P. 1
PR+Tome+Gruevski

PR+Tome+Gruevski

|Views: 1,681|Likes:
Published by alexiv72

More info:

Published by: alexiv72 on Nov 02, 2010
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

02/06/2013

pdf

text

original

Sections

  • 1.1. Poim i definicii za odnosi so javnosta
  • 1. 3. Principi na odnosite so javnosta
  • 1. 4. Funkcii na odnosite so javnosta
  • 1.6. Metodi na rabota na odnosite so javnosta
  • 2.1. Po~etocite na odnosite so javnosta
  • 2.2. Retorikata i odnosite so javnosta
  • 2.4. Istorija na retorikata i govorni{tvoto
  • 2.6. PR i sredstvata za masovno komunicirawe
  • 3.2. Planiraweto i programiraweto
  • 3.3. Prezemawe akcija i komunikacija
  • 4.1. Specijalizirani oblici na PR
  • 5.1. Tehnikite na PRza rabota so mediumite
  • 6.1. Evolucijata na konceptot za kriza
  • 6.2. Komunikacijata vo krizniot menaxment
  • 7.1. Odreduvawe na poimot javnost
  • 7.3. Odreduvawe na poimot mislewe
  • 7.4. Sfa}awa za javnoto mislewe
  • 7.5. Karakteristiki na javnoto mislewe
  • 7.6. Formirawe na javnoto mislewe
  • 7.7. Komunikacii i manipulacija
  • 6.1. Elementi na ve{tinata na komunicirawe
  • 1.1 Definicii i karakteristiki na mas-mediumite
  • 1. 3.2. Televizijata kako masoven medium
  • 1.3.3. Novite mediumi za masovno komunicirawe

Prof.

d-r Tome Gruevski

1

ODNOSI SO JAVNOSTA

Biblioteka: Komunikologija d-r Tome Gruevski Odnosi so javnosta Prvo izdanie 2007 Tome Gruevski Ph.D Public Relations Izdava~i: „Studiorum” - Centar za me|unarodni i regionalni istra`uvawa i sorabotka - Skopje www.studiorum.org.mk `iro-smetka: 210-0560959301-03 Deponent: Tutunska banka, Skopje NIP „Studentski zbor” - Skopje ul. „Pirinska” bb, baraka 5, po{t. fah 484 `iro-smetka: 300000000893891 Deponent: Komercijalna banka, Skopje tel.: +389 (0)2 3065-836; faks: 3065 837 e-mail: szbor@mt.net.mk Glaven i odgovoren urednik: d-r Zoran Kostov Recenzenti: prof. d-r Dobri Petrovski prof. d-r Zlatko @oglev Lektura: Silvija Mitrevska Tehni~ki urednik i dizajn na korica: Darko Buldioski Kompjuterska obrabotka: Verica Todorovska Pe~ati: „Grafo-den“ - Skopje Neovlasteno fotokopirawe ili drug vid reproducirawe e kaznivo spored ~len 157 stav 1 KZM

Prof. d-r Tome Gruevski

ODNOSI SO JAVNOSTA

Studiorum 2007

Tome Gruevski, Ph.D.

PUBLIC RELATIONS

„Studentski zbor” 2007

Odnosi so javnosta

5

Sodr`ina Predgovor PRV DEL Glava prva 1. KOMUNIKACII I ODNOSI SO JAVNOSTA Voved 1.1. Poim i definicii za odnosi so javnosta 1.2. [to se odnosi so javnosta 1.3. Principi na odnosite so javnosta 1.4. Funkcii na odnosite so javnosta 1.5. Vidovi odnosi so javnosta 1.6. Metodi na rabota na odnosite so javnosta Glava vtora 2. GENEZATA I RAZVOJOT NA ODNOSITE SO JAVNOSTA Voved 2.1. Po~etocite na odnosite so javnosta 2.2. Retorikata i odnosite so javnosta 2.3. Predmet na retorikata 2.4. Istorija na retorikata i govorni{tvoto 2.5. Govorot i govornikot 2.6. PR i sredstvata za masovno komunicirawe Glava treta 3. TEHNOLOGIJA NA ODNOSITE SO JAVNOSTA Voved 3.1. Definirawe na problemite 3.2. Planiraweto i programiraweto 3.3. Prezemawe akcija i komunikacija

17 20 27 28 29 31

34 36 39 40 44 48

54 59 62

6

D-r Tome Gruevski

3.4. Evalvacija na PR Glava ~etvrta 4. PRAKTIKATA NA PR I NEGOVITE DEJNOSTI Voved 4.1. Specijalizirani oblici na PR Glava petta 5. ODNOSI SO MEDIUMITE Voved 5.1. Tehnikite na PR za rabota so mediumite 5.1.1. Pi{uvani taktiki 5.1.2. Govornite taktiki 5.1.3. Vizuelnite taktiki Glava {esta 6. ODNOSI SO JAVNOSTA VO KRIZNI SITUACII Voved 6.1. Evolucijata na konceptot za kriza 6.2. Komunikacijata vo krizniot menaxment Glava sedma 7. JAVNOST I JAVNO MISLEWE Voved 7.1. Odreduvawe na poimot javnost 7.2. Politi~ka javnost 7.3. Odreduvawe na poimot „mislewe” 7.4. Sfa}awa za javnoto mislewe 7.5. Karakteristiki na javnoto mislewe 7.6. Formirawe na javnoto mislewe 7.7. Komunikacii i manipulacija

66

69

87 87 90 111

113 118

126 128 129 130 131 133 134

Merewe na koli~inata na informacijata 1.3. Eti~kite problemi i op{testvenite odgovornosti VTOR DEL Glava prva 1. ETIKATA I PROFESIONALIZMOT Voved 9. Odreduvawe i definirawe na poimot informacija 1. Internet kako nov medium 8.1.Odnosi so javnosta 7 Glava osum 8.2.1. Prenos na informacijata 1. Tehnolo{ki opcii za onlajn komunicirawe so javnost 8.2.5.2. Proces na delovni komunikacii 1. Poim i definicii za komunikacija 140 144 147 150 154 157 163 165 172 173 176 .4 Merewe na efektite od on-lajn komuniciraweto so javnosta Glava devet 9. ODNOSITE SO JAVNOST I INTERNETOT Voved 8.4.3 Kontekst na upotrebata na Internet za odnosi so javnosta 8. PROFESIONALNI KOMUNIKACII Voved 1.1. Eti~koto odnesuvawe na piarmenite 9.

1. Kanali na komunicirawe 2. Interpersonalna komunikacija 3. NEVERBALNA KOMUNIKACIJA Voved 4.4. DVONASO^NO KOMUNICIRAWE Voved 5. Celi na neverbalnata komunikacija 4. Pre~ki na komunicirawe Glava treta 3.3. STRUKTURA NA KOMUNIKACISKIOT PROCES Voved 2.1.2. Dijalogot kako oblik na komunikacija 183 187 194 197 197 198 202 203 210 215 216 222 . Grupno komunicirawe 3.2.3. Dimenzii na neverbalnata komunikacija 4.1. Intrapersonalna komunikacija 3.2. Masovno komunicirawe Glava ~etvrta 4.8 D-r Tome Gruevski Glava vtora 2.1. Elementi na komunikaciskiot proces 2.1.1.1.1. Aspekti na neverbalnata komunikacija Glava petta 5.1.3. OSNOVNI VIDOVI KOMUNIKACIJA Voved 3. Oblici na komunikaciska praksa 3.

MASOVNI MEDIUMI Voved 1.2.3. Pi{uvani komunikacii 6. Pe~ateni mediumi 246 1.2.1.3.3. Govorna prezentacija TRET DEL Glava prva 1.1.2.2. Elektronski delovni komunikacii 6.2. Elektronski mediumi 257 1. Novite mediumi za masovno komunicirawe 270 PRILOZI LITERATURA 278 317 228 231 231 236 238 239 .1. VE[TINA I TEHNIKI NA DELOVNOTO KOMUNICIRAWE Voved 6. Radioto kako masoven medium 257 1.2. Televizijata kako masoven medium 265 1. Elementi na ve{tinata na komunicirawe 6.3.4.3.3. Telefonski komunikaciii 6. Definicii i karakteristiki na mas-mediumite 243 1.1.2. Oblici na delovni komunikacii 6.Odnosi so javnosta 9 Glava {esta 6.2.

10 D-r Tome Gruevski .

za prvpat gi zapo~nav univerzitetskite predavawa po predmetot Mas-mediumi.Odnosi so javnosta 11 PREDGOVOR Knigata „Odnosi so javnosta“ e deficitaren naslov vo mediumskiot i vo jazi~niot prostor vo Makedonija. vo Bitola. Vo izlagaweto na ovaa slo`ena problematika koristen e metodolo{ki pristap so cel. mladiot pripravnik radosno izjavil: „Odnosi so javnosta“. Za prvpat se pojavuva kniga vo koja se obrabotuvaat komunikaciite i odnosite so javnosta. pripravnikot rekol: „Jas sum pi-ar“. Pojdovna osnova pretstavuva{e mojot trud „Komunikacija i kultura“ (2004) {to be{e prvo ~etivo na makedonski jazik za odnosite so javnosta. Vo pi{uvaweto na knigata e koristena najnovata stranska i doma{na literatura od ovaa oblast. Sodr`inata na ovoj trud e gradena spored Nastavniot plan i programa na ovie studii. da gi prika`e sovremenite pogledi od teorijata i praksata na odnosite so javnosta. koi vo na{ata komunikaciska praksa s# u{te se nepoznati i nedovolno sfateni i razbrani od po{irokiot ~itatelski auditorium. Vo rubrikata „zanimawe“ toga{ ostanalo zapi{ano „piljar“. bidej}i nemalo dovolno mesto vo formularot. barem nekade. komunika- . zapra{an za profesijata. Knigava nastana kako rezultat na moite predavawa pred studentite od treta godina na Studiite po javna administracija na Univerzitetot „Sv.Pri otvoraweto na kartonot za rabota. Ottamu i anegdotata {to se raska`uva vo na{eto po{iroko opkru`uvawe . Na barawe toa da se ka`e pojasno i pokratko. komunikacii i odnosi so javnosta. i vo rudimentarna forma zaradi ograni~eniot broj ~asovi. Vo u~ebnata 2004/2005 godina. profesionalnite komunikacii i masovnite mediumi kako instrumentarium preku koj se ostvaruvaat vo praktikata. Kliment Ohridski“.

Vtoriot del e posveten na profesionalnite komunikacii. oglasuvaweto. praktikata na PR i negovite dejnosti. grupnoto. Vtoriot del nasloven kako Profesionalni komunikacii gi obrabotuva: procesot na komunikaciite. odnosite so javnosta vo krizni situacii i. Sodr`inata na knigata e koncipirana vo tri dela. Pablic Affairs. retorikata. odnosite so mediumite. interpersonalnoto. kako {to se: Press Agentry. vidovite i metodite na odnosite so javnosta. potoa analiziraj}i ja strukturata na komunikaciskiot proces se obraboteni: elementite na toj proces. tehnologijata na PR. funkciite. Vo prviot del se obrabotuvaat poimot i definicijata na odnosite so javnosta i se nudi odgovor na sintagmata „odnosi so javnosta“.12 D-r Tome Gruevski ciite i mas-mediumite. masovnite mediumi. etikata i profesionalnite principi. a tretiot del gi obrabotuva komunikolo{kite i op{testvenite odliki i karakteristiki na masovnite mediumi. aspektite i dimenziite. Prviot del gi obrabotuva komunikaciite i odnosite so javnosta. marketingot kako funkcija na upravuvawe. Od mnogubrojnite vidovi komunikacija se objasneti: intrapersonalnoto. reklamata kako ednonaso~na masovna komunikacija i propagandata i manipulacijata. prenosot i mereweto na koli~inata na informaciite. publicitetot. Osobeno interesna sodr`ina nudi glavata posvetena na ve{tinata i na tehnikite na delovnoto komunicirawe. marketin{kite komunikacii. osobeno. masovnoto komunicirawe. Kaj sekoja glava od trite dela na trudot se dadeni vovedni napomeni kako metodolo{ka preciznost i preglednost vo ponudata. lobiraweto. potoa dvonaso~noto komunicirawe i neverbalnite komunikacii so nivnite celi. kanalite i interferencijata na komuniciraweto. Posebni poglavja se ponudeni za: principite. Posebna glava e posvetena na genezata i razvojot na PR vo koj se navleguva dlaboko vo minatoto i vo pojavata na govorot. pismoto. Kako zna~ajna komponenta na PR se obraboteni: elementite na ve{tinata . Ovoj del od trudot e najobemen bidej}i vo nego se obrabotuvaat i: javnosta i javnoto mislewe.

komunikolog. Eti~kiot kodeks na IABC za delovni komunikacii od 1995/’96 godina. pred s#. d-r Zoran Kostov. Vo ovaa zbirka se prilo`eni i Eti~kiot kodeks na Univerzitetot „Sv. vo Skopje. Knigata. internetot) vo nivnite komunikolo{ki aspekti se obraboteni vo tretiot del na knigata. Kodeksot na profesionalni standardi na PRzdru`enija vo SAD. na Studiite za javna administracija vo Bitola. govornata prezentacija itn. radioto. se studentite koi ovaa materija ja izu~uvaat na redovnite studii i na postdiplomskite studii po predmetot Mas-mediumi. Ovaa zbirka e zbogatena i so prilozite: Minhenska deklaracija za pravata i obvrskite na novinarite. usvoena na 25 noemvri 1971 godina. Toa se: Evropskiot kodeks za profesionalno odnesuvawe so odnosite so javnosta. komunikacii i odnosi so javnosta. Masovnite mediumi (pe~atot. i Hipokratovata zakletva.Odnosi so javnosta 13 na komuniciraweto i raznovidnite oblici na komunikacii: pi{uvani.studenti od studiite po javna administracija vo Bitola. elektronski. telefonski. kako edinstveno ~etivo od ovaa oblast vo Republika Makedonija. docent po predmetot Mediumi i op{testvo na studiite po novinarstvo. e nameneta za site qubopitnici za odnosite so javnosta. t. od nastavnata programa na Pedago{kiot fakultet vo Bitola. Kiril i Metodij“. od 14 noemvri 2001 godina. delovni komunikacii. najnova verzija od 2000 godina. Me|unarodniot kodeks za oglasuvawe (francuskata verzija od 1997 godina). Na insistirawe na moite kolegi . kako i za . potoa za studentite-postdiplomci po predmetot Profesionalni komunikacii. televizijata. Lisabonski kodeks. Tuka. Poseben prilog vo sodr`inata na knigata se odnosite so javnosta i internetot na mojot sorabotnik i kolega . profesionalnite komunikacii i masovnite mediumi. vo knigata e pomesten poseben Prilog {to opfa}a zbirka na pove}e eti~ki kodeksi za profesionalnoto odnesuvawe vo praksata po PR i kodeksi na novinarski organizacii i zdru`enija. Eti~kiot kodeks na ~lenovite na PRSA. komunikacii i masovni mediumi.n. i Kodeksot na novinarite na Makedonija.

koi se profesionalno anga`irani vo Parlamentot. januari.14 D-r Tome Gruevski drugi srodni fakulteti na univerzitetite vo Makedonija. Piarmenite. Bitola . 2007 godina. vo ministerstvata i vo drugi institucii i organizacii. vo knigava }e imaat ~etivo {to }e im pomogne vo sovladuvaweto na ve{tinata vo profesionalnite komunikacii i vo na~inot za podobruvawe na nivniot profesionalen imix. vo kompaniite i vo lokalnata samouprava. vo Vladata.

kako „op{testveni vrski” ili poto~no „Vrski so op{testvenosta” (VO). {to doa|a od sintagmata Relations Publiques.odnosi s javnosÊu. Avramov. Na germanski jazik ovaa komunikolo{ka disciplina se narekuva Öffentlichkaitsarbait. . 2001: 130). {panskiot naziv e Relationes Publicas. Vo bugarskiot jazik za ovaa oblast se upotrebuva Publik Relations. Imeno. na hrvatski . tehnologija i nauka. Vo literaturata postojat pove}e od 500 opredelbi za PR varijacii.Odnosi so javnosta 15 PRV DEL Glava prva 1. a. KOMUNIKACII I ODNOSI SO JAVNOSTA Voved Sintagmata odnosi so javnosta mi izleda kako mnogu ednostaven i ubav komunikolo{ki poim. pak. na srpski jazik se preveduva kako odnosi s javnosÊu.pi-ar. no kolku pove}e se obiduvav da ja definiram. Vo francuskoto govorno podra~je se upotrebuva inverznata skratenica RP. razli~ni aspekti na taa socijalna praktika. Za poimot odnosi so javnosta vo pove}e nacionalni kulturi se koristi empiriskoto ime Public Relations ili skrateno PR . odnosite so javnosta se imenuvaat kako Publlic Relations nasproti na{ite odnosi so javnosta. Vo anglosaksonskoto jazi~no podra~je. (V. od jazi~en aspekt postojat razliki vo nejzinoto imenuvawe. Vo grupata na slovenski jazici ovaa sintagma se preveduva: na ruski jazik op{stestvenie otno{enija. Italijancite upotrebuvaat Relationi Publiche. s# pove}e naiduvav na pote{kotii.

i na privatnite univerziteti vo Republika Makedonija. na nasokata za administrativno pravo i javna administracija. Piarot e neophoden. masovnite mediumi i masovnoto komunicirawe. rudimentirana. no se zasnovaat i na drugi nau~ni disciplini. kako {to se: retorikata. Isto taka. 1997:5). Ovie nekolku zborovi ja so~inuvaat sr`ta na odnosite so javnosta. navistina. javnoto mislewe. Odnosite so javnosta kako nauka i iskustvo za sozdavawe na op{testvenoto mnenie vo posakuvana nasoka se tretiraat i od teoretski i od prakti~en aspekt. etikata. Na{ite predavawa od ovaa oblast }e bidat izneseni vo. od druga strana. zbiena forma i }e bidat povrzani so osnovni zapoznavawa so komunikaciskite poimi i kategorii i so masovnite mediumi kako sredstva preku koi se ostvaruva masovnoto komunicirawe i aspektite na odnosite so javnosta vo svetot i kaj nas. vo Skopje. marketingot. Odnosite so javnosta se komunikolo{ka disciplina. Ovoj predmet e zastapen i na Univerzitetot na Jugoisto~na Evropa. pravoto. harmonija i postignuvawe me|usebno razbirawe so vistinsko i potpolno izvestuvawe. od edna strana. potoa na studiite po novinartvo. osobeno vo uslovi na demokratizacija na op{testveniot `ivot. kako profesionalna menaxerska nau~na disciplina prifatena sekade vo svetot. mediumi i komunikacii i na politi~kite studii na ovoj fakultet. Odnosite so javnosta se funkcija na upravuvawe koja vos- . pred s#. vo razli~ni varijanti i jazi~ni varijacii. ekonomijata i nekoi nejzini disciplini i dr. i profesionalnata praksa odnosi so javnosta ili PR koja e definirana kako umetnost vo slu`ba na naukata. Odnosite so javnosta kako nastaven predmet se zastapeni i vo programata na Pravniot fakultet „Justinijan Prvi”.16 D-r Tome Gruevski Na po~etokot od ova izlagawe. (Sem Blek. se razbira. novinarstvoto. no. vo Tetovo. sigurnost. doverba. rabotite povrzani so odnosite so javnosta }e gi opi{eme so zborovite: renome. treba da razgrani~ime me|u odnosite so javnosta {to se sre}avaat vo sekojdnevieto i se tuka okolu nas i so nas.

marketingot itn. Postojat pove}e definicii za odnosite so javnosta. marketingot. oglasuvaweto. odnosite so javnosta . da gi nabele`ime nivnite principi i funkcii. {to se izu~uva vo V semestar na Fakultetot za javna administracija na Univerzitetot „Sv. nivnite parametri. potoa javnoto mnenie i javnosta. odnosite so mediumite i vrskite vo parlamentot. Poim i definicii za odnosi so javnosta Osnovnata cel na ovoj del e da gi preneseme pozna~ajnite definicii so odnosite so javnosta. genezata i evolucijata na pi-arot i na kraj }e se zadr`ime na: pres-agentstvoto. metodite vo odnosite so javnosta. objasnuvaweto na poimite.Odnosi so javnosta 17 postavuva i odr`uva vzaemno korisni odnosi me|u organizacijata i razli~nata javnost od koja zavisi nejziniot uspeh ili neuspeh. za definiraweto na odnosite so javnosta. Spored nastavnata programa za ovoj predmet imenuvan kako: „Mas-mediumi. vo Bitola. parametrite na odnosite so javnosta. delovnata etika. reklamata. rabotata vo krizni okolnosti. Vo vovednoto izlagawe }e stane zbor za pra{awata {to se odnesuvaat na odnosite so javnosta.1. komunikacii i odnosi so javnosta”. lobiraweto i novinarstvoto i korelacijata na odnosite so javnosta. rakovodeweto i organizacijata na odnosite so javnosta. oglasuvaweto i odnosite so javnosta. }e stane zbor vo delot {to se odnesuva za PR. kako i soodnosot me|u propagandata. 1. marketingot. kratkiot istorijat na odnosite so javnosta itn. publi~nosta . korporaciskiot identitet i vizuelnata komunikcija. modelot na nastavnite planovi od ovaa oblast.javnosta. oglasuvaweto. internite odnosi so javnosta. definicijata. me|utoa. Kliment Ohridski”. kako i drugite op{testveni fenomeni. kratkiot istoriski razvoj i obrazovanieto i karierata vo odnosite so javnosta. Vo posebno poglavje }e bidat obraboteni komuniciraweto so javnosta i stru~nata publika. sporedbata me|u odnosite so javnosta i propagandata. propagandata.

Reks Harkou. Toj. (Ibid. slu`ej}i kako sistem za rano predupreduvawe. mu pomaga na rakovodstvoto da se informira za javnoto mnenie i da reagira na nego.PRSA . ja . spored. Cit.sobral petstotini definicii od tolku izvori vo literaturata {to se pojavila od po~etokot na dvaesettiot vek do denes. najdobra definicija za dene{nata sovremena praksa e definicijata {to ja davaat profesorite Lorens V. Alen Center i Glen Brum vo knigata „Uspe{ni odnosi so javnosta”. 2001:1) Od mnogubrojnite definicii. prifa}awe i sorabotka me|u organizacijata i nejzinite grupi na javnost. pokraj tie sobrani definicii.V. eden od prvite edukatori vo oblasta na odnosite so javnosta i osnova~ na Amerikanskoto dru{tvo za odnosi so javnosta . ja definira i ja istaknuva odgovornosta na rakovodstvoto da mu slu`i na javniot interes. kako svoi glavni alatki gi koristi istra`uvawata i eti~ki pravilnite tehniki na komunicirawe”. Long i Vinsent Hejzelton: „Odnosite so javnosta gi opi{uvaat kako komunikaciska funkcija na upravuvawe preku koja organizacijata ja prisposobuva. mu pomaga na rakovodstvoto da odi vo ~ekor so promenite i uspe{no da gi koristi. se ~ini.) Pokoncizna definicija davaat i teoreti~arite Skot Kutlip. Tie smetaat deka odnosite so javnosta se funkcija na upravuvawe koja vospostavuva i odr`uva vzaemno korisni odnosi me|u organizacijata i razli~nata javnost od koi zavisi nejziniot uspeh ili neuspeh. razbirawe. T. predlaga i svoja definicija koja gi sodr`i „konceptualnite i operativnite aspekti” na odnosite so javnosta: „odnosite so javnosta se posebna upravuva~ka funkcija koja pridonesuva vo vospostavuvawe i odr`uvawe vzaemni kanali na komunicirawe. StoŸkov. koe pomaga da se predvidat trendovite i. Site definicii mo`eme da gi klasificirame na dva dela: definicii na teoreti~arite i nau~nite rabotnici i na prakti~arite. Pa~eva. opfa}a upravuvawe so problemite ili so va`ni pra{awa. isto taka. (Harlou.18 D-r Tome Gruevski mnogu poednostavno i precizno mo`at da se opi{at otkolku precizno da se definiraat. 1976: 36.

Spored ovaa definicija.se javuvaat dva oblika na strategija: slu~ajna i namerna.so rezultatite od toa {to pravi{. 1983:285). Vilkoks. F. 2006:4). spored D. zalagaj}i se za strategiskata uloga na odnosite so javnosta. pri {to vo toj proces i organizacijata gi menuva svoite stavovi i odnesuvawa .poseben tek na akcijata naso~en kon celta . Tie treba da pottiknat na otvorena. pi{uva deka odnosite so javnosta (Relations Publicues) „se naso~eni na sozdavawe izvesna sostojba na duhot. strategii: Kako Plan . Od re~ni~ko-enciklopediskite izvori ja izdvojuvame enciklopedijata „Britanika”. (Ibid. (Cit. dvonaso~na komunikacija i na zaemno razbirawe.svesno planirawe na tekot na akcijata. vo koja PR se opredeluva kako politika i dejnosti planiraj}i da go opfatat najva`noto za podobruvawe na op{testvenite pretstavi kon li~nosta. na sozdavawe humano opkru`uvawe”. Kako Proniklivost . G. Henri Mincberg. sugerira pet mo`ni tolkuvawa (Pet P). Praktikata na PR-ot e disciplina koja se gri`i za reputacijata so cel da pothranuva razbirawe i potkrepa. Kako Pozicija . korporaciite i vladinite agencii ili drugi organizacii. Kako Postapka . 1994:3) Alen Borvo.sredstvo so koe organizacijata se locira vo svojata sredina . so sedi{te vo Pariz. kako i da vlijae na mnenieto i na povedenieto”.Odnosi so javnosta 19 menuva ili ja odr`uva svojata okolina vo namera na ostvaruvawe na svoite celi”.a ne samo celnata publika. Kameron. Nasproti ovaa definicija. direktor na Me|unarodnata organizacija za informirawe i javno mnenie (INFO). Ejxi. odnosite so javnosta se pove}e od ubeduvawe. {to ka`uva{ i {to drugite ka`uvaat za tebe. (PR NEWS. Prof. Britanskiot institut od PR (The British Institute of Public Relations) gi razgleduva odnosite so javnosta kako „Menaxment na reputacija” (Repution management): „ PR-ot e svrzan so reputacijata . .manevar so koj se nadmudruva konkurencijata.strategijata pretstavuva posredni~ka sila me|u organizacijata i nejzinata okolina. Old i V.

Rijs i Laura Rijs kategori~no istaknuvaat .20 D-r Tome Gruevski Kako Perspektiva . Cit. (Mejden. (Sem Blek. da ka`eme deka odnosite so javnosta se disciplina na menaxmentot. 2. Sredstvata i metodite na PR treba da pomagaat da se izgradi most me|u vnatre{nite perspektivi na organizacijata i nejzinoto nadvore{no pozicionirawe”. odnosno sokrivawe na vistinata”. 1993. Metodite i taktikite {to se upotrebuvaat i {to se koristat vo razli~ni situacii zna~itelno se razlikuvaat. [to se odnosi so javnosta Pred da izdvoime nekoi od mnogubrojnite definicii za odnosite so javnosta. vo dobrovolnite celi ili vo sobirawe pomo{ ili vo koja bilo druga situacija. Vo praktikata ova Mincbergovo pravilo mora da se obedini vo seopfatna strategiska politika. ne e glancawe na nadvore{nosta. spored M. na~in na koj rakovodstvoto go ~uvstvuva svojot svet i konkurentnoto opkru`uvawe op{toprifaten recept za uspeh. 1997:15-16) Holandskiot ekspert Van der Mejden vostanovil lista koja vo skraten oblik izgleda vaka: „ PR ne e sreduvawe izlog. nitu e dobronamerno la`ewe. 2004:24) Kon vakvite i sli~ni definicii za odnosite so javnosta gi vklu~uvame i definiciite na amerikanskite istra`uva~i Xems Grunig i Tod Hant koi PR-ot go razgleduvaat kako „upravuvawe na komunikacijata me|u organizacijata i nejzinata publika”.strategija ovde pretstavuva sredstvoto so koe organizacijata se sogleduva odnatre. Nivnata su{tina e ista bez ogled na toa dali tie se koristat vo politi~kata arena. 1. Osnovnata filozofija na odnosite so javnosta e mnogu ednostavna: mnogu e podobro sekoja postavena cel da se ostvari . vo op{testvenite odnosi. na delovno ili komercijalno pole. A. ne e razubavuvawe za oglasuvawe. Koga stanuva zbor za PR. ne e dobar zbor za propaganda. Pavlovi}.PR e izgraduvawe na markata“.

Biznisot i stopanstvoto . 5. ugled. pak.istra`uvawe na javnoto mnenie. . e ramnodu{na. . podednakvo se va`ni i za upravuvaweto na dr`avata i politikata. .univerziteti.Odnosi so javnosta 21 so poddr{ka i razbirawe na javnosta otkolku koga javnosta e sprotivstavena ili. 2.spre~uvawe sudiri i nedorazbirawa. Kolkav uspeh i rezultat vo svojata rabota bi imala politikata vo edna dr`ava so „u~tivost. korporacija itn. Upravata . inteligencija.vsu{nost. me|unarodna. Izvestuvaweto na javnosta gi opfa}a i slednive elementi: .sovetodavni raboti zasnovani na razbirawe i ~ovekovo odnesuvawe. pristojnost i odgovornost” . Odnosite so javnosta. 7. . mo`at da se opi{at so nekolku klu~ni zborovi: percepcija. Dobrotvornite organizacii (ili nevladinite organizacii). sloga i zaemno razbirawe i seopfatno izvestuvawe za s# {to se odnesuva vo dr`avata i op{testvoto. 3. I pokraj ovie ubavi zborovi.analizirawe na idnite momenti i predviduvawe na nivnite efekti. toa se osnovnite vrednosti na odnosite so javnosta.unapreduvawe na zaemno po~ituvawe i op{testvena odgovornost. golemi. regionalna.mali.nacionalna. kolexi itn. me|unarodni. pokraj toa {to se povrzani so delovnata politika i so komercijalata vo edna firma. sredni. 6. kako {to napomenavme na po~etokot. lokalna. Op{testvenite zaednici i op{testvenite raboti. Bolnicite i zdravstvoto. Parametri na odnosite so javnosta Na prvo mesto tuka spa|aat: 1. apati~na. . Me|unarodnite odnosi. kredibilitet.. ova ne e definicija za odnosi so javnosta. no vo niv se sodr`ani nivnata su{tina i filozofija. 4. doverba. Obrazovnite ustanovi . Odnosite so javnosta.

Action and Planing (dejstvo i planirawe) . odnosite so javnost gi opredeluva kako iskustvo. koja glasi: „Praksata odnosi so javnosta e umetnost i nauka koja se zanimava so analiza na trendovite.unapreduvawe na proizvodite i uslugite. 1997: 8. Avramov. (Sem Blek. Komitetot za terminologija na Amerikanskoto dru{tvo za odnosi so javnosta (PRSA) predlo`il kako generi~ki internacionalen termin za brojni srodni aktivnosti da se usvoi edna od ovie defenicii: „ PR e profesija koja im pomaga na organizacijata i na nejzinite celni grupi vo procesot na me|usebno prisposobuvawe”. Pionerot vo oblasta na odnosite so javnosta. . .planirawe na korporaciskiot identitet.steknuvawe na ugledot me|u snabduva~ite i potro{uva~ite. Evaluation (ocenka) . Za to~na opredelba na odnosite so javnosta mo`e da se iskoristi i formulata R-A-C-E. Vo Meksiko Siti.dali sme stignale do auditoriumot i kakov e efektot? (V. Edvard L. 2001: 131). pritoa ostvaruvaj}i planirani programi na akcija {to }e bidat vo interes i na op{testvoto i na organizacijata”. odnosno „ PR pretstavuva dejnost koja opfa}a aktivnosti na organizacijata naso~eni na razvivawe sorabotka so nejzinite celni grupi”. Research .{to treba da se napravi za toa? 3.22 D-r Tome Gruevski .podobruvawe na stopanskite odnosi. svrteno kon socijalnata nauka. Bernejs.9).kakov e problemot? 2. odr`ano na 6 . . Preku nea se prika`uvaat ~etirite osnovni elementi: 1. e usvoena deklaracija pod imeto „Meksikanska deklaracija”.istra`uvawe .{to treba da & se zboruva na publikata? 4. vo avgust 1978 godina. so sovetuvawe na liderite na edna organizacija. Edna decenija podocna. vo koja op{testvenite interesi se pred finansiskite motivacii. so predviduvawe na nivnite posledici. Predlogot bil usvoen na Sobranieto na PRSA. Communication (komunikacija) .

~lenovite. navedenite organizcii moraat da razvijat uspe{ni odnosi so razli~na publika i javnost.PRSA. nasokite na dejstvuvawe i komunikacija imaj}i gi predvid nivnite javni posledici i op{testvenata i gra|anska odgovornost na organizacijata. pluralisti~ko op{testvo da nosi odluki taka {to. kako {to se: vrabotenite.Odnosi so javnosta 23 noemvri 1982 godina. Samite celi se oblikuvaat vo nadvore{noto okru`uvawe. no i kako posrednik koj pomaga privatnite celi da se preto~at vo razumna. lokalnata zaednica. Tie slu`at za usoglasuvawe na privatnite i na javnite na~ela na rabotewe. Ekspertot za odnosi so javnosta slu`i kako sovetnik na upravata. . Center i G. Cit. analizirawe i interpretirawe na javnoto mnenie. fakulteti i verski ustanovi. spored S. (Prilog: Integralniot tekst za „Slu`benata izjava za odnosi so javnosta na Amerikanskoto dru{tvo za odnosi so javnosta . javno prifatliva politika i aktivnost. u~ili{ta. da funkcionira povlijatelno. rabotnite organizacii. Za da gi ostvarat svoite celi. Odnosite so javnosta im slu`at na {irok krug institucii vo op{testvoto. Voda~ite na navedenite institucii moraat da gi sfatat vrednosta i veruvaweto na svojata javnost za da gi ostvarat zadadenite celi. bolnici. Brum. kako {to se: sindikatite. A. dobrovolnite zdru`enija. no i so op{testvoto vo celina.Sovetuvawe na upravata na site nivoa na organizacijata vo soobraznost so politikata. . stavovite i pra{awata koi mo`at da imaat pozitivno ili negativno vlijanie na rabotata ili planovite na organizacijata. akcionerite i drugi institucii. razvivaj}i go me|usebnoto razbirawe me|u grupite i organizaciite. 2003:5) Slu`bena izjava za odnosite so javnosta na Amerikanskoto dru{tvo za odnosi so javnosta Odnosite so javnosta mu pomagaat na na{eto slo`eno.Predviduvawe. dr`avnite ustanovi. . Kutlip.

Oformuvawe i sproveduvawe na planovite na organizaciite za vlijanie vrz javnata politika i menuvawe na istata. nakratko.Postavuvawe celi. Za da pomogne vo definiraweto i vo sproveduvaweto na odredena politika. ekonomikata i na~elata na menaxmentot i etikata.Permanentno istra`uvawe.PRSA gi definira kako elementi vo globalna ramka na PR: 1) Publi~nost (Publicity). kako {to se: . dr`avnite ustanovi i drugite programi. analiza na javni temi. politologija. sobiraweto finansiski sredstva. lokalnata zaednica. upravuvawe so resursite koi se potrebni da mo`e da se napravi s# {to e navedeno. kako vnatre vo organizacijata. .) Nastojuvawata i na teoreti~arite i na prakti~arite da ja definiraat su{tinata na sistemot na PR prodol`uvaat podolgo vreme. publikacii.24 D-r Tome Gruevski . psihologijata. a vo vrska so informiraweto i postignuvaweto na javno razbirawe neophodno za uspehot na organizacijata. vrabotuvawe i osposobuvawe kadri. Zatoa gi naveduvame i ~etirinaesette dejnosti {to Amerikanskoto dru{tvo za odnosi so javnosta . . sociologija. govori i prezentacii. podobruvawe na rabotnite uslovi. na 6 noemvri 1982 g. socijalnata psihologija. planirawe. Tehni~koto znaewe i ve{tinata se baraat za istra`uvawe stavovi. (Prifatena na Zasedanieto na PRSA. . sproveduvawe i ocenuvawe na programite za rabota i akcija. taka i me|u organizacijata i nadvore{nata okolina. rabotnikot za odnosite so javnosta se slu`i so razli~ni profesionalni komunikaciski ve{tini i igra integrativna uloga. oglasuvawe preku po{ta.Profesionalnata dejnost na odnosite so javnosta mo`e da bara znaewe od oblasta na komunikologijata. buxetirawe. posebni nastani. 2) Komunikacija (Communication). Navedenoto mo`e da gi vklu~i marketingot. institucionalno oglasuvawe. odnosite so vrabotenite. odnosi so mediumite.

Del od promotivna smesa koja gi ocenuva javnite stavovi. internet ili drug medium za koj organizacijata koja e sponzor ne pla}a honorar. most me|u rabotnite organizacii i nadvore{niot svet. Rabota na sozdavawe dobra volja kon edna individua. 4) Upravuvawe na rezultatite i procesite (Isues management). kompanija ili proizvod. radio. Komunikacija so razli~ni sektori od javnosta koja vlijae na nivnite stavovi i mislewa vo odnos na promovirawe edna li~nost. 13) Odnosi so mediumite (Media Relations). cel. kompanija. Isto taka. . Kako del od promotivnata smesa pretstavuva aktivnosti koi se povrzani so javni akcioneri i so javnosta voop{to. uka`uvaat na razvojot i odr`uvaweto na stavovite. pomiruvawe na privatniot i na op{testveniot interes. gi utvrduva politikata i procedurite na edna firma ili poedincite vo istata i sproveduva programa za da gi pottikne javnoto razbirawe i prifa}awe. 7) Odnosi so razli~ni zaednici (Community Relations). kako {to se: dobar nastap so javni priznanija. spisanie. Komunikacija naj~esto vo forma na vesti distribuirani vo neli~na forma pri {to mo`e da se koristat: vesnik. televizija. 6) Finansiski PR (Financial Public Relations). Postojat i mnogu poednostavni definicii. 10) Reklama (Advertising). ideja. Aktivnosti i informacii koi podrazbiraat op{testvena poddr{ka ili razbirawe na odredena programa ili nastan. 5) Odnosi so vladata (government relations). proizvod ili ideja. 14) Propaganda (Propaganda).Odnosi so javnosta 25 3) Op{testveni dela (Public Affairs). 9) Odnosi so malcinstvata (Minority Relations). 8) Odnosi so industrijata (Industry Relations). javno telo itn. 11) Pres-agentstvo (PRESS Agentry). 12) Promocii za pottiknuvawe na proda`bite (Promotions). kako i na poznavaweto na celite na odredena organizacija. Istaknuvawe edna li~nost. Mo`at da se koristat sliki koi }e bidat od golema pomo{.

Forma na neplatena. da gi odr`at i da gi unapredat dobrite odnosi so sredinata vo koja se odviva taa pojava. Ova ne treba da se me{a so publicitetot. Rabota vo koja javnosta se zapoznava so ne{to novo ili ne{to {to postoelo prethodno. Site ~lenovi na rakovodstvoto se zamoleni da u~estvuvaat i da go promoviraat rakovodstvoto. pritoa. . kako skromen prilog ja ponuduvame na{ata definicija za odnosite so javnosta kako sublimatizirani komunikaciski i upravuva~ki aktivnosti {to imaat cel da gi sozdadat. zadr`uvaj}i gi site klu~ni zborovi vo definiciite {to gi izlo`ivme. a i zaradi akademskiot pristap kon ovaa pojava .26 D-r Tome Gruevski Planiran i postojan napor da se osnova i da se zadr`i dobrata volja i me|usebnoto razbirawe me|u edna organizacija i nejzinite javni celi. Aktivnost koja treba da gi podobri okolnostite vo koi se izveduva nekoj proekt vo edna organizacija so cel istiot podobro da se izvede i prifati. Proces na gradewe dobri odnosi so akcioneri na razni organizacii. kako nau~na disciplina i kako podra~je vo praksata i kako delovno odnesuvawe i filozofija i. koj pretstavuva eden od metodite koi se koristat vo odr`uvaweto na steknatiot vpe~atok. koja se fokusira na pottiknuvawe dobra volja me|u edna kompanija i nejzinite razli~ni celi. neli~na komunikacija ~ija cel e bazata na podatoci preku vesti ili drugo mediumsko pokritie da se pretstavi vo vistinsko svetlo. Odbor ~ija primarna zada~a e da se promovira rakovodstvo. Komponenta na marketing-komunikacijata. Zaklu~okot od s# {to ponudivme dosega kako definicija e deka navistina e te{ko da se dade ednozna~na opredelba za ovaa tolku dinami~na i aktuelna pojava {to se vika Publik Relations. Uva`uvaj}i gi site dosega{ni znaewa {to postojat i vo naukata i vo praksata na PR kako profesionalno komunicirawe. Sposobnost da se prika`e{ vo javnosta vo svoeto vistinsko svetlo.PR.

Principi na odnosite so javnosta Odnosite so javnosta se realiziraat so pomo{ na posrednicite me|u pretstavnicite od edna organizacija. op{testveniot interes treba da bide osnovniot kriterium za izbor na programite i na politikata. koi pretstavuvaat javni kanali za komunikacija dostignuva do mnogu publiki. a ne so fikcii. vnimatelno go prou~uvaat javnoto mnenie i razrabotuvaat programi za reakciite i dejstvuvawata. a ne li~niot interes (PR zna~i slu`ewe na op{testvenite. Piarmenite se nao|aat me|u organizacijata i nejzinata publika i zatoa treba da bidat efektivni komunikatori . PR -specijalistot e dol`en da se gri`i za nepre~eno dejstvuvawe na kanalite za prenos na komunikacijata. Vo taa interakcija subjektite {to posreduvaat so dvete strani vo procesot na javnata komunikacija imaat golema odgovornost i kon organizacijata i kon celnite grupi.Odnosi so javnosta 27 1. Toa e nivnata dejnost. . od edna strana.da gi prenesuvaat informaciite vo dvete nasoki. Piarmenot e dol`en da se obra}a kon publikata i od nea da bara potkrepa za programite i za organizaciskata politika. so faktite. Celta na pijarmenite e da se gradi me|usebna doverba i vospostavuvawe harmoni~ni odnosi me|u niv i organizacijata. PR-praktikantot so posredstvo na masovnite mediumi. a ne na li~nite interesi).Dik Wusam. firma ili institucija. Tie lu|e se nare~eni pijarmeni. i razli~nata publika so koja dejstvuva taa firma. Zatoa tie na socijalnata sredina & gi analiziraat indikatorite. 3. Tie imaat za cel da ja prenesat strategijata i politikata na firmata ili na organizacijata. no nie gi naveduvame desette osnovni principi {to gi formulirale amerikanskite profesori po PR . PR-ot e profesija kade {to prioriteten e op{testveniot. od druga strana. Xudi Tark i Dijn Krakbarg: PR-ot e povrzan so realnosta. Postojat pove}e principi po koi treba da se rakovodat piarmenite.

politikologija. Ovaa funkcija ~estopati i vo teorijata i vo praksata e predmet na kritika. procesite na komunikacijata i semantikata.) 1. Imeno.V. vo ovaa funkcija se pojavuva osnova na modelot na kompromis i se smeta za najplodotvorna. socijalnata psihologija i da gi koristat postoe~kite metodi za izu~uvawe na javnoto mnenie. Specijalistite po PR se dol`ni na publikata da & gi razjasnuvaat problemite u{te pred da se pretvorat vo krizi. . spored Q. kako {to se: psihologija. ekonomija i istorija (sferata na PR bara transdisciplinaren priod). kako {to se: psihologijata. . PR-specijalistot treba da se ocenuva samo so eden standard .etikata na povedenieto. Funkcii na odnosite so javnosta Odnosite so javnosta gi ispolnuvaat slednite tri osnovni funkcii: Kontrola nad mnenieto i povedenieto na publikata.28 D-r Tome Gruevski Za da dejstvuvaat vo dvonaso~na komunikacija i za da bidat odgovorni komunikatori. Pa~eva. specijalistite po PR treba {iroko da gi koristat nau~nite metodi za izu~uvawe na javnoto mnenie. StoŸkov. specijalistite po PR treba da se nadevaat samo na isklu~itelna intuicija. sociologijata. treba da gi koristat izvorite na takvi socijalni nauki. Cit. Reakcija na publikata. Postignuvawe na zaemno povolni odnosi me|u organizacijata i zainteresiranata vnatre{na i nadvore{na publika. Tie treba prethodno da predupreduvaat i da davaat soveti za lu|eto da ne bidat iznenadeni. 2005: 9. 4. PR-specijalistite treba postojano da gi vklu~uvaat i da gi adaptiraat postignuvawata na drugite nau~ni teorii i na drugite disciplini. sociologija. (Pijarmenot e tolku dobar kolku {to zaslu`uva reputacija. Za da se razberat problemite i da se najdat najdobrite pati{ta za izlez od niv.

organizacii. 1. planirawe i ispolnuvawe na programata. Sentor i Brum. isto taka i nadvor od nea. Po svojata naso~enost ima dva vida: . na mnenieto i povedenieto na publikata.Odnosite so javnosta nare~eni Human Relations koi{to se naso~eni kon razvivawe i zacvrstuvawe na delovnata i na ~ovekovata atmosfera vo samiot kolektiv na firmata.Odnosi so javnosta 29 Vo mnogu definicii za odnosite so javnosta. 4. po edna ili po druga forma. 2. se strukturira na nekolku osnovni vida: 1. Prosleduvawe na soznanijata. Podgotovka. .Sozdavawe neophodni vrski i vlijanija nadvor od firmata vo site sferi. funkciite i dejnostite na organizacijata za da bidat korisni kako za organizacijata. se razvivaat slednive funkcii na odnosite so javnosta: 1. vo potesna smisla na zborot. 2. Odgovor na zaemnite dejstva me|u organizacijata i nejzinata publika. spored opredeleni kriteriumi. 3.5. kako vo organizacijata. Go analizira vlijanieto na politikata i dejnosta na organizacijata vrz publikata.beli (odnosi so javnosta). taka i za publikata. Izgraduva i podgotvuva dvonaso~na komunikacija me|u organizacijata i nejzinata publika. socijalen mir. 6. . 7. Vidovi odnosi so javnosta Dejnosta na odnosite so javnosta. Po svojata funkcionalnost ima dva vida: . 5. potkrepuvawe na naporite na menaxerite. Ja sovetuva menaxerskata ekipa za promenite vo politikata. Se prisposobuva kon novata situacija koga opredelena politika ili dejnost na organizacijata e vo konflikt so interesite na publikata. socijalni grupi ili odnosi so javnosta. (Ketlip. 2003:5). privrzanost kon firmata itn. me|u nego i rabotodava~ite i sozdavawe harmonija.

5. Odnosi so investitorite. 2001: 136).vrabotenite se zna~ajna celna grupa za sekoja organizacija bez ogled na nejzinata aktivnost. Komunikacii so vrabotenite .supstidijaren. Vo zavisnost od na~inot na finansirawe: .30 D-r Tome Gruevski .crni (barierni odnosi so javnosta). 3. ad hok. 4. 2. . Osnovni vidovi na odnosi so javnosta se: 1. Po kriteriumot na prodol`itelnost postojat tri osnovni tipa: . . . Odnosi so klientite. Vo zavisnost od vidot na komunikatorite: . postojat proizvodstveni odnosi so javnosta i humani odnosi so javnosta koi{to se naso~eni vnatre vo samata organizacija. (V. Zna~i. Odnosi so mediumite .neposredni. Instrumentite na humanite odnosi so javnosta se: a) doma{ni spisanija. odnosi so javnosta. 8. g) pisma na rakovodstvoto do rabotnicite.kampawski. Korporativniot identitet. Avramov. . v) aktuelni i socijalni reporta`i. 7. 4. kako {to se: teletekstot i drugite sistemi koi se zasnovaat na ekrani.besplaten. d) audiovizuelni mediumi itn.koga govorime za ovaa sintagma sekoga{ se misli na odnosite so pe~atot.permanenten.institucionalen itn. b) „crna tabla“. Odnosi so politikata. 5. . no taa se odnesuva i na drugite mediumi. Odnosi so zaednicata. 3. Sponzorstvoto.od firmata. 6.

Koga govorime za dol`nosta na odnosite so javnosta. Izvestuvawa na analiti~arite.najva`niot uslov za kompanijata za koja javno se zboruva. Prikazi. odnosno agenciite za ekonomska propaganda. Promotivni predmeti. Istorijat ili studii . Korporativen imix. Cirkulari i publikacii. Metodi na rabota na odnosite so javnosta Glavni metodi na rabota se: Izvestuvawa za pe~atot ili mediumite. Politi~ko lobirawe. Uredni~ki intervjua.prikazni.6. Specijalni nastani. Lansirawe proizvodi. Finansiski izve{tai . Video i film. Poddr{ka na pe~atot na nekoj nastan.Odnosi so javnosta 31 1. treba da gi spomeneme i osnovnite razliki {to postojat me|u konsultantskite firmi za odnosite so javnosta i oglasnite agencii. Oglasnici. Po toj povod treba da se imaat predvid i lu|eto koi rabotat na ekonomskata propaganda. . Konferencii i seminari.

no odnosite so javnosta se pojavile i se razvile i vo drugi zemji: Anglija.32 D-r Tome Gruevski Glava vtora 2. Bidej}i mal broj kolexi i univerziteti nudea op{ti kursevi za odnosite so javnosta. prvenstveno vo forma na javna pomo{ za proda`ba i marketing. industrijata posegna po ma`ite i `enite koi imaa iskustvo vo pi{uvawe vesnici i spisanija i pove}eto od niv studirale novinarstvo. Germanija. za ovaa cel bea vraboteni okolu 17.000 `eni. Ovie profesionalci nivnite sposobnosti gi naso~ija kon eden vid doma{no novinarstvo za korporacii ili igraa uloga na izdava~i ili promotori na klienti. Francija itn. Iako poteknuva od vremeto na anti~kata civilizacija. vo SAD se pojavi prikrienoto barawe na potro{na stoka i uslugi.000 ma`i i 2. Vo 1950 godina. vo taa godina bil zabranet uvozot na robovi od Afrika vo SAD. Ovoj poim bil smesten vo konteks na odnosite so stranstvo. pojavata na odnosite so javnosta kako profesija se smeta kako fenomen na dvaesettiot vek. GENEZATA I RAZVOJOT NA ODNOSITE SO JAVNOSTA Voved Pred dva veka. koja postepeno se razviva{e. vo 1807 godina. Imeno. vo svojot govor vo Kongresot na SAD. Malkumina praktikanti vo ranite 40-ti i 50-ti godini na minatiot vek ja prou~uvaa ovaa praksa. Vedna{ po Vtorata svetska vojna. {to predizvika istovremena paralelna potreba od odnosite so javnosta. Public Relations kako termin premierno go upotrebil Tomas Xeferson. Tatkovinata na PR-ot kako organizirana socijalna dejnost se Soedinetite Amerikanski Dr`avi. Kako odgovor na potrebite na nivnite rabotodavci i klien- .

praktikantite na odnosite so javnosta po~naa da gi pro{iruvaat nivnite aktivnosti vo oblasti. Pottiknuvaweto na ova posledno evolutivno dvi`ewe pretstavuva op{testven trend: globalni biznis-operacii. segmentiran. usvojuvawe i zacvrstuvawe. sobir na akcioneri i prezentacija na finansiite na zaednicata) i vnatre{noto komunicirawe (izdanija. interakcija. od praktikantite na odnosite so javnosta se odreduva{e da gi planiraat i da se soo~uvaat so krizite. rabotni~kata klasa i drugite mo}ni organizacii gi nateraa da dejstvuvaat i da reagiraat vrz odnosite vo zaednicata. podelen auditorium. pretprijatijata. vklu~uvaj}i gi avtomatizacijata i kompjuterizacijata. . eksplozija na informacii {to dovede do nekontrolirano. Vo ova vreme na promena. pra{awa na raznovidnost i multikurturalizam na rabotnoto mesto. socijalnite pra{awa i problemi vladata. o~ekuvawa i barawa: re{avawe na konfliktite me|u grupite i nivno vlijanie vrz misleweto i odnesuvaweto na javnosta. Za vreme na 60-tite godini. potro{uva~ite. otvoreno {irewe na porakite. konfliktno i kontroverzno vreme. procena na nejzinite potrebi. emancipacija na javnoto mislewe za globalnoto selo. zgolemuvawe na vladinite propisi i propusti. posebni nastani i programi za dodeluvawe nagradi) za da gi poddr`at obidite za zgolemuvawe na produktivnosta i na posvetenosta. pazarot i gradskoto sobranie i voved vo tehnologijata. programite za socijalna odgovornost i istra`uvawe i analizite koi se potrebni za da se identifikuvaat tie pra{awa {to mo`e da vlijaat na progresot i na opstanokot na edna organizacija. Od neodamna. sozdavaj}i nov akcent na odnosite so javnosta.Odnosi so javnosta 33 ti. profesionalcite za odnosi so javnosta se naso~ija kon naglasuvawe na gradeweto i odr`uvaweto na odnosite i na gradeweto ve{ti aktivni sovetnici pri soo~uvaweto so donesuvaweto odluki. kako: finansiskite odnosi (godi{ni izve{tai. Komunikacijata na odnosite so javnosta premina od ednonaso~no prenesuvawe na pokrakata vo dvonaso~na razmena {to vklu~uva slu{awe na javnosta.

koga d-r Edvard L. 223) Francuskata revolucija. Deklaracijata za nezavisnost e eden silen primer za toa kakva uloga igraat odnosite so javnosta vo politikata i vo religijata. Persijancite i Egip|anite.1. po~etocite na odnosite so javnosta mo`eme da gi najdeme i kaj starite Sumerci. Bernejs go odr`al prviot kurs po odnosi so javnosta na Univerzitetot vo Wujork i go napi{al prviot prira~nik od ovaa oblast. Bernajs vo svojata kniga „Odnosi so javnosta” gi opi{al razvojot i tehnikata na odnosite so javnosta niz vekovite i pritoa go istaknal periodot na Francuskata revolucija koga terminot „javno mnenie” vleguva vo upotreba vo cela Evropa i vo dvete ameriki. D-r Edvard L. Osoben razvoj na odnosite so javnosta e ostvaren po Vtorata svetska vojna i toa vo SAD i vo Velika Britanija. go proklamirala pravoto na slobodno izrazuvawe na mislite. kako edno od najva`nite na~ela. Na po~etokot. vesnicite. Vo SAD e formirano edno od najgolemite i najatraktivni zdru`enija za odnosi . Asircite. No. vo 1948 godina. frizurite itn. i za vreme na Amerikanskata revolucija. Za oblikuvawe na javnoto mnenie vo slu`ba na taa ideja bile koristeni i knigite. Edno od najefikasnite sredstva na Francuskata revolucija bile odnosite so javnosta. (Ibid. e formiran Institutot za odnosi so javnosta (IPR-Institute of Public Relations). Isto taka. i moderniot koncept na odnosite so javnosta kako disciplina na menaxmentot. Vo Anti~ka Grcija i vo Drevniot Rim taa tehnika na odnosite so javnosta bila navistina izvonredno razviena i rafinirana. satirata. teatarskite sceni. Isto taka. pamfletite. vo London.. duri i oblekata i dolnata obleka bile vo slu`ba na taa ideja.34 D-r Tome Gruevski 2. Po~etocite na odnosite so javnosta Razvojot na odnosite so javnosta mo`e da se sledi u{te od 1923 godina. sekoga{ koga se govori za istorijata na ovaa profesija treba da se pravi razlika me|u odnosite so javnosta kako integralen del na dr`avnata administracija od najrani denovi. vo svojata Deklaracija za pravata na ~ovekot.

Ova be{e barawe za formirawe bran{i na PRSSA. Amerikanska asocijacija za menaxment. Internacionalna asocijacija za biznis (ABC). Asocijacija za govorna komunikacija (sega Nacionalna asocijacija za komunikacija) i Asocijacija za obrazovanie vo novinarstvoto i masovna komunikacija. oglasuvawa. Prvata komisija za obrazovanie na odnosite so javnosta PRSA. {to e ednakvo na pet kursa. potoa vtoroto nivo e popis na pogolema lista predmeti od oblasta na komunikaciite: teorija i proces na komunikacii. sostavena od osum pedagozi i praktikanti be{e formirana za da se razvijat upatstva za edukacija na odnosite so javnosta. Fondacija za istra`uvawe i edukacija na odnosi so javnosta (sega Institut za odnosi so javnosta). Nejzinite 25 ~lena bea pretstavnici na organizacii kako PRSSA i nejziniot del za pedagozi (sega Pedago{ka akademija).Odnosi so javnosta 35 so javnosta (PRSA . Glavno modelot na obrazovanie od ovaa oblast se odnesuva na teorija i praktika na odnosite so javnosta. Komisijata za obrazovanie na odnosite so javnosta na studentite zasedava{e tri godini pred da gi koristi sredstvata. Taka se pojavi potreba od ~etiri kursa za formirawe studentski bran{i na razvienoto Dru{tvo za odnosi so javnosta na studentite (PRSSA). Vo 1987 godina. mediumskite zakoni i . Vo vrska so obrazovanieto i so karierata vo odnosite so javnosta mo`eme da istakneme deka vo svetot postojat pogolem broj fakulteti i visokoobrazovni institucii na koi vo nastavnite programi e zastapen PR-ot. Eden od osnovnite soveti na Komisijata vo op{tata studija na odnosite so javnosta od 1987 godina be{e serija od 15 ~asovi vo semestar. Internacionalna asocijacija za komunikacija (ICA). Amerikanska asocijacija za marketing.Public Relations Society of America). kako prvo nivo. Edna od glavnite preporaki na komisijata be{e programite da nudat najmalku 12 ~asa vo semestar {to e ednakvo na ~etiri kursevi vo odnosite so javnosta na studentsko nivo. Deneska ima 214 PRSSA bran{i vo kolexite i vo univerzitetite.

2005:17). no i ubeduva~kata komunikacija. Mnogubrojnite formi na monumentalnoto iskustvo na starite civilizacii se svedo{tva za prvite obidi da se vlijae na lu|eto. kadrovskite slu`bi. naukata za menaxmentot itn.2. a. prirodnite nauki. Tretoto nivo na nastavnite programi i planovi se odnesuva na predmeti od umetnosta i na humanisti~kite nauki. izdava{tvo. kako {to se: statistikata. iako vo tekot na istorijata so ovoj poim se poistovetuvala ve{tinata na javnoto komunicirawe.V. so cel uka`uvawe na vnimanie nad mnenieto i povedenieto na komunikaciskiot partner“. Isto taka. vsu{nost. Taa & pripa|a na teorijata na ~ovekovite komunikacii. javnata uprava. pak. literaturnite tvorbi i ubavoto zboruvawe bile posebna specifika na umeeweto za vladeewe so lu|eto i nivnoto motivirawe vo zaedni~kiot `ivot. Aristotel smetal deka auditoriumot mo`e da bide ubeden toga{ koga oratorot }e ja dobie negovata naklonetost ili simpatija kon sebe. Za da `iveat vo zaednica. Egipetskite piramidi. za nivnata materijalna i duhovna kultura i `iveewe. grobnicite. 2. Retorikata ja sfa}ame kako besedni~ka ve{tina . lu|eto bile prinudeni na minimalna soglasnost. Retorikata i odnosite so javnosta Zanimavaweto so ~ovekovite komunikacii. pi{uvawe za mas-mediumi. Ottoga{ oratorstvoto se pojavuva kako osnovno sredstvo na ubeduva~kata komunikacija. jazicite. vo po~etokot. hramovite. politi~kite nauki. Stojkov . Istoriskite podatoci govorat deka tehnologijata na odnosite so javnosta e stara kolku {to e stara i ~ovekovata civilizacija. „Formiraweto soglasnost e naizmeni~en proces koj{to gi vklu~uva: obemot na informacijata. bilo zanimavawe so retorikata. Pa~eva. statuite. analiza na mediumi i istra`uvawe itn. delovnata administracija. op{testveniot koncenzus se postignuva so pomo{ na me|uli~nata i na grupnata komunikacija.nauka . (Q. `iveali{tata i pismenite podatoci se primer za `elbata na lu|eto od minatoto da ostavat podatoci za nivnata civilizacija.36 D-r Tome Gruevski etikata.

Tuka pred sebe ima ve}e postavena cel i gleda kako i so koi sredstva }e ja ostvari”.e. Za Kvintilijan e va`no {to se zboruva. Govorni{tvoto e ve{tina ili umetnost. Predmet na retorikata e nau~nata razrabotka na govorni~kata ve{tina. Taka {to lekarot ne donesuva odluka za toa dali }e le~i. Pod poimot retorika podrazbirale teorija i praktika na govoreweto. Aristotel ja oddeluval retorikata od govorni~kata praktika. logi~ka ili od estetska priroda. 2003). Vo posledno vreme ima nau~nici koi ne pravat razlika me|u retorikata i govorni{tvoto. b) vladeewe so mehanizmite koi ovozmo`uvaat sozdavawe . nitu koj bilo drug vo koja bilo druga rabota. Edni teoreti~ari ja zastapuvaat tezata deka za govorni{tvoto najva`no e da ja ka`uva vistinata. nitu govornikot dali }e ubedi. (Aristotel. Vo potesna smisla na zborot. tuku patot po koj go vodi toa. ili i ednoto i drugoto.{to ozna~uva besednik ili u~itel po govorni{tvo. dali e od eti~ka. Toj vo „Retorika” pod ovoj poim podrazbiral „sposobnost za teorisko iznao|awe na ubedlivoto vo sekoj daden slu~aj” i dodava: „Krajnata cel ne e predmetot na retorikata. Platon smetal deka predmetot na retorikata „ne se zborovite. drugi da se zastapuva idejata na dobroto. tuku predmetite”. za krajnata cel za taa rabota. Za to~nata definiranost na govorni{tvoto treba da se opredeli negovata funkcija. Anti~kite Grci pravele razlika me|u poimite govorni{tvo i retorika.Odnosi so javnosta 37 za ve{tinata na usnoto izrazuvawe. t. a ne kako se zboruva. ve{tina za govorni~koto umeewe. za tehnikata na besedni{tvoto i sredstvata na ubaviot govor. Retorikata e nauka za prou~uvawe na govorni~koto umeewe. Umberto Eko tvrdi deka retorikata istovremeno zna~i: a) prou~uvawe na op{tite uslovi za izlagaweto ~ija cel e da ubedi. dodeka treti smetale deka estetskiot motiv e toa {to ja pravi negovata smisla i su{tina. Poteknuva od gr~kiot apelativ retor . poimot retorika se definira kako teorija na govorni{tvoto. kako teorija i tehnika na besedata. nitu dr`avnikot dali }e zavede pravilen dr`aven sistem.

.koja se koristi so fondot na poznati i prifateni raboti i samo se pretvora da objasnuva i obnovuva za da go zainteresira o~ekuvaweto na prima~ot”. informacija. teorija na argumentite. u~itel po retorika. besednik.upatuva toj zbor).38 D-r Tome Gruevski ubedlivi argumentacii. (Umberto Eko. Celta na ovoj vid retorika e „da gi potvrdi stavovite na prima~ot. retorski ve{tini. eksperimentalna govorika.razbirawe.op{teweto ima tri elementi: govornikot ili oratorot (~ovekot koj soop{tuva). adresant itn. kultura na izrazuvaweto. Poimite retor i orator imaat podednakva upotreba. Oratorikata zna~i govorni{tvo.1973). Zborot se zamenuva so terminite: kod. dodeka. zborot i slu{atelot . informativen proces. pretvoraj}i gi vo raspravi. medijator. recipient. signal. Retorot e govornik. Spored Eko. Poimot op{tewe vo naukata i op{to vo komunikacijata se zamenuva so sinonimite: komunikacija. Spored Aristotel. teorija na komunikaciite. postojat dva tipa retorika: „Nutritivna koja ubeduva na toj na~in {to do maksimum go restruktuira toa {to e ve}e poznato i konsolatorna . sudska retorika. slu{atelot se imenuva so poimite: dekoder. soop{tenie itn. informacija.zbor . literaturna retorika. sovremeno govorni{tvo. aktot na komuniciraweto . . besednik. i v) depozit na ve}e doka`anata argumentirana tehnika koja op{testvenoto telo ve}e ja prifatilo. besedni{tvo. adresat i dr.sogovornikot (~ovekot za kogo ili kon kogo se naso~uva . Govornikot e imenuvan so sinonimite: orator.doa|awe vo dopir so drug ~ovek. komunikator. vo vistinska smisla se pretvora vo predlagawe opredeleni ~uvstva”. Nakratko toa zna~i: govornik . kontakt . znak. Vo obemnata literatura retorikata se imenuva kako: neoretorika.slu{atel ili: misla . Oratorot e govornik. kodifikator. dekodifikator. logos. komunikativen akt.zbor .

javni govori po op{testveno-politi~ko ili drugo zna~ajno pra{awe. t. Predmet na retorikata se site pojavi i fakti koi se neposredno povrzani so javnoto iznesuvawe informacii ili odbrana na stavovi i celi od op{testveno zna~ajni temi i problemi. kako. retorikata . psihologijata. 2. kako nau~na disciplina. Nekoi teoreti~ari retorikata ja smetaat duri i za nauka nad naukite. 3. na primer: vojni~ko. akademsko. Nau~no sistematizirawe na site retorski fakti i pojavi. komunikologijata i so drugi nau~ni disciplini. teorijata i metodikata na izlagaweto.e.3.. iznesuvawe. objasnuvawe i nau~na sistematiziranost. Retorikata. politi~ko.opis.Odnosi so javnosta 39 2.kako nastaven predmet treba da gi obrabotuva: 1. Najva`nite i najsu{testvenite retorski znaewa koi treba da bidat upotrebuvani pri neguvaweto na kulturata na pravilnoto izrazuvawe. odnosno iznesuvaweto na retorikata i oratorskoto iskustvo. versko itn. 2. pa na monolo{ko i dijalo{ko. Istorijata. Neposredna vrska na retorikata so drugite nau~ni disciplini i zaemnite odnosi vo iznao|awe formi i metodi za nivno unapreduvawe . etikata. 5. sudsko. a orator e toj koj izlaga usni. Ili najkratkata definicija: retorikata e nauka za oratorskoto iskustvo. 4. Retorikata kako nau~na disciplina ima neposredna vrska so logikata. Istorija na retorikata i retorskoto iskustvo. Izu~uvawe na retorskite odliki i karakteristiki na raznite rodovi. gi opfa}a slednive podra~ja: 1. sistematizirawe i opis na retorskoto nasledstvo od site vremenski intervali. Za Aristotel retorikata e . Sovremenata teorija i praktika vo oblasta na retorikata i govorni~koto iskustvo.kulturata na izrazuvaweto . vidovi i podvidovi na kulturnoto izrazuvawe po sodr`ina i forma. Predmet na retorikata Spored dosega{nite soznanija.

1983) 2. Zborovite moralo da bidat udarni. pokraj medicinata. Govorot bil so emocii. vol{ebni za da gi sovladaat stravot ili koleblivosta. Platon . Nekoi gramati~ari smetaat deka „lingvisti~ko-gramati~kiot aspekt na govorot gi apstrahira od nejzinoto organsko edinstvo so elokvencijata”. Aristotel. @iviot zbor pretstavuval „li~no oru`je” vo politi~kiot `ivot. preterano falewe. Vo vremeto na Homer. govorni{tvoto se smetalo za aristokratska nauka i ve{tina. Odlika na govorni{tvoto vo ovoj period e deka toa bilo bez posebni pi{ani upatstva. So govorni{tvo se zanimavale i poznatite gr~ki filozofi od toa vreme: Platon.pofalni govori. se gleda deka obra}aweto kon lu|eto bilo so modularen zbor {to treba da dejstvuva i na razumot i na srceto. poetikata i stilistikata.4. pretstavuva falbeno besedni{tvo. Vo ponovo vreme prou~uvawata odat kon toa deka retorikata ima neposredna vrska duri i se nao|a pod neposredno vlijanie na gramatikata. Spored nego. Govorot go smetale za bo`ji dar. voenite ve{tini i muzikata. Takviot vid govorni{tvo se vika panegirizam. (Pjer Giro. Toa e posebna forma na besedni{tvo. formata i sodr`inata. Prvite besedi imale voen karakter. Vsu{nost.40 D-r Tome Gruevski „nekakov del na dijalekti~kite i filozofskite istra`uvawa na karakterot koi so pravo mo`e da se nare~at politika”. Govorni{tvoto se javilo u{te vo predanti~kiot period. pokraj mudrosta. vo vremeto na pojavata na prvite civilizacii. a da vlevaat borben duh i herojstvo. Teofrast i dr. logikata. Istorija na retorikata i govorni{tvoto Prvite zabele`ani govori bile vo „Stariot zavet”. muzikata i drugite ve{tini. Spored postanokot. anti~kata retorika mo`e da se podeli na dva dela: retorika vo predanti~kiot period i retorika vo razvieniot anti~ki period. poezijata. vozdignuvawe na nekogo poradi {to govorite mu se narekuvaat panegiriki .

). Platonov u~enik. gradewe la`ni zaklu~oci i vlijaewe na afektite na slu{atelite. So Aristotelovoto u~ewe gr~koto govorni{tvo postignalo vrv vo svojot razvoj. koja imala golemo vnimanie na razvojot na ovaa nau~na discipina. Aristotel oti{ol podaleku vo toga{nata retorska nauka so svojata kniga „Retorika”. Sposobnost na govornikot da go voo~i va`noto i primarnoto svojstvo na predmetot {to go izlo`uva. a ne so primena na sila. Spored Aristotel. smetal deka najgolema dol`nost na filozofot (toj bil filozof) e toa op{testvoto da se vodi so uveruvawa. Aristotel (384-322 pr. Platon (okolu 472-347 pr. Na toj na~in toj vnel nov duh vo govorni{tvoto. go zbogatil so novi principi i sodr`ini i go smetal za edna od najdobrite osnovi za komunikacija. sofisti~ko relativirawe na vistinata i povikuvawe verodostojni argumenti.). Platon posvetil vnimanie na elementarniot oblik na komunikacija . Toa zna~i deka toj treba da go otkrie najva`noto i najprimarnoto svojstvo so koe mo`e da uveruva. Toj se zalagal za doka`uvawe na govornikot. Vrz osnova na toa. dikcija i elokacija. a koe sekoj predmet go sodr`i vo sebe. Od nego zavisel i uspehot vo politi~kiot `ivot. retorskata umetnost se sostoi vo slednovo: 1. Sokratov u~enik. Javniot nastap se sfa}al kako ve{tina na starite Grci.na interpersonalnoto komunicirawe. Osobeno se zalagal za mehani~ka primena na jazi~nite ukrasi i na formalisti~kite pravila na kompozicijata. za dobar raspored na delovite vo govorot i predizvikuvawe emocii kaj slu{atelite. Bil uveren deka „persuazijata na interpersonalno nivo e ednakvo va`na kako i persuazijata na masite”. govornikot ja gradi svojata silna koncepcija i . n.e.Odnosi so javnosta 41 vo vospituvaweto na mladite seriozno vnimanie im posvetil na govorni{tvoto i na retorikata. najmnogu vnimanie & posvetil na retorikata {to ja definiral kako „sposobnost da se otkrijat raspolo`livite sredstva na persuazijata”. n. za dobar stil vo govoreweto.e. za dobro nau~uvawe na predmetot {to se iska`uva. Zatoa toj se smeta za osnova~ na retorikata.

Bil uveren deka jasnosta e osnova na stilot. Negovi poznati dela od oblasta na retorikata se: „De oratore”. Govornikot treba da raspolaga so intelektualna mo}. posebno vo gr~ko-rimskiot period. Ciceron.). kombiniraj}i gi tie kvaliteti so dignitet” (de oratore). privle~no. kako {to se: metaforata. hristijanstvoto i muhamedanstvoto. metodi~ki. a . bil toj {to bez ogled na temata „govori so poznavawe na rabotite. Gra~anin. 1968. 2. „Za besedni{tvoto” i dr. Ciceron (106-43 pr. vtoro. odnosno zborot da go oble~e vo govor. Hristijanstvoto imalo golema zasluga vo razvojot na besedni{tvoto. Rimskite oratori pretstavuvale primer za elokvencija i stil vo javnoto govorewe i vo istorijata na govorni{tvoto. spored nego. so poseta na delegacii me|u dve dr`avi zaradi neposredna sorabotka. Kvintilijan gi otkril govornite figuri . osobeno se interesiral za stilot vo komuniciraweto. 3. rimjanin. Kako da ja soop{ti otkrienata vistina. Duhovnoto oratorstvo zapo~nalo da se razviva so pojavata na monoteisti~kite religii: budizmot. Taa se odvivala spored dva uslova: prvo. so poseta na rimskite gra|ani koi sakale da ja izu~uvaat retorikata vo Grcija i.42 D-r Tome Gruevski umetnost vo zboruvaweto da dejstvuva vistinski i realno. Kvintilijan. so prestojot na gr~kite u~iteli po oratorstvo vo Rimskoto carstvo za da najdat zasolni{te i da zarabotat kako u~iteli.).e. (\. Dobar komunikator. n. Ciceron so svoite govori i so svoite razrabotki vnesuval eden nov pravec i nov vid govorni{tvo. Pravilna upotreba na retorskoto znaewe i umeewe.45-46) Retorikata i besedni{tvoto vo rimskiot period se razvivale pod vlijanie na gr~kata retorika i na svojata tradicija. Poznati oratori se: Cezar. „Orator”. „Besedi”. golemiot starorimski govornik go unapredil pro~uvaweto na stilot na komunikaciite. so dobro pomnewe. Kvintilijan (35-100 n. sinegdohata i metonimijata.e.tropite. Tie figuri „dopiraat vo ~uvstvata” i „skrieno se vovlekuvaat” vo svesta na slu{atelot. Postoi tret na~in.

odnosno razlikata me|u poezijata i govorni{tvoto. podvi`nite lieni bukvi {to gi prona{ol Johan Gutenberg. veli deka sonceto e centar . vek vo Francija se formirale dve {koli po govorni{tvo. logikata i retorikata. Matej. na natprirodnata koja e nedostapna na ~ovekoviot razum. vo ovoj period doa|a do novo sovremeno uveruvawe deka do vistinata mo`e da se dojde tokmu so ~ovekoviot razum i so nego mo`e da se vlijae na stvarnosta. a. Nasproti veruvaweto deka ~ovekovata vistina e podredena na pobo`nata. Razvitokot na teorijata na ~ovekovite komunikacii. koj{to planetite gi nabquduval preku teleskopot so {to pridonel vo otkrivaweto na taa vistina. Luka i Marko. Vo ovoj renesansen period se pojavile dve sprotivstaveni teorii .sredi{te okolu koe se vrtat zemjata i drugite planeti. potoa bil usovr{en kompasot. Osnovopolo`nici i nositeli na hristijanskoto govorni{tvo bile Isus Hristos i evangelistite Jovan. Heliocentri~nata teorija na vselenata. {to ja postavil Nikola Kopernik (1473-1543). Nemu mu se priklu~il i Galileo Galilej (1564-1642). Vo Anglija bile otvoreni novi {koli po govorni{tvo. isto taka. Glavniot interes se razvil vo pi{uvaweto pisma i vo dr`eweto propovedi. Vo sredniot vek.Odnosi so javnosta 43 potoa i kaj ostanatite narodi koi go primile hristijanstvoto. soodvetno i ubavo”. Na po~etokot na 15. retorikata bila premestena vo teolo{koto podra~je. pa bil otkrien Noviot svet i pomorskiot pat za Indija i Dale~niot Istok. So reformacijata na Martin Lutern oslabnala vlasta na katoli~kata crkva nad filozofijata. Retorikata se poistovetuvala so religijata. Ovoj period e period na mnogu otkritija: pe~atarskata presa. Za vreme na renesansata. Tie go koristele iskustvoto na Aristotelovata {kola. nau~nata misla davala posebno zna~ewe na odnosot me|u dijalektikata. Renesansnite filozofi i teoreti~ari se soglasuvale vo edno: deka sekoj govornik treba da govori „dobro. bil sopren. so razvojot na hristijanstvoto. osobeno nau~nite. i vo Rusija i vo Polska. Renesansata pretstavuvala vreme na vra}awe na va`nosta na retorikata.

nasproti empiristite koi veruvale deka znaeweto mo`e da se stekne samo preku setilata i toa znaewe mora da se proveruva. Sleduva{e bihejviorizmot (od angliskiot zbor: behavior {to zna~i odnesuvawe). posebno za interpersonalnoto komunicirawe. masovnoto komunicirawe. Modifikacijata na govorot se sostoi vo prisposobuvawe na govorot . Se pojavija pove}e prou~uvawa za komunikaciite. komunikaciite kako proces. Govorot i govornikot Govorot e poim {to ozna~uva sostav koj se izlo`uva pred auditoriumot. vek vlijael i na razvitokot na istra`uvaweto na komuniciraweto. Sudirot me|u racionalistite i emperistite vo 18. se pojavija prou~uvawa za neverbalnite komunikacii itn. za vrskite me|u stavovite i odnesuvawata. Najgolem pridones vo toj pogled ima{e teorijata na informaciite so poznatiot [enonov model (1949). Govorot zapo~nuva so elementite na simbolikata i zavr{uva so procesot na misleweto i negovite etapi na izrazuvaweto. Govornata kultura kaj ~ovekot pretstavuva harmoni~na sleanost na funkciite i izraznite svojstva na govorot.5.44 D-r Tome Gruevski za nau~nite metodi: impiriskata.toa e duhovna ili mentalna aktivnost. Negovite sledbenici bile uvereni deka istra`uvaweto na ~ovekovoto odnesuvawe mora da se naso~uva samo na toa {to mo`e da se zabele`i odnadvor. za simbolot. Nasproti ovie dve teorii i tvrdewa se pojavile deterministi~kite gledawa koi velat: „s# {to postoi nu`no proizleguva od eden ili od pove}e prethodni uslovi”. 2. Smetale deka vrz osnova na takvite nabquduvawa mo`at da postavat proverlivi hipotezi za zakonitostite na ~ovekovoto odnesuvawe. za grupnoto komunicirawe. ~ij pretstavnik bil Fransis Bekon i racionalistite i Rene Dekar koi veruvale deka samo so razumot mo`e da se odredi {to e dobro vo moderen pogled. Kognicijata ili svesnoto do`ivuvawe .

2. konkretnoto ili apstraktnoto bogatstvo. 2) najavuvawe na temata ili . govornikot treba da napravi redosled na izlagaweto: 1) voved. ornamentikata. dokaznata postapka i uveruvawe (persuratio) i na krajot zazemawe li~en stav ili zaklu~ok (definitio) . ~istota na jazikot. Definirawe na poimite. Izbor na stil na govorot. b) da go naso~i nivniot interes. prirodnost itn. razvoj i raspored na materijalot (dispusitio). Govornikot treba: a) da go mobilizira vnimanieto na slu{atelite. Opredeluvawe i cel na govorot. gramati~ka pravilnost. Dobriot govor pretstavuva dobar izbor na predmetot na govorot (inventio). izborot na govorniot materijal . Podgotovkata na govorot sodr`i: 1. pravilnost. 6. govornik-slu{atel i drugi relacii. Vo retorskite normi za dobriot govor spa|aat slednive odliki: jasnost.Odnosi so javnosta 45 od sogovornikot vo gramati~ka i vo komunikaciska smisla na relacija: vospituva~i. Postavuvawe rezolucija. to~nost. govornikot treba da se pridr`uva na slednite principi: 1) principot na edinstvo. preciznost.izraznite sredstva (elocutio). sonantnost. Kaj Dejl Karnegi postojat samo dva vida govori: „uspe{en i neuspe{en”.definirawe na toa {to se sakalo da se postigne. Pri strukturiraweto na govorot. Od drugite kvaliteti pova`ni se: slikovitosta. i g) da gi motivira na akcija. 3. Na~in na izlagawe na govorot od fonetsko-fonolo{ki karakter. harmoni~nosta. 4. plasti~nosta ili muzikalnosta. tonski kvaliteti. Segmentite na glasot pretstavuvaat vokalnost. estetikata vo izrazuvaweto i dr. konsonantnost i zvu~nost. 5. 2) principot na progresija i 3) principot na ramnomernost. Pred da se odlu~i na govor. svoja ornamentika. Sekoj govor ima svoj redosled. v) kaj niv da sozdade `elba za slu{awe. Izbor na pokazatelite. Podgotovkata pretstavuva presmetuvawe na govornikot so samiot sebe.

Spored dol`inata. 2) se ogleduva vo li~nata jazi~na kultura. Za uspe{no izveduvawe na govorot. 3) izlagawe. Govornikot e tvorec i realizator na govorot. Ubaviot izgled. ostroumnosta. duhovitosta. se javuva vo tie situacii. koi ovozmo`uvaat da se potvrdi doka`uvaweto ili sprotivstavuvaweto i 8) zaklu~ok. ostvaruvawe na celta. govornikot treba da se slu`i i so metafori~niot govor . govornikot treba da vnimava na: jazikot i stilot na izlagaweto. Kako {to istaknuva Dejl Karnegi.e. t. i 3) vo sposobnosta za kvalitativno prisposobuvawe na govornikot so raznite govorni situacii. govori pri dobivawe nagrada. sozdavaweto na re~enicite treba da odi vo soglasnost so sintaksi~kite pravila. vo znaeweto i kulturnoto iznesuvawe. obi~no. Govornata kultura treba da gi ispolnuva slednive uslovi: 1) da opfa}a opredeleno jazi~no ~uvstvo. obrazovanieto. moralnite kvaliteti na govornikot i da se vnimava na eventualnata trema {to. Isto taka. govorite mo`at da bidat kratki i dolgi. 6) pobivawe ili sprotivstavuvawe na negatorskite dejstva na protivnikot.e.46 D-r Tome Gruevski pravecot po koj }e se odviva govorot. Kratkite govori obi~no imaat sve~en karakter: sve~eni i kratki govori ili pofalni slova.formite na skrateno sporeduvawe. pogrebni govori. nova funkcija itn.e. 7) sporedbi. priznanie. izlagaweto treba da bide izneseno glasno. svoevidna jazi~na muzikalnost koja se manifestira preku to~noto akcentsko naglasuvawe na zborovite. pozdravni govori. Govornikot mora da bide kulturen ~ovek i sestrano obrazovana li~nost: da ima {iroki . t. t. 5) doka`uvawe na toa {to go najavil govornikot. So jazi~nata kultura na govornikot se zadovoluvaat site pravogovorni i pravopisni pravila. upotrebata na vizuelnite sredstva. primeri i sl. Sintaksi~koto oblikuvawe. „govorot zna~i mnogu pove}e od izgovarawe nekolku zborovi na slu{atelite: toa e na~in na otkrivawe i izrazuvawe na ~ovekovata li~nost“.pretstavuvaat silno sredstvo za avtoritetnosta na lu|eto. inteligencijata . Toj vlijae so svojot govor. 4) istaknuvawe na glavnata re~enica koja ima za cel da ja osvoi `elbata na slu{atelot.

Odnosi so javnosta 47 poznavawa od site ~ovekovi oblasti. kostumot e i izraz na ~ovekovite skrieni `elbi. Elementi na psiholo{kata vojna sre}avame i vo drugi istoriski periodi. Vodeweto na psiholo{kata vojna {iroko bilo prakticirano vo celiot dvaesetti vek. Kako {to istaknal Tacit. Taka. papata Urban II vlo`uval ogromni napori za podgotovka na vojnata protiv muslimanskiot halifat. Toga{ za prvpat vo crkovnite dokumenti na Rim se pojavil terminot propaganda. Negovite gestikulacii. Pred sekoja bitka toj sekoga{ baral poddr{ka od strana na narodot. episkopi i sve{tenici toj ja rasprostiral porakata za svetovnata vojna „slu`ba na Boga”. Va`no e kako se oblekuva govornikot. Ubeduva~kata komunikacija kako sredstvo za vlijanie na mnenieto na masite se prakticirala u{te od vremeto na Gaj Julije Cezar. Vsu{nost. Za vreme na Prvata svetska vojna vakvite opiti gi koristel i Komitetot za javna informacija na Soedinetite Amerikanski Dr`avi (Komitetot na Krijl) koga se baralo poddr{ka za politikata {to ja vodel toga{niot pretsedatel na SAD. govornikot e „re~it so samata svoja pojava”. Podocna. a i so koja profesija se zanimavaat. Vatikan na ~elo so Papata Grigorij 15 sozdal specijalen sovet „Kongregacija za propaganda na verata” (Congregatia de propaganda de fide). so pogledot. vo 1095 godina. Vilson. So svoite informaciski mre`i od kardinali. no i ogledalo na negovite dlaboki strasti i zabludi. isto taka. vo borbata za reformacijata. na sebe ne mu treba ni{to”. Gete se sprotivstavuva so: „~ovek koj vo sebe ima mnogu. }e dobie prostuvawe na grevovite. {to zna~i deka toj govori so o~ite. No. Toj velel deka sekoj {to }e zeme u~estvo vo krstonosniot pohod. Oblekata e i na~in na komunikacija. koja gi prostuvala site grevovi. Taa ozna~uva na koja op{testvena grupa & pripa|aat lu|eto. arhiepiskopi. se va`ni elementi. se isto tolku va`ni kolku i izgovorenite zborovi. vo 1622 godina. Fizi~kite svojstva na govornikot. .

kinoto. Johan Gutenberg ja sozdal novata tehnologija na pe~atarskata presa vrz baza na iskoristuvawe oddelni podvi`ni lieni bukvi preku koi sozdaval tira`iran pe~atarski tekst so {to se ovozmo`uval prenos na informacii do nebroena masovna publika. teleksot. Periodot na renesansata e period koga bil postignat golemiot kulturen fenomen .na edna strana se pojavilo istra`uva~koto novinarstvo. a na krajot od vekot zavr{i so space shuttle (vselensko povratno letalo).48 D-r Tome Gruevski 2.6. faksot. dovel do tehnologija na odnosite so javnosta. a na druga dalekuse`nite politi~ki reformi {to gi promovirale amerikanskite pretsedateli Teodor Ruzvelt i Vudro Vilson. radio i televizijata. podocna. koga se steknale ogromni mo`nosti za prenos i razmena na informacijata. Industriskata revolucija i otkrivaweto na Noviot svet ostavile golemi tragi vo ~ovekovata istorija. Vo 1438 godina. Iako sovremenite odnosi so javnosta imaat svoi koreni od dale~noto minato. se ~ini. kako dejnost. PR i sredstvata za masovno komunicirawe Razvitokot na odnosite so javnosta najmnogu se razvil so pojavata i razvojot na sredstvata za masovno komunicirawe.pojavata na sredstvata za masovna informacija. Alen Center i Glen Brum (2003:111. Seto toa. Internetot itn. najsoodvetna e klasifikacijata {to ja davaat Skot Kutlip. se razvivale so pomo{ na elektronskite sredstva za komunikacija: telegrafot.ovoj period . davalo golemi mo`nosti za razvojot na odnosite so javnosta. 1. Prvi po~etoci (1900-1917) . Vo literaturata za odnosite so javnosta postojat pove}e klasifikacii i podelbi na razvojot na odnosite so javnosta no. kompjuterskite mre`i. Vo celiot dvaesetti vek odnosite so javnosta. 2. satelitskite vrski. se razbira. Period na Prvata svetska vojna (1917-1919) . tie svojot najgolem razvoj go dostignale vo dvaesettiot vek vo koj svetot vleze so ednozapre`na ko~ija. telefonot. mobilnite telefoni.112). Razvojot na komunikaciskata tehnologija.

Soedinetite Amerikanski Dr`avi vo ovoj period preminuvaat od voeno orientirano stopanstvo na postindustrisko stopanstvo naso~eno na uslugi koi }e gi afirmiraat kako vode~ka politi~ka sila na slobodniot svet. s# pogolemiot broj komunikaciski kanali. Stresovite predizvikani od ova ja ote`nuvale zada~ata na odnosite so javnosta. 6. Potoa. Sovremenata istorija na odnosite so javnosta e obele`ana so antivoeni . spored ovoj avtor. gi okarakteriziral so negovata poznata re~enica „Neka e prokleta javnosta”. Periodot na Ruzvelt i Vtorata svetska vojna (19301945) . Ruzvelt. isto taka. preminot od nacionalno na globalno stopanstvo {to ja karakterizira globalnata me|uzavisnost i globalnata konkurencija. Periodot po Prvata svetska vojna e nare~en „vreme na vzaemno razbirawe“.ovoj period bil naso~en na reklamirawe na proizvodite. Period na dvaesettite godini (1919-1929) . Toj period zapo~nal po Gra|anskata vojna i trael od prilika. zapo~nalo obrazovanieto vo odnosite so javnosta. Ovaa klasifikacija i navedenite fazi od razvojot na odnosite so javnosta. 3. dobivawe na politi~kite bitki i sobiraweto milioni dolari vo dobrovolni celi. zemjata navlegla vo period koj mo`e da se opi{e so vakva re~enica: „Neka javnosta bide informirana“. Povoen period (1945-1965) . Vo ovoj period odnosite so javnosta stanale {iroko prifateni. Period na globalnoto informirawe (1965 . 5.Odnosi so javnosta 49 se karakteriziral so pottiknuvawe na patriotizmot i sobiraweto pari za socijalniot `ivot. a televizijata stanuvala s# pomo}en medium.ovoj period. 4.do denes) ovoj period go obele`uvaat s# pobrziot razvitok na visokata tehnologija. Bile osnovani silni profesionalni zdru`enija. anga`irawe na javnite potrebi {to gi nosela voenata tehnologija. e poznat i kako period na Golemata ekonomska kriza. do 1900 godina. Vo ovoj period dominirala li~nosta na Franklin D. osnovopolo`nikot na PR. Edvard Bernajs.

Kako {to istaknavme. Edvard L. so razli~ni nau~ni oblasti i atraktivni profesionalni opredelbi na mnogu lu|e. vo vremeto na Franklin Ruzvelt. potro{uva~ki dvi`ewa. Iton kon krajot na toj vek. Pri krajot na Vtorata svetska vojna nastapi periodot na najnovata istorija na odnosite so javnosta. Osnovnata zada~a na ova oddelenie bila da ja promovira {irokata mo`nost na primena na naizmeni~nata struja i unapreduvawe na odnosite na negova firma so vladata i mediumite. Ako Tomas Xeferson e prviot na kogo mu se pripi{uva avtorstvoto za poimot Publik Relations od 1807 godina i profesorot Dorman B. i kaj me|unarodnata javnost. vo SAD. Prvoto oddelenie za PR go formiral Xorx Vestin Haus. so naslov „Publik Relations i dol`nosti na zakonskata profesija“. na Univerzitetot vo Wujork go odr`al prviot kurs po PR. Toj sfatil deka za negovite reformi neophodna poddr{ka moral da ima od dobroto informirawe na javnosta. kako {to istaknavme. Najbrziot razvoj bil zabele`an. Odnosite so javnosta pominale niz razli~ni fazi od razvojot i dostignale do nivo koe deneska se poistovetuva so disciplinata na menaxmentot. dvi`ewa za za{tita na ~ovekovata okolina i gra|anskite prava itn. ja objavuva prvata kniga za fenomenot na odnosite so javnosta pod naslov „Kristalizirawe na javnoto mnenie“ (Crystalling Public Opinion). Vremeto na studenata vojna gi postavi novite predizvici pred specijalistite vo oblasta na PR-ot. E. vo 1889 godina. Bernajs. Golemata ekonomska kriza (1929-1933) i Vtorata svetska vojna go unapredile zna~eweto na komunikaciite so javnosta kako kaj doma{nata. vo 1882 godina odr`al predavawa pred studentite na [kolata za pravo na Univerzitetot vo Jeil. Istata godina.50 D-r Tome Gruevski protesti. vo 1923 godina. isto taka. Ovoj period na vzaemno razbirawe podocna bil zamenet so periodot koj bil nare~en „period na vzaemno prisposobuvawe“ so {to odnosite so javnosta zna~itelno se ottrgnale od formite na odnosite so javnosta {to vladeele na po~etokot na dvaesettiot vek. Vo 1945 . Nivnata istorija prodol`uva i denes vo epohata na globalizacijata (od 1965 godina do denes). vo svojata korporacija. Bernajs.

bea odr`ani vo u~ebnata 2004/2005 godina. najpoznatoto svetsko spisanie {to tretiralo temi od ovaa oblast. osnovano vo 1948 godina. so sedi{te vo @eneva. i na pove}e privatni fakulteti i univerziteti vo Republika Makedonija po~nuva da se izu~uva kako univerzitetska nau~na disciplina. Na 1 maj 1955 godina. Journal”. na Generalnata asamblea na asocijacijata vo Venecija i Atinskiot kodeks od 1965 godina {to se baziral vrz principite na Op{tata deklaracija za pravata na ~ovekot. Kliment Ohridski”. bilo osnovano Amerikanskoto dru{tvo za odnosi so javnosta (The Public Relations of society of America. Poseben pridones vo razvojot i afirmacijata na profesijata na PR dava i Institutot za odnosi so javnosta (IPR). reklamata itn. so sedi{te vo London. Vo Republika Makedonija.Odnosi so javnosta 51 godina. Prvite univerzitetski predavawa pred studentite na Studiite po javna administracija na Univerzitetot „Sv. Ova zdru`enie ja koordinira rabotata na nacionalnite i na regionalnite zdru`enija za PR i izdava nekolkumese~ni. glavno. od u~ebnata 2007/2008 godina }e se izu~uva kako poseben predmet i na Pravniot fakultet „Justinijan Prvi“. Edna{ mese~no PRSA go objavuvalo „P.PRSA).PRSA. marketingot. vo ^ikago. Vo avgust 1947 godina. Kako samostojna nau~na disciplina „Komunikacii i odnosi so javnosta“. Zna~ajno e da go istakneme i postoeweto na Kodeksot za profesionalno povedenie na IPRA. od maj 1961 godina. Isto taka. no najmnogu so propagandata. . koe podocna stanuva organ na amerikansko dru{tvo po PR . vo Bitola. ~ie sedi{te bilo vo Wujork. na pravnite studii. na studiite po novinarstvo i na politi~kite studii.R. vo poslednive decenii se prakticiraat pove}e formi na odnosi so javnosta. se rezultat na novite op{testveni odnosi i pazarnite odnosi {to vo Republika Makedonija nastapija vo ovoj tranziciski period od osamostojuvaweto do denes. trimese~ni i godi{ni publikacii. be{e osnovano Me|unarodnoto zdru`enie za odnosi so javnosta (IPRA). Tie odnosi. Reks Harlou zapo~nal da go izdava spisanieto „Public Relations Journal“.

Planirawe i programirawe. Se definiraat celite. informacii. Alternativa na ovoj naslov mo`at da bidat: menaxment na PR. zada~ite i prakti~nite ~ekori. Pra{aweto na koe treba da se odgovori na prvata etapa e: „[to se slu~uva vo dadeniov moment?“ 2. stavovite i odnesuvawata na zainteresiranata publika na koja se odnesuvaat postapkite i politikata na organizacijata. vo tretiot . Prezemawe akcija i komunikacija. procesot na upravuvawe na PR se razgleduva od ~etiri osnovni etapi: 1. I od teoretski i od prakti~en aspekt. TEHNOLOGIJA NA ODNOSITE SO JAVNOSTA Voved Terminot so koj ja naslovivme ovaa „lekcija“. proces na upravuvawe na PR. kako del od praktikata po odnosi so javnosta. Definirawe na problemite (ili mo`nostite). da napravime ili da ka`eme vrz osnova na toa {to go znaeme za situacijata?“ 3.52 D-r Tome Gruevski Treta glava 3. Tuka se sozdava osnovata za re{avawe na ostanatite tri fazi vo procesot na upravuvawe: se definiraat site gledi{ta. sostojbi po analiti~en pat se transformiraat vo PR-programa za realizirawe na celite na organizacijata. Pra{aweto na koe tuka se bara odgovor e: „[to treba da promenime. ima za cel da gi obedini site podnaslovi {to }e bidat obraboteni vo nivnite najva`ni delovi. vsu{nost. znaewata. mislewata. organizacija i upravuva na osnosite so javnosta i sl. Tie informacii se koristat za donesuvawe odluki. strategijata i taktikata na organizacijata. Vo ovoj del sobranite podatoci. Po definiraweto na problemite i po planiraweto i programiraweto. Ovoj del ima za cel da uka`e na neophodnost od istra`uvawe i analiza na problemite {to nastanuvaat vo organizacijata.

vo vtorata . Vrz osnova na povratnite informacii se vr{at postojana korekcija i aktuelizirawe na strategijata i taktikata. Site tie zapo~nuvaat po istiot redosled: istra`uvawe i definirawe. ~etvrto. Vo pravata etapa se pravi analiza na situacijata. toga{ najva`na e prvata .sproveduvaweto. realizacijata i postignatite rezultati od PR-programata. ]e se osvrneme na sekoja od ~etirite etapi. analiza i interpretacija. Osnovnite pra{awa na koi se o~ekuvaat odgovori se: koj bi trebalo toa da go napravi i da go ka`e. koga. vtoro. no ako gi merime spored va`nosta. . Ocenka na programata. Bernajsoviot model sodr`i ~etiri elementi: prvo.sobirawe informacii i dijagnosticirawe na sostojbata. Vo ovaa ~etvrta etapa se objasnuva ulogata na evalvacijata vo odnosite so javnosta. Osnovnopolo`nikot na odnosite so javnosta. vo tretata .Odnosi so javnosta 53 del se realizira programata za dejstvuvawe i komunikacija {to e naso~ena kon postignuvaweto i ostvaruvaweto na konkretni promeni vo misleweto na celnata publika kako del na PR. u{te vo 1935 godina ponudil model za izgotvuvawe na PRprogramata. tehnikite na komunikaciite {to treba da se ostvarat za vlijanie na op{testvenoto mnenie. a vo ~etvratata etapa se pravat procenka i prognoza: koga i kako }e dejstvuvame i }e gi istakneme rezultatite. Vo stru~nata i vo nau~nata literatura mo`at da se najdat i drugi modeli na strukturirawe na procesot na re{avawe na PR-problemite. iskoristuvawe na sredstvata za rasprostranuvawe na informacijata. Edvard Bernajs. kade i kako?“ 4. merkite {to treba da se prezemaat kon celnata publika. izu~uvawe na podatocite od analizata.strategijata. formulirawe na celite. treto. Pra{aweto na koe treba da se odgovori e: „Kako se razvivaat ne{tata i kako se soo~uvame so niv?“ Vo praktikata. ovie ~etiri etapi na procesot na odnosite so javnosta se isklu~itelno va`ni. analiza na odnosot na publikata kon korporacijata. Tuka se vklu~uvaat ocenkata na podgotovkata.

2003:342). e prou~uvawe na pojavite i procesite vo op{testveniot `ivot i nabquduvawe . Sekoj od slepite lu|e dopiral po eden del od slonot i vrz osnova na tie ograni~eni informacii se obiduval celosno da go opi{e toa `ivotno. Bez detaqno definirawe na site problemi {to nastanuvaat vo rabotata i vo dejstvuvaweto na organizacijata postoi rizikot piarmenite da se dvi`at kako „muva bez glava“. Sepak.. (Cutlip i dr.1. za proverka na pretpostavkite {to gi imaat. Bez istra`uvawe na problemskata situacija. a sekoj od niv go branel sopstvenoto do`ivuvawe na slonot. prviot ja doprel surlata na slonot i zaklu~ol: „slonot mnogu mi nalikuva na zmija“! Vtoriot go doprel kolenoto na slonot i rekol: „celosno sum siguren deka slonot mnogu nalikuva na drvo!“ Na krajot site ja izvr{ile postavenata zada~a i sekoj od niv. pak. a toa. Se razbira. Definirawe na problemite Glavnata cel na ovaa faza. Mo`eme da zaklu~ime deka ovaa basna e mnogu pou~na za PR-ite koi{to treba da vnimavaat dali pravat celosni istra`uvawa ili ne. Toa zna~i deka profesionalcite po PR ne odat na slepo. za site niv e va`no {estoto setilo za uspe{na rabota i im e potrebna jasna pretstava za sostojbite i za s# {to se slu~uva vo sredinata vo koja dejstvuvaat. kaj mnogu rabotodava~i mo`e . za koja rekovme deka e najva`na.sledewe na socijalnite aspekti. neophodni za sestrano razbirawe na situacijata. slepite lu|e se raspravale „dolgo i glasno“.e. a za pogolemiot del ne bile vo pravo.54 D-r Tome Gruevski 3. Od druga strana. do nekade. Toa najdobro }e se napravi so istra`uvawe. t. Kolku e va`na ulogata na istra`uvaweto vo strate{koto planirawe. Problemite mora da se definiraat. prognozite povrzani so publikata itn. pretstavuva sistematski zbir na informacii. bil vo pravo so svojata konstatacija. ne se odnesuvaat samo spored nivnata intuicija. odnosno vo definiraweto na problemot }e potvrdime so bajkata za slonot i {estemina slepi lu|e od Indostan. piarmenite rizikuvaat da stanat kako {estemina slepi lu|e od Indostan. Taka.

ekonomskiot oddel. na primer. [ram veli deka „povratnata informacija mu ka`uva na komunikatorot na koj na~in e primena negovata poraka“. Uspe{nite odnosi so javnosta zna~at vospostaven komunikaciski model. No. informacisko op{testvo. koga se pojavil. dali ima nastradani itn. (Za ova pove}e vo delot za profesionalnite komunikacii). tehni~kiot . Vilbur [ram vakvata situacija ja objasnuva vaka: „Povratnata vrska e mo}no oru`je. Pod tradicionalna publika gi podrazbirame site tie {to se vo direktna vrska so kompanijata: slu`benicite. Isto taka. taa mo`e da bide tradicionalna i netradicionalna publika. Na primer. No poseben element vo toj komunikaciski proces. Negovoto otsustvo vo odnosite ~esto vodi kon „bescelna komunikacija. pravniot oddel. pokraj motivacijata. neprijatelstvo“. toa se gleda vo pregovorite me|u upravata i vrabotenite koga sekoja strana saka „da go dobie toa {to si go zacrtala“ i ne go slu{a misleweto na drugite. oddelot za komunikacii. Ne navleguvaj}i podetaqno vo ovie pretpostavki. kaj prima~ite e i slu{aweto od koe zavisi komunikacijata. Slu{aweto ne e lesna rabota. Procesot na definirawe na problemite po~nuva so vrednosnite aspekti na ne{tata: so brojki i podatoci. Formuliraweto na problemot go opfa}a seto toa {to e izvesno za problemskata situacija. kako nastanal. isto taka. Kaj problemskata situacija se identifikuva vnatre{na i nadvore{na publika. so ocenka na situacijata itn. kon bezna~ajni pra{awa upateni kon javnosta {to ja nema“. Od komunikaciski aspekt.Odnosi so javnosta 55 da postoi mislewe deka voop{to ne e potrebno istra`uvawe itn. na brzi i to~ni i korisni brojki na informacii. Zatoa se bara odgovor na pra{awata: kakov e problemot. a vo publikata navreda i ponekoga{. Koga taa ne postoi ili koga e slaba i odlo`ena. verojatno. Modernite menaxeri se orientirani na fakti. }e istakneme deka istra`uva~kite orientacii se obvrska za site tie {to se zanimavaat so odnosite so javnosta vo ova dene{no. toga{ situacijata vo komunikatorot ra|a somne` i gri`a. kade se pojavil. Toa kaj narodot se vika „razgovor na gluvi“.

vladinite institucii. podatoci. oddelot za „~ovekovi resursi“. asocijacijata na potro{uva~i. Nastapuva krizniot menaxment. administracijata itn. ~esto.problemot? Koj e vklu~en ili e zasegnat? Kako e toj vklu~en ili zasegnat? Zo{to e toa problem ili zo{to se zagri`eni organizacijata i nejzinata javnost? Vo praksata. koga }e nastane nekoj problem vo organizacijata. Primer. Netradicionalna publika se: akcionerite. se sobiraat materijali. toa e opisot na problemot. odgovornosta za nastanatata situacija itn. javnite slu`benici itn. Situacijata e alarmantna. Problemite se opi{uvaat so odgovor na slednive pra{awa: [to e pri~ina za zagri`enosta? Kade e tuka problemot? Koga se slu~il nastanot . celata ekipa na pretprijatieto {to se zanimava so marketingot i proda`bata itn. grupi za pregovori itn. Vsu{nost. Se analiziraat vnatre{nite i nadvore{nite faktori. Komunikacijata e del od re{avaweto na problemot . Vo grupata nadvore{na netradicionalna publika gi vbrojuvame: grupite za pritisok. Se prou~uvaat mnenieto i reakciite na rakovodstvoto na kompanijata. Kaj nadvore{nata tradicionalna publika gi vbrojuvame klientite. brojki. Se pravi dosie. vedna{ kako konstatacija se ka`uva deka toa e problem vo komunikacijata. presmetki. konsultantite. Analizata na situacijata sekoga{ se ka`uva vo edna re~enica. Apsolutna gre{ka. golemite dolgovi na „Silmak“ kon EVN Macedonia }e dovedat do prekin na elektri~nata energija. Definiraweto na problemot zapo~nuva toga{ koga }e se oceni deka ne{to ne e vo red. ne ~ini ili deka ne{to mo`e da bide podobro itn.56 D-r Tome Gruevski oddel. Na ekspertite i na menaxerite po PR vo kompanijata im se potrebni celosni i to~ni informacii neophodni za pravil- . potencijalnite konkurenti itn.taa ne mo`e da bide problem.

i (Z) zakanite vo nadvore{nata okolina. isto taka. bazirani na silnite strani na organizacijata. spored angliskata terminologija: Strength . Metodite na istra`uvawe na problemskata situacija se mnogubrojni i vo literaturata se sre}avaat pove}e klasifikacii ili nivni grupirawa.strategii na negativnite mo`nosti. Threats – zakani i zapla{uvawa od nadvore{nata sredina.strategija nastojuva da gi svede na minimum i slabostite na organizacijata i nadvore{nite zakani.jakite strani na organizacijata.toa e oblik na . WO – strategija {to e naso~ena kon minimalizirawe na slabostite na organizacijata so {to bi gi iskoristila nadvore{nite mo`nosti.Odnosi so javnosta 57 no interpretirawe za celata situacija i za problemite i za zazemawe soodvetni re{enija. i VT . Opportunity – da se identifikuvaat mo`nostite. Glavno tie se dol`at na neformalni dostapnosti na visokorazvienite. Od neformalnite metodi {to gi koristat piarmenite se: li~nite kontakti. mo`eme da gi izdvoime strate{kite implikacii: SO – strategija na pozitivni mo`nosti {to se zasnovaat na silnite strani na organizacijata. (M) da gi prepoznaat mo`nostite. Weakness – slabite strani na organizacijata. Koristej}i ja ovaa analiti~ka ramka. ST . Vo praksata ovaa formula e JSMZ vo situaciskata analiza. Na piarmenite im e potrebna detaqna analiza na vnatre{nite i na nadvore{nite faktori za da gi procenat: (J) jakite to~ki na organizacijata. Vo stru~nata literatura ovaa analiza se sre}ava pod imeto SWOT ili TOWS analiza. (S) slabite to~ki na organizacijata. klu~nite informatori . Postojat vnatre{ni i nadvore{ni faktori. kvalitetni metodi {to postojat vo op{testvenite nauki.

pa da predizvikaat vnimanie na zakonodavecot. . pisma {to gi dobivaat pretpostavenite i koi vo sodr`inata imaat kriti~ka nota ili pofalba. firmata gi dobiva preku nejzinite specijalni agenti. Ombutsmanot ({to kako poim i praksa postoi od 1713 godina. Tie pomagaat vo odgovorite na pra{awata na koi e nemo`no da se odgovori so pomo{ na neformalnite metodi. Se koristat reprezentativen primerok i drugi postapki na nabquduvawe. Formalnite istra`uva~ki metodi se zasnovani na nau~ni pravila. Kaj formalnite metodi gi vbrojuvame sekundarnite analizi i on-line bazite na podatoci. merewe. no vo naukata naso~enosta kon tehnikite mo`e jasno da dovede do impotencija“.58 D-r Tome Gruevski li~en kontakt koj podrazbira upateni voda~i i stru~waci. anketite itn. No. koristeweto na metodite e: „isto kako vo qubovta. mo`e da se namali proda`bata na nekoj proizvod itn. najverojatno. Vo praksata postojat sfa}awa „za“ i „protiv“ za toa koi metodi da se koristat. Potoa telefonskite kontaktlinii. sobiri na mesni zaednici. kako {to istaknuva eden avtor. Postoi i kaj nas: javen pravobranitel. analiza na podatoci itn. studentski pravobranitel itn. analizata na pristignatata po{ta vo firmata: informacii. Toj {to posvetuva mnogu vreme na iskoristuvawe na istra`uva~kite tehniki. ~esto. So formalnite metodi se pribiraat podatoci od nau~noreprezentativen primerok. tro{i mnogu vreme i resursi za tetratki i zapisi {to. verojatno. pobornik na prvata varijanta. }e ostanat na policite da fa}aat prav. mo`at da vlijaat na sindikatot. Izve{taite od teren. pak. Zatoa so tie metodi sobiraat kvalitativni i kvantitativni informacii {to se potrebni za opi{uvawe i definirawe na programskite situacii vo odnosite so javnosta. fokusni grupi. Kako poseben neformalen metod gi vbrojuvame izvorite na Internet i sluhovite {to se pojavuvaat. vo [vajcarija). analizite na sodr`inata. sovetodavni odbori i komisii.

Procesot na planirawe i programirawe gi vklu~uva slednive ~ekori: 1. marketingot i komunikaciskite celi na organizacijata. Odreduvawe rezultati {to mora da bidat postignati. Definirawe na podra~jata vo koi se o~ekuvaat klu~ni rezultati. Planiraweto nalikuva na sostavuvawe slo`uvalki. mediumskite kanali. Programata na PR treba da bide uspe{no sredstvo na poddr{ka na raboteweto. komunikaciskite kanali.Odnosi so javnosta 59 3. Odreduvawe vo toa za {to }e se vlo`i vreme. 2. „Planot e ni{to. publikata ili javnosta. Primena na plan na akcija. Vtorata nasoka e modelot na strate{koto planirawe i pi{uvawe na strate{kiot plan na odnosite so javnosta.2. organizacijata pristapuva kon razrabotka na strate{kiot proekt za idninata. celite na mediumskite kanali. Odreduvawe na na~inot na koj }e se postignat specifi~nite celi: . su{tinata na porakata. celnata publika. Planiraweto zna~i podgotovka. Definirawe na ulogata i zada~ata. 4. Planiraweto i programiraweto Vtorata etapa vo procesot na odnosite so javnosta e planiraweto i programiraweto. Planiraweto e s#“. 5. neverbalnata poraka.{to }e se primeni utre. Koga se podgotvuva PR-programata za rabota. 3. Pristapot vo planiraweto mo`e da se razviva vo dve nasoki. Prvata opfa}a upravuvawe na odnosite so javnosta so pomo{ na celite na klientite. Identifikacija i spre~uvawe. energija i sposobnost. izvorite i pra{awata. odnosno donesuvawe odluka denes . Odreduvawe na prirodata i delokrugot na rabota koj bi trebalo da se objavi. Utvrduvawe merlivi faktori na koi mo`e da se postavat celite. Dejnosta na ekspertite po PR e naso~ena kon programirawe i planirawe. Nivnata cel e problemite da se razre{uvaat so maksimalno iskoristuvawe na ~ovekovite i na materijalnite resursi. Diferencirawe i postavuvawe na celite.

koj treba da bide vklu~en i kakvi direktni ~ekori treba da se prezemat. g) Utvrduvawe na odgovornosta. Utvrduvawe vremenski rokovi za postignuvawe na celite i sproveduvawe na akcijata. b) Izrabotka na raspored. 2) Organizacijata treba da sprovede konkreten. navistina. (Cutlip. taktikata. Se postavuvaat pra{awata: 1) Dali. Sentor i Broom.Koga }e se sfati situacijata ili problemot. Utvrduvawe i sledewe na akcijata za realizacija na celite. Ispolnuvawe. ednokraten proekt. vremenskiot raspored. 6. Testirawe i revizija na proizvodniot plan (spored potrebite) pred sproveduvawe na akcijata. Komunicirawe. sleduva utvrduvaweto na celite na programata. publikata. 7. Imenuvawe lu|e {to }e se gri`at za postignuvawe na celite i sproveduvawe na akcijata. Dogovarawe so site klu~ni lu|e za toa koga i {to treba da se anga`ira. v) Presmetka. Celi . Od golema . Toa se: situacijata. celite. Osiguruvawe na uspe{noto ostvaruvawe na celite. d) Revizija.60 D-r Tome Gruevski a) Kreirawe na programata. 2003:374) Planovite na odnosite so javnosta opfa}aat pove}e elementi. Odreduvawe na komunikacijata vo ramkite na organizacijata {to e potrebna za ostvaruvawe na razbirawata i anga`iranosta vo prethodnite {est ~ekori. Odreduvawe i rasporeduvawe na sredstvata potrebni za postignuvawe na celite.Sproveduvaweto na programata na odnosite so javnosta go diktiraat tri vidovi situacii: 1) Organizacijata mora da sprovede korektivna programa zaradi nadminuvawe na problemite ili situaciite koi negativno vlijaat na organizacijata. strategijata. buxetot i evalvacijata. Situacija . i 3) Organizacijata saka da gi zajakne naporite koi momentalno vlo`uvaat vo za~uvuvaweto na svojata reputacija i poddr{ka na narodot. 8. celta e relevantna za postojnata situacija? 2) Dali e realna i ostvarliva? 3) Dali uspehot mo`e da se vrednuva vrz osnova na merlivite kriteriumi. Vospostavuvawe kontrola.

preku demografskite podatoci: vozrasta. Informativnite celi go opfa}aat procesot na poslanieto (soop{tenieto). celi svrzani so misleweto na publikata. ima{e potreba prethodno da se organiziraat PR-kampawi so cel voza~ite da go promenat povedenieto i da se pridr`uvaat na zakonskite odredbi. da go zacvrstat ili da go pottiknat. Celnata publika mo`e da se bara preku istra`uvawe na pazarot. nejzinata dejnost.Taa go opi{uva na~inot na ostvaruvawe na celta i dava nasoki i tematsko opredeluvawe na celokupnata programa. Celite povrzani so povedenieto . rabotata na piarmenite se naso~uva kon razli~ni tehniki za poddr`uvawe i organizirawe promocii. Taa promena mo`e da opfa}a formirawe novi mislewa itn.Programite na PR treba da se naso~at kon konkretna i definirana publika ili kon grupite javnost. motivaciski celi. mestoto na `iveewe ili spored potro{uva~kata na nekoi specifi~ni proizvodi. novite izmeni vo Zakonot za soobra}aj {to predviduvaat zadol`itelno stavawe na za{titnite pojasi pri vozeweto i vklu~eno svetlo na farovite.Nivna zada~a e da go promenat povedenieto. prihodite. negovoto razbirawe i zadr`uvaweto vo soznanieto na celnata publika. produktite i uslugite. Primer. Problem nastanuva kaj informativnite celi. tokmu kaj mereweto na uspe{nosta pri nivnoto ostvaruvawe. Celite povrzani so misleweto na publikata se naso~eni kon promena na odnosite na publikata. Primer. specijalni nastani itn. kon organizacijata. obrazovanieto. Tuka uloga mo`e da igra faktorot vreme. da predizvikaat novo povedenie. Vo toj slu~aj.Odnosi so javnosta 61 va`nost e celite na odnosite so javnosta da bidat komplementarni so celite na organizacijata. Mo`at da se izlo`at i op{ti strategii {to zavisi od celite na odredena publika. Publika . od oblasta na turisti~kata kampawa celokupnata strategija bi bila zasnovana na klu~ni poraki ili temi koi vo kampawata i vo celokupnata . Strategija . Postojat tri vida celi na vlijanie: informativni celi.

Buxet .e element na planot i e vo direktna vrska so celite na programata. Ejdziv. spre~uvawe na krizata itn. Vremenski raspored . Lu|eto. na primer. minimalizirawe na problemot. Mora da se znae kolku pari se potrebni za programata. obi~no tie kampawi se sezonski. konkreten i sl. Kameron. pravewe kalendar na aktivnosti.Toa e tehni~kiot del na planot so koj se opi{uva konkrentata aktivnost na sproveduvawe na strategijata. no vo praksata ne e taka. potoa pravat poseben finansiski plan za PR-kampawata: „kolku pari . Ako saka Republika Makedonija da se pretstavi kako turisti~ka meka. 3. vremenskiot raspored na taktikata . Taktika . Taktikata gi koristi intrumentite na komunikacijata za dopirawe na primarnata i na sekundarnata publika so pomo{ na klu~nite poraki. ponekoga{. F. Prezemawe akcija i komunikacija Problemite mo`at da se re{at so pomo{ na komunikacijata. piarmenite mora detaqno da znaat koga i {to e predvideno vo kampawata. Komunikacijata e proces i sredstvo so ~ija pomo{ se ost- . D.najgolemata aktivnost e na po~etokot na kampawata. Evalvacija . bi stavile poraka kako slogan: „Tamu kade {to Evropa go ima minatoto“. agresivno da se vlijae na publikata. Obi~no firmata na po~etokot odreduva edna suma za takva namena na PR-menite.mnogu va`en del. ne znaat da ja cenat. Old. Kriteriumot za evalvacija mora da bide realen.3. 2006:151-164) Vo planiraweto i vo upravuvaweto so zna~ajnite pra{awa se opfa}aat: predviduvawe na problemot. G.Opfa}a tri aspekti: vremensko sproveduvawe na kampawata koga klu~nite poraki se najpriemlivi za publikata. (Vilkoks.tolku muzika“.62 D-r Tome Gruevski promotivna aktivnost postojano }e se povtoruvaat.

Pettiot element e povratnata vrska (feedback). Idealen model na komunicirawe na odnosite so javnosta pretstavuva dvonaso~nata simetri~na komunikacija koja pretstavuva razgovor me|u dvajca. Sekoj uspe{en komunikator mora da znae: 1) [to pravi komunikacijata i kako lu|eto ja primaat porakata? 2) Kako lu|eto ja obrabotuvaat informacijata i ja menuvaat svojata percepcija? i 3) Koj vid medium i instrumenti na komunikacijata se najsoodvetni za odredena poraka? Sekoj uspe{en piarmen treba da znae koja poraka e soodvetna. Go naveduvame modelot na Dejvid Berlo (1962) . kade informacijata samo se distribuira. kanal i prima~ (dekoder). Go navedovme i osnovniot model na K [enon i V. Harold Lasvel komunikaciskiot proces go definiral so slednive pra{awa: koj. pove}eto modeli gi opfa}aat osnovnite elementi. za nejzinata distribucija. celesoobrazna. razbirliva. da ubedi. so pomo{ na koj kanal. isto taka. za promenata na stavovite od publikata i za promenata na vkupnoto odnesuvawe. a vo vtoriot slu~aj za monolog. Lu|eto od PR se gri`at za: izlagaweto na porakata. No. Mnogu se korisni i diskusiite vo grupi. Vo teorijata na komunikaciite. {to se pamti i poraka {to e uverliva za prima~ot. Vo prviot slu~aj stanuva zbor za dijalog. za prifa}aweto od strana na publikata. da ostvari vzaemno razbirawe. Priemot na porakata e posebno pra{awe so koe se zanimava komunikologijata. na kogo. {to ka`uva. Povratnata vrska ja sfa}ame kako dvonaso~na komunikacija. Najgolemiot del na publikata vo koj bilo moment ne e podednakvo raspolo`en i . so kakov efekt. da motivira. Postojat nekolku modeli na komunikacija {to go objasnuvaat prenosot od ispra}a~ot do prima~ot na porakata. interesno e pra{aweto za momentot na priem na porakata od strana na publikata.ispra}a~ ili izvor (enkoder). Viver (1948). nasproti ednonaso~nata komunikacija od ispra}a~ot do prima~ot. poraka.Odnosi so javnosta 63 varuvaat celite: da informira. Vo komunikolo{kata literatura ovoj model e poznat kako Lasvelova paradigma (1948).

Porakata ja vospriemame so pomo{ na pove}e mediumi i so razli~ni celi se upatuvaa do niv. Recepcijata na porakata zavisi od vidot na mediumot preku kogo e prenesena. Pe~atenite mediumi se sposobni da ponudat golema koli~ina na informativni poslanija (sodr`ini) i za takviot vid poraka e potrebno setiloto za vid. piarmenite `iveat po zborovite i od zborovite. Najosnoven element vo dogovaraweto me|u komunikatorot i negovata publika e zaedni~kiot jazik. Razbiraweto na porakata. a vo 83% u~eweto se ostvaruva preku setiloto za vid. Taka televizijata. Masovnite mediumi i nivnite karakteristiki se povrzani so vospriemaweto na porakata spored odredeni setila. za miris. filmot ili videoto pretstavuvaat najefektivni metodi na komunikacii bidej}i gi upotrebuvaat setilata za vid i za sluh pri recepcijata na porakata. poetesata Ane Sekston (Ane Sehton) predupreduva: „So . za dopir i za vkus. ako ispra}a~ot i prima~ot na istoroden na~in go sfa}aat koristeweto na simbolite. Zatoa. Osnovopolo`nikot na odnosite so javnosta. Semantikata e nauka za zna~eweto na zborovite. Zborovite mo`at da vozbuduvaat i da n# razgnevuvaat. Dodeka komuniciraat. 50% od toa {to go pamtat poedincite se sostoi vo toa {to se gleda i slu{a. Stepenot na me|usebnoto razbirawe na dvajcata sogovornici najmnogu zavisi od nivnoto zaedni~ko znaewe za simbolite na zborovite. zboruva{e za „semanti~ka tiranija“. za sluh. toa e so nastavnicite i profesorite koga vo nastavata kako pomo{no sredstvo go koristat proektorot. Publikata pri priemot na porakata pristapuva na razli~en na~in. ~esto. mo`e da n# navredat i sl. Edno istra`uvawe na psiholozite potvrduva deka setiloto za sluh vo celokupnoto u~ewe u~estvuva so 11%. Edvard Bernajs. Primer. Zborovite mo`at da n# skaraat da bideme duri i neprijateli. Od tie pri~ini govornicite. Komunikacijata mo`e da se primi samo ako postoi zaedni~ki jazi~en kod. koristat vizuelni pomagala. grafoskopot itn.64 D-r Tome Gruevski zainteresiran za porakata ili za prifa}awe na nekoi idei. Komunikacijata ja primame so pomo{ na pette setila: za vid.

imeto na kompanijata „Zegin“ zna~i: zdravje. Akronim e zbor sostaven od prvite bukvi na drugi zborovi. Adidas. semanti~ki. psiholo{ki. Tojota-znacite itn. inovativen. ~esto.Odnosi so javnosta 65 zborovite e isto kako i so jajcata. ili „taa e so visoki performansi“. MANU. isto taka. Interesna e anegdotata za eufemizmot {to se zapi{uval kako karakteristika vo voenata kni{ka na onie vojnici-regruti (na porane{nata JNA) koi{to bile so pomali intelektualni ve{tini. pa Davidovata yvezda i dr. PR-ite moraat da imaat ~uvstvo za interesni poraki {to se pamtat i moraat da imaat ~uvstvo za zborovite. Postojat i mnogu korporativni simboli: yvezdata na Mercedes. Primer. ama ne poka`uva rezultati“! Idealno licemerie. Vo sekojdnevieto ~esto upotrebuvame zborovi ili kovanici {to ja naru{uvaat kredibilnosta na porakata: „lele. informacija. tie pretstavuvaat „dvoli~en govor“. stra{en si“. proaktivna politika. Uspe{nata komunikacija podrazbira nediskriminarna . edukacija. @argonot ja popre~uva porakata i ja namaluva sposobnosta na prima~ot da ja sfati. Se definiraat kako „nenavredliv zbor ili izraz koj e pomalku direkten i pomalku nevkusen od onoj {to ja pretstavuva realnosta“. toa e so Isusoviot krst.koga edna{ }e gi skr{i{. sofisticiran tip. no. Komunikacijata ne opfa}a samo semanti~ki znaci. Primer: za ~ovekot-invalid ili onoj {to e hendikepiran ili {to ima fizi~ki ili psihi~ki nedostatoci. zaemo korisni odnosi itn. se skratenici preku koi se prenesuva informacijata. ne mo`e{ da gi prikrpi{“. taa koristi i simboli i stereotipi. UNESKO itn. garancija. mora{ da postapuva{ vnimatelno . velime „~ovek so posebni potrebi“ itn. Akronimite. konforen tip. vo nivnata karakteristika se pi{uvalo: „Se trudi. Eufemizmite se korisni za piarmenite. Pre~kite vo komunikaciite nastanuvaat od pove}e pri~ini: fizi~ki. Za da ne gi navredat. Simbolot se koristi od prastari vremiwa.

onlajn vesnicite itn. Taa pretstavuva merewe na rezultatite vrz osnova na postaveni celi. Mo`eme da ja definirame kako: „sistematsko ocenuvawe na programata i nejzinite rezultati. Kriznite situacii kako proces na komunicirawe gi obrabotuvame vo posebna glava kade se obrabotuva i komunikacijata na rizikot. Mereweto na stavovite na publikata i nivnite postapki se pravi zaradi ostvaruvawe na celite na organizacijata. Tuka go podrazbirame i kontekstot na porakata. Evalvacija na PR ^etvrtata etapa vo procesot so javnosta e evalvacijata. pa pamteweto na porakata za {to e potrebno postojano povtoruvawe preku mediumite na razli~ni na~ini itn. statiite. Mo`e da se sledat i Internetot. (Vilkoks i dr.i kon samite sebe“. Odnosite so javnosta ne se egzaktna nauka. pa zatoa nivnata dejnost e te{ko da se izmeri. na televizijata itn. verska. Piarmenite treba da vnimavaat pri oblikuvaweto na porakata da ne predizvikuvaat rasna. ova e cigansko leto i sl. 3. Primer. Taa e sredstvo so pomo{ na koe prakti~no se poka`uva odgovornosta kon svoite klienti . Od elementarnite oblici na evalvacijata }e gi nabroime soop{tenijata za javnost. za izbor na nekoj kandidat ili za . spikerot na parlamentot. Kredibilnosta na porakata zavisi od ugledot na toj {to ja prenesuva. polova diskriminacija i navreda.4. 2006:196).. Korisen oblik na evalvacija mo`e da bide ise~okot od vesnikot i spomenuvaweto na organizacijata na radioprogramata. za proda`ba na nekoj proizvod. Sledeweto na vakvi tekstovi mo`e da go vr{i i nekoja agencija {to se zanimava so vakva dejnost. rabotime kako crnci. Celite kako preduslov za evalvacijata treba da pretstavuvat del na sekoj plan na programata.66 D-r Tome Gruevski komunikacija. pismata itn.

da se sledi ~itanosta na informativnite bilteni itn. Potrebno e aktivnostite na odnosite so javnosta da se testiraat barem edna{ godi{no i da se utvrdi dali site grupi na javnosta primile soodvetni poraki. .Odnosi so javnosta 67 sobirawe dobrovolni prilozi. Krajnata ocenka e deka rezultatite na organizacijata se pokazatel za nejzinoto vlijanie kaj publikata i socijalnata sredina. Povtoruvaweto na efektivnosta na PR-programata e slo`ena zada~a. da se sledat sobirite i nastanite.

marketing. Spored nego tie gi koristat istite „oru`ja” i sli~nite oblici na komunikacija no nivnite krajni celi se razli~ni: . Ako propagandata e na~in na upravuvawe toa e ednonaso~ nost. reklama. Public Affairs (javni raboti). Oglasuvaweto i Marketingot vo svojata osnova imaat sli~na cel: da go promenat vkorenetoto mislewe. pionerot na odnosite so javnosta vo Francija go iznesuva svoeto mislewe za toa kako treba da se pravi razlika pome|u odnosite so javnost od edna strana i oglasuvaweto i propagandata od druga strana. Nejzinata cel e sozdavawe na koletivna sila.68 D-r Tome Gruevski Glava ~etvta 4.Propagandata pretstavuva strategija na spogodbata. Propagandata. . lobirawe. Celta na propagandata e sozdavawe na dvi`ewe ili sledbenici i da postojat razli~ni nivoa na identifikaciski izvori. oglasuvawe. . Odnosite so javnosta imaat svoj instrumentarium za svoeto dejstvuvawe. pazarna orientacija i. Lisjen Marta. propaganda i dr. dodeka celta na odnosite so javnosta e da se vospostavi dijalog i da se vospostavi soodnos preku dvosmernoto komunicirawe i prilo`uvawe na argumenti i diskusija. stroga kontrola na sodr`inata.n. Na toj na~in tie se slevaat i so drugi dejnosti: Press agentry (pres-agentstvo). da vlijaat na javnoto ili poedine~-noto mislewe i da gi pottiknat kupuva~ite na stoka ili uslugi.t.Strategijata Odnosi so javnosta e zasnovana na vistina i me|usebno razbirawe. ]e gi prika`eme nivnite osnovni karakteristiki. Metodite {to gi koristat za sekoja od niv se razli~ni. Oglasuvaweto e kupuvawe na vreme i prostor. . PRAKTIKATA NA PR I NEGOVITE DEJNOSTI Voved Odnosite so javnosta.Celta na oglasuvaweto e da ja zgolemi proda`bata na stoka ili uslugi.

15. na makedonski jazik mo`eme da ja prevedeme kako „javni raboti“.Odnosi so javnosta 69 4. No. kako {to istaknuva Kutlip. go privlekuva javniot interes. Streme`ot na PR e da izgradi doverba. 2005:43) Pres-agentot e li~nost koja mo`e da go napravi nekogo.1. vo komunikativnata praktika se sre}ava vo turizmot. Tie . za da bidat zabele`ani od publikata (Stojkov. odnosno so bira~ite. (Cutlip. Ibid. na primer. popopularen vo javnosta. mo`eme da gi definirame na sledniov na~in: „javnite raboti se specijaliziran del na odnosite so javnosta ~ija cel e izgradba i odr`uvawe na odnosite so dr`avnata uprava i lokalnata zaednica.pretstavuva sozdavawe prikazna i nastan so cel da se privle~at mediumsko vnimanie i javen interes. a so cel da vlijae na javnata politika“. Public Affairs . vo kino-biznisot itn. 2003:17) Ovaa dejnost e povrzana so oficijalnata komunikacija na dr`avnite institucii so gra|anite. Kako tehnologija Pres Agentry. vo muzi~kiot biznis. od muzi~kiot biznis. Osnovnata cel na pres-agentstvoto e javnosta. Ottamu. iako The Associated Press Stylebook poimot „flack“ go definirat kako „sleng ime za pres-agent“.kako sintagma. Mediumskoto pokrivawe na odreden nastan e pokazatel za zna~ajnosta na novosta. Zna~i: PR sekoga{ e sklon na „trikovite“ na pres-agentstvoto. Celta na pres-agentstvoto e da go privle~e interesot na publikata preku mediumite. Pa~eva. So pomo{ na publicitetot {to go sozdava za nego. Uspehot na presagentot zavisi od brojot na mediumite. Ova e pri~ina zaradi koja mnogu amerikanski novinari rabotnicite za odnosi so javnosta gi vikaat „flacks“. Pres Agentry go definirame kako dejnost po podgotovkata i na pi{uvaweto na materijalite ili organiziraweto na specijalnite nastani so cel da go privle~e vnimanieto na sredstvata za masovna komunikacija. Specijalizirani oblici na PR Press Agentry . „zabunata nastanuva koga pres-agentot svojata aktivnost ja opi{uva kako „odnosi so javnosta“. za pobuduvaweto na interesot na lu|eto itn.

javnata politika i procesite vo ramkite na javnoto mnenie. Vo komunikolo{kata . vo dr`avnite ustanovi se bavat so: „javni raboti“. a vo francuskiot re~nik go sre}avame kako publicit#. Davaweto publicitet na nekogo ili na ne{to vo javnosta zna~i otkrivawe na mno{tvo podatoci za nekoi od sredstvata za masovno komunicirawe. li~nosta ili institucijata. sorabotuvaat so lokalnite politi~ki pretstavnici. Vo pretprijatijata. (Cutlip i dr. „komunikacija so javnosta“. stanuva zbor za zamena na imeto bidej}i pove}e specijalisti za odnosite so javnosta. specijalistite po Public Affairs se odgovorni za komunikacija so vladata. vo glasaweto i davaweto prilog kon politi~kata kampawa ili dobrovolno slu`at vo dobrotvornite organizacii. Stanuva zbor za otvorenost na podatocite i faktite za rabotata na pretstavnicite na instituciite vo oblasta na javnata vlast i nivnata op{ta pristapnost kon ~lenovite na op{testvoto. i „javno informirawe“..pospecijaliziran na Public Affairs e lobizmot. kako i so razli~ni lokalni ili nacionalni gra|anski zdru`enija. Celta e da se vlijae na javnoto mislewe. 21) Publicitet – Publicity vo angliskata re~ni~ko-enciklopediskata literatura. osobeno so cel da se vlijae na donesuvawe zakoni i propisi“. odnosno da se rakovodi na negoviot institucionalen tek na formirawe. {to pretstavuva poddr{ka na odnosite me|u dr`avnite organi i zainteresiranite grupi koi se stremat da vlijaat na zakonodavniot i na regulatorniot proces. procedurite na donesuvaweto na zakonite.70 D-r Tome Gruevski sodr`at i elementi na ~isto „informativna“ rabota. Lobiraweto go definirame kako „specijaliziran del na odnosite so javnosta ~ija cel e vospostavuvawe i odr`uvawe na odnosite so dr`avnata vlast. 2003:19) Lobistite treba da imaat golemo poznavawe za dr`avniot aparat. pretstavuva ne{to {to e sprotivno od privatnost i izoliranost. „odnosi so bira~ite“ itn. za pojavata. Lobirawe . tie slu`at kako vrska na pretprijatieto so dr`avnite organi. pottiknuvaat politi~ki aktivizam. (Ibid. Zna~i. Ednostavno.

e mnogu pove}e od publicitet. javno izvestuvawe. Vo komunikolo{kata literatura poimot publicitet se definira kako informacija od nekoj nadvore{en izvor {to go koristat mediumite bidej}i ima vrednost na vest. Vo uslovi na krizi mnogu e va`no organizacijata da ja prestigne mediumskata reakcija i taa mora prva da ja pretstavi informacijata za toa {to se slu~ilo i treba prva da ja raska`e prikaznata od svoja gledna to~ka. Zatoa ovoj poim s# u{te se sfa}a pogre{no. Habermas (1967) publicitetot go ozna~uva kako razgoluvawe na politi~koto vladeewe pred javnoto rezonirawe.Odnosi so javnosta 71 literatura se govori za manipulativen ili za demonstrativen publicitet. soop{tenie. fotoreporta`a ili drug vid informativna sodr`ina {to }e go predizvika vnimanieto kaj ~itatelite. na primer. slu{atelite ili gleda~ite. No PR. na primer. Publicitetot e edno od sredstvata koe specijalistite po PR go koristat vo svojata rabota. Publicitetot ne podrazbira samo propagirawe „dobri raboti“. Odnosite so javnosta vo edna organizacija se sostojat od soop{tenie za javnosta i nekoi drugi nastani {to mo`at da privle~at mediumsko vnimanie. namesto terminot publicitet se upotrebuva: javno objavuvawe. Seto ova najmnogu zavisi od dobrite kontakti na specijalistite po publicitet so novinarite od mediumite. ceremonii. sve~eno dodeluvawe diplomi na studenti vo visokoto obrazovanie. se~ewe lenta. sobiri. kaj sindikatite. ^esto. promocii na novi proizvodi . Do mediumite se ispra}a. konferencii za pe~at. Mediumski nastan mo`e da bide: pu{tawe vo rabota na nekoj pogon vo fabrikata. Za ispratenata poraka vo mediumite izvorot na informacijata ne pla}a za nejzinoto plasirawe. zapoznavawe na javnosta itn. organizirawe protesti.na javen sobir itn. . potpi{uvawe dogovori. sepak. Tekstot mora da bide prisposoben za soodvetniot medium. a izvorot na porakata mora da znae kakvi informacii go privlekuvaat mediumskoto vnimanie.

Skot Kutlip dava pove}e primeri za kontroliranoto plasirawe na porakata vo masovnite mediumi. na primer. . Od komunikolo{ki aspekt. (Ibid. gi kontrolira sodr`inata. plasmanot i vremeto na porakata. Na primer. oglasuvaweto mo`eme da go definirame kako informacija koja vo mediumite ja plasira identifikuvan nara~atel. 12). Zna~i. ~esto. I oglasuvaweto i publicitetot kako oblik se nepersonalna komunikacija. pa toa go nadopolnuva so svoi objasnuvawa.72 D-r Tome Gruevski Oglasuvawe . Oglasuvaweto. specijalistite za odnosite so vlo`uva~ite pla}aat oglasi vo vesnikot za da gi uverat akcionerite i finansiskite analiti~ari po nekoe pra{awe zna~ajno za firmata. Pravnite slu`bi pla}aat oglasi vo „slu`benite bilteni“ so {to ja izvr{uvaat obvrskata za informirawe na javnosta. iako toj ne e edinstvena cel na oglasuvaweto.verbalna komunikacija (kaj radioto i TV) i nevokalno .kako aktivnost za mediumski publicitet na porakata e zna~ajno po toa {to oglasuva~ot so pla}aweto za mediumskiot prostor vo vesnikot i vremeto vo radio i vo TV-emisiite. Oglasuvaweto se koristi vo slu~aj koga organizacijata ne e zadovolna od toa {to se zboruva za nea vo mediumite. koga pretprijatieto izdava novi obvrznici ili prodava akcii.neverbalna komunikacija (kaj pe~atenite mediumi). Za razlika od slu~ajot kaj publicitetot kade stanuva zbor za nekontroliran metod na mediumskoto plasirawe na porakata. Ottamu velime deka izvorot na porakata vr{i kontrola nad sodr`inata. Odnosite so javnosta oglasuvaweto go koristat za da dojdat do publika koja marketingot ne mo`e da ja dostigne. ovde. Se razbira. kaj oglasuvaweto. oglasuvaweto. go povrzuvaat so marketingot. Na primer: kadrovskite slu`bi davaat oglasi vo koi objavuvaat konkurs za rabotni mesta. vo zavisnost od plasmanot vo mediumot. toa go ostvaruva so svoi finansiski sredstva koi sekoga{ treba da se predvidat kako stavka vo buxetot na organizacijata. plasmanot i „tajmingot“ na svojata poraka. mo`e da bide vokalno . e kontroliran metod na plasirawe na porakata vo mediumite. pritoa pla}aj}i gi mediumskiot prostor i vreme. no vo nemarketin{ki celi.

Vo praktikata. taka {to po najbrz na~in da se zadovoli pazarot i da se opslu`i politikata na kompanijata koja izleguva od principite na ekonomi~nost i dohodovnost. poimot odnosi so javnosta se poistovetuva so poimot marketing. Vo pretprijatijata marketingot i PR-ot funkcioniraat kako oddelni menaxerski funkcii ~ii{to celi se nadopolnuvaat edna so druga i imaat komplementarni odnosi. i vo praktikata i vo naukata. „integrirani marketin{ki komunikacii“ i dr. pi{uvaat i statii za da postignat pogolemo zapoznavawe na produktite i nastojuvaat da osiguraat {to pogolemo prisustvo na informacii vo mas-mediumite. Do ova doa|a bidej}i rabotnicite vo oddelot za „odnosi so javnosta“ i nivnite klienti gi poistovetuvaat publicitetot i odnosite so javnosta ili PR-ot go sfa}aat kako marketing. predlaga proizvodi i uslugi zaradi zadovoluvawe na tie potrebi i predizvikuva transakcii vo koi{to proizvodite i uslugite se razmenuvaat za nekoja vrednost. Da analizira (so oddelot za proizvodstvo) dali tie `elbi i potrebi mo`at da bidat zadovoleni koga }e se realizira dobivkata. s# pove}e se sre}avaat poimite kako {to se: marketin{ki komunkacii. (D`evkins. mo`e da zna~i neuspeh za . kako del na nivnata dejnost. od saemite itn. koja gi prepoznava ~ovekovite potrebi i `elbi.e funkcija na upravuvawe. Zatoa. (Ibid. Piarmenite. so poimot marketing se ozna~uva seto toa {to podrazbira pazarna aktivnost na pretprijatieto. ~esto.e. ~esto. od trgovskite izlo`bi. promocijata i distribucijata. od pres-agentstvoto. Da ja planira strategijata po odnos na komunikacijata. F. Publicitetot e del do marketingpromocijata.7) Zborot marketing ima etimolo{ki koren vo angliskiot jazik i kako poim gi ozna~uva odnosite na pretprijatieto kon pazarot.Odnosi so javnosta 73 Marketing . kako {to veli Kutlip. Ignoriraweto na ednata funkcija. 1993: 22) Marketin{kata dejnost sodr`i elementi od promotivnosta na produktite na pazarot. Marketingot e odgovoren za slednovo: Da gi predviduva `elbite i potrebite na pazarot. t.

Marketingot e naso~en na odnosite na razmena so potro{uva~ite. Od druga strana. vidovite. Kodiraweto e napraveno so proda`nite prezentacii. (Ibid. Konkurentnosta na edna firma. a i vo potesnata i vo po{irokata sredina. nitu stru~wacite za marketing. javni informacii. vlo`uva~ite. informacija za site promeni {to mo`at da nastanat vo dejnosta {to ja izvr{uva. Mehanizmite na prenesuvawe ili kanalite na komunicirawe se: . nitu rabotnicite za odnosi so javnosta. „Marketingot dejstvuva tipi~no kako funkcija na linisko upravuvawe. a odnosite so javnosta gi pokrivaat podra~jeto na odnosite i celite na razli~nite celni javnosti: vrabotenite. Delovniot biznismen bara brzi komunikacii koi mo`at da mu osiguraat ekonomija na vreme i napori. o~igledno ne gi sfa}aat ili ne sakaat da gi sfatat ili da gi razlikuvaat ovie navedeni funkcii. Marketin{kite komunikacii se direktno povrzani so komunikaciskiot proces i po toj osnoven obrazec }e gi prika`eme na sledniov na~in: Izvorna informacija e menaxerot za marketing.74 D-r Tome Gruevski drugata. denes.n. oblicite. Poimot marketin{ki komunikacii vo sovremeniot biznis e dominanten. trudoviot ili stokovniot pazar. izlo`bi. strukturata na komunikaciskiot proces i tehnikite na komunicirawe. vladinite ustanovi i dr. Vo delot na knigava nasloven kako profesionalni komunikacii gi obrabotuvame ovie osnovni poimi i nivnite elementi. reklami. 8) I kako zaklu~ok: nitu upravata na organizacijata. koe organizaciskite vlo`uvawa gi pretvora vo rezultati so odredena vrednost za drugi. Zatoa s# pogolemo zna~ewe se posvetuva na efektivnata marketin{ka organizacija koja e vo osnovata na uspehot na trgovskata firma na pazarot. s# pove}e e zavisna od t. odnosite so javnosta dejstvuvaat kako funkcija na sto`ersko upravuvawe i vr{at sovetodavni i drugi zada~i vo smisla na potkrepa na liniskite funkcii“. informacii i ~uvstvo za predviduvawe na promenite {to mo`at da nastanat na finansiskiot.

Odnosi so javnosta 75 prodava~ite. prima~ot i treba da gi stimulira potrebite na prima~ot. (spored V. koe{to treba da ispolnuva tri zada~i: da go privle~e vnimanieto na prima~ot. 2001:19-21). Dekodiraweto se ostvaruva so interpretacija od prima~ite. Ovaa koncepcija gi objasnuva postapkite preku koi individuata treba da pomine pred da se odlu~i i da donese re{enie za kupuvawe nekoj proizvod: A – Attention – vnimanie I – Interest – interes D – Desire . Ova e najproblemati~niot del na marketin{kite komunikacii. Zada~ata na aktivistite za marketing e da go informiraat celiot pazar za karakteristikite na produktot {to go nudat. Adresatot ili prima~ot na porakata. treba da se vnimava da ne se napa|a tu|iot proizvod zaradi istaknuvawe na sopstveniot. da se objasni koi se negovite prednosti vo odnos na drugite. Modelot pretpostavuva deka od re{enieto da kupi. pak. reklamnite mediumi. Pra{aweto na efektivnost na soop{tenieto ili porakata }e go objasnime so konceptot AIDA na E.`elba A – Action – dejstvo. recipientot na komunikacijata. pa s# do kupuvaweto pominuvaat {est etapi: Informiranost: ispra}a~ot na reklamata go informira celiot pazar za postoeweto stoki i uslugi. Obratnata vrska i {umovite vo koi ja istaknuvame konkurencijata ili. da bide razbrano i od ispra}a~ot i od adresatot. Dopadlivosta . Zna~eweto: samoinformiranosta za postoewe dadena marka retko vodi do proda`ba.odobrenieto na proizvodot kaj auditoriumot. slu~ajnite faktori na interferencijata {to mo`e da nastane.bendisuvaweto . PR-kanalite. Avramov. Aktivistite za marketing sekoga{ treba da gi imaat predvid visokite eti~ki i pro- . Pretpo~ituvawe: da se pretstavi produktot. Pritoa. Strong.K. konkurentnskite proizvodi.

bilbordi).22). ~esto. lotarii i drugi formi za stimulirawe na proda`bata. odnosite so javnosta. Kako komunikaciski tehnologii i reklamata i PR-ot prosleduvaat razli~ni celi. televizija).76 D-r Tome Gruevski fesionalni normi. Pove}e za ova govorime vo pettata glava. Zna~i. Razlikata me|u reklamata i PR e su{testvena. Toa e marketin{ka funkcija preku koja: se ocenuva op{testveniot odnos. so cel da predizvika op{testven interes i se izrabotuva programa za pridobivawe na op{testvenoto razbirawe i (voz)priemawe (Ibid. zakup na reklamno vreme vo radioto i televiziite ili zakup na reklamen prostor za reklamnoto . podgotvuvawe reklamni tekstovi. se poistovetuva so oglasuvaweto. vo prviot del.e forma na neli~na. da ubeduva i da napomenuva. se opredeluvaat politikata i procedurite na organizacijata. taa ima za cel da gi natera lu|eto da kupuvaat. Se koristi za da informira. Kupuvaweto: se iskoristuvaat kuponi. Reklama . Taa se ostvaruva preku razli~ni sredstva: pe~ateni mediumi (vesnici. Reklamata. Misijata na odnosite so javnosta e poglobalna: vzaemen odnos na organizacijata i nejzinata publika vrz baza na vzaemna doverba. razlikata e vo kreativnata komponenta na informativnite sodr`ini i kontekstot vo koj taa e ispratena do auditoriumot. Namerata: da se formira `elba za kupuvawe na produktot. Za dostignuvawe na celnite pazari (kako celni grupi) marketin{kata komunikacija gi koristi promociskite instrumenti. katalozi. ednonaso~na masovna komunikacija. premii. Reklamata pretpostavuva: reklamni soop{tenija. naslovena kako etikata i profesionalizmot. Reklamata sodr`i visoko strukturirana informativna sodr`ina {to ima cel da sozdade `elba i motivacija za barawe odreden produkt. No. elektronski mediumi (radio. kako {to se: soodvetnite kombinacii na reklamata. se ostvaruva `elbata na organizacijata da formira op{testveno korisna pretstava. Preku PR-ot kako instrument. stimulirawe na proda`bata itn. imix za sebe. platena od javen sponzor.

Reklamata e ograni~ena vo vremeto.sozdavawe interes za kupuvawe produkti ili uslugi. 2005:49-50). Postojat i drugi razliki me|u PR i reklama: . So iskopinite na Pompej bile najdeni objavi vo koi se soop{tuva za javna trgovija. isto taka. Taa ima edna posebna karakteristika .planirana kontrola nad poslanieto. za igrite na gladijatorite. . ~esto. za zagubeni i najdeni predmeti itn. biltenite. Pa~eva. Gledano od istoriski aspekt. u{te pred na{ata era postoele najprosti formi i sredstva na trgovska reklama. .Vidot na reklamnoto poslanie ne se menuva. PR-materijalite prigodno se del od redakciskite statii na mediumite. Poslanijata na PR se indirektni i. .Za razlika od reklamata. i so iskopinite vo Kartagina se najdeni primeri na dene{nite proizvodni i trgovski marki i amblemi.potencijalnite potro{uva~i ( StoŸkov. .Reklamnite soop{tenija gi istaknuvaat kontrastot i prednosta na reklamniot produkt. pak. Isto taka. Vo odnos na finansiskite aspekti na reklamata i PR-ot. Tie vrski se pojavile so pojavata na stokovoto proizvodstvo. postojat razli~ni sfa}awa. reklamnite apeli se odnesuvaat do potesen segment na publikata . panoata itn. Kako trgovska dejnost taa sekoga{ gi istaknuva kvalitetite na proizvodite i na predmetite. Kaj reklamata toa se prepu{ta na mnogukratno povtoruvawe koe treba da dovede i do posakuvan efekt . Trgovcite na Mesopotamija na svoite . Specijalistite po PR smetaat deka nivnite rashodi se pomali zaradi raznovidnite mo`nosti {to gi imaat vo nivnata dejnost nasproti reklamnite rashodi koi se finansirani i se povisoki. Reklamata e neotpovikliv sopatnik vo trgovijata. publikata ne znae {to e plateno za niv. Dejstvata na reklamata se povrzani so konkreten produkt i so opredelen period od vreme i zatoa se limitirani.Odnosi so javnosta 77 poslanie vo pe~atenite mediumi: vo vesnicite.Izvorot na reklamata e javen. poslanijata na PR se naso~eni kon po{irok auditorium dodeka.

da ja probaat i da ja pregledaat. stanuva zbor za sozdavawe oblik na me|uli~na i grupna komunikacija so reklamni sodr`ini. vo Rim bile izdavani prvite yidni vesnici so raznovidna sodr`ina t. godina pred novata era. na najgolemiot plo{tad kade se odvival op{testveniot i stopanskiot `ivot. pak. Prioritet imala usnata reklama na neposrednite prodava~i koi ja falele stokata na visok glas po ulicite i plo{tadite dozvoluvaj}i im na gra|anite. Dva veka podocna se pojavile prvite vesnikarski objavi. Gutenberg. gravirani na koski od `ivotni ili. osobeno po Golemata francuska revolucija. Acta diurna populi Romani – Aktuelnosti na rimskiot narod. vek. Najgolem razvitok i najgolema rasprostranetost reklamata do`iveala vo periodot na kapitalizmot. Zna~i. Ottoga{ po~nuva pe~atenata reklama. ~itani na plo{tadite i na drugi mesta kade se sobirale mnogu lu|e. taa se pro{irila i na iskoristuvawe na drugite sredstva. kako potencijalni kupuva~i. vo 1438 godina. So otkritieto na knigope~atarstvoto. sekojdnevno se ispi{uvale oficijalni soop{tenija i se prenesuvale novosti. reklamata se razvivala bavno. zrnesta hrana. Vo Stara Grcija. katalozi i afi{i. Interesen e i podatokot {to toga{ po~nalo da se posvetuva vnimanie na firmata na prodavnicite i nivniot izgled na izlozite. na imoti. Vo srednovekovieto. presata i podvi`nite lieni bukvi na J. Rim i Egipet imalo poznati trgovski objavi napi{ani na {toco. se vr{ela proda`ba na stoka.78 D-r Tome Gruevski proizvodi (vino. Golem razvoj do`iveala pe~atenata reklama vo vesnicite i toa preku plakati i drugi prilozi. i pokraj zatvorenoto. na primer. Se pojavile prvite pe~ateni listovi. na specijalno mesto. Vo 59. Vo Stariot Rim. se soop{tuvalo za gladijatorskite borbi itn.n. Toa e periodot na XV. reklamata dobiva novi mo`nosti. naturalno stopanstvo na feudalizmot. po ulicite i plo{tadite. po pazarite. `ivotni) imale svoi amblemi svoevidni prethodnici na trgovski marki. na . Reklamata za brzo vreme stanala isklu~itelen i va`en izvor na prihod na vesnicite. No.

{to zna~i razmno`uvam. anticikli~nata reklama e naso~ena kon kupuva~ite na stoki za {iroka potro{uva~ka. uslugi. anticikli~na i necikli~na. pritoa. firmi. analognata i digitalnata televizija. kompjuterskata grafika. Od mnogubronite defenicii za reklamata ja izdvojuvame definicijata koja reklamata ja strukturira kako strategija za masovno komunicirawe ~ija{to cel e da go prenese dadenoto poslanie do opredelena grupa lu|e i. Cikli~nata reklama e sredstvo za stimulirawe na pazarot. satelitskata. ekonomskata. trgovski marki itn. podocna se pojavija kompjuterot. kabelskata.Odnosi so javnosta 79 saemite i izlo`bite itn. kaj anticikli~nata reklama osnovniot del se pravi pri minimalen broj kupuva~i. rasprostiram. naso~uva~kata i drugi funkcii. no toa e aktuelno i denes. socijalnata. Od makrofunkciite na reklamata gi izdvojuvame: informativnata. stimulira~kata. pe~ata~ot. da pridonese za stimulirawe i informirawe na potencijalniot kupuva~ na predlo`enite stoki i uslugi od strana na firmata. koga vo ramkite . „Reklamata e du{ata na trgovijata“ . Nau~no-tehnolo{kata revolucija.e termin od latinsko poteklo (propagare). Reklamata e nerazdelen del na marketingot i mo}no oru`je na menaxerite za proniknuvawe i vlijanie na pazarot.toa e ubeduvawe {to postoi so vekovi. so {to se ovozmo`i najsovremeno reklamirawe na stoki. Se pojavija televizijata vo boja. Propaganda . na reklamata & sozdade golem predizvik. animacijata i dr. po Vtorata svetska vojna. go namaluva intenzitetot. Ako ja pretstavime kako informacija. Reklamata ima pove}e funkcii. nejzinata cel i e da ubeduva. Na makro nivo taa mo`e da bide cikli~na. a koga ima maksimalen broj kupuva~i. Institucinalizirana e vo vremeto na Papata Grgur XV ili Urban VII. Vo prvite decenii na dvaesettiot vek se pojavile novi mediumi i novi kanali za komunikacija: radioto po Prvata svetska vojna. luksuzni stoki i kon investitorite.

Pove}e avtori trgnuvaat od latinskiot koren na imenkata propagare – da se {iri. Se koristat i dvata poima. politi~ki barawa (verska. mislewa. revolucionerna propaganda)“. M. Nikola Rot (1989) naglasuva deka osnovna i krajna cel na propagandata e da se predizvika odredena akcija. se naveduva deka ekonomskata propaganda e merka za pridobivawe klienti. vo Leksikon Minerva (1936). religiozni i drugi idei. agitirawe. pa zatoa sre}avame i agit-prop so {to se saka da se postigne po{iroko pokrivawe na ovaa oblast. so cel da vlijaat na sfa}awata i odnesuvawata na lu|eto. No ovoj glagol pove}e ima zna~ewe vo fizi~koto {irewe na ne{tata nasproti dene{noto zna~ewe na imenkata propaganda. organizirano. Spored N. Isakovic. verojatno pobliska od latinskiot izraz agitatio i agitare {to se preveduva kako pottiknuvawe. mislewa. 1991 na Z. stopanski.agitacija. Vo knigata Uvod u propagandu. smisleno {irewe na raznovidni politi~ki. bil sozdaden Sovetot za {irewe na verata . Posebno.(Congregatio de propaganda fidae) . Ovoj avtor smeta deka pove}eto definicii {to postojat za propagandata i vo re~nicite. {to se smetaat za mnogu bliski na poimot propaganda. odnosno tie postapki da se kontroliraat. agitator. vo enciklopediite i vo nau~nite trudovi. propagandata se odreduva kako {irewe idei i stavovi koi vlijaat na mislewata i stavovite ili na dvete. napraven e pregled na mnogubrojnite definicii za propagandata {to se sre}avaat vo pove}e nau~ni i stru~ni trudovi. Kaj oddelni jazici denes vo upotreba e zborot {to e izveden od tie izrazi . se necelosni i deka kaj site postojat srodnost i razliki. kulturni. a stavovite i mislewata se {irat i ima cel preku niv da se vlijae na postapkite. Ore~ (1971) smeta deka propagandata pretstavuva plansko. reklama itn. Vo literaturata se sre}avaat . Vo nau~nata i vo re~ni~ko-enciklopediskata literatura sre}avame pove}e obidi i definicii na sodr`inata na ovoj poim. podatoci itn. J. Powel (1953).80 D-r Tome Gruevski na katoli~kata crkva. odnosno posakuvana postapka. propagirawe i sl. Vo vremeto pred Vtorata svetska vojna se smetalo deka taa e „plansko {irewe na nekoi nauki. na 6 januari 1622 godina.

vo tekot na razgovorot so prijatelite nastojuvaat {to podobro da go obrazlo`at svojot stav. isto taka. Lu|eto ne se ubeduvaat samo so zborovi. Starite Grci vo vtoriot milenium pred novata era od Feni~anite go prezele nivnoto pismo bidej}i bilo mnogu korisno za trgovijata. Eden od najstarite indiski politi~ki misliteli i sovetnik na vladetelot ^andragupte.Odnosi so javnosta 81 tvrdewa i barawa za toa propagandata da bide organizirana i taa da pretstavuva planska postapka. Potoa e govorniot jazik i negoviot simboli~ki sistem. pismoto itn. odnosno op{teweto me|u lu|eto bez ogled na sodr`inata i celta na prenesuvawe na porakata. gi razgrani~uvame na tri periodi: prviot period e povrzan so razvojot na sposobnosta za komunicirawe. Istaknavme deka periodot na feudalizmot e zna~aen po . op{teweto me|u lu|eto. zapo~nalo preku prvobitnite simboli . odnosno „valkani“ raboti itn. kulturata. sozdavawe „Petta kolona“ vo neprijatelskite redovi itn. propagandata pretstavuva vid komunicirawe {to se vr{i zaradi ubeduvawe na prima~ot na porakata. Toa e persuazivnata komunikacija. a tretiot period e povrzan so op{testvenite promeni vo oblasta na ekonomijata. kaj lu|eto postoi veruvawe deka propagandata se povrzuva (samo) so „visokata“ politika. ^esto. Kako {to istaknavme. Potoa gr~kite misliteli stanale pioneri na teorijata na propagandata: Platon vo deloto „Dr`ava“ i negoviot u~enik Aristotel vo poznatata „Retorika“. verojatno. odnesuvawata i sl. glavno. postapkite sli~ni na pantomimata i na neartikuliranite glasovi. na primer. seewe razdor i intrigi me|u neprijatelite. Isto taka. se zanimaval so teorijata na propagandata. tuku i so postapkite. No. Kaj lu|eto postoi potreba da ubeduvaat i da bidat ubeduvani. Vo deloto „Arta{astra“ toj prepora~uval. lu|eto vo sekojdnevniot `ivot ne se svesni deka ja koristat propagandata. Istoriskite osnovi na propagandata. Toa e povrzano.gestovite. religijata itn. Na primer. duri i so ~ovekovi nedostojnosti. Vtoriot period e razvojot na ~ovekot kako bitie. so napi{ani zborovi ili so sliki.

propagandata vo vojna itn. sluhovite. koristeweto na emociite. ateisti~ka itn. Bela propaganda e nare~ena onaa propaganda na koja izvorot na porakata im e poznat na prima~ite. Za ozna~uvawe na ovoj vid propaganda se upotrebuva i terminot „dezinformacija“. Taa bila prvata ustanova za istra`uvawe na propagandata. Stanuva zbor za t. Pazarot i trgovijata ne mo`ele da se zamislat bez ubeduvawe me|u kupuva~ite i prodava~ite. preku sredstvata za komunikacija vo masata ispra}a odredeni poraki so namera da vlijae na uveruvawata. stavovite i . „pereweto mozok“ i dr. Vo crnata propaganda se vbrojuvaat poraki koi sodr`at la`ni. ekonomska. no na prima~ite na porakata im e poznato koj gi ispra}a. postojat: politi~ka propaganda. Papata Klement VIII iniciral osnovawe na kardinalskata Concgregacia super negotiis sanctae fidei et Religionis Catholicae. Od tehnikite na propagandata }e gi spomeneme: koristeweto na nevistinata i apelite. sistematska i kontrolirana postapka ili zbir na postapki so ~ija pomo{ manipulatorot. psiholo{kata vojna. formalni elementi za identifikacija na ispra}a~ot. Postojat podatoci deka u{te vo 1599 godina. Vo literaturata se sre}avaat pove}e podelbi i klasifikacii na propagandata: „bela“. koristej}i gi simboli~kite sredstva vo najpovolni psihosocijalni uslovi za nego.Congregation de propaganda fidae. Postoi me|unarodna propaganda. „golema laga“. Sivata propaganda ja so~inuvaat porakite koi ne sodr`at elementi so koi ispra}a~ot formalno se pretstavuva. „crna“ i „siva“ propaganda.82 D-r Tome Gruevski toa {to vo 1622 godina bil sozdaden i Sovetot za {irewe na verata .n. Poimot propaganda ponekoga{ (ne)opravdano se koristi kako sintagma za manipulacija i obratno. Razvojot na ubeduvaweto kaj lu|eto o`iveal vo vremeto na kapitalizmot. ekolo{ka. Spored druga klasifikacija. Vo periodot na kapitalisti~kite proizvodni odnosi do{lo do „eksplozija“ vo komunikaciite: se pojavile pove}e mediumi za masovno komunicirawe koi direktno vlijaat na razvojot na propagandata. Manipulacijata se definira kako: smislena.

socijalizacijata. tehni~kite sredstva preku koi se prenesuva porakata (izgovoren zbor. zabavata. religijata. pojavata na strav). raspravite za ekologijata. politikata. socijalno-psiholo{kite uslovi vo koi se soop{tuva porakata (na primer.Odnosi so javnosta 83 odnesuvawata na golem broj lu|e. ([u{ni}. sportot. oblikot i vremeto na soop{tuvawe). Celta na propagandata spored Harold Lasvel e da dejstvuva na golemite masi preku ispra}awata na ednostrani tvrdewa. . masata koja se manipulira (prima~ na porakata). 1976:29). postoewe zainteresiranost za porakata (razli~ni vidovi motivi da se prifati negovata sodr`ina). posledicite koi gi predizvikuva porakata. film. da gi naso~at kon ubeduvaweto. 2. nepostoewe op{ta soglasnost za toj problem. Razlikata me|u PR i propaganda e vo globalnite celi koi gi postavuvaat. porakata {to se ispra}a vo masata (zna~ajni se sodr`inata.35) Manipulacijata se primenuva vo ekonomijata. 4. 8. javniot problem na koj se odnesuva porakata. Harold Lasvel propagandata ja opredeluva kako „tehnika za vlijanie na ~ovekovoto povedenie preku manipulacija na pretstavite“. \. kulturata itn. taka {to rabotite za koi ne postoi op{ta soglasnost. a za koi se `ivotno zainteresirani. za postignuvawe opredeleni dejstva. a za toa da ne se svesni. Za podobro objasnuvawe na ovaa opisna i op{irna definicija }e gi navedeme osnovnite elementi na manipulacijata: 1. 6. 3.). ideologijata. televizija. i 9. (Ibid. telefon itn. pe~at. radio. stavovite i vrednostite na manipulatorot. 5. 7. korenspondencija. manipulator (izvor ili ispra}a~ na porakata).

ODNOSI SO MEDIUMITE Voved Svetot vo koj `iveeme e svet na komunikacii i svet na mediumi. Isto taka. urednicite. Nego go sozdavaat novinarite. za na{eto postoewe i za postignuvawata. od izvorot do prima~ite. gluv i slep. sekoj pripadnik treba da ima mediumska pismenost {to podrazbira poznavawe na osnovnite karakteristiki i funkcii na sredstvata za masovno komunicirawe bidej}i bez niv ~ovekot ne mo`e da `ivee i da se snajde vo `ivotot. Novinarite so svojata rabota vo mediumite obezbeduvaat transparentnost i otvorenost kon op{testvoto vo koe `iveeme. Bez niv ~ovekot bi bil nem. Toj svet bi znael za nas tolku kolku {to bi mo`ele da go informirame za nas. gi nadminuvame so pomo{ na masovnite mediumi koi obezbeduvaat nepre~eno posreduvawe i prenesuvawe na porakite niz vremeto i prostorot. Mediumite se na{i alatki. Potrebata od informacii za sekojdnevnite nastani . oglasuva~ite i stru~wacite za upravuvawe za odnosite so mediumite. Masovnite mediumi za lu|eto se prozorec preku kogo go gledaat svetot. Zada~a na sekoj {to gi preminuva granicite na privatnoto i za~ekoruva vo javnata sfera na negovoto `iveewe e da bide osposoben za sorabotka so novinarite i so mediumite. Prostornata i vremenskata dimenzija na ~ovekovata komunikacija. Masovnite mediumi se najva`niot element vo rabotata na piarmenite bidej}i so niv gi ostvaruvaat odnosite so javnosta. Sekoj pripadnik na op{testvoto treba da bide pismen za da mo`e da ja prima pi{uvanata poraka i da komunicira. {to e ograni~ena zaradi mo`nostite na negovite setila. Svetot bi bil onolkav kolku {to e dijapazonot na na{ite setila. na{i sorabotnici. Dostignuvawata na svetot kako na{e soznanie bi bile ograni~eni vo na{iot prostor i vreme.84 D-r Tome Gruevski Glava petta 5.

podgotovki i ve`bi za dejstvuvawe vo krizni situacii i. slu{atelite. slu{ateli i gleda~i. Nivnata sodr`ina e sledewe i analiza na prilozi objaveni vo mediumite i nivniot efekt na nas kako va`na grupa lu|e i na javnoto mnenie vo celina. vo vrska so nas i predmetot na na{ata gri`a. za poedinec.K. op{ta za{tita na onie okolnosti preku koi so posredstvo na rabotata na novinarite.Odnosi so javnosta 85 gi pravi lu|eto zavisni i zatoa s# pove}e baraat mediumski informacii i veruvaat vo niv. ^estopati. no imaat i edna „posebna“ {to ja narekuvame „narkoti~ka disfunkcija na sredstvata za masovno komunicirawe“. ostvaruvawe i vrednuvawe razli~ni aktivnosti so koi ja izvestuvame i ja uveruvame javnosta i raspravame i pregovarame so novinarite i so nivnite ~itateli. za organizacija. za nekoe pretprijatie ili za nekoja institucija. naso~uva~ka itn. 2004:14) Kako poednostavna definicija od ovaa dolga i „problemati~na“ definicija za odnosite so mediumite mo`eme da ka`eme deka „odnosite so mediumite se zanimavaat so toa {to lu|eto mislat za nas ili bi mo`ele da mislat. za dvi`ewe (politi~ko). kulturna. urednicite i mediumite. [to se odnosite so mediumite? Odnosite so mediumite se. gleda~ite dejstvuvaat kako narokoti~ko sredstvo za nivnata op{testvena aktivnost. kako i novinarstvoto.T. planirawe. }e go prepoznaat kako va`no i/ili problemati~no. (Ver~i~. . i Laco K.. vrz osnova na informaciite {to im gi nudat mas-mediumite“. Sredstvata za masovno komunicirawe ostvaruvaat pove}e funkcii: informativna. D.. reagirame na novinarskite i na drugite javno postaveni pra{awa i pottiknuvame inicijativi. dejnost koja lu|eto ja izvr{uvaat naj~esto profesionalno. Zavrlf. zna~itelno vlijaeme na toa {to lu|eto. rekreativno-zabavna. kreirawe. Ver~i~ A. masovnite mediumi vrz ~itatelite. duri i za idei. najposle.

planeri. Ka`uvajte ja vistinata kolku taa i da boli. Izlo`ete gi najva`nite raboti na po~etokot. Ako reporterot vi dava direktni pra{awa. taktikite i `anrovite {to se primenuvaat vo odnosite so mediumite. 10. Odnosite so mediumite kako dejnost postojat vo organizacijata i tie se poseben del {to e naso~en vo ostvaruvawe vo odnosite so javnosta. no }e mu poso~ite ~ovek koj go znae odgovorot na postavenoto pra{awe i koj e kompetenten izvor. dajte mu i direktni odgovori. portparoli itn. 7. nekoi ostanuvaat vo sektorot na PR kako sovetnici. 3. 5. ne povtoruvajte gi vo odgovorot i ne odrekuvajte gi. analiti~ari. 4. 8. Ako vo pra{aweto se sodr`ani zborovi koi{to vie ne gi sakate. Vo ovoj del }e se zanimavame so tehnikite. Napravete go vesnikot lesno ~etivo za koristewe. 2. 9. Ako ne sakate nekoi ne{ta da bidat citirani. . a ne od gledna to~ka na organizacijata. Nemojte da se konfrontirate so reporterite ili da gi ispu{tate nervite. Ako govornikot ne go znae odgovorot na postavenoto pra{awe. Nekoi od vrabotenite vo sektorot se specijalisti za javnost. pretstavnici za mediumi. tekstopisci itn. Posebno }e gi obrabotime: pi{uvanite. isto taka. glasnogovornici. treba da priznaete deka ne go znaete odgovorot. ednostavno ne ka`uvajte gi. govornite i vizuelnite taktiki. Govorete od gledna to~ka na op{testveniot interes. Ne svikuvajte konferencija za pe~at dokolku ne ste sigurni deka go imate toa {to novinarite go odreduvaat kako novost. 6..86 D-r Tome Gruevski Pravila za rabota so mediumite 1.

. Soop{tenieto se strukturira spored formulata 5W + H {to gi opfa}a pra{awata: koj.pretstavuva ednostaven dokument {to ima za cel da distribuira informacija za toa {to }e bide objaveno vo mediumite.Odnosi so javnosta 87 5. Tehnikite na PR za rabota so mediumite ]e se zadr`ime na tri vida na taktikite i tehnikite {to se primenuvaat.{to se slu~ilo i kade se slu~ilo.se pi{uvaat datata i izvorot na novosta. Se pi{uvaat spored novinarskoto pravilo na prevrtena piramida. kako i zo{to. govornite i vizuelnite taktiki. Ova pravilo e nare~eno spored angliskata terminologija na pra{awata {to zapo~nuvaat so W: Who. izjavite. Se po~nuva so najva`nite informacii i postepeno se dodavaat fakti i objasuvawa. godi{nite izve{tai itn. Pi{uvani taktiki Soop{tenie za javnost . Prvo se ka`uva: . intervjuto. Osnovno e {to tie mora da sodr`at vesti. li~nite pojavuvawa na televizijata. What.). Soop{tenijata za javnost pretstavuvaat rezime na faktite na nekoja programa ili nekoe pra{awe za koe mediumite poka`uvaat interes. When.lidot (lead. Vizuelnite i auditivnite tehniki gi opfa}aat: videosoop{tenijata. kade. bro{urite. Soop{tenieto za javnost po~nuva so vovedot . Kaj pi{uvanite taktiki }e se zadr`ime na soop{tenieto za javnost. Where. spisanijata. konferenciite za pe~at itn. Toa se pi{uvanite. koga. fotografiite. filmovite.1. stripovite i karikaturite. angl. . Eden nastan mo`e da se strukturira vo vest na sledniov na~in. Govornite taktiki gi opfa}aat: razgovorot lice v lice (interpersonalno komunicirawe). vestite na kabelskite televizii. {to. Why and How. Soop{tenijata za javnost se prezentiraat vo standardizirana forma. informativnite bilteni.

se naveduvaat dva datuma . pak. Spored formulata. . no mora da se stavi naslov za da se znae za {to stanuva zbor vo tekstot. 6. Soop{tenieto mo`e da go prezeme i novinska agencija koja. Strukturata . }e go distribuira do javnosta. vo zavisnost od toa {to. logoto). Mestoto . datumot . sostavuva~ite se pridr`uvaat na: formata. kako najva`no.kade se slu~il nastanot. Mo`e da se mutiraat. mo`e da se po~ne so pra{aweto . ili za pove}e informacii se davaat podatocite na liceto so negoviot broj na telefon. Prednosta .pri~inite za toa.88 D-r Tome Gruevski . Redosledot na pra{awata ne mora da bide ist.treba dobro da bide oddelen sekoj pasus so abzet i ne treba da bide pogolem od 5 do 6 reda. Temata . . 2. adresa. tefonski broj itn. 3. e-mail itn.edniot e koga e podgotveno. Vo stru~nata literatura se spomenuva modelot od slednive elementi na pres-soop{tenieto: 1. do mediumite. Na primer.citati. Detalite.zo{to toa se slu~ilo itn. 4.vo {to se sostoi novoto ili vo {to e prednosta. hartijata (treba da stojat memorandumot.za {to se odnesuva. namesto da se po~ne so pra{aweto {to i kade se slu~ilo.kako se slu~ilo. po kurir ili po elektronska po{ta. . a drugiot koga treba da se slu~i nastanot. Na krajot od soop{tenieto se naveduva liceto za kontakt.ime. 5. se saka da se istakne vo soop{tenieto.koj u~estvuval. . izjavi. Soop{tenieto za javnost do mediumite blagovremeno i efikasno stignuva po po{ta. Novinarite ne po~ituvaat dadeni naslovi.fon (ako se strukturira za radioprograma). Soop{tenieto ima naslov na tekstot. . Pri podgotovkata na soop{tenieto. Izvorot . po faks. Organizacijata . .za kogo se odnesuva. opfateni se site elementi.detali.

so akcionerite i dr. toga{ se pi{uva „za objavuvawe“. Vo rezimeto. kako {to se narekuvaat. potoa ne treba da sodr`at `argon. so {iroki margini.Odnosi so javnosta 89 Re~enicite i paragrafite vo soop{tenieto za pe~at treba da bidat kratki za novinarot ili urednikot da mo`at brzo da gi pregledaat. }e predizvika interes za fotografirawe. Se pi{uva so dvoen prored. Se pe~atat samo na ednata strana na listot. nastan. Biltenot. proizvod ili. ^estopati. neobjasneti detali ili kli{ea. Mo`at da se koristat citati. me|utoa pokorisno e tie da se navedat vo vtoriot ili vo tretiot paragraf na soop{tenieto. no tie ne smeat da se upotrebuvaat do opredelen moment za novinarite da imaat vreme da go pro~itaat materijalot i da gi obrabotat podatocite. Postojat bilteni za interna publika i bilteni nameneti za publika {to e nadvor od organizacijata. ima ~etiri stranici. skratenici. za snimawe itn. Biltenite .“ i se naveduvaat datumot i vremeto koga taa vest mo`e da bide obelodeneta. A-4 format i e podgotven na kompjuterska tehnika. pak. so {to se olesnuva ~itaweto i na novinarite im se ovozmo`uva da dopi{uvaat svoi zabele{ki. Ako informacijata mo`e vedna{ da se iskoristi.do mediumite gi distribuiraat lu|eto {to se zadol`eni za PR. Rezime i najavi . za nekoj nastan.se dizajnirani kako neformalni publikacii {to sodr`at podatoci i se ispra}aat na celnata grupa vo redovni intervali. Najavata za mediumite se razlikuva od rezimeto.. kompanijata za koja na reporterot }e mu bide potrebno pomalku vreme da se zapoznae so nea. . soop{tenijata za javnosta ili soop{tenijata za pe~atot. na soop{tenieto se pi{uva „embargo do.. Taa gi iznesuva osnovnite fakti za nekoja pojava. so nade` deka toa }e predizvika interes kaj novinarite za da se napravi intervju so nekoj od rakovodstvoto na firmata. se ispra}aat pred da se odr`i nekoj nastan. glavno. vo kratki crti se prika`uvaat najva`nite karakteristiki na nekoja pojava. Vo takov slu~aj. Biltenot e sredstvo za komunikacija so vrabotenite.

Niv gi podgotvuvaat oddelenijata za odnosi so javnost vo kompaniite. ^esto se distribuiraat i kako prilozi vo dnevniot pe~at. Tie sodr`at iskazi za delovnata politika.se pi{uvani informativni publikacii zaradi zadovoluvawe nekoi potrebi na PR. Spisanijata na kompaniite se razlikuvaat po formata. Informativnite bro{uri gi opi{uvaat celite. Ovoj vid pe~ateni mediumi gi ~itaat vrabotenite. so pozitivni rezultati itn. se dostavuvaat statisti~ki podatoci.imaat osnovna cel da prenesat tekstovi vo koi na pove}e celni grupi }e im se raska`e prikaznata za kompanijata. Menaxerite se tie koi najmnogu govorat i treba da govorat pred publikata. Pi{uvani se so jasen stil. Govorni taktiki Govorot e najva`en element na javnata komunikacija. na primer. spisoci na va`ni fakti za firmata itn. . deka dobro raboti.se pe~ateni formi na komunikacija. klientite. penzionerite. ~lenovite na zdru`enija i dr. Se objavuvaat atraktivni godi{ni izve{tai na skapa hartija so cel akcionerite da gi ubedat deka nivnata kompanija e finansiski uspe{na.90 D-r Tome Gruevski Spisanijata . Ovoj oblik na pi{uvana komunikacija. Godi{niot izve{taj mo`e da bide i oficijalen informativen dokument {to go bara Komisijata za hartii od vrednost. akcionerite. delovnata politika. se folderite {to im se davaat na posetitelite za vreme na poseta na nekoj muzej. grafi~kiot dizajn. Bro{urite i prira~nicite . Prira~nicite se porazraboteni ~etiva za razlika od bro{urite. Javniot zbor e eden od najefikasnite tehniki vo op{testvoto so razli~na publika. Delovnite zdru`enija ~esto prira~nicite gi koristat kako sredstvo za komunikacija vo odnosite so javnosta. fotografiite i po za~estenoto izleguvawe. funkcioniraweto na nekoja organizacija itn. Godi{nite izve{tai . Toj pretstavuva znaewe i ve{tina da se govori pred publikata. koncizni se i zaradi ograni~eniot prostor. Se distribuiraat besplatno do vnimatelno odbrana publika.

na~inot na pretstavuvawe na govorot. Ottamu i praviloto: koga nema{ fakti . pregledi. Treba da se vnimava na dolgite re~enici i na skratenicite {to se upotrebuvaat vo javnite govori. Ako se nudat grafikoni. Stru~wacite za odnosi so javnosta treba da ja prezemat rabotata vo svoi race: da gi podgotvat govornicite da znaat za koja potencijalna publika }e se odnesuva govorot za da bide porakata pravilno razbrana. Govornicite treba da bidat podgotveni za toa. Govorot treba da e naso~en na edna ili na dve temi. nekoi nepredvideni situacii. Koga nemaat fakti pri dr`eweto na govor. potoa sleduvaat strukturata na izlagaweto. Za govorot se potrebni fakti. . na stilot i na sodr`inata na govorot treba da vlijae vidot na publikata. Govorot treba da iska`e ne{to {to ima trajna vrednost. lu|eto obi~no tropaat so tupanica na govornicata i vikaat mnogu poglasno od voobi~aenoto govorewe.vikaj! Isto taka e potrebna i jasnost pri pi{uvaweto na govorot i. Kratkite.Odnosi so javnosta 91 Vo podgotovkata na javnata komunikacija ili izlagaweto se po~nuva so opredeluvawe na temata. kako petti element. Pri proverkata se otstranuvaat nekoi nejasni i neubedlivi zborovi {to bile staveni vo govorot. Izjavata . Pretstavnicite za odnosi so javnosta se dol`ni na mestoto na govorot da prezemat nekoi raboti: da gi proverat mikrofonite. jazikot i stilot na javniot govor. potrebni se proektori i grafoskopi. Prvata verzija na govorot treba da bide napi{ana so golemi bukvi i so novinarski prored za govornikot da mo`e da go pro~ita toa {to mu e napi{ano. Govorot mo`e da se podobri i so upotreba na vizuelni pomagala. Izvedbata na govorot e te{ka rabota. tabeli. govorot da bide snimen i sl. Pi{uvaweto na govorot podrazbira i nekolku elementi koi treba da se imaat predvid. direktni re~enici se najva`ni pri pi{uvaweto na govorot. naglednite sredstva itn.vo sebe ima nekoi karakteristiki na intervjuto i zatoa ja vbrojuvame kako podvid na toj novinarski `anr. Se koristat slajdovi za proektirawe na platno.

toa se podrazbira bidej}i (toa) isprovociralo takov odgovor. pojava itn. Izjavata mo`e. Izjavata se dobiva pismeno i ~esto na inicijativa na taa li~nost. odluka. vsu{nost. namesto da se dade izve{taj od nekoj nastan. pretstavuva vest. samite novinari po usten pat izjava baraat od nekoja poznata li~nost. Izjavata mo`e da se dade za pe~atot. Nea mo`e da ja dade sekoj.toa {to saka da go ka`e treba da bide relevantno za edna op{testvena zaednica ili socijalna grupa. sobranie. Soop{ten vo oblik na izjava. radioto i za televizijata. ednostavno nadle`en. Isto taka. a ne li~nost. (mnogu retko ima dve ili najmnogu tri) koe ne se pojavuva . Za toa odlu~uva redakciskiot kolegium. politi~ar. Zatoa i vo praksata i vo teorijata na novinarstvoto izjavata se vika „intervju-vest“ (new interview). obi~no. tribina ili va`en sostanok. no ne mora da bide objavena. Vo praksata se slu~uva. no pod eden uslov . nau~nik itn. koga se diskutira po odredena tema. po povod nekoj nastan. {to e karakteristi~no samo za izjavata. Izjavata ne treba da se poistovetuva so soop{tenieto (kominiketo) {to go dava oficijalen organ.92 D-r Tome Gruevski Od intervjuto . Vo izjavata mora ne{to da se soop{ti ili objasni. toj da soop{ti ne{to novo ili toa novo da go objasni. Toa ostava golem efekt na ~itatelite. toa {to se soop{tuva mora da se odnesuva na celoto op{testvo ili na edna kategorija od op{testvoto i toj {to ja dava izjavata mora da bide avtoritativen. Izjavata . ocena ili mislewe na eden kompetenten stru~wak ili konkreten o~evidec „doveden“ pred javnosta. Vo svojata osnova izjavata kako informativna sodr`ina.pra{awe . Izjavata kako povod na intervjuto e najaftenti~na na radio i televiziskite emisii bidej}i taa se snima na magnetofonska lenta ili se dava pred televiziskite kameri. slu{atelite i gleda~ite. se bara izjava od kompetenten u~esnik koj najdobro }e go objasni seto toa. no ~esto se dava i direktno. dr`avnik. odgovorot mora da bide daden kako stav.odgovor taa go zema samo odgovorot {to go dava edna li~nost i toa samo na edno pra{awe.

Ednite pra{uvaat . Celta na konferencijata za pe~at. parlamentot. odnapred mo`e da se odredi i vremetraeweto na konferencijata za pe~at. iznuduvaat objasnuvawe. toga{ mo`e da poslu`i vo obrabotka na nekoj analiti~ki `anr.) Preku sredstvata za masovno komunicirawe javnosta se informira za rabotata na site tie organi. stanuva zbor za poseben vid intervju. proces. istaknat pisatel. problem. dr`aven reprezentativec vo nekoj sport itn. e na~in na zapoznavawe na novinarite so problemite. vsu{nost. Konferenciite za pe~at obi~no gi vodat portparolite na vladata. baraat objasnuvawe. Konferencijata za pe~at po~nuva so obemno izlagawe na toj {to ja organiziral. no na nea. dilemite. izvlekuvaat mislewe i stavovi od pretstavnicite na instituciite. pojava. Imeno. namerite ili aktivnostite i akciite {to gi prezela ili ima namera da da gi prezeme.u{te se narekuva i pres-konferencija.drugite odgovaraat. pojava za koja stanuva zbor. radioto i televizijata i agenciite i slu`benite lica pretstavnici na ugledni li~nosti vo op{testvoto preku {to javnosta se izvestuva za nekoj nastan. Taa pretstavuva nov.Odnosi so javnosta 93 ima faktografski elementi. sovremen oblik na kontakt me|u novinarite od pe~atot. politi~kite partii itn. ~esto. novinarite dobivaat i detalno objasnuvawe i tolkuvawe za nekoj nastan. Konferencijata za pe~at ima informativen karakter. Konferencijata za pe~at u{te se narekuva i grupno intervju. Vo teorijata na novinarstvoto se sre}avaat pove}e vidovi konferencii za pe~at: . organizacii itn. Razgovorot se vodi me|u novinarite i toj ili tie {to ja organizirale konferencijata za pe~at. pojavite. vo koe se istaknuvaat povodot i celta zo{to e organizirana. parlamentot. politi~kite partii. Pra{awata mora da bidat efektni. organite i javnite slu`benici. Konferencija za pe~at . novinarite pra{uvaat. na primer: vladata. umetnik. no koga taa se koristi kako povod. Isto taka. nekoja institucija ili poedinec (parlamentarec. mo`ni se i potpra{awa so {to mo`e i da se poentira pred sogovornikot. Vsu{nost.

novinarot mo`e da odbere kakov oblik }e mu dade na svojot napis . No ako odlu~i da objavi ne{to od taa konferencija vo svojot vesnik.ednopartiskiot sistem. im se davaat potrebni podatoci. potoa preku faks-pisma. Toj {to ja organizira. v) ad hoc konferencija za pe~at i specijalna konferencija za pe~at. na primer.dali toa }e bide izve{taj. Na primer. Na vakviot tip konferencija na novinarite im se davaat nasoki. mo`e da postavi pra{awe . izvr{uva nekoi isklu~itelni aktivnosti. po po{ta (ako ima dovolno vreme). koga AgitPropot im dava{e nasoki na novinarite. na radioto ili televizijata. orientacii i im se prezentiraat narednite aktivnosti so cel da mo`at podobro da se snajdat vo nivnata rabota. Specijalnite i ad hoc konferencii za pe~at se posveteni na nekoj isklu~itelen nastan {to go privlekuva vnimanieto na javnosta. vo prvata re~enica ili vo tekot na tekstot da istakne deka . b) Konferencija od zatvoren tip. materijal {to mo`at da go koristat vo pi{uvaweto i objasnuvaweto na nivnite novinarski tekstovi.a i da dobie odgovor. a) Na otvorenata konferencija za pe~at se govori otvoreno za s# {to gi interesira novinarite. Ako nekoja politi~ka partija. vo tekot na denot mo`e da organizira i pove}e pres-konferencii. eden novinar mo`e da u~estvuva na pres-konferencijata. se narekuva „brifing“. u{te. intervju. komentar ili samo vest. Novinarot e dol`en da napravi ne{to: vo nadnaslovot ili vo najavata. vo praksata vakviot vid. bele{ka. no ne e obvrzan toj odgovor i da go objavi. Novinarite se pojavuvaat na taa konferencija za pe~at dokolku imaat interes za toj nastan. po telefon itn. novinarite gi pokanuva preku pisma. Vakviot tip na konferencija za pe~at be{e poznat vo eden minat sistem . Vo praksata sre}avame i redovni konferencii za pe~at {to se odr`uvaat vo to~no odredeno vreme vo tekot na nedelata. v) Postojat i Ad hoc i specijalni konferencii za pe~at. b) od zatvoren tip.94 D-r Tome Gruevski a) od otvoren tip.

Odnosi so javnosta

95

podatocite gi dobil na konferencija za pe~at. Trkalezna masa - vo teorijata na novinarstvoto, odnosno vo `anrovskata klasifikacija se tretira dvojno - kako nekoj vid intervju ili konferencija za pe~at. Taa ima elementi od ednoto i od drugoto, no ima i svoi specifiki. Vo osnovata e razgovor, no celta e druga - vo diskusijata na trkaleznata masa se osvetluva eden problem od pove}e elementi i so toa mu se davaat vistinsko mesto i dimenzija. Na konferencijata za pe~at se razgovara za ne{to novo, a, pak, celta na trkaleznata masa e da se tolkuvaat nekoi pomalku ili pove}e poznati fakti. Razgovorot na trkaleznata masa go vodat afirmirani stru~waci od nekoja oblast (vo zavisnost od temata), politi~ari od pove}e politi~ki partii, kulturni i nau~ni rabotnici itn. Trkaleznata masa ne e klasi~en novinarski `anr, no taa ima svoe zna~ajno mesto vo novinarstvoto. Uspehot na trkaleznata masa, pred s#, zavisi od dobro izbranata tema i od sogovornicite, a toj uspeh najmnogu zavisi od novinarot kako voditel (vo najnovo vreme se upotrebuva eden termin - medijator na emisijata). Novinarot mora celosno da ja poznava materijata po koja se diskutira. Vo praksata ~esto se slu~uva razgovorot na trkaleznata masa da go vodat i dvajca novinari. Ovaa forma na razgovor ja prakticiraat i pe~atenite mediumi (dnevni i nedelni vesnici, politi~ki magazini, spisanija) i elektronskite mediumi (radioto i televizijata). Kaj prvite, delovi od razgovorot mo`at da se objavat vo pove}e prodol`enija. Obi~no na stranicite na vesnikot toa se naslovuva kako „Tribina na tema“ i, so nu`na najava za vremeto i u~esnicite i temata na odr`anata trkalezna masa, se objavuvaat izlagawata na odredeni u~esnici - vo celost ili vo skrateni verzii. Kaj radioto i televizijata „Trkaleznata masa“ se pravi „vo `ivo“, koga razgovorot se emituva direktno ili se snima, pa potoa se montira emisijata i se emituva naslovena kako: „Tribina“ ili nekoja druga rubrika, nau~na diskusija, blok, vo programskata {ema i dr.

96

D-r Tome Gruevski

Samoto ime „trkalezna masa“ vo svojata su{tina nudi edna ramopravnost na site u~esnici vo diskusijata bidej}i nema ~elo i kraj - zadnina. Isto taka, za ovoj poim vo praksata se sre}ava i poimot „panel-diskusija“, {to se objasnuva kako diskusija na panelka, na masa (na koja mo`e da ima i izvesni „rekviziti“ - kafe, gazirana voda, a u~esnicite, {to ne mora da bide praksa, si zemaat pravo i da pu{at bidej}i vodat dolg razgovor za, navistina, „te{ka tema“ itn.). Razgovor pred mikrofon - nekoi teoreti~ari se obiduvaat da doka`at deka postoi razlika me|u trkaleznata masa i razgovorot pred mikrofon so ogled na mestoto i ulogata na novinarot. Vo prviot slu~aj, novinarot se pojavuva vo uloga na medijator, toj go naso~uva i pottiknuva razgovorot, no (mnogu retko dava svoe mislewe, sud, stav), a vo vtoriot slu~aj, toj e ramnopraven u~esnik -sogovornik so site drugi i tuka mo`e da dojde do celosna konfrontacija i celosno sprotivstavuvawe so stavovite na ostanatite u~esnici. No, novinarot treba da ima predvid deka toj e doma}in na emisijata i od u~tivost i od „doma{no vospitanie“ posledniot zbor treba da mu go prepu{ti na gostinot zaradi po~itta {to toj se soglasil da gostuva vo emisija vo `ivo kade mo`e da ima trema i da bide izlo`en na sudot na javnosta. Razgovorot pred mikrofon pretstavuva eden vid intervju i e karakteristi~en za radioto i za televiziskoto novinarstvo. Toj sekoga{ e posebna kategorija na novinarska rabota na radioto i televizijata koja prerasnuva vo debata, diskusija, panel-diskusija so polemi~ni tonovi, no sekoga{ treba da se vnimava na „akademski“ na~in na iznesuvawe na stavovite i pogledite nasproti drugite u~esnici. Intervju-anketa - anketata (franc. Enque’te -istraga, istra`uvawe) pretstavuva zbir na mislewa, stavovi, gledi{ta na pove}e lu|e samo za edno aktuelno pra{awe od koja bilo oblast na op{testveniot `ivot. (D. Slavkovi}: 1975,231) Spored ovaa definicija, intervju-anketata se sostoi od dve va`ni karakteristiki:

Odnosi so javnosta

97

a) Izjava na pove}e lu|e od razli~ni kategorii i b) Izjava isklu~ivo za edna tema, obi~no mala, {to ja preokupira javnosta. Taa mo`e da se organizira za kakvo bilo pra{awe, na primer: „[to mislite za finansiskite smetki na trezorskoto rabotewe na Univerzitetot, dali ja opravduvate idejata za mati~en lekar, {to mu zabele`uvate na va{iot gradona~alnik itn.“. Celta na intervjuto-anketa se sostoi vo toa da se dobie mislewe od pove}e lu|e, da se doznae javnoto mislewe za edno pra{awe koe, navistina, pretstavuva eden va`en op{testven problem. Vremenski intervjuto-anketa mo`e da trae eden den ili cela sedmica, no, potoa najva`no e novinarot da gi sumira site odgovori, da izvle~e najdobar zaklu~ok i da go prezentira pred javnosta i nadle`nite organi za da prezemat soodvetni ~ekori za razre{uvawe ili podobruvawe na toj problem, pojava, sostojba itn. Intervjuto-anketa mo`e da bide interesno, no sekoga{ treba da se ima predvid faktot deka dobienite odgovori od sogovornicite sekoga{ se povr{ni, improvizirani - davani se vo „nenadejna situacija“, na ulica, na `elezni~ka stanica, na plo{tad itn. i zatoa se neto~ni, tendenciozni, ne se relevantni. Isto taka, i drugite odgovori {to se dobivaat po pismen pat mo`at da bidat neto~ni, tendenciozni, „pretpazlivi“ itn. Intervjuto-anketa se primenuva vo pe~atenite mediumi i vo audiovizuelnite mediumi. Po svojata struktura, intervjuto-anketa na radioto i televizijata ima dva dela: voveden del i zaklu~en del. Vo prviot del, vo vovedniot del, najva`no e dobro da se objasni vovednoto pra{awe na novinarot. Od site snimeni odgovori na pra{aweto, mo`e da se izvle~at samo najinteresnite, najkonstruktivnite i, pritoa, vo monta`ata avtorot mo`e da pravi dramski zaplet itn. Kaj pe~atenite mediumi (vo vesnicite) anketata se objavuva na sledniov na~in: na stranicata na vesnikot treba da se stavi nadnaslov „Anketa“. Od sogovornicirte da ima fotografija-portret, ime i prezime, zanimawe (slu`benik, penzioner,

98

D-r Tome Gruevski

u~enik, student, rabotnik itn.). Primenata na ovoj novinarski `anr pretstavuva mo`nost za neposreden kontakt na ~itatelite, slu{atelite i gleda~ite so svojot medium (pe~atot, radioto, temevizijata). So intervjuto-anketa gra|anite go ka`uvaat nivnoto mislewe, kritikata, nezadovolstvoto ili pofalbite i predlozite za razre{uvawe na problemite vo nivnata sredina i vo op{testvoto voop{to. Intervjuto kako institucionaliziran javen razgovor e najprimamliv novinarski `anr za site po~etnici i vqubenici vo novinarskata profesija. Tie veruvaat deka tokmu preku intervjuto }e napravat golema novinarska kariera. Isto taka, praveweto intervju im izgleda najlesna ili najednostavna forma na novinarska rabota. Mo`ebi zatoa vo site masovni mediumi ima golema navala od takvi „intervjuisti“ koi so nivnoto natrapni{tvo duri go zagrozuvaat i dostoinstvoto na novinarstvoto kako op{testvena i socijalna dejnost. Nasproti niv, pak, za novinarskata publika (~itatelite, slu{atelite i gleda~ite) intervjuto e najpopularen oblik na novinarsko izrazuvawe. Go koristat kako dobra forma za vospriemawe na informativnite sodr`ini. So mediumskata ekspanzija {to nastana vo poslednata decenija na 20-tiot vek, vo Republika Makedonija se pojavija golem broj pe~ateni mediumi (vesnici, spisanija, magazini revii itn.) i audiovizuelni mediumi (radio i televiziski stanici). Site tie, kako novinarski `anr, s# pove}e go koristat i gri`livo go neguvaat intervjuto. Imeno, nivnata koncepcija na informirawe e zasnovana tokmu na intervjuto. Mediumskata zastapenost e golema. Vo praksata ima primeri koga cela radio ili televiziska emisija e podgotvena samo so intervjua, so anketi, razgovori pred mikrofon, izjavi itn. Problemot nastanuva vo toa kolku stru~no i profesionalno se podgotveni tie prilozi. Kaj takvite intervjua najgolemo vnimanie se posvetuva na frizurata na novinar(ot)kata i na nivnata atraktivna gabaritnost otkolku na nivnoto

Odnosi so javnosta

99

umeewe i znaewe profesionalno da ja izvr{at zada~ata. Nasproti vakvite diletantni profesionalci, vistinskite novinari, pak, mnogu spokojno i profesionalno, so doza na golema umerenost, posegnuvaat po ovoj novinarski `anr. Niv, za razlika od prvite, gi ima pove}e vo pe~atenite mediumi bidej}i tuka izleguvaat rabotite: „crno na belo“ ili {to veli narodnata pogovorka: „baba la`e trap ne la`e“. Tuka doa|a do izraz vistinskata profesionalnost. Ako so radio ili televiziskoto intervju zaradi mediumskite osobenosti i karakteristiki na radioto i televizijata, se vlijae na publikata, intervjuto mora na ~itatelite da im se prezentira vizuelno so site novinarski pravila. Na primer, prvata „nebuloza“ kaj diletantite mo`e da dojde pri sostavuvawe na naslovnata konstrukcija na intervjuto, redosledot na pra{awata itn. Vo nedostig na „{koluvani novinari“ ili od drugi pri~ini, osobeno na radioto i televizijata se pojavija golem broj na intervjuisti koi, blago re~eno, i pokraj nivnata golema `elba da stanat golemi novinari, izgledaat samo kako „dr`a~i na mikrofonot“. Bez nikakva podgotovka i bez elementarni poznavawa na tehnikata na intervjuto, takvite novinari gi poni`uvaat i mikrofonot i slu{atelite i gleda~ite. Vo teorijata na sovremenoto novinarstvo intervjuto se tretira kako eden od pote{kite `anrovi. Zatoa se postavuva pra{awe od kade vakvata disproporcija ili „ra{omonijada“ (Lj. Rajnvajn, 1988:136) me|u teorijata i praksata, od kade takov interes za prakticirawe na intervjuto. Pri~inite, pred s#, le`at vo su{tinata i vo osobenostite na samoto intervju koe se razlikuva od site drugi novinarski `anrovi. Prvo, su{tinata e vo pravilno postaveno pra{awe so odredena cel i na toa da se dobie (ili da ne se dobiva) odgovor, odnosno da se dobie novo-(st). Vtoro, „novinarskoto intervju e prezentativno. (M. Plenkovi}, 1987:129). Toa zna~i deka informacijata {to ja dobiva novinarot od izvorot na informacijata, vo ovoj slu~aj; za razlika od drugite `anrovi: vest, izve{taj, reporta`a, komentar,

100

D-r Tome Gruevski

bele{ka i sl.; toj mo`e i ja prenesuva na javnosta direktno. Vakviot na~in na prezentirawe na informacijata - „od prva raka“ mo`e da go ostvari samo intervjuto kako novinarski `anr. Treto, vo intervjuto novosta se prika`uva vo atraktivna forma. „So pove}e mobitovski i hubitovski elementi, t.e. poavtenti~no i, {to e najva`no, ne vo finalna forma, kako {to e slu~aj so vesta, tuku razvojno: del po del preku dijalog. Zaradi taa osobina, intervjuto e novinarski interesno. So nego slu{atelite posilno se motiviraat, im se ovozmo`uva virtuelno vklu~uvawe i u~estvo (gleda~ite i slu{atelite za vreme na radiskite i televiziskite slu{awa i gledawa vo intervjuto postavuvaat pra{awa, pofalbi, odnosno gi kritikuvaat sogovornicite, empatiski se poistovetuvaat so niv, polemiziraat simultano ili dopolnitelno so ~lenovite na semejstvoto itn.), polesno im e da ja obrabotat informacijata koga novosta se posreduva etapno, dijalo{ki (Ibid, 74). ^etvrto, nieden drug novinarski `anr ne mo`e da ima takva „osvedo~enost, uverlivost, izvornost, aktuelnost, dinami~nost i privle~nost s# do napnatost, do postojano is~ekuvawe kako {to ima intervjuto. (Lj. Rajnvajn, 1988:136). Petto, intervjuto mo`e da se javi vo dvojna uloga. Vo prviot slu~aj, toa mo`e da bide novinarski `anr (kako {to istaknavme), no, isto taka, intervjuto se javuva kako metod na rabota, odnosno tehnika na sobirawe podatoci, informacii, fakti itn. Tie pretstavuvaat novo-(st) koja mo`e da bide soop{tena po pat na vest, izve{taj, komentar: a) Koga intervjuto se koristi kako gradba na vesta, toga{ se koristi so soop{tenie. (Na primer, kako {to ni soop{ti: koj, {to, koga, kako, kade i zo{to), {to e sostaveno od „5 W + H“. b) Koga se upotrebuva kako gradba na izve{taj, toga{ se koristi izjava. (Na primer, „do nedostatok na benzin na pazarot dojde zaradi golemata pobaruva~ka i nedovolnoto, proizvodstvo“, kako {to ni izjavi (koj, {to, koga, kako, kade, zo{to), povtorno se javuva formulata „5 W + H“.

slu{atelite i gleda~ite i vo nivno ime bara odgovor na postavenoto pra{awe. Sedmo. [esto. intervjuto pretstavuva oblik na interpersonalna komunikacija. isto taka. Novinarot se javuva kako posrednik me|u dve oddale~eni to~ki: me|u publikata i komunikatorot. mo`ebi le`i vo samiot predizvik {to go dava karakterot na intervjuto kako novinarski `anr. Desettata pri~ina. kaj drugite novinarski `anrovi. Vo sprotivno nema intervju. kade i zo{to). toa se ostvaruva so radioto. izjava {to bi bila prenesena vo navod. kako. a osobeno so televizijata zaradi nivnite mediumski osobenosti. intervjuto sekoga{ i na sekoj novinar mu obezbeduva posebno ~uvstvo bidej}i toj pra{uva vo ime na ~itatelite. intervjuto podrazbira dijalo{ka situacija. Vo praksata. interpersonalniot oblik na komunikacija zna~i i poseben predizvik za novinarot da gi proveri svoite „sili“. Devettata pri~ina zaradi koja mladite novinari se zafa}aat so intervjuto. povtorno se javuva formulata „5 W + H“. Osmo. kako citat. ako novinarot najde vistinski sogovornik. No toa e prividno bidej}i novinarskoto intervju vo koja bilo varijanta podrazbira razgovor na dvajca ramnopravni sogovornici koi masovnite mediumi gi koristat vo imeto na i za javnosta da go soop{tat. Imeno. kako povod se koristi izjavata na (koj.Odnosi so javnosta 101 v) Koga intervjuto mo`e da poslu`i kako gradba na komentar ili osvrt. koga. Koga sogovornikot soop{tuva. mo`e da se slu~i da ja „pro{vercuva“ sopstvenata nepodgotvenost za izvr{uvawe na postavenata zada~a. gledano od komunikolo{ki aspekt. izjavat ili da go komentiraat samo toa {to e va`no i zna~ajno za javnosta. (Ibid: 137). {to. znaewa . dava ili ja prenesuva. mo`ebi le`i vo navidum „pasivniot oblik na komunikacija na novinarot so javnosta“. Se veruva deka novinarot ima mnogu polesna zada~a od toj {to treba da odgovara i da dava informacii i (ili) da komentira. informacijata ima mnogu pogolema vrednost od onaa informacija.

Intervjuto e novinarski `anr {to se razlikuva od ostanatite `anrovi i {to ima specifi~no obele`je. Soznanie i objavuvawe fakti i tolkuvawa koi novinarot gi dobiva od li~nosti {to se dobro informirani za temata za koja novinarot saka da ja izvesti javnosta. Interview.99). stav. gledawe.102 D-r Tome Gruevski i umeewa so „toj {to vo slu~ajot e posuperioren i pomudar bidej}i toj e toj sogovornik {to ima {to da ka`e. Vo novinarskata enciklopecija (D. Intervjuto e ukradena statija. ispituvawe). soznanie na novi fakti i objasnuvawa. Redosled na postavuvawe na pra{awa i odgovori {to se objavuvaat za naj{irokata javnost. na radioto ili televizijata. Definicii za intervjuto Vo novinarskiot leksikon (1979. Vo teorijata na sovremenoto novinarstvo postojat mnogubrojni definicii koi mo`at da se klasificiraat spored nivniot pristap i metod kon ovoj novinarski `anr. angliskiot view zna~i ogled. (J. Inter zna~i i me|u. 5. Osnovnata cel mu e da soop{ti nekoj aktuelen fakt i da go istakne negovoto op{testveno zna~ewe. no i ~uvstvo na zadovolstvo kaj toj {to odgovara bidej}i so samiot ~in na intervjuiraweto dobiva poseben legitimitet pred javnosta. 97) zborot intervju se definira kako (angl. Novinarskoto intervju razviva posebna strast kaj toj {to pra{uva. Novinarski `anr vo koj sodr`inata se izrazuva vo oblik na pra{awa i odgovori. 270-271). razgovor na novinarot so izvesna li~nost zaradi objavuvawe vo pe~atot. Lat. razgleduvawe. 1. 4. \uki}: 1997. ispituvawe.82). 3. zborot intervju se objasnuva kako „razgovor {to se vodi zaradi objavuvawe vo mediumite“. \uri}: 1997. a novinarot e toj {to }e mu se sprotivstavi i }e gi doka`e svoite kvaliteti i pred sogovornikot i pred onie za kogo e nameneto intervjuto. Izve{taj za razgovor {to ima karakter na soznavawe na novosta. Nekoi avtori vo definiraweto trgnuvaat od formata. [~eki}: 1964. razgovor. 2. (D. drugi .

se sre}ava vo pove}e nau~ni disciplini. od soslu{uvaweto od istra`nata i sudskata praksa. vo definiraweto na intervjuto trgnuvaat od razli~nata podelba na vidovite intervjua itn. stavovi. kako eden od dijagnosti~kite i terapevtskite sredstva. i intervjuto kako oblik na novinarsko izrazuvawe. Bi bilo pogre{no nau~niot razgovor kruto da se odvojuva od drugite negovi oblici. ~etvrti spored mediumot za kogo e nameneto. novinarsko intervju i sl. Mili}: 1978.) Ovaa osobena cel na nau~niot razgovor vlijae na negovite oblici i na na~inot na izveduvawe.e. informacii. nekoi oblici na nau~niot razgovor formalno malku se razlikuvaat od drugite razgovori. kako {to }e se vidi. sudovi. novinarski `anr. potoa i od spontanite razgovori od sekojdnevniot `ivot.Odnosi so javnosta 103 od sodr`inata. ne znaat ili ne sakaat) ne pravat razlika me|u intervjuto kako metod.e. „Pod nau~en razgovor (ili intervju) se podrazbira sekoe sobirawe podatoci po pat na govorno op{tewe so cel dobienoto izvestuvawe da se upotrebi vo nau~ni celi. Pra{aweto u{te pove}e se komplicira i u{te pogolema zabuna se sozdava koga oddelni avtori (ne mo`at. t. petti.478) Toa e instrument za istra`uvawe na op{testveni i politi~ki pojavi i procesi. Pred s#. Intervjuto kako metod na istra`uvawe koga se sobiraat podatoci. tehnika. a sodr`at i nekoi postapki karakteristi~ni za utvrduvawe na fakti~kite podatoci so pomo{ na soslu{uvawe i istra`no-sudska postapka. pritoa ne zaboravaj}i deka dobrovolnoto soglasuvawe na ispitanikot e op{testven odnos vo koj{to se odviva nau~niot razgovor. od klini~kiot razgovor. Kako metod ili kako tehnika intervjuto se javuva i vo proces na novinarskata rabota kako gradba . treti od stepenot na komunikatibilnosta na intervjuto. (V. t. Nau~niot razgovor so taa cel prvenstveno se razlikuva od drugite oblici na govornoto op{tewe vo sekojdnevniot op{testven `ivot ili od specijalizirani razgovori koi se prisposobeni so nekoi posebni prakti~ni potrebi (na primer. personalniot razgovor pri priem vo slu`ba i drugi povodi. od klini~kite. mislewa itn. No. fakti.

Koji}. (Sl. da se znae kogo treba da se pra{a i. toa e intervjuto. Ponekoga{ e potrebno i da se pra{a za da se popolni bele`nikot. Popatno re~eno. treba da se pra{uva. [}eki}. mislewe (stav) ili objasnuvawe. Interesna e definicijata {to sodr`i duhoviti elementi i. koja ima ista zabluda bidej}i avtorot tvrdi: „od gledna to~ka na novinarskata tehnika. {to e u{te pova`no.1948). (D. Kon ovie dve definicii se priklu~uva i tretata.104 D-r Tome Gruevski za nekoi drugi novinarski `anrovi (vest. intervjuto pomaga da se zazeme ili da se potkrepi stav kako i da se polemizira. statija.1998:197) Isto taka. Pri pi{uvaweto komentar. toa ne e dovolno.) Toa se javuva kako izjava. „intervjuto e . Spored toa. Interesna e definicijata koga „intervjuto (go izedna~uva) e izve{taj za razgovor koj ima karakter na vesti. intervjuto pretstavuva osnoven alat vo rabotata. novosti“. izve{taj. Pra{aweto. Spored toa. (B. Vo toj duh e i definicijata koja go istaknuva op{testveniot anga`man na intervjuto i. „Koga e vo pra{awe vesta. citat itn. vsu{nost. Seto ova govori deka intervjuto e pat da se dojde do izvorot na informaciite za novinarot da dade vest. e izve{taj i toa takov izve{taj {to nastanal vrz osnova na razgovor so nekoja li~nost ~ii podatoci. Vo izve{tajot intervjuto e povod da se dade po{iroka i podolga informacija za nekoj nastan ili za ne{to {to trae. (^erpahov.1983:145).1987:37). reporta`a. da se znae koj znae da odgovori na toa pra{awe. ako treba. \uri}. novinarot ima moliv i bele`nik za da go zapi{e toa {to go gleda ili slu{a. intervjuto.1964.82) Intervjuto e tesno povrzano re~isi za site vidovi novinarsko izrazuvawe. No. intervjuto ni pomaga da slu{neme {to rekol nekoj ili {to se doznava. Toa zna~i deka treba da se umee da se pra{a. se tvrdi deka intervjuto se organizira i se realizira zaradi potrebata izvesen op{testven problem javno da se rasprava ili javno da se pretstavi i da se podigne kako pra{awe“. za da se dobie intervjuto. Toa e nivna gradba. pritoa. komentar. (J. spored nea. Milosavljevi}. go definira kako „op{testveno zna~aen razgovor na novinarot so koe bilo lice“. soop{tenie. mislewa ili idei imaat vrednost na vesti“.

Privle~nosta na intervjuto se gleda vo „prirodnata i vo ubedlivata atmosfera vo koja vistinata se nudi vo forma na neposreden razgovor“. 2. Monkov. Vo ovoj pregled na definicii za intervjuto spa|a i onaa spored koja go naslovivme ovoj prilog. intervjuto e „institucionaliziran javen razgovor so cel javnosta da se informira za nastan. Spored negovite specifi~ni obele`ja. spored funkcijata. a. Nasproti ovaa definicija. 3.1/1973).Odnosi so javnosta 105 razgovor. Intervjuto e slo`en novinarski `anr. analiti~ka i beletristi~ka“. }e gi izdvoime najva`nite karakteristiki i elementi {to proizleguvaat od dosega{nite i citiranite definicii za nego: 1. op{testveno zna~ewe. Kljai}. a vo razgovor so odredena li~nost.nema ni intervju. 1980:142) Bez pretenzija „da go zbogatuvame“ brojot na defniciite za intervjuto {to postojat vo literaturata. ne{to novo-(st). bez li~nosta na intervjuiraniot . interes ili interesirawe“. no i da protolkuva. Osnovnata cel na intervjuto e da se dobie.1988:59) Vo teorijata na sovremenoto novinarstvo s# u{te postojat nesoglasuvawa na odredeni avtori za toa kade pripa|a intervjuto. 4. pripa|a na trite novinarski rodovi.odgovor e faktografski oblik na novinarsko izrazuvawe kade vo forma na dijalog. problem ili li~nost od op{to. pojava. Se razbira. (R. @ivoti}:1993.1998:29). toa se razlikuva od ostanatite novinarski `anrovi. (M. problemi ili za samata li~nost od op{testven interes. nastani. (Lj. Rajnvajn. (V. niz pra{awa i odgovori. Intervjuto ima uloga da soop{ti. Taka „klasi~noto ili intervjuto pra{awe . Se podrazbira deka naj~esto se raboti za li~nostite {to se vo centarot na interesiraweto na javnosta ili na onie koi (kako {to bi rekle novinarite) „imaat {to da ka`at“. Mladenov. no sekoj razgovor ne e intervju“. Intervjuto podrazbira aktiven oblik na komunikacija na dva subjekta pred javnosta za aktuelnost so i zna~ewe za . na javnosta & se pru`aat informacii za pojavi.(Rajnvajn. intervjuto pretstavuva „informacija {to & se pru`a na javnosta vo oblik na pra{awe i odgovor. mo`e da bide faktografska.59). Imeno. 5.

interpretativno. . pojavi. no se dodavaat i podgrupi: . konferencija za pe~at. spored Manca Ko{ir.po obrabotkata .e.ednostavno ili blisko. glavnite vidovi i podvidovi.po na~inot . Klasifikacija i vidovi intervjua . Slavkovi} (1975. postojat ~etiri osnovni grupi intervjua: 1. Za Jovan [~eki} (1964:84). so li~nost. Kon ova. 4. „mnenski“.po zna~eweto . kako {to tvrdi D. potoa izjava. telefonsko. pa konferencija za pe~at i anketa. problemi ili li~nosti {to se od interes za op{testvoto.po namenata .informativno. kulturno. li~no.po obemot . postojat samo tri vidovi . Tomo Martelanc.politi~ko. Toa se: klasi~no.podgotveno i improvizirano.Vo teorijata na sovremenoto novinarstvo i za ova pra{awe postojat razli~ni kriteriumi kade {to ~esto se me{aat formata i sodr`inata. t.usno. Vo slovene~kata `urnalisti~ka misla. stopansko.217). 1988:139) Ako se zemat predvid na~inite na obrabotka. Amerikanskite teoreti~ari razlikuvaat pet vidovi intervjua: prigodni. Razgovor so ~ovek na ulica (the man in the street). pou~no ili zabavno. .poedine~no ili grupno. . pismeno. sportsko. (Lj. Va`ni i zna~ajni intervjua. tipovi intervjua.po sodr`inata . Intervju so li~nost {to e interesna za ~itatelite ili za slu{atelite. 3. Rajnvajn. Ima i drugi klasifikacii: informativni. trkalezna masa. narativno. so ~ovek na ulica. se dodavaat u{te dva vida: . intervjuto se deli na pet grupi. . opisni. polemi~no. spored prof. biografsko. 2. Intervju so zainteresirana li~nost.po podgotovkata . . telefonski.106 D-r Tome Gruevski nastani.novost. za novostite. Zatoa }e navedeme samo nekoi od postoe~kite klasifikacii. a ponekoga{ ne se pravi razlika me|u intervjuto kako metod i intervjuto kako novinarski `anr. Vo novinarskata praksa i vo teorijata na `urnalistikata naj~esto se sre}avaat osum vidovi. reporta`no i kolektivno intervju.

da navedeme deka intervjuata mo`e da se delat i spored mediumskite osobenosti.). obi~no.“ 2. Toj razlikuva ~etiri vidovi intervjua: 1.intervju so akteri. Luka~. Intervju so li~nost ili intervju-profil „forma na podolgi intervjua so izvonredno zna~ajni ili interesni li~nosti {to momentalno se vo centarot na javnoto vnimanie“. koi ostanuvaat na stepenot na ozboruvaweto“. 2. Intervju zaradi sobirawe informacii. Improvizirano intervju. vo „Sovremeno novinarstvo“ (1998. Profesor Sergej Luka~ intervjuto go deli na slednive vidovi: 1. Toa se: 1. izdvojuva dva vida intervjua: 1.. 3. Kombinirano intervju i 3. Intervju zaradi sozdavawe stavovi. Edna od pointeresnite podelbi na intervjuto e i onaa koja vrz osnova na stepenot na komunikatibilnosta ja pravi Edgar Moren (1982). inprovizirano. Klasi~no intervju ili intervju pra{awe -odgovor i 2. G. Intervju-portret. Veselin Kqai}. Kuzwecov (1980) gi istaknuva slednive oblici intervjua: a) protokolarno intervju: so pomo{ na oficijalni pra- . 2.Odnosi so javnosta 107 intervjua. 1976:23-24). intervju-profil. Anegdotsko intervju („. i toa se. Intervju . Kako zaklu~ok kon ovie klasifikacii i podelbi. Klasi~no intervju.. (S... 3.. V. t. so pove}e lu|e vo kratok vremenski interval). Intervju-riutual (obred) „{to obele`uva nastani. mislewa (so li~nosti koi imaat {to da ka`at..novi ispoveduvawa.. sredni ili dolgi intervjua)..32).e. oficijalni sredbi. Intervju-dijalog (kako zaedni~ko barawe vo otkrivawe na vistinata na li~nosta na intervuiraniot ili za nekoj problem) i 4. fakti (stanuva zbor za prete`no kratko intervju koe go pravime na mestoto na nastanot. sve~enosti.

Podgotovka. 3. b) informativno intervju: koga se dobivaat fakti i mislewa. radioto ili na televiziskata stanica da ima specijalisti po oddelna problematika: politika. Osnovni elementi za sekoe dobro intervju se: 1. nedelen.108 D-r Tome Gruevski {awa se dobiva oficijalno objasnuvawe za pra{awa od oblasta na nadvore{nata i na vnatre{nata politika. Toa e osnovniot preduslov za sekoe dobro intervju vo zavisnost od toa vo koj medium }e se objavi intervjuto (za pe~ateni mediumi. Izborot na temata (kaj intervjuto-portret va`en e izborot na li~nosta bidej}i taa. Izborot na pra{awata. dneven vesnik. Kompozicijata na intervjuto. e izborot na temata). g) diskusija . kultura. neophodno e redakcijata na vesnikot. novinarot treba da ja konsultira. spisanie. za radio ili za televizija). emocionalno i koga se istaknuvaat ~ovekovite vrednosti. socijalnopsiholo{ki. podgotovkata e vo direktna zavisnost od nivnite mediumski osobenosti i karakteristiki. da ja prelista .problemsko intervju: razli~ni to~ki na stavovi za isto pra{awe ili razmena na mislewe. Podgotovka za intervju: nema intervju bez temelna podgotovka. 1. Za site vidovi intervjua kako zaedni~ka komponenta e kompetentnosta na novinarot koj stoi nasproti intervjuiranata li~nost-i. 4. i 5. Izborot na li~nosta (kako kompetenten sogovornik). me|unarodni odnosi i sl. Prvo. sport. ekonomija.portret: pretstavuvawe li~nost. periodi~en. v) intervju . revija ili magazin. d) intervju-anketa: ima za cel da dobie javno mislewe za konkretno pra{awe. 2. [to se podrazbira pod poimot temelna podgotovka za intervjuto? Osnovna zada~a na novinarot pred da se odlu~i da pravi intervju e da mora da prou~i s# {to se odnesuva na problemot. vsu{nost. Za da se postigne toa.

odnosno site onie relevantni i kompetentni sogovornici {to mo`at da pomognat vo osoznavaweto na problemot. verskata i religioznata pripadnost itn. Treto. 4.celnata grupa na koja & se obra}a redakcijata. so pomo{ na razgovor (kako metod na rabota) da gi konsultira t. negoviot status itn. Vtoro. ~esto e vo direktna zavisnost od izborot na li~nosta. partiskata pripadnost. pred da se odlu~i da pravi intervju. kako fraza za „elegantno odbivawe“. Sekoga{ da se vnimava na profilot i na karakterot na glasilata. odnosno izborot na temata za intervju. funkciite {to gi imal. ili. Da ne se slu~i urednikot da ka`e: „ne sme zainteresirani za intervjuto“. odnosno mora da se ima predvid celta . ne gi zadovoluva na{ite redakciski kriteriumi itn. Izborot na pra{awata za novinarot e od presudno zna~ewe. 2. Prvo. `ivi izvori na informacijata. mora da ja konsultira redakcijata dali e zainteresirana za toa intervju. . slu{atelite i gleda~ite.Odnosi so javnosta 109 li~nata. Izborot na temata e vtoriot va`en preduslov za dobro intervju. i toga{ treba da se pro~ita celokupnoto tvore{tvo. ako stanuva zbor za nekoj umetnik ili kni`evnik. Izborot na li~nosta: kako preduslov za intervjuto mora da se (o)gleda vo kompetentnosta na sogovornikot. odnosno mora da ima povod za nea. Vtoro. reporterot. 3.publikata . no i dokumentacijata na negovata mediumska ku}a za s# {to e re~eno i napi{ano za toj problem. treba da se zapoznae so negovata biografija. ^etvrto. negovite nacionalni ~uvstva. Vo praksata se veli: „kakvi pra{awa -takvi odgovori“. novinarot. priznanija. Dobra tema mo`e da se obraboti samo so dobar sogovornik. Sekoja tema ne odgovara za sekakva publika.n. da se znaat negovite nagradi. pak. temata treba da pobudi interes kaj ~itatelite.. Na primer. profesionalnata kariera. ako stanuva zbor za politi~ar. novinarot mora celosno da ja poznava (ne vo bukvalna smisla) li~nosta {to }e ja intervjuira. temata mora da bide aktuelna.

pred da postavat pra{awe. vo intervjuto se obiduvaat da „doka`at deka premnogu go poznavaat problemot za koj razgovaraat“ so {to postavuvaat dolgo i komplicirano pra{awe. Intervjuto. Smislata na intervjuto doa|a do izraz samo vo umeeweto na pra{uva~ot (novinarot) {to treba da pra{a za intervjuiraniot {to treba da ka`e i treba da znae {to ~itatelot bi pra{al dokolku za toa bi imal mo`nost. [~eki}.1981:145) Pri postavuvaweto pra{awe treba da se izbegnuvaat op{ti. Treba da se pra{a toga{ koga intervjuiraniot ima {to da ka`e. . konkretni i koncizni“. Novinarot svoeto znaewe mo`e da go iskoristi samo ako vo vistinsko vreme postavi vistinsko pra{awe. ima novinari koi. treba da pra{ate direktno. Zna~i. treba da se ima predvid slednovo: a) koga da se pra{a. jasni. Kako da se napravi intervju (kompozicija na intervjuto) Intervjuto zavisi od odgovorot. a ne za novinarot koj so intervjuto „dobiva“ mo`nost da poka`e kolku znae (ili se javuva nesopirliva `elba na novinarot da postavi podolgi pra{awa od odgovorite). b) kako da se pra{a.110 D-r Tome Gruevski Profesionalnoto pravilo za podgotovka na intervjuto veli: „pra{awata mora da bidat precizni. (J. Zatoa sekoga{ treba da se ima predvid deka celta na intervjuto e da se dobie odgovor. Toa ne e pravilno. Toa e golema gre{ka. Isto taka. v) {to da se pra{a. Intervjuto ne mo`e da se pravi samo zaradi intervju. Pri podgotovkata na pra{aweto za intervjuto treba da se napravi redosled na pra{awata po va`nost. nepotrebni pra{awa. Vo praksata. vsu{nost. ima novinari koi glavnite pra{awa gi ~uvaat za podocna. Za da se postavi pra{awe. Od ume{nosta na novinarot zavisi i pottiknuvaweto na sogovornikot da dade vistinski odgovor. treba da se umee da se postavi pra{awe. za kraj na intervjuto itn. Odgovorot zavisi od pra{aweto. vedna{ za toa {to ve interesira. se pravi za onoj {to ima ne{to da ka`e. 5. Za da se dobie odgovor.

kako auditiven medium. za emisiite na radioto. pak. Se primenuvaat vo masovnite mediumi {to imaat takvi karakteristiki. Treba da se vnimava i na regulirawe na avtorskite prava. svetle~ki prezentirawa so poseben dizajn itn. se dobra forma za ilustrirawe na ponudenite materijali. Zna~i. stripovite i karikaturite. isto taka. Soop{tenieto na televizijata mo`e da poslu`i i kako inforeklama i mo`e da se plasira so poseben telop. isto taka. Postojat pe~ateni i vizuelni. se koristat kako alatki vo odnosite so javnosta. Televizijata e dominantna forma na komunikacija. Filmovite {to se prika`uvaat na televizijata ili na „filmskite `urnali“ vo kinosalite se sponzorirani od kompanii. Mora da se znae kolkav e efektot od tie plasirani formi na komunikacija. filmovite.Odnosi so javnosta 111 Vizuelni taktiki Postojat pove}e vizuelni i audiovizuelni tehniki. se raboti za izvesen vid reklama. Treba da se vnimava na redakciite da ne im se ispra}aat „stati~ni“ i kompilirani fotografii so retu{irawa itn. na soop{tenijata za javnost i drug vid pe~aten materijal. se odgovorni lu|eto {to rabotat vo slu`bata za odnosi so javnosta. firmi itn. Fotografiite se sostaven del na tekstualnite poraki. Soop{tenijata za javnost se ispra}aat vo pe~atena forma isto kako kaj pe~atenite mediumi ili. Crte`ite i karikaturite. i se davaat besplatno. Za toa {to i kade }e se prezentira preku vakvite formi. Tuka }e gi spomeneme televizijata. . fotografiite. Bilbordite i drugite formi na reklamirawe {to gi gledame na zgradite vo gradovite. no treba da se vnimava tie da bidat so visok kvalitet i da bidat podgotveni od vrvni karikaturisti.

vo politi~kiot `ivot (politi~ka kriza).. Poglednato od komunikolo{ki .toa e moment vo koj edna promena predizvikuva nesigurnost (Ibid.. barawe novi re{enija. Krizata sekoga{ predizvikuva neizvesnost. panika. Tie posledici se ~uvstvuvaat vo ekonomskiot `ivot (ekonomska kriza). prevrtuvawe na dopolnuvawata vo protivre~nosti i antagonizmi. Edgard Moren. izbuvnuvawe na otstranuvawata koi brzo preminuvaat vo tendencii.e. ODNOSITE SO JAVNOSTA VO KRIZNI SITUACII Voved Krizata e pojava ili nastan {to se slu~uva nenadejno. Celiot tranziciski period go pominavme vo re{avawe konflikti i krizni situacii kade potro{ivme mnogu vreme i energija. Vo sovremenata socijalna teorija so ovoj poim se ozna~uva sostojba vo koja protivre~nostite vpe~atlivo se zaostruvaat zaradi sudir na interesi ili nepredviden incident.“ (Moren. t. razo~aruvawe i stres {to ostava posledici kaj lu|eto. premin od stabilnost kon nestabilnost. od gr~kiot zbor krisis.112 D-r Tome Gruevski Glava {esta 6. odluka ili sopirawe. ja predlo`il idejata za izdvojuvawe na oddelna nauka za krizata . prvo se pojavuva vo medicinata kade ozna~uva predizvik. voena kriza ili voeniot konflikt vo 2001 godina. 1979). Pobogati sme so soznanieto za ovoj poim. „Krizata se pojavuva vo daden sistem preku slednive karakteristiki: regresija na determinantite i zgolemuvawe na nesigurnosta. Terminot kriza. u{te vo 1972 godina. Krizata ozna~uva nedostatok na re{enie . vo na{eto op{testvo sme svedoci deka pove}e decenii se nao|ame vo permanentna kriza so neizbe`ni pozitivni i negativni posledici.149). Taa e sostaven del na ~ovekovoto `iveewe vo site elementi na negovoto postoewe i dejstvuvawe. globalni procesi na dezintegracija.Krizologija (krisologie). brzo ili neo~ekuvano. Denes.

krisis go sre}avame u{te vo Stara Grcija. „krizata“ se razviva osnovano vo moment na preod koj{to gi opredeluva re{enijata po opredeleni pra{awa. komunikacijata pred kriznata situacija.. od prakti~na gledna to~ka. Toa pretstavuva vrv na nesigurnosta i alarm koga s# e postaveno pod somne`“. medicinski termin .“ (Marinov. Hipokratoviot . „Klu~ot za efikasna komunikacija vo krizna situacija e da bidete podgotveni pred da nastapi krizata. povratna to~ka za sekoja organizacija. aktuelnite defenicii. da opstoi na posledicite i da prodol`i uspe{no da ja ispolnuva svojata funkcija. Toa e vreme koga na ispit se stavaat mo`nostite na sistemot da se adaptira kon novite uslovi. Posebno }e se osvrneme na komunikaciite na krizni situacii vo koi. e onoj del vo koj jasno se razgrani~uva funkcijata na odnosite so javnosta i marketingot. Vo obrabotkata na ovaa tema }e se zadr`ime na evolutivnite aspekti na krizata. S# drugo sozdava novi problemi i prenatrupanost . formirawe krizen {tab. ovoj termin ja opi{uva pretrpenata promena i sostojbata na bolen odbele`ana vo vremeto kako „kriti~ni denovi“ i vo prostorot (na~in na prenesuvawe i rasprostranuvawe na bolesta).. vsu{nost. }e stane zbor za komunikaciskiot plan. finansiska. segmentot na PR {to se zanimava so upravuvawe na konfliktite. nejzinata etimologija. Spored Aristotel. Ovoj klini~ki. so komuniciraweto na krizata i so spre~uvawe na vlijanieto na nepovolni nastani vo ugledot i rabotata na firmata. menaxiraweto na kriznite situacii itn. za vreme na krizata i po krizata. Krizata mo`e da bide najraznovidna: politi~ka. Vo gr~kata tragedija „krizata e moment na vistinata“ i „krizata e re{itelen moment. tehnolo{ka.Odnosi so javnosta 113 aspekt.„{to poprvo“! 6. Evolucijata na konceptot za kriza Etimologijata na terminot „kriza“ . 2001:245). Vo Hipokratovata medicina. ekonomska.1.„kriza“ go opi{uva „kriti~niot moment vo koj{to bolesta go dostignuva svojot kraj. vidovite na krizata.

. . vek. Kon krajot na XIX.apstraktni. .Krizi predizvikani od agresivni i teroristi~ki grupi. a osobeno vo osumnaesettiot vek.tipologii. {to ne e nitu kriza. Vo sedumnaesettiot vek. na primer: stres. predizvikani od poedinci ili grupi.opi{uvawe na krizata kako proces {to pominuva niz razli~ni etapi na evolucijata.opredelbi.Krizi predizvikani od po`ar.Krizi predizvikani od nesoodvetni ili slabi tehnologii ~ii konsekvencii ~esto se katastrofalni. (Stojkov.Kriza na menaxerski neuspeh.definicii vrz baza na nabrojuvawe na sistematizirani karakteristiki. postepeno ozdravuvawe bez da zaboravime i na tretiot mo`en kraj.Konfrontira~ki krizi. definicii formulirani od razli~ni nau~ni disciplini. napregawe itn. 2005:198-199). . . no tie mo`at da bidat voop{teni vo nekolku grupi: . . eksplozija ili drugi nesre}i {to gi zagrozuvaat lu|eto vo okolinata. baziraj}i se na faktori {to pretstavuvaat element na dinamikata na krizata. Od mo`nite manifestacii na kriznite situacii izdvojuvame: . (Najnoviot slu~aj so katastrofata {to se slu~i vo @elezarnicata . .114 D-r Tome Gruevski re~nik opi{uva dva kraja: kriza (nenadejno ozdravuvawe) i progresivno. nitu postepeno ozdravuvawe toa e smrtta.Skopje vo januari 2007 godina). . Vo literaturata se sre}avaat golem broj definicii. „duhovna kriza“ itn. . medicinskiot termin „kriza“ e prenesen vo analizata na op{testvoto i se sre}ava kako „patologija na socijalnite organizmi“. koi voveduvaat opredelen red. ovoj termin go sre}avame vo negovata celosna transformiranost kako: „civilizaciska kriza“. konflikt.

ili uraganot. privremeno gubewe na slobodata . Vo edna od najpopularnite knigi za odnosi so javnosta „This is PR“ se dadeni dve osnovni kategorii na tipologii na krizi: razurnuva~ki i nerazurnuva~ki. na primer. isto taka. zalo`nici itn. Sekoga{ kako „usloven refleks“ se bara i se somneva vo ~ove~kata gre{ka. Toa e sekoga{ podobar argument otkolku vistinskata pri~ina. berzata itn. Tretata potkategorija na krizi vklu~uva razni incidenti: eksplozii. Nekoi razurnuva~ki krizi se javuvaat zaradi nekoi prirodni dejstva: molwata i gromot koi mo`at da predizvikaat po`ar. ^ove~kiot faktor e sekoga{ vo centarot na vnimanieto na genezata na krizata.Krizi predizvikani od izmama. tajfunot. nestru~no rakuvawe“ itn. Postojat i razurnuva~ki smisleni i odnapred podgotveni krizi koi se dol`at na teroristi~ki akti koi predizvikuvaat ~ove~ki `rtvi. nesovesno. Nerazurnuva~kite smisleni krizi se rezultat na upotreba na bombi. {irewe sluhovi i dr. se predizvikani od prirodni dejstva: virusni epidemii.kako. cunamito itn. Od analizite vo tekstovite vo mas-mediumite se gleda deka ponekoga{ i bez osnova se upotrebuva: „verojatno stanuva zbor za ~ove~ko nevnimanie. finansiski malverzacii itn. polavi itn. 2000:202. Nekoi nerazurnuva~ki krizi. Najdobar pregled dava prilo`enata tabela na tipologii na krizata {to ja prenesuvame od knigata na Stojkov.Odnosi so javnosta 115 .Krizi predizvikani od {trajk. Vo ovaa grupa krizi bi gi vbroile i problemite {to nastanuvaat so proizvodstvoto. zapla{uvawa. istekuvawe razni otrovni hemikalii itn. masovni ostavki itn. . su{i. . {piponirawe.

aksualni ili moralni Bojkot Naglo pa|awe na kotiraweto na akciite na berzata [trajkovi Falsifikati Sluhovi Industriska {piona`a Po`ari Poplavi Zemjotresi Kompjuterski problemi ili problemi so sistemot za komunikacii Defekti na produkti Propa|awe na proizvodnata baza Povlekuvawe na produkti od pazarot Su{tinski propusti i nedostatoci vo kvalitetot Ekonomska agresija [irewe informacii Prirodni katastrofi Celosno propa|awe na proizvodstvenata baza i obrtot (na sredstvata) .116 D-r Tome Gruevski Tipologija na krizite. Pirson i Harington Tip na kriza Kriminalna agresija Primeri Sabota`a Terorizam Industriska {piona`a Zloupotrebi . spored Mitrov.

Sem Blek. soodvetni prisposobuvawa i tehni~ki sistemi. Osnovopolo`nikot na Pablik Relations. istaknuva deka uspe{niot krizen menaxment zavisi od tri klu~ni komponenti: Prvo: zaedni~ka soglasna politika na kompanijata za upravuvawe vo ekstremni situacii.Odnosi so javnosta 117 Pravna kriza Sudski proces na klu~nite lu|e od kompanijata Zloupotrebi Sudski dela Klevetni~ki sluhovi Mediumski skandal Socijalen konflikt Nasilstvo na rabotno mesto Incident za vreme na rabota Zarazuvawe predizvikano od nekoj . naso~uvawe na vnimanieto kon silnite i slabite mesta itn. Treto: raspolagaweto so klu~niot personal {to e podgotven . Vtoro: prethodna proverka i sredstva za komunikacija. selektivno identifikuvawe na problemite.nekakov proizvod Zaboluvawe na nekoi od pretpostavenite vo firmata Nasilna promena na organizacijata na kompanijata Lobirawe vo za{tita protiv interesite Kriza na reputacijata Socijalna kriza Zdravstvena kriza Kriza na organizacijata Menaxiraweto na kriznite situacii ili procesot na upravuvawe na problemite e posebno pra{awe na krizniot PR. Tuka spa|aat slednite elementi: predviduvaweto na problemite vo rok vo koj mo`e da se intervenira na krizata.

istra`uvawe na sostojbite na vnatre{nata i na nadvore{nata publika. na primer: pretstavuvawe aktuelna i to~na informacija na mediumite. od gubewe na kontrolata. Osnovnite etapi na dejstvuvawe na krizniot PR se slednite: definirawe i analiza na problemite. Ne e taka. So negovoto formirawe se misli deka se re{eni site raboti za prezemawe na kompanijata vo slu~aj na kriza. televiziski predavawa. formiraweto na specijalna ekipa. ~esto. Uspehot na komunikacijata od kriznata situacija zavisi od tri faktori: postoeweto na komunikaciskiot plan kako del od op{tiot plan za upravuvawe na krizata. iskoristuvawe i postavuvawe eden ~ovek koj }e ja izvr{uva funkcijata osnoven govornik za vreme na celata krizna situacija. Komunikacijata vo krizniot menaxment Krizniot menaxment sekoga{ e naso~en kon razre{uvawe na problemite i krizite {to se pojavuvaat neo~ekuvano. realizacija na programata i komunikacijata i na kraj . od nedostig na informacii. 6.ocenka na rezultatite od PR-programata. t. od panikata. Krizniot {tab.n. se sfa}a pogre{no. razgovori. vo tie i takvi nepredvideni situacii ne e vo mo`nost da se soo~i so novonastanatata situacija dokolku vo toa ne se vklu~at . Tie pretstavnici }e u~estvuvaat i vo imeto na kompanijata }e organiziraat konferencii za pe~at. i pokraj toa {to e sostaven od rakovodstvoto na firmata. izgotvuvawe strategija za dejstvuvaweto . 1998:54). krizen {tab za borba so krizata.planirawe.2. Ulogata na krizniot {tab. „koga se ru{at karpite“ i „krovot te~e od sekade“. treba da bide dominantna. Ponudenite re{enija na Sem Blek }e uspeat dokolku upravata na kompanijata e ubedena vo toa deka }e uspee i komunikacijata.118 D-r Tome Gruevski za soodvetno soo~uvawe so dejstvata {to mo`at da predizvikaat havarija. formulirawe na celite i zada~ite. Kriznite situacii nastanuvaat: odnenade`. voop{to. (Blek.PR-programa i izbor i izrabotka na konkretni komunikaciski tehniki .

^lenovite na krizniot {tab treba da rabotat vo klima na doverba i so respekt kon procedurite {to treba da se za~uvuvaat. Za vreme na kriza. . Negova zada~a e za vreme na krizata da odr`uva komunikacija so nadvore{nata publika. zastra{uvawata i dr. vo humanitarni akcii). ima zada~a da sproveduva i da izvr{uva vnatre{na komunikacija so vrabotenite na kompanijata. vklu~uvawe javni lica . Krizniot {tab ima posebna zada~a da odr`uva komunikacija so `rtvite od tie nepredvideni situacii.zgolemeno vnimanie kon dopolnitelnite materijali {to mediumite mo`at da gi iskoristat (nepristojnite fotografii. Isto taka. isto taka.pro{iruvawe na intrumentariumot od merki za davawe pomo{ nadvor od voobi~aenite ramki na dejstvuvawe na organizacijata (na primer. Vo prodol`enie }e navedeme pove}e pravila za toa kako treba da se odnesuvame pred kriznata . istaknati artisti i dr. Krizniot {tab sekoga{ pretstavuva at-hotc struktura. pratenici. .rabota so specijalizirani zdru`enija i asocijacii za obu~uvawe i podgotovka na kadri {to }e bidat sposobni da im izlezat vo presret. negova zada~a e da go koordinira informiraweto pred pojavata na krizata. Negovata efektivnost e uslovena od dva faktora: 1. Treba da bide formiran pred po~etokot na krizata. krizniot {tab.davawe pomo{ na `rtvite . Treba da bide podgotven i treniran (za celite za koi e sozdaden). a ne da bide plod na improvizacija.). Negovata cel e da gi koordinira vzaemnite re{enija i da gi sproveduva opredelenite strategii za vreme na kriza. da bide isprobuvan za da ne predizvika u{te pogolema zbrka.Odnosi so javnosta 119 site subjekti na organizacijata. Site ~lenovi vo kompanijata treba da rabotat zaedno kako edna kompaktna celina.medicinska pomo{ {to vklu~uva i specijalizirana psiholo{ka potkrepa. Neophodno e da se po~ituvaat slednive principi: . za vreme na krizata i potoa. 2. .~lenovi na vladata.

120 D-r Tome Gruevski sostojba. Rasporedete gi nivnite zadol`enija. Vo va{ interes e da u~estvuvate vo storijata . • Izberete ~lenovi na potencijalniot tim za upravuvawe so kriza. ne ka`uvajte {to razmisluvate i postojano izvestuvajte gi novinarite“. zada~ite {to treba da gi izvr{uvaat i mo`nite scenarija. Nikoga{ ne ka`uvajte pove}e od toa {to go znaete. „Vo krizna situacija povikajte gi site klu~ni igra~i i istapete direktno so faktite. portparol na dve federalni ministerstva za vreme na administracijata na Bil Klinton . Ako postapite taka. {to be{e objaven vo 2002 godina. Soberete gi i nivnite biografii. novinarite }e gi napi{at i }e gi emituvaat svoite storii. soberete gi podatocite {to ste gi dobile i osmislete strategii za komunikacija za da go zazemete pravilniot kurs.duri i ako taa e negativna . Saliven. Vo krizna situacija novinarite . Ovie pravila gi dava Margarita H.„Novinarite treba da dobijat informacii. Promenete gi. }e po~nat da go objavuvaat toa {to se ‘{u{ka’“. Pred kriznata sostojba • Za celo vreme odr`uvajte odnos na doverba i kredibilitet so novinarite. novinarite }e napi{at deka portparolot „ne odgovara na na{ite pra{awa“. veli Suzan King. a ako vie ne im ka`ete ni{to. Vo sprotivno. vo prira~nikot za vrabotenite „Odgovorna kancelarija za informirawe“. I so va{a pomo{ i bez nea. od doma i od mobilnite aparati. za vreme na krizata i po nea. Napravete spisok na nivnite telefoni od rabota.za va{iot stav da bide pravilno prika`an. • Menaxerot na krizata neka sobere informacii za potencijalno problemati~ni pra{awa i trendovi. {to mo`e samo da pottikne somne` i ozboruvawe. novinarite nema da bidat tolku somnitelni i za vreme na krizata pove}e }e sorabotuvaat so vas. • Izberete lice {to }e bide menaxer na krizata. Vo krizna situacija najdobro e da bidete direkten i iskren i da napravite s# {to e vo va{a mo} za da go olesnite pi{uvaweto na storijata.

Utvrdete gi osnovnite koj. osobeno za va{iot personal. • Napravete plan za organizirawe novinarski centar vo slu~aj na krizna situacija. vedna{ izvestete gi novinarite. Nemojte da {pekulirate. napojuvawe so elektri~na energija. • Napravete spisok na telefonite na rabota. od kade {to }e se emituvaat vestite. koga. • Opredelete ja porakata. Vo sprotivno. Ako ne znaete ne{to. aparati za fotokopirawe. • Dovedete go {efot na vladata ili na agencijata ili nekoj . • Organizirajte 24-~asoven novinarski centar za krizni situacii na nekoe centralno mesto. Odgovorot na pra{aweto „zo{to“ mo`ebi }e go dobiete podocna.Odnosi so javnosta 121 mo`e }e sakaat da znaat so kogo imaat rabota. duri i kafemati. • Vedna{ „izlezete vo javnosta“ so obu~en portparol koj{to na lice mesto }e odr`i brifing za novinarite. neka znaat deka situacijata ja dr`ite pod kontrola. mesto za reporta`nite avtomobili. priznajte go toa. mediumite }e dojdat do informacii na drugi na~ini. kade {to }e se pribiraat fakti i }e se odr`uvaat brifinzi. kade i kako. kade {to }e se proveruva toa {to se „{u{ka“. • Odr`ete obuka za portparolite za odnesuvawe so novinarite. Ne dozvoluvajte da ve zastra{at i da ka`ete ne{to {to e rezultat na ova {to se „{u{ka“. Mediumite. celta i mediumite {to bi mo`ele da gi iskoristite vo razli~ni planovi vo krizna situacija. stolovi. • Soberete gi informaciite najbru {to mo`ete. telefoni. {to. doma i na mobilnite aparati i na rokovite na novinarite {to bi mo`ele da ja pokrivaat va{ata organizacija vo krizna situacija. prostor za parkirawe. Mo`ebi najdobar odgovor e da ka`ete deka „istragata e vo tek“. a so toa i javnosta. Toa zna~i da obezbedite biroa. Treba da razmislite i kako }e ja obezbedite kancelarijata. Za vreme na krizna situacija • Koga }e nastane krizna situacija. • Ka`uvajte go toa {to go znaete i samo toa {to go znaete.

kako . • Spre~ete go negativniot publicitet i soop{tete gi akciite {to se prezemaat za da se razre{i krizata. Narodot saka da go vidi liderot. Nikoj ne smee da gi iskoristi tie izve{tai. Ako nemate dovolno lu|e.istovremeno koga }e gi informirate i novinarite. Poradi prirodata na nivnoto rabotno mesto. • Ostanete spokojni.novinska agencija. Napravete s# {to treba za i tie da bidat vklu~eni. Ako novinarite se edinstven izvor na informacii za va{iot personal. svikajte sostanok na koj na pra{awa od vrabotenite }e odgovaraat ~lenovite na krizniot tim.na mestoto na nastanot neka ima po eden pretstavnik od sekoj medium . na na{iot personal mo`e da se gleda kako na izvor na informaciite. dodeka materijalot ne se distribuira do site mediumi. spisanie i fotoreporter. Otka`ete gi site drugi planovi. vklu~uvaj}i gi i novinarite vo pulot. • Izvestete gi svojot interesen auditorium. • Vodete gri`a za prakti~nite potrebi na novinarite. dneven vesnik. Pojavuvaweto na visoki funkcioneri pred novinarite vo krizna situacija nosi kredibilitet i poka`uva deka organizacijata seriozno ja sfa}a situacijata. radio. toa mo`e da go naru{i moralot. dostoinstveni i bidete od pomo{. Televizijata saka sliki. vrabotenite i drugite slu`bi vo vladata . osobeno ako incidentot ne e to~no prenesen vo pe~atot. ne samo pretstavnicite za odnosi so javnosta. televizija.122 D-r Tome Gruevski drug visok funkcioner vo krizniot centar. ako ima takvi mo`nosti. Tie }e go napi{at izve{tajot i }e gi napravat snimkite i fotografiite za svoite kolegi. Ako nema dovolno prostor. • Po mo`nost. iskoristete gi izve{taite na novinarskiot pul . • So svojot interen auditorium komunicirajte preku elektronska po{ta. vrabotenite mo`e da bidat zbuneti i toa mo`e da im na{teti. taka {to lu|eto mo`e da se podbivaat so niv. Ne treba da ve gledaat nervozni i ispla{eni. ili preku kominikea i izjavi {to }e bidat distribuirani vo site slu`bi. rasporedete gi novinarite na mestoto na nastanot.

I bez vas. Ako ne odgovarate na povicite na novinarite. nivnite rokovi. Na taa veb-stranica objavete gi site soop{tenija za pe~at. • Nadgleduvajte gi izve{taite na mediumite i vedna{ korigirajte gi gre{kite. Ova . novinarite }e gi pobaraat informaciite na drugo mesto. Toa mo`e da se napravi otkako }e zavr{i istragata. • Dopolnuvajte gi informaciite ~esto i redovno. Dovedete lu|e od kredibilitet. • Doverbata na javnosta mo`e povtorno da se povrati so ednostavni gestovi na somilost. ja gubite kontrolata vrz storijata. tie }e ja napi{at storijata. Bez ogled na toa dali rakovodstvoto e svesno ili ne.Odnosi so javnosta 123 {to se: parkiraweto na avtomobilite. za da im se pomogne na zagrozenite i za da se normalizira situacijata. Najavete koga nareden pat }e go pravite toa. Ponudete im sigurnost. site spisoci so fakti i linkovite so drugi informacii. i so vas. No. telefonite. lu|e {to minale niz sli~no iskustvo i tie neka se obratat do javnosta vo va{e ime za da & go privle~at vnimanieto. najva`no e da bidete sigurni deka navistina se pravi toa {to vie velite deka se pravi. • Napravete veb-stranica za informirawe na gra|anite okolu statusot na situacijata. • Obratete se do treta strana da ve potkrepi vo naporite. • Oformete grupa za procenka {to }e go prou~uva problemot i {to }e ja spre~i pojavata na takvi situacii vo idnina. zapi{uvajte gi nivnite pra{awa. • Evidentirajte gi novinarite {to se javile. biroata i stolovite. napojuvaweto so elektri~na energija. • Sekoga{ treba da vozvratite na telefonski povik. Ka`ete im deka se prezemeni ~ekori za re{avawe na problemot. • Proveruvajte dali portparolot postojano e povrzan so povisokoto rakovodstvo pri donesuvaweto na sekoja odluka i na sekoj kurs na dejstvuvawe. • Izbegnuvajte da obvinuvate. Vo sprotivno. sekoja odluka ostava posledici vo javnosta. zapi{ete {to ste im vetile i koj e zadol`en da ja zavr{i rabotata.

• Korigirajte gi problemite za da ne se povtorat. Toa mo`e da vi pomogne na dolgi pateki. Profesionalizmot na piarmenot za vreme na krizna situacija se sporeduva so kapetanot na brodot koj vo vreme na bura uspe{no rakovodi so nego. Bez nea . toa }e gi zgolemi va{iot ugled i kredibilitet kaj mediumite. koja{to veli: „sekogo mo`e{ da go nau~i{ da ja dr`i ~etkata. 2005:220.ni{to. Kako zaklu~ok na ova izlagawe }e navedeme edna metafora {to ja predlaga Stojkov. . • Ne zaboravajte: ako vo momentot na kriza ste otvoreni i ako vo sekoj moment ste podgotveni da reagirate. na krizniot menaxment treba da se gleda i osmisluvaweto na praktikata. Po krizata • Procenete gi efikasnosta na krizniot plan i reagirawata na lu|eto. no ne i kako da gi gleda boite“.124 D-r Tome Gruevski ne e pretstava .tie treba navistina da imaat mo}. Vo taa smisla. koja{to ni pomaga da bideme podgotveni. Osnovniot princip za vreme na krizata se sostoi vo edinstvoto na dejstvuvaweto i na komunikacijata.

sociologijata. Vo Re~nikot na makedonskiot jazik poimot mnenie se izedna~uva . Pove}eto od ovie poimi mo`eme mnogu ednostavno da gi objasnime. }e se osvrneme na osnovnite poimi i sfa}awa za ovaa oblast na komunikolo{kata nauka. za ovoj poim s# u{te ne e razjasneta upotrebata na poimite „javno mislewe“ i „javno mnenie“. javnoto informirawe. statistikata. Misleweto e privatna kategorija. Vo svojata etimologija ovoj poim sodr`i pove}e varijanti . No. javna manifestacija. a pokraj toa i nezadol`itelno iska`uvawe sud. Na prvo mesto doa|a nivnata protivre~nost: javnost nasproti mislewe. nivnoto vlijanie {to go vr{at vo oblikuvaweto na kulturata i svesta na publikata. javnata sfera i sl. javna debata. javna li~nost. javna osuda. umetnik.potpoimi: javnost. javen sobir i sl. Javnoto mnenie. sportist.Odnosi so javnosta 125 Glava sedma 7. Na primer: „javna li~nost“ ozna~uva vid popularnost. pa duri i na matematikata. politikologijata. JAVNOST I JAVNO MISLEWE Voved Ako govorime za masovni mediumi. 1988: 334). Kaj site ovie poimi dominira poimot „javno“ {to ozna~uva ne{to {to e op{to i {to e dostapno za site. javna sednica. makar i vo rudimentarna forma. samo poslednive tri poimi: „javna debata“ „javen sobir“ i „javna osuda“ uka`uvaat na vistinskoto zna~ewe „javno“ {to se konstituira od poimot „javno mnenie“. javno informirawe. javnoto mislewe. Tadi}. za masovna komunikacija. Zborot mnenie izrazuva neodredeno i neprecizno mislewe za nekogo ili za ne{to (Lj. odnosno publicitet {to go u`iva nekoja li~nost: politi~ar. e predmet na prou~uvawe na mnogu nauki: psihologijata. nivnata struktura. I pokraj golemiot interes kaj oddelni nauki. javni ustanovi. isto taka. politi~kata filozofija. Zatoa vo ovaa mo`nost. javen povik. javna administracija. peja~. toga{ neophodno e da govorime i za javnosta.

semeen `ivot.126 D-r Tome Gruevski so poimot mislewe. odnosno „javnost koja e dobro informirana ili koja negoduva“ (J. „tajna ve~era“ itn. Javnosta e op{testven i politi~ki prostor vo koj nastapuva i dejstvuva javnoto mislewe. izvestuvawe. Granicata me|u sferata na privatnoto i javnoto se bri{e vo onoj moment koga privatnata sopstvenost e javno priznata. Javnosta e oblik na obelodenuvawe. Javnosta e istoriska kategorija. Tadi}. Politi~koto zna~ewe na „javnost“ se izveduva od latinskite zborovi „publicus“ (javen) i „populis“ (narod). Latinskiot zbor „privatus“ zna~i li~en. ne pomala opozicija mo`e da bide i kategorijata „tajno“. Atributot „javno“ naj~esto se primenuva vo smisla na „javno mislewe“. Na primer. {to n# upatuva na: „tajni pregovori“. kaj koi postoelo podvojuvawe na: javen `ivot (bios politicos). .1969:8). „tajni smetki“. Nasproti javnost ima i privatno-st.1. koga }e upotrebime: „na mnenie sum“. Taa e pridobivka i uslov na politi~kata demokratija. 7. razglasuvawe. skrien od javnosta. „tajni slu`bi“. Po{irokoto zna~ewe na zborot „javno“ ozna~uva pojaven svet. koj se odvival vo ramkite na polis (grad-dr`ava) i na privaten. Negovata socijalna su{tina se nao|a vo rimskata familija i vo institutot privatna sopstvenost. 1987:15). Ako nasproti javno postoi i privatno. „tajna policija“. Odreduvawe na poimot javnost Terminot javnost e izveden od zna~eweto na zborot „java“ (e). odnosno intimno-st. toa go preveduvame i go sfa}ame kako „na mislewe sum“. Habermas. odnosno za{titena erga omnes (Lj. Zatoa „javno“ ozna~uva objavuvawe. koj mo`e da bide zabele`an od sekogo. koj e otkrien od na{ite setila i od koj se trgnati prevezot i mrakot. frlawe svetlina vrz toa {to se slu~uva. Zborot „javno“ zna~i otvoreno i op{to dostapno. „Javno“ i „privatno“ se razvilo kaj anti~kite Grci. Terminot javno ozna~uva ne{to popularno ili narodno. Vo svoeto potesno zna~ewe zborot „javnost“ e tesno povrzan so poimot „javno mislewe“.

Za sredniot vek e karakteristi~na pojavata na t. oru`je). Javnost {to ovozmo`uva. Rasprostraneta javnost. 4. maniri (na~in na pozdravuvawe. habitus (oblekuvawe.„javnost“. od druga strana.38). Gra|anskata javnost e sfera na privatni lu|e sobrani vo publika. od edna strana. 2. Toa se: 1. . i patria protesta. ~uvar i izvr{itel na zakonite“. Za~etocite. so eden zbor za strog kodeks na blagorodni~koto odnesuvawe. Ottamu zborot publikus javen. pred s#: razmena na stopanski novosti i korespondencija od sekakov vid kako va`ni uslovi za transformirawe od privatnata sfera da izrasne gra|anska javnost. govor so formalitetite voop{to). pak. Ponekoga{ tie se delat vo ~etiri razli~ni kategorii ili da go upotrebime `argonskiot izraz . (Ibid. a gra|anskata javnost nastanala neposredno so emancipacijata na stopanstvoto od zatvorenosta na doma{nite potrebi i negovoto izleguvawe na pazar. Postojat pove}e vidovi cel na javnosta.15). Toa davalo mo`nost za razvoj na komunikacijata me|u lu|eto. Funkcionalna javnost.narod. Vo feudalizmot javnosta se manifestira vo pretstavnicite na blagorodni{tvoto i vo crkovniot ritual. (Ibid. Toga{ prvpat otvoreno bil istaknat principot na sprotivnost na publicitetot kon tajnata politika na apsolutizmot. na polemi~kiot karakter na gra|anskata javnost kon avtoritetot na monarhot se nao|aat kaj monarhomasite koi go istaknuvale principot deka kralot e samo „sluga. Toa {to spa|alo vo sferata na javniot `ivot bilo raspravano vo prisustvo i so u~estvo na narodot vo gr~kata Agora i vo rimskiot Forum. koj e organiziran vo politi~kata zaednica. poteknuva od zborot populus .n. odnesuvawe) i retorika (imenuvawe. reprezentativna javnost. 3.Odnosi so javnosta 127 koj se odvival vo doma}instvoto (oikos). kako {to se: insignii (grbovi. frizura). Nejzinoto manifestirawe e povrzano za atributite na li~nosta. na saem i berza. Normativna javnost. Vo Stariot Rim ovaa podelba se javuva vo oblikot res-publika.

Aristokratijata ne bila svesna deka so toa ~uva „zmija vo pazuvite“ bidej}i nejzinite saloni stanale duhovni `ari{ta na liberalnata javnost. kon krajot na 18. t. 38-60). vek. avtorot poka`uva kako politi~kata javnost izrasnala od literaturnata javnost.128 D-r Tome Gruevski 7. So nastanokot na revolucionernite klubovi se formiral i revolucionerniot dneven pe~at. no najnapred za atributot na javnosta & se zablagodaruva na svojata zada~a da se gri`i za zaedni~ko dobro na svoite sogra|ani. Fascinantnata sila na zborot i negovata kriti~ka ostrina prvobitno bile naso~eni kon literaturnite i kon umetni~kite dela. Vo Francija. Javnosta e preod me|u masata i pocvrsto oblikuvanite socijalni organizmi (interesnite grupi. Politi~ka javnost Politi~kata javnost kako poseben oblik na grupirawe se strukturira so izdvojuvawe aktivni poedinci vo sferata na politi~kata praktika. se javuvaat i organizaciski oblici na izrazuvawe na gra|anskata javnost koja{to misli politi~ki: se javuvaat klubovi vo koi se sobira elitata so cel „da gi ispituva dr`avnoto ureduvawe i potrebite na dr`avata“. Isto taka.2. Ovaa rudimentirana javnost bila zatvorena vo tajni sobirali{ta na elitnite krugovi {to bile nedostapni za {irokata publika. politi~kite partii i sl. Prvite sobirali{ta na privatnite lu|e sobrani vo publika bile kafeanite i salonite na aristokratite.) i e pomobilen faktor na socijalnite nastani. Javnosta bila svedena na mnogu tesna publika. vek. (Ibid. Vo Anglija politi~koto anga`irawe vo javnosta dovelo do nejzino pretvorawe vo dr`aven organ. do institucionalno priznavawe na parlamentarnata opozicija i do sloboda na pe~atot vo 17. Habermas za politi~ka javnost zboruva koga javnite diskusii se odnesuvaat na predmet {to e povrzan so dr`avnata praktika. Toa e najelementarniot oblik na izdvojuvawe na poedinecot od masata vo poseben oblik na op{testvenost. i 18.e. Politi~kata javnost pretstavuva specifi~en oblik na . Taa va`i kako javna sila.

postojat sfa}awa deka obi~nite lu|e ne mo`at da dojdat do vistinata. pretstavnicite na elitata (elitisti~ki teorii). tuku i minimalna mo`nost. aktiven odnos kon relevantnite problemi na zaednicata vo koja `iveat. \or|evi}. 1957:17). 3. materijalna i tehni~ka. Odreduvawe na poimot mislewe Postojat gledi{ta deka masite ne se sposobni da imaat razumen i op{testveno korisen stav za pra{awata od op{testveniot `ivot. (J. \or|evi}. prosvetitelstvoto i drugite optimisti~ki teorii za ~ovekot doka`ale . a javnost ne postoi ako nema sloboda i osnovni mo`nosti za izrazuvawe na mislite. 7. 2. kako {to se: nositelite na bo`jata promisla (Avgustin). duri i deka vistinata ne postoi. tuku i vo dr`avnata vlast i vo op{testvenoto upravuvawe. pa tie samo go sledat toa {to go sozdavaat i go odreduvaat poedinci. lu|eto da mo`at da se izrazuvaat i da u~estvuvaat vo op{testveniot `ivot.3. Javnosta ne zna~i pravo i mo`nost za u~estvo samo vo politi~kata aktivnost i kontrola. humanizmot. demokratski prava i garancii na tie prava. Isto taka.Odnosi so javnosta 129 socijalno grupirawe na lu|eto vo sferata na politi~kiot `ivot ili praktikata. Elementi na javnosta se: 1. Privrzanicite na racionalizmot. Ova go ote`nuva odreduvaweto na poimot mislewe. Javnosta e zbir na site gra|ani {to imaat relativno postojan i aktiven odnos za op{ti i zaedni~ki pra{awa za ureduvawe na `ivotot i za razvojot na zaednicata. 1975:91). Javnosta ne pretstavuva postoewe samo na osnovni li~ni i politi~ki. me|usebno povrzani so psiholo{ki vrski i so relativno traen. interesite i voljata na {to pogolem broj lu|e. (T. nositelite na misijata na svetskiot duh (Hegel) i sl. Javno mislewe ne postoi bez javnost. kako i za razni oblici na dr`avno i vondr`avno politi~ko u~estvo i vlijanie na gra|anite.

Xeferson. (M.) smetale deka narodot e vo sostojba da dojde do vistinata za svoite vistinski interesi ako dojde do uslovi na sloboda i ednakvost. Bez ogled na toa {to vlasta mo`e „da se povredi so zborovi“. Habermas. Slobodata na misleweto e doblest koja ne mo`e da se uni{ti. (Lj. Sfa}awa za javnoto mislewe Za potekloto i za sodr`inata na terminot „javno mislewe“ postojat razli~ni sfa}awa. (Ibid.1988:333). no „narodot.rasipan’ i koruptiven“. 1966:70). pa iako ne vladee. Golem broj teoreti~ari (Milton. N. kako poddr{ka .130 D-r Tome Gruevski deka lu|eto se razumni i svesni bitija. vo slobodnata dr`ava sekoj mo`e da misli {to saka i da go ka`e toa {to go misli i nikoj ne mo`e da se otka`e od slobodata na sopstvenoto mislewe bidej}i sekoj ~ovek ima pravo da bide gospodar na svoite misli. Kako {to istaknuva J. nevozmo`no e na gra|anite da im se odzeme slobodata na govorot bidej}i e nevozmo`no site da imaat isto mislewe za site raboti i site isto da zboruvaat. javnoto mislewe kako poim prv go sozdal Luj Sebastijan Mansije so zna~ewe na prosveten rezultat na zaedni~ka i javna refleksija za osnovite na op{testvenoto ureduvawe. vo toj slu~aj.4. Diver`e. Taa e neophodna za napredokot na naukata i umetnosta koi uspe{no i sre}no se odgleduvani samo od lu|eto {to u`ivaat nepre~ena i celosna sloboda na rasuduvawe. Ottamu. Zborot „javno mislewe“ e od anglosaksonsko poteklo i prv pat e upotreben vo Anglija koga javnoto mislewe. Tadi}. Marks i dr. ne smeel da bide . negovoto razbirawe mora da go sledi prosveteniot vladetel.20). sekoja vlast koja{to nastojuva da se pro{iri i na misleweto e nasilna bidej}i. Makijaveli ja podvlekuval vrodenata sposobnost na narodot za sopstveno mislewe bidej}i „narodot e glas bo`ji“. Javnoto mislewe gi rezimira prirodnite zakoni na toa ureduvawe. Spored Spinoza. lu|eto }e mislat edno. sposobni da imaat svoi gledi{ta za glavnite pra{awa vo op{testvoto. a }e zboruvaat drugo. vo ovoj slu~aj. 7.

2) Taa e gra|anska. Vo kontekstot na vrskata {to mo`e da se vospostavi me|u op{tata volja i javnoto mislewe. toj ne uvidel deka javnoto mislewe atributot „javno“ go izveduva od spletot na okolnostite me|u koi glavna e taa {to go istaknuva faktot deka toa e mislewe na prosvetena javnost {to javno rezonira.Odnosi so javnosta 131 na parlamentot i vlasta. Makijaveli istaknuva deka pridobivaweto na naklonosta na javnoto mislewe mora da bide postojana gri`a na vladetelot ako saka da gi za~uva svojata vlast i li~nata bezbednost.slobodniot pe~at. javnoto mislewe. a ne slu`bena.e. t. vo 1159 godina.5. Samo op{tata volja go ima predvid op{tiot interes i taa e suverena volja ili zakon. No. Vilijam [ekspir vo ustata na Henri IV ja stava izjavata: „mislewe {to mi pomogna da dojdam do krunata“. 4) Taa vo isto vreme e proizvod i producent na javnoto mislewe koj edinstveno ovozmo`uva posebniot interes da se napravi op{t interes. 1987:337). (Spored Lj. (Politi~ka enciklopedija. a ne mislewe na gra|ani sobrani po ugled na gr~kata javnost na place publigue zaradi aklamacija na odlukite. Ruso. a toa e . Marks smetal deka me|u posebniot i op{tiot interes mora da posreduva edna neutralna mo}. Poimot „javno mislewe“ vo moderna smisla na zborot prv go upotrebil @. tret element. Isto taka. 7. Toj razlikuva: volja na site (volonte de tous) i op{ta volja (volont generale). eden dopolnitelen. Ruso samo pridonel pojasno da se artikulira poimot „javno mislewe“. Slobodata na pe~atot ima posebni karakteristiki: 1) Taa e politi~ka. K. Vo sporot me|u dr`avata i gra|anite. N. a ne neposredno vpletena vo privatnite interesi i vo nivnata upotreba. Karakteristiki na javnoto mislewe Javnoto mislewe e aktuelen stav ili pozicija na javnosta po opredeleno pra{awe. go spomnuva poznatiot angliski dr`avnik i avtor Xon Solzberi. Tadi}. Toa e kolektiven odgovor na odredeno . 1975:385). 3) Taa ima glava na gra|anin na dr`avata i gra|ansko srce. ne trgnuva od birokratski pretpostavki.

psiholo{ko-ideolo{ka reakcija na odoboruvawe ili osuda. Javnoto mislewe za golem broj ~lenovi na edno op{testvo e {iroka.132 D-r Tome Gruevski pra{awe. Javnoto mislewe e preovladuva~ki stav na pripadnicite na edna globalna. pozitivna ili negativna). Javnoto mislewe. tuku mo`e da bide i sokrieno. no ne e identi~no so nea. 2) ima razli~no nivo na intenzitet.). 1975:384). poddr`uvawe ili protivewe na postapkite. Ideologijata e sistematiziran i celosen pogled na svetot. 4) ima razli~en na~in na izrazuvawe (javni demonstracii. i pokraj toa {to se stremi da stane javno. op{testvena zaednica za opredeleni op{testveni pojavi. od druga strana. a. za opredeleni postapki i odnesuvawa na grupi i poedinci i osobeno za akciite na politi~kite i na drugite op{testveni faktori {to imaat vistinsko ili imaginarno zna~ewe za `ivotot vo soodvetnoto op{testvo. Misleweto ima svoi karakteristiki: 1) ima nasoka (za ili protiv. Vo taa smisla. a drugi se menuvaat po kuso vreme). a javnoto mislewe se sostoi od mislewa za odredeni konkretni pra{awa {to ja interesiraat javnosta. Odnosot me|u javnoto mislewe i ideologijata se sostoi vo slednovo: 1. javnoto mislewe mo`e da se sfati kako postojan op{testven proces na integrirawe poedine~ni mislewa i raspolo`enija vo kolektivni stavovi i reakcii. ne mora da bide javno izrazeno. kako niza konkretni rezultati i manifestacii na toj proces (Politi}ka enciklopedija. 5) ima razli~na {irina na op{testvenata osnova (stav i mislewe na ogromnoto mnozinstvo ili samo na zna~aen broj ~lenovi na op{testvoto). kritika preku mediumite i sl. zaedni~ka. merkite ili odlukite {to se od interes za toa op{testvo. Toa e sredstvo {to gi soedinuva gra|anite vo edinstven politi~ki subjekt i so toa gi pravi politi~ki subjekti. 3) ima razli~ni stepeni na stabilnost (nekoi stavovi se stabilni podolgo vreme. Toa izrasnuva od odredena ideologija. .

Postojat i sfa}awa koi{to vr{at po{iroko ras~lenuvawe na funkcijata na javnoto mislewe. Spontanite tekovi na sevkupniot proces na formirawe na javnoto mislewe se zasnovani vrz poseben model na razmena na poraki i mislewa {to se karakteristi~ni za mali grupi i interpersonalni. no ima i mnogu slu~ai koga toa vlijanie ne postoi ili e mnogu slabo bidej}i vo pra{awe e javno mislewe za ne{to {to nema vrska so ideologijata ili taa vrska e mnogu slaba. . Javnoto mislewe e sostaven del na ideologijata. regulativna itn. \or|evi}. Luki}.Odnosi so javnosta 133 2.6. Javnoto mislewe vr{i dve funkcii: 1. Ovie dva procesa vo praktikata se nerazdelno povrzani i me|usebno usloveni. konstruktivna. ocenuva~ka. odnosno izveden. mo`at da bidat: ekspresivna.javnoto mislewe se javuva kako forma na izrazuvawe stavovi za op{testveno-relevantni situacii.javnoto mislewe go stimulira ili go predodreduva tipot na odnesuvaweto na pripadnicite na politi~kata javnost i na nositelite na javni funkcii. t. 7.e.e. Ideologijata mo`e da bide predmet na javno mislewe. konsultativna. Ideologijata vlijae vrz sozdavaweto na javnoto mislewe. Stimulativna . kako {to istaknuva T. Primarniot na~in na nastanuvawe na javnoto mislewe se ostvaruva vo procesite na komunicirawe vo primarnite ~ovekovi grupi. 4. Funkciite na javnoto mislewe. (R. odnosno me|u nivnite pripadnici. odnosno procesa na formirawe na javnoto mislewe: spontan ili primaren i institucionalen. 3. vlijae vrz nejzinoto sozdavawe.1979:50). analiti~ka. javnoto mislewe mo`e da ima odredeno mislewe za edna ideologija. Formirawe na javnoto mislewe Postojat dva na~ina. t. direktna. Eksplikativna . Interpersonalnoto komunicirawe e karakteristi~no za mali grupi vo koi komunikaciskite vrski se vospostavuvaat po pat na neposreden dijalog i vo koi subjektite se soo~uvaat direktno. 2.

Vo primarnata komunikacija. poartikulirani. a preku niv i do vlijanie vrz odnesuvaweto na gra|anite i vlasta. Zborot manipulacija doa|a od latinskite zborovi manus .raka. Mislewata {to proizleguvaat od institucionalni izvori pove}e se zasnovani vrz racionalna analiza na dadeniot politi~ki moment. Javnoto mislewe mo`e da bide manipulirano so cenzura (restrikcija na informacii) i propaganda (dejstvuvawe na poedinec ili grupa so cel vo svesta na lu|eto da se fokusira odnapred smisleno vlijanie so posredstvo na informativni sodr`ini so koi se interpretirani nastani od socijalniot ili od duhovniot nagon na lu|eto). Manipulacija e umetnost .dopirawe. poradi {to se javuvaat golem broj konkurenti {to se borat da dojdat do vlijanie vrz masovnite mediumi. me|u pripadnicite na politi~kata javnost. pa zatoa se pokoherentni. mislewata prete`no se formiraat pod vlijanie na nivnite bazi~ni stavovi. rakuvawe i pulare . Preku niv se ostvaruva vlijanieto {to instituciite na politi~kiot sistem se stremat da go vnesat i so toa da obezbedat poddr{ka na politi~kata javnost.7.134 D-r Tome Gruevski odnapred znaej}i gi vrednosta i zna~eweto na porakite {to gi razmenuvaat. Institucionalniot na~in na formirawe na javnoto mislewe se vr{i preku masovnite mediumi. a pomalku se braneti so strasti. pa zatoa uporno i emocionalno gi branat koga }e dojdat vo sudir so mislewata na drugite. (T. Masovnite mediumi se nezamenliv faktor vo formiraweto na javnoto mislewe.1975:204) 7. artikulirani od aspekt na odnapred planirani akcii na vode~kite politi~ki sili vo op{testvoto. \or|evi}. Ovie mislewa se nekoherentni bidej}i se temelat vrz neusoglaseni stavovi na pripadnicite na politi~kata javnost. Komunikacii i manipulacija Vo ramkite na institucionaliziranoto formirawe na javnoto mislewe ~esta pojava e manipulacijata so javnoto mislewe.

Uspehot na edna poraka zavisi od izborot na vistinskiot . 4. odnosno vo samiot proces na komunicirawe. Pra{aweto se odnesuva na toa koj go ostvaruva aktot na manipulirawe . posilno dejstvuva taa {to e nabiena so emocionalno zna~ewe. Poimot manipulacija vo sekojdnevniot govor se koristi da ozna~i takvi odnosi me|u lu|eto vo ~ii ramki edni vr{at vlijanie na drugi so cel da ostvarat li~ni i grupni interesi. vo prenosna smisla na zborot. Manipulirawe vo tehni~ka smisla zna~i rakuvawe so sredstvata za masovno komunicirawe vo procesot na nivnoto funkcionirawe. 3.konzervativnite ili progresivnite sili vo op{testvoto. {to samo ja potvrduva tezata deka verojatnosta na izvorot e pova`na od nejzinata vistinitost i od nejzinite informativni vrednosti.. Manipulirawe etimolo{ki zna~i rakuvawe. upravuvawe ili. Porakata }e izvr{i posilno vlijanie dokolku jazikot {to e vo upotreba e jazik prisposoben na grupata na koja & e nameneta porakata. 2. Me|u dve poraki so isti soznajni vrednosti. Terminot propaganda vo osnova ima negativno zna~ewe. Osobinite na porakata so koja se manipulira se sledni: 1. Problemot nastanuva vo pra{aweto koj ja ostvaruva socijalnata kontrola.1979:152) So upotrebata na sredstvata za masovno komunicirawe se postignuvaat razli~ni efekti i toa so razli~ni vrednosni pozicii. (L. Sekoja upotreba na sredstvata za masovno komunicirawe.N. Uspehot na manipulativnata praksa ne zavisi samo od manipulatorite. Efektot na edna poraka. a i tehnolo{kata upotreba pretstavuva manipulacija. tuku i od na~inot na artikulirawe na samata poraka kako najva`en element vo komunikaciskiot ~in. isto kako i negovite srodni poimi: propaganda i indoktrinacija. zavisi od avtoritetot na toj {to ja ispra}a. na prvo mesto.Odnosi so javnosta 135 na zaveduvawe i vodewe na masite so cel da se postigne nivna zavisnost. manipulirawe so simboli ili so sredstvata za masovno komunicirawe vo procesot na oblikuvaweto na porakata.

5. Osven vo ovaa sfera. Manipulacijata i propagandata se vo sferata na politikata. so prividno objektivni. taa se sre}ava i vo sferata na t. odnosno vo stokovata retorika. v) imperativna: porakata pretstavuva naredba. Kolku porakata pove}e gi eliminira mo`nostite za tolkuvawe na nekoja krizna situacija. 7. ([u{ni}. 9. g) fati~ka ili vrzuva~ka: porakata ima namera da ja proveri ili da ja potvrdi vrskata me|u sogovornikot. |) esteti~ka: porakata go privlekuva vnimanieto na prima~ot so svojata forma.n. d) metafizi~ka: predmetot na porakata e nekoja druga poraka. ekonomska propaganda. nenametlivi i ubedlivi pri~ini.136 D-r Tome Gruevski moment vo koj taa }e bide emituvana. funkciite na porakata mo`at da bidat: a) referencijalna: porakata saka da ozna~i realni raboti. Za da privle~e vnimanie i da bide prifatliva. e) Za poimot publika . Jakobson. (Umberto Eko.1973:71). Po svojata struktura porakata {to se manipulira e ednostavna ne samo zatoa {to mora da se soop{ti vo ograni~eno vreme i na ograni~en prostor. Uspehot na porakata zavisi od vidot i od redosledot na argumentite so koi taa se potkrepuva. 10. tolku pove}e taa se smeta za povredna i poefektna. b) emotivna: celta na porakata e da predizvika emocionalni reakcii. 8. Upotrebata na ideolo{kiot jazik ne e vo funkcija na informiraweto. 6. tuku na falsifikuvaweto. odnosno vo reklamata. porakata mora postojano da se povtoruva.publikata e poseben oblik na . Porakite so o~igledna namera se pomalku ubedlivi od onie vo koi namerata e prikriena. tuku i zatoa {to taa e nameneta na ograni~ena masa lu|e. tuku taa treba da gi izrazuva na {to poubedliv na~in. 1999:72-81) Spored R. Stavovite izneseni vo porakata ne treba da bidat vo sprotivnost so stavovite na masata. Ubedlivosta na porakata se zasiluva dokolku so nea se soglasuvaat „liderite“ na mnenieto.

Toga{ se pojavil i fenomenot na disperzivna ~itatelska publika .N. taka {to publikata pretstavuva pove}e zbir na prima~i na istorodni poraki otkolku cvrsto strukturirano telo na gledali{te. a toa {to ja povrzuva masata e emocijata.1979:235). Kako posledica na razvojot na mediumite mo`at da se zabele`at ~etiri glavni promeni vo pogled na razbiraweto na modernata publika. teatarskite ku}i. ~lenovite na nekoj klub i sl. Na~inot na strukturirawe na publikata e vo stroga vrska so prirodata na masovniot medium koj so svojot publicitet formira sopstvena publika. (L. Publikata se strukturira od poedinci ili od tesni primarni grupi dokolku tie zaedni~ki se izlo`eni na dejstvoto na nekoj medium za masovno komunicirawe. Toa {to ja dr`i javnosta povrzana e intelektot.grupa na individiumi koi biraat i percepiraat ist tekst. Vtorata promena . sportskite klubovi itn. ^itatelite na nekoj vesnik. Motivot za nivno grupirawe vo nekoi tipovi publika bi bil interesot na lu|eto. odnosno programi {to ovozmo`ilo zgolemuvawe na receptivnite mo`nosti i masovna i brza reprodukcija i distribucija na porakata. psiholo{ko-prostorni vrski me|u nejzinite pripadnici. TV-studijata. So aktivnost na koj bilo od spomnative kreativni centri se aktivira mehanizmot na socijalno-psiholo{koto povrzuvawe na poedinecot vo publika kako astrukturalen oblik na op{testvenost. odnosno na ~itateli ili slu{ateli. Prvata se odnesuva na novite satelitski i kabelski modus-transmisii na odredeni sodr`ini. Publikata ja so~inuvaat golem broj lu|e {to imaat zaedni~ki interesi ili delat zaedni~ki stav za nekoe pra{awe. kako {to se redakciite na masovnite mediumi: radiostanicite. So toa publikata mo`e da opstane kako struktura dokolku postojat t. mo`at da poslu`at kako primeri za javnost.Odnosi so javnosta 137 op{testvenost {to se strukturira na mnogu labavi. Pojavata na masovnata publika nastanala paralelno so pojavata na pe~atot. kreativni centri..n.

na u~esnicite vo komunikaciskiot proces im ovozmo`uvaat svoevidna kontrola na informativnoto opkru`uvawe. 2003:131). nacionalnite i kulturnite granici vo sovremeniot svet. Masata. Tretata promena se odnesuva na transnacionalizacijata i globalizacijata na televiziskite poraki {to se obezbeduvaat preku satelitite so {to se premostuvaat politi~kite.138 D-r Tome Gruevski proizleguva od razvojot na novite i ednostavni mo`nosti za skladirawe na informacijata. Niv. ^etvrtata promena proizleguva od mo`nosta na novite kompjuterski tehnologii koi ne obezbeduvaat samo individualna upotreba na razli~nite mediumi tuku. isto taka.88). (Spored Z. Postoi razlika me|u masa i tolpa. isto taka. (Ibid. Vo oddelni situacii masata mo`e da bide pottiknata na burni i demonstrativni reakcii. na manifestirawe ogromna socijalna energija. i na mo`nostite na zgolemenata individualna upotreba i na fragmentacijata na masovnata publika. ozna~uva aglomeracija na mno{tvo poedinci. no. Fenomenot na kiber-zaednicata (cyber-society) ne uka`uva samo na novite modeli na komunikacii. Tomi}. \or|evi}. Vo odredeni situacii so prisposobuvawe na nivnite situacii mo`e da se vladee so masite. tuku i na promenetata op{testvena stratifikacija {to se temeli na dominantnite centralni ispra}a~i i na perifernite prima~i. . Taa e najlabaviot oblik na strukturiranost na depersonalizirani poedinci. imeno. Ovie promeni gi reducirale homogenosta i imultanosta na iskustvoto na publikata ~ij{to rezultat s# pove}e pretstavuva segmentacija i fragmentacija. no so tolpata toa ne e mo`no da se ostvari. odnosno informativnata sodr`ina. (T. kako i zgolemenata mo`nost za izbor. kako oblik na op{testvenost. 1987:88). mnogu fluidno gi povrzuvaat okolnostite {to se nadvor od direktnoto vlijanie na vlasta i toa bez ogled na klasnoto poteklo ili na socijalno-profesionalniot status.

unikaten na~in. skap komunikaciski kanal. sekoj od postoe~kite `anrovi na kompjuterski posreduvanite komunikacii ima svoj specifi~en izraz. Internet nudi i novi komunikaciski paradigmi kako {to se interaktivnosta. So ogled deka on-lajn komunikacijata se u{te se razviva kako metod na ~ovekova komunikacija. Ovaa poslednata. Kompjuterski posreduvanata komunikacija primarno se odviva vo forma na pi{uvan jazik a karakteristikite na Internet vlijaat na na~inite na koi lu|eto go koristat jazikot i gi razbiraat porakite. . tradicionalni mediumi (pe~atot. Mnogu Internet `anrovi go stesnuvaat kanalot na interpersonalna komunikacija. od razmena na vizuelna i verbalna informacija vo poednostavena. brzina i efikasnost.karakteristiki za koi e potreben {irokopojasen.se u{te se debatira. pretstavuvaat oralna. tekst bazirana komunikacija. ODNOSITE SO JAVNOSTA I INTERNET Voved Pojavata na novata tehnologija nare~ena Internet ozna~i nova stranica vo poimaweto na komuniciraweto. nelinearnoto ~itawe i multimedijalnosta. pra{aweto za toa dali on-lajn diskusionite listi na primer. Pritoa. Korespodencijata so pomo{ na kompjuterskite mre`i jazikot go koristi na nov. vklu~uvaj}i gi i odnosite so javnosta. pi{uvana ili semioti~ka komunikacija . Lu|eto kombiniraat elementi na oralniot govor so on-lajn pi{uvawe i grafika za da go kompenziraat nedostatok od vizuelnite i zvu~ni efekti . a toa na odnosite so javnosta im donese ekonomska racionalizacija. preku trendot nare~en digitalna konvergencija pretstavuva obedinuvawe na prethodnite. Sepak. radioto i televizijata). ostanuvaj}i neodgovoreno.Odnosi so javnosta 139 Glava osma 8.

sre}avawe. zaedno da sozdadat ogromna i se u{te brzo raste~ka globalna interaktivna mre`a. ne e eden fragment na nekoj tehnolo{ki sistem. a informaciskata supermagistrala.140 D-r Tome Gruevski Vo prviot del od ovaa glava }e bide elaboriran Internet kako nov medium. Biduvaweto on-lajn. a ponatamu sleduva osvrt na tehnolo{kite mediumi za on-lajn komunicirawe so javnosta. stana globalna konjuktura i uslov za iskusuvawe na novi fenomeni. pred se. od hipertekstot do multimediata. Procesite koi od takvata sostojba i trend se predizvikani. kako i kontekstite na upotrebata na Internet za odnosi so javnosta. . tehni~ko razbirawe ili svest za implikaciite. tuku samiot sistem” (Fortune. vo relativno kratok period povrza razli~ni vidovi mediumi. Glavata zavr{uva so osvrt na efektite od on-lajn komuniciraweto so javnosta. rabotnite mesta i `ivotite na lu|eto poslednive desetina godini gi preokupiraa novi.1 Internet kako nov medium Obedinuva~kata tehnologija na informaciskoto doba li~niot smeta~ ili kompjuterot. dostigna proporcii i vlijanie. stana globalna politi~ka paradigma na liberalno orientiranata elita. vklu~uvaj}i gi i odnosite so javnosta. 8. od virtuelnata realnost do teleprisutnosta. Internet. Internet i Veb .svetski {irokoto povrzuvawe. najvidnite me|u niv sekako se telefonot. Priklu~uvaweto na Internet pritoa zna~e{e pretvarawe na kompjuterot vo komukaciska alatka. So pomala ili pogolema upatenost. u~ewe. pra}awe i priem na informacii od site vidovi. najdoa novi poimawa. ednostavno }e re~e vo edno intervju Kastels. nekoga{ zbunuva~ki poimi. kupuvawe i prodavawe. radioto i televizijata. tuku e centralen tehnolo{ki medium na informaciskata era. psevdonimot za napreden Internet i eden od retkite eksterno inducirani termini. so koi toj pove}e “ne e samo tehnologija. 2000: online). zad vmre`enite kompjuterski ekrani sedat korisnici koi novata tehnologija ja koristat za razmena. Domovite. za me|u drugoto.

povrzuvawe. Ovaa tehnologija nema centralno upravuvawe. obrazovni. a za Kastels tie se vsu{nost negovi kulturi: tehno-meritokratska. koj pak mo`e da bide podgrupa ili da se identifikuva so sajber prostorot. Do pred pojavata na Internet i na Vebot. sofisticirana tehni~ka poddr{ka. a linkovite se tehni~kite vrski me|u niv. Toa e ednostavno konglomerat od elektronski vrski i protokoli za komunicirawe. Za drugi. Vo naj{iroka smisla Internet site go gledaat kako distributivna mre`a koja sozadava informaciski prostor. komunikaciski. decentralizirana priroda i zna~itelnata sloboda od oficijalna kontrola. informaciskite prostori bea eden vid izolirani ostrovi.Odnosi so javnosta 141 Tehnologijata na Internet Internet e mre`a od milioni kompjuteri. Vo treta klasifikacija. Drugi definicii go tretiraat Internet kako multi-dimenzionalen i multi-funkcionalen virtuelen entitet zasnovan na mnogu realna. strukturata na Internet e vsu{nost strukturata na Vebot: jazlite se kompjuterite-doma}ini. prebaruvawe i virtuelna realnost (vidi Fressen. toj obezbeduva kapacitet. So nivnoto povrzuvawe e nastanat Internet. zabavni i delovni. pred se. vklu~uvawe i isklu~uvawe. povrzani me|u sebe so vrski za prenos na podatoci. koristeweto na standardizirani . locirani vo pove}e od 180 zemji vo svetot. komunikaciski. virtuelnokomunitarna i pretpriema~ka (vidi Castells. hakerska. Kako i so geografskiot prostor. Vo tehni~ka smisla. 2001: 37). 1997). Za eden krug avtori (vidi Angehrn. negovite funkcii se. taka i informaciskiot prostor ima svoi dimenzii i mesta. so mo`nost za nevidlivo dvi`ewe niz niv. kako distributivna mre`a vo koja informaciite ne se za~uvani vo eden centralen kompjuter. distributiven i transakciski prostor. Nehierarhiski postavenata. 1997: 112-114). od Internet za kratko vreme napravija seprisutna i seposakuvana tehnolo{ka opcija. Na nivo na takvata mre`a. tuku distribuirani me|u mnogu kompjuteri-doma}ini. toj pretstavuva neograni~en informaciski.

n. Toj go tera op{testvoto da go menuva svoeto odnesuvawe no isto taka i reagira na op{testvoto. spontano. kombinirana so razli~nite socijalni vrednosti koi podocna se pojavija. Po bezmalku site svoi parametri novata komunikaciska tehnologija podrazbira glavno interakcija so malku emituvawe. Postojat pove}ezna~ni pati{ta do bilo koja ma{ina. a potoa i na cela niza drugi tehnolo{ki ekstenzii na sekojdnevniot `ivot. i nova forma na oralnost i nova vizuelna kultura. Seto ova Internet go pravi i fenomen i aplikacija vo isto vreme. pred se na komunikaciskite formi i informativnite sodr`ini. kako interakcijata i hipertekstot. paradigma koja go privlekuva vnimanieto na nerealnosta i neseopfatnosta na vremeto koe go poka`uva ~asovnikot. anonimno i vo t. ru{at vekovni paradigmi. Imanentnata. od {to proizleguva i vtoroto doba na . korisni~ka kontrola asocira mo`nost za izbor. Distributivnata i globalnata priroda. anga`ira pove}e setila i zamenuva pove}e standardni mediumi. tehnologija na paketi ja kombinira mo}ta na izvonrednite inovacii vo kompjuterskata tehnika i komunikaciite. i koncept i proizvod istovremeno. ovoj informativen prostor stanuva multi-senzitiven. Za teoreti~arite na novite mediumi toa e dokaz za nivnata ontolo{ka priroda. Toj e i trend.n. a t. Taka toj stanuva i revan{ na pe~ateniot medium. i ideja i realizacija. od bilo koj drug kompjuter ako tie se povrzani vo mre`ata. t. na mre`ata i dava nekoi temelni atributi koi ne se zabele`ani kaj ostanatite novi tehnologii. Novite paradigmi So dodavaweto na multimediata. Nekoi od niv. realno vreme.n. za razlika od televizijata koja nudi glavno emituvawe so malku interakcija. Golem del od procesite se odviva neformalno.142 D-r Tome Gruevski protokoli za komunikacija na Internet ovozmo`uva javen i univerzalen pristap do informaciite na bilo koj kompjuterdoma}in. globalen ekonomski mobilizator i lokalno postmoderno iskustvo.

kako i dezintegracija na tradicionalnata zaednica” (Holmes. vtoroto doba na mediumite so Internet kako nose~ka tehnologija. “Takvata struktura go tera poedinecot da se pot~ini na monopolizacijata na informacijata i zabavata. Bez ogled na ogromniot spektar aplikacii na primer. “tiranijata koja mu e pridru`ena na emituvaweto se temeli na negovata hegemonisti~ka uloga vo opredeluvaweto na kulturata”. Novata realnost konstituirana vo vtoroto doba na mediumite se ogleda i vo fragmentacijata na vidot na porakata. za da obezbedi ~uvstvo na zaedni{tvo i zaedni~ka kultura” (ibid). Sostojbite proizvedeni od vaka klasificiranite etapi na mediumska dominacija se. sfatena kako kulturna industrija i dominantno vertikalna struktura. e najpopularnata aplikacija na Internet . Primarno bazirana na tekstot. pri {to zad vakvata demisija na otelotvorenoto sobirawe stoi rastot na emituva~kite mediumi koi gi izoliraat gra|anite eden od drug. prethodno optovarena so presvrtot od tekst-baziranata komunikacija nasledena od Gutenberg. pomalku posreduvana dvonaso~na komunikacija. {iroko i nestabilno odstapuvawe od magijata na televizijata . pravej}i novo neopredeleno. Prvoto doba se sveduva na “proizveduvawe neopredelena masa. glavno. 1985).Odnosi so javnosta 143 mediumite (vidi Poster. za posledica ima slabeewe na interaktivnata praktika na fizi~kite forumi. gi premostuva institucionalnite oblici i ja poddr`uva instantnata. Od perspektiva na vtoroto doba na mediumite. biduvaweto interaktiven.daleku pove}e od on-lajn nabavkite ili pribiraweto informacii” (Poster. Sprotivno. pra}aweto i priemot na digitalno kodiranite poraki. poznati. Toa pak. 2002: online). kon vizuelnata pretstava i oralniot televiziski medium (vidi Postman. 1995). izolacija na poedincite od sredstvata za proizvodstvo koi bi ovozmo`ile nivni sopstven pridones vo javnoto komunicirawe. “fenomenot na komuniciraweto na dale~ina preku kompjuter. taa na po~etokot ostava vpe~atok deka ~ovekot na 21ot vek se vra}a kon pi{aniot jazik. 1995: 88).

odnosite so javnosta stanuvaat isplativa alatka za {irewe na soznanijata za vas. denes.144 D-r Tome Gruevski kon magijata na interaktivnite digitalni mediumi. tie odat ponatamu do vospostavuvawe direktna vrska so korisnikot. 8. Od arhetipot na elektronskoto izdava{tvo do nizata napredni re{enija . So dobro promisleni celi. relevantna poraka. Treba samo da se znae kade i kako da se baraat. ?esto. vakvite odnosi so javnosta ne zastanuvaat na soop{tenija za javnosta. {to go apsorbira celokupnoto ~ovekovo iskustvo. . primarnoto sredstvo za komunikacija so novinarite be{e telefonot i po{tata. korisno upotrebena tehnologija i pametna. novite komunikacii istovremeno anga`iraat pove}e setila. Pred dvaeset godini. minatoto. Najgolemata prednost od site e deka site Internet bazirani aktivnosti mo`at da se skladiraat e eden lesno prebarliv indeks. dobro razbirawe na celnata grupa. za potoa. Nivnoto pronao|awe stanuva ednostavno duri i za onie so mnogu skromen buxet. faks ma{inata be{e golema inovacija vo komuniciraweto. so pojavata na multimediata da napravi novo pomestuvawe. zatoa {to mediumot stana tolku seopfaten a tolku raznoviden. odnosite so javnosta se integralen del na pove}ekanalna marketing programa.2 Tehnolo{ki opcii za on-lajn komunicirawe so javnosta Internet nudi sistem na vlijanija vo odnosite so javnosta koj e nezavisen od tradicionalnite mediumi. sega{nosta i idninata” (Castells. Vo me|usebno povrzaniot. so pojavata na Internet i elektronskata po{ta na{ite `ivoti stanaa polesni vo edna smisla. po {to “site poraki od site vidovi se sodr`ani vo mediumot. Prethodno. 1996: 373). Od druga strana.varijacii na mediumski produkti. digitalno vmre`en svet. no pokomplicirani vo druga.

sekoj veb baziran koncept na odnosi so javnosta treba da vklu~i kampawa. Vo starite denovi promotovnite materijali za novinarite bea prete{ki: golemite papki napolneti so soop{tenija. so visok kvalitet. nejzinite sodr`ini i uslugite koi gi nudi . Ona {to zafatenite novinari i reporteri najmnogu go cenat e lesniot pristap do materijalite. pretpostavuva registracija na veb adresata kaj prebaruva~kite ma{ini so cel nejzino lesno pronao|awe.Odnosi so javnosta 145 Kreirawe Veb stranica Mo`nosta za kreirawe veb stranica za komunikacija so javnosta i klientite e naj~esto koristenata opcija na Internet. a baraa i mnogu rabotna raka vo smisla na pakuvawe i distribucija. Tie bea skapi da se dizajniraat i izrabotat. Najavata za vospostavuvaweto na veb stranicata. potrebno e samo novinarite da se naso~at kon va{ata veb stranica. Toa e golema za{teda na vreme i pari. kade {to se skladirani site materijali za pe~atot (mediumite). Inaku. toj dozvoluva ne samo eden na mnogu tuku i eden na eden komunikacija. . Sozdavaweto on-lajn prostor za pe~atot (mediumite) e navistina ednostavno. vklu~uvaj}i gi tradicionalnite. Sekako. no i spogoduvawe so sopstvenici na drugi veb stranici za obezbeduvawe hipertekst vrska tokmu so va{ata. Internet nudi edna druga opcija za onie koi imaat potreba od publicitet – mo`nosta za sozdavawe on-lajn prostor za pe~atot (mediumite). a ovozmo`uva kreirawe i na on-lajn (vurtuelni) zaednici. odnosno aktivnosti za linkuvawe (avtomatsko povrzuvawe) kako i kampawa za negovo najavuvawe vo site mediumi. treba da se imaat predvid specifikite na ovaa tehnnologija: vebot e interaktiven.pripa|a na konvencionalnata reklama. Denes. podgotveni za koristewe. fotografii i slajdovi – bea standardni. Linkuvaweto pritoa.

Mnogu softverski sistemi za filtrirawe vakvite poraki gi kategoriziraat kako beskorisni. Participacija vo forumi za diskusija Vo kontekst na odnosite so javnost. opremeni so me|unaslovi i zadol`itelno potpi{ani. Vakviot vid na komunikacija so potencijalnite korisnici e ednostaven. Istovremeno. brz i mnogu eftin. neretko se praktikuva i distribucija na poraki do nepoznati korisnici – po opredelen kriterium selektirani kako mo`na celna grupa na odredena strategija na odnosi so javnosta. {to zna~i deka treba sekoga{ da se nudi opcija nekoj da mo`e da bide izzemen od listata na priema~i.) no neretko na tekstot mu e pridru`ena i fotografija. stanuva se pote{ko duri i edno obi~no soop{tenie za javnosta da stigne do korisnikot. Vo kontekst na odnosite so javnosta elektronskite poraki naj~esto se ispra}aat na poznata lista korisnici (novinari i sl. Sepak. treba da se znae deka porakite treba da bidat kratki. vo smisla na identifikacija na ispra}a~ot. sporedeno so tradicionalnata distribucija na pe~aten materijal. Imeno. zaradi pojavata na cirkularnite {emite za sozdavawe pari koi neselktivno rasturaat elektronski poraki do novinarite i do mnogu drugi kategorii korisnici.) koi prethodno se registrirale kako prima~i ili dale drug vid soglasnost odredeni poraki redovno da pristigaat na nivnata adresa. Elektronskite poraki naj~esto sodr`at tekst (soop{teni za javnosta ili sl. odnosno nepotrebni i avtomatski gi prenaso~uvaat vo virtuelnata korpa za otpadoci.146 D-r Tome Gruevski Distribucija na elektronska po{ta Cirkuliraweto elektronski poraki (e-mail) za dosegawe golemi grupi korisnici na Internet e lesno i toa odamna e stanato forma na direkten marketing. a vo ponovo vreme i video klip. forumite za diskusija na Internet podrazbiraat softverski aplikacii koi predviduvaat . Vo ovaa smisla treba da se ima predvid deka: nikoj ne gi saka beskorisnite poraki.

vladi. Tehni~ki. vo finansiraweto i vo vrednuvaweto na .3 Kontekst na upotrebata na Internet za odnosi so javnosta Pra{aweto za toa koj mo`e da publikuva na Internet. Potrebniot memoriski prostor obi~no se dobiva od serverot na Internet provajderot. 8. Od tie pri~ini potrebna e primena na principite na korektni odnosi so ovaa specifi~na javnost: izbegnuvawe lagi i {irewe dezinformacii. no od druga . gra|anski organizacii mo`e da se vklu~i vo mre`ata. menaxmentot. vo mnogu oblasti: odnosite na dobavuva~ite i potro{uva~ite. vo proizvodniot proces. ~esto se anonimni i taa karakterstika im ovozmo`uva od edna strana izvornost. odnosno da ja koristi ovaa tehnologija za svoite odnosi so javnosta – nikoga{ ne se postavuvalo. korporacii. osobeno od delovniot sektor. forumite za diskusija prerasnaa vo mo}no oru`je za prezentirawe i propagirawe na najrazli~ni stavovi i mislewa. vo sorabotkata so drugi firmi.gi pravi podatni za manipulacija. Upotreba od delovniot sektor (korporacii) Kompjuterski posreduvanite komunikacii i Internet ve}e gi transformira vrskite vo organizaciite. tie mo`at da bidat organizirani kako sinhroni i asinhroni diskusioni grupi. Verifikacija ne e potrebna. bilo koj {to poseduva Internet vrska – poedinci. vodewe dijalog so onie koi ja cenat vistinata i izbegnuvawe debati so razli~ni ideolozi koi ve}e imaat niza predrasudi. no i vo vreme po izbor na korisnikot. a informaciskata granica e celiot svet. odnosno da obezbeduvaat komunikacija vo realno vreme (istovremena dvonaso~na komunikacija). Tie se oslobodeni od konvencionalnite restrikcii. Poslednite godini.Odnosi so javnosta 147 mo`nost za poseti. pasivno no i aktivno u~estvo (slu{awe-~itawe i govorewe-pi{uvawe). Imeno.

Novata tehnologija go pro{iri i razbiraweto za toa {to se sodr`at integriranite korporaciski komunikacii kaj delovnite subjekti vklu~uvaj}i gi odnosite so javnosta. Pokraj standardnoto sfa}awe koe se fokusira na reputaciskiot menaxment. politi~ari) So postepenoto is~eznuvawe na tradicionalnite dr`avni mediumi (pe~atot. no i vladini publikacii za proda`ba (pazar). se smeta za temel na vizijata za inkluzivno op{testvo koe pak e vode~ka ideologija zad promocijata na konceptite za elektronska vlada (e-governance). Ovoj koncept obezbeduva efikasnost. priem i spodeluvawe informacija. Upotreba od javniot sektor (vlada. Pritoa. ponudata na nacionalna i me|unarodna legislativa. pravoto na barawe. komunikacija na politi~kite partii so ~lenstvoto. poslednite deset godini odnosite so javnosta opfa}aat i proda`ba na stoki i uslugi za {iroka potro{uva~ka. Voveden e imeno. Od druga strana Internet masovno se koristi i za propagirawe na konkretna politi~ka akcija. Internet stanuva dominantno sredstvo za diseminacija na vladinite informacii i uslugi. Od druga strana. Internet se koristi i za odr`uvawe vrski odnosno privlekuvawe novi investitori kako i odr`uvawe na komunikacijata so postoe~kite akcioneri. radioto i televizijata). informacii za dr`avni proekti. kako i za klasi~na propaganda. . javna administracija. kako i obezbeduvawe on-lajn poddr{ka (soveti. koncept na mre`na ili vmre`ena korporacija. i koi vo dene{no vreme se zadol`itelna komponenta na odnosite so javnosta i glasa~koto telo.148 D-r Tome Gruevski akciite na finansiskite pazari. Tuka spa|aat konceptite od tipot na elektronska vlada. organizacija na javni raspravi i debati. transparentnost i odgovornost – vrednosti kon koi se stremi sekoj segment na javniot sektor. instrukcii) za potro{uva~ite.

ovoj vid na komunikacija e evtin. sindikati. debatirawe i participacija koi na prv pogled sodr`at potencijal da ja zajaknat demokratijata i da go pro{irat opsegot na kriti~koto mislewe. diseminacija na dnevni informacii za tekovni aktivnosti. decentralizirana priroda i sloboda od oficijalnata kontrola go napravija bezmalku idealen medium. Upotreba od poedinci (forumi/grupi za diskusija) Pojavata na Internet sozdade novi prostori za informirawe. Noviot medium se koristi za komunicirawe so ~lenstvoto. lesen i brz. neprofitnite organizacii. Vo ovaa smisla.Odnosi so javnosta 149 Upotreba od nevladiniot sektor (gra|anski organizacii. organizirawe kampawi. Negovata inherentna anarhija. Ve}e . neformalni interesni grupi) Upotrebata na Internet vo nevladiniot sektor e {iroka. Vaka koordiniranite aktivnosti stanuvaat se poorganizirani. a niskata cena na elektronskata isporaka go napravi premostuvaweto na dr`avnite granici mnogu polesno od bilo koga porano vo istorijata. Istovremeno. kako i vmre`uvawe so drugi organizacii na regionalno i globalno nivo. nacionalnite osloboditelni dvi`ewa. Preku celiot svet imeno. za odnosi so javnosta. aktivistite za ~ovekovi prava. izvornite etni~ki grupi .go imaat pronajdeno povrzuvaweto vo horizontalnata komunikacija obezbedeno od Internet. li~na prezentacija i promocija. mobilizacija na poddr{ka. Iljadnicite. So pomo{ na Internet aktuelnite problemi i pra{awa se propagiraat mnogu brzo. lokalnite temi lesno stanuvaat globalni i sprotivno. razli~no konfigurirani konverzacii {to se slu~uvaat vo mre`ata nudat ekspanzija i na neformalnata javna debata vo sajber prostorot. Internet se koristi i od milioni poedinci.

nivnoto vlijanie i efekti u{te pote{ko mo`at da se izdvojat i izmerat. postojat odredeni tehnolo{ki postapki so koi mo`e da se izmeri vlijanieto na komuniciraweto so javnosta preku Internet. ako odnosite so javnosta se dobro integrirani so drugi marketing operacii. Sepak. Plasiraweto na va{ata prikazna e nadvor od va{ata kontrola. Sepak. efektite od komuniciraweto so javnosta ne sekoga{ davaat predvidlivi i kvantifikabilni rezultati. petnaesetina godini po negovata javna promocija i dostapnost. so ogled na faktot deka razli~ni ma{ini koristat razli~ni tehnologii na prebaruvawe.n. Sekako.150 D-r Tome Gruevski spomenatite naj~esti tehnolo{ki opcii (vebot. blogovi – li~ni dnevnici koi se stavaat na javen uvid. i vo smisla na vremenski termin. i pokraj procenkite deka samo tretina od Vebot e dostapen za prebaruvawe. Vo taa smisla regulatorite se soo~uvaat so raste~ki zloupotrebi za koi e potrebna prevencija. 8. soodvetnoto veb indeksirawe pomaga da se prebaruva spored metodata na klu~ni zborovi Za odnosite so javnosta korisna e i procenkata na brojot i analiza na posetitelite na veb stranicata. kako i na prihodite koi taa gi ostvaruva. Koristewe na ma{ini (avtomatiziran softver) za prebaruvawe e vitalna opcija za sortirawe (klasifikacija) na lavinata informacii {to se distribuira preku Internet. istra`uva~ite na Internet se soglasuvaat deka za svoite korisnici toj denes nudi se – od seriozna informacija do neprovereni glasini i namerni dezinformacii. i vo smisla na prostorno pozicionirawe. Potrebna e sporedba na periodot pred . Istovremeno.4 Merewe na efektite od on-lajn komuniciraweto so javnosta Staveni vo analiti~ka perspektiva. vo tek na odreden vremenski period. Naj~esto. se prepora~uva koristewe na pove}e od edna prebaruva~ka ma{ina. a mediumite koi ovie informacii gi koristat – so potreba od dopolnitelni istra`uvawa i proverki. elektronskata po{ta i forumite za diskusija) vo ponovo vreme se pro{ireni so t.

pokrivaj}i {irok spektar na elektronski mediumi generirani od samite potro{uva~i. osobeno vo oblasta na monitoringot na reputacijata na brendot.Odnosi so javnosta 151 i po vospostavuvawe odredena sodr`ina ili usluga. {to ja olesnuva potragata po niv i nivnata klasifikacija. kako i pravcite preku koi doa|a najgustiot soobra}aj. Dopolnitelno merewe na efektite na odnosite so javnosta na Internet. . Istovremeno. Denes postojat specijalizirani kompanii koi ovaa operacija ja nudat profesionalno i neutralno. od cela niza mediumi koi koristat kompjuterski posreduvani komunikacii. Pritoa. Sli~no. mo`e da se meri i vremeto pominato na va{ata veb stranica na sekoj posetitel poedine~no. ovozmo`uva opcijata za sledewe na blogovite (li~nite dnevnici na korisnicite na Internet) vo koi se spomenuva imeto na subjektot koj komunicira so javnosta. mo`e da se aktivira praktika na koristewe obrazec za registracija na posetitelite. svoeviden Internet pres-kliping mo`e da se izvede preku monitoring na sekoe spomenuvawe na imeto na subjektot koj komunicira so javnosta.

Moralot pretendira na apsolutnost i univerzalnost. Poimot etika.152 D-r Tome Gruevski Glava devetta 9.deskriptivno. napor {to se vlo`uva vo prisposobuvawe na tie pravila i pottiknuvawe na nivnoto po~ituvawe. spored anglosaksonskata tradicija. edniot so svojot latinski. Vtoroto nivo . zbir {to ~ovekot go prifa}a i se pokoruva na nego za da `ivee vo op{testvoto. etikata se sfa}a kako li~no primenuvawe odreden zbir vrednosti koi poedinecot gi prifa}a slobodno i gi smeta za pravilni. koja nastojuva da . Taka. se povrzani so obi~aite. spa|a vo domenot na sociografskite i istoriskite analizi na moralnite pravila. a drugiot so svojot gr~ki koren. Vtoriot model na odnosi me|u moralot i etikata predlaga edno sfa}awe na moralot koe vo golema mera e relativno. Toa ne e bez pri~ina bidej}i dvata poima. Vakvite razliki na ovie poimi vostanovile dva modela. navikite. po toa {to im e zaedni~ko i po toa vo {to se razlikuvaat vo razni op{testva i razni epohi. Moralot e „zbir na pravila“ prifateni vo odredena epoha i vo odredeno op{testvo. Moralot e iskonska. pripa|a na filozofijata na moralot. taa se odreduva kako „nauka ~ij{to predmet e donesuvawe sud {to pretstavuva procenka vo taa smisla {to se primenuva na razlikuvawe na dobroto od zloto“.normativno. na~inite na odnesuvawe. Prvoto nivo . mo`e da se analizira na tri nivoa. Prviot model e zasnovan na edno klasi~no sfa}awe. Kaj mnogu avtori vo nau~nata literatura izrazite moral i etika se javuvaat kako sinonimi. prvobitna intencija i se povrzuva so zbir na pravila koi se nao|aat vo osnovata na dejstvuvaweto na lu|eto i odnosot me|u lu|eto. [to se odnesuva do etikata. ETIKATA I PROFESIONALIZMOT Voved Postojat pove}e definicii za poimot etika.

1999:10-12). koja gi proglasuva dol`nostite i pravata. . koja se zanimava so nabquduvawe i opi{uvawe na praksata na informirawe vo smisla na bliska etiologija: obi~ai i pravilnost vo odnesuvaweto na novinarite i mediumite. duri i po cena na izlo`uvawe na opasnost za nea da mo`e da se ka`e i da se tvrdi „etikata ima svoja smisla“. taa na poleto na posebnata primena na novinarstvoto odgovara na profesionalnite pravila ~ie{to sproveduvawe go nadgleduvaat organite. Tretoto nivo metaeti~ko. taa pretstavuva profesionalna etika {to javno se deklarira kako takva. Korni. gi preispituva epistemolo{kite.Deskriptivna etika.Odnosi so javnosta 153 opredeli od {to se sostojat dobroto i zloto. se nao|a vo domenot na edna refleksivna etika. . Osobeno vo odnosite so javnosta etikata .Strate{ka etika. Etikata na informirawe se odnesuva na aktivnosta na novinarite. (D. ~esto nedozvolen. sekako. i da proklamira dol`nost i pravo. Ovie tri nivoa. no i vrednosti na koi se povikuva profesionalnata praksa. koja. a. kako barawe da se soop{tuva povolna slika za novinarskata profesija. treba da se nadopolnat i so strate{kite dimenzii na etikata. toj opis go vklu~uva utvrduvaweto na stegata na koja se podlo`eni novinarite. taa e eden oblik. koja se voveduva vo igra vo raspravite za regulirawe na mediumite.Normativna etika. na ulogata na mediumite i na nivnite odnosi kon javnosta. logi~kite ili semanti~kite pra{awa koi se odnesuvaat na prvite dve nivoa. Koga govorime za poimot etika. treba da gi istakneme trite vidovi etika: . {to go prifa}a etikata toga{ koga te`nee da gi obeshrabri vpletkuvawata {to doa|aat odnadvor. od aspekt na op{tite na~ela na odnesuvawe. pravi~noto i nepravi~noto. kako {to se sovetite za pe~at ili ombucmanot. od edna strana. go nadminuva aspektot na formalnata kritika na moralniot diskurs. go preispituva legitimitetot na praksata i na normata. kako prifatlivi ili neprifatlivi. normativnata etika obezbeduva regulirawe na praksata. implicitno ili eksplicitno. od druga strana. Etikata e moralno procenuvawe na oddelni odluki i akcii.

pak. kako praksa i zanimawe. Eve eden primer od nastavnata programa po PR: na~ela. Avstrija. praktikata poka`uva deka ovaa profesija s# pove}e e prisutna. Avstralija. planirawe i ocenuvawe na PR. Kako osnovni karakteristiki na eti~kiot aspekt na odnosite so javnosta gi naveduvame: postojanata izlo`enost na javnosta i publicitetot na aktivnosta na PR . organizacijata ili na zdru`enijata. praksa i teorija na PR. Vo na{iot obrazoven sistem s# u{te nema takvi {koli i fakulteti {to }e obrazuvaat i obu~uvaat kadri za vakva profesija no. Za da steknat profesionalen status vo pi-arot. vo 1923 godina. Portoriko. potrebno e tie lu|e da steknat profesionalno obrazovanie i znaewe. Germanija. Na{ata zalo`ba e deka: „piarmenite nema da steknat status na profesija s# dodeka so niv se zanimavaat i od niv (piar) prosperiraat lu|e koi navistina ne pominale stroga akademska programa“ i ne se steknale so diploma {to }e im dade mo`nost da se bavat so ovaa profesija. tehnika na odnosi so javnosta. Od postdiplomskite studii bi gi navele predmetite. strategija na PR. Osobeno e impresivna brojkata na kolexi i fakulteti vo SAD. . kontrolirana praksa itn. za prvpat go osnova kolegiumot po PR. Eti~koto odnesuvawe na piarmenite Eti~koto odnesuvawe na lu|eto {to se bavat so PR sekoga{ treba da bide vo soodnos i na nivo na profesijata vo moralna smisla.154 D-r Tome Gruevski ja pravat site moralni na~ela {to go odreduvaat dobroto i lo{oto odnesuvawe na poedinecot. istra`uvawa. 9. kako {to se: teorija na komunikaciite. kade {to Edvard Bernajs.pi-ar.1. Kade da se studira PR? Vo svetot najmnogu kolexi i fakulteti za obrazuvawe vo ovaa dejnost ima vo: Kanada. zgolemenata zainteresiranost na javnosta za vistinito i ~esno informirawe i voveduvawe etika vo nastavnite programi na delovnite i na drugite {koli i fakulteti koi se bavat so izu~uvawe na odnosite so javnosta. Velika Britanija.

Egzistencijalistite svoite odluki gi donesuvaat vrz osnova na momentalniot racionalen izbor. . Toa odreduvawe zavisi od razli~ni standardi i sfa}awa. vo Bitola. komunikacii i odnosi so javnost za prvpat be{e voveden na Interdisciplinarnite studii po javna administracija vo Univerzitetot „Sv.. dali ne{to e „dobro“ nasproti toa {to e „lo{o“. {to e pravedno . Vo R. Kliment Ohridski“. Apsolutistite smetaat deka sekoja odluka e ili „dobra“ ili „lo{a“ bez ogled na nejzinite posledici. 2006:60).Odnosi so javnosta 155 komunikacisko istra`uvawe. oblikuvawe. Ovie studii se podgotvuvani po primerot na amerikanskite {koli i fakulteti. Makedonija predmetot Mas-mediumi. Vo Evropa prvite postdiplomski studii od oblasta na odnosite so javnosta bea osnovani na Fakultetot za menaxment na {kotskiot Fakultet „Stirling”. Odlukite na situacionistite se zasnovani na toa {to bi mo`elo da predizvika najmala {teta ili da donese najgolema korist. i Situaciska. vo 2002 godina. Etikata e sistem na vrednosti vrz osnova na {to odlu~uvame {to e pravilno ili gre{no. Istiot predmet so naslov: Odnosi so javnosta e zastapen i vo programata na postdiplomskite studii {to po~naa so rabota vo u~ebnata 2006/ 2007 godina. Egzistencijalisti~ka.{to e nepravedno. Etikata se manifestira preku moralnoto odnesuvawe vo konkretni situacii. Etikata e nauka koja ~ovekovite postapki gi nabquduva od apsekt na dobro-lo{o. Postojat te{kotii pri odreduvaweto dali ne{to e moralno ili nemoralno. istra`uvawe i kriti~ka analiza. Vilkoks i dr. Filozofite velat deka postojat tri osnovni vrednosni orientacii: Apsolutisti~ka. komunikacijata vo op{testvoto (osobeno mas-mediumite) upravuvawe na odnosite so javnosta itn. (D. vo 1988 godina.

mo`no li e da bide{ eti~en na rabotnoto mesto i vo organizacijata vo koja raboti{. (Ibid.33). prijatelite. potoa: op{testvoto. da ja po~ituva tu|ata sopstvenost. tradicijata itn. a da bide{ neeti~en vo s# drugo? Nema dilema. prika`uvawe na problemot od site strani. taa prvo mora da gi po~ituva tu|ite prava.nivniot status vo celost. formalnoto obrazovanie. soprugot i soprugata .. prenesuvawe na su{tinata na delovnata etika bazirana na sopstvenite standardi i na standardite na op{testvoto. Eti~kite standardi se razlikuvaat i me|u narodite. Koi se osnovnite na~ela vrz koi se rakovodat i izvr{itelite na odnosite so javnosta? Tie se: bezuslovna ~esnost. (V. da se vospostavuva balans me|u lojalnost kon organizacijata i obvrskata kon javnosta itn. Filipovi} i dr. imaat svoi dilemi i problemi pri donesuvaweto na svoite odluki. Toa zna~i deka za edna li~nost da bide eti~na. 2003:30). razvivawe doverba so istaknuvawe na su{tinata nasproti trivijalnosta na problemot. Etikata e ne{to {to ne mo`e da se odvoi od kompletnata li~nost i ne mo`e da se menuva od situacija do situacija. Tie mora da gi zadovoluvaat: 1) javniot interes. moralnata filozofija. da gi po~ituva tu|oto i sprotivnoto mislewe i na~inot na razmisluvawe na drugiot.. Vo sekojdnevieto e rasprostraneta tezata deka ne postoi razlika me|u etikata na rabota i etikata vo `ivotot. Na~elata i pravilata na odnesuvawe na lu|eto se formiraat pod vlijanie {to go vr{i semejstvoto. religijata. potoa idolite {to gi gradime vrz osnova na . 2) rabotodava~ite. da ne se `rtvuvaat dolgoro~nite celi zaradi nekoi kratkoro~ni celi. naciite i op{testvata. kako vlijatelen faktor vo odnesuvaweto vo odnosite so javnosta. isto taka. e zna~ajno pra{awe. pak. po~ituvawe na integritetot i polo`bata na auditoriumot i na neistomislenicite. Zna~i. Koga govorime za etikata i profesionalizmot.156 D-r Tome Gruevski Stru~wacite za PR. negoviot ugled. Moralnata filozofija e zbir na na~ela i pravila so koi se slu`at poedinci i so nivna pomo{ gi odreduvaat vistinskite na~ini na odnesuvawe. 3) eti~kiot kodeks na organizacijata i 4) li~niot sistem na vrednosti.

Eden specifi~en. Eti~kiot formalizam najdobro mo`eme da go objasnime so praviloto: „Ne pravi mu go na drugiot toa {to ne bi sakal drugiot da ti go napravi tebe“. pa sudirot me|u interesot na stru~wakot za odnosi so javnosta. . no bezdrugo. {to kaj nas zema golem zamav vo site pori na socijalnata struktura vo na{eto tranzicisko op{testvo. religijata. Utilitarnata moralna filozofija e obzemena so idejata .„ru{vet“ . 9. Na primer. postojat i razliki me|u kulturite i narodite. Utilitaristite sekoga{ gi predviduvaat site mo`ni izlezi i go baraat onoj izlez {to „vetuva“ najdobri rezultati. Eti~ki problemi se javuvaat i zaradi sudirot me|u li~nite moralni filozofii na poedinecot i strategijata na odnosite so javnosta. kulturata itn. Eti~kite problemi i op{testvenite odgovornosti Eti~kite problemi vo odnosite so javnosta se javuvaat vo pove}e mo`nosti.uslugi {to ne se bezbedni. kaj drugite narodi ne mora da bide taka. duri i davawe seksualni uslugi kako najnizok moralen ~in na individuata. komunikaciski lagi. mitoto . a stavot . Ako ne{to e dobro kaj nas. Pravata na poedinecot se dominantni. koga se naveduvaat razmisluvawa koi ne se vo soodnos so moralot. Vo naukata postojat dva vida moralna filozofija: utilitarna ili eti~ki formalizam. no mnogu zna~aen eti~ki problem.Odnosi so javnosta 157 masovnite mediumite itn.2.dali ne{to e dobro ili lo{o sekoga{ mo`e da varira od sredinata.korupcijata ili kako {to obi~niot narod go imenuva so turcizmot odoma}en kaj nas .najgolema korist za najgolem broj lu|e. potoa koga se istaknuvaat proizvodi . toa e obusloveno od razvojot na ekonomijata vo edno op{testvo i materijalnata mo} na poedinecot.davawe pari ili posebni uslugi od razli~en vid. vo vrska so ostvaruvaweto na celite na organizacijata i `el-bite na potro{uva~ite da dobijat siguren i kvaliteten proizvod. Isto taka. Zatoa velime deka etikata e ne{to {to se steknuva so u~ewe. e problemot na potkupot. na primer. na celnata javnost & se plasiraat: promotivni lagi.

tuku toa se gleda i od usvoenite kodeksi na zdru`enijata za odnosi so javnosta koi izdavaat i dozvoli i licenci za site tie {to sakaat da se bavat so ovaa ~esna profesija. {to postojat. usvoen vo Atina. i modificiran vo Teheran. kodeksot na Zdru`enieto na konsultantite za odnosi so javnost i dr. Evropskiot kodeks na profesionalnoto odnesuvawe vo praksata na odnosite so javnosta . vo 1961 godina. na primer. usvoen vo 1950 godina. Kodeksot na odnesuvawe na Me|unarodnoto zdru`enie za odnosi so javnosta. usvoen vo 1976 godina i modificiran vo 1985 godina. vo 1968 godina.Lisabonskiot kodeks usvoen vo Lisabon. kodeksot na Me|unarodnoto zdru`enie na delovnite komunikatori. Zatoa postojat i eti~kite kodeksi koi pretstavuvaat formalizirani pravila i standardi na odnesuvawe so koi organizacijata iska`uva {to o~ekuva od svoite vraboteni.158 D-r Tome Gruevski Odnosite so javnosta sekoga{ se „~uvstvitelna“ profesija. Vo odnos na kulturnite razliki me|u narodite i eti~kite odnosi so javnosta }e gi navedeme razli~nostite na nacionalnite kulturi i specifikite {to postojat me|u niv i nivnoto qubomorno ~uvawe i neguvawe na tie bilateralni razli~nosti i vrednosti. me|u baskite i kataloncite vo [panija. Za toa govorat eti~kite vrednosti kaj oddelni narodi. i modificiran vo 1989 godina. kodeksot na Britanskiot institut za odnosi so javnost od London. kako {to se: Kodeksot na profesionalnite standardi na Amerikanskoto zdru`enie za odnosi so javnosta. Kolkavo zna~ewe se pridava na ovaa problematika vo zemjite na razvieniot svet poka`uva i golemiot broj usvoeni kodeksi. usvoen vo Venecija. Me|unarodniot eti~ki kodeks . Site vraboteni vo ovaa profesija se vo situacija da se najdat vo razli~ni situacii na granica na dozvoleno i eventualno nedozvoleno odnesuvawe. vo 1978 godina.atinskiot kodeks. Kolkavo zna~ewe se pridava na ovaa dejnost i problematika vo zemjite vo razvieniot svet se gleda ne samo od formaliziraweto na akademskoto obrazovanie i diplomata. [kotite i Vel{anite vo Velika . vo 1965 godina.

tuku tie mora da se analiziraat i da se nabquduvaat od po{irok aspekt. Luksemburg. Holandija. ako ima lo{i rabotni uslovi. ako dava mali nadnici. Meksiko. nacionalni itn. vo 1994 godina. Italija. [vedska. Portugalija. Island.Odnosi so javnosta 159 Britanija i dr. na primer. ili formiraweto na nevladinite organizacii kako {to e: „Transparency international“. Germanija. Organizacijata za ekonomska sorabotka i razvoj . povrzani za mitoto. „Mar{alov plan“.n. razlikata se ekonomskite uslovi. kako organizacija za evropska ekonomska sorabotka so cel za koordinacija na t. Ju`na Koreja. Belgija. Eti~kite problemi i op{testvenite odgovornosti ne se sekoga{ samo problem na kompanijata. [vajcarija. Vladata na SAD. Celta & be{e rekonstrukcija na Evropa po Vtorata svetska vojna. praznicite verski. ako koristi detska rabotna sila. Zatoa na me|unarodno nivo se vospostaveni mnogu inicijativi. na primer.OECD prvobitno be{e formirana vo 1948 godina. Avstrija. rabotnoto vreme. Velika Britanija i Soedinetite Amerikanski Dr`avi. „Potkupuvaweto predizvikuva pogre{na alokacija na resursite i gi . potoa ograni~uvawata na eti~kite liderstva kako princip spored koj organizacijata treba da bide odgovorna. Finska. Vtoro. kako {to se. Kanada. toga{ doa|a do naru{uvawe na dolgoro~nite celi na industrijaliziranite nacii. Centralata na OECD e vo Pariz i tuka se razgleduvaat me|unarodnite problemi. topliot obrok. Raspravata se vodela okolu toa deka dokolku se dozvoli kompanijata da gi potkupuva vladinite funkcioneri vo zemjite vo razvoj. Rezolucijata na OECD protiv mitoto. Turcija. povela inicijativa kaj drugite ~lenki na OECD da usvoi sli~ni pravila na federalnite sudski odredbi po pra{aweto za pla}aweto mito. Danska. Nov Zeland. Grcija. prekuvremenata rabota. Irska. [panija. Francija. Norve{ka. rezolucijata na Organizacijata za ekonomska sorabotka i razvoj (OECD). Japonija. Svojot dene{en oblik OECD go dobi vo 1961 godina i taa denes gi vklu~uva slednive ~lenki: Avstralija. ako gi skratuva rabotni~kite prava.

160

D-r Tome Gruevski

potkopuva demokratskite institucii {to gi promovira OECD“. (Moskowitz, 1994) „Transparency international“ (TI) e nevladina ogranizacija “ {to ja osnoval porane{niot direktor na Svetska banka, Peter Ajgen, vo 1998 godina, so cel da se bori protiv korupcijata vo me|unarodnoto dejstvuvawe. Nejziniot centar se nao|a vo Berlin. Ima razgranoci vo ~etirieset zemji i e neprofitna organizacija koja se zastapuva za legalna reforma za borba protiv vladinite i korporativnite korporacii. TI ne e osnovana zaradi otkrivawe poedine~ni slu~ai na korupcija, tuku nejzinata cel e nabquduvawe na promenata na politikata na industriskite lideri vo zemjite vo razvoj, koi sakaat da se borat protiv korupcijata. TI uka`uva na porastot na me|unarodniot promet i korupcija kako pri~ina za porast na me|unarodnata korupcija. Na svetsko nivo korupcijata ima dlaboki koreni osobeno vo osiroma{enite zemji. Posebno pra{awe {to predizvikuva golemo vnimanie i vo na{ava sredina e pra{aweto na eti~kata sorabotka so mediumite, podarocite ili reketot {to se pojavuva vo posledno vreme me|u odredeni redakcii i institucii ili kompanii. Isto taka, posebno pra{awe za analiza pobuduva i pra{aweto za licenciraweto i akreditacijata.

Odnosi so javnosta

161

VTOR DEL Glava prva 1. PROFESIONALNI KOMUNIKACII Voved Postojat pove}e definicii za profesionalnite komunikacii. Edna od niv e: profesionalnite komunikacii pretstavuvaat namerna razmena na idei, mislewa, informacii i instrukcii so celnite grupi preku simboli, signali ili sliki so {to se ostvaruvaat postojnite celi na organizacijata. Vakviot vid komunikacii vo literaturata gi sre}avame kako: delovni komunikacii, biznis-komunikacii, pedago{ki komunikacii (od oblasta na obrazovanieto), politi~ki komunikacii itn. Nie se opredelivme za profesionalni komunikacii bidej}i stanuva zbor za zaedni~ki naslov na site ovie vidovi komunikacii. Glavnite postulati na profesionalnite komunikacii se: - Namerna aktivnost. Mora da ima odredena cel vo odnos na definiranite celi na organizacijata. Celite mo`e da bidat formalni i neformalni, no ne i socijalni, osven ako ne se vo soodnos so krajnite celi na organizacijata. - Zasnovani se na razmena. Razmenata e vo ramkite na komunikacija na postoewe volja me|u dvajca ili pove}e lu|e vo ne{to da se razbiraat i dogovaraat vklu~uvaj}i gi tuka ispra}a~ot i prima~ot na informacijata. - Postoi predmet na razmena. Sodr`inata na porakata }e varira vo zavisnost od celta i od okolnostite, a mo`e da bide: ideja, mislewe, informacija, instrukcija i sl. - Mo`e da bide li~na i op{ta. So drugi zborovi, toa zavisi od kanalot na komunicirawe. Komuniciraweto mo`e da se odviva direktno ili preku masovnite mediumi. - Se bazira na simboli ili na signali. Koj bilo na~in ili

162

D-r Tome Gruevski

metod {to mo`e da bide kodiran za da ja prenese porakata ili da dovede do me|usebna razmena na informacijata ovozmo`uva odvivawe na komunikacijata. Simbolite mo`at da bidat pozitivni ili apstraktni. Signalite mo`at da bidat usteni ili pismeni. Va`no e kolku dobro e sfatena porakata. Celite mora da bidat ostvareni i sekoga{ mora da bidat usvoeni od menaxmentot na organizacijata. Generalno, se utvrduvaat dva vida celi: celi na rast i razvoj i celi na opstanok, odnosno na odr`uvawe. So celite na rastot i razvojot na organizacijata se utvrduva nivoto na delovnite operacii. Vo vrska so toa, se definiraat strategiskite celi na komunikaciite. Naj~esto toa se celi na globalen tip. Celite na opstanok i odr`uvawe se povrzani so odr`uvawe na pozicijata na organizacijata na dostignatoto nivo. Sferata na profesionalnite, odnosno na delovnite komunikacii se odviva na postojniot pazar, eventualno i na nov pazar, ako promenite vo okolinata imaat pozitivno vlijanie vo rabotata na organizacijata. (V. Filipovi}, M. Kosti}, S. Prohaska, 2001: 190191). Delovnata komunikacija e eden od najva`nite faktori vo procesot na proizvodstvoto. Taa se pojavuva vo site oblici na komunikacija, kako vo interpersonalnoto, medio, grupnoto i vo masovnoto komunicirawe. Rabotnicite vo edna firma sekoga{ baraat da bidat celosno informirani za site nastani i za site pra{awa od politikata i od dejnosta {to ja ostvaruvaat. Potreben e dijalog me|u delovnite organizacii i sindikatot, menaxmentot i rakovodstvoto so rabotnicite itn. Vo organizacijata se ostvaruvaat komunikacii i po vertikalna i po horizontalna linija. Mora da funkcioniraat site oblici na komunikacija. Informacijata, sekoga{, treba da se sfa}a kako stoka {to ima svoja vrednost i kako neophodnost vo dejstvuvaweto na firmata i vrabotenite, vo site nasoki. Edna proizvodna organizacija, na primer, svoite proizvodi gi naso~uva na pazarot (materijalen tek) i so pomo{ na informacijata se ostvaruvaat {to podobar plasman i podobra

Odnosi so javnosta

163

proda`ba (komunikaciski tek), a, pak, za toa se dobiva finansiska korist (finansiski tek), no, isto taka, vo toj proces se dobivaat informacii za natamo{nata rabota na organizacijata (informaciski tek). Od ova proizleguva deka e neophodno vospostavuvawe i odr`uvawe na komunikacisko-informativen tek me|u organizacijata i celnite grupi. Seto toa (kako komunikaciski ~in) podrazbira i vospostavuvawe me|usebno informirawe, dobri odnosi na doverba, privrzanost, lojalnost kon organizacijata i koristewe na nejzinite proizvodi. 1.1. Proces na delovni komunikacii Osnoven uslov za sozdavawe {to podobra slika na organizacijata ili na nejzinite proizvodi pretstavuva koordiniraweto i upravuvaweto so procesot na delovnite komunikacii. Tie aktivnosti, spored Kotler, (1994) se: istra`uvawe na javnosta, identifikacija na celniot auditorium, odreduvawe na celite na komunikacijata, planiraweto na finansiskite sredstva za komunikacija, kreiraweto na porakata, izvorot kanalite na komunicirawe, utvrduvaweto na rezultatite od uspe{nosta na komunikacijata i korektivnite komunikaciski akcii. Istra`uvaweto na javnosta podrazbira primena na tehniki {to se koristat za javnoto mislewe, stavovite, motivite itn. Vo literaturata postojat op{testveni istra`uvawa, bihajvioristi~ki istra`uvawa, statisti~ki istra`uvawa, pa istra`uvawa na mediumite (pe~at, radio, televizija, nivnata rasprostranetost, tira`nosta, vlijanieto na populacijata itn). Postojat istra`uvawa {to se pravat na teren; ad-hok istra`uvawa; postistra`uvawa, praveni vrz osnova na prethodno sobrani podatoci; i postojat kontinualni istra`uvawa {to se sproveduvaat vo odreden period, na primer, na tri, {est ili na devet meseci. Od tehnikite na istra`uvawa {to mo`at da se primenat se: istra`uvawe stavovi, mislewa i promena na stavovite. Vakvite

164

D-r Tome Gruevski

istra`uvawa, obi~no, na postavenite pra{awa baraat odgovor so „da”, „ne” ili „ne znam”. Celta im e da se doznae {to misli populacijata i koj e nejziniot stav po odredena pojava, nastan itn. Postojat i telefonski istra`uvawa, istra`uvawa so pomo{ na kuponi, formulari, istra`uvawa preku po{ta, istra`uvawe so pomo{ na intervjua, diskusii itn. Celnite grupi mo`e da gi identifikuvame kako: vraboteni, potro{uva~i, distributeri, konkurenti, mediumi, op{testvenata zaednica, dr`avata i nejzinite institucii itn. Posebno pra{awe vo ovoj del na delovnite komunikacii e i pra{aweto na vidovi javnost. Postojat pove}e klasifikacii na vidovi javnost: - Latentna javnost e onaa javnost koja se soo~uva so problemot, no ne e vo sostojba da go definira i da go prepoznae. - Vnimatelna javnost - ovaa grupa javnost vo odnos na problemot e mnogu vnimatelna, no i vnimatelna da pristapi kon negovoto re{avawe. - Aktivna javnost, koja se deli na dva dela: ednata e celosno aktivna, a drugata e selektivno aktivna javnost. - Klu~na javnost e onaa javnost koja vo odnos, na primer, na rezultatite na organizacijata dava celosna poddr{ka. - Ramnodu{na javnost e onaa javnost {to vo osnova e ramnodu{na i ne e zainteresirana za problemite vo sredinata vo koja `ivee. Prakti~arite na odnosite so javnosta gi sledat reakciite na ovaa kategorija javnost, koja so tekot na vremeto mo`e i da go promeni svoeto odnesuvawe i mo`e da stane aktivna. (Ibid, 219). Celite na komunikacijata treba da se postignat i so utvrdenite celni grupi. Toa se, glavno, marketin{ki komunikacii koi se definiraat kako: motivirawe na potro{uva~ite, sozdavawe doverba so potro{uva~ite, sozdavawe verba na potro{uva~ite deka proizvodot, vidot ili markata na proizvodot se podobri od drugite sli~ni proizvodi {to mo`at da se najdat na pazarot. (Tuka napomenuvame deka do izraz doa|aat etikata i profesionalizmot na prakti~arite na odnosite so javnosta).

Odnosi so javnosta

165

Zatoa e potrebno jasno da se identifikuvaat celnite grupi, da se zapoznaat so planiranite aktivnosti, jasno da se definiraat sodr`inite na porakite {to se upatuvaat do niv itn. Za vakvite aktivnosti, ozna~eni kako delovni komunikacii, se razbira, deka se potrebni finansiski sredstva i e potrebno da se napravi plan za toa kolku, koga, kade, za kakvi celi treba da se tro{at finansiskite sredstva {to se odredeni za takva namena. Va`no e da se znae odreduvaweto na iznosot na sredstvata vo fondot za delovni komunikacii i treba da se pravi kontrola pri tro{eweto na tie finansiski sredstva. Toa treba da go pravi stru~en tim koj rakovodi so realizacijata na komunikaciskiot proces. Kontrolata za koristewe na sredstvata sodr`i: kontrola na tro{ocite, kontrola na aktivnostite i menaxerska kontrola, koja se sostoi od periodi~ni izve{tai za oblikot na komunikaciite, od edna strana, i rezultatot vo pogled na postavenite celi, od druga strana. Ostanatite ~etiri aktivnosti na procesot na delovnite komunikacii - poraki, kanali, rezultati, komunikaciski akcii - }e gi analizirame vo delot {to se zanimava so strukturata na komunikaciskiot proces i vo delot vo koj se obrabotuvaat masovnite mediumi kako najva`ni sredstva vo odnosite so javnosta. 1.2. Odreduvawe i definirawe na poimot informacija Celta na ovoj tekst e da gi prika`eme osnovnite poimi do koi do{la sovremenata teorija na informacii. Toa go pravime vo edna elementarna forma zaradi podobro objasnuvawe na poimite i „mo`nata primena na ovaa teorija vo op{testvenite komunikaciski procesi#. Teorijata na informaciite e poznata i kako matemati~ka teorija. Nea ja postavil Klod [enon, koj, vo 1949 godina, go objavil trudot „Matemati~ka teorija na vrski”. Ovaa teorija e „premnogu op{ta po svojot obem, fundamentalna po problemite

1949:124). ili poimite Bog. Matemati~kata teorija. Pritoa. kako {to se: materija. se zanimava so problemite na prenesuvawe na porakata vo komunikaciskiot proces. Vo stru~nata literatura se navedeni mnogubrojni definicii. teorijata na informacii posebno vnimanie im posvetuva na kvantitativnoto merewe na informacijata i na site pojavi koi go zagrozuvaat transferot na porakata. Osnoven poim so koj se zanimava teorijata na informaciite e informacijata. Taa mo`e da se primeni na razni vidovi kodovi: od pi{uvaniot jazik. 1972:90) Vo literaturata eksplicitnite definicii za teorijata na informaciite mnogu se retki. (Schannon-Weaver. atomskata teorija itn. 1968) teorijata na informacii ja pretstavuva kako golema teorija vo epistemolo{ka smisla. Zatoa sekoj obid na toj plan e razo~aruva~ki te`ok. Abraham Moles (Abraham Moles. Obiduvaj}i se da ja definirame teorijata na informaciite. qubov. kvantnata teorija. se dobiva vpe~atok deka ne vredi da se vpu{tame vo takov „potfat” za definirawe na toj poim bidej}i taa (informacijata) „e na rangot na nekoi drugi kategorii. Zatoa se postavuva pra{aweto kako da se definira informacijata kako centralen poim na ovaa nauka. za oblikot na odnosot na ~ovekot i svetot {to go opkru`uva. \eri}. (R. bi mo`ele da ka`eme deka taa e nau~na disciplina koja se zanimava so izu~uvawe na mehanizmite na prenesuvawe na porakata vo univerzalen vid. Toj ovaa teorija ja smestuva na nivo kako {to se teorijata na relativitetot. preku notite so koi se muzicira i govorot. Pod univerzalnost treba da go podrazbirame sekoj vid na komunikacija pri {to ne e va`no kolku iznesuva vistinskata dale~ina na komunikacijata nitu kakva e konkretnata priroda na mehanizmite na prenosot na porakata. pa s# do Morzeovata i Brajovata azbuka. Vo procesot na prenosot na porakata.166 D-r Tome Gruevski {to gi tretira i e klasi~no ednostavna i mo}na po rezultatite {to gi postignuva”. energija. no niedna ne e univerzalno prifatena. vreme (vtemeleni vo prirodna sostojba). . vsu{nost.

meseci. se informaciite koi nosat zbir na poraki na merka na organizacii”. Najednostavno e ako ka`eme deka informacijata e edno soop{tenie.. @itelot na ulicata kade {to pominuva tramvajot poglednuva niz prozorecot i gleda deka pominuva tramvaj. no toa na ovoj starosedelec ne mu dava nikakva informacija. Radojkovi} -T.. sepak. 2001:29). vedna{ govorime za edna komunikaciska struktura: izvor. (M. (N. minuti. Postoi. idno vreme. Toj i . poraka. Toa... prirodno vreme. Informacijata ne e nitu materija. (A. prima~. osnovopolo`nikot na kibernetikata. znaeme s# za vremeto no. Sekoga{ imame „~uvstvo za vreme. milenium. za slobodno vreme.\or|evi}. isto taka.. zboruvame za rabotno vreme. Vremeto go merime so kalendar. isto taka. {to go potvrduva ova tvrdewe deka taa ne e ni materija ni energija tuku „ne{to treto”. 1964:32-36). denovi. kanal na vrski. Na primer. lo{o. sekundi. Najdobar odgovor na ova }e ni dade primerot so tramvajot. nitu da se opipa. zna~i edno soop{tenie. dobro. vo godini. Zna~i. ne postojat. no odli~no go merime i toa so visok stepen na to~nost. Ursul. informacijata ne e mo`no nitu da se vidi. nemame ni to~na definicija za vremeto. Viner. nedeli. ubavo vreme”. Vo bukvalna smisla. Spored Norbert Viner. minato. a u{te pomalku deka e va`no sekoe soop{tenie. nitu energija. Zna~i. ~asovi. sega{no. Problemot nastanuva so toa {to ne e samo nekoe.Odnosi so javnosta 167 sre}a ~ii op{toprifateni definicii.. so ~asovnik. D. „kako {to e entropijata merka na dezorganizacijata. nemame definicija za nego. Ova ni poka`uva deka za sfa}awe na nekoi poimi ne ni e potrebna to~na definicija. sekako. 1971). Zastapnicite na matemati~kata teorija Klod [enon i Voren Viver informacijata ja definiraat kako „koe bilo nadraznuvawe po nekakov kanal na vrski {to dostignalo do priemnikot i e vo sostojba da predizvika negova selektivna reakcija”. pod poimot informacija se podrazbira sodr`inata na toa {to go razmenuvame so nadvore{niot svet dodeka mu se prisposobuvame i dodeka vlijaeme na nego so svoeto prisposobuvawe.

definicii i pristapi. Definicii za informacijata Za poimot informacija postojat razli~ni sfa}awa {to se vo vrska so nego i so elementite od koi e sostavena. Toa e potvrda deka ne postoi edna op{ta. Site tie se neusoglaseni.tramvajot. Zatoa komunikaciite i . vo tehni~kite nauki na tret na~in. vo kibernetikata na drug na~in. Potrebite i slo`enosta na sovremeniot `ivot od ovoj proces na informirawe baraat s# pove}e. informacijata pretstavuva sodr`ina na toa {to go razmenuvame so nadvore{niot svet dodeka mu se prisposobuvame i dodeka na nego vlijaeme so svoeto prisposobuvawe. Sega da go pretpostavime istiot nabquduva~ i istiot objekt na ulicata . izve{taj. Za nea i teoretski. 1976:338).168 D-r Tome Gruevski onaka znae deka po taa ulica pominuva tramvaj i spomenatoto soop{tenie ne mu dava ni{to novo. objasnuvawe. zaedni~ka definicija kaj site nauki. Norbert Viner. Procesot na primawe i koristewe na informaciite e proces na na{eto prisposobuvawe na slu~ajnostite na nadvore{nata okolina i na{eto nastojuvawe vo taa okolina da `iveeme delotvorno. Pri~inite za toa se mnogubrojni. Za osnova~ot na kibernetikata. (Politi~ka enciklopedija. definicijata za informacija ili komunikacija e dadena na poseben na~in. Duri i vo re~ni~ko-enciklopediskite izvori ovoj poim razli~no se objasnuva: „informacijata (od latinski informatio. Da se `ivee delotvorno zna~i da se bide dobro informiran. Ova navistina e informacija. normativno i prakti~no se upotrebuvaat pove}e razli~ni termini. soop{tenie. novo soop{tenie za nabquduva~ot od prozorecot. podatok za ne{to”. odnosno vo komunikolo{kata nauka. Vo matematikata e dadena na eden na~in. a vo op{testvenite nauki. izvestuvawe) ozna~uva izvestuvawe. Dadeni se od gledna to~ka na naukata za ~ii potrebi se pravat obidite na definirawe. no vo sudir so kamion {to izlegol od sporednata ulica! Neo~ekuvano.

1974:25-26). trubi. treba da se nabquduva kako statisti~ko svojstvo na izvorot na porakata. kako {to pripa|aat i na negoviot `ivot vo op{testvoto. \or|evi}. 1973:31). kako takva. vo ovaa definicija se naglasuva deka „informacijata e univerzalno sredstvo za soobra}aj na lu|eto vo svetot i me|usebno” i. (Bogdan [e{i}. spored toa. Eko. spoznanie koe dobiva svoja inkarnacija vo novi simboli~ki . Isto taka.. Informacijata se ozna~uva kako „sekoe novosteknato soznanie ili ideja soop{tena vo simboli~en oblik (so jazi~ni. taa e „eden od glavnite vidovi i orudie na ~ovekovite prakti~ni dejnosti”. Istiot avtor. odnosno so nejazi~ni sistemi na zna~ewe na edinstveniot koden sistem).e. Informacijata e stepen na mo`nosti na odlu~uvawe vo selekcija na edna poraka. telefoni. informacijata ja definira kako „proces na formirawe.1979:16) Informacijata zna~i „predavawe. (Norbert Viner. nau~ni. Informacijata pretstavuva sloboda na birawe vo soop{tuvawe na porakite. 1973:32). Isto taka. (T. Vo komunikolo{kata nauka oddelni avtori se obiduvaat da dadat seopfatna definicija za informacijata vo koja }e bidat opfateni site elementi na nejzinata struktura. t. avtorot istaknuva deka informaciite se „samo soznanija steknati na iskustvata dotoga{ nepoznati vo ~ove~kata praksa#. radioteleprinteri). prenesuvawe i primawe na porakata preku odreden sistem na znaci ili signali od izvesen ispra}a~ do izvesen prima~ od koj barem edniot mora da raspolaga so svest i so znaewe”.Odnosi so javnosta 169 upravuvaweto pripa|aat na su{tinata na ~ovekoviot vnatre{en `ivot. koj ovozmo`uva razmena na taka steknatite soznanija vo procesot na komuniciraweto me|u poedincite i grupite. Informacijata e spoznanie koe so simboli~ka ~ovekova aktivnost se transformira od statusot per se vo status per nos. prenesuvawe i primawe podatoci na razni jazici (obi~ni. ve{ta~ki) po pat na razni tehni~ki sredstva (barabani.. (U. telegrami. izdavawe. pa.

. b) Informacijata sekoga{ e akcija. go do`ivuva i vlijae na svetot nadvor od sebe. informacijata e transmisija i sodr`ina na transmisijata na opredelen broj fakti od strana na edno lice kako emitor. Samo vo uslovi na razlika me|u nivoto na emisija i priem postoi akcija. no ne sekoe soop{tenie tuku samo toa {to na recipientot mu donesuva novo soznanie za nekoj ili za ne{to. Vo otsustvo na edna celosna. op{to prifatena definicija na poimot informacija ja nudime definicijata koja informacijata ja sfa}a kako: a) Izvestuvawe. Informacijata zatoa e topos res humanuma. v) Vo ~isto kibernetska smisla informacijata e element na soznanie na novo vo odnos na nekoj predmet ili pojava. Mar{al Makluan (Marshall McLuhan) ja izrekol tezata: „The medium is the message” za koja deneska s# u{te se rasprava pro et kontra. aktiven proces.). kako i nivniot odnos kon informacijata. Plenkovi}. (M. ja odbiva ili se distancira od nea”. ja menuva. 1980:16) Tolkuvaj}i gi mo}ta i zna~eweto na mediumite. Nakuso. soop{tenie. dvi`ewe me|u dve to~ki na razli~ni nivoa. odnosno soop{tenie za nekoja promena kako rezultat na upravuva~kata komanda. pritoa. informacijata e na~in kako ~ovekot gleda. upaten po pat na kanali na vrski na nekoe drugo lice kako receptor. g) Informacijata e supstrat na upravuvaweto: taa e sodr`ina na upravuva~koto dejstvuvawe i sodr`ina na kontrolata na upravuva~koto dejstvo. koj taa transmitirana sodr`ina ja prima vo celina ili delumno. soop{tuvawe novo. znaci itn. a mediumot go tolkuva kako maksimalno mo`no epohalna informacija. pismo.170 D-r Tome Gruevski sistemi (jazik. horizont na ~ovekovoto navleguvawe vo vselenata i sredstvo na negovata emancipacija. informacija. So toa toj informacijata ja sveduva na medium. no. d) Vo najop{ta smisla. i izraz i merka na namaluvawe na neodredenosta na izborot.

sostojba. se ostvaruva so pomo{ na sredstvata za informirawe. Deka toa e taka. ~ovekovo spoznanie. guando. When i Why. vo negovoto delo „Institutio oratora#. informacijata mora da bide blagovremena. pridobivka. Kon Aristotelovata formula svoe dopolnuvawe dava i E. Kon ovaa formula se pridr`uvaat i golemite retori~ari. guomodo. Vo svojot kategorijalen sostav od 12 kategorii kako . razbirliva. ubi. a istovremeno i op{testvena potreba. guid.e. Vo angliskata verzija site ovie pra{awa po~nuvaat so bukvata W: Who. Bez toa taa nema vrednost. Toa zna~i deka informacijata e osnoven element na ~ovekovoto komunicirawe {to. da bide oblikuvana vo soodvetna forma i. kade. ubi. toga{ treba da istakneme deka informacijata e spoznanie. prostorno odreduvawe. Kaj ovie definicii nedostasuva ili se zapostavuva op{testveniot karakter na informacijata. cum i propter. dejstvo. se razbira. Ovaa formula na informacijata bila poznata mnogu porano. Ovie aspekti gi prika`uva i Markus Fabius Quintillianus. zo{to. wo. wann i warum. zna~i vo naj{iroka gnoseolo{ka smisla na zborot. 35-96 n. scur. relacija.. so koi sredstva. Taa e neophodna ~ovekova. Informacijata sekoga{ e prisutna vo ~ovekoviot `ivot i taa e stara kolku {to e star ~ovekoviot rod. Vo germanskata jazi~na verzija tie pra{awa glasat: wer. {to zna~i: koj. i deka kako takva taa gi odrazuva site strukturalni zakonitosti na ~ovekovoto spoznanie. koja po svojata su{tina e informativna sodr`ina i poraka {to e nameneta za javnosta. guibus. kako. Vo latinskata verzija sekoja informacija odgovara na pet va`ni pra{awa: quis. koga. Where. korisna. kvalitet.Odnosi so javnosta 171 Sekoja informacija mora da bide relevantna. Ako sakame informacijata da ja sfatime kako sinteza. {to e najva`no. {to. Tie elementi glasat: guis. vremensko odreduvawe. Kant. Taa ne e ni{to drugo tuku {emata na Aristotelovite deset kategorii na ~ovekovata svest: kvantitet. trpelivost i supstancija. What. quid. }e ja istakneme strukturalnata formula na informacijata. auhilius. vas.

komuniciraweto go definiraat kako „proces na prenos na strukturata me|u delovite na sistemot koi mo`at da se identifikuvaat vo vremeto i vo prostorot”.pi{uvan. mo`nost i nemo`nost. koga ~ovekot razgovara so ma{inata. ne e va`no dali taa se prenesuva me|u ~ovek i ~ovek. kompozicija. ma{ina i ~ovek. limitacija. (N.. negacija. Sosema e mo`no. za teorijata na informacii ne e va`no vo kakov oblik se javuva taa (porakata) . zvu~en. so {to gi izedna~uva znaeweto i ~ovekovata mo}. opstojnost ili neopstojnost. kauzalitet i dependencija. Viner.1964:123) Pod poimot poraka podrazbirame usno ili pismeno soop{tenie. Pod izvor na informacija se podrazbira sekoj zbir na poraki (~ove~ki govor. a. celokupnost. Bekon (F. soop{tenieto. F. Prenos na informacijata Kibernetikata i teorijata na informaciite. vizuelen. Bacon) ovaa misla ja formuliral koga rekol: „tontum scimus. Spored Viner. e povrzana so kategorijata mo}. mno{tvo. se sostoi od tri elementi: izvor na informacijata. informacija zna~i da se bide vo forma (in-formam). inherencija i subzistencija. quantum possumus”. upateno na nekogo. realitet. (Klaus Krippendorff). kanal preku kogo se prenesuva i priemnik na informacijata. Strukturata e poraka i mo`e da se prenese kako poraka. ma{ina i ma{ina. pak.. veli Viner.prima~ot. 1. Vo etimolo{ka smisla na zborot. isto taka. nu`nost i slu~ajnost. slika). Isto taka. Najosnovniot obrazec na prenos na porakata. ma{inata so ~ovekot ili ma{inata so ma{inata. Ovoj najprost obrazec na prenos na informacii svojata univerzalnost ja ima i vo porazvieniot oblik poznat kako [enon- . Porakata preku soodveten kanal se prenesuva do celta . Informacijata.172 D-r Tome Gruevski osnovni mo`nosti i relacii na svesta: edinstvo.3. poimot komunicirawe se sfa}a kako soobra}aj me|u dve bitija. pi{uvan tekst. zaedni{tvo ili vzaemno dejstvuvawe.

odnosno do mozokot na sogovornikot. vo zborovi. 1. pomalku verojatna. komunikaciski kanal. Kaj komunikaciskiot kanal ~esto se pojavuvaat barieri.do prima~ot. gi dekodira i porakata vo prvobitniot oblik ja dostavuva do celta. predavatel. toga{ taa sodr`i pove}e informacii. Zaradi matemati~kiot izraz za koli~inata na informacijata na nekoj izvor. Se postavuva pra{aweto: [to e osnovniot uslov za prenesuvawe na porakata? Toa e izborot od najmalku dve alternativi. Ako od eden izvor na informacija postojano dobivame ista poraka. Edinicata za merewe na koli~inata na informacijata e izvedena od naj- . Dokolku porakata e neo~ekuvana. Vo neposrednoto komunicirawe. isto taka. ja pretvora vo specijalen vid na signal. Kaj mediokomuniciraweto. Merewe na koli~inata na informacijata Koli~inata na informacijata vo nekoj izvor e vo direktna zavisnost od izvorot na alternativata {to ja nudi toj izvor. Toj gi sodr`i elementite: izvor na informacija. gi prima signalite.4. i kaj masovnoto komunicirawe. koi preku kanalot za vrski . izvorot na informacijata e mozokot ~ija poraka ja kodira organot za govor. Osven od brojot na alternativite kako uslov. priemnik. gi zema predvid dvata momenta: brojot na mo`nite poraki i nivnata verojatnost na pojavuvawe. na odredeni barieri . Kaj site oblici na komunicirawe.preku vozduhot. cel. porakata zavisi i od nivnite verojatnosti. od izvorot do celta .{umovi koi nastojuvaat da ja iskrivat smislata na porakata. toga{ koli~inata na informacijata e ednakva na nula.Odnosi so javnosta 173 Viverov model na komunicirawe. lice v lice. ovoj ~in se ostvaruva so pomo{ na sredstvata za komunicirawe. kako posrednici vo komunikaciskiot ~in. a. Od kvalitetot na sistemot zavisi vo kolkava merka ovie {umovi }e dojdat do izraz. zaedno so odredeni nervi. se prenesuvaat do sogovornikot ~ij organ za sluh. informacijata e izlo`ena na pre~ki.

e. odnosno nejzinata merka. Poednostavno ka`ano. Sekoj konkreten vid na komunikacija. koga izvorot emituva dve alternativi: da ili ne. e va`no pra{awe. odredena i kone~na kombinacija na znaci. Komunikabilnosta na porakata zavisi od soodnosot na redudantnite i informativnite sodr`ini. odnosno blagovremen kvalitet na informacijata. Koli~inata na informacijata. Kod . Toa e neinformativnata komponenta na porakata i ima funkcija da go obezbedi kontekstot na elementite na soznanieto bez koj ne mo`e da se soop{ti toa {to e novo vo porakata. zatoa pretstavuva svoevidna organizacija na redudantni i novosteknati informativni elementi na soznanieto. spored toa. Pra{aweto na kvalitetot na informacijata. Sprotivno od kodiraweto e dekodiraweto.1/1968:22) Posebno interesno pra{awe e i pra{aweto za kvalitetot na informacijata. ima svoja azbuka. pravo ili krivo. t.174 D-r Tome Gruevski ednostavnite situacii. Interesni se dve pra{awa: 1. so {to kodiranata poraka se sveduva na svojot prvobiten oblik. Redundanca . Kvalitet (vrednost na informacijata) i 2. Isto taka. (Abraham Moles. Vo sistemot na komunikaciskite vrski kodiraweto se vr{i vo predavatelot . od redundancata zavisi rezultatot na sekoj komunikaciski ~in. Porakata. Kodiraweto vo teorijata na informacii ozna~uva pretvorawe na signalot vo zbir na znaci {to se koristat zaradi komunicirawe.ovoj termin od teorijata na informacii go ozna~uvame kako psevdoinformacija ili del na sodr`inata vo strukturata na porakata koj{to ve}e im e poznat na subjektite na komunikativniot ~in. Odvojuvaweto na kvantitetot od kvalitetot metodolo{ki e neopravdano bidej}i ednoto ne mo`e bez drugoto. navistina.osnovni koncepti: kodirawe i enkodirawe. koga govorime za ova pra{awe treba da razlikuvame dva kvaliteta: tehni~ki kvalitet i sodr`inski. se vr{i po odreden kod. posebno za kibernetikata koja se zanimava samo so pra{aweto za koli~inskite aspekti na informacijata. 1 ili 0.

Moles. subjektite mora da imaat izvesen utvrden dogovor ili. kako {to veli A. Edna individua na drugata individua & ispra}a poraka sostavena od grupa elementi nare~eni znaci. Taa so toa e dovolno difuzna bidej}i sekoj na svoj na~in ja razbira. 1967:94). Kako {to e poznato.entropijata e eden od va`nite poimi na kibernetikata i na teorijata na informaciite.Odnosi so javnosta 175 na porakata.vo teorijata na informaciite i vo kibernetikata ovoj poim e ozna~en kako zaemno struewe na informacijata me|u dinami~kite sistemi i nivnata okolina. Moles istaknuva deka sekoe prenesuvawe na nekoja poraka od edna do druga to~ka ne zna~i zadol`itelno prenesuvawe na komunikaciskata poraka me|u bitijata prisutni na tie to~ki. a dekodiraweto e funkcija na priemnikot. Za vospostavuvawe komunikacija. So povratnata informacija. pred aktot na komuniciraweto. pri pretvoraweto na toplinata vo mehani~ka. Zatoa Norber Viner povratnata vrska ja karakterizira kako „sposobnost na sistemot da ja prisposobuva svojata idna postapka vrz osnova na prethodno izvr{enata rabota”. (U. A. Entropija . Poimot entropija e prenesen vo teorijata na informacii od termodinamikata koja go prou~uva pretvoraweto na toplinata vo mehani~ka rabota i obratno. sistemot se informira za sostojbite na okolinata vrz osnova na {to se prisposobuva na nastanatite promeni i go spre~uva naru{uvaweto na svojata vnatre{na ramnote`a do koja bi mo`elo da dojde pod vlijanie na nadvore{nite uslovi. Eko. eden del od energi- . Povratna vrska (Feedback) . Za prenesuvaweto na porakata. Umberto Eko za nea veli deka e dovolno poznata bidej}i site sme ~ule i govorime za nea. upotrebuvaj}i ja so mnogu sloboda. I za ovoj poim vo literaturata s# u{te ne postoi edinstveno mislewe za nejzinite svojstva. mora da postoi „repertoar na znaci”. zemeni od prethodno utvrdeniot repertoar. Kibernetikata razlikuva negativna i pozitivna povratna vrska.

pre~kite. morame da go sfatime kako sprotivnost na informacijata. kako sinonim na dezorganizacijata i razgraduvaweto na porakata. op{testvoto kako ~ovekova zaednica. Komunikacijata e elementarna ~ovekova aktivnost kako . „site pojavi nadvor od intencionalnosta na parot receptor .176 D-r Tome Gruevski jata. Na{ata sposobnost da komunicirame i oblicite vo koi go pravime toa. bukata. ~esto. „degradirawe” na energijata. koi ja popre~uvaat formata na porakata i koi se nametnuvaat na nea. neopravdano se gubi. Poimot entropija vo interpretacijata na teorijata na informacii gi ozna~uva site onie tendencii vo komuniciraweto koi gi namaluvaat informativnite vrednosti na porakata. 1.5. Komunikaciite pretstavuvaat neophodna pretpostavka za egzistencija na socijalniot op{testven sistem. Komunikaciite ovozmo`uvaat razvoj i prenesuvawe na kulturata i na znaeweto voop{to. Toa gubewe. Spored toa. Zatoa komuniciraweto go sfa}ame kako bazi~en socijalen proces. dadeno samo po sebe i razbirlivo. pak. a vo samata entropija kako merka na taa dezorganizacija. [umot. }e gi nare~eme {um‘”. Poim i definicii za komunikacijata Komunikaciite imaat golemo zna~ewe za ~ovekot i op{testvoto bidej}i bez komunikacija ne mo`e da egzistira nitu ~ovekot kako socijalno bitie nitu. se sfa}aat kako ne{to sosema prirodno. Vo takov kontekst informacijata se javuva kako oblik na sprotivstavuvawe na dezorganizira~kite tendencii. Postoi i koden {um koj se sfa}a kako toa {to ja popre~uva sakanata komunikacija. Kako {to istaknuva A. ako informacijata ja sfatime kako merka na organizacija. Moles. vo procesot na komuniciraweto. o~igledno e deka {umot kako vid na entropija.prenesuva~. Viner. se osnoven pojaven vid na entropijata vo procesot na prenesuvawe na informacijata. 1964:36). (N. vo termodinamikata e ozna~eno so poimot entropija.

Komunikacijata (lat. Tie . obrazuvawe na svesta i za vlijanie na me|usebnoto odnesuvawe na lu|eto. . pred s#.Communication) ne zna~i samo soop{tenie. isto taka. a da ne komunicira”. ova e edna razmena na komunikacija kako i nekoj `iv razgovor”. Jasno e deka samo otsustvoto na govorot ili obra}aweto na vnimanie kon drug ne e isklu~ok od ova {to e re~eno. b) pragmati~ki aspekt. Pod poimot komunikacija podrazbirame predavawe.Odnosi so javnosta 177 kon nadvore{niot svet. O~igledno. ne mo`at. i kon vnatre{noto ~ovekovo bitie. Aktivnosta ili neaktivnosta. Osobena uloga vo toa imaat jazi~nite komunikacii. prerabotka i priem na signali na `ivi bitija. „^ovekot ne mo`e. veli Paul Vaclavik (Paul Watzlavick. tuku i u~estvo. zborovite ili ti{inata. 1979:128). pa taka i samite komuniciraat. a toa zna~i i na mo`nostite na kriti~kata negacija na novosteknatoto soznanie {to e sodr`ano vo nea (Leksikon novinarstva. pak. zaedni{tvo. . a tie drugite. Vo re~ni~ko-enciklopediskatata literatura poimot komunikacija se definira kako (angl. Nivnite sosedi so o~ite ja sfa}aat porakata i odgovaraat taka kako {to bara nivniot sopatnik. komuniciraat ne sakaj}i da zboruvaat so nikogo ili. odnosno razmenata na informaciite me|u lu|eto so pomo{ na akusti~kite i na opti~kite znaci. I ~ovekot vo prepoln restoran koj gleda pravo pred sebe ili patnikot vo avionot koj sedi so zatvoreni o~i na svoeto sedi{te. koj bilo da im se obrati. Razmenata na informaciite.Communication.1968:48). Communication). franc. s# ima vrednost na poraka: tie vlijaat edna na druga. Jazi~nata komunikacija podrazbira: a) semanti~ki. a da ne odgovaraat na ova komunicirawe. sekoja onaa poraka koja e predmet na recipro~na razmena na informativni sodr`ini me|u ramnopravni subjekti na komunikaciskiot ~in i koja{to vo procesot na razmenata me|u komunikatorot i recipientot e izlo`ena na mo`nostite na dijalo{ka razrabotka. pak. na ~ovekot. Postojat pove}e definicii za poimot komunicirawe. odnosno komunikaciite se vr{i vo razli~ni `ivotni situacii za steknuvawe novi soznanija i prenesuvawe znaewe.

dodava ^eri. ~uvstvo. zaradi svojata op{tost i ne e definicija. Bez ogled na toa kako go odreduvame poimot komunikacija. Spored Kolin ^eri (Collin Cherry. se izgradil sistemot . ideja. taa vo svojata osnova e sostavena od komunikator. Komunikacijata i kulturata se dve strani kako na pari~kata {to se vika ~ovekov `ivot. sekako. a kako posledica na organiziranoto mislewe se javuvaat samosvesta i ~uvstvoto na op{testvena odgovornost. vo neophoden na~in na organizirawe (Conditio sine quanon) na ~ovekoviot `ivot i na op{testveniot poredok. Komunikacijata ima golemo zna~ewe za ~ovekot i za op{testvoto bidej}i bez komunikacija ~ovekot ne mo`e da opstane nitu kako socijalno bitie nitu op{testvoto kako ~ovekova zaednica. e proces. Komunikaciite ovozmo`uvaat razvoj i prenesuvawe na kulturata i na znaeweto voop{to. so koristewe simboli. insistiraat na toa deka komunikacijata.178 D-r Tome Gruevski zavisat od koja oblast i od koj aspekt se tretira komuniciraweto. Aktot ili procesot na prenesuvawe se vika komunicirawe. pred s#. i pokraj svoite razliki. broevi. ^ovekot i op{testvoto se subjekt i objekt na komunikacijata. Site tie. Spored Berelson i [tajner. a od tie sistemi. odnosno efekt. soznanie itn. kod. Komunikacijata se razvivala niz istorijata. zborovi. najzna~ajni se jazikot i govorot. ~ovekot razvil i niza razli~ni sistemi na op{tewe koi mu ovozmo`uvaat op{testvena kominikacija. Sepak. (1964). Toa e spored teorijata S-O-R (stimulus-responso-odgovor). Razvojot na jazikot se odr`uva vo misleweto. 1957). komunikacijata su{tinski e op{testvena rabota {to. se razbira. Postojat teorii koi go zastapuvaat gledi{teto deka nema komunicirawe dokolku kaj prima~ot na porakata ne do{lo do soodveten odgovor. so jazikot se organizira i se razviva mislata na poedinecot. Komunikacijata e stara kolku {to e staro i ~ovekovoto op{testvo. komuniciraweto pretstavuva prenos na informacija. crte`i itn. Vo komunikolo{kata literatura postojat pove}e od 126 definicii za poimot komunikacija. transmisija (kanal) i prima~. poraka.

zborovi. podvi`na vo odgovorot na sevkupnata situacija”. G. ponekoga{ na celiot proces. (Haben. Razbirawe: „Komunikacija e proces so ~ija pomo{ gi razbirame drugite i za vozvrat nastojuvame drugite nas da n# razberat. inaku ne bi mo`el da se slu~i zaedni~ki akt”. toa ne zna~i deka ja gubime so toa {to taa preminala kaj drugiot. Interakcija (odnos). Mead. 2. Transfer i me|urazmena: „Zaedni~ka ni{ka e idejata” ne{to da se prenese od edna rabota na druga. e socijalna i taa zna~i poseduvawe zaedni~ki elementi na odnesuvawe ili na~in na `ivot. duri na biolo{ko nivo. koristewe simboli. Zborot „komunikacija” ponekoga{ go koristime mislej}i na toa {to se prenesuva. e vid komunikacija.1964). (Martin. organizirano. crte`i. Vo mnogu slu~ai toa {to se prenesuva na ovoj na~in prodol`uva da bide zaedni~ko. Taa e dinami~na. postojano promenliva. efikasno da se dejstvuva. (George H. 3. Vo . op{testven proces: „Interakcija. Toa e akt ili proces na prenesuvawe koj obi~no se vika komunikacija”. ovozmo`en e vistinski op{testven `ivot i negovo prakticirawe. brojki. da se odbrani ili da zajakne egoto”. 1954). Od brojnite definicii {to postojat za poimot komunikacija }e navedeme petnaeset definicii {to gi izdvojuva Frank Dens (Frank Dance. Anderson. idei. Namaluvawe na neizvesnost: „Komunikacijata se javuva od potrebata da se namali neizvesnosta. kako {to veli ^eri. Najzna~ajnata funkcija. 4. isto taka. Ako prenesuvame informacija na druga li~nost. Stejner. 1959). Simboli (verbalen govor): „Komunikacijata e verbalna me|urazmena na misli i idei”. Blagodaruvaj}i na komunikacijata. 6. ve{tini. 1. Proces: „Prenesuvawe informacii. dobiva smisla na participacija (sou~estvuvawe). Bamlund.1963). (B. P. ponekoga{ na sredstvata preku koi se prenesuva.1967). op{testveno bitie. (Dean C.Odnosi so javnosta 179 na etika. emocii.1964) 5. Vo soodnos so toa zborot „komunikacija”. se izgradile zakoni so {to ~ovekot stanal samosvesno. sliki. Berelson.

1950). J.1959). 8. . Sondel. Diskriminativen odgovor. Povrzuvawe.. (J. sredstvo (pat): „. Auer.1967). naredbi itn.1957).1951). Ruesch.Fringe. 13. radio. Stimulansi: „Sekoj akt na komunikacija se nabquduva kako prenesuvawe informacii i se sostoi od diskriminativni stimulansi. Gode.1964). za religioznite vernici se veli deka komuniciraat#. 12. 15.. na povolen na~in”. Miler. Replicirawe memorija: „Komunikacija e proces na vodewe vnimanie na druga li~nost so cel za replicirawe memorija. telegraf. spojuvawe: „Komunikacijata e proces {to gi povrzuva nepovrzanite delovi na `iviot svet zaedno”.. Vreme. A. od izvorot do recipientot”. (A. Promena: „Komunikacijata e diskriminativen odgovor na stimulans“ (S. 14. 11.1956). (A. 1953). (Carter & Harwood. Newcomb.180 D-r Tome Gruevski taa smisla. (American Collega Dictionary. kuriri”. Namera: „Glavno.1957). Kanal (nositel). S. na primer.kako celina. (S. 10. 9. Schacter. na druga. „Taka komunikacijata me|u dve `ivotni nastanuva koga edno `ivotno }e sozdade hemiska ili fizi~ka promena vo okolinata (signal) koja vlijae na odnesuvaweto na drugoto”. 7. Zaedni{tvo: „Komunikacijata e proces na toa {to bilo monopol na eden ili na nekolkumina. komunikacijata za svoj glaven interes ja ima onaa situacija vo odnesuvaweto vo koja izvorot prenesuva poraka do prima~ot so namera da vlijae na odnesuvaweto na toj {to ja prima”. Stevens.1966). Mo}: „Komunikacijata e mehanizam preku koj se ostvaruva mo}ta”. (H. (G. situacija: „Komunikaciskiot proces e prenesuvawe od edna strukturna situacija . a sega go pravi zaedni~ko za dvajcata ili za grupata”. preku telefon.sredstva za ispra}awe voeni poraki. (B. (T.1966).

Ja definira nejzinata (na individuata) sopstvena pozicija vo odnos kon drugite lu|e. Tretiot tip e mnogu po{irok i podrazbira koj bilo tip na vlijanie ili odgovor. Mu pomaga na poedinecot uspe{no da se prisposobi vo sredinata vo koja `ivee.Odnosi so javnosta 181 Na krajot od ovoj spisok na definicii za komunikacijata i samiot F. na predizborni mitinzi itn. vo osnova ovie nasoki mo`eme da gi grupirame vo nekolku elementarni tipovi. Vo vtoriot tip taa (komunikacijata) se nabquduva kako ubeduvawe. da se napravi zaedni~ko). Komuniciraweto gi vr{i slednive tri osnovni funkcii: 1. Prviot tip ja nabquduva komunikacijata kako proces kade {to na prvo mesto doa|a poimot zaedni{tvo. dejstvuvawe (communis: zaedni~ki. Bez ogled na razli~niot pristap vo definiraweto na ovoj poim. 3. izvesno e deka nejzinite definicii gi vodat i istra`uva~ite i istori~arite i teoreti~arite podednakvo. pak. Dens zaklu~uva deka niedna od ovie definicii ne gi zadovoluva potrebite. kako sredstvo za postignuvawe nekoi nameri. 2. communicare: da se deli. Obi~no se upotrebuva vo na~inot na reklamiraweto ili vo politi~kite govori. Zatoa. ponekoga{ sosema sprotivni pravci. Go sveduva svetot na odredeni obrasci i pravilnosti. kako {to veli toj: „Bez ogled dali komunikacijata e definirana premnogu ili. ^etvrtiot tip komunikacijata ja nabquduva kako interakcija i vo sebe gi vklu~uva sistemskite teorii. . vo razli~ni. premalku.

Ako se obideme da go definirame komuniciraweto od aspekt na kibernetskata teorija. Ova istoto se odnesuva i na komuniciraweto. K: 1969) Vrz osnova na ovaa definicija se preciziraat razlikite me|u poedine~nite domeni na dinami~kite sistemi (ve{ta~ki. psiholo{ki). Vsu{nost. toga{ vo strukturata na sekoja komunikaciska praksa se sodr`ani najmalku tri elementi: izvor. moreto. no treba prakti~no da doka`eme kako se komunicira. prima~. Problemite na komuniciraweto vo op{testvoto se golemi i se od razli~na priroda. biolo{ki i op{testveni sistemi). e zasnovana na istra`uvawata na Klod [enon. Procesot na komunicirawe go so~inuvaat u{te dva procesa {to se odvivaat paralelno so nego. semanti~ki. No toa mo`eme da go doka`eme samo ako vlezeme vo vodata i po~neme da plivame.182 D-r Tome Gruevski Glava vtora 2. Ako komunikacijata ja razbereme kako svoevidno dvi`ewe na porakata od ispra}a~ot kon prima~ot ili prima~ite. ezeroto. Site nie znaeme da objasnime kako se pliva vo vodata: vo bazenot. (Kripendorf. priemnik. pak. . barierite vo komuniciraweto (fizi~ki. poraki i cel. Toa se enkodiraweto i dekodiraweto. komuniciraweto e „proces na prenesuvawe na strukturata me|u delovite na sistemot koj{to mo`e da se identifikuva vo vremeto i vo prostorot”. STRUKTURA NA KOMUNIKACISKIOT PROCES Voved Vo ovoj del }e stane zbor za izvor na porakata. vo osnovata na ova pra{awe e i filozofijata na komunikologijata kako nauka nasproti sociologijata na komunikaciite. Zatoa i gi analizirame. koja se zanimava so pra{aweto zo{to lu|eto komuniciraat. Site nie komunicirame. kanalite na komunicirawe: formalni i neformalni. toga{ }e se potpreme na {iroko prifatenata Kripendorfova op{ta defenicija koja. Spored ovaa definicija.

Elementi na komunikaciskiot proces Izvor na porakata Vo ramkite na komunikolo{kata teorija ramnopravno se koristat terminite: izvor. Zatoa i ispra}a~ot i prima~ot na porakata treba da gi otkrivaat eventualnite pre~ki i da gi neutraliziraat so cel da imaat vistinski priem. pak. celnata grupa ili do auditoriumot. Za da se ostvari ovoj proces. Toa zna~i deka vo komunikaciskiot proces e potrebno dvata subjekta da imaat zaedni~ki jazik na komunikacija. . potrebno e prima~ot i ispra}a~ot na porakata da imaat ist ili pribli`no ist sistem na znaci i simboli. Za koja poraka mo`e da se ka`e deka e uspe{na ili kvalitetna? Odgovorot e: samo onaa poraka koja pravilno gi definirala: sodr`inata. Strukturata na porakata mora da bide jasna. pi{uva. kako {to se. vo toj komunikaciski proces treba da se vnimava na mo`nata interferencija.1. na primer: vesnicite. Isto taka.Odnosi so javnosta 183 2. komunikator i emitent. izdava~kite ku}i. tek {to gi gestikulira ili. edinstvena i interesna. izvor mo`e da bide poedinec koj zboruva. a potoa da bide i dekodirana od prima~ot. crta. Porakata mora da bide plasirana preku efikasni mediumi {to se dostapni do individuite. Ottamu. strukturata. Poraka Porakata e zbir na simboli i znaci isprateni do prima~ot ili celnata grupa ili auditoriumot preku odreden kanal za komunicirawe. Toa najdobro se gleda vo povratnata vrska kako reakcija na primenata poraka. oblikot i nejziniot izvor. organiziracija koja ne{to soop{tuva. Taa mora da go privlekuva vnimanieto na prima~ite. radio i TV-stanicite itn. Taa mora da bide kodirana. Izvorot na informacijata ili porakata {to se pu{ta vo promet pretstavuva mozokot na komunikatorot (ispra}a~ot) koj ja oblikuva mislata ili idejata so pomo{ na intersubjektivno razbirlivi sistemi na znaci.

g) proda`na propozicija. barem dosega.) Ovde go istaknuvame faktot deka pri plasmanot na ednonaso~nata poraka prednost na nasilnite argumenti se dava na po~etokot na porakata za da se zainteresiraat auditoriumot ili celnata grupa. ednostavnost i interesnost. oglas. Iskusnite piarmeni vnimavaat na u{te edna rabota: vremenskiot aspekt na porakata. b) tema. prospekt ili ekonomska propaganda. liceto {to e zadol`eno za kontakt so mas-mediumite. (Za ovoj del od strukturata na porakata pove}e vidi vo delot na odnosite so mediumite. pred da go isprati soop{tenieto. soop{tenie. Toa po oblik mo`e da bide: novinarska statija. razbirlivost. jasnost. dali su{tinata na tekstot e vo prviot pasus i dali se otstraneti . [to e najva`no za ovoj na~in na komunicirawe? Prvo. Mo`ebi ova e dobar argument deka lu|eto {to se zanimavaat so dejnosta odnosi so javnosta }e mora pove}e da gi prou~uvaat i teoretskite i prakti~kite aspekti na novinarskite `anrovi na site oblici. Taa mora da gi zadovoli slednive kriteriumi: konciznost. Kaj dvonaso~nata prezentacija toj koncept mo`e da bide polesen so poednostavni argumenti. Nitu vo literaturata nitu vo praksata. radioemisija. Oblikot na porakata e isklu~itelno zna~ajno pra{awe. v) ideja.184 D-r Tome Gruevski Spored Kotler (1994). televiziska emisija. moralen. Komunikatorot na porakata mora da go osmisluva na~inot na izrazuvawe. emotiven. po sodr`ina porakata mo`e da bide: a) apel: racionalen. dali na po~etokot e staven predmetot {to treba da se istakne. odnosno nejzino emituvawe i povtoruvawe pove}epati vo podolg vremenski period. treba da proveri dali e pravilno prestrukturirano. Slu`bata za odnosi so javnosta naj~esto komunicira preku soop{tenie za pe~atot ili soop{tenie za javnosta. Strukturata na porakata zavisi od toa dali taa e ednonaso~na ili dvonaso~na. ne postoi nekakov univerzalen model za prezentacija na porakata.

verodostojnost: se odnesuva na objektivnosta i na verodostojnosta na tie {to ja ispra}aat porakata i nivnata ~esnost.Odnosi so javnosta 185 jazi~nite i korektorskite gre{ki. . Privle~nosta e povrzana so atributite: iskrenost. So toa e ovozmo`eno porakata da se modificira i da gi menuva uveruvawata i stavovite na prima~ite. srde~na pregratka. Re~enicata mora da bide kratka i jasna i da nema parafraza. lekari.Otvorenosta kon porakata e ~etvrtiot element {to go menuva odnesuvaweto i e vo sostojba da formira novo. Modelot na obrabotka na porakata sodr`i pet elementi: . specijalisti po odredena oblast). nau~nici. Od nego zavisi stimulansot na porakata. Izvorot na porakata kako va`na komponenta mora da bide verodostoen i uverliv.Zabele`uvaweto e tretiot element koga porakata e protolkuvana i dobiva svoja smisla. bukva ili koj bilo znak napi{an na hartija.Zadr`uvaweto kako petti element ovozmo`uva dolgotrajno memorirawe na informacijata. Na primer.Vnimanieto e vtoriot va`en element za vospriemawe na porakata. . pove}e im se veruva na poznatite otkolku na nepoznatite lu|e. mavtawe so raka. humor i prirodnost na lu|eto {to ja prezentiraat porakata. (Ibid. . Poraka mo`e da bide: zbor. Taa po~nuva koga porakata }e stigne barem do edno od setilata. Vo stru~nata literatura e zapi{ano deka me|u faktorite koi porakata ja pravat verodostojna spa|aat: ekspertska stru~nost (profesori. Sekoja ispratena poraka ima namera da dejstvuva i da go pottiknuva prima~ot na odredena reakcija. Toa se postignuva blagodarenie na ~ovekovite setila. 243). tromo ili cvrsto rakuvawe .Ekspozicija. zvu~en bran vo vozduhot. Soop{tenieto za javnosta kako poraka mora da bide objektivno „prosledeno so fakti bez superlativi i komentari”. . Zatoa e potrebno vnimatelno planirawe bidej}i taa mora da stigne do tamu kade {to e nameneta. koja sekoga{ ne garnatira posakuvano re{enie. elektri~en impuls.

Aktivniot priem na porakata se izrazuva i kako vnimanie. Priemnik Ovoj poim isto ozna~uva priemnik. so koj se prenesuva zna~eweto me|u ispra}a~ot i prima~ot. Sodr`inata na porakata pretstavuva izbor na materijalot za da se izrazi namerata. Postojat tri glavni faktori na porakata: 1. Sodr`inata e samo eden aspekt na porakata. pak. D: 1960) Kodot na porakata se odnesuva na na~inot na strukturirawe na simbolite. Da rezimirame: porakata e zbir na simboli. taa se zamenuva so sodr`inata. gledawe) mo`e da bide pasiven i aktiven. Obrabotka na porakata ili tretman (Berlo. Prou~uvaj}i go elementot {to. Kod na porakata ({ifra) 2. Analiziraj}i go modelot na komunicirawe na Harold Lasvel. vsu{nost. koga }e ka`eme: „Dali ja dobi porakata {to ti ja isprativ” (po ~ovekot. grupa lu|e sfatena kako publika ili auditorium. svesno anga`iran. recipient. ^inot na priemot na porakata (~itawe. Porakata ima i drugi dimenzii. Ureden zna~i namerno. vr{ime analiza na sodr`inata. slu{a. Pod poimot sodr`ina nie go sfa}ame zna~eweto na porakata. vo pismoto. naj~esto jazi~ni. so kakov Efekt elementot {to vo slu~ajov pretstavuva poraka. komunikant. Tretmanot ili obrabotkata na porakata. {to go narekovme Lasvelova paradigma: Koj ka`uva. Na primer. e na~in na koj porakata e pretstavena. kako {to se: dol`inata na porakata i plasmanot na porakata. ili. vsu{nost. slu{awe. Mo`e da bide poedinec koj ~ita. vsu{nost. porakata e ureden izbor na simboli naso~en na komunicirawe na informacijata. Spored toa. po koj Kanal.). Vo komunikologijata toa ne e isto. po faks itn. gleda. Izborot ili selekcijata pretstavuva izdvojuvawe od {irokiot zbir na mo`nosti ili alternativi. Sodr`ina na porakata 3.186 D-r Tome Gruevski ~ija smisla mo`e da se protolkuva i od nea da se izvle~e zaklu~ok. na Kogo ka`uva. [to ka`uva. konkretno .

na primer. Kanalot e pat po koj se dvi`i porakata me|u komunikatorot (izvorot ili ispra}a~ot) i komunikantot (prima~ot). efektite na porakata pretstavuvaat posledici {to gi ostvaruva porakata vo odnos na odnesuvaweto i stavovite na recipientite. Komunikaciskiot proces mo`e da se razlo`i na slednive fazi: 1. Kanali na komunicirawe [to e kanal na komunicirawe Kanalite na komunicirawe se sredstva {to se upotrebuvaat za prenesuvawe na porakite. nitu. Recepcija: recepcijata pretstavuva proces na priem na porakata ili. poto~no. pak. 2. emitentot ili ispra}a~ot na porakata mora svojata poraka da ja prevede vo oblik razbirliv za sogovornikot. da se soop{ti. Enkodirawe: toa e proces na oblikuvawe informativni sodr`ini vo porakata. proces na dekodirawe. 3. 4.2. zna~i. Efekti na porakata: za da vospostavi op{tewe so recipientot ili prima~ot. ova e i najkompliciranata faza vo komunikaciskiot proces bidej}i na momentot na priemot na porakata vlijaat mnogubrojni faktori koi go odreduvaat odnesuvaweto. Bez ovaa jazi~no-simboli~ka struktura ne mo`e nitu da se izrazi. bez toa porakata e neupotrebliva za komunicirawe. Transmitirawe: toa e proces na prenesuvawe na porakata od eden kon drug subjekt so posredstvo na odreden kanal ili medium. . 2. negovo razbirawe. Zna~i. govorniot jazik {to mora da go razbiraat dvata subjekta. Toj mora porakata da ja artikulira vo nekoj koden sistem. kako {to e. stavot ili odnosot na prima~ot kon dobienata poraka. interpretacija. Vsu{nost. Enkodirawe i dekodirawe.Odnosi so javnosta 187 radio ili TV-auditorium. odnosno na prima~ite na porakata. prifa}awe ili odbivawe. jazikot.

stanuva zbor za stepen na doverba vo oddelni kanali na komunicirawe. kako {to naveduva Rao (1972). Kanalot na odreden na~in gi prenesuva voobi~aenite materijalno-energetski edinici. Komunikaciskiot kanal ima svoi „dimenzii”: verodostojnost na kanalot. b) Povratno vlijanie na kanalot Toa e mo`nost {to ja obezbeduva kanalot koga prima~ot mo`e vedna{ da odgovori i pritoa maksimalno da vlijae na . {to so drugi zborovi gi narekuvame informacija. se odlikuva so slednite karakteristiki: 1. Dimenzii na komunikaciskiot kanal a) Sigurnost na kanalot Pretstavuva proceneta vrednost od aspekt na prima~ot na porakata. stepen na vklu~enost. Ovaa dimenzija na komunikaciskiot kanal direktno e zavisna od komunikatorot i od karakteristikite na publikata. Kanalot pretstavuva mehanizam na povrzuvawe (spojuvawe) na ednicite {to u~estvuvaat vo komuniciraweto. dostapnost na kanalot.. tie pove}e se orientirani kon sumirawe informacii preneseni preku pe~atenite mediumi. obrazoven status. koga stanuva zbor za publikata. efemernost na kanalot.188 D-r Tome Gruevski Odliki na komunikaciskiot kanal Komunikaciskiot kanal. poverodostojna i pove}e & veruvaat. vo masovnoto komunicirawe. Na primer. odnosno za op{testvenite grupi so popovolni socioekonomski. naviki. 2. Grupite so nepovolen status televizijata ja smetaat za pobliska i posigurna. op{testven status itn. 3. Zna~i. odnosno za nivnata verojatnost (sigurnost) od gledna to~ka na prima~ot. povratno vlijanie vo kanalot. mo} na masovnoto dejstvuvawe na kanalot i komplementarnost na kanalot. Toj e odreden vid na materijalna energetska edinica {to ja narekuvame medium (posrednik).

g) Dostapnost na kanalot Toa e obemot na mo`nosta i za~estenosta na koristewe na nekoj kanal za odredena publika. vtor primer: vo sredina kade {to ima golema nepismenost na naselenieto ne mo`e da se koristat pe~atenite mediumi. a. Na primer. |) Mo} za masovno dejstvuvawe na kanalot Mo}ta pretstavuva svojstvo na kanalot „da go pokrie” .dr`ava) vo koi nekoi kanali voop{to ne se dostapni. odnosno interpersonalniot oblik) go olesnuva ostvaruvaweto na povratnoto vlijanie. Toa e privremenost ili trajnost na egzistirawe na porakata vo kanalot kako negova karakteristika. Primer: ima podra~ja vo komunikaciskoto podra~je (na edna teritorija . neposredniot oblik na komunicirawe (lice v lice. v) Stepen na vklu~uvawe {to go bara i ovozmo`uva kanalot Stanuva zbor za perceptiven napor na site setila za da se razbere informacijata {to ja prenesuva odreden kanal. kaj pe~atenite mediumi toa e najmalo. I vo ovoj slu~aj neposrednata komunikacija pru`a najmnogu mo`nosti za vklu~uvawe. vo nekoi planinski predeli ili vo nekoi drugi reoni kade nema pokrienost na televiziskiot signal ne mo`e da se gleda televiziska programa. Na primer. d) Efemernost na kanalot Efemernost zna~i sposobnost kanalot da ja so~uva porakata. No. Vrz ovaa osnova. Kaj pe~atenite mediumi porakite mo`e da bidat so~uvani. Vo anglosaksonskata terminologija toa se vika fitbek (feedback). Ili. pak. vakvite mo`nosti vo masovnoto komunicirawe se ograni~eni. Na primer. Mar{al Makluan mediumite gi deli na „ladni” i „`e{ki”. radioporakite „is~eznuvaat” so samoto nivno emituvawe.Odnosi so javnosta 189 izvorot na porakata vo tekot na komunikaciskata transakcija.

sostavena od lica koi vo pove}e slu~ai ne se svesni za identitetot i za `ivotnata situacija na drugite. Ima pove}e vidovi komunikaciski kanali. lice v lice. razli~no da ja oblikuvaat porakata itn. i da ja napravat dostapna do golem broj recipienti. . 1.lice v lice toa ne mo`e da se ostvari. glavno. glavno e prisuten na javni mesta ili vo situacii na silni kolektivni vozbuduvawa koga lu|eto ~uvstvuvaat potreba i sloboda „dadeni” istovremeno da razmenuvaat informacii so relativno nepoznati li~nosti. Sredstvata za masovno komunicirawe mo`at „da ja umno`at” da ja tira`iraat. koi imaat zaedni~ki interesi ili celi. Da napomeneme deka obratno na ova kaj interpersonalnoto komunicirawe . istovremeno. Vidovi komunikaciski kanali Neformalni kanali na komunicirawe Tie se mre`i na interpersonalni komunikacii {to se vospostavuvaat okolu neposrednite interakcii na lu|eto.190 D-r Tome Gruevski geografskoto podra~je i toa ednovremeno. gi grupirame vo formalni i vo neformalni kanali na komunicirawe. Spontano formalni kanali Kaj ovoj vid komunikaciski kanali stanuva zbor za razmena na poraki vo nestrukturirana mre`a. Ovoj vid komunikaciski kanal. brzo. da ja konfekcioniraat. kvalitetno itn. no niv. e) Komplementarnost na kanalot Toa e sposobnost na kanalot da go dopolni komunikaciskoto dejstvuvawe kon drug kanal. Postojat dva glavni vida neformalni kanali. Ovaa dimenzija na kanalot se ostvaruva vo visok stepen i kaj interpersonalnite kanali i vo masovnite kanali na komunicirawe. So tekot na vremeto ovie mre`i stanuvaat mnogu stabilni i sigurni izvori na informacija.

pak. Centralni komunikatori Vo edna interpersonalna mre`a ne postoi podednakvo u~estvo na site nejzini pripadnici vo razmenata na informacijata. Pomo{ni kanali Stanuva zbor za razmena na poraki vo strukturiranite mre`i koi nastanuvaat vrz osnova na li~ni kontakti i prijatelstva i celi zaradi {to i lu|eto se sobiraat. Nekoi u~esnici ostvaruvaat zna~itelno pove}e interpersonalni kontakti od drugite.prenesuva~i. Toa e primer so kelnerite. Osnovnata karakteristika na interpersonalnite mre`i e {to protokot na informaciite ne e nitu utvrden nitu potvrden. prodava~ite. Mnogubrojnite kontakti mo`at da bidat posledica na faktot deka nekoja li~nost zazema odredena op{testvena polo`ba ili se dol`i na faktot {to za toa pridonesuvaat nekoi specifi~ni psiholo{ki karakteristiki na tie li~nosti ili. Vo pomo{nite kanali se odviva najgolem broj interpersonalni komunikacii. Vestite {to se {irat preku neformalnite kanali na komunicirawe se vikaat neformalni vesti ili nepotvrdeni vesti. i pokraj nivnata op{testvena polo`ba. (Lang. U~esnicite vo neformalnite kanali vr{at dve ulogi: tie se i prima~i i prenesuva~i na informacijata. Postoi i drug primer koga mnogu lu|e. ne videl ama sekoj gi prenesuva i gi priop{tuva vo me|usebnata komunikacija). se vo pra{awe dvata faktora. funkcionerite. mo`at da vr{at uloga na centralni komunikatori . frizerite. Ova pove}e va`i za spontano formiranite kanali otkolku za pomo{nite kanali za komunicirawe. recepcionerite. 1967). odnosno verificiran. (Nikoj ne ~ul. Na{iot narod ima poubavi imenki za ovoj vid interakcii: vest na „Radio Mileva”. pa s# do javnite `enski {to vr{at specifi~ni uslugi i imaat mo`nost za kontakt so mno{tvo lu|e. prenesuva~ite na informacijata vo ovie neformalni mre`i ne se ~uvstvuvaat „odgovorni# za sodr`inata na porakite. Zatoa tie se i recipienti . tuku samo za nejzinoto prenesuvawe.Odnosi so javnosta 191 2. Naj~esto.

`elbata za na nekogo da mu se dopadneme. mo`eme da konstatirame deka kaj neformalnite kanali se javuvaat interpersonalni mre`i. kaj prviot vid izvorot e nepoznat. sluhovi. Vo pogled na vestite. na primer. {pekulacii. . a dodeka kaj vtoriot (kaj formalnite kanali) izvorot na porakata ili informacijata e poznat i mo`e da se identifikuva. a kaj formalnite kanalite se institucionalni.vestite {to se plasiraat se oficijalni -potvrdeni. avtoritativni. Kompariraj}i gi ovie kanali vo odnos. kaj neformalnite kanali postoi prima~ i prenosnik. toa se masovnite mediumi. profesorot kontaktira pove}e so tie {to se do nego.formalnite kanali se visokoorganizirani. kaj neformalnite kanali pominuvaat neformalni i nepotvrdeni vesti. Vo pogled na u~esnicite. bez ogled na pri~inite. da mu bideme potrebni i sl. Centralnite komunikatori se lica koi. vestite i izvorite.) Nekade toj primer e objektiven: site studenti imat ist status. na u~esnicite. imaat natprose~na stapka na razmena na poraki vo neformalnite komunikaciski mre`i.tie se „zavisni”. organizaciskite mre`i itn. . Vo pogled na izvorot na informaciite. izbranite lica i funkcionerite itn. Vo literaturata se sre}avaat i poinakvi klasifikacii . a kaj formalnite stanuva zbor za profesionalnite li~nosti.porakite mo`at da bidat identifikuvani.192 D-r Tome Gruevski kako na~in na ostvaruvawe na nivnata psiholo{ka potreba (kako {to se `elbata za vnimanie. no zaradi mestopolo`bata do nivniot profesor i zaradi nekoi drugi osobini. oficijalnite sostanoci i sobirite. . Formalni kanali na komunicirawe Ako gi nabroime razlikite me|u formalnite i neformalnite kanali na komunicirawe }e vidime deka: . dodeka kaj formalnite kanali vestite se formalni i potvrdeni.formalnite kanali se institucionalni kanali. odnosno verificirani. .

po telefon ili so li~ni dopiski. . b) Atmosferata {to podrazbira odredeno opkru`uvawe. 2. Slu`bite za odnosi so javnosta sekoga{ treba da go koristat ovoj oblik na komunikacija tokmu preku li~ni kontakti kako kanal na komunicirawe. Li~ni kanali na komunicirawe.elektronski mediumi ili audiovizuelni mediumi: radioto. Li~nite kontakti na komunicirawe porakata ja prenesuvaat li~no. ekspertite ili. bilbordi. internetot. po po{ta. (Pove}e za ova vo oddelot na mas-mediumite kako sostaven del na odnosite so javnosta). Op{ti kanali na komunicirawe. plakati i dr. displei. prospekti. Li~nite kanalni na komunicirawe vklu~uvaat dve ili pove}e li~nosti koi direktno komuniciraat so auditoriumot: neposredno. preku piarmenite. podgotovka na specijalni emisii na radio i televizija itn). spisanija. televizijata. Op{tite kanali na komunicirawe se mediumite koi porakata ja prenesuvaat bez li~en kontakt i povratna vrska. Preku niv se prezemaat mnogubrojni akcii na organizaciite i preku niv se ostvaruvaat odnosite so javnosta. Edna od niv e i podelbata ili klasifikacijata na: 1.Odnosi so javnosta 193 na kanalite na komucirawe. pak.pe~atenite mediumi: vesnici. . . menaxerite. prijatelite i site tie {to mo`at da bidat vo kontakt so celnite grupi i auditoriumot. preku delovnite partneri. plo~i. v) Nastanite i slu~uvawata {to se naso~eni do celnite grupi i auditoriumot (organizirawe konferencii za pe~at. Tuka spa|aat: a) Masovnite kanali na komunicirawe vo koi gi vbrojuvame masovnite mediumi: .izlo`beni mediumi: panoa. Toa se ostvaruva osobeno vo marketing-komunikaciite. Komunikacijata mo`e da se ostvaruva i preku lu|eto za proda`ba. Masovnite mediumi igraat isklu~itelna uloga vo procesot na dvonaso~noto komunicirawe.

blokirana komunikacija vo fizi~ka smisla itn. Pre~ki vo komuniciraweto Dvata vida kanali na komuniciraweto. potoa kaj televizijata koga igra slikata. stanuva zbor za pre~ki na kanalot. {umovite. Pre~ki na kanalot Ovoj vid pre~ki gi opfa}a site popre~uvawa koi dejstvuvaat na vernosta na fizi~kiot prenos na porakata. Tretiot vid barieri se psiholo{kite barieri. Na primer.194 D-r Tome Gruevski 2. se otvora vratata (vlezi. izlezi. komunikacijata mo`e da bide blokirana zaradi nerazbirawe na zna~eweto na nekoi zborovi. buka itn. {umovi.se gubi del od sodr`inata vo tekot na prenosot na porakata. Potoa nesposobnosta za adekvatno soop{tuvawe na porakata ili zaradi nepoznavawe na kodovite ili konvencijata na odreden jazik. Semanti~kite pre~ki se posledica na neprecizno upotrebeni zborovi. potoa pe~ateni informacii so sitni bukvi itn. podle`at na pre~ki.3. So drugi zborovi. Vo trite slu~ai rezultatot e ist . Prvo. i formalnite i neformalnite. nekoj zboruva vo prostorijata kade e vo tek nekoja bu~na konverzacija. vo masovnoto komunicirawe. na primer. koi{to pretstvuvaat ograni~uva~ki faktor na efektivnoto prenesuvawe na porakata. „zadocniv” itn. kaj pe~atenite mediumi koga ima razleana boja na stranicite na vesnicite.) doa|a do sli~ni naru{uvawa. kako {to se bukata ili defekt vo tehni~koto pomagalo. „izvinete”. Kaj interpersonalnoto komunicirawe ovoj vid pre~ki se javuva vo slu~aj koga. Zna~i. kaj radioto. nema ton. svrtuvawe na vnimanie od strana na studentite koga baraat odgovor na pra{aweto: „mo`e li da sednam”. koi{to vo praksata pretstavuvaat izvor na nedorazbirawe vo komuniciraweto. mehani~ki barieri. Kaj mediokomuniciraweto vakvite pre~ki se pojavuvaat . popre~uvawa. Postojat tri vida na pre~ki ili barieri.

Na primer.upotreba na mnogu te{ki zborovi. Neformalna komunikaciska mre`a se sozdava vo interpersonalnoto komunicirawe koga lu|eto slobodno stapuvaat vo interakcija. . prima~ot misli deka zborot uka`uva na ne{to razli~no od toa {to e namerata.sintaksata. Postojat otvorena i ograni~ena komunikaciska mre`a. interpretirawe na porakata. {umovi od drugata strana.razli~nost na zna~eweto na zborot {to go pridava ispra}a~ot. Postojat dva tipa komunikaciski mre`i: formalni i neformalni.Odnosi so javnosta 195 koga pri telefonskiot razgovor istovremeno ima me{awe na glasovi. Isto taka stanuva zbor za pre~ki na kanalot. . . odnosno ras~ekorot me|u kodovite {to gi upotrebuvaat koderot i dekoderot. Kaj komunikativnite aktivnosti se pojavuva diskrepancata. Komunikolo{kite istra`uvawa za ova pra{awe uka`uvaat na slednive izvori na semanti~ki pre~ki: . Komunikaciska mre`a Komunikaciska mre`a pretstavuva sistem na mre`i na informacii me|u pripadnici na odredeni grupi.postoewe kulturni razliki me|u ispra}a~ot i prima~ot na porakata.razliki vo zna~eweto na zborovite {to gi upotrebuva ispra}a~ot. . intonacija na imeto. koga mre`ata e strukturirana i u~esnicite imaat statusna uloga. kimnuvaweto so glavata itn. t. doa|a do prekinuvawe itn. Semanti~ki pre~ki Semanti~kite pre~ki se rezultat na pogre{no razbirawe. .e. Formalna komunikaciska mre`a pretstavuva propi{ana ili regulirana komunikaciska situacija. pogledot so o~ite. tolkuvawe.sklopot na re~enicata .

da bide ekstralingvisti~ka. kako {to se kinezi~kata i proksemi~kata komunikacija. Verbalnata se slu`i so govorot ili so pismeno fiksirani zborovi i so povrzani zborovi. Spored razli~ni kriteriumi.196 D-r Tome Gruevski Glava treta 3. Neverbalnata komunikacija mo`e da bide celosno razli~na i odvoena od govorot. Ednata ja narekuvame signalna komunikacija. Osven toa. Verbalnata komunikacija e simboli~ka.t.simbolite {to gi koristi. Simboli~kata komunikacija e zasnovana na znakovnite nositeli na zna~eweto i nivnata kombinacija. a neverbalnata e signalna komunikacija. Simboli~kata komunikacija mo`e da bide simboli~ka arbitrarna i simboli~ka ikoni~ka komunikacija. ~ovekovite komunikacii. proksemi~kata komunikacija. Kaj ovoj vid komunikacija jazikot e najzna~ajniot komunikaciski sistem. mo`at da bidat: komunikacija. OSNOVNI VIDOVI KOMUNIKACIJA Voved Postojat pove}e vidovi ~ovekova komunikacija. koja e zasnovana na signali i komunikacija koja gi koristi simbolite. . Taa e zasnovana na paralingvisti~kite znaci. Takvi se gestovite na govorot na gluvonemite ili simboli~kite sistemi koi se zasnovani na ve{ta~ki arbitrarnite znaci . postojat i drugi konvencionalni simboli~ki sistemi. Vtora va`na podelba na komunikacijata e podelbata na verbalna i neverbalna komunikacija. ovaa komunikacija se ostvaruva so pomo{ na dvi`eweto i polo`bata na teloto (kinezi~ka komunikacija) ili komunikacijata {to e zasnovana na prostornite odnosi me|u u~esnicite na komunikacijata . Pokraj govorniot i jazi~kiot arbitraren simboli~ki sistem. matematikata.n. na glasovnite odliki {to go sledat govorot. kako {to se ritamot i intonacijata na govorot itn. pred s#. hemijata i dr. na primer.

pred da iznese svoj stav. Celosno neposredno komunicirawe. . celi i site drugi sodr`ini na svojata mentalna struktura. Ovoj vid komunikacija go narekuvame posredna i neposredna komunikacija. Vo ovoj oblik na komunicirawe subjektot istovremeno e i ispra}a~ i prima~ na porakata.1. razlikuvame glasovna i neglasovna komunikacija. interesi. Drug kriterium spored koj mo`e da se razlikuva komunikacijata e dali taa se ostvaruva so koristewe nekoi tehni~ki sredstva. odnosno vozduhot kako sredstvo za prenesuvawe na glasovite. duri i koga ~ovekot sonuva. vo me|usebna komunikacija gi stava svoite znaewa. 2000:208). koi se odvivaat bez fizi~ko prisustvo na drugi lica (tie mo`at da bidat prisutni samo vo mislite). ^ovekot koga razmisluva za ne{to i saka da re{i nekoj problem. na primer. 3. nema. koja vo op{teweto so svojata sredina. komunicira intrapersonalno. ^okrevski. Nejzinoto dejstvo e neprekinato. Intrapersonalna komunikacija Intrapersonalna komunikacija e komunikacija koja subjektot ja izvr{uva sam so sebe. I za razgovorot {to se ostvaruva lice v lice potreben e prostorot. odnosno opsegot na komunikaciskiot proces. Spored kvantitetot. ili koga pi{uva dnevnik. vsu{nost. svoite vrednosti. Intrapersonalnoto komunicirawe se odnesuva na dvi`eweto na ideite vo mentalnite procesi na poedinecot. Za pismenata verbalna komunikacija neophodni se napi{anite bukvi i zborovi. Oblici na komunikaciska praksa 3.Odnosi so javnosta 197 Treta va`na podelba na komunikacijata e spored toa dali taa se slu`i so glasovi. zvu~nici ili radiopriemnici. vsu{nost. odnosno so posebni znaci za glasovi ili ne se slu`i. Toa zna~i deka intrapersonalnata komunikacija e ograni~ena na li~nosta. pred da donese odluka i pred da prezeme nekoja postapka vo sebe. Spored toa. (T.1.1. razlikuvame ~etiri kategorii komunikacija.

sostojba na me|usebno zabele`uvawe. interpersonalnite komunikacii se odvivat naj~esto neformalno. perceptivna anga`iranost. 1968) Me|usebnoto komunicirawe e primaren i osnoven oblik na op{tewe na individuata vo edna op{testvena sredina. Me|usebnoto komunicirawe ima pove}e funkcii: 1) preku nego se {irat razni informacii i drugi poraki od samite u~esnici vo interakcijata od nekoj masoven medium ili drug izvor. kako {to nekoi komunikolozi ja narekuvaat. pred po~etokot na komunikacijata postoi. koi naj~esto se jazi~ni. se razbira. svojot celokupen mentalen kapacitet. interpersonalnoto komunicirawe se odviva me|u li~nostite lice v lice. (D. Prvo. zna~i postoi direkten kontakt vo neposredna fizi~ka bliskost. vrednostite i ubeduvawata. Barnlud.1. Interpersonalna komunikacija Interpersonalna komunikacija e komunikacija najmalku me|u dvajca vo uslovi na fizi~ka bliskost. percepirawe na s# {to e interesno kaj drugata li~nost. govorni sodr`ini. ^esto. so mo`nost da se koristat site ~ovekovi setila. interpersonalnata komunikacija se odviva vo ramkite na govorniot sistem. Ovoj vid komunikacija se odlikuva so nekolku karakteristiki. Vtoro. ^etvrto.198 D-r Tome Gruevski 3. zatoa {to tie se neformalna komunikacija. ne se strukturirani i ne podle`at na nekoi postrogi pravila. Petto. koja ima pogolema doverba i pogolema . Soo~uvaweto ovozmo`uva da se nabquduva i da se sledi celosnoto odnesuvawe na drugiot vo tekot na komunikacijata. interakcijata pretstavuva razmena na poraki. {to ovozmo`uva sekoj da gi upotrebuva site svoi setila i. se smeta deka ova e elementaren preduslov za da se razvie komunikacijata i interakcijata da se naso~i i fokusira kon va`nata to~ka na kognitivnoto i vizuelnoto vnimanie. 2) interpersonalnoto komunicirawe ~esto ima funkcija na kanal za {irewe na sodr`inite {to gi iznesuvaat sredstvata za masovno informirawe i 3) vo me|usebnoto komunicirawe se vr{i i me|usebno vlijanie za prifa}awe na stavovite. li~nite odnosi imaat pogolemo i posigurno vlijanie od toa na masovnite mediumi. Zna~i.2. Treto.

Akcentot mo`e da uka`uva na stepenot na obrazovanieto. Ostvaruvaweto na toj kontakt so drugi lu|e zna~i socijalna interakcija i sekoga{ bara komunikativna strategija. golema grupa pretstavuva publikata na stadionite itn. Verbalna komunikacija e onaa komunikacija koja se ostvaruva so pomo{ na jazikot i na govorot. Dijalektite na jazikot pretstavuvaat jazi~ni kodovi. starosta.lu|e bez razlika na profesionalnosta. idiomi i kolokvijalizmi. poloviot ili nekoj drug status itn. Malite grupi stapuvaat vo interakcija lice v lice. Govorot sekoga{ e vo direktna funkcija na odredena kultura. ^okrevski. potekloto. Jazikot ima svoja sintaksa i gramatika. mimiki ili dvi`ewa na teloto. Na primer. 2000:210-211) Grupna komunikacija e onaa forma na op{tewe koja se odviva vo ramkite na edna grupa ili pome|u dve ili pove}e grupi. . (T. no. Taa se ostvaruva so permanentno primawe i emituvawe znaci. Masovna komunikacija e poseben model na op{tewe vo koj subjektite vo komunikaciskiot proces se golem broj u~esnici . Golemite grupi komuniciraat poinaku od malite i tie se konstituiraat zaradi nivnite celi.Odnosi so javnosta 199 ubeduva~ka mo}. Ovoj oblik na komunikaciska praksa se ostvaruva so pomo{ na masovnite mediumi za komunicirawe. Taa sekoga{ podrazbira upotreba na verbalni i neverbalni znaci so koi se postignuva celta na komunikacijata. kako i verbalnata komunikacija. Tie uka`uvaat na regionalnite razliki vo odnos na standardiziranite varijanti na nekoj jazik. taa e kontrolirana od odredeni sistemi na kodovi koi se kulturno determinirani. pripadnosta na odredena socijalna grupa itn. gestovi. Neverbalnata komunikacija pretstavuva primaren komunikaciski model. Podetaqno za ova }e stane zbor vo oddelot za neverbalno komunicirawe. Neverbalnata komunikacija (NVC) se odviva koga lu|eto se vo me|useben kontakt. Vo govornata komunikacija se koristat stilski figuri. Interpersonalnata komunikacija mo`e da bide neverbalna i verbalna komunikacija. Tie mo`at da bidat mali i golemi. Vo interpersonalnata komunikacija sekoga{ doa|a do kontakt so drugi lu|e.

2. Vo taa interakcija tie koristat verbalni i neverbalni sistemi na znaci. Ritualna i otvorena . Vo ovoj slu~aj jazikot se koristi funkcionalno. Tokmu zaradi toa taa ne ovozmo`uva razvivawe na otvoreni formi na op{tewe vo ramkite na koi se ostvaruva komuniciraweto. 3. so ova se poka`uva i razlikata vo pogled na mestoto na koe se odviva komuniciraweto. Vo zavisnost od odredena situacija lu|eto vo nivnoto me|usebno komunicirawe imaat potreba i od pretstavuvawe. Edna od komunikativnite strategii za odr`uvawe i vospostavuvawe kontakt so lu|eto e pozdravuvaweto.ovaa distinkcija uka`uva na razli~nite mo`nosti na predvidlivosta na upotrebata na odreden komunikaciski kod. Distanciranata komunikacija vklu~uva izvesen formalizam vo govorot ili vo nastapot. najednostavna komunikaciska strategija koristi bebeto koe za da zadovoli nekoi svoi potrebi. sklonosti i ~uvstva na sigurnost vo grupata koja prakticira izvesni ritualni formi na op{tewe. Distancirana i intimna .200 D-r Tome Gruevski Na primer.ova uka`uva na razli~en kvalitet na odnosot i vrskite me|u li~nostite {to se vo komunikacijata. Isto taka. Formalna i neformalna. pla~e. dodeka intimnata komunikacija pretpostavuva pobliski i pocvrsti odnosi me|u lu|eto. So vreme bebeto se nau~uva da go koristi pla~eweto kako legitimno komunikacisko iskustvo.razgrani~uvaweto na ovoj tip uka`uva na razlikite vo kvalitetot i namerata na upotrebata na jazikot. 4. Po pravilo komunikacijata na javni mesta pretpostavuva izbegnuvawe na upotreba na neverbalni znaci i go isklu~uva poka`uvaweto emocii. Funkcionalna i ekspresivna . odnosno vo pogled na pretstavuvaweto i sveduvaweto deka komunikaciskiot proces nekoj mo`e da go nabquduva od strana. Javna i privatna . Interpersonalnata komunikacija mo`e da bide: 1. 5. Ritualiziranata komunikacija potvrduva vrski. .so ovaa podelba e sugerirana razlikata vo pogled na kontekstot na komunikacijata.

koga nastavnikot ili profesorot }e zabele`i deka vnimanieto kaj negovite slu{ateli opa|a. Vo interpersonalnata komunikacija sekoga{ se ostvaruva i povratnata vrska. Toj toa mo`e da go napravi so gestikulacija. smislata na fitbekot pretstavuva ispra}awe odredena poraka preku verbalnite i neverbalnite kanali za dobivawe odgovor na ispratenata poraka. negovata visoka eti~nost i dostoinstvoto. obrazovanieto. nezadovolstvoto. Kaj ovoj oblik na komunikacija. mimikata. Vnimatelnoto soslu{uvawe na sogovornikot i posvetuvaweto vnimanie i interes za toa {to go ka`uva. zadovolstvoto. mo`e da go dinamizira svoeto izlagawe so nekoja anegdota ili vic itn. izrazot na liceto itn. odnosno fitbekot. pogledot. komunikatorot. problemite. toj mora da reagira i da upotrebi nekoja komunikativna strategija so {to }e gi povrati vnimanieto i interesot na publikata za negovoto predavawe. mora u{te podobro da bide slu{atel koj na recipientot mu ovozmo`uva da pra{uva. Vo prviot. vsu{nost. Vsu{nost. tagata itn. radosta. Ovoj vid komunikacija izvr{uva dvonaso~no komunicirawe kade porakite se prenesuvaat preku govorot i preku drugite elementi. 2004:50-51). Tomi}. Toj ima dva aspekta. strategijata na predava~ot ne e ni{to drugo tuku fidbek vo odnos na porakata {to mu ja ispra}a publikata. Toa e kulturen odnos na sekoj poedinec od {to se gledaat i negovoto vospitanie. Vo delovnite komunikacii najmnogu vreme treba da se . da gi izrazi svoeto mislewe. Na primer. Vtoriot aspekt na fitbekot uka`uva na faktot deka odgovorot se ostvaruva zaedno so sodr`inata. pokraj toa {to mora da bide dobar govornik. kako {to se: dvi`eweto na teloto. zna~i impuls za sozdavawe nova sodr`ina i atmosfera. stilot i so celta na komunikacijata. Preku niv se vlijae na ~ovekovata svest i na negovite steknati soznanija. Interpersonalnite komunikacii se dinami~na komponenta na socijalnata praksa. so promena na visinata na glasot ili negoviot ritam. gestot. (Z.Odnosi so javnosta 201 a vo vtoriot slu~aj kako sredstvo za diskusija i {pekulacija.

mali i golemi. Za da nastane nekoja grupa. Odlika na grupite e zaedni~kiot interes i interakcijata pome|u nejzinite ~lenovi. 5. Pripadnicite na grupata prifa}aat sistem na zaedni~ki vrednosti i normi na odnesuvawe.1. nejzinite ~lenovi moraat da bidat vo nekoj vid me|useben odnos ili vrska. Osven odredni formi na komunikacija. interesi ili namera na zdru`uvawe. Odlikite na grupata mo`at da bidat: 1.3. lokalni ili internacionalni. 4. a drugite se odnesuvaat na ~uvstvoto na pripadnost i sigurnost {to gi obezbeduva pripa|aweto na grupata. Profesionalcite go koristat praviloto: „da umee{ da slu{a{ e golema rabota. 3. tuku tie moraat da bidat i svesni. ^lenovite na grupata razvivaat ulogi na odnesuvawe. na primer. Grupno komunicirawe Lu|eto se zdru`uvaat vo grupi od dve osnovni pri~ini. So drugi zborovi edna grupa. Taka. no e neophodno da pravi{ razlika i da ja razbira{ razlikata me|u poimot da slu{a{ i poimot da ~ue{”. dodeka vo druga situacija (ili vo druga grupa) da reagira ili da nastapuva poinaku. 3. me|u ~lenovite na grupata mora da postoi i koheziven faktor {to obezbeduva opstanok na grupata. primereni na posebni situacii. no bidej}i ne mora da bide me|usebno vo nikakov odnos taa nema da pretstavuva grupa vo ovaa smisla na zborot. ista li~nost vo ramkite na edna grupa mo`e da prakticira eden vid odnesuvawe.202 D-r Tome Gruevski potro{i na slu{aweto i soslu{uvaweto na sogovornikot. na primer. Stabilnosta na grupata naj~esto zavisi . 2. Konformizmot {to se ogleduva vo prifa}aweto na normite na odnesuvawe ne zna~i deka site ~lenovi na grupata }e se odnesuvaat na ist na~in. ^lenovite na grupata ne moraat da imaat samo zaedni~ki celi. Grupite mo`e da bidat: formalni i neformalni. na avtobuskata stanica mo`e da ima zaedni~ki interes da vleze vo avtobus. Prvite se odnesuvaat na ostvaruvawe na zaedni~kite celi i sovladuvawe na te{kotiite. zatoa {to sekoj kon sekogo mo`e da se odnesuva razli~no.

6. Vo odnos na karakterot i funkciite na grupata mo`eme da razlikuvame tri tipa na grupi. (Z. So ~lenuvaweto vo grupata. raznite crkovni zdru`enija. Tomi}. 3. Atmosferata na slobodnoto komunicirawe so drugi lica se sozdava vo prijatelskite grupi {to gi karakterizira zdru`uvawe me|u ednakvite.Odnosi so javnosta 203 od prifa}aweto na razli~nite ulogi. se neformalnite prijatelski grupi. preku nivnoto u~estvo vo komuniciraweto so drugite li~nosti. individuata go ostvaruva svojot indentitet {to mo`e da bide pretstaven so dres ili so specifi~ni i prepoznatlivi oblici na odnesuvawe ili komunikacija.4. Vitalnata sfera na `ivotot vo semejstvoto e sodr`ana vo prenesuvaweto i vo usvojuvaweto na jazikot na ~ovekovata komunikacija. Ovie formalni organizirani grupi mo`eme da gi razgrani~ime vo ~etiri osnovni kategorii: profesionalna uloga. 2000:57-58). starosna uloga.1. se ostvaruva proces na socijalizacija. polova uloga i klasna i statusna uloga. Vtorata. Primarniot kontakt {to se ostvaruva vo semejstvoto se reproducira i vo kontaktite so lu|eto nadvor od semejnoto opkru`uvawe. Karakteristiki na . ^lenstvoto vo grupata na ovoj tip vo isto vreme obezbeduva i razvivawe na individualnite mo`nosti. Masovno komunicirawe Vo op{testvoto komuniciraweto mo`e da se ostvari vo pove}e oblici ili nivoa: interpersonalno (me|usebno). Sekoja od ovie grupi funkcionira vrz privle~nosta {to se pojavuva me|u pripadnicite na grupite. Prvata se semejnite grupi {to obezbeduvaat fizi~ka i emocionalna sigurnost vo krugot na semejstvoto. Tretata grupa se formalnite organizirani grupi. kako i zacvrstuvawe na vrskite so drugite ~lenovi od op{testvoto vo celina. klubovite na mladite itn. Vo niv spa|aat u~ili{nite i univerzitetskite grupi. Ovaa odlika e najvoo~liva kaj adolescentnite grupi. Tuka. mediokomunicirawe i masovno komunicirawe. profesionalnite i sportskite organizacii.

Analiziraj}i ja ovaa opisna definicija na masovnoto komunicirawe.ovie grupi se organizirani vo institucii koi so pomalku ili so pove}e vidlivi vrski se vklu~eni vo op{testvenata struktura vo koja dejstvuvaat. ovoj tek e dominanten .204 D-r Tome Gruevski masovnoto komunicirawe: . selektirawe. pogolemi od tie {to gi opfa}a koj bilo drug oblik na komunicirawe. ~esto. prerabotka. . kreacija i difuzija na porakata.kako kaj filmot) informativni. za razlika od drugite oblici na komunicirawe. dobiva „industriski” vid. . kako i na nivnoto tehni~ko dostavuvawe na korisnicite. . pak. .od site tie izvori te~e neprekinat tek na razli~ni informacii kaj {to se selekcioniraat. isto taka. prerabotuvaat i se prezentiraat na masovniot auditorium.za na tie golemi grupi lu|e da mo`e istovremeno da im se dostavuvaat poraki na golem fizi~ki prostor potrebni se posebni tehni~ki sredstva mnogu poslo`eni otkolku kaj drugite oblici na komunicirawe. obrazovni i kulturno-rekreativni nameni ~ie proizvodstvo.toa e proces na komunicirawe vo koj istovremeno u~estvuvaat golemi grupi lu|e. takov „industriski# vid na prerabotka na informacijata ne poznava drug oblik na komunicirawe. se nametnuvaat tri zaklu~oci: prvo. 1966:54). rabotaat specijalizirani grupi sostaveni od lu|e od razli~ni profesii koi po svojata polo`ba i uloga se razlikuvaat od grupite koi posreduvaat vo drugite oblici na komunicirawe. . deka se .izvorite na informacii se rasprostraneti po celiot svet i gi opfa}aat site sferi na nastanite. Leandrov.na rabotite na sobirawe. dejnostite i soznanijata {to ne e slu~aj so drugite oblici na komunicirawe.kon ovoj tek na difuzijata na informacijata se pridru`uva dodaten tek so posebno kreirani poraki (ili. tie vrski se obi~no pocvrsti otkolku kaj instituciite {to se bavat so ostanatite oblici na komunicirawe (I. .

Komunikatori {to prenesuvaat odredena 2. treto. 2. Karakteristikite na masovnoto komunicirawe najdobro mo`eme da gi sfatime vo kompariraweto na negovite osobenosti i karakteristiki so ostanatite oblici na komunicirawe. i. Efekt. deka vo toj proces ima postojana cirkulacija na porakata. 4. ~estopati se tempirani istovremeno da dostignat najgolem del na publikata. odnosno efektite na masovnoto komunicirawe. Toa e naso~eno na relativno {iroka. Publika so nekoj vid 5. informativni. vtoro. . Porakite se prenesuvaat javno. Poraka preku 3. 3. iako pettiot element. deka me|usebnite odnosi i nivnite elementi se mnogu slo`eni. Komunikatorot obi~no e pretstaven vo kompleksna organizacija {to sekoga{ bara zna~ajni finansiski sredstva.Odnosi so javnosta 205 raboti za edna celina koja e sostavena od golem broj razli~ni elementi. Stanuva zbor za formalni kanali {to se definirale vo masovnite mediumi itn. Definicijata na masovnoto komunicirawe sekoga{ gi opfa}a ~etirite elementi. edukativni i rekreativni sodr`ini preku koi profesionalnite grupi vo specijaliziranite institucii ovozmo`uvaat me|usebno razbirawe so masovniot auditorium pritoa stimuliraj}i go na odredena op{testena aktivnost. Koristej}i gi ovie elementi ja dobivame slednata definicija za masovnoto komunicirawe: masovnoto komunicirawe e op{testvena aktivnost so operirawe znaci. Kanal na odredena 4. sekoga{ e najva`niot del vo procesot na komuniciraweto. Masovnoto komunicirawe gi sodr`i slednive osnovni karakteristiki: 1. Sekoj akt na masovnoto komunicirawe mo`e da bide podelen na pet elementi: 1. heterogena i anonimna publika.

Jazikot na teloto kako izraz na raspolo`enie Nekoi neverbalni signali. 3. poka`uvawe na palcite nagore). na primer. ~esto i lesno se zabele`uvaat i se interpretiraat. navredi (koga na lu|eto }e im poka`eme „{ipak” ili }e poka`eme nekoja druga aktivnost so prekrstuvawe na racete) i odobruvawe (na primer. so svesni ili nesvesni gestovi. Koristewe na jazikot na teloto namesto govorot. 4. kako potkrepa na govorot. Koristewe na jazikot na teloto za potkrepa na govorot Dodeka zboruvaat. .ne pretstavuvaat svesni signali na raspolo`enie. a i nekoi `ivotni prenesuvaat informacija. Takvite signali mo`at lesno da se propu{tat ili pogre{no da se interpretiraat. Jazikot na teloto ima tri primeni: kako svesna zamena za govorot. saka da gi prikrie. pak. kako. osven ako ne se nabquduvaat vo svojot socijalen kontekst ili kako del na „zbir na gestovi” koi vklu~uvaat i drugi delovi od teloto. nesvesno gi koristat dvi`ewata na racete za da go naglasat toa {to go pravat so govoreweto. Tie pove}e uka`uvaat na vnatre{nite ~uvstva ili na mislewata za koi li~nosta e nesvesna ili. lu|eto mnogu ~esto. Drugi. kako {to se: sre}na nasmevka ili luto murtewe. koga namignuvame). Tie dvi`ewa ja odr`uvaat i nivnata `elba slu{atelite da go prifatat toa {to go govorat. so telesni dvi`ewa ili so izrazi na liceto. 2. pak. i kako ogledalo na vistinskoto raspolo`enie.206 D-r Tome Gruevski Glava ~etvrta 4. 1. Neverbalnite ekvivalenti na izgovorenite re~enici opfa}aat nemi poraki na sou~esni{tvo (na primer. NEVERBALNA KOMUNIKACIJA Voved Vo sekojdnevniot govor pod poimot neverbalna komunikacija se podrazbira jazikot na teloto kako sredstvo so koe lu|eto. teloto svrteno vo eden pravec ili so ra{ireni zenici .

Argyle 1975. 2. Nekolku avtori. dopirot. gestovite. 1982. brzinata.1972. 3. kako {to se: Birdwhistell. osvetluvawe. na primer. kako {to se. 1983. Edno od kapitalnite dela za neverbalnata komunikacija e nau~nata studija „Izrazite na ~uvstvata kaj ~ovekot i `ivotnite”. 6. izrazot na liceto.). Prostorot na komunikatorot. to~nosta. Kinezikata i proksemikata ja so~inuvaat osnovata na . osnovopolo`nik na eksperimentalnata psihologija. Poimot vreme (kulturolo{ki i li~en odnos kon vremeto. Komunikativnite sredini (kontekst . Mirisot na komunikatorot. Scherer and Ekman. `ivotnoto tempo itn. Vo ramkite na ovie teorii posebno vnimanie zazemaat ispituvawata na: 1.mebel. 1970. Na razvojot na teorijata na neverbalnoto komunicirawe vlijaele i u~itelite na dramata i pantomimata. Prva kniga za jazikot na teloto se pojavila pred 400 godini: „Hirologija ili prirodnite jazici na {epata” od Xon Balver (1644). Vilhelm Vund. Knappo.Odnosi so javnosta 207 Po~etocite na ~ovekoviot jazik na teloto se stari kolku {to e star i na{iot vid. Bull. no nau~noto prou~uvawe datira od pred nekolku decenii. Kon ovaa literatura se priklu~uva i bestselerot „Goliot majmun” od britanskiot zoolog Dezmond Moris (1969).). 4. boja itn. Fizi~kiot izgled na komunikatorot. Tie prou~uvawa glavno se vr{eni vo Soedinetite Amerikanski Dr`avi. S# do po~etokot na 60-tite godini ima{e relativno malku tekstovi {to direktno se zanimavaa so neverbalnite aspekti na ~ovekovata komunikacija. Teritorijata. go otpe~atil prviot tom na svoeto delo „Eti~ka psihologija” (Volkerpsychologie). o~ite itn. 5. doka`uvaat deka koja bilo studija na kompletniot komunikaciski proces mora da gi zeme predvid i verbalnite i neverbalnite kanali koi vo pomala ili pogolema mera se prisutni vo site formi na komunikacijata. na ^arls Darvin (1872).

palcite nagore). isto taka. Mnogu od informaciite {to gi prenesuvame i primame se prenesuvaat preku neverbalniot kanal.5 sekundi. tuku za na~inot kako go ka`uva toa #. Va`nosta da se znae klu~nata uloga na neverbalnite procesi vo komunikacijata ubedlivo ja ima izlo`eno Rej L. vovel nekolku izrazi za upotrebata vo kinezi~kite istra`uvawa. na primer. toj utvrdil deka na dodvoruvaweto na lu|eto mu prethodat pove}e predvidlivi dejstva. na primer. Gerhard Nilsen od Univerzitetot vo Kopenhagen. vsu{nost. Berdvistel (Birdwhistell. Edvard H. od prvata sredba do seksualniot odnos pominuvaat serija od 24 dejstva. . ilustrator (dvi`ewe so rakata koja naglasuva ritam na govorot). toj procenuva deka vo tipi~na dijadi~na sredba verbalnite komponenti nosat okolu 1/3 od op{testvenoto zna~ewe na situacijata. Taka kako vo zborovite: „ne se raboti tolku za toa {to go ka`uva. toj zabele`al deka lu|eto zazemaat razli~na polo`ba na teloto vo zavisnost od toa dali vklu~uvaat ili isklu~uvaat drugi lu|e od grupata i deka ja menuvaat individualnata polo`ba na teloto za da bidat isti kako kako onie so koi se soglasuvaat. na primer. 1970). Pol Ekman so negovite kolegi Frizen i Volblat. a standardnata izgovorena re~enica trae okolu 2. vo 1980 godina. [eflen. dodeka neverbalnite kanali prenesuvaat pribli`no 2/3. zboruva s# na s# samo deset do edinaeset minuti dnevno. amerikanski psihijatar. bockawe so prstot. Osven toa. popravawe na vratovrskata. Na primer. Albert E. ima svoj pridones vo konstituiraweto na kinezikata. Eden od avtoritetite na ova pole i osnova~ na kinezikata tvrdi deka prose~niot ~ovek. Isto taka. i manipulator (dvi`ewe so rakata za da se postigne sigurnost ili dvi`ewe koe ilustrira nekoe instrumentalno dejstvo. so verbalno zna~ewe poznato samo na odbrana grupa. utvrdil deka eden amerikanski ma` i negovata partnerka.208 D-r Tome Gruevski modernite studii na neverbalnite komunikacii. Hes doka`al deka zenicite se {irat koga lu|eto }e zdogledaat privle~na li~nost ili predmet. Tie izrazi se: amblem (simboli~ko dvi`ewe so rakata. na primer.

Vtorata podelba bi bila verbalno-neverbalna. Vokalno-verbalno (izgovoreni zborovi kako lingvisti~ki edinici. 3. Toj prostor pretstavuva udobna zona na razdvojuvawe koja lu|eto sakaat da ja imaat okolu sebe. kvalitet na glasot). nevokalnata bi se odnesuvala na site komunikacii osven na govorot. Nevokalno-neverbalno (vo koe bi gi vklu~ile polo`bata . No. vo {eesettite godini na minatiot vek. pak. 4. Spored ova. a {to na neverbalniot oblik na ~ovekovata komunikacija. Hol. Robert Somer. Verbalnata komunikacija bi se odnesuvala na upotrebata na zborovi. Vokalno-neverbalno (govorno naglasuvawe. komunikaciskata informacija ja podelile na tri grupi: na kognitivna informacija. 2. i na indeksna informacija. informacija za informacijata ili informacija za na~inot na komuniciraweto. go vovel zborot proksemika. ja deli na vokalna i nevokalna.e. pak. informacija za govornikot. t. vo 1972 godina. glavno. t. a neverbalnata komunikacija na s# {to e vokalno i s# {to e nevokalno odnesuvawe koe ne e verbalno. Nevokalno-verbalno (vklu~uvaj}i gi site napi{ani i otpe~ateni zborovi kako lingvisti~ki edinici). go upotrebil izrazot li~en prostor (1969). dobivame ~etiri osnovni kategorii: 1. informaciska informacija.e. Postoi i edna druga podelba na komunikacijata koja. ^estopati ne se pravela razlika {to pripa|a na verbalniot. Vokalnata komunikacija bi gi pretstavuvala site postapki {to proizleguvaat od govorot. zavisi od nivnata socijalna situacija.e.Odnosi so javnosta 209 Edvard T. Utvrdil deka koli~inata na li~niot prostor za koj lu|eto ~uvstvuvaat deka im e potreben. informacija za realnosta. Laver i Ha~eson. a. i pokraj site ovie istra`uvawa i objavena literatura sekoga{ se pravela izvesna nepravda vo izu~uvaweto na neverbalnite komunikacii. t. Toj gi navel i neprijatnite reakcii na bolni~kite pacienti koga im se vleguva vo nivniot li~en prostor.

210 D-r Tome Gruevski na teloto. mislite i ~uvstvata. da ja prenesat sopstvenata kultura. So pomo{ na jazikot ~ovekot se u~i kako da misli. vo nego `ivee podednakvo kako i vo svetot na predmetite. Jazikot stanal najizrazna karakteristika na ~ovekot i na negovata op{testvena priroda i toj jazikot go koristi kako sredstvo za kontrola na sopstvenoto i na tu|oto odnesuvawe#. komunikacija. Spinoza rekol deka nikoj od nas ne utvrdil za {to e sposobno ~ovekovoto telo.1. Zemete. „Jazikot ovozmo`uva izrazuvawe. Neverbalnata komunikacija slu`i za nekolku celi. Edna od najo~iglednite funkcii {to gi ima e taa {to mo`e celosno da go zameni govorot. liceto. a paralelno so toa i kako da se odnesuva. gluvonem ~ovek.Nikakov govor nikoga{ nema da go povtori toa {to teptaveweto mo`e da go iska`e”. vo zavisnost od kontekstot vo koj se koristi. Jazikot e edno od najgolemite ~ovekovi dostignuvawa i obele`ja koi celosno go odvojuvaat od ostanatiot `ivotinski svet. mimikite itn). poprecizno da gi soop{tuvaat sodr`inata. gestovite. iako tie mo`at da bidat ednostavni. Gestovite se samo siroma{na zamena za zborovite. Celi na neverbalnata komunikacija 1. pak. da ~uvstvuva. no ne sekoga{ i ne za site lu|e.. da donesuva sudovi. Mandi}. no deka izrazot na teloto nikoga{ ne la`e. Otsekoga{ e zabele`ana tesnata i specifi~na vrska me|u somata i psihata. 2001:64) Pod poimot neverbalno odnesuvawe sekoga{ se misli na primitivnite aspekti na komunikacijata. Vilhem Rajh veli deka zborovite mo`at da la`at. 4. Martin Buber napi{al: . (T. na primer. Jazikot se definira kako kruna na ~ovekovata glava. Za ova pra{awe ima i pove}e istra`uvawa. osposobuvawe na lu|eto da obezbedat trajno op{testvo. kako eden ekstrem. kako i nivnata povrzanost. ^ovekot si izgradil svet na zborovi. a. . Zborovite vo mnogu oblici na komunikacija ostanuvaat neprikosnoveni.

duri i poefikasno. Tropame so nozete koga sme luti. O~igledno e deka site uspe{ni iskazi ne se nabieni so odreden stepen na emocionalna sodr`ina. voznemirenost.Odnosi so javnosta 211 Toj celosno se potpira vrz dvi`ewata na rakata i dlankata koi se univerzalno razvieni za da ovozmo`at da se odviva komunikacijata. Spored toa. Specifi~nite neverbalni postapki na slu{atelot mu davaat izvesna pretstava za afektivnata sostojba na govornikot. Neverbalnoto povedenie. Od druga strana. izgleda pretenciozno i premnogu formalno i direktno. ima situacii koga ne morame sekoga{ so zborovi da go iska`eme toa {to sakame da go preneseme. bilo da e toa taga. „Postapkite mo`at da govorat poglasno od zborovite#. najverojatno. interesno e da se zabele`i deka neverbalnoto povedenie ponekoga{ mo`e da bide vo kontradikcija so . frustriranost ili naklonost. zborovite {to poedinecot gi izgovara do`ivuvaj}i nekakva emocionalna sostojba. pa pribegnuvaat kon koristewe nekakov vid telesni dvi`ewa. Taa mo`e da mu isprati signali so nasmevka ili kontakt so pogled deka & se dopa|a i deka bi sakala da ja istra`uva ovaa vrska ponatamu. pa duri i ako go storime. Ova e osobeno vidlivo kaj nurka~ite. prodava~ite na podatoci za trka~kite kowi i poedincite koi stradaat od privremena zaguba na glasot. Ponekoga{. Na pomalku ekstremno nivo. Pomislete na edna devojka koja sre}ava nekoe mom~e za prv pat. op{to zemeno. ili podzinuvame koga sme neo~ekuvano iznenadeni. Na primer. 2. se koristi kako dopolnuvawe na ka`aniot zbor. {iroko sme nasmeani koga sme zadovolni. strav. „Vreme e za ru~ek!” kako koga }e re~e: „Tatko mi tuku{to po~ina!”. nekoi lu|e se privremeno spre~eni da komuniciraat preku govor. Me|utoa. isto taka. perceptivnite poedinci mo`at da identifikuvaat i interpretiraat {irok opseg neverbalni pokazateli so prili~no golema to~nost i taka da ja prenesat porakata. nekoe lice nema da vnese tolkavo koli~estvo ~uvstva vo iskazot. pantomimi~arite. lutina. obi~no se potkrepeni so koristewe pridru`no neverbalno povedenie.

se priznava deka so praksa nekoi lu|e stanuvaat osobeno uspe{ni vo pove}eto formi na neverbalni izmami za {to svedo~at izvedbite na vrvnite akteri. preku neverbalnoto povedenie. oblikot na nekoj predmet ili da opi{e nekoja profesija. no koj. od svoja strana. na nekoj na~in povrzana so prethodnata funkcija. Zemete. emocii i raspolo`enija kon nekoe drugo lice. 3. dodeka istovremeno so niza neverbalni postapki poka`uva nespokojstvo i neuverenost. op{to zemeno. go olesnuvaat govorot onamu kade {to e te{ko da se objasni prostorot ili oblikot vo ~isto verbalni uslovi. isto taka. iako toa sekoga{ nema vrska so emocionalnata sostojba. 4. Ako gi nabquduvame lu|eto dodeka razgovaraat. komplementarnite funkcii na neverbalnoto povedenie poka`uvaat stavovi. jasno dava na znaewe deka nema da ja primi kritikata. Ekman. Sepak.212 D-r Tome Gruevski verbalnata poraka. poteweto. koga nekoj ~ovek }e bide zamolen da mu go objasni na drug pravecot na patuvawe. pridru`uvaj}i go govorot. 1969). Na primer. Ekman i Volblat (Friesen. Tretata cel na neverbalniot kanal. toj ~esto toa {to go veli go ilustrira so dvi`ewe i gestikulacii. Wallblatt. mo`eme da zabele`ime deka ovie pridru`ni dvi`ewa. eden nastavnik koj verbalno gi pokanuva u~enicite da postavuvaat pra{awa i da davaat kriti~ki komentari vo vrska so sodr`inata na lekcijata. stanuvaj}i integralen del od . 1980) na ovie gestikulacii uka`uvaat kako na ilustratori. na primer. Neverbalnoto povedenie mo`e da pomogne da se naglasat delovite od verbalnite poraki. Primer za toa e politi~kiot lider koj izjavuva deka ima polna doverba vo merkite {to gi prezema za dobroto na nacijata. Onamu kade {to postoi vakva kontradiktornost obi~no se misli deka slu{atelite mu uka`uvaat pogolema doverba na neverbalnoto povedenie. slu`i grafi~ki da go zasili toa {to bilo ka`ano. Vakvi finesi mo`at da se zabele`at i na TV.koi se spontani i nadvor od kontrolata na poedinecot. Me|utoa. smetaj}i deka e pote{ko da se falsifikuva (Shapiro. trepereweto i stegnatosta . Tuka se vbrojuvaat vcrvuvaweto. e taa {to. vsu{nost. Rizen.

sti{uvaweto na glasot i prestanokot na gestikulaciite so racete. Zemete go. ja podvlekuva va`nosta na nekoi zborovi ili frazi vo svesta na slu{atelot. potkrepeni so podocne`nite studii na Dankan i na Fisk. 5. Povrzana so ovaa petta cel e {estata {to tvrdi deka . Fiske. ili majkata koja saka da obezbedi i da naglasi deka nejziniot sin treba vnimatelno da ja slu{a. Pokraj toa.Odnosi so javnosta 213 procesot na komunikacija. Pettata i ednakvo va`na cel na neverbalnoto povedenie e taa {to toa pomaga da se regulira tekot na komunikacijata me|u govornikot i slu{atelot. na primer. Osven toa.1967). mo`e da go svrti da ja gleda v lice i da go dr`i so dvete race za ramewata. osven {to }e gi ka`e zborovite „slu{aj me#. Koga govornikot pove}e naglasuva nekoi zborovi od drugi. toa zna~itelno gi eleminira obidite na slu{atelot da dojde na red. Dankan i Fisk (Duncan. Ova stanuva o~igledno koga se nabquduva interakcija me|u dvajca koi na nekoj na~in znaat koga im e red da zboruvaat ili da slu{aat bez da si ka`at: „Ajde. sega ti si na red”. Ova se postapki {to imaat cel da & dadat te`ina na verbalnata poraka. poka`uvaat deka svrtuvaweto na glavata nastrana od slu{atelot funkcionira kako znak za otstapuvawe na redot. Vo nekoja smisla toa e analogno kako koga pisatelot stava zborovi vo kurziv. 1977) identifikuvale odreden broj neverbalni znaci so koi na drugiot mu se otstapuva redot da zboruva. gi podvlekuva ili im dava naslovi na poglavjata. dvi`ewata na teloto ~esto se koristat za da dodadat te`ina na verbalnata poraka. Otkritijata na Kendon. Edno drugo istra`uvawe na me|usebnoto smenuvawe na sogovornikot se zadr`a na regulira~kata funkcija na pogledot (Kendon. kako {to se gestikulacii so racete. nastavnikot koj mu ka`uva na klasot deka lekcijata ima ~etiri va`ni aspekti {to treba da se zapametat i toa go naglasuva krevaj}i ~etiri prsta. 6. Tie se: krevaweto ili spu{taweto na glasot na krajot na re~enicata. koristi pauzi me|u zborovite za da poka`e serioznost ili interes. ako govornikot prodol`uva da koristi gestovi. gi menuva tonot i brzinata na govorot.

Licata {to se vo interakcija postojano go prisposobuvaat i go modificiraat svoeto natamo{no povedenie vo svetlinata na toa kako mislat deka nivnite poraki se primaat.214 D-r Tome Gruevski neverbalnoto povedenie mo`e da ja inicira i da ja odr`uva komunikacijata obezbeduvaj}i va`en izvor na fitbek za sogovornikot. uspe{no prekinuvawe koga nekoj zboruva i koristewe dolgi pogledi za da se vospostavi dominanten odnos. 7. po~etnite odnosi so tek na vreme mo`at da se izmenat taka {to prvobitniot odnos na dominacija i pot~inetost mo`e da stane poramnopraven po svojata priroda. Sepak. zafa}awe na poimpresivna fotelja. Taka intervjuira~ot. tie mora da dobijat kolku {to e mo`no pove}e informacii eden za drug za da steknat ~uvstvo za gledi{tata i ~uvstvata na drugiot. sedewe na ~elo na masata. Za da go storat toa. Za poedincite da ja prodol`at nivnata me|usebna interakcija. Zemete gi za primer slednive povedenija kako aspekti na dominantni neverbalni znaci: posilen glas. stoewe na izdignat podium. koj bara od klientot da opi{e kako se ~uvstvuva za nekoe kontroverzno pra{awe i otkriva aspekti na neprijatnost vo povedenieto na klientot. neverbalni znaci mo`at da se emituvaat vo vrska so vakvata sostojba bez ekplicitnost od strana na ispra}a~ot. Ako nekoj ~ovek saka da vlijae vrz drug so svojata dominacija. odbirawe polo`ba vo prostorijata. sedewe zad rabotna masa. definiraj}i gi odnosite bez da gi pravi premnogu eksplicitni. treba da mo`at da postignat nekoj vid zaedni~ko razbirawe. Koga poedincite pregovaraat i odr`uvaat li~ni odnosi. Osven toa. Sedmata cel na neverbalnoto povedenie e {to toa mo`e da ima zna~itelno vlijanie vrz drugi lu|e. toj mo`e da manipulira so svoeto neverbalno povedenie za toa da go istakne. . mo`e brzo da ja smeni temata ili da prodol`i so pra{awa za nekoj pomalku kontroverzen aspekt za da ja olabavi tenzijata do koja bi mo`elo da dojde me|u niv. pogolemo koli~estvo govorewe. bi bilo premnogu voznemiruva~ki ako edniot otvoreno ka`e deka ne go saka mnogu onoj drugiot ili deka misli oti e pova`en od drugiot.

Kontinuitetot i diskontinuitetot na komunikaciite vo vremeto. 7. Originalnosta. Site op{testveni opkru`uvawa od ednostavnite.). Kone~no. preterano cvrstiot stisok na racete. kako ceremonijata na diplomirawe. Avtenti~nosta i neavtenti~nosta na individuite. bo`i}nata zabava vo kancelarijata. dimenziite i aspektite so koi se komunicira. 3. . do poslo`enite.Odnosi so javnosta 215 Promenata ne bi nastapila taka lesno koga licata vo po~etokot eksplicitno bi iska`ale kako se ~uvstvuvaat eden kon drug. ironi~nata nasmevka. nego obi~no go povikuvaat da se izvini ili se nudi opravduvawe ili objasnuvawe za negovoto devijantno povedenie. Subjektivnosta i objektivnosta na izrazot. 1972). Ako nekoe lice otstapi od ovie zaedni~ki modeli na povedenie i ja voznemiri op{testvenata scena. 4. 8. Ovoj alternativen kanal na poedincite im dozvoluva postepeno da go formiraat svoeto mislewe za drugite i da si gi menuvaat stavovite bez da moraat verbalno da ja definiraat relacijata koja so vreme mo`e da se promeni. ^itlivosta i pristapnosta. kako {to se nedelniot ru~ek. Dimenzii na neverbalnoto komunicirawe Neverbalnite komunikacii mo`eme da gi izu~uvame vo odnos na nivnata sodr`ina. Od dimenziite na neverbalnoto komunicirawe gi izdvojuvame: 1. 4. (Goffman. 6. Dlabo~inata na neverbalnata komunikacija. kreativnosta na neverbalnoto odnesuvawe. ili posetata na zabolekar. so sebe nosat prifatlivi kodeksi na odnesuvawe. edinstvenosta. 5. 8. Stepenot na participacija na li~nosta vo izrazot (na primer. prostorot i vo odredeni situacii. 2. Pasivnosta i aktivnosta na neverbalnoto odnesuvawe.2. preteranata qubeznost ili preteranata agresivnost itn. neverbalnoto povedenie mo`e da pomogne da se definiraat prifatlivi modeli na odnesuvawe na razli~ni op{testveni opkru`uvawa. ili pogrebnata ceremonija.

Aspekti na neverbalnata komunikacija 1. ponekoga{ nezabele`ani izrazi koi se zabele`uvaat.zna~i dvi`eweto na racete vo komuniciraweto. agogikata. Vremenskata dimenzija. Vokalna ekspresija .. tretata situacija e koga nastanuva vzaemno gledawe „o~i v o~i”. odnosno traen izraz koj{to ostava trajni promeni na liceto. Vtoriot vid naso~uvawe e koga pogledot „se fiksira” i koga toj trae pove}e sekundi. 10. brzi.najva`en aspekt na neverbalnoto odnesuvawe e izrazot na liceto. Birdvistel izdvoil 250. Silata. 12. i mikroizrazot. Razlikuvame: avtonomni gestovi i ilustratori koi go dopolnuvaat govorot. sekoga{ pretstavuvaat mo}ni poraki. Prozevaweto. kontakt so o~ite. 11. muskularnata tenzija. Prvata e koga pogledot go naso~uvame sosema kratkotrajno. Fluentnosta. ikaweto. pla~ot. melodikata. Gestovna ekspresija . Facijalna ekspresija . 4. Istra`uvawata vo ovaa oblast se delat na: makroizraz. na primer. pri fotografiraweto koga „}e go fatat vistinskiot izraz” ili. {to mo`e da trae i podolgo. Avtonomnite gestovi se upotrebuvaat . Opsegot na izraznoto odnesuvawe.216 D-r Tome Gruevski 9. Toa narodot go vika zagleduvawe. ka{laweto. toa se doka`uva so pritiskawe na kop~eto za pauza na snims~ot. intenzitetot na izraznoto odnesuvawe (energijata ili silata so koja go izveduvame neverbalnoto dvi`ewe ili izrazot). na primer. br~kite. koga na ekranot se pojavuva momentalnoto dejstvo na likot. 3. dinamikata.000 razli~ni ~ove~ki izrazi.3. gr~evite itn. pretstavuvaat silen aspekt na neverbalnite komunikacii. 2. Toga{ velime deka „mi frli pogled”. vrisokot. pak.na primer. smeeweto. ritmikata. a i vo praktikata. Vo stru~nata literatura. vo vrska so naso~uva~kite pogledi razlikuvame tri situacii. a verojatno toa mo`e da predizvika i drugi dejstva: vqubuvawe.

Vo literaturata se sre}avaat i „autisti~ki dvi`ewa”. Site tie imaa vlijanie vrz procesot na komunikacijata. na primer. prstot staven na ustata zna~i sram ili inhibicija. so dvi`ewa za pribirawe na kosata itn. ~e{kaweto po razni delovi na teloto se objasnuva kako samoohrabruvawe. pokrivawe na o~ite zna~i sram i negacija. kle~ewe i le`ewe. kako {to e. pak. isto taka. nejzinoto vospostavuvawe.Odnosi so javnosta 217 sekoj den onamu kade {to govorot bi bil neadekvaten. se sfa}aat kako samoadapteri i nemaat intencija na komunikacija. koi ne se komunikaciski znaci. rakata stavena na nosot. tuku pretstavuvaat nekoj vid vnatre{en dijalog. Gestovite. kako frustracija vo `ivotot. grebeweto po teloto kako samokaznuvawe. 4. Ekstremnata inhibicija e povrzana so povlekuvawe na stereotipni dvi`ewa. se tolkuva kako bra~en konflikt. a.se odnesuva na ulogata na prostorot vo povedenieto na ~ovekot. bliskost i orientacija. spazmata i ritmikata se tolkuvaat kako strav od telesni povredi. Samata polo`ba na teloto mo`e da ozna~uva razli~en status. Postularna ekspresija . Postojat tri aspekti: teritorijalnost. emocionalno nivo i ubeduvawe. na primer. pozitiven ili negativen stav. doteruvaweto se objasnuva kako obid za samoprezentacija. 5. koja poka`uva izraz na strav. ^estoto igrawe so prstenot. pak. naru{uvawe i branewe. na primer. vo bu~na sredina (fabri~ki pogon) ili na golemi rastojanija (policajci na dol`nost). Avtonomnite gestovi se razlikuvaat od edna do druga kultura i kulturite na lu|eto od mediteranot poka`uvaat mnogu pogolemo bogatstvo na avtonomni gestikulacii otkolku kulturite na lu|eto vo Severna Evropa. bolest i smrt. sedewe.ja podrazbira polo`bata na teloto: stoewe. Interesni se grupata dvi`ewa i gestovite na dopir na sopstvenoto telo kako komunikacija so samiot sebe. dodeka. Tie pretstavuvaat ekvivalent na vnatre{niot dijalog. Proksemi~ka ekspresija . Prostornoto povedenie se povrzuva so „teritorijata”. Li~niot prostor .

op{testveno-konsultativna zona: soodvetnoto rastojanie za profesionalnata interakcija so klientite iznesuva od 270 do 360 sm. Orientacijata kako poseben aspekt na neverbalnoto povedenie treba da se razgleduva vo relacija so prethodnata komponenta . bliskosta e interpersonalnoto rastojanie {to poedincite go odr`uvaat koga se vklu~eni vo interakcija. vo avtobusite. bidej}i poedincite ne samo {to sozdavaat interpersonalen prostor tuku vrz komunikaciskiot model vlijae i agolot pod koj edno lice stapuva vo interakcija so drugo lice. a ne samo na glavata i na o~ite. Pospecifi~no ka`ano. vo zavisnost od celite na interakcijata.1966) zabele`al deka rastojanieto mo`e da se klasificira vo ~etiri glavni zoni. orientacijata. Edvard Hol (Hall. Orientacijata e polo`bata na celoto telo. odnosno direktnata orientacija lice v lice se povrzuva so pogolemoto rastojanie. 6. Ako poedincite imaat sloboda na izbor vo pogled na polo`bata {to ja zazemaat eden kon drug. Korisno e bliskosta i orientacijata da se razgleduvaat zaedno zatoa {to me|u niv se otkriva inverzna relacija. Na primer.218 D-r Tome Gruevski e onoj prostor {to neposredno go opkru`uva teloto i poedinecot mo`e da se voznemiri ako ovoj li~en prostor bide naru{en. Spacijalno odnesuvawe .pod ovoj termin se podrazbiraat brzinata. li~na zona: tie {to se me|usebno bliski }e komuniciraat na rastojanie od 50 do 120 sm. Li~niot prostor pretstavuva predel na neposrednost na teloto.bliskosta.1959. na sportskite natprevari ili za vreme na nekoi drugi golemi nastani se zabele`uva visok stepen na tolerancija pri naru{uvaweto na li~niot prostor . toa mo`e da prenese informacii vo vrska so nivniot odnos. dvi`ewata vo fizi~kata okolina. teritorijalnoto odnesuvawe. a stru~nata orientacija se povrzuva so pobliskoto rastojanie. javna zona: govornicite vo javni situacii obi~no se postavuvaat na rastojanie od 360 sm ili mnogu pogolemo rastojanie {to gi odvojuva od publikata. Intimna zona: tie {to imaat intimen me|useben odnos }e stapat vo interakcija na rastojanie od pribli`no 50 sm.

isto taka. isto taka. vsu{nost. Dvi`eweto vo prostorot .Odnosi so javnosta 219 koj{to se kompenzira so izbegnuvawe na pogledot. 8. Mandi}. za nejzinite interesirawa i sfa}awa. ne samo vo istra`uvaweto na odot na lu|eto. nejziniot status. koga ja nabquduvame sekretarkata kako crta cve}enca dodeka u~tivo go slu{a sogovornikot preku telefonot ili koga gi nabquduvame ~udnite oblici koi nervozno gi crta kolegata za vreme na sostanokot itn. 7.toa {to e mnogu va`no. agresivnosta. pretstavuvawe na lu|eto kako objekti. . crtaweto i slikaweto. 9. Ritam . seksualnite opredelbi. bez subjektivizacija.~ovekot se dvi`i vo prostorot i vo vremeto i so svoite nadvore{ni i vnatre{ni dvi`ewa. se na~ini na neverbalno komunicirawe. ja raska`uva svojata sudbina. Oblekata kako komunikacija . Na primer. oblekuva mnogu pove}e kostumi otkolku druga li~nost. ^krtaweto. a. interpersonalnite stavovi itn. tuku vo istra`uvaweto na neverbalnite komunikacii voop{to. pripadnosta na grupata. (T. i sposobnosta da gi kontrolirame vpe~atocite {to im gi prenesuvame na drugite. 2001:57) Poznavaweto na razli~nite aspekti na neverbalnata komunikacija i na nivnite efekti vo op{testvenata interakcija mo`at da ni ovozmo`at da ja zgolemime svojata sposobnost da gi interpretirame tie znaci {to gi emituvaat drugite. Na primer. edna li~nost {to e daleku od domot i semejstvoto i ~uvstvuva nedostatok na qubov. kako {to istaknuva Flugel. 10.taa zboruva za razni dimenzii na li~nosta. se ritamot i brzinata na odnesuvaweto na lu|eto.

220 D-r Tome Gruevski Glava petta 5. Vo dramskite umetnosti so nego se otkrivaat odnosite me|u likovite.neposredno komunicirawe.dijalogot se koristi vo beletriziranite vidovi (reporta`a. (Leksikon novinarstva.Leksikon filmskih i televizijskih pojmova” (1993: 94-95) dijalog (Dialogos) se objasnuva kako ~in na verbalno op{tewe me|u likovite. tuku da mislite vo slikite”. gi karakterizira kako li~nosti. Vo novinarstvoto . v) volutativen.. Prvobitno. crti~ka i sl. ve}e vo 1929 godina utvrdil deka vo filmskiot dijalog „zborovite treba da izbivaat od situacijata. . Za razlika od teatarskiot dijalog. Toa podrazbira. koga iska`uva li~en naboj kon nekoj nastan. b) emotiven. po funkcija e: a) referencijalen. dijalogot mo`e da gi otkrie so tekst. toa {to go veli Marcel Martin (Marcel Martin) deka „da pravite film. filmskiot dijalog mo`e da bide: a) integralen. da gi prikrie so pottekst ili dijalogot da e prettekst za nivnoto voop{tuvawe. kaj starite Grci dijalog podrazbira{e u~estvuvawe vo sudbonosnite nastani so zborovi. bele{ka. kako {to istaknuva R.). koga soop{tuva ili izvestuva ne{to. vo koj zborovite sozdavaat situacija @ak Fejder (Jasques Feyder). soop{tuvaat va`ni informacii za zaplet i razvivaat dejstvo. g) kontakten. Vo odnos na emociite i mislite {to gi ima likot. DVONASO^NO KOMUNICIRAWE Voved Ovoj poim se objasnuva kako „Vid na govor me|u dvajca ~lenovi na odredena jazi~na zaednica . Naj~esto se upotrebuva vo dramskite tekstovi. koga poteknuva od voljata ili upravuva so nea. Po oblik. Sekoj govor. koga vospostavuva i odr`uva kontakt i d) metajazi~en. koga go proveruva zaedni~kiot kod. Jakobson. 1979:34) Vo . ne zna~i da vnesuvate misli vo slikite.

vsu{nost. sprotiven na dejstvoto. nitu da se vpu{ta vo dijalektika so kogo bilo bidej}i so nekoi protivnici zaklu~uvawata (vo razgovorite) nu`no se izopa~uvaat. Chercher a renouer le dialogue nastojuva da vospostavi prijatelski razgovor. Ako . za da se doka`e dali taa e mo`e da se spoi so nekoi drugi doka`ani tezi. v) elipti~en. Dijalog me|u akterite vo film ili piesa. tabora. od ovoj starogr~ki prakti~ar. Vo makedonskiot literaturen jazik ovoj poim e prezemen od starogr~kiot jazik kade zborot dialogos ozna~uva razgovor me|u dvajca ili pove}e lu|e vo kogo se proveruvala tezata na sogovornikot ili hipotezata {to ja zastapuva sogovornikot. a ne retko i kontinuiranite filozofski izlagawa. Diskusija me|u dva sprotivni bloka. b) kontrapunktalen. 3. Po faktura (dijalogot) e primeren na `anrot i stilot na deloto. razvivaj}i ja ve{tinata na retorikata. necelosen vo iskazot. 4. d) zadninski (bekgraund) koga e vo vtor plan. interesni sferi i dr. Toa {to dijalogot go pravi va`en. 2.najubavite i najstra{nite sekoga{ da imaat svoja predigra vo sferata na zborovite. Vo francusko-makedonskiot re~nik (1992: 328) ovoj poim e zabele`an kako dialogue: 1. koga ne se slu{a. Dijalog. (Vaclav Havel). ne e za~uvano niedno napi{ano delo. Aristotel. posebno uka`uval na dostoinstvoto na dijalogot. filozof i mudrec. Kako {to e poznato. Literaturno delo vo govorna forma. no blagodarej}i im na Platon i na negovite „Dijalozi”. pritoa razlikuvaj}i ja umnata rasprava od praznoto govorewe koe treba da se izbegnuva: „Ne treba da se vodi rasprava so sekogo. e „site va`ni nastani na realniot svet . so~uvana e dijalekti~kata metoda majeutika kade na postavenoto pra{awe se vozvra}a so odgovor preku dijalog i se iznesuvaat niza priznati postulati ili hipotezi koi vedna{ se proveruvaat. Od anti~ko vreme se zapameteni Sokratovite dijalozi na kni`evnite drami. g) preklopuva~ki (overleping) koga se preklopuva. ponekoga{ razgovorite.Odnosi so javnosta 221 celosen iskaz vo dejstvoto. i |) nem.

Vo rimskata kurija se sostanuvaat nekolku umni lu|e i ~estiti gra|ani koi sakaat da go pominat vremeto vo razgovori „na visok stil. sogovornik . Da razmisluva{. Dijalogot kako oblik na komunikacija Vo dijalogot kako jazi~na manifestacija postojat dva subjekta: toj {to govori . odnosno razgovorot zna~i interpersonalno komunicirawe. stanuva zbor za intrapersonalnata komunikacija . vo zabava. Kako oblik na komunikacija dijalogot.op{tewe so samiot sebesi. Platonov. Zatoa ~ovekot odi vo dru{tvo. po stariot obi~aj. Italijanskite humanisti za dijalogot (disputatio) kako ve{tina imale poinakvo mislewe od anti~kite misliteli. No. (A. 5. popametno e so site sredstva da se obidete da izvedete zaklu~ok. bi mo`ele da se soberat i da raspravaat za ~esta i blagosostojbata bidej}i nema ni{to podobro i pokorisno od sli~nite razgovori”. razgovor ne se vodi samo so drugi. Vo monologot so samiot sebesi. „Da razgovara sam so sebe e umetnost. (Aristotel. tolku pove}e”. (Batkin.govornik. zna~i da vodi{ razgovor so sebe. Od komunikolo{ki aspekt. Aristotel. Platon vo „Sofisti” za misleweto veli deka e „vnatre{en razgovor na du{ata so samiot sebe”. tuku i sam so sebe. vodi . vo „Metafizika” dodava: „mudriot ~ovek mo`e da razmisluva i sam so sebe i kolku e pomudar. da razgovara so drugi lu|e e zabava. pak. no da odberat drugo mesto kade. 1989: 381-387). vsu{nost.sogovornik.govornik i toj {to slu{a .sogovornik. ~ovekot razgovaraj}i so drugoto Jas. Za ova najdobro svedo~i Lorenco Val vo poznatiot dijalog „Za u`ivaweto”. zna~i. 1965: 570).222 D-r Tome Gruevski se ima protivnik koj{to so site sredstva se trudi da izgleda kako da ne mo`e da mu se prijde. kako vodata po strmninata”.1. 1968: 240). Po razvojot na tezata se razgoruva diskusija i po pojavata na sinteza polemikata se priveduva kon krajot. Vo dijalo{kata sprega tie neprekinato ja menuvaat svojata uloga: govornik . So toa tie sekoga{ se subjekti vo dijalogot kako komunikaciski ~in.

Zna~i. svojot celokupen mentalen kapacitet. 1968).Odnosi so javnosta 223 imaginaren dijalog. [to (poraka/sodr`ina). odnosno dijalo{ki formi na komunikacija. Amerikanskata mediumska {kola e karakteristi~na po empiriskata orientacija zasnovana na Lasvelovata paradigma napi{ana kako statija so naslov: „Strukturata i funkcijata na komunikacijata vo op{testvoto”. se smeta deka ova e elementaren preduslov za da se razvie komunikacijata i interakcijata da se naso~i i fokusira kon va`nata to~ka na kognitivnoto i vizuelnoto vnimanie. Najgolemiot broj me|u~ovekovi odnosi vo site sferi na op{testveniot `ivot se odvivaat kako interpersonalni komunikacii. Barnlund. ne se strukturirani i ne podle`at na nekoi postrogi pravila. zna~i postoi direkten kontakt vo neposredna fizi~ka bliskost. {to ovozmo`uva sekoj da gi upotrebi site svoi setila i. Komu (recipient/priemnik) i so kakov Efekt (vlijanie)?” So ovaa formula. ^etvrto. percipirawe na s# {to e interesno kaj drugata li~nost. interpersonalnata komunikacija se odviva vo ramkite na govorniot sistem. sostojba na me|usebno zabele`uvawe. Ovoj mentalen akt. Treto. (D. Vtoro. „perceptivna anga`iranost”. Lasvel gi odredi istra`uva~kite poliwa na . se razbira. Taa formula sodr`i: „Koj (komunikatorot) ka`uva. kako {to nekoi komunikolozi ja narekuvaat. pred po~etokot na komunikacijata postoi. Ovoj vid komunikacija se odlikuva so nekolku karakteristiki: „Prvo. publikuvana vo 1948 godina. govorni sodr`ini. interpersonalnoto komunicirawe se odviva me|u li~nostite lice v lice. po koj Kanal (medium/kanal). Petto. ~esto izgleda deka ne pretstavuva komunikacija. interpersonalnite komunikacii naj~esto se odvivaat neformalno. koi naj~esto se jazi~ni. Soo~uvaweto ovozmo`uva da se nabquduva i da se sledi celosnoto odnesuvawe na drugiot vo tekot na komunikacijata. interakcijata pretstavuva razmena na poraki. no toj gi sodr`i belezite i karakteristikite na eden komunikaciski proces. koja go podrazbira procesot na komunikacijata kako komunikacija vo eden pravec.

Sepak. Ovie prigovori ne se tolku neosnovani bidej}i teoriite i modelite. Kanal: analiza na mediumite. Toma \or|evi}. ovoj na~in na postavuvawe pra{awa ne postignal uspeh. Spored Robert Merton. I denes. Eden opredelen na~in na nabquduvawe na procesite na komunikacija sekoga{ implicira deka odredeni aspekti na vistinata ne se gledaat. Vlijanieto na formulata na Lasvel se gleda i od faktot {to prvobitnata statija be{e otpe~atena vo golem broj izdanija. Komu: analiza na auditoriumot.. odnosno deka op{toop{testvenata me|uzavisnost i implikaciite na mas-komunikacijata. kako predmet na istra`uvaweto. Kako {to istaknuva prof.224 D-r Tome Gruevski komunikaciskata nauka (Koj: ispituvawe na kontrola. na ~ija zaemna zavisnost ne mo`e da se obrnuva vnimanie. ovaa formula mo`e da se kritikuva bidej}i ne se postavuva i pra{aweto . ostanuvaat nadvor od vnimanieto. verojatno. [to: analiza na sodr`inata. vo 1958 god. Komu. pod kakvi Okolnosti. formulata ja pro{iri na sedum aspekti na procesot na komunikacijata: Koj veli. za kakva Cel i so kakov Efekt? Na ovoj na~in formulata na Lasvel se dopolnuva so: a) okolnostite pod koi se ispra}aat porakite (se misli na vremeto i na prostorot) kako i b) celite {to komunikatorot saka da gi postigne. Ka`ano poednostavno: teoriite mo`at da se sporedat so nao~nici za kowi. kako i oblasti na istra`uvawe. formulata na Lasvel e popopularna od pro{irenata formula. preku koj Medium. se nadopolnuva zna~ajniot propust na Lasvelovata formula. Ri~ard Bradok (Richard Braddock). so pra{aweto Zo{to. Efekt: analiza na efektite. [to.Zo{to komunikacija? So takvoto postavuvawe na pra{aweto se steknuva vpe~atok deka komunikacijata se sostoi od oddeleni elementi. bez razlika dali se vistiniti ili pogre{ni. So vtoriot aspekt. „Lasvelovata . go strukturiraat zabele`uvaweto i odreduvaat koi istra`uva~ki pra{awa prvo }e se postavat. {to gledaweto go naso~uvaat samo kon odredeni aspekti na eden fenomen. bea napraveni golem broj obidi za nejzino dopolnuvawe i {to po nea se sistematizirani mnogu knigi i prilozi.

Disputatio (izlagawe i prou~uvawe). quando. What. kvantitet. Tie vo nivnite prou~uvawa ja otkrile ~etvoro~lenata zakonitost pri formirawe na govorniot akt: 1. M. Why) bez koi ne mo`e da se strukturira novinarskiot izraz. 2. kako.F. denes s# pove}e se smeta deka taa {ema e nadminat model na prezentirawe na slo`enite procesi na komunicirawe”. kade. When. Me|utoa. poseduvawe. Akcija.) Govorej}i za sudskata beseda. 3. 35-96. Vovedniot del ostvaruva: . Conclusio (zaklu~ok). taa {ema ne obezbeduva prezentacija na slo`enite procesi na dvonaso~nata komunikacija. vreme. Denes ovaa {ema na govorniot izraz od pove}e sovremeni teoreti~ari e prisposobena na tri etapi: 1. quid.e. relacija. n. Invencija 2. Kvintilijan gi prisposobil na pette poznati topi~ki oznaki {to denes vo novinarstvoto se poznati kako praviloto 5 W (Who. malku e poznato deka svoeto u~ewe go zasnoval na sfa}aweto na rimskiot filozof i retori~ar Kvintilijan (Markus Fabius Qiuntillianus. . polo`ba. {to.Odnosi so javnosta 225 {ema odigra golema uloga vo fazata na konstituiraweto na teorijata za komunicirawe. mesto.animacija za priem. (Leksikon novinarstva: 1979. koga. Exordium (voved). so koi sredstva?). Zna~i. quibus auhilius (koj. kvalitet.motivacija. Za Harold Lasvel. dejstvuvawe i podnesuvawe). quomodo. Anti~kite retori~ari se zaslu`ni i za praviloto vo izrazuvaweto na redosledot. kako najop{ti predikati vo procesot na izrazuvawe na mislite. 141). zo{to. i . Where. Elokacija i 4. ubi. Kvintilijan tvrdel deka za problemite vo pravosudstvoto mo`e da se razgovara pod uslov da se odgovori na pra{awata: quis. scur. se znae deka desette Aristotelovi kategorii (subjekt. Dispozicija 3. Isto taka.

ovozmo`uva slu{atelite zaedno so komunikatorot da gi pominat site neophodni etapi vo transformacijata na perceptivniot materijal s# do formirawe na pretstavite i poimot. . Vo vovedniot del na govorniot akt va`no e da se ostvari principot na clare et distincte bidej}i toj e osnovnata pretpostavka za natamo{no ostvaruvawe na uspe{nosta na govorniot akt. poim ili zakon. Zna~i. Vtoriot del od govorniot akt e izlagaweto. Osnovna cel na izlagaweto e „da se sledi patot so koj mislata preminala vo proces na strukturirawe”. Zna~i. i {irok repertoar na gestovi i mimiki. a. potoa izraznata vrednost na pauzata. No. Kaj deduktivniot diskurs va`no e komunikatorot da ne propu{ti niedno skalilo potrebno za razbirawe na edno pravilo. doa|a do povrzuvawe na komunikatorot i publikata. 41) Postojat dva na~ina na izlagawe. Retori~arite smetale deka osnovnata zada~a na vovedniot del e captatio benevolentiae. Obilno se koristat stilski i jazi~ki figuri. adekvatniot ritam ili tempoto na govorot. pa artikulacijata i ostanatite superceptivni vrednosti koi intuitivno se ~uvstvuvaat kako povisok stepen na frapirawe i fascinacija. Poznato e deka vo fazata na izlagaweto govornicite se slu`at so analogija i se povikuvaat na avtoriteti. isto taka. (M. Plenkovi}: 1987. posebno. vo nego se ostvaruvaat lingvisti~ki i nelingvisti~ki vrednosti na jazikot. a drugiot e induktiven.226 D-r Tome Gruevski . Poznato e deka ve{tite govornici. Vovedniot del na govorniot akt e sostaven od verbalni i od neverbalni komunikacii. vistinskite komunikatori ne mo`at sekoga{ da go koristat ova pravilo. Zatoa Retorikata so pravo. gi prou~uva ulogata i zna~eweto na dobrata intonacija.indukcija na komunikaciskiot proces. Edniot e deduktiven. {to e poatraktiven. vo vovedniot del postignuvaat efekti na povratnata informacija so pomo{ na postavuvawe retori~ki pra{awa ili pra{awa {to ja zabrzuvaat emocionalnata podgotvenost na auditoriumot. Vtoriot na~in (induktivniot).

Imeno. no ne mehani~ki kako {to toa go pravat sakralnite retori~ari. „Radiskite i televiziskite komunikatori vo refrenot treba da ja stavat samo osnovnata karakteristika na diskusot. tuku tvore~ki. „nu`no e potrebno da se obrne vnimanie na kondenzirano. (Ibid: 42).Odnosi so javnosta 227 Tie ne treba da gi „koristat# avtoritetite za potpirawe na neosnovani tvrdewa. Zatoa. Vsu{nost. lajt-motivot na celata poraka. (Ibid: 42). t.e. na site ni e poznata retori~kata izreka: finis opus coronat.krajot deloto go krasi. Vo ovaa faza posebno treba da se obrne vnimanie na eden drug fakt. no vo jazi~nata raznovidnost taka {to redundancata da bide podnosliva za uvo i poprifatliva za sfa}awe. Tretata etapa na govorniot akt e zaklu~okot. zbieno izlagawe vo koe so sistem na direktno i indirektno doka`uvawe }e se pribli`uva do semanti~kite mo`nosti na slu{atelite. [to treba da znaat radio i televiziskite novinari koga se nao|aat vo fazata na izlagaweto? Potrebno e povremeno da go koristat principot na refren. odnosno gleda~ite. t. (Ibid: 42). poznato e deka kapacitetot na slu{nata percepcija informaciski e zna~itelno pomal od kapacitetot na vizuelnata percepcija. {to vo prevod zna~i . vo procesot na dekodiraweto plasiranite informacii se prifa}aat kako svoi i spored niv se oblikuvaat odnesuvawata”.e. Toj ima odlu~uva~ko persuazivno zna~ewe „bidej}i duri so nego se postignuva mobitovski i hubitovski valeri na porakata. . blagodaruvaj}i mu tokmu na dobriot zaklu~ok na slu{atelite.

6. (S. Sposobnosta za komunicirawe e uslovena od zbirot na relevantnite individualno-psiholo{ki karakteristiki.228 D-r Tome Gruevski Glava {esta 6. Komunikaciskiot proces pretstavuva zbir na elementi koi se mnogu promenlivi. Porakite mo`e da se delat spored celta. Naj~est tip na poraka e onaa so koja se izrazuvaat vnatre{nata sostojba. VE[TINA I TEHNIKI NA DELOVNOTO KOMUNICIRAWE Voved Vo site oblici na komunicirawe potrebni se sposobnost i ve{tina za komunicirawe na subjektite vo komunikaciskiot proces. podocna se poka`ala kako necelosna. Vasi}. Na vakvata . Ve{tinata na komunicirawe kako nadgradba na individualnite sposobnosti se steknuva so u~ewe. uveruvaweto. Elementi na ve{tinata na komunicirawe Ve{tinite na komunicirawe imaat dolga tradicija. emocionalen naboj itn. Efektivnosta na komuniciraweto ne zavisi samo od sposobnosta i od ve{tinata na komuniciraweto.1. Osnovite na ve{tinite gi razvile anti~kite retori~ari Aristotel i Ciceron. vo ista merka. no celta ima mnogu pove}e od celite {to gi spomnuvaat anti~kite retori~ari. e uslovena i od karakteristikite na porakata: sodr`ajnost.1972) Postojat razli~ni tipovi na poraka. Za odr`uvawe na site elementi na komunikaciskata situacija potrebno e mnogu iskustvo i ve{tini. uverlivost. Posebno se promenlivi nivnite me|usebni odnosi. Taa. Tie komuniciraweto go sfa}ale kako proces na informirawe i proces na ubeduvawe. Vakvata podelba. ]e navedeme tri. prijatnosta i neprijatnosta.

No. a so brzo ~itawe do 600 zborovi. Na prvo mesto toa e brzinata na prenesuvaweto na porakata. Vo edna minuta obi~no ~itawe mo`e da se prenesat 250 zborovi. Kaj govornite poraki postoi mo`nost na neposredno povratno dejstvo. Razlikite {to postojat me|u govornite i pi{uvanite zborovi ne se zemaat predvid. odnosno usni i pismeni. Tie dve aktivnosti ne se identi~ni. Pi{uvanata poraka vo odredeni situacii e poracionalna i poekonomi~na. Vo govorot se koristat pogolem broj kanali na dejstvuvawe (glas. Vo edna minuta mo`e prose~no da se ispratat. se upotrebuva pi{uvan jazi~en izraz koj{to so ~itawe e pretvoren vo zvu~en. odnosno prima~ot se pottiknuva na odredeno odnesuvawe.prima~i na porakata. Na primer. dodeka toa go nema kaj pi{uvanite poraki. Na primer. Brzinata na ~itaweto e mnogu pogolema od brzinata na govornata poraka. da se sovladaat po 100 zborovi. koga stanuva zbor za pogolema grupa lu|e . Porakite mo`at da bidat govorni i pi{uvani. dvi`ewe. drugi kodovi). Sekojdnevnoto komunicirawe na lu|eto vo procenti izgleda vaka: 75% od na{ata sekojdnevna komunikacija . koj na prima~ot na porakata mu gi prenesuva privle~nosta ili voo~enite nastani koi toj samiot ne mo`e da gi zabele`i. pi{uvanite poraki se nedelotvorni. Tretiot tip poraka se odnesuva na op{teweto vo koe se o~ekuva idnoto odnesuvawe na prima~ot na porakata. Site tie imaat svoi zakonitosti koi mora da se po~ituvaat za komuniciraweto da bide uspe{no. vo mnogu radio i TV-emisii namesto da se upotrebuvaat govorni zborovi. govorot poinaku se podgotvuva od pi{uvanata poraka.Odnosi so javnosta 229 poraka ne se o~ekuva odgovor. postojat i verbalni i neverbalni poraki. Po svojata priroda. Dobar pi{uva~ na tekst ne mora da bide soodveten za govorno iznesuvawe na porakata. Govorniot zbor e poprakti~en za pomal krug recipienti. Izborot na na~inot na soop{tuvawe na porakata sekoga{ e zna~ajno pra{awe za strategijata na informiraweto i komuniciraweto. Vtoriot vid poraka pretstavuva op{teweto vo koe govornikot e posrednik. Poznato e deka dobar govornik ne mora da bide i dobar pi{uva~.

230 D-r Tome Gruevski e govorna. Vo govornata komunikacija komunikatorot mo`e da bide uspe{en ako iznesuva nekoja sodr`ina koja nego li~no go interesira. taa .prvo. apstraktnite poimi. postularnite . povikuvawe avtoriteti (li~nosti ili institucii). hipoteza ili tvrdewe. lo{ata interpretacija na podatocite od strana na sozdava~ite na porakata.vo koj se iznesuva funkcijata na porakata i vnimanieto na slu{atelite se naso~uva na osnovnata sodr`ina. Vovedot mo`e da se dade vo razli~ni oblici: naveduvawe na istorijata. isto taka. Pri razrabotkata na porakata glavna uloga igra tvore~koto ili kreativnoto mislewe. 4. Telo na porakata . so pomo{ na gestovnite supersegmenti intonaciskite oblici itn. od kade tolkavo vnimanie posvetuvame na pi{uvanata otkolku na govornata aktivnost? Komuniciraweto kako ~ovekova aktivnost e izlo`eno na dve opasnosti . mo`nosta za pogre{no tolkuvawe na govornite poraki od strana na slu{atelite. Nedorazbirawata nastanuvaat vo momentite koga doa|a do me{awe na zborovite i rabotite.opfa}a razvivawe na glavnata ideja. Treba da se dodade i li~nata uverenost.izrazot i pogledot. Pri govornata komunikacija. i. a samo 25% se odnesuva na pi{uvaniot jazi~en izraz. nasmevkata. postavuvawe pra{awa. a ne samo na verbalnite. za uspe{no komunicirawe sekoga{ ne e dovolna samo kreativnosta. Zaklu~ok. na primer: facijalnite .gestovite. vtoro. zanesot na govornikot. No. polo`bata na teloto pru`aat soodvetni informacii i ja tolkuvaat porakata. Glavna ideja. Voved . Za ve{tinata na komuniciraweto neophodno e prou~uvawe i poznavawe na site mo`nosti na izrazuvawe. faktite i sudovite itn. Prvo treba da se ima odreden plan za sekoj tip poraka. 2. Ako e taka. Naj~esto {emata na eden takov plan izgleda vaka: 1. dvi`eweto. Kako treba da izgleda edna pravilno strukturirana govorna poraka. no. pogledot. povikuvawe na sopstvenoto iskustvo itn. 3.

so instituciite i dr. Se razbira. jasen. izrazuvawe. Pravilo e. Isto zna~ewe ima i traeweto na vremeto na usnoto prezentirawe na temata. dvi`eweto kaj govorot. Vo razvivaweto na ve{tinata na oralnoto komunicirawe neophodna e samoanaliti~kata kontrola. Principite {to . isto taka. Oblici na delovni komunikacii 6.Odnosi so javnosta 231 informativna sodr`ina treba da gi interesira i slu{atelite. Treba da se znae deka vnimanieto na slu{atelot mo`e da mu se privle~e samo so toa kako se ka`uva. sodr`inata na porakata e povrzana so psiholo{ki faktori. a ne {to se ka`uva. ako privle~nosta se povtoruva pove}epati.1. so prijatelite. pove}epati }e bide zadr`ana vo svesta na slu{atelite). a fizi~kite svojstva na porakata vlijaat na drugite oblici na vnimanieto. jazik. Za dobroto komunicirawe sekoga{ se potrebni: invencija. Va`en element e i pravilnosta na govorot. pamtewe. Toj mora da bide pravilen. Pi{uvani komunikacii Ovoj vid komunikacija pretstavuva direktno i individualno sredstvo za ostvaruvawe komunikacija so delovnite partneri. ekstenzivnost. navikata za vnimanie itn. glasen i `iv. promenite i sprotivnostite.2. organizacija. Ne pomalku zna~ajno e i poznavaweto na sostavot na auditoriumot na kogo se obra}ame. Vasi}. Spored S. traewe i povtoruvawe (na primer. Isto taka.2. Pri sostavuvaweto na jazi~nata govorna poraka mora da se vnimava na jazikot. Toa e onoj moment koga se javuva „trema” pri komuniciraweto. 6. tie se: intenzivnost. Dobar govor mo`e da se odr`i samo za raboti za koi sme emocionalno vrzani i raboti koi dobro gi poznavame. Ostanatite faktori od koi zavisi vnimanieto na slu{atelite mo`eme da gi podelime na dve grupi: fizi~ki i psihi~ki. deka treba da govorime samo toga{ koga imame ne{to da ka`eme. Va`en faktor vo procesot na verbalnoto komunicirawe pretstavuva i motiviranosta. za uspe{no usno komunicirawe neophoden e visok stepen na samokontrola.

232 D-r Tome Gruevski postojat vo usnoto komunicirawe se ostvaruvaat i vo pismenoto komunicirawe. Osven ovoj oblik pi{uvana komunikacija. funkcionalno rezime i kombinacija od hronolo{ko i od funkcionalno rezime. ]e nabroime pet osnovni pravila na pi{uvanoto delovno komunicirawe: ekspeditivnosta. Sledniot paragraf treba da gi sodr`at informaciite koi slu`at kako poddr{ka na podatocite od prviot paragraf. Nastojuvajte pismoto sekoga{ da bide napi{ano na edna stranica. celno rezime. ~uvaweto na delovnite i na slu`benite tajni. Mo`no e da se koristat ~etiri formi na rezime: hronolo{ko rezime. u~tivost i pravilnost. na primer. konkretnost. So ovoj vid komunikacija osobeno doa|a do izraz toa {to se vika imix na firmata. go istaknuvame rezimeto kako pi{uvana forma koja sodr`i va`ni informacii za sposobnostite na kandidatot {to. jasnost. administrativno-tehni~kata obrabotka na pi{uvanata delovna komunikacija i estetskiot izgled na delovniot iskaz.Prviot paragraf na pismoto treba da gi sodr`i glavnite informacii {to se potrebni za prima~ot. Koristete kratki. Pri pi{uvaweto na delovnite pisma osobeno treba da se vnimava na slednive elementi: . celosnost. jasni i koncizni re~enici zaradi vizuelnosta na tekstot. Vnimavajte na pismoto koe sekoga{ ostanuva „pi{an dokument#. spa|a vo dokumentite i vo delot na pi{uvanata komunikacija. vnimatelnost. isto taka. to~nosta i preciznoto izrazuvawe. Pridr`uvajte se na slednive na~ela: sodr`ajnost. Pravilata za pi{uvawe izve{taj se slednite: . Izve{tajot. po~ituvaweto na jazi~nite i na komunikaciskite kompetentnosti. Vo posledniot paragraf treba da bidat izrazeni o~ekuvawata na prima~ot. Sekoga{ vnimavajte na vizuelniot izgled na pismoto. treba da konkurira za rabotno mesto vo edna firma.

^itlivosta. . rastojanieto me|u redovite itn. vo u{te pogolema merka zavisi i od samoto pi{uvawe. treba da se proveri dali vo prostorot kade {to treba da se prezentira izve{tajot s# funkcionira tehni~ki. Pi{uvanite komunikacii i problemot so ~itlivosta Prviot problem {to nastanuva kaj pi{uvanite komunikacii e problemot na ~itlivosta. prezenterot treba da bide podgotven za sekakov vid pra{awa i odgovori.koristete izdvoeni pasusi.Odnosi so javnosta 233 . Pri pi{uvawe izve{taj treba da se izbegnuva pi{uvawe vo prvo lice ednina bidej}i toa ostava lo{ vpe~atok. Izve{tajot.na naslovnata stranica napi{ete to~no za {to stanuva zbor. dol`inata na redovite. goleminata na bukvite. tabeli i mapi za prezentacija na statisti~kite informacii.izve{tajot mora da bide koncizen. Taa zavisi od dve grupi faktori: tipografski i od samoto pi{uvawe. se razbira. koristeweto na vizuelnite delovi na prezentacijata. .izbegnuvajte zdodevni temi.koristete ednostavni grafiki. Va`no e koi zborovi }e se izberat. da ima dodatna dokumentacija koja }e potkrepuva nekoi elementi od izve{tajot. kakva . ~itlivosta zavisi od: izgledot na bukvite. ima svoja sodr`ina i struktura po koja treba da se pridr`uvame pri negoviot oblik. .. Za prezentacijata.izve{tajot treba da sodr`i vistinski podatoci koi }e bidat korisni za site subjekti. Prezentiraweto na izve{tajot pretstavuva poseben nastan za komunikatorot. Kaj prvite. Vo prviot del sekoga{ se istaknuvaat predmetot i celta na izve{tajot. podvlekuvani tekstovi i sl. . . a ponekoga{ se stavaat i glavnite zaklu~oci. kako i drugite oblici na pi{uvani komunikacii. da ima dovolen broj kopii od toj izve{taj. .fokusirajte se na centralnite temi {to sakate da gi obrabotite vo izve{tajot.

delovniot imix. so sluhot. videoporakite. podgotovkata na vizuelnite dokumenti. plakatite i dr. ]e izdvoime nekolku pravila: zborovi koi naj~esto se upotrebuvaat. tehnikite na slu{awe i postavuvawe pra{awa. podgotovkata za prezentacija na laptop-kompjuterite itn. radioto. „prvi trieset sekundi” za koi se misli deka se presudni bidej}i od taa prva sredba zavisi vkupniot vpe~atok za li~nosta vo ponatamo{nite . dvi`eweto na teloto. televizijata. potrebni se poznavawa od oblasta na psihologijata. Za ostvaruvawe na vakvite aktivnosti. profesionalnoto oblekuvawe i odnesuvawe. Za prenesuvawe na porakata po verbalen pat se koristat golem broj mediumi: informaciskite tehnologii. dokumentite pe~ateni vo posebni formi. so pomo{ na kompjuterot i dr. polisemi~ki karakter na obi~ni zborovi. poznavaweto na metodot na ubeduvawe. razvivawe na memorijata. so vidot. pi{uvaweto. mirisot. Komuniciraweto se ostvaruva: so govorot. izgledot. definirawe na strukturata na nastapot. zna~eweto na pi{uvanite zborovi i tekstot. dopirot. afektiven karakter na zborovi. podgotovkata na foliite za grafoskopot. li~niot nastap. celta {to saka da se postigne. oblekuvaweto. Za postignuvawe dobar vpe~atok pred grupata ili. telefoniraweto. kolkav broj zborovi }e ima vo edna re~enica itn. odnesuvaweto. odnosno grupata na koja & se obra}ame. so drugite ~ovekovi setila. redundantni zborovi.n. portretite. koristeweto na priborot za prezentacija. pak. radiokasetite. razbiraweto na neverbalnite komunikacii.234 D-r Tome Gruevski sintaksi~ka konstrukcija }e se primeni. odnosite so javnosta. Tie se glavnite elementi za nejzino vospriemawe. zna~eweto i vlijanieto na zborovite i govorot. Za podgotvuvawe na delovnata komunikacija potrebni se: ~itawe na postoe~kiot materijal. podgotovkata na tekstot. spisanijata. razbiraweto na poedincite. koristeweto na mediumite itn. pred poedinecot sekoga{ treba da se vodi smetka za t. internetot. funkcioniraweto na ~ovekovite komunikacii. marketingot. vesnicite.

. no ne dolgo i sogovornikot ne treba se ~uvstvuva neprijatno od stisokot. Neposrednite sredbi: li~nite sostanoci. izlo`bi. na saemi. Osven izgledot. Pozdravuvaweto kako del od sekojdnevniot `ivot. „{to pravite” itn. Postojat razli~ni vidovi rakuvawa. na primer. javnite sobiri. na prezentacii itn. Na prvo mesto toa e govorot na teloto. Pi{uvanite komunikacii. kaj delovnite lu|e nastanuva na javni sobiri. Srde~no rakuvawe ima koga rakata }e se protrese dva-tri pati. Na tie sredbi sekoga{ se postavuvaat standardite: „kako ste”. a u{te pomalku „{to rabotat”. jas sum toj i toj itn. 2. Pri ovie sredbi sogovornicite voop{to ne razmisluvaat za su{tinata na vakvite pra{awa i odgovorite {to gi davaat.Odnosi so javnosta 235 razgovori. na~inot na izrazuvaweto visoko mesto vo rangiraweto zazema i ocenkata na kvalitetot na komunikacijata. Od vospostavuvaweto kontakti }e gi nabroime: 1. 4. Vo najgolem broj slu~ai voop{to ne gi interesira „kako se sogovornicite#. Najdelikaten na~in na vospostavuvawe komunikacija. prezentacii i dr. Pri pretstavuvaweto na sredbite so nepoznato lice obi~no se sre}avaat voobi~aenite i kli{irani re~enici: „dobar den”. Voobi~aen e onoj koga se rakuvame so relativno cvrst stisok na rakata. Vo tie sredbi na povr{ina izleguvaat pove}e zna~ajni momenti od koi zavisat ve{tinata i uspehot {to treba da gi ostvari sogovornikot. Telefonskite komunikacii. Vo vtor slu~aj pretstavuvaweto. odnesuvaweto. mo`e da izgleda vaka: „Po~ituvani kolegi. Rakuvaweto se koristi pri sekoja sredba i go narekuvame „govor na teloto”. so kogo vo ovoj semester }e imate mo`nost da ja izu~uvate materijata od predmetot „Odnosi so javnosta”. saemi. jas sum profesor d-r toj i toj. 3. na izlo`bi. Elektronskata komunikacija. Osnovno pravilo pri tie sredbi e sogovornikot zadol`itelno da se gleda vo o~i.

2. 6. a i obi~nite lu|e pri ostvaruvaweto na vakviot vid komunikacija poka`uvaat neverojatno golemi nepoznavawa i „nekultura”. Toa zna~i deka stanuva zbor za bliski odnosi so sogovornicite. ostavete gi . Kaj tie sredbi najva`no e da se ostavi dobar vpe~atok kaj sogovornikot i na razdelbata treba da se poka`e srde~nost kon sogovornikot. [to treba da znaeme koga }e re{ime nekogo da pobarame preku telefon: • Pretstavete se i ostavete gi imeto i telefonot dokolku ne mo`ete da zboruvate so liceto {to ste go pobarale. tonot. se pravi koga sogovornicite se baknuvaat lice v lice tri pati. brzinata na govoreweto i otkrivaweto na `elbite. Razgovor pri sredbata. spored Xejn Dejvis. razbiraweto. Osnovnite faktori vo edna telefonska komunikacija. Vo znak na srde~nost na sredbite obi~no doa|a do pregrnuvawe i baknuvawe na partnerite. se razbira. intonacijata na glasot. Telefonski komunikacii Za vospostavuvawe kontakti vo profesionalniot `ivot mnogu va`no e efikasnoto i pozitivno komunicirawe so pomo{ na telefonot. Pogri`ete se povnimatelno i poprecizno da gi izgovorite va{eto ime i prezime. • Koga se javuvate na telefon i vi se vklu~i telefonskata sekretarka. • Ne pra{uvajte kade e liceto koga go nema. Mnogu delovni lu|e. Vo takvi situacii treba da se vnimava razgovorite da bidat kratki.2. Kaj oddelni narodi vo svetot vakviot na~in na kontaktirawe so lu|eto ne postoi. se razbira. po signalot pretstavete se. po nekoe pravilo. • Ne javuvajte se istiot den koga ste gi ostavile imeto i brojot na telefonot. jasni i precizni.236 D-r Tome Gruevski Pregrnuvawe i baknuvawe. se slednite: polo`bata na teloto. so zaka`uvawe sledni sostanoci. u~tivnosta. Zavr{uvawe na sredbata nastanuva koga }e se iscrpat temite za razgovor. Vakviot na~in na vospostavuvawe komunikacija kaj nas.

Prvo se sovladuvaat ogromnite rastojanija me|u sogovornicite. na primer. za vreme na ve~erata. Mo`e da se nabrojat u{te mnogu primeri. Zatoa koga sogovornikot e zafaten. zgolemuvawe na tro{ocite od napravenite impulsi.Odnosi so javnosta 237 datata i vremeto koga ste se javile. Podvi`nata telefonska komunikacija. Koi se naj~estite nedostatoci i problemi pri ovoj vid komunikacija: problemot so mnogubrojni javuvawa. kako vo privatniot `ivot. • Ako ne ste go dobile sogovornikot. so drugi sogovornici ili so nekoja neodlo`na rabota. Prednostite na ovoj vid komunikacija se ogromni. pak. • Ako ste svrtile pogre{en broj. ne sakate da razgovarate. svojot broj na telefonot i kratko ka`ete ja porakata i {to sakate. Postojat istra`uvawa koi velat deka ~ovekot la`e vo prosek 200-pati na den koga stanuva zbor za telefonskite razgovori. ne xvakajte itn. ednostavno. vo posledno vreme ima s# pogolema primena. • Ne poka`uvajte nervoza koga. sekretarkata }e vi ka`e da pri~ekate. mnogu vnimatelno izvinete se za napravenata gre{ka i za voznemiruvaweto {to ste go napravile so „nepoznatiot”. mo`e da se ostvari sobraniska ili konferenciska komunikacija itn. • Sekoga{ pri telefonskiot razgovor na po~etokot pra{ajte dali liceto e vo mo`nost da razgovara. u~tivno e da pra{ate koga povtorno da se javite. • Dodeka razgovarate. na drugi neophodni momenti. na primer. koga. qubezno obidete se da objasnite deka }e razgovarate podocna i deka vie }e go pobarate sogovornikot. isto taka i vo delovnite komunikacii. go naru{uva ritamot na rabotata. • Bidete u~tiv koga se javuvate kaj svoite partneri. ili. vremeto na telefonirawe dodeka vozite avtomobil. na drugi javni mesta. Poseben moment pri telefonskite komunikacii e koga povikot e od „drugata strana na `icata”. ne jadete. Preku qubeznosta {to se gleda od ovoj vid komunikacija mo`e da se zaklu~i kakov vid na delovnost i kakvi partneri imate za .

internetot. emotivnite i intimnite poraki so~uvajte gi za vreme na razgovorite vo ~etiri o~i ili preku telefonskite razgovori. . toa se pravi vo li~nite kontakti.3. i tuka postojat pravila: porakata treba da bide kratka i koncizna. veb-stranicata i dr. elektronskata po{ta. Elektronskata po{ta (e-mail) e odli~en na~in za elektronska komunikacija. na elektronskata po{ta po`elno e da odgovorite istiot den. Takvi treba da bidat i razgovorite {to se izvr{uvaat preku mobilnite telefoni.faks-porakite treba da bidat lektorirani i pravilno napi{ani. denes sekoj deloven ~ovek kako pridru`en element go ima personalniot kompjuter koj pretstavuva negov „deloven ~ovek” bez ogled na toa dali stanuva zbor za desktop. Zna~i. kako {to e delovnoto pismo.treba da se koristi atraktivnosta na prvata stranica. 6.2. na konferencii za pe~at i na drugi zasedanija. . . .na faks ne se stava ne{to {to e doverliv dokument. Treba da se vnimava za razgovorite {to mo`at da vi se slu~at na javni mesta. Telefonskata komunikacija sekoga{ ima svoi pravila.neu~tivo e faksot da se koristi za izjavuvawe so~uvstvo ili li~na blagodarnost. za vreme na vozewe na avtomobilot. laptop ili za nekoj drug vid.238 D-r Tome Gruevski sorabotka. . prima~ot zadol`itelno treba da go pra{ate da ne nastanale nekoi problemi pri izvr{uvaweto na taa operacija.po pu{taweto na faksot. Od elektronskite delovni komunikacii kako najva`ni elementi gi izdvojuvame: faksimilot (faksot.) I ovoj oblik na komunikacija ima svoi pravila: . na sobranija. Elektronski delovni komunikacii Blagodarej}i na novite tehni~ko-tehnolo{ki dostignuvawa {to se ostvarija vo oblasta na elektronskite komunikacii. No. vakviot oblik komunikacija bara adekvatni i kompetentni odgovornosti na sekoj poedinec i sopstvenik na mobilniot aparat.

.jazikot pri va{eto izrazuvawe mora da bide jasen i ~ist. . Posebno pra{awe vo delovnite komunikaci. ]e navedeme nekolku pravila: .2.Odnosi so javnosta 239 6. a i za neformalnoto oblekuvawe nadvor od rabotnoto mesto. Golemite kompanii ~esto anga`iraat i svoi sovetnici za delovniot imix na vrabotenite. vizuelnite delovi pri prezentacijata. upotrebata na pomo{nite.za vreme na prezentacijata va{iot pogled da bide naso~en kon auditoriumot.pretstavete se pred auditoriumot. Kaj nekoi seriozni firmi vo svetot na ovoj oblik na komunikacija mu se posvetuva isklu~itelno vnimanie. . koj za negovo ostvaruvawe bara posebna podgotovka.vnimavajte na oblekata {to ja nosite za ovaa mo`nost. .na po~etokot sekoga{ pozdravete gi prisutnite i rakuvajte se srde~no so tie {to ne gi poznavate od auditoriumot.vnimavajte na dol`inata na prezentacijata (vremeto e pari).odgovorite na postavenite pra{awa da bidat jasni i koncizni.4. vnimavajte na vremenskiot aspekt na prostorot vo koj prezentirate itn . So toa sakaat da poka`at koj e koj vo delovniot svet.vnimavajte da ne mu vrtite grb na auditoriumot. Od profesionalnite odnesuvawa na delovnite lu|e interesno bi bilo pra{aweto za pametewe na imiwa i likovi . . treba da se podgotvi pristapot vo tekot na prezentacijata. Takvite firmi obi~no imaat i pravilnik za oblekuvawe na rabotnoto mesto. Govorna prezentacija Ovoj vid komunikacija e navistina mo}en komunikaciski metod. . .bidete nasmean i ostavete pozitiven vpe~atok. redosledot i fazite vo prezentacijata. ve{tina. sekako. obidete se so odbrani zborovi da ja razbiete monotonijata ili stravot od razgovorot. Pri konstrukcijata na prezentacijata sekoga{ treba da se vnimava pred kogo i kade se dr`i prezentacijata. e delovniot imix na koj treba da se vnimava pri delovnoto oblekuvawe ili neformalnoto delovno oblekuvawe. .

.240 D-r Tome Gruevski vo delovniot svet.pu{eweto. no se sre}ava vo delovnite kontakti i komunikacii. Pu{eweto navistina e porok. .ne pu{ete za vreme na delovnite razgovori. vo praksata. . . Site ovie zabrani se staveni i vo Zakonot protiv pu{eweto. .ne treba da se pu{i vo kancelarijata so klientite. e zabraneto i vo restoranite.ne pu{ete vo ni~ij avtomobil. isto taka. Zna~ajno pra{awe e i odnesuvaweto i ostvaruvaweto komunikacija pri sredbite {to se ostvaruvaat za vreme na delovni ili na sve~eni ru~eci. Kako potsetuvawe od mnogubrojnite pravila }e gi izdvoime: -ne treba da se pu{i vo prostoriite za sostanoci.

se vbrojuvaat: pe~atarskata tehnologija. Toa zna~i deka. i izvesnite organski funkcii na ~ovekot funkcijata na jazikot. od izvorot do prima~ite. odnosno recipienti. (Leksikon novinarstva. kako {to. na primer: radiobranovite. kako akteri na komunikaciskata praksa. Modalitetite na komunikativnata praksa. a. televiziskite kanali. MASOVNI MEDIUMI Voved Poimot medium vo re~ni~ko-enciklopediskata literatura podrazbira sekoe sredstvo za komunicirawe preku koe mo`e da se prenesuva poraka ili informacija od komunikatorot do recipientot bez ogled na toa dali vo uloga na komunikatori. isto taka. 1979:158). Me|u mediumskite tehniki. so auditivna mediumska tehnika ne mo`e da se prenesuva poraka {to e oblikuvana so vizuelni simboli ili porakite prisposobeni na auditivnite sredstva za komunicirawe. organite za govor i soop{tuvaweto na porakata. se javuvaat poedinci ili grupi. se vo direktna zavisnost od vidot na mediumite. tehnikite na masovnata difuzija na porakata so posredstvo na radiobranovite. na primer. odnosno filmskite lenti itn. isto taka. pred s#. Kaj interpersonalniot oblik na komunikacija tipi~ni se sredstvata za oralna . Sekoe sredstvo koe so negovo posredstvo obezbeduva da se prenese poraka niz prostorot i vremeto. e medium za komunicirawe. ne mo`at da se prenesuvaat so pe~atarska tehnika. Spored ova. na~inot na oblikuvawe na porakata e vo direktna zavisnost od mediumskata tehnika.Odnosi so javnosta 241 TRET DEL Glava prva 1. Na taa cel mo`at da & slu`at komunikaciskite tehniki.

1979:156). pak.mass communication. radiobranot. oralno soop{tenite poraki. kako {to se: pe~atarskoto pismo. Bez toa ne mo`e nitu da se organizira nitu da se prenese porakata od izvorot do recipientite. . internetot. komunikacijata ne mo`e da se ostvari. Masovno komunicirawe (angl. franc. odnosno na posrednoto komunicirawe. Sekoj od ovie mediumi ima svoi specifi~ni tehni~ko-tehnolo{ki svojstva i e funkcionalno osposoben da gi difuzira za nego prisposobenite poraki. . Poimot masoven medium (mass medium) pretstavuva sredstvo za masovno komunicirawe so ~ie posredstvo se ostvaruva difuzija na porakata.242 D-r Tome Gruevski komunikacija: `iviot ~ovekov jazik.Communication de masse) e proces na prenesuvawe poraki so posredstvo so masovni mediumi od izvorot do nebroenata masa recipienti. jazik. televiziskiot kanal ili filmskata proekcija. Kako i sekoj drug oblik na komunikativna praksa. Dokolku toj uslov ne e ispolnet. (N. i masovnoto komunicirawe se ostvaruva so manipulirawe na simboli koi nosat sosema odredeni zna~ewa. Masovnite mediumi vo op{tata komunikaciska {ema imaat uloga na kanal za prenos na porakite. filmot. radioto. so cel da se razmenat kako poraki me|u prostorno oddale~enite subjekti na komuniciraweto. Subjektite na komunikaciskiot ~in mo`at da razmenuvaat poraki edinstveno dokolku se koristat istorodni kodni sistemi. televizijata. komunikativnite tehniki..L. Vo masovnite mediumi gi vbrojuvame: pe~atot. Tie se javuvaat kako instrument na pi{uvanata komunikacija: pe~atot vo toj slu~aj pretstavuva samo tehnolo{ka osnova za preveduvawe na jazi~nite simboli vo soodvetna grafi~ko-pe~atarska forma. odnosno masovnata publika. a. bez ogled na funkcioniraweto na masovnite mediumi. informacijata od izvorot kon nebroenata masa recipienti. Vtoriot pat toa e tehnologijata na radiobranovite preku koi se ostvaruva difuzijata na porakata . Zatoa mas-mediumite se samo kanali preku koi se prenesuvaat poraki. organizirani od svojot zna~aen medium. odgovaraat na modelot na masovnoto komunicirawe.

~lenovi na publikata).1 Definicii i karakteristiki na mas-mediumite Masovnite mediumi se potsistem na sistemot za masovno komunicirawe. Vklu~uvaat posebni tehnolo{ki konfiguracii (radio. Operiraat vo soglasnost so odredeni zakoni. zabavi. 1. grafikoni i dr. 2000. Vo komunikolo{kata literatura za niv postojat pove}e objasnuvawa. spored svojata funkcija i forma. mo`at da se smetaat kako razli~en zbir aktivnosti. video. pravila i sfa}awa (profesionalni kodeksi i praksa. 3. publika. kompjuterskata mre`a {to gi opfa}a site izvori na informacii: tekst. Se razli~en zbir na aktivnosti (sozdavawe mediumski sodr`ini). 6. Masovnite mediumi: 1. Tret pat. knigi). 4. oglasuva~i. Do masovnata publika prenesuvaat informacii. televizija. Tie imaat primar- . 5. audio. regulatori. Razli~en zbir aktivnosti Masovnite mediumi. Toa e radioto. stanici. vesnici. Povrzani se za formalno konstituirani institucii ili mediumski kanali (sistemi. no nie se opredelivme za definicijata i karakteristikite {to gi objasnuva Denis Mek Kvejl vo negovoto delo: „Mass Communication Teory”. toa se tehnologiite na filmot i televizijata kako mediumi za masovna komunikacija (T. odnosno kompjuterski posreduvanite komunikacii {to ja opfa}aat infrastrukturata od me|usebno povrzani kompjuteri. producenti. op{testveni o~ekuvawa i naviki). distributeri. publikacii).Odnosi so javnosta 243 koja gi sovladuva i prostorot i vremeto so brzina {to e svojstvena samo za ovoj vid medium za masovno komunicirawe. videotekst. \or|evi}. 1979:232233) i ~etvrtiot pat e internetot. 2. sliki i simboli. Tie se produkt na lica koi zazemaat izvesni ulogi (sopstvenici. 1.

Odredeni zakoni. Tie funkcioniraat vo ramkite na sistemot koj{to e normiran so zakoni. 4. Toa se ustanovi kade kako sopstvenik se javuva dr`avata. Formalno konstituirani funkcii Masovnite mediumi pretstavuvaat posebni institucii za proizvodstvo. 2. Zazemawe izvesni ulogi Vo dejnosta {to ja izvr{uvaat masovnite mediumi se . Mediumite vo nivniot istoriski kontekst mo`eme da gi identifikuvame kako moderni i drevni. Mediumskite institucii mo`e da bidat: privatni korporacii. 5.244 D-r Tome Gruevski na zada~a da ja ozna~uvaat ili da ja konstruiraat realnosta. pravila i sfa}awa Masovnite mediumi pretstavuvaat potsistem za sistemot za masovno komunicirawe. obrabotka i plasman na informativnite sodr`ini. korporacii na javna sopstvenost ili dr`avni pretprijatija. Kako tret vid konstituirani mediumski institucii se pojavuvaat instituciite od javniot i od privatniot sektor. Privatnite mediumi mo`e da se definiraat kako mediumski pretprijatija vo sopstvenost na korporaciite kade vladee principot na profit. Ako gi zememe za primer pe~atenite mediumi. vo nivnoto funkcionirawe vlijael i tehnolo{kiot razvoj. Zakonite i pravilata se nosat so cel mediumite da gi odr`uvaat op{testvenite vrednosti i celi. }e vidime deka vo nivnata trivekovna istorija do`iveale ogromen tehnolo{ki razvoj. Vo zavisnost od toa koj oblik e dominanten takov }e bide i principot na rabota. Vtoriot tip formalno konstituirani mediumski institucii se instituciite na javniot sektor. 3. Posebni tehnolo{ki konfiguracii Masovnite mediumi vo nivniot istoriski razvoj do`iveale golemi usovr{uvawa. a so toa do{la do izraz i nivnata funkcija. vo sopstvenost na mal broj akcioneri. Spored toa.

Tuka.Odnosi so javnosta 245 vklu~eni golem broj subjekti. v) Preku pazarot. pri dodeluvawe sredstva na radioto i televizijata od javniot sektor. ~lenovite na publikata mo`at da komentiraat (~esto so odobruvawe) za nekoja konkretna sodr`ina ili za proizvoditelot na novinarskite sodr`ini. nametnuvawa na porezi. Politi~arite. potoa nekoi ~lenovi od krivi~nite i gra|anskite zakoni. posebno sudskite presudi. novinarite i javnoto mnenie . novinskite soveti sostaveni od pretstavnici na sopstvenicite. na primer. se sopstvenicite. po ovoj pat od publikata ne mo`e da izvr{i golemo vlijanie. na kanalite na masovnite mediumi. b) Preku institucionalizirani odgovornosti. dokolku nastapuva sam. publikata mo`e da im gi stavi do znaewe . Svoe vlijanie vrz rabotata na masovnite mediumi vr{at: 1) Biznis-grupite: preku oglasi. reklami. urednicite. Ovoj vid vlijanie e mnogu polesno da se ostvari kaj javnite otkolku kaj privatnite korporacii. 3) Tret vid vlijanie {to se vr{i na masovnite mediumi e vlijanieto na pravniot sistem. zakoni. g) Preku direktni povratni informacii. ~lenovite na publikata mo`at da biraat me|u mediumskite kanali i so takviot svoj izbor. 4) Vlijanie na masovnite mediumi vr{i i publikata.mo`at da nastapuvaat vo ime na ~itatelite koi imaat prigovor na konkretnite sodr`ini vo vesnicite. fenomenot na oglasi {to gi davaat vladata i vladinite institucii. novinarite. do nekade. ~lenovite na publikata mo`at da vlijaat na organizacijata na masovnite mediumi. dizajnerite. Me|utoa poedinecot. Denis Mek Kvejl istaknuva stav deka publikata na {est na~ini mo`e da vlijae na sodr`inite na masovnite mediumi: a) Kako kritizeri i naviva~i. Koga stanuva zbor za pe~atot. administrativnite tehni~ari. pred s#. vlijaat na masovnite mediumi. koj gi potvrduva podatocite za rejtingot. 2) Vladata: so svojata regulacija i kontrola. regulativnite tela i dr. ~estopati kako svoja dol`nost si zemaat pravo da gi komentiraat nivnite javni performansi.

sliki i simboli Masovnite mediumi (pe~ateni i audiovizuelni) objavuvaat informativni i zabavni sodr`ini. Ovde stanuva zbor za edna te{kotija na publikata bidej}i i taa ima mnogu mala kontrola nad vooblikuvaweto na takvite sliki. producentite. 2. direktorite na proda`ba i dr. Specifi~na uloga igraat direktorite na programite. radioprogramite. Petto. Pe~ateni mediumi Pe~atot e mo{ne kompleksen i kontraverzen poim {to se dol`i na nekolku pri~ini.Lorimer. pak. publikata se javuva so telefonski javuvawa. 2000:176-177). Informacii i zabavi. Mc. pretstavuvaat standardni formi na obratno informirawe. Tuka stanuva zbor za celosnata ponuda na razli~ni po `anr ponudi na vesnicite. koga stanuva zbor za radioto i televizijata. Vo taa smisla mas-mediumite igraat fundamentalna uloga vo artikuliraweto i vo konsolidiraweto na ideolo{kata kontrola vo op{testvoto (R. a dodeka. 1. kontaktni emisii. prakti~arite na masovnite mediumi postignuvaat to~na pretstava za zanimawata i reagirawata na publikata na konkretni mediumski sodr`ini. vo direktnite. rubrikite „pisma na ~itatelite” ili „pisma do uredni{tvoto”. vlijanie vr{at i sopstvenicite i mediumskite profesionalci. toj e najstar me|u masovnite . 1998:55-57). 6. TV-emisiite.246 D-r Tome Gruevski svoite viduvawa vo nade` deka so toa }e vlijae na nivnite idni aktivnosti. Me|utoa i ovde publikata malku vlijae na koncepcijata na istra`uvawata. Tie se vo racete na oglasuva~ite i na proizvoditelite ~ija{to namera e proda`ba na proizvodot (D. Pred s#. d) Na sodr`inata na mediumite publikata mo`e da vlijae preku sliki za auditoriumot. |) Preku istra`uvawe na auditoriumot.Quail. Koga stanuva zbor za pe~atenite mediumi.

bilteni. Imeno. pod pe~at se podrazbiraat samo onie izdanija koi izleguvaat periodi~no. a toa se vesnicite i spisanijata. Naukata za pe~atot. razbirlivi se te{kotiite vo definiraweto na pe~atot i razlikite vo poimaweto na ovoj slo`en fenomen. Vo potesna smisla na zborot. Spored enciklopediskata odredba. taka {to dene{niot pe~at re~isi e nesporedliv so onoj od vremeto na negovite po~etoci. Duri i vo odnos na pe~atenite izdanija se povlekuva razlika me|u potesnoto i po{irokoto zna~ewe na terminot pe~at. (Leksikon novinarstva:1979: 310). Problemot se uslo`nuva i so toa {to istiot termin „pe~at” ne se koristi samo za ozna~uvawe na pe~atenite publikacii. politi~ki. . pe~atot se odreduva kako op{ta oznaka za vesnici. funkcijata. isto taka. osobeno aktuelnite op{testveni. Vo nekoi elementi sli~na. plakati i drugi pe~ateni raboti {to se izraboteni na pe~atarska ma{ina ili se umno`eni na nekoj drug mehani~ki ili hemiski na~in i se nameneti za informirawe na javnosta. letoci. no porazviena definicija nao|ame i vo polskata nauka za pe~atot. Osven toa. publikata na koja & e namenet. pod pe~at se podrazbiraat „site periodi~no pe~ateni i javno rasprostraneti izdanija {to sestrano gi odrazuvaat javnosta. i kako oznaka za instituciite {to se zanimavaat so izdavawe vesnici.97). tuku i na postapkata na umno`uvawe (tehnika na pe~atewe) no. (Enciklopedia wiedzy o prasie: 1976:. tuku i na profesionalnite”. ve}e se soo~uva so problemot na pove}ezna~nost na klu~nite termini. spisanija. tehnikata na pe~atewe itn. Imaj}i gi predvid ovie okolnosti. Taa ne se odnesuva samo na nau~nite termini. periodi~nosta. a tokmu pe~atot e osobeno pogoden teren za terminolo{ka pove}ezna~nost. „Terminolo{kata pove}ezna~nost vo ramkite na edna nauka ili tehnologija e osobeno opasna.Odnosi so javnosta 247 mediumi i vo svojot nekolkuvekoven razvoj do`iveal golemi preobrazbi. pe~atot e eden od najrazvienite i najstrukturiranite mediumi {to zna~i deka postoi golema raznovidnost na pe~atot spored tematikata.

aktuelnosta i sestranosta na sodr`inata . 4) da sodr`at ne{to {to e od op{t interes. aktuelnosta. go karakteriziraat kako sredstvo za masovna komunikacija”. najgolem del od istori~arite i teoreti~arite na pe~atot se soglasuvaat okolu zna~ajnite svojstva na ovoj medium. javnoto rasprostranuvawe. pred s#. No.pe~atot. 6) da se opremeni vo soglasnost so sovremeniot tehni~ki razvitok. Duri se zabele`uva deka odredeni definicii se delumno ili celosno prezemeni ili parafrazirani so toa {to se vneseni izvesni specifi~ni formulacii primereni na soodvetniot jazik. Kako edna od formite na masovnata agitacija i propaganda toj e sredstvo za op{testveno informirawe i pretstavuva su{tinski del od sovremenata kultura. koj gi istaknal ~etirite va`ni karakteristiki na vesnicite: periodi~noto izleguvawe. Navidum postoi terminolo{ka razlika. vsu{nost. spomenatata definicija od polskata enciklopedija sosema se sovpa|a so definicijata na germanskiot teoreti~ar na pe~atot Oto Grot.248 D-r Tome Gruevski kulturni. Taka. koga }e se sporedat pogolem broj definicii. Spomenatite karakteristiki na pe~atot: periodi~nosta. no koga }e se zeme predvid zna~eweto {to Oto Grot im go dava na izrazite „op{tost” (opfa}awe razni temi) i „publicitet” (obra}awe kon javnosta. za razlika od povremenite publikacii. a ne samo kon nekoja tesna grupa) stanuva . (Enciklopedia wiedzy o prasie:1979:310). op{tosta i publicitetot. 5) da se pi{uvani na dostapen kni`even jazik. bez ogled na negovoto klasno i socijalno poteklo. ne zna~i deka se sovpa|a i nivniot vid. za razlika od religioznite i od delovnite publikacii. se sogleduva deka. Vnimanie zaslu`uva i definicijata za pe~atot na amerikanskiot istori~ar na pe~atot Edvin Emeri. 3) da bidat dostapni do sekogo koj saka da plati odreden iznos za niv. koj smeta deka vistinskite vesnici mora da gi imaat slednive karakteristiki: 1) da izleguvaat najmalku edna{nedelno. 2) da se umno`uvaat po mehani~ki pat. za razlika od vesnicite {to se napi{ani na raka. stopanski i nau~ni procesi. No i tamu kade {to brojot na karakteristikite se sovpa|a. 7) da imaat postojano vreme na izleguvawe. na primer.

vo soglasnost so mirniot istra`uva~ki interes. sepak. Ova e sitem {to vo golema merka e osloboden od individualnite i od drugite osobenosti i pri predavaweto i pri priemot na informacijata. a ne apriori karakteristika na koj bilo medium. vo ovaa definicija ne se zemeni predvid mo`nostite na novite vizuelni mediumi koi. . vo ramkite na svoite istra`uvawa na pe~atot i na drugite masovni mediumi. Pe~atot raspolaga so slovni znaci. komentar. Toa mo`e da bide svojstvo na novinarstvoto. odnosno na odreden novinarski priod. isto taka. Na toj na~in komunikaciskite odnosi mo`at da se vospostavat so pogolema efikasnost i preciznost vo odnos na zna~eweto na informaciite. ^itatelot mo`e da go ~ita vesnikot vo vreme {to sam mo`e da go izbere i na mesto koe mu odgovara. mnogumina avtori. se obiduvaat pe~atot da go definiraat od nekoj poseben specifi~en agol. diskutabilno e i tvrdeweto na akterot deka osnovna prednost na pe~atot e negovata analiti~nost. Iako vo prethodnata karakterizacija na pe~atot se utvrdeni nekoi trajni i va`ni svojstva na ovoj medium i na komunikacijata na ~itatelite so nego. Prednosta na pe~atot nad drugite sredstva za masovno komunicirawe e vo negovoto logi~no pojmovno i psihofizi~ko dejstvuvawe na prima~ite na informacijata. Isto taka.Odnosi so javnosta 249 jasno deka obete definicii se sveduvaat na edna. razmisluvawe i so povtorno ~itawe) mo`e da ja osmisli informacijata. mo`e slobodno da gi izbira sodr`inite i oblicite na informiranost vo nego: vest. Prednosta na slovnite znaci e vo toa {to so niv vo potpolna merka mo`e da se prenesuvaat zna~ewata na informaciite. statija. Inaku. reporta`a i sl. Posebnoto zna~ewe na pe~atot e vo mo`nosta {to na logi~ko-pojmoven i efikasen na~in mo`e da gi razjasni ~initelite i {to ~itatelot (so zastanuvawe. Osnovnata prednost na pe~atot e negovata analiti~nost. grafi~ki elementi i so razni oblici na razmestuvawe na materijalot na svoite stranici. ovozmo`uvaat individualizacija na komunikaciskiot ~in i sloboda vo odnos na izborot na vremeto i mestoto na priemot na informaciite.

samite go izbirame vesnikot {to go ~itame. Pe~atot go ~itame.) za programata istovremeno da mo`at da ja sledat {to pove}e slu{ateli. {to zavisi od na{ata naklonetost kon odredeni `anrovi. No. ~ekalnici i dr. denes so razvojot na radiotehnikata i so porastot na `ivotniot standard. Individualnosta vo kontaktot so ovoj medium ne e univerzalna za da mo`e da se smeta za definiciska. odnosno negovata implikacija vrz komunikaciskiot ~in. se slu~uva promena vo na~inot so kontaktiraweto so negovata publika. isklu~ivo sami. Na primer. isto taka. Poradi fiksiranosta na informaciite. Ovaa napomena e osobeno zna~ajna od aspekt na istorijata na pe~atot zatoa {to so negoviot razvoj se menuva i odnosot na ~itatelot kon nego kako {to se menuva i kontaktot na publikata so drugite mediumi. So pe~atot. Se razbira. Stanuva zbor za individualnata recepcija na sodr`inite na pe~atot i za karakterot na negovata poraka. deka na stranicite na vesnicite ne sre}avame samo analiti~ni napisi tuku povr{ni. vo po~etokot kontaktot na auditoriumot so radioto bil grupen ili kolektiven bidej}i. neargumentirani.250 D-r Tome Gruevski Toa zna~i deka analiti~nosta ne mu e imanentna na pe~atot. od analiti~ki prilozi ne se li{eni ni drugite mediumi {to zna~i deka primenata na nekoj medium ne implicira samo po sebe pogolema ili pomala analiti~nost na sodr`inite vo nego. neobjektivni i drugi problemati~ni tekstovi. Vo prethodno navedenata razmisla za pe~atot postojat u{te dva momenta koi se opfateni vo najgolem broj od definiciite na ovoj medium. kontaktot so radioto ve}e e individualiziran i retko se slu~uva radioprogramata da bide sledena istovremeno od celoto semejstvo ili od nekoja druga po{iroka grupa. individualno i vo razni okolnosti. poradi maliot broj radiopriemnici i nivnata visoka cena. a i poradi specijalizacijata na radioprogramite i raznovidnosta na nivnite sodr`ini. radiopriemnicite bile smestuvani vo zaedni~ki prostorii ili vo javni lokali (kafeani. sodr`inata na pe~atot mo`e da bide individualno vospriemena {to ovozmo`uva kontaktot so . I obratno.

Odnosi so javnosta

251

nego da bide individualiziran (na primer, eden vesnik da bide pro~itan od site ~lenovi na edno semejstvo, no vo razli~no vreme). No, nema samo istoriski periodi, tuku i specifi~ni situacii koga kontaktot so pe~atot e grupen ili kolektiven. Poznati se istoriskite primeri koga poradi maliot tira` na odredeni vesnici, golemata nepismenost na naselenieto ili poradi drugi pri~ini vesnicite bile ~itani kolektivno. Ova osobeno va`i za ilegalnite vesnici koi bile podgotvuvani i pe~ateni za so nivnite sodr`ini da doprat do {to pove}e ~itateli. No, kolektivniot kontakt so pe~atot ne e isklu~en ni vo mirnodopski uslovi. „Pe~atot formalno se ~ita poedine~no, no toj se prosleduva vo ramkite na primarnata grupa, a dobienite informacii naj~esto se razmenuvaat prvenstveno vo ramkite na taa ista grupa”. Momentot na grupen kontakt so pe~atot ne ovozmo`uva samo da se reducira ili da se relativizira pismenosta kako uslov za primawe i razbirawe na negovite sodr`ini, tuku ovozmo`uva i svoevidno tolkuvawe na porakite od aspekt na interesite i stavovite na grupata. Ovaa napomena, mo`ebi, bara i po{iroka razrabotka. Navistina, vo uslovi na individualen kontakt so pe~atot, nepismeniot ~ovek nema mo`nost da gi primi negovite poraki. No, tokmu poradi postoeweto na grupniot kontakt, pe~atot mo`e da dopre do po{iroka ~itatelska publika, da se potvrdi kako masoven medium {to ovozmo`uva „{irewe na porakite vo prostorot i vremeto, dostapni do golemiot auditorium, neposredno (za pismenite) ili posredno (preku grupnoto ~itawe za nepismenite)”. (Toma \or|evi}: 1989: 152.) Ova uka`uvawe e mo{ne zna~ajno zatoa {to ja uva`uva realnosta, odnosno voveduva razlikuvawe me|u neposredniot i posredniot kontakt so pe~atot. Na avtorot mo`e da mu se upati i izvesna zabele{ka {to ne e dosleden i vo terminolo{kata diferencijacija. Imeno, toj vo obata slu~aja zboruva za auditorium, no posoodvetno bi bilo da se zboruva za ~itatelska publika koga recipientite se pismeni i direktno sami kontaktiraat so pe~atot, a ne da se zboruva za auditorium koga publikata e

252

D-r Tome Gruevski

nepismena, pa zatoa porakite od vesnikot gi prima auditivno preku pismenite posrednici. Na prv pogled sintagmata „auditorium na vesnikot# e paradoksalna, no imaj}i gi predvid realnata komunikaciska situacija i posrednosta, odnosno dvostepenosta na komunikacijata, vakvoto terminolo{ko precizirawe e opravdano. Pri definiraweto na pe~atot svoevidni te{kotii pri~inuva i samiot negov razvoj. Imeno, zborot pe~at, kako {to be{e navedeno u{te vo prvata definicija, zna~i i na~in na umno`uvawe, odnosno tehnika na pe~atewe, a vo sovremenite uslovi ovoj moment, {to inaku ~esto se sre}ava vo definiciite na pe~atot, duri mo`e da bide i izostaven. „Pe~atot stanuva medium na masovnata komunikacija koga namesto manuskripti po~nale da se upotrebuvaat pe~atarskata presa, pe~atarskiot slog kako tehnologija na masovna reprodukcija na porakite nameneti na {irokiot auditorium sostaven od prostorno oddale~eni subjekti na komunikativnata praktika, ~itatelite”. (Ibid:152) Imaj}i ja predvid kompjuterizacijata (Denis Mek Kvejl: 1944:5) na novinarstvoto i na javnoto informirawe, voop{to, kako i s# poprisutnata tendencija kon multimedijalno proniknuvawe (prepletuvawe) na klasi~nite i novite mediumi, mora da se zeme predvid i mo`nosta vesnikot da postoi i bez hartija, presa, pe~aten slog, odnosno da se distribuira elektronski, nematerijaliziran i neopipliv. Onlajn-vesnicite se realnost. Toa, sekako, nametnuva i izvesno reducirawe na karakteristikite na pe~atot i revidirawe na negovite klasi~ni definicii. Vo taa smisla, poprifatlivi izgledaat definiciite koi vo izvesna merka ja zapostavuvaat tehni~ko-tehnolo{kata strana na mediumot, a pove}e insistiraat na karakterot na negovite poraki, odnosno na negovata simboli~ko-zna~enska osnova. Vo odnos na pe~atot, i pokraj tehni~ko-tehnolo{kite promeni, kako konstanta ostanuva negovata „simboli~ko-zna~enska osnova - semioti~ki sistem od verbalni simboli kako instrument na diskurzivnoto mislewe, instrument za soop{tuvawe poradi koi idejata e voobli~ena so diskurzivni simboli,

Odnosi so javnosta

253

informativnoto jadro na porakata”. (Toma \or|evi}: 1989:152) . Novite tehnologii se nezapirlivi i {iroko primenlivi, {to zna~i deka pe~atot mora i mo`e da se soobrazuva spored niv. Ottuka proizleguva zaklu~okot deka pe~atot mo`e da bide zagrozen od novite tehnologii samo dokolku odi protiv vremeto i kruto se dr`i za svoite tradicionalni tehni~kotehnolo{ki, komunikaciski i profesionalni standardi. Pojavata na pe~atarskata tehnika predizvikala zna~ajni i dalekuse`ni posledici ne samo vo domenot na komunikaciite, tuku i vo op{testveniot `ivot voop{to. Zatoa ne se bez osnova onie tvrdewa koi nastanokot na pe~atot go smetaat za eden od najva`nite nastani na 15. vek. Nastanokot na pe~atot i takviot na~in na prenesuvawe na vestite e eden od najva`nite nastani na 15. vek i toj, isto taka, pretstavuva eden kamen-me|nik vo istorijata na `urnalistikata. Ne se znae to~noto mesto vo koe bil izmislen pe~atot: mnogu dr`avi izjavuvaat deka tie se tatkovina na pe~atot taka {to bi mo`elo da se ka`e deka korenite na pe~atot ne & pripa|aat samo na edna zemja. Se smeta deka J. Gutenberg prv se slu`el so procesot na pe~atewe, koga vo 1455 godina ja izdal svojata poznata „Biblija” (Adrijano Brutini:1972:223). Sekako, so pojavata na pe~atot postepeno kako posebna dejnost se diferencira i se razviva i `urnalistikata. Interesno e da se istakne eden paradoks svrzan so po~etocite na pe~atot, odnosno so po~etocite na kontroverzite okolu nego. Imeno, pe~atot nastojuva da operira so to~ni informacii, no samiot e predmet na protivre~ni informacii. Razli~ni vidovi pe~at se pojavile vo razli~ni zemji i vo pribli`no isto vreme. Za utvrduvawe na ovie momenti od istorijata i od razvojot na pe~atot potrebno e istoriski da se odredat barem tri podatoci: prviot podatok se odnesuva na materijalot - hartijata i na orudieto so pomo{ na koi se bele`i vesta. Zna~i, potekloto na vesnicite treba da go barame vo Kina, vo zemjata koja hartijata ja poznavala u{te vo po~etokot na na{ata era na smetaweto na vremeto. Vtoriot podatok se odnesuva na „masovnosta” i na „javnosta” na samiot proizvod i na~inot na negovoto kristewe.

254

D-r Tome Gruevski

Tretiot va`en podatok e elementot na periodi~nosta, odnosno redovnoto izleguvawe na javnoto glasilo. Pe~atot e epohalen izum za ~ove{tvoto. No, tokmu toj epohalen izum go navel poznatiot kanadski teoreti~ar na mediumite Mar{al Makluan celiot ovoj period, po pojavata na prvite pe~ateni izdanija, da go nare~e Gutenbergova galaksija, kako {to nosi naslov edno od negovite glavni dela. (Mar{al Makluan:1971). Iako Mar{al Makluan e sklon da ja omalova`i „Gutenbergovata galaksija”, poradi ekspanzijata na elektronskite mediumi, sepak, sekojdnevnoto iskustvo ni potvrduva deka galaksijata na pe~ateniot zbor ne e zgasnata. Nastanat kon krajot na renesansata, pe~atot deneska ne samo {to ne e zagrozen od elektronskite mediumi, tuku koristej}i gi novite tehnolo{ki mo`nosti do`ivuva svoevidna nova renesansa. Vo tekot na ovoj nekolkuvekoven razvoj pe~atot ne samo {to pominuval niz pove}e fazi i preobrazbi, tuku se razvivala i teoretskata misla za nego. Pe~atot e najstar masoven medium, no, imaj}i ja predvid ovaa konstatacija, treba da se ima izvesna rezerva sprema apsolutiziraweto na vremenskata dimenzija vo klasifikacijata na mediumskite kompleksi i na komunikolo{kite sistemi. Nekoi teoreti~ari na mediumite pravat tipologii na informacisko-komunikaciskite sistemi i spored „razli~nite komunikaciski obrasci i masovnite mediumi“ razlikuvaj}i tradicionalni, odnosno nerazvieni i sovremeni, t.e. razvieni tipovi. (France Vreg: 1976:298). Pa|a vo o~i deka radioto kako masoven medium e smesteno vo „tradicionalniot, nerazvien, ruralen tip na infrmacisko-komunikaciski sistem”. (Ibid:298), a na druga strana od kontinuizmot, ,,vo sovremen, razvien, urban tip na informacisko-komunikaciski sistem“ e smestena televizijata so nekoi drugi mediumi. Edinstveno pe~atot kako medium e vklu~en vo dvata modela, odnosno e zastapen so nekoi svoi segmenti. Imeno, nedelnite vesnici pretstavuvaat del od tradicionalniot model, a dnevnite vesnici se komponenta na sovremeniot model. Samiot ovoj fakt uka`uva na specifi~nosta,

Odnosi so javnosta

255

razvienosta i na kontinuiranosta na pe~atot vo komunikaciskata istorija i praktika na op{testvoto. Nesomneno, razvojot na pe~atot e indikator za razvienosta na informaciskokomunikaciskiot sistem (Ibid:299-300) i na op{testvoto vo celina. Konkurencijata me|u mediumite postoi i stanuva s# poostra, no tie me|usebno ne se isklu~uvaat. Onie zemji koi imaat najrazvieni elektronski mediumi za masovno komunicirawe istovremeno imaat vesnici so najvisok tira` vo svetot (na primer, Japonija) ili imaat najgolem broj pe~ateni publikacii po `itel ([vedska i dr.) {to ne uka`uva samo na konkurentnosta, tuku i na komplementarnosta na elektronskite i na pe~atenite mediumi. Dene{niot pe~at gi koristi site tehni~ki i tehnolo{ki mo`nosti {to ja nadminuvaat i poslednata faza od razvojot na pe~atot -industriskata faza. „Dopolnitelna dimenzija na umno`uvaweto na mediumite dava nivnata „konvergencija” - pod koja se podrazbira is~eznuvaweto na porane{nite jasni granici me|u pe~atot, radioto, televizijata i telekomunikaciskite mediumi, granici koi slu`ea kako pojdovna to~ka za utvrduvawe razni vidovi i nivoa na javna regulativa. Prvobitnite razliki zasnovani vrz tehnologijata zabrzano se gubat bidej}i elektronskata transmisija e vo sostojba da gi prenese site komunikaciski oblici - pe~atot, govorot, filmot, tekstot, muzikata. (Denis Mek Kvejl: 1994:93) Izvesno e deka pred pe~atot stojat nenaseteni i re~isi neograni~eni mo`nosti za razvoj. Istorijata na ovoj medium ne e zavr{ena. Dosega{nite na~elni napomeni, glavno, se odnesuvaat na tehni~ko-tehnolo{kiot razvoj na pe~atot kako medium na op{testvenoto komunicirawe. Pojavata i ekspanzijata na elektronskite mediumi dovede do radikalni promeni vo op{testvenoto komunicirawe, no, sepak, ne se slu~i toa od {to mnogumina stravuvaa ili go najavuvaa - kriza i povlekuvawe na pe~atot pred mnogute mediumi. Gutenbergovata galaksija s# u{te ne e otpi{ana, a pe~atot i denes pretstavuva neizostaven, konstitutiven del na sekoj

256

D-r Tome Gruevski

sovremen model ili obrazec na komunikacija. „Pe~atot, se razbira, ne bi mo`el da se otpi{e kako mas-medium ne samo zatoa {to ne e odminato vremeto na Gutenbergovata galaksija, tuku zatoa {to toj najdobro zadovoluva izvesni informaciski potrebi na odredeni kategorii od javnosta”. Negovata vitalnost e o~igleden i nesoborliv dokaz za potrebata i smislata za postoewe na ovoj medium. Toa, sepak, ne zna~i deka avtomatski }e se efektuiraat latentnite komunikaciski mo`nosti na pe~atot, nezavisno od inicijativnosta, kreativnosta i ume{nosta na subjektivniot faktor vo nego. Ottuka proizleguva i nau~no-istra`uva~kiot interes za ovoj medium, negovoto tematizirawe i prou~uvawe vo komunikolo{kite, sociolo{kite, politikolo{kite, istoriskite, pravnite ili interdisciplinarnite istra`uvawa. Duri vo pove}e zemji vo svetot naukata za pe~atot se konstituira i se afirmira kako posebna komunikolo{ka disciplina. Pe~atot ja pre`ivea pojavata na elektronskite mediumi, ja izdr`uva nivnata konkurencija, a {to se odnesuva do komunikolo{kite i drugite istra`uvawa i natamu go pobuduva nivniot interes. Od aspekt na izvorite na informacii i metodolo{kite pogodnosti pe~atot duri ima i nesomneni komparativni prednosti vo odnos na elektronskite mediumi. Pred s#, informaciite vo pe~atot se fiksirani, integralno so~uvani i dostapni, {to ne bi mo`elo da se ka`e za programite na radioto i na televizijata koi, osobeno vo porane{niot period, samo fragmentarno se so~uvani. Bidej}i e postar medium, pe~atot na istra`uva~ite im ovozmo`uva da ja sledat i da ja prou~uvaat op{testvenata komunikacija vo kontinuitet, vo podolg vremenski period, a so toa da utvrdat i odredeni podolgotrajni op{testveni procesi, promeni ili tendencii. Spored toa, raspravaj}i za op{testveniot status na pe~atot, ne treba da se previdi i faktot deka pe~atot, pred s#, pretstavuva svoeviden statusen simbol.

vo elementite na sistemot se vbrojuvaat: uslovite. 1. za `al.go naglasuva ovoj kvalitet na intimnost. kulturata i nacionalnite naviki na recipientite vo toj sistem. Tie se negov sostaven del i iskonska potreba na ~ovekot . vo frizernica ili vo gara`a . dotoga{ televizijata e dol`na da poka`e. Sredstvata za masovno komunicirawe na svoj na~in gi urnaa granicite me|u dr`avite i sistemite. O~igledniot distinktiven beleg na radioto . na stranicite na pe~atot ostanuva edna{ dnevno da se ka`e zo{to toa se slu~ilo. o~igledno. Eden francuski novinar specifikite na spomenatite mediumi gi opi{uva vaka: „Ako radioto govori vo sekoj moment.1. kako toa se slu~ilo”. so svojot mol~aliv dijalog so prezenterot ili so svoi li~ni asocijacii.kade {to slu{atelite mo`at da se zanimavaat so svoite li~ni misli. iako vo oddelni istoriski epohi.3. Radioto kako masoven medium Radioto e intimen medium. No. bez niv ~ovekot ne mo`e.Odnosi so javnosta 257 1. Elektronski mediumi Pe~atot. Toa mu se obra}a na sekoj slu{atel kako na poedinec. 3. Slu{atelite . toa ~esto ima funkcija na zvuk vo „zadninata“ onamu kade {to se odviva nekoja rabotna aktivnost. subjektite. Koga radioto e pu{teno za grupa lu|e. odnosno na masovnoto komunicirawe. pa duri i denes ponekoga{ gi razdvojuvaat i lu|eto i dr`avite. na primer. u{te pove}e gi razdvoija.faktot {to toa ne bara takvo ekskluzivno nivo na vnimanie od publikata kako {to baraat pe~atot i televizijata za efikasna komunikacija . radioto i televizijata gi narekuvame sredstva za masovno komunicirawe i tie se eden od osnovnite elementi na sistemot na javnoto informirawe. Sekoe od ovie sredstva ima posebna uloga i zna~ewe vo sistemot na informiraweto. Pokraj niv. go integriraa svetot.da komuniciraat i da gi premostuvaat i vremeto i prostorot.

vo soobra}ajniot mete`. smislata za humor. }e se sostoi glavno od muzika ili od ~ove~ki glas. Od site „masovni“ mediumi radioto nudi najgolem potencijal za gradewe direkten odnos so sekoj ~len na svojata publika. ili vo nekoj zafrlen kraj na drugata strana na svetot. intonacijata. radiostanicata obi~no razviva svoj sopstven „glas#. Toa mo`e da pravi dru{tvo vo krevet. no {tom kodovite i konvenciite na radiotekstot . vo kujna. Proizvodot na radioto e kombinacija na zvuk i ti{ina. na ulicite ili na avtopat. 1979:7) Sovremenicite na ovoj izum ne ni pretpostavuvale deka `iveat vo vreme vo koe „celiot svet }e bide mo`no da se pretvori vo edinstven prostor na auditivna. Na slu{atelite mo`e da im bide te{ko da go definiraat „glasot# na nivnata omilena radiostanica. i toa vo . Toa go ozna~i tehni~koto otkritie na elektromagnetskite branovi (Herc. ako ne i da ja identifikuvaat konkretnata stanica. 1902) i ra|aweto na radiofonijata”. 1887) i nivnata prakti~na primena na podra~jeto na bez`i~nata telegrafija (Markoni.258 D-r Tome Gruevski radioto mo`at da go ponesat so sebe. a nabrzo i na vizuelna percepcija kade {to sekoj sopstvenik na radioaparatot }e mo`e istovremeno da prima isti zvu~ni signali. Zvukot. raspolo`enieto. ne samo preku xinglovite.negovata sodr`ina i na~inot na predavawe . (Aspekti radija. smislata za urgentnost.se „nau~eni”. Pojavata na radioto kako medium najavi epoha vo koja „duhovnoto komunicirawe me|u lu|eto ve}e nema da bide ograni~eno na potrebata od organska prisutnost na partnerite {to komuniciraat na samiot izvor na komunikacija. tuku i preku vremeto na emituvawe. Bez ogled na toa dali se bazira na muzika ili na govor. najiskusnite slu{ateli mo`at napamet da ja prebaruvaat skalata i brzo da pogodat koj tip stanica na{le. metodot na pakuvawe na prethodno snimeniot materijal. najverojatno. pa duri ni preku akcentot na prezenterite (spikerite). stepenot na varijacii (ili nivniot nedostatok) vo stilot na prezentacijata. vo fabrika.

vo domot. (Ibid. vo trgovskite du}ani i dr. radiofonija (prenos na govorot po bez`i~en pat). za sredstvo koe so pomo{ na radiobranovite. kako {to se: pe~atot. na rabotnoto mesto. Bjelica. (T. .e.radioto ne mo`e da go koristi vizuelniot efekt: sliki.7) Radioto kako tehni~ki medium i sredstvo za masovno komunicirawe e pridobivka na nau~nite dostignuvawa {to se ostvareni vo pove}e zemji vo svetot. Zna~i. Od toj zbor se izvedeni pove}e zborovi -kovanici . od rano nautro pa s# do docna nave~er. potoa radiodifuzija (prenos na govorna i muzi~ka programa nameneta za po{irokata javnost). na izlet. t. \or|evi}. t. na anonimni slu{ateli. (M. vo avtomobilot. informacii“. radiotelefonija. toj zna~i prenos na signali preku radiobranovi. karti. Toj e prisuten na sekoj ~ekor. stanuva zbor za „medium na auditivna komunikacija“. Negovoto dejstvuvawe na `ivotot na ~ove~koto op{testvo e o~igledno.slo`enki {to.e. Toa e rezultat na nivnite razli~ni „tehni~ko-tehnolo{ki svojstva za masovno komunicirawe. b) radioto kako sredstvo za javni komunikacii. filmot i televizijata . oralno obrazuvanite poraki gi rasprostira na ogromen prostor i nebroena masa na recipienti..1983:92) Vo odnos na drugite sredstva za masovno komunicirawe. Zborot radio vodi poteklo od latinskiot zbor radiare {to ozna~uva zrak. a) Radiostanicata emituva govorna i muzi~ka programa nameneta za javnosta.Odnosi so javnosta 259 momentot na negovoto emituvawe”.1979:247) Prednosta na radioto vo odnos na pe~atot kako sredstvo za masovno komunicirawe e vo brzinata na informiraweto. se: radiotelegrafija. No. odnosno medium za masovni komunikacii. Vo tehni~ka smisla. nivnata funkcionalna osposobenost da prenesuvaat na niv prisposobeni poraki. toa ne mora da zna~i deka e na {teta na negovata efikasnost.. rekviziti na vizuelnoto predo~uvawe na odredeni sodr`ini. spored toa {to go ozna~uvaat. grafikoni i sl. Radioaparatot e sostaven del na ~ovekovoto sekojdnevie.

site mo`nosti so koi se pridonesuva za pobrzo. pretstavuva del od na{iot `ivot. `iv prenos) ili mnogu brzo soop{tuvawe na informacijata za nastanite. Na radioto se zboruva: zna~i „potro{uva~ite” slu{aat. vsu{nost. veli Soren Munkhof.novinarite govorat. neposreden i ednostaven. b) mo`nost za konstantno (od ~as vo ~as. Ako se dr`ite do ova pravilo i vo napisot vnesete `ivost. Vo `ivotot. So u~ewe se steknuva i eden drug kvalitet (se razbira. Toa se: a) mo`nost za istovremenost (direkten. (S. treba da se ka`e za neophodnost. Modernoto novinarstvo. podobro i efikasno plasirawe na informacijata. a ne ~itaat kako vo vesnicite i ne gledaat kako na televizijata.Munkhof. direktno vleguva vo na{ite domovi i toa iska`ana so voobi~aen. no sosema e sigurno deka toa se dve razli~ni raboti. v) avtenti~nost. odnosno vo {to se sostoi negovata prednost. koja ja donesuva radioto. treba da gi pretvori vo principi na svojata rabota. na radio . Vo slu~ajov e re~eno deka za mo`nosta. izvornost (so zvuk. Toj fakt sam po sebe sozdal nekoi specifi~nosti vo rabotata na radionovinarite. govor). ima nekoi izraziti sili i uverlivost so deloto i zaradi toa {to prvite raboti {to sme gi nau~ile vo `ivotot. Spomenatiot avtor istaknuva: „Osnovnite pravila na pi{uvawe za radioto se: da se bide kratok. talentot igra zna~ajna uloga). specifi~nosta na radionovinarstvoto le`i vo jazikot na soop{tuvaweto na informacijata (pokraj koristeweto na sosema drugi tehniki). vo pe~atot ~ovekot treba da bide pismen za da stane novinar. bile raska`ani. a so del i zatoa {to izgovorenata re~.1971:35) Vo pe~atot novinarite pi{uvaat. duri od minuta vo minuta) sledewe na tekot na nastanot koj trae podolgo i ima isklu~itelno zna~ewe. zanimlivost i dobar . vsu{nost. Spored toa. na radioto treba da umee i ubavo da zboruva za da stane novinar. izvestuvawe za nastanite. blizok govor koj.260 D-r Tome Gruevski Vo {to e specifi~nosta na radioto.

36-38) Da zaklu~ime: da se pi{uva za pe~atot i da se govori preku radioto ili televizijata . vo sekoj negov del od `ivotot. se preneseni i na ovaa masovna komunikacija. toga{ ste go sovladale zanaetot na pi{uvawe na informacija za radioto. „Zajaknatite psiholo{ki vrski me|u radioprogramata i nejzinite slu{ateli vo golema merka se rezultat na posledica na neposredniot `iv govor {to doa|a preku radiobranovite. Za vreme na tie 4 sekundi. 1995:75) Golemite mo`nosti na radioto kako medium doa|aat vo izraz vo `ivoto dokumentirawe na edna fakti~ka sostojba. Ima mnogu lu|e koi znaat {to zna~i nekoj retko upotreben zbor. pak. radioto e vo mo`nost vesta. {to ne e prisutno kaj drugite sredstva za masovno komunicirawe. ama i slu{atelot. ubedlivost i avtenti~nost”. odnosno slu{atelot se nao|aat vo postojana komunikacija. Na prvo mesto nezamenliv e `iviot zbor na sogovornikot. ^ove~kiot jazik e neposreden i od novinarite i od nivnite sogovornici. zaradi {to celata storija mo`e da bide izgubena”. na razgovorite lice v lice. spikerot izgovoril drugi 10-15 zborovi. del od ubavinite na interpersonalnata komunikacija.Odnosi so javnosta 261 vkus. no moraat da zastanat za da pomislat za nego. Zatoa. Toa }e zna~i novi ~etiri sekundi pri se}avawe za negovoto zna~ewe i novi 15 sekundi na ispu{teni zborovi. nastanot itn.n. Mo`no e za toa da mislat samo 3-4 sekundi i toga{ da sfatat {to zna~el. radiofonski sredstva. (Ibid. I radioto ne go ostava slu{atelot na mir. sugestivnost. Pe~atenata informativna sodr`ina na vesnikot ima „nedostatok“ {to taa mora da pomine niz eden pe~atarski proces koj{to iznesuva nekolku ~asovi. (@. radiopriemnikot so sebe go nosi bukvalno nasekade. da go .toa se dve razli~ni raboti i od gledi{te na novinarskoto tvore{tvo. Radioto i ~ovekot. koi slu{atelot gi ispu{til. Taka. Pridonesot na radioto e vo brzinata. Novinarstvoto na radio bara i koristewe na t.. pa go sledi vo sekoj negov ~ekor.. pritoa vgraduvaj}i gi momentite na iskrenost. Da pretpostavime deka sme upotrebile u{te eden nevoobi~aen zbor. Andreski. do`iveanost.

a. Svojot entitet i identitet radioto gi ima. prete`no i ponaglaseno ispolnuvaat edna od ovie funkcii. programski celi i pojasi. retardirani i slepi. niz muzi~kiot del od programata pove}e se ispolnuva rekreativnata funkcija ili. Radioto. Ako osnoven preduslov za vospriemawe na informacijata od vesnicite e pismenosta na recipientot (da bide pismen i da znae da ~ita). toa vo sebe gi akumulira dostignuvawata na tehnikata koi mu koristat da se usovr{uva kako medium i go respektira postojanoto zgolemuvawe na istoriskoto-obrazovno kulturno nivo na slu{atelite i samopridonesuvaj}i za povisokoto ramni{te na toa nivo so neprekinato modernizirawe na radiokomunikacijata. Na toj pat. zaedno so televizijata.po teritorijalen princip: lokalno. radioto mo`e zvu~no. sekako. {to. mu- . isto taka. Preku govornite emisii pove}e se ispolnuva informativnata funkcija.72) Radioto. e vo toa {to nego mo`at da go slu{aat i nepismeni. da go prenese istovremeno koga se odviva. nemo}ni. Specijalizacijata i diferencijacijata na radioto mo`e da se podeli spored sledniov princip: . pak.po tematsko-sodr`inski princip: politi~ko radio. prednosta na radioto. regionalno. spa|a vo grupata elektronski mediumi na komunicirawe. ostava vpe~atok na neposrednost i uverlivost. rekreativnata. gi odr`uva i gi dograduva od negovata pojava na svetot na mediumite i vo vkupnoto op{testveno `iveewe s# do dene{ni dni. so vistinski {umovi „da ja ilustrira“ izjavata na akterite. (Ibid. nacionalno radio.262 D-r Tome Gruevski javi. No i kaj nego opredeleni delovi. kako i ostanatite mediumi za masovno komunicirawe. . naso~uva~kata. a i slu{atelite da gi izvesti za negoviot natamo{en tek. isto taka. obrazovnata itn. vo sekoj svoj del gi ispolnuva mediumskite funkcii: informativnata. i `itelite na zafrlenite krai{ta na zemjata kade vesnikot te{ko dopira. obrazovnata funkcija se ostvaruva prete`no niz govorno-muzi~ki ili muzi~ko-govorni emisii nameneti specijalno za toa. Osven toa.

govor i glasovi. .spored sopstvenosta. da ja spomeneme radiodramata kako isklu~itelen radio`anr itn. diskutabilno e dali nekoj saka da go slu{a radioto. Samo govorot mu dava smisla na ovoj medium. toga{ radioto bi bilo nekomunikativno. Emisiite „se filuvaat” so: vremenska prognoza. No postojat i radioprogrami koi se smesa. mo`e da bide: mladinsko radio.spored govorot ili zvukot. zvu~ni efekti. vesti. Slu{atelite bi mo`ele da slu{aat: zvuci. Ako postojat muzika i zvuci bez kakva bilo verbalizacija na programata. Na primer.. vo muzi~kite emisii se vmetuvaat govorewata na muzi~kite voditeli i na diskxokeite. za stranstvo. Slu{atelite bi go izgubile interesot za nego i radioto bi bilo ni{to.? Odgovorot bi bil deka bez niv radioto bi ja izgubilo smislata..Odnosi so javnosta 263 zi~ko radio. Toa se neverbalni sredstva so koi se slu`i ovoj medium. . ti{ina. studentsko radio. privatno itn. Vo programite na radiostanicite se prisutni: zborovi. vo najnovo vreme postoi govorno radio kade programata e sostavena samo od govor vo celodnevnata programa i muzi~ko radio. aktuelnosti. Najzna~ajnoto izrazno sredstvo na radioto e govorot. (Martin . odnosno segmentot od auditoriumot komu mu e nameneta programata. telefonski vklu~uvawa na slu{atelite. Govorot slu`i za organizirawe na programata i toj pretstavuva kontekst vo ramkite na koi se javuva muzikata kako zabava so odredena cel. zabavno-rekreativno radio i dr. kako kontaktna emisija ili. informativno radio. Ako na svojata publika ne mo`e da & se obra}a so govor. .spored celta . Analiziraj}i go posledniov princip na negovata diferencijacija.publikata. za sonarodnicite vo stranstvo itn. govorot i glasovite koi. pak.. propagandno. izve{tai za ne{to itn. Toa bi bilo toa govorno radio. se sostaven del na radiodiskursot? Kako mo`e da se emituvaat vesti. odnosno podednakvo se koristat so govor i so muzika. ili kombinirano. muzika. isto taka. na stranski jazik. No vtoroto pra{awe bi bilo {to e so zborovite. }e istakneme dve sprotivni tezi. postoi: dr`avno radio. Postojat radioprogrami (koi se podgotvuvaat i se emituvaat) koi sodr`at samo zborovi.

odnosno na radiofonskata tehnologija . e potcenuvana i sekoga{ e pogre{no sfatena. Ako ne postoi govor. Poednostavno ka`ano. Zatoa se kombiniraat verbalni i neverbalni zvuci. muzikata i tonovite. zvu~ni efekti. Isto taka i bez zvucite. no i neverbalnite sredstva. navistina. kako {to se: zvucite i muzikata. Taa ne e sredstvo.da se podgotvi radioemisija samo so zvuci. bez niv radioto bi bilo „zdodevno. navistina.264 D-r Tome Gruevski Singler. Nivnata funkcija vo radioemisiite e da predizvikaat emocii. Zna~i. Vtorata teza veli deka govorot e primarno sredstvo na radioto. sterilno i nerealno”. se sostaven del na toj medium. Nejzinata efektivnost e najizrazena koga e stavena vo vistinski kontekst. „Zvucite i muzikata se mo}ni sredstva koi pretstavuvaat ~uvstva i sliki i dejstvuvaat na na{ata fantazija i emocii. Ti{inata kako sostaven del na radioprogramata. Sindi Viringa. no vo odredeni situacii mo`e da bide najefikasno sredstvo na radioizrazuvaweto. im se potrebni zborovi za da imaat zna~ewe? Zarem prirodnite {umovi ne bi mo`ele da pretstavuvaat smislena zabava . se koristi i izrazot „prostornost” za da se ozna~i prostornoto svojstvo na zvukot: dali toj doa|a od blisku ili od daleku. Potoa izrazot „akustika” se koristi so cel da ozna~i razli~ni postapki so govorot i zvucite. ti{ina ili muzika. bi bilo hendikepirano. toga{ identitetot na radioemisijata i na radiostanicata bi bil nejasen. Nasproti vakvite tvrdewa spomenatite avtori nametnuvaat i vakvi pra{awa: Dali na neverbalnite zvuci. da sozdadat atmosfera itn. Pokraj ovoj izraz. Taa mo`e da iska`e ne{to mnogu pove}e od zborovite. Isto taka. No.107). bez govor radioto. 2000:73-74). Neverbalnite izrazni sredstva {to se koristat vo podgotovkata na radioprogramite se upotrebuvaat blagodarenie na komunikativnata tehnika. vo ovaa kategorija izrazni sredstva gi vbrojuvame: „zvu~nite efekti” {to se koristat za da gi ozna~at onie zvuci koi ne se govor. (Ibid. barem dosega na teoretsko nivo. ti{ina. kako neverbalna komponenta na komunikacijata bi nedostasuvale dlabo~ina i detali. potrebni se zborovi.

Poimot televizija ima koreni od starogr~kiot jazik: tele {to zna~i daleku i od latinskiot jazik: vizio {to zna~i gledawe. Stanuva zbor za mo}ta na masovno posreduvanata komunikacija koja gi povrzuva radioslu{atelite preku inscenirawe na pani~nite situacii i sl.2. po pi{aniot zbor. svojata elektronska priroda ja primila duri vo 1926 godina. Fenomenot na televizijata (da mo`e da se prenesuvaat sliki po bez`i~en pat) na naukata & bil poznat u{te pred Prvata svetska vojna.televizijata. No za nivnata upotreba. No. 3. 1. Od site pronajdoci {to ja obele`uvaat epohata vo istorijata na komunikaciite .Odnosi so javnosta 265 na ovoj medium. Anglija. Toa osobeno se ostvaruva koga slu{atelite se identifikuvaat so odredeni sceni i slu~uvawa. Toa e osnovata na elektronskata televizija. spa|a vo najzna~ajnite izumi. mnogu vlijaela na celokupniot op{testven razvoj na ~ovekot. e potrebna smislena intervencija na odredeni kreativci koi mo`at da kreiraat poraka vo vid na radiospektakl so {to se prenesuvaat mnogu slo`eni sceni i slu~uvawa. Svoeto ime televizijata go dobila vo 1900 godina. koja kako poim odamna se upotrebuva za pe~atot. Golem broj nau~nici od pove}e zemji (SAD. Vo sloboden prevod bi zna~elo gledawe na dale~ina. Pojavata na televizijata. kakva denes ja znaeme. ~estopati. Germanija. po analogija na „sedma sila#. porane{niot . Toa se ostvaruva vo radiodramata kako `anr. Zatoa. koga Amerikanecot Filo Farmsford ja usovr{il katodnata cevka. vo obi~niot govor mo`eme da slu{neme deka taa e: „osma sila#. vek.na radioto kako medium za masovno komunicirawe. isto taka. Mo`nosta na momentalno posreduvawe na radioporakata na golemi dale~ini e odlika samo na ovoj medium . Televizijata kako masoven medium Televizijata e epohalen komunikaciski izum na 20. Radioto kako medium so svojata prezentacija na informativnite sodr`ini svoite recipienti sekoga{ gi pobuduva na razli~ni reakcii.

pretstavuva „prenesuvawe na radio-mikrobranovi signali od edna zemska stanica do satelit vo orbitata kade potoa. b) upotreba na ve{ta~kiot satelit za prenos na TVprogramata vo me|unarodnata razmena (1967 godina). Preku nego se odviva interkontinentalna razmena na telefonski i teleksporaki. Prviot TV-prenos vo istorijata e ostvaren vo Soedinetite Amerikanski Dr`avi. dva nastana se osobeno va`ni za razvojot na televizijata: a) emituvawe na televiziska programa vo boja (vo SAD. razmena na radio i televiziski programi.N. 1979:281). vsu{nost. prenos na faksimili i kompjuterski signali i dr. Ovoj vid komunicirawe u{te se vika i vselensko komunicirawe (od zborot „space” . Toa e t. kako atrakcija. vo 1925 godina. so zasiluvawe. koga ATTC (American telephone and telegraph company) vo vselenata go .) vo periodot me|u dvete svetski vojni ja usovr{ile televiziskata tehnika. a duri vo pedesettite godini na minatiot vek taa stanuva zna~ajno sredstvo za informirawe za op{testveno-politi~kite nastani. eksperimentalna faza na televizijata. a televizijata vo boja golem napredok do`ivuva vo {eesettite godini na dvaesettiot vek. Novata era na brzoto komunicirawe be{e najavena na 10 juli 1962 godina..vselena) i nao|a primena vo masovnoto javno komunicirawe vo nacionalni ramki. Satelitsko komunicirawe Satelitskoto komunicirawe.n. vo Soedinetite Amerikanski Dr`avi. Po 1950 godina. No ekspanzijata na televizijata kako medium ili kako sredstvo za masovno komunicirawe po~nuva duri po Vtorata svetska vojna i toa od 1941 godina. Vo nejziniot prv period takanare~enata eksperimentalna faza na televizijata e prifatena kako sredstvo za zabava. 1950 godina). Emituvaweto na prvite programi vo boja zapo~nalo vo SAD. vo 1954 godina.266 D-r Tome Gruevski SSSR i dr. povtorno se emituva do zemskata stanica so {to se ostvaruva komunikaciska vrska# (L.

DBS (Direct Broadcasting Satellite). bankarstvoto. . Poznati se dva golemi satelitski sistemi. se lansirani pove}e od 200 komunikaciski sateliti koi se povrzuvaat vo sistemi: na (1) nacionalno. So toa tie direktno i indirektno dejstvuvaat na sekojdnevieto na golemite ~ovekovi zaednici. Stanuva zbor za direktna difuzija na informacijata so posredstvo na satelit t. vo dr`avata Pensilvanija. telefonot i telekomunikaciskite vrski na delovniot svet. Radojkovi}. na (3) me|unarodno nivo. Mo`nosta na satelitite za kombinirana upotreba vo televizijata i kompjuterite sozdavaat {iroki i novi poliwa na aktivnosti. (M. potoa. 2) so opi{uvawe na metodot na dve principielni re{enija za sozdavawe sistem koj. Za najuverliv podatok vo istoriskite pregledi za razvojot na mediumite se smeta kabliraweto vo gradot Mahanoj. pak. Od nivniot po~etok (1957 godina) satelitite stanaa integrira~ki del na golem broj predajni mre`i i toa na novinskite agencii i pe~atot. Ovie sateliti zaradi svoite ogromni kapaciteti i zaradi svoite mo`nosti se koristat kombinirano so televizijata i so kompjuterite. Satelitskoto komunicirawe mo`eme da go osvetlime od tri aspekti: 1) preku razvojot na vselenskiot segment.Odnosi so javnosta 267 lansira{e satelitot „Telstar 1“ preku kogo za prvpat bea preneseni televiziski signali. Ottamu i poimite: lokalna. vo 1949 godina. satelitska televizija. nacionalna.n.1987:184) Satelitskoto komunicirawe denes za~ekori vo sosema poinakva faza. moreplovstvoto. (2) regionalno ili. i 3) so promenite nastanati vo na~inot na upotrebata na satelitskite telekomunikaciski sistemi. regionalna. Kabelska televizija Za postanokot na kabelskata televizija postojat nekolku istoriski podatoci. odnosno relejot. trgovijata. So toa televizijata vleze vo fazata na satelitska -vselenska faza. osven vselenska. meteorologijata itn. vo SAD. radioto i televiziskite emisii. avijacijata. ima zemska komponenta. Vo vselenata.

Podocna taa poprima regionalni i nacionalni razmeri so {to se pojavuva i satelitskata televizija. vo vakvata koncepcija mo`e da gi izvr{uva od doma. odnosno od ograni~enosta na brojot na kanalite vo VHF (Very High Frequency) i UHF (Ultra High Frequency) koj{to poseduval ograni~en kapacitet za prenos na slikata i na tonot. b) da vleze vo videokliping (reklami) vo sekoja trgovska firma. g) site raboti koi ~ovekot gi izvr{uva sekojdnevno. v) mo`e da nara~a TV-programa za edna nedela odnapred i taa TV-programa da se emituva samo za nego. a potoa da go nara~a i da go plati. funkcionalnata specijalizacija i vertikalnata povrzanost so nacionalnite i so internacionalnite TV-sistemi. Robert Tarton. Poslednava decenija se zabele`uva izrazit razvitok i {irewe na lokalnata televizija. koj e prosleden so razvojot na nejzinite osobenosti i karakteristiki. No. tro{ej}i mnogu slobodno vreme. da izbere {to saka i {to mu treba. Sekoj pretplatnik mo`e: a) da se vklu~i vo kompjuterskiot sistem na mati~nata banka i da gi izvr{i site bankarski transakcii.268 D-r Tome Gruevski koga sopstvenikot na prodavnica za radio i TV-priemnici. Jirgen Habermas (Jürgen Habermas) vo . Nabquduvano od tehni~ki aspekt. istoriski gledano e izvorno lokalen fenomen. tendencijata kon distribucija na elektronskiot signal (so slika i ton) nastanala od nemo`nosta. Lokalna televizija Televizijata. toa ne zna~i deka lokalnata televizija go izgubi svojot raisond d’ etre. Vo prvo vreme taa se razvivala na nivo na lokalnata zaednica. zaradi lo{iot priem na signalot na filadelfiskite komercijalni TV-stanici izmislil nov sistem na distribucija na elektronskiot signal. personalnite kompjuteri i na televizorite vo sekoe doma}instvo. Razvojot na interaktivnite kabelski sistemi podrazbira kombinirano koristewe na: telefonot.

zaboravenata publika. i na gleda~ite. Otvorena (public access) 5. Zanaetska. koja slu{a. televizijata. Vo sporedba so pe~atenite soop{tenija. Taa na. Odnesuvaweto na publikata vo uslovi koga ne e vo sostojba da dejstvuva direktno (don’t talk back) dobiva sosema drug vid. Asocijativna 2. vo isto vreme im ja odzema distancata na polnoletstvo. odnosno mo`nosta da odgovaraat i da protivre~at” (J. pred s#. @.Odnosi so javnosta 269 negovata klasi~na studija „Javno mislewe”. emisiite koi gi davaat novite sredstva reakciite na prima~ite gi presekuvaat na specifi~en na~in. ja gleda kako otu|ena mo} {to se rakovodi od zakonite na pazarot i od interesite na kapitalot. Lafrank razlikuva pet tipovi na lokalna televizija: 1. .1969:215216). Uslu`na 4. Spored nego. So novite sredstva se menuva oblikot na komunikacii. gra|aninot koj{to politi~ki rezonira (i koj{to pretstavuva osnova za postoewe i funkcionirawe na liberalnata demokratija od zapadnoevropski tip) pretvoraj}i go vo manipuliran potro{uva~ na mediumskite poraki. zatoa taa dejstvuva vo najprecizno zna~ewe na zborot. Habermas. Vo svojata statija „Lokalnata televizija vo Evropa“. lokalnata televizija ima sosema poinakva priroda od nacionalnata televizija. re~isi. po negovoto mislewe. „Taa go negira. @an Pol Lafrank (Jean Paul Lafrance) e eden od tie {to se sprotivstavuvaat na apodikti~nosta na takvite zaklu~uvawa.P. Lafrank smeta deka e va`no da se vovede razlikuvawe me|u lokalnite mediumi i mezo-megamediumite bidej}i logikata na nivnoto funkcionirawe e razli~na. Komercijalna 3. poprodorno otkolku {to toa go mo`e pe~atot. Zaedni~ka osobina na ovie tipovi lokalni televizii e smalenata distanca me|u onoj koj ja emituva programata i onoj koj ja prima.

270 D-r Tome Gruevski 1. tehnolo{kiot proces e skraten i zabrzan. Elektronikata vleze vo prostoriite vo koi zaradi isparuvawe na otrovnite hemikalii i olovoto rabotnicite besplatno dobivaa po eden litar mleko na den. Ovaa genracija zapo~nuva okolu 1971 godina. generacijata na personalni kompjuteri. Fotoslo`uva~kite ma{ini „go isfrlija od upotreba” klasi~niot slovoslo`uva~. Sovladani se prostorot i vremeto: pe~atot ve}e ne se prenesuva samo so voz i kamion tuku . Negovi konstruktori se Xon Mokli (John Mauchli) i Presper Ekert (Presper Eckert). Pojavata na ~ipot }e dovede do ^etvrtata generacija kompjuteri.po bez`i~en pat! Koga pred Vtorata svetska vojna sopstvenikot na eden vesnik vo Maleziskiot Arhipelag uspeal so pomo{ na perforirana lenta i telegrafski kanal da „go isprati# celiot slog na utre{niot broj na vesnikot na ~etiri sosedni ostrovi toa bilo po~etok na re{avawe na edno va`no pra{awe: kako da se prenesat stranicite na vesnicite na golemi dale~ini. Periodot od 1959 do 1964 godina e poznat kako Vtora generacija kompjuteri. konstruiran na Univerzitetot vo Pensilvanija.3. poznat pod imeto ENIAC (Electronic Numerical Intergrator and Calculator). Slednite deset godini vo istorijata na kompjuterite se poznati kako „deset ludi godini” bidej}i tie se razvivaa so golema dinamika. Novite mediumi za masovno komunicirawe Pe~atarstvoto prestana da bide ve{tina i stana nauka. Pronajdokot na integralnite kola dovel do pojava na Tretata generacija kompjuteri {to traela od 1964 do 1969 godina.elektri~nata ma{ina za pi{uvawe isfrla kodirana lenta koja potoa dava fotoslog. (D. Prvata generacija kompjuteri traela do 1959 godina. Vo 1975 godina oficijalno se javuva prviot personalen kompjuter.3. bukvite se lijat (sami od sebe) .1975:297) Elektronsko izdava{tvo Na scenata na mediumite se pojavija personalnite kompjuteri. Slavkovi}. . Za prv elektronski kompjuter se smeta kompjuterot od 1946 godina.

drugi po~etocite gi lociraat vo periodot koga e pronajden telegrafot.Odnosi so javnosta 271 Korenite na pojavata na kompjuterot. Vo tekot na sedumdesettite godini se pojavuvaat prvite komercijalni kompjuteri za doma{na upotreba. U{te edna vo redot na mnogute trki na ~ove{tvoto vo re{avaweto na frustracijata . sekako.po~etokot na {eesettite iako bile ispolneti „tehni~kite determinanti”. gi diktiraat uslovite i dimenziite na razvojot vo „vtorata industriska revolucija”. Allucquere Rosanne. Dodeka nekoi gi nao|aat vrskite vo drevna Kina. (Ibid. kako {to e nare~en periodot koj sledi po revolucijata na mas-mediumite. gi lociraat vo razli~ni periodi od razvojot na ~ove{tvoto. kako i drugite otkritija vo istorijata na ~ove{tvoto. koga komunikaciite se podeleni od transportot. termini upotrebeni od B. no toa e eden od istoriskite momenti koga e sovladan prostorot.1995:256-276). No. edni od glavnite u~esnici i planeri na ovaa trka. zaradi voeni celi i nadmo}. Vo po~etokot na osumdesettite sledi „spojuvaweto na kompjuterite i telekomunikaciite”. prviot dreven instrument za kalkulirawe. so abakusot. {to.257) Ostvaruvaweto na „kulturolo{kite determinanti” e potpomognato i so razvivaweto na WAN (Wide area networks) lokalni civilni. SAD se.sovladuvawe na prostorot. [eesettite godini na 20-tiot vek se period koga zapo~nuva natprevarot za osvojuvawe na vselenata. model na sistem koj bi ovozmo`il „celiot svet da bide povrzan od edna bezgrani~na mre`a koja bi bila dostapna na site# (Nikhil Sinha. sepak s# u{te ne bile ispolneti „kulturolikite determinanti”. razli~ni grupi teoreti~ari. pretstavuva „srce na informati~kata revolucija”. koi ja gradat osnovata za . Istovremeno Theodor Holm Nelson raboti na svojot proekt Hanadu. spored nekoi avtori. taka i za ovoj proekt vo toa vreme . Dobro podgotveni i ekipirani. gra|anski mre`i. Vinston. blagodarenie na vlo`uvawata vo istra`uvawata i produkcijata na kompjuterskata tehnologija za vreme i po Vtorata svetska vojna. pred s#.

hipertekstot obezbeduva multiplicirani pateki/linii me|u segmentite na tekstot.) termin zajmen od vlijatelniot Roland Barthes. Sina i Stoun naveduvaat tri tipa na mre`i. 1994:53) Stanuva zbor za medium koj ovozmo`uva i dava edna nova bogata ponuda na mo`nosti za korisnicite. kineti~kite i zvu~nite/komponenti. koi gi klasificiraat spored tipot na sopstvenost. delumno-javni i privatni. Hipertekstot pretstavuva radikalno razli~na tehnologija. Zbir na protokoli koj ovozmo`uva privremeno vrzani mre`i da razmenuvaat informacii. prijateli patnici pri planiraweto i replaniraweto na tekstualnite/vizualnite. kompjuterski propagator. za da go objasni pi{uvaweto izvedeno vo nelinearen ili neposledovatelen prostor. Cooveh. interaktiva. ne site obezbedeni od toa {to be{e narekuvano avtor. i ponatamo{nata mre`na povrzanost na alternativnite ruti (pati{ta/nasoki) so razli~ni na pe~atenite fiksirani ednonaso~ni dvi`ewa usloveni od stranicata. koj go ovozmo`uva kompjuterot. polivokalna. ^itatelot na hipertekst i pisatelot re~isi stanuvaat sou~esnici i soavtori/koavtori. Negovite mre`i na povrzani „leksias”. Izvadokot na esejot na Sven Birkerts. stanuva aktiven u~esnik vo komunikaciskiot proces. So Internet se povrzuvaat . Osnova vrz koja SAD ja forsiraat realizacijata na idejata za „informati~kite avtopati# (Information Superhighways). koj e iskovan pred ~etvrtina vek od Ted Nelson. i toa: javni. „Hipertekstot ne e sistem.globalnata kompjuterska mre`a. koja go promovira mno`estvoto na diskursi nasproti definitivnata proklamacija/objava i osloboduvawe na ~itatelot od dominacijata na avtorot. Za razlika od pe~ateniot tekst.272 D-r Tome Gruevski toa {to denes e Internet . kako {to i bea.z. ~esto narekuvani „leksias” (leksi n. za hipertekstot nakuso gi dava karakteristikite na ovoj medium. koi se upotrebuvaat za javni celi. (R. koj koristej}i gi dadenite opcii. tuku generi~ki (rodovski) termin. Ovoj medium go aktivira korisnikot. mo`nosta za interakcii.

preku hipertekst linkovi. koi imaat ili otvoren pristap ili. Banet. World Wide Web (WW) veb-stranicata e najnoviot izum koj ovozmo`uva direkten i {irok pristap do provajderite na servisi. vo koja IRC grupa da se vklu~i i koga da ja napu{ti diskusijata.Ierce e mo`nost za direktna komunikacija na dvajca korisnici. Izdava{tvoto na Internet Seto toa {to mo`e da se vidi ili koristi na Internet se podrazbira kako elektronsko izdava{tvo. {to da pro~ita. .e-mail i koristewe vesti vo mre`a. kompakt diskovite. pak. kompjuterskite igri on line vesnicite i spisanijata. se ograni~eni za koristewe. Spored S. Internetot nudi dopolnitelna mo`nost za komunikacija.Odnosi so javnosta 273 globalnite informativni i komunikaciski servisi. Osnovaweto na veb-stranicata . Koristeweto na sodr`inite organizirani vo fajlovi e mo`no da se odviva oddaleku i toj na~in se narekuva telnet. Diskusijata za ovoj termin e ograni~ena na eksplicitnoto zna~ewe na zborot „izdaden#. Internet Relay Chart (IRC) . igri i drug vid aplikacii. nudi elektronska po{ta . aplikaciite. video i audiozapisite se produkti na ovoj medium. Softverot. vo zavisnost od temata. dokolku ne e regulirana pretplatata. se ovozmo`eni natamo{ni povrzuvawa i koristewe informacii koi se nao|aat na drugi kompjuteri koi ja imaa ulogata na host/doma}in. elektronsko izdava{tvo e zavr{en materijal. Individuata sama izbira dali aktivno ili pasivno }e u~estvuva. isto kako {to kompaktite i knigite se distribuiraat niz proda`nata mre`a. prezemawe razli~ni softveri. Pokraj mo`nosta za koristewe podatoci od dale~ina. Zaedno so vakvi ili aran`mani za koristewe drugi uslugi besplatno se nudat mo`nosti za delumno/lending rihts ili celosno simnuvawe/downloaging. koj e kreiran od avtori i e namenet za distribucija preku Internet. So nego. Usenet se sodr`ini grupirani vo grupi. Ovaa ponuda nudi golem spektar na mo`nosti i opcii za korisnikot.home page ili podnesuvaweto esei na nekoja od Usenet korisni~ki mre`i e ne{to drugo.

Nekoi ja zagovaraat tezata deka e vratena starata sloboda na javnosta. Stratton. ili vo celosna forma ili samo kako izbor na sodr`ina. Pra{awata za regulirawe na avtorskite prava i za za{tita na intelektualnata sopstvenost se pra{awa za koi dizajnerite i korisnicite na ovoj medium s# u{te nemaat najdeno odgovor. i toa: 1. Seto ostanato e avtorstvo na sekoj oddelen korisnik. (The State of the Cibernation. Barnet vo svojata kniga „Za dr`avata na kibernacijata”. Novinski napisi. isto taka. praksata za distribuirawe na vesti i umetnosta na ka`uvaweto prikazni# (S. spisanija i knigi. (J. koi imaat vremenski limitirana relevantnost.274 D-r Tome Gruevski Klasi~noto izdava{tvo. „Elektronskoto izdava{tvo ja pretstavuva promenata na ekonomikata na izdava{tvoto. Vo tradicionalnoto izdava{tvo toa bi bile vesnicite. 1996. Straton zboruva za „kvalitativna promena”. 3. mo`e da bide individua ili institucija i e edinstveniot urednik na sodr`inata koja se plasira na Internet.1996:54) . odnosno deka do pojavata na Internet. 2. dodeka. Barnet). Spored teoreti~arite na sovremenite komunikacii. tekstovi koi se pomalku vremenski limitirani. Novinski tekstovi. postoela iluzija za „slobodata na javnosta”. Kogan. London) gi odreduva tipovite na tekstovi koi se izdavaat elektronski. Literaturni i drugi tekstovi so kontinuirana vremenska relevantnost. nedelnicite i periodi~nite spisanija i monografskite izdanija i drugite knigi. pojavata na Internet ovozmo`uva prestruktuirawe na odnosot mas-medium -publika. Na Internet mo`at da se najdat mnogu renomirani dnevni vesnici i spisanija. Druga promena za koja zboruva Straton e deka so Internet e „zagrozena razlikata me|u javnata informacija i li~noto mislewe”. pak. Ekonomistite velat deka vakviot na~in na pe~atewe i proizvodstvo e mnogu poevtin od klasi~niot. Toj {to ja odr`uva veb-stranicata. e pretstaveno na Internet i toa preku produkcija na vesnici.

vo 1994 godina.Odnosi so javnosta 275 Elektronski vesnici Koga }e spomeneme elektronski vesnici mislime na vebstranicata na dnevnite vesnici i nivnata elektronska forma na pe~atenoto izdanie. Chicago tribune prv go objavi svoeto elektronsko izdanie na dnevnik (on line). Vo 1992 godina. koj celata svoja sodr`ina ja postavil vo elektronska forma i zatoa mnogumina go smetaat za prv on line-vesnik. Na scenata se pojavuva on line-novinarstvoto. na mre`ata so New York Times stignaa Los Angeles Times i USA Today (vo eksperimentalna verzija). Vesnikot San Jose Mercury News e prviot vesnik. kako oficijalen vesnik na Silikonskata Dolina vo SAD. Se pojavuvaat prvite dnevni vesnici. New York Times i dr. Preku servisot AOL sekojdnevno ispora~uva on line-sodr`ini. Potoa se priklu~uvaat i golemite vesnici Vashinton Post. na primer. Potoa se pojavile elektronskite servisi. pretstavuvaat elektronski vesti. Vo ranite osumdesetti godini na minatiot vek zapo~naa on line-vestite. tokmu so San Jose Mercuri News. vsu{nost. kaj ovoj vid vesnici kako glaven problem se nametnuva nivniot nedostatok od ostvaruvawe na profit od reklami (kako. kako {to se: BBS (Bulletin board systems) i komercijalni on line-servisi. So ova definitivno se napu{ta tehnologijata na podgotovka na vesnik so olovo i hartija. Ovoj vid vesnici. koj preku televizorite ili kompjuterite servira{e vesti do konsumentite. so {ireweto na Internetot direktno se odrazi na novinarstvoto kako profesija. CNN go izdade svoeto elektronsko izdanie. Tie ne se pe~atat na hartija i mo`at da se ~itaat i (da se reproduciraat) samo preku Internet. Vo proletta 1992 godina. Boston Globe. Tie obezbeduvaat elektronska po{ta. No. Ovoj na~in na rabota. Dve godini podocna. Ovoj prv servis bil nare~en Viewtron i toj e prethodnik na mediumite so on line-vesti. Novinarskite tekstovi se prenesuvaat so modem i direktno se slo`uvaat i se podgotvuvaat po elektronski pat. Tie zapo~naa so pronajdokot na videotekstot. kaj . Potoa sleduvaat vesnicite St Louis Post Dispatch i Charlotte Observer.

mo`nosta da go transportirate so sebe e ovozmo`ena bez da imate potreba da se povrzuvate povtorno na internet. Bliskost .tie ne ovozmo`uvaat samo da se vidi vesta. isto taka. Prviot digitalen vesnik vo svetot e izdaden na 12 april 2001 godina. Vo poslednive nekolku godini vo razvojot na novinarstvoto se probiva edna nova faza tokmu preku lokalnite on line-vesnici. Kontekst . bez po{tar i bez trafika. 3.op{tinski i specijalizirani . Digitalnite izdanija se vo prednost pred vebstranicite: 1. lokalen . Mestopolo`bata na vesta na ~itatelite im ka`uva kolku im e taa va`na na urednicite. kako nekoj kolporter da vi go dostavuva digitalnoto izdanie na skalite sekoj den. 4.{tom edna{ }e se prezeme izdanieto vo lap-top ili na drug podvi`en ured.niche.internacionalen. no vo digitalna forma.nekoi ~itateli se ~uvstvuvaat pointimno so digitalnoto izdanie koe gi sodr`i brendot. Vo odnos na funkciite {to gi izvr{uvaat on line-vesnicite. On line-vesnicite. prakticiraat pove}e vidovi pazarni modeli: nacionalen . Toa e razvojot na participativnite mediumi i citizen-novinarstvoto (citizen journalism). Istra`uvawata od minatoto poka`uvaat deka ~itatelite se istrenirani da poglednat na odreden vizuelen del od stranata. bez boja. Podvi`nost . 2. Digitalnite izdanija zapo~naa vo 2001 godina. Tie se podgotveni tokmu onaka kako {to izleda nape~aten vesnik.brojni digitalni izdanija avtomatski se snimaat na pretplatni~kite kompjuteri bez korisnikot da mora ra~no da im ja zadade taa naredba. Toa e germanskiot vesnik Der Standard. tipografijata i dizajnot kako i pe~atenoto izdanie. Prakti~nost .276 D-r Tome Gruevski pe~atenite izdanija). regionalen. modelot na lokalna oglasna tabla. postojat najmalku ~etiri modeli: modelot na 24-~asovno kontinuirano izleguvawe. tuku i kade e taa postavena. Tie se vesnici bez hartija. . modelot na dopolnitelni vesti i modelot na ekslkuzivni vesti. del koj vo kiberprostorot se gubi.

Ovie izdanija imaat i svoi negativni strani: vestite docnat nekolku ~asa. a so toa se gubi direktnosta na internet. Vo Makedonija denes ima okolu pet do {est iljadi ADSL-priklu~oci i toa glavno vo firmite.Makedonija. hipertekstot i multimedijata.Odnosi so javnosta 277 Toa e ogromno podobruvawe vo odnos na veb-stranicite so vesti. . od strana na Institutot Otvoreno op{testvo . a navigacijata ~esto e te{ka. Internet-izdava{tvoto vo Republika Makedonija e usloveno od pokrienosta so internet me|u naselenieto {to iznesuva okolu pet procenti i zatoa ne mo`e da se zboruva za nekoi golemi potfati na ovoj plan. Makedonija kako da „preskokna“ odredena faza vo razvojot na mediumite. (D. kade tovarot e vrz korisnicite koi treba sekojdnevno da ja posetuvaat stranicata. Buldioski. Vakvata sostojba se dol`i na pove}e suptilni monopolisti~ki pretenzii koi ja diktiraat cenata i so toa go zabavuvaat razvojot. Prviot veb-server vo Makedonija be{e izraboten vo 1994 godina. Internetot i elektronskoto izdava{tvo se poznati vo Makedonija i s# pove}e dobivaat zna~ewe. I vo vrska so ovoj medium. 2005). kako {to toa se slu~ilo vo odnos na pe~atot i na elektronskite mediumi. linkovite se nesredeni. On line-vesnicite s# u{te se povrzani so tradicionalnite pe~ateni vesnici bidej}i s# u{te ne gi koristat prednostite na interaktivnosta.

DEL II Op{ti profesionalni obvrski ^len 2 Vo izvr{uvaweto na svojata profesija. isto taka. }e se smeta za stru~wak za PR kogo ovoj kodeks go obvrzuva.278 D-r Tome Gruevski PRILOZI 1. stru~wakot za PR se obvrzuva deka }e se pridr`uva na na~elata izneseni vo Univerzalnata deklaracija za ~ovekovi prava. na 16 april 1978 godina. vo Lisabon. na 13 maj 1989 godina) DEL I Kriteriumi i normi za profesionalna kvalifikacija na stru~wacite koi gi obvrzuva ovoj kodeks ^len 1 Sekoj profesionalen ~len (na nacionalnoto zdru`uvawe). . a posebno deka }e gi po~ituva slobodata na izrazuvawe i slobodata na pe~atot koi go obezbeduvaat pravoto na poedinecot da prima informacii. EVROPSKI KODEKS ZA PROFESIONALNOTO ODNESUVAWE VO PR-PRAKSATA („LISABONSKI KODEKS”) (Oficijalno usvoen na Generalnoto sobranie na CERP. se obvrzuva da dejstvuva vo soglasnost so interesot na javnosta i da ne gi naru{uva dostoinstvoto i integritetot na li~nosta. vo Lisabon. Toj. primen kako takov vo soglasnost so pravilata (na nacionalnoto zdru`uvawe). Izmenet na Generalnoto sobranie na CERP.

Odnosi so javnosta

279

^len 3 Vo svoeto profesionalno odnesuvawe, stru~wakot za PR mora da poka`e ~esnost, intelektualen integritet i lojalnost. Toj posebno se obvrzuva deka nema da dava komentari ili informacii za koi znae ili veruva deka pretstavuvaat laga ili izmama. Vo soobraznost so toa mora da vodi smetka da izbegne, duri i slu~ajno, koristewe praksa ili metodi koi ne se vo soglasnost so ovoj kodeks. ^len 4 PR-aktivnostite moraat da se izvr{uvaat „na otvoren” na~in: moraat lesno da se identifikuvaat, da nosat jasna naznaka od kade poteknuvaat i ne smeat da slu`at za izmama na treti lica. ^len 5 Vo svoite odnosi so drugite profesii i drugite granki na op{testvenoto komunicirawe, stru~wakot za PR mora da gi po~ituva pravilata i praktikata koi odgovaraat na tie profesii ili zanimawa vo merka vo koja tie se vo soobraznost so etikata na negovata sopstvena profesija. Stru~wakot za PR mora da se pridr`uva na Nacionalniot kodeks na profesionalno odnesuvawe i na zakonite koi se vo sila vo koja bilo zemja kade toj se zanimava so svojata profesija, i mora da poka`e vozdr`anost vo postignuvaweto na li~niot publicitet. DEL III Posebni profesionalni obvrski kon klientite ili rabotodavcite

280

D-r Tome Gruevski

^len 6 Stru~wakot za PR nema da gi zastapuva klientite ili rabotodavcite koi se konkurenti eden sprema drug, ili imaat sprotivni interesi, bez nivna posebna soglasnost. ^len 7 Vo izvr{uvaweto na svojata profesija, stru~wakot za PR mora da obezbedi potpolna diskrecija. Mora sovesno da ja po~ituva profesionalnata doverba i ne smee namerno da otkrie nikakvi doverlivi informacii koi gi dobil od svoite klienti ili rabotodavecot bez naglaseno ovlastuvawe. ^len 8 Stru~wakot za PR ~ii interesi bi mo`ele da bidat vo sprotivnost so interesite na negovite klienti ili rabotodavecot mora da gi izvesti za toa vo najkus mo`en rok. ^len 9 Stru~wakot za PR ne smee da im prepora~a na svojot klient ili rabotodavec uslugi od nekoi firmi ili organizacii vo koi toj ima finansiski, komercijalni ili drugi interesi, a za takvite interesi prethodno ne gi izvestil. ^len 10 Stru~wakot za PR nema da sklu~i dogovor so klientot ili rabotodavecot vo koj stru~wakot garantira merlivi rezultati ako se nadvor od negovoto direktno vlijanie.

Odnosi so javnosta

281

^len 11 Stru~wakot za PR mo`e da prifati nadomast za svoite uslugi samo vo vid na plata ili honorari, no nikako ne mo`e da primi uplata ili druga materijalna nagrada koi se nadvor od ramkite na odredenite merlivi profesionalni rezultati. ^len 12 Za svoite uslugi kon nekoj klient ili rabotodavec stru~wakot za PR nema da prifati nadomest od treta strana, kako {to e popust, provizija ili pla}awe vo natura, osven vo slu~aj na soglasnost so klientot ili rabotodavecot. ^len 13 Ako prezemaweto na nekoja rabota vo oblasta na PR mo`e da zna~i seriozna povreda na profesionalnoto odnesuvawe ili dr`ewe sprotivno na na~elata na ovoj kodeks, stru~wakot za PR za toa mora vedna{ da go izvesti svojot klient ili rabotodavec i da stori s¢ so cel da se ispolnat barawata na ovoj kodeks. Ako klientot ili rabotodavecot i ponatamu insistiraat na sproveduvawe na svojata namera, stu~wakot i toga{ mora da se pridr`uva na Kodeksot, bez ogled na posledicite vo vrska so nivnata ponatamo{na sorabotka. Vo odnos na javnoto mislewe i informativnite mediumi ^len 14 Duhot na ovoj kodeks i pravilata sodr`ani vo prethodnite ~lenovi, posebno ~lenovite 2, 3 ,4 i 5, podrazbiraat deka stru~wakot za PR sekoga{ }e vodi smetka za pravoto na informirawe i, u{te pove}e, vo dol`nosta da se davaat informacii

282

D-r Tome Gruevski

kolku {to toa go dozvoluva profesionalnata doverlivost. ^len 15 Zabranet e sekoj obid da se la`e javnosta ili nejzinite pretstavnici. Vestite moraat da se stavat na raspolagawe bez naplata ili skrien nadomest za nivnoto koristewe ili objavuvawe. ^len 16 Dokolku se utvrdi deka neophodno e da se odr`uva inicijativa vo distribuiraweto na informacijata ili nejzina kontrola vo ramkite na na~elata na ovoj kodeks, stru~wakot za PR mo`e da zakupi prostor ili vreme za emituvawe vo soglasnost so pravilata i praksata na toa pole. Vo odnos na kolegite-stru~waci ^len 17 Stru~wakot za PR ne smee da se vpu{ta vo ne~esna konkurencija so svoite kolegi-stru~waci. Toj ne smee da dejstvuva i da govori na na~in so koj }e nanese {teta na ugledot ili rabotata na nekoj od svoite kolegistru~waci, osven ako so toa ne ja ispolnuva svoja dol`nost spored ~len 196 na ovoj kodeks. Vo odnos na profesijata ^len 18 Stru~wakot za PR mora da se vozdr`uva od sekoja postapka so koja bi mo`el da go o{teti ugledot na profesijata. Posebno ne smee da nanese {teta na svoeto nacionalno

Odnosi so javnosta

283

zdru`enie, negovata efikasna rabota i dobroto ime preku zlonamerni napadi ili povredi na negoviot statut ili pravila. ^len 19 Odgovornosta za ugledot na profesijata ja nosi sekoj nejzin pripadnik: stru~wakot za PR ima dol`nost ne samo li~no da go po~ituva ovoj kodeks, tuku i da: a) pomaga po{irokata javnost {to podobro da go zapoznae i da go razbere ovoj kodeks; b) gi izvestuva nadle`nite disciplinski tela za sekoja povreda ili somnevawe deka postoi povreda na ovoj kodeks za koja }e doznae; v) prezema merki koi se vo negova mo} na koj na~in odlukite na ovie tela i sankciite bi se sprovele vo delo.

284

D-r Tome Gruevski

2. KODEKS NA PROFESIONALNI STANDARDI NA PRZDRU@ENIJATA VO AMERIKA (Oficijalno usvoen na Sobranieto na PRSA, vo 1954 godina, i revidiran vo 1959, 1963, 1977 i 1983 godina) DEKLARACIJA NA PRINCIPITE ^lenovite na PRSA svoite profesionalni principi gi baziraat na osnovnite eti~ki vrednosti i dostoinstvoto na li~nosta smetaj}i deka toa e zna~ajna pretpostavka za izvr{uvawe na PR-praksata - po~ituvawe na ~ovekovite prava, a posebno na slobodata na izrazuvawe i slobodata na pe~atot. Rabotej}i vo interes na na{ite klienti i rabotodava~i, nastojuvame da ostvarime podobro komunicirawe, razbirawe i kooperacija me|u razli~ni poedinci, grupi i institucii vo op{testvoto, ovozmo`uvaj}i im na site ednakvi mo`nosti za rabota vo PR-profesijata. Vetuvame: • deka }e se odnesuvame profesionalno, po~ituvaj}i gi vistinata, to~nosta, pravednosta i odgovornosta kon javnosta; • deka }e rabotime na li~noto usovr{uvawe i unapreduvawe na znaeweto i ve{tinite vo profesijata, vo procesot na kontinuirano istra`uvawe i obrazovanie; • i deka }e gi po~ituvame odredbite od Kodeksot i profesionalnite standardi vo izvr{uvawe na PR-praksata, koi gi usvoi Sobranieto na PRSA. Kodeks na profesionalnite standardi za PR-praksata p Ovie odredbi se usvoeni od strana na PRSA zaradi voveduvawe i odr`uvawe visoki standardi vo javnite slu`bi i poradi po~ituvawe na eti~kite normi me|u ~lenovite na PRSA.

kako i do op{to prifatenite standardi na dobriot vkus. Sekoj ~len }e postapuva pravilno so klientite ili rabotodavcite . ^lenot ne smee da gi zloupotrebi zadol`enijata koi proizleguvaat od deklariranite funkcii na organizacijata ili . 7. 3. i ne smee da dojde vo situacija negovite interesi da bidat vo konflikt so negovite obvrski kon klientot. ^lenot ne smee da prifati raboten aran`man koj vklu~uva otkrivawe i nudewe doverlivi informacii so koi raspolaga drugiot klient ili rabotodavec. 8. kako i so kolegite na rabota i so celokupnata javnost. a vo soglasnost so interesot na javnosta. 4. ^lenot ne smee da se zanimava so raboti koi vklu~uvaat korupcija i naru{uvawe na integritetot na kanalot na komunicirawe ili naru{uvawe na integritetot na vladinite agencii. a pritoa so takvite svoi interesi vo potpolnost da gi zapoznae site onie na koi toa se odnesuva. dadena po potpolna prezentacija na faktite. kako i site doverlivi sodr`ini so koi e zapoznaen po osnova na profesionalnata sorabotka vo procesot na komunicirawe. Sekoj ~len }e se pridr`uva do vistinata i to~nosta. Sekoj ~len }e se odnesuva profesionalno vo rabotata. 6. ^lenot ne smee namerno da {iri la`ni ili nepotpolni informacii vo procesot na komunicirawe. Sekoj ~len }e bide podgotven vo javnosta da go soop{ti imeto na klientot ili rabotodava~ot vo ~ie ime ima izvedeno koj bilo oblik na javno komunicirawe. a obvrzan e da gi prezeme site merki so cel da se izbegne koristeweto na takvite informacii vo komuniciraweto. sega{nite ili potencijalnite. a koi mo`at da gi iskoristat za postignuvawe prednost ili nanesuvawe {teta na stranata koja na ~lenot mu gi doverila takvite informacii.Odnosi so javnosta 285 1.minatite. 5. 2. 9. Sekoj ~len }e gi za{tituva doverlivite informacii i sodr`ini na sega{nite i na minatite klienti. ^lenot ne smee da zastapuva konfliktni ili konkurentski interesi na klientite bez izrazena soglasnost od strana na onie na koi toa se odnesuva.

nitu smee da ja prikriva celta na svoite aktivnosti i vrskite so svoite klienti.osven vo slu~aj na opravdano izostanuvawe. 11. osven vo slu~aj na postoewe soglasnost od svojot klient. 12. ^lenot za vreme na izvr{uvawe na uslugite za klientite ili rabotodavecot ne smee da prifati honorari.osven od svojot klient ili rabotodavec. rabotodavec. {to e mo`no pobrzo. Sekoj ~len. 14. }e gi prekine odnosite so sekoja institucija ili poedinec.286 D-r Tome Gruevski poedinecot za koi raboti. koja e dadena po nivnoto potpolno zapoznavawe so ovie va`ni fakti. provizii. . dokolku ne e vo mo`nost direktno da go kontrolira nivnoto ostvaruvawe. e obvrzan da e prisuten na procesot . t. 13. odnosno nalogodava~ite. 10. dokolku nastapuva poradi li~en interes ili posebni interesi na klientite. dokolku nekoj ~len ima dokazi deka drug ~len e odgovoren za naru{uvawe na eti~kite normi ili za nepravedna praksa. koj e povikan kako svedok vo vrska so naru{uvaweto na spomenatite odredbi na Kodeksot od strana na nekoj drug ~len. ^lenot ne smee namerno da ja zagrozuva profesionalnata reputacija ili rabotata na drugite ~lenovi. ^lenot ne smee na klientite da im ja garantira mo`nosta za ostvaruvawe posebni rezultati. Sepak. od koj bilo drug . toj ~len za toa blagovremeno }e gi izvesti nadle`nite organi vo PRSA. dokolku vo tie odnosi }e mora da se pridr`uva na pravila koi se vo sprotivnost so odredbite na ovoj kodeks na PRSA. nitu koj bilo drug oblik na stimulacija vo vrska so ovie uslugi.e. Sekoj ~len. kako i za naru{uvawe na ovde navedenite odredbi.

Pristojnost ^len 2 Oglasnite poraki ne smeat da sodr`at izjavi ili vizuelni prezentacii koi gi povreduvaat op{toprifatenite standardi vo pogled na pristojnosta. ME\UNARODEN KODEKS ZA OGLASUVAWE (Francuska verzija. .Odnosi so javnosta 287 3. ^esnost ^len 3 Oglasnite poraki moraat da bidat taka osmisleni da ne ja zloupotrebat doverbata na potro{uva~ite ili nedostatokot na nivnoto iskustvo ili znaewe. izdanie od 1997 godina) Osnovni na~ela ^len 1 Oglasuvaweto vo celost mora da bide legalno. pristojno. Niedna oglasna poraka ne smee da ja namali doverbata na javnosta vo oglasuvaweto. Sekoja oglasna poraka mora da bide izrabotena so dol`noto ~uvstvo na op{testvena odgovornost i vo soglasnost so na~elata na lokalnata konkurencija koi se op{to prifateni vo raboteweto. ~esno i vistinito.

Oglasnite poraki ne smeat da go zloupotrebuvaat sueverieto. • avtorskite prava i pravata na industriska sopstvenost. povratokot. nitu smeat na koj bilo na~in da go naru{at ~ove~koto dostoinstvo. nacionalnata i religioznata pripadnost. nitu da pottiknuvaat nezakonito ili nedoli~no odnesuvawe. po pat na dvosmislenost ili neumerenost. negoviot sostav. koli~ina. polot ili starosnoto vreme. • isporakite. vklu~uvaj}i ja i diskriminacijata koja se zasnova na rasnata. popravkite i odr`uvaweto. komercijalno ili geografsko poteklo ili ekolo{ko vlijanie. Vistinita prezentacija ^len 5 Oglasnite poraki ne smeat da sodr`at nikakva izjava ili vizuelna prezentacija koja direktno ili implicitno. kako {to se: patenti. • uslovite na garancija. `igovi. posebno vo pogled na slednovo: • karakteristiki kako {to se: prirodata na proizvodot. Oglasnite poraki ne smeat da toleriraat ili da predizvikuvaat nasilstvo. . razmenata.288 D-r Tome Gruevski Op{testvena odgovornost ^len 4 Oglasnite poraki ne smeat da toleriraat nikakov oblik na diskriminacija. • vrednosta na proizvodot i vkupnata cena koja treba navistina da ja platat. na~in i datum na proizvodstvo. Oglasnite poraki ne smeat da predizvikuvaat strav bez opravdana pri~ina. primena. dizajn i modeli. efikasnost i efektivnost. mo`e da go izla`e potro{uva~ot.

moraat da bidat taka osmisleni {to sporeduvaweto ne mo`e da izla`e i moraat da bidat vo soglasnost so na~elata na lojalnata konkurencija. koi sodr`at sporeduvawe. Sporeduvawe ^len 6 Oglasnite poraki. Ne smeat da se koristat svedo{tva ili dokumenti za potvrdenata vrednost na proizvodite koi so tek na vreme zastaruvaat ili po~nuvaat da naveduvaat na pogre{ni zaklu~oci. ne e relevantno ili ne se zasnova na li~no iskustvo ili znaewe. Statisti~kite podatoci ne smeat da bidat pretstaveni na na~in so koj nerealno bi ja zgolemile vrednosta na oglasnite izjavi. Oglasnite poraki ne smeat da gi zloupotrebat rezultatite od istra`uvawata ili naodite od tehni~kite i od nau~nite publikacii. ne mo`e da se proveri. . medali za kvalitet. Nau~nite termini ne smeat da se upotrebat na na~in na koj na oglasnata izjava bi se pripi{ala la`na nau~na vrednost. • brojot na beneficii koga se vo pra{awe dobrotvorni celi. Predmetite na sporeduvawe moraat da bidat zasnovani na faktite koi mo`at da se doka`at i ne smeat da se selektiraat na nepraveden na~in.Odnosi so javnosta 289 • oficijalno priznavawe i odobruvawe na koristeweto na proizvodite. Svedo{tva ^len 8 Oglasnite poraki ne smeat da sodr`at nitu da se povikuvaat na kakvo bilo svedo{tvo ili dokument za potvrdenata vrednost na proizvodot dokolku toa ne e vistinito. nagradi i diplomi.

sloganot. steknata na osnova na dobar glas. Zloupotreba na vrednostite steknati vrz osnova na dobar glas ^len 10 Vo oglasnite poraki ne smeat neopravdano da se koristat nazivot. ni vo privatno ni vo javno svojstvo. drugite oglasuva~i ne smeat nedozvoleno da ja kopiraat taa kampawa vo drugi .290 D-r Tome Gruevski Opi{uvawe ili kopirawe na li~nata sopstvenost ^len 9 Oglasnite poraki ne smeat da opi{uvaat ili da se povikuvaat na koe bilo lice. na drugite oglasni poraki na na~in na koj bi go izmamile ili zbunile potro{uva~ot. Osven toa. oglasnite poraki ne smeat bez prethodno odobrenie da opi{uvaat nitu da se povikuvaat na imotot na nekoe lice na na~in koj ostava vpe~atok deka za toa postoi li~no odobruvawe. Vo slu~aite koga nekoi oglasuva~i sproveduvaat zna~ajni oglasni kampawi vo edna ili vo pove}e zemji. tekstot. vizuelnata prezentacija. muzi~kite i zvu~nite efekti itn. Kopirawe ^len 11 Oglasnite poraki ne smeat da go kopiraat op{tiot izgled. dokolku za toa ne e odnapred nabaveno odobrenie. a ne smee da se zloupotrebi ni vrednosta na osnova na dobar glas steknata vo drugi oglasni kampawi. lica ili institucii.. nitu smee da se zloupotrebi vrednosta na nekoe drugo petprijatie. trgovskiot naziv ili druga intelektualna sopstvenost. kompanija ili institucija. so toa {to bi se iskoristilo imeto. logoto i/ili `igot na nekoe drugo pretprijatie.

Odnosi so javnosta 291 zemji vo koi mo`at da rabotat i prethodno navedenite zemji. bez ogled na toa kakov e nivniot oblik i koj medium e koristen. Bezbednost i zdravje ^len 13 Oglasnite re{enija bez pri~ina. Deca i mladi ^len 14 Odredbite koi sledat se odnesuvaat na oglasnite poraki koi se naso~eni kon decata i mladite koi sprema va`e~kiot nacionalen zakon pretstavuvaat maloletnici. ne smeat da sodr`at kakva bilo vizuelna prezentacija ili opis na opasnite postapki ili situacii vo koi se zanemaruvaat ~ovekovata bezbednost i zdravje. Koga nekoja oglasna poraka }e se pojavi vo mediumite koi objavuvaat vesti ili uredni~ki materijal. taa treba da bide prezentirana taka da mo`e lesno da se prepoznae kako oglasna poraka. i taka da gi spre~at vo dogledno vreme da ja ra{irat svojata kampawa vo niv. Neiskustvo i lekomislenost a) Oglasnite poraki ne smeat da gi zloupotrebuvaat . Identifikacija na oglasnite poraki ^len 12 Reklamite moraat jasno da se raspoznavaat kako reklami. koja bi bila opravdana na obrazovna ili op{testvena osnova.

oglasnata poraka mora da go pretstavi ona {to edno prose~no dete ili mlada li~nost mo`e da postigne vo ramkite na vozrasnata granica za koja e namenet proizvodot. II Dokolku se potrebni dopolnitelni proizvodi. Niedna poraka ne smee indirekno da soop{tuva deka oglasuvaniot proizvod mnogu lesno e dostapen na sekoj semeen buxet. vrednosti. toa mora jasno da se naglasi. trajnosta na oglasuvaniot proizvod. Oglasnata poraka ne smee da bide {tetna. prirodata. moralno ili fizi~ki. . na proizvodite.: baterii) za oglasuvaniot proizvod da se koristi na pravilen na~in ili za da se postigne prika`aniot ili opi{aniot rezultat (pr. v) Cenata ne smee da bide navedena taka {to decata i mladite da steknat nerealna pretstava za vistinskata vrednost na proizvodot. b) Oglasnite poraki ne smeat da go potcenuvaat stepenot na stru~nost ili vozrasta koi se neophodni za proizvodot da mo`e da se koristi ili vo nego da se u`iva.292 D-r Tome Gruevski neiskustvoto i lekomislenosta na decata i na mladite lica. koi mo`at da gi dovedat vo opasna situacija. kako i na metodot sprema koj taa serija e sostavena. koi gi pottiknuvaat da se dru`at so nepoznati lica ili da odat na nepoznati ili opasni mesta.: boja) . da gi navedat na aktivnosti opasni po nivnoto zdravje ili bezbednost. I So posebno vnimanie treba da se napravi napor oglasnite poraki da ne gi izmamat decata i mladite lica vo pogled na vistinskite golemini. IV Koga gi prika`uva ili opi{uva rezultatite od upot rebata na dadeniot proizvod. (pr. Oglasnite poraki ne smeat da sodr`at izjavi ili vizuelni prezentacii koi mo`at da bidat {tetni za decata i mladite li~nosti mentalno. III Na proizvodot koj pretstavuva del na nekoja serija mora jasno da se uka`e.

Oglasnite poraki mo`at da go sodr`at zborot „garancija#. prosuduvaweto ili vkusot na roditelite. ili mu se dostavuvaat na kupuva~ot zaedno so stokata. op{testveni ili psiholo{ki prednosti vo odnos na drugite deca ili mladi li~nosti na ista vozrast. Garancija ^len 15 Vo oglasnite poraki ne smee da se spomne garancija koja na potro{uva~ot ne mu pru`a dodatni prava osven onie koi se propi{ani so zakonot. ili „zagarantirano#. oglasnite poraki ne smeat da gi ru{at avtoritetot. Oglasnite poraki ne smeat da sodr`at nikakov direkten povik upaten na decata i mladite da gi ubedat svoite roditeli ili drugite vozrasni lica da im go kupat oglasuvaniot proizvod. ili nekoi drugi zborovi so istoto zna~ewe isklu~ivo ako vo tie oglasni poraki jasno i vo potpolnost se navedeni uslovite na garancijata. Nenara~ani proizvodi ^len 16 Oglasnite materijali i sredstva ne smeat da se koristat za da se vovede praksa vo koja nenara~anite proizvodi se ispra- .Odnosi so javnosta 293 Op{testvena vrednost Oglasnite poraki ne smeat da tvrdat deka so samoto poseduvawe ili koristewe na proizvodot deteto ili mladata li~nost }e stekne izvesni fizi~ki. Zemaj}i gi predvid postojnite op{testveni vrednosti. kako i postapkata za obe{tetuvawe na kupuva~ot. ili ako tie se dostapni za kupuva~ot vo pi{an oblik za vreme na kupuvaweto. ili deka neposeduvaweto na toj proizvod }e ima sprotiven efekt. odgovornosta.

isto i izdava~ot. a) Oglasuva~ite moraat da ja prezemat celokupnata odgovornost za svoeto oglasuvawe preku oglasnite poraki. Odgovornost ^len 18 1. so dol`no vnimanie moraat da gi prifatat reklamite i da & gi prezentiraat na javnosta. isto taka. kompanii ili institucii od prethodno navedenite tri kategorii.294 D-r Tome Gruevski }aat na licata od koi se bara tie proizvodi da gi prifatat i da gi platat. 2.Odgovornosta vo pogled na po~ituvaweto na propisite na odnesuvawe definirani vo ovoj kodeks ja snosat oglasuva~ot.Kodeksot za ekolo{koto oglasuvawe. Ekolo{ko odnesuvawe ^len 17 Oglasnite poraki ne smeat da odobruvaat aktivnosti koi se vo sprotivnost so zakonot. v) Izdava~ite. koi u~estvuvaat vo planiraweto. b) Oglasnite ku}i ili agencii se dol`ni da gi izrabotat oglasnite re{enija so najgolemo vnimanie i moraat da funkcioniraat taka {to na oglasuva~ite }e im ovozmo`at da gi ispolnat svoite obvrski. sopstvenicite na mediumite ili dogovara~ite koi izvr{uvaat. Licata vraboteni vo pretprijatija. ili koi treba da dobijat vpe~atok deka toa se o~ekuva od niv (proda`ba po inercija). oglasnata ku}a ili agencija. sopstvenikot na mediumot ili dogovara~ot. samoregulativnite kodeksi ili op{toprifatenite standardi koi se odnesuvaat na ekolo{ki odgovornoto odnesuvawe. izrabotkata i objavuvaweto ili prenesuvaweto . Oglasuva~ite moraat da gi po~ituvaat na~elata obrazlo`eni vo ICC . prenesuvaat ili vr{at distribucija na oglasnite poraki.

so nea ne mo`e da se poni{ti prvobitnoto kr{ewe na Kodeksot. Efektot od dopolnitelnite ispravki po kr{ewe na propisite ^len 20 Iako dopolnitelnata ispravka na oglasuva~ot po kr{eweto na propisite na Kodeksot e po`elna. Faktot deka sodr`inata ili formata na nekoja oglasna poraka vo celina ili delumno poteknuva od drugi izvori ne pretstavuva opravduvawe za nepo~ituvawe na propisite. izjavite ili ilustraciite koi se odnesuvaat na doverlivite fakti moraat da bidat podlo`eni na doka`uvawe.Odnosi so javnosta 295 na nekoi oglasni poraki go snosat onoj stepen na odgovornost koj odgovara na nivnite pozicii so koi tie obezbeduvaat sproveduvawe na propisite od Kodeksot i tie mora da dejstvuvaat vo soobraznost so toa. tvrdewata ili vizuelnite prezentacii koi poteknuvaat od drugi izvori. Doka`uvawe ^len 21 Opisite. Oglasuva~ite moraat da bidat vo mo`nost bez odlo`uvawe da go obezbedat baraweto na dokazite od samoregulativnite tela koi . Propisite se primenuvaat na site elementi na oglasnoto re{enie ^len 19 Odgovornosta vo pogled na po~ituvaweto na propisite od Kodeksot se odnesuva na celokupnata sodr`ina i forma na oglasnata poraka. vklu~uvaj}i gi i svedo{tvata.

izdava~. Po~ituvawe na samoregulativnite odluki ^len 22 Nieden oglasuva~. . Sproveduvawe na Kodeksot ^len 23 Ovoj kodeks }e se primenuva na nacionalno i na me|unarodno nivo i mora da pretstavuva osnova za donesuvaweto odluki od nadvore{ni tela postaveni za celta na samoregulacijata. sopstvenik na medium ili dogovara~ ne smee da u~estvuva vo objavuvaweto na oglasni poraki koi odgovornoto samoregulativno telo gi smeta za neprifatlivi.296 D-r Tome Gruevski se odgovorni za sproveduvaweto na Kodeksot. oglasna ku}a ili agencija.

koi mu obezbeduvaat materijalna i moralna sigurnost za rabota.Odnosi so javnosta 297 24. tuku i na individualniot dogovor so rabotodavecot. novinarot ima pravo ne samo na prednosti koi proizleguvaat od kolektivnite dogovori. Novinarot ne mo`e da se prisili na profesionalen ~in ili na izrazuvawe na misleweto sprotivno na negovoto/ nejzinoto ubeduvawe i sovest. 4. t. MINHENSKA DEKLARACIJA ZA PRAVATA I OBVRSKITE NA NOVINARITE (usvoena na 25 noemvri 1971 godina) Deklaracija za pravata 1. kako i pravo slobodno da gi istra`uvaat site slu~uvawa od vlijanieto na javniot `ivot. 3. Kako minimum. So ogled na svojata funkcija i odgovornost. So toa. 2. restruktuirawe i unapreduvawe. Redakciskiot sostav mora da bide informiran za site va`ni odluki koi mo`at da vlijaat na pretprijatieto. {to e sprotivno na op{tata politika na organite na informirawe ~ij sorabotnik e. ili so taa op{ta politika jasno opfateno. treba da bide konsultiran pred donesuvaweto na kone~nite odluki za rabotite koi se odnesuvaat na sostavot na redakcijata. 5. anga`irawe. kako i mesto vo platniot sistem koe odgovara na negovata socijalna polo`ba i ja garantira negovata/nejzinata ekonomska nezavisnost.e. Novinarot ima pravo da go odbie pot~inuvaweto na {to bilo. . ona {to e vo negoviot/nejziniot dogovor za vrabotuvawe pismeno navedeno i inkorporirano. tajnite koi se odnesuvaat na javnite ili privatnite raboti povrzani so javniot `ivot mo`at da se sokrijat pred novinarite samo vo isklu~itelni slu~ai i so jasno nazna~en motiv. Novinarite raspolagaat so pravo na sloboden pristap do svoite izvori na informacii. otpu{tawe.

navreda. fotografii ili dokumenti. Da ja po~ituva vistinata. Nikoga{ da ne ja me{a profesijata novinar so profesijata prodava~ na oglasi ili propagandist i da gi odbiva site direktni ili indirektni nalozi na oglasuva~ite. Za te{ki povredi na profesijata da gi smeta slednite: plagirawe. Da se sprotivstavi na sekoj pritisok i ureduva~kite nalozi da gi prima samo od nadle`nite lica od redakciskiot sostav. 8. 4. prireduvawe i komentirawe na vestite se: 1. komentari i kritiki. 6. 3. da ne gi prikriva va`nite informacii i da ne gi menuva tekstovite i dokumentite. Da ja popravi sekoja objavena informacija za koja }e se poka`e deka e neto~na. bez razlika na posledicite po nea/nego. 7. 10. Da ja po~ituva privatnosta na drugite lica. . 2. novinarot }e ja po~ituva edinstveno nadle`nosta na svoite kolegi za pra{awa koi se odnesuvaat na profesijata i }e go otfrli sekoe me{awe na vladata ili na koja bilo druga instanca. zaradi pravoto na javnosta da ja doznae vistinata.298 D-r Tome Gruevski Deklaracija za dol`nostite Su{tinski obvrski na novinarot. Da ne se slu`i so ne~esni metodi poradi pribavuvawe vesti. Da ja po~ituva profesionalnata tajna i da ne go otkriva izvorot na informacii dobieni vo doverba. Novinarite koi se dostojni za toa zvawe }e go smetaat za svoja dol`nost vernoto pridr`uvawe na ovie izneseni na~ela: vo ramkite na zakonot na sekoja zemja. 5. 9. koj e anga`iran na pribirawe. bez ogled na toa dali se raboti za objavuvawe ili prikrivawe informacii. javno omalova`uvawe i kritika. Da ja brani slobodata na informirawe. primawe mito od sekoj vid. kleveta i neosnovani tu`bi. Da gi iznesuva faktite od negov/nejzin poznat izvor.

kredibilitet i odnosi so cela niza institucii i publika. fakti i stavovi so koi ja poddr`uvame javnata rasprava zasnovana na informacii. i vrednostite na profesijata odnosi so javnosta. Ovie vrednosti pretstavuvaat osnova na Eti~kiot kodeks na ~lenovite i postavuvaat industriski standard za profesionalno izvr{uvawe na odnosite so javnosta. PO^ITUVAWE • Vo zastapuvaweto na interesite na svoite klienti i vo komuniciraweto so javnosta se pridr`uvame do najvisokite standardi na to~nost i vistinitost. • Na pazarot zastapuvame idei. • Gradime zaemno razbirawe. istra`uvawe i obrazovanie. Ovie vrednosti se fundamentalni uveruvawa na koi go zasnovame svoeto odnesuvawe i procesot na odlu~uvawe. . a po{iroko. NEZAVISNOST • Na svoite klienti im pru`ame objektivni soveti.Odnosi so javnosta 299 ETI^KI KODEKS NA ^LENOVITE NA PRSA (2000) Profesionalni vrednosti na ~lenovite na PRSA Ovoj dokument gi sodr`i klu~nite vrednosti na ~lenovite na PRSA. Smetame deka na{ite profesionalni vrednosti se od klu~no zna~ewe za integritetot na profesijata vo celina. STRU^NOST • Postignuvame i odgovorno primenuvame specijalizirano znaewe i iskustvo. ZASTAPUVAWE • Na javniot interes mu slu`ime odgovorno zastapuvaj}i gi svoite klienti. • Profesijata ja unapreduvame preku postojan profesionalen razvoj.

• Poddr`uvawe na informiranoto odlu~uvawe. FER ODNOS • Imame fer odnos so klientite. rabotodavcite. • }e bide ~esen i to~en vo sekoja komunikacija. no istovremeno gi ispolnuvame svoite obvrski vo pogled na slu`ewe na javniot interes. Nasoki Sekoj ~len se obvrzuva deka: • }e go {titi integritetot na procesot na komunikacija. mediumite i op{tata politika. . sorabotnicite. LOJALNOST • Lojalni sme na onie koi gi zastapuvame. konkurentite. Primerite na nesoodvetno odnesuvawe se navedeni vo {est odredbi so koi Kodeksot se pro{iruva. Namera • Za~uvuvawe na integritetot na odnosite so mediumite.300 D-r Tome Gruevski • Odgovorni sme za svoite postapki. prodava~ite. dr`avnite slu`benici i javnosta. • Go po~ituvame sekoe mislewe i go poddr`uvame pravoto na slobodno izrazuvawe. Odredbi od Kodeksot na PRSA SLOBODEN PROTOK NA INFORMACII Klu~en princip Za{tita i poddr`uvawe na slobodniot protok na to~ni i vistiniti informacii koi se od su{tinsko zna~ewe za slu`eweto na javniot interes i pridones na informiranoto odlu~uvawe vo demokratskoto op{testvo.

Namera • Unapreduvawe na ~esna i fer konkurencija me|u profesionalcite vo oblasta na odnosite so javnosta. • }e go za{titi slobodniot protok na objektivni informacii za vreme na primaweto ili davaweto podaroci taka {to }e obezbedi podarocite da bidat od mala vrednost.Odnosi so javnosta 301 • }e dejstvuva promptno so cel da gi korigira neprimernite komunikacii za koi e odgovoren. • Slu`ewe na javniot interes preku pru`awe {irok izbor na mo`noto dejstvuvawe na prakti~arot. KONKURENCIJA Klu~en princip Unapreduvaweto na zdrava i fer konkurencija me|u profesionalcite go {titi eti~kiot ambient. Primeri za nesoodvetno odnesuvawe vo soglasnost so ovaa odredba: ^lenot koj go zastapuva proizvoditelot na skii mu podaruva skapi skii na novinarot na sportskiot vesnik za da vlijae na nego da pi{uva povolno intonirani ~lenki za toj proizvod. a istovremeno ja pottiknuva konkurentnosta vo delovnoto okru`uvawe. Nasoki Sekoj ~len se obvrzuva deka: • }e ja po~ituva praksata na eti~ko vrabotuvawe i slobodna i otvorena konkurencija bez namerno popre~uvawe na konkurentite. legalni i retki. . • }e go {titi pravoto na intelektualna sopstvenost na pazarot. ^lenot go ugostuva dr`avniot slu`benik nadvor od zakonskite granici i/ili kr{ej}i gi pravilata na izvestuvawe za vladinite aktivnosti.

• }e go obelodeni finansiskiot interes (na primer.302 D-r Tome Gruevski Primeri za nesoodvetno odnesuvawe vo soglasnost so ovaa odredba: ^lenot vraboten vo organizacijata na klientot otkriva korisni informacii od konsultanskata firma. Primeri za nesoodvetno odnesuvawe vo soglasnost so ovaa odredba: • Frontalni grupi: ~lenot organizira „gra|anski“ kampawi ili kampawi za pi{uvawe pisma na zakonodavcite vo ime na neimenuvanite interesni grupi. • }e ja ispita vistinitosta i to~nosta na informaciite koi gi prenesuva vo ime na onie koi gi zastapuva. koj so ostanatite firmi konkurira za rabota vo taa organizacija. • }e gi obelodeni sponzorite na dejnosta i interesite koi gi zastapuva. OTKRIVAWE INFORMACII Klu~en princip Otvorenata komunikacija go pottiknuva informiranoto odlu~uvawe vo demokratskoto op{testvo. poseduvawe akcii) vo organizacijata na klientot. • }e reagira promptno za da gi popravi neprimernite komunikacii za koi e odgovoren. Nasoki • Sekoj ~len se obvrzuva deka: • }e bide ~esen i to~en vo sekoja komunikacija. • La`ewe preku izostavuvawe informacii: zastapnikot . • }e ja izbegnuva ne~esnata praksa. Namera • Gradewe doverba kaj javnosta preku obelodenuvawe na site informacii neophodni za odgovorno odlu~uvawe.

so {to se steknuva pogre{en vpe~atok za nejzinoto rabotewe.Odnosi so javnosta 303 na korporacijata svesno ne gi obelodenuva informaciite za finansiskata sostojba na kompanijata. . • ^lenot otkriva deka preku Internet ili preku mediumi se prenesuvaat neto~ni informacii i ne gi demantira. organizaciite i poedincite preku za{tita na doverlivite informacii. minatite i idnite klienti i vraboteni. • }e gi {titi privilegiranite. Nasoki Sekoj ~len se obvrzuva deka: • }e ja garantira doverlivosta na informaciite i pravoto na privatnost na sega{nite. Namera • Za{tituvawe na pravata na klientite. • vedna{ }e go izvesti zadol`enoto telo dokolku otkrie deka vraboteniot vo kompanijata ili organizacijata koja ja zastapuva obelodenil doverlivi informacii. so sebe gi ponesuva doverlivite informacii i gi iskoristuva na novoto rabotno mesto so cel da go o{teti prethodniot rabotodavec. Primeri za nesoodvetno odnesuvawe vo soglasnost so ovaa odredba: • ~lenot preminuva na drugo rabotno mesto. doverlivite ili internite informacii dobieni od klientite ili od organizaciite. • ^lenot ja la`e javnosta so vrabotuvawe lu|e koi gi pretstavuva kako dobrovolci so cel da zboruvaat na javnite soslu{uvawa i da u~estvuvaat vo „gra|anskite“ kampawi. • ~lenot namerno otkriva doverlivi informacii so cel da ja o{teti drugata strana. ZA[TITA NA DOVERLIVOSTA Klu~en princip Poradi za~uvuvawe na doverbata na klientite neophodno e da se za{titat doverlivite i privatni informacii.

• Gradewe na doverbata na javnosta preku izbegnuvawe ili zavr{uvawe na situaciite vo koi li~nite ili profesionalnite interesi na poedincite doa|aat vo konflikt so interesite na op{testvoto. Primer za nesoodvetno odnesuvawe vo soglasnost so ovaa odredba: • ^lenot ne obelodenuva deka ima golem finansiski interes vo kompanijata koja e glaven konkurent na negoviot klient. Nasoki Sekoj ~len se obvrzuva deka: • }e dejstvuva vo najdobar interes na klientite ili rabotodava~ite. .304 D-r Tome Gruevski KONFLIKT NA INTERESI Klu~en princip Doverbata na klientite. • }e gi pottiknuva klientite ili kupuva~ite da utvrdat dali postoi konflikt na interesi po izvestuvaweto na site zainteresirani strani. • zainteresiranite klienti ili organizacii vedna{ }e gi zapoznae so sekoj postoe~ki ili potencijalen konflikt na interesi. pa duri i po cena na zapostavuvawe na svoite li~ni interesi. rabotodavcite i javnosta se gradi so izbegnuvawe na realniot. • }e gi izbegnuva postapkite ili okolnostite koi mo`at da go dovedat vo pra{awe dobroto delovno rasuduvawe ili sozdavaat konflikt pome|u li~nite i profesionalnite interesi. Namera • Zdobivawe doverba i zaemno po~ituvawe na klientite i rabotodavcite. potencijalniot ili voo~eniot konflikt na interesi.

• Unapreduvawe. prisposobuvawe i {irewe na profesionalnata praksa. UNAPREDUVAWE NA PROFESIJATA Klu~en princip Profesionalcite vo oblasta na odnosite so javnosta konstantno rabotat na zajaknuvawe na doverbata na javnosta vo profesijata. • precizno da definira {to e mo`no da se postigne so aktivnostite na odnosite so javnosta. Namera • Gradewe kredibilitet i po~ituvawe kaj javnosta sprema profesionalnoto izvr{uvawe na odnosite so javnosta. a za toa ne go izvestuva potencijalniot klient. • }e bide informiran i zapoznaen so praksata vo profesijata za da garantira eti~ko odnesuvawe. • }e gi sovetuva svoite podredeni pri donesuvaweto eti~ki prifatlivi odluki. Nasoki Sekoj ~len se obvrzuva deka: • }e prifati deka postoi obvrska na za{tita i unapreduvawe na profesijata.Odnosi so javnosta 305 • ^lenot ja zastapuva „konkurentskata kompanija“ ili „konfliktniot interes“. • }e odbie da gi zastapuva klientite ili organizaciite koi baraat ili se zalagaat za postapuvawe sprotivno na ovoj kodeks. • se zalaga podredenite da se pridr`uvaat na eti~koto barawe na Kodeksot. . • aktivno }e raboti na sopstveniot profesionalen razvoj.

a ne gi obelodenuva dokazite koi go poka`uvaat sprotivnoto.306 D-r Tome Gruevski Primeri za nesoodvetno odnesuvawe vo soglasnost so ovaa odredba: ^lenot na PRSA javno izjavuva deka proizvodot koj go prodava negoviot klient e bezbeden. ^lenot prenesuva somnitelna zada~a na nekoj koj ne e ~len na PRSA so cel da gi izbegne eti~kite obvrski so ~lenstvo vo PRSA. .

koja gi . Kodeksot se zasnova na tri razli~ni. tuku i eti~ka i osetliva na kulturnite vrednosti i uveruvawa. Vo soglasnost so ovie principi. }e se zanimava so vistinita. • profesionalnata komunikacija e „vkusna“. op{testvata se rakovodat od dlabokoto po~ituvawe na ~ove~kite prava i pravilata na zakonite.IABC Eti~ki kodeks na IABC za delovnite komunikatori (1995/ ‘96 godina) Predgovor So ogled na toa deka stotici iljadi delovni komunikatori {irum svetot se zanimavaat so aktivnosti koi vlijaat na `ivotot na milioni lu|e.mo`nosta za postignuvawe soglasnost na ~lenovite na organizacijata. to~na i fer komunikacija. povrzani principi na profesionalnoto komunicirawe koi se primenuvaat {irum svetot.Odnosi so javnosta 307 ME\UNARODNO ZDRU@ENIE NA DELOVNI KOMUNIKATORI . • profesionalnata komunikacija e eti~ka. Me|unarodnoto zdru`enie na delovni komunikatori sostavuva Eti~ki kodeks za profesionalnite komunikatori. i deka razlikuvaweto na toa {to e „vkusno“ od toa {to e „nevkusno“ podrazbira osetlivost na kulturnite normi: Klu~ni se slednite principi: • profesionalnata komunikacija e legalna. sekoj ~len na IABC se obvrzuva deka: • }e se zanimava so komunikacija koja ne e samo legalna. sepak. i zatoa {to takvata mo} so sebe nosi zna~ajna odgovornost. a {to e lo{o . no.e kriterium na ~ija osnova se utvrduva {to e dobro. Spored tie principi. deka okoto na eti~koto odnesuvawe .

2. 6. Zatoa {to sostojbata vo svetot postojano se menuva. Profesionalnite komunikatori gi poddr`uvaat kredibilitetot i dostoinstvoto na svojata profesija so ~esna. Profesionalnite komunikatori se vozdr`uvaat od u~estvo vo koj bilo potfat koj go smetaat za nemoralen. i vo slu~aj na kr{ewe na koj bilo zakon ili javna politika od koja bilo pri~ina. Profesionalnite komunikatori gi po~ituvaat zakonite i javnite politiki koi gi ureduvaat nivnite profesionalni aktivnosti i se osetlivi na duhot na site zakoni i odredbi. • }e se pridru`uva na dolunavedenite ~lenovi na Eti~kiot kodeks na profesionalnite komunikatori. Profesionalnite komunikatori prenesuvaat to~ni informacii i vedna{ ja korigiraat sekoja pogre{na komunikacija za koja mo`at da bidat odgovorni. 4. Profesionalnite komunikatori javno }e ka`at deka oddelni edinstveni izrazi se zajmeni od drug i }e gi navedat izvorot i celta na site informacii koi & gi prenesuvaat na javnosta.308 D-r Tome Gruevski olesnuva po~ituvaweto i zaemnoto razbirawe. ^lenovi 1. ~lenovite na IABC }e ja unapreduvaat sopstvenata stru~nost i so istra`uvawe i so edukacija }e go zgolemuvaat svoeto znaewe. iskrena i pravovremena komunikacija i poddr`uvawe na slobodniot protok na najva`ni informacii vo soglasnost so javniot interes. Profesionalnite komunikatori se osetlivi na kulturnite vrednosti i uveruvawa i ispolnuvaat fer i vramnote`eni komunikaciski aktivnosti koi neguvaat i poddr`uvaat zaemno razbirawe. 7. . 3. slobodata na zdru`uvawe i pristap na otvoreniot pazar na idei i taka i se odnesuvaat. vedna{ }e ja korigiraat dadenata situacija. Profesionalnite komunikatori go sfa}aat i go poddr`uvaat principot na sloboda na govorot. 5.

Profesionalnite komunikatori za li~na korist ne koristat doverlivi informacii steknati kako rezultat na profesionalni aktivnosti i ne zastapuvaat konfliktni ili konkurentni interesi bez pismena soglasnost na zainteresiranite strani. Profesionalnite komunikatori se ~esni. {to e u{te pova`no. 12. Profesionalnite komunikatori ne primaat tajni podaroci ili pari za profesionalni uslugi od nikoj drug osven od klientot ili od rabotodava~ot. . 10. 9. ne samo kon drugite. kon sebe kako poedinci. zatoa {to profesionalniot komunikator ja bara vistinata i zboruva vistina najnapred zaradi samiot sebe.Odnosi so javnosta 309 8. 11. Profesionalnite komunikatori gi {titat doverlivite informacii i istovremeno se pridr`uvaat na site zakonski odredbi vo pogled na obelodenuvawe na informaciite koi vlijaat na dobroto na drugite. Profesionalnite komunikatori ne garantiraat rezultati koi ne se vo sostojba da gi sozdavaat. tuku.

duri i koga toa od mene }e se bara. deka }e ja po~ituvam ovaa zakletva i ovoj napi{an dogovor. na u~enicite vrzani so dogovor i Zakletva. ]e ja spodejstvuvam so nego mojata razmisla i }e mu nadomestam s# {to mu e potrebno koga }e mu bide nu`no. kako i vo site bogovi i bo`ici kako pred moi svedoci. a osobeno nema da pomognam na `ena da napravi abortus. nitu }e go sovetuvam toa. Vo nego. spored moeto umeewe ili mislewe. koj{to mi go dade ovoj zanaet. Ovoj zanaet }e im go prenesam preku pravila. }e gledam kako vo eden od moite roditeli. tuku i na sinovite na onoj {to me nau~i. so lekcii ili na sekakov na~in na podu~uvawe. kako {to najdobro umeam i mislam. bez dogovor ili nadomest.310 D-r Tome Gruevski HIPOKRATOVA ZAKLETVA Se kolnam vo Apolon iscelitelot. Negovite deca }e gi gledam kako moi bra}a i }e gi u~am na ovoj zanaet ako sakaat da go nau~at. ne samo na moite sopstveni sinovi. . Nema da dadam nikomu lek {to }e predizvika smrt. nikoga{ da ne im ote`ni ili napravi {teta. spored Zakonot na medicinata. To {to }e go prepi{am }e bide vo korist na pacinetite.

Po~ituvaj}i gi eti~kite vrednosti i profesionalnite standardi vo prenesuvaweto na informaciite. Novinarite imaat uloga da prenesuvaat informacii. dostoinstvoto i slobodata. Novinarot treba da objavuva to~ni. Vrz osnova na ovie principi i eti~ki vrednosti: 1. Sledej}i ja svojata uloga vo gradeweto na demokratijata i na civilnoto op{testvo. ili stanuva zbor za pretpostavka. novinarite }e gi branat ~ovekovite prava. provereni informacii i nema da prikriva su{tinski podatoci i da falsifikuva dokumenti. Dokolku informacijata ne mo`e da se potvrdi. Pravo i dol`nost na novinarite e da nastojuvaat da gi spre~at cenzurata i iskrivuvaweto na vestite. novinarite }e bidat ~esni. toa treba da se . objektivni i to~ni. idei i mislewa i pravo da komentiraat.Odnosi so javnosta 311 KODEKS NA NOVINARITE NA MAKEDONIJA Principi na odnesuvawe Slobodata na mediumite e neprikosnoveno pravo. }e go po~ituvaat pluralizmot na ideite i stavovite. Osnovnata zada~a na novinarite e da ja po~ituvaat vistinata i pravoto na javnosta da bide informirana vo soglasnost so ~len 16 od Ustavot na Republika Makedonija. Novinarot ima pravo na sloboden pristap do site izvori na informirawe {to se od javen interes. }e pridonesuvaat za jaknewe na pravnata dr`ava i vo kontrolata na vlasta i na drugite subjekti od javniot `ivot. odnosno {pekulacija.

demanti i odgovor vo slu~aj koga }e bide utvrdena neto~nost na informacijata. elementarni nepogodi. vojni. Novinarot e dol`en da gi po~ituva li~nata bolka i `alost. ima pravo za toa da ja informira javnosta. Novinarot }e ja po~ituva privatnosta na li~nosta. 8. Novinarot }e nastojuva da bide obezbedeno objavuvawe na ispravka. Novinarot }e gi po~ituva zakonite vo dr`avata. no nema da objavi ili sokrie ni{to {to e vo sprotivnost so javniot interes. korupcijata i iznuduvaweto se nespoivi so novinarskata profesija. Vo sudskite postapki treba da se po~ituva principot na . sudski postapki mora da bide osloboden od senzacionalizmi. 5. Ne smee da se dozvoli reklamiraweto i drugite komercijalni motivi da vlijaat vrz slobodata na informiraweto. Novinarot }e go nazna~i izvorot na informaciite. no ako izvorot bara da ostane anonimen. novinarot }e go za{titi. semejni tragedii. Treba da postoi razgrani~uvawe me|u reklamiraweto i novinarskiot tekst vo ilustracijata. Ako novinarot e spre~en da dojde do baranata informacija. 4.312 D-r Tome Gruevski ka`e i da se objavi. To~nosta na informacijata treba da se proveri kolku {to e toa mo`no. Mitoto. Na~inot na informirawe vo slu~aj na nesre}i. osven koga toa e vo sprotivnost so javniot interes. Novinarot ne smee da go koristi mediumot za objavuvawe ili prikrivawe informacii za steknuvawe li~na korist. 6. bolesti. 7. 3. 2.

Novinarot mora da obezbedi profesionalna distanca od politi~kite subjekti.. koi ne se vo sostojba svesno da rasuduvaat..). Izvestuvaweto od politi~kite procesi. 15. kulturnite i religioznite razli~nosti vo Makedonija. 14. posebno od izborite treba da bide nepristrasno i izbalansirano. Novinarot treba da pravi razlika me|u faktite i mislewata. Nespoivo so novinarskata profesija e neprimernata komunikacija so javnosta. . 9. me|u vesta i komentarot. Novinarot }e se pridr`uva i na op{to prifatenite op{testveni standardi na pristojnost i po~ituvawe na etni~kite. Novinarot mora da gi neguva kulturata na govorot i etikata. jazi~na. da se izvestuva za site involvirani strani vo sporot i da ne se sugerira presuda. politi~ka . Istoto se odnesuva i za lica so posebni potrebi. rasna. verska. polova.Odnosi so javnosta 313 presumpcija na nevinost. socijalna. Novinarot ne smee da intervjuira ili fotografira deca pod 16 godini bez soglasnost od roditelite ili staratelite. 13. 11. 12. Novinarot nema svesno da sozdava nitu prerabotuva informacii {to gi zagrozuvaat ~ovekovite prava ili slobodi. Citatite ne smeat da se koristat bez da se naglasi izvorot ili avtorot. seksualna orientacija. nema da govori so jazikot na omrazata i nema da pottiknuva na nasilstvo i diskriminacija po koja bilo osnova (nacionalna. osven ako toa ne e vo soglasnost so pravata na deteto. Plagijatorstvoto e neprifatlivo. 10.

Vo soglasnost so zakonite na Republika Makedonija. Za po~ituvawe na principite od Kodeksot se gri`i Sovetot na ~esta na Zdru`enieto na novinarite na Makedonija. 14. }e gi pottiknuva zaemnata solidarnost i razli~nost na stavovite i nema da go upotrebi svojot medium za presmetka so li~nosti. vklu~uvaj}i gi i svoite kolegi.11. novinarite }e go prifatat sudot vo odnos na profesijata samo od svoite kolegi i }e bidat nadvor od politi~ko i drugo vlijanie. Zavr{ni odredbi: Novinarite koi rabotat vo soglasnost so ovoj kodeks ja u`ivaat poddr{kata na svojata mediumska ku}a i na svojata profesionalna organizacija. Skopje. 2001 Novinarite na Makedonija . 17. Novinarot ima pravo da odbie rabotna zada~a dokolku e vo sprotivnost so principite na ovoj kodeks. Novinarot }e gi ~uva ugledot i dostoinstvoto na svojata profesija.314 D-r Tome Gruevski 16.

Univerzitetot „Sv.Odnosi so javnosta 315 ETI^KI KODEKS NA UNIVERZITETOT „SV. Kiril i Metodij“ se zastapuva za edinstven svet i go brani pluralizmot na soznanijata. kako i svojot li~en ugled. dejci i studenti se ednakvi i ramnopravni. Kiril i Metodij“ e javna. dobroto i ubavinata. Na Univerzitetot site se kolegi. Univerzitetskite institucii. Rabotata na Univerzitetot „Sv. . Odnosite na Univerzitetot se gradat vrz dostoinstvoto i samodostoinstvoto na negovite institucii. Kiril i Metodij“ e znaeweto. KIRIL I METODIJ“ . vo nivnite me|usebni odnosi vladee lojalnost. po~ituvawe i za{tita na zaedni~kite interesi. Na Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij“ se primenuvaat najvisokite normi na eti~ko odnesuvawe na intelektualci. Site na Univerzitetot go ~uvaat negoviot ugled. dejci i studenti. ~ove~ki i rabotni vrednosti. a osnovnite vrednosti se vistinata. Na Univerzitetot sekoj e odgovoren za svoeto odnesuvawe i dejstvuvawe. Univerzitetot gi odgleduva op{tite i svoite akademski tradicii. rabotat zaedno na naukata i obrazovanieto i sledat isti eti~ki.SKOPJE Prvata cel na Univerzitetot „Sv.

316 D-r Tome Gruevski Normite na ovoj eti~ki kodeks na Univerzitetot „Sv. fevruari 2006 godina . Kiril i Metodij“.koi se obvrzuvaat so svojata ~est da gi ~uvaat i izvr{uvaat. vo Skopje. Skopje. se zadol`itelni za site negovi nastavnici i studenti .

8. Beograd. (1997) "The Strategic Implications of the Internet". Roland (2000) Nauka za komunikaciÔta. SofiÔ. B Bazi} M. Sem.Odnosi so javnosta 317 LITERATURA A Avramov. V Vasi}. Burkart.fr/Publication/ICDT/strategicImplication. (1968) Human Communication.Eduard (2003) BaÈata na manipulaci®ta. Veliko Trnovo. Lori TaŸ. Sofi® Angehrn. SofiÔ . Velev Mladen (2001) Marketingovi komunikacii. Beograd. Aleksieva. (1972) Psiholingvistika i novinarstvo.SonÔ. Albert A. Makedonska kniga. Paul.htm (Accessed: July 6. SofttreŸd.. Aristotel: (2002) Retorika. Velko (2001) Komunikacionna politika na firmata. Aspekti radija (Zbornik). Miljojko (2005) Vestina komuniciranja. Siela. Beograd. Aristotel: (1965) Organon. (1997) Odnosi s javno{~u. Novinarstvo br. RTV Teorija i praksa br. B. Watzlavick.(1977) Radio kao sredstvo komunikacije. Available: www. New York. Blek.1/2 JIN.insead. BernaŸs L. 2001). Beograd. Beograd. Breht. SofiÔ. Nov b`lgarski univerzitet. (1979) Sarajevo.S.. INSEAD Publications. (2006) Biznes komunikacii. Clio. PIK. Skopje. Fakultet za trgovinu i bankarstvo. Beograd Bal Fransis: (1997) Mo} medija.

Denis. Filip. (2005). Pit i Konroj. Daskalov RaŸko (2006) Umenieto da govorim. Skopje . Rijavec Petja. Skopje . \uri} Du{an: (1983) Novinarska radionica. Masmedia. Skopje -Komunikacii i kultura. Voren (2006) Odnosi s javno{~u. Kala~ Ana Verci}.318 D-r Tome Gruevski Verci} Dejan. Asenevci Volbi. (2004).Kultura na govornata komunikacija (2006). Zagreb. Bitola .1. Pedago{ki fakultet. Glen. Endi: (1994) Prira~nik za radioto (The Radio Handbook by Pete Wolby and Andy Conroy. Toma: (1979) Teorija masovnih komunikacija. Bitola \ \or|evi}. G Gruevski Tome (1995).Kultura na izrazuvawe-predavawa. Routledge. Pedago{ki fakultet. London and New York.U~itel br.Mediumska pismenost (2005) Nau~na tribina. Eiddzi K. Filozofski fakultet. Studentski zbor. Beograd Viner. Vilhem Rihard. Sovrmeniot pe~at vo Makedonija.Teorija na novinarstvoto (2000) . Pedago{ki Fakultet. Kameron T. Norbert (1964) Kibernetika i dru{tvo. Bets dÝ Herman. Olt H. Beograd. Skopje . Studentski zbor.Strategije i taktike. Bitola . Vilkoks L. Skopje . Franci Zavrl. Ekonomski fakultet. Beograd.Istorija na novinarstvoto (2006) Studiorum. . Beograd. Laco Kristina (2004) Odnosi s medijima.Psihologijata i komunikaciite (2005). CID. Bitola .Neverbalni komunikacii (2005) Spisanie . Zbornik. Nolit.

Skopje Izborite. informacija. Beograd K Castells.. dinamika i razvitie. Z ZiŸman Serdd`o (2004) KraÔ na reklamata.Novinarska enciklopedija. Skopje Jefkins. Sovet za radio difuzija.Odnosi so javnosta 319 . Beograd J Jakimovski Qubomir (2003) Javno mislewe. Bitola. Blackwell Publishers. Manuel (2001) The Internet Galaxy. Eko Umberto: (1973) Kultura. @ @oglev Zlatko: (2003) Komunikacii. F.(1976( Wroclaw. politi~kata propaganda. Beograd. masovno komunicirawe. Skopje Javnost i javno mislewe (2003). (1997) Beograd. kakvoto Ô poznavame. Zavod za nastavna sredstva. Privredni pregled. E Enciklopedia wiedzy o prasie. Manuel (1996) The Rise of the Network Society. informacisko op{testvo.(1991) Odnosi s javno{}u za va{ biznis. SRD na RM. odnosi i inicijativi. Warsawa. komunikacija. s†Ènost. politi~kiot marketing i mediumite (2003). (1991) Uvod u propagandu. Oxford University . Castells. Pleven Isakovi} Z. Lege artis. Oxford. Fokus. SofiÔ I Iliev Vladimir (2003) OpÈtuvaneto.

Lippman Walter (1995) Javno mnijenje. (2001) Reklamata-ezik†t na misl†ta i du{ata. M Markham Ursula (1999) Upravlenie na konflikta. Zagreb Karnegi. Clio. Naprijed. Cutlip M. SofiÔ P†blik rilešsens. Informator. Dejl: (1994) Psihologija na uspehot. Skopje Kardouni D`on (1993) Kak se prav®t novinite.(1994) Upravljanje marketingom. SofiÔ Korni Daniel (1999) Etika informisanja. Beograd Kotler. Skopje. Nova. vo: Handbuch der Publicistik. Kako da komunicirate so mediumite (2003) Makedonski institut za mediumi. Orefice. SofiÔ MihaŸlov Vladimir (2003) Otkrita li e televiziÔta (Kratka istoriÔ i teoriÔ na TV komunikaciÔ Marinov Rusi (2004) Komunikacionni strategii. New Yersey Karlikowsky: Public Relations Zeitschriften. L Leksikon novinarstva (1979) Savremena Administracija. IK Kolins. Clio. F. Broom M. Glen (2003) Odnosi s javnoscu. Teil 2. (2001) SofiÔ Markovic Marina (2000) Poslovna komunikacija. Band 3. Lorimer Roland: (1998) Masovne komunikacije. Beograd. Zagreb. Hall. Center H. Allen. Beograd. Zagreb (Originalot: Effective Public Relations (1994). New York. Sofi® Krsteva Nev†na. Luka} Sergej: (1976) Teorija i tehnika novinarstva. Beograd. Beograd . Fakultet politi~kih nauka. Scott.320 D-r Tome Gruevski Press. Sofi® Kolev Konstantin (2007) Interkultura v biznesa s†s stranite od evropeŸskiÔ s†Óz.

(1993) Public relations. Uvod u odnosi s javno{}u. Nikolas (1994) Fenomenot na politi~kiot marketing. Dejvid: (2000)Televizija. ISPPI. Mek Kvin. N Nedelkovski.Denis: (2000) Mass Communication Theory. Beograd. Step. Sage Publications. Blackwell Publishers. Poster. TV intervju. Beograd. Oxford. Dobri (2006) Administrativna kultura i administrativno odnesuvawe. Zagreb. . F@MK na SU. O Odgovorna koncelarija za informirawe. Petrovski. Skopje. Beograd Mili} Voin. Moren. Poslovna politika. @ivko: (1983) Komunikaciite i javnoto mislewe. Mario: (1995) Komunikologija masovnih medija. (1978). Politi~ka enciklopedija. O [onesi. Prira~nik za vrabotenite (2002) Avtor: Margarita H. S. Moris Dezmond: (1998) Govor Tela. Mark (1995b) The Second Media Age. Kliment Ohridski. A. New York. Penguin Books. Milosavljevi}. Quail’s. Mc. Beograd. (1987). Edgard 1979) Duh vremena.(1976) Beograd. Postman. vo Javnoto mislewe vo SRM. Clio. Bitola Plenkovi}. Beograd.Odnosi so javnosta 321 Meiden. Beograd. Sociolo{ki metod. XX vek. Sv. SofiÔ. London. Saliven P Petev Todor (2004) Teorii za masovata komunikaciÔ. Skopje. Neil (1985) Amusing Ourselves to Death: Public Disclosure in the Age of Showbusiness.

Masmedia. StÓart. Beograd. Tofler. U Uzunova ÁliÔ. Kliment Ohridski. Sofi® -Kultura i medii. SofiÔ. Niksi}. Sali (2005) Kak da opÈuvame s mediate. i RiŸs Laura (2003) Zalez†t na reklamata i v†zhod†t na p†blik rileŸ{†ns. Beograd. SofiÔ RaŸkov Zdravko (2003) PR. SofiÔ F Filipovi}. Rouse Michael (2005) Poslovne komunikacije.regulativi i praktika (2002) Sovet za radiodifuzija. Alvin: (1983) Tre}i talas. SU. Al. (2006) Fakultet za `urnalistika i masova komunikaci®. Romina. Tomi~ Zorica: (2004) Komunikaicja i javnost. Vinka-Kosti}. Beograd. TehnologiÔta na uspeha. SofiÔ Radojkovi} Miroljub. Stylos. Skopje S Slavkovi} Du{an: (1975) Osnovi novinarstva i informisanje. Mileti} Mirko (2005) Komuniciranje medii i dru{tvo. Pa~eva ValeriÔ (2005) Vr†zki s opÈesvenostta i biznes komunikaci®. Beograd. Zagreb Reg Dejvid (1996) Odnosi s medijima. Sv. Klasika i stil. Clio. Milica-Prohaska Slobodan (2003) Odnosi . StoŸkov LÓbomir. Beograd Rajnvajn Ljubomir: (1988) Stvarala{tvo novinara. Nau~na knjiga. InteraktivniÔt PR (2005). Beograd Reklamirawe na radio i televizija. Univerzitetska rije~.322 D-r Tome Gruevski R RaŸs. Sofi® T Tadi}. Ljubomir: (1987) Ogled o javnosti.

J. in Loader.org/jcmc/vol7/issue2/holmes. Kultura. Beograd ^ ^okrevski. Available: www.ascusc. [ [ingler. Jirgen: (1969) Javno mnenje. X D‘ini}. 2001). 2002). Fortune (2000) "The Network Becomes the Social Structure of Everything". 7. Skopje. Tomislav: (2000) Sociologija na komunikacii. 1978. Hol Edvard: (1976) Nemi jezik. Technology and Global Restructuring. (1981) O intervjuu. Paul (1997) "The Virtual State: Postmodernisation. Beograd. Vladimir (1999) Kultura poslovnog komuniciranja. Beograd Frissen. FOM. London. Firdus: (1978) Nauka o komuniciranju. Available: www.fortune. Holmes. David (2002) "Transformations in the Mediation of Publicness: Communicative Interaction in the Network Society". Routledge. Beograd. H Habermas. Viringa Sindi. [~eki}. Beograd . vol. October 9. 2. Martin. Obele`ja. Journal of Computer Mediated Communication. (2000) Radio.html (Accessed: March 1. C Cvetanovi}. Beograd. Beograd. Clio.Odnosi so javnosta 323 s javno{}u. Savremena administracija.com (Accessed: November 12.) The Governance of Cyberspace: Politics. Studentski zbor. Brian (ed. no. Informatisation and Public Administration".

.CIP . . Kliment Ohridski” Skopje 659. 2007.Skpoje: Studentski zbor.MK-ID 68471306 . str.(Biblioteka Komunikologija) Na zadninata na nasl. .: Public relations / Tome Gruevski ISBN 978-9989-45-198-0 a) Odnosi so javnosta COBISS. 24sm. Tome Odnosi so javnosta/Tome Gruevski.324 str.Katalogizacija vo publikacija Nacionalna i univerzitetska biblioteka „Sv. .4 GRUEVSKI.

You're Reading a Free Preview

Download
scribd
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->