SISTEMSKO ZAKONODAVSTVO ZA LICATA SO HENDIKEP

1

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

Naslov: “Sistemsko Zakonodavstvo za licata so hendikep” Avtor: Polio Plus - Skopje Izdava~: Polio Plus - Skopje Za izdava~ot: Zvonko [avreski Lektor: Slobodan Markovski Kompjuterska obrabotka: OZ - Dizajn, Skopje Dizajn na naslovna: Keti Zarefska -Gurmi{evska Tira`: 1 000 primeroci Pe~at: Jugoreklam - Skopje

2

POLIO PLUS -dvi`ewe protiv hendikep-

SISTEMSKO ZAKONODAVSTVO ZA LICATA SO HENDIKEP

Edicija “Justicijana” Skopje, 2006

3

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

Avtori koi go dadoa svojot pridones na dokumentite, napisite i izrabotkata na ovaa kniga: Zvonko [avreski, @aneta Stojkova, Nata{a Postolovska, Karolina Ogwanovi} ^ukalieva, Aleksandar Kot, Damjan Tati}, Stefan Tromel, Elena Ko~oska, Sowa Dam~evska, Du{ko Hristov, Miodrag Igwatovi}, Tereisa Dagner, Simon Volker, Rafael D’ridmaten, Kirsten Jang, Merita Miftari - Poni, Stamen Filipov, Divna Pen~i}, Du{ko Minovski, Liqana Popovska, Vesna [kuli}, Hald Feziri, Sa{o Klekovski, Slavko Lazovski, Dragi Zmijanac, Lidija Markovi}, Aleksandar Kuzmanovski.

Ovaa publikacija e podr`ana od strana na Britanskata Vlada preku Britanskata ambasada vo Makedonija

4

BLAGODARNOST
Go dr`ite vo race poslednoto izdanie na edicijata "Justicijana". Kako i prethodnite i ovaa kniga e rezultat na posvetenosta i trudot vlo`eni, vo period od ~etiri godini, od lu|eto koi ja iniciraa, ~lenuvaa i ja pomagaa rabotata na prvata otvorena Inter-partiska parlamentarna lobi grupa za pravata na licata so posebni potrebi (IPPLG). Polio Plus, kako doma}in na Tehni~kiot komitet na IPPLG, im dol`i golema blagodarnost na: Vladata na Velika Britanija koja preku nivnata Ambasada vo Republika Makedonija (u{te vo 2003-ta godina) go poddr`a formiraweto i rabotata na lobi grupata i aktivno se vklu~i vo unapreduvawe na rezultatot od nivnata rabota. Pokraj ovaa glavna pove}egodi{na poddr{ka ne smeeme da ja zaboravime aktivnata vklu~enost na Makedonskiot centar za me|unarodna sorabotka, Fondacijata Institut otvoreno op{testvo - Makedonija i Helsin{kiot komitet za ~ovekovi prava na Makedonija koi gi pottiknaa organizaciite na licata so hendikep vo izgradbata na "zaedni~ki glas" i vo vklu~uvaweto vo glavnite tekovi na op{testvoto. Mnogu znajni i neznajni sorabotnici, prijateli i dobronamernici pridonesoa IPPLG da bide uspe{na prikazna vrz ~ii iskustva se gradat i }e se gradat aktivnostite na licata so hendikep ne samo na Balkanot, vo Evropa tuku i vo Ju`na Amerika. Na kraj, sakame da im se zablagodarime na porane{nite i sega{nite ~lenovi na IPPLG koi prifatija uspe{nata ~etirigodi{na rabota da ja prodol`at i unapredat vo slednite ~etiri godini. Se nadevame deka ovaa kniga }e im bide od ogromna polza vo toa.

Polio Plus - Dvi`ewe protiv hendikep-

5

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

6

Vovedni zabele{ki

PREDGOVOR
(pove}e kon procesot - otkolku kon knigata)
Predupreduvawe: Ovoj Predgovor najdobro e da se pro~ita kako Pogovor!!!

Te{ko, mo`ebi najte{ko, e da se pi{uva predgovor na kniga vo koja skoro celata sodr`ina, site nejzini avtori, vo su{tina samo pravat mal nesebi~en napor da di{at, obid da vdi{at zaedno so vetrot koj go navestuva ona {to treba (ili barem ona {to tie bi sakale) da se slu~i. Dilemata e: Koja e taa vest, poraka, zavet ({to mo`am da im ja soop{tam, dolovam, ukradam) na site tie predvesnici, a i nivni idni, mnogu idni, ~itateli? Knigava, koja ja dr`ite vo race ili ja gledate na ekran, ne e slu~ajna. Eden moj drag prijatel znae da ka`e: Ni{to ne e slu~ajno!... A jas (bez nitu eden dokaz) postojano, do den denes, nepokoleblivo se raspravam so nego ... Ova e poslednoto izdanie na edicijata "Justicijana". Ova e krajot na tematskata zbirka na dostignuvawata (i potfrlawata) na me|ata koja ozna~uva premin od patekite i }orsokacite od milosrdie i medicina kon poleto na za{tita i po~ituvawe na dostoinstvoto i ~ovekovite prava na licata so hendikep vo Republika Makedonija. I pove}e od toa - ova e eden mo`en (prakti~en) na~in kako toa da se napravi, kaj nas! Namenata na knigava e da poslu`i kako prira~nik za mo`na replikacija na edna, spored nas, uspe{na prikazna. Iskreno, navistina uspe{na }e bide dokolku go pomine ispitot na vremeto i dokolku na nekogo mu poslu`i vo negovite idni obiduvawa. Ovaa kniga, iako toa "vizionerski" ne be{e planirano, e ñ izvorno svedo{tvo ñ avtenti~en raskaz za prvata uspe{na gra|anska inicijativa vo Republika Makedonija i za makotrpniot proces vo preminot od pretstavni~ka vo participativna demokratija.

7

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

Za Va{a informacija (iako mo`ebi ne ñ e mestoto vo ovoj predgovor), edicijata se sosotoi od tri temelni i dve propratni izdanija (3+2 = Petka). Prvoto, "Me|unarodni normi i standardi za pravata na licata so hendikep - komparativna analiza", se zafati so komparativna analiza na trendot vo svetskite standardi i gi analizira{e me|unarodnite sistemi na za{tita na pravata na ~ovekot (se razbira, od aspekt na licata so hendikep). Na ovaa kniga, spored nejzinata priroda i su{tina, rokot za vlijanie (i nekakov rezultat) ñ e pove}edeceniski. No, eve i sega mo`e da se ka`e deka e: prevedena na angliski (inicijalno za potrebite na misiite na Handicap International) i na srpski (po barawe na Ministerstvoto za trud i socijalna politika na Republika Srbija za izgradba na nivnoto zakonodavstvo). Kaj nas (originalot) e opciona literatura za studentite na Pravniot fakultet "Justinijan I". Vtoroto izdanie, "Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep - so komentari", ima neobi~na reinkarnacija. Inicijalno, koga go promoviravme (so Ministerstvoto za pravda) izjaviv deka imam golema nade` deka za godina dena ovaa kniga }e bide bezvredna. Se nadevav deka zakonskite promeni }e nastapat brzo. Kakov li strateg, o~ajnik, poet sum bil? Ne samo {to toa izdanie dobiva na vrednost, ne samo {to e najbarano kaj nas, duri ni baraat i prepe~atuvawe, tuku nametnuva i najgolemi dilemi: kako ponatamu vo sistemski promeni (vidi pove}e vo delot "Ne e sé taka rozovo"). Propratnoto prvo izdanie so naslov "Od ideja do relanost" go obrabotuva i komentira Nacrt-tekstot na integralnata i seopfatna Konvencija za za{tita na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep. Glavna cel na ovaa (sepak propratna) kni{ka be{e da se inicira rasprava (i pridones na Republika Makedonija) kon ovoj svetski proces. A mora da priznaeme deka dopolnitelno, sakavme da poka`eme (vo ekot na sobirawe na potpisite za gra|anskata inicijativa) deka predlo`eniot zakon "di{i" so odredbite na pretstojnata Konvencija. Propratnoto vtoro izdanie, "^ekor napred kon ednakvi mo`nosti za licata so hendikep - preporaki za harmonizacija na zakonodavstvoto na Republika Makedonija so zakonodavstvoto na Evropskata Unija" treba{e (vo sorabotka so Sekretarijatot za evropski pra{awa na RM) da gi trasira neophodnite potezi {to treba da gi prezeme na{ata dr`ava ako saka da se pridru`i na evropskoto semejstvo (vidi pove}e za toa vo delot "Preskoknati ~ekori").

8

Vovedni zabele{ki

Tretoto, posledno, izdanie vo edicijata, "Makedonskata prikazna pri izgradbata na sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep", e svoevidna kruna koja sama po sebe nema nikakva posebna vrednost (osven kako memoari na neznajnite borci). Ili, osven ako nekoi idni "nepomirnici" (so seta po~it kon G.Todorovski), pobudeni od zapisite, ne prodol`at nekoja sledna serija ... Kojznae ... No da ne predgovaram na predgovorot! U{te pred ~etiri godini vo "Polio Plus" imavme namera, i si postavivme za zada~a, ona {to }e se slu~i vo "vremeto koe doa|a" da go napravime dostapno, pristapno i korisno za nekoi idni obiduva~i, replikatori, sledbenici. Dobro znaej}i deka "edna lastovi~ka ne ja pravi proletta" ovaa kniga ja naso~ivme kon idnite lastovi~ki (ili pak jastrebi) so jasna poraka da ne gi pravat istite gre{ki t.e. neka u~at na na{ite ... Ovaa kniga e dokumentirano sekojdnevie (koe zapo~nuva pred edicijata, pa duri i pred ra|aweto na protagonistite) i dopira vo momentite na nivnoto dejstvuvawe. Dobro znaeme deka vo godinite na 21ot vek - ni{to nitu zapo~nalo, nitu pak }e zavr{i so nas ... Toa e na{ata poraka (ispratena, odvitkana, pro~itana ili sfatena)! No zo{to e vaka koncipirana? Ne premnogu mudro, nitu inventivno, prikazot na procesot vo izgradbata na makedonsko sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep go podelivme vo 3+2 (propratni) dela - isto kako i edicijata. Prviot del, "Vreme minato", se obiduva da gi prika`e glavnite inicijalni kapisli koi dovedoa do fuziono odmotuvawe na potrebata stvarnosta pove}e da ne se "{minka" tuku su{tinski da se menuva. Tuka se prisutni sodr`ini koi go razjasnuvaat fenomenot hendikep, pri~inata zo{to go tretirame toj fenomen so zakoni i normi (a ne so hirur{ki skalper), i momentumot koj ovozmo`i ra|awe na idejata za postoewe na Sistemski zakon. Potrebata od izgradba na sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep ne e samo hipoteza tuku taa e i osnovna aksioma na ona {to sledi potoa (ili barem taka na avtorite im se ~ini). Tokmu zatoa tamu se pomesteni delovite: "kratka istorija na hendikepot", "odiseja na hendikepot 2001", "sporedba na zakonite protiv diskriminacijata na osnov na hendikepot na globalno nivo", "prikaznata za donesuvaweto na Zakonot za Amerikancite so hendikep", "prikaznata za Makedonija ili prikazna za dostoinstvoto", i

9

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

"prikaznata za formiraweto, rabotatata i zna~eweto na prvata otvorena lobi grupa za pravata na licata so hendikep vo Parlamentot na RM (IPPLG)". Vtoriot del, "Vreme sega{no", e samo op{ta faktografija na klu~nite dokumenti. Ve molam tuka da ne barate kontemplativni sodr`ini tuku samo artefakti na verba koi, ete, se obidevme da gi preto~ime vo pravna forma - razbirliva za site. Mnogu dobro znaeme deka, do krajot na ovoj proces, mo`no e ni traga da ne ostane od po~etnata ideja i re{ivme da gi objavime po~etnite zakonski postulati (so na{eto cvrsto stojali{te). Dopolnitelen element, pokraj svesnosta za procesot vo kontinuitet (malku podolg od o~ekuvaweto), ni be{e potrebata javnosta dobro da razbere i da znae za {to se zalagavme (i za {to go dade svojot potpis i dopolnitelna poddr{ka). Ne samo za da se amnestirame za popu{tawata vo pregovorite so vlasta, ne samo za da ja osudime nivnata nepopustlivost, tuku (i ednite i drugite) i da nau~ime ne{to od toj proces ... Tretiot del, "Vreme idno", e vistinskiot predizvik na ovaa kniga. Vo moment koga ni vremeto sega{no ne e zavr{eno, nitu pak efektite se definirani, nie se obidovme da gi prepoznaeme idnite ~ekori. [to e ona {to bilo preskoknato, {to treba da se napravi i kako toa se pravi? Otidovme duri i ponatamu - predviduvaj}i gi pri~inite (i mo`nosta za nivno nadminuvawe) za nezadovolstvoto od uspehot po pobedata. U~ime od istorijata - Kako nesekojdnevno izvojuvanata bitka da se pretvori vo najsekojdnevno sekojdnevie obi~en, samostoen, dostoinstven (i ni{to porazli~en od drugite) `ivot na licata so hendikep. Obilno koristej}i se so iskustvata od minatoto i od tu|ite gre{ki i uspesi se obidovme da dolovime slika na ona {to mo`e da ni se slu~i, da predupredime i da se podgotvime da gi nadminime udarite na stvarnosta koja ni nadoa|a (barem psiholo{ki). No tuka duri i Artur Klark mo`e da ne obvini za nerazbirliv futurizam. Zatoa, na golata faktografija i u{te pogoliot futurizam, vo ovaa kniga se dodadeni u{te: Prviot propraten (~etvrt) del "Nekade pome|u" koj e obid za dopolnitelno objasnuvawe na nekoi klu~ni elementi, zabludi i stereotipii kon fenomenot hendikep kako {to se ~ineweto na hendikepot (kako glaven amortizator na nepoteglivosta na dr`avata), nedoma}inskoto rasturawe na i onaka skromnite fondovi, raspredelbata na "kolnatite" pari (igri na sre}a) kako i momentalniot stav na dr`avata.

10

Vovedni zabele{ki

Dodatokot gi prezentira stavovite na klu~nite ~initeli vo procesot na doka`uvawe od potrebata za postoewe na sistemsko zakonodavstvo. ^udno e {to i dvete strani imaat ist stav - tuka nema {to da se diskutira! Ednite za potrebata a drugite za nepotrebata. Zatoa gi prezentiravme pro et contra stavovite - pa Vie odlu~ete. Oddecite na krajot na ovoj del se ehoa na vremeto (ili dokaz za avtenti~nosta na momentot). Sepak avtorski toa se viduvawe na nekoi drugi avtori koi, namerno ili ne, stanaa del od procesot. Na kraj e pomestena hronologijata (ili navigatorot niz nastanite) za polesno razbirawe na segmentiranosta na ovaa kniga. Vtoriot propraten i posleden (petti) del "Aneksi" ne e pomalku va`en. Vmetnuvaweto na site aneksi }e ja naprave{e ovaa kniga premnogu neprakti~na (debela) i finansiski neodr`liva (skapa). Zatoa dojdovme do solomonsko re{enie aneksite (zaedno so PDF verzijata na knigata) da gi stavime na CD koe e del od izdanieto. Digitalniot zapis ni ovozmo`i na CD-to da dodademe pove}e aneksi, no i del od ikonografijata koja go slede{e ovoj proces. Razberete go prilo-got kako samo mal pridones vo avtenti~nosta na procesot, no i kako dokaz pri ve{ta~eweto vo sudskata postapka "Vo ime na narodot - koj kogo mamit!". Tuka imate primeri, fotografii, klip~iwa i filmovi - pa u`ivajte. Ne{to {to bi sakal da go izdvojam, kako postignuvawe na ovaa edicija - samo po sebe - se naslovnite strani. Site tri klu~ni knigi se ilustrirani so detali od platnata na Keti Zareska-Gurmi{evska, prvata dobitni~ka na nagradata Vulkan za umetnost (se razbira qubezno otstapeni za ovaa prigoda). Ubav dokaz kako prikaznata treba da se "turka" od site strani, no i dokaz deka suvoparnoto pravo i inspirativnata umetnost mo`at da se spodelat edni so drugi. Zbogum na edecijata "Justicijana". U{te na po~etokot na "sinata" znaevme deka posle "crvenata" }e ima i "`'ta" kniga. Ne{to {to }e go obedini me|unarodnoto i nacionalnoto vo sistemsko zakonodavstvo za lu|eto koi `iveat tuka. Dali na krajot stavivme kruna ili frlivme temna senka - ocenete sami. * * * Vo "dale~nata" 2005-ta, vo moment na tmurno raspolo`enie, koga Republika Makedonija be{e zaveana od sneg a nie na kontoto na polovina od dozvolenoto vreme imavme samo 30% od potrebnite potpisi,

11

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

se obidov da ja bodram malata grupa "partizani" so vizii za svetla idnina, vo stil: "Ne se sekirajte, }e vidite, ne samo {to }e gi sobereme potpisite tuku za 20 godini kaj nas }e doa|aat deca i }e pi{uvaat diplomski raboti za prvata uspe{na gra|anska inicijativa vo Makedonija". Sega, godina dena potoa, sakam sve~eno da objavam deka sum si gi izla`al drugarite. Na samo dva meseci po zavr{uvaweto na inicijativata ni dojde student koj sakal za toj potfat da pravi seminarska rabota. Osum meseci potoa (232 meseci pred krajniot rok) studentkata Elena Mojsovska, od zavr{nata godina na Fakultetot za socijalna politika, ja prijavi svojata diplomska rabota na temata koja ja obrabotuva ovaa kniga. Osven ova, "sre}no samozala`uvawe" za sledot i efektot na idnite nastani, vo ovaa kniga "ni{to drugo nemat mameno" ... Ostanuva samo pra{aweto na pogre{na interpretacija, koe vo celost e samo na na{a du{a ...

Zvonko [avreski ~len na "Golemata rabotna grupa"

12

DEL PRVI

VREME MINATO

13

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

14

Hendikep - pozicii, gledi{ta i su{tina

DEL PRVI VREME MINATO

1. HENDIKEP - POZICII, GLEDI[TA I SU[TINA1
Mnogu, mnogu odamna, eden mlad ~ovek zalutal vo nepoznat kraj. Izgladnet, premrznat, skoro polumrtov, go spasile lovci od edno izolirano pleme koi do toga{ nemalo nikakov kontakt so ostanatata civilizacija. No ovie lu|e, prirodno, se ra|ale bez o~i i nemale poim {to e toa setilo za vid. Mom~eto, vozbudeno i mnogu prepla{eno, otkako go nahranile i napoile, go odvele da bide ispitano od strana na cel konzilium nivni lekari. Tie dolgo go pregleduvale, mudruvale i ispituvale i na kraj zaklu~ile deka negoviot um e poremeten. A pri~inata za umstvenata povreda ja na{le vo dve mali i meki depresii na negovoto lice, koi postojano se dvi`ele i treperele, so {to opasno go voznemiruvale i go nadraznuvale negoviot um. Zatoa, po~ituvaniot konzilium od mudri lekari re{il so edna mala hirur{ka intervencija da mu gi otstrani tie dve nadraznuva~ki tela. Mu gi izvadile o~ite i na{eto mom~e stanalo sosema zdrav i po~ituvan ~len na zaednicata. Fala mu na Boga za naukata! H. G. Wells, "Slepata zemja"

Citatite na Lenin ve}e odamna ne se vo moda na na{ive prostori, no za potrebata na temava dobro bi ni do{la i edna parafraza na edna zaboravena misla, od negovite rani trudovi.

1

Materijal od prviot edukativen seminar za IPPLG; Juni, Ohrid 2003

15

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

Originalot glasi: "Lu|eto od sekoga{ bile i }e bidat naivni su{testva na izmamata i samoizmamata sé dodeka ne sfatat deka zad sekoja religiozna, ideolo{ka, politi~ka, stru~na izjava, mislewe ili fraza stojat interesite na ovoj ili onoj poedinec, na ovaa ili onaa grupa!" Parafrazirano: "Lu|eto nikoga{ nema da mo`at da se snajdat vo definiraweto na ne{tata dodeka ne sfatat deka zad sekoe mislewe, definicija, pristap stoi pozicijata na grupata na koja ñ pripa|a avtorot." I SEGA: - [TO E HENDIKEP? Hendikepot vulgarno ka`ano e mnogu sli~en na pornografijata! Te{ko e da se definira, no mnogu lesno se prepoznava. Osobeno ako se po~uvstvuva na svoja ko`a. Zloupotrebeniot Leninov citat ne mo`e da ni pomogne vo definiraweto na ovoj fenomen - toa e mo`ebi nevozmo`no, no mo`eme barem da go iskoristime vo obidot za negovo razbirawe. No, pred da pristapime kon toa, mora da gi odredime grupite koi ja sledele ~ovekovata istorija, t.e. nivnite gledi{ta vrz hendikepot. Vo osnova se raboti za postoewe na tri golemi grupi, i gledi{ta na tie grupi, t.e. (ako sakate) obidi za definicii. TRADICIONALEN MODEL Ova e miks na razno-razni pristapi, barawa i razbirawa na hendikepot {to ja sledele ~ovekovata civilizacija od najraniot moment do docniot sreden vek (a nekade i podocna, sé do dene{en den). Hendikepot za ovaa grupa e breme koe ñ e nametnato na zaednicata preku nekoj nejzin pripadnik. Pri~inite se razli~ni i glavno nerazbirlivi a re{enieto naj~esto se gleda vo otfrlawe ili izolirawe na pripadnikot koj e nositel na problemot. Tokmu poradi dol`inata na ovoj period i podgrupite se brojni. - Primitiven Darvinizam: Vo najraniot period na osamostojuvawe od prirodata na rodot homo sapiens (lovec i sobira~ na plodovi), pripadnicite so hendikep koi ne mo`ele sami da sobiraat plodovi ili da lovat bile celosno prepu{teni na principot na prirodna selekcija, {to zna~i mo{ne rano, i naj~esto po priroden pat, bile eliminirani od zaednicata. Postojat i ekstremni slu~ai na namerno "~istewe" na problemot so kamenu-vawe, `rtvuvawe ili kako vo primerot na stara Sparta "nau~no" otstranuvawe.

16

Hendikep - pozicii, gledi{ta i su{tina

- Religiozen: Religijata, kako pogled vrz svetot, ima svoj odnos i kon hendikepot. Dijapazonot se dvi`i od sfa}awata deka: 1. hendikepot e kazna bo`ja za nekoi minati grevovi (naj~esto), 2. preku isku{uvawe na ~ovekovata dobrina (Martin Luter), 3. do glasot bo`ji preku ustata na hendikepiraniot (dvorskite {utovi od desnata strana na kralot). Su{tinata na ovoj pristap e vo maksimata "Qubi go bli`niot svoj" Biblija, ili vo "^etiriesettiot zlatnik" - Kuran, no so`aluvaweto e zaedni~ki imenitel na site niv. Politeizmot, oti{ol i ponatamu kreiraj}i duri i bogovi so hendikep, kako refleksija na zemniot `ivot (primerot so omileniot hendikepiran bog Hefes, ili Vulkan, vo starogr~kata, odnosno starorimskata mitologija). - Ideolo{ki: Ideologijata kako sistem na vrednosti i svetogled ne go izostavuva hendikepot kako pra{awe i mu prio|a vo zavisnost od osnovnite ideolo{ki principi. I tuka ekstremite se razli~ni, od rimskoto Homo homini lupus est, kade {to i hendikepiraniot e samo u{te eden volk, do zastapnicite na teorijata za prirodno pravo i vra}awe kon prirodata (Didro, Ruso ...). - Semeen: Tradicionalno semejstvoto e prvata kletka koja se soo~uva, a podocna i go apsorbira hendikepot kako pojava. Na~inot na koj semejnata grupa se bori protiv hendikepot na nivniot poedinec sodejstvuva so globalnite sfa}awa, mo}ta (finansiska ili avtoritativna) i okolinata. Formite na reakcija se najrazli~ni, po~nuvaj}i od ~edomorstvoto (kriminogena olesnitelna okolnost!), krieweto i premol~uvaweto na faktot deka vo semejstvoto ima lice so hendikep, samo`rtvuvawe za potrebite na toa lice, pa duri i do bezrezervna poddr{ka i neosnovano gordeewe (edinstven naslednik i drugo). MEDICINSKI MODEL Koga lu|eto koi go zastapuvaat ovoj pravec raspravaat za hendikepot, naj~esta asocijacija so toj zbor im e nekakov iskriven del od teloto koj se obiduva da simulira normalna aktivnost ili pak beli mantili, vo zabrzano dvi`ewe, so pridru`en miris na aceptol. Ovie `ivotni sliki ja nametnuvaat definicijata deka hendikepot pretstavuva naru{ena zdravstvena sostojba. Takvata sostojba pak, normalno, pretpo~ita pred sé zdravstven tretman. I toa e taka kaj doktorite na nauki i kaj lu|eto koi i né ~ule za zborot definicija.

17

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

- Zdravstven: Za pripadnicite na ova sfa}awe (naj~esto pripadnici na medicinskata fela ili roditeli koi ne go sfa}aat faktot i neminovnosta na ona {to gi sna{lo) hendikepot e bolest, a kako i sekoja bolest, toj mo`e da se le~i. Zarodi{ot na ova gledi{te e od zlatnoto vreme na arapskite kalifati koga, za prv pat, vrz hendikepiranite, namesto tradicionalniot pristap, bil primenet metodot na izlekuvawe. Zapadnata misla zaostanuva zad niv skoro eden milenium, no duri i toga{ lutawata se evidentni. (izdvoeni manastirski oddelenija, bolnici na nasukani brodovi vo Temza ili Sena, ostrovi za leprozni i umobolni, i sl.). - Defektolo{ki: Ova e razvojno gledi{te na medicinskiot model koj za prv pat ja uva`uva i vospitnata komponenta. Iniciran od bihejviorizmot, a nadgraden so po~etnite uspesi, pripadnicite na ovoj model (naj~esto stru~waci, humanitarni rabotnici i nepomirlivi roditeli) smetaat deka hendikepot kako sostojba mo`e da se nadmine. Akcentot, pri toa, go stavaat na ranata prevencija, tehnologijata vo slu`ba na medicinata, i specijalnata edukacija so specijalnoto obrazovanie. Posakuvaniot efekt vo su{tina zna~i eliminirawe na potrebata za neposredna poddr{ka (se razbira od nivna strana) no ne i obezbeduvawe na samostojnost i nezavisnost na hendikepiraniot. - Rasisti~ki: Ova vo su{tina e varijanta na ideolo{koto gledi{te od tradicionalniot model, no bidej}i vo opravduvaweto silno se potpira vrz izvori na medicinata i Darvinovata teorija, vredi da se razgleda vo sklop na ovoj pristap. Su{tinata e prosta i se temeli vrz principite na rasizmot kade odredena grupa na lu|e se podvojuva po rasen kriterium a hendikepot e samo u{te eden od argumentite za potrebata od rasno podvojuvawe i nihilacija (primer nacizmot). Opasnosta od ova gledi{te ne e samo vo koristeweto na nau~nite fakti za potrebite na nacionalnite frustracii tuku i vo koravosta i reinkarnacijata na motivite (primer: formi na pristapot kon pripadnicite na romskata zaednica). SOCIJALEN MODEL Ovoj model e sé u{te vo svojata primarna faza i te{ko e da se definira i razgrani~i. Novite gra|anski dvi`ewa od po~etokot na 60-tite silno mu pogoduvaat i go razvivaat ova gledi{te koe, od

18

Hendikep - pozicii, gledi{ta i su{tina

sredinata na sedumdesettite, dobiva i svoja nezavisna forma i silni sledbenici. Avtohtonosta na ovie napori zaslu`eno gi obele`uva i kako posledno gra|ansko dvi`ewe. Iako ovoj model e daleku ponapreden od tradicionalniot, i iako vo su{tina hendikepot proizleguva od svoeviden zdravstven problem, i ima zgolemena i postojana potreba od zdravstvena asistencija, hendikepot, za sledbenicite na ova gledi{te, nikoga{ ne bil zdravstven fenomen. Za niv hendikepot ednostavno e - socijalno pra{awe. - Inkluzija: Zdravstvenoto poremetuvawe sozdava bolka, nemo`nost i potreba. No, najprvin goloto ~uvstvo, a potoa i frustracijata predizvikana od nemo`nosta da se realizira taa potreba, e su{tinata na hendikepot. Pripadnicite na ovoj model naj~esto ni doa|aat od grupata na semejstvata na licata so hendikep ili nivnite poddr`uva~i (charity). Nivniot povik vo su{tina se temeli na site prethodni obrazlo`enija od pozitivnite primeri, a baraweto glasi deka nivnite {titenici treba da participiraat celosno i ramnopravno vo op{testveniot `ivot. Baraweto e licata so hendikep da bidat del od zaednicata, a primarniot motiv e vostanovuvawe na eden zaokru`en sistem {to po nivnata smrt }e treba da se gri`i za nivnite hendikepirani bliski. - ^ovekovi prava: Za pobornicite na ovoj pravec hendikepot e "kur{lus" vo relacijata poedinec - zaednica, poto~no, kratok spoj vo "integralecot" kade se vkrstuva pravoto na poedinecot da ja zadovoli svojata posebna potreba i obvrskata na zaednicata da go ovozmo`i toa. Pripadnicite na ova gledi{te akcentot na svoeto deluvawe go stavaat vrz obezbeduvawe na pravna ramka za dostoinstven i ramnopraven `ivot na licata so hendikep, nadevaj}i se deka forsiraweto na pravnata ramka }e sozdade pogodni uslovi i za brzo menuvawe na mentalitetot na celokupnata zaednica. - Samostojno `iveewe: Pripadnici na ova gledi{te se naj~esto licata so hendikep (poretko nivnite najbliski), koi blagodarenie na nivnata edukacija i ekonomska nezavisnost se osamostoile i se celosno svesni za nivnite sposobnosti i ograni~uvawa. Nivniot povik e deka treba da im se sozdadat uslovi za ednakvi mo`nosti so ostanatata, a vo sé drugo treba da bidat prepu{teni sami na sebe. Najgolem problem pri toa e {to nivnite barawa, ~estopati, se ogromni i {to e najva`-

19

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

no od sé - tie toa go baraat sega i vedna{! Eliminiraweto i nadminuvaweto na hendikepot - zdravstven ili psiholo{ki za niv ne e osoben predizvik. Tie celosno go prifa}aat faktot deka treba da `iveat so hendikepot. Za niv hendikepot ne pretstavuva kazna, nitu bolest, tuku ednostavno sostojba so koja tie treba da se spravuvaat. Napredokot na tehnologijata i komunikacite sé pove}e im pridonesuvaat vo nivnata borba. SU[TINA Hendikepot vo svojata su{tina (bez ogled na definicijata) e fenomen od fiziolo{ka priroda (fizi~ka ili mentalna), koja pak rezultira so nemo`nost ne{tata da bidat izvr{eni (voop{to ili na normalen na~in, sekojdneven). Taa nemo`nost pak direktno predizvikuva otfrlawe (od strana na okolinata), frustracija (li~na ili na bliskite), ili pak razvoj na nekoja druga mo`nost t.n. sposobnost (ekonomski vulgarizirano - kompenzacija). Kako i da e, hendikepot realno pretstavuva vistinski predizvik, i toa kako za samiot nositel na hendikepot, za negovite bliski, taka i za celokupnata zaednica. No, ne smeeme nikako da zaboravime: ovaa trilogija ne mora zadol`itelno da ima sre}en kraj. Posebnite potrebi vodat no ne sekoga{ i prerasnuvaat i vo posebni sposobnosti! MODELI I GRUPI - SINXIR NA POVRZANOST No, da se vratime kaj Lenin ... Zad sekoe mislewe postojat istomislenici, zad koi pak, prirodno, postoi interes, neli? Ova podvojuvawe i raslojuvawe na poimot hendikep, vo su{tina, ima svoj osnov vo postoeweto na tri (podvoeni i rasloeni) golemi ~ove~ki grupi, ~ie pak sekojdnevie i egzistencija sé povrzani so nego (hendikepot). Zna~i, postojat: 1. Lu|e koi `iveat pokraj hendikepot 2. Lu|e koi `iveat so hendikepot i 3. Lu|e koi `iveat od hendikepot. Prvite (najbrojni) se lu|eto koi hendikepot go gledaat od strana, veruva}i deka toa na niv ne mo`e da im se slu~i. Se slu~uva tie da imaat duri i pozitiven stav kon negovoto re{avawe, no vo sekoj slu~aj toa ni oddaleku ne pretstavuva nivno sekojdnevie.

20

Hendikep - pozicii, gledi{ta i su{tina

Vtorata, (pomalata grupa), se lu|eto so hendikep i nivnite najbliski koi sekojdnevno se soo~eni so problemite koi im gi nosat posebnite potrebi i nivnoto zadovoluvawe. Tie mnogu ~esto se zaglaveni vo svojata maka i nemaat nitu sluh, nitu pak na~in kako da im gi soop{tat svoite interesi na drugite dve grupi. Tretata, (najmala), grupa e onaa koja se trudi da ja detektira, nadmine ili ubla`i pri~inata koja go nosi hendikepot. Vo sekojdnevieto niv mo`e da gi prepoznaete po titulite: Prim. M-r. D-r. Spec. i po belite mantili na onie koi postojano i profesionalno se anga`irani so niv. I ovie, tretive, sekojdnevno se sre}avaat so hendikepot no, dodeka za prvite toa e `ivotna kazna, za vtorive toa e `ivot, za tretive toa e `ivotna profesija. Ovie tri grupi ne se izmisleni za potrebite na napisov, tuku tie postojat u{te od pamtivek. Neolitskiot lovec, povreden vo lovot, za ostanatite lovci pretstavuval nesre}en slu~aj i samo eden pomalku vo grupata lovci. No ako pre`iveel, bliskite go nosele da bide le~en od plemenskiot vra~. Vra~ot ne odel vo lov poradi obvrskite so povredenite i bolnite vo plemeto. Podocna, so podelbata na trudot, tretata grupa se razviva i disperzira vo mno{tvo profesii dodeka vtorata ostanuva relativno homogena i samo ve{ta~ki se podreduva po dijagnozi. Prvata grupa, i do den denes, ostanuva da se nadeva deka toa nim nikoga{ nema da im se slu~i a so hendikepot se zafa}aat parcijalno, kako del od ideolo{kite, religiozni ili dr`avni~ki opredelbi ili obvrski. Ovie tri grupi, poradi svojot razli~en interes i poradi na~inot na koj se zasegnati, vo osnova se nositeli na trite razli~ni poimawa za hendikepot. No, ovaa gruba i {tura podelba nema za cel da ni nametne nekakvo sfa}awe deka se raboti za sosema antagonisti~ki grupi. Voop{to! Od edna strana hendikepiranite imaat postojana potreba od rabotata na eksperite, dodeka pak, od druga strana, tie (ekspertite) ne bi ni postoele bez hendikepiranite. A od treta strana pak, ovie dve grupi svojata sila, kapacitet, opravduvawe, poddr{ka, pa duri i regrutacija ja crpat od prvata grupa. Bez profesionalen, studen i strani~en pristap kon posebnata potreba malku }e mo`e da se stori za nadminuvawe ili ubla`uvawe na makata. No bez postojana i celosna informacija za su{tinata na hendikepot ekspertot }e se otu|i vo gol stru~wak koj poleka }e go izgubi tloto pod nozete. Na krajot, prvata (i najbrojna) grupa e zaednicata vo celost, koja pak so svojot

21

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

pristap kon hendikepot }e gi verificira naporite i na ednite i na drugite. Mnogu ~esto se slu~uva preminuvawe od edna vo druga grupa - prvata so ostanatite dve. Toa e ona {to go nosi `ivotot. Preminuvaweto me|u vtorite dve grupi e poretko. Se raboti za stru~no lice koe se zdobiva so hendikep, ili pak lice so hendikep koj se ostru~uva, vo prirodnite ili vo op{testvenite nauki. Ovie fluktuacii se korisni i imaat golemo zna~ewe za razbirawe na problemot. Se razbira toa se samo isklu~oci. No kako i sekoga{ isklu~ocite se tuka da go potvrdat praviloto! Zatoa ovie dve grupi mora najprvin da se osoznaat sebesi, da ja priznaat potrebata od postoewe i na ednite i na drugite i da iznao|aat osnov za me|usebna sorabotka. Celta i na ednite i na drugite e ista - ubla`uvawe i unapreduvawe na posebnata potreba. Dokolku sakaat da uspeat vo opredelbite, i dvete grupi, }e mora da gi obedinat svoite napori. Bez toa nikoga{ nema da se zdobijat so celosnata poddr{ka na prvata grupa. IMENUVAWE Imenuvaweto, t.e. narekuvaweto na hendikepiranite ne e predmet na napisov, no mo`e da go iskoristime kako fakt plus kon tezata, no i kako destilat za razotkrivawe na grupite. Problemot kako da se nare~at onie koi imaat nekakov hendikep e star kolku {to se stari i grupite i nivnata geneza, spomnati pogore. Tokmu zatoa imiwata i priodot se razli~ni. Ovoj del }e im pomogne na onie koi profesionalno imaat problem so ovj fakt, no i na profesionalcite koi mo`at da izvle~at potkrepa kon faktot. Nomenklaturata za hendikepiranite ja sledi celata prikazna preku nivnoto tradicionalno imenuvawe kako: manlii, sakati, kuci, }ori, gre{eni, idioti, debili, imbecili... Vo su{tinata na site ovie imiwa e poimot invalid (in valid - lat. = ne korisen, bez vreden), ne{to od {to op{testvoto ima breme, nema nikakva korist, a ne mo`e ni da go izbegne. Go prepoznavate prviot model, neli? Vtoriot model gi koristi terminite: defekt, naru{enost, pre~ki, nedorazvienost. Baza na site ovie imenuvawa e poimot hendikep (hand in kept - ang. = lon~e za pitawe) i vo osnova ja reflektira potrebata od pomo{, asistencija i poddr{ka na ovie lica. Vtor model - jasno!

22

Hendikep - pozicii, gledi{ta i su{tina

Onie tretite se celosno nejasni i konfuzni, duri i za samite sebe. Go lansiraa poimot "lica so posebni potrebi", pa dodavaat kon toa "onevozmo`enost (disabilitys), pa "sposobnosti", a onie ortodoksnite sakaat da gi vikaat duri i "lica so predizvik". Se razbira - celta e istaknuvawe na dobrite strani na lo{ata stvarnost. ^ist tret model! Konfuzijata e jasna i, bi rekle, sosema prirodna (barem za Lenin). Tokmu zatoa za potrebata na napisov (koj treba da komunicira so site tri grupi) koristime eden od zastarenite, malku modificiran, mo`ebi sé u{te omalo`uva~ki, no kaj nas prepoznatliv termin lica so hendikep. I na kraj, za poddr{ka na tezata, sakame da ja parafrazirame starata makedonska pogovorka "Grne vikaj me - ama, ne kr{i me!", {to pak ne vra}a na po~etokot, na preispituvawe na stavot i odnosot kon licata so hendikep. REKAPITULACIJA Da se bide sovr{en? Ete toa e najstariot problem {to go ma~i ~ove{tvoto, u{te od negovite prapo~etoci. Edinstveno, mo`ebi, zadovoluvaweto na seksualniot nagon mu go zema primatot, no i vo toj slu~aj ovie dva problemi tesno sorabotuvaat vrz atakot na psihata na nesovr{en homo erektus - sapiens. Na{iot pra-predok nemal ni{to vo sporedba so silnite pesjaci na predatorite. Negovite race bile ni{to vo sporedba so silnite {epi na progonitelite, nitu pak mo`el da potr~a kako brzite gazeli. Hendikep pogolem od sé! No, uspeal da gi iznajde svoite posebni sposobnosti, da gi razvie i da zagospodari so prirodata. Hendikepot vo svojata primarna su{tina e iskonskata borba na ~ovekot da go nadmine svoeto nesovr{enstvo. ^ove{tvoto, ~estopati, dlaboko zatalkuvalo pri re{avaweto na edno od najprostite pra{awa, ~ie re{enie, pak, od druga strana - go `iveelo katadnevno. Primerite za tie talkawa mo`ebi se povredni od mnogu suvoparni lekcii? Slika prva: Spartancite gi frlale svoite deca za koi smetale deka nema da mo`at da bidat dobri hopliti (oklopna anti~ka pe{adija). Koj znae, mo`ebi me|u frlenite izgubile nekoj golem strateg? Kako inaku da go razbereme faktot deka silnata Sparta, osven nekolku voeni prikazni, ne mu ostavila re~isi ni{to na ~ove{tvoto. Ni od daleku kako, vo toa vreme, vojni~ki inferiornata Atina.

23

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

Slika vtora: Mra~niot Sreden vek, pokraj drugoto, e mra~en i poradi odnosot kon bolnite i kon invalidite, koi bile zatvorani, getoizirani i prisileni da nosat yvonci i klopotarci za da go najavat svoeto nepo`elno prisustvo. No, vo toa isto vreme, za naprednata muslimanska kultura ova e najsvetliot period. Mo`ebi, zatoa {to na hendikepot gledale kako na bolest koja mo`e da se lekuva i da se nadmine? Slika treta: [to sé ne izmislija nacistite vo namerata da sozdadat sovr{en ~ovek, ~ista rasa. Onie, ne~istite i nesovr{enite, duri bea sobirani i fizi~ki uni{tuvani na najsvirep na~in. Primerite se brojni. Bukvalno sé vo ime na sovr{enosta. No, vo isto vreme, ~istata rasa be{e pobedena od "ne~isti" lu|e, od koi eden od najva`nite voda~i "ode{e" so invalidska koli~ka (Ruzvelt). Slika ~etvrta: Denes, ~ovekot se soo~uva so sebekreirawe ili nau~no ka`ano so klonirawe. Opravduvaweto e deka na toj na~in klonot }e bide podobar od originalot. So eden zbor - sovr{en. Kako da ne bea dovolni site istoriski lekcii deka nesovr{enstvoto e, vsu{nost, ~ovekovata prednost nad sé `ivo i divo na ovaa planeta, a verojatno i podaleku. Nikoj ne e sovr{en! No, vo toa e sovr{enstvoto na ~ovekoviot rod. Borbata te tera da istrae{, da pobedi{, da bide{ podobar. Na toa se temeli ~ovekovata civilizacija. Na posebnite potrebi - koi poleka stanuvaat posebni - sposobnosti. Prosto kako boza. Samo treba da se potsetime na toa vo sekoj poedine~en slu~aj, zatoa {to sovr{enite NIE - sme sostaveni od mnogubrojni nesovr{eni JAS!

24

Odiseja na hendikepot 2001

2. DISABILITY ODISSEY 2001 (Odiseja na hendikepot 2001)1
Na po~etokot be{e neboto, zemjata i ednakvosta. (Nenapi{anata biblija)

Za qubitelite na nau~nata fantastika postoi eden kulten film na Stenli Kjubrik (a i kniga) nare~eni "Odiseja vo svemirot 2001" od 1968 godina. Vo toj film, na mnogu sugestiven na~in e prestavena idejata deka ~ovekovata civilizacija po~iva na porakite od nekoi napredni vonzemjani koi gi skladirale svoite upatstva vo monoliti rastureni po kosmosot. Pronao|aweto na eden takov monolit vo 2001 godina na mese~inata }e go odvede ~ove{tvoto do novi soznanija i nova evolucija. Podocna Artur Klark napi{a u{te tri odiseji, no toa za nas ne e va`no. Va`no e poklopuvaweto so edna druga odiseja, so odisejata na licata so hendikep, stara kolku i ~ove{tvoto. Kako voop{to se slu~ilo hendikepot kako fenomen da prerasne vo stigmatizacija, otfrlawe i onevozmo`enost za vklu~uvawe vo op{testvoto na milioni i milioni ~ove~ki du{i i toa nasekade, kaj site i za celo vreme. Da ne se zala`uvame - ~ovekoviot civilizaciski pat e poln so primeri na isklu~ivost i stigmatizirawe. Da se potsetime samo na podredenata uloga na `enata, robovladetelstvoto, religioznite anatemisuvawa i rasnata diskriminacija. No za razlika od hendikepot toa se samo epizodi vo dolgometra`niot film za ~ovekot. @enite go imale svojot matrijahart i seksualna revolucija, robovite svoite vostanija i dekolonizacija, naciite svoj razvoj i dr`avotvornost, vernicite verska tolerancija ... Kako samo hendikepot da ostanal ve~en evergrin na diskriminacijata. Kako toa se slu~ilo? Spored Karl Segan ako celoto vreme od Golemata eksplozija do
1

Materijal koristen na treningot LSM vo Bawa Luka 2005; - Lobirawe za konvencija - Sega!

25

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

denes go stavime vo edna godina homo sapiensot se pojavil na 31 dekemvri vo 22 ~asot i 30 minuti a pi{anata istorija e smestena vo poslednite 10 sekundi na godinata. Na po~etokot, vo mugrite na ~ove{tvoto, nekade odolu dva ~asa pred Nova godina vo eden edinstven (i zamislen mig) site na{i predci bile ednakvi. Toa e EDNAKVOST I (na grafikonot). I vedna{ od sledniot mig pod dejstvo na t.n. vi{a sila (VIS MAJOR) predokot bil podlo`en na prirodnite i op{testvenite zakoni koi sekojdnevno ja naru{uvale ednakvosta na edinkite. Slikite na `ivotot bile osnov za kreirawe na pretstavata za zemniot i "nebesniot" `ivot. Taka se sozdavale mitovite a so niv i legendite za vrednosta i relaciite na individuite. Vekovite se ni`ele eden po drug i nekoi ~udni i neprovereni prikazni i veruvawa stanale osnov za cvrsti predrasudi kon malku poinakvite ~lenovi na zaednicata (STEREOTIPI). Na tie predrasudi se gradeni sekojdnevnite NAVIKI i OBI^AI, ceremonii, religii i odnosi. I taka na desetina sekundi pred Nova godina sudbinata na licata so hendikep e zape~atena vo STANDARDI i sistem na veruvawe koj gi isklu~uva od op{testvoto kako pomalku vredni, bezvredni (in valid) pa duri i opasni (demonologija). Koga do{lo vreme standardite da se preto~uvaat vo zakon nepi{anata diskriminacija se pretvorila i vo normirana (NORMI). I koj znae kolku dolgo ovie 10 sekundi }e traeja ako vo 2001 godina (na predlog na Meksiko) Generalnoto sobranie na OON ne donese odluka da se premine kon donesuvawe na seopfatna i integralna Konvencija za za{tita na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep. Pet godini se "kr~ka{e" toj dokument i ete tekstot e usoglasen i podgotven za usvojuvawe. [to o~ekuvame da se slu~i? Sigurno deka pravoto ne e edinstven, no e priznato za najbrz i najefikasen mehanizam za menuvawe na odnosite vo op{testvoto. Zatoa so polno pravo o~ekuvame deka, otkako ovoj me|unaroden dokument se potpi{e i ratifikuva, }e predizvika redica normativni izmeni vo nacionalnite zakonodavstva i }e bide katalizator za unapreduvawe na samosvesta kaj individuite za potrebata od ednakvi mo`nosti za site. Mnogu brzo (za necela sekunda) sevkupniot mileniumski proces }e se vrati nazad so izgradba na novi standardi, obi~ai i naviki i preku ru{ewe na stereotipiite }e dovede do vospostavuvawe na ednakvi mo`nosti za licata so hendikep - nova i vistinska EDNAKVOST II koja }e potrae pove}e od mig.

26

Odiseja na hendikepot 2001

ODISEJA NA HENDIKEPOT 2001
(10 000 godini vra}awe kon idninata)

Vo svetot postojat samo dve sili - me~ot i duhot. Na dolgi pateki me~ot sekoga{ e pobeden od duhot.

27

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

3. SPOREDBA NA ZAKONITE PROTIV DISKRIMANCIJATA NA OSNOV NA HENDIKEPOT NA GLOBALNO NIVO 1
Na nacionalno nivo, vo poslednive nekolku decenii vo mnogu dr`avi zakonite {to ja reguliraa problematikata na hendikep pretrpea zna~ajni promeni. Denes, 44 ~lenki na OON imaat usvoeno zakoni za antidiskriminacija na licata so hendikep. Zakonite vo ovie dr`avi, se razlikuvaat vo golema mera od aspekt na domen, koncept za diskriminacija i ednakvost, za{titeni grupi, merki za sporoveduvawe i dr. Nekoi zakoni ja definiraat diskriminacijata koja se zasnova na hendikep i jasno i nedvosmisleno gi zabranuvaat tie akti na diskriminacija; drugi pak go izostavaat pra{aweto {to, spored sudovite i drugite monitoring tela, pretstavuva diskriminacija. Nekoi zakoni go poddr`uvaat principot za ednakvost, no ne davaat jasen predlog {to treba da bide promeneto za da se postigne taa. I dodeka ovie pra{awa se ~esto re{avani preku posebni propisi kako amandmani na zakonot, jazikot i strukturata na zakonot mo`at da ja otkrijat negovata namena. Nekoi zakoni oddavaat vpe~atok deka, i pokraj toa {to koristat antidiskriminatorna terminologija, tie se pove}e od tipot na zakoni za socijalno zgri`uvawe koi poddr`uvaat programi {to nu`no nemaat za cel potpolna socijalna ednakvost. Sepak, va`no e da se napomene deka donesuvaweto na zakoni protiv diskriminacija vrz osnov na hendikep e navistina nov razvoen momement vo politikata kon hendikepot niz celiot svet. Ovie zakoni pravno manifestiraat promena vo paradigmata, od medicinski kon socijalen pristap kon hendikepot. Pravnoto tretirawe na hendikepot kako predmet na diskriminacija podrazbira priznavawe deka licata so hendikep se lica so prava, a ne problemi.
1

Materijal koristen za edukativniot seminar za IPPLG -Kakov sistemski zakon ni treba - Bansko, mart 2004

28

Sporedba na zakonite protiv diskriminacijata na osnov na hendikepot

^esto, doma{nite organizacii protiv hendikep `estoko se borat za zakoni za ednakvost i ne se zadovolni od finalnite verzii usvoeni od nacionalnite zakonodavni tela. Istorijata na zakonot protiv diskriminacija na SAD ni govori deka zakonskata borba za ednakvost e dolga, i deka od strana na zakonodavecot treba da bidat usvoeni pove}e zakoni za da se dostigne celta za seoptfatna za{tita protiv diskriminacija. Od prvite obidi hendikepot da se vklu~i vo Zakonot za gra|anski prava (Civil Rights Acts) od 1964 godina, pa sé do donesuvaweto i usvojuvaweto na Aktot za licata so hendikep vo Amerika (Americans with Disabilities Act- ADA) vo 1990 godina pominaa nekolku decenii i vo toj period Kongresot usvoi pet federalni zakoni protiv diskriminacija vrz osnova na hendikep. Golema raznolikost vo zakonskite modeli - razli~ni pristapi Zakonite protiv diskriminacijata ne se edinstveniot pat kon ednakvosta na licata so hendikep, tie se samo eden od pristapite bazirani na pravata na ~ovekot i prifateni deneska od mnogu dr`avi vo svetot. Dr`avite koi do denes imaat usvoeno nekakov vid na Zakon protiv diskriminacijata koristat razli~en pristap, od koi se izdvojuvaat ~etri pravni pristapi/modeli. Odredbite protiv diskriminacija na licata so hendikep se regulirani preku: krivi~en zakon; ustaven zakon - ustav; gra|anski zakon; i, zakon za socijalna za{tita2. 1. Krivi~ni zakoni Francija, Finska, [panija i Luksemburg vo svoite krivi~ni zakoni propi{uvaat zabrana na diskrimnacija na licata so hendikep. [panskiot zakon zabranuva diskriminacija na osnov na hendikep koga se raboti za horizontalna ili vertikalna promena na rabotno mesto ili pri postapka za vrabotuvawe ako rabotnikot so hendikep e sposoben da ja izvr{uva taa rabota. Luksemburg i Francija zabranuvaat diskriminacija na osnov na hendikep pri vrabotuvawe, delovni aktivnosti i pri obezbeduvawe na stoki i uslugi za naselenieto. Kaznata e maksimum od dve do tri godini zatvor ili pari~na kazna. Finskiot krivi~en zakon predviduva kazni za diskriminacija
2

Vidi podetalno: Theresia Degener, Disability Discrimination Law: A Global Comparative Approach Paper presented at Disability Rights in Europe: From Theory to Practice, 25-26 September 2003, University of Leeds.

29

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

po osnov na vrabotuvawe i diskriminacija vo pogled na stoki i uslugi za celokupnoto naselenie. Drugi dr`avi pak, koi imaat usvoeno ne krivi~ni tuku gra|anski ili socijalni zakoni po odnos na diskriminacija vrz osnov na hendikep, imaat predvideno krivi~ni i administrativni kazni vo sklop na tie (gra|anski ili socijalni) zakoni. Na primer, avstraliskiot zakon protiv diskriminacija go sankcionira pottiknuvaweto na diskriminacija ili {ikanirawe/maltretirawe kako prekr{ok kazniv so {est meseci zatvor ili pari~na kazna. Zapla{uvaweto na lice koe si gi ostvaruva pravata propi{ani so zakon isto taka se smeta za prestap. Sli~ni odredbi ima i vo Uredbata protiv diskriminacija na Hong Kong (Hong Kong Discrimination Ordinance). Lice koe pottiknuva omraza protiv, seriozen prezir za ili ismevawe na lica so hendikep po~inuva seriozen prekr{ok na nepo~ituvawe i podle`i na pari~na kazna ili kazna zatvor vo traewe od dve godini. Zakonot na Mauricius sankcionira izvesni povredi na odlukite protiv diskriminacija preku krivi~ni ili administrativni kazni. Istoto va`i i za respektivnite zakoni na Izrael, Filipinite, Zambia i Zimbabve. 2. Ustavni zakoni Vo odreden broj zemji postojat ustavni odredbi protiv diskriminacija koi eksplicitno go naveduvaat hendikepot. Toa se: Avstrija, Brazil, Kanada, Finska, Fixi, Gambija, Gana, Germanija, Malai, Nov Zeland, Ju`na Afrika, [vajcarija i Uganda. Ovie klauzuli generalno ja zabranuvaat diskriminacijata na lica so hendikep bez precizno da definiraat {to to~no se smeta pod poimot diskriminacija. Nekoi klauzuli za ednakvost spomenuvaat direktni i indirektni formi na diskriminacija. Osobeno ekstenzivna e klauzulata za ednakvost stipulirana vo Ustavot na Fixi, koja pokriva nepravedna direktna ili indirektna diskriminacija i glasi: "... sekoe lice bez diskriminacija zasnovana na zabrana (kako na primer - hendikep) ima pravo na pristap do prodavnici, hoteli, `iveali{ta, javni restorani, javni mesta za zabava, javni transportni uslugi, taksi prevoz i drugi javni mesta". Gorenavedenite ustavi, isto taka, mu ovozmo`uvaat ili mu davaat pravo na zakonodavecot da prezeme afirmativna akcija vo borbata protiv diskriminacija vrz osnova na hendikep. Afirmativnata akcija, spored toa, celi kon strukturnata diskriminacija, {to pak e edna od najgolemite pre~ki za izedna~uvawe na mo`nostite

30

Sporedba na zakonite protiv diskriminacijata na osnov na hendikepot

na licata so hendikep. Na poleto na vrabotuvaweto, mnogu dr`avi imaat vovedeno kvoti za predimstvo na licata so hendikep. Vo mnogu zemji rabotodavcite imaat obvrska da vrabotat odreden procent na rabotnici so hendikep. Vo po~etokot, ovie kvoti za vrabotuvawe, koga bea vovedeni vo politikata kon hendikep po Vtorata svetska vojna, bea klasi~en primer za za{titni merki. Tie se zasnovaa na idejata deka licata so hendikep ne mo`at da se natprevaruvaat so realniot svet. So jaknewe na dvi`eweto za gra|anski prava vo kontekst na rasnata i polova pripadnost, politikata na kvoti dobi novo zna~ewe od aspekt na ednakvosta. Ova, pak, vlijae{e na planiraweto kvoti na poleto na hendikepot. Od ovoj aspekt, intersno e da se napomene deka nekoi od gorenavedenite ustavi predviduvaat planirawe na kvoti na poleto na vrabotuvaweto, kako na primer Brazil, od aspekt na vrabotuvawe vo javniot sektor (~len 37 od Ustavot). Drugi, pak, predviduvaat kvoti od oblasta na politi~ka pretstavenost i zastapenost. Na primer, Ustavot na Malai predviduva deka Senatot, koj e zakonodavno telo, treba da vklu~i pretstavnici od razli~ni interesni grupi, me|u koi i grupi na lica so hendikep (del 68 (2)). Sli~no na ova, Ustavot na Uganda propi{uva Parlamentot da vklu~uva odreden broj na pretstavnici na licata so hendikep (~len 78 (1) (v)). Vo me|uvreme, Parlamentot na Uganda ima rezervirano pet mesta za prestavnicite na zaednicata na lica so hendikep i prviot minister za hendikep (`eni i stari lica), Florence Nayiga Sekabiro e lice so hendikep. Vrz osnova na klauzulata za afirmativna akcija vo Ustavot, vlastite vo Uganda usvoija nekolku zakoni za pogolema zastapenost na licata so hendikep vo javniot `ivot. Primer e Zakonot za lokalna vlast (Local Government Act) od 1997 godina, spored koj odreden broj na mesta vo izbranite politi~ki tela na site nivoa se rezervirani za lica so hendikep. Kako rezultat na toa, na site nivoa, do sega se izbrani pove}e od 2.000 oficijalni pretstavnici, koi imaat nekakov vid na hendikep3. U{te eden interesen podatok za ovie ustavi, koi bea izmeneti za da go vklu~at hendikepot kako osnov za diskriminacijata, e toa deka tie go priznavaat pravoto na koristewe na znakoviot jazik. Finska (del 17), Ju`na Afrika (del 6) i Kanada (del 14 vo koj e vklu~eno
Ovie podatoci bea izneseni od Nayiga Sekabiro na Me|unarodniot seminar za pravata na mladite `eni so hendikep odr`an vo Wujork od 1-7 juni 2000 godina.
3

31

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

pravoto na tolkuva~ na koja bilo gluva stranka ili svedok pri zakonska postapka) imaat takvi odredbi vo svoite Ustavi. Ustavnite klauzuli protiv diskriminacija se ~ini deka imaat pogolem efekt otkolku krivi~nite klauzuli protiv diskriminacija vo zemjite vo tranzicija. Bidej}i vo pove}eto zemji Ustavot e najvisok zakon vo zemjata, ustavnite amandmani dobivaat pogolemo javno vnimanie i mo`at da gi tolkuvaat poniskite zakoni za protivustavni i neva`e~ki. Ustavnite amandmani treba, isto taka, da bidat po~ituvani od sudstvoto {to pak mo`e da dovede do reformi vo zakonite {to ja reguliraat problematikata na hendikepot. Sepak, postojat pove}e pri~ini zo{to ustavnite zakoni protiv diskriminacijata na hendikepot imaat limitirani efekti. Pred sé, vo zavisnost od pravniot sistem, nekoi ustavi ne davaat nezavisni prava na gra|anite, {to pak zna~i deka liceto so hendikep ne mo`e da se povika na klauzulata protiv diskriminacija pri sudskata postapka. Potoa, pravata regulirani so ustavite se primenlivi samo vo takanare~enite vertikalni zakoni, odnosno, ustavnite odredbi gi za{tituvaat licata so hendikep protiv diskriminacijata od strana na dr`avnite slu`bi, no ne i od privatnite lica. Kone~no, ustavnite odredbi naj~esto se {iroki i neodredeni. Nitu hendikepot nitu diskriminacijata ne se precizno definirani so koja bilo od ustavnite odredbi, osven vo Ustavniot zakon na Nov Zeland. Ova im dava golemo diskreciono pravo na sudovite, a sudskite odluki vo golema merka se opredeleni od pravnata kultura. Na primer, vo Germanija ne postoi tradicija na legislativa za gra|anski prava, a ustavnata klauzula protiv diskriminacija so ogled na odlukata na Federalniot Ustaven sud od 1996 godina pretstavuva "tigar bez zabi". Vo slu~ajot pokrenat od edno devoj~e vo invalidska koli~ka na koe mu bil onevozmo`en pristap vo redovno u~ili{te, Sudot odlu~il deka ustavnata klauzula protiv diskriminacija ne bila povredena od strana na {kolskite vlasti. Zaklu~okot na germanskiot Federalen Ustaven sud potsetuva na slu~ajot koj bil procesuiran pred pove}e od 150 go-dini od strana na Vrhovniot sud na SAD a so koj bila poddr`ana rasnata poddvoenost vo u~ili{tata. Kako vo slu~ajot Plessy v. Ferguson4 od 1896 godina, germanskiot sud zaklu~il deka obrazovnata segregacija na decata so hendikep ne e diskriminacija bidej}i toa (obrazovanieto) e posebno, no ednakvo.

4

Vidi: 163 U.S. 537 (1896).

32

Sporedba na zakonite protiv diskriminacijata na osnov na hendikepot

Klauzata "posebno no ednakvo" od slu~ajot Plesi be{e otfrlena vo SAD vo 1954 godina so nova odluka vo slu~ajot Braun v. Odborot za obrazovanie vo Topeka5 so koja Vrhovniot sud kone~no prizna deka odvoenite obrazovni ustanovi vo kontekst na rasnata pripadnost se, vo su{tina i vo osnova, neednakvost. Germanskiot Federalen Ustaven sud me|utoa ne be{e volen da ja tretira ekskluzijata od obrazovanieto vo kontekst na diskriminacijata. Iako prifati deka bi se smetalo za diskriminacija ako na student so hendikep, komu ne mu se potrebni kakvi bilo prilagoduvawa ili posebni uslugi, mu se odbie priem, Sudot ne be{e volen tuka da gi vklu~i i studentite so hendikep na koi im e potrebana pristapna rampa, liftovi, tolkuva~i na znakoviot jazik, alternativnite formi za ~itawe ili kakvi bilo drugi posebni edukativni uslugi. Na toj na~in, medicinskiot model na tretirawe na hendikepot be{e u{te pove}e zajaknat so prvata odluka vrz osnova na novata germanska klauzula protiv diskriminacijata na licata so hendikep. I dodeka ovie nedostatoci na ustavnite odredbi protiv diskriminacijata naveduvaat na zaklu~ok deka ustavnite amandmani se beskorisni, primerot na Irska naveduva tokmu na sprotivnoto. Bidej}i klazulata za ednakvost vo irskiot ustav (Irish Constitution) od 1937 godina e osobeno slaba, irskiot Vrhoven sud vo 1997 godina donese dve zakonski odrebi protiv diskriminacijata, vo koi, me|u drugoto, be{e opfaten i hendikepot. Sudot zaklu~i deka zakonskoto barawe da se obvrzat na razumno prilagoduvawe na rabotnite prostorii gi povreduva imotnite prava na rabotodava~ite6. Zakonite treba{e da bidat revidirani i modifikuvani od aspekt na hendikepot. Spored toa, ustavnite amandmani bi mo`ele da poslu`at kako va`na osnova za statutarnite antidiskriminacioni zakoni. Kone~no, pozitiven primer kako da se tolkuva op{tata ustavna klauzula za ednakvost be{e onoj od 1997 godina po odlukata na Vrhovniot sud na Kanada. Vo slu~ajot Eldrix v. Britanska Kolumbija7,

Vidi: Brown v. Board of Education of Topeka, 349 U.S. 294 (1955). In the matter Article 26"of the Constitution of Ireland and in the Matter of the Employment Equality Bill, Judgement of the Supreme Court May 1997; Re Article 26 and the Equal Status Bill, judgement of the Supreme Court, May 1997. Vidi: G Quinn, From Charity to Rights -The Evolution of the Rights-Based Approach to Disability: International and Irish Perspectives, CPI Handbook of Services (Dublin, 2000), Dostapno na: http://www.enableireland.ie/ accesswest/intros/essayindex.html 7 Vidi: Eldridge v. British Columbia (Attorney General) (1997) 151 D.L.R. (41&) 577 (S.C.C.).
6

5

33

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

tu`itelite go iznesoa nivniot slu~aj pred Vrhovniot sud na Britanska Kolumbija bidej}i provincijata (lokalnata zaednica) ne im ovozmo`ila usluga za znakova interpretacija pri pru`aweto na medicinskata usluga na liceto so o{teten sluh (tu`itelite). Robin Eldri~ ne bila vo sostojba da komunicira so svojata doktorka, a Xon i Linda Voren bile podlo`eni na maki pri poroduvaweto na nivnite blizna~iwa bidej}i ne mo`ele vo celost da go razberat ona {to im go ka`uvale nivnite doktori i sestri. Tu`itelite ja podvele svojata tu`ba pod klauzulata za ednakvost (del 15 od Povelbata), tvrdej}i deka legislativata na lokalnite bolnici vr{i diskriminacija na licata so o{teten sluh so toa {to ne im obezbeduva tolkuva~i na znakoviot jazik koga efikasnata komunikacija pretstavuva va`na i nephodna komponenta za davaweto na medicinskite uslugi. Dodeka, apelacionite sudovi ja odbile ovaa tu`ba, Vrhovniot sud na Kanada presudil deka e izvr{ena povreda na klauzulata za ednakvost. Tolkuvaj}i ja klauzulata za ednakvost na na~in so koj se priznava deka odredeni grupi mo`at da imaat potreba od nekakvo prilagoduvawe za da ostvarat ednakvost, slu~ajot Eldrix ja otvori mo`nosta spored delot 15 od Kanadskata povelba, vladite da prezemat pozitivni i nezavisni ~ekori so koi, na licata so hendikep i drugite grupi koi se izlo`eni na diskriminacija, }e im se garantira ednakva za{tita i ednakvi beneficii pred zakonot. Sepak i pokraj ohrabruva~kite tolkuvawa na zabele{kite (obiter dicta), Vrhovniot sud na Kanada prodol`i da gi ostava otvoreni pra{awata za pozitivnite obvrski vrz osnova na klauzulata za ednakvost8. 3. Gra|anski zakoni Tretiot pristap opfa}a donesuvawe na gra|anski zakoni protiv diskriminacijata na licata so hendikep. Odreden broj na dr`avi imaat doneseno vakvi zakoni, i se zabele`uva tendencija pogolem broj da ja sledat ovaa linija, na primer: Avstrija, Germanija, Holandija, Portugalija i [vajcarija. Dr`avi orientirani kon gra|anski

Vriend v. Alberta [1998] 1 S.C.R.493. Za podetalna analiza vidi: B Porter, Substantive Equality and Positive Obligations After Eldridge and Vriend, (1998) 9/3 Forum Constitutionnel 71-82; DM Lepofsky, The Charter's Garantee of Equality to People with Disabilities- How well is it working?, (1998) 16 Windsor Yearbook of Access to Justice 155-214; M Jackman, Giving real effect to equality: Eldridge v. British Columbia (Attorney General) and Vriend v. Alberta, (1998) 4/2 Rev of Constitutional Studies 352-71

8

34

Sporedba na zakonite protiv diskriminacijata na osnov na hendikepot

zakoni protiv diskriminacija na hendikepot se slednive: Avstralija, Belgija, Kanada, ^ile, Kosta Rika, Etiopija, Finska, Gana, Gvatemala, Hong Kong, Ungarija, Indija, Irska, Izrael, Korea, Madagaskar, Mauricius, Namibija, Holandija, Nigerija, Filipinite, Ju`na Afrika, [panija, [ri Lanka, [vedska, Velika Britanija, SAD, Zambia i Zimbabve. So isklu~ok na ^ile, site ovie zakoni pokrivaat diskriminacija pri vrabotuvawe na lica so hendikep. Nekoi zakoni se trudovi zakoni i pokrivaat samo diskriminacija pri vrabotuvawe (Kanada, Etiopija, Irska, Korea, Madagaskar, Mauricius, Namibija, [panija, Ju`na Afrika i [vedska). Vo pogled na drugite oblasti, zakonite se razlikuvaat vo golema merka. Najseopfatni zakoni protiv diskriminacijata vrz osnov na hendikepot se onie na Avstralija, Kanada, Hong Kong, Filipinite, Velika Britanija i SAD. Sprotivno na toa, dr`avite so kontinentalen praven sistem nemaat aplikativno iskustvo vo ovaa oblast za razlika od dr`avite so anglo-saksonski praven sistem. Od tie pri~ini, naporite na organizaciite za pravata na licata so hendikep vo lobiraweto za donesuvawe na lex generalis (sistemski zakon) za pravata na licata so hendikep vo Republika Makedonija e zna~aen inicijalen impuls vo podobruvaweto na ovaa slika na globalno nivo. Avstraliskiot Zakon protiv diskriminacija vrz osnov na hendikepot zabranuva diskriminacija vo oblasta na vrabotuvaweto, domuvaweto, obrazovanieto, pristapot do imoti, klubovi i sportski i drugi objekti, poseduvawe na imot i obezbeduvawe na stoki i uslugi (Del 3, 15, 22-30). Kanadskiot zakon za pravata na ~ovekot od 1985 godina, opfa}a za{tita od diskriminacija pri obezbeduvawe na stoki, uslugi, objekti ili prilagoduvawa koi im se dostapni na celokupnata javnost (vklu~uvaj}i go i transportot). Voedno, toj zabranuva diskriminacija pri vrabotuvawe, kupuvawe deloven imot ili domuvawe (delovi 5-11). Uredbata protiv diskriminacijata vrz osnov na hendikepot na Hong Kong od 1995 godina, gi pokriva oblastite na vrabotuvawe, obrazovanie, imot, stoki i uslugi, objekti od javen karakter, kancelariite na pravobranitelot, klubovi i vladini aktivnosti (delovi 11-20, 24, 25-29, 33-37). Vo filipinskata Magna Karta za licata so hendikep od 1992 godina, se zabranuva diskriminacijata vrz osnova na hendikep na poleto na vrabotuvawe, transport, javno smestuvawe i stoki i uslugi (Poglavje III, glava I-III). Britanskiot Zakon protiv diskriminacija na hendikepot od 1995 godina, {titi od diskrimina-

35

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

cija pri vrabotuvawe, pri obezbeduvawe na stoki, objekti (sredstva) i uslugi i vo odredena mera ja pokriva oblasta na obrazovanieto i javniot transport (delovi 4, 19, 22, 29, 30, 32-39, 40-47). Kone~no, amerikanskiot zakon protiv diskriminacijata vrz osnov na hendikepot od 1990 godina zabranuva diskriminacija vo oblasta na vrabotuvaweto, vladinite aktivnosti na dr`avno i lokalno nivo (vklu~uvaj}i obrazovanie, transport, socijalni uslugi), javni stoki i uslugi, i telekomunikacii (Poglavje I-IV). Gra|anskite zakoni vo drugite zemji, isto taka, imaat {irok delokrug, odnosno legislativata pokriva {irok spektar na oblasti od sekojdnevniot `ivot, me|utoa ne se site oblasti pokrieni so odredbite od zakonite protiv diskriminacija. Na primer, Zakonot za ednakvi mo`nosti na licata so hendikep na Kosta Rika od 1996 godina opfa}a pristap do obrazovanieto, vrabotuvaweto, javniot transport, javnite uslugi, informaciite i komunikaciite, kulturnite, sportskite i slobodnite aktivnosti. No, eksplicitno zabraneta e diskriminacijata samo od aspekt na vrabotuvawe, javni zdravstveni uslugi i participacija vo kulturni, sportski i slobodni aktivnosti (~len 24, 31 i 55). Zakonot na Indija za licata so hendikep (ednakvi mo`nosti, za{tita na pravata i celosna participacija) od 1995 godina se razlikuva od drugite zakoni za gra|anski prava po toa {to ima dosta slabi odredbi protiv diskriminacijata, no zatoa pak, obezbeduva kvoti vo razli~nite oblasti. Odredbite protiv diskriminacijata pokrivaat transport, pati{ta, grade`na sredina i vladino vrabotuvawe (isklu~uvaj}i go procesot na najmuvawe), (Glava VIII, del 44, 45, 46 i 47). Obvrskite da se ovozmo`i pristap na licata so hendikep se odnesuvaat samo "... vo granicite na ekonomskite mo`nosti i razvojot" i, spored toa, mnogu lesno mo`at da se izbegnat. Sistemot na kvoti od 3% se odnesuva na vrabotuvaweto vo vladinite institucii, obrazovnite institucii poddr`ani od vladata i strategijata za olesnuvawe na siroma{tijata (Glava VI, del 33-40). Sistemot na kvoti za vrabotuvawe vo vladinite institucii obezbeduva eden procent za lica so hendikep, posebno gluvi lica ili lica so vizuelen i fizi~ki hendikep (Glava VI, del 33 (1)-(3)). Interesno e deka sekoe slobodno mesto pod tri procenti od sistemot na kvoti za vrabotuvawe vo vladinite institucii }e bide preneseno vo narednata godina (Glava VI, del 36). Teoretski, ova mo`e da dovede do situacija vo koja vladinata agencija mo`e da vraboti ili da unapredi vraboteni koi imaat hendikep. Mnogu drugi stranski zakoni imaat odredbi za kvoti, osobeno pri

36

Sporedba na zakonite protiv diskriminacijata na osnov na hendikepot

vrabotuvaweto vo javniot sektor. Kako {to poka`a kratkiot komparativen pregled na evropskite zakoni za hendikep, sistemot na kvoti pri vrabotuvaweto ima dolga tradicija i ne sekoga{ e povrzan so na~elata i principite na antidiskriminacija. Sporedena so krivi~nite i ustavnite zakoni protiv diskriminacijata na licata so hendikep, gra|anskata legislativa protiv diskriminacijata e podetalna vo odnos na domenot na zakonot. Pove}eto zakoni davaat definicija za toa {to pretstavuva diskriminatorsko odnesuvawe ili ednakvost. Osven toa, site gra|anski zakoni protiv diskriminacijata vrz osnov na hendikepot imaat odredbi za mehanizmite za sproveduvawe. 4. Zakoni za socijalna za{tita Kone~no, nekoi zemji odbrale pristapot kon pra{aweto za zabranata na diskriminacijata vrz osnov na hendikepot da go re{a-vaat na tradicionalen na~in, odnosno preku zakonite za socijalna za{tita na licata so hendikep. Takvi zemji se: Bolivija, Kina, Kosta Rika, Germanija, Korea, Nikaragva, Panama i [panija. I Republika Makedonija, iako stihijno i necelosno, sepak go ima prifateno tradicionalniot na~in. Od navedenoto mo`eme da zaklu~ime deka dr`avite so kontinentalen praven sistem ~esto, inkliniraat kon ovoj na~in na regulirawe na pra{awata povrzani so hendikepot. Vo ovie zakoni, odredbite protiv diskriminacija se nao|aat vedna{ do onie potradicionalnite za prevencija od hendikep i rehabilitacija. Osven, finskiot Zakon za statusot i pravata na pacientite od 1992 godina, so koj se garantira deka sekoj `itel na Finska ima pravo na zdravstvena i medicinska gri`a bez nikakava diskriminacija, glavniot fokus na ovie zakoni e pove}e naso~en na socijalnite uslugi i na~elata za integracija otkolku na pravata zasnovani na odredbite protiv diskriminacijata. Odredbite protiv diskriminacijata vo legislativata za socijalna za{tita imaat tendencija da bidat nejasni i se limitirani na edna oblast na primer: vrabotuvaweto vo javniot sektor ili javnoto obrazovanie. Taka, {panskiot Zakon za socijalna integracija na licata so hendikep od 1982 godina se zanimava so prevencijata od hendikep, dijagnoza i procenka, sistem na beneficii vo pari~na i materijalna forma, medicinska i stru~na rehabilitacija, javni servisi i integracija na rabotnoto mesto. Edinstvenata odredba protiv diskriminacija veli deka sekoja diskriminaciona odredba zasnovana vrz hendikep vo odnos na trudovite uredbi, kolektivnite

37

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

dogovori, individualnite dogovori ili unilateralnite odluki }e bide neva`e~ka i ni{tovna (Poglavje VII, del 38-2). Zakonot na Narodna Republika Kina od 1990 godina sodr`i klauzula za generalna zabrana na diskriminacijata (Glava I, ~len 3), me|utoa, ne pojasnuva {to zna~i toa od aspekt na organizacijata na op{testvoto. Tekstualnata analiza na Zakonot oddava vpe~atok deka tradcionalniot, medicinski model na hendikepot - institucionalizacijata i segregacijata, e ramkata na zakonot. Na primer, vo ~lenot 29 kako osnoven princip se utvrduva praviloto za koncentrirano vrabotuvawe na licata so hendikep. Toa zna~i deka mo`nostite za vrabotuvawe se obezbedeni vo specijalnite za{titni firmi i institucii. Vo ovie specijalni institucii diskriminacijata na licata so hendikep vo odnos na popolnuvaweto na rabotnite mesta, vrabotuvaweto, unapreduvaweto, odreduvaweto na profesionalni ili tehni~ki tituli, zarabotuva~kata, blagosostojbata i od drugi aspekti, e zabraneta (~len 34). Zemaj}i predvid deka ova e ednistvenata detalna odredba protiv diskriminacija vo celiot Zakon, se ~ini deka ovoj zakon ima dosta neobi~na pretstava za ednakvosta. Pristapot kon medicinskiot model na ovoj zakon se poka`uva i preku nekoi odredbi vo vrska so obvrskite na licata so hendikep. Spored ~len 10, `itel na Kina koj e lice so hendikep "... treba da poka`e optimisti~ki i pretpriema~ki duh", {to pak go implicira sfa}aweto deka hendikepot generira negativen odnos i depresija. Nekoi zemji, kako {to se Filipinite, imaat zakoni koi bi mo`ele da se karakteriziraat i kako socijalni, no i kako zakoni za gra|anskite prava. Filipinskata Magna karta sodr`i jasna postavka koja ja odrazuva namerata na zakonodavecot da premine od medicinskiot model na tretman na hendikepot kon tretman od aspekt na pravata na ~ovekot. Poglavjeto 1, Glava 1 del 2 (b) predviduva deka "... pravata na licata so hendikep ne smeat nikoga{ da se smetaat kako uslugi na dobro~initelstvo od strana na vladata". Istorijata na Zakonot protiv diskriminacija na hendikepot na SAD poka`uva deka dr`avite ~esto po~nuvaat so odredbi protiv diskriminacijata vrz osnov na hendikepot vo zakonite za socijalna za{tita. Ova e oblasta na zakonodoavstvo vo koja zakonot za hendikep se razviva. Vo SAD najprvo se zabranija odredeni formi na diskriminacija na hendikepot vo Zakonot za rehabilitacija od 1973 godina. Poznatiot del 504 predviduva deka sekoj entitet koj prima federalna finansiska pomo{ ili e voden od koja bilo federalna agencija ne

38

Sporedba na zakonite protiv diskriminacijata na osnov na hendikepot

smee da vr{i diskriminacija protiv "... na drug na~in kvalifikuvanoto" lice so hendikep. Vo 1988 godina, amandmanot vo Zakonot za domuvaweto, koj zabranuva diskriminacija vo oblasta domuvawe, be{e prv ~ekor kon vklu~uvaweto na hendikepot vo zakoni-te za gra|anskite prava vo SAD. Kone~niot ~ekor vo toj pravec be{e napraven so usvojuvawe na Amerikanskiot zakon za licata so hendikep (ADA). Sli~no ne{to imaat Kosta Rika i [panija, kade {to odredbi protiv diskriminacijata na licata so hendikep ima i vo zakonite za socijalna za{tita i vo gra|anskite zakoni. Kako rezime, bi zaklu~ile deka odredbite protiv diskriminacijata vo zakonite za socijalna za{tita ne se seopfatni i reformski orientirani. Pomestuvaweto na paradigmata od medicinskiot model na tretirawe na hendikepot kon tretman od aspekt na pravata na ~ovekot se ~ini pote{ko vidlivo vo ovoj vid na legislativa.

39

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

4. BE[E EDNA[ VO AMERIKA ...
Momentot na pobeda Zakonot za Amerikancite so hendikep (Americans with Disability Act – ADA), koj {to se donese na 26 juli 1990, stana pravno oru`je vo racete na nad 50 milioni Amerikaci koi `iveat so hendikepot - oru`je koe zabranuva diskriminacija vrz osnova na hendikep i garantira za{tita na nivnite gra|anski prava. Ovoj Zakon, na site lica so hendikep im garantiraa ednakvi mo`nosti vo sferata na vrabotuvawe, domuvawe, transport, telekomunikacii i pristap do javnite vladini srvisi. Zakonot stana simbol i zname na slobodata za edna ogromna grupa obespraveni amerikanci. Namesto Tomas Xeferson, Xon Henkok, Benxamin Franklin i Benxamin Harison, ovie lu|e vo svoite redovi gi imaa Xastin Dart, Evan Kemp, Patri{a Rait i Senatorot Tom Harkin da rabotat za nivnata kauza. Namesto Martin Luter King i Roza Parks, ovoj pat Xudit Hjuman, Hju Galager i Robert Bergdorf bea glasnogovornicite koi zastanaa vo odbrana na pravata na licata so hendikep i baraa korenite promeni. Ovaa grupa ne ostana sama. I se pridru`ija golem broj istomislenici, {to kone~no ovozmo`i ovoj zakon, so pravo, da si go zazeme svoeto mesto me|u zakonskite akti, kako {to se Deklaracijata za nezavisnost, Proglasot za emancipacija i sekako Zakonot za gra|anski prava od 1964 godina, koi gi postavija osnovite za pravata i slobodite na site amerikanci. Od vremenska distanca Donesuvaweto na ADA e storija za politi~ki lideri od dvete strani na "oskata" koi gi stavija nastrana li~nite i politi~kite razliki za da go napravat ona {to veruvaa deka e ispravno i potrebno da se napravi. Va`en moment vo celiot ovoj proces na donesuvawe na Zakonot e sekako sposobnosta na ADA koalicijata da gi konsolidira i zajakne svoite redovi. Istoriski gledano, zaednicata na licata so hendikep be{e vnatre{no podelena, vo golema merka poradi konfliktite

40

Be{e edna{ vo Amerika ...

okolu limitiranite sretstva od javnite pari. Povrzani okolu Zakonot, golem broj organizacii na lica so hendikep gi zdru`ija silite da rabotat na ostvaruvawe na zaedni~kite celi. Slepite lica i licata so o{teten vid zastanaa zad barawata na licata vo invalidski koli~ki. Licata so epilepsija ja vodea istata borba kako i gluvite i onie so o{teten sluh. Povrzanosta i odlu~nosta na organizaciite na licata so hendikep da deluvaat kako edinsven, obedinet glas, im pomogna da go so~uvaat Zakonot kako delotvoren i da onevozmo`at isklu~uvawe na posebnite podgrupi na hendikep. Zakonot za amerikancite so hendikep, od aspekt na legislativa koja go tretira pra{aweto na hendikep e poseben ne tolku poradi individualnite odredbi koi gi sodr`i vo sebe, (pogolem del od niv vo nekakva forma ve}e postoea vo pravnite akti na nekoi od dr`avite vo SAD, pa i na lokalno nivo) tuku vo negovata seopfatna priroda i aplikativnost, kako na javniot taka i na privatniot sektor. Uspehot na ovoj Zakon vo nikoj slu~aj ne se dol`i samo na eden faktor. Cel splet na okolnosti rabote{e vo korist na negovoto kreirawe i donesuvawe: efikasno liderstvo, pobornici na klu~ni pozicii vo vlasta, ni{ka od legislativni uspesi koi{to go kreiraa momentumot, pravni eksperti i lobisti od redovite na licata so hendikep, voqata na licata so hendikep da se obedinat pod znameto na zaedni~kite interesi, mo`ebi "srame`livo i pretpazlivo", no sepak, so poddr{ka od biznis zaednicata, ideolo{kata opravdanost koja ja uvide i levicata i desnicata. Vremeto be{e vistinsko kauzata pravedna. Vsu{nost, del od pri~inite {to ovoj nacrt stana zakon le`i vo toa {to toj be{e izgraden na cvrsti osnovi zasnovani na pravni principi, mre`i i koalicii, i sekako zasilena aktivnost na licata so hendikep. Bez ovie osnovi, koi vo najgolema merka bea postaveni vo tekot na ’70 i ’80 godini na dvaesettiot vek, donesuvaweto na ADA }e be{e nevozmo`no. Za da se razbere ADA, potrebno e da se navratime na kontekstot vo koj ovoj zakon se sozdava{e. Vo imeto na Zakonot - vreme e za akcija! Gledano niz prizmata na pravni akti koi na ekspliciten na~in gi tretiraa pra{awata koi neposredno gi zasegaat licata so hendikep, ’50 godini gi donesoa izmenite okolu stru~nata rehabilitacija, so {to se pro{ri domenot na sorabotka me|u federalnite i dr`avnite vlasti vo nasoka na pomo{ i poddr{ka na licata so hendikep okolu nivnoto rabotno osposobuvawe i vrabotuvawe. Zakonot za

41

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

gra|anski prava od 1964 godina gi postavi osnovite za suzbivawe na diskriminacijata po osnov na rasnata pripadnost i vo golema merka pretstavuva{e model vrz koj aktivistite za pravata na licata so hendikep }e go gradat Zakonot za amerikancite so hendikep, donesen dveipol decenii podocna. U{te nekolku drugi zakonski akti, me|u koi Zakonot za arhitektonski barieri od 1968 godina, Paragrafot 504 od Zakonot za rehabilitacija i Zakonot za obrazovanie na decata so hendikep od 1975, se vo golema merka zaslu`ni za toa {to dveipol denceniskata borba na licata so hendikep za svoite prava }e bide krunisana so donesuvaweto na ADA. Edno, poradi materijata koja ja tretiraat i na~inot na koj ja tretiraat, no mo`ebi u{te pove}e poradi burata koja }e ja predizvika obidot za nivno suspendirawe od strana na dr`avnite administracii na pretsedatelite Ri~ard Nikson, Ximi Karter i Ronald Regan, kaj se posilnata i poglasna koalicija na licata i roditelite na licata so hendikep {irum SAD. Avtor na nacrtot za Zakonot za arhitekstonski barieri od 1968 be{e politi~kiot konsultant Hju Galager, mnogu ~esto narekuvan "tatko na dvi`eweto na licata so hendikep". Kako lice koe vo svojata 19-ta godina zaboluva od polio, Galager e besen {to, kako ~ovek koj pogolemiot del od svojot `ivot go pominuva rabotej}i vo vladini institucii, vo zgradi koi se totalno nepristapni, svoite fiziolo{ki potrebi treba da gi obavuva vo "kan~e". So donesuvaweto na ovoj zakon se nalo`uva site objekti koi {to se izgradeni so federalni pari, da bidat pristapni za licata so hendikep. Sepak negovoto vlijanie e ograni~eno - se odnesuva samo na objektite proektirani, izgradeni, rekonstruirani ili iznajmeni so federalni pari po septemvri 1969 godina. Vo 1970 godina, Kongrestot donese akt so koj se zabranuva diskriminacija vo federalnite prgrami i servisi, no pretsedatelot Nikson, stavaj}i veto, go suspendira istiot. Toa gi razbesna aktivistite za pravata na licata so hendikep, koi na toj ~in odgovorija so protesti i blokirawe na soobra}ajot vo Wujork. Efektot od ovaa blokadi be{e preminuvawe preku vetoto na pretsedatelot Nikson od strana na Kongresot i donesuvawe na Zakonot za rehabilitacija vo 1973. Ovoj zakon, osobeno Paragrafot 504, so koj se zabranuva diskriminacija zasnovana na hendikep od strana na instituciite, rabotodava~ite i site drugi organizacii koi {to dobivaat finansiska pomo{ od federalnite oddelenija i agencii, pretstavuva{e prva pozna~ajna izvojuvana bitka vo borbata za pravata na licata

42

Be{e edna{ vo Amerika ...

so hendikep. So nego zapo~na "brakot" pome|u federalnite zakoni i merkite protiv diskriminacija na hendikepot. Iako neseopfaten, so nego se privle~e javnoto vnimanie za kauzata. Koga vo 1977 dr`avniot sekretar na SAD za zdravstvo, obrazovanie i socijalna za{tita, g-dinot Xozef Kalifano odbi da gi potpi{e odredbite za implementacija na Paragrafot 504 od Zakonot za rehabilititacija, aktivistite na dvi`eweto na licata so hendikep se odlu~ija da prezemat podrasti~ni i radikalni merki, so koi }e go privle~at vnimanieto na mediumite i na celata amerikanska javnost. Na 5 april, organizirani demonstracii pred federalnite kancalarii na Oddelenijata za zdravstvo, obrazovanie i socijalna za{tita, vo znak na protest protiv ovoj ~in na Kalifano zapo~naa istovremeno vo pove}e gradovi niz zemjata: Atlanta, Boston, ^ikago, Dalas, San Francisko, Va{ington, Sietel ... Najdolgi bea protestite vo San Francisko, kade grupa od stoipedeset demonstranti - lica so hendikep, odbi da ja napu{ti zgradata na Oddelenieto za zdravstvo, obrazovanie i socijalna za{tita, se dodeka odredbata ne bide potpie{ana. Tie ostanaa vo prostoriite na zgradata re~isi cel mesec, so {to postavija rekord za najdolgo "okupirawe" na federalna zgrada vo istorijata na SAD. Kako i vo Va{ington, i tuka slu`benite lica od Oddelot se obidoa da go zamol~at protestot so izgladnuvawe na demonstrantite koi {to ja okupiraa zgradata i so prekinuvawe na telefonskite vrski za nivno otse~uvawe od nadvore{niot svet. Lu|eto, ~ija zdravstvena sostajba iziskuva{e dopolnitelna asistenicija od drugo lice, medikamenti i razni medicinski pomagala, kako na primer katetri i drugo, go rizikuvaa svojot `ivot. Sepak, ovoj pritisok, namesto da gi obeshrabri, pridonese za u{te pogolema obedinetost i istrajnost na demostrantite, da uspeat vo svoite nameri. So pomo{ na lokalnata zaednica, koja {to ima{e dolga tradicija na protesti za ednakvi prava, "neposlu{nite" borci za pravata na licata so hendikep uspeaa da gi odr`uvaat vrskite so nadvore{niot svet preku ispi{uvawe na baneri, so pomo{ na gestoviot jazik i voki-toki uredite prokrium~areni vo zgradata od strana na aktivistite na lokalnata organizacija na homoseksualci, Baterflai Brix. Lokalnite bakalnici im pomagaa so hrana, a ogranokot na Crnite Panteri po povod Veligden, na demonstrantite im podgotvi i im dostavi prazni~en ru~ek. Ona {to tie denovi se slu~uva{e vo prostoriite na zgradata na Oddelenieto za zdravstvo, obrazovanie i socijalna za{tite vo golema merka nalikuva{e na eden "mini Vudstok". Zaedni~kiot `ivot gi zbli`i i gi zdru`i

43

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

lu|eto so razli~en vid na hendikep, {to pridonese za pogolemo razbirawe na potrebite koi gi imaat i kultivirawe na zedni~kata vizija za podobruvawe na sostojbite. Upornosta na ovaa grupa lica so hendikep be{e silno svedo{tvo za nivnata opredelenost da si gi ostvarat svoite gra|anski prava. Nivnata akcija ne mu ostavi drug izbor na Sekretarot Kalifano osven da gi potpi{e odredbite, vo nivnata izvorna forma, bez izmeni, {to na 28 april i be{e napraveno od negova strana. Dva dena po potpi{uvaweto, demonstrantite ja napu{tija zgradata. Bitkata okolu Paragrafot 504 pridonese za izmena na federalnata politika kon sva}aweto na pristapnosta kako gra|ansko pravo, a ne socijalna priviliegija za licata so hendikep. U{te pove}e, toj prestavuva{e prv federalen zakon za gra|anski prava koj gi {titi pravata na ovie lica i ja reflektira nacionalnata opredelenost protiv diskriminacija vrz osnova na hendikep. ]e ostane zapametana slikata - lica vo invalidski koli~ki kako gi "zazemaat" federalnite zgradi, praktika koja }e stane model za brojnite protesti koj }e sledat na patot na donesuvaweto na ADA. Kako rezultat na donesuvaweto na Zakonot za rehabilititacija, vo 1975 godina be{e donesen u{te eden va`en zakon za licata so hendikep - Zakonot za obrazovanie na site deca so hendikep. So ovoj zakon se garantira{e pravoto na besplatno {koluvawe na site deca so hendikep vo dr`avniot obrazoven sistem. Pred negovoto donesuvawe, na golem broj deca so hendikep ne im be{e ovozmo`eno da se vklu~at vo javniot obrazoven sistem od razni, naj~esto neizdr`ani, pri~ini. Edno od takvite deca be{e i Xudit Hjuman, na koja, poradi posledicite od bolesta polio, ne i be{e dozvoleno da posetuva nastava vo redovnoto {kolstvo, se do ~etvrto oddelenie, poradi toa {to nejzinata invalidska koli~ka bila oceneta kako opasen potecijalen predizvikuva~ na po`ar! Na po~etokot na ’70, Xudit Hjuman so u{te nekolku nejzini istomislenici }e go formiraat "Hendikepiranite vo akcija" (Disabled in Action) so cel da se borat za pogolemo u~estvo na licata so hendikep vo politi~kiot `ivot na zemjata. Kako {to samata }e ka`e "Hendikepiranite vo akcija be{e sostaveno od mladi lica so hendikep - sonuva~i koi veruvaat deka nivnata borba za pravata na licata so hendikep e nivna obvrska". Koga vo 1981 godina pretsedatelot Ronald Regan, koj dojde na vlast so poddr{ka na biznis koalicijata, re{i da i se oddol`i so sproveduvawe na merki, so koi }e im gi olesni uslovite preku

44

Be{e edna{ vo Amerika ...

namaluvawe na danocite za smetka na reducirawe na sretstvata vo sferata na socijalnite uslugi, se odlu~i da otpo~ne so izmeni na nad 150 zakoni me|u koi i Zakonot za obrazovanie na decata so hendikep, Paragrafot 504 i Zakonot za arhitektonski barieri. Vo toa vreme Paragrafot 504 be{e poznat u{te ñ kako "Zakon za gra|anski prava na licata so hendikep". Bilo kakvi izmeni na ovie zakoni bi pretstavuvale poraz i zaguba na postignatoto, i bi imale golemi posledici vrz drugite odredbi za gra|anski prava. Kako {to nekoi od advokatite za gra|ski prava imaa navedeno, "administracijata na Regan im se nameri najprvin na ovie zakoni, bidej}i smeta{e deka zaednicata na licata so hendikep e najneorganizirana i deka lesno }e se provle~at so ovie izmeni, koi {to podocna bi gi koristele kako opravduvawe za site drugi koi treabaa da sledat". So predvidenite izmeni na odredbite od Zakonot za obrazovanie na decata so hendikep, se zagrozuvaa perspektivite za obrazovanie na licata so hendikep, a so toa ñ mo`nosta za nivno idno vrabotuvawe. Administracijata predviduva{e da vovede zakonski ograni~uvawa na uslugite i individualnata gri`a za licata so hendikep vo procesot na obrazovanieto. Ova gi razgnevi roditelite na decata so hendikep, i gi obedini so drugite aktivisti i organizacii na lica so hendikep vo zaedni~ka borba protiv ostvaruvawe na namerite na pretsedatelot Regan. Licata so hendikep organiziraa {iroka nacionalna kampawa na pi{uvawe pisma do vlastite - do krajot na 1983 Belata ku}a be{e preplavena - 40.000 pisma stignaa na nejzinata adresa. Rezultatot na ovaa kampwa be{e: site ovie zakoni ostanuvaat nepromeneti. Ova be{e ogromna i mnogu va`na pobeda. Ne samo poradi sodr`inata i materijata {to ja ureduvaa ovie zakoni. Ona {to zapo~na kako zakana da gi uni{ti pridobivkite od dolgogodi{nta borba na licata so hendikep, se pretvori vo faktor na obedinuvawe. Za prv pat licata i roditelite na licata so hendikep, zaedno so golem broj organizacii za gra|anski prava, se zdru`ija vo odbrana na zaedni~ka kauza - pravata na licata so hendikep. Ovaa zdru`ena akcija im poka`a na licata so hendikep deka imaat pri~ina za zaedni~ko nastapuvawe, no u{te pove}e im poka`a na lu|eto od vlasta deka zaednicata na licata so hendikep e politi~ka sila, kako i sekoja druga vo dr`avata. Edno e sigurno - ovaa kampawa pridonese mnogu vo procesot na jaknewe i obedinuvawe na licata so hendikep. Dvi`eweto za pravata na licata so hendikep be{e rodeno. Iako toa se razviva{e i se grade{e po primerot i tradicijata na socijal-

45

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

nite dvi`ewa od ’60 godini, sepak ima{e niza faktori {to go ote`nuvaa negovoto vtemeluvawe. "Hendikepiranite" kako klasa ne gi delea istite kohezivni sili, koi {to gi manifestiraa dvi`ewata za `enskite prava i rasnata ednakvost. Licata so hendikep vo osnova ne bea naseleni vo isti fizi~ki zaednici, {to be{e vrzuva~ko za dvi`eweto za gra|anskite prava. Segregacijata na licata so hendikep zna~e{e ne samo nivno izdvojuvawe od glavnite tekovi vo zaednicata, tuku i me|usebna izdvoenost. Aktivnostite na edna grupa ~esto ne im bea poznati na drugite ~lenovi na zaednicata na licata so hendikep, a ne retko, namesto edni za drugi, licata so hendikep bea edni protiv drugi. Najverojatno niedna druga grupa poedine~no ne uspea tolku vo zasliluvivawe na aktivizmot na zaednicata na licata so hendikep kolku lu|eto koi sebesi se narekuvaa ~lenovi na "Amerikancite so hendikep za pristapen javen transport" (American Disabled for Accessible Transportatiot-ADAPT). Vo periodot pome|u 1984 i 1988, koristej}i radikalni i dramati~ni taktiki, kako {to be{e onaa so samo-vrzuvawe za avtobusite vo javniot transport, aktivistite na ADAPT imaa silno vlijanie na izborite na gradona~alnicite koi {to ja poddr`uvaa nivnata kauza. Nivna meta bea i ~lenovite na bordovite na transportnite organizacii. Mnogu od niv bea prinudeni da se povle~at i da dadat ostavka od taa pozicija. Napredokot za voveduvawe pristapen javen transport, iako baven, be{e realnost. [to e u{te pozna~ajno, aktivistite ja poka`aa silata na zedni~kite akcii. I od prijatelite i od neprijatelite, kone~no licata so hendikep bea sfateni seriozno. Stanaa politi~ka sila koja treba da ja imaat predvid i vo Kongresot, i na glasa~kite mesta, i vo mediumite. Aktivistite za pravata na licata so hendikep u{te edna{ re{ija da pribegnat kon poradikalni demonstracii za da izvr{at pritisok vrz Kongresot i Bu{ovata administracija da go usvojat zakonot. Eden od pozna~ajnite protesti be{e organiziran vo septemvri 1989 godina koga pove}e od sto aktivisti na ADAPT od celata zemja, pove}eto od niv vo invalidski koli~ki, se sobraa pred platoto na Federalnata zgrada Ri~ard Rasel i go blokiraa glavniot vlez. Nekoi od nasobranite se vrzaa so sinxiri okolu vratot i gi zaka~ija za ra~kite na vratite, za obezbeduvaweto da ne mo`e ednostavno samo da gi digne od nivnite koli~ki i da gi otstrani od protestot. Ako sakaat da gi trgnat, }e treba da gi ise~at sinxirite. Baraa od Sekretarot Skiner da potpi{e itno izvr{uvawe na uredbata so koja se nalo`uva site novonabaeni prevozni sretstva/avtobusi da bidat pristapni za

46

Be{e edna{ vo Amerika ...

licata so hendikep. "Nie ostanuvame tuka dodeka naredbata ne bide potpi{ana. Za da ne trgnete, }e trba da né odnesete ili da né uapsite". Toa i se slu~i. Policijata so bonseci gi se~e{e lancite so koi licata vo koli~ki se bea vrzale za vratite. Golem broj od demonstrantite bea uapseni. Na intervencija do pretsedatelot Bu{, lu|eto bea oslobodeni, i im be{e dozvoleno da ostanat na platoto. Auberger i drugite ja pozdravija zalo`bata na pretsedatelot, no se zakanija deka }e prodol`at so blokadite dodeka Skiner ne ja potpi{e odredbata. Protestot zavr{i naredniot den otkako se postigna dogovor pome|u Administracijata za javen urban transport i liderite na ADAPT. Be{e odlu~eno da se posreduva i da se vlijae vrz transportinite operatori, koi brzaa da nabavat nepristapni avtobusi pred usvojuvaweto na ADA. Iako ovie demonstracii ja reflektiraa obedinetosta pome|u zadnicata na licata so hendikep, sepak postoea nesoglasuvawa. Nacionalnata federacija na slepite, na primer izrazi rezerviranost kon zakonot i najavi deka }e se sprotistavi na negovoto donesuvawe dokolku ne se vmetnat odredeni izmeni koi }e im garantiraat na licata so hendikep pravo da odberat da ne u~estvuvaat vo programi ili aktivnosti posebno prilagodeni za lica so hendikep. Nivnite komentari bea deka odredeni odredbite, kako na primer onie koi predviduvaa koristewe na posebno opremeni sobi vo hotelite za lica so hendikep, }e gi onevozmo`at slepite lica da bidat zaedno so svoite prijateli. Kone~no zabele{kite na Federacijata bea vgradeni vo zakonot, i tie go poddr`aa zakonot. Vo me|uvreme, Zakonot seu{te go ~eka{e soveto usvojuvawe ... Potrebna be{e nova akcija i pritisok da se zabrza donesuvaweto na ADA. Aktivistite za pravata na licata so hendikep trgnaa vo u{te edna masovna kampawa so ispra}awe pisma. Toa se slu~i pome|u 100-tata i 101 vata sednica na Kongresot, vo zimata 1989-1990. Kampawata be{e naso~ena kon ~lenovite na Domot na pratenici, koi so svoeto odolgovlekuvawe (za razlika od Senatot, koj{to se poka`a poekspeditiven) i namerata da go "omeknat tekstot na Zakonot", ja nalutija zednicata na licata so hendikep. Iljadnici novogodi{ni ~estitki bea isprateni {irum zemjata so porakata "Pretsedatelot go odobri. Senatot so polno srce go usvoi. Na vas e redot. Ne oslabuvajte go zakonot {to }e ja zajakne Amerika". Pet i pol meseci po protestot pred Federalnata zgrada Ri~ard Rasel, ADAPT organizira{e novi protesti pod mototo "Trkalata na pravdata". Aktivistite od celata zemja se sobraa pred zgradata

47

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

na Kapitol da go izrazat svoeto nezadovolstvo poradi nedonesuvaweto na ADA. Demonstrantite gi izvikuvaa svoite barawa: "[to sakame?" "ADA!" - "Koga?" "Vedna{!". Xastin Dart, koj vo toa vreme stana pretsedava~ so Komisijata za vrabotuvawe na licata so hendikep, formirana od strana na pretsedatelot, im se obrati na nasobranite lu|e so zborovite "I nie sme gra|ani na Amerika. Sakame da bideme del od amerikanskiot son". Posledniot govornik na ovoj sobir be{e Auberger. "Nema da dozvolime nikakvi prepreki da ja popre~at na{ata ednakvost na koja imame polno pravo!". Otkako zavr{i so svojot govor i povik kon aktivistite da ostanat istrajni vo svojoata borba za pravata na licata so hendikep, se spu{ti od svojata koli~ka i lazej}i trgna po skalite kon vlezot na Kapitol. Go sledea i drugi. Nivnoto iska~uvawe po skalite pred zgradata na Kapitol stana simbol na nivnata determiniranostst vo borbata za nadminuvawe na barierite. Kampawata "Trkalata na pravdata" ne rezultira{e so itno usvojuvawe na ADA, no sepak poka`a deka licata so hendikep bea spremni da odat do kraj za da uspeat vo svojata borba. Od toj aspekt, kampawata ja postigna svojata cel. Donesuvaweto na ADA be{e na dofat ... Epilog Zakonot za amerikancite so hendikep be{e prvata "deklaracija za ednakvost" na licata so hendikep vo svetot. Pove}e od tri iljadi lica so i bez hendikep se sobraa pred Belata Ku}a toa utro na 26 juli. Toa be{e najraspeana ceremonija dotoga{ odr`ana pred ovoj Dom. Ovoj pat i mediumite bea me|u nasobranite lu|e. Licata so hendikep imaa pri~ina da bidat gordi. Bitkata kone~no be{e izvojuvana. * * *

48

Be{e edna{ vo Amerika ...

Govorot na amerikanskiot pretsedatel Xorx Bu{, postariot po povod potpi{uvaweto na ADA Pred tri nedeli go proslavivme Denot na nezavisnosta na Amerika (4-ti Juli). Denes se sobravme ovde za da pozdravime i da proslavime i vtor "Den na nezavisnosta" koj dolgo be{e odlo`uvan. So dene{noto potpi{uvawe na Aktot na Amerikancite so hendikep (ADA) sekoj ~ovek, ma`, `ena i dete so hendikep otsega }e mo`e da pomine niz odamna zatvorenite vrati i da trgne kon edna nova svetla era na ednakvost, nezavisnost i sloboda. Dodeka gi gledam site ovie radosni lica pred mene, jasno se se}avam na nizata godini na posvetenost i zalo`bi koi se vlo`eni vo ovozmo`uvaweto ovoj istoriski, nov Akt za gra|anski prava, da stane realnost. Vo pra{awe e trud i rabota na vistinska koalicija, jaka i inspirativna koalicija na lu|e koi me|usebno go delea sonot i svoite opredelbi na koi celosno im bea posveteni, za da napravat toj son da stane vistinit. Toa be{e koalicija, obedineta vo najfin duh, zdru`uvawe na demokratite i republikancite, na zakonodavnite i izvr{nite organi, na federalnite i dr`avnite agencii, na javnite li~nosti i gra|anite, na licata so i licata bez hendikep. Aktot na gra|anskite prava od 1964 godina napravi ogromen is~ekor kon popravawe na ona {to be{e pogre{no. No, toj né potsetuva{e deka licata so hendikep se sé u{te `rtvi na segretacija i diskriminacija, a toa ne mo`e{e da se dopu{ti. Denes, zakonodavstvoto ne vodi poblisku do denot koga na nitu eden Amerikanec nema da mu bidat uskrateni garanciite za `ivot, sloboda i potragata po sre}a. Ovoj zakon e mo}en poradi svojata ednostavnost. Toj }e garantira deka na licata so hendikep im se dadeni osnovnite garancii za koi mnogu dolgo i naporno rabotele - nezavisnost, sloboda vo izborot, kontrola vrz svoite `ivoti, mo`nost za celosno i ramnopravno vklu~uvawe vo mozaikot na amerikanskite glavni tekovi. Isto taka, sakam da im upatam posebni zborovi i na na{ite prijateli od biznisot: Vie vo Va{ite race go imate klu~ot za uspeh na ovoj Akt. Vie mo`ete da gi "otklu~ite" prekrasnite resursi na neotkrieniot ~ove~ki potencijal koj, koga e osloboden, mo`e da né zbogati site nas.

49

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

Znam deka postoe{e zagri`enost deka ADA e mo`ebi nejasen, mnogu skap ili deka mo`e da ne odvede vo beskrajni sudski parnici. No, jas sakam vedna{ da ve razubedam deka mojata administracija i Kongresot na SAD vnimatelno go razrabotija ovoj Akt (stanaa majstori za ovoj Zakon). Site bevme vodeni od toa da ovozmo`ime Aktot (ADA) da ovozmo`uva fleksibilnost, osobeno od aspekt na vremenskite rokovi za negova implementacija, i bevme zadol`eni da opfatime tro{oci koi mo`at da bidat pokrieni. Na{ite problemi se golemi, no na{ite obedineti srca se u{te pogolemi. Na{ite predizvici se golemi, no na{ata volja e mnogu pogolema. Na{ata Amerika, najblagorodnata optimisti~ka nacija na ovaa Planeta, ne smee i nema da se odmora, sé dodeka sekoj ma` i `ena so son, ne se zdobijat so sredstva (instrumenti) da go dostignat toj son. Denes Amerikancite im posakaa dobredojde vo glavnite tekovi na `ivotot na gra|anite so hendikep. Ve prifa}ame zaradi Va{ite sposobnosti i va{iot hendikep, na{ite sli~nosti i sekako, na{ite razliki, zaradi va{ata izminata hrabrost i va{ite idni soni{ta. Minatata godina ja proslavivme pobedata na me|unarodnata sloboda. Duri i najsilnite lu|e ne mo`ea da go odmerat Berlinskiot yid za da razberat {to vetuva aluzijata na nezavisnost koja le`e{e na dofat na rakata, vedna{ zad yidot. Koga ja urnavme taa bariera, zaedno se raduvavme. Potpi{uvam legislativa {to pretstavuva ~ekan so koj urivame u{te eden yid, onoj koj vo tekot na mnogu generacii, Amerikancite so hednikep gi razdeluva{e od slobodata {to mo`ea da ja gledaat, no ne i da ja dofatat. U{te edna{, se raduvame na pa|aweto na ovaa bariera, izjavuva}i deka vo Amerika nema da prifa}ame, nema da opravduvame i nema da tolerirame diskriminacija. U{te edna{, golema blagodarnost do ~lenovite na Senatot na SAD, od koi mnogumina se denes ovde so nas, i do onie koi neumorno rabotea na ova zakonodavstvo na dvete strani od "brodot", kako i na ~lenovite od Belata Ku}a koi se so nas denes, demokratite i republikanicite. Vo Va{e ime kako i vo imeto na celata dr`ava, sega, go podigam svoeto penkalo za da go potpi{am Aktot na Amerikancite so hendikep i da ka`am: Ajde kone~no neka se sru{i sramniot yid na isklu~enost!

50

Prikazna za Makedonija ili prikazna za dostoinstvoto

5. PRIKAZNA ZA MAKEDONIJA ILI PRIKAZNA ZA DOSTOINSTVOTO
Koj prv po~na? Po~etokot na noviot milenium vo Republika Makedonija be{e ozna~en so edno novo dvi`ewe - Dvi`ewe protiv hendikep. Polio Plus kako pove}esektorska organizacija zastana na barikadite i gi povika gra|anite da gi otstranat barierite i da go otvorat umot i srceto. Kako op{testvo koe e vo proces na gradewe na demokratski vrednosti, makedonskoto op{testvo poka`a sluh za potrebite na licata so hendikep. No, za toa be{e neophodno da se izodi odreden pat, da se dopre do zasegnatite i nezasegnatite i istite so zaedni~ki sili da pridonesat za celosno vklu~uvawe na licata so hendikep vo sevkupnoto op{testveno `iveewe ... Do koj stepen e razviena svesta na gra|aninot, kolku e otvorena zaednicata, {to pravi dr`avata za za{tita na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep e prikazna ~ij {to kraj treba da go napi{eme site zaedno ... A prv po~na ... Polio Plus so edna mala, no posvetena grupa na lu|e, verni na svoite ideali, gi postavi temelite na eden poinakov pristap kon hendikepot. Ne deka izmisli ne{to novo, no esencijalno va`no be{e nekoj da go poka`e patot po koj Makedonija, kako dr`ava vo razvoj koja gi sledi svetskite trendovi, mora da se dvi`i. No Makedonija, vo periodot na post-kosovskata kriza i voeniot konflikt vo zemjava, ne go tretira{e hendikepot kako krucijalno pra{awe i ne go postavi kako prioritetno za re{avawe. Zatoa, se pristapi kon kampawi za podignuvawe na svesta, akcii po koi }e ostane prepoznatliva ovaa grupa na lu|e. Ovie akcii dopiraa do site, od 7 do 77 godi{na vozrast! Se se}avate li na sloganite: "Neednakov pristap - ednakvo na prestap". Toa be{e inovativna i masovna akcija za podigawe na javnata svest okolu problemite

51

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

predizvikani od arhitektonskite barieri i potencirawe na li~nata odgovornost na sekoj poedinec od zaednicata vo obezbeduvawe uslovi za fizi~ki priod do objektite koi{to se od javen interes, Akcijata se pro{iri na teritorijata na celata dr`ava i bea izgradeni vkupno 85 rampi, a be{e veteno deka i drugi 40 }e bidat izgradeni vo bliska idnina. Filmot "Toni mora da {eta" i spot za poemata "Dvoboj". Svedo{tvo za odekot od kampawata protiv arhitektonskite barieri. "Smislata na `ivotot". Toa be{e serija od sedum uli~ni teatri - simulacii preku koi, koristej}i ja parodijata i cinizmot, obi~niot ~ovek mo`e{e da uvidi kako e denes vo Makedonija da ima{ hendikep, a da se obiduva{ da go `ivee{ svojot `ivot kako normalen ~ovek. Ona {to mo`ebi e najva`no - onie, na koi im bea nameneti, prinudno ili od ubeduvawe, po~naa da prezemaat akcija. "Nikoj ne e sovr{en". Posterite so likovite na ikonite na ubavina na site vremiwa: Mona Liza, Venera Miloska, Merlin Monro i Spajderman, no pretstaveni so ortopedski pomagala ... No i taka pretstaveni, tie ne gubat ni{to od svojata ubavina. "Postoi li drugo re{enie?" - Samo za komparacija, se pretstaveni re{enijata koi razni podnebja i avtoritatarni li~nosti gi praktikuvale za "spravuvawe" so licata so hendikep: Hitler i negoviot genocid, Sovetot na starci od Sparta, frlaj}i gi decata vo vodite na Egejot ... sevo ova be{e vo nasoka da se razmisli za tretmanot na licata so hendikep vo na{evo op{testvo ... Edukativniot centar {to Polio Plus go oformi vo izminatiot period i olesnuvawata za koristewe na internet za licata so hendikep koj za seto vreme na funkcionirawe obezbeduva{e obuka na licata so hendikep: koristewe na kompjuteri, kursevi po angliski jazik, kako i nivna obuka za dizajnirawe publikacii i internet-stranici. Pravnata ambulanta - Justicijana vo ~ij domen na rabota be{e davawe besplatna pravna pomo{ na licata so hendikep za problemi povrzani so vrabotuvaweto, (problemi so rabotodava~ite, povreda na rabotno mesto ...), zdravstvenata za{tita (lekarskite gre{ki koi predizvikale hendikep, nesoodveten zdravstven tretman ...) i drugi problemi so koi se soo~uvaat vo sekojdnevieto (centri za socijalna za{tita ...). Magazinot "Vulkan" za licata so posebni sposobnosti "Vulkan" nagrada. So cel stimulirawe na kreativnosta i tvore{tvoto na licata so i bez hendikep, za osobeni dostignuvawa i pridones vo razni oblasti na ~ovekovoto tvore{tvo: muzikata, literaturata, likovnata umetnost, fotografija ...

52

Prikazna za Makedonija ili prikazna za dostoinstvoto

Konkurs i izlo`ba na fotografii na tema: HENDIKEP. Regionalen konkurs, a potoa i izlo`bata na najuspe{ni objaveni fotografii napraveni na tema hendikep i objaveni vo mediumite vo zemjite od regionot. Na konkursot pristignaa 86 fotografii od site zemji od regionot. Maraton 704 - Potfatot na Mile Stojkovski od Prilep, patuvaweto do Grcija na Olimpiskite igri vo Atina so invalidska koli~ka ... "Parking nare~en `elba" - obele`uvawe i pravno regulirawe na parkirali{ni mesta za avtomobilite na licata so hendikep. So ovaa aktivnost, vo po~etokot na 2005, se prodol`i onaa {to be{e zapo~nata vo 2002 so kampawata "Neednakov pristap - ednakvo na prestap". Ova be{e samo malo potsetuvawe kakov be{e pristapot na onie koi ja zemaa sudbinata vo svoi race ... Pred sistemot bea lu|eto, a pred lu|eto idejata ... Esenta 2002-ta godina dojde do promena na politi~kiot e{alon vo Makedonija, {to zna~e{e mo`nost za podolgotrajni rezultati ako "zakonodavcite" i kreatorite na politikata vo makedonskoto op{testvo se senzibiliziraat za problematikata na hendikepot. Pretstavnici na Polio Plus bea primeni vo makedonskiot parlament od strana na potpretsedatelot na Sobranieto, g-|a Liljana Popovska, koja od samiot po~etok ja prezema ulogata na dvigatel i zna~aen ~initel na promenite koi }e dojdat podocna. Tema na sredbata be{e mo`nosta za konstituirawe na neformalna grupa na pratenici od razli~ni politi~ki partii koi{to imaat volja da slu`at kako primer na ostanatite pratenici, a i po{iroko - na gra|anite na RM. Istata, podocna go dobi imeto Inter-partiska parlamentarna lobi grupa za pravata na licata so hendikep (IPPLG). Idejata mnogu im se dopadna na pretstavnicite od Britanska ambasada vo RM i vo maj 2003-ta, uviduvaj}i deka so soodvetna edukacija i poddr{ka na pratenicite }e se postignat u{te podobri rezultati, go ovozmo`ija formiraweto i funkcioniraweto na Tehni~kiot i na Sovetodavniot komitet na IPPLG, koi ponatamu celosno }e ja opravduvaat celishodnosta na postoeweto na Grupata. Pratenicite dadoa sve~ena zakletva obvrzuvaj}i se deka }e se fokusiraat na promovirawe na pravata i interesite na licata so hendikep, kako i na promena na relevantnata zakonska regulativa. I ostanaa dosledni na vetenoto. Vo periodot koga ja imaa mo}ta za promeni vo svoi race, ovie pratenici, bez razlika na svoite politi~ki i ideolo{ki razlikuvawa, deluvaa zaedno vo nasoka na podignuvawe na svesta i promena na negativniot imix kon licata so hendikep.

53

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

Tie im slu`ea za primer na site koi ja znaeja, no gi zatvoraa o~ite pred surovata stvarnost deka licata so hendikep se na dnoto na makedonskoto op{testvo. Pratenicite go priznaa postoeweto, ja potvrdija potrebata od akcija i otpo~naa ... so srce, du{a i razum, posveteno, idealisti~ki, humanisti~ki ... No, gi o~ekuva{e naporna i dolgotrajna borba so "skrienite" neprijateli na licata so hendikep, oti nepravdata ima mnogu lica ... Promenite kon koi se te`nee{e ja imaa krajnata cel "Op{testvo vo koe site, pa i licata so hendikep, u~estvuvaat celosno, kako ednakvi gra|ani". No, za da se ovozmo`i u~estvoto vo site sferi na op{testvenoto `iveewe, neophodno e vospostavuvawe na pravna ramka, vo koja }e se nadograduva makedonskata legislativa vo odnos na licata so hendikep. Trgnuvaj}i od postojnite propisi, IPPLG, vo sorabotka so nejziniot Tehni~ki komitet, ima podneseno pove}e uspe{ni inicijativi za izmeni i dopolnuvawa na postoe~kite zakonski re{enija so cel podobruvawe na statusot i polo`bata na ovaa marginalizirana grupa na gra|ani. Do krajot na svojot mandat vo ovoj sostav (do parlamentarnite izbori vo 2006 godina) grupata vo akcioniot plan si zacrta promena i na zaokru`uvawe na zakonskata regulativa za za{tita na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep vo RM. Prvo pozna~ajno ostvaruvawe na IPPLG be{e podnesuvaweto i usvojuvaweto na Deklaracija za za{tita na pravata na licata so hendikep (26.06.2003 godina) vo Sobranieto na RM. Ponatamu, ~lenovite na po{irokata lobi grupa, odnosno Sovetodaven komitet na IPPLG, poznati i priznaeni intelektualci, biznismeni i ~initeli na nevladiniot sektor so javno priznaeniot pridones i vlijanieto {to go imaat vo oblasta vo koja rabotat i tvorat, lobiraa i "vrevea", sesrdno davaj}i go svojot pridones kon pointenzivna promocija i unapreduvawe na pravata na ovie lica i nivno vklu~uvawe vo op{testveniot `ivot. No, sevo ova ne dovede do pogolemi promeni vo fakti~kata polo`ba na licata so hendikep. Slo`enite proceduri i vremetraeweto na istite, kako i nemaweto sistem vo zakonodavstvoto na RM, se vsu{nost i osnovnite pri~ini poradi koi IPPLG od samiot po~etok, uviduvaj}i gi nedostatocite na istiot, go zapo~na procesot na podgotovka za vospostavuvawe na celosno, zaokru`eno zakonodavstvo vo oblasta na hendikepot, koe pak, ponatamu, preku svoite mehanizmi }e ovozmo`i efikasno re{avawe na problemite na licata so hendikep. I procesot na gradewe na seopfaten zakon (lex generalis) e del od ovaa prikazna, no treba da znaete kako dojde do toj moment ...

54

Prikazna za Makedonija ili prikazna za dostoinstvoto

Zdru`uvawe na lu|e so ista vizija i ista cel Instiktot za zdru`uvawe na sli~nite me|u sebe, na site onie koi imaat ista vizija, cel, potreba i ~uvstvo za pravi~nost, dovede do spontano formirawe na rabotna grupa koja posveteno }e raboti na zaokru`uvawe na makedonskoto zakonodavstvo koe se odnesuva na licata so hendikep. No, za da ostvari definirawe na normite koi realno mo`at da za`iveat vo sekojdnevieto, ovaa grupa ima{e svoja strategija. Za{to, celta ne be{e samo da se stavi "slovoto" na hartija, tuku da se napravi i temelna analiza na doma{nata zakonska regulativa koja gi tretira pra{awata {to gi zasegaat licata so hendikep, vo komparacija so legislativata i "dobrite praktiki" na univerzalno nivo so poseben akcent na Evropa. Ovie ~ekori rezultiraa so nekolku publikacii integralno povrzani vo takanare~ena edicija "Justicijana". Publikaciite se pojdovna osnova vo procesot na kreiraweto i izrabotkata na predlogot na zakon za za{tita na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep vo Makedonija. Vo "Me|unarodni normi i standardi za pravata na licata so hendikep", Komparativna analiza, (edicija "Justicijana", 2005, ISBN 99892357-0-8),se koristeni iskustva od 44 zemji, pove}e od 60 zakoni i 40 me|unarodni dokumenti koi sodr`at odredbi za licata so hendikep, kako i 54 slu~ai postaveni pred Evropskiot sud za ~ovekovi prava i ICJ. Vo "Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep", So komentari, (edicija "Justicijana", 2005, ISBN 9989-2357-1-6), se izdvoeni 26 zakoni i redica podzakonski akti koi vo pogolem ili pomal obem ja ureduvaat odnosnata oblast. Preku periodi~nite istra`uvawa na javnoto mislewe, koi imaa za cel da se sogledaat promenite i konkretnata sostojba {to se odnesuva na mo`nostite za vklu~uvawe na licata so hendikep vo site sferi na op{testvenoto `iveewe i podignuvawe na javnata svest, se identifikuva{e potrebata za sistemsko zaokru`uvawe na legislativata {to se odnesuva na licata so hendikep. Prvoto istra`uvawe se sprovede vo maj-juli 2002-ta a po povod 3 dekemvri, Me|unarodniot den na licata so hendikep, so naslov "Da se pogledneme vo o~i", dodeka vtoroto istra`uvawe "Da se zapra{ame zaedno" se sprovede vo maj-septemvri 2005-ta. Rezultatite od istite, komparativno se pretstaveni vo publikacijata "Sogleduvawe na sostojbata i mo`nostite za vklu~uvawe na licata so hendikep vo op{testvenoto `iveewe" (edicija "Justicijana", 2005, ISBN 9989-2357-1-6). Nacrt-tekstot na Konvencijata za za{tita na pravata na licata so hendikep koja {to vo periodot na kreirawe na sistemot be{e vo

55

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

faza na donesuvawe vo Obedinetite nacii, be{e konsultiran pri kreiraweto na zakonot. Za taa cel, istata be{e prevedena i komentirana od strana na ekpert od rabotnata grupa i otelotvorena vo publikacijata "Od ideja do relanost". (edicija "Justicijana", 2005, ISBN 9989-2357-3-2). Publikacijata "Kakov zakon za pravata na licata so hendikep ni e potreben?", vsu{nost, Predlogot za donesuvawe na zakon za za{tita na pravata na licata so hendikep so komentari, be{e vo slu`ba na zapoznavawe na site zaiteresirani subjekti, organizacii i institucii so tekstot na zakonot. (edicija "Justicijana", 2006, ISBN 9989-2357-5-9). Publikacijata "Vodi~ kon idnata implementacija na lokalno nivo na zakonot za za{tita na pravata na licata so hendikep", koj pretstavuva Primeneta Agenda 22 (operacionalizacija na Standardnite pravila na ON za izedna~uvawe na mo`nostite za licata so hendikep, od 1993 godina - Rezolucija 48/49), gi dava nasokite za kreirawe na edna dobra politika za hendikep i nejzina primena na lokalno nivo, kako i preporaki za podgotovka na plan za akcija vo sorabotka so site lokalni avtoriteti i aktivisti za za{tita na pravata na licata so hendikep. A vo me|uvreme, se podgotvuva{e tekstot na zakonot. Revolucijata po~na ... Gra|anskata inicijativa zapo~na so podnesuvaweto na inicijativata za sobirawe na potpisi za predlog za donesuvawe na Zakon za za{tita na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep do makedonskoto sobranie, na 16.09.2005 godina. Od momentot na otvorawe na podra~nite oddelenija i mesni kancelarii (04.11.2005), Polio Plus kako inicijator, zaedno so 23 zdru`enija na gra|ani, ja otpo~na gra|anskata inicijativa koja vo istorijata }e ostane vpi{ana kako prva uspe{na gra|anska inicijativa vo Makedonija. Vo kampawata za sobirawe na potpisi se vklu~ija nad 100 nevladini organizacii, pratenicite i gradona~alnicite gi povedoa svoite istomislenici i sogra|ani masovno da ja poddr`at inicijativata, mediumite kontinuirano gi informiraa gra|anite, pove}e web-stranici ja istaknaa informacijata za tekovnite aktivnosti i voop{to, se razbudi makedonskata javnost. Od momentot koga javnosta slu{na za inicijativta, nekade okolu sredinata na periodot predviden za sobirawe na potpisi, za dvapati pokuso vreme se sobraa dvapati pove}e potpisi. Se ~ine{e deka gra|anite `elno ja o~ekuvale mo`nosta da go izrazat svoeto mislewe, kako za poddr{ka na gra|anska inicijativa, taka i za stavot kon licata so hendikep!

56

Prikazna za Makedonija ili prikazna za dostoinstvoto

Kampawata "Mojot potpis e zakon" be{e prosledena i "zasilena" so karavanot {to go predvode{e Mile Stojkovski na svojata invalidska koli~ka. Na svojata "obikolka" niz Makedonija, na{iot maratonec trgna na 10.10.2005 godina od Kru{evo a ja zavr{i vo Gevgelija na 24.11.2005, pominuvaj}i okolu 1.500 kilometri niz bezbroj naseleni mesta i sretnuvaj}i se so golem broj gra|ani. Vo tekot na ovoj golem i zna~aen maraton, na "trasata" od Berovo do Strumica, na Mile mu se priklu~ija u{te dvajca korisnici na invalidski koli~ki. Site niv, zaedno, gi pre~ekaa pretstavnici od Polio Plus, od lokalnite nevladini organizacii na licata so hendikep, od mediumite, lokalnite vlasti i od biznis-sektorot na krajot od ovaa promotivna obikolka, vo Gevgelija. Dodeka te~e{e karavanot, postojano bea organizirani sredbi so gra|ani, redovno prosleduvani od lokalnite mediumi. Maratonot niz Makedonija be{e svoevidna najava i lobirawe kaj lokalnata samouprava, gra|anite i medumite da ja poddr`at pretstojnata inicijativa. Bez ogled na toa dali i kakov zakon }e se donese, celokupniot proces i "pra{inata" koja se krena okolu nego dovede do zna~ajno podignuvawe na svesta kaj po{irokata populacija vo Makedonija za marginalizacijata i diskriminacijata so koja se soo~uvaat licata so hendikep, i za faktot deka sekoj e odgovoren i sekoj mo`e da stori ne{to za toa. Pred se so sopstveniot potpis. Nesekojdnevna ve`ba kako nacionalnata volja mo`e da e posilna od koj bilo zakon. I potvrda na podzaboravenata verba deka, i pokraj sé - Mo}ta e vo narodot!!! Sobrani se vkupno 18.968 potpisi. Najmnogu potpisi bea sobrani vo 10 op{tini, TOP 10 op{tini. Rezultat na toa be{e inicijativnosta i sorabotkata so pove}e ~initeli: poddr{kata od lokalnite vlasti, aktivnosta na gra|anskiot sektor, pristapot na mediumite i golemata zainteresiranost na lokalnoto naselenie. Tie op{tini se rangirani spored podra~nite oddelenija: Prilep, Karpo{, Struga, Del~evo so Makedonska Kamenica, Berovo so Peh~evo, Gostivar, Negotino, Ko~ani, Veles i Kisela Voda. Toa ne zna~i deka drugite op{tini se pomalku uspe{ni, no so rezultatot od spomnative bea sobrani 10.564 potpisi. Kako {to vo procesot na kreirawe na zakonot bea zapra{ani zasegnatite za toa kakov zakon sakaat za sebe i za onie za ~ie dobro rabotat, taka, vo periodot na sobirawe na potpisi, bea zapra{ani od niv site relevantni ~initeli vo lokalnite sredini vo koi `iveat i deluvaat. Zatoa, pove}e organizacii koi rabotat na poleto na za{tita i promocija na ~ovekovite prava organizaraa javni debati so cel zaedni~ki

57

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

da go procenat svojot kapacitet i potrebite vo svoeto opkru`uvawe. 30-ti dekemvri be{e den koj }e ostane zabele`an vo dvi`eweto protiv hendikep na na{ive prostori od edna ednostavna pri~ina: 18.968 gra|ani go iskoristija svoeto ustavno pravo da predlo`at zakon i poka`aa deka imaat sluh za potrebite na licata so hendikep. Podr`uvaj}i ja ovaa inicijativa, ja izrazija svojata volja licata so hendikep da imaat ednakva mo`nost za u`ivawe na fundamentalnite ~ovekovi prava i slobodi, ja poka`aa svojata svest deka vo op{testvoto site, pa i licata so hendikep, treba da u~estvuvaat celosno, kako ednakvi gra|ani. Vo o~i na Bo`i}, na 6 januari 2006-ta, potpisite simboli~no bea odneseni so invalidska koli~ka vo Sobranieto na RM. Na 3 mart pratenicite so aklamacija ja izglasaa potrebata od donesuvawe na vakov zakon. Ponatamu, ovlasteniot pretstavnik na predlaga~ot be{e zadol`en, vo period od 3 meseci, da podnese predlog na zakon. Vo ovoj period, zainteresiranite vladini i nevladini institucii i organizacii organiziraa serija javni debati na koi smetaa za potrebno da se izjasnat, sé so cel da se kreira koncizen, implementira~ki zakon koj soodvetno na kapacitetot na dr`avata }e gi tretira problemite koi prizleguvaat od hendikepot. No, sudej}i po reakciite na vladinite pretstavnici koi, vo najgolem del, poka`aa nepodgotvenost i otpor, mora da se priznae deka vo nivnite redovi vladee{e strav od donesuvawe na zakon koj, {to spored niv, iako e kreiran soglasno me|unarodnite normi i standardi, sepak }e ja ~ini dr`avava otka`uvawe od odredeni finansiski sredstva koi pak dosega, iako postoi zakonska osnova za nivna namena, sepak necelosno bea iskoristuvani za onie za koi "`ivot" zna~at. ... I ni{to ne mo`e da ja zapre! I sega, kade sme? Vo momentot e formirana rabotna grupa pri Ministersvoto za trud i socijalna politika koja zaedno so pretstavnici od Vladata, resornite ministerstva i drugi faktori vo ovaa oblast temelno raboti na komentirawe na zakonskiot tekst, sé so cel da gi presmetaat buxetskite implikacii i da se napravi strategija i vremenska ramka za implementacija na zakonot po negovoto usvojuvawe. Prikaznata go ~eka svojot kraj ...

58

Inter - partiska parlamentarna lobi grupa (IPPLG)

6. INTER-PARTISKA PARLAMENTARNA LOBI GRUPA (IPPLG)

Od vremenska distanca - Momentot vo koj se formira{e IPPLG Gledano od vremenska distanca od ~etiri godini, krajot na 2002ta, koga se zapo~na so idejata pra{aweto za pravata na licata so hendikep da se postavi otvoreno na "dneven red", pred onie koi neposredno donesuvaat odluki i kreiraat politiki, vo izvesna smisla pretstavuva{e najava deka vremeto za edna poinakva akcija e sozreano. Kolku za potsetuvawe, dodeka bevme del od SFRJ, za pravata na licata so hendikep se gri`e{e dr`avata (vpro~em kako i za sî drugo). So osamostojuvaweto na Republika Makedonija vo 1991 godina i periodot na tranzicija i streme` za priklu~uvawe kon Evropskata unija, mnogu ~esto po~navme da gi slu{ame deklarativnite zalo`bi za promeni. Najavite deka se zalagame za gradewe socijalna dr`ava, demokratija, po~ituvawe na ~ovekovite prava, vetuvaa unapreduvawe i na korpusot na prava na licata so hendikep. No, {to se slu~i? Namesto tie da se unapredat, do`iveavme nevidena erozija na ve}e steknatite prava i beneficii, a novi ne se usvoija. Po~etokot na noviot milienium najavi pomestuvawa vo pozitivna nasoka. Sî poglasni bea aktivnostite za alarmirawe i podigawe na svesta na zaednicata za sostojbata vo koja se nao|aat licata so hendikep. Vo izvesna smisla, toa ozna~i deka desetgodi{nata erozija e zaprena. No, toa ne be{e dovolno. Izgubenoto treba{e najprvin da se povrati, a potoa i da se unapredi, soglasno evropskite standardi i regulativata {to ja ureduva ovaa materija. Od druga strana, makedonskiot Parlament vo svojata kratka istorija ima{e premnogu primeri, koga poradi razli~nite partiski interesi i neprijatelstva, se ko~e{e donesuvaweto na regulativa {to vo drug slu~aj voop{to ne bi bila sporna. Mnogu ~esto li~noto i grupnoto gi jadea zaedni~koto i op{to-korisnoto. Lobirawe sekako

59

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

deka postoe{e i vo ovoj period, no nikoga{ javno, {to naveduva na pomislata deka najverojatno se rabotelo ili za ne tolku ~isti motivi, ili pak za skrieni grupni interesi. Kone~no, bidej}i Republika Makedonija i otvoreno se izjasni deka e za brzo priklu~uvawe kon Evropskata unija, kako eden od elementite vo toj proces ni pretstoe{e i harmonizacija na na{eto zakonodavstvo so ona na Unijata. A pravata na ranlivite grupi, tuka sekako vleguvaat i licata so hendikep, stojat visoko vo korpusot ~ovekovi prava koi gi bara priklu~uvaweto kon EU. Formiraweto na Inter-partiskata parlamentarna lobi grupa (IPPLG), prva od vakov tip, ne samo kaj nas, tuku i po{iroko, pretstavuva{e dobra mo`nost procesot na harmonizacija da otpo~ne so adaptirawe na na{eto zakonodavstvo vo edna oblast koja ne e obremeneta so razli~ni politi~ki, nacionalni i kulturni interesi. Fenomenot na hendikep ne razlikuva ni pol ni vozrast, nitu verska ili partiska pripadnost. Nau~enoto od tuka, treba{e da ni pomogne vo procesot koj {to ni sledi. Ne smeeme da zaboravime deka 2003-ta ve}e be{e proglasena kako Evropska godina na licata so hendikep, {to be{e dopolnitelen akcelerator za po~etok na rabota na edna vakva lobi grupa Na 19-ti maj 2003 godina, vo zgradata na Parlamentot na Republika Makedonija, vo prisustvo na golem broj gosti, vladini pretstavnici, ~lenovi na diplomatskiot kor, nevladini organizacii i lica so hendikep (se slu~i i toa: koli~ki vo Parlamentot!) se odr`a sve~enata konstitutivna sednica na koja be{e oficijalno promovirana prvata Inter-partiska parlamentarna lobi grupa za pravata na licata so hendikep. Na ovaa sednica, pokraj drugite, svoe obra}awe imaa toga{niot prv spiker na Parlamentot na Repbulika Makedonija, gospodinot Nikola Popovski, a vo ime na Ambasadata na Velika Britanija, na{iot poddr`uva~ na ovaa ideja, se obrati gospodinot Xorx Edgar, koj vo toa vreme be{e ambasador vo Republika Makedonija. Simboli~no, kako poraka deka e krajno vreme otvoreno da se postavi pra{aweto za pravata na licata so hendikep za da ne ostane i ponatamu na marginite na agendata na vlasta, sednicata zapo~na vo pet do dvanaeset. No, ne samo figurativno, tuku i realno, momentot be{e pet do dvanaeset. Akcija!

60

Inter - partiska parlamentarna lobi grupa (IPPLG)

Koncepcija i vizija Za toa kakva be{e koncepcijata i vizijata na idejniot tvorec na ovaa prva otvorena lobi grupa za promovirawe i unapreduvawe na pravata na licata so hendikep, organizacijata Polio Plus, mo`ebi najubavo zboruva sve~enata izjava koja, na denot na oficijalnoto pretstavuvawe na grupata vo Parlamentot na Republika Makedonija, ja dadoa nejzinite 15 ~lenovi, pretstavnici na razli~ni politi~ki partii, pozicija i opozicija, pratenici vo Parlamentot. Sve~ena izjava na ~lenovite na IPPLG Nie, pratenici vo makedonskiot Parlament, po sopstvena volja i ubeduvawe pristapuvame vo prateni~kata lobi grupa koja }e se bori za promocija i unapreduvawe na pravata na licata so posebni potrebi. Nie, narodnite izbranici, od razli~no poteklo, so razli~ni ubeduvawa i od razli~ni politi~ki partii, no site zaedno, po~ituvaj}i gi pravata na drugite i uva`uvaj}i gi pravilata na parlamentarna borba, }e ja {titime ovaa ranliva grupa na{i sogra|ani, gradej}i so toa popravedno op{testvo. Vo motivite za vklu~uvawe na pratenicite vo IPPLG nema da navleguvame. Bez ogled dali se raboti za ~ista filantropija, li~na povrzanost so hendikepot ili obid za sebepromocija, edinstvenoto {to na inicijatorot mu be{e va`no e tie motivi da ne bidat ne~esni i IPPLG da ne se pretvori vo instrument za nadmudruvawe i me|upartiska borba, vo koja pra{aweto za unapreduvawe na pravata na licata so hendikep }e bide iskoristeno i zloupotrebeno. Kone~no, vizijata za formirawe edna vakva lobi grupa be{e taa da pretstavuva sprega pome|u organizaciite na lica so hendikep i vlasta, glasnogovornik koj }e gi artikulira potrebite na ovaa marginalizirana grupa gra|ani pred narodnite izbranici, i }e pomogne tie potrebi da se oblikuvaat vo konkretni zakonski odredbi koi }e garantiraat ostvaruvawe na pravata i kreirawe na uslovi za ednakvi mo`nosti. I sekako, lobiranite, ~lenovite na srcevinata na IPPLG, da stanat lobisti za na{ata kauza.

61

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

Struktura i su{tina IPPLG ne be{e zamislena da ima stroga formalna struktura, delovnici i pravilnici. No, sepak, zaradi zapazuvawe na potrebniot formalen minimum za funkcionirawe na grupata, mora{e da ima definirano ~lenstvo, voda~ na sednicite i tehni~ki sekretar. Smetavme deka sednicite na IPPLG, kako princip, treba da se odr`uvaat vo prostoriite na Parlamentot, a za site ostanati raboti pratenicite, ~lenovi na IPPLG, da se dogovorat me|u sebe na svojata konstitutivna sednica. Rabotata na IPPLG be{e koncipirana kako sprega na koncentri~ni krugovi, koi gi opfa}aat site segmenti na op{testvoto. Vo fokusot na rabotata se nao|aat pratenicite, srcevinata na IPPG i ostanatite pratenici lobirani od svoite kolegi. Toa e prviot krug. Smetavme deka e po`elno od sekoja parlamentarna politi~ka partija da ima barem po eden pretstavnik. Ne postoi limit za goleminata na grupata, nitu pak ima limit kolku ~lenovi od edna partija mo`e da ima. Pratenicite re{avaat za toa sami po svoite sopstveni ubeduvawa. Vtoriot krug koj go opkru`uva prviot e Tehni~kiot komitet. Ulogata mu e da gi opslu`uva pratenicite so potrebniot materijal, da napravi komparativni sogleduvawa, da obezbedi edukacija, soveti, zakonski predlozi, tehni~ka asistencija i sî ona {to na pratenicite im e potrebno vo nivnata rabota. Polio Plus ima{e uloga na logisti~ka poddr{ka na Tehni~kiot komitet, zaradi negova nepre~ena rabota. Tretiot krug e [irokata lobi grupa sostavena od pretstavnici na razli~ni oblasti od op{testveniot `ivot: vladata, lokalnata samouprava, biznis sektorot, ekspertite, nevladiniot sektor, me|unarodnata komponenta i mediumite. Ovie sektori se aktiviraat po potreba, zavisno od predmetot na rabota na IPPLG. Celta e da ja pomognat rabotata na IPPLG so svojata stru~nost, da dadat te`ina na lobiraweto kaj pratenicite, no i samite da bidat lobirani, {to e osobeno va`no vo delot koga novousvoenite zakonski re{enija }e treba da se primenat vo praksa. Vsu{nost, preku edna vakva strukturna postavenost celevme {to pogolem broj oficijani institucii, eksperti, klu~ni li~nosti no i obi~ni gra|ani, sekoj vo svojot domen na nadle`nosti i kompetencii, da se vklu~i i da bide del od procesot vo koj site zaedno }e rabotime i }e u~ime da gradime sistem na vrednosti i po~ituvawe. Da `iveeme edni so drugi, a ne edni kraj drugi.

62

Inter - partiska parlamentarna lobi grupa (IPPLG)

Aktivnosti Vo tekot na ovie ~etri godini od svoeto postoewe, IPPLG so svojata rabota stana prepoznatliv sinonim za promovirawe i unapreduvawe na pravata na licata so hendikep, ednakvo respektirana, i od tradicionalnite i od novite organizacii na licata so hendikep vo RM. Vistinskata rabota na IPPLG se odviva{e na sednicite na Parlamentot i so neposredni kontakti so ostanatite nivni kolegi. No za toa da mo`e da se odviva bez pre~ki i da zeme pogolem zamav, odnosno za lobiranite da stanat lobisti, potrebno be{e najnapred ~lenovi na IPPLG da se "educiraat" teoretski, no i prakti~no za problemite so koi se soo~uvaat, i uslovite vo koi `iveat, licata so hendikep vo Republika Makedonija. Za taa cel, za lobi grupata bea organizirani seminari i ednodnevni poseti na nekolku od specijalnite institucii, (Zavodot vo Demir Kapija, Kostozglobnata bolnica Sv.Erazmo vo Ohrid, Zavodot Bawa Bansko) vo koi se "zgri`uvaat" licata so hendikep. Edno e koga }e ti ka`at, drugo e koga }e vidi{ so svoi o~i. Naporedno so edukativnata komponenta, se rabote{e i na podgotovka na komparativni sogleduvawa na zakonskite re{enija koi ja tretiraat problematikata na hendikep, kako vo doma{nototo zakonodavstvo, taka i vo zemjite vo Evropa i svetot. Ovie komparativni analizi pretstavuvaa pojdovna osnova za podnesuvawe inicijativi za izmeni i dopolnuvawa na postojnite zakonski re{enija, no u{te pove}e za izrabotka na eden seopfaten zakon koj }e gi garantira pravata i nivnoto ostvaruvawe vo praksa. Edna od prvite konkretni aktivnosti na lobi grupata be{e podnesuvawe na Deklaracijata za za{tita na pravata na licata so hendikep vo Republika Makedonija. Ovaa Deklaracija be{e ednoglasno usvoena od Parlamentot na 28 juli 2003 godina. Sledea brojni inicijativi {to lobi- grupata gi podnese na pove}e postoe~ki zakoni i pravilnici koi tretiraat materija {to direktno gi zasega licata so hendikep. Tuka bi spomenale samo nekolku od onie koi bea usvoeni i vgradeni vo zakonskite akti: izmenite i dopolnuvawata vo Zakonot za vrabotuvawe na invalidni lica (zasega edinstven lex specialis kaj nas), potoa zakonite za gradba i prostorno i urbanisti~ko planirawe, zakonot za socijalna za{tita, pravilnikot za ortopedski pomagala, zakonot za bezbednost vo soobra}ajot. Sekako, "vi{ni~ka na {lagot" vo rabotata na lobi grupata be{e donesuvawe na eden seopfaten zakon - matica za za{tita na pravata

63

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

i dostoinsvoto na licata so hendikep vo Republika Makedonija, koj }e generira donesuvawe drugi posebni zakoni za specifi~ni oblasti. Konsenzus za toa kakov zakon ni e potreben be{e postignat na sredbata odr`ana na 15 mart 2004 godina vo Bawa Bansko, na koja, kako ~lenovi na Tehni~kiot komitet, prisustvuvaa pretstavnici od Zaednicata na invalidski organizacii na Makedonija. Sledea meseci na intenzivna rabota: analizi na brojni me|unarodni dokumenti, podgovka i izrabotka na nacrt-verzija na Zakonot, konsultacii i sugestii so i od brojni doma{ni i stranski eksperti, javni debati za tekstot na nacrt-Zakonot, sî so cel da se stigne do {to poefikasen Zakon koj }e obezbedi mehanizmi za negova primena vo praksa. Za strategijata kako ovoj predlog Zakon da stigne pred narodnite izbranici, se diskutira{e na sostanokot odr`an vo mart 2005 godina, na koj lobi-grupata ednoglasno odlu~i da ja poddr`i inicijativata za sobirawe 10.000 potpisi od gra|anite, so {to ovoj Zakon bi dobil na te`ina: voljata na narododot! Site ~etirinaeset ~lenovi na lobigrupata, prisutni na toj sostanok, izrazija podgotvenost sekoj vo svoite partiski redovi da "pritisne" za poddr{ka na Zakonot koga toj }e se najde na dneven red na Parlamentot. I sekako, nivna aktivna uloga vo tekot na gra|anskata inicijativa za sobirawe na potpisite koi ovoj Zakon }e go dovedat pred Parlamentot. I se slu~i! Na dnevniot red na 122-ta sednica na Parlamentot koja zapo~na na 7 fevruari 2006 godina, Zakonot, kako predlog od 18.968 gra|ani na Republika Makedonija, se najde pred pratenicite. Na 3 mart 2006 godina be{e ednoglasno odlu~eno za potreba od donesuvawe eden vakov Zakon. Sepak, poradi pred-vremenite parlamentarni izbori, zaka`ani za juli 2006 godina, negovoto donesuvawe }e se slu~i so noviot parlamentaren sostav i sekako, so poddr{ka na novata lobi-grupa. Vlijanie - na doma{en i me|naroden plan Pokraj glavnata rabota, lobirawe vo Parlamentot za promena na zakonskata regulativa koja gi tretira pravata na licata so hendikep, lobi grupata be{e vklu~ena i vo niza aktivnosti naso~eni kon po{iroko promovirawe na pra{aweto za pravata na licata so hendikep, kako na doma{en, taka i na me|unaroden plan. Iako vo mo{ne delikaten moment (vo tek be{e glasawe na doverba na toga{nata vlada i promena na zamenik-spikerot na Parlamentot), ~lenovite na IPPLG u~estvvaa na otvaraweto i vo rabotata na Regionalnata konferencija, na tema "Inicirawe zakonski promeni

64

Inter - partiska parlamentarna lobi grupa (IPPLG)

vo Makedonija i vo regionot od aspekt na licata so hendikep, bazirani vrz dostignuvawata i perspektivite na Sovetot na Evropa", {to se odr`a od 5 do 7 noemvri 2003 godina vo Skopje. Od golema va`nost e poddr{kata {to ~lenovite na lobi-grupata ja dadoa so svoeto prisustvo i u~estvo na promocijata na publikacijata "Od ideja do realnost", posvetena na procesot i tekstot na Konvencijata na Obedinetite nacii za za{tita na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep. Sekako, zna~ajna }e bide poddr{kata na novata lobi-grupa vo procesot na ratifikacija na Konvencijata od strana na makedonskiot parlament, {to se o~ekuva da se slu~i vo tekot na 2007 godina. Mo`ebi u{te pozna~ajno e vlijanieto {to lobi-grupata go ostvari vo zemjite od regionot: Srbija, Crna Gora, Bosna i Hercegovina, Hrvatska, Bugarija, Albanija. So cel razmena na iskustva i promovirawe na konceptot na IPPLG, pretstavnici na lobi grupata zedoa aktivno u~estvo na Regionalnata konferencija na tema "Procesot na pristapuvawe vo EU na zemjite od Jugoisto~na Evropa" {to se odr`a vo mart 2005 godina vo Saraevo. Ova be{e dobra mo`nost na{ite lobisti da se sretnat so g-dinot Ri~ard Hovit, pretsedava~ na Disability Inter-group, edinstvena grupa vo svetot sli~na na makedonskata IPPLG, koja dejstvuva pri Evropskiot parlament. Deka dobriot glas daleku se {iri be{e dokaz i prisustvoto na pretstavnik od dale~niot Honduras, na proslavata na vtoriot rodenden na IPPLG, {to se odr`a na 19 maj 2005 godina vo zgradata na Parlamentot, vo istata onaa sala vo koja pred dve godini oficijalno se promovira formiraweto na lobi-grupata. Diana Martinez, samata lice so hendikep i iden pratenik vo Parlamentot na Republika Honduras, saka{e neposredno da se zapoznae so rabotata i na~inot na deluvawe na lobi grupata. I deka ne se raboti samo za akcii vrzani za izmeni na zakonskata regulativa, eve samo eden primer. Pove}egodi{noto lobirawe i pritisokot koj ~lenovite na IPPLG go napravija zgradata na makedonskiot Parlament, kako dom na site gra|ani, da stane pristapna navistina za site, rezultira{e so plod: pristapni rampi na vlezot, lift i platformi vnatre vo zgradata, pristapni toaleti, obele`ano parking-mesto za lica so hendikep... so {to, najverojatno so polno pravo, mo`eme da se pofalime deka dobivme najpristapen Parlament (barem od aspekt na fizi~ka pristapnost).

