You are on page 1of 11

Prostoslovjanski jazik 0.7.9

26.02.11

PROSTOSLOVJANSKI JAZIK 0.7.9

Soder ž enje

PROSLOVO

2

SKLANANJE IMENICAH ILITI KTOSLOVEH

2

SKLANANJE PRILAGASLOVEH ILITI KAKISLOVEH

2

SOROVNJENJE PRILAGASLOVEH ILITI KAKISLOVEH

2

POSVOJNA PRILAGASLOVA

3

TVORBA

PRISLOVEH OD PRILAGASLOVEH

3

ZAMENICE ILITI ZAMENSLOVA

4

OSOBNA I POVRATNA ZAMENSLOVA

4

ZAMENSLOVO "VSE"

4

POSVOJNA ZAMENSLOVA

4

POKAZOVNA

ZAMENSLOVA

5

VOPROSNA I

ODNOSNA ZAMENSLOVA

5

Č ISLA (NOMERI)

6

GLAGOLI

7

GLAGOL BITI

7

INFINITIV

7

TUTČ ASNE (SU ŠTE) VREME

7

PREDSU ŠTE VREME

8

PROSTE PROŠLE VREME

8

POETIČ NE PROŠLE VREME

8

PRETPROŠLE VREME

8

BUDUČ E VREME

9

PREDBUDU Č E VREME

9

IMPERATIV

9

KONDICIONAL

9

PARTICIPI (Glagolska prislova)

9

AKTIVNI PARTICIPI

9

PASIVNI

(TRPNI) PARTICIPI

10

GLAGOLSKA PRILAGASLOVA

10

PREDLOGI

10

VEZNIKI

11

POSEBNE KONSTRUKCIJE

11

AVTORI

11

Prostoslovjanski jazik 0.7.9

26.02.11

PROSLOVO

Prostoslovjanski jazik je jeden od mnogih predlo žitjenih oblikah budu čeg med žuslavjanskog jazika ktoreg bi vsi Slavjani mo želi govoriti i rozumeti. Vi ga preto mo žete smatrati ješče delaju čoju ina čicoj predlo ženja med žuslavjanskog jazika. Prostoslovjanski jazik je osnovatjen ponajvi š e na š tu čnem slovjanskom jaziku, predstavitjenom na stranici http://steen.free.fr/slovianski/index.html. Tutčasno, prostoslovjanski jazik ne imaje svojeg slovnika, no upotrebjavaje medžuslavjanskog slovnika od stranicu http://dict.slovioski.com. Tako že, mi budemo ostro žno gledati podobnih projektah, kaki sut:

SKLANANJE IMENICAH ILITI KTOSLOVEH

   

SINGULAR

   

PLURAL

 

rod

MASCULINE

 

FEMININE

NEUTER

MASCULI

 

FEMININE

NEUTE

 

NE

 

R

primeri

mu ž , hleb, dom, pes, den

 

žena,

kost, jednost,

oko,

dete,

mu ž , hleb, dom, pes

 

žena,

kost,

oko, slovo,

zemja,

slovo,

delanje,

zemja,

jednost,

imeno;

 

ž

eleznica,

starost, no č , pomo č

imeno

bitje,

 

ž

eleznica,

starost

dete,

du ša

more

du ša

delanje,

     

bitje, more

NOM / VOC

­

ø

 

­a

­

ø

­o

­e

­i

 

­e

­a

GEN / ACC

 

­a

 

­u

   

­a

 

­ah (­eh)

 

DAT / LOC

 

­u

 

­i

­u

 

­am

INS

­om (­em)

 

­oj (­ej)

 

­om (­em)

 

­ami

SKLANANJE PRILAGASLOVEH ILITI KAKISLOVEH

 
   

SINGULAR

   

PLURAL

 
 

MASCULINE

 

FEMININE

NEUTER

MASCULI

 

FEMININE

NEUTE

 

NE

 

R

NOM

 

­i

 

­a

   

­e

­i

 

­e

­a

GEN / ACC

­eg (­og)

 

­ej

 

­eg (­og)

 

­ih

DAT / LOC

­em (­om)

 

­oj

 

­em (­om)

 

­im

INS

­im

 

­oju

 

­im

 

­imi

SOROVNJENJE PRILAGASLOVEH ILITI KAKISLOVEH

[naj­, pre­] + (koren prilagaslova) + ej š + (zakon čenje prilagaslova).

Prostoslovjanski jazik 0.7.9

26.02.11

dobri, dobrejš i, najdobrejš i, predobrejš i dobra, dobrejš a, najdobrejš a, predobrejš a dobre, dobrejš e, najdobrejš e, predobrejš e

viš e­, najviš e­ mene­, najmene­ ne­

najviš e­dobri

najmene­dobri

ne­dobri

POSVOJNA PRILAGASLOVA

Zakon čenji:

­oviji, ­ovija, ­ovijo (npr. Striboroviji les, ž enovija lubov)

­ski, ­ska, ­sko (npr. Hrvatski jazik, Slavjanska zemja)

TVORBA PRISLOVEH OD PRILAGASLOVEH

Prislovi se tvorijut ot prilagasloveh zakon čenjem ­o. Npr. dobri/dobra/dobre ­> dobro.

Prostoslovjanski jazik 0.7.9

26.02.11

ZAMENICE ILITI ZAMENSLOVA

OSOBNA I POVRATNA ZAMENSLOVA

   

SINGULAR

   

PLURAL

 

1

2

 

0

3 m

3 f

3 n

1

2

3

NOM

ja

ti

sebe (se)

on

ona

ono

mi

vi

oni

GEN

mene

tebe

 

sebe

(n)jeg

(n)jej

(n)jeg

nas

vas

(n)jih

/ACC

(me)

(te)

(se)

DAT

meni

tebi

 

sebi

(n)jemu

(n)joj

(n)jemu

nam

vam

(n)jim

/LOC

(mi)

(ti)

(si)

(mu)

(mu)

INS

menom

tebom

 

sebom

(n)jim

(n)jom

(n)jim

nami

vami

(n)jimi

 

ZAMENSLOVO "VSE"

 
   

SINGULAR

   

PLURAL

 

m

 

f

 

n

m

f

n

NOM

 

vsij

 

vsa

 

vse

vsi

vse

vsa

GEN

vseg

   

vsej

vseg

 

vsih

/ACC

   

DAT

vsem

   

vsoj

vsem

 

vsim

/LOC

     

INS

vsim

 

vsoju

vsim

 

vsemi

POSVOJNA ZAMENSLOVA

Zamenslova se sklanjajut kak prilagaslova, krome nominativa. Nominativ posvojnih zamensloveh:

moj, moja, moje tvoj, tvoja, tvoje njegov, njena, njegovo naš , naš a, naš e vaš , vaš a, vaš e njihov, njihova, njihovo svoj, svoja, svoje čij, čija, čije

Prostoslovjanski jazik 0.7.9

26.02.11

ničij, ničija, ničije

POKAZOVNA ZAMENSLOVA

Pokazovna zamenslova "toj", "tuttoj", "tamtoj" sklanjajut se kak prilagaslova, krome nominativa. Koren je "t­". Nominativ je:

toj, ta, to; te tuttoj, tutta, tutto; tutte tamtoj, tamta, tamto; tamte

VOPROSNA I ODNOSNA ZAMENSLOVA

Glovna voprosna zamenslova jesut "kto"," čo". Oni se sklanjajut:

NOM

kto

čo

GEN

kog

čeg

DAT

komu

čemu

ACC

kogo

čego

LOC

kom

čem

INS

kim

čim

Voprosna zamenslova "ktori/ktora/ktore" (ili "koji/koja/koje") se sklanjajut kak prilagaslova.

Zamenhof's table of correlatives of interrelated pronouns, adverbs and adjectives.

   

Answers

Question

here

there

some

any

no

every

else

tu­

tam­

ne­

libo­

ni­

vse­

ino­

Which?

Ktori (koji)

(tut)toj

(tam)toj

Nektori

Liboktori

Žadni

Vse, každi

ini

(nekoji)

(libokoji)

(nikoji)

Who?

Kto

   

nekto

libokto

nikto

vsekto

inokto

What?

Čo

(tut)to

(tam)to

ne čo

libo čo

ni čo

vsečo

ino čo

How

Kolko

tolko

 

nekolko

libokolko

     

much?

Whose?

Čiji

   

ne čiji

libo čiji

ni čiji

vsečiji

ino čiji

What kind

Kaki

taki

 

nekaki

libokaki

nikaki

vsekaki

inokaki

of?

How?

Kak

tak

 

nekak

libokak

nikak

vsekak

inokak

Where?

Gde

tut

tam

negde

libogde

nigde

vsegde

inogde

When?

Kogda

tut čas

togda

nekogda

libokogda

nikogda

vsekogda

inokogda

Prostoslovjanski jazik 0.7.9

26.02.11

Whither?

Kude

tude

nekude

libokude

nikude

vsekude

inokude

Whence?

Odkude

odtude

odnekude

odlibokude

odnikude

odvsekude

odinokude

Why?

Začo,

Zato, tomu

Zanečo,

Zalibo čo,

Zani čo,

   

Č

emu

ne čemu

libo čemu

ni čemu

ČISLA (NOMERI)

Glavna čisla:

jeden, jedna, jedno dva, dve, dva tri četiri pet

š est

sedem

osem

devet

deset

jedennast, dvanast, trinast, četirnast, petnast, š estnast, sedemnast, osemnast, devetnast dvadeset, trideset, četirdeset, petdeset, š estdeset, sedemdeset, osemdeset, devetdeset sto, dvasto, tristo, četiristo, petsto, š esto, sedemsto, osemsto, devetsto

tise č, dva­tiseč, tri­tise č,

milijon, milijard

Umnožitjelna č isla:

jedenkrat, dvakrat, trikrat,

Serijna čisla:

prviji, drugiji, tritiji,

Frakcije:

tritina, četirtina,

osemina,

Vremenska č isla:

jedenraz, dvaraz, triraz

jediniji/jedinija/jedinijo=the only one

Prostoslovjanski jazik 0.7.9

26.02.11

GLAGOLI

V prostoslovjanskom jaziku vsi glagoli krome glagola "biti" jesut pravilni. V prostoslovjanskom jaziku koren glagola ne mo že se izmeniti. Koren je vsegda jednaki. Glosovne izmene ne jesut dopustitjene.

GLAGOL BITI

Glagol "biti" je jediniji nepravilni glagol v prostoslovjanskom jaziku.

 

lice

TUTČ ASNE

PROSTO PRO Š LE VREME

POETIČ NE PROŠ LE VREME

BUDUČ E

IMPERATIV

VREME

VREME

jednina

1 ja

jesem (sem)

bil, bila, bilo

bih

budem

 

2 ti

jesi (si)

bil, bila, bilo

biš a

budeš

budij

3 on/ona/ono

je

bil, bila, bilo

biš e

bude

 

mno žina

1 mi

jesmo (smo)

bili

bismo

budemo

budijmo

2 vi

jeste (ste)

bili

biste

budete

budiijte

3 oni/one/oni

jesut (sut)

bili

bihu

budut

 

Participi:

aktivni tutč asni: biju či; aktivni pro š li: bilš i

 

INFINITIV

Infinitiv vsih glagolah zakon čavaje zakončenjem "­ti". Ako otklonimo zakon čenje "­ti", dobijemo infinitivnog korena glagola, ktori se upotrebjavaje dla tvorbu vsih glagolskih vremenah, bez izklu čanjeh. Glagol mo že imati svr š itjenog i nesvr š itjenog oblika.

TUT ČASNE (SU ŠTE) VREME

jednina: koren + [­jem, ­ješ , ­je] mno ž ina: koren + [­jemo, ­jete, ­jut]

Primeri:

delati: ja delajem, ti delaje š, on/ona/ono delaje, mi delajemo, vi delajete, oni delajut umeti: ja umejem, ti umeješ , on/ona/ono umeje, mi umejemo, vi umejete, oni umejut prositi: ja prosijem, ti prosiješ , on/ona/ono prosije, mi prosijemo, vi prosijete, oni prosijut nesti: ja nesejem, ti neseješ , on/ona/ono neseje, mi nesejemo, vi nesejete, oni nesejut čuti: ja čujem, ti čuješ , on/ona/ono čuje, mi čujemo, vi čujete, oni čujut pisati: ja pisajem, ti pisaje š, on/ona/ono pisaje, mi pisajemo, vi pisajete, oni pisajut dekovati: ja dekovajem, ti dekovaje š, on/ona/ono dekovaje, mi dekovajemo, vi dekovajete, oni dekovajut tegnuti: ja tegnujem, ti tegnuje š, on/ona/ono tegnuje, mi tegnujemo, vi tegnujete, oni tegnujut

Prostoslovjanski jazik 0.7.9

26.02.11

Primer nesvr š itjenog glagola: Ja otpo činavajem vsečog izapoldena.

PREDSU ŠTE VREME

Prezent glagola "biti" + proste pro š le vreme glovnoga glagola.

Primer: Že jeste rozdielili otpad, blagodarijem.

PROSTE PRO ŠLE VREME

Koren + [­(a)l, ­la, ­lo] v jednini ili [­li] v mno žini. "­a" se ubač ivaje tamgde koren zakončava soglosnikom. Npr. prinesti­>prinesal vmesto prinesl.

Primeri:

Ja

idel/idela/idelo, ti idel/idela/idelo, on idel, ona idela, ono idelo, mi ideli, vi ideli, oni ideli

Ja

pisal/pisala/pisalo, ti pisal/pisala/pisalo, on pisal, ona pisala, ono pisalo, mi pisali, vi pisali, oni

pisali

POETI ČNE PRO ŠLE VREME

jednina: koren + [­(a)h, ­(a) š a, ­(a)š e] mno ž ina: koren + [­(a)smo, ­(a)ste, ­(a)hu] "­a" se ubač ivaje tamgde koren zakončava soglosnikom.

Primeri:

Ja tutčas zakon čih mojeg dopisa. Ti tutčas zakon čiš a tvojeg dopisa. On tut čas zakon č iš e svojeg dopisa. Mi tutčas zakon čismo naš eg dopisa. Vi tutčas zakon čiste svojeg dopisa. Oni tut čas zakon čihu svojeg dopisa. Ja pisah knigu. Ti pisa š a knigu. On pisa š e knigu. Mi pisasmo knigu. Vi pisaste knigu. Oni pisahu knigu. Ja govorivah joj to. Ti govorivaš a joj to. On govoriva š e joj to. Mi govorivasmo joj to. Vi govorivaste joj to. Oni govorivahu joj to. Ja bih tamgde. Ti biš a tamgde. On biš e tamgde. Mi bismo tamgde. Vi biste tamgde. Oni bihu tamgde.

V prostoslavjanskom jaziku, poetične pro š le vreme mo že zameniti aorista, imperfekta,

pluskvamperfekta ili prostog pro š leg vremena savremenih slavjasnkih jazikah.

PRETPRO ŠLE VREME

Proste pro šle vreme (ili poeti čne pro š le vreme) glagola "biti" + proste pro š le vreme glavnog glagola.

Primeri:

Pozad on obedoval, on bil zakon čil večeriju. Pozad on obedoval, on biš e zakon č il večeriju. Pozad on obedova š e, on biš e zgotovil večeriju.

Prostoslovjanski jazik 0.7.9

26.02.11

Oni bihu kupili tu knigu kogda ja prihodil.

BUDU ČE VREME

Buduče vreme tvori se prezentom glagola "biti " i infinitivom glagola.

Ja budem pisati, ti bude š pisati, on/onda/ono bude pisati, mi budemo pisati, vi budete pisati, oni

budut pisati.

PREDBUDU Č E VREME

Budu če vreme glagola "biti" + proste pro š le vreme glavnog glagola.

Primer: Že budete rozdielili otpad, budem blagodariti.

Koren + [­(a)j, ­(a)jmo, ­(a)jte].

Primeri:

Delaj, delajmo, delajte pisaj, pisajnom, pisajte čuj, čujmo, čujte dekovaj, dekovajmo, dekovajte tegnuj, tegnujmo, tegnujte

IMPERATIV

KONDICIONAL

Ja

bi delal, delala, delalo

Ti

bi delal, delala, delalo

On

bi delala, Ona bi delala, Ono bi delalo

Mi

bi delali

Vi

bi delali

Oni bi delali

PARTICIPI (Glagolska prislova)

AKTIVNI PARTICIPI

Tutčasni aktivni particip: koren + "­ju či" Npr. delati­>delaju č i, pisati­>pisaju či.

Pro š li aktivni particip: koren + "­lš i" Nprt. delati­>delal š i, pisati­>pisal š i, tegnuti­>tegnulš i. U čilš i matematiku, on zaspal.

Prostoslovjanski jazik 0.7.9

26.02.11

PASIVNI (TRPNI) PARTICIPI

Pasivni (trpni) particip: koren + "­tjen" Npr. delati­>delatjen, pisati­>pisatjen, tegnuti­>tegnutjen, dekovati­>dekovatjen.

GLAGOLSKA PRILAGASLOVA

Glagolska prilagaslova se tvorijut od aktivnog i trpnog participa s prilagaslovnim zakon čenjem. Npr. pisati­>pisaju č i­>pisaju či/pisaju ča/pisaju če;

napisati­>napisatjen­>napisatjeni/napisatjena/napisatjeno

Primeri:

"Dodaj mi tu odvoritjenu knigu!" "Ja pro čital knigu spisatjenu od tebe." "To je ješče pisaju ča kniga, ona ne je zakon čitjena."

PREDLOGI

Predlogi prevzjatnjeni od slovianskeg jazika:

aždo (+ gen.) — till, untill bez (+ gen.) — without

bez obzira na (+ acc.) — regardless blizko (+ acc./loc.) — close to dlja, dla, za (+ gen.) — for do (+ gen/acc.) — to iz (+ gen.) — from (out of) iz­nad (+ gen.) — from above iz­pod (+ gen.) — from under iz­pred (+ gen.) — from before iz­za (+ gen.) — from behind

k (+ dat.) — to (direction)

krome (+ gen.) — except med žu (+ acc./loc.) — between mimo (+ acc./loc.) — next to na (+ acc./loc.) — on nad (+ acc./loc.) — above

o (+acc.) ­ to, onto, on

ob (+ loc.) — about od, ot (+ gen.) — of, from (away from); since; by (agent) od čas – instantly, at once od stroni (+ gen.) — by (agent in passive constructions) okolo (+ acc./loc.) — around po (+ acc./loc.) — on, onto, after; in the manner of

Prostoslovjanski jazik 0.7.9

26.02.11

pod (+ acc./loc.) — under pod čas (+ gen.) — during poki (+ gen.) ­ while podolg (+ gen.) — according to polev (+ acc./loc.) — left of pomimo (+ gen.) — in spite of poprav (+ acc./loc.) — right of posred (+ acc./loc.) — amidst, in the middle of posredstvom (+ gen.) — by means of, using poverh (+ acc.) — across pre (+ acc.) — because of pred (+ acc./loc.) — before, in front of, ahead of prez, črez, kroz (+ acc.) — through, across pri (+ acc./loc.) — near protiv (+ gen/dat.) — against

s, sa, so (+ instr.) — with; together with; by means of, using soglosno (+ gen.) — according to v, vo, u (+ acc./loc.) — in

v čase (+ gen.) — during

vmeste, vmesto (+ gen.) — instead of vnutr (+ acc./loc.) — inside za, iza (+ acc./loc./ins.) — after, behind (time & place); because of

VEZNIKI

Vezniki prevzjatnjeni ot slovianskeg jazika:

a — and, but

ali, ale — but čo, že — that

jesli — if, whether i — and ili — or

ili

ili

— either

or

kak

tak i

— both

and

kolko

tolko

— the

the

ni

hoti — although

ni

— neither

nor

POSEBNE KONSTRUKCIJE

li – dla tvorbu upitnih re čenjah.

čobi, žebi, da bi – "in order to"

AVTORI

Cxiril Slavjanski (cxiril@gmail.com)