so še tri večja mesta ostala nepokrita, in sicer Novo mesto, Nova Gorica in Kranj, po naših informacijah naj bi se vse omenjene čistilne naprave izvajale kot membranske. Je pa v Sloveniji ostalo še veliko manjših čistilnih naprav, ki jih je potrebno dokončati ali sploh izvesti. Skladno z uredbo Sveta Evrope moramo namreč do leta 2017 v Sloveniji priključiti vse komunalne porabnike na čistilne naprave. Tega dela je še ogromno. Pomeni namreč, da bi morali vsak večji sklop hiš ali vsakega posameznika, ki ni priključen na javno kanalizacijsko omrežje, opremiti s čistilno napravo. To prinaša veliko stroškov in vprašanje je, ali država lahko zagotovi zadostna sredstva, da bo vse to financirala. Obstajajo evropski skladi, ki imajo razpoložljiva sredstva za posodobitev komunalne infrastrukture in jih je mogoče pridobiti za financiranje tovrstnih projektov. Kar se tiče držav bivše skupne države, Bolgarije in Romunije, pa je položaj še veliko slabši kot pri nas, saj je tam potrebno še veliko postoriti, zlasti glede izgradnje ali posodobitve obstoječih naprav v večjih mestih. V Zahodni Evropi je ta proces večinoma zaključen in tam prehajajo že v naslednjo fazo, to je rekonstrukcijo in posodobitev starejših obstoječih naprav ter povečanje kapacitet. Upravljanje teh čistilnih naprav, ki delujejo po starih tehnologijah izpred desetih, dvajsetih let, postaja težje obvladljivo, njihovo delovanje pa je neučinkovito. V Italiji se večina obstoječih naprav zamenjuje oziroma posodablja z novimi tehnologijami. Objekti z minimalnimi modifikacijami ostajajo isti, vgrajuje se nova tehnologija. Najbrž bo podobno pri napravah, ki v Sloveniji delajo že dalj časa. Predvidevamo, da bo obseg dela še relativno velik.

foto: Shutterstock

toda v sloveniji so velike čistilne naprave v mestih že zgrajene.

Zakaj je Zahodna Evropa na tem področju pred slovenijo? Zakonodaja se je pri nas na tem področju začela dosledno uveljavljati šele z vstopom Slovenije v Evropsko unijo.Takrat smo se zavezali, da bomo spoštovali tudi njihove omejitve in zahteve glede varovanja okolja. Eden od pogojev, ki je za vse članice enak, je zmanjšanje onesnaženosti površinskih vod. To onesnaženje se v veliki meri pojavi zaradi odplak, ki se spuščajo v površinske vode. Ta problem v Evropi ni tako marginalen, povezan je z viri pitne vode. Vemo, da problem pitne vode postaja eden največjih problemov na svetu, onesnaževanje podtalja in površinskih vod pa vpliva na kvaliteto pitne vode. V zadnjih tridesetih letih se je v Evropi

veliko virov pitne vode tako tudi uničilo. Primarni cilj Evropske unije ostaja zato zaščita virov pitne vode, eden od pomembnih dejavnikov onesnaževanja vodnih virov pa so prav onesnažene površinske vode. kje vidite tehnološke rešitve? Predvsem v okoljskih projektih samih. To je segment, ki ima bodočnost. Problematika zaščite vodnih virov, čiščenje komunalnih odplak, vzdrževanje čim višje kvalitete površinskih vod ter predelava gospodinjskih in industrijskih odpadkov bodo projekti, ki bodo vedno aktualni. Težko je pričakovati, da bo to vprašanje enkrat dokončno rešeno. Te tehnologije se izpopolnjujejo iz leta v leto in tudi te, ki jih sedaj poznamo, verjetno niso končne. 

Zavod za gradbeništvo Slovenije Dimičeva 12, 1000 Ljubljana, Slovenija T: (01) 280 42 50, F: (01) 280 44 84
Za tehnično kulturo v gradbeništvu / info@zag.si / www.zag.si

Več o projektu En.občina 010 najdete na www.energetika.net/enobcina010.

avgust august 2010

Zavod za gradbeništvo Slovenije kot vodilna slovenska inštitucija za gradbeništvo in neodvisna tretja stranka opravlja naslednje dejavnosti na področjih materialov, gradbene fizike, konstrukcij, geotehnike in prometnic ter metrologije: • raziskovanje in predkonkurenčni razvoj na področju gradbeništva, • preskušanje, potrjevanje skladnosti in certificiranje gradbenih materialov, proizvodov in izvedenih del, • podeljevanje tehničnih soglasij, • kalibriranje in overjanje meril, etalonov in referenčnih materialov, • razvoj novih metod preskušanja, • študije, preiskave, meritve, preglede, opazovanja, analize stanja gradbenih objektov, transportnih naprav, prometnic,
Promocija

naravnega in bivalnega okolja ter analize stanja na področju učinkovite rabe in obnovljivih virov energije, • neodvisno ekspertno svetovanje in revizije programov in projektov na področju svoje dejavnosti, • izobraževanje raziskovalnih in strokovnih kadrov na področjih svoje dejavnosti, • sodelovanje pri pripravi tehnične regulative, standardov, tehničnih specifikacij in predpisov na področju svoje dejavnosti. Pri raziskovalnem delu razvijamo načela trajnostnega gradbeništva ter povezujemo stroko in razvojno-raziskovalno sfero z gospodarstvom.

Pridružujemo se natečaju za energetsko najbolj učinkovito slovensko občino En.občina 010, ki ga organizira Energetika.NET. Na zaključnem dogodku, ki bo 15. septembra v hotelu Habakuk v Mariboru, bomo najboljši med prijavljenimi občinami podelili ekskluzivno nagrado – paket storitev ZAG – v vrednosti več kot 10.000 EUR.

OKOLjE

52

35

36
52

PodJETJA in okoLJE

OKOLjE

stalni nadzor nad emisijami snovi v zrak
mag. tanja ljubič mlakar, univ. dipl. kem.

stalni nadzor nad emisijami snovi v zrak

v Sloveniji emisije snovi v zrak v primeru cementarn določajo trije zakonski akti: Uredba o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Ur. l. RS, št. 31/07, 70/08, 61/09) – podaja splošne zahteve za vse emisijske vire, Uredba o emisiji snovi v zrak iz naprav za proizvodnjo cementa (Ur. l. RS, št. 34/07) – uporablja se jo v primeru uporabe konvencionalnih goriv ter Uredba o emisiji snovi v zrak iz sežigalnic odpadkov in pri sosežigu odpadkov (Ur. l. RS, št. 50/01, 56/02, 84/02) – uporablja se jo v primeru uporabe alternativnih goriv. kako smo upoštevali zakonodajo v Salonitu Anhovo pri enem izmed najbolj občutljivih področij – pri emisijah snovi v zrak?

Merilno mesto Anhovo Rodež Krstenica

Vrsta meritve prašne usedline prašne usedline, PM10 (občasno) prah PM10, prašne usedline prašne usedline

Merilno mesto Cementarna Skale Gorenje Polje Močila 2

Vrsta meritve prah PM10 prah PM10, prašne usedline prašne usedline

Morsko

Karta merilnih mest prahu v okolici Salonita Anhovo d.d. v letu 2009 zraku (Ur. l. rS, št. 52/02) predpisuje za delce PM10 naslednje mejne vrednosti:
Časovni interval merjenja 24 ur 1 leto Mejna koncentracija µg/m3 50 40

a Salonit anhovo je zelo pomembno izvajanje Uredbe o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Ur. l. rS, št. 31/07), ki je bila posodobljena v zadnjih letih (Ur. l. rS, št. 70/08, 61/09). Ta uredba definira mejne vrednosti emisij snovi v zrak in definira obseg obratovalnega monitoringa teh emisij. V letu 2008 je bila preko te Uredbe uvedena novost, da je potrebno v primeru emisij v zrak, ki presegajo tako imenovane mejne masne pretoke, ocenjevati tudi celokupno in dodatno obremenitev zunanjega zraka, kar dejansko pomeni ocenjevanje kakovosti zunanjega zraka, ki je sicer regulirano s posebno zakonodajo. Cementarna Salonit anhovo je v skladu z novimi zahtevami zapadla pod ocenjevanje kakovosti zunanjega zraka za naslednje parametre: prašni delci PM10 (delci manjši od 10 μ m), dušikovi oksidi (NOx) in benzen.

Z

Opomba: Dnevna mejna vrednost je lahko v koledarskem letu presežena 35-krat.

Tabela: Mejne koncentracije za suspendirane delce

Obratovalni monitoring in spremljanje kakovosti zunanjega zraka
okviru rednega obratovalnega monitoringa zraka se je v cementarni Salonita anhovo že tudi v okviru predhodne zakonodaje na področju emisij izvajalo naslednje meritve, ki jih je izvajal zunanji pooblaščeni izvajalec obratovalnega monitoringa: • trajne meritve emisij na dimniku peči: CO, NOx, SO2, TOC, prah, O2, T, pretok, • občasne meritve okrog 30 parametrov na dimniku peči, • občasne meritve prahu na izpustih (čez 40 izpustov) iz vrečastih filtrov (vsake 3 leta),

V

avgust august 2010

a naprave, ki so zavezane Uredbi, je potrebno pridobiti okoljevarstveno dovoljenje do konca leta 2011. Za tiste naprave, ki so zavezanke IPPC, predstavlja to del dovoljenja IPPC. Pridobivanje okoljevarstvenega dovoljenja za emisije snovi v zrak poteka v več fazah, Saloni anhovo IPPC dovoljenje ima.

Z

U

redba o žveplovem dioksidu, dušikovih oksidih, delcih in svincu v zunanjem

• občasne meritve na izpustu iz mlina premoga (vsake 3 leta). skladu z zahtevami nove Uredbe je Salonit anhovo na arSO najprej oddal predlog območja vrednotenja z določitvijo merilnih mest, nato pa tudi predlog programa ocenjevanja obremenitve zunanjega zraka, ki sta bila oba potrjena. Obenem se je zastavilo vse potrebno za izvajanje meritev v okolju ter izvedbo modeliranja razpršitve emisij v okolje. Salonitu anhovo je bilo novosti glede ocenjevanja obremenitve zunanjega zraka lažje ugoditi, ker je imel na prostovoljni bazi ob zavedanju, da je to področje zelo pomembno tudi za okoliško prebivalstvo, že predhodno postavljeno imisijsko merilno mrežo. Imisijske meritve so se izvajale že dve desetletji z namenom spremljanja onesnaženosti okolice Salonita anhovo. Vsa leta se je v sodelovanju s Kemijskim inštitutom spremljalo prašne lebdeče delce (24-urne koncentracije prahu v zraku) ter prašne usedline, v usedlinah tudi nekatere značilne kovine: Zn, Pb, Ni, Cr, V, Cd, Tl. To je omogočalo ocenjevanje celokupne obremenjenosti zraka v okolici podjetja zaradi vplivov proizvodnih dejavnosti in drugih lokalnih vplivov (npr. iz transporta in drugih virov prahu). V letu 2006 je bila izvedena posodobitev merilne mreže imisij za spremljanje onesnaženosti zraka v okolici podjetja. Nabavljene so bile tri sodobne merilne naprave Tecora Skypost PM/hV za spremljanje frakcije delcev PM10, ki so nadomestile obstoječe. V letu 2006 je bila izvedena primerjalna kampanja z različnimi merilniki, ki jo je organizirala agencija rS za okolje, v začetku leta 2008 pa se je Salonit anhovo z najbolj reprezentančnima merilnima mestoma

Parameter št. meritev % Cp Cmax > MV

MORSKO 22 73 16,1 37 0

GORENJE POLJE 29 97 19,7 42 0

V

kozi vsa pretekla leta je bil opazen trend zniževanja koncentracije inhalabilnega prahu, čeprav so v nekaterih obdobjih vidni tudi vplivi občasnih intenzivnejših dogajanj na lokaciji Salonita anhovo (npr. investicije, rušenja, gradnja, transporti). Nov sistem meritev z merilniki Tecora omogoča direktne primerjave z drugimi kraji po Sloveniji ter uradnimi meritvami agencije rS za okolje, kjer opažamo, da so izmerjene koncentracije prašnih delcev PM10 zmerne in praviloma nekoliko nižje od vrednosti v urbanih naseljih (npr. Nova Gorica, Koper, Ljubljana). V letu 2009 je bila povprečna letna vrednost koncentracij respirabilnega prahu PM10 na merilnih mestih Morsko in Gorenje Polje pod dovoljenimi mejnimi vrednostmi (nižja od mejne vrednosti 40 mg/m3, ravno tako ni bilo preseženo dovoljeno število preseganj (35) na leto). Trend zniževanja imisij se lahko pripiše učinku tehnološkega posodabljanja in zmanjševanja emisij prahu, med njimi tudi razpršenih emisij.

S

Legenda: Cp – povprečna mesečna koncentracija Cmax – maksimalna 24-urna koncentracija > MV – št. preseganj 24-urne mejne vrednosti 50 μg/m3 v tekočem mesecu

Tabela: Primer rezultatov meritev delcev PM10 v zraku v mesecu septembru 2009
80 70 60

Koncentracija (µg/m3)

50 40 30 20 10 0
1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007

MORSKO

ANHOVO

KRSTENICE

G. POLJE

Slika: Trendi spremljanja koncentracije prašnih delcev v zraku (prvotni sistem po standardu VDI 2463) v okolju Salonita Anhovo d.d.
50 40 30 20 10 0
2006 2007 2008 2009

Koncentracija PM10 (µg/m3)

Mesečna poročila o meritvah za lokalno skupnost

G. Polje Morsko

V

Koncentracija (µg/m3) in padavine (mm)

okviru sodelovanja podjetja z lokalno skupnostjo je Salonit anhovo za lokalno skupnost v preteklih letih pripravljal mesečna poročila o rezultatih trajnih meritev emisij v zrak na glavnem izpustu iz peči. V skladu z razvojem zakonodaje pa je pripravil novo obliko mesečnega poročila, v katero so vključeni tudi podatki o kakovosti zunanjega zraka za mesti Morsko in Gorenje Polje ter primerjava z različnimi kraji po Sloveniji. Nova oblika poročila je začela izhajati maja 2009.

Slika: Letni trendi koncentracije delcev PM10, spremljane z merilniki Tecora Skypost PM/HV
Opomba: Z rdečo črto je označena letna mejna vrednost.
70 60 50 40 30 20 10

oleg izvajanja meritev delcev PM10 v zunanjem zraku se je v sodelovanju z zunanjimi izvajalci vzpostavila tudi metodologija za zahtevane meritve NOx in benzena ter meteoroloških pogojev (vetrov), ki bodo služili za modeliranje. V letu 2009 je Salonit anhovo pridobili Slika: Sodobna merilna postaja Tecora pooblastilo arSO za meritve prahu Skypost PM/HV za spremljanje koncentracije PM10 ter NOx. Meritve so se začele v delcev PM10 v zraku po standardu EN 12341 začetku leta 2010.

P

1.

3.

5.

7.

9.

11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29.
GORENJE POLJE N.Gorica mejna vrednost

padavine

MORSKO

Slika: Imisijske meritve delcev PM10 v mesecu septembru 2009
Opomba: Z rdečo črto je prikazana dnevna mejna vrednost.

avgust august 2010

0

OKOLjE

V

Morsko in Gorenje Polje vključil v mesečno in letno poročanje nacionalne merilne mreže agencije rS za okolje kot dopolnilna merilna mreža (mesečni bilten in Letno poročilo o kakovosti zunanjega zraka). Posodobitev je zajemala tudi prehod na meritve kovin v delcih PM10. V letu 2009 je bila nabavljena še ena merilna postaja, tako da sedaj skupno razpolagajo s štirimi instrumenti.

P

ostopki se bodo nadaljevali v skladu z zahtevami zakonodaje, za katero je pomembno, da se jo ustrezno spremlja in se ji ustrezno prilagaja. Z namenom pravočasnega spremljanja zakonodaje ter sodelovanja pri njenem oblikovanju Salonit anhovo sodeluje z institucijami v Sloveniji in na tujem ter se udeležuje razprav in izobraževanj na to temo tako v slovenskem kot evropskem merilu. 