65

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

Nau~eni lekcii Koga bi trebalo so eden zbor da se opi{e uspehot i va`nosta na IPPLG, mo`ebi najsoodvetno bi bilo da se ka`e dvi`ewe za pravata na site lu|e za eden pristoen `ivot, dvi`ewe koe im dava nade` na site onie {to se neposredno zasegnati, no vo isto vreme pret-stavuva obvrska za site onie koi se opredelile vistinski i iskreno da go poddr`at. Za ovie ~etri godini rabotewe i obezbeduvawe logisti~ka poddr{ka na lobi-grupata, nau~ivme deka i lobistite treba postojano da bidat lobirani, odnosno deka im e potrebna motivacija da si gi "dopolnat bateriite" za da prodol`at ponatamu so svojata rabota. Ni{to ne e edna{, pa za navek. Se poka`a deka najkusiot pat ne e sekoga{ garancija za brzo stignuvawe do celta. So cel da se vlijae vrz doma{nata javnost, da ne se oglu{uva na barawata za pozitivni zakonski promeni, neophodna be{e sorabotka so me|unarodniot faktor prisuten vo Republika Makedonija. Vo taa smisla, golema blagodarnost do Britanskata Ambasada za otvorenata poddr{ka na celiot proces okolu Zakonot. Koga zapo~navme so idejata za formirawe na IPPLG, nemavme nikakov somne` deka "i nekolku lu|e mo`at da go promenat svetot". Konceptot za IPPLG e baziran na grupa. No, grupata e sostavena od poedinci. Se poka`a deka posveteni poedinci se klu~nata alka vo promovirawe na pravata na licata so hendikep. Idejata so IPPLG be{e, sekako, da se "regrutira" {to pogolem broj vakvi poedinci koi }e rabotat na sozdavawe na edno pohumano op{testvo za site, vklu~uvaj}i gi i licata so hendikep. I deka ne e sé taka lesno i mazno, deka osven rozi ima i trwe, poka`aa promenite na politi~kite opcii vnatre vo samiot Parlament kon krajot na 2005 i vo tekot na 2006 godina, koga klu~nite ~lenovi od lobi grupata preminaa vo novoformirnite politi~ki partii, so {to, realno, be{e namaleno nivnoto vlijanie. Se potvrdi nau~enoto deka posvetenite poedinci se klu~ni za na{ata kauza. Da ne ja zaboravime silata na mediumite, kako instrument "da se poturne koga nekade }e zapne i }e se zaglavi", za javnosta da bide informirana i po potreba "mobilizirana" koga vlasta i nadle`nite }e odlu~at da bidat "gluvi" za pra{awa za koi se direktno odgovorni. Lobi grupata vo noviot Parlamentaren sostav Kako {to se o~ekuva{e, del od ~lenovite na prviot sostav na IPPLG prodol`ija da bidat pratenici i vo noviot parlamentaren

66

Inter - partiska parlamentarna lobi grupa (IPPLG)

sostav, {to ni dava za pravo da o~ekuvame IPPLG da prodol`i da raboti, se razbira so izvesno osve`uvawe so potrebnata "sve`a krv". I ponatamu ostanuva pretpazlivosta od mo`ni stapici i opasnosti. Najgolema opasnost za samoodr`livosta na ovaa akcija e dokolku IPPLG stane plen na samo edna politi~ka partija, ili pak, na vnatre-partiska grupa. Vtorata opasnost e ako IPPLG se identifikuva samo so pozicijata vo Parlamentot, so {to bi se dovelo vo pra{awe prodol`uvaweto na zapo~natata akcija. Sepak, steknatoto iskustvo i nau~enite lekcii ni davaat za pravo so doza na golema sigurnost da veruvame deka ona {to go zapo~navme kon krajot na 2002 godina }e prodol`i i }e prerasne vo na{e parlamentarno sekojdnevie: otvoreno lobirawe za zaedni~koto i op{tokorisnoto. I za kraj, koi bea ~lenovite na IPPLG, od momentot na nejzinoto formirawe do zavr{uvawe na svojt prv mandat: 1. Liljana Popovska (potpredsedatel na parlamentot) - LDP; 2. Agron Buxaku (potpredsedatel na parlamentot) - DUI; 3. Trifun Kostovski - nezavisen pratenik; 4. Ismet Ramadani - PDP; 5. Zoran [apuri} - LDP; 6. Angelka Peeva-Lauren~i} - LDP; 7. Fatmir Asani - DPA; 8. Blagoja Ge{oski - SDSM; 9. Tito Petkovski - SDSM; 10. Eleonora Petrova - Mitevska - SDSM; 11. ^edomir Kralevski - VMRO-DPMNE; 12. Spiro Mavrovski - VMRO - DPMNE; 13. Silvana Boneva - VMRO - DPMNE; 14. Slobodan ^a{ule - VMRO - DPMNE; 15. Teuta Arifi - DUI; 16. Ristana Al~evska - LP; 17. Agim Xelili - DUI; 18. Ana Andova - SDSM;

67

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

68

DEL VTORI

VREME SEGA[NO

69

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

70

Politika i principi pri kreirawe na sistemski zakon za licata so hendikep

DEL VTORI

VREME SEGA[NO
1. POLITIKA I PRINCIPI PRI KREIRAWE NA SISTEMSKI ZAKON ZA 1 LICATA SO HENDIKEP VO RM
^ovekovi prava... Hendikepot kako fenomen koj go sledi sé vkupnoto ~ovekovo postoewe izmina dolg pat od tradicionalnoto, preku medicinskoto gledi{te za da se pozicionira vo socijalno pra{awe. Vnatre vo toj sektor, poslednive dvaesetina godini (svetski gledano) licata so hendikep uspe{no se borat za preformulirawe na stereotipijata na hendikepot od socijalno pra{awe vo pra{awe na ~ovekovi prava. Zna~i, hendikepot ne le`i vo poedinecot (so hendikep) tuku vo op{testvoto. Hendikepot e naru{ena komunikacija pome|u pravata na poedinecot i obvrskata na zaednicata da im obezbedi ednakvi mo`nosti na site svoi ~lenovi za participacija vo op{testvenoto `iveewe. ^ovekovite prava se isti za site bez obyir na li~nosta i proizleguvaat od Univerzalnata deklaracija za ~ovekovi prava. Toa e t.n. "prva generacija" ~ovekovi prava. No, koga se razmisluva za pravata na licata so hendikep vo zemjite vo razvoj "vtorata generacija" ~ovekovi prava (kako {to e pravoto na hrana, domuvawe ...) se od osobena va`nost za licata so hendikep od siroma{nite sloevi i mora da se gledaat vo tesna povrzanost so gra|anskite i politi~kite prava.
1

Nacrt platforma za rabotata na Golemata rabotna grupa za izrabotka na Sistemski Zakon, mart 2005

71

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

Sepak, klu~noto pra{awe ne e vo toa dali na liceto tie prava mu pripa|aat, tuku dali istite navistina mo`e da gi u`iva. Za, da mo`e, kolku-tolku, ovaa determinanta da se obezbedi vo eden zakonski tekst potrebno e da se sledat nekolku vode~ki principi: 1. Ednakva vrednost i dostoinstvo za site ~ove~ki su{testva; 2. Avtonomija i nezavisnost na ~ovekovata li~nost; 3. Ne-diskriminacija. 4. Pravo na pristap - fizi~ki, su{tinski i kon servisite i kon uslugite; 5. Pravo da se `ivee vo svojata zaednica i zaedno so svoeto semejstvo; 6. Pravo na socijalna integracija i celosna participacija vo zaednicata; 7. Po~it kon razli~nosta; 8. Izedna~uvawe na mo`nostite; 9. Pravo na u~estvo vo politi~kiot `ivot na zaednicata; 10. Pravo na sloboda na zdru`uvawe. Glavni odrednici kon dobra politika, i dobro zakonodavstvo... Bez obyir na politi~kiot pristap kon obezbeduvawe na ~ovekovite prava za licata so hendikep mora da se ima pradvid maksimata deka "sekoja politika e onolku dobra kolkav {to e impaktot na nejzinata implementacija". Bez obyir na razlikata pome|u statusot i celta na sekoj od pravnite dokumenti koi ja reguliraat ovaa materija najzna~ajni se sodr`inata i pristapot kon definirawe na na~inot na u`ivawe na ovie prava. Pred da se pojde vo odrednici mora da se postavi osnovniot postulat, aksioma, pozicija ili barikada od koja licata so hendikep ne smeat da otstapat. "Non pasarant" e pozicijata za lokacijata na hendikepot. Zna~i hendikepot ne e vo liceto so onevozmo`enost. Toa lice kako i site drugi e samo ~ovek so svoe dostoinstvo i prava. Hendikepot se nao|a vo relacijata (komunikacijata) pome|u liceto so (onevozmo`enost) i zaednicata. Taa izmestena relacija i pogre{na komunikacija treba povtorno da se vospostavi i obnovi. Toa se ~ini so pozitivni akcii na organiziranata zaednica - dr`avata. Samo od tuka mo`e da pojde dobra definicija na hendikepot i samo od ovaa to~ka mo`e da se kreira dobra politika i dobro zakonodavstvo.

72

Politika i principi pri kreirawe na sistemski zakon za licata so hendikep

Glavni pojdovni odrednici kon nivno definirawe mo`at da ni bidat: 1. Hendikepot vo glavnite tekovi. Pojdovna politika na site dokumenti koi go reguliraat pra{aweto na hendikepot treba da bide celosno vklu~uvawe na licata so hendikep, na nivnite potencijali i sposobnosti kako integralen del od sevkupniot ~ovekov potencijal na zaednicata. 2. "Ni{to za nas - bez nas". Nitu eden politi~ki pristap kon hendikepot nema da mo`e da bide seopfaten i dovolno dlabok bez aktivno u~estvo na samite lica so hendikep, osobeno onie nivni grupi podlo`ni na isklu~uvawe (`enite i decata so hendikep, licata so mentalen hendikep ...). 3. Op{testvo za site. Politikata na vklu~uvawe mora jasno da go definira inkluzivnoto op{testvo i vo nego ulogata na licata so hendikep. 4. Ne-diskriminacija. Mora da se dizajniraat merki koi nema da ostavat pravni praznini za tolerirawe na kakva bilo diskriminacija po osnov na hendikep. 5. Pozitivna diskriminacija. Dobrata politika mora da predvidi silni i seopfatni konkretni merki na dr`avata koi }e obezbedat stavawe vo popovolna polo`ba na licata so hendikep so cel izedna~uvawe na mo`nostite, no za vreme dodeka ima potreba od takva akcija. 6. Inter-diskriminacija. Merkite protiv diskriminirawe po osnov na hendikep, kako naj~esto naru{uvawe na ~ovekovite prava, dobrata politika mora da gi izbalansira i so merki protiv t.n. interdiskriminacija, izedna~uvawe na tretmanot po osnov na hendikep a ne po pri~inata za zdobivawe. Pri~inata mo`e da bide relevantna samo pri kreiraweto na preventivnata uloga na dr`avata. 7. Pra{awe na ~ovekovi prava. Dobrata politika mora da go potencira nedovolnoto u`ivawe na ~ovekovite prava od strana na licata so hendikep i da ja reflektira povrzanosta pri realizacijata na ~ovekovite i politi~kite so socijalnite prava. 8. Analiza od socijalen aspekt. Dobriot politi~ki pristap mora da ima ras~isteno so faktot koj ja diskriminira relacijata pome|u li~nosta so hendikep i op{testvoto i da se fokusira na barierite koi mora da bidat prevenirani i otstraneti. 9. Siroma{tijata i hendikepot. Dobrata politika mora da ja sfati pri~insko - posledi~nata vrska pome|u siroma{tijata i hendikepot. Licata so hendikep mora da se najdat vo strategiite za namaluvawe

73

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

na siroma{tijata i da se rasvetli nivnata pozicija kako pri~ina, no i posledica na siroma{tijata. 10. Dvostran pristap. Dobrata politika mora da vodi smetka za dvete strani na ovaa pojava. Treba vo isto vreme da se napravi balans pome|u potrebata od posebni merki i mehanizmi za licata so hendikep, od edna strana, kako i od potrebata za nivna integracija i izedna~uvawe so drugite sektori vo op{testvoto. Ova voop{to ne e lesno da se izbalansira i treba da se ima predvid deka i najdobrite nameri za inkluzija mo`at da zavr{at kako dopolnitelna pri~ina za ponatamo{no isklu~uvawe na licata so hendikep. 11. Celesoobrazni i prakti~ni strategii. Politikata mora da referira i da se potpira na izvoren model i strategija koja bazata ja ima vo duhot, razvojot i razbiraweto na zaednicata a ne vo nekakov uvezen model od razvienite zemji. 12. Pove}ekraten hendikep. Dobrata politika mora da go predvidi faktot deka licata so hendikep ne se edna edinstvena homogena grupa i deka nekoi od tie lica se osobeno podlo`ni na marginalizacija i diskriminacija (kako decata i `enite so hendikep, licata so te`ok i kombiniran hendikep). 13. Dostapnost. Politikata koja }e se zafati so obezbeduvawe na participacija na licata so hendikep vo op{testvenoto `iveewe vo samiot start }e treba da ras~isti so obezbeduvaweto na pristap kon site razli~ni formi na `iveewe i komunicirawe. Modernite tehnologii go olesnuvaat prakti~noto ispolnuvawe na ovie akcii no vo isto vreme otvoraat i novi pra{awa i formi na zadovoluvawe na ovaa opredelba. 14. Locirawe na nositelot. Dobrata politika mora to~no i nedvosmisleno da go locira nositelot na za{tita na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep. Dr`avata ne smee da bide amnestirana pri toa i ne smee da se krie zad negativniot sudir na nadle`nost na svoite institucii i organi. 15. Buxet. Raspolo`livite buxetski sredstva mora da stanat dostapni i za vklu~uvawe na licata so hendikep vo glavnite tekovi na op{testvenoto `iveewe. Ovaa dostapnost treba da bide strategiski i programski postavena, transparentna i ot~etna. 16. Finansiska odgovornost. Dobrata politika ne smee da dozvoli pokrivaweto na tro{ocite za nejzinoto sproveduvawe da bide ostaveno na nekoj drug ili na nekoja druga politika i strategija. Stranskite donacii i razvojni programi se so ograni~en efekt i

74

Politika i principi pri kreirawe na sistemski zakon za licata so hendikep

vremetraewe. Potpiraweto vrz sopstvenite izvori e dolgoro~no i su{tinski odr`livo. 17. Plan. Dobrata politika osven vo preto~uvawe vo dobra strategija mora da ima svoja operacionalizacija vo efektiven plan za akcija. Planot mora da bide vremenski opredelen, jasen vo poziciite i odgovornosta na nositelite i finansiski pokrien. 18. Pravna dr`ava. Bez obyir kolku dobro politikata e preto~ena vo efektivni pravni normi, nivnata implementacija sekoga{ }e zavisi od silata na dr`avata da gi nametne vo sekojdnevieto. Ovoj element ne zavisi od hendikepot, no kako globalno pra{awe za koe odnapred postoi visok konsenzus na glavnite politi~ki subjekti mo`e da se iskoristi za zasiluvawe i humanizirawe na zakonodavstvoto. 19. Monitoring (Watchdog). Organizaciite na lica so hendikep se edinstven subjekt za koj mo`e da se smeta deka nema da zatai vo nadgleduvawe na procesite na implementacija na dobroto zakonodavstvo. Sepak, ova ne se slu~uva po avtomatizam. Toj proces treba da se inicira, da se obezbedi ekspertiza i poddr{ka. Samo toga{ }e se obezbedi efektivno prefrlawe na nacionalnite inicijativi na lokalno nivo, i obratno. 20. Menuvawe na svesta. Nitu edna politika i zakonodavstvo nema da stoi na cvrsto tlo dodeka ne se obezbedi kriti~no nivo na javna svest za potrebata od op{testveno vklu~uvawe na licata so hendikep vo zaednicata. Sekoja politika i zakonodavstvo, i subjektite koi go vodat toj proces, mora da smetaat na ovoj zna~aen sojuznik ili lut protivnik. Dovolno za po~etok !!! Ostanatoto e samo hrabrost i vredna rabota...

75

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

2. DA SE ZAPRA[AME ZAEDNO
Glavnite odrednici vo dolgogodi{nata rabota na Polio Plus, podignuvawe na javnata svest i sistemsko zaokru`uvawe na legislativata {to se odnesuva na licata so hendikep se obedineti i staveni vo edna ramka preku dve istra`uvawa na javnoto mislewe.1 Prvoto istra`uvawe se sprovede vo maj-juli 2002 a po povod 3 dekemvri - Me|unarodniot den na licata so hendikep, so naslov "Da se pogledneme vo o~i", dodeka vtoroto istra`uvawe, "Da se zapra{ame zaedno", se sprovede vo maj-septemvri 2005. Periodi~noto sproveduvawe na istra`uvawata se izvr{i so cel da se sogledaat promenite i konkretnata sostojba {to se odnesuva na mo`nostite za vklu~uvawe na licata so hendikep vo site sferi na op{testveniot `ivot. Del od istra`uvaweto, so poseben akcent na delot {to se odnesuva na odnosot i stavot na ispitanicite sprema licata so hendikep, otvorenosta na zaednicata za problemite na licata so hendikep, ocenkata na prezemenite aktivnosti od strana na dr`avata kako i potrebata od dodeluvawe na beneficii so cel izedna~uvawe na mo`nostite na licata so hendikep se povtoruvaat vo dvete istra`uvawa. Celta na ova e otslikuvawe na situacijata, in concreto, vo koja se nao|a zasegnatata grupa. No, kako rezultat na dvi`eweto protiv hendikep vo Evropa i svetot, se nametna potrebata da se ispita i potrebata od donesuvawe na seopfaten zakon, koj }e go podigne nivoto na za{tita na pravata i dostoinstvoto na ovie lica. Edni od poevidentnite pri~ini i posledici, identifikuvani vo prethodniot period, poradi koi i se nametna potrebata za vospostavuvawe na sistem bea: − Inertnost na zaednicata i neprezemawe na konkretni merki za vklu~uvawe na licata so hendikep vo istata {to doveduva do dopolnitelna marginalizacija na licata so hendikep;

1

"Sogleduvawa na sostojbite i mo`nostite za vklu~uvawe na licata so hendikep vo op{testvenoto `iveewe - Da se zapra{ame zaedno", 2005 (ISBN 9989-2357-2-4)

76

Da se zapra{ame zaedno

− Postoe~ka ekskluzija vo pove}eto oblasti na op{testvenoto `iveewe: nedostapnosta na instituciite i informaciite sozdava sostojba na isklu~uvawe na licata so hendikep, a voedno i od nivnite semejstva od site sferi na op{testvenoto `iveewe, kako profesionalno taka i kulturno i obrazovno, {to pak ponatamu gi ostava na marginite na op{testvoto; − Fragmentarnoto dejstvuvawe na dr`avata vo sozdavaweto uslovi za dostoinstven `ivot na licata so hendikep, nesoodvetniot na~in na implementacija na zakonskite odredbi kako i nepostoeweto na seopfaten praven sistem za regulirawe na ovaa oblast sozdava situacija na nemo`nost na u`ivawe na fundamentalnite prava i slobodi i naru{uvawe na konceptot na ~ovekovi prava, ednakvost i nediskriminacija; − Postoeweto na jaz pome|u normativnata i fakti~kata stvarnost koja predizvikuva neednakva polo`ba na licata so hendikep vo odnos na drugite. Istra`uvaweto poka`a deka procesot na preto~uvawe na vizijata vo konkretna politika i programa za akcija e individualen i zaseben za sekoja dr`ava. Postoeweto na principot na pravna ednakvost, pravnite lekovi i dopolnitelnite akcii koi dr`avata mo`e da gi prezeme pretstavuvaat osnova od koja se trgnuva vo podobruvaweto na momentalnata situacijata vo koja se nao|aat licata so hendikep. Iako od ispitanite samo 13% se lica so hendikep i lica koi `iveat so niv, od ostanatite (84%) nezasegnati ispitanci, 64% odgovorile deka licata so hendikep se marginalizirani celosno. Ako gi sporedime rezultatite dobieni od primerokot koj e direktno zasegnat so hendikepot i onie koi ne se, mo`e da se sogleda deka i nezasegnatite ispitanici potvrduvaat deka se svesni za marginaliziranata polo`ba na ovie lica. Vo 2002 godina, pove}e od polovina od ispitanicite smetale deka licata so hendikep se celosno marginalizirani, dodeka vo 2005-ta postoi osobeno izrazeno zgolemuvawe od 17%. Me|utoa, od druga strana, interesen e podatokot deka iako postoi marginalizacija, denes 27% smetaat deka e toa samo vo opredeleni oblasti, za razlika od 2002 godina, koga toj procent iznesuval 42%. Od tuka, o~igledna e promenata vo svesta na lu|eto i nivnata percepcija za marginalizacijata na licata so hendikep. So eden zbor ka`ano, zgolemuvaweto na procentot na celosnata marginalizacija denes se dol`i na namaluvaweto na procentot na marginalizacijata vo opredelenite oblasti kako i na dvojnoto namaluvawe na procen-

77

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

tot na ispitanicite koi smetaat deka voop{to ne postoi marginalizacija na licata so hendikep vo RM. Sporeduvaj}i gi odgovorite, po odnos na pra{aweto kolku dr`avata e aktivna vo sozdavaweto uslovi za dostoinstven `ivot za licata so hendikep, }e konstatirame deka denes e zgolemen procentot na fragmentarno i incidentno dejstvuvawe na dr`avata, {to sekako ne treba da dovede do zaklu~ok deka sostojbata e podobrena, bidej}i marginalizacijata e duri i posilno izrazena.
Kako ja ocenuvate aktivnosta na Dr`avata vo sozdavaweto uslovi za dostoinstven `ivot na licata so hendikep?
2002 2005
60%

70%

60%

52%
50%

47%

40%

34%
30%

20%

10%

4%

1%
0%

Ima napraveno mnogu;

Nema napraveno ni{to;

Samo incidentno;

Interesen e podatokot za toa kolku licata so hendikep se vklu~eni vo politi~kot `ivot, sporedeno so toa kolku tie gi ostvaruvaat svoite gra|anski prava. Nekoi smetaat deka gi ima dovolno vo politikata (2%), a duri 17% deka se sre}ava po nekoj. Toa e edna seriozna brojka koja, koga }e ja sporedime so podatokot deka vo ostvaruvaweto na svoite prava ovie lica se vo sé izedna~eni so ostanatite (16%) i duri se i vo popovolna situacija (4%), se postavuva pra{aweto za fakti~kata situacija vo odnos na nivnata participacija vo politi~kiot `ivot i za stavot na zaednicata kon niv. Ovaa opservacija na ispitanicite e kontradiktorna so samata fakti~kata realnost, ako se ima predvid deka licata so hendikep voop{to ne se zastapeni nitu vo zakonodavniot dom nitu vo lokalnata samouprava?! Na pra{aweto (8) kako dr`avata treba aktivno da gi za{titi pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep, ispituvaj}i go zadovolstvoto na gra|anite od postoe~kite zakonski re{enija koi se odnesuvaat na licata so hendikep, samo 17% odgovaraat deka dr`a-

78

Da se zapra{ame zaedno

vata aktivno mo`e da gi za{titi pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep so izmeni i dopolnuvawa na postoe~kite zakoni. Ponatamu, duri 70% smetaat deka e potrebno donesuvawe na poseben Zakon za za{tita na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep. Strategiskata opredelba na RM za ~lenstvo vo EU go potvrduva misleweto na 6% od ispitanicite koi smetaat deka so vlez vo EU }e se ostvari potrebnata za{tita na licata so hendikep. Za kraj, za~uduva~ki e faktot {to 4% smetaat deka dr`avata pru`a aktivna za{tita so davawe ednokratna pari~na pomo{ na ovie lica. Rezultatite dobieni od odgovorot na pra{aweto (10) dali ja podr`uvate inicijativata za donesuvawe na Zakon za za{tita na
Dali ja poddr`uvate inicijativata za donesuvawe Zakon za za{tita na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep
90% 80% 70% 60% 50% 40% 30% 20%

87%

8%
10% 0%
DA , pot re be n e ; DA , a k o sa k a m e v o Ev r o p a ; N E, t o a e o b v r sk a na Dr` a v a t a ; N E, n e m a n i k a k v a pot re ba ; N e ma od gov or

3%

0%

2%

pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep se prezentirani na sledniov na~in: od 1686 ispitanici, 87% se izjasnija deka }e ja poddr`at inicijativata, so dopolnitelni 8% koi smetaat deka e potrebno usoglasuvawe na makedonskoto so evropskoto zakonodavstvo. Pri analizata na odgovorite na "zasegnatite" i "nezasegnatite" ispitanici, po odnos na ovaa pra{awe se doa|a do zaklu~ok deka "nezasegnatata" grupa na ispitanici gi potvrduva vo celost rezultatite dobieni od celokupniot primerok.
Odgovorile: DA, potreben e; DA, ako sakame vo Evropa; NE, toa e obvrska na Dr`avata; NE, nema nikakva potreba; Nema odgovor Site ispitanici 87% 8% 3% 0% 2% Nezasegnati (84%) 88% 8% 2% 0% 3%

79

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

Od seto gorenavedeno, mo`e da se izvle~e zaklu~ok deka gra|anskata inicijativa za donesuvawe na ovoj Zakon }e bide poddr`ana ne samo od licata so hendikep tuku, najmnogu i od ostanatite gra|ani na RM. Na pra{aweto (11) dali bi sakale da ja dadete svojata poddr{ka kon inicijativata za donesuvawe na zakon za za{tita na pravata i dostinstvoto na licata so hendikep, 65% rekoa deka "edna{ ve}e treba da se slu{ne glasot na narodot", 12% bi ja poddr`ale inicijativata ama ne znaat kako, 20% }e ja poddr`at no samo ako e dobra, i 2% ne odgovorile. Istra`uvaweto poka`a deka iako dr`avata aktivno treba da gi za{titi pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep so donesuvawe na poseben zakon, zdru`enijata na gra|ani treba da bidat nositeli na inicijativata. Rezultatite dobieni od pra{aweto (12) dali smetate deka so inicijativa na gra|ani mo`e ne{to da se promeni, se prezentirani na sledniov na~in: od 1686 ispitanici, 59% smetaat deka "mo}ta e vo narodot", 35% deka zavisi od politi~kata volja, 5% smetaat deka "xabe e sekakov napor" i 3% deka "eden glas pove}e ili pomalku ni{to ne zna~i".
Dali smetate deka so inicijativa na gra|ani mo`e ne{to da se promeni?
60%

50%

59%
40%

30%

35%
20%

10%

3% 5%
0%
Da, mo}ta e vo narodot Zavisi od politi~kata Eden glas pove}e ili volja pomalku, ni{to nezna~i Ne, xabe e sekakov napor

2%

Nema odgovor

80

Ako 95% ja poddr`uvaat inicijativata, a samo 59% smetaat deka so inicijativa na gra|ani mo`e ne{to da se promeni i deka mo}ta e vo narodot, se postavuva pra{aweto na doverba vo instituciite na sistemot i osnovnite ~ovekovi slobodi i prava. Toa go indicira procentot na onie koi smetaat deka promenite zavisat od politi~kata volja i deka "xabe e sekakov napor".

Da se zapra{ame zaedno

Doluprika`anata tabela pretstavuva kontrola na vistinitosta i cvrstinata na odgovorot na pra{aweto 10, koj pretstavuva 95% od vkupniot primerok koj se narekuva "odlu~eni ispitanici". Vo korelacija so pra{aweto 12, se dobieni slednive rezultati:
Poddr{ka za gra|. inici. DA, treba edna{ ve}e da se slu{ne glasot na narodot; Samo ako gra|anskata inicijativa e dobra; DA, ama neznam kako; NE, vo nikoj slu~aj; Nema odgovor Site ispitanici “Odlu~eni ispitanici” 59% 35% 3% 5% 2% 67% 20% 12% 0% 2%

Onie 95% ispitanici koi ja poddr`uvaat inicijativata, aktivnosta na dr`avata vo sozdavawe uslovi za dostoinstven `ivot na licata so hendikep ja ocenuvaat kako na podolu prika`anata tabela i istite tie ispitanici }e ja dadat svojata poddr{ka na prika`aniov na~in:
Ocenka na aktivnosta na Dr`avata Ima napraveno mnogu; Samo incidentno; Nema napraveno ni{to; Toa ne e obvrska na dr`avata; Nema odgovor Site ispitanici 4% 60% 34% 1% 1% “Odlu~enite ispitanici” 4% 61% 34% 1% 0%

[to zaklu~ivme od analizata na ova istra`uvawe? „Postoi promena vo svesta na lu|eto i nivnata percepcija za zgolemuvawe na celosnata marginalizacijata na licata so hendikep za smetka na namalauvaweto na procentot na marginalizacijata vo opredelenite oblasti na op{testvenoto `iveewe" „Spored ispitanicite, procentot na fragmentarnoto i incidentno deluvawe na dr`avata e dvojno zgolemen vo 2005 godina" „Postoewe na kontradiktornost vo opservacijata na ispitanicite pome|u samata fakti~ka realnost i vklu~enosta na licata so hendikep vo politi~kot `ivot" „Ispitanicite smetaat deka na licata so hendikep im se potrebni odredeni beneficii so cel vklu~uvawe vo op{testveniot `ivot" „1% od ispitanicite - lica so hendikep se zadovolni so svojot status vo op{testvoto" „Istra`uvaweto poka`a deka, edinstven na~in da se pristapi kon sistemsko re{avawe na za{titata na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep e preku donesuvawe na poseben zakon"

81

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

„Od odgovorite na ispitanicite se zabele`uva deka, narodot od edna strana ima sluh za potrebite na licata so hendikep, a od druga strana ima potreba od gra|anska inicijativa i ja pozdravuva istata" „Spored statisti~kite podatoci dobieni od istra`uvaweto se o~ekuva poddr{ka na gra|anskata inicijativa za donesuvawe na Zakon za za{tita na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep pome|u 67-77%, ne samo od licata so hendikep tuku i od ostanatite gra|ani na RM" „Zdru`enijata na gra|ani treba da prezemaat inicijativi za za{tita na pravata ne samo na svoite ~lenovi tuku i po{iroko" „Iako postoi visok stepen na poddr{ka na gra|anskata inicijativa, sepak se postavuva pra{aweto na nedoverba vo instituciite na sistemot i za{titata na osnovnite ~ovekovi slobodi i prava"

82

Gra|anska inicijativa - 18.968 pri~ini

3. GRA\ANSKA INICIJATIVA - 18.968 PRI^INI
Zamislete edna mala, dvamilionska zemja na Balkanot koja pred 15-tina godini se "oslobodi" od spregite na socijalizmot, izleguvaj}i od ramkite na Socijalisti~ka Federativna Republika Jugoslavija. Toga{, samostojna Republika Makedonija go otpo~na svojot demokratski razvoj. Demokratijata kako izbor, ne zna~e{e samo promena na op{testvenoekonomskata formacija, tuku podrazbira{e i po~etok na eden proces na menuvawe na svesta na celokupnata populacija, svoevidno osloboduvawe i promena na pristapot na gra|aninot kon politi~kite procesi svojstveni za edna dr`ava so pluralisti~ki sistem. Dodeka vo ramkite na socijalisti~kite dr`avi se favorizira{e ednoumieto i sekoj obid za slobodno izrazuvawe na voljata i javnoto iska`uvawe na mislata na individuata mo`e{e da bide sankcionirano dokolku e "zakana" za sistemot, vo demokratijata se afirmiraat odredeni vrednosti, univerzalno prifateni od civiliziranite narodi. Postoi edna izreka koja gi otslikuva dvete krajnosti vo demokratski izgradenoto op{testvo, a toa e deka "Demokratijata ne e najdobra forma na vladewe, no za podobra ne se znae". Zo{to ne e "najdobra", najverojatno svedo~at iskustvata od zemjite vo tranzicija, me|u koi se nao|a i na{ata dr`ava, koja uporno ~ekori kon golemoto evropsko semejstvo. Ne e taka ednostavno preku no} da se prifati faktot deka postojat individui so razli~ni mislewa, razli~en pristap i gledi{te na odredeni zbidnuvawa, li~nosti koi imaat hrabrost da go iska`at svoeto mislewe javno i da zastanat pozadi toa. Toa mo`e da napravi tektonski poremetuvawa vo op{testvoto! No, od druga strana gledano, demokratijata ovozmo`uva neposredno izrazuvawe na voljata na gra|anite i nivna aktivna participacija vo zakonodavnite promeni. Mo`nosta gra|anite da se javat kako predlaga~i na zakon e naj~esto, ustavno zagarantirano pravo, koe za `al, vo zemjite vo razvoj, gra|anite mnogu retko go koristat.

83

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

Od ova proizleguva deka razvojot na demokratatijata vo edna zemja se gleda, kako od zalo`bite na gra|anite da vlijaat na zakonodavnite i voop{to na op{testvenite procesi, taka i od voljata na dr`avniot aparat da im go ovozmo`i toa. Republika Makedonija e redok pozitiven primer vo regionot. Gra|anite na Makedonija, ZA PRV PAT vo makedonskata istorija se javija kako predlaga~ na zakon do makedonskoto Sobranie. I ne bilo kakov zakon, tuku Zakon za za{tita na pravata na licata so hendikep. Otpo~nata kako ideja za vlijanie i promena na svesta za mo`nostite za aktivno vklu~uvuvawe na licata so hendikep vo op{testvoto od strana na "mala" grupa, koja lobira{e na pove}e na~ini za donesuvawe na sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep, a se pretvori vo vistinski uspeh na gra|anite na Republika Makedonija. 18. 968 pri~ini zo{to gra|anska inicijativa. Stavot na inicijatorite be{e jasen: legislativnite promeni i promenata na percepcijata na okolinata kon licata so hendikep se procesi koi treba da te~at paralelno... Mora da se priznae deka "recept" nema{e, no se znae{e celta: predlagawe za donesuvawe na zakon preku gra|anska inicijativa. Sepak, za site gra|ani koi }e se "osmelat" da ja povtorat ovaa "ludost", eve nekolku korisni soveti vo koja nasoka treba da razmisluvaat. Za vas, inicijatorite Najprvo, bidete svesni deka gra|aninot e toj {to odlu~uva. Najverojatno, vo zemji kako na{ava, mnogumina se skepti~ni za toa deka "mo}ta e vo narodot", pa zatoa ako ne veruvate, voop{to i ne trgnuvajte po ovoj pat. Samo so jasna vizija i cel mo`ete da go izodite. Vtoro, morate da imate strategija i plan za akcija. Zo{to, ako ne si gi znaete silite ili slabostite, }e se najdete zate~eni i sekoe vreme }e vi se ~ini prekratko za organizirawe, a vo onoj moment koga }e treba da ja nosite odgovornosta, zar }e ja barate vinata vo gra|anite koi ne se odzvale na povikot?! Zatoa, razmislete dobro kako }e doprete do gra|anite i na koj na~in }e gi povikate na zaedni~ka akcija. Za organizacijata, so kogo i bez kogo mo`ete Organizirajte se i nastapete zaedni~ki so va{ite istomislenici i "soborci". Zna~i, so onie na kogo se odnesuvaat promenite {to gi predlagate. No, i so onie koi rabotat profesionalno so celnata grupa. Mora da go imate vo predvid i nivnoto mislewe. Samo taka

84

Gra|anska inicijativa - 18.968 pri~ini

mo`e da poka`ete seriozna volja i da manifestirate sila pred site znajni i neznjani protivnici. Site koi rabotat na poleto na koe se zalagate Vie da donesete promeni imaat isti interes kako i va{iot. Ne se otka`uvajte od pridonesot na koj bilo poedinec ili grupa, zaedni~koto dobro treba da bide pred va{ite li~ni ubeduvawa za nivnite kapaciteti. Ne zaboravajte deka protivnici sekoga{ postojat. Dokolku se zalagate za podobruvawe na polo`bata na edna kategorija, druga kategorija se ~uvstvuva zagrozena i se pla{i da ne go izgubi postojniot status. Za `al. Mo`ete da probate da gi pridobiete, no dokolku ne uspeete, ne otstapuvajte od svoeto. Zo{to, dokolku otstapite od va{ata ideja, toga{ zo{to voop{to }e zboruvame ponatamu za slobodno izrazuvawe na voljata na gra|aninot?! Probajte da gi najdete i "skrienite" prijateli. Sepak i negde vnatre vo sistemot (dr`avniot aparat) ima lu|e koi bezrezervno }e ja poddr`at va{ata inicijativa. Nie go imavme Pretsedatelot na Sobranieto, vicepremierot... Ne navleguvajte vo motivite (no bidete svesni za niv), zatoa {to za vas e va`na celta - uspehot na inicijativata. Mo`ebi ne sekoga{ }e mo`ete da gi prepoznaete dobrite nameri na poedincite, no porano ili podocna, tie }e izlezat na povr{ina. Mediumite mo`at da bidat va{i najgolemi poddr`uva~i. Ne zaboravajte deka tie go kreiraat javnoto mislewe, gi informiraat gra|anite za aktuelenite zbidnuvawa i dokolku ne gi vklu~ite, te{ko }e mo`ete so drugi alternativni formi na obra}awe da doprete do sekoja semejna kletka vo op{testvoto. Od pozitivniot trend zavisi va{iot uspeh. Zatoa, redovno povikuvajte gi mediumite i informirajte gi za va{ite tekovni aktivnosti i progresot na inicijativata. Dokolku mo`ete da si dozvolite, obezbedete promotiven materijal po koj }e bide prepoznatliva va{ata ideja i inicijativa da vnesete promena vo va{eto (i na{eto) op{testvo. Naglasete go rokot vo koj treba da se izjasnat gra|anite, potencirajte ja potrebata od promenata {to ja predlagate i istaknete gi pridobivkite za celnata grupa. No, dokolku ne mo`ete da si dozvolite, ne o~ajuvajte, mo`ete da go napravite toa i "partizanski". Veruvajte deka najva`na e va{ata volja da uspeete i verbata vo porakata {to ja prenesuvate. So invalidska koli~ka, so torba na ramo, po avtobusite niz zemjava - ni{to ne e nevozmo`no! Nie uspeavme, zo{to ne i vie?

85

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

Za zna~eweto na prvata uspe{na gra|anska inicijativa vo Republika Makedonija i za idnite o~ekuvawa i zalo`bi Gledano vo istoriski kontekst, uspe{na gra|anska inicijativa dosega nema vo Republika Makedonija. Vo regionot, poto~no vo Srbija, gra|anite uspeaa da se steknat so pravoto na civilno slu`ewe na voeniot rok preku gra|anska inicijativa. Sepak, trgnuvaj}i od posebnosta na inicijativata vo RM, koja ne se odnesuva generalno na celata populacija e zna~ajna bidej}i osnovnite pridobivki se podignuvaweto na svesta i promenata na pristapot - prifa}aweto na faktot deka licata so hendikep se lica so vrodeni prava i dostoinstvo. Ova ne e slu~ajnost, bidej}i vo svetski ramki e prifaten modelot na ~ovekovi prava i vrz taa osnova se kreiraat programi i se prezemaat merki za vklu~uvawe na licata so hendikep vo op{testvoto. U{te eden zna~aen element na inicijativata vo RM e participacijata na licata so hendikep i nivnite organizacii vo predlagaweto na Zakonot. Sloganot "Ni{to za nas, bez nas" be{e osnoven postulat, princip vrz koj se kreira pravo - osnova za vklu~uvawe vo glavnite tekovi vo `ivotot na zaednicata. Zatoa, zna~eweto na prvata uspe{na gra|anska inicijativa vo zemjava i regionot e vremenski malku po{iroka i vo idnina }e generira odredeni promeni i vrz sopstvenata percepcija na samiot gra|anin za konceptot na gra|anstvoto. Vo kontekst na ova, sepak ostanuva sekoja grupa (vo bilo kakva gra|anska forma na zdru`uvawe) da si go trasira svojot pat. Koga se predizvikuvaat odredeni promeni, treba da se razgleda i kapacitetot na dr`avata, no i nejzinata uloga i spremnost za regionalna akcija. Razvojot na dr`avata na nacionalno nivo, naj~esto e vo tesna vrska so regionalnite akcii i strategii i ne mo`e da se "oslobodime" od ovaa me|uzavisnost. Zatoa, razvojot na demokratskite procesi i promenite {to idat (se predlagaat), mora da soodvetstvuvaat so "duhot na promenite" koi se trend vo svetot. Vo ovaa smisla se bara i opravdanosta vo predlagaweto na prezemawe na konkretnata akcija. Koga stanuva zbor za gra|anska inicijativa, samiot naziv uka`uva na faktot deka sekoga{ zavisi od gra|anite. Toa podrazbira odredeno nivo na svest za potrebata ili prethodno podignuvawe na svesta za

86

Gra|anska inicijativa - 18.968 pri~ini

promenata, vlijanie na kolektivnata svest. Ne slu~ajno e "pova`en duhot na vremeto, otkolku slovoto na zakonot". Samo, gra|anite sekoga{ treba da imaat na um deka nivnoto vlijanie }e donese su{testveni promeni i zatoa mora da imaat jasna vizija i volja ona {to go predlagaat, utre da go prifatat vo zaednicata i da pridonesat kon podobra implementacija. Zo{to, promenite }e ostanat vo nasledstvo na idnite generacii, na na{eto potomstvo. Zatoa, da bideme vnimatelni vo inicijativite!

87

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

4. OBRA]AWE NA PREDLAGA^OT NA ZAKONOT 1

Po~ituvan Pretsedatele, Po~ituvani Pratenici, Ova e svoeviden sve~en moment za makedonskoto sobranie i za razvojot na gra|anskata participacija vo vlasta... Jas kako prestavnik na 18. 968 gra|ani na ovaa dr`ava, koi za prv pat predlagaat kako zakonski treba da bide re{eno nekoe pra{awe, sum ovde, na ova mesto, vo ovoj moment, - da vi ja prestavam nivnata voqa ... Mnogu raboti se ka`ani, u{te mnogu }e se ka`at ... Znam deka vo ramkite na mo`nosta, koja mi e dadena, treba da se zadr`am samo na potrebata od donesuvawe na predlo`eniot Zakon za za{tita na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep. Zatoa }e potenciram samo tri ne{ta: Prvo; Momentumot, koj ja sledi ovaa nesekojdnevna gra|anska inicijativa ... Vtoro; Parlamentot koj treba da se soo~i so vakva norma ... i Treto; Samiot Zakon, koj se predlaga ... No, kako {to vetiv, - da ne dol`am ... Prvo: Ovoj moment! - ili "Zo{to ima potreba OVOJ ZAKON DA SE DONESE VO OVOJ MOMENT?" Bez obzir kako li~no go do`ivuvame - Ova e sve~en moment za licata so hendikep, za nivnite semejstva, za zdru`enijata na gra|ani i za onie koi go dadoja svojot potpis za donesuvawe na ovoj zakon ... Ova e moment koga treba da se napravi rez so minatoto i da se pre~eka novoto vreme - so ra{ireni race ... i ... umovi!
1

Voved vo raspravata na Sobranieto na Makedonija na predlog zakonot za za{tita na pravoto i dostoinstvoto na licata so hendikep, 03.03. 2006

88

Obra}awe na predlaga~ot na zakonot

Gra|anskite zdru`enija, koi zastanaa zad ovoaa inicijativa, koi po navika gi vikame NEVLADINI organizacii voop{to ne se antivladini. Ne postoi Rubikon koj treba da se premine, ako se raboti na kauzata Makedonija da stane mesto za pristojno `iveewe na site, bez obzir na posebnite sposobnosti ili potrebi. Ova denes e samo po~etok, mugra na denovite koga gra|aanite na Makedonija (a utre i na Evropa) }e predlagaat novi re{enija za toa kako TIE sakaat normativno da im bide ureden nivniot `ivot. Najava za koristewe no i razvivawe na metodite na neposredna demokratija. Ova e moment koga se urivaat yidovite na segregacija i podvoenost ... (da ve potsetam samo deka ve}e vo sobraniska procedura se op{tiot Zakon za zabrana na diskriminacija, a vedna{ po ovaa to~ka pred Vas }e se najde Zakonot za ednakvost me|u `enite i ma`ite) ... [to bi rekla mojata drugarka i soborec Gordana: "Ni{to ne mo`e da ja sopre dobrata ideja - ~ie vreme stasalo". I najva`no - ova e moment koga Makedonija kone~no raskrstuva so fenomenot hendikep i od bolest i obi~no medicinsko pra{awe go prefrla vo pra{awe na ~ovekovi prava. Vtoro: Ovoj Parlament! - ili "Zo{to ima potreba OVOJ SOSTAV NA SOBRANIETO NA R.M. DA DONESE VAKOV ZAKON?" Ovoj Parlament u{te na po~etokot na sega{niov sostav (na 23ti juli, 2003 godina) donese Deklaracija za za{tita i unapreduvawe na pravata i dostoinstvoto na licata so posebni potrebi. U{te toga{ Vie, po~ituvani pratenici, se zalo`ivte za: (citiram) "zabrzuvawe na procesot na harmonizacija na zakonodavstvoto na R.M. so me|unarodnite akti i standardi vo oblasta na pravata na licata so hendikep" (kraj na citatot). Vo ovoj Parlament od svojot sostav se formira Inter-Partiskata parlamentarna lobi grupa za pravata na licata so hendikep. Veruvale ili ne takva otvorena lobi grupa postoi samo na edno mesto vo Evropa i toa vo Evropskiot Parlament ... t.n. Disability Intergroup. Kolegite od evropskiot i makedonskiot parla-ment imaa i zaedni~ka sredba na ovaa tema. Ovoj prateni~ki sostav (od lobi grupata no, mnogu va`no, i od ostanatite pratenici) vo 2003-ta i 2004-ta pominaa redica seminari, studiski poseti, viziti po institucii i neposredni sredbi, kade se educiraa i go zapoznaa fenomenot hendikep od stru~en aspekt, no i vo li~en kontakt so licata so hendikep.

89

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

Va{ite kolegi od Lobi grupata u{te na svoeto samokonstituirawe (pred 3 godini) donesoja odluka pred krajot na svojot mandat da podnesat séopfatno sistemsko zakonodavno re{enie za problemite so koi sekojdnevno se soo~uvaat licata so hendikep i nivnite semejstva. Najubav moment vo ovaa prikazna e {to pratenicite od lobi grupata (u{te pred edna godina) ja poddr`aa idejata na 23 organizacii na licata so hendikep (vo ~ie ime i zboruvam) i {to re{ija da go dadat svojot potpis zaedno so gra|anite na Makedonija. Polio Plus be{e samo inicijalna kapisla, no vistinskata inicijativa doa|a tokmu od niv. Predlogot pred Vas e rezultat na nivniot zaedni~ki trud. I, kone~no, ako ima Parlament, denes, na ovoj svet, koj treba da donese vakov zakon, toa e Makedonskoto sobranie, vo ovoj sostav i vo ovoj mandat, so (spored na{ata neoficijalna evidencija) 46 pratenici koi go dadoja svojot potpis za gra|anskata inicijativa za donesuvawe na ovoj zakon. Tokmu zatoa g-dinot Ramadani insistira{e na ovaa sednica ovaa to~ka da go zadr`i svojot primat. I treto: Ovoj zakon; ili "Zo{to ima potreba - OD TOKMU VAKOV ZAKON?" Ovoj zakon idejno se osmisluva ve}e tri godini. Na nego aktivno se raboti cela edna godina. Ovoj predlog e plod na rabota na redica profesionalci, od zemjava i od stranstvo. Vo nego e vklopen trudot na mnogu stru~ni lu|e, prakti~ari, no i onie - vistinskite eksperti - t.e. licata so hendikep i nivnite semejstva - koi sekojdnevno se soo~eni so samoizolacija, marginalizacija i diskriminacija. Ovoj zakon ne e fiks ideja na nekolku isfrustrirani invalidi koi ne mo`at da se pomirat so svojata sudbina. Ova e rezultat na eden golem svetski proces, koj samo se odslikuva kaj nas. Evropskata legislativa sekako predna~i na toj plan, no, i vo svetski ramki akcijata ne izostanuva. Imeno minatiot petok zavr{i zasedanieto na 7miot Ad hok komitet na OON za izrabotka na seopfatna i integralna Konvencija za za{tita na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep. Zabele`uvate - zakonot koj se predlaga ima sli~no ime. Toa ne e slu~ajno. Tekstot na Zakonot koj vi se predlaga di{e so idnata konvencija. Makedonija ima retka {ansa da bide me|u prvite zemji vo svetot koja ne samo {to }e ja potpi{e, }e ja ratifikuva tuku i organizirano i sistemski }e ja primeni idnata Konvencija. Ovoj zakon ne se obiduva da sozdade, niti da dodeli, novi prava za licata so hendikep. Ova vo su{tina e implementira~ki zakon.

90

Obra}awe na predlaga~ot na zakonot

Zbir od koordinirani i osmisleni normi, mehanizmi i tela koi treba da gi obezbedat postoe~kite prava, a so toa da sozdadat uslovi za ednakvi mo`nosti i podostoinstven `ivot za licata so hendikep. Ima zabele{ki... Ima zabele{ki deka ova }e bide dolg i makotrpen proces. Po~ituvani Pratenici; Samo lo{oto se slu~uva vo mig. Ubavite raboti se rezultat na streme`, voqa i zaedni~ka rabota. Tokmu zatoa ovoj zakon, ~ii inicijatori sakaat da vospostavat sistem, bara da stapi vo sila cela edna godina od negovoto usvojuvawe. Preodnite i zavr{ni odredbi ne kalkuliraat so ni{to od pod dve godini a za klu~nite promeni e ostaven rok od pet do deset godini. Neka bidat i dvaeset, ako treba ... Vremeto ne e ma~no koga ne se ~eka, a mu se ide vo presret. Dobro znaeme deka i najdolgiot pat po~nuva so samo eden ~ekor. Ovoj denes! Ima zabele{ki deka implementiraweto na ovoj zakon }e bide skapa rabota! - ne{to {to Makedonija, barem zasega, ne mo`e da si go dozvoli??? No mala dr`ava, kako na{ava, ne mo`e da si dozvoli da se otka`e od samo edno ne{to! Ne mo`e da se otka`e od pridonesot na nitu eden nejzin gra|anin. Sekoj ~ovek e va`en. Osobeno onie koi nau~ile da se zadovolat so malku, trpelivo da se borat i doka`at deka nivnite posebni potrebi, pravilno iskoristeni, mo`at da prerasnat vo - posebni sposobnosti. Ima zabele{ki deka postoe~kata makedonska legislativa ima dovolno odredbi za licata so hendikep. To~no, gledano kvantitativno, na Makedonija se ~ini deka ne i nedostasuva legislativa koja ja ureduva polo`bata na licata so hendikep. Stepenot na involviranost i "zafa}awe" na pozitivnata legislativa se dvi`i od fragmentarno spomnuvawe na licata so hendikep (pr: Zakon za carini) do postoewe na poseben "Zakon za vrabotuvawe na invalidni lica" kako lex specialis na Zakonot za rabotni odnosi. No, vremenskata ramka na ovie zakoni e relativno golema so dijapazon od 1966 pa navaka. Vistinskiot problem vo postoe~kata zakonska regulativa, vo su{tina, ne e vremeto tuku toa {to taa e donesuvana poradi razli~ni konkretni interesi i zvani~ni momentni politiki (od ~isto fiskalni do milosrdni i solidarni), od strana na razli~en zakonodavec (duri i od razli~ni dr`avi - SFRJ, SRM, RM - (dve etapi)), Normite koi postojat se motivirani od razli~ni celi i principi, so sosema razli~en predmet na za{tita i oblasti na ureduvawe. Nekoegzinstentnosta ne se sostoi samo vo nejasnosta na definirawe na fenomenot hendikep i negovoto imenuvawe, tuku

91

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

92

vo su{tinskite na~ela, involvirani instituti i celi na zakonite. So tek na vreme ova sozdade situacija na izumirawe (fakti~ko nefunkcionirawe) na odredeni mehanizmi i instituti (primer: Komisiite za utvrduvawe na hendikep koi Vladata nitu so tri odvoeni zaklu~oci ne mo`e{e da gi ubedi da prorabotat) a vo isto vreme ne se sozdadoja novi (bez obzir na za~estenite deklarativni opredelbi) - Pr: ~len 1 od Ustavot na RM. Vtor primer e ZSZ kade i vo najnovite izmeni individualniot pari~en nadomest po osnov na hendikep sé u{te se me{a i isklu~uva so grupnite prihodi na semejstvoto vo koe `ivee liceto so hendikep. U{te eden va`en element koj e ~ista posledica na vakvoto nesistematizirano i disharmoni~no zakonodavstvo vo ovaa oblast e inter-diskriminacijata na licata so hendikep kade zakonodavecot (toa ste Vie, po~ituvani pratenici) gi podvojuva licata so ist vid na hendikep i isti zdravstveni problemi samo zavisno od toa koj, kako i vo koe vreme go steknale hendikepot. Ova e primer kako pri~inata, namesto da bide osnov za kreirawe na preventivnata uloga na dr`avata, stanuva osnov za direktna diskriminacija. Po~ituvani pratenici! Mnogu pati vo va{iot mandat se najdovte vo situacija da donesuvate odluki koi se odnesuvaat na izedna~uvawe na mo`nostite na licata so hendikep. Vladata isto taka ~ini sekojdnevni napori da go usovr{i ovoj zakonski korpus. No, za `al, uspesite se nezna~itelni, pa duri i kontradiktorni. Primer za ova se i najnovite izmeni na ZVI (samo ovoj prateni~ki sostav vo godina i pol duri 3 pati go menuva ovoj zakon) kade intencijata za stesnuvawe na zloupotrebite na sredstvata od Posebniot fond za vrabotuvawe na invalidi vo su{tina otvori samo u{te edna, pogolema, vrata za istite manipulacii. - Ednostavno - interesot go demne hendikepot i ne prestavuva pre~ka za poedincite bez skrupuli. I za da ne bide sé poezija - malku i matematika. Za empirisko pojasnuvawe na slikata vo ovaa oblast treba da se spomene i istra`uvaweto (anketa) za Sogleduvawe na sostojbata i mo`nostite za vklu~uvawe na licata so hendikep vo op{testvenoto `iveewe, koe go sprovede Tehni~kiot Komitet na Inter - partiskata parlamentarna lobi grupa (Sprovedeno vo periodot juni - septemvri, 2005, vrz reprezentativen primerok od 1670 ispitanici). Rezultatite od istoto, poka`aa deka 69% od ispitanicite smetaat deka spored mestoto i statusot vo op{testvoto, licata so hendikep se celosno marginalizirani, a 57% po pra{aweto dali licata so hendikep gi ostvaruvaat svoite gra|anski prava, smetaat deka ne gi ostvaruvaat voop{to, tuku naprotiv, toa se gra|ani od vtor red.

Obra}awe na predlaga~ot na zakonot

Rezultatite od istra`uvaweto ja poka`uvaat nasokata vo koja treba da se dvi`i dr`avata i kakva konkretna akcija treba da prezeme. Iako od ispitanicite samo 9% se lica so hendikep, duri 88% od niv smetaat deka odredeni beneficii se potrebni, sé so cel na izedna~uvawe na mo`nostite za licata so hendikep. I posledniot izvadok od ovaa analiza ... Ispituvaj}i go zadovolstvoto na gra|anite od postoe~kite zakonski re{enija koi se odnesuvaat na licata so hendikep, samo 4% smetaat deka dr`avata aktivno mo`e da gi za{titi licata so hendikep so izmeni i dopolnuvawa na postoe~kite zakoni, dodeka duri 71% smetaat deka e potrebno donesuvawe na poseben Zakon za licata so hendikep. Po~ituvani Pratenici; - Zaklu~okot koj se nametnuva e jasen! Na site sili, energija, pari koi se tro{at i lu|e koi se anga`irani... im fali sistem koj nivnite aktivnosti i maka }e gi pretvori vo zamaec na promenite za podostoinstven `ivot na na{ite sogra|ani so hendikep koi sudbinata gi ostavila od drugata strana na crtata (marginata). Nie veruvame deka ovoj zakon toa go nudi. I na kraj - ovoj Predlog e samo mo`en tekst na idniot zakon. Ima zabele{ki i treba da gi ima! - (Kojzakliska) Nikoj i ni{to ne e sovr{eno. Tokmu zatoa smetame deka sobranieto na Makedonija treba da go dade ovoj zakonski tekst na javna debata za po nego da mo`at da se izjasnat site ministerstva, institucii, zasegnati organizacii, zdru`enija i poedinci. Barame 40 dena ovoj Predlog za donesuvawe na zakon da stane Predlog zakon. Smetame deka rabotej}i ZAEDNO, prodol`uvaj}i vo duhot na inicijativata so koja ovoj zakon se najde tuka, }e mo`eme da dobieme soliden, moderen i, {to e najva`no, primenliv zakon - za koj postoi {irok konsenzus vo celata dr`avata. Vi ostanuvam na raspolagawe za bilo kakvi pra{awa i sugestii. Vi blagodaram na vremeto i trpenieto...

93

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

5. ZA ZAKONOT 5.1. PREAMBULA 1
Nie, gra|anite na Republika Makedonija: Imaj}i ja vo predvid ednakvosta na gra|anite na Republika Makedonija vo slobodite i pravata pred Ustavot i zakonite; Trgnuvaj}i od faktot deka Republika Makedonija, se deklarira kako socijalna dr`ava; Povikuvaj}i se na me|unarodnite normi i standardi za pravata na licata so hendikep za izedna~uvawe vo nivnite prava i za{tita na nivnoto dostoinstvo; Afirmiraj}i ja potrebata za sozdavawe uslovi za celosno vklu~uvawe na licata so hendikep vo site sferi na op{testvenoto `iveewe; Priznavaj}i deka diskriminacijata protiv sekoe lice vrz osnov na hendikep se smeta za prekr{uvawe na vrodenoto dostoinstvo na ~ovekovata li~nost; Priznavaj}i ja razli~nosta na licata so hendikep; Svesni deka licata so hendikep kontinuirano se soo~uvaat so barieri vo nivnoto u~estvo kako ednakvi ~lenovi vo op{testvoto;

Rabotnata preambula na nacrtot na ZZPDLH koja ne ostana vo integralniot tekst na zakonot.

1

94

Preambula

Naglasuvaj}i go postoe~kiot i idniot pridones od strana na licata so hendikep vo sevkupniot potencijal i raznolikosta na op{testvoto; Svesni za kontinuiranata marginaliziranost na ovaa grupa na{i sogra|ani i sogleduvaj}i ja potrebata od vnesuvawe na licata so hendikep vo glavnite tekovi na op{testvenoto `iveewe; Priznavaj}i ja va`nosta na individualnata avtonomija i nezavnist na licata so hendikep, vklu~uvaj}i go i pravoto na izbor; Smetaj}i deka licata so hendikep treba da imaat mo`nost aktivno da bidat vklu~eni vo procesot na donesuvawe na site odluki za programite i politikite, osobeno onie koi direkno gi zasegnuvaat istite; Afirmiraj}i go pravoto na sloboda na zdru`uvawe na licata so hendikep; Priznavaj}i ja va`nosta za dostapnost na fizi~kata, socijalnata i ekomoskata sredina kako i pristapot do infrmacii; Zagri`eni za te{kite uslovi so koi sekojdnevno se soo~uvaat licata so te`ok, kombiniran ili pove}ekraten hendikep; Istaknuvaj}i ja potrebata od vklu~uvawe na rodovata dimenzija vo naporite da se promovira celosnoto u`ivawe na ~ovekovite prava i slobodi na licata so hendikep; Svesni za potrebata od namaluvawe na siroma{tija vo koja se nao|aat licata so hendikep; Podnesuvame Predlog-Zakon za za{tita na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep.

95

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

5.2. PREDLOG ZAKON ZA ZA[TITA NA PRAVATA I DOSOTINSTVOTO NA LICATA SO HENDIKEP SO KOMENTARI 1
I. OP[TI NA^ELA
Iako legislativata ne e edinstvenoto sredstvo za socijalna kontrola, sepak zakonite se najmo}no sredstvo za promena i razvoj. Kontinuiranoto donesuvawe na pravni akti stanuva priroden na~in na reagirawe na razvieniot praven sistem kon novonastanatite promeni i potrebi. Potrebata za postoewe na poglavjeto I - Op{ti na~ela, kako sostaven del na zakonot e pove}e od o~igledna. Normite vo ova poglavje nemaat deklarativen karakter; naprotiv tie se funkcionalni. Tie kako celina ja objasnuvaat opravdanosta za donesuvawe na ovoj zakon i pretstavuvaat osnov za tolkuvawe na odredbite od istiot i aktite koi proizleguvaat od nego, odnosno, vo ovie odredbi e preto~en samiot duh na zakonot. ^len 1 (ulogata na dr`avata) Republikata e nositel i e primarno odgovorna za za{tita na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep i nivno vklu~uvawe vo site sferi na op{testvenoto `iveewe. Republikata garantira vospostavuvawe na sistemski re{enija i implementacija na aktivnostite predvideni so ovoj zakon. Nitu eden oblik na kr{ewe na pravata na licata so hendikep predvideni so ovoj zakon i aktite koi proizleguvaat od nego ne ja izzema odgovornosta na Republikata.
Komentar kon ~len 1: Sferata na hendikepot ~estopati e predmet na konflikti me|u odredeni institucii na sistemot, od pri~ina {to hendikepot kako realnost dopira do site sferi na op{testvenoto `iveewe, no ~esto edna institucija konkretniot anga`man go prefrla na druga (t.n. negativen sudir na nadle`nost). Taka se vleguva vo eden lavirint kade {to site odgovorni
1

Verzija 4.0 - koristena vo javnata rasprava po predlog zakonot

96

Sistemski zakon so komentari

"krevaat race". Zatoa, so ovoj zakon se potencira primarnata odgovornost na Republikata kako za{titnik i promotor na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep bez obzir koj nejzin organ e zadol`en konkretno da postapuva.

^len 2 (sodr`ina na zakonot) So ovoj zakon se regulira za{titata na pravata i po~ituvawe na dostoinstvoto na li~nosta na licata so hendikep, principite pri za{tita, zabranata na diskriminacija po osnov na hendikep, afirmativnite merki na dr`avata, sistemot koj gi opfa}a mehanizmite za regulacija, za{tita i obezbeduvawe na ovaa oblast i kaznenite merki protiv prekr{itelite na ovoj zakon. ^len 3 (predmet na za{tita) Predmet na za{tita na ovoj zakon se pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep vo Republika Makedonija. Pod terminot hendikep vo smisol na ovoj zakon se podrazbira naru{ena relacija i komunikacija pome|u liceto so onevozmo`enost i op{testvoto. Pod terminot lice so hendikep vo smisol na ovoj zakon se ozna~uva individua koja {to poradi zna~itelno i dolgoro~no naru{uvawe na telesnite, mentalnite i senzornite funkcii e onevozmo`ena i vo zna~itelna mera i e ote`nato ostvaruvaweto na edna ili pove}e sekojdnevni funkcii i aktivnosti.
Komentar kon ~len 3: Ovoj ~len go locira i definira hendikepot. Ne liceto so hendikep, tuku negovoto dostoinstvo i prava se predmet na za{tita na ovoj zakon. Sistemot koj go gradi ovoj zakon poa|a od faktot deka hendikepot ne e vo liceto (so onevozmo`enost) tuku vo naru{enata relacija i komunikacija so op{testvoto.

^len 4 (celi na zakonot) Celi na ovoj zakon se: - vostanovuvawe na celosen i zaokru`en praven sistem na za{tita na pravata na licata so hendikep vo Republika Makedonija; - izgraduvawe na sovremeni, humani i op{toprifateni principi koi }e ja generiraat ponatamo{nata politika i strategija na Republikata vo ostvaruvawe na opredelbite na ovoj zakon; - kreirawe i ovozmo`uvawe na jasni, cvrsti i postojani standardi koi se odnesuvaat na po~ituvaweto na dostoinstvoto na li~nosta na licata so hendikep; i - obezbeduvawe na primarna uloga na Republikata vo primenata na principite i standardite vostanoveni so ovoj zakon.

97

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

^len 5 (fundamentalni principi) Fundamentalni principi na ovoj zakon se: - ednakva vrednost i dostoinstvo na site ~ove~ki su{testva; - individualna avtonomija i nezavisnost na ~ovekovata li~nost; - po~ituvawe na razli~nosta i prifa}awe na hendikepot kako del od ~ove~kata raznovrsnost i humanost; - ne-diskriminacija po osnov na hendikep; - pozitivna diskriminacija, se dodeka postoi potreba i preduslov za toa; - ednakvost na mo`nostite; i - celosno vklu~uvawe na licata so hendikep kako ednakvi gra|ani i u~esnici vo site sferi na op{testveno-politi~koto `iveewe.
Komentar kon ~len 5: Vo pravniot sistem, identifikacijata na posebni na~ela koi bi pomognale vo tolkuvaweto i implementacijata na zakonot e dolgogodi{na praksa. Na~elata navedeni pogore proizleguvaat od konkretnata situacija vo koja se nao|aat licata so hendikep i kako takvi se sre}avaat i vo najgolem broj od me|unarodnite dokumenti. Na ovie principi se gradi i nacrt tekstot na Konvencijata za za{tita na pravata na licata so hendikep (koja se o~ekuva Generalnoto sobranie na OON da ja usvoi do krajot na 2006 godina).

^len 6 (zabrana na interdiskriminacija) Trgnuvaj}i od raznolikosta na vidovite na hendikep Republikata stava akcent i gi naso~uva svoite akcii kon nadminuvawe na posledicata (onevozmo`enosta), bez obzir na pri~inata za nastanuvawe na hendikepot. Pri~inata za nastanuvawe na hendikepot e osnov za dizajnirawe na preventivnata uloga na Republikata.
Komentar kon ~len 6: Ramnopravnosta i nediskriminacijata ne se samo zna~ajni principi na ovoj zakon, tie se fundamentalni principi na za{titata na ~ovekovite prava. Zabranata na diskriminacijata e dolniot prag na principot na ednakvost vo pravoto - ednakvo dejstvo na zakonite sprema site. Bez negovo postoewe ne mo`e da se zboruva za principot na pravna ednakvost. Tokmu zatoa, trgnuvaj}i od ova ne smee da se dozvoli i razli~en tretman na licata so hendikep vnatre vo svojata"grupa"akcentiraj}i ja pri~inata za nastanuvawe na hendikepot. Denes imame apsurdni situacii kade lica so ista dijagnoza i hendikep se tretiraat razli~no vo zavisnost od toa dali nesre}ata im se slu~ila na rabota, vo vojna, na ulica ("soobra}ajka") ili vrodeno (virusno). Zatoa posledicata e edinstveniot kriterium od koj treba da se trgnuva i na koj treba da se raboti so cel nadminuvawe na istata.

98

Sistemski zakon so komentari

^len 7 (zgolemuvawe na javnata svest) Republikata prezema efektivni akcii za zgolemuvawe na svesta na op{testvoto za licata so hendikep, nivnite prava i dostoinstvo, nivnite potencijali i nivniot pridones preku: - podignuvawe na javnata svest za licata so hendikep; - borba protiv postoe~kite stereotipi i predrasudi za licata so hendikep; i - promocija na pozitiven trend za licata so hendikep. Zaradi ostvaruvawe na odgovornosta od stav 1 na ovoj ~len Vladata na Republika Makedonija na predlog na Ministerstvoto za trud i socijalna politika, edna{ godi{no, pred zapo~nuvawe na fiskalnata godina, donesuva Programa za zgolemuvawe na svesta na op{testvoto za licata so hendikep.
Komentar kon ~len 7: Pokraj donesuvaweto na praven akt so koj se dizajnira nov seopfaten sistem, namerata na ovoj zakon e i sozdavawe na preduslovi za menuvawe na svesta kaj po{irokata populacija i promocija na pozitivni stavovi sprema licata so hendikep koe ponatamu }e rezultiraat so pogolema otvorenost na zaednicata i celosno vklu~uvawe na licata so hendikep vo op{testveniot `ivot. No, niedna norma ne mo`e da za`ivee ako nema prifa}awe, volja za nejzinata implementacija vo sredinata. Ponekoga{ nepi{anite zakoni se pojaki tokmu poradi mentalitetot na sredinata i voljata da se po~ituvaat. Dobar primer za toa se '80-ite godini, koga vo ramkite na SFRJ postoeja odredbi koi socijalnata za{tita na licata so hendikep ja stavaa na povisoko nivo, no od druga strana pak svesta na sredinata be{e na dosta nisko nivo. Zna~i, idejata e ne samo da gi 'nahranime' licata so hendikep tuku naprotiv i da gi 'vidime' vo na{eto sekojdnevie sozdavaj}i relacii pome|u "op{testvoto" i "hendikepot", a ne samo vospostavuvaj}i normi. Samo vo op{testvo so visok stepen na soglasnost i svest vo zaednicata mo`e da ima imlementacija na normite propi{ani so ovoj zakon.

^len 8 (sorabotka so organizaciite na lica so hendikep) Razvojot i kreiraweto na normativni akti kako i politiki, strategii i programi za implementacija na ovoj zakon, Republikata }e go ostvaruva vo tesna sorabotka so organizaciite na licata so hendikep. Republikata kreira soodvetna politika za licata so hendikep na nacionalno nivo i gi stimulira i poddr`uva aktivnostite za nejzina implementacija na lokalno nivo. Republikata obezbeduva participacija na organizaciite na licata so hendikep vo telata i organite vostanoveni i proizlezeni od ovoj zakon.

99

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

Komentar kon ~len 8: Vo razvojot i sproveduvaweto na zakonodavstvoto i politikite za implementirawe na ovoj zakon i aktite koi }e proizlezat od nego, kako i vo drugite procesi na odlu~uvawe vo vrska so pra{awata koi se odnesuvaat na licata so hendikep, Republikata treba da se konsultira i aktivno da gi involvira licata so hendikep i nivnite organizacii. Ova e su{tinski element za ponatamo{no obezbeduvawe i razvoj na ovaa oblast. Participativnosta e eden od najva`nite elementi za ostvaruvawe na principot "Ni{to za nas bez nas" i pretstavuva osnovna pretpostavka za implementacijata na duhot na ovoj zakon.

100

Sistemski zakon so komentari

II. PRAVA I SLOBODI NA LICATA SO HENDIKEP
Poimot zabrana na diskriminacija e sozdaden zaradi za{tita i garancija na ednakvosta na site pred zakonot i toj ne podrazbira poddr{ka na apsolutnata ednakvost, tuku e spoiv so relativnata ednakvost. Poimot na relativna ednakvost podrazbira deka e pravedno ednakvite da se tretiraat ednakvo, a razli~nite razli~no. Toa zna~i deka neednakvostite i razlikite se opravdani toga{ koga tie se pravi~ni i storeni so cel realizirawe na praveden "fer" tretman na individuata. Vo ovaa poglavje se pravi napor da se konkretiziraat univerzalnite prava i slobodi na raznolikosta na licata so hendikep, odnosno da se 'simnat po vertikala' istite. Isto taka, celta na ova poglavje e da se otvorat i nekolku pra{awa za koi nerado se razgovara kako na primer: delovnata sposobnost, nesovesnoto lekuvawe, pove}ekratnata diskriminacija itn. ^len 9 (ednakva za{tita pred zakonot) Republikata zabranuva sekakov oblik na diskriminacija po osnov na hendikep i garantira ednakva za{tita vo ostvaruvawe na pravata i dostoinstvoto. Republikata ima obvrska da prevzema zakonodavni, administrativni, sudski, edukativni i drugi merki za obezbeduvawe na za{titata od diskriminacija po osnov na hendikep. ^len 10 (diskriminacija po osnov na hendikep) Pod diskriminacija po osnov na hendikep vo smisol na ovoj zakon se podrazbira sekakvo razlikuvawe, isklu~uvawe ili ograni~uvawe po osnov na hendikep {to ima za cel ili rezultira so onemozmo`uvawe ili ote`nuvawe na koe bilo priznavawe i u`ivawe, pod ednakvi uslovi, na osnovnite prava i slobodi na ~ovekot i gra|aninot.

101

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

Komentar kon ~len 10: Diskriminacijata protiv sekoe lice vrz osnov na hendikep se smeta za prekr{uvawe na vrodenoto dostoinstvo na ~ovekovata li~nost. Do`iveaniot (sfaten) hendikep mo`e da se razbere na dva na~ina i toa: kako individualna percepcija na hendikepot ili kako op{testvena percepcija na istiot. No, diskriminatorskoto postapuvawe se stepenuva i ne se reflektira podednakvo na razli~ni kategorii na lica. Primer za "od lo{o polo{o" e diskriminatorno dejstvo vrz `ena ili dete so hendikep bidej}i tie se diskriminirani i po osnov na pol/vozrast i po osnov na svojot hendikep.

^len 11 (delovna sposobnost) Site lica so hendikep imaat celosna delovna sposobnost, dokolku istata ne e odzemena ili ograni~ena vo postapka opredelena so zakon. Sekoe odzemawe na delovnata sposobnost na lice so hendikep, sprotivno od stav 1 na ovoj ~len se smeta za pote`ok oblik na diskriminacija spored ovoj zakon. Stepenot na asistencijata vo ostvaruvaweto na delovnata sposobnost na licata so mentalen hendikep e proporcionalna na potrebata i ne smee da gi naru{uva pravata i dostoinstvoto na liceto so hendikep. Asistencijata, od stav 3 na ovoj zakon, se opredeluva individualno so poseben akt od nadle`en organ.
Komentar kon ~len 11: Su{tinata na ovoj ~len e vra}awe na dostoinstvoto na licata so mentalen hendikep na koi im e odzemena delovnata sposobnost i podobruvawe (odnosno menuvawe) na nivniot praven status. Vo otsustvo na ova pravo, "individuata se degradira i sveduva na obi~en praven objekt kade {to toj/taa nema da bide li~nost vo pravna smisla i }e bide li{en/a od site drugi prava ... od tie pri~ini, priznavaweto na delovnata sposobnost e preduslov za realizacija na drugite prava na individuata" (Vidi: "UN Covenant on Civil and Political Rights: CCPR Commentary", Manfred Nowak, str.282). Na ovoj na~in ovie lica }e mo`at da dobijat li~ni dokumenti; steknuvaat/ nasleduvaat imot (sopstvenost); gi kontroliraat svoite finansii; u~estvuvaat vo politi~kite procesi itn. Vo slu~aite vo koi asistencijata e potrebna so cel koristewe so delovnata sposobnost na licata so hendikep, pretpostavka e deka delovnata sposobnost ostanuva nepovredliva. Stav 3 od ovoj ~len se odnesuva samo na licata so mentalen hendikep i ne treba nesoodvetno da se praktikuva.

^len 12 (sloboda na li~nost) Nikoj ne mo`e da bide protivpravno li{en od sloboda po osnov na svojot hendikep, osven od pri~ini i vo postapka predvidena so zakon.

102

Sistemski zakon so komentari

Nikoj ne mo`e da bide prisilno hospitaliziran ili smesten vo posebna ustanova bez svoja jasno izrazena volja, po osnov na svojot hendikep, osven od pri~ini i vo postapka predvidena so zakon.
Komentar kon ~len 12: Pravoto na poedinecot na fizi~ka sloboda i bezbednost na negovata li~nost e vgradeno vo centarot na sekoj praven sistem koj go po~ituva vladeeweto na pravoto. Posebno e va`no ovoj ~len da se tolkuva ekstenzivno ({iroko), imaj}i predvid deka licata so hendikep ~estopati prisilno se smestuvaat vo bolnici i institucii od zatvoren tip, {to e svoeviden oblik na li{uvawe od sloboda.

^len 13 (za{tita od maltretirawe) Lice so hendikep ne smee da bide podlo`eno na ma~ewe ili nehumano ili poni`uva~ko postapuvawe i kaznuvawe po osnov na hendikep. Merkite na surovo postapuvawe, kaznuvawe i primena na surovi vospitni merki kon licata so hendikep }e se smetaat za prekr{uvawe na odredbite od prethodniot stav. Posebno se zabranuva licata so hendikep da bidat podlo`eni na medicinski ili nau~en eksperiment ili da poslu`at vo unapreduvawe na medicinskata praksa bez nivna slobodno izjavena soglasnost.
Komentar kon ~len 13: ^len 13 ima klu~no mesto vo ova poglavje. Prviot stav ja konkretizira me|unarodnata odredba za zabrana od ma~ewe i tortura vo slu~aj koga za toa neposredniot motiv e hendikepot na liceto. Ova voop{to ne e deklarativno povtoruvawe na takvite odredbi nitu pak nepotrebno regulirawe na nepostoe~ki "kju-kluks" klanovi. Ovoj stav isto taka gi pokriva i sekojdnevnite slu~ki na psuewe, plukawe, klocawe, frlawe so kamewa, “teatar” i kolektiven potsmev so licata so hendikep - ne{to na {to barem edna{ vo `ivotot sme bile svedoci. Vo Stav 2 pod poimot poni`uva~ko postapuvawe se podrazbiraat postoe~kite primeri kako {to se: smiruvawe so vrzuvawe za radijator ili krevet, disciplinirawe so zabrana za gledawe TV, uceni so zabrana za primawe poseta, spre~uvawe na dvi`ewe so odzemawe na pi`ami, itn. Tretiot stav gi pokriva slu~aite (dobro poznati vo istorijata) koga nekoj, pod za{tita na dr`avata, mo`e da ja zloupotrebi svojata vlast so neopravdano nanesuvawe bolka. Nitu edno kulturolo{ko na~elo ili praktika ne mo`e da go opravda ovoj vid na postapuvawe. Tie se sprotivni na osnovnite prava na ~ovekot i na pravoto na ednakva vrednost i dostoinstvo na site ~ove~ki su{testva, kako i na integritetot na teloto.

103

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

^len 14 (`ivot vo semejstvo) Sekoe lice so hendikep ima pravo da `ivee so sopstvenoto biolo{ko semejstvo. Pravoto na maj~instvo, posvojuvawe i staratelstvo ne mo`at da bidat ograni~eni po osnov na hendikep, bez prethodno sprovedena postapka utvrdena so zakon. Dokolku prekr{uvaweto na pravoto od stav 2 na ovoj ~len e napraveno po osnov na hendikep, a bez prethodno sprovedena zakonska postapka }e se smeta za pote`ok oblik na diskriminacija.
Komentar kon ~len 14: Vo praktikata se sre}avame so primeri kade biolo{koto semejstvo koe {to e socijalno zagrozeno, e prinudeno liceto so hendikep da go ostavi vo soodvetna institucija, a od druga strana pak, dr`avata prezema stimulativni merki za semejstva koi posvojuvaat lica so hendikep. Ovoj ~len treba da ja naso~i aktivnosta na dr`avata kon prezemawe merki za poddr{ka na biolo{kite semejstva, kako istite bi bile vo mo`nost da pru`aat soodvetna nega i uslovi za dostoinstven `ivot na licata so hendikep vnatre vo svoeto biolo{ko opkru`uvawe. Primerite na stihijno i samopovikano sproveduvawe na sterilizacija, izolacija, "anatemisawe" i odzemawe na porod, bez utvrdena i sprovedena postapka, }e mora da bidat sankcionirani.

^len 15 (op{testveno izrazuvawe) Sekoe lice so hendikep ima pravo na kulturno, sportsko, religiozno i op{testveno izrazuvawe na svoite stavovi, afiniteti i sposobnosti. Dokolku prekr{uvaweto na pravoto od stav 1 na ovoj ~len e napraveno po osnov na hendikep }e se smeta za diskriminacija vo smisol na ovoj zakon. ^len 16 (nesovesno lekuvawe) Medicinskiot tretman koj }e predizvika drasti~no vlo{uvawe na psihofizi~kata sostojbata i stepenot na hendikep na liceto so hendikep poradi nesovesno, nenavremeno i nemarno postapuvawe }e se smeta za prekr{uvawe na ovoj zakon.
Komentar kon ~len 16: Vo RM nema zavr{en sudski spor vo koj se ocenuva odgovornasta na medicinskiot personal za nesovesno lekuvawe pri {to se predizvikani odredeni {tetni posledici koi privremeno ili trajno predizvikale hendikep ili ja vlo{ile sostojbata na liceto. Ova ne e samo obi~no "vlo{uvawe na zdravstvena sostojba", nitu pak diskusija za "pravata

104

Sistemski zakon so komentari

na pacientite" tuku za{tita na licata so hendikep koi postojano se upateni na medicinski tretman i nemarno se tretiraat kako "ve~ni pacienti". Zatoa e neophodno da se propi{e norma koja direktno }e go tretira ovoj problem, za koj ne sekoga{ se zboruva.

^len 17 (voznemiruvawe) Se zabranuva sekoj oblik na voznemiruvawe. Pod voznemiruvawe, vo smisol na ovoj zakon, se podrazbira sekoja povreda na dostoinstvoto na lice so hendikep preku sozdavawe na neprijatelska, zakanuva~ka i poni`uva~ka okolina i atmosfera kako i sekoja nedostapnost na javnite servisi, gradewe i odr`uvawe na arhitektonsko opkru`uvawe so koe se ote`nuva pristapnosta na licata so hendikep, kako i nepo~ituvawe na razumna adaptacija za licata so hendikep. ^len 18 (tolerancija) Sekoe fizi~ko i pravno lice ima obvrska da deluva ili da trpi i da ima opredelen stepen na tolerancija sprema licata so hendikep koi koristat posebni pomagala, tehniki i na~ini na zadovoluvawe na svoite potrebi. Pravnite lica - obezbeduva~i na servisi (uslugi) potrebno e da donesat interni propisi za dostapnost na uslugite kon licata so hendikep od stav 1 na ovoj ~len i istite da bidat vidno obznaneti.
Komentar kon ~len 18: Ovoj ~len e namenet samo za licata so hendikep koi koristat posebni pomagala, tehniki i na~ini na zadovoluvawe na svoite potrebi. Na primer: tolerancija pri koristewe na uslugite od javniot transport za lice so ku~e-vodi~, presretlivost na taksi kompanite za korisnicite na invalidski koli~ki i sl.

^len 19 (pove}ekratna diskriminacija) Diskriminatornoto dejstvie storeno vrz `ena i dete so hendikep, kako i lice so te`ok, kombiniran i pove}ekraten hendikep }e se smeta za pote`ok oblik na diskriminacija. Republikata prevzema prioritetni merki i aktivnosti za eliminirawe na site vidovi na diskriminacija po osnov na hendikep so poseben osvrt na `enite i decata so hendikep, kako i licata so te`ok, kombiniran i pove}ekraten hendikep.

105

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

Komentar kon ~len 19: Kombinacijata na dominacijata na ma`ite vo mnogu kulturi, od edna strana, kako i op{to prifateniot negativen stav kon hendikepot, od druga strana, mo`e da bide katastrofalna za devoj~iwata i `enite so hendikep koi ~esto stradaat od t.n. dvojna diskriminacija. Isto taka, edna od najranlivite grupi me|u licata so hendikep se i decata. Tie se najranliva grupa vo slu~aj na vojni, eksploatacii, lo{a ishrana, fizi~ki i psihi~ki ne~ove~ni postapuvawa, trgovijata so lu|e i sl. Dopolnitelno, tie zavisat od poddr{kata na vozrasnite vo implementacijata na mehanizmite za za{tita na svoite prava. Na kraj isto taka, vo grupata koj bara povisok stepen na za{tita od strana na dr`avata se vklu~uvaat i licata so te`ok, kombiniran i pove}ekraten hendikep poradi "bezizleznosta" na situacijata vo koja tie se nao|aat.

^len 20 (kvalifikatoren osnov) Sekoe prekr{uvawe na odredbite od ovoj zakon koe istovremeno prestavuva i krivi~no delo predvideno so Krivi~niot zakonik na Republika Makedonija se kvalificira kako pote{ko, dokolku e storeno ili predizvikano po osnov na hendikep.
Komentar kon ~len 20: Ovoj princip e potvrden i proizleguva od krivi~noto pravo. Slu~aite na krivi~ni dela, vo koi kako `rtva se javuva lice so hendikep, se tretiraat kako kvalificirani (pote{ki) zaradi onevozmo`enosta na liceto so hendikep da se obide da go spre~i i/ili razbere deloto storeno vrz nego. Se razbira deka vinovnikot predhodno smetal na taa "pogodnost".

106

Sistemski zakon so komentari

III. OBLASTI NA ZA[TITA

Pod afirmativni akcii vo pravoto se podrazbiraat poedine~ni, vremenski ograni~eni akcii na dr`avata za potkrepa na mo`nostite za realizacija na nekoi propi{ani prava za poedinci ili grupi koi tie samite ne mo`at da gi iskoristat poradi razli~ni socijalni, fizi~ki ili politi~ki sostojbi. Celta e da se namali razlikata me|u formalnata i stvarnata ednakvost, a ne kreirawe na nekakvi si novi prava za nekogo ili sozdavawe na privilegirani nositeli na ve}e postoe~ki prava. Toa zna~i deka u`ivaweto na osnovnite ~ovekovi prava i slobodi e osnovata od koja treba da trgne dr`avata pri prezemawe na konkretni pozitivni akcii so cel izedna~uvawe na mo`nostite na licata so hendikep. Zaradi seopfatnosta na slikata i specifi~nite potrebi vo oblasta na zdravstvenata za{tita, obrazovanieto, socijalnata za{tita, vrabotuvaweto i site drugi sferi, a od druga strana, nefunkcioniraweto i nesistematiziranosta na postoe~kite normi koi se odnesuvaat na licata so hendikep, neophodna e organizirana akcija na dr`avata koja so vospostavuvawe na mehanizmi }e go ovozmo`i u`ivaweto na osnovite ~ovekovi prava za licata so hendikep. Od tie pri~ini afirmativnite akcii mu slu`at na principot na ednakvost, preku voveduvawe na privremena, poedine~na i predmetno ograni~ena neednakvost na pravata. Zatoa, na afirmativnite akcii treba da se gleda samo kako na instrumenti vo ostvaruvaweto na principot na vistinska, ili na {to poefikasna, pravna ednakvost na licata so hendikep, za namaluvawe na procepot me|u "normativnoto i stvarnoto" ili pravnoto i pravi~noto. 1. Zdravstvena za{tita i rehabilitacija ^len 21 Republikata e primarno odgovorna za prezemawe preventivni merki za spre~uvawe na pri~inite koi go predizvikuvaat hendikepot, kako i za obezbeduvawe na pravoto na efektivna medicinska za{tita i rehabilitacija na licata so hendikep. Osnovnite zdravstveni uslugi za licata so hendikep se besplatni. Zdravstvenite uslugi koi ne se opfateni so zadol`itelnoto

107

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

zdravstveno osiguruvawe, a se va`ni za sanirawe i podobruvawe na zdravstvenata sostojba na licata so hendikep, se smetaat za osnovni zdravstveni uslugi i se utvrduvaat za sekoj slu~aj poedine~no, od strana na nadle`en organ. ^len 22 Vladata, preku Ministerstvo za zdravstvo i Ministerstvo za obrazovanie prezema i sproveduva edukativni programi so cel prevenirawe na hendikepot. Vladata, so cel prevenirawe na hendikepot, preku Ministerstvoto za zdravstvo i Ministerstvoto za trud i socijalna politika prezema konkretni ~ekori za obezbeduvawe i obznanuvawe na Higiensko-tehni~ki i zdravstveni merki vo site javni ustanovi i mesta, a posebno na onie kaj {to ima pogolema koncentracija na lu|e. Vladata, preku Ministerstvoto za zdravstvo prezema konkretni ~ekori za otkrivawe, analiza i navremeno dijagnosticirawe i informirawe za rizi~nite faktori pred bremenost, genetskite zaboluvawa, kako i drugi oblici na spre~uvawe na hendikepot. Zaradi ostvaruvawe na odgovornosta od stavovite 1, 2 i 3 na ovoj ~len Vladata na Republika Makedonija na predlog na Ministerstvoto za zdravstvo, a po prethodno mislewe na Ministerstvoto za obrazovanie i Ministerstvo za trud i socijalna politika donesuva godi{na Programa za zdravstveno vospituvawe i higiensko-tehni~ki i zdravstveni merki za prevencija na hendikepot. ^len 23 So cel za rana detekcija i kontinuirano sledewe na razvojot na decata so rizik, Ministerstvoto za zdravstvo formira mre`a od Centri i timovi za rano sledewe na rizi~nite faktori koi mo`at da predizvikaat ili zasilat ve}e postoe~ki hendikep. Sostojbata na decata so najte{ki oblici na hendikep ja sledi poseben Centar na nacionalno nivo. ^len 24 Republikata e primarno odgovorna za razvivawe na nacionalni programi za rehabilitacija i e dol`na da ja obezbedi istata za site lica so hendikep srazmerno so nivnite potrebi. Licata so traen hendikep imaat pravo na besplatna medicinska rehabilitacija. Medicinskata rehabilitacija vo smisol na ovoj zakon opfa}a odredeni hirur{ki inervencii i terapija so medikamenti, fizikalna terapija, govorna i vizuelna terapija, kineziterapija, ergotera-

108

Sistemski zakon so komentari

pija, psihoterapija i odreduvawe i dizajnirawe na pomo{ni sredstva i pomagala soodvetni na hendikepot. Za pottiknuvawe i podr{ka na nezavisnoto `iveewe na licata so hendikep Republikata obezbeduva patrona`en servis za kontinuirana medicinska nega i rehabilitacija. ^len 25 Republikata, so cel olesnuvawe na licata so hendikep pri ostvaruvaweto na edna ili pove}e sekojdnevni aktivnosti i funkcii, obezbeduva koristewe na soodvetni tehni~ki pomagala permanentno sledej}i gi najnovite tehni~ko-tehnolo{ki dostignuvawa. Dokolku pomagalata od stav 1 ne se proizveduvaat vo zemjata Fondot za zdravstvo, po prethodno regulirana postapka za sekoj slu~aj poedine~no, celosno gi pokriva tro{ocite za nabavka na istite, vklu~uvaj}i go i prestojot na licata vo stranstvo dokolku toa go bara tehni~ko-tehnolo{kiot proces. Liceto so hendikep so seriozno naru{eni motorni i senzorni funkcii vo ostvaruvaweto na pravoto od stav 2 na ovoj ~len, pri patuvawe i medicinsko-tehni~ka intervencija, ima pravo na platena pridru`ba koja se pokriva od sredstvata predvideni za soodvetnata aktivnost. ^len 26 Republikata i edinicite na lokalnata samouprava, vo procesot na kreirawe i sproveduvawe na aktivnostite za zdravstvena za{tita i rehabilitacija na licata so hendikep obezbeduvaat soodvetna participacija i zastapenost na licata so hendikep, pretstavnici na nivnite semejstva i nivnite organizacii.
Komentar kon del 1: Ovoj zakon treba da vlijae vrz postoe~kiot sistem na zdravstvena za{tita za blagovremeno sogleduvawe za nastanuvawe na hendikepot i na mo`nite posledici vrz zdravjeto na individuata. Osnovno e deka so prezemawe na preventivni merki }e se namali/otstrani rizikot od hendikep. Zatoa, vospostavuvawe na Centri za rana detekcija ne e pra{awe od krucijalna va`nost samo za licata so hendikep, tuku voopo{to za celata zaednica, za site nas. Va`en element vo ova poglavje e slobodata na izbor na licata so hendikep, odnosno mo`nosta za prifa}awe ili odbivawe na opredelen medicinski tretman. Samata rehabilitacija ima dve celi: ednata e preventivna, podrazbira merki da ne dojde do vlo{uvawe na zdravstvenata sostojba, a drugata e samata terapija za podobruvawe na sostojbata. Medicinskata rehabilitacija e vo tesna vrska i vremenski i funkcionalno isprepletena so socijalnata rehabilitacija. Zatoa ovie odredbi treba da se tolkuvaat zaedno so odredbite od delot za socijalna za{tita.

109

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

2. Obrazovanie ^len 27 Republikata obezbeduva podednakvo pravo i mo`nost za sevkupno obrazovanie na licata so hendikep kako sostaven del od redovniot obrazoven sistem. Vo situacija kade {to redovniot obrazoven sistem ne gi zadovoluva soodvetno vospitno-obrazovnite potrebi na licata so hendikep se formiraat posebni obrazovni edinici, kako del od istiot. Liceto so hendikep ima pravo na sloboden izbor me|u redovnite i posebnite obrazovni edinici po prethoden naod i mislewe od nadle`en organ. ^len 28 Vo posebnite obrazovni edinici i specijalizirani ustanovi za zgri`uvawe na lica so hendikep pokraj vospitnata komponenta zadol`itelno se sproveduva obrazovna programa prilagodena so nastavni metodi i materijali za u~ewe i proverka na znaeweto. ^len 29 Specijalnite u~ili{ta za lica so senzoren hendikep prerasnuvaat vo ustanovi za obrazovna i socijalna rehabilitacija so cel uspe{no vklu~uvawe na u~enicite vo redovniot obrazoven sistem. ^len 30 Vo redovniot obrazoven sistem se obezbeduva kontinuirana obuka na nastavniot kadar, soodvetni pomagala i oprema, i organizirawe na uslugi i slu`bi vo soglasnost so individualnite vospitno-obrazovni potrebi na licata so hendikep. ^len 31 Republikata prevzema merki za kontinuirano, postepeno i sistemati~no integrirawe na licata so hendikep vo zaedni~ki nastaven proces. Pristapot do redovnite sodr`ini od nastavnite programi za u~enicite so posebni vospitno-obrazovni potrebi se obezbeduva preku izrabotka na individualni obrazovni planovi.

110

Sistemski zakon so komentari

^len 32 Vladata donesuva pobliski propisi za: - unapreduvawe na pristapnosta i dostapnosta na obrazovnite institucii; - pristapen transport i soodvetno smestuvawe na u~enicite so hendikep; - obezbeduva stimulativni merki (kvoti, stipendii, osloboduvawe od participacija itn.) za u~enicite so hendikep; - dostapnost na obrazovnite programi; i - obezbeduvawe so koristewe na tehni~ko-tehnolo{ki audiovizuelni sredstva spored vidot i stepenot na hendikep. Ministerstvoto za obrazovanie i nauka kontinuirano gi unapreduva postoe~kite nastavni programi so cel podignuvawe na svesta za pra{aweto na hendikepot. ^len 33 Roditelite i organizaciite na licata so hendikep se vklu~eni vo kreiraweto i sproveduvaweto na obrazovnite programi, nastavnonau~nite soveti i servisite za redovna poddr{ka na licata so hendikep vo obrazovniot proces.
Komentar kon del 2: Bidej}i obrazovanieto e su{testveno za vrabotuvawe i e preduslov za ekonomska nezavisnost na licata so hendikep, merkite na dr`avata vo sferata na obrazovanieto e od posebno zna~ewe. Obrazovanieto e isto taka va`en del od rehabilitacioniot proces, zatoa {to licata so hendikep gi razvivaat svoite kapaciteti so cel da se socijaliziraat i integriraat vo op{testvoto. Zakonskoto predviduvawe na op{toto pravo na obrazovanie ima malo zna~ewe ako dopolnitelno ne se prezemaat pozitivni merki za obezbeduvawe na pristap do site stepeni za kvalitetno obrazovanie za site lica so hendikep. Pritoa neophodno e, da se zemat predvid specijalnite obrazovni potrebi na licata so hendikep i socio-politi~kata realnost na dr`avata. Intencijata na ovoj del od zakonot e da go ovozmo`i pravoto na izbor na decata so hendikep slobodno da izberat vo kakva ustanova }e go dobivaat svoeto obrazovanie. Celta na specijaliziranoto obrazovanie e da gi podgotvuva u~enicite za vklu~uvawe vo redovniot obrazoven proces vo nekoja naredna instanca i obrazovnite sodr`ini ne smeat da bidat so pomal kvalitet od onie vo redovniot obrazoven sistem. Vo specijalnite u~ili{ta mora da bidat kombinirani vospitnata i obrazovnata komponenta. Neophodno e postoewe na individualni nastavni planovi izraboteni vrz osnova na kapacitetot i na~inot na u~ewe na liceto so hendikep. Vo procesot na podgotovka treba da bidat vklu~eni defektolog, psiholog, nastavnikot i roditel.

111

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

3. Vrabotuvawe ^len 34 Republikata prezema konkretni merki i aktivnosti za da ovozmo`i profesionalno integrirawe na site lica so hendikep, bez razlika na pri~inite, prirodata i stepenot na nivnata onevozmo`enost. Ministerstvoto za trud i socijalna politika i Agencijata za vrabotuvawe, razrabotuvaat i realizairaat nacionalni programi i merki za zgolemuvawe na vrabotenosta koi }e obezbedat ednakvi mo`nosti za vrabotuvawe na licata so hendikep na otvoreniot pazar na trudot. ^len 35 Na lice so hendikep na sekoi 12 meseci aktiven raboten sta` mu se presmetuvaat dopolnitelni ~etiri (4) meseci sta` na osiguruvawe. Liceto so hendikep mo`e da se stekne so pravo na starosna penzija 5 godini pred utvrdeniot rok za negovata vozrast i pol. Vlo{uvaweto na op{tata zdravstvena sostojba na lice koe {to se zdobilo so hendikep pred vleguvaweto vo raboten odnos se smeta za osnov za steknuvawe predvremena penzija. ^len 36 Republikata donesuva Zakon za vrabotuvawe na lica so hendikep i Akcionen plan za implementacija na zakonot. Organite na edinicite na lokalnata samouprava se dol`ni vo lokalnite programi za razvoj da predvidat merki za stimulirawe na vrabotuvaweto na licata so hendikep. Pri donesuvaweto na aktite od ovoj ~len poseben akcent se stava za promocija na trudot na licata so hendikep so osoben napor za satisfakcija na trudot na onie koi nikoga{ nema da bidat sposobni da rabotat efektivno-ekonomski opravdana rabota. ^len 37 Zakonot za vrabotuvawe na licata so hendikep predviduva posebni uslovi i pogodnosti za vrabotuvawe na lica so hendikep preku: - obezbeduvawe na kvoti od 2-3% za vrabotuvawe na licata so hendikep vo javniot sektor preku vospostavuvawe na sistem na rezervirani pozicii pri sistematizacija na rabotnite mesta; - sozdavawe na uslovi za rabotewe so adaptacija na rabotnite mesta na koe }e rabotat licata so hendikep;

112

Sistemski zakon so komentari

- dano~ni osloboduvawa i drugi ekonomski pogodnosti, a so cel da se afirmira socijalnata odgovornost i da se motiviraat golemite kompanii da vrabotuvaat lica so hendikep; - formirawe i stimulirawe na rabotata na za{titnite trgovski dru{tva, kako preoden mehanizam za celosno integrirawe na licata so hendikep vo trudoviot proces; - stimulirawe na licata so hendikep za samostojno vr{ewe dejnost i rakovodewe na za{titnite dru{tva. ^len 38 Republikata vostanovuva Poseben fond za obezbeduvawe na uslo-vi za rabotno osposobuvawe, vrabotuvawe i rabotewe na licata so hendikep (Poseben fond). Posebniot fond e pravno lice. So Posebniot fond upravuva Upraven odbor sostaven od po trojca pretstavnici od Agencijata za vrabotuvawe, Vladinoto koordinativno telo, Sobranieto na organizacii na lica (SOLH) so hendikep i Zaednicata na za{titni dru{tva. Rakovoden organ na Posebniot fond e direktorot koj go imenuva Vladata na Republika Makedonija. ^len 39 15% od vkupno ostvarenite sredstva od postojniot pridones za vrabotuvawe se izdvojuvaat na potsmetka na Agencijata za vrabotuvawe, do 30 vo mesecot, za prethodniot mesec. Sredstvata na Posebniot fond se raspredeluvaat za: - izvr{uvawe na funkciite na Posebniot fond, vo tekot na edna kalendarska godina se izdvojuvaat najmnogu do 1% od vkupnite sredstva so koi raspolaga Posebniot fond; - rabotno osposobuvawe i usovr{uvawe na licata so hendikep; - sozdavawe na uslovi za rabotewe so adaptacija na rabotnite mesta na koi }e rabotat licata so hendikep; - posebni pogodnosti za za{titnite dru{tva; i - posebni pogodnosti za licata so hendikep koi samostojno vr{at dejnost ili rakovodat so za{titni dru{tva. ^len 40 Za{titno dru{tvo mo`e da bide sekoe trgovsko dru{tvo dokolku vrabotuva najmalku pet (5) lica, od koi najmalku 40% se lica so hendikep vo smisla na ovoj Zakon. Za{titnite dru{tva koristat posebni pogodnosti pri raspredelbata na finansiskite sredstva od Posebniot fond pri:

113

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

- vrabotuvawe na lice so hendikep; - sozdavawe na uslovi za rabotewe so adaptacija na rabotnoto mesto na koe }e raboti liceto so hendikep; - osloboduvawe od danoci; - obezbeduvawe na sredstva za pridonesi; - finansiska poddr{ka pri investicii vo raboteweto, dokolku pritoa se obezbeduvaat novi rabotni mesta za licata so hendikep. ^len 41 Agencijata za vrabotuvawe: - vodi evidencija za vrabotenite i nevraboteni lica so hendikep i dava preporaki za otvorawe i upatuvawe na soodvetni rabotni mesta; - prezema merki i implementira programi za obuka i trening so cel profesionalno usovr{uvawe na licata so hendikep; - vr{i monitoring i kontrola za celishodnosta na potro{enite sredstva od Fondot. ^len 42 Agencijata za vrabotuvawe go upatuva liceto so hendikep na rabotno osposobuvawe vo slu~aj na: - barawe na nevraboteno lice so hendikep, so cel kontinuirano nadgraduvawe na rabotnite sposobnosti i ve{tini; - barawe na rabotodavecot so cel vrabotuvawe ili prerasporeduvawe na novo rabotno mesto na liceto so hendikep dokolku nema soodvetno obrazovanie ili kvalifikacija za rabotata {to }e ja obavuva; Finansiskite sredstva potrebni za rabotno osposobuvawe na licata so hendikep se obezbeduvaat od Posebniot fond za vrabotuvawe na licata so hendikep. ^len 43 Dr`avata, rabotni~kite organizacii i rabotodavcite treba da vospostavat sorabotka so pretstavnici na licata so hendikep. SOLH formira Komisija za rabotni odnosi koja {to ima konsultativen status pri razgleduvawe na pra{awata od rabotnite odnosi za licata so hendikep.
Komentar kon del 3: Statistikata poka`uva deka golem broj lica so hendikep se nevraboteni ili rabotat neugledni ili slabo plateni raboti. Vo vreme na nevrabotenost i ekonomska nestabilnost, licata so hendikep obi~no prvi se otpu{taat i posledni se vrabotuvaat. Poradi toa, potrebni se merki koi }e

114

Sistemski zakon so komentari

obezbedat licata so hendikep da imaat ednakvi mo`nosti za produktivno i dohodovno vrabotuvawe na slobodniot pazar na trudot. Vrabotuvaweto na lica so hendikep e edinstvena oblast za koja vo Republika Makedonija postoi poseben zakon (lex specialis) - Zakon za vrabotuvawe na invalidni lica. Istiot nudi odredeni pogodnosti, no fokusot e staven na stimulativnite merki za rabotodavecot, a ne na liceto. Odredbite sodr`ani vo ovoj zakon so beneficii za za{titni dru{tva treba da se gledaat kako preodno re{enie, (od celosna izolacija do celosna vklu~enost) za rabotno osposobuvawe na licata so hendikep so cel nivno idno vklu~uvawe na op{tiot pazar na trudot, a ne nivno vrabotuvawe vo za{titni rabotilnici. Od druga strana pak, zakonot treba da otvori mo`nost za samovrabotuvawe, pretpriemni{tvo i zapo~nuvawe na sopstven biznis za licata so hendikep, kako i vrabotuvawe na licata so hendikep vo dr`avnata administracija, a i stimulirawe na korporativnata odgovornost na biznis sektorot.

4. Socijalna za{tita ^len 44 Republikata garantira ednakvi mo`nosti za licata so hendikep i prevzema merki so cel obezbeduvawe na `ivotna egzistencija, razvivawe na li~nata samostojnost, ekonomska nezavisnost i op{testvena integracija preku obezbeduvawe na: - minimum finansiski sredstva za dostoinstven `ivot; - poddr{ka na semejstvata na licata so hendikep i individualnata samostojnost na licata so hendikep; i - uslugi i slu`bi za celosna vklu~enost na licata so hendikep vo op{testveniot `ivot. Vo slu~aj na individualna nemo`nost za ostvaruvawe na odredbite od stav 1 na ovoj ~len, a soglasno principot na sloboda na izbor na licata so hendikep, Republikata intervenira so zgri`uvawe i nega na licata so hendikep vo ustanova za socijalna za{tita. ^len 45 Republikata preku Ministerstvoto za trud i socijalna politika za licata so hendikep soglasno individualnite potrebi obezbeduva: - socijalna pari~na pomo{; - postojana pari~na pomo{ po osnov na hendikep; - pomo{ i nega od drugo lice; i - poddr{ka na semejstvata na licata so hendikep. ^len 46 Licata so hendikep dobivaat socijalna pari~na pomo{ spored uslovi predvideni so zakon i istata ne gi isklu~uva drugite vidovi na finansiska pomo{.

115

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

^len 47 Pravoto na postojana pari~na pomo{ po osnov na hendikep se opredeluva vo zavisnost od vidot i stepenot na hendikep od 1/4 do 1/2 od prose~nata mese~na neto plata. Pravoto od stav 1 na ovoj ~len ima za cel da gi pokrie dodatnite tro{oci po osnov na hendikep, ne se smeta za prihod i pri negovoto opredeluvawe ne se zema predvid socijalnata sostojba na semejstvoto. ^len 48 Za licata so te`ok i najte`ok stepen na hendikep, vo zavisnost od individualnite potrebi, Ministerstvoto za trud i socijalna politika obezbeduva pomo{ i nega od drugo lice. Nadomestokot za vr{ewe na pomo{ i nega na lice so hendikep se opredeluva od nadle`en organ vo iznos od 1/3 do 2/3 od prose~nata mese~na neto plata vo zavisnost od vidot na uslugata i obemot na rabotata {to se vr{i, i se isplatuva preku Agencijata za vrabotuvawe li~no na liceto {to ja vr{i negata. Vo slu~aj na potreba, a po prethodno pribaveno mislewe od Komisija za utvrduvawe na hendikep, Ministerstvoto za trud i socijalna politika obemot na pomo{ i nega od drugo lice ja zgolemuva spored potrebite na liceto so hendikep. ^len 49 Republikata obezbeduva sistem za poddr{ka na semejstvata na licata so hendikep so cel zadr`uvawe na liceto vo svoeto biolo{ko semejstvo. Na semejstvata na licata so te`ok i najte`ok stepen na hendikep im se obezbeduva povisok stepen na poddr{ka pri {to vremetraeweto na gri`ata na eden od roditelite se zasmetuva kako penziski sta`. ^len 50 Republikata go obezbeduva i garantira pravoto na efektivna socijalna rehabilitacija na licata so hendikep. Socijalna rehabilitacija vo smisol na ovoj zakon predviduva sozdavawe na ve{tini za vodewe na samostoen `ivot preku rehabilitacija na liceto so o{teten vid, sluh i govor, dvi`e~ka rehabilitacija, psiholo{ka i psihijatriska pomo{, informirawe i ovozmo`uvawe na socijalni uslugi, kako i drugi aktivnosti so cel celosna integracija vo op{testvoto na liceto so hendikep i negovoto semejstvo. Republikata formira mre`a posebni regionalni timovi za socijalna rehabilitacija sostaveni od eksperti od soodvetnata oblast, pravnik, lica so hendikep i ~lenovi na nivnite semejstva.

116

Sistemski zakon so komentari

^len 51 Republikata, so cel pottiknuvawe na samostojnoto `iveewe i vklu~uvaweto na licata so hendikep vo site sferi na op{testvenoto `iveewe a vo smisol na efektuirawe na ~len 50 od ovoj zakon, vospostavuva mre`a od servisi za li~na asistencija. Potrebata, vremetraeweto, nivoto i kvalitetet na asistencijata od stav 1 na ovoj ~len, se ocenuva vo sekoj slu~aj poedine~no od strana na nadle`en organ, so poseben akt i prethodno utvrdena postapka. ^len 52 Za poddr{ka na nezavisnoto `iveewe, razvivawe na naviki i ve{tini, ovozmo`uvawe na nepre~en deloven i op{testven anga`man na ~lenovite na semejstvoto, Republikata organizira mre`a od centri za dnevno prifa}awe i nega na licata so hendikep (vo ponatamo{niot tekst: Dnevni centri). Pokraj centrite od stav 1 od ovoj ~len, Republikata i edinicite na lokalnata samouprava, iniciraat i poddr`uvaat formirawe na ostanati alternativni centri za poddr{ka, kako {to se: resurni centri, SOS telefoni, edukativni centri, centri za pravna pomo{, sovetodavni servisi za psiho-socijalna integracija na licata so hendikep. Republikata, preku Fondot predviden so ovoj zakon, kako i lokalnata samouprava so svoi sredstva gi poddr`uvaat inicijativite i aktivnostite na semejstvata na licata so hendikep, instituciite, nevladinite organizacii i neformalnite grupi za sproveduvawe na alternativni servisi za poddr{ka na licata so hendikep i nivnite semejstva. ^len 53 Za licata so te`ok, najte`ok i kombiniran hendikep, a koi poradi razli~ni pri~ini ne mo`at da `iveat vo semejstvo, Ministerstvoto za trud i socijalna politika obezbeduva uslovi za nivno prifa}awe vo specijalni mikro-ustanovi koi funkcioniraat na princip na semejno `iveewe. Specijalnite ustanovi od stav 1 na ovoj ~len se vostanovuvaat spored potrebite na zaednicata a najblisku do mestoto na `iveewe na licata so hendikep.
Komentar kon del 4: Namerata na ovoj zakon e da go smeni postoe~kiot odnosot kon licata so hendikep koi dosega se tretiraa kako socijalni slu~ai. Tretiraweto na licata so hendikep spored medicinskiot ili modelot na milosrdie, gi pravi zavisni od konkretni nehendikepirani lica i gi oddeluva od ostanatite vo op{testvoto. Modelot na nezavisno `iveewe istaknuva deka

117

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

problemot se nao|a vo komunikacijata me|u op{testvoto i individuata a ne vo samata individua. Zna~i, odredbite od ovoj del ja otslikuvaat linijata pome|u `ivotnata egzistencija, preku razvivawe na li~nata samostojnost i ekonomska nezavisnost do celosna op{testvena integracija na licata so hendikep kako krajna cel. Sepak, sekojdnevieto bara tretirawe na poedini pra{awa povrzani so licata so hendikep od aspekt na socijala. Vo sr`ta na oddredbite od ovoj del e potrebata od vospostavuvawe sistem koj {to }e poa|a od procenka na individualnite potrebi na konkretnoto lice so hendikep. Imeno, primer za toa e na~inot na koj e regulirana socijalnata za{tita vo RM. Socijalnata pari~na pomo{, postojanata pari~na pomo{ po osnov na hendikep i nadomestokot za tu|a nega se isklu~uvaat me|usebno. Toa zna~i deka nevraboteno lice so hendikep ne mo`e da zema socijalna pari~na pomo{ i "invalidnina" iako "invalidninata" e pari~en nadomestok koj licata so hendikep go tro{at za tretirawe na svojot hendikep. Nad 26 godi{na vozrast se dodeluva nadomest za tu|a nega koja, sporedeno so zakonski re{enija od razvienite zemji, treba da se dodeluva na liceto koe{to ja dava negata a ne na liceto {to ja prima istata. (Primer: Sklu~uvaweto na dogovor pome|u dvete strani e najpogodno re{enie, od pri~ina {to licata {to ja vr{at negata se naj~esto roditelite na liceto so hendikep i pove}eto od niv nikoga{ ne bile vo raboten odnos i ne ostvaruvaat nitu edno pravo {to prizleguva od raboten odnos, pa i pravo na penzija). Ovoj zakon predlaga liceto so hendikep da mo`e da dobiva pari~en nadomestok po dva osnovi, s#so cel da se podr`i nezavisnoto `iveewe, a voedno i da se "rastereti" semejstvoto so koe liceto `ivee vo zaednica. Postojnoto re{enie, vrz osnov na vkupnosta od semejniot prihod da se ocenuva pravoto na "invalidnina" i tu|a nega e apsurdno, bidej}i vo na{ava zemja naj~esto vo edno doma}instvo `iveeat dve ili pove}e semejstva {to zna~i ako vo edno semejstvo `iveaat roditelite, lice so hendikep, negov brat, `ena i deca, se presmetuva prihodot na celo semejstvo, liceto ne se steknuva so pravo na pari~en nadomestok po nieden osnov i ostanuva kako ve~en "tovar" na drugite ~lenovi na doma}instvoto. Za kraj treba da se spomne deka pokraj obezbeduvaweto na finansiski sredstva za dostoinstven `ivot, dr`avata e odgovorna i za institucionalizirawe na uslugite i slu`bite za celosna vklu~enost na licata so hendikep vo op{testveniot `ivot preku servisi za li~na asistencija (fenomen rasprostranet {irum svetot), centri za dnevno prifa}awe i nega, kako i specijalni mikro-ustanovi koi funkcioniraat na principot na semejno `iveewe.

5. Dostapnost ^len 54 Republikata so posebni propisi go obezbeduva u~estvoto na licata so hendikep vo zaednicata po~ituvaj}i gi principite na nepre~eno dvi`ewe, pristap do informacii i informati~ki tehnologii, nezavisno `iveewe i univerzalen dizajn.

118

Sistemski zakon so komentari

^len 55 Ministerstvoto za transport i vrski i Ministerstvoto za `ivotna sredina i prostorno planirawe se odgovorni vo procesot na prostorno i urbanisti~ko planirawe, gradba i adaptacija da donesuvaat propisi i sproveduvaat merki koi }e obezbedat nepre~eno dvi`ewe i arhitektonski dostapna okolina za licata so hendikep. Ministerstvoto za transport i vrski donesuva programa za identifikuvawe i postepeno otstranuvawe i nadminuvawe na postoe~kite arhitektonski barieri. Edinicite na lokalnata samouprava pri donesuvaweto na detalnite urbanisti~ki planovi i izdavawe na odobrenie za gradba i adaptacija se dol`ni da gi po~ituvaat odredbite od stav 1 i 2 od ovoj ~len. ^len 56 Ministerstvoto za transport i vrski i edinicite na lokalnata samouprava donesuvaat propisi i sproveduvaat merki so cel za: - obezbeduvawe na dostapnost na javniot transport; - obezbeduvawe na dostapnost so vgraduvawe na tehni~ki napravi vo transportnite stanici i prevoznite sredstva; - obezbeduvawe na posebni uslovi za dvi`ewe, zastanuvawe, parkirawe i prestoj na vozila upravuvani ili {to prevezuvaat lica so hendikep; i - obezbeduvawe na signalizacija, taktilni pateki i nepre~en pristap na licata so ku~e-vodi~ vo javniot transport. Republikta so poseben propis gi ureduva beneficiite vo javniot soobra}aj za licata so hendikep i nivnata pridru`ba. Republikata so poseben propis gi ureduva beneficiite pri uvoz, adaptacija, odr`uvawe i osiguruvawe na patni~kite motorni vozila neophodni za mobilnost na licata so hendikep. ^len 57 Republikata donesuva propisi za obezbeduvawe na dostapnost na informacii, olesnuvawe pri komunikacijata so javnite servisi, koristewe na soodvetni tehnologii i uslugi i prisposobuvawe na informativniot sistem za potrebite na licata so hendikep.
Komentar kon del 5: Za licata so hendikep, pove}eto prava na ~ovekot, vklu~uvaj}i ja i slobodata da primaat informacii, slobodata na dvi`eweto, pravoto na rabota ili pravoto na socijalna integracija zavisat od pristapnosta. Potrebna e legislativa koja }e postavi standardi za pristap na licata so hendikep do informati~kata tehnologija i do javnite mesta. Ovoj del vo

119

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

sebe opfa}a {irok koncept na pristapnost, odnesuvaj}i se kako na pra{aweto na pristapnosta na fizi~kata sredina/opkru`uvawe, taka i na pra{aweto na dostapnosta na informaciite i komunikaciite. Pri finalizirawe na odredbite od ovoj del treba da se imaat predvid formite i metodite na pristapnost, odnosno da se obezbedi koristenite termini da imaat relevantnost vo podolg vremenski period.

6. Politi~ka participacija ^len 58 Republikata prezema merki i aktivnosti za garantirawe na ednakvite mo`nosti za aktivna participacija na licata so hendikep vo izbira~kiot proces, i oblicite na neposredno izjasnuvawe na gra|anite. Dr`avnata izborna komisija informira, inicira i sproveduva merki za ostvaruvawe na celosna participacija na licata so hendikep vo izbira~kiot proces. ^len 59 Republikata e odgovorna za obezbeduvawe na celosna razbirlivost i dostapnost na izbira~kite proceduri i glasa~ki mesta za licata so hendikep. Vo slu~aj na onevozmo`enost pri realizirawe na pravoto od stav 1 na ovoj ~len Republikata obezbeduva glasawe vo doma{ni uslovi, bolnici i institucii, kako i stepenot na soodvetna asistencija pri glasawe. ^len 60 Politi~kite partii, i drugite podnositeli na kandidatski listi pri podnesuvaweto na kandidatskite listi zadol`itelno predviduvaat zastapenost od 5% na lica so hendikep vo smisla na ovoj zakon ili prestavnici na licata so hendikep koi ne mo`at da se zastapuvaat sami, pri {to podnositelot na listata mora da vodi smetka za nivna ramnomerna zastapenost.
Komentar kon del 6: Pravoto na u~estvo na licata so hendikep vo politi~kiot i javniot `ivot mnogu ~esto se prekr{uva vo praktikata, ne samo vo procesot na glasawe tuku i vo procesot na odlu~uvawe za pra{awata od interes za licata so hendikep. Imeno, op{tata praktika poka`uva nedoslednosti po osnov na ova pra{awe, i samo po sebe se nametnuva pra{aweto za u~estvoto na licata so mentalen hendikep vo politi~kiot `ivot, od edna strana i odzemaweto na delovnata sposobnost od pri~ini na mentalen hendikep, od druga strana. Dilemata e: kade se povlekuva granicata, odnosno kade e op{testveno korisno da se povle~e granicata i pritoa da ne se povredat pravata na edna zna~itelna grupa na lica?!

120

Sistemski zakon so komentari

7. Domuvawe ^len 61 Republikata pri planirawe, proektirawe, izgradba i dodeluvawe na stanovi za socijalno zagrozeni i stanbeno neobezbedeni lica so hendikep i nivni semejstva, po~ituvaj}i go principot na li~na samostojnost i nezavisno `iveewe, vostanovuva prioriteti za re{avawe na stanbenoto pra{awe. ^len 62 Edinicite na lokalnata samouprava prevzemaat konkretni merki za prilagoduvawe na `iveali{tata na licata so steknat hendikep soglasno so konkretnata situacija i potrebi za `iveewe. Edinicite na lokalnata samouprava prevzemaat konkretni merki za privremeno stanuvawe i pokrivawe celosno ili na del od stanbenite tro{oci na liceto so hendikep, dodeka uslovite go nalagaat toa.
Komentar kon del 7: So cel pottiknuvawe na principot na li~na samostojnost i nezavisno `iveewe, od isklu~itelna va`nost e vostanovuvaweto na prioriteti za re{avawe na stanbenoto pra{awe i obezbeduvaweto na 'pokriv nad glavata' za licata so hendikep. Dopolnitelno, vo ovoj del se istaknuva faktot deka vo slu~ai na steknat hendikep neminovno e potrebno prevzemawe na konkretni merki za adaptirawe na `iveali{teto na licata so hendikep i toa vo zavisnost od novonastanatite potrebi koi se pojavile so steknuvaweto na samiot hendikep. Isto taka, po nastanuvaweto na hendikepot dodeka licata se adaptiraat na novite uslovi potrebno e pokrivawe, vo nekoi slu~ai celosno a vo nekoi delumno, na stanbenite tro{oci so cel polesno prifa}awe na realnosta i pobrzo socijalno rehabilitirawe.

8. Kulturno-zabaven `ivot i sport ^len 63 Republikata, edinicite na lokalnata samouprava, asocijaciite i zaednicite donesuvaat programi i konkretni merki za ovozmo`uvawe na ednakvi mo`nosti za zadovoluvawe na kulturnite, sportskite i religioznite potrebi na licata so hendikep i priznavawe na nivnite tvore~ki napori i potencijali. ^len 64 Ministerstvoto za kultura vo svoite godi{ni programi vnesuva sodr`ini so cel pottiknuvawe, promocija i afirmirawe na kreativnite, artisti~ki i intelektualni potencijali na licata so hendikep.

121

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

Ministerstvoto za kultura i kulturnite institucii donesuvaat konkretni merki za ovozmo`uvawe na pristap, sledewe i razbirawe na kulturnite sodr`ini od strana na licata so hendikep. ^len 65 Agencijata za mladi i sport vo svojata godi{na programa predviduva merki i aktivnosti za celosno integrirawe na licata so hendikep vo sportskite aktivnosti predvideni so istata. Agencijata za mladi i sport vo sorabotka so edinicite na lokalnata samouprava, sportskite federacii i sportskite klubovi sozdava uslovi za integracija na licata so hendikep preku: prilagoduvawe i otstapuvawe na sportski objekti, tereni i rekviziti i informirawe i promovirawe na nastanite i postignatite rezultati. Organizatorite na sportskite natprevari i manifestacii donesuvaat konkretni merki za ovozmo`uvawe na pristap, transport, sledewe i li~na bezbednost na posetitelite so hendikep.
Komentar kon del 8: Vo realnosta, na licata so hendikep ~esto im se uskratuva mo`nosta za celosno u~estvo vo kulturniot `ivot na zaednicata na koja i pripa|aat. Ova li{uvawe se izrazuva preku fizi~kite i socijalnite barieri koi proizleguvaat od neinformiranosta, ramnodu{nosta i stravot. Ovoj paragraf gi pokriva uspe{eno trite posebni aktivnosti koi pridonesuvaat za fizi~ka podgotvenost, psihi~ka blagosostojba i socijalna interakcija na licata so hendikep.

122

Sistemski zakon so komentari

IV. MEHANIZMI ZA REGULACIJA

Postavenosta na site subjekti vo eden sistem e glavnata cel na mehanizmite koi sledat, a pred se na mehanizmot na regulacija, koj i samiot kazuva deka go regulira prostorot. Glavnite ~initeli se: Vladinoto koordinativno telo za izedna~uvawe na mo`nostite na licata so hendikep, od edna strana, i Sobranieto na organizacii na lica so hendikep, od druga. Zna~i pokraj vladinata, kako nejzin pandan e postavena i nevladinata komponenta, koja celosno ja zaokru`uva ovaa regulacija. Idejata na postavenosta na relaciite e da se kreira prostor (a ne edno centralizirano telo) kade }e se reflektira principot na proverka i ramnote`a (check and balance) na klu~nite ~initeli vo sistemot. Od tuka proizleguvaat i odredbite za regulirawe na osnovite na funkcionirawe na gra|anskiot segment kako oblast od javen interes koj, pokraj toa, }e go re{i i postoe~kiot gorliv problem so reprezentativnosta na organizaciite na licata so hendikep. Imaj}i ja predvid doverlivosta na informaciite, predlaga~ite smetaa deka e pove}e od potrebno vo samiot mehanizam za regulacija da se vklu~i del koj }e go adresira pra{aweto na primena na pravilni metodi za sobirawe na statisti~ki podatoci za licata so hendikep. 1. Statisti~ki podatoci ^len 66 Republikata e nositel i ja ima krajnata odgovornost, vo redovni intervali, da pribira specifi~ni statisti~ki i drugi informacii koi se odnesuvaat na `ivotot na licata so hendikep. Pribiraweto se sproveduva vo organizirana i zakonska forma zaedno so popisot na naselenie i doma}instva. ^len 67 Republikata ja ima krajnata odgovornost za sostavuvawe, obnovuvawe i koristewe na bazite na podatoci za licata so hendikep. Pravoto od stav 1 na ovoj ~len mo`e da se prenese vrz drugo pravno

123

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

lice so poseben akti i vo prethodno utvrdena postapka. Vo procesot na dizajnirawe na bazite na podatoci treba da se za~uva tajnosta na podatocite i li~niot integritet na liceto so hendikep. Bazite na podatoci treba da bidat vo statisti~ki format i da opfa}aat informacii za vozrasta, polot, vidot na hendikep, obrazovanieto i socijalniot status. ^len 68 Republikata i edinicite na lokalnata samouprava imaat obvrska da kreiraat i sproveduvaat istra`uva~ki programi za socijalnoekonomski pra{awa i pra{awa za u~estvo na licata so hendikep koi vlijaat na nivniot i `ivotot na nivnite semejstva.
Komentar kon del 1: Republika Makedonija se obvrza na primena na merkite sodr`ani vo Standardnite pravila na OON za obezbeduvawe na ednakvi mo`nosti na licata so hendikep. Toa ne zna~i samo deklarativno prezemawe na odgovornost i imlementacija vo "nekoi podobri vremiwa" tuku konkretna akcija, kako {to e kreirawe na data baza vo koja }e se sodr`at informacii za licata so hendikep: vidot, stepenot i postojanosta / privremenosta na hendikepot. So toa }e se re{i edno pra{awe na koe do sega ne se gleda kako prioritetno. Imeno, od pri~ina {to svesta i odnosot kon licata so hendikep se na op{to poznatoto nivo, postojat golem broj na slu~ai kade deteto voop{to ne e zavedeno vo mati~nata kniga na rodeni, {to zna~i i dr`avata nema nikakvi informacii za nego. Toa se edna kategorija 'nevidlivi gra|ani' vo na{eto op{testvo. Od druga strana pak, sostojbata ne e podobra nitu so "evidentiranite", no toa ve}e e problem na dostapnosta na servisite za licata so hendikep. Potrebata od konkretna akcija od aspekt na pribirawe na statisti~ki podatoci e pove}e od jasna. Ne mo`e da se bara "lek" ako nema "dijagnoza". Zna~i, ako dr`avata prezema odgovornost vo kreiraweto na politikata za licata so hendikep, prvo mora da ima statisti~ka za licata so hendikep i vidot na nivniot hendikep. Zatoa, dr`avata, edinicite na lokalnata samouprava, OLH, roditelite i samite lica so hendikep treba da vlo`at zaedni~ki napori vo procesot na razmena na podatoci i kreirawe na realna slika za pozicijata na licata so hendikep.

2. Komisiii za utvrduvawe hendikep ^len 69 Utvrduvaweto na vidot na hendikepot i stepenot na onevozmo`enosta i ote`natosta vo ostvaruvaweto na sekojdnevnite aktivnosti i funkcii za sekoe lice poedine~no ja vr{i posebna Komisija za utvrduvawe na hendikep formirana za taa cel.

124

Sistemski zakon so komentari

So poseben propis na Ministerstvoto za zdravstvo se formiraat pet (5) regionalni prvostepeni Komisii za utvrduvawe na hendikep i nacionalna Komisija za utvrduvawe na hendikep koja vr{i nadzor i re{ava vo vtor stepen. ^len 70 Postapkata za utvrduvawe na vidot i stepenot na hendikepot, vremetraeweto, nivoto i kvalitetet na potrebnata asistencijata mo`e da ja povede liceto koe smeta deka ima hendikep, negov staratel ili nadle`en organ. Postapkata od stav 1 e besplatna za inicijatorot. Komisijata za utvrduvawe na hendikep raboti spored nacionalite i me|unarodnite standardi i Me|unarodnata klasifikacija na funkcii, hendikep i zdravje. ^len 71 Utvrdeniot hendikep mo`e da bide privremen ili traen. Liceto so utvrden hendikep dobiva identifikaciona karta koja mu ovozmo`uva ostvaruvawe na pravata po osnov na hendikep. ^len 72 Komisijata za utvrduvawe na hendikep vodi evidencija za site lica so utvrden hendikep. Podatocite od stav 1 na ovoj ~len se doverlivi i mo`at da se koristat samo vo slu~ai predvideni so zakon.
Komentar kon del 2: Utvrduvaweto na vidot na hendikepot i stepenot na onevozmo`enost i ote`natost vo ostvaruvaweto na sekojdnevnite aktivnosti i funkcii, za sekoe lice poedine~no, koe go vr{i posebna Komisija za utvrduvawe na hendikep formirana za taa cel, e navedeno kako vtor del od mehanizmot za regulacija. Problemot so nefunkcioniraweto na postoe~kite Komisii i potrebata od definirawe pod ~ija nadle`nost potpa|aat se ogleda vo toa {to i pokraj naporite na vladata da go obezbedat nivnoto funkcionirawe, sepak zaradi nivnata postavenost ostanuvaat nefunkcionalni. Vo ovoj del se pravat napori za razre{uvawe na ovoj problem. Isto taka, od golemo zna~ewe e pristapot {to go imaat Komisiite za utvrduvawe na hendikep pri ocenuvaweto na licata so hendikep. Imeno, tie treba da se vodat od ocenuvaweto na sposobnosta, a ne nesposobnosta na licata so hendikep, odnosno od mo`nostite a ne od onevozmo`enosta na ovie lica.

125

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

3. Koordinativno telo za izedna~uvawe na mo`nostite na licata so hendikep ^len 73 Zaradi potrebata od koordinacija na ministerstvata i drugite dr`avni organi i tela pri implementiraweto na odredbite od ovoj zakon i aktite {to proizleguvaat od nego, Vladata formira Koordinativno telo za izedna~uvawe na mo`nostite na licata so hendikep (vo ponatamo{niot tekst: Vladino koordinativno telo). Vladinoto koordinativno telo se sostanuva po potreba, a minimum edna{ mese~no. ^len 74 Dol`nost na Vladinoto koordinativno telo e da gi koordinira aktivnostite na ministerstvata i na drugite organi i institucii za : - pra{awata od va`nost za eliminirawe na diskriminacijata protiv licata so hendikep; - merkite koi {to }e pridonesat za eliminirawe na takvata diskriminacija; - merki za sozdavawe i promocija na ednakvite mo`nosti i celosna participacija na licata so hendikep vo site sferi na op{testvenoto `iveewe; i - drugi pra{awa povrzani so implementacijata na odredbite od ovoj zakon i aktite koi proizleguvaat od nego ^len 75 Vladinoto koordinativno telo se sostoi od 9 ~lena. Vo Kordinativoto telo po funkcija ~lenuvaat: - ministerot za trud i socijalna politika - ministerot za zdravstvo; - ministerot za transport i vrski; - ministerot za obrazovanie i nauka; - ministerot za kultura; i - ministerot `ivotna sredina i prostorno planirawe. ^lenot na Kordinativoto telo od stav 1 svoite ingerencii mo`at da gi delegiraat na zamenik minister, pomo{nik minister ili dr`aven sekretar od relevantnoto ministerstvo. Vo Vladinoto koordinativno telo po funkcija ~lenuvaat i pretsedatelot na Komisijata za za{tita na pravata na licata so hendikep, direktorot na Fondot za pravata na licata so hendikep i pretse-

126

Sistemski zakon so komentari

datelot na Sobranieto na organizaciite na licata so hendikep. Pretsedatelot na Vladinoto koordinativno telo go imenuva Vladata na Republika Makedonija od redot na zamenicite na pretsedatelot na Vlada ili minister bez resor. ^len 76 Vladinoto koordinativno telo dostavuva izve{taj za svojata rabota do Vladata po potreba, no najmalku edna{ godi{no. Izve{tajot prethodno se dostavuva na mislewe do Komisijata za za{tita na pravata na licata so hendikep i Sobranie na organizacii na lica so hendikep.
Komentar kon del 3: Ve}e postoe~koto Vladinoto koordinativno telo za izedna~uvawe na mo`nostite na licata so hendikep so ovoj zakon se redizajnira i mu se pro{iruva nadle`nosta i negovoto deluvawe, se so cel da prerasne vo ona {to samiot zbor go uka`uva - koordinator na rabotata na Vladata. Istovremeno treba da bide otvoreno za da go slu{ne i glasot na nevladiniot sektor, a pri toa da ne ja amnestira vladata. Izmenite {to se predlagaat se vo nasoka na podobruvawe vo funkcioniraweto i implementacijata na Standardnite pravila na OON, a isto taka podrazbira i poaktivno vklu~uvawe na Sobranieto na organizacii na lica so hendikep kako i prestavnici od instituciite koi gi prestavuvaat mehanizmite na za{tita (Komisijata) i obezbeduvawe (Fondot). Odredbite za funkcionalnata reprezentativnost na ~lenovite na Vladinoto koordinativno telo se va`ni od pri~ini {to ~lenovite na ova telo treba da imaat pristap kon informacii i mo} na odlu~uvawe za da mo`at efektivno da gi koordiniraat i implementiraat donesenite odluki.

4. Sobranie na organizacii na lica so hendikep ^len 77 Licata so hendikep imaat pravo na zdru`uvawe za ostvaruvawe na zaedni~kite celi i interesi soglasno va`e~kite pravni propisi na Republika Makedonija. Za potrebite od koordinacija na nevladinite organizacii i obezbeduvawe na u~estvo na licata so hendikep vo kreiraweto na politikite i strategiite za implementacija na ovoj zakon i aktite {to }e proizlezat od nego, organizaciite na licata so hendikep formiraat Sobranie na organizacii na lica so hendikep.

127

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

^len 78 Za potrebite na ovoj zakon terminot organizacija na lica so hendikep ozna~uva sekoja organizacija, registrirana spored Zakonot za zdru`enija na gra|ani i fondacii, vo koja najmalku 51% od ~lenovite se lica so hendikep ili prestavnici na lica so hendikep koi ne mo`at da se zastapuvaat sami i rakovodnata funkcija im pripa|a na lica so hendikep ili prestavnici na lica so hendikep koi ne mo`at da se zastapuvaat sami. ^len 79 Pravo da ~lenuvaat vo SOLH imaat site organizacii na lica so hendikep po svoja slobodna volja i ocenka. Strukturno organizaciite na licata so hendikep vo SOLH se organizirani spored vidot-genezata na hendikepot od edna strana, i spored afiniteti, pri~ini, na~ini na rabota i zaedni~ki interes na licata so hendikep (pove}estrukturni grupi) od druga strana. ^len 80 SOLH ima status na pravno lice, a negovata rabota e od javen interes za Republika Makedonija. SOLH donesuva svoja Povelba na principi i dolgoro~na i kratkoro~na Programa za rabota. SOLH donesuva Statut vo koj se ureduva na~inot na negovoto rabotewe i negovite organi i tela. ^len 81 Soglasno so ovoj zakon SOLH gi ima slednite nadle`nosti: - gi pretstavuva interesite na licata so hendikep kako vo zemjata taka i vo stranstvo; - u~estvuva vo kreiraweto na politikite, programite i strategiite za implementacija na ovoj zakon i aktite {to proizlezleguvaat od nego; - delegira svoi ~lenovi vo Vladinoto koordinativno telo, Komisijata za za{tita na pravata na licata so hendikep, Upravniot odbor na Fondot za pravata na licata so hendikep i drugi tela; - dava mislewe po izve{taite za rabotata na Vladinoto koordinativno telo, Komisijata za za{tita na pravata na licata so hendikep, Fondot za pravata na licata so hendikep i drugi tela; - inicira i prevzema aktivnosti na nacionalno i lokalno nivo so cel za{tita na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep; i - informira, dava mislewa i preporaki kon nadle`ni organi i organizacii za pra{awa od interes na licata so hendikep.

128

Sistemski zakon so komentari

^len 82 Sredstva za svojata rabota SOLH gi obezbeduva: - ~lanarina od organizaciite ~lenki; - od sredstvata na Fondot za pravata na licata so hendikep; i - drugi izvori na sredstva. ^len 83 SOLH donesuva izve{taj za prezemenite aktivnosti i celishodnosta na istite na godi{no nivo. Finansiski izve{taj za tekovnata godina i predlog buxet za idnata godina SOLH dostavuva do Fondot za pravata na licata so hendikep. So cel informirawe na SOLH finansiskiot izve{taj za tekovnata godina prethodno go dostavuva i do Vladinoto koordinativno telo i Komisijata za za{tita na pravata na licata so hendikep
Komentar kon del 4: Ovoj del ne zna~i vostanovuvawe na novo telo, tuku e vsu{nost prestruktuirawe na postoe~kite sojuzi na organizaciite na lica so hendikep vo soglasnost so me|unarodnite standardi i aktuelni preporaki od European Disability Forum (EDF). So na~inot na organizacija }e se postigne celta, "EDINSTVEN GLAS" na organizaciite na lica so hendikep, cel koja samite organizacii (postoe~ki i novoformirani) si ja postavija u{te vo 2003 godina. Praktika na site dr`avi-~lenki na EU e da imaat vospostaveno Soveti / sobranija od ovoj tip i Republika Makedonija kako dr`ava pretendent za ~lenstvo vo EU }e bide obvrzana da vospostavi SOLH. Treba da se napomene deka, ovoj proces e ve}e zapo~nat preku EDF. Zada~a na SOLH e da ja koordinira rabotata na OLH i pretstavuva partner na Vladata i me|unarodnite subjekti. Vodeni od osnovniot princip "Ni{to za nas, bez nas" SOLH treba da osiguri aktivna participacija na licata so hendikep (preku svoite OLH) vo sferata na odlu~uvawe za site pra{awa od niven interes. Ova Sobranie prestavuva kontrapart na Vladinoto koordinativno telo i ja vr{i koordinacija na nivo na samite organizacii na licata so hendikep. Sobranieto se regulira so ovoj zakon zatoa {to prestavuva klu~na alka vo celosniot mehanizam, i reprezentativnosta i finansiraweto na ova telo potrebno e da bidat zagarantirani so odredbite od istiot.

129

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

V. MEHANIZAM NA ZA[TITA
Potrebata od vostanovuvawe na mehanizam za za{tita e pove}e od evidentna. Licata so hendikep ~estopati se izlo`eni na diskriminacija po odnos na hendikep poradi niskoto nivo na svest, kako kaj gra|anite taka i vo instituciite na sistemot. Zatoa, Komisija koja }e raboti na predlo`eniot princip, za{tita pri povreda od op{ti akti, "advokat"pri individualni povredi i podigawe na svesta vo isto vreme, za kratko vreme od vospostavuvaweto }e go opravda svoeto postoewe. Ova e novina vo na{iot sistem, kreirana spored postoe~kata Disability Right Commission vo Anglija. Praktikata poka`uva deka vo dr`avite kade postoi vakvo telo stepenot na za{tita i pristapot na dr`avata i gra|anite e mnogu popozitiven i otvoren za potrebite na licata so hendikep otkolku vo dr`avi koi za{titata ja re{avaat na drug na~in ili voopo{to ne ja re{avaat. Isto taka, ulogata na Komisijata e od golemo zna~ewe kako za grupata ~ii prava gi za{tituva, taka i za razvojot na demokratijata i naporite na Republika Makedonija za sistemsko re{avawe na pra{aweto za za{tita na pravata i dsotinstvoto na licata so hendikep. Nadle`nostite na Komisijata ovozmo`uvaat kontrola i vo zatvorenite institucii kade ~estopati se prekr{uvaat pravata i se naru{uva dostoinstvoto na lucata so hendikep, kako i kontinuirano pratewe na promenite na zakonsata regulativa koja navleguva vo sferata na hendikepot. So cel Komisijata da ne bide "tigar bez zabi", neophodno e prezemawe na merki od strana na dr`avata, so cel obezbeduvawe na impemenatacijata na preporakite na Komisijata . Mnogu va`na aktivnost na Komisijata e podignuvaweto na svesta za vklu~uvawe na licata so hendikep vo sevkupnoto op{testveno `iveewe. Aktivnost od vakov tip dosega e prevzemena samo od strana na organizaciite koi rabotat na poleto na hendikep. No, za pozitiven trend vo ovaa nasoka, neophodna e kontinuirana edukacija na gra|anite i "potsetuvawe" deka i licata si hendikep se del od na{eto sekojdnevie. Zatoa, postoeweto na Komisijata za za{tita na pravata na licata so hendikep e "srceto" na ovoj zakon.

130

Sistemski zakon so komentari

1. Komisija za za{tita na pravata na licata so hendikep ^len 84 Zaradi potreba od efikasna i efektivna za{tita na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep so odredbite od ovoj zakon se formira Komisija za za{tita na pravata na licata so hendikep (vo ponatamo{niot tekst: Komisijata). ^len 85 Komisijata e sostavena od pretsedatel i ~etiri ~lena. ^lenovite se imenuvaat od strana na Sobranieto na predlog na Vladata po prethodno pribaveno mislewe od SOLH, za vreme od pet godini. ^len 86 ^len na Komisijata mo`e da bide lice koe {to ima visoko obrazovanie i najmalku {est godini iskustvo vo rabotewe vo oblasta na za{tita na pravata na gra|anite. Pri imenuvaweto na ~lenovite na Komisijata se zapazuva soodvetno u~estvoto na licata so hendikep. ^lenot na Komisijata svojata funkcija ja izvr{uva profesionalno i istata e nespoiva so vr{ewe na druga javna funkcija. ^len 87 Komisijata vo za{titata na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep raboti na: - za{tita od povredi predizvikani so op{ti akti; - davawe pravna pomo{ i zastapuvawe pri individualni povredi predvideni so ovoj zakon i aktite {to proizleguvaat od nego; - podignuvawe na javnata svest i promocija na predmetot na za{tita na ovoj zakon; i - sledewe na implementacijata na ovoj zakon i aktite {to proizleguvaat od nego. ^len 88 Komisijata gi ima slednive nadle`nosti: - podgotvuva i inicira donesuvawe op{ti akti i komentira i inicira donesuvawe izmeni na ve}e postoe~ki op{ti akti; - komentira i inicira donesuvawe izmeni na ve}e postoe~ki op{ti akti; - do vladinite institucii dava preporaki za prakti~na primena

131

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

na op{tite akti od aspekt na za{tita na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep; - vr{i sogleduvawa na situacijata vo instituciite koi zgri`uvaat ili dnevno opslu`uvaat lica so hendikep; - podnesuva barawe za zabrana na vr{ewe na dejnost vo slu~aj na te{ko prekr{uvawe na odredbite od ovoj zakon i aktite {to proizleguvaat od nego; - dava pravna pomo{ i zastapuva vo slu~aj na edna ili pove}e povredi na predmetot na za{tita na ovoj zakon pri individualni slu~ai; - se javuva kako stranka vo spor vo slu~aj koga toa e od javen interes ili se odnesuva na pogolema grupa na gra|ani; - prezema inicijativa pred nadle`nite organi za formalna istraga so obezbedena asistencija na soodvetni slu`bi pri postoewe na osnovano somnenie za prekr{uvawe na odredba od ovoj zakon i aktite koi proizleguvaat od nego; - predupreduva za neusoglasenost na raboteweto na subjektite so odredbite od ovoj zakon i prevzema aktivnosti za otstranuvawe na poso~enite nedostatoci; - prezema istra`uvawa, izgotvuva i obznanuva analizi i programi so cel promocija na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep i - prezema edukativni aktivnosti so cel promocija na postoe~kiot i idniot pridones na licata so hendikep vo sevkupniot potencijal i raznolikosta na op{testvoto. ^len 89 Komisijata donesuva svoj Pravilnik za rabota, Delovnik za rabota, Plan i programa za rabota, Pravna strategija i Upatstva za na~inite na za{tita na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep. Komisijata formira stru~na slu`ba i nazna~uva sekretar koj rakovodi so istata. ^len 90 Rabotata na Komisijata e javna. Sredstva za rabota na Komisijata se obezbeduvaat od Fondot za pravata na licata so hendikep. ^len 91 Komisijata edna{ godi{no podnesuva izve{taj za svojata rabota do Sobranieto na Republika Makedonija. Izve{tajot prethodno se dostavuva na mislewe do SOLH i do Fondot za pravata na licata so hendikep. Izve{tajot osobeno sodr`i: - informacija za aktivnostite prezemeni od strana na Komisijata

132

Sistemski zakon so komentari

poedine~no ili vo sorabotka so drugi institucii; - op{to istra`uvawe za razvojot na pra{awata vo nadle`nost na Komisijata; - plan za aktivnostite na Komisijata vo idnata godina; - finansiski izve{taj za tekovnata godina i - predlog buxet za idnata godina. 2. Za{tita na lokalno nivo ^len 92 Organite na lokalnata samouprava pri ostvaruvawe na efektivna za{tita na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep formiraat soveti ili aktivno sorabotuvaat so postoe~kite lokalni organizacii na lica so hendikep. Sovetot na lokalnata samouprava formira rabotno telo za sorabotka so sovetite ili lokalnite organizacii na lica so hendikep od stav 1 na ovoj ~len.
Komentar kon del 2: Sistemot vospostaven na nacionalno nivo treba da se “simne po vertikala” i da ja otslikuva situacijata i vo lokalnite sredini. Od tie pri~ini ovoj zakon treba da ostavi prostor kon vostanovuvaweto na telo/ individua koe }e u~estvuva vo lokalnite soveti (i }e ima sovetodavna uloga) i }e dava komentari/ mislewa za pra{awata vo vrska so licata so hendikep. Postoi potreba od razrabotka na mehanizmot na povrzuvawe (komunikacija) na lokalnite i nacionalnite aktivnosti pri za{titata na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep kako na vladino taka i na nevladino nivo (soglasno Agenda 22). Ova e od osobena va`nost zatoa {to vo Republika Makedonija kako mala dr`ava, pove}eto lokalni aktivnosti poradi svojata edinstvenost se istovremeno i nacionalni.

3. Pravo na javna tu`ba ^len 93 Vo slu~aj na prekr{uvawe na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep, predvideni so ovoj zakon i aktite koi proizleguvaat od nego, organizaciite na lica so hendikep imaat pravo vo ime na svoite ~lenovi i vraboteni da se javat kako stranka vo konkreten sudski spor.
Komentar kon del 3: Ovoj institut koj poteknuva od anglo-saksonskiot praven sistem se spomnuva vo ovoj del na zakonot so cel da se zajakne za{titata na pravata na licata so hendikep so u{te eden raspolo`liv resurs. Ova e restriktivno sfa}awe na institutot javna tu`ba (actio popularis). Imeno, javnata tu`ba vo ovoj slu~aj pretstavuva pravo na organizaciite na lica so hendikep vo ime na svoite ~lenovi i vraboteni da podnesat tu`ba vo slu~ai koga smetaat deka ima povreda na nivnite prava i dostoinstvo.

133

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

VI. MEHANIZAM ZA OBEZBEDUVAWE

Se so cel da ne ostane zakonot "mrtvo slovo na hartija", predlaga~ot poso~uva modus za finansirawe na implementacija na istiot i aktite koi }e proizlezat od nego. Od tie pri~ini, Fondot za pravata na licata so hendikep, koj se formira za ovaa cel, e predviden da bide finansiski servis na sistemot, odnosno na klu~nite organi koi {to se vostanovuvaat so ovoj zakon. Predvidena e i mo`nost za finansiska podr{ka i na NVOi preku programski aktivnosti. Sredstvata od Fondot ke bidat alocirani spored prethodno predlo`ena programa i plan za rabota, kako ne bi predizvikalo buxetski implikacii. Na ovoj na~in }e se izleze od "ma|epsaniot krug" i parite {to dosega bea nameneti za podobruvawe na statusot na licata so hendikep }e se iskoristuvaat spored strate{ki postaveni celi i kapitalni investicii {to podrazbira etapno re{avawe na najgorlivite problemi na licata so hendikep na dr`avno nivo kako {to se pristapnost, javen prevoz, vrabotuvawe, domuvawe i sl. Nadvore{nite investicii koi ne vleguvaat direktno vo Fondot, pretstavuvaat mo`nost za dopolnitelno i direktno vlo`uvawe vo kapitalni proekti. Nesporno e deka vo soglasnost so postoe~koto re{enie vo Zakonot za igri na sre}a i zabavni igri sredstvata od igri na sre}a se prihod na Buxetot na RM i 50% od istite treba da se koristat za finansirawe na godi{nite programi na organizaciite na lica so hendikep, programi za sport i Crven Krst na RM, no ne e jasno zo{to e daden limit "ne pomalku od 60 i ne pove}e od 120 milioni denari". Fakti~ata situacija poka`uva deka od istite se koristat samo 10,6%. Samo za informacija, prihodot realizaran vo minatata godina (2005) iznesuva 705 milioni denari. Ovoj Fond ne smee da se pretvori vo svojata sprotivnost - namesto da gi {tedi i naso~uva da gi "jade" sredstvata nameneti za licata so hendikep. Tokmu zatoa se predviduva "skromna" i efektivna postavenost na Fondot. Fondot podnesuva izve{taj do Sobranieto zatoa {to finansiskoto rabotewe na ovaa telo bara pogolema transparentnost i istoto ja ceni celishodnosta na raspredelbata na sredstvata na Fondot.

134

Sistemski zakon so komentari

1. Fond za pravata na licata so hendikep ^len 94 Zaradi potreba od obezbeduvawe na sredstva za implementacija na ovoj zakon i mehanizmite predvideni so nego se osnova Fond za pravata na licata so hendikep (vo ponatamo{niot tekst: Fondot). Fondot ima svojstvo na pravno lice. ^len 95 Fondot gi steknuva svoite prihodi od: - po osnov na dobivki od igri na sre}a (50% od vkupnite prihodi); - Buxetot na RM; - krediti; - nadvore{ni investicii; - donacii, legati; i - drugi prihodi. ^len 96 Fondot, vrz osnova na na~elata na efikasno, efektivno i ekonomi~no koristewe gi distribuira svoite sredstva na sledniov na~in: - za funkcionirawe na Fondot; - za funkcionirawe na Komisijata za za{tita na pravata na licata so hendikep; - za poddr{ka na rabotata na SOLH; - za finansirawe na programi na organizaciite na licata so hendikep; i - za kapitalni investicii za unapreduvawe na polo`bata na licata so hendikep. ^len 97
So Fondot upravuva Upraven odbor na Fondot (vo ponatamo{niot tekst: Upraven odbor). Upravniot odbor se sostoi od 11 ~lena koi gi imenuva Vladata na Republika Makedonija za vreme od pet godini i toa: - pet pretstavnici na SOLH; - dvajca pretstavnici na Ministerstvoto za trud i socijalna politika; - dvajca pretstavnici na Ministerstvoto za finansii; i - dvajca pretstavnici na Komisijata za za{tita na pravata na licata so hendikep. Upravniot odbor se sostanuva po potreba, no najmalku {est pati vo tekot na godinata.

135

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

^len 98 Upravniot odbor na Fondot gi vr{i slednite raboti: - ja sproveduva politikata na razvoj i unapreduvawe na za{titata na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep; - donesuva Statut na Fondot; - donesuva programa i plan za rabota; - donesuva akti za organizacija i sistematizacija na Fondot; - utvrduva Buxet i zavr{na smetka na Fondot; - usvojuva godi{en izve{taj za raboteweto na Fondot; - razgleduva pra{awa, izve{tai, informacii i drugi materijali vo vrska so sostojbite i problemite vo vrska so za{titata na pravata na licata so hendikep; - donesuva programa za investicioni vlo`uvawa vrz osnova na utvrdeni prioriteti za za{tita na licata so hendikep i - imenuva i razre{uva direktor na fondot i vr{i i drugi raboti utvrdeni so zakon i statutot na Fondot. Upravniot odbor na fondot gi donesuva odlukite so mnozinstvo na glasovi od vkupniot broj na ~lenovi. ^len 99 Rakovoden organ na Fondot e direktorot. Direktorot go imenuva Upravniot odbor po pat na javen konkurs, za vreme od pet godini bez pravo na reizbor. Soglasnost na odlukata za imenuvawe na direktorot na fondot dava Vladata na Republika Makedonija. ^len 100 Za vr{ewe na stru~ni i administrativni raboti na Fondot se formira Sekretarijat na Fondot (vo ponatamo{niot tekst: Sekretarijat). Ulogata na rabotovoden organ na Sekretarijatot ja vr{i direktorot na fondot. ^len 101 Rabotata na Fondot e javna. Fondot podnesuva Godi{en izve{taj za svojata rabota do Vladata na Republika Makedonija. Godi{niot izve{taj prethodno se dostavuva na mislewe na Vladinoto koordinativno telo i SOLH. Izve{tajot osobeno sodr`i: - izve{taj za celishodnosta na aktivnostite prezemeni od strana na Fondot poedine~no ili vo sorabotka so drugi institucii;

136

Sistemski zakon so komentari

- plan za aktivnostite na Fondot vo idnata godina; - finansiski izve{taj za tekovnata godina; i - buxet za idnata godina. Revizija na materijalnoto i finansisko rabotewe na Fondot se vr{i soglasno so Zakonot za dr`avnata revizija. 2. Nacionalna strategija za izedna~uvawe na mo`nostite na licata so hendikep vo Republika Makedonija ^len 102 Za potrebite na implementacijata na odredbite od ovoj zakon i aktite koi proizleguvaat od nego Vladata donesuva Nacionalna strategija za izedna~uvawe na mo`nostite na licata so hendikep vo RM (vo ponatamo{niot tekst: Nacionalnata strategija). Sostaven del na Nacionalnata strategija e Nacionalniot plan za akcija. Vo rabotnata grupa za izgotvuvawe na Nacionalnata strategija u~estvuvaat prestavnici na Komisijata za za{tita na pravata na licata so hendikep i SOLH. ^len 103 Nacionalna strategija se donesuva za period od {est godini. Nacionalniot plan za akcija se donesuva za period od {est godini, a se revidira na sekoi dve godini. ^len 104 Vladata izgotvuva godi{en izve{taj za napredokot vo sproveduvaweto na Nacionalnata strategija i Nacionalniot plan za akcija i javno go obznanuva. Vo izrabotkata na izve{tajot od stav 1 na ovoj ~len u~estvuva Komisijata za za{tita na pravata na licata so hendikep i Vladinoto koordinativno telo. ^len 105 SOLH zavzema stav i izgotvuva sogleduvawe po izve{tajot od prethodniot ~len. SOLH go obznanuva sogleduvaweto po izve{tajot od prethodniot ~len, go dostavuva do svoite ~lenki i relevantnite institucii i organizacii vo zemjata i stranstvo.

137

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

Komentar kon del 2: Vo ovoj del e regulirano donesuvawe i implementacija na Nacionalnata strategija za izedna~uvawe na mo`nostite na licata so hendikep vo RM kako i podnesuvawe na vladini izve{tai i paralelni sogleduvawa od nevladiniot sektor. Nacionalnata strategija se donesuva za period od {est godini, no se menuva spored konkretnite uslovi na terenot, pa zatoa, sostaven del na strategijata e nacionalniot plan za akcija koj se donesuva za period od {est godini, no se revidira na sekoi dve godini. So samoto toa (postoe~kata) Nacionalna strategija nema da bide samo deklarativna, odnosno so akcioniot plan }e se operacionalizira i to~no, so krajni rokovi, vremenski }e se ograni~i implementiraweto na predvidenite aktivnosti vo praksa. Sekako, redefiniraweto na Nacionalnata strategija treba voedno da bide operacionalizacija na ovoj zakon a nacionalniot plan za akcija e vsu{nost odmeruvawe na kapaciteotot na dr`avata, kolku e "mo}na" da ovozmo`i implementacija na odredbite {to proizleguvaat od ovoj zakon.

138

Sistemski zakon so komentari

VII. KAZNENI ODREDBI
Vo ovoj del se predvideni kaznenite odredbi koi, vo odnos na postoe~kite za ovoj tip na zakonska regulativa, se predviduvaat da bidat povisoki i so kvalifikatoren element. Sankciite predvideni so ovie odredbi se delat na dva tipa: pari~ni (sredstva koi bi se dobivale od izvr{uvaweto na kaznite bi se slevale vo Fondot koj{to ponatamu bi gi alociral namenski.); i drugi (vospitno-za{titni), postaveni na tri nivoa. Prvo, parapenalni sankcii ("perewe na grevovite"); vtoro, restitucija odnosno pokraj kaznata ispravuvawe na situacijata; i treto, odzemawe na licenci i dozvoli (na primer kaj: arhitektite, grade`nicite itn). ^len 106 Toj {to }e mu ograni~i prava na lice so hendikep utvrdeni so Ustavot, zakon ili so ratifikuvan me|unaroden dogovor, za krivi~no delo }e se kazni so zatvor od tri meseci do tri godini. Ako deloto od stav 1 go stori slu`beno lice vo vr{eweto na slu`bata }e se kazni so zatvor od {est meseci do pet godini. ^len 107 Toj {to }e mu odzeme delovna sposobnost na lice so hendikep, bez pri toa da bide sprovedena so zakon utvrdena postapka, sprotivno na ~len 11 od ovoj zakon }e se kazni za krivi~no delo so zatvor od edna do tri godini. Ako deloto od stav 1 go stori slu`beno lice vo vr{eweto na slu`bata }e se kazni so zatvor od edna do pet godini. ^len 108 Toj {to protivpravno }e li{i od sloboda lice so hendikep sprotivno od odredbite na ~len 12 od ovoj zakon }e se kazni za krivi~no delo so zatvor do tri godini. Ako deloto od stav 1 go stori slu`beno lice vo vr{eweto na slu`bata }e se kazni so zatvor od edna do pet godini.

139

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

^len 109 Toj {to }e podlo`i na ma~ewe ili nehumano i poni`uva~ko postapuvawe i kaznuvawe lice so hendikep vo smisol na odredbite na ~len 13 od ovoj zakon }e se kazni za krivi~no delo so zatvor od edna do pet godini. Ako deloto od stav 1 go stori slu`beno lice vo vr{eweto na slu`bata }e se kazni so zatvor od najmalku tri godini. Ako poradi deloto od stav 1 liceto so hendikep go izgubi `ivotot ili nastapila te{ka telesna povreda ili drugi osobeno te{ki posledici storitelot }e se kazni so zatvor od tri do deset godini. ^len 110 Toj {to }e podlo`i na medicinski ili nau~en eksperiment lice so hendikep bez nivna slobodno izrazena volja }e se kazni za krivi~no delo so zatvor od najmalku tri godini. Ako deloto od stav 1 go stori slu`beno lice vo vr{eweto na slu`bata }e se kazni so zatvor od najmalku pet godini. ^len 111 Toj {to }e go ograni~i pravoto na maj~instvo, posvojuvawe i staratelstvo na lice so hendikep }e se kazni za krivi~no delo so pari~na kazna ili so zatvor do tri godini. Ako deloto od stav 1 go stori slu`beno lice vo vr{eweto na slu`bata }e se kazni so zatvor od edna do pet godini. ^len 112 Toj {to }e go ograni~i pravoto na kulturno, sportsko, religiozno i op{testveno izrazuvawe na svoite stavovi, afiniteti i sposobnosti lice so hendikep }e se kazni za krivi~no delo so pari~na kazna ili so zatvor do edna godina. ^len 113 Toj {to }e go povredi dostoinstvoto na lice so hendikep preku sozdavawe na neprijatelska, zakanuva~ka i degradira~ka okolina i atmosfera }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do edna godina. Ako deloto od stav 1 go stori slu`beno lice vo vr{eweto na slu`bata }e se kazni so zatvor do edna godina.

140

Sistemski zakon so komentari

^len 114 Toj {to na bilo kakov na~in }e predizvika voznemiruvawe na lice so hendikep soglasno odredbite na ~len 18 od ovoj zakon }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do edna godina. Ako deloto od stav 1 go stori slu`beno lice vo vr{eweto na slu`bata }e se kazni so zabrana na vr{ewe na dejnost i kazna zatvor od edna do tri godini. Ako deloto od stav 1 go stori pravno lice }e se kazni so pari~na kazna.

141

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

VIII. PREODNI I ZAVR[NI ODREDBI

Vo ovoj del se reguliraat idnite ~ekori na dr`avata {to treba da gi prevzeme, se so cel, da se sozdadat dobri preduslovi za implementirawe na ovoj zakon i negovo harmonizirawe so ve}epostoe~kata pravna regulativa. Su{tinata na ovoj tip na zakoni (seopfatni, generalni) e {to treba da predizvikaat donesuvawe na redica zakonski i podzakonski akti, kako i soodvetni promeni vo postoe~kata regulativa. Za toa da mo`e uspe{no da se implementira, ovoj zakon predviduva ekstenziven rok vo traewe od pet godini. Sepak, pokraj prvi~noto vostanovuvawe na telata koi go prestavuvaat mehanizmot za regulacija vo postapnosta na donesuvawe na novata zakonska regulativa, najgolema uloga }e odigra usoglasuvaweto na novata Strategija i Akcionen plan, vo koj }e se predvidat nositelite i pobliskite rokovi za implementacija na novata regulativa Pri tolkuvaweto na odredbite od ova poglavje mora da se zeme vo predvid deka se predlaga podolg vremenski period za imlementacija na pooddleni odredbi i vostanovuvawe na novite organi i tela. Predlaga~ot na zakonot go zema vo predvid kapacitetot na dr`avata, razpolo`livite ~ovekovi resursi, kako i ekonomskata mo} / nemo}. No, so kandidatskiot status za EU, Makedonija sekako }e treba da se dvi`i kon ekonomska stabilnost i }e mora na svoite gra|ani da im obezbedi ekonomska sigurnost.So rastot na ekonomskata mo} na dr`avata raste i mo`nosta i raspolo`livite finansiski resursi za imlementacija na ovoj zakon. So fiskalizacijata }e se namaluvi na sivata ekonomija, a ke porasne Buxetot na RM. Sive ovie pokazateli }e bidat vodilka spored koja }e se izgotvi Nacionalnata strategija, a promenata na ekonomskite tekovi redovno }e se nadograduva preku Akcioniot plan pri negovoto revidirawe. ^len 115 Redovnata godi{na Programa za zgolemuvawe na svesta na op{testvoto za licata so hendikep, nivnite prava i dostoinstvo od ~len 7 na ovoj zakon Vladata na Republika Makedonija za prv pat }e ja donese vo prvata naredna godina od vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.

142

Sistemski zakon so komentari

^len 116 Asistencijata vo ostvaruvaweto na delovnata sposobnost na licata so mentalen hendikep, Republikata e dol`na da ja usoglasi so odredbite od ovoj zakon vo rok od edna godina od vleguvaweto vo sila na ovoj zakon. ^len 117 Aktot koj utvrduva koi zdravstveni uslugi {to ne se opfateni so zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe, a se va`ni za sanirawe i podobruvawe na zdravstvenata sostojba na licata so hendikep, se smetaat za osnovni zdravstveni uslugi Ministerstvoto za zdravstvo }e go donese vo prvata naredna godina od vleguvaweto vo sila na ovoj zakon. ^len 118 Programata za zdravstveno vospituvawe, higiensko-tehni~ki i zdravstveni merki za prevencija na hendikepot od ~len 22 na ovoj zakon Vladata na Republika Makedonija }e ja donese vo prvata naredna godina od vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.

^len 119
Mre`ata na centri i timovi za rana detekcija i kontinuirano sledewe na razvoj na decata so rizik od ~len 23 od ovoj zakon, Ministerstvoto za zdravstvo }e ja vospostavi vo rok od tri godini od vleguvaweto vo sila na ovoj zakon. ^len 120 Nacionalnite programi za rehabilitacija i pravoto na besplatna medicinska rehabilitacija kako i patrona`niot servis za kontinuirana medicinska nega i rehabilitacija od ~len 24 od ovoj zakon, Republikata }e gi izgotvi i napravi dostapni za korisnicite vo rok od tri godini od vleguvaweto vo sila na ovoj zakon. ^len 121 Ministerstvoto za zdravstvo i Fondot za zdravstvo, propisite koi se odnesuvaat na dostapnost na pomagalata na licata so hendikep, kako i pravoto na platena pridru`ba od ~len 25 na ovoj zakon }e gi usoglasi so odredbite od ovoj zakon vo rok od dve godini od negovoto vleguvaweto vo sila.

143

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

^len 122 Republikata i edinicite na lokalnata samouprava }e obezbeduvat soodvetna participacija i zastapenost na licata so hendikep, pretstavnici na nivnite semejstva i nivnite organizacii, vo procesot na kreirawe i sproveduvawe na aktivnostite za zdravstvena za{tita i rehabilitacija na licata so hendikep vo rok od tri godini od vleguvaweto vo sila na ovoj zakon. ^len 123 Vladata, propisite od ~len 34 na ovoj zakon za unapreduvawe na pristapnosta i dostapnosta na obrazovnite institucii, transportot i smestuvaweto na u~enicite so hendikep, obezbeduvaweto stimulativni merki (kvoti, stipendii, osloboduvawe od participacija itn.) za u~enicite so hendikep, dostapnost na obrazovnite programi i koristewe na tehni~ko-tehnolo{ki audio-vizuelni sredstva za potrebite spored vidot i stepenot na hendikep i dr. }e gi donese najdocna vo rok od od tri godini od vleguvaweto vo sila na ovoj zakon. ^len 124 Republikata, Zakon za vrabotuvawe na lica so hendikep, usoglasen so odredbite na ovoj zakon, kako i Akcioniot plan za implementacija na zakonot, }e gi donese najdocna vo rok od edna godini od vleguvaweto vo sila na ovoj zakon. Organite na edinicite na lokalnata samouprava vo lokalnite programi za razvoj, vo koi }e predvidat merkite za stimulirawe na vrabotuvaweto na licata so hendikep soglasno ~len 37 na ovoj zakon, }e gi donesat najdocna vo rok od dve godini od vleguvaweto vo sila na ovoj zakon. ^len 125 Agencijata za vrabotuvawe, aktite vo vrska so vrabotuvaweto na lica so hendikep }e gi usoglasi so odredbite na ovoj zakon vo rok od dve godini od vleguvaweto vo sila na ovoj zakon. ^len 126 Raboteweto na Posebeniot fond za obezbeduvawe na uslovi za rabotno osposobuvawe, vrabotuvawe i rabotewe na licata so hendikep }e se usoglasi so odredbite na ovoj zakon, vo rok od dve godini od vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.

144

Sistemski zakon so komentari

^len 127 Republikata preku Ministerstvoto za trud i socijalna politika propisite koi se odnesuvaat na socijalna pari~na pomo{, postojana pari~na pomo{ po osnov na hendikep, pomo{ i nega od drugo lice, poddr{ka na semejstvata na licata so hendikep utvrdeni vo ~len 45 od ovoj zakon }e gi usoglasi so odredbite na ovoj zakon najdocna vo rok od od dve godini od vleguvaweto vo sila na ovoj zakon. ^len 128 Republikata, mre`ata na posebni regionalni timovi za socijalna rehabilitacija od ~len 50 na ovoj zakon, kako i mre`ata od servisi za li~na asistencija od ~len 51 na ovoj zakon }e gi vospostavi najdocna vo rok od tri godini od donesuvaweto na ovoj zakon. ^len 129 Mre`ata od centri za dnevno prifa}awe i nega na licata so hendikep od ~len 52 stav 1 na ovoj zakon Republikata }e ja vospostavi najdocna vo rok od dve godini od donesuvaweto na ovoj zakon. Formite na inicirawe i poddr{ka na alternativnite centri za poddr{ka na licata so hendikep od ~len 54 stav 2 na ovoj zakon Republikata }e gi opredeli najdocna vo rok od tri godini od donesuvaweto na ovoj zakon. ^len 130 Ministerstvoto za trud i socijalna politika uslovite i na~inot za prifa}awe i `iveewe na licata so te`ok, najte`ok i kombiniran hendikep vo specijalni ustanovi soglasno ~len 53 na ovoj zakon }e gi regulira najdocna vo rok od tri godini od donesuvaweto na ovoj zakon. ^len 131 Ministerstvoto za transport i vrski i Ministerstvoto za `ivotna sredina i prostorno planirawe, propisite so koi }e se obezbeduva nepre~eno dvi`ewe i arhitektonski dostapna okolina za licata so hendikep }e gi donesat najdocna vo rok od tri godini po donesuvaweto na ovoj zakon. Ministerstvoto za transport i vrski i programata za identifikuvawe i postepeno otstranuvawe i nadminuvawe na postoe~kite arhitektonski barieri }e ja donese najdocna vo rok od {est meseci po donesuvaweto na propisite od stav 1 na ovoj ~len.

145

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

Edinicite na lokalnata samouprava detalnite urbanisti~ki planovi }e gi usoglasat so odredbite na ovoj zakon vo rok od edna godina po donesuvaweto na propisite od stav 1 na ovoj ~len. ^len 132 Republikata, Ministerstvoto za transport i vrski i Ministerstvoto za `ivotna sredina i prostorno planirawe i edinicite na lokalnata samouprava propisite od ~len 56 i 57 na ovoj zakon }e gi donesat vo rok od tri do pet godini od donesuvaweto na ovoj zakon. ^len 133 Ministerstvoto za pravda }e predlo`i izmeni i dopolnuvawa na izbornata regulativa vo soglasnost so ~lenovite 58, 59 i 60 od ovoj zakon najdocna edna godina po negovoto vleguvawe vo sila. Ministerstvoto za pravda }e predlo`i izmeni i dopolnuvawa na Zakonot za referendum i drugi oblici na neposredno izjasnuvawe na gra|anite vo soglasnost so ~len 60 stav 1 od ovoj zakon najdocna edna godina po negovoto vleguvawe vo sila. ^len 134 Ministerstvoto za kultura svojata godi{na programa usoglasena so odredbite na ~len 64 na ovoj zakon }e ja donese vo prvata naredna godina po donesuvawe na ovoj zakon. Ministerstvoto za kultura i kulturnite institucii konkretnite merki za ovozmo`uvawe na pristap, sledewe i razbirawe na kulturnite sodr`ini od strana na licata so hendikep }e zapo~ne da gi sproveduva najdocna {est meseci po donesuvawe na propisite koi }e gi reguliraat ovie pra{awa. ^len 135 Agencijata za mladi i sport svojata godi{na programa usoglasena so odredbite na ~len 65 na ovoj zakon }e ja donese vo prvata naredna godina po donesuvawe na ovoj zakon. Organizatorite na sportskite natprevari konkretnite merki za ovozmo`uvawe na pristap, transport, sledewe i li~na bezbednost na posetitelite so hendikep }e zapo~nat da gi sproveduvaat najdocna {est meseci po donesuvawe na propisite koi }e gi reguliraat ovie pra{awa. Podzakonski akt od stav 2 na ovoj ~len go donesuva resornoto ministersvo vo rok od edna godina od donesuvaweto na ovoj zakon.

146

Sistemski zakon so komentari

^len 136 Zakonot za popis na naselenieto, stanovite i doma}instvata (Sl. vesnik na RM br. 25/94 i 43/02) }e se usoglasi so odredbite na ovoj zakon vo rok od edna godina od vleguvaweto vo sila na ovoj zakon i odredbite od ~lenovite 66, 67 i 68 }e po~nat da se primenuvaat od prviot nareden popis vo RM. ^len 137 Ministerstvoto za zdravstvo, propisite so koi se regulira raboteweto na Komisiite za utvrduvawe na hendikep i nacionalna Komisija za utvrduvawe na hendikep }e gi donese vo rok od edna godina od donesuvaweto na ovoj zakon. ^len 138 Postojnoto Vladino koordinativno telo za izedna~uvawe na mo`nostite na licata so hendikep }e zapo~ne da funkcionira soglasno odredbite na ovoj zakon vo rok od edna godina od donesuvaweto na ovoj zakon. ^len 139 Sobranieto na organizacii na lica so hendikep svoeto osniva~koto sobranie }e go odr`i najdocna vo rok od {est meseci od donesuvaweto na ovoj zakon. ^len 140 Komisijata za za{tita na pravata na licata so hendikep }e zapo~ne so svoeto rabotewe najdocna vo rok od edna godina od donesuvaweto na ovoj zakon. ^len 141 Fondot za pravata na licata so hendikep }e zapo~ne da funkcionira vo rok od edna godina od donesuvaweto na ovoj zakon. ^len 142 Nacionalna strategija za izedna~uvawe na mo`nostite na licata so hendikep vo RM, Vladata na RM }e ja usoglasi so odredbite na ovoj zakon vo rok od {est meseci po donesuvawe na ovoj zakon.

147

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

^len 143 Aktite koi proizleguvaat od odredbite na ovoj zakon za koi {to ne e predviden podolg vremenski rok treba da bidat doneseni edna godina po donesuvaweto na ovoj zakon. ^len 144 Ovoj zakon vleguva vo sila 15 den od denot na objavuvaweto vo ,,Slu`ben vesnik na Republika Makedonija", a se primenuva edna godina po vleguvaweto vo sila.

148

Obrazlo`enie na predlogot na zakonot

5.3. OBRAZLO@ENIE NA PREDLOGOT NA ZAKON ZA ZA[TITA NA PRAVATA NA LICATA SO HENDIKEP - PREKU GRA\ANSKA INICIJATIVA
USTAVEN OSNOV ZA DONESUVAWE NA ZAKONOT Ustaven osnov za donesuvawe na zakonot e sodr`an vo odredbata na ~len 68 stav 1 alinea 2 od Ustavot na Republika Makedonija spored koj Sobranieto na Republika Makedonija donesuva zakoni. Ustaven osnov za pokrenuvawe na inicijativa e sodr`an vo ~len 71 stav 2 od Ustavot na Republika Makedonija spored koj zdru`enie na gra|ani mo`e da pokrene inicijativa do ovlasteniot predlaga~ (od stav 1 na istiot ~len) za donesuvawe na zakon na inicijativa na 10,000 gra|ani. OCENA NA SOSTOJBITE VO OBLASTA [TO TREBA DA SE UREDI SO ZAKONOT I OCENA ZA IZVR[UVAWETO NA POSTOJNITE PROPISI VO TAA OBLAST Vo ~len 1 od Ustavot na Republika Makedonija, Republika Makedonija, pokraj toa {to e definirana kako suverena, samostojna i demokratska dr`ava, taa e definirana i kako socijalna dr`ava. Vo ~len 35 stav 3 od Ustavot na Republika Makedonija e utvrdeno deka Republikata se gri`i za socijalnata za{tita i socijalnata sigurnost na gra|anite, go garantira pravoto na pomo{ na nemo}nite i na nesposobnite za rabota gra|ani i obezbeduva posebna za{tita za licata so hendikep i uslovi za nivno celosno vklu~uvawe vo op{testveniot `ivot. Ovie ustavni odredbi prakti~no zna~at obvrska na dr`avata, vo ramkite na socijalno politi~kite merki i sevkupnata normativno pravna aktivnost, da vodi smetka za formalnata ednakvost na licata so hendikep so drugite gra|ani, taka {to osven za op{tite potrebi treba da vodi smetka i za nivnite specifi~ni potrebi koi prizleguvaat od nivnata onevozmo`enost.

149

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

150

Makedonija, po vtorata svetska vojna vospostavuva sistem na za{tita na licata so hendikep koj poa|a od medicinskoto gledi{te vrz hendikepot i e silno institucionaliziran. No toa bea aktuelnoto gledi{ta na naukata vo toa vreme a za licata so hendikep se gri`e{e dr`avata, vpro~em, kako i za sî drugo. Po osamostojuvaweto na Makedonija, i vo procesot na tranzicija, dojde do osiroma{uvawe na socijalniot sektor, a so toa i namaluvawe na gri`ata i beneficiite koi gi u`ivaa licata so hendikep. Vo isto vreme na svetsko ramni{te doa|a do zasiluvawe na dvi`eweto na licata so hendikep i nivnite zastapnici kako i do prefrlawe, od dotoga{niot medicinski model, kon afirmacija na socijalniot model i gledawe na hendikepot kako pra{awe na ~ovekovi prava. Ova ja dovede Makedonija od relativno napredna zemja, so solidno zaokru`en sistem koj se gri`i za site svoi gra-|ani, vo zemja koja zapo~na zna~itelno da zaostanuva, vo svetski ramki, i vo koja marginalizacijata na licata so hendikep sî pove}e se zgolemuva. Makedonija e potpisnik na redica me|unarodni dokumenti koi pravno ili moralno ja obvrzuvaat da prezeme konkretna akcija vo ovaa oblast kako {to se: Povelbata na OON, Univerzalnata deklaracija za ~ovekovite prava (od 1948 godina), Rezolucijata na ON za Standardnite pravila za izedna~uvawe na mo`nostite za licata so hendikep (od 1993 godina, Rezolucija 48/49), Evropskata konvencija za ~ovekovi prava (od 1950 godina), Makedonija donese svoja Nacionalna strategija za izedna~uvawe na pravata na licata so hendikep vo Republika Makedonija (od 2001 godina, Slu`ben vesnik na RM br.101/01) i Deklaracija za za{tita i unapreduvawe na pravata na licata so posebni potrebi na Sobranieto na Republika Makedonija (23 juli, 2003 godina). Ovie generalno prezemeni obvrski ja nametnaa potrebata i od operacionalizacija na istite. Gledano kvantitativno, na Makedonija se ~ini deka ne i nedostasuva legislativa koja ja ureduva polo`bata na licata so hendikep. Vo analizata "Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep", (edicija "Justicijana", 2005, ISBN 9989-2357-1-6), se izdvoeni 26 zakoni i redica podzakonski akti koi vo pogolem ili pomal obem ja ureduvaat odnosnata oblast. Stepenot na involviranost i "zafa}awe" na pozitivnata legislativa se dvi`i od fragmentarno spomnuvawe na licata so hendikep (pr: Zakon za carini "S.V. na RM br. 20/93") do postoewe na poseben "Zakon za vrabotuvawe na invalidni lica" kako lex specialis na Zakonot za rabotni odnosi). Vremenskata ramka na ovie zakoni e relativno golema (za makedonski priliki) i opfa}a zakoni donesuvani vo vremeto od 1966 (pr: "Zakon za opredeluvawe povlastici vo

Obrazlo`enie na predlogot na zakonot

javniot patni~ki soobra}aj" - S.V na SRM br. 38/66, 18,77 i 10/79) pa do najnovite izmeni na ZSZ i ZVI (juli 2005). Vistinskiot problem vo postoe~kata zakonska regulativa e toa {to taa e donesuvana poradi razli~ni konkretni interesi i zvani~ni momentni politiki (od ~isto fiskalni do milosrdni i solidarni), od strana na razli~en zakonodavec (duri i od razli~ni dr`avi - SFRJ, SRM), motivirana od razli~ni celi i principi, so sosema razli~en predmet na za{tita i oblasti na ureduvawe. Nekoegzinstentnosta ne se sostoi samo vo nejasnosta na definirawe na fenomenot hendikep i negovoto imenuvawe, tuku vo su{tinskite na~ela, involvirani instituti i celi na zakonite. So tek na vreme ova sozdade situacija na izumirawe (fakti~ko nefunkcionirawe) na odredeni mehanizmi i instituti (primer: Komisiite za utvrduvawe na hendikep koi Vladata nitu so tri odvoeni zaklu~oci ne mo`e da gi ubedi da prorabotat) a vo isto vreme ne se sozdadoja novi (bez obzir na za~estenite deklarativni opredelbi) - Pr: ~len 1 od Ustavot na RM. Vtor primer e ZSZ kade i vo najnovite izmeni individualniot pari~en nadomest po osnov na hendikep sî u{te se me{a i isklu~uva so grupnite prihodi na semejstvoto vo koe `ivee liceto so hendikep. U{te eden va`en element koj e ~ista posledica na vakvoto nesistematizirano i disharmoni~no zakonodavstvo vo ovaa oblast e interdiskriminacijata na licata so hendikep kade zakonodavecot gi podvojuva licata so ist vid na hendikep i isti zdravstveni problemi samo zavisno od toa kako i vo koe vreme go steknale hendikepot. Ova e primer kako pri~inata, namesto da bide osnov za kreirawe na preventivnata uloga na dr`avata, stanuva osnov za direktna diskriminacija. Ovoj diskriminatoren trend prodol`uva i so najnovite izmeni na ZVI, kade site lica so hendikep, dokolku sakaat da bidat sopstvenici ili rakovoditeli, mora da se javat pred lekarska komisija za da im bidat oceneti nivnite menaxerski sposobnosti (obvrska koja ne postoi vo nitu eden zakon i za nitu eden ~ovek vo RM). Pri ocenkata na sostojbite mora da se spomene i obvrskata na dr`avata da vodi smetka, pri donesuvawe na zakonite i utvrduvaweto na pravata i obvrskite na gra|anite, za (ne)ednakvosta vo mo`nostite za u`ivawe i ispolnuvawe na istite. Zatoa, kako mehanizam koj }e i ovozmo`i izgradba na sovremeno zakonodavstvo i monitoring vrz implementacija na istoit e participacijata na samite lica, nivnite semejstva i organizaciite koi rabotat na poleto na hendikep. Mototo "Ni{to za nas, bez nas" ne e samo slogan, tuku obvrska i za{titen mehanizam, koj vo postoe~koto makedonsko zakonodavstvo

151

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

152

implicitno ne se spomenuva, a se primenuva samo fragmentarno, blagodarenie samo na nekoi funkcioneri so napredni razmisluvawa. Dr`avata ~ini sekojdnevni napori da go usovr{i ovoj zakonski korpus, no uspesite se nezna~itelni, pa duri i kontradiktorni. Primer za ova se i najnovite izmeni na ZVI (koj na{ata zemja ja izdvojuva kako lider vo regionov pri re{avaweto na ova pra{awe) kade intencijata za stesnuvawe na zloupotrebite na sredstvata od Posebniot fond za vrabotuvawe na invalidi vo su{tina otvori samo u{te edna, pogolema, vrata za istite manipulacii. Za pojasnuvawe na slikata vo ovaa oblast treba da se spomene i istra`uvaweto (anketa) za sogleduvawe na sostojbata i mo`nostite za vklu~uvawe na licata so hendikep vo op{testvenoto `iveewe, koe go sprovede Tehni~kiot Komitet na Inter partiskata parlamentarna lobi grupa za za{tita na licata so hendikep, vo sorabotka so 23 nevladini organizacii koi rabotat na poleto na hendikepot (Sprovedeno vo periodot juni - septemvri, 2005, vrz reprezentativen primerok od 1670 ispitanici). Rezultatite od istoto, poka`aa deka 69% od ispitanicite smetaat deka spored mestoto i statusot vo op{testvoto, licata so hendikep se celosno marginalizirani, a 57% po pra{aweto dali licata so hendikep gi ostvaruvaat svoite gra|anski prava, smetaat deka ne gi ostvaruvaat voop{to, tuku naprotiv, toa se gra|ani od vtor red. Rezultatite od istra`uvaweto ja poka`uvaat nasokata vo koja treba da se dvi`i dr`avata i kakva konkretna akcija treba da prezeme. Iako od ispitanicite samo 9% se lica so hendikep, duri 88% od niv smetaat deka odredeni beneficii se potrebni, sé so cel na izedna~uvawe na mo`nostite za licata so hendikep. I posledniot izvadok od ovaa analiza, koj mo`ebi e najva`en vo ova obrazlo`enie, ispituvaj}i go zadovolstvoto na gra|anite od postoe~kite zakonski re{enija koi se odnesuvaat na licata so hendikep, samo 4% smetaat deka dr`avata aktivno mo`e da gi za{titi pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep so izmeni i dopolnuvawa na postoe~kite zakoni, dodeka duri 71% smetaat deka e potrebno, za operacionalizacija na istite, donesuvawe na poseben Zakon za za{tita na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep. Od tuka neminovno se nametnuva potrebata od prezemawe konkretna pozitivna akcija na dr`avata vo ovaa oblast i izgradba na sistematsko zakonodavstvo koe se odnesuva na licata so hendikep kako predmet na za{tita. Dr`avata treba jasno i nedvosmisleno da ja definira svojata politika so koja postapno }e izgradi sistem na celosno izedna~uvawe na polo`bata i mo`nostite na ovaa kategorija svoi gra|ani.

Obrazlo`enie na predlogot na zakonot

Zatoa, ovlasteniot pretstavnik na predlaga~ot, Polio Plus, Dvi`ewe protiv hendikep vo zakonski predvideniot rok od 60 dena za podgotovka na predlog na zakon, go stavi na javna rasprava predlogot za donesuvawe na zakon. Zainteresiranite organizacii i institucii organiziraa sedum (7) debati i zapisnicite od istite se dostaveni vo prilog. Kako zainteresirani strani se javija Gra|anskata platforma na Makedonija, Zdru`enieto na dano~ni rabotnici na Makedonija, politi~kata partija Demokratska obnova na Makedonija, Nacionalniot demokratski institut i Inter - partiskata parlamentarna lobi grupa za pravata na licata so hendikep, zdru`enieto na gra|ani "[presa", Germanskiot institut za tehni~ka poddr{ka na Makedonija, Fondacijata Institut otvoreno op{testvo - Makedonija i eden nacionalen pi{uvan medium, "Dnevnik", koj otvori javna debata po odnos na tekstot na zakonot. Na ovie debati prisustvuvaa pretstavnici od resornite ministerstva, eksperti vo oblastite koi odnosi gi ureduva ovoj zakon kako i drugi zainteresirani subjekti. Po odnos na tekstot na Zakonot {to se predlaga, pove}e eksperti go izlo`ija svoeto mislewe i istite se dostavuvaat vo prilog na predlogot na zakonot. Ponatamu, ovlasteniot pretstavnik na predlaga~ot organizira dve rabotni sredbi so pretstavnici od Vladata i resornite ministertsva. Pri kreiraweto na odredbite od ovoj zakon, se zemeni vo predvid misleweto na obra}awata na pratenicite od 122 sednica na Sobranieto na RM vo vrska so potrebata od donesuvawe na ovoj zakon, mislewata na Komisijata za trud i socijalna politika i Zakonodavno-pravnata komisija na Sobranieto na RM, misleweto na Vladata na RM, misleweto na Nacionalnoto koordinativno telo za ednakvi prava na licata so hendikep vo RM i dostavenite zaklu~oci do ovlasteniot pretstavnik na predlaga~ot, obra}awata i inicijativite na Nacionalniot sovet na invalidski organizacii vo Makedonija do vladinite institucii za zakonsko regulirawe na pove}e pra{awa {to se odnesuvaat na licata so hendikep, misleweto na Ministerstvoto za finansii i Ministerstvoto za zdravstvo i mislewata na ekspertite. Soglasno dobienite preporaki, zaklu~oci i mislewa na pretstavnicite na vladinite institucii i ekspertite, koi korespondiraa so duhot na predlo`eniot zakonski tekst i sistemot koj se predlaga, ovlasteniot predlaga~ gi inkorporira vo predlo`eniot zakonski tekst.

153

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

CELTA [TO SE SAKA DA SE POSTIGNE SO UREDUVAWE NA ODNOSITE NA PREDLO@ENIOT NA^IN Strate{kata opredelba na RM za evroatlansko integrirawe i nejzinoto ~lenstvo vo Obedinetite nacii, nalagaat potreba od harmonizacija na nacionalnoto zakonodavstvo, po~ituvawe i ratifikacija na me|unarodnite dokumenti {to se donesuvaat od relevantnite organi, kako i primena na me|unardni instrumenti. Soglasno ~len 68 od spogodbata za stabilizacija i asocijacija me|u RM i ~lenkite na Evropska unija, Republika Makedonija treba da ja sogleda va`nosta od prisposobuvaweto na postoe~kite zakonski propisi i da go zapazi nivniot trend. Komparativno sogleduvawe: Iako, zakonite protiv diskriminacijata ne se edinstveniot pat kon ednakvosta na licata so hendikep, sepak treba da se napomene deka vo poslednive nekolku decenii pove}e od 40 zemji ~lenki na OON usvoija zakoni za anti-diskriminacija vrz licata so hendikep. Zna~ajno e da se napomene deka ovie zakoni protiv diskriminacija na osnov na hendikep prestavuvaat nov razvoen momement vo politikata kon hendikepot vo celiot svet. Ovie zakoni pravno manifestiraat promena vo paradigmata od medicinski kon socijalen pristap kon hendikepot. Pravnoto tretirawe na hendikepot kako predmet na diskriminacija podrazbira priznavawe na faktot deka licata so hendikep se lica so prava kako i ostanatite, a ne problem. Dr`avite koi do denes imaat usvoeno nekakov vid na zakon protiv diskriminacijata koristat eden od ~etirite razli~ni pravni pristapi/modeli, odnosno tie se regulirani preku: krivi~en zakon; ustaven zakon - ustav; gra|anski zakon; i, zakoni za socijalna za{tita. 1. Francija, Finska, [panija i Luksemburg vo svoite krivi~-ni zakoni propi{uvaat zabrana na diskrimnacija na licata so hendikep. [panskiot zakon zabranuva diskriminacija poradi hendikep koga se raboti za horizontalna ili vertikalna promena na rabotno mesto ili pri postapka za vrabotuvawe ako rabotnikot so hendikep e sposoben da ja izvr{uva taa rabota. Luksemburg i Francija zabranuvaat diskriminacija poradi hendikep pri vrabotuvawe, delovni aktivnosti i pri obezbeduvawe na stoki i uslugi za naselenieto. Kaznata e maksimum od dve do tri godini zatvor ili pari~na kazna. Finskiot krivi~en zakon predviduva kazni za diskriminacija po osnov na vrabotuvawe i diskriminacija vo pogled na stoki i uslugi za celokupnoto naselenie.

154

Obrazlo`enie na predlogot na zakonot

Drugi dr`avi pak, koi imaat usvoeno ne krivi~ni tuku gra|anski ili socijalni zakoni po odnos na diskriminacija vrz osnov na hendikep, imaat predvideno krivi~ni i administra-tivni kazni vo sklop na tie (gra|anski ili socijalni) zakoni. 2. Vo odreden broj zemji postojat ustavni odredbi protiv diskriminacija koi eksplicitno go naveduvaat hendikepot. Toa se: Avstrija, Brazil, Kanada, Finska, Fixi, Gambija, Gana, Germanija, Malai, Nov Zeland, Ju`na Afrika, [vajcarija i Uganda. Ovie klauzuli generalno ja zabranuvaat (negativnata) diskriminacija na licata so hendikep bez precizno da defini-raat {to to~no se smeta pod poimot diskriminacija. Gorenavedenite ustavi, mu ovozmo`uvaat ili mu davaat pravo na zakonodavecot da prezeme afirmativna akcija vo borbata protiv diskri-minacija vrz osnova na hendikep. Afirmativnata akcija, spored toa, celi kon strukturnata diskriminacija, {to pak e edna od najgolemite pre~ki za izedna~uvawe na mo`nostite na licata so hendikep. Ustavnite klauzuli se ~ini deka imaat pogolem efekt otkolku krivi~nite klauzuli protiv diskriminacija vo zemjite vo tranzicija. Bidej}i vo pove}eto zemji Ustavot e najvisok zakon vo zemjata, ustavnite amandmani imaat najvisoka pravna sila i dobivaat pogolemo javno vnimanie od ostanatite zakoni. Sepak, postojat pove}e pri~ini zo{to Ustavnite zakoni protiv diskriminacija na licata so hendikep ima limitiran efekt. Pravata regulirani so ustavite se primenlivi samo vo takanare~enite vertikalni zakoni, odnosno, ustavnite odredbi gi za{tituvaat licata so hendikep protiv diskriminacijata od strana na dr`avnite slu`bi, no ne i od privatnite lica. Kone~no, ustavnite odredbi naj~esto se {iroki i neodredeni. Nitu hendikepot nitu diskriminacijata ne se precizno definirani so koja bilo od ustavnite odredbi, osven vo Ustavniot zakon na Nov Zeland, i ova im dava golemo diskreciono pravo na sudovite. 3. Tretiot pristap opfa}a donesuvawe na gra|anski zakoni protiv diskriminacijata na licata so hendikep. Odreden broj na dr`avi imaat doneseno vakvi zakoni, i se zabele`uva tendencija pogolem broj da ja sledat ovaa linija. Najseopfatni zakoni protiv diskriminacijata vrz osnov na hendikepot se onie na Avstralija, Kanada, Hong Kong, Filipinite, Velika Britanija i SAD. Sprotivno na toa, dr`avite so kontinentalen praven sistem nemaat aplikativno iskustvo vo ovaa oblast za razlika od dr`avite so anglo-saksonski praven sistem. Od tie pri~ini, naporite za donesuvawe na ovoj lex generalis (sistemski zakon) za pravata i dostoinstvoto na licata so

155

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

hendikep vo Republika Makedonija e zna~aen inicijalen impuls vo podobruvaweto na ovaa slika na globalno nivo. Sporedena so krivi~nite i ustavnite zakoni protiv diskriminacijata na licata so hendikep, gra|anskata legislativa protiv diskriminacijata e podetalna vo odnos na domenot na zakonot. Pove}eto zakoni davaat definicija za toa {to pretstavuva diskriminatorskoto odnesuvawe ili ednakvosta. Osven toa, site gra|anski zakoni protiv diskriminacijata na hendikepot imaat odredbi za mehanizmite za sproveduvawe {to, mora da se priznae, e edno od krucijalnite pra{awa vo implementiraweto na odrebite od zakonot. 4. Kone~no, nekoi zemji odbrale pristapot kon pra{aweto za zabranata na diskriminacijata vrz osnov na hendikepot da go re{avaat na tradicionalen na~in, odnosno preku zakonite za socijalna za{tita na licata so hendikep. Takvi zemji se: Bolivija, Kina, Kosta Rika, Korea, Nikaragva, Panama i [panija. I Republika Makedonija, iako stihijno i necelosno, sepak mo`e da se vidi, go ima prifateno tradicionalniot na~in. Od navedenoto mo`eme da zaklu~ime deka dr`avite so kontinentalen praven sistem ~esto, inkliniraat kon ovoj na~in na regulirawe na pra{awata povrzani so hendikepot. Vo ovie zakoni, odredbite protiv diskriminacija se nao|aat vedna{ do onie potradicionalnite za prevencija od hendikep i rehabilitacija. Glavniot fokus na ovie zakoni e pove}e naso~en na socijalnite uslugi i na~ela za integracija otkolku na prava zasnovani na odredbite protiv diskriminacija. Odredbite protiv diskriminacija vo legislativata za socijalna za{tita imaat tendencija da bidat nejasni i se limitirani na edna oblast. Odredbite protiv diskriminacijata vo zakonite za socijalna za{tita ne se seopfatni i reformski orientirani. Pomestuvaweto na paradigmata od medicinskiot model na tretitawe na hendikepot kon tretman od aspekt na pravata na ~ovekot se ~ini pote{ko vidlivo vo ovoj vid na legislativa. Kako rezime, bi zaklu~ile deka najseopfaten zakonski pris-tap za prevencija i za{tita od diskriminacija zasnovana na hendikep e onoj na gra|anskite prava. Obi~no, sproveduvaweto na zakonite e zada~a na ustanovite na javnata administracija i sudovite. Legislativa koja te`nee da izvr{i transformacija na op{testvoto vo odredna oblast, kako na primer ~ovekovite prava ili zakonite protiv diskriminacija, obi~no formira nekakov vid na mehanizam za za{tita i obezbeduvawe, odnosno specijalizirani tela za sproveduvawe. Toa mo`e da bide komisija za ~ovekovi prava/ednakvi mo`nosti, specijaliziran naroden pravobranitel, nacionalen sovet ili agencija. Me|u

156

Obrazlo`enie na predlogot na zakonot

zakonite za hendikep, razgleduvani pogore, samo gra|anskite ili socijalnite zakoni sodr`at nekakvi odredbi za sproveduvawe ili monitoring na zakonite. Modernite zakoni protiv diskriminacija na hendikep se dr`at do principot na desegregacija, deinstitucionalizacija i obvrska za obezbeduvawe razumno prilagoduvawe, {to zna~i aktivno ukinuvawe na strukturalnata diskriminacija. Konvencija: Licata so hendikep treba da gi u`ivaat site ~ovekovi prava {to se garantirani so korpusot na univerzalnite instrumenti za pravata na ~ovekot i osnovnite slobodi. Sepak, vo praktikata, tie se soo~uvaat so diskriminacija. Poradi toa e potreben mandaten dogovor koj na licata so hendikep }e im obezbedi celosno u`ivawe na pravata koi per se im pripa|aat. Od tie pri~ini, vo dekemvri 2001 godina, na inicijativata na Meksiko, na Generalnoto sobranie na OON so konsenzus be{e usvoena Rezolucija 56/168, obezbeduvaj}i vostanovuvawe na Ad hoc Komitet za izrabotka na predlog-tekst na sveopfatna i integralna me|unarodna konvencija za za{tita i promocija na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep. Predlog-tekstot na Konvencijata e vo momentov najzna~aen dogovor za ~ovekovi prava na koj{to raboti OON i e vo fokusot na vnimanieto na ekspertite i aktivistite za ~ovekovi prava nasekade vo svetot. Od tie pri~ini, so donesuvaweto na predlo`eniot zakon, koj e kompatibilen so principite notirani vo ovaa Konvencija, Republika Makedonija ima retka mo`nost da stane lider vo regionot vo sferata na za{tita na pravata na licata so hendikep. Istoto se potvrduva ne samo so normite koi gi pokrivaat anti-diskriminacionite odredbi, tuku u{te pove}e i so afirmativnite akcii koi dr`avata treba da gi prevzeme vo site sferi na op{testvenoto `iveewe. Me|utoa, iako pravata na ~ovekot se regulirani na me|unarodno nivo, sepak dr`avite ostanuvaat eden od klu~nite za{titnici i promotori na istite. Procesot na preto~uvawe na vizijata vo konkretna politika i programa za akcija e individualen i zaseben za sekoja dr`ava, bez razlika dali stanuva zbor za industriska ili zemja vo razvoj. Postoeweto na principot na pravna ednakvost, pravnite lekovi i dopolnitelnite akcii koi {to dr`avite mo`at da gi prezemaat pretstavuvaat osnova od koja se trgnuva vo podobruvaweto na situacijata vo koja se nao|aat licata so hendikep.

157

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

Struktura na zakonot i celi koi treba da se postignat po oblasti: So Zakonot za za{tita na pravata na licata so hendikep, ~ie donesuvawe se predlaga, }e bidat zapazeni me|unarodnite normi i standardi, kako i sogleduvawata i uspe{ni primeri na zakonskite re{enija vo drugi zemji. Pri podgotvuvaweto na ovoj predlog zakon se koristeni re{enija od pove}e dr`avi, vo korelacija so specifi~nosta na na{iot praven i politi~ki sistem. Vo Prviot del se opfateni op{tite na~ela i se stipulirani nasokite vo koi treba da se dvi`i Republika Makedonija za za{tita na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep: ulogata na dr`avata; predmetot na za{tita t.e. pravata i dostoinstvoto, a ne samoto lice so hendikep; celta i principite vrz koi treba da se donese ovoj zakon; pristap kon hendikepot; podignuvawe na javnata svest; i sorabotka so organizaciite na lica so hendikep. So usvojuvaweto na ovie odredbi dr`avata }e zacrta seopfaten pristap kon zakonsko re{avawe na problemite vo ovaa oblast i }e se zdobie so osnov za zakonsko tolkuvawe i nasoki za ponatamo{na izgradba na pravniot sistem. Vo vtoriot del e postavena pozicijata na dr`avata, odnosno zabranata na diskriminacija po osnov na hendikep i vo ovoj del zakonot funkcionira kako klasi~en poseben antidiskriminacionen zakon. Vo momentov, vo Evropa i vo regionov e aktuelno donesuvawe na antidiskriminacioni zakoni, koi se vo funkcija na za{tita na pravata i vrodenoto dostoinstvoto na licata so hendikep. Vo Republika Makedonija vo momentov ima dve inicijativi i se podgotveni dve nacrt-verzii na eden op{t Zakon za za{tita od diskriminacija: od strana na Helsin{kiot komitet za ^ovekovi prava vo Makedonija i Institutot za sociolo{ko-pravni istra`uvawa i MCMS. I vo dvata nacrta postojat odredbi koi referiraat kon licata so hendikep i dvata od niv ohrabruvaat donesuvawe na pobliski propisi protiv diskriminacija na odredena kategorija gra|ani, poradi specifikite na celnite grupi. Tretiot del gi opfa}a oblastite na za{tita vo koi se stipulirani afirmativnite akcii {to dr`avata e obvrzana da gi prezema. Tuka se opfateni oblastite na za{titata, poto~no oblastite vo koi dr`avata e dol`na da prezema afirmativnite akcii, i toa: zdravstvena za{tita i rehabilitacija, vrabotuvawe, obrazovanie, socijalna za{tita, dostapnost, politi~kata participacija, domuvawe i kulturnozabavniot `ivot i sport.

158

Obrazlo`enie na predlogot na zakonot

Potrebno e da se napomene deka vo site sferi preku predvidenite normi se pravi zna~itelen is~ekor, sledej}i gi me|unarodnite standardi, da se vospostavat modeli za ponatamo{no ureduvawe na naporite koi dr`avata }e gi prezema vo sekoja oblast pooddelno. Del od ovie odredbi slu`at kako limitacija za spre~uvawe na erozijata na ve}e postoe~kiot stepen na pozitivni merki koi dr`avata uspeala da gi za~uva. Sekako ovoj del na zakonot }e predizvika donesuvawe na ponatamo{na legislativa no, od druga strana, i najgolemi tro{oci za implementacija na zakonot. So ~etvrtiot del e predviden mehanizmot za regulacija vo koj glavni ~initeli se Vladinoto koordinativno telo za izedna~uvawe na mo`nostite na licata so hendikep, od edna strana, i Sobranieto na organizacii na lica so hendikep, od druga. Zna~i pokraj vladinata, kako nejzin pandan e postavena i nevladinata komponenta, koja integralno ja zaokru`uva ovaa regulacija. Tuka se regulira obvrskata za sobirawe, obrabotka i koristewe na specifi~nite statisti~kite podatoci za licata so hendikep vo RM, kako i sproveduvawe na istra`uva~ki programi za socijalnoekonomski praa{awa. Utvrduvaweto na vidot na hendikepot i stepenot na onevozmo`enost i ote`natost vo ostvaruvaweto na sekojdnevnite aktivnosti i funkcii, za sekoe lice poedine~no, koe go vr{i posebna Komisija za utvrduvawe na hendikep formirana za taa cel, e stipulirano kako vtor del od mehanizmot za regulacija. Vladinoto koordinativno telo za izedna~uvawe na mo`nostite na licata so hendikep so ovoj zakon se redizajnira i mu se pro{iruva nadle`nosta i negovoto deluvawe, sé so cel da prerasne vo ona {to samiot zbor go uka`uva - kordinativno telo, odnosno koordinator na rabotata na nivo na Vlada, no vo isto vreme da bide otvoreno za da se slu{ne glasot i na nevladiniot sektor, a pri toa da ne ja amnestira vladata. Isto taka, so ovoj zakon se vostanovuva, Sobranie na organizacii na licata so hendikep koe go obedinuva glasot na licata so hendikep po klu~nite pra{awa i ja koordinira rabotata (vo smisol na ovoj zakon) na site organizacii na lica so hendikep. Idejata na postavenosta na relaciite e da se kreira prostor (a ne edno centralizirano telo) kade }e se reflektira principot na proverka i ramnote`a (chek and balance) na klu~nite ~initeli vo sistemot. Od tuka proizleguvaat i odredbite za regulirawe na osnovite na funkcionirawe na gra|anskiot segment kako oblast od javen interes koj, pokraj toa, i }e go re{i postoe~kiot gorliv problem so reprezentativnosta na organizaciite na licata so hendikep.

159

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

Pettiot del go regulira vtoriot mehanizam koj se predlaga so ovoj zakon t.n. mehanizmot za za{tita, koj glavno go obezbeduva Komisijata za za{tita na pravata na licata so hendikep. Istata e predvidena da raboti vo nekolku sferi: za{tita od povredi predizvikani so op{ti akti koi se doneseni i egzistiraat vo na{ata nacionalna legislativa; davawe pravna pomo{ i zastapuvawe pri individualni povredi in concreto; podignuvawe na javnata svest i promocija na predmetot na za{tita na ovoj zakon; kako i sledewe i implementacija na ovoj zakon i aktite {to proizleguvaat od nego. Komisijata kako ekspertsko telo treba aktivno da se zalaga, pokraj pravnoto regulirawe i pomo{ pri individualni povredi, da u~estvuva i vo procesot koj korespondira so gradewe na pozitivni trendovi. Vo {estiot del e predviden posledniot mehanizam voveden so ovoj zakon a toa e mehanizmot za obezbeduvawe. Sé so cel da ne ostane zakonot “mrtvo slovo na hartija”, predlaga~ot poso~uva modus za finansirawe na implementacija na istiot. Od tie pri~ini, Fondot za pravata na licata so hendikep, koj se formira za ovaa cel, e predviden da bide finansiski servis na sistemot, odnosno na klu~nite organi i tela koi {to se vostanovuvaat so ovoj zakon. Se predviduva i mo`nost za finansiska podr{ka i na NVO-i od strana na Fondot, preku programski aktivnosti. Tuka e reguliran i delot za donesuvawe i implementacija na Nacionalnata strategija za izedna~uvawe na mo`nostite na licata so hendikep vo RM kako i podnesuvawe na vladini izve{tai i paralelni sogleduvawa od nevladiniot sektor. Nacionalnata strategija se donesuva za period od {est godini, no se menuva spored uslovite, pa zatoa, sostaven del na strategijata e nacionalniot plan za akcija koj se donesuva za period od {est godini, no se revidira na sekoi dve godini. So samoto toa (postoe~kata) Nacionalna strategija nema da bide samo deklarativna, odnosno so akcioniot plan }e se operacionalizira i to~no, so krajni rokovi, vremenski }e se ograni~i implementiraweto vo praksa. Vo sedmiot del se stipulirani kaznenite odredbi koi, vo odnos na postoe~kite za ovoj tip na zakonska regulativa, se predviduvaat da bidat visoki i so kvalifikatoren element. Sankciite predvideni so odredbite od zakonot se delat na tri tipa i toa: zatvorski, pari~ni i vospitno-za{titni merki. Vo su{tina kaznenite odredbi se postaveni na tri nivoa, od parapenalni sankcii, preku restitucija, do za{titni merki (odzemawe na licenci i dozvoli). Vo posledniot osmi del se pomesteni preodnite i zavr{nite odredbi vo koi se reguliraat idnite ~ekori na dr`avata kon funda-

160

Obrazlo`enie na predlogot na zakonot

mentalna nacionalna legislativa vo sferata od interes, sé so cel, da se sozdadat dobri preduslovi za implementirawe na ovoj zakon. Su{tinata na vakov tip na zakoni e {to treba da predizvikaat donesuvawe na redica zakonski i podzakonski akti, kako i soodvetni promeni vo postoe~kata zakonska regulativa. Za toa da mo`e uspe{no da se implementira ovoj zakon predviduva ekstenziven rok vo traewe od pet godini. Sepak, pokraj prvi~noto vostanovuvawe na telata koi go prestavuvaat mehanizmot za regulacija vo postapnosta na donesuvawe na novata zakonska regulativa, najgolema uloga }e odigra usoglasuvaweto na novata Strategija i Akcionen plan, vo koj }e se predvidat nositelite i pobliskite rokovi za implementacija na novata regulativa. FINANSISKI SREDSTVA POTREBNI ZA SPROVEDUVAWE NA ZAKONOT Za sproveduvaweto na Zakonot se potrebni finansiski sredstva. Vo {estiot del e predviden posledniot, voveden so ovoj zakon, mehanizam za obezbeduvawe, preku koj finansiskite sredstva, koi sega se obezbeduvaat od Buxetot (preku raspredelba na dobivkite od igri na sre}a), so pravilna alokacija }e go obezbedat finansiraweto na Zakonot za za{tita na pravata na licata so hendikep. Finansiraweto na aktivnostite od tretiot del (afirmativnite akcii na dr`avata), koi postapno }e se voveduvaat, }e se sprovede od Buxetot na Republika Makedonija. Spored misleweto na Vladata na RM i soglasno realizacijata vo minatata godina, finansiskite sredstva po osnov raspredelbata na dobivkite od igrite na sre}a iznesuvaa 305 milioni denari. Spored predvideniot Buxet na RM za 2005 godina ovaa suma iznesuva 0, 00525% od vkupniot Buxet na RM predviden za minatata godina. VO IMETO NA PREDLAGA^OT, 18.968 GRA\ANI: OVLASTEN PRETSTAVNIK NA PREDLAGA^OT POLIO PLUS - dvi`ewe protiv hendikepZvonko [avreski Skopje, 03 maj, 2006 godina

161

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

5.4. IGRA^ vs. IGRALI[TE 1

Vo ova ~udno vreme na transveri na igra~i od site kalibri (sportski, ekonomski, politi~ki) mi se nametnaa nekolku dilemi. Osnovnata e koi se klu~nite igra~i vo svetot na hendikepot - na lokalno nivo, se razbira. Zatoa {to, neli, razmisluvame globalno a deluvame lokalno. Da pojasnam: edna rabotna grupa na entuzijasti se zafati da kreira zakon koj }e vospostavi sistem vo zakonskata za{tita na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep. Ova se slu~uva na svetsko nivo - vo OON e vo tek donesuvawe na Konvencija (pod istoto ime), no nema svet bez dr`avi (barem zasega). Pri komparativnite analizi i vo razgovorite so "poznava~ite" ~esto im be{e potencirano deka najlesno }e si ja zavr{at rabotata dokolku kreiraat telo koe }e ja turka problematikata, kako Ministerstvo za hendikep ili pak (vo poblagata varijanta) Agencija za hendikep. Kon ova se dodavaa primerite na nekoi zemji koi se ponapred vo ovaa sfera. I toa mi zali~i kako da pravime napor da si kupime igra~ (isto kako vo fudbal, ili pri izbori). I sosem sprotivno na praksata i zdraviot razum re{ivme da se otka`eme od pridonesot na "igra~ot" i si nacrtavme igrali{te. Zo{to!? Zatoa {to hendikepot treba da se redefinira! Hendikepot ne e religiozna metafizika (stradawe za svoi ili grevovi na predcite). Hendikepot ne e medicinsko pra{awe (razvojot na medicinata samo go zgolemuva brojot na licata so hendikep). Hendikepot ne e ni pra{awe na dobrodetelstvo ili na socijala. Hendikepot e ~isto pra{awe na ~ovekovi prava. Praiskonska naru{enost na relacijata pome|u liceto so problem i zaednicata. Hendikepot ne e nemo`nost tuku - onevozmo`enost.

1

Razrabotka na osnovniot koncept pri kreirawe na mehanizmite za zakonot

162

Igra~ vs. igrali{te

Tokmu toa ni treba{e vo novoto sistemsko zakonodavstvo redefinirawe. A toga{ ve}e ne ni treba igra~. Ni treba samo igrali{te, propisno obele`ano, so jasni ulogi i definirani standardi (po mo`nost vo eden ramkoven dokument - Sistemski zakon) a potoa neka igra koj saka t.e. site koi se zasegnati i imaat interes se povikani na megdan. No za da nema debalans pome|u igra~ite (ili barem da se locira, namali ili barem kontrolira) stavivme sistem na fer igra - ili t.n. check and balance (proverka i ramnote`a). Grafikonot na slednata strana mo`e da pomogne vo razbiraweto na ovaa ednostavna konstrukcija. Idejata e da nema apsolutno odgovoren i apsolutno mo}en igra~. Duri i svetec-igra~ mo`e da zaspie ili da se zaboravi (rasipe). Tokmu zatoa se iznivelirani vlada i nevlada (od gore - nadolu) i finansii i prava (od levo na desno). Dodatokot na vonizborno imenuvawe, avtomatsko buxetirawe, nadvore{ni upravni strukturi, revizii i ekspertski strukturi se dopolnitelni mehanizmi za izbegnuvawe na mo`noto zatalkuvawe na na{ite igra~i, no vo isto vreme namaluvawe na mo`nosta od nivno disciplinirawe od aktuel-nata politika i politikanstvo. Veruvame deka vo postoe~kiot sostav ve}e postojat dobri igra~i. Sistemskiot zakon nudi mo`nost od dopolnitelno profilirawe na novi dobri igra~i. Za{titniot mehanizam, koj go nudime, nema da ostavi mnogu prostor za manipulacija, disciplinirawe i dnevnopoliti~ka upotreba na vakviot tim. P.S. Neli - dobar igra~ na blef ne se fa}a.

163

[ematski prikaz na realciite pome|u klu~nite igra~i

164

164

[EMA NA TELATA VO S Z

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

[ematski prikaz na relaciite pome|u klu~nite ~initeli i mehanizmot na proverka i ramnote`a (“Check and balance”) vo Nacrt Zakonot za za{tita na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep

DEL TRETI

VREME IDNO

165

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

166

Preskoknati ~ekori vo nacionalnoto zaknodavstvo

DEL TRETI

VREME IDNO
1. PRESKOKNATI ^EKORI VO NACIONALNOTO ZAKONODAVSTVO
Strategijata bara mislewe, taktikata bara nabquduvawe. -(Max Euwe)

Ne slu~ajno sega nao|ame za potrebno da im se obratime na site onie koi imaat pogolema ili pomala uloga vo procesot na vklu~uvawe na licata so hendikep vo site sferi na op{testvenoto `iveewe. Za{to, sekoj ~ovek e va`en, se~ij pridones mo`e da bide klu~en, a se~ija aktivnost priznaena ili nepriznaena ... Vo momentov, im se obra}ame na site, so namera da se potsetime {to imame propu{teno. Nema potreba da se vratime ~ekor nazad, tuku da se naso~ime kon gradewe na mostovi po patot koj be{e izoden. Bez nikakva namera da kritikuvame, a so cel da gi pokanime na sorabotka site koi }e prepoznaat vo tekstov i }e odgovorat na povikot, ovoj tekst treba da bide trasirana nasoka za da gi sogledame sostojbite i da prezememe zaedni~ka akcija. Sostojba : Zakonodavstvo Vo premnogu zakoni i podzakonski akti, nekonzistentno, se reguliraat prava i obvrski koi se odnesuvaat na licata so hendikep.1 Zatoa, }e mora da ja sogledame sostojbata od dva aspekti.

1

Vidi: Obrazlo`enie na Predlogot na Zakonot za za{tita na pravata na licata so hendikep.

167

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

Od edna strana e (ne)opravdanosta na ona {to e prezemeno do sega, od druga strana e ona {to }e mora da se prezeme vo idnina. Trgnuvaj}i od toa deka vo stariot socijalisti~ki sistem postoe{e dosta soliden sistem na socijalna za{tita, a nekade po osamostojuvaweto na Republika Makedonija, zaradi narasnuvaweto na ekonomskosocijalnite potrebi istiot se raspadna, mora da po~neme od tamu. Ne navleguvaj}i vo pri~inite koi mnogu dobro gi znaeme, problemite so koi se sudiraat site zemji vo tranzicija mora da priznaeme deka gri`ata za hendikepot be{e ostavena na posledno mesto - prezemawe na akcija i predlagawe na konkretni merki za kreirawe na politika za 10-15% od populacijata na RM (statistika soglasno podatocite od Svetskata zdravstvena organizacija). A vo RM nema statisti~ki podatoci za to~nata brojka na lica so hendikep, za vidot i stepenot na nivniot hendikep. Logi~no, dokolku nema evidencija, tie lica formalno ne postojat, pa dr`avata nema odgovornost za niv. Od druga strana pak, onie {to se obiduvaat da ja „isteraat pravdata", naj~esto, zaradi slo`enite i dolgi birokratski proceduri, nemaat komu da mu se obratat, nemaat za{titnik (samo za sporedba, vo Velika Britanija postoi Komisija za za{tita na pravata na licata so hendikep, koja nastapuva vo nivno ime i za nivna smetka). Drug problem, koi isto taka proizleguva od nepostoeweto na soodvetni propisi, e siroma{tijata vo koja `iveeat pove}eto lica so hendikep. So zakonot za socijalna za{tita e stvorena takva me|uzavisnost me|u licata so hendikep i nivnite semejstva, {to namesto socijalna za{tita, celoto semejstvo dobiva status na socijalni slu~ai. Ponatamu, pri obidot na vladinite strukturi da ovozmo`at soodvetno vrabotuvawe na licata si hendikep e formiran Poseben fond, ~ii uslugi gi koristat pravnite lica so cel vrabotuvawe i rabotno osposobuvawe na licata so hendikep. Kritikata kon ovoj obid e jasna: izdvojuvaweto na pari~ni sredstva od Buxetot i menaxirawe na istite od onie koi re{avaat za steknuvawe na status „za{titno dru{tvo" doveduva do zloupotrebi i nedosledno koristewe na sredstvata. O~igledno e zaboravena primarnata namena na ovie sredstva: razvivawe na potencijalite i sposobnostite na licata so hendikep kako integralen del od sevkupniot ~ovekov potencijal na zaednicata. Od gorenavedenite primeri doa|ame do zaklu~ok deka nemaweto na konkretni mehanizmi za za{tita na interesite na licata so hendikep e klu~niot preskoknat ~ekor.

168

Preskoknati ~ekori vo nacionalnoto zaknodavstvo

Nepostoeweto na praven akt so koj se dizajnira nov seopfaten sistem e isto taka, preduslov za menuvawe na svesta kaj po{irokata populacija i promocija na pozitivni stavovi sprema licata so hendikep koe ponatamu, }e rezultira so pogolema otvorenost na zaednicata i celosno vklu~uvawe na licata so hendikep vo op{testveniot `ivot. Vtoriot aspekt na ona {to e podzaboraveno pri kreirawe na zakonski merki e vo delot na harmonizacijata na makedonskoto zakonodavstvo so zakonodavstvoto na Evropskata unija. Imeno, Republika Makedonija vo momentov e zemja so kandidatski status za ~lenstvo vo Evropskata unija. Vo taa nasoka se i site napori na Vladata na RM, vklu~uvaj}i gi ñ naporite za kreirawe na seopfatno zakonodavstvo za licata so hendikep, {to }e ovozmo`i ednakvo i aktivno u~estvo na licata so hendikep vo makedonskoto op{testvoto. No, pri obidot za harmonizirawe na makedonskoto zakonodavstvo so zakonodavstvoto na Evropskata unija, o~igledno se preskoknati nekoi ~ekori. Vladata na Republika Makedonija, za celosno i efikasno sproveduvawe na procesot na harmonizacija na pravoto, ja ima identifikuvano potrebata za vospostavuvawe na sistem, poto~no mehanizmi, ~ija edinstvena zada~a }e bide harmonizacijata. Oddelenieto za pribli`uvawe kon evropskoto zakonodavstvo pri Sekretarijatot za evropski pra{awa, ja podgotvi metodologijata (pristapot) za istoto, pri {to se podgotvuva baza na podatoci na site zakonski akti, nivnata usoglasenost i dinamika na usoglasuvawe, kako i potrebata od podgotovka na novi akti. Vo slu`ba na ovaa aktivnost e osnovaweto na Tehni~kiot komitet za evropska integracija, koj }e ja ima ulogata na Podkomitet za harmonizacija i ja ima obvrskata da izgotvi Nacionalen plan soglasno predlozite za prioritetite {to }e gi dobiva od rabotnite grupi. Rabotnite grupi pak se sostaveni od kompetentni lica po oblasti, koi rabotat na odredena problematika vo resornite ministerstva. Pri analizata na dinamikata na usoglasuvawe na makedonskoto zakonodavstvo so zakonodavstvoto na Evropskata unija se sogleduva nedostatok na kompetentni lica po odnos na problematikata hendikep. Analiziraj}i ja vklu~enosta i dinamikata na predlozite od Ministerstvoto za trud i socijalna politika, za potencirawe e faktot deka od samiot po~etok na konstituirawe na timot za vklu~uvawe vo rabotata na Sekretarijatot za evropski pra{awa, ne e vklu~eno lice od Ministerstvoto kako nacionalen ekspert od obla-

169

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

sta na hendikepot, iako, soglasno predlo`eniot pristap sodr`an vo Upatstvoto za odgovarawe na pra{alnikot na Evropskata komisija za podgotvuvawe na mislewe po baraweto za ~lenstvo na RM vo EU2, e predvideno nazna~uvawe na odgovorno lice od ministerstvata po pra{awe, {to go podrazbira i hendikepot kako posebna oblast. Od edna strana, nacionalniot ekpert treba da go utvrdi stepenot na usoglasenost na na{ite zakoni i da dade mislewe za potrebni izmeni i dopolnuvawa, da dade predlog za donesuvawe na novi, usoglaseni zakoni, kako i mo`en na~in za implementacija na istite. Od druga strana istiot treba da sorabotuva so zainteresirani subjekti koi bi u~estvuvale vo rabotata na Rabotnata grupa formirana za kreirawe na politika za hendikep.3 Ova e eden preskoknat ~ekor, koj posledovatelno vodi i kon drugi. Vo period koga vo sobraniska procedura se nao|a Predlog na zakon za za{tita na pravata na licata so hendikep, i imaj}i na um deka istiot be{e predlo`en preku gra|anska inicijativa, zaedno so 18.968 potpisi od gra|ani na Republika Makedonija, prosleden so silna mediumska kampawa i poddr{ka od celokupnata makedonska javnost, nejasno e zo{to vo samiot pregled ne e spomnato deka postoi odreden tekst i toa, predlog na zakon, koj {to e vlezen vo Parlamentot i site relevantni akteri imaat obvrska da se izjasnat po odnos na istiot?! Se dobiva vpe~atok deka vo momentot koga e napraven pregledot i planot za harmonizacija na makedonskoto zakonodavtsvo so zakonodavstvoto na EU, namerno e ignorirano postoeweto na predlogot na Zakonot za za{tita na pravata na licata so hendikep. Analogno na gorespomenatoto, za~uduva~ki e faktot deka vo Predlog nacionalnata programa za usvojuvawe na pravoto na EU, kako i vo spisokot na pravni propisi za harmonizacija, rasporedeni po struktura, voop{to ne e predvideno donesuvawe na zakonski ili podzakonski akti koi ja tretiraat problematikata hendikep. Vo slu~ajot, pove}e od jasno e neophodnoto itno vklu~uvawe na site relevantni avtoriteti koi rabotat na harmonizacijata vo procesot na donesuvaweto na zakonot. Ova nao|a cvrsto opravduvawe vo preporakite i kriteriumite sodr`ani vo Analiti~kiot izve{taj za Misleweto po baraweto na Republika Makedonija za ~lenstvo vo EU. Soglasno ratifikuvanite me|unarodni konvencii i prifateni preporaki, RM e obvrzana da prezeme konkretna akcija na poleto na hendikep.
2 3

Vidi: Br. 23/3498/1 od 27.09.2004 godina. Soglasno Metodologijata za harmonizacija na zakonite i tehni~kata regulativa na RM so onie na EU, april 2000 godin.

170

Preskoknati ~ekori vo nacionalnoto zaknodavstvo

Sledstveno, vo Akciskiot plan za Evropsko partnerstvo 2005, se predviduva usoglasuvawe na nacionalnato zakonodavstvo so zakonodavstvoto na EU na poleto na antidiskriminacija i ednakvite mo`nosti. Vo vtoriot kvartal od 2006 godina, soglasno Akcioniot plan, be{e predvideno usoglasuvawe na nacionalnoto zakonodavstvo so zakonodavstvoto na EU na poleto na antidiskriminacijata i ednakvite mo`nosti. No, eve ne na krajot od 2006-tata, a Republika Makedonija sî u{te nema doneseno Zakon za za{tita od diskriminacija. Ova e od zna~ewe za na{ava problematika, bidej}i donesuvawe na zakonski odredbi za bilo koja druga sfera i kategorija za za{tita od diskriminacija, se re{ava samo so donesuvawe na soodvetni normi, no hendikepot e sfera kade e potrebno prevzemawe na pozitivni akcii (afirmativni merki) od strana na dr`avata, imeno, za da ne postoi diskriminacija, mora da se otstranat site barieri (arhitektonski i tehnolo{ki), a sevo ova bara i odredeni finansiski sredstva. Sostojba: Pozicija i politika Na univerzalno i regionalno nivo, polo`bata na licata so hendikep se ureduva od aspekt na ~ovekovite prava. Za `al, vo RM re{avaweto na ova pra{awe e ostaveno vo ramkite na Ministerstvoto za trud i socijalna politika i na licata so hendikep se gleda kako na problem (socijalen), a ne kako na individua so svoi prava i dostoinstvo. Pri~insko-posledi~no, so ogled na me|uzavisnosta so semejnata zaednica vo sistemot na socijalna za{tita. Od druga strana, licata so hendikep i nivnite organizacii ne se vklu~eni vo procesot na planirawe i kreirawe na nacionalnata politika. Politikata na vklu~uvawe mora jasno da go definira inkluzivnoto op{testvo i ulogata na licata so hendikep vo nego. Ovaa vizija "Nediskriminacija + pozitivna akcija = socijalna inkluzija" e osnovata za kreirawe na globalnata politika za hendikepot. So ogled na toa deka pod ova moto be{e donesena i Madridskata deklaracija, neminovno se nametnuva zaklu~okot deka politi~kata volja e samo odraz na svesta na gra|anite za potrebite na licata so hendikep. Dr`avata ne gleda na organizaciite na licata so hendikep kako na ednakov partner. Na {to se dol`i toa e pra{awe za koe treba da pobarame odgovor i od dr`avata i od organizaciite. Nelogi~no e vo procesot na planirawe i pravewe programi koi se odnesuvaat na niv,

171

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

ili koi vlijaat vrz nivniot ekonomski i socijalen status da u~estvuva samo "nezasegnata" strana. Posledovatelno, nemaweto na dobra politika vodi kon kreirawe na strategija koja nema svoja operacionalizacija vo efektiven plan za akcija. Bez vremenska opredelenost, jasnost vo poziciite i odgovornosta na nositelite, bez finansiski sredstva, hendikepot e ostaven na re{avawe na stranskite donatori, pa taka, odredeni pra{awa se tretiraat parcijalno, vo zavisnost od interesot na donatorite i momentalniot „proekten" interes. Svesni deka imlementacijata na ovie planovi bara ponekoga{ i ogromni finansiski sredstva, a sepak, mora da go zememe vo predvid i nivoto na razvienost na dr`avata, ona {to e zaboraveno, e mo`nosta za gradewe na socijalno partnerstvo. Samo za sporedba, Evropskata komisijata se obvrza da gradi socijalno partnerstvo4 i da vlo`i napor za integrirawe na licata so hendikep na pazarot na trudot. Socijalnite partneri, ETUC, UNICE i CEEP, usvoija Deklaracijata za vrabotuvawe na lica so hendikep, zemaj}i gi vo predvid potrebite i pravata na licata so hendikep, so poseben osvrt na socijalno-ekonomskata sfera. Pred polovina decenija Sobranieto i Vladata donesoa dva dokumenta so koi deklarativno se obvrzaa na ponatamo{na rabota. Ne slu~ajno velime deklarativno, zo{to so Deklaracijata za za{tita i unapreduvawe na pravata na licata so hendikep i so Nacionalnata strategija za izedna~uvawe na pravata na licata so hendikep5 dr`avata ja iska`a svojata pozicija za ponatamo{no kreirawe na politika za hendikep. Vo slu~ajov, dr`avata najde sila da ka`e nekoj dobar zbor i da gi ohrabri licata so hendikep deka ne e sé taka crno - taa misli na niv. Vo slu~ajot, stanuva zbor za nekakvo oktroirano "pravo", bez obvrska nekoj da go za{tituva. Vo Nacionalnata strategija "Vladata gi zadol`uva resornite ministerstva, vo ramkite na nivnite zakonski ovlastuvawa, da prezemat merki za sproveduvawe na ovaa strategija. Resornite ministerstva se dol`ni najmalku dvapati godi{no da podnesuvaat izve{taj do Vladata na RM i Nacionalnoto koordinativno telo za prezemenite merki vo sproveduvaweto na ovaa strategija."
Partneri vo EU: ETUC (European Trade Union Cofderation), UNICE (The Confederation of European Bussines), CEEP (European Centre of Enterprises with Public Participation and of Enterprises of General Economic Interest). 5 Vidi: „Slu`ben vesnik na RM" br. 101/01
4

172

Preskoknati ~ekori vo nacionalnoto zaknodavstvo

Nema potreba tuka da gi prezentirame izve{taite, realnosta dovolno ka`uva. A postojat li tie izve{tai e pra{awe na pristap koj i kako gi meri rezultatite koi treba da bidat prezentarani vo ne{to {to se imenuva kako izve{taj. Za{to, za nekogo izve{taj pretstavuva samo forma na izvestuvawe. Za `al, izvestuvawe so takvi rezultati, dokolku treba da bide isprateno do odredeni instanci kako {to se telata i organite vo ramkite na EU, bi bilo alarm za itno prezemawe na odredeni ~ekori. Ne slu~ajno, gorespomenatite preporaki se reakcija na odgovorite na pra{awata koi dopolnitelno bea isprateni po odgovorite na Pra{alnikot! Dali nie o~ekuvame nekoj drug da go vr{i monitoringot za operacionalizacijata na ona na {to dr`avata deklarativno se obvrza? I povtorno se nametnuva potrebata za vospostavuvawe na sistem za regulirawe i kontrola vrz operacionalicacijata na donesenite akti. Dr`avata ja donese Strategijata, no predlogot za revidirawe na istata mo`e da proizleze i od onie na koi se odnesuva i spored novata, da se podgotvi Nacionalen akcionen plan. Ova e posebno zna~ajno, od pri~ina {to dr`avite ~lenki na OON se soglasija za tekstot na Konvencijata za za{tita na pravata na licata so hendikep i novata (revidiranata) Strategija treba da se izgotvi vo svetlinata na istata. Vo sporedba so drugite zemji, posebno razvienite, Republika Makedonija e ~ekor nazad, no so vodewe na dobra politika, kreirawe na dobro zakonodavstvo i sorabotka so organizaciite na licata so hendikep (so celosno po~ituvawe na principot "Ni{to za nas, bez nas!"), }e mo`e da bide primer na brzo i efikasno implementirawe na obvrskite na dr`avite {to }e proizlezat so ratifikacija na Konvencijata. Zatoa, Republika Makedonija i kreatorite na politikata }e mora da najdat sila, da se vratat nekolku ~ekori nanazad, kade, namerno ili nenamerno, bea preskoknati odredeni ~ekori. Samo taka, konsolidirani i podgotveni za novite predizvici {to gi nosi vremeto, }e mo`e da se napravi ~ekor napred kon ednakvi mo`nosti za licata so hendikep. Sostojba: Hendikep kultura Imaj}i gi predvid ovie zalo`bi (na hartija), vo izminatiov period, dr`avata ne prezema ~ekori vo nasoka na educirawe na svoite kadri koi se vo sekojdnevna komunikacija so lica so hendikep, nitu so onie koi neizostavno treba da bidat senzibilizirani za hendike-

173

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

pot, poto~no, sposobni da u~estvuvaat vo kreirawe na politikata za hendikep. Tuka, povtorno se nametnuva obvrskata na dr`avata za podignuvawe na svesta, pokonkretno, za za{tita od diskriminacija, Toa e Vienska {kola, ama balkanski smer! Vo nasoka na locirawe na hendikepot, }e povle~eme nekolku linii. Vo sekoj slu~aj, SITE se odgovorni za vklu~uvawe na licata so hendikep vo glavnite tekovi. Dr`avata - zaradi sozdavaweto na uslovi i kreirawe na merki za prifa}awe na licata so hendikep. Gra|anskite organizacii i gra|anite - Zaradi prifa}aweto na licata so hendikep. Licata so hendikep - Zaradi zatvorenosta i slabata volja za u~estvo vo site sferi na op{testvenoto `iveewe. Mediumite - Zaradi kreiraweto na pozitivna slika za licata so hendikep i prifa}aweto na hendikepot kako del od ~ovekovata li~nost. NIE I VIE. No, ako zboruvame za odgovornost na site, toga{ e neminovna sorabotka pome|u site. Zatoa, site, no organizirano, treba da deluvame vo nasoka na sozdavawe na ednakvi mo`nosti za licata so hendikep. Mo`ebi, toa e ~ekorot koj{to site go imame preskoknato... No, bez `alewe, dokolku uspeavme da identifikuvame koi ~ekori gi preskoknavme, sigurni sme deka }e uspeeme, zaedni~ki, organizirano i strategiski da prezememe konkretna akcija!

174

[ema na lokacijata na hendikepot

175

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

2. [TO POTOA?
[to potoa? - pra{awe e sega! Nenamerno koristej}i ja analogijata na danskiot princ ovoj tekst saka da stavi akcent vrz futuristi~kite ~ekori koi treba da sledat vo denovite {to doa|aat - ~ekori koi treba da bidat prezemeni od strana na najva`nite (i pomalku va`nite) igra~i vo sferata na hendikepot vo Republika Makedonija: dr`avata, zaednicata na licata so hendikep, i po{irokiot gra|anski sektor. Celosno tehni~ki postaven i zgora na toa zbogaten so pravna terminologija koja naj~esto znae da e suvoparna, negovata ground zero e mapirawe na konkretnata situacija - za da vidime kade odime, esencijalno e da znaeme kade sme. Me|utoa kade sme e pra{awe na vreme minato i vreme sega{no, kade odime e pra{awe na vreme idno. Kako da dojdeme do tamu e pra{awe na ovoj tekst. Igra~ broj eden: Dra`avata Neskromno ka`ano dr`avata e, i treba da bide, krucijalen igra~ na makedonskoto igrali{te na hendikepot - igrali{te koe zakonot jasno go iscrtuva. Nejzinata uloga vo periodot {to doa|a ne treba da se gleda samo vo donesuvaweto na soodvetnata legislativa koja }e ovozmo`i "fer igra". Naprotiv, taa treba da odi ~ekor ponapred i kon sozdavawe na soodvetni mehanizmi i vospostavuvawe na servisi koi }e pomognat vo celosnata implementacija na predvidenite odredbi. Seto toa dopolneto so podignuvawe na svesta na op{testvoto za situacijata vo koja se nao|aat licata so hendikep, kako i so promcija na pozitiven trend za istite. I sevo ova bi ostanalo "mrtvo slovo na hartija" ako dr`avata ne uspee da najde modus operandi zaedno so organizaciite na licata so hendikep, i ako ne gi koordiniraat svoite aktivnosti za pra{awa od op{t interes. Treba da se napomene deka pri pi{uvawe na ovoj tekst avtorot gi sogleduva idnite sostojbi so pretpostavka deka Zakonot za za{tita na pravata na licata so hendikep vo Republika Makedonija e ve}e donesen, vo forma vo koja be{e predlo`en. Me|utoa da ne dol`ime, tehni~ki ova bi mo`elo da se pretstavi vaka:

176

[to potoa?

1. Da kreira soodvetni mehanizmi (za za{tita, regulacija i obezbeduvawe) - Postojnoto Vladino koordinativno telo za izedna~uvawe na mo`nostite na licata so hendikep (~ij naziv i samiot ni ka`uva deka }e gi koordinira aktivnostite na vladinite strukturi i sistemati~no }e gi naso~uva istite za op{to dobro) treba da zapo~ne da funkcionira vo rok od edna godina od donesuvaweto na zakonot; - Sobranieto na organizacii na lica so hendikep (kako pandan na vladinata struktura, no ovoj pat na nevladino nivo) svoeto osniva~ko sobranie treba da go odr`i najdocna vo rok od {est meseci od donesuvaweto na zakonot; - Komisijata za za{tita na pravata na licata so hendikep (stru~no telo koe treba da se otelotvori vo glaven za{titnik i promotor na pravata na licata so hendikep) treba da zapo~ne so svoeto rabotewe najdocna vo rok od edna godina od donesuvaweto na zakonot; i - Fondot za pravata na licata so hendikep (glaven i odgovoren finansier na site novoformirani tela pogore navedeni) treba da zapo~ne da funkcionira vo rok od edna godina od donesuvaweto na zakonot. I vo duhot na maksimata "Ni{to za nas, bez nas", neminovno potrebno e dr`avata da ja obezbedi participacijata na organizaciite na licata so hendikep vo gorespomenatite tela i organi. 2. Da donese soodvetna legislativa ili da intervenira vo ve}e postoe~kata (zakonski i podzakonski akti) - Zakonot za vrabotuvawe na lica so hendikep i Akcioniot plan za implementacija na zakonot, Vladata treba da go usoglasi vo rok od edna godina (od vleguvaweto vo sila na zakonot); - Izmenite i dopolnuvawata na izbornata regulativa, so cel obezbeduvawe na celosna razbirlivost i dostapnost na izbira~kite proceduri i glasa~ki mesta za licata so hendikep, kako i nepre~eno u~estvo vo oblicite na neposredno izjasnuvawe na gra|anite, Ministerstvoto za pravda treba gi predlo`i vo rok od edna godina; - Zakonot za referendum i drugi oblici na neposredno izjasnuvawe na gra|anite, Ministerstvoto za pravda treba gi predlo`i vo rok od edna godina; - Zakonot za popis na naselenieto, stanovite i doma}instvata, dr`avata treba da go usoglasi vo rok edna godina; - Aktite so koi se regulira raboteweto na komisiite za utvrduvawe na hendikep i nacionalnata Komisija za utvrduvawe na hendikep, Ministerstvoto za zdravstvo treba da gi donese vo rok od edna godina;

177

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

178

- Posebniot akt za regulirawe na stepenot na asistencija vo ostvaruvaweto na delovnata sposobnost na licata so mentalen hendikep (koja treba da e proporcionalna na samata potreba), dr`avata e dol`na da go donese vo rok od edna godina; - Posebniot akt so koj se utvrduva koi zdravstveni uslugi {to ne se opfateni so zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe, a se va`ni za sanirawe i podobruvawe na zdravstvenata sostojba na licata so hendikep, }e se smetaat za osnovni zdravstveni uslugi, Ministerstvoto za zdravstvo treba da go donese vo prvata naredna godina od vleguvaweto vo sila na zakonot; - Aktot so koj se ureduva pravoto na besplatna medicinska rehabilitacija, Vladata na predlog na Ministerstvoto za zdravstvo treba da go donese vo rok od tri godini; - Posebniot akt koj se odnesuva na dostapnost na pomagalata na licata so hendikep, Ministerstvoto za zdravstvo i Fondot za zdravstvo treba da go donesat/usoglasat vo rok od dve godini; - Posebniot akt so koj se ureduva pravoto na platena pridru`ba na licata so seriozno naru{eni motorni i senzorni funkcii pri patuvawe i medicinsko-tehni~ka intervencija, Ministerstvoto za zdravstvo i Fondot za zdravstvo treba da go donese/usoglasi vo rok od dve godini; - Aktite so koi se obezbeduva soodvetna participacija i za stapenot na licata so hendikep, pretstavnici na nivnite semejstva i nivnite organizacii vo procesot na kreirawe i sproveduvawe na aktivnostite za zdravstvena za{tita i rehabilitacija na licata so hendikep, dr`avata i edinicite na lokalnata samouprava treba da gi donesat/usoglasat vo rok od tri godini; - Aktite so koi se regulira unapreduvaweto na pristapnosta i dostapnosta na obrazovnite institucii, transportot i smestuvaweto na u~enicite so hendikep, obezbeduvaweto stimulativni merki (kvoti, stipendii, osloboduvawe od participacija itn.) za u~enicite so hendikep, dostapnosta na obrazovnite programi i koristeweto na tehni~ko-tehnolo{ki audio-vizuelni sredstva za potrebite spored vidot i stepenot na hendikep, Vladata na predlog na Ministerstvoto za obrazovanie treba da gi donese/usoglasi vo rok od tri godini; - Aktite vo vrska so vrabotuvaweto na lica so hendikep, Agencijata za vrabotuvawe treba da gi usoglasi vo rok od dve godini; - Aktite vo vrska so raboteweto na Posebeniot fond za obezbeduvawe na uslovi za rabotno osposobuvawe, vrabotuvawe i rabotewe na licata so hendikep, dr`avata treba da gi usoglasi vo rok od dve godini;

[to potoa?

- Propisite koi se odnesuvaat na socijalna pari~na pomo{, postojana pari~na pomo{ po osnov na hendikep, pomo{ i nega od drugo lice, poddr{ka na semejstvata na licata so hendikep, Ministerstvoto za trud i socijalna politika treba da gi donese/usoglasi vo rok od dve godini; - Aktot so koj se ureduvaat uslovite i na~inot za prifa}awe i `iveewe na licata so te`ok, najte`ok i kombiniran hendikep vo specijalni ustanovi, Ministerstvoto za trud i socijalna politika treba da go donese vo rok od tri godini; - Aktite so koi se obezbeduva nepre~eno dvi`ewe i arhitektonski dostapna okolina za licata so hendikep, Ministerstvoto za transport i vrski i Ministerstvoto za `ivotna sredina i prostorno planirawe treba da gi donesat vo rok od tri godini; - Aktot so koj se ureduvaat beneficiite vo javniot soobra}aj za licata so hendikep i nivnata pridru`ba, Ministerstvoto za transport i vrski i edinicite na lokalnata samouprava treba da gi donesat vo rok od tri do pet godini; - Aktot so koj se ureduvaat beneficiite pri uvoz, adaptacija, odr`uvawe i osiguruvawe na patni~kite motorni vozila neophodni za mobilnost na licata so hendikep, Ministerstvoto za transport i vrski i edinicite na lokalnata samouprava treba da gi donesat vo rok od tri do pet godini; - Aktite za obezbeduvawe na dostapnost na informacii, olesnuvawe pri komunikacijata so javnite servisi, koristewe na soodvetni tehnologii i uslugi i prisposobuvawe na informativniot sistem za potrebite na licata so hendikep, dr`avata treba da gi donese vo rok od tri do pet godini; - Aktite so koi se ureduvaat konkretnite merki za ovozmo`uvawe na pristap, sledewe i razbirawe na kulturnite sodr`ini od strana na licata so hendikep, Ministerstvoto za kultura i ustanovite od oblasta na kulturata gi sproveduvaat vo rok od {est meseci po donesuvaweto na propisite koi }e gi reguliraat ovie pra{awa; - Aktite so koi se ureduvaat konkretni merki za ovozmo`uvawe na pristap, transport, sledewe i li~na bezbednost na posetitelite so hendikep, resornoto ministerstvo treba da gi sprovede vo rok od eden meseci po donesuvaweto na propisite koi }e gi reguliraat ovie pra{awa; - Detalnite urbanisti~ki planovi, organite na edinicite na lokalnata samouprava treba da gi usoglasat vo rok od edna godina od donesuvaweto na aktite so koi se obezbedauva nepre~eno dvi`ewe i arhitektonski dostapna okolina za licata so hendikep;

179

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

- Nacionalnata strategija za izedna~uvawe na mo`nostite na licata so hendikep vo RM, Vladata treba da ja usoglasi vo rok od {est meseci; - Redovnata godi{na Programa za zgolemuvawe na svesta na op{testvoto za licata so hendikep, Vladata na predlog na Ministerstvoto za trud i socijalna politika, a vo sorabtka so po{irokiot gra|anski sektor treba da ja donese vo prvata naredna godina od vleguvaweto vo sila na zakonot; - Redovnata godi{na Programa za zdravstveno vospituvawe i higiensko-tehni~ki i zdravstveni merki za prevencija na hendikepot, Vladata na predlog na Ministerstvoto za zdravstvo treba da ja donese vo rok od edna godina; - Nacionalnata programa za rehabilitacija, Vladata treba da ja donese vo rok od tri godini; - Lokalnite programi za razvoj vo koi se predviduvaat merki za stimulirawe na vrabotuvaweto na licata so hendikep, organite na edinicite na lokalnata samouprava treba da gi donesat/usoglasat vo rok od dve godini; - Programata za identifikuvawe i postepeno otstranuvawe i nadminuvawe na postoe~kite arhitektonski barieri, Ministerstvoto za transport i vrski treba da ja donese vo rok od {est meseci od donesuvaweto na aktite so koi se obezbedauva nepre~eno dvi`ewe i arhitektonski dostapna okolina za licata so hendikep; - Vo redovnata godi{na Programa, Ministerstvoto za kultura treba da vnese vo programite sodr`ini so cel pottiknuvawe, promocija i afirmirawe na kreativnite, artisti~ki i intelektualni potencijali na licata so hendikep, vo rok od edna godina; - Redovna godi{na Programa, so cel predviduvawe na merki i aktivnosti za celosno integrirawe na licata so hendikep vo sportskite aktivnosti, Agencijata za mladi i sport treba da ja donese vo rok od edna godina; Dopolnitelno, treba da se napomene deka aktite koi proizleguvaat od odredbite na zakonot za koi ne e predviden podolg vremenski rok treba da bidat doneseni vo rok od edna godina po donesuvaweto na istiot. Istoto va`i i za propisite {to ne se vo soglasnost so odredbite od zakonot, odnosno Vladata niv treba da gi usoglasi vo rok od edna godina. Zna~aen proces koj e vo tek, ne samo vo regionov tuku i po{iroko, e ratifikuvaweto na seopfatnata i integralna Konvencija za za{tita na pravata na licata so hendikep, donesena vo ramkite na OON.

180

[to potoa?

Republika Makedonija ima retka mo`nost so donesuvaweto na ovoj zakon koj "di{i" so Konvencijata kako i so samata ratifikacija na istata, da stane lider vo regionov i predvesnik na edno novo vreme vreme na ednakvost, koe so nas ili bez nas sigurno doa|a! 3. Da vospostavuva mre`i i servisi - Mre`ata od centri i timovi za rano sledewe na rizi~nite faktori koi mo`at da predizvikaat ili zasilat ve}e postoe~ki hendikep, so cel rana detekcija i kontinuirano sledewe na razvojot na decata so rizik, Ministerstvoto za zdravstvo treba da ja formira vo rok od tri godini; - Posebniot Centar na nacionalno nivo, so cel sledewe na sostojbata na decata so najte{ki oblici na hendikep, Ministerstvoto za zdravstvo treba da go vospostavi vo rok od tri godini; - Patrona`niot servis za kontinuirana medicinska nega i rehabilitacija, dr`avata treba da go napravi dostapen do korisnicite vo rok od tri godini; - Mre`ata na posebni regionalni timovi za socijalna rehabilitacija, dr`avata treba da ja formiraa vo rok od tri godini; - Mre`ata od servisi za li~na asistencija, so cel pottiknuvawe na samostojnoto `iveewe i vklu~uvaweto na licata so hendikep vo site sferi na op{testvenoto `iveewe, dr`avata treba da ja vospostavi vo rok od tri godini; - Mre`ata od centri za dnevno prifa}awe i nega na licata so hendikep, so cel poddr{ka na nezavisnoto `iveewe, razvivawe na naviki i ve{tini, i ovozmo`uvawe na nepre~en deloven i op{testven anga`man na ~lenovite na semejstvoto, dr`avata treba da ja formira vo rok od dve godini; i - Iniciraweto i poddr`uvaweto na formirawe na alternativni centri za poddr{ka (kako {to se: resursni centri, SOS telefoni, edukativni centri, centri za pravna pomo{, sovetodavni servisi za psiho-socijalna integracija na licata so hendikep), dr`avata treba da go opredeli vo rok od tri godini od vleguvaweto vo sila na zakonot. 4. Da pomaga pri podignuvawe na svesta na op{testvoto za licata so hendikep - Dr`avata treba da prezema efektivni akcii za zgolemuvawe na svesta na op{testvoto za licata so hendikep, nivnite prava i dostoinstvo, nivnite potencijali i nivniot pridones preku: podignuvawe na javnata svest za licata so hendikep; borba protiv postoe~kite stereotipi i predrasudi za licata so hendikep; i promocija na pozitiven trend za licata so hendikep. Toa treba da go pravi sistemati~no i kontinuirano;

181

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

- Vladata, preku Ministerstvoto za zdravstvo i Ministerstvoto za obrazovanie i nauka, treba da prezema i sproveduva edukativni programi so cel prevenirawe na hendikepot, bez razlika na vozrasta na celanata grupa; - Ministerstvoto za obrazovanie i nauka treba kontinuirano da gi unapreduva postoe~kite nastavni programi so cel podignuvawe na svesta za pra{aweto na hendikepot; i - Dr`avnata izborna komisija treba da informira, inicira i sproveduva merki za ostvaruvawe na celosna participacija na licata so hendikep vo izbira~kiot proces. Zainteresiranite ~itateli sigurno }e iznajdat i brojni drugi merki koi dr`avata treba da gi prezeme so cel podigawe na svesta na op{testvoto, no celta na avtorot e da akcentira nekolku od niv: edukacijata vo uloga na prevencijata na hendikepot, kako i gradeweto na pozitiven imix za licata so hendikep kako korisni ~lenovi na na{eto op{testvo. 5. Da gi koordinira svoite aktivnosti i da sorabotuva so organizaciite na lica so hendikep za pra{awa od vitalen interes za licata so hendikep - Kreiraweto na normativni akti, kako i politiki, strategii i programi za podobruvawe na situacijata vo koja se nao|aat licata so hendikep vo Republika Makedonija, dr`avata treba da go ostvaruva vo sorabotka so organizaciite na licata so hendikep. Dopolnitelno, dr`avata treba da kreira soodvetna politika za licata so hendikep na nacionalno nivo i da gi stimulira i poddr`uva aktivnostite za nejzina implementacija na lokalno nivo. Ovie ne treba da bidat deklarativni zalo`bi - ova MORA da se ostavri vo praksa ako sakame da `iveeme vo sklad so op{toprifatenite me|unarodni normi i standardi; - Dr`avata i edinicite na lokalnata samouprava, vo procesot na kreirawe i sproveduvawe na aktivnostite za zdravstvena za{tita i rehabilitacija na licata so hendikep treba da obezbeduvaat soodvetna participacija i zastapenost na licata so hendikep, pretstavnici na nivnite semejstva i nivnite organizacii; - Roditelite i organizaciite na licata so hendikep treba soodvetno da se vklu~at vo kreiraweto i sproveduvaweto na obrazovnite programi, nastavno-nau~nite soveti i servisite za redovna poddr{ka na licata so hendikep vo obrazovniot proces a ulogata na dr`avata e da go obezbedi toa; i

182

[to potoa?

- Dr`avata, preku Fondot za pravata na licata so hendikep, kako i preku lokalnata samouprava so svoi sredstva treba da se zalagaat i da gi poddr`uvaat inicijativite i aktivnostite na semejstvata na licata so hendikep, instituciite, nevladinite organizacii i neformalnite grupi za sproveduvawe na alternativni servisi za poddr{ka na licata so hendikep i nivnite semejstva. Dr`avata e mo}en igra~, me|utoa treba da bide svesna deka procesot koj se proektira vo ovoj tekst ne e ve~en i nepromenliv. Sî se menuva vo zavisnost od konkretnite uslovi na terenot. A tie sigurno }e se izmenat so tekot na vremeto. Zatoa e potrebno site zainteresirani subjekti da razmisluvaat za fenomenot 'revidirawe na procesot' kako i za modalitetite kako toa da se napravi. Zakonot }e se menuva so izmeni i doponuvawa vo zavisnost od dinamikata na slu~uvawata, mo`e da se vovedat i dopolnitelni za{titni sredstva ili mehanizmi, a isto taka i da se zgolemuvaat/namaluvaat ili pak vo krajna instanca (koga }e ja snema potrebata za nivno postoewe) i da se ukinat afirmativnite akcii vo opredelenite oblasti na za{tita. Me|utoa nikoga{, ama ba{ nikoga{, ne smee da se izgubi duhot na sistemskoto zakonodavstvo. Igra~ broj dva: Zaednicata na licata so hendikep Vtoriot igra~, va`en kolku i prethodniot, e Zaednicata na licata so hendikep. Poznava~ite na sostajbite znaat deka pod "Zaednicata" se podrazbiraat site postoe~ki i novoformirani sojuzi/organizacii/ tela na licata so hendikep vo Republika Makedonija. Predizvici koi {to sledat za Zaednicata se: prvo, nejzino konsolidirawe i obedinuvawe; vtoro, gradewe na svoite kapaciteti so cel efikasno u~estvo vo soodvetnite dr`avni mehanizmi kako i prerasnuvawe vo watchdog; i treto, vozobnovuvawe na "izgubenata armija" na roditeli na licata so hendikep. 1. Da se konsolidira i obedini po vitalnite pra{awa od strate{ki interes Koristej}i se so starata rimska maksima "veni, vidi, vici", evidentno e vo makedonskoto op{testvo postoewe na rasloenost na site gorespomenati faktori (postoe~ki i novoformirani sojuzi/organizacii/tela na licata so hendikep), koe per analogium apsurdum doveduva do neorganiziranost na Zaednica vo celina. Ova konsolidirawe }e ovozmo`i postignuvawe na "edinstven glas" na organizaciite na lica so hendikep - cel koja samite tie si ja postavija u{te vo 2003 godina. Okrupnuvaweto isto taka }e go re{i problemot na reprezentativnosta vo

183

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

ovaa sfera i }e isprati jasna poraka do dr`avnite institucii deka vo Zaednicata treba da gledaat svoj kontrapart koj }e osiguri aktivna participacija na licata so hendikep vo sferata na odlu~uvawe za site pra{awa od niven interes. 2. Da nominira ~lenovi koi }e u~estvuvaat vo soodvetnite mehanizmi (za za{tita, regulacija i obezbeduvawe) - Nominirawe na trojca pretstavnici koi }e u~estvuvaat vo rabotata na Posebniot fond za obezbeduvawe na uslovi za rabotno osposobuvawe, vrabotuvawe i rabotewe na licata so hendikep, zaedno so po trojca pretstavnici od Agencijata za vrabotuvawe, Vladinoto koordinativno telo i Zaednicata na za{titni dru{tva; - Pretsedatelot i potpretsedatelot na Sobranieto na organizaciite na licata so hendikep }e u~estvuvaat vo rabotata na Koordinativno telo za izedna~uvawe na mo`nostite i unapreduvawe na pravata na licata so hendikep, vo koe pokraj niv ~lenuvaat i rakovodni dr`avni slu`benici na ministerstvoto za trud i socijalna politika, ministerstvoto za zdravstvo, Ministerstvoto za transport i vrski, Ministersvoto za obrazovanie i nauka, Ministerstvoto za kultura i Ministersvoto za `ivotna sredina i prostorno planirawe, pretsedatelot na Komisijata za za{tita na pravata na licata so hendikep, direktorot na Fondot za pravata na licata so hendikep i istaknati nau~ni i stru~ni rabotnici; - Nominirawe na trojca prestavnici koi }e u~estvuvaat vo rabotata na Upravniot odbor na Fondot za pravata na licata so hendikep, vo koj pokraj niv ~lenuvaat ñ dvajca pretstavnici na Ministerstvoto za trud i socijalna politika, dvajca pretstavnici na Ministerstvoto za finansii, i dvajca pretstavnici na Komisijata za za{tita na pravata na licata so hendikep; i - Pretstavnici na Sobranieto na organizaciite na licata so hendikep }e u~estvuvaat vo rabotnata grupa za izgotvuvawe na Nacionalnata strategija za izedna~uvawe na mo`nostite na licata so hendikep vo RM, zaedno so pretstavnici na Komisijata za za{tita na pravata na licata so hendikep. Ulogata na Zaednicata kako aktiven u~esnik vo rabotata na gorespomenatite tela e esencijalna ne samo poradi ekspertizata koja licata so hendikep mo`at da ja ponudat vo rabotata na ovie tela, tuku i poradi faktot {to samite ovie tela pretstavuvaat ~uvari i za{titnici na "javnoto dobro" vo oblasta na hendikepot.

184

[to potoa?

3. Da raboti na podignuvawe na svesta na op{testvoto za licata so hendikep Poznat i priznat e faktot deka nevladiniot sektor e dobar vo realizirawe na kampawi za podignuvawe na javnata svest vo razli~ni sferi na interes. Zatoa i ponatamu, Zaednicata treba da bide najglasniot govornik i promotor na pozitivniot imix na licata so hendikep vo makedonskoto op{testvo. Isto taka, treba da prodol`i so prezemaweto akcii za zgolemuvawe na svesta na op{testvoto za licata so hendikep, nivnite prava i dostoinstvo, nivnite potencijali i nivniot pridones. Za celosna implementacija na sistemskoto zakonodavstvo potrebni se pove}e kampawi od tipot "Nikoj ne e sovr{en" i "Tvojot potpis e zakon". 4. Da gi koordinira svoite aktivnosti i da sorabotuva so dr`avata za pra{awa od vitalen interes za licata so hendikep Pra{aweto na sorabotka na dr`avata so Zaednicata e daleku od sporno, posebno vo sferata na ekspertizata za dadenata problematika. Toa treba da se izvr{uva ne samo na centarlno nivo, tuku naprotiv da se simne i po vertikala, odnosno da se vostanovi i zajakne na lokalno nivo. Imaj}i go toa predvid, lokalnite organizacii na lica so hendikep treba aktivno da u~estvuvaat vo rabotnite tela formirani od strana na sovetite na edinicite na lokalnata samouprava, a so cel ostvaruvawe na efektivna za{tita na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep. Dopolnitelno, organite na edinicite na lokalnata samouprava pri donesuvaweto na razvojnite planovi, drugi akti i odluki, se dol`ni da gi razgleduvaat i da gi zemat predvid preporakite za predlo`enite merki i aktivnosti od strana na ovie tela. 5. Da ja vozobnovi izgubenata armija Iako e te{ka i makotrpna rabotata na vozobnovuvaweto na "izgubenata armija" na roditelite/pobliskata i podale~nata familija na licata so hendikep, sepak e krajno potrebna. Zaednicata mora toa da go napravi, i toa da go napravi brzo ako saka da go iskompletira svojot sostav i da go zaokru`i vo edna celina vklu~uvaj}i ja i poslednata alka. Toa e mo}na armija (~etiripati pobrojna od vkupniot broj na licata so hendikep vo Republika Makedonija), kako Cezarovata "treta" legija. Iako e momentalno izgubena i neorganizirana ne smee Zaednicata da ja podceni nejzinata mo`na idna sila. So cel efikasno i efektivno implementirawe na gorenavedenite aktivnosti, ne treba da zaboravime deka Zaednicata treba kontinu-

185

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

irano da gradi novi i da gi zajaknuva ve}e postoe~kite kapaciteti, kako materijalni taka pred sé i ~ove~ki. Toa treba da go pravi vo soglasnost so ustanovenata "dobra praksa" i preporakite od relevantnite subjekti vo ovaa oblast. Igra~ broj tri: Po{irokata zaednica (po{irok gra|anski sektor, mediumi, stru~na zaednica i sli~ni) Za kraj, bi napomenale deka pokraj dr`avata i Zaednicata tretiot igra~ na terenot na hendikepot e dosta eklekti~en, no nakratko mo`eme da go naslovime kako po{irokata zaednica. Vo nego spa|aat, pokraj po{irokiot gra|nski sektor, i mediumite, univerzitetite stru~nata zaednica i sli~ni. Site ovie subjekti treba da se imaat na svoja strana - na stranata na licata so hendikep i pritoa da se motiviraat dovolno za da pomognat vo ostvaruvaweto na krajnata cel celosna ednkavost na site gra|ani vo Republika Makedonija, vklu~uvaj}i i de jure i de facto ednakvost. Za toa potrebno e po{irokiot gra|anski sektor, koj raspolaga so raznovidnost na celnite grupi, pra{awata od interes, ekspertizata, vrskite i kontaktite, institucionalnata memorija i bezbroj drugi raboti, da ja po~uvstvuva ovaa borba i ovoj pat kako svoja sopstvenost i pritoa da ja "razbranuva vodata" vo sekoja mo`na prilika. Stru~nata javnost debatiraj}i po odnos na ovie "razbranuvawa" }e ja ekstendira nivnata va`nost i vrednost, a mediumite se tuka da izvestat za toa. Nivnite napori treba da bidat naso~eni kon podignuvawe na svesta na op{testvoto za licata so hendikep, kako i kon koordinacija i sorabotka so dr`avata i Zaednicata za pra{awata od vitalen interes za licata so hendikep. 1. Da raboti na podignuvawe na svesta na op{testvoto za licata so hendikep - Asocijaciite i zaednicite treba da donesuvaat programi i konkretni merki za ovozmo`uvawe na ednakvi mo`nosti za zadovoluvawe na potrebite na licata so hendikep i priznavawe na nivnite tvore~ki napori i potencijali; - Makedonskata radio-televizija i Makedonskata informativna agencija treba da obezbeduvaat mediumsko pokrivawe na nastani, promovirawe na pozitiven trend i emituvawe na namenski sodr`ini i poraki za licata so hendikep; - Pe~atenite i elektronskite mediumi vo svoite programi potrebno e da vklu~uvaat sodr`ini nameneti za licata so hendikep i da predviduvaat dostapnost na ostanatite sodr`ini; - Prezentaciite i Internet stranicite na site servisi treba da se izrabotuvaat i vo verzija dostapna za licata so vizuelen hendikep;

186

[to potoa?

- Univerzitetite, dr`avni i privatni, treba da sozdavaat uslovi za implementacija na principot na inkluzivnost na obrazovniot sistem preku aktivno sledewe na nastavnite sodr`ini od strana na licata so hendikep; - Sportskite federacii i sportskite klubovi treba da sozdavaat uslovi za integracija na licata so hendikep preku: prilagoduvawe i otstapuvawe na sportski objekti, tereni i rekviziti i informirawe i promovirawe na nastanite i postignatite rezultati; i - Organizatorite na sportskite natprevari i manifestacii treba da donesuvaat konkretni merki za ovozmo`uvawe pristap, transport, sledewe i li~na bezbednost na posetitelite so hendikep. 2. Da gi koordinira svoite aktivnosti i da sorabotuva so dr`avata za pra{awa od vitalen interes za licata so hendikep Iako krajno deklarativno postavena, ovaa cel potrebno e da se realizira celosno. Vo periodot {to doa|a, dr`avata i Zaednicata na licata so hendikep treba da poka`at voqa za sorabotka i koordinacija, dodeka pak po{irokata zaednica treba da poka`e proaktivnost, samoinicijativa i re{enost za ostvaruvawe na istata. Samo taka mo`eme da se nadevame na strukturno postavena, i vo krajna linija efektivna, sorabotka i vividna komunikacija pome|u site tri zainteresirani strani. I za kraj, povtorno koristej}i ja analogijata na danskiot princ, ovojpat namerno, se postavuva pra{aweto - da se bide ili ne??? Avtorot najiskreno smeta deka tokmu po odgovorot na ova pra{awa idnite generacii }e analiziraat dali seto napi{ano vo ovoj tekst e ~ist futurizam ili gola fikcija.

187

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

3. NE E SE TAKA ROZOVO - (i ne treba da bide)

Promenuvaj}i i menuvaj}i ... I posle site promeni - nie sme pomalku ili pove}e - isti.

Najgolemoto pra{awe po site bitki i site triumfi, bilo i }e bide, {to posle pobedata. Vo ovoj tekst obrabotuvame edna te{ka {pekulacija - {to ako uspeeme? I toa vo sé? [to }e se slu~i ako Zakonot za za{tita na pravata na licata so hendikep bide usvoen vo celost i so site negovi podzakonski akti {to sledat? [to koga oblacite }e se trgnat? Kakvo li rozevo utro ne ~eka? Kolku rozova stvarnost }e treba da `iveeme? I kako so tolku "roze" i so tolku "Pink Panteri" }e se dru`ime? U{te vedna{ ja objavuvame prognozata deka nema metereolo{ki, politi~ki, tektonski i ekolo{ki najavi deka skorata idnina na licata so hendikep mo`e da poprimi rozeva nijansa. I u{te na po~etok na tekstov ja utvrduvame hipotezata deka toa i dolgoro~no gledano voop{to nema da se slu~i. Ni{to od toa! Od kade go vle~eme zaklu~okot? * * * ^ovekovoto postoewe e konstantna prikazna za negovoto postojano napreduvawe i usovr{uvawe. Naj~esto ovoj proces e evolutiven, no se slu~uvale i nagli presvrti (naj~esto vo op{testven kontekst) t.n. revolucii - koi dramati~no gi menuvale dotoga{nite priliki i soodnosot na relaciite me|u individuite. Tuka se pojavuva eden fenomen koj kako da se izdvoil vo svoevidno ~ovekovo prokletstvo. Pokajuvawe za prezemenoto, razo~aruvawe od promenata - nostalgija kon porane{noto i, sledstveno na toa -

188

Ne e se taka rozovo

reakcija, napu{tawe na novoto (iako mo`ebi voop{to neizdr`ano i nau~no i iskustveno nedoka`ano). Nedostatokot od rozova frekvencija na spektarot koj gi osvetluva promenite e redoven nus-produkt na sledbenicite na promenite i od nivni silni pobornici i revolucioneri pravi te{ka reakcija i o~ajnici. Za potrebata na temava }e se obideme ova da go ilustrirame so nekolku kratki primeri, so brzo pominuvawe od op{ti momenti, koi go ilustriraat civilizaciskiot napredok vo borbata za ~ovekovi prava, do konkretni sliki koi se povrzani so implementacijata na sistemska zakonska ramka za licata so hendikep i nivniot kratkoro~en efekt (da ne re~am nedostatok na roze nijansa). 1. Rasni, revolucionerni i antikolonijalni dvi`ewa U{te od egzodusot na evreite i spartakovoto vostanie borbata za rasno, religiozno, socijalno i ekonomsko osamostojuvawe sekoga{ bila nagrizuvana od gorenavedeniot fenomen. Mnogu od ovie dvi`ewa bile premnogu silni za da mo`e da im se sprotistavi nekakov realen protivnik vo nivnoto vreme. Zatoa i ostanale zapameteni do dene{no vreme. No naj~esto protivnikot bil vnatre i nivnata sila bila uni{tena poradi ideolo{ko lutawe, koe pak dovelo do samoraspa|awe. Najilustrativen primer e francuskata istorija po bur`oaskata revolucija i nekolkukratnoto (nasilno) zamenuvawe na republikata so monarhija (do kone~noto stabilizirawe na poslednata petta republika). Duri i sovetskata oktomvriska revolucija (koja kako matica povede dvi`ewa vo celiot svet) predizvika samootka`uvawe a so toa i dezintegracija na najgolemata toga{na imperija (sozdavana pove}e od 500 godini). Antikolonijalnite dvi`ewa od sredinata na minatiot vek se u{te pointeresen primer. Silnata borba za sloboda na nekoga{nite robovski kolonii se pretvori vo serija od plemensko-gra|anski vojni (robuvawe na svoite) i kako rezultat go dobi neokolonijalizmot, protiv koj e mnogu pote{ko da se bori{. Razo~aranosta vo novoto doveduva do podpa|awe vo "sigurnosta" na staroto. Ova pak vozobnoveno i pomudro ne dozvoluva negovo povtorno i lesno napu{tawe.

189

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

2. Poblisko - jugonostalgijata Mo`ebi najsve` primer (za ~itatelite na ova izdanie) e dezintegracijata na SFRJ i psiholo{kiot efekt na `al po staroto t.n. "jugonostalgija". Ova ~uvstvo ostanuva sé u{te silno vo site porane{ni republiki na porane{na Jugoslavija pa duri i vo Republika Slovenija, iako taa od ovoj proces izleze so najmalku luzni i ve}e stana ~len na Evropskata unija. Jugonostalgijata ne e samo "`al po mladosta", koj e priroden efekt, tuku vo su{tina e nezadovolstvo od novoto. ^uvstvoto na izla`anost od efektite, sostojbite i protagonistite na novoto vreme ne dozvoluva otvoreno sogleduvawe na novite mo`nosti tuku te tera da posaka{ da se vrati{ vo nekoga{nata "idila" na poznatoto i definiranoto (kolku toa i da bilo nesovr{eno). Ovoj efekt ne e rezerviran samo za politi~kite zaednici tuku va`i i za site drugi formi na zdru`uvawe - od politi~ki partii, sindikati pa do ekonomskite subjekti. Sekoga{ koga se saka da se premine na novo nivo na organizacija i me|usebni relacii, na prviot malku pozna~aen neuspeh ili zastoj, kako logi~en ~ekor se javuva potrebata od za~ekoruvawe nanazad - vo sigurnosta na staroto. Eventualnoto povtorno is~ekoruvawe napred e ve}e mnogu poproblemati~no. 3. Seksualna revolucija Golemoto gra|ansko i politi~ko dvi`ewe za samostojnost i celosna participacija na `enata (od po~etokot na 60-tite godini na minatiot vek) e dobar primer kako edna uspe{no izvojuvana rabota (bez voeni dejstvija) doveduva do bezizlez i neposakuvawe na predizvikanite promeni. Mnogu `eni i den denes mislat deka od procesot na osamostojuvawe dobile samo dodatni obvrski bez pritoa realno da im bidat simnati starite. Osven toa osamostujuvaweto, vo uslovi na sé u{te dominanten "ma{ki svet" i ne tolku lesno ostvarliva ekonomska nezavisnost, naj~esto se voveduva samo kako gola pro-forma. Edukacijata na ma`ite se poka`a kako pogolem problem otkolku deklarativno priznaenata, i vo zakoni vnesena, "pobeda". Del od tie `eni, koi ne sakaa da se otka`at od ponatamo{nata borba, zatalkaa vo pravec na {ovinizam i mizantropija kon ma{kiot del na ~ove{tvoto. Pozicija od koja malku mo`e da se stori za realna ednakvost me|u polovite.

190

Ne e se taka rozovo

4. Poslednoto gra|ansko dvi`ewe Borbata za po~ituvawe na ~ovekovite prava i dostoinstvo na licata so hendikep e ne{to od ponov datum. Zarodi{ot e vo docnite 60ti godini na minatiot vek, a vistinskata sila ja dobiva posle 80tite. Tokmu zatoa nekoi ñ go narekuvaat - posledno od gra|anskite dvi`ewa. Dolg pat pomina ~ove{tvoto od tretirawe na hendikepot kako kazna bo`ja, pa preku medicinskoto gledi{te i milosrdieto zastana na soznanieto deka pra{aweto na hendikepot e vsu{nost pra{awe na ~ovekovite prava. Isko pomognati od po{irokiot gra|anski sektor, ova posebno go izvojuvaa licata so hendikep i nivnite roditeli koi vo ovoj proces vlegoa so mototo "Ni{to za nas bez nas". I ovoj proces ima svoi talkawa i krivi pat~iwa, no poradi nedostatokot na vremenski lost (rabotava e taze) nema mo`nost za jasno otcrtuvawe na dvi`eweto, i na lekciite od minatoto. Pravoto vo slu`ba na promenite Iako pravnata regulativa nikako ne mo`e da bide edinstven instrument za promena na stvarnosta sepak doka`ano e deka normiraweto na stvarnosta vodi do zabrzuvawe na nejzinata promena. Idejata - odnosot kon licata so hendikep da se normira i da se postavi vo pravna ramka ne e voop{to nova, tuku vle~e koreni u{te od osnovnite religiski dogmi (spored Kuranot sekoj zaraboten 40ti zlatnik treba da odi za pomo{ na bednite). Stepenite i vidovite na zakonsko normirawe bile razli~ni no vo siot toj proces zabele`liv e obidot od razrabotka i voveduvawe na celosen i zaokru`en sistem. Za potrebite na temava, t.e. kako ilustracija na pridonesot na zakonskata regulativa vo rozevo nijansirawe na stvarnosta na licata so hendikep, }e obrabotame samo dva primeri od onie koi vo toa oti{le najdaleku (ili, ako sakate, prvi zapo~nale). Toa se sostojbite po donesuvaweto na Zakonot za amerikancite so hendikep vo Soedinetite amerikanski dr`avi i Zakonot za diskriminacija na hendikep na Velika Britanija. Osvrtot vrz sostojbite vo Evropa gi sledi ovie dva primeri. a) ADA Americans whit disability act (ADA) e donesen 1990 godina i, mo`e da se ka`e deka, u{te vedna{ napravi pove}e vlijanie vo svetot otkolku vo dr`avata vo koja va`i. Na ovoj istoriski dokument mu

191

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

predhodea mno{tvo parcijalni zakoni i odredbi kako i nevidena luta bitka na licata so hendikep koja kone~no go do`ivea svojot triumf. No {to posle pobedata? Ili kakva e sostojbata na licata so hendikep 16 godini potoa? Ovde samo }e se zadr`ime na nekolku rozevi fakti i brojki bez pri toa dodatno da gi komentirame: - spored istra`uvaweto prevzemeno 2003 godina potvrdeno e deka strategijata za ednakvi mo`nosti ja unapredila polo`bata na `enite, domorodcite i vidlivite malcinstva. No, toa ne va`i i za licata so hendikep. Indeksot na reprezentativnost (odnosot pome|u goleminata na grupata i u~estvoto vo rabotnata sila) e 95,9 za `enite, 80,7 za domorotcite, 77,5 za vidlivite malcinstva a samo 46,9 za licata so hendikep; - razo~aruva~ki se i podatocite za po~ituvawe na nasokite za pridr`uvawe kon zadol`itelen monitoring na polo`bata na vrabotenite so hendikep kade {to procentot varira od 48% vo javnite do zagri`uva~kite 30% vo privatnite kompanii; - licata so hendikep vo 2001 godina zarabotuvale vo prosek 27,000 dolari nasproti 43,000 zarabotuva~ka na licata bez hendikep; i - vo taa ista godina od vkupniot broj na lica so zavr{eno visoko obrazovanie procentot na lica so hendikep so diploma iznesuval samo 1,11%.1 b) DDA Disability discrimination act (DDA) e pomlad od negoviot amerikanski predhodnik i e donesen 1995 godina. Mo`ebi poradi mo`nosta od u~ewe na tu|ite gre{ki ovoj zakon si dobi i svoe ku~e-~uvar olicetvoren vo Disability Right Commission (DRC). Ovaa Komisija za za{tita na pravata na licata so hendikep (sli~no kako i ADA-ta 10 godini pred nea) stana model za replikacija kako dr`avata (ako saka) mo`e da vospostavi silen mehanizam za za{tita na ~ovekovite prava. Se razbira, nejzinata rabota ima silna potkrepa vo izvr{nata i sudskata vlast vo Velika Britanija. No i pokraj seta proaktivnost na dr`avata i prezemenite afirmativni merki, momentalnata sostojba izgleda vaka: - 13% od licata so hendikep `iveat vo siroma{ni uslovi, vo sporedba so 6% od tie bez hendikep; - pomalku od 1% na `iveali{tata na licata so hendikep se vsu{nost i nivna sopstvenost;
1

Vidi: EC Employment & Social Affairs "Measuring discrimination 2004"

192

Ne e se taka rozovo

- samo 17% od javnite objekti vo London se pristapni za licata so hendikep; - samo 20% od `enite so hendikep izvr{ile lekarski pregled na matkata, vo sporedba so 85% od britankite bez takva popre~enost; - duri 19% od semejstvata so ~len koj ima hendikep nemaat bawa vo `iveali{teto; - celi 39% od licata so hendikep nemaat nikakvo obrazovanie/ kvalifikacii vo sporedba so 19% od nivnite sonarodnici bez hendikep; - licata so hendikep se ~etiri pati pove}e predmet na seksualna zloupotreba otkolku drugite; i - brojot na nevraboteni lica so hendikep e dvojno pogolem od onoj na licata bez hendikep, iako 28% od niv sakaat da rabotat ama nemaat kade. Od druga strana samo 11% od nevrabotenite bez hendikep bi sakale da rabotat.2 v) Evropska slika Poimot evropsko zakonodavstvo treba da se svati uslovno. Nacionalnite zakonodavstva na zemjite ~lenki na Evropskata unija sé u{te imaat primat i se so razli~en stepen na razvoj {to se odnesuva do pravata na licata so hendikep. Zakonodavstvoto na Unijata po ova pra{awe e sé u{te vo izgradba. No, za nadopolnuvawe na mozaikot eve nekolku podatoci za ostanatiot del od Evropa, koj ne soodvetstvuva na precedentniot anglosaksonski (ili za potrebite na tekstov anglo/amerikanski) praven sistem: - brojot na nevrabotenite lica so hendikep e duri tri pati pogolem od nevrabotenite bez hendikep; - brojot na licata koi se zdobile so tret stepen na obrazovanie e dva i pol pati pogolem od brojot na licata so hendikep koi imaat diploma; - samo 38% od evropjanite so hendikep na vozrast od 16 do 34 godini sami si go zarabotuvaat lebot, sporedeno so 64% od onie bez hendikep; - 85% od `itelite na Evropskata unija smetaat deka pristapot do javniot prevoz za licata so hendikep e te`ok; i - 97 % od evropjanite smetaat deka kone~no mora ne{to da se stori za da se ovozmo`i podobra integracija na licata so hendikep vo op{testvoto.3
2 3

Vidi: UK DRC – Annual report 2003 Vidi: Eurostat – Eurobarometar 54.2 - 2001

193

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

[to o~ekuvame da se slu~i kaj nas? Gore navedenite podatoci mora da se razgleduvaat pod svetlo na faktot deka se raboti za sostojba vo najrazvienite zemji vo svetot ~ii ekonomii mo`at da ponesat vlo`uvawe vo ednakvi mo`nosti i vklu~uvawe na marginiliziranite grupi na gra|ani vo glavnite tekovi na op{testvenoto `iveewe. [to li se slu~uva vo zemjite vo razvoj ili vo nerazvienite? Kaj nas verojatno nikoga{ nema da vidime sporedbeni brojki koi }e go prika`at primesot na "rozeva boja" vo idnata stvarnost. Pri~inata e ednostavna - vo Republika Makedonija ne postoi nikakva statistika za licata so hendikep (pa duri ni kvantitativna procenka na nivniot broj). Toa e u{te eden dokaz za marginalizacijata so koja se soo~uvaat na{ite sogra|ani so hendikep. Za o~ekuvawe e deka voveduvaweto na antidiskriminacionoto zakonodavstvo (strate{ka cel na Republika Makedonija do 2009ta) i pribli`uvaweto kon zakonodavstvoto na Evropskata unija }e predizvikaat promeni vo sekojdnevieto na licata so hendikep kaj nas. Dopolnitelen element vo polza na licata so hendikep e i o~ekuvanoto donesuvawe a, veruvame, i brzoto ratifikuvawe na seopfatnata i integralna Konvencijata za pravata na licata so hendikep na OON koja }e go zabrza toj proces. Ostanatoto zavisi samo od nas. Kako i da e mnogu arno ne ni se pi{uva. No neli mnogu arno nikoga{ ne e na arno? Ima nekolku pravci (ili elementi na o~ekuvaniot razvoj) za koi treba da sme svesni, so cel idnata stvarnost premnogu da né ne iznenadi i da se postavime soodvetno kon na{ite o~ekuvawa so cel da izvle~ime maksimum od novo nastanatata situacija, no i da vlijaeme na nejzino konstantno unapreduvawe. Osnovno {to treba da svatime e deka diskriminacijata kon licata so hendikep ne e samo vo dr`avata i nejzinite "nesovr{eni" zakoni. Taa e vo lu|eto. Mentalitetot i stereotipiite ne se menuvaat samo so zakonski normi. Zatoa izgradbata na sistemsko zakonodavstvo mora da odi naporedno so podignuvawe na svesta. Vtor element e soznanieto deka na silnata diskriminacija so koja se soo~uvame }e mora da se sprotistavime so isto tolku silna (ako ne i posilna) antidiskriminacija ili pozitivna diskriminacija. Takvite afirmativni merki na organiziranata zaednica treba da vospostavat sistem koj }e ovozmo`i ne samo priznanie tuku i u`ivawe na pravata. Se razbira ne postoi recept za bezbolna prime-

194

Ne e se taka rozovo

na na ovoj lek. Se raboti za sekojdnevno prilagoduvawe i usoglasuvawe na posakuvanoto so mo`noto. Tretiot element e razbirawe na ulogata koja treba da ja imaat organiziranite formi na zdru`uvawe na licata so hendikep. Mnogu ~esto tuka se talka vo obidi za implementirawe na tu|i aktivnosti i obezbeduvawe na neophodnite servisi. Osven {to vakvite opredelbi ja defokusiraat na{ata akcija tie se i kontraproduktivni bide}i ja prefrlaat topkata na na{a strana a vistinskite igra~i ostanuvaat vo debela senka. Klu~no pra{awe za nas e igraweto na ulogata na ku~iwa-~uvari na toj proces. Samo od faktot kolku dobro }e ja odigrame taa uloga zavisi na{ata podobra idnina. I posledno, koe e uslov i se protkajuva niz predhodnite tri elementi, e konstantnoto zgolemuvawe na kapacitetite na licata so hendikep, kako individualniot taka i organizaciskiot. Bez toa ne mo`eme ni da o~ekuvame deka }e imame prilika da odgovorime na slo`enosta na novoto i nepoznatoto. Samo taka }e mo`e idninata, od den vo den, da ni bide posvetla. A na rozevoto podobro da zaboravime ... * * *

Koga Sobranieto na Republika Makedonija kone~no }e go izglasa Zakonot za za{tita na pravata na licata so hendikep, bez obzir vo koja forma i so kolku od prvi~no predlo`enata sodr`ina, u{te na istiot den, morame da obznanime deka zapo~nuvame inicijativa za donesuvawe na Zakon za negovi izmeni i dopolnuvawa. Sé te~e i sé se menuva. Ni{to ne e sovr{eno i trajno. Samo borbata e ve~na!

195

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

4. NI BORBA, NI DUH - (Operacija uspe{na pacientot mrtov, II del)
Otvoreno pismo do golemata rabotna grupa koja }e treba da ni go oktroira Sistemskiot zakon i podobroto utre.

Po~ituvani moi pravnici, eksperti od golemata rabotna grupa, povikuva}i na nova era na ednakvost (ili "ednakvi mo`nosti", kako {to miluvate da ka`ete) kade {to ekspertite }e bidat obu~eni da gi osetat potrebite na licata so hendikep, }e prodol`at da gi zastapuvaat nivnite prava, }e vlijaat na promena na negativnoto odnesuvawe na op{testvoto kon licata so hendikep, kako i }e se zalagaat za implemntirawe na programi i politiki koi se odnesuvaat na celosna inkluzija na licata so hendikep vo site sferi na makedonskoto op{testvo, sakale ili ne, - Vie se pretvorivte vo na{ite novi " doktori". Ova me potsetuva na vremeto od postbalkanskite vojni kade {to "kutrite ma~ni-makedonci" go zameni stariot istro{en, omeknat, zaptija pred penzija (otomanskoto ropstvo) so novi, nastoj~ivi i "krvopijni" temni~ari (re`imite na balkanskite dr`avi koi ja podelija Makedonija). Analogijata e jasna - gi zamenavme staromodnite doktori za sofisticirani pravnici. Ste stanale, "novite doktori"za koi osven pravnite lekovi ne postoi drugo re{enie. Kako i vo sekoja promena koja saka da bide dolgoro~na neophodno e postoewe na sistemska ramka, koja, ne zaboravajte, e samo "kapka" vo procesot na zaokru`uvawe na dolgovekovnoto talkawe na licata so hendikep niz op{testvenite tekovi. No smetam deka tuka go izgubivte tloto pod nozete. Kako "golemi eksperti" se zatvorivte vo svoite pravni~ki auri i zaboravivte na onie za koi postoite. Zaboravivte na "prostosmrtnicite" za koi novite sistemski re{enija nema da povikaat samo na borba, gola revolucija i nekakva si nova era (po va{ki, bez diskriminacija), tuku i za podobruvawe na sekojdnevieto na licata so hendikep.

196

Ni borba, ni duh ...

- Ja napu{tiv rabotata za da go gledam deteto koe odvaj te`i 14 kg? Go gledam kako mi umira na race, a ti mene za zakon, pa u{te plus sistemski... Zar toj }e mi go vrati deteto? Zar toj }e mi go vrati dostoinstvoto? - ]e se donese zakonot i se }e se re{i? -veli drug sogovornik... Ova se samo del od `ivotnite prikazni i razmili od na{ata "izgubena" armija koja `ivee vo realniot `ivot (a ne vo va{ite hipotezi)? Ni ednite, nitu drugite se vo pravo, vistinata e locirana nekade pome|u, na koja site nie }e treba da stavime od svoeto par~e "lakmus hartija" i kone~no ({to bi rekla baba mi) da se znae {to e voda, a {to kiselina. Niz istorijata postoele niza zakonski ramki no ni{to do sega, ni odblisku ne se dobli`ilo do kulturata, gordosta i ubavinata na hendikepot. Vo ovoj svet na maski, zakonite gi pravat lu|eto, no i gi menuvaat vo zavisnost od svoite potrebi i politi~ki interesi. Ne sum pravnik,no imam nekakvo ~uvstvo deka povtorno se igra so dostoinstvoto na licata so hendikep (ili pak se zaborava). Veruvajte mi, sovr{enstvo nema da imame... ne uspeale ni doktorite, ni nadrilekarite "so vekovi so svoite lekovi", nema ni Vie, nitu nadripisarite, samo so pravni recepti da gi re{ite problemite na na{ite lu|e. Ehh, mil moj pretsedatele - ti me razo~aruva{ nad sé. Zo{to dozvoluva{ Polio+, od udarna tupanica na dvi`eweto, od borbeno jadro na onie koi nema {to da izgubat, da se pretvori vo "nepristrasna ekspertiza" i salonsko NVO. Kako li samo zatalkavme od volonterski brigadi koi "mar{iraa"niz Makedonija prave}i ja po pristapna do bezli~ni promocii uredno prisutni vo mediumite? Kako li samo stasavme od javni protesti do privatni ~ajanki? Vreme e da si pogledneme vo o~i, i da slezeme malku vo realnosta, da izlezeme od pravni~ka aura. Redno e da se vratime kon korenite, bidej}i i sami znaete deka diskriminacijata kon licata so hendikep ne e samo vo dr`avata i nejzinite "nesovr{eni" zakoni. Taa e vo samite nas. Mentalitetot i stereotipite ne se menuvaat samo so zakonski normi ili merki, tuku so rabota na teren, No, pri toa, mora da vnimavame da ne se vratime na paradoksot na `ivotot - da se investira samo vo prodol`uvawe na `ivotot na lu|eto, a da ne se stori ni{to za da im se podobri. Opstanokot, vo slu~ajov, ne e cel! Nezavisnost, samozastapuvawe, dostoinstvo i izbor, gradeweto

197

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

slobodni sredini za site ednakvo bez predrasudi za hendikepot, e prakti~nata cel koja od drugata strana na ogledaloto go nosi na{iot moralen imperativ - op{testvo vo koe }e bidat ovozmo`eni ednakvi mo`nosti bazirani na sposobnostite. Ve povikuvam kako golemi eksperti da si go simnete prevezot od pravni~koto "koko{kino" slepilo i da izbegnete da bidete sukcesori na starata maksima: "operacija uspe{na - pacient mrtov". @abata vo bunarot nema pretstava za {iro~inata na svetot okolu nea. Kolku e povisoka planinata tolku po{irok i e vidikot. Kolku povisoko leta pticata, tolku e porasprostraneta i po{irok e svetot. Izlezete nadvor za da go vidite toj neizmeren svet za da ja pro{irite vizijata i ja sogledate celta kon koja site se stremime. * * * Se nadevam deka so ovoj napis, ne sum prekr{ila nekoj ^LEN od Va{ite pravni~ki normi i standardi i deka }e go zemite kako "pozitivno - pravna - afirmativna merka" za da vi ovozmo`i da se vratite na prugata {to }e ne iznese od lavirintot nare~en hendikep. So iskrena po~it, Elena samo najobi~en ~len na P+

198

DEL ^ETVRTI

NEKADE POME\U - PRO ET CONTRA -

199

Nekade pome|u - pro et contraSistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

200

Intro

DEL ^ETVRTI NEKADE POME\U - PRO ET CONTRA INTRO
(za nekade pome|u) ^etvrtiot del na ovaa kniga vremenski ne e opredelen. Se me{a vo site predhodni vremiwa i ja popolnuva prazninata me|u niv. Sepak stranicite koi sledat, ne se eklekti~en spoj na rasfrlani informacii, tuku obid da se odgovori na naj~estite zamerki - izvinuvawa i ignorirawe kon onie koi se zalagaat za po~ituvawe na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep i za afirmativni merki vo borbata protiv nivna marginalizacija. Na po~etokot od ovoj del se pomesteni dokumenti i razmisluvawa koi se najgolemiot osnov za izvinuvawe i opravduvaweto deka "seto toa e fino" ama Makedonija e premnogu siroma{na za da mo`e (vo ovaa op{ta nema{tija) da deluva vrz nadminuvawe na posledicite od hendikepot so finansiska aktivnost. Kolku e ova pogre{no mo`e da se vidi od dvete linii. Prvo, mnogu poskapo e ne{tata da se pravat bez sistem i zadocneto. Prvoto pravi nepotreben tro{ok a vtoroto dopolnitelen. Vtorata linija objasnuva deka vo dr`avata ima pari koi postojano se izdvojuvaat za ova pra{awe. No, istite se predmet na necelishodno tro{ewe i na finansiski kriminal. Ova se samo tezi so mala potkrepa i so {turi informacii. Smetame deka tuka ima osnov za poobemno istra`uvawe na temata, no sigurno i potreba za administrativno i sudsko ras~istuvawe na alarmantnite sostojbi. Vtorata grupa dokumenti e skromen pridones kon ras~istuvawe na normativnata, administrativna, ekspertska, dnevno-politi~ka i "du{ebri`ni~ka" ra{amonijada koja se stvori so podnesuvaweto na Zakonot za za{tita na pravata i dostoinstvoto na licata so

201

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

hendikep. Ima tuka edno ~udo pro et contra. Sobraniskite komisii se "za" - odnosnite ministerstva "protiv". Pretsedatelot na Vladata e "protiv" - Pretsedatelot na republikata e "za". Ministerstvoto za trud i socijalna politika, zaedno so Ministerstvoto za pravda, "protiv" (ednite ne sakaat da rabotat a drugite ne pla}aat), a Ministerstvoto za pravda i Sektorot za evrointegracii se "za" (sre}ni koga nekoj drug im se "nao|a" vo rabotata koja treba da ja zavr{at). Nevladinite organizacii, koi go prifatile konceptot na hendikepot kako pra{awe na ~ovekovi prava, se "za", onie tradicionalnite (za koi sé novo e zakana) se "protiv". A stranskite eksperti pak ne ohrabruvaat deka ramkata na Konvencijata ne smee da ni bide granica za ponatamo{en probiv vo borbata protiv diskriminacijata po osnov na hendikep. Ova e samo mal del od materijalot koj zaslu`uva ponatamo{na analiza (ili barem osnov na nekoi idni memoari za edno minato vreme). Vo tretiot del se pomesteni stavovi na lu|e koi se zapoznaa ili stanaa del od prikaznata. Site napisi bile javno publikuvani ili predmet na javnata rasprava. Ne e toa ni oddaleku sé {to javno e ka`ano, no e samo nasoka za vnimatelniot ~itatel koj pove}e }e gi objasni prethodnite delovi, ili pak toa }e go stori na popopularen na~in. Ponatamu sledat odecite (ili ehata) koi ja sledea ovaa prikazna vo svojata zavr{na faza. Toa e samo mal del od ona {to go ispolnuva{e mediumskiot prostor po pra{aweto na hendikep. I, mo`ebi ne e na najsoodvetno mesto no, mora da im oddademe priznanie na makedonskite mediumi (tuka morame da go izdvoime "Dnevnik") za silnata poddr{ka koja ni ja dadoa vo ovaa neramnopravna borba. Bez niv najverojatno ni{to nema da be{e onaka kako {to se slu~i. Na krajot napravivme obid na kratko, i hronolo{ki, da gi sistematizirame site va`ni momenti koi vodea (a sé u{te ne ne dovedoa) do izgradba na sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep. Ne{to kako easy reader. Morame da napomenam deka celata ovaa publikacija e "poliopluscentri~na", no ovoj posleden dokument e smrtno zarazen od toj virus. Gi pokanuvame site onie koi ne mislat isto, ili pak sprotivno, da go publikuvaat nivnoto viduvawe na ne{tata, ili barem da go soo~at so na{eto vo nekoi drugi formi.

202

Kolku ~ini hendikepot

1. COST OF DISABILITY 1.1. KOLKU ^INI HENDIKEPOT
Naslovot ima namera da ve zaintrigira, za da si re~ete: "ete, toa e mojata tema, odnosno prikazna", "ajde da vidam kolku ~inam!" ili "da vidam kolku treba da dadam!?" Vo ovoj tekst nema "nati - daj mi", tuku eden realen fakt za koj{to, ako nekoj se obide da go stavi na dneven red ili da go ispita do kraj, }e mora mnogu da se ispoti i da go doka`e sprotivnoto. Se raboti za nekoj si vid buxetirawe na potrebite i beneficiite na edna ne tolku mala grupa na{i sogra|ani koi se predmet na ovaa rasprava, a toa se licata so hendikep. Primerite {to }e se koristat vo ovoj napis ne se do milimetar precizni, od pri~ina {to vo dr`avava ne postoi precizna statistika za licata so hendikep. So samoto toa, ni brojkite vrzani za objasnuvaweto na potrebite i beneficiite nema da bidat milimetarski to~ni. Sepak, akciite prezemni vo poslednite godini od makedonskata 16-godi{na tranziciona demokratija, vo odnos na prifa}aweto pomo{, donacija ili pak, uvoz na ortopedski pomagala i drugi materijalni dobra, drasti~no ja otslikuva sostojbata na licata so hendikep, no i sostojbata i odgovornostata na dr`avata i zaednicata kon niv. So malku matemati~ka "gimnastika" }e se obidam najverodostojno da vi ja prika`am ne tolku rozevata slika i na~inot na buxetirawe na fenomenot hendikep vo na{ata dr`ava, a seto toa treba da pottikne nekogo na nekoj digitron ili kompjuter da mu zadade odredeni matemati~ki funkcii i operacii, za na krajot da dobie iznos koj zna~i: KOLKU ^INI ili voop{to NE ^INI spomnatiot fenomen. Se raboti za nekolku konkretni li~ni istra`uvawa napraveni so cel proverka na odredeni brojki koi ja reflektiraat konkretnata sostojba - vo koja i po koja - se ocenuva socijalnata politika na dr`avata. Od [vajcarija preku Avstrija, Germanija, Velika Britanija, Francija, Italija, pa duri i Amerika ni stigna pomo{: novi, vo pomal broj, i vo pogolemiot del - koristeni ortopedski pomagala, od koi, vo

203

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

interes na vistinata, nekoi sî u{te se koristat, a pogolemiot del e uskladi{ten na "temni i ladni" mesta i se ~uva za podobri denovi. Fakti i brojki: - 220 invalidski koli~ki od USA , i dobar motiv i dobra "pri~ina" za site onie na koi im zastarea "nozete" da si gi smenat, a u{te podobar motiv za dr`avata da ne se gri`i za site 220 korisnici slednite pet godini (ako izdr`at tolku). - 46 korseti. Pak dr`avata ne mora da se gri`i!? Pravi i uvezuva korseti, no dali tie se soodvetni i dali se vo upotreba, za toa }e doznaeme koga }e izlezat od skladi{tata. - Vo RM imame 3.650 gluvi lica, a vo AKUS MEDIKUS imaat sosema dobri 5.000 aparat~iwa. Potoa, vo SLAVEJ ima barem u{te tolku, a po klinikite i vo drugi firmi koi se zanimavaat so uvoz i proda`ba na ortopedski pomagala, ima barem u{te tolku. Seto toa e ubavo, no fakt e deka na site 3.650 lica ne im se potrebni tie aparat~iwa, tuku samo na okolu 700 od niv. Taka, "rozevata" slika za na{ata dr`ava - deka nekako í se protnalo da napravi ‘vlez-izlez’ na sredstva i materijali - sosema pa|a vo voda. Za{to, taa ista dr`ava treba da go vidi i toa deka vo odnos na zaokru`enite brojki navedeni pogore pak e vo minus, odnosno deka, ako se preslika vo fakti i brojki, takviot "vi{ok" na materijali zna~i pomalku pari za nekoja druga pridobivka koja dr`avata samata bi trebalo da se seti da ja ostvari, davaj}i pomo{ nekomu komu mu se potrebni o~i, race, noze, nekoja proteza ili ortoza, a koja liceto ne mo`e da si ja dozvoli, bidej}i za nego toa pretstavuva edno celo bogatstvo. Vo RM ima okolu 47.000 invalidski koli~ki, a korisnici na takvi koli~ki se okolu 9.000 - so plus/minus 10-15%, bidej}i `iveeme vo mnogu dinami~no vreme i ne znaeme koj od nas isto taka mo`e da sedne vo edna od niv. Me|utoa, doa|ame do faktot deka vo ovaa situacija dr`avata e povtorno vo minus, duri za ~etiripati pove}e. Makedonija e siroma{na zemja, i ne e potrebno da ima i odr`uva tolkav broj invalidski koli~ki od koj, realno, potrebni se samo okolu 10.000! - Vo brojkite }e vme{ame i malku filozofija, za "zatvorenite i zaboraveni" na{i sogra|ani, no samo od aspekt deka tie ja ~inat dr`avata tripati pove}e ako sedat doma, vo ~etiri yida, otkolku so mala prekvalifikacija (za toa, sepak, ima pari vo posebniot fond pri Agencijata za vrabotuvawe na tokmu tie lica so hendikep), koi so svojot talent i osposobenost mo`at da pridonesat za sebe i za zaednicata vo celina. Doma sedat mnogumina na{i sogra|anini - lica so hendikep, sposobni da bidat operatori na telefonska centrala ili

204

Kolku ~ini hendikepot

da vr{at naplata na nekoja ili na site naplatni rampi na avtopati{tata vo dr`avata. Vo pra{awe se, rabotni mesta koi vo momentov se "uzurpirani" od drugi na{i sogra|ani, osposobeni i za mnogu pote{ka i poisplatliva rabota. A nikomu vo instituciite i dr`avanata administracija ne mu teknalo kolku dr`avata }e za{tedi ako na tie rabotni mesta gi anga`ira tokmu - kandidatite za rabota so hendikep. Em, nema da mu dade pari na nekoj od "gazdite" na firmite koi vrabotuvaat lica so hendikep, em }e ima sovesen i soliden rabotnik komu rabotata, sepak, mu e "sede~ka" - bila, e i }e bide takva. - Dali i brojkite vrzani za adaptacija na (ne)pristapnite objekti, - del privatni, a del javni - }e uka`at deka dr`avata, sepak, gubi mnogu i na ova pole. Spored nekoi pokazateli (toa e podatok od grade`nicite i silnite arhitekti koi mislat deka, ako proektiraat i izgradat {to e mo`no pove}e skali i visoki objekti, istite }e bidat pofunkcionalni i poubavi!), ako objektite u{te vo periodot na planirawe i gradewe go predviduvaat i aspektot pristapnost, i toa za site vidovi hendikep, ‘fenomenot’ pristapnost bi gi ~inel okolu 2% pove}e od prvi~nata suma na sredstva. No, ako toj objekt bide adaptiran vo podocne`niot period, toga{ tro{okot bi iznesuval 30-40% pove}e od po~etnite i voobi~aeni planovi i konstrukcii. Razlikata i sporedbata sî pove}e od o~igledni i jasni. - Povrzano so navedeniot primer, pristapnosta e mnogu "skapa" rabota osobeno ako ne se vnimava pri samoto planirawe i gradba, ili ako ne se konsultiraat najpovikanite eksperti - samite lica so hendikep, ili mladi majki koi koristat koli~ki za pro{etka na nivnite bebiwa, ili pak, stari lu|e na koi vozrasta im ja odzela vitalnosta i podvi`nosta i sega im se potrebni blagi "kosini" {to mo`at da gi sovladaat sami, bez ni~ija pomo{. Pojasnuvaweto e so cel da se uka`e na potrebata od dobar plan i pravilna izvedba (pri gradba) na trotoarite i pe{a~kite pateki koi se povisoki od 10sm (odat duri i do 30sm, pa i pove}e, vo zavisnost od raspolo`iviot materijal za gradba!). A prostata matematika i fizika uka`uvaat na toa deka, ako site od niv se spu{teni i odgovaraat na potrebata od minimum 30-40% populacijata na na{ata dr`ava (lica so hendikep, mladi majki i starite i iznemo{teni lica, lica koi vr{at dotur na stoka, deca so rolerki, velosipedisti itn.) dr`avata vo celina }e ja ~ini DVOJNO pomalku od normalnoto. Za seto toa da se postigne potrebno e pomalku grade`en materijal otkolku da se "adaptira" vo podocne`niot period - em vo po~etokot ~inel dvojno pove}e, em sega }e treba da se "dotura" u{te cement, ili da se prezeme drug grade`en zafat, za da se zadovolat potrebite na spomnatite sogra|ani!

205

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

- Ko{taweto na fenomenot "hendikep" ne zastanuva ili pak, ne se sogleduva samo vo koli~kite, {takite i pristapnite objekti. Postoi edna mnogu pogolema dimenzija na "fantomskata smetka" za ova poglavje. Nekoj taa smetka mo`e, i so golemo zadovolstvo bi ja izra~unal, i toa mnogu lesno, me|utoa dr`avata ne saka. Pri~inata za toa e jasna, }e í bide sram zatoa {to toa do sega ne go napravila. Vo pra{awe e faktot deka eden bolni~ki den vo nekoja zdravstvena ustanova ~ini od 4.000 do 6.000 denari, a edna ‘pomo{ od treto lice’ (taka e naslovena pomo{ta {to mese~no ja prima edno lice so hendikep vo RM) iznesuva 3.000 do 3.500 denari. Zarem ne mu se rasipal digitronot na toj "administrativec" pri kalkulacijata za onie lica koi po svoja ili tu|a volja gi ostavaat svoite najbliski vo instituciite, zavodite kakvi {to se Specijalniot od Demir Kapija, Bawa Bansko, Kostozglobnata bolnica vo Ohrid, Demir Hisar ...? Spored brojkite od obikolkite napraveni vo tie institucii, zavodi i bolnici ima pove}e od 1.000 lica, so vremen i postojan hendikep. Ako, eve, makar samo polovina od niv se so postojan hendikep (a ne se, tuku se pove}e: samo vo Demir Kapija ima okolu 400, vo Bawa Bansko 60, i pove}e od 150 vo Sveti Erazmo - Ohrid), na{iot digitron poka`uva deka za niv dr`avata mese~no tro{i 50.000 do 60.000 evra {to za edna godina iznesuva okolu 700.000 evra! Ovde pojasnuvam deka toa ne se brojki (pari) so koi se pla}aat neguvateli/-ki, sestri, doktori/-ki, ~uvari, voza~i, itn., tuku samo pari za direktni tro{oci {to gi pravi taa mala grupa na{i sogra|ani koi, ako navreme im bide udovolen podobar kvalitet na zdravstvenite uslugi, preku odredeni beneficii, nema da nî ~inat tolku. Pa, zarem edna familija na koja se odnesuvaat spomnatite brojki, ne zaslu`uva matemati~ko vnimanie? Ako im bile udovoleni makar 40-50% od predo~enite sredstva, zarem tie ne bi mo`ele da se gri`at za nivnoto ~edo, brat, sestra ili roditel? Odgovorot na ova bi bil: "Pa, tie se nestru~ni, ne znaat kako treba da mu se pravi terapija, koi lekovi da mu gi davaat". A nikako ne se pomisluva na faktot deka, tie samite toa mu/í go pravele do negovata/nejzinata 13, 14, 15 godina, a deka sega, poradi skapite lekarstva i terapii ne se vo mo`nost seto toa i natamu da go podnesat, poradi {to se prisileni da gi ostavat na spomnatite adresi! Ovaa dr`ava, o~igledno, ima vi{ok "brojki" ... Primerot so bolni~koto lekuvawe kako parametar e zemen od knigata na eden poznat makedonski doktor koj izra~unal kolku ~ini da se lekuva eden dekubitus: edno lice so podotvoren dekubitus treba

206

Kolku ~ini hendikepot

da le`i najmalku eden mesec, pa sî do negovo celosno zatvarawe, {to mo`e da potrae i do 3 - 4 meseci. A toa se veke okolu 100 dena po 50 evra, {to e ednakvo na 5.000 evra. Zatoa pak, edno antidekubitusno perni~e (od najskapite!) ~ini 500 do 600 evra. Kade e tuka razumnata matematika? Ili, mo`ebi, nekoj ne bil na ~asot koga se u~elo mno`ewe i sobirawe? ASTA LA VISTA ILI PO STARO AFERIM NA DIGITRONITE!

207

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

1.2. IGRA NA SRE]A VRZ NESRE]NITE Kako do popravedna raspredelba na dobivkite od igrite na sre}a?

[to veli zakonot... Sredstvata od igrite na sre}a se zna~itelen izvor na finansirawe na gra|anskite organizacii nasekade vo svetot i prakti~no (kolku i da go saka toa nekoj) ne mo`e da se izbegne pri razgleduvawe na aktuelnata problematika na finansirawe na gra|anskiot sektor vo Makedonija. Vo va`e~kiot Zakon za igrite na sre}a i zabavnite igri1 od 1997 godina, postoi slednovo re{enie: steknatite sredstva od igrite na sre}a i od zabavnite igri se koristat i za finansirawe na "odredeni godi{ni programi i zada~i na zdru`enija na gra|ani (programite na zdru`enija na licata so hendikep, sportot i za Crveniot krst na Republika Makedonija)." No, vo istiot ~len se dodava i slednoto re{enie: za ovaa namena se opredeluvaat "50% od vkupniot prihod od igrite na sre}a i zabavnite igri utvrden vo prethodnata godina". Zna~i vlasta napravi "Xentlemenski dogovor", vo slu~ajov samata so sebe (bidej}i, mora da priznaeme, vo ovoj proces ne bea vklu~eni nitu zainteresiranite strani, nitu korisnicite), deka komarskata "piksla" }e ja deli so "bednite" po sistemot "fifti-fifti" a vo soglasnost so op{toprifatenite na~ela na humanost i solidarnost (kolku i da vi zvu~i toa ironi~no). Mora da spomeneme deka vo su{tina "~uvstvoto za xentlemenstvo" e prezemeno od regulativata na porane{noto zakonodavstvo na SFRJ a makedonskata specifika be{e samo vo promena na "patot na parite". Imeno, porano sredstvata se rasporeduvaa direktno od Lotarija na Makedonija do korisnicite (kako edinstven doma{en zakonski organizator na komar - krivi~no delo), a od 1997 parite moraat da otsednat
1

Zakonot za igrite na sre}a i za zabavnite igri ("Sl. Vesnik na RM" br.19/97, 54/97, 13/2001 i 2/2002) mo`ete da go najdete na www. finance.gov.mk

208

Igra na sre}a vrz nesre}nite

vo Ministerstvoto za finansii i od tamu sekoja godina, so odluka na vlada, se raspredeluvaat do krajnite korisnici. Po ovie dve re{enija, vo po~etokot na 2001 godina, e vmetnato i edno "solomonsko" administrativno ograni~uvawe: vo izmenite na zakonot e dodadeno deka ovie sredstva ne mo`at da bidat "pomali od 60 milioni denari, nitu pogolemi od 120 milioni denari". Na ova re{enie mo`e da mu se pripi{at mnogu slabi strani, a samo edna dobra - {to gi za{tituva korisnicite vo slu~aite na eventualno maliot vkupen prihod od igrite na sre}a i od zabavnite igri, koga vo takov slu~aj se dobiva najnisko odredeniot iznos od 60 milioni denari, ne{to kako zagarantiran minimalen iznos. I so zavrzani o~i mo`e da se zabele`i hipokrizijata na zakonodavecot kade pod prevezot na gri`a i garantiran minimum vsu{nost se krade partnerot (velam partner bidej}i "fifti-fifti" e princip na ramnopraven ortakluk). Tvrdam - hipokrizija bidej}i od formiraweto na Lotarija na Makedonija (i na Hidro-meteorolo{kiot zavod) ne e zabele`ano tolku nisko nivo na kockawe (i vrne`i). Deka toa e vistina mo`e da se uverite od faktite kade {to nekoj koj vo momentot pribira nad 7 milioni evra (i "rekoltata" sekoja godina mu raste plus za po eden milion) te {titi ako prinosot padne pod 2 milioni. Pojavata koga nekoj tolku silno te "{titi" od ne{to {to nikoga{ ne se slu~ilo (i pritoa ti napla}a za toa) mi e bliska do scenite od filmot "Once upon a time in America". No za toa vo druga prigoda ... Vo otsustvo na decidnoto odreduvawe - na kogo mu e dodeleno da ja donese ovaa arbitrerna odluka i vrz koi kriteriumi, sosema e jasno deka, vo ovaa pravna praznina, ovaa uloga ja prezemaat podgotvuva~ite na Centralniot buxet. A po se izgleda deka, spored prirodata i zna~eweto na pra{aweto, na~eloto arbitrium liberum - odlu~uvawe vrz osnova na slobodna voqa i po slobodno ubeduvawe i opredeluvawe, ovde treba najmalku da se primenuva. Potvrda na ova tvrdewe nao|ame i vo toa {to vo dosega{nata praksa niz vladinata i parlamentarnata procedura ne se slu~ilo da se menuva predlo`enoto re{enie od podgotvuva~ite na Buxetot t.e. Buxetot i negoviot rebalans sekoga{ se usvojuva "na |uture". Golemata doza od nezadovolstvo kaj korisnicite na ovie sredstva go potvrduva postoeweto na problemot na pre{irokata arbitrernost i subjektivnost vo edna navistina pregolema ramka, koja e do 100% od po~etniot iznos. Ovaa sostojba, sama po sebe, e neodr`liva i e golem predizvik za iznao|awe na podobro re{enie.

209

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

U{te eden nus-proizvod koj postoe~koto re{enie (ako mo`e da se nare~e re{enie), pokraj nedefiniranite i netransparentni pari~ni zafa}awa, e i mo}ta za disciplinirawe na zdru`enijata na gra|ani - korisnici na ovie sredstva. Vo situacija koga nikoga{ ne si siguren koga i kolku pari }e dobie{ godinata (koi i onaka docnat) normalno e deka ne ti pa|a na um da se "r'~ka{" so vlasta (~itaj du{ebri`nikot), kolku i da egolema nepravdata ili gre{kata {to si ja zabele`al ili ti pre~i. Dokaz kon ova tvrdewe e spektakularnoto "prizemjuvawe" na Zaednicata na invalidski organizacii koi, od nad 180 000 000 denari, vo 1998 bea svedeni na samo 20 000 000 - skoro celi 90% pomalku (opravdanosta na pri~inite za ovoj poteg ne se va`ni za tezata - tuku arbitrernostana potegot). Podocna, vo 2000-tata godina (mo`ebi poradi poka`ano primerno povedenie) finansiraweto im be{e zgolemeno na 50 000 000, a od 2004-ta zastanaa na "stabilnite" 75 000 000 denari. Ova dolgoro~no doveduva do pasivizacija i celosen konformizam na vaka poddr`anite organizacii koi so tek na vreme doa|aat vo situacija da ne mo`at da gi opravdaat svoite aktivnosti i misija (pa duri i postoewe), a toa vodi do ~uvstvoto na bespolezno frlawe na postoe~kite pari vo "bunar bez dno" - ne{to kako permanentni zagubari. Toa im dava argument na "raspredeluva~ite" deka organizaciite nemaat apsorpciona mo} nitu za postoe~kite sredstva a kamoli za dopolnitelni zafa}awa. Vo svetot ... Vo svetot (osobeno vo zemjite so prete`no katoli~ka veroispovest) vladee na~eloto deka "prokolnatite" (kockarski) pari treba da se potro{at za humani raboti. Klasi~en primer e [panskata asocijacija na slepi (ONCE) koi ja u{te od vremeto na diktatorot Franko ima monopol vrz proda`bata na lozovi. Monopolskite pozicii ne se sostojat samo vo koristewe na lotariskite pari tuku odat podaleku, so dodeluvawe na posebni odobrenija za aktivnosti koi go obezbeduvaat prihodot na soodvetna organizacija od javen interes. Takov e primerot so Handicap International koj vo Francija edinstveno ima dozvola za proda`ba na vre}i za besplatno isfrlawe na novogodi{ni elki. Malku podaleku naprednale OXFAM (vo Velika Britanija) i nivnata proda`ba na kafe kako patokaz kon socijalna odgovornost na kompaniite koi prodavaat akcizni stoki (steknuvaat ekstra profit). Na Balkanot (za razlika od kaj nas) rabotite zna~itelno se pomesteni vo pozitivna nasoka. Hrvatska ima doneseno uredba za raspredelba na sredstvata od igrite na sre}a kade vkupnata masa se deli na

210

Igra na sre}a vrz nesre}nite

zdru`enija od javen interes vo 12 oblasti. Vo Slovenija oti{le podaleku i e formiran Fond koj gi distribuira sredstvata od igri na sre}a. Korisnici na ovoj fond se 23 organizacii na lica so hendikep (se razbira, so razli~en prioritet i zafa}awa). No, najinteresen del vo slovene~koto iskustvo e {to organizaciite na licata so hendikep, osven {to se korisnici, vo isto vreme se javuvaat i kako sopstvenici na fondot. Imeno, vo fondacijata organizaciite na licata so hendikep imaat upravuva~ki paket od skoro 40% (dvojno pogolem od ostanatite akcioneri - vklu~itelno i dr`avata). No toa ne smee da ne ~udi bidej}i i gorespomnatata ONCE e isto taka samostojna fondacija i toa 100% vo sopstvenost na Sojuzot na slepi na [panija. Vo Makedonija rabotite sî u{te tapkaat vo mesto. Vlasta dobro znae deka rabotite }e mora da se menuvaat. Pokraj toa {to kola~ot e mal i sekoja godina se roni (od zakonski vetenite 50%, vo stvarnost, vo 2002 se dobivale 15,20% za vo 2006 godina da se svedat na 8,41%). Dopolnitelen problem e {to gore-navedenite "ronki" od po~etok do sega gi dobivaat samo 7 organizacii na lica so hendikep. Na druga strana, ve}e postojat okolu 200 aktivni zdru`enija na lica so hendikep koi od ovie ronki ne dobivaat ama ba{ ni{to. Naj~udno e {to nekoi od niv ve}e se vpi{ani vo registarot na zdru`enija od javen interes, no nemaat nikakov pristap do ovie sredstva. Minatata vlada dobi mislewe od Institutot za neprofitno pravo vo Budimpe{ta deka tokmu Zakonot za raspredelba na dobivkite od igri na sre}a e najnetransparenten. Pod vakviot pritisok, vo Ministerstvoto za finansii, pred dve godini otpo~na procedura za izrabotka na Predlog zakon za izmeni i dopolnuvawa. No kako nikoj vo Ministerstvoto, a i nadvor od nego, da nema celosno zaokru`ena ideja kako dostoinstveno da se otka`e od ona {to ne e nivno (a sepak da go zadr`i svoeto vlijanie). [to velat brojkite? Od igrite na sre}a i od zabavnite igri, spored podatocite od Ministerstvoto za finansii, se ostvarile slednite godi{ni prihodi, a se dodeleni sredstva vo slednite iznosi (vo milioni denari):
2002 2003 2004 2005 2006 460,510 70,00 566,762 70,00 610,556 75,00 649,937 75,00 223,072 75,00 15,20% 12,35% 12,28% 11,54% 8,41%

2

Podatocite se odnesuvaat za periodot od 01.01. do 31. 03. 2006 godina

211

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

Ovde mora da se dodade deka isklu~itelno te{ko e da se dojde do ovie podatoci i deka razli~ni izvori se kontradiktorni. Primer e dopisot od Ministerstvoto za finansii do Ministerstvoto za trud i socijalna politika (po povod finansiskite implikacii na Predlog zakonot za za{tita na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep), kade {to se tvrdi deka sredstvata za 2005 godina iznesuvale 705 mil (a ne 650, kako {to e navedeno vo tabelata dobiena od istiot izvor). Interesni se podatocite za poedine~nite ostvaruvawa koi ja so~inuvaat strukturata na ostvarenite prihodi od igrite na sre}a (vo milioni denari):
Poedine~ni ostvaruvawa danok na dohod na prihodi od dobivki od igri na sre}a i drugi nagradni igri nadomest za licenci od igri na sre}a mese~en pau{alen nadomest od oddelni igri na sre}a posebni dava~ki za igri na sre}a i zabavni igri prihodi od igri na sre}a od nepodignati stokovi i pari~ni dobivki 2004 2005 2006

1.

29.753.942,00 196.302.951,00 298.330.242,00 84.335.705,00

20.581.029,00 266.269.601,00 337.925.130,00 23.236.274,00

4.612.507,00 92.647.214,00 102.492.388,00 23.236.274,00

2. 3. 4. 5.

1.833.887,00

1.925.961,00

84.000,00

212

Korisnicite na delot od sredstvata od igrite na sre}a i od zabavnite igri se nezadovolni od malite iznosi {to gi dobivaat i od nepostoeweto na transparentni kriteriumi pri rasporeduvaweto na i onaka malite sredstva. Nsitelite na buxetskata politika, pod postojan pritisok od problemot na nedovolnite buxetski prihodi, pretpo~itaat drugi prioriteti, namesto sredstvata da im gi dodeluvaat na onie na koi so zakon im se odredeni. Mo`ebi problemot treba da se re{ava i vo nasoka na podigawe na soznanijata na nositelite na buxetskata politika za zna~eweto na gra|anskiot sektor vo razvojot na op{testvoto. Mo`ebi treba da se promeni i/ili pro{iri listata na korisnicite na ovie sredstva. Bez razlika na razli~nite, pa duri i sprotivstavenite mislewa za problemot i razli~niot pristap kon negovoto re{avawe, tekovnata politika e neuspe{na vo razre{uvaweto na problemot, potvrdeno od toa {to ednite se nezadovolni od obemot na sredstvata i od na~inite i kriteriumite na nivnoto rasporeduvawe, a drugite pak smetaat deka bezefektno se tro{at buxetski sredstva. Tokmu vakvata sostojba ja nametnuva potrebata od zabrzano barawe na izlezni re{enija.

Igra na sre}a vrz nesre}nite

Dotolku polo{o {to postoe~kata ra{amonijada, iako nadvor od osnovnoto pravilo prihodite od igrite na sre}a da se delat po polovina me|u Centralniot buxet i korisnicite, sepak e vo ramkite na propi{aniot isklu~ok od praviloto "pola - pola" (ne pove}e od 120 i ne pomalku od 60 milioni). Toa zna~i deka o~iglednata nepravda sepak ima zakonska osnova i ne postoi osnov za arbitrirawe na Ustavniot sud ili pak nekakva druga sudska zavr{nica. Mo`ni promeni vo raspredelbata na prihodite od igrite na sre}a Nedovolnata regulativa na ova pra{awe se nadovrzuva na glavniot problem - nedovolnoto (i ~isto fragmentarno) finansirawe na gra|anskiot sektor od strana na centralnata i lokalnata vlast. Za neupatenite da razjasnime deka vo tekstov voop{to ne se opfateni redovnite godi{ni raspredeluvawa na 10 do 15 milioni denari koi Ministerstvoto za finansii na konkurs gi deli na site nevladini organizacii vo zemjata (pa duri i na onie gorespomenati 7). Razmisluvawata za razre{uvaweto na problemot treba da odat vo nasoka na izbor na opcija koja }e se bazira na postapnost i razre{uvawe na problemot vo nekolku fazi. Vo prvata faza treba da se urne tesnata opredelenost, samo odredeni organizacii da bidat korisnici, {to dosega gi doveduva{e nositelite na buxetskata politika da bidat vo pozicija na svojot restriktiven stav. Taka, delot od 50% od sredstvata od igrite na sre}a i od zabavnite igri (koj vo su{tina i onaka e sveden na 8,41%) da bide namenet na mnogu po{irok krug na organizacii, bez ograni~uvawa vo pogled na sektorot na dejstvuvawe ili naso~enosta kon odredeni celni grupi. Idejata e 25% od sredstvata da ostanat za finansirawe na organizaciite na lica so hendikep no so otvorawe na mo`nostite kade sekoja organizacija na lica so hendikep od javen interes (po odnapred utvrdeni kriteriumi) mo`e da ostvari programsko finansirawe od ovie sredstva. Toa }e ovozmo`i postoe~kite (izdr`uvani) organizacii da go zgolemat delot na finansirawe do 50% od ona {to sega go primaat, a onie 200-tini organizacii (dokolku se od javen interes) da uspeat da ostvarat programski razvoj, da gi podignat svoite kapaciteti i samoodr`livost. Ostanatite 25% treba da im bidat dostapni na site drugi zdru`enija na gra|ani, od site sektori, po isti kriteriumi kako i za organizaciite na licata so hendikep (se razbira, dokolku se organizacii od javen interes). Interesno e da se razgleda i mo`nosta {to treba da se slu~i so postoe~kite 10-15 milioni, od godi{nata raspredelba preku Minister-

213

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

stvoto za finansii? Dr`avata mo`e slobodno da gi ukine tie "ronki" pod opravduvawe deka ve}e dala desetpati pove}e. No, ako taa ista dr`ava saka vistinski razvoj na gra|anskoto op{testvo, mo`e tie sredstva da gi ostavi dostapni za ostanatite organizacii koi, iako von registarot od javen interes, sepak vr{at op{to polezna rabota ili pak }e oceni da gi potkrepi do momentot koga }e gi ispolnat kriteriumite i }e vlezat vo "famozniot" registar. Vo vtorata faza, mo`e da se prezeme nov kvaliteten ~ekor napred, 100%, odnosno site sobrani sredstva od igrite na sre}a i od zabavnite igri da bidat nameneti za proekti {to }e gi sproveduvaat gra|anskite organizacii. Mo`ebi deluva revolucionerno (na skepticite i neracionalno), no ne smee da se zaboravi mo`nosta deka ovie sredstva, so koristewe na vol{ebniot zbor match funding ili our participation, mo`e nekolku kratno da se oplodat vo procesot na privlekuvawe sredstva od stranski donatori i otvorawe na predpristapnite EU fondovi. A {tom tie sredstva zavr{at kaj nas od toa }e ima korist i vlasta i narodot, bez obyir koj }e gi tro{i. [to treba da se stori? Za da bide realizirana prvata faza potrebno e da se prezemat slednite ~ekori i da se podgotvat slednite normativni akti: 1. Izmeni i dopolnuvawa na Zakonot za igrite na sre}a i na zabavnite igri, vo koj }e se intervenira vo ~lenot 4 stav 3 so bri{ewe na tekstot koj go opredeluva rasponot na sredstvata, odnosno zborovite "no ne pomalku od 60 miliona denari i ne pove}e od 120 miliona denari"; (ili, vakvo re{enie da bide vgradeno vo noviot tekst na ovoj Zakon {to se podgotvuva); 2. Vladata da donese Odluka za kriteriumite za utvrduvawe na korisnicite i na~inot na raspredeluvawe na odnosnite sredstva. Vtorata faza }e mo`e da se sproveduva samo godina ili dve po prvata faza i go ima re{enieto 100% - site sredstva da se dodeluvaat za finansirawe na proekti na gra|anskite organizacii. Za sproveduvawe na ova re{enie potrebna e samo podocne`na izmena vo Zakonot za igrite na sre}a i na zabavnite igri. No, ova re{enie mo`e da se sprovede so konvertirana izmena na Zakonot. Imeno, vo Zakonot }e se ka`e deka, na pr. od 1 januari 2007 godina ovoj procent (50%) }e se podigne na 100%. I vo prvata i vo vtorata faza dr`avata }e mora da razmisli za formirawe na posebno finansisko telo (fondacija) koe }e gi naso~uva, kontrolira i menaxira ovie pari. Protiv vakvoto etablirawe (na nov igra~ vo sektorot) ima eden seriozen argument - formirawe

214

Igra na sre}a vrz nesre}nite

na administracija koja }e gi "jade" parite u{te pred da uspeat da stignat do celnata grupa. No kontraargumentite zaslu`uvaat po~it. Prvo, iskustvata na zemjite koi go izodele patot poka`uva deka toa e pomaloto zlo. Vtoro, nezamislivo e da se ostavat 700 milioni (a mnogu brzo so zgolemuvawe na prihodite, i miliarda denari) bez "gazda". Treto, kolku i da se golemi tie sredstva mnogu brzo bezefektno }e bidat istro{eni ako nekoj ne se gri`i za kriteriumite, nasokite, ot~etnosta, transparentnosta i celishodnosta na potro{enite pari. Zaklu~ok ... - Jasno e deka RM ima unikatno re{enie vo odreduvaweto na raspredelbata od sredstvata od igrite na sre}a i od zabavnite igri, edno arbitrerno i sosema administrativno re{eni, koe treba {to pobrzo da se menuva. - Kriti~nata netransparetnost vo ovoj proces treba {to pobrzo da se napu{ti, a osobeno vo otsustvoto na jasni i prifatlivi kriteriumi za raspredelba na ovie sredstva, koi i na naj~esniot odlu~uva~ mu nosat lo{ imix. - Raspredelbata na sredstvata treba, ~as poskoro, da se uredi so Odluka na Vladata i toa da bide potrajno re{enie, a ne sekoja godina da se donesuva posebna odluka, ili voop{to da ja nema. - Zabavnite igri da se isfrlat od ovoj zakon i da bidat predmet na regulirawe na poseben zakon, a javnite dava~ki od niv da bidat prihod na edinicite na lokalnata samouprava (se razbira, nameneti za gorenavedenite celi). - Reformirawe na postoe~kite sojuzi i asocijacii, koi dolgi godini nanazad bile finansirani na vakov na~in, pa ottuka, skoro edinstven na~in da se "oslobodime" od niv e permanentnoto namaluvawe na finansiskite sredstva. No, se ispre~uva serioznosta na pra{aweto: {to so vrabotenite vo tie sojuzi i asocijacii i so oblastite koi nikoj osven niv ne gi pokriva (bez obyir na nivnata neefektivnost)? * * * Iznao|aweto na najoptimalno re{enie za raspredeluvawe na sredstvata od igrite na sre}a, kako da e usloveno od razre{uvaweto na pra{aweto za transformacijata na ovie sojuzi i asocijacii. Kako da izleze deka transformacijata na ovie "socijalni dinosaurusi" e klu~no pra{awe vo nudeweto novi re{enija za finansirawe na celiot gra|anskiot sektor, i so toa za negov razvoj. Paralelata (ili pravnata analogija) vo koja re{avaweto na "zagubarite" stana

215

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

klu~no pra{awe za celata ekonomija vo RM (i pristapot do me|unarodnite ekonomski asocijacii), kako da se nametnuva samata po sebe. Kako {to "zagubarskite" zafa}awa se pregolemi za makro-ekonomskite parametri na RM, taka i sredstvata za ovie korisnici se pregolemi za finansiskite parametri na celiot gra|anski sektor. Mo`ebi e najdobro vo RM da se donese poseben zakon so koj }e se uredi finansiraweto na gra|anskite organizacii, isto kako {to imame poseben Zakon za smetkovodstvo na neprofitnite organizacii ili poseben Zakon za finansirawe na politi~kite partii. Mo`ebi bi bilo dobro za ovoj problem da se izjasni (pravno stipulira) ili barem da se otvori prostor za re{avawe i vo Izmenite i dopolnuvawata na Zakonot za zdru`enija na gra|ani i fondacii (koj ve}e e vo sobraniska procedura). Na kraj - mo`ebi e najdobro nekoj vo dr`avata kone~no da se zafati so re{avawe na ovoj gorliv problem (koj nejasno i subverzivno postojano }e proizveduva dopolnitelni problemi i konflikti na koi te{ko }e mo`eme da im ja locirame genezata). So celosno razbirawe deka na sekoja vlast í e prirodno da i ostane vo vladenie mo}en instrument kakov {to e arbitrernoto finansirawe. So golema pro{ka za sfa}aweto deka finansiraweto na gra|anskite organizacii na site odgovorni vo ovaa oblast im e nepotreben tovar i "sporovozno" pra{awe. So iskreno so~uvstvo deka, vo najmala raka, sekomu mu e neprijatno da ~epne vo "parite na hendikepiranite" ... Nema ve}e kade da se bega, klu~niot moment ve}e odamna ~uka na vrata i ovoj status quo }e mora da se napu{ti! Pri~inite se jasni, }e izdvoime samo tri: 1. Ne smee pove}e razvojot na gra|anskiot sektor da ~eka povolna politi~ka klima za premin kon pomalku va`nite pra{awa. Mnogu e va`no dr`avata vo ovoj moment da prezeme del od finansiraweto na ovoj mnogu va`en lost vo makedonskoto napreduvawe kon evrointegriraweto. Ako toa se ostavi za podocna {tetata }e bide mnogu golema a samoto vra}awe vo prethodna sostojba }e ne ~ini mnogu pove}e otkolku predlo`eniov is~ekor napred; 2. Ne smee cel gra|anski sektor da ostane zalo`nik na nekolku organizacii (vo slu~ajov samo sedum), iako mo`ebi vo niv ~lenuvaat (bez svoja voqa) najmarginiliziranite gra|ani vo dr`avata; i 3. So reforma na finansiraweto vo ovoj sektor licata so hendikep }e se oslobodat od 20-30-godi{no zalo`ni{tvo na grst "nesmenlivi" individui i }e se ovozmo`i dvi`eweto na licata so hendikep, od za{titeno milosrdie i gra|anska `abokre~ina, poleka, da se vlee vo glavnite tekovi na op{testvoto. Ostanatoto go znaete i samite ...

216

Planirawe ili renovirawe

1.3. PLANIRAWE ILI RENOVIRAWE
Tro{ok ili blagodet? Na{iot `ivoten prostor predolgo ni go dizajniraat za stereotipot na "prose~ni" - odnosno mladi, vo polna snaga, ma{ki i vozrasni. No fakt e deka vakov opis otslikuva samo del od nas, i sekako ne e primenliv za nikogo vo tekot na celio `ivoten vek. Kako deca, kako postari lica ili kako fizi~ki hendikepirani lica, ogromen broj od nas ne se del od prose~nite. Zgora na toa, golem broj lu|e poradi privremeno ograni~eni sposobnosti za dvi`ewe (povredeni ekstremiteti, seriozna bolest ili bremenost) po~ustvuvale kako e da se funkcionira vo opkru`uvawe koe ne ovozmo`uva zadovoluvawe na nivnite potrebi. Grade`nicite i dizajnerite na vakvite potrebi za "izmeni" odgovorija so toa {to napravija posebni proizvodi i prostori za ovie posebni grupi. No, ~esto "posebni" e sinonim za "skapi". Posebnosta vodi kon komplicirani grade`ni standardi i proizvodi koi na krajot retko gi zadovoluvaat potrebite na pove}eto za koi bile nameneti da im olesnat, i ~esto se slu~uva da gi stigmatiziraat i u{te pove}e da gi odvojat od ostanatite lu|e. Dene{nite aritekti akcentot go stavaat vrz `ivotniot ciklus na objektite. Krajno vreme e da go zemat predvid i `ivotniot ciklus na lu|eto. Konceptot za univerzalen dizajn promovira kreirawe na proizvodi i objekti koi mo`at da bidat koristeni od site podednakvo, pri {to se zema predvid ~ovekoviot `ivoten vek i stepenot na mo`nosti na poedinecot. Zakonski odredbi za pristapnost i univerzalen dizajn Nedvojbeno, so zakonskite odredbi se vospostavuva osnovata kako korpus na pravila. Zakonski predvidenite odredbi za pristapnost, staveni vo kontekst na ~ovekovi prava, obezbeduvaat vitalna osnova za avtonomnost i nezavisost. Sepak, iako se pojdovna osnova, zakonskite odredbi imaat su{tinska ograni~enost. Odredbite za pristapnost se glavno fokusirani vrz potrebite na licata so ograni~ena mobilnost, osobeno korisnicite

217

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

na invalidski koli~ki, i delumno za licata so o{teten vid. Vo praktika, zakonskite odredbi naj~esto gi sveduvame na "dobro, {to e zadol`itelno da se napravi", propu{taj}i go pritoa potencijalot i mo`nostite za kreirawe sredina bez barieri vo koja sekoj od nas se ~ustvuva komotno i svoj. [to podrazbirame pod “sredina bez barieri”? Koga se zboruva za dizajnirawe i kreirawe bez barieri, prvin bi trebalo da se odredi na koe nivo na pristapnost gi bazirame na{ite standardi. Dali za pristapen }e go smetame objektot vo koj lice vo invalidska koli~ka so silni race i {epi mo`e samostojno da se dvi`i naokolu? Dali te`neeme kon nivo na pristapnost koe podrazbira samostojnost na lice koe koristi koli~ka na elektri~en pogon? Dali }e predvidime deka potrebite za pristapnost na licata koi{to koristat paterici ili bel stap se zadovoleni so dizajnot kako i za licata koi koristat invalidska koli~ka? Dali se zemeni predvid potrebite za pristapnost na licata so o{teten vid i sluh? Dali isto taka }e gi zememe predvid potrebite na licata so mentalen hendikep koi bi mo`ele da imaat problem da se orientiraat vo golemi objekti ili prostori? Dali e dovolno da se obezbedi nepre~en vlez i dvi`ewe vo objektite, ili vo na{ata definicija za pristapnost na objektite }e vklu~ime pristapni toaleti, pristapni telefoni, fontani za voda, avtomati za pijaloci ...? Ova se samo nekoi od pra{awata koi se nametnuvaat koga se zboruva za pristapnost na objektite za licata so hendikep. Makro vs. mikro planirawe Konceptot na makro i mikro planirawe be{e prvpat voveden od Selvin Goldsmit (1981). Istoriski, licata so hendikep bivaat izolirani i isklu~eni od zaednicata vo forma na mikro re{enija, odnosno re{enija posebno i ekskluzivno predvideni za ovaa grupa lica. Primeri za ova se specijalni dnevni centri, specijalni u~ili{ta, za{titni rabotilnici, specijalni i izdvoeni smestuvawa /domuvawe/, odnosno institucii. Na{ite sega{ni gradovi izobiluvaat so mikro re{enija: eden pristapen trgovski centar ili ulica vo celiot grad, ne{to kako pristapen javen telefon vo redica nepristapni, eventualno eden pristapen javen toalet vo celiot grad. Makro planiraweto, od druga strana, gi zema predvid potrebite na site gra|ani. Kako rezultat, urbanata sredina ovozmo`uva u~estvo na licata so hendikep vo sekoj aspekt na op{testvenoto `iveewe.

218

Planirawe ili renovirawe

Pristanosta e pravo a ne privilegija Organizaciite na licata so hendikep nasekade vo svetot so raste~ko nezadovolstvo baraat nivnite potrebi da bidat zemeni predvid pri kreirawe na urbanata sredina. Tie istaknuvaat deka pristapnosta e ~ovekovo i gra|ansko pravo, a ne privilegija. Kone~no, pristapnata urbana sredina pretstavuva podobra i posigurna sredina za site. Za `al, voobi~aen odgovor na ovie barawa e deka bi bilo dobro da imame pristapen transport, pristapni javni i stanbeni objekti, pristani ulici i parkovi, no ednostavno ne mo`eme da si gi dozvolime od finansiski pri~ini. Vo borbata za kreirawe urbana okolina bez barieri, morame da se soo~ime so ovoj {iroko rasprostranet pristap so cvrsti fakti i brojki. Dali univerzalniot dizajn koj podrazbira sredina bez barieri e poskap od "konvencionalniot", i ako e, za kolku e poskap? Spored golem broj svetski poznati arhitekti i dizajneri, elementite na pristapnost zemeni predvid vo fazata na planirawe i dizajnirawe, cenata na ~inewe na objektite ja zgolemuvaat za nezna~itelni 1 do 2 procenti. Ako go zememe predvid najosnovniot kriterium za pristapnost, da re~eme po{iroki vrati i vlez bez skali, toga{ zboruvame za celosno zanemarliva razlika na ~inewe vo celina. No, ako zboruvame za dopolnitelni prilagoduvawa, toga{ ne samo {to zboruvame za visoki tro{oci, tuku i za predizvik za zadr`uvawe na estetskiot izgled na objektot. Vo vakvite slu~ai, promenite i prilagoduvawata naj~esto deluvaat kako prilepen i nepriroden del na celinata. Zdraviot razum, no i samata cena na ~inewe bi trebalo da ne pottiknat da planirame mudro, fokusirani vrz maksimalna fleksibilnost i minimalni tro{oci bidej}i, normalen ili standarden `ivoten stil ne postoi. Kolku ~ini dizajnirawe bez barieri? Sporedbata na ~inewe mo`e da bide napravena na dva na~ina. Edniot, za postoe~ki objekt koj so renovirawe treba da bide doveden do stepen na pristapnost soglasno predvidenite standardi. Kolku ~ini edno takvo renovirawe sporedeno so cenata na ~inewe za izgradba na toj objekt? Vtoriot, za eden nepristen objekt, kolku bi ~inela negovata izgradba dokolku od samiot po~etok bile zemeni predvid parametrite za univerzalen dizajn? Bidej}i kaj nas takvi istra`uvawa ne se napraveni (barem ne oficijalno), }e se poslu`ime so podatoci dobieni od studiite i istra`uvawata napraveni vo drugite zemji vo svetot.

219

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

Vo studijata napravena vo SAD ([reder i Stainfeld, 1979) postoe~ki objekti za razli~na namena se podlo`eni na dvata na~ina na sporedba. Rezultatite poka`ale deka presmetanite tro{oci na ~inewe potrebni za postadaptacii na tie objekti da se napravat pristapni sporedeni so prvi~nite po~etni tro{oci na izgradba iznesuvale od 5% do 12%. Drugata sporedba, kolku bi ~inelo objektite vo samata izgradba da bile dizajnirani spored standardite za pristapnost, poka`ala minorni 0.006% zgolemeni tro{oci koga se raboti za trgovski centri, odnosno 0.13% za edna {kolska u~ilnica. Stanbenite objekti vklu~uvaat pove}e funkcii otkolku delovnite objekti, u~ilnicite ili supermarketite. Isto taka, vakvite objekti se so pomali dimenzii i elementite za pristapnost zafa}aat pogolem del od vkupnata cena na ~inewe na objektot. [to se odnesuva do golemite stanbeni objekti, francuskata studija na Armani od 1984 godina presmetuva dopolnitelni tro{oci na ~inewe od 0.5% do 1.0% od vkupnata vrednost na objektot dokolku objektot e od samiot po~etok dizajniran da gi zadovoli standardite za pristapnost. Sli~ni presmetki se napraveni i vo [vedska od strana na [vedskiot sovet za grade`ni istra`uvawa. Rezultatite dobieni od istra`uvawata sprovedeni vo Avstralija vo 1989 godina od strana na Raitson i Poup bile skoro identi~ni so onie od Francija. Vo zabele{kite, ovie dvajca eksperti navele deka tro{ocite za identifikuvawe na dopolnitelnite tro{oci koi bi go optovarile ~ineweto na eden nov objekt dokolku istiot se napravi pristapen se pogolemi od onie za vremeto potrebno elementite za pristapnost da bidat dizajnirani i ednostavno vklu~eni vo planot. Kako rezultat od ovie studii proizleguva deka renovirawe i adaptirawe na postoe~ki objekt e poskapo otkolku istiot da se izgradi odnovo kako objekt bez barieri. Ova vtoroto e od 4 do 35 pati poevtino. Standardite za materijali, kako na primer za vratite, i na~inot na planirawe i gradewe }e se promenat za da gi zadovolat novite propisi. Toga{ razlikata na ~inewe na proizvodite spored starite i novite standardi }e stane zanemarliva. Vrata so {irina od 90 sm ne ~ini mnogu pove}e od vrata od 70sm. Kone~no, po{iroka vrata zna~i pomalku cigli za yidawe, i razlikata vo ceni iz~eznuva. Od gore prezentiranite studii mo`e da se zaklu~i deka zakonskata regulativa za kreirawe pristapna sredina vo prosek bi gi zgolemila tro{ocite za izgradba na javnite objekti za pomalku od 0.1%, a za golemite stanbeni blokovi, kako i za individulanite (prizemni) stanbeni objekti do 3% od nivnata vkupna cena na ~inewe. Sosema e

220

Planirawe ili renovirawe

opravdano da se ka`e deka {tom edna{ arhitektite, grade`nicite i proizvoditelite }e gi sogledaat prednostite na univerzalniot dizajn povrzan so pristapnosta, cenite na ~inewe }e se namalat u{te pove}e. Blagodeti od kreirawe urbana sredina bez barieri Urbanizacijata na `ivotnata sredina pretstavuva sekako edna od najgolemite investicii na sekoja zemja. Ne postoi druga industriska dejnost koja e kapitalno podvigatelna od grade`nata dejnost (infrastruktura i nedvi`nosti). No, kako i pri sekoja investicija taka i tuka, vlo`enite sredstva treba da bidat staveni vo korelacija so o~ekuvanata dobivka. Zna~i, dopolnitelnite tro{oci za prilagoduvawe na objektite spored standardite za pristapnost treba da se stavat vo soodnos so o~ekuvanata dobivka ili blagodet. Pa, {to bi bila finalno pridobivkata od kreirawe sredina bez barieri? Vo osnova mo`e da se svede vo dve kategorii: materijalna, odnosno ona {to mo`e da se izrazi vo denari, evra, dolari ... i nematerijalna, koja {to e pote{ko, ako ne i nevozmo`no, da se izmeri. Vo smisla na materijana pridobivka bi bil namalen brojot na nesre}ni slu~ai, {to bi se reflektiralo vrz namaluvawe na tro{ocite za zdravstveni uslugi i rabotnata produktivnost. Rezonira-weto poka`uva deka pristapnata sredina e voedno pobezbedna za site. Primeri za toa se pristani rampi namesto skali. U{te edna materijalna pridobivka e podobreniot kvalitet na domuvawe. Liftovite se pogodnost, a po{irokite vrati i hodnici, kujni i toaleti ja zgolemuvaat kvalitativnata vrednost na stanbeniot objekt i sekako negovata pazarna cena za naemnina ili proda`ba. Vo nekoi zemji starite i licata so hendikep imaat pravo kako pomo{ da koristat uslugi od treti lica. Povtorno, pristapnata sredina bi ja namalila potrebata od vakva pomo{, {to bi zna~elo za{teda na javnite pari. Drugite, nematerijalnite, pridobivki se pote{ki za merewe, kako na primer podbreniot kvalitet na `ivot na licata so hendikep i nivnata pogolema sloboda na dvi`ewe i u~estvo vo zaednicata. Cenata koja ja pla}ame poradi nepristapnata, hendikepira~kata sredina e visoka. Nepristapnata sredina, osven {to né diskriminira na eden mnogu konkreten na~in, né “dopira” i na eden mnogu posuptilen. Primer: pretpostavete si deka ste rabotodava~ koj treba da intervjuira kandidati za novo rabotno mesto. Do va{ata kancelarija mo`e da se stigne samo po skali. Eden od aplikantite e lice vo invalidska koli~-

221

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

ka koe treba da go nosat po skalite do va{ata kancelarija. Vo takva situacija, zarem ne e za o~ekuvawe deka “bespomo{nosta” na toj aplikant da se ka~i po skalite }e vlijae na va{ata procenka za intelektualnite sposobnosti na toa lice? Na lu|eto okolu nas, pa duri i ni na samite nas, licata so hendikep, ne ni e sekoga{ jasno deka problemot ne e vo nas, ne deka sme nie nekompetentni ili pasivni, tuku deka arhitektite, urbanistite i politi~arite ni ja odre~uvaat ednakvosta vo pogled na pravata. Mikro-re{enijata, odnosno izoliranite ostrovi na sredina bez barieri, ograni~eni na edna konkretna zgrada ili ulica, ne né zadovoluvaat. Vo mikro-zednicata licata so hendikep postojano i bukvalno na sekoj ~ekor se potsetuvani na ograni~uvawata {to nekoj drug gi postavil za niv. Mikro-re{enijata pretstavuvaat ostrovi na pristapnost vo inaku nepristapniot okean. Nadvor od ovie ostrovi licata so hendikep izgledaat bezpomo{no i se prinudeni da se ~uvstvuvaat bespomo{no. Vo mikro-svetot, licata so hendikep zavisat od izborot na arhitektite i urbanistite koi smetale deka toj svet e dovolen za niv. Fizi~kata i mentalnata energija poro{ena za spravuvawe so na{ite nepristapni gradovi, nametnatite ograni~uvawa na stilot na `iveewe, izborot na profesionalno anga`irawe i op{testvenite mo`nosti se cenata koja ja pla}aat ne samo licata so hendikep, tuku i nivnite semejstva i prijateli. Ekonomistite ovie tro{oci gi narekuvaat “nematerijalni”, no za licata so hendikep, lu|e od krv i meso, tie se tolku realni i “materijalni” kolku i skalite. Namesto zaklu~ok Implikacijata na relativnata cena na ~inewe za kreirawe pristapno op{testvo, spored ovoj kratok osvrt, upatuva na zaklu~ok deka za adaptirawe na ve}e postoe~kite objekti dr`avata treba da predvidi nekakva forma na finansiski ili ekonomski stimulacii (na primer odredeni dano~ni osloboduvawa). Koga se raboti za izgradba na novi objekti, dopolnitelnite tro{oci za pristapnost, dokolku voop{to gi ima, se zanemarlivi. Od tie pri~ini, gledano od ekonomski aspekt, so ~ista sovest predlagame seopfatni i efikasni zakonski merki koi }e garantiraat deka novoizgradenite objekti - tuka mislime i na javnite i na stambenite - }e bidat celosno pristapni bez barieri. I za kraj, edno li~no gledawe na ne{tata. Navistina e te{ko da se koristat ekonomski argumenti koga stanuva zbor za osnovnite ~ovekovi prava kako {to se pravoto na dvi`ewe i pristap i pravoto na

222

Planirawe ili renovirawe

u~estvo vo op{testveniot `ivot pod ednakvi uslovi. ^ovekovite i gra|anskite prava ne mo`at da se izrazat vo dolari, evra i denari. I, ako na{ata dr`ava mo`e da odvoi sredstva za kupuvawe na sofisticirani oru`ja so koi se ubivaat i hendikepiraat ~ove~ki su{testva, toga{ sigurno mo`e da odvoi dovolno sredstva da investira vo kreirawe na edno podemokratsko i pohumano op{testvo za site - `ivotna sredina bez barieri.

223

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

1.4. MISLEWETO NA MINISTERSTVOTO ZA FINANSII

224

Misleweto na ministerstvoto za finansii

225

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

2. STAVOVI I INTERVJUA 2.1. MISLEWETO NA SOBRANIETO ZA POTREBATA OD DONESUVAWE NA ZAKONOT

226

Misleweto na zakonodavno - pravnata komisija

2.2. MISLEWETO NA ZAKONODAVNO PRAVNATA KOMISIJA

227

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

228

Misleweto na Komisijata za trud i socijalna politika

2.3. MISLEWETO NA KOMISIJATA ZA TRUD I SOCIJALNA POLITIKA

229

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

230

Misleweto na Vladata na Republika Makedonija

2.4. MISLEWETO NA VLADATA REPUBLIKA MAKEDONIJA
Republika Makedonija VLADA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA Br.20-17/I 9.02.2006 godina Skopje DO PRETSEDATELOT NA SOBRANIETO NA REPUBLIKA MAKEDONIJA SKOPJE

NA

Vladata na Republika Makedonija, na sednicata odr`ana na 09.02.2006 godina, go razgleda Predlogot za donesuvawe zakon za za{tita na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep, podnesen od 18.968 gra|ani i pri toa go utvrdi slednovo: MISLEWE Vladata na Republika Makedonija oceni deka ima potreba od donesuvawe na Predlogot za donesuvawe zakon za za{tita na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep, vo prva faza. Imeno , vo ~len 9 od Ustavot na Republika Makedonija site gra|ani se ednakvi pred Ustavot i zakonite na ovaa zemja, pa ottuka proizleguva deka i hendikepiranite lica se ednakvi pred Ustavot i zakonite, {to zna~i deka i na niv se odnesuva aktuelniot praven sistem kako celina. Obezbeduvaweto na posebna za{tita na ovie lica e Ustavnata opredelba so koja Republikata ve}e im obezbeduva za{tita na invalidnite lica za vklu~uvawe vo op{testveniot `ivot. So postojnite sistemski zakoni se poa|a od preventivnata za{tita, zaradi spre~uvawe na nastanuvawe na rizik so {to bi predizvikalo invalidnost, a dokolku nastane invalidnosta, istata se obezbeduva preku ekonomsko socijalna poddr{ka, von institucionalna za{tita, institucionalna za{tita i drugi vidovi na za{tita poradi zadovoluvawe na nivnite potebi i nadminuvawe na nivnite potrebi.

231

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

Zdravstvenata za{tita je obezbedena kako i za drugite ostanati gra|ani vo dr`avata so odredeni pogodnosti osobeno vo participacijata na uslugite pri nabavka na pomagala i drugo. Predu~ili{noto obrazovanije, zgri`uvawe i vospituvawe, osnovno, sredno i visoko obrazovanije odnosno integracija vo obrazovniot sistem e obezbedena vo zavisnost od nivnite mo`nosti i sposobnosti. Ekonomsko socijalna poddr{ka od oblasta na socijalnata za{tita e obezbedena preku (postojana pari~na pomo{, nega i pomo{ od drugo lice, voena invalidnina, civilna invalidnina i drugi prava), vrabotuvawe vo za{titni trgovski dru{tva, vo otvoreno stopanstvo (vo privaten sektor ili kako trgovec poedinec), vo dr`avnata administracija, odnosno javniot sektor i sli~no, zaradi {to od Buxetot na Republika Makedonija se obezbeduvaat odredeni pogodnosti zaradi zgolemuvawe i odr`uvawe na vrabotuvaweto, pravo od rabotnoto zakonodavstvo kako i od penzisko - invalidskoto osiguruvawe. So postojnite zakonski propisi se ovozmo`uva re{avawe na problemite za domuvawe kako i nadminuvawe na arhitektonski barieri, kulturata, sportuvaweto, radio - difuznata i mediumska poddr{ka do osloboduvawe od odredeni dava~ki. Vladata na Republika Makedonija ja prifati rezolucijata na ON i Standardnite pravila od 1993 godina, zaradi {to donese i usvoi Nacionalna strategija za ednakvi prava i mo`nosti na licata so hendikep. So Nacionalnata strategija se zadol`uvaat site nadle`ni dr`avni organi, pri donesuvawe zakonski i podzakonski akti da si opfatat pra{awata koi se odnesuvaat na lica so popre~enost i da prevzemat merki za nivno sproveduvawe. Postojnite zakonski propisi se sistemski i so niv invalidnite lica ne se diskriminirani vo sporedba so drugite takanare~eni "zdravi lica". So zakonskite propisi pokraj drugoto ovie lica imaat odredeni pogodnosti i poddr{ka {to e pozitivno vo opredelbata za postojano unapreduvawe i zadovoluvawe na nivnite potrebi vo ramkite na sevkupnite mo`nosti na dr`avata, no vo ramkite na nivnite mo`nosti i sposobnosti. Zaradi re{avawe na odredeni problemi na koi naiduvaat ovie lica, istite imaat formirano pove}e sojuzi -zdru`enija na invalidni lica za koi dr`avata obezbeduva finansisiska poddr{ka preku Zakonot za igri na sre}a i zabavni igri na avtomati i od Buxetot na Republika Makedonija. So Zakonot za sredstva od igri na sre}a i zabavni igri ,definirano e deka sredstva od igri na sre}a se prihod od Buxetot na Republika

232

Misleweto na Vladata na Republika Makedonija

Makedonija i istite se koristat za finansirawe na godi{nite programi na zdru`enijata na hendikepirani lica, programi za sport i Crven krst na Republika Makedonija vo visina ne pomalku od 60 milioni, no ne pove}e od 120 milioni denari. So noviot Predlog zakon, predlo`eno e formirawe na Fond za prava na lica so hendikep, so svojstvo na pravno lice koj }e se finansira vo visina na 50% od vkupnite sredstva od igri na sre}a, kako i od Buxetot na Republika Makedonija. Po odnos na vakviot predlog, formiraweto na vakov Fond za menaxirawe na sredstva za navedenite nameni pretstavuva zna~ajno naru{uvawe na sistemot na buxetiraweto i intencijata site sretstva da bidat inkorporirani vo Buxetot. Isto taka za finansirawe na site nameni koi se predvideni so Zakonot za za{tita na hendikepiranite lica, }e bidat potrebni 350 milioni denari (soglasno realizacijata vo minatata godina od 705 milioni denari), {to ne se obezbedeni od Buxetot za 2006 godina za ovaa namena i }e zna~at zgolemuvawe na ve}e utvrdeniot deficit. So Nacionalna strategija za ednakvi prava i mo`nosti na lica so hendikep kako razvoen dokument se garantira unapreduvawe na pravata i razvoj na za{titata na ovaa katekorija na gra|ani. Istiot treba da se usoglasi i gi vklopi preporakite na EU po odnos na unapreduvawe na pravata na hendikepiranite lica i vo toj pravec istiot ponatamu }e se nadgraduva i unapreduva. Vo sistemot se vostanoveni i soodvetni tela koi }e vr{at monitoring i evaulacija na ustavnata opredelba na dr`avata za davawe na posebna za{tita pa ovaa kategorija na gra|ani, }e u~estvuvaat pri podgotvuvawe i unapreduvawe na zakonskata i drugata regulativa od ovaa oblast i predlagaat merki za unapreduvawe sistemite na za{tita. Nacionalnoto koordinativno telo za ednakvi prava na licata so invalidnost vo Republika Makedonija koe e vladino telo i vo koe ~lenuvaat pretstavnici na resornite ministerstva i pretsavnici na najgolemite invalidski organizacii na Makedonija uka`uva deka e vo zavr{na faza i podgotvuvawe na seopfatna i integralna me|unarodna Konvencija za za{tita i unapreduvawe na pravata i dostoinstvo na licata so invalidnost vo ON, so koja treba da reguliraat pravata na licata so invalidnost i poradi toa treba da se po~eka donesuvaweto na Konvencijata od koja }e proizlezat obvrski koi sekoja dr`ava }e mora da gi sproveduva vo pogled na prilagoduvawe na zakonskata regulative vo odnos na pravata na licata so invalidnost.

233

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

Isto taka, Nacionalnoto koordinativno telo smeta deka ovoj zakon pretstavuva me{avina od pove}e zakoni, odnosno izvr{eno e samo mehani~ko prezemawe na delovi od zakoni za antidiskriminacija od drugi zemji i izvr{eno e mehani~ko prezemawe na odredbi od na{i postojni zakoni koi va`at, so toa {to nekoi ~lenovi od tie zakoni se izmeneti na na~in {to sami po sebe i vo mati~niot zakon i vo ovoj propis pretstavuvaat logi~en entitet. Vo Zakonot se predlagat novi re{enija kako na primer donesuvawe na Nacionalna strategija za pravata na licata so invalidnost, iako istata e donesena vo 2001 godina i objavena vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" pod br.101 i formirawe na Nacionalno koordinativno telo koe ve}e aktivno funkcionira od 1999 godina. So ovoj Zakon gledaj}i go vo celina se dobiva ~uvstvo deka samite lica so invalidnost mnogu malku }e odlu~uvaat za svoite prava i deka drug vo nivno ime }e go pravi. Nacionalnoto koordinativno telo ne se zalaga za neravnopravnost na gar|anite pred zakonite. Istata se zalaga za izedna~uvawe na pravata i sozdavawe podednakvi mo`nosti na licata so invalidnost, vo sklop na postojniot praven sistem, a ne da se vr{i izdvojuvawe i pravata na licata so invalidnost da se re{avaat so posebni zakoni. So donesuvaweto na ovoj zakon treba da se menuvaat Zakonot za socijalna za{tita; Zakonot za obrazovanie; Zakonot za zdravstvo; Zakonot za vrabotuvawe na invalidni lica; Zakonot za igri na sre}a i zabavni igri; Zakonot za izbori; Zakonot za penzisko i invalidsko osiguruvawe i drugi zakonski i podzakonski akti. Vladata i site pova`ni nadle`ni ministerstva, Nacionalnoto koordinativno telo i Nacionalniot sovet na invalidskite organizacii na Republika Makedonija koj broi preku 90.000 ~lenovi - lica so hendikep, ja po~ituvaat inicijativa na nad 10.000 gra|ani koi go dale svojot potpis za donesuvawe na vakov zakon, bidej}i spored naslovot {to go nosi istiot, retko koj gra|anin bi odbil da poddr`i edna vakva inicijativa, no istite tie gra|ani ne mo`ele da gi znaat site elementi na ovoj zakon i deka mnogu podobro }e bide za licata so invalidnost dokolku se intervenira vo postojnite zakoni, so cel da se unapredat nivnite prava, odnosno makedonskata legislativa da se izedna~i so evrop-skata vo sekoj pogled.

234

Misleweto na Vladata na Republika Makedonija

Intencija na site nadle`ni organi i institucii treba da bide sozdavawe na podobri uslovi na invalidni lica preku: - Unapreduvawe na zakonskite propisi vo postojnite sistemski zakoni; - pogolemo vklu~uvawe na nevladiniot sektor koj raboti na poleto na za{tita na hendikepiranite lica pri donesuvawe na zakonskite propisi i - podigawe na svest kaj gra|anite za poddr{ka i razre{uvawe na problemite na ovie lica i nivno prifa}awe osobeno preku zgolemena mediumska kampawa, razni tribini i drugi formi na animirawe na javnosta za potrebite na licata so popre~enost.

PRETSEDATEL NA VLADATA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA d-r Vlado Bu~kovski

235

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

2.5. MISLEWETO NA PRETSEDATELOT NA REPUBLIKA MAKEDONIJA

236

Misleweto na Pretsedatelot na Republika Makedonija

237

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

2.6. MISLEWE NA ZIOM

238

Misleweto na ZIOM

239

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

240

Misleweto na Ministerot za trud i socijalna politika

2.7. MISLEWETO NA MINISTEROT ZA TRUD I SOCIJALNA POLITIKA
Intervju za dnevniot vesnik Dnevnik so G-in Stev~e Jakimovski, Minister za trud i socijalna politika

NE ZA PREDLO@ENIOT ZAKON ZA HENDIKEPIRANITE Ministerstvoto smeta deka vakov zakon bi bil sprotiven na Ustavot za{to opredelena kategorija gra|ani se izzemaat i se stavaat vo popovolna polo`ba od drugite gra|ani. Toj zakon ima seriozni buxetski imllikacii i ne e ednostavno i negovoto donesuvawe i re~isi e neostvarliv, veli ministerot Jakimovski. Pravoto na fizi~ka sloboda i bezbednost na sekoja individua denes e vgraden vo sekoj politi~ki sistem {to go po~ituva vladeeweto na pravoto. U{te vo Magna karta libertatum od 1215 godina, vo poglavjeto 39 se veli: „Nieden sloboden ~ovek ne smee da bide zaroben ipi zatvoren ... osven so zakonska presuda od negovite gospodari ili spored zakonot na zemjata". Od 189 dr`avi-~lenki na Obedinetite nacii, 44 imaat usvoeno zakoni za antidiskriminacija na licata so hendikep No zakonite protiv diskriminacija ne se i edinstveniot pat kon ednakvosta na tie lu|e. Odredbite protiv diskriminacija na licata so hendikep se regulirani preku: krivi~en zakon, ustav, gra|anski i zakon za socijalna za{tita. Najseopfatni zakoni protiv diskriminacijata po osnov na hendikep se. zakonskite re{enija na Avstralija, Kanada, Hong Kong, Filipini, Velika Britanija i na SAD. Kaj nas, 18.968 gra|ani so svojot potpis zastanaa zad inicijativata i Predlog-zakonot za za{tita na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep, predlo`eni od nevladinata organizacija „Polio plus" i poddr`ani od 23 gra|anski asocijacii. Na 3 mart, 66 pratenici aklamativno ja potvrdija potrebata od donesuvawe na takov zakon i so silen aplauz ja pozdravija akcijata. No, po gromoglasniot aplauz nastana - totalen molk. Naj~esgo obvinenijata za ova se adresiraat do Ministerstvoto za trud i socijalna politika i do ~elnikot na taa vladina slu`ba, Stev~e Jakimovski

241

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

1. Nevladinite organizacii Ve obvinija deka i po eden mesec do niv, kako predlaga~i, ne ste go dostavile Va{eto mispewe vo vrska so predlo`eniot tekst na Predlog-zakonot za za{tita na pravata i dostoinstvoto na licata so hendinep. Kakov e stavot na Ministerstvoto vo vrska so tie obvinenija? Ministerstvoto go dostavi svoeto mislewe do Sobranieto i toa e negativno. Toj tekst ima mnogu nedore~enosti, nedostatoci i potrebni se mnogu dorabotki za{to toa e mnogu suptilna materija. Nie ne mo`eme da prifatime zakoni {to zna~at sovr{enstvo, t.e. proekti kakvi {to nemaat nitu mnogu razvieni evropski zemji {to se mnogu pobogati Zakonskite re{enija vo Republika Makedonija mora da sodejstvuvaat so materijalno-ekonomskata i socijalnata sostojba vo dr`avata, {to ne e slu~aj so ovoj predlog. Isto taka, Ministerestvoto smeta deka vakov zakon bi bil sprotiven na Ustavot za{to opredalena kategorija gra|ani se izzemaat i se stavaat vo popovolna polo`ba od drugite gra|ani. Zatoa e potrebna seriozna debata i od eksperti za toj zakon da se doraboti, za da nema problem od ustavno-praven karakter, a isto taka i da sodejstvuva so ekonomskata i socijalnata sostojba vo dr`avata. 2. Dali Vie go pro~itavte tekstot i koi se Va{ite zabele{ki? Da, li~no go pro~itav tekstot. Iskreno, se raboti za zakon {to e mnogu te{ko da se izraboti, za{to opfa}a mnogu ve}e postojni zakoni. Zakonot za trgovskite dru{tva bi bil nula vo odnos na ovoj. Taka na primer, vo nego treba da vlezat problematiki od delot na socijalata, zdravstvoto, grade`ni{tvoto, finansiite, pravdata. Od prakti~ni pri~ini, pak, kako Ministerstvo smetame deka, utre, mnogu te{ko }e mo`at da se napravat izmeni na tekstot na zakonot. Smetame deka mnogu poednostavno e da se intervenira vo oddelni resori kade {to ve}e ima zakoni {to gi tangiraat problemite na licata so posebni potrebi. Vo toj tekst ima miogu delovi zemeni od Socijalnata povelba. Socijalnata povelba, pak, e sovr{enstvo, nea te{ko mo`at da ja ostvarat i mnogu porazvieni dr`avi od Makedonija. Taa e svoevidno sovr{enstvo vo delot na socijalnata za{tita. Republika Makedonija ima svoj sistem na socijalna za{tiga, Drugo e pra{aweto kolku e TOJ soodveten, pravi~en, dovolen. Morame da priznaeme deka taa za{tita ne e najsoodvetno nivo. Del e rezultat na materijalnata sostojba vo koja se nao|a zemjata, no i na mentalniot sklop na naselenieto. Zatoa smetame deka zakonot mora da sodvejstvuva so ekonomskata sostojba. Jas se soglasuvam deka e potrebno tie lica da imaat poseban tretman, posebna zdravstvena za{tita, za{to vo golem broj nivnitv problemi

242

Misleweto na Ministerot za trud i socijalna politika

se hroni~ni i pomagalata {to treba da gi imaat treba da im gi obezbeduva dr`avata. No, treba da se odi postapno vo razre{uvawe na problemite na taa kategorija lu|e. Zatoa velam deka, vakov kakov {to e predlo`en, ovoj zakon si ima svoi seriozni buxetski implikacii i ne e ednostavno negovoto donesuvawe. MAKEDONIJA BEZ SISTEMSKI ZAKON 3. Dali sega predlagate da nema zakon? Ne, {to Parlamentot donese zaklu~ok, odnosno re~e deka ima potreba od donesuvawe na vakov zakon, nie }e rabotime zaedni~ki i }e se potrudime {to e mo`no pove}e da dademe sugestii i }e rabotime na negovoto podobruvawe. Ministerstvoto si ima stru~ni lu|e {to so godini se zanimavaat so ovaa problematika i sostojbaga. To~no e deka Makedonija mnogu malku im posvetuva vnimanie na licata so posebni potrebi. Ministerstvoto za trud i socijalna politika e pretvoreno vo „ministerstvo za trud". Vo delot na stru~nata rabota, pra{aweto na marginaliziranite grupi, problemite na licata so posebni potrebi ne se tretirani na soodveten na~in i jas kako minister apsolutno ne se soglasuvam nitu so iznosot na sredstvata i nivoto na gri`a. Treba da posvetime vnimanie istovremeno da im go olesnime `ivotot na nivnite semejstva i da gi integrirame vo op{testvoto. Taka neodamna napravivme izmeni vo Zakonot za vrabotuvaweto na invalidi, so koi ovozmo`ivme da se vrabotuvaat vo javni institucii, dr`avni organi i vo site pretprijatija, a ne samo vo za{tigni rabotilnici. Mene, navistina mi e nesfatlivo kako vo dr`avata samo 41 majka na deca so posebni potrebi raboti so skrateno rabotno vreme. To~no e i deka dr`avata odvojuva pari za postojana pari~na pomo{ i za nega od treto lice. Imame dadeno instrukiii do centrite za socijalna rabota, na sekoi tri meseci na roditeli {to imaat takvi deca nad 18 godini da im se dava ednokratna pari~na pomo{. Pokraj 3.200 denari {to gi dobivaat sekoj mesec, da dobivaat i godi{no da im se ispla}aat dopolnitelni 25.000 denari. Kako minister, vo tekot na javnata rasprava }e se zalo`am so ovoj zakon da se podobrat uslovite za `ivot, rabota, za komunikacija i op{tewe na licata so posebni potrebi. ]e se zalo`am toj zakon da bide realen, da odgovara na na{ige materijalni potencijali, a so cel da se donese zakon {to }e bide primenliv. Nekoi pra{awa treba postapno da bidat re{avani

243

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

KLU^OT ZA DELEWE PARI 4. Neodamna zamenik-ministerot za trud Samka Ibraimovski be{e obvinet od „Polio plus" deka parite nameneti za vrabotuvawe na lica so posebni potrebi zavr{uvaat samo kaj firmi {to se bliski do Zaednicata na za{titni organizacii, ~ij pretsedatel e Ibraimovski. Odgovorno tvrdam deka ne e korektno nekoj svojot telesen nedostatok i respektot na gra|anstvoto i na mediumite {to go imaat kon nego da gi zloupotrebuva vo nasoka na plukawe vrz oddelni vladini slu`benici. Jas odgovorno tvrdam deka Samka Ibraimoaski ne bil involviran vo pravewe na Zakonot za vrabotuaawe na invalidite. Nie, od po~it kon nivniot telesen nedostatok ne sakavme da reagirame. Inaku, tie napisi bea krajno bezobrazni i nekorektni i ~ovekot nema{e apsolutno nikakva involviranost, Odgovorko tvrdam: tie napisi se pojavija koga bea doneseni izmenite vo Zakonot vrabotuvaweto na invalidi. Vo toj zakon e ovozmo`eno invalidite da se vrabotuvaat sekade. Da se vrabotuvaat i trudovite invalidi da zemaat sredstva od toj zakon. Onevozmo`ivme da se kradat parite so toa {to vovedovme bankarska garancija i hipoteka, vovedovme zakonska obvrska tie pari da se ispla}aat ili na roditel ili na staratel i toa na {tedna kni{ka ili na tekovna smetka. Ovoj zakon nudi mnogu beneficii za ovie lica. Ovozmo`ivme da se dobivaat pove}e pari za nabavka na oprema. I tolku mnogu raboti napravivme i na krajot da se napa|a zamenik-ministerot, koj nema{e vrska so TOJ zakon, 5. Dali smetate deka, kako Ministerstvo, im obra}ate dovolno vnimanie na potrebite i problemite na licata so hendikep? Za `al, vo posledno vreme od Ministerstaoto naj~esto za{tita i poddr{ka baraat tie {to so zdravi i pravi {to se rabotosposobni. Duri e po`elno ovie lica da go dignat SVOJOT glas, za{to tokmu na tie lica navistina im se potrebni izvesni beieficii. Za `al, imame kategorija na gra|ani {to se zdravi i pravi, a zemaat po 20.000, 30.000 denari od Agencijata za vrabotuvawe, a tie bekeficii }e gi u`ivaat do 2023 godina i pri toa u`ivaat celosna zdravstvena za{tita.E sega, koga mo`eme za tie tie lica da obezbeduvame, sekako deka bi mo`elo da se najdat pari i za licata so posebni potrebi. No, za da gi najdeme tie sredstva }e mora nekomu da skratime. Zatoa smetam deka e potrebno tie organizacii da go poddr`at ova ministerstvoto vo nasoka da napravi nekakvi reformi, nekomu malku da zeme, a na drug da mu dodade i toa da bide prifateno.

244

Misleweto na Ministerot za trud i socijalna politika

6. Vo nekolku navrati se pofalivte dena }e bidete me|u prvite ministerstva {to }e vrabotat lica so hendikep. Dali si ostanavte na zborot? Ne, se u{te nemame vraboteno lice so posebni potrebi. Planirame da vrabotime nekolku lica so hendikep vo delot na socijalnata za{tita. I smetam deka bi bilo dobro ova ministerstvo da ima vraboteno i takvi lu|e. 7. Ve obvinuvaat dena na sedum organizacii so hendikep im dodeluvate eden milion i dveste pedeset iljadi evra. Ne mo`am da prifatam vakvi obvinuvawa, bidej}i kako Ministerstvo nie nemame nitu osnova nitu mo`nost da sozdavame nekakvi privilegii. Sedumte organizacii za lica so hendikep parite gi zemaat sogpasno so zakonot i takvata struktura na podelba na parite ja napravil nekoj desetina godini pred mene. Taka {to, vo toj del, jas nitu sum menuval, nitu odzemal, nitu sum dodaval. Nitu, pak, imam namera {to bilo da menuvam. Toa e pra{awe koe jas li~no nemo`am da go razre{am. Sekoja godina im delime po 15 milioni denari na nevladinite organizacii. 8. Ministerstvoto za trud i socijalna politika denovive od UNICEF dobi donacija od 417.000 amerikanski dolari. Za {to }e odat tie pari? ]e se otvorat mali grupni domovi, vo koi }e bidat smesteni lica so hendikep }e vladee semejna atmosfara. Tie }e si podgotvuvaat hrana i }e `iveat zaedno, a celta e da se postigne pogolema decentralizacija i deinstitucionalizacija na tie lica. So postojnite dnevni centri se opfateni samo lica do 18 godini, a vo ovie mali grupni centri }e `iveat samo postari lica - veli Stev~e Jakimovski, minister za trud i socijalna politika.

245

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

2.8. DUPLO POVE]E ZA DUPLO POMALKU - A DUPLO GOLO !

Kako prestavnik na inicijatorot na prvata uspe{na gra|anska inicijativa vo Makedonija, sakam da gi informiram 19 - te iljadi gra|ani, koi go dadoja svojot potpis i site onie koi se zainteresirani za sudbinata na glasot na narodot, za ona {to se slu~uva po 03.03.2006 g, koga Sobranieto so aklamacija ja usvoi potrebata od donesuvawe na Zakonot za za{tita na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep. Za pojasnuvawe, zakonot pomina vo svojata prva faza i sega, vo rok od 60 dena, treba da se dostavi Predlog zakon vo koj }e bidat vklu~eni mislewata na site zasegnati, no pred sé na vladata, bidej}i taa do sega ne se izjasni po nego. I {to se slu~uva? - Ni{to! Ili barem ni{to javno ne se ka`uva. Celi 30 dena vladinite institucii mol~ea ili pak go skri{no go “gradea" nivniot stav. Kone~no, najverojatno pod pritisok na javnosta, nabrzina svikaa edna me|u-resorna sredba, na granica na kvorum, na koja go povikaa inicijatorot za da go soop{tat slednovo: “Nie...(sleduva popis na tituli)... smetame deka predlo`eniot zakon e protivustaven bidej}i stava vo priviligirana polo`ba edna kategorija gra|ani, {to e vo sprotivnost so na~eloto za ednakvost na site pred ustavot i zakonite." Vtoriot argument za otfrlawe na zakonot e {to vo Makedonija imalo dovolno zakoni vo koi im se garantiralo sé na licata so hendikep i ovoj zakon samo bespotrebno gi povtoruval. Logi~ki zameneto zna~i deka vo Makedonija imame dovolno protivustavni zakoni?! Aferim! Sega znaeme {to kapacitet imaat onie koi treba da ja obezbedat implementacijata na zakonite i onie koi gi sovetuvaat na{ite ministri. Nitu na tilot ne si stavaat deka ne e nivna rabota da ja ocenuvaat potrebata, ustavnosta i celishodnosta na zakonot. Toa go stori onoj koj treba - najvisokata instanca (zakonodavniot dom) vo dr`avata.

246

Duplo pove}e za duplo pomalku - a duplo golo!

Nivno e samo da se izjasnat kako toj zakon da bide podobar. (U{te samo koga bi go pro~itale). No ne e za iznenaduvawe. Da ve potsetam, doma}in na sredbata be{e istoto ministerstvo koe vo 2004-ta pobara kolektivno izzemawe po odgovorot na EU pra{alnikot vo oblasta 13 (socijalna za{tita), koga svatile deka taa oblast mi ti bila mnogu pogolema od ednostavno referirawe kon Zakonot za socijalna za{tita. Na kutrata Radmila verojatno kosa i se krenala na glava koga uvidela so kogo si ima rabota vo obidot za evro-integrirawe. Na nas isto! Nejse, neka im slu`i na ~est, Rada se snajde i bez niv, a nie, poradi kandidatskiot status, sme podgotveni i da zaboravime. No ona {to nema da go zaboravime i {to postojano }e gi potsetuvame, duri i koga tie individui }e otidat vo penzija (kako tehnolo{ki vi{ok i predvreme, se nadevam) e deka ovoj zakon dojde pred zakonodavnata vlast so anga`man na gra|ani, dvojno pove}e od potrebniot broj i za dvojno pomalku vreme od predvidenoto! I {to dobivame od nivna strana - dvojna pornografija. Em si go razgoluvaat neznaeweto, em go soblekuvaat pla{tot na interesot. Mladiot Lenin edna{ napi{a: “Lu|eto od sekoga{ bile i }e bidat naivni su{testva na izmamata i samoizmamata dodeka ne svatat deka zad sekoja politi~ka, ideolo{ka, religiozna izjava, fraza i postapka stojat interesite na ovie ili onie". E, nekadarni moi, nie pove}e ne se la`eme i samozala`uvame. Vo ovoj proces go svativme va{iot interes. Vie ste samo dve zbuneti grupi: ednite nej}at da platat a drugite ne sakaat da rabotat. A i ednite i drugite ~uvstvuvate (kako gluvci zemjotres) deka na toa mu doa|a krajot. Va{ata potpora vo socijalnite dinosaurusi (koi neopravdano gi finansirate so narodni pari) }e vi se izmesti pod dejstvo na socijalnata evolucija a licata so hendikep nema pove}e da vi slu`at kako opravduvawe za hedonisti~kiot pristap kon `ivotot. I kako pora~ana mi stasa poslednata perverzija - Zakonot koj go predlagame “mi ti bil prepi{an od internet". Nekadarni moi, jas znam deka toa vie go pravite, redovno i bez sram, i za toa zemate plata. Tokmu i zatoa veruvate deka site se kako vas. Jas rabotev vo “firma" kako va{ata... Be{e toa edno od najdobrite ministerstva vo dr`avava, a i tamu (duri i bez pristap do internet) prepi{uvavme zakoni i zakoni. Ova {to sega ve snajde (zakonski tekst koj, za ~udo, za prv pat ete vie ne ste go prepi{ale) e rezultat na tri godi{na rabota na lica so hendikep, nivni roditeli, doma{ni politi~ari i stru~waci, pridones od eksperti od regionot, me|udr`avni i nevladini organizacii od najvisok status vo svetot. Treba da znaete deka inicija-

247

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

torot ve}e treta godina e akreditiran vo OON, kako edna od 76 NVOi vo svetot, za donesuvawe na Konvencija koja go nosi istiot naslov kako predlo`eniot zakon. (He, he... kako li samo }e se pravdate kon na{iot „izve{taj vo senka"?). Mo`e i vre}a sol da izedete ama toj zakonski tekst gi dobi najvisokite ocenki od CIL, HI, ECNL, EDF i ECOSOC na OUN. (Toa {to ne gi razbirate kratenkite e samo dokaz deka ste zalutale vo oblast koja nitu ja poznavate a nitu ja po~ituvate). Ve predupreduvam! Ima u{te 20 dena da se poka`e konstruktivniot stav na onie koi gi biravme i izbravme da ja vodat ovaa dr`ava. Jas bi gi molel onie so delegirana odgovornost, i malku sovest, delotvorno da se vklu~at vo procesot na sozdavawe mehanizmi i instrumenti koi }e sozdadat ednakvi mo`nosti za licata so hendikep vo Makedonija. Znam deka ste majstori za “driblawe" i politi~ko taktizirawe. No bi Ve molel tie ve{tini da ne gi upotrebuvaat na nas zatoa {to mnogu brzo }e Vi se pretvorat vo neposakuvana sprotivnost. Da ne ispadne posle deka ”|aolot mi e kriv". Naredete, objasnete ili “prosvetlete" gi Va{ite izvr{iteli deka ovoj Zakon ne e za Zvonko, Merima, Brane, Kate, Adiq... Tie nekako, i bez zakon, uspeale da se prefrlat od drugata strana na crtata. Ova e Zakon za idnite generacii i za dobroto na sekoj na{ sogra|anin, so hendikep ili bez. P.S. So vas ili bez vas, sega ili posle, so maka ili les, sakale ili ne: Ni{to ne ja zapira idejata - ~ie vreme dojdeno e!

Zvonko [avreski poverenik na predlaga~ot - 18.968 gra|ani na R.M.

248

Kratki razmisli za zakonot

2.9. KRATKI RAZMISLI ZA ZAKONOT
Simon Walker Office of the High Commissioner for Human Rights

Imaj}i prilika da go pro~itam nacrtot na Zakonot za za{tita na pravata na licata so hendikep vo Republika Makedonija, ~uvstvuvam potreba vo ovoj kratok napis da gi reflektiram moite razmisli za istiot. Dopolnitelno, bi sakal da potenciram deka ovie komentari se personalni i ne go indiciraat misleweto na Kancelarijata na visokiot komesar za ~ovekovi prava pri Organizacijata na obedinetite nacii (OON). Prvo, zabele`av deka nacrt legislativata odi za ~ekor podaleku od tekstot na seopfatnata i integralna Konvencija za za{tita na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep {to e vo proces na donesuvawe vo OON. Ova e pozitiven is~ekor zatoa {to, moe dlaboko ubeduvawe e deka, na nacionalno nivo sekoja dr`ava-~lenka mo`e da donese legislativa koja celosno }e go opfati sistemot na za{tita na pravata na licata so hendikep, koja {to pak od druga strana te{ko mo`e da se izdejstvuva na me|unarodno nivo poradi razli~nite kompromisi koi se pravat tokmu tuka. Posebno vo edna oblast se ogleda ovoj is~ekor vo odnos na Konvencijata. Imeno, Konvencijata se odnesuva na zabranata na diskriminacijata, dodeka nacrtot na Zakonot {to e pred mene, pokraj anti-diskriminacionite provizii, so cel ostvaruvawe na celosna ednakvost, predviduva i novi prava. Na primer: ~len 56 koj se odnesuva na dostapnosta ne ja koristi istata terminologija kako i ~lenot 9 od Kovencijata, koj se odnesuva na odnosnata oblast. Zna~i, tekstot na predlo`enata legislativa ima namera da sugerira postoewe na pravo na dostapnost, sprotivno na Konvencijata koja se zalaga samo za akcentirawe na va`nosta na dostapnosta kako razumno prilagoduvwe so cel postignuvawe na substancionalna ednakvost. Vtoro, iako ne sum zapoznaen so prirodata na legislativata vo Republika Makedonija, analiziraj}i go tekstot na ovoj zakon smeam

249

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

da zabele`am deka istiot ima za cel prifa}awe na me{ovit pristap pri adrsiraweto na konkretnite oblasti na za{tita. Me{ovitosta na pristapot se ogleda vo spojot na specifi~nite obvrski koi i se delegiraat na dr`avata (afirmativnite akcii), i konkretniot plan na akcija. Ovoj pristap se koriste{e i pri izrabotkata na nacrtKonvencijata. Treto, evidentno e deka vaka postaven Zakonot }e bara zna~itelni sredstva za negova celosna implementacija. Zabele`av deka predlaga~ot, svesen za ovaa situacija, ve}e rabotel na iznao|awe na sredstva predviduvaj}i osnovawe na Fond (~len 98). ^etvrto, vklu~uvaweto vo zakonskiot tekst na mehanizmot za regulacija (del IV) kako i drugite mehanizmi - za za{tita i za obezbeduvawe e dosta va`no, i celosno go podr`uvam predlaga~ot vo negovata namera. Peto i posledno, nacrt-~lenot 97 predviduva pravo za podnesuvawe na javna tu`ba (actio popularis). Ova e mnogu va`na provizija, me|utoa smetam deka ne treba da se limitira ovaa pravo na podnesuvawe na javna tu`ba samo na Organizaciite na lica so hendikep (vo ime na svoite ~lenovi ili vraboteni da se javuvaat kako stranka vo konkreten sudski spor). Iako ovie komentari se dosta op{ti se nadevam deka na Vas kako predlaga~i }e vi bidat od korist. (ekstrakt od misleweto na Simon Walker podneseno do Polio Plus, Maj 2006 god.)

250

Trojna `etva za Makedonija

4.3. ESEI, NAPISI, DISKUSII 3.1. TROJNA @ETVA ZA MAKEDONIJA (Gra|anska inicijativa - kolku toa gordo zvu~i!!!)
Edna{ eden biv{ funkcioner vo edno biv{o sobranie mi re~e deka edinstven spas za Makedonija da se zdobie so vistinska pretstavni~ka demokratija e ako se slu~at tri raboti. Prvata: da se donese zakon po barawe na 10 000 gra|ani (t.n gra|anska inicijativa). Vtorata: pratenici da podnesat interpelacija protiv minister od sopstvenata partija. I tretata: samoraspu{tawe na parlamentot, t.e pratenicite da se pratat sebe si i vladata - doma. I u{te toa da se slu~i vo eden mandat i po navedeniot redosled. E sega nie, licata so hendikep, nema da mo`eme da ja zavr{ime celata taa rabota no mo`e da ja inicirame barem prvata. Zo{to e va`no da se donese Zakon za za{tita na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep i toa ne predlo`en od Vladata, nitu od pratenicite, tuku od gra|anite na RM? Ovoj juli, buren so diskusii i stavovi pro i kontra, so skrieni interesi i pojavna filantropija, me iscedi pove}e odo{to skopskive `e{tini. No juli (po starski @etvar), mesecot na `etvata, preku prifa}awe na edna vakva inicijativa nudi ne edna tuku tri `etvi za Makedonija. Prvata rekolta - sistemski zakon: Na{iot praven sistem e bogat so odredbi vo koi se spomenuvaat ovie lica. No tie se donesuvani od razli~en zakonodavec, vo razli~no vreme, duri i od razli~ni dr`avi, a predmetot na za{tita kako i principite i na~elata na tie normi imaat ne{to drugo za cel. Nie sega, preku ovoj zakon nudime izgradba na edno sistemsko zakonodavstvo koe vo svoeto sredi{te }e gi ima ne hendikepot ili invalidnosta (bezvrednosta) tuku pravata i dostoinstvoto na licata koi se onevozmo`eni. Ovoj zakon kako matica }e ja obedini i naso~i pravnata regulativa kon definirawe i zabrana na diskriminacijata po osnov na hendikep od edna strana, no i kon

251

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

kreirawe na afirmativni merki i pozitivna akcija na organiziranata zaednica (pozitivna diskriminacija). Starite latini vakvite mati~ni zakoni gi narekuvale lex legis ili zakon na zakonite. I da se razbereme, ova ne e nekoja fiks ideja na edna mala, bezna~ajna i problemati~na ne(anti)vladina organizacija tuku dvi`ewe koe izrasna doma, kaj nas, no i svetski trend za donesuvawe na antidiskriminaciona regulativa, kako vo regionov (Bugarija, Slovenija ... ) no i po{iroko (EU Koherentnata politika i OON Konvencijata koja e vo tek). Makedonija (kolku toa izliteno da zvu~i) ima {ansi da bide lider na balkanot vo ovaa sfera. No da se vratime na `etvata. Vtorata (mnogu pova`na) rekolta e - Procesot: Do sega bile poveduvani vakvi inicijativi no nitu edna ne zavr{ila so uspeh. Tokmu zatoa ne postoi zakonska i poszakonska regulativa koja regulira {to i kako se slu~uva po oficijalnoto predlagawe na zakonot. Najverojatno analogijata so sli~ni instrumenti i bi zavr{ila nekoja rabota (primer: referendum), no Makedonija ima {ansa da se zdobie so regulacija na ednen va`en segment od participativnata demokratija na pra{awe koe ne e dnevno politi~ki, ideolo{ki i nacionalno oboeno (a plus ne e del ni od Ohridskiot dogovor). Tretata (i najva`na) `etva - Svesta: Bez obzir dali i kakov zakon }e se donese celokupniot proces i pra{ina koja }e se podigne okolu nego }e dovede do zna~ajno podignuvawe na svesta kaj narodot vo Makedonija za marginalizacijata i diskriminacijata so koja se soo~uvaat licata so hendikep i za faktot deka sekoj e odgovoren no i sekoj mo`e da stori ne{to za toa. Pa makar i so sopstveniot potpis. Nacionalnata voqa e posilna od bilo koj zakon. Mo}ta e vo narodot!!! Ubavo e toj narod da gi potseti svoite izbranici na toa na u{te eden na~in osven na izbori.. P.S. Sega e vistinskoto vreme! Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep-

252

Dvete krajnosti na principot na pravna ednakvost

3.2. DVETE KRAJNOSTI NA PRINCIPOT NA PRAVNA EDNAKVOST
M-r @aneta Stojkova, magistar na pravni nauki

Imaj}i go predvid planot za "Grand Design" na profesorot Maks Sorensen (Prof. Max Sørensen), i znaej}i deka rabotata na podobruvawe na situacijata so pravata na ~ovekot nikoga{ nema da zavr{i, treba da se napomene deka, ponekoga{, za da vidime kade odime, esencijalno e da znaeme kade sme. Edna od dominantnite karakteristiki na jurisprudencijata vo XXI vek e priznavaweto na pravoto kako sredstvo za promena, zatoa {to va`na osobina na efektivniot praven sistem e negoviot kapacitet da gi reflektira promenite na potrebite i barawata na op{testvoto vo ~ii ramki funkcionira. Iako legislativata ne e edinstvenoto sredstvo za socijalna kontrola, sepak e najmo}no sredstvo za promena i razvoj. Kontinuiranoto donesuvawe na zakoni stanuva priroden na~in na reagirawe na razvieniot praven sistem kon novonastanatite promeni i potrebi. Procesot na preto~uvawe na vizijata vo konkretna politika i programa za akcija e individualen i zaseben za sekoja dr`ava. Od tie pri~ini, nacionalnata legislativa e klu~na vo ispolnuvaweto na principot koj prestavuva alfa i omega koga zboruvame za ~ovekovite prava - principot na pravna ednakvost. Principot na ednakvost pred zakonot se pojavuva kako fundamentalno pravo na ~ovekot - da se bide tretiran ednakvo vo soglasnost so svojata ~ove~ka priroda. Gra|nsko-politi~kata ednakvost ne ja isklu~uva eo ipso kategorijata na razli~en tretman, me|utoa bara ovoj razli~en tretman da bide zasnovana vrz utvrduvaweto na negovata potreba vo sekoj konkreten slu~aj so primena na razumnost, procedura, pravda i pravi~nost. Zabranata na diskriminacijata i afirmativnite akcii se dvete krajnosti na prostorot na protegawe na akcijata za primena na ~ovekovite prava. Zabranata na diskriminacija e dolniot prag na principot na ednakvost na pravoto i podrazbira razli~en tretman na individuata, {to vo sebe vklu~uva nerazumni kvalifikacii i

253

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

podvojuvawa vo daden praven kontekst. Toj e conditio sine qua non za vladeeweto na pravoto i pravata na ~ovekot. Iako poimot zabrana na diskriminacija e sozdaden zaradi za{tita i garancija na ednakvosta na site pred zakonot, toj ne podrazbira poddr{ka na apsolutnata ednakvost, tuku e spoiv so relativnata ednakvost. Poimot na relativna ednakvost podrazbira deka e pravedno ednakvite da se tretiraat ednakvo, a razli~nite razli~no. Toa zna~i deka e spoiv so neednakvosti i razliki toga{ koga tie se pravedni i storeni so cel realizirawe na praveden tretman na individuite. Od druga strana, institutot afirmativni akcii na dr`avata e drugiot pol na protegawe na principot na pravnata ednakvost vo de facto neednakviot svet na sovremenoto gra|ansko op{testvo. Od tie pri~ini, paradoksalno afirmativnite akcii mu slu`at na principot na ednakvost, preku voveduvawe na privremena, poedine~na i predmetno ograni~ena neednakvost na pravata, me|utoa ne i kreirawe na originerni novi prava za nekogo ili sozdavawe na privilegirani nositeli na prava. Zatoa, na afirmativnite akcii treba da se gleda samo kako na instrumenti vo ostvaruvaweto na principot na vistinska ili na {to poefikasna pravna ednakvost, za namaluvawe na procepot me|u "normativnoto i stvarnoto". Postavuvaj}i go ovoj princip na poleto na pravata na licata so hendikep vo Republika Makedonija neminovno se pojavuva i pra{aweto: dali samo voveduvaweto na anti-diskriminacioni odredbite e dovolno? Spored moe mislewe tekstot na Zakonot za pravata na licata so hendikep, {to e pred nas, e seopfaten i integralen zatoa {to vo sebe ja vklu~uva kako zabranata na diskriminacijata taka i zbir od afirmativni akcii {to dr`avata treba da gi vovede vo razli~ni sferi od op{testvenoto `iveewe. Tokmu vo ovoj Zakon e pretstaven vistinskiot model koj {to i e potreben na dr`avata so cel da se posmesti od status quo pozicijata vo koja se nao|a dolgo vreme preto~uvaj}i ja vizijata na licata so hendikep vo programi za op{testvena akcija. Samo so organizirana akcija i vospostavuvawe na mehanizmi (sistemsko re{avawe na problemot) Republika Makedonija mo`e da se pridvi`i napred pridru`uvaj}i im se na brojnite dr`avi koi rabotat intenzivno na finalizirawe na tekstot na novata Me|unarodna konvencija za za{tita i unapreduvawe na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep vo OON, pridru`uvaj}i im se vo soznanieto kako svetot raste i zajaknuva kako op{testvo. Natpis vo dnevniot vesnik Dnevnik, den 8 April 2006

254

Nasoki

3.3. NASOKI
(Izvadok od izlagaweto na prof. d-r Qubomir D. Fr~koski prezentiran na promocijata na knigata "Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep" na m-r @aneta Stojkova, 05.12.2004 godina) Mene mi pretstavuva golemo zadovolstvo {to sum so vas ovde po vakov povod - promocija na knigata "Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep" na m-r @aneta Stojkova i vo izdanie na Polio plus, edicija koja se nadevame deka }e prodol`i. Imam edna dolga i produktivna sorabotka so Polio plus i jas navistina im se voshituvam za nivnite napori za edna kauza koja e na nekoj na~in stolb na dostoinstvoto vo borbata za ~ovekovata sloboda; toa e prili~no te{ka borba koja sekako zaslu`uva sekakva potkrepa. Knigata koja e pred Vas dragi gosti i ~itateli e obid da se pretstavi hronologijata na sistemot na me|unarodni standardi sodr`ani vo me|unarodnite instrumenti za za{tita na pravata na licata so hendikep. Najvrednoto kon pristapot na avtorot na knigata, kon materijalot na analiza, e {to taa pretstavuva vistinski pridones kon dostoinstvenata i za voshit prigodnata borba na Polio Plus za kauzata - izleguvawe od marginalizacijata i takanare~enata nevidliva polo`ba na licata so hendikep, odnosno postavuvawe na ovie gra|ani vo zaedni~kata borba na site nas za sloboda i vistinsko dostoinstvo. * * * Pra{awe od Zvonko [avreski, pretsedatel na Polio plus dvi`ewe protiv hendikep: Jas imam pra{awe, no pred toa moram da dadam objasnuvawe zo{to mi e va`no. Pred tri godini i eden mesec, istoto pra{awe mu go prostavivme na prof. d-r Fr~koski za prviot broj na spisanieto "Vulkan". Temata na "Forum" za toj broj na "Vulkan" be{e "Artikulirawe na politi~kiot interes", so cel davawe na nasoki za toa kako edna bezimena, bezglasna grupa na lu|e, mo`e da krikne i toj krik da se ~ue, da ne ostane samo {epot. Koga go dobiv negoviot odgovor na eden list hartija, se razo~arav. No, koga go pro~itav, vidov deka sé {to treba da storime e vsu{nost toa {to be{e

255

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

navedeno na listot hartija, i veruvale ili ne, mnogupati, na mnogu sostanoci si gi prepro~ituvame dadenite nasoki i se pra{uvame kade sme sega; bidej}i tie upatstva bea kako stihovite od Nostradamus mo`ea da se tolkuvaat i vaka i taka. Sega na po~etok na ovoj zafat za donesuvawe na sistemski zakon, u{te edna{ bi go pra{al profesorot Fr~koski da ni dade nasoki, kako od ovaa analiza da dojdime do sistemski zakon? Koi se tie nekolku ~ekori - postapki ili pravci po koi treba da se dvi`ime, a kade le`at opasnostite da zatalkame na na{iot pat kon celtta? Odgovor od Fr~kovski: Postojat nekolku metodi koi sekoga{ se koristat pri obidot na sozdavawe na pritisok, odnosno postojat nekolku pravila. Prvo, mora da imate jasno znaewe za me|unarodnite standardi, so cel polesno doznavawe na toa kade da go locirate zakonot vo me|unarodniot praven sistem, no isto taka i vo doma{nite uslovi. Odnosno, na koi ustavni i zakonski zagarantirani prava vo doma{nata legislative treba da se stavi akcentot; ova mnogu }e pomogne í vo odnos na me|unarodnite standardi. Vtoro, koga }e se napravi toa, se baraat logisti za promocija na idejata: od edna strana - dr`avata, od druga strana - mediumite. Treto, ja povrzuvate idejata za postoewe na ovoj zakon so pra{alnikot na Vladata za vlez vo Evropskata Unija; ova pra{awe treba da se vmetne vo pra{alnikot kako problem, i da se obuslovi Vladata deka re{avaweto na toa pra{awe e conditio sine qua non za vlez vo Evropskata Unija. Vrzuvaweto na ovoj na~in }e zavisi od nivoto na ekspertskata pomo{ koja ja imate, kako i od mediumskoto promoviraweto na ovoj proces. Sekako ova mo`e da se napravi bez golemi skandali, odnosno ako dobro se izlobira i se pobara sostanok so licata vo administracijata koi se odgovorni za toa istoto mo`e da odi pomeko. Toa se nekolkute ~ekori koi mo`at da se napravat, i koi mo`at da donesat rezultat. Bidej}i, pove}e se nema vreme (koe bi se gubelo na debati za toa kolku sme dobri i kolku sme vo pravo, a nas nikoj ne ne tretira itn.); pred sé treba da se iskoristi i sopstvenoto i tu|oto vreme, konstruktivno da se naso~i baraweto, i na toj na~in da go dobieme najgolemiot efekt so najmalku potro{ena energija.

256

Ramkoven dogovor za licata so hendikep

3.4. RAMKOVEN DOGOVOR ZA LICATA SO HENDIKEP
Sa{o Klekovski, Izvr{en direktor na Makedonski centar za me|unarodna sorabotka

Vo ovoj moment pred nas e predlog-Zakonot koj treba da bide slednata faza od procedurata na gra|anskata inicijativa, poddr`ana od bezmalu 19.000 gra|ani, ~ija potreba na 03.03.2006 godina Sobranieto na RM ja usvoi kako predlog za donesuvawe so aklamacija. Spored mene, faktot deka se stasalo do ovoj stepen e istoriski nastan za RM, a mo`ebi i po{iroko spored moite soznanijata za sostojbata vo na{eto sosedstvo. Za prvpat se nosi Zakon vo procedura preku gra|anska inicijativa. Vtorata pri~ina e taa {to, za prvpat se pravi seriozen obid da se primeni Ustavot na RM vo svojata deklaracija deka Makedonija e socijalna dr`ava. A i poradi dvete pri~ini o~ekuvam deka }e ima kontrareakcija, bidej}i nema da bide tolku lesno da se izmenat nekoi zateknati raboti, situacii i mo}i. Zatoa smetam deka, ako ne sakame ova da bide samo uspe{en po~etok, tuku da ima i uspe{en kraj, }e mora da se odi na {to e mo`no pogolema mobilizacija na site nevladini organizacii, a ne samo na organizaciite na licata so hendikep. Da ne se zala`uvame, zatoa {to i pokraj aklamacijata, koga }e dojde do redistribucija na mo}ta i na sredstvata, }e bide potrebna mnogu pogolema poddr{ka za da se isturkaat rabotite do kraj. Staro pravilo e deka kolku {to poblisku se doa|a do sr`ta na problemot tolku pogolem stanuva otporot. Kako da sakate da prese~ete zasu{ena diva sliva. Ovoj Zakon na Makedonija i podaruva i poso~uva nekolku vrednosti. Vo osnova, ova e Zakon za koj potrebata i opravdanosta se o~igledni i postoi potreba kako takov da bide donesen od Sobranieto. Toj, kako {to rekov e direkten pridones vo primenata na Ustavot i glavnata prednost vo odnos na dosega{nite re{enija e deka so integralniot pristap ja zgolemuva transparentnosta i odgovornosta. Zna~i,

257

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

na edno mesto mo`e da se vidi celiot sistem: kako odrednicata od Ustavot za socijalna dr`ava }e ja primenime na edna posebna grupa, a toa se licata so hendikep. Se ~ini deka taa e glavnata vrednost na ovoj zakon. Ne bi rekol deka ova e sistemki zakon, kako {to inicijatorot "nagaleno" interno si go narekuva. Najdov druga asocijacija, ova bi mo`elo da bide Ramkovniot dogovor za licata so hendikep, so koj edna marginalizirana i diskriminirana grupa, {to iznesuva 10 otsto od naselenieto vo RM }e dobie svoe mesto vo na{eto op{testvo. I mi se ~ini deka, ka`uvaj}i go sevo ova, ovoj zakon mo`e da ima multiplicira~ki efekti koga govorime za ednakvite mo`nosti i za pravata obezbedeni so Ustavot i za drugi grupi. Li~no ne o~ekuvam dr`ava od 21-ot vek da mo`e da izgradi javna svest bez sevkupna vklu~enost na organizaciite od gra|anskiot sektor bidej}i, morame da pogledneme realno, diskriminacijata ne e organizirana aktivnost od dr`avata, tuku taa e me|u nas, gra|anite. Jas bi sakal mnogu ednostavno da se amnestiram so toa deka sum fin a deka dr`avata e diskriminatorska. Me|utoa, morame da svatime deka diskriminacijata vo osnova e me|u nas i zatoa smetam deka, ako zgolemuvaweto na javnata svest, informacijata i edukacijata na gra|anite }e treba da bide obrvska i odgovornost samo na dr`avata, nema da gi postigneme efektite vo suzbivaweto na diskriminacijata. Tuka e neminovna pogolemata vklu~enost na gra|anskite organizacii od site kalibri i potekla, zna~i ne samo na organizaciite na licata so hendikep. Vo odnos na jaknewe na kapacitetite, se o~ekuva tie da imaat klu~na uloga vo mehanizmite. Kako ~ovek so iskustvo od socijalizmot i kako u~esnik vo samoupravniot socijalizam, sfativ deka za vklu~enost na organizaciite vo mehanizmite na odlu~uvawe klu~en e nivniot kapacitet za u~estvo. Zna~i, ako gra|anskite organizacii nemaat kapacitet da u~estvuvaat vo procesot, ova }e bide samo edna ubava prikazna za gra|anska participacija vo odlu~uvaweto. I posledna vrednost koja sakam da ja istaknam no i koja treba da se unapredi vo kone~niot tekst - integracijata. Smetam deka celiot Zakon e vo duhot na integracijata na licata so hendikep vo glavnite tekovi od op{testvenoto `iveewe. Me|utoa, iako implicitno ova sekade go ima, vo site op{ti na~ela, mene mi e potrebno i eksplicitno spomenuvawe deka nie }e se borime da gi ukineme specijalnite ustanovi, deka eksplicitno }e barame licata da bidat integrirani vo normalnite, redovnite ustanovi, a deka redovnite ustanovi mora da se prisposobat i da gi prifatat ovie lica. Bidej}i, specijalnite ustanovi se odraz na na{ata diskriminacija - nemo`ej}i da se spravi-

258

Ramkoven dogovor za licata so hendikep

me sekojdnevno so hendikepiranite me|u nas, }e si napravime nekoi institucii koi se mnogu daleku od site nas (Srbite velat: Daleku od o~iju, daleko od srca), }e gi stavime vo Demir Kapija... ednostavno, }e gi nema vo sosedstvoto!? Zatoa, }e morame licata so hendikep da gi izvadime vo sosedstvoto, vo zaednicata, bidej}i tie se del od nas. Mo`ebi sum pohrabro nastroen kon ovoj moment, me|utoa i ova e dolgoro~na cel, na ovoj zakon no i na celata na{a zaednica. Ova raskinuvawe so na{ata diskriminacija nema da se slu~i preku no}, nema da se slu~i ni za pet godini... No morame da se borime mestoto na licata so hendikep da bide me|u nas, a so toa na{iot `ivot pobogat i poubav. Natpis vo dnevniot vesnik Dnevnik, den 8 April 2006

259

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

3.5. KOGA PRAVILO

ISKLU^OKOT

]E

STANE

M-r Dragi Zmijanac, Izvr{en direktor i ko-osnova~ na Prvata detska ambasada vo svetot ME\A[I

Polio Plus - dvi`eweto protiv hendikep e prvata gra|anska organizacija koja uspea predlogot za donesuvawe na Zakonot za pravata na licata so hendikep da go donese vo Sobranieto preku inicijativa na gra|anite na Makedonija i da dobie pralamentarno mnozinstvo i poddr{ka od site parlamentarni politi~ki partii. Koga }e progovorat 18.968 gra|ani i koga }e glasaat so aklamacija pratenicite vo Sobranieto, bi bilo za o~ekuvawe deka Vladata }e ostane nema pred argumentite. Ovoj zakon mora vo ovoj prateni~ki sostav da pomine. Toa e izborot na ova dvi`ewe protiv hendikep. Ednostavno ni{to nemo`e da ja sopre idejata, ~inam vremeto e stasano. Prviot ~ekor e napraven i kolku i da bide dolg patot do usvojuvaweto na ovoj Zakon, poddr`uva~ite i tie koi go dadoa svojot potpis, sakaat da go vidat Zakonot za Za{tita na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep usvoen vo ova Sobranie na Republika Makedonija. Ona na {to se naso~iv ~itaj}i go predlogot za donesuvawe na zakonot so komentari, zabele`av golema potreba da naglasam deka decata so fizi~ki hendikep i decata so lesen i sreden mentalen hendikep }e mo`at da u~at vo redovnata nastava. Toa me potseti na trinaeset godini nanazad koga Prvata detska ambasada vo svetot Me|a{i so pomo{ na toga{nata na{a koordinatorka Vera Curakova uspea da obezbedi vklu~uvawe vo redovnata nastava na Lile Iv~eva od Veles devoj~e so o{teten vid, da ja posetuva redovnata nasatava. Ova devoj~e u~e{e i zavr{i so odli~en uspeh a nejzinite drugar~iwa ne samo {to ja prifatija, tuku i ja zasakaa i ja po~uvstvuvaa nejzinata blagorodnost i dobrina. Tokmu poradi toa me hrabri ovoj Zakon deka }e ovozmo`i decata vo u~ili{tata da nau~at da gi prifa}aat decata so hendikep. Iako ovoj zakon nudi kontinuirana obuka i dokvalifikacija na nastavnicite so nivno vklu~uvawe vo kreirawe i sprove-

260

Koga isklu~okot }e stane pravilo

duvawe na obrazovni programi, }e treba posebno vnimanie da se posveti na podgotvitelniot perid koga decata vo redovna nastava ke treba da bidat so drugar~e dete so hendikep. Treba da se odvoi podgotvitelen period vo koj decata }e bidat dobro informirani i podgotveni da pomognat i prifatat drugar~e koe ima hendikep. Tuka nema da bidat dovolni samo dokfalifikacija i obuka, dobra volja i motiviranost samo na nastavnicite tuku i podgotvenost na decata da u~at vo eden takov klas. ]e treba da se podgotvat i roditelite, Ova e golem predizvik za site roditeli ~ii deca ke bidat vo redovna nastava kade sou~enik na nivnite deca }e bide i dete so hendikep. Vreme e stasano da se ras~isti so fenomenot deka hendikepot od medicinsko pra{awe }e go tretirame kako pra{awe na ~ovekovi prava, kako pravo na deteto da posetuva zadol`itelno osnovno obrazovanie zagarantirano so Ustavot na RM i Konvencijata za pravata na deteto. Vo Konvencijata vo nekolku ~lenovi e naglaseno deka treba da postoi period na prisposobuvawe na decata za polesno prifa}awe na idnite nivni sou~enici. ~l.29 st.1 od Konvencijata „Dr`avite ~lenki se soglasni deka obrazovanieto na deteto treba da bide naso~eno kon prifa}awe na site deca so lesen i sreden mentalen hendikep i site lica so fizi~ki hendikep. ×l.23 st.1 od Konvencijata „Dr`avite ~lenki priznavaat deka zaostanato ili fizi~ko invalidnoto dete treba da u`iva poln dostoinstven `ivot vo uslovi koi go obezbeduvaat negovoto dostoinstvo, ja potiknuvaat samostojnosta i go olesnuvaat aktivnoto u~estvo na deteto vo zaednicata. Sosema e jasno deka }e treba mnogu {to da se izmeni i sraboti, no ne mo`am tuka a da ne se potsetam na edna izjava na u~esnik na edna debata odr`ana po povod zakonot, koj istakna deka mnogu e lesno da se ka`e, a mnogu e te{ko da se primeni vo praktikata, taka {to licata so hendikep treba da se podgotvat za dolgotrajna borba i rabota i deka ne{tata se izvodlivi ako se re{ite, donesete odluka i posakate da se slu~at, no ako gi ~ekate da se slu~at, nikoga{ nema da vi se slu~at. Da dozvolime da ni se slu~i Zakonot za Za{tita na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep. Natpis vo dnevniot vesnik Dnevnik, den 8 April 2006

261

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

3.6. IZVADOK OD DNEVNIKOT NA LIDIJA

Drag D. Deneska go imav najdolgiot, najnaporniot, najzamorniot i najstudeniot, odnosno najsmrznuva~kiot den koj zavr{i ... Ne znam kako sobrav du{a da ti napi{am dva reda. Se po~na vo ranite utrinski ~asovi. Znae{, denes po~nav da gi sobiram potpisite za Zakonot za za{tita na pravata na hendikepiranite lica. Od doma izlegov so pozitivna energija, poln so optimizam, so belite letoci vo raka, zastanav pred op{tina, zemav vozduh i po~nav: - Se izvinuvam, dali sakate da go dadete svojot potpis za poddr{ka za Zakonot za za{tita na pravata na licata so hendikep? Se iznenadiv. Lu|e me odminuvaa, nekoi me gledaa bledo a nekoi popreku, nebare polovina semejstvo si im ubil. Po~nav da zastanuvam pred niv, da gi molam da vlezat vo barakata, da ja poka`at li~nata karta i da se potpi{at vo spisokot. Veruval ili ne, nekako mi uspea. Me zabele`aa. Po~naa da pra{uvaat, da se interesiraat i da se potpi{uvaat. Po nekolku ~asa si napraviv drugar~e. Bidej}i izmrznav na studot i mislev deka }e umram, na 10 - 15 minuti me menuva{e moeto drugar~e Stol~e. Ubavo drugar~e. Kafeno, meki~ko, ispolepeno so flaeri i posteri. Super pomo{. Stoi na sred ulica i gi naso~uva lu|eto: - Ej, tuka trba da se potpi{ete!!!!!! Ni{to stra{no, nema krivi~no da ve gonat. No, D neznam {to o~ekuvav. Na lu|evo da izleze{ da im stavi{ sopka, }e se sopnat, }e te poglednat so "pogled koj ubiva", }e ti viknat majki - {ajki, }e si zaminat. I? I ti nema{ vreme da im ka`e{ zo{to si gi sopnal. Drugar kako drugar pomogna, no ako ne ja zeme{ rabotata vo svoi race zamina vozot. Zastanav do nego i: - Izvinete, Ve molam dali sakate da se potpi{ete za Zakonot za za{tita na pravata na hendikepiranite lica? - NE SAKAM!!!!! - Zo{to?

262

Izvadok od dnevnikot na Lidija

- Taka NE SAKAM!!! - Dobro. Imajte ubav den. No ne se site taka namurteni, luti, neraspolo`eni. Nekoi gi delea svoite sudbini so mene. - Da, da }e se potpi{am. Majka mi e lice so hendikep. Taa e slepa. Jas se gri`am za nea. Sekako deka }e se potpi{am. Mora da im pomogneme. Edni se potpi{uvaa vedna{. Drugi me odminuvaa, a tretite, mislam "najstra{nite", mi vetuvaa deka }e se potpi{at sledniot pat. Ili, {to e postra{no, te{ko im e da vlezat vo barakata i velat: - Ej da ima{e tuka spisoci }e se potpi{ev, a vaka ne mo`am, ne mo`am sega, nemam vreme. Nemam vreme??? Koe vreme??? Dve minuti rabota. Vleguva{, poka`uva{ li~na karta, se potpi{uva{ i si odi{. Dve minuti. Si mislam vo umot - ne mo`am ili ne sakam, ne mi e gajle, vrska si nemam {to se toa lica so hendikep. No denot e dolg }e bide se O.K. Se izla`av. Popladneto koga po~naa da se vra}aat od rabota izmoreni, gladni i isfrustrirani jas im dojdov kako "cre{a na {lagot", vre}a na koja mo`e{ da si go isturi{ siot bes, site maki. Za moment pomisliv deka }e go "zadavam" polovina grad. Ne mo`ev da poveruvam. Jas gi molam da se potpi{at za zakonot. Tie zastanuvaat, me gledaat, nekolku pati me prepra{uvaat: Za {to?, Za kogo?, Kako?, ne sakaat da se potpi{at. O.K ne sakate ODETE SI. NE. Stojat, se sobiraat i me|u sebe se raspravaat dali e ova delo na ovaa ili onaa partija? Dali e ova za kidnapirani ili za hendikepirani? Ej lu|e!!! Im objasnuvav deka ova e gra|anska inicijativa, deka nema vrska so politika no ... Me te{at onie malkumina koi vlegoa da se potpi{at, a zagri`ena sum za onie mladi lu|e, bremeni `eni, koi nemaa dve minuti vreme da se potpi{at za Zakon koj }e ja promeni idninata, na site, na podobro. Po~naa da mi pomagaat i vrabotenite vo op{tinata. Ja aktivirav i mladinata na op{tinata i tie da pomognat. Go izlepivme celo maalo so posteri i so flaeri. Mislam deka site se zapoznaa so Zakonot. Po~naa da doa|aat vo grupi, celi semejstva, prijateli. Edni na drugi si ka`uvaat deka treba da se potpi{at. Toa e super, "gi nabrazdivme nivnite mozoci". Mislam deka }e uspeeme. ... Ve}e bea pominati okolu osum ~asa kako se obiduvav da go osvojam frontot, od {to treba{e da iznikne edno poubavo utre. Si zaminav doma za da se podgotvam za novata bitka, bidej}i vojnata se u{te ne e dobiena. Tvojot prijatel L.

263

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

264

Odeci

4.4 ODECI

265

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

266

Odeci

267

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

268

Odeci

269

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

270

Makedonskiot pat kon sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

Warning: this document is seriously polioplusocentric !!!

4.5. HRONOLOGIJA NA MAKEDONSKIOT PAT KON SISTEMSKO ZAKONODAVSTVO ZA LICATA SO HENDIKEP
Formiran ZIOM 1983 Od nekolkute zdru`enija i sojuzi na lica so hendikep se formira ~adorska organizacija nare~ena Zaednica na invalidski organizacii na Makedonija (ZIOM). Zateknatite sostojbi pri formiraweto }e ja re{at strukturata, ~lenstvoto, nadle`nostite i finansiraweto. Vakvoto ad hoc re{enie za dolgo vreme }e pretstavuva status quo vo "dvi`eweto" na licata so hendikep vo Republika Makedonija. Donesen ZZGF 1997 Po dolgo vreme pravna praznina a fakti~ko postoewe na noviot tip na gra|ansko zdru`uvawe (t.n. nevladini organizacii - NVO) dr`avata donesuva Zakon za zdru`enija na gra|ani i fondacii (ZZGF) koj otvora (i stesnuva) poinakov prostor za gra|ansko organizirawe i vlijanie vo zaednicata. Stapi vo sila vo 1998 godina. Disidenti 1999 Od ZIOM se otcepuva grupata na roditeli na deca zaboleni od cerebralna paraliza i formiraat istoimeno mre`no zdru`enie. ZIOM reagira tromo no uspeva ZRDZCP da gi isklu~i od sistemot na dr`avna poddr{ka. Mre`ata brzo se raspa|a a samo nekolku ogranoci uspevaat da opstanat i lokalno da deluvaat.

271

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

"New kids on the block" 30.01.2000 Osnova~ko sobranie na Polio Plus. Trinaeset lica od koi sedum koi prele`ale polio (detska paraliza) formiraat organizacija koja na hendikepot }e gleda kako na pra{awe na ~ovekovi prava i najavuva raskin so milosrdieto i medicinskiot model na hendikep. Zada~a koja lesno se pameti, no te{ko se ostvaruva. Organizacijata e registri-rana vo mart istata godina. Ovoj primer podocna }e bide sleden od mnogu aktivisti i roditeli na lica so hendikep. Deregistracija !? Avgust, 2000 Polio Plus go prezema svojot prv proekt "Da se prepoznae vistinata" rabotej}i na participacija na licata so hendikep vo izborniot proces (lokalni izbori 2000-ta). ZIOM go "nadgraduva" svojot ignorantski stav i prezema akcija za deregistracija na Polio so obrazlo`enie deka "nie sme invalidi i ne smeeme da se bavime so politika". Proces odnapred osuden na neuspeh. "Oktroirana Strategija" Noemvri, 2000 Vladata na RM donesuva Nacionalna strategijata za izedna~uvawe na mo`nostite na licata so hendikep. Dokument koj ne sodr`i nositeli, rokovi, finansii, nitu pak akcionen plan ne e strategija tuku - ~ista pozicija. Sepak i kako takov ima svoja edukativna uloga. Telo (i toa vladino) Dekemvri, 2000 Vladata formira posebno telo za sledewe na implementacija na Nacionalnata strategija. Ova telo ja sledi sudbinata na dokumentot koj go monitorira i poleka stanuva samo bleda senka na ona {to treba{e da bide. Nem protest - glasna akcija ! 03.12.2000 Od nem protest (protiv "slaveweto"na me|unarodniot den na licata so hendikep) na tri zabetonirani koli~ki pred klu~ni vladini institucii se izroduva eden od najgolemite i najuspe{ni proekti na Balkanot na tema pristapnost. Proektot "Neednakov pristap - ednakvo na prestap", sproveden 2001 ta god, prerasnuva vo vistinska akcija i rol-model za uspe{no vlijanie vo menuvawe na svesta i samoorganizirawe na zaednicata. Pravnata komponenta na proektot e osnov za podocne`na promena na propisite od ovaa oblast.

272

Makedonskiot pat kon sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

Treta ANTANTA April, 2001 Polio Plus stanuva asocijativen ~len na Europian Disability Forum (EDF) - edinstvena ~lenka od Republika Makedonija i prva individualna vo jugo - isto~na Evropa. Ova za~lenuvawe i podocna izgradenite partnerstva }e pridonesat vo izgradbata na pravniot kapacitet na organizacijata i nejzino profilirawe kako liderska nevladina organizacija vo svojot sektor. Odiseja 2001 Dekemvri, 2001 Sosem neo~ekuvano, na predlog na Meksiko, Generalnoto sobranie na OON ja usvojuva so konsenzus Rezolucija 56/168, so toa obezbeduvaj}i vostanovuvawe na Ad hoc Komitet za izrabotka na predlogtekst na seopfatna i integralna me|unarodna konvencija za za{tita i unapreduvawe na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep. Ovoj dolg proces }e izvr{i silno vlijanie vo zakonodavstvata i nau~nata javnost vo svetot. Za nas vo RM }e stane reper i silen argument vo izgradba na antidiskriminaciono zakonodavstvo dopolneto so silni afirmativni merki na dr`avata. "Vulkanizacija" 26.12.2001 Izleze prviot broj na Vulkan - magazin na licata so posebni sposobnosti koj vo kontinuitet ve}e 5 godini informira, educira, analizira i go "vulkanizira" makedonskiot mediumski prostor. Postoi li drugo re{enie ? Januari, 2002 Polio Plus startuva so medisko-pravnata kampawa "Da bideme iskreni". Kontraverzniot Hitler od bilbordite pravi paralela so nacisti~kiot odnos na dr`avata kon licata so hendikep. Pravnata komponenta od mal kalibar vodi do golema pridobivka - prvata pravna kancelarija za licata so hendikep vo RM. Vox Populi I Maj - juli, 2002 Prezemeno prvo pogolemo istra`uvawe (primerok 930) na odnosot na javnosta kon licata so hendikep. Rezultatite za vklu~enosta, politi~kata participacija i javniot `ivot pretstavuvaat osnov za razvoj na srednoro~nata strategija na Polio Plus i inspiracija za slednite dva zna~ajni pravni proekti.

273

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

Justicijana Oktomvri, 2002 Otvorena prvata pravna kancelarija (pravna ambulanta) "Justicijana". Pokraj besplatnite pravni soveti i administrativna pomo{ "ambulantata" gi pokriva{e site tro{oci na advokatska za{tita (vklu~uvaj}i i pokrivawe na sudski taksi) vo sferite na rabotni odnosi, nadomest na nematerijalna {teta i medicinski gre{ki. Justicijana uspea da izdejstvuva najgolema isplata na pretrpena bolka i nagrdenost na lice so hendikep vo istorijata na makedonskoto sudstvo. Ne taka uspe{nata vtora komponenta na ambulantata "sledewe i promeni na legislativata", né odvede direkno do IPPLG i idejata za razvoj na sistemsko zakonodavstvo. Lastovi~ki Januari, 2003 De~kite vo Polio sfatija deka, bez obyir kolku se uspe{ni i posveteni, sonceto nema da zasjae bidej}i "edna lastovi~ka proletta ne ja nosi". Polio plus se vklu~i vo golemiot regionalen proekt na Hendikep Internacional "Share See", kako partner za Republika Makedo-nija, i zapo~na aktivno da raboti na zgolemuvawe i podignuvawe na kapacitetite na organizaciite na lica so hendikep. Makotrpen proces koj dovede do formirawe na silna mre`a, no i dopolnitelna konfrontacija so ZIOM. Sovr{eno !!! Januari - dekemvri, 2003 2003-ta e proglasena za Evropska godina na licata so hendikep i Polio Plus ja prezema golemata mediumska kampawa "Nikoj ne e sovr{en" odbele`uvaj}i ja (samoinicijativno) evropskata godina no i propagiraj}i doma{na (makedonska) akcija. Kampawata podocna e proglasena za najdobro medisko/nvo-vsko slu~uvawe a USAID go vbrojuva Polio+ kako vode~ka organizacija vo NGO - (Euro-Asia) Sustainability index i toa vo problemati~nite oblasti: zastapuvawe i lobirawe. Vode~kata pozicija e zadr`ana i slednite dve godini. Silni politi~ari ... Mart, 2003 Istra`uvaj}i dali ima dovolno dobra voqa i zreli uslovi za silna lobira~ka aktivnost, posvetena li~nost na visoka funkcija organizira press a novinarite prenesuvaat: "Silni politi~ari go poddr`uvaat Polio". I bez da "sakame" prvoto otvoreno lobi za pravata na licata so hendikep zapo~na da se samokonstituira.

274

Makedonskiot pat kon sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

Apri-li-li-li na britanski 02.04.2003 Samokonstituira~kata sednica na Prvata otvorena Interpartiska-parlamentarna-lobi grupa za pravata na licata so posebni potrebi (IPPLG) se odr`a (tamu kade i {to treba) vo makedonskiot Parlament. Den pred toa, britanskata vlada najavi poddr{ka na loobyto, koja, poradi datumot na dopisot, ni zali~i na nivniot poznat britanski humor. Hodnik 17.05.2003 Prva, otvorena, (pa i) sve~ena sednica na novoto lobi (IPPLG) se odr`a vo makedonskiot Parlament. Odedna{ hodnicite (lobi) se otvorija za licata so hendikep. Kade vodat tie hodnici retko koj znae{e. Terminot "sistemsko zakonodavstvo" (krajnata cel na ovie misioneri) po~na da talka baraj}i gi svoite sledbenici. ZIOM se obra}a do Parlamentot i moli zakonodavniot dom da ne stanuva zalo`nik na edna mala i bezna~ajna organizacija. Podocna javno se izvinija za takviot stav. Deklaracija 23.07.2003 Za samo dva meseci rabota na IPPLG makedonskiot Parlament donese Deklaracija za za{tita na pravata i dostoinstvoto na licata so posebni potrebi. Pravno neobvrzuva~ki, no moralno naso~uva~ki dokument. Patot kon izgradba na sistemsko zakonodavstvo be{e otvoren. Me|unarodna konferencija 09.11.2003 Polio Plus zaedno so Sovetot na Evropa, Hendikep Internacional i EDF organizira golema me|unarodna konferencija so nad 100 u~esnici, od vladin i nevladin sektor od 14 evropski zemji. Na konferencijata e donesena Deklaracija za harmonizacija na zakonodavstvata na zemjite aspiranti za ~lenstvo vo EU. Za zna~eweto na ovoj nastan ni zboruva faktot {to slednata takva konferencija, po dve godini vo Saraevo, ima{e raboten naslov "Skopje 2".

275

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

Vo glavnite tekovi 16.03. 2004 Polio Plus stana ~lenka-osnova~ na Gra|anskata platforma na Makedonija (GPM) i ~len na nejziniot Komitet. ^ekor koj, od getoizirawe pri samoorganizirawe, simboli~no ozna~uva premin kon glavnite tekovi na op{testvoto i mo`nost licata so hendikep, pokraj jadosuvawe vrz svojata maka, da se vklu~at vo re{avawe i na drugite problemi koi ja pritiskaat zaednicata. Kakov zakon ? 15.03. 2004 Vo Bansko, Strumica, e odr`ano "istoriskoto" sovetuvawe na IPPLG kade e zazemen stav kon kakov tip na izgotvuvawe Sistemski zakon treba da se premine. ^ekorite se: istra`uvawe, sporedba i izgradba na novi standardi za licata so hendikep. OON - I 24.05. - 06.07.2004 Pretstavnici na Polio Plus, kako del od 33 nevladini organizacii od svetot, u~estvuvaat vo rabotata na tretoto zasedanie na Ad hoc Komitetot na OON za donesuvawe na seopfatna i univerzalna Konvencija za za{tita na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep. Naslovnata vo Dnevnik - "Polio }e ja brani Makedonija vo OON" }e predizvika dopolnitelni vlo{uvawa na odnosite so ZIOM. "Edinstven glas" - po na{ki 07.07.2004 Kone~no, po mnogu prepukuvawa i me|usebni obvinuvawa, ZIOM i predstavnici na 15-tina novi organizacii na lica so hendikep, pod patronat na IPPLG, organiziraat sovetuvawe vo Ohrid za da gi nadminat razlikite me|u sebe i da uspeat da artikuliraat "edinstven glas" po klu~nite pra{awa. Sekako obidot ne be{e uspe{en, no barem procesot odpo~na. Zaedno ZA EDNO ! 03.12.2004 4-tiot NVO saem zapo~na na me|unarodniot Den na licata so hendikep. 16 organizacii (vklu~uvaj}i go i ZIOM) nastapija zaedno, ednakvite mo`nosti za licata so hendikep be{e glavna tema na Saemot a lice so hendikep sve~eno go otvori Saemot. Sledea serija promotivni nastani koi ne be{e ni malku lesno da se izlobiraat i da se organiziraat.

276

Makedonskiot pat kon sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

Plavata kniga 05.12.2004 Prvata faza vo izgradbata na Sistemsko zakonodavstvo - istra`uvawe - uspe{no zavr{i so promocija na knigata "Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep". Za kvalitetot i zna~eweto na ovaa publikacija ni zboruva i faktot {to do sega knigata e prevedena na angliski i na srpski, a e vbroena vo fakultativna literatura za studentite na Pravniot fakultet "Justinijan I". Nie mo`eme !!! 19.12.2004 Na Sv. Nikola vo Bansko, na "obi~en" trening pa|a idejata da se predlo`i Sistemski zakon do Parlamentot preku sobirawe na 10.000 potpisi. I pokraj predupreduvaweto deka do sega kaj nas nemalo uspe{na gra|anska inicijativa, i deka najverojatno takvo ne{to ne e lesno, euforijata preovlada a "revolucijata" be{e razbudena. Commrade 17.03.2005 Vo Saraevo odr`ana sredba pome|u pretsedava~ot na IPPLG, g-|a Liljana Popovska i pretsedava~ot na Disability Inter-grup vo Evropskiot parlament - Richard Howitt. Kolegite na edinstvenite dve parlamentarni lobi grupi vo Evropa dogovaraat sorabotka so zaklu~ok deka Republika Makedonija ja vodi svojata prikazna po evropski terk. Crvenata kniga 29.03.2005 Vtorata faza vo izgradbata na sistemsko zakonodavstvo - komparacija - uspe{no zavr{i so promocija na kompilacijata "Makedonski propisi za licata so hendikep - so komentari". Promotor na publikacijata be{e Ministerkata za pravda a nastanot go odbele`a veruvaweto deka mnogu brzo zbirkata postoe~ki zakoni }e stane bezvredna - }e se zameni so novi zakonski tekstovi. "Samosuspendirawe" April, 2005 IPPLG odr`a sednica (skoro vo poln sostav) na koja ednoglasno se soglasija da se izzemat od podnesuvawe na Predlog Sistemski zakon i da se priklu~at kako obi~ni gra|ani davaj}i pridones na (pred vreme nare~ena) "prvata uspe{na gra|anska inicijativa vo Republika Makedonija". Vdahnovenite diskusii za inicijativata vo "minatouspe{no-svr{eno-vreme" osobeno mu se bendisaa na avtorot na ovoj tekst.

277

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

Golemata rabotna grupa April, 2005 Formirana rabotna grupa za izgotvuvawe na tekstot na Predlog Zakon za za{tita na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep. Nepostojaniot sostav i mnogute vklu~eni eksperti od razni oblasti i dr`avi í go dadoa i imeto. Na polovina pat 19.05. 2005 IPPLG na sve~ena sednica vo Parlamentot go slavi svojot vtor rodenden i go promovira SZ i pretstojnata inicijativa. Pretsedatelot na Parlamentot vetuva pristapno Sobranie i poddr{ka na inicijativata. Na sednicata gosti od regionot, Evropa no duri i lice so hendikep od Honduras koe sobira iskustva od na{ata prikazna. Po tri meseci Dijana stana pratenik vo parlamentot na Honduras i formira lobi grupa po urnek na na{ata. Golemata sramota 06.06. 2005 Prviot raboten tekst na SZ be{e pretstaven pred ZIOM. Nivniot sovet odbi da diskutira po tekstot baraj}i pristapni verzii, ekspertski mislewa i najmalku mesec dena za razmisluvawe. Pominaa 18 meseci i sé u{te gi nema nivnite komentari. Za toa vreme mnogute pra{awa kade }e be{e korisno i nivnoto razmisluvawe se razre{ija. Na teren Maj - juli, 2005 Odr`ana serija od osum tribini niz cela Makedonija i tri ekspertski sredbi po nacrt tekstot na SZ. Lu|eto direktno zasegnati od hendikepot i ekspertite na koi hendikepot im e sekojdneven anga`man, gledaat na pretstojniot zakon kako na razre{uvawe na site naplasteni problemi i sistemski nebulozi. Niz “tribiniraweto” poleka se formira koalicija od 23 NVO na lica so hendikep i roditeli koi }e ja prezemat pretstojnata gra|anska inicijativa. Golemite o~ekuvawa 21.07. 2005 Odr`an sostanok so Pretsedatelot na Vladata na RM. Bu~kovski vetuva poddr{ka i kako premier, i kako profesor po pravo i kako gra|anin koj }e se potpi{e na inicijativata. Sredbata be{e (do nevkus) silno mediski propratena i iako na masata ne se slu`ea gricki, sepak ni ostana nekoj ~uden vkus na gor~liv badem.

278

Makedonskiot pat kon sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

Vox Populi II Juni - septemvri, 2005 Prezemeno vtoroto istra`uvawe na javnoto mnenie za licata so hendikep (primerok 1686). Podatocite za vidlivosta, beneficii, politi~ka participacija i pridru`uvawe kon EU se osnov za dorabotka na afirmativnite akcii vo SZ, no i za pristap kon celnata grupa vo pretstojnata kampawa. OON - II 12.08. - 24.08.2005 Dvajca pretstavnici na Polio Plus zedoa u~estvo na {estoto zasedanie na OON vo Ad hoc Komitetot za donesuvawe na Konvencijata za licata so hendikep. Ovoj pat ne kako NVO pretstavnici tuku kako ~lenovi na makedonskata delegacija vo OON (sostavena od dvajca, se razbira). "Na petnaesetti septemvri ...!!!" 16.09.2005 Iako datumot e metafora za druga prigoda sepak, i pokraj zbunuva~kite informacii i "dobronamerni" soveti, uspeavme da go podneseme predlogot za gra|anska inicijativa samo pet dena pred donesuvawe na noviot Zakon za gra|ansko izjasnuvawe, koj ne samo {to go restriktira toa pravo, tuku totalno ja isfrli mo`nost NVO da se javi kako inicijator. @alime za onie koi se izma~ija da go isturkaat ova ~udo od zakon vo itna postapka, no nie bevme pobrzi. Nepristoen predlog Septemvri, 2005 Od kabinetot na Premierot ni sovetuvaat deka nema potreba nie da se "ma~ime" so inicijativa zatoa {to Vladata bila spremna da ni napravi zakon za nas. Se "pravdavme" deka e dovolno {to ni "podarija" Strategija ama ovoj zakon }e si go srabotame sami. Odgovorot ne im se dopadna. Tretoto makedonsko vostanie Oktomvri - noemvri, 2005 Iako sobiraweto na potpisi (zaglaveno vo pravni proceduri) ne be{e otpo~nato nie trgnavme so pred-kampawa - Mile Stojkovski vo svojata koli~ka se spu{ti od Me~kin kamen do Prilep vo no}ta sproti edinaesetti oktomvri. U~estvuva{e vo improviziraniot napad na gradot a utredenta trgna na pat vo animirawe na idnite potpisnici. Karavanot za ednakvi mo`nosti pomina 1.600 kilometri vo konstantni 44 dena na pat, obikoluvaj}i ja cela Makedonija. Po patot na

279

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

Mile mu se priklu~ija mnogu lu|e, pe{aci, velosipedisti, traktoristi, roleri - zavr{uvaj}i na 23 noemvri vo Gevgelija, predvodeni od trojca lu|e vo invalidski koli~ki. CIA, KGB, i ostali Oktomvri - dekemvri, 2005 ... a i potoa ... Mo`ebi poradi problemati~niot referendum, mo`ebi poradi lo{iot pomin na lokalnite izbori ... no se soo~ivme so silen otpor na in-stituciite kon koja bilo forma na gra|anskite izjasnuvawa, bez obzir na nespornosta na na{ata inicijativa. Mo`ebi nema nikoga{ da utvrdime od koi pri~ini nekoi dokumenti so negativni sogleduvawa i izmisleni pravni pre~ki vo niza bea isfabrikuvani od silni vladini instanci. No nema ni tie da doznaat kako istite, u{te vo rabotna verzija, stasuvaa do nas! Mojot potpis e zakon ! 31.10.2005 Malata pres-konferencija se pretvori vo golem nastan so pove}e od 100-tina prisutni, stranci i na{i, politi~ari i patalci, pravnici i muzikanti. Makedonskite estradni zvezdi ja peeja himnata na inicijativata "Idat denovi" a Vice-premierkata za evro-integracii ja proglasi za otpo~nata kampawata "Mojot potpis e zakon!" vetuvaj}i go svojot skromen gra|anski potpis. Mediumite ja imaa svojata prikazna a vladinite slu`bi svojata zabuna. Golemata Koalicija Noemvri, 2005 Na inicijalnite 23 organizacii im se pridru`i Gra|anskata platforma na Makedonija, organizaciite na penzioneri, Sojuzot na `eni pa duri i ekologisti, izvidnici i igraorci. Golema koalicija se vpu{ti vo sobirawe na 10.000 potpisi. ZIOM go sovetuva{e (zapla{uva{e) svoeto ~lenstvo da ne se vklu~i vo inicijativata. Ne site mo`ea da premol~at takva sramota. Neprijatelot na mojot neprijatel ... 02.12.2005 Kilavoto sobirawe na potpisi be{e potkrepeno so odbele`uvaweto na 3-ti dekemvri i promocija na knigata "Od ideja do realnost". Na komentarite zamenikot minister za nadvore{ni raboti nema{e komentar a nie trievme race (palci) da se slu~i Konvencijata zaedno so na{iot zakon.

280

Makedonskiot pat kon sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

Alas Barricadas !!! Dekemvri, 2005 Pove}e od tragikomi~no - i pokraj site cirkuzi, bilbordi i spotovi kon 10.12. na konto imavme samo 4 000 potpisi. Mozgavme i premeruvavme koj e tuka kriv i na {to toa se dol`i i toga{ padna komanda "Prozor mora da padne!" Vode~kite organizacii vo inicijativata gi ispraznija svoite kance-larii. Site vraboteni, odbornici, stru~waci i volonteri bea na ulica. Po mraz i sneg, prodol`i animirawe ~ovek na ~ovek. A mediumite dobija nastan koj trae i vredi da se sledi. Sojuznici i "sojuzni" akcii Noemvri - dekemvri, 2005 Mnogu planirani akcii i proektni aktivnosti koi imaat vrska so licata so hendikep ili so gra|anski aktivizam namerno bea odlo`uvani da se slu~at vo ovoj period. Ja lovevme sekoja mo`nost za animacija i mediumsko pokrivawe. Takvi bea odbele`uvawata na parking mesta za lica so hendikep pred institucii (vlada, sobranie, gradski sobranija, poznati kompanii), sve~enoto otvorawe na pristapnoto Sobranie (ostvareno vetuvawe), kandidatski status na R.M. vo EU, zimski igri, novogodi{ni paket~iwa... Vtor target ni bea poznati li~nosti kako sojuznici pri potpi{uvaweto. I dobivme potpisi na poznati glumci i peja~i, pisateli, novinari, profesori i politi~ari. Na listata se pove}e od 40 pratenici, 38 gradona~alnici, pretsedatelot na Sobranieto i Pretsedatelot na Republikata. @urka 17.000 30.12.2005 Na den pred Nova godina vo prostoriite na Polio plus se slu~i "op{tonarodna" 13 ~asovna `urka na koja prodefiliraa nad 300 du{i, od razli~en status, nacionalnost, provinencija, hendikep ... site onie na koi nivniot potpis, ete - stanuva zakon. @urkata "17 000" bila dezinformacija. Vistinskata brojka ve}e stasala do 19 000. I da vrne i da vee ... 03 - 06. Januari, 2006 Iako redicata pravni i administrativni pre~ki ni go svedoa vremeto za sobirawe potpisi skoro na polovina - uspeavme da sobereme duplo pove}e potpisi za duplo pomalku vreme. Kako toa da ne be{e dovolno, od "Pravda" ladno ne informiraa

281

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

deka imame samo tri dena (so zasmetani praznici den i pol) da gi sobereme knigite so potpisi od 135 mesta rasfrlani niz zaveanata Makedonija, oti inaku inicijativata ne }e bila kompletna. I vrne{e i vee{e ama site slavenici i novogodi{ni mamurlii se rasprskaa na site strani i 18.968 potpisi, na 6-ti januari, vo pet do dvanaeset, bea vo arhivata na makedonskoto Sobranie. Mislevme deka so toa zavr{i i poslednata opstrukcija od strana na sistemot. Ne bevme svesni kolku sme bile naivni. Politika i politikanstvo 07.02.2006 Pretsedatelot na Sobranieto go odr`a svoeto vetuvawe i go stavi Zakonot kako prva to~ka na prvata naredna sednica na Sobranieto. Narodnite pratenici ne smognaa sila (izgubivme so 22:47) da ne dozvolat aktuelnite politi~ki previrawa (tutunot i javnite protesti) da go zamenat na{iot prioritet. Od prva stanavme 17 to~ka a 122tata sednica trae{e pove}e od mesec dena. 66 : 0 03.03.2006 Komisijata za trud i socijalna politika (na 30.01.2006) i Zakonodavno-pravnata komisija (na 02.02.2006) ednoglasno dadoa soglasnost, a Sobranieto so 66:0 (i aklamacija) dade poddr{ka za potrebata od donesuvawe na na{iot zakon. Site tri forumi imaa problem za{to nemaat mislewe od Vladata. Podocna ni dojde do raka i toa fantomsko mislewe (od 09.02.2006). Misleweto be{e negativno! Predocna ... Glavniot po odnosnite pra{awa - Parlamentot - be{e pozitiven.

Brzi rajderi i izi rideri Mart, 2006 "Omladincite" izvadija dve publikacii za javnata debata (t.n. easy rider so komentari na predlog zakonot) i upatstva za lokalna primena na predstojnite propisi. Nitu eden vladin zakonski predlog pri javni debati do sega nemal takva ambala`a. Diskutirawe po predlogot vo minato svr{eno vreme mi ti bilo vistinski lek za somni~avite debatanti.

282

Makedonskiot pat kon sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

Sé mi ti bilo protivustavno Mart - april, 2006 Sobranieto dade 60 dena za Predlogot za donesuvawe na zakon da stane Predlog zakon. Vo toj period bea odr`ani 7 javni raspravi i edna mediumska (virtuelna) na stranicite i portalot na "Dnevnik”. Vladata i pokraj site barawa nikako ne se izjasnuva{e. Koga celata prikazna izleze po mediumi (na naslovni stranici) dojde i nivniot stav ... Zakonot e protivustaven bidej}i gi priviligiral licata so hendikep - a po ustavot site sme isti ...!? A od ZIOM si skoknaa vo usta i oglasija - TAKA E, PROTIVUSTAVEN E! (So pomo{ na copy/paste - se razbira). Govorniot del na izjasnuvaweto glase{e: "Nie si imame vlada i ministerstva koi se gri`at za nas a ne nekakvi si "omladinci" i "nevladini" koi se sram za dr`avata". 9 i pol nedeli Maj, 2006 Na dva dena pred sobraniskata sednica vladinite pretstavnici pobaraa da go povle~eme predlogot za da mo`at da izgradat svoj stav, ubeduvaj}i ne deka "Ne sakale da bidat protiv ne{to tolku humano!?". Iako ni be{e strav deka toa e u{te edno dnevno-politi~ko driblawe - dadovme dobra voqa i prostor za "igra" - go povlekovme Zakonot od sednica. Eureka! - Ustavno e! Juni, 2006 I kako ni{to da ne bilo, Vladata si formira Inter-sektorska (se razbira golema) rabotna grupa i donesoa zaklu~ok deka takov zakon (celo vreme) ñ trebal na Republika Makedonija, no mu fali malo rafinirawe (fermentacija) za da bide lesno primenliv. Kolegite od ZIOM (preregistrirani vo NSIOM) kako da se najdoa izviseni vo procesot od instituciite na koi tolku mnogu im veruvaa ... Novo-na-novo 05.07.2006 Izborite (na koi aktuelnata vlast ja izgubi poddr{kata) stavia time-aut na site zakonsko-sistemski slu~uvawa. Eden golem prijatel na ovaa prikazna né sovetuva{e: ostavete malku vreme da proraboti sindromot - "kraj na mandatot".

283

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

I bi Konvencija !!! Avgust, 2006 Protivustavniot bunt stana Konvencija. Kako sé da se svrti ni~kum. ZIOM (odnosno NSIOM) pobrza prv da gi informira vladinite institucii deka tekstot na Konvencijata e usoglasen. Da ti {tukne pamet!? Nie dobro znaeme deka bez potpis i ratifikacija ne mo`e ni da se pomisli na implementacija. Sproti novite dni ... Noemvri, 2006 Na 04.12.2006 godina, po povod 3ti dekemvri, me|unarodniot den na licata so hendikep, e zaka`ana pres konferencija na novata IPPLG, a ovaa kniga e pu{tena vo pe~at. Kon edinstven glas Noemvri, 2006 Po inicijativa na NSIOM se oddr`a sobir na organizaciite na lica so hendikep (OLH) i se formira me{ovita rabotna grupa koja do 01.05.2007 treba da go podgotvi i svika prvoto nacionalno sobranie na OLH. Aferim na zdraviot razum.

So nade` deka novite }e bidat poinakvi, a nie popametni ...

… to be continued…

284

Selektirana bibliografija

SELEKTIRANA BIBLIOGRAFIJA
1. PUBLIKACII 1. Albrecht Gary L., Seelman Katherine D., Bury Michael: Handbook of Disability Studies, Sage Publications, London, 2001; 2. Beddard R.: Human Rights and Europe, Grotius Publishers, 1993; 3. Brownlie Ian, Guy S. Goodwin-Gill: Basic Documents on Human Rights, Oxford, OUP, 2002; 4. Buergenthal T.: International Human Rights, 1988; 5. Cassese A.: Human Rights in European Community, 3 vol. Baden-Baden, Nomos Verlagsgesellschaft, 1991; 6. Council of Europe: A Coherent Policy for the Rehabilitation of People with Disabilities, Council of Europe Publishing, Strasbourg, 1999; 7. Degener Theresia: Disability Discrimination Law: A Global Comparative Approach, Paper presented at Disability Rights in Europe: From Theory to Practice, 25-26 September 2003, University of Leeds; 8. Dictionary of Law, Oxford University Press,1997; 9. Donnelly Jack: International Human Rights, Westview Press, 1998; 10. Eide A.: The Historical Significance of the Universal Declaration, Inernational Social Science Journal, 158, 1998; 11. Fr~koski Q.D.: Me|unarodno pravo za pravata na ~ovekot, Magor, Skopje, 2001; 12. Stojkova @aneta: "Me|unarodni normi i standardi za pravata na licata so hendikep", Komparativna analiza, edicija "Justicijana", Jugoreklam, Skopje, 2004; 13. Taf~ievska Dijana: "Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep", So komentari", edicija "Justicijana", Jugoreklam, Skopje, 2005; 14. Polio Plus: "Sogleduvawe na sostojbata i mo`nostite za vklu~uvawe na licata so hendikep vo op{testvenoto `iveewe", edicija "Justicijana", Jugoreklam, Skopje, 2005; 15. Stojkova @aneta: "Od ideja do relanost", edicija "Justicijana", Jugoreklam, Skopje, 2005;

285

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

16. Polio Plus: "Kakov zakon za pravata na licata so hendikep ni e potreben?", edicija "Justicijana", Jugoreklam, Skopje, 2005; 17. Polio Plus: "Vodi~ kon idnata implementacija na lokalno nivo na zakonot za za{tita na pravata na licata so hendikep", edicija "Justicijana", Jugoreklam, Skopje, 2006; 18. Gaudron M.: Equal Rights and Anti-Discrimination Law, The Sir. Richard Blackborn Memorial Lectures, 1992, Academy of Science, Canberra, Australia; 19. Ghandhi P.R.: International Human Rights Documents (London, 1995) text on European Convention for the Prevention of Torture and Inhuman or Degrading Treatment or Punishment; 20. Gomien Dona, Davis Harris, Zwaak Leo: Law and Practice of European Convention on Human Rights and the European Social Charter, Council of Europe, 1996; 21. Graycar R., Morgan J.: The Hidden Gender of Law, Federation, 1990; 22. I{ej R. Mi{elin: ^ovekovi Prava- zbornik na osnovni politi~ki esei, govori i dokumenti od Biblijata do denes, MI-AN Skopje, 2002; 23. Harris A., Enfield S.: Disability, Equality and Human Rights, A Training Manual for Development and Humanitarian Organisations, Oxfam GB, Action on Disability and Development, 2003; 24. Jackman M.: Giving real effect to equality: Eldridge v. British Columbia (Attorney General) and Vriend v. Alberta, (1998) 4/2 Rev of Constitutional Studies 352-71; 25. Jacobs F.: The European Convention on Human Rights, Oxford, OUP, 1975; 26. Janis M.W., Kay R.S., Bradly A.W.: European Human Rights Law, Oxford University Press, 2000; 27. Lepofsky D.M.: The Charter's Guarantee of Equality to People with Disabilities- How well is it working?, (1998) 16 Windsor Yearbook of Access to Justice 155-214; 28. Lucas Erika, Adjusting to disability rules, Professional Manager Magazine, Volume 13, Issue 5, September 2004; 29. Merrills J.: The Development of International Law by the European Court of Human Rights, New York, Manchester University Press, 1993; with Robertson A.: Human Rights in the World, New York, Manchester University Press, 1989; 30. Minority Rights Group International, 1993/95, Manchester Free Press, UK 12, 13, Asbjorn Eide; 31. Nussbaum C. Martha: Judging other culture: The case of Female Genital Mutilation, Sex and Social Justice; 32. Polio Plus: Zbirka dokumenti na Sovetot na Evropa koi se odnesuvaat na hendikepot, Jugoreklam, Skopje, 2002; 33. Porter B.: Substantive Equality and Positive Obligations After Eldridge and Vriend, (1998) 9/3 Forum Constitutionnel;

286

Selektirana bibliografija

34. Quinn G.: From Charity to Rights -The Evolution of the Rights-Based Approach to Disability: International and Irish Perspectives, CPI Handbook of Services (Dublin, 2000); 35. Robertson A.H.: Human Rights in the World, 1996, str.28; Human Rights Today, a United Nations Priority, 1998; 36. Robertson A.H.: The Council of Europe, London, Stevens, 1961; 37. Save the Children, Children’s Rights:Reality or Rhetoric?, The UN Convention on the Rights of the Child: the first ten Years; 38. Sheeny Elizabeth A.: Personal Autonomy and Criminal Law, CAC, Toronto, 1987; 39. Sohn: The New International Law: Protection of the Rights of Individuals rather then States, AUL Rev. 1982; 40. Steiner H.J., Alston P.: International Human Rights in Context, 1996; 41. The Center for Universal Design N.C. U.S.A. publication; Informativni centar za osobe sa invaliditetom "Lotos", Tuzla; 42. United States Agency for International Development, Bureau for Europe and Euroasia, Office of Democracy, Governance and Social Transition, The 2003 NGO Sustainability Index for Central and Eastern Europe and Euroasia, Seventh Edition, June 2004; 43. Van Dajk P., G. J. H. van Hoof: Theory and Practice of the European Convention on Human Rights, 1990, Kluwer Law and Taxation Publishers; 44. Vasak K.: The International Dimensions of Human Rights, T.C. van Boven, Survey of International Law of Human Rights; 45. ^ovekovi prava- temelni dokumenti: pedeset godi{nina od Univerzalnata deklaracija za pravata na ~ovekot: 1948-1998, Ministerstvo za pravda, Skopje, 1998; Literatura dostapna na Internet 1. http://www.un.org 2. http://www.un.org/esa/socdev/enable 3. http://www.unece.org 4. http://www.coe.int 5. http://www.edf-feph.org 6. http://www.usdoj.gov/crt/ada/adahom1.htm 7. http://www.echr.coe.int 8. http://www.drc-gb.org 9. http://ipplg.org.mk 10. http://www.polioplus.org.mk 11. http://www.edf-feph.org/apdg/index-en.htm 12. http://www.hreoc.gov.au/disability_rights/index.html

287

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

13. http://www.aclu.org/disability/index.htm 14. http://www.disabilityalliance.org 15. http://www.ohchr.org/english 16. http://europa.eu.int/eur-lex/en/lif/reg/en_register_1640.html 17. http://europa.eu.int/comm/employment_social/socdial/social/news/ declaration_en.htm 18. http://europa.eu.int/comm/employment_social/socprot/disable/strategy_en.htm 19. http://www.aohr.org 20. http://www.enableireland.ie/accesswest/intros/essayindex.html 21. http://www.euro-ombudsman.eu.int 22.http://www.disabilityworld.org/JuneJuly2000/Governance/UKDisabilityRights.htm 23. http://www.usaid.gov/ 24. http://www.disabilityworld.org/May2000/Governance/India.htm 25. http://www1.umn.edu/humanrts/instree/z1afchar.htm 26. http://www.unhchr.ch/html/menu3/b/o_c_ref.htm 27. http://www.fao.org 28. http://www.hrw.org/ 2. PRAVNI DOKUMENTI Relevantni vo Republika Makedonija 1. Ustav na Republika Makedonija ; 2. Deklaracija za za{tita i unapreduvawe na pravata na licata so posebni potrebi; 3. Zakon za socijalna za{tita; 4. Pravilnik za ocena na specifi~nite potrebi na licata so pre~ki vo fizi~kiot ili psiholo{kiot razvoj; 5. Pravilnik za sodr`ina na obrazecot za izdavawe na naod, ocena i mislewe za utvrduvawe na potrebata za pomo{ i nega od drugo lice, potrebnata medicinska i druga dokumentacija, na~inot na ostvaruvawe, kriteriumite za utvrduvawe na visinata i visinata na iznosot na pravoto na pari~en nadomestok za pomo{ i nega od drugo lice; 6. Zakon za rabotni odnosi; 7. Zakon za vrabotuvawe na invalidni lica; 8. Pravilnik za rabotno osposobuvawe na invalidni lica; 9. Pravilnik za kriteriumite i na~inot na dodeluvawe na sredstva od posebniot fond za obezbeduvawe uslovi za vrabotuvawe i rabotewe na invalidnite lica; 10. Zakon za za{tita pri rabota; 11. Zakon za zdravstveno osiguruvawe; 12. Pravilnik za indikaciite za ostvaruvawe na pravo na ortopedski i drugi pomagala;

288

Selektirana bibliografija

13. Zakon za osnovno obrazovanie; 14. Zakon za sredno obrazovanie; 15. Zakon za visoko obrazovanie; 16. Zakon za penzisko i invalidsko osiguruvawe; 17. Zakon za osiguruvawe; 18. Zakon za obligacioni odnosi; 19. Zakon za za{tita na decata; 20. Pravilnik za posebniot znak za ozna~uvawe na voziloto so koe upravuva lice na koe mu se o{teteni ekstremitetite bitni za upravuvawe so voziloto; 21. Krivi~en zakonik; 22. Zakon za krivi~na postapka; 23. Zakon za domuvawe; 24. Zakon za gradba; 25. Zakon za prostorno planirawe. Ostanati 26. Krivi~en zakonik na Francija: Zakon 90-602 od 12.07.1990- (Loi 90-602 de 12 Juliet 1990); 27. Zakonik za trud na Francija so izmeni od 1992- (Labor Act as amended in 1992); 28. Krivi~en zakon na Finska od 1995 (Penal Code as of 1995); 29. Ustav na Finska so izmenite od 1995 (2000)- (Constitution as of 1995); 30. Akt za dogovor za vrabotuvawe na Finska (55/2011)- (Employment Contracts Act (55/2001); 31. Krivi~en zakon na [panija od 1995- (Criminal Code (Organic Law 10/1995, 23rd November)); 32. Statut za prava na rabotnicite na [panija - Kralski zakonodaven dekret 1/1995 od 24.03.1995- (Statute of Workers' Rights (Royal Legislative Decree 1/1995 24th March)); 33. Zakon za socijalna integracija na licata so hendikep na [panija od 1982- (Law on the Social Integration of the Disabled, 1982); 34. Krivi~en zakon na Luksemburg izmenet vo 1997- (Criminal Code as modified in 1997); 35. Zakon protiv diskriminacija na osnov na hendikep na Avstralija od 1992- (Disability Discrimination Act 1992); 36. Zakon za obuka i vrabotuvawe na lica so hendikep na Mavricius od 1996- (The Training and Employment of Disabled Persons Act, 1996); 37. Zakon za ednakvi prava na licata so hendikep na Izrael od 1998- (Equal Rights for Persons with Disabilities Law, 1998);

289

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

290

38. Magna Karta za licata so hendikep na Filipini od 1992- (Magna Carta for Disabled Persons, 1992); 39. Zakon za licata so hendikep na Zambija od 1996, del 32- (Draft of a Constitution for the Second Republic of Gambia of 1996); 40. Zakon za licata so hendikep na Zimbabve od 1992- (Persons with Disabilities Act, 1992); 41. Federalen ustaven zakon na Avstrija so izmenite od 1997(Federal Constitutional Law as amended in 1997); 42. Ustav na Federalna Republika Brazil so izmenite od 1988(Constitution of the Federative Republic of Brazil, as of 1993; Charter of Human Rights and Freedoms as of 1982; Constitution as amended in 1995 and in 2000; Constitution as of 1997); 43. Povelba za pravata na ~ovekot i slobodite na Kanada, Ustaven akt 1982- (Charter of Human Rights of Freedoms, Constitution Act 1982); 44. Kanadski zakon za pravata na ~ovekot, RSC 1985- (Canadian Human Rights Act, R.S.C. 1985); 45. Akt za ednakvost pri vrabotuvawe na Kanada, RSC od 199495- (Canadian Human Rights Act, R.S.C. 1985); 46. Ustav na Fixi od 1997- (Constitution as of 1997); 47. Nacrt Ustav na Vtorata Republika Gambija od 1996- (Draft of a Constitution for the Second Republic of Gambia (1996)); 48. Ustav na Gana od 1992- (Constitution as of 1992); 49. Zakon za licata so hendikep na Gana od 1993- (The Persons with Disabilities Act of 1993). 50. Osnoven zakon na Federalna Republika Germanija so izmenite od 1994- (Basic Law of the Federal Republic of Germany as amended in 1994); 51. Ustaven akt na Republika Malai od 1994- (Republic of Malawi (Constitution) Act 1994); 52. Akt za pravata na ~ovekot na Nov Zeland od 1993- (Human Rights Act 1993); 53. Ustav na Ju`na Afrika od 1996- (Constitution as of 1996); 54. Zakon za ednakvost pri vrabotuvawe na Ju`na Afrika od 1998 i Zakon za razvivawe/usovr{uvawe na ve{tini/kvalifikacii od 1998- (Employment Equity Bill 1998 and Skills Development Bill of 1998); 55. Ustav na [vajcarija od 1999- (Constitution as of 1999); 56. Ustav na Uganda od 1995- (Constitution as of 1995); 57. Akt za lokalna vlast na [vajcarija od 1997- (Local Government Act, 1997); 58. Zakon za borba protiv diskriminacija i dopolnuvawe na Zakonot od 15 fevruari 1993 za formirawe na centar za ednakvi mo`nosti i borba protiv rasizmot na Belgija- (Act to Combat Discrimination and to Amend the Act of 15 February 1993 to Establish a Centre for Equal Opportunity

Selektirana bibliografija

and to Combat Racism); 59. Zakon br.19.284 na ^ile od 1994- (Act No 19.284 of 1994); 60. Zakon 7600 za izedna~uvawe na mo`nostite za lica so hendikep na Kosta Rika od 1996- (Law 7600 for Equalization of Opportunities for Persons with Disabilities,1996); 61. Dekret br.119101-S-MEP-TSS-PLAN na Kosta Rika od 1989(Decree No. 119101-S-MEP- TSS- PLAN of 1989); 62. Prava na licata so hendikep pri vrabotuvawe na Etiopija, Proklamacija br.101/1004- (The Rights of Disabled Persons to Employment, Proclamation No 101/1994). 63. Zakon za za{tita na licata so hendikep na Gvatemala, Dekret br.135-96 od 1996- (Act for the Protection of Persons with Disabilities, Decree No.135-96, 1996); 64. Zakon br.XXVI na Ungarija od 1998 za Odredbata za pravata na lica koi `iveat so hendikep i nivnata ednakvost na mo`nosi- ponatamu imenuvan kako Zakon br XXVI- (Act. No. XXVI of 1998 on Provision of the Rights ofPersons Living with Disability and their Equality of Opportunity (hereinafter cited as Act No. XXVI)); 65. Zakon za lica so hendikep- za ednakvi mo`nosti, za{tita na pravata i celosna participacija na Indija od 1995- (The Persons with Disabilities (Equal Opportunities, Protection of Rights and Full Participation) Act, 1995); 66. Zakon za ednakvost pri vrabotuvawe od 1998, Zakon za ednakov status od 2000 i Nacionalen zakon za pravata na licata so hendikep od 2000- (Employment Equality Act of 1998, Equal Status Act of 2000 and National Disability Authority Act (2000)); 67. Zakon za pottiknuvawe na vrabotuvaweto na licata so hendikep, Zakon br 4129 na Korea od 1990 i Zakon za promovirawe na specijalnoto obrazovanie na Korea od 1994- (Act Relating to the Employment Promotion, etc of the Handicapped, Law No,4219 (1990) and The Special Education Promotion Law, 1994); 68. Zakon za za{tita na licata so hendikep, Zakon br.4179 na Korea od 1989- (The Welfare Law for Persons with Disabilities, Law No.4179 (1989)); 69. Kodeks za trud na Madagaskar od 29.09.1994- (Labor Code as of 29 September 1994); 70. Zakon za obuka i vrabotuvawe na licata so hendikep - Zakon br. 9 na Mavricius od 1996- (The Training and Employment of Disabled Persons Act (Act No.9 of 1996)); 71. Zakon od 3.04.2003 za vospostavuvawe na Zakon za ednakov tretman vrz osnova na hendikep ili hroni~ni bolesti na Holandija- (Act of 3 April 2003 to establish the Act on the Equal Treatment on grounds of Disability or Chronic Illness);

291

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

72. Zakon za trud na Namibija izmenet vo 1992- (Labor Act as amended in 1992); 73. Dekret za gra|anite so hendikep vo Nigerija od 1993- (Nigerians with Disability Decree, 1993); 74. Zakon za za{tita na pravata na licata so hendikep na [ri Lanka, br.28 od 1996- (Protection of the Rights of Persons with Disabilities Act, No.28 of 1996); 75. Zakon za zabrana na diskriminacija na licata so hendikep pri vrabotuvawe na [vedska, SFS br.1999-132 od 1999- (Prohibition of Discrimination Against Persons With Disabilities in Employment Act, SFS No: 1999- 132, 1999); 76. Zakon protiv diskriminacija na hendikep na Velika Britanija od 1995 i Zakon za komisija za pravata na licata so hendikep od 1999(Disability Discrimination Act 1995 and Disability Rights Commission Act 1999); 77. Zakon br.1678 za licata so hendikep na Bolivija od 1985- (Act No.1678 on the Person with Disability, 1985); 78. Zakon na Narodna Republika Kina za za{tita na licata so hendikep od 1990- (Law of the People's Republic of China on the Protection of Disabled Persons, 1990); 79. Zbornik na socijalni zakoni na Germanija- (Social Law Code); 80. Zakon br.202, Propisi i politika vo odnos na licata so hendikep vo Nikaragva/ Zakon za prevencija, rehabilitacija i izedna~uvawe na mo`nostite na licata so hendikep vo Nikaragva od 1995- (Act No.202 Regulations and Politics Regarding Disabled in Nicaragua/Act for the Prevention, Rehabilitation and Equalization of Opportunities for Persons with Disabilities in Nicaragua, 1995); 81. Zbirka zakoni za semejno pravo na Panama, Zakon br. 3 izmenet vo 1994- (Family Law Code, Act No. 3 as amended in 1994); 82. Uredbata protiv diskriminacija na Hong Kong od 1995- (Hong Kong Discrimination Ordinance, 1995); 83. Aktot za licata so hendikep vo Amerika od 1990- (Americans with Disabilities Act- ADA); 84. Zakon za arhitektonskite barieri od 1968- (The Architectural Barrier Act of 1968); 85. Zakon za rehabilitacija od 1973- (The Rehabilitation Act of 1973); 86. Zakon za obrazovanie na lica so hendikep- (The Individuals With Disabilities Education Act (IDEA)- (enacted under another name "Education For All Handicapped Children Act" in 1975)); 87. Zakon za pristapnost od 1984 i Zakon za fer domuvawe dopolnet vo 1988- (The Voter Accessibility Act as of 1984; the Fair Housing Act as amended in 1988).

292

Sodr`ina

SODR@INA

BLAGODARNOST ............................................................................... 5 P R E D G O V O R ................................................................................ 7 DEL PRVI VREME MINATO 1. Hendikep - pozicii, gledi{ta i su{tina ............................. 2. Disability odissey 2001 (Odiseja na hendikepot 2001).............. 3. Sporedba na zakonite protiv diskriminacijata na osnov hendikepot na globalno nivo .............................................................. 4. Be{e edna{ vo Amerika ... ...................................................... 5. Prikazna za Makedonija ............................................................ 6. Inter - partiska parlamentarna lobi grupa (IPPLG) ... DEL VTORI VREME SEGA[NO 1. Politika i principi pri kreirawe na sistemski zakon za licata so hendikep vo RM ................................................... 71 2. Da se zapra{ame zaedno ............................................................. 76 3. Gra|anska inicjativa - 18.968 pri~ini ................................... 83 4. Obra}awe na predlaga~ot na zakonot .................................... 88 5. Za zakonot ....................................................................................... 94 5.1. Preambula............................................................................. 94 5.2. Sistemski zakon so komentari......................................... 96 5.3. Obrazlo`enie na predlogot na Zakon za za{tita na pravata na licata so hendikep - preku gra|anska inicijativa ....149 5.4. Igra~ vs. Igrali{te ........................................................ 162 DEL TRETI VREME IDNO 15 25 na 28 40 51 59

293

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

1. 2. 3. 4.

Preskoknati ~ekori vo nacionalnoto zakonodavstvo ..... 167 [to potoa? ................................................................................... 176 Ne e se taka rozovo - (i ne treba da bide) .......................... 188 Ni borba ni duh ........................................................................... 196

DEL ^ETVRTI NEKADE POME\U - PRO ET CONTRA Intro .................................................................................................. 201 4.1. Cost of disability ............................................................................ 203 1.1. Kolku ~ini hendikepot .................................................... 203 1.2. Igra na sre}a vrz nesre}nite ........................................ 208 1.3. Planirawe ili renovirawe ........................................... 217 1.4. Misleweto na Ministerstvoto za finansii ............ 224 4.2. Stavovi i intervjua ............................................................... 226 2.1. Misleweto na Sobranieto za potrebata od donesuvawe na zakonot ............................................................ 226 2.2. Misleweto na Zakonodavno - pravnata komisija ..... 227 2.3. Misleweto na komisijata za trud i socijalna politika............................................................................................229 2.4. Misleweto na Vladata na RM ........................................ 231 2.5. Misleweto na Pretsedatelot na RM .......................... 236 2.6. Mislewe na ZIOM ........................................................... 238 2.7. Misleweto na Ministerot za trud i socijalna politika..................................................................................241 2.8. Duplo pove}e za duplo pomalku ..................................... 246 2.9. Kratki razmisli za zakonot ........................................... 249 4.3. Esei, napisi, diskusii ........................................................... 248 3.1. Trojna `etva za Makedonija ........................................... 250 3.2. Dvete krajnosti na principot na pravna ednakvost.. 253 3.3. Nasoki ................................................................................... 254 3.4. Ramkoven dogovor za licata so hendikep .................... 257 3.5. Koga isklu~okot }e stane pravilo ............................... 260 3.6. Izvadok od dnevnikot na Lidija ................................... 262 4.4 Odeci ........................................................................................... 265 4.5. Makedonskiot pat kon sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep.................................................................. 271 Selektirana Bibliografija ....................................................... 281 Sodr`ina ........................................................................................... 289

294

295

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

CIP - Katalogizacija vo publikacija Narodna i univerzitetska biblioteka “Sv. Kliment Ohridski “,Skopje 364.622: 340.13 (497.7) 364.694: 340.13 (497.7) Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep - Skopje: Polio Plus, 2006 - 296str.; a) Hendikepirani - Zakonodavstvo - Makedonija COBISS. MK -I D 67508490

296