Odprta koda – ne v ceni, v uporabni vrednosti je bistvo!

Povzetek Programska oprema je namenjena uporabniku in uporabnik je tisti, ki bo z njo živel v dobrem in slabem, pri tem pa se danes sooča z dvema modeloma razpoložljivosti, uporabe in razvoja programske opreme. Na eni strani ima opravka s prevladujočim komercialnim modelom lastniške zaprto kodne programske opreme, na drugi strani pa postaja vse bolj aktualna uporaba odprto kodnih programskih rešitev. Mnoge moderne organizacije v odprtem modelu prepoznavajo fleksibilnost in neodvisnost, hkrati pa ga razumejo kot proces in odprt vir stalnih inovacij, ki omogoča hiter in permanenten razvoj ter izboljšave. Brez dvoma, bosta v prihodnje oba modela konkurirala drug drugemu še bolj intenzivno kot doslej, kar pa ima lahko samo pozitiven vpliv na inovativnost in uporabno vrednost programske opreme in rešitev. Tudi v Sloveniji se odprto kodne programske rešitve uporabljajo tako v javni upravi kot v gospodarstvu, čeprav zaenkrat neupravičeno v senci ponudnikov komercialnih rešitev.

Kjučne besede: odprta koda, programska oprema, linux, free open source software, odprte inovacije, odprti standardi

Open Source Software (OSS), Free Open Source Software (FOSS) ….
Odprto kodne rešitve se pogosto enoznačno označujejo s kratico FOSS, ki izhaja iz „Free and Open Source Software“, uporablja se tudi poimenovanje „Free Libre Open Source Software“. Pri tem beseda Free, ni oznaka za brezplačno programsko opremo (in ne pomeni, da z njo ni mogoče tudi zaslužiti), temveč je oznaka za svobodo v uporabi programske opreme. Gre za izrecno poudarjanje svobode in pravice do uporabe izvorne kode programskih rešitev, njenega spreminjanja, z namenom prilagajanja in izboljšanja, ter pravico do neomejenega razširjanja teh sprememb. Z uporabo FOSS programskih rešitev, pridobijo uporabniki kontrolo in nadzor nad programsko opremo in sistemi od katerih je odvisno poslovanje njihovih podjetij, proaktivno lahko vplivajo na njen razvoj, lokalizacijo in končne funkcionalnosti, predvsem pa si zagotovijo trajnost programskih rešitev in se zavarujejo pred „prisilnimi“ nadgradnjami in podobnimi spremembami v katere jih pogosto silijo ponudniki komercialnih zaprto kodnih programskih rešitev (npr. zamenjave MS Office produktov in celo datotečnih formatov verzij 2000, 2003 do 2007). Odprto kodni model v tem pogledu varuje uporabnike tudi pred morebitnimi skritimi „funkcionalnostmi“. Bistvo ideje odprte programske kode je torej v dostopnosti in razpoložljivosti programske kode, s čimer pridobijo predvsem uporabniki. [1] Z pogoji pravic in načel uporabe ter distribucije posameznih delov odprte programske kode ali programskih produktov kot celote se ukvarjata združenje OSI (Open Source Initiative http://www.opensource.org ) in FSF (Free Software Foundation - http://www.fsf.org/ ).

Odprta proti zaprti kodi
Kot poslovni model odprta programska koda ni nekaj novega ali revolucionarnega, rečemo lahko, da je model celo starejši od modela lastniške oziroma zaprte programske kode. Prvi programerji so izdelovali programske rešitve skladno z zahtevami naročnika, ki je postal tudi lastnik izvorne programske kode. Šele kasneje, s pojavom osebnih računalnikov se na trgu pojavijo splošna programska orodja in rešitve, ki niso bila narejena po naročilu ampak so bila namenjena širšemu krogu uporabnikov v različnih okoljih. Take zaprte rešitve, ki sodijo v model lastniške oziroma zaprte programske kode v povprečju pokrijejo 80% vseh uporabnikovih potreb in, ker uporabnik z nakupom take programske opreme ne kupi tudi pravic do uporabe izvorne programske kode, take programske opreme tudi ne more prilagoditi svojim zahtevam. V primeru odprto kodnega modela, pa gre v prvi vrsti za prosto dostopnost izvorne kode programskih rešitev, ki je vsakomur dostopna brezplačno. Na osnovi te prosto in brezplačno dostopne programske kode je mogoče razvijati lastne programske rešitve in programsko opremo, za katero je seveda mogoče izstaviti tudi račun. Edini pogoj pri uporabi obstoječe odprte kode je, da ta ostaja tudi v komercialnih rešitvah odprta in prosto, to je brezplačno dostopna uporabnikom, ti pa jo lahko dalje spreminjajo in prilagajajo svojim potrebam. Uporaba odprto kodnih programskih rešitev je lahko v osnovi cenejša vsaj za ceno siceršnjega nakupa licenc lastniške programske opreme. Sredstva, ki bi jih sicer namenili za nakup dragih licenc lastniških programskih rešitev, lahko v organizacijah namenijo za usposabljanje in prilagajanje ter upravljanje programske opreme skladno s svojimi specifičnimi zahtevami. V nacionalnem pogledu, je uporaba odprto kodnih rešitev, še posebej aktualna za razvijajoče se ekonomije. Plačilo licenčnin za uporabo programskih rešitev sicer v lasti velikih svetovnih proizvajalcev programske opreme, gre praviloma drugam, se ne reinvestira in prispeva k lokalnemu razvoju. Z uporabo odprto kodnih rešitev, pa se lahko ta sredstva preusmerijo v lokalna IT podjetja in lasten razvoj. Kot primer prehoda na odprto kodno programje bi tako bilo smiselno razmišljat na način, za kaj bi plačevali komercialnemu ponudniku npr. 400€ za vsak paket pisarniških programov? Za npr. 150 zaposlenih bi morali tako v grobem investirati cca. 60.000 Eurov. Če bi za ta isti denar uporabili obstoječi brezplačni odprto kodni pisarniški paket, bi z denarjem, ki bi ga sicer vložili v nakup programske opreme lahko plačali lastne ali najete programerje/razvojnike, ki bi rešitev prilagodili našim lastnim poslovnim potrebam in skrbeli za vzdrževanje. Odprto kodni model, podprt z obsežno in učinkovito internetno odprto kodno skupnostjo, se še posebej v pogledu odziva, zagotavljanja popravkov ter komplementarnih programskih rešitev izkaže v primerjavi z zaprto kodnim modelom za učinkovitejšega. V odkrivanje napak, izdelavo in preverjanje popravkov in programske kode odprto kodnih programskih rešitev se v obliki odprto kodne skupnosti združuje množica programerjev in strokovnjakov različnih IT področij, ki so običajno bolj učinkoviti, kot službe podpore pri komercialnih ponudnikih. Uporabnik je bolj varen tudi v primeru propada oziroma prenehanja poslovanja izdelovalca rešitve, ali ko je ukinjena uporabniška podpora za neko generacijo programske opreme. V primeru uporabe odprto kodnih rešitev uporabnik namreč še vedno razpolaga z izvorno kodo in najmanj z podporo odprto kodne skupnosti. Odprto kodna skupnost se je pokazala kot eden najbolj odzivnih in nedvomno zelo učinkovit sistem reševanja eskaliranih IT problemov, saj se čas uspešnega reševanja problemov v okviru skupnosti meri v urah namesto v dnevih. Če se moramo pri komercialnem ponudniku najprej prebiti čez različne nivoje podpre, preden sploh pridemo do tehnično kompetentnih ljudi, ki so sposobni reševanja težav z tehnologijo,

je odprto kodna skupnost bistveno učinkovitejša, saj se v reševanje nakazanih problemov in iskanje rešitev v najkrajšem možnem času vključi množica zainteresiranih posameznikov, ki delujejo samostojno in neodvisno ali pa v skupini. Čas do prvih alternativnih rešitev v odprto kodni skupnosti se praviloma meri v nekaj urah, med tem ko se pri komercialnih ponudnikih, če ne gre za specialne pogodbene dogovore, na rešitve čaka tudi po nekaj dni ali celo več.[2,3] V grobem predstavljen odprto kodni model je sicer v nasprotju z trenutno prevladujočim modelom distribucije, prodaje in nabave programske opreme, ki obravnava programsko opremo in rešitve kot produkte, izdelke, kar se pa bo v prihodnje kot kažejo trenutni trendi preoblikovalo v industrijo ponudbe servisov in storitev. Bistvo novega modela bo izhajalo iz vprašanja, kakšno korist ima uporabnik ali organizacija od programske opreme, ki jo je kupila in kdaj oziroma kako to rešitev uporablja oziroma izkoriščam njene funkcionalnosti ter koristim njene prednosti. Prihodnost tako oba modela, tako zaprto, kot odprto kodnega, postavlja pred nove izzive. V tabeli 1 so prikazane prednosti in slabosti odprto kodne programske opreme, kot o njih piše Dujić, (2007) [4] Prednosti Zanesljivost in stabilnost Preglednost (razpoložljiva izvorna koda) Nizki stroški nakupa programske opreme Fleksibilnost in svoboda uporabe Podpora (hitra in kvalitetna) Slabosti Kompatibilnost Manj prijazni uporabniški vmesniki Podpora na nivoju končnih uporabnikov Nameščanje programske opreme

Tabela 1: Prednosti in slabosti odprto kodne programske opreme

Odprte inovacije, odprta koda in Linux
Razvoj odprto kodne programske opreme se danes obravnava kot enega največjih virov inovacij. V splošnem je inovativnost lastniška dejavnost, ki poteka večinoma znotraj organizacije, v obliki skrbno upravljanih dejavnosti in procesov, ki pa so jih predvsem tehnološka podjetja v zadnjem desetletju pričela odpirati in jih preusmerjat izven svojih zidov na neodvisne izumitelje in razvojne skupine. Pri tem igra ključno vlogo internet zardi katerega so spremembe na področju komuniciranja, posredovanja znanja in informacij intenzivnejše kot še nikoli do slej, cena distribucije informacij je praktično enaka nič. V novih razmerah ko nastajajoča družba znanja vse bolj presega organizacijske okvirje, se tudi razvoj in oblikovanje novih izdelkov in storitev vse pogosteje dogaja izven korporativnih meja, podjetja vse pogosteje iščejo inovacije izven svojih zidov. [5] Organizacije iz sektorja visokih tehnologij (komunikacije, elektronika, IT, ….), potrošniških dobrin ipd., vključujejo uporabnike (potrošnike), specializirana podjetja, ter neodvisne pogodbene strokovnjake, neposredno v sam proces ustvarjanja novih proizvodov. Taki zunanji sodelavci prispevajo k večji učinkovitosti ustvarjalnih procesov, vendar podjetja navadno ohranijo nadzor nad inovacijskim procesom. Sodobne tehnologije danes narekujejo delegiranje razvoja navzven, kar dejansko predstavlja prepuščanje procesov inoviranja in njihovega upravljanja zunanjim partnerjem, ki delujejo povezani v različnih sodelovalnih

mrežah oziroma "on-line" skupnostih. Najbolj izstopajoč primer takega decentraliziranega načina inoviranja so ravno informacijske dobrine, kot so programska oprema. Odprt model delovanja, sprejemanja odločitev, hkratnega vnosa različnih programov, pristopov in prednostnih nalog, se ravno v svoji odprtosti razlikuje od bolj zaprtih in kontroliranih ter centraliziranih modelov razvoja. Uporabljajo se načela porazdeljenega razvoja izvorne kode in njene proste razpoložljivosti za javno sodelovanje. Rezultat tega medsebojnega sodelovanja enakovrednih sodelavcev v okviru tako imenovane internetne odprto kodne skupnosti je običajno tako imenovani odprto kodni programski produkt. [6] Nov, odprt pristop v razvoju omogoča razvoj ob nižjih stroških, nov izboljšan in pestrejši nabor funkcionalnosti, ter razvoj novih industrij. Danes najbolj poznan in najširše priznan uspeh odprto kodne skupnosti je dejavnost tako imenovane Linux skupnosti (Linux community). Skupnost je na ideji prostega razširjanja in uporabe programske kode že ustvarjenih programskih rešitev, dosegla izjemen napredek v kolektivnem razvoju Linux operacijskega sistema in prostega programja na sploh. Razvijalci skupnosti gradijo na sodelovalni ideji, v okviru katere ustvarjeno kodo prepustijo skupni rabi ostalim udeležencem skupnosti, da jo izboljšajo in na njeni osnovi ustvarijo nove rešitve. Veliko število programerjev, ki so del gibanja za odprto kodo so danes za to plačani in tega ne počnejo izključno iz lastnega interesa, hobijev ali altruističnih vzgibov. [7,8] Trendi minulih let in zadnje raziskave kažejo, da je Linux našel svojo veljavo in vrednost, odprto kodne rešitve pa enakovredno konkurirajo tako imenovanim lastniškim IT rešitvam. Linux kot nizko cenovni operacijski sistem, podprt na večini danes uporabljanih HW platformah, od osebnih namiznih računalnikov, notesnikov, do velikih centralnih main-frame sistemov se že nekaj let enakovredno kosa z microsoftovimi Windows rešitvami in jih v pogledu zmogljivosti pogosto tudi prekaša. Ob vsem tem odprto kodni model omogoča uporabnikom, da programsko opremo prilagodijo svojim dejanskim potrebam brez visokih stroškov in omejitev, ki jih sicer prinašajo licenčne pogodbe kupljene lastniške programske opreme. Velika podjetja, zavarovalnice, banke … , danes s pridom izkoriščajo odprto kodne tehnologije predvsem zaradi fleksibilnosti in cenovne učinkovitosti. Izkazalo se je namreč, da vlaganja v komercialne lastniške programske rešitve pogosto ne opravičijo visokih finančnih vložkov, zato so se začele ozirati za rešitvami, ki bi jim lahko prinesle več za manj denarja. Mala podjetja in organizacije so kar se tiče vlaganj v IT v slabšem položaju kot velika in se pogosto zgledujejo po dogajanjih in ravnanjih okolice v kateri poslujejo. Predvsem zaradi pomanjkanja lastnega znanja uporabljajo rešitve, ki jih uporabljajo drugi, kljub temu, da te iste rešitve njim samim morda ne ustrezajo najbolj, oziroma sicer bogat nabor funkcionalnosti ne rešujejo njihovih problemov, ali pa ga sploh ne potrebujejo. Večina malih podjetij in individualnih uporabnikov zaradi uspešnih agresivnih komercialnih akcij, tako še danes vztrajno uporablja na primer microsoftove operacijske sisteme in drage rešitve za pisarniško poslovanje, kljub temu, da jim je na razpolago veliko cenejša odprto kodna programska oprema. Tako danes v kategoriji namiznih računalnikov še vedno beležimo približno 95% delež microsoftovih operacijskih sistemov Windows.

Windows 7 3,77% Mac OS X 5,12%

Linux 1,00%

Windows 2000 0,62%

Other 1,54%

Windows Vista 22,98%

Windows XP 63,89%

Graf 1: Uporaba operacijskih sistemov na osebnih in prenosnih računalnikih – November 2009; [8]

Se pa v splošnem situacija spreminja, ker tudi prodajalci in integratorji informacijskih rešitev, vedno pogosteje ponujajo tudi odprto kodne rešitve in podpore zanje. Ključne sestavine IT infrastrukture nekega podjetja so podatkovni in aplikacijski ter drugi IT infrastrukturni strežniki. Tradicionalno so se podjetja pri izgradnji IT infrastrukture zatekala k dragim UNIX ali Windows sistemov, dragim tako v pogledu nabave kot implememntacije in vzdrževanja. Linux pa je v minulih letih ob združenih prizadevanjih odprto kodne skupnosti in nekaterih velikih IT igralcev (IBM, Novell …) nedvomno dozorel in je danes primerljiv in uspešno konkurira vsem obstoječim komercialnim operacijskim sistemom. Na Linux platformi lahko danes uporabljamo ne le strogo namenske infrastrukturne rešitve, ampak splošne rešitve za vsa znana poslovna področja in nivoje poslovanja podjetij. Statistika uporabljenih operacijskih sistemov na 500 najzmogljivejših komercialno dostopnih sistemih kaže celo na očitno prevlado Linux operacijskega sistema nad ostalimi.
Windows 1,00% Unix BSD 5,00% 0,20% Ostali 4,60%

Linux 89,20%

Graf 2: Statistika uporabljenih operacijskih sistemov na 500 najzmogljivejših komercialno dostopnih sistemih [9]

Pregled in primerjava zgodovinskih podatkov pokaže, da je Linux danes prevladujoč strežniški sistem, svoj delež je sicer pridobival predvsem na račun obstoječe baze UNIX sistemov, vendar so podatki iz obeh grafikonov zgovorni sami zase.

Graf 3: Uporaba operacijskih sistemov na 500 najzmogljivejši sistemih v obdobju 1993-2009 [10] Linux je danes mogoče implementirat na vseh glavnih strojnih arhitekturah in je podprt s strani praktično vseh glavnih komercialnih in odprto kodnih ponudnikov podatkovnih baz. Kot bistveno prednost, predvsem za mala podjetja bi veljalo izpostavit znižanje celotnih stroškov lastništva IT z uvedbo Linux in odprto kodnih uporabniških rešitev. Komercialni ponudniki, bodo sicer zatrjevali, da je strošek licenc v celotnih stroških lastništva programske opreme, ki obsega še vzdrževanje, podporo in izobraževanje uporabnikov, manjši del stroškov, vendar to ravno za mala podjetja, ki gledajo na vsak vložen evro, še posebej v Sloveniji ne velja. Slovenska mala podjetja sicer še sprejmejo potrebo po investiciji v programsko opremo, za izobraževanje in spodobno upravljanje pa že zmanjka denarja. Ravno v tem pogledu bi slovenska, predvsem mala podjetja morala prepoznati prednost odprto kodnih rešitev, saj bi denar, ki ga sicer porabijo za nakup licenc lahko namenila za izobraževanje na področju IT in prilagajanju uporabljanih rešitev svojim specifičnim potrebam.

Zadržki pred uvedbo oziroma prehodom na odprto kodne rešitve
Dolgo časa je bila glavna ovira uveljavitve odprto kodne programske opreme, pomanjkanje tehnične in uporabniške podpore. Ta ovira je predvsem ključnega pomena za mala in srednje velika podjetja, vendar postaja vse manj pomembna, s tem ko so v igro odprto kodnih rešitev

vstopili veliki igralci (IBM, Novell, Oracle, RedHat …), ki skupno nastopajo v izvajanju podpore na področju integracije Linux operacijskega sistema in njihovih rešitev na Linux sistemih. Podobno naravnana partnerstva se vzpostavljajo vse pogosteje, ter tako velikim kot malim podjetjem in končnim uporabnikom omogočajo preprost prehod in uporabo odprto kodnih programskih rešitev. Ključno prednost, ki daje Linux-u in odprto kodnim rešitvam vrednost in prednost pred lastniškimi komercialnimi rešitvami je njihova fleksibilnost, zaradi katere se za Linux in odprto kodne rešitve odločajo IT oddelki, finančnikom pa so zanimive zaradi nižjih stroškov. Z implementacijo osnovnih odprto kodnih programskih rešitev, bi naj bilo v posameznih primerih mogoče prihranit tudi do 70% stroškov implementacije nekega programskega orodja (npr. paket programskih orodij za pisarniško poslovanje).

Ekonomski vidik uporabe Linux OS in odprto kodnih rešitev
Finančna kriza, ki je zajela vsa svetovna gospodarstva sooča podjetja vseh velikosti v vseh deželah sveta, s pritiski na zmanjševanju stroškov in konsolidaciji poslovanja kot še nikoli doslej. Podjetja se ne ukvarjajo le z vprašanji prihrankov danes, temveč s strategijami dolgoročne optimizacije poslovanja, pri čemer preučujejo različne scenarije in alternative, ki bi bile stroškovno učinkovitejše od sedanjih praks. Ena od takih alternativ je tudi uporaba odprto kodnih tehnologij, ki že dolgo niso več samo stvar računalniških oziroma IT zanesenjakov in študentov. Odprto kodni model omogoča dostop do intelektualne lastnine, brez drage in omejevalne politike licenciranja komercialnih ponudnikov lastniške oziroma zaprto kodne programske opreme. Odprto kodni model dejansko omogoča vrsto sodelovalnih inovacij, ki omogočajo nastanek zanesljivih in varnih rešitev, ki so danes na nivoju najvišjih prioritet podprte tudi s strani podpore že uveljavljenih in priznanih IT akterjev. Iz tega dejstva verjetno izhaja tudi Gartnerjeva globalna projekcija, da bo do leta 2012, 90% vseh podjetij uporabljalo odprto kodne rešitve. [11] Če pogledamo vse skupaj iz perspektive ekonomij v razvoju npr. Kitajske in Indije imamo opravka z milijonsko množico razvojnih inženirjev in programerjev, ki si ne morejo privoščiti dragih licenčnin in so zato že v osnovi vezani na uporabo odprto kodnega programja in rešitev kot so MySQL, Ubuntu Linux, Open Solaris, Java in OpenOffice. OpenOffice.org je brezplačna odprto kodna zbirka programskih rešitev namenjena delu v pisarnah in vedno uspešneje konkurira komercialnim rešitvam kot je npr Microsft Office, z več kot 100 milijonsko bazo uporabnikov širom po svetu. Številne vlade, predvsem v deželah razvijajočega se sveta z uvajanjem uporabe OpenOffice in sprejemanjem odprto kodnih dokumentnih formatov (Open Document Format ali ODF) zmanjšujejo stroške uvajanja IT in vzpostavljajo temelje razpoložljivosti oziroma dostopnosti danes aktualnih podatkov tudi v daljni prihodnosti. Kot zelo dober primer izkoriščanja prednosti odprto kodne programske opreme lahko izpostavimo Brazilijo, kjer predsednik Luiz Inacio da Silva z nacionalno zasnovanim programom uvajanja odprtih standardov in odprto kodne programske opreme uspešno bije bitko za zmanjšanje tehnološkega in informacijskega prepada med Brazilijo in bogatejšimi svetovnimi ekonomijami. Danes več kot 70% brazilskih podjetij uporablja odprto kodne programske rešitve. Tako zastavljena prizadevanja imajo za rezultat bistveno nižje stroške informatizacije, več deset milijonov internetnih uporabnikov, odpiranje novih internetnih

podjetij, večjo vključenost posameznikov in celotne brazilske družbe v moderne informacijske in ekonomske tokove. [11]

Odprta koda in odprti standardi
Promovirat odprto kodno programje je sicer OK, vendar je odprto kodni model za uporabnike vseeno precej neoprijemljiv, zanje je pomembno, da lahko z programsko opremo naredijo tisto kar želijo in jim je dokler se to sicer ne odrazi tudi finančno, kaj malo mar ali je njihova programska oprema „odprta ali zaprta“. Za gotova pa bo uporabnike začelo skrbeti, ko njihovo finančno poročilo ali pripravljena predstavitev ne bo izgledala ali delovala enako v različnih verzijah iste programske opreme. V takih situacijah pa tudi povprečen uporabnik kaj hitro razume prednost uporabe odprtih standardov in formatov, ter njihovo nujnost za nemoteno komunikacijo in življenje v današnjem času. Pred časom sem na Internetnem blogu GeekPAC prebral:
"Vsi ljudje si zaslužijo pravico do prostega dostopa do informacij, digitalnih ali drugačnih, ki jih po zakonu pravzaprav že imajo. Lahko bi celo rekli, da so pravice do informacij zaradi svoje temeljne vloge, ki jo imajo pri oblikovanju naše kulture in našega gospodarstva, pravzaprav človekove pravice. Informacije so bistvenega pomena v našem vsakdanjem življenju in vsako omejevanje dostopa dejansko pomeni omejevanje možnosti popolnega sodelovanja v globalni kulturi, to pa zavira gospodarski razvoj."

Odprti formati in standardi zagotavljajo vsakemu uporabniku računalnika brezplačno dosegljivost in uporabo informacij slik v različnih predstavnih oblikah (tekst, slike, avdio, video). Odprti standardi so osnova za interoperabilnost ter združljivost različnih aplikacij različnih ponudnikov in so kot taki osnova odprto kodnih programskih rešitev kot so OpenOffice.org, Linux, Firefox ... [12] Kot že povedano tečejo tudi v Sloveniji v okviru dejavnosti iz Nacionalnega interoperabilnostnega okvira priprave za določitev odprtega standarda ISO/IEC 26300:2006 »Open Document Format for Office Applications (Open Document) v 1.0« kot obveznega standarda za izmenjavo dokumentov znotraj državne uprave. ODF je s strani ISO že nekaj časa priznan standard, medtem ko splošno uporabljan Microsoft Office dokumentn format ne izpolnjuje v celoti zahtev ISO organizacije. ODF doživlja po svetu pravo malo revolucijo, saj ga je neodvisno potrdila že cela množica držav. Evropske institucije so še posebej naklonjene odprto kodnim standardom, prav tako je tudi več evropskih držav pričelo z uvajanjem ODF dokumentnega formata. V Nemčiji bodo do 2010 vse vladne organizacije prešle na uporabo ODF. Več o sprejemanju ODF formata lahko preberete na ODF blogu: ODF Alliance. Odprti standardi kot taki promovirajo in prispevajo k razširjanju odprto kodnih programskih rešitev, spodbujajo razvoj, ter zagotavljajo konkurenčnost ponudbe IT tehnologij po dostopnejših cenah. Na nivoju Evropske skupnosti so pogled in strategije do odprtih standardov ter pomena odprto kodnih tehnologij opredeljeni v dokumentu EIF verzija 2, v katerem se sicer opredeljuje prilagoditev nacionalnih strategij vlaganj v IT.

Linux povsod, od namiznih do centralnih računalnikov in oblakov
Linux je s svojo podporo za večino danes aktualnih strojnih platform prisoten v drobovju širokega nabora naprav, od IP in GSM telefonov, do najnovejših TV sprejemnikov, namiznih

super in centralnih mainframe računalnikih. Linux je bil izbran tudi kot operacijski sistem v projektu OLPC – One Laptop per Child, katerega prizadevanja tečejo v smeri računalniškega in informacijskega opismenjevanja otrok nerazvitih držav. Odprto kodni model omogoča prilagoditev Linux operacijskega sistema za najzahtevnejša opravila računalništva v realnem času. S svoj o fleksibilnostjo in zmogljivostmi virtualizacije pa tako prevzema tudi vodilno vlogo v aktualnem računalništvo v oblaku, v katerem igra odprta koda in Linux ključno vlogo. S svojimi Cloud Computing centri, temelječimi na Linux sistemih, ponuja IBM svojim strankam nadomestilo za tradicionalne podatkovne centre, v obliki virtualiziranih strežnikov in aplikacij. Amazonov oblak EC2, omogoča najem strežniških instanc na zahtevo. Rešitev temelji na Xen virtualizaciji, izberemo lahko različne tipe strežnikov, z različnimi dodeljenimi sredstvi (procesorska moč, količina pomnilnika …). Kot največjo prednost takega pristopa je mogoče izpostaviti razpolaganje (naročanje in uničenje) s strežniškimi instancami glede na dejanske potrebe, nizkimi začetnimi stroški, hitro odzivnostjo in plačilom glede na dejansko potrebo. Predstavljena je bila tudi odprto kodna rešitev Eucalyptus za postavitev „oblačne“ infrastruktur v računalniških gručah na zelo enostaven način. Če se bo z računalništvom v oblaku, le to uveljavilo kot storitev preko interneta, bodo morali biti uporabniki in organizacije še bolj pazljivi s kakšnim modelom, odprtim ali zaprtim imajo opravka. Če ne bomo pazljiv se nam lahko zgodi, da bomo v prihodnje priklenjeni na računalniški oblak nekega ponudnika še celo bolj, kot je to primer pri uporabi programske opreme. Razlog je v tem, da so podatki v oblaku teže prestavljiv k drugi storitvi. Ravno zaradi tega je skupina tehnoloških podjetij okrog odprte kode, objavila tako imenovani „Open Cloud Manifesto“, ki ima podporo več kot 150 podjetij ter organizacij in poziva k ohranjanju odprtosti računalništva v oblaku. V kolikor se odprtost novih modelov IT storitev in računalništva ne bo zagotovila, utegnemo v prihodnje imeti opravka z lastniškimi „otoki“ podatkov in aplikacij, uvedba novih tehnologij in storitev pa utegne zastati. [13]

Odprto kodni hardver
Odprta koda uspešno prodira v okolja operacijskih sistemov in aplikacij, manj pa je znano, da lahko s pomočjo odprto kodnih rešitev zgradimo strojno premo, ki je primerna tudi za najbolj kritična poslovna okolja in zahteve ter je ob vrhunski zmogljivosti, zanesljivosti povrhu vsega še cenejša od primerljivih dragih komercialnih rešitev. V slovenskem podjetju Abakus d.o.o v svojih rešitvah uspešno uporabljajo odprto kodne tehnologije LVM, DRDB (Distributed Replicated Block Device), gručni datotečni sistem CFS, na osnovi katerih izgrajujejo po delovanju enakovredno sicer pa cenejšo in bolj standardno iSCSI SAN diskovno polje z GNU/linux gručami strežnikov. Z uporabo hitrih 10 GbE omrežij so take rešitve celo zmogljivejše od komercialnih fibre channel, tako da hardver na odprtokodni osnovi sploh ni cenovni kompromis, ampak komercialne rešitve lahko prekaša v pogledu zmogljivosti, zanesljivosti in ceni.

Odprta koda v Sloveniji
Pregled nad dogajanji, stanjem in odnosom do odprte kode v Sloveniji, skuša podajat že tradicionalna "Poslovna Linux konferenca". Zadnja konferenca je bila organizirana 28. in 29. septembra 2009 v Portorožu. Glavni namen konference je sicer promocija uporabe Linux

operacijskega sistema, vendar postaja že tradicionalni konferenca široko usmerjen dogodek, s ciljem promoviranja odprto kodnih rešitev tako poslovnim uporabnikom kot tudi širše. Cilji organizatorjev konferenca so v povezovanju implementatorjev, poslovnih uporabnikov in IT strokovnjakov s področja odprte kode in Linux-a ter ponuja na eni strani pregled nad trendi in zadnjimi podrobnostmi v odprti kodi po drugi strani pa skozi primere dobre prakse slovenskih podjetij, osvetljuje tudi stanje na področju odprte kode v Sloveniji. Konferenca je bila prvič organizirana leta 2002, že od takrat pa to ni dogodek, ki bi bil namenjen le Linux zanesenjakom in navdušencem. Konferenca je s svojimi tematskimi sklopi namenjena poslovnim uporabnikom in različnim organizacijam, ki se ukvarjajo z odprto kodo in odprtimi standardi. V splošnem gre za dogodek uporabnikov odprto kodnih IT rešitev, ki je v marsičem drugačen od podobnih dogodkov, ki se jih organizira pod okriljem in pokroviteljstvom velikih tujih multinacionalk. Drugačen po številu udeležencev, ki jih je bilo letos komaj kakih 100 (z organizatorji vred), vendar predavanja zato niso bila predvsem všečne komercialne predstavitve, temveč so bila izvedene v obliki razprav na predstavljene teme. Predavanja in predstavitve so bile organizirane v treh sekcijah, ki so se osredotočale na odprto kodne rešitve v javni upravi, poslovne rešitve in infrastrukturne rešitve. S strani državnih ustanov se je konferenco udeležilo nekaj predstavnikov večih institucij in državnih uradov. Na sami otvoritvi je udeležence pozdravil državni sekretar MVZT dr. József Györkös. V svojem nagovoru je dr. Györkös izpostavil pomen uporabe odprtih standardov in protokolov ter izrazil podporo promociji odprtokodnim programskim rešitvam in njihovim uvajanjem v organe javne in državne uprave. Ključno sporočilo konference je bilo v izpostavljanju pomena in vrednosti programske opreme za končne uporabnike iz vidika, ki ga v tem pogledu predstavljajo odprto kodne IT rešitve in odprti standardi. Organizatorjem (ISG d.o.o.) je uspelo izpeljati IT dogodek, ki je udeležencem omogočil soliden pregled nad dogajanji s področja IT in informacijskih standardov nasploh, po drugi strani pa se nepristranski udeleženec ne more znebiti vtisa, da ključni akterji področju odprte kode v Sloveniji, tiščijo vsak svoj voz v svojo smer, v nasprotju z osnovno premiso delovanja odprtokodne skupnosti, ki temelji na ekonomski logiki skupnega dobra. Sicer pa je, s ciljem podpore in opredelitve do odprte kode na nacionalni ravni, Ministrstvo za šolstvo, znanost in tehnologijo RS, skupaj s konzorcijem zainteresiranih podjetij, leta 2007 ustanovila Center odprte kode Slovenije (http://www.coks.si). Naloga COKS je spodbujanje razvoja, uporabe ter znanja o odprtokodnih tehnologijah in rešitvah, ob hkratnem nudenju centraliziranega sistema pomoči in podpore. Center v sodelovanju z slovenskimi podjetji skrbi za projekte lokalizacije in zagotavljanje rešitev za potrebe javnega in zasebnega sektorja ter končnih uporabnikov v RS Sloveniji. V okviru svojega portala vzdržuje in sproti dopolnjuje informacije o odprtokodni programski opremi, ki jo razvršča glede na določene kriterije (glede na priljubljenost, razširjenost, obseg uporabe, stopnjo lokaliziranosti, dosegljivost podpore v Sloveniji ipd.). Vlada RS podpira razvoj, lokalizacijo in uvajanje odprte kode in tudi sama uporablja odprto kodne programske rešitve. Vladne ustanove prepoznavajo prednosti oprtokodne programske opreme predvsem v racionalizaciji stroškov na področju IT podpore poslovnih procesov, večji prilagodljivosti, ter v določenih primerih nižjih skupnih stroških lasništva informacijskih rešitev. V vse večjem uveljavljanju in vlogi odprto kodne programske opreme so prepoznane priložnosti za razvoj slovenske panoge IKT in posledično povečanje konkurenčnosti ter učinkovitosti slovenskega gospodarstva. Strateška izhodišča glede odprte kode je Vlada RS opredelila v dveh dokumentih, in sicer leta 2003 v Politiki Vlade RS pri razvijanju, uvajanju in uporabi programske opreme in rešitev, temelječih na odprti kodi ter leta 2007 v Strategiji razvoja informacijske družbe v RS. [14,15]

V okviru dejavnosti iz Nacionalnega interoperabilnostnega okvira pa Ministrstvo za javno upravo pripravlja pobudo za določitev odprtega standarda ISO/IEC 26300:2006 »Open Document Format for Office Applications (Open Document) v 1.0« kot obveznega standarda za izmenjavo dokumentov znotraj državne uprave Republike Slovenije. Lep zgled uporabe odprtokodnih rešitev v javni upravi predstavlja nova spletna storitev PREDLAGAM.VLADI.SI. Spletna storitev sodi v resor Urada vlade RS za komuniciranje in omogoča državljanom posredovanje in izmenjavo stališč, pogledov in mnenj o javnih temah. S pomočjo orodja je mogoče predstavit problematiko, ki v Sloveniji po mnenju kogarkoli ni primerno pravno sistemsko urejena in podati predlog rešitve. Vsi predlogi, ki so pripravljeni v skladu s pravili predlagam.vladi.si, so javno objavljeni. Spletno orodje je rezultat uporabe odprt kodnih rešitev, zaradi česar je bil vložek finančnih sredstev v izvedbo projekta minimalen, ocenjujejo, da le 10% predvidoma potrebnih sredstev za razvoj nove rešitve pri komercialnem ponudniku. Na Uradu vlade za komuniciranje so projekt izpeljali na osnovi estonskega odprto kodnega projekta TID+ http://tidplus.ne. Pozdravit velja tudi prizadevanja snovalcev storitev E-uprava iz Ministrstva za Javno upravo (MJU), ki se dobro zavedajo potrebe po dostopnosti javnih spletnih storitev portala E-uprava za vse kategorije uporabnikov programske opreme, zato so na MJU sprejeli strategijo zagotavljanja podporo za vse vrste spletnih brskalnikov, v prvi vrsti tistih, ki se držijo odprtih standardov. Sicer pa strežniška infrastruktura Ministrstva za javno upravo v veliki meri že danes temelji tudi na Linux operacijskem sistemu in kot se je izkazalo so v celoti vzeto, stroški nižji kot pri uporabi Microsoft Windows strežnikov. MJU podpira tudi uporabo OpenOffice.org namesto Microsoft Office. Nekateri uporabniki že sedaj uporabljajo to rešitev, ki jo je mogoče uporabljat tudi v okolju Microsoft Windows. Težje predstavljiva je zamenjava Windows operacijskih sistemov z Linux OS na namiznih računalnikih, saj se v državni upravi uporablja vrsto namenskih aplikacij, ki so narejene za MS Windows okolja, upoštevat pa je potrebno tudi nakazano dejstvo, da je v svetovnem merilu MS Windows uporabljan na 95% vseh osebnih računalniških sistemov. Hkrati strokovnjaki za informacijsko varnost opozarjajo, da Linux OS zaradi potencialne ranljivosti odprte kode, še ni najbolj primeren končnega uporabnika oziroma množično uporabo na osebnih računalniških sistemih. Kot pravijo na MJU, bo pred morebitno množično zamenjavo OS na namiznih računalnikih potrebno opravit obsežna varnostna testiranja in prilagoditve, ki pa so lahko finančno in časovno zelo obsežna. Zelo dober zgled upravljanja z IT predstavljajo usmeritve Centra za informatiko Vrhovnega sodišča RS, kjer zelo natančno izvajajo nadzor nad dobavitelji programske opreme, skoraj povsem pa se jim je uspelo izogniti odvisnosti od posameznega dobavitelja z izključno uporabo odprtih standardov in vedno obvezno predajo vse izvorne kode za naročene rešitve. Na Vrhovnem sodišču so pred tremi leti uspešno prešli na uporabo OpenOffice.org pisarniške zbirke programov, ki so jo prilagodili svojim specifičnim potrebam do te mere, da danes OpenOffice.org predstavlja osrednjo delovno okolje vseh zaposlenih. Sredstva, ki so jih prihranili s tem ko ni bilo potrebno nakupiti dragih Microsoftovih licenc za MS Office, so namenili in porabili za izobraževanje zaposlenih. V splošnem na Vrhovnem sodišču danes uporabljajo strežniške sisteme in aplikacije iz sveta odprto kodnih rešitev. Kot ugotavljajo so si s tem zagotovili neodvisnost od razvijalcev in lastnikov zaprto kodnih rešitev, koda je bolj čista in pregledna, opazno pa so z uporabo takega pristopa znižali tudi stroške.