52

37

Vroče pocinkanje

Najboljša zaščita proti rji
Avtor: Matjaž Pečar

Pri odločanju za gradnjo objekta ali opremljanje okolice izbiramo različne gradbene elemente, med njimi tudi jeklo. Da bi bila naša izbira tudi ekonomsko upravičena, moramo poskrbeti za njegovo dolgotrajno protikorozijsko zaščito. Zaradi kakovosti in trajnosti zaščite ter stroškovne upravičenosti se namesto barvanja vedno bolj uveljavlja vroče pocinkanje.
Začetki vročega pocinkanja kot postopka protikorozijske zaščite izdelkov iz železa in jekla segajo v 16. in 17. stoletje, ko prvič zasledimo trgovanje s cinkom na Kitajskem in v severni Indiji. Takrat se je začel uporabljati tudi izraz korozija. Leta 1742 je Francoz Malouin iznašel postopek, pri katerem se železo namoči v raztaljeni cink in se tako zaščiti s cinkovo prevleko. Postopek vročega pocinkanja je bil patentiran leta 1837, industrialec Adolf Westen pa je v Celju začel s tem postopkom cinkati posodo leta 1894. Tradicijo vročega pocinkanja v Celju danes uspešno nadaljuje podjetje Pocinkovalnica, d. o. o., ki je leta 2006 zgradilo popolnoma novo proizvodno halo s kapaciteto 60.000 ton pocinkanih proizvodov letno. Objekt se ponaša z najmodernejšo tehnološko opremo za vroče pocinkanje, ki izpolnjuje tudi vse zahteve okoljevarstvenih standardov. za javno in individualno rabo, pohodne rešetke, podvozja, avtomobilske prikolice, kmetijsko opremo, novejšo signalizacijsko opremo za železnice in še bi lahko naštevali. Vsesplošno zavedanje o prednostih protikorozijske zaščite z vročim pocinkanjem je v Sloveniji še precej nizko, kar potrjuje podatek, da se v Evropi letno pocinka blizu 7 milijonov ton jekla, od tega v Nemčiji 1,4 milijona ton, v Italiji 1,3 milijona ton, v Avstriji 140 tisoč ton, v Sloveniji pa samo 20 tisoč ton.

Finančne in okoljske prednosti vročega pocinkanja
Pri primerjavi stroškov velja naslednje pravilo – tanjša, kot je pločevina, cenejše je vroče pocinkanje v primerjavi z barvanjem. Pri težkih konstrukcijah iz jekla debeline 20 milimetrov je začetni vložek Dodatna prednost vročega pocinkanja je v barvanje in pocinkanje enak in znaša v tem, da ne skriva nobenih dvomov o približno 15 evrov/m² površine jekla. Pri kakovosti, saj tvorba cinkove prevleke ni tem preračunu je za barvanje upoštevan mogoča na neustrezno pripravljeni povr- strošek pravilne priprave s peskanjem, tešini. Barvanje jekla je sicer izvedljivo tudi meljnega premaza ter dveh pokrivnih brez pravilno pripravljene in očiščene premazov. površine, je pa to zelo kratkovidno po- Za velike jeklene konstrukcije je pri pričetje, saj se potreba po obnovi premaza merjavi vročega pocinkanja z barvanjem odločilen vidik stroškov vzdrževanja. Najpokaže prej kot v treh letih. bolj znana primera izredno visokih stroškov vzdrževanja sta Eifflov stolp v Parizu in most Golden Gate v San Franciscu. Zaradi njunih dimenzij ju je potrebno nenehno barvati, saj jekleni elementi niso bili zaščiteni s cinkovo prevleko. Za veliko večino konstrukcij in izdelkov, ki jih srečujemo ob gradnji in urejanju stanovanjskih hiš, kot so kovane in jeklene ograje, nadstrešnice ter druge jeklene konstrukcije (pločevina debeline 9-milimetrov in manj), znaša strošek vročega Če obstaja želja ali zahteva po dodatnem dekorativnem pocinkanja komaj 9 evrov/m² ali manj, premazu vroče pocinkane površine z barvo, je to preprostrošek barvanja pa naraste že na 19,5 sto izvedljivo. V tem primeru uporabljamo barve, ki se evra/m2 ali več. oprimejo cinka (zaščita duplex).

Vroče pocinkanje ima prednost pred barvanjem
Svetovne raziskave dokazujejo, da ima protikorozijska zaščita z vročim pocinkanjem v primerjavi z barvanjem veliko prednosti tako glede ekonomičnosti in trajanja zaščite kot tudi glede odpornosti proti mehanskim poškodbam. Dokaz so objekti, ki nas obkrožajo. Celotni jekleni program avtocest (odbojne ograje, vertikalna signalizacija, mostne ograje, stebri za znake ...) je protikorozijsko zaščiten z vročim pocinkanjem. Prav tako se s postopkom vročega pocinkanja zaščiti večino zahtevnih jeklenih konstrukcij hal, strešne konstrukcije, cevi, hlevsko opremo, cevne, kovane in balkonske ograje

Promocija

Z okoljevarstvenega vidika je zelo pomembno, da vroče pocinkana prevleka med svojim obstojem ne potrebuje nobenega vzdrževanja več, medtem ko kakovostni premazi z barvo potrebujejo popravilo po desetih letih, kasneje pa vedno bolj pogosto. Prav tako predstavlja odpadla barva dodatno ekološko obremenitev okolja.

Boljša odpornost, dolga življenjska doba
Vroče pocinkano prevleko odlikuje tudi veliko boljša odpornost proti mehanskim obremenitvam, ki je osemkrat boljša od epoksidnih premazov ter dvajsetkrat od PVC-premazov in epoksidnih prašnih nanosov. Največja prednost vroče pocinkane prevleke je dolgotrajna odpornost proti koroziji. Trajanje take prevleke je odvisno od tega, v katerem klimatskem tipu se

uporablja. Pri začetni debelini prevleke Moderna tehnologija skrbi za 100 µm bo na podeželski atmosferi zdr- okolje žala več kot sto let, v urbanem območju in blagi obmorski klimi pa več kot pet- Vse emisije cinkovega kotla in komore kedeset let. mijske predpriprave se filtrirajo v suhem filtru belih dimov in pralniku kislinskih Kako poteka pocinkanje hlapov. Pocinkovalnica v Celju izvaja vroče kosovno pocinkanje v skladu s standardom ISO 1461. Mogoče je pocinkati vse jeklene elemente, ki dimenzijsko ustrezajo njihovim kadem in so tehnološko pravilno pripravljeni za vroče pocinkanje. Elementi se najprej obesijo na posebne gredi z žico ali verigami. Sledi kemijska predpriprava površine elementov (razmaščevanje, čiščenje rje in ostalih kovinskih oksidov) ter sušenje. Tako pripravljene elemente potopijo v raztaljeni cink, kjer pride do metalurške vezave cinka in železa. Ohlajanju sledita čiščenje kapljic cinka in cinkovega pepela ter embalira- Ves pretok izrabljenih kemikalij je zaprt, zato pocinkovalnica obratuje brez iznje. Pri pripravi konstrukcij je zaradi tehnologi- pustov vode v vodotoke ali kanalizacijo. je potrebno upoštevati tri ključna pravila: Delavci izvajajo delo izven prostorov, kjer • narejene morajo biti izvrtine za od- so viri emisij. zračevanje votlih zaprtih delov in Celotni proces vročega pocinkanja v Pocinkovalnici Celje se izvaja v skladu s žepov, • na površini konstrukcij ne sme biti standardi ISO 9000, ISO 14001 in OHSAS barve oziroma ostankov drugih po- 18001, med prvimi v Sloveniji je industrijvršinskih zaščit, ski objekt pridobil tudi okoljevarstveno • zvari naj bodo zaključeni, očiščeni ter dovoljenje za obratovanje. neporozni.

Komerciala tel: 03 42 63 228, 03 42 63 241 faks: 03 42 63 232 gsm: 041 563 110

Delovni čas
pon: 7:00 - 19:00 tor - pet: 7:00 - 15:00

š č i t i m o k ov i n o i n n a r a v o

01 ISO 9 0 0 01 ISO 14 18 0 01 S OHSAu bure aas verit

Logistika: tel: 03 42 63 255, gsm: 031 679 078

NUDIMO LASTEN PREVOZ

Bežigrajska cesta 3000 Celje | tel: 03 42 63 233 | e-mail: pocinkovalnica@maksim.si | www.pocinkovalnica.si

pocinkovalnica, d.o.o.

52

40 OKOLjE

natečaj za najbolj zeleno občino v sloveniji
dr. dušan plut, Filozofska fakulteta: "Akcija za najbolj zeleno občino v Sloveniji je zelo v redu in sila potrebna." mag. bernarda podlipnik, ministrstvo za okolje in prostor: "Občina predstavlja temelj demokratičnega odločanja v vsaki državi. Iz dneva v dan se izkazuje, da je najpomembnejši del našega bivanja zdravo in prijetno okolje. Kaj lahko naredi uspešno občinsko vodstvo za naše okolje? Mnogo ali največ, če ima dovolj znanja, če ima pošten odnos do okolja in svojih občanov, če dela transparentno in zakonito. Za lokalno skupnost je pomembno tudi to, da svoje občane ustrezno informira in obvešča o vseh pravicah in dolžnostih, ki zadevajo okolje. Danes žal opažamo, da je temeljno okoljsko vedenje zelo slabo, zato je vsako ozaveščanje in izobraževanje korak k izboljšanju stanja." Anton štihec, župan mestne občine murska sobota: "Tudi v Mestni občini Murska Sobota smo pristopili k prijavi na natečaj za Najbolj zeleno občino. V Mestni občini Murska Sobota si namreč že več let prizadevamo za izboljšanje stanja okolja in dvig kakovosti bivanja našim občanom, in sicer s celostnim pristopom k okoljskemu načrtovanju, varovanju okolja in trajnostnemu razvoju. S sprejetjem strateških in programskih dokumentov na področju varovanja okolja, trajnostne mobilnosti in energetike smo si zadali visoke cilje, ki jih z realizacijo posameznih projektov tudi uresničujemo. V zadnjih letih smo največ naporov in sredstev vložili v urejanje celotne komunalne infrastrukture (na področju vodooskrbe, odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda), v urejeno ravnanje z odpadki, spodbujanje učinkovite rabe energije (izvajamo projekt varčnega sistema javne razsvetljave), uporabo obnovljivih virov energije (geotermija) in uvedbo trajnostnih oblik prevoza, kot je uvedba brezplačnega mestnega avtobusa za občane Mestne občine Murska Sobota. Spodbujamo pa tudi kolesarjenje z izgradnjo kolesarskih poti po mestu in do vseh primestnih naselij, urejamo sprehajalne poti ter skrbimo za okoljsko osveščanje občanov. Pravkar izvajamo tudi projekt SI HU: 3 parki, s katerim želimo ohraniti in revitalizirati enega najlepših parkov v evropskem prostoru ter z revitalizacijo in širjenjem zelenih površin po celotni občini še bolj dvigniti kakovost življenja v občini." Alojz muhič, župan mestne občine novo mesto: "V Mestni občini Novo mesto si prizadevamo slediti najsodobnejšim trendom glede celostnega trajnostnega razvoja v prostoru. Posebno pozornost smo pri pripravi OPN v letih od 2007 do 2009 namenili načrtovanju usklajenih namenskih rab prostora (predvsem z načrtovanjem gospodarskih površin v zadostni oddaljenosti od stanovanj) in ohranjanju zelenih klinov, ki tradicionalno potekajo po dolini Krke in prečno nanjo iz mestnega kmetijskega in gozdnega zaledja vse do mestnega jedra. S tem je zagotovljeno, da ima skladno s paradigmo trajnostnega razvoja v prostoru in težnjami po povečanju kakovosti bivanja večina mestnega prebivalstva peš dostop do mestnih zelenih površin – od obvodnega prostora ob reki Krki in pritokih do mestnih gozdičev in do rekreacijskih površin. V zvezi z izboljšano dostopnostjo za pešce in kolesarje bo med nadaljnjimi ukrepi dograditev omrežja kolesarskih in peš povezav." toni dragar, župan Občine domžale: "Skrb za zeleno občino je trajen in pomemben del prizadevanj vodstva občine Domžale in vseh občanov ter občank. Z njo začenjamo že v vrtcih in šolah, ki so vsi ekološko naravnani, nadaljujemo v društvih ter številnih okoljevarstvenih projektih. Posebej vidna je ta skrb pri ločenem zbiranju odpadkov, pri odpravi črnih odlagališč, 90-odstotni pokritosti občine s kanalizacijo, pri načrtovanju novih zelenih površin: parkov, športnih parkov, skrbi za čiste vode, posebej Kamniške Bistrice, ki postaja zelena rekreativna os regije. Vesel sem, da lahko zapišem, da je skrb za okolje v občini Domžale način življenja, ki ga bomo spodbujali tudi v prihodnje." odgovornejšega odnosa do okolja? Tudi kakovost življenja bo bledela, narava pa že tako vrača udarce. Slovenija vse bolj sliši zelene pozive okolja in se vprašuje o svoji okoljski civiliziranosti in kulturi. O družbeni odgovornosti do dobrine, ki ni dana enkrat za vedno. Profit pred odgovornostjo do okolja? Profit pred človekom? Zelenih odločitev in spodbudnih primerov dobre prakse v lokalnih skupnostih je vse več. Kako, koliko je sploh zelena Slovenija na lokalni ravni? Natečaj Najbolj zelena občina v Sloveniji, ki ga je konec julija v okviru projekta Zelena Slovenija in pod to blagovno znamko razpisala Fit media, kajpak ne bo v celoti odgovoril na to vprašanje. Toda zagotovo bo omogočil zanimiv informativni pregled, kako se izvajajo nekateri normativni dokumenti, kaj mora lokalna skupnost postoriti pri prostorskem načrtovanju, pri odpadkih, pri obnovljivih virih energije, glede energetskih konceptov in podobno. Vsaka lokalna skupnost bo z odgovori na razmeroma preprost vprašalnik lahko predstavila okoljska prizadevanja. Afirmativno poslanstvo natečaja bo pomagalo odkrivati primere zgledne zelene prakse na področjih, ki jih zahteva zakonodaja, pa tudi na tistih, kjer lokalne skupnosti vidijo priložnost za dodane okoljske vrednosti in so do bivalnega okolja nadpovprečno prijazne. Podatki o "zeleni" dejavnosti občin se bodo zbirali na podlagi anketnih vprašalnikov. Zbrane podatke bo ocenila strokovna žirija, v kateri so dr. Dušan Plut, Filozofska fakulteta, mag. Bernarda Podlipnik, MOP, predstavnika Združenja občin Slovenije in Skupnosti občin Slovenije ter Jože Volfand, glavni urednik revije EOL – Embalaža&Okolje&Logistika. Podelitev laskavega naziva Najbolj zelena občina bo na slavnostnem dogodku septembra 2010, zmagovalne občine pa bodo dobile posebno priznanje. Odgovore občin bo žirija presojala ločeno za mestne in nemestne občine, pri čemer so nemestne razvrščene na občine, ki imajo nad 5.000 prebivalcev, in občine, ki imajo 5.000 ali manj prebivalcev. Več o projektu, vključno z anketnim vprašalnikom, lahko preberete na www.zelenaslovenija.si. Prvi odmevi v občinah, ki so že izpolnile anketne vprašalnike, kažejo, da bo natečaj Najbolj zelena občina res lahko nov korak k bolj zeleni Sloveniji. In to je to. 

avgust august 2010

To je nekaj mnenj o natečaju
Kaj lahko stori lokalna skupnost kot eden izmed najpomembnejših akterjev pri varovanju in ohranjanju okolja, da bo Slovenija ostala zelena in bo njen razvoj upošteval, da trajnostne prihodnosti ni brez sedanjega

S
kako lahko vsakega izmed nas spodbudimo k okoljsko odgovornemu razmišljanju in ravnanju, je vprašanje "za milijon evrov". ni skrivnost, da se okoljsko pereča vprašanja kopičijo na vsakem koraku, pravih odgovorov pa je premalo. So odgovor okoljske oddaje, ki bodo od septembra na nacionalni televiziji?

zelena slovenija

premembe zahtevajo dolgotrajno informiranje, izobraževanje, celo vzgojo javnosti, kje so ključni primeri dobrih vzorcev oziroma praks. Prav to bodo počele okoljske oddaje, ki jih koprodukcijsko pripravljata TV Slovenija in Fit media pod blagovno znamko Zelena Slovenija, in sicer od septembra do decembra letos.

T "F

em je veliko, prav tako veliko zanimivih gostov. Zelene oddaje za zeleno Slovenijo.

rajše, štiriminutne oddaje, bodo sledile konceptu Eutrinkov, ki določen problem odstira s praktičnimi vidiki vsakdanjega življenja. Na sporedu bodo ob petkih, takoj po osrednjem televizijskem dnevniku. Daljše, desetminutne oddaje, bodo teme obravnavale nekoliko bolj poglobljeno in bodo zelo dobrodošel pripomoček pri obravnavanju okoljskih tem v izobraževalnem procesu.

K

it media se je odločila za koprodukcijo s TV Slovenija, saj želi spodbujati okoljsko informiranje in ozaveščanje. Kot je znano, pod blagovno znamko Zelena Slovenija izdajamo okoljske učbenike, ki jih slovenski izobraževalni sistem še kako potrebuje, knjižno zbirko publikacij z aktualnimi okoljskimi temami, pripravljamo nacionalne okoljske simpozije, organiziramo ozaveščevalne akcije za otroke, upravljamo s spletnim portalom www.zelenaslovenija.si, upravljamo s komunikacijami za več okoljskih kohezijskih projektov,“ našteva direktorica mag. Vanesa Čanji, ki dodaja, da je Fit media, ki letos praznuje 20-letnico, postala specializirana zelena agencija. 

ddaje bosta vodili Mojca Mavec in Barbara Zrimšek. In kaj bosta počeli v oddajah: „Odkrivali bova, kaj pomeni odgovorno potrošništvo, koliko embalaže ostane v košu za smeti po pripravljenem obroku, kaj početi z odpadnimi zdravili, kaj z odpadnimi baterijami. Pregledali bova, kako nastaja odpadna električna in elektronska oprema in kako moramo z njo ravnati. In kaj se dogaja z odpadnimi gumami, pa z izrabljenimi motornimi vozili Mojca ...," naštevata Mojca in Barbara.

O

Mavec in Barbara Zrimšek

Promocija

avgust august 2010

OKOLjE

okoljske oddaje za drugačen odnos do okolja

52

41

42

OKOLjE

Mrežni podjetniški inkubator Savinjske regije – Mrežni spin-off inkubator Univerze v Mariboru Kidričeva ulica 25, 3000 CELJE Tel: 03/42-44-204, 03/42-44-134 Faks: 03/42-44-194 E-naslov: info@inkubator-celje.si
Spletna stran: http://www.inkubatorcelje.si

52

Mrežni podjetniški inkubator predstavlja ekonomsko orodje, ki se uporablja v povezavi z drugimi podpornimi ukrepi za pospeševanje podjetništva in razvoja novih inovativnih podjetij. Pomen inkubatorjev pri razvoju malega gospodarstva potrjuje tudi porast inkubatorjev v svetu, v zadnjih letih pa tudi v Sloveniji. Zavod Mrežni podjetniški inkubator Savinjske regije – Mrežni spin-off inkubator Univerze v Mariboru je institucija, ki pomaga ustanavljati nova podjetja, tako da jim na začetku njihove poti nudi pomoč v obliki subvencionirane najemnine prostora in svetovalnih, pravnih ter davčnih storitev. Mrežni podjetniški inkubator nudi svoje storitve 57 rednim inkubiranim podjetjem (program Podjetniški inkubator), 23 podjetniškim skupinam (program Univerzitetni inkubator) in 9 pridruženim članom. Inkubirana podjetja se ukvarjajo z inovativno ali visokotehnološko dejavnostjo oziroma jih glede na dejavnosti in znanje, ki ga vlagajo v razvoj izdelkov, uvrščamo med visokotehnološka ali inovativna. Večina članov v Mrežnem podjetniškem inkubatorju se uvršča med visokotehnološka podjetja, kar 65 % vseh članov, 35 % pa je uvrščenih med inovativna podjetja. V zavodu MPI svoja podjetja spodbujamo, da se poslužujejo in prijavljajo na razpise za pridobitev nepovratnih finančnih sredstev tako na državni ravni kot tudi ravni EU, največjo uspešnost pa beležimo pri kandidaturi podjetij na razpisu Slovenskega podjetniškega sklada za produkt P2. Med večje uspehe zavoda MPI lahko prištevamo tudi odprtje Evropske projektne pisarne (1. 12. 2009), preko katere inkubirancem in ostalim naročnikom pomagamo urejati razpisne dokumentacije za mednarodne projekte, predvsem s področja okoljevarstva in z njim povezane problematike, narave in biotske raznovrstnosti, spodbujanja in razvoja podjetništva v državah bivše Jugoslavije in drugod po Evropi, prenosa dobrih praks subjektov inovativnega okolja, sodelovanja s tujimi nevladnimi organizacijami s področja okoljske problematike in zagotavljanja socialnih storitev, krepitve čezmejnega sodelovanja z evropskimi državami in ostale projekte. Tudi dobro sodelovanje z Občino Kamnik je obrodilo svoje sadove. Javni natečaj Borza idej Občine Kamnik 2009 je v kamniško PE zavoda MPI pripeljal prve inkubirance. Poslovno enoto zavoda Mrežni podjetniški inkubator Savinjske regije (PE MPI Kamnik) so 1. 4. 2010 slavnostno otvorili: rektor Univerze v Mariboru, prof. dr. Ivan Rozman, direktor RRA Celje, Boris Klančnik, župan Občine Kamnik, Anton Tone Smolnikar, in direktor zavoda MPI, doc. dr. Zdravko Praunseis. Letos se bo MPI predstavil na 43. Mednarodnem obrtnem sejmu v dvorani L1 na razstavnem prostoru 37. V petek, 10. 9. 2010, in v torek, 14. 9. 2010, bomo gostili tudi strokovnjake TehnoCentra Univerze v Mariboru, Pisarne za prenos tehnologij, ki bodo podjetnikom lahko podrobneje predstavili zaščito intelektualne lastnine in ostale patentne zaščite. Kakšna podjetja sprejemamo med naše inkubirance, lahko preberete v nadaljevanju, saj vam jih bomo nekaj predstavili.
Promocija

Bitlab, informacijska tehnologija d.o.o. Kidriceva ulica 24, 3000 Celje ˇ

Direktor: Saša Friedrich
Telefon: 03/491 17 77 GSM: 040/530 990
avgust august 2010

Elektronski naslov: info@bitlab.si Spletna stran: www.bitlab.si

Promocija

Računalništvo se nahaja na prelomnici, ki ji velikokrat pravimo tudi Web 2.0. Nov vidik računalništva postavlja nove grožnje, kot so kraja zaupnih podatkov, izkoriščanje računalniških resursov gostitelja za nelegalno dejavnost, kraja identitete ipd. Dejavnost podjetja BITLAB, informacijska tehnologija, d. o. o., je naravnana na preventivo. Predpogoj za nudenje storitev računalniške varnosti je, da je v prvi vrsti varno podjetje, ki te storitve nudi. Ker sta računalniška varnost in virtualizacija zagotovo najhitreje razvijajoči se segment v računalništvu, bomo v podjetju vzpostavili obliko sistemskih inženirjev, ki bodo specializirani za računalniško varnost. Oblikovali smo tudi nov sistem varnostnih programov, ki temeljijo na novih tehnologijah – gre za najbolj vročo tehnologijo na področju računalniških strežnikov, ki je po svoji daljnosežnosti primerljiva z odkritjem operacijskega sistema. V letošnjem letu vstopamo tudi na področje malih in srednje velikih podjetij.

Tomaška vas 2, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu Direktor: Primož Lavre • Telefon: 02/883 18 66 • E-pošta: primozlavre@gmail.com
Fotografska agencija ONEPHOTO je bila ustanovljena z idejo, kako ponuditi fotografije narejene in posnete v državi Sloveniji tujim agencijam. Prav tako je priložnost ponuditi drugačen koncept fotografije domačim medijem in individualnim uporabnikom. Za ta korak smo razvili svojo spletno agencijo oz. spletni portal www.onephoto.si, na katerem lahko potencialni kupci pregledujejo fotografije in jih tudi naknadno tudi odkupijo. Portal je zasnovan pregledno, napredno in inovativno. Združuje ponudbo in povpraševanje na trgu fotografije v Sloveniji. S svojim delom bomo pridobili veliko število fotografov, s tem tudi fotografij, ki jih bomo ponudili na trgu. Ne omejujemo se samo na dnevno dogajanje in pokrivanje dogodkov, ampak nas zanima tudi sodelovanje z gospodarstvom. Z našim profesionalnim odnosom in delom vabimo vse, da obiščejo našo spletno stran www.onephoto.si in nam podajo svoje predloge, povpraševanja ter ponudbe o skupnem sodelovanju pri različnih projektih.

Merilno-testne naprave morajo zagotavljati veliko stopnjo fleksibilnosti dizajna, s katero omogočajo izvajanje meritev na različnih oblikah testiranih medicinskih implantatov (endoproteze, fiksacijske ploščice, intramedularni žeblji in podobno). Takšni implantati so vstavljenih
Promocija

BALMAR

BALMAR

proizvodnja merilnih naprav Matej Balažic s.p.

Merilno testne naprave za razvoj sodobnih medicinskih implantatov se uporabljajo za izvajanje »in-vitro« testov, kot so:

• Biomehanski statični in dinamični testi, • Biofunkcionalni testi, • Testi za preverjanje možnosti za osteosintezo, • Bioadhezijski testi.

v testiran sklep ali tkivo (različni kadavrski deli), na katerih simuliramo poškodbo, za katero smo razvili določen prototip medicinskega implantata. Med testiranjem zajemamo rezultate meritev z ustreznimi merilnimi sistemi in jih ovrednotimo v ustreznem programskem okolju. Na podlagi

končne ocene dobljenih rezultatov, preverimo ali takšen testiran prototip izdelka ustreza vsem zahtevam in lahko nadaljuje nadaljnje testiranje definirano z ustreznim konstrukcijsko-razvojnim postopkom oz. ali je takšen prototip potrebno dodatno dograditi in izboljšati.

Merilno-testna naprava za statično testiranje kolenskega sklepa

Kidričeva ulica 24B, 3000 Celje, Slovenija | Tel.: +386 3 620 97 89 | Fax.: +386 3 620 97 90 | info@balmar.si

Loke v Tuhinju 19/k, 1219 Laze v Tuhinju Direktor: Tomaž Zore, dipl. inž. str. Telefon: 041/745 485 | Elektronski naslov: v.navtik@gmail.com
Bil je lep poletni dan na dalmatinskem otoku. Obdajala me je tišina, ko sem naenkrat zaslišal ropotanje vodnega skuterja, udarjanje ob valove ter nepopisen hrup, ki nikakor ni sodil v idilo, kakršno ustvarjajo takšni kraji. Po eni strani sem razumel potrebo mladih po adrenalinskih užitkih, po drugi strani pa nisem mogel doumeti egoizma adrenalinskih odvisnikov. Kot letalski strokovnjak sem se začel ukvarjati z mislijo, da bi mogoče lahko ti dve nasprotujoči se stvari združil ter tako ustvaril plovilo, ki bi združevalo za okolje neobremenjujočo plovbo in adrenalinske užitke. Ob vrnitvi v svojo pisarno sem predse postavil nepopisan list papirja in se lotil navtičnega projekta na povsem svojevrsten način. S svojim znanjem sem začel inovativno ustvarjati letalno napravo, ki bi delovala na vodni površini, bila varna, ponujala mnogo adrenalinskih užitkov ter v čim manjši meri vplivala na čudovito okolje. Ideja je zorela nekaj let in ugledala luč sveta kot hidro foil plovilo, ki presega sposobnosti do sedaj znanih plovil te kategorije. Izkazalo se je, da popolnoma nov pristop ter nevezanost na navtično tradicijo nista bila ovira, temveč prednost, ki je zagotovila še neodkrite možnosti razvoja. Nastal je visokotehnološki projekt W-FOIL, ki je razvil svojstven koncept postavitve hidro foilov ali podvodnih krilc. Ta koncept omogoča v primerjavi z že znanimi hidro foil projekti manjšo hitrost ob ločitvi trupa ali trupov plovila od vode in doseganje večjih maksimalnih hitrosti. Postavitev hidro foilov omogoča oblika hidro foilov, pri kateri se kavitacija pojavi šele pri hitrosti 60 vozlov ali več. Hkrati pa s pomočjo hidro foilov ponuja tudi izredno okretnost ter stabilnost pri plovbi. Koncept W-FOIL je tudi ustrezno patentiran. Zaradi majhnih uporov in velikih hitrosti bodo plovila, narejena po tem konceptu, primerna za vgradnjo alternativnih pogonov zadnje generacije (elektro, hibrid, vodik) ter osnovnega pogona brez škodljivih emisij, ki se že dolgo uporablja na plovilih – jadra. Poskusi in obsežne raziskave, narejene s pomočjo radijsko vodenih modelov velikosti do 150 cm, so nas pripeljale do zaključkov, ki kažejo tudi na izvedbo W-foil letala. S tako konstrukcijo bi dobili hidro letalo, ki bi bilo sposobno vzletati ter pristajati na valovitem morju. Slovenskemu podjetniškemu skladu se zahvaljujem za zaupanje, ki so ga izrazili z odobritvijo subvencije P2, obenem pa vabim vse, ki jih kakor koli zanima ta projekt, bodisi kot soinvestitorje bodisi kot soustvarjalce tehničnih rešitev, da z mano vzpostavijo stik. Tomaž Zore, dipl. inž. str., vodja projekta W-foil

Promocija

Celoten projekt je izdelan s pomočjo cad/cam/cae sistemov

Plovilo W-foil med testiranji

avgust august 2010

OKOLjE

Promocija

52

43

SPLETNI PORTAL, PRIMOŽ LAVRE S.P.

44
52

TRAJnoSTni RAZvoJ CESTnEGA PRoMETA

LOGISTIKa

današnji transport je za staro šaro

družbeni razvoj in v veliki meri na okolje. namen trajnostne uskladitev teh elementov, prometne politike je ravno

trajnostni razvoj Cestnega prometa

Učinkoviti transportni sistemi so danes nujni za uspevanje človeške družbe. vplivajo

na ekonomsko rast, splošni

da bi transportni sistem po

eni strani zadovoljil čim več potreb družbe ter na drugi

ekonomskih, socialnih in drugih

strani čim manj obremenil naše okolje (2). najbolj razširjena vrsta transporta še vedno

ostaja cestni transport, ki je onesnaževanje okolja, zato

hkrati odgovoren za največje

bomo v tem prispevku govorili samo o prihodnosti cestnega

transporta.

araščajoča obremenjenost prometnih sistemov (cestni tovorni promet naj bi se po pričakovanjih do leta 2020 povečal za 55 %, cestni potniški promet pa za 36 %) in s tem povezana poraba energije ter negativni vplivi na okolje (emisije CO2 iz prometa se bodo predvidoma do leta 2020 povečale za nadaljnjih 15 %) zahtevajo vedno bolj inovativne pristope pri reševanju težav prometa in mobilnosti (1). Evropska unija in tudi ostale razvite države sveta se tega vedno bolj zavedajo in so v ta namen pripravljene vložiti velika sredstva. Potrebno pa je seveda vedeti, v razvoj katerih področij in implementacijo katerih rešitev naj se sredstva preusmerijo. V ta namen po svetu že nekaj let potekajo razna srečanja, na katerih različni strokovnjaki s področja transporta razpravljajo o usmeritvah prometa do leta 2020. Do zdaj je v razpravah prišlo v ospredje 5 osnovnih področij, preko katerih naj bi se oblikovale sodobne prometne politike in načrtoval razvoj cestnega transporta v prihodnosti: 1. mobilnost, 2. varnost, 3. vplivi na okolje (okoljevarstvo), 4. multimodalnost, 5. inteligentni transportni sistemi (ITS). e se omejimo na Evropsko unijo, se nekatere izmed aktivnosti, ki izhajajo iz teh petih področij, že vključujejo v novo

N

nastajajočo evropsko zakonodajo za transport ter preko nje v nacionalne zakonodaje držav članic EU, ki jih bodo nato prenesle v vsakodnevno prakso. Izvajalci teh novih transportnih politik in aktivnosti bodo predvidoma tako ministrstva, cestne administracije in druge državne službe, ki delujejo v transportnem sektorju, kot tudi zasebna podjetja (pri tem mislimo zlasti na aktivnosti, ki se tičejo avtomobilskih proizvajalcev). oglejmo si zdaj posamezna prednostna področja za razvoj transporta v prihodnosti in nekatere izmed konkretnih tehnologij ali aplikacij, ki jih raziskujejo v tem okviru ali pa so morda že predvidene za implementacijo.

P

1. Mobilnost
odročje mobilnosti se v osnovi osredotoča na upravljanje in odpravljanje cestnih prometnih zastojev. Ne glede na to, da do zastojev lahko prihaja tudi na odprtih cestah (hitrih cestah in avtocestah), se to področje v glavnem ukvarja s prometom v mestnih (urbanih) območjih. Prometni zastoji v mestih in neposredni okolici mest se danes po celem svetu povečujejo kot posledica povečane motorizacije, urbanizacije, rasti prebivalstva, demografskih sprememb (staranje prebivalstva), sprememb v poseljenosti, načinu življenja (izreden porast dnevnih migracij) ipd.

P

avgust august 2010

1

Bine Pengal, Zavod za gradbeništvo Slovenije

Č

foto: Shutterstock

bine pengal1

nekaj načrtov je

2. varnost

P

odročje varnosti je izrazito večdimenzionalen izziv v cestnem transportu. Na eni strani sem spadajo teme o vedenju voznika v prometu, njegovem psihološkem stanju, zaznavanju prometa, reagiranja itd., na drugi strani sem prištevamo raziskave in aktivnosti v zvezi z implementacijo varnostnih sistemov v vozilu (pasivnih in aktivnih). Nadalje v področje varnosti spadajo aktivnosti, ki se tičejo obravnavanja cestne in obcestne infrastrukture z vidika prometne varnosti, pa tudi z vidika zavarovanja in zaščite infrastrukture pred naravnimi nesrečami ter namernim poškodovanjem. Konkretni vidiki in tehnologije, na katerih trenutno največ delajo strokovnjaki s področja varnosti v prometu, so: oblikovanje varnih vmesnikov človek-stroj (HMI) v vozilu za npr. spremljanje budnosti voznika, za spremljanje vožnje znotraj voznih pasov (aktivni varnostni sistemi), pasivni sistemi na vozilu ter drugi aktivni ukrepi za zaščito bolj ranljivih udeležencev v prometu (motoristi, kolesarji, pešci, zlasti starejši in otroci), sistemi za pomoč vozniku pri vožnji ponoči in v slabem vremenu ... Glede cestne infrastrukture pa npr. projektiranje t. i. "self-forgiving" (odpuščajočih) cest, kar se nanaša na takšno gradnjo cest, kjer sam potek ceste olajšuje vožnjo, deluje preventivno glede prometnih nesreč in hkrati omiljuje posledice prometnih nesreč, kadar do njih pride; nadalje so v ospredju raziskave o zaščiti in zavarovanju pomembnejših cestnih objektov, ki bi ob morebitnem izpadu iz prometa povzročili velike težave v poteku transporta, itd.

4. Multimodalnost

Z

Sloveniji je na področju mobilnosti trenutno najbolj opazen problem zgoščevanja prometa v mestnih središčih in okoli njih (zaradi povečane količine dnevnih migracij) ter večja količina tovornega tranzicijskega prometa (kar se kaže zlasti v prenapolnjenosti parkirišč za tovorna vozila). Na področju prometne varnosti smo v zadnjih dveh letih, kot kažejo statistični podatki, uspeli narediti kar velik korak naprej, okoljevarstvena problematika pa ostaja spričo nadaljnjega povečevanja količine osebnih vozil in s tem prometa še nadalje velik problem. Za koncept multimodalnosti lahko rečemo, da je pri nas šele v povojih in v kratkem času tudi ni videti večjih aktivnosti v tej smeri.

V

izrazom multimodalnost lahko poimenujemo področje transporta, ki je vezano na prepletanje in dopolnjevanje različnih zvrsti transporta in prevoza. Na eni strani gre za povezavo med različnimi načini prevoza znotraj posamezne vrste prometa (npr. za cestni promet: avtobus-osebno vozilo-kolo), na drugi strani pa med različnimi vrstami prometa nasploh (npr. letalo-vlak-avtobus). Iz tega koncepta izhaja cela vrsta raziskav in aktivnosti, s katerimi želimo potnikom in tovoru na njihovi poti čim bolj olajšati prehajanje med različnimi prevoznimi sredstvi, z namenom poenostaviti potovanje. Koncept multimodalnosti je za prihodnost transporta zelo pomemben, ker ob dejanskem funkcioniranju nudi nadomestilo uporabi osebnih vozil ter na strani tovora ponuja optimiziranje dostavnih verig. To področje je v veliki meri povezano z inteligentnimi transportnimi sistemi in upravljanjem prometa, kar bo v prihodnosti omogočilo lažji pretok prometa.

D

ržava nadaljuje aktivnosti na področju prometne varnosti, kjer stalno potekajo akcije za ozaveščanje voznikov ter za spremembo kulture vožnje, poseben poudarek pa je dan aktivnosti za zaščito ranljivejših udeležencev v prometu – v ospredju so ta trenutek vozniki koles z motorjem (motoristi). Okoljevarstvena problematika se pri nas rešuje zaenkrat le preko davčnih olajšav za osebna vozila na alternativni pogon in z nekaterimi manjšimi subvencijami za nakup okolju prijaznega osebnega vozila. Glede mobilnosti težave mestnega prometa rešujejo mesta v glavnem po svoje, pretok prometa na odprtih cestah in avtocestah pa ima namen država reševati s postopnim prehodom na elektronsko cestninjenje in na drugi strani z informacijsko podprtim upravljanjem cestnega prometa. Skladno s temi načrti se bodo postopoma začele tudi določene aktivnosti na področju uvajanja informacijskih transportnih sistemov.

3. vplivi na okolje (okoljevarstvo)
ransport ima zelo velik vpliv na naše okolje. Po ocenah zajema več kot 12 odstotkov celotnih izpustov CO2 v Evropski uniji, ki pretežno (okrog 80 odstotkov) prihajajo od porabe goriva v osebnih vozilih. Dozdajšnje izboljšave v boljšem izkoristku goriva so bile praktično izničene s povečanjem količine

5. inteligentni transportni sistemi (iTS)

Zaključek
idimo, da se je Evropska unija oblikovanja trajnostne prometne politike teoretično lotila široko, celostno in dolgoročno, čas pa bo pokazal, ali bo praksa tem usmeritvam sledila. Vsekakor je že danes jasno vsaj to, da transport, kakršen se odvija danes, v prihodnosti ne bo možen. Brez ustreznega upravljanja in vodenja prometa se tako v mestih v sorazmerno kratkem času ne bomo mogli nikamor več premakniti, varnostna statistika žrtev v prometu se kljub velikim naporom še vedno ni dovolj spremenila.
Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/48

V

P

avgust august 2010

T

omembno vlogo pri oblikovanju trajnostnega transporta bodo prav gotovo igrale inovacije, zlasti inteligentni transportni sistemi (ITS). To so sistemi, v katerih se uporabljajo informacijske in komunikacijske tehnologije za podporo cestnega prometa in za vmesnike do drugih vrst prevoza. Inteligentni transportni sistemi so že po svoji naravi v bistvu prisotni v vsakem od zgoraj omenjenih področij (mobilnost, varnost, okoljevarstvo

LOGISTIKa

Kot posledica tega se zmanjšuje učinkovitost transportne infrastrukture, povečujejo se potovalni čas, onesnaženost zraka in poraba goriva. V okviru tega področja strokovnjaki iščejo rešitve: kako bolje upravljati promet, da bi se preprečil nastanek zastojev, kako ljudi pravočasno obvestiti o izbiri alternativne poti, ukvarjajo se s prometnimi sistemi za vodenje v vozilih, kako povečati učinkovitost javnega potniškega prometa (tramvaj, avtobus, železnica) in kako ljudi pripraviti do večje uporabe le-tega, kako zagotoviti razpoložljivost omejenih parkirnih mest, pa tudi kako načrtovati gradnjo v mestih, da bi promet potekal čim bolj nemoteno itd.

prometa. Raziskave in dejavnosti na področju okoljevarstva v transportu potekajo trenutno v glavnem (vendar ne samo) na dveh temah, in sicer boljšem izkoristku energije in novih (okolju prijaznih) pogonskih sistemih za vozila. Poleg izboljšav obstoječih motorjev proizvajalci vozil raziskujejo motorje z novimi, t. i. alternativnimi viri za gorivo (vodik, elektrika, bioplin, sončna energija ipd.), nadalje nove, okolju prijazne materiale za izdelavo vozil, optimalnejše postopke izdelave in na koncu predelave vozil ob zaključku življenjske dobe, kjer je prav tako možen prihranek energije. V smislu celostnega zmanjšanja vplivov cestnega prometa na okolje se raziskujejo tudi možni drugačni načini transporta (npr. koncept "car-sharing") ali bolj futuristično – popolne spremembe potovalnih in življenjskih navad ljudi v povezavi z drugačnim načrtovanjem bivanjskega prostora in življenja v družbi (prehod na javni transport, zmanjšanje razdalje med domom, delovnim mestom in drugo pomembno infrastrukturo) itd.

in multimodalnost), na podlagi katerih se bo transport razvijal v prihodnosti. Lahko se uporabljajo v vozilih, na in ob cesti, za upravljanje prometa, nadzor, raziskave, zbiranje in obdelavo podatkov itd. Glede na izredno široko aplikativnost teh sistemov bo tema predstavljena v posebnem članku v tej reviji.

52

45

46
52

LoGiSTikA

LOGISTIKa

optimizacija logistike paketov v poštni mreži
doc. dr. andrej lisec1

1 Uvod

Č

lanek obravnava optimizacijo logistike paketov v prostorski zasnovi poštne mreže. V njej je podano obstoječe stanje poštne mreže in podan predlog regijskih paketnih centrov in pripadajočih paketnih pošt.

3 Paketna distribucija
ošta Slovenije ob zajemanju podatkov ni imela ustreznega sistema zajemanja (zbiranja) podatkov o tokovih paketnih pošiljk. Izhajali smo iz obstoječih načinov zbiranja podatkov o količini sprejetih in usmerjenih paketov ter oktobrske statistike vročenih paketov. Oceno pošiljk in s tem relacije med izvorom in ponorom v mreži smo izvedli na podlagi opazovanj. Stanje leta 2003 je bilo začetno stanje dinamičnega modela. doktorski disertaciji (Lisec, 2006, str. 79–85) je nadgrajen model (Eberya et al., 2000, str. 616), ki obravnava tokove pošiljk od začetnega vozla preko središča ali med središčema do končnega potrošnika. Model že vključuje omejitev kapacitet. Za potrebe optimalne logistike paketov je nadgrajen model s prenosom pošiljk na več stopnjah in z vključitvijo izločanja pošiljk na posameznih stopnjah za lastna območja.

P

P

2 Logistika paketov
den temeljnih kazalcev uspešnega delovanja pošte je hitra in zanesljiva vročitev oziroma dostava pošiljk, zato so se v zadnjih letih razvile paketne storitve, tudi po zgledu podjetij iz tujine, ki omogočajo uporabnikom prenos paketnih pošiljk kar se da hitro, tudi v istem dnevu. Poštni sistem je zelo obsežen, zato je njegovo dobro zasnovo, ki sledi omenjenim ciljem, težko izvesti brez matematičnega modeliranja. Delo podaja zasnovo modela za optimalno izbiro poti med poštnimi logističnimi centri, regijskimi paketnimi centri, paketnimi poštami, poštami in znotraj le-teh ter podaja konkretno rešitev za primer, ko lahko kapaciteta (dostavnega) vozila predstavlja ozko grlo in ko je zagotovljeno časovno okno, ki se prilagaja vnaprej podanemu delovnemu času na poštah. emeljna hipoteza je: uvajanje regijskih paketnih centrov in paketnih pošt ob zahtevanem nivoju storitve prenosa D + 1 (dan sprejema in dan vročitve, ''danes sprejeta pošiljka je jutri vročena'', ob zanesljivosti, večji od 0,99), ki dosedanji model logistične oskrbe na površini približno 20.000 km 2 s srednjo gostoto prebivalstva okrog 100 prebivalcev na km 2 (v podobni razpršenosti, kot je Slovenija) spreminja prenos poštnih pošiljk na štiristopenjsko storitev in s tem znižuje stroške prevoza (prevoza pošiljk pri navzgor omejenih razlikah med fiksnimi stroški klasičnih pošt in pošte v funkciji regijskega paketnega centra) za več kot 5 odstotkov.
1 doc. dr. Andrej Lisec, Univerza v Mariboru, Fakulteta za logistiko

ri iskanju optimalne zasnove logistične mreže Pošte Slovenije so nam v pomoč teoretični modeli kombinatorne optimizacije in konkretne rešitve poštne mreže v Švici, Avstriji, Avstraliji in drugod. Rešitve, ki so bile uspešno izvedene v drugih okoljih z drugačno teritorialno organiziranostjo, lahko v Sloveniji zaradi svoje majhnosti hitro osvojimo in jih modificiramo glede na posebne zahteve slovenske teritorialne organiziranosti, vendar le, če je vodstvo pošte temu naklonjeno.

E

V

onkretni izračuni so pokazali, da se stroški prevoza v Sloveniji, ki ustreza tej gostoti in površini, znižajo celo za 10 odstotkov.

K

4 Zaključek

U

Z

T

metodami kombinatorne optimizacije smo na podlagi določene spodnje meje dovoljenih dodatnih fiksnih stroškov (glede na obstoječo postavitev klasičnih pošt), ki omeji množico možnih rešitev na obvladljivo število potencialnih regijskih paketnih centrov, preverili optimalno postavitev regijskih paketnih centrov na različnih lokacijah v Sloveniji. Preučili smo ekonomičnost uvedbe posameznih regijskih paketnih centrov za obravnavano območje, ki ga po sedanji organiziranosti Pošte Slovenije pokriva Poštni logistični center (PLC) Ljubljana, glede na postavljen kriterij zanesljivosti oskrbe (Slika 1).

gotovili smo, da je smiselno izboljšati obstoječi sistem prenosa paketov tako, da izločamo pakete za območje lastnih pošt, paketnih pošt ter za tiste poslovne enote, kjer je to upravičeno. To nam dokazuje aplikacija, ki smo jo izvedli na primeru območja pokrivanja Poštnega logističnega centra Ljubljana, ki pokriva dve tretjini Slovenije. Stroški prevoza (prevoza pošiljk pri navzgor omejenih razlikah med fiksnimi stroški klasičnih pošt in pošte v funkciji regijskega paketnega centra) se z novim načinom prenosa paketov glede na sedanji način prevoza zmanjšajo za 10 odstotkov.

K

ot so pokazale že predhodne raziskave, pa velja tudi za področje, ki ga pokriva Poštni logistični center Ljubljana, predvsem za področje Regijskega paketnega centra Novo mesto, da ni smiselno brezpogojno slediti prostorski strukturi, ki uvršča dolenjsko regijo pod okrilje Poštnega logističnega centra Ljubljana. Ugotovili smo, da je smiselno izboljšati obstoječi sistem tako, da pošte na omenjenem območju ločujejo pakete za območje Poštnega logističnega centra Ljubljana in območje Poštnega logističnega centra Maribor. 

avgust august 2010

Literatura:
Slika 1: Predlagani regijski paketni centri in paketne pošte

1.Ebery Jamie et al. (2000). The capacitated multiple allocation hub location problem: Formulations and algorithms. European Journal of Operational Research, Amsterdam, 120, 3, str. 614–631. 2.Lisec, Andrej (2006). Optimizacija logistike paketov v hierarhični prostorski zasnovi poštne mreže. Ljubljana.

specializirani za okoljsko komuniciranje in ozaveščanje!

foto: Shutterstock

Specializirana revija za embalažo, okolje

in logistiko / Specialist magazine for packaging,

environment and logistics

Specializirana revija

za embalažo, okolje in

logistiko / Specialist

magazine for packaging,

environment and logistics

embalaža okolje logistika packaging environment logistics

50
Maj / May 2010

embalaža okolje logistika logistics packaging environment

julij / July 2010

51

Strokovna specializirana revija EOL
Embalaža • Okolje • Logistika

Na trgu naj bo več povratne embalaže Ran v okolju vse več, inšpektorjev premalo Študentje prihajajo z vseh koncev sveta

Environmental Sores are on the Increase and there are not Enough Inspectors Students from All Over the World

Izbiramo NAJBOLJ ZELENO EMBALAŽO V SLOVENIJI!

Politika v resnici malo misli na okolje
Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana

že 10 let in 52 številk!

+ + +

– Hamletovsko vprašanje embalaža povratna ali nepovratna Ministrstvo grize v smetarske težave , Obratovalni monitoringi od standardov odstopanja in slovenske klavnice

+ The Ministry Taking a Bite Out of Waste Issues l Monitoring, + Operationafrom Standards and
Deviations ouses Slovenian Slaughterh
Poštnina plačana pri pošti 3102 Celje

Okoljski učbeniki
Že v prodaji:
varstvena Okoljeakonodaja z

OkOljevarstvena zakOnOdaja,
avtorica: mag. Adrijana Viler Kovačič

Napovedujemo:
varstvO OkOlja,
avtorica: dr. Jana Sterže

GOspOdarjenje z Odpadnimi vOdami,
avtorja: dr. Milenko Roš, dr. Jože Panjan avtor: dr. Darko Drev

OkOljevarstvene tehnOlOGije

Okoljske oddaje
Koprodukcija z RTV Slovenija

Okoljski portal
z dnevnimi novicami in aktualno knjižnico
Promocija

www.zelenaslovenija.si
www.fitmedia.si

Energetsko srce Ljubljane

zm

jšujemo C an

Promocija

www.te-tol.si m.te-tol.si

o v lji v i h v

ro

Odločno gradimo nizkoogljično prihodnost prestolnice. S toplotno in električno energijo, proizvedeno iz lesne biomase, smo v letu 2009 zmanjšali izpuste CO2 za 67.000 ton. Z uvedbo zemeljskega plina leta 2014 bo naš ogljični odtis še manjši.

energija
bn
v

O2

iz

i

o

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful