UNIVERZITET “SV.

KIRIL I METODIJ” EKONOMSKI FAKULTET - SKOPJE

DIPLOMSKA RABOTA PO PREDMETOT MENAXMENT NA ^OVE^KI RESURSI NA TEMA: “METODI NA SELEKCIJA NA ^OVE^KI RESURSI”

Mentor: Prof. d-r Dimitar Bojaxioski 42341

Izrabotil: Nenad Ristovski indeks br.

metodi na selekcija na ~ove~ki resursi

2

Skopje, Fevruari 2005 god.

SODR@INA :

VOVED..................................................................................................... ..............3 1. PROCESOT NA SELEKCIJA NA ^OVE^KI RESURSI.............................. 4 1.1 PRETPOSTAVKI ZA KVALITETNA SELEKCIJA...........................4 1.2 IZBOR NA METODITE ZA SELEKCIJA...........................................5 1.3 FAZI VO PROCESOT NA SELEKCIJA ...........................................6 2. METODI ZA SELEKCIJA NA ^OVE^KI RESURSI.....................................7 3. PRIJAVA (FORMULAR) ZA RABOTA.............................................................8 4. PREPORAKI............................................................................................... .....8 5. PROFESIONALNA BIOGRAFIJA..............................................................11 6. PROPRATNO PISMO....................................................................................20 7. PSIHOLO[KI TESTOVI............................................................................22 7.1 TESTOVI ZA SPOSOBNOSTI........................................................23 7.1.1 Testovi za intelegencija...................................................23 7.1.2 Testovi za specifi~ni sposobnosti................................24

metodi na selekcija na ~ove~ki resursi 7.1.3 Testovi za kreativnost.....................................................25 7.1.4 Testovi za mehani~ki sposobnosti..................................26 7.1.5 Testovi za senzorni i psihomotorni sposobnosti.........26 7.2 TESTOVI NA LI^NOSTA................................................................27 7.3 TESTOVI NA INTERESI I ZNAEWA............................................27 7.3.1 Testovi na interesi...........................................................27 7.3.2 Testovi na znaewa..............................................................28 7.4 TESTOVI SO POMO[ NA KOMPJUTER........................................28 8.

3

INTERVJU.................................................................................................. ....29 8.1 VIDOVI NA INTERVJU...................................................................30 8.1.1 Vidovi na intervjua spored oblikot...............................30 8.1.2 Intervjua spored brojot na u~esnici...............................30 8.1.3 Intervjua spored ulogata vo procesot na selekcija......31 8.2 STRATEGII NA INTERVJUIRAWE................................................31 8.3 PODGOTOVKA NA KANDIDATOT ZA USPEH NA INTERVJU.......33 ZAKLU^OK............................................................................................... ...........37

metodi na selekcija na ~ove~ki resursi

4

BIBLIOGRAFIJA.......................................................................................... ...38

VOVED
Vo dene{ni uslovi, eden od najgolemite problemi na makedonskata ekonomija, sekako e golemata stapka na nevrabotenost. Podatocite na Agencijata za vrabotuvawe1 poka`uvaat deka 37,7% od rabotosposobnite vo republikava se nevraboteni, {to zna~i blizu 400.000 lu|e. Problemot e dotolku pogolem {to analizite poka`uvaat deka nevrabotenosta vo Republika Makedonija e od strukturen karakter: • od vkupniot broj nevraboteni, 60,35% se lu|e do 35 godini • 42% od nevrabotenite se so osnovno obrazovanie ili bez stru~ni znaewa vo odredena oblast (nekvalifikuvana rabotna sila) • samo 5,6 % od nevrabotenite se so visoko stru~no obrazovanie • spored dol`inata na periodot, onie koi baraat rabota nad 4 godini u~estvuvaat so 63,6% vo strukturata na nevrabotenite. Iako na ovie frapantni podatoci treba da se gleda so odredena doza na skepticizam (bidej}i eden del od nevrabotenite, de facto rabotat bez da bidat penziski, socijalno i zdravstveno osigurani), sepak nevrabotenosta e impozantna i progresivna, imaj}i v predvid kolku novi nevraboteni izleguvaat sekoja godina od fakultetite. Implikaciite se jasni - konkurencijata za rabota e golema. Vo taa “borba” za odredeno rabotno mesto, vo koja ima samo eden pobednik me|u pove}e od 10-20 kvalitetni kandidati, moraat da dojdat do izraz individualnite prednosti: li~nosta, vrednostite, veruvawata, kreativnosta, inspiracijata, obazovanieto i rabotnoto iskustvo na kandidatot. Fakt e deka golem broj kandidati koi poseduvaat del od gorenavedenite prednosti, ne se dovolno zapoznaeni so metodite i tehnikite koi gi koristat organizaciite pri selekcijata na ~ove~kite resursi. Ottuka, tie ne se sposobni da izrabotat kvalitetna profesionalna biografija i motivaciono pismo, kako i adekvatno da se podgotvat za testirawe i intervju. Tokmu zatoa i namerata na ovoj diplomski trud e da dade podetalna analiza na naj~esto upotrebuvanite metodi na selekcija od strana na makedonskite organizacii i da dade jasni i konkretni preporaki za istaknuvawe na individualnite vrednosti na kandidatite pri baraweto na rabota. Selekcionite metodi gi analizirame od aspekt na kandidatot, zaradi nivno podetalno razbirawe i olesnuvawe na procesot na barawe
1

Spored Anketata na rabotnata sila, april 2004

kako i na organizaciskoto okru`uvawe. od mno{tvoto kvalifikuvani kandidati za soodvetnoto rabotno mesto. bitno vlijaat na specifi~nosta na procesot na selekcija kaj soodvetnoto pretprijatie.metodi na selekcija na ~ove~ki resursi 5 na rabota.53 0. Vo literatura od ovaa oblast. Pretpostavki za kvaliteten proces na selekcija na ~ove~ki resursi se: . procesot na selekcija na ~ove~ki resursi se definira kako izbor na soodvetni kandidati koi }e gi zadovolat dolgoro~nite i kratkoro~nite potrebi i barawa na pretprijatieto.utvrduvawe na klu~nite podra~ja za uspeh i standardite odnosno kriteriumite za organizaciska uspe{nost . vidot na rabotnite mesta za koi se baraat kandidati. Osnovnata cel na procesot na selekcija e izbor na individui koi uspe{no }e izvr{uvaat rabotata. koja gi utvrduva zada~ite i odgovornostite koi rabotnoto mesto gi bara od izvr{itelot .5 4 0. odnosno potencijalni kandidati. Prose~na to~nost na indikatorite za uspe{nost vo rabotata Predviduvawe na uspehot vo idnata rabota vrz osnova na dosega{niot u~inok 0. aspiraciite i `elbite na tie isti kandidati. odnosno indikatori koi spored dosega{nite istra`uvawa naj~esto se upotrebuvaat vo organizaciite. so toa {to }e osoznaat kako funkcionira procesot na selekcija na ~ove~ki resursi. 1. PROCESOT NA SELEKCIJA NA ^OVE^KI RESURSI Selekcijata pretstavuva zna~ajna aktivnost vo ramkite na menaxmentot na ~ove~kite resursi vo organizaciite.1 PRETPOSTAVKI ZA KVALITETNA SELEKCIJA Kvalitetnata selekcija pretstavuva mnogu kompleksna zada~a koja vo bitno vlijae na vkupniot organizaciski uspeh bidej}i vo krajna instanca odreduva kakvi lu|e }e ima vo pretprijatieto. Ovoj trud treba da im obezbedi jasni nasoki na site nevraboteni.dobra analiza na rabotata.visoka to~nost vo prognozite na indikatorite Slednata tabela (1) ja poka`uva prose~nata to~nost (preciznost) na razli~nite selekcioni instrumenti. za toa kako da gi zgolemat {ansite za uspeh pri apliciraweto za odredeno rabotno mesto. Goleminata na organizacijata. Tokmu zatoa i se naglasuva deka selekcijata na kandidati pretstavuva dvosmeren proces. so istovremeno respektirawe na potrebite. 1.5 Pri vrabotuvawe testovi na mentalni sposobnosti proben rok .izbor na kvalitetni indikatori za ocena na uspe{nosta na kandidatite vo izvr{uvaweto na rabotnite zada~i. Tabela 1. .44 testovi na primeri na rabota testovi na mentalni sposobnosti 0.

organizirawe na edno ili dve intervjua. Kriteriumite na rabotnoto mesto koe treba da se popolni. Administrativni olesnuvawa .14 0. supervizorski i sl.11 0.2 IZBOR NA METODITE ZA SELEKCIJA Koristeweto na samo edna metoda na selekcija ne pretstavuva voobi~ena praksa kaj pove}eto pretprijatija. Prifatlivost i adekvatnost na metodite . otkolku organizirawe na panel grupa od ~etiri ~lena koi treba da bidat prisutni vo isto vreme i na isto mesto.4 3 profesionalna biografija preporaki iskustvo intervju uspeh vo studiraweto nivo na obrazovanie interesi 0.18 0. 3.4 9 0. mo`e da bidat zadol`eni za izrabotka na psiholo{ki testovi.27 0. samo li~nostite koi se adekvatno akademski kvalifikuvani (diplomirani psiholozi) i posetile renomirani kursevi. pozicii. organiziraweto na individualni intervjua e poprakti~en metod otkolku koristeweto na metodite na grupna selekcija {to bi podrazbiralo ~ekawe na den koga site kandidati bi mo`ele zaedno da prisustvuvaat. Naj~esto tie koristat kombinacija na dve ili pove}e metodi ~ii izbor zavisi od mno{tvo faktori: 1.od administrativni pri~ini mo`e da bide poednostavno na pr. . 4.4 8 0. Sposobnosti na kandidatite vklu~eni vo procesot na selekcija . Vremenski faktori .to~nosta pri selektiraweto generalno se zgolemuva pravoproporcionalno se brojot na adekvatnite metodi i tehniki {to se primenuvaat vo celokupniot selektiven proces. 6. Metodata na grupna selekcija na primer bi bila najkorisna pri selekcija na kandidati za specifi~ni vidovi na rabotni mesta kako {to se menaxerski. na primer upotreba na testovite za intelegencija mo`e da bide svateno kako navreda za onie koi se nao|aat na povisoki funkcii vo organizacijata.10 ocenka od kolegi ocena na dosega{en rabotata testovi na znaewa centri za procena uspeh vo 1.koga odredeno rabotno mesto mora brzo da se popolni i da se za{tedi pritoa vreme. 5.10 0. 2.4 9 0.posebno se odnesuva na upotreba na testovite i centrite za procena.se odnesuva na kandidatite koi se vklu~eni ili koi }e bidat vklu~eni vo procesot na selekcija. Preciznost .37 0.metodi na selekcija na ~ove~ki resursi 6 3 0.

preliminarno intervju. testirawe. pa ottuka i nivnata primena e relativno isplatliva. 1. proverka na CV i propratni pisma inicijalna selekcija preliminarno intervju testirawe .metodi na selekcija na ~ove~ki resursi 7 7. Koga se raboti za poskapite metodi mora da se ima v predvid faktot deka tro{ocite za istite mora da go opravdaat nivniot pridones vo donesuvaweto na odlukata pri selekcijata kandidatite. i donesuvawe na kone~nata odluka (slika br.praveweto na testovite mo`e da bide dosta skapo. a intervjuto kako metoda iziskuva niski tro{oci (samo za obuka na li~nost zadol`ena za sproveduvawe na intervjuto). Fazi vo procesot na selekcija prijavi.3 FAZI VO PROCESOT NA SELEKCIJA NA ^OVE^KI RESURSI Vo vrska so fazite (~ekorite) vo procesot na selekcija na ~ove~kite resursi postojat relativno divergentni mislewa kaj eminentnite avtori vo ovaa oblast. Vo osnova kaj site avtori postoi soglasnost za 6 osnovni ~ekori vo procesot na selekcija i toa: razgleduvawe na prijavite (application forms) i proverka na preporakite.1). dijagnosti~ko intervju (second or follow-up interview). razgleduvawe na profesionalnite biografii (CV) i propratnite (motivacioni) pisma. Slika br. no nivnata primena mo`e da bide prili~no evtina {tom edna{ se napravat. Centrite za procena podrazbiraat povisoki tro{oci. i toa kako vo pogled na brojot taka i vo pogled na sodr`inata na poodelnite fazi. Tro{oci .1.

Vo makedonskata biznis realnost. pa zatoa i pove}e od va`en e negoviot pridones. Koi metodi }e se upotrebat pri selekcijata na kandidati vo konkretnata organizacija zavisi od: karakteristikite na rabotnoto mesto {to treba da se popolni. op{tata politika i strategija na vrabotuvawe. Metodite i tehnikite za selekcija na ~ove~kite resursi. METODI ZA SELEKCIJA NA ^OVE^KI RESURSI Kone~nata selekcija. Taka. Raznovidnite metodi i izvori na informacii se fundament za donesuvawe na kone~nata odluka pri selekcijata. osobeno ako se razmisluva dolgoro~no i se imaat v predvid natamo{noto obrazovanie. Onie {to otpadnale pri inicijalnata selekcija ne se zemaat v predvid. so primena na pove}e ili pomalku metodi na selekcija. Denes se razvieni mnogubrojni metodi za utvrduvawe na soodvetnosta (skladnosta) na kandidatite so barawata na rabotnoto mesto. `elba. 2. filozofijata i stavovite na menaxmentot i drugi faktori. vo literaturata. tuku sekoj deloven entitet zavisno od svoite potrebi i mo`nosti. obi~no se delat na . sogleduvawe na va`nosta na kvalitetniot izbor. renomiranite pretprijatija naj~esto sproveduvaat i inicijalna selekcija so koristewe na soodvetni metodi. kako i inicijalnata se sproveduva za site kandidati i niz ista postapka. Kandidatot treba doprva da se vklu~i vo rabotata. Stru~wacite od oddelot (sektorot) za ~ove~ki resursi i menaxerite kako ~lenovi na komisijata za priem nu`no e postojano da imaat na um deka selekcijata na kandidati e dvosmislen proces. koga za edno rabotno mesto ima pogolem broj na kandidati. procesot na selekcija }e go sprovede vo pove}e ili pomalku fazi.metodi na selekcija na ~ove~ki resursi 8 dijagnosti~ko intervju kone~na selekcija kone~na odluka Tuka vedna{ treba da se naglasi deka ne postoi univerzalen proces i metodi na selekcija koj se primenuva vo sekoe pretprijatie. rabotata e zavr{ena polovi~no. napreduvawe i karierata na kandidatot. stru~nosta na lu|eto vo resorot ~ove~ki resursi. prifa}awa na organizaciskata kultura i sl. ako se donese odluka koja napolno }e i odgovara na organizacijata vrz osnova na site upotrebeni metodi vo selekcijata. motivacija.

li~ni podatoci (dr`avjanstvo. intervju.{kolska podgotovka . pak. kursevi i stru~no usovr{uvawe (diplomi. delovni simulacii i proektni tehniki. Konvencionalni metodi se: prijavi. Po pravilo.vrabotuvawa (dosega{ni vrabotuvawa) -specijalizacija. telefon) .rabotni karakteristiki (vid na rabota za koja se konkurira) . odnosno alternativni metodi. Vo grupata. organizaciite mo`at da razvijat dva vida na prijavi: ednostavni i ponderirani. 3. probna rabota.metodi na selekcija na ~ove~ki resursi 9 dve grupi: konvencionalni (standardni) i nekonvencionalni. Od taa pri~ina vo prodol`enieto na ovoj trud podetalno se osvrnuvame na analiza tokmu na ovie metodi na selekcija. grafolo{ki analizi. Treba da se napomene deka prijavite se praksa vo zapadniot svet. bra~en status) .identifikacija (ime. preime. preporaki. no vo makedonskite pretprijatija ne se voobi~aeni pri konkuriraweto za slobodni rabotni mesta. Prijavata sodr`i minimum barawa i informacii koi treba da gi zadovoluvaat potencijalnite kandidati.50. adresa. psiholo{ki testovi i intervju. profesionalna biografija (CV).25 do 0. Nekonvencionalnite metodi. propratno pismo. standardniot izgled na formularot za prijavuvawe na kandidati gi sodr`i slednite podatoi: . dozvoli) Na~elno. PRIJAVA (FORMULAR) ZA RABOTA Prijavata (aplication form) pretstavuva formular ili obrazec podgotven od strana na pretprijatieto {to go objavilo oglasot za slobodnoto rabotno mesto. psiholo{ki testovi. centri za procena i medicinskite ispituvawa. Istra`uvawata poka`uvaat deka negovata preciznost vo prognozite e dosta visoka i se dvi`i od 0.voena obvrska . Makedonskite pretrijatija naj~esto gi primenuvaat slednive metodi na selekcija: profesionalna biografija. koj go prognozira eventualniot uspeh na kandidatot vo izvr{uvaweto na rabotnite zada~i. situaciski testovi. Razlikata e vo toa {to kaj ponderiranite prijavi pra{awata imaat i soodvetna te`ina-ponder. . propratno pismo. Tie naj~esto baraat propratno pismo ili motivaciono pismo koe }e bide podolu podetalno razraboteno. Postapkata za selekcija }e varira vo dlabo~ina i vo broj na primeneti metodi zavisno od mo`nostite i potrebite na konkretnoto pretprijatie. na nekonvencionalni metodi spa|aat: poligrafski ispituvawa. ne gi obrabotuvame bidej}i vo realnosta na makedonski pretprijatija voop{to i ne se primenuvaat. nacionalnost.

Pristapot mo`e da se podobri preku davawe na specifi~ni primeri na odnesuvawe i izvr{uvawe na rabotnite zada~i. iako nosat razli~ni anticipativni (prognosti~ki) vrednosti. profesori. Preporakite imaat dve osnovni funkcii: • proverka na to~nosta na informaciite {to gi dal kandidatot • vrz baza na ocenkite i informaciite za uspe{nosta na prethodnite rabotni mesta. Lu| eto ~esto se poiskreni koga ne moraat svoeto mislewe da go stavat na hartija. PREPORAKI Va`en izvor na podatoci vo vrska so odnesuvaweto i uspe{nosta na kandidatot na prethodnite rabotni mesta pretstavuvaat preporakite koi prakti~no se zadol`itelni pri vrabotuvaweto vo pove}eto zemji. se prognozira i uspehot na kandidatot za idnoto rabotno mesto. Pritoa. Istra`uvawata poka`uvaat deka pove}e od 75% od menaxerite . Na primer: a) Ima mnogu idei _____ Gi zavr{uva site obvrski na vreme _____ b) Sekoga{ raboti brzo______ Mo`e da raboti bez nadzor _____ 4. no i najmalku korisen na~in bidej}i ostava prostor za dobivawe na floskuli. a li~nosta koja ja dava svojata ocenka za kandidatot. Telefonsko intervju so prethodniot rabotodavec mo`e da pru`i to~na i potpolna informacija i ocenka za razlika od pra{alnikot ili pismoto. sorabotnici. od strana na kandidatot. Informaciite za kandidatot se dobivaat na odnapred podgotven obrazec (pra{alnik) koj go popolnuva prethodniot rabotodavec ili druga li~nost koja ja poznava rabotata na kandidatot. 3. 2. op{ti frazi i mislewa. Obi~no od prethodniot rabotodavec se bara da napi{e pismo vo koe }e gi opi{e razli~nite aspekti na kandidatot i negovoto odnesuvawe. Interesni i prili~no korisni se-“pra{alnicite so prisilen izbor” koi sodr`at niza parovi na mislewa koi go opi{uvaat rabotnoto odnesuvawe na kandidatite. Postojat ~etiri osnovni pristapi vo obezbeduvaweto na preporakite: 1. na prethodnoto rabotno mesto. a mora da ja izbere onaa opcija (od ponudeni dve) {to e pobliska do odnesuvaweto na kandidatot. rabotodavci i sl. Preporakite obezbeduvaat relevantni informacii za kandidatot od strana na onie koi go poznavaat.metodi na selekcija na ~ove~ki resursi 10 4. Toa e najstandarden. site mislewa se naizgled pozitivni.

poka`uva deka samo 55% od niv se iskreni vo izjavite.poedinci ili grupi so koi kandidatot se sporeduva Nekoi avtori smetaat deka preporakite po pravilo nemaat vrednost ako ne dadat odgovor na dve osnovni pra{awa: 1. . Nekoi istra`uvawa potvrduvaat deka 90% od site kompanii gi proveruvaat preporakite na kandidatite. Vo svetot e voobi~aeno organizacijata od prethodniot rabotodavec da bara mislewe i da gi proveruva preporakite. Za proverka na site relevantni informacii na kandidatite za menaxerski pozicii po pravilo se vlo`uva mnogu vreme i pari. Dali povtorno bi ja vrabotile taa li~nost? 2. a ne oceni. Osven toa za da imaat zna~ewe preporakite bi trebalo da go sodr`at slednoto: . a ~esto se anga`iraat i posebni agencii.stepen na poznavawe na kandidatot .celite. Sekako deka naporot koj organizacijata e spremna da go vlo`i za dobivawe i proverka na preporakite zavisi od va`nosta na rabotnoto mesto za koe se selektiraat kandidatite. re~isi site kontaktiraat so negovite prethodni rabotodavci. “kandidatot se zalaga{e vo ramkite na svoite mo`nosti”. skloni na gre{ki pa duri i na zloupotrebi.metodi na selekcija na ~ove~ki resursi 11 go preferiraat telefonskiot pristap za proverka na validnosta na preporakite.specifi~ni primeri na odnesuvawe na kandidatot vo tekot na izvr{uvawe na rabotata . menaxerite se po~esto gi pi{uvaat svoite negativni mislewa vo pozitivna konotacija. istra`uvawata poka`uvaat deka nivnata preciznost i doverlivost e prili~no niska. I pokraj relativno golemata popularnost i upotrebata na preporakite. na pr.dol`ina na vremenskiot period na poznavawe na i vremeto na nabquduvawe na negovata rabota vo tekot na edna nedela. usredoto~eni na karakteristikite na odnesuvaweto koe gi bara rabotata. dodeka 50% od niv kontaktiraat so kolegite na kandidatot navedeni vo prijavata. bidej}i se subjektivni. Ovaa metoda mo`e da se podobri ako se upotrebuvaat strukturirani pra{alnici. te`inata na zada~ite. Poradi potencijalnata opasnost od sudski tu`bi zaradi kleveta (ako kandidatot dobie negativno mislewe za sebe). rabotnata okolina i stepenot na sorabotka so kolegite. Se poka`alo vo praksa deka po usmen pat se dobivaat pove}e negativni informacii otkolku {to e toa slu~aj kaj pismeniot pristap.stepen na poznavawe na konkretnata rabota. Dali ja znaete pri~inata poradi koja ne bi trebalo da ja vrabotite? Istra`uvaweto na 150 menaxeri vo vrska so davaweto na preporaki za porane{ni vraboteni. Negativnost e toa {to telefonskoto intervju so li~nosta {to go dava svoeto mislewe za kandidatot e relativno poskap pristap. za {to e potrebno da se dade opis na rabotnoto mesto . . . i ako se davaat fakti.

odnosno makedonskite pretprijatija se po~esto baraat preporaki. ve{tinite.metodi na selekcija na ~ove~ki resursi 12 Seto toa ilustrira kolkava va`nost sovremenite pretprijatija im pridavaat na preporakite. rabotnoto iskustvo. li~nite karakteristiki i mentalitetot na kandidatot. Preporakite moraat da bidat slu`ben dokument so koj mnogu odgovorno }e se postapuva i da se osigura potpolna diskrecija na kandidatite i na li~nostite {to davaat mislewe za kandidatite. pravopisni) • da bide izrabotena na edna do dve strani • da ima profesionalen izgled • kvalitetno ispe~atena • prilagodena na rabotata za koja se konkurira (toa zna~i se menuva i prilagoduva za sekoj oglas) • da odgovara na barawata na oglasot (indirektno ili direktno) • go promovira kandidatot i negovoto iskustvo na pozitiven na~in . pa zatoa vo nasoka na unapreduvawe na metodot na preporaki se davaat nekolku soveti: 1. Se postavuva pra{aweto . odnosno negoviot sektor za ~ove~ki resursi. 2. Vo toj kontekst. Taa nakratko opi{uva se za kandidatot. Razvivawe na standardizirani obrazci koi bi barale relevantni informacii povrzani so rabotata i rabotnata uspe{nost na kandidatot. zborot profesionalna biografija e ednakov so zna~ewata na zborovite CV (curriculum vitae) i rezime (resume). Taa treba da bide: • koncizna i potpolna • jasna vo jazikot i formata • lesno ~itliva • da nema nikakvi gre{ki (gramati~ki. pe~atni. Preporakite i mislewata treba da gi bara pretprijatieto.koi se karakteristikite na dobra i ubedliva profesionalna biografija (zborot ubedliva zna~i deka ako biografijata ne go ubedi ~itatelot deka kandidatot e vistinskata li~nost za negovata firma i ako ne rezultira so pokana za intervju . Profesionalnata biografija e li~na karta za obrazovanieto. jazi~ni. dokumentirani so soodvetni primeri i fakti. i vo na{ata ekonomija se pove}e po~nuva da se razviva institucijata preporaka. sposobnostite. 5. znaewata. plasirano na edna do maksimalno dve strani. neposredno od li~nosta navedena vo prijavata. PROFESIONALNA BIOGRAFIJA Terminolo{ki.biografijata ne e dobra). 3.