Sklep
V času gospodarske recesije podjetja, ki ponujajo z odprto programsko kodo povezane storitve, dosegajo opazno rast. Odprta koda je široko sprejeta, njenega uspeha ne predstavljajo le Linux operacijski sistem, Apache web stržnik, odprtokodne rešitve konkurirajo na vseh področjih od podatkovnih baz (Ingres, MySQL, PostgreSQL), CRM sistemov (Sugar CRM, Alfresco) do področij poslovne inteligence (JasperSoft) Cena v splošnem ni razlog za rastočo popularnost odprto kodnih rešitev in programja, uporabniki so prepoznali prednost odprte kode predvsem v njeni fleksibilnosti in odprtosti v nasprotju z omejitvami, ki jih prinaša licenčni model. Področju razvoja je odprto kodni model še bližje, saj omogoča uporabo najboljših tehnoloških komponent in zanesljivih modernih rešitev ob bistveno nižjih stroških lastništva. Pristop odprto kodnega in prosto dostopnega programja se bo razvijal kot poslovna strategija na področjih, kjer se programske oprema in storitve srečujeta kot komplementarna dejavnika. Z rastjo storitev postaja programske opreme, vse bolj prosto dostopna, podjetja pa svojo dodano vrednost ustvarjajo z razvijanjem komplementarnimi dejavnosti podpore in razvoja po naročilu. Če je bil open-source skrita karta malih igralcev v IT svetu, ki so izkoriščali nišne priložnosti, pa so danes ravno velika podjetja najuspešnejša v izkoriščanju open-source modela. Podjetja kot so IBM, Google, Sun, HP, CA uspešno izkoriščajo "open-source" kot model ustvarjanja novih poslovnih storitev, na katerih temeljijo svojo konkurenčno prednost. Danes postaja očitno, da so odprto kodne rešitve vse manj le rezultat entuziazma, altruizma in prosto časnih aktivnosti zanesenjakov, ampak postajajo vse bolj razvojni model odprtega inoviranja, ter komercialno in profitno naravnanih podjetij.

Reference: [1] [2] [3] [4] [5] http://en.wikipedia.org/wiki/FOSS http://www.docstoc.com/docs/3960168/mad-dog http://en.wikipedia.org/wiki/Jon_Hall_(programmer) S. Dujić, Odprtokodne in proste programske rešitve kot dejavnik učinkovite in gospodarne javne uprave – Diplomsko delo, (2007), Univerza v Ljubljani Jacques Bughin, Michael Chui, Brad Johnson. The next step in open innovation, junij 2008, The McKinsey Quarterly http://www.mckinsey.com/clientservice/bto/pointofview/pdf/the_next_step_innovation .pdf

Elliot Maxwell, Open Standards, Open Source and Open Innovation: Harnessing the Benefits of Openness, MIT Press Journals, Innovations: Technology, Governance, Globalization, Summer 2006, Vol.1, no.3, Pages 119-176 [ 7 ] Arnoud Engelfriet, Open innovation and Open Source, Koninklijke Philips Electronics NV, september 2007, http://www.idc.com/nordic/downloads/events/linuxworld07/9%20Arnoud%20Engelfriet.pdf [ 8 ] L. Dahlander, M Magnusson. How do Firms Make Use of Open Source Communities. (2008), Long Range Planning, 41, (2008) 629-649, Elservir Ltd [ 9 ] http://en.wikipedia.org/wiki/Usage_share_of_desktop_operating_systems November 2009 [ 10 ] http://www.top500.org/charts/list/34/osfam November 2009 [ 11 ] http://www.top500.org [ 12 ] Gan Boon San. (2009). The economic value of open source. Malaysian Business. ProQuest Central [ 13 ] http://ostatic.com/blog/open-source-is-ideal-open-formats-are-critical [ 14 ] http://www.businessweek.com/technology/content/mar2009/tc20090329_463505.htm [ 15 ] http://mid.gov.si/mid/mid.nsf/V/K0A29A3F8E51AD220C1256DC00030FF40/$file/P olitika_OSS_Koncna.pdf [ 16 ] http://www.mvzt.gov.si/fileadmin/mvzt.gov.si/pageuploads/pdf/informacijska_druzba/ si2010.pdf Spletni viri: • John Pryor, Industry Collaboration: A new Era Of Open Innovation. Computer CPA Global, White Paper, December 2007, http://www.cpaglobal.com/download_centre/white_papers/open_innovation http://www.linux-konferenca.org/index.php?page=about&cid=87 http://www-03.ibm.com/linux/ http://www.oracle.com/us/technologies/linux/index.htm http://www.novell.com http://www.mju.gov.si/si/splosno/cns/novica/article/14/9969/e4dc975755/ http://en.wikipedia.org/wiki/Free_and_Open_Source_Software

[6]

• • • • • •

• • • • • • •

http://ostatic.com/blog/open-source-is-ideal-open-formats-are-critical http://www.geek-pac.org/BytesFree.org_Position_Paper http://www.odfalliance.org/blog/ ftp://ftp.software.ibm.com/software/tivoli/brochures/IBM_Perspective_on_Cloud_Co mputing.pdf http://www.monitor.si/clanek/oblaki-prihodnosti/ http://twincling.org/node/220 http://sl.wikipedia.org/wiki/Odprta_koda

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful