You are on page 1of 298

SISTEMSKO ZAKONODAVSTVO ZA LICATA SO HENDIKEP

1

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

Naslov:

Sistemsko Zakonodavstvo za licata so hendikep

Avtor:

Polio Plus - Skopje

Izdava~:

Polio Plus - Skopje

Za izdava~ot:

Zvonko [avreski

Lektor:

Slobodan Markovski

Kompjuterska obrabotka:

OZ - Dizajn, Skopje

Dizajn na naslovna:

Keti Zarefska -Gurmi{evska

Tira`:

1 000 primeroci

Pe~at:

Jugoreklam - Skopje

POLIO PLUS -dvi`ewe protiv hendikep-

SISTEMSKO ZAKONODAVSTVO ZA LICATA SO HENDIKEP

PLUS -dvi`ewe protiv hendikep- SISTEMSKO ZAKONODAVSTVO ZA LICATA SO HENDIKEP Edicija “ Justicijana ” Skopje, 2006

Edicija JusticijanaSkopje, 2006

3

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

Avtori koi go dadoa svojot pridones na dokumentite, napisite i izrabot- kata na ovaa kniga:

Zvonko [avreski, @aneta Stojkova, Nata{a Postolovska, Karolina Ogwanovi} ^ukalieva, Aleksandar Kot, Damjan Tati}, Stefan Tromel, Elena Ko~oska,SowaDam~evska,Du{koHristov,MiodragIgwatovi},TereisaDagner, Simon Volker, Rafael D’ridmaten, Kirsten Jang, Merita Miftari - Poni, Stamen Filipov, Divna Pen~i}, Du{ko Minovski, Liqana Popovska, Vesna [kuli}, Hald Feziri, Sa{o Klekovski, Slavko Lazovski, Dragi Zmijanac, Lidija Markovi}, Aleksandar Kuzmanovski.

Dragi Zmijanac, Lidija Markovi}, Aleksandar Kuzmanovski. Ovaa publikacija e podr`ana od strana na Britanskata Vlada

Ovaa publikacija e podr`ana od strana na Britanskata Vlada preku Britanskata ambasada vo Makedonija

BLAGODARNOST

Go dr`ite vo race poslednoto izdanie na edicijata "Justicijana". Kako i prethodnite i ovaa kniga e rezultat na posvetenosta i trudot vlo`eni, vo period od ~etiri godini, od lu|eto koi ja iniciraa, ~lenuvaa i ja pomagaa rabotata na prvata otvorena Inter-partiska parlamentarna lobi grupa za pravata na licata so posebni potrebi (IPPLG). Polio Plus, kako doma}in na Tehni~kiot komitet na IPPLG, im dol`i golema blagodarnost na:

Vladata na Velika Britanija koja preku nivnata Ambasada vo Republika Makedonija (u{te vo 2003-ta godina) go poddr`a formira- weto i rabotata na lobi grupata i aktivno se vklu~i vo unapreduvawe na rezultatot od nivnata rabota. Pokraj ovaa glavna pove}egodi{na poddr{ka ne smeeme da ja zabo- ravime aktivnata vklu~enost na Makedonskiot centar za me|unarodna sorabotka, Fondacijata Institut otvoreno op{testvo - Makedonija i Helsin{kiot komitet za ~ovekovi prava na Makedonija koi gi pottiknaa organizaciite na licata so hendikep vo izgradbata na "za- edni~ki glas" i vo vklu~uvaweto vo glavnite tekovi na op{testvoto. Mnogu znajni i neznajni sorabotnici, prijateli i dobronamernici pridonesoa IPPLG da bide uspe{na prikazna vrz ~ii iskustva se gradat i }e se gradat aktivnostite na licata so hendikep ne samo na Balkanot, vo Evropa tuku i vo Ju`na Amerika. Na kraj, sakame da im se zablagodarime na porane{nite i sega{- nite ~lenovi na IPPLG koi prifatija uspe{nata ~etirigodi{na rabota da ja prodol`at i unapredat vo slednite ~etiri godini. Se nadevame deka ovaa kniga }e im bide od ogromna polza vo toa.

Polio Plus - Dvi`ewe protiv hendikep-

5

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

Vovedni zabele{ki

P R E D G O V O R

(pove}e kon procesot - otkolku kon knigata)

Predupreduvawe:

Ovoj Predgovor najdobro e da se pro~ita kako Pogovor!!!

Te{ko, mo`ebi najte{ko, e da se pi{uva predgovor na kniga vo koja skoro celata sodr`ina, site nejzini avtori, vo su{tina samo pravat mal nesebi~en napor da di{at, obid da vdi{at zaedno so vetrot koj go navestuva ona {to treba (ili barem ona {to tie bi sakale) da se slu~i. Dilemata e: Koja e taa vest, poraka, zavet ({to mo`am da im ja soop{tam, dolovam, ukradam) na site tie predvesnici, a i nivni idni, mnogu idni, ~itateli?

Knigava, koja ja dr`ite vo race ili ja gledate na ekran, ne e slu~ajna.

Eden moj drag prijatel znae da ka`e: Ni{to ne e slu~ajno!

(bez nitu eden dokaz) postojano, do den denes, nepokoleblivo se

raspravam so nego

A jas

Ova e poslednoto izdanie na edicijata "Justicijana".

Ova e krajot na tematskata zbirka na dostignuvawata (i potfrla- wata) na me|ata koja ozna~uva premin od patekite i }orsokacite od milosrdie i medicina kon poleto na za{tita i po~ituvawe na dostoinstvoto i ~ovekovite prava na licata so hendikep vo Republika Makedonija. I pove}e od toa - ova e eden mo`en (prakti~en) na~in kako toa da se napravi, kaj nas! Namenata na knigava e da poslu`i kako prira~nik za mo`na replikacija na edna, spored nas, uspe{na prikazna. Iskreno, navisti- na uspe{na }e bide dokolku go pomine ispitot na vremeto i dokolku na nekogo mu poslu`i vo negovite idni obiduvawa. Ovaa kniga, iako toa "vizionerski" ne be{e planirano, e ñ izvorno svedo{tvo ñ avtenti~en raskaz za prvata uspe{na gra|anska inicija- tiva vo Republika Makedonija i za makotrpniot proces vo preminot od pretstavni~ka vo participativna demokratija.

7

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

Za Va{a informacija (iako mo`ebi ne ñ e mestoto vo ovoj pred- govor), edicijata se sosotoi od tri temelni i dve propratni izdanija (3+2 = Petka). Prvoto, "Me|unarodni normi i standardi za pravata na licata so hendikep - komparativna analiza", se zafati so komparativna ana- liza na trendot vo svetskite standardi i gi analizira{e me|unarod- nite sistemi na za{tita na pravata na ~ovekot (se razbira, od aspekt na licata so hendikep). Na ovaa kniga, spored nejzinata priroda i su{tina, rokot za vlijanie (i nekakov rezultat) ñ e pove}edeceniski. No, eve i sega mo`e da se ka`e deka e: prevedena na angliski (inicijal- no za potrebite na misiite na Handicap International) i na srpski (po barawe na Ministerstvoto za trud i socijalna politika na Republika Srbija za izgradba na nivnoto zakonodavstvo). Kaj nas (originalot) e opciona literatura za studentite na Pravniot fakultet "Justi- nijan I". Vtoroto izdanie, "Zbirka makedonski propisi za licata so hendi- kep - so komentari", ima neobi~na reinkarnacija. Inicijalno, koga go promoviravme (so Ministerstvoto za pravda) izjaviv deka imam golema nade` deka za godina dena ovaa kniga }e bide bezvredna. Se nadevav deka zakonskite promeni }e nastapat brzo. Kakov li strateg, o~ajnik, poet sum bil? Ne samo {to toa izdanie dobiva na vrednost, ne samo {to e najbarano kaj nas, duri ni baraat i prepe~atuvawe, tuku nametnuva i najgolemi dilemi: kako ponatamu vo sistemski promeni (vidi pove}e vo delot "Ne e sé taka rozovo"). Propratnoto prvo izdanie so naslov "Od ideja do relanost" go obrabotuva i komentira Nacrt-tekstot na integralnata i seopfatna Konvencija za za{tita na pravata i dostoinstvoto na licata so hendi- kep. Glavna cel na ovaa (sepak propratna) kni{ka be{e da se inicira rasprava (i pridones na Republika Makedonija) kon ovoj svetski pro- ces. A mora da priznaeme deka dopolnitelno, sakavme da poka`eme (vo ekot na sobirawe na potpisite za gra|anskata inicijativa) deka predlo`eniot zakon "di{i" so odredbite na pretstojnata Konvencija. Propratnoto vtoro izdanie, "^ekor napred kon ednakvi mo`nosti za licata so hendikep - preporaki za harmonizacija na zakonodav- stvoto na Republika Makedonija so zakonodavstvoto na Evropskata Unija" treba{e (vo sorabotka so Sekretarijatot za evropski pra{a- wa na RM) da gi trasira neophodnite potezi {to treba da gi prezeme na{ata dr`ava ako saka da se pridru`i na evropskoto semejstvo (vidi pove}e za toa vo delot "Preskoknati ~ekori").

Vovedni zabele{ki

Tretoto, posledno, izdanie vo edicijata, "Makedonskata prikazna pri izgradbata na sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep", e svoevidna kruna koja sama po sebe nema nikakva posebna vrednost (osven kako memoari na neznajnite borci). Ili, osven ako nekoi idni "nepomirnici" (so seta po~it kon G.Todorovski), pobudeni od zapisite, ne prodol`at nekoja sledna serija Kojznae

No da ne predgovaram na predgovorot!

U{te pred ~etiri godini vo "Polio Plus" imavme namera, i si postavivme za zada~a, ona {to }e se slu~i vo "vremeto koe doa|a" da go napravime dostapno, pristapno i korisno za nekoi idni obiduva~i, replikatori, sledbenici. Dobro znaej}i deka "edna lastovi~ka ne ja pravi proletta" ovaa kniga ja naso~ivme kon idnite lastovi~ki (ili pak jastrebi) so jasna poraka da ne gi pravat istite gre{ki t.e. neka u~at na na{ite Ovaa kniga e dokumentirano sekojdnevie (koe zapo~nuva pred edici- jata, pa duri i pred ra|aweto na protagonistite) i dopira vo momen- tite na nivnoto dejstvuvawe. Dobro znaeme deka vo godinite na 21- ot vek - ni{to nitu zapo~nalo, nitu pak }e zavr{i so nas Toa e na{ata poraka (ispratena, odvitkana, pro~itana ili sfatena)! No zo{to e vaka koncipirana? Ne premnogu mudro, nitu inventivno, prikazot na procesot vo izgradbata na makedonsko sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep go podelivme vo 3+2 (propratni) dela - isto kako i edicijata. Prviot del, "Vreme minato", se obiduva da gi prika`e glavnite inicijalni kapisli koi dovedoa do fuziono odmotuvawe na potrebata stvarnosta pove}e da ne se "{minka" tuku su{tinski da se menuva. Tuka se prisutni sodr`ini koi go razjasnuvaat fenomenot hendikep, pri~inata zo{to go tretirame toj fenomen so zakoni i normi (a ne so hirur{ki skalper), i momentumot koj ovozmo`i ra|awe na idejata za postoewe na Sistemski zakon. Potrebata od izgradba na sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep ne e samo hipoteza tuku taa e i osnovna aksioma na ona {to sledi potoa (ili barem taka na avtorite im se ~ini). Tokmu zatoa tamu se pomesteni delovite: "kratka istorija na hendikepot", "odiseja na hendikepot 2001", "sporedba na zakonite protiv diskriminacijata na osnov na hendikepot na globalno nivo", "prikaznata za donesuvaweto na Zakonot za Amerikancite so hen- dikep", "prikaznata za Makedonija ili prikazna za dostoinstvoto", i

9

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

"prikaznata za formiraweto, rabotatata i zna~eweto na prvata otvorena lobi grupa za pravata na licata so hendikep vo Parlamentot na RM (IPPLG)". Vtoriot del, "Vreme sega{no", e samo op{ta faktografija na klu~nite dokumenti. Ve molam tuka da ne barate kontemplativni sodr`ini tuku samo artefakti na verba koi, ete, se obidevme da gi preto~ime vo pravna forma - razbirliva za site. Mnogu dobro znaeme deka, do krajot na ovoj proces, mo`no e ni traga da ne ostane od po~etnata ideja i re{ivme da gi objavime po~etnite zakonski postu- lati (so na{eto cvrsto stojali{te). Dopolnitelen element, pokraj svesnosta za procesot vo kontinuitet (malku podolg od o~ekuva- weto), ni be{e potrebata javnosta dobro da razbere i da znae za {to se zalagavme (i za {to go dade svojot potpis i dopolnitelna poddr{ka). Ne samo za da se amnestirame za popu{tawata vo prego- vorite so vlasta, ne samo za da ja osudime nivnata nepopustlivost, tuku (i ednite i drugite) i da nau~ime ne{to od toj proces Tretiot del, "Vreme idno", e vistinskiot predizvik na ovaa kniga. Vo moment koga ni vremeto sega{no ne e zavr{eno, nitu pak efektite se definirani, nie se obidovme da gi prepoznaeme idnite ~ekori. [to e ona {to bilo preskoknato, {to treba da se napravi i kako toa se pravi? Otidovme duri i ponatamu - predviduvaj}i gi pri~inite (i mo`nosta za nivno nadminuvawe) za nezadovolstvoto od uspehot po pobedata. U~ime od istorijata - Kako nesekojdnevno izvojuvanata bitka da se pretvori vo najsekojdnevno sekojdnevie - obi~en, samostoen, dostoinstven (i ni{to porazli~en od drugite) `ivot na licata so hendikep. Obilno koristej}i se so iskustvata od minatoto i od tu|ite gre{ki i uspesi se obidovme da dolovime slika na ona {to mo`e da ni se slu~i, da predupredime i da se podgotvime da gi nadminime udarite na stvarnosta koja ni nadoa|a (barem psiholo{ki). No tuka duri i Artur Klark mo`e da ne obvini za nerazbirliv futurizam. Zatoa, na golata faktografija i u{te pogoliot futu- rizam, vo ovaa kniga se dodadeni u{te:

Prviot propraten (~etvrt) del "Nekade pome|u" koj e obid za dopolnitelno objasnuvawe na nekoi klu~ni elementi, zabludi i ste- reotipii kon fenomenot hendikep kako {to se ~ineweto na hen- dikepot (kako glaven amortizator na nepoteglivosta na dr`avata), nedoma}inskoto rasturawe na i onaka skromnite fondovi, raspre- delbata na "kolnatite" pari (igri na sre}a) kako i momentalniot stav na dr`avata.

Vovedni zabele{ki

Dodatokot gi prezentira stavovite na klu~nite ~initeli vo procesot na doka`uvawe od potrebata za postoewe na sistemsko zakonodavstvo. ^udno e {to i dvete strani imaat ist stav - tuka nema {to da se diskutira! Ednite za potrebata a drugite za nepotre- bata. Zatoa gi prezentiravme pro et contra stavovite - pa Vie odlu~ete. Oddecite na krajot na ovoj del se ehoa na vremeto (ili dokaz za avtenti~nosta na momentot). Sepak avtorski toa se viduvawe na nekoi drugi avtori koi, namerno ili ne, stanaa del od procesot. Na kraj e pomestena hronologijata (ili navigatorot niz nastanite) za polesno razbirawe na segmentiranosta na ovaa kniga. Vtoriot propraten i posleden (petti) del "Aneksi" ne e pomalku va`en. Vmetnuvaweto na site aneksi }e ja naprave{e ovaa kniga premnogu neprakti~na (debela) i finansiski neodr`liva (skapa). Zatoa dojdovme do solomonsko re{enie aneksite (zaedno so PDF verzi- jata na knigata) da gi stavime na CD koe e del od izdanieto. Digi- talniot zapis ni ovozmo`i na CD-to da dodademe pove}e aneksi, no i del od ikonografijata koja go slede{e ovoj proces. Razberete go prilo-got kako samo mal pridones vo avtenti~nosta na procesot, no i kako dokaz pri ve{ta~eweto vo sudskata postapka "Vo ime na narodot - koj kogo mamit!". Tuka imate primeri, fotografii, klip~iwa i fil- movi - pa u`ivajte.

Ne{to {to bi sakal da go izdvojam, kako postignuvawe na ovaa edicija - samo po sebe - se naslovnite strani. Site tri klu~ni knigi se ilustrirani so detali od platnata na Keti Zareska-Gurmi{evska, prvata dobitni~ka na nagradata Vulkan za umetnost (se razbira qu- bezno otstapeni za ovaa prigoda). Ubav dokaz kako prikaznata treba da se "turka" od site strani, no i dokaz deka suvoparnoto pravo i in- spirativnata umetnost mo`at da se spodelat edni so drugi.

Zbogum na edecijata "Justicijana". U{te na po~etokot na "sinata" znaevme deka posle "crvenata" }e ima i "`'ta" kniga. Ne{to {to }e go obedini me|unarodnoto i nacio- nalnoto vo sistemsko zakonodavstvo za lu|eto koi `iveat tuka. Dali na krajot stavivme kruna ili frlivme temna senka - ocenete sami.

* Vo "dale~nata" 2005-ta, vo moment na tmurno raspolo`enie, koga Republika Makedonija be{e zaveana od sneg a nie na kontoto na polo- vina od dozvolenoto vreme imavme samo 30% od potrebnite potpisi,

*

*

11

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

se obidov da ja bodram malata grupa "partizani" so vizii za svetla idnina, vo stil:

"Ne se sekirajte, }e vidite, ne samo {to }e gi sobereme potpisite tuku za 20 godini kaj nas }e doa|aat deca i }e pi{uvaat diplomski raboti za prvata uspe{na gra|anska inicijativa vo Makedonija". Sega, godina dena potoa, sakam sve~eno da objavam deka sum si gi izla`al drugarite. Na samo dva meseci po zavr{uvaweto na inici- jativata ni dojde student koj sakal za toj potfat da pravi seminarska rabota. Osum meseci potoa (232 meseci pred krajniot rok) studen- tkata Elena Mojsovska, od zavr{nata godina na Fakultetot za soci- jalna politika, ja prijavi svojata diplomska rabota na temata koja ja obrabotuva ovaa kniga. Osven ova, "sre}no samozala`uvawe" za sledot i efektot na id-

nite nastani, vo ovaa kniga "ni{to drugo nemat mameno"

samo pra{aweto na pogre{na interpretacija, koe vo celost e samo

na na{a du{a

Ostanuva

Zvonko [avreski ~len na "Golemata rabotna grupa"

DEL PRVI

VREME MINATO

13

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

Hendikep - pozicii, gledi{ta i su{tina

DEL PRVI

VREME MINATO

1. HENDIKEP - SU[TINA

1

POZICII,

GLEDI[TA

I

Mnogu, mnogu odamna, eden mlad ~ovek zalutal vo nepoznat kraj. Izgladnet, premrznat, skoro polumrtov, go spasile lovci od edno izolirano pleme koi do toga{ nemalo nikakov kontakt so ostanatata civilizacija. No ovie lu|e, prirodno, se ra|ale bez o~i i nemale poim {to e toa setilo za vid. Mom~eto, vozbudeno i mnogu prepla{eno, otkako go nahranile i napoile, go odvele da bide ispitano od strana na cel konzilium nivni lekari. Tie dolgo go pregleduvale, mudruvale i ispituvale i na kraj zaklu~ile deka negoviot um e poremeten. A pri~inata za umstvenata povreda ja na{le vo dve mali i meki depresii na negovoto lice, koi postojano se dvi`ele i treperele, so {to opasno go voznemiruvale i go nadraznuvale negoviot um. Zatoa, po~ituvaniot konzilium od mudri lekari re{il so edna mala hirur{ka intervencija da mu gi otstrani tie dve nadraznuva~ki tela. Mu gi izvadile o~ite i na{eto mom~e stanalo sosema zdrav i po~ituvan ~len na zaednicata. Fala mu na Boga za naukata!

H. G. Wells, "Slepata zemja"

Citatite na Lenin ve}e odamna ne se vo moda na na{ive prostori, no za potrebata na temava dobro bi ni do{la i edna parafraza na edna zaboravena misla, od negovite rani trudovi.

1 Materijal od prviot edukativen seminar za IPPLG; Juni, Ohrid 2003

15

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

Originalot glasi:

"Lu|eto od sekoga{ bile i }e bidat naivni su{testva na izma- mata i samoizmamata sé dodeka ne sfatat deka zad sekoja religiozna, ideolo{ka, politi~ka, stru~na izjava, mislewe ili fraza stojat interesite na ovoj ili onoj poedinec, na ovaa ili onaa grupa!" Parafrazirano:

"Lu|eto nikoga{ nema da mo`at da se snajdat vo definiraweto na ne{tata dodeka ne sfatat deka zad sekoe mislewe, definicija, pristap stoi pozicijata na grupata na koja ñ pripa|a avtorot."

I SEGA: - [TO E HENDIKEP?

Hendikepot vulgarno ka`ano e mnogu sli~en na pornografijata! Te{ko e da se definira, no mnogu lesno se prepoznava. Osobeno ako se po~uvstvuva na svoja ko`a. Zloupotrebeniot Leninov citat ne mo`e da ni pomogne vo definiraweto na ovoj fenomen - toa e mo`ebi nevozmo`no, no mo`eme barem da go iskoristime vo obidot za negovo razbirawe. No, pred da pristapime kon toa, mora da gi odredime grupite koi ja sledele ~ovekovata istorija, t.e. nivnite gledi{ta vrz hendikepot. Vo osnova se raboti za postoewe na tri golemi grupi, i gledi{ta na tie grupi, t.e. (ako sakate) obidi za definicii.

TRADICIONALEN MODEL

Ova e miks na razno-razni pristapi, barawa i razbirawa na hen- dikepot {to ja sledele ~ovekovata civilizacija od najraniot moment do docniot sreden vek (a nekade i podocna, sé do dene{en den). Hendikepot za ovaa grupa e breme koe ñ e nametnato na zaednicata

preku nekoj nejzin pripadnik. Pri~inite se razli~ni i glavno neraz- birlivi a re{enieto naj~esto se gleda vo otfrlawe ili izolirawe na pripadnikot koj e nositel na problemot. Tokmu poradi dol`inata na ovoj period i podgrupite se brojni.

16

- Primitiven Darvinizam:

Vo najraniot period na osamostojuvawe od prirodata na rodot homo sapiens (lovec i sobira~ na plodovi), pripadnicite so hendikep koi ne mo`ele sami da sobiraat plodovi ili da lovat bile celosno prepu{teni na principot na prirodna selekcija, {to zna~i mo{ne rano, i naj~esto po priroden pat, bile eliminirani od zaednicata. Postojat i ekstremni slu~ai na namerno "~istewe" na problemot so kamenu-vawe, `rtvuvawe ili kako vo primerot na stara Sparta -

"nau~no" otstranuvawe.

Hendikep - pozicii, gledi{ta i su{tina

- Religiozen:

Religijata, kako pogled vrz svetot, ima svoj odnos i kon hendikepot. Dijapazonot se dvi`i od sfa}awata deka: 1. hendikepot e kazna bo`ja za nekoi minati grevovi (naj~esto), 2. preku isku{uvawe na ~ovekova- ta dobrina (Martin Luter), 3. do glasot bo`ji preku ustata na hendikepiraniot (dvorskite {utovi od desnata strana na kralot). Su{tinata na ovoj pristap e vo maksimata "Qubi go bli`niot svoj" - Biblija, ili vo "^etiriesettiot zlatnik" - Kuran, no so`aluvaweto e zaedni~ki imenitel na site niv. Politeizmot, oti{ol i ponatamu

kreiraj}i duri i bogovi so hendikep, kako refleksija na zemniot `ivot (primerot so omileniot hendikepiran bog Hefes, ili Vulkan, vo starogr~kata, odnosno starorimskata mitologija).

- Ideolo{ki:

Ideologijata kako sistem na vrednosti i svetogled ne go izosta-

vuva hendikepot kako pra{awe i mu prio|a vo zavisnost od osnovnite ideolo{ki principi. I tuka ekstremite se razli~ni, od rimskoto Homo homini lupus est, kade {to i hendikepiraniot e samo u{te eden volk, do zastapnicite na teorijata za prirodno pravo i vra}awe

kon prirodata (Didro, Ruso

).

- Semeen:

Tradicionalno semejstvoto e prvata kletka koja se soo~uva, a podocna i go apsorbira hendikepot kako pojava. Na~inot na koj semej- nata grupa se bori protiv hendikepot na nivniot poedinec sodejstvuva so globalnite sfa}awa, mo}ta (finansiska ili avtoritativna) i okolinata. Formite na reakcija se najrazli~ni, po~nuvaj}i od ~edomorstvoto (kriminogena olesnitelna okolnost!), krieweto i premol~uvaweto na faktot deka vo semejstvoto ima lice so hendikep, samo`rtvuvawe za potrebite na toa lice, pa duri i do bezrezervna poddr{ka i neosnovano gordeewe (edinstven naslednik i drugo).

MEDICINSKI MODEL

Koga lu|eto koi go zastapuvaat ovoj pravec raspravaat za hendi- kepot, naj~esta asocijacija so toj zbor im e nekakov iskriven del od teloto koj se obiduva da simulira normalna aktivnost ili pak beli mantili, vo zabrzano dvi`ewe, so pridru`en miris na aceptol. Ovie `ivotni sliki ja nametnuvaat definicijata deka hendikepot pretstavuva naru{ena zdravstvena sostojba. Takvata sostojba pak, normalno, pretpo~ita pred sé zdravstven tretman. I toa e taka kaj doktorite na nauki i kaj lu|eto koi i né ~ule za zborot definicija.

17

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

- Zdravstven:

Za pripadnicite na ova sfa}awe (naj~esto pripadnici na medicin- skata fela ili roditeli koi ne go sfa}aat faktot i neminovnosta na ona {to gi sna{lo) hendikepot e bolest, a kako i sekoja bolest, toj mo`e da se le~i. Zarodi{ot na ova gledi{te e od zlatnoto vreme

na arapskite kalifati koga, za prv pat, vrz hendikepiranite, namesto tradicionalniot pristap, bil primenet metodot na izlekuvawe. Zapadnata misla zaostanuva zad niv skoro eden milenium, no duri i toga{ lutawata se evidentni. (izdvoeni manastirski oddelenija, bol- nici na nasukani brodovi vo Temza ili Sena, ostrovi za leprozni i umobolni, i sl.).

- Defektolo{ki:

Ova e razvojno gledi{te na medicinskiot model koj za prv pat ja uva`uva i vospitnata komponenta. Iniciran od bihejviorizmot, a nadgraden so po~etnite uspesi, pripadnicite na ovoj model (naj~esto stru~waci, humanitarni rabotnici i nepomirlivi roditeli) smetaat deka hendikepot kako sostojba mo`e da se nadmine. Akcentot, pri toa, go stavaat na ranata prevencija, tehnologijata vo slu`ba na medicinata, i specijalnata edukacija so specijalnoto obrazovanie.

Posakuvaniot efekt vo su{tina zna~i eliminirawe na potrebata za neposredna poddr{ka (se razbira od nivna strana) no ne i obezbedu- vawe na samostojnost i nezavisnost na hendikepiraniot.

- Rasisti~ki:

Ova vo su{tina e varijanta na ideolo{koto gledi{te od tradi- cionalniot model, no bidej}i vo opravduvaweto silno se potpira vrz izvori na medicinata i Darvinovata teorija, vredi da se razgleda vo sklop na ovoj pristap. Su{tinata e prosta i se temeli vrz principite na rasizmot kade odredena grupa na lu|e se podvojuva po rasen kriterium a hendikepot e samo u{te eden od argumentite za potrebata od rasno podvojuvawe i nihilacija (primer nacizmot). Opasnosta od ova gledi{te ne e samo vo koristeweto na nau~nite fakti za potrebite na nacionalnite frustracii tuku i vo koravosta i reinkarnacijata na motivite (primer: formi na pristapot kon pripadnicite na romskata zaednica).

SOCIJALEN MODEL

Ovoj model e sé u{te vo svojata primarna faza i te{ko e da se definira i razgrani~i. Novite gra|anski dvi`ewa od po~etokot na 60-tite silno mu pogoduvaat i go razvivaat ova gledi{te koe, od

Hendikep - pozicii, gledi{ta i su{tina

sredinata na sedumdesettite, dobiva i svoja nezavisna forma i silni sledbenici. Avtohtonosta na ovie napori zaslu`eno gi obele`uva

i kako posledno gra|ansko dvi`ewe. Iako ovoj model e daleku ponapreden od tradicionalniot, i iako vo su{tina hendikepot proizleguva od svoeviden zdravstven

problem, i ima zgolemena i postojana potreba od zdravstvena asis- tencija, hendikepot, za sledbenicite na ova gledi{te, nikoga{ ne bil zdravstven fenomen. Za niv hendikepot ednostavno e - socijalno pra{awe.

- Inkluzija:

Zdravstvenoto poremetuvawe sozdava bolka, nemo`nost i potreba. No, najprvin goloto ~uvstvo, a potoa i frustracijata predizvikana od nemo`nosta da se realizira taa potreba, e su{tinata na hendike- pot. Pripadnicite na ovoj model naj~esto ni doa|aat od grupata na

semejstvata na licata so hendikep ili nivnite poddr`uva~i (charity). Nivniot povik vo su{tina se temeli na site prethodni obrazlo`eni-

ja od pozitivnite primeri, a baraweto glasi deka nivnite {titenici

treba da participiraat celosno i ramnopravno vo op{testveniot

`ivot. Baraweto e licata so hendikep da bidat del od zaednicata, a primarniot motiv e vostanovuvawe na eden zaokru`en sistem {to po nivnata smrt }e treba da se gri`i za nivnite hendikepirani bliski.

- ^ovekovi prava:

Za pobornicite na ovoj pravec hendikepot e "kur{lus" vo rela- cijata poedinec - zaednica, poto~no, kratok spoj vo "integralecot"

kade se vkrstuva pravoto na poedinecot da ja zadovoli svojata posebna potreba i obvrskata na zaednicata da go ovozmo`i toa. Pripadnicite na ova gledi{te akcentot na svoeto deluvawe go stavaat vrz obezbe- duvawe na pravna ramka za dostoinstven i ramnopraven `ivot na licata so hendikep, nadevaj}i se deka forsiraweto na pravnata ramka }e sozdade pogodni uslovi i za brzo menuvawe na mentalitetot na celokupnata zaednica.

- Samostojno `iveewe:

Pripadnici na ova gledi{te se naj~esto licata so hendikep

(poretko nivnite najbliski), koi blagodarenie na nivnata edukacija

i ekonomska nezavisnost se osamostoile i se celosno svesni za

nivnite sposobnosti i ograni~uvawa. Nivniot povik e deka treba da im se sozdadat uslovi za ednakvi mo`nosti so ostanatata, a vo sé drugo treba da bidat prepu{teni sami na sebe. Najgolem problem pri toa e {to nivnite barawa, ~estopati, se ogromni i {to e najva`-

19

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

no od sé - tie toa go baraat sega i vedna{! Eliminiraweto i nadminu- vaweto na hendikepot - zdravstven ili psiholo{ki za niv ne e osoben predizvik. Tie celosno go prifa}aat faktot deka treba da `iveat so hendikepot. Za niv hendikepot ne pretstavuva kazna, nitu bolest, tuku ednostavno sostojba so koja tie treba da se spravuvaat. Napre- dokot na tehnologijata i komunikacite sé pove}e im pridonesuvaat vo nivnata borba.

SU[TINA

Hendikepot vo svojata su{tina (bez ogled na definicijata) e fenomen od fiziolo{ka priroda (fizi~ka ili mentalna), koja pak rezultira so nemo`nost ne{tata da bidat izvr{eni (voop{to ili na normalen na~in, sekojdneven). Taa nemo`nost pak direktno predizvikuva otfrlawe (od strana na okolinata), frustracija (li~na ili na bliskite), ili pak razvoj na nekoja druga mo`nost t.n. sposobnost (ekonomski vulgarizirano - kompenzacija). Kako i da e, hendikepot realno pretstavuva vistinski predizvik,

i toa kako za samiot nositel na hendikepot, za negovite bliski, taka

i za celokupnata zaednica. No, ne smeeme nikako da zaboravime: ovaa

trilogija ne mora zadol`itelno da ima sre}en kraj. Posebnite potre- bi vodat no ne sekoga{ i prerasnuvaat i vo posebni sposobnosti!

MODELI I GRUPI - SINXIR NA POVRZANOST

No, da se vratime kaj Lenin Zad sekoe mislewe postojat istomislenici, zad koi pak, prirodno, postoi interes, neli? Ova podvojuvawe i raslojuvawe na poimot hendikep, vo su{tina, ima svoj osnov vo postoeweto na tri (podvoeni i rasloeni) golemi ~ove~ki grupi, ~ie pak sekojdnevie i egzistencija sé povrzani so nego (hendikepot). Zna~i, postojat:

1. Lu|e koi `iveat pokraj hendikepot

2. Lu|e koi `iveat so hendikepot i

3. Lu|e koi `iveat od hendikepot.

Prvite (najbrojni) se lu|eto koi hendikepot go gledaat od strana, veruva}i deka toa na niv ne mo`e da im se slu~i. Se slu~uva tie da imaat duri i pozitiven stav kon negovoto re{avawe, no vo sekoj slu~aj toa ni oddaleku ne pretstavuva nivno sekojdnevie.

Hendikep - pozicii, gledi{ta i su{tina

Vtorata, (pomalata grupa), se lu|eto so hendikep i nivnite najbliski koi sekojdnevno se soo~eni so problemite koi im gi nosat

posebnite potrebi i nivnoto zadovoluvawe. Tie mnogu ~esto se zagla- veni vo svojata maka i nemaat nitu sluh, nitu pak na~in kako da im gi soop{tat svoite interesi na drugite dve grupi. Tretata, (najmala), grupa e onaa koja se trudi da ja detektira, nadmine ili ubla`i pri~inata koja go nosi hendikepot. Vo sekojdnevi- eto niv mo`e da gi prepoznaete po titulite: Prim. M-r. D-r. Spec. i po belite mantili na onie koi postojano i profesionalno se anga- `irani so niv. I ovie, tretive, sekojdnevno se sre}avaat so hendikepot no, dodeka za prvite toa e `ivotna kazna, za vtorive toa e `ivot, za tretive toa e `ivotna profesija. Ovie tri grupi ne se izmisleni za potrebite na napisov, tuku tie postojat u{te od pamtivek. Neolitskiot lovec, povreden vo lovot, za ostanatite lovci pret- stavuval nesre}en slu~aj i samo eden pomalku vo grupata lovci. No ako pre`iveel, bliskite go nosele da bide le~en od plemenskiot vra~. Vra~ot ne odel vo lov poradi obvrskite so povredenite i bolnite vo plemeto. Podocna, so podelbata na trudot, tretata grupa se razviva

i disperzira vo mno{tvo profesii dodeka vtorata ostanuva relativ-

no homogena i samo ve{ta~ki se podreduva po dijagnozi. Prvata grupa,

i do den denes, ostanuva da se nadeva deka toa nim nikoga{ nema da

im se slu~i a so hendikepot se zafa}aat parcijalno, kako del od ideo- lo{kite, religiozni ili dr`avni~ki opredelbi ili obvrski. Ovie tri grupi, poradi svojot razli~en interes i poradi na~inot na koj se zasegnati, vo osnova se nositeli na trite razli~ni poimawa za hendikepot. No, ovaa gruba i {tura podelba nema za cel da ni nametne nekakvo sfa}awe deka se raboti za sosema antagonisti~ki grupi. Voop{to! Od edna strana hendikepiranite imaat postojana potreba od rabotata na eksperite, dodeka pak, od druga strana, tie (ekspertite) ne bi ni postoele bez hendikepiranite. A od treta strana pak, ovie dve grupi svojata sila, kapacitet, opravduvawe, poddr{ka, pa duri i regrutaci- ja ja crpat od prvata grupa. Bez profesionalen, studen i strani~en pristap kon posebnata potreba malku }e mo`e da se stori za nad- minuvawe ili ubla`uvawe na makata. No bez postojana i celosna informacija za su{tinata na hendikepot ekspertot }e se otu|i vo gol stru~wak koj poleka }e go izgubi tloto pod nozete. Na krajot, prvata (i najbrojna) grupa e zaednicata vo celost, koja pak so svojot

21

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

pristap kon hendikepot }e gi verificira naporite i na ednite i na drugite. Mnogu ~esto se slu~uva preminuvawe od edna vo druga grupa - pr- vata so ostanatite dve. Toa e ona {to go nosi `ivotot. Preminuva- weto me|u vtorite dve grupi e poretko. Se raboti za stru~no lice koe se zdobiva so hendikep, ili pak lice so hendikep koj se ostru~uva, vo prirodnite ili vo op{testvenite nauki. Ovie fluktuacii se korisni i imaat golemo zna~ewe za razbira- we na problemot. Se razbira toa se samo isklu~oci. No kako i sekoga{ isklu~ocite se tuka da go potvrdat praviloto! Zatoa ovie dve grupi mora najprvin da se osoznaat sebesi, da ja priznaat potreba- ta od postoewe i na ednite i na drugite i da iznao|aat osnov za me|usebna sorabotka. Celta i na ednite i na drugite e ista - ubla`u- vawe i unapreduvawe na posebnata potreba. Dokolku sakaat da uspeat vo opredelbite, i dvete grupi, }e mora da gi obedinat svoite napori. Bez toa nikoga{ nema da se zdobijat so celosnata poddr{ka na prvata grupa.

IMENUVAWE

Imenuvaweto, t.e. narekuvaweto na hendikepiranite ne e pred- met na napisov, no mo`e da go iskoristime kako fakt plus kon tezata, no i kako destilat za razotkrivawe na grupite. Problemot kako da se nare~at onie koi imaat nekakov hendikep

e star kolku {to se stari i grupite i nivnata geneza, spomnati po- gore. Tokmu zatoa imiwata i priodot se razli~ni. Ovoj del }e im pomogne na onie koi profesionalno imaat problem so ovj fakt, no i na profesionalcite koi mo`at da izvle~at potkrepa kon faktot. Nomenklaturata za hendikepiranite ja sledi celata prikazna preku nivnoto tradicionalno imenuvawe kako: manlii, sakati, kuci, }ori,

gre{eni, idioti, debili, imbecili

e poimot invalid (in valid - lat. = ne korisen, bez vreden), ne{to od {to op{testvoto ima breme, nema nikakva korist, a ne mo`e ni da go izbegne. Go prepoznavate prviot model, neli? Vtoriot model gi koristi terminite: defekt, naru{enost, pre~ki, nedorazvienost. Baza na site ovie imenuvawa e poimot hendikep (hand in kept - ang. = lon~e za pitawe) i vo osnova ja reflektira potrebata od pomo{, asistencija i poddr{ka na ovie lica. Vtor model - jasno!

Vo su{tinata na site ovie imiwa

Hendikep - pozicii, gledi{ta i su{tina

Onie tretite se celosno nejasni i konfuzni, duri i za samite sebe. Go lansiraa poimot "lica so posebni potrebi", pa dodavaat kon toa "onevozmo`enost (disabilitys), pa "sposobnosti", a onie orto- doksnite sakaat da gi vikaat duri i "lica so predizvik". Se razbira - celta e istaknuvawe na dobrite strani na lo{ata stvarnost. ^ist tret model! Konfuzijata e jasna i, bi rekle, sosema prirodna (barem za Lenin). Tokmu zatoa za potrebata na napisov (koj treba da komunicira so site tri grupi) koristime eden od zastarenite, malku modificiran, mo`ebi sé u{te omalo`uva~ki, no kaj nas prepoznatliv termin - lica so hendikep. I na kraj, za poddr{ka na tezata, sakame da ja parafrazirame starata makedonska pogovorka "Grne vikaj me - ama, ne kr{i me!", - {to pak ne vra}a na po~etokot, na preispituvawe na stavot i odnosot kon licata so hendikep.

REKAPITULACIJA

Da se bide sovr{en? Ete toa e najstariot problem {to go ma~i ~ove{tvoto, u{te od negovite prapo~etoci. Edinstveno, mo`ebi, zadovoluvaweto na seksualniot nagon mu go zema primatot, no i vo toj slu~aj ovie dva problemi tesno sorabotuvaat vrz atakot na psihata na nesovr{en homo erektus - sapiens. Na{iot pra-predok nemal ni{to vo sporedba so silnite pesjaci na predatorite. Negovite race bile ni{to vo sporedba so silnite {epi na progonitelite, nitu pak mo`el da potr~a kako brzite gazeli. Hendikep pogolem od sé! No, uspeal da gi iznajde svoite posebni sposobnosti, da gi razvie i da zagospodari so prirodata. Hendikepot vo svojata primarna su{tina e iskonskata borba na ~ovekot da go nadmine svoeto nesovr{enstvo. ^ove{tvoto, ~estopati, dlaboko zatalkuvalo pri re{avaweto na edno od najprostite pra{a- wa, ~ie re{enie, pak, od druga strana - go `iveelo katadnevno. Pri- merite za tie talkawa mo`ebi se povredni od mnogu suvoparni lekcii? Slika prva: Spartancite gi frlale svoite deca za koi smetale deka nema da mo`at da bidat dobri hopliti (oklopna anti~ka pe{a- dija). Koj znae, mo`ebi me|u frlenite izgubile nekoj golem strateg? Kako inaku da go razbereme faktot deka silnata Sparta, osven nekolku voeni prikazni, ne mu ostavila re~isi ni{to na ~ove{tvoto. Ni od daleku kako, vo toa vreme, vojni~ki inferiornata Atina.

23

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

Slika vtora: Mra~niot Sreden vek, pokraj drugoto, e mra~en i poradi odnosot kon bolnite i kon invalidite, koi bile zatvorani, getoizirani i prisileni da nosat yvonci i klopotarci za da go najavat svoeto nepo`elno prisustvo. No, vo toa isto vreme, za naprednata muslimanska kultura ova e najsvetliot period. Mo`ebi, zatoa {to na hendikepot gledale kako na bolest koja mo`e da se lekuva i da se nadmine? Slika treta: [to sé ne izmislija nacistite vo namerata da sozdadat sovr{en ~ovek, ~ista rasa. Onie, ne~istite i nesovr{eni- te, duri bea sobirani i fizi~ki uni{tuvani na najsvirep na~in. Primerite se brojni. Bukvalno sé vo ime na sovr{enosta. No, vo isto vreme, ~istata rasa be{e pobedena od "ne~isti" lu|e, od koi eden od najva`nite voda~i "ode{e" so invalidska koli~ka (Ruzvelt). Slika ~etvrta: Denes, ~ovekot se soo~uva so sebekreirawe ili nau~no ka`ano so klonirawe. Opravduvaweto e deka na toj na~in klonot }e bide podobar od originalot. So eden zbor - sovr{en. Kako da ne bea dovolni site istoriski lekcii deka nesovr{en- stvoto e, vsu{nost, ~ovekovata prednost nad sé `ivo i divo na ovaa planeta, a verojatno i podaleku.

Nikoj ne e sovr{en! No, vo toa e sovr{enstvoto na ~ovekoviot rod. Borbata te tera da istrae{, da pobedi{, da bide{ podobar. Na toa se temeli ~ovekovata civilizacija. Na posebnite potrebi - koi poleka stanuvaat posebni - sposobnosti. Prosto kako boza. Samo treba da se potsetime na toa vo sekoj poedine~en slu~aj, zatoa {to sovr{enite NIE - sme sostaveni od mnogubrojni neso- vr{eni JAS!

Odiseja na hendikepot 2001

2. DISABILITY ODISSEY 2001 (Odiseja na hendikepot 2001)

1

Na po~etokot be{e neboto, zemjata i ednakvosta. (Nenapi{anata biblija)

Za qubitelite na nau~nata fantastika postoi eden kulten film na Stenli Kjubrik (a i kniga) nare~eni "Odiseja vo svemirot 2001" od 1968 godina. Vo toj film, na mnogu sugestiven na~in e prestavena idejata deka ~ovekovata civilizacija po~iva na porakite od nekoi napredni vonzemjani koi gi skladirale svoite upatstva vo monoliti rastureni po kosmosot. Pronao|aweto na eden takov monolit vo 2001 godina na mese~inata }e go odvede ~ove{tvoto do novi soznanija i nova evolucija. Podocna Artur Klark napi{a u{te tri odiseji, no toa za nas ne e va`no. Va`no e poklopuvaweto so edna druga odiseja, so odisejata na lica- ta so hendikep, stara kolku i ~ove{tvoto. Kako voop{to se slu~ilo hendikepot kako fenomen da prerasne vo stigmatizacija, otfrlawe i onevozmo`enost za vklu~uvawe vo op{testvoto na milioni i milioni ~ove~ki du{i i toa nasekade, kaj site i za celo vreme. Da ne se zala`uvame - ~ovekoviot civilizaciski pat e poln so primeri na isklu~ivost i stigmatizirawe. Da se potseti- me samo na podredenata uloga na `enata, robovladetelstvoto, reli- gioznite anatemisuvawa i rasnata diskriminacija. No za razlika od hendikepot toa se samo epizodi vo dolgometra`niot film za ~ovekot. @enite go imale svojot matrijahart i seksualna revolucija, robovite svoite vostanija i dekolonizacija, naciite svoj razvoj i dr`avotvor- nost, vernicite verska tolerancija Kako samo hendikepot da ostanal ve~en evergrin na diskrimina- cijata. Kako toa se slu~ilo? Spored Karl Segan ako celoto vreme od Golemata eksplozija do

1 Materijal koristen na treningot LSM vo Bawa Luka 2005; - Lobirawe za konvencija - Sega!

25

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

denes go stavime vo edna godina homo sapiensot se pojavil na 31 de- kemvri vo 22 ~asot i 30 minuti a pi{anata istorija e smestena vo poslednite 10 sekundi na godinata. Na po~etokot, vo mugrite na ~ove{tvoto, nekade odolu dva ~asa pred Nova godina vo eden edin- stven (i zamislen mig) site na{i predci bile ednakvi. Toa e EDNAKVOST I (na grafikonot). I vedna{ od sledniot mig pod dejstvo na t.n. vi{a sila (VIS MAJOR) predokot bil podlo`en na prirodnite i op{testvenite zakoni koi sekojdnevno ja naru{uvale ednakvosta na edinkite. Slikite na `ivotot bile osnov za kreirawe na pretstavata za zemniot i "nebesniot" `ivot. Taka se sozdavale mitovite a so niv i legendite za vrednosta i relaciite na individuite. Vekovite se ni`ele eden po drug i nekoi ~udni i neprovereni prikazni i veruva-

wa

stanale osnov za cvrsti predrasudi kon malku poinakvite ~leno-

vi

na zaednicata (STEREOTIPI). Na tie predrasudi se gradeni

sekojdnevnite NAVIKI i OBI^AI, ceremonii, religii i odnosi. I taka na desetina sekundi pred Nova godina sudbinata na licata

so hendikep e zape~atena vo STANDARDI i sistem na veruvawe

koj gi isklu~uva od op{testvoto kako pomalku vredni, bezvredni (in valid) pa duri i opasni (demonologija). Koga do{lo vreme standardite da se preto~uvaat vo zakon nepi{anata diskriminacija

se pretvorila i vo normirana (NORMI).

I koj znae kolku dolgo ovie 10 sekundi }e traeja ako vo 2001 go-

dina (na predlog na Meksiko) Generalnoto sobranie na OON ne donese odluka da se premine kon donesuvawe na seopfatna i inte-

gralna Konvencija za za{tita na pravata i dostoinstvoto na licata

so hendikep. Pet godini se "kr~ka{e" toj dokument i ete tekstot e

usoglasen i podgotven za usvojuvawe. [to o~ekuvame da se slu~i? Sigurno deka pravoto ne e edinstven, no e priznato za najbrz i

najefikasen mehanizam za menuvawe na odnosite vo op{testvoto. Zatoa so polno pravo o~ekuvame deka, otkako ovoj me|unaroden doku- ment se potpi{e i ratifikuva, }e predizvika redica normativni izmeni vo nacionalnite zakonodavstva i }e bide katalizator za unapreduvawe na samosvesta kaj individuite za potrebata od edna- kvi mo`nosti za site. Mnogu brzo (za necela sekunda) sevkupniot mileniumski proces

se vrati nazad so izgradba na novi standardi, obi~ai i naviki i

preku ru{ewe na stereotipiite }e dovede do vospostavuvawe na

}e

ednakvi mo`nosti za licata so hendikep - nova i vistinska EDNAKVOST II koja }e potrae pove}e od mig.

Odiseja na hendikepot 2001

ODISEJA NA HENDIKEPOT 2001

(10 000 godini vra}awe kon idninata)

NA HENDIKEPOT 2001 (10 000 godini vra}awe kon idninata) Vo svetot postojat samo dve sili -

Vo svetot postojat samo dve sili - me~ot i duhot. Na dolgi pateki me~ot sekoga{ e pobeden od duhot.

27

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

3. SPOREDBA NA ZAKONITE PROTIV DISKRIMANCIJATA NA OSNOV NA HENDIKEPOT NA GLOBALNO NIVO

1

Na nacionalno nivo, vo poslednive nekolku decenii vo mnogu dr`avi zakonite {to ja reguliraa problematikata na hendikep pretrpea zna~ajni promeni. Denes, 44 ~lenki na OON imaat usvoeno zakoni za antidiskriminacija na licata so hendikep. Zakonite vo ovie dr`avi, se razlikuvaat vo golema mera od aspekt na domen, koncept za diskriminacija i ednakvost, za{titeni grupi, merki za sporoveduvawe i dr. Nekoi zakoni ja definiraat diskriminacijata koja se zasnova na hendikep i jasno i nedvosmisleno gi zabranuvaat tie akti na diskriminacija; drugi pak go izostavaat pra{aweto {to, spored sudovite i drugite monitoring tela, pretstavuva dis- kriminacija. Nekoi zakoni go poddr`uvaat principot za ednakvost, no ne davaat jasen predlog {to treba da bide promeneto za da se postigne taa. I dodeka ovie pra{awa se ~esto re{avani preku posebni propisi kako amandmani na zakonot, jazikot i strukturata na zakonot mo`at da ja otkrijat negovata namena. Nekoi zakoni oddavaat vpe~atok deka, i pokraj toa {to koristat antidiskriminatorna terminolo- gija, tie se pove}e od tipot na zakoni za socijalno zgri`uvawe koi poddr`uvaat programi {to nu`no nemaat za cel potpolna socijalna ednakvost. Sepak, va`no e da se napomene deka donesuvaweto na zakoni protiv diskriminacija vrz osnov na hendikep e navistina nov razvoen momement vo politikata kon hendikepot niz celiot svet. Ovie zakoni pravno manifestiraat promena vo paradigmata, od medicin- ski kon socijalen pristap kon hendikepot. Pravnoto tretirawe na hendikepot kako predmet na diskriminacija podrazbira priznavawe deka licata so hendikep se lica so prava, a ne problemi.

1 Materijal koristen za edukativniot seminar za IPPLG -Kakov sistemski zakon ni treba - Bansko, mart 2004

Sporedba na zakonite protiv diskriminacijata na osnov na hendikepot

^esto, doma{nite organizacii protiv hendikep `estoko se borat

za zakoni za ednakvost i ne se zadovolni od finalnite verzii usvo-

eni od nacionalnite zakonodavni tela. Istorijata na zakonot protiv diskriminacija na SAD ni govori deka zakonskata borba za ednak- vost e dolga, i deka od strana na zakonodavecot treba da bidat usvoeni pove}e zakoni za da se dostigne celta za seoptfatna za{-

tita protiv diskriminacija. Od prvite obidi hendikepot da se vklu-

~i

vo Zakonot za gra|anski prava (Civil Rights Acts) od 1964 godina, pa

do donesuvaweto i usvojuvaweto na Aktot za licata so hendikep

Amerika (Americans with Disabilities Act- ADA) vo 1990 godina pominaa nekolku decenii i vo toj period Kongresot usvoi pet federalni zakoni protiv diskriminacija vrz osnova na hendikep.

vo

Golema raznolikost vo zakonskite modeli - razli~ni pristapi

Zakonite protiv diskriminacijata ne se edinstveniot pat kon ednakvosta na licata so hendikep, tie se samo eden od pristapite

bazirani na pravata na ~ovekot i prifateni deneska od mnogu dr`a-

vi vo svetot. Dr`avite koi do denes imaat usvoeno nekakov vid na

Zakon protiv diskriminacijata koristat razli~en pristap, od koi

se izdvojuvaat ~etri pravni pristapi/modeli. Odredbite protiv

diskriminacija na licata so hendikep se regulirani preku: krivi~en zakon; ustaven zakon - ustav; gra|anski zakon; i, zakon za socijalna za{tita 2 .

1. Krivi~ni zakoni

Francija, Finska, [panija i Luksemburg vo svoite krivi~ni zakoni propi{uvaat zabrana na diskrimnacija na licata so hendikep. [panskiot zakon zabranuva diskriminacija na osnov na hendikep koga se raboti za horizontalna ili vertikalna promena na rabotno mesto ili pri postapka za vrabotuvawe ako rabotnikot so hendikep e sposoben da ja izvr{uva taa rabota. Luksemburg i Francija zabra- nuvaat diskriminacija na osnov na hendikep pri vrabotuvawe, delovni aktivnosti i pri obezbeduvawe na stoki i uslugi za nasele- nieto. Kaznata e maksimum od dve do tri godini zatvor ili pari~na kazna. Finskiot krivi~en zakon predviduva kazni za diskriminacija

2 Vidi podetalno:Theresia Degener, Disability Discrimination Law: AGlobal Comparative Approach Paper presented at Disability Rights in Europe: From Theory to Practice, 25-26 September 2003, University of Leeds.

29

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

po osnov na vrabotuvawe i diskriminacija vo pogled na stoki i uslugi za celokupnoto naselenie. Drugi dr`avi pak, koi imaat usvoeno ne krivi~ni tuku gra|anski ili socijalni zakoni po odnos na diskriminacija vrz osnov na hen- dikep, imaat predvideno krivi~ni i administrativni kazni vo sklop na tie (gra|anski ili socijalni) zakoni. Na primer, avstraliskiot zakon protiv diskriminacija go sankcionira pottiknuvaweto na diskriminacija ili {ikanirawe/maltretirawe kako prekr{ok kazniv so {est meseci zatvor ili pari~na kazna. Zapla{uvaweto na lice koe si gi ostvaruva pravata propi{ani so zakon isto taka se smeta za prestap. Sli~ni odredbi ima i vo Uredbata protiv dis- kriminacija na Hong Kong (Hong Kong Discrimination Ordinance). Lice koe pottiknuva omraza protiv, seriozen prezir za ili ismevawe na lica so hendikep po~inuva seriozen prekr{ok na nepo~ituvawe i podle`i na pari~na kazna ili kazna zatvor vo traewe od dve godini. Zakonot na Mauricius sankcionira izvesni povredi na odlukite protiv diskriminacija preku krivi~ni ili administrativni kazni. Istoto va`i i za respektivnite zakoni na Izrael, Filipinite, Zambia i Zimbabve.

2. Ustavni zakoni

Vo odreden broj zemji postojat ustavni odredbi protiv diskrimi-

nacija koi eksplicitno go naveduvaat hendikepot. Toa se: Avstrija, Brazil, Kanada, Finska, Fixi, Gambija, Gana, Germanija, Malai, Nov Zeland, Ju`na Afrika, [vajcarija i Uganda. Ovie klauzuli generalno ja zabranuvaat diskriminacijata na lica so hendikep bez precizno da definiraat {to to~no se smeta pod poimot diskrimi- nacija. Nekoi klauzuli za ednakvost spomenuvaat direktni i indi- rektni formi na diskriminacija. Osobeno ekstenzivna e klauzulata za ednakvost stipulirana vo Ustavot na Fixi, koja pokriva nepra-

vedna direktna ili indirektna diskriminacija i glasi: "

lice bez diskriminacija zasnovana na zabrana (kako na primer - hen- dikep) ima pravo na pristap do prodavnici, hoteli, `iveali{ta, javni restorani, javni mesta za zabava, javni transportni uslugi, taksi prevoz i drugi javni mesta". Gorenavedenite ustavi, isto taka, mu ovozmo`uvaat ili mu davaat pravo na zakonodavecot da prezeme afirmativna akcija vo borbata protiv diskriminacija vrz osnova na hendikep. Afirmativ- nata akcija, spored toa, celi kon strukturnata diskriminacija, {to pak e edna od najgolemite pre~ki za izedna~uvawe na mo`nostite

sekoe

Sporedba na zakonite protiv diskriminacijata na osnov na hendikepot

na licata so hendikep. Na poleto na vrabotuvaweto, mnogu dr`avi imaat vovedeno kvoti za predimstvo na licata so hendikep. Vo mnogu zemji rabotodavcite imaat obvrska da vrabotat odreden procent na rabotnici so hendikep. Vo po~etokot, ovie kvoti za vrabotuvawe, koga bea vovedeni vo politikata kon hendikep po Vtorata svetska vojna, bea klasi~en primer za za{titni merki. Tie se zasnovaa na idejata deka licata so hendikep ne mo`at da se natprevaruvaat so realniot svet. So jaknewe na dvi`eweto za gra|anski prava vo kontekst na ras- nata i polova pripadnost, politikata na kvoti dobi novo zna~ewe od aspekt na ednakvosta. Ova, pak, vlijae{e na planiraweto kvoti na poleto na hendikepot. Od ovoj aspekt, intersno e da se napomene deka nekoi od gorenavedenite ustavi predviduvaat planirawe na kvoti na poleto na vrabotuvaweto, kako na primer Brazil, od aspekt na vrabotuvawe vo javniot sektor (~len 37 od Ustavot). Drugi, pak, predviduvaat kvoti od oblasta na politi~ka pretsta- venost i zastapenost. Na primer, Ustavot na Malai predviduva deka Senatot, koj e zakonodavno telo, treba da vklu~i pretstavnici od razli~ni interesni grupi, me|u koi i grupi na lica so hendikep (del 68 (2)). Sli~no na ova, Ustavot na Uganda propi{uva Parlamentot da vklu~uva odreden broj na pretstavnici na licata so hendikep (~len 78 (1) (v)). Vo me|uvreme, Parlamentot na Uganda ima rezer- virano pet mesta za prestavnicite na zaednicata na lica so hendikep i prviot minister za hendikep (`eni i stari lica), Florence Nayiga Sekabiro e lice so hendikep. Vrz osnova na klauzulata za afirmativna akcija vo Ustavot, vlas- tite vo Uganda usvoija nekolku zakoni za pogolema zastapenost na licata so hendikep vo javniot `ivot. Primer e Zakonot za lokalna vlast (Local Government Act) od 1997 godina, spored koj odreden broj na mesta vo izbranite politi~ki tela na site nivoa se rezervirani za lica so hendikep. Kako rezultat na toa, na site nivoa, do sega se izbrani pove}e od 2.000 oficijalni pretstavnici, koi imaat nekakov vid na hendikep 3 . U{te eden interesen podatok za ovie ustavi, koi bea izmeneti za da go vklu~at hendikepot kako osnov za diskriminacijata, e toa deka tie go priznavaat pravoto na koristewe na znakoviot jazik. Finska (del 17), Ju`na Afrika (del 6) i Kanada (del 14 vo koj e vklu~eno

3 Ovie podatoci bea izneseni od Nayiga Sekabiro na Me|unarodniot seminar za pravata na mladite `eni so hendikep odr`an vo Wujork od 1-7 juni 2000 godina.

31

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

pravoto na tolkuva~ na koja bilo gluva stranka ili svedok pri zakonska postapka) imaat takvi odredbi vo svoite Ustavi. Ustavnite klauzuli protiv diskriminacija se ~ini deka imaat pogolem efekt otkolku krivi~nite klauzuli protiv diskriminacija vo zemjite vo tranzicija. Bidej}i vo pove}eto zemji Ustavot e najvi- sok zakon vo zemjata, ustavnite amandmani dobivaat pogolemo javno vnimanie i mo`at da gi tolkuvaat poniskite zakoni za protivus- tavni i neva`e~ki. Ustavnite amandmani treba, isto taka, da bidat po~ituvani od sudstvoto {to pak mo`e da dovede do reformi vo zakonite {to ja reguliraat problematikata na hendikepot. Sepak, postojat pove}e pri~ini zo{to ustavnite zakoni protiv diskriminacijata na hendikepot imaat limitirani efekti. Pred sé, vo zavisnost od pravniot sistem, nekoi ustavi ne davaat neza- visni prava na gra|anite, {to pak zna~i deka liceto so hendikep ne mo`e da se povika na klauzulata protiv diskriminacija pri sudskata postapka. Potoa, pravata regulirani so ustavite se primenlivi samo vo takanare~enite vertikalni zakoni, odnosno, ustavnite odredbi gi za{tituvaat licata so hendikep protiv diskriminacijata od strana na dr`avnite slu`bi, no ne i od privatnite lica. Kone~no, ustavnite odredbi naj~esto se {iroki i neodredeni. Nitu hendi- kepot nitu diskriminacijata ne se precizno definirani so koja bilo od ustavnite odredbi, osven vo Ustavniot zakon na Nov Zeland. Ova im dava golemo diskreciono pravo na sudovite, a sudskite odlu- ki vo golema merka se opredeleni od pravnata kultura. Na primer, vo Germanija ne postoi tradicija na legislativa za gra|anski prava, a ustavnata klauzula protiv diskriminacija so ogled na odlukata na Federalniot Ustaven sud od 1996 godina pret- stavuva "tigar bez zabi". Vo slu~ajot pokrenat od edno devoj~e vo invalidska koli~ka na koe mu bil onevozmo`en pristap vo redovno u~ili{te, Sudot odlu~il deka ustavnata klauzula protiv diskrimi- nacija ne bila povredena od strana na {kolskite vlasti. Zaklu~okot na germanskiot Federalen Ustaven sud potsetuva na slu~ajot koj bil procesuiran pred pove}e od 150 go-dini od strana na Vrhovniot sud na SAD a so koj bila poddr`ana rasnata poddvoenost vo u~ili{tata. Kako vo slu~ajot Plessy v. Ferguson 4 od 1896 godina, germanskiot sud zaklu~il deka obrazovnata segregacija na decata so hendikep ne e diskriminacija bidej}i toa (obrazovanieto) e posebno, no ednakvo.

4 Vidi: 163 U.S. 537 (1896).

Sporedba na zakonite protiv diskriminacijata na osnov na hendikepot

Klauzata "posebno no ednakvo" od slu~ajot Plesi be{e otfrlena vo SAD vo 1954 godina so nova odluka vo slu~ajot Braun v. Odborot za obrazovanie vo Topeka 5 so koja Vrhovniot sud kone~no prizna deka odvoenite obrazovni ustanovi vo kontekst na rasnata pripadnost se, vo su{tina i vo osnova, neednakvost. Germanskiot Federalen Ustaven sud me|utoa ne be{e volen da ja tretira ekskluzijata od obrazovanieto vo kontekst na diskrimina- cijata. Iako prifati deka bi se smetalo za diskriminacija ako na student so hendikep, komu ne mu se potrebni kakvi bilo prilagodu- vawa ili posebni uslugi, mu se odbie priem, Sudot ne be{e volen tuka da gi vklu~i i studentite so hendikep na koi im e potrebana pristapna rampa, liftovi, tolkuva~i na znakoviot jazik, alternativ- nite formi za ~itawe ili kakvi bilo drugi posebni edukativni uslugi. Na toj na~in, medicinskiot model na tretirawe na hendike- pot be{e u{te pove}e zajaknat so prvata odluka vrz osnova na novata germanska klauzula protiv diskriminacijata na licata so hendikep. I dodeka ovie nedostatoci na ustavnite odredbi protiv dis- kriminacijata naveduvaat na zaklu~ok deka ustavnite amandmani se beskorisni, primerot na Irska naveduva tokmu na sprotivnoto. Bidej}i klazulata za ednakvost vo irskiot ustav (Irish Constitution) od 1937 godina e osobeno slaba, irskiot Vrhoven sud vo 1997 godina donese dve zakonski odrebi protiv diskriminacijata, vo koi, me|u drugoto, be{e opfaten i hendikepot. Sudot zaklu~i deka zakonskoto barawe da se obvrzat na razumno prilagoduvawe na rabotnite prosto- rii gi povreduva imotnite prava na rabotodava~ite 6 . Zakonite treba{e da bidat revidirani i modifikuvani od aspekt na hendike- pot. Spored toa, ustavnite amandmani bi mo`ele da poslu`at kako va`na osnova za statutarnite antidiskriminacioni zakoni. Kone~no, pozitiven primer kako da se tolkuva op{tata ustavna klauzula za ednakvost be{e onoj od 1997 godina po odlukata na Vrhov- niot sud na Kanada. Vo slu~ajot Eldrix v. Britanska Kolumbija 7 ,

5 Vidi: Brown v. Board of Education of Topeka, 349 U.S. 294 (1955).

6 In the matter Article 26"of the Constitution of Ireland and in the Matter of the Employment Equality Bill, Judgement of the Supreme Court May 1997; Re Article 26 and the Equal Status Bill, judgement of the Supreme Court, May 1997. Vidi: G Quinn, From Charity to Rights -The Evolution of the Rights-Based Approach to Disability: International and Irish Perspectives, CPI Handbook of Services (Dublin, 2000), Dostapno na: http://www.enableireland.ie/ accesswest/intros/essayindex.html

7 Vidi: Eldridge v. British Columbia (Attorney General) (1997) 151 D.L.R. (41&) 577 (S.C.C.).

33

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

tu`itelite go iznesoa nivniot slu~aj pred Vrhovniot sud na Britanska Kolumbija bidej}i provincijata (lokalnata zaednica) ne im ovozmo- `ila usluga za znakova interpretacija pri pru`aweto na medicinskata usluga na liceto so o{teten sluh (tu`itelite). Robin Eldri~ ne bila vo sostojba da komunicira so svojata doktorka, a Xon i Linda Voren bile podlo`eni na maki pri poroduvaweto na nivnite blizna~iwa bidej}i ne mo`ele vo celost da go razberat ona {to im go ka`uvale nivnite doktori i sestri. Tu`itelite ja podvele svojata tu`ba pod klauzulata za ednakvost (del 15 od Povelbata), tvrdej}i deka legisla- tivata na lokalnite bolnici vr{i diskriminacija na licata so o{te- ten sluh so toa {to ne im obezbeduva tolkuva~i na znakoviot jazik koga efikasnata komunikacija pretstavuva va`na i nephodna komponen- ta za davaweto na medicinskite uslugi. Dodeka, apelacionite sudovi ja odbile ovaa tu`ba, Vrhovniot sud na Kanada presudil deka e izvr{e- na povreda na klauzulata za ednakvost. Tolkuvaj}i ja klauzulata za ednakvost na na~in so koj se priznava deka odredeni grupi mo`at da imaat potreba od nekakvo prilagodu- vawe za da ostvarat ednakvost, slu~ajot Eldrix ja otvori mo`nosta spored delot 15 od Kanadskata povelba, vladite da prezemat pozi- tivni i nezavisni ~ekori so koi, na licata so hendikep i drugite grupi koi se izlo`eni na diskriminacija, }e im se garantira ednakva za{tita i ednakvi beneficii pred zakonot. Sepak i pokraj ohrabru- va~kite tolkuvawa na zabele{kite (obiter dicta), Vrhovniot sud na Kanada prodol`i da gi ostava otvoreni pra{awata za pozitivnite obvrski vrz osnova na klauzulata za ednakvost 8 .

3. Gra|anski zakoni

Tretiot pristap opfa}a donesuvawe na gra|anski zakoni protiv diskriminacijata na licata so hendikep. Odreden broj na dr`avi imaat doneseno vakvi zakoni, i se zabele`uva tendencija pogolem broj da ja sledat ovaa linija, na primer: Avstrija, Germanija, Holan- dija, Portugalija i [vajcarija. Dr`avi orientirani kon gra|anski

8 Vriend v. Alberta [1998] 1 S.C.R.493. Za podetalna analiza vidi: B Porter, Substan- tive Equality and Positive Obligations After Eldridge and Vriend, (1998) 9/3 Forum Constitutionnel 71-82; DM Lepofsky, The Charter's Garantee of Equality to People with Disabilities- How well is it working?, (1998) 16 Windsor Yearbook of Access to Justice 155-214; M Jackman, Giving real effect to equality: Eldridge v. British Columbia (Attor- ney General) and Vriend v. Alberta, (1998) 4/2 Rev of Constitutional Studies 352-71

Sporedba na zakonite protiv diskriminacijata na osnov na hendikepot

zakoni protiv diskriminacija na hendikepot se slednive: Avstralija, Belgija, Kanada, ^ile, Kosta Rika, Etiopija, Finska, Gana, Gvatemala, Hong Kong, Ungarija, Indija, Irska, Izrael, Korea, Madagaskar, Mauricius, Namibija, Holandija, Nigerija, Filipinite, Ju`na Afrika, [panija, [ri Lanka, [vedska, Velika Britanija, SAD, Zambia i Zimbabve. So isklu~ok na ^ile, site ovie zakoni pokrivaat diskriminacija pri vrabotuvawe na lica so hendikep. Nekoi zakoni se trudovi zako- ni i pokrivaat samo diskriminacija pri vrabotuvawe (Kanada, Etio- pija, Irska, Korea, Madagaskar, Mauricius, Namibija, [panija, Ju`na Afrika i [vedska). Vo pogled na drugite oblasti, zakonite se razlikuvaat vo golema merka. Najseopfatni zakoni protiv diskriminacijata vrz osnov na hen- dikepot se onie na Avstralija, Kanada, Hong Kong, Filipinite, Velika Britanija i SAD. Sprotivno na toa, dr`avite so kontinenta- len praven sistem nemaat aplikativno iskustvo vo ovaa oblast za razlika od dr`avite so anglo-saksonski praven sistem. Od tie pri~ini, naporite na organizaciite za pravata na licata so hendikep vo lobiraweto za donesuvawe na lex generalis (sistemski zakon) za pravata na licata so hendikep vo Republika Makedonija e zna~aen inicijalen impuls vo podobruvaweto na ovaa slika na globalno nivo. Avstraliskiot Zakon protiv diskriminacija vrz osnov na hendi- kepot zabranuva diskriminacija vo oblasta na vrabotuvaweto, domuvaweto, obrazovanieto, pristapot do imoti, klubovi i sportski

i drugi objekti, poseduvawe na imot i obezbeduvawe na stoki i uslu-

gi (Del 3, 15, 22-30). Kanadskiot zakon za pravata na ~ovekot od 1985 godina, opfa}a za{tita od diskriminacija pri obezbeduvawe na stoki, uslugi, objekti ili prilagoduvawa koi im se dostapni na celokupnata javnost (vklu~uvaj}i go i transportot). Voedno, toj zabranuva diskriminacija pri vrabotuvawe, kupuvawe deloven imot ili domuvawe (delovi 5-11). Uredbata protiv diskriminacijata vrz osnov na hendikepot na Hong Kong od 1995 godina, gi pokriva oblastite na vrabotuvawe, obrazovanie, imot, stoki i uslugi, objekti od javen karakter, kance- lariite na pravobranitelot, klubovi i vladini aktivnosti (delovi 11-20, 24, 25-29, 33-37). Vo filipinskata Magna Karta za licata so hendikep od 1992 godina, se zabranuva diskriminacijata vrz osnova na hendikep na poleto na vrabotuvawe, transport, javno smestuvawe

i stoki i uslugi (Poglavje III, glava I-III). Britanskiot Zakon protiv diskriminacija na hendikepot od 1995 godina, {titi od diskrimina-

35

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

cija pri vrabotuvawe, pri obezbeduvawe na stoki, objekti (sredstva)

i uslugi i vo odredena mera ja pokriva oblasta na obrazovanieto i

javniot transport (delovi 4, 19, 22, 29, 30, 32-39, 40-47). Kone~no, amerikanskiot zakon protiv diskriminacijata vrz osnov na hendikepot od 1990 godina zabranuva diskriminacija vo oblasta na vrabotuvaweto, vladinite aktivnosti na dr`avno i lokalno nivo (vklu~uvaj}i obrazovanie, transport, socijalni uslugi), javni stoki

i uslugi, i telekomunikacii (Poglavje I-IV). Gra|anskite zakoni vo drugite zemji, isto taka, imaat {irok delo- krug, odnosno legislativata pokriva {irok spektar na oblasti od sekojdnevniot `ivot, me|utoa ne se site oblasti pokrieni so odredbi- te od zakonite protiv diskriminacija. Na primer, Zakonot za ednakvi mo`nosti na licata so hendikep na Kosta Rika od 1996 godina opfa}a pristap do obrazovanieto, vrabotuvaweto, javniot transport, javnite uslugi, informaciite i komunikaciite, kulturnite, sportskite i slo- bodnite aktivnosti. No, eksplicitno zabraneta e diskriminacijata samo od aspekt na vrabotuvawe, javni zdravstveni uslugi i partici-

pacija vo kulturni, sportski i slobodni aktivnosti (~len 24, 31 i 55). Zakonot na Indija za licata so hendikep (ednakvi mo`nosti, za{tita na pravata i celosna participacija) od 1995 godina se razlikuva od drugite zakoni za gra|anski prava po toa {to ima dosta slabi odredbi protiv diskriminacijata, no zatoa pak, obezbeduva kvoti vo razli~nite oblasti. Odredbite protiv diskriminacijata pokrivaat transport, pati{ta, grade`na sredina i vladino vrabotu- vawe (isklu~uvaj}i go procesot na najmuvawe), (Glava VIII, del 44, 45, 46 i 47). Obvrskite da se ovozmo`i pristap na licata so hendikep

vo granicite na ekonomskite mo`nosti i

se odnesuvaat samo "

razvojot" i, spored toa, mnogu lesno mo`at da se izbegnat. Sistemot na kvoti od 3% se odnesuva na vrabotuvaweto vo vladi- nite institucii, obrazovnite institucii poddr`ani od vladata i strategijata za olesnuvawe na siroma{tijata (Glava VI, del 33-40). Sistemot na kvoti za vrabotuvawe vo vladinite institucii obezbe- duva eden procent za lica so hendikep, posebno gluvi lica ili lica

so vizuelen i fizi~ki hendikep (Glava VI, del 33 (1)-(3)). Interesno

e deka sekoe slobodno mesto pod tri procenti od sistemot na kvoti

za vrabotuvawe vo vladinite institucii }e bide preneseno vo nared- nata godina (Glava VI, del 36). Teoretski, ova mo`e da dovede do situacija vo koja vladinata agencija mo`e da vraboti ili da unapredi vraboteni koi imaat hendikep. Mnogu drugi stranski zakoni imaat odredbi za kvoti, osobeno pri

Sporedba na zakonite protiv diskriminacijata na osnov na hendikepot

vrabotuvaweto vo javniot sektor. Kako {to poka`a kratkiot kompa- rativen pregled na evropskite zakoni za hendikep, sistemot na kvoti pri vrabotuvaweto ima dolga tradicija i ne sekoga{ e povrzan so na- ~elata i principite na antidiskriminacija. Sporedena so krivi~nite i ustavnite zakoni protiv diskrimi- nacijata na licata so hendikep, gra|anskata legislativa protiv dis- kriminacijata e podetalna vo odnos na domenot na zakonot. Pove}eto zakoni davaat definicija za toa {to pretstavuva diskriminatorsko odnesuvawe ili ednakvost. Osven toa, site gra|anski zakoni protiv diskriminacijata vrz osnov na hendikepot imaat odredbi za mehaniz- mite za sproveduvawe.

4. Zakoni za socijalna za{tita

Kone~no, nekoi zemji odbrale pristapot kon pra{aweto za zabra- nata na diskriminacijata vrz osnov na hendikepot da go re{a-vaat na tradicionalen na~in, odnosno preku zakonite za socijalna za{tita na licata so hendikep. Takvi zemji se: Bolivija, Kina, Kosta Rika, Germanija, Korea, Nikaragva, Panama i [panija. I Republika Makedonija, iako stihijno i necelosno, sepak go ima prifateno tradi- cionalniot na~in. Od navedenoto mo`eme da zaklu~ime deka dr`avite so kontinentalen praven sistem ~esto, inkliniraat kon ovoj na~in na regulirawe na pra{awata povrzani so hendikepot. Vo ovie zakoni, odredbite protiv diskriminacija se nao|aat ved- na{ do onie potradicionalnite za prevencija od hendikep i rehabi- litacija. Osven, finskiot Zakon za statusot i pravata na pacientite od 1992 godina, so koj se garantira deka sekoj `itel na Finska ima pravo na zdravstvena i medicinska gri`a bez nikakava diskriminaci- ja, glavniot fokus na ovie zakoni e pove}e naso~en na socijalnite uslugi i na~elata za integracija otkolku na pravata zasnovani na odredbite protiv diskriminacijata. Odredbite protiv diskriminacijata vo legislativata za socijal- na za{tita imaat tendencija da bidat nejasni i se limitirani na edna oblast na primer: vrabotuvaweto vo javniot sektor ili javnoto obrazovanie. Taka, {panskiot Zakon za socijalna integracija na licata so hendikep od 1982 godina se zanimava so prevencijata od hendikep, dijagnoza i procenka, sistem na beneficii vo pari~na i materijalna forma, medicinska i stru~na rehabilitacija, javni servisi i integracija na rabotnoto mesto. Edinstvenata odredba protiv diskriminacija veli deka sekoja diskriminaciona odredba zasnovana vrz hendikep vo odnos na trudovite uredbi, kolektivnite

37

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

dogovori, individualnite dogovori ili unilateralnite odluki }e bide neva`e~ka i ni{tovna (Poglavje VII, del 38-2). Zakonot na Narodna Republika Kina od 1990 godina sodr`i klauzula za generalna zabrana na diskriminacijata (Glava I, ~len 3), me|utoa, ne pojasnuva {to zna~i toa od aspekt na organizacijata na op{testvoto. Tekstualnata analiza na Zakonot oddava vpe~atok deka tradcionalniot, medicinski model na hendikepot - institucionaliza- cijata i segregacijata, e ramkata na zakonot. Na primer, vo ~lenot 29 kako osnoven princip se utvrduva praviloto za koncentrirano vra- botuvawe na licata so hendikep. Toa zna~i deka mo`nostite za vrabo- tuvawe se obezbedeni vo specijalnite za{titni firmi i institucii. Vo ovie specijalni institucii diskriminacijata na licata so hendi- kep vo odnos na popolnuvaweto na rabotnite mesta, vrabotuvaweto, unapreduvaweto, odreduvaweto na profesionalni ili tehni~ki

tituli, zarabotuva~kata, blagosostojbata i od drugi aspekti, e zabra- neta (~len 34). Zemaj}i predvid deka ova e ednistvenata detalna odredba protiv diskriminacija vo celiot Zakon, se ~ini deka ovoj zakon ima dosta neobi~na pretstava za ednakvosta. Pristapot kon medicinskiot model na ovoj zakon se poka`uva i preku nekoi odredbi vo vrska so obvrskite na licata so hendikep. Spored ~len 10, `itel na Kina koj

treba da poka`e optimisti~ki i pretpriema~-

e lice so hendikep "

ki duh", {to pak go implicira sfa}aweto deka hendikepot generira negativen odnos i depresija. Nekoi zemji, kako {to se Filipinite, imaat zakoni koi bi mo`ele

da se karakteriziraat i kako socijalni, no i kako zakoni za gra|an- skite prava. Filipinskata Magna karta sodr`i jasna postavka koja ja odrazuva namerata na zakonodavecot da premine od medicinskiot model na tretman na hendikepot kon tretman od aspekt na pravata na

~ovekot. Poglavjeto 1, Glava 1 del 2 (b) predviduva deka "

pravata

na licata so hendikep ne smeat nikoga{ da se smetaat kako uslugi na dobro~initelstvo od strana na vladata". Istorijata na Zakonot protiv diskriminacija na hendikepot na SAD poka`uva deka dr`avite ~esto po~nuvaat so odredbi protiv diskriminacijata vrz osnov na hendikepot vo zakonite za socijalna za{tita. Ova e oblasta na zakonodoavstvo vo koja zakonot za hendikep se razviva. Vo SAD najprvo se zabranija odredeni formi na diskrimi- nacija na hendikepot vo Zakonot za rehabilitacija od 1973 godina. Poznatiot del 504 predviduva deka sekoj entitet koj prima federalna finansiska pomo{ ili e voden od koja bilo federalna agencija ne

Sporedba na zakonite protiv diskriminacijata na osnov na hendikepot

smee da vr{i diskriminacija protiv "

vanoto" lice so hendikep. Vo 1988 godina, amandmanot vo Zakonot za domuvaweto, koj zabranuva diskriminacija vo oblasta domuvawe, be{e prv ~ekor kon vklu~uvaweto na hendikepot vo zakoni-te za gra|anskite prava vo SAD. Kone~niot ~ekor vo toj pravec be{e napraven so usvojuvawe na Amerikanskiot zakon za licata so hendikep (ADA). Sli~no ne{to imaat Kosta Rika i [panija, kade {to odredbi protiv diskriminacijata na licata so hendikep ima i vo zakonite za socijalna za{tita i vo gra|anskite zakoni. Kako rezime, bi zaklu~ile deka odredbite protiv diskriminaci- jata vo zakonite za socijalna za{tita ne se seopfatni i reformski orientirani. Pomestuvaweto na paradigmata od medicinskiot model na tretirawe na hendikepot kon tretman od aspekt na pravata na ~ovekot se ~ini pote{ko vidlivo vo ovoj vid na legislativa.

na drug na~in kvalifiku-

39

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

4. BE[E EDNA[ VO AMERIKA

Momentot na pobeda Zakonot za Amerikancite so hendikep (Americans with Disability Act – ADA), koj {to se donese na 26 juli 1990, stana pravno oru`je vo

racete na nad 50 milioni Amerikaci koi `iveat so hendikepot - oru`-

je koe zabranuva diskriminacija vrz osnova na hendikep i garantira

za{tita na nivnite gra|anski prava. Ovoj Zakon, na site lica so hendi- kep im garantiraa ednakvi mo`nosti vo sferata na vrabotuvawe, domuvawe, transport, telekomunikacii i pristap do javnite vladini srvisi. Zakonot stana simbol i zname na slobodata za edna ogromna grupa obespraveni amerikanci. Namesto Tomas Xeferson, Xon Henkok, Benxamin Franklin i Benxamin Harison, ovie lu|e vo svoite redovi gi imaa Xastin Dart, Evan Kemp, Patri{a Rait i Senatorot Tom Harkin da rabotat za nivnata kauza. Namesto Martin Luter King i Roza Parks, ovoj pat Xudit Hjuman, Hju Galager i Robert Bergdorf bea glasnogovornicite koi zastanaa vo odbrana na pravata na licata

so hendikep i baraa korenite promeni. Ovaa grupa ne ostana sama.

I se pridru`ija golem broj istomislenici, {to kone~no ovozmo`i

ovoj zakon, so pravo, da si go zazeme svoeto mesto me|u zakonskite akti, kako {to se Deklaracijata za nezavisnost, Proglasot za eman- cipacija i sekako Zakonot za gra|anski prava od 1964 godina, koi gi postavija osnovite za pravata i slobodite na site amerikanci.

Od vremenska distanca Donesuvaweto na ADA e storija za politi~ki lideri od dvete strani na "oskata" koi gi stavija nastrana li~nite i politi~kite razliki za da go napravat ona {to veruvaa deka e ispravno i potrebno da se napravi. Va`en moment vo celiot ovoj proces na donesuvawe na Zakonot e sekako sposobnosta na ADA koalicijata da gi konsolidira i zajakne svoite redovi. Istoriski gledano, zaednicata na licata so hendikep be{e vnatre{no podelena, vo golema merka poradi konfliktite

Be{e edna{ vo Amerika

okolu limitiranite sretstva od javnite pari. Povrzani okolu Zakonot, golem broj organizacii na lica so hendikep gi zdru`ija silite da rabotat na ostvaruvawe na zaedni~kite celi. Slepite lica i licata so o{teten vid zastanaa zad barawata na licata vo invalidski koli~ki. Licata so epilepsija ja vodea istata borba kako i gluvite i onie so o{teten sluh. Povrzanosta i odlu~nosta na orga- nizaciite na licata so hendikep da deluvaat kako edinsven, obedinet glas, im pomogna da go so~uvaat Zakonot kako delotvoren i da onevoz- mo`at isklu~uvawe na posebnite podgrupi na hendikep. Zakonot za amerikancite so hendikep, od aspekt na legislativa koja go tretira pra{aweto na hendikep e poseben ne tolku poradi individualnite odredbi koi gi sodr`i vo sebe, (pogolem del od niv vo nekakva forma ve}e postoea vo pravnite akti na nekoi od dr`avi- te vo SAD, pa i na lokalno nivo) tuku vo negovata seopfatna priro- da i aplikativnost, kako na javniot taka i na privatniot sektor. Uspehot na ovoj Zakon vo nikoj slu~aj ne se dol`i samo na eden faktor. Cel splet na okolnosti rabote{e vo korist na negovoto kreirawe i donesuvawe: efikasno liderstvo, pobornici na klu~ni pozicii vo vlasta, ni{ka od legislativni uspesi koi{to go kreiraa momentumot, pravni eksperti i lobisti od redovite na licata so hendikep, voqata na licata so hendikep da se obedinat pod znameto na zaedni~kite interesi, mo`ebi "srame`livo i pretpazlivo", no sepak, so poddr{ka od biznis zaednicata, ideolo{kata opravdanost koja ja uvide i levicata i desnicata. Vremeto be{e vistinsko - kauzata pravedna. Vsu{nost, del od pri~inite {to ovoj nacrt stana zakon le`i vo toa {to toj be{e izgraden na cvrsti osnovi zasnovani na pravni principi, mre`i i koalicii, i sekako zasilena aktivnost na licata so hendikep. Bez ovie osnovi, koi vo najgolema merka bea postaveni vo tekot na 70 i 80 godini na dvaesettiot vek, donesuvaweto na ADA }e be{e nevozmo`no. Za da se razbere ADA, potrebno e da se navratime na kontekstot vo koj ovoj zakon se sozdava{e.

Vo imeto na Zakonot - vreme e za akcija! Gledano niz prizmata na pravni akti koi na ekspliciten na~in gi tretiraa pra{awata koi neposredno gi zasegaat licata so hendi- kep, 50 godini gi donesoa izmenite okolu stru~nata rehabilitacija, so {to se pro{ri domenot na sorabotka me|u federalnite i dr`av- nite vlasti vo nasoka na pomo{ i poddr{ka na licata so hendikep okolu nivnoto rabotno osposobuvawe i vrabotuvawe. Zakonot za

41

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

gra|anski prava od 1964 godina gi postavi osnovite za suzbivawe na diskriminacijata po osnov na rasnata pripadnost i vo golema merka pretstavuva{e model vrz koj aktivistite za pravata na licata so hendikep }e go gradat Zakonot za amerikancite so hendikep, done- sen dveipol decenii podocna. U{te nekolku drugi zakonski akti, me|u koi Zakonot za arhitektonski barieri od 1968 godina, Paragra- fot 504 od Zakonot za rehabilitacija i Zakonot za obrazovanie na decata so hendikep od 1975, se vo golema merka zaslu`ni za toa {to dveipol denceniskata borba na licata so hendikep za svoite prava }e bide krunisana so donesuvaweto na ADA. Edno, poradi materijata koja ja tretiraat i na~inot na koj ja tretiraat, no mo`ebi u{te pove}e poradi burata koja }e ja predizvika obidot za nivno suspendirawe od strana na dr`avnite administracii na pretseda- telite Ri~ard Nikson, Ximi Karter i Ronald Regan, kaj se posilnata i poglasna koalicija na licata i roditelite na licata so hendikep {irum SAD. Avtor na nacrtot za Zakonot za arhitekstonski barieri od 1968 be{e politi~kiot konsultant Hju Galager, mnogu ~esto narekuvan "tatko na dvi`eweto na licata so hendikep". Kako lice koe vo svojata 19-ta godina zaboluva od polio, Galager e besen {to, kako ~ovek koj pogolemiot del od svojot `ivot go pominuva rabotej}i vo vladini institucii, vo zgradi koi se totalno nepristapni, svoite fiziolo{- ki potrebi treba da gi obavuva vo "kan~e". So donesuvaweto na ovoj zakon se nalo`uva site objekti koi {to se izgradeni so federalni pari, da bidat pristapni za licata so hendikep. Sepak negovoto vlijanie e ograni~eno - se odnesuva samo na objektite proektirani, izgradeni, rekonstruirani ili iznajmeni so federalni pari po septemvri 1969 godina. Vo 1970 godina, Kongrestot donese akt so koj se zabranuva diskri- minacija vo federalnite prgrami i servisi, no pretsedatelot Nikson, stavaj}i veto, go suspendira istiot. Toa gi razbesna akti- vistite za pravata na licata so hendikep, koi na toj ~in odgovorija so protesti i blokirawe na soobra}ajot vo Wujork. Efektot od ovaa blokadi be{e preminuvawe preku vetoto na pretsedatelot Nikson od strana na Kongresot i donesuvawe na Zakonot za rehabilitacija vo 1973. Ovoj zakon, osobeno Paragrafot 504, so koj se zabranuva diskriminacija zasnovana na hendikep od strana na instituciite, rabotodava~ite i site drugi organizacii koi {to dobivaat finan- siska pomo{ od federalnite oddelenija i agencii, pretstavuva{e prva pozna~ajna izvojuvana bitka vo borbata za pravata na licata

Be{e edna{ vo Amerika

so hendikep. So nego zapo~na "brakot" pome|u federalnite zakoni i merkite protiv diskriminacija na hendikepot. Iako neseopfaten, so nego se privle~e javnoto vnimanie za kauzata. Koga vo 1977 dr`avniot sekretar na SAD za zdravstvo, obrazova- nie i socijalna za{tita, g-dinot Xozef Kalifano odbi da gi potpi- {e odredbite za implementacija na Paragrafot 504 od Zakonot za rehabilititacija, aktivistite na dvi`eweto na licata so hendikep se odlu~ija da prezemat podrasti~ni i radikalni merki, so koi }e go privle~at vnimanieto na mediumite i na celata amerikanska javnost. Na 5 april, organizirani demonstracii pred federalnite kancalarii na Oddelenijata za zdravstvo, obrazovanie i socijalna za{tita, vo znak na protest protiv ovoj ~in na Kalifano zapo~naa istovremeno vo pove}e gradovi niz zemjata: Atlanta, Boston, ^ika-

go, Dalas, San Francisko, Va{ington, Sietel

testite vo San Francisko, kade grupa od stoipedeset demonstranti

- lica so hendikep, odbi da ja napu{ti zgradata na Oddelenieto za

Najdolgi bea pro-

zdravstvo, obrazovanie i socijalna za{tita, se dodeka odredbata ne bide potpie{ana. Tie ostanaa vo prostoriite na zgradata re~isi cel mesec, so {to postavija rekord za najdolgo "okupirawe" na fede- ralna zgrada vo istorijata na SAD. Kako i vo Va{ington, i tuka slu`benite lica od Oddelot se obidoa da go zamol~at protestot so izgladnuvawe na demonstrantite koi {to ja okupiraa zgradata i so prekinuvawe na telefonskite vrski za nivno otse~uvawe od nadvo- re{niot svet. Lu|eto, ~ija zdravstvena sostajba iziskuva{e dopol- nitelna asistenicija od drugo lice, medikamenti i razni medicinski

pomagala, kako na primer katetri i drugo, go rizikuvaa svojot `ivot. Sepak, ovoj pritisok, namesto da gi obeshrabri, pridonese za u{te pogolema obedinetost i istrajnost na demostrantite, da uspeat vo svoite nameri. So pomo{ na lokalnata zaednica, koja {to ima{e dolga tradicija na protesti za ednakvi prava, "neposlu{nite" borci za pravata na licata so hendikep uspeaa da gi odr`uvaat vrskite so nadvore{niot svet preku ispi{uvawe na baneri, so pomo{ na gestoviot jazik i voki-toki uredite prokrium~areni vo zgradata od strana na aktivistite na lokalnata organizacija na homoseksu- alci, Baterflai Brix. Lokalnite bakalnici im pomagaa so hrana,

a ogranokot na Crnite Panteri po povod Veligden, na demonstran-

tite im podgotvi i im dostavi prazni~en ru~ek. Ona {to tie denovi

se slu~uva{e vo prostoriite na zgradata na Oddelenieto za zdrav- stvo, obrazovanie i socijalna za{tite vo golema merka nalikuva{e na eden "mini Vudstok". Zaedni~kiot `ivot gi zbli`i i gi zdru`i

43

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

lu|eto so razli~en vid na hendikep, {to pridonese za pogolemo raz- birawe na potrebite koi gi imaat i kultivirawe na zedni~kata vizija za podobruvawe na sostojbite. Upornosta na ovaa grupa lica so hendikep be{e silno svedo{tvo za nivnata opredelenost da si gi ostvarat svoite gra|anski prava. Nivnata akcija ne mu ostavi drug izbor na Sekretarot Kalifano osven da gi potpi{e odredbite, vo nivnata izvorna forma, bez izmeni, {to na 28 april i be{e napraveno od negova strana. Dva dena po potpi{uvaweto, demon- strantite ja napu{tija zgradata. Bitkata okolu Paragrafot 504 pridonese za izmena na federal- nata politika kon sva}aweto na pristapnosta kako gra|ansko pravo, a ne socijalna priviliegija za licata so hendikep. U{te pove}e, toj prestavuva{e prv federalen zakon za gra|anski prava koj gi {titi pravata na ovie lica i ja reflektira nacionalnata oprede- lenost protiv diskriminacija vrz osnova na hendikep. ]e ostane zapametana slikata - lica vo invalidski koli~ki kako gi "zazemaat" federalnite zgradi, praktika koja }e stane model za brojnite protes- ti koj }e sledat na patot na donesuvaweto na ADA. Kako rezultat na donesuvaweto na Zakonot za rehabilititacija, vo 1975 godina be{e donesen u{te eden va`en zakon za licata so hendikep - Zakonot za obrazovanie na site deca so hendikep. So ovoj zakon se garantira{e pravoto na besplatno {koluvawe na site deca so hendikep vo dr`avniot obrazoven sistem. Pred negovoto donesuvawe, na golem broj deca so hendikep ne im be{e ovozmo`eno da se vklu~at vo javniot obrazoven sistem od razni, naj~esto neizdr- `ani, pri~ini. Edno od takvite deca be{e i Xudit Hjuman, na koja, poradi posle- dicite od bolesta polio, ne i be{e dozvoleno da posetuva nastava vo redovnoto {kolstvo, se do ~etvrto oddelenie, poradi toa {to nejzinata invalidska koli~ka bila oceneta kako opasen potecijalen predizvikuva~ na po`ar! Na po~etokot na 70, Xudit Hjuman so u{te nekolku nejzini istomislenici }e go formiraat "Hendikepiranite vo akcija" (Disabled in Action) so cel da se borat za pogolemo u~estvo na licata so hendikep vo politi~kiot `ivot na zemjata. Kako {to samata }e ka`e "Hendikepiranite vo akcija be{e sostaveno od mladi lica so hendikep - sonuva~i koi veruvaat deka nivnata borba za pravata na licata so hendikep e nivna obvrska". Koga vo 1981 godina pretsedatelot Ronald Regan, koj dojde na vlast so poddr{ka na biznis koalicijata, re{i da i se oddol`i so sproveduvawe na merki, so koi }e im gi olesni uslovite preku

Be{e edna{ vo Amerika

namaluvawe na danocite za smetka na reducirawe na sretstvata vo sferata na socijalnite uslugi, se odlu~i da otpo~ne so izmeni na nad 150 zakoni me|u koi i Zakonot za obrazovanie na decata so hendi- kep, Paragrafot 504 i Zakonot za arhitektonski barieri. Vo toa vreme Paragrafot 504 be{e poznat u{te ñ kako "Zakon za gra|anski prava na licata so hendikep". Bilo kakvi izmeni na ovie zakoni bi pretstavuvale poraz i zaguba na postignatoto, i bi imale golemi posledici vrz drugite odredbi za gra|anski prava. Kako {to nekoi od advokatite za gra|ski prava imaa navedeno, "administracijata na Regan im se nameri najprvin na ovie zakoni, bidej}i smeta{e de- ka zaednicata na licata so hendikep e najneorganizirana i deka lesno }e se provle~at so ovie izmeni, koi {to podocna bi gi koris- tele kako opravduvawe za site drugi koi treabaa da sledat". So predvidenite izmeni na odredbite od Zakonot za obrazovanie na decata so hendikep, se zagrozuvaa perspektivite za obrazovanie na licata so hendikep, a so toa ñ mo`nosta za nivno idno vrabotuvawe. Administracijata predviduva{e da vovede zakonski ograni~uvawa na uslugite i individualnata gri`a za licata so hendikep vo procesot na obrazovanieto. Ova gi razgnevi roditelite na decata so hendikep, i gi obedini so drugite aktivisti i organizacii na li- ca so hendikep vo zaedni~ka borba protiv ostvaruvawe na namerite na pretsedatelot Regan. Licata so hendikep organiziraa {iroka nacionalna kampawa na pi{uvawe pisma do vlastite - do krajot na 1983 Belata ku}a be{e preplavena - 40.000 pisma stignaa na nejzi- nata adresa. Rezultatot na ovaa kampwa be{e: site ovie zakoni ostanuvaat nepromeneti. Ova be{e ogromna i mnogu va`na pobeda. Ne samo poradi sodr`i- nata i materijata {to ja ureduvaa ovie zakoni. Ona {to zapo~na kako zakana da gi uni{ti pridobivkite od dolgogodi{nta borba na licata so hendikep, se pretvori vo faktor na obedinuvawe. Za prv pat licata i roditelite na licata so hendikep, zaedno so golem broj organizacii za gra|anski prava, se zdru`ija vo odbrana na zaed- ni~ka kauza - pravata na licata so hendikep. Ovaa zdru`ena akcija im poka`a na licata so hendikep deka imaat pri~ina za zaedni~ko nastapuvawe, no u{te pove}e im poka`a na lu|eto od vlasta deka zaednicata na licata so hendikep e politi~ka sila, kako i sekoja druga vo dr`avata. Edno e sigurno - ovaa kampawa pridonese mnogu vo procesot na jaknewe i obedinuvawe na licata so hendikep. Dvi`eweto za pravata na licata so hendikep be{e rodeno. Iako toa se razviva{e i se grade{e po primerot i tradicijata na socijal-

45

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

nite dvi`ewa od 60 godini, sepak ima{e niza faktori {to go ote`nuvaa negovoto vtemeluvawe. "Hendikepiranite" kako klasa ne gi delea istite kohezivni sili, koi {to gi manifestiraa dvi`e- wata za `enskite prava i rasnata ednakvost. Licata so hendikep vo osnova ne bea naseleni vo isti fizi~ki zaednici, {to be{e vrzuva~ko za dvi`eweto za gra|anskite prava. Segregacijata na licata so hendikep zna~e{e ne samo nivno izdvojuvawe od glavnite tekovi vo zaednicata, tuku i me|usebna izdvoenost. Aktivnostite na edna grupa ~esto ne im bea poznati na drugite ~lenovi na zaedni- cata na licata so hendikep, a ne retko, namesto edni za drugi, lica- ta so hendikep bea edni protiv drugi. Najverojatno niedna druga grupa poedine~no ne uspea tolku vo zasliluvivawe na aktivizmot na zaednicata na licata so hendikep kolku lu|eto koi sebesi se narekuvaa ~lenovi na "Amerikancite so hendikep za pristapen javen transport" (American Disabled for Accessi- ble Transportatiot-ADAPT). Vo periodot pome|u 1984 i 1988, koristej}i radikalni i dramati~ni taktiki, kako {to be{e onaa so samo-vrzu- vawe za avtobusite vo javniot transport, aktivistite na ADAPT imaa silno vlijanie na izborite na gradona~alnicite koi {to ja poddr`uvaa nivnata kauza. Nivna meta bea i ~lenovite na bordovite na transportnite organizacii. Mnogu od niv bea prinudeni da se povle~at i da dadat ostavka od taa pozicija. Napredokot za vovedu- vawe pristapen javen transport, iako baven, be{e realnost. [to e u{te pozna~ajno, aktivistite ja poka`aa silata na zedni~kite akcii. I od prijatelite i od neprijatelite, kone~no licata so hendikep bea sfateni seriozno. Stanaa politi~ka sila koja treba da ja imaat predvid i vo Kongresot, i na glasa~kite mesta, i vo mediumite. Aktivistite za pravata na licata so hendikep u{te edna{ re{ija da pribegnat kon poradikalni demonstracii za da izvr{at pritisok vrz Kongresot i Bu{ovata administracija da go usvojat zakonot. Eden od pozna~ajnite protesti be{e organiziran vo septemvri 1989 godina koga pove}e od sto aktivisti na ADAPT od celata zemja, pove}eto od niv vo invalidski koli~ki, se sobraa pred platoto na Federalnata zgrada Ri~ard Rasel i go blokiraa glavniot vlez. Nekoi od nasobrani- te se vrzaa so sinxiri okolu vratot i gi zaka~ija za ra~kite na vrati- te, za obezbeduvaweto da ne mo`e ednostavno samo da gi digne od nivnite koli~ki i da gi otstrani od protestot. Ako sakaat da gi trg- nat, }e treba da gi ise~at sinxirite. Baraa od Sekretarot Skiner da potpi{e itno izvr{uvawe na uredbata so koja se nalo`uva site novonabaeni prevozni sretstva/avtobusi da bidat pristapni za

Be{e edna{ vo Amerika

licata so hendikep. "Nie ostanuvame tuka dodeka naredbata ne bide potpi{ana. Za da ne trgnete, }e trba da né odnesete ili da né uap-

site". Toa i se slu~i. Policijata so bonseci gi se~e{e lancite so koi licata vo koli~ki se bea vrzale za vratite. Golem broj od demon- strantite bea uapseni. Na intervencija do pretsedatelot Bu{, lu|eto bea oslobodeni, i im be{e dozvoleno da ostanat na platoto. Auberger i drugite ja pozdravija zalo`bata na pretsedatelot, no

se zakanija deka }e prodol`at so blokadite dodeka Skiner ne ja

potpi{e odredbata. Protestot zavr{i naredniot den otkako se pos- tigna dogovor pome|u Administracijata za javen urban transport i liderite na ADAPT. Be{e odlu~eno da se posreduva i da se vlijae vrz transportinite operatori, koi brzaa da nabavat nepristapni avtobusi pred usvojuvaweto na ADA. Iako ovie demonstracii ja reflektiraa obedinetosta pome|u zadnicata na licata so hendikep, sepak postoea nesoglasuvawa. Nacionalnata federacija na slepite, na primer izrazi rezervira-

nost kon zakonot i najavi deka }e se sprotistavi na negovoto donesu- vawe dokolku ne se vmetnat odredeni izmeni koi }e im garantiraat

na licata so hendikep pravo da odberat da ne u~estvuvaat vo progra-

mi ili aktivnosti posebno prilagodeni za lica so hendikep. Nivnite komentari bea deka odredeni odredbite, kako na primer onie koi predviduvaa koristewe na posebno opremeni sobi vo hotelite za lica so hendikep, }e gi onevozmo`at slepite lica da bidat zaedno

so svoite prijateli. Kone~no zabele{kite na Federacijata bea

vgradeni vo zakonot, i tie go poddr`aa zakonot. Vo me|uvreme, Zakonot seu{te go ~eka{e soveto usvojuvawe Potrebna be{e nova akcija i pritisok da se zabrza donesuvaweto

na ADA. Aktivistite za pravata na licata so hendikep trgnaa vo

u{te edna masovna kampawa so ispra}awe pisma. Toa se slu~i pome|u

100-tata i 101 vata sednica na Kongresot, vo zimata 1989-1990. Kam- pawata be{e naso~ena kon ~lenovite na Domot na pratenici, koi

so svoeto odolgovlekuvawe (za razlika od Senatot, koj{to se poka-

`a poekspeditiven) i namerata da go "omeknat tekstot na Zako- not", ja nalutija zednicata na licata so hendikep. Iljadnici novogo- di{ni ~estitki bea isprateni {irum zemjata so porakata "Pret-

sedatelot go odobri. Senatot so polno srce go usvoi. Na vas e redot. Ne oslabuvajte go zakonot {to }e ja zajakne Amerika". Pet i pol meseci po protestot pred Federalnata zgrada Ri~ard Rasel, ADAPT organizira{e novi protesti pod mototo "Trkalata

na pravdata". Aktivistite od celata zemja se sobraa pred zgradata

47

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

na Kapitol da go izrazat svoeto nezadovolstvo poradi nedonesu- vaweto na ADA. Demonstrantite gi izvikuvaa svoite barawa: "[to sakame?" "ADA!" - "Koga?" "Vedna{!". Xastin Dart, koj vo toa vreme stana pretsedava~ so Komisijata za vrabotuvawe na licata so hendi- kep, formirana od strana na pretsedatelot, im se obrati na nasobra- nite lu|e so zborovite "I nie sme gra|ani na Amerika. Sakame da bideme del od amerikanskiot son". Posledniot govornik na ovoj sobir be{e Auberger. "Nema da dozvolime nikakvi prepreki da ja popre~at na{ata ednakvost na koja imame polno pravo!". Otkako zavr{i so svojot govor i povik kon aktivistite da ostanat istrajni vo svojoata borba za pravata na licata so hendikep, se spu{ti od svojata koli~ka i lazej}i trgna po skalite kon vlezot na Kapitol. Go sledea i drugi. Nivnoto iska~uvawe po skalite pred zgradata na Kapitol stana simbol na nivnata determiniranostst vo borbata za nadminuvawe na barierite. Kampawata "Trkalata na pravdata" ne rezultira{e so itno usvoju- vawe na ADA, no sepak poka`a deka licata so hendikep bea spremni da odat do kraj za da uspeat vo svojata borba. Od toj aspekt, kampawa- ta ja postigna svojata cel. Donesuvaweto na ADA be{e na dofat

Epilog Zakonot za amerikancite so hendikep be{e prvata "deklaracija za ednakvost" na licata so hendikep vo svetot. Pove}e od tri iljadi lica so i bez hendikep se sobraa pred Belata Ku}a toa utro na 26 juli. Toa be{e najraspeana ceremonija dotoga{ odr`ana pred ovoj Dom. Ovoj pat i mediumite bea me|u nasobranite lu|e. Licata so hendikep imaa pri~ina da bidat gordi. Bitkata kone~no be{e izvojuvana.

*

*

*

Be{e edna{ vo Amerika

Govorot na amerikanskiot pretsedatel Xorx Bu{, postariot po povod potpi{uvaweto na ADA

Pred tri nedeli go proslavivme Denot na nezavisnosta na Amerika (4-ti Juli). Denes se sobravme ovde za da pozdravime i da proslavime

i vtor "Den na nezavisnosta" koj dolgo be{e odlo`uvan. So dene{noto potpi{uvawe na Aktot na Amerikancite so hendi- kep (ADA) sekoj ~ovek, ma`, `ena i dete so hendikep otsega }e mo`e da pomine niz odamna zatvorenite vrati i da trgne kon edna nova svetla era na ednakvost, nezavisnost i sloboda. Dodeka gi gledam site ovie radosni lica pred mene, jasno se se}a- vam na nizata godini na posvetenost i zalo`bi koi se vlo`eni vo ovozmo`uvaweto ovoj istoriski, nov Akt za gra|anski prava, da stane realnost. Vo pra{awe e trud i rabota na vistinska koalicija, jaka i inspira-

tivna koalicija na lu|e koi me|usebno go delea sonot i svoite opredel- bi na koi celosno im bea posveteni, za da napravat toj son da stane vistinit. Toa be{e koalicija, obedineta vo najfin duh, zdru`uvawe na demokratite i republikancite, na zakonodavnite i izvr{nite organi, na federalnite i dr`avnite agencii, na javnite li~nosti i gra|anite, na licata so i licata bez hendikep. Aktot na gra|anskite prava od 1964 godina napravi ogromen is~ekor kon popravawe na ona {to be{e pogre{no. No, toj né potsetuva{e deka licata so hendikep se sé u{te `rtvi na segretacija

i diskriminacija, a toa ne mo`e{e da se dopu{ti. Denes, zakonodavstvoto ne vodi poblisku do denot koga na nitu eden Amerikanec nema da mu bidat uskrateni garanciite za `ivot, sloboda i potragata po sre}a. Ovoj zakon e mo}en poradi svojata ednostavnost. Toj }e garantira deka na licata so hendikep im se dadeni osnovnite garancii za koi mnogu dolgo i naporno rabotele - nezavisnost, sloboda vo izborot, kontrola vrz svoite `ivoti, mo`nost za celosno i ramnopravno vklu~uvawe vo mozaikot na amerikanskite glavni tekovi. Isto taka, sakam da im upatam posebni zborovi i na na{ite prija- teli od biznisot: Vie vo Va{ite race go imate klu~ot za uspeh na ovoj Akt. Vie mo`ete da gi "otklu~ite" prekrasnite resursi na neotkrieniot ~ove~ki potencijal koj, koga e osloboden, mo`e da né zbogati site nas.

49

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

Znam deka postoe{e zagri`enost deka ADA e mo`ebi nejasen, mnogu skap ili deka mo`e da ne odvede vo beskrajni sudski parnici. No, jas sakam vedna{ da ve razubedam deka mojata administracija i Kongresot na SAD vnimatelno go razrabotija ovoj Akt (stanaa maj- stori za ovoj Zakon). Site bevme vodeni od toa da ovozmo`ime Aktot (ADA) da ovozmo`uva fleksibilnost, osobeno od aspekt na vremen- skite rokovi za negova implementacija, i bevme zadol`eni da opfatime tro{oci koi mo`at da bidat pokrieni. Na{ite problemi se golemi, no na{ite obedineti srca se u{te pogolemi. Na{ite predizvici se golemi, no na{ata volja e mnogu pogo-

lema. Na{ata Amerika, najblagorodnata optimisti~ka nacija na ovaa Planeta, ne smee i nema da se odmora, sé dodeka sekoj ma` i `ena so son, ne se zdobijat so sredstva (instrumenti) da go dostignat toj son. Denes Amerikancite im posakaa dobredojde vo glavnite tekovi na `ivotot na gra|anite so hendikep. Ve prifa}ame zaradi Va{ite sposobnosti i va{iot hendikep, na{ite sli~nosti i sekako, na{ite razliki, zaradi va{ata izminata hrabrost i va{ite idni soni{ta. Minatata godina ja proslavivme pobedata na me|unarodnata slobo- da. Duri i najsilnite lu|e ne mo`ea da go odmerat Berlinskiot yid za da razberat {to vetuva aluzijata na nezavisnost koja le`e{e na dofat na rakata, vedna{ zad yidot. Koga ja urnavme taa bariera, zae- dno se raduvavme. Potpi{uvam legislativa {to pretstavuva ~ekan so koj urivame u{te eden yid, onoj koj vo tekot na mnogu generacii, Amerikancite so hednikep gi razdeluva{e od slobodata {to mo`ea da ja gledaat, no ne

i da ja dofatat. U{te edna{, se raduvame na pa|aweto na ovaa bariera,

izjavuva}i deka vo Amerika nema da prifa}ame, nema da opravduvame

i nema da tolerirame diskriminacija. U{te edna{, golema blagodarnost do ~lenovite na Senatot na SAD, od koi mnogumina se denes ovde so nas, i do onie koi neumorno rabotea

na ova zakonodavstvo na dvete strani od "brodot", kako i na ~lenovite od Belata Ku}a koi se so nas denes, demokratite i republikanicite. Vo Va{e ime kako i vo imeto na celata dr`ava, sega, go podigam svoeto penkalo za da go potpi{am Aktot na Amerikancite so hendikep

i da ka`am:

Ajde kone~no neka se sru{i sramniot yid na isklu~enost!

Prikazna za Makedonija ili prikazna za dostoinstvoto

5.

PRIKAZNA

ZA

MAKEDONIJA

ILI

PRIKAZNA ZA DOSTOINSTVOTO

Koj prv po~na? Po~etokot na noviot milenium vo Republika Makedonija be{e ozna~en so edno novo dvi`ewe - Dvi`ewe protiv hendikep. Polio Plus kako pove}esektorska organizacija zastana na barikadite i gi povika gra|anite da gi otstranat barierite i da go otvorat umot i srceto. Kako op{testvo koe e vo proces na gradewe na demokratski vrednosti, makedonskoto op{testvo poka`a sluh za potrebite na lica- ta so hendikep. No, za toa be{e neophodno da se izodi odreden pat, da se dopre do zasegnatite i nezasegnatite i istite so zaedni~ki sili da pridonesat za celosno vklu~uvawe na licata so hendikep vo sev- kupnoto op{testveno `iveewe Do koj stepen e razviena svesta na gra|aninot, kolku e otvorena zaednicata, {to pravi dr`avata za za{tita na pravata i dostoinstvo- to na licata so hendikep e prikazna ~ij {to kraj treba da go napi{eme site zaedno

A prv po~na Polio Plus so edna mala, no posvetena grupa na lu|e, verni na svoite ideali, gi postavi temelite na eden poinakov pristap kon hendikepot. Ne deka izmisli ne{to novo, no esencijalno va`no be{e nekoj da go poka`e patot po koj Makedonija, kako dr`ava vo razvoj koja gi sledi svetskite trendovi, mora da se dvi`i. No Makedonija, vo periodot na post-kosovskata kriza i voeniot konflikt vo zemjava, ne go tretira{e hendikepot kako krucijalno pra{awe i ne go postavi kako prioritetno za re{avawe. Zatoa, se pristapi kon kampawi za podignuvawe na svesta, akcii po koi }e ostane prepoznatliva ovaa grupa na lu|e. Ovie akcii dopiraa do site, od 7 do 77 godi{na vozrast! Se se}avate li na sloganite:

"Neednakov pristap - ednakvo na prestap". Toa be{e inovativna i masovna akcija za podigawe na javnata svest okolu problemite

51

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

predizvikani od arhitektonskite barieri i potencirawe na li~nata odgovornost na sekoj poedinec od zaednicata vo obezbeduvawe uslovi za fizi~ki priod do objektite koi{to se od javen interes, Akcijata se pro{iri na teritorijata na celata dr`ava i bea izgradeni vkupno 85 rampi, a be{e veteno deka i drugi 40 }e bidat izgradeni vo bliska idnina. Filmot "Toni mora da {eta" i spot za poemata "Dvoboj". Svedo{- tvo za odekot od kampawata protiv arhitektonskite barieri.

"Smislata na `ivotot". Toa be{e serija od sedum uli~ni teatri - simulacii preku koi, koristej}i ja parodijata i cinizmot, obi~niot ~ovek mo`e{e da uvidi kako e denes vo Makedonija da ima{ hendikep,

a da se obiduva{ da go `ivee{ svojot `ivot kako normalen ~ovek.

Ona {to mo`ebi e najva`no - onie, na koi im bea nameneti, prinudno ili od ubeduvawe, po~naa da prezemaat akcija.

" Nikoj ne e sovr{en " . Posterite so likovite na ikonite na

ubavina na site vremiwa: Mona Liza, Venera Miloska, Merlin Monro

No i taka

i Spajderman, no pretstaveni so ortopedski pomagala

pretstaveni, tie ne gubat ni{to od svojata ubavina. "Postoi li drugo re{enie?" - Samo za komparacija, se pretstaveni re{enijata koi razni podnebja i avtoritatarni li~nosti gi prakti- kuvale za "spravuvawe" so licata so hendikep: Hitler i negoviot

genocid, Sovetot na starci od Sparta, frlaj}i gi decata vo vodite

na Egejot

sevo ova be{e vo nasoka da se razmisli za tretmanot na

licata so hendikep vo na{evo op{testvo Edukativniot centar {to Polio Plus go oformi vo izminatiot period i olesnuvawata za koristewe na internet za licata so hendi- kep koj za seto vreme na funkcionirawe obezbeduva{e obuka na licata

so hendikep: koristewe na kompjuteri, kursevi po angliski jazik, kako

i nivna obuka za dizajnirawe publikacii i internet-stranici. Pravnata ambulanta - Justicijana vo ~ij domen na rabota be{e davawe besplatna pravna pomo{ na licata so hendikep za problemi povrzani so vrabotuvaweto, (problemi so rabotodava~ite, povreda na

rabotno mesto

) i drugi

zdravstvenata za{tita (lekarskite gre{ki koi

predizvikale hendikep, nesoodveten zdravstven tretman

problemi so koi se soo~uvaat vo sekojdnevieto (centri za socijalna ). Magazinot "Vulkan" za licata so posebni sposobnosti "Vulkan" nagrada. So cel stimulirawe na kreativnosta i tvore{- tvoto na licata so i bez hendikep, za osobeni dostignuvawa i pridones vo razni oblasti na ~ovekovoto tvore{tvo: muzikata, literaturata, likovnata umetnost, fotografija

za{tita

),

Prikazna za Makedonija ili prikazna za dostoinstvoto

Konkurs i izlo`ba na fotografii na tema: HENDIKEP. Regionalen konkurs, a potoa i izlo`bata na najuspe{ni objaveni fotografii napraveni na tema hendikep i objaveni vo mediumite vo zemjite od regionot. Na konkursot pristignaa 86 fotografii od site zemji od regionot. Maraton 704 - Potfatot na Mile Stojkovski od Prilep, patuvawe- to do Grcija na Olimpiskite igri vo Atina so invalidska koli~ka "Parking nare~en `elba" - obele`uvawe i pravno regulirawe na parkirali{ni mesta za avtomobilite na licata so hendikep. So ovaa aktivnost, vo po~etokot na 2005, se prodol`i onaa {to be{e zapo~nata vo 2002 so kampawata "Neednakov pristap - ednakvo na prestap". Ova be{e samo malo potsetuvawe kakov be{e pristapot na onie koi ja zemaa sudbinata vo svoi race

Pred sistemot bea lu|eto, a pred lu|eto idejata Esenta 2002-ta godina dojde do promena na politi~kiot e{alon vo Makedonija, {to zna~e{e mo`nost za podolgotrajni rezultati ako "zakonodavcite" i kreatorite na politikata vo makedonskoto op{testvo se senzibiliziraat za problematikata na hendikepot. Pretstavnici na Polio Plus bea primeni vo makedonskiot parla- ment od strana na potpretsedatelot na Sobranieto, g-|a Liljana Popovska, koja od samiot po~etok ja prezema ulogata na dvigatel i zna~aen ~initel na promenite koi }e dojdat podocna. Tema na sredbata be{e mo`nosta za konstituirawe na neformalna grupa na pratenici od razli~ni politi~ki partii koi{to imaat volja da slu`at kako primer na ostanatite pratenici, a i po{iroko - na gra|anite na RM. Istata, podocna go dobi imeto Inter-partiska par- lamentarna lobi grupa za pravata na licata so hendikep (IPPLG). Idejata mnogu im se dopadna na pretstavnicite od Britanska ambasada vo RM i vo maj 2003-ta, uviduvaj}i deka so soodvetna edukaci- ja i poddr{ka na pratenicite }e se postignat u{te podobri rezultati, go ovozmo`ija formiraweto i funkcioniraweto na Tehni~kiot i na Sovetodavniot komitet na IPPLG, koi ponatamu celosno }e ja oprav- duvaat celishodnosta na postoeweto na Grupata. Pratenicite dadoa sve~ena zakletva obvrzuvaj}i se deka }e se fokusiraat na promovirawe na pravata i interesite na licata so hendikep, kako i na promena na relevantnata zakonska regulativa. I ostanaa dosledni na vetenoto. Vo periodot koga ja imaa mo}ta za promeni vo svoi race, ovie pratenici, bez razlika na svoite poli- ti~ki i ideolo{ki razlikuvawa, deluvaa zaedno vo nasoka na podignu- vawe na svesta i promena na negativniot imix kon licata so hendikep.

53

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

Tie im slu`ea za primer na site koi ja znaeja, no gi zatvoraa o~ite pred surovata stvarnost deka licata so hendikep se na dnoto na make- donskoto op{testvo. Pratenicite go priznaa postoeweto, ja potvr-

so srce, du{a i razum, posveteno,

idealisti~ki, humanisti~ki

na borba so "skrienite" neprijateli na licata so hendikep, oti neprav- data ima mnogu lica Promenite kon koi se te`nee{e ja imaa krajnata cel "Op{testvo

vo koe site, pa i licata so hendikep, u~estvuvaat celosno, kako ednak-

vi gra|ani". No, za da se ovozmo`i u~estvoto vo site sferi na op{tes- tvenoto `iveewe, neophodno e vospostavuvawe na pravna ramka, vo koja }e se nadograduva makedonskata legislativa vo odnos na licata

so hendikep. Trgnuvaj}i od postojnite propisi, IPPLG, vo sorabotka so nejzi- niot Tehni~ki komitet, ima podneseno pove}e uspe{ni inicijativi

za izmeni i dopolnuvawa na postoe~kite zakonski re{enija so cel

podobruvawe na statusot i polo`bata na ovaa marginalizirana grupa

na gra|ani. Do krajot na svojot mandat vo ovoj sostav (do parlamen-

tarnite izbori vo 2006 godina) grupata vo akcioniot plan si zacrta

promena i na zaokru`uvawe na zakonskata regulativa za za{tita na

pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep vo RM. Prvo pozna~ajno ostvaruvawe na IPPLG be{e podnesuvaweto i usvojuvaweto na Deklaracija za za{tita na pravata na licata so hen- dikep (26.06.2003 godina) vo Sobranieto na RM. Ponatamu, ~lenovite

na po{irokata lobi grupa, odnosno Sovetodaven komitet na IPPLG,

poznati i priznaeni intelektualci, biznismeni i ~initeli na nevla-

diniot sektor so javno priznaeniot pridones i vlijanieto {to go imaat

dija potrebata od akcija i otpo~naa

No, gi o~ekuva{e naporna i dolgotraj-

vo

oblasta vo koja rabotat i tvorat, lobiraa i "vrevea", sesrdno davaj-

}i

go svojot pridones kon pointenzivna promocija i unapreduvawe na

pravata na ovie lica i nivno vklu~uvawe vo op{testveniot `ivot. No, sevo ova ne dovede do pogolemi promeni vo fakti~kata polo`ba na licata so hendikep. Slo`enite proceduri i vremetrae-

weto na istite, kako i nemaweto sistem vo zakonodavstvoto na RM,

se vsu{nost i osnovnite pri~ini poradi koi IPPLG od samiot po~e-

tok, uviduvaj}i gi nedostatocite na istiot, go zapo~na procesot na

podgotovka za vospostavuvawe na celosno, zaokru`eno zakonodavstvo

vo oblasta na hendikepot, koe pak, ponatamu, preku svoite mehanizmi

}e ovozmo`i efikasno re{avawe na problemite na licata so hendikep. I procesot na gradewe na seopfaten zakon (lex generalis) e del od ovaa prikazna, no treba da znaete kako dojde do toj moment

Prikazna za Makedonija ili prikazna za dostoinstvoto

Zdru`uvawe na lu|e so ista vizija i ista cel Instiktot za zdru`uvawe na sli~nite me|u sebe, na site onie koi imaat ista vizija, cel, potreba i ~uvstvo za pravi~nost, dovede do spontano formirawe na rabotna grupa koja posveteno }e raboti na zaokru`uvawe na makedonskoto zakonodavstvo koe se odnesuva na licata so hendikep. No, za da ostvari definirawe na normite koi realno mo`at da za`iveat vo sekojdnevieto, ovaa grupa ima{e svoja strategija. Za{to,

celta ne be{e samo da se stavi "slovoto" na hartija, tuku da se napravi

i temelna analiza na doma{nata zakonska regulativa koja gi tretira

pra{awata {to gi zasegaat licata so hendikep, vo komparacija so legislativata i "dobrite praktiki" na univerzalno nivo so poseben akcent na Evropa. Ovie ~ekori rezultiraa so nekolku publikacii integralno povrzani vo takanare~ena edicija "Justicijana". Publika- ciite se pojdovna osnova vo procesot na kreiraweto i izrabotkata na predlogot na zakon za za{tita na pravata i dostoinstvoto na lica- ta so hendikep vo Makedonija.

Vo "Me|unarodni normi i standardi za pravata na licata so hendi- kep", Komparativna analiza, (edicija "Justicijana", 2005, ISBN 9989- 2357-0-8),se koristeni iskustva od 44 zemji, pove}e od 60 zakoni i 40 me- |unarodni dokumenti koi sodr`at odredbi za licata so hendikep, kako

i 54 slu~ai postaveni pred Evropskiot sud za ~ovekovi prava i ICJ. Vo "Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep", So komentari, (edicija "Justicijana", 2005, ISBN 9989-2357-1-6), se izd- voeni 26 zakoni i redica podzakonski akti koi vo pogolem ili pomal obem ja ureduvaat odnosnata oblast. Preku periodi~nite istra`uvawa na javnoto mislewe, koi imaa za cel da se sogledaat promenite i konkretnata sostojba {to se odne- suva na mo`nostite za vklu~uvawe na licata so hendikep vo site sferi na op{testvenoto `iveewe i podignuvawe na javnata svest, se identifikuva{e potrebata za sistemsko zaokru`uvawe na legi- slativata {to se odnesuva na licata so hendikep. Prvoto istra`uva- we se sprovede vo maj-juli 2002-ta a po povod 3 dekemvri, Me|una- rodniot den na licata so hendikep, so naslov "Da se pogledneme vo o~i", dodeka vtoroto istra`uvawe "Da se zapra{ame zaedno" se spro- vede vo maj-septemvri 2005-ta. Rezultatite od istite, komparativno se pretstaveni vo publikacijata "Sogleduvawe na sostojbata i mo`- nostite za vklu~uvawe na licata so hendikep vo op{testvenoto `iveewe" (edicija "Justicijana", 2005, ISBN 9989-2357-1-6). Nacrt-tekstot na Konvencijata za za{tita na pravata na licata so hendikep koja {to vo periodot na kreirawe na sistemot be{e vo

55

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

faza na donesuvawe vo Obedinetite nacii, be{e konsultiran pri kreiraweto na zakonot. Za taa cel, istata be{e prevedena i komenti- rana od strana na ekpert od rabotnata grupa i otelotvorena vo publi- kacijata "Od ideja do relanost". (edicija "Justicijana", 2005, ISBN

9989-2357-3-2).

Publikacijata "Kakov zakon za pravata na licata so hendikep ni e potreben?", vsu{nost, Predlogot za donesuvawe na zakon za za{tita na pravata na licata so hendikep so komentari, be{e vo slu`ba na za- poznavawe na site zaiteresirani subjekti, organizacii i institucii so tekstot na zakonot. (edicija "Justicijana", 2006, ISBN 9989-2357-5-9). Publikacijata "Vodi~ kon idnata implementacija na lokalno nivo na zakonot za za{tita na pravata na licata so hendikep", koj pret- stavuva Primeneta Agenda 22 (operacionalizacija na Standardnite pravila na ON za izedna~uvawe na mo`nostite za licata so hendikep, od 1993 godina - Rezolucija 48/49), gi dava nasokite za kreirawe na edna dobra politika za hendikep i nejzina primena na lokalno nivo, kako i preporaki za podgotovka na plan za akcija vo sorabotka so site lokalni avtoriteti i aktivisti za za{tita na pravata na licata so hendikep. A vo me|uvreme, se podgotvuva{e tekstot na zakonot.

Revolucijata po~na Gra|anskata inicijativa zapo~na so podnesuvaweto na inicija- tivata za sobirawe na potpisi za predlog za donesuvawe na Zakon za za{tita na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep do make- donskoto sobranie, na 16.09.2005 godina. Od momentot na otvorawe na podra~nite oddelenija i mesni kancelarii (04.11.2005), Polio Plus kako inicijator, zaedno so 23 zdru`enija na gra|ani, ja otpo~na gra|an- skata inicijativa koja vo istorijata }e ostane vpi{ana kako prva uspe{na gra|anska inicijativa vo Makedonija. Vo kampawata za sobirawe na potpisi se vklu~ija nad 100 nevladi- ni organizacii, pratenicite i gradona~alnicite gi povedoa svoite istomislenici i sogra|ani masovno da ja poddr`at inicijativata, mediumite kontinuirano gi informiraa gra|anite, pove}e web-stra- nici ja istaknaa informacijata za tekovnite aktivnosti i voop{to, se razbudi makedonskata javnost. Od momentot koga javnosta slu{na za inicijativta, nekade okolu sredinata na periodot predviden za sobirawe na potpisi, za dvapati pokuso vreme se sobraa dvapati pove- }e potpisi. Se ~ine{e deka gra|anite `elno ja o~ekuvale mo`nosta da go izrazat svoeto mislewe, kako za poddr{ka na gra|anska inicija- tiva, taka i za stavot kon licata so hendikep!

Prikazna za Makedonija ili prikazna za dostoinstvoto

Kampawata "Mojot potpis e zakon" be{e prosledena i "zasilena" so karavanot {to go predvode{e Mile Stojkovski na svojata invalid- ska koli~ka. Na svojata "obikolka" niz Makedonija, na{iot maratonec trgna na 10.10.2005 godina od Kru{evo a ja zavr{i vo Gevgelija na 24.11.2005, pominuvaj}i okolu 1.500 kilometri niz bezbroj naseleni mesta i sretnuvaj}i se so golem broj gra|ani. Vo tekot na ovoj golem i zna~aen maraton, na "trasata" od Berovo do Strumica, na Mile mu se priklu~ija u{te dvajca korisnici na invalidski koli~ki. Site niv, zaedno, gi pre~ekaa pretstavnici od Polio Plus, od lokalnite nevladini organizacii na licata so hendi- kep, od mediumite, lokalnite vlasti i od biznis-sektorot na krajot od ovaa promotivna obikolka, vo Gevgelija. Dodeka te~e{e karavanot, postojano bea organizirani sredbi so gra|ani, redovno prosleduvani od lokalnite mediumi. Maratonot niz Makedonija be{e svoevidna najava i lobirawe kaj lokalnata samouprava, gra|anite i medumite da ja poddr`at pretstoj- nata inicijativa. Bez ogled na toa dali i kakov zakon }e se donese, celokupniot proces i "pra{inata" koja se krena okolu nego dovede do zna~ajno podignuvawe na svesta kaj po{irokata populacija vo Makedonija za marginalizacijata i diskriminacijata so koja se soo~uvaat licata so hendikep, i za faktot deka sekoj e odgovoren i sekoj mo`e da stori ne{to za toa. Pred se so sopstveniot potpis. Nesekojdnevna ve`ba kako nacionalnata volja mo`e da e posilna od koj bilo zakon. I potvrda na podzaboravenata verba deka, i pokraj sé - Mo}ta e vo narodot!!! Sobrani se vkupno 18.968 potpisi. Najmnogu potpisi bea sobrani vo 10 op{tini, TOP 10 op{tini. Rezultat na toa be{e inicijativnosta i sorabotkata so pove}e ~ini- teli: poddr{kata od lokalnite vlasti, aktivnosta na gra|anskiot sektor, pristapot na mediumite i golemata zainteresiranost na lokalnoto naselenie. Tie op{tini se rangirani spored podra~nite oddelenija: Prilep, Karpo{, Struga, Del~evo so Makedonska Kame- nica, Berovo so Peh~evo, Gostivar, Negotino, Ko~ani, Veles i Kise- la Voda. Toa ne zna~i deka drugite op{tini se pomalku uspe{ni, no so rezultatot od spomnative bea sobrani 10.564 potpisi. Kako {to vo procesot na kreirawe na zakonot bea zapra{ani zaseg- natite za toa kakov zakon sakaat za sebe i za onie za ~ie dobro rabotat, taka, vo periodot na sobirawe na potpisi, bea zapra{ani od niv site relevantni ~initeli vo lokalnite sredini vo koi `iveat i deluvaat. Zatoa, pove}e organizacii koi rabotat na poleto na za{tita i promo- cija na ~ovekovite prava organizaraa javni debati so cel zaedni~ki

57

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

da go procenat svojot kapacitet i potrebite vo svoeto opkru`uvawe. 30-ti dekemvri be{e den koj }e ostane zabele`an vo dvi`eweto protiv hendikep na na{ive prostori od edna ednostavna pri~ina:

18.968 gra|ani go iskoristija svoeto ustavno pravo da predlo`at zakon i poka`aa deka imaat sluh za potrebite na licata so hendikep. Podr-

`uvaj}i ja ovaa inicijativa, ja izrazija svojata volja licata so hendi-

kep da imaat ednakva mo`nost za u`ivawe na fundamentalnite

~ovekovi prava i slobodi, ja poka`aa svojata svest deka vo op{tes-

tvoto site, pa i licata so hendikep, treba da u~estvuvaat celosno, kako ednakvi gra|ani. Vo o~i na Bo`i}, na 6 januari 2006-ta, potpisite simboli~no bea odneseni so invalidska koli~ka vo Sobranieto na RM. Na 3 mart pratenicite so aklamacija ja izglasaa potrebata od donesuvawe na vakov zakon. Ponatamu, ovlasteniot pretstavnik na predlaga~ot be{e zadol`en, vo period od 3 meseci, da podnese predlog na zakon. Vo ovoj period, zainteresiranite vladini i nevladini institu-

cii i organizacii organiziraa serija javni debati na koi smetaa za

potrebno da se izjasnat, sé so cel da se kreira koncizen, implementi- ra~ki zakon koj soodvetno na kapacitetot na dr`avata }e gi tretira problemite koi prizleguvaat od hendikepot. No, sudej}i po reakciite na vladinite pretstavnici koi, vo najgolem del, poka`aa nepodgot- venost i otpor, mora da se priznae deka vo nivnite redovi vladee{e strav od donesuvawe na zakon koj, {to spored niv, iako e kreiran so- glasno me|unarodnite normi i standardi, sepak }e ja ~ini dr`avava otka`uvawe od odredeni finansiski sredstva koi pak dosega, iako postoi zakonska osnova za nivna namena, sepak necelosno bea isko- ristuvani za onie za koi "`ivot" zna~at.

I ni{to ne mo`e da ja zapre! I sega, kade sme? Vo momentot e formirana rabotna grupa pri Ministersvoto za trud i socijalna politika koja zaedno so pretstavnici od Vladata, resornite ministerstva i drugi faktori vo ovaa oblast temelno raboti na komentirawe na zakonskiot tekst, sé so cel da gi presme- taat buxetskite implikacii i da se napravi strategija i vremenska ramka za implementacija na zakonot po negovoto usvojuvawe.

Prikaznata go ~eka svojot kraj

Inter - partiska parlamentarna lobi grupa (IPPLG)

6. INTER-PARTISKA PARLAMENTARNA LOBI GRUPA (IPPLG)

Od vremenska distanca - Momentot vo koj se formira{e IPPLG Gledano od vremenska distanca od ~etiri godini, krajot na 2002- ta, koga se zapo~na so idejata pra{aweto za pravata na licata so

hendikep da se postavi otvoreno na "dneven red", pred onie koi neposredno donesuvaat odluki i kreiraat politiki, vo izvesna smisla pretstavuva{e najava deka vremeto za edna poinakva akcija

e sozreano.

Kolku za potsetuvawe, dodeka bevme del od SFRJ, za pravata na licata so hendikep se gri`e{e dr`avata (vpro~em kako i za sî drugo). So osamostojuvaweto na Republika Makedonija vo 1991 godina i periodot na tranzicija i streme` za priklu~uvawe kon Evropskata unija, mnogu ~esto po~navme da gi slu{ame deklarativnite zalo`bi za promeni. Najavite deka se zalagame za gradewe socijalna dr`ava, demokratija, po~ituvawe na ~ovekovite prava, vetuvaa unapreduvawe

i na korpusot na prava na licata so hendikep. No, {to se slu~i?

Namesto tie da se unapredat, do`iveavme nevidena erozija na ve}e steknatite prava i beneficii, a novi ne se usvoija. Po~etokot na noviot milienium najavi pomestuvawa vo pozitiv- na nasoka. Sî poglasni bea aktivnostite za alarmirawe i podigawe na svesta na zaednicata za sostojbata vo koja se nao|aat licata so hendikep. Vo izvesna smisla, toa ozna~i deka desetgodi{nata erozija e zaprena. No, toa ne be{e dovolno. Izgubenoto treba{e

najprvin da se povrati, a potoa i da se unapredi, soglasno evropskite standardi i regulativata {to ja ureduva ovaa materija. Od druga strana, makedonskiot Parlament vo svojata kratka istorija ima{e premnogu primeri, koga poradi razli~nite partiski interesi i neprijatelstva, se ko~e{e donesuvaweto na regulativa {to vo drug slu~aj voop{to ne bi bila sporna. Mnogu ~esto li~noto

i grupnoto gi jadea zaedni~koto i op{to-korisnoto. Lobirawe sekako

59

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

deka postoe{e i vo ovoj period, no nikoga{ javno, {to naveduva na pomislata deka najverojatno se rabotelo ili za ne tolku ~isti motivi, ili pak za skrieni grupni interesi. Kone~no, bidej}i Republika Makedonija i otvoreno se izjasni deka e za brzo priklu~uvawe kon Evropskata unija, kako eden od elementite vo toj proces ni pretstoe{e i harmonizacija na na{eto zakonodavstvo so ona na Unijata. A pravata na ranlivite grupi, tuka sekako vleguvaat i licata so hendikep, stojat visoko vo korpu- sot ~ovekovi prava koi gi bara priklu~uvaweto kon EU. Formiraweto na Inter-partiskata parlamentarna lobi grupa (IPPLG), prva od vakov tip, ne samo kaj nas, tuku i po{iroko, pretstavuva{e dobra mo`nost procesot na harmonizacija da otpo~ne so adaptirawe na na{eto zakonodavstvo vo edna oblast koja ne e obre- meneta so razli~ni politi~ki, nacionalni i kulturni interesi. Fenomenot na hendikep ne razlikuva ni pol ni vozrast, nitu verska ili partiska pripadnost. Nau~enoto od tuka, treba{e da ni pomogne vo procesot koj {to ni sledi. Ne smeeme da zaboravime deka 2003-ta ve}e be{e proglasena kako Evropska godina na licata so hendikep, {to be{e dopolnitelen akcelerator za po~etok na rabota na edna vakva lobi grupa Na 19-ti maj 2003 godina, vo zgradata na Parlamentot na Republi- ka Makedonija, vo prisustvo na golem broj gosti, vladini pret- stavnici, ~lenovi na diplomatskiot kor, nevladini organizacii i lica so hendikep (se slu~i i toa: koli~ki vo Parlamentot!) se odr`a sve~enata konstitutivna sednica na koja be{e oficijalno promovi- rana prvata Inter-partiska parlamentarna lobi grupa za pravata na licata so hendikep. Na ovaa sednica, pokraj drugite, svoe obra}a- we imaa toga{niot prv spiker na Parlamentot na Repbulika Makedonija, gospodinot Nikola Popovski, a vo ime na Ambasada- ta na Velika Britanija, na{iot poddr`uva~ na ovaa ideja, se obrati gospodinot Xorx Edgar, koj vo toa vreme be{e ambasador vo Republika Makedonija. Simboli~no, kako poraka deka e krajno vreme otvoreno da se postavi pra{aweto za pravata na licata so hendikep za da ne ostane i ponatamu na marginite na agendata na vlasta, sednicata zapo~na vo pet do dvanaeset. No, ne samo figurativno, tuku i realno, momentot be{e pet do dvanaeset. Akcija!

Inter - partiska parlamentarna lobi grupa (IPPLG)

Koncepcija i vizija Za toa kakva be{e koncepcijata i vizijata na idejniot tvorec na ovaa prva otvorena lobi grupa za promovirawe i unapreduvawe na pravata na licata so hendikep, organizacijata Polio Plus, mo`ebi najubavo zboruva sve~enata izjava koja, na denot na oficijalnoto pret- stavuvawe na grupata vo Parlamentot na Republika Makedonija, ja dadoa nejzinite 15 ~lenovi, pretstavnici na razli~ni politi~ki partii, pozicija i opozicija, pratenici vo Parlamentot.

Sve~ena izjava na ~lenovite na IPPLG

Nie, pratenici vo makedonskiot Parlament, po sopstvena volja i ubeduvawe pristapuvame vo prateni~kata lobi grupa koja }e se bori za promocija i unapreduvawe na pravata na licata so posebni potrebi. Nie, narodnite izbranici, od razli~no poteklo, so razli~ni ubeduvawa i od razli~ni politi~ki partii, no site zaedno, po~ituvaj}i gi pravata na drugite i uva`uvaj}i gi pravilata na parlamentarna borba, }e ja {titime ovaa ranliva grupa na{i sogra|ani, gradej}i so toa popravedno op{testvo.

Vo motivite za vklu~uvawe na pratenicite vo IPPLG nema da navleguvame. Bez ogled dali se raboti za ~ista filantropija, li~na povrzanost so hendikepot ili obid za sebepromocija, edinstvenoto

{to na inicijatorot mu be{e va`no e tie motivi da ne bidat ne~esni

i IPPLG da ne se pretvori vo instrument za nadmudruvawe i

me|upartiska borba, vo koja pra{aweto za unapreduvawe na pravata na licata so hendikep }e bide iskoristeno i zloupotrebeno. Kone~no, vizijata za formirawe edna vakva lobi grupa be{e taa da pretstavuva sprega pome|u organizaciite na lica so hendikep i vlasta, glasno-

govornik koj }e gi artikulira potrebite na ovaa marginalizirana grupa gra|ani pred narodnite izbranici, i }e pomogne tie potrebi da se oblikuvaat vo konkretni zakonski odredbi koi }e garantiraat ostvaruvawe na pravata i kreirawe na uslovi za ednakvi mo`nosti.

I sekako, lobiranite, ~lenovite na srcevinata na IPPLG, da stanat

lobisti za na{ata kauza.

61

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

Struktura i su{tina IPPLG ne be{e zamislena da ima stroga formalna struktura, delovnici i pravilnici. No, sepak, zaradi zapazuvawe na potrebniot formalen minimum za funkcionirawe na grupata, mora{e da ima definirano ~lenstvo, voda~ na sednicite i tehni~ki sekretar. Smetavme deka sednicite na IPPLG, kako princip, treba da se odr`uvaat vo prostoriite na Parlamentot, a za site ostanati raboti pratenicite, ~lenovi na IPPLG, da se dogovorat me|u sebe na svojata konstitutivna sednica. Rabotata na IPPLG be{e koncipirana kako sprega na koncen- tri~ni krugovi, koi gi opfa}aat site segmenti na op{testvoto. Vo fokusot na rabotata se nao|aat pratenicite, srcevinata na IPPG i ostanatite pratenici lobirani od svoite kolegi. Toa e prviot krug. Smetavme deka e po`elno od sekoja parlamentarna politi~ka partija da ima barem po eden pretstavnik. Ne postoi limit za goleminata na grupata, nitu pak ima limit kolku ~lenovi od edna partija mo`e da ima. Pratenicite re{avaat za toa sami po svoite sopstveni ubeduvawa. Vtoriot krug koj go opkru`uva prviot e Tehni~kiot komitet. Ulogata mu e da gi opslu`uva pratenicite so potrebniot materijal, da napravi komparativni sogleduvawa, da obezbedi edukacija, soveti, zakonski predlozi, tehni~ka asistencija i sî ona {to na pratenicite im e potrebno vo nivnata rabota. Polio Plus ima{e uloga na logisti~ka poddr{ka na Tehni~kiot komitet, zaradi negova nepre~ena rabota. Tretiot krug e [irokata lobi grupa sostavena od pretstavnici na razli~ni oblasti od op{testveniot `ivot: vladata, lokalnata samouprava, biznis sektorot, ekspertite, nevladiniot sektor, me|una- rodnata komponenta i mediumite. Ovie sektori se aktiviraat po potreba, zavisno od predmetot na rabota na IPPLG. Celta e da ja pomognat rabotata na IPPLG so svojata stru~nost, da dadat te`ina na lobiraweto kaj pratenicite, no i samite da bidat lobirani, {to e osobeno va`no vo delot koga novousvoenite zakonski re{enija }e treba da se primenat vo praksa. Vsu{nost, preku edna vakva strukturna postavenost celevme {to pogolem broj oficijani institucii, eksperti, klu~ni li~nosti no i obi~ni gra|ani, sekoj vo svojot domen na nadle`nosti i kompetencii, da se vklu~i i da bide del od procesot vo koj site zaedno }e rabotime i }e u~ime da gradime sistem na vrednosti i po~ituvawe. Da `iveeme edni so drugi, a ne edni kraj drugi.

Inter - partiska parlamentarna lobi grupa (IPPLG)

Aktivnosti Vo tekot na ovie ~etri godini od svoeto postoewe, IPPLG so svojata rabota stana prepoznatliv sinonim za promovirawe i unapreduvawe na pravata na licata so hendikep, ednakvo respekti- rana, i od tradicionalnite i od novite organizacii na licata so hendikep vo RM. Vistinskata rabota na IPPLG se odviva{e na sednicite na Parlamentot i so neposredni kontakti so ostanatite nivni kolegi. No za toa da mo`e da se odviva bez pre~ki i da zeme pogolem zamav, odnosno za lobiranite da stanat lobisti, potrebno be{e najnapred ~lenovi na IPPLG da se "educiraat" teoretski, no i prakti~no za problemite so koi se soo~uvaat, i uslovite vo koi `iveat, licata so hendikep vo Republika Makedonija. Za taa cel, za lobi grupata bea organizirani seminari i ednodnevni poseti na nekolku od specijalnite institucii, (Zavodot vo Demir Kapija, Kostoz- globnata bolnica Sv.Erazmo vo Ohrid, Zavodot Bawa Bansko) vo koi se "zgri`uvaat" licata so hendikep. Edno e koga }e ti ka`at, drugo e koga }e vidi{ so svoi o~i. Naporedno so edukativnata komponenta, se rabote{e i na podgo- tovka na komparativni sogleduvawa na zakonskite re{enija koi ja tretiraat problematikata na hendikep, kako vo doma{nototo zako- nodavstvo, taka i vo zemjite vo Evropa i svetot. Ovie komparativni analizi pretstavuvaa pojdovna osnova za podnesuvawe inicijativi za izmeni i dopolnuvawa na postojnite zakonski re{enija, no u{te pove}e za izrabotka na eden seopfaten zakon koj }e gi garantira pravata i nivnoto ostvaruvawe vo praksa. Edna od prvite konkretni aktivnosti na lobi grupata be{e podne- suvawe na Deklaracijata za za{tita na pravata na licata so hendikep vo Republika Makedonija. Ovaa Deklaracija be{e ednoglasno usvoena od Parlamentot na 28 juli 2003 godina. Sledea brojni inicijativi {to lobi- grupata gi podnese na pove}e postoe~ki zakoni i pravilnici koi tretiraat materija {to direktno gi zasega licata so hendikep. Tuka bi spomenale samo nekolku od onie koi bea usvoeni i vgradeni vo zakonskite akti: izmenite i dopolnuva- wata vo Zakonot za vrabotuvawe na invalidni lica (zasega edinstven lex specialis kaj nas), potoa zakonite za gradba i prostorno i urbani- sti~ko planirawe, zakonot za socijalna za{tita, pravilnikot za ortopedski pomagala, zakonot za bezbednost vo soobra}ajot. Sekako, "vi{ni~ka na {lagot" vo rabotata na lobi grupata be{e donesuvawe na eden seopfaten zakon - matica za za{tita na pravata

63

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

i dostoinsvoto na licata so hendikep vo Republika Makedonija, koj }e generira donesuvawe drugi posebni zakoni za specifi~ni oblas- ti. Konsenzus za toa kakov zakon ni e potreben be{e postignat na sredbata odr`ana na 15 mart 2004 godina vo Bawa Bansko, na koja, kako ~lenovi na Tehni~kiot komitet, prisustvuvaa pretstavnici od Zaednicata na invalidski organizacii na Makedonija. Sledea meseci na intenzivna rabota: analizi na brojni me|unarodni dokumenti, podgovka i izrabotka na nacrt-verzija na Zakonot, konsultacii i sugestii so i od brojni doma{ni i stranski eksperti, javni debati za tekstot na nacrt-Zakonot, sî so cel da se stigne do {to poefikasen Zakon koj }e obezbedi mehanizmi za negova primena vo praksa. Za strategijata kako ovoj predlog Zakon da stigne pred narodnite izbranici, se diskutira{e na sostanokot odr`an vo mart 2005 godina, na koj lobi-grupata ednoglasno odlu~i da ja poddr`i inicijativata za sobirawe 10.000 potpisi od gra|anite, so {to ovoj Zakon bi dobil na te`ina: voljata na narododot! Site ~etirinaeset ~lenovi na lobi- grupata, prisutni na toj sostanok, izrazija podgotvenost sekoj vo svoite partiski redovi da "pritisne" za poddr{ka na Zakonot koga toj }e se najde na dneven red na Parlamentot. I sekako, nivna aktivna uloga vo tekot na gra|anskata inicijativa za sobirawe na potpisite koi ovoj Zakon }e go dovedat pred Parlamentot. I se slu~i! Na dnevniot red na 122-ta sednica na Parlamentot koja zapo~na na 7 fevruari 2006 godina, Zakonot, kako predlog od 18.968 gra|ani na Republika Makedonija, se najde pred pratenicite. Na 3 mart 2006 godina be{e ednoglasno odlu~eno za potreba od donesuvawe eden vakov Zakon. Sepak, poradi pred-vremenite parlamentarni izbori, zaka`ani za juli 2006 godina, negovoto done- suvawe }e se slu~i so noviot parlamentaren sostav i sekako, so poddr{ka na novata lobi-grupa.

Vlijanie - na doma{en i me|naroden plan Pokraj glavnata rabota, lobirawe vo Parlamentot za promena na zakonskata regulativa koja gi tretira pravata na licata so hendi- kep, lobi grupata be{e vklu~ena i vo niza aktivnosti naso~eni kon po{iroko promovirawe na pra{aweto za pravata na licata so hendi- kep, kako na doma{en, taka i na me|unaroden plan. Iako vo mo{ne delikaten moment (vo tek be{e glasawe na doverba na toga{nata vlada i promena na zamenik-spikerot na Parlamentot), ~lenovite na IPPLG u~estvvaa na otvaraweto i vo rabotata na Regionalnata konferencija, na tema "Inicirawe zakonski promeni

Inter - partiska parlamentarna lobi grupa (IPPLG)

vo Makedonija i vo regionot od aspekt na licata so hendikep, bazirani vrz dostignuvawata i perspektivite na Sovetot na Evropa", {to se odr`a od 5 do 7 noemvri 2003 godina vo Skopje. Od golema va`nost e poddr{kata {to ~lenovite na lobi-grupata

ja dadoa so svoeto prisustvo i u~estvo na promocijata na publikacijata

"Od ideja do realnost", posvetena na procesot i tekstot na Konvenci- jata na Obedinetite nacii za za{tita na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep. Sekako, zna~ajna }e bide poddr{kata na novata lobi-grupa vo procesot na ratifikacija na Konvencijata od strana na makedonskiot parlament, {to se o~ekuva da se slu~i vo tekot na 2007 godina. Mo`ebi u{te pozna~ajno e vlijanieto {to lobi-grupata go ostvari vo zemjite od regionot: Srbija, Crna Gora, Bosna i Herce- govina, Hrvatska, Bugarija, Albanija. So cel razmena na iskustva i promovirawe na konceptot na IPPLG, pretstavnici na lobi grupata zedoa aktivno u~estvo na Regionalnata konferencija na tema "Procesot na pristapuvawe vo EU na zemjite od Jugoisto~na Evropa" {to se odr`a vo mart 2005 godina vo Saraevo. Ova be{e dobra mo`nost na{ite lobisti da se sretnat so g-dinot Ri~ard Hovit,

pretsedava~ na Disability Inter-group, edinstvena grupa vo svetot sli~na na makedonskata IPPLG, koja dejstvuva pri Evropskiot parlament. Deka dobriot glas daleku se {iri be{e dokaz i prisustvoto na pretstavnik od dale~niot Honduras, na proslavata na vtoriot rodenden na IPPLG, {to se odr`a na 19 maj 2005 godina vo zgradata na Parlamentot, vo istata onaa sala vo koja pred dve godini oficijalno se promovira formiraweto na lobi-grupata. Diana Martinez, samata lice so hendikep i iden pratenik vo Parlamentot na Republika Honduras, saka{e neposredno da se zapoznae so rabo- tata i na~inot na deluvawe na lobi grupata. I deka ne se raboti samo za akcii vrzani za izmeni na zakonska- ta regulativa, eve samo eden primer. Pove}egodi{noto lobirawe

i pritisokot koj ~lenovite na IPPLG go napravija zgradata na

makedonskiot Parlament, kako dom na site gra|ani, da stane pri-

stapna navistina za site, rezultira{e so plod: pristapni rampi na vlezot, lift i platformi vnatre vo zgradata, pristapni toaleti,

obele`ano parking-mesto za lica so hendikep

so polno pravo, mo`eme da se pofalime deka dobivme najpristapen

Parlament (barem od aspekt na fizi~ka pristapnost).

so {to, najverojatno

65

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

Nau~eni lekcii Koga bi trebalo so eden zbor da se opi{e uspehot i va`nosta na IPPLG, mo`ebi najsoodvetno bi bilo da se ka`e dvi`ewe za prava- ta na site lu|e za eden pristoen `ivot, dvi`ewe koe im dava nade` na site onie {to se neposredno zasegnati, no vo isto vreme pret-stavuva obvrska za site onie koi se opredelile vistinski i iskreno da go poddr`at. Za ovie ~etri godini rabotewe i obezbeduvawe logisti~ka poddr- {ka na lobi-grupata, nau~ivme deka i lobistite treba postojano da bidat lobirani, odnosno deka im e potrebna motivacija da si gi "dopol- nat bateriite" za da prodol`at ponatamu so svojata rabota. Ni{to ne e edna{, pa za navek. Se poka`a deka najkusiot pat ne e sekoga{ garancija za brzo stignuvawe do celta. So cel da se vlijae vrz doma{nata javnost, da ne se oglu{uva na barawata za pozitivni zakonski promeni, neophod- na be{e sorabotka so me|unarodniot faktor prisuten vo Republi- ka Makedonija. Vo taa smisla, golema blagodarnost do Britanskata Ambasada za otvorenata poddr{ka na celiot proces okolu Zakonot. Koga zapo~navme so idejata za formirawe na IPPLG, nemavme nikakov somne` deka "i nekolku lu|e mo`at da go promenat svetot". Konceptot za IPPLG e baziran na grupa. No, grupata e sostavena od poedinci. Se poka`a deka posveteni poedinci se klu~nata alka vo promovirawe na pravata na licata so hendikep. Idejata so IPPLG be{e, sekako, da se "regrutira" {to pogolem broj vakvi poedinci koi }e rabotat na sozdavawe na edno pohumano op{testvo za site, vklu~uvaj}i gi i licata so hendikep. I deka ne e sé taka lesno i mazno, deka osven rozi ima i trwe, poka`aa promenite na politi~kite opcii vnatre vo samiot Parla- ment kon krajot na 2005 i vo tekot na 2006 godina, koga klu~nite ~lenovi od lobi grupata preminaa vo novoformirnite politi~ki partii, so {to, realno, be{e namaleno nivnoto vlijanie. Se potvrdi nau~enoto deka posvetenite poedinci se klu~ni za na{ata kauza. Da ne ja zaboravime silata na mediumite, kako instrument "da se poturne koga nekade }e zapne i }e se zaglavi", za javnosta da bide informirana i po potreba "mobilizirana" koga vlasta i nadle`nite }e odlu~at da bidat "gluvi" za pra{awa za koi se direktno odgovorni.

Lobi grupata vo noviot Parlamentaren sostav Kako {to se o~ekuva{e, del od ~lenovite na prviot sostav na IPPLG prodol`ija da bidat pratenici i vo noviot parlamentaren

Inter - partiska parlamentarna lobi grupa (IPPLG)

sostav, {to ni dava za pravo da o~ekuvame IPPLG da prodol`i da

raboti, se razbira so izvesno osve`uvawe so potrebnata "sve`a krv".

I ponatamu ostanuva pretpazlivosta od mo`ni stapici i opas-

nosti. Najgolema opasnost za samoodr`livosta na ovaa akcija e do- kolku IPPLG stane plen na samo edna politi~ka partija, ili pak, na vnatre-partiska grupa. Vtorata opasnost e ako IPPLG se identi- fikuva samo so pozicijata vo Parlamentot, so {to bi se dovelo vo pra{awe prodol`uvaweto na zapo~natata akcija. Sepak, steknatoto iskustvo i nau~enite lekcii ni davaat za pravo so doza na golema sigurnost da veruvame deka ona {to go zapo~navme kon krajot na 2002 godina }e prodol`i i }e prerasne vo na{e parla- mentarno sekojdnevie: otvoreno lobirawe za zaedni~koto i op{to- korisnoto.

I za kraj, koi bea ~lenovite na IPPLG, od momentot na nejzinoto

formirawe do zavr{uvawe na svojt prv mandat:

1. Liljana Popovska (potpredsedatel na parlamentot) - LDP;

2. Agron Buxaku (potpredsedatel na parlamentot) - DUI;

3. Trifun Kostovski - nezavisen pratenik;

4. Ismet Ramadani - PDP;

5. Zoran [apuri} - LDP;

6. Angelka Peeva-Lauren~i} - LDP;

7. Fatmir Asani - DPA;

8. Blagoja Ge{oski - SDSM;

9. Tito Petkovski -

10. Eleonora Petrova - Mitevska - SDSM;

11. ^edomir Kralevski - VMRO-DPMNE;

12. Spiro Mavrovski - VMRO - DPMNE;

13. Silvana Boneva - VMRO - DPMNE;

14. Slobodan ^a{ule - VMRO - DPMNE;

15. Teuta Arifi - DUI;

16. Ristana Al~evska - LP;

17. Agim Xelili - DUI;

18. Ana Andova - SDSM;

SDSM;

67

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

DEL VTORI

VREME SEGA[NO

69

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

Politika i principi pri kreirawe na sistemski zakon za licata so hendikep

DEL VTORI

VREME SEGA[NO

1. POLITIKA I PRINCIPI PRI KREIRAWE NA SISTEMSKI ZAKON ZA LICATA SO HENDIKEP VO RM

1

^ovekovi prava Hendikepot kako fenomen koj go sledi sé vkupnoto ~ovekovo postoewe izmina dolg pat od tradicionalnoto, preku medicinskoto gledi{te za da se pozicionira vo socijalno pra{awe. Vnatre vo toj sektor, poslednive dvaesetina godini (svetski gledano) licata so hendikep uspe{no se borat za preformulirawe na stereotipijata na hendikepot od socijalno pra{awe vo pra{awe na ~ovekovi prava. Zna~i, hendikepot ne le`i vo poedinecot (so hendikep) tuku vo op{testvoto. Hendikepot e naru{ena komunikacija pome|u pravata na poedinecot i obvrskata na zaednicata da im obezbedi ednakvi mo`nosti na site svoi ~lenovi za participacija vo op{testvenoto `iveewe. ^ovekovite prava se isti za site bez obyir na li~nosta i proizleg- uvaat od Univerzalnata deklaracija za ~ovekovi prava. Toa e t.n.

"prva generacija" ~ovekovi prava. No, koga se razmisluva za pravata na licata so hendikep vo zemjite vo razvoj "vtorata generacija"

~ovekovi prava (kako {to e pravoto na hrana, domuvawe

) se od

osobena va`nost za licata so hendikep od siroma{nite sloevi i mora da se gledaat vo tesna povrzanost so gra|anskite i politi~kite prava.

1 Nacrt platforma za rabotata na Golemata rabotna grupa za izrabotka na Sistemski Zakon, mart 2005

71

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

Sepak, klu~noto pra{awe ne e vo toa dali na liceto tie prava mu pripa|aat, tuku dali istite navistina mo`e da gi u`iva.

Za, da mo`e, kolku-tolku, ovaa determinanta da se obezbedi vo eden zakonski tekst potrebno e da se sledat nekolku vode~ki prin- cipi:

1. Ednakva vrednost i dostoinstvo za site ~ove~ki su{testva;

2. Avtonomija i nezavisnost na ~ovekovata li~nost;

3. Ne-diskriminacija.

4. Pravo na pristap - fizi~ki, su{tinski i kon servisite i kon

uslugite;

5. Pravo da se `ivee vo svojata zaednica i zaedno so svoeto semej-

stvo;

6. Pravo na socijalna integracija i celosna participacija vo

zaednicata;

7. Po~it kon razli~nosta;

8. Izedna~uvawe na mo`nostite;

9. Pravo na u~estvo vo politi~kiot `ivot na zaednicata;

10. Pravo na sloboda na zdru`uvawe.

Glavni odrednici kon dobra politika, i dobro zakonodavstvo Bez obyir na politi~kiot pristap kon obezbeduvawe na ~ovekovi- te prava za licata so hendikep mora da se ima pradvid maksimata deka "sekoja politika e onolku dobra kolkav {to e impaktot na nejzinata implementacija". Bez obyir na razlikata pome|u statusot i celta na sekoj od pravnite dokumenti koi ja reguliraat ovaa materija najzna~ajni se sodr`inata i pristapot kon definirawe na na~inot na u`ivawe na ovie prava. Pred da se pojde vo odrednici mora da se postavi osnovniot postulat, aksioma, pozicija ili barikada od koja licata so hendikep ne smeat da otstapat. "Non pasarant" e pozicijata za lokacijata na hendikepot. Zna~i hendikepot ne e vo liceto so onevozmo`enost. Toa lice kako i site drugi e samo ~ovek so svoe dostoinstvo i prava. Hendikepot se nao|a vo relacijata (komunikacijata) pome|u liceto so (onevozmo`enost) i zaednicata. Taa izmestena relacija i pogre{- na komunikacija treba povtorno da se vospostavi i obnovi. Toa se ~ini so pozitivni akcii na organiziranata zaednica - dr`avata. Samo od tuka mo`e da pojde dobra definicija na hendikepot i samo od ovaa to~ka mo`e da se kreira dobra politika i dobro zako- nodavstvo.

Politika i principi pri kreirawe na sistemski zakon za licata so hendikep

Glavni pojdovni odrednici kon nivno definirawe mo`at da ni bidat:

1. Hendikepot vo glavnite tekovi. Pojdovna politika na site doku-

menti koi go reguliraat pra{aweto na hendikepot treba da bide

celosno vklu~uvawe na licata so hendikep, na nivnite potencijali i sposobnosti kako integralen del od sevkupniot ~ovekov potencijal na zaednicata.

2. " Ni{to za nas - bez nas". Nitu eden politi~ki pristap kon

hendikepot nema da mo`e da bide seopfaten i dovolno dlabok bez

aktivno u~estvo na samite lica so hendikep, osobeno onie nivni grupi podlo`ni na isklu~uvawe (`enite i decata so hendikep, licata so

mentalen hendikep

3. Op{testvo za site. Politikata na vklu~uvawe mora jasno da

go definira inkluzivnoto op{testvo i vo nego ulogata na licata so hendikep.

4. Ne-diskriminacija. Mora da se dizajniraat merki koi nema da

ostavat pravni praznini za tolerirawe na kakva bilo diskrimina- cija po osnov na hendikep.

5. Pozitivna diskriminacija. Dobrata politika mora da predvidi

silni i seopfatni konkretni merki na dr`avata koi }e obezbedat stavawe vo popovolna polo`ba na licata so hendikep so cel izedna~u-

vawe na mo`nostite, no za vreme dodeka ima potreba od takva akcija.

6. Inter-diskriminacija. Merkite protiv diskriminirawe po

osnov na hendikep, kako naj~esto naru{uvawe na ~ovekovite prava,

dobrata politika mora da gi izbalansira i so merki protiv t.n. inter- diskriminacija, izedna~uvawe na tretmanot po osnov na hendikep a ne po pri~inata za zdobivawe. Pri~inata mo`e da bide relevantna samo pri kreiraweto na preventivnata uloga na dr`avata.

7. Pra{awe na ~ovekovi prava. Dobrata politika mora da go

potencira nedovolnoto u`ivawe na ~ovekovite prava od strana na

licata so hendikep i da ja reflektira povrzanosta pri realizacijata na ~ovekovite i politi~kite so socijalnite prava.

8. Analiza od socijalen aspekt. Dobriot politi~ki pristap mora

da ima ras~isteno so faktot koj ja diskriminira relacijata pome|u li~nosta so hendikep i op{testvoto i da se fokusira na barierite koi mora da bidat prevenirani i otstraneti.

9. Siroma{tijata i hendikepot. Dobrata politika mora da ja sfati

pri~insko - posledi~nata vrska pome|u siroma{tijata i hendikepot. Licata so hendikep mora da se najdat vo strategiite za namaluvawe

).

73

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

na siroma{tijata i da se rasvetli nivnata pozicija kako pri~ina, no

i posledica na siroma{tijata.

10. Dvostran pristap. Dobrata politika mora da vodi smetka za

dvete strani na ovaa pojava. Treba vo isto vreme da se napravi balans pome|u potrebata od posebni merki i mehanizmi za licata so hendikep, od edna strana, kako i od potrebata za nivna integracija i izedna~uvawe

so drugite sektori vo op{testvoto. Ova voop{to ne e lesno da se izba- lansira i treba da se ima predvid deka i najdobrite nameri za inkluzija mo`at da zavr{at kako dopolnitelna pri~ina za ponatamo{no isklu~uvawe na licata so hendikep.

11. Celesoobrazni i prakti~ni strategii. Politikata mora da

referira i da se potpira na izvoren model i strategija koja bazata

ja ima vo duhot, razvojot i razbiraweto na zaednicata a ne vo nekakov

uvezen model od razvienite zemji.

12. Pove}ekraten hendikep. Dobrata politika mora da go pred-

vidi faktot deka licata so hendikep ne se edna edinstvena homogena grupa i deka nekoi od tie lica se osobeno podlo`ni na marginali- zacija i diskriminacija (kako decata i `enite so hendikep, licata so te`ok i kombiniran hendikep).

13. Dostapnost. Politikata koja }e se zafati so obezbeduvawe na

participacija na licata so hendikep vo op{testvenoto `iveewe vo

samiot start }e treba da ras~isti so obezbeduvaweto na pristap kon site razli~ni formi na `iveewe i komunicirawe. Modernite tehnologii go olesnuvaat prakti~noto ispolnuvawe na ovie akcii no vo isto vreme otvoraat i novi pra{awa i formi na zadovoluvawe na ovaa opredelba.

14. Locirawe na nositelot. Dobrata politika mora to~no i

nedvosmisleno da go locira nositelot na za{tita na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep. Dr`avata ne smee da bide

amnestirana pri toa i ne smee da se krie zad negativniot sudir na nadle`nost na svoite institucii i organi.

15. Buxet. Raspolo`livite buxetski sredstva mora da stanat

dostapni i za vklu~uvawe na licata so hendikep vo glavnite tekovi na op{testvenoto `iveewe. Ovaa dostapnost treba da bide strategiski i programski postavena, transparentna i ot~etna.

16. Finansiska odgovornost. Dobrata politika ne smee da dozvoli

pokrivaweto na tro{ocite za nejzinoto sproveduvawe da bide ostaveno na nekoj drug ili na nekoja druga politika i strategija. Stranskite donacii i razvojni programi se so ograni~en efekt i

Politika i principi pri kreirawe na sistemski zakon za licata so hendikep

vremetraewe. Potpiraweto vrz sopstvenite izvori e dolgoro~no i su{tinski odr`livo.

17. Plan. Dobrata politika osven vo preto~uvawe vo dobra stra-

tegija mora da ima svoja operacionalizacija vo efektiven plan za

akcija. Planot mora da bide vremenski opredelen, jasen vo pozici- ite i odgovornosta na nositelite i finansiski pokrien.

18. Pravna dr`ava. Bez obyir kolku dobro politikata e preto~ena

vo efektivni pravni normi, nivnata implementacija sekoga{ }e zavisi od silata na dr`avata da gi nametne vo sekojdnevieto. Ovoj

element ne zavisi od hendikepot, no kako globalno pra{awe za koe

odnapred postoi visok konsenzus na glavnite politi~ki subjekti mo`e da se iskoristi za zasiluvawe i humanizirawe na zakonodavstvoto.

19. Monitoring (Watchdog). Organizaciite na lica so hendikep

se edinstven subjekt za koj mo`e da se smeta deka nema da zatai vo nadgleduvawe na procesite na implementacija na dobroto zakonodav-

stvo. Sepak, ova ne se slu~uva po avtomatizam. Toj proces treba da se inicira, da se obezbedi ekspertiza i poddr{ka. Samo toga{ }e se obezbedi efektivno prefrlawe na nacionalnite inicijativi na lokalno nivo, i obratno.

20. Menuvawe na svesta. Nitu edna politika i zakonodavstvo

nema da stoi na cvrsto tlo dodeka ne se obezbedi kriti~no nivo na javna svest za potrebata od op{testveno vklu~uvawe na licata so hendikep vo zaednicata. Sekoja politika i zakonodavstvo, i subjektite koi go vodat toj proces, mora da smetaat na ovoj zna~aen sojuznik ili lut protivnik.

Dovolno za po~etok !!! Ostanatoto e samo hrabrost i vredna rabota

75

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

2. DA SE ZAPRA[AME ZAEDNO

Glavnite odrednici vo dolgogodi{nata rabota na Polio Plus, podignuvawe na javnata svest i sistemsko zaokru`uvawe na legis- lativata {to se odnesuva na licata so hendikep se obedineti i staveni vo edna ramka preku dve istra`uvawa na javnoto mislewe. 1 Prvoto istra`uvawe se sprovede vo maj-juli 2002 a po povod 3 deke- mvri - Me|unarodniot den na licata so hendikep, so naslov "Da se pogledneme vo o~i", dodeka vtoroto istra`uvawe, "Da se zapra{ame zaedno", se sprovede vo maj-septemvri 2005. Periodi~noto sprovedu- vawe na istra`uvawata se izvr{i so cel da se sogledaat promenite i konkretnata sostojba {to se odnesuva na mo`nostite za vklu~uvawe na licata so hendikep vo site sferi na op{testveniot `ivot. Del od istra`uvaweto, so poseben akcent na delot {to se odne- suva na odnosot i stavot na ispitanicite sprema licata so hendi- kep, otvorenosta na zaednicata za problemite na licata so hendikep, ocenkata na prezemenite aktivnosti od strana na dr`avata kako i potrebata od dodeluvawe na beneficii so cel izedna~uvawe na mo`nostite na licata so hendikep se povtoruvaat vo dvete istra`u- vawa. Celta na ova e otslikuvawe na situacijata, in concreto, vo koja se nao|a zasegnatata grupa. No, kako rezultat na dvi`eweto protiv hendikep vo Evropa i svetot, se nametna potrebata da se ispita i potrebata od donesuvawe na seopfaten zakon, koj }e go podigne nivoto na za{tita na pravata i dostoinstvoto na ovie lica. Edni od poevidentnite pri~ini i posledici, identifikuvani vo prethodniot period, poradi koi i se nametna potrebata za vospos- tavuvawe na sistem bea:

Inertnost na zaednicata i neprezemawe na konkretni merki za vklu~uvawe na licata so hendikep vo istata {to doveduva do dopolnitelna marginalizacija na licata so hendikep;

1 "Sogleduvawa na sostojbite i mo`nostite za vklu~uvawe na licata so hendikep vo op{testvenoto `iveewe - Da se zapra{ame zaedno", 2005 (ISBN 9989-2357-2-4)

Da se zapra{ame zaedno

Postoe~ka ekskluzija vo pove}eto oblasti na op{testvenoto

`iveewe: nedostapnosta na instituciite i informaciite sozdava

sostojba na isklu~uvawe na licata so hendikep, a voedno i od nivnite semejstva od site sferi na op{testvenoto `iveewe, kako profesio- nalno taka i kulturno i obrazovno, {to pak ponatamu gi ostava na marginite na op{testvoto;

Fragmentarnoto dejstvuvawe na dr`avata vo sozdavaweto

uslovi za dostoinstven `ivot na licata so hendikep, nesoodvet- niot na~in na implementacija na zakonskite odredbi kako i nepos-

toeweto na seopfaten praven sistem za regulirawe na ovaa oblast sozdava situacija na nemo`nost na u`ivawe na fundamentalnite prava i slobodi i naru{uvawe na konceptot na ~ovekovi prava, ednakvost i nediskriminacija;

Postoeweto na jaz pome|u normativnata i fakti~kata stvarnost

koja predizvikuva neednakva polo`ba na licata so hendikep vo odnos na drugite. Istra`uvaweto poka`a deka procesot na preto~uvawe na vizi- jata vo konkretna politika i programa za akcija e individualen i zaseben za sekoja dr`ava. Postoeweto na principot na pravna ednak- vost, pravnite lekovi i dopolnitelnite akcii koi dr`avata mo`e da gi prezeme pretstavuvaat osnova od koja se trgnuva vo podobruva- weto na momentalnata situacijata vo koja se nao|aat licata so hendikep. Iako od ispitanite samo 13% se lica so hendikep i lica koi `i- veat so niv, od ostanatite (84%) nezasegnati ispitanci, 64% odgo- vorile deka licata so hendikep se marginalizirani celosno. Ako gi sporedime rezultatite dobieni od primerokot koj e direktno zasegnat so hendikepot i onie koi ne se, mo`e da se sogleda deka i nezaseg- natite ispitanici potvrduvaat deka se svesni za marginaliziranata polo`ba na ovie lica. Vo 2002 godina, pove}e od polovina od ispita- nicite smetale deka licata so hendikep se celosno marginalizirani, dodeka vo 2005-ta postoi osobeno izrazeno zgolemuvawe od 17%. Me|utoa, od druga strana, interesen e podatokot deka iako postoi marginalizacija, denes 27% smetaat deka e toa samo vo opredeleni oblasti, za razlika od 2002 godina, koga toj procent iznesuval 42%. Od tuka, o~igledna e promenata vo svesta na lu|eto i nivnata percepcija za marginalizacijata na licata so hendikep. So eden zbor ka`ano, zgolemuvaweto na procentot na celosnata marginalizacija denes se dol`i na namaluvaweto na procentot na marginalizacijata vo opredelenite oblasti kako i na dvojnoto namaluvawe na procen-

77

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

tot na ispitanicite koi smetaat deka voop{to ne postoi margi- nalizacija na licata so hendikep vo RM. Sporeduvaj}i gi odgovorite, po odnos na pra{aweto kolku dr`ava- ta e aktivna vo sozdavaweto uslovi za dostoinstven `ivot za licata so hendikep, }e konstatirame deka denes e zgolemen procentot na fragmentarno i incidentno dejstvuvawe na dr`avata, {to sekako ne treba da dovede do zaklu~ok deka sostojbata e podobrena, bidej}i marginalizacijata e duri i posilno izrazena.

70%

60%

50%

40%

30%

20%

10%

0%

Kako ja ocenuvate aktivnosta na Dr`avata vo sozdavaweto uslovi za dostoinstven `ivot na licata so hendikep?

2002 2005 60% 52% 47% 34% 4% 1%
2002
2005
60%
52%
47%
34%
4%
1%

Ima napraveno mnogu;

Nema napraveno ni{to;

Samo incidentno;

Interesen e podatokot za toa kolku licata so hendikep se vklu- ~eni vo politi~kot `ivot, sporedeno so toa kolku tie gi ostvaruvaat svoite gra|anski prava. Nekoi smetaat deka gi ima dovolno vo poli- tikata (2%), a duri 17% deka se sre}ava po nekoj. Toa e edna seriozna brojka koja, koga }e ja sporedime so podatokot deka vo ostvaruvaweto na svoite prava ovie lica se vo sé izedna~eni so ostanatite (16%) i duri se i vo popovolna situacija (4%), se postavuva pra{aweto za fakti~kata situacija vo odnos na nivnata participacija vo politi~- kiot `ivot i za stavot na zaednicata kon niv. Ovaa opservacija na ispitanicite e kontradiktorna so samata fakti~kata realnost, ako se ima predvid deka licata so hendikep voop{to ne se zastapeni nitu vo zakonodavniot dom nitu vo lokalnata samouprava?! Na pra{aweto (8) kako dr`avata treba aktivno da gi za{titi pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep, ispituvaj}i go zadovolstvoto na gra|anite od postoe~kite zakonski re{enija koi se odnesuvaat na licata so hendikep, samo 17% odgovaraat deka dr`a-

Da se zapra{ame zaedno

vata aktivno mo`e da gi za{titi pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep so izmeni i dopolnuvawa na postoe~kite zakoni. Ponatamu, duri 70% smetaat deka e potrebno donesuvawe na poseben Zakon za za{tita na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep. Strategiskata opredelba na RM za ~lenstvo vo EU go potvr- duva misleweto na 6% od ispitanicite koi smetaat deka so vlez vo EU }e se ostvari potrebnata za{tita na licata so hendikep. Za kraj, za~uduva~ki e faktot {to 4% smetaat deka dr`avata pru`a aktivna za{tita so davawe ednokratna pari~na pomo{ na ovie lica. Rezultatite dobieni od odgovorot na pra{aweto (10) dali ja podr`uvate inicijativata za donesuvawe na Zakon za za{tita na

Dali ja poddr`uvate inicijativata za donesuvawe Zakon za za{tita na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep

87% 90% 80% 70% 60% 50% 40% 30% 20% 8% 10% 3% 2% 0% 0
87%
90%
80%
70%
60%
50%
40%
30%
20%
8%
10%
3%
2%
0%
0 %
DA , pot re be n
e ;
DA , a ko
Evropa;
sa ka m e
v o
N E, t oa e obv rska
na Dr`avata;
N E, ne m a nika kv a
potreba;
N ema odgovor

pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep se prezentirani na sledniov na~in: od 1686 ispitanici, 87% se izjasnija deka }e ja poddr`at inicijativata, so dopolnitelni 8% koi smetaat deka e potrebno usoglasuvawe na makedonskoto so evropskoto zakonodavstvo. Pri analizata na odgovorite na "zasegnatite" i "nezasegnatite" ispitanici, po odnos na ovaa pra{awe se doa|a do zaklu~ok deka "neza- segnatata" grupa na ispitanici gi potvrduva vo celost rezultatite dobieni od celokupniot primerok.

Odgovorile:

Site ispitanici

Nezasegnati (84%)

DA, potreben e;

87%

88%

DA, ako sakame vo Evropa;

8%

8%

NE, toa e obvrska na Dr`avata;

3%

2%

NE, nema nikakva potreba;

0%

0%

Nema odgovor

2%

3%

79

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

Od seto gorenavedeno, mo`e da se izvle~e zaklu~ok deka gra|an- skata inicijativa za donesuvawe na ovoj Zakon }e bide poddr`ana ne samo od licata so hendikep tuku, najmnogu i od ostanatite gra|ani na RM. Na pra{aweto (11) dali bi sakale da ja dadete svojata poddr{ka kon inicijativata za donesuvawe na zakon za za{tita na pravata i dostinstvoto na licata so hendikep, 65% rekoa deka "edna{ ve}e treba da se slu{ne glasot na narodot", 12% bi ja poddr`ale inicija- tivata ama ne znaat kako, 20% }e ja poddr`at no samo ako e dobra, i 2% ne odgovorile. Istra`uvaweto poka`a deka iako dr`avata aktivno treba da gi za{titi pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep so donesuva- we na poseben zakon, zdru`enijata na gra|ani treba da bidat nositeli na inicijativata. Rezultatite dobieni od pra{aweto (12) dali smetate deka so inicijativa na gra|ani mo`e ne{to da se promeni, se prezentirani na sledniov na~in: od 1686 ispitanici, 59% smetaat deka "mo}ta e vo narodot", 35% deka zavisi od politi~kata volja, 5% smetaat deka "xabe e sekakov napor" i 3% deka "eden glas pove}e ili pomalku ni{to ne zna~i".

80

60%

50%

40%

30%

20%

10%

0%

Dali smetate deka so inicijativa na gra|ani mo`e ne{to da se promeni?

59 % 35 % 3 % 2 % 5%
59 %
35 %
3 %
2 %
5%

Da, mo}ta e vo narodot

Zavisi od politi~kata volja

Eden glas pove}e ili pomalku, ni{to nezna~i

Ne, xabe e sekakov napor

Nema odgovor

Ako 95% ja poddr`uvaat inicijativata, a samo 59% smetaat deka so inicijativa na gra|ani mo`e ne{to da se promeni i deka mo}ta e vo narodot, se postavuva pra{aweto na doverba vo instituciite na sistemot i osnovnite ~ovekovi slobodi i prava. Toa go indicira procentot na onie koi smetaat deka promenite zavisat od politi~ka- ta volja i deka "xabe e sekakov napor".

Da se zapra{ame zaedno

Doluprika`anata tabela pretstavuva kontrola na vistinitosta i cvrstinata na odgovorot na pra{aweto 10, koj pretstavuva 95% od vkupniot primerok koj se narekuva "odlu~eni ispitanici". Vo kore- lacija so pra{aweto 12, se dobieni slednive rezultati:

Poddr{ka za gra|. inici.

Site ispitanici

Odlu~eni ispitanici

DA, treba edna{ ve}e da se slu{ne glasot na narodot;

59%

67%

Samo ako gra|anskata inicijativa e dobra;

35%

20%

DA, ama neznam kako;

3%

12%

NE, vo nikoj slu~aj;

5%

0%

Nema odgovor

2%

2%

Onie 95% ispitanici koi ja poddr`uvaat inicijativata, aktivnos- ta na dr`avata vo sozdavawe uslovi za dostoinstven `ivot na licata so hendikep ja ocenuvaat kako na podolu prika`anata tabela i istite tie ispitanici }e ja dadat svojata poddr{ka na prika`aniov na~in:

Ocenka na aktivnosta na Dr`avata

Site

Odlu~enite ispitanici

ispitanici

Ima napraveno mnogu;

4%

4%

Samo incidentno;

60%

61%

Nema napraveno ni{to;

34%

34%

Toa ne e obvrska na dr`avata;

1%

1%

Nema odgovor

1%

0%

[to zaklu~ivme od analizata na ova istra`uvawe? Postoi promena vo svesta na lu|eto i nivnata percepcija za zgolemuvawe na celosnata marginalizacijata na licata so hendikep za smetka na namalauvaweto na procentot na marginalizacijata vo opredelenite oblasti na op{testvenoto `iveewe" „Spored ispitanicite, procentot na fragmentarnoto i inciden- tno deluvawe na dr`avata e dvojno zgolemen vo 2005 godina" „Postoewe na kontradiktornost vo opservacijata na ispitani- cite pome|u samata fakti~ka realnost i vklu~enosta na licata so hendikep vo politi~kot `ivot" „Ispitanicite smetaat deka na licata so hendikep im se potreb- ni odredeni beneficii so cel vklu~uvawe vo op{testveniot `ivot" „1% od ispitanicite - lica so hendikep se zadovolni so svojot status vo op{testvoto" „Istra`uvaweto poka`a deka, edinstven na~in da se pristapi kon sistemsko re{avawe na za{titata na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep e preku donesuvawe na poseben zakon"

81

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

Od odgovorite na ispitanicite se zabele`uva deka, narodot od edna strana ima sluh za potrebite na licata so hendikep, a od druga strana ima potreba od gra|anska inicijativa i ja pozdravuva istata" „Spored statisti~kite podatoci dobieni od istra`uvaweto se o~ekuva poddr{ka na gra|anskata inicijativa za donesuvawe na Zakon za za{tita na pravata i dostoinstvoto na licata so hendi- kep pome|u 67-77%, ne samo od licata so hendikep tuku i od ostana- tite gra|ani na RM" „Zdru`enijata na gra|ani treba da prezemaat inicijativi za za{tita na pravata ne samo na svoite ~lenovi tuku i po{iroko" „Iako postoi visok stepen na poddr{ka na gra|anskata inicija- tiva, sepak se postavuva pra{aweto na nedoverba vo instituciite na sistemot i za{titata na osnovnite ~ovekovi slobodi i prava"

Gra|anska inicijativa - 18.968 pri~ini

3.

GRA\ANSKA

PRI^INI

INICIJATIVA

-

18.968

Zamislete edna mala, dvamilionska zemja na Balkanot koja pred 15-tina godini se "oslobodi" od spregite na socijalizmot, izleguvaj}i od ramkite na Socijalisti~ka Federativna Republika Jugoslavija. Toga{, samostojna Republika Makedonija go otpo~na svojot demokrat- ski razvoj. Demokratijata kako izbor, ne zna~e{e samo promena na op{testveno- ekonomskata formacija, tuku podrazbira{e i po~etok na eden proces na menuvawe na svesta na celokupnata populacija, svoevidno oslobo- duvawe i promena na pristapot na gra|aninot kon politi~kite procesi svojstveni za edna dr`ava so pluralisti~ki sistem. Dodeka vo ramkite na socijalisti~kite dr`avi se favorizira{e ednoumieto i sekoj obid za slobodno izrazuvawe na voljata i javnoto iska`uvawe na mislata na individuata mo`e{e da bide sankcioni- rano dokolku e "zakana" za sistemot, vo demokratijata se afirmiraat odredeni vrednosti, univerzalno prifateni od civiliziranite narodi. Postoi edna izreka koja gi otslikuva dvete krajnosti vo demo- kratski izgradenoto op{testvo, a toa e deka "Demokratijata ne e najdobra forma na vladewe, no za podobra ne se znae". Zo{to ne e "najdobra", najverojatno svedo~at iskustvata od zemjite vo tranzicija, me|u koi se nao|a i na{ata dr`ava, koja uporno ~ekori kon golemoto evropsko semejstvo. Ne e taka ednostavno preku no} da se prifati faktot deka postojat individui so razli~ni mislewa, razli~en pristap i gledi{te na odredeni zbidnuvawa, li~nosti koi imaat hrabrost da go iska`at svoeto mislewe javno i da zastanat pozadi toa. Toa mo`e da napravi tektonski poremetuvawa vo op{testvoto! No, od druga strana gledano, demokratijata ovozmo`uva neposred- no izrazuvawe na voljata na gra|anite i nivna aktivna participa- cija vo zakonodavnite promeni. Mo`nosta gra|anite da se javat kako predlaga~i na zakon e naj~esto, ustavno zagarantirano pravo, koe za `al, vo zemjite vo razvoj, gra|anite mnogu retko go koristat.

83

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

Od ova proizleguva deka razvojot na demokratatijata vo edna zemja se gleda, kako od zalo`bite na gra|anite da vlijaat na zakono- davnite i voop{to na op{testvenite procesi, taka i od voljata na dr`avniot aparat da im go ovozmo`i toa. Republika Makedonija e redok pozitiven primer vo regionot. Gra|anite na Makedonija, ZA PRV PAT vo makedonskata isto- rija se javija kako predlaga~ na zakon do makedonskoto Sobranie. I ne bilo kakov zakon, tuku Zakon za za{tita na pravata na licata so hendikep. Otpo~nata kako ideja za vlijanie i promena na svesta za mo`nosti- te za aktivno vklu~uvuvawe na licata so hendikep vo op{testvoto od strana na "mala" grupa, koja lobira{e na pove}e na~ini za donesuvawe na sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep, a se pretvori vo vistinski uspeh na gra|anite na Republika Makedonija. 18. 968 pri~ini zo{to gra|anska inicijativa. Stavot na inicijatorite be{e jasen: legislativnite promeni i promenata na percepcijata na okolinata kon licata so hendikep se procesi koi treba da te~at paralelno Mora da se priznae deka "recept" nema{e, no se znae{e celta:

predlagawe za donesuvawe na zakon preku gra|anska inicijativa. Sepak, za site gra|ani koi }e se "osmelat" da ja povtorat ovaa "ludost", eve nekolku korisni soveti vo koja nasoka treba da razmi- sluvaat.

Za vas, inicijatorite Najprvo, bidete svesni deka gra|aninot e toj {to odlu~uva. Najve- rojatno, vo zemji kako na{ava, mnogumina se skepti~ni za toa deka "mo}ta e vo narodot", pa zatoa ako ne veruvate, voop{to i ne trgnuvaj- te po ovoj pat. Samo so jasna vizija i cel mo`ete da go izodite. Vtoro, morate da imate strategija i plan za akcija. Zo{to, ako ne si gi znaete silite ili slabostite, }e se najdete zate~eni i sekoe vreme }e vi se ~ini prekratko za organizirawe, a vo onoj moment koga }e treba da ja nosite odgovornosta, zar }e ja barate vinata vo gra|anite koi ne se odzvale na povikot?! Zatoa, razmislete dobro kako }e doprete do gra|anite i na koj na~in }e gi povikate na zaedni~ka akcija.

Za organizacijata, so kogo i bez kogo mo`ete Organizirajte se i nastapete zaedni~ki so va{ite istomislenici i "soborci". Zna~i, so onie na kogo se odnesuvaat promenite {to gi predlagate. No, i so onie koi rabotat profesionalno so celnata grupa. Mora da go imate vo predvid i nivnoto mislewe. Samo taka

Gra|anska inicijativa - 18.968 pri~ini

mo`e da poka`ete seriozna volja i da manifestirate sila pred site znajni i neznjani protivnici. Site koi rabotat na poleto na koe se zalagate Vie da donesete promeni imaat isti interes kako i va{iot. Ne se otka`uvajte od pridonesot na koj bilo poedinec ili grupa, zaedni~koto dobro treba da bide pred va{ite li~ni ubeduvawa

za nivnite kapaciteti. Ne zaboravajte deka protivnici sekoga{ postojat. Dokolku se zalagate za podobruvawe na polo`bata na edna kategorija, druga kategorija se ~uvstvuva zagrozena i se pla{i da ne go izgubi postoj- niot status. Za `al. Mo`ete da probate da gi pridobiete, no dokolku ne uspeete, ne otstapuvajte od svoeto. Zo{to, dokolku otstapite od va{ata ideja, toga{ zo{to voop{to }e zboruvame ponatamu za slobodno izrazuva- we na voljata na gra|aninot?! Probajte da gi najdete i "skrienite" prijateli. Sepak i negde vnatre vo sistemot (dr`avniot aparat) ima lu|e koi bezrezervno }e ja poddr`at va{ata inicijativa. Nie go imavme Pretsedatelot na

Ne navleguvajte vo motivite (no bidete

svesni za niv), zatoa {to za vas e va`na celta - uspehot na inici- jativata. Mo`ebi ne sekoga{ }e mo`ete da gi prepoznaete dobrite nameri na poedincite, no porano ili podocna, tie }e izlezat na povr{ina. Mediumite mo`at da bidat va{i najgolemi poddr`uva~i. Ne zaboravajte deka tie go kreiraat javnoto mislewe, gi informiraat gra|anite za aktuelenite zbidnuvawa i dokolku ne gi vklu~ite, te{ko }e mo`ete so drugi alternativni formi na obra}awe da doprete do sekoja semejna kletka vo op{testvoto. Od pozitivniot trend zavisi va{iot uspeh. Zatoa, redovno povikuvajte gi mediumite i informirajte gi za va{ite tekovni aktivnosti i progresot na inicijativata. Dokolku mo`ete da si dozvolite, obezbedete promotiven materi- jal po koj }e bide prepoznatliva va{ata ideja i inicijativa da vnesete promena vo va{eto (i na{eto) op{testvo. Naglasete go rokot vo koj treba da se izjasnat gra|anite, potencirajte ja potrebata od prome- nata {to ja predlagate i istaknete gi pridobivkite za celnata grupa. No, dokolku ne mo`ete da si dozvolite, ne o~ajuvajte, mo`ete da go napravite toa i "partizanski". Veruvajte deka najva`na e va{ata volja da uspeete i verbata vo porakata {to ja prenesuvate. So invalid- ska koli~ka, so torba na ramo, po avtobusite niz zemjava - ni{to ne e nevozmo`no! Nie uspeavme, zo{to ne i vie?

Sobranieto, vicepremierot

85

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

Za zna~eweto na prvata uspe{na gra|anska inicijativa vo Republika Makedonija i za idnite o~ekuvawa i zalo`bi

Gledano vo istoriski kontekst, uspe{na gra|anska inicijativa dosega nema vo Republika Makedonija. Vo regionot, poto~no vo Srbija, gra|anite uspeaa da se steknat so pravoto na civilno slu`ewe na voeniot rok preku gra|anska inicijativa. Sepak, trgnuvaj}i od poseb- nosta na inicijativata vo RM, koja ne se odnesuva generalno na celata populacija e zna~ajna bidej}i osnovnite pridobivki se podignuvaweto na svesta i promenata na pristapot - prifa}aweto na faktot deka licata so hendikep se lica so vrodeni prava i dostoinstvo. Ova ne e slu~ajnost, bidej}i vo svetski ramki e prifaten modelot na ~ovekovi prava i vrz taa osnova se kreiraat programi i se prezemaat merki za vklu~uvawe na licata so hendikep vo op{testvoto. U{te eden zna~aen element na inicijativata vo RM e partici- pacijata na licata so hendikep i nivnite organizacii vo predla- gaweto na Zakonot. Sloganot "Ni{to za nas, bez nas" be{e osnoven postulat, princip vrz koj se kreira pravo - osnova za vklu~uvawe vo glavnite tekovi vo `ivotot na zaednicata. Zatoa, zna~eweto na prvata uspe{na gra|anska inicijativa vo zemjava i regionot e vremenski malku po{iroka i vo idnina }e generira odredeni promeni i vrz sopstvenata percepcija na samiot gra|anin za konceptot na gra|anstvoto. Vo kontekst na ova, sepak ostanuva sekoja grupa (vo bilo kakva gra|anska forma na zdru`uvawe) da si go trasira svojot pat. Koga se predizvikuvaat odredeni promeni, treba da se razgleda i kapaci- tetot na dr`avata, no i nejzinata uloga i spremnost za regionalna akcija. Razvojot na dr`avata na nacionalno nivo, naj~esto e vo tesna vrska so regionalnite akcii i strategii i ne mo`e da se "oslobo- dime" od ovaa me|uzavisnost. Zatoa, razvojot na demokratskite procesi i promenite {to idat (se predlagaat), mora da soodvetstvu- vaat so "duhot na promenite" koi se trend vo svetot. Vo ovaa smisla se bara i opravdanosta vo predlagaweto na prezemawe na konkret- nata akcija. Koga stanuva zbor za gra|anska inicijativa, samiot naziv uka`uva na faktot deka sekoga{ zavisi od gra|anite. Toa podrazbira odredeno nivo na svest za potrebata ili prethodno podignuvawe na svesta za

Gra|anska inicijativa - 18.968 pri~ini

promenata, vlijanie na kolektivnata svest. Ne slu~ajno e "pova`en duhot na vremeto, otkolku slovoto na zakonot". Samo, gra|anite sekoga{ treba da imaat na um deka nivnoto vlijanie }e donese su{testveni promeni i zatoa mora da imaat jasna vizija i volja ona {to go predlagaat, utre da go prifatat vo zaednicata i da pridonesat kon podobra implementacija. Zo{to, promenite }e ostanat vo nasledstvo na idnite generacii, na na{eto potomstvo. Zatoa, da bideme vnimatelni vo inicijativite!

87

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

4.

OBRA]AWE

ZAKONOT

1

NA

PREDLAGA^OT

NA

Po~ituvan Pretsedatele, Po~ituvani Pratenici,

Ova e svoeviden sve~en moment za makedonskoto sobranie i za

Jas kako prestavnik

na 18. 968 gra|ani na ovaa dr`ava, koi za prv pat predlagaat kako

zakonski treba da bide re{eno nekoe pra{awe, sum ovde, na ova mesto, vo ovoj moment, - da vi ja prestavam nivnata voqa

Znam deka vo

ramkite na mo`nosta, koja mi e dadena, treba da se zadr`am samo na potrebata od donesuvawe na predlo`eniot Zakon za za{tita na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep. Zatoa }e potenciram samo tri ne{ta: Prvo; Momentumot, koj ja sledi ovaa nesekojdnevna

gra|anska inicijativa

so vakva norma

Vtoro; Parlamentot koj treba da se soo~i

razvojot na gra|anskata participacija vo vlasta

Mnogu raboti se ka`ani, u{te mnogu }e se ka`at

i Treto; Samiot Zakon, koj se predlaga

No, kako {to vetiv, - da ne dol`am

Prvo:

Ovoj moment! - ili "Zo{to ima potreba OVOJ ZAKON DA SE DONESE VO OVOJ MOMENT?"

Bez obzir kako li~no go do`ivuvame - Ova e sve~en moment za

licata so hendikep, za nivnite semejstva, za zdru`enijata na gra|ani i za onie koi go dadoja svojot potpis za donesuvawe na ovoj zakon Ova e moment koga treba da se napravi rez so minatoto i da se

pre~eka novoto vreme - so ra{ireni race

i

umovi!

1 Voved vo raspravata na Sobranieto na Makedonija na predlog zakonot za za{tita na pravoto i dostoinstvoto na licata so hendikep, 03.03. 2006

Obra}awe na predlaga~ot na zakonot

Gra|anskite zdru`enija, koi zastanaa zad ovoaa inicijativa, koi po navika gi vikame NEVLADINI organizacii voop{to ne se anti-

vladini. Ne postoi Rubikon koj treba da se premine, ako se raboti na kauzata Makedonija da stane mesto za pristojno `iveewe na site, bez obzir na posebnite sposobnosti ili potrebi. Ova denes e samo po~etok, mugra na denovite koga gra|aanite na Makedonija (a utre i na Evropa) }e predlagaat novi re{enija za toa kako TIE sakaat normativno da im bide ureden nivniot `ivot. Najava za koristewe no i razvivawe na metodite na neposredna demo- kratija. Ova e moment koga se urivaat yidovite na segregacija i

podvoenost

(da ve potsetam samo deka ve}e vo sobraniska procedura

se op{tiot Zakon za zabrana na diskriminacija, a vedna{ po ovaa to~ka pred Vas }e se najde Zakonot za ednakvost me|u `enite i

ma`ite)

[to bi rekla mojata drugarka i soborec Gordana: "Ni{to

ne mo`e da ja sopre dobrata ideja - ~ie vreme stasalo". I najva`no - ova e moment koga Makedonija kone~no raskrstuva so fenomenot hendikep i od bolest i obi~no medicinsko pra{awe go prefrla vo pra{awe na ~ovekovi prava.

Vtoro:

Ovoj Parlament! - ili "Zo{to ima potreba OVOJ SOSTAV NA SOBRANIETO NA R.M. DA DONESE VAKOV ZAKON?"

Ovoj Parlament u{te na po~etokot na sega{niov sostav (na 23- ti juli, 2003 godina) donese Deklaracija za za{tita i unapreduvawe na pravata i dostoinstvoto na licata so posebni potrebi. U{te to- ga{ Vie, po~ituvani pratenici, se zalo`ivte za: (citiram)

"zabrzuvawe na procesot na harmonizacija na zakonodavstvoto na R.M. so me|unarodnite akti i standardi vo oblasta na pravata na licata so hendikep" (kraj na citatot). Vo ovoj Parlament od svojot sostav se formira Inter-Partis- kata parlamentarna lobi grupa za pravata na licata so hendikep. Veruvale ili ne takva otvorena lobi grupa postoi samo na edno

t.n. Disability

Intergroup. Kolegite od evropskiot i makedonskiot parla-ment imaa i zaedni~ka sredba na ovaa tema. Ovoj prateni~ki sostav (od lobi grupata no, mnogu va`no, i od ostanatite pratenici) vo 2003-ta i 2004-ta pominaa redica semina- ri, studiski poseti, viziti po institucii i neposredni sredbi, kade se educiraa i go zapoznaa fenomenot hendikep od stru~en aspekt, no i vo li~en kontakt so licata so hendikep.

mesto vo Evropa i toa vo Evropskiot Parlament

89

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

Va{ite kolegi od Lobi grupata u{te na svoeto samokonstitu- irawe (pred 3 godini) donesoja odluka pred krajot na svojot mandat da podnesat séopfatno sistemsko zakonodavno re{enie za proble- mite so koi sekojdnevno se soo~uvaat licata so hendikep i nivnite semejstva. Najubav moment vo ovaa prikazna e {to pratenicite od lobi grupata (u{te pred edna godina) ja poddr`aa idejata na 23 organizacii na licata so hendikep (vo ~ie ime i zboruvam) i {to re{ija da go dadat svojot potpis zaedno so gra|anite na Makedonija. Polio Plus be{e samo inicijalna kapisla, no vistinskata inici- jativa doa|a tokmu od niv. Predlogot pred Vas e rezultat na nivniot zaedni~ki trud. I, kone~no, ako ima Parlament, denes, na ovoj svet, koj treba da donese vakov zakon, toa e Makedonskoto sobranie, vo ovoj sostav i vo ovoj mandat, so (spored na{ata neoficijalna evidencija) 46 pratenici koi go dadoja svojot potpis za gra|anskata inicijativa za donesuvawe na ovoj zakon. Tokmu zatoa g-dinot Ramadani insistira{e na ovaa sednica ovaa to~ka da go zadr`i svojot primat.

90

I treto:

Ovoj zakon; ili "Zo{to ima potreba - OD TOKMU VAKOV ZAKON?" Ovoj zakon idejno se osmisluva ve}e tri godini. Na nego aktivno se raboti cela edna godina. Ovoj predlog e plod na rabota na redica profesionalci, od zemjava i od stranstvo. Vo nego e vklopen trudot na mnogu stru~ni lu|e, prakti~ari, no i onie - vistinskite eksperti - t.e. licata so hendikep i nivnite semejstva - koi sekojdnevno se soo~eni so samoizolacija, marginalizacija i diskriminacija. Ovoj zakon ne e fiks ideja na nekolku isfrustrirani invalidi koi ne mo`at da se pomirat so svojata sudbina. Ova e rezultat na eden golem svetski proces, koj samo se odslikuva kaj nas. Evropskata legislativa sekako predna~i na toj plan, no, i vo svetski ramki akci- jata ne izostanuva. Imeno minatiot petok zavr{i zasedanieto na 7- miot Ad hok komitet na OON za izrabotka na seopfatna i integralna Konvencija za za{tita na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep. Zabele`uvate - zakonot koj se predlaga ima sli~no ime. Toa ne e slu~ajno. Tekstot na Zakonot koj vi se predlaga di{e so idnata konvencija. Makedonija ima retka {ansa da bide me|u prvite zemji vo svetot koja ne samo {to }e ja potpi{e, }e ja ratifikuva - tuku i organizirano i sistemski }e ja primeni idnata Konvencija. Ovoj zakon ne se obiduva da sozdade, niti da dodeli, novi prava za licata so hendikep. Ova vo su{tina e implementira~ki zakon.

Obra}awe na predlaga~ot na zakonot

Zbir od koordinirani i osmisleni normi, mehanizmi i tela koi treba da gi obezbedat postoe~kite prava, a so toa da sozdadat uslovi za ednakvi mo`nosti i podostoinstven `ivot za licata so hendikep.

Ima zabele{ki Ima zabele{ki deka ova }e bide dolg i makotrpen proces. Po~ituvani Pratenici; Samo lo{oto se slu~uva vo mig. Ubavite raboti se rezultat na streme`, voqa i zaedni~ka rabota. Tokmu

zatoa ovoj zakon, ~ii inicijatori sakaat da vospostavat sistem, bara da stapi vo sila cela edna godina od negovoto usvojuvawe. Preodnite

i zavr{ni odredbi ne kalkuliraat so ni{to od pod dve godini a za

klu~nite promeni e ostaven rok od pet do deset godini. Neka bidat

Vremeto ne e ma~no koga ne se ~eka, a mu se

ide vo presret. Dobro znaeme deka i najdolgiot pat po~nuva so samo eden ~ekor. Ovoj denes! Ima zabele{ki deka implementiraweto na ovoj zakon }e bide skapa rabota! - ne{to {to Makedonija, barem zasega, ne mo`e da si go dozvoli??? No mala dr`ava, kako na{ava, ne mo`e da si dozvoli da se otka`e od samo edno ne{to! Ne mo`e da se otka`e od pridone- sot na nitu eden nejzin gra|anin. Sekoj ~ovek e va`en. Osobeno onie koi nau~ile da se zadovolat so malku, trpelivo da se borat i doka`at deka nivnite posebni potrebi, pravilno iskoristeni, mo`at da prerasnat vo - posebni sposobnosti. Ima zabele{ki deka postoe~kata makedonska legislativa ima dovolno odredbi za licata so hendikep. To~no, gledano kvantita- tivno, na Makedonija se ~ini deka ne i nedostasuva legislativa koja ja ureduva polo`bata na licata so hendikep. Stepenot na invol- viranost i "zafa}awe" na pozitivnata legislativa se dvi`i od fragmentarno spomnuvawe na licata so hendikep (pr: Zakon za cari- ni) do postoewe na poseben "Zakon za vrabotuvawe na invalidni lica" kako lex specialis na Zakonot za rabotni odnosi. No, vremenskata ramka na ovie zakoni e relativno golema so dijapazon od 1966 pa navaka. Vistinskiot problem vo postoe~kata zakonska regulativa, vo su{tina, ne e vremeto tuku toa {to taa e donesuvana poradi raz- li~ni konkretni interesi i zvani~ni momentni politiki (od ~isto fiskalni do milosrdni i solidarni), od strana na razli~en zakonodavec (duri i od razli~ni dr`avi - SFRJ, SRM, RM - (dve etapi)), Normite koi postojat se motivirani od razli~ni celi i principi, so sosema razli~en predmet na za{tita i oblasti na ureduvawe. Nekoegzinstentnosta ne se sostoi samo vo nejasnosta na definirawe na fenomenot hendikep i negovoto imenuvawe, tuku

i dvaeset, ako treba

91

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

92

vo su{tinskite na~ela, involvirani instituti i celi na zakonite. So tek na vreme ova sozdade situacija na izumirawe (fakti~ko nefunkcionirawe) na odredeni mehanizmi i instituti (primer:

Komisiite za utvrduvawe na hendikep koi Vladata nitu so tri odvoeni zaklu~oci ne mo`e{e da gi ubedi da prorabotat) a vo isto vreme ne se sozdadoja novi (bez obzir na za~estenite deklarativni

opredelbi) - Pr: ~len 1 od Ustavot na RM. Vtor primer e ZSZ kade i vo najnovite izmeni individualniot pari~en nadomest po osnov na hendikep sé u{te se me{a i isklu~uva so grupnite prihodi na semejstvoto vo koe `ivee liceto so hendikep. U{te eden va`en element koj e ~ista posledica na vakvoto nesis- tematizirano i disharmoni~no zakonodavstvo vo ovaa oblast e in- ter-diskriminacijata na licata so hendikep kade zakonodavecot (toa ste Vie, po~ituvani pratenici) gi podvojuva licata so ist vid na hendikep i isti zdravstveni problemi samo zavisno od toa koj, kako

i vo koe vreme go steknale hendikepot. Ova e primer kako pri~inata,

namesto da bide osnov za kreirawe na preventivnata uloga na dr`a-

vata, stanuva osnov za direktna diskriminacija. Po~ituvani pratenici! Mnogu pati vo va{iot mandat se najdov- te vo situacija da donesuvate odluki koi se odnesuvaat na izedna~u- vawe na mo`nostite na licata so hendikep. Vladata isto taka ~ini sekojdnevni napori da go usovr{i ovoj zakonski korpus. No, za `al, uspesite se nezna~itelni, pa duri i kontradiktorni. Primer za ova se i najnovite izmeni na ZVI (samo ovoj prateni~ki sostav vo godina

i pol duri 3 pati go menuva ovoj zakon) kade intencijata za stesnuva-

we na zloupotrebite na sredstvata od Posebniot fond za vrabotuva- we na invalidi vo su{tina otvori samo u{te edna, pogolema, vrata za istite manipulacii. - Ednostavno - interesot go demne hendike- pot i ne prestavuva pre~ka za poedincite bez skrupuli. I za da ne bide sé poezija - malku i matematika. Za empirisko pojasnuvawe na slikata vo ovaa oblast treba da se spomene i istra- `uvaweto (anketa) za Sogleduvawe na sostojbata i mo`nostite za vklu~uvawe na licata so hendikep vo op{testvenoto `iveewe, koe go sprovede Tehni~kiot Komitet na Inter - partiskata parla- mentarna lobi grupa (Sprovedeno vo periodot juni - septemvri, 2005, vrz reprezentativen primerok od 1670 ispitanici). Rezultatite od istoto, poka`aa deka 69% od ispitanicite smetaat deka spored mestoto i statusot vo op{testvoto, licata so hendikep se celosno marginalizirani, a 57% po pra{aweto dali licata so hendikep gi ostvaruvaat svoite gra|anski prava, smetaat deka ne gi ostvaruvaat voop{to, tuku naprotiv, toa se gra|ani od vtor red.

Obra}awe na predlaga~ot na zakonot

Rezultatite od istra`uvaweto ja poka`uvaat nasokata vo koja treba da se dvi`i dr`avata i kakva konkretna akcija treba da preze- me. Iako od ispitanicite samo 9% se lica so hendikep, duri 88% od niv smetaat deka odredeni beneficii se potrebni, sé so cel na izedna~uvawe na mo`nostite za licata so hendikep.

Ispituvaj}i go zadovols-

tvoto na gra|anite od postoe~kite zakonski re{enija koi se odnesu-

vaat na licata so hendikep, samo 4% smetaat deka dr`avata aktivno

mo`e da gi za{titi licata so hendikep so izmeni i dopolnuvawa na postoe~kite zakoni, dodeka duri 71% smetaat deka e potrebno donesu- vawe na poseben Zakon za licata so hendikep. Po~ituvani Pratenici; - Zaklu~okot koj se nametnuva e jasen! Na site sili, energija, pari koi se tro{at i lu|e koi se anga`irani im fali sistem koj nivnite aktivnosti i maka }e gi pretvori vo zama- ec na promenite za podostoinstven `ivot na na{ite sogra|ani so hendikep koi sudbinata gi ostavila od drugata strana na crtata (marginata). Nie veruvame deka ovoj zakon toa go nudi.

I na kraj - ovoj Predlog e samo mo`en tekst na idniot zakon.

Ima zabele{ki i treba da gi ima! - (Kojzakliska) Nikoj i ni{to ne e sovr{eno. Tokmu zatoa smetame deka sobrani- eto na Makedonija treba da go dade ovoj zakonski tekst na javna debata za po nego da mo`at da se izjasnat site ministerstva, insti- tucii, zasegnati organizacii, zdru`enija i poedinci. Barame 40 dena ovoj Predlog za donesuvawe na zakon da stane Predlog zakon. Smetame deka rabotej}i ZAEDNO, prodol`uvaj}i vo duhot na inicijativata so koja ovoj zakon se najde tuka, }e mo`eme da dobieme soliden, moderen i, {to e najva`no, primenliv zakon - za koj postoi {irok konsenzus vo celata dr`avata. Vi ostanuvam na raspolagawe za bilo kakvi pra{awa i sugestii.

I posledniot izvadok od ovaa analiza

Vi blagodaram na vremeto i trpenieto

93

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

5. ZA ZAKONOT

5.1. PREAMBULA 1

Nie, gra|anite na Republika Makedonija:

Imaj}i ja vo

predvid ednakvosta na gra|anite na Republika

Makedonija vo slobodite i pravata pred Ustavot i zakonite;

Trgnuvaj}i od faktot deka Republika Makedonija, se deklarira kako socijalna dr`ava;

Povikuvaj}i se na me|unarodnite normi i standardi za pravata na licata so hendikep za izedna~uvawe vo nivnite prava i za{tita na nivnoto dostoinstvo;

Afirmiraj}i ja potrebata za sozdavawe uslovi za celosno vklu~uvawe na licata so hendikep vo site sferi na op{testvenoto `iveewe;

Priznavaj}i deka diskriminacijata protiv sekoe lice vrz osnov na hendikep se smeta za prekr{uvawe na vrodenoto dostoinstvo na ~ovekovata li~nost;

Priznavaj}i ja razli~nosta na licata so hendikep;

Svesni deka licata so hendikep kontinuirano se soo~uvaat so barieri vo nivnoto u~estvo kako ednakvi ~lenovi vo op{testvoto;

1 Rabotnata preambula na nacrtot na ZZPDLH koja ne ostana vo integralniot tekst na zakonot.

Preambula

Naglasuvaj}i go postoe~kiot i idniot pridones od strana na licata so hendikep vo sevkupniot potencijal i raznolikosta na op{testvoto;

Svesni za kontinuiranata marginaliziranost na ovaa grupa na{i sogra|ani i sogleduvaj}i ja potrebata od vnesuvawe na licata so hendikep vo glavnite tekovi na op{testvenoto `iveewe;

Priznavaj}i ja va`nosta na individualnata avtonomija i neza- vnist na licata so hendikep, vklu~uvaj}i go i pravoto na izbor;

Smetaj}i deka licata so hendikep treba da imaat mo`nost aktivno da bidat vklu~eni vo procesot na donesuvawe na site odluki za programite i politikite, osobeno onie koi direkno gi zasegnuvaat istite;

Afirmiraj}i go pravoto na sloboda na zdru`uvawe na licata so hendikep;

Priznavaj}i ja va`nosta za dostapnost na fizi~kata, socijal- nata i ekomoskata sredina kako i pristapot do infrmacii;

Zagri`eni za te{kite uslovi so koi sekojdnevno se soo~uvaat licata so te`ok, kombiniran ili pove}ekraten hendikep;

Istaknuvaj}i ja potrebata od vklu~uvawe na rodovata dimenzija vo naporite da se promovira celosnoto u`ivawe na ~ovekovite prava i slobodi na licata so hendikep;

Svesni za potrebata od namaluvawe na siroma{tija vo koja se nao|aat licata so hendikep;

Podnesuvame Predlog-Zakon za za{tita na pravata i dostoin- stvoto na licata so hendikep.

95

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

5.2. PREDLOG ZAKON ZA ZA[TITA NA

PRAVATA I DOSOTINSTVOTO NA LICATA

SO HENDIKEP

SO KOMENTARI

1

I . OP[TI NA^ELA

Iako legislativata ne e edinstvenoto sredstvo za socijalna kontrola, sepak zakonite se najmo}no sredstvo za promena i razvoj. Kontinuiranoto donesuvawe na pravni akti stanuva priroden na~in na reagirawe na razvieniot praven sistem kon novonastana- tite promeni i potrebi. Potrebata za postoewe na poglavjeto I - Op{ti na~ela, kako sostaven del na zakonot e pove}e od o~igledna. Normite vo ova poglavje nemaat deklarativen karakter; naprotiv tie se funkcio- nalni. Tie kako celina ja objasnuvaat opravdanosta za donesuvawe na ovoj zakon i pretstavuvaat osnov za tolkuvawe na odredbite od istiot i aktite koi proizleguvaat od nego, odnosno, vo ovie odredbi e preto~en samiot duh na zakonot.

^len 1 (ulogata na dr`avata)

Republikata e nositel i e primarno odgovorna za za{tita na pra- vata i dostoinstvoto na licata so hendikep i nivno vklu~uvawe vo site sferi na op{testvenoto `iveewe. Republikata garantira vospostavuvawe na sistemski re{enija i implementacija na aktivnostite predvideni so ovoj zakon. Nitu eden oblik na kr{ewe na pravata na licata so hendikep predvideni so ovoj zakon i aktite koi proizleguvaat od nego ne ja izzema odgovornosta na Republikata.

Komentar kon ~len 1: Sferata na hendikepot ~estopati e predmet na kon- flikti me|u odredeni institucii na sistemot, od pri~ina {to hendikepot kako realnost dopira do site sferi na op{testvenoto `iveewe, no ~esto edna institucija konkretniot anga`man go prefrla na druga (t.n. negativen sudir na nadle`nost). Taka se vleguva vo eden lavirint kade {to site odgovorni

1 Verzija 4.0 - koristena vo javnata rasprava po predlog zakonot

Sistemski zakon so komentari

"krevaat race". Zatoa, so ovoj zakon se potencira primarnata odgovornost na Republikata kako za{titnik i promotor na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep bez obzir koj nejzin organ e zadol`en konkretno da postapuva.

^len 2 (sodr`ina na zakonot)

So ovoj zakon se regulira za{titata na pravata i po~ituvawe na dostoinstvoto na li~nosta na licata so hendikep, principite pri za{tita, zabranata na diskriminacija po osnov na hendikep, afirma- tivnite merki na dr`avata, sistemot koj gi opfa}a mehanizmite za regulacija, za{tita i obezbeduvawe na ovaa oblast i kaznenite mer- ki protiv prekr{itelite na ovoj zakon.

^len 3 (predmet na za{tita)

Predmet na za{tita na ovoj zakon se pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep vo Republika Makedonija. Pod terminot hendikep vo smisol na ovoj zakon se podrazbira naru{ena relacija i komunikacija pome|u liceto so onevozmo`e- nost i op{testvoto. Pod terminot lice so hendikep vo smisol na ovoj zakon se ozna~uva individua koja {to poradi zna~itelno i dolgoro~no naru{uvawe na telesnite, mentalnite i senzornite funkcii e onevozmo`ena i vo zna~itelna mera i e ote`nato ostvaruvaweto na edna ili pove}e sekoj- dnevni funkcii i aktivnosti.

Komentar kon ~len 3: Ovoj ~len go locira i definira hendikepot. Ne liceto so hendikep, tuku negovoto dostoinstvo i prava se predmet na za{tita na ovoj zakon. Sistemot koj go gradi ovoj zakon poa|a od faktot deka hendikepot ne e vo liceto (so onevozmo`enost) tuku vo naru{enata relacija i komunikacija so op{testvoto.

^len 4 (celi na zakonot)

Celi na ovoj zakon se:

- vostanovuvawe na celosen i zaokru`en praven sistem na za{tita na pravata na licata so hendikep vo Republika Makedonija;

- izgraduvawe na sovremeni, humani i op{toprifateni principi

koi }e ja generiraat ponatamo{nata politika i strategija na Repu- blikata vo ostvaruvawe na opredelbite na ovoj zakon;

- kreirawe i ovozmo`uvawe na jasni, cvrsti i postojani standardi

koi se odnesuvaat na po~ituvaweto na dostoinstvoto na li~nosta na licata so hendikep; i

- obezbeduvawe na primarna uloga na Republikata vo primenata na principite i standardite vostanoveni so ovoj zakon.

97

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

^len 5 (fundamentalni principi)

Fundamentalni principi na ovoj zakon se:

- ednakva vrednost i dostoinstvo na site ~ove~ki su{testva;

- individualna avtonomija i nezavisnost na ~ovekovata li~nost;

- po~ituvawe na razli~nosta i prifa}awe na hendikepot kako

del od ~ove~kata raznovrsnost i humanost;

- ne-diskriminacija po osnov na hendikep;

- pozitivna diskriminacija, se dodeka postoi potreba i preduslov za toa;

- ednakvost na mo`nostite; i

- celosno vklu~uvawe na licata so hendikep kako ednakvi gra|ani i u~esnici vo site sferi na op{testveno-politi~koto `iveewe.

Komentar kon ~len 5: Vo pravniot sistem, identifikacijata na posebni na~ela koi bi pomognale vo tolkuvaweto i implementacijata na zakonot e dol- gogodi{na praksa. Na~elata navedeni pogore proizleguvaat od konkretnata situacija vo koja se nao|aat licata so hendikep i kako takvi se sre}avaat i vo najgolem broj od me|unarodnite dokumenti. Na ovie principi se gradi i nacrt tekstot na Konvencijata za za{tita na pravata na licata so hendikep (koja se o~ekuva Generalnoto sobranie na OON da ja usvoi do krajot na 2006 godina).

^len 6 (zabrana na interdiskriminacija)

Trgnuvaj}i od raznolikosta na vidovite na hendikep Republikata stava akcent i gi naso~uva svoite akcii kon nadminuvawe na posledi- cata (onevozmo`enosta), bez obzir na pri~inata za nastanuvawe na hendikepot. Pri~inata za nastanuvawe na hendikepot e osnov za dizajnirawe na preventivnata uloga na Republikata.

Komentar kon ~len 6: Ramnopravnosta i nediskriminacijata ne se samo zna~ajni principi na ovoj zakon, tie se fundamentalni principi na za{titata na ~ovekovite prava. Zabranata na diskriminacijata e dolniot prag na princi- pot na ednakvost vo pravoto - ednakvo dejstvo na zakonite sprema site. Bez negovo postoewe ne mo`e da se zboruva za principot na pravna ednakvost. Tokmu zatoa, trgnuvaj}i od ova ne smee da se dozvoli i razli~en tretman na licata so hendikep vnatre vo svojata"grupa"akcentiraj}i ja pri~inata za nastanuvawe na hendikepot. Denes imame apsurdni situacii kade lica so ista dijagnoza i hendikep se tretiraat razli~no vo zavisnost od toa dali nesre}ata im se slu~ila na rabota, vo vojna, na ulica ("soobra}ajka") ili vrodeno (virusno). Zatoa posledicata e edinstveniot kriterium od koj treba da se trgnuva i na koj treba da se raboti so cel nadminuvawe na istata.

Sistemski zakon so komentari

^len 7 (zgolemuvawe na javnata svest)

Republikata prezema efektivni akcii za zgolemuvawe na svesta

na op{testvoto za licata so hendikep, nivnite prava i dostoinstvo, nivnite potencijali i nivniot pridones preku:

- podignuvawe na javnata svest za licata so hendikep;

- borba protiv postoe~kite stereotipi i predrasudi za licata so hendikep; i

- promocija na pozitiven trend za licata so hendikep.

Zaradi ostvaruvawe na odgovornosta od stav 1 na ovoj ~len Vladata na Republika Makedonija na predlog na Ministerstvoto za trud i socijalna politika, edna{ godi{no, pred zapo~nuvawe na fiskalnata godina, donesuva Programa za zgolemuvawe na svesta na op{testvoto za licata so hendikep.

Komentar kon ~len 7: Pokraj donesuvaweto na praven akt so koj se dizajnira nov seopfaten sistem, namerata na ovoj zakon e i sozdavawe na preduslovi za menuvawe na svesta kaj po{irokata populacija i promocija na pozitivni stavovi sprema licata so hendikep koe ponatamu }e rezultiraat so pogolema otvorenost na zaednicata i celosno vklu~uvawe na licata so hendikep vo op{testveniot `ivot. No, niedna norma ne mo`e da za`ivee ako nema prifa}awe, volja za nejzinata implementacija vo sredinata. Ponekoga{ nepi{anite zakoni se pojaki tokmu poradi mentalitetot na sredinata i voljata da se po~ituvaat. Dobar primer za toa se '80-ite godini, koga vo ramkite na SFRJ postoeja odredbi koi socijalnata za{tita na licata so hendikep ja stavaa na povisoko nivo, no od druga strana pak svesta na sredinata be{e na dosta nisko nivo. Zna~i, idejata e ne samo da gi 'nahranime' licata so hendikep tuku naprotiv i da gi 'vidime' vo na{eto sekojdnevie sozdavaj}i relacii pome|u "op{testvoto" i "hendikepot", a ne samo vospostavuvaj}i normi. Samo vo op{testvo so visok stepen na soglasnost i svest vo zaednicata mo`e da ima imlementacija na normite propi{ani so ovoj zakon.

^len 8 (sorabotka so organizaciite na lica so hendikep)

Razvojot i kreiraweto na normativni akti kako i politiki, strategii i programi za implementacija na ovoj zakon, Republikata }e go ostvaruva vo tesna sorabotka so organizaciite na licata so hendikep. Republikata kreira soodvetna politika za licata so hendikep na nacionalno nivo i gi stimulira i poddr`uva aktivnostite za nejzina implementacija na lokalno nivo. Republikata obezbeduva participacija na organizaciite na li- cata so hendikep vo telata i organite vostanoveni i proizlezeni od ovoj zakon.

99

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

Komentar kon ~len 8: Vo razvojot i sproveduvaweto na zakonodavstvoto i politikite za implementirawe na ovoj zakon i aktite koi }e proizlezat od nego, kako i vo drugite procesi na odlu~uvawe vo vrska so pra{awata koi se odnesuvaat na licata so hendikep, Republikata treba da se konsultira i aktivno da gi involvira licata so hendikep i nivnite organizacii. Ova e su{tinski element za ponatamo{no obezbeduvawe i razvoj na ovaa oblast. Participativnosta e eden od najva`nite elementi za ostvaruvawe na principot "Ni{to za nas bez nas" i pretstavuva osnovna pretpostavka za implementacijata na duhot na ovoj zakon.

Sistemski zakon so komentari

II. PRAVA I SLOBODI NA LICATA SO HENDIKEP

Poimot zabrana na diskriminacija e sozdaden zaradi za{tita i garancija na ednakvosta na site pred zakonot i toj ne podrazbira poddr{ka na apsolutnata ednakvost, tuku e spoiv so relativnata ednakvost. Poimot na relativna ednakvost podrazbira deka e pravedno ednakvite da se tretiraat ednakvo, a razli~nite razli~- no. Toa zna~i deka neednakvostite i razlikite se opravdani toga{ koga tie se pravi~ni i storeni so cel realizirawe na praveden "fer" tretman na individuata. Vo ovaa poglavje se pravi napor da se konkretiziraat univerzal- nite prava i slobodi na raznolikosta na licata so hendikep, odnosno da se 'simnat po vertikala' istite. Isto taka, celta na ova poglavje e da se otvorat i nekolku pra{awa za koi nerado se razgova- ra kako na primer: delovnata sposobnost, nesovesnoto lekuvawe, pove}ekratnata diskriminacija itn.

^len 9 (ednakva za{tita pred zakonot)

Republikata zabranuva sekakov oblik na diskriminacija po osnov na hendikep i garantira ednakva za{tita vo ostvaruvawe na pravata i dostoinstvoto. Republikata ima obvrska da prevzema zakonodavni, admini- strativni, sudski, edukativni i drugi merki za obezbeduvawe na za{titata od diskriminacija po osnov na hendikep.

^len 10 (diskriminacija po osnov na hendikep)

Pod diskriminacija po osnov na hendikep vo smisol na ovoj zakon se podrazbira sekakvo razlikuvawe, isklu~uvawe ili ograni~uvawe po osnov na hendikep {to ima za cel ili rezultira so onemozmo- `uvawe ili ote`nuvawe na koe bilo priznavawe i u`ivawe, pod ednakvi uslovi, na osnovnite prava i slobodi na ~ovekot i gra|a- ninot.

101

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

Komentar kon ~len 10: Diskriminacijata protiv sekoe lice vrz osnov na hendikep se smeta za prekr{uvawe na vrodenoto dostoinstvo na ~ovekovata li~nost. Do`iveaniot (sfaten) hendikep mo`e da se razbere na dva na~ina i toa: kako individualna percepcija na hendikepot ili kako op{testvena percepcija na istiot. No, diskriminatorskoto postapuvawe se stepenuva i ne se reflektira podednakvo na razli~ni kategorii na lica. Primer za "od lo{o polo{o" e diskriminatorno dejstvo vrz `ena ili dete so hendikep bidej}i tie se diskriminirani i po osnov na pol/vozrast i po osnov na svojot hendikep.

^len 11 (delovna sposobnost)

Site lica so hendikep imaat celosna delovna sposobnost, dokolku istata ne e odzemena ili ograni~ena vo postapka opredelena so zakon. Sekoe odzemawe na delovnata sposobnost na lice so hendikep, sprotivno od stav 1 na ovoj ~len se smeta za pote`ok oblik na diskriminacija spored ovoj zakon. Stepenot na asistencijata vo ostvaruvaweto na delovnata sposobnost na licata so mentalen hendikep e proporcionalna na potrebata i ne smee da gi naru{uva pravata i dostoinstvoto na liceto so hendikep. Asistencijata, od stav 3 na ovoj zakon, se opredeluva individu- alno so poseben akt od nadle`en organ.

Komentar kon ~len 11: Su{tinata na ovoj ~len e vra}awe na dostoinstvoto na licata so mentalen hendikep na koi im e odzemena delovnata sposobnost i podobruvawe (odnosno menuvawe) na nivniot praven status. Vo otsustvo na ova

pravo, "individuata se degradira i sveduva na obi~en praven objekt kade {to toj/taa nema da bide li~nost vo pravna smisla i }e bide li{en/a od site drugi

od tie pri~ini, priznavaweto na delovnata sposobnost e preduslov za

prava

realizacija na drugite prava na individuata" (Vidi: "UN Covenant on Civil and Political Rights: CCPR Commentary", Manfred Nowak, str.282). Na ovoj na~in ovie lica }e mo`at da dobijat li~ni dokumenti; steknuvaat/ nasleduvaat imot (sopstvenost); gi kontroliraat svoite finansii; u~estvuvaat vo politi~kite procesi itn. Vo slu~aite vo koi asistencijata e potrebna so cel koristewe so delovnata sposobnost na licata so hendikep, pretpostavka e deka delovnata sposobnost ostanuva nepovredliva. Stav 3 od ovoj ~len se odnesuva samo na licata so mentalen hendikep i ne treba nesoodvetno da se praktikuva.

^len 12 (sloboda na li~nost)

Nikoj ne mo`e da bide protivpravno li{en od sloboda po osnov na svojot hendikep, osven od pri~ini i vo postapka predvidena so zakon.

Sistemski zakon so komentari

Nikoj ne mo`e da bide prisilno hospitaliziran ili smesten vo posebna ustanova bez svoja jasno izrazena volja, po osnov na svojot hendikep, osven od pri~ini i vo postapka predvidena so zakon.

Komentar kon ~len 12: Pravoto na poedinecot na fizi~ka sloboda i bezbednost na negovata li~nost e vgradeno vo centarot na sekoj praven sistem koj go po~ituva vladeeweto na pravoto. Posebno e va`no ovoj ~len da se tolkuva ekstenzivno ({iroko), imaj}i predvid deka licata so hendikep ~estopati prisilno se smestuvaat vo bolnici i institucii od zatvoren tip, {to e svoeviden oblik na li{uvawe od sloboda.

^len 13 (za{tita od maltretirawe)

Lice so hendikep ne smee da bide podlo`eno na ma~ewe ili nehumano ili poni`uva~ko postapuvawe i kaznuvawe po osnov na hendikep. Merkite na surovo postapuvawe, kaznuvawe i primena na surovi vospitni merki kon licata so hendikep }e se smetaat za prekr{uvawe na odredbite od prethodniot stav. Posebno se zabranuva licata so hendikep da bidat podlo`eni na medicinski ili nau~en eksperiment ili da poslu`at vo unapreduvawe na medicinskata praksa bez nivna slobodno izjavena soglasnost.

Komentar kon ~len 13: ^len 13 ima klu~no mesto vo ova poglavje. Prviot stav ja konkretizira me|unarodnata odredba za zabrana od ma~ewe i tortura vo slu~aj koga za toa neposredniot motiv e hendikepot na liceto. Ova voop{to ne e deklarativno povtoruvawe na takvite odredbi nitu pak nepotrebno regulirawe na nepostoe~ki "kju-kluks" klanovi. Ovoj stav isto taka gi pokriva i sekojdnevnite slu~ki na psuewe, plukawe, klocawe, frlawe so kamewa, teatari kolektiven potsmev so licata so hendikep - ne{to na {to barem edna{ vo `ivotot sme bile svedoci. Vo Stav 2 pod poimot poni`uva~ko postapuvawe se podrazbiraat postoe~kite primeri kako {to se: smiruvawe so vrzuvawe za radijator ili krevet, disciplinirawe so zabrana za gledawe TV, uceni so zabrana za primawe poseta, spre~uvawe na dvi`ewe so odzemawe na pi`ami, itn. Tretiot stav gi pokriva slu~aite (dobro poznati vo istorijata) koga nekoj, pod za{tita na dr`avata, mo`e da ja zloupotrebi svojata vlast so neopravdano nanesuvawe bolka. Nitu edno kulturolo{ko na~elo ili praktika ne mo`e da go opravda ovoj vid na postapuvawe. Tie se sprotivni na osnovnite prava na ~ovekot i na pravoto na ednakva vrednost i dostoinstvo na site ~ove~ki su{testva, kako i na integritetot na teloto.

103

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

^len 14 (`ivot vo semejstvo)

Sekoe lice so hendikep ima pravo da `ivee so sopstvenoto biolo{ko semejstvo. Pravoto na maj~instvo, posvojuvawe i staratelstvo ne mo`at da bidat ograni~eni po osnov na hendikep, bez prethodno sprovedena postapka utvrdena so zakon. Dokolku prekr{uvaweto na pravoto od stav 2 na ovoj ~len e na- praveno po osnov na hendikep, a bez prethodno sprovedena zakonska postapka }e se smeta za pote`ok oblik na diskriminacija.

Komentar kon ~len 14: Vo praktikata se sre}avame so primeri kade biolo{koto semejstvo koe {to e socijalno zagrozeno, e prinudeno liceto so hendikep da go ostavi vo soodvetna institucija, a od druga strana pak, dr`avata prezema stimulativni merki za semejstva koi posvojuvaat lica so hendikep. Ovoj ~len treba da ja naso~i aktivnosta na dr`avata kon prezemawe merki za poddr{ka na biolo{kite semejstva, kako istite bi bile vo mo`nost da pru`aat soodvetna nega i uslovi za dostoinstven `ivot na licata so hendikep vnatre vo svoeto biolo{ko opkru`uvawe. Primerite na stihijno i samopovikano sproveduvawe na sterilizacija, izolacija, "anatemisawe" i odzemawe na porod, bez utvrdena i sprovedena postapka, }e mora da bidat sankcionirani.

^len 15 (op{testveno izrazuvawe)

Sekoe lice so hendikep ima pravo na kulturno, sportsko, religiozno i op{testveno izrazuvawe na svoite stavovi, afiniteti i sposobno- sti. Dokolku prekr{uvaweto na pravoto od stav 1 na ovoj ~len e napra- veno po osnov na hendikep }e se smeta za diskriminacija vo smisol na ovoj zakon.

^len 16 (nesovesno lekuvawe)

Medicinskiot tretman koj }e predizvika drasti~no vlo{uvawe na psihofizi~kata sostojbata i stepenot na hendikep na liceto so hendikep poradi nesovesno, nenavremeno i nemarno postapuvawe }e

se smeta za prekr{uvawe na

ovoj zakon.

Komentar kon ~len 16: Vo RM nema zavr{en sudski spor vo koj se ocenuva odgovornasta na medicinskiot personal za nesovesno lekuvawe pri {to se predizvikani odredeni {tetni posledici koi privremeno ili trajno predizvikale hendikep ili ja vlo{ile sostojbata na liceto. Ova ne e samo obi~no "vlo{uvawe na zdravstvena sostojba", nitu pak diskusija za "pravata

Sistemski zakon so komentari

na pacientite" tuku za{tita na licata so hendikep koi postojano se upateni na medicinski tretman i nemarno se tretiraat kako "ve~ni pacienti". Zatoa e neophodno da se propi{e norma koja direktno }e go tretira ovoj problem, za koj ne sekoga{ se zboruva.

^len 17 (voznemiruvawe)

Se zabranuva sekoj oblik na voznemiruvawe. Pod voznemiruvawe, vo smisol na ovoj zakon, se podrazbira sekoja povreda na dostoinstvoto na lice so hendikep preku sozdavawe na neprijatelska, zakanuva~ka i poni`uva~ka okolina i atmosfera kako i sekoja nedostapnost na javnite servisi, gradewe i odr`uvawe na arhitektonsko opkru`uvawe so koe se ote`nuva pristapnosta na licata so hendikep, kako i nepo~ituvawe na razumna adaptacija za licata so hendikep.

^len 18

(tolerancija)

Sekoe fizi~ko i pravno lice ima obvrska da deluva ili da trpi i da ima opredelen stepen na tolerancija sprema licata so hendikep koi koristat posebni pomagala, tehniki i na~ini na zadovoluvawe na svoite potrebi. Pravnite lica - obezbeduva~i na servisi (uslugi) potrebno e da donesat interni propisi za dostapnost na uslugite kon licata so hendikep od stav 1 na ovoj ~len i istite da bidat vidno obznaneti.

Komentar kon ~len 18: Ovoj ~len e namenet samo za licata so hendikep koi koristat posebni pomagala, tehniki i na~ini na zadovoluvawe na svoite potrebi. Na primer: tolerancija pri koristewe na uslugite od javniot transport za lice so ku~e-vodi~, presretlivost na taksi kompanite za korisnicite na invalidski koli~ki i sl.

^len 19 (pove}ekratna diskriminacija)

Diskriminatornoto dejstvie storeno vrz `ena i dete so hendikep, kako i lice so te`ok, kombiniran i pove}ekraten hendikep }e se smeta za pote`ok oblik na diskriminacija. Republikata prevzema prioritetni merki i aktivnosti za elimi- nirawe na site vidovi na diskriminacija po osnov na hendikep so poseben osvrt na `enite i decata so hendikep, kako i licata so te- `ok, kombiniran i pove}ekraten hendikep.

105

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

Komentar kon ~len 19: Kombinacijata na dominacijata na ma`ite vo mnogu kulturi, od edna strana, kako i op{to prifateniot negativen stav kon hendi- kepot, od druga strana, mo`e da bide katastrofalna za devoj~iwata i `enite so hendikep koi ~esto stradaat od t.n. dvojna diskriminacija. Isto taka, edna od najranlivite grupi me|u licata so hendikep se i decata. Tie se najranliva grupa vo slu~aj na vojni, eksploatacii, lo{a ishrana, fizi~ki i psihi~ki ne~ove~ni postapuvawa, trgovijata so lu|e i sl. Dopolnitelno, tie zavisat od poddr{kata na vozrasnite vo implementacijata na mehanizmite za za{tita na svoite prava. Na kraj isto taka, vo grupata koj bara povisok stepen na za{tita od strana na dr`avata se vklu~uvaat i licata so te`ok, kombiniran i pove}ekraten hendikep poradi "bezizleznosta" na situacijata vo koja tie se nao|aat.

^len 20 (kvalifikatoren osnov)

Sekoe prekr{uvawe na odredbite od ovoj zakon koe istovremeno prestavuva i krivi~no delo predvideno so Krivi~niot zakonik na Republika Makedonija se kvalificira kako pote{ko, dokolku e storeno ili predizvikano po osnov na hendikep.

Komentar kon ~len 20: Ovoj princip e potvrden i proizleguva od krivi~noto pravo. Slu~aite na krivi~ni dela, vo koi kako `rtva se javuva lice so hendikep, se tretiraat kako kvalificirani (pote{ki) zaradi onevozmo`enosta na liceto so hendikep da se obide da go spre~i i/ili razbere deloto storeno vrz nego. Se razbira deka vinovnikot predhodno smetal na taa "pogodnost".

Sistemski zakon so komentari

III. OBLASTI NA ZA[TITA

Pod afirmativni akcii vo pravoto se podrazbiraat poedine~ni, vremenski ograni~eni akcii na dr`avata za potkrepa na mo`nos- tite za realizacija na nekoi propi{ani prava za poedinci ili grupi koi tie samite ne mo`at da gi iskoristat poradi razli~ni socijal- ni, fizi~ki ili politi~ki sostojbi. Celta e da se namali razlikata me|u formalnata i stvarnata ednakvost, a ne kreirawe na nekakvi si novi prava za nekogo ili sozdavawe na privilegirani nositeli na ve}e postoe~ki prava. Toa zna~i deka u`ivaweto na osnovnite ~ovekovi prava i slobodi e osnovata od koja treba da trgne dr`ava- ta pri prezemawe na konkretni pozitivni akcii so cel izedna~uva- we na mo`nostite na licata so hendikep. Zaradi seopfatnosta na slikata i specifi~nite potrebi vo oblasta na zdravstvenata za{tita, obrazovanieto, socijalnata za{tita, vrabotuvaweto i site drugi sferi, a od druga strana, nefunkcioniraweto i nesistematiziranosta na postoe~kite normi koi se odnesuvaat na licata so hendikep, neophodna e organizirana akcija na dr`avata koja so vospostavuvawe na mehanizmi }e go ovozmo`i u`ivaweto na osnovite ~ovekovi prava za licata so hendikep. Od tie pri~ini afirmativnite akcii mu slu`at na principot na ednakvost, preku voveduvawe na privremena, poedine- ~na i predmetno ograni~ena neednakvost na pravata. Zatoa, na afirmativnite akcii treba da se gleda samo kako na instrumenti vo ostvaruvaweto na principot na vistinska, ili na {to poefikasna, pravna ednakvost na licata so hendikep, za namaluvawe na procepot me|u "normativnoto i stvarnoto" ili pravnoto i pravi~noto.

1.

Zdravstvena za{tita i rehabilitacija

^len 21

Republikata e primarno odgovorna za prezemawe preventivni merki za spre~uvawe na pri~inite koi go predizvikuvaat hendike- pot, kako i za obezbeduvawe na pravoto na efektivna medicinska za{tita i rehabilitacija na licata so hendikep. Osnovnite zdravstveni uslugi za licata so hendikep se besplatni. Zdravstvenite uslugi koi ne se opfateni so zadol`itelnoto

107

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

zdravstveno osiguruvawe, a se va`ni za sanirawe i podobruvawe na zdravstvenata sostojba na licata so hendikep, se smetaat za osnovni zdravstveni uslugi i se utvrduvaat za sekoj slu~aj poedine~no, od strana na nadle`en organ.

^len 22

Vladata, preku Ministerstvo za zdravstvo i Ministerstvo za obrazovanie prezema i sproveduva edukativni programi so cel preve- nirawe na hendikepot. Vladata, so cel prevenirawe na hendikepot, preku Ministerstvo- to za zdravstvo i Ministerstvoto za trud i socijalna politika prezema konkretni ~ekori za obezbeduvawe i obznanuvawe na Higiensko-teh- ni~ki i zdravstveni merki vo site javni ustanovi i mesta, a posebno na onie kaj {to ima pogolema koncentracija na lu|e. Vladata, preku Ministerstvoto za zdravstvo prezema konkretni ~ekori za otkrivawe, analiza i navremeno dijagnosticirawe i informirawe za rizi~nite faktori pred bremenost, genetskite zaboluvawa, kako i drugi oblici na spre~uvawe na hendikepot. Zaradi ostvaruvawe na odgovornosta od stavovite 1, 2 i 3 na ovoj ~len Vladata na Republika Makedonija na predlog na Minister- stvoto za zdravstvo, a po prethodno mislewe na Ministerstvoto za obrazovanie i Ministerstvo za trud i socijalna politika donesuva godi{na Programa za zdravstveno vospituvawe i higiensko-tehni~- ki i zdravstveni merki za prevencija na hendikepot.

^len 23

So cel za rana detekcija i kontinuirano sledewe na razvojot na decata so rizik, Ministerstvoto za zdravstvo formira mre`a od Centri i timovi za rano sledewe na rizi~nite faktori koi mo`at da predizvikaat ili zasilat ve}e postoe~ki hendikep. Sostojbata na decata so najte{ki oblici na hendikep ja sledi poseben Centar na nacionalno nivo.

^len 24

Republikata e primarno odgovorna za razvivawe na nacionalni programi za rehabilitacija i e dol`na da ja obezbedi istata za site lica so hendikep srazmerno so nivnite potrebi. Licata so traen hendikep imaat pravo na besplatna medicinska rehabilitacija. Medicinskata rehabilitacija vo smisol na ovoj zakon opfa}a odredeni hirur{ki inervencii i terapija so medikamenti, fizikal- na terapija, govorna i vizuelna terapija, kineziterapija, ergotera-

Sistemski zakon so komentari

pija, psihoterapija i odreduvawe i dizajnirawe na pomo{ni sredstva i pomagala soodvetni na hendikepot. Za pottiknuvawe i podr{ka na nezavisnoto `iveewe na licata so hendikep Republikata obezbeduva patrona`en servis za kontinu- irana medicinska nega i rehabilitacija.

^len 25

Republikata, so cel olesnuvawe na licata so hendikep pri ostva- ruvaweto na edna ili pove}e sekojdnevni aktivnosti i funkcii, obezbeduva koristewe na soodvetni tehni~ki pomagala permanentno sledej}i gi najnovite tehni~ko-tehnolo{ki dostignuvawa. Dokolku pomagalata od stav 1 ne se proizveduvaat vo zemjata Fondot za zdravstvo, po prethodno regulirana postapka za sekoj slu- ~aj poedine~no, celosno gi pokriva tro{ocite za nabavka na istite, vklu~uvaj}i go i prestojot na licata vo stranstvo dokolku toa go ba- ra tehni~ko-tehnolo{kiot proces. Liceto so hendikep so seriozno naru{eni motorni i senzorni funkcii vo ostvaruvaweto na pravoto od stav 2 na ovoj ~len, pri patuvawe i medicinsko-tehni~ka intervencija, ima pravo na platena pridru`ba koja se pokriva od sredstvata predvideni za soodvetnata aktivnost.

^len 26

Republikata i edinicite na lokalnata samouprava, vo procesot na kreirawe i sproveduvawe na aktivnostite za zdravstvena za{- tita i rehabilitacija na licata so hendikep obezbeduvaat soodvetna participacija i zastapenost na licata so hendikep, pretstavnici na nivnite semejstva i nivnite organizacii.

Komentar kon del 1: Ovoj zakon treba da vlijae vrz postoe~kiot sistem na zdravstvena za{tita za blagovremeno sogleduvawe za nastanuvawe na hendi- kepot i na mo`nite posledici vrz zdravjeto na individuata. Osnovno e deka so prezemawe na preventivni merki }e se namali/otstrani rizikot od hendikep. Zatoa, vospostavuvawe na Centri za rana detekcija ne e pra{awe od krucijalna va`nost samo za licata so hendikep, tuku voopo{to za celata zaednica, za site nas. Va`en element vo ova poglavje e slobodata na izbor na licata so hendikep, odnosno mo`nosta za prifa}awe ili odbivawe na opredelen medicinski tretman. Samata rehabilitacija ima dve celi: ednata e preventivna, podrazbira merki da ne dojde do vlo{uvawe na zdravstvenata sostojba, a drugata e samata terapija za podobruvawe na sostojbata. Medicinskata rehabilitacija e vo tesna vrska i vremenski i funkcionalno isprepletena so socijalnata rehabili- tacija. Zatoa ovie odredbi treba da se tolkuvaat zaedno so odredbite od delot za socijalna za{tita.

109

Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep

2.

Obrazovanie

^len 27

Republikata obezbeduva podednakvo pravo i mo`nost za sevkupno obrazovanie na licata so hendikep kako sostaven del od redovniot obrazoven sistem. Vo situacija kade {to redovniot obrazoven sistem ne gi zadovolu- va soodvetno vospitno-obrazovnite potrebi na licata so hendikep se formiraat posebni obrazovni edinici, kako del od istiot. Liceto so hendikep ima pravo na sloboden izbor me|u redovnite i posebnite obrazovni edinici po prethoden naod i mislewe od nadle`en organ.

^len 28