dostava na po{ta. Matematika. maj 2002-Skopje Macedonian banking Project Tema: Menaxment iformacionen sistem i upravuvawe so krediten rizik Organiziran od: USAID.4 godini angliski jazik. zaverka na fakturi. glaven smetkovoditel Tel 070/ 746 599 maj-septemvri 1999 Makedonska banka za poddr{ka na razvojot Administrativen asistent Banka za poddr{ka na mali i sredni pretpijatija Administrativni raboti.Tel: 02/144-840 Osnovno u~ili{te . Sredno u~ili{te .070/706 713 02/ 771-414 ole2mk@yahoo. 1974 Sava Kova~evi} 47-5/25 1000 Skopje Mob. vklu~uvaj}i i faks raboti. rabota so telefonska centrala. podgotovka na dokumenti za carina. pla}awe fakturi.com Makedonka nema`ena DOPOLNITELNI KURSEVI I SEMINARI Bankakademie International-Training and Consultatory Services Tema: Krediti Organiziran od: Ekonomski institut.4 godini angliski jazik.2 Primer za dobro izrabotena profesionalna biografija (CV) CURRICULUM VITAE Ime i prezime: Data na ra|awe: Adresa: Tel: Tel. raboti povrzani so presmetka na DDV.mee~ni izve{tai za tro{ocite.Skopje 1993 finansiski menaxment Marketing. april 2002 Skopje . podgotovka na kafe za posetitelite i ostanati sektretarski dol`nosti. podgotovka na plati. korespodencija Poseduvam diploma od Nansen Dijalog CentarNapreden Angliski Univerzitet-Sv. korespodencija so stranski partneri G-|a Lidija Avramovska.2 godini deloven angliski. Finansisko Smetkovodstvo. Kontakti so klienti. Me| unarodni Finansii Olgica Stojanovi} 06 noemvri. Ekonomski fakultet .metodi na selekcija na ~ove~ki resursi • gi sodr`i site relevantni podatoci (se {to se bara vo oglasot) 13 Slika br. Dom: e-mail: Nacionalnost: Bra~en Status: OBRAZOVANIE Institucija Data: Nasoka: Glavni predmeti: JAZIK Angliski RABOTNO ISKUSTVO Data: Rabotno mesto: Glavni obvrski: Data: Kopmpanija: Rabotno mesto: Opis: Glavni obvrski: Lice za kontakt: Data: Kompanija: Rabotno mesto: Opis: Glavni obvrski: Lice za kontakt: fevruari-mart 2003 Ministerstvo za nadvore{ni raboti Skopje Honorarno Asistirawe pri izvr{uvawe na materijalno finansisko smetkovodstvo avgust-noemvri 2001 Haj-Tek Korporacija Administrativen i smetkovodstven asistent kompanija za proizvodstvo i proda`ba na pe~ateni plo~i Vodewe na knigovodstvo -materijalno knigovodstvo. rabota na kopir ma{ina G-din Voj~e Bislimovski . Menaxment. Kiril i Metodij .

Od aspekt. april 1996 Exchange Markets Trainnng Dol`inata na profesionalnata biografija e relativno diskutabilna rabota. relevantnosta ozna~uva koi podatoci se poklopuvaat so barawata dadeni vo oglasot ili barawata na samoto rabotno mesto. poradi prostorot {to go imalo vo vesnikot vo koj se oglasuva ili od nekoja druga pri~ina. Profesionalnata biografija mora da gi sodr`i site relevantni podatoci za kandidatot. osobeno ne od samiot po~etok. septemvri 1996 Simulation Training Financial and Stock organiziran od AIESEC-LC Skopje. Tema: delovna korespodencija na Angliski jazik. karakteristiki i relevantni podatoci poradi samiot dizajn na oglasot. pa postojano go menuva rabotnoto mesto. i vtora grupa koja smeta deka biografiite treba da bidat pokoncizni i pokratki za da mo`e polesno da se pro~itaat. prvata misla na onoj koj ja ~ita profesionalnata biografija e deka kandidatot }e bara pogolema plata. Ova pretstavuva potencijalna opasnost kaj firmi na koi lojalnosta im e od isklu~itelna va`nost. Zatoa e korisno da se napravi prethodno istra`uvawe-{to to~no podrazbira rabotnoto mesto. upotreba na MS office (Word and Excel) Stock Exchange organiziran od AIESEC-LC Skopje. bidej}i postoi edna grupa eksperti koja smeta deka profesionalnite biografii treba da bidat {to podetalni i poobemni. koncizno i struktuirano da ja raska`e svojata prikazna vo edna do dve strani zna~i deka toj ima ogromno rabotno iskustvo. na onie {to gi ~itaat biografiite.metodi na selekcija na ~ove~ki resursi 14 Macedonian banking Project Problematika na upravuvawe so rizici vo raboteweto na trezorskiot Tema: oddel na Makedonija i mo`ni re{enija Organiziran od: USAID. knigovodstvo. MS office (Word and Excel). no i slabost bidej}i mnogu makedonski firmi ne se vo mo`nost i ne planiraat mnogu da platat nekoj novo-vraboten. Toa zna~i deka so celoto toa iskustvo. taa vklu~uva podatoci koi spored negovite li~ni kriteriumi i na~in na razmisluvawe se va`ni. Ova mo`e da bide i prednost. maj 1996 Exchange Markets Trainnng Financial and Stock organiziran od AIESEC-LC Skopje. osnovi na sekretarsko rabotewe. Relevantnosta se gleda od dva aspekta: od aspekt na kandidatot. i postojat {ansi da bide eliminiran kako premnogu kvalifikuvan za pozicijata. kakvi obvrski i zada~i ima i vrz osnova na takvite “razuznuva~ki” . Mnogu ~esto vo oglasite ne pi{uva koi se rabotnite zada~i na rabotnoto mesto ili kakva e hierarhijata. Mnogu ~esto se slu~uva vo samiot oglas da ne se navedeni site barawa. Ako kandidatot ne mo`e konkretno. U{te poopasen e faktot deka kandidatot ne e fokusiran za edna rabota. osnovi na finansisko rabotewe. so kolku kolegi kandidatot }e ja deli istata rabota itn. mart 2002 Skopje KDK-Kurs za delovni sekretarki Delovno komunicirawe. pak. pla}awe vo zemjata i stranstvo.

treba da se navedat i drugi raboti koi mo`e da bidat pobarani od firmata koja go oglasuva slobodnoto rabotno mesto.metodi na selekcija na ~ove~ki resursi 15 podatoci kandidatot da gi navede svoite li~ni iskustva i relevantni podatoci koi }e bidat adekvatni na toa {to e navedeno vo oglasot ili {to kandidatot go doznal po svoi kanali. da prati sli~no takvo kvalitetno pismo do najva`niot klient na firmata. Dokolku profesionalnata biografija e dobra. dokumenti. Ako toj e sposoben da isprati odli~no srabotena i ubava profesionalna biografija zna~i deka vo idnina }e bide sposoben i na primer. Ve{tinata vo pi{uvawe na dobra profesionalna biografija e da se spomenat i potenciraat onie raboti koi se relevantni za konkretniot oglas. ne pomalku va`na karakteristika na profesionalnata biografija (iako vo praksata ~esto zanemaruvana od potencialnite kandidati) e pe~ateweto. seriozen i delumno standardiziran izgled. Profesionalnosta na biografijata se povrzuva so formatot i potpolnosta na informaciite koi se navedeni vo biografijata. deka }e znae da izraboti profesionalni izve{tai. odnosno da gi plasira informaciite koi eden obrazuvan menaxer za ~ove~ki resursi o~ekuva da gi dobie: • podatoci za kandidatot • obrazovanie • dosega{no iskustvo • poznavawe na jazici • poznavawe na kompjuteri • sposobnosti. Isto taka. deka }e bide profesionalen vo odnosite so drugite i sl. Dokolku profesionalnata biografija bide prenatrupana so podatoci. [to zna~i zborot profesionalen? Toj zbor ozna~uva deloven. Za profesionalnata biografija da ima profesionalen izgled mora da bide sredena i da odgovori na glavnite barawa koi treba da gi ima eden vakov dokument. klu~ni zborovi da ne bidat videni ili da bidat neprimetlivi vo moreto od dadeni informacii. Profesionalnata biografija ednostavno mora da bide kvalitetno ispe~atena. Profesionalnata biografija e predznak za stepenot na profesionalnost na kandidatot. Profesionalnata biografija mora da ima profesionalen izgled. talenti • li~ni karakteristiki • hobi i interesi Sekako. mo`e najva`nite. no e lo{to ispe~atena uka`uva na: • netemelnost • nemawe na estetski osobini • nesnaodlivost • nemawe na oset za kvalitet • neurednost Duri se prepora~uva i da se koristi malku poubava hartija od obi~nata (kompjuterska) A4 bela hartija. fakturi. Toa mo`e da bide hartija koja .

bi bilo odli~en na~in da se zgolemi {ansata kandidatot da bide povikan na intervju). PODATOCI ZA KANDIDATOT: • ime i prezime • adresa. Poentata na ovoj mal. germanski. temelnost. albanski. [to treba da sodr`i edna profesionalna biografija? 1. inicijativnost. Osobeno jazik koj e doma{en za firmata koja bara vrabotuvawe (dokolku e stranska) ili jazik na del od klientite so koi firmata ima dominantni delovni kontakti (ako mo`e da se doznae ovaa informacija i da se potencira toa vo biografijata. OBRAZOVANIE • osnovno. oset za detali. kompjuteri i drugi steknati znaewa za koi ima poseben del vo profesionalnata biografija).. Vo ovoj del se vnesuvaat site fakti za dosega{noto obrazovanie na kandidatot i steknatoto znaewe. italijanski. bugarski. doktor na nauki • podolgi obuki vo Makedonija i stranstvo (osobeno dokolku eden del od obrazovanieto e zavr{eno nadvor od dr`avava).metodi na selekcija na ~ove~ki resursi 16 e malku podebela (da te`i pove}e od 80 grama) i koja eventualno ima nekoja blaga ne`na nijansa na boi (krem. a ne e povrzano so jazici. originalnost. visoko. no mnogu va`en detal e: ostavawe na pozitiven vpe~atok. poka`uvawe na kreativnost. 2. ~itliv i pregleden. koi se odnesuvaat na podolgi oblici na obrazovanie (sekoe obrazovanie {to e podolgo od 1 mesec. Zna~i ako kandidatot saka da raboti za stranska organizacija. {to indirektno uka`uva deka kandidatot ima poznavawa od rabota so kompjuteri i Internet. rozevo. e-mail • data na ra|awe • pol • bra~en status Ovoj del e standarden i va`no e da bide jasen. hrvatski. zgolemeni {ansi za odewe vo sledniot krug na selekcija. sino). mora odli~no da poznava barem eden svetski jazik. Ovaa preporaka osobeno va`i za onie rabotni mesta za koi se baraat nekoi od gorenavedenite li~ni osobini. Ne e prepora~livo koristewe na jaki i dominantni boi. otskoknuvawe od drugite profesionalni biografii. Odli~no bi bilo da se navede kolku dobro se poznava jazikot (od 1 do 5).. telefon. Osobeno e va`no da se stavi e-mail adresata. sredno. `olto. . 3. sofisticiranost. angliski. POZNAVAWE NA JAZICI • makedonski. {panski. gr~ki. magister.

. Naj~esto firmite baraat poznavawa od Microsoft Office odnosno Word. 2 Spored nekoi istra`uvawa proda`bata na Internet vo 2004 u~estvuvala so 3% vo vkupnata svetska proda`ba. koi se negovite kratkoro~ni iskustva itn. RABOTNO ISKUSTVO Vo ovoj del na profesionalnata biografija sleduva objasnuvawe na toa {to dosega rabotel kandidatot. dogovor za volontirawe ili celosno neprijaveno). 5. Power point. Nakratko tuka treba da se opfatat slednite oblasti: • poslednoto rabotno iskustvo (bez razlika dali e socijalno i zdravstveno prijaveno. POZNAVAWE NA KOMPJUTERI • poznavawe na Word. tuku dava op{to obrazovanie.AutoCad Access.metodi na selekcija na ~ove~ki resursi 17 4. a vo dene{ni uslovi re~isi zadol`itelno e i poznavaweto na Internet. Ova e zatoa {to e op{to poznato deka vo Makedonija obrazovniot sistem ne gi podgotvuva u~enicite/studentite za da mo`at vedna{ da stapat na rabota. kolku i malku da traele i kolku i kandidatot da gi smeta za neva`ni. osobeno ako se slu~ile neodamna • organizacijata {to gi organizirala. Toa poka`uva deka toj e li~nost koja vlo`uva vo sebe odnosno vo svoeto kontinuirano obrazovanie i stru~no nadgraduvawe. osobeno ako kandidatot nema prethodno rabotno iskustvo Edna osobeno va`na rabota e profesionalnata biografija da poka`e deka kandidatot postojano. Excel. Zavisno od zada~ite na samoto rabotno mesto. Excel. a vo slednite 10 godini se procenuva deka }e u~estvuva so 19%. . ili od minatoto kon denes). osobeno poradi faktot deka e-biznisot zazema se pogolemi razmeri2. Power point. Zaedno so niv potrebno e da se navedat i: • datumot koga se odr`ale. so dogovor za delo. na sekoi 6 meseci do edna godina posetuva nekakov seminar. osobeno ako e vo stranstvo • kakvi znaewa se steknati. osobeno ako e nekoja poznata • mestoto na odr`uvawe. kompaniite baraat poznavawa na adekvatni kompjuterski programi. 6. Internet.. koe e negovoto profesionalno iskustvo. Vo mnogu slu~ai onie koi imaat relevantna obuka. • prethodnite rabotni iskustva po hronolo{ki redosled (po~nuvaj}i od denes pa kon minatoto. Vo ovaa kategorija potrebno e da se navedat site obuki i seminari. Vo ovoj del treba taksativno da se nabrojat site kompjuterski programi (softver) koi kondidatot gi vladee. SEMINARI I OBUKI Ovaa komponenta na profesionalnata biografija e isto tolku va`na kako i obrazovanieto. no ne i relevantno obrazovanie uspevaat da go pominat prviot filter i da bida pokaneti na intervju.

osobeno ako e nadvor od Makedonija • opis na rabotnite obvrski na rabotnoto mesto (kolku pomalku rabotno iskustvo-tolku pove}e treba da se pi{uva za rabotnite obvrski na prethodnite rabotni mesta). • imeto na organizacijata vo koja kandidatot rabotel. rabotno mesto) • mestoto na rabota. pa kako marketing asistent. Ottuka.metodi na selekcija na ~ove~ki resursi 18 Diskreciono pravo na kandidatot e da odlu~i dali na prvo mesto }e go stavi svoeto obrazovanie ili rabotnoto iskustvo. titula. najrelevantno ili ednostavno go otslikuva progresot vo vrabotuvawata na kandidatot. Na primer. koi se relevantni za oglasot za koj kandidatot konkurira i za koi toj smeta deka }e mu donesat pozitivni poeni • datumot do koga toj rabotel (ne mora to~niot den. • site rabotni iskustva podolgi od eden den. vremeto od koga do koga kandidatot rabotel tamu i imeto na pozicijata na koja rabotel. Pri~inata e toa {to verojatnosta deka poslednoto rabotno mesto e najdobro vo serijata. Firma “V” Objasnuvaweto na detalite za prethodnite vrabotuvawa zavisi od toa kolku op{irno se navleguva vo opisot na rabotnoto mesto i kolku prostor se sakaa da mu se posveti na sekoe prethodno rabotno iskustvo. osobeno dokolku toj nema golemo rabotno iskustvo ili profesionalnata biografija izgleda prazna. potoa kako smetkovoditel . Primer: . Ovoj del se potencira i vo propratnoto pismo kade so celi re~enici se objasnuva kako prethodnoto rabotno iskustvo e povrzano so ona za koe se konkurira. pa saka direktno. Firma “A” 1999-2003 Marketing asistent. na samiot po~etok da poka`e deka go ima potrebnoto iskustvo i znaewe za pozicijata: 1997-1999 Smetkovoditel. Isklu~ok od ova e vo slu~aj koga namerata e da se potencira prethodno rabotno mesto koe e direktno povrzano so oglasot. Firma “B” 1990-1997 Asistent za finansii. • {to nau~il kandidatot od toa rabotno mesto. Sega toj povtorno konkurira za rabotno mesto smetkovoditel. postojat i slednive tri pristapi: • prviot pristap e samo naveduvawe na firmata . tuku samo mesecot i godinata). Postojat nekolku na~ini da se prezentira rabotnoto iskustvo: od prvoto kon poslednoto ili od poslednoto kon prvoto. Preporakata na ekspertite od ovaa oblast e sekoga{ da se zapo~nuva so poslednoto rabotno iskustvo t. od trite vrabotuvawa. • pozicijata na koja toj rabotel (funkcija. vo prvoto rabotel kako asistent za finansii.e od ona rabotno mesto i organizacija vo koja posledno rabotel kandidatot.

• tretiot pristap se nadograduva na prvite dva i pokraj imeto na firmata.supervizija na pomladi smetkovoditeli . kolku vreme kandidatot rabotel i rabotnite obvrski koi gi imal. Firma “A”. Primer: 1997-1999 Smetkovoditel. 19 Ovoj pristap e za onie so mnogu rabotni iskustva (nad 10). Steknati znaewa i sposobnosti . ispratnici. Primer: 1997-1999 Smetkovoditel. Firma “A”. ispratnici. podgotvuvawe i sledewe na dano~ni izve{tai.kontakti so dr`avni slu`benici . Firma “A”. fakturi.finansiska analiza .metodi na selekcija na ~ove~ki resursi 1997-1999 Smetkovoditel.upravuvawe so vreme i kratki rokovi . koi ne sakaat da go opteretuvaat ~itatelot na profesionalnata biografija so detalite za sekoe rabotno mesto. podgotvuvawe i sledewe na dano~ni izve{tai. pravewe na {estmese~na i godi{na zavr{na smetka.timska rabota . pravewe na {estmese~na i godi{na zavr{na smetka. fakturi. podgotvuvawe i sledewe na na formulari za isplata na plati i pridonesi. • vtoriot pristap e da se navede se od prethodniot primer i da se dopolni so toa koi bile odgovornostite i rabotnite zada~i na rabotnoto mesto. se dodavaat i rabotite {to toj gi nau~il na toa rabotno mesto.podgotovka na finansiski plan za barawe na krediti . Ovoj priod se koristi za onie koi ve}e imaat 2-5 godini rabotno iskustvo (ili 3-5 rabotni mesta) i koi poseduvaat iskustvo tokmu vo dejnosta za koja konkuriraat. podgotvuvawe i sledewe na na formulari za isplata na plati i pridonesi. a`urirawe na smetkovodstveni dokumenti.kontrola i saldirawe na dnevni blagajni~ki zapisi . a`urirawe na smetkovodstveni dokumenti. Podgotvuvawe na mese~ni izve{tai. pozicijata. Vo ovoj slu~aj o~igledna e prednosta vo odnos na prviot pristap bidej}i mnogu pokonkretno gi naveduva rabotnite zada~i koi gi bara firmata za koja kandidatot konkurira.dano~no sovetuvawe . Podgotvuvawe na mese~ni izve{tai.

• Znaewa Znaewata se karakteristiki za koi ne se potrebni darba i talent. . Toa zna~i deka toj svojata sposobnost ja dorazvil. unapredil i ja pretvoril vo ve{tina. proekten menaxment. no ne se rezultat na specijaliziran trening Na primer. sekoga{ menaxerite se obiduvaat da najdat kandidat koj e idealen i mo`e vedna{ da po~ne. seminari. planira~ki. no so komunikaciski sposobnosti. duri i vo slu~ai koga toa rabotno mesto i iskustvo ne e vo vrska so rabotnoto mesto za koe konkurirame. toga{ ve}e mo`e da se ka`e deka toj ima ve{tina za komunikacija so drugi li~nosti. voza~ka dozvola. 7. Isto taka dokolku kandidatot volontiral vo odredeno zdru`enie na gra|ani (NVO) i tamu odr`uval predavawa ili prezentacii toga{ toa treba da go navede kako komunikaciska sposobnost. mo`at da gi razdvojat i postavat kako posebni naslovi • Sposobnosti Sposobnostite se odnesuvaat na onie po{iroki osobini ili karakteristiki koi zavisat od predispoziciite na li~nosta i od nejzinata op{ta aktivnost i iskustvo. kompjuterski jazici. Dokolku samiot oglas ima potreba od nekoi od ovie znaewa. rabota so kompjuteri i sl.). SPOSOBNOSTI. Imaj}i ja v predvid dinami~nosta na privatniot sektor. oglasot bara komercijalist so SSS. Kako primeri za specifi~ni sposobnosti. Dokolku kandidatot e li~nost koja gi poseduva ovie sposobnosti toga{ vo ovoj del od profesionalnata biografija treba da go spomene toa. • Ve{tini Dokolku kandidatot svojata komunikativnost ja potkrepi so pro~itana literatura na taa tema i so ve`bawe na komunikaciite so drugi lu|e. ve{tini i znaewa mo`e da se navedat: liderski sposobnosti. mo`at da gi spojat sposobnostite. organizaciski. pregovara~ki. Zatoa i vo tolku mnogu oglasi se bara od kandidatite da imaat minimum 2-3 godini rabotno iskustvo. tie se steknuvaat so obi~no u~ewe (vozewe avtomobil.metodi na selekcija na ~ove~ki resursi 20 Se prepora~uva za onie koi ve}e imaat barem edno vistinsko vrabotuvawe da go primenat tretiot priod. VE[TINI I ZNAEWA Kandidatite koi imaat dovolno ispolneta profesionalna biografija so ostanatite elementi (pove}e rabotni mesta. a onie koi samo {to zavr{ile fakultet ili sredno u~ili{te. zadol`itelno treba da se spomenat vo profesionalnata biografija. Zna~i vo ovoj del se stavaat rabotite {to kandidatot sam gi nau~il vo `ivotot bez pritoa da odi na seminari ili obuki. regulirawe na voena obvrska. obuki). bez rabotno iskustvo. Drugi primeri se sekako sposobnost za rabota so odredeni ma{ini. ve{tinite i znaewata vo edna to~ka. timska rabota. bez mnogu obuka i podgotovka. vozewe (voza~ka dozvola) i sl.

mo`at da se navedat i slednite dopolnitelni elementi: • Nagradi i priznanija Delot na nagradi i priznanija ovozmo`uva kandidatot da se pretstavi kako li~nost koja ima iskustvo vo u~estvo na natprevari i koja vo ramkite na svojata konkurencija uspeala da stigne do vrvnite tri mesta.se naveduvaat site imiwa. natprevaruva~ki duh ({to e osobeno va`no vo biznis krugovite). • Hobi i interesi Ovoj del mnogumina go smetaat za irelevanten. Na primer.se naveduva deka preporakite se dostapni na barawe . toga{ {ansite za da bide povikan kandidatot na intervju se za 25% pogolemi. dizajnirawe na objeka.se naveduvaat imiwata i kontaktot. ve{tina ili znaewe. Primeri: planinarewe. bez razlika dali se plateni honorarno.metodi na selekcija na ~ove~ki resursi 21 analiti~ki. fudbal. specijalni kompjuterski paketi itn. {ah i dr. DOPOLNITELNI ELEMENTI Pokaj osnovnite elementi na profesionalnata biografija. ve{tini i znaewa vo propratnoto pismo (ili barem onie {to se baraat vo oglasot) kako da bide spremen na intervjuto da dade primeri za sekoja svoja pozitivna strana spomenata vo profesionalnata biografija. Koga kandidatot ja pi{uva profesionalnata biografija treba da bide podgotven da gi objasni site navedeni sposobnosti. podobro i da ne gi naveduva vo profesionalnata biografija. }e privle~e vnimanie i }e mu dade prednost na kandidatot pred ostanatite. Stru~wacite prepora~uvaat dokolku kandidatot ne e vo mo`nost da dade primer koga primenil odredena sposobnost. no isto taka. se ispra}a i kopija od preporakite . brzo kucawe na kompjuter. regulirana voena obvrska. upornost. 8. • Preporaki Ima tri na~ina na naveduvawe na preporakite vo profesionalnata biografija: . celosno ili se volonterski. e-mail adresi i telefoni za kontakt na licata koi kandidatot saka da go prepora~aat . vo ovoj del se naveduvaat aktivnostite na kandidatot so NVO. no voop{to toa ne e taka poradi sledniov fakt: dokolku hobito na kandidatot i negovite interesi se poklopuvaat so hobito ili interesite na onoj koj gi ~ita profesionalnite biografii. ~itawe knigi. sportskite nagradi se znak za energi~nost. • Volonterski i NVO aktivnosti Bidej}i ~esto se volontira vo nevladinite organizacii (NVO). Samoto odvojuvawe na ovie aktivnosti so poseben naslov.

Cover letter. {to go motiviralo da se prijavi na konkursot. zo{to konkurira za rabotnoto mesto vo taa firma. naslov. so data. PROPRATNO PISMO Propratnoto pismo ima nekolku imiwa: motivaciono pismo. itn. 6. Se prepora~uva obavezno da se spomne {to kandidatot znae za firmata i zo{to saka tokmu vo nea da raboti. Dokolku pak se baraat preporaki toga{ najdobro e da se navedat imiwata. Najdobro e da se prika`at 3 preporaki. preku propratnoto pismo saka da doznae koj e toj vsu{nost. ~esto se veli deka i dava du{a na profesionalnata biografija.zo{to ba{ jas da bidam izbran? • da zavr{uva so molba za intervju . no i da se ispratat i kopii. Vo propratnoto pismo obi~no vleguva barem edna re~enica za informaciite ili u{te podobro za misleweto koe go ima kandidatot za firmata za koja konkurira. no vo osnova se prepora~uva dokolku samiot oglas ne bara preporaki. {to znae za firmata za koja konkurira. Isto taka preku propratnoto pismo se gleda stilot so koj kandidatot se izrazuva i na~inot na koj toj pi{uva. so voved.metodi na selekcija na ~ove~ki resursi 22 Sekoj od ovie tri priodi ima svoja prednost. Onoj koj ja ima profesionalnata biografija na kandidatot. tekst i zaklu~ok • toa e pismo vo koe se naveduvaat namerite na kandidatot i negovata motivacija zo{to aplicira za rabotnoto mesto • vo nego se pi{uva i objasnuva so re~enici (za razlika od profesionalnata biografija kade e potrebna konciznost) Propratnoto pismo. Glavnite elementi koi treba da gi ima edno propratno pismo se: • deloven format na pismo • da po~nuva so formalna prva re~enica • jasni i ~itlivi re~enici • objasnuvawe na prednostite na kandidatot • objasnuvawe zo{to saka da raboti na toa rabotno mesto • da ima jasen tek na re~enicite i gi poka`uva (indirektno) komunikaciskite sposobnosti na kandidatot • da ima jasen odgovor na pra{aweto . predmet na obra}awe. Od samite imiwa mo`e da gi izvedeme funkciite za va`nosta na propratnoto pismo: • toa e prviot dokument koj voop{to go gleda onoj koj }e ja ~ita na{ata profesionalna biografija • toa e pismo bidej}i se pi{uva kako pismo. pismo za prijavuvawe. pismo za aplicirawe. toga{ da ne se optovaruva profesionalnata so istite.

vulkanizerski servis i servis za ~istewe so 5 vraboteni. Excel. Excel. Ova rabotno iskustvo mi pomogna da gi nau~am prakti~nite problemi i predizvici {to gi nosi biznisot.D . Vo vrska so va{iot oglas objaven vo “Dnevnik” na den sreda Vo vtoriot del na propratnoto pismo treba da se naglasat li~nite karakteristiki. a isto taka odli~no rabotam so kompjuteri-Word. Go poznavam angliskiot jazik.metodi na selekcija na ~ove~ki resursi 23 Propratnoto pismo po pravilo se sostoi od 3 osnovni dela. koj go organizira{e. Internet. Dodeka studirav osnovav i 2 godini vodev avto peralna. Primer: • Opcija 1 (odgovor na oglas koj bara odredeno rabotno iskustvo): Go zavr{iv Ekonomskiot fakultet vo Skopje. pi{uvav tekstovi. nasoka-menaxment. Go poznavam angliskiot jazik. Pokonkretno.2005 Do: Makedonija Trejd A. nasoka-menaxment. ul. Skopje Tel: 02/ 3158 568 Mob: 070/ 755 656 e-mail: dusko_g@yahoo. Internet.5. so prose~en uspeh 9. a isto taka odli~no rabotam so kompjuteri-Word.02. postojat 3 opcii. . pomagav okolu ureduvaweto i bev celosno zadol`en za distribucijata na magazinot. Prviot del sodr`i standardni.com Data: 14. Primer (za prviot del): Du{ko Petrovski ul: Orce Nikolov b. formalni informacii. Excel. pe~ate{e i distribuira{e magazinot Europe. • Opcija 2 (odgovor na oglas za rabotno mesto vo pe~aten medium): Go zavr{iv Ekonomskiot fakultet vo Skopje. Ilindenska 2/1-5 Skopje Po~ituvani. nasoka-menaxment. Internet. Go poznavam angliskiot jazik. • Opcija 3 (potencirawe na visok prosek vo studiite): Go zavr{iv Ekonomskiot fakultet vo Skopje. a isto taka odli~no rabotam so kompjuteri-Word.b. Vo zavisnost od toa {to saka kandidatot da potencira kaj sebe. Za vreme na studiite bev del od timot na AEGEE-Skopje.Skopje.

Toa {to go u~ev. gi sledam ekonomskite tekovi vo zemjata i gi analiziram pazarnite slu~uvawa i potezite {to gi prezvemaat firmite. numeri~ki sposobnosti. mnogu dobro gi poznavam i odnosite pome|u Tikve{ i kooperantite bidej}i gi gledam od dvete strani. kandidatot so emocii i energija objasnuva zo{to odlu~il da se prijavi na oglasot i zo{to saka da raboti tokmu vo taa firma. sekoga{ go sporeduvav so primerot na Tikve{.). Celta na psiholo{kite testovi e procenuvawe na razvienosta na nekoi psihi~ki varijabli. vo osnova ima dve celi: • dijagnoza na razvienosta na nekoi psihi~ki varijabli. nevroticizam i sl. odnosno karakteristiki na lu| eto (intelegencija. postojano ~itam stru~na literatura i ekonomski spisanija. PSIHOLO[KI TESTOVI Psiholo{kite testovi se eden od najva`nite i najrazvienite selekciski instrumenti 3. Primenata na testovite vo procesot na selekcija na ~ove~kite resursi. relevantni za izvr{uvawe na rabotata i utvrduvawe na razlikite me|u kandidatite vo odnos na tie varijabli. Psiholo{kiot test e standardizirana postapka so pomo{ na koja se predizvikuva odredena aktivnost. a potoa efektot od taa aktivnost se meri i vrednuva taka {to individualnite rezultati se sporeduvaat so rezultatite koi se dobieni kaj drugite poedinci vo ista situacija. Imam golemo poznavawe od marketingot. a ne vo nekoja druga. Potrebno e so zborovi da se prenese energijata {to go motivirala kandidatot da se prijavi. Ovoj del e klu~en i mora kandidatot da bide direkten i emotiven. Primer: Vinarskata vizba Tikve{ e mojot son-kompanija za koja otsekoga{ sum sakal da rabotam.metodi na selekcija na ~ove~ki resursi 24 Vo tretiot del. Isto taka. 7. Poteknuvam od zemjodelska familija i go poznavam odgleduvaweto na lozjeto. 3 Vo angliskoto govorno podra~je na organizaciite im stojat na raspolagawe pove}e od 5000 rali~ni testovi . odnosno individualni osobini.

ili e? kandidatite gi re{avaat so vo kvadratot Eosnovnitedna~ela i zakonitosti vo me|usebnite odnosi. a spored na~inot na primenata se razlikuvaat individualni i grupni testovi. planirawe.). vo zavisnost od na~inot od na postavuvaweto i re{avaweto na zada~ite. 7. b. so otkrivawe na sli~nosti i razliki me|u pojavite (B) (D) (E) i sl. a koi ne se rezultat na specifi~en trening vo odredeno podra~je.na testovi za sposobnosti. Se sostojat od niza na zada~i koi simuliraat problemski situacii od razli~en vid. no bitno e da pretstavuvaat problemi koi mo`e da se re{at so pomo{ na logi~ko razmisluvawe. 7.3. Pa taka. Najzna~ajna e klasifikacijata spored sodr`inata na zada~ite. Va{ata zada~a e da go precrtate! . Nakratko. Najgolem broj na testovi se od t. proektirawe i sl. (a) (b) (c) (d) (e) Slika br. testovi na znaewa i ve{tini i testovi na interesi. kako {to se senzornite ili psihomotornite sposobnosti.) no postojat i vidovi na testovi kaj koi so specifi~ni instrumenti se proveruvaat specifi~ni sposobnosti. testovi na li~nosta. (slika br. numeri~ki. gi utvrduvaat mo`nostite na ~ovekot vo obavuvaweto na nekoi specifi~ni rabotni aktivnosti. c.metodi na selekcija na ~ove~ki resursi • 25 prognoza.3) Intelegencijata (sposobnost za rezonirawe) e osnoven uslov za izvr{uvawe na site slo`eni aktivnosti vo ramkite na organizacijata (analizi i istra`uvawa.n tip hartija-moliv koi se sostojat od pi{an materijal (verbalen. testovite mo`at da bidat od verbalen ili neverbalen tip. numeri~ki ili so figuri.1 Testovi za intelegencija Najpoznati i naj~esto upotrebuvani vo procesot na selekcija nesomneno se testovite na intelegencija koi ja ispituvaat op{tata sposobnost za snao|awe vo problemski situacii. koi Zada~a 1.(A) zada~i mo`at da bidat (C) Tie verbalni. Primeri na zada~i vo testovite na intelegencija Zada~a 2. Vo navedenata niza na broevi eden broj ne pripa|a.1 TESTOVI ZA SPOSOBNOSTI So testovite za sposobnosti se nastojuva da se izmerat onie osobini koi gi so~inuvaat op{tite li~ni preduslovi za uspeh vo odreden stepen i vo razli~ni specijalizirani podra~ja na rabotewe. organizirawe. testovite na sposobnosti se naso~eni na onie osobini koi zavisat od predispoziciite na ~ovekot i negovata op{ta aktivnost i iskustvo. Koj oblik sledi otkrivawe na . So drugi zborovi. Postojat razli~ni klasifikacii na psiholo{kite testovi.a. odnosno predviduvawe na idniot uspeh vo rabotata vrz osnova na postignatite rezultati na testot.1. aktivnostite i psihi~kite osobini koi gi proveruvaat . grafi~ki i sl.

mehani~ki raboti i site aktivnosti koi baraat izrabotka ili upotreba na .1. dekorirawe.2 Testovi za specifi~ni sposobnosti Ovie testovi se naso~eni kon istra`uvawe na potesnite segmenti na intelektot. Toa se sposobnosti relevantni za konstrukciski raboti. ili P.metodi na selekcija na ~ove~ki resursi 26 7. AC AE AF AB na brzinata so koja AD kandidatot to~no gi N. dizajnirawe. Toa e sposobnost koja pretstavuva va`en faktor za uspe{nosta vo site aktivnosti koi se baziraat na {emi i nacrti ili koga se raboti so sitni predmeti koi se razlikuvaat po mali detali. arhitektura. umetnost. va`ni za izvr{uvawe na specifi~ni zada~i. AA Ba bA BA bB Ba BA mal broj na zabele`ani detali. BA Ba Bb identifikuva oblicite i aA aB O. A7 7a B7 7B AB AB 7A A7 razliki me|u niv. aA aB BA Ba Bb N.Testovi na spacijalni sposobnosti-naso~eni se kon utvrduvawe na sposobnosti za zamisluvawe i predo~uvawe na objekti vo prostorot i odreduvawe na nivnite odnosi. Poseben oblik na testovite za brzina za percepcijata. AB AC AD AE AF M. Tuka spa|aat: . Aa bA bB sposobnost vrz osnova na P. 7B B7 voo~uva mali sli~nosti i O. Slika br. 4 brzo i to~no da prepoznavaat predmeti(Slika br.4). .Testovi na perceptivni Zada~a 1 sposobnosti (faktori) Zada~i Odgovori naso~eni se kon otkrivawe M.

5.Testovi na verbalna fluentnost. odnosno re~itost ispituvaat bitna dimenzija na op{tite verbalni sposobnosti na ~ovekot .6 komunicirawe. blagajni~ki. se koristat za 1. Razli~nite zada~i baraat od kandidatot: da iznajde {to pogolem broj na zborovi koi po~nuvaat ili zavr{uvaat na ista bukva.1. Kolkava vrednost ima r ako se determinira uspehot vo site raboti smali za 16 2/3%? c) 5/6r d) 7/6r koi baraat ednostavni operacii so a) 1/6r b) 1/3r br.Testovi na verbalni sposobnosti. mno`ewe i delewe. pregovara~i i sl. re{avawe na anagrami i dr. potparoli.metodi na selekcija na ~ove~ki resursi 27 {emi i nacrti. Ovaa sposobnost e zna~ajna za onie rabotni mesta koi baraat delotvorna verbalna (pismena ili usna) komunikacija. testovite na kreativnost se od ponov datum.lesnotijata na upotreba na zborovi i bogatstvoto (fondot) na zborovi. nastavnici. so izveduvawe na ednostavni kolku pari }e raspolaga na krajot na godinata? numeri~ki operacii bazirani na a) 21 b) 679 c) 702 d) 721 e) 910 sobirawe.6). . prezenteri. golem prostran suv komuniciraweto (slika br.3 Testovi za kreativnost Vo sporedba so ostanatite psiholo{ki testovi. Iako se vodat raspravi za toa dali se . administrativni i kontrolni rabotni mesta). da navede {to pove}e sinonimi ili antonimi. Kako spor siten bistar {to sovremenite rabotni zada~i se 2. prodava~i. 7.5 Slika broevi (smetkovodstveni. crn pove}e se baziraat na krupen Slika br. Testovi na numeri~ki sposobnosti. Dokolku nekoj vlo`i vo banka 700 ispituvawe na sposobnosta za denari so godi{na kamata od 3%. odnosno tamu kade {to e potrebna trodimenzionalna vizuelizacija na objektite. odzemawe. odnosno dva koi se najmnogu sprotivni ili sposobnosta zborovite efikasno da sli~ni po zna~ewe: se upotrebuvaat i da se razbiraat pri 1. Ovaa sposobnost go 2. taka i verbalnite sposobnosti stanuvaat se pozna~ajni. . Zada~a: vo sekoja niza od 4 zborovi sposobnosta mislata da se izrazi so (horizontalno) da se pronajdat onie zborovi lesno i brzo. se upotrebuvaat za: utvrduvawe na sposobnosta za brzo i lesno razbirawe na govorni simboli. na pr. Kako adekvaten primer za vakvi zada~i mo`e da poslu`i slikata br. potoa pi{uvawe na {to pove}e re~enici na osnova na zadadeni zborovi.

to~nosta i koordiniranosta na motornoto manipulirawe so predmetite. Testovite za ispituvawe na kreativnosta obi~no istra`uvaat divergentno mislewe koe se narekuva i kreativno. Kaj odredni rabotni mesta koi podrazbiraat rabota so detali i preciznost. konstrukciskite.e re{avawe na tehni~ko-prakti~nite problemi. va`na e na primer ostrinata na vidot. Fleishman i novite sorabotnici utvrdile 11 razli~ni psihomotorni sposobnosti: preciznost na kontrolata. Bidej}i mnogu rabotni aktivnosti se obavuvaat manuelni. pa zatoa vo ramkite na procesot na selekcija (~esto pri medicinskite ispituvawa) se proveruvaat tie sposobnosti na razni aparati i instrumenti konstruirani za taa namena. mehani~kite i dr.metodi na selekcija na ~ove~ki resursi 28 raboti za posebna. lesnotijata. Za odredeni rabotni mesta ednostavno mnogu va`ni se senzornite sposobnosti. ovaa sposobnost e prili~no mnogu zavisna od iskustvoto.5 Testovi za senzorni i psihomotorni sposobnosti . Od kandidatite se bara iznao|awe na {to pove}e razli~ni (originalni) re{enija. rabotni mesta.Testovi za senzorni sposobnosti. Kreativnosta pretstavuva novi i neobi~ni re{enija na problemite. edinstvena sposobnost ili kombinacija na razli~ni intelektualni sposobnosti. testiraweto na psihomotornite sposobnosti koi se odnesuvaat na brzinata. za pokazatelite na kreativnosta postoi pogolema usoglasenost.1. nivnoto ispituvawe e osobeno va`no za predviduvawe na idniot uspeh vo in`inerskite. koordinacija na dvi`ewata na . 7.Testovi za psihomotorni sposobnosti. . Bez razlika na mislewata dali se raboti za posebna. Psihomotorikata obi~no se definira kako naso~ena celishodna aktivnost so koja se izvr{uva nekoja dinami~ka ili stati~ka rabota.4 Testovi za mehani~ki sposobnosti Posebna grupa pretstavuvaat testovite naso~eni kon utvrduvawe na sposobnosta za sva}awe na mehani~kite principi.1. t. i sl. Celta na vakvite testovi e: • utvrduvawe dali kandidatite imaat ili nemaat minimalni osetni sposobnosti potrebni za izvr{uvawe na odredena rabota • prevzemawe na adekvatni merki za korekcija na eventualnite nedostatoci • prevencija na aktivnosti koi bi mo`ele vo zna~ajna mera da gi vlo{at eventualnite nedostatoci. e mnogu va`no. konceptualna fluidnost odnosno sposobnost za brzo generirawe na golem broj na idei. Za razlika od drugite intelektualni sposobnosti. pronao|awe na nova upotreba na poznati predmeti. nezavisna sposobnost ili kompleks na intelektualni sposobnosti. 7.

Objektivni testovi na li~nosta . brzina na reakciite. Osobinite na li~nosta kako {to se na primer. a ne kvantitativni osobini • osobinite koi se ispituvaat se mnogu kompleksni i fluidni. koga kandidatot mora da izbere eden od maliot broj na mo`ni odgovori na jasno i precizno pra{awe ili tvrdewe.koi gi pottiknuvaat kandidatite slobodno da odgovaraat. Vo ovaa grupa spa|a i testot na tematska aprecijacija . vo oblik na strip na koj se obi~no dve li~nosti vo nekoja frustira~ka situacija. pri {to kandidatot treba da napravi prikazna za toa {to gleda na slikite i da dade svoj kraj na prikaznata. Postojat dve glavni grupi: . Rosenzweig-oviot test na frustracii-koj se sostoi isto taka od sliki. Re~enicite se odnesuvaat na razli~ni podra~ja od `ivotot. interesi. davaj}i sopstveni interpretacii na razli~ni objekti i figuri (primer za vakov vid na testovi e Roschachov-iot test na damka). motivi. . konflikti. Sepak vo koristeweto na ovie testovi postojat odredeni problemi: • faktorite na li~nosta ispituvaat kvalitativni. Testot na nedovr{eni re~enici e proektivna tehnika koja se bazira na niza zapo~nati re~enici koi kandidatot treba da gi dovr{i.2 TESTOVI NA LI^NOSTA Za razlika od testovite na sposobnost. ekstraverzijata i emocionalnata stabilnost igraat se pozna~ajna uloga vo sekojdnevniot `ivot na lu|eto i ottuka. 7. ovaa grupa na testovi gi meri slo`enite i fluidni osobini i tendenci na lu|eto za odredeni oblici na reagirawe i odnesuvawe. Me|utoa site tie problemi ne ja smaluvaat potrebata na organizaciite pri selekcijata za nekoi rabotni mesta (pred se menaxerski) da gi koristat testovite na li~nosta. realno e da se o~ekuva deka }e vlijaat i na rabotnata uspe{nost. odnosno stilot na odnesuvawe koj e relativno traen i specifi~en za nekoja li~nost vo tekot na `ivotot. podlo`ni na mnogu promeni • rezultatite se podlo`ni za iskrivuvawa od kandidatite • nema to~ni i pogre{ni odgovori i ednostavna interpretacija na rezultatite. pri {to celta e da se da se utvrdi na~inot na reagirawe na kandidatot pri do`ivuvawe na frustracii.metodi na selekcija na ~ove~ki resursi 29 racete i nozete. psihomotorna orientacija. . emocii i sli~no.40.koj se sostoi od 20-30 crno-beli sliki so edna do dve li~nosti vo nejasni ili sugestivni situacii.testovi na prisilen izbor. brzina na dvi`ewata na racete. Nivnata prognozerska vrednost se procenuva na 0. spretnost na prstite i dr. koi se poka`ale osobeno va`ni za rabotnata sposobnost.Proektivni testovi na li~nosta .

Testovite na znaewe naj~esto se upotrebuvaat pri proverka na rezultatite od treningot ili nekoj drug specifi~en obrazoven proces. . mo`e da se izvr{uva bilo koga. po pravilo. Zada~ite. se sostojat od naveduvawe na nekolku (obi~no ~etiri) aktivnosti me|u koi kandidatot treba da ja izbere onaa koja najrado bi ja pravel (na pr.2 Testovi na znaewa Testovite na znaewa se naso~eni kon utvrduvawe na stepenot do koj edna li~nost .3.n. se profesionalnite interesi i vrednosti.4 TESTOVI SO POMO[ NA KOMPJUTER Denes.metodi na selekcija na ~ove~ki resursi 7.1 Testovi na interesi 30 Va`en aspekt na li~nosta. So niv se proveruvaat rezultatite na obrazovniot proces i adekvatnosta na znaewata so barawata na rabotnoto mesto. Pri sostavuvaweto na vakvite testovi i nivnata upotreba mnogu e va`no sodr`inata na zada~ite da e kompatibilna so podra~jeto na ispituvawe. pa kandidatot ne mora da gi pominuva site zada~i od po~etok.3 TESTOVI NA INTERESI I ZNAEWA 7. 7. ili gledawe film vo kino). Spored niv se utvrduva kolku interesite na potencijalniot kandidat se poklopuvaat so onie koi se uspe{ni vo izvr{uvaweto na konkretnata rabota. vo procesot na selekcija na ~ove~kite resursi se pove}e se koristat kompjuterite. gledawe TV. 7. rezultatite se dobivaat vedna{. ~itawe kniga. koga se raboti za intelektualni sposobnosti testiraweto e fleksibilno i avtomatski se prilagoduva na individualnite potrebi. odnosno na individualnite karakteristiki koj se ispituva pri selekcijata na ~ove~kite resursi. pro{etka. sovremenata informati~ka tehnologija ovozmo`uva testiraweto da se odviva i pri golema prostorna oddale~enost na kandidatite (on-line). bez potreba da se soberat site kandidati i da bide prisuten stru~wak.kandidatot usvoil odredeni znaewa. adaptivno testirawe ima brojni prednosti: mo`e da se primenuva na mnogu golema grupa na kandidati. Ovie testovi go isklu~uvaat vlijanieto na subjektivnite faktori i se organiziraat pod stansdardizirani uslovi i kriteriumi ednakvi za site kandidati. Pri selekcijata se koristat koga nekoi konkretni znaewa se neophodna pretpostavka za idniot uspeh vo rabotata. ^esto so ovie testovi se ocenuvaa skladnosta me|u prirodata na rabotata ili na organizacijata i preferenciite na li~nosta vo pogled na toa kakva okolina bi sakale.3. Vakvoto t.

so koj se nastojuva podobro da se zapoznae kandidatot i da se procenat negovite ve{tini. pri koj sproveduva~ot na intervjuto vrz baza na informaciite dobieni vo komunikacijata so kandidatot procenuva kolku kandidatot odgovara na barawata na rabotnoto mesto predviduva kolku }e bide uspe{en vo rabotata. organizaciite sproveduvaat edno intervju.metodi na selekcija na ~ove~ki resursi 31 Se pove}e se istaknuva deka kompjuterite ovozmo`uvaat merewe na nekoi osobini (grafi~ki i dr) koi e nevozmo`no da se izmerat so standardnite testovi. Vo osnova toa e proces na evaluacija i procenuvawe. intervjuto ima tri celi: • sobirawe na informacii za kandidatot • davawe na informacii za rabotata i organizacijata 4 Izvor: INDUSTRIAL RELATION SERVICES . Me|utoa treba da se naglasi deka toa e skap i sofisticiran proces dostapen samo za golemi kompanii. a ponekoga{ i pove}e. sposobnosti i drugi karakteristiki za da se utvrdi dali odgovara na barawata na rabotata za koja konkurira. I toga{ koga se upotrebuvaat drugi metodi. so stru~waci od oddelot za ~ove~ki resursi. intervjuto e zadol`itelen instrument. 8. koi obi~no testiraat golem broj na kandidati. ^esto intervjuata so site kandidati traat i po nekolku dena i se odvivaat na razli~ni nivoa. psiholozi. menaxeri i sorabotnici so koi kandidatot }e raboti. a ne retko i edinstven. Vo procesot na selekcijata. Po pravilo. INTERVJU Intervjuto e naj~esto upotrebuvana i nesomneno najpopularen metod na selekcija na ~ove~ki resursi (slika br. 7)4. 7 UPOTREBA NA METODI TE ZA SELEKCI J A I nt er vju P r i javi P r epor aki P r of esi onal na bi og af i ja r Test ovi na l i ~ nost a Test ovi za l i t er at ur a/num aci ja er Test ovi za m ehani ~ sposobnost i ki Cent r i za pr ocena Dr ug (bi opodat oci . g af ol og ja) o r i 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 Intervjuto se definira kako razgovor me|u dve ili pove}e li~nosti. Sl i ka br .

dodeka ostanatite pra{awa mu se prepu{teni na sproveduva~ot na intervjuto. • Strukturirano intervju .2 Intervjua spored brojot na u~esnici Intervjuata se razlikuvaat i po brojot na intervjuirani kandidati i sproveduva~i na intervjuto: • Individualno intervju . Toa e nesomneno najzgodniot na~in na intervjuirawe za kandidatot bidej}i mu ovozmo`uva podobro da se fukusira i da razgovara samo so edna li~nost. vo potpolnost se prepu{teni na sproveduva~ot na intervjuto. Nedostatok e {to samo edna li~nost go ocenuva .e ima odreden broj na odnapred planirani i podgotveni pra{awa. Poradi toa se narekuva i slobodno intervju. Pra{awata. strategijata na intervjuirawe i dr. brojot na u~esnici. ulogata vo procesot na selekcija.pretstavuva neposreden razgovor me|u dva u~esnika vo procesot . vistinskiot interes za rabotata i organizacijata. tehni~kite karakteristiki. Pra{awata obi~no se izveduvaat od analizata na rabotata. obrazovanieto i stru~nosta. Na site kandidati im se postavuvaat isti pra{awa po ist redosled.1. Zna~ajnosta na ovoj vid na intervju e odnapred razrabotenata postapka za utvrduvawe na rezultatite i evaluacijata na kandidatite. relevantnite interesi. • Polustrukturirano intervju . • 8.1. odnesuvawe so avtoriteti i dr. a pokraj toa mo`e i poslobodno da postavuva pra{awa vo vrska toa {to go interesira za rabotata ili organizacijata.sproveduva~ot na intervjuto i kandidatot.metodi na selekcija na ~ove~ki resursi • 32 utvrduvawe na sposobnostite na kandidatot za uspe{no izvr{uvawe na rabotata. Se smeta deka ovoj vid na intervju ovozmo`uva najdobro vospostavuvawe na odnosi me|u dvete strani. 8. li~niot potencijal. spoobnosti i ve{tini za komunicirawe.ima odnapred planirana i obrabotena sodr`ina i struktura.se nao|a pome|u prvite dva oblika t. 8.1 Vidovi na intervjua spored oblikot Spored oblikot postojat tri osnovni grupi na intervjua: Nestrukturirano intervju . So intervjuto naj~esto se nastojuva da se otkrijat slednite karakteristiki na kandidatot: sposobnosta za rabotewe.1 VIDOVI NA INTERVJU Intervjuata mo`e da se klasificiraat spored razli~ni kriteriumi: spored oblikot.nema odnapred podgotvena sodr`ina i struktura.

potoa potencijalnata neusoglasenost na ispituva~ite okolu kandidatot i dr.1. 8. a odnosite vo tekot na intervjuto stanuvaat poformalni. Nedostatok e toa {to pogolemiot broj na ispituva~i vodi do zategnata atmosfera.2 STRATEGII NA INTERVJUIRAWE . • Preliminarno intervju . nivnata kompatibilnost so baraweta na rabotata. Prednost e ta {to mo`e da se osoznaat nekoi karakteristiki na kandidatite kako: samodoverba.e. Obi~no se obavuvaat so psiholog vo oddelot za ~ove~ki resursi i so neposredniot menaxer. Se razgovara so kandidatite koi gi pominale site prethodni fazi i se poka`ale adekvatni za rabotata. ^esto za slo`eni i menaxerski pozicii se sproveduvaat niza na intervjua so pove}e menaxeri. Grupno intervju . Sekvencionalno intervju . pri {to se javuva problemot na subjektivnost vo ocenuvaweto.e zavr{en ~in vo procesot na selekcija.ima za cel preku podetalen razgovor so kandidatot da gi utvrdi negovite stru~ni i li~ni karakteristiki t. Pove}e e naso~en kon informirawe na kandidatot okolu rabotata i razgovor okolu negovite profesionalni planovi i sl. • Priemno intervju. a nedostatok e toa {to ne e mo`eno podetalno zapoznavawe i sledewe na odnesuvaweto na sekoj kakdidat posebno. Panel-intervju . Me|utoa mo`e da se upotrebi i za donesuvawe na kone~na odluka za kandidatite koi vo prethodnite fazi se poka`ale kako izedna~eni. agresivnost i kolegijalnost i dr. edno po drugo. Celta na vakvoto intervju e so pomo{ na pove}e ocenuva~i da se dobie {to poobjektivna i poprecizna ocenka za kandidatot.razgovor me|u eden ili pove}e sproveduva~i na intervjuto so grupa na kandidati.se odviva na po~etokot na procesot na selekcija i celta mu e preku kratok razgovor da gi eliminira kandidatite koi ne doa|aat voop{to v predvid za rabotnoto mesto • Dijagnosti~ko intervju .metodi na selekcija na ~ove~ki resursi 33 • • • kandidatot. socijalnite odnosi i kulturata na organizacijata.3 Intervjua spored ulogata vo procesot na selekcija Intervjuto mo`e da se upotrebi vo razli~ni fazi od procesot na selekcija i so razli~na cel.pretstavuva razgovor na pove}e (3-5) sproveduva~i na intervjuto so kandidatot.se sostoi od niza na dve ili pove}e individualni intervjua. 8.

g) Strategija na odnesuvawe. i kakvi bile anticipiranite a kakvi realnite rezultati na izbraniot kurs na akcija. Ovaa strategija se bazira na ocenuvawe na karakteristikite i odnesuvaweto na kandidatot. Celta na ovaa strategija e da gi proveri reakciite i odnesuvaweto na kandidatot vo stresna situacija. no najzastapeni se slednite: a) Strategija na otvorenost i prijatelstvo. koi se odnesuvaat sosema sprotivno. b) Strategija “udobno-neudobno”. i da odgovori {to toj bi napravil dokolku se najde vo takva situacija i kako bi go re{il problemot. posebno menaxerskite se dosta stresni. da se vidi koj od kandidatite mo`e uspe{no da se nosi so . Od kandidatot se bara da gi opi{e karakteristikite na nekoja prethodna situacija i da objasni kako deluval i zo{to. kakvi opcii imal na raspolagawe. me| utoa se odnesuva na ispituvawe na odnesuvaweto na kandidatot vo realni situacii od negovoto prethodno rabotno iskustvo. Prviot se odnesuva neprijatelski i postavuva pra{awa na nezgoden i stresen na~in. a od kandidatot se bara da se zamisli vo uloga na izvr{itel na rabotnoto mesto. Pri ovoj pristap sproveduva~ot na intervjuto e naso~en kon toa da vospostavi i odr`i otvoren.metodi na selekcija na ~ove~ki resursi 34 Vo svetot se ravieni brojni strategii za sproveduvawe na intervjuto. dodeka pak. Problemite i pra{awata koi se postavuvaat proizleguvaat od karakterot na rabotata. Temelna pretpostavka e deka kandidatot koj se ~uvstvuva opu{teno i nezagrazeno }e bide pootvoren i poiskren vo davaweto na informacii. Vo intervjuto u~estvuvaat dvajca ispituva~i. Ovoj vid na intervju se narekuva situaciski . go zbunuva so neobi~no odnesuvawe i sl. deka relaksiranata li~nost }e bide pootvorena i spremna na sorabotka i vtoro. Bidej}i odredeni rabotni mesta. d) Strategija na stres. Sli~na e na prethodnata strategija. deka relaksacijata }e bide pogolema dokolku sledi posle situacija na pritisok i neudobnost. v) Strategija na re{avawe problemi. Za da se postigne toa sproveduva~ot na intervjuto stanuva agresiven. Vo osnovata na ovaa strategija e pretpostavkata deka najrelevanten i najdobar indikator za idnoto odnesuvawe e tokmu minatoto odnesuvawe. prijatelski i le`eren odnos so kondidatot. go prinuduva da se brani. a pogoden e za intervjuirawe na kandidati bez prethodno rabotno iskustvo. drugiot se izvinuva za nepristojnosta na negoviot kolega i so svoeto dobronamerno i prijatelsko odnesuvawe go relaksira i ohrabruva kandidatot. Ovaa strategija se bazira na dve pretpostavki : prvo. go poni`uva i omalova`uva kandidatot. po pat na re{avawe na hipoteti~ki problemi koi sproveduva~ot na intrvjuto gi postavuva pred nego. idejata e so simulirawe na stresna situacija.

• multimodelni .3 PODGOTOVKA NA KANDIDATOT ZA USPEH NA INTERVJU Vo kontekst na adekvatnata podgotovka na kandidatite.koi vrz osnova na konkretni primeri na odnesuvawe vo minatoto. intervjuata mo`e da se podelat na: • standardni (tradicionalni) . Prednosta na ovaa strategija e sekako. nastojuvaat da go determiniraat idnoto odnesuvawe na kandidatot pri stresni uslovi na rabotewe.koi gi kombiniraat prethodnite strategii na intervjuirawe 8.koi so primena na prvite dve strategii nastojuvaat da dobijat {to pove}e informacii za kandidatite. vrz baza na intervjuto.metodi na selekcija na ~ove~ki resursi 35 istata. Vrz osnova na dominantnite strategii na intervjuirawe. se naveduvaat niza na pra{awa koi naj~esto se postavuvaat na intervjuata: Pra{awa za li~nosta na kandidatot: • [to mo`ete da mi ka`ete za sebe? • Kako bi se opi{ale sebe kako li~nost? • Koi se va{ite prednosti (silni strani)? • Koi se va{ite slabosti i nedostatoci? • Imate li hobi? • Kakvi se va{ite kratkoro~ni i dolgoro~ni celi? Pra{awa za rabotata: • Zo{to ja sakate ovaa rabota? • [to mislite deka e potrebno za da se uspee vo rabotata za koja konkurirate? • Koe e najlo{oto rabotno mesto na koe dosega ste rabotele? • Koja e va{ata najgolema gre{ka na prethodnoto rabotno mesto ili vo tekot na va{eto {koluvawe? . Mnogu avtori smetaat deka intervjuto samo po sebe e dovolno stresna situacija.koi preku simulirani situacii nastojuvaat da go utvrdat indnoto rabotno odnesuvawe na kandidatot • bihejvioristi~ki . nastojuvaat da go prognoziraat idnoto odnesuvawe na kandidatot • steresni . no nedostatok e negativniot vpe~atok {to kandidatot }e go dobie za organizacijata. pa ne e potrebno dopolnitelno da se zgolemuva stresot kaj kandidatite. sogleduvawe na sposobnosta ili nesposobnosta na kandidatite za vakviot vid na rabota.koi so simulirawe i potencirawe na stresni dimenzii na situacijata. • situaciski .

se naveduvaat nekoi preporaki za soodvetna prodgotovka i osiguruvawe na uspeh na kandidatite na intervjuto: Podgotovka pred intervjuto: • Razberete go na~inot na razmisluvawe na rabotodavecot • Sprovedete istra`uvawe za organizacijata i rabotata za koja e objaven oglasot • Obezbedete gi site potrebni informacii i osnovi za pra{awa • Doznajte go imeto i funkcijata na li~nosta koja go sproveduva intervjuto • Napravete procenka na sopstvenite prednosti i slabosti • Napravete analiza na sopstvenite sposobnosti i ve{tini. i kako ste go re{ile. [to e za vas najva`no na edno rabotno mesto? Kako go definirate uspehot? Kade se gledate (vo vrska so karierata) po pet ili deset godini? Pra{awa za obrazovanieto na kandidatot: • [to mislite. okolu rabotata ili organizacijata? So ogled na toa deka celta na intervjuto. po va{e mislewe. bi bilo najgolemo postignuvawe vo rabotata? Opi{ete go idealniot {ef za vas. mo`e da vi pomogne vo rabotata? • So koi nezadol`itelni aktivnosti se zanimavavte vo tekot na {koluvaweto/studiraweto? Na kraj: • Ima li u{te ne{to {to bi trebalo da go znaeme za vas? • Imate li vie nekoi pra{awa. Opi{ete nekoj problem {to ste go imale so {efot ili sorabotnicite. od aspekt na kandidatot e da poka`e deka e li~nosta koja najmnogu odgovara za rabotnoto mesto. adekvatni li se va{ite ocenki na va{eto znaewe i sposobnosti? • Koja e glavnata korist {to ste ja dobile na faklutet? • Kolku i kako va{eto obrazovanie ve podgotvilo za rabota? • [to mislite deka od toa {to ste go nau~ile na fakultet. od aspekt na barawata na rabotata • Zapoznajte gi op{tite vidovi i pristapi na intevjuirawe • Razmisluvajte za odgovorite na naj~estite pra{awa i planirajte {to }e ka`ete • Bidete spremen na mno{tvo razli~ni pra{awa • Bidete spremen da gi branite sopstvenite prednosti i slabosti • Spremete pra{awa na koi sakate da dobiete odgovor .metodi na selekcija na ~ove~ki resursi • • • • • • 36 [to.

pobrzo razmisluvawe i koncentrecija • Dodeka govorite gledajte go sogovornikot vo o~i • Odgovarajte iskreno i spontano • Razmislete pred da odgovorite na pra{aweto • Odgovorete na sekoj del od pra{aweto.metodi na selekcija na ~ove~ki resursi • • 37 Ve`bajte da zboruvate za sebe za da vi bide toa polesno na intervjuto U~ete od intervjuata Pravila vo tekot na intervjuto: • Oble~ete se delovno (oblekata go dava prviot vpe~atok koj trae dolgo) • Bidete to~en • Osigurajte “govorot na teloto” da gi prenesuva va{ite interesi i da bide adekvaten na toa {to go zboruvate. nemojte da gi izbegnuvate nezgodnite pra{awa • Imajte hartija i penkalo za da zabele`ite nekoi informacii ili pra{awa • Vodete smetka. Vo toj kontekst. Dokolku kandidatot uspee da gi anticipira i da podgotvi adekvatni odgovori. va{ite odgovori da se slo`uvaat so toa {to e navedeno vo profesionalnata biografija i drugite dokumenti • Koncentrirajte se na sodr`inata na ona {to go zboruvate. zna~itelno }e si gi zgolemi {ansite za uspeh. • Pretvorete ja nervozata vo pozitivna energia. a ne na gestovite • Zainteresirajte se podetalno za rabotata koja }e ja izvr{uvate i mo`nostite koi gi nudi organizacijata • Zablagodarete se na sproveduva~ot na intervjuto za vremeto koe vam vi go posvetil • Napravete po intervjuto bele{ki za najva`nite to~ki. se nudat . kako vodi~ za slednoto intervju Nemojte nikoga{: • Da upotrebuvate `argon ili skratenici. tuku standarden literaturen jazik • Da upotrebuvate {egi kako odgovor na pra{awe • Da zboruvate lo{o za svojot prethoden {ef ili pretprijatie • Da razgovarate za platata na preliminarnoto intervju • Da pra{uvate pove}e za platata i pogodnostite. otkolku za rabotata i mo`nostite • Da dozvolite da ostavite pogre{en vpe~atok ili da dojde do nedorazbirawe poradi ne{to {to ste ka`ale • Da odite na intervju nepodgotveni Odredeni pra{awa ~esto se postavuvaat na intervjuto.

6. naglasuvawe na mo`nosta za u~ewe i usovr{uvawe. Zo{to bi ve vrabotile tokmu vas? Mnogu organizacii go postavuvaat ova pra{awe i o~ekuvaat od kandidatot da gi navede svoite osnovni osobini i sposobnosti. da bide lider na tim. Treba da se zboruva za kulturata na firmata. Ova pra{awe naj~esto se postavuva za da se proveri nivoto na samodeoverba na kandidatot. Pri~inata ne smee da bide visokata plata ili li~nata promocija. . Nikoga{ ne treba da se spomnuvaat visokite plati. 4. da podgotvi lista so svoite prednosti i da razmisli koi od niv mo`e da se primenat na rabotnoto mesto. novite predizvici. no vo pozitivna smisla i da prika`e primeri so koi }e gi ilustira istite. trening programite. no realen. Koi se va{ite osnovni celi vo pogled na karierata. Zo{to sakate da rabotite za nas? Kandidatot tuka treba da se obide da objasni deka organizacijata ja gleda. Potrebno e da se navedat prednostite relevantni za rabotnoto mesto. kako atraktiven predizvik. Na vakava tema mo`e da se govori i 24 ~asa. 5. glaven konsultant . Kandidatot treba da gi iska`e i svoite slabosti. no vo vakvi momenti najdobro e kandidatot da se fokusira na toa {to mu e najbitno i adekvatno da go prezentira istoto. marketing menaxer i sl. Za svoite slabosti treba da se govori samo koga }e bide postaveno takvo pra{awe. 3. na primer. Treba da se bide ambiciozen. mo`nosta za usovr{uvawe ili delovnata etika na firmata. Nekoi eksperti od ovaa oblast prepora~uvaat deka kandidatite treba da bidat duri i arogantni. pred se. Kade se gledate sebe za pet godini? Kandidatot treba da se razmisliva vo pravec vo koj bi sakal da napreduva vo konkretnata organizacija. kako i da gi ilustrira svoite sposobnosti bez generalni ocenki.metodi na selekcija na ~ove~ki resursi 38 konkretni soveti kako kandidatot da ostavi podobar vpe~atok na intervjuto za rabota i kako da odgovori na “trik-pra{awata” koi gi postavuvaat licata koi go vodat intervjuto: 1. edukacijata i `ivotot? Celta pretstavuva razli~no o~ekuvawe na razli~ni lu|e. kako osnovna pri~ina. nejzinata struktura. pred intervjuto. Zatoa kandidatot. Zo{to konkurirate za ova rabotno mesto? Mora da se bide apsolutno vnimatelen pri odgovaraweto na ova pra{awe. 2. Koi se va{ite prednosti i mani? Posebno e va`no kandidatot da se potrudi da gi istakne svoite pozitivni strani. Potrebno e fokusirawe na barawata na rabotnoto mesto.

pak. Za firmite i organizaciite. Ka`ete mi ne{to pove}e za va{ite poznavawa na odredeni oblasti? Re~isi sekoe intervju za rabota bi trebalo da go sodr`i ova pra{awe. Praksata poka`uva deka golem broj na kandidati koi ne se dovolno zapoznaeni so metodite na selekcija na ~ove~ki reursi. koi dnevni vesnici ili magazini gi ~ita. Najgolemiot broj na makedonski kompanii gi koristat tokmu ovie konvencionalni metodi pri selektiraweto na najadekvatniot kandidat za soodvetno rabotno mesto. i ne se vo mo`nost adekvatno da gi prezentiraat svoite kvaliteti i da gi izdignat na nivo na komparativni prednosti vo odnos na ostanatite konkurenti za soodvetno rabotno mesto.metodi na selekcija na ~ove~ki resursi 39 7. koja mu e delovnata etika. za nekoi parite ili profesionalnoto doka`uvawe. po svetski terk. koi konferencii gi posetuva itn. Potencijalnite rabotodavci sekoga{ se zainteresirani kolku kandidatot e upaten vo dadena oblast. toa e mo`nost da proverat dali i kako go sproveduvaat procesot na vrabotuvawe i eventualno da se osiguraat deka go pravat toa kako {to treba ili deka ima potreba i prostor za podobruvawe. [to ve motivira i ve dvi`i napred? Za odredeni li~nosti odgovorot na ova pra{awe mo`e da bide: rabotata. Bidej}i ogromnata nevrabotenost vo . profesionalna biografija. kako da obezbedat uverlivi preporaki i kako da se podgotvat za intervju i za eventualno testirawe. Razbiraweto na procesot i metodite na profesionalna selekcija treba da im ovozmo`i jasni nasoki i preporaki na site potencijalni kandidati za toa kako da izrabotat. Odgovorot na ova pra{awe treba da gi inkorporira iskrenite `elbi i o~ekuvawa na kandidatot. ZAKLU^OK Golemata nevrabotenost e sigurno najgorliviot problem na makedonskata ekonomija. familijata. koi strategii gi koristi na rabotnoto mesto. 8. kako da napi{at kvalitetno. Zna~i rabotodavecot go interesiraat pokazatelite za nivoto na profesionalna edukacija na kandidatot i negovite poznavawa od oblasta za koja konkuriral. Za nevrabotenite e osobeno va`no da go razberat procesot na vrabotuvawe (regrutirawe i selekcija) za da mo`at podobro da konkuriraat i da baraat rabotno mesto. privatniot `ivot. energi~no i iskreno motivaciono (propratno) pismo.

William. TD Ekonomist. “Human resource mannagement”.Cheltenham. McGraw-Hill. broj 216. Torrington. Skopje.metodi na selekcija na ~ove~ki resursi 40 makedonskoto stopanstvo implicira golema konkurencija za sekoe rabotno mesto.magazin za biznis i politika. Skopje. sposobnosti i ve{tini na povisoko nivo od ostanatite. McCourt Willy. Leslie. New York. TD Ekonomist.magazin za biznis i politika. 2003 4. Sprint.magazin za biznis i politika. Taylor Stephen. 2000 6. Davis Keith. UK . toga{ ovaa diplomska rabota ja ispolnila svojata krajna cel. TD Ekonomist. “Kapital” . Eldrige Derek. Skopje. “Kapital” . Elgar publishing LTD. Hall Laura. “Kapital” .magazin za biznis i politika. TD Ekonomist.”Menaxment na ~ove~ki resursi”.“Menaxment qudskih resursa”. “Kapital” . broj 214. broj 213. Rue W. Derek. TD Ekonomist. 1993 5. Inc. Skopje. BIBLIOGRAFIJA 1. Ottuka i konstatacijata deka dokolku ovoj trud mu pomogne barem na eden nevraboten da uspee pri konkuriraweto za nekoe rabotno mesto. 2004 7. i da im ovozmo`i soodvetna podgotovka za {to pouspe{no samo-promovirawe i pretstavuvawe. “Kapital” . Uspe{nosta vo toj proces se determinira spored stepenot do koj kandidatot uspeal da go uveri rabotodavecot deka toj e vistinskiot izbor za rabotata za koja konkuriral. “Global Human Resource Management”. Werther B. 2002 2. Novi Sad. New York. Byars L. Tokmu zatoa i celta na ovoj diplomski trud e da im pomogne na kandidatite podobro da gi anticipiraat i razberat metodite na selekcija {to gi koristat kompaniite. Lloyd. 2004 . 2004 8. 2004 10. Ekomomski fakultet. broj 210. kandidatite mara da navlezat vo site detali i aspekti na selekcijata i da bidat sposobni preku adekvatnite metodi i tehniki da gi istaknat svoite kvaliteti. 2004 3. broj 220.magazin za biznis i politika. Skopje. Toa treba na sekoj kandidat da mu go olesni patot pri baraweto na vistinskata rabota i da mu gi zgolemi {ansite za uspeh pri konkuriraweto za istata. Skopje. “Human resources and personal management”. 2004 9. McGraw-Hill. Bojaxioski d-r Dimitar.

za biznis i politika. TD Ekonomist. broj 228. broj 239.magazin Skopje. TD Ekonomist. “Kapital” . broj 238. “Kapital” . 2004 20. broj 221. TD Ekonomist. “Kapital” . TD Ekonomist. TD Ekonomist. za biznis i politika. 2004 22.magazin Skopje. “Kapital” . za biznis i politika. broj 225. “Kapital” . broj 222.metodi na selekcija na ~ove~ki resursi 11. TD Ekonomist. TD Ekonomist. 41 . 2004 18. za biznis i politika. “Kapital” . za biznis i politika. broj 230.magazin Skopje. broj 224.magazin Skopje.magazin Skopje. 2004 21. broj 236. TD Ekonomist.magazin Skopje. za biznis i politika. “Kapital” . TD Ekonomist. “Kapital” . TD Ekonomist. 2004 12. za biznis i politika. 2004 19. 2004 17. za biznis i politika. TD Ekonomist. za biznis i politika. 2004 za biznis i politika.magazin Skopje. 2004 15.magazin Skopje.magazin Skopje.magazin Skopje. 2004 14. “Kapital” . 2004 16.magazin Skopje. broj 231. “Kapital” . “Kapital” . broj 234. TD Ekonomist. za biznis i politika. 2004 13. “Kapital” .magazin Skopje. broj 226. za biznis i politika.

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful