Dijana Taf~ievska

ZBIRKA MAKEDONSKI PROPISI ZA LICATA SO HENDIKEP

Naslov: “Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep” Avtor: Dijana Taf~ievska Izdava~: Polio Plus - Skopje Za izdava~ot: Zvonko [avreski Lektor: Slobodan Markovski Kompjuterska obrabotka: OZ - Dizajn, Skopje Elena Ko~oska Dizajn na naslovna: Keti Zarevska - Gurmi{evska Tira`: 1 000 primeroci Pe~at: Jugoreklam - Skopje

POLIO PLUS -dvi`ewe protiv hendikep-

Dijana Taf~ievska

ZBIRKA MAKEDONSKI PROPISI ZA LICATA SO HENDIKEP
so komentari

Edicija “Justicijana” Skopje, 2005

Ovaa publikacija e podr`ana od strana na Britanskata Vlada preku Britanskata ambasada vo Makedonija

Blagodarnost
Knigata {to ja dr`ite v race e rezultat na posvetenosta i trudot vlo`eni, re~isi vo eden zdiv i bez zadr{ka, od nekolkumina profesionalci koi li~no i indirektno se zasegnati so ovaa problematika. Polio Plus im dol`at golema blagodarnost na: Vladata na Velika Britanija koja preku nivnata Ambasada vo Republika Makedonija ve}e nekolku godini revnosno gi sledi i ohrabruva licata so hendikep vo zalo`bite da se nadminat site socijalni, op{testveni i zakonski barieri vo dr`avava,osobeno finansiski podr`uvaj}i go vo toj domen anga`manot, inicijativite i dejstvuvaweto na Inter-partiskata parlamentarna lobi - grupa vo makedonskoto Sobranie. Makedonskiot centar za me|unarodna sorabotka, Hendikep Internacional i European Disability Forum, koi gi pottiknaa inicijalnite uslovi i prostor za zajaknuvawe na organizaciite na licata so hendikep, razmenata na informacii, resursi i iskustva, ~ij sega{en razvoj navestuva u{te pogolem raste` i unapreduvawe na dvi`eweto protiv hendikep, obedineto, usoglaseno i izrazeno so zaedni~ki, edinstven glas. Sekako, na Dijana Taf~ievska i m-r @aneta Stojkova, za podgotovkata na materijalot pretstaven vo ovaa kniga, so sesrdna i budna tehni~ka pomo{ i poddr{ka od Aleksandar Kuzmanoski, Marjan Gavriloski, advokat Toni Ko{tanov i @ivko Temelkovski. Golema blagodarnost i do pratenicite od Sobranieto na RM, dobrovolno i aktivno anga`irani vo IPPLG, so cel sistemsko kodificirawe na legislativata koja se odnesuva na licata so hendikep. Polio Plus - Dvi`ewe protiv hendikep -

Vovedni zabele{ki

PREDGOVOR
Svest za sebe i svoite prava Cel na sekoja koherentna i globalna politika treba da bide na site poedinci vo dr`avata da im garantira celosno gra|anstvo, ednakvost na mo`nostite, nezavisno `iveewe, sloboda na izbor, kako i nivno celosno i aktivno u~estvo vo site oblasti od `ivotot na zaednicata. Sekoj ~ovek zaslu`uva negoviot glas i delo da u~estvuvaat vo pra{awata i odlukite, bitni za negovoto egzistirawe kako individua, kako i mo`nosta da gi koristi resursite na op{testvoto i prirodata. Sekojdnevno sme sî poblisku do celosnoto vklu~uvawe na licata so hendikep vo donesuvaweto odluki koi se odnesuvaat na niv i na nivnite organizacii, vo kreiraweto na politikata {to }e zna~i pravo na dostoinstven `ivot. Iako mo`ebi bavno, ~ekor po ~ekor, licata so hendikep vidno stanuvaat sî poglasni i posilni zatoa {to se zaedno, zatoa {to, namesto kako dov~era{en objekt na za{tita, sî posigurno nastapuvaat kako subjekt koj saka sam da gi definira i {titi svoite prava. Toj uspeh e pred sî rezultat na nivniot li~en pridones vo razvivaweto na samosvesta za sopstvenata polo`ba i maka, no i sila za nadminuvawe na hendikepot, i sorabotka i organizirawe vo borbata za vospostavuvawe i unapreduvawe na pravata i situacijata vo koja se nao|aat. Me|utoa, ovoj nagoren trend na nivnata samosvest treba da korespondira so ulogata na dr`avata kako odgovoren kreator i realizator na pravno-obvrzuva~kite instrumenti i sistemskoto zakonodavstvo, koe }e gi pokriva site relevantni oblasti i }e pottiknuva mehanizmi za nivna za{tita. Za sodr`inata Ovoj materijal, zbirka, komepndium ili kako i da go nare~eme, se integrira vo na{ite streme`i da gi inicirame i provocirame razmisluvawata za pravata i slobodite na licata so hendikep vo Republika Makedonija, preku edna po{iroka prezentacija na

7

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

doma{nata legislativa koja gi tretira ovie pra{awa (zakonite se dadeni vo pre~isten tekst ili izvadok na pre~isteni odredbi izraboteni od strana na Polio plus). Preku knigata "Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep", efektuirani pokonkretno i vo slu~ai od praktikata, nau~ivme kako svetot toa go ureduva i planira. Vo ovaa kniga analiti~ki poso~uvame del od problemati~nite punktovi na makedonskoto zakonodavstvo koi se odnesuvaat na licata so hedikep, so soodveten komentar. Materijalot pomesten vo ovaa kniga sodr`i nekolku tematski delovi, sistematizirani vo zavisnost od vidot i zna~eweto na oblasta koja se tretira: 1. Prviot del i treba da e prv i fundamentalen zatoa {to preku Ustavot na RM gi kreirame osnovnite principi na dr`avnata politika kon licata so hendikep preku promovirawe na temelnite vrednosti na ednakvosta na gra|anite vo pravata i slobodite bez razlika na nivnata zdravstvena pripadnost i socijalno poteklo, permanentna gri`a za socijalna za{tita i sigurnost na licata so hendikep i uslovi za nivno vklu~uvawe vo op{testveniot `ivot. Nacionalnata strategija za izedna~uvawe na pravata na licata so hendikep vo Republika Makedonija i Deklaracijata za za{tita i unapreduvawe na pravata na licata so posebni potrebi zna~at ponatamo{no definirawe na idna strategija i deklarativna zalo`ba za razvivawe na socijalna pravda, solidarnost i pomo{ na licata so hendikep, deca i vozrasni, mladi i stari, polovo ednakvi. 2. Vo vtoriot del e pretstavena edna od elementarnite oblasti - socijalnata za{tita, {to bi trebalo da implicira ekonomski, pravni i socijalni merki preku socijalni i semejni beneficii, pomo{ i nega na licata so hendikep, zaradi nivna socijalna integracija i u~estvo vo zaednicata, a osobeno za licata so intelektualna popre~enost, preku obezbeduvawe na postojana pari~na pomo{, nadomestok za skrateno rabotno vreme na roditelot kako i postepeno integrirawe na ovie lica vo neposrednata `ivotna sredina, nadvor od postojnite institucii. Permanentno barawe na licata so hendikep, pa i po{irokata javnost e reformite da se fokusiraat kon pomalku restriktiven pristap i pojasen socijalen paket, zaradi {to se obidovme del od ovie pra{awa i problemi da aktuelizirame preku na{ komentar. 3. Pravata na vrabotuvawe, ednakvi uslovi na rabotnoto mesto se garantirani vrednosti potrebni da bidat efektuirani i za{titeni i pri vrabotuvaweto na licata so hendikep (treti del). Za{titnoto

8

Vovedni zabele{ki

vrabotuvawe na ovie lica treba da bide predmet na kontrola od dr`avnite institucii poradi mo`nosta od zloupotreba; toa treba da obezbedi soodveten praven status i nadomestok na vrabotenite, obuka i pomo{ za potrebni kvalifikacii, kako i normalen odnos pome|u vrabotenoto lice i rabotodavecot. Dr`avata e dol`na da go obezbedi i finansira navedenoto, da gi suzbie site formi na rabotna diskriminacija, a sosobeno da ja stimulira rabotnata integracija na licata so hendikep. Dali i kolku toa go regulira Zakonot za vrabotuvawe na invalidnite lica kako lex specialis i soodvetnite podzakonski propisi, ostanuva da poka`e praktikata od negovoto sproveduvawe. 4. Gra|aninot ima pravo i dol`nost da go ~uva, unapreduva, kako sopstvenoto, taka i zdravjeto na drugite, a dr`avata mu garantira pravo na zdravstvena za{tita. Vakviot bazi~en princip na zdravstvenata politika treba da dejstvuva vo nasoka na podobruvawe i na sistemot na zdravstvena i medicinska za{tita na licata so hendikep, zadovoluvawe na nivnite rehabilitacioni potrebi, trend kon besplatna zdravstvena za{tita (pregledi, tretmani, lekovi, ortopedski i drugi pomagala), prevencija i rano dijagnosticirawe na decata rodeni so rizik-faktor, kako i kontinuirano sledewe na setilnite, fizi~kite i intelektualnite pre~ki. Zakonot za zdravstveno osiguruvawe so svoite podzakonski propisi e meta na postojana kritika od gra|anite, no i od samata stru~na javnost zaradi {to i nie preku ~etvrtiot del od ovaa kniga se vklu~uvame vo op{tiot trend na inovirawe vo ovaa zna~ajna oblast. 5. Delot petti se odnesuva na obrazovanieto, implementiran so trite zakoni (izvadok) za osnovno, sredno i visoko obrazovanie, kako i so soodvetnite komentari i predlozi za izmena i dopolnuvawe na sega{nite akti. Cel e da ja pottikneme javnosta i licata so hendikep da razmisluvaat za svojata obrazovna integracija vo op{testvoto, vklu~uvaj}i i apel za obezbeduvawe na obrazovni resursi, soodvetni programi, tehnologii, obuka i sli~no, prisposobeni i prilagodeni kon potrebite, poedine~no za site u~enici i studenti. Na{ite o~ekuvawa se donesuvawe nova zakonska regulativa i promovirawe na inkluzivno obrazovanie koe treba da vklu~uva: - garantirawe na pravoto na obrazovanie na sekoj poedinec, soglasno negovite potrebi i sposobnosti; - garantirawe na pravoto na izbor pome|u specijalni i regularni u~ili{ta;

9

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

- poddr{ka na studenti i u~enici so hendikep od sekoja vozrast, vo tekot na nivnoto obrazovanie, preku individualen pristap; - obezbeduvawe soodvetna obuka na nastavnici i drug personal odgovoren vo obrazovnite ustanovi; i - soodvetna garancija deka obrazovanieto }e promovira mo`nost za postojano vrabotuvawe na ovie lica. 6. [estiot del e posveten na pravata i obvrskite od penziskoto i invalidskoto osiguruvawe, osiguruvawe od odgovornost za {teti nastanati vo soobra}ajni nezgodi, odredeni normi za odgovornost za {teta pri~ineta od delovno nesposobno lice, kako i odgovornost za materijalni i nematerijalni {teti vo obligacionoto pravo, smetaj}i deka ova se pointeresni pra{awa {to gi tangiraat licata so hendikep. Isto taka, pomestuvame i svoj komentar na odredeni pote{kotii od ne/sproveduvaweto na institutot beneficiran sta` za odredena kategorija na lica so hendikep kako vraboteni-osigurenici. I pokraj zna~eweto na oblasta na PIO, poradi stru~nosta i kompetentnosta na materijata ne se obidovme da se vpu{time vo podlaboka analiza na Zakonot, a u{te pove}e {to istiot e predmet na postojano menuvawe vo izminatite deset godini na postoewe. Nego, patem da spomneme, i stru~no lice te{ko bi go pro~ital bez podgotven pre~isten tekst. 7. Sedmiot del pretstavuva obedinet korpus na pove}e zakoni, sveden na eden zaedni~ki imenitel - odredbi koi tretiraat aktuelni pra{awa i re{enija koi se odnesuvaat na licata so hendikep, sekoj vo svojata oblast. Nivnoto sistematizirawe vo edna glava ne go namaluva zna~eweto na institutot na za{tita, utvrden vo konkretnite zakoni. Naprotiv, sekoj od niv obrabotuva materija {to zna~i vklu~uvawe, za{tita, predviduvawe na posebni uslovi za integrirawe vo site aspekti na `iveeweto. Pogolemiot del od gorenavedenite zakoni se pretstaveni kako izvadoci, a samo za del od niv e podgotven pre~isten tekst. ^itatelite mo`at da zaklu~at deka sega{nite propisi vo mnogu golem obem go sublimiraat zacrtaniot subjekt na za{tita - licata so hendikep, no toa vo nikoj slu~aj ne zna~i deka se obezbedeni optimalni prava i za{tita za ovaa kategorija na gra|ani, nitu pak, deka priodot i razbiraweto se maksimalni. Ova osobeno e adresirano kon dr`avata.

10

Vovedni zabele{ki

Vizija Koga osmiot del od ovaa kniga go naslovivme "Vizija", imavme namera da bideme vistinski vizioneri, aktivno da dejstvuvame, da davame idei, da inicirame partnerstvo i integracija na licata so hendikep vo op{testvoto. Vo toj kontekst, prodol`uvame so na{ite inicijativi za revidirawe i eliminirawe na zakonite {to zna~at kakva bilo forma na diskriminacija ili bariera, povtorno promoviraj}i zdru`en pristap vo izrabotkata na nacionalnite propisi vo soglasnost so me|unarodnite. Toa se obiduvame da go napravime na nekolku poliwa, so osoben akcent vrz delot {to se odnesuva na: dano~noto osloboduvawe pri uvoz na patni~ki vozila isklu~ivo za potrebite na hendikepiranite lica pod odredeni uslovi (pravo koe e ukinato); odredeni beneficii vo javniot soobra}aj (isto taka ukinati); premostuvawe na fizi~kite barieri i nepristapnosta na objektite i prostorot, preku propi{uvawe na zadol`itelni normi i standardi pri planirawe i gradba. Ona {to sakame da go istakneme vo ramkite na Vizijata e informacijata za Konvencijata za za{tita i promocija na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep vo ramkite na sistemot na Obedinetite nacii, ~ij proces na donesuvawe e vo tek. Taa }e bide vodilka vo kreiraweto na makedonskata legislativa, od interes za licata so hendikep. Kone~no, trilogijata nare~ena edicija Justicijana zapo~nata so prvata kniga "Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep" prodol`uvaa so ovaa kniga so naslov "Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep" i uvereni sme deka }e ja dostigneme krajnata postavena cel - izrabotka na sistemski zakon (preto~en vo treta kniga) vo koj }e bidat regulirani pravata na licata so hendikep, na na~in koj zna~i implementirawe na me|unarodnite normi i standardi, kako preduslov za gradewe na op{testvo odgovorno za dostoinstven `ivot na sekoj svoj gra|anin.

Skopje, 14.03.2005 god.

Dijana Taf~ievska

11

TEMELNI PROPISI

Ustav na Republika Makedonija

DEL PRVI

TEMELNI PROPISI
1. Ustav na Republika Makedonija

USTAV NA REPUBLIKA MAKEDONIJA

^len 1 Republika Makedonija e suverena, samostojna, demokratska i socijalna dr`ava. ^len 9 Gra|anite na Republika Makedonija se ednakvi vo slobodite i pravata nezavisno od polot, rasata, bojata na ko`ata, nacionalnoto i socijalnoto poteklo. Gra|anite pred Ustavot i zakonite se ednakvi. ^len 35 Republikata se gri`i za socijalnata za{tita i socijalnata sigurnost na gra|anite soglasno so na~eloto na socijalnata pravi~nost. Republikata garantira pravo na pomo{ na nemo}ni i nesposobni za rabota gra|ani Republikata obezbeduva posebna za{tita na invalidnite lica i uslovi za nivno vklu~uvawe vo op{testveniot `ivot. ^len 36 Republikata im garantira posebni socijalni prava na borcite od Antifa{isti~kata vojna i od site nacionalni-osloboditelni vojni na Makedonija, na voenite invalidi.

15

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

2. Deklaracija za za{tita i unapreduvawe na pravata na licata so pesebni potrebi

DEKLARACIJA ZA ZA[TITA I UNAPREDUVAWE NA PRAVATA NA LICATA SO POSEBNI POTREBI

Vrz osnova na ~lenot 68 stav 2 od Ustavot na Republika Makedonija, a Trgnuvaj}i od faktot deka Republika Makedonija, kako socijalna dr`ava se gri`i za socijalnata za{tita i socijalnata sigurnost na gra|anite, im go garantira pravoto na pomo{ na nemo}nite i na nesposobnite za rabota gra|ani i im obezbeduva posebna za{tita na invalidnite lica i uslovi za nivno vklu~uvawe vo op{testveniot `ivot, Imaj}i gi predvid ustavnite opredelbi za ednakvost na gra|anite na Republika Makedonija vo slobodite i pravata pred Ustavot na Republika Makedonija i zakonite, Povikuvaj}i se na principite od Povelbata na OON, Univerzalnata deklaracija za ~ovekovite prava, Rezolucijata na ON za Standardnite pravila za izedna~uvawe na mo`nostite za licata so hendikep, Evropskata konvencija za ~ovekovi prava i drugi me|unarodni akti, Afirmiraj}i ja potrebata za sozdavawe uslovi za celosno vklu~uvawe na licata so posebni potrebi vo site sferi na op{testvenoto `iveewe,

Sobranieto na Republika Makedonija, na sednicata odr`ana na 23 juli 2003 godina, donese

16

Deklaracija za za{tita i unapreduvawe na pravata na licata so posebni potrebi

D E K L A R A C I J A ZA ZA[TITA I UNAPREDUVAWE NA PRAVATA NA LICATA SO POSEBNI POTREBI

Sobranieto na Republika Makedonija: 1. Gi poddr`uva site inicijativi i aktivnosti naso~eni kon podigawe na svesta na gra|anite za pravata, potrebite, potencijalite i prednostite na licata so posebni potrebi. 2. Ocenuva deka e neophodno nadle`nite dr`avni organi, sledej}i gi me|unarodnite standardi, da prezemat merki i aktivnosti zaradi sozdavawe uslovi za dostapna fizi~ka okolina i obezbeduvawe na pristap kon komunikacii i informacii, za efektivna i dostapna zdravstvena i socijalna za{tita, za unapreduvawe na procesot na obrazovanie, kako i za produktivno vrabotuvawe na licata so posebni potrebi, so cel za nivno vklu~uvawe vo site segmenti na op{testveniot `ivot. 3. Osobeno }e se zalaga pri donesuvaweto na zakonite i drugite akti da vgradi odredbi so koi }e se uredat pra{awata koi se odnesuvaat na specifi~nite potrebi na licata so hendikep, posebno preku donesuvawe na zakoni koi }e se odnesuvaat samo na ovie lica. Isto taka, Sobranieto }e nastojuva da go zabrza procesot na harmonizirawe na zakonodavstvoto na Republika Makedonija so me|unarodnite akti i standardi vo oblasta na pravata na licata so posebni potrebi. 4.Ja istaknuva potrebata od vklu~uvawe na organizaciite na licata so hendikep pri donesuvawe na zakonite i drugite akti, {to e od osobeno zna~ewe za unapreduvawe i za{tita na licata so posebni potrebi. 5. Ovaa deklaracija }e se objavi vo"Slu`ben vesnik na Republika Makedonija". SOBRANIE NA REPUBLIKA MAKEDONIJA
Broj 07-4008/1 23 juli 2003 godina Skopje PRETSEDATEL NA SOBRANIETO NA REPUBLIKA MAKEDONIJA M-r Nikola Popovski

17

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

3. Nacionalna Strategija za izedna~uvawe na pravata na licata so hendikep vo Republika Makedonija

NACIONALNA STRATEGIJA ZA IZEDNA^UVAWE NA PRAVATA NA LICATA SO HENDIKEP VO REPUBLIKA MAKEDONIJA V o v e d
Vo gradeweto na ovaa strategija, se napraveni napori vo nejzinoto izgotvuvawe da se pristapi na izdiferenciran na~in. Toa zna~i deka pri utvrduvaweto na opredeleni sodr`ini se vode{e smetka za ulogite na site subjekti vo sistemot na za{titata, obrazovanieto i rehabilitacijata vo odnos na problemot na hendikepiranosta. Isto taka diferenciranosta zna~i da se ima vo vid deka pri utvrduvaweto na pravata, potencijalite i pridonesot na licata so hendikep, da se pojde od nivnite specifi~ni potrebi koi gi imaat ovie lica vo zavisnost od vidot i stepenot na hendikepot. Izgotvuvaweto na nacionalnata strategija za izedna~uvawe na pravata na licata so hendikep vo Republika Makedonija proizleguva od pravnata ramka na globalen evropski i nacionalen plan kako i od standardnite pravila za izedna~uvawe na mo`nostite na invalidnite lica, taka da na{ata dr`ava se povikuva na:

• Me|unarodnite standardi za ~ovekovi prava, sodr`ani vo Univerzalnata deklaracija na ~ovekovi prava, Me|unarodnata spogodba za ekonomski socijalni i kulturni prava, i Me|unarodnata spogodba za civilni i politi~ki prava, proklamiraat prava za site lu|e, bez bilo kakva diskriminacija; • Na Konvencijata za pravata na deteto, koja zabranuva diskriminacija bazirana na hendikepiranost i bara voveduvawe na specijalni merki za obezbeduvawe na pravata na hendikepiranoto dete, kako na Me|unarodnata konvencija za za{tita na pra18

Nacionalna strategija za izedna~uvawe na pravata na licata so hendikep vo RM

vata na site rabotnici -migranti i nivnite semejstva insistira na za{titnite merki za hendikepiranite; • Se povikuva isto taka na propisite na Spogodbata za eliminacija na site formi na diskriminacija protiv `enata, za da se obezbedat pravata na devoj~iwata i `enite so hendikep; • Gi ima isto taka, vo predvid Deklaracijata za pravata na hendikepiranite lica, Deklaracijata za pravata na mentalno zaostanatite lica, Deklaracijata za socijalen progres i razvoj, Principite za za{tita na licata so mentalni zaboluvawa i za podobruvawe na za{titata na mentalnoto zdravje, kako i drugi relevantni dokumenti prifateni na Generalnoto sobranie; • Se povikuva na spogodbite i preporakite prifateni od Internacionalnite rabotni~ki organizacii, so posebno potencirawe na vrabotuvawe na popre~eni lica bez bilo kakva diskriminacija; • Gi ima vo vid preporakite i raboteweto na Obrazovnite, Nau~nite i Kulturnite Organizacii na Obedinetite nacii, posebno so Svetskata deklaracija za obrazovanie na site lu|e, Svetskata zdravstvena organizacija, Detskiot fond na Obedinetite Nacii i drugi vakvi organizacii; • Po~ituvawe na obvrskata dadena od site dr`avi za za{tita na okolinata; • Poznavajki gi razurnuvawata koi gi nosi vojnata i neodobruvajki ja upotrebata na opasnite materijali za proizvodstvo na oru`je; • Priznavajki deka Svetskiot program na aktivnosti koi se odnesuvaat na hendikepiranite lica i negovite definicii za izedna~uvawe na mo`nostite, pretstavuva najiskrena `elba na me|unarodnata zaednica da gi primeni site tie me|unarodni dokumenti i preporaki i da im dade prakti~no zna~ewe i vrednost; • Prifa}ajki go faktot deka celite na Dekadata na Obedinetite nacii za invalidi (1983/1992) za sproveduvawe na Svetskiot program na aktivnosti e seu{te validen i bara postojana aktivnost; • Potsetuvajki se deka Svetskiot program na aktivnosti se bazira vrz koncepti koi se isti i vo nerazvienite i vo industrijaliziranite zemji; So ubeduvawe deka se potrebni intenzivirani napori za postignuvawe na celosni ~ovekovi prava i celosno u~estvo na

19

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

hendikepiranite vo op{testvoto, povtorno se istaknuva deka hendikepiranite lica i nivnite roditeli starateli, zastapnici i organizacii moraat da bidat aktivni partneri so Vladata na zemjata i za planirawe i sproveduvawe na site merki koi vlijaat vrz gra|anskite, politi~kite, ekonomskite, socijalnite i kulturnite prava, Vo soglasnost so Rezolucijata na Sovetot za ekonomski i socijalni pra{awa (1990) i vrz baza na specifi~nite merki koi se potrebni za hendikepiranite da postignat isti prava so ostanatite lu|e, koi se detalno navedeni vo Svetskiot program na aktivnosti, Isto taka na 48- ma Sednica na Generalnoto sobranie vo ON na 20-ti dekemvri 1993 godina donesena e Rezolucija 48/49) za Standardnite pravila za izedna~uvawe na mo`nostite za licata so hendikep. Bez pretenzii da se prika`e sevkupniot evropski normativen prostor vo odnos na licata so hendikep, se naveduvaat u{te dva dokumenti za koj se smeta deka se od izvonredno zna~ewe: 'Evropskata konvencija za ~ovekovite prava i fundamentalnite slobodi' i "Evropskata socijalna povelba". Vo vnatre{no-pravniot sistem, se smeta deka se od klu~na va`nost tri aspekti na Ustavot na Republika Makedonija. Imeno, vo ~len 1 od Ustavot na{ata Zemja e odredena kako socijalna dr`ava. Vo ~len 9 se utvrduva ednakvost na site gra|ani pred ustavot i zakonite. Ovaa formalna ednakvost e specificirana vo ~len 35, stav 3 od Ustavot, spored koja odredba dr`avata e dol`na da sozdava uslovi za vklu~uvawe na licata so invalidnost vo op{testveniot `ivot. Ovie ustavni opredelbi prakti~no zna~at obvrska na dr`avata da vo ramkite na socijalno politi~kite merki i sevkupnata normativna pravna aktivnost, vodi smetka za formalnata ednakvost na licata so hendikep so drugite gra|ani, taka {to osven za op{tite potrebi treba da se vodi smetka i za nivnite specifi~ni potrebi.

20

Nacionalna strategija za izedna~uvawe na pravata na licata so hendikep vo RM

I. Sostojbi vo za{titata, obrazovanieto i rehabilitacijata na licata so hendikep Nesporen e faktot deka vo periodot od 50 godini na za{tita, obrazovanie i rehabilitacija na licata so hendikep R. Makedonija intenzivno se zdobiva{e kako so pozitivni iskustva taka i so nesoodvetni re{enija i negativni iskustva kako pomalubrojni i propratni, no koi ~esto ostavaa opredeleni posledici vo odnos na kontinuiraniot razvoj. Toa mo`e i da se smeta za logi~no so ogled na celokupniot kontekst na istoriski, socijalni, zdravstveni i obrazovni problemi {to Makedonija gi nasledi po osloboduvaweto, a koi ne bile vo dovolna mera organizirano i sistemski re{avani. Denes koga so mnogu i razli~ni dokumenti na organite na specijaliziranite agencii na OON se bara od nejzinite ~lenki prezemawe na merki za seopfatnost na licata so hendikep i obezbeduvawe na neophodni uslovi za institucionalizacija na sovremenata praktika za integralno osposobuvawe i rehabilitacija, kako i sozdavawe uslovi za obrazovanie na soodvetni kadri. Treba da se napomene deka vo postojnite zakonski i podzakonski akti od oblasta na za{titata, obrazovanieto i zdravstvoto pogolem broj na pra{awa od bitno zna~ewe za razvojot na za{titata i rehabilitacijata ne se soodvetno re{eni. Zdravstveno obrazovnata komponenta na rehabilitacijata vo na{ata zemja ne e razviena. Pokraj toa {to vo Makedonija postojat dve rehabilitacioni ustanovi (institut za rehabilitacija na sluhot, govorot i glasot vo Skopje i vo Bitola) koi poradi otsustvo na nu`nite zakonski preduslovi, nema{e mo`nost vo ustanovite da se vovede remedijalna rehabilitaciona praktika. Edukativnata komponenta ne e na soodvetno organizacisko, tehnolo{{ko, programsko i funkcionalno nivo za site kategorii na hendikepiranost. Nu`no e da se navedat slednite bitni nedostatoci: Ne e konstituirano i institucionalizirano predu~ili{noto vospitanie i obrazovanie. Postoi incidentna praktika bez koncept, programa i povrzanost so ran - obrazovan tretman. ·Osnovnoto obrazovanie na site kategorii na deca so hendikep e optovareno so pove}e nedostatoci koi organizaciski, koncepciski, programski i tehnolo{ki se zadr`ani na odamna nadminati osnovi.

21

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

·Ne e postaveno na rehabilitaciski, tuku na klasi~no obrazovni osnovi. Vo odnos na fizi~kiot, mentalniot i socijalniot status vo site oddelenija i paralelki postoi golemo {arenilo. Vklu~uvaweto na decata so pre~ki vo razvojot vo redovnite u~ili{ta pretstavuva imperativ i potreba na vremeto i ~ovekot, no za negovoto o`ivotvoruvawe se nu`ni opredeleni preduslovi. Pred se, redovnoto u~ili{te treba da se podgotvi za prifa}awe na decata i za ostvaruvawe na site oblici i fazi na integrativniot (inkluzivniot) proces. Srednoto obrazovanie na invalidiziranite deca gi nosi site belezi na postojnoto osnovno obrazovanie. Invalidiziraniot mladinec bez ogled na negovite psihofizi~ki potencijali, se u{te, e predodreden za manuelni zanaeti. Ova, od pri~ina {to postojniot sistem i praktikata, se u{te, ja nemaat probieno barierata na zanaet~iskoto osposobuvawe. Postojniot sistem i praktika na obrazovanie na licata so hendikep {to gi karakterizira rascepkanost, izoliranost, nepovrzanost i {to e najlo{o, neefikasnost, treba na institucionalen, organizaciski, koncepciski, programski tehnolo{ki, kadrovski i prostoren plan da se integriraat na na~in i vo mera koi, od edna strana se mo`ni i nu`ni, a od druga strana }e ovozmo`i ne samo racionalnost, tuku i maksimalna mo`na efikasnost. Trgnuvaj}i od faktot deka vo ramkite na socijalnata za{tita centrite za socijalna rabota vr{at koordinacija na sproveduvawe na lista na specifi~ni potrebi za decata i licata so hendikep, odnosno nivnite `ivotni problemi vo dolg vremenski period, bez nikakvi dilemi se nametnuva potrebata od poorganizirana i postojana podgotovka na sredinata za nivno prifa}awe i pobrza adaptacija. Vo taa smisla centrite vo ramkite na svoite zakonski nadle`nosti imaat mo`nost da prezemat niza od socijalno-ekonomski merki za sanirawe na odredeni sostojbi kako {to se materijalno obezbeduvawe, pod uslovi utvrdeni so zakon , i pomo{ pri re{avaweto na semejnite problemi koga tie se javuvaat Posebno zna~aen segment od `ivotot na licata so hendikep pretstavuva koristeweto odnosno organizacijata na nivnoto slobodno vreme, poto~no re~eno kulturno-zabavniot i sportskorekreativniot `ivot. Ovoj problem, koga se vo pra{awe na licata so hendikep neodminlivo treba da se gleda ne samo od human, zdravstveno-socijalen i ekonomski aspekt tuku mnogu po{iroko.

22

Nacionalna strategija za izedna~uvawe na pravata na licata so hendikep vo RM

Egzistencijata na licata so hendikep e neraskinlivo povrzano so zadovoluvaweto ne samo na nivnite `ivotni sekojdnevni potrebi, tuku kako {to ve}e naglasivme i so celokupnite potrebi na nivnite semejstva. Toa dotolku pove}e {to vo sega{ni priliki na ekonomska kriza zaradi niza objektivni i subjektivni faktori licata so hendikep se nao|aat vo zna~itelno ponepovolni uslovi za `iveewe za razlika od drugite gra|ani. II.Osnovi na nacionalnata strategija Nacionalnata strategija se zasnovuva vrz temelno sogleduvawe, analizirawe i uka`uvawe na potrebata od donesuvawe soodvetni odluki od Vladata na R. Makedonija za za{tita, obrazovanie, rehabilitacija, osposobuvawe i vrabotuvawe na invalidnite lica i toa za: • Preventivata, ranata detekcija, ranata dijagnostika i raniot tretman; • Predu~ili{noto vospitanie, osnovnoto obrazovanie, srednoto obrazovanie i visokoto obrazovanie za site onie {to e mo`no; • Osposobuvaweto i vrabotuvaweto, semejniot, op{testveniot i kulturno zabavniot `ivot; • Obezbeduvawe na uslovi (vo semejstva, centri za poludnevno i celo dnevno zgri`uvawe, kako i stacionarno zgri`uvawe vo ustanovi so mali kapaciteti i vo stanovi za `iveewe na mali grupi na invalidni lica) za site onie invalidni lica od pote`ok stepen koi imaat potreba od takva pomo{. Sodr`ina na Nacionalnata strategija Nacionalnata strategija go opfa}a nastanuvaweto na li~nosta vo ramkite na primarnoto semejstvo, sevkupniot razvitok i specifi~nite potrebi koi se javuvaat vo celokupnata zdravstvena i socijalna za{tita, obrazovanie, rehabilitaci i site drugi formi na individualniot semeen `ivot vo op{testvoto. Semejstvo i razvoj na li~nosta Semejstvoto pretstavuva univerzalna op{testvena grupa, kako vo istoriska i sociokulturna smisla taka i od aspekt na individualniot `ivot. Kako biosocijalna edinica semejstvoto pretstavuva most me|u op{testvoto i individuata.

23

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

Kako specifi~na op{testvena grupa semejstvoto e zaednica na ma`ot i `enata, i decata koi poteknuvaat od ovaa zaednica, (a mo`e da bidat i posvoeni). Voedno semejstvoto e primerna grupa vo koja se konstituira i razviva li~nosta na deteto. Vo isto vreme vo osnova na semejnite vrski na ~lenovite na edno semejstvo se nao|aat emocionalnite procesi. Postojat generalno dve situacii vo koi mo`e da se najde semejstvoto so ~len so hendikep. Prvata situacija e vsu{nost primarno semejstvo vo koe roditelite imaat dete so hendikep, a toj hendikep deteto go imalo pri ra|awe ili pak podocna go steknalo kako rezultat na bolest ili povreda. I ednata i drugata situacija za semejstvoto e izrazito traumatska zatoa {to go naru{uva postojniot balans vo odnosite na roditelite so nivnata okolina, vklu~itelno i semejnata okolina, a vo isto vreme roditelite nemaat ni soodveten model na vr{ewe na roditelski ulogi, koi bi go steknale od svoite roditeli (transgeneraciski). Vo ovaa situacija potrebna e pomo{ na ova semejstvo na pove}e nivoa. Neposredna sovetuvali{na pomo{ na samoto semejstvo vo zavisnost od toa dali ~uvaat dete so senzoren hendikep (vizuelen ili slu{en), so fizi~ki hendikep ili pak so te{kotii vo u~eweto (mentalna popre~enost). Pri rabotata so semejstvo vo koe `ivee dete so hendikep mnogu e bitno da se svati deka postojnata infrastruktura koja postoi za drugite semejstva, vsu{nost e infrastruktura i za ova semejstvo. Ova prakti~no zna~i, deteto so hendikep vo svoeto semejstvo da ima soodvetni igra~ki i igri, da mo`e da si igra so svoite vrsnici da gi posetuva gradinkite i da odi vo redovniot sistem na obrazovanie. Situacijata drasti~no se menuva koga stanuva zbor za sekundarno semejstvo vo koe liceto so hendikep se javuva kako bra~en partner i roditel. Vo ovaa situacija osven sovetuvali{nata pomo{ na semejstvoto ako e potrebna, na liceto so hendikep sekoga{ mu se potrebni pomagala vo obavuvaweto na profesionalnite aktivnosti, vr{eweto na ulogite vo semejstvoto i koristeweto na slobodnoto vreme. Obvrskite na dr`avata treba da se sostojat vo donesuvawe na soodvetna normatina pravna ramka koja }e go ovozmo`uva na formalno ramni{te ostvaruvaweto na site odnosi koi prethodno gi navedovme. Dr`avata isto taka treba da vospostavi metodolo{ko tehni~ka i institucionalna organiziranost koja }e ovozmo`i vo lokalnata zaednica i vo mati~noto semejstvo da se ostvarat site navedeni celi.

24

Nacionalna strategija za izedna~uvawe na pravata na licata so hendikep vo RM

Prevencija Pojmot " Prevencija"zna~i akcija koja ima za cel spre~uvawe na pojava na fizi~ki, intelektualni, psiholo{ki ili setivni pre~ki (primarna prevencija),ili pak spre~uvawe ovie pre~ki da dovedat do trajni funkcionalni o{tetuvawa (sekundarna prevencija). Prevencijata opfa}a najrazli~ni vidovi aktivnosti kako: primarna zdravstvena za{tita, prenatalna i postnatalna za{tita, pouki vo oblasta na ishranata, kampawa za sproveduvawe na imunizacija protiv zarazni bolesti, merki za kontrola na endemski zaboluvawa, sigurosni regulativi, programi za spre~uvawe na nesreki na razni poliwa {to vklu~uva i adaptacija na rabotno mesto za da se spre~at profesionalni zaboluvawa i nastanuvawe na poremetuvawa kako rezultat na zagaduvawe na okolinata ili vooru`en konflikt. Podigawe na svesta Vo svojot del na obvrskite za podigawata na svesta vo odnos na hendikepot kaj javnosta, dr`avata e dol`na da izgradi soodveten normativno praven sistem i da ovozmo`i koristewe na instituciite vo mestoto na `iveewe na licata so hendikep, od aspekt na ednakvost na pravata na ovie lica so drugite gra|ani, a vo funkcija na zadovoluvawe na nivnite potrebi, razvivawe na nivnite potencijali i prifa}awe na nivnite pridonesi. Procesot na gradewe na svesta vo odnos na licata so hendikep treba da se ostvaruva na razli~en na~in vo zavisnost od toa so koi grupi naselenie stanuva zbor. Taka na primer odgovornite institucii treba da davaat navremeni i najsovremeni informacii na samite lica so hendikep i nivnite semejstva vo odnos na programite i uslugite {to im stojat na raspolagawe. Vo isto vreme informiranosta na profesionalcite vo ovaa svera treba da prestavuva vsu{nost obuka za najsovremenite metodi vo davaweto na uslugi na licata so hendikep. Informiraweto treba da se ostvaruva na mediumi koi se dostapni na licata so hendikep. Podigaweto na javnata svest vo odnos na licata so hendikep treba da se ostvaruva i preku dobrovodena kampawa vo mediumite. Vo ovaa kampawa treba da se prenese pozitivna slika za licata so hendikep vo javnosta i porakata za ednakvi prava i obvrski na ovie gra|ani.

25

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

Vo gradeweto na javnata svest javniot sistem na obrazovanieto treba da bide organiziran taka da ovozmo`i polno u~estvo i ednakvi uslovi za obrazovanie na decata so hendikep. Vo ovaa smisla mnogu e bitno istaknuvaweto na specifi~nite potrebi na ovie deca, a izneseni od niv samite i od nivnite semejstva. Se razbira deka obrazovanieto i celata `ivotna orientacija na decata i licata so hendikep treba da poa|a od nivnata rezilientnost, a toa zna~i da tie se potpiraat na sopstvenite snagi i da se osna`uvaat da gi koristat posebnite priliki {to proizleguvaat od posebnite okolnosti. Vo ovaa svera mnogu e bitno u~estvoto na organizaciite na licata so hendikep i toa kako od aspekt na nivnoto uka`uvawe pri planiraweto i procenkata na programite za licata so hendikep, taka i vo smisla na prenesuvawe na sopstvenoto iskustvo na pomladite lica. Biten del od podigaweto na javnata svest pretstavuva vklu~uvaweto na programi za hendikepiranost a i politikite vo ovaa svera, vo sistemot na redovnoto obrazovanie za site deca. Vo ovaa smisla potrebno e da se odr`at i posebni kursevi i za nivnite u~iteli i nastavnici. Pri vrabotuvaweto va`no e vo svesta na rabotodavcite da bide prisuten stavot za postoeweto na specifi~nite potrebi pri raboteweto na licata so hendikep. Zdravstvena za{tita Dr`avata treba preku donesuvawe propisi i vospostavuvawe na institucii da obezbedi efektivna zdravstvena za{tita za site lica so hendikep. Vo zdravstvenata za{tita na naselenieto treba osobeno da se obrati vnimanie na ranata detekcija procena, i tretman na o{tetuvawata so cel po mo`nost da se spre~i namali ili potpolno eliminira nastanuvaweto na hendikepiranost. Ako so zdravstveniot tretman nemo`at da se nadminat postojnite zdravstveni problemi kaj lu|eto i nastane traen hendikep toga{ lokalnite slu`bi treba da se vo sostojba rano da gi otkrivaat ovie slu~ai i da gi upatuvaat do soodvetni slu`bi. Osobeno decata a i site lica so hendikep imaat pravo na zdravstvena za{tita vo redovniot sistem na zdravstvoto. Stru~wacite od oblasta na medicinata treba da se soodvetno obu~eni i opremeni taka da se vo sostojba da im uka`at so-

26

Nacionalna strategija za izedna~uvawe na pravata na licata so hendikep vo RM

odveten zdravstven tretman na licata so hendikep. Pri ova, osobeno e va`no da se o~uva i unapredi zdravstvenata sostojba na licata so hendikep taka da se ovozmo`i nivno normalno funkcionirawe. Vo ovie aktivnosti va`no e u~estvoto na organizaciite na licata so hendikep osobeno od aspekt na pravilno planirawe i procenka na aktivnostite koi se odvivaat vo sistemot na zdravstvena za{tita. Rehabilitacija Dr`avata e dol`na da vospostavi sistem na institucii za rehabilitacija. Programite koi se ostvaruvaat vo ovie institucii, treba da ovozmo`at optimalno ramni{te na nezavisnost i funkcionirawe na licata so hendikep. Pri ova, ovie programi najprvin treba da vodat smetka za vidot i stepenot na hendikep, a potoa za individualnite potrebi, ovozmo`uvajki polno u~estvo i sozdavawe na ednakvi uslovi za razvitok. Po mo`nost programite za rehabilitacija treba da ovozmo`at steknuvawe na osnovni ve{tini, se do najvisokite stepeni na obrazovanie. Ovde e mnogu bitno da samoto lice i negovoto semejstvo uka`at na potrebite koi treba da bidat ostvareni so realizacijata na programite. Po mo`nost programite za rehabilitacija treba da se ostvaruvaat vo lokalnata zaednica, a vo isklu~itelni slu~ai vo vremenski ograni~eni period i rehabilitacijata mo`e da se ostvaruva i von mestoto na `iveewe so ostvaruvawe na internatsko smestuvawe. Pri sproveduvaweto na programite za rehabilitacija po mo`nost kako konsultanti ili obu~uva~i treba da se vklu~uvaat iskusni lica so hendikep, a pak nivnite organizacii, preku koristeweto na iskustvoto na nivnite ~lenovi treba da pomagaat vo sozdavaweto na planovi ili procenka na programite za rehabi-litacija. Rehabilitacijata za koja ovde zboruvame ne ja vklu~uva primarnata medicinska za{tita. Dostapnost na uslugi i pomagala Uslugite treba da se usmereni kon zadovoluvaweto na specifi~nite potrebi za polno u~estvo na licata so hendikep vo

27

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

li~niot, semejniot, obrazovniot profesionalniot `ivot, kako i za nezavisno i polno u~estvo vo sekojdnevniot `ivot i neformalnite grupi. Dr`avata e dol`na da sozdade praven sistem koj }e osiguri obezbeduvawe na pomagala za licata so hendikep. Isto taka, dr`avata treba da go obezbedi razvojot, proizvodstvoto, snabduvaweto i odr`uvaweto na pomagalata. Pomagalo e bilo koj instrument oprema, aparat, ured, tehni~ko sredstvo, softver ili tehni~ko prilagoduvawe koe {to slu`i vo zadovoluvaweto na specifi~nite potrebi na licata so hendikep {to treba da go ovozmo`i nivnoto nezavisno i efikasno vr{ewe na ulogite vo li~niot `ivot, semejstvoto, u~ili{teto, profesionalnite grupi, sekojdnevniot `ivot i u~estvoto vo neformalnite grupi i minuvaweto na slobodnoto vreme. Pri nabavkata na pomagalata treba da se vodi smetka tie da bidat besplatni ili po cena dostapna za liceto ili negovoto semejstvo. Isto taka pri izborot na pomagalata nu`no se zema vo vid polot na liceto, negovata vozrast i specifi~nosta na potrebite. Toa zna~i deka pomagalata treba da bidat razli~ni odnosno soodvetni na vidot i stepenot na hendikepot. Taka kaj licata so o{teten sluh osven soodvetni pomagala mnogu se bitni i interpretativnite uslugi (gestoven govor) vo funkcija na ostvaruvawe na nivnata komunikacija so drugite lu|e. Vo odnos na toa kakvi pomagala se potrebni treba da se zemaat vo vid stavovite na samite lica so hendikep, a organizaciite na ovie lica treba da izgotvat lista na soodvetni pomagala. Dostapnost Dr`avata treba da donese propisi so koi }e obezbedi fizi~ka, informativna i komunikativna dostapnost za licata so hendikep. Preku voveduvaweto na opredeleni standardi i upatstva treba da se ostvarat programi koi }e gi otstranat fizi~kite barieri vo zgradite za domuvawe, ulicite, sredstvata za prevoz i javnite objekti itn. Vo obrazovanieto na arhitektite i grade`nite in`iweri treba da se vklu~at i temi koi go objasnuvaat grade`niot dizajn po`elen za licata so hendikep. Voedno na licata so hendikep i na nivnite organizacii treba da im se ovozmo`i da go izlo`at svoeto mislewe vo odnos na fizi~kata dostapnost pri gradeweto

28

Nacionalna strategija za izedna~uvawe na pravata na licata so hendikep vo RM

na najrazli~nite objekti. Isto taka, pri davaweto informacii i ovozmo`uvaweto na komunikacijata treba da se vodi smetka za vidot na hendikepot. Taka, za licata so vizuelen hendikep vo site sveri u~ebnici, beletristika, stru~na literatura, pe~ateni mediumi. Celiot ovoj pi{an materijal treba da bide dostapen na Braevo pismo, snimeno vo zvu~na tehnika otpe~ateno so zgolemeni bukvi, dostapno preku sinteza na govor itn. Za licata so problemi vo sluhot mnogu e biten gestovniot govor kako vo obrazovanieto taka vo me|usebnata komunikacija na licata so o{teten sluh i vo komunikacijata na ovie lica so drugite lu|e. Vo obezbeduvaweto na informaciite i vo ovozmo`uvaweto na komunikacijata treba da se vodi smetka dali licata so hendikep imaat nekoi drugi komunikativni problemi ili problemi na razbirawe. Site vidovi na mediumi: radio, televizija, pi{anite mediumi itn. treba da se ohrabrat i finansiskki da se podr`at od dr`avata informaciite da gi davaat na na~in dostapen za licata so hendikep. Proizvoditelite na kompjuteri i kompjuterska tehnika treba da se ohrabrat u{te vo po~etnite fazi ili pak podocna da izvr{at soodvetni adaptacii koi }e odgovaraat na mo`nostite na licata so hendikep. Sekoga{ koga se obezbeduvaat specifi~ni mediumi za informirawe i komunikacija, treba da se konsultiraat organizaciite na licata so hendikep. Obrazovanie za lica so hendikep Dr`avata e dol`na da obezbedi normativno pravna i institucionalna ramka, koja }e pretstavuva ednakvost na uslovite za steknuvawe na obrazovanie vo site stepeni za decata, mladite, i vozrasnite lica so hendikep. Ova obrazovanie treba da se ostvaruva pod redovni uslovi i da pretstavuva del od redovniot sistem na obrazovanieto. Op{tiot obrazoven sistem e odgovoren za ostvaruvaweto na obrazovanieto na licata so hendikep i toa vo redovni uslovi i kako del vo redovniot sistem na obrazovanieto. Obrazovanieto na licata so hendikep treba da najde izraz i vo nacionalnoto planirawe i sozdavawe na programi za obrazovanie. Obrazovanieto, licata so hendikep treba da go ostvaruvaat otkako }e se obezbedi soodveten pristap i pomo{, metodolo{ka vo

29

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

zavisnost od specifi~nite obrazovni potrebi, koi proizleguvaat od razli~nite vidovi na hendikep. Roditelite na decata so hendikep i nivnite organizacii treba da bidat vklu~eni vo site stepeni na obrazovanieto na licata so hendikep. Vo delot na zadol`itelnoto obrazovanie treba da bidat vklu~eni site deca nezavisno od polot i vidot i stepenot na hendikepot. Pri ostvaruvaweto na vospitno obrazovniot razvoj treba da se obrati vnimanie osobeno na izrazito mali deca so hendikep, deca na pret{kolska vozrast i vozrasni lica so hendikep. Politikata na dr`avata za ostvaruvawata na obrazovanieto na licata so hendikep vo redovniot obrazoven sistem i pod ednakvi uslovi treba da stigne do samite u~ili{ta i da se manifestira vo soodvetno prilagoduvawe na tie u~ili{ta za efikasen pristap, obezbeduvawe na soodvetni materijali vo obrazovniot proces, specifi~ni metodi na obrazovanie vo zavisnost od vidot na hendikepot i obuka i stalna metodolo{ka i stru~na poddr{ka na u~itelite- nastavnicite koi go izveduvaat obrazovanieto za licata so hendikep. Op{tata nacionalna politika vo odnos na obrazovanieto za licata so hendikep, treba da najde soodvetna razrabotka i podgotovka i na lokalno nivo. Imaj}i gi vo vid komunikativnite te{kotii na licata so o{teten sluh, a osobeno na gluvo-slepite lica, za ovie lica mo`ebi e podobro vo prvo vreme obrazovanieto da se ostvaruva vo posebni u~ili{ta ili posebni klasovi i oddeli vo redovnite u~ili{ta, so toa {to standardite na obrazovanie i vo specijalnite u~ili{ta treba da bidat na ednakvo nivo kako i vo redovnite u~ili{ta. Vrabotuvawe i rabotewe Dr`avata e dol`na da sozdade uslovi za da licata so hendikep se osposobat taka za da gi ostvaruvaat svoite ~ovekovi prava, a osobeno vo sferata na vrabotuvawe na pazarot na trudot. Vo propisite koi se donesuvaat vo oblasta na trudot treba da se vnimava da ne postoi nikakva diskriminacija vo odnos na vrabotuvaweto na licata so hendikep. Vo isto vreme dr`avata treba da ostvari programi za poddr{ka za vklu~uvawe na licata so hendikep na pazarot na trudot. Ovaa poddr{ka se ostvaruva

30

Nacionalna strategija za izedna~uvawe na pravata na licata so hendikep vo RM

voglavnom preku obezbeduvawe na soodvetno profesionalno obrazovanie, davawe na povolni krediti i grantovi kako i izvesni prilagoduvawa koi treba da ovozmo`at soodveten pristap do rabotnoto mesto. Kako posebni uslovi se tretiraat i adaptacijata na rabotnoto mesto koja {to treba da se sostoi vo tehni~ki prilagoduvawa i obezbeduvawa na pomagala vo zavisnost od vidot na hendikepot. Isto taka treba da se obezbedi dostapnost i so soodvetni uslugi da se re{avaat komunikativnite problemi. Dr`avata treba da organizira proizvodstvo na pomagala koi }e go ovozmo`at produktivnoto rabotewe. Aktivnostite na dr`avata podigaweto na aktuelnata svest treba da bidat usmereni kon eliminiraweto na negativnite stavovi i predrasudi na rabotodavcite vo odnos na vrabotuvaweto na lica so hendikep. Kako rabotodavec dr`avata treba da sozdava pogodni uslovi za vrabotuvawe na licata so hendikep vo javniot sektor. Vo sorabotka dr`avata, organizacijata na rabotnicite i organizacijata na rabotodavcite treba da obezbedat za licata so hendikep ednakvi uslovi za rabotewe, dobra zarabotuva~ka i za{tita pri rabota taka da se spre~i dobivaweto na profesionalni zaboluvawa i povredi na rabota, a ako sepak nekoi rabotnici steknat profesionalno zaboluvawe, povreda ili o{tetuvawe na rabota neophodno e da se organizira rehabilitacija i dokolku e potrebno preobuka za povtornoto rabotewe. Vrabotuvaweto i raboteweto na licata so hendikep treba vo najgolema mera da se ostvaruva na otvoreniot pazar na trudot, a samo isklu~itelno vo mali za{titni rabotilnici. Vo programite za preobuka treba da se vklu~at i licata so hendikep, kako zgolemuvawe na nivnata fleksibilnost vo odnos na vrabotuvaweto. Osven konsultaciite so organizaciite na rabotnicite i organizaciite na rabotodavcite dr`avata e dol`na da gi konsultira i organizaciite na licata so hendikep vo zgolemuvaweto na nivnoto vrabotuvawe i ovozmo`uvawe za produktivno rabotewe. Obezbeduvawe na prihodi i socijalna sigurnost Dr`avata e dol`na da obezbedi poddr{ka vo ostvaruvaweto na prihodite i socijalnata sigurnost za licata so hendikep.

31

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

Svojata egzistencija licata so hendikep vo najgolema mera ja ostvaruvaat preku zarabotuvawe na platata so raboteweto. Izvesni nadomestoci von rabotata se ostvaruvaat vrz osnova na socijalnoto osiguruvawe, na primer vo slu~aj na bolest, invalidnost, starost itn. Dr`avata ne smee da dozvoli diskriminacija ili isklu~uva-we na licata so hendikep vo ramkite na propisite, koi se odnesuvaat na socijalnoto osiguruvawe, socijalnata pomo{ i socijalnata za{tita. Dr`avata treba da go poddr`i ostvaruvaweto na prihodi od strana na lice koe se gri`i za hendikepirano lice. Socijalnoto osiguruvawe a osobeno invalidskoto osiguruvawe treba da e usmereno sekoga{ na vospostavuvawe ili obnovuvawe na zarabotuva~kite sposobnosti na licata so hendikep, taka da tie svojata egzistencija mo`e da ja obezbeduvaat vo ramki na zarabotenata plata. Zarabotuva~kite sposobnosti ~esto se obnovuvaat ili vospostavuvaat i preku sistemot na profesionalnoto osposobuvawe. Nadomestocite vrz osnova na socijalnoto osiguruvawe (invalidskoto osiguruvawe) treba da se ostvaruvaat se do vospostavuvaweto na zarabotuva~kite sposobnosti, a isto taka dokolku e potrebno i za nadomestok na tro{oci za smestuvawe vo soodvetna ustanova. Dokolku e potrebno }e se organnizira i profesionalno preosposobuvawe na lice so hendikep koi podolgo vreme ~ekaat na vrabotuvawe. Pri postoeweto na privatnata sopstvenost vo proizvodstvoto dr`avata treba da gi ohrabri lokalnata zaednica, semejstvata na licata so hendikep, nivnite organizacii i centrite za socijalna rabota da izgotvuvaat socijalni programi za stimulacija na vrabotuvaweto i prezemawe na merki za vrabotuvawe na licata so hendikep.

Socijalna Za{tita
Za{tita na lica so te{ka , najte{ka mentalna popre~enost i kombiniran hendikep Za licata so te`ok i najte`ok mentalen hendikep, kako i za lica so kombiniran hendikep, koi imaat potreba da bidat stacionirani vo ustanovi za socijalna za{tita, }e treba da se nastojuva takvite ustanovi da bidat so pomali kapaciteti, otvo-

32

Nacionalna strategija za izedna~uvawe na pravata na licata so hendikep vo RM

reni i organizirani poblisku do semejstvata na vakvite lica (stacionari so mali kapaciteti korisnici so servisni uslugi, obezbeduvawe stanovi za `iveewe na mali grupi i poedine~no smestuvawe vo drugi semejstva). Vrz osnova na ova orientacija, }e bide potrebno da zapo~ne procesot na reorganizacija i reforma na Specijalniot Zavod vo Demir Kapija, odnosno da zapo~ne procesot na deinstitucionalizacija, podobruvawe na uslovite za `iveewe i tretman vo ovaa institucija vo sklad so najdobrata praksa vo evropskite zemji. Za{tita i tretman na deca so autizam i cerebralna paraliza So ogled na toa {to do denes ne e ni{to storeno vo na{ata Republika po odnos na decata so autizam i decata so cerebralna paraliza, po trebno e vo prv plan vo aktivnostite {to }e se prevzemat od nadle`nite organi da se donesat soodvetni re{enija i odluki za organizirawe na soodveten tretman na ovie lica, so otvorawe na potrebnite dnevni centri za niv. So vakviot ~ekor }e mo`e vo najskoro vreme da se izleze vo presret na golemiot broj na roditeli {to go baraat toa. Domuvawe Dr`avata e dol`na da obezbedi propisi i institucionalna ramka za sozdavawe uslovi za domuvawe na licata so hendikep. So pripisite koi ja ureduvaat oblasta na domuvawe treba da se odredat kriteriumi i uslovi za toa koi lica so koi vid i stepen na hendikep }e mo`at da dobivaat stanovi na koristewe ili krediti i grantovi za nabavka na stanovi. Kulturen `ivot Dr`avata treba da osiguri vklu~uvawe na licata so hendikep kako tvorci i kako korisnici na kulturnite zbidnuvawa. Zna~i, site kreativni umetni~ki i intelektualni sposobnosti na licata so hendikep treba da se realiziraat kako vo li~en interes, taka i za sozdavawe na kulturni dobra vo interes na celata zaednica. Instituciite treba da ovozmo`at nepre~eno posetuvawe na kulturnite pretstavi , vo ramkte na teatrite , muzeite, kinata

33

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

i bibliotekite. Bibliotekite se od osobena va`nost vo site stepeni na obrazovanie vo obezbeduvaweto na stru~na literatura za raboteweto i beletristika za korisnicite na literaturata. Za soodvetno koristewe na kulturnite sodr`ini potrebno e da se izgradi soodveten pristap kon ovie mesta za licata so hendikep, a vo isto vreme kulturnite sodr`ini treba da bidat vgradeni vo mediumi dostapni za ovie lica. Rekreacija i sport Sportot i sportskata rekreacija izrazeni preku telesnite ve`bi imaat isklu~itelno golemo zna~ewe vo procesot na rehabilitacijata i podobruvaweto na zdravstvenata sostojba kaj licata so hendikep i nivnoto aktivno vklu~uvawe vo op{testveniot i stopanskiot `ivot. Bez ogled na karakterot i stepenot na invalidnosta i toa dali pri~inite za nastanuvaweto na invalidnosta se vrodeni ili steknati, licata so hendikep, pomalku ili pove}e, se izlo`eni na dolgotrajno sedewe ili le`ewe i fizi~ka neaktivnost koja ako trae podolg vremenski period doveduva do u{te pogolemo namaluvawe ili pak potpolno gubewe na preostanatite fizi~ki sposobnosti, posebno kaj mladite kaj koi se u{te ne e potpolno zavr{en telesniot razvoj. Pogolemiot stepen na avtomatizacija vo procesot na raboteweto gi uslovuva lu|eto na pove}e ~asovno sedewe vo odredena, obi~no nepovolna stati~ka polo`ba {to posebno negativno se manifestira kaj licata so hendikep. Toa samoto po sebe mo`e da dovede do odredeni telesni deformiteti kon ve}e postojniot hendikep dokolku ne se prevzemaat odredeni fizi~ki aktivnosti izrazeni preku telesni ve`bi vo vid na sport i sportska rekreacija. Zatoa neminovno e da se zapo~ne so sport i sportskata rekreacija i rehabilitacija {to e mo`no porano i da mu se ovozmo`i na liceto so hendikep preku programiran trena`en proces da ja podobri svojata zdravstvena sostojba, da se rehabilitira i socijalizira i da stane korisen ~len na sredinata koja go opkru`uva. Ako sportskata rekreacija im e potrebna na site, so sport vo vistinska smisla na zborot se zanimava onoj del od licata so hendikep koi poka`uvaat odredeni afiniteti i dobri rzultati vo odredena sportska disciplina a dokolku gi ispolnat strogite kriteriumi propi{ani od Me|unarodniot paraolimpiski komitet vo eden od pove}e sportovi i sportski disciplini od programata

34

Nacionalna strategija za izedna~uvawe na pravata na licata so hendikep vo RM

na letnite i zimskite Paraolimpiski igri dobivaat i mo`nost da ja pretstavuvaat svojata dr`ava na golemite sportski natprevari. Od tuka i potrebata da dr`avata sozdava soodvetni uslovi za rekreacija i sport na licata so hendikep. Religija Religiozniot `ivot liceto so hendikep go ostvaruvaa spored li~nite opredelbi i interesi. Pri ova e va`no da ne postoi diskriminacija vo odnos na drugite lica i informaciite za religioznnite sodr`ini, da bidat dostapni na mediumi koi soodvetstvuvaat na mo`nostite na licata so hendikep. Informacii i istra`uvawa Na normativno praven plan dr`avata treba da osiguri postoewe na propisi, koi pri pribiraweto na statisti~kite podatoci i popisot na naselenieto treba da ovozmo`at voo~uvawe na razli~nite grupi na licata so hendikep, kako i pribirawe na relevantni podatoci za li~niot, semejniot, socijalno- obrazovniot i ekonomskiot status na ovie lica. Na institucionalen plan potrebno e postoewe na baza na podatoci. Ovie informacii treba da se odnesuvaat na sevkupni-te `ivotni uslovi na licata so razli~en vid na stepen na hendi-kep . Se razbira deka e potrebno da se garantira tajnosta na podatocite. Potrebno e da se voedna~i terminologijata vo odnos na razli~nite relevantni podatoci za razli~nite grupi na lica so razli~en hendikep. Na ovoj na~in }e se ovozmo`i sproveduvawe na anketi za specifi~nite i aktuelni potrebi vo razli~nite sferi na `iveewe. Po utvrduvaweto na `ivotniot standard, li~niot semeen status, vlijanieto na socijalno - ekonomskiot faktor, mo`no e gradewe na programi za promena na aktuelnite sostojbi vo sakanata nasoka. Pri istra`uvaweto na pri~inite za negativnite `ivotni uslovi i pri sozdavaweto na programite za nivno menuvawe, neophodno e vo ovoj proces da se vklu~at i kompetentni lica so hendikep. Potrebno e da se ovozmo`i i razmena na dobienite rezultati od istra`uvaweto i pribranite podatoci me|u instituciite na sistemot i invalidskite organizacii. Ova {irewe na podatocite treba da se odviva na nacionalno i lokalno ramni{te.

35

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

Ekonomska politika Pri vodeweto na ekonomskata politika, dr`avata treba da zeme polna finansiska odgovornost, kako adekvaten ambient za ednakvo u~estvo na licata so hendikep. Vo ostvaruvaweto na ovie procesi, se isprepletuvaat pravnite, institucionalnite i programskite aspekti. Taka, pri donesuvaweto na zakonite i vospostavuvaweto na sistemite na socijalnoto osiguruvawe, socijalna pomo{ i socijalna za{tita, dr`avata treba da vodi smetka vo buxetot na soodveten na~in da gi vklu~i i potrebite na licata so hendikep, a vo isto vreme da ovozmo`i i subvencija na platata koga toa e potrebno i osloboduvawe od dava~ki. So davaweto na zaemi i koristeweto na fondovi, treba da se podr`at proektite i merkite koi na najefikasen na~in gi zadovoluvaat specifi~nite potrebi na licata so hendikep. O~igledna e potrebata od postoeweto na posebni fondovi, so koi }e se finansiraat odredeni pilot -proekti. Kreirawe na politiki i planirawe Od normativno praven aspekt potrebno e prou~uvawe na postojnata zakonska regulativa, so voo~uvawe na mo`nostite za kreirawe na politiki vo odnos na licata so hendikep vo site sferi na `iveewe. Vo institucionalna smisla dr`avata, a toa zna~i resornite ministerstva treba da izgotvat politiki vo oblastite koi tie gi pokrivaat so svojot resor. Vo isto vreme tie treba da gi planiraat aktivnostite potrebni za sproveduvawe na ovie politiki. Vo cel ovoj proces ministerstvata nu`no gi vklu~uvaat i organizaciite na licata so hendikep. Pri kreiraweto na politikite, ostvaruvaweto na planiraweto i sozdavaweto na konkretni programi, ova treba da se pravi zaedno so potrebite na celoto naselenie. Vo isto vreme, osven dr`avata, neophodno e vklu~uvawe na site relevantni institucii, kako {to se fondovite, javnite ustanovi i pretprijatijata. Vo sozdavaweto na politiki i planiraweto na nacionalno, regionalno i lokalno nivo, treba da se pomogne preku izgotvuvawe na prira~nici i obuka na personalot.

36

Nacionalna strategija za izedna~uvawe na pravata na licata so hendikep vo RM

Zakoni Site aspekti vo ovoj domen se manifestiraat kako normativno pravni. Pri donesuvaweto na zakonite i utvrduvaweto na pravata i obvrskite na gra|anite, dr`avata treba da vodi smetka da gi uredi pravata i obvrskite na licata so hendikep, a osobeno nivnite ~ovekovi (civilni, politi~ki, ekonomski sostojbi, socijalni i kulturni prava) voedno vklu~uvajki gi i nivnite organizacii vo izjasnuvawe pri donesuvawe na zakonite . Vo svojata legislativna dejnost, dr`avata treba da vodi smetka strogo da se pridr`uva kon na~eloto na nediskriminacija kon licata so hendikep. Pri utvrduvaweto na pra{awata koi se odnesuvaat na specifi~nite potrebi na ovie lica, toa mo`e da se stori pri donesuvaweto na zakonite koi se odnesuvaat na site gra|ani, so donesuvawe na posebni zakoni ili so utvrduvawe na posebni glavi vo zakonite. Dr`avata mo`e da predvidi posebni zakonski mehanizmi za za{tita na pravata na licata so hendikep. Vo ovaa smisla interesna e idejata za vospostavuvawe na Naroden pravobranitel za pravata na licata so hendikep. Koordinacija na rabotata Dr`avata e dol`na da go osnova i zajakne Nacionalnoto koordinativno telo, kako sredi{na nacionalna to~ka vo odnos na pra{awata za licata so hendikep. Nacionalnoto koordinativno telo se osnova kako postojano i so odluka na Vladata. Vo sostavot na nacionalnoto koordinativno telo treba da se obezbedi intersektorska i interdisciplinarna zastapenost. Ova se ostvaruva taka {to Vladata imenuva pove}e stru~waci od pove}e ministerstva i prestavnici od invalidskite organizacii. Invalidskite organizacii se obra}aat so predlozi do ova telo. Vladata ja obezbeduva relativnata avtonomija na Nacionalnoto koordinativno telo, taka {to go sproveduva, negovoto finansirawe i ja obezbeduva komunikacijata so dr`avnite organi. Nacionalnoto koordinativno telo ima pravo da podnesuva predlozi i mislewa do resornite ministerstva i do Vladata na

37

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

Republika Makedonija, do Sobranieto na Republika Makedonija i do Pretsedatelot na Republika Makedonija. Isto taka ova telo treba da vr{i evaluacija ili pak da u~estvuva vo evaluacijata na proektite koi se odvivaat vo odnos na licata so hendikep vo Republika Makedonija. Izve{tajot za svojata rabota Nacionalnoto koordinativno telo, go dostavuva do Vladata na Republika Makedonija. Organizacii na lica so hendikep Dr`avata e dol`na da go pomogne osnovaweto na organizaciite na licata so hendikep. Isto taka dr`avata treba da im priznae na ovie organizacii sovetodavna uloga. Postoeweto na organizaciite se obezbeduva na na~in {to dr`avata obezbeduva stalno finansirawe. Sovetodavnata uloga na organizaciite na licata so hendikep se ostvaruva taka {to tie mo`at da se izjasnuvaat, na nacionalno, regionalno i lokalno nivo vo odnos na pra{awata koi se odnesuvaat na licata so hendikep. Dr`avata treba da ja osiguri ovaa komunikacija taka {to taa }e se ostvaruva postojano. Organizaciite na licata so hendikep treba da mo`at da gi odreduvaat specifi~nite potrebi, prioritetite da se izjasnuvaat za razli~nite planovi a osobeno da baraat ili u~estvuvaat vo evaluacijata na najrazli~ni proekti koi se odnesuvaat na licata so hendikep. Ovie organizacii po pravilo treba da bidat zastapeni i vo Nacionalnoto koordinativno telo. Procenka na programite za licata so hendikep Dr`avata treba da vr{i periodi~ni i sistematski procenki na programite za licata so hendikep. Ovaa procenka treba da se zasnova na voedna~ena terminologija i razvieni kriteriumi za razvivawe na ovie programi. Pri razvivaweto na terminologijata i kriteriumite, treba da se vklu~uvaat i organizaciite na licata so hendikep. Za da se izbegne avtarhi~nosta, vo sproveduvaweto i ocenkata na programite za licata so hendikep, potrebno e da se prou~at primerite na dobrata me|unarodna praktika, {to treba da ovozmo`i sproveduvawe na sopstvenite kriteriumi i razvivawe na postojnite standardi. Po`elno e vo ovie procesi aktivno da u~estvuva i nacionalnoto koordinativno telo.

38

Nacionalna strategija za izedna~uvawe na pravata na licata so hendikep vo RM

Ostvaruvaweto na programite vo razli~ni oblasti, prakti~no zna~i sproveduvawe na politikite za licata so hendikep vo razli~nite sveri na `iveewe. Za da se ovozmo`i da se ostvarat celite na ovie politiki, potrebna e primena na razvieni kriteriumi i standardi, u{te vo najranata faza na vospostavuvaweto na programite, u{te vo fazata na planiraweto. Stru~en kadar za rabota so lica so hendikep So potrebniot stru~en kadar za rabota so ovie lica (defektolozi, psiholozi, pedagozi, socijalni rabotnici, instrukturi i dr.), za sega mo`eme da konstatirame deka sme zadovolni bidej}i se organizirani potrebnite visoko-obrazovni ustanovi za podgotvuvawe na ovie kadri. No potrebite uka`uvaat od dopolnitelno stru~no usovr{uvawe i informirawe, osobeno so zapoznavawe i prenesuvawe na stru~noto iskustvo od zemjite so porazvieni sistemi i prakti~no iskustvo. Potrebno e da se obrne posebno vnimanie na kadrite od redovnite vospitno-obrazovni ustanovi {to e rabotat so hendikepirani deca. Prosvetnite i drugite stru~ni rabotnici vo gradinkite, redovnite u~ili{ta i drugite ustanovi {to se gri`at za vakvi deca i lica ne se osposobeni za rabota so niv. Vo dosega{niot period (osven vo 5 do 6 u~ili{ta opfateni so Proektot za integracija) ne e prevzemeno ni{to za da im se pomogne, pa duri i toa {to postoe{e e ukinato. Bidej}i sega{niot kadar {to raboti vo predu~ili{nite ustanovi i u~ili{tata ne e zapoznat so problematikata na invalidnite deca, }e treba nadle`nite institucii da organiziraat soodvetni seminari, sovetuvawa i drugi oblici za stru~no osposobuvawe na ovie rabotnici. Me|unarodna sorabotka Vo svojata sorabotka so ON i nejzinite vladini agencii, Republika Makedonija treba da gi vgraduva pra{awata koi se odnesuvaat na licata so hendikep. Vo isto vreme, pri sorabotkata so drugi dr`avi i me|unarodni organizacii, na{ata dr`ava treba da gi vnesuva aspektite i standardite koi se odnesuvaat na licata so hendikep.

39

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

Na{ata dr`ava so svoeto deluvawe treba da ovozmo`i i razmena na steknatite znaewa me|u nevladinite organizacii, {irewe na postignatite rezultati od istra`uva~kata rabota i prenesuvawe na steknatite znaewa i istra`uva~ki rezultati vo organizaciite na licata so hendikep i vo nacionalnite koordinativni komisii. Vo svojata sorabotka so ON i so vladite i parlamentite na drugite dr`avi, na{ata dr`ava treba da se zalaga za funkcionirawe na globalnite i regionalnite organizacii na licata so hendikep. Pri deluvaweto na UNICEF, UNESKO i UNDP, vo na{ata Zemja, na{ata dr`ava treba da insistira vo postojnite programi da se vklu~at aspektite koi se odnesuvaat na licata so hendikep. Vo isto vreme vo vospostavuvaweto i realizacijata na razvojnite programi, koi proizleguvaat od bilateralnata i multilateralnata sorabotka, a osobeno sorabotkata so EU, treba da se vklu~at i aspektite koi se odnesuvaat na licata so hendikep. Monitoring na ostvaruvaweto na Nacionalnata strategija za izedna~uvawe na pravata na licata so hendikep Vladata na Republika Makedonija gi zadol`uva resornite ministerstva vo ramkite na nivnite zakonski ovlastuvawa da prevzemaat merki za sproveduvawe na ovaa strategija. Resornite ministerstva se dol`ni najmalku edna{ vo 2 godini da podnesuvaat izve{taj do Vladata na Republika Makedonija i Nacionalnoto koordinativno telo za prevzemenite merki vo sproveduvaweto na ovaa strategija. Ovaa strategija e izgotvena od rabotnata grupa imenuvana od Ministerot na Ministerstvoto za trud i socijalna politika G- din Bedredin Ibraimi.

40

SOCIJALNA ZA[TITA

Zakon za socijalna za{tita

DEL VTORI SOCIJALNA ZA[TITA
1. Zakon za socijalnata za{tita

ZAKON ZA SOCIJALNATA ZA[TITA
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br. 50/97, 16/2000, 17/2003 i 65/2004) Pre~isten Tekst - Polio Plus

I. OP[TI ODREDBI
^len 1 Republikata e osnoven nositel na socijalnata za{tita na gra|anite i obezbeduva uslovi za nejzino ostvaruvawe. Republikata go vospostavuva sistemot na socijalna za{tita i go ovozmo`uva negovoto funkcionirawe, obezbeduva uslovi za vr{ewe na socijalno-za{titnata dejnost i razviva formi na samopomo{. ^len 2 Vladata na Republika Makedonija (vo natamo{niot tekst: Vladata) donesuva Programa za ostvaruvawe na socijalnata za{tita so koja gi utvrduva podra~jata na socijalnata za{tita, specifi~nite potrebi na naselenieto vo tie podra~ja i na~inot na ostvaruvaweto na socijalnata za{tita. Vladata ja utvrduva mre`ata na javnite ustanovi za socijalna za{tita. ^len 3 Dejnosta na socijalnata za{tita e od javen interes.

43

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

^len 4 Socijalnata za{tita e organizirana dejnost od strana na Republikata za spre~uvawe i nadminuvawe na osnovnite socijalni rizici na koi e izlo`en gra|aninot, semejstvoto i grupi naselenie vo tekot na `ivotot (vo natamo{niot tekst korisnici na socijalna za{tita). Pod socijalen rizik vo smisla na ovoj zakon se podrazbira: - rizici po zdravjeto (bolest, povreda i telesna popre~enost); -rizici na stareewe (starost i pre`ivuvawe); -rizici na maj~instvo i semejstvo; -rizici od nevrabotenost i profesionalna neadaptiranost i -rizici od neadaptiranost kon socijalnata sredina. ^len 5 Pokraj merkite za socijalna za{tita i socijalna sigurnost na gra|anite {to se utvrdeni so ovoj zakon, gri`ata na Republikata za spre~uvawe na nastanuvawe na socijalen rizik se ostvaruva i preku prezemawe merki vo dano~nata politika, vrabotuvaweto, politikata za stipendirawe, politikata za stanovi i semejstv, zdravstvoto, vospituvaweto i obrazovanieto i na drugite podra~ja vo soglasnost so zakon. ^len 5-a Op{tinata, gradot Skopje i op{tinite vo gradot Skopje organiziraat i obezbeduvaat sproveduvawe na socijalnata za{tita vo soglasnost so ovoj zakon, preku donesuvawe sopstveni razvojni programi za specifi~nite potrebi na gra|anite od oblasta na socijalnata za{tita, gi obezbeduvaat obvrskite utvrdeni so ovoj zakon i donesuvaat op{ti akti od oblasta na socijalnata za{tita. Op{tinata, gradot Skopje i op{tinite vo gradot Skopje mo`at da obezbedat ostvaruvawe na socijalnata za{titata na licata so telesna popre~enost, decata bez roditeli i roditelska gri`a, decata so posebni potrebi, decata na ulica, decata so vospitno-socijalni problemi, decata od edno-roditelski semejstva, licata izlo`eni na socijalen rizik, licata zasegnati so zloupotreba na drogi i i alkohol, starite lica bez semejna gri`a, preku voninstitucionalni i institucionalni oblici na socijalna za{tita, domuvawe na licata izlo`eni na socijalen rizik, podigawe na svesta na naselenieto za potrebite od obezbeduvawe na socijalna za{tita, soglasno so odredbite od ovoj zakon . Po stavot 3 se dodavaat pet novi stava 4, 5, 6, 7 i 8 koi glasat: "Pravoto na dnevno zgri`uvawe se obezbeduva na uli~ni deca-deca na ulica preku vospitno-edukativni uslugi, sovetuvali{na rabota so decata i ~lenovite na nivnite semejstva, kulturno-zabavni i rekreativni aktivnosti.

44

Zakon za socijalna za{tita

Pravoto na dnevno zgri`uvawe se obezbeduva na lica koi upotrebuvaat, odnosno zloupotrebuvaat drogi i drugi psihotropni supstanci i na ~lenovite na nivnite semejstva preku davawe sovetodavni uslugi, uslugi na informirawe, sovetuvawe i edukacija, rabotno anga`irawe, kulturnozabavni i rekreativni aktivnosti. Pravoto na dnevno zgri`uvawe se obezbeduva na lica koi zloupotrebuvaat alkohol ili se lekuvaat od zavisnost od alkohol i na ~lenovite na nivnite semejstva preku sovetuvawe, edukacija, rabotno anga`irawe i kulturno - zabavni aktivnosti. Pravoto na dnevno i privremeno prifa}awe i zgri`uvawe se obezbeduva na lica bezdomnici preku davawe sovetodavni uslugi, uslugi vo vrska so ishrana, dneven prestoj, odr`uvawe na higiena i kulturno - zabavni aktivnosti. Pravoto na dnevno i privremeno prifa}awe i zgri`uvawe se obezbeduva na lica `rtvi na semejno nasilstvo preku davawe sovetodavni uslugi, uslugi vo vrska so ishrana, dneven prestoj, zgri`uvawe, odr`uvawe na higiena i kulturno-zabavni aktivnosti". Stavot 4 koj stanuva stav 9, se menuva i glasi: "Pomo{ta vo dnevno zgri`uvawe za licata od stavovite 1,2,3,4,5 i 6, odnosno dnevno i privremeno prifa}awe i zgri`uvawe za licata od stav 8 na ovoj ~len, se obezbeduva i toga{ koga tie `iveat vo semejstvo . " ^len 6 Vrz osnova na pravata od socijalna za{tita, a pod uslovite utvrdeni so ovoj zakon, se obezbeduvaat uslugi i se prezemaat merki preku koi se ostvaruva: socijalnata prevencija, voninstitucionalnata za{tita i institucionalnata za{tita i socijalna pomo{ na korisnicite na socijalna za{tita. ^len 7 Korisnici na socijalna za{tita, spored ovoj zakon, se dr`avjani na Republika Makedonija koi imaat postojano `iveali{te vo Republika Makedonija i stranci koi imaat dozvola za postojan prestoj vo Republika Makedonija. Dr`avjanite na Republika Makedonija koi nemaat postojano `iveali{te vo Republika Makedonija i strancite koi nemaat postojan prestoj na `iveewe vo Republika Makedonija, gi koristat pravata od socijalna za{tita, pod uslovi utvrdeni so ovoj i drug zakon. ^len 8 Sistemot na socijalnata za{tita se ostvaruva preku stru~nata rabota vo ustanovite za socijalna za{tita, sproveduvaweto na eksperimentalni i razvojni programi, stru~no usovr{uvawe na rabotnicite vo zavisnost od potrebite na korisnicite i me|unarodnite standardi, sledeweto na pojavite i planirawe na rabotata, vodeweto na evidencija i vospostavuvaweto na informati~ki sistem, kako i preku sproveduvawe na istra`uva~ka rabota vo ovaa oblast.

45

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

^len 8-a Zdru`enie na gra|ani i fizi~ko lice mo`at da vr{at raboti od oblasta na socijalnata za{tita utvrdeni so ovoj zakon .

II. USLUGI I MERKI VO SOCIJALNATA ZA[TITA I SOCIJALNATA RABOTA
1. Socijalna prevencija ^len 9 Za ostvaruvawe na socijalnata prevencija, se prezemaat merki za spre~uvawe na nastanuvawe na socijalen rizik za gra|aninot, semejstvoto ili grupa na naselenie osobeno preku edukativno - sovetuvali{na rabota, razvivawe na formite na samopomo{, volonterska rabota so li~no anga`irawe i bez nadomestok i primena na drugi metodi koi soodvetstvuvaat na potrebite na korisnicite na socijalna za{tita.

2. Voninstitucionalna za{tita
^len 10 Voninstitucionalnata za{tita opfa}a pravo na: - prva socijalna usluga na korisnicite na socijalna za{tita; - pomo{ na poedinec; - pomo{ na semejstvoto; - doma{na nega i pomo{ na poedinec i na semejstvoto; - dnevno i privremeno zgri`uvawe kako pomo{ na poedinec i semejstvoto i - smestuvawe vo zgru`uva~ko semejstvo. ^len 11 Pravoto na prva socijalna usluga na korisnicite na socijalna za{tita, opfa}a uo~uvawe na problemot koj proizleguva od sostojba na socijalen rizik, uka`uvawe na korisnikot na mo`nite re{enija, uslugi i sredstva za negova za{tita, kako i mre`ata na ustanovi za davawe uslugi. ^len 12 Pravoto na pomo{ na poedinecot, podrazbira primena na formi na stru~na, sovetodavna ili sovetuvali{na rabota, so koja mu se ovozmo`uva steknuvawe na potrebni informacii, osposobuvawe za samostojno odlu~uvawe, za~uvuvawe i razvoj na socijalnite potencijali. ^len 13 Pravoto na pomo{ na semejstvoto, opfa}a stru~na pomo{ na ~lenovite na semejstvoto da ja nadminat semejnata kriza vo bra~nite odnosi, a

46

Zakon za socijalna za{tita

osobeno vo odnosite roditeli - deca, kako i osposobuvawe na toa semejstvo da gi ostvaruva svoite funkcii vo sekojdnevniot `ivot. ^len 14 Pravoto na doma{na nega i pomo{, se obezbeduva na staro, iznemo{teno i lice so telesna popre~enost, koe ne e vo sostojba da se gri`i za sebe i mu e potrebna nega i pomo{ vo zadovoluvaweto na egzistencijalnite potrebi. Doma{nata nega i pomo{ na liceto od stav 1 na ovoj ~len se obezbeduva i koga toa `ivee vo semejstvo. ^len 15 Pravoto na dnevno zgri`uvawe, se obezbeduva na stari i iznemo{teni lica preku uslugi vo vrska so ishrana, dneven prestoj, kulturnozabavni aktivnosti, odr`uvawe na higiena. Pravoto na dnevno zgri`uvawe se obezbeduva i za lica so umereni i te{ki pre~ki vo intelektualniot razvoj i na telesno popre~eno lice koe ne mo`e samo da se gri`i za sebe. Pravoto na dnevno zgri`uvawe se obezbeduva i za deca so telesna popre~enost, zaradi nivnoto vklu~uvawe vo sekojdnevniot `ivot. Pravoto na dnevno zgri`uvawe se obezbeduva na uli~ni deca-deca na ulica preku vospitno-edukativni uslugi, sovetuvali{na rabota so decata i ~lenovite na nivnite semejstva, kulturno-zabavni i rekreativni aktivnosti. Pravoto na dnevno zgri`uvawe se obezbeduva na lica koi upotrebuvaat, odnosno zloupotrebuvaat drogi i drugi psihotropni supstanci i na ~lenovite na nivnite semejstva preku davawe sovetodavni uslugi, uslugi na informirawe, sovetuvawe i edukacija, rabotno anga`irawe, kulturnozabavni i rekreativni aktivnosti. Pravoto na dnevno zgri`uvawe se obezbeduva na lica koi zloupotrebuvaat alkohol ili se lekuvaat od zavisnost od alkohol i na ~lenovite na nivnite semejstva preku sovetuvawe, edukacija, rabotno anga`irawe i kulturno- zabavni aktivnosti. Pravoto na dnevno i privremeno prifa}awe i zgri`uvawe se obezbeduva na lica bezdomnici preku davawe sovetodavni uslugi, uslugi vo vrska so ishrana, dneven prestoj, odr`uvawe na higiena i kulturno-zabavni aktivnosti. Pravoto na dnevno i privremeno prifa}awe i zgri`uvawe se obezbeduva na lica `rtvi na semejno nasilstvo preku davawe sovetodavni uslugi, uslugi vo vrska so ishrana, dneven prestoj, zgri`uvawe, odr`uvawe na higiena i kulturno-zabavni aktivnosti". Pomo{ta vo dnevno zgri`uvawe za licata od stavovite 1,2,3,4,5 i 6, odnosno dnevno i privremeno prifa}awe i zgri`uvawe za licata od stav 8 na ovoj ~len, se obezbeduva i toga{ koga tie `iveat vo semejstvo.

47

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

^len 16 Pravo na smestuvawe vo zgri`uva~ko semejstvo, spored ovoj zakon, imaat licata koi nemaat soodvetni uslovi za `iveewe vo svoeto semejstvo ili od drugi pri~ini im e potrebno smestuvawe vo drugo semejstvo, a ne mo`e da se primeni druga forma na socijalna za{tita. Pravoto na smestuvawe vo zgri`uva~ko semejstvo se obezbeduva na: - dete bez roditeli i roditelska gri`a do osposobuvaweto za samostoen `ivot i rabota, a najdocna do zavr{uvaweto na srednoto obrazovanie, ako ne postojat mo`nosti zgri`uvaweto i vospituvaweto da se obezbedi na drug na~in; - dete so vospitno - socijalni problemi (zanemareno, zlostavuvano i socijalno neobezbedeno dete); - dete so naru{eno op{testveno povedenie; - lice so umereni i te{ki pre~ki vo intelektualniot razvoj upateno na osposobuvawe za rabotno-proizvodna aktivnost, lice so najte{ki pre~ki vo intelektualniot razvoj i lice so trajna telesna popre~enost na koj mu e potrebno krajno zgri`uvawe i nega i - staro lice, vozrasno lice so telesna popre~enost i lice so pre~ki vo intelektualniot razvoj koe ne e vo sostojba samo da se gri`i, a poradi stanbenata i semejnata polo`ba nema mo`nost da mu se obezbedi za{tita na drug na~in. 3. Institucionalna za{tita ^len 17 Institucionalnata za{tita opfa}a pravo na osposobuvawe za rabotno-proizvodna aktivnost i pravo na smestuvawe vo ustanova za socijalna za{tita.

Pravo na osposobuvawe za rabotno-proizvodna aktivnost
^len 18 Pravo na osposobuvawe za rabotno-proizvodna aktivnost imaat licata so umereni i te{ki pre~ki vo intelektualniot razvoj. Pravoto na osposobuvawe za rabotno-proizvodna aktivnost opfa}a upatuvawe vo ustanova za socijalna za{tita, nadomestok na tro{oci za smestuvawe i ishrana, nadomestok na tro{oci za osposobuvawe za rabotno- proizvodna aktivnost i nadomestok na tro{oci za prevoz. Naod i mislewe za sposobnosta za osposobuvawe za rabotno-proizvodna aktivnost na decata i mladincite so umereni i te{ki pre~ki vo intelektualniot razvoj, dava organot nadle`en za ocena na specifi~nite potrebi na decata i mladincite so pre~ki vo razvojot, vo soglasnost so aktot koj }e go donese ministerot koj rakovodi so organot na dr`avnata uprava nadle`en za rabotite od socijalna za{tita ( vo natamo{niot tekst: minister).

48

Zakon za socijalna za{tita

Pravo na smestuvawe vo ustanova za socijalna za{tita ^len 19 Pravo na smestuvawe vo ustanova za socijalna za{tita, spored ovoj zakon, imaat licata koi nemaat soodvetni uslovi za `iveewe vo svoeto semejstvo ili od drugi pri~ini im e potrebno smestuvawe vo ustanova za socijalna za{tita, a ne mo`e da se primeni drug oblik na socijalna za{tita. Pravo na smestuvawe vo ustanova za socijalna za{tita, spored ovoj zakon, se obezbeduva na: - dete bez roditeli i roditelska gri`a do osposobuvaweto za samostoen `ivot i rabota, a najdocna do zavr{uvaweto na srednoto obrazovanie, ako ne postojat mo`nosti zgri`uvaweto i vospitanieto da se obezbedi na drug na~in; - dete so vospitno-socijalni problemi (zanemareno, zlostavuvano i socijalno neobezbedeno dete); - dete so naru{eno povedenie; - bremena `ena eden mesec pred poroduvaweto i samohran roditel so dete do tri mese~na vozrast na deteto; - lice so umereni i te{ki pre~ki vo intelektualniot razvoj upateno na osposobuvawe za rabotno proizvodna aktivnost, lice so najte{ki pre~ki vo intelektualniot razvoj i lica so trajna telesna popre~enost na koj mu e potrebno trajno zgri`uvawe i nega i - staro lice, vozrasno lice so telesna popre~enost i lice so pre~ki vo intelektualniot razvoj koe ne e vo sostojba samo da se gri`i, a poradi stanbenata i semejnata polo`ba nema mo`nost da mu se obezbedi za{tita na drug na~in. Decata od stav 2 alinei 1,2 i 3 na ovoj ~len mo`at da se smestat vo u~eni~ki dom ili druga ustanova za koja centarot }e oceni deka ustanovata mo`e da obezbedi ~uvawe, vospituvawe, obrazovanie i normalen razvitok na deteto. 4. Pravo na socijalna pomo{ ^len 20 Pravoto na socijalna pomo{ opfa}a: - postojana pari~na pomo{ za licata nesposobni za rabota i socijalno neobezbedeni; - socijalna pari~na pomo{ za lica sposobni za rabota i socijalno neobezbedeni; - pari~en nadomestok za pomo{ i nega; - pravo na zdravstvena za{tita; - nadomestok na plata za skrateno rabotno vreme poradi nega na telesno ili intelektualno popre~eno dete; - ednokratna pari~na pomo{ ili pomo{ vo natura i - pravo na domuvawe.

49

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

Postojana pari~na pomo{ ^len 21 Pravo na postojana pari~na pomo{ ima lice nesposobno za rabota i socijalno neobezbedeno, koe ne mo`e da obezbedi sredstva za svojata egzistencija vrz osnova na drugi propisi. ^len 22 Nesposobno za rabota vo smisla na ovoj zakon se smeta lice: - so umereni, te{ki i najte{ki pre~ki vo intelektualniot razvoj i lice so drugi pre~ki vo razvojot, koe zaradi stepenot na popre~enosta ne mo`e da se steknuva so obrazovanie, kako i lice koe po razvojniot period steknalo telesna popre~enost, poradi koja e nesposobno za rabota; - samohrana `ena za vreme na bremenosta eden mesec pred poroduvaweto i samohran roditel do tri godini vozrast na deteto; - dete do navr{eni 15 godini `ivot ili do 26 godini `ivot, ako e na redovno {koluvawe i - `ena i ma` postari od 65 godini. Nesposobnosta za rabota vo smisla na stav 1 alineja 1 od ovoj ~len ja utvrduva stru~en organ koj vr{i ocena na speci-fi~nite potrebi na licata so pre~ki vo intelektualniot ili fizi~kiot razvoj do 26 godi{na vozrast, pod uslovi i na na~in utvrdeni so posebni propisi, odnosno stru~en organ za ocena na rabotnata sposobnost na Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe na Makedonija za lica postari od 26 godini. ^len 23 Za socijalno neobezbedeno lice, vo smisla na ovoj zakon, se smeta lice koe nema prihodi ili ~ii prihodi po site osnovi, kako prihod na celoto semejstvo, se pomali od postojanata pari~na pomo{ utvrdena so ovoj zakon. Kako prihod vo smisla na stav 1 na ovoj ~len, ne se smeta pari~en nadomestok za pomo{ i nega od drugo lice i poseben dodatok ostvaren vrz osnova na drugi propisi. ^len 24 Postojana pari~na pomo{ se obezbeduva vo vid na osnovna pari~na pomo{ na nositelot na pravoto i dodatok na drugite ~lenovi na semejstvoto nesposobni za rabota (sou`ivateli na pomo{ta). Kako semejstvo vo smisla na ovoj zakon se smeta samec ili zaednica na ma` i `ena, na roditeli i deca i drugite rodnini koi `iveat so niv i se dol`ni soglasno so Zakonot za semejstvoto, da se izdr`uvaat. ^len 25 Postojanata pari~na pomo{ od ~len 24 stav 1 na ovoj zakon, se utvrduva od prose~nata mese~na neto plata po rabotnik vo Republika Makedonija ostvarena vo poslednite tri meseci i iznesuva za:

50

Zakon za socijalna za{tita

- osnovnata pari~na pomo{ (nositel - samec) 20%; - nositel so eden sou`ivatel na pravoto 28% i - nositel so dvajca i pove}e sou`ivateli na pravoto 40%. Prose~nata plata po rabotnik od stav 1 na ovoj ~len ja utvrduva i objavuva Dr`aven zavodot za statistika. Postojanata pari~na pomo{ se isplatuva vo mese~en iznos. ^len 26 Samohrana bremena `ena i samohraniot roditel od ~lenot 22 na ovoj zakon ostvaruvaat pravo na postojana pari~na pomo{ zaklu~no do prvite tri deca po red na ra|awe. ^len 27 Pravo na postojana pari~na pomo{, mo`e da ostvari i lice koe sklu~ilo dogovor za do`ivotno izdr`uvawe so centarot za socijalna rabota. Po isklu~ok od ~len 25 na ovoj zakon visinata na postojanata pari~na pomo{ od stav 1 na ovoj ~len ja utvrduva centarot za socijalna rabota i korisnikot vo zavisnost od vrednosta na imotot {to e predmet na dogovorot za do`ivotno izdr`uvawe, a po prethodna soglasnost od organot na dr`avnata uprava za rabotite od oblasta na socialnata za{tita ( vo natamo{niot tekst: Ministerstvoto). Centarot za socijalna rabota mo`e da osnova fondacija so cel imotot steknat po osnova na sklu~en dogovor za do`ivotno izdr`uvawe ili druga osnova, da se koristi za ostvaruvawe na socijalna za{tita na gra|anite vo op{tinata i vo Grad Skopje, za ~ie podra~jeto e nadle`en centarot za socijalna rabota. Upravniot odbor na fondacijata od stav 3 na ovoj ~len go so~inuvaat tri ~lena od koi dva pretstavnika od centarot za socijalna rabota i eden pretstavnik imenuvan od sovetot na op{tinata i sovetot na Gradot Skopje na ~ie podra~je e sedi{teto na centarot za socijalna rabota . Dete bez roditeli i bez roditelska gri`a koe ne se {titi vrz osnova na pravoto na smestuvawe i koe nema prihodi po osnova na imot i imotni prava i ne ostvaruva sredstva po osnova na drugi propisi, ima pravo na postojana pari~na pomo{ vo visina na osnovnata pari~na pomo{ do polnoletstvoto,odnosno dodeka ne se osposobi za samostoen `ivot, no najmnogu do 26 godini `ivot. ^len 28 Po isklu~ok od ~len 23 na ovoj zakon, pravo na postojana pari~na pomo{ ima i polnoletno lice nesposobno za rabota, socijalno neobezbedeno i `ivee so ~lenovite na semejstvoto koi spored propisite se dol`ni da go izdr`uvaat, a ~ii prihodi po ~len na semejstvoto se poniski od 20% od prose~nata plata utvrdena vo stav 1 na ~len 25 od ovoj zakon.

51

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

Socijalna pari~na pomo{ na lice sposobno za rabota i socijalno neobezbedeno ^len 29 Licata sposobni za rabota i socijalno neobezbedeni, koi spored drugi propisi ne mo`at da obezbedat sredstva za egzistencija, imaat pravo na socijalna pari~na pomo{ . Pobliskite uslovi, visinata, kriteriumite i na~inot na ostvaruvawe na pravoto od stav 1 na ovoj ~len so akt gi utvrduva Vladata. Pari~en nadomestok za pomo{ i nega ^len 30 Pravo na pari~en nadomestok za pomo{ i nega od drugo lice ima lice koe ne mo`e da gi vr{i osnovnite `ivotni potrebi (ne e vo mo`nost da se dvi`i vo stanot nitu so koristewe na soodvetni pomagala, da odr`uva osnovna li~na higiena, da se oblekuva, da zema hrana, nitu da vr{i drugi dejstva za zadovoluvawe na osnovnite `ivotni potrebi), odnosno liceto e nepodvi`no, potpolno slepo, zaboleno od distrofija ili srodni muskulni ili nevromuskularni zaboluvawa, cerebralna ili detska paraliza, paraplegija, kako i lice so te{ki i najte{ki pre~ki vo intelektualniot razvitok nad 26 godi{na vozrast. ^len 31 Naod, ocena i mislewe za potrebata od pomo{ i nega od drugo lice dava stru~na komisija koja mo`e da bide pri javna ustanova koja vo ramkite na svojata dejnost tretira problemi od oblasta na psihofizi~kiot razvoj na lica so odreden vid na popre~enost, odnosno formirana kako posebna organizaciona edinica pri centar za socijalna rabota ili vo drugo pravno lice. Ministerot so re{enie go opredeluva pravnoto lice od stav 1 na ovoj ~len pri koe stru~nata komisija go dava naodot, ocenata i misleweto za potrebata od pomo{ i nega od drugo lice za korisnicite od ~len 30 na ovoj zakon. Po isklu~ok od stav 1 na ovoj ~len, naod, ocena i mislewe za licata so te{ki, pote{ki i najte{ki pre~ki vo intelektualniot ili fizi~kiot razvoj do 26 godi{na vozrast, dava ustanova {to so akt }e ja opredeli ministerot. Centarot za socijalna rabota po neposredno izvr{eniot uvid zadol`itelno izgotvuva mislewe za opravdanosta na baraweto za pari~en nadomestok za pomo{ i nega i go dostavuva do stru~niot organ, odnosno ustanovata od stavovite 1 i 2 na ovoj ~len. Visinata na pravoto na pari~en nadomestok za pomo{ i nega od drugo lice ne mo`e da iznesuva pomalki od 20%, nitu pove}e od 30% od prose~nata plata, soglasno so ~len 25 stavo-vite 1 i 2 od ovoj zakon.

52

Zakon za socijalna za{tita

Ministerot ja propi{uva sodr`inata na obrascite za izdavawe na naodot, ocenata i misleweto za utvrduvawe na potrebata za pomo{ i nega od drugo lice, potrebnata medicinska i druga dokumentacija koja se prilo`uva kon baraweto za ostvaruvawe na ova pravo, na~inot na ostvaruvawe na pravoto na pari~en nadomestok za pomo{ i nega od drugo lice, kako i poblisku gi utvrduva kritetiumite za utvrduvawe na visinata i visinata na iznosot na ova pravo soglasno so ovoj zakon . Zdravstvena za{tita ^len 32 Pravo na zdravstvena za{tita imaat korisnicite na postojana pari~na pomo{, licata smesteni vo zgru`uva~ko semejstvo i vo ustanova za socijalna za{tita i korisnici na pari~en nadomestok za pomo{ i nega ako ne mo`at da se osiguraat po druga osnova. Nadomestok na plata za skrateno rabotno vreme poradi nega na telesno ili intelektualno popre~eno dete ^len 33 Pravoto na nadomestok na plata za skrateno rabotno vreme poradi nega na pote{ko telesno ili intelektualno popre~eno dete utvrdeno so Zakonot za rabotnite odnosi, se ostvaruva vo centarot za socijalna rabota. Visinata na nadomestokot na plata od stav 1 na ovoj ~len iznesuva 30% od prose~nata plata utvrdena vo stav 1 na ~len 25 od ovoj zakon. Pridonesite i drugite obvrski }e se presmetuvaat i naplatuvaat vo visina od 50% od osnovicata spored ~len 180 stav 6 od Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe. Ministerot }e go opredeli na~inot na ostvaruvaweto na pravoto od stav 1 na ovoj ~len. Ednokratna pari~na pomo{ i pomo{ vo natura ^len 34 Ednokratna pari~na pomo{ ili pomo{ vo natura se dodeluva na lice ili semejstvo, koi se na{le vo polo`ba na socijalen rizik, zaradi pretrpena prirodna nepogoda ili epidemija, podolgo lekuvawe vo zdravstvena ustanova, ili druga socijalna kriza. Pod pomo{ vo natura, vo smisla na ovoj zakon, se podrazbira obezbeduvawe na obleka, ishrana i drugi sredstva neophodni za minimalna egzistencija na gra|aninot i semejstvoto. Iznosot na ednokratnata pari~na pomo{ mo`e da iznesuva najmnogu do visina na dve prose~ni mese~ni neto plati po rabotnik vo Republika Makedonija ostvareni vo poslednite tri meseci.

53

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

Iznosot na ednokratnata pari~na pomo{ so akt go opredeluva ministerot. Ednokratnata pari~na pomo{ se ostvaruva vo centarot za socijalna rabota, a vo itni i neodlo`ni slu~ai ministerot mo`e da ja dodeli ednokratnata pari~na pomo{. Protiv re{enieto na ministerot od stav 5 na ovoj ~len mo`e da se izjavi `alba do Komisijata na Vladata za re{avawe na upravni raboti vo vtor stepen od oblasta na trudot, socijalnata politika i zdravstvoto (vo ponatamo{niot tekst: Komisijata na Vladata). Pravoto od stav 1 na ovoj ~len po isklu~ok vo nesre}ni slu~ai, akutna bolest koja bara bolni~ko lekuvawe i sli~no mo`e da go koristat i dr`avjani na Republika Makedonija koi nemaat postojano `iveali{te, kako i stranci koi nemaat postojan prestoj na `iveewe vo Republika Makedonija. ^len 35 Pravoto na domuvawe, se obezbeduva na socijalno zagrozeni lica stanbeno neobezbedeni. Socijalno zagrozeni lica vo smisla na stav 1 na ovoj ~len se: - korisnici na postojana pari~na pomo{ i - lice bez roditeli ili roditelska gri`a, do 18 godi{na vozrast odnosno i po prestanuvawe na staratelstvoto, a najmnogu do 26 godi{na vozrast, ako se nao|a na redovno {koluvawe. Kriteriumite i na~inot na ostvaruvawe na pravoto na domuvawe so akt go opredeluva sovetot na op{tinata, na gradot Skopje i na op{tinite vo gradot Skopje . Sredstvata za ostvaruvawe na pravoto za domuvawe se obezbeduvaat od buxet, donacii, fondacii, krediti i drugo.

III. USTANOVI ZA SOCIJALNA ZA[TITA
1. Osnovawe i prestanok na ustanovite za socijalna za{tita ^len 36 Za ostvaruvawe na sistemot na socijalnata za{tita se osnovaat javni i privatni ustanovi za socijalna za{tita. ^len 37 Javna ustanova za socijalna za{tita (vo natamo{niot tekst: javna ustanova) osnova Vladata, vo soglasnost so mre`ata na javni ustanovi. ^len 38 Privatna ustanova za socijalna za{tita (vo natamo{eniot tekst: privatna ustanova) mo`e da osnova doma{no i stransko pravno ili fizi~ko lice, vrz osnova na odobrenie, vo soglasnost so ovoj zakon.

54

Zakon za socijalna za{tita

Doma{no i stransko pravno ili fizi~ko lice ne mo`e da bide osnova~ nitu soosnova~ na centar za socijalna rabota i vospitna ustanova za smestuvawe na deca i mladinci so vospitno socijalni problemi i so naru{eno povedenie. ^len 39 Op{tinata, Gradot Skopje i op{tinite vo gradot Skopje mo`e da osnova javna ustanova za voninstitucionalna i institucionalna za{tita vrz osnova na odobrenie soglasno so ovoj zakon, osven centar za socijalna rabota i javna vospitna ustanova za smestuvawe na deca i mladinci so naru{eno povedenie. Sovetot na op{tinata, na Gradot Skopje i na op{tinite vo gradot Skopje mo`e da donese odluka za osnovawe na ustanova od stav 1 na ovoj ~len po prethodno mislewe od Ministerstvoto. ^len 40 Javnata ustanova, mo`e da se osnova i da otpo~ne so rabota, ako e obezbeden prostor, oprema, stru~ni kadri i sredstva potrebni za rabota vo zavisnost od vidot na dejnosta. Ministerot gi propi{uva normativite i standardite za prostor, oprema i stru~ni kadri potrebni za osnovawe i zapo~nuvawe so rabota na ustanova za socijalna za{tita. Uslovite predvideni vo stav 1 na ovoj ~len se odnesuvaat i za ustanovi za socijalna za{tita {to gi osnovaat op{tinite, Gradot Skopje i op{tinite vo gradot Skopje i za privatnite ustanovi. Ustanovata za socijalna za{tita mo`e da otpo~ne so rabota otkako ministerot so re{enie }e utvrdi deka se ispolneti uslovite za po~etok so rabota od stav 1 na ovoj ~len. Re{enieto od stavot 4 na ovoj ~len se donesuva po prethodno mislewe na tri~lena Komisija, formirana od ministerot Komisijata od stavot 5 na ovoj ~len vr{i neposreden uvid so cel da utvrdi dali se ispolneti uslovite od stavot 1 na ovoj ~len, vrz osnova na {to izgotvuva mislewe Protiv re{enieto od stav 4 na ovoj ~len mo`e da se izjavi `alba do Komisijata na Vladata. ^len 41 Odobrenieto od ~len 38 stav 1 i ~len 39 na ovoj zakon go izdava Vladata po prethodno mislewe od Ministerstvoto. Kon baraweto za dobivawe odobrenie za osnovawe na ustanova se podnesuva elaborat za potrebite na gra|anite za opredelen vid socijalna za{tita, prostornite uslovi, opremenosta, kadrite i na~inot na obezbeduvawe na sredstvata. Baraweto so propi{anata dokumentacija od stavot 2 na ovoj ~len se dostavuva do Ministerstvoto.

55

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

So odobrenieto od stav 1 na ovoj ~len se utvrduva vidot na socijalna za{tita, potrebnata oprema, prostor, sredstva i kadri, soglasno so standardite i normativite, po~etok na rabota i sli~no. ^len 42 Ustanova za socijalna za{tita se osnova so akt za osnovawe. So aktot za osnovawe na ustanovata za socijalna za{tita se utvrduva: 1. Naziv, odnosno imeto na osnova~ot; 2. Naziv, odnosno ime na firmata na ustanovata i nejzinoto sedi{te; 3. Dejnosta na ustanovata za socijalna za{tita; 4. Sredstvata za osnovawe i po~etok so rabota na ustanovata za socijalna za{tita i na~inot na obezbeduvaweto na sredstvata; 5. Prava i obvrski na osnova~ot vo pogled na vr{eweto na dejnosta, odnosno vr{eweto na rabotite za koi se osnova ustanovata; 6. Odgovornostite na ustanovata za obvrskite vo pravniot promet; 7. Vr{itel na dol`nosta direktor ; 8. Rok za donesuvawe na statutot i 9. Drugi pra{awa. ^len 43 Ustanovata za socijalna za{tita steknuva svojstvo na pravno lice od denot na upisot vo sudskiot registar. Ministerstvoto vodi evidencija na ustanovite za socijalna za{tita . Na~inot na vodewe na evidencijata od stav 2 na ovoj ~len go utvrduva ministerot. ^len 44 Ustanovata za socijalna za{tita ne mo`e da ja pro{iri ili da ja promeni dejnosta za koja e osnovana, bez soglasnost na osnova~ot, a privatnata ustanova i javnata ustanova osnovana od op{tinata, Gradot Skopje i op{tinite vo gradot Skopje i bez odobrenie na Vladata. ^len 45 Ustanovata za socijalna za{tita prestanuva ako: - so pravosilna odluka se utvrdi ni{tavnost na upisot na ustanovata za socijalna za{tita vo sudskiot registar; - e izre~ena merka za zabrana za vr{ewe na dejnosta, zaradi neispolnuvawe na uslovite za vr{ewe na dejnosta; -osnova~ot donese akt za prestanuvawe na ustanovata za socijalna za{tita, ako prestanala potrebata, odnosno uslovite za vr{ewe na dejnosta za koja ustanovata za socijalna za{tita bila osnovana; - se spoi so druga ustanova za socijalna za{tita ili podeli na dve ili pove}e ustanovi i - se ispolneti drugi uslovi za prestanok na ustanovata za socijalna za{tita predvideni so zakon ili aktot za osnovawe.

56

Zakon za socijalna za{tita

^len 45-a Privatnata ustanova e dol`na najmalku {est meseci pred prestanokot so rabota da go izvesti Ministerstvoto, centarot za socijalna rabota i korisnicite, odnosno nivnite zakonski zastapnici. ^len 46 Vladata mo`e da go odzeme odobrenieto, ako osnova~ot osnova ustanova za socijalna za{tita sprotivno na aktot za odobrenie od ~len 41 stav 3 na ovoj zakon i ako se utvrdi deka privatnata ustanova i javnata ustanova, osnovana od op{tinata, Gradot Skopje i op{tinite vo gradot Skopje, pove}e ne gi ispolnuva uslovite od ~len 40 na ovoj zakon ili ne gi sproveduva odredbite na ovoj zakon i drugite akti doneseni vrz osnova na ovoj zakon. So denot na donesuvawe na aktot za odzemawe na odobrenieto, privatnata ustanova i javnata ustanova, osnovana od op{tinata, Gradot Skopje i op{tinite vo gradot Skopje, prestanuva so rabota. Vrz osnova na aktot za odzemawe na odobrenieto, ustanovata od stav 2 na ovoj ~len se bri{e od sudskiot registar. 2. Organizacija na ustanovite za socijalna za{tita ^len 47 So statutot na ustanovata za socijalna za{tita se ureduva nejzinata organizacija, upravuvaweto i rakovodeweto, op{tite akti i postapkata za nivno donesuvawe i drugi raboti od zna~ewe za rabotata na ustanovata za socijalna za{tita. Vo ustanovata za socijalna za{tita za vr{ewe na oddelni dejnosti ili del na dejnosti ili za vr{ewe na dejnosti na opredeleno podra~je mo`at da se osnovaat organizacioni edinici so prava i obvrski utvrdeni vo statutot na ustanovata za socijalna za{tita. So statutot na ustanovata za socijalna za{tita na organizacionite edinici od stav 2 na ovoj ~len, mo`e da im se utvrdat oddelni ovlastuvawa vo pravniot promet, bez svojstvo na pravno lice, koi gi vr{at vo ime i za smetka na ustanovata za socijalna za{tita. Na statutot na javnata ustanova osnovana od Vladata soglasnost dava ministerot. Na statutot na javna ustanova osnovana od nadle`en organ na op{tinata, Gradot Skopje i op{tinite vo gradot Skopje i na privatni ustanovi soglasnost dava osnova~ot.

57

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

3. Upravuvawe i rakovodewe so ustanova za socijalna za{tita Organ na upravuvawe ^len 48 Organ na upravuvawe vo javnata ustanova i vo javnata ustanova osnovana od op{tinata, Gradot Skopje i op{tinite vo gradot Skopje e upravniot odbor. Upravniot odbor go so~inuvaat petmina ~lenovi imenuvani od osnova~ot od koi dvajca ~lenovi se od redot na stru~nite rabotnici vo ustanovata za socijalna za{tita. Upravniot odbor na centarot za socijalna rabota go so~inuvaat pet ~lena imenuvani od osnova~ot, od koi eden ~len predlo`en od sovetot na op{tinata na ~ie podra~je e sedi{teto na centarot za socijalna rabota, eden ~len od redot na stru~nite rabotnici vo centarot za socijalna rabota i tri pretstavnika na osnova~ot . Pretstavnikot vo Upravniot odbor na centarot za socijalna rabota koj dava socijalna za{tita na podra~jeto na Gradot Skopje go predlaga Sovetot na gradot Skopje. ^lenovite na upravniot odbor se izbiraat so mandat vo traewe od ~etiri godini. Upravniot odbor go svikuva i so negovata rabota rakovodi pretsedatelot na upravniot odbor, koj go izbiraat ~lenovite na upravniot odbor od svoite redovi. Upravniot odbor svoite odluki gi donesuva so mnozinstvo glasovi od vkupniot broj na ~lenovi. Vo rabotata na upravniot odbor u~estvuva direktorot na ustanovata za socijalna za{tita, bez pravo na odlu~uvawe. ^len 49 Upravniot odbor na javnata ustanova i na javnata ustanova osnovana od op{tinata, gradot Skopje i op{tinite vo gradot Skopje: - donesuva statut ; - donesuva akt za organizacija na ustanovata i sistematizacija na rabotnite mesta vo soglasnost so ministerot; - donesuva godi{na programa za rabota, go sledi nejzinoto izvr{uvawe; - usvojuva izve{taj za rabota; - utvrduva finansiski plan i ja usvojuva godi{nata smetka; - predlaga na osnova~ot izmena ili pro{iruvawe na dejnosta; - raspi{uva javen oglas za imenuvawe na direktor i e dol`en da go raspi{e javniot oglas najmalku tri meseci pred istekot na mandatot na direktorot i - vr{i i drugi raboti utvrdeni so ovoj zakon i statutot na ustanovata za socijalna za{tita.

58

Zakon za socijalna za{tita

^len 50 Upravuvaweto vo privatnite ustanovi go ureduva osnova~ot. Organ na rakovodewe ^len 51 So javnata ustanova za socijalna za{tita rakovodi direktorot. Za direktor na javna ustanova za socijalna za{tita mo`e da bide imenuvano lice koe pokraj op{tite uslovi utvrdeni so zakon ima visoko obrazovanie utvrdeno so statutot na ustanovata vo zavisnost od prirodata na dejnosta na javnata usta-nova i da ima ~etiri godini rabotno iskustvo po diplomiraweto. Direktorot na javnata ustanova go imenuva i razre{uva ministerot. Direktorot se imenuva vrz osnova na javen konkurs. Mandatot na direktorot na ustanovata trae ~etiri godini, so mo`nost povtorno da bide imenuvan . Direktorot na javnata ustanova osnovana od op{tinata, Gradot Skopje i op{tinite vo gradot Skopje, go izbira i razre{uva gradona~alnikot na op{tinata, na Gradot Skopje i na op{tinite vo gradot Skopje. ^len 52 Ako navreme ne se imenuva direktor vo javnata ustanova, ministerot, imenuva vr{itel na dol`nosta direktor najmnogu za edna godina, a za javnata ustanova osnovana od op{tinata, Gradot Skopje i op{tinite vo gradot Skopje - gradona~alnikot na op{tinata, na Gradot Skopje i na op{tinite vo gradot Skopje. ^len 53 Direktorot na javnata ustanova i javnata ustanova osnovana od op{tinata, Gradot Skopje i na op{tinite vo gradot Skopje, ja organizira rabotata i rakovodi so ustanovata, ja zastapuva i ja pretstavuva ustanovata i e odgovoren za zakonitosta vo raboteweto. Direktorot neposredno rakovodi so stru~nata rabota i se gri`i za nejzinoto unapreduvawe. Vo zavisnost od prirodata i slo`enosta na rabotata, direktorot mo`e da nazna~i rakovoditeli na oddeli, koi za svojata rabota odgovaraat pred nego. Direktorot podnesuva izve{taj za rabotata i za materijalno-finansiskoto rabotewe do upravniot odbor, do ministerot odnosno do gradona~alnikot na op{tinata, na Gradot Skopje i na op{tinite vo gradot Skopje. Direktorot donesuva odluka za izbor na rabotnik, vr{i rasporeduvawe na rabotnicite,odlu~uva za godi{ni odmori i plateni i neplateni otsustva za rabotnicite, donesuva re{enie za prestanok na raboten odnos i pokrenuva odgovornost za materijalna {teta.

59

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

^len 54 Direktorot na javnata ustanova i na javnata ustanova osnovana od op{tinata, Gradot Skopje i op{tinite vo gradot Skopje, mo`e da bide razre{en pred istekot na vremeto za koe bil imenuvan : - na negovo barawe; - ako nastane nekoja od pri~inite,poradi koi spored propisite za rabotnite odnosi prestanuva rabotniot odnos po sila na zakonot; - ako ne postapuva spored propisite i op{tite akti na ustanovata ili neopravdano ne gi sproveduva odlukite na upravniot odbor ili postapuva vo sprotivnost so niv i - ako so svojata nesovesna i nezakonska rabota i predizvika na javnata ustanova zna~itelna {teta, ili ako gi zanemaruva ili namerno ne gi izvr{uva svoite obvrski i poradi toa nastanat ili bi mo`ele da nastanat te{ki naru{uvawa vo izvr{uvaweto na dejnosta na javnata ustanova. ^len 55 Rakovodeweto vo privatna ustanova go ureduva osnova~ot.

IV. VIDOVI I DEJNOST NA USTANOVITE ZA SOCIJALNA ZA[TITA
1. Kadri vo ustanovite za socijalna za{tita ^len 56 Stru~nite raboti vo ustanovata za socijalna za{tita, vo zavisnost od vidot na rabotata, gi vr{at stru~nite rabotnici so visoko obrazovanie: diplomiran socijalen rabotnik, psiholog, andragog, pedagog, pravnik, ekonomist, lekar, defektolog, specijalen pedagog za prevencija i resocijalizacija i sociolog; vi{o obrazovanie: socijalen, zdravstven rabotnik i drugi rabotnici zavisno od potrebata na dejnosta; sredno obrazovanie: zdravstven rabotnik kako i drugi rabotnici za izvr{uvawe na drugi raboti vo zavisnost od vidot i obemot na uslugite, dokolku so ovoj zakon poinaku ne e utvrdeno. ^len 57 Odredeni raboti vo socijalnata za{tita, po isklu~ivo ovlastuvawe na direktorot na ustanovata za socijalna za{tita, bez nadomestok mo`at da gi vr{at volonteri, koi se kvalifikuvani za toj vid na rabota ili pominale niz obuka za vr{ewe na taa rabota. Volonterot ne mo`e da re{ava za pravata od socijalna za{tita. Rabotite koi mo`at da se vr{at so volonterska rabota, na~inot na nivnoto vr{ewe, pokrivawe na realnite tro{oci, kako i potrebnite kvalifikacii ili obuka gi utvrduva so akt ustanovata za socijalna za{tita.

60

Zakon za socijalna za{tita

2. Rabotno vreme vo ustanovite za socijalna za{tita ^len 58 Rasporedot, po~etokot i zavr{uvaweto na rabotnoto vreme vo javnata ustanova, zavisno od vidot i obemot na socijalnata za{tita i uslugite od socijalna za{tita, go utvrduva so akt ministerot. 3. Evidencija vo ustanovite za socijalna za{tita ^len 59 Ustanovata za socijalna za{tita vodi evidencija za korisnicite na pravata od socijalna za{tita i dokumentacija za stru~nata rabota. Ministerot go propi{uva na~inot na vodewe na evidencijata i dokumentacijata od stav 1 na ovoj ~len i poblisku gi opredeluva korisnicite na socijalna za{tita. ^len 60 Ustanovata za socijalna za{tita koja vr{i smestuvawe na korisnici na socijalna za{tita za svojata rabota podnesuva trimese~en izve{taj do Ministerstvoto. 4. Vidovi na ustanovi za socijalna prevencija i voninstitucionalna za{tita Centar za socijalna rabota ^len 61 Centar za socijalna rabota (vo natamo{niot tekst: centar) se osnova kako javna ustanova za socijalna za{tita so javni ovlastuvawa zaradi vr{ewe na raboti od socijalna za{tita. Centar mo`e da se osnova, ako se ispolneti op{tite uslovi za osnovawe na javna ustanova za socijalna za{tita od ~len 40 na ovoj zakon i zadol`itelno gi ima najmalku slednive osnovni obrazovni profili: socijalen rabotnik, psiholog, pedagog, ili specijalen pedagog za prevencija i resocijalizacija i diplomiran pravnik. Licata so obrazoven profil od stav 2 na ovoj ~len, treba da imaat najmalku visoko obrazovanie . Centarot mo`e da se osnova za podra~jeto na edna ili pove}e op{tini. ^len 62 Od delokrugot na javnite ovlastuvawa centarot gi vr{i slednive raboti: - re{ava za pravata od socijalna za{tita, utvrdeni so ovoj zakon; - re{ava za rabotite utvrdeni so semejno-pravnite propisi;

61

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

- re{ava za pravata utvrdeni so Zakonot za za{tita na decata, i toa: detski dodatok, poseben dodatok i pomo{ za oprema na novoroden~e. - postapuva po rabotite utvrdeni so krivi~no-pravnite propisi i - vr{i i drugi raboti utvrdeni so zakon. ^len 63 Pri sproveduvaweto na socijalnata za{tita i stru~nata rabota, centarot: - otkriva, sledi i prou~uva socijalni pojavi i problemi, - primenuva i sproveduva soodvetni oblici na socijalna za{tita i neposredno pomaga gra|anin, semejstvo ili grupi na naselenie; - pottiknuva i prezema preventivni dejstvija od ~len 9 na ovoj zakon vo spre~uvawe i otstranuvawe na pri~inite za nastanuvawe na polo`ba od socijalen rizik; - razviva i sproveduva voninstitucionalni oblici na socijalna za{tita; - primenuva i sproveduva program ii drugi op{ti akti od oblasta na socijalnata za{tita, doneseni i finansirani od op{tinata, Gradot Skopje i op{tinite vo gradot Skopje; - pottiknuva, organizira i koordinira volonterski aktivnosti na gra|ani, nivni zdru`enija, humanitarni organizacii, organizacii vo sproveduvawe na programi za socijalna za{tita na podra~jeto na op{tinata; - izgotvuva planovi i programi za socijalna za{tita, -vodi evidencija i pribira dokumentacija za korisnicite na socijalnata i semejno pravnata za{tita za primenetite oblici na socijalna za{tita i za toa podnesuva izve{taj do Ministerstvoto i - vr{i i drugi raboti utvrdeni so zakon. ^len 64 Vo ostvaruvaweto na funkciite utvrdeni so ovoj zakon i so drugite propisi centarot raboti so gra|anin (dete, adolescent, vozrasno lice) semejstvo i grupa na naselenie. Rabotej}i so gra|aninot i semejstvoto, centarot pomaga vo razre{uvaweto na `ivotnite te{kotii i problemi vo individualnoto `iveewe, partnerskite odnosi, predbra~nite i bra~nite odnosi, odnosite roditeli i deca, uka`uva pomo{ na semejstvoto vo ostvaruvaweto na negovata za{titna, vospitna i reproduktivna funkcija, pottiknuva sakano i odgovorno roditelstvo i planirawe na semejstvoto, dava drugi sovetodavni i sovetuvali{ni uslugi za pra{awa od zna~ewe za razvojot i socijalizacijata na li~nosta i ostvaruvaweto i unapreduvaweto na odnosite vo semejstvoto. Centarot ja ostvaruva rabotata so grupite na naselenie vo funkcija na gra|aninot i semejstvoto.

62

Zakon za socijalna za{tita

^len 65 Funkciite utvrdeni vo ovoj zakon i drugi propisi centarot gi vr{i so formite na stru~na, sovetodavna, sovetuvali{na i terapiska interdisciplinarna timska rabota. ^len 66 Postapkata za mirewe na bra~nite drugari ja sproveduva centarot, koj e mesno nadle`en na podra~jeto na op{tinata, za koja e mesno nadle`en sudot pred koj se vodi postapkata za razvod na brakot po istiot predmet. ^len 67 Vo postapkata za mirewe, bra~nite drugari se pokanuvaat da prisustvuvaat li~no, pri {to e isklu~ena javnosta i prisustvoto na polnomo{nik. ^len 68 Centarot e dol`en bez odlagawe da dostavi do sudot pismen izve{taj za ishodot na postapkata za mirewe. Smestuvawe vo zgri`uva~ko semejstvo ^len 69 Centarot pri izborot na zgri`uva~koto semejstvo se rakovodi od vozrasta, stepenot na obrazovanieto, zdravstvenite i moralnite podobnosti, materijalnite i stanbenite uslovi na semejstvoto i mo`nostite na semejstvoto za zgri`uvawe lice vo soglasnost so odredbite na ovoj zakon. Zgri`uva~koto semejstvo od stav 1 na ovoj ~len ima pravo na nadomestok na tro{ocite za smestuvawe i nadomestok za zgri`uvawe na smestenoto lice. Smestuvawe lice vo zgri`uva~ko semejstvo se vr{i vrz osnova na sklu~en dogovor pome|u centarot i eden ~len na zgri`uva~koto semejstvo. So dogovorot od stavot 3 na ovoj ~len se ureduvaat osobeno: - na~inot i uslovite za smestuvawe i prestanok na smestuvaweto na lice vo semejstvoto; - vidot i obemot na socijalnata za{tita koja se obezbeduva na liceto {to se smestuva vo zgri`uva~koto semejstvo; - visinata na nadomestokot za smestenoto lice, koja gi opfa}a tro{ocite na smestuvawe i nadomestokot za zgri`uvawe; - vremetraeweto na dogovorot, so mo`nost za negovo prodol`uvawe; - uslovi za raskinuvawe na dogovorot; - otkazniot rok za raskinuvawe na dogovorot, koj za zgri`uva~koto semejstvo ne mo`e da bide pokratok od tri meseci; - slu~aite pri koi prestanuva da va`i dogovorot; i - drugi prava, obvrski i odgovornosti. Centarot mo`e ednostrano da go raskine dogovorot i pred istekot na rokot utvrden vo dogovorot, sekoga{ koga toa go baraat interesite na liceto koe se smestuva vo zgri`uva~koto semejstvo.

63

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

^len 69-a Centarot go sledi i koordinira smestuvaweto i zgri`uvaweto na liceto vo zgri`uva~koto semejstvo. Zgri`uva~koto semejstvo e dol`no da postapuva po dadenite nasoki od centarot za zgri`uvawe na smestenoto lice i navreme da go izvestuva centarot za site promeni i potrebi na zgri`enoto lice. " ^len 70 Centarot mo`e da smesti vo edno zgri`uva~ko semejstvo najmnogu pet lica, imaj}i gi vo predvid uslovite i mo`nostite za smestuvawe na semejstvoto. Ministerot poblisku gi utvrduva kriteriumite za izbor na zgri`uva~ko semejstvo, vidot i brojot na korisnicite koi mo`at da se smestat vo edno zgri`uva~ko semejstvo, vidot i obemot na uslugite od socijalna za{tita {to mu se obezbeduvaat na smestenoto lice, visinata na nadomestokot na tro{ocite za smestuvaweto i na nadomestokot za zgri`uvaweto . Pri utvrduvawe na visinata na nadomestokot na tro{ocite za smestuvawe i nadomestokot za zgri`uvawe se zemaat vo predvid osobeno potrebite na smestenoto lice. Dneven centar i klubovi za stari i vozrasni lica ^len 71 Dnevniot centar i klubot za stari i vozrasni lica vr{at uslugi od socijalna za{tita vo vid na dneven prestoj, ishrana, li~na higiena, kako i organizirawe na rabotni, kulturni, zabavni i drugi aktivnosti. Ustanovata od stav 1 na ovoj ~len mo`e oddelni uslugi od svojata dejnost da gi vr{i vo domot na korisnikot. Dneven centar za uli~ni deca-deca na ulica ^len 71 - a Dnevniot centar za uli~ni deca-deca na ulica na ovie deca i ~lenovite na nivnite semejstva im obezbeduva vospitno-edukativni uslugi, sovetuvali{na rabota, kulturno-zabavni i rekreativni aktivnosti. Dneven centar za lica koi upotrebuvaat, odnosno zloupotrebuvaat drogi i drugi psihotropni supstanci ^len 71 - b Dnevniot centar za lica koi upotrebuvaat, odnosno zloupotrebuvaat drogi i drugi psihotropni supstanci na ovie lica i na ~lenovite na nivnite semejstva im obezbeduva sovetodavni uslugi, uslugi na informirawe, sovetuvawe i edukacija, rabotno anga`irawe, kulturno-zabavni i rekreativni aktivnosti .

64

Zakon za socijalna za{tita

Dneven centar za lica koi zloupotrebuvaat alkohol ili se lekuvaat od alkohol ^len 71 - v Dnevniot centar za lica koi zloupotrebuvaat alkohol ili se lekuvaat od zavisnost od alkohol na ovie lica i na ~lenovite na nivnite semejstva im obezbeduva uslugi preku sovetuvawe, edukacija, rabotno anga`irawe i kulturno-zabavni aktivnosti. Centar za lica bezdomnici ^len 71 - g Centarot za lica bezdomnici obezbeduva dnevno i privremeno prifa}awe i zgri`uvawe na ovie lica preku davawe sovetodavni uslugi, uslugi vo vrska so ishrana, dneven prestoj, odr`uvawe na higiena i kulturno- zabavni aktivnosti. Centar za lica - `rtvi na semejno nasilstvo ^len 71 - d Centarot za lica - `rtvi na semejno nasilstvo obezbeduva dnevno i privremeno prifa}awe i zgri`uvawe na ovie lica, koe mo`e da trae najmnogu {est meseci so mo`nost za prodol`uvawe za u{te {est meseci, davawe sovetodavni uslugi, uslugi vo vrska so ishrana, dneven prestoj, zgri`uvawe, odr`uvawe na higiena i kulturno-zabavni aktivnosti . Dneven centar za lica so intelektualna ili telesna popre~enost ^len 72 Dnevniot centar za lica so intelektualna popre~enost, odnosno na licata so umereni i te{ki pre~ki vo intelektualniot razvoj i na licata so pote{ki pre~ki vo telesniot razvoj im obezbeduva dnevno zgri`uvawe, rabotno proizvodna aktivnost, rabotna terapija i drugi aktivnosti na ovie lica, zaradi nivno vklu~uvawe vo sekojdnevniot `ivot i mo`e da vr{i osposobuvawe za rabotno - proizvodna aktivnost . ^len 72-a Dnevniot centar od ~len 71 - a, 71- b, 71- v, 71 -g, 71- d i 72 od ovoj zakon mo`e da se osnova kako javna ili privatna ustanova za socijalna za{tita, a mo`e da se osnova i kako organizacionen del na ustanova za socijalna za{tita ili na drugo pravno lice.

65

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

Centar za davawe pomo{ vo doma{ni uslovi ^len 73 Centarot za davawe pomo{ vo doma{ni uslovi, obezbeduva na iznemo{teni stari i drugi vozrasni lica uslugi vo vid na ishrana, li~na higiena, higiena na stanot i drugi raboti vo domot na korisnikot. 5. Vidovi na ustanovi za institucionalna za{tita ^len 74 Institucionalnata za{tita ja vr{at: a) ustanova za smestuvawe na deca i mladinci bez roditeli i roditelska gri`a. b) ustanova za smestuvawe na deca i mladinci so vospitno-socijalni problemi i so naru{eno povedenie. v) ustanova za smestuvawe na deca i mladinci so pre~ki vo intelektualniot razvoj. g) ustanova za smestuvawe na deca i mladinci so pre~ki vo telesniot razvoj i d) ustanova za smestuvawe na stari i vozrasni lica so telesna popre~enost. a. Ustanova za smestuvawe na deca i mladinci bez roditeli i roditelska gri`a ^len 75 Ustanova za smestuvawe na deca i mladinci bez roditeli i roditelska gri`a, obezbeduva zgri`uvawe (domuvawe, ishrana, oblekuvawe, nega i gri`a) na decata do obezbeduvaweto na uslovi za nivno vra}awe vo semejstvoto, odnosno do osposobuvawe za samostoen `ivot i rabota, a najdolgo do {est meseci po zavr{uvaweto na srednoto obrazovanie, ako ne postojat mo`nosti zgri`uvaweto da se obezbedi na drug na~in. Ustanovata od stav 1 na ovoj ~len e dol`na na decata i mladincite da im obezbedi posetuvawe na osnovno i sredno obrazovanie vo soodvetnata ustanova, organizirana stru~na pomo{ za uspe{no sovladuvawe na vospitno obrazovnite programi, da organizira razli~ni oblici na rabota i `ivot, kako i da se gri`i za nivnoto zdravje. Zgri`uvaweto na decata i mladincite od stav 1 na ovoj ~len se vr{i vo ustanovi za doen~iwa i mali deca do tri-godi{na vozrast i ustanovi za deca i mladinci nad trigodi{-na vozrast. ^len 76 Vo ustanovata za smestuvawe na deca bez roditeli i roditelska gri`a do trigodi{na vozrast mo`e da se organizira privremeno smestuvawe i prestoj na samohrana nevrabotena bremena `ena eden mesec pred poroduvaweto i samohran roditel do trimese~na vozrast na deteto. Samohran nevraboten roditel pod uslovite utvrdeni vo stav 1 na ovoj ~len mo`e da se smesti i vo zgri`uva~ko semejstvo.

66

Zakon za socijalna za{tita

b. Ustanova za smestuvawe na deca i mladinci so vospitno socijalni problemi i so naru{eno povedenie ^len 77 Ustanovata za smestuvawe na deca i mladinci so vospitno socijalni problemi, na vozrast od 7 do 18 godini ili do zavr{uvawe na sredno u~ili{te, vr{i prifa}awe i kratkotrajno zgri`uvawe na maloletni lica, opservacija i dijagnostika na maloletni lica, prodol`eno smestuvawe, vospituvawe, obrazovanie i korektiven tretman na maloletno lice vo zavis-nost od nivnite potrebi vo traewe do tri godini. Ustanovata od stav 1 na ovoj ~len obezbeduva osnovno i sredno obrazovanie na decata i mladincite vo soodvetnite ustanovi za obrazovanie. ^len 78 Ustanovata za maloletni lica so naru{eno povedenie, na vozrast od 10 do 18 godini, vr{i zgri`uvawe, vospitanie i osnovno obrazovanie na maloletni lica, a srednoto obrazovanie na maloletnicite go obezbeduva vo soodvetni ustanovi za obrazovanie. Ustanovata od stav 1 na ovoj ~len izvr{uva vospitna merka upatuvawe vo vospitna ustanova, vo soglasnost so propisite za izvr{uvawe na sankciite i upatuvawe vo soodvetna ustanova, poradi naru{uvawe vo povedenieto soglasno so Zakonot za semejstvoto. ^len 79 Ustanovite za deca i mladinci od ~lenovite 77 i 78 na ovoj zakon, dol`ni se da obezbedat za maloletnite lica soodvetni uslovi za smestuvawe, ishrana, planirano i organizirano sproveduvawe na sodr`ini, merki i aktivnosti vo procesot na nivnoto vospitanie i obrazovanie, slobodni aktivnosti i kulturno zabaven `ivot, kako i da se gri`at za `ivotot i zdravjeto na decata i mladincite smesteni vo ustanovite. v. Ustanova za smestuvawe na deca i mladinci so pre~ki vo intelektualniot razvoj
^len 80 Ustanovata za smestuvawe na deca i mladinci so umereni i te{ki pre~ki vo intelektualniot razvoj, obezbeduva opservacija, rehabilitaciono-korekcionen tretman, vospitanie, osposobuvawe za rabotno-proizvodna aktivnost, smestuvawe i zdravstvena za{tita. Ustanovata od stav 1 na ovoj ~len organizira kulturno-zabavni, sportski i drugi aktivnosti vo zavisnost od potrebite i psihofizi~kite sposobnosti i mo`nosti na licata so umereni i te{ki pre~ki vo intelektualniot razvoj. Ustanovata od stav 1 na ovoj ~len za vozrasnite lica so umereni i te{ki pre~ki vo intelektualniot razvoj mo`e da organizira dneven i polu-dneven prestoj, zgri`uvawe i rabotno-proizvodna aktivnost i rabotna terapija.

67

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

^len 81 Ustanovata za smestuvawe na deca i mladinci i vozrasni lica so najte{ki pre~ki vo intelektualniot razvoj e ustanova koja obezbeduva: smestuvawe, zgri`uvawe, rehabilitacija i zdravstvena za{tita. Ustanovata od stav 1 na ovoj ~len, ja obezbeduva zdravstvenata za{tita na licata so najte{ki pre~ki vo intelektualniot razvoj soglasno so propisite za zdravstvena za{tita. g.Ustanova za smestuvawe na deca i mladinci so pre~ki vo telesniot razvoj ^len 82 Ustanovata za smestuvawe na deca i mladinci so pre~ki vo telesniot razvoj obezbeduva zgri`uvawe (domuvawe, ishrana, nega i gri`a) do osposobuvawe za samostoen `ivot i rabota. Ustanovata od stav 1 na ovoj ~len e dol`na na decata i mladincite da im obezbedi osnovno i sredno obrazovanie, da organizira stru~na pomo{ za uspe{no sovladuvawe na vospitno-obrazovnite programi, da organizira razli~ni oblici na rabota i `ivot, kako i da se gri`i za nivnoto zdravje. Ustanovata mo`e da organizira i oddelenie za vozrasni lica so telesna popre~enost, dokolku za toa ima mo`nost. d. Ustanovi za smestuvawe na stari i vozrasni lica so telesna popre~enost ^len 83 Ustanovi za smestuvawe na stari i vozrasni lica so telesna popre~enost se: a) ustanovi za stari lica, b) ustanovi za vozrasni lica so telesna popre~enost i v) ustanovi za vozrasni lica so umereni i te{ki pre~ki vo intelektualniot razvoj. Ustanova za stari lica ^len 84 Ustanova za stari lica obezbeduva smestuvawe, ishrana , pomo{ i nega, zdravstvena za{tita, kulturno-zabavni, rabotni rekreativni aktivnosti, uslugi na socijalna rabota i drugi uslugi zavisno od potrebite, sposobnostite i barawata na korisnikot. Pokraj uslugite utvrdeni vo stav 1 na ovoj ~len ustanovata za stari lica mo`e da organizira i voninstitucionalni oblici na za{tita vo vid na davawe pomo{ doma i dneven prestoj na penzionirani i stari lica.

68

Zakon za socijalna za{tita

^len 85 Ustanovata od ~len 84 na ovoj zakon obezbeduva prifa}awe i privremeno smestuvawe na vozrasni i stari lica, koi zaradi razni okolnosti se na{le nadvor od mestoto na `iveewe, bez sredstva za `ivot ili se bez postojano smestuvawe, se do nivnoto vra}awe vo sopstvenoto semejstvo ili smestuvawe vo ustanova za socijalna za{tita. Ustanova za vozrasni lica so telesna popre~enost ^len 86 Ustanovata za vozrasni lica so telesna popre~enost, na licata celosno i trajno nesposobni za rabota poradi telesna popre~enost, obezbeduva smestuvawe, zdravstvena za{tita, rekreativni i kulturno-zabavni aktivnosti, vo soglasnost so nivnite sposobnosti. Ustanova za vozrasni lica so umereni i te{ki pre~ki vo intelektualniot razvoj ^len 87 Ustanovata za vozrasni lica so umereni i te{ki pre~ki vo intelektualniot razvoj obezbeduva smestuvawe, zdravstvena za{tita, rabotna i okupaciona terapija, vo soglasnost so nivnite sposobnosti i zdravstvenata sostojba. Ustanovata od stav 1 na ovoj ~len, mo`e da organizira dneven i poludneven prestoj, zgri`uvawe i rabotno-proizvodna aktivnost i rabotna terapija. ^len 88 Ustanovata od ~len 84 na ovoj zakon mo`e da gi vr{i i rabotite od ~lenovite 86 i 87 na ovoj zakon. 6. Ustanova za prou~uvawe na socijalnite pojavi i problemi i unapreduvawe na socijalnite dejnosti ^len 89 Ustanovata za prou~uvawe na socijalnite pojavi i problemi i unapreduvawe na socijalnite dejnosti, e istra`uva~ko razvojna ustanova koja gi sledi i prou~uva socijalnite pojavi i problemi vo oblasta na socijalnata za{tita i socijalnata rabota, ja pottiknuva i razviva istra`uva~kata dejnost vo oblasta na socijalnata politika; predlaga i sproveduva merki za unapreduvaweto na socijalnata za{tita i socijalnata rabota; organizira i sproveduva oblici na edukacija na stru~nite rabotnici vo oblasta na socijalnata za{tita; uka`uva stru~na pomo{ na ustanovite za socijalna za{tita i na rabotnicite vo niv; donesuva programi za vospituvawe i osposobuvawe za rabotno-proizvodna aktivnost na lica so umereni i te{ki

69

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

pre~ki vo intelektualniot razvoj; dava stru~no mislewe pri izgotvuvawe programi za razvoj na socijalnata za{tita; gi izgotvuva standardite i normativite za rabota i kadrite na ustanovite za socijalna za{tita; vr{i nadzor nad stru~nata rabota na ustanovite za socijalna za{tita i vrabotenite vo niv; vr{i statisti~ka obrabotka na podatocite od evidencijata {to ja vodat ustanovite za socijalna za{tita; ostvaruva stru~no-nau~na sorabotka so poedinci i institucii vo zemjata i stranstvo i sproveduva izdava~ka dejnost. Ustanovata od stav 1 na ovoj ~len za svojata rabota podnesuva godi{en izve{taj do Ministerstvoto.. Ustanovata od stav 1 na ovoj ~len ja osnova Vladata kako Zavod za socijalni dejnosti so status na javna ustanova. Odredbite od ovoj zakon koi se odnesuvaat na osnovaweto, organiziraweto, upravuvaweto, rakovodeweto i prestanokot na javnata ustanova se primenuvaat i na Zavodot za socijalnite dejnosti.

IV -a. Vr{ewe raboti od oblasta na socijalnata za{ita od drugi pravni i fizi~ki lica
A. Zdru`enie na gra|ani ^len 89-a Zdru`enie na gra|ani (vo ponatamo{niot tekst: zdru`enieto) mo`e da vr{i odredeni raboti od socijalna za{tita utvrdeni so ovoj zakon, dokolku e registrirano za ostvaruvawe na celi i zada~i od oblasta na socijalnata za{tita. Kako celi i zada~i od oblasta na socijalnata za{tita se smetaat: - socijalna prevencija, -razvoj i obezbeduvawe na uslugi od socijalna za{tita na lica, semejstva i grupi na gra|ani izlo`eni na socijalen rizik, -razvoj i unapreduvawe na socijalnata za{tita, -razvoj i unapreduvawe na volonterskata rabota vo op{tinata. ^len 89-b Ministerstvoto vodi registar na zdru`enijata od oblasta na socijalnata za{tita (vo ponatamo{niot tekst: registar) od ~len 89-a na ovoj zakon. Ministerot ja propi{uva formata, sodr`inata i na~inot na vodewe na registarot od stavot 1 na ovoj ~len. Zdru`enieto podnesuva barawe do Ministerstvoto za vpi{uvawe vo registarot od stav 1 na ovoj ~len i gi dostavuva slednive dokumenti: - re{enie za upis vo registarot na nadle`niot sud; - statut na zdru`enieto na gra|ani; - programa za rabota; i - drugi dokumenti utvrdeni so ~len 89-v od ovoj zakon.

70

Zakon za socijalna za{tita

^len 89-v Vo registarot se vpi{uva zdru`enieto, koe pokraj uslovite predvideni so Zakonot za zdru`enijata na gra|ani i fon-daciite i ~len 89-a na ovoj zakon, gi ispolnuva i slednive uslovi: - da ima aktivno rabotewe vo oblasta na socijalnata za{tita najmalku tri godini od denot na osnovaweto; - da ima realizirano najmalku tri proekti od oblasta na socijalnata za{tita; - da ima soodveten prostor za rabota i kadrovski uslovi, soglasno so ovoj zakon; - da ima dokaz za ekonomski i finansiski bonitet; i - da ima potvrda od Upravata za javni prihodi za plateni danoci i drugi javni dava~ki. ^len 89-g Ministerot formira Komisija za sorabotka so zdru`enija na gra|ani, sostavena od tri ~lena, koja go razgleduva baraweto na zdru`enieto za upis vo registarot, vr{i uvid zaradi utvrduvawe na ispolnuvawe na propi{anite uslovi i izgotvuva mislewe. Ministerot vrz osnova na misleweto na Komisijata od stavot 1 na ovoj ~len donesuva re{enie za vpi{uvawe na zdru`enieto vo registarot. Protiv re{enieto od stavot 2 na ovoj ~len mo`e da se izjavi `alba do Komisijata na Vladata. Kone~noto re{enieto za vpi{uvawe vo registarot se objavuva vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija". ^len 89-d Zdru`enieto se bri{e od registarot: - na barawe na zdru`enieto; - vo slu~aj zdru`enieto da prestane so rabota; - vo slu~aj zdru`enieto da ne gi ispolnuva uslovite propi{ani so ovoj zakon;i - vo slu~aj da ne gi koristi ili gi zloupotrebi dodelenite finansiski sredstva od Ministerstvoto za vr{ewe na odredeni raboti na socijalna za{tita, soglasno so ovoj zakon. Ministerot donesuva r{enie za bri{ewe na zdru`enieto od registrot vo slu~aite utvrdeni vo stavot 1 na ovoj ~len. Protiv re{enieto od stavot 2 na ovoj ~len mo`e da se izjavi `alba do Komisijata na Vladata. Kone~noto re{enie od stavot 2 na ovoj ~len se objavuva vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija".

71

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

^len 89-| Zdru`enieto od ~len 89-v, na na~in i pod uslovi utvrdeni so ovoj zakon mo`e da gi vr{i slednive raboti od socijalna za{tita, osven rabotite koi kako javno ovlastuvawe so zakon se dovereni na centarot: - doma{na nega i pomo{ na poedinec i semejstvo; - dnevno i privremeno prifa}awe i zgri`uvawe na korisnici na socijalna za{tita vo dneven centar; - edukacija, sovetuvawe i stru~na podgotovka za lica izlo`eni na socijalen rizik; - sovetuvawe i obuka na volonteri; - socijalni uslugi na lica, semejstva i grupi naselenie izlo`eni na socijalen rizik; - istra`uvawe na socijalni pojavi; - socijalna prevencija; - razvoj i unapreduvawe na socijalnata za{tita; i - razvoj i unapreduvawe na volonterskata rabota vo op{tinata. ^len 89-e Ministerstvoto u~estvuva vo obezbeduvaweto del na sredstva za vr{ewe na odredeni raboti od socijalna za{tita na zdru`enieto, na na~in i pod uslovi utvrdeni so ovoj zakon. Sredstvata od stavot 1 na ovoj ~len se dodeluvaat vrz osnova na objaven javen konkurs. Vo javniot konkurs se naveduva vidot na odredenite raboti od socijalna za{tita od ~len 89-| na ovoj zakon za koi se dodeluvaat sredstvata, visinata na sredstvata koi se dodeluvaat, potrebnite dokumenti koi se podnesuvaat, rokovite za sproveduvawe na postapkata po javniot konkurs i vremenskiot period vo koj }e se izvr{uvaat rabotite od socijalnata za{tita. ^len 89-` Postapka okolu raspi{uvaweto i sproveduvaweto na javniot konkurs od ~len 89-e ja vr{i Komisija za sorabotka so zdru`enijata. Komisijata od stavot 1 na ovoj ~len gi razgleduva prijavite po javniot konkurs i vo rok od 30 dena po istekot na rokot za podnesuvawe na prijavite izgotvuva mislewe do ministerot. Vrz osnova na misleweto na Komisijata od stavot 2 na ovoj ~len, ministerot donesuva re{enie za dodeluvawe na sredstva. Protiv re{enieto od stavot 3 na ovoj ~len mo`e da se izjavi `alba vo rok od 8 dena od priemot na re{enieto do Komisijata na Vladata. ^len 89-z Ministerot sklu~uva dogogor so zdru`enieto so koj se ureduvaat me|usebnite prava, obvrski i odgovornosti vo realizacija na dodelenite sredstva od ~len 89 - ` stav 3 na ovoj zakon.

72

Zakon za socijalna za{tita

^len 89- y Ministerstvoto vr{i kontrola nad zdru`enieto vo realizacijata na odredenata rabota od oblasta na socijalnata za{tita za koja dodelilo sredstva. Dokolku se utvrdi deka zdru`enieto, dobienite sredstva za realizacija na rabotata od oblasta na socijalnata za{tita gi tro{i nenamenski ili opredelenata rabota od socijalna za{tita ne ja obavuva soglasno javniot povik od ~len 89-e na ovoj zakon ili ne zapo~nalo so realizacijata na odredenata rabota vo predvideniot rok, Ministerstvoto go prekinuva ponatamo{noto obezbeduvawe na sredstva na zdru`enieto i pokrenuva postapka za vra}awe na ve}e dodelenite sredstva i nadomest na {teta. ^len 89-i Ministerot so akt go propi{uva na~inot i postapkata za dodeluvawe na sredstva na zdru`enieto za vr{ewe na odredeni raboti od oblasta na socijalnata za{tita. B. Fizi~ko lice ^len 89-j Fizi~ko lice mo`e samostojno da vr{i raboti od socijalna za{tita kako profesionalna dejnost, koi se odnesuvaat na sovetuvali{na rabota, doma{na nega i pomo{ na poedinec i semejstvo i smestuvawe lice vo zgri`uva~ko semejstvo, dokolku gi ispolnuva slednive uslovi: - da ima soodvetno stru~no obrazovanie ; - da ne mu e odzemena ili ograni~ena delovnata sposobnost; - da ne mu e odzemeno vr{eweto na roditelskoto pravo; - da ima zdravstvena sposobnost za obavuvawe na dejnosta; i - da raspolaga so soodveten prostor i oprema za rabota. ^len 89-k Fizi~ko lice mo`e da vr{i sovetuvali{ni raboti utvrdeni so ovoj zakon i Zakonot za semejstvoto, osven rabotite koi kako javno ovlastuvawe se dovereni na centarot, dokolku ima visoko obrazovanie od slednive obrazovni profili: socijalen rabotnik, psiholog, pedagog i pravnik i najmalku 5 godini rabotno iskustvo na isti ili sli~ni raboti. Sovetuvali{te mo`e da osnovaat edno ili pove}e fizi~ki lica kako soosnova~i, koi gi ispolnuvaat uslovite od stav 1 na ovoj ~len. ^len 89-l Fizi~ko lice mo`e da vr{i raboti na doma{na nega i pomo{ na poedinec i semejstvo, dokolku ima najmalku sredno obrazovanie, a za taa namena mo`e da vraboti do 3 lica.

73

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

^len 89-q Fizi~ko lice mo`e da obavuva raboti na smestuvawe lice vo zgri`uva~ko semejstvo, dokolku gi ispolnuva uslovite od ~len 69 stav 1 na ovoj zakon i da ima najmalku sredno obrazovanie. ^len 89-m Baraweto za obavuvawe na rabotite od ~len 89-j na ovoj zakon se podnesuva do Ministerstvoto. Podnositelot na baraweto od stav 1 na ovoj ~len podnesuva i mislewe za negovite mo`nosti i podobnosti za samostojno vr{ewe na raboti od socijalna za{tita kako profesionalna dejnost, izdadeno od mesno nadle`niot centar. Ministerot, otkako }e konstatira deka se ispolneti uslovite za rabota, na podnositelot na baraweto so re{enie mu izdava dozvola za vr{ewe na rabotite od ~len 89-j na ovoj zakon. Protiv re{enieto od stav 3 na ovoj ~len mo`e da se izjavi `alba do Komisijata na Vladata. Vo slu~aj na pro{iruvawe ili promena na dejnosta na rabotata, se primenuvaat stavovite 1,2,3 i 4 od ovoj ~len. ^len 89-n Vrz osnova na re{enieto doneseno od ministerot , mesno nadle`niot centar sklu~uva dogovor so fizi~koto lice koe samostojno obavuva raboti od socijalna za{tita kako profesionalna dejnost, so koj poblisku se ureduvaat na~inot, vidot i obemot na uslugite koi im se obezbeduvaat na korisnicite na socijalna za{tita, upateni preku centarot. So dogovorot od stav 1 na ovoj ~len se ureduva na~inot i visinata na sredstvata za dadenite uslugi na korisnicite, upateni so re{enie na centarot. ^len 89-w Fizi~ko lice koe samostojno vr{i sovetuvali{ni raboti, raboti na doma{na nega i pomo{ na poedinec i semejstvo i smestuvawe vo zgri`uva~ko semejstvo kako profesionalna dejnost, dol`no e za po~etokot, vidot i na~inot na rabotata da go izvesti nadle`niot centar na ~ie podra~je raboti . Liceto od stav 1 na ovoj ~len vo svoeto ime pod koe raboti gi naveduva podatocite za li~noto ime, adresata i vidot na dejnosta. ^len 89-o Ministerstvoto vodi evidencija na fizi~kite lica na koi im e izdadena dozvola za samostojno vr{ewe na profesionalna dejnost od ~len 89-j na ovoj zakon. Sodr`inata i na~inot na vodewe na evidencijata od stav 1 na ovoj ~len so akt gi propi{uva ministerot.

74

Zakon za socijalna za{tita

^len 89-p Fizi~koto lice koe samostojno vr{i rabota od socijalna za{tita kako profesionalna dejnost dol`no e: - da gi pru`a uslugite na korisnikot soglasno so re {enieto na centarot ; - vo vr{eweto na rabotite od socijalna za{tita soglasno so ~len 89j od ovoj zakon da primenuva metodi na stru~na rabota, da ja po~ituva li~nosta na korisnikot, negovoto dostoinstvo i nepovredlivosta na li~ni-ot i semejniot `ivot, kako i da ja ~uva slu`benata i profesionalnata tajna; - da vodi evidencija na korisnicite i dadenite uslugi; i - da dostavuva {estomese~en i godi{en izve{taj za svojata rabota do Ministerstvoto. Ministerot ja propi{uva sodr`inata i na~inot na vodewe na evidencijata od stav 1 alineja 3 na ovoj ~len. ^len 89-r Dozvolata za samostojno vr{ewe na raboti od socijalna za{tita kako profesionalna dejnost prestanuva da va`i: - po barawe na fizi~koto lice; - ako prestane da gi ispolnuva uslovite utvrdeni so zakon; i - so re{enie na ministerot. ^len 89-s Ministerot, na barawe na fizi~koto lice donesuva re{enie za prestanok na va`eweto na dozvolata za samostojno vr{ewe na raboti od socijalna za{tita kako profesionalna dejnost. Protiv re{enieto od stav 1 na ovoj ~len mo`e da se izjavi `alba do Komisijata na Vladata. Kone~noto re{enie od stav 1 na ovoj ~len se dostavuva do nadle`niot sud zaradi bri{ewe od soodvetniot registar . ^len 89-t Dozvolata na fizi~koto lice za samostojno vr{ewe na raboti od socijalna za{tita kako profesionalna dejnost prestanuva da va`i po sila na zakon, ako: - liceto po~ine; - so pravosilno re{enie na nadle`en sud mu e odzemena ili ograni~ena delovnata sposobnost; - so pravosilno re{enie na nadle`en sud mu e odzemeno vr{eweto na roditelskoto pravo; - so pravosilna sudska presuda e osuden za krivi~no delo na kazna zatvor nad {est meseci ili mu e izre~ena merka na bezbednost - zabrana za vr{ewe na profesija, dejnost ili dol`nost, kako i za krivi~no delo storeno vo vr{ewe ili vo vrska so vr{ewe na dejnosta; i - ja zagubi op{tata zdravstvena sostojba ili posebnata zdravstvena sostojba za vr{ewe na dejnosta.

75

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

Ministerot donesuva re{enie za prestanokot na va`eweto na dozvolata na fizi~ko lice za samostojno vr{ewe na raboti od socijalna za{tita kako profesionalna dejnost vo slu~aite navedeni vo stav 1 na ovoj ~len. Protiv re{enieto od stav 2 na ovoj ~len mo`e da se izjavi `alba do Komisijata na Vladata. Kone~noto re{enie od stav 2 na ovoj ~len se dostavuva do nadle`niot sud zaradi bri{ewe od soodvetniot registar. ^len 89-} Ministerot donesuva re{enie za prestanok na va`eweto na dozvolata za samostojno vr{ewe na raboti od socijalna za{tita kako profesionalna dejnost, ako : - fizi~koto lice vo opredeleniot rok ne gi otstrani konstatiranite nedostatoci vo vr{eweto na rabotata, utvrdeni so nadzorot nad zakonitosta na rabotata i nadzorot nad stru~nata rabota; - fizi~koto lice na koe mu e izdadena dozvolata za vr{ewe na raboti od socijalnata za{tita istite ne gi izvr{uva li~no ili ako koristi rabota na drugi lica sprotivno na dozvolata; i - fizi~koto lice na koe mu e izdadena dozvolata prestane so rabotata bez odobrenie na ministerot za trud i socijalna politika. Protiv re{enieto od stav 1 na ovoj ~len mo`e da se izjavi `alba do Komisijata na Vladata. Kone~noto re{enie od stav 1 na ovoj ~len se dostavuva do nadle`niot sud zaradi bri{ewe od soodvetniot registar . ^len 89-u Fizi~koto lice koe samostojno vr{i raboti od socijalna za{tita kako profesionalna dejnost mo`e privremeno da prestane da gi vr{i rabotite poradi bolest, otslu`uvawe na voeniot rok ili drugi opravdani pri~ini. Za privremeniot prestanok na vr{eweto na rabotite, liceto mora prethodno navreme da go izvesti Ministerstvoto i centarot. ^len 89-f Fizi~ko lice koe samostojno vr{i raboti od socijalna za{tita kako profesionalna dejnost od ~len 89-j soglasno so odredbite na ovoj zakon ostvaruva prihodi: - od naplata na uslugi od korisnicite; i - vrz osnova na sklu~en dogovor so centarot.

76

Zakon za socijalna za{tita

V. POSTAPKA ZA OSTVARUVAWE NA PRAVA OD SOCIJALNA ZA[TITA
^len 90 Po baraweto za ostvaruvawe na pravo od socijalna za{tita vo prv stepen re{ava centarot nadle`en za podra~jeto na koe podnositelot na baraweto ima `iveali{te. Po `albata protiv re{enieto na centarot re{ava ministerot. @albata ne go odlo`uva izvr{uvaweto na re{enieto. ^len 91 Postapkata za ostvaruvawe na pravo od socijalna za{tita se poveduva po barawe na gra|aninot, odnosno negoviot zakonski zastapnik, staratel ili po slu`bena dol`nost. Centarot postapkata po slu`bena dol`nost ja poveduva po sopstvena inicijativa, po inicijativa na gra|anin, nadle`en organ ili drugi organi i organizacii, koga toa e vo interes na gra|aninot ilga postoi interes na treti lica. ^len 91-a Na stru~niot rabotnik od centarot mu se izdava legitimacija kako slu`bena isprava so koja go doka`uva slu`benoto svojstvo, identitetot i ovlastuvaweto za prezemawe raboti od oblasta na socijalnata za{tita utvrdeni so ovoj i drug zakon. Legitimacijata od stavot 1 na ovoj ~len ja izdava centarot. Centarot vodi evidencija za izdadenite legitimacii na stru~nite rabotnici. Ministerot so akt go propi{uva obrazecot na legitimacijata od stavot 1 na ovoj ~len, na~inot za nejzinoto izdavawe, upotrebata i vodeweto evidencija na izdadenite legitimacii. ^len 92 Po barawe na centarot, pravnite i fizi~kite lica se dol`ni da dadat podatoci, {to pretstavuvaat dokazi za ostvaruvawe na pravata na korisnicite utvrdeni so ovoj zakon. ^len 93 Pred da odlu~uva za pravata od socijalna za{tita, centarot na gra|aninot mu uka`uva stru~na pomo{ pri podnesuvaweto na baraweto i za mo`nosta da ostvaruva prava vrz osnova na drugi propisi. Pravo na socijalna za{tita spored ovoj zakon ne mo`e da ostvari lice koe koristi pravo na za{tita vo ist ili pogolem obem po druga osnova. Podnositelot na baraweto e odgovoren za vistinitosta na podatocite na baraweto.

77

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

^len 94 Vo postapkata za ostvaruvawe na pravo od socijalna za{tita se primenuvaat odredbite na Zakonot za op{ta uprav-na postapka, dokolku so ovoj zakon ne e poinaku opredeleno. ^len 95 Pravoto na postojana pari~na pomo{ i pari~en nadomestok za pomo{ i nega od drugo lice se ostvaruvaat od prviot den na mesecot vo koj e podneseno baraweto. ^len 96 Podnositelot na baraweto, odnosno negoviot zakonski zastapnik ili staratel e dol`en nadle`niot centar da go izvesti za sekoja promena na faktite ili okolnostite koi bile osnova za priznavawe na pravoto od socijalna za{tita, najdocna vo rok od 15 dena od denot koga nastanale tie promeni. Po isklu~ok od stav 1 na ovoj ~len, podnositelot na baraweto, odnosno negoviot zakonski zastapnik ili staratel, e dol`en do 31 mart da gi prijavi podatocite za prihodite i primawata na semejstvoto, vo sprotivno }e se zapre ostvaruvaweto na pravoto od socijalna za{tita. ^len 97 Na podnositelot na baraweto koj se na{ol vo polo`ba od socijalen rizik nadvor od podra~jeto na koe ima `iveali{te, centarot nadle`en za toa podra~je }e mu obezbedi soodvetno pravo na socijalna za{tita. Za podnositelot na baraweto koj na teritorijata na Republika Makedonija nema `iveali{te, mesnata nadle`nost se utvrduva spored prestojuvali{teto. Za podnositelot na barawe so nepoznato mesto na `iveewe, nadle`en e centarot na podra~jeto na koe liceto se zateknalo. ^len 98 Ako podnositelot na baraweto e maloletno lice mesnata nadle`nost se odreduva spored `iveali{teto, odnosno prestojuvali{teto na roditelite, odnosno staratelot. Za maloletnoto lice ~ii roditeli ne `iveat zaedno, mesnata nadle`nost se odreduva spored mestoto na `iveewe na roditelot na kogo deteto mu e dovereno na ~uvawe i vospitanie. Ako roditelite na maloletnoto lice ne se poznati, odnosno ako go napu{tile deteto ili se so nepoznato `iveali{te odnosno prestojuvali{te, nadle`en e centarot na podra~jeto na koe deteto se na{lo vo polo`ba od socijalen rizik.

78

Zakon za socijalna za{tita

^len 99 Dokolku okolnostite vrz osnova na koi bila odredena mesnata nadle`nost soglasno so ovoj zakon se izmenat, postapkata }e ja prodol`i mesno nadle`niot centar. Ako po zavr{uvaweto na postapkata, korisnikot na pravoto od socijalna za{tita go promeni `iveali{teto, centarot e dol`en celokupniot predmet da go dostavi do nadle`niot centar vo novoto `iveali{te, koj ima obvrska vo rok od 15 dena da odlu~i za pravata na korisnikot. Do zavr{uvaweto na postapkata od stavovi 1 i 2 na ovoj ~len, izvr{uvaweto na pravoto, go obezbeduva centarot koj go priznal pravoto. ^len 100 Vo slu~aj na sudir za mesnata nadle`nost, centarot koj ja zapo~nal postapkata, dol`en e do zavr{uvaweto na sudirot da gi prezeme neodlo`nite raboti zaradi neposredna za{tita na korisnikot. Sudirot od stav 1 na ovoj ~len go re{ava ministerot. ^len 101 Postapka za ostvaruvawe na pravo od socijalna za{tita za lice so pre~ki vo razvojot zapo~nuva so prijavuvawe na liceto so pre~ki vo razvojot vo centarot koj vr{i ocena na specifi~nite potrebi na ova lice. Prijavuvaweto od stav 1 na ovoj ~len go vr{at zdravstvenite, vospitno-obrazovnite i drugi ustanovi, op{testveno-humanitarnite organizacii, roditelite odnosno staratelite, rodninite i gra|anite. ^len 102 Centarot vrz osnova na naod i mislewe od stru~en organ donesuva re{enie za vidot i stepenot na popre~enosta i go evidentira liceto so pre~ki vo razvojot. Po `alba protiv re{enieto od stav 1 na ovoj ~len re{ava ministerot. Stru~niot profil na ~lenovite na stru~niot organ {to dava naod i mislewe za ocena na specifi~nite potrebi kako na prvostepeniot ili na vtorostepeniot organ, za licata so pre~ki vo psihi~kiot ili fizi~kiot razvoj, na~inot na ocenuvaweto na specifi~nite potrebi i vodeweto na evidencijata i ustanovata {to }e dava naod i mislewe, so akt gi opredeluva ministerot, vo soglasnost so ministerot za obrazovanie i nauka i ministerot za zdravstvo. ^len 103 Vo slu~aite koga staro lice koe ima imot i prihod od imot, koj ja nadminuva visinata na postojanata pari~na pomo{ i podnelo barawe za ostvaruvawe na pravo na postojana pari~na pomo{ ili pravo za smestuvawe vo ustanova za socijalna za{tita, centarot so liceto mo`e da sklu~i dogovor za do`ivotno izdr`uvawe soglasno so zakon.

79

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

^len 104 Ako gra|aninot odnosno ~len na semejstvoto ima srodnik so koj ne `ivee vo semejstvo, a koj soglasno zakon e dol`en da go izdr`uva, centarot na liceto }e mu obezbedi pravo od soci-jalna za{tita, dokolku gi ispolnuva uslovite utvrdeni so ovoj zakon. Centarot podnesuva tu`ba do sudot za nadomestok na tro{ocite za ostvarenoto pravo od socijalna za{tita protiv srodnikot koj, soglasno so zakon, e dol`en da go izdr`uva korisnikot na pravoto. ^len 105 Postapkata vo ostvaruvawe pravo od socijalna za{tita, semejnopravnata za{tita i nadle`nosta utvrdena so krivi~no-pravnite propisi, kako i faktite utvrdeni vo ovie postapki koi mo`at da mu na{tetat na ugledot, dostoinstvoto i interesite na gra|aninot i negovoto semejstvo se za{titeni so obvrskata na ustanovata i na stru~nite rabotnici vo nea, da ~uvaat profesionalna i slu`bena tajna.

VI. FINANSIRAWE
^len 106 Sredstvata za finansirawe na socijalnata za{tita se obezbeduvaat od Buxetot na Republika Makedonija. Sredstvata za finasirawe na socijalnata za{tita se obezbeduvaat i od buxetot na op{tinata, Gradot Skopje i na op{tinite vo gradot Skopje vo soglasnost so odredbite na ovoj zakon. ^len 107 Sredstvata za finansirawe na socijalnata za{tita se obezbeduvaat i od u~estvo na korisnikot i rodninite koi se dol`ni da go izdr`uvaat vrz osnova na drugi propisi preku napla}awe na uslugi, podaroci, legati i drugi izvori soglasno so zakon. Sredstvata dobieni po osnova na podarok i legat se vodat na posebna smetka na daroprimatelot i legatarot. Napla}aweto na uslugite od korisnikot i rodninite se vr{i vo zavisnost od vidot na uslugite koi se koristat i materijalnite mo`nosti na korisnikot i negovoto semejstvo. Vidot i obemot na uslugite koi se pla}aat od strana na korisnicite i visinata na u~estvo vo tro{ocite na korisni-cite i rodninite gi utvrduva ministerot. So sredstvata od stav 2 na ovoj ~len upravuva i raspolaga daroprimatelot i legatarot. ^len 108 Sredstvata od Buxetot na Republika Makedonija za finansirawe na socijalnata za{tita se obezbeduvaat vrz osnova na Programata za ostvaruvawe na socijalnata za{tita.

80

Zakon za socijalna za{tita

^len 109 So sredstvata od ~lenot 106 stav 1 i ~lenot 107 na ovoj zakon se finansiraat: 1) pravata od socijalnata za{tita utvrdeni so ovoj zakon; 2) dejnosta na ustanovata za socijalna za{tita soglasno Programata za rabota i 3) tekovno odr`uvawe, izgradba i opremuvawe na objektite za socijalna za{tita. Potrebite od stav 1 to~ka 2 i 3 na ovoj ~len se finansiraat od sredstvata na Buxetot na Republika Makedonija samo kaj javnite ustanovi za socijalna za{tita osnovani od Vladata. ^len 110 Vo Programata za rabota na ustanovata za socijalna za{tita se utvrduva vidot, obemot, sodr`inata i kvalitetot na uslugite koi im se davaat na korisnicite, odnosno dejnosta koja se vr{i vo ustanovata pri sproveduvaweto na socijalnata za{tita. Za izvr{uvaweto na Programata od stav 1 na ovoj ~len, javnata ustanova za socijalna za{tita osnova na od Vladata vo ramkite na taa Programa go utvrduva obemot na potrebnite sredstva i toa za: - pravata od socijalna za{tita koi se ostvaruvaat vo ustanovata za socijalna za{tita, vo vid i obem utvrdeni so ovoj zakon; - platite, zaedni~ka potro{uva~ka i op{testvena ishrana na rabotnicite vo ustanovata za socijalna za{tita, vrz osnova na zakon, kolektiven dogovor i op{t akt na ustanovata; - amortizacija soglasno so zakon; - materijalni tro{oci; - tekovno odr`uvawe, izgradba i opremuvawe; i - so zakon utvrdeni obvrski na ustanovata. Ministerot odobruva sredstva na javnata ustanova za socijalna za{tita za ostvaruvawe na Programata za rabota od stavot 2 na ovoj ~len. ^len 111 Ustanovata za socijalna za{tita mo`e da ostvaruva sredstva i po osnova na vr{ewe na voninstitucionalna i druga dejnost. Sredstvata ostvareni od vr{ewe na voninstitucionalna i druga dejnost se koristat za unapreduvawe na dejnosta na ustanovata za {to se izvestuva Ministerstvoto. ^len 112 Sredstva za rabota na javnata ustanova za socijalna za{tita koja ja osnova op{tinata, Gradot Skopje i op{tinite vo gradot Skopje, obezbeduva op{tinata, Gradot Skopje i op{tinite vo gradot Skopje.

81

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

Od sopstveni sredstva i od drugi izvori op{tinata, Gradot Skopje i op{tinite vo gradot Skopje mo`e samostojno da finansira i programa za socijalna za{tita na gra|anite od nivnoto podra~je nad nivoto {to go obezbeduva Republikata. ^len 113 Za na~inot na koristewe na sredstvata za socijalna za{tita ustanovata za socijalna za{tita e dol`na da podnesuva trimese~en izve{taj do Ministerstvoto. Ustanovata od stav 1 na ovoj ~len e dol`na da podnesuva do Ministerstvoto periodi~na ({est mese~na) i godi{na smetka. Ministerstvoto sekoga{ koga }e oceni deka postojat pri~ini }e izvr{i neposredna kontrola na na~inot na koristewe na sredstvata za socijalna za{tita vo ustanovata za socijalna za{tita i }e nalo`i merki za otstranuvawe na sogledani nepravilnosti. VII. NADZOR ^len 114 Nadzorot nad sproveduvweto na ovoj zakon go vr{i Ministerstvoto. ^len 115 Vo vr{eweto na nadzorot nad zakonitosta na rabotata, Ministerstvoto, mo`e da go zapre od izvr{uvawe op{tiot akt na ustanovata za socijalna za{tita za koj smeta deka ne e vo soglasnost so Ustavot i zakonot i vo rok od 15 dena }e pokrene postapka pred Ustavniot sud na Republika Makedonija za ocena na ustavnosta i zakonitosta na istiot. Ako Ministerstvoto ne pokrene postapka pred Ustavniot sud na Republika Makedonija vo rokot od stav 1 na ovoj ~len, zapreniot akt prodol`uva da se primenuva. ^len 116 Ministerstvoto po pravoto na nadzor od ~len 114 na ovoj zakon, mo`e da ukine kone~no re{enie na centarot , ako utvrdi deka so nego o~igledno e povreden ovoj zakon. Po ukinuvaweto na re{enieto od stav 1 na ovoj ~len, centarot e dol`en vedna{ da go zapre negovoto izvr{uvawe. ^len 117 Ministerstvoto ima pravo i dol`nost da zabrani na pravno i fizi~ko lice vr{ewe na dejnost ako, vrz osnova na izvr{eniot nadzor, utvrdi deka pove}e ne se ispolneti propi{anite uslovi za vr{ewe na dejnosta ili dejnosta se vr{i na {teta na korisnicite, a konstatiranite nedostatoci pravnoto i fizi~ko lice ne gi otstrani vo rokot opredelen od Ministerstvoto.

82

Zakon za socijalna za{tita

Protiv re{enieto za zabrana na vr{ewe na dejnosta mo`e da se izjavi `alba do Komisijata na Vladata, vo rok od 15 dena od denot na priemot na re{enieto. ^len 118 Po kone~nosta na re{enieto od ~len 117 na ovoj zakon, Ministerstvoto }e i predlo`i na Vladata da go odzeme odobrenieto od ~lenot 38 stav 1 i ~len 39 na ovoj zakon, a koga se raboti za javna ustanova - }e i predlo`i donesuvawe na odluka za prestanok na javnata ustanova. ^len 118-a Nadzorot nad rabotata na organite na op{tinata, na Gradot Skopje i na op{tinite vo gradot Skopje go vr{i Ministerstvoto vo ramkite na ostvaruvaweto na nadzorot nad sproveduvawe na zakonite i propisite od oblasta na socijalnata za{tita. Pri vr{eweto na nadzorot nad rabotata na organite na op{tinata, na Gradot Skopje i na op{tinite vo gradot Skopje od stavot 1 na ovoj ~len Ministerstvoto gi vr{i slednive raboti: - ja sledi zakonitosta na rabotata, prezema merki i aktivnosti i podnesuva inicijativi za ostvaruvawe na nadle`nostite na organite na op{tinata, na Gradot Skopje i na op{tinite vo gradot Skopje vo soglasnost so ovoj zakon; - ocenuva dali organite na op{tinata, na Gradot Skopje i na op{tinite vo gradot Skopje obezbeduvaat nadle`nostite na op{tinata, Gradot Skopje i op{tinite vo gradot Skopje da se izvr{uvaat soglasno so standardite i postapkite utvrdeni so ovoj zakon; - im uka`uva na organite na op{tinata, na Gradot Skopje i na op{tinite vo gradot Skopje na pre~ekoruvaweto na nivnite nadle`nosti, utvrdeni so ovoj zakon i im predlaga soodvetni merki za nadminuvawe na takvata sostojba; - dava preporaki za dosledno sproveduvawe na nadle`nostite na op{tinata, Gradot Skopje i op{tinite vo gradot Skopje vo ramkite na ovoj zakonot, na nivno barawe; - podnesuva inicijativi i predlozi do op{tinata, Gradot Skopje i op{tinite vo gradot Skopje, dokolku konstatira nesproveduvawe na ovoj zakon zaradi sudir na nadle`nosti me|u organite na op{tinata, na Gradot Skopje i na op{tinite vo gradot Skopje; - ja sledi zakonitosta na re{enijata {to gradona~alnikot na op{tinata, na Gradot Skopje i na op{tinite vo gradot Skopje gi donesuva vo re{avaweto na poedine~nite prava, obvrski i interesi na fizi~kite i pravnite lica i prezema merki vo soglasnost so ovoj zakon; -go sledi ostvaruvaweto na prethodniot nadzor na propisite na op{tinata, na Gradot Skopje i na op{tinite vo gradot Skopje ;

83

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

-navremeno gi izvestuva organite na op{tinata, na Gradot Skopje i na op{tinite vo gradot Skopje za konstatiranite sostojbi vo nivnata rabota i za prezemenite merki pri vr{eweto na nadzorot. VIII. NADZOR NAD STRU^NATA RABOTA ^len 119 Nadzorot nad stru~nata rabota na ustanovata za socijalna za{tita i rabotnicite vo niv, kako i nad drugo pravno i fizi~ko lice koe vr{i opredeleni raboti vo socijalnata za{tita (vo natamo{niot tekst: nadzor nad stru~nata rabota) vr{i "Zavodot za socijalni dejnosti". ^len 120 Vo vr{eweto na nadzorot nad stru~nata rabota u~estvuvaat stru~ni rabotnici od oblastite koi se zastapeni vo dejnosta na ustanovata za socijalna za{tita vo koja se vr{i nadzorot. Stru~nite rabotnici koi vr{at nadzor na stru~nata rabota ne mo`at da bidat so pomal stepen na stru~na podgotovka od stepenot na stru~nata podgotovka na rabotnicite vrz ~ija rabota se vr{i nadzorot. ^len 121 Nadzorot nad stru~nata rabota se vr{i zaradi sogleduvawe, sledewe, kontrola, uvid i unapreduvawe vo na~inot i kvalitetot na stru~nata rabota i efikasnosta vo ostvaruvaweto na funkciite vo ustanovite za socijalna za{tita utvrdeni so ovoj zakon i drugi propisi. So nadzorot nad stru~nata rabota se dava stru~na pomo{ vo rabotata na ustanovata za socijalna za{tita i rabotnicite vo nea. ^len 122 Nadzor nad stru~nata rabota se vr{i vrz osnova na Programa za rabota na Zavodot za socijalni dejnosti i po barawe na Ministerstvoto. ^len 123 Ustanovite i licata od ~len 119 na ovoj zakon se dol`ni da ovozmo`at uvid vo sevkupnata rabota i dokumentacija pri vr{eweto na nadzorot nad stru~nata rabota. ^len 124 Za izvr{eniot nadzor nad stru~nata rabota, Zavodot za socijalni dejnosti sostavuva izve{taj vo koj gi opredeluva merki i rokovi za otstranuvawe na utvrdenite nepravilnosti. Za izvr{eniot nadzor nad stru~nata rabota, Zavodot za socijalni dejnosti izve{tajot od stav 1 na ovoj ~len go dostavuva: - do javnata ustanova i do Ministerstvoto;

84

Zakon za socijalna za{tita

- do privatnata ustanova i ustanovata {to ja osnovala op{tinata, Gradot Skopje i op{tinite vo gradot Skopje, do Ministerstvoto, do ustanovata i do osnova~ite i - do liceto koe vr{i opredeleni raboti vo socijalnata za{tita, do Ministerstvoto i do liceto. Izve{tajot od stav 1 na ovoj ~len se dostavuva vo rok od 15 dena. ^len 125 Ustanovata za socijalna za{tita i liceto koe vr{i opredeleni raboti vo socijalnata za{tita se dol`ni da gi razgledaat naodite vo izve{tajot za izvr{eniot nadzor nad stru~nata rabota, da prezemat soodvetni merki za otstranuvawe na utvrdenite nepravilnosti i za toa da go izvestat Ministerstvoto i Zavodot za socijalni dejnosti. IX. KAZNENI ODREDBI ^len 126 So pari~na kazna od 10.000 do 300.000 denari }e se kazni ustanovata za socijalna za{tita ili drugo pravno lice za prekr{ok, ako: - ne izvesti za prestanok na rabota na privatnata ustanova (~len 45-a ); - fizi~koto lice ne vodi evidencija za korisnicite i dadenite uslugi (~len 89-p) i ne izvesti za privremeniot prestanok za vr{ewe na rabotite (~len 89-u); - pravnoto lice prodol`i so davawe na uslugi na stari lica i vozrasni invalidni lica sprotivno na odredbite na ovoj zakon, po donesenoto re{enie za zabrana za vr{ewe na rabotite od socijalnata za{tita, (~len 57); - ne pru`i socijalna za{tita na lice vo polo`ba od socijalen rizik (~len 63 stav 1 alineja 2 ); - ne vodi ili neuredno ja vodi propi{anata evidencija i dokumentacija (~len 59 stav 1 ); - ne primi korisnik na pravo od socijalna za{tita, a vo ustanovata ima mesto ili go otpu{ti pred da gi prezeme potrebnite merki (ustanovite za socijalna za{tita od ~len 74 do 88) ; - ne gi sprovede merkite utvrdeni vo ~len 113 stav 3 od ovoj zakon; - onevozmo`i vr{ewe na nadzor nad stru~nata rabota (~len 119) i - vo opredelen rok ne prezeme merki za otstranuvawe na utvrdenite nedostatoci od izvr{eniot nadzor nad stru~nata rabota(~len 125). Za prekr{ocite od stav 1 na ovoj ~len }e se kazni i odgovornoto lice vo ustanovata za socijalna za{tita i rabotnikot koj neposredno gi vr{i rabotite so pari~na kazna od 1000 do 50.000 denari.. ^len 127 So pari~na kazna od 10.000 do 300.000 denari }e se kazni ustanovata za socijalna za{tita i drugo pravno lice za prekr{ok, ako:

85

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

- ne podnese izve{taj (~len 60 , ~len 63 stav 1 alineja 7 i ~len 89 stav 2) i - ne go usoglasi rasporedot, po~etokot i zavr{uvaweto na rabotnoto vreme (~len 58). Za prekr{ocite od stav 1 na ovoj ~len }e se kazni odgovornoto lice vo ustanovata za socijalna za{tita i liceto koe vr{i opredeleni raboti vo socijalnata za{tita so pari~na kazna od 1000 do 50.000 denari. ^len 128 So pari~na kazna od 10.000 do 300.000 denari za prekr{ok }e se kazni privatna ustanova i javna ustanova osnovana od op{tinata, Gradot Skopje i op{tinite vo gradot Skopje koja vr{i raboti od socijalna za{tita, a nema odobrenie od nadle`niot organ ili odobrenieto e odzemeno(~lenovi 38,39 i 46).

H. PREODNI I ZAVR[NI ODREDBI
^len 129 Vo rok od {est meseci od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon, centarot e dol`en da izvr{i preveduvawe na licata koi ostvarile prava spored dosega{nite propisi od socijalna za{tita, soglasno so ovoj zakon. Do donesuvaweto na re{enieto za preveduvawe od stav 1 na ovoj ~len, korisnikot na pravata }e primi akontacija vo visina odredena so propisite {to bile vo sila do donesuvaweto na ovoj zakon. Postojnite organizacii od oblasta na socijalnata za{tita se dol`ni da ja usoglasat svojata organizacija, raboteweto i op{tite akti so odredbite na ovoj zakon vo rok od ~etiri meseci od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon. Vo slu~aite koga odredbite od op{tite akti na ustanovite se sprotivni na ovoj zakon, ovoj zakon se primenuva neposredno. ^len 130 Direktorite na postojnite ustanovi za socijalna za{tita prodol`uvaat da ja izvr{uvaat funkcijata do istekot na mandatot za koj se imenuvani. ^len 131 Podzakonskite akti predvideni so ovoj zakon, ministerot }e gi donese vo rok od {est meseci od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon. ^len 132 Koi od postojnite organizacii za socijalna za{tita }e prodol`at da rabotat kako javni ustanovi za socijalna za{tita utvrduva Vladata so akt za mre`ata na javnite usta-novi za socijalna za{tita. Aktot za mre`ata od stav 1 na ovoj ~len Vladata }e go donese vo rok od dva meseca od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.

86

Zakon za socijalna za{tita

Osnova~kite prava i obvrski sprema javnite ustanovi za socijalna za{tita od stav 1 na ovoj ~len gi prezema Vladata ^len 132-a Postojnite javni ustanovi za stari lica koi obezbeduvaat institucionalna za{tita na vozrasni i stari lica prodol`uvaat so rabota kako javni ustanovi za socijalna za{tita osnovani od op{tinata i od Grad Skopje. Vladata so odluka gi prenesuva osnova~kite prava i obvrski, sprema javna ustanova za socijalna za{tita, od stav 1 na ovoj ~len, osnovana od Vladata, na op{tinata i na Grad Skopje na ~ie podra~je e sedi{teto na ustanovata. So denot na vleguvawe vo sila na odlukata od stav 2 na ovoj ~len, vrabotenite, opremata, arhivata, dokumentacijata i sredstvata na javnata ustanova od stav 1 na ovoj ~len, se prezemaat od ustanovata koja prodol`uva da raboti kako javna ustanova osnovana od op{tinata i od Grad Skopje. So denot na prezemaweto na osnova~kite prava kon ustanovata od stav 1 na ovoj ~len, op{tinata i Grad Skopje ja prezema obvrskata na ustanovata da i obezbedi sredstva za rabota. ^len 132-b Vladata so odluka gi prenesuva osnova~kite prava i obvrski sprema javna ustanova za socijalna za{tita od stavot 1 na ovoj ~len, osnovani od Vladata, na op{tinata i na gradot Skopje na ~ie podra~je e sedi{teto na ustanovata. So denot na vleguvaweto na sila na odlukata od stavot 2 na ovoj ~len, vrabotenite, opremata, arhivata, dokumentacijata i sredstvata na javnata ustanova od stavot 1 na ovoj ~len, se prezemaat od ustanovata koja prodol`uva da raboti kako javna ustanova osnovana od op{tinata i od gradot Skopje. So denot prezemawe na osnova~kite prava kon ustanovata od stavot 1 na ovoj ~len, op{tinata i gradot Skopje ja preze-maat obvrskata na ustanovata da gi obezbedat sredstvata za rabota. ^len 132-v So poseben dogovor sklu~en me|u op{tinata, Gradot Skopje i op{tinite vo gradot Skopje se ureduva na~inot na davaweto na uslugite i finansiraweto na ustanovata za socijalna za{tita od ~len 132-a stav 1 i dnevniot centar od ~len 132-b na ovoj zakon. ^len 133 Socijalnite i drugite stru~ni rabotnici so zavr{ena vi{a {kolska podgotovka i nad 15 godini raboten sta`, koi do denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon se vo raboten odnos vo ustanovite od socijalna za{tita, mo`at i natamu da gi izvr{uvaat stru~nite raboti od oblasta na socijalnata za{tita.

87

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

^len 134 So denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon, prestanuva da va`i Zakonot za socijalna za{tita ("Slu`ben vesnik na SRM"broj 9/78, 43/78, 35/85,17/91 i "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" broj 38/91 i 14/95). ^len 135 Centarot }e otpo~ne da re{ava za pravata na detski dodatok, poseben dodatok i pomo{ za oprema na novoroden~e utvrdeni so Zakonot za za{tita na decata, najdocna {est meseci od denot na vleguvawe vo sila na ovoj zakon. Vo rokot od stavot 1 na ovoj ~len, centarot gi prezema vrabotenite od oddelenijata na Ministerstvoto, koi izvr{uvaat raboti od stavot 1 na ovoj ~len, arhivata i dokumantacijata koja se odnesuva na postapkite za ovie prava. ^len 136 Podzakonskite akti predvideni so ovoj zakon }e se donesat vo rok od 6 meseci od denot na vleguvawe vo sila na ovoj zakon. ^len 137 Upravnite odbori na centrite za socijalna rabota, soglasno so ~lenot 48 na ovoj zakon, }e se konstituiraat najdocna vo rok od 6 meseci od denot na vleguvawe vo sila na ovoj zakon. ^len 138 Postojnite javni ustanovi se dol`ni da gi ispolnat predvidenite uslovi za otpo~nuvawe so rabota vo ~len 40 stav 1 od Zakonot vo rok od pet godini od denot na vleguvawe vo sila na ovoj zakon. ^len 139 Ustanovite i drugite pravni lica {to vr{at dejnost od oblasta na socijalnata za{tita, }e ja usoglasat svojata rabota i svoite akti so odredbite od ovoj zakon vo rok od {est meseci od denot na vleguvawe vo sila na ovoj zakon. ^len 140 Do donesuvawe na re{enieto od ~len 31 stav 2 na ovoj zakon, naod, ocena i mislewe za potrebata od pomo{ i nega od drugo lice za korisnicite od ~len 30 na ovoj zakon }e dava stru~niot organ za ocena na rabotnata sposobnost na Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe na Makedonija.

88

Zakon za socijalna za{tita

^len 141 Pravno lice, ~ija registrirana prete`na dejnost ne e od oblasta na socijalnata za{tita, a vo ramkite na svoeto rabotewe obezbeduva uslugi na stari i drugi vozrasni invalidizirani lica vo vid na smestuvawe, nega, ishrana, pomo{ i nega, kulturno-zabavni i rekreativni aktivnosti i im obezbeduva voninstitucionalni oblici na za{tita vo vid na doma{na nega i pomo{ i dnevno zgri`uvawe, dol`no e vo rok od edna godina od denot na vleguvawe vo sila na ovoj zakon da gi usoglasi svoite akti, organizacija i rabotewe soglasno so odredbite na ovoj zakon. Dokolku pravnoto lice od stavot 1 na ovoj ~len ne izvr{i usoglasuvawe na svoite akti, organizacijata i raboteweto so odredbite od ovoj zakon, ministerot donesuva re{enie za zabrana na vr{ewe na rabotite od oblasta na socijalnata za{tita. Ministerot po pravoto na nadzor i mislewe na Komisijata od ~len 40 na ovoj zakon donesuva re{enie od stavot 2 na ovoj ~len. Pravnoto lice ima pravo na `alba protiv re{enieto od stavot 2 na ovoj ~len vo rok od 15 dena od denot na priemot na re{enieto do Komisijata na Vladata Po kone~nosta na re{enieto od stavot 2 na ovoj ~len, re{enieto se dostavuva do nadle`ni organi za prezemawe na soodvetni merki i dejstvija. ^len 142 Se ovlastuva Zakonodavno-pravnata komisija na Sobranieto na Republika Makedonija da utvrdi pre~isten tekst na Zakonot za socijalna za{tita. ^len 143 Ovoj zakon vleguva vo sila osmiot den od denot na objavuvawe vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija", a odredbite na ~lenovite 3, 13, 36 i 47 od ovoj zakon }e se prime-nuvaat najdocna dena od denot na konstituirawe na sovetite na op{tinite i sovetot na gradot Skopje i izborot na gradona~alnicite na op{tinite i gradona~alniot na gradot Skopje po sproveduvaweto na prvite naredni lokalni izbori soglasno so Zakonot za lokalnite izbori (“Slu`ben vesnik na Republika Makedonija” broj 46/96, 12/2003, 35/2004, 52/2004 i 60/2004.).

89

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

1.1. Sogleduvawe za odredeni re{enija i sostojbi vo sproveduvaweto na Zakonot za socijalna za{tita

Deklariraj}i se kako socijalna dr`ava Republika Makedonija vo svojot Ustav gi definira i osnovnite na~ela na ovaa za{tita, kako {to se: -pravo na socijalna sigurnost i socijalno osiguruvawe utvrdeno so zakon i kolektiven dogovor (~len 34); -gri`a za socijalnata za{tita i sigurnost na gra|anite soglasno so na~eloto na socijalnata pravednost (~len 35 stav 1); -pravo na pomo{ na nemo}nite i na nesposobnite za rabota gra|ani (~len 35 stav 2); -posebna za{tita na invalidnite lica i uslovi za nivno vklu~uvawe vo op{testveniot `ivot (~len 35 stav 3). 1.Zakonot za socijalnata za{tita prestavuva fundamentalen akt vo koj operativno se promovirani i razraboteni ovie na~ela, a kako osnoven nositel na socijalnata za{tita ja imenuva Republikata koja so Zakonot go vospostavuva, organizira i obezbeduva sistemot na ovaa za{tita, zaradi {to i dejnosta na socijalnata za{tita e proglasena za javen interes. So najnovite izmeni i dopolnuvawa na Zakonot se apostrofira i ulogata na op{tinite i gradot Skopje vo donesuvawe na razvojni programi za specifi~nite potrebi na gra|anite od oblasta na socijalnata za{tita kako i se prezemaat drugi obvrski koi im gi nametnuva Zakonot. Ne navleguvaj}i vo detalna analiza na sodr`inata na Zakonot vo celina, }e se zadr`ime na nekolku pragmati~ni re{enija i problemi so koi se sre}avaat korisnicite na pravata od ovoj Zakon, pred se licata korisnici na postojana pari~na pomo{, korisnicite na pari~en nadomest za pomo{ i nega od drugo lice i problemite pri ostvaruvawe na ovie prava vo praksata. 1.1. Soglasno ~len 21 od Zakonot za socijalnata za{tita, pravo na pari~na pomo{ ima lice nesposobno za rabota i socijalno neobezbedeno, koe ne mo`e da obezbedi sredstva za svojata egzistencija vrz osnova na drugi propisi. Ponatamu ~lenovite 22 i 23 go utvrduvaat slednoto:

90

Sogleduvawe za odredeni re{enija i sostojbi vo sproveduvaweto na Zakonot za socijalna za{tita

^len 22 Nesposobno za rabota vo smisla na ovoj zakon se smeta lice: -so umereni, te{ki i najte{ki pre~ki vo intelektualniot razvoj i lice so drugi pre~ki vo razvojot, koe zaradi stepenot na popre~enosta ne mo`e da se steknuva so obrazovanie, kako i lice koe po razvojniot period steknalo telesna popre~enost, poradi koja e nesposobno za rabota; - samohrana `ena za vreme na bremenosta eden mesec pred poroduvaweto i samohran roditel do tri godini vozrast na deteto; - dete do navr{eni 15 godini `ivot ili do 26 godini `ivot, ako e na redovno {koluvawe i - `ena i ma` postari od 65 godini. Nesposobnosta za rabota vo smisla na stav 1 alineja 1 od ovoj ~len ja utvrduva stru~en organ koj vr{i ocena na specifi~nite potrebi na licata so pre~ki vo intelektualniot ili fizi~kiot razvoj do 26 godi{na vozrast, pod uslovi i na na~in utvrdeni so posebni propisi, odnosno stru~en organ za ocena na rabotnata sposobnost na Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe na Makedonija za lica postari od 26 godini. ^len 23 Za socijalno neobezbedeno lice, vo smisla na ovoj zakon, se smeta lice koe nema prihodi ili ~ii prihodi po site osnovi, kako prihod na celoto semejstvo, se pomali od postoja-nata pari~na pomo{ utvrdena so ovoj zakon. Kako prihod vo smisla na stav 1 na ovoj ~len, ne se smeta pari~en nadomestok za pomo{ i nega od drugo lice i poseben dodatok ostvaren vrz osnova na drugi propisi. Ako hronolo{ki gi sublimirame i analizirame gorecitiranite ~lenovi mo`eme da konstatirame deka licata "so umereni, te{ki i najte{ki pre~ki vo intelektualniot razvoj i lice so drugi pre~ki vo razvojot, koe zaradi stepenot na popre~enosta ne mo`e da se steknuva so obrazovanie, kako i lice koe po razvojniot period steknalo telesna popre~enost, poradi koja e nesposobno za rabota" pravoto na postojana pari~na pomo{ ne go steknuvaat zaradi svojata nesposobnost za rabota, koja za `al ne e dovolen uslov, tuku toa pravo e usloveno i od u{te eden uslov koj treba da se ispolni, a toa e materijalnata obezbedenost na semejstvoto i prihodite na istoto.

91

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

Imaj}i gi vo vid prethodnite ustavni na~ela vo oblsta na socijalnata za{tita, kako i deka gra|anite se ednakvi vo slobodite i pravata, ednakvi pred Ustavot i zakonite, temelnite vrednosti za vladeewe na pravoto, humanizmot, socijalnata pravda i solidarnosta, se postavuva dilemata dali gra|aninot svoite prava gi izveduva od sebe i za sebe kako individua??? Zaradi u`ivawe na navedenite prava i dostoinstven `ivot, potrebna e pogolema svest za prifa}awe na licata so intelektualna i fizi~ka popre~enost kako ramnopravni ~lenovi vo gra|anskoto op{testvo, kako i zgolemuvawe i razvivawe na poddr{ka na ovie lica i nivnite semejstva. Gri`ata za licata so popre~enost podrazbira gri`a na dr`avata za obezbeduvawe i fundirawe na postojana pari~na pomo{ samo po osnov na nivniot hendikep i maka koja defakto podrazbira zgolemeni izdatoci za semjstvoto, a ne istata da zavisi od nekoj socioekonomski prosek i status na semejstvoto. Pokraj aktivnata kampawa i predlozite na nevladiniot sektor za pravata na licata so posebni potrebi vo nadminuvawe na ova pra{awe i za pogolem sluh na dr`avnite institucii vo re{avaweto na pravoto na postojana pari~na pomo{, ni najnovite izmeni i dopolnuvawa na Zakonot doneseni na 29. septemvri 2004 god. ne vrodija so plod, nitu se vgradija baranite principi. 1.2.Vo ovaa smisla, vo ramkite na aktivnostite na Zdru`enieto na gra|ani “Polio plus”za podobruvawe i implementirawe na pravata na licata so posebni potrebi podnesena e Inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~lenot 23 stav 1 od Zakonot za socijalnata za{tita do Ustavniot sud na RM. Inicijativata ja prezentirame izvorno:

92

Sogleduvawe za odredeni re{enija i sostojbi vo sproveduvaweto na Zakonot za socijalna za{tita

Do Ustaven Sud na Republika Makedonija, Skopje, Predmet: Inicijativa za poveduvawe postapka podnesuva.Zdru`enieto na gra|ani "Polio plus" od Skopje kako organizacija na lica so hendikep, vo ramkite na svoite aktivnosti za izedna~uvawe na pravata na hendikepiranite lica so drugite gra|ani vo op{testvoto, kako i gri`a za animirawe na nivnite specifi~ni potrebi, So ovoj akt, podnesuva INICIJATIVA za poveduvawe postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~lenot 23 stav 1 od Zakonot za socijalna za{tita ('Slu`ben vesnik na R.M. br. 50/ 97 i 16/2000), a vo vrska so ~lenovite 21 i 22 stav 1, alineja 1 na istiot Zakon, so slednovo:

OBRAZLO@ENIE Soglasno nejziniot Ustav, Republika Makedonija e demokratska i socijalna dr`ava vo koja gra|anite se ednakvi vo pravata i pred ustav i zakon, nezavisno od socijalnoto poteklo (~len 9). Spored ~len 35 od Ustavot na RM, Republikata se gri`i za socijalnata za{tita i socijalnata sigurnost na gra|anite soglasno so na~eloto na socijalna pravi~nost, istata garantira pravo na pomo{ na nemo}ni i nesposobni za rabota gra|ani, kako i posebno za{tita na invalidnite lica. Ovie ustavno garantirani prava ponatamu se operacionaliziraat vo Zakonot za socijalna za{tita, spored koj (~len 1) "dr`avata e osnoven nositel na socijalnata za{tita na gra|anite i obezbeduva uslovi za nejzinoto ostvaruvawe, kako i se gri`i za socijalnata sigurnost". Vrz osnova na pravata na socijalnata za{tita, a pod uslovi utvrdeni so Zakonot (~len 6), se prezemaat merki preku koi se ostvaruva i socijalnata pomo{ na korisnicite na socijalnata za{tita.

93

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

Pravoto na socijalna za{tita soglasno ~len 20 alineja 1 od Zakonot opfa}a postojana pari~na pomo{ za licata nesposobni za rabota i socijalno neobezbedeni, {to zna~i deka ova pravo se obezbeduva dokolku se kumulativno ispolneti dvata uslovi. Vo konotacija so prethodnoto, ~lenot 22 stav 1 alineja 1, kako nesposobno za rabota, vo smisla na Zakonot, go smeta "lice so umereni, te{ki i najte{ki pre~ki vo psihi~kiot razvoj i lice so drugi pre~ki vo razvojot, koe zaradi stepenot na popre~enosta ne mo`e da se steknuva so obrazovanie kako i lice koe po razvojniot period steknalo invalidnost, poradi koe e nesposobno za rabota, za {to ocenka dava stru~en organ". Vtoriot uslov {to liceto treba da go ispolni za da dobiva postojana pari~na pomo{ e istoto da e socijalno neobezbedeno, a kako takvo soglasno na ~len 23 stav 1 od Zakonot se smeta lice koe nema prihodi ili ~ii prihodi po site osnovi, kako prihod na celoto semejstvo, se pomali od postojanata pari~na pomo{ utvrdena so istiot Zakon. Vakvoto definirawe na pravoto na socijalna pomo{ za liceto nesposobno za rabota vo slu~aite od ~len 22 stav 1 alineja 1, koe vo zavisnost od prihodite na celoto semejstvo (~len 23 stav 1) se uslovuva za da mo`e da go ostvaruva pravoto, nekorespondira so ustavnoto garantiranoto pravo na pomo{ na nemo}ni i nesposobni za rabota gra|ani, gri`ata za socijalna za{tita i sigurnost, nitu so na~eloto na socijalna pravi~nost. Ova pravo spored Ustavot se garantira kako li~no pravo i istoto ne treba da se ostvaruva preku semejstvoto, a u{te pove}e da se uslovuva preku materijalnata sostojba na istoto. Prakti~no na ovoj na~in, liceto koe zaradi svojot hendikep ne mu se dostapni odnosno ne e vo mo`nost da gi koristi i u`iva svoite ustavno garantirani prava na obrazovanie i na rabota i zarabotuva~ka, se diskriminira i po ovoj osnov so uskratuvawe na pravoto na socijalna za{tita i sigurnost i istoto ne mo`e da ostvaruva pravo na socijalna pomo{ dokolku semejstvoto ostvaruva prihod. Trgnuvaj}i od gore citiranite pri~ini, podnesuvame inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe na ustavnosta na Zakonot za socijalna za{tita ~len 23 stav 1 vo delot "ili ~ii prihodi po site osnovi, kako prihod na celoto semejstvo, se pomali od postojanata pari~na pomo{ utvrdena so ovoj zakon", za koj cenime deka e ne ustaven i ne korespondira so ustavno garantiranite prava, nitu so temelnite vrednosti na socijalnata pravda i solidarnosta.

94

Sogleduvawe za odredeni re{enija i sostojbi vo sproveduvaweto na Zakonot za socijalna za{tita

So nade` deka ovaa na{a Inicijativa, }e bide formalnopravno prifatena od Va{a strana, ja izrazuvame istovremeno spremnosta na na{eto Zdru`enie da bide aktivno involvirano vo natamo{nata postapka pred ovoj Sud. So po~it, Skopje, 24.01.2003.godina Pretsedatel Zvonko [avreski

"Polio plus" kako inicijator nema dobieno odgovor vo smisla na prifa}awe ili odbivawe na navedenata inicijativa. 1.3.Inaku, za informirawe, od Web stranicata na Ministerstvoto za trud i socijalna politika, visinata na postojanata pari~na pomo{ za mesec avgust 2004 god. vo zavisnost od goleminata na smejstvoto iznesuva od 2.400,00 do 4.800,00 denari. Ovoj iznos se presmetuva procentualno od prose~nata neto plata na rabotnik vo RM ostvarena vo poslednite tri meseci, no napomenuvame deka vo me|uvreme nema pogolemi promeni vo iznosite. Spored brojot na korisnici na postojana pari~na pomo{ za mesec septemvri istiot iznesuva 4900 korisnici, no vo ovoj broj nema podatoci kolku se korisnici od ~len 22 alineja 1 od Zakonot. 2. Soglasno ~len 30 od Zakonot licata koi ne mo`at da gi vr{at osnovnite `ivotni potrebi, taksativno nabroeni, imaat pravo na pari~en nadomestok za pomo{ i nega od strana na drugo lice. Za `al pogolemiot del od javnosta i toa "postru~nata" kako da ne go sfa}a vistinskoto zna~ewe na va`nosta na ovaa elementarna pomo{. Vsu{nost treba da razbereme deka se raboti prakti~no za pari~en nadomestok za drugi lica koi im pomagaat na licata so telesna odnosno intelektualna popre~enost nad 26 godini, a koi vo zavisnost od nivniot invaliditet ne se vo mo`nost da gi izvr{uvaat osnovnite `ivotni funkcii (da se hranat, oblekuvaat, dvi`at, odat na lekar, na rabota i sl.). Se raboti za skromen nadomestok koj dr`avata go obezbeduva za licata so popre~enost za da im ovozmo`i podostoinstven `ivot, nega, mo`nost da se nabavat osnovni higienski produkti, da se izleze od izolacija, dru`ba,

95

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

obrazovanie. Zna~i ne se dobiva nekakva beneficija ili milost, naprotiv se ovozmo`uva barem malku logisti~ko pribli`uvawe vo ostvaruvawe na ednakvost vo pravata i slobodite na licata so popre~enost do ostanatite gra|ani i nadminuvawe na sekojdnevnite prakti~ni pote{kotii i barieri so koi `iveat. Iako se o~ekuva{e izmenite i dopolnuvawata na Zakonot da gi inoviraat i ovie re{enija od aspekt pred se na visinata na iznosot na nadomestokot za ovaa namena, pro{iruvawe na korisnicite so drugi objektivni popre~enosti i sl. toa ne se slu~i, a del od proceduralnite pra{awa se u{te pove}e iskomplicirani so noviot Pravilnik za sodr`inata na obrazecot za izdavawe na naod, ocena i mislewe za utvrduvawe na potrebata za pomo{ i nega od drugo lice, potrebnata medicinska i druga dokumentacija, na~inot na ostvaruvawe, kriteriumite za utvrduvawe na visinata i visinata na iznosot na pravoto na pari~en nadomestok za pomo{ i nega od drugo lice, koj akt se primenuva od prvi januari 2005 godina. [to se odnesuva do samata visina na pravoto na pari~en nadomestok, istata varira po~nuvaj}i od donesuvaweto na ZSZ vo 1997god. pa do denes, ili poprecizno: -vo 1997 god. visinata na pari~niot nadomestok ne mo`e{e da iznesuva pomalku od 21% od prose~nata mese~na plata po rabotnik vo nestopanstvoto na RM ostvarena vo poslednite tri meseci; -so izmenite vo 2000 god. visinata na pravoto na pari~en nadomestok za pomo{ i nega od drugo lice iznesuva 30% od prose~nata plata soglasno so ~len 25 stav 1 i 2 od Zakonot; -vo 2003 god. visinata na pravoto na pari~en nadomestok za pomo{ i nega od drugo lice ne mo`e da iznesuva pomalku od 20%, nitu pove}e od 30% od prose~nata plata, soglasno so ~len 25 stav 1 i 2, a konkretnata visina na procentot se utvrduva kako ovlastuvawe na ministerot da ja propi{uva so podzakonski akt. Doneseniot Pravilnik ("Slu`ben vesnik na RM",br. 32/2003) go utvrduva procentot vo zavisnost od kategorijata na lica so soodvetni bolesti i toa: a) za prva kategorija 29% od prose~nata mese~na plata po rabotnik vo RM ostvarna vo poslednite tri meseci; b) za vtora kategorija 25% od prose~nata mese~na plata po rabotnik vo RM ostvarena vo poslednite tri meseci;

96

Sogleduvawe za odredeni re{enija i sostojbi vo sproveduvaweto na Zakonot za socijalna za{tita

- so najnoviot Pravilnik ("Slu`ben vesnik na RM", br. 88/ 2004god.) koj se primenuva od prvi januari 2005 god. visinata na pravoto na pari~en nadomestok za pomo{ i nega od drugo lice vo zavisnost od kategorijata na bolesta odnosno zdravstvenata sostojba iznesuva 26% i 23% od prose~nata neto plata po rabotnik vo RM ostvarena vo poslednite tri meseci. Koga }e rezimirame evidentno e deka visinata na procentualniot iznos na ovoj pari~en nadomestok, namesto nagorna linija, za `al poka`uva opa|awe. Spored podatocite za mesec avgust 2004 god. od oficijalnata Veb stranica na mati~noto Ministerstvo visinata na pari~niot nadomestok za prva kategorija iznesuva 3.491,00 denari, a za vtora kategorija 3.010,00 denari. Vakvoto sramno nivo na socijalna pomo{ ne obezbeduva ni minimum egzistencijalni potrebi koi se neophodni za dostoinstven `ivot i u`ivawe na garantiranite prava i slobodi. [to se odnesuva do samiot Pravilnik i na obi~en laik mu e jasno deka prva prepreka so koja }e se soo~i e ~itawe i razbirawe na samiot naziv na ovoj akt, a vtor ~ekor e negovata sodr`ina koja treba da bide razbrana i tolkuvana od licata so popre~enost i nivnite semejstva. Vo ovoj kontekst sogleduvawata na realnata sostojba locirana kako vo normativno-socijalnata sfera, taka i vo prakti~nata primena na odredeni socijalni instituti se izlo`eni vo Informacijata na rabotnata grupa na Inter partiskata parlamentarna lobi grupa za pravata na licata so posebni potrebi, koja e dostavena do ministerot za trud i socijalna politika. Vo prodol`enie sledi Informacijata:

97

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

Sogleduvawe na sostojbite so pari~en nadomestok za tu|a nega
izraboteno od Rabotnata grupa na IPPLG Interpartiskata parlamentarna lobi grupa za pravata na licata so posebni potrebi (IPPLG) na 09.12.2004 godina vo Sobranieto odr`a konsultativen sostanok so prisustvo na 13 pratenici, pretstavnici od Ministerstvoto za trud i socijalna politika, kako i pogolem broj pretstavnici od razli~ni nevladini organizacii na lica so posebni potrebi (so hendikep,so invalidnost). Pri~ina i neposreden povod za toj sostanok bea mnogubrojnite reakcii vo javnosta i direktno do samite ~lenovi na lobi grupata od strana na korisnici na pari~en nadomestok za tu|a nega, vo odnos na kriteriumite za negovo dodeluvawe, odnosno ukinuvawe. Ima{e reakcii i na ukinuvawa na prava na pari~ni nadomestoci za licata so hendikep po razni osnovi, so poso~uvawe na Skopje kako naj~esta lokacija za vakvi slu~uvawa. ^lenovite na IPPLG gi pozdravija site napori na instituciite koi vodat kon pravilno i zakonsko naso~uvawe na sredstvata za predvidenite nameni. Be{e pobarana seriozna kontrola za da se spre~at zloupotrebite na pravoto na koristewe na pari~ni nadomestoci, za da ima za onie lica na koi taa pomo{ im e navistina potrebna. No, pratenicite iska`aa zagri`enost za odredeni o~igledni nepravilnosti i povredi na pravata na edna od najranlivite grupi na{i sogra|ani. Na sostanokot bea izneseni soznanija i iskustva, koi se sveduvaa na problemi povrzani so: 1)na~inot na steknuvawe pravo na nadomestok za tu|a nega; 2)na~inot na kontrola i revizija na pravoto na nadomestokot; 3)visinata na nadomestokot. Be{e formirana Rabotna grupa koja izgotvi Sogleduvawe na sostojbite so pari~niot nadomestok za tu|a nega so locirawe na problemite od tri aspekti: - zakonska regulativa; - podzakonski akti; - sproveduvawe na aktite.

98

Sogleduvawe na sostojbite so pari~en nadomestok za tu|a nega

Vo Sogleduvaweto se obidovme da gi sistematizirame i objasnime problemite na koi poso~uvaat korisnicite, sugeriraj}i odredeni sugestii za podobruvawe na sostojbite. Problemi so koi se soo~uvaat korisnicite na nadomestok za tu|a nega 1) Problemi povrzani so na~inot na steknuvawe pravo na nadomestok za tu|a nega: a) Komplicirana i skapa procedura za obezbeduvawe na seta potrebna dokumentacija (spored Pravilnikot na MTSP)- Eden ist predmet po dva pati pominuva niz istite race kaj komisijata za naod i ocenka i kaj licata od centarot za socijalna rabota. Dopolnitelno, treba da se imaat predvid niskite primawa i nedovolnata informiranost na baratelite, koi ~esto pati lutaat od {alter na {alter. Sugestija: Da se poednostavi procedurata so edno{alterski sistem i da stane potransparentna, kako i da se razmisli za namaluvawe na cenata na ~inewe na dokumentacijata od okolu 1500 denari. b) Dolg period na ~ekawe za utvrduvawe na fakti~kata sostojba od komisiite za naod i ocenka (spored Pravilnikot na MTSP i spored negovoto sproveduvawe) - Komisiite se onie na PIOM, koi pokraj svojata redovna rabota, vr{at usluga za centrite za socijalna rabota, {to doveduva do nivna zatrupanost so predmeti. Ova e pri~ina za odolgovlekuvawe na celata postap-ka, koga baratelite ne mo`at da go ostvarat svoeto pravo so meseci. Sugestija: Da se najde realno i trajno re{enie za komisiite za naod i ocenka, so obezbeduvawe pove}e izvr{iteli. v) Neopfatenost na site lica so intelektualna popre~enost nad 26 godini (spored Pravilnikot) - So najnoviot Pravilnik (Sl.v. od 13.12.2004.) se predviduva nadomestok samo za lica so te{ka i najte{ka intelektualna popre~enost, a se ispu{teni onie so umerena popre~enost. Treba da se ima predvid deka potrebata za nadomestok za tu|a nega kaj ovie lica ne is~eznuva so

99

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

vozrasta, tuku naprotiv, se zgolemuva. Prilika e da se ka`e i toa deka so nadomestok za tu|a nega ne se re{ava pra{aweto za dostoinstveno `iveewe na ovie lica i treba da se razmisli za nadomestok namenet li~no za niv (postojana pari~na pomo{). Sugestija: Izmena i dopolna na Zakonot za socijalna za{tita, a vo sklad so toa i na Pravilnikot. g) Razli~no tolkuvawe i sproveduvawe na zakonite i podzakonskite akti vo razli~ni delovi od zemjava (spored sproveduvaweto na aktite) Sugestija: Da se organiziraat rabotni sredbi i seminari za edukacija na vrabotenite i usoglasuvawe na procedurite. d) Neprofesionalna, birokratska i arogantna komunikacija so strankite od strana na nekoi pretstavnici na instituciite na MTSP (spored sproveduvaweto na aktite) - Vo nekoi slu~ai kako da se popre~uva normalnata procedura za steknuvawe na pravoto na nadomestok za tu|a nega, preku: insistirawe na nepotrebni dokumenti, nepriznavawe na stru~ni naodi i dijagnozi na komisii od strana na lica so nesoodvetno obrazovanie vo centrite za socijalni raboti, nesorabotka pome|u nositelite na odredeni sektori i institucii vo MTSP, subjektivizam vo tolkuvaweto na termini kako semejstvo, zaedni~ko doma}instvo i sl., pritisoci od rakovodni lica za promena na stru~ni izve{tai i zapisnici na kolegi itn. Sugestija: Da se napravi objektivna kontrola na raboteweto na instituciite na MTSP. 2) Problemi povrzani so na~inot na kontrola i revizija na pravoto na nadomestok: a) Revizija na sekoi 6 meseci kaj lica so trajna invalidnost/ hendikep (spored Pravilnikot) - Ova e nepotrebno voznemiruvawe i tro{ok, a deluva duri i bizarno vo odredeni situacii (amputirani ekstremiteti, cerebralna paraliza, slepilo i sl.). Ovaa sostojba treba da se razlikuva od potreba za tu|a nega i pomo{ po soobra}ajna nesre}a, po mozo~en udar i sli~no, koga taa pomo{ e od privremen karakter i treba da se utvrdi sostojbata po {est meseci.

100

Sogleduvawe na sostojbite so pari~en nadomestok za tu|a nega

Sugestija: Da se napravi izmena vo Pravilnikot i poinaku da se tretira trajniot invaliditet/hendikep. b) Ukinuvawe na nadomestokot vedna{ po izvr{enata revizija, spored subjektiven naod (spored sproveduvaweto na aktite) - Se pravat gre{ki, po {to korisnikot e ostaven na neizvesen rok bez nadomestok, prinuden na dopolnitelni tro{oci za `alba. Istovremeno, vo takvi slu~ai se otvora nepotrebna rabota za slu`bite na MTSP. Sugestija: Propi{uvawe precizna procedura i edukacija. v) Ukinuvawe na nadomestokot poradi toa {to korisnikot ne e zateknat doma (spored sproveduvaweto na aktite) - Ova e sosem nelogi~no i sprotivno na site zalo`bi za socijalizacija i inkluzija na licata so invalidnost/hendikep vo site sferi na `iveeweto. Ako nekoj e korisnik na nadomestok za tu|a nega, toa ne zna~i deka toj treba da sedi zatvoren doma. Postojat i primeri na potpolno nepoznavawe na problematikata od strana na licata {to vr{at uvid na teren, vo su{tina, koga ne znaat ni {to kontroliraat (na pr. ukinuvawe na nadomestokot od devoj~e koe vo vremeto na posetata na komisijata se nao|alo vo specijaliziran dneven centar). Komisiite moraat da znaat {to kontroliraat. Treba da gi poznavaat specifikite na sekoja sostojba na hendikep, i spored toa da gi utvrdat kriteriumite. Sugestija: Propi{uvawe precizna procedura i edukacija na site lica {to vr{at uvid. g) Ukinuvawe na nadomestokot poradi navodna gre{ka vo prethodnata isplata (spored sproveduvaweto na aktite) - Ne mo`e administrativnata gre{ka da ja pla}a korisnikot. Liceto e ostaveno bez nadomestok {to mu sleduva, so apsurdno barawe da se vratat parite vo “ke{“, pa duri potoa da se prodol`i so nadomestokot. Vo poznatiot slu~aj na Igor Mackinovski i brat mu, tie se ostaveni bez nadomestok, vo `albena postapka, skoro 2 godini. Sugestija: Propi{uvawe precizna procedura i edukacija.

101

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

d)Isto kako 1g (spored sproveduvaweto na aktite) |)Isto kako 1d (spored sproveduvaweto na aktite) 3) Problemi povrzani so visinata na nadomestokot: a) Nerealno niski nadomestoci (spored Zakonot za socijalna za{tita i Pravilnikot) - Nadomestocite za tu|a nega (a i ostanatite nadomestoci) se mnogu ~esto nedovolni za ispolnuvawe na nivnata cel. Se dobivaat nadomestoci spored odnapred definiran buxet, a ne spored realnite potrebi, so {to licata na koi im se neophodni se prinudeni na nedostoinstveno `iveewe. Sugestija: Da se preispita generalnata buxetska politika vo socijalnata sfera, po {to bi sledele izmeni vo Zakonot za socijalna za{tita i vo Pravilnikot. b) Me{awe na pri~inata i posledicata od povredata {to dovela do invalidnost/hendikep (spored Zakonot za socijalna za{tita i Pravilnikot) - Ima golema razlika vo nadomestocite {to gi dobivaat lica so ista invalidnost/hendikep, steknata od razli~ni pri~ini. Razlikata se dvi`i od 50 do 300 EU, a potrebata za tu|a nega e ista za ista sostojba (na pr: za slepo lice, nezavisno od pri~inata poradi koja go izgubilo vidot). Sugestija: Izmeni vo Zakonot za socijalna za{tita i Pravilnikot. v) Otsustvo na izdr`ana kategorizacija na nadomestocite spored potrebata od tu|a nega (spored Zakonot za socijalna za{tita i Pravilnikot) - Treba da se napravi kategorizacija spored stepenot na nemo}nost na licata, od kade {to }e proizleze i potrebata od tu|a nega (dali nekomu mu treba tu|a nega i pomo{ vo tekot na nekolku ~asa ili celodnevno). Od toa bi zavisela i visinata na nadomestokot, koj treba da bide uskladen sprema pazarnoto ~inewe na trudot. Zna~i, visinata na nadomestokot ne mo`e da bide ograni~ena pome|u 20 i 30% od prose~nata mese~na neto plata po rabotnik vo R.M., ostvarena vo poslednite tri meseci. Nekomu }e mu sleduva pomalku, a nekomu pove}e od sega propi{anoto.

102

Sogleduvawe na sostojbite so pari~en nadomestok za tu|a nega

Vo posledniot Pravilnik za sodr`inata na obrazecot za izdavawe na naod, ocenka i mislewe za utvrduvawe na potrebata za pomo{ i nega od drugo lice, potrebnata medicinska i druga dokumentacija, na~inot na ostvaruvawe, kriteriumite za utvrduvawe na visinata na iznosot na pravoto na pari~en nadomestok za pomo{ i nega od drugo lice (Slu`ben vesnik od 13.12.2004.) postojat serija nedoslednosti: - ima terminolo{ka zbrka i nedefiniranost (na pr. pod terminot bolesti se navedeni i sostojbi i starost); - postoi neprirodna podelenost vo dve grupi so razli~na visina na nadomestokot, kade razlikite vo nemo}nost na licata se minimalni i kako takvi se prakti~no nebitni (na pr. vo prvata grupa spa|aat lica so 99%, a vo vtorata so 97% namalen vid); - napravenata razlika vo visinata na nadomestocite e nezna~itelna i ne postoi realna gradacija spored potrebnite ~asovi tu|a nega (26% i 23% od prose~nata mese~na neto plata po rabotnik vo R.M., ostvarena vo poslednite tri meseci, za prvata, odnosno za vtorata grupa nadomestoci); - zemeni se predvid samo najte{ki, terminalni fazi i sostojbi, a tu|a nega e potrebna i vo site prethodni fazi (na pr. 2 lica so maligno zaboluvawe vo terminalniot stadium so metastazi na vnatre{nite organi!?); - zemeni se predvid samo stari lica nad 70 godini so strogo specificirani povredi i sostojbi (na pr. 2 so traumatski povredi, operirani i postaveni so plo~ki, {ipki poradi prolongirano sanirawe na istite poradi vozrasta, zaradi {to se nepodvi`ni?); - isklu~eni se licata so umerena intelektualna popre~enost (se spomnuvaat samo 2 lica so te{ki i najte{ki intelektualni popre~enosti nad 26 godini2). Kako {to navedovme na po~etokot, analizata na mnogubrojnite problemi so koi se soo~uvaat korisnicite na nadomestok za tu|a nega i pomo{ ja pravevme so istovremeno locirawe na problemite od aspekt na propusti ili nedore~enosti vo zakonskata regulativa i podzakonskite akti (pravilnicite), kako i od aspekt na samoto sproveduvawe na aktite. Na krajot, po vkrstuvaweto na podatocite i sogleduvaweto na sostojbite po ova delikatno pra{awe, Rabotnata grupa na IPPLG predlaga nekolku zaklu~oci za prezemawe konkretni ~ekori za nadminuvawe na projavenite problemi, vo interes na zasegnatite gra|ani i nivnite semejstva.

103

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

Kako IPPLG, podgotveni sme na sorabotka so Ministerstvoto za trud i socijalna politika po ova pra{awe, koja predlagame da po~ne so kusa rabotna sredba. O~ekuvame vo eventualnite izmeni na zakonskite i podzakonskite akti da bidat aktivno vklu~eni pretstavnicite od nevladiniot sektor, a pred se licata so hendikep/invalidnost, po~ituvaj}i ja nivnata deviza: Ni{to za nas, a bez nas!

ZAKLU^OCI za nadminuvawe na projavenite problemi povrzani so nadomestokot za tu|a nega Zakonska regulativa Da se napravat izmeni i dopolni na Zakonot za socijalna za{tita vo pogled na slednive pra{awa: - visinata na nadomestokot za tu|a nega, koja treba da bide vo po{iroki ramki i vo sklad so realnite potrebi na razli~ni kategorii korisnici (da se zemat predvid potrebnite ~asovi nega i realnata cena na ~inewe na trudot) ~len 10, 30 i 31. - postojana pari~na pomo{ za licata so umerena, te{ka i dlaboka popre~enost {to se proglaseni za delovno nesposobni, koja }e bide komplementarna so nadomestokot za tu|a nega i }e im obezbedi dostoinstven `ivot ~len 21, 22. Podzakonski akti Da se napravat izmeni vo Pravilnikot za sodr`inata na obrazecot za izdavawe na naod, ocenka i mislewe za utvrduvawe na potrebata za pomo{ i nega od drugo lice, potrebnata medicinska i druga dokumentacija, na~inot na ostvaruvawe, kriteriumite za utvrduvawe na visinata na iznosot na pravoto na pari~en nadomestok za pomo{ i nega od drugo lice (Sl.v. br.88 od 13.12.2004.), vo pogled na slednive pra{awa: - procedurata za steknuvawe pravo na nadomestok za tu|a nega so nejzino poednostavuvawe; - redefinirawe na komisiite za naod i ocenka i nivnoto funkcionirawe, so cel da se obezbedi pogolema funkcionalnost; -definirawe na sostojbi na trajna invalidnost/hendikep koja ne mora da podlegnuva na 6-mese~na kontrola;

104

Sogleduvawe na sostojbite so pari~en nadomestok za tu|a nega

- jasna i seopfatna kategorizacija na korisnicite na nadomestok za tu|a nega koja }e obezbedi pojasni kriteriumi za visinata na nadomestokot spored realnite potrebi, vo po{irok opseg. Sproveduvawe na aktite Da se razgledaat poedine~nite `albi od korisnicite na nadomestokot za tu|a nega, koi se odnesuvaat na neprofesionalno, nestru~no ili arogantno odnesuvawe na vrabotenite vo instituciite na Ministerstvoto za trud i socijalna politika niz celata zemja, so posebno vnimanie za Centarot za socijalni raboti vo Skopje, kade {to ima najmnogu poplaki i se zabele`ani najmnogu subjektivni slabosti.

Skopje, 24.12.2004

Za Tehni~kiot komitet na IPPLG, Zvonko [avreski

105

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

2. Pravilnik za ocena na specifi~nite potrebi na licata so pre~ki vo fizi~kiot ili psihi~kiot razvoj
Vrz osnova na ~len 102 stav 3 od Zakonot za socijalnata za{tita ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" broj 50/97), ministerot za trud i socijalna politika, vo soglasnost so ministerot za obrazovanie i ministerot za zdravstvo, donese PRAVILNIK ZA OCENA NA SPECIFI^NITE POTREBI NA LICATA SO PRE^KI VO FIZI^KIOT ILI PSIHI^KIOT RAZVOJ I. OSNOVNI ODREDBI ^len 1 So ovoj pravilnik se ureduva vidot i stepenot na pre~kite vo fizi~kiot ili psihi~kiot razvoj; stru~nite profili na ~lenovite na stru~niot organ {to dava naod i mislewe za ocena na specifi~nite potrebi na prvostepeniot i vtorostepeniot organ za lica so pre~ki vo fizi~kiot ili psihi~kiot razvoj; na~inot na ocenuvawe na specifi~nite potrebi i vodeweto na evidencijata i ustanovata {to }e dava naod i mislewe. ^len 2 So ocena na specifi~nite potrebi zaradi fizi~kite ili psihi~kite pre~ki vo razvojot se opfa}aat lica do 26-godi{na vozrast. ^len 3 Stru~niot organ koj dava naod i mislewe za vidot i stepenot na popre~enosta vo fizi~kiot ili psihi~kiot razvoj i za specifi~nite potrebi pravi lista na specifi~ni potrebi soglasno Zakonot za detska za{tita, Zakonot za socijalna za{tita, Zakonot za zdravstvena za{tita, Zakonot za vrabotuvawe i osiguruvawe vo slu~aj na nevrabotenost, kako i specifi~nite potrebi vo site stepeni na obrazovanie, ovoj pravilnik i drugite akti. Ocenata na specifi~nite potrebi se odnesuva za site lica so pre~ki vo fizi~kiot ili vo psihi~kiot razvoj navedeni vo glava 4 od ovoj pravilnik, a koja specifi~na potreba }e ja koristi liceto zavisi od vidot i stepenot na popre~enosta vo fizi~kiot ili psihi~kiot razvoj ili so kombinirani pre~ki.

106

Pravilnik za ocena na specifi~nite potrebi na licata so pre~ki vo fizi~kiot ili psihi~kiot razvoj

II. UTVRDUVAWE NA SPECIFI^NITE POTREBI VO ZAVISNOST OD VIDOT I STEPENOT NA PRE^KITE VO FIZI^KIOT ILI PSIHI^KIOT RAZVOJ ^len 4 Licata so pre~ki vo fizi~kiot ili psihi~kiot razvoj koi imaat specifi~ni potrebi se: 1. Lica so o{teten vid (slabovidni i slepi); 2. Lica so o{teten sluh (nagluvi i gluvi); 3. Lica so pre~ki vo glasot, govorot i jazikot; 4. Telesno invalidni lica; 5. Mentalno retardirani lica (lesno, umereno, te{ko i dlaboko); 6. Autisti~ki lica; 7. Hroni~no bolni lica i 8. Lica so pove}e vidovi na pre~ki (lica so kombinirani pre~ki vo razvojot). ^len 5 So pre~ki vo vidot se smetaat slabovidni i slepi lica. Slabovidno se smeta lice koe na podobroto oko so korek-ciono staklo ima ostrina na vidot pomala od 40% (0,4) i lice koe na podobroto oko so korekciono staklo ima ostrina na vidot pogolema od 40% (0,4), no kaj koe se predviduva izvesno vlo{uvawe na vidot. Slepo se smeta lice koe na podobroto oko so korekciono staklo ima ostrina na vidot do 10% (0,10) i lice so centralen vid na podobroto oko so korekciono staklo do 25% (0,25), na koe vidnoto pole mu e stesneto do 20 stepeni. Spored stepenot na popre~enosta slepite lica se rasporeduvaat vo tri grupi i toa: - lice koe potpolno go izgubilo osetot za svetlo (amauroza); - lice koe na podobroto oko so korekciono staklo ima ostatok na vidot do 5% (0,05) ili lice koe na podobroto oko so korekciono staklo ima ostatok na vidot pomalku od 10% (0,10) ili ima vidno pole stesneto do 20 stepeni. - lice koe na podobroto oko so korekciono staklo ima ostatok na vidot pomalku od 10% (0,10) i lice so centralen vid na podobroto oko so korekciono staklo do 25% (0,25) i koe ima vidno pole stesneto do 20 stepeni. Prakti~no slepo lice se smeta lice so tolku namalena funkcionalna sposobnost na organot za vid koja ne mu ovozmo`uva vospitanie i obrazovanie prete`no po vizuelen pat.

107

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

^len 6 Licata so o{teten sluh, vo zavisnost od stepenot na o{tetuvaweto, se delat na gluvi i nagluvi. 1. Za nagluvi se smetaat onie lica kaj koi o{tetuvaweto na sluhot na podobroto uvo e od 25 db do 80 db i koi potpolno ili delumno go razvile verbalniot govor. Spored stepenot na o{tetuvaweto na sluhot, vremeto koga nastanalo o{tetuvaweto i stepenot na govornata razvienost, nagluvite lica gi rasporeduvame: a. Lica so lesno o{tetuvawe na sluhot od 25 db do 40 db. Ovie lica mo`at spontano da razvijat verbalen govor. b. Lica so umereno o{tetuvawe na sluhot od 40 db do 60 db koi pred o{tetuvaweto spontano go razvile govorot. Lica so umereno o{tetuvawe na sluhot od 40 db do 60 db se i lica kaj koi o{tetuvaweto na sluhot nastanalo pred da go razvijat govorot, a kako posledica imaat delumno razvien govor. v. Lica so te{ko o{tetuvawe na sluhot od 60 db do 80 db koi spontano go razvile govorot pred da nastane o{tetuvaweto. g. Lica so te{ko o{tetuvawe na sluhot od 60 db do 80 db kaj koi o{tetuvaweto na sluhot nastanalo pred da go razvijat govorot, a potoa go razvile so sistematski surdoaudiolo{ki tretman. d. Lica so te{ko o{tetuvawe na sluhot od 60 db do 80 db se i onie lica kaj koi o{tetuvaweto na sluhot nastanalo pred da go razvijat govorot, a koi vo momentot na ocenata na specifi~nite potrebi imaat nedovolno razvien govor. 2. Za gluvi se smetaat onie kaj koi o{tetuvaweto na sluhot e pogolemo od 80 db i koi i so slu{en aplifikator ne mo`at celosno da go percepiraat verbalniot govor. Gluvite lica se delat na prakti~no gluvi i totalno gluvi. Prakti~no gluvite lica so slu{en aplifikator mo`at da slu{aat oddelni supresegmenti od govorot. Totalno gluvite lica imaat potpolno zgasnata slu{na percepcija. Spored vremeto na nastanuvaweto i stepenot na razvojot na govorot, ovie lica se rasporeduvaat: a. Lica koi pred o{tetuvaweto na sluhot go razvile verbalniot govor i vo vremeto na ocenata na specifi~nite potrebi dobro govorat. b. Lica koi pred o{tetuvaweto na sluhot ne go razvile spontano verbalniot govor, a potoa so intenziven i sistematski surdoaudiolo{ki tretman go postignale toa. v. Lica koi go izgubile sluhot pred da go razvijat verbalniot govor i vo momentot na rasporeduvaweto imaat nedovolno izgraden govor ili se bez govor. 3. Lica so kombinirani pre~ki kaj koi primarno o{tetuvawe e o{tetuvaweto na sluhot se opredeluvaat specifi~ni potrebi vo zavisnost od vidot i stepenot na pre~kite. 4. Decata so slu{no o{tetuvawe opredeleni vo ovoj ~len, po detektiraweto na slu{noto o{tetuvawe, kako i decata so kohlearen implant i

108

Pravilnik za ocena na specifi~nite potrebi na licata so pre~ki vo fizi~kiot ili psihi~kiot razvoj

drugi se opfa}aat so zadol`itelna surdoaudiolo{ka rehabilitacija vo specijalni ustanovi i slu`bi verificirani za ovaa dejnost, so cel procesot na desurdizacija i demutizacija da se realizira pred nivnoto upatuvawe vo osnovnoto obrazovanie. ^len 7 So pre~ki vo govorot i glasot se onie lica ~ij govor ne odgovara na nivnata vozrast, ili ne e razbirliv, gramati~ki i sintakti~ki neizgraden, so konvulzivni pre~ki vo mehanizmot i avtomatizmot na govorot, zaradi {to im e potreben logopedski tretman i lekuvawe. Spored vidot i stepenot, poremetuvawata vo verbalnata komunikacija, licata se rasporeduvaat vo slednite grupi: - lice so potpolno otusustvo na govorot - alalija; - lice so patolo{ki govoren razvoj; - lice so te{ka nazalizacija - rinolalija; - lice so otsustvo i te{ko o{tetuvawe na glasot -afonija i disfonija; - lice so te{ko o{teten govor poradi detska paraliza; - lice so autizam; - lice so o{teten ili izguben porano steknat govor - afazija i disfazija; - lice so kombinacija na gore navedenite pre~ki. Lica so poblagi oblici na pre~ki navedeni vo stavot 2 na ovoj ~len, kako i lica so dislalii (nepravilen izgovor na glasovite), disleksii i disgrafii (pre~ki vo pi{uvaweto i ~itaweto) ne se rasporeduvaat. ^len 8 Telesna invalidnost spored ovoj pravilnik e sostojba na namaluvawe ili gubewe na funkcionalnata sposobnost na eden ili pove}e delovi na teloto so {to zna~itelno se namaluva sposobnosta na liceto vo zadovoluvaweto na osnovnite `ivotni potrebi. Vo zavisnost od specifi~nite potrebi {to se javuvaat kako posledica na vakvi promeni na organizmot, telesnata invalidnost mo`e da bide te{ka, pote{ka i najte{ka. - Te{ka telesna invalidnost se javuva vo onie slu~ai koga liceto mo`e samostojno da gi zadovoluva svoite potrebi so soodvetni ortopedski pomagala ili adaptacija na fizi~kata sredina. - Pote{ka telesna invalidnost postoi koga liceto mo`e samostojno da gi zadovoluva svoite potrebi samo so pomo{ od drugo lice. - Najte{ka telesna invalidnost koga liceto ima potreba od postojana gri`a i nega vo zadovoluvawe na osnovnite biolo{ki i socijalni potrebi. ^len 9 Hroni~no bolni lica 1. Lica so najte{ki oblici na hroni~ni zaboluvawa i seriozno naru{ena zdravstvena sostojba se lica so srcevi zaboluvawa, hemofilija,

109

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

dijabetes, leukemija, pote`ok oblik na bronhijalna astma, hemiplegija, paraplegija, artritis, reumatizam i lica na dijaliza. 2. Lica so poremetuvawa na psihomotorikata: - prva grupa: poremetuvawe na psihomotorikata kako rezultat na disharmoni~en tek na razvojot na psihomotorniot spreg; - vtora grupa: poremetuvawe na psihomotorikata kako rezultat na zabaven razvoj na poodelni strukturi na psiho-motorniot spreg; - treta grupa: poremetuvawe na psihomotorikata vo sklop na op{tite emocionalni poremetuvawa i poremetuvawa na inteligencijata. ^len 10 Mentalen hendikep e sostojba na zabaven ili nepotpoln psihi~ki razvoj koj osobeno se karakterizira so naru{uvawe na onie sposobnosti koi se pojavuvaat vo tekot na razvojniot period i koi pridonesuvaat za op{toto nivo na inteligen-cijata, kako {to se kognitivnite, govornite, motornite i socijalnite sposobnosti. Licata so pre~ki vo psihi~kiot razvitok se rasporeduvaat kako lica so lesen, umeren, te`ok i dlabok mentalen hendikep. 1. Lica so lesen mentalen hendikep se karakteriziraat so blago namaluvawe na nivoto na intelektualnite, govornite, jazi~nite, motornite i socijalnite sposobnosti. Zboruvaat so izvesno zadocnuvawe, no sepak najgolemiot broj od niv mo`at da go koristat govorot vo sekojdnevniot `ivot. Na pravilno standardiziranite testovi za inteligencija, za lica so lesni pre~ki vo psihi~kiot razvitok karakteristi~en e orientacionen koeficient na intelegencija vo ramkite od 50 do 69. 2. Lica so umeren mentalen hendikep poka`uvaat zabaven razvoj i ograni~eni dostignuvawa vo domenot na razvojot i upotrebata na govorot i jazikot, motornite sposobnosti i gri`ata za sebe. Na pravilno standardiziranite testovi za intelegencija, lica so umereni pre~ki vo psihi~kiot razvitok za karakteristi~en e orientacionen koeficient na intelegencija vo ramkite od 35 do 49. 3. Lica so te`ok mentalen hendikep se sli~ni na umereno mentalno hendikepiranite po klini~kata slika, prisustvo na organska etiologija i pridru`ni o{tetuvawa. Postoi zna~itelno ograni~uvawe na dostignuvaweto vo oblasta na govorot i jazikot, motornite sposobnosti gri`ata za sebe. Pogolem broj od licata imaat izrazeni motorni i/ili drugi pridru`ni pre~ki koi uka`uvaat na prisustvo na zna~ajno o{tetuvawe ili poremetuvawe vo razvojot na centralniot nerven sistem. Na pravilno standardiziranite testovi za inteligencija koeficientot na inteligencija orientaciono se dvi`i vo ramkite od 20 do 34. 4. Lica so dlabok mentalen hendikep se karakteriziraat po izrazito ograni~enata sposobnost za razbirawe i prifa}awe na barawata ili upatstvata, imaat za~uvana sposobnost za mnogu rudimentarni formi na neverbalna komunikacija. Golem del od niv se polupodvi`ni ili nepodvi`ni,

110

Pravilnik za ocena na specifi~nite potrebi na licata so pre~ki vo fizi~kiot ili psihi~kiot razvoj

nesposobni za voleva kontrola na sfinkterite. Poseduvaat mali ili skoro nikakvi sposobnosti da se gri`at za sebe, poradi {to im e potrebna postojana pomo{ i nadzor. Na pravilno standardiziranite testovi za inteligencija, kaj lica so dlaboki pre~ki vo psihi~kiot razvitok koeficientot na inteligencija e pod 20. ^len 11 Lica so autizam i lica so drugi pervarzivno razvojno ratrojstvo koj se karakterizira so kvalitativno o{tetuvawe na recipro~nite socijalni interakcii, na neverbalnata, verbalnata komunikacija i imaginacija i ograni~en broj na aktivnosti i interesirawa. Toj mo`e da bide propraten so najrazli~en stepen na mentalna retardacija, razli~ni neurolo{ki znaci, epilepsija i razli~ni bihevioralni sindromi na agresija, avtoagresija, destruktivnost i napadi na gnev. ^len 12 Lica so pove}e vidovi na pre~ki (so kombinirani pre~ki) vo razvojot se smetaat licata kaj koi se prisutni po dve ili pove}e vidovi na pre~ki vo razvojot navedeni vo ovoj pravilnik.

III. STRU^NITE PROFILI NA ^LENOVITE NA STRU^NIOT ORGAN
^len 13 Pred zapo~nuvawe na postapkata za utvrduvawe na vidot i stepenot na popre~enost na fizi~kiot ili psihi~kiot razvitok i ocenkata na specifi~nite potrebi, prethodi otkrivawe i prijavuvawe na licata so pre~ki vo fizi~kiot ili psihi~kiot razvoj i na rizi~no rodenite deca {to go vr{i zdravstvena ustanova (porodili{te, razvojno sovetuvali{te, detski dispanzer i drugi ustanovi od primarnata zdravstvena za{tita), ustanova od socijalna za{tita, ustanova od detska za{tita, ustanova od obrazovanieto, roditelot, staratelot i dr. ^len 14 Stru~niot organ koj raboti vo sostav na ustanovata gi ima slednite stru~ni profili: 1. Za lica so o{teten vid, ustanovata treba da gi ima slednite stru~ni lica: oftalmolog, pedijatar, defektolog, odnosno tiflolog, psiholog i socijalen rabotnik; 2. Za lica so o{teten sluh, ustanovata treba da gi ima slednite stru~ni lica: otorinolaringolog, pedijatar, surdolog, psiholog i socijalen rabotnik; 3. Za lica so pre~ki vo glasot, govorot i jazikot, slednite stru~ni lica: otorinolaringolog, pedijatar, logoped, psiholog i socijalen rabotnik;

111

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

4. Za telesno invalidni lica, slednite stru~ni lica: fizijatar, pedijatar, defektolog, odnosno somatoped, psiholog i socijalen rabotnik; 5. Za mentalno retardiranite lica, slednite stru~ni lica: nevropsihijatar, pedijatar, defektolog za mentalen hendikep, psiholog i socijalen rabotnik; 6. Za autisti~ni lica, slednite stru~ni lica: nevropsihijatar, pedijatar, defektolog za mentalen hendikep, psiholog i socijalen rabotnik; 7. Za hroni~no bolni lica, slednite stru~ni lica: pedijatar, internist, fizijatar, psiholog, defektolog za mentalen hendikep i socijalen rabotnik; i 8. Za lica so pove}e vidovi na popre~enost, ustanovata treba da ima stru~ni lica predvideni vo to~kite od 1 - 7 vo ovoj ~len vo zavisnost od primarnata popre~enost. ^len 15 Ustanovi koi davaat naod i mislewe za vidot i stepenot i ocenka na specifi~nite potrebi na lica so pre~ki vo fizi~kiot ili psihi~kiot razvoj, pri donesuvaweto re{enie vo prv stepen se: 1. Za lica so o{teten vid: Ortoopti~ko - pleopti~ki centar na Zdravstven dom Skopje i Slu`bata za mentalno zdravje na deca i mladinci pri Medicinskiot centar vo Bitola; 2. Za lica so o{teten sluh i za lica so pre~ki vo glasot, govorot i jazikot: Zavod za rehabilitacija na sluh, govor i glas vo Skopje i Slu`bata za mentalno zdravje na deca i mladinci pri Medicinskiot centar vo Bitola; 3. Za telesno invalidni lica: Zavodot za medicinska rehabilitacija vo Skopje i Slu`bata za mentalno zdravje na deca i mladinci pri Medicinskiot centar vo Bitola; 4. Za lica so autizam - Zavod za mentalno zdravje -Zdravstven dom Skopje i Slu`bata za mentalno zdravje na deca i mladinci pri Medicinskiot centar vo Bitola; 5. Za mentalno retardirani lica: - Razvojno sovetuvali{te i Zavod za mentalno zdravje pri Zdravstveniot dom vo Skopje; Prethodnite ustanovi se nadle`ni za op{tinite od podra~jeto na grad Skopje. - Slu`ba za mentalno zdravje pri Medicinskiot centar od Bitola za op{tinite od podra~jeto na porane{nite op{tini Bitola, Demir Hisar i Resen; - Medicinski centar Prilep za op{tinite od podra~jeto na porane{nite op{tini Prilep, Kru{evo i Makedonski Brod; - Medicinski centar Kavadarci za op{tinite od podra~jeto na porane{nite op{tini Kavadarci i Negotino; - Medicinski centar Veles za op{tinite od podra~jeto na porane{nite op{tini Veles, Sveti Nikole i Gevgelija;

112

Pravilnik za ocena na specifi~nite potrebi na licata so pre~ki vo fizi~kiot ili psihi~kiot razvoj

- Medicinski centar Strumica za op{tinite od podra~jeto na porane{nite op{tini Strumica, Valandovo i Radovi{; - Medicinski centar [tip za op{tinite od podra~jeto na porane{nite op{tini [tip i Probi{tip; - Medicinski centar Ko~ani za op{tinite od podra~jeto na porane{nite op{tini Ko~ani, Vinica, Del~evo i Berovo; - Medicinski centar Kumanovo za op{tinite od podra~jeto na porane{nata op{tina Kumanovo, Kratovo i Kriva Pa-lanka; - Medicinski centar Tetovo za op{tinite od podra~jeto na porane{nite op{tini Tetovo i Gostivar; - Medicinski centar Ohrid za op{tinite od podra~jeto na porane{nite op{tini Ohrid i Ki~evo; - Medicinski centar Struga za op{tinite od podra~jeto na porane{nite op{tini Struga i Debar. Ustanovite od to~ka 1 do 4 od stav 1 na ovoj ~len davaat naod i mislewe za teritorijata na Republikata. ^len 16 Ustanovi koi davaat naod i mislewe za vidot i stepenot i ocena na specifi~nite potrebi na licata so pre~ki vo fizi~kiot i psihi~kiot razvoj, pri donesuvaweto re{enie vo vtor stepen se: 1. Za lica so o{teten vid: O~na klinika pri Medicinski fakultet - Skopje; 2. Za lica so o{teten sluh i za lica so pre~ki vo glasot, govorot i jazikot: Audiolo{ki centar pri Klinikata za uvo, nos i grlo pri Medicinskiot fakultet - Skopje; 3. Za telesno invalidni lica: Ortopedska klinika pri Medicinski fakultet - Skopje; 4. Za mentalni retardirani lica: Klinikata za detski bolesti pri Medicinski fakultet - Skopje; 5. Za lica so autizam - Klinikata za detski bolesti vo sorabotka so Psihijatrija pri Medicinski fakultet - Skopje; 6. Za hroni~no bolni lica - Klinikata za detski bolesti vo sorabotka so Ortopedska klinika pri Medicinski fakultet - Skopje. × ^len 17 Naodot za vidot i stepenot na popre~enosta vo fizi~kiot ili psihi~kiot razvoj i ocenka na specifi~nite potrebi i misleweto na stru~noto lice, stru~niot organ gi ispolnuva na obrazec br. 1 i 2, odnosno stru~noto lice. ^len 18 Vo utvrduvaweto na naodot i misleweto i opredeluvaweto na specifi~nite potrebi u~estvuva i roditelot odnosno staratelot na liceto so pre~ki vo fizi~kiot ili psihi~kiot razvoj.

113

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

^len 19 Po potreba na site lica so pre~ki vo fizi~kiot ili psihi~kiot razvoj im se ovozmo`uva da bidat upateni na povtorno dijagnosticirawe dokolku za toa se dostavi barawe od liceto, roditelot, odnosno staratelot, od socijalnata odnosno vospitno-obrazovnata ustanova i od oddelni stru~ni lica vklu~eni vo procesot na tretmanot na ovie deca, zaradi promena vo uslovite na `iveewe so {to mo`at da pobaraat preocenka na specifi~nite potrebi. ^len 20 Za licata na koi im se opredeleni specifi~nite potrebi soglasno ovoj pravilnik do 26-godi{na vozrast im se priznava pravo na specifi~nite potrebi za natamo{no koristewe. IV. VODEWE NA EVIDENCIJA ^len 21 Centarot za socijalna rabota vo op{tinata vodi eviden-cija za licata so pre~ki vo fizi~kiot ili psihi~kiot razvoj. Evidencijata se vodi vo kniga za evidencija na licata so specifi~ni potrebi. Knigata za evidencija se vodi spored obrazec broj 3 {to e sostaven del na ovoj pravilnik. Centarot za socijalna rabota ja koristi utvrdenata lista na specifi~ni potrebi. Vo knigata za evidencija ne smee ni{to da se bri{e. Precrtanite zborovi moraat da ostanat ~itlivi. Eventualnite izmeni se zaveruvaat so potpis na ovlastenoto lice. ^len 22 Podatocite od knigata za evidencija, kako i podatocite od poedine~ni stru~ni naodi za vidot i stepenot na popre~enosta, mo`at da bidat dostapni samo na zainteresiranite stru~ni ustanovi i stru~ni lica koi prezemat soodvetni merki za uspe{no vklu~uvawe vo op{testveniot `ivot i rabota na licata so pre~ki vo fizi~kiot ili psihi~kiot razvoj. ^len 23 Na krajot na kalendarskata godina vo knigata za evidencija se utvrduva brojot na licata so pre~ki vo fizi~kiot ili psihi~kiot razvoj vo tekovnata godina. Vo narednata godina zapi{uvaweto vo knigata za evidencija zapo~nuva so nova stranica, a broevite se nadovrzuvaat na posledniot broj od prethodnata godina.

114

Pravilnik za ocena na specifi~nite potrebi na licata so pre~ki vo fizi~kiot ili psihi~kiot razvoj

^len 24 Na krajot od godinata se dostavuva izve{taj za licata so pre~ki vo fizi~kiot ili psihi~kiot razvoj do Republi~kiot zavod za statistika, Zavodot za socijalnite dejnosti i do Zavodot za zdravstvena za{tita na Republika Makedonija. Izve{tajot za brojot na licata so pre~ki vo fizi~kiot ili psihi~kiot razvoj se dava spored obrazec broj 4. ^len 25 Centarot vodi evidencija i dokumentacija i toa: 1. Spisok na lica pregledani od strana na stru~niot organ; 2. Evidencija za liceto so negovite li~ni podatoci, naodot na sekoj ~len od stru~niot tim, od pregledot i ocenkata na specifi~nite potrebi; 3. Evidencija za izdavaweto na naodite i ocenkata na specifi~nite potrebi; 4. Evidencija za re{enijata koi se doneseni od Vtorostepeniot stru~en organ po `alba; 5. Kniga za zapisnicite od sednicite; 6. Lista na specifi~nite potrebi. Stru~niot organ na ovaa evidencija i dokumentacija ja ~uva spored propisite za ~uvawe na arhivska dokumentacija. V. ZAVR[NI ODREDBI ^len 26 Obrazecot br. 1, 2, 3 i 4 se sostaven del na ovoj pravilnik. ^len 27 Co denot na vleguvawe vo sila na ovoj pravilnik, prestanuva da va`i Pravilnikot za rasporeduvawe i evidencija na licata popre~eni vo fizi~kiot i psihi~kiot razvitok ("Sl. vesnik na SRM" br. 8/81). ^len 28 Ovoj pravilnik vleguva vo sila osmiot den od denot na objavuvaweto vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija". Soglasen: Minister za zdravstvo doc.d-r Dragan Danilovski, s.r. Soglasen: Minister za obrazovanie d-r Gale Galev, s.r.

Minister Bedredin Ibraimi, s.r

115

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

3. Pravilnik za sodr`ina na obrazecot za izdavawe na naod, ocena i mislewe za utvrduvawe na potrebata za pomo{ i nega od drugo lice
Vrz osnova na ~len 31 stav 6 od Zakonot za socijalnata za{tita (Slu`ben vesnik na RM. br. 50/97, 16/2000, 17/03 i 65/04), ministerot za trud i socijalna politika donese

PRAVILNIK za sodr`ina na obrazecot za izdavawe na naod, ocena i mislewe za utvrduvawe na potrebata za pomo{ i nega od drugo lice, potrebnata medicinska i druga dokumentacija, na~inot na ostvaruvawe, kriteriumite za utvrduvawe na visinata i visinata na iznosot na pravoto na pari~en nadomestok za pomo{ i nega od drugo lice
^len 1 So ovoj pravilnik se propi{uva sodr`inata na obrazecot za izdavawe na naodot, ocenkata i misleweto za utvrduvawe na potrebata za pomo{ i nega od drugo lice, potrebnata medicinska i druga dokumentacija koja se prilo`uva kon baraweto za ostvaruvawe na ova pravo, na~inot na ostvaruvawe na pravoto na pari~en nadomestok za pomo{ i nega od drugo lice, kako i poblisku se utvrduvaat kriteriumite za utvrduvawe na visinata i visi-nata na iznosot na ova pravo. ^len 2 Vrz osnova na utvrdenata fakti~ka sostojba od strana na nadle`nata Komisija za izdavawe naod, ocena i mislewe za potrebata od pomo{ i nega od drugo lice ( vo natamo{niot tekst: Komisijata), pravoto na pari~en nadomestok za pomo{ i nega od drugo lice se ostvaruva soglasno Zakonot za socijalna za{tita i ovoj pravilnik. ^len 3 Komisijata izgotvuva naod, ocena i mislewe za potrebata od pomo{ i nega od drugo lice. Naodot, ocenkata i misleweto se izdava na Obrazec broj 1 koj e sostaven del na ovoj pravilnik.

116

Pravilnik za sodr`ina na obrazecot za izdavawe na naod, ocena i mislewe za utvrduvawe na potrebata za pomo{ i nega od drugo lice

^len 4 Baraweto za ostvaruvawe na pravoto na pari~en nadomestok za pomo{ i nega od drugo lice se dostavuva do nadle`niot centar za socijalna rabota. Kon baraweto za ostvaruvawe na pravo na pari~en nadomestok za pomo{ i nega od drugo lice se prilo`uva mnenie od mati~niot lekar za potrebata od pomo{ i nega od drugo lice i druga medicinska dokumentacija koja uka`uva na tie fakti. ^len 5 Nadle`niot centar za socijalna rabota po neposredno izvr{eniot uvid vo domot na baratelot najdocna 30 dena po podnesuvawe na baraweto, izgotvuva mislewe za opravdanosta na baraweto za pari~en nadomestok za pomo{ i nega od drugo lice. ^len 6 Komisijata, vrz osnova na dokumentacijata, misleweto na nadle`niot centar za socijalna rabota i izvr{eniot uvid vo domot na baratelot vr{i utvrduvawe na fakti~kata sostojba. Nadle`niot centar za socijalna rabota vr{i proverka na fakti~kata sostojba za predmeti za koi vo naodot, ocenata i misleweto e utvrdeno deka potrebata od pomo{ i nega od drugo lice e privremena i ima potreba od povtorna proverka i dostavuva mislewe do Komisijata. ^len 7 Vo naodot, ocenata i misleweto na Komisijata za potrebata od pomo{ i nega od drugo lice, se utvrduva dijagno-zata na bolesta i korisnikot soglasno ~lenovite 8 i 9 na ovoj pravilnik. ^len 8 Visinata na iznosot na pravoto na pari~en nadomestok za pomo{ i nega od drugo lice iznesuva 26% od prose~nata mese~no neto plata po rabotnik vo Republika Makedonija, ostvarena vo poslednite tri meseci, za licata so slednite bolesti: - nepodvi`no lice - potpolno, - potpolno slepo lice (so 99% namalen vid), - lice so cerebralna ili detska paraliza i paraplegija, -lice zaboleno so distrofija ili srodni muskularni ili nevromuskularni zaboluvawa, vo kraen stadium na bolesta, - lice so te{ki i najte{ki pre~ki vo intelektualniot razvoj nad 26 godi{na vozrast i lice so mentalna deterioracija kaj hroni~ni psihozi ({izofrenija, manija~na depresivna psihoza, paranoja), - lice so celosna odzemenost na edna strana od teloto ili od zemenost na site ~etiri ekstremiteti, - lice so maligno zaboluvawe vo terminalniot stadium so metastazi na vnatre{nite organi.

117

Pravilnik za sodr`ina na obrazecot za izdavawe na naod, ocena i mislewe za utvrduvawe na potrebata za pomo{ i nega od drugo lice

^len 9 Visinata na iznosot na pravoto na pari~en nadomestok za pomo{ i nega od drugo lice iznesuva 23% od prose~nata mese~no neto plata po rabotnik vo Republika Makedonija, ostvarena vo poslednite tri meseci, za licata so slednite bolesti: - lica so te{ko naru{en vid (97%), - vo prv stadium na bolesta na lice zaboleno od distrofija ili srodni muskularni ili nevromuskularni zaboluvawa, - lice so delumna odzemenost na edna strana od teloto (kako posledica na krvavewe vo mozokot), - stari lica nad 70 godi{na vozrast so traumatski povredi, oprerirani i postaveni so plo~ki, {ipki poradi prolongirano sanirawe na istite poradi vozrasta, zaradi {to se nepodvi`ni. ^len 10 So denot na primenata na ovoj pravilnik prestanuva da va`i Pravilnikot za na~inot na ostvaruvawe, kriteriumite za utvrduvawe na visinata i visinata na iznosot na pravoto na pari~en nadomestok za pomo{ i nega od drugo lice (“Slu`ben vesnik na Republika Makedonija” br. 32/03). ^len 11 Ovoj pravilnik vleguva vo sila osmiot den od objavuvaweto vo ” Slu`ben vesnik na Republika Makedonija” , a }e se primenuva od 1 januari 2005 godina.

Br. 10-5374/4 9 dekemvri 2004 godina Skopje

Minister za trud i socijalna politika, Jovan Manasievski, s.r.

118

VRABOTUVAWE

Zakon za rabotnite odnosi

DEL TRETI VRABOTUVAWE
1. Zakon za rabotnite odnosi

ZAKON ZA RABOTNITE ODNOSI (“Slu`ben vesnik na RM”, br. 80/2003) Pre~isten tekst- Polio Plus
^len 7 Raboten odnos mo`e da zasnova sekoe lice koe gi ispolnuva op{tite uslovi utvrdeni so ovoj i so drug zakon i posebnite uslovi utvrdeni so zakon, kolektiven dogovor i akt na rabotodavecot. Se smeta deka invalidno lice koe e osposobeno za vr{ewe na opredeleni raboti, ima op{ta zdravstvena sposobnost za vr{ewe na tie raboti. ^len 9 Rabotodavecot ne smee liceto koe bara vrabotuvawe (kandidat) ili rabotnikot, da go stavi vo neednakva pravna polo`ba zaradi rasata, bojata na ko`ata, polot, vozrasta, zdravstvenata sostojba, odnosno invalidnosta, religioznoto, politi~koto ili drugo ubeduvawe, ~lenuvawe vo sindikati, nacionalnoto ili socijalnoto poteklo, statusot na semejstvoto, imotnata sostojba ili zaradi drugi li~ni okolnosti. Na `enite i ma`ite mora da im bidat obezbedeni ednakvi mo`nosti i ednakov tretman pri vrabotuvaweto, napreduvaweto, osiguruvaweto od rabota, uslovite za rabota, rabotnoto vreme i otka`uvaweto na dogovorite za vrabotuvaweto. ^len 14 Invalidno lice zasnova raboten odnos na na~in i pod uslovi utvrdeni so ovoj zakon, ako so drug zakon poinaku ne e opredeleno.

121

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

^len 68 Eden od roditelite na pote{ko hendikepirano dete ima pravo da raboti so polovina od polnoto rabotno vreme, ako dvajcata roditeli se vo raboten odnos ili ako roditelot e samohran, vrz osnova na naod od nadle`na lekarska komisija, ako deteto ne e smesteno vo ustanova za socijalnozdravstveno zgri`uvawe. Skratenoto rabotno vreme od stav 1 na ovoj ~len se smeta kako polno rabotno vreme, a pravoto na nadomest na plata se isplatuva spored propisite za socijalna za{tita. ^len 74 Invalid na trudot ima pravo na skrateno rabotno vreme, rasporeduvawe odnosno vrabotuvawe na druga soodvetna rabota, prekvalifikacija ili dokvalifikacija, kako i pravo na soodveten pari~en nadomestok vo vrska so koristewe na tie prava, vo soglasnost so propisite za penziskoinvalidsko osiguruvawe. Rabotnik so izmeneta rabotna sposobnost i rabotnik koj raboti na raboti na koi postoi opasnost od nastapuvawe na invalidnost ima pravo na rasporeduvawe na soodvetno rabotno mesto. Vo slu~aite od stavovite 1 i 2 na ovoj ~len, rabotodavecot e dol`en na rabotnikot da mu obezbedi rabotno mesto za koe e osposoben pod uslovite i na na~in utvrdeni so kolektiven dogovor. ^len 154 So pari~na kazna od 50.000 do 250.000 denari }e se kazni za prekr{ok rabotodavecot ako: 10) ne go rasporedi invalidot na trudot na soodvetno rabotno mesto (~len 74).

122

Zakon za vrabotuvawe na invalidni lica

2. Zakon za vrabotuvawe na nnvalidni lica

ZAKON ZA VRABOTUVAWE NA INVALIDNI LICA
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" broj 44/2000 i 16/2004) Pre~isten Tekst - Polio Plus

I. OP[TI ODREDBI
^len 1 So ovoj zakon se ureduvaat posebnite uslovi za vrabotuvawe i rabotewe na invalidni lica: koga samostojno vr{at dejnost kako trgovec poedinec, kaj rabotodavec ili ima svojstvo na rabotodavec, kako i uslovite za osnovawe i pogodnostite za rabotewe na trgovskoto dru{tvo za vrabotuvawe na invalidni lica-za{titno dru{tvo (vo natamo{niot tekst: za{titno dru{tvo). ^len 2 Invalidno lice, vo smisla na ovoj zakon, e lice so o{teten vid, o{teten sluh, so pre~ki vo glasot, govorot i jazikot, telesno invalidno lice, lice so lesni pre~ki vo psihi~kiot razvitok, lice so kombinirani pre~ki i lice so psihozi koe poradi stepenot na invalidnost ima specifi~ni potrebi vo raboteweto. Invalidnosta vrz osnova na podneseno barawe od invalidno lice ja utvrduva komisija za ocena na rabotnata sposobnost na Fondot na penziskoto i invalidskoto osiguruvawe na Makedonija (vo natamo{niot tekst: Fondot), osven ako invalidnosta na liceto ne e utvrdena od drug nadle`en organ. ^len 3 Na invalidnite lica i za{titnite dru{tva se primenuvaat i me|unarodnite dogovori ratifikuvani vo soglasnost so Ustavot na Republika Makedonija.

123

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

II. POSEBNI USLOVI I POGODNOSTI ZA VRABOTUVAWE I RABOTEWE NA INVALIDNO LICE
^len 4 Posebni uslovi i pogodnosti za vrabotuvawe i rabotewe na invalidno lice se: - sozdavawe uslovi za rabotewe so adaptacija na rabotnoto mesto na koe }e raboti invalidnoto lice dokolku e potrebna nabavka na oprema, dogradba i adaptacija na rabotniot prostor spored kriteriumite i na na~in utvrden so akt na ministerot za trud i socijalna politika; - osloboduvawe od danoci i obezbeduvawe na sredstva i pridonesi i - finansiska poddr{ka vo raboteweto. ^len 4-a Rabotodavec ne mo`e da vraboti ili da rasporedi od edno na drugo rabotno mesto invalidno lice koe za toa rabotno mesto ne gi ispolnuva op{tite i posebnite uslovi, odnosno koe ne e osposobeno za vr{ewe na rabotite na rabotno mesto. Invalidno lice na koe mu e odzemena delovnata sposobnost ne mo`e da bide rabotodavec ili da vr{i rabota na odgovorno lice kaj rabotodavec. ^len 5 Rabotodavecot pred da otpo~ne da vr{i dejnost, od nadle`nite organi treba da pribavi re{enija deka rabotnite i pomo{nite prostorii i opremata gi ispolnuvaat minimalno-tehni~ktie uslovi i propi{anite merki, normativi i standardi za vr{ewe na soodvetna dejnost. Pri vrabotuvawe na invalidno lice, rabotodavecot e dol`en da sozdade soodvetni uslovi za rabotewe i adaptacija na rabotnoto mesto vo zavisnost od rabotnoto mesto, vidot i stepenot na obrazovanieto i vidot i stepenot na invalidnosta na invalidnoto lice koe se vrabotuva. ^len 6 Sredstvata za sozdavawe posebni uslovi i pogodnosti za vrabotuvawe i rabotewe na invalidnite lica so adaptacija na rabotnoto mesto, nabavka na oprema, dogradba i adaptacija na rabotniot prostor, se obezbeduvaat od Posebniot fond za obezbeduvawe uslovi za vrabotuvawe i rabotewe na invalidnite lica (vo natamo{niot tekst: Poseben fond). ^len 7 Vraboteno invalidno lice kaj koe e utvrdena invalidnost vo smisla na ~len 2 stav 1 od ovoj zakon se osloboduva od pla}awe na personalen danok od dohod.

124

Zakon za vrabotuvawe na invalidni lica

Sredstvata za pridones za penzisko i invalidsko osiguruvawe, pridones za zdravstveno osiguruvawe i pridones za vrabotuvawe za licata od stav 1 na ovoj ~len se obezbeduvaat od Buxetot na Republika Makedonija. ^len 8 Pod finansiska poddr{ka vo raboteweto vo smisla na ovoj zakon se smetaat pogodnostite {to gi dobiva invalidnoto lice koe samostojno vr{i dejnost kako trgovec poedinec odnosno za{titnoto dru{tvo pri koristeweto na sredstva od Posebniot fond. ^len 9 Zaradi vrabotuvawe na invalidni lica se osnovaat za{titni dru{tva kako trgovski dru{tva. Za{titno dru{tvo mo`e da se osnova ako vrabotuva najmalku pet lica od koi najmalku 40% invalidni lica od vkupniot broj na vraboteni, od koi najmalku polovinata se lica so utvrdena invalidnost vo smisla na ~lenot 2 stav 1 na ovoj zakon Za{titnoto dru{tvo ako ne gi ispolnuva uslovite utvrdeni od stav 1 na ovoj ~len go gubi statusot na za{titno dru{tvo. ^len 10 Vrabotenite vo za{titnoto dru{tvo koi ne se invalidni lica se osloboduvaat od pla}aweto na personalen danok od dohod i za niv se obezbeduvaat sredstva za pridones za penzisko i invalidsko osiguruvawe od Buxetot na Republika Makedonija. Za{titnite dru{tva se osloboduvaat od pla}awe na danok od dobivka i site dava~ki od dobivkata. ^len 11 Zaradi ostvaruvawe na zaedni~ki celi i zada~i vo unapreduvaweto na vrabotuvaweto na invalidni lica vo za{titnite dru{tva, ovie dru{tva osnovaat Zaednica na za{titni dru{tva (vo natamo{niot tekst: Zaednica), kako stopanska interesna zaednica soglasno so Zakonot za trgovskite dru{tva. Zaednicata od stav 1 na ovoj ~len e dol`na redovno da gi pribira i sledi podatocite za uplatenite sredstva od strana na za{titnite dru{tva soglasno so ~lenovite 15 i 17 alineja 1 na ovoj zakon.

III. RABOTNO OSPOSOBUVAWE SO VRABOTUVAWE
^len 12 Rabotno osposobuvawe, vo smisla na ovoj zakon, e osposobuvawe na invalidnoto lice za prakti~na rabota za opredeleni raboti soglasno so potrebite na rabotodavecot i invalidnoto lice.

125

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

Nevrabotenoto invalidno lice na rabotno osposobuvawe zaradi vrabotuvawe kaj rabotodavecot go upatuva Zavodot za vrabotuvawe na Republika Makedonija (vo natamo{niot tekst: Zavodot). Vrabotenoto invalidno lice, koe ne e osposobeno za vr{ewe na soodvetni raboti, na rabotno soposobuvawe go upatuva rabotodavecot. Rabotnoto osposobuvawe mo`e da se vr{i kaj rabotodavecot i kaj drug rabotodavec spored posebni programi, pod uslovi i na na~in utvrdeni so akt na Zavodot. ^len 12-a Vrabotuvawe na invalidno lice se vr{i od redot na evidentirani nevraboteni invalidni lica vo Zavodot. Invalidnoto lice mo`e da se vraboti na rabotno mesto za koe ima obrazovanie za soodvetno zanimawe, odnosno mo`e da se vraboti ili prerasporedi i na drugo rabotno mesto ako gi ispolnuva op{tite i posebnite uslovi ili e osposobeno za vr{ewe na rabotite na toa rabotno mesto. ^len 13 Sredstvata potrebni za rabota na Komisijata od ~lenot 2 stav 2 na ovoj zakon i rabotno osposobuvawe od ~len 12 na ovoj zakon se obezbeduvaat od Posebniot fond. ^len 14 Invalidnoto lice koe se upatuva na rabotno osposobuvawe nema status na vraboteno lice kaj rabotodavecot kaj kogo se osposobuva, osven ako ne e vraboteno kaj nego.

IV. POSEBEN FOND ZA OBEZBEDUVAWE NA USLOVI ZA VRABOTUVAWE I RABOTEWE NA INVALIDNITE LICA
^len 15 Zaradi finansirawe na rabotite za sozdavawe na posebni uslovi za vrabotuvawe i rabotewe na invalidni lica, adaptacija na rabotno mesto i nabavka na oprema, dogradba i adaptacija na rabotniot prostor 15% od vkupno ostvarenite sredstva od postojniot pridones za vrabotuvawe se izdvojuvaat na potsmetkata vo Zavodot (Poseben fond) najdocna do 30 vo mesecot za prethodniot mesec. Za izvr{uvawe na funkciite na Posebniot fond vo tekot na edna kalendarska godina mo`at da se potro{at najmnogu do 2% od vkupnite sredstva so koi raspolaga Posebniot fond.

126

Zakon za vrabotuvawe na invalidni lica

Zavodot e dol`en sredstvata izdvoeni vo Posebniot fond da gi koristi isklu~ivo za namenite utvrdeni vo stav 1 na ovoj ~len. Zavodot so korisnikot na sredstvata sklu~uva dogovor za koristeweto na sredstvata. ^len 16 Invalidno lcie koe samostojno vr{i dejnost kako trgovec-poedinec, za{titno dru{tvo i drugo pravno lice, podnesuva barawe za dodeluvawe na sredstva od Posebniot fond do Upravniot odbor na Zavodot. Upravniot odbor na Zavodot donesuva re{enie dodeluvawe na sredstvata od Posebniot fond na sekoi 60 dena. Protiv re{enieto na Upravniot odbor na Zavodot za dodeluvawe na sredstvata od Posebniot fond mo`e da se izjavi `alba do ministerot za trud i socijalna politika vo rok od osum dena od denot na dobivaweto na re{enieto. Pri dodeluvawe na sredstvata od Posebniot fond se trgnuva od obemot i vidot na posebnite uslovi za vrabotuvawe i adaptacija na rabotnite mesta koi treba da se sozdadat, vidot i obemot na opremata, dogradbata i adaptacijata na rabotniot prostor vo zavisnost od tehni~ko-tehnolo{kiot proces koi treba da se obezbedat zaradi sozdavawe na posebni uslovi za vrabotuvawe i rabota na invalidnoto lice. ^len 16-a Sredstvata od Posebniot fond se dodeluvaat kako nepovratni za: 1) vrabotuvawe na invalidno lice na neopredeleno vreme vo visina od 20 prose~ni plati isplateni vo Republika Makedonija za prethodniot mesec pred vrabotuvaweto, odnosno 30 prose~ni plati isplateni vo Republika Makedonija za prethodniot mesec pred vrabotuvaweto za vrabotuvawe na slepo lice so o{tetuvawe na vidot nad 97% i telesno invalidno lice so telesno o{tetuvwe nad 90%; 2) adaptacija na rabotno mesto vo visina do 30 prose~ni plati isplateni vo Republika Makedonija za prethodniot mesec pred donesuvaweto na baraweto i istite mo`at povtorno da se koristat ako toa go nalagaat promenite na tehni~ko-tehnolo{kiot proces ili vidot i stepenot na invalidnosta na invalidnoto lice; 3) nabavka na oprema vo visina do 50 prose~ni plati isplateni vo Republika za prethodniot mesec pred podnesuvaweto na baraweto, soglasno so brojot na novo vraboteni invalidni lica i kriteriumite utvrdeni so aktot od ~lenot 3 na ovoj zakon i 4) dogradba i adaptacija na rabotniot prostor vo zavisnost od tehni~kotehnolo{kiot proces vo visina do 50 prose~ni plati i splateni vo Republika Makedonija za prethodniot mesec pred podnesuvaweto na baraweto, soglasno so brojot na novo vraboteni invalidni lica i kriteriumite utvrdeni so aktot od ~lenot 3 na ovoj zakon.

127

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

Sredstvata od stavot 1 to~ka 3 i 4 na ovoj ~len ne mo`e povtorno da se koristat pred istekot na tri godini od prethodno odobrenite sredstva od Posebniot fond. Podnositelot na baraweto mo`e da koristi sredstva od Posebniot fond za namenite od stavot 1 to~ki 1,3 i 4 na ovoj ~len pod uslovite utvrdeni vo Zakonot, ako delovno e aktiven, ima pozitiven bonitet izdaden od nadle`na institucija i redovno isplatuva plata i uplatuva danoci i pridonesi od plata za poslednite devet meseci smetano od denot na vrabotuvaweto na invalidnoto lice. Rabotodavecot e dol`en na rabotnikot da mu isplatuva plata soglasno so zakon i kolektiven dogovor, zaedno so platata da presmetuva i uplatuva propi{ani pridonesi i danok od plata, a platata da mu ja ispla}a preku tekovna smetka ili {tedna kni{ka. Sredstvata od stavot 1 to~ka 2,3 i 4 na ovoj ~len mo`e da se koristat isklu~ivo za namenata za koja se dodeleni. Na~inot na uplatata na dodelentie sredstva na rabotodavecot od Posebniot fond se vr{i na na~in utvrden so aktot od ~lenot 3 na ovoj zakon. ^len 16-b Ako na vrabotenoto invalidno lice za koe se koristeni sredstva mu prestane rabotniot odnos po koja bilo osnova ili rabotodavecot go namalil brojot na vkupno vrabotenite invalidni lica na neopredeleno vreme, istiot e dol`en vo rok od osum dena od denot na nastanatata promena da go izvesti Zavodot. Ako na invalidnoto lice za koe se koristeni sredstva mu prestane rabotniot odnos pred istekot na rokot od tri godini od denot na vrabotuvaweto, osven po sila na zakon ili vo slu~aj na smrt, korisnikot na sredstva e dol`en vo rok od tri meseci na negovoto mesto da vraboti drugo invalidno lice bez pravo povtorno da koristi sredstva za vrabotuvawe na invalid-noto lice. Rabotodavec ne mo`e da koristi sredstva od posebniot fond za vrabotuvawe na nevraboteno invalidno lice za koe ve}e se koristeni sredstva za vrabotuvawe, pred istekot na tri godini smetano od denot na prestanokot na rabotniot odnos na neopredeleno vreme. Za invalidno lice na koe rabotniot odnos mu prestanal ne po negova vina i za koe rabotodavecot gi povratil sredstvata vo Posebniot fond, sredstva za negovo povtorno vrabotuvawe mo`e da se koristat i pred istekot na rokot od stavot 3 na ovoj ~len. Korisnikot na sredstva za vrabotuvawe na invalidno lice koj nema da vraboti drugo invalidno lice na mestoto na invalidnoto lice na koe mu prestanal rabotniot odnos, vo smisla na stavot 2 od ovoj ~len, ili vakvo pravo ostvaril vrz osnova na neto~ni podatoci, dol`en e sredstvata da gi vrati na Posebniot fond vo rok od 30 dena od denot na utvrduvaweto na sostojbata vo cel iznos zgolemeni za bankarska kamata na sredstva po viduvawe.

128

Zakon za vrabotuvawe na invalidni lica

Ako rabotodavecot go namalil brojot na vkupno vrabotenite invalidni lica na neopredeleno vreme od denot na vleguvawe vo sila na ovoj zakon, a na nivno mesto primi novi invalidni lica, ne mo`e da koristi sredstva za vrabotuvawe za novo primenite invalidni lica. Korisnikot na sredstva od Posebniot fond nabavenata oprema ne mo`e da ja iznajmuva, dava pod zakup ili da ja otu|i vo rok od tri godini od denot na dobivaweto na sredstvata. Korisnikot na sredstva od Posebniot fond dogradeniot, odnosno adaptiraniot raboten prostor ne mo`e da go iznajmuva, da go dava pod zakup ili da go otu|i vo rok od pet godini od denot na dobivaweto na sredstvata. ^len 17 Sredstvata vo Posebniot fond se obezbeduvaat od: - danokot na dodadena vrednost i carinite uplateni od za{titnite dru{tva vo Buxetot na Republika Makedonija koi vo celost na potsmetkata na Posebniot fond se dozna~uvaat najdocna do 15 vo mesecot za prethodniot mesec; - podaroci, legati i - drugi izvori. ^len 18 Zavodot vr{i uvid vo namenskoto koristewe na sredstvata soglasno so ovoj zakon. Zavodot e dol`en na sekoi {est meseci da podnesuva izve{taj do Ministerstvoto za trud i socijaln politika za ostvarenite sredstva po site osnovi i za vkupno ostvarenite sredstva vo Posebniot fond od ~lenovite 15 stav 1 i 17 na ovoj zakon, kako i za dodeluvaweto na sredstvata od Posebniot fond soglasno so ovoj zakon.

V. NADZOR
^len 19 Nadzor nad sproveduvaqeto na odredbite na ovoj zakon vr{i Ministerstvoto za trud i socijalna politika. Inspekciski nadzor nad sproveduvaweto na odredbite od ovoj zakon koi se odnesuvaat na posebnite uslovi za vrabotuvawe i rabotewe na invalidnoto lice vr{i Dr`avniot inspektorat za trud.

129

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

VI. KAZNENI ODREDBI
^len 20 So pari~na kazna od 10.000 do 300.000 denari }e se kazni za prekr{ok za{titnoto dru{tvo ako ne gi ispolnuva uslovite od ~len 9 na ovoj zakon. So pari~na kazna od 1.000 do 50.000 denari }e se kazni za prekr{ok od stav 1 na ovoj ~len i odgovornoto lice vo za{titnoto dru{tvo. ^len 20-a So pari~na kazna od 10.000 do 300.000 denari }e se kazni za prekr{ok pravnoto lice dokolku postapi sprotivno na odredbite od ~lenot 4-a i ~lenot 16-b stavovi 1,7 i 8 na ovoj zakon. So pari~na kazna od 1.000 do 50.000 denari }e se kazni za prekr{okot od stavot 1 na ovoj ~len i odgovornoto lice vo pravnoto lice. ^len 21 So pari~na kazna od 10.000 do 300.000 denari }e se kazni za prekr{ok pravnoto lice ako ne gi ispolnuva uslovite od ~len 5 na ovoj zakon. So pari~na kazna od 1.000 do 50.000 denari }e se kazni za prekr{ok od stav 1 na ovoj ~len i odgovornoto lice vo pravnoto lice. ^len 22 So pari~na kazna od 10.000 do 300.000 denari }e se kazni za prekr{ok rabotodavecot ako sredstvata dobieni od Posebniot fond ne gi koristi soglasno so ~len 6 na ovoj zakon. ^len 23 So pari~na kazna od 1.000 do 50.000 denari }e se kazni za prekr{ok invalidno lice koe samostojno vr{i dejnost kako trgovec poedinec ako sredstvata dobieni od Posebniot fond ne gi koristi soglasno so ~len 6 na ovoj zakon. ^len 24 So pari~na kazna od 1.000 do 50.000 denari }e se kazni za prekr{ok odgovornoto lice vo Zavodot za dodeluvawe na sredstva sprotivno od ~len 16 stavovi 2 i 4 na ovoj zakon.

130

Zakon za vrabotuvawe na invalidni lica

VII. PREODNI I ZAVR[NI ODREDBI ^len 25 Vo rok od tri meseci od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon, postojnite pretprijatija za vrabotuvawe na invalidni lica dol`ni se da go usoglasat svoeto rabotewe i da se organiziraat vo za{titni dru{tva vo soglasnost so ovoj zakon i Zakonot za trgovskite dru{tva. Ako vo rokot od stav 1 na ovoj ~len postojnite pretprijatija za vrabotuvawe na invalidni lica ne se usoglasat se odredbite od ovoj zakon, prestanuvaat da rabotat kako pretprijatija za vrabotuvawe na invalidni lica. ^len 25-a Vo rok od tri meseci od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon postojnite samostojni vr{iteli na profesija ili dejnost, se dol`ni da go usoglasat svoeto rabotewe soglasno so ovoj zakon i Zakonot za trgovskite dru{tva. ^len 26 Ministerot za trud i socijalna politika vo rok od 60 dena od denot na vleguvaeto vo sila na ovoj zakon }e go donese aktot od ~lenot 3 na ovoj zakon. ^len 27 Podnesenite barawa za dodeluvawe na sredstva od Posebniot fond koi ne se re{eni do denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon }e se re{avaat spored odredbite na ovoj zakon. ^len 28 Ovoj zakon vleguva vo sila osmiot den od denot na objavuvaweto vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija".

131

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

2.1 Zabele{ki kon izmenite na Zakonot za vrabotuvawe na invalidni lica, a koi ne se implementirani vo donesenata verzija

Treba da se napomene deka vo procesot na formulirawe na izmenite na ovoj zakon kako retko koga pretstavnicite na Ministerstvoto za trud i socijalna politika gi konsultiraa organizaciite na licata so hendikep. Iako napraveno nedosledno (konsultirani se samo sojuzite od Zaednicata na invalidski organizacii) sepak e vredno za pofalba. Pokraj nekolkute zna~ajni podobruvawa, koi predlaga~ot gi ima{e obrazlo`eno vo predlogot za izmeni, se u{te ostanuvaat nere{eni nekoi od prvi~nite dilemi od koi pate{e i osnovniot tekst na zakonot. Mehanizam na kontrola: Se u{te nedostasuva poseben i efikasen mehanizam na kontrola vo sproveduvaweto na zakonot. Smetame deka vo eden vakov redok slu~aj kade finansiskoto obezbeduvawe na sproveduvaweto na zakonot ne e problem treba da se napravi ne{to pove}e na poleto na vostanovuvawe na posebno telo i mehanizam za negova za{tita. Eden mal del od sredstvata mo`e da se namenat za funkcionirawe na toa. Ne se razgledani nitu ostanatite elementi na za{tita kako: sukcesivnost pri ispla}aweto na “stimulot od 30 plati, hipotekarno obezbeduvawe, zadol`itelna revizija na finansiskoto rabotewe na firmite korisnici, za{titna merka kako alternativa na malite i neefikasni sankcii itn. Mo`ebi del od niv }e se vnesat vo izmenite na Pravilnikot koj go sledi ovoj zakon, no smetame deka ne e lo{o zakonot da gi postavi osnovnite parametri.

132

Zabele{ki kon izmenite na Zakonot za vrabotuvawe na invalidni lica

Neizedna~enost na sektorite: Zakonot silno gi stimulira “gazdite” t.e. pretstavnicite na biznis sektorot, da gi iskoristat prednostite (parite) koi gi dava zakonot kako i dano~nite beneficii. No nitu vo stariot, nitu noviot tekst na izmenite ne se ~ini ni{to za stimulirawe na vrabotuvaweto na invalidite vo javniot (dr`aven) sektor. O~igledno e deka nekakov si na~alnik vo nekoe ministerstvo nema nikoga{ da gi po~uvstvuva beneficiite na ovoj zakon dokolku vraboti lice so hendikep. Tokmu zatoa ovoj zakon treba da predvidi kvota na rabotni mesta vo javniot sektor rezervirani za licata so hendikep. Ova i mu be{e predlo‘eno na ministerot Manasievski. Negoviot odgovor be{e negativen poradi toa {to “vo ovoj osetliv moment” na implementacija na Ohridskiot ramkoven dogovor, treba da se vrabotat lica od nacionalnostite vo i onaka ve}e prevrabotenata uprava. Smetame deka bez obzir na “osetlivosta“, zakonot i zakonodavecot treba da prote`ira princip, a ne moment, a principot na ednakov praven tretman i dostapnost (nediskriminacija = pozitivna diskriminacija) e eden od najva`nite na koj po~iva ovoj zakon. Izbalansiranost na stranite: Ako trgneme po analogija na generalniot zakon, Zakonot za rabotni odnosi, stranite vo Zakonot za vrabotuvawe na invalidni lica (kako negov lex specialis) se 1. Dr`avata (so svojot jasen interes za zgolemuvawe na vrabotenosta na licata so hendikep), 2. Firmite (koi se stimulirani da gi iskoristat beneficiite) i 3. Licata so hendikep (koi imaat `elba i potreba da rabotat). No dodeka vo prviot slu~aj (generalisot) stranite se jasno defi-nirani: (Dr`ava, Stopanska komora i Sindikat), vo specijalisot tretata strana voop{to ne postoi. Problemot e dotolku pogolem {to na prvata strana (Dr`avata) stoi kako partner Zaednicata na za{titni dru{tva. Nivnata pozicija i interes se dopolnitelno zgolemeni so ulogata na nadzor i filter vrz za{titnite dru{tva. Smetame deka e nedozvoleno da bide ostaveno stranata koja ima najgolema mo`nost da go izigra zakonot samata sebe da se kontrolira. Del od ovaa uloga bi moralo da premine vrz zakonski nepostoe~kata treta strana

133

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

t.e. vrz organizaciite na licata so hendikep. Ova i be{e predlo`eno na rabotnata grupa koja gi rabote{e izmenite, no ne najde svoe mesto vo kone~niot tekst. Intencijata na zakonodavecot: Intencijata na zakonodavecot e jasna: stimulirawe na vrabotuvaweto na licata so hendikep, a so toa i podobruvawe na uslovite za `ivot. I tuka nema nikakvi dilemi. No vo procesot na usoglasuvawe i primena na Zakonot ovaa linija kako da se gubi. Ova jasno se gleda preku te`neeweto za zgolemuvawe na ednokratnite isplati za “gazdite” i postojaniot pritisok na Zaednicata na za{titni firmi delot za investicii (sega do 50 plati) da se zgolemi duri i desetkratno. Kako da postoi zabluda deka ova e zakon za nekakov investicionen razvoj ili za kreditirawe na malo stopanstvo. Zatoa smetame deka vo noviot tekst na zakonot ovaa intencija treba da bide u{te pojasno izrazena preku vmetnuvawe na soodvetni zakonski odredbi. I na kraj - interesot: Zad sekoe ne{to postojat interesi. Taka e i vo ovoj slu~aj. Donesuvaweto na osnovniot zakon i na negovite izmeni se slu~uva poradi odredeni interesi. No ~ii? Realnosta na dve godi{nata primena poka`uva deka do sega najmnogu e zadovolen interesot na sopstvenicite na za{titnite firmi. Licata so hendikep se soo~eni so svoevidna pravna ra{omonijada i sekoja ponuda za vrabotuvawe i prvi~na slatko re~ivost gi asocira na prikaznata za volkot i sedumte jariwa. Koj e koj vo na{ava zakonska prikazna ne e te{ko da se pretpostavi. Gornava konstatacija ja potkrepuvame so skoro sekojdnevno barawe na soveti na licata so hendikep, no i na sega{ni i idni “gazdi “ vo na{ite organizacii. Mediumite postojano izvestuvaat za manipulaciite so sredstvata koi gi obezbeduva ovoj zakon a samo Pravnata kancelarija “Justicijana“ ima triesetina vakvi slu~ai. Isto taka Ve informirame deka Narodniot pravobranitel se anga`ira vo nekoi od tie slu~ai, a Sudot na ~esta se zainteresira za ovoj gorliv problem i vo tek e postapka za moralno osuduvawe na del od akterite vo ovie nemili zbidnuvawa.

134

Zabele{ki kon izmenite na Zakonot za vrabotuvawe na invalidni lica

Preporaka: Mo`ebi osnovniot zakon e donesen poradi uspe{noto lobirawe na sopstvenicite na za{titnite firmi, no dojde vreme koga vo negovite izmeni treba da se vklu~i lobito na licata so hendikep. Zatoa sovetuvame pratenicite da sugeriraat vo Zakonot za vrabotuvawe invalidni lica da se napravi obid za inkorporirawe na navedenite zabele{ki.

Skopje, 20.02.2004.

Za Tehni~kiot komitet na IPPLG

Zvonko [avreski

135

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

3. Pravilnik za rabotno osposobuvawe na invalidni lica
Vrz osnova na ~len 12 od Zakonot za vrabotuvawe na inva-lidni lica ("Slu`ben vesnik na RM" br. 44/2000 i 16/2004) i ~len 90 stav 1 alineja 1 od Zakonot za vrabotuvaweto i osigu-ruvawe vo slu~aj na nevrabotenost ("Slu`ben vesnik na RM" br. 37/97, 25/2000, 101/2000, 50/2001, 25/2003 i 37/ 2004), Upravniot odbor na Agencijata za vrabotuvawe na Republika Makedonija, na sednicata odr`ana na den 05.08.2004 godina, donese:

PRAVILNIK ZA RABOTNO OSPOSOBUVAWE NA INVALIDNI LICA

^len 1
So ovoj pravilnik se ureduvaat: na~inot i uslovite za rabotno osposobuvawe na nevraboteno invalidno lice zaradi vrabotuvawe i rabotno osposobuvawe na vrabotenoto invalidno lice za prakti~na rabota za opredeleni raboti soglasno potrebite na rabotodavecot i invalidnoto lice; pravata i obvrskite na rabotodavecot i nevrabotenoto odnosno vrabotenoto invalidno lice; izborot na nevrabotenoto invalidno lice za rabotno osposobuvawe; verifikacija na rabotnata osposobenost na invalidnoto lice; evidencijata za rabotnoto osposobuvawe i drugi pra{awa od zna~ewe za rabotnoto osposobuvawe. ^len 2 Rabotnoto osposobuvawe vo smisla na ovoj pravilnik, e osposobuvawe na invalidnoto lice za prakti~na rabota za opredeleni raboti soglasno potrebite na rabotodavecot i invalidnoto lice. ^len 3 Invalidno lice koe se upatuva na rabotno osposobuvawe e lice so o{teten vid, o{teten sluh, so pre~ki vo glasot, govorot i jazikot, telesno invalidno lice, lice so lesni pre~ki vo psihi~kiot razvitok, lice so kombinirani pre~ki i lice so psihozi koe poradi stepenot na invalidnost ima specifi~ni potrebi vo raboteweto. Invalidnoto lice se upatuva na rabotno osposobuvawe dokolku nema obrazovanie za soodvetnoto zanimawe ili dejnosta {to }e ja obavuva, odnosno ne e osposobeno za vr{ewe na raboti na rabotnoto mesto za koe rabotodavecot iska`al potreba.

136

Pravilnik za rabotno osposobuvawe na invalidni lica

^len 4 Na rabotno osposobuvawe se upatuva invalidno lice koe so Programata za rabotno osposobuvawe }e se osposobi za zanimawe od najmalku I ili II stepen na stru~na podgotovka. ^len 5 Nevrabotenoto invalidno lice na rabotno osposobuvawe zaradi vrabotuvawe kaj rabotodavecot go upatuva Agencijata za vrabotuvawe na Republika Makedonija (vo ponatamo{en tekst: Agencijata), ako toa ne e osposobeno za vr{ewe na rabotite na rabotnoto mesto za koe rabotodavecot iska`al potreba. Vrabotenoto invalidno lice koe ne e osposobeno za vr{ewe na rabotite na rabotnoto mesto, na rabotno osposobuvawe go upatuva rabotodavecot. Nevrabotenoto i vrabotenoto invalidno lice pred da bidat upateni na rabotno osposobuvawe, Centarot za vrabotuvawe gi upatuva do Komisijata za ocena na rabotnata sposobnost na Fondot na penzisko i invalidsko osiguruvawe na Makedonija zaradi dobivawe na naod, ocena i mislewe za rabotna sposobnost za rabotnoto mesto za koe }e se osposobuva. Na ocenka na rabotna sposobnost invalidno lice se upatuva i koga invalidnoto lice ne se upatuva na rabotno osposobuvawe, dokolku za vr{ewe na raboti na rabotnoto mesto ne e potrebna stru~na podgotovka utvrdena vo ~len 4 na ovoj pravilnik. Rabotnoto osposobuvawe na invalidnoto lice mo`e da se vr{i kaj rabotodavecot koj iska`al potreba za rabotno osposobuvawe ili kaj drug rabotodavec. ^len 6 Rabotno osposobuvawe na nevraboteno invalidno lice se vr{i vrz osnova na podneseno barawe za rabotno osposobuvawe na invalidno lice od rabotodavecot do Centarot za vrabotuvawe na ~ie podra~je e sedi{teto na rabotodavecot, odnosno mestoto kade ja vr{i dejnosta, dokolku vo Centarot za vrabotuvawe nema evidentirani nevraboteni invalidni lica koi se rabotno osposobeni za prakti~na rabota na rabotnoto mesto za koe e iska`ana potreba od rabotodavecot. Rabotno osposobuvawe na vraboteno invalidno lice se vr{i vrz osnova na podneseno barawe za rabotno osposobuvawe na invalidno lice dostaveno od rabotodavecot do Centarot za vrabotuvawe na ~ie podra~je e sedi{teto na rabotodavecot, odnosno mestoto kade ja vr{i dejnosta. ^len 7 Kon baraweto od ~len 6 od ovoj pravilnik se dostavuvaat slednite dokumenti: - Popolnet obrazec Barawe {to go izdava Agencijata; - Popolnet obrazec Mislewe od Centarot za vrabotuvawe;

137

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

- Spisok na invalidnite lica za koi se bara rabotno osposobuvawe, so prezime, ime i edinstven mati~en broj na gra|aninot; - Naod, ocenka i mislewe izdadeno od Komisijata za ocenka na rabotnata sposobnost na Fondot na penziskoto i invalidskoto osiguruvawe na Makedonija; - Programa za sproveduvawe na rabotnoto osposobuvawe; - Re{enie za sudska registracija na rabotodavecot od nadle`niot sud so site prilozi; - Re{enie od Dr`avniot zavod za statistika obrazec R-1 ili R-3; -Re{enie za ispolnuvawe na merkite, normativite i standardite za za{tita pri rabota, od Dr`aven inspektorat za trud; - Re{enie za ispolnuvawe na uslovite za vr{ewe na dejnosti opredeleni so zakon, od Dr`aven sanitaren i zdravstven inspektor; - Re{enie za ispolnuvawe na minimalno - tehni~ki uslovi za vr{ewe na dejnosti opredeleni so zakon, od Ministerstvoto za ekonomija; - Izve{taj so mislewe za bonitet od Centralen registar so va`nost na denot na podnesuvaweto na baraweto; (dru{tvata {to se novoosnovani, odnosno delovno se aktivni pomalku od edna godina i trgovec poedinec, potrebno e da dostavat Izvestuvawe od Centralen registar); - Potvrda deka protiv rabotodavecot ne e pokrenata postapka za ste~aj, izdadena od nadle`en sud; - Dokaz za redovno ispla}awe na plata i pridonesi od plata i personalen danok za poslednite 3 meseci za site vraboteni lica: - Obrazec PDD-MP; - Spisok so broevi na tekovni smetki ili {tedni kni{ki zavereni od bankata ~ij deponent e rabotodavecot; - Nalog PP-30 i nalog PP-50; - Izvod od banka. Novo osnovani dru{tva i trgovski poedinci koi delovno ne se aktivni ne dostavuvaat dokumenti za redovno ispla}awe na plata i pridonesi od plata i personalen danok za poslednite 3 meseci za site vraboteni lica. ^len 8 Rabotnoto osposobuvawe se vr{i vrz osnova na Programa, izrabotena od rabotodavecot vo sorabotka so Centarot za vrabotuvawe. Programata treba da sodr`i teoretski i prakti~en del. Teoretskiot del od Programata so zapoznavawe so Zakonot za vrabotuvawe na invalidni lica, osnovnite prava od rabotniot odnos (Zakon za rabotni odnosi i Kolektiven dogovor), Zakonot za za{tita pri rabota i Zakonot za za{tita od po`ari i eksplozii se sproveduva od strana na Centarot za vrabotuvawe, vo ramkite na Rabotniot klub. Teoretskiot del od Programata, za tehni~ko-tehnolo{kite karakteristiki na proizvodniot proces, uslugite i drugi raboti povrzani so dejnosta na rabotodavecot se sproveduva kaj rabotodavecot.

138

Pravilnik za rabotno osposobuvawe na invalidni lica

Prakti~niot del opfa}a: - Zapoznavawe so opremata i sredstvata za rabota {to }e gi koristi invalidnoto lice vo i okolu procesot na proizvodstvoto, odnosno davaweto uslugi; - Prakti~na rabota. Odnosot na fondot na ~asovite opredeleni za teoretskiot i prakti~niot del se utvrduva vrz osnova na procenka na vidot i slo`enosta na rabotnite zada~i za rabotnoto mesto za koe se vr{i rabotnoto osposobuvawe, vidot i stepenot na invalidnosta i stepenot na obrazovanie na invalidnoto lice. Prakti~niot del treba da iznesuva najmalku 80 procenti od vkupniot fond na ~asovi. ^len 9 Pri zapoznavaweto so tehni~ko - tehnolo{kite karakteristiki na proizvodniot proces, uslugite i drugi raboti povrzani so dejnosta na rabotodavecot i so prakti~niot del od Programata, liceto - obu~uva~ potrebno e da bide stru~no vo dejnosta za koja invalidnite lica rabotno se osposobuvaat i istoto treba da ima najmalku zavr{en VI-1 stepen na stru~na podgotovka. Na predlog na rabotodavecot za ~ii potrebi se vr{i rabotnoto osposobuvawe, Centarot za vrabotuvawe dava mislewe za kvalifikuvanosta na liceto - obu~uva~. ^len 10 Teoretskiot i prakti~niot del od programata za rabotno osposobuvawe, ne mo`e da se izveduva nadvor od rabotnoto vreme i vo periodot me|u 22 ~asot i 6 ~asot. ^len 11 Vremetraeweto na rabotnoto osposobuvawe se utvrduva vrz osnova na procenka na vidot i slo`enosta na rabotnite zada~i na rabotnoto mesto za koe se osposobuvawe invalidnoto lica, kako i vidot i stepenot na invalidnosta na liceto koe }e se osposobuva, utvrden od nadle`en organ. Vremetraeweto na rabotnoto osposobuvawe ne mo`e da bide pokratko od 1 mesec nitu podolgo od 3 meseci. ^len 12 Centarot za vrabotuvawe po podnesenoto barawe za rabotno osposobuvawe vr{i uvid kaj rabotodavecot koj iska`al potreba za rabotno osposobuvawe na invalidno lice, odnosno kaj drug rabotodavec kade }e se vr{i rabotnoto osposobuvawe. Vrz osnova na izvr{eniot uvid, Centarot za vrabotuvawe izgotvuva i dostavuva Mislewe do Agencijata. Upravniot odbor na Agencijata odlu~uva za dodeluvaweto sredstva od Posebniot fond za realizacija na Programata za rabotno osposobuvawe so donesuvawe Re{enie.

139

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

Po donesenoto Re{enie od Upravniot odbor na Agencijata, Centarot za vrabotuvawe gi zapo~nuva aktivnostite za realizacija na rabotnoto osposobuvawe. ^len 13 Za izveduvawe na rabotnoto osposobuvawe na invalidnoto lice, vrz osnova na Re{enieto na Upravniot odbor se sklu~uva Dogovor pome|u Centarot za vrabotuvawe i rabotodavecot koj iska`al potreba za rabotno osposobuvawe. Dokolku rabotnoto osposobuvawe se izveduva kaj drug rabotodavec, se sklu~uva Dogovor pome|u Centarot za vrabotuvawe, rabotodavecot za ~ii potrebi se izveduva rabotnoto osposobuvawe i rabotodavecot kaj kogo rabotnoto osposobuvawe }e se izveduva. ^len 14 So Dogovorot od ~len 13 osobeno se regulira: - opis na rabotnoto osposobuvawe; - uslovite pod koi }e se izveduva rabotnoto osposobuvawe; - broj na invalidni lica koi rabotno }e se osposobuvaat; - vremetraewe na rabotnoto osposobuvawe; - kade }e se izveduva rabotnoto osposobuvawe; - lica (obu~uva~i) koi }e go sproveduvaat osposobuvaweto; - tro{oci za realizacija na rabotnoto osposobuvawe; - zasnovawe na raboten odnos na neopredeleno vreme so rabotno osposobeno invalidno lice; i - drugi me|usebni prava i obvrski. ^len 15 Rabotodavecot ~ie barawe za dodeluvawe na sredstva od Posebniot fond za rabotno osposobuvawe e re{eno negativno, nema pravo da podnese barawe za rabotno osposobuvawe na invalidni lica pred istekot na edna godina smetano od denot na odbivaweto na baraweto. ^len 16 Centarot za vrabotuvawe sklu~uva Dogovor so sekoe invalidno lice vklu~eno vo Programata za rabotno osposobuvawe, so koj poblisku se reguliraat pravata i obvrskite od rabotnoto osposobuvawe. ^len 17 Sredstvata koi se dodeluvaat za rabotno osposobuvawe na nevraboteno invalidno lice iznesuvaat: - za sekoe nevraboteno invalidno lice, pari~na pomo{ vo mese~en iznos od 5.000,00 denari; - za realizacija na Programata za rabotno osposobuvawe kaj rabotodavecot, kako nadomest na tro{oci za grupa od:

140

Pravilnik za rabotno osposobuvawe na invalidni lica

- 1-5 lica, sredstva vo mese~en iznos od 10.000 denari; - 6-10 lica, sredstva vo mese~en iznos od 20.000 denari; - nad 10 lica, sredstva vo mese~en iznos od 30.000 denari. Sredstvata koi se dodeluvaat za rabotno osposobuvawe na vraboteno invalidno lice iznesuvaat: - za sekoe vraboteno invalidno lica, pari~na pomo{ vo mese~en iznos od 3.000,00 denari; - za realizacija na Programata za rabotno osposobuvawe kaj rabotodavecot, kako nadomest na tro{oci za grupa od: - 1-5 lica, sredstva vo mese~en iznos od 8.000 denari; - 6-10 lica, sredstva vo mese~en iznos od 16.000 denari; - nad 10 lica, sredstva vo mese~en iznos od 24.000 denari. Sredstvata od stav 1 alineja 1 i od stav 2 alineja 1 od ovoj ~len, Centarot za vrabotuvawe, vrz osnova na dogovor, gi ispla}a na invalidnoto lice, a sredstvata od stav 1 alineja 2 i stav 2 alineja 2 od ovoj ~len, Centarot za vrabotuvawe, vrz osnova na dogovor, gi ispla}a na `iro smetka na rabotodavecot za ~ii potrebi se vr{i rabotnoto osposobuvawe na invalidni lica, odnosno na rabotodavecot kaj kogo rabotnoto osposobuvawe }e se izveduva. ^len 18 Vo tekot na rabotnoto osposobuvawe se vodi evidencija od strana na rabotodavecot za redovnosta na invalidnoto lice koe rabotno se osposobuva. Rabotodavecot e dol`en do Centarot za vrabotuvawe mese~no da dostavuva izvestuvawe za redovnosta na sekoe invalidno lice koe rabotno se osposobuva. ^len 19 Rabotnata osposobenost na invalidnoto lice po zavr{uvaweto na rabotnoto osposobuvawe ja utvrduva Komisija sostavena od dvajca pretstavnici na rabotodavecot za ~ii potrebi se vr{i rabotnoto osposobuvawe, odnosno rabotodavecot kaj koj se vr{i rabotnoto osposobuvawe i eden pretstavnik od Centarot za vrabotuvawe. Rabotnata osposobenost na invalidno lice koe samostojno }e vr{i dejnost kako trgovec poedinec, za dejnost za koe nema obrazovanie za soodvetno zanimawe, ja utvrduva Komisijata {to ja formira Centarot za vrabotuvawe. Invalidnoto lice koe uspe{no go zavr{ilo rabotnoto osposobuvawe, se steknuva so uverenie od Centarot za vrabotuvawe, koe sodr`i osnovni podatoci za invalidnoto lice, vremetraewe na rabotnoto osposobuvawe i rabotite i rabotnite zada~i za koi e rabotno osposobeno. ^len 20 Rabotnata osposobenost na invalidnoto lice koe e vraboteno pred vleguvaweto vo sila na ovoj pravilnik, i ve}e se steknalo so potrebnite znaewa i ve{tini za vr{ewe na rabotnite zada~i od rabotnoto mesto na

141

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

koe e rasporedeno, ja utvrduva Komisijata od stav 1 na ~len 19, vrz osnova na podneseno barawe na rabotodavecot do Centarot za vrabotuvawe i Naodot, ocenka i mislewe od Komisijata na Fondot na penziskoto i invalidskoto osiguruvawe na Makedonija. Rabotnoto osposobuvawe na invalidnoto lice od stavot 1 na ovoj ~len se vr{i vrz osnova na skratena programa, {to ja izgotvuva rabotodavecot vo sorabotka so Centarot za vrabotuvawe i vremetraeweto na istata ne mo`e da bide podolgo od 1 mesec. Skratenata programa gi sodr`i istite elementi od ~len 8 na ovoj pravilnik. Sredstvata za realizacija na skratenata Programa za rabotno osposobuvawe za vrabotenoto invalidno lice se vo visinata utvrdena vo ~lenot 17 stav 2 alineja 1 od ovoj pravilnik, a sredstvata za realizacija na Programata za rabotno osposobuvawe kaj rabotodavecot se vo visina od 50% od sredstvata za ovaa namena utvrdeni so ~len 17 stav 2 alineja 2 od ovoj pravilnik. ^len 21 Rabotodavecot so nevrabotenoto invalidno lice koe rabotno se osposobilo e dol`en da zasnova raboten odnos na neopredeleno vreme vedna{, a najdocna 8 dena po zavr{uvaweto na rabotnoto osposobuvawe. Ako rabotodavecot od neopravdani pri~ini go prekine rabotnoto osposobuvawe pred negovoto zavr{uvawe, dol`en e na Centarot za vrabotuvawe da mu gi nadomesti sredstvata vo rok od 8 dena od denot na prekinot na rabotnoto osposobuvawe so zakonska zatezna kamata. Rabotodavecot e dol`en da gi vrati primenite sredstva za invalidnoto lice so koe po uspe{noto zavr{uvawe na rabotnoto osposobuvawe ne zasnoval odnosno zasnoval raboten odnos na neopredeleno vreme, a na koe mu prestanal rabotniot odnos ne po vina na invalidnoto lice, pred istekot na edna godina od denot na zasnovaweto na rabotniot odnos. Po zasnovaweto na rabotniot odnos, rabotodavecot ne mo`e da go namali brojot na vrabotenite invalidni lica na neopredeleno vreme vo rok od edna godina, osven vo slu~aite koga rabotniot odnos prestanuva po sila na zakon ili vo slu~aj na smrt. Rabotodavecot e dol`en da gi vrati primenite sredstva za vrabotenite invalidni lica koi rabotno se osposobile ako im prestane rabotniot odnos pred istekot na 1 godina od denot na zasnovawe na rabotniot odnos, osven po sila na zakon ili vo slu~aj na smrt. ^len 22 Invalidnoto lice koe po svoja vina ili volja }e go prekine rabotnoto osposobuvawe dol`no e na Centarot za vrabotuvawe da mu gi nadomesti sredstvata vo rok od 8 dena od denot na prekinot na rabotnoto osposobuvawe so zakonska zatezna kamata i istoto se bri{e od evidencijata na nevrabotenite lica i mo`e povtorno da se prijavi po istekot na edna godina.

142

Pravilnik za rabotno osposobuvawe na invalidni lica

Invalidnoto lice koe so uspeh }e go zavr{i rabotnoto osposobuvawe i zasnova raboten odnos na neopredeleno vreme i dokolku vo rok od edna godina od denot na zasnovawe na rabotniot odnos mu prestane istiot, po negova volja ili vina, dol`en e na Centarot za vrabotuvawe da mu gi nadomesti sredstvata zaedno so zakonska zatezna kamata. ^len 23 Baratelot na sredstva od Posebniot fond za rabotno osposobuvawe na koj mu se dodeleni sredstva, povtorno mo`e da podnese barawe za dodeluvawe na sredstva po istekot na edna godina od denot na vrabotuvaweto na invalidnoto lice koe bilo upateno na rabotno osposobuvawe, osven za rabotno osposobuvawe na ve}e vrabotenite invalidni lica. ^len 24 Ovoj pravilnik vleguva vo sila osmiot den od denot na objavuvaweto vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija".

Br. 02-592 5 avgust 2004 godina Skopje

Pretsedatel na Upraven odbor, d-r Jasmina Del~eva - Dizdarevi}, s.r.

143

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

4. Pravilnik za kriteriumite i na~inot na dodeluvawena sredstva od posebniot fond za obezbeduvawe uslovi za vrabotuvawe i rabotewe na invlaidni lica

Vrz osnova na ~len 4 od Zakonot za vrabotuvawe na inva-lidni lica ("Slu`ben vesnik na RM" br.44/2000, 16/2004), ministerot za trud i socijalna politika donese

PRAVILNIK ZA KRITERIUMITE I NA^INOT NA DODELUVAWE NA SREDSTVA OD POSEBNIOT FOND ZA OBEZBEDUVAWE USLOVI ZA VRABOTUVAWE I RABOTEWE NA INVALIDNITE LICA
^len 1 So ovoj pravilnik se utvrduvaat kriteriumite, na~inot na dodeluvaweto i uplatata na sredstva na rabotodavecot od Posebniot fond za obezbeduvawe uslovi za vrabotuvawe i rabotewe na invalidni lica (vo natamo{niot tekst: Poseben fond). ^len 2 Sredstvata od Posebniot fond se dodeluvaat za: 1. vrabotuvawe na invalidno lice na neopredeleno vreme; 2. adaptacija na rabotnoto mesto na koe }e raboti invalidnoto lice; 3.nabavka na oprema potrebna za vrabotuvawe i rabotewe na invalidnoto lice; i 4. dogradba i adaptacija na raboten prostor za vrabotuvawe i rabotewe na invalidnoto lice. Na pravno lice koe ne e za{titno dru{tvo, mo`e da mu se dodelat sredstva od Posebniot fond: - za vrabotuvawe na invalidno lice na neopredeleno vreme i adaptacija na rabotno mesto na koe }e raboti invalidno lice na koe mu se utvrdeni specifi~ni potrebi pri vrabotuvawe i rabotewe. Na za{titno dru{tvo mo`e da mu se dodelat sredstva od Posebniot fond za: - vrabotuvawe na invalidno lice na neopredeleno vreme; - adaptacija na rabotno mesto na koe }e raboti invalidnoto lice; - nabavka na oprema potrebna za vrabotuvawe i rabotewe na invalidnoto lice, i

144

Pravilnik za kriteriumite i na~inot na dodeluvawe na sredstva od posebniot fond

- dogradba i adaptacija na raboten prostor za vrabotuvawe i rabotewe na invalidno lice. Na invalidno lice koga samostojno vr{i dejnost kako trgovec poedinec mo`e da mu se dodelat sredstva od Posebniot fond za: - vrabotuvawe na invalidno lice na neopredeleno vreme; -adaptacija na rabotnoto mesto na koe }e raboti invalidnoto lice na koe mu se utvrdeni specifi~ni potrebi pri vrabotuvawe i rabotewe; i - nabavka na oprema potrebna za vrabotuvawe i rabotewe na invalidnoto lice. ^len 3 Dodeluvawe na sredstva od Posebniot fond se vr{i vrz osnova na podneseno barawe za dodeluvawe na sredstva od Posebniot fond. Baraweto se podnesuva do Upravniot odbor na Zavodot za vrabotuvawe na Republika Makedonija (vo natamo{niot tekst: Zavodot), preku biroto za vrabotuvawe na ~ie podra~je e sedi{teto na rabotodavecot. ^len 4 Kon baraweto za dodeluvawe na sredstva od Posebniot fond, se dostavuvaat slednite dokumenti, potrebni za sekoj od osnovite za dodeluvawe na sredstva od ~len 2, stav 1 na ovoj pravilnik: - popolnet obrazec barawe za dodeluvawe na sredstva od Posebniot fond {to go izdava Zavodot; - re{enie za sudska registracija na rabotodavecot od nadle`niot registarski sud so site prilozi-fotokopija; - re{enie od Dr`avniot zavod za statistika-obrazec R-1 ili R-3; - re{enie za ispolnuvawe na merkite, normativite i standardite za za{tita pri rabota od Dr`aven inspektorat za trud; - re{enie za ispolnuvawe na uslovite za vr{ewe na dejnosti opredeleni so zakon od Dr`aven sanitaren i zdravstven inspektor; i - re{enie za ispolnuvawe na minimalno-tehni~ki uslovi za vr{ewe na dejnosti opredeleni so zakon od Ministerstvo za ekonomija; - bonitet izdaden od Centralen registar; -potvrda deka protiv rabotodavecot ne e pokrenata postapka za ste~aj izdadena od nadle`en Op{tinski sud; - potvrda od Zaednicata na za{titni dru{tva na Makedonija za ispolnetosta na uslovite od ~len 9 od Zakonot za vrabotuvawe na invalidni lica; - mese~na presmetka za isplatenata plata, presmetaniot i uplaten personalen danok i pridonesi od plata za poslednite 9 meseci, soglasno zakon, pred podnesuvaweto na baraweto-obrazec PDD-MP; - izvodi, nalozi i spisok so broevi na tekovni smetki ili {tedni kni{ki zavereni od bankata ~ij deponent e rabotodavecot za isplatenata plata za poslednite 9 meseci za vrabotenite invalidni lica; - isplatenite plati na rabotnicite za rabota so polno rabotno vreme

145

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

da ne e poniska od najniskata plata utvrdena za oddelni stepeni na slo`enost spored zakon i kolektiven dogovor. ^len 5 Pod vrabotuvawe na invalidni lica vo smisla na ovoj pravilnik zaradi dodeluvawe na sredstva od Posebniot fond se smeta vrabotuvawe na neopredeleno vreme na invalidno lice od ~len 2 stav 1 i ~len 4a od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za vrabotuvawe na invalidni lica. ^len 6 Pod vrabotuvawe vo smisla na ovoj pravilnik ne se smeta: - koga rabotodavecot go namali brojot na vkupno vraboteni invalidni lica na neopredeleno vreme smetano od denot na vleguvaweto vo sila na Zakonot za vrabotuvawe na invalidni lica, a na nivno mesto vrabotuva novi invalidni lica; - koga rabotodavecot vr{i zamena na edno invalidno lice so drugo, a vkupniot broj na vraboteni invalidni lica na neopredeleno vreme ne se zgolemuva; i - koga rabotodavecot vrabotuva invalidno lice za koe se koristeni sredstva od Posebniot fond poslednite tri godini pred vrabotuvaweto. ^len 7 Rabotodavecot koj vrabotuva invalidno lice na neopredeleno vreme kon baraweto za dodeluvawe na sredstva od Posebniot fond, pokraj dokumentite od ~len 4 na ovoj pravil-nik, gi dostavuva i slednite dokumenti: - spisok na invalidni lica za koi se bara dodeluvawe na sredstva so prezime, ime i edinstven mati~en broj na gra|aninot; i - dokument za zavr{eno obrazovanie, odnosno uverenie za rabotna sposobnost; - primerok od sklu~eniot i zaveren dogovor za rabota so invalidnoto lice na neopredeleno vreme. ^len 8 Rabotodavecot sozdava soodvetni uslovi za rabotewe so adaptacija na rabotnoto mesto vo zavisnost od rabotnoto mesto, vidot i stepenot na obrazovanieto i vidot i stepenot na invalidnosta na invalidnoto lice koe se vrabotuva. Adaptacija na rabotno mesto vo smisla na ovoj pravilnik opfa}a: - prilagoduvawe na opremata, orudijata za rabota, uredite i drugite tehni~ki sredstva za rabota so vgraduvawe na mehani~ki, elektri~ni, elektronski, zvu~ni, svetlosni i sli~ni uredi so koi se ovozmo`uva sigurna, nepre~ena i produktivna rabota na edno ili pove}e invalidni lica; - prilagoduvawe na rabotnite i pomo{nite prostorii so postavuvawe

146

Pravilnik za kriteriumite i na~inot na dodeluvawe na sredstva od posebniot fond

ili izgradba na pristapni pateki, kosini, za{titni ogradi i sli~no, so {to na invalidnoto lice mu se ovozmo`uva nepre~en i siguren pristap do i od rabotnoto mesto. Za utvrdenata potreba od adaptacija na rabotno mesto rabotodavecot izgotvuva soodvetna dokumentacija so opis na toa {to }e se adaptira i na~inot na koj }e se adaptira, so propratna tehni~ka dokumentacija. Ako adaptacijata na rabotno mesto kaj ist rabotodavec e vo funkcija na pove}e invalidni lica, ne se dodeluvaat sredstva za sekoe lice poedine~no. ^len 9 Kon baraweto za dodeluvawe na sredstva od Posebniot fond za adaptacija na rabotno mesto pokraj dokumentite od ~len 4 na ovoj Pravilnik, se dostavuvaat i slednite dokumenti: - spisok na vraboteni invalidni lica za koi }e se vr{i adaptacija na rabotno mesto so prezime, ime i edinstven mati~en broj na gra|aninot; - dokumentacija so opis na toa {to }e se adaptira i na~inot na koi }e se adaptira, so propratna tehni~ka dokumentacija; - tri ponudi so cena za potrebnite sredstva, specifikacija i naveden rokot za izvr{uvawe na adaptacijata na rabotnoto mesto. ^len 10 Nabavka na oprema za vrabotuvawe na invalidno lice vo smisla na ovoj pravilnik opfa}a planirana nabavka na oprema za proizvodni i uslu`ni dejnosti, kompjuteri i kompjuterska tehnika, ma{ini za proizvodstvo na razni proizvodi, proizvodni linii, ma{ini za sortirawe, oblikuvawe ili pakuvawe, alati i kalapi kako tehnolo{ki celini za oblikuvawe ili proizvodstvo na razni formi ili proizvodi, transportni uredi povrzani so procesot na proizvodstvo ili sli~ni oblici na orudija za rabota kako edine~ni ma{ini ili sostaven del na soodvetna celina od odredena tehnolo{ka linija. Za nabavka na oprema od stav 1 na ovoj ~len od Posebniot fond za vrabotuvawe na invalidno lice se dodeluvaat nepovratni sredstva i toa: - do dve vraboteni invalidni lica-30 prose~ni plati; - od tri do pet invalidni lica-40 prose~ni plati; i - nad pet vraboteni invalidni lica-50 prose~ni plati; ^len 11 Kon baraweto za dodeluvawe na sredstva od Posebniot fond za nabavka na oprema pokraj dokumentite od ~len 4 na ovoj pravilnik, se dostavuvaat i slednite dokumenti: - tri ponudi so cena, uslovi na proda`ba i rok na isporaka na oprema so prevod na makedonski jazik dokolku dobavuva~ot e od stranstvo; - dokumentacija so opis na tehni~ko-tehnolo{kite i proizvodnite karakteristiki na opremata {to treba da se nabavi, ime-firma na proizvoditelot so katalog odnosno propratni crte`i, {emi ili skici na opremata so prevod na makedonski jazik dokolku tekstot e na stranski jazik; i - skica na rabotniot prostor kade }e bide smestena opremata.

147

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

^len 12 Dogradba i adaptacija na raboten prostor za vrabotuvawe na invalidni lica vo smisla na ovoj pravilnik opfa}a planirana dogradba na rabotni prostorii i adaptacija na raboten prostor vo koj }e rabotat invalidni lica. Za dogradba i adaptacija na raboten prostor od stav 1 na ovoj ~len od Posebniot fond se dodeluvaat nepovratni sredstva i toa: - do dve vraboteni invalidni lica-30 prose~ni plati; -od tri do pet vraboteni invalidni lica-40 prose~ni plati; i - nad pet vraboteni invalidni lica-50 prose~ni plati. ^len 13 Kon baraweto za dodeluvawe na sredstva od Posebniot fond za dogradba i planirana adaptacija na raboten prostor pokraj dokumentite od ~len 4 na ovoj pravilnik, se dostavuvaat i slednite dokumenti: - odobrenie za gradba izdadeno od nadle`en dr`aven organ za objektot koj }e se gradi, odnosno adaptira; - tehni~ka dokumentacija so opis na rabotite {to treba da se izvedat; - tri ponudi so cena, specifikacija i naveden rokot na izveduvawe na rabotite za dogradba i adaptacija na rabotniot prostor; i - skica na rabotniot prostor {to treba da se adaptira i instalaciite {to treba da se izvedat, premestat ili dogradat. ^len 14 Dodelenite sredstva za adaptacija na rabotno mesto, nabavka na oprema i dogradba i planiranata adaptacija na raboten prostor mo`e da se koristat isklu~ivo za adaptacija na rabotno mesto, nabavka na oprema i dogradba i adaptacija na raboten prostor za koi se dodeleni. Dodelenite sredstva od Posebniot fond se dozna~uvaat na `iro smetka na rabotodavecot, vo rok od 8 dena smetano od denot na potpi{uvaweto na dogovorot za dodeluvawe na sredstva. Rabotodavecot vo rok od 60 dena od denot na dozna~uvaweto na sredstvata ja izvr{uva odobrenata adaptacija na rabotno mesto, nabavka na oprema ili dogradba i adaptacija na raboten prostor i za izvr{enata uplata za nameneta za koja se dodeleni sredstvata, pismeno go izvestuva Zavodot. ^len 15 Baratelot na sredstva od Posebniot fond za nabavka na oprema i za dogradba i planirana adaptacija na raboten prostor na koj baraweto za dodeluvawe na sredstva od Posebniot fond mu e re{eno negativno i ne mu se dodeleni sredstva, mo`e povtorno da podnese barawe za dodeluvawe na sredstva po istekot na edna godina smetano od denot na odbivaweto na baraweto.

148

Pravilnik za kriteriumite i na~inot na dodeluvawe na sredstva od posebniot fond

^len 16 Zavodot i biroto za vrabotuvawe, vo vr{eweto na neposreden uvid kaj baratelot na sredstva, sorabotuva so nadle`nite dr`avni organi, Dr`avniot inspektorat za trud i drugi subjekti, a vo funkcija na pocelosna obrabotka na podnesenite barawa za dodeluvawe na sredstva kako i tekot na nivnata realizacija kaj korisnicite na dodelenite sredstva. Nekompletnite barawa nema da se primaat i po niv nema da se odlu~uva se dodeka ne se otstranat nedostatocite, soglasno uka`uvaweto od Zavodot. Zavodot so korisnikot na sredstva sklu~uva dogovor za koristewe na sredstvata so koj poblisku se utvrduvaat uslovite i na~inot na koristewe na sredstvata. ^len 17 Pri razgleduvawe na dostavenite barawa za dodeluvawe sredstva od Posebniot fond na sednicite na Upravniot odbor na Zavodot mo`e da se povika i prisustvuva i po eden pretstavnik od Zaednicata na za{titni dru{tva na Makedonija i Zaednicata na invalidni organizacii na Makedonija. ^len 18 So denot na vleguvaweto vo sila na ovoj pravilnik, prestanuva da va`i Pravilnikot za kriteriumite i na~inot na dodeluvaweto na sredstva od Posebniot fond za obezbeduvawe na uslovi za vrabotuvawe i rabotewe na invalidnite lica ("Slu`ben vesnik na RM" br. 70/2000 i 92/2001). ^len 19 Ovoj pravilnik vleguva vo sila naredniot den od denot na objavuvaweto vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija". Br. 08-1305/5 26 maj 2004 godina Skopje Minister, Jovan Manasievski, s.r.

149

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

5.Zakon za za{tita pri rabota

ZAKON ZA ZA[TITA PRI RABOTA (“Slu`ben vesnik na RM,” br. 13/98, 21/98, 33/2000 i 29/2002)

^len 2 Za{titata pri rabota vo smisla na ovoj zakon go opfa}a merkite, sredstvata i metodite za sozdavawe na bezbedni uslovi za rabota. Bezbedni uslovi za rabota se ostvaruvaat so primena na sovremeni tehni~ko-tehnolo{ki, organizacioni, pravni, socijalni, zdravstveni i drugi merki i sredstva so koi se obezbeduva; 4) ureduvawe i opremuvawe na rabotnite prostorii na na~in na koj }e gi eliminira potencijalnite opasnosti od zaboluvawa i telesni povredi na rabotnicite pri rabota ili vo vrska so rabotata. ^len 39 Rabotodava~ot ne mo`e da rasporedi zabolen rabotnik na rabotno mesto koe, spored negovata zdravstvena i rabotna sposobnost utvrdena so preventivni zdravstveni pregledi, postoi rizik od natamo{no vlo{uvawe na negovoto zdravje. Rabotodavecot e dol`en rabotnikot od stav 1 na ovoj ~len vedna{ da go upati do organot nadle`en za utvrduvawe na preostanatata rabotna sposobnost soglasno propisite za penziskoto i invalidsko osiguruvawe, za {to, pismeno go izvestuva prestavnikot na rabotnicite za za{tita pri rabota.

150

ZDRAVSTVO

Zakon za zdravstveno osiguruvawe

DEL ^ETVRTI

ZDRAVSTVO
1. Zakon za zdravstveno osiguruvawe

ZAKON ZAZDRAVSTVENO OSIGURUVAWE ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br. 25/2000, 96/2000, 50/2001, 11/2002, 31/2003 i Odluka na Ustaven sud br.173/2000 i 37/2001) Pre~isten tekst - Polio Plus

OP[TI ODREDBI ^len 1 So ovoj zakon se ureduva zdravstvenoto osiguruvawe na gra|anite, pravata i obvrskite od zdravstvenoto osiguruvawe, kako i na~inot na sproveduvawe na zdravstvenoto osiguruvawe. ^len 2 Zdravstvenoto osiguruvawe se ustanovuva kako zadol`itelno i dobrovolno. Zadol`itelno zdravstveno osiguruvawe se ustanovuva za site gra|ani na Republika Makedonija zaradi obezbeduvawe na zdravstveni uslugi i pari~ni nadomestoci vrz na~elata na seopfatnost, solidarnost, ednakvost i efektivno koristewe na sredstvata pod uslovi utvrdeni so ovoj zakon. Dobrovolno zdravstveno osiguruvawe se ustanovuva za obezbeduvawe na zdravstveni uslugi ne se opfateni so zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe. ^len 3 Zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe go sproveduva Fondot za zdravstveno osiguruvawe na Makedonija (vo natamo{niot tekst: Fond). Dobrovolno zdravstveno osiguruvawe mo`at da sproveduvaat dru{tva za osiguruvawe osnovani spored propisite za osiguruvawe.

153

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

DEL I ZADOL@ITELNO ZDRAVSTVENO OSIGURUVAWE I. OSIGURENI LICA
^len 4 Osigureni lica, vo smisla na ovoj zakon, se osigurenicite i ~lenovite na nivnoto semejstva. 1. Osigurenici ^len 5 So ovoj zakon zadol`itelno se osiguruvaat: 1) licata vo raboten odnos; 2) licata koi se izbrani ili imenuvani na postojani dol`nosti, javni i drugi funkcii, ako za vr{eweto na taa funkcija primaat plata; 3) dr`avjanite na Republika Makedonija koi se vo raboten odnos kaj stranski rabotodavci ili vo slu`ba vo me|unarodni misii i organizacii, stranski diplomatski i konzularni pretstavni{tva ili vo li~na slu`ba na stranski dr`avjani na teritorijata na Republika Makedonija (vo natamo{niot tekst: Republika); 4) licata koi vr{at samostojna dejnost; 5) licata koi se zanimavaat so zemjodelstvo, sto~arstvo, `ivinarstvo, p~elarstvo ili ribolov kako edinstveno ili glavno zanimawe; 6) korisnicite na penzii i pari~ni nadomestoci spored propisite na penziskoto i invalidskoto osiguruvawe, kako i dr`avjani na Republika Makedonija koi primaat penzija ili invalidnina od stranski nositel na osiguruvawe dodeka prestojuvaat na teritorijata na Republikata; 7) licata privremeno nevraboteni dodeka primaat pari~en nadomestok i nevrabotenite lica koi se prijavuvaat vo Zavodot za vrabotuvawe, ako nemaat druga osnova na osiguruvawe; 8) u~esnicite vo Narodnoosloboditelnata vojna i u~esnicite vo Narodnoosloboditelnoto dvi`ewe vo Egejskiot del na Makedonija, voenite invalidi i ~lenovite na semejstvata na padnatite borci vo NOV i na umrenite u~esnici vo NOV i civilnite invalidi od vojnata, licata progonuvani i zatvorani za ideite na samobitnosta na Makedonija i nejzinata dr`avnost, na koi toa svojstvo im e utvrdeno so posebni propisi i ~lenovite na semejstvoto i roditelite na licata dr`avjani na Republika Makedonija, zaginati vo vojnite pri raspadot na SFRJ; 9) licata korisnici na postojana pari~na pomo{, licata smesteni vo ustanovi za socijalna za{tita i vo drugi semejstva, soglasno so propisite od socijalnata za{tita;

154

Zakon za zdravstveno osiguruvawe

10) dr`avjanite na Republikata koi se vo raboten odnos vo stranstvo, ako ne se zadol`itelno osigureni kaj stranskiot nositel na osiguruvawe spored zakonot na zemjata vo koja se vraboteni, ili spored me|unarodna spogodba, a imale `iveali{te na teritorijata na Republikata neposredno pred zasnovuvaweto na rabotniot odnos vo stranstvo za ~lenovite na semejstvoto koi `iveat vo Republika Makedonija; 11) stranskite dr`avjani i licata bez dr`avjanstvo vraboteni vo stranski firmi koi privremeno izveduvaat raboti na teritorijata na Republikata, za vreme na {koluvawe ili stru~no usovr{uvawe na teritorijata na Republikata ili se vo slu`ba na me|unarodni organizacii, stranski konzularni i drugi pretstavni{tva ili vo li~na slu`ba na stranski dr`avjani koi u`ivaat diplomatski imunitet, ako so me|unaroden dogovor poinaku ne e opredeleno; 12) ~lenovite na semejstvoto na osigurenik koj se nao|a na zadol`itelna voena slu`ba vo Armijata na Republika Makedonija za vremeto dodeka primaat materijalno obezbeduvawe, spored posebni propisi; 13) licata na izdr`uvawe na kazna zatvor, licata koi se nao|aat vo pritvor, ako ne se osigureni po druga osnova, i maloletnite lica koi se nao|aat na izvr{uvawe na vospitna merka upatuvawe vo vospitno-popraven dom, odnosno ustanova i 14) licata vraboteni vo verskite zaednici i licata od mona{kite redovi. Gra|anite koi ne se opfateni so zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe spored stav 1 na ovoj ~len mo`at da pristapat kon zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe zaradi koristewe na pravo na zdravstveni uslugi od ~len 9 na ovoj zakon. 2.^lenovi na semejstvo ^len 6 Vrz osnova na zadol`itelno zdravstveno osiguruvawe na osigurenikot, se obezbeduva zadol`itelno zdravstveno osiguruvawe i na ~lenovite na negovoto semejstvo, ako ne se osigurani spored ~len 5 na ovoj zakon. Kako ~lenovi na semejstvo na osigurenikot, vo smisla na ovoj zakon, se smetaat: bra~niot drugar i decata rodeni vo brak ili von brak, posinocite, posvoenite deca i decata zemeni na izdr`uvawe. ^len 7 Decata na osigurenikot se zdravstveno osigurani: 1) do navr{uvawe na 18- godi{na vozrast, a po tie godini samo ako se na redovno {koluvawe, no najdocna do navr{uvawe na 26 godini; 2) koga se na vonredno {koluvawe, ako poradi prirodata na bolesta ne se vo mo`nost redovno da ja posetuvaat nastavata i

155

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

3) ako se ili stanat nesposobni za samostoen `ivot i rabota vo smisla na propisite na penziskoto i invalidskoto osiguruvawe, odnosno za socijalnata za{tita, ako osigurenikot gi izdr`uva za seto vreme dodeka trae takvata nesposobnost.

II. PRAVO NA ZDRAVSTVENI USLUGI
^len 8 So zadol`itelno zdravstveno osiguruvawe na osigurenite lica im se obezbeduva pravo na osnovni zdravstveni uslugi pod uslovi utvrdeni so ovoj zakon, vo slu~aj na: 1) bolest i povreda nadvor od rabota i 2) povreda na rabota i profesionalno zaboluvawe. 1. Osnovni zdravstveni uslugi ^len 9 Osnovnite zdravstveni uslugi od ~len 8 na ovoj zakon se: a) vo primarnata zdravstvena za{tita: 1) zdravstveni uslugi zaradi utvrduvawe, sledewe i prove-ruvawe na zdravstvenata sostojba; 2) prezemawe na stru~no medicinski merki i postapki za unapreduvawe na zdravstvenata sostojba, spre~uvawe, suzbivawe i rano otkrivawe na bolestite i drugi naru{uvawa na zdravjeto; 3)uka`uvawe na itna medicinska pomo{, vklu~uvaj}i i prevoz so sanitetsko vozilo koga e toa neophodno; 4) lekuvawe vo ordinacija,odnosno vo domot na korisnikot; 5) zdravstvena za{tita vo vrska so bremenost i poroduvawe; 6) sproveduvawe na preventivni, terapevtski i rehabilitacioni merki; 7) prevencija, lekuvawe i sanirawe na bolestite na ustata i zabite i 8) lekovi spored listata na lekovi {to so op{t akt ja utvrduva Fondot na koj ministerot za zdravstvo dava soglasnost; b) vo specijalisti~ko-konsultativnata zdravstvena za{tita: 1) ispituvawe i utvrduvawe na zaboluvawata, povredite i zdravstvenata sostojba; 2) sproveduvawe na specijalizirani dijagnosti~ki, terapevtski i rehabilitacioni postapki i 3) protezi, ortopedski i drugi pomagala, pomo{ni i sanitetski spravi i materijali i zabno tehni~ki sredstva spored indikacii utvrdeni so op{t akt na Fondot na koj mini-sterot za zdravstvo dava soglasnost;

156

Zakon za zdravstveno osiguruvawe

v) vo bolni~kata (kratkotrajna i dolgotrajna) zdravstvsna za{tita: 1) ispituvawe i utvrduvawe na zdravstvenata sostojba, lekuvawe, rehabilitacija, nega, smestuvawe i ishrana vo bolni~ki uslovi; 2) lekovi spored listata na lekovi {to so op{t akt ja utvrduva Fondot na koj ministerot za zdravstvo dava soglasnost, kako i pomo{ni materijali koi slu`at za primena na lekovite i sanitetskite i drug materijal potreben za lekuvawe i 3) smestuvawe i ishrana na pridru`nik pri neophodno pridru`uvawe na dete do trigodi{na vozrast, dodeka e na bolni~ko lekuvawe, no najmnogu do 30 dena i g) obdukcija na umreni po barawe na zdravstveni ustanovi. Fondot so op{t akt poblisku gi opredeluva na~inot na ostvaruvaweto na pravata na zdravstveni uslugi, kako i sproveduvawe na zdravstvenata za{tita, na koj ministerot za zdravstvo dava soglasnost. 2.Zdravstveni uslugi koi ne se opfateni so zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe ^len 10 So zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe ne se opfateni zdravstvenite uslugi: 1) estetski operacii koi ne se medicinski indicirani; 2) koristewe na povisok standard na zdravstveni uslugi vo bolni~kata zdravstvena za{tita nad utvrdenite standardi; 3) bawsko klimatsko lekuvawe; 4) medicinska rehabilitacija na degenerativni zaboluvawa spored op{t akt utvrdeno od ministerot za zdravstvo, osven za deca do 18-godi{na vozrast; 5) lekovi koi ne se opfateni so listite na lekovi od ~len 9 na ovoj zakon; 6) protezi, ortopedski i drugi pomagala, pomo{ni i sanitetski spravi i materijali i zabnotehni~ki sredstva koi ne se opfateni so zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe ili se izraboteni od nadstandarden materijal; 7) op{ta nega, smestuvawe i ishrana vo gerontolo{ka ustanova; 8) specijalisti~ko-konsulativni i bolni~ki zdravstveni uslugi bsz upat od izbraniot lekar; 9) prekinuvawe na bremenost, ako ne e medicinski indicirano; 10) lekuvawe kako posledica na nepridr`uvawe na upatstvata od lekarot; 11) izdavawe na site vidovi lekarski uverenija; 12) nabavka na novi protetski i ortopedski spravi i drugi pomagala pred utvrdeniot rok; 13) otreznuvawe i lekuvawe od akutna alkoholizirana sostojba, kako i za namerni truewa, koi ne se predizvikani od du{evni rastrojstva;

157

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

14) lekuvawe vo stranstvo, ako lekuvaweto e izvr{eno bez odobrenie od Fondot, za del od tro{ocite koi se povisoki od tro{ocite na soodvetnite uslugi od osnovnite zdravstveni uslugi vo zemjata; 15) lekuvawe koe e posledica na krivi~no delo ili prekr{ok {to go storil samiot osigurenik; 16) pregledi, ispituvawa i upatuvawa do nadle`niot organ za ocenuvawe na rabotnata sposobnost, spored propisite za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe, koga tie se vr{at po barawe na osigurenikot, rabotodavecot ili drug organ; 17) nezadol`itelno vakcinirawe; 18) lekuvawe, odnosno rehabilitacija od bolesti na zavisnost nad 30 dena; 19) pregledi na umreni i obdukcija po barawe na nadle`ni organi ili gra|ani; 20) zdravstveni pregledi na vrabotenite koi se upatuvaat na rabota vo stranstvo od strana na rabotodavcite, kako i pregledite i preventivnite merki na zdravstvena za{tita za patuvawe vo stranstvo; 21) lekuvawe od posledici na tretman od nadrilekari ili upotreba na nadrilekarstva i 22) drugi zdravstveni uslugi koi spored ovoj zakon ne pa|aat na tovar na sredstvata na Fondot. ^len 11 So zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe ne se opfateni zdravstvenite uslugi koi rabotodavcite se dol`ni da gi obezbeduvaat za svoite rabotnici, vo soglasnost so propisite za za{tita pri rabota, kako {to se: 1) pregledi zaradi utvrduvawe na zdravstvenata sostojba i rabotnata sposobnost na rabotnicite za vr{ewe na odredeni raboti i rabotni zada~i; 2) sistematski, kontrolni i periodi~ni pregledi na rabotnicite so ogled na polot, vozrasta i uslovite za rabota, pojavata na profesionalni bolesti, povredi na rabota i hroni~nite bolesti; 3) prethodni i periodi~ni pregledi na rabotnicite koi rabotat na raboti, odnosno rabotni zada~i pod posebni uslovi na rabota; 4) pregledi na rabotnicite koi zadol`itelno se vr{at zaradi za{tita na sredinata, za{tita na potro{uva~ite, odnosno korisnicite na drugi zadol`itelni zdravstvsni pregledi; 5) prezemawe merki za otkrivawe i otstranuvawe na pri~inite koi mo`at {tetno da vlijaat na zdravjsto na rabotnicite vo vr{eweto na rabotite, odnosno rabotnite zada~i; 6) ocenuvawe na vlijanisto na uslovite za rabota vrz vr{eweto na oddelni raboti, odnosno rabotni zada~i (pra{inata, bu~avata, osvstluvaweto, zgolemenata radioaktivnost, vibraciite, isparuvaweto na hemiskite materii i sli~no) zaradi za{tita od profesionalni bolesti; 7) sledewe i unapreduvawe na higienskite uslovi za rabota, kako i uslovite za ishrana na rabotnicite;

158

Zakon za zdravstveno osiguruvawe

8) prou~uvawe i prezemawe merki zaradi namaluvawe na privremenata spre~enost za rabota, odnosno invalidnosta i 9) drugi preventivni merki za za{tita na rabotnicite. Od sredstvata na Fondot ne se pokrivaat preventivni zdravstveni uslugi na profesionalnite sportisti koi se obezbeduvaat so poseben zakon.

III. PRAVA NA PARI^NI NADOMESTOCI
^len 12 Vo ramkite na zadol`itelioto zdravstveno osiguruvawe se obezbeduva pravo na pari~ni nadomestoci i toa; 1) pravo na nadomestok na plata za vreme na privremena spre~enost za rabota poradi bolest i povreda i za vreme na otsustvo od rabota poradi bremenost, ra|awe i maj~instvo i 2) pravo na nadomestok na patni tro{oci. 1. Nadomeostok na plata Pravo na nadomestok na plata za vreme na privremena spre~enost za rabota poradi bolest i povreda. ^len 13 Pravo na nadomestok na plata za vreme na privremena spre~enost za rabota poradi bolest i povreda mo`at da ostvarat osigurenicite od ~len 5 stav 1 to~ki 1,2,3 i 4 na ovoj zakon, vo slu~aj na: 1) bolest i povreda nadvor od rabota; 2) povreda na rabota i profesionalna bolest; 3) lekuvawe i medicinsko ispituvawe; 4) neguvawe na bolno dete do trigodi{na vozrast; 5) neguvawe na bolen ~len na potesno semejstvo nad trigodi{na vozrast, no najmnogu do 30 dena; 6) neophodno pridru`uvawe na bolno lice upateno na pregled ili lekuvawe nadvor od mestoto na `iveewe; 7) neophodno pridru`uvawe na bolno dete do trigodi{na vozrast dodeka e na bolni~ko lekuvawe, no najmnogu do 30 dena; 8) dobrovolno davawe na krv, tkivo ili organ i 9) izoliranost zaradi spre~uvawe na zaraza. Nadomestokot na plata vo slu~aite od stav 1 na ovoj ~len pripa|a od prviot den na spre~enosta za rabota i trae celo vreme dodeka trae spre~enosta za rabota, a se isplatuva za denovite za koi se ostvaruva plata spored propisite za rabotni odnosi.

159

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

Pravo na nadomestok na plata za vreme na otsustvo od rabota poradi bremenost, ra|awe i maj~instvo ^len 14 Pravo na nadomestok na plata za vreme na otsustvo od rabota poradi bremenost, ra|awe i maj~instvo mo`at da ostvarat osigurenicite od ~len 5 stav 1 to~ki 1,2,3 i 4 na ovoj zakon. Nadomestokot od stav 1 na ovoj ~len se isplatuva za denovite za koi se ostvaruva plata i vo traewe utvrdeno so propisite za rabotnite odnosi. Uslovi za ostvaruvawe na pravoto na nadomestok na plata. ^len 15 Osigurenicite od ~lenovite 13 i 14 na ovoj zakon mo`at da ostvarat pravo na nadomestok na plata, ako gi ispolnuvaat i slednive uslovi: 1) pridonesot za zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe redovno da e uplatuvan ili so zadocnuvawe od najmnogu 60 dena i 2) ocenata za privremena spre~enost za rabota ja dal izbraniot lekar, odnosno lekarskata komisija. Osnovica za utvrduvwe na nadomestokot na plata ^len 16 Osnovica za presmetuvawe na nadomestokot na plata pretstavuva prose~niot mese~en iznos na isplatenata neto plata na koja e platen pridonesot za zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe vo poslednite {est meseci pred nastanuvaweto na slu~ajot poradi koj se steknuva pravoto na nadomestokot. Ako za osigurenikot ne mo`e da se utvrdi osnovica za nadomestokot spored stav 1 na ovoj ~len, osnovicata za nadomestokot }e se utvrdi od platata {to ja ostvaril za denovite pominati na rabota vo periodot pred nastanuvawe na slu~ajot. Za osigurenicite od ~len 5 stav 1 to~ka 4 na ovoj zakon, osnovica za presmetuvawe na nadomestok na plata pretstavuva osnovicata na koja e platen pridonesot za zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe. Visina na nadomestokot na plata ^len 17 Visinata na nadomestokot na plata za vreme na privremena spre~enost za rabota ja opredeluva rabotodavecot, odnosno Fondot so op{t akt, no najmalku vo visina od 70% od osnovicata za nadomestokot na plata. Po isklu~ok od stav 1 na ovoj ~len visinata na nadomestokot na plata za vreme na privremenata spre~enost za rabota predizvikana so povreda

160

Zakon za zdravstveno osiguruvawe

na rabota, profesionalna bolest, za vreme na davawe krv, tkivo ili organ, kako i za vreme na otsustvo poradi bremenost, ra|awe i maj~instvo iznesuva 100% od osnovicata na nadomestokot na plata utvrdena spored ~len 16 na ovoj zakon. Isplata na nadomestokot na plata ^len 18 Nadomestokot na plata za prvite 60 dena spre~enost za rabota go utvrduva i isplatuva rabotodavecot od svoite sredstva, a nad 60 dena Fondot. Po isklu~ok od stav 1 na ovoj ~len nadomestokot na plata se isplatuva od sredstvata na Fondot od prviot den na privremenata spre~enost za rabota vo slu~aj na nega na bolno dete do trigodi{na vozrast, doborovolno davawe krv, tkivo ili organ, kako i otstustvo od rabota poradi bremenost, ra|awe i maj~instvo. Ako dobrovolen daritel na krv ne ostvaril nadomestok na platata kaj rabotodavecot kaj kogo e vraboten, za otsustvo od rabota poradi doborovolno daruvawe krv, mo`e da bara toa pravo da go ostvari na tovar na sredstvata na Fondot. Usoglasuvawe na nadomestokot na plata ^len 19 Ako privremenata spre~enost za rabota traela podolgo od 30 dena, osnovicata za nadomestokot na platata se usoglasuva so dvi`eweto na platata kaj rabotodavecot kaj kogo e vraboten osigurenikot vo mesecot za koj se isplatuva nadomestokot vo odnos na platata od koja e utvrdena osnovicata za nadomestokot na platata, odnosno so dvi`eweto na osnovicata za pla}awe na pridonesot za zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe. Nadomestokot na platata usoglasen spored stav 1 na ovoj ~len ne mo`e da iznesuva pove}e od platata {to osigurenikot bi ja ostvaril so rabota. Ocena za spre~enost za rabota ^len 20 Ocena za privremenata spre~enost za rabota za prvite 15 dena dava izbraniot lekar od primarnata zdravstvena za{tita, a nad 16 dena dava prvostepenata lekarska komisija na Fondot po predlog na izbraniot lekar. Dokolku osigureniot ne e zadovolen od ocenata na lekarot, odnosno lekarskata komisija od stav 1 na ovoj ~len, mo`e da podnese prigovor do prvostepenata lekarska, odnosno do vtorostepenata lekarska komisija. Sostavot i na~inot na rabota na komisiite od stavovite 1 i 2 na ovoj ~len se utvrduva so op{t akt na Fondot.

161

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

Preispituvawe na ocenata ^len 21 Rabotodavecot, odnosno Fondot, vo zavisnost od toa koj vr{i isplata na nadomestokot na plata mo`e da podnese barawe za preispituvawe na ocenata za privremena spre~enost za rabota do prvostepenata, odnosno vtorostepenata lekarska komisija. Upatuvawe na invalidska komisija ^len 22 Vo slu~aj na podolgo traewe na privremenata spre~enost za rabota do 12 meseci, lekarskata komisija od ~len 20 stav 1 na ovoj zakon go upatuva osigurenikot do nadle`niot organ za ocenuvawe na rabotnata sposobnost, spored propisite za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe. Vo slu~aite od stav 1 na ovoj ~len osigurenikot ima pravo na nadomestok na plata od sredstvata na Fondot do denot na utvrduvawsto na invalidnosta, no najmnogu 60 dena od denot na upatuvaweto. Zapirawe na isplatata na nadomesgokot ^len 23 Osigurenikot ne mo`e da ostvari, odnosno }e mu se zapre isplata na nadomestokot na platata za vreme na privremenata spre~enost za rabota ako: 1) neopravdano ne se javi na opredelen lekarski ili komisiski pregled i lekuvawe ili svesno ne se pridr`uva kon upatstvata na lekarot. 2) vo vremeto na privremenata spre~enost za rabota se utvrdi deka raboti i ostvaruva prihod i 3) na rabotodavecot kaj kogo nema drugi vraboteni, a vo toj period ostvaruva prihodi. 2. Nadomestok na patnite tro{oci ^len 24 Osigurenite lica imaat pravo na nadomestok na patnite tro{oci ako se upateni da koristat zdravstveni uslugi nadvor od Republikata, na na~in utvrdeni so op{t akt na Fondot. Po isklu~ok od stav 1 na ovoj ~len, osigurenite lica imaat pravo na nadomestok na patnite tro{oci ako se upateni da koristat zdravstveni uslugi vo vrska so dijaliza i ve`bi za rehabilitacija na vidot, sluhot i govorot nadvor od mestoto na `iveewe, a koi se sproveduvaat ambulantski.

162

Zakon za zdravstveno osiguruvawe

IV. POSTAPKATA ZA OSTVARUVAWE NA PRAVATA OD ZADOL@ITELNOTO ZDRAVSTVENO OSIGURUVAWE
Prijava - odjava za zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe ^len 25 Prava od zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe mo`e da ostvari samo lice na koe mu e utvrdeno svojstvo na osigurenik, odnosno osigureno lice soglasno so ovoj zakon. Svojstvo na osigurenik i osigureno lice se utvrduva vrz osnova na prijava za zdravstveno osiguruvawe {to ja podnesuva obvrznikot za uplata na pridonesot. Prijavata za zdravstveno osiguruvawe se podnesuva do Fondot vo rok od osum dena od denot na zasnovaweto na rabotniot odnos odnosno od denot na steknuvaweto na svojstvoto vrz osnova na koe e dol`en da podnese prijava za zadol`itelno zdravstveno osiguruvawe. Ako Fondot po podnesenata prijava ne priznae svojstvo na osigurenik ili toa svojstvo go priznae po druga osnova, dol`en e za toa da donese re{enie. Po prestanokot na osnovot za zadol`itelno zdravstveno osiguruvawe, obvrznicite za uplata na pridonesot se dol`ni vo rok od osum dena da podnesat odjava na osiguruvaweto. Na~inot na prijavuvawe i odjavuvawe na osigurenikot, odnosno na osigurenoto lice go utvrduva Fondot so op{t akt. Utvrduvawe ia svojstvoto ia osigurenik ^len 26 Ako obvrznikot za podnesuvawe na prijava od ~len 25 na ovoj zakon ne podnese prijava za osiguruvawe, liceto za koe ne e podnesena prijava mo`e da bara Fondot so re{enie da go utvrdi svojstvoto na osigurenik. Ako obvrznikot za podnesuvawe na prijava od ~len 25 na ovoj zakon ne podnese prijava za zadol`itelno zdravstveno osiguruvawe, Fondot po slu`bena dol`nost so re{enie go utvrduva svojstvoto na osigurenik. Doka`uvawe na svojstvoto na osigurenik ^len 27 Pravata od zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe vo ramkite na obemot na pravata utvrdeni so ovoj zakon osigurenite lica gi ostvaruva-

163

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

at vrz osnova na zdravstvena legitimacija ili karti~ka za zdravstveno osiguruvawe i dokaz deka pridonesot za zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe e platen. Formata i sodr`inata na zdravstvenata legitimacija, odnosno na karti~kata za zdravstveno osiguruvawe, na~inot na izdavawe i koristewe, kako i dokazot od stavot 1 na ovoj ~len gi utvrduva Fondot so op{t akt. Izbor na lekar ^len 28 Osigurenoto lice ima pravo i dol`nost da izbere lekar vo primarnata zdravstvena za{tita. Izbraniot lekar e dol`en na osigurenoto lice da mu uka`uva zdravstveni uslugi od primarnata zdravstveia za{tita i da go sledi negovoto zdravje. Sekoj izbran lekar e dol`en, vo slu~aj na negovo otsustvo ili privremena spre~enost za rabota, na svoite pacienti da im obezbedi zamena so soodveten lekar od primarnata zdravstvena za{tita. Lekarot mo`e da go odbie izborot na osigurenoto lice ako poka`uva nedoverba ili ne postapuva spored negovite soveti. Na~inot na ostvaruvawe na pravoto za izbor i promena na lekar go utvrduva Fondot so o{pt akt. Upatuvawe ^len 29 Osigurenoto lice mo`e da koristi zdravstveni uslugi vo specijalisti~ko-konsultativnata i vo bolni~kata zdravstvena za{tita, so upat od izbraniot lekar, soglasno so ~len 9 stav 2 na ovoj zakon. Po isklu~ok od stav 1 na ovoj ~len, vo itni slu~ai, osigurenikot mo`e da koristi zdravstveni uslugi bez upat. Lekuvawe vo stranstvo ^len 30 Osigurenoto lice mo`e da koristi bolni~ko lekuvawe vo stranstvo so odobrenie na Fondot, ako e vo pra{awe zaboluvawe koe ne mo`e da se lekuva vo Republikata, a vo zemjata vo koja osigurenikot se upatuva postoi mo`nost za uspe{no lekuvawe na toa zaboluvawe. Osigurenikot koj e upaten na privremena rabota vo stranstvo mo`e da koristi zdravstveni uslugi vo stranstvo vo obem utvrden so ovoj zakon. Osigurenite lica koi privremeno prestojuvaat vo stranstvo mo`at da koristat samo itna medicinska pomo{. Na~inot na koristewe na zdravstveni uslugi spored stavovite 1, 2 i 3 na ovoj ~len i najpovolnite ceni na zdravstvenite uslugi vo stranstvo gi utvrduva Fondot so op{t akt na koj ministerot za zdravstvo dava soglasnost.

164

Zakon za zdravstveno osiguruvawe

Postapka za ostvaruvawe na pravata od zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe ^len 31 Vo postapkata za ostvaruvawe na pravata i obvrskite uterdeni so ovoj zakon se primenuvaat odredbite od Zakonot za op{tata upravna postapka, ako so ovoj zakon poinaku ne e opredeleno. Za pravata utvrdeni so ovoj zakon vo prv stepen re{ava Fondot, a vo vtor stepen ministerot za zdravstvo. Protiv kone~noto re{enie na ministerot za zdravstvo mo`e da se vodi upraven spor.

V. U^ESTVO NA OSIGURENITE LICA
Pla}awe na u~estvo ^len 32 Osigurenite lica u~estvuvaat so li~ni sredstva pri koristeweto na zdravstveni uslugi i lekovi, no najmnogu do 20% od prose~niot iznos na vkupnite tro{oci na zdravstve-nata usluga, odnosno lekovite. Za zdravstvenite uslugi za odobreno lekuvawe vo stranstvo, osigurenoto lice u~estvuva so 20% od vkupnite tro{oci. Visinata na u~estvoto od stav 1 na ovoj ~len vo fiksen iznos, obratno proporcionalno od cenite na uslugite, ja utvrduva Fondot so op{t akt na koj ministerot za zdravstvo dava soglasnost. ^len 33 Osigurenite lica u~estvuvaat do 50% od utvrdenata cena na protezite, ortopedskite i drugi pomagala i sanitetski sredstva, izraboteni od standarden materijal, soglasno so ~len 9 stav 1 to~ka 3 pod 5 ia ovoj zakon. Visinata na u~estvoto od stav 1 na ovoj ~len ja utvrduva Fondot so op{t akt na koj ministerot za zdravstvo dava soglasnost. Osloboduvawe od u~estvo ^len 34 Od u~estvoto utvrdeno vo ~len 32 na ovoj zakon se osloboduvaat: -osigurenite lica za lekarski pregled kaj izbraniot lekar i itna medicinska pomo{ na povik; - decata so posebni potrebi, spored propisiste za socijalna za{tita; -korisnici na postojana pari~na pomo{, licata smesteni vo ustanovi za socijalna za{tita i vo drugo semejstvo, spored propisite za socijalna

165

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

za{tita, osven za lekovite od listata na lekovi izdadeni na recept vo primarnata zdravstvena za{tita i za lekuvaweto vo stranstvo; -du{evno bolni lica smesteni vo psihijatriski bolnici i mentalno retardirani lica bez roditelska gri`a i -osigurenite lica koi vo tekot na edna kalendarska godina platile u~estvo vo specijalisti~ko konsultativnata i bolni~kata zdravstvena za{tita, osven za lekovite od listata na lekovi izdadeni na recept vo primarnata zdravstvena za{tita i za lekuvawsto vo stranstvo vo iznos povisok od 70% od prose~nata ostvarena mese~na neto plata vo Republikata vo prethodnata godina. Za osigurenite lica koi ostvaruvaat mese~en neto prihod vo semejstvoto pomal od prose~nata neto plata vo Republikata vo prethodnata godina, kako i za odredeni vozrasni grupi, Fondot so op{t akt, na koj ministerot za zdravstvo dava soglasnost, }e opredeli ponizok iznos za osloboduvawe od pla}awe na participacija od iznosot utvrden vo stav 1 alineja 4 na ovoj ~len. ^len 35 Od u~estvoto utvrdeno vo ~len 33 na ovoj zakon se osloboduvaat decata do 18-godi{na vozrast i osigurenite lica koi imaat potreba od protezi za dolni i gorni ekstremiteti, slu{ni protezi, ortoopti~ki pomagala i invalidska koli~ka i od medicinski pomagala za funkcija na fiziolo{kite praznewa. ^len 36 U~estvoto na osigurenoto lice so li~ni sredstva vo cenata na zdravstvenite uslugi i na lekovite e prihod na Fondot, se pla}a vo zdravstvenata ustanova, a Fondot vr{i kontrola na naplatenite sredstva.

VI.OBEZBEDUVAWE NA SREDSTVA
Izvori na sredstva ^len 37 Sredstva za zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe se obezbeduvaat od: 1) pridonesi od: -bruto platite i nadomestocite na platite na vrabotenite, -penziite i nadomestocite od penznskoto i invalidskoto osiguruvawe, -prihodite na licata koi samostojno vr{at dejnost; -sredstva za nevrabotenite lica i -sredstvata na drugite obvrznici na pridones; 2) dopolnitelen pridones za slu~aj na povreda na rabota i profesionalno zaboluvawe;

166

Zakon za zdravstveno osiguruvawe

3) u~estvo na osigurenicite; 4) buxetot na Republikata; 5) kamati i dividenda; 6) podaroci, legati i 7) drugi prihodi. Obvrska za pla}awe na pridonesot ^len 38 Osigurenicite od ~len 5 na ovoj zakon pla}aat pridones za zadol`itelno zdravstveno osiguruvawe. Pridonesot za zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe go presmetuvaat, zadr`uvaat i uplatuvaat: 1) pravnite, fizi~kite lica i dr`avnite organi (vo natamo{niot tekst:rabotodavci) za osigurenicite od ~len 5 stav 1 to~ki 1 i 2 na ovoj zakon; 2) Fondot na penzisko i invalidsko osiguruvawe na Makedonija za osigurenicite od ~len 5 stav 1 to~ka 6 na ovoj zakon; 3) Zavodot za vrabotuvawe za osigurenicite od ~len 5 stav 1 to~ka 7 na ovoj zakon; 4) nadle`niot organ na upravata za osigurenicite od ~len 5 stav 1 to~ki 8, 9, 12 i 13 na ovoj zakon i 6) sami za sebe osigurenicite od ~len 5 stav 1 to~ki 3,4,5,10,11, 14 i stav 2 na ovoj zakon. ^len 39 Osigurenicite od ~len 5 stav 1 to~ki 1, 2 3 i 4 na ovoj zakon pla}aat dopolnitelen pridones za zadol`itelno zdravstveno osiguruvawe za slu~aj na povreda na rabota i profesionalno zaboluvawe. Osnovica za presmetuvawe na pridonesot ^len 40 Osnovica za presmetuvawe i pla}awe na pridonesot za zadol`itelno zdravstveno osiguruvawe od ~lenovite 38 i 39 na ovoj zakon, za osigurenicite na koi se utvrduva plata e bruto platata i nadomestokot na platata. Bruto plata, vo smisla na ovoj zakon, pretstavuva platata vo koja se sodr`ani i pridonesite i danocite {to se pla}aat od platata, odnosno nadomestokot na plata. Za osigurenicite na koi ne se utvrduva plata kako osnovica za presmetuvawe na pridonesot za zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe se zema osnovicata od koja se presmetuva i pla}a personalniot danok od plata, zgolemena so pridonesite i danocite od plata (bruto osnovica). Osnovicata za presmetuvawe na pridonesot od stavovite 1 i 3 na ovoj ~len, ne mo`e da bide pomala od najniskata plata po rabotnik utvrdena

167

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

so kolektiven dogovor pomno`ena so prose~niot koeficient na slo`enost na trudot kaj rabotodavecot. Na rabotnicite koi pokraj platata primaat i pari~en nadomestok za skrateno rabotno vreme, odnosno za pomala plata spored propisite za penzisko i invalidsko osiguruvawe, vo osnovicata za presmetuvawe na pridonesot za zadol`itelno zdravstveno osiguruvawe se zema i nadomestokot ostvaren spored tie propisi. ^len 41 Osnovica za presmetuvawe na pridonesot za zadol`i-gelnoto zdravstveno osiguruvawe na osigurenicite od ~len 5 stav 1 to~ka 5 na ovoj zakon e platata od vr{eweto na dejnosta, odnosno utvrdeniot katastarski prihod. Osnovicata od stav 1 na ovoj ~len ne mo`e da bide pomala od najniskata plata utvrdena so kolektiven dogovor za soodvetnata dejnost. ^len 42 Osnovica za presmetuvawe i pla}awe na pridonesot za zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe na korisnicite na penzii, odnosno nadomestoci spored propisite na penziskoto i invalidskoto osiguruvawe, kako i korisnici na stranski penzii e visinata na penzijata, odnosno visinata na nadomestokot. ^len 43 Za gra|anite od ~len 5 stav 2 na ovoj zakon koi pristapuvaat kon zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe, osnovica za presmetuvawe na pridonesot za zadol`itelno zdravstveno osiguruvawe e prose~no isplatenata mese~na neto plata po rabotnik vo stopanstvoto. ^len 44 Za osigurenicite od ~len 5 stav 1 to~ki 7, 8, 9, 12, 13 i 14 na ovoj zakon, osnovica za presmetuvawe i pla}awe na pridonesot za zadol`itelno zdravstveno osiguruvawe e iznosot od 65% od prose~no isplatenata mese~na neto plata po rabotnik vo stopanstvoto. ^len 45 Osnovica za presmetuvawe na pridonesot za zadol`itelno zdravstveno osiguruvawe zaradi koristewe na zdravstveni uslugi vo stranstvo, za osigurenicite upateni za izvr{uvawe na rabota vo stranstvo od nadle`en dr`aven organ, odnosno pravni i fizi~ki lica, koi ne se osigureni kaj stranskiot nositel na osiguruvawe, e platata {to ja primaat vo zemjata i vo stranstvo.

168

Zakon za zdravstveno osiguruvawe

Stapki na pridonesite ^len 46 Stapkite na pridonesite za zadol`itelno zdravstveno osiguruvawe se utvrduvaat kako edinstveni stapki koi po predlog na Vladata, gi utvrduva Sobranisto na Republika Makedonija. So aktot od stav 1 na ovoj ~len Sobranisto na Republika Makedonija gi utvrduva i osnovicite i visinata na pridonesot za oddelni kategorii na osigurenici koi ne se opredeleni so ovoj zakon. Presmetuvawe i uplatuvawe na pridonesot ^len 47 Pridonesot za zalol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe go presmetuvaat, zadr`uvaat i uplatuvaat obvrznicite od ~len 38 na ovoj zakon pri sekoja isplata na plata, nadomestok na plata, penzija, odnosno drug pari~en nadomestok. Nositelot na platniot promet kaj koj obvrznikot ima `iro-smetka vr{i prethodna kontrola na presmetuvaweto i uplatuvaweto na pridonesot za zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe. Presmetuvaweto i naplatuvaweto na pridonesot od osigurenici koi sami se obvrznici za pla}awe na pridones za zadol`itelno zdravstveno osiguruvawe go vr{i fondot. ^len 48 Za presmetuvaweto, uplatuvaweto, stasanosta, zastarenosta i otpi{uvaweto na pridonesot za zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe, kako i za kaznenite kamati se prime-nuvaat propisite za presmetuvawe i naplata na personalniot danok od dohod. Kontrola na presmetuvaweto i uplatuvaweto na pridonesot ^len 49 Fondot vr{i kontrola na presmetuvaweto i uplatuvaweto na pridonesot za zadol`itelno zdravstveno osiguruvawe za site obvrznici na pridones. Ako pri kontrolata od stav 1 na ovoj ~len se utvrdi deka pridonesot za zadol`itelno zdravstveno osiguruvawe ne e pravilno presmetan i uplaten soglasno so ovoj zakon, Fondot }e pokrene postapka za naplatata na osnovniot dolg zaedno so zakonskata kamata spored propisite za izvr{nata odnosno pari~nata postapka.

169

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

^len 50 Pravnite i fizi~kite lica obvrznici za presmetuvawe i uplata na pridones za zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe se dol`ni da gi dostavat podatocite i da gi stavat na raspolagawe site dokumenti od zna~ewe za utvrduvawe na visi-nata na presmetaniot i uplateniot pridones, kako i za ostvaruvawe na pravoto na nadomestok na plata. ^len 51 Fondot mo`e da bara od Upravata za javni prihodi ili druga nadle`na institucija da vr{i kontrola na presmetuvaweto i uplatuvaweto na pridonesot za zadol`itelno zdravstveno osiguruvawe. Odnosite me|u Fondot i institucijata od stav 1 na ovoj ~len se ureduvaat so dogovor. ^len 52 Za osigurenicite za koi Fondot }e utvrdi deka pridonesot ne e redovno uplatuvan ili uplatata zadocnila pove}e od 60 dena, pravata od zadol`itelnoto zdravstveno osi-guruvawe na osigurenite lica se uskratuvaat, osven pravoto na itna medicinska pomo{. Uskratenite prava od stav 1 na ovoj ~len povtorno se vospostavuvaat so denot na namiruvaweto na site pristignati, a ne uplateni obvrski.

VII. FOND ZA ZDRAVSTVENO OSIGURUVAWE
Status na Fondot ^len 53 Se osnova Fond za zdravstveno osiguruvawe na Makedonija za sproveduvawe na pravata i obvrskite od zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe. Fondot vr{i dejnost od javen interes i vr{i javni ovlastuvawa utvrdeni so ovoj zakon. Fondot ima svojstvo na pravno lice; Fondot e samostoen vo svojata rabota; Sedi{teto na Fondot e vo Skopje; Fondot ima statut i Fondot ima edinstvena `iro-smetka. Delokrug na rabota ^len 54 Fondot gi vr{i slednive raboti: 1) gi sproveduva propisite i politikata na razvojot i unapreduvaweto na zdravstvenata za{tita vo vrska so zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe;

170

Zakon za zdravstveno osiguruvawe

2) so op{ti akti gi ureduva pra{awata za koi e ovlasten so ovoj zakon; 3) planira i pribira sredstva od zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe; 4) obezbeduva ostvaruvawe na prava od zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe na osigurenite lica, se gri`i za zakonito ostvaruvawe na nivnite prava i im pru`a stru~na pomo{ pri ostvaruvawata na nivnite prava i interesi; 5) gi pla}a zdravstvenite uslugi za osigurenite lica na zdravstvenite ustanovi koi gi obezbeduvaat zdravstvenite uslugi; 6) gi pla}a nadomestocite na plati i drugi pari~ni nadomestoci; 7) so op{t akt gi utvrduva cenite na zdravstvenite uslugi od zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe, na koi ministerot za zdravstvo dava soglasnost; 8) gi utvrduva referentnite ceni za lekovite, medicinskite pomagala, opremata, protezite, ortopedskite i drugi pomagala i potro{nite materijali koi se koristat vo zdravstvenata za{tita na osigurenite lica {to Fondot gi nadomestuva, na koj ministerot za zdravstvo dava soglasnost; 9) dogovara obezbeduvawe na zdravstveni uslugi na osigurenite lica so zdravstvenite ustanovi spored normativi i standardi bazirani vrz usvoena medicinska doktrina za efikasna i racionalna zdravstvena za{tita; 10) razviva sopstven informativen sistem so potrebni podatoci za zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe; 11) gi sproveduva me|unarodnite dogovori vo delot na zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe; 12) vr{i uvid i kontrola na dogovoreniot obem i vid na obezbedeni zdravstveni uslugi na osigurenite lica vo zdravstvenite ustanovi; 13) prezema merki za efikasno, efektivno i ekonomi~no koristewe na sredstvata od zadol`etelnoto zdravstveno osiguruvawe; 14) odlu~uva za pravata od zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe vo prv stepen i 15) vr{i i drugi raboti vo vrska so pravata i obvrskite od zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe. Upraven odbor ^len 55 So Fondot upravuva Upraven odbor. Upravniot odbor se sostoi od 13 ~lena koi gi imenuva Sobranieto na Republika Makedonija za vreme od dve godini i toa: -{est pretstavnici na osigurenicite, -dvajca pretstavnici od rabotodavcite, -trojca pretstavnici od zdravstvenite ustanovi, na predlog na komorite od oblasta na zdravstvoto,

171

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

-eden pretstavnik od Ministerstvoto za zdravstvo i -eden pretstavnik od Ministerstvoto za finansii. Upravniot odbor od svoite ~lenovi izbira pretsedatel i zamenik na pretsedatelot. Delokrug na rabota na Upravniot odbor ^len 56 Upravniot odbor na Fondot gi vr{i slednive raboti: 1) u~estvuva vo utvrduvawe na razvojot na zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe; 2) donesuva statut na Fondot; 3) gi donesuva op{tite akti predvideni so ovoj zakon; 4) donesuva programa i plan za rabota; 5) donesuva akti za organizacija i sistematizacija na Fondot; 6) utvrduva Buxet i zavr{na smetka na Fondot 7) donesuva programa za investicioni vlo`uvawa vo zdravstvoto vrz osnova na utvrdeni zdravstveni prioriteti; 8) usvojuva godi{en izve{taj za raboteweto na Fondot; 9) se gri`i za ostvaruvawe na zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe; 10) go sledi ostvaruvaweto na me|unarodnite dogovori i me|udr`avnite spogodbi od oblasta na zdravstvenoto osiguruvawe; 11) razgleduva pra{awa, izve{tai, informacii i drugi materijali vo vrska so sostojbata i problemite od zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe i drugi raboti od nadle`nost na Fondot; 12) imenuva i razre{uva direktor na Fondot; 13) osnova komisii i drugi rabotni tela i 14) odlu~uva i za drugi raboti utvrdeni so zakon i statut na Fondot. Upravniot odbor gi donesuva odlukite so mnozinstvo na glasovi od vkupniot broj na ~lenovi. Pred donesuvaweto na op{tite akti predvideni so ovoj zakon Upravniot odbor mora da pobara mislewe od komorite od oblasta na zdravstvoto, zdravstvenite organizacii i drugite asocijacii. Na aktite od stav 1 to~ki 5, 6 i 7 na ovoj ~len ministerot za zdravstvo dava soglasnost. Direktor ^len 57 Rabotovoden organ na fondot e direktorot. Direktorot na Fondot ima zamenik Za direktor na Fondot i negov zamenik se imenuvaat lica so visoko obrazovanie.

172

Zakon za zdravstveno osiguruvawe

Direktorot na Fondot i negoviot zamenik gi imenuva Upravniot odbor po pat na javen konkurs, za vreme od ~etiri godini, so mo`nost za u{te eden izbor. Soglasnost na odlukata za imenuvawe na direktorot na fondot i negoviot zamenik dava Vladata na Republika Makedonija. ^len 58 Direktorot na Fondot: - rakovodi so rabotata na Fondot; - go zastapuva i pretstavuva Fondot; - predlaga op{ti akti; - se gri`i za sproveduvawe na propisite i op{tite akti na Fondot i - vr{i i drugi raboti opredeleni so propisite, statutot i op{tite akti na Fondot. ^len 59 Upravniot odbor gi razre{uva direktorot na Fondot i negoviot zamenik i pred rokot za koi bile imenuvani: - na negovo barawe; -ako nastane nekoja od pri~inite, poradi koi spored propisite za rabotni odnosi mu prestanuva rabotniot odnos po sila na zakonot; -ako ne postapuva spored zakonot, statutot i op{tite akti na Fondot ili neopravdano ne gi sproveduva odlukite na Upravniot odbor ili postapuva vo sprotivnost so niv; -ako so svojata nesovesna i nepravilna rabota mu predizvika na Fondot zna~itelna {teta ili ako gi zanemaruva, ili ne gi izvr{uva svoite obvrski i poradi toa nastanat, ili bi mo`ele da nastanat pote{ki naru{uvawa vo dejnosta na Fondot; -ako go popre~uva ili na drug na~in go onevozmo`uva ostvaruvaweto na pravata i obvrskite od zdravstvenoto osiguruvawe i -ako raboti sprotivno na zakonot. Soglasnost na odlukata za razre{uvawe na direktorot na Fondot i negoviot zamenik dava Vladata na Republika Makedonija. Stru~na slu`ba na Fondot ^len 60 Zaradi izvr{uvawe na stru~nite, administrativnite i drugi raboti Fondot osnova edinstvena stru~na slu`ba. Stru~nata slu`ba na Fondot se organizira zaradi obezbeduvawe na nepre~eno, racionalno i uspe{no vr{ewe na rabotite na Fondot, kako i dostapno ostvaruvawe na pravata od zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe na site osigureni lica na teritorijata na Republikata. Stru~nata slu`ba na Fondot se organizira vo centralna slu`ba i podra~ni slu`bi.

173

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

Statut ^len 61 So statutot na Fondot osobeno se ureduvaat: -organizacijata i na~inot na raboteweto na Fondot; -pravata, obvrskite i odgovornostite na organite na Fondot; -pretstavuvaweto i zastapuvaweto na fondot; -javnosta vo raboteweto na Fondot i negovite organi; -postapkata za izbor i razre{uvawe na direktor na Fondot; -na~inot na predlagawe na ~lenovite na Upravniot odbor i -drugi pra{awa od zna~ewe za raboteweto na Fondot. Soglasnost na statutot na Fondot dava Sobranieto na Republika Makedonija. Sredstva za rabota ^len 62 Sredstvata za rabota na Fondot se obezbeduvaat od pridonesot za zadol`itelno zdravstveno osiguruvawe i drugi izvori na sredstva od ~len 37 na ovoj zakon. Sredstvata od stav 1 na ovoj ~len se uplatuvaat na smetkata na Fondot. Fondot ne mo`e da se zadol`uva so kredit kaj delovnite banki, nitu da prifa}a dolgovi na zdravstvenite ustanovi kaj delovnite banki. Namena na sredstvata ^len 63 Fondot, vrz osnova na na~elata na efikasno, efektivno i ekonomi~no koristewe na sredstvata gi pokriva tro{ocite za: 1)zdravstvenite uslugi opfateni vo osnovniot paket na zdravstvenite uslugi {to zdravstvenite ustanovi gi pru`aat na osigurenite lica; 2)lekovi, pomo{ni medicinski materijali koi slu`at za primena na lekovite i sanitetski materijal potreben za lekuvawe, utvrdeni so op{t akt; 3)protezi, ortopedski i drugi pomagala, pomo{ni i sanitetski spravi i materijali i zabotehni~ki sredstva, utvrdeni so op{t akt; 4)pari~ni nadomestoci; 5)investicioni vlo`uvawa za sozdavawe i podobruvawe na uslovite za uka`uvawe na zdravstveni uslugi na osigurenite lica; 6) vr{eweto na funkcijata na Fondot; 7) del od merkite i aktivnostite za sproveduvawe na preventivnite i drugi programi za lekuvawe odredeni bolesti, kako i za hendikepiranite lica, soglasno so Zakonot za zdravstvenata za{tita i 8)drugi potrebi za sproveduvawe na zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe.

174

Zakon za zdravstveno osiguruvawe

Rezerva va Fondot ^len 64 Fondot formira rezerva na sredstva so izdvojuvawe od vi{okot na prihodite nad tro{ocite ostvareni vo prethodnata godina. Izdvojuvaweto vo rezerva na Fondot se vr{i dodeka rezervata ne dostigne visina od 8% od tro{ocite na Fondot ostvareni vo prethodnata godina. Sredstvata na rezervata se koristat za obezbeduvawe na stabilno i likvidno rabotewe na Fondot. Nadzor na rabotata va Fondot ^len 65 Nadzor nad zakonitosta na rabotata na Fondot vr{i Ministerstvoto za zdravstvo. Ministerot za zdravstvo mo`e da zapre od izvr{uvawe op{t akt na Fondot, ako ne e vo soglasnost so zakonot ili so Ustavot, do donesuvawe na odluka na Ustavniot sud na Republika Makedonija. Ako ministerot za zdravstvo, vo rok od 30 dena od denot na donesuvawe na re{enieto za zapirawe ia aktot ne povede postapka pred Ustavniot sud, re{enieto za zapirawe na izvr{uvaweto prestanuva da va`i. ^len 66 Revizija na materijalnoto i finansiskoto rabotewe na Fondot se vr{i soglasno so Zakonot za dr`avnata revizija. Izve{taj za rabotata ^len 67 Fondot e dol`en najmalku edna{ godi{no da dostavuva izve{taj za svojata rabota na Ministerstvoto za zdravstvo, Vladata i Sobranieto na Republika Makedonija. Godi{niot izve{taj se dostavuva vo rok od 60 dena od istekot na rokot za dostavuvaws na godi{nata smetka na Fondot.

175

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

VIII. ODNOSI NA FONDOT SO ZDRAVSTVENITE USTANOVI
Planirawe i finansirawe na zdravstvenite uslugi ^len 68 Zdravstvenite ustanovi se dol`ni da gi planiraat sredstvata potrebni za obezbeduvawe na odreden obem na zdravstveni uslugi. Zdravstvenite ustanovi se dol`ni na Fondot da mu dostavuvaat finansiski i drugi podatoci na na~in i vo rokovi utvrdeni so op{t akt na Fondot. Fondot vo ramkite na planiranite sredstva, za sekoja godina utvrduva plan i programa za zdravstvenite uslugi koi se finansiraat od sredstvata na zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe. Planot i programata od stav 3 na ovoj ~len se dostavuvaat do Ministerstvoto za zdravstvo i Ministerstvoto za finansii najdocna do 30 septemvri vo tekovnata godina za narednata godina. Dogovori so zdravstvenite ustanovi ^len 69 Fondot so op{t akt, utvrduva kriteriumi za sklu~uvawe na dogovori so zdravstvenite ustanovi i za na~inot na pla}aweto na zdravstvenite uslugi spored: -brojot na osigurenite lica vo primarnata zdravstvena za{tita; - utvrdenite ceni na zdravstvenite uslugi; -programite za oddelni vidovi zdravstvena za{tita, odnosno uslugi i -drugi kriteriumi. Ministerot za zdravstvo dava soglasnost na op{tiot akt od stav 1 na ovoj ~len. ^len 70 Za izvr{uvawe na zdravstvenite uslugi Fondot sklu~uva dogovori so zdravstvenite ustanovi. Vo dogovorot od stav 1 na ovoj ~len se ureduva vidot, obemot, kvalitetot i rokovite za ostvaruvawe ia zdravstvenata za{tita, odnosno zdravstvenite uslugi, na~inot na presmetuvaweto i pla}aweto na zdravstvenite uslugi, pri~inite i uslovite pod koi mo`e da se raskine dogovorot. Kontrola na tro{ewe na sredstvata ^len 71 Fondot vr{i kontrola na sredstvata na zdravstvenite ustanovi ostvareni od Fondot, kako i ia namenskoto i ekonomi~noto koristewe na tie sredstva. Kontrolata od stav 1 na ovoj ~len ja vr{at stru~ni lica ovlasteni od direktorot na Fondot.

176

Zakon za zdravstveno osiguruvawe

Re{avawe va sporovi ^len 72 Sporovite {to }e nastanat me|u zdravstvenata ustanova i Fondot gi re{ava izbran, odnosno nadle`en sud, spored propisite za parni~nata postapka.

DEL II DOBROVOLNO ZDRAVSTVENO OSIGURUVAWE
^len 73 Gra|anite za sebe i za ~lenovite na svoite semejstva, odnosno rabotodavcite za svoite rabotnici, mo`at dopolnitelno da se osiguraat so dobrovolno zdravstveno osiguruvawe soglasno so ovoj zakon i propisite za osiguruvawe, zaradi pokrivawe na tro{ocite za zdravstveni uslugi koi ne se opfateni so zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe. Dru{tvoto za osiguruvawe so op{t akt poblisku gi utvrduva uslovite i na~niot na sproveduvaweto na dobrovolnoto zdravstveno osiguruvawe. ^len 74 Dobrovolnoto zdravstveno osiguruvawe mo`e da se vospostavi, dopolnitelno za lica za koi prethodno e vospostaveno zadol`itelno zdravstveno osiguruvawe. Sredstvata od dobrovolnoto zdravstveno osiguruvawe ne mo`at da se koristat za pla}awe na zdravstveni uslugi opfateni so zadol`itelno zdravstveno osiguruvawe. ^len 75 Dobrovolnoto zdravstveno osiguruvawe se vospostavuva so dogovor me|u osigurenikot i dru{tvoto za osiguruvawe.

DEL III NADOMESTOK NA [TETA
^len 76 Osigurenoto lice na koe mu e izvr{ena isplata od sredstvata na Fondot e dol`no da go vrati primeniot iznos i da ja nadomesti {tetata ako: -vrz osnova na nevistiniti podatoci za koi znael ili bil dol`en da znae deka se nevistiniti, ili na drug pritiv praven na~in ostvaril primawa na koi nemal pravo ili gi ostvaril vo pogolem iznos otkolku {to mu pripa|aat; -ostvaril primawa poradi toa {to ne prijavil promeni koi vlijaat vrz gubeweto ili obemot na pravito, a znael ili bil dol`en da znae za tie promeni i -ostvaril pari~ni primawa pogolemi od iznosot {ti mu bil utvrden so re{enie na Fondot.

177

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

^len 77 Fondot ima pravo da bara nadomestok na {teta {to mu e pri~ineta od organizaciite ili rabotodavcite ako {tetata nastanala poradi toa {to ne dale podatoci, ili {to dale nevistiniti podatoci za faktite od koi zavisi steknuvaweto ili opredeluvaweto na obemot na pravata od zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe. Fondot ima pravo da bara nadomestok na {teta od korisnikot za zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe koj, spored ovoj zakon, e dol`en sam da dava podatoci vo vrska so ostvaruvaweto na negovite prava i obvrski vo slu~aite predvideni vo stav 1 na ovoj ~len.. ^len 78 Fondot ima pravo da bara nadomestok za pri~inetata {teta od lice koe predizvikalo bolest, povreda ili smrt na korisnik na prava od zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe. Za {tetata koja vo slu~aite od stav 1 na ovoj ~len ja pri~inil rabotnik na rabota ili vo vrska so rabotata na treti lica odgovara organizacijata, odnosno rabotodavecot vo soglasnost so propisite za rabotnite, odnosno obligacionite odnosi. Fondot za slu~aite od stav 2,na ovoj ~len, ima pravo da bara nadomestok na {teta i neposredno od rabotnikot, ako {tetata e pri~ineta namerno. ^len 79 Fondot ima pravo da bara nadomestok na {teta od organizacijata, odnosno od rabotodavecot ako bolesta, povredata i smrtta na korisnikot na pravata od zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe nastanale poradi toa {to ne bile prezemeni merki za za{tita pri rabota ili drugi merki za za{tita na gra|anite. Fondot ima pravo da bara nadomestok na {teta od organizacijata, odnosno rabotodavecot i koga {tetata e nastanata poradi toa {to rabotnikot stapil na rabota bez prethodno izvr{en zdravstven pregled. ^len 80 Fondot ima pravo da bara nadomestok na {teta vo slu~aite od ~len 78 na ovoj zakon i neposredno od dru{tvoto za osiguruvawe na imoti i lica kaj koe ova lice e osigureno od odgovornosta za {teta na treti lica, spored propisite za zadol`itelno osiguruvawe na imoti i lica. ^len 81 Fondot ima pravo da bara nadomestok na {teta vo slu~aite predvideni so ovoj zakon, bez ogled na toa {to {tetata nastanala so isplata na davawa koi kako pravo pripa|aat od sredstvata za zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe.

178

Zakon za zdravstveno osiguruvawe

[tetata za koja Fondot ima pravo da bara nadomestok vo slu~aite predvideni so ovoj zakon gi opfa}a tro{ocite za zdravstvena za{tita, nadomestokot na platata i drugi pari~ni nadomestoci koi se isplatuvaat na tovar na sredstvata na Fondot. ^len 82 Pri utvrduvawe na pravata na nadomestok na {teta vo slu~aite predvideni so ovoj zakon se primenuvaat odredbite na Zakonot za obligacionite odnosi. ^len 83 Koga Fondot }e utvrdi deka nastanala {teta na sred-stvata so koi toj upravuva, }e gi povika organizacijata, rabotodavecot, dru{tvoto za osiguruvawe na imoti i lica i drugi lica koi spored ovoj zakon se dol`ni vo opredelen rok da ja nadomestat {tetata. Ako {tetata ne bide nadomestena vo opredeleniot rok, Fondot mo`e da podnese tu`ba do nadle`niot sud. .

DEL IV KAZNENI ODREDBI
^len 84 So pari~na kazna od 200.000 do 300.000 denari }e se kazni za prekr{ok zdravstvena ustanova, ako: 1) ne ovozmo`i sloboden izbor na lekar (~len 28), 2) vo slu~aj na podolgo traewe na privremenata spre~enost za rabota ne go upati osigurenikot do nadle`niot organ za ocenuvawe na rabotnata sposobnost spored propisite za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe (~len 22); 3) sprotivno na odredbite na ovoj zakon ili na op{t akt na Fondot gi skusi ili gi ograni~i pravata {to mu pripagaat na osigurenikot; 4) go pro{iri pravoto na zdravstvenata za{tita, mu ovozmo`i koristewe na pravo na lice na koe ne mu pripa|a takvo pravo sporsd ovoj zakon, ili mu pripa|a vo pomal obem i 5) sprotivno na odredbite na ovoj zakon ili na op{t akt na Fondot naplati usluga, materijalni tro{oci ili lekovi, odnosno u~estvo koga toa ne e predvideno, naplati povisoko u~estvo od utvrdenoto ili ne naplati u~estvo koga toa e predvideno. Za prekr{okot od stav 1 na ovoj ~len so pari~na kazna od 40.000 do 50.000 denari }e se kazni i odgovornoto lice vo zdravstvenata ustanova. Za prekr{okot od stav 1 na ovoj ~len }e se kazni so pari~na kazna od 40.000 do 50.000 denari i zdravstveniot rabotnik vo zdravstvena ustanova koj go storil prekr{okot.

179

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

^len 85 So pari~na kazna od 200.000 do 300.000 denari }e se kazni za prekr{ok rabotodavecot ako vospostavi dobrovolno zdravstveno osiguruvawe za pravata predvideni so zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe.Za prekr{okot od stav 1 na ovoj ~len }e se kazni so pari~na kazna od 40.000. do 50.000 denari i odgovornoto lice kaj rabotodavecot.

^len 86 So pari~na kazna od 200.000 do 300.000 denari }e se kazni za prekr{ok rabotodavecot, ako: 1) vo opredelen rok ne podnese prijava za utvrduvawe, odnosno odjava za prestanuvawe na svojstvoto na osigureno lice (~len 25); 2) izvr{i isplata na plata, nadomestok na plata, penzija i drugo pari~no primawe, a ne uplati pridones za zado`itelnoto zdravstveno osiguruvawe ili pridonesot za zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe go uplati vo pomal iznos (~lenovi 40 do 47) i 3) ne mu ovozmo`i na Fondot da izvr{i uvid na presmetuvaweto i naplatata na pridonesot (^len 50). Za prekr{ok od stav 1 na ovoj ~len }e se kazni so pari~na kazna od 40.000 do 50.000 denari i odgovornoto lice kaj rabotodavecot. ^len 86-a Rabotodavecot i liceto koe vo svojstvo na odgovorno lice kaj rabotodavecot, zaradi steknuvawe na pogolema imotna korist ili vrednost, pri isplata na plata, nadomestok na plata, premija ili drugo pari~no primawe ne uplati ili uplati pridones za zadol`itelno zdravstveno osuguruvawe vo pomal iznos, }e se kazni za krivi~no delo so kazna zatvor od edna do pet godini.

DEL V PREODNI I ZAVR[NI ODREDBI
^len 87 Fondot za zdravstveno osiguruvawe na Makedonija }e zapo~ne so rabota so denot na imenuvaweto na ~lenovite na Upravniot odbor i na vr{itel na dol`nosta direktor na Fondot. ^lenovite na Upravniot odbor na Fondot }e gi imenuva Sobranieto na Republika Makedonija vo rok od {est meseci od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon. Vladata na Republika Makedonija vo rok od {est meseci od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon }e imenuva vr{itel na dol`nosta direktor na Fondot.

180

Zakon za zdravstveno osiguruvawe

^len 88 So denot na zapo~nuvawe so rabota na Fondot, prestanuva so rabota Fondot za zdravstveno osiguruvawe vo sostav na Ministerstvoto za zdravstvo, koj do toj den }e gi vr{i rabotite soglasno so ovoj zakon. So denot na zapo~nuvaweto so rabota Fondot gi prezema pravata, obvrskite, pari~nite sredstva, sredstvata za rabota i rabotnicite na Fondot za zdravstveno osiguruvawe vo sostav na Ministerstvoto za zdravstvo. ^len 89 Upravniot odbor na Fondot }e dovese statut, op{t akt za organizacija i sistematizacija na rabotnite mesga i drugi akti za rabota na Fondot najdocna vo rok od {est meseci od denot na konstituiraweto na Upravniot odbor na Fondot. ^len 90 Osigurenite lica koi na denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon koristat prava od zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe steknati po propisite i op{tite akti koi va`ele do toj den, prodol`uvaat da gi koristat tie prava po odredbite na toj zakon, osven ako ovoj zakon e popovolen za niv. ^len 91 Postapkite za ostvaruvawe na pravata od zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe koi se vo tek na denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon }e prodol`at po odredbite na Zakonot za zdravstvenata za{tita, osven ako ovoj zakon ne e popovolen za niv. ^len 92 Fondot }e gi donese op{tite akti predvideni so ovoj zakon najdocna vo rok od {est meseci od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon. Do donesuvaweto na op{tite akti od stav 1 na ovoj ~len }e se primenuvaat postojnite propisi, ako ne se vo sprotivnost so odredbite na ovoj zakon. ^len 93 Do utvrduvaweto na najniskata plata spored kolektiven dogovor, kako najniska plata vo smisla na ovoj zakon, }e se zema iznosot od 65% od prose~nata mese~na neto plata po rabotnik vo soodvetnata granka ostvarena vo prethodniot mesec. ^len 94 So denot na vleguvaqeto vo sila na ovoj zakon prestanuvaat da va`at odredbite na ~len 1 zborovite:"odnosite i pravata od zdravstvenoto osiguruvawe, postapkata na koriste-weto na zdravstvenata za{tita", ~lenovite 3, 4, 5,11 do 31, 33, 34 do 45,58 do 75, 76b, 76v, 77, 78, 82 do 89,182

181

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

stav 1 to~ka 1,183 stav 1 to~ka 1, 184, 185 i 189 od Zakonot za zdravstvenata za{tita ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" broj 38/ 91,46/93 i 55/95). Odredbite na ~lenovite 76 i 76a od Zakonot za zdravstvenata za{tita prestanuvaat da va`at po istekot na {est meseci od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon. ^len 95 Odredbite na ~lenovite 32 i 34 va ovoj zakon vleguvaat vo sila po istekot na {est meseci od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon. ^len 96 Ovoj zakon vleguva vo sila osmiot den od denot na objavuvaweto vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija".

182

Pravilnik za indikaciite za ostvaruvawe na pravo na ortopedski i drugi pomagala

2. Pravilnik za indikaciite za ostvaruvawe na pravo na ortopedski i drugi pomagala

Vrz osnova na ~len 9 stav 1 b) to~ka 3, ~len 33 i ~len 56 stav 1 to~ka 3 od Zakonot za zdravstvenoto osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na RM" br. 25/ 2000 i 34/2000), Upravniot odbor na Fondot za zdravstveno osiguruvawe na Makedonija, na sednicata odr`ana na 27.11.2000 godina, donese

PRAVILNIK ZA INDIKACIITE ZA OSTVARUVAWE NA PRAVO NA ORTOPEDSKI I DRUGI POMAGALA ("Slu`ben vesnik na RM", br. 111/2000,71/2001 i 41/2003) Pre~isten tekst-Polio Plus

I. OP[TI ODREDBI ^len 1 So ovoj pravilnik se utvrduvaat indikaciite vrz osnova na koi se ostvaruva pravo na protezi, ortopedski i drugi pomagala, pomo{ni i sanitetski spravi i materijali i zabotehni~ki sredstva (vo natamo{niot tekst: ortopedski i drugi pomagala) izraboteni od standarden materijal, na~inot na ostvaruvawe, kako i visinata na u~estvoto na osigurenite lica vo cenata na tie pomagala. ^len 2 Osigurenoto lice mo`e da ostvari pravo na ortopedsko i drugo pomagalo na tovar na sredstvata na Fondot za zdravstveno osiguruvawe na Makedonija (vo natamo{niot tekst: Fondot) spored indikaciite utvrdeni so ovoj pravilnik i spisokot na ortopedskite i drugi pomagala izraboteni od standarden materijal (vo natamo{niot tekst: spisokot na ortopedski i drugi pomagala), koj e sostaven del na ovoj pravilnik.

183

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

II. INDIKACII I VIDOVI NA POMAGALA A. ORTOPEDSKI POMAGALA
1. Protezi za race i noze ^len 3 Osigurenoto lice ostvaruva pravo na proteza za raka ili za noga, vo slu~aj koga mu nedostasuva del ili cela raka ili noga, so site sostavni delovi koi ovozmo`uvaat celosna funkcija na protezata, spored spisokot na ortopedski i drugi pomagala. So protezata osigurenoto lice ostvaruva pravo na estetska rakavica za raka, odnosno na navlaki (~orapi) za ~unkata za nogata, kako sostaven del na protezata. Osiguranoto lice koe koristi navlaki (~orapi) za ~unka na nogata, mo`e da koristi do 6 navlaki (~orapi), godi{no. ^len 4 Protezite za race i noze se izrabotuvaat od standardni materijali: plasti~na masa, drvo, ko`a, filc, metal i guma, zavisno od vidot na protezite i nivnata funkcija. ^len 5 Osigurenoto lice na koe mu nedostasuvaat dvete race i koe spored indikaciite nemo`e da koristi protezi od ~len 3 i 4 na ovoj pravilnik mo`e da ostvari pravo na mioelektronska proteza. Po isklu~ok od stav 1 na ovoj ~len, osigurenoto lice na koe mu nedostasuva edna raka, a drugata raka e potpolno odzemena ili deformirana i zaradi toa ne e vo funkcija, mo`e da ostvari pravo na mioelektronska proteza. Mioelektronskata proteza, mo`e da se odobri na osigurenoto lice po navr{eni {est godini vozrast. Pravoto na mioelektronska proteza se ostvaruva vrz osnova na ocenka i naod na Lekarskata komisija na Fondot po prethodno nabaveno konzilijarno mislewe za mo`nosta od nejzinata primena i funkcija. ^len 6 Osiguranoto lice koj prv pat ostvaruva pravo na trajna proteza, ima pravo i na imedijantno le`i{te na protezata, zaradi prilagoduvawe na ~unkata na protezata. ^len 7 Rokot na traeweto na protezite od ~len 3 i 5 od ovoj pravilnik iznesuva:

184

Pravilnik za indikaciite za ostvaruvawe na pravo na ortopedski i drugi pomagala

Za protezite za race: - za osigureni lica, deca do 7 godi{na vozrast - 7 meseci; - za osigureni lica, deca nad 7 do 18 godi{na vozrast - 18 meseci; - za osigureni lica nad 18 do 65 godi{na vozrast - 36 meseci; - za osigureni lica nad 65 godi{na vozrast - 36 meseci. Za protezite za noze: - za osigureni lica, deca do 7 godi{na vozrast - 7 meseci; - za osigureni lica, deca nad 7 do 18 godi{na vozrast - 12 meseci; - za osigureni lica nad 18 do 65 godi{na vozrast - 36 meseci; - za osigureni lica nad 65 godi{na vozrast - 36 meseci. 2. Ortopedski sredstva - ortozi ^len 8 Pravo na ortopedski sredstva-ortozi osigurenoto lice ima vo slu~aj koga tie pomagala mu se potrebni za ovozmo`uvawe na potpirawe, rastovaruvawe, spre~uvawe na deformacii, ispravawe na postojnite deformacii i kontrolirawe na nesakani dvi`ewa. Kako ortopedski sredstva-ortozi vo smisla na stav 1 na ovoj ~len se smetaat: nadkoleni ortozi, kolenski ortozi, podkoleni ortozi, ortozi za gornite ekstremiteti, ortozi za 'rbeten stolb i korektivni ortozi spored spisokot na ortopedski i drugi pomagala. ^len 9 Ortopedskite sredstva -ortozi se izrabotuvaat od standarden materijal i toa od metal, ko`a, plasti~na masa, guma i tekstil. ^len 10 Rokot na traeweto na ortopedskite sredstva (ortozi) od ~len 8 od ovoj pravilnik iznesuva: - za osigureni lica, deca do 7 godi{na vozrast - 12 meseci; - za osigureni lica, deca nad 7 do 18 godi{na vozrast - 14 meseci; - za osigureni lica nad 18 do 65 godi{na vozrast - 24 meseci; - za osigureni lica nad 65 godi{na vozrast - 36 meseci. 3. Invalidski koli~ki ^len 11 Pravo na invalidska koli~ka na ra~en pogon (od soben tip), osigurenoto lice mo`e da ostvari koga: 1) se amputirani dvete noze nad kolenata; 2) se amputirani dvete noze pod kolenata koga protezata e medicinski kontra indicirana; 3) amputirana e ednata noga kade {to poradi progresivnoto zabolu-

185

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

vawe i predviduvaweto deka mo`e da dojde do vlo{uvawe na drugata noga i nemo`e da se ovozmo`i odewe i so upotrebata na protezata; 4) poradi odzemenost na dolnite ekstremiteti, ako i pokraj potrebata na drugo pomagalo pogolemiot del od vremeto go pominuva vo koli~ka; 5) poradi degenerativni i vospalitelni procesi na golemite zglobovi na dolnite ekstremiteti, dvi`eweto e namaleno odnosno onevozmo`eno; 6) celosno mu se odzemeni rakata i nogata od ednata strana, a osposobuvaweto da mo`e da stoi e kontraindicirano od drugi medicinski pri~ini (bolno srce i dr.); 7) e amputirana edna noga, ako poradi op{tata slabost na organizmot ne e vo sostojba da se dvi`i. Na osigurenoto lice koe zaradi indikaciite od stav 1 na ovoj ~len, pogolemiot del od vremeto go minuva vo krevet, mo`e da mu se odobri invalidska koli~ka so toaleten dodatok. ^len 12 Na osigurenoto lice mu se odobruva standardna invalidska koli~ka koja e navedena vo spisokot na ortopedski i drugi pomagala so potrebnite dodatoci, vo zavisnost od funkcionalniot status. Spored anatomskite i fiziolo{kite osobini na osigurenoto lice, na koe ne mu odgovara standardna koli~ka od soben tip, ima pravo na invalidska koli~ka po specijalna nara~ka. Kako standardna invalidska koli~ka vo smisla na stav 1 i 2 na ovoj ~len se smeta koli~ka izrabotena od metal, ko`a, plasti~na masa, guma i tekstil i koja ima nasloni za racete na rasklopuvawe, odmorali{te za nozete na rasklopuvawe i mo`nost za sklopuvawe na koli~kata so ko~nici. ^len 13 Osigurenoto lice ima pravo samo na edna sobna invalidska koli~ka na ra~en pogon. Po isklu~ok od stav 1 na ovoj ~len osigurenoto lice koe e vo raboten odnos, ili vr{i dejnost vrz osnova na koja e osigureno, kako i na decata koi se na redovno {koluvawe do 18, odnosno 26 godi{na vozrast, pokraj sobna invalidska koli~ka ima pravo i na terenska invalidska koli~ka na ra~en pogon. Po isklu~ok od stav 2 na ovoj ~len, na osigurenoto lice namesto terenska invalidska koli~ka na ra~en pogon mo`e da mu se odobri invalidska koli~ka na elektromotoren pogon ako poradi funkcionalniot status na racete i nozete nemo`e aktivno da pokrenuva koli~ka na ra~en pogon, ako Lekarskata komisija na Fondot oceni deka e sposobno sigurno i samostojno da ja upravuva. ^len 14 Osigurenoto lice na koe mu e odobrena invalidska koli~ka od bilo koj vid ima pravo samo na edno antidekubitalno perni~e.

186

Pravilnik za indikaciite za ostvaruvawe na pravo na ortopedski i drugi pomagala

^len 15 Rokot na traeweto na invalidskite koli~ki iznesuva najmalku 60 meseci, a za deca do 18 godini 36 meseci, a na anti-dekubitalnoto perni~e najmalku 36 meseci. ^len 16 Po prestanokot na upotrebata od koristeweto na invalidskata koli~ka, osigurenoto lice odnosno ~len na negovoto semejstvo se dol`ni koli~kata da ja vratat na Fondot. 4. Ortopedski ~evli ^len 17 Osigurenoto lice koe nemo`e da upotrebuva konfekciski ~evli mo`e da ostvaruva pravo na ortopedski ~evli, izraboteni po merka vo slu~aj na slednite indikacii: 1) pokratka noga pove}e od 2,5 sm; 2) deformacii na sko~niot zglob ili stopaloto poradi is~a{uvawe, skr{enici ili koskeni izrastoci od pogolemi razmeri, osven deformacijata kako posledica na Halus valgus; 3)elefantazija na dolnite ekstremiteti; 4) paralizirano ili pareti~no stopalo; 5) degenerativni promeni na koskite i zglobovite od stopalata koi se posledica od: a) vrodeni anomalii; b) povredi na stopaloto i v) deformirani stopala pri Rheumatoid arthritis; 6) sostojba posle amputacija na najmalku tri prsti ili palecot na ednoto ili na dvete stopala, kako posledica na povreda; 7) deformacii na stopalo pri muskulni distrofii i miopatii; 8) sostojba posle delumna amputacija na stopaloto ili amputacija na dolen ekstremitet vo sostav na adekvatna proteza. ^len 18 Na decata do navr{ena 18 godi{na vozrast, koi nemo`at da upotrebuvaat konfekciski ~evli mo`at da ostvarat pravo na ortopedski ~evli izraboteni po merka, vo slu~aj na slednite indikacii: 1) pokratka noga za 1,5 sm ili pove}e; 2) deformirano stopalo od tipot na ekvinovalgus poradi vroden nedostatok na fibula; 3) deformirano stopalo od tipot na ekvinovarus poradi vroden nedostatok na tibija; 4) vrodeno krivo stopalo od tipot na pes equinovarus kongenitus i pes varoaduktus;

187

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

5) vrodeno krivo stopalo od tipot pes planovalgus kongenitus poradi: a) tallus vertikalis; b) rskavi~na ili koskena koalicija na koskite i zglobovite na stopaloto 6)vrodeno krivo stapalo od tipot na pes excavatus, pes varoexcavatus i Fridrajhovo stopalo; 7) vrodeno rascepeno stopalo - pes fissus; 8) vrodeno nerazvieno stopalo - hypoplasio pedis so golema razlika komparirana so drugo stopalo; 9) vrodeni anomalii na prstite: a) digitus superduktus; b) digitus malleus ili kontractus; v) golem mnogurazvien palec(mega hallux). ^len 19 Kako ortopedski ~evli vo smisla na ~len 17 i 18 od ovoj pravilnik ne se smetaat ~evlite proizvedeni vo serisko proizvodstvo, na koi im e dodadena samo ortopedska vlo{ka. ^len 20 Ortopedski ~evli mo`at da se odobrat na osigureno lice kako sostaven del na drugo pomagalo pri: 1) potreba od ortopedski aparat (ortoza) kade ~evlite se sostaven del na aparatot; 2) potreba od metalna sandala ili ortopedski aparat so metalna sandala; 3) potreba od ve{ta~ko stopalo; 4) amputiran del od noga ili dono`jeto, a osigurenoto lice ne koristi ortopedski aparati; 5) amputacija na dolen ekstremitet vo sostav na adekvatna proteza. ^len 21 Ortopedskite ~evli se izrabotuvaat od ko`a, so soodvetni dodatoci koi se vgradeni vo ortopedskite ~evli. ^len 22 Rokovite na traeweto na ortopedskite ~evli od ~len 17, 18 i 20 od ovoj pravilnik iznesuvaat: - za osigureni lica, deca do 7 godi{na vozrast - 6 meseci; - za osigureni lica, deca nad 7 do 18 godi{na vozrast - 8 meseci; - za osigureni lica nad 18 do 65 godi{na vozrast - 12 meseci; - za osigureni lica nad 65 godi{na vozrast - 12 meseci.

188

Pravilnik za indikaciite za ostvaruvawe na pravo na ortopedski i drugi pomagala

5. Ortopedski vlo{ki ^len 23 Osigurenoto lice do navr{ena 18 godi{na vozrast, koe koristi seriski proizvedeni ~evli, ima pravo na ortopedski vlo{ki vo slu~aj na:Pes planus, Pes planovlgi, Calcar calcanei, Morbus Server, Morbus Kohler, Metatarzalgia Morton i skratuvawe na nogata do 1,5 sm. Rokot na traeweto na ortopedskite vlo{ki iznesuva 6 meseci. 6. Elasti~ni ~orapi ^len 24 Osigurenoto lice mo`e da ostvari pravo na elasti~ni ~orapi (nadkolenici ili dokolenici), vo slu~aj na postoperativno lekuvawe na dolnite ekstremiteti za prevencija na trombembolizmot. Osigurenoto lice pravoto od stav 1 na ovoj ~len go ostvaruva samo edna{, za eden operativen tretman. 7. Pomo{ni pomagala (banda`erski sredstva) ^len 25 Osigurenoto lice mo`e da ostvari pravo na pomo{ni pomagala spored spisokot na ortopedski i drugi pomagala, ako tie mu se potrebni od medicinski pri~ini i toa: 1) trono`en odnosno ~etvorono`en bastun; 2) paterici odnosno odalka ako so tie pomagala se ovozmo`uva ili se podobruva dvi`eweto; 3) pojasi i utegi za razli~ni tipovi na hernija; 4) ve{ta~ka dojka, vo slu~aj na amputacija na dojka na osigurenoto lice - `ena; ^len 26 Rokot na traeweto na pomo{nite pomagala od ~len 25 stav 1 to~kite 1, 2 od ovoj pravilnik iznesuva najmalku 60 meseci za pomagalata od ~len 25 to~ka 3 namnogu 12 meseci, a za pomagaloto od stav 1 to~ka 4 na istiot ~len iznesuva 24 meseci. 8. Ostanati pomagala i sanitarni spravi ^len 27 Osigurenoto lice mo`e da ostvari pravo na drugi pomagala i sanitarni spravi i toa: 1) dvodelen sistem za urostema-10 plo~ki i 30 kesi, ili ednodelen sistem za urostoma-60 samoleplivi kesi mese~no, koga po sovremenite

189

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

metodi na lekuvawe ne mo`e da se regulira so svoevolno praznewe na mo~niot meur, pasta za nivelirawe na podlogata, a po potreba i pojas za fiksirawe na dvodelniot sistem; 2) dvodelen sistem za kolostomi i ileostomi-10 plo~ki i 60 kesi za izmet ili ednodelen sistem za kolostomi ili ileostomi-60 samoleplivi kesi mese~no, koga crevoto se prazni preku ve{ta~ki otvor na stoma~niot zid, pasta za nivelirawe na podlogata, a po potreba i pojas za fiksirawe na dvodelniot sistem; 3) endotrahijalna kanila za osigureno lice za koe e izvr{ena trahetomija; 4) postojan katetar (4 par~iwa godi{no) za lice kaj koe ne postoi mo`nost za praznewe na mo~niot meur po pat na slobodna drena`a; 5)Nelaton kateter (120 mese~no) za lice kaj koe ne postoi mo`nost za svoevolno praznewe na mo~niot meur; 6) rasprskuva~ i inhalator za lice koe boleduva od dolgotrajno respiratorno zaboluvawe so postojani di{ni tegobi, samo za deca do 18 godi{na vozrast i samo edna{; 7) gumeno crevo za ve{ta~ko hranewe za osigureno lice koe se hrani po ve{ta~ki pat preku otvor na yidot od `eludnikot. ^len 28 Rokot na traeweto na pomagalata i sanitarnite spravi od ~lenot 27 na ovoj pravilnik iznesuva: Pojas za fiksirawe na dvodelen sistem za urostoma - 6 meseci; Pojas za fiksirawe na dvodelen sistem za kolostomi i ileostomi- 6 meseci; Ednotrahijalna kanila; a) metalna - 12 meseci; b) gumena (plasti~na) - 6 meseci; Postojan katetar - 3 meseci; Rasprskuva~ i inhalator - trajno; Gumeno crevo za ve{ta~ka ishrana - 3 meseci. B. O^NI POMAGALA ^len 29 Osigurenoto lice mo`e da ostvari pravo na slednite o~ni pomagala: 1) o~ila; 2) kontaktni le}i; 3) o~ni prizmi; 4) intraokularni lentikuli; 5) o~ni protezi; 6) drugi o~ni pomagala.

190

Pravilnik za indikaciite za ostvaruvawe na pravo na ortopedski i drugi pomagala

1. O~ila ^len 30 Pravo na o~ila (stakla bez ramki), so obi~ni monofokalni stakla so dioptrija, mo`e da ostvari osigureno lice koga e potrebno za korekcija na vidnata funkcija vo slu~aj na kratkovidost, dalekovidost i astigmatizam, so pogolema ja~ina od 1 diopter. Kako o~ila vo smisla na stav 1 na ovoj ~len, ne se smetaat o~ilata za koi na osigurenoto lice mu e indicirana potreba po napolneti 40 godini `ivot poradi fiziolo{ko slabeewe na vidnata funkcija - presbiopia. Pravo na o~ila od slu~aite na stav 1 na ovoj ~len, so bifokalni stakla mo`e da ostvari osigureno lice - dete do navr{ena 18 godi{na vozrast so strabizam koi se neophodni od terapiski pri~ini. Po isklu~ok od stav 1 na ovoj ~len osigureno lice mo`e da ostvari pravo na o~ila so specijalen sistem na stakla (telekskopski) vo slu~aj na visok stepen na slabovidnost, koga ostrinata odnosno ja~inata na vidot na dvete o~i nemo`e da se podobri so staklata od stav 1 na ovoj ~len. Osigurenoto lice vo slu~aite od stav 1 na ovoj ~len mo`e da ostvari pravo na o~ila so mle~ni stakla samo vo slu~aj na monookularna afakija. Osigurenoto lice vo slu~aite od stav 1 na ovoj ~len mo`e da ostvari pravo na o~ila so temni stakla so dioptrija vo slu~aj na: 1) zaboluvawe na predniot segment na okoto poradi skleritits, karatitis, iritis i iridociklitis; 2) zaboluvawe na o~noto dno ili na o~niot nerv poradi chorioditis, horioretinitis, retinitis, nevritis, nevroretinitis atrofija na o~niot nerv i ablatio retinae. 2. Kontaktni le}i ^len 31 Osigurenoto lice mo`e da ostvari pravo na kontaktni le}i (meki, tvrdi i polutvrdi) vo slu~aj na: 1) keratokonus i keratoglobus; 2) anizometropija pogolema od 3,5 dioptri; 3) anizoastigmatizam pogolem od 3,5 dioptri, kaj koi so korekturno staklo nemo`e da se postigne ostrina na vidot pogolema od 0,5 dioptri, a isklu~ena e funkcionalna ambliopija, odnosno so kontaktni le}i se postignuva podobra vidna funkcija; 4) progresivna miopija koja se koregira so korektivno staklo pojako od 6 dioptri kaj deca do 18 godi{na vozrast vo terapiski celi (tvrdi i polutvrdi le}i); 5) vo slu~aj na izgorenici i pote{ki povredi na ro`nicata, za{titno i terapiski (meki kontaktni le}i).

191

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

3. O~ni prizmi ^len 32 Osigurenoto lice mo`e da ostvari pravo na o~ni prizmi samo vo slu~aj na: 1) po operativen tretman na strabizam; 2) lekuvawe na slabovidni deca so ekscentri~na fiksacija; 3) lekuvawe na paraliti~en strabizam. ^len 33 ( bri{an) 5. O~ni protezi ^len 34 Osigurenoto lice ostvaruva pravo na o~ni protezi: 1) polna - vo slu~aj na anoftalmus; 2) lu{pesta - vo slu~aj na delumno otstranuvawe na atrofija na o~noto jabolko; i 3) orbitalna - vo slu~aj koga poradi nedostatok na sinoto jabol~e postoi nadgraduvawe na nadvore{nite delovi na okoto. ^len 35 Standarden materijal od koj se izrabotuvaat o~nite protezi se: plasti~na masa, staklo, porcelan ili nekoja druga materija pogodna za ovoj vid pomagala. Ako standardnata forma i golemina na o~nata proteza ne odgovara na formata i goleminata na kowuktivnata vre}i~ka se izrabotuva o~na proteza po merka. 6. Drugi o~ni pomagala ^len 36 Osigurenoto lice kaj koe ostrinata na vidot na dvete o~i e pomala od 0,05 dioptri (prakti~no slepo lice) mo`e da ostvari pravo na dolg bel stap slepo lice i toa samo. 7. Ortoopti~ki pomagala ^len 37 Kako ortoopti~ko pomagalo vo smisla na ~len 35 od Zakonot za zdravstvenoto osiguruvawe se smetaat o~nite pomagala koi se neophodni za razvivawe na vidnata funkcija do pubertetot, spre~uvawe na recidiv na slabovidnost i progresija na refrakciska anomalija na osigurenite lica do 18 godi{na vozrast.

192

Pravilnik za indikaciite za ostvaruvawe na pravo na ortopedski i drugi pomagala

8. Rokovi na traewe na o~nite pomagala ^len 38 Rokovite na traewe na o~nite pomagala iznesuvaat: - za deca do 10 godi{na vozrast - 12 meseci; - za deca nad 10 do 18 godi{na vozrast - 24 meseci; - za ostanatite osigureni lica - 36 meseci; - za stap~eto za slepo lice - 60 meseci. V. SLU[NI POMAGALA ^len 39 Osigurenoto lice mo`e da ostvari pravo na slu{en aparat (amplifikator) kaj koe postoi obostrana trajna zaguba na sluhot nad 40 decibeli vo govornata frekfencija od 500, 1000 i 2000 Hz, a so pomo{ na slu{noto pomagalo mo`e da se postigne zadovolitelna govorna i slu{na komunikacija. Po isklu~ok od stav 1 na ovoj ~len, slu{en aparat mo`e da se odobri i na osigureno lice koe ima obostrana zaguba na sluhot pod 40 decibeli vo slednite slu~ai. 1) deca od predu~ili{na vozrast nad 1 godina ako so ogled na mentalnata sostojba i stepenot na o{tetuvaweto na sluhot, mo`e da se o~ekuva razvoj na govorot pri sproveduvawe na stru~na rehabilitaciona postapka so slu{no pomagalo; 2) deca na {koluvawe ako so slu{niot aparat im se ovozmo`uva sledewe na nastava; 3) te{ko nagluvi deca vo slu~aite koga mo`e da se olesni sledeweto na nastavata vo specijalni oddelenija za nagluvi deca ili vo zavodi - domovi za takvi deca. Po isklu~ok od stav 1 i 2 na ovoj ~len, na decata od stav 2 na ovoj ~len ako imaat o{tetuvawe na sluhot na dvete u{i, ako toa e neophodno mo`e da im se odobri slu{en aparat za dvete u{i. ^len 40 Slu{en aparat ne se dodeluva na napolno gluvi lica. ^len 41 Slu{en aparat se dodeluva vrz osnova na naod i mislewe od zdravstvena organizacija koja vr{i dejnost za uvo, nos i grlo i koja ima uslovi za vr{ewe na audiometriski ispituvawa kako i uslovi za stru~na proverka za razbirlivost na govorot so pomo{ na slu{en aparat. ^len 42 Pod uslovite utvrdeni vo ~len 39 na ovoj pravilnik, osigurenoto lice ima pravo na edna od standardnite formi na slu{en aparat i toa:

193

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

1) xepen slu{en aparat so gajtan, za lica so izrazito te{ka redukcija na sluhot poradi vozrast, o{teten vid ili nevrolo{ki zaboluvawa; 2)slu{en aparat vgraden vo o~ila za vozdu{na ili koskena sprovodlivost kaj lica so odredeni zaboluvawa na nadvore{noto i srednoto uvo (atrezija) na nadvore{en slu{en kanal, hroni~ni vospalitelni procesi na srednoto uvo i posle radikalna trepanacija na temporalnata koska; 3) zadu{en slu{en aparat kaj site vidovi naru{uvawe na sluh.; 4) kanalen slu{en aparat kaj site vidovi na o{tetuvawe na sluhot na deca do navr{ena 18 godi{na vozrast. Kako standarden slu{en aparat vo smisla na stav 1 na ovoj ~len se podrazbira slu{en aparat koj e sostaven od slu{no pomagalo, vlo{ka za sprovodlivost adaptirana na u{niot kanal, plasti~na cevka za povrzuvawe na vlo{kata i slu{noto pomagalo, akumulatorski ili obi~ni baterii, polna~ na akumulatorski baterii, pribor za odr`uvawe na slu{noto pomagalo i elektri~en kabel kaj xepnite slu{ni pomagala. Rokot na traewe na slu{en aparat iznesuva za deca do 7 godi{na vozrast 24 meseci, za lica nad 7 godi{na vozrast do 18 godini 36 meseci, a za ostanatite rokot na traewe e 60 meseci. ^len 43 Koga osigurenoto lice bara da mu se priznae slu{en aparat poinakov od standardnite aparati utvrdeni vo ~len 42 od ovoj pravilnik. Fondot gi podnesuva tro{ocite do visinata na cenata na standardniot slu{en aparat. G. POMAGALA ZA OVOZMO@UVAWE NA GLASEN GOVOR ^len 44 Osigurenoto lice mo`e da ostvari pravo na aparat za ovozmo`uvawe na glasen govor (ve{ta~ki grklan) vrz osnova na ve{ta~ki vibrator (mikrofon) dokolku trajno ja zagubilo sposobnosta za govor ako so testirawe se utvrdi deka so pomo{ na takov aparat mo`e da se postigne zadovolitelen rehabilitacionen efekt, a u~eweto na ezofaringialen govor ne dalo zadovolitelen rezultat. Aparatot na osigurenoto lice se dodeluva vrz osnova na naod i mislewe na klinikata za bolesti na uvo, nos i grlo, koja go prepi{uva ova pomagalo. ^len 45 Aparatot za ovozmo`uvawe na glas i govor mu se odobruva na osigurenoto lice samo edna{.

194

Pravilnik za indikaciite za ostvaruvawe na pravo na ortopedski i drugi pomagala

D. ZABOTEHNI^KI I ZABNO PROTETI^KI SREDSTVA ^len 46 Osigurenoto lice mo`e da ostvari pravo na slednive zabotehni~ki i zabno proteti~ki sredstva: 1) podvi`ni akrilatni parcijalni i totalni protezi; 2) ortodonski akrilatni aparati (podvi`ni); 3) opturatori; 4) {ini za imobilizacija pri trauma; 5) ednodelni leani fasetirani kruni~ki. ^len 47 Podvi`ni akrilatni totalni i parcijalni protezi se odobruvaat vo slu~aj koga nedostigaat krajnite dva molara (ednostrano ili dvostrano) vo edna ili vo obete vilici. ^len 48 Ako na osigurenoto lice mu nedostigaat pove}e od tri zaba eden do drug po pravilo se izrabotuva podvi`na akrilatna proteza. ^len 49 Ortodonski aparati (podvi`ni) mo`e da se odobrat na osigureni lica - deca do 18 godi{na vozrast vo slu~aj na poremetena okluzija, artikulacija i estetika. ^len 50 Opturator mo`e da se odobri na osigureno lice vo slu~aj na vrodeni i steknati anomalii na koskenoto i mekoto tkivo. ^len 51 [ini za imobilizacija mo`e da se odobri na osigureno lice vo slu~aj na imobilizacija po trauma. ^len 52 Ednodelni leani fasetirani kruni~ki mo`at da se odobrat na osigureno lice - dete do 18 godi{na vozrast, vo slu~aj na trauma. ^len 53 Kako standarden materijal za izrabotka na zabotehni~ki i zabnoproteti~ki sredstva, vo smisla na ovoj pravilnik se smeta akrilatot. ^len 54 Rokot na traewe na site zabotehni~ki i zabno proteti~ki sredstva iznesuva najmalku 60 meseci, osven za ortodonski aparati od ~lenot 49 na ovoj pravilnik.

195

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

Ortodonskite pomagala od ~lenot 49 na ovoj pravilnik se izdavaat vo zavisnost od potrebata koja ja utvrduva lekar stomatolog - ortodont, no najmnogu do 3 aparati do navr{ena 18 godi{na vozrast. Po istekot na rokot na traewe utvrden vo stav 1 na ovoj ~len, na osigurenoto lice mo`e da mu se odobri novo zabo-tehni~ko ili zabno proteti~ko sredstvo, samo ako lekarot utvrdi deka dotoga{noto sredstvo stanalo neupotreblivo. Opravdanosta na izrabotuvaweto na novo protetsko sredstva pred istekot na rokot ja ceni Lekarskata komisija na Fondot. III.NA^IN NA OSTVARUVAWE NA ORTOPEDSKI I DRUGI POMAGALA ^len 55 Osigurenoto lice pravoto na ortopedsko i drugo pomagalo go ostvaruva vrz osnova na potvrda za potreba od ortopedsko pomagalo, {to ja izdava lekar specijalist od soodvetna specijalnost. Po isklu~ok od stav 1 na ovoj ~len za pomagalata utvrdeni vo ~len 27 i za zabnotehni~kite pomagala utvrdeni vo ~len 47, 48 i 52 od ovoj pravilnik, osigurenoto lice pravoto go ostvaruva vrz osnova na potvrda izdadena od izbraniot lekar, odnosno izbraniot stomatolog na predlog na lekar specijalist od soodvetna specijalnost. Obrascite na potvrdite za potrebata od ortopedsko pomagalo se sostaven del na ovoj pravilnik. Potvrdata od stav 1 na ovoj ~len gi sodr`i site potrebni medicinski i tehni~ki elementi na pomagaloto spored medicinskite indikacii i vidot na pomagaloto {to se izdava. Osigurenoto lice ima pravo na edno pomagalo od ist vid za odredena indikacija. Na edna potvrda za potrebata od ortopedskoto pomagalo na osigurenoto lice mo`e da mu se prepi{e samo eden vid pomagalo za odredena indikacija, vo potrebnite koli~ini utvrdeni vo spisokot na ortopedskite pomagala. ^len 56 Potvrdite za ortopedskoto pomagalo gi zaveruva podra~nata slu`ba na Fondot spored mestoto na osiguruvawe `iveewe na osigurenoto lice. ^len 57 Za ortopedskite i drugite pomagala od ~lenovite 5, 13 stav 3 i 54 stav 4 od ovoj pravilnik, potvrdata za potrebata od ortopedskoto pomagalo se zaveruva po prethodno pribaveno mislewe od prvostepenata Lekarska komisija na Fondot. ^len 58 Fondot vodi evidencija na izdadenite ortopedski i drugi pomagala i za rokovite na nivnoto traewe.

196

Pravilnik za indikaciite za ostvaruvawe na pravo na ortopedski i drugi pomagala

^len 59 Osigurenoto lice, vrz osnova na zaverenata potvrda za potrebata od ortopedsko pomagalo, odobrenoto pomagalo go prezema od pravnoto lice koe izrabotuva ili nabavuva ortopedski pomagala, so koe Fondot ima sklu~eno dogovor. So dogovorot od stav 1 na ovoj ~len poblisku se ureduvaat uslovite za izrabotka, rokovite, minimalniot kvalitet za izrabotka na pomagaloto, standardniot materijal od koj se izrabotuva, garantnite rokovi, odr`uvaweto na pomagaloto vo i nadvor od garantniot rok i drugo. ^len 60 Dogovorite od ~len 59 na ovoj pravilnik, Fondot gi sklu~uva so pravni lica koi na javen oglas ponudile najniski ceni na pomagala spored spisokot na ortopedskite pomagala. ^len 61 Osigurenoto lice ostvaruva pravo na ortopedsko i drugo pomagalo vo rokovi na traewe utvrdeni so ovoj pravilnik spored vozrasni grupi na osigurenite lica. Rokot na traeweto po~nuva da te~e od denot na isporakata na ortopedskoto i drugo pomagalo. ^len 62 Za ortopedskite i drugi pomagala pomagala - na osigurenoto lice mo`e da mu se odobri popravka na pomagalata, zamena na delovi i novo pomagalo od ist vid i pred istekot na utvrdeniot rok na traeweto na pomagaloto, ako pomagaloto stane neupotreblivo poradi anatomski, fiziolo{ki ili funkcionalni promeni kaj osigurenoto lice. Osigurenoto lice ne mo`e da ostvari pravo na novo pomagalo vo propi{aniot rok na traewe, ako poradi namerno o{tetuvawe ili grubo nevnimanie go o{teti ili uni{ti pomagaloto. IV. U^ESTVO NA OSIGURENITE LICA VO CENATA NAORTOPEDSKITE I DRUGI POMAGALA ^len 63 Visinata na u~estvoto na osigurenite lica vo cenata na ortopedskite i drugi pomagala se utvrduva na 10% od cenata na ortopedskite i drugi pomagala. Od u~estvoto vo stav 1 na ovoj ~len se oslobodeni osigurenite lica od ~len 35 od Zakonot za zdravstvenoto osiguruvawe i ~len 37 od ovoj pravilnik. ^len 64 Za naplatenoto u~estvo organizacijata koja vr{i izrabotka odnosno nabavka na ortopedskoto i drugo pomagalo, na osigurenoto lice mu izdava potvrda.

197

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

Potvrdata od stav 1 na ovoj ~len sodr`i: broj na potvrdata, prezime i ime na osigurenoto lice, mati~en broj, broj na zdravstvenata legitimacija, broj na dnevnikot na izdadeni ortopedski i drugi pomagala, iznos na naplateno u~estvo, data, potpis na ovlasteno lice i pe~at na organizacijata {to go izdala ortopedskoto pomagalo. ^len 65 Kontrola na sproveduvaweto na ~len 63 i 64 od ovoj pravilnik obezbeduvaat direktorot na organizacijata koja go izdava ortopedskoto i drugo pomagalo i Fondot za zdravstveno osiguruvawe na Makedonija. V. PREODNI I ZAVR[NI ODREDBI ^len 66 So denot na vleguvaweto vo sila na ovoj pravilnik, prestanuva da va`i Pravilnikot za utvrduvawe na listata na protezi, ortopedski i drugi pomagala i sanitetski sredstva, zabotehni~ki i zabnoproteti~ki sredstva, standardi za mate-rijalot od koj tie se izrabotuvaat, rokovite i traeweto na tie sredstva i izrabotka na novi sredstva pred istekot na ro-kovite ("Sl. vesnik na RM" br. 37/92, 67/93, 16/96 i 25/98). Ovoj pravilnik vleguva vo sila osmiot den od denot na objavuvaweto vo"Slu`ben vesnik na Republika Makedonija", a }e se objavi po dobivawe na soglasnost od ministerot za zdravstvo. Fond za zdravstveno osiguruvawe na Makedonija Br. 01/3-4 Upraven odbor, 27 noemvri 2000 godina Pretsedatel, Skopje Del~e Ickov, s.r. ^len 4 (izmeni 71/2001) Vo spisikot na ortopedski i drugi pomagala, vo reden broj 164 zborovite: "Kesi za urina", se zamenuvaat so zborovite;"pojas za fiksirawe na dvodelen sistem za urostoma", a pod redden broj 165 zborovite:"pojas za kesa za izmet" se zamenuvaat so zborovite:"pojas za fiksirawe na dvodelen sistem za kolostomi i ileostomi". ^len 18 (izmeni 41/2003) Vo spisokot na ortopedski pomagala so reden broj 123 do 151 vo grafata"pomagaloto go prepi{uva" pokraj ortoped da se dodade i "fizijatar", a redniot broj 178 se bri{e, a po redniot broj 168 se dodava nov reden broj 168a koj glasi: 168a Nelaton kateter

198

Komentar vo vrska so zdravstvenata politika

3. Nekoi razmisluvawa vo vrska so zdravstvenata politika koja se odnesuva na licata so posebni potrebi

Vreme e postojnata deklarativna politika na dr`avata za sozdavawe na zakonski uslovi za podobar kvalitet na `iveewe na licata so posebni potrebi da stane aplikativna i vo oblasta na zdravstvenata za{tita. Osobeno zagri`uva nadolniot trend na za{tita na gra|anite i minimumot egzistencijalni uslovi koi se neophodni za dostoinstven `ivot i za u`ivawe na gorenavedenite prava. Temelnite vrednosti na Ustavot na Republika Makedonija za osnovnite prava na ~ovekot i gra|aninot priznati i so me|unarodnoto pravo, humanizmot, socijalnata pravda i solidarnosta se efektuiraat i vo pravoto na gra|aninot na garantirana zdravstvena za{tita kako i pravo i dol`nost da go ~uva i unapreduva sopstvenoto zdravje i zdravjeto na drugite. Zakonot za zdravstvenoto osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na RM" br. 25/2000, 96/2000, 50/2001, 11/2002 i 31/2003) gi ureduva zdravstvenoto osiguruvawe na gra|anite, pravata i obvrskite kako i na~inot na sproveduvawe na zdravstvenoto osiguruvawe, a koe prakti~no se odnesuva na pravoto na zdravstveni uslugi, pari~nite nadomestoci, u~estvoto na osigurenite lica vo koristeweto na zdrvstvenite uslugi i lekovi i drugi pra{awa zna-~ajni za sproveduvawe na ovaa oblast. Me|utoa, socijalnite krizi na op{testvoto se manifestiraat i vo zdravstvenata negri`a koja od druga strana direktno gi pogoduva `ivotot i zdravjeto na invalidnite lica. Vsu{nost samiot naziv na Zakonot upatuva na faktot deka za da koristite zdravstvena za{tita, so nekoi isklu~oci, treba da ste zdravstveno osigurani, a toa podrazbira redovno da gi ispolnuvate obvrskite za pla}awe na pridones za zadol`itelno zdravstveno osiguruvawe. Imaj}i gi vo vid sostojbite vo stopanstvoto golem e brojot na lica i rabotnici na koi zaradi nevrabotenost, neisplateni ili niski plati i penzii, uskrateno im e pravoto da koristat zdravstvena

199

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

za{tita, a istata osobeno se reperkuira vo semejstvata so invalidizirani ~lenovi ~ija zdravstvena potreba ne e samo nivniot hendikep, tuku postojnata potreba od dopolnitelna zdravstvena nega, intervencii, lekovi i sl. koi zna~at `ivot. Ako nekomu mu e potrebno pove}e za{tita, olesnuvawe i rehabilitacija vo zdravstvoto, toa se hendikepiranite lica, kako vo nabavkata na lekovi, ortopedski pomagala, taka i vo primarnata i sekundarnata zdravstvena za{tita, a {to bi zna~elo besplatno lekuvawe, terapii i sli~no. Poslednive godini se ~ustvuva blaga nagorna linija vo svesta za podobruvawe na sostojbite na planot na zdravjeto na licata so posebni potrebi i pogolemo ~uvstvo za nivnite specifi~ni potrebi, no istoto po na{e ubeduvawe se bazira na pogolem sens na poedine~ni kabineti vo Fondot ili Ministerstvoto, a ne na nekoja sistematska vizija i strategija vo ovaa oblast. No, da ne zaboravime deka samata sostojba vo ovaa oblast, po ubeduvawe na celata javnost i na samite zdravstveni rabotnici, e tolku katastrofalna {to i malite blagodeti ne mo`e nikoj da gi oseti bez razlika na koja kategorija se odnesuvaat. Vo ovoj kontekst, sepak treba da se potencira kako pozitivno donesuvaweto na izmenite i dopolnuvawata na Pravilnikot za indikaciite za ostvaruvawe na pravo na ortopedski i drugi pomagala vo 2003god. so koi kako najzna~ajno bi go istaknale namaluvaweto na participacijata (tamu kade {to se bara{e) od 40% na 10% za ortopedskite pomagala, a kaj slu{nite pomagala korisnicite celosno se oslobodeni od istata. Isto taka navedenite izmeni donesoa i odredeni drugi beneficii vo obezbeduvawe na po~esto zamenuvawe na pomagalata ili skratuvawe na rokot na nivnoto traewe odnosno zamena na pomagaloto so novo odobreno kaj protezite za race i noze, ortozite, opredeluvawe na standardi za invalidskite koli~ki i sl. Ne potcenuvaj}i gi citiranite noviteti vo Pravilnikot, se postavuva pra{aweto dali sega{nite re{enija vo zakonskite i podzakonskite normi ne mo`at da se inoviraat i obezbedat pogolema ili podobrena zdravstvena za{tita na licata so posebni potrebi??? Ova osobeno e va`no vo delot na u~estvoto na osiguranite lica so li~ni sredstva pri koristewe na zdravstvenite ulugi i lekovi i mo`nosta za osloboduvawe od u~estvo na licata so posebni potrebi. Nivnata zdravstvena nega e mnogu pointenzivna

200

Komentar vo vrska so zdravstvenata politika

i ~esta za razlika od drugite lica, istite se podlo`ni na ~esti zaboluvawa i komplikacii vo zdravstvenata sostojba, taka {to tie za `al se najredovni korisnici na ovie uslugi i konzumenti na lekovi. Soglasno ~lenovite 34 i 35 od Zakonot za zdravstveno osiguruvawe se osloboduvaat od u~estvo slednite: ^len 34 Od u~estvoto utvrdeno vo ~len 32 na ovoj zakon se osloboduvaat: -osigurenite lica za lekarski pregled kaj izbraniot lekar i itna medicinska pomo{ na povik; - decata so posebni potrebi, spored propisiste za socijalna za{tita; -korisnici na postojana pari~na pomo{, licata smesteni vo ustanovi za socijalna za{tita i vo drugo semejstvo, spored propisite za socijalna za{tita, osven za lekovite od listata na lekovi izdadeni na recept vo primarnata zdravstvena za{tita i za lekuvaweto vo stranstvo; -du{evno bolni lica smesteni vo psihijatriski bolnici i mentalno retardirani lica bez roditelska gri`a i -osigurenite lica koi vo tekot na edna kalendarska godina platile u~estvo vo specijalisti~ko konsultativnata i bolni~kata zdravstvena za{tita, osven za lekovite od listata na lekovi izdadeni na recept vo primarnata zdravstvena za{tita i za lekuvaweto vo stranstvo vo iznos povisok od 70% od prose~nata ostvarena mese~na neto plata vo Republikata vo prethodnata godina. Za osigurenite lica koi ostvaruvaat mese~en neto prihod vo semejstvoto pomal od prose~nata neto plata vo Republikata vo prethodnata godina, kako i za odredeni vozrasni grupi, Fondot so op{t akt, na koj ministerot za zdravstvo dava soglasnost, }e opredeli ponizok iznos za osloboduvawe od pla}awe na participacija od iznosot utvrden vo stav 1 alineja 4 na ovoj ~len. ^len 35 Od u~estvoto utvrdeno vo ~len 33 na ovoj zakon se osloboduvaat decata do 18-godi{na vozrast i osigurenite lica koi imaat potreba od protezi za dolni i gorni ekstremiteti, slu{ni protezi, ortoopti~ki pomagala i invalidska koli~ka i od medicinski pomagala za funkcija na fiziolo{kite praznewa. Evidentno e deka i samoto pravo na osloboduvawe vo u~estvoto so svoi sredstva vo konkretnite alineji za odredeni grupi

201

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

koi se odnesuvaat direktno ili indirektno na licata so posebni potrebi, ne e celosno i e limitirano za odredeni lekovi, lekuvawe vo stranstvo odnosno samo za odredeni ortopedski pomagala. Soglasno Odlukata za utvrduvawe na referentni ceni na ortopedski i drugi pomagala za koi osigurenicite mo`at da ostvarat pravo na tovar na Fondot za zdravstveno osiguruvawe na Makedonija ("Slu`ben vesnik na RM", br. 18/2004) se utvrdeni maksimalni ceni koi Fondot }e gi nadomestuva za izdadeno ortopedsko pomagalo na pravnite lica koi izrabotuvaat ili nabavuaat ortopedski pomagala i koi so Fondot imaat sklu~eno dogovor za izdavawe na takvi pomagala. Za podignato ortopedsko pomagalo Fondot ja priznava samo cenata od ovaa Odluka, a dokolku osiguranoto lice saka da podigne ortopedsko pomagalo od povisok standard, razlikata vo cenata pa|a na tovar na osiguranoto lice. So ogled na procentot na participacija od 10% za ortopedski i drugi pomagala, osven za deca, za primer bi poso~ile konkretno: - za ortopedski sredstva-ortozi nadkoleni ortozi (mehani~ki aparati za lica so distrofija na ekstremitetite) vo zavisnost od specifikata na aparatot iznosot na li~no u~estvo iznesuva od 2.600,00 do 5.700,00 denari; - za ortozi za 'rbeten stolb iznosot na li~no u~estvo iznesuva od 45,00 do 1.700,00 denari; - za ortoza za gorni ektremiteti vo zavisnost od aparatot iznosot na li~no u~estvo iznesuva od 120,00 do 1.000,00 denari; - za ortopedski ~evli, vo zavisnost od namenata, li~noto u~estvo iznesuva od 145,00 do 876,00 denari itn. Mo`ebi prezentiranite sumi za nekoi i ne bi bile diskutabilni i se lesno plativi, no vo kontekstot na sekojdnevnite potrebi i tro{oci na hendikepiranite lica, sekoj li~en tro{ok odnosno na semejstvoto e pove}e od golem i u{te edna alka vo nizata na ekstra izdatoci. Za edno hendikepirano lice koe bez soodvetno pomagalo ne mo`e da funkcionira odnosno da se dvi`i, ako e rabotno nesposobno ili nevraboteno odnosno e na socijalna pomo{ ovaa participacija e vistinski pari~en problem. Sekako deka donesuvaweto na ovaa Odluka }e gi neutralizira"igrite so najpovolnite ponuduva~i"na najniskata cena na pomagalata, a so koi Fondot sklu~uva dogovor za nivno proizvodstvo ili nabavka. Po malku e nejasno zo{to Fondot za zdravstveno osiguruvawe ne gi definiral pokonkretno i drugite kriteriumi za nabavka na

202

Komentari vo vrska so zdravstvenata politika

ortopedski pomagala, a pred se nivniot kvalitet, potreben stru~en kadar, soodveten prostor i oprema za izrabotka. Ova e osobeno zna~ajno so ogled deka izrabotkata na pomagalata e mnogu specifi~na kreatura, ne se raboti za serisko tuku za individualno proizvodstvo adaptirano za sekoj korisnik posebno. Diskutabilno i ponatamu ostanuva pra{aweto za vremetraeweto na soodvetni ortopedski pomagala iako vo poslednite izmeni na Pravilnikot se napraveni soodvetni korekcii i po ova pra{awe. Se u{te ima prostor za podobruvawe, osobeno vo odnos na odredeni pomagala kako {to se na primer: protezite porano se obnovuvaa na dve godini, a sega vo Pravilnikot ovoj rok e zgolemen na tri godini; kaj ortozite za 'rbeten stob za deca koi se postojano vo rast i kade rokot od 12 do 14 meseci e predolg; na ostanatite ortozi rokot im e dupliran na dve godini; ortopedski ~evli za vozrasni lica sleduvaat na 12 meseci i sl. Na krajot bi rezimirale deka dr`avata preku svoite institucii treba kontinuirano da gi sogleduva realnite potrebi na invalidnite lica ~ija sostojba pod tovarot na sekojdnevieto, a u{te pove}e zaradi nemawe na planska strategija i sluh za nivnite potrebi, drasti~no se vlo{uva. Potrebno e da se obezbedi eden sovremen, prifatliv i primenliv akt zatoa {to sekoj den za ovie lica zna~i pove}e ili pomalku prodol`uvawe ili olesnuvawe na nivnoto `iveewe i integrirawe vo op{testvoto.

203

OBRAZOVANIE

Zakon za osnovno obrazovanie

DEL PETTI OBRAZOVANIE

1. Zakon za osnovno obrazovanie

ZAKON ZA OSNOVNO OBRAZOVANIE ( “Slu`ben vesnik na RM” br.44/95, 24/96, 34/96, 35/97, 82/99, 29/2002, 52/2002, 40/2003, 42/2003, 63/2004 i 82/2004)

^len 5 Za u~enici so pre~ki vo fizi~kiot i psihi~kiot razvoj, zavisno od vidot i stepenot na popre~enosta, se organiziraat posebni osnovni u~ili{ta i paralelki pri osnovnite u~ili{ta. ^len 26 So posebni nastavni planovi i programi se organizira i ostvaruva vospitno- obrazovnata dejnost za: - u~enici so pre~ki vo psihi~kiot i fizi~kiot razvoj; ^len 29 Pobliski propisi za kriteriumite i na~inot na ostvaruvawena osnovnoto obrazovanie na u~enici so pre~ki vo razvojot, osnovnoto muzi~ko i baletsko i osnovno obrazovanie na vozrasni donesuva ministerot. ^len 52 U~enikot so pre~ki vo razvojot ima pravo na besplaten prevoz.

207

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

2. Zakon za sredno obrazovanie

ZAKON ZA SREDNO OBRAZOVANIE (“Slu`ben vesnik na RM” br.44/95, 24/96, 34/96, 35/97, 82/99, 29/ 2002, 52/2002, 40/2003, 42/2003 i 67/2004)
^len 43 Srednoto obrazovanie se ostvaruva preku planovi i programi za: - sredno obrazovanie za u~enici so posebni obrazovni potrebi. ^len 50 Vo srednoto obrazovanie za u~enici so posebni obrazovni potrebi se obrazuvaat u~enici spored soobrazeni programi za soodvetni zanimawa ili za rabotno osposobuvawe. ^len 51 Vo srednoto obrazovanie za u~enici so posebni obrazovni potrebi se vklu~uvaat u~enici koi se evidentirani i rasporedeni spored vidot i stepenot na pre~kite vo razvojot. Pobliski propisi za brojot na u~enici so posebni obrazovni potrebi vo grupite donesuva ministerot. VI. NASTAVNICI I STRU^NI SORABOTNICI ^len 70 Nastavnici vo srednoto obrazovanie za u~enici so posebni obrazovni potrebi mo‘at da bidat lica so zavr{eno visoko obrazovanie od stavovite 2 i 3 na ovoj ~len, a koi se zdobile so soodvetno defektolo{ko obrazovanie i imaat polo‘eno stru~en ispit.

208

Zakon za visokoto obrazovanie

3. Zakon za visokoto obrazovanie

ZAKON ZA VISOKOTO OBRAZOVANIE (Slu`ben vesnik na RM br.64/2000 od 03.08.2000 i br. 49/2003)
^len 157 Studentite, doktorantite i specijalizantite bez roditeli, slepi, gluvi, invalidi od prva i vtora grupa, majki so deca do {est godi{na vozrast i hospitaliziranite imaat pravo na posebni pogodnosti so statutot na visokoobrazovnata ustanova.

209

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

4. Predlozi za izmeni i dopolnuvawa na zakonite od oblasta na obrazovanieto

CEL: Inicijativata se pokrenuva vrz osnova na potrebata od obezbeduvawe na pravata na decata so posebni vospitnoobrazovni potrebi i od funkcionalna i operativa promocija na integrativnoto i inkluzivnoto obrazovanie kako mo`nost za po{irok opfat i edukacija na decata so posebni vospitnoobrazovni potrebi vo ramkite na redovnoto osnovno obrazovanie. POJDOVNI OSNOVI: Osnovnoto obrazovanie vo na{iot sistem ima zadol`itelen karakter i vrz osnova na toa e najmasovno i seopfatno vo odnos na decata, razli~ni vo razvojot, nivniot socio-ekonomski status, intelektualni potencijali, etni~ka i verska pripadnost. Vo taa smisla osnovnoto obrazovanie svojata dejnost treba da ja bazira i razviva vrz principite na otvorenost kon potrebite, uslovite i mo`nostite na decata i vo duhot na me|unarodnite standardi i konvencii za ostvaruvawe na pravata na deteto koi se odnesuvaat na sozdavaweto ednakvi i posebni uslovi i {ansi za razvoj, pottiknuvawe na razvojot, vrsni~kata sorabotka i pou~uvawe i kooperativnoto u~ewe kako mo`nost za razmena na iskustva i predznaewa. So takvite karakteristiki osnovnoto obrazovanie }e ja ispolni i svojata op{testvena misija kako dejnost so dlaboko humanisti~ki dimenzii i afirmacija na sevkupnite civilizaciski, no i potrebnite stru~ni pridobivki niz procesot na obrazovanie, nastava i rehabilitacija. Imaj}i go predvid navedenoto, ja istaknuvame neophodnata potreba od preispituvawe i pro{iruvawe na slednive su{testveni aspekti na dejnosta na osnovnoto obrazovanie:

210

Predlozi za izmena i dopolnuvawe na zakonite od oblasta na obrazovanieto

Precizirawe i zbogatuvawe na formalno-pravnite dimenzii koi gi reguliraat pravata na decata so posebni vospitno obrazovni potrebi i pravata i obvrskite na instituciite od oblasta na obrazovanieto: izmeni i dopolnuvawa na Zakonot za za{tita na decata, Zakonot za osnovno obrazovanie, Zakonot za sredno obrazovanie i Zakonot za visoko obrazovanie kako i izrabotka na podzakonski akti koi }e ja zajaknat i poddr`at pozicijata i ulogata na ovie obrazovni ustanovi vo nasoka na prifa}awe i soodveten tretman na decata so posebni vospitno obrazovni potrebi; ·Redizajn, modernizacija i fleksibilnost na procesnite dimenzii na obrazovanieto (vospitanie, nastava, rehabilitacija, vonnastavni i voninstitucionalni aktivnosti) koi se odnesuvaat na adaptibilnosta i soobrazenosta na vospitno obrazovniot proces so potrebite na decata so posebni vospitno obrazovni potrebi: afirmacija na metodi~kiot polimetodizam vo smisla na naglasena individualna i diferencirana rabota so decata, modeli na rabota koi gi poddr`uvaat razli~nite nivoa na postigawa, razvoj na analiti~ko sledewe i ocenuvawe na postigawata na decata, kooperativno u~ewe i zbogateni izbori na znaewa prilagodeni na decata so posebni vospitno-obrazovni potrebi, sozdavawe na pozitivna klima na prifa}awe na ovie deca od strana na nastavnicite, vrsnicite i nivnite roditeli; ·Subjektivno-profesionalni aspekti koi se odnesuvaat na obuka, reobuka, profesionalen razvoj i napreduvawe na nastavnicite koi vo redovnoto obrazovanie rabotat so deca so posebni obrazovni potrebi: afirmacija na timskoto rabotewe na nastavnicite i stru~nite slu`bi vo obrazovnite institucii, osobeno na stru~nodefektolo{kata rabota, pe~atewe na stru~no pedago{ko-defektolo{ka literatura, razvoj na modeli za sorabotka so roditelite na decata so posebni vospitno obrazovni potrebi i nivna edukacija od strana na obrazovnite institucii i sli~no; Sozdavawe na prostorno-arhitektonska pristapnost i dostapnost na obrazovnite institucii: adaptacija i rekonstrukcija na postojnioit prostor, gradewe na novite objekti spored vostanoveni standardi za dostapnost, kako i obezbeduvawe na tehni~ko-tehnolo{kite audio-vizuelni sredstva za potrebite spored vidot i stepenot na popre~enosta na decata so posebni vospitnoobrazovni potrebi; ·Standardizirawe na teoretsko-nau~nata i zakonskata terminologija koja se odnesuva na ovaa oblast i nejzino precizirawe

211

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

i usoglasuvawe so me|unarodnite standardi. Razre{uvawe na dilemite okolu terminite: deca so posebni potrebi, deca so posebnispecifi~ni obrazovni potrebi, deca/mladi so pre~ki vo razvojot, hendikepirani/mladi i drugi.
ME\UNARODNI I NACIONALNI DOKUMENTI KAKO POJDOVNA OSNOVA ZA DADENITE PREDLOZI ZA IZMENA I DOPOLNUVAWE NA ZAKONITE OD OBLASTA NA OBRAZOVANIETO

1.Standardni pravila za izedna~uvawe na mo`nostite na licata so invalidnost, OON, Rezolucija 48/49 od 20.12.1993 2.Izve{taj od Salamanka, Nacrt aktivnosti za specijalnoto obrazovanie od Svetskata konferencija za potrebata od specijalno obrazovanie: dostapnost i kvalitet, vo organizacija na UNESKO, [panija, 7-10 juni 1994 3. Rezolucija donesena na Regionalnata konferencija za inicirawe zakonski promeni vo materijata za licata so invalidnost vo Makedonija i vo regionot, bazirani vrz dostignuvawata i perspektivite na Sovetot na Evropa, odr`ana od 5-7 noemvri 2003 godina vo Skopje. 4. Nacionalna strategija za izedna~uvawe na pravata na licata so hendikep vo Republika Makedonija, Sl. Vesnik na R.M. br. 101 / 2001. 5. Deklaracija za za{tita i unapreduvawe na pravata na licata so posebni potrebi, Sl. Vesnik na R.M. br. 50/2003. 6.Izve{taj so predlozi od odr`anata Konferencija so me|unarodno u~estvo za novini vo obrazovanieto i rehabilitacijata na licata so pre~ki vo razvojot, od 17-20 septemvri 2003 godina vo Ohrid. 7. Programa za operacionalizacija na Nacionalnata strategija za pravata vo obrazovanieto na licata so hendikep vo R. MakedonijaKomisija za obrazovanie pri Nacionalnoto koordinativno telo za ednakvi prava na licata so hendikep-12.03.2004 8. Naroden pravobranitel na R. Makedonija: Informacija i predlog za prezemawe merki za pravata na licata so hendikepupatena do Vladata na Republika Makedonija i do ministerstvata za trud i socijalna politika, za obrazovanie i nauka i zdravstvo.

212

Predlozi za izmena i dopolnuvawe na zakonite od oblasta na obrazovanieto

9.Pravilnik za ocena na specifi~nite potrebi na licata so pre~ki vo fizi~kiot ili psihi~kiot razvoj (“Slu`ben.Vesnik na R.M.” br.30/2000). I. ZAKON ZA ZA[TITA NA DECATA ^len 5, to~ka 1. Po zborot: "vospitanie" se dodavat zborovite "i rana intervencija". ^len 8. Vo ovoj ~len zborovite: "kako i lice so pre~ki vo fizi~kiot i psihi~kiot razvoj"se zamenuvaat so zborovite: "kako i lice so vospitno-obrazovni potrebi". ^len 10. Vo prviot red po zborot "vospitanie"se dodavat slednite zborovi: "i rana intervencija". ^len 24. Stavot 1 od ovoj ~len se bri{e, a se vnesuva sledniot nov tekst: "Za dete so posebni vospitno-obrazovni potrebi do 26 godini `ivot se obezbeduva poseben dodatok kako pari~en nadomestok". ^len 25. Tekstot predviden vo ovoj ~len se bri{e, a se vnesuva nov tekst koj glasi: Kako lice so posebni vospitno-obrazovni potrebi se smeta: - slepo i slabovidno; - gluvo i nagluvo; - so pre~ki vo glasot, govorot i jazikot; - telesno invalidno; - mentalno popre~eno (lesno, umereno, te{ko i dlaboko); - so autizam; - hroni~no bolno; i - lice so pove}e vidovi na pre~ki (lica so kombinirani pre~ki vo razvojot). (Terminite upotrebeni vo ovoj ~len se istite koi postojat vo Pravilnikot za ocena na specifi~nite potrebi na licata so pre~ki vo fizi~kiot ili psihi~kiot razvoj, koj sî u{te e vo sila). ^len 41. Vo prviot red na ovoj ~len po zborot: "vospitanie"se dodavaat zborovite: "i rana intervencija". Isto taka vo tretiot red od ovoj ~len po zborot: "obrazovanie"se dodavaat zborovite: "i rana intervencija".

213

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

^len 44. Vo stav 1 na ovoj ~len po zborot: "vospitanie"se dodavaat zborovite: "i rana intervencija". Isto taka i vo tretiot red na ovoj ~len po zborot "vospitanie"se dodaavat zborovite: "rana intervencija". ^len 45. Vo pretposledniot red na ovoj ~len po zborot: "deteto"se dodavaat zborovite: "odnosno da prilo`i naod i mislewe za specifi~nite potrebi za deteto so posebni vospitno-obrazovni potrebi od institucijata predvidena so zakon". ^len 48. Sodr`inata od ovoj ~len se bri{e vo celost i se vnesuva nov tekst koj glasi: "Za decata so posebni vospitno-obrazovni potrebi soglasno naodot i misleweto za ocenka za specifi~nite sposobnosti i potrebi se organizira vospitno - obrazovna rabota vo: - Specijalizirani ustanovi; - Redovni predu~ili{ni ustanovi; - Dnevni centri. Vospitno-obrazovnata rabota za decata so posebni vospitno-obrazovni potrebi organizirana vo specijalizirani ustanovi i dnevni centri se realizira spored posebni programi. ^len 49. Vo vtoriot red na stavot 1 po zborot: "bolnica"se dodavat zborovite "socijalna ustanova". ^len 52. Vo prviot red na stav 2 po zborot: "dejnost"se dodavaat zborovite: "i za rana intervencija". Na krajot od ovoj ~len se dodava nov stav koj glasi: "Za decata so posebni vospitno-obrazovni potrebi vklu~eni vo redovnite gradinki se izgotvuva individualiziran obrazoven plan soglasno naodot i misleweto za specifi~nite sposobnosti i potrebi od strana na nadle`na stru~na ustanova". ^len 55. Vo pretposledniot stav na ovoj ~len vo to~ka 2, na mesto broevite od 5 do 8 da se vnese"do 6". ^len 59. Vo ~etvrtiot red na stav 2 od ovoj ~len po zborot: "zdravstveni"se dodava zborot: "specijalizirani". ^len 84. Po vtorata alineja od ovoj ~len po zborot: "vospita~i" da se dodade treta alinea "defektolozi". Vo istiot ~len me|u

214

Predlozi za izmena i dopolnuvawe na zakonite od oblasta na obrazovanieto

pretposledniot i posledniot red da se dodade nov red so slednata sodr`ina:"Defektolozi mo`at da bidat lica so zavr{en VII-mi stepen na stru~na podgotovka". ^len 86. Ovoj ~len treba da se bri{e bidej}i ovaa materija e regulirana so napred navedenite ~lenovi. ^len 109. Po stav 4 se dodava stav 5 koj glasi: "Ministerot za trud i socijalna politika donesuva normativi i standardi za prostor, oprema, igra~ki, sredstva, materijali za rabota so decata so posebni vospitno-obrazovni potrebi". RABOTNA GRUPA: Prof. d-r Qup~o Ajdinski Doc. d-r Zora Ja~ova G-|a Liljana Samarxievska G-|a Elena Mi{i} II. ZAKON ZA OSNOVNO OBRAZOVANIE ^len 3. Krajot na ovoj ~len, po zborot: "godini" se dopolnuva so slednite zborovi: "odnosno do 17 godini za decata so posebni vospitno-obrazovni potrebi". ^len 4. stav 2. Po zborovite: "zdravstveni ustanovi" ovoj stav se dopolnuva so zborovite: "socijalni ustanovi". ^len 5. Zborovite: "u~enici so pre~ki vo fizi~kiot i psihi~kiot razvoj" se zamenuvaat so zborovite:"u~enici so posebni vospitno-obrazovni potrebi". ^len 16. stav 2. Na krajot od ovoj stav po zborot "paralelki" da se dodadat zborovite: "odnosno do 8 paralelki za posebnite osnovni u~ili{ta". ^len 20. Ovoj ~len se dopolnuva so nov stav 3 koj glasi: "Posebnoto osnovno u~ili{te vo svojot sostav mo`e da ima podra~na paralelka oformena da raboti vo redovno osnovno u~ili{te vo blizina na mestoto na `iveewe na u~enicite so posebni vospitno-

215

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

obrazovni potrebi po dobiena soglasnost od Ministerstvoto za obrazovanie i nauka". ^len 23. Na ovoj ~len po prviot stav se dodava nov stav 2 koj glasi: "Vo posebnite osnovni u~ili{ta se organizira i izveduva rehabilitaciono-korekciona i reedukativno psihomotorna dejnost vrz posebni planovi i programi spored vidot i stepenot na specifi~nite potrebi i sposobnosti, izgotveni od Biroto za razvoj na obrazovanieto". ^len 26. stav 1, alineja prva. Zborovite:"u~enici so pre~ki vo psihi~kiot i fizi~kiot razvoj" se zamenuvaat so zborovite: "u~enici so posebni vospitno-obrazovni potrebi". ^len 27. stav 1. se menuva i glasi: "Osnovnoto u~ili{te ovozmo`uva obrazovanie na u~enicite so posebni vospitno-obrazovni potrebi soglasno naodot i misleweto za ocenka na specifi~nite potrebi dadeni od strana na nadle`na institucija". Po stav 1 se dodava nov stav koj glasi: "Za u~enicite so posebni vospitno-obrazovni potrebi pristapot do redovnite sodr`ini od nastavnite programi se obezbeduva preku izrabotka na individualni obrazovni planovi". Po ~lenot 27 se dodava nov ~len 27-a koj glasi: ^len 27-a. "U~enici so posebni vospitno-obrazovni potrebi od prethodniot ~len se: - slepi i slabovidni; - gluvi i nagluvi; - so pre~ki vo glasot, govorot i jazikot; - telesno invalidni; - mentalno popre~eni (lesno, umereno, te{ko i dlaboko); - so autizam; - hroni~no bolni; i - lica so pove}e vidovi na pre~ki (lica so kombinirani pre~ki vo razvojot)". (Terminite se prezemeni od spomnatiot Pravilnik za ocena na specifi~nite potrebi na licata so pre~ki vo fizi~kiot ili psihi~kiot razvoj koj e vo sila).

216

Predlozi za izmena i dopolnuvawe na zakonite od oblasta na obrazovanieto

Po ~lenot 27-a se dodava nov ~len 27-b koj glasi: ^len 27-b. "Osnovnoto u~ili{te vo koe }e bidat vklu~eni u~enici navedeni vo prethodniot ~len, potrebno e da gi obezbedi slednite preduslovi: - Podgotovka na u~enicite so posebni vospitno-obrazovni potrebi i na drugite u~enici od u~ili{teto; - Podgotovka na roditelite na ednite i na drugite u~enici; - Podgotovka i edukacija na nastavnicite vo ~ii oddelenija }e se vklu~at u~enici so posebni vospitno-obrazovni potrebi; - Izgotvuvawe na individualni obrazovni planovi za rabota so u~enicite so posebni vospitno-obrazovni potrebi; - Obezbeduvawe na specifi~ni didakti~ki materijali i tehni~ki pomagala i otstranuvawe na arhitektonskite barieri; - Vklu~uvawe na defektolog vo redovnoto u~ili{te da im pomaga na nastavnicite vo ~ii oddelenija ima vklu~eno u~enici so posebni vospitno-obrazovni potrebi i da raboti najmalku 5 ~asa vo nedelata so takvite u~enici; Po ~lenot 27-b se dodaava nov ~len 27-v koj glasi: ^len 27-v. "Posebnoto osnovno u~ili{te e dol`no da prifa}a sé pove}e pote{ki slu~ai na u~enici so posebni vospitno-obrazovni potrebi. Isto taka, ovie u~ili{ta treba da pretstavuvaat resursni-instruktorski centri i so svojot stru~en defektolo{ki i drug kadar, kako mobilna slu`ba da im pomaga na osnovnite u~ili{ta vo koi ima vklu~eno u~enici so posebni vospitno-obrazovni potre-bi, kako i na semejstvata so pote{ki slu~ai na takvi lica". ^len 29. Zborovite "u~enici so pre~ki vo razvojot" se zamenuvaat so zborovite: "u~enici so posebni vospitno-obrazovni potrebi". ^len 36. stav 1. Po brojot: "34" vo ovoj stav se dodavaat slednite zborovi: "odnosno do 8 vo paralelki za u~enici so posebni vospitno-obrazovni potrebi, vo zavisnost od vidot i stepenot na popre~enosta". ^len 38. Na krajot od ovoj ~len po brojot: "45 minuti" se dodavaat slednite zborovi: "odnosno 40 minuti vo posebnite osnovni u~ili{ta".

217

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

^len 45. stav 1. Na krajot od ovoj stav po zborot: "godini" se dodavaat slednite zborovi: "a za decata so posebni vospitno-obrazovni potrebi, potrebno e da se dostavi i naod i mislewe za ocena na specifi~nite potrebi od nadle`na institucija". ^len 52. Stavot 2 od ovoj ~len se bri{e, a se dodava nov stav so slednata sodr`ina: "U~enikot so posebni vospitno-obrazovni potrebi ima pravo na besplaten prevoz kako i liceto pridru`nik, dokolku specifi~nite potrebi toa go barat". ^len 53. Vo stav 4 po zborot "ministerot" se dodavaat zborovite: "po predlog na Biroto za razvoj na obrazovanieto". ^len 69. Stavovite 2 i 3 od ovoj ~len se bri{at, a se dodavat novi ~etiri stava koi glasat: - "Nastavnik vo oddelenska nastava mo`e da bide lice so zavr{en Pedago{ki fakultet, Filozofski fakultet-Institut za pedagogija i Pedago{ka akademija-oddelenska nastava. - Nastavnik po predmetna nastava mo`e da bide lice koe zavr{ilo soodvetna ednopredmetna ili dvopredmetna grupa za obrazovanie na nastavnici na fakultet, visoka {kola, likovna akademija, muzi~ka akademija i se zdobilo so pedago{ko-psiholo{ka i metodska podgotovka na soodvetniot fakultet i ima polagano stru~en ispit. - Nastavnik vo oddelenska nastava za u~enici so posebni vospitno-obrazovni potrebi mo`e da bide lice so zavr{en Defektolo{ki fakultet-soodvetna nasoka i so Filozofski fakultet-Institut za defektologija. - Nastavnik vo predmetna nastava za u~enici so posebni vospitno-obrazovni potrebi mo`e da bide lice so zavr{en Defektolo{ki fakultet-soodvetna nasoka i so Filozofski fakultetInstitut za defektologija, osven za predmetite: fizi~ko, likovno, muzi~ko vospituvawe i op{to tehni~ko obrazovanie i se zdobilo so ednogodi{na defektolo{ko-psiholo{ka i metodska-didakti~ka podgotovka na Institutot za defektologija pri Filozofskiot fakultet". Stavovite 4 i 5 od sega{niot ~len 69, stanuvat 6 i 7 na istiot ~len. Alternativa: Mo`e da ostane tekstot kako {to e daden vo ~lenot 69, no na krajot od istiot da se dodade nov stav koj treba da glasi:

218

Predlozi za izmena i dopolnuvawe na zakonite od oblasta na obrazovanieto

"Soodvetnoto obrazovanie za nastavnik od stavovite 2, 3 i 4 go opredeluva ministerot za obrazovanie i nauka so poseben podzakonski propis". (Vo podzakonskiot propis bi mo`elo da se predlo`i sodr`inata od novite stavovi koi bea gore navedeni). ^len 83. stav 1. Po zavr{uvaweto na re~enicata od ovoj stav se dodava nova re~enica koja glasi: "Za posebnite osnovni u~ili{ta se izgotvuvaat posebni u~ebnici". (Ovoj predlog }e poslu`i kako osnova za sodr`inata na ~len 92, stav 1.). ^len 111.stav 2. Vo ~etvrtiot red od ovoj stav po zborot: "pedagog" se dodava zborot: defektolog". RABOTNA GRUPA: Prof. d-r Qup~o Ajdinski Prof. d-r Sne`ana Adam~evska Doc. d-r Zora Ja~ova III. ZAKON ZA SREDNO OBRAZOVANIE ^len 3. stav 2. Na krajot od ovoj stav po zborot: "polo`ba" da se dodadat zborovite: "i kaj licata so posebni vospitno-obrazovni potrebi". Po ~lenot 3 se dodava nov ~len 3-a koj glasi: ^len 3-a. "Vo sredno obrazovanie se vklu~uvaat i u~enici so posebni vospitno-obrazovni potrebi spored nivnite sposobnosti, potrebi i vidot i stepenot na popre~enosta. Vo redovnata paralelka mo`at da se vklu~at najmnogu do 2 u~enika so posebni vospitno-obrazovni potrebi, a za sekoj takov vklu~en u~enik, vkupniot broj na u~enicite vo paralelkata se namaluva za trojca". ^len 28. Po stav 2 od ovoj ~len se dodava nov stav 3 koj glasi: "Brojot na u~enicite so posebni vospitno-obrazovni potrebi vo paralelkata na dr`avnite posebni sredni u~ili{ta ne mo`e da bide pove}e od 12"(ili da se prifati stav 2 od ~len 51 na ovoj Zakon).

219

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

^len 32. Po stav 2 od ovoj ~len na krajot se dodava nov stav 3 koj glasi: "Vo javnoto posebno sredno u~ili{te za u~enici so posebni obrazovni potrebi, za ostvaruvawe na vospitno-obrazovnata dejnost se upotrebuvaat posebni u~ebnici". ^len 41. stav 1. Na krajot od ovoj stav zborovite: "hendikepirani u~enici" se zamenuvaat so zborovite: "u~enici so posebni vospitno-obrazovni potrebi". ^len 43. ^etvrtata alineja na stav 1 od ovoj ~len se menuva i glasi: "Sredno stru~no obrazovanie za u~enici so posebni vospitno - obrazovni potrebi". ^len 44. Na krajot od ovoj ~len se dodava nov stav 5 koj glasi: "Vo gimnaziskoto obrazovanie se zapi{uvaat i u~enici so posebni vospitno-obrazovni potrebi. Pristapot do redovnite sodr`ini od nastavnite programi se obezbeduva preku izrabotka na individualni obrazovni planovi za u~enicite so posebni vospitnoobrazovni potrebi". ^len 50. Po zborot "programi" od ovoj ~len, se bri{at zborovite: "za soodvetni zanimawa ili za rabotno osposobuvawe." Po stav 1 od ovoj ~len se dodavaat novi stavovi 2 i 3 koi glasat: "Stru~noto obrazovanie na u~enicite so posebni vospitnoobrazovni potrebi ovozmo`uva pogolem izbor na intelektualni struki i zanimawa preku soodvetni programi". "Rabotnoto osposobuvawe na licata so kombinirani pre~ki se obezbeduva vo vremetraewe od 12 do 24 meseci, preku struki i zanimawa vo ramkite na predvidenoto stru~no obrazovanie za u~enicite so posebni vospitno-obrazovni potrebi". ^len 51. Vo prviot red na stav 1 od ovoj ~len po zborot: "posebni" se dodava zborot: "vospitno". Isto taka na krajot od ovoj stav se bri{at zborovite: "pre~kite vo razvojot", a se dodava zborot: "popre~enosta". ^len 70. stav 4. Vo stav 4 na ovoj ~len, vo tretiot red po zborovite:"se zdobile so"se dodavaat zborovite: "ednogodi{na defektolo{ka, psiholo{ka i metodska podgotovka na Institutot za defektologija pri Filozofskiot fakultet i imaat polo`eno stru~en ispit, dokolku ne se ispolneti uslovite od stav 2 na ovoj ~len".

220

Predlozi za izmena i dopolnuvawe na zakonite od oblasta na obrazovanieto

Vo stav 6 na ovoj ~len vo ~etvrtiot red po zborot: "pedago{ka"se dodava zborot: "defektolo{ka". Vo stavot 10, na ovoj ~len vo vtoriot red po zborot: "pedagog" se dodava zborot: "defektolog". ^len 102. stav 2. Vo tretiot red na ovoj stav po zborot: "pedagog" se dodava zborot: "defektolog". RABOTNA GRUPA: Prof.d-r Qup~o Ajdinski Doc. d-r Zora Ja~ova IV. ZAKON ZA VISOKOTO OBRAZOVANIE ^len 100. Po stav 1 na ovoj ~len se dodava nov stav 2 koj glasi: "Licata so posebni vospitno-obrazovni potrebi kandidati za zapi{uvawe na fakultet, pri upisot pod isti uslovi, imaat prednost pri zapi{uvaweto i im se obezbeduvaat neophodnite uslovi pri polagaweto na priemniot ispit". Po stav 4 od sega{niot ~len (100), se dodava nov stav koj glasi: "Slu`bata za prijavuvawe i informacii na visoko-obrazovnite institucii pismeno gi izvestuva studentite so posebni vospitnoobrazovni potrebi za upisot i rezultatite od izbornata postapka". ^len 102. Po stav 1 od ovoj ~len se dodava nov stav koj glasi: "Za kandidatite so posebni vospitno-obrazovni potrebi, Vladata na Republika Makedonija odreduva posebna kvota (5-10%) od vkupniot broj na studenti koi treba da bidat zapi{ani na visokoobrazovnata institucija". Po stav 2, odnosno stav 3 od ovoj ~len se dodava nov stav koj glasi: "Kandidatite so posebni vospitno-obrazovni potrebi koi se zapi{uvaat na dr`avni visoko-obrazovni institucii se osloboduvaat od participacija (kofinansirawe) za obrazovanieto. (Tro{ocite za obrazovanie na ovie lica pa|aat na tovar na Buxetot na R. M.)". RABOTNA GRUPA Prof. d-r Mirjana Naj~evska Prof. d-r Qup~o Ajdinski Ass. m-r Zoran Kitkaw

221

OSIGURUVAWE I [TETA

Zakon za penzisko i invalidsko osiguruvawe

DEL [ESTI OSIGURUVAWE I [TETA
1. Zakon za penzisko i invalidsko osiguruvawe

ZAKON ZA PENZISKO I INVALIDSKO OSIGURUVAWE
("Slu`ben vesnik na RM"br. 80/93, 3/94, 14/95, 71/96, 71/96, 32/97, 24/2000, 96/2000, 50/2001, 85/2003,40/2004 i 4/2005) ^len 3 So zadol`itelno penzisko i invalidsko osiguruvawe po osnov na rabota, a vrz na~eloto na socijalna pravednost i generaciska solidarnost se ostvaruvaat prava vo slu~aj na starost, namaluvawe ili zagubuvawe na rabotnata sposobnost, smrt i telesno o{tetuvawe. ^len 5 Pravata od penzisko i invalidsko osiguruvawe se: 1)pravo na starosna penzija; 2)pravo na invalidska penzija; 5)pravo na pari~en nadomestok za telesno o{tetuvawe; ^len 11 Osigurenici so zadol`itelno penzisko i invalidsko osiguruvawe se: 10) invalidite na trudot za vreme na ~ekawe za upatuvawe i za vreme na prekvalifikacija ili dokvalifikacija i za vreme na ~ekawe na rasporeduvawe na drugi soodvetni rabotni mesta ili soodvetno vrabotuvawe; ^len 38 Invalidnost, vo smisla na ovoj zakon, postoi kaj osigurenikot, poradi trajni promeni vo zdravstvenata sostojba pri~ineti so povreda pri rabota, profesionalna bolest, so povreda nadvor od rabota ili so bolest, {to ne mo`at da se otstranat so lekuvawe ili so merki na medicinska rehabilitacija, }e nastane namaluvawe ili zagubuvawe na rabotnata sposobnost za vr{ewe na rabotite na rabotnoto mesto na koe bilrasporeden pred nastapuvaweto na invalidnosta.

225

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

^len 42 Preostanata rabotna sposobnost postoi koga osigurenikot kaj kogo e utvrdeno namaluvawe na rabotnata sposobnost mo`e da raboti najmalku so polovina od polnoto rabotno vreme na rabotno mesto na koe rabotel pred nastanuvaweto na invalidnosta ili mo`e da raboti polno rabotno vreme na drugo rabotno mesto, so ili bez prekvalifikacija ili dokvalifikacija. ^len 43 Zagubena rabotna sposobnost postoi ako osigurenikot e potpolno i trajno nesposoben za vr{ewe na svojata rabota i druga soodvetna rabota i koja ne mo`e so prekvalifikacija ili dokvalifikacija da se osposobi za druga soodvetna rabota so polno rabotno vreme. ^len 44 Kako povreda pri rabota, vo smisla na ovoj zakon, se smeta povredata na osigurenikot pri~ineta so neposredno i kratkotrajno mehani~ko, fizi~ko ili hemisko dejstvo, kako i povredata pri~ineta so nagli promeni na polo`bata na teloto, nenadejno optovaruvawe na teloto ili so drigi promeni na fiziolo{kata sostojba na organizmot, ako takvata povreda pri~inski e vrzana so vr{eweto na rabotite na rabotnoto mesto. Kako povreda pri rabota se smeta i povredata pri~ineta na na~in od stav 1 na ovoj ~len {to osigurenikot }e ja pretrpi na redovniot pat od stanot do mestoto na rabotata ili obratno, na patot prezemen zaradi izvr{uvawe na rabotni zada~i i na patot prezemen zaradi stapuvaweto na rabota, doa|aweto na rabota od odmor ili otsustvo prekinato po nalog na rabotodavecot, kako i koristewe pravo na prekvalifikacija, dokvalifikacija ili vrabotuvawe spored ovoj zakon. Kako povreda pri rabota se smeta i zaboluvaweto na osigurenikot {to nastanalo neposredno i kako isklu~itelna posledica na nekoj nesre}en slu~aj ili od vi{a sila za vreme na vr{eweto na rabotata ili vo vrska so nea. Kako povreda pri rabota se smeta i povredata {to }e ja pretrpi osigurenikot vo vr{eweto na rabotite od ~lenovite 14 i 15 na ovoj zakon. ^len 46 Invalid na trudot, vo smisla na ovoj zakon, e osigurenikot koj vrz osnova na invalidnost gi ostvaruva pravata od penziskoto i invalidskoto osiguruvawe. ^len 47 Osigurenikot kaj kogo postoi preostanatarabotna sposobnost ima pravo na: 1. rabota so skrateno rabotno vreme; 2. rasporeduvawe, odnosno vrabotuvawe na druga soodvetna rabota i 3. prekvalifikacija ili dokvalifikacija.

226

Zakon za penzisko i invalidsko osiguruvawe

^len 48 Osigurenikot so preostanatata rabotna sposobnost za kogo e utvrdeno deka ne e sposoben za rabota so polno rabotno vreme na svojata rabota ili na druga soodvetna rabota, so ili bez prekvalifikacija ili dokvalifikacija, ima pravo da raboti na svojata rabota ili na druga soodvetna rabota so rabotno vreme koe odgovara na negovata preostanata sposobnost, no ne pomalku od polnoto rabotno vreme. ^len 49 Osigurenikot so preostanatata rabotna sposobnost kaj kogo e utvrdeno deka ne e sposoben da ja vr{i svojata rabota so polno nitu so pomalku od polnoto rabotno vreme, a e sposoben da vr{i druga soodvetna rabota so polno rabotno vreme ima pravo na rasporeduvawe na drugo rabotno mesto. Rasporeduvaweto od stav 1 na ovoj ~len, vo soglasnost so osigurenikot, mo`e da se vr{i i na rabotno mesto za koe se bara stru~na podgotovka poniska od onaa {to ja ima osigurenikot. ^len 50 Osigurenikot so preostanata rabotna sposobnost, za kogo e utvrdeno deka ne e sposoben za rabota so polno rabotno vreme na svojata rabota ili na druga soodvetna rabota ima pravo na prekvalifikacija ili dokvalifikacija, ako bez toa ne mo`e da se rasporedi na drugi rabotni mesta so polno rabotno vreme i ako spored sostojbata na invalidnosta mo`e da se osposobi za druga soodvetna rabota. ^len 54 Osigurenikot kaj kogo postoi preostanata rabotna sopstvenost ima pravo na nadomestok: 1) na plata od denot na nastanuvaweto na invalidnosta do denot na rasporeduvaweto ili vrabotuvaweto na druga soodvetna rabota, odnosno do upatuvaweto na prekvalifikacija ili dokvalifikacija; 2) na plata za vreme na prekvalifikacija ili dokvalifikacija; 3) na plata od denot na zavr{enata prekvalifikacija ili dokvalifikacija do denot na rasporeduvaweto, odnosno vrabotuvaweto na drugo soodvetno rabotno mesto; 4) na plata poradi rabota so skrateno rabotno vreme i 5) poradi pomala plata na drugo rabotno mesto. ^len 63 Osigurenikot kaj kogo }e nastane zagubuvawe na rabotnata sposobnost, kako i osigurenikot so preostanatata rabotna sposobnost koj poradi navr{uvaweto na odredeni godini na `ivot ne mo`e so prekvalifikacija ili dokvalifikacija da se osposobi za vr{ewe na druga soodvetna rabota steknuva pravo na invalidska penzija ako:

227

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

1) invalidnosta e pri~ineta so povreda na rabota ili profesionalna bolest - bez ogled na dolo`inata na penziski sta` i 2) invalidnosta e pri~ineta so povreda nadvor od rabota ili so bolest pod uslov pred nastanuvaweto na invalidnosta da imal napolnet penziski sta` koj mu pokriva najmalku edna tretina na periodot od napolneti najmalku 20 godini `ivot do denot na nastanuvaweto na invalidnosta odnosno na denot na prestanokot na osiguruvaweto po nastanatata invalidnost (raboten vek), smetaj}i go rabotniot vek na polni godini. Osigurenikot kaj kogo invalidnosta nastanala pred navr{uvaweto na 30 godini `ivot kako posledica na povreda nadvor od rabota ili bolest se zdobiva so pravo na invalidska penzija ako na denot na nastanuvaweto na invalidnosta imal svojstavo na osigurenik i ako: 1) invalidnosta nastanala do navr{uvawe 20 godini `ivot, ako imal najmalku {est meseci sta` na osiguruvawe; 2) invalidnosta nastanala do navr{uavawe 25 godini `ivot, ako imal najmalku devet meseci sta`na osiguruvawe i 3) invalidnosta nastanala do navr{uvawe 30 godini `ivot, ako imal najmalku 12 meseci sta` na osiguruvawe. Osigurenikot - voen invalid od 1 do 4 grupa, kako i drug invalid koj e izedna~en so mirnovremenski voen invalid od 1 do 4 grupa kaj kogo vo smisla na ~len 38 na ovoj zakon se ocenuva invalidnost ne mo`e da raboti pove}e od polovina od polnoto rabotno vreme se steknuva so pravoto na invalidska penzija ako gi ispolnuva uslovite od stav 1 na ovoj ~len bez ogled na toa dali so ili bez prekvalifikacija ili dokvalifikacija mo`e da se osposobi za druga soodvetna rabota. Kako raboten vek vo smisla na stav 1 to~ka 2 od ovoj ~len za osigurenikot koj so redovno {koluvawe se steknal so vi{a, odnosno visoka stru~na podgotovka se smeta vremeto od navr{uvaweto na 23, odnosno 26 godini `ivot do denot na nastanuvaweto na invalidnosta. Na osigurenikot koj po navr{uvaweto na 20 godini na `ivot bil na otslu`uvawe na voeniot rok rabotniot vek mu se namaluva vremeto kolku {to trael otslu`eniot voen rok. ^len 66 Na korisnikot na invalidska penzija kaj kogo nastanalo zagubuvawe na rabotnata sposobnost pred napolnuvaweto na godinite na `ivot od ~len 17 stav 2 na ovoj zakon i na kogo penzijata opredelena spored ~len 65 stav 3 na ovoj zakon iznesuva pomalku od penzijata opredelena spored ~len 65 stav 1 na ovoj zakon mu pripa|a i dodatok na invalidnost. Dodatokot na invalidnost se opredeluva zavisno od srazmernosta me|u rabotniot vek i penziskiot sta`, i toa ako: 1) penziskiot sta` iznesuva pomalku od polovinata od rabotniot vek10% od iznosot na invalidskata penzija; 2) penziskiot sta` iznesuva polovina ili pove}e od polovina, a pomalku od rabotniot vek -15% od inosot na invalidskata penzija i

228

Zakon za penzisko i invalidsko osiguruvawe

3) penziskiot sta` iznesuva ili pove} od rabotniot vek -20% od inosot na invalidskata penzija. Invalidska penzija zaedno so dodatokot na invalidnost ne mo`e da iznesuva pove}e od penzijata oprededelena spored ~len 65 stav 1 na ovoj zakon. Dodatok na invalidnost e sostaven del na invalidskata penzija. ^len 75 Dete steknuva, odnosno koristi pravo na semejna penzija: 1) do napolneti 15 godini `ivot, a ako e na {koluvawe do napolneti 26 godini ili 2) ako pred smrtta na osigurenikot, odnosno korisnikot na penzija koj go izdr`uval bilo nesposobno za rabota ili takvata nesposobnost nastanala vo rok od edna godina od denot na smrtta na osigurenikot, odnosno korisnikot na penzija. Ako vo tekot na koristeweto na pravoto na semejna penzija deteto stane nasposobno za rabota trajno go zadr`uva pravoto na semejna penzija. Deteto-invalid ima pravo na semejna penzija po prestanok na rabotniot odnos. ^len 77 Kako nesposobnost za rabota vrz osnova na koja se ostvaruva pravo na semejna penzija kaj decata se smeta nesposobnost za samostoen `ivot i rabota, a kaj drugite lica postoewe na zagubena rabotna sposobnost. ^len 82 Telesno o{tetuvawe postoi koga kaj osigurenikot }e nastane zagubuvawe, posu{testveno o{tetuvawe ili pozna~itelna onesposobenost na oddelni organi ili delovi od teloto {to ja ote`nuva normalnata aktivnost na organizmot i bara pogolemi usilbi vo ostvaruvaweto na `ivotnite potrebi, bez ogled na toa dali pri~inuva ili ne pri~inuva invalidnost. Osigurenikot kaj kogo telesnoto o{tetuvawe }e nastane za vreme na traeweto na osiguruvaweto se steknuva so pravo na pari~en nadomesto za telesno o{tetuvawe pod istite uslovi vo pogled na penziskiot sta` pod koi se zdobiva so pravoto na invalidska penzija. ^len 83 Pravo na pari~en nadomestok za telesno o{tetuvawe osigurenikot steknuva nezavisno od toa dali se steknal i koristi nekoe drugo pravo od penziskoto i invalidskoto osiguruvawe. ^len 119 Vo sta` na osiguruvawe se smeta seto vreme pominato vo raboten odnos so polno rabotno vreme. Pod vreme pominato vo raboten odnos so polno rabotno vreme se podrazbira i vremeto {to vo raboten odnos so skrateno vreme }e go pominat:

229

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

- invalidi na trudot, voenite invalidi, civilnite invalidi od vojnata, kako i drugi lica, ako rabotat onolku vreme kolku {to odgovara na nivnata rabotna sposobnost i ^len 120 Vo sta` na osiguruvawe se smeta i vremeto {to osigurenikot go pominal: -na profesionalna rehabilitacija, odnosno na prekvalifikacija ili dokvalifikacija na koja bil upaten kako invalid na tudot, ili kako voen invalid, kako slep, lice zaboleno od distrofija i srodni muskulni i nevromuskulni zaboluvawa, od paraplegija, cerebralna i detska paraliza i multipleks skleroza ili kako civilen invalid od vojnata, bez ogled na toa dali pred toa bil osiguren. Vo sta` na osiguruvawe se smeta vremeto za koe osigurenikot koristi pravo na nadomestok na plata za skrateno rabotno vreme poradi nega na pote{ko hendikepirano dete spored zakonot za socijalna za{tita. ^len 123 Vo sta` na osiguruvawe se smeta vremeto pominato nadvor od rabotniot odnos koe invalidite na trudot }e go pominat vo ~ekawe ili vr{ewe na profesionalna rehabilitacija, odnosno prekvalifikacija ili dokvalifikacija, kako i ~ekawe na soodvetno vrabotuvawe. ^len 128 Sta`ot na osiguruvawe so zgolemeno traewe im se smeta i na osigurenicite {to vo raboten odnos, odnosno na rabota vrz osnova na koja bile zadol`itelno osigureni, pominale rabotej}i so polno rabotno vreme, kako: osigurenici, so telesno o{tetuvawe od najmalku 70% (~len 82 stavovi 1 i 3 na ovoj zakon), voeni invalidi od 1 do 4 grupa, civilni invalidi od vojnata od 1 do 4 grupa, slepi lica, lica zaboleni od distrofija i srodno muskulni i nevromuskulni zaboluvawa i od paraplegija, cerebralna i detska paraliza i od multipleks skleroza. Na osigurenicite od stav 1 na ovoj ~len sekoi 12 meseci efektivno pominati vo raboten odnos vrz osnova na koja se osigureni im se smetaat kako 15 meseci sta`na osiguruvawe, a starosnata granica propi{ana za zdobivawe na starosna penzija od ~len 17 im se namaluva za po edna godina efektivno pominati na takva rabota. ^len 134 Postapkata za ostvaruvawe na pravata od penziskoto i invalidskoto osiguruvawe se poveduva po barawe na osigurenikot, odnosno na korisnikot na penzija, a za ostvaruvawe pravo na semejna penzija i drugi prava na ~lenovite na semejstvoto na osigurenikot, odnosno na korisnikot na penzija po barawe na ~lenot nas semejstvoto. Postapkata za utvrduvawe na invalidnost kaj osigurenikot se poveduva i na predlog na rabotodavecot kaj kogo osigurenikot e vo raboten

230

Zakon za penzisko i invalidsko osiguruvawe

odnos, kako i na predlog na nadle`niot mati~en lekar i od lekarska komisija na Fondot za zdravstveno osiguruvawe na Makedonija. So baraweto, odnosno predlogot za utvrduvawe na invalidnost, odnosno nesposobnost za rabota, podnositelot e dol`en da prilo`i medicinska, rabotna i druga dokumentacija potrebna za utvrduvawe na invalidnosta. Na predlogot za utvrduvawe na invalidnost, odnosno nesposobnost za rabota so naod i mislewe za zdravstvenata sostojba i za rabotnata sposobnost na osigurenikot od nadle`niot mati~en lekar, soglasnost so svoj naod, ocena i mislewe dava lekarskata komisija na Fondot za zdravstveno osiguruvawe na Makedonija, vrz osnova na lekarski pregled na osigurenikot. Osigurenikot e dol`en da u~estvuva vo postapkata koja e povedena vo smisla na stav 2 na ovoj ~len. So akt na Fondot se ureduva zadol`itelniot minimum na obemot i sodr`inata na medicinskata dokumentacija potrebna za utvrduvawe na invalidnosta. ^len 134-a Baraweto, odnosno predlogot za utvrduvawe na invalidnost, odnosno nesposobnost za rabota so medicinska, rabotna i druga dokumentacija, osigurenikot preku podra~nata edinica na Stru~nata slu`ba na Fondot, gi dostavuva do Komisijata za utvrduvawe na kompletnost i urednost na dokumentacijata, koja se formira vo ramkite na Fondot. Komisijata od stavot 1 na ovoj ~len vr{i proverka na kompletnosta i urednosta na dostavenata dokumentacija, soglasno so Odlukata za zadol`itelniot minimum na obemot i sodr`inata na medicinskata dokumentacija vo postapkata za ostvaruvawe pravo vrz osnova na invalidnost i istata ja dostavuva do Komisijata za ocena na rabotnata sposobnost. So akt na Fondot se ureduva sostavot i na~inot na rabota na Komisijata. ^len 139 Za ostvaruvawe na pravata vrz osnova na zagubena rabotna sposobnost, preostanata rabotna sposobnost, telesno o{tetuvawe i nesposobnost za rabota vrz osnova na koja se steknuva pravo na invalidska, odnosno semejna penzija, fakti~kata sostojba se utvrduva vrz osnova na naod, ocena i mislewe na Komisijata za ocena na rabotnata sposobnost. Komisijata od stavot 1 na ovoj ~len se formira vo ramkite na Fondot. So akt na Fondot se ureduva sostavot na Komisijata za ocena na rabotnata sposobnost, kako i drugi pra{awa vo vrska so rabotata na Komisijata. Vo naodot, ocenata i misleweto vrz osnova na koi e utvrdena invalidnost, odnosno nesposobnost za rabota vrz osnova na koja se steknuva pravo na invalidska, odnosno semejna penzija, se utvrduva i obvrska za zadol`i-

231

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

telen kontrolen pregled, koj se vr{i vo rok ne pokratok od edna godina, a najdocna do dve godini od denot na utvrdenata invalidnost. Zadol`itelniot kontrolen pregled od stavot 4 na ovoj ~len go vr{i komisija za zadol`itelen kontrolen pregled sostavena od doktori specijalisti vo organ, odnosno ustanova opredelena od ministerot za trud i socijalna politika. Zadol`itelniot kontrolen pregled od stavot 4 na ovoj ~len ne mo`at da go vr{at isti lica, koi prethodno u~estvuvale vo postapkata za utvrduvawe na invalidnosta. Do donesuvaweto na re{enie po izvr{eniot zadol`itelen kontrolen pregled, na osigurenikot mu se isplatuva vremena invalidska, odnosno semejna penzija. Pravoto na invalidska, odnosno semejna penzija prestanuva dokolku korisnikot ne se javi na zadol`itelen kontrolen pregled vo rokot utvrden vo stavot 4 na ovoj ~len ili so kontrolniot pregled, kaj istiot, ne e utvrdena invalidnost, odnosno nesposobnost za rabota. Vo slu~aite opredeleni vo stavot 8 na ovoj ~len na korisnikot so re{enie mu se zapira isplatata na vremenata invalidska, odnosno semejna penzija i go gubi svojstvoto penzioner. ^len 139-a Naodot, ocenata i misleweto na Komisijata za ocena na rabotnata sposobnost so koi e utvrdena invalidnost, odnosno nesposobnost za rabota, vrz osnova na koi se steknuva pravo na penzija, podle`i na preocenarevizija od Komisija za preocena - revizija na naod, ocena i mislewe za utvrduvawe na invalidnost, odnosno nesposobnost za rabota, koja ja obrazuva ministerot za trud i socijalna politika, od istaknati medicinski stru~waci. Komisijata za preocena - revizija na naod, ocena i mislewe za utvrduvawe na invalidnost, odnosno nesposobnost za rabota od stavot 1 na ovoj ~len, mo`e da vr{i preocena - revizija i na naod, ocena i mislewe so koi ne e utvrdena invalidnost, odnosno nesposobnost za rabota, doneseni od Komisijata za ocena na rabotnata sposobnost, kako i na naodite od Komisijata za zadol`itelen kontrolen pregled, po slu~aen izbor. Pri vr{eweto na preocenata - revizijata mo`e da se izvr{i neposreden lekarski pregled na osigurenikot. Preocenata - revizijata od stavot 1 na ovoj ~len se vr{i najdocna vo rok od 40 dena od denot na donesuvaweto na naodot, ocenata i misleweto, pred donesuvaweto na re{enie za pravo na penzija. Komisiite od stavot 2 na ovoj ~len se dol`ni da postapat po zabele{kite dadeni vo postapkata za preocena - revizija i da donesat nov naod, ocena i mislewe. So akt na ministerot za trud i socijalna politika se ureduva organizacijata, sostavot i na~inot na rabota na Komisijata za preocena -revizija na naod, ocena i mislewe za utvrduvawe na invalidnost, odnosno nesposobnost za rabota.

232

Zakon za penzisko i invalidsko osiguruvawe

^len 140 Vo re{enieto so koe e utvrdena invalidnost, odnosno nesposobnost za rabota, se utvrduva i denot koga osigurenikot, odnosno korisnikot na pravoto, treba da se javi na zadol`itelniot kontrolen pregled od ~lenot 139 stav 4 na ovoj zakon. ^len 146 Pravoto na invalidska penzija vrz osnova na re{enie za utvrdena invalidnost, se ostvaruva najdocna vo rok od tri meseca od pravosilnosta na re{enieto. Dokolku pravoto na invalidska penzija ne bide ostvareno vo rokot opredelen vo stavot 3 na ovoj ~len, osigurenikot se upatuva na povtoren komisiski pregled, po slu`bena dol`nost. ^len 154 Dokolku korisnik na invalidska, odnosno semejna penzija ne se javi na zadol`itelen kontrolen pregled, mu se zapira isplata na penzijata i go gubi svojstvoto penzioner. Komisijata za zadol`itelen kontrolen pregled od ~lenot 139 stav 5 na ovoj zakon na korisnikot na invalidska, odnosno semejna penzija mu dostavuva izvestuvawe vo koe e navedeno vremeto i mestoto koga i kade treba da se javi na kontrolniot pregled.

233

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

1.1. Komentar za ~len 128 i 129 od Zakonot za penzisko i invalidsko osiguruvawe

Zakonot za penzisko i invalidsko osiguruvawe Glava 6-Penziski sta`, Del 2 go regulira i definira pra{aweto na sta` na osiguruvawe {to se smeta so zgolemeno traewe. Vo ovoj kontekst za nas se interesni odredbite od ~lenovite 128 i 129 so slednata sodr`ina: ^len 128 Sta`ot na osiguruvawe so zgolemeno traewe im se smeta i na osigurenicite {to vo raboten odnos, odnosno na rabota vrz osnova na koja bile zadol`itelno osigureni, pominale rabotej}i so polno rabotno vreme, kako: osigurenici, so telesno o{tetuvawe od najmalku 70%(~len 82 stavovi 1 i 3 na ovoj zakon), voeni invalidi od 1 do 4 grupa, civilni invalidi od vojnata od 1 do 4 grupa, slepi lica, lica zaboleni od distrofija i srodno muskulni i nevromuskulni zaboluvawa i od paraplegija, cerebralna i detska paraliza i od multipleks skleroza. Na osigurenicite od stav 1 na ovoj ~len sekoi 12 meseci efektivno pominati vo raboten odnos vrz osnova na koja se osigureni im se smetaat kako 15 meseci sta` na osiguruvawe, a starosnata granica propi{ana za zdobivawe na starosna penzija od ~len 17 im se namaluva za po edna godina efektivno pominati na takva rabota. ^len 129 (stav 2) Po isklu~ok na odredbata na stav 1 na ovoj ~len, na osigurenicite na koi sta`ot na osiguruvawe im se smeta so zgolemeno traewe od ~len 128 na ovoj zakon, toj sta` im se zgolemuva i ako rabotele so skrateno rabotno vreme, kako da rabotele so polno rabotno vreme. Da veruvame deka ova re{enie pedantno se sproveduva vo praksata, no posebno bi se osvrnale na delot {to se odnesuva na

234

Komentar za ~len 128 i 129 od Zakonot za penzisko i invalidsko osiguruvawe

sta`ot na vrabotenite " slepi lica, lica zaboleni od distrofija i srodno muskulni i nevromuskulni zaboluvawa i od paraplegija, cerebralna i detska paraliza i od multipleks skleroza" i pra{aweto kolku de fakto se vakvi vraboteni na koi soglasno Zakonot im se presmetuva sta` so zgolemeno traewe vo realnosta? Vo konkretniot slu~aj iniciraweto na ovie dilemi proizlegoa od edno pragmati~no barawe na liceto [avrevski Zvonko, porane{en vraboten vo MVR na RM upateno do istoto Ministerstvo na 23.02.2004god. Istoto go prezentirame vo orginalna sodr`ina:

235

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

Do Ministerstvo za vnatre{ni raboti -Sektor za pravni i kadrovski raboti Skopje BARAWE za ostvaruvawe na pravo od raboten odnos od Zvonko [avrevski, porane{en vraboten vo MVR na RM Vo periodot od 04.01.1993god. do 01.11.2001god. bev vraboten vo Ministerstvoto za vnatre{ni raboti na pove}e rabotni mesta za {to postojat dokazi vo Va{ata personalna evidencija. Za vreme na mojot raboten odnos i te~eweto na sta`ot kaj Vas, kako porane{en rabotodavec, ne e sproveden Zakonot za penzisko i invalidsko osiguruvawe - ~len 128 vo odnos na mene odnosno deka "sta`ot na osiguruvawe so zgolemeno traewe im se smeta i na osigurenici {to vo raboten odnos odnosno na rabota vrz osnova na koja bile zadol`itelno osigurani, pominale rabotej}i so polno rabotno vreme kako: osigurenici-lica zaboleni i od........ cerebralna i detska paraliza. Na osigurenicite od stav 1 na ovoj ~len sekoi 12 meseci efektivno pominati vo raboten odnos vrz osnova na koj se osigurani im se smetaat kako 15 meseci sta` na osiguruvawe". Spored vkupniot raboten sta` vpi{an vo rabotnata kni{ka mo`e da se konstatira deka ne se sproveduval ~len 128 od ZPIO zaradi {to baram da sprovedete postapka za soodvetna primena i izvr{uvawe na ova moe pravo soglasno Zakonot. Vo prilig Vi dostavuvam soodvetna medicinska dokumentacija-dokaz. Za eventualni dopolnitelni informacii Vi dostavuvam adresa i telefon: ul. Rudi ^ajevac 33/ 3 Skopje i tel. 298-327. PRILOG: Dokazi Podnositel na baraweto Zvonko [avrevski

Za informirawe, odgovor na ova barawe se u{te se ~eka.

236

Komentar za ~len 128 i 129 od Zakonot za penzisko i invalidsko osiguruvawe

Ova e eden primer na nesproveduvawe na ~len 128 od ZPIO od strana na rabotodavecot, no opravdano veruvame deka vo ramkite na ostvaruvawe na pravata od penzisko i invalidsko osiguruvawe vo praksata mnogu vozmo`no e da se sretnat i drugi identi~ni primeri. Dali za toa se vinovni osigurenicite ili rabotodavcite??? Ako ja izlo`ime pravnata oprecionalizacija vo kontinuitet kako se ostvaruvaat i koristat pravata od penzisko i invalidsko osiguruvawe doa|ame do slednata zakonska konstatacija. Pravoto od penzisko i invalidsko osiguruvawe go ostvaruva lice koe ima svojstvo na osigurenik, a vospostaveno vrz osnova na prijava za osiguruvawe {to soglasno propisite za mati~nata evidencija ja podnesuvaat rabotodavcite za svoite vraboteni. Isto taka obvrznici za pla}awe na pridones za penzisko i invalidsko osiguruvawe vklu~uvaj}i i pridones za sta` na osiguruvawe {to se smeta so zgolemeno traewe i ~ii stapki se pogolemi zaradi namaluvawe na starosnata granica za steknuvawe na pravo na starosna penzija, se rabotodavcite za svoite rabotnici, a vo slu~aj na vrabotuvawe soglasno Zakonot za vrabotuvawe na invalidni lica, istite gi obezbeduva Buxetot na Republika Makedonija. Od gorenavedenite interpretirani odredbi na ZPIO mnogu jasno e utvrdena obligacijata za rabotodavcite da go prijavat osigurenikot, vklu~uvaj}i go i liceto osigurenik od ~len 128 na Zakonot, kako i da gi pla}aat pridonesite za sta`ot so zgolemeno traewe. Ako go komparirame i analizirame ovoj praven institut i niz prizmata na re{enijata {to gi nudi Zakonot za rabotnite odnosi, situacijata e sledna. Soglasno ~len 2 od ZRO, rabotniot odnos se ureduva so ovoj ili so drug zakon i kolektiven dogovor, a pravata od raboten odnos utvrdeni so Ustavot, zakon i kolektiven dogovor ne mo`at da se odzemat ili ograni~at so akti i dejstvija na rabotodavecot (~len 5). Raboten odnos mo`e da zasnova sekoe lice koe gi ispolnuva op{tite uslovi utvrdeni so ZRO ili drug zakon, a kako op{t uslov e op{tata zdravstvena sposobnost koja se utvrduva so zdravstven pregled i se doka`uva so lekarsko uverenie. Ova zna~i deka prakti~no u{te pri samiot priem rabotodavecot ima mo`nost i se zapoznava so zdravstvenata sposobnost

237

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

na liceto iden vraboten i osigurenik i nema nikakvo opravduvawe eventualnoto obrazlo`enie deka na rabotodavecot ne mu bila poznata zdravstvenata sostojba odnosno deka rabotnikot se vrabotil so dijagnoza soglasno ~len 128 od ZPIO, a u{te pove}e dokolku vo tekot na rabotniot proces istiot se zabolil od takva bolest za {to se prezentira i lekarski dokument. Deka odredbite na ZRO korespondiraat so soodvetnite na ZPIO odnosno ~len 128 i 129, upatuva i ~len 74 od ZRO koj go ureduva slednoto: "Invalid na trudot ima pravo na skrateno rabotno vreme, rasporeduvawe, odnosno vrabotuvawe na druga soodvetna rabota, prekvalifikacija ili dokvalifikacija, kako i pravo na soodveten pari~en nadomestok vo vrska so koristewe na tie prava, vo soglasnost so propisite za penzisko i invalidsko osiguruvawe." So drugi zborovi vo slu~aite na ~len 128 i 129 od ZPIO skratenoto rabotno vreme }e se presmetuva kako polno rabotno vreme i ako se raboti za osigurenici od ~len 128 od ZPIO, }e se presmetuva i t.n. benificiran sta` so zgolemeno traewe {to podrazbira na sekoi 12 meseci efektivno pominati vo raboten odnos }e se smeta kako 15 meseci sta` na osiguruvawe. I ZRO ja akcentira obvrskata na rabotodavecot deka pridonesite i danocite na platata na rabotnikot gi pla}a rabotodavcot so isplata na platata, za {to se vodi uredna evidencija, a na rabotnikot mu se izdava potvrda za isplatenata plata, nadomestocite i pridonesite (~lenovite 78 i 83). Vo rabotnata kni{ka kako javna isprava za doka`uvawe na fakti od rabotniot odnos se bele`i i podatokot za vkupniot sta` na vraboteniot kaj rabotodavecot. Kako {to ve}e e navedeno ovoj tekst pravi obid da gi aktuelizira propi{anite normi vo oblasta na rabotniot odnos na odredena specifi~na kategorija na invalidni lica, vraboteniosigurenici, a pri toa nemaj}i precizni podatoci za brojot ili za na~inot na ostvaruvawe na ovie prava vo praksata i dali voop{to istite se obezbeduvaat. Na kraj da ne zaboravime deka site sme ednakvi {to zna~i deka rabotodavecot ne smee rabotnikot da go stavi vo neednakva pravna pol`ba zaradi zdravstvenata sostojba osnosno invalidnosta, kako i faktot deka rabotnikot ima pravo da bara za{tita kaj rabotodavecot, pred nadle`niot sud, sindikatot, inspekciskite organi i drugi organi vo soglasnost so zakon.

238

Zakon za osiguruvawe

2. Zakon za osiguruvawe

ZAKON ZA OSIGURUVAWE (“Slu`ben vesnik na Republika Makedonija” br. 35/2001) Pre~isten tekst - Polio Plus
GLAVA TRETA Osiguruvawe na sopstvenici, odnosno korisnici na motorni vozila od odgovornost za {teti predizvikani na treti lica

^len 61 (1) Sopstvenikot, odnosno korisnikot na motorno vozilo i na priklu~no vozilo e dol`en da sklu~i dogovor za osiguruvawe od odgovornost za {teti {to so upotreba na motorno vozilo (vo natamo{niot tekst: osiguruvawe od avtomobilska odgovornost) }e im ja pri~ini na treti lica poradi smrt, telesna povreda, naru{uvawe na zdravjeto, uni{tuvawe ili o{tetuvawe na predmeti, osven od odgovornost za {teti za predmetite {to gi primil na prevoz . (2) Kako {teta {to e predizvikana so upotreba na motorno vozilo se smeta i {tetata {to na treto lice mu e predizvikana so pa|awe na predmeti od motornoto ili od priklu~noto vozilo. ^len 64 (1)Iznosite na koi mora da se dogovori osiguruvawe od avtomobilska odgovornost presmetani vo denarska protivvrednost po kursot na Narodnata banka na Republika Makedonija na denot na uplatata ne mo`e da bidat poniski od : 1) 100 000 evra za tovarni vozila i avtobusi i 2) 50 000 evra za site drugi vozila. (2) Obvrskata na dru{tvoto za osiguruvawe za nadomest na {teta vrz osnova na osiguruvawe od avto-odgovornost ne mo`e da bide povisoka od iznosite {to se utvrdeni vo stav (1) na ovoj ~len, ako so dogovorot za osiguruvawe ne e dogovoren povisok iznos . (3) Ako iznosot na koj e dogovoreno osiguruvaweto od avtomobilska odgovornost ne e dovolen za nadomestuvawe na site {teti predizvikani so istiot nastan, prvenstveno se nadomestuvaat {tetite na lica.

239

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

(4) Ako ima pove}e o{teteni lica, a vkupniot nadomestok go nadminuva iznosot na koj e dogovoreno osiguruvaweto od avtomobilska odgovornost, pravata na o{tetenite lica sprema dru{tvoto za osiguruvawe srazmerno se namaluvaat. (5) Dru{tvoto za osiguruvawe koe mu isplatilo na edno o{teteno lice iznos pogolem od onoj {to mu pripa|a so ogled na srazmernoto namaluvawe na nadomestokot poradi toa {to ne znaelo nitu mo`elo da znae deka postojat i drugi o{teteni lica, ostanuva vo obvrska sprema drugite lica samo do visinata na iznosot na koj e dogovoreno osiguruvaweto od avtomobilska odgovornost. ^len 66 (1) O{tetenoto lice ima pravo baraweto za nadomestok na {teta da go istakne direktno sprema dru{tvoto za osiguruvawe. (2) Dru{tvoto za osiguruvawe ne mo`e sprema o{tetenoto lice da istakne prigovor {to vrz osnova na zakonot ili dogovorot za osiguruvawe bi mo`elo da go istakne sprema osigurenoto lice poradi nepridr`uvaweto kon zakonot ili kon dogovorot.

240

Zakon za obligacionite odnosi

3. Zakon za obligacionite odnosi

ZAKON ZA OBLIGACIONITE ODNOSI

OSNOVI NA OBLIGACIONITE ODNOSI
(“Slu`ben vesnik na RM”broj 18/2001 ,4/2002 5/2003, 93/2001,67/2002)

Neodgovorni lica ^len 146 (1) Lice koe poradi du{evna bolest ili zaostanat umstven razvoj ili od koi i da e drugi pri~ini ne e sposobno za rasuduvawe, ne odgovara za {tetata {to }e mu ja pri~ini na drug . (2) Toj {to }e mu pri~ini {teta na drug vo sostojba na preodna nesposobnost za rasuduvawe, odgovoren e za nea, osven ako doka`e deka vo taa sostojba ne se na{ol po svoja vina. (3) Ako vo taa sostojba se na{ol po tu|a vina, za {tetata }e odgovara onoj {to go dovel vo taa sostojba. Du{evno bolni i zaostanati vo umstveniot razvoj ^len 151 (1) Za {teta {to }e ja pri~ini lice koe poradi du{evna bolest ili zaostanat umstven razvoj ili poradi nekoi drugi pri~ini ne e sposobno za rasuduvawe, odgovara onoj koj vrz osnova na zakon, ili na odluka od nadle`niot organ , ili na dogovor, e dol`en da vr{i nadzor nad nego . (2) Liceto od stav 1 na ovoj ~len, mo`e da se oslobodi od odgovornosta ako doka`e deka go vr{el nadzorot na koj e obvrzan ili deka {tetata bi nastanala i pri gri`livo vr{ewe na nadzorot.

241

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

ODGOVORNOST ZA [TETA OD OPASEN PREDMET ILI OPASNA DEJNOST
Pretpostavka na pri~inosta ^len 159 [tetata nastanata vo vrska so opasen predmet odnosno opasna dejnost se smeta deka proizleguva od toj predmet odnosno dejnost, osven ako se doka`e deka tie ne bile pri~ina za {tetata . Koj odgovara za {teta ^len 160 (1) Za {teta od opasen predmet odgovara negoviot imatel, a za {teta od opasna dejnost odgovara liceto {to se zanimava so nea. Odgovornost poradi teroristi~ki akti, javni demonstracii ili manifestacii ^len 166 (1) Za {teta nastanata od smrt, telesna povreda ili o{tetuvawe odnosno uni{tuvawe na imotot na fizi~ko ili pravno lice, poradi akti na nasilstvo ili teror, kako i pri javni demonstracii i manifestacii odgovara edinicite na lokalnata samouprava vo koja e nastanata {tetata.. (2) Organizatorite, u~esnicite, pottiknuva~ite i pomaga~ite vo aktite na nasilstvo ili teror, vo javnite demonstracii i manifestacii, {to se naso~eni kon podrivawe na ustavnoto ureduvawe nemaat pravo na nadomest na {teta spored ovoj osnov. (3) Edinicite na lokalnata samouprava vo koja e nastanata {tetata ima pravo i obvrska da bara nadomest na isplateniot iznos od liceto {to ja predizvikalo {tetata. (4) Toa pravo zastaruva vo rokovite propi{ani za zastarenosta na pobaruvawata za nadomest na {teta Odgovornost na organizatorot na priredbi ^len 170 Organizatorot na sobirawe na pogolem broj lu|e vo zatvoren ili na otvoren prostor odgovara za {tetata nastanata od smrt ili telesna povreda {to nekoj }e ja pretrpi poradi vonredni okolnosti {to mo`at da nastanat vo takvi priliki, kako {to e branuvawe na masite, op{t nered i sli~no.

242

Zakon za obligacionite odnosi

Odgovornost poradi nedavawe na neophodna pomo{ ^len 171 (1) Toj {to bez opasnost za sebesi nema da mu dade pomo{ na lice ~ij `ivot ili zdravje se o~igledno zagrozeni, odgovara za {tetata {to nastanala od toa, ako toj spored okolnostite na slu~ajot moral da ja predvidi taa {teta. (2) Ako bara spravedlivosta, sudot mo`e takvoto lice da go oslobodi od obvrskata da ja nadomesti {tetata. Pari~en nadomest ^len 189 (1) Za pretrpeni fizi~ki bolki, za pretrpeni du{evni bolki poradi namaluvawe na `ivotnata aktivnost, nagrdenost, povreda na ugledot, ~esta, slobodata ili pravata na li~nosta, smrt na blisko lice kako i za strav sudot, ako najde deka okolnostite na slu~ajot, a osobeno ja~inata na bolkite i stravot i nivnoto traewe go opravduva toa, }e dosudi spravedliv pari~en nadomest, nezavisno od nadomestot na materijalnata {teta kako i vo nejzinoto otsustvo. (2) Pri odlu~uvaweto za baraweto za nadomest na nematerijalna {teta, kako i za viso~inata na nejziniot nadomest, sudot }e vodi smetka za zna~eweto na povredenoto dobro i za celta za koja slu`i toj nadomest, no i za toa so nego da ne im se pogoduva na streme`ite {to ne se spojlivi so negovata priroda. Lica koi imaat pravo na pari~en nadomest vo slu~aj na smrt ili te`ok invaliditet ^len 190 (1) Vo slu~aj na smrt na nekoe lice, sudot mo`e da im dosudi na ~lenovite na negovoto potesno semejstvo ( bra~en drugar, deca i roditeli) spravedliv nadomest za nivnite du{evni bolki. (2) Takviot nadomest mo`e da im se dosudi i na bra}ata i sestrite ako pome|u niv i umreniot postoela potrajna `ivotna zaednica . (3) Vo slu~aj na osobeno te`ok invaliditet na nekoe lice, sudot mo`e da im dosudi na negoviot bra~en drugar, na decata i na roditelite spravedliv pari~en nadomest za nivnite du{evni bolki. (4) Nadomestot od stav 1 i 3 na ovoj ~len mo`e da mu se dosudi i na vonbra~niot drugar, ako pome|u nego i umreniot postoela trajna `ivotna zaednica.

243

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

Satisfakcija vo posebni slu~ai ^len 191 Pravo na spravedliv pari~en nadomest poradi pretrpeni du{evni bolki ima i liceto koe so izmama, so prinuda ili so zloupotreba na nekoj odnos na pot~inetost ili zavisnost, e navedeno na kazniva obquba ili na kaznivo bludno dejstvie, kako i liceto sprema koe e izvr{eno nekoe krivi~no delo protiv polovata sloboda i poloviot moral. Nadomest za idna {teta ^len 192 Sudot na barawe na o{teteniot }e dosudi nadomest i za idna nematerijalna {teta ako spored redovniot tek e izvesno deka taa }e trae i vo idnina.

244

DRUGI OBLASTI

Zakon za semejstvoto

DEL SEDMI DRUGI OBLASTI
1. Zakon za semejstvoto

ZAKON ZA SEMEJSTVOTO
( "Slu`ben vesnik na RM" br. 83 od 24 noemvri 2004 god.) Pre~isten tekst - Polio Plus

^len 20 Ne mo`at da sklu~at brak lica koi poradi manifesna forma na du{evno zaboluvawe so prisustvo na psihoti~ni simptomi ili rezidualni znaci od bolesta ne se vo sostojba da go sfatat zna~eweto na brakot i obvrskite {to proizleguvaat od nego, a koi se istovremeno nesposobni za rasuduvawe. Ne mo`at da sklu~at brak i lica koi zaostanuvaat vo mentalniot (psihi~kiot) razvoj, a pripa|aat vo grupata na lica so te{ka i najte{ka mentalna zaostanatost IQ pod 36°. Licata koi se rasporedeni kako lica so umereni pre~ki vo psihi~kiot razvoj ili so lesni pre~ki vo psihi~kiot razvoj, kako i lica koi imaat te{ki nasledni zaboluvawa vo familijata, mo`at da sklu~at brak po prethodno pribaveno mislewe za genetskata konstrukcija izdadeno od Zavodot za mentalno zdravje na deca i mladinci Skopje ili druga soodvetna institucija koja se zanimava so vr{ewe na genetski istra`uvawa. ^len 58 Tatkovstvoto na dete rodeno nadvor od brak mo`e da priznae sekoe polnoletno delovno sposobno lice, kako i maloletno lice ako e postaro od 16 godini, kako i lice so ograni~ena delovna sposobnost, dokolku e sposobno da ja sfati sodr`inata i zna~eweto na izjavata za priznavawe na tatkov-stvo. ^len 60 Ako deteto e postaro od 16 godini, potrebna e i negova soglasnost za priznavawe na tatkovstvoto. Izjavata za soglasnost se dava vo rok od 30 dena od denot na priemot na izvestuvaweto.

247

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

Ako deteto e pomalo od 16 godini i e pod staratelstvo, bidej}i majkata e umrena ili e so nepoznato `iveali{te ili prestojuvali{te ili mu e odzemena delovnata sposobnost, izjava za soglasnost za priznavawe na tatkovstvoto dava staratelot na deteto so odobrenie na centarot za socijalna rabota. ^len 93 Na roditelot koj go zloupotrebuva vr{eweto na roditelskoto pravo ili grubo go zanemaruva vr{eweto na roditelskite dol`nosti po pribaveno mislewe od centarot za socijalna rabota, mu se odzema vr{eweto na roditelskoto pravo so re{enie na sudot, vo vonprocesna postapka. Kako zloupotreba ili grubo zanemaruvawe na roditelskite dol`nosti, vo smisla na stavot 1 od ovoj ~len, }e se smeta ako roditelot: - sproveduva fizi~ko ili emocionalno nasilstvo nad deteto; - polovo go iskoristuva deteto; - go prisiluva deteto na rabota koja ne odgovara na negovata vozrast; - mu dozvoluva upotreba na alkohol, droga ili drugi psihotropni supstanci; - go naveduva deteto na op{testveno neprifatlivi povedenija; - go napu{til deteto i podolgo od tri meseca ne se gri`i za deteto i - na koj bilo drug na~in grubo gi kr{i pravata na deteto. Na roditelot mo`e da mu bide odzemeno vr{eweto na roditelskoto pravo vo pogled na site deca ili vo pogled na nekoe od niv. ^len 94 Postapka zaradi odzemawe na roditelskoto pravo mo`e da povede drugiot roditel, centarot za socijalna rabota ili javniot obvinitel. Centarot za socijalna rabota e dol`en da povede postapka za odzemawe na roditelskoto pravo koga, na koj i da bilo na~in, }e doznae deka za toa postojat pri~ini utvrdeni so ovoj zakon. Centarot za socijalna rabota koga }e doznae deka postoi opasnost od zloupotreba na roditelskoto pravo ili opasnost od grubo zanemaruvawe na roditelskite dol`nosti, e dol`en vedna{ da prezeme merki za za{tita na li~nosta, pravata i interesite na deteto. ^len 97 Sudot, po predlog na roditelite ili na centarot za socijalna rabota mo`e, vo vonprocesna postapka, da odlu~i roditelite da prodol`at da go vr{at roditelskoto pravo, ako deteto i po polnoletstvoto poradi pre~ki vo psihi~kiot razvoj, ne e sposobno samo da se gri`i za svojata li~nost, prava i interesi. Koga }e prestanat pri~inite poradi koi roditelskoto pravo bilo prodol`eno sudot, po predlog na roditelite ili na centarot za socijalna rabota, }e odlu~i za prestanok na roditelskoto pravo.

248

Zakon za semejstvoto

Odlukata na sudot od stavovite 1 i 2 na ovoj ~len se zaveduva vo mati~nata kniga na rodenite i vo knigite za evidencija na nedvi`nosti. ^len 99 Se zabranuva sekakov vid na nasilstvo me|u ~lenovite na semejstvoto, bez ogled na pol i vozrast. Pod nasilstvo vo brakot i semejstvoto (vo natamo{niot tekst: semejno nasilstvo) od stavot 1 na ovoj ~len se smeta odnesuvawe na ~len na semejstvoto koj so primena na sila, zakana i zapla{uvawe vr{i telesni povredi, emocionalna ili seksualna zloupotreba i materijalno, seksualno ili rabotno iskoristuvawe na drug ~len na semejstvoto. Kako nasilstvo od stavot 2 na ovoj ~len, se smeta odnesuvawe storeno: - od edniot bra~en drugar vrz drugiot bra~en drugar koi `iveat ili `iveele vo bra~na ili vonbra~na zaednica ili vo koj bilo vid zaednica kako semejstvo ili ako imaat zaedni~ko dete; - me|u bra}a i sestri, polubra}a i polusestri; - nad dete; - nad postarite ~lenovi vo semejstvoto i - nad lica - ~lenovi na semejstvoto ~ija delovna sposobnost e delumno ili celosno odzemena. ^len 100 @rtva na semejno nasilstvo mo`e da bide koj bilo ~len od semejstvoto, bez ogled na pol i vozrast. Izvr{itel na semejno nasilstvo mo`e da bide: bra~niot ili vonbra~niot drugar, porane{niot bra~en ili vonbra~en drugar, liceto koe `ivee ili `iveelo vo zaednica so liceto `rtva na semejnoto nasilstvo, lice so koe se ima zaedni~ko dete ili lice koe e povrzano do ~etvrti stepen na krvno srodstvo i vtor stepen po svatovstvo so ovie lica, ili se so niv vo bra~na ili vonbra~na zaednica ili vo drug vid na zaednica na `iveewe. ^len 101 Centarot za socijalna rabota sekoga{ koga ima soznanija deka vo semejstvoto se naru{eni semejnite odnosi ili ima semejno nasilstvo sam ili na barawe na ~len od semejstvoto prezema merki za za{tita na semejstvoto i licata koi se `rtva na semejnoto nasilstvo. Centarot za socijalna rabota sekoga{ koga ima soznanija deka vo semejstvoto postoi semejno nasilstvo vrz maloletno dete ili lice so ograni~ena ili odzemena delovna sposobnost prezema merki za za{tita. Soznanijata od stavovite 1 i 2 na ovoj ~len, centarot za socijalna rabota gi dobiva od gra|ani, slu`beni i pravni lica, koi se dol`ni bez odlagawe da go izvestat centarot za takvite soznanija. Centarot za socijalna rabota sekoga{ koga ima soznanija deka vo semejstvoto postoi semejno nasilstvo gi prezema slednive merki na za{tita:

249

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

1) obezbeduva nu`no smestuvawe za liceto - `rtva na nasilstvo, koe mo`e da trae najmnogu {est meseca so mo`nost za prodol`uvawe za u{te {est meseca; 2) obezbeduva soodvetna zdravstvena za{tita; 3) obezbeduva soodvetna psiho-socijalna intervencija i tretman; 4) gi upatuva vo soodvetno sovetuvali{te; 5) dokolku vo semejstvoto ima dete koe e na redovno {koluvawe, pomaga za prodol`uvawe na redovnoto obrazovanie; 6) go izvestuva organot za progon; 7) dava sekakov vid na pravna pomo{ i zastapuvawe; 8) pokrenuva postapka pred nadle`niot sud; 9) po potreba podnesuva barawe do sudot za izre~uvawe na privremena merka za za{tita; i 10) prezema drugi merki za koi }e oceni deka se neophodni za re{avawe na problemot. Centarot za socijalna rabota gi prezema merkite od stavot 4 na ovoj ~len koga izvr{itel na semejnoto nasilstvo e nekoe od licata utvrdeni vo ~lenot 100 na ovoj zakon. ^len 102 Centarot za socijalna rabota }e podnese barawe za izre~uvawe na privremena merka za za{tita od semejno nasilstvo do sudot za maloletni i delovno nesposobni lica sekoga{ koga roditelot, staratelot ili zakonskiot zastapnik toa nema da go storat. Centarot za socijalna rabota, baraweto od stavot 1 na ovoj ~len, za polnoletni i delovno sposobni lica, }e go dostavi do sudot, samo so soglasnost na `rtvata na semejnoto nasilstvo. ^len 104 Centarot za socijalna rabota, dokolku ima soznanija deka se izvr{eni dejstvija od ~lenot 99 na ovoj zakon podnesuva barawe do nadle`niot sud za izre~uvawe na privremena merka, so koja sudot mo`e na storitelot na semejnoto nasilstvo da: 1) zabrani da se zakanuva deka }e stori semejno nasilstvo; 2) zabrani da maltretira, voznemiruva, telefonira, kontaktira ili na drug na~in komunicira so ~len na semejstvoto, direktno ili indirektno; 3) zabrani da se pribli`uva do `iveali{teto, u~ili{teto, rabotnoto mesto ili opredeleno mesto koe redovno go posetuva drug ~len na semejstvoto; 4) odredi otstranuvawe od domot bez ogled na sopstvenosta, do donesuvawe na kone~na odluka od nadle`niot sud; 5) zabrani da poseduva ogneno ili drugo oru`je ili istoto da mu bide odzemeno; 6) go zadol`i da gi vrati predmetite koi se potrebni za zadovoluvawe na sekojdnevnite potrebi na semejstvoto;

250

Zakon za semejstvoto

7) izre~e zadol`itelno izdr`uvawe na semejstvoto; 8) naredi tu`eniot da posetuva soodvetno sovetuvali{te; 9) naredi zadol`itelno lekuvawe, dokolku e korisnik na alkohol i drugi psihotropni supstanci ili ima nekoe zaboluvawe; 10) go zadol`i da gi nadomesti medicinskite i drugite tro{oci nastanati od semejnoto nasilstvo i 11) izre~e koja bilo druga merka koja sudot }e ja smeta za neophodna za da se obezbedi sigurnost i dobrosostojba na drugite ~lenovi na semejstvoto. ^len 105 Predlog za izre~uvawe privremena merka mo`e da podnese bra~niot drugar, roditelite ili decata ili drugi lica koi `iveat vo bra~na ili vonbra~na zaednica ili zaedni~ko doma}instvo, porane{en bra~en drugar ili lica koi se nao|aat vo bliski li~ni odnosi kon koi se prezemeni dejstvi-ja na semejno nasilstvo, bez ogled dali e podnesena tu`ba vo krivi~na postapka. Roditel, staratel ili zakonski zastapnik mo`e da podnese predlog vo ime na maloletno dete i lice so ograni~ena ili odzemena delovna sposobnost, kako i za lice nad koe e prodol`eno roditelskoto pravo. Predlogot od stavovite 1 i 2 na ovoj ~len licata go dostavuvaat do nadle`niot centar za socijalna rabota opredelen spored mestoto na `iveewe na `rtvata na semejnoto nasilstvo. ^len 122 Posvoitel ne mo`e da bide lice: a) na koe mu e odzemeno ili ograni~eno roditelskoto pravo, kako i lice na koe mu e izre~ena kazna za storeno krivi~no delo so efektivna kazna zatvor vo traewe od nad {est meseca, b) na koe mu e ograni~ena ili odzemena delovnata sposobnost, v) za koe postoi osnovano somnevawe deka polo`bata na posvoitel }e ja upotrebi na {teta na posvoenikot, g) koe e du{evno bolno ili lice so pre~ki vo intelektualniot razvoj, kako i lice koe boleduva od bolest {to mo`e da go dovede vo opasnost zdravjeto i `ivotot na posvoenikot, d) ~ija fizi~ka popre~enost e od takov stepen {to mo`e opravdano da se somneva vo mo`nosta da se gri`i za deteto, |) ako e postaro od 45 godini, e) zavisnik od droga ili drugi psihotropni supstancii ili alkohol, `) koe ima te{ko hroni~no zaboluvawe ili e bolno od neizle~iva zarazna bolest; i z) ako misleweto na stru~niot tim na centarot za socijalna rabota e negativno vo odnos na mo`nosta tie lica da bidat roditeli.

251

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

^len 123 Za posvojuvawe e potrebna soglasnost na obata roditeli na posvoenikot, odnosno na negoviot staratel, kako i na posvoenikot ako e postar od dvanaeset godini. Dokolku roditelot e maloleten, pokraj negovata soglasnost se zema i soglasnost na zakonskiot zastapnik. Ne e potrebna soglasnost na roditel na koj mu e odzemena delovnata sposobnost ili mu e odzemeno vr{eweto na roditelskoto pravo ili na roditel na koj pove}e od edna godina ne mu se znae prestojuvali{teto. Ne e potrebna soglasnost nitu od roditel na dete smesteno vo institucija ili drugo semejstvo koj ne projavil interes za deteto pove}e od {est meseca od rokot vo koj bil dol`en da go zeme deteto. Ne e potrebna soglasnost nitu od posvoenikot koj do posvojuvaweto `iveel vo semejstvoto na posvoitelot pred napolnuvaweto na dvanaesetgodi{na vozrast. Ne e potrebna soglasnost od liceto koe majkata go poso~ila kako roditel na deteto rodeno nadvor od brak koj vo rok od tri meseca po ra|aweto na deteto ne pokrenal postapka za priznavawe na toa dete ili za utvrduvawe na tatkovstvo vo odnos na toa dete.

PETTI DEL STARATELSTVO I OSNOVNI ODREDBI
^len 156 So staratelstvoto Republikata im dava posebna za{tita na maloletnite deca koi se bez roditelska gri`a i na polnoletni lica na koi im e odzemena ili ograni~ena delovnata sposobnost. Spored odredbite na ovoj zakon za{titata im se dava i na drugi lica koi ne se vo sostojba ili nemaat mo`nost sami da se gri`at za za{titata na svoite prava i interesi. ^len 169 Na lice pod staratelstvo smesteno vo vospitna, socijalna, zdravstvena ili druga ustanova ili organizacija, kako i vo drugo semejstvo ili lice, centarot za socijalna rabota }e mu postavi staratel za vr{ewe na rabotite na staratelstvoto {to liceto, semejstvoto ili ustanovata ne gi vr{i vo ramkite na svojata redovna dejnost. IV STARATELSTVO NAD LICA NA KOI IM E ODZEMENA ILI OGRANI^ENA DELOVNATA SPOSOBNOST ^len 197 Licata na koi so odluka na sudot delumno ili celosno im e odzemena delovnata sposobnost, centarot za socijalna rabota gi stava pod staratelstvo. Delovnata sposobnost e sposobnost na lice da izrazi pravno relevantna volja za u~estvo vo pravniot promet.

252

Zakon za semejstvoto

^len 198 Pravosilnoto re{avawe za odzemawe, odnosno ograni~uvawe na delovnata sposobnost sudot vedna{ go dostavuva do centarot za socijalna rabota koj, vo rok od 30 dena od denot na priemot na re{enieto, go stava liceto pod staratelstvo. ^len 199 Staratelot na lice na koe mu e odzemena ili ograni~ena delovnata sposobnost, e dol`en da se gri`i osobeno za negovata li~nost, prava, interesi, smestuvawe i zdravje, imaj}i gi predvid pri~inite poradi koi na liceto mu e odzemena, odnosno ograni~ena delovnata sposobnost, nastojuvaj}i tie da bidat otstraneti, a liceto da se osposobi za samostoen `ivot i rabota. ^len 200 Staratelot na lice na koe mu e odzemena delovnata sposobnost gi ima pravata i dol`nostite na staratel na maloletno lice koe nema napolneto 15 godini `ivot. Staratelot na lice na koe mu e ograni~ena delovnata sposobnost ima dol`nosti i prava na staratel na maloletno lice koe ima napolneto 15 godini `ivot. ^len 201 Sudot e dol`en vedna{ da go izvesti centarot za socijalna rabota koga }e se povede postapka za odzemawe na delovnata sposobnost na liceto. Centarot za socijalna rabota vo postapkata za odzemawe na delovnata sposobnost na liceto mo`e na toa lice da mu postavi privremen staratel, ako najde deka e toa potrebno. Dol`nosta privremen staratel prestanuva vedna{ {tom }e se postavi postojan staratel ili {tom re{enieto na sudot so koe se odbiva predlogot za odzemawe na delovnata sposobnost }e stane pravosilna. ^len 202 Privremeniot staratel ima isti prava i dol`nosti kako staratel nad maloletno lice koe navr{ilo 15 godini `ivot. Centarot za socijalna rabota mo`e, ako e toa potrebno, da gi pro{iri pravata i dol`nostite na privremeniot staratel kako na staratel nad maloletno lice koe ne navr{ilo 15 godini `ivot. ^len 203 Ako staratelot utvrdi deka kaj liceto na koe mu e odzemena delovnata sposobnost nastanale okolnosti koi upatuvaat na potreba za vra}awe na delovnata sposobnost, odnosno za izmena na porane{nata odluka, toj e dol`en, bez odlagawe, za toa da go izvesti centarot za socijalna rabota.

253

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

^len 204 Staratelstvoto nad lice na koe mu e odzemena delovnata sposobnost prestanuva koga so re{enie na sudot }e mu se vrati delovnata sposobnost. 1. Izdr`uvawe na decata, na roditelite i na drugite rodnini ^len 211 Ako polnoletnoto lice e nesposobno za rabota poradi bolest, fizi~ki ili psihi~ki nedostatok, a nema dovolno sredstva za `ivot i ne mo`e da gi dobie od svojot imot, roditelite se dol`ni da go izdr`uvaat dodeka trae taa nesposobnost.

254

Zakon za za{tita na decata

2. Zakon za za{tita na decata

ZAKON ZA ZA[TITA NA DECATA
("Slu`ben vesnik na RM" broj 98/2000, 17/2003 i 65/2004 ) ^len 4 Prava za za{tita na decata vo smisla na ovoj zakon se: 1) detski dodatok; 2) poseben dodatok; 3) pomo{ za oprema na novoroden~e i 4) participacija. ^len 5 Oblici na za{tita na decata vo smisla na ovoj zakon se: 1) zgri`uvawe i vospitanie na deca od predu~ili{na vozrast; 2) odmor i rekreacija na deca i 3) drugi oblici na za{tita. ^len 8 Kako dete vo smisla na ovoj zakon se smeta sekoe lice do napolneti 18 godini `ivot, kako i lice so pre~ki vo fizi~kiot i psihi~kiot razvoj do napolneti 26 godini `ivot. Po isklu~ok na stavot 1 na ovoj ~len pri ostvaruvaweto na pravoto na detski dodatok kako dete se smeta lice do napolneti 18 godini `ivot, dokolku se nao|a na redovno {koluvawe. ^len 9 Se zabranuva psihi~ko ili fizi~ko maltretirawe, kaznuvawe ili drugo ne~ove~ko postapuvawe ili zloupotreba na decata. Se zabranuva politi~ko ili versko organizirawe i dejstvuvawe i zloupotreba na decata poradi politi~ko ili versko organizirawe i dejstvuvawe. ^len 24 Za dete so specifi~ni potrebi koe ima fizi~ki ili psihi~ki pre~ki ili kombinirani pre~ki vo razvojot do 26 godini `ivot se obezbeduva poseben dodatok kako pari~en nadomestok. Naod, ocena i mislewe za potrebata od ostvaruvawe na poseben dodatok dava stru~en organ za ocena na specifi~nite potrebi.

255

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

^len 25 Dete so specifi~ni potrebi vo smisla na ovoj zakon e: -so te{ka, pote{ka ili najte{ka invalidnost; -so umeren, te`ok ili dlabok mentalen hendikep; -so najte{ki oblici na hroni~ni zaboluvawa; -najte`ok stepen na o{tetuvawe na vidot, sluhot ili govorot i -so pove}e vidovi na pre~ki (kombinirani) vo razvojot. ^len 26 Pravo na poseben dodatok ima eden od roditelite na deteto so postojano mesto na `iveewe vo Republika Makedonija, ako e deteto dr`avjanin na Republika Makedonija so postojano mesto na `iveewe vo Republika Makedonija do navr{eni 26 godini `ivot, dokolku ne e institucionalno zgri`eno na tovar na dr`avata. ^len 27 Visinata na posebniot dodatok iznesuva 27% od prose~nata plata isplatena po vraboten vo Republika makedonija vo prvata polovina od prethodnata godina. ^len 48 Javnata detska gradinka organizira zgri`uvawe i vospitanie i na deca so pre~ki vo intelektualniot ili fizi~kiot razvoj, soobrazno na vidot i stepenot na popre~enosta. Kako deca so pre~ki vo intelektualniot ili fizi~kiot razvoj se smetaat: slepi i slabovidni deca, gluvi i nagluvi deca, deca so pre~ki vo govorot, deca so telesna invalidnost kako i deca so pote{kotii vo odnesuvaweto i li~nosta. Zgri`uvaweto i vospitanieto na decata so lesna popre~enost vo intelektualniot i fizi~kiot razvoj od stav 2 na ovoj ~len koi imaat potreba od prilagodeno izveduvawe na programite za predu~ili{ni deca so dopolnitelna stru~na pomo{ ili so prilagodeni programi, se organizira vo redovnite grupi. Zgri`uvaweto i vospitanieto na decata so umerena popre~enost vo intelektualniot i fizi~kiot razvoj od stav 2 na ovoj ~len, se organizira vo posebni grupi spored posebni programi. ^len 55 Rabotata vo detskata gradinka se organizira vo grupi, vo zavisnost od vozrasta na decata po pravilo vo homogeni grupi i toa: 1) do 12 meseci............................................................. od 6 do 8 deca 2) nad 12 meseci do 18 meseci............................ ..... od 8 do 10 deca 3) nad 18 meseci do 2 godini ....................................... od 10 do 12 deca 4) nad 2 godini do 3 godini........... ............................. od 12 do 15 deca

256

Zakon za za{tita na decata

5) nad 3 godini do 4 godini...........................................od 15 do 18 deca 6) nad 4 godini do 5 godini........................................ ..od 18 do 20 deca 7) nad 5 godini do 6 godini...........................................od 20 do 25 deca. Po isklu~ok od stavot 1 na ovoj ~len, vo zavisnost od vozrasta na decata, mo`e da se organizira: 1) heterogena grupa do dve godini..........od 10 do 12 deca od dve godini do poa|awe vo osnovno u~ili{te..........od 18 do 20 deca. 2) kombinirana grupa od 12 meseci do poa|awe vo osnovno u~ili{te......... od 15 do 20 deca. 3) grupa deca so pre~ki vo razvojot................................od 5 do 8 deca. 4) Grupa deca od {est godini, odnosno odpoa|awe vo osnovno u~ili{te do deset godini.................................................................................. od 20 do 30 deca. Rabotata vo zabavi{na grupa vo osnovno u~ili{te se organizira samo za deca na vozrast od 6 do 7 godini. Vo grupite od stavovite 1 i 2 to~ki 1 i 2 na ovoj ~len, mo`e da se vklu~i edno do dve deca so pre~ki vo intelektualniot ili fizi~kiot razvoj vo koj slu~aj brojot na decata vo grupite se namaluva do tri deca. Ako ne postojat mo`nosti za formirawe na grupi soglasno so ovoj ~len, soglasnost za formiraweto na grupi so pogolem broj, odnosno pomal broj deca, dava ministerot za trud i socijalna politika. ^len 60 Zgri`uvawe i vospitanie se organizira i ostvaruva i vo zabavi{na grupa vo osnovno u~ili{te. ^len 61 Zabavi{na grupa vo osnovno u~ili{te mo`e da se organizira i za deca so pre~ki vo razvojot. ^len 62 Dejnosta odmor i rekreacija se obezbeduva i ostvaruva vo detsko odmorali{te. So dogovor se ureduvaat pravata i obvrskite na detskoto odmorali{te i korisnicite na uslugite na odmor i rekreacija. ^len 63 Odmor i rekreacija mo`e da se organizira i za deca so pre~ki vo razvojot. Odmor i rekreacija za deca so pre~ki vo razvojot se organizira spored posebni programi. ^len 86 Stru~ni raboti za decata so specifi~ni potrebi popre~eni vo psihi~kiot ili fizi~kiot razvoj mo`at da vr{at i pomo{nici - vospituva~i so IV ili VI stepen na stru~na podgotovka.

257

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

3.Zakon za javni pati{ta

ZAKON ZA JAVNITE PATI[TA
(“Slu`ben vesnik na RM”br.26/96, 40/99, 96/2000, 29/2002, 68/2004) ^len 108 Se osloboduvaat od pla}awe na nadomestokot od ^len 96 to~ka 3 na ovoj zakon: 8. Vozilata na lica zaboleni od distrofija, dijaliza i multipleks skleroza.

4. Zakon za bezbednost na sobra}ajot na pati{tata

ZAKON ZA BEZBEDNOST NA SOOBRA]AJOT NA PATI[TATA
("Slu`ben vesnik na RM", br. 14/98, 38/2002 i 38/2004)

^len 20 Slepite lica, koga samostojno u~estvuvaat vo soobra}ajot, treba da nosat bel stap kako znak za raspoznavawe. Voziloto {to e napraveno so nego da upravuva lice ~ii ekstremiteti su{testveni za upravuvawe so voziloto se o{teteni, na barawe na toa lice, mo`e da bide obele`ano so poseben znak. Posebniot znak od stavot 2 na ovoj ~len go izrabotuva pravno lice {to }e go ovlasti ministerot za transport i vrski. Po barawe na fizi~ko lice, ovlastenoto pravno lice za vr{ewe na tehni~ki pregled e dol`no da go izdade i postavi posebniot znak na voziloto od stavot 2 na ovoj ~len.

258

Zakon za bezbednosta na sobra}ajot na pati{tata

^len 69 Na soobra}ajna povr{ina nameneta za zapirawe i parkirawe na vozila na koja so soobra}aen znak ili so posebna oznaka se opredeleni prostorot i na~inot na zapirawe i parkirawe, voza~ot e dol`en da go zapre i parkira voziloto samo na opredelen prostor, odnosno na~in. ^len 247 Osposobuvawe na lice invalid za voza~ mo`e da se vr{i samo na vozilo koe pokraj uslovite od stavot 1 na ovoj ~len e prisposobeno na nedostatocite na negovite ekstremiteti. ^len 399 So pari~na kazna od 25.000 do 80.000 denari }e se kazni za prekr{ok pretprijatie ili drugo pravno lice, ako: 4. Izrabotuva poseben znak bez ovastuvawe (~len 20 stav 3). ^len 400 So prai~na kazna od 15.000 do 45.000 denari }e se kazni za prekr{ok pretprijatie ili drugo pravno lice, ako: 4. Na barawe na fizi~ko lice ne izdade i ne go postavi posebniot znak na voziloto (~len 20 stav 4). ^len 406 So prai~na kazna od 1.500 denari }e se kazni na samoto mesto na prekr{ok: 1. Voza~ koj na svoeto vozilo }e istakne poseben znak sprotivno na odredbite od ~lenot 20 stav 2 na ovoj zakon. 17. Voza~ koj na opredelen prostor za zapirawe i parkirawe }e postapi sprotivno na odredbite na ~lenot 69 na ovoj zakon.

259

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

5. Pravilnik za posebniot znak za ozna~uvawe na voziloto so koe upravuva lice na koe mu se o{teteni ekstremitetite bitni za upravuvawe so voziloto

PRAVILNIK za posebniot znak za ozna~uvawe na voziloto so koe upravuva lice na koe mu se o{teteni ekstremitetite bitni za upravuvawe so voziloto
^len 1 So ovoj pravilnik se propi{uvaat zna~eweto, formata sodr`inata, bojata, dimenziite i mestoto za postavuvawe na znakot za ozna~uvawe na vozilo so koe upravuva lice na koe mu se o{teteni ekstremitetite bitni za upravuvawe so voziloto (vo ponatamo{niot tekst: znakot). ^len 2 Znakot ima forma na kvadrat, vo koj e vpi{an krug so vcrtan simbol{to pretstavuva profil na voza~ vo sede~ka polo`ba vo podvi`en stol za invalidsko lice. Osnovnata boja na znakot e bela, a bojata na vpi{aniot krug e sina,so vcrtan simbol vo bela boja. Dimenziite na znakot se 110mm h 110mm, a goleminata na simbolot na znakot e vo soodvetna srazmera so goleminata na znakot i treba da bide vo soglasnost so propisot za jugoslovenskite standardi za soobra}ajni znaci. Znakot e prika`an na crte`ot M, koj e otpe~aten kon ovoj pravilnik i pretstavuva negov sostaven del. ^len 3 Znakot se izrabotuva od soodveten lepliv materijal vo forma na etiketa,oblo`ena so reflektira~ka materija vo soodvetni boi. Vidot na lepliviot materijal }e se utvrdi so dogovor {to }e go sklu~i pretsedatelot na Sojuzniot komitet za soobra}aj i vrski so organizacijata na zdru`en trud na koja }e i se doveri pe~ateweto na znakot. Znakot ne mo`e da se pu{ti vo javna proda`ba.

260

Pravilnik za posebniot znak

^len 4 Znakot se nalepuva na uo~livo mesto, vo gorniot desen agol na prednoto vetrobransko staklo i vo gorniot lev agol na zadnoto vetrobransko staklo, i toa na vnatresnata strana na stakloto. ^len 5 Ovoj pravilnik vleguva vo sila po istekot na 60 dena od denot na objavuvaweto vo "Slu`ben list na SFRJ".

Br.952 7 septemvri 1982 godina Belgrad

Pretsedatel na Sojuzniot Komitet za soobra}aj i vrski M-r Nazmi Mustafa, s.r.

261

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

5.1 Analiza so predlozi i zabele{ki na postojniot Pravilnik za posebniot znak za ozna~uvawe na voziloto so koe upravuva lice na koe mu se o{teteni ekstremitetite bitni za upravuvawe so voziloto

Vo ramkite na normativnite aktivnosti na “Polio Plus” za izmena i dopolnuvawe na zakonskata legislativa vo oblasti koi se odnesuvaat na za{tita i podobruvawe na prvata na hendikepiranite lica, be{e podnesena Inicijativa do Ministerstvoto za vnatre{ni raboti na RM za konkretni izmeni na Zakonot za bezbednost na soobra}ajot na pati{tata. Podnesenata inicijativa se odnesuva{e na nekolku pra{awa koi se ili treba da bidat predmet na regulirawe na ovoj Zakon, a gi tangira pravata na hendikepiranite lica kako u~esnici vo soobra}ajot. Imeno, vo praksata ne be{e jasno koj go izrabotuva posebniot znak za ozna~uvawe na vozilata koi se adaptirani i gi koristat vo soobra}ajot hendikepirani lica so o{teteni ekstremiteti; dali istiot se izdava vrz osnova na dadeno javno ovlastuvawe od nadle`en dr`aven organ; pod koi uslovi istiot se dobiva i koj praven subjekt go izdava i niza drugi pra{awa koi pravno ne bea regulirani. Spored sega{nata praksa, vakov znak izdava Zaednicata na invalidni organizacii, no ne e jasno dali ima ovlastuvawe za izrabotka na znakot i dali se po~ituvaat standardite pri izrabotkata, dali postoi ovlastuvawe za negovo izdavawe, Isto taka soznanijata uka`uvaat deka vo praksata e vozmo`no vakov znak za ozna~uvawe na vozilo da dobie, pa duri i samo da izraboti i lice-voza~ koj ne spa|a vo kategorijata na hendikepirani lica, osobeno zaradi zloupotreba na beneficiite za nepla}awe na nadomest za koristewe na javnite pati{ta koi gi imaat invalidnite lica.

262

Analiza so predlozi i zabele{ki na postojniot Pravilnik za posebniot znak

Zaradi navedenite pri~ini, mo`nosta na zloupotreba na predmetniot znak, kako i pravnata praznina vo ZBSP, inicirame i barame soodvetni izmeni i dopolnuvawa vo ZBSP vo smisla na : - Utvrduvawe na nova odredba vo Zakonot vo koe }e bide regulirano pra{aweto za ovlastuvawe za izrabotuvawe od strana na pravno lice na posebniot znak za ozna~uvawe na voziloto so koe upravuva lice na koe mu se o{teteni ekstremitetite bitni za upravuvawe na voziloto i kako istiot }e se izdava; - Propi{uvawe na materijalna i kaznena odredba za zloupotreba na pe~ateweto, izdavaweto i koristeweto na posebniot znak; So najnovite izmeni i dopolnuvawa na ZBSP, koi se doneseni od Sobranieto na RM na 17 juni 2004god. prifateni se i vgradeni pogolemiot del na na{ite sugestii, i toa: ^lenot 20 od ZBSP e dopolnet so nova sodr`ina koja se odnesuva na posebniot znak so koj e obele`ano vozilo so koe upravuva lice ~ii ekstremiteti su{testveni za upravuvawe so voziloto se o{teteni, vo slednata sodr`ina: "Posebniot znak od stav 2 na ovoj ~len go izrabotuva pravno lice {to }e go ovlasti ministerot za transport i vrski. Na barawe na fizi~koto lice, ovlastenoto pravno lice za vr{ewe tehni~ki pregled e dol`no da go izdade i postavi posebniot znak na voziloto od stavot 2 na ovoj ~len." Prakti~no so ovie ponudeni re{enija se reguliraat pravnite praznini koi se odnesuvaat na dilemite iska`ani vo na{ata inicijativa, a se odnesuvaat na posebniot znak za obele`uvawe na voziloto na hendikepiranoto lice. Za predvidenata materijalna odredba utvrdeni se i soodvetni prekr{o~ni kazni za zloupotreba na koristeweto na posebniot znak. Taka vo ~lenot 406 predvidena e pari~na kazna od 1.500 den. na samoto mesto na prekr{okot za: "1. Voza~ koj na svoeto vozilo }e istakne poseben znak sprotivno na odredbite na ~len 20 stav 2 na ovoj zakon." Isto taka predvideni se soodvetni kazni i za nepo~ituvawe na odredbite od strana na pravnite lica, i toa:

263

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

"So pari~na kazna od 25.000 do 80.000 den. }e se kazni za prekr{ok pretprijatie ili drugo pravno lice koe izrabotuva poseben znak bez ovlastuvawe (~len 20 stav 3)." Vo ~lenot 400, kade so pari~na kazna od 15.000 do 45.000 den. }e se kazni pravno lice ako: "Na barawe na fizi~ko lice ne izdade i ne go postavi posebniot znak na voziloto (~len 20 stav 4);" Ovlastuvaweto za donesuvawe na gorecitiraniot Pravil-nik proizleguva od ~len 397 stav 3 od Zakonot za bezbednost na soobra}ajot na pati{tata spored koj ministerot za soobra}aj i vrski (sega ministerot za transport i vrski) vo soglasnost so ministerot za vnatre{ni raboti go donesuva ovoj akt. Imenuvaniot Pravilnik e donesen vo dale~nata 1983god., a vrz osnova na toga{nite sojuzni zakoni, kako i vo minati uslovi i sostojbi koi denes se nadminati. Zaradi toa, upateno e barawe do nadle`noto Ministerstvo za transport i vrski da podgotvi nova sodr`ina na ovoj akt, usoglasena so ZBSP kako i specifi~nite potrebi na invalidnite lica-voza~i vo soobra}ajot. Vo ovaa smisla pri podgotvuvawe na noviot Pravilnik aktuelizirani se slednite predlozi prezentirani od NVO na invalidnite lica koi treba da se vgradat vo tekstot: 1. Da se usoglasi nazivot na Pravilnikot kako i soodvetnata terminologija spored ZBSP; 2. Pri propi{uvawe na formata i sodr`inata na samiot znak za obele`uvawe na voziloto, vo nego na soodvetno mesto da se vpi{e edinstveniot mati~en broj na gra|aninot- invalidno lice odnosno lice koe upravuva so voziloto. Ova se bara od pri-~ini {to mnogu ~esto zaradi izbegnuvawe na odredeni obvrski (pla}awe na nadomest na pati{tata), nedozvoleno parkirawe na parkirali{ni mesta nameneti za invalidni lica i sli~no se zloupotrebuva znakot od drugi lica; 3. Pravo na koristewe na ovoj znak, kako i do sega, ima invalidno lice ~ii ekstremiteti su{testveni za upravuvawe so voziloto se o{teteni najmalku 70%, {to se utvrduva so re{e-nie na komisija od ZPIO (komisija za utvrduvawe na invaliditet) ili komisija za utvrduvawe na specifi~nite potrebi na ovie lica.

264

Analiza so predlozi i zabele{ki na postojniot Pravilnik za posebniot znak

Me|utoa, pri povtorno analizirawe na ova pravo vo ZBSP vo korelacija so Pravilnikot, se postavi dilemata {to so onie vozila koi ne se prepraveni, nitu upravuvani od invalidno lice, a vo istite se prevezuvaat takvi lica po razni objektivni potrebi? Se implicira pra{aweto dali i ovie vozila ramnopravno so drugite treba da go koristat ovoj znak? Odgovorot sekako deka treba da bide pozitiven, no ~len 20 od ZBSP e pretesen vo regulirawe na ovaa situacija i ne go predviduva istoto. 4. Ovlasteno pravno lice za vr{ewe na tehni~ki pregled koe soglasno ~len 20 stav 4 od ZBSP go izdava posebniot znak, potrebno e, istotaka, da izdade i soodveten pismen dokaz ( potvrda) koja gi sodr`i osnovnite podatoci za korisnikot na ovoj znak, a osobeno dali se raboti za trajno ili vremeno koristewe na ova pravo (vakviot status e utvrden vo re{enieto od soodvetnata komisija); 5. Pokraj osnovniot znak, da se predvidi i posebno tekstualno obele`uvawe koe, po potreba, se lepi na vratata na voziloto na invalidnoto lice i so koe se predupreduvaat drugite u~esnicivoza~i pri parkiraweto da ostavat prostor od 1,20m. rastojanie pome|u vozilata. Ovoj znak se izdava zaedno so osnovniot znak za lica koi imaat potreba od nego; 6. Izdavaweto na znacite da bide besplatno; 7. Vo slu~aj na o{tetuvawe, gubewe, kradewe i sli~no na znakot, korisnicite imaat pravo na nov besplaten znak; 8. Napomenuvame deka u~esnicite voza~i koi }e go ostvarat pravoto na obele`uvawe na voziloto so vakov znak, istiot }e mo`at da go koristat na javnite pati{ta kako uslov za osloboduvawe od nadomestok na naplatnite rampi, besplatno koristewe na javnite parkirali{ta i sli~no. Nadle`noto Ministerstvo, dokolku e potrebno, }e treba da izvr{i soodvetni izmeni i vo mati~nite zakoni vo ovie oblasti. Predlozite i zabele{kite se usoglaseni vo Tehni~kiot komitet na IPPLG i istite pismeno se dostaveni do Ministerstvoto za transport i vrski i neposredno }e bidat prezentirani na zaedni~ka sredba na prestavnici od Ministerstvoto i nevladinite organizacii na invalidni lica.

265

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

5.2. Poseben znak za za ozna~uvawe na voziloto so koe upravuva lice na koe mu se o{teteni ekstremitetite bitni za upravuvawe so voziloto

266

Krivi~en zakonik

6. Krivi~en Zakonik

KRIVI^EN ZAKONIK
("Slu`ben vesnik na RM", br. 37/96, 80/99) Pre~isten tekst- Polio Plus

^len 12 1). Ne e presmetliv storitelot koj vo vreme na izvr{uvaweto na krivi~noto delo ne mo`el da go sfati zna~eweto na svoeto delo ili ne mo`el da upravuva so svoite postapki poradi trajna ili pivremena du{evna bolest, privremena du{evna rastroenost ili zaostanat du{even razvoj ili drugi osobeno te{ki du{evni pre~ki (nepresmetlivost). 2). Storitelot na Krivi~no delo ~ija sposobnost da go svati zna~eweto na svoeto delo ili sposobnosta da upravuva so svoite postapki bila bitno namalena poradi nekoja sostojba od stav 1 mo`e da se kazni poblago (bitno namalena presmetlivost). ^len 63 1). Na storitel koj storil krivi~no delo vo sostojba na nepresmetlivost ili bitno namalena presmetlivost, sudot }e mu izre~e zadol`itelno psihijatrisko lekuvawe i ~uvawe vo zdravstvenata ustanova, ako utvrdi deka poradi taa sostojba povtorno mo`e da stori krivi~no delo i deka za otstranuvawe na ovaa opasnost e potrebno negovo lekuvawe i ~uvawe vo takva ustanova. ^len 166 Povreda na pravata od raboten odnos Toj koj {to svesno ne se pridru`uva kon zakon, drug propis ili kolektiven dogovor, za zasnovawe ili prestanok na rabotniot odnos ...... za{tita na `enata, mladinata i invalidite ... }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do edna godina.

267

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

^len 167 Povreda na pravoto od socijalno osiguruvawe Toj koj {to svesno ne se pridru`uva kon zakon, drug propis ili kolektiven dogovor, za zdravstveno, penzisko i invalidsko osiguruvawe i drugi vidovi socijalno osiguruvawe i so toa povredi, odzema ili ograni~i pravo {to na rabotnikot mu pripa|a, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do edna godina. ^len 187 Obquba vrz nemo}no lice 1). Toj koj {to vrz drug }e izvr{i obquba, zloupotrebuvaj}i go du{evnoto zaboluvawe, du{evnata rastroenost, nemo}nost, zaostanatiot du{even razvoj ili druga sostojba poradi koja toa lice e nesposobno za otpor, }e se kazni so zatvor od tri meseci do pet godini. 2). Ako poradi deloto od stav 1 nastapila te{ka telesna povreda, smrt ili druga te{jka posledica ili deloto e storeno od strana na pove}e lica, na osobeno surov ili poni`uva~ki na~in,storitelot }e se kazni so zatvor najmalku tri godini ...... ^len 188 Polov napad vrz dete: 2). Za siluvawe na dete ili za drugo polovo dejstvo vrz dete so zloupotreba na negovo du{evno zaboluvawe, du{evna rastroenost, nemo}, zaostanat du{even razvoj ili druga sostojba poradi koja deteto e nesposobno za otpor, storitelot }e se kazni so zatvor najmalku ~etiri godini. 3). Ako deloto od stavovite 1 i 2 go izvr{i nastavnik, vospituva~, posvoitel, staratel, o~uv, lekar ili drugo lice so zloupotreba na svojata polo`ba, ili pri vr{ewe semejno nasilstvo, }e se kazni so zatvor najmalku pet godini. 4). Ako poradi delata od stavovite 1 i 2 nastapila te{ka telesna povreda, smrt ili drugi te{ki posledici ili deoto e storeno od strana na pove}e lica ili na osobeno surov ili poni`uva~ki na~in, storitelot }e se kazni so zatvor najmalku pet godini. ^len 200 Napu{tawe na nemo}no dete Roditel, posvoitel, staratel ili drugo lice na koe mu e dovereno nemo}no dete koe }e go napu{ti, so namera trajno da se oslobodi od nego, }e se kazni so zatvor od tri meseci do tri godini.

268

Zakon za krivi~nata postapka

7. Zakon za krivi~nata postapka

ZAKON ZA KRIVI^NATA POSTAPKA
("Slu`ben vesnik na RM", br. 15/97, 44/2002 i 74/2004)

^len 50 1). Za maloletnici i lica koi se napolno li{eni od delovna sposobnost, predlog za krivi~no gonewe ili privatna tu`ba podnesuva nivniot zakonski zastapnik. ^len 60 1). Ako o{teteniot e maloletnik ili lice koe e napolno li{eno od delovna sposobnost, negoviot zakonski zastapnik e ovlasten da gi dava site izjavi i da gi prezema site dejstvija za koi spored ovoj zakon e ovlasten o{teteniot. ^len 66 Ako obvinetiot e nem, gluv ......, mora da ima branitel u{te pri prvoto ispituvawe. ^len 216 2) Ako obvinetiot e gluv }e mu se postavuvaat pra{awa pismeno, a ako e nem, }e se povika pismeno da odgovara. Ako ispituvaweto ne mo`e da se izvr{i na ovoj na~in }e se povika kako tolkuva~/ lice koe mo`e da se razbere so obvinetiot. ^len 250 1). Ako se javi somnevawe deka e isklu~ena ili e namalena presmetlivosta na obvinetiot poradi trajna ili privremena du{evna bolest, privremena du{evna rastroenost ili zaostanat du{even razvoj, }e se opredeli ve{ta~ewe so psihijatriski pregled na obvinetiot.

269

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

8. Zakon za vonprocesna postapka

ZAKON ZA VONPROCESNA POSTAPKA
("Slu`ben vesnik na SRM", br.19/79)

Li{uvawe od delovna sposobnost i proglasuvawe na lice za delovno sposobno. ^len 34 Vo postapkata za li{uvawe od delovna sposobnost sudot odlu~uva za delumno ili napolno li{uvawe od delovna sposobnost na lice koe poradi du{evno zaboluvawe, slaboumnost ............ ne e vo sostojba da se gri`i za sebesi i za za{titata na svoite prava i interesi. Koga }e prestanat pri~inite poradi koi liceto e li{eno od delov na sposobnost, sudot odlu~uva za delumno ili napolno proglasuvawe na toa lice za delovno sposobno. ^len 58 Zadr`uvawe vo zdravstvena ustanova za lekuvawe na du{evno bolni. Vo postapkata za zadr`uvawe vo zdravstvena organizacija za lekuvawe na du{evni bolesti sudot odlu~uva koga du{evno bolno lice treba da bide ograni~eno vo slobodata na dvi`eweto ili kontaktiraweto so nadvore{niot svet. ^len 65 Sudot e dol`en da gi ispita siteokolnosti od zna~ewe za donesuvaweto na re{enie i da go soslu{a liceto nad koe se vr{i pregled, ako e toa mo`no i ako toa ne vlijae {tetno vrz negovoto zdravje. ^len 67 Koga sudot }e re{i pregledanoto lice da bide zadr`ano vo zdravstvenata organizacija, istovremeno }e go odredi i vremeto koe ne mo`e da bide podolgo od edna godina. ^len 69 Re{enieto za prodol`uvawe na vremeto za zadr`uvawe sudot go donesuva vrz osnova na povtoren pregled i soslu{uvawe na bolnoto lice.

270

Zakon za vonprocesna postapka

^len 112 Prodol`uvawe na roditelskite prava po polnoletstvoto. Vo postapkata za prodol`uvawe vr{eweto na roditelskite prava i dol`nostite po polnoletstvoto, sudot odlu~uva za prodol`uvawe na ovie prava i dol`nosti ako poradi fizi~ki ili psihi~ki nedostatoci deteto ne e sposobno samo da segri`i za sebe i za za{titan a svoite prava i interesi. ^len 115 Sudot e dol`en da utvrdi dali postojat fizi~ki ili psihi~ki nedostatoci poradi koi deteto i po polnoletstvoto ne }e bide sposobno samo da se gri`i za svojata li~nost, prava i interesi. Za utvrduvawe na okolnostite od stav 1 na ovoj ^len, sudot }e go soslu{a maloletnikot, ako e toa mo`no i ako ne e {tetno po negovoto zdravje, negovite roditeli, nadle`niot organ za staratelstvo i }e pribavi mislewe od lekar - specijalist za zdravstvenata i psihi~kata sostojba na maloletnikot.

271

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

9. Zakon za pravata na voenite invalidi i ~lenovite na nivnite semejstva i na ~lenovite na semejstvata na padnatite borci

ZAKON ZA PRAVATA NA VOENITE INVALIDI, NA ^LENOVITE NA NIVNITE SEMEJSTVA I NA ^LENOVITE NA SEMEJSTVATA NA PADNATITE BORCI
("Slu`ben vesnik na RM" br.13/96)

^len 1 So ovoj zakon se ureduvaat pravata na voenite invalidi, na ~lenovite na nivnite semejstva i na ~lenovite na semejstvata na padnatite borci. ^len 2 Voen invalid e lice koe vr{ej}i voena dol`nost vo vojna (voen invalid od vojnite) ili vo mir (mirnovremenski voen invalid) zdobilo rana, povreda ili bolest pri {to nastapilo o{tetuvawe na negoviot organizam. ^len 18 Voenite invalidi od vojnite, mirnovremenskite voeni invalidi (vo natamo{niot tekst: voeni invalidi), ~lenovite na nivnite semejstva, kako i ~lenovite na semejstvata na padnatite borci gi imaat slednive prava: 1.li~na invalidnina; 2.semejna i zgolemena semejna invalidnina; 3.invalidski dodatok; 4.dodatok za nega i pomo{ od strana na drugo lice; 5.ortopedski dodatok; 6.bawsko i klimatsko lekuvawe; 7.pravo na patni~komotorno vozilo; 8.dodatok na deca i 9.profesionalna rehabilitacija, zdravstvena za{tita, pomo{ vo slu~aj na smrt i besplaten i povlasten prevoz.

272

Zakon za civilnite invalidi od vojnata

10. Zakon za civilnite invalidi od vojnata

ZAKON ZA CIVILNI INVALIDI OD VOJNATA
("Slu`ben vesnik na SRM" br. 33/76,25/79,11/81,4/85,12/89,17/91, i "Slu`ben vesnik na RM" br. 38/91 i 81/ 91)

^len 1 So ovoj zakon se reguliraat pravata na civilnite invalidi od vojnata, uslovite za steknuvawe i postapka za ostvaruvawe na pravata. ^len 2 Civilen invalid od vojnata, spored ovoj zakon, se smeta: 1.lice kaj koe nastapilo o{tetuvawe na organizmot kako posledica na ranuvawe ili povreda nastanati od terorizirawe i li{uvawe od sloboda od strana na okupatorot ili negovi pomaga~i (`rtvi na fa{isti~kiot teror); 2.lice kaj koe nastapilo o{tetuvawe na organizmot kako posledica na ranuvawe ili povredi nastanati vo vrska so voenite operacii; bombardirawe, uli~ni borbi, zatalkan kur{um i drugo ( `rtva na voenite dejstva); 3.lice kaj koe nastapilo o{tetuvawe na organizmot kako posledica na ranucvawe ili povredi zdobieni od zaostanat voen material (`rtva na zaostanat voen material); i 4.lice kaj koe nastapilo o{tetuvawe kako posledica na ranuvawe ili povredi nastanati vo vrska so teroristi~ki akcii (`rtva na teroristi~ki akcii). ^len 5 Civilnite invalidi od vojnata mo`at da gi ostvarat slednive prava: 1.civilna invalidnina; 2.dodatok za nega i pomo{ od drugo lice; 3.zdravstvena za{tita; 4.profesionalna rehabilitacija; 5.ortopedski pomagala.

273

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

11. Zakon za posebnite prava na pripadnicite na bezbednosnite sili na Republika Makedonija i na ~lenovite na nivnite semejstva

ZAKON ZA POSEBNITE PRAVA NA PRIPADNICITE NA BEZBEDNOSNITE SILI NA REPUBLIKA MAKEDONIJA I NA ^LENOVITE NA NIVNITE SEMEJSTVA
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br.2/ 2002, 17/2003 i 30/2004) Pre~isten tekst-Polio Plus

GLAVA „ OP[TI ODREDBI
^len 1 So ovoj zakon se ureduvaat posebnite prava na pripadnicite na bezbednosnite sili i na ~lenovite na nivnite semejstva, kako i uslovite i postapkata za nivnoto ostvaruvawe. ^len 2 Pripadnicite na bezbednosnite sili na Republika Makedonija, vo smisla na ovoj zakon, se: vojnik na otslu`uvawe na voeniot rok, profesionalen vojnik, voen stare{ina i civilno lice na slu`ba vo postojaniot sostav na Armijata na Republika Makedonija, uniformirano lice vo Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, kako i lice so posebni dol`nosti i ovlastuvawa vraboteno vo Ministerstvoto za odbrana i vo Ministerstvoto za vnatre{ni raboti i voen obvrznik vo rezervniot sostav na Armijata na Republika Makedonija i Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, koi organizirano u~estvuvale vo odbrana na nezavisnosta, teritorijalniot integritet i suverenitet na Republika Makedonija i vo spre~uvawe na nasilno urivawe na demokratskite institucii utvrdeni so Ustavot na Republika Makedonija, smetano od 1 januari 2000 godina (vo natamo{niot tekst: pripadnik na bezbednosnite sili). Pod u~estvo vo odbrana na nezavisnosta, teritorijalniot integritet i suverenitet na Republika Makedonija i vo spre~uvawe na nasilno uriva-we na demokratskite institucii utvrdeni so Ustavot na Republika Makedonija (vo natamo{niot tekst: odbrana na suverenitetot na Republika Makedonija), vo smisla na stav 1 od ovoj ~len se podrazbira organizirano dejstvuvawe na pripadnicite na bezbednosnite sili vo vooru`eni dejstvija protiv vooru`enite ekstremisti~ki i paravoeni grupacii.

274

Zakon za posebnite prava na pripadnicite na bezbednosnite sili na RM i na ~lenovite na nivnite semejstva

Pripadnik na bezbednosnite sili koj zdobil rana, povreda ili bolest, pri odbrana na suverenitetot na Republika Makedonija, pri {to nastapilo o{tetuvawe na negoviot organizam najmalku za 20%, }e se smeta kako voen invalid od vojnite vo smisla na Zakonot za pravata na voenite invalidi, na ~lenovite na nivnite semejstva i na ~lenovite na semejstvata na padnatite borci (vo natamo{niot tekst: voen invalid). Pripadnik na bezbednosnite sili koj zaginal vo vooru`eni dejstvija protiv vooru`enite ekstremisti~ki i paravoeni grupacii se smeta za zaginat pripadnik na bezbednosnite sili. Pripadnik na bezbednosnite sili kaj koj nastapila smrt kako direkna posledica od rana ili povreda zdobiena vo vooru`eni dejstvija protiv vooru`enite ekstremisti~ki i paravoeni grupacii se smeta za po~inat pripadnik na bezbednosnite sili. ^len 3 Statusot i vremeto pominato kako pripadnik na bezbednosnite sili se doka`uva so uverenie izdadeno od Ministerstvoto za odbrana, odnosno Ministerstvoto za vnatre{ni raboti. ^len 4 Kako ~lenovi na semejstvo na pripadnik na bezbednosnite sili se smetaat: bra~niot drugar, decata i roditelite. ^len 5 Pokraj posebnite prava propi{ani so ovoj zakon na voenite invalidi, vo smisla na ovoj zakon, i ~lenovite na nivnite semejstva im pripa|aat i pravata propi{ani so Zakonot za pravata na voenite invalidi, na ~lenovite na nivnite semejstva i na ~lenovite na semejstvata na padnatite borci koi }e gi ostvaruvaat na na~in i postapka propi{ani so toj zakon. Vo ostvaruvawe na pravata od Zakonot za pravata na voenite invalidi, na ~lenovite na nivnite semejstva i na ~lenovite na semejstvata na padnatite borci, ~lenovite na semejstvoto na zaginat ili po~inat pripadnik na bezbednosnite sili od Ministerstvoto za vnatre{ni raboti se izedna~uvaat so pravata na ~lenovite na semejstvoto na padnat borec. ^len 6 Licata koi steknale ili mo`ele da steknat prava po ovoj zakon, ne mo`at da gi ostvaruvaat tie prava ako o{tetuvaweto na organizmot gi zdobile kako pripadnici, pomaga~i ili sorabotnici na vooru`enite ekstremisti~ki i paravoeni grupacii, odnosno lica protiv koi se vodi krivi~na postapka ili koi se pravosilno osudeni poradi nedozvoleno dr`ewe na oru`je ili rasprskuva~ki materii ili za krivi~ni dela protiv dr`avata ili protiv ~ove~nosta i me|una-rodnoto pravo soglasno so Krivi~niot zakonik, kako i ~lenovite na nivnite semejstva koi steknale ili mo`ele da steknat prava po ovoj zakon. Prava utvrdeni so ovoj zakon ne mo`at da ostvarat ni lica koi sami se

275

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

povredile zaradi izbegnuvawe na voena obvrska, nitu lica koi samovolno ili bez odobrenie na nadle`niot stare{ina ja napu{tile edinicata na bezbednosnite sili na Republika Makedonija vo bilo koj period.

GLAVA „„ POSEBNI PRAVA NA PRIPADNICITE NA BEZBEDNOSNITE SILI I NA ^LENOVITE NA NIVNITE SEMEJSTVA
^len 7 Na pripadnicite na bezbednosnite sili i na ~lenovite na nivnite semejstva so ovoj zakon im se utvr-duvaat slednive posebni prava: 1) osloboduvawe od u~estvo so li~ni sredstva pri koristewe na zdravstveni uslugi; 2) vrabotuvawe; 3) stan pod zakup - stanbeno zgri`uvawe; 4) ednokraten pari~en nadomestok; 5) prava od oblasta na obrazovanieto i 6) semejna penzija. 1. Osloboduvawe od u~estvo so li~ni sredstva pri koristewe na zdravstveni uslugi ^len 8 Pripadnikot na bezbednosnite sili koj zdobil povreda ili rana, {to e neposredna posledica od u~estvo vo odbranata na suverenitetot na Republika Makedonija, e osloboden od u~estvo so li~ni sredstva pri koristewe na zdravstveni uslugi vo primarna, specijalisti~ko-konsultativna i bolni~ka zdravstvena za{tita i ima pravo na nadomest na patnite tro{oci ako e upaten da koristi zdravstveni uslugi nadvor od mestoto na `iveewe, do zavr{uvawe na lekuvaweto, no ne podolgo od dve godini. Sredstvata za u~estvo pri koristewe na zdravstvenite uslugi od stav 1 na ovoj ~len gi isplatuva Ministerstvoto za odbrana, odnosno Ministerstvoto za vnatre{ni raboti na zdravstvenata ustanova koja gi izvr{ila zdravstvenite uslugi, po dobiena presmetka. Nadomestokot na patnite tro{oci od stav 1 na ovoj ~len go isplatuva Ministerstvoto za odbrana, odnosno Ministerstvoto za vnatre{ni raboti na pripadnikot na bezbednosnite sili, vo visina na tro{ocite za prevoz so sredstvata vo javniot soobra}aj.

276

Zakon za posebnite prava na pripadnicite na bezbednosnite sili na RM i na ~lenovite na nivnite semejstva

2. Vrabotuvawe ^len 9 Vladata na Republika Makedonija e dol`na da obezbedi vrabotuvawe vo dr`avnite organi, javnite pretprijatija i javnite ustanovi, bez javen oglas, na eden nevraboten ~len na semejstvoto na zaginat ili po~inat pripadnik na bezbednosnite sili vo rok od tri meseca od smrtta na pripadnikot na bezbednosnite sili. ^len 10 Dr`avnite organi, edinicite va lokalnata samouprava, javnite pretprijatija i javnite ustanovi se dol`ni pri vrabotuvawe pod ednakvi uslovi da dadat prednost na nevraboten pripadnik na bezbednosnite sili. Pravoto od stav 1 na ovoj ~len mo`e da se ostvari samo edna{ vo rok od pet godini po vleguvawe vo sila na ovoj zakon. 3. Stan pod zakup - stanbeno zgri`uvawe ^len 11 Voenite invalidi od 1 do 7 grupa (100% do 50%) voen invaliditet i ~lenovite na semejstvoto koi `iveele vo zaedni~ko doma}instvo so zaginat ili po~inat pripadnik na bezbednosnite sili i koi na teritorijata na Republika Makedonija nemaat vo sopstvenost stan ili ku}a, nitu koristat pod zakup stan vo sopstvenost na Republika Makedonija imaat pravo na prioritet pri dobivawe stan pod zakup od stanovite vo sopstvenost na Republika Makedonija nameneti za socijalno zagrozeni lica. Na licata od stav 1 na ovoj ~len stanovite im se davaat pod zakup na neodredeno vreme, so povlastena zakupnina. Na~inot i postapkata za davawe soodveten stan pod zakup za licata od stav 1 na ovoj ~len se sproveduva soglasno so odredbite na Zakonot za domuvawe. Licata od stav 1 na ovoj ~len mo`at da go otkupat stanot daden pod zakup pod popovolni uslovi soglasno so propisite za proda`ba na stanovite vo op{testvena sopstvenost. 4. Ednokraten pari~en nadomestok ^len 12 Semejstvoto na zaginat ili po~inat pripadnik na bezbednosnite sili ima pravo na ednokraten pari~en nadomestok za pretrpeni du{evni bolki poradi smrt na blisko lice, vo visina od 40 prose~ni plati ostvareni vo Republika Makedonija vo mesecot koga nasta-pila smrtta na pripadnikot na bezbednosnite sili. Barawe za ostvaruvawe na pravoto na stav 1 na ovoj ~len se podnesuva do Ministerstvoto za odbrana, odnosno do Ministerstvoto za vnatre{ni raboti.

277

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

Semejstvoto na zaginat ili po~inat pripadnik na bezbednosnite sili koe ostvarilo pravo na ednokratna pari~na pomo{ vo slu~aj na smrt odnosno zaginuvawe na gra|ani vo izvr{uvawe na dol`nosti vo odbranata soglasno so Zakonot za odbrana ili ednokraten nadomestok vo slu~aj na smrt na vraboten vo Ministerstvoto za vnatre{ni raboti soglasno so Zakonot za vnatre{ni raboti, ima pravo samo na razlika do visinata na ednokratniot pari~en nadomestok od stav 1 na ovoj ~len. 5. Prava od oblasta na obrazovanieto ^len 13 Decata na zaginat ili po~inat pripadnik na bezbednosnite sili i decata na voen invalid od 1 do 7 grupa voen invaliditet, imaat prednost pri zapi{uvawe vo dr`avni sredni u~ili{ta, pod uslov da ispolnat minimum bodovi utvrdeni so Konkursot za upis. Pripadnikot na bezbednosnite sili, decata na zaginat ili po~inat pripadnik na bezbednosnite sili i decata na voen invalid od stav 1 na ovoj ~len, imaat prednost pri zapi{uvawe vo visoko obrazovni ustanovi bez pla}awe na participacija, pod uslov da ispolnat minimum bodovi utvrdeni so Konkursot za upis. ^len 14 Decata na zaginat ili po~inat pripadnik na bezbednosnite sili i decata na voen invalid od ~len 13 na ovoj zakon, imaat pravo na stipendija za redovno {koluvawe vo dr`avnite sredni u~ili{ta i pravo na stipendija za redovno studirawe na visoko obrazovni ustanovi. Sredstvata od stav 1 na ovoj ~len gi obezbeduva Ministerstvoto za obrazovanie i nauka. ^len 15 Pripadnikot na bezbednosnite sili, decata na zaginat ili po~inat pripadnik na bezbednosnite sili i decata na voen invalid imaat prednost pri smestuvawe vo u~eni~ki, odnosno studentski domovi. ^len 16 Decata na zaginat ili po~inat pripadnik na bezbednosnite sili i decata na voen invalid imaat pravo na besplatni zadol`itelni u~ebnici za potrebite na redovno {koluvawe vo osnovnite i dr`avnite sredni u~ili{ta i participacija vo predu~ili{nite ustanovi. U~ebnicite od stav 1 na ovoj ~len gi obezbeduva Ministerstvoto za obrazovanie i nauka.

278

Zakon za posebnite prava na pripadnicite na bezbednosnite sili na RM i na ~lenovite na nivnite semejstva

6. Semejna penzija ^len 16-a Bra~niot drugar, decata i roditelite na zaginat ili po~inat pripadnik na bezbednosnite sili od ~lenot 2 na ovoj zakon, ~lenovite na semejstvoto spored ~lenot 4 na ovoj zakon, koga ne se ispolneti op{tite uslovi za pravo na semejna penzija, steknuvaat pravo na semejna penzija spored ovoj zakon, dokolku gi ispolnuvaat posebnite uslovi utvrdeni so propisite za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe. Po isklu~ok od stavot 1 na ovoj ~len, bra~niot drugar i roditelite pravoto na semejna penzija go steknuvaat bez ogled na navr{enite godini na `ivot. Visinata na semejnata penzija od stavot 1 na ovoj ~len, se opredeluva od osnovata {to ja prestavuva prose~nata plata vo Republikata od 2001 godina vo visina od 80% svedena na mese~no nivo i toa 70% za eden ~len na semejstvoto, a za sekoj nareden ~len zgolemena u{te za po 10%, no ne pove}e od 100% od osnovata, Penzijata od stavot 3 na ovoj ~len se usoglasuva so procentot so koj se usoglasuvaat penziite ostvareni soglasno so Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe. ^len 16-b Bra~niot drugar, decata i roditelite na zaginat ili po~inat pripadnik na bezbednosnite sili, koi ostvarile pravo na semejna penzija spored propisite za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe, imaat pravo na semejna penzija spored ovoj zakon dokolku e toa za niv popovolno. ^len 16-v Na korisnik na smejna penzija od ~lenovite 16-a i 16-b na ovoj zakon, dodeka e vo raboten odnos ili dodeka vr{i dejnost vo Republikata ili vo stranstvo mu se zapira isplatata na penzijata. ^len 16-g Pravoto na semejna penzija od ~lenot 16-a na ovoj zakon, se ostvaruva vo Fondot na penziskoto i invalidskoto osiguruvawe na Makedonija.

GLAVA [ SREDSTVA ZA SPROVEDUVAWE NA ZAKON
^len 17 Sredstva za ostvaruvawe na pravata utvrdeni vo ovoj zakon se obezbeduvaat od Buxetot na Republika Makedonija.

279

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

GLAVA IV KAZNENI ODREDBI
^len 18 So pari~na kazna od 15.000 do 40.000 denari }e se kaznat za prekr{ok odgovornoto lice vo pravno lice i slu`benoto lice vo dr`aven organ ako ne postapat soglasno so odredbata na ~len 10 stav 1 od ovoj zakon. ^len 19 So pari~na kazna od 25.000 do 50.000 denari }e se kazni za prekr{ok odgovorno lice vo pravno lice, ako: - pri zapi{uvawe na lice vo obrazovna ustanova postapi sprotivno na odredbite na ~len 13 od ovoj zakon i - pri smestuvawe na lica vo u~eni~ki, odnosno studentski domovi postapi sprotivno na odredbite na ~len 15 od ovoj zakon.

GLAVA V PREODNI I ZAVR[NI ODREDBI
^len 20 Postapkite po barawata za ostvaruvawe na pravata utvrdeni so ovoj zakon, podneseni do denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon, }e se dovr{at soglasno so odredbite na ovoj zakon. ^len 21 ^lenovite na semejstvoto na pripadnik na bezbednosnite sili koj zaginal ili po~inal pred denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon, pravoto od ~len 9 na ovoj zakon mo`at da go ostvarat vo rok od tri meseca od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon. ^len 22 Na ~lenovite na semejstvoto na zaginat ili po~inat pripadnik na bezbednosnite sili od Ministerstvoto za vnatre{ii raboti, koi do denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon ostvarile prava po Zakonot za pravata na voenite invalidi, na ~lenovite na nivnite semejstva i na ~lenovite na semejstvata na padnatite borci, po slu`bena dol`nost }e im se isplati pari~en nadomestok vo visina na razlikata od pravata {to gi ostvarile do pravata {to mo`at da gi ostvarat spored ovoj zakon. ^len 23 Posebnite prava utvrdeni so ovoj zakon se odnesuvaat i na pripadnicite na bezbednosnite sili od Ministerstvoto za odbrana koi gi zagubile `ivotite vo vojnite vo porane{na SFRJ, na voenite invalidi i na ~lenovite na nivnite semejstva.

280

Zakon za domuvawe

^len 23-a Po isklu~ok od ~lenot 12 stav 1 na ovoj zakon, semejstvoto na pripadnik na bezbednosnite sili od Ministerstvoto za odbrana koj go zagubil `ivotot vo vojnite vo porane{na SFRJ ima pravo na ednokraten pari~en nadomestok za pretrpeni du{evni bolki poradi smrt na blisko lice, vo visina od 40 prose~ni plati ostvareni vo Republika Makedonija vo mesec januar 2002 godina. ^len 24 Ovoj zakon vleguva vo sila osmiot den od denot na objavuvaweto vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija".

12. Zakon za domuvawe

ZAKON ZA DOMUVAWE
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br. 21/98 i 48/00) Pre~isten tekst - Polio Plus

III. STANBENI ZGRADI I STANOVI VO SOPSTVENOST NA REPUBLIKA MAKEDONIJA
^len 34 Vladata na Republika Makedonija odlu~uva za davawe pod zakup stanovi vo sopstvenost na Republika Makedonija na: - nositeli izbrani i imenuvani za vr{ewe na javni i drugi funkcii utvrdeni so Ustavot i zakon; - socijalno zagrozeni lica stanbeno neobezbedeni, soglasno so Zakonot za socijalnata za{tita; - lica od podra~ja proglaseni za pogodeni od prirodni nepogodi i epidemii i - vraboteni vo dr`avnite organi koi vr{at posebni dol`nosti neophodni za ostvaruvawe na osnovnata funkcija na organot.

281

VIZIJA

Predlog na Zakon za prostorno i urbanisti~ko planirawe

DEL OSMI

VIZIJA
1. Predlog na Zakon za prostorno i urbanisti~ko planirawe

PREDLOG NA ZAKON ZA PROSTORNO I URBANISTI^KO PLANIRAWE

^len 4 So prostornoto i urbanisti~ko planirawe se odreduvaat dolgoro~nite na~ela vo procesot na planirawe i ureduvawe na prostorot: Na~ela vo procesot na planirawe i ureduvawe na prostorot se: - ramnomeren prostoren razvoj; - racionalno ureduvawe i koristewe na prostorot; - uslovi za humano `iveewe i rabota na gra|anite; - nadminuvawe na urbanite barieri na licata so invaliditet; - oddr`liv razvoj; - za{tita i unapreduvawe na `ivotnata sredina i prirodata; - za{tita na kulturnite i istoriskite vrednosti; - za{tita od voeni razurnuvawa,od prirodni i tehnolo{ki katastrofi i havarii; - javnost vo postapka za donesuvawe i sproveduvawe na planovite; - usoglasenost so evropskite normativ i standardi vo planiraweto i ureduvaweto na prostorot. ^len 5 Oddelni izrazi upotrebeni vo ovoj zakon go imaat slednoto zna~ewe: - Barieri se sozdadeni grade`ni pre~ki vo gradovite i drugite naseleni mesta, koi onevozmo`uvaat nepre~eno dvi`ewe na hendikepirani lica:

285

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

2. Predlog na amandmani na Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe PREDLOG NA AMANDMANI NA ZAKONOT ZA PROSTORNO I URBANISTI^KO PLANIRAWE
Predlaga~: Liljana Popovska (^lenovi na IPPLG koi do sega se soglasija da bidat na listata na predlaga~i ) Asani Fatmir Boneva Silvana Ge{oski Blagoja Agim Ziqaqi Lal~evska Ristana Lepitkova Sowa Mavrovski Spiro Petkovski Tito Petrova-Mitrevska Eleonora Ramadani Ismet ^a{ule Slobodan [apuri} Zoran (ostanatite ~etiri ~lenovi ne bea dostapni)

DO PRETSEDATELOT NA SOBRANIETO NA REPUBLIKA MAKEDONIJA
Vrz osnova na ~lenovite 165 i 166 od Delovnikot na Sobranieto na Republika Makedonija, na Predlog - zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe, gi podnesuvam sledniote amandmani: AMANDMAN I Vo ~lenot 27 stav 2 po zborot "gra|anite" to~kata se zamenuva so zapirka, a se dodavaat zborovite so "posebna naglaska za obezbeduvawe integrativen pristap i ednakvi mo`nosti za licata so invalidnost vo sevkupnoto `iveewe. "

286

Predlog na amandmani na Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe

AMANDMAN II Vo ~lenot 56 stav 1 po zborot "plan" to~kata se zamenuva so zapirka, a se dodavaat zborovite "i na stavot 2 od ~lenot 27 od istiov zakon". AMANDMAN III Po ~lenot 56 se dodava nov ~len 56-a i glasi: "So pari~na kazna od 30.000 do 50.000 denari, }e se kazni lice koe nema da go po~ituva odbele`aniot prostor na javni parkirali{ta predvideni za lica so invalidnost spored podzakonskite akti koi se donesuvaat vrz osnova na ovoj zakon."

Obrazlo`enie na amandmanite I, II i III
Amandmanite se predlagaat za da se obezbedi sproveduvawe na re{enijata od podzakonskite akti koi tretiraat pra{awa {to se od zna~ewe za licata so invalidnost. Toa se pravi so vnesuvawe odredbi za sankcionirawe na nepo~ituvaweto na ve}e donesenite pravilnici vo koi se predvideni standardi i normativi (izgradba na pristapni rampi, parkirali{ta i dr.) vo delot na planirawe i koristewe na oddelni javni prostori vo funkcija na obezbeduvawe integriranost na site gra|ani vo sevkupnoto `iveewe me|u koi i licata so invaliditet. Ova e i zalo`ba na Inter-partiskata parlamentarna lobi grupa za licata so posebni potrebi, proizlezena od raspravata na Sovetodavniot komitet, koj vklu~uva lica od razli~ni strukturi (nevladini organizacii, vladin sektor, mediumi, lokalna samouprava, eksperti i dr.) Pratenik, Liljana Popovska

287

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

3. Predlog na Zakon za gradewe

PREDLOG NA ZAKON ZA GRADEWE
7. Otstapuvawe od osnovnite barawa za gradbata ^len 10 Vo slu~aj na rekonstrukcija ili adaptacija na gradba zapi{ani vo registarot na kulturni dobra na Republika Makedonija, odnosno gradba vo koi na lica so invalidnost im se ovozmo`uva nepre~en pristap, dvi`ewe, prestoj i rabota, mo`e da se otstapi od nekoi bitni barawa za gradbite so pribavena soglasnost od organot na dr`avnata uprava nadle`en za rabotite od oblasta na kulturata. 8. Nepre~en pristap i dvi`ewe do i vo gradbata ^len 11 (1) Gradba za javni i delovni nameni,mora da bide proektirana i izgradena taka {to na licata so invalidnost }e im se obezbedi nepre~en pristap, dvi`ewe,prestoj i rabota do i vo gradbata. (2) Gradba za stanbeni i stanbeno-delovni nameni so deset i pove}e stanovi mora da bide proektirana i izgradena taka {to da bide prisposobena za pristap, dvi`ewe,prestoj i rabota na licata so invalidnost vo najmalku eden stan na sekoi deset stanovi. (3) Na~inot na obezbeduvawe na nepre~en pristap,dvi`ewe, prestoj i rabota na lica so invalidnost do i vo gradbite od stav 1 i 2od ovoj ~len gi propi{uva ministerot koj rakovodi so organot na dr`avnata uprava nadle`enza rabotite od oblasta na ureduvawe na prostorot. 9.Gradbi za koi ne e potrebno odobrenie za gradewe ^len 64 (1)Odobrenie za gradewe ne e potrebno za : ... 3. rekonstrukcija na upotrebliva gradba: -so koja se ovozmo`uva ili olesnuva dvi`eweto do i vo gradbata na lica so invalidnost.

288

Predlog na Zakonot za gradewe

TEZI NA PODZAKONSKI AKTI KOI PROIZLEGUVAAT OD ZAKONOT ZA GRADEWE Ministerot koj rakovodi so organot na dr`avnata uprava nadle`en za rabotite od oblasta na ureduvawe na prostorot gi propi{uva: 1.Na~inot na obezbeduvawe na nepre~en pristap, dvi`ewe,prestoj i rabota na licata so invalidnost do i vo gradbite (~len 11stav 3)

4. Predlog na amandmani na Zakonot za gradba

PREDLOG NA AMANDMANI NA ZAKONOT ZA GRADBA

Predlaga~: Liljana Popovska (^lenovi na IPPLG koi do sega se soglasija da bidat na listata na predlaga~i ) Asani Fatmir Boneva Silvana Ge{oski Blagoja Agim Ziqaqi Lal~evska Ristana Lepitkova Sowa Mavrovski Spiro Petkovski Tito Petrova-Mitrevska Eleonora Ramadani Ismet ^a{ule Slobodan [apuri} Zoran (ostanatite ~etiri ~lenovi ne bea dostapni)

DO PRETSEDATELOT NA SOBRANIETO NA REPUBLIKA MAKEDONIJA

Vrz osnova na ~lenovite 165 i 166 od Delovnikot na Sobranieto na Republika Makedonija, na Predlog - zakonot za gradba, gi podnesuvam slednite amandmani:

289

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

AMANDMAN I Vo ~lenovite 10 stav 1i 2, 11 stav 1 i 2 i ~lenot 44 stav 4 zborovite "hendikepirani/te lica" se zamenuvaat so zborovite "lica so hendikep". Obrazlo`enie Nitu naukata, nitu praktikata, kaj nas i vo svetot, imaat celosna soglasnost okolu upotrebata na terminologijata. No vo sekoj slu~aj, bez obzir koj termin }e se iskoristi, postoi celosna soglasnost deka zborot ne smee da bide imenka tuku opis (primer: ne - hendikepiran, invalid, defekten tuku - lice so hendikep, lice so invalidnost, so posebni potrebi itn). Ova e va`no bidej}i samo edna strana na osobenosta na individuata nikako ne smee da pretstavuva i celosno obele`uvawe na li~nosta. AMANDMAN II Vo ~lenot 59 stav 1 da se dodade u{te edna (~etvrta) alineja koja }e glasi "- nepre~en pristap i dvi`ewe na licata so hendikep". Obrazlo`enie Ovoj ~len ja regulira kontrolata na gradbata vo pogled na nekoi od bitnite barawa (~len 3) na Zakonot. Smetame deka e umesno tuka da se dodade odredba koja }e upatuva na ~len 11 so {to }e se za{titi pristapnosta na objektite u{te vo fazata na revidirawe na proektot. So eden zbor - podobro da se spre~i otkolku da se le~i. AMANDMAN III Vo ~lenot 184, stav 2, zborovite "to~ka 1 i 2" se zamenuvaat so zborovite "to~ka 1, 2 i 3". AMANDMAN IV Vo ~lenot 185, stav 2, pred zborovite "3 i 4"se dodavaat zborovite "1, 2".

Obrazlo`enie Kon amandmanite III i IV Pri~inite za predlagawe, kako i brazlo`enieto {to go nudime kon amandmanite III i IV e isto:

290

Predlog na amandmani na Zakonot za gradba

Smetame deka odzemaweto na ovlastuvaweto za nostrifikacija (~len 184) t.e. odzemaweto na dozvolata za vr{ewe na dejnost na izveduva~ot (~len 185) treba da se primenat i vo slu~aite na prekr{ok od to~kata 3 na ~len 184, t.e. to~kite 1 i 2 na ~len 185 koi direktno upatuvaat na ~lenot 11, stav 2. Prekr{uvaweto na osnovnite prava na dvi`ewe i dostapnost ima celosna te`ina da bide osnov za gubewe i odzemawe na soodvetnite dozvoli. Smetame deka takvata sankcija }e go zasili ostvaruvaweto na ovie prava na licata so hendikep. Vmetnuvaweto na vakvi odredbi e zna~ajno dotolku pove}e {to samite pari~ni kazni, koi se predvideni vo Zakonot, vo nekoi slu~ai se daleku pomali vo sporedba so eventualnite tro{oci koi adekvatnata primena na ~len 11 mo`e da gi nametne. I dvata amandmani imaat za cel efektno da ja zatvorat mo`nosta za kalkulirawe na isplatlivosta pri sproveduvaweto na Zakonot Dodatok vo prilog na Obrazlo`enieto na zakonot Na kratko, ovoj Predlog - zakon vo mnogu momenti e revolucioneren od aspekt na obezbeduvawe pristap na licata so hendikep vo op{testvenoto (i ne samo vo nego) `iveewe. Zakonot gi zapazuva svetskite standardi koi go obezbeduvaat pravoto na pristap za licata so hendikep i e vo soglasnost so preporakite na Sovetot na Evropa i Deklaracijata od Malaga na Sovetot na ministri na EU. No ne za~uduva faktot {to vo negovoto obrazlo`enie ovoj podatok ne e voop{to spomnat. Zatoa predlagame vo Obrazlo`enieto na Zakonot vo vtoriot del, na krajot od objasnuvaweto za vtorata glava (strana 80) da se dodade sledniov del: "Ovoj zakonski tekst odrazuva osobena gri`a za dostapnosta na objektite za licata so hendikep i stremi kon celosna harmonizacija i izedna~uvawe na standardite koi se postaveni so Rezolucijata na Sovetot na Evropa ResAP(2001)3 i Revidiranata evropska socijalna povelba (1996). Isto taka odredbite koi se odnesuvaat na licata so hendikep vo su{tina prestavuvaat implementirawe na prestojnata Konvencija za za{tita na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep koja naskoro }e se donese vo OON a kon koja Republika Makedonija }e ima soodvetni obvrski." Vo prilog na ova obrazlo`enie Vi dostavuvame i Zbirka na dokumenti na Sovetot na Evropa koi se odnesuvaat na licata so hendikep. Pratenik, Liljana Popovska

291

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

5. Inicijativa za donesuvawe na Zakon za povlastici vo soobra}ajot za lica so hendikep

INICIJATIVA ZA DONESUVAWE NA ZAKON ZA POVLASTICI VO SOOBRA]AJOT ZA LICA SO HENDIKEP
I OP[TI ODREDBI ^len 1 So ovoj zakon se utvrduvaat povlastici na invalidnite lica i nivnite pridru`nici vo javniot soobra}aj, i se utvrduvaat uslovite i postapkata za nivnoto ostvaruvawe. ^len 2 Invalidno lice, vo smisla na ovoj zakon, e lice ~ija invalidnost e utvrdena od nadle`en organ. ^len 3 Kako invalidni lica vo smisla na ovoj zakon se smetaat licata so o{teten vid, licata so o{teten sluh, licata so telesen invaliditet, licata so intelektualna popre~enost i invalidite na trudot. ^len 4 Kako lica so o{teten vid, koi imaat pravo na povlasten prevoz vo javniot soobra}aj, vo smisla na ovoj zakon se smetaat licata so sposobnost na vidlivost do 10%. Kako lica so o{teten sluh koi imaat pravo na povlasten prevoz vo javniot soobra}aj vo smisla na ovoj zakon se smetaat licata koi imaat o{tetuvawe na sluhot nad 70 %. Kako lica so telesen invaliditet koi imaat pravo na povlasten prevoz vo javniot soobra}aj vo smisla na ovoj zakon se smetaat licata zaboleni od distrofija i srodni muskulni i nevromuskulni bolesti, multipleks skleroza, cerebralna paraliza, paraplegija, detska paraliza i amputacija na raka ili noga so priznato telesno o{tetuvawe nad 80%. Kako lica so intelektualna popre~enost koi imaat pravo na povlasten prevoz vo javniot soobra}aj vo smisla na ovoj zakon se smetaat licata so umerena, te{ka i dlaboka intelektualna popre~enost.

292

Inicijativa za donesuvawe na Zakon za povlastici vo soobra}ajot za lica so hendikep

Kako invalidi na trudot koi imaat pravo na povlasten prevoz vo javniot soobra}aj vo smisla na ovoj zakon se smetaat licata so izgubena rabotna sposobnost. Alternativa: Stavot 5 se bri{e. ^len 5 Lice vo pridru`ba na invalidnoto lice od ~len 4 na ovoj zakon (vo natamo{niot tekst: pridru`nik) e lice koe invalidnoto lice go pridru`uva na site patuvawa vo site vidovi na prevoz.patuva po invalidnoto lice, ili se vra}a posle pridru`uvaweto na invalidnoto lice. Invalidno lice ne mo`e da se javi kako pridru`nik na drugo invalidno lice. ^len 6 Na invalidnite lica, nivnite pridru`nici i prevoznicite se primenuvaat i me|unarodnite dogovori ratifikuvani vo soglasnost so Ustavot na Republika Makedonija. II POVLASTICI VO JAVNIOT PATNI^KI SOOBRA]AJ NA INVALIDNITE LICA ^len 7 Invalidnite lica od ~len 4 na ovoj zakon imaat pravo na:vo vnatre{niot javen soobra}aj - Besplaten javen gradski i prigradski avtobuski soobra}aj; - Osum patuvawa vo godinata so povlasten prevoz od 75% od cenata na prevozot vo avtobuskiot me|umesen soobra}aj; - Osum patuvawa vo godinata so povlasten prevoz od 75% od cenata na prevozot vo ‘elezni~kiot me|umesen soobra}aj; - Dve patuvawa vo godinata so povlasten prevoz od 50% od cenata na prevozot vo doma{niot vozdu{en soobra}aj. Vo me|unarodniot javen soobra}aj - Edno patuvawe vo godinata so povlasten prevoz od 50% od cenata na prevozot vo patniot (avtobuskiot) me|unaroden soobra}aj; - Edno patuvawe vo godinata so povlasten prevoz od 50% od cenata na prevozot vo me|unarodniot ‘elezni~ki soobra}aj; - Edno patuvawe vo godinata so povlasten prevoz od 50% od cenata na prevozot vo me|unarodniot vozdu{en soobra}aj. ^len 8 Za edno patuvawe od ~len 7 na ovoj zakon se smeta patuvaweto od po~etnoto do krajnoto odredi{te na patuvaweto i vrakawe nazad.

293

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

III POVLASTICI VO JAVNIOT PATNI^KI SOOBRA]AJ NA PRIDRU@NIKOT NA INVALIDNOTO LICE ^len 9 Pridru`nikot na invalidnoto lice od ~len 4 na ovoj zakon go pridru`uva liceto vo vnatre{niot paten (avtobuski) i `elezni~ki soobra}aj besplatno, dodeka vo doma{niot vozdu{en soobra}aj so povlasten prevoz od 50% od cenata na prevozot. Vo me|unarodniot avtobuski, `elezni~ki i vozdu{en soobra}aj, pridru`nikot na invalidnoto lice ima pravo na povlasten prevoz od 50% od cenata na prevozot. ^len 10 Invalidnoto lice i negoviot pridru`nik imaat pravo na povlasticite od ~len 7 i 9 na ovoj zakon za prevoz vo bilo koja klasa na vozot (deloven, ekspresen, brz i patni~ki), kako i za ekonomskata klasa vo avion. IV LEGITIMACIJA ZA BESPLATEN I POVLASTEN PREVOZ ^len 11 Ministerstvoto za trud i socijalna politika, vrz osnova na medicinska dokumentacija od ovlastena zdravstvena ustanova, izdava posebna patna legitimacija za besplaten i povlasten prevoz na invalidnite lica od ~len 4 na ovoj zakon koi gi ispolnuvaat navedenite uslovi vo koja e sodr`ano ″vazi samo za invalidnoto lice″ ili ″va`i za invalidnoto lice i liceto koe go pridru`uva″, vrz osnova na koja se koristat povlasticite vo patniot soobra}aj. ^len 12 Legitimacijata se izdava za period od pet godini i istata se zaveruva sekoja godina na po~etokot na godinata. Ako sopstvenikot ja zagubi legitimacijata, }e mu se izdade nova vrz osnova na dokaz deka zagubenata legitimacija e oglasena za neva`e~ka vo ″Slu`ben vesnik na Republika Makedonija″. ^len 13 Pravoto na besplaten, odnosno povlasten prevoz pridru`nikot na invalidnoto lice go ostvaruva vrz osnova na objava za besplaten odnosno povlasten prevoz {to ja izdava Ministerstvoto za trud i socijalna politika. ^len 14 Ministerot za trud i socijalna politika donesuva propis za postapkata na izdavawe i obrazecot na posebnata patna legitimacija za besplaten i povlasten prevoz na invalidnite lica kako i objavata za besplaten i povlasten prevoz na pridru`nikot na invalidnoto lice...

294

Inicijativa za donesuvawe na Zakon za povlastici vo soobra}ajot za lica so hendikep

V POSTAPKA ZA OSTVARUVAWE NA PRAVOTO NA BESPLATEN I POVLASTEN PREVOZ ^len 15 Postapkata za ostvaruvawe na pravoto na besplaten i povlasten prevoz se poveduva po barawe na licata od ~len 4 od ovoj zakon. Baraweto se podnesuva do podra~nata organizaciona edinica na Ministerstvoto za trud i socijalna politika vo op{tinata na ~ie podra~je liceto ima `iveali{te. Kon baraweto se prilo`uva soodvetna medicinska dokumentacija so koja se doka`uva deka se ispolneti propi{anite uslovi za ostvaruvawe na pravoto na besplaten i povlasten prevoz. ^len 16 Vo postapkata za ostvaruvawe na pravoto na besplaten i povlasten prevoz spored ovoj Zakon se primenuvaat odredbite na Zakonot za op{tata upravna postapka, ako so ovoj zakon ne e opredeleno poinaku. ^len 17 Ministerstvoto za trud i socijalna politika vodi evidencija za korisnicite na pravoto na besplaten i povlasten prevoz spored ovoj zakon. ^len 18 Invalidnite lica koi koristat pravo spored ovoj zakon dol`ni se sekoja promena koja vlijae vrz koristeweto i prestanokot na toa pravo, da ja prijavat kaj nadle`niot organ. ^len 19 Vo postapkata za ostvaruvawe na pravoto na besplaten i povlasten prevoz ne se naplatuva taksa. ^len 20 Pravoto na besplaten i povlasten prevoz od ovoj zakon ne mo`e da se prenese vrz drugo lice. VI OBEZBEDUVAWE SREDSTVA ZA OSTVARUVAWE NA PRAVOTO NA BESPLATEN I POVLASTEN PREVOZ ^len 21 Sredstvata za ostvaruvawe na pravoto na besplaten i povlasten prevoz utvrdeno so ovoj zakon se obezbeduvaat od Buxetot na Republika Makedonija. Alternativa na ~len 21 Sredstvata za nadomestuvawe na prevoznicite za iskoristenite povlastici spored ovoj zakon se obezbeduvaat od Buxetot na Republika Makedonija.

295

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

VII NADZOR ^len 22 Nadzor nad koristeweto na sredstvata nameneti za ostvaruvawe na pravoto na besplaten i povlasten prevoz vo javniot prevoz na patnici spored ovoj zakon vr{i Ministerstvoto za finansii soglasno so ovlastuvawata utvrdeni so zakon, a nadzor nad koristeweto na sredstvata nameneti za ostvaruvawe na pravoto na besplaten i povlasten prevoz vo gradskiot i prigradskiot prevoz vr{i op{tinata odnosno gradot Skopje. ^len 23 Javnoto pretprijatie “Makedonski `eleznici”, nacionalniot avio prevoznik, javnite pretprijatija za gradski i prigradski soobra}aj kako i privatnite prevoznici koi izvr{uvaat redoven gradski prigradski i me|umesen paten (avtobuski) prevoz vo Republika Makedonija, tro{ocite napraveni od korisnicite od ~lenovite 7 i 9 na ovoj zakon do Ministerstvoto za finansii podnesuvaat barawe za isplata na pobaruvawata. ^len 24 Ministerot za trud i socijalna politika vo soglasnost so ministerot za transport i vrski i ministerot za finansii }e donese poblizok propis za na~inot na koristeweto na pravoto na besplaten i povlasten prevoz i za presmetuvaweto i isplatuvaweto na nadomestocite za iskoristenite povlastici. VIII KAZNENI ODREDBI ^len 25 So pari~na kazna od 2.000 do 20.000 denari }e se kazni za prekr{ok liceto od ~len 4 i ~len 5 na ovoj zakon ako vrz osnova na neto~ni i la`ni podatoci za koj znaelo ili moralo da znae deka se neto~ni ili na drug na~in ostvarilo pravo i go koristelo pravoto na besplatno i povlasteno patuvawe soglasno ovoj zakon. ^len 26 So pari~na kazna od 5.000 do 30.000 denari }e se kazni za prekr{ok liceto od ~len 4 na ovoj zakon, koe ne gi prijavilo nastanatite promeni {to vlijaat vrz gubeweto na pravoto od ovoj zakon, a znaelo ili moralo da znae za tie promeni. ^len 27 So pari~na kazna od 25.000 do 40.000 denari }e se kazni za prekr{ok slu‘benoto lice koe }e izdade posebna patna legitimacija za povlasteno patuvawe sprotivno na uslovite od ~len 11 na ovoj zakon.

296

Inicijativa za donesuvawe na Zakon za povlastici vo soobra}ajot za lica so hendikep

^len 28 So pari~na kazna od 30.000 do 200.000 denari }e se kazni za prekr{ok prevoznikot od ~len 23 na ovoj zakon ako vrz osnova na neto~ni ili la`ni podatoci za koj znael ili moral da znae deka se neto~ni ili la`ni, podnel, odnosno ostvaril barawe za nadomest na tro{ocite napraveni za povlastenoto patuvawe soglasno ovoj zakon. Za prekr{okot od stav 1 od ovoj ~len }e se kazni i odgovornoto lice vo pravnoto lice so pari~na kazna od 25.000 do 40.000 denari. IX PREODNI I ZAVR[NI ODREDBI ^len 29 Propisite od ~lenovite 14 i 24 na ovoj zakon, ministerot za trud i socijalna politika }e gi donese vo rok od 60 dena od denot na negovoto vleguvawe vo sila. ^len 30 Postapkite za ostvaruvawe na pravoto na povlasten prevoz za licata so o{teten vid zapo~nati pred vleguvaweto vo sila na ovoj zakon }e zavr{at spored odredbite na ovoj zakon. ^len 31 So vleguvaweto vo sila na ovoj zakon prestanuva da va‘i ~len 1 stav 2 vo delot “osven za slepi lica i nivnite pridru`nici vo vozdu{niot soobrakaj” i ~len 3 od Zakonot za opredeluvawe povlastici vo javniot patni~ki soobra}aj (“Slu`ben vesnik na SRM” br. 38/66, 18/77 i 10/79). ^len 32 Ovoj zakon vleguva vo sila osmiot den od denot na objavuvaweto vo “Slu`ben vesnik na Republika Makedonija”.

297

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

6. Pri~ini poradi koi se predlaga donesuvawe na Zakonot

Vo legislativata na Republika Makedonija povlastici vo javniot patni~ki soobra}aj za invalidnite lica se utvrdeni samo za slepite lica i za nivnite pridru`nici. Ovie povlastici se utvrdeni so Zakonot za opredeluvawe povlastici vo javniot patni~ki soobra}aj ("Slu`ben vesnik na SRM" br. 38/66, 18/77 i 10/79). Vo navedeniot zakon utvrdeni se povlastici vo prevozot i za redovnite u~esnici i studenti, nositelite na Ilindenska spomenica i pratenicite na Sobranieto na Republika Makedonija. Osven za slepite lica vo Zakonot ne se utvrdeni povlastici i za drugi kategorii na invalidni lica. Odredbite na ovoj zakon koi se odnesuvaat na povlasticite na slepite lica ne se dovolno precizni i ne korespondiraat so zakonodavstvoto na zemjite od Evropskata unija, a i nivnata primena vo praktikata e sledena so pote{kotii. Vo zakonodavstvata na zapadno - evropskite dr`avi utvrdeni se povlastici vo prevozot i za licata so telesen invaliditet, licata so o{teten sluh, licata so intektualna popre~enost i invalidite na trudot. Od ovie pri~ini se javi potrebata od dograduvawe i unapreduvawe na legislativata vo Republika Makedonija koja se odnesuva na povlasticite vo prevozot za invalidnite lica so donesuvawe na poseben zakon za opredeluvawe povlastici na invalidnite lica vo javniot patni~ki soobra}aj, vo koj }e bidat implementirani me|unarodnite standardi kako i komparativnite iskustva na zapadno - evropskite zemji {to se odnesuvaat na licata so hendikep, poradi {to predlagame Sobranieto na Republika Makedonija da go donese ovoj zakon.

298

Pri~ini poradi koi se predlaga donesuvawe na zakonot

OSNOVNI NA^ELA VRZ KOI TREBA DA SE ZASNOVUVA ZAKONOT
Predlogot za donesuvawe na zakon za opredeluvawe povlastici vo javniot patni~ki soobra}aj za invalidnite lica se zasnovuva vrz slednite na~ela: • Operacionalizirawe na odredbata od ~len 35 od Ustavot na Republika Makedonija, spored koja, Republikata obezbeduva posebna za{tita na invalidnite lica i uslovi za nivno vklu~uvawe vo op{testveniot `ivot. • Normativno ureduvawe na povlasticite vo prevozot za invalidnite lica; i • Obezbeduvawe na povlastici vo javniot patni~ki soobra}aj za invalidnite lica.

299

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

7. Inicijativa za vra}awe na pravoto na licata so hendikep za soodvetno dano~no osloboduvawe pri uvoz na patni~ki avtomobili za sopstven prevoz preku izmenuvawe i dopolnuvawe na odredeni re{enija vo postojnite zakonski propisi

VOVED:
I. Soglasno Ustavot, Republika Makedonija kako demokratska i socijalna dr`ava ima obvrska da obezbeduva posebna za{tita na invalidnite lica i uslovi za nivnoto vklu~uvawe vo op{testveniot `ivot. Me|utoa, socijalnata pravda, kako i napredokot na li~niot i vo tie ramki na zaedni~kiot `ivot, ne zna~at samo "deklarativno stipulirani normi, koi vo praksata ne se operacionaliziraat". Imeno, vo ovoj pogled ni treba dobra voqa da se unapredat postojnite prava na ovaa grupa na gra|ani zaradi nivno vistinsko socijalizirawe i integrirawe so ostanatite gra|ani na RM. Donesuvaweto na "Nacionalnata strategija za izedna~uvawe na pravata na licata so hendikep vo Republika Makedonija" (Slu`ben vesnik na RM" br. 101/2001) kako i Deklaracijata vo ovaa oblast se for-malno-deklarativni akti so koi dr`avata ja reafirmira i promovira svojata cvrsta zalo`ba sprema relevantnata 'socijalna obvrska', naso~uvaj}i ja nejzinata potencijalna kratkoro~na i dolgoro~na akcija vo taa oblast, izrazuvaj}i ja istovremeno i svojata posebna podgotvenost za vklu~uvawe na licata so hendikep vo site oblasti na op{testveniot `ivot. II. No, analizata na dene{nata "formalno-pravna realnost" go nametnuva zaklu~okot deka denes postoi serija na "zaboraveni" ili "zapostaveni" prava na licata so hendikep. Vo ovaa smisla, konkretno, so donesuvaweto na "Zakonot za danok na dodadena vrednost" ("Slu`ben vesnik na RM", br. 44/99, 59/99, 86/99, 11/2000,

300

Inicijativa za vra}awe na pravoto na licata so hendikep za soodvetno dano~no osloboduvawe pri uvoz na patni~ki avtomobili za sopstven prevoz

8/2001 i dr.), dr`avata 'de jure' go ukina porane{noto pravo na dano~no osloboduvawe za uvoz na patni~ki avtomobil za prevoz na invalidno lice1. Ne navleguvaj}i podlaboko vo pri~inite za vakvata postapka, op{to-notorna e konstatacijata deka restriktivnata politika na dr`avata vo odredeni segmenti sprema licata so hendikep ne korespondira so tolku mnogu ~esto potenciranata cvrsta zalo`ba na dr`avata da im pomogne ili da im gi podobri uslovite za `iveewe na ovaa kategorija na gra|ani. Vo ovoj pogled, samoto devoluirawe na edna{ ve}e steknatoto pravo pretstavuva dokaz za soodvetna nekonzistentnost i marginalizacija na specifi~nite potrebi na licata so hendikep. Vsu{nost vakvata politika nekorespondira nitu so Evropskite preporaki i standardi vo ovaa oblast, a koi Republika Makedonija treba da gi integrira vo svojata legislativa. III. Referiraj}i se na osnovnite celi na gorenavedenata Nacionalna strategija, kako i koristej}i ja mo`nosta za komunikacija pome|u dr`avata i nevladinite organizacii (predvidena so Strategijata), a so cel vra}awe na gorenavedenoto pravo za licata so hendikep i negovo soodvetno reintegrirawe vo zakonskata legislativa, Zdru`enieto na gra|ani "Polio plus" vo ramkite na svoite aktivnosti, poveduva:

Ova pravo be{e stipulirano so ^lenot 14 na "Zakonot za promet na proizvodi i uslugi", {to prestana da va`i so donesuvaweto na "Zakonot za DDV".

1

301

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

8. Inicijativa za izmena i dopolnuvawena Zakonot za dodadena vrednost (vo delot {to se odnesuva na vra}awe na danok), so cel istiot normativen akt da se dopolni so posebna odredba vo smisla na slednata sodr`ina: "Danok na dodadena vrednost }e se vrati, na barawe, na lice koe vrz osnova na pismen naod i mislewe od nadle`na invalidska komisija nabavuva patni~ki avtomobil za svoj li~en prevoz najmnogu edna{ vo tekot na pet godini, so napolneti 18 godini `ivot i koe poseduva voza~ka dozvola ili lice koe spored posebni propisi 2 go ostvarilo pravoto na nega i pomo{ od drugo lice koe poseduva voza~ka dozvola i toa vo slu~aite: - koga poradi zaguba, o{tetuvawe ili odzemenost na dolnite ekstremiteti ili na karlicata kaj liceto nastapilo telesno o{tetuvawe od najmalku 80% spored listata na telesni o{tetuvawa; - koga licata celosno go izgubile vidot na obete o~i. Danokot od stav 1 na ovoj ~len se vra}a vo iznos na plateniot danok za voziloto, no ne pove}e od 2500 EVRA vo denarska protivvrednost. Voziloto od stavot 1 na ovoj ~len mora da bide posebno ozna~eno, a vo soobra}ajnata dozvola se vnesuva podatokot deka voziloto slu`i isklu~itelno za prevoz na invalidno lice. Na~inot na obele`uvawe na voziloto i vnesuvawe na podatocite se opredeluva so poseben propis {to go donesuva ministerot za finansii vo soglasnost so ministerot za vnatre{ni raboti. Ako invalidnoto lice go otu|i voziloto, go dade bez nadomest ili go dade na upotreba na drugo lice pred istekot na rokot od pet godini od denot na nabavkata, }e se naplati danokot vo visina na vrateniot danok i kamata od denot na vra}aweto do denot na pla}aweto na danokot soglasno ovoj zakon.

Posebnite propisi gi opfa}aat "Zakonot za socijalna za{tita" i podzakonski propisi vo ovaa oblast.

2

302

Inicijativa za izmena i dopolnuvawena Zakonot za dodadena vrednost

Poedinostite vo pogled na postapkata za vra}awe na danokot kako i postapkata vo slu~aj od stav 4 na ovoj ~len gi regulira ministerot za finansii vo soglasnost so ministerot za trud i socijalna politika. Ako invalidnoto lice umre pred istekot na rokot od pet godini od denot na nabavkata na voziloto, zakonskite naslednici mo`at da go koristat ili prodadat istoto bez naplata na ovoj danok. Naodot i misleweto od stav 1 na ovoj ~len gi izdava nadle`nata invalidska komisija na Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe na Makedonija. Voen invalid od prva grupa koj vrz osnova na Zakonot za osnovnite prava na voenite invalidi i na semejstvata na padnatite borci }e go ostvari pravoto na motorno vozilo, nema pravo na vra}awe na danok od ovoj ~len." Vaka ponudenoto re{enie soodvestvuva na Evropskite standardi i normi vo oblasta na za{tita na pravata na invalidiziranite lica i istoto kako re{enie e poznato vo evropskoto pravo. Isto taka, limitiraweto na iznosot na povrateniot danok e vo visina na danokot na dodadena vrednost {to prakti~no se naplatuva za sredna kategorija na patni~ki vozila ~ija rabotna zafatnina ne nadminuva 2,0 litri, {to kako re{enie opstoju-va{e i vo prethodniot zakon. Vo slu~ajot pravoto na kupuvawe na poluksuzen avtomobil odnosno so pogolema zafatnina ne e ogra-ni~eno za invalidnite lica, no toa nema da zna~i deka }e se vrati i celiot naplaten DDV, tuku samo do iznos od 2500 EVRA. IV. Zaradi seopfatnost na predlogot kako i doslednost vo primenata na zakonite vo ekonomskata sfera koi se vo me|usebna korelacija, kvalitetno i celosno re{avawe na ovaa na{a Inicijativa ja nametnuva potrebata od izmena i na: Carinskiot zakon vo ~len 181 stav 1 alineja 5, i toa: Vo ~len 181 stav1, alineja 5 zborovite: "osven patni~ki avtomobili" da se zamenat so zborovite: "i patni~ki avtomobili vo smisla na ~len ____ od Zakonot za danokot na dodadena vrednost koj soodvetno se primenuva i kaj carinskoto osloboduvawe". Na ovoj na~in, prakti~no, invalidnoto lice, pod uslovi utvrdeni so zakon, }e ostvari pravo na celosno dano~no osloboduvawe (DDV) kako i carinsko osloboduvawe za nabavka na patni~ki avtomobil {to }e se koristi isklu~itelno za negovite potrebi.

303

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

Eventualnata zloupotreba vo primenata na gorenavedenite predlog-izmeni i dopolnuvawa vo zakonskite odredbi treba soodvetno da bide sankcionirana od strana na zakonodavecot.

Skopje, 10.11.2004.

Za Tehni~kiot komitet na IPPLG Zvonko [avreski

.

304

Ideen plan za osnovawe Fond

9. Ideen plan za osnovawe fond

IDEEN PLAN ZA OSNOVAWE

FOND
za finansirawe na organizaciite na licata so hendikep i za re{avawe na najgorlivite pra{awa {to gi zasegaat licata so hendikep vo RM
1. Cel i celna grupa Celna grupa (op{to). So ogled deka licata so hendikep vo Republika Makedonija nikoga{ ne bile evidentirani so nitu eden popis na `itelite, se u{te se kalkulira so podatocite dadeni od Svetska zdravstvena organizacija (WHO) spored koja 10 otsto od svetskata populacija e na nekakov na~in zasegnata so pra{aweto na hendikepot. Pokraj toa, site obidi takov opfat i evidencija da bidat napraveni zavr{ile bez uspeh*. Posebna celna grupa. Toa se licata so hendikep vo dr`avava, organizirani vo svoi organizacii koi im pripa|aat na dve grupi: a) sojuzi na organizacii na licata so hendikep (i nivnite ogranoci), zdru`eni vo Zaednicata na invalidskite organizacii na RM (ZIOM) - t.n. tradicionalni organizacii na licata so hendikep; b) ostanati organizacii, formirani po donesuvaweto na zakonot za zdru`enija na gra|ani i fondacii vo 1998 (t.n. novi organizacii).

* I na{ata inicijativa - popis na licata so hendikep da se napravi so posledniot op{t popis vo 2001 godina, za {to podnesovme i amandmani na Zakonot za popis propadna. Od tie pri~ini, op{to prifaten na~in za procenka na vkupniot broj lica so hendikep vo dr`avata e spomnatiot procent daden od SZO.

305

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

I. Pri~ini 1. Pri~ini (op{to) Generalno, pri~ina za podnesuvawe na ovoj Ideen plan e potrebata da se nadmine dosega{nata nepravilnost, odnosno neefikasnost i zloupotreba na postojniot na~in na finansiska poddr{ka {to dr`avata im ja dava na ovie organizacii. Nesporen fakt e deka po ova pra{awe vo momentov vo dr`avava postoi svoevidna ra{omonijada, pred se vo odnosite vo finansiraweto, {to samoto po sebe se reflektira vrz raboteweto i efikasnosta na dejstvuvaweto na OLH (Organizacii na licata so hendikep), a seto toa zaedno - vrz grbot na licata so hendikep. Pri~ina e i {to sogledavme deka vo drugite sferi na op{testvenoto `iveewe postojano se deklarira i apelira na nedostig od sredstva, za razlika od ovoj sektor (hendikepirani) za koj mo{ne jasno i transparentno se gleda deka sredstva postojat i pokraj toa {to prakti~niot rezultat i pridobivkite od upotrebata na tie sredstva postojano izostanuvaat i re~isi nepostoe~ki. Toa e dovolen pokazatel deka tie sredstva ne se namenski upotrebeni. Zo{to e toa taka? 2. Idnina Koi se pridobivkite od re{avaweto na ova pra{awe? Aspiraciite i generalnata opredelba na RM za vlez vo EU se usloveni so ispolnuvawe na nekoi barawa koi Evropa gi bara i o~ekuva od nas kako preduslov za da se stane nejzina ramnopravna ~lenka. Tie preduslovi RM treba da gi ispolni i vo smisla na organizirawe na licata so hendikep, na niven sovet, edinstven i kompakten glas, i vo smisla na finansiska poddr{ka na OLH, me|utoa i vo aktivnoto vklu~uvawe na licata so hendikep vo glavnite tekovi i prilagoduvaweto na `ivotnata, rabotnata i sevkupnata sredina kon potrebite i mo`nostite na licata so hendikep. Vo taa smisla, smetame i cenime deka e neophodno navreme da se dejstvuva na ureduvaweto na ovaa oblast. Vostanovuvaweto na vakov Fond }e pridonese mnogu vo toa.

306

Ideen plan za osnovawe Fond

II. Postavenost na Fondot 1.Mestoto vo sistemot RM ima iskustva vo organizirawe fondovi za poddr{ka i pottiknuvawe na odredeni sektori preku oformuvawe agencii, fondovi i sl. Ovoj Fond e strukturalen fond, vrzan e so Ministerstvoto za finansii kako oblast na finansirawe, dodeka problemski e vrzan so Ministerstvto za trud i socijalna politika. Toa se dvete oblasti vo sistemot i dvete ministerstva za koi ovoj Fond e vrzan. Sepak bidej}i pra{aweto na hendikepot e interresorsko site ostanati vladini institucii, na eden ili drug na~in, vo odreden segment go dopiraat fenomenot hendikep. 2. Finansiski tekovi 2.a) Prihodi. Se o~ekuva fondot koj sega ima 1,25 milioni, da se nadopolni i so drugi pari za {to postojat tri golemi izvori za toj Fond: 1) postoe~ki izvor na Fondot e prosekot na postoe~ki sredstva koi se oddeluvaat za OLH so odluka na Vladata na RM (1,25 milini evra), no soglasno ramkata na predvidenite od 1 do 2 milini evra 2) neodredeni (verojatni) izvori na Fondot gi so~inuvaat sredstvata koi vo momentov se pribiraat po razni osnovi od drugi izvori (Agencija za sport i mladi na RM, Ministerstvo za finansii na RM, Ministerstvo za trud i socijalna politka na RM, ednokratna pomo{, kamati i drugo). 3) o~ekuvani sredstva kako izvor na Fondot koi se o~ekuvaat po donesuvaweto na potrebnata regulativa, a }e bidat dopolnitelno zafateni od prihodot od igri na sre}a, koncesii i drugo. 4) postoi i 4-ti izvor - takanare~en Nadvore{ni izvori {to ne e izvor za Fondot tuku izvor za realizacija, odnosno nadvore{en dotur na sredstva (za trajni javni dobra, objekti i sli~no). Ovoj izvor podrazbira prifa}awe na evropski i svetski fondovi so te`inata i opravdanosta na kapitalnite zafati. Na vakov na~in nabquduvano, se o~ekuva seta taa suma koja zaedno }e se slee vo kasata na ovoj Fond da iznesuva nad 4,0 milioni evra. Ottamu, sredstvata se distribuiraat na 1 + 3 mesta:

307

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

- Prvoto e za funkicionirawe na Fondot, so cel toj da bide nezavisen i samostoen, da ne "moli" pari, no i da ne bide podlo`en na manipulacii, neosnovani zanemaruvawa, namaluvawa i sli~no. Vo prevod toa zna~i deka nie, kako lica so hendikep, se odrekuvame od "svoite" 0,2 milioni samo za toj Fond da se zdobie so obezbedena samostojnost, a za da bide povlijatelen. Ovie sredstva gi opfa}aat godi{nite sredstva potrebni za funkcionirawe na Fondot, na Sovetot na Fondot, ekspertite, kako i sredstvata za negova vidlivost (transparentnost) i ot~etnost. - Vtoroto se sredstvata so koi }e se pokrivaat tro{ocite za odr`uvawe na tradicionalnite organizacii (ZIOM). Toa se sredstva potrebni za odr`uvawe na postoe~kite "tradicionalni" organizacii (do momentot na nivnoto prestruktuirawe), na o~ekuvaniot Nacionalen Sovet na organizaciite na licata so hendikep, kako i za vladinoto Nacionalno koordinativno telo. - Tretoto se sredstva namenati za programsko finansirawe. Ovie sredstva se nameneti za aktivnostite na organizaciite, a vrz osnova na zazemenata strategija na Fondot, misleweto dobieno od Ministerstvoto za trud i socijalna politika i prifateni od organizaciite na licata so hendikep. Procesot e proekten, javen i transparenten. - Kapitalnite investicii se poslednata namena na sredstvata. Toa se sredstvata naso~eni kon strate{ko i etapno re{avawe na najgorlivite problemi na licata so hendikep na dr`avno nivo (pristapnost, javen prevoz, vrabotuvawe, domuvawe i sli~no) - Nadvore{nite investicii ne vleguvaat direktno vo fondot, no zaedno so sredstvata za ovaa namena pretstavuvaat mo`nost za dopolnitelno i direktno vlo`uvawe vo kapitalni zafati. 2.b) Rashodi Funkcionirawe Ovoj fond ne smee da se pretvori vo svojata sprotivnost, namesto da gi {tedi i naso~uva da gi "jade" sredstvata nameneti za licata so hendikep. Tokmu zatoa predlagame "skromna" i efektivna postavenost na Fondot (vo prilog na ovaa prezentacija vi dostavuvame eden proforma buxet na sredstvata od koi bi se pokrivale rashodite vrzani za funkcioniraweto na ovoj Fond).

308

Ideen plan za osnovawe Fond

3. Organizaciska postavenost 3.a) Struktura. Strukturata na Fondot ja so~inuvaat: 1) Sovet na Fondot e paritetno telo na Fondot, so funkcija na Upraven odbor. Go so~inuvaat od 9 do 11 lica. Na predlog na vladinite strukturi (Ministerstvo za finansii, Ministerstvo za trud i socijalna politika) i na organizaciite na licata so hendikep, Sovetot go imenuva Vladata, so mandat od 5 godini. Sovetot }e se sostanuva po potreba (no, najmalku 6 pati godi{no) i gi nosi i odobruva strategiite, planot za rabota, finansiskiot plan i izve{taite. Licata koi se ~lenovi na Sovetot na Fondot ne primaat plata, no u~estvoto im se honorira. 2) Direktor na Fondot e dr`aven funkcioner, naimenuvan od Sobranieto, no na predlog od pretsedatelot na RM, so mandat od 5 godini. Toj e izvr{en i odgovoren organ na Fondot i [ef na sekretarijatot.* 3) Sekretarijat na Fondot e rabotno telo na Sekretarijatot na Fondot i go so~inuvaat 5 do 8 profesionalci koi se pod drirektna nadle`nost na Direktorot na Fondot. Pokraj osnovnata administrativna i finansiska rabota, vo Sekretarijatot, kako negov sostaven del, postoi edinica za nadzor vrz investiciite, kako i edinica za aplicirawe (podnesuvawe predlogproekti, barawa i sli~no)i za privlekuvawe na nadvore{ni investicii vo dr`avava. 4) Ekspertsko telo e telo koe go so~inuvaat grupa honorarno anga`irani eksperti (stru~ni lica). Niv gi anga`ira Direktorot na Fondot, a go vodat procesot na aplicirawe i evalucaija (procenka) na Programskite investicii. Isto taka, tie se nadle`ni i za davawe pomo{ pri apliciraweto kon Nadvore{nite fondovi. 5) Nadzorno telo e paritetno telo (Vlada i organizacii na licata so hendikep) koe go sledi i odobruva nadzorot vrz rabotata na Fondot. Nadzornata komponenta se sostoi od dr`avni revizori, anga`irawe na nezavisna revizorska ku}a, kako i ocenka na celishodnosta na investiciite.

*Idejata e i dvete upravni tela (Sovetot i Direktorot) da ne bidat vrzani so mandatot na Vladata tuku da se obezbedi relativna nezavisnost od tekovnite politi~ki priliki

309

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

3.b) Izbor Direktorot na Fondot se izbira od Sobranieto, na predlog od Pretsedatelot na RM, so mandat od 5 godini. 3.v) Tro{oci. Kako {to ve}e ka`avme pogore vo tekstot, nie, kako lica so hendikep, se odrekuvame od "svoite" 0,2 milioni samo za toj Fond da se zdobie so obezbedena samostojnost a za da bide povlijatelen. Pokrivaweto na site tro{oci za negovoto funkcionirawe se obezbeduva od ovie sredstva. III. Postapka kon realizacija na idejata 1. Konsultativen proces. Prethodnica na ovoj Ideen plan {to vi go pretstavuvame, proizleze od niza i nekolkugodi{ni razgovori, pregovori i dogovarawa za usoglasuvawe na stavovite pome|u "tradicionalnite"invalidski organizacii i novooformenite organizacii na licata so hendikep. Edna od tie sredbi e rabotniot sostanok odr`an vo prostoriite na Polio plus na 05.07.2004 godina pome|u vode~kiot tim na Polio Plus i desetina novooformeni organizacii koi se borat da gi zastapuvaat pravata na licata so hendikep, a koi ne se opfateni vo mre`ata na ZIOM. Me|utoa, verojatno najzna~ajna e rabotnata sredba realizi-rana letoska vo Ohrid (09.07.-11.07.2004.), a organizirana pod zaedni~koto moto "Edinstven glas na licata so invaliditet na RM". (Kratok izve{taj od taa trodnevna rabotna sredba vo Ohrid e pretstaven vo magazinot Vulkan). Od nea proizlegoa nekolku zaedni~ki i usoglaseni stavovi po najgorlivite pra{awa koi gi zasegaat licata so hendikep, bez ogled na koja organizacija i pripa|aat, kako i stavovi za pretstojnite zaedni~ki nastapi pred zakonot, instituciite i sistemot. So ovaa inicijativa e zapoznaena i Inter-partiskata parlamentarna lobi-grupa za pravata na licata so hendikep vo RM (na sostanokot od 28.09.1004). Isto taka na 05.11.2004 se odr`a i sostanok so prestavnici na tradicionalnite, novite i IPPLG kade ovoj predlog e razgledan i vo su{tina poddr`an.

310

Ideen plan za osnovawe Fond

2. Zakonodaven proces Pretsedatelot se konsultira so nevladinite organizacii, a potoa so Vladata na RM i otkoga }e go dobie nivnoto mislewe i zaklu~oci, toj go podnesuva predlogot do Sobranieto. Pretsedatelot na RM e svoeviden predlaga~ da se oformi vakov Fond. Na ovoj predlog mu prethodi konsultativniot period koj “Polio Plus” ve}e go ostvari i uspe{no go zavr{i so ZIOM, so izvestuvawe upateno do IPPLG, za {to vo kratki crti pretsedatelot Crvenkovski be{e li~no zapoznaen na sredbata vo Sobranieto, ostvarena na 07.09.2004 godina. 3. Vremenska ramka Cenime deka ovoj Zakon mo`e da se donese do januari-fevruari 2005 godina, so cel ovoj na~in na raspredelba na sredstvata da po~ne da se primenuva tokmu koga i bezdrugo bi zapo~nalo dodeluvaweto na sredstvata za finansiska poddr{ka na OLH od strana na dr`avata. Na toj na~in bi se izbegnala mo`nosta postojnite nepravilnosti i zloupotrebi vo koristeweto na dr`avnite pari od strana na OLH da se prolongiraat i provlekuvaat vo tekot na u{te edna cela kalendarska godina. Osven toa, vo duhot i vo soglasnost so generalnata orientacija na na{ata dr`ava za vlez vo EU, smetame deka so pozabrzanoto oformuvawe na ovoj Fond, a na na~in na koj vi go prezentiravme i so vakva strukturalna postavenost (so ogled deka e planirano postoewe na ~etvrtiot izvor za priliv na sredstva od koi }e se finansira izgradba na kapitalni, odnosno trajni dobra od javen i op{t interes) so golema verojatnost }e privle~eme golem broj stranski fondacii, donatori i investitori. Ova go naveduvame trgnuvaj}i od op{to poznatata praktika i brzina na procesuiraweto na zakonite, no i na nivnata implementacija, vo smisla na vremeto {to e voobi~aeno potrebno za Fondot da se postavi, da se oformat negovite tela i sl. Seto toa bi mo`elo da se "razvle~e" bez somnevawe i na period od dve godini za koj postoi verojatnost deka bi zagubile golemi sredstva od stranski donatori. Pridobivkite od takvata brza i navremena akcija }e gi u`ivaat ne samo OLH, tuku i site gra|ani na dr`avava, osobeno nabquduvano od aspektot na idnata teritorijalna podelba i organizacija.

311

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

IV. Zaklu~ok 1. O~ekuvani rezultati Kako {to i vo naslovot na ovoj ideen plan e potencirano, realno e da se o~ekuva deka formiraweto na ovoj fond }e napravi realen probiv kon: -sreduvawe na momentalnata "ra{omonijada" vo "dvi`eweto" na licata so hendikep; -namensko iskoristuvawe na postojnite sredstva nameneti za licata so hendikep; -zgolemuvawe na raspolo`liviot fond na sredstva koj se odvojuva od strana na dr`avata za licata so hendikep; -dopolnitelno privlekuvawe na stranski namenski fondovi vo prilog za re{avawe na kapitalni zafati od sferata koja gi tangira licata so hendikep; -poddr{ka na idni zakonodavno-pravni aktivnosti i tela i menanizmi koi }e proizlezat od niv (primer Nacionalen sovet na OLH, Komisija za pravata na licata so hendikep, Pravna kancelarija i sl;) -Harmonizacija i efikasna postavenost na makedonskiot sistem na socijalna za{tita so onoj na EU; -Makedonija kako primer vo regionot za uspe{en priod i re{avawe na problemite na licata so hendikep. 2. Odr`livost Ovoj proekt ima svoja, i finansiska i institucionalna, oddr`livost. Sredstvata koi se pribiraat od raznite igri na sre}a se pomalku ili pove}e sigurni za{to "kockaweto" sekoga{ }e postoi, nikoga{ ne prekinalo da postoi nitu vo edno op{testvo ili vreme i, makar vo ovoj moment, ne se zabele`ani nikakvi indicii deka istoto do`ivuva ili go o~ekuva nadolen trend. Naprotiv, postojano izniknuvaat novi igri na sre}a, novi sportski oblo`uvalnici... Vo taa smisla, finansiskata poddr{ka na OLH mo`e nesmetano da bide obezbeduvana i garantirana se do sveduvaweto na evidentiranite nepravilnosti i zloupotrebi na najmala mo`na merka. Od druga strana, na{ata dr`ava e mala i efektite od za`ivuvaweto na vakov Fond na na~in i so struktura koja vi gi prezentiraveme, mo{ne brzo }e bidat vidlivi. Primerno, site

312

Ideen plan za osnovawe Fond

u~ili{ta vo dr`avava mo`at da bidat napraveni dostapni za mo{ne kratok period i voop{to problemite so arhitektonskite barieri, transportot na LH, obezbeduvaweto podostapna `ivotna i rabotna sredina spored potrebite i mo`nostite na LH. V. Dodatoci - Koristeni iskustva. Vo osmisluvaweto i finaliziraweto na ovoj Ideen plan se koristeni iskustvata od Malta, Jemen i Slovenija, dr`avi koi isto taka se mali kako i na{ata. Intencijata koja ne vode{e e da se sporedime i iskoristime iskustva na dr`avi ~ii modeli, poradi nivnata golemina i brojot na `itelite, e sosema primenliva i vo na{ata dr`ava, a so ogled na na{ite uslovi i potrebi, odnosno ne so dr`avi ~ija golemina ili pak dr`avniot sistem e dijametralno sprotiven od na{iot. Isto taka, napraveni se konsultacii i so organizacii na lica so hendikep od Bosna i Hercegovina, Srbija i Crna Gora, Albanija, i Hrvatska, zemji kade {to zarodi{ na vakvo organizirano finansirawe na organizaciite na licata so hendikep ve}e postoi.

Skopje 09.11.2004.

Polio plus

313

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

314

Ideen plan za osnovawe Fond

[EMA NA ORGANIZACISKATA STRUKTURA NA FONDOT ZA PODDR[KA NA OLH

SOVET
SOVET
Paritetno telo so funkcija na Upraven odbor. Sostaveno od 9 - 11 lica. Na predlog na vladinite strukturi (MF, MTSP) i na organizaciite na licata so hendikep go naimenuva Vladata so mandat od 5 g. Se sostanuva po potreba (no najmalku 6 pati godi{no) i gi nosi i odobruva strategiite, planot za rabota, finansiskiot plan i izve{taite. Ne primaat postojana plata no u~estvoto im se honorira.

DIREKTOR
DIREKTOR
Dr`aven funkcioner naimenuvan od Sobranieto na predlog na Pretsedatelot so mandat od 5 g. Izvr{en i odgovoren organ na Fondot i [ef na sekretarijatot.

SEKRETARIJAT
Rabotno telo na fondot, 5 -8 profesionalci pod direkna nadle`nost na Direktorot na fondot. Pokraj osnovnata administrativna i finansiska rabota postoi edinica za nadzor vrz investiciite, kako i edinica za aplicirawe i privlekuvawe nanadvore{nite investicii.

EKSPERTSKO

SEKRETARIJAT

NADZORNO TELO

TELO

EKSPERTI
Grupa honorarno anga`irani eksperti koi se anga`iraat od strana na Direktorot i go vodat procesot na aplicirawe i evaluacija na Programskite investicii, kako i pomo{ pri aplicirawe kon Nadvore{nite fondovi.

NADZOR
Paritetno telo (vlada i OLH) koe go sledi i odobruva nadzorot vrz rabotata na Fondot Nadzornata komponenta se sostoi od dr`avni revizori, anga`irawe na nezavisna revizorska ku}a, kako i ocenka na celishodnosta na investiciite.

315

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

316

Informacija za Konvencijata na OON za za{tita i promocija na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep

10. Informacija za Konvencijata na OON za za{tita i promocija na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep
Edna od dominantnite karakteristiki na jurisprudencijata na XX vek koja prodol`uva i vo XXI vek e priznavaweto na pravoto kako sredstvo za promena, zatoa {to zna~ajna osobina na efektivniot praven sistem e negoviot kapacitet da gi reflektira promenite na potrebite i barawata na op{testvoto vo ~ii ramki funkcionira. Iako legislativata ne e edinstvenoto sredstvo za socijalna kontrola, sepka e najmo}no sredstvo za promena i razvoj. Kontinuiranoto donesuvawe na zakoni stanuva priroden na~in na reagirawe na razvieniot praven sistem kon novonastanatite promeni i potrebi. Denes, site sferi od interes za nacionalnoto zakonodavstvo se me|uzavisni so me|unarodnoto pravo za pravata na ~ovekot. Organizacijata na obedinetite nacii kako univerzalna organizacija, od samoto osnovawe be{e zainteresirana za statusot i pravata na licata so hendikep i sekoga{ prifa}a{e deka diskriminacijata vr{ena vrz licata so hendikep direktno vlijae vrz ekonomskiot i socijalniot razvoj na celata zaednica. OON ja temeli promocijata na pravata na licata so hendikep vrz svoite osnova~ki principi, koi se odnesuvaat na osnovnite slobodi i ednakvosta na site ~ove~ki su{testva. Pokraj op{tite me|unarodni normi, doneseni se i specifi~ni normi za pravata na licata so hendikep, od koi najzna~ajno e donesuvaweto na Standardnite pravila za ednakvost na mo`nostite za licata so hendikep (The Standard Rules on the Equalization of Opportunities for Persons with Disabilities). Iako Pravilata nudat eden vid na instrument vo racete na licata so hendikep i nivnite organizacii za sozdavawe na legislativa i prezemawe na aktivnosti i ja davaat osnovata za tehni~kata sorabotka me|u dr`avite, OON i drugite me|unarodni organizacii i nevladinite organizacii, sepak ekspertite smetaat deka donesuvaweto na Konvencija za za{tita i promocija na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep (Convention on the Protection and Promotion of Rights of Persons with Disabilities) vo ramkite na sistemot na OON krajno bi gi razre{ila site dilemi vo odnos na pra{awata na hendikepot. Od tie pri~ini, vo dekemvri 2001 godina, na inicijativa na Meksiko, na Generalnoto sobranie na OON so konsenzus be{e usvoena Rezolucija 56/ 168, obezbeduvaj}i vostanovuvawe na ad hoc Komitet za izrabotka na predlog tekst na seopfatna i integralna me|unarodna konvencija za za{tita i promocija na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep (sedma po red vo istori-jata na Obedinetite nacii). Procesot na donesuvawe na Konvencijata vo momen-tov e najzna~aen vo sferata na prava na ~ovekot na koja {to raboti OON i e vo fokusot na vnimanieto na brojni eksperti i aktivisti.

317

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

Vo tekot na 2002 i 2003 godina, ad hoc Komitetot, pod vodstvo na Negovata Ekselencija Luis Gaqegos ^iriboga (Luis Gallegos Chiriboga), postojaniot pretstavnik na Ekvador vo Obedinetite nacii, odr`a dve zasedanija. Vo me|uvreme, nekolku rebotilnici i seminari bea odr`ani vo nekolku dr`avi (Meksiko, Venecuela, Kina, Indija, EU), a istovremeno svoite predlozite za Konvencijata gi prezentiraa i nevladinite organizacii na licata so hendikep. Za taa cel, na vtoroto zasedanie na ad hoc Komitetot be{e oformena rabotna grupa za izrabotka na nacrt-predlog, kombiniraj}i gi razli~nite predlozi, dostaveni dotoga{. Rabotnata grupa sostavena od eksperti od 30 dr`avi i golem broj nevladini organizacii na licata so hendikep, vo tekot na januari 2004 godina izraboti Nacrt -predlog na Konvencijata. Na tretoto i ~etvrtoto zasedanie (od 24.05 do 04.06.2004 i od 24.08. do 03.09.2004), Komitetot go zavr{i prvoto ~itawe na tekstot na nacrt -predlogot. Na zasedanijata na ad hoc Komitetot u~estvuvaa delegacii od pove}e od 80 dr`avi, kako i pove}e od 30 NVO na licata so hendikep i pretstavnici na agenciite na OON i nacionalni instituciii za pravata na ~ovekot. Pretstavnicite na Zdru`enieto "Polio plus- dvi`ewe protiv hendikep", u~estvuvaa na tretoto zasedanie na ad hoc Komitetot. Pettoto zasedanie na ad hoc Komitetot (od 24.01 do 04.02.2005 godina) e od golemo zna~ewe zatoa {to e postignata soglasnost po zna~itelen broj na otvoreni pra{awa dotoga{. Delegaciite postignaa soglasnost vo odnos na paragrafot 5 na ~lenot 7 od nacrtot na Konvencijata koj se odnesuva na obvrskata na dr`avite za voveduvawe na merki/akcii so cel zgolemuvawe na de facto ednakvosta na licata so hendikep. Ponatamu, vo tekot na raspravata za ~lenot 8 od nacrtot na Konvencijata, delegaciite go naglasija zna~eweto na pravoto na `ivot {to im pripa|a na site ~ove~ki su{testva, pa eo ipso i na licata so hendikep. Po podnesuvaweto na inicijativa od strana na muslimanskite dr`avi, Afrika i Latinska Amerika koordinatorot predlo`i nov ~len, 8 bis, so koj se ureduva za{titata na licata so hendikep, vo situacii na rizik kakvi {to se vooru`enite sudiri ili prirodnite katastrofi. Vrzano za ~lenot 9 od Nacrt-Konvencijata so koj se ureduvaat pra{awata na delovnata i pravna sposobnost na licata so hendikep, po intenzivnite diskusii e postignata soglasnost za tekstot, no sepak, mnogu zna~ajni pra{awa, kakvo {to e ona za priznavaweto na celosnata delovna sposobnost na site lica so hendikep, bez isku~oci, ostanaa nere{eni. Ponatamu, pretstavnikot na ^ile predlo`i prifa}awe na poseben ~len so koj }e se garantira pristapot kon sudovite/pravniot sistem za licata so hendikep numeriran kako ~len 9 bis. ^lenot 10 od Nacrt-Konvencijata ~ij tekst e op{to prifaten od strana na delegaciite-u~esni~ki na pettata sesija na ad hoc Komitetot se odnesuva na slobodata i sigurnosta na licata so hendikep. Stav 1 od ~lenot 10 predviduva obvrska za dr`avite-potpisni~ki "da ovozmo`at licata so hendikep, ednakvo so drugite: (a) da go u`ivaat pravoto na sloboda i sigurnost na li~nostata; i, (b) da ne bidat li{eni od svojata sloboda protivzakonski ... ".

318

Informacija za Konvencijata na OON za za{tita i promocija na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep

Zabranata na ma~ewe, ili drugo surovo, ne~ove~no ili degradira~ko postapuvawe ili kaznuvawe na licata so hendikep e artikulirano vo ~lenot 11. Nere{eni ostanaa niza sporni pra{awa vo vrska so nasilnoto smestuvawe na licata so hendikep vo ustanovi i institucii i za prisilnite intervencii. Predlog tekstot, koj treba da bide implementiran vo ~lenot 11 od Nacrt-Konvencijata, predviduva: "dr`avite potpisni~ki osobeno }e zabranat vr{ewe na medicinski i nau~ni eksperimenti vrz licata so invalidnost bez slobodna soglasnost na konkretnite lica, i }e gi {titi tie lica od takvi eksperimenti". ^lenot 12 sodr`i odredbi za za{tita na licata so hendikep od sekakov vid eksploatacija i nasilstvo vklu~uvaj}i "napu{tawe, povredi ili psihi~ka/ fizi~ka zloupotreba, maltretirawe, negri`a ... ekonomska i seksualna eksploatacija i zloupotreba". Vo diskusijata za ~lenot 13 so koj se ureduva slobodata na mislata i pristapot do informaciite e postignat napredok, no nere{eni ostnaa pra{awata {to se odnesuvaat na toa dali obvrskata na dr`avata da go obezbedi pristapot kon informaciite se odnesuva na site javni ili samo na slu`benite informacii {to ñ se dostapni na javnosta, kako i pra{aweto dali Konvencijata }e bide obvrzuva~ka i za privatniot sektor. Komitetot ja potvrdi odlukata delot za razvojot na novi tehnologii i za primenata na na~elata na univerzalniot dizajn da bide staven vo tekstot na ~lenot 4 za op{tite obvrski na dr`avite potpisni~ki, no ne be{e postignata soglasnost dali treba da se vklu~i i predlo`eniot stav {to se odnesuva na priznavaweto, razvojot ili promocijata na nacionalnite gestovni jazici. Me|utoa, postignata e soglasnost za priodot kon novi tehnologii i tehni~ki uredi da se rasprava vo ramkite na diskusijata za ~lenot 19 od Nacrtot (za pristapnosta). Po iscrpnata diskusija, ~lenot 14 od Nacrtot e podelen vo dva posebni dela: pravoto na privatnost (~len 14) i pravoto na semeen i bra~en `ivot (~len 14 bis). Pogolem broj od delegaciite predvodeni od muslimanskite dr`avi, Vatikan i SAD izrazija somnevawe vo opravdanosta od postoewe poseben paragraf za podigawe na svesta za seksualnosta, bra~nite i semejnite odnosi (~len 14 bis (1-a)), bidej}i ve}e postoi ~len 5 vo Nacrtot koj govori za podigaweto na svesta. Delegaciite-u~esnici na Zasedanieto, ja po~naa diskusijata i okolu ~lenot 15 od Nacrtot na Konvencijata na {to }e se raboti vo tekot na {estoto zasedanie na ovoj Komitet. Neformalnite diskusii bea dvapati prekinati vo prediodot 27 januari i 03 fevruari so cel na organizaciite na licata so hendikep, koi nemaat pravo na izlagawe na svoite stavovi vo tekot na formalnite diskusii, da im se dade mo`nost da se proiznesat so svoite stavovi okolu predlo`enite ~lenovi vo Nacrtot. Se o~ekuva pretstavnici na "Polio plus - dvi`ewe protiv hendikep" da u~estvuvaat vo rabotata na ad hoc Komitetot za donesuvawe na Konvencijata, na zasedanieto na Komitetot planirano za 01.-12.08.2005.

319

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

Zaklu~eno e deka do po~etokot na slednoto zasedanie na ad hoc Komitetot, neophodno e i natamu da se promovira i popularizira Konvencijata kaj site nadle`ni dr`avni organi vo mati~nite dr`avi, samite lica so hendikep i nivnite organizacii, no i stru~nata i naj{irokata javnost da se zapoznaat so sodr`inata na ovaa Konvencija i nejzinoto zna~ewe vo sferata na za{tita na pravata na ~ovekot. Vo taa smisla, od golema korist e i internet stranciata na Obedinetite nacii na koja se pretstaveni site materijali od Pettoto i site prethodni zasedanija na ad hoc Komitetot: http://www.un.org/esa/socdev/enable/rights/

320

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

SODR@INA
PREDGOVOR ........................................................................................ 7 DEL PRVI TEMELNI PROPISI
1. Ustav na Republika Makedonia .............................................................. 15 2. D eklaracija za za{tita i unapreduvawe na pravata na licata so pesbni potrebi .................................................... 16 3. Nacionalna Strategija za izedna~uvawe na pravata na licata so hendikep vo Republika Makedonija ................ 18

DEL VTORI SOCIJALNA ZA[TITA
1. Zakon za socijalna za{tita ...................................................................... 43 1.1. Sogleduvawe na odredeni re{enija i sostojbi vo sproveduvaweto na zakonot za socijalna za{tita .................................................................................... 90 2. Pravilnik za ocena na specifi~nite potrebina licata so pre~ki vo fizi~kiot ili psihi~kiot razvoj ............................................................................. 106 3.Pravilnik za sodr`ina na obrazecot za izdavawe na naod, ocena i mislewe za utvrduvawe na potrebata za pomo{ i nega od drugo lice.......................116

DEL TRETI VRABOTUVAWE
1. Zakon za rabotnite odnosi ...................................................................... 121 2. Zakon za vrabotuvawe na invalidni lica ............................................ 123 2.1 Zabele{ki kon izmenite na Zakonot za vrabotuvawe na invalidni lica, a koi ne se implementirani vo donesenata verzija ................................... 132 3. Pravilnik za rabotno osposobuvawe na invalidni lica ................. 136 4. Pravilnik za kriteriumite i na~inot na dodeluvawe na sredstva od posebniot fond za obezbeduvawe uslovi za vrabotuvawe i rabotewe na invalidnite lica ................................................................................ 144

322

Sodr`ina 5. Zakon za za{tita pri rabota ................................................................. 150

DEL ^ETVRTI ZDRAVSTVO
1.Zakon za zdravstveno osiguruvawe ........................................................ 153 2 Pravilnik za indikaciite za ostvaruvawe na pravo na ortopedski i drugi pomagala ............................................ 183 3.Nekoi razmisluvawa vo vrska so zdravstvenata politika koja se odnesuva na licata so posebni potrebi ..................................................................... 199

DEL PETTI OBRAZOVANIE
1. Zakon za osnovno obrazovanie ................................................................ 207 2. Zakon za sredno obrazovanie .................................................................. 208 3. Zakon za visoko obrazovanie .................................................................. 209 4.Predlozi za izmena i dopolnuvawe na zakonite od oblasta na obrazovanieto ............................................... 210

DEL [ESTTI
OSIGURUVAWE I [TETA
1. Zakon za penzisko i invalidsko osiguruvawe ..................................... 225 1.1. Nekoi dilemi okolu sproveduvaweto na ~len 128 i 129 od zakonot za penzisko i invalidsko osiguruvawe ....................................................................... 234 2. Zakon za osiguruvawe .............................................................................. 239 3. Zakon za obligacionite odnosi .............................................................. 241

DEL SEDMI OSTANATO
1. Zakon za semejstv o ................................................................................... 247 2. Zakon za za{tita na decata .................................................................... 255 3.Zakon za javnite pati{ta ........................................................................ 258 4. Zakon za bezbednosta na sobra}ajot na pati{tata ........................... 258 5. Pravilnik za posebniot znak za ozna~uvawe na voziloto so koe upravuva lice na koe mu se o{teteni ekstremitetite bitni za upravuvawe so voziloto ........................................................................... 260

323

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

5.1 Analiza so predlozi i zabele{ki a postojniot Pravilnik za posebniot znak za ozna~uvawe na voziloto so koe upravuva lice na koe mu se o{teteni ekstremitetite bitni za upravuvawe so vozilotooglavje ................................................................................. 262 5.2. Poseben znak za za ozna~uvawe na voziloto so koe upravuva lice na koe mu se o{teteni ekstremitetite bitni za upravuvawe so voziloto...................... 266 6. Krivi~en Zakonik ..................................................................................... 267 7. Zakon za krivi~na postapka .................................................................... 269 8. Zakon za vonprocesna postapka .............................................................. 270 9. Zakon za pravata na voenite invalidi i ~lenovite na nivnite semejstva i na ~lenovite na semejstvata na padnatite borci ................................... 272 10. Zakon za civilni invalidi od vojnata ............................................... 273 11. Zakon za posebnite prava na pripadnicite na bezbednosnite sili na Republika Makedonija i na ~lenovite na nivnite semejstva .................................................. 274 12.Zakon za domuvawe .................................................................................. 281

DEL OSMI VIZIJA
1. Predlog na Zakon za prostorno i urbanisti~ko planirawe ....................................................................... 285 2. Predlog na amandmani na Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe ................................................. 286 3. Predlog na Zakonot za gradewe ........................................................... 288 4. Predlog na amandmani na Zakonot za gradba ..................................... 289 5. Inicijativa za donesuvawe na Zakon za povlastici vo soobra}ajot za lica so hendikep ................................ 292 6. Pri~ini poradi koi se predlaga donesuvaweto na Zakonot ........... 298 7. Inicijativa za vra}awe na pravoto na licata so hendikep za soodvetno dano~no osloboduvawe pri uvoz na patni~ki avtomobili za sopstven prevoz preku izmenuvawe i dopolnuvawe na odredeni re{enija vo postojnite zakonski propisi ........................ 300 8. Inicijativa za izmena i dopolnuvawena Zakonot za dodadena vrednost ............................................................... 302 9. Ideen plan za osnovawe Fond ............................................................... 305 10. Informacija za Konvencijata na OON za za{tita i promocija na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep......................................................317

324

CIP - Katalogizacija vo publikacija Narodna i univerzitetska biblioteka “Sv. Kliment Ohridski “,Skopje 364.65-056.26(497.7)(094.9) 364.65-056.36(497.7)(094.9) TAF^IEVSKA Dijana Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep: so komentari / Dijana Taf~ivska. - Skopje: Polio Plus, 2005 - 326 str.; ISBN 9989 - 2357 - 1 - 6 a) Lica so hendikep - Standardi - Makedonija - Propisi COBISS. MK -I D 60741898