Prof.

d-r Tome Gruevski

1

ODNOSI SO JAVNOSTA

Biblioteka: Komunikologija d-r Tome Gruevski Odnosi so javnosta Prvo izdanie 2007 Tome Gruevski Ph.D Public Relations Izdava~i: „Studiorum” - Centar za me|unarodni i regionalni istra`uvawa i sorabotka - Skopje www.studiorum.org.mk `iro-smetka: 210-0560959301-03 Deponent: Tutunska banka, Skopje NIP „Studentski zbor” - Skopje ul. „Pirinska” bb, baraka 5, po{t. fah 484 `iro-smetka: 300000000893891 Deponent: Komercijalna banka, Skopje tel.: +389 (0)2 3065-836; faks: 3065 837 e-mail: szbor@mt.net.mk Glaven i odgovoren urednik: d-r Zoran Kostov Recenzenti: prof. d-r Dobri Petrovski prof. d-r Zlatko @oglev Lektura: Silvija Mitrevska Tehni~ki urednik i dizajn na korica: Darko Buldioski Kompjuterska obrabotka: Verica Todorovska Pe~ati: „Grafo-den“ - Skopje Neovlasteno fotokopirawe ili drug vid reproducirawe e kaznivo spored ~len 157 stav 1 KZM

Prof. d-r Tome Gruevski

ODNOSI SO JAVNOSTA

Studiorum 2007

Tome Gruevski, Ph.D.

PUBLIC RELATIONS

„Studentski zbor” 2007

Odnosi so javnosta

5

Sodr`ina Predgovor PRV DEL Glava prva 1. KOMUNIKACII I ODNOSI SO JAVNOSTA Voved 1.1. Poim i definicii za odnosi so javnosta 1.2. [to se odnosi so javnosta 1.3. Principi na odnosite so javnosta 1.4. Funkcii na odnosite so javnosta 1.5. Vidovi odnosi so javnosta 1.6. Metodi na rabota na odnosite so javnosta Glava vtora 2. GENEZATA I RAZVOJOT NA ODNOSITE SO JAVNOSTA Voved 2.1. Po~etocite na odnosite so javnosta 2.2. Retorikata i odnosite so javnosta 2.3. Predmet na retorikata 2.4. Istorija na retorikata i govorni{tvoto 2.5. Govorot i govornikot 2.6. PR i sredstvata za masovno komunicirawe Glava treta 3. TEHNOLOGIJA NA ODNOSITE SO JAVNOSTA Voved 3.1. Definirawe na problemite 3.2. Planiraweto i programiraweto 3.3. Prezemawe akcija i komunikacija

17 20 27 28 29 31

34 36 39 40 44 48

54 59 62

6

D-r Tome Gruevski

3.4. Evalvacija na PR Glava ~etvrta 4. PRAKTIKATA NA PR I NEGOVITE DEJNOSTI Voved 4.1. Specijalizirani oblici na PR Glava petta 5. ODNOSI SO MEDIUMITE Voved 5.1. Tehnikite na PR za rabota so mediumite 5.1.1. Pi{uvani taktiki 5.1.2. Govornite taktiki 5.1.3. Vizuelnite taktiki Glava {esta 6. ODNOSI SO JAVNOSTA VO KRIZNI SITUACII Voved 6.1. Evolucijata na konceptot za kriza 6.2. Komunikacijata vo krizniot menaxment Glava sedma 7. JAVNOST I JAVNO MISLEWE Voved 7.1. Odreduvawe na poimot javnost 7.2. Politi~ka javnost 7.3. Odreduvawe na poimot „mislewe” 7.4. Sfa}awa za javnoto mislewe 7.5. Karakteristiki na javnoto mislewe 7.6. Formirawe na javnoto mislewe 7.7. Komunikacii i manipulacija

66

69

87 87 90 111

113 118

126 128 129 130 131 133 134

4 Merewe na efektite od on-lajn komuniciraweto so javnosta Glava devet 9. ODNOSITE SO JAVNOST I INTERNETOT Voved 8. Proces na delovni komunikacii 1.Odnosi so javnosta 7 Glava osum 8.4. Merewe na koli~inata na informacijata 1.1.3.3 Kontekst na upotrebata na Internet za odnosi so javnosta 8. Internet kako nov medium 8. Poim i definicii za komunikacija 140 144 147 150 154 157 163 165 172 173 176 .2.2. Eti~kite problemi i op{testvenite odgovornosti VTOR DEL Glava prva 1.2. Eti~koto odnesuvawe na piarmenite 9. Prenos na informacijata 1. PROFESIONALNI KOMUNIKACII Voved 1. Tehnolo{ki opcii za onlajn komunicirawe so javnost 8.1. Odreduvawe i definirawe na poimot informacija 1.5. ETIKATA I PROFESIONALIZMOT Voved 9.1.

Celi na neverbalnata komunikacija 4.1. NEVERBALNA KOMUNIKACIJA Voved 4.2.2.1. Oblici na komunikaciska praksa 3. Interpersonalna komunikacija 3.1. Aspekti na neverbalnata komunikacija Glava petta 5.1.1. Pre~ki na komunicirawe Glava treta 3.1.3.8 D-r Tome Gruevski Glava vtora 2. Masovno komunicirawe Glava ~etvrta 4. Grupno komunicirawe 3. Kanali na komunicirawe 2. STRUKTURA NA KOMUNIKACISKIOT PROCES Voved 2.1.3. OSNOVNI VIDOVI KOMUNIKACIJA Voved 3. DVONASO^NO KOMUNICIRAWE Voved 5. Dijalogot kako oblik na komunikacija 183 187 194 197 197 198 202 203 210 215 216 222 .2. Dimenzii na neverbalnata komunikacija 4.3. Intrapersonalna komunikacija 3.1.4.1. Elementi na komunikaciskiot proces 2.

3.3.2.1.1. Pe~ateni mediumi 246 1. MASOVNI MEDIUMI Voved 1. Govorna prezentacija TRET DEL Glava prva 1.2.2. Televizijata kako masoven medium 265 1.2.1. Elektronski mediumi 257 1. VE[TINA I TEHNIKI NA DELOVNOTO KOMUNICIRAWE Voved 6.2. Oblici na delovni komunikacii 6. Pi{uvani komunikacii 6. Definicii i karakteristiki na mas-mediumite 243 1. Elektronski delovni komunikacii 6.1.2. Novite mediumi za masovno komunicirawe 270 PRILOZI LITERATURA 278 317 228 231 231 236 238 239 .3.3.Odnosi so javnosta 9 Glava {esta 6. Radioto kako masoven medium 257 1.2.3. Elementi na ve{tinata na komunicirawe 6.2.4. Telefonski komunikaciii 6.3.

10 D-r Tome Gruevski .

i vo rudimentarna forma zaradi ograni~eniot broj ~asovi. za prvpat gi zapo~nav univerzitetskite predavawa po predmetot Mas-mediumi. profesionalnite komunikacii i masovnite mediumi kako instrumentarium preku koj se ostvaruvaat vo praktikata. Kliment Ohridski“. barem nekade. Vo rubrikata „zanimawe“ toga{ ostanalo zapi{ano „piljar“. Ottamu i anegdotata {to se raska`uva vo na{eto po{iroko opkru`uvawe . mladiot pripravnik radosno izjavil: „Odnosi so javnosta“. komunikacii i odnosi so javnosta. vo Bitola. Vo pi{uvaweto na knigata e koristena najnovata stranska i doma{na literatura od ovaa oblast. komunika- .Odnosi so javnosta 11 PREDGOVOR Knigata „Odnosi so javnosta“ e deficitaren naslov vo mediumskiot i vo jazi~niot prostor vo Makedonija.Pri otvoraweto na kartonot za rabota. Pojdovna osnova pretstavuva{e mojot trud „Komunikacija i kultura“ (2004) {to be{e prvo ~etivo na makedonski jazik za odnosite so javnosta. Na barawe toa da se ka`e pojasno i pokratko. Sodr`inata na ovoj trud e gradena spored Nastavniot plan i programa na ovie studii. zapra{an za profesijata. Vo izlagaweto na ovaa slo`ena problematika koristen e metodolo{ki pristap so cel. koi vo na{ata komunikaciska praksa s# u{te se nepoznati i nedovolno sfateni i razbrani od po{irokiot ~itatelski auditorium. Knigava nastana kako rezultat na moite predavawa pred studentite od treta godina na Studiite po javna administracija na Univerzitetot „Sv. Za prvpat se pojavuva kniga vo koja se obrabotuvaat komunikaciite i odnosite so javnosta. bidej}i nemalo dovolno mesto vo formularot. pripravnikot rekol: „Jas sum pi-ar“. Vo u~ebnata 2004/2005 godina. da gi prika`e sovremenite pogledi od teorijata i praksata na odnosite so javnosta.

funkciite. prenosot i mereweto na koli~inata na informaciite. Prviot del gi obrabotuva komunikaciite i odnosite so javnosta. marketin{kite komunikacii. masovnite mediumi. potoa dvonaso~noto komunicirawe i neverbalnite komunikacii so nivnite celi. Posebna glava e posvetena na genezata i razvojot na PR vo koj se navleguva dlaboko vo minatoto i vo pojavata na govorot. publicitetot. vidovite i metodite na odnosite so javnosta. kanalite i interferencijata na komuniciraweto. reklamata kako ednonaso~na masovna komunikacija i propagandata i manipulacijata. kako {to se: Press Agentry. lobiraweto. pismoto. interpersonalnoto. Kaj sekoja glava od trite dela na trudot se dadeni vovedni napomeni kako metodolo{ka preciznost i preglednost vo ponudata. etikata i profesionalnite principi.12 D-r Tome Gruevski ciite i mas-mediumite. Osobeno interesna sodr`ina nudi glavata posvetena na ve{tinata i na tehnikite na delovnoto komunicirawe. tehnologijata na PR. Sodr`inata na knigata e koncipirana vo tri dela. retorikata. Od mnogubrojnite vidovi komunikacija se objasneti: intrapersonalnoto. odnosite so javnosta vo krizni situacii i. Vo prviot del se obrabotuvaat poimot i definicijata na odnosite so javnosta i se nudi odgovor na sintagmata „odnosi so javnosta“. Pablic Affairs. marketingot kako funkcija na upravuvawe. grupnoto. potoa analiziraj}i ja strukturata na komunikaciskiot proces se obraboteni: elementite na toj proces. odnosite so mediumite. masovnoto komunicirawe. Ovoj del od trudot e najobemen bidej}i vo nego se obrabotuvaat i: javnosta i javnoto mislewe. osobeno. praktikata na PR i negovite dejnosti. Kako zna~ajna komponenta na PR se obraboteni: elementite na ve{tinata . aspektite i dimenziite. Vtoriot del nasloven kako Profesionalni komunikacii gi obrabotuva: procesot na komunikaciite. a tretiot del gi obrabotuva komunikolo{kite i op{testvenite odliki i karakteristiki na masovnite mediumi. Vtoriot del e posveten na profesionalnite komunikacii. Posebni poglavja se ponudeni za: principite. oglasuvaweto.

internetot) vo nivnite komunikolo{ki aspekti se obraboteni vo tretiot del na knigata. najnova verzija od 2000 godina. usvoena na 25 noemvri 1971 godina. Na insistirawe na moite kolegi . profesionalnite komunikacii i masovnite mediumi. Tuka. telefonski. Toa se: Evropskiot kodeks za profesionalno odnesuvawe so odnosite so javnosta. Ovaa zbirka e zbogatena i so prilozite: Minhenska deklaracija za pravata i obvrskite na novinarite. elektronski. t.studenti od studiite po javna administracija vo Bitola. Masovnite mediumi (pe~atot. na Studiite za javna administracija vo Bitola. Eti~kiot kodeks na IABC za delovni komunikacii od 1995/’96 godina.Odnosi so javnosta 13 na komuniciraweto i raznovidnite oblici na komunikacii: pi{uvani. se studentite koi ovaa materija ja izu~uvaat na redovnite studii i na postdiplomskite studii po predmetot Mas-mediumi. pred s#. Knigata. televizijata. Vo ovaa zbirka se prilo`eni i Eti~kiot kodeks na Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij“. vo knigata e pomesten poseben Prilog {to opfa}a zbirka na pove}e eti~ki kodeksi za profesionalnoto odnesuvawe vo praksata po PR i kodeksi na novinarski organizacii i zdru`enija. kako i za . Lisabonski kodeks. Eti~kiot kodeks na ~lenovite na PRSA. d-r Zoran Kostov. Poseben prilog vo sodr`inata na knigata se odnosite so javnosta i internetot na mojot sorabotnik i kolega . delovni komunikacii. potoa za studentite-postdiplomci po predmetot Profesionalni komunikacii. od nastavnata programa na Pedago{kiot fakultet vo Bitola. i Kodeksot na novinarite na Makedonija.n. govornata prezentacija itn. komunikacii i masovni mediumi. vo Skopje. Kodeksot na profesionalni standardi na PRzdru`enija vo SAD. e nameneta za site qubopitnici za odnosite so javnosta. i Hipokratovata zakletva. komunikacii i odnosi so javnosta. kako edinstveno ~etivo od ovaa oblast vo Republika Makedonija.komunikolog. Me|unarodniot kodeks za oglasuvawe (francuskata verzija od 1997 godina). od 14 noemvri 2001 godina. docent po predmetot Mediumi i op{testvo na studiite po novinarstvo. radioto.

vo kompaniite i vo lokalnata samouprava. Bitola . koi se profesionalno anga`irani vo Parlamentot. januari. vo ministerstvata i vo drugi institucii i organizacii.14 D-r Tome Gruevski drugi srodni fakulteti na univerzitetite vo Makedonija. vo Vladata. vo knigava }e imaat ~etivo {to }e im pomogne vo sovladuvaweto na ve{tinata vo profesionalnite komunikacii i vo na~inot za podobruvawe na nivniot profesionalen imix. Piarmenite. 2007 godina.

Vo francuskoto govorno podra~je se upotrebuva inverznata skratenica RP. no kolku pove}e se obiduvav da ja definiram. 2001: 130).odnosi s javnosÊu. s# pove}e naiduvav na pote{kotii. Imeno. (V. na hrvatski . razli~ni aspekti na taa socijalna praktika. a.Odnosi so javnosta 15 PRV DEL Glava prva 1. Za poimot odnosi so javnosta vo pove}e nacionalni kulturi se koristi empiriskoto ime Public Relations ili skrateno PR . odnosite so javnosta se imenuvaat kako Publlic Relations nasproti na{ite odnosi so javnosta. pak. tehnologija i nauka. {panskiot naziv e Relationes Publicas. od jazi~en aspekt postojat razliki vo nejzinoto imenuvawe. {to doa|a od sintagmata Relations Publiques.pi-ar. . Italijancite upotrebuvaat Relationi Publiche. kako „op{testveni vrski” ili poto~no „Vrski so op{testvenosta” (VO). Avramov. Vo grupata na slovenski jazici ovaa sintagma se preveduva: na ruski jazik op{stestvenie otno{enija. Vo bugarskiot jazik za ovaa oblast se upotrebuva Publik Relations. na srpski jazik se preveduva kako odnosi s javnosÊu. KOMUNIKACII I ODNOSI SO JAVNOSTA Voved Sintagmata odnosi so javnosta mi izleda kako mnogu ednostaven i ubav komunikolo{ki poim. Vo anglosaksonskoto jazi~no podra~je. Na germanski jazik ovaa komunikolo{ka disciplina se narekuva Öffentlichkaitsarbait. Vo literaturata postojat pove}e od 500 opredelbi za PR varijacii.

(Sem Blek. i na privatnite univerziteti vo Republika Makedonija. Ovoj predmet e zastapen i na Univerzitetot na Jugoisto~na Evropa. vo Tetovo. kako {to se: retorikata. treba da razgrani~ime me|u odnosite so javnosta {to se sre}avaat vo sekojdnevieto i se tuka okolu nas i so nas. i profesionalnata praksa odnosi so javnosta ili PR koja e definirana kako umetnost vo slu`ba na naukata. 1997:5). javnoto mislewe. harmonija i postignuvawe me|usebno razbirawe so vistinsko i potpolno izvestuvawe. potoa na studiite po novinartvo. ekonomijata i nekoi nejzini disciplini i dr. Odnosite so javnosta kako nastaven predmet se zastapeni i vo programata na Pravniot fakultet „Justinijan Prvi”. od edna strana. masovnite mediumi i masovnoto komunicirawe. Ovie nekolku zborovi ja so~inuvaat sr`ta na odnosite so javnosta. doverba. na nasokata za administrativno pravo i javna administracija. rudimentirana. Isto taka. rabotite povrzani so odnosite so javnosta }e gi opi{eme so zborovite: renome. Odnosite so javnosta kako nauka i iskustvo za sozdavawe na op{testvenoto mnenie vo posakuvana nasoka se tretiraat i od teoretski i od prakti~en aspekt. marketingot. pravoto. pred s#. vo razli~ni varijanti i jazi~ni varijacii.16 D-r Tome Gruevski Na po~etokot od ova izlagawe. etikata. osobeno vo uslovi na demokratizacija na op{testveniot `ivot. Odnosite so javnosta se komunikolo{ka disciplina. Odnosite so javnosta se funkcija na upravuvawe koja vos- . navistina. od druga strana. novinarstvoto. no. Na{ite predavawa od ovaa oblast }e bidat izneseni vo. Piarot e neophoden. mediumi i komunikacii i na politi~kite studii na ovoj fakultet. sigurnost. zbiena forma i }e bidat povrzani so osnovni zapoznavawa so komunikaciskite poimi i kategorii i so masovnite mediumi kako sredstva preku koi se ostvaruva masovnoto komunicirawe i aspektite na odnosite so javnosta vo svetot i kaj nas. vo Skopje. se razbira. no se zasnovaat i na drugi nau~ni disciplini. kako profesionalna menaxerska nau~na disciplina prifatena sekade vo svetot.

marketingot itn. da gi nabele`ime nivnite principi i funkcii. reklamata. 1. za definiraweto na odnosite so javnosta. Kliment Ohridski”. definicijata. Spored nastavnata programa za ovoj predmet imenuvan kako: „Mas-mediumi.javnosta. oglasuvaweto. kako i drugite op{testveni fenomeni. modelot na nastavnite planovi od ovaa oblast. {to se izu~uva vo V semestar na Fakultetot za javna administracija na Univerzitetot „Sv. metodite vo odnosite so javnosta. sporedbata me|u odnosite so javnosta i propagandata. Poim i definicii za odnosi so javnosta Osnovnata cel na ovoj del e da gi preneseme pozna~ajnite definicii so odnosite so javnosta. Vo vovednoto izlagawe }e stane zbor za pra{awata {to se odnesuvaat na odnosite so javnosta. me|utoa.Odnosi so javnosta 17 postavuva i odr`uva vzaemno korisni odnosi me|u organizacijata i razli~nata javnost od koja zavisi nejziniot uspeh ili neuspeh. internite odnosi so javnosta. potoa javnoto mnenie i javnosta. lobiraweto i novinarstvoto i korelacijata na odnosite so javnosta. publi~nosta . rabotata vo krizni okolnosti. vo Bitola. Vo posebno poglavje }e bidat obraboteni komuniciraweto so javnosta i stru~nata publika. korporaciskiot identitet i vizuelnata komunikcija. Postojat pove}e definicii za odnosite so javnosta. oglasuvaweto i odnosite so javnosta. }e stane zbor vo delot {to se odnesuva za PR. nivnite parametri.1. marketingot. odnosite so mediumite i vrskite vo parlamentot. rakovodeweto i organizacijata na odnosite so javnosta. kratkiot istoriski razvoj i obrazovanieto i karierata vo odnosite so javnosta. delovnata etika. kratkiot istorijat na odnosite so javnosta itn. odnosite so javnosta . komunikacii i odnosi so javnosta”. kako i soodnosot me|u propagandata. oglasuvaweto. genezata i evolucijata na pi-arot i na kraj }e se zadr`ime na: pres-agentstvoto. marketingot. parametrite na odnosite so javnosta. objasnuvaweto na poimite. propagandata.

razbirawe.) Pokoncizna definicija davaat i teoreti~arite Skot Kutlip. Toj.PRSA . kako svoi glavni alatki gi koristi istra`uvawata i eti~ki pravilnite tehniki na komunicirawe”. T.sobral petstotini definicii od tolku izvori vo literaturata {to se pojavila od po~etokot na dvaesettiot vek do denes. ja definira i ja istaknuva odgovornosta na rakovodstvoto da mu slu`i na javniot interes. slu`ej}i kako sistem za rano predupreduvawe. Long i Vinsent Hejzelton: „Odnosite so javnosta gi opi{uvaat kako komunikaciska funkcija na upravuvawe preku koja organizacijata ja prisposobuva. prifa}awe i sorabotka me|u organizacijata i nejzinite grupi na javnost. predlaga i svoja definicija koja gi sodr`i „konceptualnite i operativnite aspekti” na odnosite so javnosta: „odnosite so javnosta se posebna upravuva~ka funkcija koja pridonesuva vo vospostavuvawe i odr`uvawe vzaemni kanali na komunicirawe. se ~ini. StoŸkov. 2001:1) Od mnogubrojnite definicii. spored. Cit. opfa}a upravuvawe so problemite ili so va`ni pra{awa. 1976: 36. pokraj tie sobrani definicii. (Ibid. Alen Center i Glen Brum vo knigata „Uspe{ni odnosi so javnosta”. isto taka. Pa~eva.18 D-r Tome Gruevski mnogu poednostavno i precizno mo`at da se opi{at otkolku precizno da se definiraat. najdobra definicija za dene{nata sovremena praksa e definicijata {to ja davaat profesorite Lorens V. ja . Reks Harkou. mu pomaga na rakovodstvoto da odi vo ~ekor so promenite i uspe{no da gi koristi. Tie smetaat deka odnosite so javnosta se funkcija na upravuvawe koja vospostavuva i odr`uva vzaemno korisni odnosi me|u organizacijata i razli~nata javnost od koi zavisi nejziniot uspeh ili neuspeh. koe pomaga da se predvidat trendovite i. eden od prvite edukatori vo oblasta na odnosite so javnosta i osnova~ na Amerikanskoto dru{tvo za odnosi so javnosta . mu pomaga na rakovodstvoto da se informira za javnoto mnenie i da reagira na nego.V. (Harlou. Site definicii mo`eme da gi klasificirame na dva dela: definicii na teoreti~arite i nau~nite rabotnici i na prakti~arite.

Nasproti ovaa definicija. (Cit. Kako Proniklivost . (Ibid.a ne samo celnata publika. kako i da vlijae na mnenieto i na povedenieto”. Tie treba da pottiknat na otvorena.strategijata pretstavuva posredni~ka sila me|u organizacijata i nejzinata okolina. 1983:285). Kameron.se javuvaat dva oblika na strategija: slu~ajna i namerna.Odnosi so javnosta 19 menuva ili ja odr`uva svojata okolina vo namera na ostvaruvawe na svoite celi”. pi{uva deka odnosite so javnosta (Relations Publicues) „se naso~eni na sozdavawe izvesna sostojba na duhot. Vilkoks. pri {to vo toj proces i organizacijata gi menuva svoite stavovi i odnesuvawa . na sozdavawe humano opkru`uvawe”. Henri Mincberg. direktor na Me|unarodnata organizacija za informirawe i javno mnenie (INFO). strategii: Kako Plan . F. Prof. zalagaj}i se za strategiskata uloga na odnosite so javnosta. spored D. Kako Pozicija . Spored ovaa definicija. Kako Postapka . dvonaso~na komunikacija i na zaemno razbirawe. .svesno planirawe na tekot na akcijata. {to ka`uva{ i {to drugite ka`uvaat za tebe.manevar so koj se nadmudruva konkurencijata. korporaciite i vladinite agencii ili drugi organizacii. vo koja PR se opredeluva kako politika i dejnosti planiraj}i da go opfatat najva`noto za podobruvawe na op{testvenite pretstavi kon li~nosta. odnosite so javnosta se pove}e od ubeduvawe. Praktikata na PR-ot e disciplina koja se gri`i za reputacijata so cel da pothranuva razbirawe i potkrepa. (PR NEWS. Od re~ni~ko-enciklopediskite izvori ja izdvojuvame enciklopedijata „Britanika”. sugerira pet mo`ni tolkuvawa (Pet P). 2006:4).sredstvo so koe organizacijata se locira vo svojata sredina . so sedi{te vo Pariz. Ejxi. 1994:3) Alen Borvo.so rezultatite od toa {to pravi{. Old i V. G. Britanskiot institut od PR (The British Institute of Public Relations) gi razgleduva odnosite so javnosta kako „Menaxment na reputacija” (Repution management): „ PR-ot e svrzan so reputacijata .poseben tek na akcijata naso~en kon celta .

Rijs i Laura Rijs kategori~no istaknuvaat . 1997:15-16) Holandskiot ekspert Van der Mejden vostanovil lista koja vo skraten oblik izgleda vaka: „ PR ne e sreduvawe izlog. 1993.strategija ovde pretstavuva sredstvoto so koe organizacijata se sogleduva odnatre. odnosno sokrivawe na vistinata”. Koga stanuva zbor za PR. Osnovnata filozofija na odnosite so javnosta e mnogu ednostavna: mnogu e podobro sekoja postavena cel da se ostvari . ne e razubavuvawe za oglasuvawe. Vo praktikata ova Mincbergovo pravilo mora da se obedini vo seopfatna strategiska politika.20 D-r Tome Gruevski Kako Perspektiva . nitu e dobronamerno la`ewe. Sredstvata i metodite na PR treba da pomagaat da se izgradi most me|u vnatre{nite perspektivi na organizacijata i nejzinoto nadvore{no pozicionirawe”. vo op{testvenite odnosi. 2. na~in na koj rakovodstvoto go ~uvstvuva svojot svet i konkurentnoto opkru`uvawe op{toprifaten recept za uspeh. A. Nivnata su{tina e ista bez ogled na toa dali tie se koristat vo politi~kata arena. na delovno ili komercijalno pole. Metodite i taktikite {to se upotrebuvaat i {to se koristat vo razli~ni situacii zna~itelno se razlikuvaat. (Sem Blek. spored M. Pavlovi}. (Mejden.PR e izgraduvawe na markata“. 2004:24) Kon vakvite i sli~ni definicii za odnosite so javnosta gi vklu~uvame i definiciite na amerikanskite istra`uva~i Xems Grunig i Tod Hant koi PR-ot go razgleduvaat kako „upravuvawe na komunikacijata me|u organizacijata i nejzinata publika”. Cit. ne e dobar zbor za propaganda. [to se odnosi so javnosta Pred da izdvoime nekoi od mnogubrojnite definicii za odnosite so javnosta. ne e glancawe na nadvore{nosta. vo dobrovolnite celi ili vo sobirawe pomo{ ili vo koja bilo druga situacija. 1. da ka`eme deka odnosite so javnosta se disciplina na menaxmentot.

. . 2.istra`uvawe na javnoto mnenie. I pokraj ovie ubavi zborovi. me|unarodna. inteligencija.univerziteti. Parametri na odnosite so javnosta Na prvo mesto tuka spa|aat: 1.spre~uvawe sudiri i nedorazbirawa. 4. sloga i zaemno razbirawe i seopfatno izvestuvawe za s# {to se odnesuva vo dr`avata i op{testvoto. toa se osnovnite vrednosti na odnosite so javnosta.analizirawe na idnite momenti i predviduvawe na nivnite efekti. . pak. Obrazovnite ustanovi . 5. lokalna. korporacija itn. kako {to napomenavme na po~etokot. no vo niv se sodr`ani nivnata su{tina i filozofija.nacionalna. mo`at da se opi{at so nekolku klu~ni zborovi: percepcija. . 3. podednakvo se va`ni i za upravuvaweto na dr`avata i politikata. Op{testvenite zaednici i op{testvenite raboti.mali. 6.sovetodavni raboti zasnovani na razbirawe i ~ovekovo odnesuvawe. Odnosite so javnosta. pristojnost i odgovornost” . 7. kolexi itn. Upravata .vsu{nost. Izvestuvaweto na javnosta gi opfa}a i slednive elementi: . pokraj toa {to se povrzani so delovnata politika i so komercijalata vo edna firma. . e ramnodu{na. kredibilitet. Bolnicite i zdravstvoto. apati~na. ova ne e definicija za odnosi so javnosta. . ugled. Dobrotvornite organizacii (ili nevladinite organizacii). Kolkav uspeh i rezultat vo svojata rabota bi imala politikata vo edna dr`ava so „u~tivost. Me|unarodnite odnosi. me|unarodni. golemi. Biznisot i stopanstvoto . doverba.Odnosi so javnosta 21 so poddr{ka i razbirawe na javnosta otkolku koga javnosta e sprotivstavena ili. Odnosite so javnosta. regionalna.unapreduvawe na zaemno po~ituvawe i op{testvena odgovornost. sredni.

steknuvawe na ugledot me|u snabduva~ite i potro{uva~ite.kakov e problemot? 2. svrteno kon socijalnata nauka. so sovetuvawe na liderite na edna organizacija. vo koja op{testvenite interesi se pred finansiskite motivacii. odnosite so javnost gi opredeluva kako iskustvo. koja glasi: „Praksata odnosi so javnosta e umetnost i nauka koja se zanimava so analiza na trendovite. so predviduvawe na nivnite posledici.planirawe na korporaciskiot identitet. e usvoena deklaracija pod imeto „Meksikanska deklaracija”.22 D-r Tome Gruevski .{to treba da se napravi za toa? 3. Avramov. Edna decenija podocna. 1997: 8. Communication (komunikacija) . odnosno „ PR pretstavuva dejnost koja opfa}a aktivnosti na organizacijata naso~eni na razvivawe sorabotka so nejzinite celni grupi”.podobruvawe na stopanskite odnosi.{to treba da & se zboruva na publikata? 4. Action and Planing (dejstvo i planirawe) .unapreduvawe na proizvodite i uslugite. (Sem Blek.istra`uvawe .9). Research . pritoa ostvaruvaj}i planirani programi na akcija {to }e bidat vo interes i na op{testvoto i na organizacijata”. Vo Meksiko Siti. Predlogot bil usvoen na Sobranieto na PRSA. Komitetot za terminologija na Amerikanskoto dru{tvo za odnosi so javnosta (PRSA) predlo`il kako generi~ki internacionalen termin za brojni srodni aktivnosti da se usvoi edna od ovie defenicii: „ PR e profesija koja im pomaga na organizacijata i na nejzinite celni grupi vo procesot na me|usebno prisposobuvawe”.dali sme stignale do auditoriumot i kakov e efektot? (V. Bernejs. odr`ano na 6 . 2001: 131). Edvard L. Za to~na opredelba na odnosite so javnosta mo`e da se iskoristi i formulata R-A-C-E. . Evaluation (ocenka) . vo avgust 1978 godina. . Preku nea se prika`uvaat ~etirite osnovni elementi: 1. Pionerot vo oblasta na odnosite so javnosta. .

nasokite na dejstvuvawe i komunikacija imaj}i gi predvid nivnite javni posledici i op{testvenata i gra|anska odgovornost na organizacijata. analizirawe i interpretirawe na javnoto mnenie. fakulteti i verski ustanovi. 2003:5) Slu`bena izjava za odnosite so javnosta na Amerikanskoto dru{tvo za odnosi so javnosta Odnosite so javnosta mu pomagaat na na{eto slo`eno.Odnosi so javnosta 23 noemvri 1982 godina. Center i G. Cit. spored S. Voda~ite na navedenite institucii moraat da gi sfatat vrednosta i veruvaweto na svojata javnost za da gi ostvarat zadadenite celi. Za da gi ostvarat svoite celi. Ekspertot za odnosi so javnosta slu`i kako sovetnik na upravata.PRSA. navedenite organizcii moraat da razvijat uspe{ni odnosi so razli~na publika i javnost. ~lenovite. dobrovolnite zdru`enija. stavovite i pra{awata koi mo`at da imaat pozitivno ili negativno vlijanie na rabotata ili planovite na organizacijata. no i so op{testvoto vo celina. . dr`avnite ustanovi. rabotnite organizacii.Predviduvawe. da funkcionira povlijatelno. (Prilog: Integralniot tekst za „Slu`benata izjava za odnosi so javnosta na Amerikanskoto dru{tvo za odnosi so javnosta . Odnosite so javnosta im slu`at na {irok krug institucii vo op{testvoto. no i kako posrednik koj pomaga privatnite celi da se preto~at vo razumna. bolnici. kako {to se: sindikatite. . A. akcionerite i drugi institucii.Sovetuvawe na upravata na site nivoa na organizacijata vo soobraznost so politikata. Samite celi se oblikuvaat vo nadvore{noto okru`uvawe. javno prifatliva politika i aktivnost. Kutlip. Brum. lokalnata zaednica. pluralisti~ko op{testvo da nosi odluki taka {to. u~ili{ta. Tie slu`at za usoglasuvawe na privatnite i na javnite na~ela na rabotewe. razvivaj}i go me|usebnoto razbirawe me|u grupite i organizaciite. kako {to se: vrabotenite. .

upravuvawe so resursite koi se potrebni da mo`e da se napravi s# {to e navedeno. dr`avnite ustanovi i drugite programi. na 6 noemvri 1982 g. kako vnatre vo organizacijata. politologija.Profesionalnata dejnost na odnosite so javnosta mo`e da bara znaewe od oblasta na komunikologijata. 2) Komunikacija (Communication). ekonomikata i na~elata na menaxmentot i etikata. podobruvawe na rabotnite uslovi. Za da pomogne vo definiraweto i vo sproveduvaweto na odredena politika. Navedenoto mo`e da gi vklu~i marketingot. a vo vrska so informiraweto i postignuvaweto na javno razbirawe neophodno za uspehot na organizacijata. kako {to se: . (Prifatena na Zasedanieto na PRSA. sobiraweto finansiski sredstva. oglasuvawe preku po{ta. Zatoa gi naveduvame i ~etirinaesette dejnosti {to Amerikanskoto dru{tvo za odnosi so javnosta . psihologijata. buxetirawe. posebni nastani. analiza na javni temi. vrabotuvawe i osposobuvawe kadri.Permanentno istra`uvawe. . socijalnata psihologija.Postavuvawe celi. rabotnikot za odnosite so javnosta se slu`i so razli~ni profesionalni komunikaciski ve{tini i igra integrativna uloga. . lokalnata zaednica. institucionalno oglasuvawe. odnosi so mediumite. sociologija. planirawe. publikacii.24 D-r Tome Gruevski .PRSA gi definira kako elementi vo globalna ramka na PR: 1) Publi~nost (Publicity). taka i me|u organizacijata i nadvore{nata okolina. Tehni~koto znaewe i ve{tinata se baraat za istra`uvawe stavovi.) Nastojuvawata i na teoreti~arite i na prakti~arite da ja definiraat su{tinata na sistemot na PR prodol`uvaat podolgo vreme. odnosite so vrabotenite. nakratko. sproveduvawe i ocenuvawe na programite za rabota i akcija. govori i prezentacii. .Oformuvawe i sproveduvawe na planovite na organizaciite za vlijanie vrz javnata politika i menuvawe na istata.

internet ili drug medium za koj organizacijata koja e sponzor ne pla}a honorar. proizvod ili ideja. javno telo itn. televizija. radio. 14) Propaganda (Propaganda). 6) Finansiski PR (Financial Public Relations). kompanija ili proizvod. Istaknuvawe edna li~nost. ideja. Komunikacija so razli~ni sektori od javnosta koja vlijae na nivnite stavovi i mislewa vo odnos na promovirawe edna li~nost. 8) Odnosi so industrijata (Industry Relations). 10) Reklama (Advertising). . Komunikacija naj~esto vo forma na vesti distribuirani vo neli~na forma pri {to mo`e da se koristat: vesnik. kompanija. most me|u rabotnite organizacii i nadvore{niot svet. Postojat i mnogu poednostavni definicii. kako {to se: dobar nastap so javni priznanija. Rabota na sozdavawe dobra volja kon edna individua. spisanie. 9) Odnosi so malcinstvata (Minority Relations). Del od promotivna smesa koja gi ocenuva javnite stavovi. 13) Odnosi so mediumite (Media Relations). pomiruvawe na privatniot i na op{testveniot interes. gi utvrduva politikata i procedurite na edna firma ili poedincite vo istata i sproveduva programa za da gi pottikne javnoto razbirawe i prifa}awe. 11) Pres-agentstvo (PRESS Agentry). cel. uka`uvaat na razvojot i odr`uvaweto na stavovite.Odnosi so javnosta 25 3) Op{testveni dela (Public Affairs). 4) Upravuvawe na rezultatite i procesite (Isues management). kako i na poznavaweto na celite na odredena organizacija. 5) Odnosi so vladata (government relations). Kako del od promotivnata smesa pretstavuva aktivnosti koi se povrzani so javni akcioneri i so javnosta voop{to. 7) Odnosi so razli~ni zaednici (Community Relations). 12) Promocii za pottiknuvawe na proda`bite (Promotions). Aktivnosti i informacii koi podrazbiraat op{testvena poddr{ka ili razbirawe na odredena programa ili nastan. Mo`at da se koristat sliki koi }e bidat od golema pomo{. Isto taka.

Zaklu~okot od s# {to ponudivme dosega kako definicija e deka navistina e te{ko da se dade ednozna~na opredelba za ovaa tolku dinami~na i aktuelna pojava {to se vika Publik Relations. Proces na gradewe dobri odnosi so akcioneri na razni organizacii. a i zaradi akademskiot pristap kon ovaa pojava . zadr`uvaj}i gi site klu~ni zborovi vo definiciite {to gi izlo`ivme. pritoa. da gi odr`at i da gi unapredat dobrite odnosi so sredinata vo koja se odviva taa pojava. Ova ne treba da se me{a so publicitetot. Komponenta na marketing-komunikacijata.PR. Uva`uvaj}i gi site dosega{ni znaewa {to postojat i vo naukata i vo praksata na PR kako profesionalno komunicirawe. kako nau~na disciplina i kako podra~je vo praksata i kako delovno odnesuvawe i filozofija i. neli~na komunikacija ~ija cel e bazata na podatoci preku vesti ili drugo mediumsko pokritie da se pretstavi vo vistinsko svetlo. koja se fokusira na pottiknuvawe dobra volja me|u edna kompanija i nejzinite razli~ni celi. Aktivnost koja treba da gi podobri okolnostite vo koi se izveduva nekoj proekt vo edna organizacija so cel istiot podobro da se izvede i prifati. Odbor ~ija primarna zada~a e da se promovira rakovodstvo. Forma na neplatena. koj pretstavuva eden od metodite koi se koristat vo odr`uvaweto na steknatiot vpe~atok. kako skromen prilog ja ponuduvame na{ata definicija za odnosite so javnosta kako sublimatizirani komunikaciski i upravuva~ki aktivnosti {to imaat cel da gi sozdadat. Site ~lenovi na rakovodstvoto se zamoleni da u~estvuvaat i da go promoviraat rakovodstvoto.26 D-r Tome Gruevski Planiran i postojan napor da se osnova i da se zadr`i dobrata volja i me|usebnoto razbirawe me|u edna organizacija i nejzinite javni celi. Sposobnost da se prika`e{ vo javnosta vo svoeto vistinsko svetlo. . Rabota vo koja javnosta se zapoznava so ne{to novo ili ne{to {to postoelo prethodno.

Tie lu|e se nare~eni pijarmeni. no nie gi naveduvame desette osnovni principi {to gi formulirale amerikanskite profesori po PR . Piarmenot e dol`en da se obra}a kon publikata i od nea da bara potkrepa za programite i za organizaciskata politika. Principi na odnosite so javnosta Odnosite so javnosta se realiziraat so pomo{ na posrednicite me|u pretstavnicite od edna organizacija. firma ili institucija. vnimatelno go prou~uvaat javnoto mnenie i razrabotuvaat programi za reakciite i dejstvuvawata.Dik Wusam. od druga strana. a ne li~niot interes (PR zna~i slu`ewe na op{testvenite. od edna strana. . PR-praktikantot so posredstvo na masovnite mediumi. i razli~nata publika so koja dejstvuva taa firma. a ne na li~nite interesi).da gi prenesuvaat informaciite vo dvete nasoki. so faktite. Tie imaat za cel da ja prenesat strategijata i politikata na firmata ili na organizacijata. Toa e nivnata dejnost. koi pretstavuvaat javni kanali za komunikacija dostignuva do mnogu publiki. PR -specijalistot e dol`en da se gri`i za nepre~eno dejstvuvawe na kanalite za prenos na komunikacijata. Vo taa interakcija subjektite {to posreduvaat so dvete strani vo procesot na javnata komunikacija imaat golema odgovornost i kon organizacijata i kon celnite grupi. 3. a ne so fikcii. Piarmenite se nao|aat me|u organizacijata i nejzinata publika i zatoa treba da bidat efektivni komunikatori . op{testveniot interes treba da bide osnovniot kriterium za izbor na programite i na politikata. PR-ot e profesija kade {to prioriteten e op{testveniot. Zatoa tie na socijalnata sredina & gi analiziraat indikatorite. Xudi Tark i Dijn Krakbarg: PR-ot e povrzan so realnosta. Postojat pove}e principi po koi treba da se rakovodat piarmenite.Odnosi so javnosta 27 1. Celta na pijarmenite e da se gradi me|usebna doverba i vospostavuvawe harmoni~ni odnosi me|u niv i organizacijata.

4.V. specijalistite po PR treba {iroko da gi koristat nau~nite metodi za izu~uvawe na javnoto mnenie. Postignuvawe na zaemno povolni odnosi me|u organizacijata i zainteresiranata vnatre{na i nadvore{na publika. Funkcii na odnosite so javnosta Odnosite so javnosta gi ispolnuvaat slednite tri osnovni funkcii: Kontrola nad mnenieto i povedenieto na publikata.28 D-r Tome Gruevski Za da dejstvuvaat vo dvonaso~na komunikacija i za da bidat odgovorni komunikatori. sociologijata. kako {to se: psihologija. PR-specijalistot treba da se ocenuva samo so eden standard . PR-specijalistite treba postojano da gi vklu~uvaat i da gi adaptiraat postignuvawata na drugite nau~ni teorii i na drugite disciplini. specijalistite po PR treba da se nadevaat samo na isklu~itelna intuicija. Imeno. Specijalistite po PR se dol`ni na publikata da & gi razjasnuvaat problemite u{te pred da se pretvorat vo krizi. StoŸkov. . treba da gi koristat izvorite na takvi socijalni nauki. Za da se razberat problemite i da se najdat najdobrite pati{ta za izlez od niv.etikata na povedenieto. Ovaa funkcija ~estopati i vo teorijata i vo praksata e predmet na kritika. (Pijarmenot e tolku dobar kolku {to zaslu`uva reputacija. Pa~eva. kako {to se: psihologijata. . vo ovaa funkcija se pojavuva osnova na modelot na kompromis i se smeta za najplodotvorna. ekonomija i istorija (sferata na PR bara transdisciplinaren priod). sociologija. 2005: 9. spored Q. Reakcija na publikata. Tie treba prethodno da predupreduvaat i da davaat soveti za lu|eto da ne bidat iznenadeni. socijalnata psihologija i da gi koristat postoe~kite metodi za izu~uvawe na javnoto mnenie. politikologija. procesite na komunikacijata i semantikata. Cit.) 1.

Odgovor na zaemnite dejstva me|u organizacijata i nejzinata publika.5. .Odnosite so javnosta nare~eni Human Relations koi{to se naso~eni kon razvivawe i zacvrstuvawe na delovnata i na ~ovekovata atmosfera vo samiot kolektiv na firmata. vo potesna smisla na zborot. kako vo organizacijata. po edna ili po druga forma. 7. Izgraduva i podgotvuva dvonaso~na komunikacija me|u organizacijata i nejzinata publika. taka i za publikata. (Ketlip. 4. funkciite i dejnostite na organizacijata za da bidat korisni kako za organizacijata. Se prisposobuva kon novata situacija koga opredelena politika ili dejnost na organizacijata e vo konflikt so interesite na publikata. Po svojata naso~enost ima dva vida: .Odnosi so javnosta 29 Vo mnogu definicii za odnosite so javnosta. Prosleduvawe na soznanijata. potkrepuvawe na naporite na menaxerite. 3. socijalen mir. se strukturira na nekolku osnovni vida: 1. 5. 2. Ja sovetuva menaxerskata ekipa za promenite vo politikata. spored opredeleni kriteriumi. organizacii. 2. na mnenieto i povedenieto na publikata. 6. privrzanost kon firmata itn.Sozdavawe neophodni vrski i vlijanija nadvor od firmata vo site sferi. Po svojata funkcionalnost ima dva vida: . Vidovi odnosi so javnosta Dejnosta na odnosite so javnosta. Sentor i Brum. 1. se razvivaat slednive funkcii na odnosite so javnosta: 1. isto taka i nadvor od nea. . socijalni grupi ili odnosi so javnosta. planirawe i ispolnuvawe na programata. me|u nego i rabotodava~ite i sozdavawe harmonija. Go analizira vlijanieto na politikata i dejnosta na organizacijata vrz publikata.beli (odnosi so javnosta). 2003:5). Podgotovka.

koga govorime za ovaa sintagma sekoga{ se misli na odnosite so pe~atot. 5. odnosi so javnosta. 4. g) pisma na rakovodstvoto do rabotnicite. d) audiovizuelni mediumi itn. kako {to se: teletekstot i drugite sistemi koi se zasnovaat na ekrani. Sponzorstvoto. . 3. Po kriteriumot na prodol`itelnost postojat tri osnovni tipa: .neposredni. v) aktuelni i socijalni reporta`i. (V.vrabotenite se zna~ajna celna grupa za sekoja organizacija bez ogled na nejzinata aktivnost.od firmata. 4. Odnosi so zaednicata. .besplaten. . 2.supstidijaren. 3. Odnosi so politikata.permanenten. Komunikacii so vrabotenite . 8. 5.crni (barierni odnosi so javnosta). Korporativniot identitet. Odnosi so klientite. no taa se odnesuva i na drugite mediumi. postojat proizvodstveni odnosi so javnosta i humani odnosi so javnosta koi{to se naso~eni vnatre vo samata organizacija. ad hok.institucionalen itn. 6. . Vo zavisnost od na~inot na finansirawe: . Vo zavisnost od vidot na komunikatorite: . Odnosi so mediumite .kampawski. 7. .30 D-r Tome Gruevski . Instrumentite na humanite odnosi so javnosta se: a) doma{ni spisanija. Avramov. Odnosi so investitorite. Osnovni vidovi na odnosi so javnosta se: 1. Zna~i. b) „crna tabla“. 2001: 136).

Finansiski izve{tai . Politi~ko lobirawe. Video i film. Poddr{ka na pe~atot na nekoj nastan. Korporativen imix. Lansirawe proizvodi. Cirkulari i publikacii. Izvestuvawa na analiti~arite. Koga govorime za dol`nosta na odnosite so javnosta. Prikazi.najva`niot uslov za kompanijata za koja javno se zboruva. Istorijat ili studii . odnosno agenciite za ekonomska propaganda. Po toj povod treba da se imaat predvid i lu|eto koi rabotat na ekonomskata propaganda. treba da gi spomeneme i osnovnite razliki {to postojat me|u konsultantskite firmi za odnosite so javnosta i oglasnite agencii.Odnosi so javnosta 31 1. Oglasnici. Promotivni predmeti. Specijalni nastani. . Konferencii i seminari.6. Uredni~ki intervjua.prikazni. Metodi na rabota na odnosite so javnosta Glavni metodi na rabota se: Izvestuvawa za pe~atot ili mediumite.

za ovaa cel bea vraboteni okolu 17. vo svojot govor vo Kongresot na SAD. Kako odgovor na potrebite na nivnite rabotodavci i klien- . {to predizvika istovremena paralelna potreba od odnosite so javnosta. pojavata na odnosite so javnosta kako profesija se smeta kako fenomen na dvaesettiot vek. Ovie profesionalci nivnite sposobnosti gi naso~ija kon eden vid doma{no novinarstvo za korporacii ili igraa uloga na izdava~i ili promotori na klienti. Germanija. Public Relations kako termin premierno go upotrebil Tomas Xeferson. Vedna{ po Vtorata svetska vojna. koja postepeno se razviva{e. Vo 1950 godina.000 `eni.000 ma`i i 2. Imeno. vo SAD se pojavi prikrienoto barawe na potro{na stoka i uslugi. Malkumina praktikanti vo ranite 40-ti i 50-ti godini na minatiot vek ja prou~uvaa ovaa praksa. Francija itn. prvenstveno vo forma na javna pomo{ za proda`ba i marketing. no odnosite so javnosta se pojavile i se razvile i vo drugi zemji: Anglija. Ovoj poim bil smesten vo konteks na odnosite so stranstvo. GENEZATA I RAZVOJOT NA ODNOSITE SO JAVNOSTA Voved Pred dva veka. Tatkovinata na PR-ot kako organizirana socijalna dejnost se Soedinetite Amerikanski Dr`avi. industrijata posegna po ma`ite i `enite koi imaa iskustvo vo pi{uvawe vesnici i spisanija i pove}eto od niv studirale novinarstvo. vo 1807 godina.32 D-r Tome Gruevski Glava vtora 2. Iako poteknuva od vremeto na anti~kata civilizacija. vo taa godina bil zabranet uvozot na robovi od Afrika vo SAD. Bidej}i mal broj kolexi i univerziteti nudea op{ti kursevi za odnosite so javnosta.

profesionalcite za odnosi so javnosta se naso~ija kon naglasuvawe na gradeweto i odr`uvaweto na odnosite i na gradeweto ve{ti aktivni sovetnici pri soo~uvaweto so donesuvaweto odluki. procena na nejzinite potrebi. sobir na akcioneri i prezentacija na finansiite na zaednicata) i vnatre{noto komunicirawe (izdanija. kako: finansiskite odnosi (godi{ni izve{tai. praktikantite na odnosite so javnosta po~naa da gi pro{iruvaat nivnite aktivnosti vo oblasti. emancipacija na javnoto mislewe za globalnoto selo. programite za socijalna odgovornost i istra`uvawe i analizite koi se potrebni za da se identifikuvaat tie pra{awa {to mo`e da vlijaat na progresot i na opstanokot na edna organizacija. Od neodamna.Odnosi so javnosta 33 ti. pazarot i gradskoto sobranie i voved vo tehnologijata. posebni nastani i programi za dodeluvawe nagradi) za da gi poddr`at obidite za zgolemuvawe na produktivnosta i na posvetenosta. konfliktno i kontroverzno vreme. pra{awa na raznovidnost i multikurturalizam na rabotnoto mesto. interakcija. od praktikantite na odnosite so javnosta se odreduva{e da gi planiraat i da se soo~uvaat so krizite. o~ekuvawa i barawa: re{avawe na konfliktite me|u grupite i nivno vlijanie vrz misleweto i odnesuvaweto na javnosta. eksplozija na informacii {to dovede do nekontrolirano. zgolemuvawe na vladinite propisi i propusti. Komunikacijata na odnosite so javnosta premina od ednonaso~no prenesuvawe na pokrakata vo dvonaso~na razmena {to vklu~uva slu{awe na javnosta. sozdavaj}i nov akcent na odnosite so javnosta. pretprijatijata. . vklu~uvaj}i gi avtomatizacijata i kompjuterizacijata. usvojuvawe i zacvrstuvawe. Pottiknuvaweto na ova posledno evolutivno dvi`ewe pretstavuva op{testven trend: globalni biznis-operacii. otvoreno {irewe na porakite. segmentiran. podelen auditorium. rabotni~kata klasa i drugite mo}ni organizacii gi nateraa da dejstvuvaat i da reagiraat vrz odnosite vo zaednicata. Za vreme na 60-tite godini. socijalnite pra{awa i problemi vladata. Vo ova vreme na promena. potro{uva~ite.

Isto taka. duri i oblekata i dolnata obleka bile vo slu`ba na taa ideja. pamfletite. po~etocite na odnosite so javnosta mo`eme da gi najdeme i kaj starite Sumerci. i moderniot koncept na odnosite so javnosta kako disciplina na menaxmentot. vo London. Deklaracijata za nezavisnost e eden silen primer za toa kakva uloga igraat odnosite so javnosta vo politikata i vo religijata. D-r Edvard L. Osoben razvoj na odnosite so javnosta e ostvaren po Vtorata svetska vojna i toa vo SAD i vo Velika Britanija. vo 1948 godina. vesnicite. 223) Francuskata revolucija. Bernajs vo svojata kniga „Odnosi so javnosta” gi opi{al razvojot i tehnikata na odnosite so javnosta niz vekovite i pritoa go istaknal periodot na Francuskata revolucija koga terminot „javno mnenie” vleguva vo upotreba vo cela Evropa i vo dvete ameriki. Isto taka. Edno od najefikasnite sredstva na Francuskata revolucija bile odnosite so javnosta.. teatarskite sceni. kako edno od najva`nite na~ela.1. satirata. vo svojata Deklaracija za pravata na ~ovekot. Vo SAD e formirano edno od najgolemite i najatraktivni zdru`enija za odnosi . No. Po~etocite na odnosite so javnosta Razvojot na odnosite so javnosta mo`e da se sledi u{te od 1923 godina. go proklamirala pravoto na slobodno izrazuvawe na mislite. Na po~etokot. Persijancite i Egip|anite. Asircite. Bernejs go odr`al prviot kurs po odnosi so javnosta na Univerzitetot vo Wujork i go napi{al prviot prira~nik od ovaa oblast. frizurite itn. Za oblikuvawe na javnoto mnenie vo slu`ba na taa ideja bile koristeni i knigite. sekoga{ koga se govori za istorijata na ovaa profesija treba da se pravi razlika me|u odnosite so javnosta kako integralen del na dr`avnata administracija od najrani denovi. i za vreme na Amerikanskata revolucija. Vo Anti~ka Grcija i vo Drevniot Rim taa tehnika na odnosite so javnosta bila navistina izvonredno razviena i rafinirana.34 D-r Tome Gruevski 2. e formiran Institutot za odnosi so javnosta (IPR-Institute of Public Relations). (Ibid. koga d-r Edvard L.

kako prvo nivo. Fondacija za istra`uvawe i edukacija na odnosi so javnosta (sega Institut za odnosi so javnosta). Vo 1987 godina. Amerikanska asocijacija za menaxment. Deneska ima 214 PRSSA bran{i vo kolexite i vo univerzitetite. {to e ednakvo na pet kursa. Eden od osnovnite soveti na Komisijata vo op{tata studija na odnosite so javnosta od 1987 godina be{e serija od 15 ~asovi vo semestar. Taka se pojavi potreba od ~etiri kursa za formirawe studentski bran{i na razvienoto Dru{tvo za odnosi so javnosta na studentite (PRSSA). sostavena od osum pedagozi i praktikanti be{e formirana za da se razvijat upatstva za edukacija na odnosite so javnosta. mediumskite zakoni i . Ova be{e barawe za formirawe bran{i na PRSSA. Internacionalna asocijacija za komunikacija (ICA). potoa vtoroto nivo e popis na pogolema lista predmeti od oblasta na komunikaciite: teorija i proces na komunikacii. Komisijata za obrazovanie na odnosite so javnosta na studentite zasedava{e tri godini pred da gi koristi sredstvata. Edna od glavnite preporaki na komisijata be{e programite da nudat najmalku 12 ~asa vo semestar {to e ednakvo na ~etiri kursevi vo odnosite so javnosta na studentsko nivo. Internacionalna asocijacija za biznis (ABC). oglasuvawa. Prvata komisija za obrazovanie na odnosite so javnosta PRSA.Public Relations Society of America).Odnosi so javnosta 35 so javnosta (PRSA . Nejzinite 25 ~lena bea pretstavnici na organizacii kako PRSSA i nejziniot del za pedagozi (sega Pedago{ka akademija). Asocijacija za govorna komunikacija (sega Nacionalna asocijacija za komunikacija) i Asocijacija za obrazovanie vo novinarstvoto i masovna komunikacija. Vo vrska so obrazovanieto i so karierata vo odnosite so javnosta mo`eme da istakneme deka vo svetot postojat pogolem broj fakulteti i visokoobrazovni institucii na koi vo nastavnite programi e zastapen PR-ot. Amerikanska asocijacija za marketing. Glavno modelot na obrazovanie od ovaa oblast se odnesuva na teorija i praktika na odnosite so javnosta.

prirodnite nauki. naukata za menaxmentot itn. vsu{nost. vo po~etokot. pak. grobnicite. so cel uka`uvawe na vnimanie nad mnenieto i povedenieto na komunikaciskiot partner“. Taa & pripa|a na teorijata na ~ovekovite komunikacii. statuite. `iveali{tata i pismenite podatoci se primer za `elbata na lu|eto od minatoto da ostavat podatoci za nivnata civilizacija. Za da `iveat vo zaednica. bilo zanimavawe so retorikata.2. Retorikata i odnosite so javnosta Zanimavaweto so ~ovekovite komunikacii. Retorikata ja sfa}ame kako besedni~ka ve{tina . Isto taka. Egipetskite piramidi.nauka . kako {to se: statistikata. Tretoto nivo na nastavnite programi i planovi se odnesuva na predmeti od umetnosta i na humanisti~kite nauki. delovnata administracija. (Q. a. izdava{tvo. Aristotel smetal deka auditoriumot mo`e da bide ubeden toga{ koga oratorot }e ja dobie negovata naklonetost ili simpatija kon sebe. op{testveniot koncenzus se postignuva so pomo{ na me|uli~nata i na grupnata komunikacija. no i ubeduva~kata komunikacija.V. literaturnite tvorbi i ubavoto zboruvawe bile posebna specifika na umeeweto za vladeewe so lu|eto i nivnoto motivirawe vo zaedni~kiot `ivot. Istoriskite podatoci govorat deka tehnologijata na odnosite so javnosta e stara kolku {to e stara i ~ovekovata civilizacija. javnata uprava. Mnogubrojnite formi na monumentalnoto iskustvo na starite civilizacii se svedo{tva za prvite obidi da se vlijae na lu|eto. Pa~eva. 2. analiza na mediumi i istra`uvawe itn. za nivnata materijalna i duhovna kultura i `iveewe.36 D-r Tome Gruevski etikata. 2005:17). Stojkov . pi{uvawe za mas-mediumi. lu|eto bile prinudeni na minimalna soglasnost. politi~kite nauki. „Formiraweto soglasnost e naizmeni~en proces koj{to gi vklu~uva: obemot na informacijata. kadrovskite slu`bi. Ottoga{ oratorstvoto se pojavuva kako osnovno sredstvo na ubeduva~kata komunikacija. jazicite. hramovite. iako vo tekot na istorijata so ovoj poim se poistovetuvala ve{tinata na javnoto komunicirawe.

Poteknuva od gr~kiot apelativ retor . Za to~nata definiranost na govorni{tvoto treba da se opredeli negovata funkcija. 2003). Toj vo „Retorika” pod ovoj poim podrazbiral „sposobnost za teorisko iznao|awe na ubedlivoto vo sekoj daden slu~aj” i dodava: „Krajnata cel ne e predmetot na retorikata. nitu koj bilo drug vo koja bilo druga rabota. Vo potesna smisla na zborot. Platon smetal deka predmetot na retorikata „ne se zborovite. kako teorija i tehnika na besedata. ili i ednoto i drugoto. (Aristotel. nitu dr`avnikot dali }e zavede pravilen dr`aven sistem. za tehnikata na besedni{tvoto i sredstvata na ubaviot govor. drugi da se zastapuva idejata na dobroto. Tuka pred sebe ima ve}e postavena cel i gleda kako i so koi sredstva }e ja ostvari”. b) vladeewe so mehanizmite koi ovozmo`uvaat sozdavawe . tuku predmetite”. Govorni{tvoto e ve{tina ili umetnost. Predmet na retorikata e nau~nata razrabotka na govorni~kata ve{tina.e. za krajnata cel za taa rabota. Za Kvintilijan e va`no {to se zboruva. nitu govornikot dali }e ubedi. dodeka treti smetale deka estetskiot motiv e toa {to ja pravi negovata smisla i su{tina. Pod poimot retorika podrazbirale teorija i praktika na govoreweto. Umberto Eko tvrdi deka retorikata istovremeno zna~i: a) prou~uvawe na op{tite uslovi za izlagaweto ~ija cel e da ubedi. Retorikata e nauka za prou~uvawe na govorni~koto umeewe. dali e od eti~ka.{to ozna~uva besednik ili u~itel po govorni{tvo. Aristotel ja oddeluval retorikata od govorni~kata praktika. t. Anti~kite Grci pravele razlika me|u poimite govorni{tvo i retorika. a ne kako se zboruva. tuku patot po koj go vodi toa. Edni teoreti~ari ja zastapuvaat tezata deka za govorni{tvoto najva`no e da ja ka`uva vistinata. poimot retorika se definira kako teorija na govorni{tvoto. Vo posledno vreme ima nau~nici koi ne pravat razlika me|u retorikata i govorni{tvoto. Taka {to lekarot ne donesuva odluka za toa dali }e le~i. logi~ka ili od estetska priroda. ve{tina za govorni~koto umeewe.Odnosi so javnosta 37 za ve{tinata na usnoto izrazuvawe.

razbirawe. Nakratko toa zna~i: govornik . informacija. slu{atelot se imenuva so poimite: dekoder. kultura na izrazuvaweto. vo vistinska smisla se pretvora vo predlagawe opredeleni ~uvstva”. literaturna retorika. logos. Oratorikata zna~i govorni{tvo. u~itel po retorika.doa|awe vo dopir so drug ~ovek. Retorot e govornik. medijator. sovremeno govorni{tvo. Celta na ovoj vid retorika e „da gi potvrdi stavovite na prima~ot.. znak. Poimite retor i orator imaat podednakva upotreba. teorija na komunikaciite. besedni{tvo. dodeka. i v) depozit na ve}e doka`anata argumentirana tehnika koja op{testvenoto telo ve}e ja prifatilo. dekodifikator. besednik. besednik. signal.op{teweto ima tri elementi: govornikot ili oratorot (~ovekot koj soop{tuva). Spored Aristotel. komunikativen akt. aktot na komuniciraweto . pretvoraj}i gi vo raspravi. postojat dva tipa retorika: „Nutritivna koja ubeduva na toj na~in {to do maksimum go restruktuira toa {to e ve}e poznato i konsolatorna . soop{tenie itn.38 D-r Tome Gruevski ubedlivi argumentacii. Vo obemnata literatura retorikata se imenuva kako: neoretorika. Govornikot e imenuvan so sinonimite: orator. . Zborot se zamenuva so terminite: kod.1973). recipient. komunikator. adresant itn.koja se koristi so fondot na poznati i prifateni raboti i samo se pretvora da objasnuva i obnovuva za da go zainteresira o~ekuvaweto na prima~ot”. (Umberto Eko. teorija na argumentite. zborot i slu{atelot . informacija. Oratorot e govornik. kodifikator. Poimot op{tewe vo naukata i op{to vo komunikacijata se zamenuva so sinonimite: komunikacija.sogovornikot (~ovekot za kogo ili kon kogo se naso~uva . adresat i dr. sudska retorika. kontakt . retorski ve{tini. Spored Eko. eksperimentalna govorika.slu{atel ili: misla .upatuva toj zbor).zbor . informativen proces.zbor .

4. Ili najkratkata definicija: retorikata e nauka za oratorskoto iskustvo. Istorija na retorikata i retorskoto iskustvo. Sovremenata teorija i praktika vo oblasta na retorikata i govorni~koto iskustvo. Istorijata. iznesuvawe. 5. politi~ko. psihologijata. javni govori po op{testveno-politi~ko ili drugo zna~ajno pra{awe. Retorikata kako nau~na disciplina ima neposredna vrska so logikata.kulturata na izrazuvaweto . 2. teorijata i metodikata na izlagaweto. Nekoi teoreti~ari retorikata ja smetaat duri i za nauka nad naukite. akademsko. Izu~uvawe na retorskite odliki i karakteristiki na raznite rodovi..Odnosi so javnosta 39 2. Predmet na retorikata Spored dosega{nite soznanija. Neposredna vrska na retorikata so drugite nau~ni disciplini i zaemnite odnosi vo iznao|awe formi i metodi za nivno unapreduvawe . Retorikata. Nau~no sistematizirawe na site retorski fakti i pojavi. Najva`nite i najsu{testvenite retorski znaewa koi treba da bidat upotrebuvani pri neguvaweto na kulturata na pravilnoto izrazuvawe. kako. kako nau~na disciplina.3. gi opfa}a slednive podra~ja: 1.e. na primer: vojni~ko. retorikata .kako nastaven predmet treba da gi obrabotuva: 1. sistematizirawe i opis na retorskoto nasledstvo od site vremenski intervali. t. versko itn. odnosno iznesuvaweto na retorikata i oratorskoto iskustvo. etikata. 2. objasnuvawe i nau~na sistematiziranost. komunikologijata i so drugi nau~ni disciplini. 3. pa na monolo{ko i dijalo{ko. vidovi i podvidovi na kulturnoto izrazuvawe po sodr`ina i forma. a orator e toj koj izlaga usni. Za Aristotel retorikata e . Predmet na retorikata se site pojavi i fakti koi se neposredno povrzani so javnoto iznesuvawe informacii ili odbrana na stavovi i celi od op{testveno zna~ajni temi i problemi. sudsko.opis.

logikata. Istorija na retorikata i govorni{tvoto Prvite zabele`ani govori bile vo „Stariot zavet”. Vo ponovo vreme prou~uvawata odat kon toa deka retorikata ima neposredna vrska duri i se nao|a pod neposredno vlijanie na gramatikata. a da vlevaat borben duh i herojstvo. pokraj mudrosta. anti~kata retorika mo`e da se podeli na dva dela: retorika vo predanti~kiot period i retorika vo razvieniot anti~ki period. Nekoi gramati~ari smetaat deka „lingvisti~ko-gramati~kiot aspekt na govorot gi apstrahira od nejzinoto organsko edinstvo so elokvencijata”. poetikata i stilistikata. Govorot go smetale za bo`ji dar.pofalni govori. Platon .40 D-r Tome Gruevski „nekakov del na dijalekti~kite i filozofskite istra`uvawa na karakterot koi so pravo mo`e da se nare~at politika”. Takviot vid govorni{tvo se vika panegirizam. Teofrast i dr. Spored postanokot. formata i sodr`inata. pokraj medicinata. Prvite besedi imale voen karakter. vol{ebni za da gi sovladaat stravot ili koleblivosta. Govorot bil so emocii. se gleda deka obra}aweto kon lu|eto bilo so modularen zbor {to treba da dejstvuva i na razumot i na srceto. Vsu{nost. vozdignuvawe na nekogo poradi {to govorite mu se narekuvaat panegiriki .1983) 2. @iviot zbor pretstavuval „li~no oru`je” vo politi~kiot `ivot. Toa e posebna forma na besedni{tvo. govorni{tvoto se smetalo za aristokratska nauka i ve{tina. Vo vremeto na Homer. Spored nego. poezijata. muzikata i drugite ve{tini.4. (Pjer Giro. preterano falewe. Zborovite moralo da bidat udarni. vo vremeto na pojavata na prvite civilizacii. Aristotel. Govorni{tvoto se javilo u{te vo predanti~kiot period. Odlika na govorni{tvoto vo ovoj period e deka toa bilo bez posebni pi{ani upatstva. voenite ve{tini i muzikata. pretstavuva falbeno besedni{tvo. So govorni{tvo se zanimavale i poznatite gr~ki filozofi od toa vreme: Platon.

Toj se zalagal za doka`uvawe na govornikot. gradewe la`ni zaklu~oci i vlijaewe na afektite na slu{atelite.Odnosi so javnosta 41 vo vospituvaweto na mladite seriozno vnimanie im posvetil na govorni{tvoto i na retorikata. najmnogu vnimanie & posvetil na retorikata {to ja definiral kako „sposobnost da se otkrijat raspolo`livite sredstva na persuazijata”. Aristotel oti{ol podaleku vo toga{nata retorska nauka so svojata kniga „Retorika”. govornikot ja gradi svojata silna koncepcija i . Zatoa toj se smeta za osnova~ na retorikata. Sokratov u~enik. za dobar stil vo govoreweto.). Sposobnost na govornikot da go voo~i va`noto i primarnoto svojstvo na predmetot {to go izlo`uva. Vrz osnova na toa. za dobar raspored na delovite vo govorot i predizvikuvawe emocii kaj slu{atelite. Toa zna~i deka toj treba da go otkrie najva`noto i najprimarnoto svojstvo so koe mo`e da uveruva. Spored Aristotel.e. n. Javniot nastap se sfa}al kako ve{tina na starite Grci. Osobeno se zalagal za mehani~ka primena na jazi~nite ukrasi i na formalisti~kite pravila na kompozicijata. Platonov u~enik. Aristotel (384-322 pr. So Aristotelovoto u~ewe gr~koto govorni{tvo postignalo vrv vo svojot razvoj. Od nego zavisel i uspehot vo politi~kiot `ivot.na interpersonalnoto komunicirawe. go zbogatil so novi principi i sodr`ini i go smetal za edna od najdobrite osnovi za komunikacija.e. a ne so primena na sila. Bil uveren deka „persuazijata na interpersonalno nivo e ednakvo va`na kako i persuazijata na masite”. sofisti~ko relativirawe na vistinata i povikuvawe verodostojni argumenti. a koe sekoj predmet go sodr`i vo sebe. za dobro nau~uvawe na predmetot {to se iska`uva. Platon (okolu 472-347 pr. n. Na toj na~in toj vnel nov duh vo govorni{tvoto. retorskata umetnost se sostoi vo slednovo: 1. Platon posvetil vnimanie na elementarniot oblik na komunikacija . dikcija i elokacija. smetal deka najgolema dol`nost na filozofot (toj bil filozof) e toa op{testvoto da se vodi so uveruvawa.). koja imala golemo vnimanie na razvojot na ovaa nau~na discipina.

2. so prestojot na gr~kite u~iteli po oratorstvo vo Rimskoto carstvo za da najdat zasolni{te i da zarabotat kako u~iteli. „Za besedni{tvoto” i dr. Kvintilijan gi otkril govornite figuri . Poznati oratori se: Cezar. (\. Taa se odvivala spored dva uslova: prvo. metodi~ki. a . Ciceron so svoite govori i so svoite razrabotki vnesuval eden nov pravec i nov vid govorni{tvo. privle~no.tropite. 3. Kvintilijan (35-100 n. Kako da ja soop{ti otkrienata vistina. vtoro. Duhovnoto oratorstvo zapo~nalo da se razviva so pojavata na monoteisti~kite religii: budizmot.). Ciceron (106-43 pr. osobeno se interesiral za stilot vo komuniciraweto. so poseta na delegacii me|u dve dr`avi zaradi neposredna sorabotka. Tie figuri „dopiraat vo ~uvstvata” i „skrieno se vovlekuvaat” vo svesta na slu{atelot.e. so poseta na rimskite gra|ani koi sakale da ja izu~uvaat retorikata vo Grcija i. bil toj {to bez ogled na temata „govori so poznavawe na rabotite. Negovi poznati dela od oblasta na retorikata se: „De oratore”. Hristijanstvoto imalo golema zasluga vo razvojot na besedni{tvoto. Ciceron.42 D-r Tome Gruevski umetnost vo zboruvaweto da dejstvuva vistinski i realno. Bil uveren deka jasnosta e osnova na stilot.45-46) Retorikata i besedni{tvoto vo rimskiot period se razvivale pod vlijanie na gr~kata retorika i na svojata tradicija. kombiniraj}i gi tie kvaliteti so dignitet” (de oratore). Gra~anin. Govornikot treba da raspolaga so intelektualna mo}. so dobro pomnewe. spored nego. rimjanin. odnosno zborot da go oble~e vo govor. Rimskite oratori pretstavuvale primer za elokvencija i stil vo javnoto govorewe i vo istorijata na govorni{tvoto. Postoi tret na~in. Pravilna upotreba na retorskoto znaewe i umeewe. „Orator”. posebno vo gr~ko-rimskiot period. 1968.e. hristijanstvoto i muhamedanstvoto. „Besedi”. Dobar komunikator. Kvintilijan. kako {to se: metaforata. n. sinegdohata i metonimijata.). golemiot starorimski govornik go unapredil pro~uvaweto na stilot na komunikaciite.

vek vo Francija se formirale dve {koli po govorni{tvo. Glavniot interes se razvil vo pi{uvaweto pisma i vo dr`eweto propovedi. osobeno nau~nite. Tie go koristele iskustvoto na Aristotelovata {kola. koj{to planetite gi nabquduval preku teleskopot so {to pridonel vo otkrivaweto na taa vistina. Osnovopolo`nici i nositeli na hristijanskoto govorni{tvo bile Isus Hristos i evangelistite Jovan. i vo Rusija i vo Polska. veli deka sonceto e centar . Vo Anglija bile otvoreni novi {koli po govorni{tvo. odnosno razlikata me|u poezijata i govorni{tvoto. Heliocentri~nata teorija na vselenata. Retorikata se poistovetuvala so religijata. so razvojot na hristijanstvoto. bil sopren. vo ovoj period doa|a do novo sovremeno uveruvawe deka do vistinata mo`e da se dojde tokmu so ~ovekoviot razum i so nego mo`e da se vlijae na stvarnosta. Razvitokot na teorijata na ~ovekovite komunikacii. nau~nata misla davala posebno zna~ewe na odnosot me|u dijalektikata. So reformacijata na Martin Lutern oslabnala vlasta na katoli~kata crkva nad filozofijata. Renesansata pretstavuvala vreme na vra}awe na va`nosta na retorikata. Matej. pa bil otkrien Noviot svet i pomorskiot pat za Indija i Dale~niot Istok. Nasproti veruvaweto deka ~ovekovata vistina e podredena na pobo`nata. potoa bil usovr{en kompasot. Renesansnite filozofi i teoreti~ari se soglasuvale vo edno: deka sekoj govornik treba da govori „dobro. isto taka.sredi{te okolu koe se vrtat zemjata i drugite planeti. soodvetno i ubavo”. {to ja postavil Nikola Kopernik (1473-1543). Luka i Marko. a. na natprirodnata koja e nedostapna na ~ovekoviot razum.Odnosi so javnosta 43 potoa i kaj ostanatite narodi koi go primile hristijanstvoto. Ovoj period e period na mnogu otkritija: pe~atarskata presa. Vo ovoj renesansen period se pojavile dve sprotivstaveni teorii . Na po~etokot na 15. logikata i retorikata. Vo sredniot vek. Nemu mu se priklu~il i Galileo Galilej (1564-1642). Za vreme na renesansata. retorikata bila premestena vo teolo{koto podra~je. podvi`nite lieni bukvi {to gi prona{ol Johan Gutenberg.

Kognicijata ili svesnoto do`ivuvawe . vek vlijael i na razvitokot na istra`uvaweto na komuniciraweto.toa e duhovna ili mentalna aktivnost. posebno za interpersonalnoto komunicirawe. Govornata kultura kaj ~ovekot pretstavuva harmoni~na sleanost na funkciite i izraznite svojstva na govorot. Sleduva{e bihejviorizmot (od angliskiot zbor: behavior {to zna~i odnesuvawe). Najgolem pridones vo toj pogled ima{e teorijata na informaciite so poznatiot [enonov model (1949). Negovite sledbenici bile uvereni deka istra`uvaweto na ~ovekovoto odnesuvawe mora da se naso~uva samo na toa {to mo`e da se zabele`i odnadvor. komunikaciite kako proces. nasproti empiristite koi veruvale deka znaeweto mo`e da se stekne samo preku setilata i toa znaewe mora da se proveruva. se pojavija prou~uvawa za neverbalnite komunikacii itn. Govorot zapo~nuva so elementite na simbolikata i zavr{uva so procesot na misleweto i negovite etapi na izrazuvaweto. za grupnoto komunicirawe. Smetale deka vrz osnova na takvite nabquduvawa mo`at da postavat proverlivi hipotezi za zakonitostite na ~ovekovoto odnesuvawe. 2. masovnoto komunicirawe. za vrskite me|u stavovite i odnesuvawata. ~ij pretstavnik bil Fransis Bekon i racionalistite i Rene Dekar koi veruvale deka samo so razumot mo`e da se odredi {to e dobro vo moderen pogled. Govorot i govornikot Govorot e poim {to ozna~uva sostav koj se izlo`uva pred auditoriumot. Modifikacijata na govorot se sostoi vo prisposobuvawe na govorot . Nasproti ovie dve teorii i tvrdewa se pojavile deterministi~kite gledawa koi velat: „s# {to postoi nu`no proizleguva od eden ili od pove}e prethodni uslovi”. za simbolot. Se pojavija pove}e prou~uvawa za komunikaciite.5. Sudirot me|u racionalistite i emperistite vo 18.44 D-r Tome Gruevski za nau~nite metodi: impiriskata.

konkretnoto ili apstraktnoto bogatstvo. gramati~ka pravilnost. Izbor na pokazatelite. Segmentite na glasot pretstavuvaat vokalnost. plasti~nosta ili muzikalnosta. 5.Odnosi so javnosta 45 od sogovornikot vo gramati~ka i vo komunikaciska smisla na relacija: vospituva~i. preciznost. Govornikot treba: a) da go mobilizira vnimanieto na slu{atelite. 6. harmoni~nosta. Kaj Dejl Karnegi postojat samo dva vida govori: „uspe{en i neuspe{en”. konsonantnost i zvu~nost. i g) da gi motivira na akcija. ~istota na jazikot. dokaznata postapka i uveruvawe (persuratio) i na krajot zazemawe li~en stav ili zaklu~ok (definitio) . ornamentikata. izborot na govorniot materijal . Od drugite kvaliteti pova`ni se: slikovitosta. Sekoj govor ima svoj redosled. to~nost. govornik-slu{atel i drugi relacii. Dobriot govor pretstavuva dobar izbor na predmetot na govorot (inventio). prirodnost itn. Podgotovkata na govorot sodr`i: 1. pravilnost. 2) principot na progresija i 3) principot na ramnomernost. 2.definirawe na toa {to se sakalo da se postigne. 2) najavuvawe na temata ili . govornikot treba da napravi redosled na izlagaweto: 1) voved. Pred da se odlu~i na govor. Podgotovkata pretstavuva presmetuvawe na govornikot so samiot sebe. 3. Pri strukturiraweto na govorot. sonantnost. razvoj i raspored na materijalot (dispusitio).izraznite sredstva (elocutio). b) da go naso~i nivniot interes. 4. estetikata vo izrazuvaweto i dr. Vo retorskite normi za dobriot govor spa|aat slednive odliki: jasnost. v) kaj niv da sozdade `elba za slu{awe. Definirawe na poimite. Izbor na stil na govorot. govornikot treba da se pridr`uva na slednite principi: 1) principot na edinstvo. Opredeluvawe i cel na govorot. Na~in na izlagawe na govorot od fonetsko-fonolo{ki karakter. svoja ornamentika. Postavuvawe rezolucija. tonski kvaliteti.

se javuva vo tie situacii. t. Kako {to istaknuva Dejl Karnegi. svoevidna jazi~na muzikalnost koja se manifestira preku to~noto akcentsko naglasuvawe na zborovite. t. primeri i sl. 4) istaknuvawe na glavnata re~enica koja ima za cel da ja osvoi `elbata na slu{atelot. govori pri dobivawe nagrada. Sintaksi~koto oblikuvawe. Govornikot e tvorec i realizator na govorot. vo znaeweto i kulturnoto iznesuvawe. 5) doka`uvawe na toa {to go najavil govornikot. Toj vlijae so svojot govor. obrazovanieto. Za uspe{no izveduvawe na govorot. govorite mo`at da bidat kratki i dolgi. Govornata kultura treba da gi ispolnuva slednive uslovi: 1) da opfa}a opredeleno jazi~no ~uvstvo. duhovitosta. t. 2) se ogleduva vo li~nata jazi~na kultura. ostvaruvawe na celta. 3) izlagawe.46 D-r Tome Gruevski pravecot po koj }e se odviva govorot. pogrebni govori. nova funkcija itn. govornikot treba da se slu`i i so metafori~niot govor . Ubaviot izgled. Govornikot mora da bide kulturen ~ovek i sestrano obrazovana li~nost: da ima {iroki . koi ovozmo`uvaat da se potvrdi doka`uvaweto ili sprotivstavuvaweto i 8) zaklu~ok.e. Isto taka. Kratkite govori obi~no imaat sve~en karakter: sve~eni i kratki govori ili pofalni slova. ostroumnosta. 7) sporedbi. inteligencijata . „govorot zna~i mnogu pove}e od izgovarawe nekolku zborovi na slu{atelite: toa e na~in na otkrivawe i izrazuvawe na ~ovekovata li~nost“. priznanie. izlagaweto treba da bide izneseno glasno.formite na skrateno sporeduvawe. upotrebata na vizuelnite sredstva.e. sozdavaweto na re~enicite treba da odi vo soglasnost so sintaksi~kite pravila.pretstavuvaat silno sredstvo za avtoritetnosta na lu|eto. moralnite kvaliteti na govornikot i da se vnimava na eventualnata trema {to. govornikot treba da vnimava na: jazikot i stilot na izlagaweto.e. Spored dol`inata. obi~no. So jazi~nata kultura na govornikot se zadovoluvaat site pravogovorni i pravopisni pravila. pozdravni govori. i 3) vo sposobnosta za kvalitativno prisposobuvawe na govornikot so raznite govorni situacii. 6) pobivawe ili sprotivstavuvawe na negatorskite dejstva na protivnikot.

Vsu{nost. Vilson. So svoite informaciski mre`i od kardinali. Elementi na psiholo{kata vojna sre}avame i vo drugi istoriski periodi. so pogledot. govornikot e „re~it so samata svoja pojava”. na sebe ne mu treba ni{to”. Pred sekoja bitka toj sekoga{ baral poddr{ka od strana na narodot. Negovite gestikulacii. se isto tolku va`ni kolku i izgovorenite zborovi. Taka. vo 1622 godina. vo 1095 godina. vo borbata za reformacijata. Gete se sprotivstavuva so: „~ovek koj vo sebe ima mnogu. Za vreme na Prvata svetska vojna vakvite opiti gi koristel i Komitetot za javna informacija na Soedinetite Amerikanski Dr`avi (Komitetot na Krijl) koga se baralo poddr{ka za politikata {to ja vodel toga{niot pretsedatel na SAD. a i so koja profesija se zanimavaat. Podocna. kostumot e i izraz na ~ovekovite skrieni `elbi. Va`no e kako se oblekuva govornikot. Vodeweto na psiholo{kata vojna {iroko bilo prakticirano vo celiot dvaesetti vek. Toj velel deka sekoj {to }e zeme u~estvo vo krstonosniot pohod. {to zna~i deka toj govori so o~ite. }e dobie prostuvawe na grevovite. Vatikan na ~elo so Papata Grigorij 15 sozdal specijalen sovet „Kongregacija za propaganda na verata” (Congregatia de propaganda de fide).Odnosi so javnosta 47 poznavawa od site ~ovekovi oblasti. Fizi~kite svojstva na govornikot. arhiepiskopi. episkopi i sve{tenici toj ja rasprostiral porakata za svetovnata vojna „slu`ba na Boga”. isto taka. . no i ogledalo na negovite dlaboki strasti i zabludi. papata Urban II vlo`uval ogromni napori za podgotovka na vojnata protiv muslimanskiot halifat. Oblekata e i na~in na komunikacija. se va`ni elementi. No. Ubeduva~kata komunikacija kako sredstvo za vlijanie na mnenieto na masite se prakticirala u{te od vremeto na Gaj Julije Cezar. Kako {to istaknal Tacit. Toga{ za prvpat vo crkovnite dokumenti na Rim se pojavil terminot propaganda. koja gi prostuvala site grevovi. Taa ozna~uva na koja op{testvena grupa & pripa|aat lu|eto.

Industriskata revolucija i otkrivaweto na Noviot svet ostavile golemi tragi vo ~ovekovata istorija. Vo 1438 godina. a na druga dalekuse`nite politi~ki reformi {to gi promovirale amerikanskite pretsedateli Teodor Ruzvelt i Vudro Vilson. dovel do tehnologija na odnosite so javnosta. telefonot. PR i sredstvata za masovno komunicirawe Razvitokot na odnosite so javnosta najmnogu se razvil so pojavata i razvojot na sredstvata za masovno komunicirawe. kako dejnost. radio i televizijata. kompjuterskite mre`i. Prvi po~etoci (1900-1917) . Period na Prvata svetska vojna (1917-1919) . Vo celiot dvaesetti vek odnosite so javnosta. Seto toa. koga se steknale ogromni mo`nosti za prenos i razmena na informacijata.6. satelitskite vrski.na edna strana se pojavilo istra`uva~koto novinarstvo. podocna. Internetot itn. mobilnite telefoni.pojavata na sredstvata za masovna informacija. 2. kinoto. a na krajot od vekot zavr{i so space shuttle (vselensko povratno letalo).112). tie svojot najgolem razvoj go dostignale vo dvaesettiot vek vo koj svetot vleze so ednozapre`na ko~ija.ovoj period . Vo literaturata za odnosite so javnosta postojat pove}e klasifikacii i podelbi na razvojot na odnosite so javnosta no. 1. se ~ini. davalo golemi mo`nosti za razvojot na odnosite so javnosta. faksot. teleksot. najsoodvetna e klasifikacijata {to ja davaat Skot Kutlip. Periodot na renesansata e period koga bil postignat golemiot kulturen fenomen . Alen Center i Glen Brum (2003:111. Johan Gutenberg ja sozdal novata tehnologija na pe~atarskata presa vrz baza na iskoristuvawe oddelni podvi`ni lieni bukvi preku koi sozdaval tira`iran pe~atarski tekst so {to se ovozmo`uval prenos na informacii do nebroena masovna publika.48 D-r Tome Gruevski 2. se razbira. se razvivale so pomo{ na elektronskite sredstva za komunikacija: telegrafot. Razvojot na komunikaciskata tehnologija. Iako sovremenite odnosi so javnosta imaat svoi koreni od dale~noto minato.

a televizijata stanuvala s# pomo}en medium. Vo ovoj period dominirala li~nosta na Franklin D. zapo~nalo obrazovanieto vo odnosite so javnosta. Ruzvelt. Period na dvaesettite godini (1919-1929) . Sovremenata istorija na odnosite so javnosta e obele`ana so antivoeni . Period na globalnoto informirawe (1965 . 5. Periodot po Prvata svetska vojna e nare~en „vreme na vzaemno razbirawe“. Periodot na Ruzvelt i Vtorata svetska vojna (19301945) .Soedinetite Amerikanski Dr`avi vo ovoj period preminuvaat od voeno orientirano stopanstvo na postindustrisko stopanstvo naso~eno na uslugi koi }e gi afirmiraat kako vode~ka politi~ka sila na slobodniot svet. anga`irawe na javnite potrebi {to gi nosela voenata tehnologija. 3. zemjata navlegla vo period koj mo`e da se opi{e so vakva re~enica: „Neka javnosta bide informirana“. isto taka. Vo ovoj period odnosite so javnosta stanale {iroko prifateni. do 1900 godina. Potoa.ovoj period. Bile osnovani silni profesionalni zdru`enija. spored ovoj avtor. Ovaa klasifikacija i navedenite fazi od razvojot na odnosite so javnosta. Toj period zapo~nal po Gra|anskata vojna i trael od prilika.ovoj period bil naso~en na reklamirawe na proizvodite.do denes) ovoj period go obele`uvaat s# pobrziot razvitok na visokata tehnologija. preminot od nacionalno na globalno stopanstvo {to ja karakterizira globalnata me|uzavisnost i globalnata konkurencija. s# pogolemiot broj komunikaciski kanali. osnovopolo`nikot na PR. Edvard Bernajs. Stresovite predizvikani od ova ja ote`nuvale zada~ata na odnosite so javnosta.Odnosi so javnosta 49 se karakteriziral so pottiknuvawe na patriotizmot i sobiraweto pari za socijalniot `ivot. Povoen period (1945-1965) . 6. dobivawe na politi~kite bitki i sobiraweto milioni dolari vo dobrovolni celi. gi okarakteriziral so negovata poznata re~enica „Neka e prokleta javnosta”. 4. e poznat i kako period na Golemata ekonomska kriza.

Golemata ekonomska kriza (1929-1933) i Vtorata svetska vojna go unapredile zna~eweto na komunikaciite so javnosta kako kaj doma{nata. Kako {to istaknavme. Osnovnata zada~a na ova oddelenie bila da ja promovira {irokata mo`nost na primena na naizmeni~nata struja i unapreduvawe na odnosite na negova firma so vladata i mediumite. vo 1882 godina odr`al predavawa pred studentite na [kolata za pravo na Univerzitetot vo Jeil. Odnosite so javnosta pominale niz razli~ni fazi od razvojot i dostignale do nivo koe deneska se poistovetuva so disciplinata na menaxmentot. Pri krajot na Vtorata svetska vojna nastapi periodot na najnovata istorija na odnosite so javnosta. Vo 1945 . i kaj me|unarodnata javnost. so razli~ni nau~ni oblasti i atraktivni profesionalni opredelbi na mnogu lu|e. vo 1923 godina. Ako Tomas Xeferson e prviot na kogo mu se pripi{uva avtorstvoto za poimot Publik Relations od 1807 godina i profesorot Dorman B. Istata godina. Edvard L. Nivnata istorija prodol`uva i denes vo epohata na globalizacijata (od 1965 godina do denes).50 D-r Tome Gruevski protesti. Iton kon krajot na toj vek. dvi`ewa za za{tita na ~ovekovata okolina i gra|anskite prava itn. isto taka. Prvoto oddelenie za PR go formiral Xorx Vestin Haus. Bernajs. vo SAD. so naslov „Publik Relations i dol`nosti na zakonskata profesija“. Najbrziot razvoj bil zabele`an. na Univerzitetot vo Wujork go odr`al prviot kurs po PR. vo svojata korporacija. Ovoj period na vzaemno razbirawe podocna bil zamenet so periodot koj bil nare~en „period na vzaemno prisposobuvawe“ so {to odnosite so javnosta zna~itelno se ottrgnale od formite na odnosite so javnosta {to vladeele na po~etokot na dvaesettiot vek. Toj sfatil deka za negovite reformi neophodna poddr{ka moral da ima od dobroto informirawe na javnosta. potro{uva~ki dvi`ewa. kako {to istaknavme. vo 1889 godina. E. vo vremeto na Franklin Ruzvelt. Vremeto na studenata vojna gi postavi novite predizvici pred specijalistite vo oblasta na PR-ot. ja objavuva prvata kniga za fenomenot na odnosite so javnosta pod naslov „Kristalizirawe na javnoto mnenie“ (Crystalling Public Opinion). Bernajs.

Prvite univerzitetski predavawa pred studentite na Studiite po javna administracija na Univerzitetot „Sv. bea odr`ani vo u~ebnata 2004/2005 godina. reklamata itn. Vo avgust 1947 godina. vo ^ikago. . Vo Republika Makedonija. marketingot. ~ie sedi{te bilo vo Wujork.R. so sedi{te vo London. be{e osnovano Me|unarodnoto zdru`enie za odnosi so javnosta (IPRA). Tie odnosi. glavno. Isto taka. Ova zdru`enie ja koordinira rabotata na nacionalnite i na regionalnite zdru`enija za PR i izdava nekolkumese~ni. Zna~ajno e da go istakneme i postoeweto na Kodeksot za profesionalno povedenie na IPRA. Journal”. vo poslednive decenii se prakticiraat pove}e formi na odnosi so javnosta. Na 1 maj 1955 godina. osnovano vo 1948 godina. i na pove}e privatni fakulteti i univerziteti vo Republika Makedonija po~nuva da se izu~uva kako univerzitetska nau~na disciplina. se rezultat na novite op{testveni odnosi i pazarnite odnosi {to vo Republika Makedonija nastapija vo ovoj tranziciski period od osamostojuvaweto do denes.PRSA. Poseben pridones vo razvojot i afirmacijata na profesijata na PR dava i Institutot za odnosi so javnosta (IPR). Reks Harlou zapo~nal da go izdava spisanieto „Public Relations Journal“. na Generalnata asamblea na asocijacijata vo Venecija i Atinskiot kodeks od 1965 godina {to se baziral vrz principite na Op{tata deklaracija za pravata na ~ovekot. na pravnite studii. trimese~ni i godi{ni publikacii. so sedi{te vo @eneva.PRSA). bilo osnovano Amerikanskoto dru{tvo za odnosi so javnosta (The Public Relations of society of America. vo Bitola. Kako samostojna nau~na disciplina „Komunikacii i odnosi so javnosta“. Edna{ mese~no PRSA go objavuvalo „P. na studiite po novinarstvo i na politi~kite studii. od u~ebnata 2007/2008 godina }e se izu~uva kako poseben predmet i na Pravniot fakultet „Justinijan Prvi“. najpoznatoto svetsko spisanie {to tretiralo temi od ovaa oblast. koe podocna stanuva organ na amerikansko dru{tvo po PR .Odnosi so javnosta 51 godina. od maj 1961 godina. Kliment Ohridski”. no najmnogu so propagandata.

sostojbi po analiti~en pat se transformiraat vo PR-programa za realizirawe na celite na organizacijata. Tie informacii se koristat za donesuvawe odluki. ima za cel da gi obedini site podnaslovi {to }e bidat obraboteni vo nivnite najva`ni delovi. informacii. mislewata. Alternativa na ovoj naslov mo`at da bidat: menaxment na PR. vsu{nost. da napravime ili da ka`eme vrz osnova na toa {to go znaeme za situacijata?“ 3. Pra{aweto na koe treba da se odgovori na prvata etapa e: „[to se slu~uva vo dadeniov moment?“ 2. I od teoretski i od prakti~en aspekt. Ovoj del ima za cel da uka`e na neophodnost od istra`uvawe i analiza na problemite {to nastanuvaat vo organizacijata. organizacija i upravuva na osnosite so javnosta i sl. TEHNOLOGIJA NA ODNOSITE SO JAVNOSTA Voved Terminot so koj ja naslovivme ovaa „lekcija“. Vo ovoj del sobranite podatoci. Se definiraat celite. Planirawe i programirawe. strategijata i taktikata na organizacijata. zada~ite i prakti~nite ~ekori. Pra{aweto na koe tuka se bara odgovor e: „[to treba da promenime. znaewata. procesot na upravuvawe na PR se razgleduva od ~etiri osnovni etapi: 1. Definirawe na problemite (ili mo`nostite). Tuka se sozdava osnovata za re{avawe na ostanatite tri fazi vo procesot na upravuvawe: se definiraat site gledi{ta. stavovite i odnesuvawata na zainteresiranata publika na koja se odnesuvaat postapkite i politikata na organizacijata. Po definiraweto na problemite i po planiraweto i programiraweto.52 D-r Tome Gruevski Treta glava 3. kako del od praktikata po odnosi so javnosta. proces na upravuvawe na PR. Prezemawe akcija i komunikacija. vo tretiot .

u{te vo 1935 godina ponudil model za izgotvuvawe na PRprogramata. Edvard Bernajs. kade i kako?“ 4. tehnikite na komunikaciite {to treba da se ostvarat za vlijanie na op{testvenoto mnenie. merkite {to treba da se prezemaat kon celnata publika. ~etvrto. treto. ]e se osvrneme na sekoja od ~etirite etapi.strategijata. Tuka se vklu~uvaat ocenkata na podgotovkata. Site tie zapo~nuvaat po istiot redosled: istra`uvawe i definirawe. Vo pravata etapa se pravi analiza na situacijata.sobirawe informacii i dijagnosticirawe na sostojbata. a vo ~etvratata etapa se pravat procenka i prognoza: koga i kako }e dejstvuvame i }e gi istakneme rezultatite. toga{ najva`na e prvata . Vrz osnova na povratnite informacii se vr{at postojana korekcija i aktuelizirawe na strategijata i taktikata. analiza na odnosot na publikata kon korporacijata. izu~uvawe na podatocite od analizata. vtoro. ovie ~etiri etapi na procesot na odnosite so javnosta se isklu~itelno va`ni.Odnosi so javnosta 53 del se realizira programata za dejstvuvawe i komunikacija {to e naso~ena kon postignuvaweto i ostvaruvaweto na konkretni promeni vo misleweto na celnata publika kako del na PR. Bernajsoviot model sodr`i ~etiri elementi: prvo. vo vtorata . Osnovnopolo`nikot na odnosite so javnosta. iskoristuvawe na sredstvata za rasprostranuvawe na informacijata. Vo stru~nata i vo nau~nata literatura mo`at da se najdat i drugi modeli na strukturirawe na procesot na re{avawe na PR-problemite. no ako gi merime spored va`nosta. koga. analiza i interpretacija. vo tretata . . Ocenka na programata. realizacijata i postignatite rezultati od PR-programata. Osnovnite pra{awa na koi se o~ekuvaat odgovori se: koj bi trebalo toa da go napravi i da go ka`e. Pra{aweto na koe treba da se odgovori e: „Kako se razvivaat ne{tata i kako se soo~uvame so niv?“ Vo praktikata.sproveduvaweto. formulirawe na celite. Vo ovaa ~etvrta etapa se objasnuva ulogata na evalvacijata vo odnosite so javnosta.

e prou~uvawe na pojavite i procesite vo op{testveniot `ivot i nabquduvawe . za site niv e va`no {estoto setilo za uspe{na rabota i im e potrebna jasna pretstava za sostojbite i za s# {to se slu~uva vo sredinata vo koja dejstvuvaat. Se razbira. Kolku e va`na ulogata na istra`uvaweto vo strate{koto planirawe. prognozite povrzani so publikata itn. Definirawe na problemite Glavnata cel na ovaa faza. do nekade.1. a za pogolemiot del ne bile vo pravo. t. Taka. neophodni za sestrano razbirawe na situacijata.e. bil vo pravo so svojata konstatacija. za proverka na pretpostavkite {to gi imaat. ne se odnesuvaat samo spored nivnata intuicija. piarmenite rizikuvaat da stanat kako {estemina slepi lu|e od Indostan. Toa zna~i deka profesionalcite po PR ne odat na slepo. odnosno vo definiraweto na problemot }e potvrdime so bajkata za slonot i {estemina slepi lu|e od Indostan. (Cutlip i dr. Bez detaqno definirawe na site problemi {to nastanuvaat vo rabotata i vo dejstvuvaweto na organizacijata postoi rizikot piarmenite da se dvi`at kako „muva bez glava“. Sekoj od slepite lu|e dopiral po eden del od slonot i vrz osnova na tie ograni~eni informacii se obiduval celosno da go opi{e toa `ivotno. pretstavuva sistematski zbir na informacii. kaj mnogu rabotodava~i mo`e .sledewe na socijalnite aspekti. pak.54 D-r Tome Gruevski 3. Sepak. Toa najdobro }e se napravi so istra`uvawe.. 2003:342). Mo`eme da zaklu~ime deka ovaa basna e mnogu pou~na za PR-ite koi{to treba da vnimavaat dali pravat celosni istra`uvawa ili ne. prviot ja doprel surlata na slonot i zaklu~ol: „slonot mnogu mi nalikuva na zmija“! Vtoriot go doprel kolenoto na slonot i rekol: „celosno sum siguren deka slonot mnogu nalikuva na drvo!“ Na krajot site ja izvr{ile postavenata zada~a i sekoj od niv. za koja rekovme deka e najva`na. Od druga strana. slepite lu|e se raspravale „dolgo i glasno“. Problemite mora da se definiraat. a sekoj od niv go branel sopstvenoto do`ivuvawe na slonot. a toa. Bez istra`uvawe na problemskata situacija.

koga se pojavil. toa se gleda vo pregovorite me|u upravata i vrabotenite koga sekoja strana saka „da go dobie toa {to si go zacrtala“ i ne go slu{a misleweto na drugite. Procesot na definirawe na problemite po~nuva so vrednosnite aspekti na ne{tata: so brojki i podatoci. neprijatelstvo“. dali ima nastradani itn. kon bezna~ajni pra{awa upateni kon javnosta {to ja nema“. (Za ova pove}e vo delot za profesionalnite komunikacii). Slu{aweto ne e lesna rabota. so ocenka na situacijata itn. No. Na primer. toga{ situacijata vo komunikatorot ra|a somne` i gri`a. kaj prima~ite e i slu{aweto od koe zavisi komunikacijata. Kaj problemskata situacija se identifikuva vnatre{na i nadvore{na publika. Formuliraweto na problemot go opfa}a seto toa {to e izvesno za problemskata situacija. tehni~kiot . Koga taa ne postoi ili koga e slaba i odlo`ena. Pod tradicionalna publika gi podrazbirame site tie {to se vo direktna vrska so kompanijata: slu`benicite. Modernite menaxeri se orientirani na fakti. taa mo`e da bide tradicionalna i netradicionalna publika. Toa kaj narodot se vika „razgovor na gluvi“. No poseben element vo toj komunikaciski proces.Odnosi so javnosta 55 da postoi mislewe deka voop{to ne e potrebno istra`uvawe itn. }e istakneme deka istra`uva~kite orientacii se obvrska za site tie {to se zanimavaat so odnosite so javnosta vo ova dene{no. oddelot za komunikacii. verojatno. kade se pojavil. pravniot oddel. Vilbur [ram vakvata situacija ja objasnuva vaka: „Povratnata vrska e mo}no oru`je. Negovoto otsustvo vo odnosite ~esto vodi kon „bescelna komunikacija. Ne navleguvaj}i podetaqno vo ovie pretpostavki. informacisko op{testvo. na brzi i to~ni i korisni brojki na informacii. isto taka. Uspe{nite odnosi so javnosta zna~at vospostaven komunikaciski model. na primer. kako nastanal. a vo publikata navreda i ponekoga{. Isto taka. [ram veli deka „povratnata informacija mu ka`uva na komunikatorot na koj na~in e primena negovata poraka“. Zatoa se bara odgovor na pra{awata: kakov e problemot. ekonomskiot oddel. pokraj motivacijata. Od komunikaciski aspekt.

brojki. toa e opisot na problemot. se sobiraat materijali. ne ~ini ili deka ne{to mo`e da bide podobro itn. Definiraweto na problemot zapo~nuva toga{ koga }e se oceni deka ne{to ne e vo red. Na ekspertite i na menaxerite po PR vo kompanijata im se potrebni celosni i to~ni informacii neophodni za pravil- . Nastapuva krizniot menaxment. grupi za pregovori itn.56 D-r Tome Gruevski oddel. Se pravi dosie. asocijacijata na potro{uva~i. Analizata na situacijata sekoga{ se ka`uva vo edna re~enica. golemite dolgovi na „Silmak“ kon EVN Macedonia }e dovedat do prekin na elektri~nata energija. oddelot za „~ovekovi resursi“. Se prou~uvaat mnenieto i reakciite na rakovodstvoto na kompanijata.problemot? Koj e vklu~en ili e zasegnat? Kako e toj vklu~en ili zasegnat? Zo{to e toa problem ili zo{to se zagri`eni organizacijata i nejzinata javnost? Vo praksata. Komunikacijata e del od re{avaweto na problemot . celata ekipa na pretprijatieto {to se zanimava so marketingot i proda`bata itn. presmetki. odgovornosta za nastanatata situacija itn. vedna{ kako konstatacija se ka`uva deka toa e problem vo komunikacijata. konsultantite. administracijata itn.taa ne mo`e da bide problem. Vo grupata nadvore{na netradicionalna publika gi vbrojuvame: grupite za pritisok. Netradicionalna publika se: akcionerite. Primer. vladinite institucii. Apsolutna gre{ka. koga }e nastane nekoj problem vo organizacijata. javnite slu`benici itn. podatoci. Situacijata e alarmantna. ~esto. Kaj nadvore{nata tradicionalna publika gi vbrojuvame klientite. Problemite se opi{uvaat so odgovor na slednive pra{awa: [to e pri~ina za zagri`enosta? Kade e tuka problemot? Koga se slu~il nastanot . Se analiziraat vnatre{nite i nadvore{nite faktori. Vsu{nost. potencijalnite konkurenti itn.

mo`eme da gi izdvoime strate{kite implikacii: SO – strategija na pozitivni mo`nosti {to se zasnovaat na silnite strani na organizacijata.strategija nastojuva da gi svede na minimum i slabostite na organizacijata i nadvore{nite zakani.jakite strani na organizacijata. i (Z) zakanite vo nadvore{nata okolina.Odnosi so javnosta 57 no interpretirawe za celata situacija i za problemite i za zazemawe soodvetni re{enija. Vo stru~nata literatura ovaa analiza se sre}ava pod imeto SWOT ili TOWS analiza. Od neformalnite metodi {to gi koristat piarmenite se: li~nite kontakti. WO – strategija {to e naso~ena kon minimalizirawe na slabostite na organizacijata so {to bi gi iskoristila nadvore{nite mo`nosti. bazirani na silnite strani na organizacijata. Opportunity – da se identifikuvaat mo`nostite. Threats – zakani i zapla{uvawa od nadvore{nata sredina. kvalitetni metodi {to postojat vo op{testvenite nauki.strategii na negativnite mo`nosti. ST . Postojat vnatre{ni i nadvore{ni faktori. klu~nite informatori . isto taka. Koristej}i ja ovaa analiti~ka ramka. Vo praksata ovaa formula e JSMZ vo situaciskata analiza. Glavno tie se dol`at na neformalni dostapnosti na visokorazvienite. Metodite na istra`uvawe na problemskata situacija se mnogubrojni i vo literaturata se sre}avaat pove}e klasifikacii ili nivni grupirawa. Na piarmenite im e potrebna detaqna analiza na vnatre{nite i na nadvore{nite faktori za da gi procenat: (J) jakite to~ki na organizacijata. (M) da gi prepoznaat mo`nostite. spored angliskata terminologija: Strength . Weakness – slabite strani na organizacijata.toa e oblik na . (S) slabite to~ki na organizacijata. i VT .

mo`at da vlijaat na sindikatot. koristeweto na metodite e: „isto kako vo qubovta. studentski pravobranitel itn. Kaj formalnite metodi gi vbrojuvame sekundarnite analizi i on-line bazite na podatoci. sobiri na mesni zaednici. pobornik na prvata varijanta. analiza na podatoci itn. Kako poseben neformalen metod gi vbrojuvame izvorite na Internet i sluhovite {to se pojavuvaat. pa da predizvikaat vnimanie na zakonodavecot. analizite na sodr`inata. tro{i mnogu vreme i resursi za tetratki i zapisi {to. So formalnite metodi se pribiraat podatoci od nau~noreprezentativen primerok. mo`e da se namali proda`bata na nekoj proizvod itn. Toj {to posvetuva mnogu vreme na iskoristuvawe na istra`uva~kite tehniki. kako {to istaknuva eden avtor. Potoa telefonskite kontaktlinii. ~esto. merewe. pisma {to gi dobivaat pretpostavenite i koi vo sodr`inata imaat kriti~ka nota ili pofalba. najverojatno. Vo praksata postojat sfa}awa „za“ i „protiv“ za toa koi metodi da se koristat. pak.58 D-r Tome Gruevski li~en kontakt koj podrazbira upateni voda~i i stru~waci. Izve{taite od teren. firmata gi dobiva preku nejzinite specijalni agenti. Formalnite istra`uva~ki metodi se zasnovani na nau~ni pravila. Zatoa so tie metodi sobiraat kvalitativni i kvantitativni informacii {to se potrebni za opi{uvawe i definirawe na programskite situacii vo odnosite so javnosta. Postoi i kaj nas: javen pravobranitel. analizata na pristignatata po{ta vo firmata: informacii. }e ostanat na policite da fa}aat prav. fokusni grupi. . vo [vajcarija). Tie pomagaat vo odgovorite na pra{awata na koi e nemo`no da se odgovori so pomo{ na neformalnite metodi. sovetodavni odbori i komisii. Ombutsmanot ({to kako poim i praksa postoi od 1713 godina. no vo naukata naso~enosta kon tehnikite mo`e jasno da dovede do impotencija“. verojatno. Se koristat reprezentativen primerok i drugi postapki na nabquduvawe. anketite itn. No.

Planiraweto e s#“. 4. komunikaciskite kanali. su{tinata na porakata. marketingot i komunikaciskite celi na organizacijata. Pristapot vo planiraweto mo`e da se razviva vo dve nasoki. Nivnata cel e problemite da se razre{uvaat so maksimalno iskoristuvawe na ~ovekovite i na materijalnite resursi. Primena na plan na akcija. neverbalnata poraka. Koga se podgotvuva PR-programata za rabota.Odnosi so javnosta 59 3.2. 2. Planiraweto i programiraweto Vtorata etapa vo procesot na odnosite so javnosta e planiraweto i programiraweto. Odreduvawe rezultati {to mora da bidat postignati. organizacijata pristapuva kon razrabotka na strate{kiot proekt za idninata. Definirawe na ulogata i zada~ata. energija i sposobnost. Diferencirawe i postavuvawe na celite. mediumskite kanali. Procesot na planirawe i programirawe gi vklu~uva slednive ~ekori: 1. celite na mediumskite kanali. Utvrduvawe merlivi faktori na koi mo`e da se postavat celite.{to }e se primeni utre. Planiraweto zna~i podgotovka. Prvata opfa}a upravuvawe na odnosite so javnosta so pomo{ na celite na klientite. Odreduvawe vo toa za {to }e se vlo`i vreme. Identifikacija i spre~uvawe. Definirawe na podra~jata vo koi se o~ekuvaat klu~ni rezultati. Odreduvawe na na~inot na koj }e se postignat specifi~nite celi: . 3. publikata ili javnosta. izvorite i pra{awata. Vtorata nasoka e modelot na strate{koto planirawe i pi{uvawe na strate{kiot plan na odnosite so javnosta. Dejnosta na ekspertite po PR e naso~ena kon programirawe i planirawe. celnata publika. Programata na PR treba da bide uspe{no sredstvo na poddr{ka na raboteweto. 5. „Planot e ni{to. Odreduvawe na prirodata i delokrugot na rabota koj bi trebalo da se objavi. Planiraweto nalikuva na sostavuvawe slo`uvalki. odnosno donesuvawe odluka denes .

Sproveduvaweto na programata na odnosite so javnosta go diktiraat tri vidovi situacii: 1) Organizacijata mora da sprovede korektivna programa zaradi nadminuvawe na problemite ili situaciite koi negativno vlijaat na organizacijata. 8. Odreduvawe i rasporeduvawe na sredstvata potrebni za postignuvawe na celite. vremenskiot raspored. v) Presmetka. publikata. Ispolnuvawe. Toa se: situacijata. navistina. Imenuvawe lu|e {to }e se gri`at za postignuvawe na celite i sproveduvawe na akcijata. Osiguruvawe na uspe{noto ostvaruvawe na celite. taktikata. buxetot i evalvacijata.Koga }e se sfati situacijata ili problemot. Testirawe i revizija na proizvodniot plan (spored potrebite) pred sproveduvawe na akcijata. koj treba da bide vklu~en i kakvi direktni ~ekori treba da se prezemat. d) Revizija. celite. Od golema . (Cutlip. ednokraten proekt. celta e relevantna za postojnata situacija? 2) Dali e realna i ostvarliva? 3) Dali uspehot mo`e da se vrednuva vrz osnova na merlivite kriteriumi. 2) Organizacijata treba da sprovede konkreten. g) Utvrduvawe na odgovornosta. Celi .60 D-r Tome Gruevski a) Kreirawe na programata. Dogovarawe so site klu~ni lu|e za toa koga i {to treba da se anga`ira. sleduva utvrduvaweto na celite na programata. Se postavuvaat pra{awata: 1) Dali. Komunicirawe. Utvrduvawe i sledewe na akcijata za realizacija na celite. 7. Odreduvawe na komunikacijata vo ramkite na organizacijata {to e potrebna za ostvaruvawe na razbirawata i anga`iranosta vo prethodnite {est ~ekori. i 3) Organizacijata saka da gi zajakne naporite koi momentalno vlo`uvaat vo za~uvuvaweto na svojata reputacija i poddr{ka na narodot. strategijata. 6. Vospostavuvawe kontrola. b) Izrabotka na raspored. Utvrduvawe vremenski rokovi za postignuvawe na celite i sproveduvawe na akcijata. Sentor i Broom. 2003:374) Planovite na odnosite so javnosta opfa}aat pove}e elementi. Situacija .

Postojat tri vida celi na vlijanie: informativni celi.Taa go opi{uva na~inot na ostvaruvawe na celta i dava nasoki i tematsko opredeluvawe na celokupnata programa. prihodite. rabotata na piarmenite se naso~uva kon razli~ni tehniki za poddr`uvawe i organizirawe promocii. nejzinata dejnost. Mo`at da se izlo`at i op{ti strategii {to zavisi od celite na odredena publika. da predizvikaat novo povedenie. preku demografskite podatoci: vozrasta. kon organizacijata. Celite povrzani so misleweto na publikata se naso~eni kon promena na odnosite na publikata. mestoto na `iveewe ili spored potro{uva~kata na nekoi specifi~ni proizvodi. Celite povrzani so povedenieto . Vo toj slu~aj. da go zacvrstat ili da go pottiknat.Programite na PR treba da se naso~at kon konkretna i definirana publika ili kon grupite javnost. specijalni nastani itn. Primer. Informativnite celi go opfa}aat procesot na poslanieto (soop{tenieto). Publika . tokmu kaj mereweto na uspe{nosta pri nivnoto ostvaruvawe. Celnata publika mo`e da se bara preku istra`uvawe na pazarot. novite izmeni vo Zakonot za soobra}aj {to predviduvaat zadol`itelno stavawe na za{titnite pojasi pri vozeweto i vklu~eno svetlo na farovite. negovoto razbirawe i zadr`uvaweto vo soznanieto na celnata publika.Nivna zada~a e da go promenat povedenieto. produktite i uslugite. Tuka uloga mo`e da igra faktorot vreme.Odnosi so javnosta 61 va`nost e celite na odnosite so javnosta da bidat komplementarni so celite na organizacijata. obrazovanieto. Taa promena mo`e da opfa}a formirawe novi mislewa itn. Primer. od oblasta na turisti~kata kampawa celokupnata strategija bi bila zasnovana na klu~ni poraki ili temi koi vo kampawata i vo celokupnata . Problem nastanuva kaj informativnite celi. ima{e potreba prethodno da se organiziraat PR-kampawi so cel voza~ite da go promenat povedenieto i da se pridr`uvaat na zakonskite odredbi. Strategija . celi svrzani so misleweto na publikata. motivaciski celi.

ponekoga{. D. pravewe kalendar na aktivnosti. na primer. Prezemawe akcija i komunikacija Problemite mo`at da se re{at so pomo{ na komunikacijata. Buxet . potoa pravat poseben finansiski plan za PR-kampawata: „kolku pari .e element na planot i e vo direktna vrska so celite na programata. konkreten i sl. Lu|eto. obi~no tie kampawi se sezonski. ne znaat da ja cenat. G. Kriteriumot za evalvacija mora da bide realen.Opfa}a tri aspekti: vremensko sproveduvawe na kampawata koga klu~nite poraki se najpriemlivi za publikata.najgolemata aktivnost e na po~etokot na kampawata.mnogu va`en del. Ako saka Republika Makedonija da se pretstavi kako turisti~ka meka. vremenskiot raspored na taktikata . Old.tolku muzika“. Taktikata gi koristi intrumentite na komunikacijata za dopirawe na primarnata i na sekundarnata publika so pomo{ na klu~nite poraki. Obi~no firmata na po~etokot odreduva edna suma za takva namena na PR-menite.Toa e tehni~kiot del na planot so koj se opi{uva konkrentata aktivnost na sproveduvawe na strategijata. Taktika . spre~uvawe na krizata itn. Vremenski raspored . piarmenite mora detaqno da znaat koga i {to e predvideno vo kampawata.3. 3. no vo praksata ne e taka. Komunikacijata e proces i sredstvo so ~ija pomo{ se ost- . Ejdziv. 2006:151-164) Vo planiraweto i vo upravuvaweto so zna~ajnite pra{awa se opfa}aat: predviduvawe na problemot.62 D-r Tome Gruevski promotivna aktivnost postojano }e se povtoruvaat. F. Mora da se znae kolku pari se potrebni za programata. bi stavile poraka kako slogan: „Tamu kade {to Evropa go ima minatoto“. Kameron. Evalvacija . agresivno da se vlijae na publikata. minimalizirawe na problemot. (Vilkoks.

kanal i prima~ (dekoder). za prifa}aweto od strana na publikata. Idealen model na komunicirawe na odnosite so javnosta pretstavuva dvonaso~nata simetri~na komunikacija koja pretstavuva razgovor me|u dvajca. interesno e pra{aweto za momentot na priem na porakata od strana na publikata. da motivira. Lu|eto od PR se gri`at za: izlagaweto na porakata. Vo komunikolo{kata literatura ovoj model e poznat kako Lasvelova paradigma (1948). Vo teorijata na komunikaciite. so pomo{ na koj kanal. Mnogu se korisni i diskusiite vo grupi. so kakov efekt. da ubedi. pove}eto modeli gi opfa}aat osnovnite elementi. {to se pamti i poraka {to e uverliva za prima~ot. za nejzinata distribucija. Priemot na porakata e posebno pra{awe so koe se zanimava komunikologijata. Postojat nekolku modeli na komunikacija {to go objasnuvaat prenosot od ispra}a~ot do prima~ot na porakata. Harold Lasvel komunikaciskiot proces go definiral so slednive pra{awa: koj. celesoobrazna. na kogo. poraka. nasproti ednonaso~nata komunikacija od ispra}a~ot do prima~ot. Go navedovme i osnovniot model na K [enon i V. No. razbirliva. da ostvari vzaemno razbirawe.Odnosi so javnosta 63 varuvaat celite: da informira. Najgolemiot del na publikata vo koj bilo moment ne e podednakvo raspolo`en i . isto taka. Go naveduvame modelot na Dejvid Berlo (1962) . Pettiot element e povratnata vrska (feedback).ispra}a~ ili izvor (enkoder). Viver (1948). Povratnata vrska ja sfa}ame kako dvonaso~na komunikacija. kade informacijata samo se distribuira. {to ka`uva. Vo prviot slu~aj stanuva zbor za dijalog. Sekoj uspe{en komunikator mora da znae: 1) [to pravi komunikacijata i kako lu|eto ja primaat porakata? 2) Kako lu|eto ja obrabotuvaat informacijata i ja menuvaat svojata percepcija? i 3) Koj vid medium i instrumenti na komunikacijata se najsoodvetni za odredena poraka? Sekoj uspe{en piarmen treba da znae koja poraka e soodvetna. a vo vtoriot slu~aj za monolog. za promenata na stavovite od publikata i za promenata na vkupnoto odnesuvawe.

toa e so nastavnicite i profesorite koga vo nastavata kako pomo{no sredstvo go koristat proektorot. Dodeka komuniciraat. Zatoa. za miris. Razbiraweto na porakata. poetesata Ane Sekston (Ane Sehton) predupreduva: „So . Komunikacijata mo`e da se primi samo ako postoi zaedni~ki jazi~en kod. zboruva{e za „semanti~ka tiranija“. ~esto. Edno istra`uvawe na psiholozite potvrduva deka setiloto za sluh vo celokupnoto u~ewe u~estvuva so 11%. grafoskopot itn. piarmenite `iveat po zborovite i od zborovite. Osnovopolo`nikot na odnosite so javnosta. a vo 83% u~eweto se ostvaruva preku setiloto za vid. za sluh. Masovnite mediumi i nivnite karakteristiki se povrzani so vospriemaweto na porakata spored odredeni setila. koristat vizuelni pomagala. Najosnoven element vo dogovaraweto me|u komunikatorot i negovata publika e zaedni~kiot jazik. Od tie pri~ini govornicite. Semantikata e nauka za zna~eweto na zborovite. Zborovite mo`at da vozbuduvaat i da n# razgnevuvaat. filmot ili videoto pretstavuvaat najefektivni metodi na komunikacii bidej}i gi upotrebuvaat setilata za vid i za sluh pri recepcijata na porakata. mo`e da n# navredat i sl. Porakata ja vospriemame so pomo{ na pove}e mediumi i so razli~ni celi se upatuvaa do niv. Recepcijata na porakata zavisi od vidot na mediumot preku kogo e prenesena. Taka televizijata. Komunikacijata ja primame so pomo{ na pette setila: za vid. ako ispra}a~ot i prima~ot na istoroden na~in go sfa}aat koristeweto na simbolite. Stepenot na me|usebnoto razbirawe na dvajcata sogovornici najmnogu zavisi od nivnoto zaedni~ko znaewe za simbolite na zborovite. Pe~atenite mediumi se sposobni da ponudat golema koli~ina na informativni poslanija (sodr`ini) i za takviot vid poraka e potrebno setiloto za vid. Primer.64 D-r Tome Gruevski zainteresiran za porakata ili za prifa}awe na nekoi idei. Edvard Bernajs. Zborovite mo`at da n# skaraat da bideme duri i neprijateli. za dopir i za vkus. Publikata pri priemot na porakata pristapuva na razli~en na~in. 50% od toa {to go pamtat poedincite se sostoi vo toa {to se gleda i slu{a.

~esto. @argonot ja popre~uva porakata i ja namaluva sposobnosta na prima~ot da ja sfati. Tojota-znacite itn. Postojat i mnogu korporativni simboli: yvezdata na Mercedes. inovativen. isto taka. ama ne poka`uva rezultati“! Idealno licemerie.koga edna{ }e gi skr{i{. zaemo korisni odnosi itn. informacija. garancija. Eufemizmite se korisni za piarmenite.Odnosi so javnosta 65 zborovite e isto kako i so jajcata. Pre~kite vo komunikaciite nastanuvaat od pove}e pri~ini: fizi~ki. Za da ne gi navredat. tie pretstavuvaat „dvoli~en govor“. konforen tip. ili „taa e so visoki performansi“. semanti~ki. edukacija. Komunikacijata ne opfa}a samo semanti~ki znaci. proaktivna politika. Se definiraat kako „nenavredliv zbor ili izraz koj e pomalku direkten i pomalku nevkusen od onoj {to ja pretstavuva realnosta“. stra{en si“. ne mo`e{ da gi prikrpi{“. Akronim e zbor sostaven od prvite bukvi na drugi zborovi. MANU. Interesna e anegdotata za eufemizmot {to se zapi{uval kako karakteristika vo voenata kni{ka na onie vojnici-regruti (na porane{nata JNA) koi{to bile so pomali intelektualni ve{tini. velime „~ovek so posebni potrebi“ itn. mora{ da postapuva{ vnimatelno . pa Davidovata yvezda i dr. UNESKO itn. taa koristi i simboli i stereotipi. se skratenici preku koi se prenesuva informacijata. Vo sekojdnevieto ~esto upotrebuvame zborovi ili kovanici {to ja naru{uvaat kredibilnosta na porakata: „lele. PR-ite moraat da imaat ~uvstvo za interesni poraki {to se pamtat i moraat da imaat ~uvstvo za zborovite. no. Uspe{nata komunikacija podrazbira nediskriminarna . Simbolot se koristi od prastari vremiwa. Primer: za ~ovekot-invalid ili onoj {to e hendikepiran ili {to ima fizi~ki ili psihi~ki nedostatoci. Akronimite. psiholo{ki. sofisticiran tip. imeto na kompanijata „Zegin“ zna~i: zdravje. Adidas. Primer. vo nivnata karakteristika se pi{uvalo: „Se trudi. toa e so Isusoviot krst.

Taa e sredstvo so pomo{ na koe prakti~no se poka`uva odgovornosta kon svoite klienti . pa zatoa nivnata dejnost e te{ko da se izmeri. Kriznite situacii kako proces na komunicirawe gi obrabotuvame vo posebna glava kade se obrabotuva i komunikacijata na rizikot. pa pamteweto na porakata za {to e potrebno postojano povtoruvawe preku mediumite na razli~ni na~ini itn. 3. Celite kako preduslov za evalvacijata treba da pretstavuvat del na sekoj plan na programata. Od elementarnite oblici na evalvacijata }e gi nabroime soop{tenijata za javnost. Odnosite so javnosta ne se egzaktna nauka. Tuka go podrazbirame i kontekstot na porakata.4. verska. Evalvacija na PR ^etvrtata etapa vo procesot so javnosta e evalvacijata. polova diskriminacija i navreda. Mo`e da se sledat i Internetot. ova e cigansko leto i sl. rabotime kako crnci. spikerot na parlamentot. Mereweto na stavovite na publikata i nivnite postapki se pravi zaradi ostvaruvawe na celite na organizacijata. za proda`ba na nekoj proizvod. Mo`eme da ja definirame kako: „sistematsko ocenuvawe na programata i nejzinite rezultati. na televizijata itn. statiite. Piarmenite treba da vnimavaat pri oblikuvaweto na porakata da ne predizvikuvaat rasna. onlajn vesnicite itn. Primer. Sledeweto na vakvi tekstovi mo`e da go vr{i i nekoja agencija {to se zanimava so vakva dejnost.66 D-r Tome Gruevski komunikacija. (Vilkoks i dr. 2006:196).. Taa pretstavuva merewe na rezultatite vrz osnova na postaveni celi. pismata itn.i kon samite sebe“. Kredibilnosta na porakata zavisi od ugledot na toj {to ja prenesuva. Korisen oblik na evalvacija mo`e da bide ise~okot od vesnikot i spomenuvaweto na organizacijata na radioprogramata. za izbor na nekoj kandidat ili za .

da se sledat sobirite i nastanite. Povtoruvaweto na efektivnosta na PR-programata e slo`ena zada~a. Krajnata ocenka e deka rezultatite na organizacijata se pokazatel za nejzinoto vlijanie kaj publikata i socijalnata sredina. . Potrebno e aktivnostite na odnosite so javnosta da se testiraat barem edna{ godi{no i da se utvrdi dali site grupi na javnosta primile soodvetni poraki.Odnosi so javnosta 67 sobirawe dobrovolni prilozi. da se sledi ~itanosta na informativnite bilteni itn.

t. Nejzinata cel e sozdavawe na koletivna sila. Oglasuvaweto e kupuvawe na vreme i prostor. reklama. PRAKTIKATA NA PR I NEGOVITE DEJNOSTI Voved Odnosite so javnosta. Na toj na~in tie se slevaat i so drugi dejnosti: Press agentry (pres-agentstvo). Oglasuvaweto i Marketingot vo svojata osnova imaat sli~na cel: da go promenat vkorenetoto mislewe. Celta na propagandata e sozdavawe na dvi`ewe ili sledbenici i da postojat razli~ni nivoa na identifikaciski izvori. . Spored nego tie gi koristat istite „oru`ja” i sli~nite oblici na komunikacija no nivnite krajni celi se razli~ni: . stroga kontrola na sodr`inata. Metodite {to gi koristat za sekoja od niv se razli~ni. . oglasuvawe.68 D-r Tome Gruevski Glava ~etvta 4. Public Affairs (javni raboti). Odnosite so javnosta imaat svoj instrumentarium za svoeto dejstvuvawe. pazarna orientacija i. propaganda i dr. Lisjen Marta.Celta na oglasuvaweto e da ja zgolemi proda`bata na stoka ili uslugi. Propagandata.n. da vlijaat na javnoto ili poedine~-noto mislewe i da gi pottiknat kupuva~ite na stoka ili uslugi.Propagandata pretstavuva strategija na spogodbata. lobirawe. dodeka celta na odnosite so javnosta e da se vospostavi dijalog i da se vospostavi soodnos preku dvosmernoto komunicirawe i prilo`uvawe na argumenti i diskusija. ]e gi prika`eme nivnite osnovni karakteristiki.Strategijata Odnosi so javnosta e zasnovana na vistina i me|usebno razbirawe. . pionerot na odnosite so javnosta vo Francija go iznesuva svoeto mislewe za toa kako treba da se pravi razlika pome|u odnosite so javnost od edna strana i oglasuvaweto i propagandata od druga strana. marketing. Ako propagandata e na~in na upravuvawe toa e ednonaso~ nost.

Ova e pri~ina zaradi koja mnogu amerikanski novinari rabotnicite za odnosi so javnosta gi vikaat „flacks“. Pa~eva. Tie . Zna~i: PR sekoga{ e sklon na „trikovite“ na pres-agentstvoto. (Cutlip.1. Kako tehnologija Pres Agentry.kako sintagma. go privlekuva javniot interes. Streme`ot na PR e da izgradi doverba. Specijalizirani oblici na PR Press Agentry . Uspehot na presagentot zavisi od brojot na mediumite. Celta na pres-agentstvoto e da go privle~e interesot na publikata preku mediumite. odnosno so bira~ite. „zabunata nastanuva koga pres-agentot svojata aktivnost ja opi{uva kako „odnosi so javnosta“. mo`eme da gi definirame na sledniov na~in: „javnite raboti se specijaliziran del na odnosite so javnosta ~ija cel e izgradba i odr`uvawe na odnosite so dr`avnata uprava i lokalnata zaednica. a so cel da vlijae na javnata politika“. za da bidat zabele`ani od publikata (Stojkov. na makedonski jazik mo`eme da ja prevedeme kako „javni raboti“. 2005:43) Pres-agentot e li~nost koja mo`e da go napravi nekogo.pretstavuva sozdavawe prikazna i nastan so cel da se privle~at mediumsko vnimanie i javen interes. 15. Public Affairs . No.Odnosi so javnosta 69 4. Ottamu. Pres Agentry go definirame kako dejnost po podgotovkata i na pi{uvaweto na materijalite ili organiziraweto na specijalnite nastani so cel da go privle~e vnimanieto na sredstvata za masovna komunikacija. od muzi~kiot biznis. So pomo{ na publicitetot {to go sozdava za nego. Ibid. Mediumskoto pokrivawe na odreden nastan e pokazatel za zna~ajnosta na novosta. vo muzi~kiot biznis. vo komunikativnata praktika se sre}ava vo turizmot. na primer. za pobuduvaweto na interesot na lu|eto itn. iako The Associated Press Stylebook poimot „flack“ go definirat kako „sleng ime za pres-agent“. popopularen vo javnosta. vo kino-biznisot itn. 2003:17) Ovaa dejnost e povrzana so oficijalnata komunikacija na dr`avnite institucii so gra|anite. kako {to istaknuva Kutlip. Osnovnata cel na pres-agentstvoto e javnosta.

vo dr`avnite ustanovi se bavat so: „javni raboti“. Davaweto publicitet na nekogo ili na ne{to vo javnosta zna~i otkrivawe na mno{tvo podatoci za nekoi od sredstvata za masovno komunicirawe. vo glasaweto i davaweto prilog kon politi~kata kampawa ili dobrovolno slu`at vo dobrotvornite organizacii. odnosno da se rakovodi na negoviot institucionalen tek na formirawe.70 D-r Tome Gruevski sodr`at i elementi na ~isto „informativna“ rabota. pretstavuva ne{to {to e sprotivno od privatnost i izoliranost. Ednostavno. stanuva zbor za zamena na imeto bidej}i pove}e specijalisti za odnosite so javnosta. (Cutlip i dr. Zna~i. pottiknuvaat politi~ki aktivizam. a vo francuskiot re~nik go sre}avame kako publicit#. sorabotuvaat so lokalnite politi~ki pretstavnici. 21) Publicitet – Publicity vo angliskata re~ni~ko-enciklopediskata literatura. Vo pretprijatijata. specijalistite po Public Affairs se odgovorni za komunikacija so vladata. procedurite na donesuvaweto na zakonite. za pojavata. Lobiraweto go definirame kako „specijaliziran del na odnosite so javnosta ~ija cel e vospostavuvawe i odr`uvawe na odnosite so dr`avnata vlast.pospecijaliziran na Public Affairs e lobizmot. kako i so razli~ni lokalni ili nacionalni gra|anski zdru`enija. osobeno so cel da se vlijae na donesuvawe zakoni i propisi“.. „komunikacija so javnosta“. Celta e da se vlijae na javnoto mislewe. li~nosta ili institucijata. {to pretstavuva poddr{ka na odnosite me|u dr`avnite organi i zainteresiranite grupi koi se stremat da vlijaat na zakonodavniot i na regulatorniot proces. 2003:19) Lobistite treba da imaat golemo poznavawe za dr`avniot aparat. i „javno informirawe“. Stanuva zbor za otvorenost na podatocite i faktite za rabotata na pretstavnicite na instituciite vo oblasta na javnata vlast i nivnata op{ta pristapnost kon ~lenovite na op{testvoto. javnata politika i procesite vo ramkite na javnoto mnenie. (Ibid. Lobirawe . „odnosi so bira~ite“ itn. Vo komunikolo{kata . tie slu`at kako vrska na pretprijatieto so dr`avnite organi.

Publicitetot e edno od sredstvata koe specijalistite po PR go koristat vo svojata rabota. sve~eno dodeluvawe diplomi na studenti vo visokoto obrazovanie. Habermas (1967) publicitetot go ozna~uva kako razgoluvawe na politi~koto vladeewe pred javnoto rezonirawe. a izvorot na porakata mora da znae kakvi informacii go privlekuvaat mediumskoto vnimanie. Vo uslovi na krizi mnogu e va`no organizacijata da ja prestigne mediumskata reakcija i taa mora prva da ja pretstavi informacijata za toa {to se slu~ilo i treba prva da ja raska`e prikaznata od svoja gledna to~ka. Tekstot mora da bide prisposoben za soodvetniot medium. Mediumski nastan mo`e da bide: pu{tawe vo rabota na nekoj pogon vo fabrikata. potpi{uvawe dogovori. organizirawe protesti. na primer. sepak. konferencii za pe~at. e mnogu pove}e od publicitet. No PR. namesto terminot publicitet se upotrebuva: javno objavuvawe. fotoreporta`a ili drug vid informativna sodr`ina {to }e go predizvika vnimanieto kaj ~itatelite. Vo komunikolo{kata literatura poimot publicitet se definira kako informacija od nekoj nadvore{en izvor {to go koristat mediumite bidej}i ima vrednost na vest. promocii na novi proizvodi . slu{atelite ili gleda~ite. Seto ova najmnogu zavisi od dobrite kontakti na specijalistite po publicitet so novinarite od mediumite. sobiri. Publicitetot ne podrazbira samo propagirawe „dobri raboti“.Odnosi so javnosta 71 literatura se govori za manipulativen ili za demonstrativen publicitet. se~ewe lenta. . na primer. Zatoa ovoj poim s# u{te se sfa}a pogre{no. zapoznavawe na javnosta itn.na javen sobir itn. javno izvestuvawe. Odnosite so javnosta vo edna organizacija se sostojat od soop{tenie za javnosta i nekoi drugi nastani {to mo`at da privle~at mediumsko vnimanie. ceremonii. kaj sindikatite. soop{tenie. Do mediumite se ispra}a. Za ispratenata poraka vo mediumite izvorot na informacijata ne pla}a za nejzinoto plasirawe. ^esto.

e kontroliran metod na plasirawe na porakata vo mediumite. specijalistite za odnosite so vlo`uva~ite pla}aat oglasi vo vesnikot za da gi uverat akcionerite i finansiskite analiti~ari po nekoe pra{awe zna~ajno za firmata. 12). iako toj ne e edinstvena cel na oglasuvaweto. gi kontrolira sodr`inata. ovde.kako aktivnost za mediumski publicitet na porakata e zna~ajno po toa {to oglasuva~ot so pla}aweto za mediumskiot prostor vo vesnikot i vremeto vo radio i vo TV-emisiite. (Ibid. Na primer. Od komunikolo{ki aspekt. . ~esto. Za razlika od slu~ajot kaj publicitetot kade stanuva zbor za nekontroliran metod na mediumskoto plasirawe na porakata.neverbalna komunikacija (kaj pe~atenite mediumi). Skot Kutlip dava pove}e primeri za kontroliranoto plasirawe na porakata vo masovnite mediumi. Se razbira. vo zavisnost od plasmanot vo mediumot. go povrzuvaat so marketingot. Pravnite slu`bi pla}aat oglasi vo „slu`benite bilteni“ so {to ja izvr{uvaat obvrskata za informirawe na javnosta. plasmanot i vremeto na porakata. no vo nemarketin{ki celi. Oglasuvaweto se koristi vo slu~aj koga organizacijata ne e zadovolna od toa {to se zboruva za nea vo mediumite. Zna~i. oglasuvaweto. toa go ostvaruva so svoi finansiski sredstva koi sekoga{ treba da se predvidat kako stavka vo buxetot na organizacijata. koga pretprijatieto izdava novi obvrznici ili prodava akcii. Odnosite so javnosta oglasuvaweto go koristat za da dojdat do publika koja marketingot ne mo`e da ja dostigne. kaj oglasuvaweto. plasmanot i „tajmingot“ na svojata poraka. Oglasuvaweto. pa toa go nadopolnuva so svoi objasnuvawa. pritoa pla}aj}i gi mediumskiot prostor i vreme. mo`e da bide vokalno .72 D-r Tome Gruevski Oglasuvawe .verbalna komunikacija (kaj radioto i TV) i nevokalno . I oglasuvaweto i publicitetot kako oblik se nepersonalna komunikacija. na primer. oglasuvaweto mo`eme da go definirame kako informacija koja vo mediumite ja plasira identifikuvan nara~atel. Ottamu velime deka izvorot na porakata vr{i kontrola nad sodr`inata. Na primer: kadrovskite slu`bi davaat oglasi vo koi objavuvaat konkurs za rabotni mesta.

kako {to veli Kutlip.e funkcija na upravuvawe. od trgovskite izlo`bi. i vo praktikata i vo naukata. Publicitetot e del do marketingpromocijata. Vo pretprijatijata marketingot i PR-ot funkcioniraat kako oddelni menaxerski funkcii ~ii{to celi se nadopolnuvaat edna so druga i imaat komplementarni odnosi.Odnosi so javnosta 73 Marketing . mo`e da zna~i neuspeh za . taka {to po najbrz na~in da se zadovoli pazarot i da se opslu`i politikata na kompanijata koja izleguva od principite na ekonomi~nost i dohodovnost. 1993: 22) Marketin{kata dejnost sodr`i elementi od promotivnosta na produktite na pazarot. Marketingot e odgovoren za slednovo: Da gi predviduva `elbite i potrebite na pazarot. F. kako del na nivnata dejnost. s# pove}e se sre}avaat poimite kako {to se: marketin{ki komunkacii. Da analizira (so oddelot za proizvodstvo) dali tie `elbi i potrebi mo`at da bidat zadovoleni koga }e se realizira dobivkata. poimot odnosi so javnosta se poistovetuva so poimot marketing. (Ibid. Do ova doa|a bidej}i rabotnicite vo oddelot za „odnosi so javnosta“ i nivnite klienti gi poistovetuvaat publicitetot i odnosite so javnosta ili PR-ot go sfa}aat kako marketing. promocijata i distribucijata. „integrirani marketin{ki komunikacii“ i dr. t. Zatoa. od saemite itn. Piarmenite. pi{uvaat i statii za da postignat pogolemo zapoznavawe na produktite i nastojuvaat da osiguraat {to pogolemo prisustvo na informacii vo mas-mediumite. od pres-agentstvoto. (D`evkins. Da ja planira strategijata po odnos na komunikacijata. ~esto. Ignoriraweto na ednata funkcija. so poimot marketing se ozna~uva seto toa {to podrazbira pazarna aktivnost na pretprijatieto. koja gi prepoznava ~ovekovite potrebi i `elbi. predlaga proizvodi i uslugi zaradi zadovoluvawe na tie potrebi i predizvikuva transakcii vo koi{to proizvodite i uslugite se razmenuvaat za nekoja vrednost. Vo praktikata. ~esto.e.7) Zborot marketing ima etimolo{ki koren vo angliskiot jazik i kako poim gi ozna~uva odnosite na pretprijatieto kon pazarot.

reklami. Od druga strana. denes. Delovniot biznismen bara brzi komunikacii koi mo`at da mu osiguraat ekonomija na vreme i napori. koe organizaciskite vlo`uvawa gi pretvora vo rezultati so odredena vrednost za drugi. vladinite ustanovi i dr. informacija za site promeni {to mo`at da nastanat vo dejnosta {to ja izvr{uva. trudoviot ili stokovniot pazar. Poimot marketin{ki komunikacii vo sovremeniot biznis e dominanten. Mehanizmite na prenesuvawe ili kanalite na komunicirawe se: . Marketin{kite komunikacii se direktno povrzani so komunikaciskiot proces i po toj osnoven obrazec }e gi prika`eme na sledniov na~in: Izvorna informacija e menaxerot za marketing. o~igledno ne gi sfa}aat ili ne sakaat da gi sfatat ili da gi razlikuvaat ovie navedeni funkcii. Konkurentnosta na edna firma. Vo delot na knigava nasloven kako profesionalni komunikacii gi obrabotuvame ovie osnovni poimi i nivnite elementi. informacii i ~uvstvo za predviduvawe na promenite {to mo`at da nastanat na finansiskiot. (Ibid. nitu rabotnicite za odnosi so javnosta. vlo`uva~ite. a i vo potesnata i vo po{irokata sredina. „Marketingot dejstvuva tipi~no kako funkcija na linisko upravuvawe. nitu stru~wacite za marketing. Marketingot e naso~en na odnosite na razmena so potro{uva~ite. 8) I kako zaklu~ok: nitu upravata na organizacijata. oblicite. izlo`bi. Kodiraweto e napraveno so proda`nite prezentacii.n. vidovite. javni informacii. strukturata na komunikaciskiot proces i tehnikite na komunicirawe. Zatoa s# pogolemo zna~ewe se posvetuva na efektivnata marketin{ka organizacija koja e vo osnovata na uspehot na trgovskata firma na pazarot. s# pove}e e zavisna od t. a odnosite so javnosta gi pokrivaat podra~jeto na odnosite i celite na razli~nite celni javnosti: vrabotenite.74 D-r Tome Gruevski drugata. odnosite so javnosta dejstvuvaat kako funkcija na sto`ersko upravuvawe i vr{at sovetodavni i drugi zada~i vo smisla na potkrepa na liniskite funkcii“.

Zna~eweto: samoinformiranosta za postoewe dadena marka retko vodi do proda`ba. Dekodiraweto se ostvaruva so interpretacija od prima~ite. koe{to treba da ispolnuva tri zada~i: da go privle~e vnimanieto na prima~ot. slu~ajnite faktori na interferencijata {to mo`e da nastane. Aktivistite za marketing sekoga{ treba da gi imaat predvid visokite eti~ki i pro- . Dopadlivosta . Pra{aweto na efektivnost na soop{tenieto ili porakata }e go objasnime so konceptot AIDA na E.K. Zada~ata na aktivistite za marketing e da go informiraat celiot pazar za karakteristikite na produktot {to go nudat.`elba A – Action – dejstvo. Obratnata vrska i {umovite vo koi ja istaknuvame konkurencijata ili.bendisuvaweto . Adresatot ili prima~ot na porakata. pak. Ovaa koncepcija gi objasnuva postapkite preku koi individuata treba da pomine pred da se odlu~i i da donese re{enie za kupuvawe nekoj proizvod: A – Attention – vnimanie I – Interest – interes D – Desire .Odnosi so javnosta 75 prodava~ite. 2001:19-21). da bide razbrano i od ispra}a~ot i od adresatot. (spored V. recipientot na komunikacijata. da se objasni koi se negovite prednosti vo odnos na drugite. Ova e najproblemati~niot del na marketin{kite komunikacii. PR-kanalite. Avramov. reklamnite mediumi. prima~ot i treba da gi stimulira potrebite na prima~ot. Strong.odobrenieto na proizvodot kaj auditoriumot. Pretpo~ituvawe: da se pretstavi produktot. pa s# do kupuvaweto pominuvaat {est etapi: Informiranost: ispra}a~ot na reklamata go informira celiot pazar za postoeweto stoki i uslugi. Pritoa. treba da se vnimava da ne se napa|a tu|iot proizvod zaradi istaknuvawe na sopstveniot. konkurentnskite proizvodi. Modelot pretpostavuva deka od re{enieto da kupi.

lotarii i drugi formi za stimulirawe na proda`bata. Reklamata. Preku PR-ot kako instrument. televizija). platena od javen sponzor. Toa e marketin{ka funkcija preku koja: se ocenuva op{testveniot odnos. premii. se ostvaruva `elbata na organizacijata da formira op{testveno korisna pretstava. vo prviot del. razlikata e vo kreativnata komponenta na informativnite sodr`ini i kontekstot vo koj taa e ispratena do auditoriumot. No. Za dostignuvawe na celnite pazari (kako celni grupi) marketin{kata komunikacija gi koristi promociskite instrumenti. Kako komunikaciski tehnologii i reklamata i PR-ot prosleduvaat razli~ni celi. so cel da predizvika op{testven interes i se izrabotuva programa za pridobivawe na op{testvenoto razbirawe i (voz)priemawe (Ibid. kako {to se: soodvetnite kombinacii na reklamata. naslovena kako etikata i profesionalizmot. imix za sebe. Reklamata sodr`i visoko strukturirana informativna sodr`ina {to ima cel da sozdade `elba i motivacija za barawe odreden produkt. Kupuvaweto: se iskoristuvaat kuponi.e forma na neli~na. ednonaso~na masovna komunikacija. katalozi. Misijata na odnosite so javnosta e poglobalna: vzaemen odnos na organizacijata i nejzinata publika vrz baza na vzaemna doverba. bilbordi). Reklama . Se koristi za da informira. Razlikata me|u reklamata i PR e su{testvena. elektronski mediumi (radio. Reklamata pretpostavuva: reklamni soop{tenija. podgotvuvawe reklamni tekstovi. odnosite so javnosta. Taa se ostvaruva preku razli~ni sredstva: pe~ateni mediumi (vesnici. se opredeluvaat politikata i procedurite na organizacijata. se poistovetuva so oglasuvaweto. Pove}e za ova govorime vo pettata glava.76 D-r Tome Gruevski fesionalni normi. zakup na reklamno vreme vo radioto i televiziite ili zakup na reklamen prostor za reklamnoto . Namerata: da se formira `elba za kupuvawe na produktot. da ubeduva i da napomenuva. stimulirawe na proda`bata itn. Zna~i.22). taa ima za cel da gi natera lu|eto da kupuvaat. ~esto.

Vo odnos na finansiskite aspekti na reklamata i PR-ot. So iskopinite na Pompej bile najdeni objavi vo koi se soop{tuva za javna trgovija.Reklamnite soop{tenija gi istaknuvaat kontrastot i prednosta na reklamniot produkt.Za razlika od reklamata. Dejstvata na reklamata se povrzani so konkreten produkt i so opredelen period od vreme i zatoa se limitirani. postojat razli~ni sfa}awa. Taa ima edna posebna karakteristika . poslanijata na PR se naso~eni kon po{irok auditorium dodeka. Tie vrski se pojavile so pojavata na stokovoto proizvodstvo. Specijalistite po PR smetaat deka nivnite rashodi se pomali zaradi raznovidnite mo`nosti {to gi imaat vo nivnata dejnost nasproti reklamnite rashodi koi se finansirani i se povisoki. .Izvorot na reklamata e javen. . .Vidot na reklamnoto poslanie ne se menuva. reklamnite apeli se odnesuvaat do potesen segment na publikata . Postojat i drugi razliki me|u PR i reklama: .sozdavawe interes za kupuvawe produkti ili uslugi. za zagubeni i najdeni predmeti itn. Kaj reklamata toa se prepu{ta na mnogukratno povtoruvawe koe treba da dovede i do posakuvan efekt . Reklamata e neotpovikliv sopatnik vo trgovijata. Gledano od istoriski aspekt.Reklamata e ograni~ena vo vremeto. publikata ne znae {to e plateno za niv. Poslanijata na PR se indirektni i.potencijalnite potro{uva~i ( StoŸkov. PR-materijalite prigodno se del od redakciskite statii na mediumite.Odnosi so javnosta 77 poslanie vo pe~atenite mediumi: vo vesnicite. biltenite.planirana kontrola nad poslanieto. panoata itn. Kako trgovska dejnost taa sekoga{ gi istaknuva kvalitetite na proizvodite i na predmetite. Isto taka. i so iskopinite vo Kartagina se najdeni primeri na dene{nite proizvodni i trgovski marki i amblemi. za igrite na gladijatorite. 2005:49-50). ~esto. isto taka. pak. Trgovcite na Mesopotamija na svoite . u{te pred na{ata era postoele najprosti formi i sredstva na trgovska reklama. Pa~eva. .

godina pred novata era. osobeno po Golemata francuska revolucija. vek. Acta diurna populi Romani – Aktuelnosti na rimskiot narod. i pokraj zatvorenoto. kako potencijalni kupuva~i. Reklamata za brzo vreme stanala isklu~itelen i va`en izvor na prihod na vesnicite. presata i podvi`nite lieni bukvi na J. Se pojavile prvite pe~ateni listovi. Gutenberg. Zna~i. No. Najgolem razvitok i najgolema rasprostranetost reklamata do`iveala vo periodot na kapitalizmot. po pazarite. Vo srednovekovieto. reklamata dobiva novi mo`nosti. Vo Stara Grcija. Dva veka podocna se pojavile prvite vesnikarski objavi. pak. Ottoga{ po~nuva pe~atenata reklama. gravirani na koski od `ivotni ili. vo Rim bile izdavani prvite yidni vesnici so raznovidna sodr`ina t. na .n. taa se pro{irila i na iskoristuvawe na drugite sredstva. na primer. na najgolemiot plo{tad kade se odvival op{testveniot i stopanskiot `ivot. na imoti. So otkritieto na knigope~atarstvoto. reklamata se razvivala bavno. se soop{tuvalo za gladijatorskite borbi itn. Interesen e i podatokot {to toga{ po~nalo da se posvetuva vnimanie na firmata na prodavnicite i nivniot izgled na izlozite. Vo 59. vo 1438 godina. Toa e periodot na XV. se vr{ela proda`ba na stoka. ~itani na plo{tadite i na drugi mesta kade se sobirale mnogu lu|e. katalozi i afi{i. `ivotni) imale svoi amblemi svoevidni prethodnici na trgovski marki. Rim i Egipet imalo poznati trgovski objavi napi{ani na {toco. naturalno stopanstvo na feudalizmot. Prioritet imala usnata reklama na neposrednite prodava~i koi ja falele stokata na visok glas po ulicite i plo{tadite dozvoluvaj}i im na gra|anite. Golem razvoj do`iveala pe~atenata reklama vo vesnicite i toa preku plakati i drugi prilozi. da ja probaat i da ja pregledaat. stanuva zbor za sozdavawe oblik na me|uli~na i grupna komunikacija so reklamni sodr`ini. po ulicite i plo{tadite. zrnesta hrana. sekojdnevno se ispi{uvale oficijalni soop{tenija i se prenesuvale novosti. Vo Stariot Rim. na specijalno mesto.78 D-r Tome Gruevski proizvodi (vino.

ekonomskata. pritoa. „Reklamata e du{ata na trgovijata“ .Odnosi so javnosta 79 saemite i izlo`bite itn. na reklamata & sozdade golem predizvik. Se pojavija televizijata vo boja.toa e ubeduvawe {to postoi so vekovi. go namaluva intenzitetot. trgovski marki itn. satelitskata. anticikli~na i necikli~na. Reklamata ima pove}e funkcii. kabelskata. anticikli~nata reklama e naso~ena kon kupuva~ite na stoki za {iroka potro{uva~ka. rasprostiram. Institucinalizirana e vo vremeto na Papata Grgur XV ili Urban VII. luksuzni stoki i kon investitorite. Na makro nivo taa mo`e da bide cikli~na. no toa e aktuelno i denes.e termin od latinsko poteklo (propagare). pe~ata~ot. naso~uva~kata i drugi funkcii. firmi. koga vo ramkite . Nau~no-tehnolo{kata revolucija. Cikli~nata reklama e sredstvo za stimulirawe na pazarot. stimulira~kata. socijalnata. a koga ima maksimalen broj kupuva~i. Reklamata e nerazdelen del na marketingot i mo}no oru`je na menaxerite za proniknuvawe i vlijanie na pazarot. kompjuterskata grafika. Propaganda . {to zna~i razmno`uvam. po Vtorata svetska vojna. podocna se pojavija kompjuterot. Ako ja pretstavime kako informacija. nejzinata cel i e da ubeduva. Od makrofunkciite na reklamata gi izdvojuvame: informativnata. uslugi. da pridonese za stimulirawe i informirawe na potencijalniot kupuva~ na predlo`enite stoki i uslugi od strana na firmata. Od mnogubronite defenicii za reklamata ja izdvojuvame definicijata koja reklamata ja strukturira kako strategija za masovno komunicirawe ~ija{to cel e da go prenese dadenoto poslanie do opredelena grupa lu|e i. animacijata i dr. so {to se ovozmo`i najsovremeno reklamirawe na stoki. analognata i digitalnata televizija. Vo prvite decenii na dvaesettiot vek se pojavile novi mediumi i novi kanali za komunikacija: radioto po Prvata svetska vojna. kaj anticikli~nata reklama osnovniot del se pravi pri minimalen broj kupuva~i.

se naveduva deka ekonomskata propaganda e merka za pridobivawe klienti. a stavovite i mislewata se {irat i ima cel preku niv da se vlijae na postapkite. Kaj oddelni jazici denes vo upotreba e zborot {to e izveden od tie izrazi . agitator. No ovoj glagol pove}e ima zna~ewe vo fizi~koto {irewe na ne{tata nasproti dene{noto zna~ewe na imenkata propaganda. podatoci itn. odnosno posakuvana postapka. Vo nau~nata i vo re~ni~ko-enciklopediskata literatura sre}avame pove}e obidi i definicii na sodr`inata na ovoj poim. vo Leksikon Minerva (1936). smisleno {irewe na raznovidni politi~ki. M. Posebno. stopanski. napraven e pregled na mnogubrojnite definicii za propagandata {to se sre}avaat vo pove}e nau~ni i stru~ni trudovi. bil sozdaden Sovetot za {irewe na verata . Isakovic. {to se smetaat za mnogu bliski na poimot propaganda. na 6 januari 1622 godina. Vo knigata Uvod u propagandu. vo enciklopediite i vo nau~nite trudovi. agitirawe. reklama itn. pa zatoa sre}avame i agit-prop so {to se saka da se postigne po{iroko pokrivawe na ovaa oblast. propagandata se odreduva kako {irewe idei i stavovi koi vlijaat na mislewata i stavovite ili na dvete. Vo literaturata se sre}avaat . Vo vremeto pred Vtorata svetska vojna se smetalo deka taa e „plansko {irewe na nekoi nauki. religiozni i drugi idei. Ovoj avtor smeta deka pove}eto definicii {to postojat za propagandata i vo re~nicite. mislewa. Se koristat i dvata poima. mislewa. Pove}e avtori trgnuvaat od latinskiot koren na imenkata propagare – da se {iri. Powel (1953).(Congregatio de propaganda fidae) . kulturni. Nikola Rot (1989) naglasuva deka osnovna i krajna cel na propagandata e da se predizvika odredena akcija. J. odnosno tie postapki da se kontroliraat.80 D-r Tome Gruevski na katoli~kata crkva. Ore~ (1971) smeta deka propagandata pretstavuva plansko. politi~ki barawa (verska. 1991 na Z. verojatno pobliska od latinskiot izraz agitatio i agitare {to se preveduva kako pottiknuvawe. se necelosni i deka kaj site postojat srodnost i razliki. Spored N. revolucionerna propaganda)“. propagirawe i sl. organizirano.agitacija. so cel da vlijaat na sfa}awata i odnesuvawata na lu|eto.

gi razgrani~uvame na tri periodi: prviot period e povrzan so razvojot na sposobnosta za komunicirawe. Potoa gr~kite misliteli stanale pioneri na teorijata na propagandata: Platon vo deloto „Dr`ava“ i negoviot u~enik Aristotel vo poznatata „Retorika“. Istoriskite osnovi na propagandata. Potoa e govorniot jazik i negoviot simboli~ki sistem. Kaj lu|eto postoi potreba da ubeduvaat i da bidat ubeduvani. Kako {to istaknavme. religijata itn. na primer. zapo~nalo preku prvobitnite simboli . propagandata pretstavuva vid komunicirawe {to se vr{i zaradi ubeduvawe na prima~ot na porakata. tuku i so postapkite. kaj lu|eto postoi veruvawe deka propagandata se povrzuva (samo) so „visokata“ politika. Istaknavme deka periodot na feudalizmot e zna~aen po . Starite Grci vo vtoriot milenium pred novata era od Feni~anite go prezele nivnoto pismo bidej}i bilo mnogu korisno za trgovijata. Lu|eto ne se ubeduvaat samo so zborovi. postapkite sli~ni na pantomimata i na neartikuliranite glasovi.Odnosi so javnosta 81 tvrdewa i barawa za toa propagandata da bide organizirana i taa da pretstavuva planska postapka. Toa e povrzano. op{teweto me|u lu|eto. verojatno. a tretiot period e povrzan so op{testvenite promeni vo oblasta na ekonomijata. vo tekot na razgovorot so prijatelite nastojuvaat {to podobro da go obrazlo`at svojot stav. ^esto. glavno. Vo deloto „Arta{astra“ toj prepora~uval. kulturata. odnesuvawata i sl. lu|eto vo sekojdnevniot `ivot ne se svesni deka ja koristat propagandata.gestovite. Na primer. Isto taka. Vtoriot period e razvojot na ~ovekot kako bitie. seewe razdor i intrigi me|u neprijatelite. Eden od najstarite indiski politi~ki misliteli i sovetnik na vladetelot ^andragupte. duri i so ~ovekovi nedostojnosti. se zanimaval so teorijata na propagandata. No. so napi{ani zborovi ili so sliki. pismoto itn. odnosno „valkani“ raboti itn. sozdavawe „Petta kolona“ vo neprijatelskite redovi itn. odnosno op{teweto me|u lu|eto bez ogled na sodr`inata i celta na prenesuvawe na porakata. Toa e persuazivnata komunikacija. isto taka.

Taa bila prvata ustanova za istra`uvawe na propagandata. Razvojot na ubeduvaweto kaj lu|eto o`iveal vo vremeto na kapitalizmot. „pereweto mozok“ i dr. Papata Klement VIII iniciral osnovawe na kardinalskata Concgregacia super negotiis sanctae fidei et Religionis Catholicae. koristeweto na emociite. propagandata vo vojna itn. Od tehnikite na propagandata }e gi spomeneme: koristeweto na nevistinata i apelite. Vo periodot na kapitalisti~kite proizvodni odnosi do{lo do „eksplozija“ vo komunikaciite: se pojavile pove}e mediumi za masovno komunicirawe koi direktno vlijaat na razvojot na propagandata. Pazarot i trgovijata ne mo`ele da se zamislat bez ubeduvawe me|u kupuva~ite i prodava~ite. Bela propaganda e nare~ena onaa propaganda na koja izvorot na porakata im e poznat na prima~ite. formalni elementi za identifikacija na ispra}a~ot. ekolo{ka. Manipulacijata se definira kako: smislena. Za ozna~uvawe na ovoj vid propaganda se upotrebuva i terminot „dezinformacija“. ekonomska. „crna“ i „siva“ propaganda. no na prima~ite na porakata im e poznato koj gi ispra}a. „golema laga“. sluhovite.82 D-r Tome Gruevski toa {to vo 1622 godina bil sozdaden i Sovetot za {irewe na verata . sistematska i kontrolirana postapka ili zbir na postapki so ~ija pomo{ manipulatorot. Vo literaturata se sre}avaat pove}e podelbi i klasifikacii na propagandata: „bela“. preku sredstvata za komunikacija vo masata ispra}a odredeni poraki so namera da vlijae na uveruvawata. Poimot propaganda ponekoga{ (ne)opravdano se koristi kako sintagma za manipulacija i obratno. postojat: politi~ka propaganda. stavovite i . psiholo{kata vojna. Spored druga klasifikacija. Postoi me|unarodna propaganda. koristej}i gi simboli~kite sredstva vo najpovolni psihosocijalni uslovi za nego. Stanuva zbor za t. Vo crnata propaganda se vbrojuvaat poraki koi sodr`at la`ni.Congregation de propaganda fidae. Sivata propaganda ja so~inuvaat porakite koi ne sodr`at elementi so koi ispra}a~ot formalno se pretstavuva. ateisti~ka itn.n. Postojat podatoci deka u{te vo 1599 godina.

Harold Lasvel propagandata ja opredeluva kako „tehnika za vlijanie na ~ovekovoto povedenie preku manipulacija na pretstavite“. radio. taka {to rabotite za koi ne postoi op{ta soglasnost. Za podobro objasnuvawe na ovaa opisna i op{irna definicija }e gi navedeme osnovnite elementi na manipulacijata: 1. socijalno-psiholo{kite uslovi vo koi se soop{tuva porakata (na primer. tehni~kite sredstva preku koi se prenesuva porakata (izgovoren zbor. raspravite za ekologijata. 7. korenspondencija. (Ibid. posledicite koi gi predizvikuva porakata. televizija. nepostoewe op{ta soglasnost za toj problem. ideologijata. socijalizacijata. postoewe zainteresiranost za porakata (razli~ni vidovi motivi da se prifati negovata sodr`ina). pojavata na strav). ([u{ni}. religijata. \. politikata. i 9. zabavata. 5. javniot problem na koj se odnesuva porakata. manipulator (izvor ili ispra}a~ na porakata). a za toa da ne se svesni. kulturata itn. .35) Manipulacijata se primenuva vo ekonomijata. stavovite i vrednostite na manipulatorot. sportot. 4. 1976:29). za postignuvawe opredeleni dejstva. 6. 8. telefon itn. da gi naso~at kon ubeduvaweto.). Razlikata me|u PR i propaganda e vo globalnite celi koi gi postavuvaat. Celta na propagandata spored Harold Lasvel e da dejstvuva na golemite masi preku ispra}awata na ednostrani tvrdewa. a za koi se `ivotno zainteresirani. oblikot i vremeto na soop{tuvawe). pe~at. 2. 3. porakata {to se ispra}a vo masata (zna~ajni se sodr`inata.Odnosi so javnosta 83 odnesuvawata na golem broj lu|e. film. masata koja se manipulira (prima~ na porakata).

Zada~a na sekoj {to gi preminuva granicite na privatnoto i za~ekoruva vo javnata sfera na negovoto `iveewe e da bide osposoben za sorabotka so novinarite i so mediumite. za na{eto postoewe i za postignuvawata. Sekoj pripadnik na op{testvoto treba da bide pismen za da mo`e da ja prima pi{uvanata poraka i da komunicira. sekoj pripadnik treba da ima mediumska pismenost {to podrazbira poznavawe na osnovnite karakteristiki i funkcii na sredstvata za masovno komunicirawe bidej}i bez niv ~ovekot ne mo`e da `ivee i da se snajde vo `ivotot. Prostornata i vremenskata dimenzija na ~ovekovata komunikacija. urednicite. gluv i slep. Masovnite mediumi za lu|eto se prozorec preku kogo go gledaat svetot. Potrebata od informacii za sekojdnevnite nastani . {to e ograni~ena zaradi mo`nostite na negovite setila. Mediumite se na{i alatki. Svetot bi bil onolkav kolku {to e dijapazonot na na{ite setila. Toj svet bi znael za nas tolku kolku {to bi mo`ele da go informirame za nas. na{i sorabotnici. Bez niv ~ovekot bi bil nem. ODNOSI SO MEDIUMITE Voved Svetot vo koj `iveeme e svet na komunikacii i svet na mediumi. Masovnite mediumi se najva`niot element vo rabotata na piarmenite bidej}i so niv gi ostvaruvaat odnosite so javnosta. Dostignuvawata na svetot kako na{e soznanie bi bile ograni~eni vo na{iot prostor i vreme. Novinarite so svojata rabota vo mediumite obezbeduvaat transparentnost i otvorenost kon op{testvoto vo koe `iveeme. oglasuva~ite i stru~wacite za upravuvawe za odnosite so mediumite. od izvorot do prima~ite. Nego go sozdavaat novinarite. gi nadminuvame so pomo{ na masovnite mediumi koi obezbeduvaat nepre~eno posreduvawe i prenesuvawe na porakite niz vremeto i prostorot. Isto taka.84 D-r Tome Gruevski Glava petta 5.

kako i novinarstvoto. dejnost koja lu|eto ja izvr{uvaat naj~esto profesionalno. podgotovki i ve`bi za dejstvuvawe vo krizni situacii i. planirawe. masovnite mediumi vrz ~itatelite. kreirawe. op{ta za{tita na onie okolnosti preku koi so posredstvo na rabotata na novinarite.T.K. rekreativno-zabavna. reagirame na novinarskite i na drugite javno postaveni pra{awa i pottiknuvame inicijativi. Nivnata sodr`ina e sledewe i analiza na prilozi objaveni vo mediumite i nivniot efekt na nas kako va`na grupa lu|e i na javnoto mnenie vo celina. i Laco K. najposle. kulturna. slu{atelite. . Zavrlf. ^estopati. 2004:14) Kako poednostavna definicija od ovaa dolga i „problemati~na“ definicija za odnosite so mediumite mo`eme da ka`eme deka „odnosite so mediumite se zanimavaat so toa {to lu|eto mislat za nas ili bi mo`ele da mislat. (Ver~i~. duri i za idei. no imaat i edna „posebna“ {to ja narekuvame „narkoti~ka disfunkcija na sredstvata za masovno komunicirawe“. gleda~ite dejstvuvaat kako narokoti~ko sredstvo za nivnata op{testvena aktivnost. vo vrska so nas i predmetot na na{ata gri`a. Sredstvata za masovno komunicirawe ostvaruvaat pove}e funkcii: informativna. Ver~i~ A. za nekoe pretprijatie ili za nekoja institucija. }e go prepoznaat kako va`no i/ili problemati~no. naso~uva~ka itn.Odnosi so javnosta 85 gi pravi lu|eto zavisni i zatoa s# pove}e baraat mediumski informacii i veruvaat vo niv. za poedinec. za organizacija. urednicite i mediumite. [to se odnosite so mediumite? Odnosite so mediumite se. zna~itelno vlijaeme na toa {to lu|eto. vrz osnova na informaciite {to im gi nudat mas-mediumite“. za dvi`ewe (politi~ko). ostvaruvawe i vrednuvawe razli~ni aktivnosti so koi ja izvestuvame i ja uveruvame javnosta i raspravame i pregovarame so novinarite i so nivnite ~itateli.. D. slu{ateli i gleda~i..

Posebno }e gi obrabotime: pi{uvanite. Nekoi od vrabotenite vo sektorot se specijalisti za javnost. Ka`uvajte ja vistinata kolku taa i da boli. no }e mu poso~ite ~ovek koj go znae odgovorot na postavenoto pra{awe i koj e kompetenten izvor. Ako vo pra{aweto se sodr`ani zborovi koi{to vie ne gi sakate. Izlo`ete gi najva`nite raboti na po~etokot. 2. Napravete go vesnikot lesno ~etivo za koristewe. Odnosite so mediumite kako dejnost postojat vo organizacijata i tie se poseben del {to e naso~en vo ostvaruvawe vo odnosite so javnosta. govornite i vizuelnite taktiki. pretstavnici za mediumi. 6. 5. 3. ednostavno ne ka`uvajte gi. nekoi ostanuvaat vo sektorot na PR kako sovetnici. Govorete od gledna to~ka na op{testveniot interes. 4. dajte mu i direktni odgovori.86 D-r Tome Gruevski Pravila za rabota so mediumite 1. 9. taktikite i `anrovite {to se primenuvaat vo odnosite so mediumite. a ne od gledna to~ka na organizacijata. ne povtoruvajte gi vo odgovorot i ne odrekuvajte gi. Ako govornikot ne go znae odgovorot na postavenoto pra{awe. Ne svikuvajte konferencija za pe~at dokolku ne ste sigurni deka go imate toa {to novinarite go odreduvaat kako novost.. . isto taka. tekstopisci itn. 10. treba da priznaete deka ne go znaete odgovorot. portparoli itn. Ako ne sakate nekoi ne{ta da bidat citirani. analiti~ari. 7. 8. Vo ovoj del }e se zanimavame so tehnikite. glasnogovornici. Ako reporterot vi dava direktni pra{awa. Nemojte da se konfrontirate so reporterite ili da gi ispu{tate nervite. planeri.

fotografiite. bro{urite. angl. kako i zo{to. konferenciite za pe~at itn. Soop{tenieto se strukturira spored formulata 5W + H {to gi opfa}a pra{awata: koj. Eden nastan mo`e da se strukturira vo vest na sledniov na~in. Soop{tenijata za javnost pretstavuvaat rezime na faktite na nekoja programa ili nekoe pra{awe za koe mediumite poka`uvaat interes. spisanijata. kade.). Osnovno e {to tie mora da sodr`at vesti. .se pi{uvaat datata i izvorot na novosta.Odnosi so javnosta 87 5. Tehnikite na PR za rabota so mediumite ]e se zadr`ime na tri vida na taktikite i tehnikite {to se primenuvaat.1.pretstavuva ednostaven dokument {to ima za cel da distribuira informacija za toa {to }e bide objaveno vo mediumite. li~nite pojavuvawa na televizijata. Kaj pi{uvanite taktiki }e se zadr`ime na soop{tenieto za javnost. intervjuto. koga.lidot (lead. Vizuelnite i auditivnite tehniki gi opfa}aat: videosoop{tenijata. stripovite i karikaturite. Se po~nuva so najva`nite informacii i postepeno se dodavaat fakti i objasuvawa. . Soop{tenijata za javnost se prezentiraat vo standardizirana forma. Toa se pi{uvanite. When. Soop{tenieto za javnost po~nuva so vovedot . Se pi{uvaat spored novinarskoto pravilo na prevrtena piramida. Pi{uvani taktiki Soop{tenie za javnost .{to se slu~ilo i kade se slu~ilo. Where. izjavite. What. govornite i vizuelnite taktiki. godi{nite izve{tai itn. Ova pravilo e nare~eno spored angliskata terminologija na pra{awata {to zapo~nuvaat so W: Who. filmovite. Govornite taktiki gi opfa}aat: razgovorot lice v lice (interpersonalno komunicirawe). Why and How. Prvo se ka`uva: . {to. vestite na kabelskite televizii. informativnite bilteni.

2. Temata . Soop{tenieto mo`e da go prezeme i novinska agencija koja. Vo stru~nata literatura se spomenuva modelot od slednive elementi na pres-soop{tenieto: 1.koj u~estvuval. . Prednosta . tefonski broj itn. logoto). sostavuva~ite se pridr`uvaat na: formata.fon (ako se strukturira za radioprograma).za kogo se odnesuva.detali. vo zavisnost od toa {to.vo {to se sostoi novoto ili vo {to e prednosta. Na krajot od soop{tenieto se naveduva liceto za kontakt. Redosledot na pra{awata ne mora da bide ist. se saka da se istakne vo soop{tenieto. namesto da se po~ne so pra{aweto {to i kade se slu~ilo.zo{to toa se slu~ilo itn.citati. hartijata (treba da stojat memorandumot. pak.edniot e koga e podgotveno. Detalite. 4. Mestoto . Mo`e da se mutiraat. adresa. Pri podgotovkata na soop{tenieto.se naveduvaat dva datuma .pri~inite za toa. izjavi. Novinarite ne po~ituvaat dadeni naslovi. do mediumite. opfateni se site elementi. po kurir ili po elektronska po{ta. . Strukturata . .kade se slu~il nastanot. po faks. e-mail itn. 5. kako najva`no. Na primer. }e go distribuira do javnosta. Izvorot .kako se slu~ilo. .treba dobro da bide oddelen sekoj pasus so abzet i ne treba da bide pogolem od 5 do 6 reda. no mora da se stavi naslov za da se znae za {to stanuva zbor vo tekstot. Spored formulata. .za {to se odnesuva. datumot . 3. ili za pove}e informacii se davaat podatocite na liceto so negoviot broj na telefon. mo`e da se po~ne so pra{aweto . Organizacijata . Soop{tenieto ima naslov na tekstot.ime.88 D-r Tome Gruevski . 6. Soop{tenieto za javnost do mediumite blagovremeno i efikasno stignuva po po{ta. a drugiot koga treba da se slu~i nastanot. .

Vo rezimeto. Se pe~atat samo na ednata strana na listot.se dizajnirani kako neformalni publikacii {to sodr`at podatoci i se ispra}aat na celnata grupa vo redovni intervali. so nade` deka toa }e predizvika interes kaj novinarite za da se napravi intervju so nekoj od rakovodstvoto na firmata. no tie ne smeat da se upotrebuvaat do opredelen moment za novinarite da imaat vreme da go pro~itaat materijalot i da gi obrabotat podatocite. kompanijata za koja na reporterot }e mu bide potrebno pomalku vreme da se zapoznae so nea. glavno. toga{ se pi{uva „za objavuvawe“.do mediumite gi distribuiraat lu|eto {to se zadol`eni za PR.“ i se naveduvaat datumot i vremeto koga taa vest mo`e da bide obelodeneta.. Se pi{uva so dvoen prored. }e predizvika interes za fotografirawe. Rezime i najavi . vo kratki crti se prika`uvaat najva`nite karakteristiki na nekoja pojava. ima ~etiri stranici. Vo takov slu~aj. Ako informacijata mo`e vedna{ da se iskoristi.Odnosi so javnosta 89 Re~enicite i paragrafite vo soop{tenieto za pe~at treba da bidat kratki za novinarot ili urednikot da mo`at brzo da gi pregledaat. Biltenot. neobjasneti detali ili kli{ea. Biltenite . so {to se olesnuva ~itaweto i na novinarite im se ovozmo`uva da dopi{uvaat svoi zabele{ki. A-4 format i e podgotven na kompjuterska tehnika. soop{tenijata za javnosta ili soop{tenijata za pe~atot. . so akcionerite i dr. skratenici. se ispra}aat pred da se odr`i nekoj nastan. na soop{tenieto se pi{uva „embargo do. za snimawe itn. Mo`at da se koristat citati. nastan. kako {to se narekuvaat. Biltenot e sredstvo za komunikacija so vrabotenite. Najavata za mediumite se razlikuva od rezimeto. pak. proizvod ili. Postojat bilteni za interna publika i bilteni nameneti za publika {to e nadvor od organizacijata. me|utoa pokorisno e tie da se navedat vo vtoriot ili vo tretiot paragraf na soop{tenieto. so {iroki margini.. ^estopati. za nekoj nastan. potoa ne treba da sodr`at `argon. Taa gi iznesuva osnovnite fakti za nekoja pojava.

Spisanijata na kompaniite se razlikuvaat po formata. klientite. ^esto se distribuiraat i kako prilozi vo dnevniot pe~at.se pi{uvani informativni publikacii zaradi zadovoluvawe nekoi potrebi na PR. ~lenovite na zdru`enija i dr. grafi~kiot dizajn. Toj pretstavuva znaewe i ve{tina da se govori pred publikata. Delovnite zdru`enija ~esto prira~nicite gi koristat kako sredstvo za komunikacija vo odnosite so javnosta. penzionerite. Ovoj oblik na pi{uvana komunikacija.imaat osnovna cel da prenesat tekstovi vo koi na pove}e celni grupi }e im se raska`e prikaznata za kompanijata.se pe~ateni formi na komunikacija. se dostavuvaat statisti~ki podatoci. Informativnite bro{uri gi opi{uvaat celite. fotografiite i po za~estenoto izleguvawe. akcionerite. . Menaxerite se tie koi najmnogu govorat i treba da govorat pred publikata. na primer. Se distribuiraat besplatno do vnimatelno odbrana publika. Godi{niot izve{taj mo`e da bide i oficijalen informativen dokument {to go bara Komisijata za hartii od vrednost. koncizni se i zaradi ograni~eniot prostor. Ovoj vid pe~ateni mediumi gi ~itaat vrabotenite. Se objavuvaat atraktivni godi{ni izve{tai na skapa hartija so cel akcionerite da gi ubedat deka nivnata kompanija e finansiski uspe{na. delovnata politika. deka dobro raboti. Govorni taktiki Govorot e najva`en element na javnata komunikacija. Javniot zbor e eden od najefikasnite tehniki vo op{testvoto so razli~na publika. spisoci na va`ni fakti za firmata itn. Tie sodr`at iskazi za delovnata politika. Niv gi podgotvuvaat oddelenijata za odnosi so javnost vo kompaniite. Pi{uvani se so jasen stil. Prira~nicite se porazraboteni ~etiva za razlika od bro{urite. Godi{nite izve{tai . funkcioniraweto na nekoja organizacija itn. se folderite {to im se davaat na posetitelite za vreme na poseta na nekoj muzej.90 D-r Tome Gruevski Spisanijata . so pozitivni rezultati itn. Bro{urite i prira~nicite .

Izvedbata na govorot e te{ka rabota.Odnosi so javnosta 91 Vo podgotovkata na javnata komunikacija ili izlagaweto se po~nuva so opredeluvawe na temata. na~inot na pretstavuvawe na govorot. Ako se nudat grafikoni. tabeli. naglednite sredstva itn. Govornicite treba da bidat podgotveni za toa. potrebni se proektori i grafoskopi. potoa sleduvaat strukturata na izlagaweto. kako petti element. Koga nemaat fakti pri dr`eweto na govor. lu|eto obi~no tropaat so tupanica na govornicata i vikaat mnogu poglasno od voobi~aenoto govorewe. na stilot i na sodr`inata na govorot treba da vlijae vidot na publikata. Treba da se vnimava na dolgite re~enici i na skratenicite {to se upotrebuvaat vo javnite govori. Govorot mo`e da se podobri i so upotreba na vizuelni pomagala. Stru~wacite za odnosi so javnosta treba da ja prezemat rabotata vo svoi race: da gi podgotvat govornicite da znaat za koja potencijalna publika }e se odnesuva govorot za da bide porakata pravilno razbrana. Kratkite. direktni re~enici se najva`ni pri pi{uvaweto na govorot.vo sebe ima nekoi karakteristiki na intervjuto i zatoa ja vbrojuvame kako podvid na toj novinarski `anr. Se koristat slajdovi za proektirawe na platno. nekoi nepredvideni situacii.vikaj! Isto taka e potrebna i jasnost pri pi{uvaweto na govorot i. Pri proverkata se otstranuvaat nekoi nejasni i neubedlivi zborovi {to bile staveni vo govorot. Govorot treba da iska`e ne{to {to ima trajna vrednost. Za govorot se potrebni fakti. Izjavata . Pi{uvaweto na govorot podrazbira i nekolku elementi koi treba da se imaat predvid. Govorot treba da e naso~en na edna ili na dve temi. Pretstavnicite za odnosi so javnosta se dol`ni na mestoto na govorot da prezemat nekoi raboti: da gi proverat mikrofonite. pregledi. jazikot i stilot na javniot govor. govorot da bide snimen i sl. Ottamu i praviloto: koga nema{ fakti . . Prvata verzija na govorot treba da bide napi{ana so golemi bukvi i so novinarski prored za govornikot da mo`e da go pro~ita toa {to mu e napi{ano.

toa {to se soop{tuva mora da se odnesuva na celoto op{testvo ili na edna kategorija od op{testvoto i toj {to ja dava izjavata mora da bide avtoritativen. odgovorot mora da bide daden kako stav. po povod nekoj nastan. slu{atelite i gleda~ite. Zatoa i vo praksata i vo teorijata na novinarstvoto izjavata se vika „intervju-vest“ (new interview). ocena ili mislewe na eden kompetenten stru~wak ili konkreten o~evidec „doveden“ pred javnosta. obi~no. Izjavata . pretstavuva vest. odluka. se bara izjava od kompetenten u~esnik koj najdobro }e go objasni seto toa. no pod eden uslov . no ne mora da bide objavena. a ne li~nost. Izjavata se dobiva pismeno i ~esto na inicijativa na taa li~nost.toa {to saka da go ka`e treba da bide relevantno za edna op{testvena zaednica ili socijalna grupa. Isto taka. koga se diskutira po odredena tema. politi~ar. namesto da se dade izve{taj od nekoj nastan. tribina ili va`en sostanok. Vo svojata osnova izjavata kako informativna sodr`ina. nau~nik itn. Soop{ten vo oblik na izjava. Izjavata mo`e da se dade za pe~atot.92 D-r Tome Gruevski Od intervjuto . no ~esto se dava i direktno. Toa ostava golem efekt na ~itatelite. radioto i za televizijata. Izjavata mo`e. {to e karakteristi~no samo za izjavata. (mnogu retko ima dve ili najmnogu tri) koe ne se pojavuva . Vo praksata se slu~uva. ednostavno nadle`en. Nea mo`e da ja dade sekoj. vsu{nost. Vo izjavata mora ne{to da se soop{ti ili objasni. samite novinari po usten pat izjava baraat od nekoja poznata li~nost. Za toa odlu~uva redakciskiot kolegium. toj da soop{ti ne{to novo ili toa novo da go objasni.pra{awe . Izjavata kako povod na intervjuto e najaftenti~na na radio i televiziskite emisii bidej}i taa se snima na magnetofonska lenta ili se dava pred televiziskite kameri. dr`avnik. sobranie. pojava itn. Izjavata ne treba da se poistovetuva so soop{tenieto (kominiketo) {to go dava oficijalen organ.toa se podrazbira bidej}i (toa) isprovociralo takov odgovor.odgovor taa go zema samo odgovorot {to go dava edna li~nost i toa samo na edno pra{awe.

problem. no koga taa se koristi kako povod. Imeno. toga{ mo`e da poslu`i vo obrabotka na nekoj analiti~ki `anr. pojava za koja stanuva zbor. radioto i televizijata i agenciite i slu`benite lica pretstavnici na ugledni li~nosti vo op{testvoto preku {to javnosta se izvestuva za nekoj nastan. umetnik. parlamentot. Taa pretstavuva nov.drugite odgovaraat. vo koe se istaknuvaat povodot i celta zo{to e organizirana. politi~kite partii. Ednite pra{uvaat . Vsu{nost. Konferencijata za pe~at ima informativen karakter. Vo teorijata na novinarstvoto se sre}avaat pove}e vidovi konferencii za pe~at: . Isto taka. no na nea. nekoja institucija ili poedinec (parlamentarec. stanuva zbor za poseben vid intervju. izvlekuvaat mislewe i stavovi od pretstavnicite na instituciite. Pra{awata mora da bidat efektni. novinarite pra{uvaat. proces. na primer: vladata. odnapred mo`e da se odredi i vremetraeweto na konferencijata za pe~at. novinarite dobivaat i detalno objasnuvawe i tolkuvawe za nekoj nastan. iznuduvaat objasnuvawe. Konferencijata za pe~at u{te se narekuva i grupno intervju. istaknat pisatel. pojava.) Preku sredstvata za masovno komunicirawe javnosta se informira za rabotata na site tie organi.Odnosi so javnosta 93 ima faktografski elementi. vsu{nost. organizacii itn. organite i javnite slu`benici. namerite ili aktivnostite i akciite {to gi prezela ili ima namera da da gi prezeme. Razgovorot se vodi me|u novinarite i toj ili tie {to ja organizirale konferencijata za pe~at. dilemite.u{te se narekuva i pres-konferencija. dr`aven reprezentativec vo nekoj sport itn. parlamentot. mo`ni se i potpra{awa so {to mo`e i da se poentira pred sogovornikot. Konferencija za pe~at . pojavite. Celta na konferencijata za pe~at. ~esto. baraat objasnuvawe. e na~in na zapoznavawe na novinarite so problemite. Konferencijata za pe~at po~nuva so obemno izlagawe na toj {to ja organiziral. Konferenciite za pe~at obi~no gi vodat portparolite na vladata. politi~kite partii itn. sovremen oblik na kontakt me|u novinarite od pe~atot.

a i da dobie odgovor. Novinarot e dol`en da napravi ne{to: vo nadnaslovot ili vo najavata. po telefon itn. vo prvata re~enica ili vo tekot na tekstot da istakne deka . Vo praksata sre}avame i redovni konferencii za pe~at {to se odr`uvaat vo to~no odredeno vreme vo tekot na nedelata. v) Postojat i Ad hoc i specijalni konferencii za pe~at. mo`e da postavi pra{awe . v) ad hoc konferencija za pe~at i specijalna konferencija za pe~at. eden novinar mo`e da u~estvuva na pres-konferencijata. novinarot mo`e da odbere kakov oblik }e mu dade na svojot napis . Specijalnite i ad hoc konferencii za pe~at se posveteni na nekoj isklu~itelen nastan {to go privlekuva vnimanieto na javnosta. Ako nekoja politi~ka partija. no ne e obvrzan toj odgovor i da go objavi. Na primer. potoa preku faks-pisma. Novinarite se pojavuvaat na taa konferencija za pe~at dokolku imaat interes za toj nastan. na primer. u{te. materijal {to mo`at da go koristat vo pi{uvaweto i objasnuvaweto na nivnite novinarski tekstovi. a) Na otvorenata konferencija za pe~at se govori otvoreno za s# {to gi interesira novinarite. komentar ili samo vest. intervju. novinarite gi pokanuva preku pisma. vo tekot na denot mo`e da organizira i pove}e pres-konferencii. im se davaat potrebni podatoci. Na vakviot tip konferencija na novinarite im se davaat nasoki. b) od zatvoren tip. izvr{uva nekoi isklu~itelni aktivnosti. Vakviot tip na konferencija za pe~at be{e poznat vo eden minat sistem . No ako odlu~i da objavi ne{to od taa konferencija vo svojot vesnik. koga AgitPropot im dava{e nasoki na novinarite. po po{ta (ako ima dovolno vreme). Toj {to ja organizira. bele{ka.dali toa }e bide izve{taj. se narekuva „brifing“. na radioto ili televizijata. b) Konferencija od zatvoren tip.94 D-r Tome Gruevski a) od otvoren tip. vo praksata vakviot vid.ednopartiskiot sistem. orientacii i im se prezentiraat narednite aktivnosti so cel da mo`at podobro da se snajdat vo nivnata rabota.

Odnosi so javnosta

95

podatocite gi dobil na konferencija za pe~at. Trkalezna masa - vo teorijata na novinarstvoto, odnosno vo `anrovskata klasifikacija se tretira dvojno - kako nekoj vid intervju ili konferencija za pe~at. Taa ima elementi od ednoto i od drugoto, no ima i svoi specifiki. Vo osnovata e razgovor, no celta e druga - vo diskusijata na trkaleznata masa se osvetluva eden problem od pove}e elementi i so toa mu se davaat vistinsko mesto i dimenzija. Na konferencijata za pe~at se razgovara za ne{to novo, a, pak, celta na trkaleznata masa e da se tolkuvaat nekoi pomalku ili pove}e poznati fakti. Razgovorot na trkaleznata masa go vodat afirmirani stru~waci od nekoja oblast (vo zavisnost od temata), politi~ari od pove}e politi~ki partii, kulturni i nau~ni rabotnici itn. Trkaleznata masa ne e klasi~en novinarski `anr, no taa ima svoe zna~ajno mesto vo novinarstvoto. Uspehot na trkaleznata masa, pred s#, zavisi od dobro izbranata tema i od sogovornicite, a toj uspeh najmnogu zavisi od novinarot kako voditel (vo najnovo vreme se upotrebuva eden termin - medijator na emisijata). Novinarot mora celosno da ja poznava materijata po koja se diskutira. Vo praksata ~esto se slu~uva razgovorot na trkaleznata masa da go vodat i dvajca novinari. Ovaa forma na razgovor ja prakticiraat i pe~atenite mediumi (dnevni i nedelni vesnici, politi~ki magazini, spisanija) i elektronskite mediumi (radioto i televizijata). Kaj prvite, delovi od razgovorot mo`at da se objavat vo pove}e prodol`enija. Obi~no na stranicite na vesnikot toa se naslovuva kako „Tribina na tema“ i, so nu`na najava za vremeto i u~esnicite i temata na odr`anata trkalezna masa, se objavuvaat izlagawata na odredeni u~esnici - vo celost ili vo skrateni verzii. Kaj radioto i televizijata „Trkaleznata masa“ se pravi „vo `ivo“, koga razgovorot se emituva direktno ili se snima, pa potoa se montira emisijata i se emituva naslovena kako: „Tribina“ ili nekoja druga rubrika, nau~na diskusija, blok, vo programskata {ema i dr.

96

D-r Tome Gruevski

Samoto ime „trkalezna masa“ vo svojata su{tina nudi edna ramopravnost na site u~esnici vo diskusijata bidej}i nema ~elo i kraj - zadnina. Isto taka, za ovoj poim vo praksata se sre}ava i poimot „panel-diskusija“, {to se objasnuva kako diskusija na panelka, na masa (na koja mo`e da ima i izvesni „rekviziti“ - kafe, gazirana voda, a u~esnicite, {to ne mora da bide praksa, si zemaat pravo i da pu{at bidej}i vodat dolg razgovor za, navistina, „te{ka tema“ itn.). Razgovor pred mikrofon - nekoi teoreti~ari se obiduvaat da doka`at deka postoi razlika me|u trkaleznata masa i razgovorot pred mikrofon so ogled na mestoto i ulogata na novinarot. Vo prviot slu~aj, novinarot se pojavuva vo uloga na medijator, toj go naso~uva i pottiknuva razgovorot, no (mnogu retko dava svoe mislewe, sud, stav), a vo vtoriot slu~aj, toj e ramnopraven u~esnik -sogovornik so site drugi i tuka mo`e da dojde do celosna konfrontacija i celosno sprotivstavuvawe so stavovite na ostanatite u~esnici. No, novinarot treba da ima predvid deka toj e doma}in na emisijata i od u~tivost i od „doma{no vospitanie“ posledniot zbor treba da mu go prepu{ti na gostinot zaradi po~itta {to toj se soglasil da gostuva vo emisija vo `ivo kade mo`e da ima trema i da bide izlo`en na sudot na javnosta. Razgovorot pred mikrofon pretstavuva eden vid intervju i e karakteristi~en za radioto i za televiziskoto novinarstvo. Toj sekoga{ e posebna kategorija na novinarska rabota na radioto i televizijata koja prerasnuva vo debata, diskusija, panel-diskusija so polemi~ni tonovi, no sekoga{ treba da se vnimava na „akademski“ na~in na iznesuvawe na stavovite i pogledite nasproti drugite u~esnici. Intervju-anketa - anketata (franc. Enque’te -istraga, istra`uvawe) pretstavuva zbir na mislewa, stavovi, gledi{ta na pove}e lu|e samo za edno aktuelno pra{awe od koja bilo oblast na op{testveniot `ivot. (D. Slavkovi}: 1975,231) Spored ovaa definicija, intervju-anketata se sostoi od dve va`ni karakteristiki:

Odnosi so javnosta

97

a) Izjava na pove}e lu|e od razli~ni kategorii i b) Izjava isklu~ivo za edna tema, obi~no mala, {to ja preokupira javnosta. Taa mo`e da se organizira za kakvo bilo pra{awe, na primer: „[to mislite za finansiskite smetki na trezorskoto rabotewe na Univerzitetot, dali ja opravduvate idejata za mati~en lekar, {to mu zabele`uvate na va{iot gradona~alnik itn.“. Celta na intervjuto-anketa se sostoi vo toa da se dobie mislewe od pove}e lu|e, da se doznae javnoto mislewe za edno pra{awe koe, navistina, pretstavuva eden va`en op{testven problem. Vremenski intervjuto-anketa mo`e da trae eden den ili cela sedmica, no, potoa najva`no e novinarot da gi sumira site odgovori, da izvle~e najdobar zaklu~ok i da go prezentira pred javnosta i nadle`nite organi za da prezemat soodvetni ~ekori za razre{uvawe ili podobruvawe na toj problem, pojava, sostojba itn. Intervjuto-anketa mo`e da bide interesno, no sekoga{ treba da se ima predvid faktot deka dobienite odgovori od sogovornicite sekoga{ se povr{ni, improvizirani - davani se vo „nenadejna situacija“, na ulica, na `elezni~ka stanica, na plo{tad itn. i zatoa se neto~ni, tendenciozni, ne se relevantni. Isto taka, i drugite odgovori {to se dobivaat po pismen pat mo`at da bidat neto~ni, tendenciozni, „pretpazlivi“ itn. Intervjuto-anketa se primenuva vo pe~atenite mediumi i vo audiovizuelnite mediumi. Po svojata struktura, intervjuto-anketa na radioto i televizijata ima dva dela: voveden del i zaklu~en del. Vo prviot del, vo vovedniot del, najva`no e dobro da se objasni vovednoto pra{awe na novinarot. Od site snimeni odgovori na pra{aweto, mo`e da se izvle~at samo najinteresnite, najkonstruktivnite i, pritoa, vo monta`ata avtorot mo`e da pravi dramski zaplet itn. Kaj pe~atenite mediumi (vo vesnicite) anketata se objavuva na sledniov na~in: na stranicata na vesnikot treba da se stavi nadnaslov „Anketa“. Od sogovornicirte da ima fotografija-portret, ime i prezime, zanimawe (slu`benik, penzioner,

98

D-r Tome Gruevski

u~enik, student, rabotnik itn.). Primenata na ovoj novinarski `anr pretstavuva mo`nost za neposreden kontakt na ~itatelite, slu{atelite i gleda~ite so svojot medium (pe~atot, radioto, temevizijata). So intervjuto-anketa gra|anite go ka`uvaat nivnoto mislewe, kritikata, nezadovolstvoto ili pofalbite i predlozite za razre{uvawe na problemite vo nivnata sredina i vo op{testvoto voop{to. Intervjuto kako institucionaliziran javen razgovor e najprimamliv novinarski `anr za site po~etnici i vqubenici vo novinarskata profesija. Tie veruvaat deka tokmu preku intervjuto }e napravat golema novinarska kariera. Isto taka, praveweto intervju im izgleda najlesna ili najednostavna forma na novinarska rabota. Mo`ebi zatoa vo site masovni mediumi ima golema navala od takvi „intervjuisti“ koi so nivnoto natrapni{tvo duri go zagrozuvaat i dostoinstvoto na novinarstvoto kako op{testvena i socijalna dejnost. Nasproti niv, pak, za novinarskata publika (~itatelite, slu{atelite i gleda~ite) intervjuto e najpopularen oblik na novinarsko izrazuvawe. Go koristat kako dobra forma za vospriemawe na informativnite sodr`ini. So mediumskata ekspanzija {to nastana vo poslednata decenija na 20-tiot vek, vo Republika Makedonija se pojavija golem broj pe~ateni mediumi (vesnici, spisanija, magazini revii itn.) i audiovizuelni mediumi (radio i televiziski stanici). Site tie, kako novinarski `anr, s# pove}e go koristat i gri`livo go neguvaat intervjuto. Imeno, nivnata koncepcija na informirawe e zasnovana tokmu na intervjuto. Mediumskata zastapenost e golema. Vo praksata ima primeri koga cela radio ili televiziska emisija e podgotvena samo so intervjua, so anketi, razgovori pred mikrofon, izjavi itn. Problemot nastanuva vo toa kolku stru~no i profesionalno se podgotveni tie prilozi. Kaj takvite intervjua najgolemo vnimanie se posvetuva na frizurata na novinar(ot)kata i na nivnata atraktivna gabaritnost otkolku na nivnoto

Odnosi so javnosta

99

umeewe i znaewe profesionalno da ja izvr{at zada~ata. Nasproti vakvite diletantni profesionalci, vistinskite novinari, pak, mnogu spokojno i profesionalno, so doza na golema umerenost, posegnuvaat po ovoj novinarski `anr. Niv, za razlika od prvite, gi ima pove}e vo pe~atenite mediumi bidej}i tuka izleguvaat rabotite: „crno na belo“ ili {to veli narodnata pogovorka: „baba la`e trap ne la`e“. Tuka doa|a do izraz vistinskata profesionalnost. Ako so radio ili televiziskoto intervju zaradi mediumskite osobenosti i karakteristiki na radioto i televizijata, se vlijae na publikata, intervjuto mora na ~itatelite da im se prezentira vizuelno so site novinarski pravila. Na primer, prvata „nebuloza“ kaj diletantite mo`e da dojde pri sostavuvawe na naslovnata konstrukcija na intervjuto, redosledot na pra{awata itn. Vo nedostig na „{koluvani novinari“ ili od drugi pri~ini, osobeno na radioto i televizijata se pojavija golem broj na intervjuisti koi, blago re~eno, i pokraj nivnata golema `elba da stanat golemi novinari, izgledaat samo kako „dr`a~i na mikrofonot“. Bez nikakva podgotovka i bez elementarni poznavawa na tehnikata na intervjuto, takvite novinari gi poni`uvaat i mikrofonot i slu{atelite i gleda~ite. Vo teorijata na sovremenoto novinarstvo intervjuto se tretira kako eden od pote{kite `anrovi. Zatoa se postavuva pra{awe od kade vakvata disproporcija ili „ra{omonijada“ (Lj. Rajnvajn, 1988:136) me|u teorijata i praksata, od kade takov interes za prakticirawe na intervjuto. Pri~inite, pred s#, le`at vo su{tinata i vo osobenostite na samoto intervju koe se razlikuva od site drugi novinarski `anrovi. Prvo, su{tinata e vo pravilno postaveno pra{awe so odredena cel i na toa da se dobie (ili da ne se dobiva) odgovor, odnosno da se dobie novo-(st). Vtoro, „novinarskoto intervju e prezentativno. (M. Plenkovi}, 1987:129). Toa zna~i deka informacijata {to ja dobiva novinarot od izvorot na informacijata, vo ovoj slu~aj; za razlika od drugite `anrovi: vest, izve{taj, reporta`a, komentar,

100

D-r Tome Gruevski

bele{ka i sl.; toj mo`e i ja prenesuva na javnosta direktno. Vakviot na~in na prezentirawe na informacijata - „od prva raka“ mo`e da go ostvari samo intervjuto kako novinarski `anr. Treto, vo intervjuto novosta se prika`uva vo atraktivna forma. „So pove}e mobitovski i hubitovski elementi, t.e. poavtenti~no i, {to e najva`no, ne vo finalna forma, kako {to e slu~aj so vesta, tuku razvojno: del po del preku dijalog. Zaradi taa osobina, intervjuto e novinarski interesno. So nego slu{atelite posilno se motiviraat, im se ovozmo`uva virtuelno vklu~uvawe i u~estvo (gleda~ite i slu{atelite za vreme na radiskite i televiziskite slu{awa i gledawa vo intervjuto postavuvaat pra{awa, pofalbi, odnosno gi kritikuvaat sogovornicite, empatiski se poistovetuvaat so niv, polemiziraat simultano ili dopolnitelno so ~lenovite na semejstvoto itn.), polesno im e da ja obrabotat informacijata koga novosta se posreduva etapno, dijalo{ki (Ibid, 74). ^etvrto, nieden drug novinarski `anr ne mo`e da ima takva „osvedo~enost, uverlivost, izvornost, aktuelnost, dinami~nost i privle~nost s# do napnatost, do postojano is~ekuvawe kako {to ima intervjuto. (Lj. Rajnvajn, 1988:136). Petto, intervjuto mo`e da se javi vo dvojna uloga. Vo prviot slu~aj, toa mo`e da bide novinarski `anr (kako {to istaknavme), no, isto taka, intervjuto se javuva kako metod na rabota, odnosno tehnika na sobirawe podatoci, informacii, fakti itn. Tie pretstavuvaat novo-(st) koja mo`e da bide soop{tena po pat na vest, izve{taj, komentar: a) Koga intervjuto se koristi kako gradba na vesta, toga{ se koristi so soop{tenie. (Na primer, kako {to ni soop{ti: koj, {to, koga, kako, kade i zo{to), {to e sostaveno od „5 W + H“. b) Koga se upotrebuva kako gradba na izve{taj, toga{ se koristi izjava. (Na primer, „do nedostatok na benzin na pazarot dojde zaradi golemata pobaruva~ka i nedovolnoto, proizvodstvo“, kako {to ni izjavi (koj, {to, koga, kako, kade, zo{to), povtorno se javuva formulata „5 W + H“.

Osmo.Odnosi so javnosta 101 v) Koga intervjuto mo`e da poslu`i kako gradba na komentar ili osvrt. kade i zo{to). izjava {to bi bila prenesena vo navod. {to. ako novinarot najde vistinski sogovornik. isto taka. dava ili ja prenesuva. (Ibid: 137). gledano od komunikolo{ki aspekt. znaewa . informacijata ima mnogu pogolema vrednost od onaa informacija. izjavat ili da go komentiraat samo toa {to e va`no i zna~ajno za javnosta. a osobeno so televizijata zaradi nivnite mediumski osobenosti. kako citat. mo`ebi le`i vo samiot predizvik {to go dava karakterot na intervjuto kako novinarski `anr. Vo sprotivno nema intervju. Koga sogovornikot soop{tuva. Devettata pri~ina zaradi koja mladite novinari se zafa}aat so intervjuto. povtorno se javuva formulata „5 W + H“. mo`ebi le`i vo navidum „pasivniot oblik na komunikacija na novinarot so javnosta“. kako. No toa e prividno bidej}i novinarskoto intervju vo koja bilo varijanta podrazbira razgovor na dvajca ramnopravni sogovornici koi masovnite mediumi gi koristat vo imeto na i za javnosta da go soop{tat. intervjuto sekoga{ i na sekoj novinar mu obezbeduva posebno ~uvstvo bidej}i toj pra{uva vo ime na ~itatelite. [esto. Sedmo. intervjuto podrazbira dijalo{ka situacija. intervjuto pretstavuva oblik na interpersonalna komunikacija. Se veruva deka novinarot ima mnogu polesna zada~a od toj {to treba da odgovara i da dava informacii i (ili) da komentira. toa se ostvaruva so radioto. kaj drugite novinarski `anrovi. kako povod se koristi izjavata na (koj. Vo praksata. Novinarot se javuva kako posrednik me|u dve oddale~eni to~ki: me|u publikata i komunikatorot. interpersonalniot oblik na komunikacija zna~i i poseben predizvik za novinarot da gi proveri svoite „sili“. Imeno. slu{atelite i gleda~ite i vo nivno ime bara odgovor na postavenoto pra{awe. mo`e da se slu~i da ja „pro{vercuva“ sopstvenata nepodgotvenost za izvr{uvawe na postavenata zada~a. koga. Desettata pri~ina.

ispituvawe. razgovor na novinarot so izvesna li~nost zaradi objavuvawe vo pe~atot.99). Vo novinarskata enciklopecija (D. zborot intervju se objasnuva kako „razgovor {to se vodi zaradi objavuvawe vo mediumite“. Intervjuto e ukradena statija. 5. Osnovnata cel mu e da soop{ti nekoj aktuelen fakt i da go istakne negovoto op{testveno zna~ewe. Novinarskoto intervju razviva posebna strast kaj toj {to pra{uva. [~eki}: 1964. Soznanie i objavuvawe fakti i tolkuvawa koi novinarot gi dobiva od li~nosti {to se dobro informirani za temata za koja novinarot saka da ja izvesti javnosta. ispituvawe). Izve{taj za razgovor {to ima karakter na soznavawe na novosta.82). Redosled na postavuvawe na pra{awa i odgovori {to se objavuvaat za naj{irokata javnost. 97) zborot intervju se definira kako (angl. (J. na radioto ili televizijata. razgleduvawe. 3. Vo teorijata na sovremenoto novinarstvo postojat mnogubrojni definicii koi mo`at da se klasificiraat spored nivniot pristap i metod kon ovoj novinarski `anr. Inter zna~i i me|u. a novinarot e toj {to }e mu se sprotivstavi i }e gi doka`e svoite kvaliteti i pred sogovornikot i pred onie za kogo e nameneto intervjuto. 2. Nekoi avtori vo definiraweto trgnuvaat od formata. stav. drugi . gledawe. Definicii za intervjuto Vo novinarskiot leksikon (1979. soznanie na novi fakti i objasnuvawa. angliskiot view zna~i ogled. Novinarski `anr vo koj sodr`inata se izrazuva vo oblik na pra{awa i odgovori. 1. Intervjuto e novinarski `anr {to se razlikuva od ostanatite `anrovi i {to ima specifi~no obele`je. (D. 4. Interview. razgovor. no i ~uvstvo na zadovolstvo kaj toj {to odgovara bidej}i so samiot ~in na intervjuiraweto dobiva poseben legitimitet pred javnosta. 270-271). \uri}: 1997. \uki}: 1997. Lat.102 D-r Tome Gruevski i umeewa so „toj {to vo slu~ajot e posuperioren i pomudar bidej}i toj e toj sogovornik {to ima {to da ka`e.

ne znaat ili ne sakaat) ne pravat razlika me|u intervjuto kako metod. Nau~niot razgovor so taa cel prvenstveno se razlikuva od drugite oblici na govornoto op{tewe vo sekojdnevniot op{testven `ivot ili od specijalizirani razgovori koi se prisposobeni so nekoi posebni prakti~ni potrebi (na primer. Pra{aweto u{te pove}e se komplicira i u{te pogolema zabuna se sozdava koga oddelni avtori (ne mo`at.Odnosi so javnosta 103 od sodr`inata. t. tehnika. ~etvrti spored mediumot za kogo e nameneto. od klini~kite. a sodr`at i nekoi postapki karakteristi~ni za utvrduvawe na fakti~kite podatoci so pomo{ na soslu{uvawe i istra`no-sudska postapka. petti. Kako metod ili kako tehnika intervjuto se javuva i vo proces na novinarskata rabota kako gradba . „Pod nau~en razgovor (ili intervju) se podrazbira sekoe sobirawe podatoci po pat na govorno op{tewe so cel dobienoto izvestuvawe da se upotrebi vo nau~ni celi.e. od soslu{uvaweto od istra`nata i sudskata praksa. pritoa ne zaboravaj}i deka dobrovolnoto soglasuvawe na ispitanikot e op{testven odnos vo koj{to se odviva nau~niot razgovor. sudovi. nekoi oblici na nau~niot razgovor formalno malku se razlikuvaat od drugite razgovori. Pred s#. personalniot razgovor pri priem vo slu`ba i drugi povodi. i intervjuto kako oblik na novinarsko izrazuvawe. fakti. vo definiraweto na intervjuto trgnuvaat od razli~nata podelba na vidovite intervjua itn. Mili}: 1978. se sre}ava vo pove}e nau~ni disciplini. t. Bi bilo pogre{no nau~niot razgovor kruto da se odvojuva od drugite negovi oblici. potoa i od spontanite razgovori od sekojdnevniot `ivot. treti od stepenot na komunikatibilnosta na intervjuto. informacii. novinarski `anr. mislewa itn. Intervjuto kako metod na istra`uvawe koga se sobiraat podatoci.) Ovaa osobena cel na nau~niot razgovor vlijae na negovite oblici i na na~inot na izveduvawe. od klini~kiot razgovor.e.478) Toa e instrument za istra`uvawe na op{testveni i politi~ki pojavi i procesi. kako eden od dijagnosti~kite i terapevtskite sredstva. (V. kako {to }e se vidi. novinarsko intervju i sl. stavovi. No.

intervjuto ni pomaga da slu{neme {to rekol nekoj ili {to se doznava. Interesna e definicijata {to sodr`i duhoviti elementi i. Toa e nivna gradba. se tvrdi deka intervjuto se organizira i se realizira zaradi potrebata izvesen op{testven problem javno da se rasprava ili javno da se pretstavi i da se podigne kako pra{awe“. No. toa ne e dovolno. Seto ova govori deka intervjuto e pat da se dojde do izvorot na informaciite za novinarot da dade vest. Popatno re~eno. go definira kako „op{testveno zna~aen razgovor na novinarot so koe bilo lice“. „Koga e vo pra{awe vesta. [}eki}. Interesna e definicijata koga „intervjuto (go izedna~uva) e izve{taj za razgovor koj ima karakter na vesti. Kon ovie dve definicii se priklu~uva i tretata. Toa zna~i deka treba da se umee da se pra{a. spored nea. novosti“. „intervjuto e . pritoa. Pri pi{uvaweto komentar. za da se dobie intervjuto. {to e u{te pova`no. ako treba. Spored toa. citat itn. Ponekoga{ e potrebno i da se pra{a za da se popolni bele`nikot. (B.1964. soop{tenie. da se znae kogo treba da se pra{a i. (J.1948). vsu{nost. (D. Pra{aweto. Spored toa. komentar. Vo izve{tajot intervjuto e povod da se dade po{iroka i podolga informacija za nekoj nastan ili za ne{to {to trae. (^erpahov. mislewa ili idei imaat vrednost na vesti“. e izve{taj i toa takov izve{taj {to nastanal vrz osnova na razgovor so nekoja li~nost ~ii podatoci. da se znae koj znae da odgovori na toa pra{awe. reporta`a. Vo toj duh e i definicijata koja go istaknuva op{testveniot anga`man na intervjuto i. Koji}. intervjuto pomaga da se zazeme ili da se potkrepi stav kako i da se polemizira. novinarot ima moliv i bele`nik za da go zapi{e toa {to go gleda ili slu{a. Milosavljevi}.1998:197) Isto taka. koja ima ista zabluda bidej}i avtorot tvrdi: „od gledna to~ka na novinarskata tehnika. toa e intervjuto. treba da se pra{uva.1983:145).104 D-r Tome Gruevski za nekoi drugi novinarski `anrovi (vest. intervjuto pretstavuva osnoven alat vo rabotata. \uri}. (Sl.82) Intervjuto e tesno povrzano re~isi za site vidovi novinarsko izrazuvawe. izve{taj.1987:37). intervjuto. mislewe (stav) ili objasnuvawe.) Toa se javuva kako izjava. statija.

(Rajnvajn. Spored negovite specifi~ni obele`ja. Taka „klasi~noto ili intervjuto pra{awe .1/1973). intervjuto pretstavuva „informacija {to & se pru`a na javnosta vo oblik na pra{awe i odgovor.59). ne{to novo-(st). (V. mo`e da bide faktografska. analiti~ka i beletristi~ka“. problemi ili za samata li~nost od op{testven interes. Intervjuto e slo`en novinarski `anr.1988:59) Vo teorijata na sovremenoto novinarstvo s# u{te postojat nesoglasuvawa na odredeni avtori za toa kade pripa|a intervjuto. interes ili interesirawe“. Rajnvajn. intervjuto e „institucionaliziran javen razgovor so cel javnosta da se informira za nastan. 1980:142) Bez pretenzija „da go zbogatuvame“ brojot na defniciite za intervjuto {to postojat vo literaturata. Mladenov. Nasproti ovaa definicija. pripa|a na trite novinarski rodovi. a vo razgovor so odredena li~nost. @ivoti}:1993. Vo ovoj pregled na definicii za intervjuto spa|a i onaa spored koja go naslovivme ovoj prilog. bez li~nosta na intervjuiraniot . Imeno. 5. niz pra{awa i odgovori. (M. Privle~nosta na intervjuto se gleda vo „prirodnata i vo ubedlivata atmosfera vo koja vistinata se nudi vo forma na neposreden razgovor“. (Lj. }e gi izdvoime najva`nite karakteristiki i elementi {to proizleguvaat od dosega{nite i citiranite definicii za nego: 1. 4. 2.Odnosi so javnosta 105 razgovor. op{testveno zna~ewe. Intervjuto ima uloga da soop{ti.odgovor e faktografski oblik na novinarsko izrazuvawe kade vo forma na dijalog. 3.1998:29).nema ni intervju. Se podrazbira deka naj~esto se raboti za li~nostite {to se vo centarot na interesiraweto na javnosta ili na onie koi (kako {to bi rekle novinarite) „imaat {to da ka`at“. Intervjuto podrazbira aktiven oblik na komunikacija na dva subjekta pred javnosta za aktuelnost so i zna~ewe za . Monkov. Osnovnata cel na intervjuto e da se dobie. (R. toa se razlikuva od ostanatite novinarski `anrovi. pojava. no sekoj razgovor ne e intervju“. problem ili li~nost od op{to. nastani. Kljai}. spored funkcijata. Se razbira. a. no i da protolkuva. na javnosta & se pru`aat informacii za pojavi.

informativno.po sodr`inata .podgotveno i improvizirano.Vo teorijata na sovremenoto novinarstvo i za ova pra{awe postojat razli~ni kriteriumi kade {to ~esto se me{aat formata i sodr`inata. . li~no. 4. Toa se: klasi~no. pou~no ili zabavno.usno.e. kulturno.politi~ko. Va`ni i zna~ajni intervjua. Rajnvajn. postojat ~etiri osnovni grupi intervjua: 1. . reporta`no i kolektivno intervju.ednostavno ili blisko. Tomo Martelanc. telefonsko. a ponekoga{ ne se pravi razlika me|u intervjuto kako metod i intervjuto kako novinarski `anr.po na~inot . Vo novinarskata praksa i vo teorijata na `urnalistikata naj~esto se sre}avaat osum vidovi. 1988:139) Ako se zemat predvid na~inite na obrabotka. so li~nost. glavnite vidovi i podvidovi. spored Manca Ko{ir. problemi ili li~nosti {to se od interes za op{testvoto.po podgotovkata . spored prof. postojat samo tri vidovi . Za Jovan [~eki} (1964:84). Vo slovene~kata `urnalisti~ka misla. telefonski. Kon ova.po obrabotkata . potoa izjava. za novostite. polemi~no. stopansko. Razgovor so ~ovek na ulica (the man in the street). biografsko. Intervju so li~nost {to e interesna za ~itatelite ili za slu{atelite. „mnenski“. Slavkovi} (1975. interpretativno. t. trkalezna masa. Amerikanskite teoreti~ari razlikuvaat pet vidovi intervjua: prigodni. . konferencija za pe~at. pa konferencija za pe~at i anketa. 2.po zna~eweto .217). Klasifikacija i vidovi intervjua . pojavi. se dodavaat u{te dva vida: . Zatoa }e navedeme samo nekoi od postoe~kite klasifikacii. so ~ovek na ulica. Intervju so zainteresirana li~nost.po obemot .poedine~no ili grupno. . kako {to tvrdi D. sportsko. (Lj. opisni.po namenata . tipovi intervjua. . Ima i drugi klasifikacii: informativni. pismeno.novost. no se dodavaat i podgrupi: . narativno. intervjuto se deli na pet grupi.106 D-r Tome Gruevski nastani. 3.

Intervju so li~nost ili intervju-profil „forma na podolgi intervjua so izvonredno zna~ajni ili interesni li~nosti {to momentalno se vo centarot na javnoto vnimanie“. Klasi~no intervju ili intervju pra{awe -odgovor i 2. vo „Sovremeno novinarstvo“ (1998. 2. i toa se. inprovizirano.. Profesor Sergej Luka~ intervjuto go deli na slednive vidovi: 1.novi ispoveduvawa.). 3. sredni ili dolgi intervjua). koi ostanuvaat na stepenot na ozboruvaweto“. Intervju-riutual (obred) „{to obele`uva nastani. 3. izdvojuva dva vida intervjua: 1. 2.“ 2. Intervju-dijalog (kako zaedni~ko barawe vo otkrivawe na vistinata na li~nosta na intervuiraniot ili za nekoj problem) i 4.. Improvizirano intervju.e. obi~no.. Kuzwecov (1980) gi istaknuva slednive oblici intervjua: a) protokolarno intervju: so pomo{ na oficijalni pra- ... fakti (stanuva zbor za prete`no kratko intervju koe go pravime na mestoto na nastanot. Luka~. Anegdotsko intervju („. Intervju-portret. 1976:23-24). G. Klasi~no intervju. Kako zaklu~ok kon ovie klasifikacii i podelbi. Intervju zaradi sozdavawe stavovi. intervju-profil.. Intervju . V. Kombinirano intervju i 3. (S. Toa se: 1. so pove}e lu|e vo kratok vremenski interval). sve~enosti. Intervju zaradi sobirawe informacii. oficijalni sredbi. da navedeme deka intervjuata mo`e da se delat i spored mediumskite osobenosti..Odnosi so javnosta 107 intervjua.. t. mislewa (so li~nosti koi imaat {to da ka`at.intervju so akteri. Edna od pointeresnite podelbi na intervjuto e i onaa koja vrz osnova na stepenot na komunikatibilnosta ja pravi Edgar Moren (1982).32). Toj razlikuva ~etiri vidovi intervjua: 1. Veselin Kqai}.

portret: pretstavuvawe li~nost. neophodno e redakcijata na vesnikot. d) intervju-anketa: ima za cel da dobie javno mislewe za konkretno pra{awe. revija ili magazin. e izborot na temata). b) informativno intervju: koga se dobivaat fakti i mislewa. socijalnopsiholo{ki. Izborot na li~nosta (kako kompetenten sogovornik). sport. Izborot na pra{awata. emocionalno i koga se istaknuvaat ~ovekovite vrednosti. Prvo. vsu{nost. kultura. v) intervju . Za site vidovi intervjua kako zaedni~ka komponenta e kompetentnosta na novinarot koj stoi nasproti intervjuiranata li~nost-i. 2. Za da se postigne toa. da ja prelista . nedelen. dneven vesnik. g) diskusija . Izborot na temata (kaj intervjuto-portret va`en e izborot na li~nosta bidej}i taa.108 D-r Tome Gruevski {awa se dobiva oficijalno objasnuvawe za pra{awa od oblasta na nadvore{nata i na vnatre{nata politika. novinarot treba da ja konsultira. radioto ili na televiziskata stanica da ima specijalisti po oddelna problematika: politika.problemsko intervju: razli~ni to~ki na stavovi za isto pra{awe ili razmena na mislewe. periodi~en. Kompozicijata na intervjuto. me|unarodni odnosi i sl. 1. za radio ili za televizija). 3. podgotovkata e vo direktna zavisnost od nivnite mediumski osobenosti i karakteristiki. Toa e osnovniot preduslov za sekoe dobro intervju vo zavisnost od toa vo koj medium }e se objavi intervjuto (za pe~ateni mediumi. 4. Osnovni elementi za sekoe dobro intervju se: 1. spisanie. i 5. Podgotovka. [to se podrazbira pod poimot temelna podgotovka za intervjuto? Osnovna zada~a na novinarot pred da se odlu~i da pravi intervju e da mora da prou~i s# {to se odnesuva na problemot. ekonomija. Podgotovka za intervju: nema intervju bez temelna podgotovka.

partiskata pripadnost. novinarot.. odnosno site onie relevantni i kompetentni sogovornici {to mo`at da pomognat vo osoznavaweto na problemot.Odnosi so javnosta 109 li~nata. negovite nacionalni ~uvstva. Da ne se slu~i urednikot da ka`e: „ne sme zainteresirani za intervjuto“. pred da se odlu~i da pravi intervju. slu{atelite i gleda~ite. ^etvrto. novinarot mora celosno da ja poznava (ne vo bukvalna smisla) li~nosta {to }e ja intervjuira. Prvo. odnosno mora da se ima predvid celta . kako fraza za „elegantno odbivawe“. Izborot na temata e vtoriot va`en preduslov za dobro intervju. funkciite {to gi imal.n. Vo praksata se veli: „kakvi pra{awa -takvi odgovori“. mora da ja konsultira redakcijata dali e zainteresirana za toa intervju. priznanija. temata mora da bide aktuelna. ako stanuva zbor za politi~ar. reporterot. profesionalnata kariera. `ivi izvori na informacijata. pak. 3. Sekoga{ da se vnimava na profilot i na karakterot na glasilata. Izborot na li~nosta: kako preduslov za intervjuto mora da se (o)gleda vo kompetentnosta na sogovornikot. Izborot na pra{awata za novinarot e od presudno zna~ewe. temata treba da pobudi interes kaj ~itatelite. 2. Treto. treba da se zapoznae so negovata biografija. Vtoro. i toga{ treba da se pro~ita celokupnoto tvore{tvo. Vtoro. Sekoja tema ne odgovara za sekakva publika. so pomo{ na razgovor (kako metod na rabota) da gi konsultira t. .publikata . verskata i religioznata pripadnost itn. ne gi zadovoluva na{ite redakciski kriteriumi itn. negoviot status itn. no i dokumentacijata na negovata mediumska ku}a za s# {to e re~eno i napi{ano za toj problem. da se znaat negovite nagradi. Dobra tema mo`e da se obraboti samo so dobar sogovornik. 4. odnosno izborot na temata za intervju. odnosno mora da ima povod za nea. Na primer. ~esto e vo direktna zavisnost od izborot na li~nosta. ili. ako stanuva zbor za nekoj umetnik ili kni`evnik.celnata grupa na koja & se obra}a redakcijata.

treba da se ima predvid slednovo: a) koga da se pra{a. Novinarot svoeto znaewe mo`e da go iskoristi samo ako vo vistinsko vreme postavi vistinsko pra{awe. nepotrebni pra{awa. [~eki}. za kraj na intervjuto itn. konkretni i koncizni“. a ne za novinarot koj so intervjuto „dobiva“ mo`nost da poka`e kolku znae (ili se javuva nesopirliva `elba na novinarot da postavi podolgi pra{awa od odgovorite). (J. Zna~i. Za da se dobie odgovor. Intervjuto. jasni. ima novinari koi glavnite pra{awa gi ~uvaat za podocna. ima novinari koi. Kako da se napravi intervju (kompozicija na intervjuto) Intervjuto zavisi od odgovorot. Treba da se pra{a toga{ koga intervjuiraniot ima {to da ka`e. Pri podgotovkata na pra{aweto za intervjuto treba da se napravi redosled na pra{awata po va`nost. pred da postavat pra{awe. se pravi za onoj {to ima ne{to da ka`e. . treba da se umee da se postavi pra{awe. Vo praksata. Zatoa sekoga{ treba da se ima predvid deka celta na intervjuto e da se dobie odgovor. 5. vsu{nost. Za da se postavi pra{awe.110 D-r Tome Gruevski Profesionalnoto pravilo za podgotovka na intervjuto veli: „pra{awata mora da bidat precizni. Toa e golema gre{ka. Intervjuto ne mo`e da se pravi samo zaradi intervju. Smislata na intervjuto doa|a do izraz samo vo umeeweto na pra{uva~ot (novinarot) {to treba da pra{a za intervjuiraniot {to treba da ka`e i treba da znae {to ~itatelot bi pra{al dokolku za toa bi imal mo`nost. b) kako da se pra{a. vo intervjuto se obiduvaat da „doka`at deka premnogu go poznavaat problemot za koj razgovaraat“ so {to postavuvaat dolgo i komplicirano pra{awe. treba da pra{ate direktno. Toa ne e pravilno. v) {to da se pra{a. Odgovorot zavisi od pra{aweto.1981:145) Pri postavuvaweto pra{awe treba da se izbegnuvaat op{ti. vedna{ za toa {to ve interesira. Od ume{nosta na novinarot zavisi i pottiknuvaweto na sogovornikot da dade vistinski odgovor. Isto taka.

Se primenuvaat vo masovnite mediumi {to imaat takvi karakteristiki. na soop{tenijata za javnost i drug vid pe~aten materijal. fotografiite. se koristat kako alatki vo odnosite so javnosta. Crte`ite i karikaturite. filmovite. Za toa {to i kade }e se prezentira preku vakvite formi. se dobra forma za ilustrirawe na ponudenite materijali. Televizijata e dominantna forma na komunikacija. . Postojat pe~ateni i vizuelni.Odnosi so javnosta 111 Vizuelni taktiki Postojat pove}e vizuelni i audiovizuelni tehniki. isto taka. se raboti za izvesen vid reklama. kako auditiven medium. za emisiite na radioto. Soop{tenijata za javnost se ispra}aat vo pe~atena forma isto kako kaj pe~atenite mediumi ili. Treba da se vnimava na redakciite da ne im se ispra}aat „stati~ni“ i kompilirani fotografii so retu{irawa itn. Zna~i. Tuka }e gi spomeneme televizijata. no treba da se vnimava tie da bidat so visok kvalitet i da bidat podgotveni od vrvni karikaturisti. pak. i se davaat besplatno. Soop{tenieto na televizijata mo`e da poslu`i i kako inforeklama i mo`e da se plasira so poseben telop. Filmovite {to se prika`uvaat na televizijata ili na „filmskite `urnali“ vo kinosalite se sponzorirani od kompanii. firmi itn. svetle~ki prezentirawa so poseben dizajn itn. Bilbordite i drugite formi na reklamirawe {to gi gledame na zgradite vo gradovite. Fotografiite se sostaven del na tekstualnite poraki. Treba da se vnimava i na regulirawe na avtorskite prava. se odgovorni lu|eto {to rabotat vo slu`bata za odnosi so javnosta. isto taka. stripovite i karikaturite. Mora da se znae kolkav e efektot od tie plasirani formi na komunikacija.

Taa e sostaven del na ~ovekovoto `iveewe vo site elementi na negovoto postoewe i dejstvuvawe. Poglednato od komunikolo{ki .149). voena kriza ili voeniot konflikt vo 2001 godina. ODNOSITE SO JAVNOSTA VO KRIZNI SITUACII Voved Krizata e pojava ili nastan {to se slu~uva nenadejno. vo na{eto op{testvo sme svedoci deka pove}e decenii se nao|ame vo permanentna kriza so neizbe`ni pozitivni i negativni posledici. „Krizata se pojavuva vo daden sistem preku slednive karakteristiki: regresija na determinantite i zgolemuvawe na nesigurnosta. prevrtuvawe na dopolnuvawata vo protivre~nosti i antagonizmi. u{te vo 1972 godina. globalni procesi na dezintegracija. Tie posledici se ~uvstvuvaat vo ekonomskiot `ivot (ekonomska kriza). Vo sovremenata socijalna teorija so ovoj poim se ozna~uva sostojba vo koja protivre~nostite vpe~atlivo se zaostruvaat zaradi sudir na interesi ili nepredviden incident. brzo ili neo~ekuvano.e.toa e moment vo koj edna promena predizvikuva nesigurnost (Ibid. Krizata sekoga{ predizvikuva neizvesnost. premin od stabilnost kon nestabilnost. prvo se pojavuva vo medicinata kade ozna~uva predizvik. ja predlo`il idejata za izdvojuvawe na oddelna nauka za krizata . Krizata ozna~uva nedostatok na re{enie . panika.“ (Moren. Edgard Moren. Terminot kriza..112 D-r Tome Gruevski Glava {esta 6. barawe novi re{enija. Denes. t. izbuvnuvawe na otstranuvawata koi brzo preminuvaat vo tendencii. Celiot tranziciski period go pominavme vo re{avawe konflikti i krizni situacii kade potro{ivme mnogu vreme i energija. od gr~kiot zbor krisis.. vo politi~kiot `ivot (politi~ka kriza). 1979). odluka ili sopirawe.Krizologija (krisologie). Pobogati sme so soznanieto za ovoj poim. razo~aruvawe i stres {to ostava posledici kaj lu|eto.

aktuelnite defenicii. Spored Aristotel. od prakti~na gledna to~ka. Vo Hipokratovata medicina. Evolucijata na konceptot za kriza Etimologijata na terminot „kriza“ . „krizata“ se razviva osnovano vo moment na preod koj{to gi opredeluva re{enijata po opredeleni pra{awa. Toa pretstavuva vrv na nesigurnosta i alarm koga s# e postaveno pod somne`“..Odnosi so javnosta 113 aspekt. nejzinata etimologija. Posebno }e se osvrneme na komunikaciite na krizni situacii vo koi. povratna to~ka za sekoja organizacija. ekonomska.„{to poprvo“! 6. formirawe krizen {tab. menaxiraweto na kriznite situacii itn. }e stane zbor za komunikaciskiot plan.1. Ovoj klini~ki. vidovite na krizata. e onoj del vo koj jasno se razgrani~uva funkcijata na odnosite so javnosta i marketingot. Hipokratoviot .„kriza“ go opi{uva „kriti~niot moment vo koj{to bolesta go dostignuva svojot kraj. Vo obrabotkata na ovaa tema }e se zadr`ime na evolutivnite aspekti na krizata.“ (Marinov. finansiska. vsu{nost. 2001:245). ovoj termin ja opi{uva pretrpenata promena i sostojbata na bolen odbele`ana vo vremeto kako „kriti~ni denovi“ i vo prostorot (na~in na prenesuvawe i rasprostranuvawe na bolesta). Toa e vreme koga na ispit se stavaat mo`nostite na sistemot da se adaptira kon novite uslovi. Krizata mo`e da bide najraznovidna: politi~ka. tehnolo{ka. komunikacijata pred kriznata situacija. S# drugo sozdava novi problemi i prenatrupanost . so komuniciraweto na krizata i so spre~uvawe na vlijanieto na nepovolni nastani vo ugledot i rabotata na firmata. za vreme na krizata i po krizata. „Klu~ot za efikasna komunikacija vo krizna situacija e da bidete podgotveni pred da nastapi krizata.. Vo gr~kata tragedija „krizata e moment na vistinata“ i „krizata e re{itelen moment.krisis go sre}avame u{te vo Stara Grcija. medicinski termin . da opstoi na posledicite i da prodol`i uspe{no da ja ispolnuva svojata funkcija. segmentot na PR {to se zanimava so upravuvawe na konfliktite.

koi voveduvaat opredelen red.opi{uvawe na krizata kako proces {to pominuva niz razli~ni etapi na evolucijata. . predizvikani od poedinci ili grupi. Od mo`nite manifestacii na kriznite situacii izdvojuvame: . Vo literaturata se sre}avaat golem broj definicii.tipologii. .apstraktni. ovoj termin go sre}avame vo negovata celosna transformiranost kako: „civilizaciska kriza“. . .opredelbi. baziraj}i se na faktori {to pretstavuvaat element na dinamikata na krizata. .Kriza na menaxerski neuspeh. Vo sedumnaesettiot vek.Krizi predizvikani od nesoodvetni ili slabi tehnologii ~ii konsekvencii ~esto se katastrofalni. . 2005:198-199). . nitu postepeno ozdravuvawe toa e smrtta. konflikt. napregawe itn.Konfrontira~ki krizi. eksplozija ili drugi nesre}i {to gi zagrozuvaat lu|eto vo okolinata.definicii vrz baza na nabrojuvawe na sistematizirani karakteristiki. . definicii formulirani od razli~ni nau~ni disciplini. „duhovna kriza“ itn. (Najnoviot slu~aj so katastrofata {to se slu~i vo @elezarnicata .Krizi predizvikani od po`ar. na primer: stres. vek.114 D-r Tome Gruevski re~nik opi{uva dva kraja: kriza (nenadejno ozdravuvawe) i progresivno.Skopje vo januari 2007 godina). medicinskiot termin „kriza“ e prenesen vo analizata na op{testvoto i se sre}ava kako „patologija na socijalnite organizmi“. (Stojkov. postepeno ozdravuvawe bez da zaboravime i na tretiot mo`en kraj. no tie mo`at da bidat voop{teni vo nekolku grupi: . Kon krajot na XIX. {to ne e nitu kriza.Krizi predizvikani od agresivni i teroristi~ki grupi. a osobeno vo osumnaesettiot vek. .

. Tretata potkategorija na krizi vklu~uva razni incidenti: eksplozii. {piponirawe. tajfunot. privremeno gubewe na slobodata . Nekoi razurnuva~ki krizi se javuvaat zaradi nekoi prirodni dejstva: molwata i gromot koi mo`at da predizvikaat po`ar. Nerazurnuva~kite smisleni krizi se rezultat na upotreba na bombi. isto taka. Sekoga{ kako „usloven refleks“ se bara i se somneva vo ~ove~kata gre{ka. ili uraganot. 2000:202. na primer.Odnosi so javnosta 115 . ^ove~kiot faktor e sekoga{ vo centarot na vnimanieto na genezata na krizata. istekuvawe razni otrovni hemikalii itn. Od analizite vo tekstovite vo mas-mediumite se gleda deka ponekoga{ i bez osnova se upotrebuva: „verojatno stanuva zbor za ~ove~ko nevnimanie. Toa e sekoga{ podobar argument otkolku vistinskata pri~ina. polavi itn. cunamito itn. . Vo edna od najpopularnite knigi za odnosi so javnosta „This is PR“ se dadeni dve osnovni kategorii na tipologii na krizi: razurnuva~ki i nerazurnuva~ki. {irewe sluhovi i dr. su{i.kako. zalo`nici itn.Krizi predizvikani od izmama. masovni ostavki itn. Nekoi nerazurnuva~ki krizi. se predizvikani od prirodni dejstva: virusni epidemii. nestru~no rakuvawe“ itn. berzata itn. Najdobar pregled dava prilo`enata tabela na tipologii na krizata {to ja prenesuvame od knigata na Stojkov. finansiski malverzacii itn. zapla{uvawa. Postojat i razurnuva~ki smisleni i odnapred podgotveni krizi koi se dol`at na teroristi~ki akti koi predizvikuvaat ~ove~ki `rtvi. nesovesno.Krizi predizvikani od {trajk. Vo ovaa grupa krizi bi gi vbroile i problemite {to nastanuvaat so proizvodstvoto.

116 D-r Tome Gruevski Tipologija na krizite. Pirson i Harington Tip na kriza Kriminalna agresija Primeri Sabota`a Terorizam Industriska {piona`a Zloupotrebi .aksualni ili moralni Bojkot Naglo pa|awe na kotiraweto na akciite na berzata [trajkovi Falsifikati Sluhovi Industriska {piona`a Po`ari Poplavi Zemjotresi Kompjuterski problemi ili problemi so sistemot za komunikacii Defekti na produkti Propa|awe na proizvodnata baza Povlekuvawe na produkti od pazarot Su{tinski propusti i nedostatoci vo kvalitetot Ekonomska agresija [irewe informacii Prirodni katastrofi Celosno propa|awe na proizvodstvenata baza i obrtot (na sredstvata) . spored Mitrov.

Odnosi so javnosta 117 Pravna kriza Sudski proces na klu~nite lu|e od kompanijata Zloupotrebi Sudski dela Klevetni~ki sluhovi Mediumski skandal Socijalen konflikt Nasilstvo na rabotno mesto Incident za vreme na rabota Zarazuvawe predizvikano od nekoj . selektivno identifikuvawe na problemite. Vtoro: prethodna proverka i sredstva za komunikacija. soodvetni prisposobuvawa i tehni~ki sistemi. Treto: raspolagaweto so klu~niot personal {to e podgotven . istaknuva deka uspe{niot krizen menaxment zavisi od tri klu~ni komponenti: Prvo: zaedni~ka soglasna politika na kompanijata za upravuvawe vo ekstremni situacii.nekakov proizvod Zaboluvawe na nekoi od pretpostavenite vo firmata Nasilna promena na organizacijata na kompanijata Lobirawe vo za{tita protiv interesite Kriza na reputacijata Socijalna kriza Zdravstvena kriza Kriza na organizacijata Menaxiraweto na kriznite situacii ili procesot na upravuvawe na problemite e posebno pra{awe na krizniot PR. Osnovopolo`nikot na Pablik Relations. naso~uvawe na vnimanieto kon silnite i slabite mesta itn. Tuka spa|aat slednite elementi: predviduvaweto na problemite vo rok vo koj mo`e da se intervenira na krizata. Sem Blek.

6. Uspehot na komunikacijata od kriznata situacija zavisi od tri faktori: postoeweto na komunikaciskiot plan kako del od op{tiot plan za upravuvawe na krizata. Komunikacijata vo krizniot menaxment Krizniot menaxment sekoga{ e naso~en kon razre{uvawe na problemite i krizite {to se pojavuvaat neo~ekuvano. formulirawe na celite i zada~ite. televiziski predavawa. istra`uvawe na sostojbite na vnatre{nata i na nadvore{nata publika. voop{to. i pokraj toa {to e sostaven od rakovodstvoto na firmata. od gubewe na kontrolata. od panikata. krizen {tab za borba so krizata. Kriznite situacii nastanuvaat: odnenade`. izgotvuvawe strategija za dejstvuvaweto . od nedostig na informacii.n. na primer: pretstavuvawe aktuelna i to~na informacija na mediumite. 1998:54). Osnovnite etapi na dejstvuvawe na krizniot PR se slednite: definirawe i analiza na problemite. ~esto. vo tie i takvi nepredvideni situacii ne e vo mo`nost da se soo~i so novonastanatata situacija dokolku vo toa ne se vklu~at . So negovoto formirawe se misli deka se re{eni site raboti za prezemawe na kompanijata vo slu~aj na kriza. Ne e taka.118 D-r Tome Gruevski za soodvetno soo~uvawe so dejstvata {to mo`at da predizvikaat havarija. Ponudenite re{enija na Sem Blek }e uspeat dokolku upravata na kompanijata e ubedena vo toa deka }e uspee i komunikacijata. (Blek. Krizniot {tab.2. se sfa}a pogre{no. treba da bide dominantna. formiraweto na specijalna ekipa. Tie pretstavnici }e u~estvuvaat i vo imeto na kompanijata }e organiziraat konferencii za pe~at. „koga se ru{at karpite“ i „krovot te~e od sekade“. realizacija na programata i komunikacijata i na kraj . razgovori.PR-programa i izbor i izrabotka na konkretni komunikaciski tehniki . iskoristuvawe i postavuvawe eden ~ovek koj }e ja izvr{uva funkcijata osnoven govornik za vreme na celata krizna situacija. Ulogata na krizniot {tab.ocenka na rezultatite od PR-programata. t.planirawe.

zgolemeno vnimanie kon dopolnitelnite materijali {to mediumite mo`at da gi iskoristat (nepristojnite fotografii. Krizniot {tab sekoga{ pretstavuva at-hotc struktura. za vreme na krizata i potoa. Site ~lenovi vo kompanijata treba da rabotat zaedno kako edna kompaktna celina. .pro{iruvawe na intrumentariumot od merki za davawe pomo{ nadvor od voobi~aenite ramki na dejstvuvawe na organizacijata (na primer. pratenici.~lenovi na vladata. krizniot {tab. Negovata efektivnost e uslovena od dva faktora: 1.medicinska pomo{ {to vklu~uva i specijalizirana psiholo{ka potkrepa. Vo prodol`enie }e navedeme pove}e pravila za toa kako treba da se odnesuvame pred kriznata . Za vreme na kriza. Negovata cel e da gi koordinira vzaemnite re{enija i da gi sproveduva opredelenite strategii za vreme na kriza. . Treba da bide formiran pred po~etokot na krizata. vklu~uvawe javni lica . 2.davawe pomo{ na `rtvite . istaknati artisti i dr. Isto taka. zastra{uvawata i dr. ima zada~a da sproveduva i da izvr{uva vnatre{na komunikacija so vrabotenite na kompanijata.rabota so specijalizirani zdru`enija i asocijacii za obu~uvawe i podgotovka na kadri {to }e bidat sposobni da im izlezat vo presret. Treba da bide podgotven i treniran (za celite za koi e sozdaden). negova zada~a e da go koordinira informiraweto pred pojavata na krizata. a ne da bide plod na improvizacija. ^lenovite na krizniot {tab treba da rabotat vo klima na doverba i so respekt kon procedurite {to treba da se za~uvuvaat. .Odnosi so javnosta 119 site subjekti na organizacijata. Krizniot {tab ima posebna zada~a da odr`uva komunikacija so `rtvite od tie nepredvideni situacii. vo humanitarni akcii). Neophodno e da se po~ituvaat slednive principi: . Negova zada~a e za vreme na krizata da odr`uva komunikacija so nadvore{nata publika. da bide isprobuvan za da ne predizvika u{te pogolema zbrka. isto taka.).

portparol na dve federalni ministerstva za vreme na administracijata na Bil Klinton . Vo va{ interes e da u~estvuvate vo storijata .„Novinarite treba da dobijat informacii. od doma i od mobilnite aparati. Napravete spisok na nivnite telefoni od rabota. zada~ite {to treba da gi izvr{uvaat i mo`nite scenarija. Promenete gi.za va{iot stav da bide pravilno prika`an. novinarite }e gi napi{at i }e gi emituvaat svoite storii. vo prira~nikot za vrabotenite „Odgovorna kancelarija za informirawe“. Vo krizna situacija najdobro e da bidete direkten i iskren i da napravite s# {to e vo va{a mo} za da go olesnite pi{uvaweto na storijata. Ako postapite taka. Nikoga{ ne ka`uvajte pove}e od toa {to go znaete. a ako vie ne im ka`ete ni{to. • Izberete lice {to }e bide menaxer na krizata. • Izberete ~lenovi na potencijalniot tim za upravuvawe so kriza. novinarite nema da bidat tolku somnitelni i za vreme na krizata pove}e }e sorabotuvaat so vas. Vo krizna situacija novinarite . Rasporedete gi nivnite zadol`enija. Saliven. {to mo`e samo da pottikne somne` i ozboruvawe. Soberete gi i nivnite biografii. • Menaxerot na krizata neka sobere informacii za potencijalno problemati~ni pra{awa i trendovi. ne ka`uvajte {to razmisluvate i postojano izvestuvajte gi novinarite“. „Vo krizna situacija povikajte gi site klu~ni igra~i i istapete direktno so faktite. veli Suzan King.duri i ako taa e negativna .120 D-r Tome Gruevski sostojba. soberete gi podatocite {to ste gi dobile i osmislete strategii za komunikacija za da go zazemete pravilniot kurs. Ovie pravila gi dava Margarita H. Pred kriznata sostojba • Za celo vreme odr`uvajte odnos na doverba i kredibilitet so novinarite. {to be{e objaven vo 2002 godina. Vo sprotivno. }e po~nat da go objavuvaat toa {to se ‘{u{ka’“. za vreme na krizata i po nea. I so va{a pomo{ i bez nea. novinarite }e napi{at deka portparolot „ne odgovara na na{ite pra{awa“.

• Vedna{ „izlezete vo javnosta“ so obu~en portparol koj{to na lice mesto }e odr`i brifing za novinarite. osobeno za va{iot personal. Ako ne znaete ne{to. Toa zna~i da obezbedite biroa. kade {to }e se proveruva toa {to se „{u{ka“. Ne dozvoluvajte da ve zastra{at i da ka`ete ne{to {to e rezultat na ova {to se „{u{ka“. celta i mediumite {to bi mo`ele da gi iskoristite vo razli~ni planovi vo krizna situacija. priznajte go toa. Odgovorot na pra{aweto „zo{to“ mo`ebi }e go dobiete podocna. • Dovedete go {efot na vladata ili na agencijata ili nekoj . • Ka`uvajte go toa {to go znaete i samo toa {to go znaete. napojuvawe so elektri~na energija. mediumite }e dojdat do informacii na drugi na~ini. doma i na mobilnite aparati i na rokovite na novinarite {to bi mo`ele da ja pokrivaat va{ata organizacija vo krizna situacija. • Napravete plan za organizirawe novinarski centar vo slu~aj na krizna situacija. telefoni. • Odr`ete obuka za portparolite za odnesuvawe so novinarite. Vo sprotivno. duri i kafemati. • Soberete gi informaciite najbru {to mo`ete. mesto za reporta`nite avtomobili. stolovi. • Opredelete ja porakata.Odnosi so javnosta 121 mo`e }e sakaat da znaat so kogo imaat rabota. kade i kako. od kade {to }e se emituvaat vestite. Za vreme na krizna situacija • Koga }e nastane krizna situacija. Nemojte da {pekulirate. aparati za fotokopirawe. vedna{ izvestete gi novinarite. Mo`ebi najdobar odgovor e da ka`ete deka „istragata e vo tek“. Mediumite. koga. • Organizirajte 24-~asoven novinarski centar za krizni situacii na nekoe centralno mesto. neka znaat deka situacijata ja dr`ite pod kontrola. • Napravete spisok na telefonite na rabota. Treba da razmislite i kako }e ja obezbedite kancelarijata. prostor za parkirawe. Utvrdete gi osnovnite koj. {to. kade {to }e se pribiraat fakti i }e se odr`uvaat brifinzi. a so toa i javnosta.

osobeno ako incidentot ne e to~no prenesen vo pe~atot. Tie }e go napi{at izve{tajot i }e gi napravat snimkite i fotografiite za svoite kolegi. Otka`ete gi site drugi planovi. svikajte sostanok na koj na pra{awa od vrabotenite }e odgovaraat ~lenovite na krizniot tim. kako . ili preku kominikea i izjavi {to }e bidat distribuirani vo site slu`bi. • Spre~ete go negativniot publicitet i soop{tete gi akciite {to se prezemaat za da se razre{i krizata. taka {to lu|eto mo`e da se podbivaat so niv. dneven vesnik. Narodot saka da go vidi liderot. rasporedete gi novinarite na mestoto na nastanot. ne samo pretstavnicite za odnosi so javnosta. vrabotenite i drugite slu`bi vo vladata . Ako nemate dovolno lu|e. vrabotenite mo`e da bidat zbuneti i toa mo`e da im na{teti. ako ima takvi mo`nosti. dodeka materijalot ne se distribuira do site mediumi. Ako novinarite se edinstven izvor na informacii za va{iot personal. • Po mo`nost.na mestoto na nastanot neka ima po eden pretstavnik od sekoj medium . iskoristete gi izve{taite na novinarskiot pul . radio. spisanie i fotoreporter. televizija. Pojavuvaweto na visoki funkcioneri pred novinarite vo krizna situacija nosi kredibilitet i poka`uva deka organizacijata seriozno ja sfa}a situacijata. Ako nema dovolno prostor. • Izvestete gi svojot interesen auditorium.122 D-r Tome Gruevski drug visok funkcioner vo krizniot centar. dostoinstveni i bidete od pomo{. • So svojot interen auditorium komunicirajte preku elektronska po{ta. toa mo`e da go naru{i moralot. Nikoj ne smee da gi iskoristi tie izve{tai. Ne treba da ve gledaat nervozni i ispla{eni. • Ostanete spokojni. Poradi prirodata na nivnoto rabotno mesto. Televizijata saka sliki.istovremeno koga }e gi informirate i novinarite.novinska agencija. • Vodete gri`a za prakti~nite potrebi na novinarite. vklu~uvaj}i gi i novinarite vo pulot. Napravete s# {to treba za i tie da bidat vklu~eni. na na{iot personal mo`e da se gleda kako na izvor na informaciite.

Na taa veb-stranica objavete gi site soop{tenija za pe~at. nivnite rokovi. tie }e ja napi{at storijata. • Napravete veb-stranica za informirawe na gra|anite okolu statusot na situacijata. Najavete koga nareden pat }e go pravite toa. zapi{ete {to ste im vetile i koj e zadol`en da ja zavr{i rabotata. • Izbegnuvajte da obvinuvate. Ova . Vo sprotivno. ja gubite kontrolata vrz storijata. novinarite }e gi pobaraat informaciite na drugo mesto. site spisoci so fakti i linkovite so drugi informacii.Odnosi so javnosta 123 {to se: parkiraweto na avtomobilite. • Nadgleduvajte gi izve{taite na mediumite i vedna{ korigirajte gi gre{kite. najva`no e da bidete sigurni deka navistina se pravi toa {to vie velite deka se pravi. • Oformete grupa za procenka {to }e go prou~uva problemot i {to }e ja spre~i pojavata na takvi situacii vo idnina. i so vas. telefonite. biroata i stolovite. za da im se pomogne na zagrozenite i za da se normalizira situacijata. I bez vas. Ponudete im sigurnost. • Dopolnuvajte gi informaciite ~esto i redovno. • Proveruvajte dali portparolot postojano e povrzan so povisokoto rakovodstvo pri donesuvaweto na sekoja odluka i na sekoj kurs na dejstvuvawe. zapi{uvajte gi nivnite pra{awa. • Doverbata na javnosta mo`e povtorno da se povrati so ednostavni gestovi na somilost. sekoja odluka ostava posledici vo javnosta. No. Dovedete lu|e od kredibilitet. • Evidentirajte gi novinarite {to se javile. • Sekoga{ treba da vozvratite na telefonski povik. Ka`ete im deka se prezemeni ~ekori za re{avawe na problemot. Bez ogled na toa dali rakovodstvoto e svesno ili ne. • Obratete se do treta strana da ve potkrepi vo naporite. Ako ne odgovarate na povicite na novinarite. Toa mo`e da se napravi otkako }e zavr{i istragata. lu|e {to minale niz sli~no iskustvo i tie neka se obratat do javnosta vo va{e ime za da & go privle~at vnimanieto. napojuvaweto so elektri~na energija.

124 D-r Tome Gruevski ne e pretstava . no ne i kako da gi gleda boite“. koja{to veli: „sekogo mo`e{ da go nau~i{ da ja dr`i ~etkata. • Korigirajte gi problemite za da ne se povtorat.ni{to. Po krizata • Procenete gi efikasnosta na krizniot plan i reagirawata na lu|eto. Bez nea . Osnovniot princip za vreme na krizata se sostoi vo edinstvoto na dejstvuvaweto i na komunikacijata. toa }e gi zgolemi va{iot ugled i kredibilitet kaj mediumite. na krizniot menaxment treba da se gleda i osmisluvaweto na praktikata. Kako zaklu~ok na ova izlagawe }e navedeme edna metafora {to ja predlaga Stojkov. .tie treba navistina da imaat mo}. Vo taa smisla. • Ne zaboravajte: ako vo momentot na kriza ste otvoreni i ako vo sekoj moment ste podgotveni da reagirate. Profesionalizmot na piarmenot za vreme na krizna situacija se sporeduva so kapetanot na brodot koj vo vreme na bura uspe{no rakovodi so nego. 2005:220. Toa mo`e da vi pomogne na dolgi pateki. koja{to ni pomaga da bideme podgotveni.

}e se osvrneme na osnovnite poimi i sfa}awa za ovaa oblast na komunikolo{kata nauka. toga{ neophodno e da govorime i za javnosta. sociologijata. Na prvo mesto doa|a nivnata protivre~nost: javnost nasproti mislewe. Pove}eto od ovie poimi mo`eme mnogu ednostavno da gi objasnime. javen sobir i sl. umetnik. javnoto mislewe. za masovna komunikacija. samo poslednive tri poimi: „javna debata“ „javen sobir“ i „javna osuda“ uka`uvaat na vistinskoto zna~ewe „javno“ {to se konstituira od poimot „javno mnenie“. Kaj site ovie poimi dominira poimot „javno“ {to ozna~uva ne{to {to e op{to i {to e dostapno za site. javna osuda. javna administracija. e predmet na prou~uvawe na mnogu nauki: psihologijata. za ovoj poim s# u{te ne e razjasneta upotrebata na poimite „javno mislewe“ i „javno mnenie“.Odnosi so javnosta 125 Glava sedma 7. JAVNOST I JAVNO MISLEWE Voved Ako govorime za masovni mediumi. pa duri i na matematikata. nivnoto vlijanie {to go vr{at vo oblikuvaweto na kulturata i svesta na publikata. odnosno publicitet {to go u`iva nekoja li~nost: politi~ar. 1988: 334). No. isto taka. Zborot mnenie izrazuva neodredeno i neprecizno mislewe za nekogo ili za ne{to (Lj. javnoto informirawe. javna manifestacija. Misleweto e privatna kategorija.potpoimi: javnost. a pokraj toa i nezadol`itelno iska`uvawe sud. politi~kata filozofija. I pokraj golemiot interes kaj oddelni nauki. makar i vo rudimentarna forma. javna sednica. javni ustanovi. Tadi}. Zatoa vo ovaa mo`nost. statistikata. sportist. politikologijata. javen povik. Na primer: „javna li~nost“ ozna~uva vid popularnost. Javnoto mnenie. javnata sfera i sl. nivnata struktura. javna debata. Vo svojata etimologija ovoj poim sodr`i pove}e varijanti . javna li~nost. Vo Re~nikot na makedonskiot jazik poimot mnenie se izedna~uva . javno informirawe. peja~.

1969:8). Granicata me|u sferata na privatnoto i javnoto se bri{e vo onoj moment koga privatnata sopstvenost e javno priznata. 1987:15). Latinskiot zbor „privatus“ zna~i li~en. odnosno intimno-st. Zatoa „javno“ ozna~uva objavuvawe. Po{irokoto zna~ewe na zborot „javno“ ozna~uva pojaven svet. Tadi}. koga }e upotrebime: „na mnenie sum“. Javnosta e istoriska kategorija. Javnosta e oblik na obelodenuvawe. odnosno za{titena erga omnes (Lj. frlawe svetlina vrz toa {to se slu~uva. ne pomala opozicija mo`e da bide i kategorijata „tajno“. „tajna policija“. Habermas. Taa e pridobivka i uslov na politi~kata demokratija. kaj koi postoelo podvojuvawe na: javen `ivot (bios politicos). razglasuvawe. Na primer. skrien od javnosta. Terminot javno ozna~uva ne{to popularno ili narodno. odnosno „javnost koja e dobro informirana ili koja negoduva“ (J. Javnosta e op{testven i politi~ki prostor vo koj nastapuva i dejstvuva javnoto mislewe. „tajni slu`bi“. Nasproti javnost ima i privatno-st. izvestuvawe. 7. koj mo`e da bide zabele`an od sekogo. Atributot „javno“ naj~esto se primenuva vo smisla na „javno mislewe“. {to n# upatuva na: „tajni pregovori“. Odreduvawe na poimot javnost Terminot javnost e izveden od zna~eweto na zborot „java“ (e).126 D-r Tome Gruevski so poimot mislewe. koj e otkrien od na{ite setila i od koj se trgnati prevezot i mrakot. Vo svoeto potesno zna~ewe zborot „javnost“ e tesno povrzan so poimot „javno mislewe“. Ako nasproti javno postoi i privatno. koj se odvival vo ramkite na polis (grad-dr`ava) i na privaten. Negovata socijalna su{tina se nao|a vo rimskata familija i vo institutot privatna sopstvenost. toa go preveduvame i go sfa}ame kako „na mislewe sum“. „Javno“ i „privatno“ se razvilo kaj anti~kite Grci. semeen `ivot. . „tajna ve~era“ itn. „tajni smetki“. Zborot „javno“ zna~i otvoreno i op{to dostapno.1. Politi~koto zna~ewe na „javnost“ se izveduva od latinskite zborovi „publicus“ (javen) i „populis“ (narod).

govor so formalitetite voop{to). maniri (na~in na pozdravuvawe. so eden zbor za strog kodeks na blagorodni~koto odnesuvawe. Toa se: 1. frizura). pak. 4. oru`je). Vo Stariot Rim ovaa podelba se javuva vo oblikot res-publika. kako {to se: insignii (grbovi. i patria protesta. poteknuva od zborot populus . . Ponekoga{ tie se delat vo ~etiri razli~ni kategorii ili da go upotrebime `argonskiot izraz . (Ibid. (Ibid. Normativna javnost. Toga{ prvpat otvoreno bil istaknat principot na sprotivnost na publicitetot kon tajnata politika na apsolutizmot. 3. Vo feudalizmot javnosta se manifestira vo pretstavnicite na blagorodni{tvoto i vo crkovniot ritual.15).Odnosi so javnosta 127 koj se odvival vo doma}instvoto (oikos).narod. Za sredniot vek e karakteristi~na pojavata na t. habitus (oblekuvawe.„javnost“. na polemi~kiot karakter na gra|anskata javnost kon avtoritetot na monarhot se nao|aat kaj monarhomasite koi go istaknuvale principot deka kralot e samo „sluga. ~uvar i izvr{itel na zakonite“. Nejzinoto manifestirawe e povrzano za atributite na li~nosta. Javnost {to ovozmo`uva. odnesuvawe) i retorika (imenuvawe. koj e organiziran vo politi~kata zaednica.n. Gra|anskata javnost e sfera na privatni lu|e sobrani vo publika. Postojat pove}e vidovi cel na javnosta. Ottamu zborot publikus javen. Funkcionalna javnost. Toa {to spa|alo vo sferata na javniot `ivot bilo raspravano vo prisustvo i so u~estvo na narodot vo gr~kata Agora i vo rimskiot Forum. a gra|anskata javnost nastanala neposredno so emancipacijata na stopanstvoto od zatvorenosta na doma{nite potrebi i negovoto izleguvawe na pazar. 2. pred s#: razmena na stopanski novosti i korespondencija od sekakov vid kako va`ni uslovi za transformirawe od privatnata sfera da izrasne gra|anska javnost.38). na saem i berza. Rasprostraneta javnost. reprezentativna javnost. od druga strana. od edna strana. Toa davalo mo`nost za razvoj na komunikacijata me|u lu|eto. Za~etocite.

se javuvaat i organizaciski oblici na izrazuvawe na gra|anskata javnost koja{to misli politi~ki: se javuvaat klubovi vo koi se sobira elitata so cel „da gi ispituva dr`avnoto ureduvawe i potrebite na dr`avata“. Toa e najelementarniot oblik na izdvojuvawe na poedinecot od masata vo poseben oblik na op{testvenost. Fascinantnata sila na zborot i negovata kriti~ka ostrina prvobitno bile naso~eni kon literaturnite i kon umetni~kite dela.e. Politi~ka javnost Politi~kata javnost kako poseben oblik na grupirawe se strukturira so izdvojuvawe aktivni poedinci vo sferata na politi~kata praktika. vek. Javnosta bila svedena na mnogu tesna publika. Isto taka. i 18. no najnapred za atributot na javnosta & se zablagodaruva na svojata zada~a da se gri`i za zaedni~ko dobro na svoite sogra|ani. Ovaa rudimentirana javnost bila zatvorena vo tajni sobirali{ta na elitnite krugovi {to bile nedostapni za {irokata publika.2. t. Habermas za politi~ka javnost zboruva koga javnite diskusii se odnesuvaat na predmet {to e povrzan so dr`avnata praktika. Politi~kata javnost pretstavuva specifi~en oblik na . 38-60). Javnosta e preod me|u masata i pocvrsto oblikuvanite socijalni organizmi (interesnite grupi. (Ibid. Vo Francija. kon krajot na 18. Aristokratijata ne bila svesna deka so toa ~uva „zmija vo pazuvite“ bidej}i nejzinite saloni stanale duhovni `ari{ta na liberalnata javnost. Prvite sobirali{ta na privatnite lu|e sobrani vo publika bile kafeanite i salonite na aristokratite.128 D-r Tome Gruevski 7. Vo Anglija politi~koto anga`irawe vo javnosta dovelo do nejzino pretvorawe vo dr`aven organ. avtorot poka`uva kako politi~kata javnost izrasnala od literaturnata javnost. So nastanokot na revolucionernite klubovi se formiral i revolucionerniot dneven pe~at. do institucionalno priznavawe na parlamentarnata opozicija i do sloboda na pe~atot vo 17. politi~kite partii i sl.) i e pomobilen faktor na socijalnite nastani. vek. Taa va`i kako javna sila.

demokratski prava i garancii na tie prava. prosvetitelstvoto i drugite optimisti~ki teorii za ~ovekot doka`ale .3. tuku i minimalna mo`nost. (T. duri i deka vistinata ne postoi. tuku i vo dr`avnata vlast i vo op{testvenoto upravuvawe. 7. a javnost ne postoi ako nema sloboda i osnovni mo`nosti za izrazuvawe na mislite. Privrzanicite na racionalizmot. Javno mislewe ne postoi bez javnost. 1975:91). \or|evi}. interesite i voljata na {to pogolem broj lu|e. pretstavnicite na elitata (elitisti~ki teorii). Javnosta ne zna~i pravo i mo`nost za u~estvo samo vo politi~kata aktivnost i kontrola. postojat sfa}awa deka obi~nite lu|e ne mo`at da dojdat do vistinata. pa tie samo go sledat toa {to go sozdavaat i go odreduvaat poedinci. lu|eto da mo`at da se izrazuvaat i da u~estvuvaat vo op{testveniot `ivot. materijalna i tehni~ka. Ova go ote`nuva odreduvaweto na poimot mislewe. Elementi na javnosta se: 1. 2. (J. nositelite na misijata na svetskiot duh (Hegel) i sl. aktiven odnos kon relevantnite problemi na zaednicata vo koja `iveat. kako i za razni oblici na dr`avno i vondr`avno politi~ko u~estvo i vlijanie na gra|anite. kako {to se: nositelite na bo`jata promisla (Avgustin). me|usebno povrzani so psiholo{ki vrski i so relativno traen. Javnosta e zbir na site gra|ani {to imaat relativno postojan i aktiven odnos za op{ti i zaedni~ki pra{awa za ureduvawe na `ivotot i za razvojot na zaednicata.Odnosi so javnosta 129 socijalno grupirawe na lu|eto vo sferata na politi~kiot `ivot ili praktikata. Odreduvawe na poimot mislewe Postojat gledi{ta deka masite ne se sposobni da imaat razumen i op{testveno korisen stav za pra{awata od op{testveniot `ivot. Isto taka. Javnosta ne pretstavuva postoewe samo na osnovni li~ni i politi~ki. 3. 1957:17). humanizmot. \or|evi}.

vo ovoj slu~aj. Slobodata na misleweto e doblest koja ne mo`e da se uni{ti.rasipan’ i koruptiven“. a }e zboruvaat drugo.) smetale deka narodot e vo sostojba da dojde do vistinata za svoite vistinski interesi ako dojde do uslovi na sloboda i ednakvost. (M. sposobni da imaat svoi gledi{ta za glavnite pra{awa vo op{testvoto.20). Marks i dr. Sfa}awa za javnoto mislewe Za potekloto i za sodr`inata na terminot „javno mislewe“ postojat razli~ni sfa}awa. kako poddr{ka . nevozmo`no e na gra|anite da im se odzeme slobodata na govorot bidej}i e nevozmo`no site da imaat isto mislewe za site raboti i site isto da zboruvaat. Makijaveli ja podvlekuval vrodenata sposobnost na narodot za sopstveno mislewe bidej}i „narodot e glas bo`ji“. lu|eto }e mislat edno. pa iako ne vladee. Diver`e.1988:333). Ottamu. Golem broj teoreti~ari (Milton. (Lj. Habermas. negovoto razbirawe mora da go sledi prosveteniot vladetel. N. Taa e neophodna za napredokot na naukata i umetnosta koi uspe{no i sre}no se odgleduvani samo od lu|eto {to u`ivaat nepre~ena i celosna sloboda na rasuduvawe. sekoja vlast koja{to nastojuva da se pro{iri i na misleweto e nasilna bidej}i. (Ibid. javnoto mislewe kako poim prv go sozdal Luj Sebastijan Mansije so zna~ewe na prosveten rezultat na zaedni~ka i javna refleksija za osnovite na op{testvenoto ureduvawe. Javnoto mislewe gi rezimira prirodnite zakoni na toa ureduvawe. ne smeel da bide . Spored Spinoza. 1966:70). Xeferson. 7. Zborot „javno mislewe“ e od anglosaksonsko poteklo i prv pat e upotreben vo Anglija koga javnoto mislewe. Bez ogled na toa {to vlasta mo`e „da se povredi so zborovi“. vo toj slu~aj. no „narodot.130 D-r Tome Gruevski deka lu|eto se razumni i svesni bitija. Tadi}.4. Kako {to istaknuva J. vo slobodnata dr`ava sekoj mo`e da misli {to saka i da go ka`e toa {to go misli i nikoj ne mo`e da se otka`e od slobodata na sopstvenoto mislewe bidej}i sekoj ~ovek ima pravo da bide gospodar na svoite misli.

4) Taa vo isto vreme e proizvod i producent na javnoto mislewe koj edinstveno ovozmo`uva posebniot interes da se napravi op{t interes. K. tret element. No. N. Vilijam [ekspir vo ustata na Henri IV ja stava izjavata: „mislewe {to mi pomogna da dojdam do krunata“. a toa e . 1975:385). Toj razlikuva: volja na site (volonte de tous) i op{ta volja (volont generale).5.e. Makijaveli istaknuva deka pridobivaweto na naklonosta na javnoto mislewe mora da bide postojana gri`a na vladetelot ako saka da gi za~uva svojata vlast i li~nata bezbednost. Vo sporot me|u dr`avata i gra|anite. a ne mislewe na gra|ani sobrani po ugled na gr~kata javnost na place publigue zaradi aklamacija na odlukite. 3) Taa ima glava na gra|anin na dr`avata i gra|ansko srce. t. 2) Taa e gra|anska. (Spored Lj. a ne slu`bena. ne trgnuva od birokratski pretpostavki. a ne neposredno vpletena vo privatnite interesi i vo nivnata upotreba. 7. vo 1159 godina. Tadi}. javnoto mislewe. Poimot „javno mislewe“ vo moderna smisla na zborot prv go upotrebil @. Ruso samo pridonel pojasno da se artikulira poimot „javno mislewe“. Samo op{tata volja go ima predvid op{tiot interes i taa e suverena volja ili zakon. Toa e kolektiven odgovor na odredeno . Karakteristiki na javnoto mislewe Javnoto mislewe e aktuelen stav ili pozicija na javnosta po opredeleno pra{awe. (Politi~ka enciklopedija. Slobodata na pe~atot ima posebni karakteristiki: 1) Taa e politi~ka.Odnosi so javnosta 131 na parlamentot i vlasta. Marks smetal deka me|u posebniot i op{tiot interes mora da posreduva edna neutralna mo}. toj ne uvidel deka javnoto mislewe atributot „javno“ go izveduva od spletot na okolnostite me|u koi glavna e taa {to go istaknuva faktot deka toa e mislewe na prosvetena javnost {to javno rezonira. go spomnuva poznatiot angliski dr`avnik i avtor Xon Solzberi. Ruso.slobodniot pe~at. Isto taka. 1987:337). Vo kontekstot na vrskata {to mo`e da se vospostavi me|u op{tata volja i javnoto mislewe. eden dopolnitelen.

a javnoto mislewe se sostoi od mislewa za odredeni konkretni pra{awa {to ja interesiraat javnosta. 4) ima razli~en na~in na izrazuvawe (javni demonstracii. za opredeleni postapki i odnesuvawa na grupi i poedinci i osobeno za akciite na politi~kite i na drugite op{testveni faktori {to imaat vistinsko ili imaginarno zna~ewe za `ivotot vo soodvetnoto op{testvo. zaedni~ka. a. Toa izrasnuva od odredena ideologija.). ne mora da bide javno izrazeno.132 D-r Tome Gruevski pra{awe. od druga strana. javnoto mislewe mo`e da se sfati kako postojan op{testven proces na integrirawe poedine~ni mislewa i raspolo`enija vo kolektivni stavovi i reakcii. Toa e sredstvo {to gi soedinuva gra|anite vo edinstven politi~ki subjekt i so toa gi pravi politi~ki subjekti. . Ideologijata e sistematiziran i celosen pogled na svetot. no ne e identi~no so nea. psiholo{ko-ideolo{ka reakcija na odoboruvawe ili osuda. kritika preku mediumite i sl. 3) ima razli~ni stepeni na stabilnost (nekoi stavovi se stabilni podolgo vreme. merkite ili odlukite {to se od interes za toa op{testvo. i pokraj toa {to se stremi da stane javno. Vo taa smisla. 5) ima razli~na {irina na op{testvenata osnova (stav i mislewe na ogromnoto mnozinstvo ili samo na zna~aen broj ~lenovi na op{testvoto). Javnoto mislewe za golem broj ~lenovi na edno op{testvo e {iroka. 1975:384). 2) ima razli~no nivo na intenzitet. tuku mo`e da bide i sokrieno. a drugi se menuvaat po kuso vreme). Javnoto mislewe. kako niza konkretni rezultati i manifestacii na toj proces (Politi}ka enciklopedija. Misleweto ima svoi karakteristiki: 1) ima nasoka (za ili protiv. pozitivna ili negativna). op{testvena zaednica za opredeleni op{testveni pojavi. Odnosot me|u javnoto mislewe i ideologijata se sostoi vo slednovo: 1. Javnoto mislewe e preovladuva~ki stav na pripadnicite na edna globalna. poddr`uvawe ili protivewe na postapkite.

no ima i mnogu slu~ai koga toa vlijanie ne postoi ili e mnogu slabo bidej}i vo pra{awe e javno mislewe za ne{to {to nema vrska so ideologijata ili taa vrska e mnogu slaba. ocenuva~ka. konsultativna. Luki}. odnosno me|u nivnite pripadnici.javnoto mislewe se javuva kako forma na izrazuvawe stavovi za op{testveno-relevantni situacii. Funkciite na javnoto mislewe. kako {to istaknuva T. Postojat i sfa}awa koi{to vr{at po{iroko ras~lenuvawe na funkcijata na javnoto mislewe. analiti~ka. regulativna itn. 4.e. (R. t. javnoto mislewe mo`e da ima odredeno mislewe za edna ideologija. mo`at da bidat: ekspresivna. Javnoto mislewe vr{i dve funkcii: 1. Spontanite tekovi na sevkupniot proces na formirawe na javnoto mislewe se zasnovani vrz poseben model na razmena na poraki i mislewa {to se karakteristi~ni za mali grupi i interpersonalni. odnosno izveden.javnoto mislewe go stimulira ili go predodreduva tipot na odnesuvaweto na pripadnicite na politi~kata javnost i na nositelite na javni funkcii. Eksplikativna . .6. t. Primarniot na~in na nastanuvawe na javnoto mislewe se ostvaruva vo procesite na komunicirawe vo primarnite ~ovekovi grupi.e. 3. 7. konstruktivna. Javnoto mislewe e sostaven del na ideologijata. Formirawe na javnoto mislewe Postojat dva na~ina. Ideologijata mo`e da bide predmet na javno mislewe. Interpersonalnoto komunicirawe e karakteristi~no za mali grupi vo koi komunikaciskite vrski se vospostavuvaat po pat na neposreden dijalog i vo koi subjektite se soo~uvaat direktno. Ideologijata vlijae vrz sozdavaweto na javnoto mislewe. vlijae vrz nejzinoto sozdavawe. 2. Stimulativna . odnosno procesa na formirawe na javnoto mislewe: spontan ili primaren i institucionalen.1979:50). Ovie dva procesa vo praktikata se nerazdelno povrzani i me|usebno usloveni. \or|evi}.Odnosi so javnosta 133 2. direktna.

7. Ovie mislewa se nekoherentni bidej}i se temelat vrz neusoglaseni stavovi na pripadnicite na politi~kata javnost. (T. Komunikacii i manipulacija Vo ramkite na institucionaliziranoto formirawe na javnoto mislewe ~esta pojava e manipulacijata so javnoto mislewe. Preku niv se ostvaruva vlijanieto {to instituciite na politi~kiot sistem se stremat da go vnesat i so toa da obezbedat poddr{ka na politi~kata javnost. rakuvawe i pulare . Zborot manipulacija doa|a od latinskite zborovi manus .134 D-r Tome Gruevski odnapred znaej}i gi vrednosta i zna~eweto na porakite {to gi razmenuvaat.raka. Mislewata {to proizleguvaat od institucionalni izvori pove}e se zasnovani vrz racionalna analiza na dadeniot politi~ki moment. mislewata prete`no se formiraat pod vlijanie na nivnite bazi~ni stavovi. Masovnite mediumi se nezamenliv faktor vo formiraweto na javnoto mislewe. pa zatoa se pokoherentni. \or|evi}. Manipulacija e umetnost . pa zatoa uporno i emocionalno gi branat koga }e dojdat vo sudir so mislewata na drugite. Vo primarnata komunikacija. poartikulirani.dopirawe. a pomalku se braneti so strasti.1975:204) 7. Institucionalniot na~in na formirawe na javnoto mislewe se vr{i preku masovnite mediumi. me|u pripadnicite na politi~kata javnost. Javnoto mislewe mo`e da bide manipulirano so cenzura (restrikcija na informacii) i propaganda (dejstvuvawe na poedinec ili grupa so cel vo svesta na lu|eto da se fokusira odnapred smisleno vlijanie so posredstvo na informativni sodr`ini so koi se interpretirani nastani od socijalniot ili od duhovniot nagon na lu|eto). artikulirani od aspekt na odnapred planirani akcii na vode~kite politi~ki sili vo op{testvoto. a preku niv i do vlijanie vrz odnesuvaweto na gra|anite i vlasta. poradi {to se javuvaat golem broj konkurenti {to se borat da dojdat do vlijanie vrz masovnite mediumi.

1979:152) So upotrebata na sredstvata za masovno komunicirawe se postignuvaat razli~ni efekti i toa so razli~ni vrednosni pozicii. Terminot propaganda vo osnova ima negativno zna~ewe. 3. manipulirawe so simboli ili so sredstvata za masovno komunicirawe vo procesot na oblikuvaweto na porakata.. Uspehot na edna poraka zavisi od izborot na vistinskiot . odnosno vo samiot proces na komunicirawe. {to samo ja potvrduva tezata deka verojatnosta na izvorot e pova`na od nejzinata vistinitost i od nejzinite informativni vrednosti.N.Odnosi so javnosta 135 na zaveduvawe i vodewe na masite so cel da se postigne nivna zavisnost. isto kako i negovite srodni poimi: propaganda i indoktrinacija. a i tehnolo{kata upotreba pretstavuva manipulacija. posilno dejstvuva taa {to e nabiena so emocionalno zna~ewe. upravuvawe ili. Poimot manipulacija vo sekojdnevniot govor se koristi da ozna~i takvi odnosi me|u lu|eto vo ~ii ramki edni vr{at vlijanie na drugi so cel da ostvarat li~ni i grupni interesi. na prvo mesto. 4. tuku i od na~inot na artikulirawe na samata poraka kako najva`en element vo komunikaciskiot ~in. Problemot nastanuva vo pra{aweto koj ja ostvaruva socijalnata kontrola. Porakata }e izvr{i posilno vlijanie dokolku jazikot {to e vo upotreba e jazik prisposoben na grupata na koja & e nameneta porakata. Manipulirawe etimolo{ki zna~i rakuvawe. Uspehot na manipulativnata praksa ne zavisi samo od manipulatorite. vo prenosna smisla na zborot. (L. Efektot na edna poraka.konzervativnite ili progresivnite sili vo op{testvoto. 2. Me|u dve poraki so isti soznajni vrednosti. Osobinite na porakata so koja se manipulira se sledni: 1. zavisi od avtoritetot na toj {to ja ispra}a. Manipulirawe vo tehni~ka smisla zna~i rakuvawe so sredstvata za masovno komunicirawe vo procesot na nivnoto funkcionirawe. Sekoja upotreba na sredstvata za masovno komunicirawe. Pra{aweto se odnesuva na toa koj go ostvaruva aktot na manipulirawe .

nenametlivi i ubedlivi pri~ini. g) fati~ka ili vrzuva~ka: porakata ima namera da ja proveri ili da ja potvrdi vrskata me|u sogovornikot. ekonomska propaganda. 8. Stavovite izneseni vo porakata ne treba da bidat vo sprotivnost so stavovite na masata. 9. tolku pove}e taa se smeta za povredna i poefektna. tuku taa treba da gi izrazuva na {to poubedliv na~in. Kolku porakata pove}e gi eliminira mo`nostite za tolkuvawe na nekoja krizna situacija. 5. odnosno vo reklamata. taa se sre}ava i vo sferata na t. Uspehot na porakata zavisi od vidot i od redosledot na argumentite so koi taa se potkrepuva. |) esteti~ka: porakata go privlekuva vnimanieto na prima~ot so svojata forma.n. ([u{ni}. 10. odnosno vo stokovata retorika. v) imperativna: porakata pretstavuva naredba. Jakobson. b) emotivna: celta na porakata e da predizvika emocionalni reakcii. Po svojata struktura porakata {to se manipulira e ednostavna ne samo zatoa {to mora da se soop{ti vo ograni~eno vreme i na ograni~en prostor. 1999:72-81) Spored R. d) metafizi~ka: predmetot na porakata e nekoja druga poraka. Osven vo ovaa sfera. (Umberto Eko. 6. tuku na falsifikuvaweto. porakata mora postojano da se povtoruva. so prividno objektivni. 7. Porakite so o~igledna namera se pomalku ubedlivi od onie vo koi namerata e prikriena. Ubedlivosta na porakata se zasiluva dokolku so nea se soglasuvaat „liderite“ na mnenieto. Manipulacijata i propagandata se vo sferata na politikata. tuku i zatoa {to taa e nameneta na ograni~ena masa lu|e.publikata e poseben oblik na .1973:71). funkciite na porakata mo`at da bidat: a) referencijalna: porakata saka da ozna~i realni raboti. e) Za poimot publika .136 D-r Tome Gruevski moment vo koj taa }e bide emituvana. Upotrebata na ideolo{kiot jazik ne e vo funkcija na informiraweto. Za da privle~e vnimanie i da bide prifatliva.

psiholo{ko-prostorni vrski me|u nejzinite pripadnici. So aktivnost na koj bilo od spomnative kreativni centri se aktivira mehanizmot na socijalno-psiholo{koto povrzuvawe na poedinecot vo publika kako astrukturalen oblik na op{testvenost. Motivot za nivno grupirawe vo nekoi tipovi publika bi bil interesot na lu|eto.Odnosi so javnosta 137 op{testvenost {to se strukturira na mnogu labavi..1979:235). ^itatelite na nekoj vesnik. So toa publikata mo`e da opstane kako struktura dokolku postojat t. sportskite klubovi itn. Toga{ se pojavil i fenomenot na disperzivna ~itatelska publika . kako {to se redakciite na masovnite mediumi: radiostanicite. Kako posledica na razvojot na mediumite mo`at da se zabele`at ~etiri glavni promeni vo pogled na razbiraweto na modernata publika.N. Publikata ja so~inuvaat golem broj lu|e {to imaat zaedni~ki interesi ili delat zaedni~ki stav za nekoe pra{awe. kreativni centri. Na~inot na strukturirawe na publikata e vo stroga vrska so prirodata na masovniot medium koj so svojot publicitet formira sopstvena publika. odnosno programi {to ovozmo`ilo zgolemuvawe na receptivnite mo`nosti i masovna i brza reprodukcija i distribucija na porakata. ~lenovite na nekoj klub i sl. Vtorata promena . Publikata se strukturira od poedinci ili od tesni primarni grupi dokolku tie zaedni~ki se izlo`eni na dejstvoto na nekoj medium za masovno komunicirawe. Pojavata na masovnata publika nastanala paralelno so pojavata na pe~atot. Toa {to ja dr`i javnosta povrzana e intelektot. odnosno na ~itateli ili slu{ateli. Prvata se odnesuva na novite satelitski i kabelski modus-transmisii na odredeni sodr`ini. mo`at da poslu`at kako primeri za javnost. a toa {to ja povrzuva masata e emocijata. (L. TV-studijata.n. taka {to publikata pretstavuva pove}e zbir na prima~i na istorodni poraki otkolku cvrsto strukturirano telo na gledali{te. teatarskite ku}i.grupa na individiumi koi biraat i percepiraat ist tekst.

isto taka. . mnogu fluidno gi povrzuvaat okolnostite {to se nadvor od direktnoto vlijanie na vlasta i toa bez ogled na klasnoto poteklo ili na socijalno-profesionalniot status. Vo oddelni situacii masata mo`e da bide pottiknata na burni i demonstrativni reakcii.88). Masata. Niv. no. odnosno informativnata sodr`ina. na manifestirawe ogromna socijalna energija. Tretata promena se odnesuva na transnacionalizacijata i globalizacijata na televiziskite poraki {to se obezbeduvaat preku satelitite so {to se premostuvaat politi~kite. (Ibid. \or|evi}. tuku i na promenetata op{testvena stratifikacija {to se temeli na dominantnite centralni ispra}a~i i na perifernite prima~i. 2003:131). Taa e najlabaviot oblik na strukturiranost na depersonalizirani poedinci. na u~esnicite vo komunikaciskiot proces im ovozmo`uvaat svoevidna kontrola na informativnoto opkru`uvawe. (T.138 D-r Tome Gruevski proizleguva od razvojot na novite i ednostavni mo`nosti za skladirawe na informacijata. Postoi razlika me|u masa i tolpa. Ovie promeni gi reducirale homogenosta i imultanosta na iskustvoto na publikata ~ij{to rezultat s# pove}e pretstavuva segmentacija i fragmentacija. (Spored Z. imeno. Tomi}. 1987:88). i na mo`nostite na zgolemenata individualna upotreba i na fragmentacijata na masovnata publika. nacionalnite i kulturnite granici vo sovremeniot svet. no so tolpata toa ne e mo`no da se ostvari. kako oblik na op{testvenost. kako i zgolemenata mo`nost za izbor. Vo odredeni situacii so prisposobuvawe na nivnite situacii mo`e da se vladee so masite. isto taka. ^etvrtata promena proizleguva od mo`nosta na novite kompjuterski tehnologii koi ne obezbeduvaat samo individualna upotreba na razli~nite mediumi tuku. ozna~uva aglomeracija na mno{tvo poedinci. Fenomenot na kiber-zaednicata (cyber-society) ne uka`uva samo na novite modeli na komunikacii.

vklu~uvaj}i gi i odnosite so javnosta. Kompjuterski posreduvanata komunikacija primarno se odviva vo forma na pi{uvan jazik a karakteristikite na Internet vlijaat na na~inite na koi lu|eto go koristat jazikot i gi razbiraat porakite. pra{aweto za toa dali on-lajn diskusionite listi na primer. Pritoa. pretstavuvaat oralna. radioto i televizijata). tradicionalni mediumi (pe~atot. preku trendot nare~en digitalna konvergencija pretstavuva obedinuvawe na prethodnite. Internet nudi i novi komunikaciski paradigmi kako {to se interaktivnosta. Sepak. skap komunikaciski kanal. od razmena na vizuelna i verbalna informacija vo poednostavena. a toa na odnosite so javnosta im donese ekonomska racionalizacija. Lu|eto kombiniraat elementi na oralniot govor so on-lajn pi{uvawe i grafika za da go kompenziraat nedostatok od vizuelnite i zvu~ni efekti . tekst bazirana komunikacija. unikaten na~in. sekoj od postoe~kite `anrovi na kompjuterski posreduvanite komunikacii ima svoj specifi~en izraz. Ovaa poslednata. brzina i efikasnost. ODNOSITE SO JAVNOSTA I INTERNET Voved Pojavata na novata tehnologija nare~ena Internet ozna~i nova stranica vo poimaweto na komuniciraweto.se u{te se debatira. nelinearnoto ~itawe i multimedijalnosta. pi{uvana ili semioti~ka komunikacija .karakteristiki za koi e potreben {irokopojasen. Korespodencijata so pomo{ na kompjuterskite mre`i jazikot go koristi na nov. Mnogu Internet `anrovi go stesnuvaat kanalot na interpersonalna komunikacija. So ogled deka on-lajn komunikacijata se u{te se razviva kako metod na ~ovekova komunikacija. ostanuvaj}i neodgovoreno.Odnosi so javnosta 139 Glava osma 8. .

u~ewe. Domovite. Internet i Veb . kako i kontekstite na upotrebata na Internet za odnosi so javnosta. najdoa novi poimawa. so koi toj pove}e “ne e samo tehnologija. psevdonimot za napreden Internet i eden od retkite eksterno inducirani termini. So pomala ili pogolema upatenost. zad vmre`enite kompjuterski ekrani sedat korisnici koi novata tehnologija ja koristat za razmena. . a ponatamu sleduva osvrt na tehnolo{kite mediumi za on-lajn komunicirawe so javnosta.140 D-r Tome Gruevski Vo prviot del od ovaa glava }e bide elaboriran Internet kako nov medium. a informaciskata supermagistrala.svetski {irokoto povrzuvawe. Procesite koi od takvata sostojba i trend se predizvikani. tuku e centralen tehnolo{ki medium na informaciskata era. najvidnite me|u niv sekako se telefonot. radioto i televizijata. tehni~ko razbirawe ili svest za implikaciite. vo relativno kratok period povrza razli~ni vidovi mediumi. stana globalna politi~ka paradigma na liberalno orientiranata elita. nekoga{ zbunuva~ki poimi. stana globalna konjuktura i uslov za iskusuvawe na novi fenomeni. od virtuelnata realnost do teleprisutnosta. ne e eden fragment na nekoj tehnolo{ki sistem. ednostavno }e re~e vo edno intervju Kastels. 2000: online). sre}avawe. Glavata zavr{uva so osvrt na efektite od on-lajn komuniciraweto so javnosta. pra}awe i priem na informacii od site vidovi. 8.1 Internet kako nov medium Obedinuva~kata tehnologija na informaciskoto doba li~niot smeta~ ili kompjuterot. rabotnite mesta i `ivotite na lu|eto poslednive desetina godini gi preokupiraa novi. zaedno da sozdadat ogromna i se u{te brzo raste~ka globalna interaktivna mre`a. tuku samiot sistem” (Fortune. od hipertekstot do multimediata. vklu~uvaj}i gi i odnosite so javnosta. kupuvawe i prodavawe. za me|u drugoto. Priklu~uvaweto na Internet pritoa zna~e{e pretvarawe na kompjuterot vo komukaciska alatka. dostigna proporcii i vlijanie. Biduvaweto on-lajn. pred se. Internet.

so mo`nost za nevidlivo dvi`ewe niz niv. tuku distribuirani me|u mnogu kompjuteri-doma}ini. povrzani me|u sebe so vrski za prenos na podatoci. strukturata na Internet e vsu{nost strukturata na Vebot: jazlite se kompjuterite-doma}ini. obrazovni. 2001: 37). taka i informaciskiot prostor ima svoi dimenzii i mesta. Vo tehni~ka smisla. a linkovite se tehni~kite vrski me|u niv. pred se. Za eden krug avtori (vidi Angehrn. 1997: 112-114). virtuelnokomunitarna i pretpriema~ka (vidi Castells. koj pak mo`e da bide podgrupa ili da se identifikuva so sajber prostorot. Drugi definicii go tretiraat Internet kako multi-dimenzionalen i multi-funkcionalen virtuelen entitet zasnovan na mnogu realna. sofisticirana tehni~ka poddr{ka. od Internet za kratko vreme napravija seprisutna i seposakuvana tehnolo{ka opcija. So nivnoto povrzuvawe e nastanat Internet. informaciskite prostori bea eden vid izolirani ostrovi. toj obezbeduva kapacitet. zabavni i delovni. Vo treta klasifikacija. distributiven i transakciski prostor. kako distributivna mre`a vo koja informaciite ne se za~uvani vo eden centralen kompjuter. Kako i so geografskiot prostor. vklu~uvawe i isklu~uvawe. komunikaciski. Vo naj{iroka smisla Internet site go gledaat kako distributivna mre`a koja sozadava informaciski prostor. toj pretstavuva neograni~en informaciski. Do pred pojavata na Internet i na Vebot. prebaruvawe i virtuelna realnost (vidi Fressen. Za drugi. hakerska. komunikaciski. Ovaa tehnologija nema centralno upravuvawe. 1997). Nehierarhiski postavenata. povrzuvawe. Toa e ednostavno konglomerat od elektronski vrski i protokoli za komunicirawe. negovite funkcii se. locirani vo pove}e od 180 zemji vo svetot. decentralizirana priroda i zna~itelnata sloboda od oficijalna kontrola.Odnosi so javnosta 141 Tehnologijata na Internet Internet e mre`a od milioni kompjuteri. a za Kastels tie se vsu{nost negovi kulturi: tehno-meritokratska. Na nivo na takvata mre`a. koristeweto na standardizirani .

Taka toj stanuva i revan{ na pe~ateniot medium. ru{at vekovni paradigmi. realno vreme. Toj e i trend. kako interakcijata i hipertekstot. Seto ova Internet go pravi i fenomen i aplikacija vo isto vreme. Imanentnata. Nekoi od niv. ovoj informativen prostor stanuva multi-senzitiven.n. paradigma koja go privlekuva vnimanieto na nerealnosta i neseopfatnosta na vremeto koe go poka`uva ~asovnikot. tehnologija na paketi ja kombinira mo}ta na izvonrednite inovacii vo kompjuterskata tehnika i komunikaciite. Postojat pove}ezna~ni pati{ta do bilo koja ma{ina.142 D-r Tome Gruevski protokoli za komunikacija na Internet ovozmo`uva javen i univerzalen pristap do informaciite na bilo koj kompjuterdoma}in. Za teoreti~arite na novite mediumi toa e dokaz za nivnata ontolo{ka priroda. kombinirana so razli~nite socijalni vrednosti koi podocna se pojavija. a potoa i na cela niza drugi tehnolo{ki ekstenzii na sekojdnevniot `ivot. i koncept i proizvod istovremeno. anonimno i vo t. Po bezmalku site svoi parametri novata komunikaciska tehnologija podrazbira glavno interakcija so malku emituvawe. na mre`ata i dava nekoi temelni atributi koi ne se zabele`ani kaj ostanatite novi tehnologii. pred se na komunikaciskite formi i informativnite sodr`ini.n. Distributivnata i globalnata priroda. spontano. globalen ekonomski mobilizator i lokalno postmoderno iskustvo. za razlika od televizijata koja nudi glavno emituvawe so malku interakcija. Novite paradigmi So dodavaweto na multimediata. od bilo koj drug kompjuter ako tie se povrzani vo mre`ata. i ideja i realizacija. t. Golem del od procesite se odviva neformalno.n. korisni~ka kontrola asocira mo`nost za izbor. i nova forma na oralnost i nova vizuelna kultura. anga`ira pove}e setila i zamenuva pove}e standardni mediumi. Toj go tera op{testvoto da go menuva svoeto odnesuvawe no isto taka i reagira na op{testvoto. a t. od {to proizleguva i vtoroto doba na .

Odnosi so javnosta 143 mediumite (vidi Poster. Sostojbite proizvedeni od vaka klasificiranite etapi na mediumska dominacija se. Prvoto doba se sveduva na “proizveduvawe neopredelena masa. pri {to zad vakvata demisija na otelotvorenoto sobirawe stoi rastot na emituva~kite mediumi koi gi izoliraat gra|anite eden od drug. za posledica ima slabeewe na interaktivnata praktika na fizi~kite forumi. 1995: 88). pra}aweto i priemot na digitalno kodiranite poraki. 1995). prethodno optovarena so presvrtot od tekst-baziranata komunikacija nasledena od Gutenberg. Bez ogled na ogromniot spektar aplikacii na primer. poznati. “fenomenot na komuniciraweto na dale~ina preku kompjuter. taa na po~etokot ostava vpe~atok deka ~ovekot na 21ot vek se vra}a kon pi{aniot jazik. sfatena kako kulturna industrija i dominantno vertikalna struktura. Sprotivno.daleku pove}e od on-lajn nabavkite ili pribiraweto informacii” (Poster. Novata realnost konstituirana vo vtoroto doba na mediumite se ogleda i vo fragmentacijata na vidot na porakata. “Takvata struktura go tera poedinecot da se pot~ini na monopolizacijata na informacijata i zabavata. glavno. pravej}i novo neopredeleno. 2002: online). 1985). izolacija na poedincite od sredstvata za proizvodstvo koi bi ovozmo`ile nivni sopstven pridones vo javnoto komunicirawe. kako i dezintegracija na tradicionalnata zaednica” (Holmes. Od perspektiva na vtoroto doba na mediumite. Toa pak. Primarno bazirana na tekstot. kon vizuelnata pretstava i oralniot televiziski medium (vidi Postman. “tiranijata koja mu e pridru`ena na emituvaweto se temeli na negovata hegemonisti~ka uloga vo opredeluvaweto na kulturata”. biduvaweto interaktiven. za da obezbedi ~uvstvo na zaedni{tvo i zaedni~ka kultura” (ibid). pomalku posreduvana dvonaso~na komunikacija. {iroko i nestabilno odstapuvawe od magijata na televizijata . e najpopularnata aplikacija na Internet . vtoroto doba na mediumite so Internet kako nose~ka tehnologija. gi premostuva institucionalnite oblici i ja poddr`uva instantnata.

8. faks ma{inata be{e golema inovacija vo komuniciraweto. Treba samo da se znae kade i kako da se baraat. dobro razbirawe na celnata grupa. Od arhetipot na elektronskoto izdava{tvo do nizata napredni re{enija .varijacii na mediumski produkti. So dobro promisleni celi. za potoa. odnosite so javnosta se integralen del na pove}ekanalna marketing programa. tie odat ponatamu do vospostavuvawe direktna vrska so korisnikot. Prethodno. Nivnoto pronao|awe stanuva ednostavno duri i za onie so mnogu skromen buxet. Od druga strana. so pojavata na multimediata da napravi novo pomestuvawe. po {to “site poraki od site vidovi se sodr`ani vo mediumot. digitalno vmre`en svet. primarnoto sredstvo za komunikacija so novinarite be{e telefonot i po{tata. Pred dvaeset godini. korisno upotrebena tehnologija i pametna. denes. {to go apsorbira celokupnoto ~ovekovo iskustvo. relevantna poraka. Najgolemata prednost od site e deka site Internet bazirani aktivnosti mo`at da se skladiraat e eden lesno prebarliv indeks. zatoa {to mediumot stana tolku seopfaten a tolku raznoviden. vakvite odnosi so javnosta ne zastanuvaat na soop{tenija za javnosta. . odnosite so javnosta stanuvaat isplativa alatka za {irewe na soznanijata za vas. no pokomplicirani vo druga. sega{nosta i idninata” (Castells. Vo me|usebno povrzaniot. 1996: 373). minatoto.144 D-r Tome Gruevski kon magijata na interaktivnite digitalni mediumi. ?esto. novite komunikacii istovremeno anga`iraat pove}e setila. so pojavata na Internet i elektronskata po{ta na{ite `ivoti stanaa polesni vo edna smisla.2 Tehnolo{ki opcii za on-lajn komunicirawe so javnosta Internet nudi sistem na vlijanija vo odnosite so javnosta koj e nezavisen od tradicionalnite mediumi.

pretpostavuva registracija na veb adresata kaj prebaruva~kite ma{ini so cel nejzino lesno pronao|awe. kade {to se skladirani site materijali za pe~atot (mediumite). Ona {to zafatenite novinari i reporteri najmnogu go cenat e lesniot pristap do materijalite. so visok kvalitet. treba da se imaat predvid specifikite na ovaa tehnnologija: vebot e interaktiven. a baraa i mnogu rabotna raka vo smisla na pakuvawe i distribucija. Linkuvaweto pritoa. toj dozvoluva ne samo eden na mnogu tuku i eden na eden komunikacija. Vo starite denovi promotovnite materijali za novinarite bea prete{ki: golemite papki napolneti so soop{tenija. a ovozmo`uva kreirawe i na on-lajn (vurtuelni) zaednici. Sekako. Najavata za vospostavuvaweto na veb stranicata. Internet nudi edna druga opcija za onie koi imaat potreba od publicitet – mo`nosta za sozdavawe on-lajn prostor za pe~atot (mediumite). Toa e golema za{teda na vreme i pari. Denes. no i spogoduvawe so sopstvenici na drugi veb stranici za obezbeduvawe hipertekst vrska tokmu so va{ata. Inaku. odnosno aktivnosti za linkuvawe (avtomatsko povrzuvawe) kako i kampawa za negovo najavuvawe vo site mediumi. Tie bea skapi da se dizajniraat i izrabotat. Sozdavaweto on-lajn prostor za pe~atot (mediumite) e navistina ednostavno.pripa|a na konvencionalnata reklama. fotografii i slajdovi – bea standardni. potrebno e samo novinarite da se naso~at kon va{ata veb stranica. sekoj veb baziran koncept na odnosi so javnosta treba da vklu~i kampawa. podgotveni za koristewe. .Odnosi so javnosta 145 Kreirawe Veb stranica Mo`nosta za kreirawe veb stranica za komunikacija so javnosta i klientite e naj~esto koristenata opcija na Internet. vklu~uvaj}i gi tradicionalnite. nejzinite sodr`ini i uslugite koi gi nudi .

brz i mnogu eftin. Vo kontekst na odnosite so javnosta elektronskite poraki naj~esto se ispra}aat na poznata lista korisnici (novinari i sl. Vo ovaa smisla treba da se ima predvid deka: nikoj ne gi saka beskorisnite poraki. treba da se znae deka porakite treba da bidat kratki. opremeni so me|unaslovi i zadol`itelno potpi{ani. vo smisla na identifikacija na ispra}a~ot. Mnogu softverski sistemi za filtrirawe vakvite poraki gi kategoriziraat kako beskorisni. Participacija vo forumi za diskusija Vo kontekst na odnosite so javnost. a vo ponovo vreme i video klip. {to zna~i deka treba sekoga{ da se nudi opcija nekoj da mo`e da bide izzemen od listata na priema~i. neretko se praktikuva i distribucija na poraki do nepoznati korisnici – po opredelen kriterium selektirani kako mo`na celna grupa na odredena strategija na odnosi so javnosta. Imeno. odnosno nepotrebni i avtomatski gi prenaso~uvaat vo virtuelnata korpa za otpadoci. sporedeno so tradicionalnata distribucija na pe~aten materijal. stanuva se pote{ko duri i edno obi~no soop{tenie za javnosta da stigne do korisnikot.) koi prethodno se registrirale kako prima~i ili dale drug vid soglasnost odredeni poraki redovno da pristigaat na nivnata adresa. forumite za diskusija na Internet podrazbiraat softverski aplikacii koi predviduvaat .) no neretko na tekstot mu e pridru`ena i fotografija.146 D-r Tome Gruevski Distribucija na elektronska po{ta Cirkuliraweto elektronski poraki (e-mail) za dosegawe golemi grupi korisnici na Internet e lesno i toa odamna e stanato forma na direkten marketing. Vakviot vid na komunikacija so potencijalnite korisnici e ednostaven. Sepak. Elektronskite poraki naj~esto sodr`at tekst (soop{teni za javnosta ili sl. Istovremeno. zaradi pojavata na cirkularnite {emite za sozdavawe pari koi neselktivno rasturaat elektronski poraki do novinarite i do mnogu drugi kategorii korisnici.

vladi. Upotreba od delovniot sektor (korporacii) Kompjuterski posreduvanite komunikacii i Internet ve}e gi transformira vrskite vo organizaciite. Tehni~ki. vo finansiraweto i vo vrednuvaweto na . tie mo`at da bidat organizirani kako sinhroni i asinhroni diskusioni grupi. menaxmentot. Verifikacija ne e potrebna. vo mnogu oblasti: odnosite na dobavuva~ite i potro{uva~ite. gra|anski organizacii mo`e da se vklu~i vo mre`ata. 8. Tie se oslobodeni od konvencionalnite restrikcii. no i vo vreme po izbor na korisnikot. vo proizvodniot proces. vodewe dijalog so onie koi ja cenat vistinata i izbegnuvawe debati so razli~ni ideolozi koi ve}e imaat niza predrasudi. a informaciskata granica e celiot svet. odnosno da obezbeduvaat komunikacija vo realno vreme (istovremena dvonaso~na komunikacija). forumite za diskusija prerasnaa vo mo}no oru`je za prezentirawe i propagirawe na najrazli~ni stavovi i mislewa. vo sorabotkata so drugi firmi. no od druga . Potrebniot memoriski prostor obi~no se dobiva od serverot na Internet provajderot. ~esto se anonimni i taa karakterstika im ovozmo`uva od edna strana izvornost.Odnosi so javnosta 147 mo`nost za poseti. Od tie pri~ini potrebna e primena na principite na korektni odnosi so ovaa specifi~na javnost: izbegnuvawe lagi i {irewe dezinformacii. osobeno od delovniot sektor. korporacii. odnosno da ja koristi ovaa tehnologija za svoite odnosi so javnosta – nikoga{ ne se postavuvalo. pasivno no i aktivno u~estvo (slu{awe-~itawe i govorewe-pi{uvawe).gi pravi podatni za manipulacija. Poslednite godini.3 Kontekst na upotrebata na Internet za odnosi so javnosta Pra{aweto za toa koj mo`e da publikuva na Internet. bilo koj {to poseduva Internet vrska – poedinci. Imeno.

komunikacija na politi~kite partii so ~lenstvoto.148 D-r Tome Gruevski akciite na finansiskite pazari. informacii za dr`avni proekti. Pritoa. Internet se koristi i za odr`uvawe vrski odnosno privlekuvawe novi investitori kako i odr`uvawe na komunikacijata so postoe~kite akcioneri. pravoto na barawe. instrukcii) za potro{uva~ite. priem i spodeluvawe informacija. no i vladini publikacii za proda`ba (pazar). ponudata na nacionalna i me|unarodna legislativa. Ovoj koncept obezbeduva efikasnost. . kako i obezbeduvawe on-lajn poddr{ka (soveti. Voveden e imeno. poslednite deset godini odnosite so javnosta opfa}aat i proda`ba na stoki i uslugi za {iroka potro{uva~ka. organizacija na javni raspravi i debati. Novata tehnologija go pro{iri i razbiraweto za toa {to se sodr`at integriranite korporaciski komunikacii kaj delovnite subjekti vklu~uvaj}i gi odnosite so javnosta. se smeta za temel na vizijata za inkluzivno op{testvo koe pak e vode~ka ideologija zad promocijata na konceptite za elektronska vlada (e-governance). transparentnost i odgovornost – vrednosti kon koi se stremi sekoj segment na javniot sektor. Internet stanuva dominantno sredstvo za diseminacija na vladinite informacii i uslugi. Tuka spa|aat konceptite od tipot na elektronska vlada. i koi vo dene{no vreme se zadol`itelna komponenta na odnosite so javnosta i glasa~koto telo. politi~ari) So postepenoto is~eznuvawe na tradicionalnite dr`avni mediumi (pe~atot. Upotreba od javniot sektor (vlada. kako i za klasi~na propaganda. Pokraj standardnoto sfa}awe koe se fokusira na reputaciskiot menaxment. Od druga strana. javna administracija. koncept na mre`na ili vmre`ena korporacija. radioto i televizijata). Od druga strana Internet masovno se koristi i za propagirawe na konkretna politi~ka akcija.

Ve}e . Noviot medium se koristi za komunicirawe so ~lenstvoto. Istovremeno. za odnosi so javnosta. decentralizirana priroda i sloboda od oficijalnata kontrola go napravija bezmalku idealen medium. li~na prezentacija i promocija. Preku celiot svet imeno. Upotreba od poedinci (forumi/grupi za diskusija) Pojavata na Internet sozdade novi prostori za informirawe. nacionalnite osloboditelni dvi`ewa.Odnosi so javnosta 149 Upotreba od nevladiniot sektor (gra|anski organizacii. lesen i brz. Negovata inherentna anarhija. lokalnite temi lesno stanuvaat globalni i sprotivno. Vaka koordiniranite aktivnosti stanuvaat se poorganizirani. a niskata cena na elektronskata isporaka go napravi premostuvaweto na dr`avnite granici mnogu polesno od bilo koga porano vo istorijata. organizirawe kampawi. razli~no konfigurirani konverzacii {to se slu~uvaat vo mre`ata nudat ekspanzija i na neformalnata javna debata vo sajber prostorot. mobilizacija na poddr{ka. Iljadnicite. diseminacija na dnevni informacii za tekovni aktivnosti. izvornite etni~ki grupi . sindikati. kako i vmre`uvawe so drugi organizacii na regionalno i globalno nivo. neprofitnite organizacii. debatirawe i participacija koi na prv pogled sodr`at potencijal da ja zajaknat demokratijata i da go pro{irat opsegot na kriti~koto mislewe. neformalni interesni grupi) Upotrebata na Internet vo nevladiniot sektor e {iroka. aktivistite za ~ovekovi prava. So pomo{ na Internet aktuelnite problemi i pra{awa se propagiraat mnogu brzo. Vo ovaa smisla.go imaat pronajdeno povrzuvaweto vo horizontalnata komunikacija obezbedeno od Internet. ovoj vid na komunikacija e evtin. Internet se koristi i od milioni poedinci.

Potrebna e sporedba na periodot pred . Koristewe na ma{ini (avtomatiziran softver) za prebaruvawe e vitalna opcija za sortirawe (klasifikacija) na lavinata informacii {to se distribuira preku Internet. blogovi – li~ni dnevnici koi se stavaat na javen uvid. postojat odredeni tehnolo{ki postapki so koi mo`e da se izmeri vlijanieto na komuniciraweto so javnosta preku Internet.n. i vo smisla na vremenski termin. Sekako. vo tek na odreden vremenski period.150 D-r Tome Gruevski spomenatite naj~esti tehnolo{ki opcii (vebot. istra`uva~ite na Internet se soglasuvaat deka za svoite korisnici toj denes nudi se – od seriozna informacija do neprovereni glasini i namerni dezinformacii. nivnoto vlijanie i efekti u{te pote{ko mo`at da se izdvojat i izmerat. soodvetnoto veb indeksirawe pomaga da se prebaruva spored metodata na klu~ni zborovi Za odnosite so javnosta korisna e i procenkata na brojot i analiza na posetitelite na veb stranicata. Vo taa smisla regulatorite se soo~uvaat so raste~ki zloupotrebi za koi e potrebna prevencija.4 Merewe na efektite od on-lajn komuniciraweto so javnosta Staveni vo analiti~ka perspektiva. 8. Sepak. a mediumite koi ovie informacii gi koristat – so potreba od dopolnitelni istra`uvawa i proverki. ako odnosite so javnosta se dobro integrirani so drugi marketing operacii. i vo smisla na prostorno pozicionirawe. i pokraj procenkite deka samo tretina od Vebot e dostapen za prebaruvawe. efektite od komuniciraweto so javnosta ne sekoga{ davaat predvidlivi i kvantifikabilni rezultati. petnaesetina godini po negovata javna promocija i dostapnost. Plasiraweto na va{ata prikazna e nadvor od va{ata kontrola. Sepak. so ogled na faktot deka razli~ni ma{ini koristat razli~ni tehnologii na prebaruvawe. se prepora~uva koristewe na pove}e od edna prebaruva~ka ma{ina. kako i na prihodite koi taa gi ostvaruva. Naj~esto. Istovremeno. elektronskata po{ta i forumite za diskusija) vo ponovo vreme se pro{ireni so t.

Dopolnitelno merewe na efektite na odnosite so javnosta na Internet. mo`e da se meri i vremeto pominato na va{ata veb stranica na sekoj posetitel poedine~no. mo`e da se aktivira praktika na koristewe obrazec za registracija na posetitelite. Sli~no. od cela niza mediumi koi koristat kompjuterski posreduvani komunikacii. osobeno vo oblasta na monitoringot na reputacijata na brendot. Istovremeno. Pritoa. ovozmo`uva opcijata za sledewe na blogovite (li~nite dnevnici na korisnicite na Internet) vo koi se spomenuva imeto na subjektot koj komunicira so javnosta.Odnosi so javnosta 151 i po vospostavuvawe odredena sodr`ina ili usluga. Denes postojat specijalizirani kompanii koi ovaa operacija ja nudat profesionalno i neutralno. pokrivaj}i {irok spektar na elektronski mediumi generirani od samite potro{uva~i. kako i pravcite preku koi doa|a najgustiot soobra}aj. {to ja olesnuva potragata po niv i nivnata klasifikacija. svoeviden Internet pres-kliping mo`e da se izvede preku monitoring na sekoe spomenuvawe na imeto na subjektot koj komunicira so javnosta. .

napor {to se vlo`uva vo prisposobuvawe na tie pravila i pottiknuvawe na nivnoto po~ituvawe. ETIKATA I PROFESIONALIZMOT Voved Postojat pove}e definicii za poimot etika. koja nastojuva da . a drugiot so svojot gr~ki koren. Moralot e „zbir na pravila“ prifateni vo odredena epoha i vo odredeno op{testvo. mo`e da se analizira na tri nivoa.152 D-r Tome Gruevski Glava devetta 9. Prviot model e zasnovan na edno klasi~no sfa}awe. Taka. prvobitna intencija i se povrzuva so zbir na pravila koi se nao|aat vo osnovata na dejstvuvaweto na lu|eto i odnosot me|u lu|eto. navikite. Prvoto nivo . Moralot e iskonska. [to se odnesuva do etikata. Moralot pretendira na apsolutnost i univerzalnost. Kaj mnogu avtori vo nau~nata literatura izrazite moral i etika se javuvaat kako sinonimi.normativno. spa|a vo domenot na sociografskite i istoriskite analizi na moralnite pravila. Toa ne e bez pri~ina bidej}i dvata poima. se povrzani so obi~aite. zbir {to ~ovekot go prifa}a i se pokoruva na nego za da `ivee vo op{testvoto. Vakvite razliki na ovie poimi vostanovile dva modela. taa se odreduva kako „nauka ~ij{to predmet e donesuvawe sud {to pretstavuva procenka vo taa smisla {to se primenuva na razlikuvawe na dobroto od zloto“. Vtoroto nivo . edniot so svojot latinski. etikata se sfa}a kako li~no primenuvawe odreden zbir vrednosti koi poedinecot gi prifa}a slobodno i gi smeta za pravilni. na~inite na odnesuvawe. Poimot etika. Vtoriot model na odnosi me|u moralot i etikata predlaga edno sfa}awe na moralot koe vo golema mera e relativno. pripa|a na filozofijata na moralot. po toa {to im e zaedni~ko i po toa vo {to se razlikuvaat vo razni op{testva i razni epohi. spored anglosaksonskata tradicija.deskriptivno.

treba da gi istakneme trite vidovi etika: . koja se voveduva vo igra vo raspravite za regulirawe na mediumite. taa e eden oblik. pravi~noto i nepravi~noto. normativnata etika obezbeduva regulirawe na praksata. go nadminuva aspektot na formalnata kritika na moralniot diskurs. Etikata na informirawe se odnesuva na aktivnosta na novinarite. treba da se nadopolnat i so strate{kite dimenzii na etikata. logi~kite ili semanti~kite pra{awa koi se odnesuvaat na prvite dve nivoa. Ovie tri nivoa. Korni. koja. Koga govorime za poimot etika. (D. Etikata e moralno procenuvawe na oddelni odluki i akcii. na ulogata na mediumite i na nivnite odnosi kon javnosta. od edna strana. implicitno ili eksplicitno. toj opis go vklu~uva utvrduvaweto na stegata na koja se podlo`eni novinarite. duri i po cena na izlo`uvawe na opasnost za nea da mo`e da se ka`e i da se tvrdi „etikata ima svoja smisla“. taa na poleto na posebnata primena na novinarstvoto odgovara na profesionalnite pravila ~ie{to sproveduvawe go nadgleduvaat organite. Tretoto nivo metaeti~ko. Osobeno vo odnosite so javnosta etikata . . kako prifatlivi ili neprifatlivi. se nao|a vo domenot na edna refleksivna etika.Strate{ka etika. {to go prifa}a etikata toga{ koga te`nee da gi obeshrabri vpletkuvawata {to doa|aat odnadvor.Deskriptivna etika. od druga strana.Normativna etika. gi preispituva epistemolo{kite. koja gi proglasuva dol`nostite i pravata. a. go preispituva legitimitetot na praksata i na normata. sekako. taa pretstavuva profesionalna etika {to javno se deklarira kako takva. 1999:10-12). no i vrednosti na koi se povikuva profesionalnata praksa. kako barawe da se soop{tuva povolna slika za novinarskata profesija. koja se zanimava so nabquduvawe i opi{uvawe na praksata na informirawe vo smisla na bliska etiologija: obi~ai i pravilnost vo odnesuvaweto na novinarite i mediumite. kako {to se sovetite za pe~at ili ombucmanot. .Odnosi so javnosta 153 opredeli od {to se sostojat dobroto i zloto. i da proklamira dol`nost i pravo. ~esto nedozvolen. od aspekt na op{tite na~ela na odnesuvawe.

154 D-r Tome Gruevski ja pravat site moralni na~ela {to go odreduvaat dobroto i lo{oto odnesuvawe na poedinecot.pi-ar. planirawe i ocenuvawe na PR. kako praksa i zanimawe. Kade da se studira PR? Vo svetot najmnogu kolexi i fakulteti za obrazuvawe vo ovaa dejnost ima vo: Kanada. strategija na PR. istra`uvawa.1. potrebno e tie lu|e da steknat profesionalno obrazovanie i znaewe. Velika Britanija. pak. praksa i teorija na PR. Eti~koto odnesuvawe na piarmenite Eti~koto odnesuvawe na lu|eto {to se bavat so PR sekoga{ treba da bide vo soodnos i na nivo na profesijata vo moralna smisla. kako {to se: teorija na komunikaciite. Avstrija. Kako osnovni karakteristiki na eti~kiot aspekt na odnosite so javnosta gi naveduvame: postojanata izlo`enost na javnosta i publicitetot na aktivnosta na PR . Germanija. Od postdiplomskite studii bi gi navele predmetite. Vo na{iot obrazoven sistem s# u{te nema takvi {koli i fakulteti {to }e obrazuvaat i obu~uvaat kadri za vakva profesija no. Portoriko. . za prvpat go osnova kolegiumot po PR. Avstralija. Za da steknat profesionalen status vo pi-arot. kontrolirana praksa itn. kade {to Edvard Bernajs. vo 1923 godina. zgolemenata zainteresiranost na javnosta za vistinito i ~esno informirawe i voveduvawe etika vo nastavnite programi na delovnite i na drugite {koli i fakulteti koi se bavat so izu~uvawe na odnosite so javnosta. 9. Na{ata zalo`ba e deka: „piarmenite nema da steknat status na profesija s# dodeka so niv se zanimavaat i od niv (piar) prosperiraat lu|e koi navistina ne pominale stroga akademska programa“ i ne se steknale so diploma {to }e im dade mo`nost da se bavat so ovaa profesija. organizacijata ili na zdru`enijata. tehnika na odnosi so javnosta. Osobeno e impresivna brojkata na kolexi i fakulteti vo SAD. Eve eden primer od nastavnata programa po PR: na~ela. praktikata poka`uva deka ovaa profesija s# pove}e e prisutna.

Odnosi so javnosta 155 komunikacisko istra`uvawe. dali ne{to e „dobro“ nasproti toa {to e „lo{o“.{to e nepravedno. (D. vo 2002 godina. istra`uvawe i kriti~ka analiza. oblikuvawe.. Etikata e nauka koja ~ovekovite postapki gi nabquduva od apsekt na dobro-lo{o. vo Bitola. Istiot predmet so naslov: Odnosi so javnosta e zastapen i vo programata na postdiplomskite studii {to po~naa so rabota vo u~ebnata 2006/ 2007 godina. Vilkoks i dr. Egzistencijalistite svoite odluki gi donesuvaat vrz osnova na momentalniot racionalen izbor. Egzistencijalisti~ka. Toa odreduvawe zavisi od razli~ni standardi i sfa}awa. . {to e pravedno . Filozofite velat deka postojat tri osnovni vrednosni orientacii: Apsolutisti~ka. Vo R. Etikata e sistem na vrednosti vrz osnova na {to odlu~uvame {to e pravilno ili gre{no. Vo Evropa prvite postdiplomski studii od oblasta na odnosite so javnosta bea osnovani na Fakultetot za menaxment na {kotskiot Fakultet „Stirling”. Makedonija predmetot Mas-mediumi. Apsolutistite smetaat deka sekoja odluka e ili „dobra“ ili „lo{a“ bez ogled na nejzinite posledici. Kliment Ohridski“. 2006:60). Postojat te{kotii pri odreduvaweto dali ne{to e moralno ili nemoralno. Ovie studii se podgotvuvani po primerot na amerikanskite {koli i fakulteti. vo 1988 godina. i Situaciska. komunikacijata vo op{testvoto (osobeno mas-mediumite) upravuvawe na odnosite so javnosta itn. Etikata se manifestira preku moralnoto odnesuvawe vo konkretni situacii. komunikacii i odnosi so javnost za prvpat be{e voveden na Interdisciplinarnite studii po javna administracija vo Univerzitetot „Sv. Odlukite na situacionistite se zasnovani na toa {to bi mo`elo da predizvika najmala {teta ili da donese najgolema korist.

Tie mora da gi zadovoluvaat: 1) javniot interes. Eti~kite standardi se razlikuvaat i me|u narodite. religijata.. Filipovi} i dr. Koi se osnovnite na~ela vrz koi se rakovodat i izvr{itelite na odnosite so javnosta? Tie se: bezuslovna ~esnost. imaat svoi dilemi i problemi pri donesuvaweto na svoite odluki. prenesuvawe na su{tinata na delovnata etika bazirana na sopstvenite standardi i na standardite na op{testvoto. da gi po~ituva tu|oto i sprotivnoto mislewe i na~inot na razmisluvawe na drugiot. potoa idolite {to gi gradime vrz osnova na . taa prvo mora da gi po~ituva tu|ite prava. da se vospostavuva balans me|u lojalnost kon organizacijata i obvrskata kon javnosta itn. formalnoto obrazovanie. potoa: op{testvoto. Moralnata filozofija e zbir na na~ela i pravila so koi se slu`at poedinci i so nivna pomo{ gi odreduvaat vistinskite na~ini na odnesuvawe. mo`no li e da bide{ eti~en na rabotnoto mesto i vo organizacijata vo koja raboti{. (Ibid. naciite i op{testvata. pak. da ne se `rtvuvaat dolgoro~nite celi zaradi nekoi kratkoro~ni celi. kako vlijatelen faktor vo odnesuvaweto vo odnosite so javnosta. moralnata filozofija. razvivawe doverba so istaknuvawe na su{tinata nasproti trivijalnosta na problemot. Vo sekojdnevieto e rasprostraneta tezata deka ne postoi razlika me|u etikata na rabota i etikata vo `ivotot. Koga govorime za etikata i profesionalizmot. Zna~i. negoviot ugled.156 D-r Tome Gruevski Stru~wacite za PR. Na~elata i pravilata na odnesuvawe na lu|eto se formiraat pod vlijanie {to go vr{i semejstvoto. prijatelite. a da bide{ neeti~en vo s# drugo? Nema dilema. e zna~ajno pra{awe. 3) eti~kiot kodeks na organizacijata i 4) li~niot sistem na vrednosti. 2) rabotodava~ite. (V.33).. da ja po~ituva tu|ata sopstvenost. isto taka. prika`uvawe na problemot od site strani. soprugot i soprugata . tradicijata itn. Toa zna~i deka za edna li~nost da bide eti~na. po~ituvawe na integritetot i polo`bata na auditoriumot i na neistomislenicite.nivniot status vo celost. Etikata e ne{to {to ne mo`e da se odvoi od kompletnata li~nost i ne mo`e da se menuva od situacija do situacija. 2003:30).

a stavot . na primer. potoa koga se istaknuvaat proizvodi . Utilitarnata moralna filozofija e obzemena so idejata .korupcijata ili kako {to obi~niot narod go imenuva so turcizmot odoma}en kaj nas . {to kaj nas zema golem zamav vo site pori na socijalnata struktura vo na{eto tranzicisko op{testvo.2. vo vrska so ostvaruvaweto na celite na organizacijata i `el-bite na potro{uva~ite da dobijat siguren i kvaliteten proizvod.dali ne{to e dobro ili lo{o sekoga{ mo`e da varira od sredinata.uslugi {to ne se bezbedni. mitoto . Eden specifi~en.„ru{vet“ . kulturata itn. Isto taka. pa sudirot me|u interesot na stru~wakot za odnosi so javnosta. Eti~kite problemi i op{testvenite odgovornosti Eti~kite problemi vo odnosite so javnosta se javuvaat vo pove}e mo`nosti. Na primer. . Vo naukata postojat dva vida moralna filozofija: utilitarna ili eti~ki formalizam. no mnogu zna~aen eti~ki problem. religijata.davawe pari ili posebni uslugi od razli~en vid. no bezdrugo. Utilitaristite sekoga{ gi predviduvaat site mo`ni izlezi i go baraat onoj izlez {to „vetuva“ najdobri rezultati. Zatoa velime deka etikata e ne{to {to se steknuva so u~ewe. toa e obusloveno od razvojot na ekonomijata vo edno op{testvo i materijalnata mo} na poedinecot. kaj drugite narodi ne mora da bide taka.najgolema korist za najgolem broj lu|e. komunikaciski lagi. Eti~kiot formalizam najdobro mo`eme da go objasnime so praviloto: „Ne pravi mu go na drugiot toa {to ne bi sakal drugiot da ti go napravi tebe“. postojat i razliki me|u kulturite i narodite. Pravata na poedinecot se dominantni. 9. koga se naveduvaat razmisluvawa koi ne se vo soodnos so moralot. duri i davawe seksualni uslugi kako najnizok moralen ~in na individuata. Ako ne{to e dobro kaj nas. Eti~ki problemi se javuvaat i zaradi sudirot me|u li~nite moralni filozofii na poedinecot i strategijata na odnosite so javnosta. e problemot na potkupot.Odnosi so javnosta 157 masovnite mediumite itn. na celnata javnost & se plasiraat: promotivni lagi.

kako {to se: Kodeksot na profesionalnite standardi na Amerikanskoto zdru`enie za odnosi so javnosta. Za toa govorat eti~kite vrednosti kaj oddelni narodi. usvoen vo Venecija. usvoen vo 1950 godina.Lisabonskiot kodeks usvoen vo Lisabon. kodeksot na Britanskiot institut za odnosi so javnost od London. usvoen vo 1976 godina i modificiran vo 1985 godina. usvoen vo Atina. Evropskiot kodeks na profesionalnoto odnesuvawe vo praksata na odnosite so javnosta . i modificiran vo 1989 godina. Kolkavo zna~ewe se pridava na ovaa dejnost i problematika vo zemjite vo razvieniot svet se gleda ne samo od formaliziraweto na akademskoto obrazovanie i diplomata. kodeksot na Me|unarodnoto zdru`enie na delovnite komunikatori. Kolkavo zna~ewe se pridava na ovaa problematika vo zemjite na razvieniot svet poka`uva i golemiot broj usvoeni kodeksi. {to postojat. Vo odnos na kulturnite razliki me|u narodite i eti~kite odnosi so javnosta }e gi navedeme razli~nostite na nacionalnite kulturi i specifikite {to postojat me|u niv i nivnoto qubomorno ~uvawe i neguvawe na tie bilateralni razli~nosti i vrednosti. vo 1978 godina. i modificiran vo Teheran. vo 1965 godina. Me|unarodniot eti~ki kodeks . tuku toa se gleda i od usvoenite kodeksi na zdru`enijata za odnosi so javnosta koi izdavaat i dozvoli i licenci za site tie {to sakaat da se bavat so ovaa ~esna profesija. na primer. Kodeksot na odnesuvawe na Me|unarodnoto zdru`enie za odnosi so javnosta. Site vraboteni vo ovaa profesija se vo situacija da se najdat vo razli~ni situacii na granica na dozvoleno i eventualno nedozvoleno odnesuvawe. [kotite i Vel{anite vo Velika . vo 1961 godina. me|u baskite i kataloncite vo [panija.atinskiot kodeks. Zatoa postojat i eti~kite kodeksi koi pretstavuvaat formalizirani pravila i standardi na odnesuvawe so koi organizacijata iska`uva {to o~ekuva od svoite vraboteni. kodeksot na Zdru`enieto na konsultantite za odnosi so javnost i dr. vo 1968 godina.158 D-r Tome Gruevski Odnosite so javnosta sekoga{ se „~uvstvitelna“ profesija.

Odnosi so javnosta 159 Britanija i dr. [vajcarija. povela inicijativa kaj drugite ~lenki na OECD da usvoi sli~ni pravila na federalnite sudski odredbi po pra{aweto za pla}aweto mito. Avstrija. Raspravata se vodela okolu toa deka dokolku se dozvoli kompanijata da gi potkupuva vladinite funkcioneri vo zemjite vo razvoj. Grcija. [vedska. Danska. ako dava mali nadnici. Irska.OECD prvobitno be{e formirana vo 1948 godina.n. Zatoa na me|unarodno nivo se vospostaveni mnogu inicijativi. Finska. ako ima lo{i rabotni uslovi. Celta & be{e rekonstrukcija na Evropa po Vtorata svetska vojna. Svojot dene{en oblik OECD go dobi vo 1961 godina i taa denes gi vklu~uva slednive ~lenki: Avstralija. Velika Britanija i Soedinetite Amerikanski Dr`avi. Portugalija. Italija. ili formiraweto na nevladinite organizacii kako {to e: „Transparency international“. na primer. Japonija. rezolucijata na Organizacijata za ekonomska sorabotka i razvoj (OECD). Germanija. na primer. Vtoro. Turcija. Island. praznicite verski. kako organizacija za evropska ekonomska sorabotka so cel za koordinacija na t. Kanada. Holandija. Rezolucijata na OECD protiv mitoto. kako {to se. toga{ doa|a do naru{uvawe na dolgoro~nite celi na industrijaliziranite nacii. Luksemburg. Organizacijata za ekonomska sorabotka i razvoj . ako koristi detska rabotna sila. Nov Zeland. tuku tie mora da se analiziraat i da se nabquduvaat od po{irok aspekt. razlikata se ekonomskite uslovi. topliot obrok. Norve{ka. „Potkupuvaweto predizvikuva pogre{na alokacija na resursite i gi . rabotnoto vreme. prekuvremenata rabota. potoa ograni~uvawata na eti~kite liderstva kako princip spored koj organizacijata treba da bide odgovorna. Meksiko. Belgija. ako gi skratuva rabotni~kite prava. Centralata na OECD e vo Pariz i tuka se razgleduvaat me|unarodnite problemi. Francija. nacionalni itn. [panija. povrzani za mitoto. Eti~kite problemi i op{testvenite odgovornosti ne se sekoga{ samo problem na kompanijata. Ju`na Koreja. Vladata na SAD. vo 1994 godina. „Mar{alov plan“.

160

D-r Tome Gruevski

potkopuva demokratskite institucii {to gi promovira OECD“. (Moskowitz, 1994) „Transparency international“ (TI) e nevladina ogranizacija “ {to ja osnoval porane{niot direktor na Svetska banka, Peter Ajgen, vo 1998 godina, so cel da se bori protiv korupcijata vo me|unarodnoto dejstvuvawe. Nejziniot centar se nao|a vo Berlin. Ima razgranoci vo ~etirieset zemji i e neprofitna organizacija koja se zastapuva za legalna reforma za borba protiv vladinite i korporativnite korporacii. TI ne e osnovana zaradi otkrivawe poedine~ni slu~ai na korupcija, tuku nejzinata cel e nabquduvawe na promenata na politikata na industriskite lideri vo zemjite vo razvoj, koi sakaat da se borat protiv korupcijata. TI uka`uva na porastot na me|unarodniot promet i korupcija kako pri~ina za porast na me|unarodnata korupcija. Na svetsko nivo korupcijata ima dlaboki koreni osobeno vo osiroma{enite zemji. Posebno pra{awe {to predizvikuva golemo vnimanie i vo na{ava sredina e pra{aweto na eti~kata sorabotka so mediumite, podarocite ili reketot {to se pojavuva vo posledno vreme me|u odredeni redakcii i institucii ili kompanii. Isto taka, posebno pra{awe za analiza pobuduva i pra{aweto za licenciraweto i akreditacijata.

Odnosi so javnosta

161

VTOR DEL Glava prva 1. PROFESIONALNI KOMUNIKACII Voved Postojat pove}e definicii za profesionalnite komunikacii. Edna od niv e: profesionalnite komunikacii pretstavuvaat namerna razmena na idei, mislewa, informacii i instrukcii so celnite grupi preku simboli, signali ili sliki so {to se ostvaruvaat postojnite celi na organizacijata. Vakviot vid komunikacii vo literaturata gi sre}avame kako: delovni komunikacii, biznis-komunikacii, pedago{ki komunikacii (od oblasta na obrazovanieto), politi~ki komunikacii itn. Nie se opredelivme za profesionalni komunikacii bidej}i stanuva zbor za zaedni~ki naslov na site ovie vidovi komunikacii. Glavnite postulati na profesionalnite komunikacii se: - Namerna aktivnost. Mora da ima odredena cel vo odnos na definiranite celi na organizacijata. Celite mo`e da bidat formalni i neformalni, no ne i socijalni, osven ako ne se vo soodnos so krajnite celi na organizacijata. - Zasnovani se na razmena. Razmenata e vo ramkite na komunikacija na postoewe volja me|u dvajca ili pove}e lu|e vo ne{to da se razbiraat i dogovaraat vklu~uvaj}i gi tuka ispra}a~ot i prima~ot na informacijata. - Postoi predmet na razmena. Sodr`inata na porakata }e varira vo zavisnost od celta i od okolnostite, a mo`e da bide: ideja, mislewe, informacija, instrukcija i sl. - Mo`e da bide li~na i op{ta. So drugi zborovi, toa zavisi od kanalot na komunicirawe. Komuniciraweto mo`e da se odviva direktno ili preku masovnite mediumi. - Se bazira na simboli ili na signali. Koj bilo na~in ili

162

D-r Tome Gruevski

metod {to mo`e da bide kodiran za da ja prenese porakata ili da dovede do me|usebna razmena na informacijata ovozmo`uva odvivawe na komunikacijata. Simbolite mo`at da bidat pozitivni ili apstraktni. Signalite mo`at da bidat usteni ili pismeni. Va`no e kolku dobro e sfatena porakata. Celite mora da bidat ostvareni i sekoga{ mora da bidat usvoeni od menaxmentot na organizacijata. Generalno, se utvrduvaat dva vida celi: celi na rast i razvoj i celi na opstanok, odnosno na odr`uvawe. So celite na rastot i razvojot na organizacijata se utvrduva nivoto na delovnite operacii. Vo vrska so toa, se definiraat strategiskite celi na komunikaciite. Naj~esto toa se celi na globalen tip. Celite na opstanok i odr`uvawe se povrzani so odr`uvawe na pozicijata na organizacijata na dostignatoto nivo. Sferata na profesionalnite, odnosno na delovnite komunikacii se odviva na postojniot pazar, eventualno i na nov pazar, ako promenite vo okolinata imaat pozitivno vlijanie vo rabotata na organizacijata. (V. Filipovi}, M. Kosti}, S. Prohaska, 2001: 190191). Delovnata komunikacija e eden od najva`nite faktori vo procesot na proizvodstvoto. Taa se pojavuva vo site oblici na komunikacija, kako vo interpersonalnoto, medio, grupnoto i vo masovnoto komunicirawe. Rabotnicite vo edna firma sekoga{ baraat da bidat celosno informirani za site nastani i za site pra{awa od politikata i od dejnosta {to ja ostvaruvaat. Potreben e dijalog me|u delovnite organizacii i sindikatot, menaxmentot i rakovodstvoto so rabotnicite itn. Vo organizacijata se ostvaruvaat komunikacii i po vertikalna i po horizontalna linija. Mora da funkcioniraat site oblici na komunikacija. Informacijata, sekoga{, treba da se sfa}a kako stoka {to ima svoja vrednost i kako neophodnost vo dejstvuvaweto na firmata i vrabotenite, vo site nasoki. Edna proizvodna organizacija, na primer, svoite proizvodi gi naso~uva na pazarot (materijalen tek) i so pomo{ na informacijata se ostvaruvaat {to podobar plasman i podobra

Odnosi so javnosta

163

proda`ba (komunikaciski tek), a, pak, za toa se dobiva finansiska korist (finansiski tek), no, isto taka, vo toj proces se dobivaat informacii za natamo{nata rabota na organizacijata (informaciski tek). Od ova proizleguva deka e neophodno vospostavuvawe i odr`uvawe na komunikacisko-informativen tek me|u organizacijata i celnite grupi. Seto toa (kako komunikaciski ~in) podrazbira i vospostavuvawe me|usebno informirawe, dobri odnosi na doverba, privrzanost, lojalnost kon organizacijata i koristewe na nejzinite proizvodi. 1.1. Proces na delovni komunikacii Osnoven uslov za sozdavawe {to podobra slika na organizacijata ili na nejzinite proizvodi pretstavuva koordiniraweto i upravuvaweto so procesot na delovnite komunikacii. Tie aktivnosti, spored Kotler, (1994) se: istra`uvawe na javnosta, identifikacija na celniot auditorium, odreduvawe na celite na komunikacijata, planiraweto na finansiskite sredstva za komunikacija, kreiraweto na porakata, izvorot kanalite na komunicirawe, utvrduvaweto na rezultatite od uspe{nosta na komunikacijata i korektivnite komunikaciski akcii. Istra`uvaweto na javnosta podrazbira primena na tehniki {to se koristat za javnoto mislewe, stavovite, motivite itn. Vo literaturata postojat op{testveni istra`uvawa, bihajvioristi~ki istra`uvawa, statisti~ki istra`uvawa, pa istra`uvawa na mediumite (pe~at, radio, televizija, nivnata rasprostranetost, tira`nosta, vlijanieto na populacijata itn). Postojat istra`uvawa {to se pravat na teren; ad-hok istra`uvawa; postistra`uvawa, praveni vrz osnova na prethodno sobrani podatoci; i postojat kontinualni istra`uvawa {to se sproveduvaat vo odreden period, na primer, na tri, {est ili na devet meseci. Od tehnikite na istra`uvawa {to mo`at da se primenat se: istra`uvawe stavovi, mislewa i promena na stavovite. Vakvite

164

D-r Tome Gruevski

istra`uvawa, obi~no, na postavenite pra{awa baraat odgovor so „da”, „ne” ili „ne znam”. Celta im e da se doznae {to misli populacijata i koj e nejziniot stav po odredena pojava, nastan itn. Postojat i telefonski istra`uvawa, istra`uvawa so pomo{ na kuponi, formulari, istra`uvawa preku po{ta, istra`uvawe so pomo{ na intervjua, diskusii itn. Celnite grupi mo`e da gi identifikuvame kako: vraboteni, potro{uva~i, distributeri, konkurenti, mediumi, op{testvenata zaednica, dr`avata i nejzinite institucii itn. Posebno pra{awe vo ovoj del na delovnite komunikacii e i pra{aweto na vidovi javnost. Postojat pove}e klasifikacii na vidovi javnost: - Latentna javnost e onaa javnost koja se soo~uva so problemot, no ne e vo sostojba da go definira i da go prepoznae. - Vnimatelna javnost - ovaa grupa javnost vo odnos na problemot e mnogu vnimatelna, no i vnimatelna da pristapi kon negovoto re{avawe. - Aktivna javnost, koja se deli na dva dela: ednata e celosno aktivna, a drugata e selektivno aktivna javnost. - Klu~na javnost e onaa javnost koja vo odnos, na primer, na rezultatite na organizacijata dava celosna poddr{ka. - Ramnodu{na javnost e onaa javnost {to vo osnova e ramnodu{na i ne e zainteresirana za problemite vo sredinata vo koja `ivee. Prakti~arite na odnosite so javnosta gi sledat reakciite na ovaa kategorija javnost, koja so tekot na vremeto mo`e i da go promeni svoeto odnesuvawe i mo`e da stane aktivna. (Ibid, 219). Celite na komunikacijata treba da se postignat i so utvrdenite celni grupi. Toa se, glavno, marketin{ki komunikacii koi se definiraat kako: motivirawe na potro{uva~ite, sozdavawe doverba so potro{uva~ite, sozdavawe verba na potro{uva~ite deka proizvodot, vidot ili markata na proizvodot se podobri od drugite sli~ni proizvodi {to mo`at da se najdat na pazarot. (Tuka napomenuvame deka do izraz doa|aat etikata i profesionalizmot na prakti~arite na odnosite so javnosta).

Odnosi so javnosta

165

Zatoa e potrebno jasno da se identifikuvaat celnite grupi, da se zapoznaat so planiranite aktivnosti, jasno da se definiraat sodr`inite na porakite {to se upatuvaat do niv itn. Za vakvite aktivnosti, ozna~eni kako delovni komunikacii, se razbira, deka se potrebni finansiski sredstva i e potrebno da se napravi plan za toa kolku, koga, kade, za kakvi celi treba da se tro{at finansiskite sredstva {to se odredeni za takva namena. Va`no e da se znae odreduvaweto na iznosot na sredstvata vo fondot za delovni komunikacii i treba da se pravi kontrola pri tro{eweto na tie finansiski sredstva. Toa treba da go pravi stru~en tim koj rakovodi so realizacijata na komunikaciskiot proces. Kontrolata za koristewe na sredstvata sodr`i: kontrola na tro{ocite, kontrola na aktivnostite i menaxerska kontrola, koja se sostoi od periodi~ni izve{tai za oblikot na komunikaciite, od edna strana, i rezultatot vo pogled na postavenite celi, od druga strana. Ostanatite ~etiri aktivnosti na procesot na delovnite komunikacii - poraki, kanali, rezultati, komunikaciski akcii - }e gi analizirame vo delot {to se zanimava so strukturata na komunikaciskiot proces i vo delot vo koj se obrabotuvaat masovnite mediumi kako najva`ni sredstva vo odnosite so javnosta. 1.2. Odreduvawe i definirawe na poimot informacija Celta na ovoj tekst e da gi prika`eme osnovnite poimi do koi do{la sovremenata teorija na informacii. Toa go pravime vo edna elementarna forma zaradi podobro objasnuvawe na poimite i „mo`nata primena na ovaa teorija vo op{testvenite komunikaciski procesi#. Teorijata na informaciite e poznata i kako matemati~ka teorija. Nea ja postavil Klod [enon, koj, vo 1949 godina, go objavil trudot „Matemati~ka teorija na vrski”. Ovaa teorija e „premnogu op{ta po svojot obem, fundamentalna po problemite

Obiduvaj}i se da ja definirame teorijata na informaciite. (R. 1949:124). teorijata na informacii posebno vnimanie im posvetuva na kvantitativnoto merewe na informacijata i na site pojavi koi go zagrozuvaat transferot na porakata. \eri}. za oblikot na odnosot na ~ovekot i svetot {to go opkru`uva. energija. vsu{nost. se zanimava so problemite na prenesuvawe na porakata vo komunikaciskiot proces. Abraham Moles (Abraham Moles. . Toj ovaa teorija ja smestuva na nivo kako {to se teorijata na relativitetot. Zatoa se postavuva pra{aweto kako da se definira informacijata kako centralen poim na ovaa nauka. kvantnata teorija. Vo procesot na prenosot na porakata. Taa mo`e da se primeni na razni vidovi kodovi: od pi{uvaniot jazik. Zatoa sekoj obid na toj plan e razo~aruva~ki te`ok. kako {to se: materija. Matemati~kata teorija.166 D-r Tome Gruevski {to gi tretira i e klasi~no ednostavna i mo}na po rezultatite {to gi postignuva”. preku notite so koi se muzicira i govorot. 1972:90) Vo literaturata eksplicitnite definicii za teorijata na informaciite mnogu se retki. Pritoa. qubov. pa s# do Morzeovata i Brajovata azbuka. vreme (vtemeleni vo prirodna sostojba). se dobiva vpe~atok deka ne vredi da se vpu{tame vo takov „potfat” za definirawe na toj poim bidej}i taa (informacijata) „e na rangot na nekoi drugi kategorii. (Schannon-Weaver. bi mo`ele da ka`eme deka taa e nau~na disciplina koja se zanimava so izu~uvawe na mehanizmite na prenesuvawe na porakata vo univerzalen vid. Pod univerzalnost treba da go podrazbirame sekoj vid na komunikacija pri {to ne e va`no kolku iznesuva vistinskata dale~ina na komunikacijata nitu kakva e konkretnata priroda na mehanizmite na prenosot na porakata. Osnoven poim so koj se zanimava teorijata na informaciite e informacijata. 1968) teorijata na informacii ja pretstavuva kako golema teorija vo epistemolo{ka smisla. Vo stru~nata literatura se navedeni mnogubrojni definicii. no niedna ne e univerzalno prifatena. atomskata teorija itn. ili poimite Bog.

a u{te pomalku deka e va`no sekoe soop{tenie. se informaciite koi nosat zbir na poraki na merka na organizacii”. sepak. ubavo vreme”. lo{o. dobro. zna~i edno soop{tenie. idno vreme. ~asovi.\or|evi}. D. Na primer. 2001:29). kanal na vrski. Spored Norbert Viner. (A.. „kako {to e entropijata merka na dezorganizacijata. meseci. zboruvame za rabotno vreme. sega{no. Postoi. 1964:32-36). nitu da se opipa. za slobodno vreme. nemame definicija za nego. no toa na ovoj starosedelec ne mu dava nikakva informacija. (M. prima~. (N. nedeli. no odli~no go merime i toa so visok stepen na to~nost. nemame ni to~na definicija za vremeto. isto taka. Vremeto go merime so kalendar.. @itelot na ulicata kade {to pominuva tramvajot poglednuva niz prozorecot i gleda deka pominuva tramvaj. znaeme s# za vremeto no. Viner. {to go potvrduva ova tvrdewe deka taa ne e ni materija ni energija tuku „ne{to treto”.. minuti. 1971). sekako.. Radojkovi} -T. so ~asovnik. minato. Zna~i. Informacijata ne e nitu materija. Zna~i. Vo bukvalna smisla. isto taka. sekundi. Toa.. Najdobar odgovor na ova }e ni dade primerot so tramvajot. Toj i . nitu energija. osnovopolo`nikot na kibernetikata..Odnosi so javnosta 167 sre}a ~ii op{toprifateni definicii. Ova ni poka`uva deka za sfa}awe na nekoi poimi ne ni e potrebna to~na definicija. pod poimot informacija se podrazbira sodr`inata na toa {to go razmenuvame so nadvore{niot svet dodeka mu se prisposobuvame i dodeka vlijaeme na nego so svoeto prisposobuvawe. Zastapnicite na matemati~kata teorija Klod [enon i Voren Viver informacijata ja definiraat kako „koe bilo nadraznuvawe po nekakov kanal na vrski {to dostignalo do priemnikot i e vo sostojba da predizvika negova selektivna reakcija”. poraka. milenium. vo godini. denovi. Najednostavno e ako ka`eme deka informacijata e edno soop{tenie. informacijata ne e mo`no nitu da se vidi. Problemot nastanuva so toa {to ne e samo nekoe. ne postojat. Sekoga{ imame „~uvstvo za vreme. vedna{ govorime za edna komunikaciska struktura: izvor. Ursul. prirodno vreme.

Dadeni se od gledna to~ka na naukata za ~ii potrebi se pravat obidite na definirawe. Toa e potvrda deka ne postoi edna op{ta. izvestuvawe) ozna~uva izvestuvawe. (Politi~ka enciklopedija. zaedni~ka definicija kaj site nauki. Za nea i teoretski. Ova navistina e informacija. definicijata za informacija ili komunikacija e dadena na poseben na~in. 1976:338). odnosno vo komunikolo{kata nauka. Procesot na primawe i koristewe na informaciite e proces na na{eto prisposobuvawe na slu~ajnostite na nadvore{nata okolina i na{eto nastojuvawe vo taa okolina da `iveeme delotvorno. soop{tenie. Da se `ivee delotvorno zna~i da se bide dobro informiran. novo soop{tenie za nabquduva~ot od prozorecot. Duri i vo re~ni~ko-enciklopediskite izvori ovoj poim razli~no se objasnuva: „informacijata (od latinski informatio. vo kibernetikata na drug na~in. izve{taj. definicii i pristapi. a vo op{testvenite nauki. Za osnova~ot na kibernetikata. Zatoa komunikaciite i .168 D-r Tome Gruevski onaka znae deka po taa ulica pominuva tramvaj i spomenatoto soop{tenie ne mu dava ni{to novo. Pri~inite za toa se mnogubrojni. Potrebite i slo`enosta na sovremeniot `ivot od ovoj proces na informirawe baraat s# pove}e. Definicii za informacijata Za poimot informacija postojat razli~ni sfa}awa {to se vo vrska so nego i so elementite od koi e sostavena. Site tie se neusoglaseni. informacijata pretstavuva sodr`ina na toa {to go razmenuvame so nadvore{niot svet dodeka mu se prisposobuvame i dodeka na nego vlijaeme so svoeto prisposobuvawe.tramvajot. normativno i prakti~no se upotrebuvaat pove}e razli~ni termini. Sega da go pretpostavime istiot nabquduva~ i istiot objekt na ulicata . objasnuvawe. vo tehni~kite nauki na tret na~in. Vo matematikata e dadena na eden na~in. Norbert Viner. podatok za ne{to”. no vo sudir so kamion {to izlegol od sporednata ulica! Neo~ekuvano.

prenesuvawe i primawe podatoci na razni jazici (obi~ni. Vo komunikolo{kata nauka oddelni avtori se obiduvaat da dadat seopfatna definicija za informacijata vo koja }e bidat opfateni site elementi na nejzinata struktura. Informacijata e spoznanie koe so simboli~ka ~ovekova aktivnost se transformira od statusot per se vo status per nos. Informacijata se ozna~uva kako „sekoe novosteknato soznanie ili ideja soop{tena vo simboli~en oblik (so jazi~ni.e. pa. kako takva.Odnosi so javnosta 169 upravuvaweto pripa|aat na su{tinata na ~ovekoviot vnatre{en `ivot. koj ovozmo`uva razmena na taka steknatite soznanija vo procesot na komuniciraweto me|u poedincite i grupite. (Bogdan [e{i}. treba da se nabquduva kako statisti~ko svojstvo na izvorot na porakata. prenesuvawe i primawe na porakata preku odreden sistem na znaci ili signali od izvesen ispra}a~ do izvesen prima~ od koj barem edniot mora da raspolaga so svest i so znaewe”. nau~ni. spoznanie koe dobiva svoja inkarnacija vo novi simboli~ki . izdavawe. telefoni.. informacijata ja definira kako „proces na formirawe. spored toa. ve{ta~ki) po pat na razni tehni~ki sredstva (barabani.1974:25-26).. odnosno so nejazi~ni sistemi na zna~ewe na edinstveniot koden sistem). trubi. avtorot istaknuva deka informaciite se „samo soznanija steknati na iskustvata dotoga{ nepoznati vo ~ove~kata praksa#. Informacijata pretstavuva sloboda na birawe vo soop{tuvawe na porakite. (Norbert Viner. Isto taka. Isto taka. 1973:31). Informacijata e stepen na mo`nosti na odlu~uvawe vo selekcija na edna poraka. taa e „eden od glavnite vidovi i orudie na ~ovekovite prakti~ni dejnosti”. telegrami. t. 1973:32).1979:16) Informacijata zna~i „predavawe. radioteleprinteri). \or|evi}. (U. vo ovaa definicija se naglasuva deka „informacijata e univerzalno sredstvo za soobra}aj na lu|eto vo svetot i me|usebno” i. (T. Eko. kako {to pripa|aat i na negoviot `ivot vo op{testvoto. Istiot avtor.

op{to prifatena definicija na poimot informacija ja nudime definicijata koja informacijata ja sfa}a kako: a) Izvestuvawe. pismo. Mar{al Makluan (Marshall McLuhan) ja izrekol tezata: „The medium is the message” za koja deneska s# u{te se rasprava pro et kontra. d) Vo najop{ta smisla. go do`ivuva i vlijae na svetot nadvor od sebe. b) Informacijata sekoga{ e akcija. . i izraz i merka na namaluvawe na neodredenosta na izborot. Plenkovi}. g) Informacijata e supstrat na upravuvaweto: taa e sodr`ina na upravuva~koto dejstvuvawe i sodr`ina na kontrolata na upravuva~koto dejstvo. soop{tuvawe novo. pritoa. ja odbiva ili se distancira od nea”. odnosno soop{tenie za nekoja promena kako rezultat na upravuva~kata komanda. horizont na ~ovekovoto navleguvawe vo vselenata i sredstvo na negovata emancipacija. v) Vo ~isto kibernetska smisla informacijata e element na soznanie na novo vo odnos na nekoj predmet ili pojava. no ne sekoe soop{tenie tuku samo toa {to na recipientot mu donesuva novo soznanie za nekoj ili za ne{to. Informacijata zatoa e topos res humanuma.170 D-r Tome Gruevski sistemi (jazik. 1980:16) Tolkuvaj}i gi mo}ta i zna~eweto na mediumite. soop{tenie. aktiven proces. So toa toj informacijata ja sveduva na medium. informacijata e transmisija i sodr`ina na transmisijata na opredelen broj fakti od strana na edno lice kako emitor. a mediumot go tolkuva kako maksimalno mo`no epohalna informacija. no. upaten po pat na kanali na vrski na nekoe drugo lice kako receptor. kako i nivniot odnos kon informacijata. ja menuva. koj taa transmitirana sodr`ina ja prima vo celina ili delumno. znaci itn. Samo vo uslovi na razlika me|u nivoto na emisija i priem postoi akcija. (M. Nakuso. Vo otsustvo na edna celosna. dvi`ewe me|u dve to~ki na razli~ni nivoa. informacija. informacijata e na~in kako ~ovekot gleda.).

Ovie aspekti gi prika`uva i Markus Fabius Quintillianus. pridobivka. Taa e neophodna ~ovekova. guomodo. What. koga. {to e najva`no. Tie elementi glasat: guis. Kon Aristotelovata formula svoe dopolnuvawe dava i E. quid. wo. {to. Ovaa formula na informacijata bila poznata mnogu porano.. Vo angliskata verzija site ovie pra{awa po~nuvaat so bukvata W: Who. zo{to. Deka toa e taka. Kaj ovie definicii nedostasuva ili se zapostavuva op{testveniot karakter na informacijata. guid. }e ja istakneme strukturalnata formula na informacijata. 35-96 n. Kon ovaa formula se pridr`uvaat i golemite retori~ari. kade. Informacijata sekoga{ e prisutna vo ~ovekoviot `ivot i taa e stara kolku {to e star ~ovekoviot rod. vas. korisna. dejstvo. zna~i vo naj{iroka gnoseolo{ka smisla na zborot. Kant. {to zna~i: koj. guibus. scur. i deka kako takva taa gi odrazuva site strukturalni zakonitosti na ~ovekovoto spoznanie. informacijata mora da bide blagovremena. toga{ treba da istakneme deka informacijata e spoznanie. sostojba. wann i warum. ubi. trpelivost i supstancija. ~ovekovo spoznanie. ubi. kako. kvalitet. koja po svojata su{tina e informativna sodr`ina i poraka {to e nameneta za javnosta. Toa zna~i deka informacijata e osnoven element na ~ovekovoto komunicirawe {to. auhilius. vremensko odreduvawe. prostorno odreduvawe. da bide oblikuvana vo soodvetna forma i. Where. relacija. When i Why. Vo latinskata verzija sekoja informacija odgovara na pet va`ni pra{awa: quis. vo negovoto delo „Institutio oratora#. Vo svojot kategorijalen sostav od 12 kategorii kako . razbirliva. se razbira.e. guando. Bez toa taa nema vrednost. so koi sredstva. cum i propter. Taa ne e ni{to drugo tuku {emata na Aristotelovite deset kategorii na ~ovekovata svest: kvantitet. se ostvaruva so pomo{ na sredstvata za informirawe. Ako sakame informacijata da ja sfatime kako sinteza. Vo germanskata jazi~na verzija tie pra{awa glasat: wer.Odnosi so javnosta 171 Sekoja informacija mora da bide relevantna. a istovremeno i op{testvena potreba.

slika). kauzalitet i dependencija. informacija zna~i da se bide vo forma (in-formam). F.1964:123) Pod poimot poraka podrazbirame usno ili pismeno soop{tenie.pi{uvan.3. koga ~ovekot razgovara so ma{inata. celokupnost. Bacon) ovaa misla ja formuliral koga rekol: „tontum scimus. zaedni{tvo ili vzaemno dejstvuvawe. Ovoj najprost obrazec na prenos na informacii svojata univerzalnost ja ima i vo porazvieniot oblik poznat kako [enon- . Bekon (F. vizuelen. ma{ina i ~ovek. ma{inata so ~ovekot ili ma{inata so ma{inata. so {to gi izedna~uva znaeweto i ~ovekovata mo}. upateno na nekogo. Vo etimolo{ka smisla na zborot. e povrzana so kategorijata mo}. (Klaus Krippendorff). (N. mo`nost i nemo`nost.172 D-r Tome Gruevski osnovni mo`nosti i relacii na svesta: edinstvo. Viner. negacija. nu`nost i slu~ajnost. ma{ina i ma{ina. 1. poimot komunicirawe se sfa}a kako soobra}aj me|u dve bitija. opstojnost ili neopstojnost. mno{tvo. pi{uvan tekst. Pod izvor na informacija se podrazbira sekoj zbir na poraki (~ove~ki govor. Porakata preku soodveten kanal se prenesuva do celta . kanal preku kogo se prenesuva i priemnik na informacijata. komuniciraweto go definiraat kako „proces na prenos na strukturata me|u delovite na sistemot koi mo`at da se identifikuvaat vo vremeto i vo prostorot”. Prenos na informacijata Kibernetikata i teorijata na informaciite. pak. zvu~en. veli Viner. soop{tenieto. Isto taka. se sostoi od tri elementi: izvor na informacijata. Spored Viner. realitet. za teorijata na informacii ne e va`no vo kakov oblik se javuva taa (porakata) .. Najosnovniot obrazec na prenos na porakata. Informacijata. Sosema e mo`no. inherencija i subzistencija. limitacija. Strukturata e poraka i mo`e da se prenese kako poraka. ne e va`no dali taa se prenesuva me|u ~ovek i ~ovek.prima~ot. a. kompozicija. isto taka. quantum possumus”..

zaedno so odredeni nervi. komunikaciski kanal. Osven od brojot na alternativite kako uslov. Ako od eden izvor na informacija postojano dobivame ista poraka. kako posrednici vo komunikaciskiot ~in. isto taka. vo zborovi.do prima~ot. odnosno do mozokot na sogovornikot. Edinicata za merewe na koli~inata na informacijata e izvedena od naj- .Odnosi so javnosta 173 Viverov model na komunicirawe.preku vozduhot.{umovi koi nastojuvaat da ja iskrivat smislata na porakata. ovoj ~in se ostvaruva so pomo{ na sredstvata za komunicirawe. gi prima signalite. Kaj site oblici na komunicirawe. a. priemnik. pomalku verojatna. toga{ koli~inata na informacijata e ednakva na nula. izvorot na informacijata e mozokot ~ija poraka ja kodira organot za govor. Merewe na koli~inata na informacijata Koli~inata na informacijata vo nekoj izvor e vo direktna zavisnost od izvorot na alternativata {to ja nudi toj izvor. Kaj komunikaciskiot kanal ~esto se pojavuvaat barieri. Se postavuva pra{aweto: [to e osnovniot uslov za prenesuvawe na porakata? Toa e izborot od najmalku dve alternativi. Toj gi sodr`i elementite: izvor na informacija. lice v lice. gi dekodira i porakata vo prvobitniot oblik ja dostavuva do celta. koi preku kanalot za vrski . Zaradi matemati~kiot izraz za koli~inata na informacijata na nekoj izvor. ja pretvora vo specijalen vid na signal. od izvorot do celta . toga{ taa sodr`i pove}e informacii. predavatel. informacijata e izlo`ena na pre~ki. i kaj masovnoto komunicirawe. se prenesuvaat do sogovornikot ~ij organ za sluh. 1. porakata zavisi i od nivnite verojatnosti. Dokolku porakata e neo~ekuvana. cel. Vo neposrednoto komunicirawe. na odredeni barieri . gi zema predvid dvata momenta: brojot na mo`nite poraki i nivnata verojatnost na pojavuvawe. Od kvalitetot na sistemot zavisi vo kolkava merka ovie {umovi }e dojdat do izraz. Kaj mediokomuniciraweto.4.

odnosno nejzinata merka.ovoj termin od teorijata na informacii go ozna~uvame kako psevdoinformacija ili del na sodr`inata vo strukturata na porakata koj{to ve}e im e poznat na subjektite na komunikativniot ~in. Sekoj konkreten vid na komunikacija. t. Kod . Sprotivno od kodiraweto e dekodiraweto. ima svoja azbuka. Isto taka. odnosno blagovremen kvalitet na informacijata. se vr{i po odreden kod. Interesni se dve pra{awa: 1.e. pravo ili krivo. koga izvorot emituva dve alternativi: da ili ne. Redundanca .osnovni koncepti: kodirawe i enkodirawe. od redundancata zavisi rezultatot na sekoj komunikaciski ~in. zatoa pretstavuva svoevidna organizacija na redudantni i novosteknati informativni elementi na soznanieto.174 D-r Tome Gruevski ednostavnite situacii. spored toa. navistina. odredena i kone~na kombinacija na znaci. Koli~inata na informacijata. Odvojuvaweto na kvantitetot od kvalitetot metodolo{ki e neopravdano bidej}i ednoto ne mo`e bez drugoto. Kodiraweto vo teorijata na informacii ozna~uva pretvorawe na signalot vo zbir na znaci {to se koristat zaradi komunicirawe. e va`no pra{awe.1/1968:22) Posebno interesno pra{awe e i pra{aweto za kvalitetot na informacijata. Pra{aweto na kvalitetot na informacijata. koga govorime za ova pra{awe treba da razlikuvame dva kvaliteta: tehni~ki kvalitet i sodr`inski. Porakata. posebno za kibernetikata koja se zanimava samo so pra{aweto za koli~inskite aspekti na informacijata. 1 ili 0. so {to kodiranata poraka se sveduva na svojot prvobiten oblik. Vo sistemot na komunikaciskite vrski kodiraweto se vr{i vo predavatelot . Kvalitet (vrednost na informacijata) i 2. Komunikabilnosta na porakata zavisi od soodnosot na redudantnite i informativnite sodr`ini. Poednostavno ka`ano. Toa e neinformativnata komponenta na porakata i ima funkcija da go obezbedi kontekstot na elementite na soznanieto bez koj ne mo`e da se soop{ti toa {to e novo vo porakata. (Abraham Moles.

Poimot entropija e prenesen vo teorijata na informacii od termodinamikata koja go prou~uva pretvoraweto na toplinata vo mehani~ka rabota i obratno. eden del od energi- . Povratna vrska (Feedback) . Za vospostavuvawe komunikacija.vo teorijata na informaciite i vo kibernetikata ovoj poim e ozna~en kako zaemno struewe na informacijata me|u dinami~kite sistemi i nivnata okolina.Odnosi so javnosta 175 na porakata. pred aktot na komuniciraweto. Moles istaknuva deka sekoe prenesuvawe na nekoja poraka od edna do druga to~ka ne zna~i zadol`itelno prenesuvawe na komunikaciskata poraka me|u bitijata prisutni na tie to~ki. sistemot se informira za sostojbite na okolinata vrz osnova na {to se prisposobuva na nastanatite promeni i go spre~uva naru{uvaweto na svojata vnatre{na ramnote`a do koja bi mo`elo da dojde pod vlijanie na nadvore{nite uslovi. Taa so toa e dovolno difuzna bidej}i sekoj na svoj na~in ja razbira. subjektite mora da imaat izvesen utvrden dogovor ili.entropijata e eden od va`nite poimi na kibernetikata i na teorijata na informaciite. Zatoa Norber Viner povratnata vrska ja karakterizira kako „sposobnost na sistemot da ja prisposobuva svojata idna postapka vrz osnova na prethodno izvr{enata rabota”. Moles. a dekodiraweto e funkcija na priemnikot. A. upotrebuvaj}i ja so mnogu sloboda. I za ovoj poim vo literaturata s# u{te ne postoi edinstveno mislewe za nejzinite svojstva. (U. zemeni od prethodno utvrdeniot repertoar. Za prenesuvaweto na porakata. Kibernetikata razlikuva negativna i pozitivna povratna vrska. kako {to veli A. Umberto Eko za nea veli deka e dovolno poznata bidej}i site sme ~ule i govorime za nea. 1967:94). pri pretvoraweto na toplinata vo mehani~ka. So povratnata informacija. Edna individua na drugata individua & ispra}a poraka sostavena od grupa elementi nare~eni znaci. Kako {to e poznato. mora da postoi „repertoar na znaci”. Entropija . Eko.

kako sinonim na dezorganizacijata i razgraduvaweto na porakata. Vo takov kontekst informacijata se javuva kako oblik na sprotivstavuvawe na dezorganizira~kite tendencii. vo procesot na komuniciraweto. morame da go sfatime kako sprotivnost na informacijata. Postoi i koden {um koj se sfa}a kako toa {to ja popre~uva sakanata komunikacija. o~igledno e deka {umot kako vid na entropija. Poim i definicii za komunikacijata Komunikaciite imaat golemo zna~ewe za ~ovekot i op{testvoto bidej}i bez komunikacija ne mo`e da egzistira nitu ~ovekot kako socijalno bitie nitu. }e gi nare~eme {um‘”. Komunikacijata e elementarna ~ovekova aktivnost kako . „site pojavi nadvor od intencionalnosta na parot receptor . vo termodinamikata e ozna~eno so poimot entropija. 1964:36). Na{ata sposobnost da komunicirame i oblicite vo koi go pravime toa. Zatoa komuniciraweto go sfa}ame kako bazi~en socijalen proces. (N.176 D-r Tome Gruevski jata. [umot. Kako {to istaknuva A. se sfa}aat kako ne{to sosema prirodno. ~esto. koi ja popre~uvaat formata na porakata i koi se nametnuvaat na nea. pak. a vo samata entropija kako merka na taa dezorganizacija. se osnoven pojaven vid na entropijata vo procesot na prenesuvawe na informacijata. Poimot entropija vo interpretacijata na teorijata na informacii gi ozna~uva site onie tendencii vo komuniciraweto koi gi namaluvaat informativnite vrednosti na porakata. „degradirawe” na energijata. Viner. dadeno samo po sebe i razbirlivo. Moles. Komunikaciite ovozmo`uvaat razvoj i prenesuvawe na kulturata i na znaeweto voop{to. bukata. op{testvoto kako ~ovekova zaednica. Toa gubewe. ako informacijata ja sfatime kako merka na organizacija. Komunikaciite pretstavuvaat neophodna pretpostavka za egzistencija na socijalniot op{testven sistem.5. 1. Spored toa. pre~kite.prenesuva~. neopravdano se gubi.

prerabotka i priem na signali na `ivi bitija. ne mo`at. i kon vnatre{noto ~ovekovo bitie. ova e edna razmena na komunikacija kako i nekoj `iv razgovor”. Aktivnosta ili neaktivnosta. b) pragmati~ki aspekt. pa taka i samite komuniciraat. a da ne odgovaraat na ova komunicirawe. pak. isto taka. Vo re~ni~ko-enciklopediskatata literatura poimot komunikacija se definira kako (angl. Nivnite sosedi so o~ite ja sfa}aat porakata i odgovaraat taka kako {to bara nivniot sopatnik. odnosno razmenata na informaciite me|u lu|eto so pomo{ na akusti~kite i na opti~kite znaci.Odnosi so javnosta 177 kon nadvore{niot svet. s# ima vrednost na poraka: tie vlijaat edna na druga. sekoja onaa poraka koja e predmet na recipro~na razmena na informativni sodr`ini me|u ramnopravni subjekti na komunikaciskiot ~in i koja{to vo procesot na razmenata me|u komunikatorot i recipientot e izlo`ena na mo`nostite na dijalo{ka razrabotka. Tie . zaedni{tvo. „^ovekot ne mo`e. Razmenata na informaciite. Komunikacijata (lat. Jasno e deka samo otsustvoto na govorot ili obra}aweto na vnimanie kon drug ne e isklu~ok od ova {to e re~eno. a toa zna~i i na mo`nostite na kriti~kata negacija na novosteknatoto soznanie {to e sodr`ano vo nea (Leksikon novinarstva. franc. I ~ovekot vo prepoln restoran koj gleda pravo pred sebe ili patnikot vo avionot koj sedi so zatvoreni o~i na svoeto sedi{te. Pod poimot komunikacija podrazbirame predavawe. veli Paul Vaclavik (Paul Watzlavick.1968:48). Postojat pove}e definicii za poimot komunicirawe. koj bilo da im se obrati. Communication). na ~ovekot. pak. . Jazi~nata komunikacija podrazbira: a) semanti~ki. tuku i u~estvo. obrazuvawe na svesta i za vlijanie na me|usebnoto odnesuvawe na lu|eto. Osobena uloga vo toa imaat jazi~nite komunikacii. zborovite ili ti{inata. 1979:128).Communication.Communication) ne zna~i samo soop{tenie. komuniciraat ne sakaj}i da zboruvaat so nikogo ili. a da ne komunicira”. odnosno komunikaciite se vr{i vo razli~ni `ivotni situacii za steknuvawe novi soznanija i prenesuvawe znaewe. a tie drugite. pred s#. . O~igledno.

se izgradil sistemot . Komunikacijata i kulturata se dve strani kako na pari~kata {to se vika ~ovekov `ivot. (1964). a kako posledica na organiziranoto mislewe se javuvaat samosvesta i ~uvstvoto na op{testvena odgovornost. Spored Kolin ^eri (Collin Cherry. so jazikot se organizira i se razviva mislata na poedinecot. pred s#. se razbira. crte`i itn. najzna~ajni se jazikot i govorot. komuniciraweto pretstavuva prenos na informacija. 1957). Komunikacijata se razvivala niz istorijata. taa vo svojata osnova e sostavena od komunikator. Vo komunikolo{kata literatura postojat pove}e od 126 definicii za poimot komunikacija. odnosno efekt. Komunikaciite ovozmo`uvaat razvoj i prenesuvawe na kulturata i na znaeweto voop{to. Razvojot na jazikot se odr`uva vo misleweto. dodava ^eri. ideja. Toa e spored teorijata S-O-R (stimulus-responso-odgovor). kod. Komunikacijata ima golemo zna~ewe za ~ovekot i za op{testvoto bidej}i bez komunikacija ~ovekot ne mo`e da opstane nitu kako socijalno bitie nitu op{testvoto kako ~ovekova zaednica.178 D-r Tome Gruevski zavisat od koja oblast i od koj aspekt se tretira komuniciraweto. komunikacijata su{tinski e op{testvena rabota {to. Bez ogled na toa kako go odreduvame poimot komunikacija. broevi. e proces. sekako. Postojat teorii koi go zastapuvaat gledi{teto deka nema komunicirawe dokolku kaj prima~ot na porakata ne do{lo do soodveten odgovor. insistiraat na toa deka komunikacijata. a od tie sistemi. zaradi svojata op{tost i ne e definicija. Aktot ili procesot na prenesuvawe se vika komunicirawe. Spored Berelson i [tajner. poraka. ~uvstvo. transmisija (kanal) i prima~. Site tie. Sepak. soznanie itn. so koristewe simboli. ~ovekot razvil i niza razli~ni sistemi na op{tewe koi mu ovozmo`uvaat op{testvena kominikacija. ^ovekot i op{testvoto se subjekt i objekt na komunikacijata. vo neophoden na~in na organizirawe (Conditio sine quanon) na ~ovekoviot `ivot i na op{testveniot poredok. i pokraj svoite razliki. zborovi. Komunikacijata e stara kolku {to e staro i ~ovekovoto op{testvo.

idei. emocii. kako {to veli ^eri. P. se izgradile zakoni so {to ~ovekot stanal samosvesno.Odnosi so javnosta 179 na etika. efikasno da se dejstvuva. Namaluvawe na neizvesnost: „Komunikacijata se javuva od potrebata da se namali neizvesnosta. podvi`na vo odgovorot na sevkupnata situacija”. inaku ne bi mo`el da se slu~i zaedni~ki akt”. Vo mnogu slu~ai toa {to se prenesuva na ovoj na~in prodol`uva da bide zaedni~ko. (Martin. zborovi. sliki. 2. da se odbrani ili da zajakne egoto”. duri na biolo{ko nivo. Interakcija (odnos). ponekoga{ na celiot proces. 4.1963). Najzna~ajnata funkcija. Ako prenesuvame informacija na druga li~nost. 1959). (George H. Vo soodnos so toa zborot „komunikacija”. Bamlund.1967). ponekoga{ na sredstvata preku koi se prenesuva. Simboli (verbalen govor): „Komunikacijata e verbalna me|urazmena na misli i idei”. Od brojnite definicii {to postojat za poimot komunikacija }e navedeme petnaeset definicii {to gi izdvojuva Frank Dens (Frank Dance. Transfer i me|urazmena: „Zaedni~ka ni{ka e idejata” ne{to da se prenese od edna rabota na druga. organizirano. 6. ve{tini.1964). brojki. ovozmo`en e vistinski op{testven `ivot i negovo prakticirawe. (Haben. isto taka. 1954). koristewe simboli. Razbirawe: „Komunikacija e proces so ~ija pomo{ gi razbirame drugite i za vozvrat nastojuvame drugite nas da n# razberat. Vo . Stejner. Anderson. op{testveno bitie. Blagodaruvaj}i na komunikacijata. (B. 3.1964) 5. e socijalna i taa zna~i poseduvawe zaedni~ki elementi na odnesuvawe ili na~in na `ivot. op{testven proces: „Interakcija. postojano promenliva. 1. Toa e akt ili proces na prenesuvawe koj obi~no se vika komunikacija”. Proces: „Prenesuvawe informacii. Berelson. Mead. Zborot „komunikacija” ponekoga{ go koristime mislej}i na toa {to se prenesuva. toa ne zna~i deka ja gubime so toa {to taa preminala kaj drugiot. (Dean C. dobiva smisla na participacija (sou~estvuvawe). crte`i. G. Taa e dinami~na. e vid komunikacija.

. Zaedni{tvo: „Komunikacijata e proces na toa {to bilo monopol na eden ili na nekolkumina. Miler. (A. 9. Newcomb.1966). 7. 13. (Carter & Harwood. sredstvo (pat): „. Replicirawe memorija: „Komunikacija e proces na vodewe vnimanie na druga li~nost so cel za replicirawe memorija. radio. na druga. 14. Promena: „Komunikacijata e diskriminativen odgovor na stimulans“ (S.1967). 12. situacija: „Komunikaciskiot proces e prenesuvawe od edna strukturna situacija . Stimulansi: „Sekoj akt na komunikacija se nabquduva kako prenesuvawe informacii i se sostoi od diskriminativni stimulansi. spojuvawe: „Komunikacijata e proces {to gi povrzuva nepovrzanite delovi na `iviot svet zaedno”.1964). (T. (G. Kanal (nositel). A. J.. Sondel. komunikacijata za svoj glaven interes ja ima onaa situacija vo odnesuvaweto vo koja izvorot prenesuva poraka do prima~ot so namera da vlijae na odnesuvaweto na toj {to ja prima”.1959). Namera: „Glavno.Fringe. . preku telefon. Schacter.sredstva za ispra}awe voeni poraki. Diskriminativen odgovor. Ruesch.1956). 15. Gode. naredbi itn. Auer. 8. (J. Mo}: „Komunikacijata e mehanizam preku koj se ostvaruva mo}ta”. 1950). a sega go pravi zaedni~ko za dvajcata ili za grupata”. od izvorot do recipientot”. telegraf. S. Stevens. (H. (American Collega Dictionary. 11. Vreme. (S.1957). kuriri”.1951). na primer. 1953). (B. (A. za religioznite vernici se veli deka komuniciraat#. Povrzuvawe.1966).1957). „Taka komunikacijata me|u dve `ivotni nastanuva koga edno `ivotno }e sozdade hemiska ili fizi~ka promena vo okolinata (signal) koja vlijae na odnesuvaweto na drugoto”. na povolen na~in”..kako celina. 10.180 D-r Tome Gruevski taa smisla.

communicare: da se deli. pak. Zatoa. 3. dejstvuvawe (communis: zaedni~ki. Vo vtoriot tip taa (komunikacijata) se nabquduva kako ubeduvawe. da se napravi zaedni~ko). Prviot tip ja nabquduva komunikacijata kako proces kade {to na prvo mesto doa|a poimot zaedni{tvo. premalku. ^etvrtiot tip komunikacijata ja nabquduva kako interakcija i vo sebe gi vklu~uva sistemskite teorii. Mu pomaga na poedinecot uspe{no da se prisposobi vo sredinata vo koja `ivee. vo osnova ovie nasoki mo`eme da gi grupirame vo nekolku elementarni tipovi. izvesno e deka nejzinite definicii gi vodat i istra`uva~ite i istori~arite i teoreti~arite podednakvo. vo razli~ni. 2. . Dens zaklu~uva deka niedna od ovie definicii ne gi zadovoluva potrebite.Odnosi so javnosta 181 Na krajot od ovoj spisok na definicii za komunikacijata i samiot F. Obi~no se upotrebuva vo na~inot na reklamiraweto ili vo politi~kite govori. na predizborni mitinzi itn. Go sveduva svetot na odredeni obrasci i pravilnosti. kako {to veli toj: „Bez ogled dali komunikacijata e definirana premnogu ili. kako sredstvo za postignuvawe nekoi nameri. ponekoga{ sosema sprotivni pravci. Bez ogled na razli~niot pristap vo definiraweto na ovoj poim. Tretiot tip e mnogu po{irok i podrazbira koj bilo tip na vlijanie ili odgovor. Komuniciraweto gi vr{i slednive tri osnovni funkcii: 1. Ja definira nejzinata (na individuata) sopstvena pozicija vo odnos kon drugite lu|e.

priemnik. prima~. toga{ }e se potpreme na {iroko prifatenata Kripendorfova op{ta defenicija koja. komuniciraweto e „proces na prenesuvawe na strukturata me|u delovite na sistemot koj{to mo`e da se identifikuva vo vremeto i vo prostorot”. ezeroto. Site nie znaeme da objasnime kako se pliva vo vodata: vo bazenot. Ova istoto se odnesuva i na komuniciraweto. biolo{ki i op{testveni sistemi). toga{ vo strukturata na sekoja komunikaciska praksa se sodr`ani najmalku tri elementi: izvor. semanti~ki. kanalite na komunicirawe: formalni i neformalni. Spored ovaa definicija. Vsu{nost. pak.182 D-r Tome Gruevski Glava vtora 2. No toa mo`eme da go doka`eme samo ako vlezeme vo vodata i po~neme da plivame. psiholo{ki). STRUKTURA NA KOMUNIKACISKIOT PROCES Voved Vo ovoj del }e stane zbor za izvor na porakata. koja se zanimava so pra{aweto zo{to lu|eto komuniciraat. barierite vo komuniciraweto (fizi~ki. moreto. poraki i cel. K: 1969) Vrz osnova na ovaa definicija se preciziraat razlikite me|u poedine~nite domeni na dinami~kite sistemi (ve{ta~ki. Site nie komunicirame. Ako se obideme da go definirame komuniciraweto od aspekt na kibernetskata teorija. Toa se enkodiraweto i dekodiraweto. Ako komunikacijata ja razbereme kako svoevidno dvi`ewe na porakata od ispra}a~ot kon prima~ot ili prima~ite. Procesot na komunicirawe go so~inuvaat u{te dva procesa {to se odvivaat paralelno so nego. vo osnovata na ova pra{awe e i filozofijata na komunikologijata kako nauka nasproti sociologijata na komunikaciite. no treba prakti~no da doka`eme kako se komunicira. (Kripendorf. . Problemite na komuniciraweto vo op{testvoto se golemi i se od razli~na priroda. e zasnovana na istra`uvawata na Klod [enon. Zatoa i gi analizirame.

Strukturata na porakata mora da bide jasna. pak. edinstvena i interesna. Poraka Porakata e zbir na simboli i znaci isprateni do prima~ot ili celnata grupa ili auditoriumot preku odreden kanal za komunicirawe. izdava~kite ku}i. Porakata mora da bide plasirana preku efikasni mediumi {to se dostapni do individuite. strukturata. Toa zna~i deka vo komunikaciskiot proces e potrebno dvata subjekta da imaat zaedni~ki jazik na komunikacija. kako {to se. izvor mo`e da bide poedinec koj zboruva.1. Taa mora da go privlekuva vnimanieto na prima~ite. vo toj komunikaciski proces treba da se vnimava na mo`nata interferencija. crta. organiziracija koja ne{to soop{tuva.Odnosi so javnosta 183 2. oblikot i nejziniot izvor. na primer: vesnicite. . radio i TV-stanicite itn. Toa najdobro se gleda vo povratnata vrska kako reakcija na primenata poraka. Za koja poraka mo`e da se ka`e deka e uspe{na ili kvalitetna? Odgovorot e: samo onaa poraka koja pravilno gi definirala: sodr`inata. pi{uva. potrebno e prima~ot i ispra}a~ot na porakata da imaat ist ili pribli`no ist sistem na znaci i simboli. celnata grupa ili do auditoriumot. Elementi na komunikaciskiot proces Izvor na porakata Vo ramkite na komunikolo{kata teorija ramnopravno se koristat terminite: izvor. Zatoa i ispra}a~ot i prima~ot na porakata treba da gi otkrivaat eventualnite pre~ki i da gi neutraliziraat so cel da imaat vistinski priem. Za da se ostvari ovoj proces. a potoa da bide i dekodirana od prima~ot. komunikator i emitent. Izvorot na informacijata ili porakata {to se pu{ta vo promet pretstavuva mozokot na komunikatorot (ispra}a~ot) koj ja oblikuva mislata ili idejata so pomo{ na intersubjektivno razbirlivi sistemi na znaci. Isto taka. Ottamu. Taa mora da bide kodirana. tek {to gi gestikulira ili.

v) ideja. Strukturata na porakata zavisi od toa dali taa e ednonaso~na ili dvonaso~na. ednostavnost i interesnost. Oblikot na porakata e isklu~itelno zna~ajno pra{awe. dali na po~etokot e staven predmetot {to treba da se istakne. barem dosega. Iskusnite piarmeni vnimavaat na u{te edna rabota: vremenskiot aspekt na porakata. Nitu vo literaturata nitu vo praksata. ne postoi nekakov univerzalen model za prezentacija na porakata. Komunikatorot na porakata mora da go osmisluva na~inot na izrazuvawe. jasnost. razbirlivost. odnosno nejzino emituvawe i povtoruvawe pove}epati vo podolg vremenski period. Kaj dvonaso~nata prezentacija toj koncept mo`e da bide polesen so poednostavni argumenti. Slu`bata za odnosi so javnosta naj~esto komunicira preku soop{tenie za pe~atot ili soop{tenie za javnosta. Taa mora da gi zadovoli slednive kriteriumi: konciznost. b) tema.184 D-r Tome Gruevski Spored Kotler (1994). po sodr`ina porakata mo`e da bide: a) apel: racionalen. dali su{tinata na tekstot e vo prviot pasus i dali se otstraneti . radioemisija. emotiven. (Za ovoj del od strukturata na porakata pove}e vidi vo delot na odnosite so mediumite. prospekt ili ekonomska propaganda. liceto {to e zadol`eno za kontakt so mas-mediumite.) Ovde go istaknuvame faktot deka pri plasmanot na ednonaso~nata poraka prednost na nasilnite argumenti se dava na po~etokot na porakata za da se zainteresiraat auditoriumot ili celnata grupa. oglas. [to e najva`no za ovoj na~in na komunicirawe? Prvo. televiziska emisija. g) proda`na propozicija. treba da proveri dali e pravilno prestrukturirano. Mo`ebi ova e dobar argument deka lu|eto {to se zanimavaat so dejnosta odnosi so javnosta }e mora pove}e da gi prou~uvaat i teoretskite i prakti~kite aspekti na novinarskite `anrovi na site oblici. pred da go isprati soop{tenieto. soop{tenie. Toa po oblik mo`e da bide: novinarska statija. moralen.

So toa e ovozmo`eno porakata da se modificira i da gi menuva uveruvawata i stavovite na prima~ite.Otvorenosta kon porakata e ~etvrtiot element {to go menuva odnesuvaweto i e vo sostojba da formira novo. Taa po~nuva koga porakata }e stigne barem do edno od setilata. Toa se postignuva blagodarenie na ~ovekovite setila. Na primer. Re~enicata mora da bide kratka i jasna i da nema parafraza. Modelot na obrabotka na porakata sodr`i pet elementi: . Poraka mo`e da bide: zbor. lekari.Vnimanieto e vtoriot va`en element za vospriemawe na porakata.Zadr`uvaweto kako petti element ovozmo`uva dolgotrajno memorirawe na informacijata.Zabele`uvaweto e tretiot element koga porakata e protolkuvana i dobiva svoja smisla. Od nego zavisi stimulansot na porakata. pove}e im se veruva na poznatite otkolku na nepoznatite lu|e.Ekspozicija. . verodostojnost: se odnesuva na objektivnosta i na verodostojnosta na tie {to ja ispra}aat porakata i nivnata ~esnost. . Vo stru~nata literatura e zapi{ano deka me|u faktorite koi porakata ja pravat verodostojna spa|aat: ekspertska stru~nost (profesori. zvu~en bran vo vozduhot. . Izvorot na porakata kako va`na komponenta mora da bide verodostoen i uverliv. srde~na pregratka. 243). tromo ili cvrsto rakuvawe . mavtawe so raka. nau~nici. Sekoja ispratena poraka ima namera da dejstvuva i da go pottiknuva prima~ot na odredena reakcija. Privle~nosta e povrzana so atributite: iskrenost. elektri~en impuls. (Ibid. specijalisti po odredena oblast). humor i prirodnost na lu|eto {to ja prezentiraat porakata. Zatoa e potrebno vnimatelno planirawe bidej}i taa mora da stigne do tamu kade {to e nameneta.Odnosi so javnosta 185 jazi~nite i korektorskite gre{ki. Soop{tenieto za javnosta kako poraka mora da bide objektivno „prosledeno so fakti bez superlativi i komentari”. bukva ili koj bilo znak napi{an na hartija. . koja sekoga{ ne garnatira posakuvano re{enie.

Prou~uvaj}i go elementot {to. Priemnik Ovoj poim isto ozna~uva priemnik. vo pismoto. Tretmanot ili obrabotkata na porakata. Sodr`ina na porakata 3. kako {to se: dol`inata na porakata i plasmanot na porakata. {to go narekovme Lasvelova paradigma: Koj ka`uva. Porakata ima i drugi dimenzii. Mo`e da bide poedinec koj ~ita. po koj Kanal. po faks itn. vsu{nost. na Kogo ka`uva. ^inot na priemot na porakata (~itawe. Postojat tri glavni faktori na porakata: 1. so koj se prenesuva zna~eweto me|u ispra}a~ot i prima~ot. Kod na porakata ({ifra) 2. e na~in na koj porakata e pretstavena. D: 1960) Kodot na porakata se odnesuva na na~inot na strukturirawe na simbolite. [to ka`uva. Da rezimirame: porakata e zbir na simboli. koga }e ka`eme: „Dali ja dobi porakata {to ti ja isprativ” (po ~ovekot.186 D-r Tome Gruevski ~ija smisla mo`e da se protolkuva i od nea da se izvle~e zaklu~ok. Na primer. slu{a. Pod poimot sodr`ina nie go sfa}ame zna~eweto na porakata. Sodr`inata e samo eden aspekt na porakata. Spored toa. gledawe) mo`e da bide pasiven i aktiven. konkretno . grupa lu|e sfatena kako publika ili auditorium.). ili. Analiziraj}i go modelot na komunicirawe na Harold Lasvel. Vo komunikologijata toa ne e isto. Obrabotka na porakata ili tretman (Berlo. svesno anga`iran. gleda. Aktivniot priem na porakata se izrazuva i kako vnimanie. Ureden zna~i namerno. Sodr`inata na porakata pretstavuva izbor na materijalot za da se izrazi namerata. slu{awe. vsu{nost. porakata e ureden izbor na simboli naso~en na komunicirawe na informacijata. naj~esto jazi~ni. pak. recipient. vsu{nost. taa se zamenuva so sodr`inata. Izborot ili selekcijata pretstavuva izdvojuvawe od {irokiot zbir na mo`nosti ili alternativi. vr{ime analiza na sodr`inata. so kakov Efekt elementot {to vo slu~ajov pretstavuva poraka. komunikant.

Kanalot e pat po koj se dvi`i porakata me|u komunikatorot (izvorot ili ispra}a~ot) i komunikantot (prima~ot). Bez ovaa jazi~no-simboli~ka struktura ne mo`e nitu da se izrazi. efektite na porakata pretstavuvaat posledici {to gi ostvaruva porakata vo odnos na odnesuvaweto i stavovite na recipientite. stavot ili odnosot na prima~ot kon dobienata poraka. da se soop{ti. pak. Recepcija: recepcijata pretstavuva proces na priem na porakata ili. bez toa porakata e neupotrebliva za komunicirawe. Kanali na komunicirawe [to e kanal na komunicirawe Kanalite na komunicirawe se sredstva {to se upotrebuvaat za prenesuvawe na porakite.Odnosi so javnosta 187 radio ili TV-auditorium. ova e i najkompliciranata faza vo komunikaciskiot proces bidej}i na momentot na priemot na porakata vlijaat mnogubrojni faktori koi go odreduvaat odnesuvaweto. 4. Zna~i. Efekti na porakata: za da vospostavi op{tewe so recipientot ili prima~ot. Enkodirawe: toa e proces na oblikuvawe informativni sodr`ini vo porakata. Enkodirawe i dekodirawe. na primer. 2. 3. proces na dekodirawe. interpretacija. Toj mora porakata da ja artikulira vo nekoj koden sistem. odnosno na prima~ite na porakata. nitu. emitentot ili ispra}a~ot na porakata mora svojata poraka da ja prevede vo oblik razbirliv za sogovornikot. Komunikaciskiot proces mo`e da se razlo`i na slednive fazi: 1. negovo razbirawe. Vsu{nost. . Transmitirawe: toa e proces na prenesuvawe na porakata od eden kon drug subjekt so posredstvo na odreden kanal ili medium. zna~i.2. prifa}awe ili odbivawe. kako {to e. poto~no. 2. govorniot jazik {to mora da go razbiraat dvata subjekta. jazikot.

dostapnost na kanalot. tie pove}e se orientirani kon sumirawe informacii preneseni preku pe~atenite mediumi. Dimenzii na komunikaciskiot kanal a) Sigurnost na kanalot Pretstavuva proceneta vrednost od aspekt na prima~ot na porakata. stanuva zbor za stepen na doverba vo oddelni kanali na komunicirawe. odnosno za nivnata verojatnost (sigurnost) od gledna to~ka na prima~ot. Komunikaciskiot kanal ima svoi „dimenzii”: verodostojnost na kanalot. odnosno za op{testvenite grupi so popovolni socioekonomski. Kanalot pretstavuva mehanizam na povrzuvawe (spojuvawe) na ednicite {to u~estvuvaat vo komuniciraweto. 2. kako {to naveduva Rao (1972). b) Povratno vlijanie na kanalot Toa e mo`nost {to ja obezbeduva kanalot koga prima~ot mo`e vedna{ da odgovori i pritoa maksimalno da vlijae na . Na primer. Zna~i. Ovaa dimenzija na komunikaciskiot kanal direktno e zavisna od komunikatorot i od karakteristikite na publikata. vo masovnoto komunicirawe. koga stanuva zbor za publikata. {to so drugi zborovi gi narekuvame informacija.. mo} na masovnoto dejstvuvawe na kanalot i komplementarnost na kanalot.188 D-r Tome Gruevski Odliki na komunikaciskiot kanal Komunikaciskiot kanal. stepen na vklu~enost. efemernost na kanalot. povratno vlijanie vo kanalot. poverodostojna i pove}e & veruvaat. naviki. 3. se odlikuva so slednite karakteristiki: 1. Grupite so nepovolen status televizijata ja smetaat za pobliska i posigurna. Kanalot na odreden na~in gi prenesuva voobi~aenite materijalno-energetski edinici. op{testven status itn. Toj e odreden vid na materijalna energetska edinica {to ja narekuvame medium (posrednik). obrazoven status.

Vo anglosaksonskata terminologija toa se vika fitbek (feedback). neposredniot oblik na komunicirawe (lice v lice. Kaj pe~atenite mediumi porakite mo`e da bidat so~uvani.Odnosi so javnosta 189 izvorot na porakata vo tekot na komunikaciskata transakcija. Ili. v) Stepen na vklu~uvawe {to go bara i ovozmo`uva kanalot Stanuva zbor za perceptiven napor na site setila za da se razbere informacijata {to ja prenesuva odreden kanal. Primer: ima podra~ja vo komunikaciskoto podra~je (na edna teritorija . |) Mo} za masovno dejstvuvawe na kanalot Mo}ta pretstavuva svojstvo na kanalot „da go pokrie” . kaj pe~atenite mediumi toa e najmalo. d) Efemernost na kanalot Efemernost zna~i sposobnost kanalot da ja so~uva porakata. Vrz ovaa osnova. I vo ovoj slu~aj neposrednata komunikacija pru`a najmnogu mo`nosti za vklu~uvawe. Na primer. Mar{al Makluan mediumite gi deli na „ladni” i „`e{ki”. Toa e privremenost ili trajnost na egzistirawe na porakata vo kanalot kako negova karakteristika. vakvite mo`nosti vo masovnoto komunicirawe se ograni~eni. Na primer. g) Dostapnost na kanalot Toa e obemot na mo`nosta i za~estenosta na koristewe na nekoj kanal za odredena publika. vtor primer: vo sredina kade {to ima golema nepismenost na naselenieto ne mo`e da se koristat pe~atenite mediumi. pak. radioporakite „is~eznuvaat” so samoto nivno emituvawe. No. Na primer. a. vo nekoi planinski predeli ili vo nekoi drugi reoni kade nema pokrienost na televiziskiot signal ne mo`e da se gleda televiziska programa.dr`ava) vo koi nekoi kanali voop{to ne se dostapni. odnosno interpersonalniot oblik) go olesnuva ostvaruvaweto na povratnoto vlijanie.

i da ja napravat dostapna do golem broj recipienti. glavno e prisuten na javni mesta ili vo situacii na silni kolektivni vozbuduvawa koga lu|eto ~uvstvuvaat potreba i sloboda „dadeni” istovremeno da razmenuvaat informacii so relativno nepoznati li~nosti. . kvalitetno itn. razli~no da ja oblikuvaat porakata itn. istovremeno.190 D-r Tome Gruevski geografskoto podra~je i toa ednovremeno. brzo. Da napomeneme deka obratno na ova kaj interpersonalnoto komunicirawe . Vidovi komunikaciski kanali Neformalni kanali na komunicirawe Tie se mre`i na interpersonalni komunikacii {to se vospostavuvaat okolu neposrednite interakcii na lu|eto. Ovaa dimenzija na kanalot se ostvaruva vo visok stepen i kaj interpersonalnite kanali i vo masovnite kanali na komunicirawe. Sredstvata za masovno komunicirawe mo`at „da ja umno`at” da ja tira`iraat. Spontano formalni kanali Kaj ovoj vid komunikaciski kanali stanuva zbor za razmena na poraki vo nestrukturirana mre`a. sostavena od lica koi vo pove}e slu~ai ne se svesni za identitetot i za `ivotnata situacija na drugite.lice v lice toa ne mo`e da se ostvari. koi imaat zaedni~ki interesi ili celi. Ovoj vid komunikaciski kanal. 1. glavno. So tekot na vremeto ovie mre`i stanuvaat mnogu stabilni i sigurni izvori na informacija. Ima pove}e vidovi komunikaciski kanali. no niv. e) Komplementarnost na kanalot Toa e sposobnost na kanalot da go dopolni komunikaciskoto dejstvuvawe kon drug kanal. lice v lice. gi grupirame vo formalni i vo neformalni kanali na komunicirawe. da ja konfekcioniraat. Postojat dva glavni vida neformalni kanali.

prenesuva~i. Osnovnata karakteristika na interpersonalnite mre`i e {to protokot na informaciite ne e nitu utvrden nitu potvrden. Zatoa tie se i recipienti . Vo pomo{nite kanali se odviva najgolem broj interpersonalni komunikacii. pa s# do javnite `enski {to vr{at specifi~ni uslugi i imaat mo`nost za kontakt so mno{tvo lu|e. (Nikoj ne ~ul. Toa e primer so kelnerite. recepcionerite. tuku samo za nejzinoto prenesuvawe. prodava~ite. ne videl ama sekoj gi prenesuva i gi priop{tuva vo me|usebnata komunikacija). Na{iot narod ima poubavi imenki za ovoj vid interakcii: vest na „Radio Mileva”. Mnogubrojnite kontakti mo`at da bidat posledica na faktot deka nekoja li~nost zazema odredena op{testvena polo`ba ili se dol`i na faktot {to za toa pridonesuvaat nekoi specifi~ni psiholo{ki karakteristiki na tie li~nosti ili. 1967). pak. Nekoi u~esnici ostvaruvaat zna~itelno pove}e interpersonalni kontakti od drugite. Postoi i drug primer koga mnogu lu|e. (Lang. Pomo{ni kanali Stanuva zbor za razmena na poraki vo strukturiranite mre`i koi nastanuvaat vrz osnova na li~ni kontakti i prijatelstva i celi zaradi {to i lu|eto se sobiraat. i pokraj nivnata op{testvena polo`ba. U~esnicite vo neformalnite kanali vr{at dve ulogi: tie se i prima~i i prenesuva~i na informacijata. Naj~esto. prenesuva~ite na informacijata vo ovie neformalni mre`i ne se ~uvstvuvaat „odgovorni# za sodr`inata na porakite. Vestite {to se {irat preku neformalnite kanali na komunicirawe se vikaat neformalni vesti ili nepotvrdeni vesti. odnosno verificiran.Odnosi so javnosta 191 2. mo`at da vr{at uloga na centralni komunikatori . frizerite. se vo pra{awe dvata faktora. Centralni komunikatori Vo edna interpersonalna mre`a ne postoi podednakvo u~estvo na site nejzini pripadnici vo razmenata na informacijata. funkcionerite. Ova pove}e va`i za spontano formiranite kanali otkolku za pomo{nite kanali za komunicirawe.

sluhovi. . Vo literaturata se sre}avaat i poinakvi klasifikacii . izbranite lica i funkcionerite itn. a kaj formalnite stanuva zbor za profesionalnite li~nosti. . imaat natprose~na stapka na razmena na poraki vo neformalnite komunikaciski mre`i. Centralnite komunikatori se lica koi. oficijalnite sostanoci i sobirite. kaj prviot vid izvorot e nepoznat. dodeka kaj formalnite kanali vestite se formalni i potvrdeni.vestite {to se plasiraat se oficijalni -potvrdeni. vestite i izvorite. Vo pogled na u~esnicite. `elbata za na nekogo da mu se dopadneme. bez ogled na pri~inite. da mu bideme potrebni i sl.porakite mo`at da bidat identifikuvani. toa se masovnite mediumi. . Vo pogled na izvorot na informaciite. kaj neformalnite kanali pominuvaat neformalni i nepotvrdeni vesti. na u~esnicite. mo`eme da konstatirame deka kaj neformalnite kanali se javuvaat interpersonalni mre`i. {pekulacii. profesorot kontaktira pove}e so tie {to se do nego. a dodeka kaj vtoriot (kaj formalnite kanali) izvorot na porakata ili informacijata e poznat i mo`e da se identifikuva.formalnite kanali se visokoorganizirani.tie se „zavisni”. . na primer.) Nekade toj primer e objektiven: site studenti imat ist status. kaj neformalnite kanali postoi prima~ i prenosnik. organizaciskite mre`i itn. a kaj formalnite kanalite se institucionalni. Formalni kanali na komunicirawe Ako gi nabroime razlikite me|u formalnite i neformalnite kanali na komunicirawe }e vidime deka: . Vo pogled na vestite. Kompariraj}i gi ovie kanali vo odnos.formalnite kanali se institucionalni kanali. odnosno verificirani. avtoritativni. no zaradi mestopolo`bata do nivniot profesor i zaradi nekoi drugi osobini.192 D-r Tome Gruevski kako na~in na ostvaruvawe na nivnata psiholo{ka potreba (kako {to se `elbata za vnimanie.

elektronski mediumi ili audiovizuelni mediumi: radioto. Op{tite kanali na komunicirawe se mediumite koi porakata ja prenesuvaat bez li~en kontakt i povratna vrska. Li~nite kanalni na komunicirawe vklu~uvaat dve ili pove}e li~nosti koi direktno komuniciraat so auditoriumot: neposredno. po po{ta. prospekti. televizijata. plo~i. po telefon ili so li~ni dopiski. (Pove}e za ova vo oddelot na mas-mediumite kako sostaven del na odnosite so javnosta). podgotovka na specijalni emisii na radio i televizija itn). Op{ti kanali na komunicirawe. b) Atmosferata {to podrazbira odredeno opkru`uvawe. . internetot.izlo`beni mediumi: panoa. pak. bilbordi. Li~ni kanali na komunicirawe. Preku niv se prezemaat mnogubrojni akcii na organizaciite i preku niv se ostvaruvaat odnosite so javnosta. preku piarmenite. menaxerite. plakati i dr. Li~nite kontakti na komunicirawe porakata ja prenesuvaat li~no. spisanija. . displei. preku delovnite partneri. . Slu`bite za odnosi so javnosta sekoga{ treba da go koristat ovoj oblik na komunikacija tokmu preku li~ni kontakti kako kanal na komunicirawe. 2. Komunikacijata mo`e da se ostvaruva i preku lu|eto za proda`ba. prijatelite i site tie {to mo`at da bidat vo kontakt so celnite grupi i auditoriumot.Odnosi so javnosta 193 na kanalite na komucirawe. v) Nastanite i slu~uvawata {to se naso~eni do celnite grupi i auditoriumot (organizirawe konferencii za pe~at.pe~atenite mediumi: vesnici. Tuka spa|aat: a) Masovnite kanali na komunicirawe vo koi gi vbrojuvame masovnite mediumi: . Toa se ostvaruva osobeno vo marketing-komunikaciite. ekspertite ili. Masovnite mediumi igraat isklu~itelna uloga vo procesot na dvonaso~noto komunicirawe. Edna od niv e i podelbata ili klasifikacijata na: 1.

blokirana komunikacija vo fizi~ka smisla itn. Vo trite slu~ai rezultatot e ist . kaj radioto. podle`at na pre~ki. buka itn. Tretiot vid barieri se psiholo{kite barieri. popre~uvawa. {umovite. nekoj zboruva vo prostorijata kade e vo tek nekoja bu~na konverzacija. mehani~ki barieri. nema ton. {umovi. „izvinete”. Pre~ki vo komuniciraweto Dvata vida kanali na komuniciraweto.) doa|a do sli~ni naru{uvawa. „zadocniv” itn. vo masovnoto komunicirawe. kako {to se bukata ili defekt vo tehni~koto pomagalo. koi{to vo praksata pretstavuvaat izvor na nedorazbirawe vo komuniciraweto. komunikacijata mo`e da bide blokirana zaradi nerazbirawe na zna~eweto na nekoi zborovi. Na primer. koi{to pretstvuvaat ograni~uva~ki faktor na efektivnoto prenesuvawe na porakata. Potoa nesposobnosta za adekvatno soop{tuvawe na porakata ili zaradi nepoznavawe na kodovite ili konvencijata na odreden jazik. Semanti~kite pre~ki se posledica na neprecizno upotrebeni zborovi. Kaj interpersonalnoto komunicirawe ovoj vid pre~ki se javuva vo slu~aj koga. stanuva zbor za pre~ki na kanalot. svrtuvawe na vnimanie od strana na studentite koga baraat odgovor na pra{aweto: „mo`e li da sednam”. Prvo. se otvora vratata (vlezi.se gubi del od sodr`inata vo tekot na prenosot na porakata. kaj pe~atenite mediumi koga ima razleana boja na stranicite na vesnicite.3. potoa kaj televizijata koga igra slikata. izlezi. na primer.194 D-r Tome Gruevski 2. Pre~ki na kanalot Ovoj vid pre~ki gi opfa}a site popre~uvawa koi dejstvuvaat na vernosta na fizi~kiot prenos na porakata. Zna~i. Postojat tri vida na pre~ki ili barieri. So drugi zborovi. potoa pe~ateni informacii so sitni bukvi itn. i formalnite i neformalnite. Kaj mediokomuniciraweto vakvite pre~ki se pojavuvaat .

upotreba na mnogu te{ki zborovi.razli~nost na zna~eweto na zborot {to go pridava ispra}a~ot. . t. . intonacija na imeto.postoewe kulturni razliki me|u ispra}a~ot i prima~ot na porakata. Isto taka stanuva zbor za pre~ki na kanalot. Komunikaciska mre`a Komunikaciska mre`a pretstavuva sistem na mre`i na informacii me|u pripadnici na odredeni grupi. Komunikolo{kite istra`uvawa za ova pra{awe uka`uvaat na slednive izvori na semanti~ki pre~ki: . Neformalna komunikaciska mre`a se sozdava vo interpersonalnoto komunicirawe koga lu|eto slobodno stapuvaat vo interakcija.sklopot na re~enicata . doa|a do prekinuvawe itn. koga mre`ata e strukturirana i u~esnicite imaat statusna uloga. . Semanti~ki pre~ki Semanti~kite pre~ki se rezultat na pogre{no razbirawe.razliki vo zna~eweto na zborovite {to gi upotrebuva ispra}a~ot. prima~ot misli deka zborot uka`uva na ne{to razli~no od toa {to e namerata. interpretirawe na porakata. kimnuvaweto so glavata itn.e. . Na primer.sintaksata. . Postojat otvorena i ograni~ena komunikaciska mre`a. pogledot so o~ite. Formalna komunikaciska mre`a pretstavuva propi{ana ili regulirana komunikaciska situacija. tolkuvawe. Postojat dva tipa komunikaciski mre`i: formalni i neformalni. {umovi od drugata strana.Odnosi so javnosta 195 koga pri telefonskiot razgovor istovremeno ima me{awe na glasovi. odnosno ras~ekorot me|u kodovite {to gi upotrebuvaat koderot i dekoderot. Kaj komunikativnite aktivnosti se pojavuva diskrepancata.

OSNOVNI VIDOVI KOMUNIKACIJA Voved Postojat pove}e vidovi ~ovekova komunikacija. Verbalnata komunikacija e simboli~ka. ~ovekovite komunikacii. Ednata ja narekuvame signalna komunikacija. koja e zasnovana na signali i komunikacija koja gi koristi simbolite. kako {to se ritamot i intonacijata na govorot itn. Pokraj govorniot i jazi~kiot arbitraren simboli~ki sistem.196 D-r Tome Gruevski Glava treta 3. a neverbalnata e signalna komunikacija. Vtora va`na podelba na komunikacijata e podelbata na verbalna i neverbalna komunikacija.n. Verbalnata se slu`i so govorot ili so pismeno fiksirani zborovi i so povrzani zborovi. hemijata i dr. Simboli~kata komunikacija mo`e da bide simboli~ka arbitrarna i simboli~ka ikoni~ka komunikacija. Simboli~kata komunikacija e zasnovana na znakovnite nositeli na zna~eweto i nivnata kombinacija. pred s#. Takvi se gestovite na govorot na gluvonemite ili simboli~kite sistemi koi se zasnovani na ve{ta~ki arbitrarnite znaci . Spored razli~ni kriteriumi.simbolite {to gi koristi. na primer. Taa e zasnovana na paralingvisti~kite znaci.t. mo`at da bidat: komunikacija. . proksemi~kata komunikacija. na glasovnite odliki {to go sledat govorot. da bide ekstralingvisti~ka. ovaa komunikacija se ostvaruva so pomo{ na dvi`eweto i polo`bata na teloto (kinezi~ka komunikacija) ili komunikacijata {to e zasnovana na prostornite odnosi me|u u~esnicite na komunikacijata . Neverbalnata komunikacija mo`e da bide celosno razli~na i odvoena od govorot. postojat i drugi konvencionalni simboli~ki sistemi. Kaj ovoj vid komunikacija jazikot e najzna~ajniot komunikaciski sistem. matematikata. Osven toa. kako {to se kinezi~kata i proksemi~kata komunikacija.

razlikuvame ~etiri kategorii komunikacija. koja vo op{teweto so svojata sredina. (T. Spored toa.Odnosi so javnosta 197 Treta va`na podelba na komunikacijata e spored toa dali taa se slu`i so glasovi. odnosno so posebni znaci za glasovi ili ne se slu`i. Oblici na komunikaciska praksa 3. Nejzinoto dejstvo e neprekinato.1. pred da iznese svoj stav. na primer. duri i koga ~ovekot sonuva. vo me|usebna komunikacija gi stava svoite znaewa. zvu~nici ili radiopriemnici. Celosno neposredno komunicirawe. ^okrevski. Intrapersonalna komunikacija Intrapersonalna komunikacija e komunikacija koja subjektot ja izvr{uva sam so sebe. odnosno vozduhot kako sredstvo za prenesuvawe na glasovite. Ovoj vid komunikacija go narekuvame posredna i neposredna komunikacija. vsu{nost. interesi. I za razgovorot {to se ostvaruva lice v lice potreben e prostorot. celi i site drugi sodr`ini na svojata mentalna struktura. komunicira intrapersonalno. pred da donese odluka i pred da prezeme nekoja postapka vo sebe. 3. Drug kriterium spored koj mo`e da se razlikuva komunikacijata e dali taa se ostvaruva so koristewe nekoi tehni~ki sredstva.1. svoite vrednosti. 2000:208). ili koga pi{uva dnevnik. Toa zna~i deka intrapersonalnata komunikacija e ograni~ena na li~nosta. Spored kvantitetot. odnosno opsegot na komunikaciskiot proces. vsu{nost. Intrapersonalnoto komunicirawe se odnesuva na dvi`eweto na ideite vo mentalnite procesi na poedinecot.1. nema. ^ovekot koga razmisluva za ne{to i saka da re{i nekoj problem. Za pismenata verbalna komunikacija neophodni se napi{anite bukvi i zborovi. koi se odvivaat bez fizi~ko prisustvo na drugi lica (tie mo`at da bidat prisutni samo vo mislite). . Vo ovoj oblik na komunicirawe subjektot istovremeno e i ispra}a~ i prima~ na porakata. razlikuvame glasovna i neglasovna komunikacija.

interakcijata pretstavuva razmena na poraki. Prvo. koi naj~esto se jazi~ni. so mo`nost da se koristat site ~ovekovi setila. zna~i postoi direkten kontakt vo neposredna fizi~ka bliskost. Treto. li~nite odnosi imaat pogolemo i posigurno vlijanie od toa na masovnite mediumi. interpersonalnite komunikacii se odvivat naj~esto neformalno. se razbira. zatoa {to tie se neformalna komunikacija.1. Ovoj vid komunikacija se odlikuva so nekolku karakteristiki. perceptivna anga`iranost. (D.198 D-r Tome Gruevski 3. vrednostite i ubeduvawata. Barnlud. ^etvrto. kako {to nekoi komunikolozi ja narekuvaat. govorni sodr`ini. pred po~etokot na komunikacijata postoi. 1968) Me|usebnoto komunicirawe e primaren i osnoven oblik na op{tewe na individuata vo edna op{testvena sredina. svojot celokupen mentalen kapacitet. Soo~uvaweto ovozmo`uva da se nabquduva i da se sledi celosnoto odnesuvawe na drugiot vo tekot na komunikacijata. Petto.2. sostojba na me|usebno zabele`uvawe. Interpersonalna komunikacija Interpersonalna komunikacija e komunikacija najmalku me|u dvajca vo uslovi na fizi~ka bliskost. interpersonalnoto komunicirawe se odviva me|u li~nostite lice v lice. Zna~i. se smeta deka ova e elementaren preduslov za da se razvie komunikacijata i interakcijata da se naso~i i fokusira kon va`nata to~ka na kognitivnoto i vizuelnoto vnimanie. {to ovozmo`uva sekoj da gi upotrebuva site svoi setila i. koja ima pogolema doverba i pogolema . Me|usebnoto komunicirawe ima pove}e funkcii: 1) preku nego se {irat razni informacii i drugi poraki od samite u~esnici vo interakcijata od nekoj masoven medium ili drug izvor. ne se strukturirani i ne podle`at na nekoi postrogi pravila. interpersonalnata komunikacija se odviva vo ramkite na govorniot sistem. Vtoro. ^esto. 2) interpersonalnoto komunicirawe ~esto ima funkcija na kanal za {irewe na sodr`inite {to gi iznesuvaat sredstvata za masovno informirawe i 3) vo me|usebnoto komunicirawe se vr{i i me|usebno vlijanie za prifa}awe na stavovite. percepirawe na s# {to e interesno kaj drugata li~nost.

Akcentot mo`e da uka`uva na stepenot na obrazovanieto. Vo govornata komunikacija se koristat stilski figuri. Neverbalnata komunikacija (NVC) se odviva koga lu|eto se vo me|useben kontakt. idiomi i kolokvijalizmi. 2000:210-211) Grupna komunikacija e onaa forma na op{tewe koja se odviva vo ramkite na edna grupa ili pome|u dve ili pove}e grupi. Podetaqno za ova }e stane zbor vo oddelot za neverbalno komunicirawe. Taa sekoga{ podrazbira upotreba na verbalni i neverbalni znaci so koi se postignuva celta na komunikacijata. pripadnosta na odredena socijalna grupa itn. Verbalna komunikacija e onaa komunikacija koja se ostvaruva so pomo{ na jazikot i na govorot. Interpersonalnata komunikacija mo`e da bide neverbalna i verbalna komunikacija. taa e kontrolirana od odredeni sistemi na kodovi koi se kulturno determinirani. Ovoj oblik na komunikaciska praksa se ostvaruva so pomo{ na masovnite mediumi za komunicirawe. Golemite grupi komuniciraat poinaku od malite i tie se konstituiraat zaradi nivnite celi. Govorot sekoga{ e vo direktna funkcija na odredena kultura.lu|e bez razlika na profesionalnosta. Tie mo`at da bidat mali i golemi. potekloto. no. kako i verbalnata komunikacija.Odnosi so javnosta 199 ubeduva~ka mo}. mimiki ili dvi`ewa na teloto. Neverbalnata komunikacija pretstavuva primaren komunikaciski model. poloviot ili nekoj drug status itn. Taa se ostvaruva so permanentno primawe i emituvawe znaci. Vo interpersonalnata komunikacija sekoga{ doa|a do kontakt so drugi lu|e. Masovna komunikacija e poseben model na op{tewe vo koj subjektite vo komunikaciskiot proces se golem broj u~esnici . gestovi. Dijalektite na jazikot pretstavuvaat jazi~ni kodovi. . Tie uka`uvaat na regionalnite razliki vo odnos na standardiziranite varijanti na nekoj jazik. ^okrevski. Ostvaruvaweto na toj kontakt so drugi lu|e zna~i socijalna interakcija i sekoga{ bara komunikativna strategija. Jazikot ima svoja sintaksa i gramatika. starosta. (T. golema grupa pretstavuva publikata na stadionite itn. Na primer. Malite grupi stapuvaat vo interakcija lice v lice.

4. Distancirana i intimna .ovaa distinkcija uka`uva na razli~nite mo`nosti na predvidlivosta na upotrebata na odreden komunikaciski kod. So vreme bebeto se nau~uva da go koristi pla~eweto kako legitimno komunikacisko iskustvo. Ritualiziranata komunikacija potvrduva vrski. sklonosti i ~uvstva na sigurnost vo grupata koja prakticira izvesni ritualni formi na op{tewe. Vo zavisnost od odredena situacija lu|eto vo nivnoto me|usebno komunicirawe imaat potreba i od pretstavuvawe.ova uka`uva na razli~en kvalitet na odnosot i vrskite me|u li~nostite {to se vo komunikacijata. Vo ovoj slu~aj jazikot se koristi funkcionalno. Interpersonalnata komunikacija mo`e da bide: 1. 3. Isto taka.200 D-r Tome Gruevski Na primer. Funkcionalna i ekspresivna . Ritualna i otvorena . 5. Tokmu zaradi toa taa ne ovozmo`uva razvivawe na otvoreni formi na op{tewe vo ramkite na koi se ostvaruva komuniciraweto.so ovaa podelba e sugerirana razlikata vo pogled na kontekstot na komunikacijata. najednostavna komunikaciska strategija koristi bebeto koe za da zadovoli nekoi svoi potrebi. Formalna i neformalna. pla~e. dodeka intimnata komunikacija pretpostavuva pobliski i pocvrsti odnosi me|u lu|eto. Po pravilo komunikacijata na javni mesta pretpostavuva izbegnuvawe na upotreba na neverbalni znaci i go isklu~uva poka`uvaweto emocii. 2. Edna od komunikativnite strategii za odr`uvawe i vospostavuvawe kontakt so lu|eto e pozdravuvaweto. so ova se poka`uva i razlikata vo pogled na mestoto na koe se odviva komuniciraweto. . Javna i privatna . Distanciranata komunikacija vklu~uva izvesen formalizam vo govorot ili vo nastapot. odnosno vo pogled na pretstavuvaweto i sveduvaweto deka komunikaciskiot proces nekoj mo`e da go nabquduva od strana.razgrani~uvaweto na ovoj tip uka`uva na razlikite vo kvalitetot i namerata na upotrebata na jazikot. Vo taa interakcija tie koristat verbalni i neverbalni sistemi na znaci.

Toa e kulturen odnos na sekoj poedinec od {to se gledaat i negovoto vospitanie. 2004:50-51). zadovolstvoto. komunikatorot. Tomi}. pogledot. radosta. Na primer. koga nastavnikot ili profesorot }e zabele`i deka vnimanieto kaj negovite slu{ateli opa|a. vsu{nost. smislata na fitbekot pretstavuva ispra}awe odredena poraka preku verbalnite i neverbalnite kanali za dobivawe odgovor na ispratenata poraka. Vsu{nost. toj mora da reagira i da upotrebi nekoja komunikativna strategija so {to }e gi povrati vnimanieto i interesot na publikata za negovoto predavawe. Interpersonalnite komunikacii se dinami~na komponenta na socijalnata praksa. kako {to se: dvi`eweto na teloto. obrazovanieto. mora u{te podobro da bide slu{atel koj na recipientot mu ovozmo`uva da pra{uva. strategijata na predava~ot ne e ni{to drugo tuku fidbek vo odnos na porakata {to mu ja ispra}a publikata. so promena na visinata na glasot ili negoviot ritam. Ovoj vid komunikacija izvr{uva dvonaso~no komunicirawe kade porakite se prenesuvaat preku govorot i preku drugite elementi. izrazot na liceto itn. Vnimatelnoto soslu{uvawe na sogovornikot i posvetuvaweto vnimanie i interes za toa {to go ka`uva. odnosno fitbekot. zna~i impuls za sozdavawe nova sodr`ina i atmosfera. Vo prviot. tagata itn.Odnosi so javnosta 201 a vo vtoriot slu~aj kako sredstvo za diskusija i {pekulacija. da gi izrazi svoeto mislewe. Vo interpersonalnata komunikacija sekoga{ se ostvaruva i povratnata vrska. mimikata. gestot. nezadovolstvoto. negovata visoka eti~nost i dostoinstvoto. pokraj toa {to mora da bide dobar govornik. problemite. Toj toa mo`e da go napravi so gestikulacija. Toj ima dva aspekta. Preku niv se vlijae na ~ovekovata svest i na negovite steknati soznanija. (Z. Vtoriot aspekt na fitbekot uka`uva na faktot deka odgovorot se ostvaruva zaedno so sodr`inata. Kaj ovoj oblik na komunikacija. mo`e da go dinamizira svoeto izlagawe so nekoja anegdota ili vic itn. Vo delovnite komunikacii najmnogu vreme treba da se . stilot i so celta na komunikacijata.

3. Odlikite na grupata mo`at da bidat: 1. Osven odredni formi na komunikacija. 4. mali i golemi. Konformizmot {to se ogleduva vo prifa}aweto na normite na odnesuvawe ne zna~i deka site ~lenovi na grupata }e se odnesuvaat na ist na~in. 5. So drugi zborovi edna grupa. a drugite se odnesuvaat na ~uvstvoto na pripadnost i sigurnost {to gi obezbeduva pripa|aweto na grupata. ista li~nost vo ramkite na edna grupa mo`e da prakticira eden vid odnesuvawe. dodeka vo druga situacija (ili vo druga grupa) da reagira ili da nastapuva poinaku.202 D-r Tome Gruevski potro{i na slu{aweto i soslu{uvaweto na sogovornikot. na primer. zatoa {to sekoj kon sekogo mo`e da se odnesuva razli~no. Odlika na grupite e zaedni~kiot interes i interakcijata pome|u nejzinite ~lenovi. Profesionalcite go koristat praviloto: „da umee{ da slu{a{ e golema rabota. 2. nejzinite ~lenovi moraat da bidat vo nekoj vid me|useben odnos ili vrska. Prvite se odnesuvaat na ostvaruvawe na zaedni~kite celi i sovladuvawe na te{kotiite. Za da nastane nekoja grupa.3. lokalni ili internacionalni.1. Grupno komunicirawe Lu|eto se zdru`uvaat vo grupi od dve osnovni pri~ini. tuku tie moraat da bidat i svesni. primereni na posebni situacii. na primer. ^lenovite na grupata ne moraat da imaat samo zaedni~ki celi. no bidej}i ne mora da bide me|usebno vo nikakov odnos taa nema da pretstavuva grupa vo ovaa smisla na zborot. na avtobuskata stanica mo`e da ima zaedni~ki interes da vleze vo avtobus. Stabilnosta na grupata naj~esto zavisi . 3. me|u ~lenovite na grupata mora da postoi i koheziven faktor {to obezbeduva opstanok na grupata. no e neophodno da pravi{ razlika i da ja razbira{ razlikata me|u poimot da slu{a{ i poimot da ~ue{”. interesi ili namera na zdru`uvawe. Grupite mo`e da bidat: formalni i neformalni. Pripadnicite na grupata prifa}aat sistem na zaedni~ki vrednosti i normi na odnesuvawe. ^lenovite na grupata razvivaat ulogi na odnesuvawe. Taka.

Karakteristiki na . polova uloga i klasna i statusna uloga. preku nivnoto u~estvo vo komuniciraweto so drugite li~nosti. Tuka. Prvata se semejnite grupi {to obezbeduvaat fizi~ka i emocionalna sigurnost vo krugot na semejstvoto. se ostvaruva proces na socijalizacija. Vitalnata sfera na `ivotot vo semejstvoto e sodr`ana vo prenesuvaweto i vo usvojuvaweto na jazikot na ~ovekovata komunikacija. Primarniot kontakt {to se ostvaruva vo semejstvoto se reproducira i vo kontaktite so lu|eto nadvor od semejnoto opkru`uvawe. mediokomunicirawe i masovno komunicirawe.1.4. starosna uloga. Masovno komunicirawe Vo op{testvoto komuniciraweto mo`e da se ostvari vo pove}e oblici ili nivoa: interpersonalno (me|usebno). 6. Vtorata. raznite crkovni zdru`enija. kako i zacvrstuvawe na vrskite so drugite ~lenovi od op{testvoto vo celina. Ovaa odlika e najvoo~liva kaj adolescentnite grupi. Sekoja od ovie grupi funkcionira vrz privle~nosta {to se pojavuva me|u pripadnicite na grupite. Tretata grupa se formalnite organizirani grupi. Ovie formalni organizirani grupi mo`eme da gi razgrani~ime vo ~etiri osnovni kategorii: profesionalna uloga. se neformalnite prijatelski grupi.Odnosi so javnosta 203 od prifa}aweto na razli~nite ulogi. (Z. individuata go ostvaruva svojot indentitet {to mo`e da bide pretstaven so dres ili so specifi~ni i prepoznatlivi oblici na odnesuvawe ili komunikacija. 3. profesionalnite i sportskite organizacii. So ~lenuvaweto vo grupata. Vo odnos na karakterot i funkciite na grupata mo`eme da razlikuvame tri tipa na grupi. Vo niv spa|aat u~ili{nite i univerzitetskite grupi. 2000:57-58). klubovite na mladite itn. ^lenstvoto vo grupata na ovoj tip vo isto vreme obezbeduva i razvivawe na individualnite mo`nosti. Atmosferata na slobodnoto komunicirawe so drugi lica se sozdava vo prijatelskite grupi {to gi karakterizira zdru`uvawe me|u ednakvite. Tomi}.

prerabotuvaat i se prezentiraat na masovniot auditorium.na rabotite na sobirawe.za na tie golemi grupi lu|e da mo`e istovremeno da im se dostavuvaat poraki na golem fizi~ki prostor potrebni se posebni tehni~ki sredstva mnogu poslo`eni otkolku kaj drugite oblici na komunicirawe. kreacija i difuzija na porakata.kon ovoj tek na difuzijata na informacijata se pridru`uva dodaten tek so posebno kreirani poraki (ili. . za razlika od drugite oblici na komunicirawe. . isto taka. 1966:54). takov „industriski# vid na prerabotka na informacijata ne poznava drug oblik na komunicirawe. . kako i na nivnoto tehni~ko dostavuvawe na korisnicite. selektirawe. ~esto. obrazovni i kulturno-rekreativni nameni ~ie proizvodstvo. prerabotka. deka se . dejnostite i soznanijata {to ne e slu~aj so drugite oblici na komunicirawe. dobiva „industriski” vid.od site tie izvori te~e neprekinat tek na razli~ni informacii kaj {to se selekcioniraat.toa e proces na komunicirawe vo koj istovremeno u~estvuvaat golemi grupi lu|e.204 D-r Tome Gruevski masovnoto komunicirawe: . . Analiziraj}i ja ovaa opisna definicija na masovnoto komunicirawe. . se nametnuvaat tri zaklu~oci: prvo. pogolemi od tie {to gi opfa}a koj bilo drug oblik na komunicirawe. Leandrov. rabotaat specijalizirani grupi sostaveni od lu|e od razli~ni profesii koi po svojata polo`ba i uloga se razlikuvaat od grupite koi posreduvaat vo drugite oblici na komunicirawe. pak. . ovoj tek e dominanten .izvorite na informacii se rasprostraneti po celiot svet i gi opfa}aat site sferi na nastanite. tie vrski se obi~no pocvrsti otkolku kaj instituciite {to se bavat so ostanatite oblici na komunicirawe (I.ovie grupi se organizirani vo institucii koi so pomalku ili so pove}e vidlivi vrski se vklu~eni vo op{testvenata struktura vo koja dejstvuvaat.kako kaj filmot) informativni.

4. informativni. iako pettiot element. Efekt. Publika so nekoj vid 5. . odnosno efektite na masovnoto komunicirawe. Koristej}i gi ovie elementi ja dobivame slednata definicija za masovnoto komunicirawe: masovnoto komunicirawe e op{testvena aktivnost so operirawe znaci. Karakteristikite na masovnoto komunicirawe najdobro mo`eme da gi sfatime vo kompariraweto na negovite osobenosti i karakteristiki so ostanatite oblici na komunicirawe. Definicijata na masovnoto komunicirawe sekoga{ gi opfa}a ~etirite elementi. vtoro. 2. Masovnoto komunicirawe gi sodr`i slednive osnovni karakteristiki: 1. Komunikatorot obi~no e pretstaven vo kompleksna organizacija {to sekoga{ bara zna~ajni finansiski sredstva. Sekoj akt na masovnoto komunicirawe mo`e da bide podelen na pet elementi: 1. Toa e naso~eno na relativno {iroka. i. treto. 3. sekoga{ e najva`niot del vo procesot na komuniciraweto. heterogena i anonimna publika. Stanuva zbor za formalni kanali {to se definirale vo masovnite mediumi itn. Porakite se prenesuvaat javno. Komunikatori {to prenesuvaat odredena 2. edukativni i rekreativni sodr`ini preku koi profesionalnite grupi vo specijaliziranite institucii ovozmo`uvaat me|usebno razbirawe so masovniot auditorium pritoa stimuliraj}i go na odredena op{testena aktivnost.Odnosi so javnosta 205 raboti za edna celina koja e sostavena od golem broj razli~ni elementi. deka vo toj proces ima postojana cirkulacija na porakata. Kanal na odredena 4. ~estopati se tempirani istovremeno da dostignat najgolem del na publikata. deka me|usebnite odnosi i nivnite elementi se mnogu slo`eni. Poraka preku 3.

Koristewe na jazikot na teloto za potkrepa na govorot Dodeka zboruvaat. . Neverbalnite ekvivalenti na izgovorenite re~enici opfa}aat nemi poraki na sou~esni{tvo (na primer. Drugi. kako. NEVERBALNA KOMUNIKACIJA Voved Vo sekojdnevniot govor pod poimot neverbalna komunikacija se podrazbira jazikot na teloto kako sredstvo so koe lu|eto. 2. so telesni dvi`ewa ili so izrazi na liceto. kako potkrepa na govorot. Tie pove}e uka`uvaat na vnatre{nite ~uvstva ili na mislewata za koi li~nosta e nesvesna ili. a i nekoi `ivotni prenesuvaat informacija. pak. ~esto i lesno se zabele`uvaat i se interpretiraat. Jazikot na teloto ima tri primeni: kako svesna zamena za govorot.206 D-r Tome Gruevski Glava ~etvrta 4. Tie dvi`ewa ja odr`uvaat i nivnata `elba slu{atelite da go prifatat toa {to go govorat. na primer. 4. osven ako ne se nabquduvaat vo svojot socijalen kontekst ili kako del na „zbir na gestovi” koi vklu~uvaat i drugi delovi od teloto. Koristewe na jazikot na teloto namesto govorot. nesvesno gi koristat dvi`ewata na racete za da go naglasat toa {to go pravat so govoreweto. Takvite signali mo`at lesno da se propu{tat ili pogre{no da se interpretiraat. poka`uvawe na palcite nagore). so svesni ili nesvesni gestovi. teloto svrteno vo eden pravec ili so ra{ireni zenici . lu|eto mnogu ~esto. Jazikot na teloto kako izraz na raspolo`enie Nekoi neverbalni signali. navredi (koga na lu|eto }e im poka`eme „{ipak” ili }e poka`eme nekoja druga aktivnost so prekrstuvawe na racete) i odobruvawe (na primer.ne pretstavuvaat svesni signali na raspolo`enie. i kako ogledalo na vistinskoto raspolo`enie. 1. 3. kako {to se: sre}na nasmevka ili luto murtewe. koga namignuvame). pak. saka da gi prikrie.

Komunikativnite sredini (kontekst . izrazot na liceto. osvetluvawe. 1983.mebel. 1970. Argyle 1975. dopirot. kako {to se. brzinata. Scherer and Ekman. Teritorijata. Nekolku avtori. Knappo. Vo ramkite na ovie teorii posebno vnimanie zazemaat ispituvawata na: 1.).). Bull. Kinezikata i proksemikata ja so~inuvaat osnovata na . na ^arls Darvin (1872). Fizi~kiot izgled na komunikatorot. `ivotnoto tempo itn. S# do po~etokot na 60-tite godini ima{e relativno malku tekstovi {to direktno se zanimavaa so neverbalnite aspekti na ~ovekovata komunikacija. Mirisot na komunikatorot. 6. Poimot vreme (kulturolo{ki i li~en odnos kon vremeto. o~ite itn. to~nosta. Prostorot na komunikatorot. gestovite. Vilhelm Vund. 2. kako {to se: Birdwhistell. na primer. Prva kniga za jazikot na teloto se pojavila pred 400 godini: „Hirologija ili prirodnite jazici na {epata” od Xon Balver (1644). Tie prou~uvawa glavno se vr{eni vo Soedinetite Amerikanski Dr`avi. 3. 4. go otpe~atil prviot tom na svoeto delo „Eti~ka psihologija” (Volkerpsychologie). 5. osnovopolo`nik na eksperimentalnata psihologija. Kon ovaa literatura se priklu~uva i bestselerot „Goliot majmun” od britanskiot zoolog Dezmond Moris (1969). Na razvojot na teorijata na neverbalnoto komunicirawe vlijaele i u~itelite na dramata i pantomimata.1972. no nau~noto prou~uvawe datira od pred nekolku decenii. doka`uvaat deka koja bilo studija na kompletniot komunikaciski proces mora da gi zeme predvid i verbalnite i neverbalnite kanali koi vo pomala ili pogolema mera se prisutni vo site formi na komunikacijata. 1982. boja itn.Odnosi so javnosta 207 Po~etocite na ~ovekoviot jazik na teloto se stari kolku {to e star i na{iot vid. Edno od kapitalnite dela za neverbalnata komunikacija e nau~nata studija „Izrazite na ~uvstvata kaj ~ovekot i `ivotnite”.

Na primer. vovel nekolku izrazi za upotrebata vo kinezi~kite istra`uvawa. Berdvistel (Birdwhistell. Pol Ekman so negovite kolegi Frizen i Volblat. Va`nosta da se znae klu~nata uloga na neverbalnite procesi vo komunikacijata ubedlivo ja ima izlo`eno Rej L. vo 1980 godina. Tie izrazi se: amblem (simboli~ko dvi`ewe so rakata. Mnogu od informaciite {to gi prenesuvame i primame se prenesuvaat preku neverbalniot kanal. . utvrdil deka eden amerikanski ma` i negovata partnerka. so verbalno zna~ewe poznato samo na odbrana grupa. popravawe na vratovrskata. Osven toa. zboruva s# na s# samo deset do edinaeset minuti dnevno. na primer. palcite nagore). Edvard H. bockawe so prstot. od prvata sredba do seksualniot odnos pominuvaat serija od 24 dejstva. Gerhard Nilsen od Univerzitetot vo Kopenhagen. Hes doka`al deka zenicite se {irat koga lu|eto }e zdogledaat privle~na li~nost ili predmet.5 sekundi. Taka kako vo zborovite: „ne se raboti tolku za toa {to go ka`uva.208 D-r Tome Gruevski modernite studii na neverbalnite komunikacii. toj utvrdil deka na dodvoruvaweto na lu|eto mu prethodat pove}e predvidlivi dejstva. isto taka. amerikanski psihijatar. tuku za na~inot kako go ka`uva toa #. [eflen. a standardnata izgovorena re~enica trae okolu 2. ima svoj pridones vo konstituiraweto na kinezikata. na primer. vsu{nost. 1970). na primer. toj zabele`al deka lu|eto zazemaat razli~na polo`ba na teloto vo zavisnost od toa dali vklu~uvaat ili isklu~uvaat drugi lu|e od grupata i deka ja menuvaat individualnata polo`ba na teloto za da bidat isti kako kako onie so koi se soglasuvaat. toj procenuva deka vo tipi~na dijadi~na sredba verbalnite komponenti nosat okolu 1/3 od op{testvenoto zna~ewe na situacijata. Albert E. i manipulator (dvi`ewe so rakata za da se postigne sigurnost ili dvi`ewe koe ilustrira nekoe instrumentalno dejstvo. Eden od avtoritetite na ova pole i osnova~ na kinezikata tvrdi deka prose~niot ~ovek. dodeka neverbalnite kanali prenesuvaat pribli`no 2/3. na primer. ilustrator (dvi`ewe so rakata koja naglasuva ritam na govorot). Isto taka.

vo 1972 godina. ^estopati ne se pravela razlika {to pripa|a na verbalniot. glavno. informacija za govornikot. Vokalno-neverbalno (govorno naglasuvawe. informacija za informacijata ili informacija za na~inot na komuniciraweto. zavisi od nivnata socijalna situacija. t. informaciska informacija. komunikaciskata informacija ja podelile na tri grupi: na kognitivna informacija. Utvrdil deka koli~inata na li~niot prostor za koj lu|eto ~uvstvuvaat deka im e potreben. t.e. Vtorata podelba bi bila verbalno-neverbalna. Spored ova. 3. i pokraj site ovie istra`uvawa i objavena literatura sekoga{ se pravela izvesna nepravda vo izu~uvaweto na neverbalnite komunikacii. go upotrebil izrazot li~en prostor (1969). vo {eesettite godini na minatiot vek. 2. Postoi i edna druga podelba na komunikacijata koja. i na indeksna informacija. nevokalnata bi se odnesuvala na site komunikacii osven na govorot. No. a.e.Odnosi so javnosta 209 Edvard T. informacija za realnosta. go vovel zborot proksemika. Laver i Ha~eson. Vokalno-verbalno (izgovoreni zborovi kako lingvisti~ki edinici. Nevokalno-verbalno (vklu~uvaj}i gi site napi{ani i otpe~ateni zborovi kako lingvisti~ki edinici). t. ja deli na vokalna i nevokalna. Nevokalno-neverbalno (vo koe bi gi vklu~ile polo`bata . kvalitet na glasot). pak. Toj prostor pretstavuva udobna zona na razdvojuvawe koja lu|eto sakaat da ja imaat okolu sebe. Toj gi navel i neprijatnite reakcii na bolni~kite pacienti koga im se vleguva vo nivniot li~en prostor.e. Robert Somer. Verbalnata komunikacija bi se odnesuvala na upotrebata na zborovi. a {to na neverbalniot oblik na ~ovekovata komunikacija. 4. Hol. a neverbalnata komunikacija na s# {to e vokalno i s# {to e nevokalno odnesuvawe koe ne e verbalno. Vokalnata komunikacija bi gi pretstavuvala site postapki {to proizleguvaat od govorot. pak. dobivame ~etiri osnovni kategorii: 1.

pak. Otsekoga{ e zabele`ana tesnata i specifi~na vrska me|u somata i psihata. a. mislite i ~uvstvata. Zborovite vo mnogu oblici na komunikacija ostanuvaat neprikosnoveni. Jazikot se definira kako kruna na ~ovekovata glava. Gestovite se samo siroma{na zamena za zborovite. da donesuva sudovi. vo nego `ivee podednakvo kako i vo svetot na predmetite. Za ova pra{awe ima i pove}e istra`uvawa. da ja prenesat sopstvenata kultura. ^ovekot si izgradil svet na zborovi. Spinoza rekol deka nikoj od nas ne utvrdil za {to e sposobno ~ovekovoto telo. mimikite itn). Jazikot stanal najizrazna karakteristika na ~ovekot i na negovata op{testvena priroda i toj jazikot go koristi kako sredstvo za kontrola na sopstvenoto i na tu|oto odnesuvawe#. a paralelno so toa i kako da se odnesuva. iako tie mo`at da bidat ednostavni. 2001:64) Pod poimot neverbalno odnesuvawe sekoga{ se misli na primitivnite aspekti na komunikacijata. . Mandi}. liceto. (T.210 D-r Tome Gruevski na teloto. da ~uvstvuva. na primer. vo zavisnost od kontekstot vo koj se koristi.. Edna od najo~iglednite funkcii {to gi ima e taa {to mo`e celosno da go zameni govorot. Vilhem Rajh veli deka zborovite mo`at da la`at. 4. no ne sekoga{ i ne za site lu|e.1. kako eden ekstrem. Celi na neverbalnata komunikacija 1.Nikakov govor nikoga{ nema da go povtori toa {to teptaveweto mo`e da go iska`e”. komunikacija. So pomo{ na jazikot ~ovekot se u~i kako da misli. „Jazikot ovozmo`uva izrazuvawe. Zemete. Martin Buber napi{al: . gluvonem ~ovek. gestovite. poprecizno da gi soop{tuvaat sodr`inata. kako i nivnata povrzanost. Neverbalnata komunikacija slu`i za nekolku celi. Jazikot e edno od najgolemite ~ovekovi dostignuvawa i obele`ja koi celosno go odvojuvaat od ostanatiot `ivotinski svet. osposobuvawe na lu|eto da obezbedat trajno op{testvo. no deka izrazot na teloto nikoga{ ne la`e.

ima situacii koga ne morame sekoga{ so zborovi da go iska`eme toa {to sakame da go preneseme. najverojatno. pa pribegnuvaat kon koristewe nekakov vid telesni dvi`ewa. isto taka. perceptivnite poedinci mo`at da identifikuvaat i interpretiraat {irok opseg neverbalni pokazateli so prili~no golema to~nost i taka da ja prenesat porakata.Odnosi so javnosta 211 Toj celosno se potpira vrz dvi`ewata na rakata i dlankata koi se univerzalno razvieni za da ovozmo`at da se odviva komunikacijata. Ponekoga{. O~igledno e deka site uspe{ni iskazi ne se nabieni so odreden stepen na emocionalna sodr`ina. Neverbalnoto povedenie. Tropame so nozete koga sme luti. nekoi lu|e se privremeno spre~eni da komuniciraat preku govor. 2. bilo da e toa taga. Ova e osobeno vidlivo kaj nurka~ite. prodava~ite na podatoci za trka~kite kowi i poedincite koi stradaat od privremena zaguba na glasot. Specifi~nite neverbalni postapki na slu{atelot mu davaat izvesna pretstava za afektivnata sostojba na govornikot. zborovite {to poedinecot gi izgovara do`ivuvaj}i nekakva emocionalna sostojba. ili podzinuvame koga sme neo~ekuvano iznenadeni. Pomislete na edna devojka koja sre}ava nekoe mom~e za prv pat. lutina. interesno e da se zabele`i deka neverbalnoto povedenie ponekoga{ mo`e da bide vo kontradikcija so . voznemirenost. {iroko sme nasmeani koga sme zadovolni. Me|utoa. pa duri i ako go storime. se koristi kako dopolnuvawe na ka`aniot zbor. pantomimi~arite. izgleda pretenciozno i premnogu formalno i direktno. duri i poefikasno. „Postapkite mo`at da govorat poglasno od zborovite#. Na pomalku ekstremno nivo. nekoe lice nema da vnese tolkavo koli~estvo ~uvstva vo iskazot. „Vreme e za ru~ek!” kako koga }e re~e: „Tatko mi tuku{to po~ina!”. Taa mo`e da mu isprati signali so nasmevka ili kontakt so pogled deka & se dopa|a i deka bi sakala da ja istra`uva ovaa vrska ponatamu. op{to zemeno. Spored toa. obi~no se potkrepeni so koristewe pridru`no neverbalno povedenie. frustriranost ili naklonost. strav. Na primer. Od druga strana.

jasno dava na znaewe deka nema da ja primi kritikata. mo`eme da zabele`ime deka ovie pridru`ni dvi`ewa. iako toa sekoga{ nema vrska so emocionalnata sostojba. slu`i grafi~ki da go zasili toa {to bilo ka`ano. 3. preku neverbalnoto povedenie. od svoja strana. Wallblatt. go olesnuvaat govorot onamu kade {to e te{ko da se objasni prostorot ili oblikot vo ~isto verbalni uslovi. Me|utoa. na primer. Ekman. op{to zemeno. e taa {to. Zemete. se priznava deka so praksa nekoi lu|e stanuvaat osobeno uspe{ni vo pove}eto formi na neverbalni izmami za {to svedo~at izvedbite na vrvnite akteri. trepereweto i stegnatosta . eden nastavnik koj verbalno gi pokanuva u~enicite da postavuvaat pra{awa i da davaat kriti~ki komentari vo vrska so sodr`inata na lekcijata. Rizen. Sepak. pridru`uvaj}i go govorot. 4. toj ~esto toa {to go veli go ilustrira so dvi`ewe i gestikulacii. oblikot na nekoj predmet ili da opi{e nekoja profesija. 1980) na ovie gestikulacii uka`uvaat kako na ilustratori. emocii i raspolo`enija kon nekoe drugo lice. Primer za toa e politi~kiot lider koj izjavuva deka ima polna doverba vo merkite {to gi prezema za dobroto na nacijata. komplementarnite funkcii na neverbalnoto povedenie poka`uvaat stavovi. Ako gi nabquduvame lu|eto dodeka razgovaraat.212 D-r Tome Gruevski verbalnata poraka. stanuvaj}i integralen del od . Onamu kade {to postoi vakva kontradiktornost obi~no se misli deka slu{atelite mu uka`uvaat pogolema doverba na neverbalnoto povedenie. Ekman i Volblat (Friesen. 1969). na nekoj na~in povrzana so prethodnata funkcija. smetaj}i deka e pote{ko da se falsifikuva (Shapiro. vsu{nost. Tretata cel na neverbalniot kanal. Vakvi finesi mo`at da se zabele`at i na TV. dodeka istovremeno so niza neverbalni postapki poka`uva nespokojstvo i neuverenost. Tuka se vbrojuvaat vcrvuvaweto. poteweto. Neverbalnoto povedenie mo`e da pomogne da se naglasat delovite od verbalnite poraki.koi se spontani i nadvor od kontrolata na poedinecot. koga nekoj ~ovek }e bide zamolen da mu go objasni na drug pravecot na patuvawe. no koj. isto taka. Na primer.

Pokraj toa. poka`uvaat deka svrtuvaweto na glavata nastrana od slu{atelot funkcionira kako znak za otstapuvawe na redot. Otkritijata na Kendon. toa zna~itelno gi eleminira obidite na slu{atelot da dojde na red. Ova stanuva o~igledno koga se nabquduva interakcija me|u dvajca koi na nekoj na~in znaat koga im e red da zboruvaat ili da slu{aat bez da si ka`at: „Ajde. gi podvlekuva ili im dava naslovi na poglavjata. dvi`ewata na teloto ~esto se koristat za da dodadat te`ina na verbalnata poraka. Ova se postapki {to imaat cel da & dadat te`ina na verbalnata poraka. Pettata i ednakvo va`na cel na neverbalnoto povedenie e taa {to toa pomaga da se regulira tekot na komunikacijata me|u govornikot i slu{atelot. sti{uvaweto na glasot i prestanokot na gestikulaciite so racete. ako govornikot prodol`uva da koristi gestovi. Povrzana so ovaa petta cel e {estata {to tvrdi deka . mo`e da go svrti da ja gleda v lice i da go dr`i so dvete race za ramewata. osven {to }e gi ka`e zborovite „slu{aj me#.Odnosi so javnosta 213 procesot na komunikacija. sega ti si na red”. nastavnikot koj mu ka`uva na klasot deka lekcijata ima ~etiri va`ni aspekti {to treba da se zapametat i toa go naglasuva krevaj}i ~etiri prsta. Osven toa. 1977) identifikuvale odreden broj neverbalni znaci so koi na drugiot mu se otstapuva redot da zboruva. ili majkata koja saka da obezbedi i da naglasi deka nejziniot sin treba vnimatelno da ja slu{a. Fiske. koristi pauzi me|u zborovite za da poka`e serioznost ili interes. Dankan i Fisk (Duncan. 5. Vo nekoja smisla toa e analogno kako koga pisatelot stava zborovi vo kurziv. ja podvlekuva va`nosta na nekoi zborovi ili frazi vo svesta na slu{atelot. 6. na primer. gi menuva tonot i brzinata na govorot. Edno drugo istra`uvawe na me|usebnoto smenuvawe na sogovornikot se zadr`a na regulira~kata funkcija na pogledot (Kendon. Koga govornikot pove}e naglasuva nekoi zborovi od drugi. Zemete go. potkrepeni so podocne`nite studii na Dankan i na Fisk. kako {to se gestikulacii so racete.1967). Tie se: krevaweto ili spu{taweto na glasot na krajot na re~enicata.

odbirawe polo`ba vo prostorijata. treba da mo`at da postignat nekoj vid zaedni~ko razbirawe. Zemete gi za primer slednive povedenija kako aspekti na dominantni neverbalni znaci: posilen glas. toj mo`e da manipulira so svoeto neverbalno povedenie za toa da go istakne. neverbalni znaci mo`at da se emituvaat vo vrska so vakvata sostojba bez ekplicitnost od strana na ispra}a~ot.214 D-r Tome Gruevski neverbalnoto povedenie mo`e da ja inicira i da ja odr`uva komunikacijata obezbeduvaj}i va`en izvor na fitbek za sogovornikot. Koga poedincite pregovaraat i odr`uvaat li~ni odnosi. Taka intervjuira~ot. sedewe zad rabotna masa. Sedmata cel na neverbalnoto povedenie e {to toa mo`e da ima zna~itelno vlijanie vrz drugi lu|e. Ako nekoj ~ovek saka da vlijae vrz drug so svojata dominacija. sedewe na ~elo na masata. Za da go storat toa. Za poedincite da ja prodol`at nivnata me|usebna interakcija. Licata {to se vo interakcija postojano go prisposobuvaat i go modificiraat svoeto natamo{no povedenie vo svetlinata na toa kako mislat deka nivnite poraki se primaat. mo`e brzo da ja smeni temata ili da prodol`i so pra{awa za nekoj pomalku kontroverzen aspekt za da ja olabavi tenzijata do koja bi mo`elo da dojde me|u niv. stoewe na izdignat podium. koj bara od klientot da opi{e kako se ~uvstvuva za nekoe kontroverzno pra{awe i otkriva aspekti na neprijatnost vo povedenieto na klientot. pogolemo koli~estvo govorewe. po~etnite odnosi so tek na vreme mo`at da se izmenat taka {to prvobitniot odnos na dominacija i pot~inetost mo`e da stane poramnopraven po svojata priroda. Osven toa. definiraj}i gi odnosite bez da gi pravi premnogu eksplicitni. bi bilo premnogu voznemiruva~ki ako edniot otvoreno ka`e deka ne go saka mnogu onoj drugiot ili deka misli oti e pova`en od drugiot. tie mora da dobijat kolku {to e mo`no pove}e informacii eden za drug za da steknat ~uvstvo za gledi{tata i ~uvstvata na drugiot. zafa}awe na poimpresivna fotelja. 7. . uspe{no prekinuvawe koga nekoj zboruva i koristewe dolgi pogledi za da se vospostavi dominanten odnos. Sepak.

preteranata qubeznost ili preteranata agresivnost itn. 4. Dimenzii na neverbalnoto komunicirawe Neverbalnite komunikacii mo`eme da gi izu~uvame vo odnos na nivnata sodr`ina. 4. dimenziite i aspektite so koi se komunicira. . 2. 5. 8. bo`i}nata zabava vo kancelarijata. do poslo`enite.Odnosi so javnosta 215 Promenata ne bi nastapila taka lesno koga licata vo po~etokot eksplicitno bi iska`ale kako se ~uvstvuvaat eden kon drug. Subjektivnosta i objektivnosta na izrazot. kako ceremonijata na diplomirawe. Od dimenziite na neverbalnoto komunicirawe gi izdvojuvame: 1. (Goffman. preterano cvrstiot stisok na racete.2. Site op{testveni opkru`uvawa od ednostavnite. 6. Pasivnosta i aktivnosta na neverbalnoto odnesuvawe. ili posetata na zabolekar. kako {to se nedelniot ru~ek. neverbalnoto povedenie mo`e da pomogne da se definiraat prifatlivi modeli na odnesuvawe na razli~ni op{testveni opkru`uvawa. so sebe nosat prifatlivi kodeksi na odnesuvawe. ili pogrebnata ceremonija. kreativnosta na neverbalnoto odnesuvawe. ^itlivosta i pristapnosta. Kontinuitetot i diskontinuitetot na komunikaciite vo vremeto. 7. ironi~nata nasmevka. Avtenti~nosta i neavtenti~nosta na individuite. Stepenot na participacija na li~nosta vo izrazot (na primer. Dlabo~inata na neverbalnata komunikacija. 3. prostorot i vo odredeni situacii. 1972). Ako nekoe lice otstapi od ovie zaedni~ki modeli na povedenie i ja voznemiri op{testvenata scena. 8. nego obi~no go povikuvaat da se izvini ili se nudi opravduvawe ili objasnuvawe za negovoto devijantno povedenie. Kone~no.). Ovoj alternativen kanal na poedincite im dozvoluva postepeno da go formiraat svoeto mislewe za drugite i da si gi menuvaat stavovite bez da moraat verbalno da ja definiraat relacijata koja so vreme mo`e da se promeni. Originalnosta. edinstvenosta.

vo vrska so naso~uva~kite pogledi razlikuvame tri situacii. intenzitetot na izraznoto odnesuvawe (energijata ili silata so koja go izveduvame neverbalnoto dvi`ewe ili izrazot). na primer. tretata situacija e koga nastanuva vzaemno gledawe „o~i v o~i”. Toa narodot go vika zagleduvawe.000 razli~ni ~ove~ki izrazi.zna~i dvi`eweto na racete vo komuniciraweto. Silata. toa se doka`uva so pritiskawe na kop~eto za pauza na snims~ot. a verojatno toa mo`e da predizvika i drugi dejstva: vqubuvawe. Razlikuvame: avtonomni gestovi i ilustratori koi go dopolnuvaat govorot. Birdvistel izdvoil 250.najva`en aspekt na neverbalnoto odnesuvawe e izrazot na liceto. 4. brzi. 10. muskularnata tenzija. Prvata e koga pogledot go naso~uvame sosema kratkotrajno. koga na ekranot se pojavuva momentalnoto dejstvo na likot. odnosno traen izraz koj{to ostava trajni promeni na liceto. Aspekti na neverbalnata komunikacija 1. br~kite. ikaweto. Gestovna ekspresija .216 D-r Tome Gruevski 9. pak. Prozevaweto. {to mo`e da trae i podolgo. melodikata. vrisokot. ritmikata. Fluentnosta. ka{laweto. Vo stru~nata literatura. smeeweto. na primer. gr~evite itn. Avtonomnite gestovi se upotrebuvaat . 3. Facijalna ekspresija . sekoga{ pretstavuvaat mo}ni poraki. Istra`uvawata vo ovaa oblast se delat na: makroizraz. Vtoriot vid naso~uvawe e koga pogledot „se fiksira” i koga toj trae pove}e sekundi. 11. 2.na primer. pri fotografiraweto koga „}e go fatat vistinskiot izraz” ili. ponekoga{ nezabele`ani izrazi koi se zabele`uvaat. Vremenskata dimenzija. Opsegot na izraznoto odnesuvawe. Vokalna ekspresija . kontakt so o~ite. agogikata.. Toga{ velime deka „mi frli pogled”. 12. i mikroizrazot.3. a i vo praktikata. dinamikata. pretstavuvaat silen aspekt na neverbalnite komunikacii. pla~ot.

Interesni se grupata dvi`ewa i gestovite na dopir na sopstvenoto telo kako komunikacija so samiot sebe. Vo literaturata se sre}avaat i „autisti~ki dvi`ewa”. 4. vo bu~na sredina (fabri~ki pogon) ili na golemi rastojanija (policajci na dol`nost). grebeweto po teloto kako samokaznuvawe. kako frustracija vo `ivotot. pak. Avtonomnite gestovi se razlikuvaat od edna do druga kultura i kulturite na lu|eto od mediteranot poka`uvaat mnogu pogolemo bogatstvo na avtonomni gestikulacii otkolku kulturite na lu|eto vo Severna Evropa.se odnesuva na ulogata na prostorot vo povedenieto na ~ovekot. Ekstremnata inhibicija e povrzana so povlekuvawe na stereotipni dvi`ewa. kle~ewe i le`ewe. koi ne se komunikaciski znaci. isto taka. koja poka`uva izraz na strav. doteruvaweto se objasnuva kako obid za samoprezentacija. pak. na primer. tuku pretstavuvaat nekoj vid vnatre{en dijalog. rakata stavena na nosot. na primer. emocionalno nivo i ubeduvawe. Samata polo`ba na teloto mo`e da ozna~uva razli~en status. sedewe. Li~niot prostor . bliskost i orientacija. Prostornoto povedenie se povrzuva so „teritorijata”. Gestovite. pozitiven ili negativen stav. Postularna ekspresija . naru{uvawe i branewe. Postojat tri aspekti: teritorijalnost. kako {to e. ^estoto igrawe so prstenot. bolest i smrt. se tolkuva kako bra~en konflikt. so dvi`ewa za pribirawe na kosata itn. ~e{kaweto po razni delovi na teloto se objasnuva kako samoohrabruvawe.ja podrazbira polo`bata na teloto: stoewe. na primer. Proksemi~ka ekspresija . 5. prstot staven na ustata zna~i sram ili inhibicija. Tie pretstavuvaat ekvivalent na vnatre{niot dijalog. Site tie imaa vlijanie vrz procesot na komunikacijata. nejzinoto vospostavuvawe.Odnosi so javnosta 217 sekoj den onamu kade {to govorot bi bil neadekvaten. a. dodeka. pokrivawe na o~ite zna~i sram i negacija. se sfa}aat kako samoadapteri i nemaat intencija na komunikacija. spazmata i ritmikata se tolkuvaat kako strav od telesni povredi.

Orientacijata e polo`bata na celoto telo. a stru~nata orientacija se povrzuva so pobliskoto rastojanie. vo avtobusite.1959. Korisno e bliskosta i orientacijata da se razgleduvaat zaedno zatoa {to me|u niv se otkriva inverzna relacija.bliskosta. op{testveno-konsultativna zona: soodvetnoto rastojanie za profesionalnata interakcija so klientite iznesuva od 270 do 360 sm. dvi`ewata vo fizi~kata okolina. Orientacijata kako poseben aspekt na neverbalnoto povedenie treba da se razgleduva vo relacija so prethodnata komponenta . a ne samo na glavata i na o~ite. Intimna zona: tie {to imaat intimen me|useben odnos }e stapat vo interakcija na rastojanie od pribli`no 50 sm. vo zavisnost od celite na interakcijata.1966) zabele`al deka rastojanieto mo`e da se klasificira vo ~etiri glavni zoni. teritorijalnoto odnesuvawe. 6. bliskosta e interpersonalnoto rastojanie {to poedincite go odr`uvaat koga se vklu~eni vo interakcija. Ako poedincite imaat sloboda na izbor vo pogled na polo`bata {to ja zazemaat eden kon drug.pod ovoj termin se podrazbiraat brzinata. orientacijata. Li~niot prostor pretstavuva predel na neposrednost na teloto. Na primer. Pospecifi~no ka`ano. li~na zona: tie {to se me|usebno bliski }e komuniciraat na rastojanie od 50 do 120 sm. javna zona: govornicite vo javni situacii obi~no se postavuvaat na rastojanie od 360 sm ili mnogu pogolemo rastojanie {to gi odvojuva od publikata. odnosno direktnata orientacija lice v lice se povrzuva so pogolemoto rastojanie. Edvard Hol (Hall. Spacijalno odnesuvawe . toa mo`e da prenese informacii vo vrska so nivniot odnos.218 D-r Tome Gruevski e onoj prostor {to neposredno go opkru`uva teloto i poedinecot mo`e da se voznemiri ako ovoj li~en prostor bide naru{en. na sportskite natprevari ili za vreme na nekoi drugi golemi nastani se zabele`uva visok stepen na tolerancija pri naru{uvaweto na li~niot prostor . bidej}i poedincite ne samo {to sozdavaat interpersonalen prostor tuku vrz komunikaciskiot model vlijae i agolot pod koj edno lice stapuva vo interakcija so drugo lice.

se na~ini na neverbalno komunicirawe. se ritamot i brzinata na odnesuvaweto na lu|eto.taa zboruva za razni dimenzii na li~nosta. pretstavuvawe na lu|eto kako objekti. kako {to istaknuva Flugel. Oblekata kako komunikacija . pripadnosta na grupata. za nejzinite interesirawa i sfa}awa. interpersonalnite stavovi itn. 8. i sposobnosta da gi kontrolirame vpe~atocite {to im gi prenesuvame na drugite. 7.~ovekot se dvi`i vo prostorot i vo vremeto i so svoite nadvore{ni i vnatre{ni dvi`ewa. koga ja nabquduvame sekretarkata kako crta cve}enca dodeka u~tivo go slu{a sogovornikot preku telefonot ili koga gi nabquduvame ~udnite oblici koi nervozno gi crta kolegata za vreme na sostanokot itn. 10. (T. ^krtaweto.toa {to e mnogu va`no. agresivnosta. tuku vo istra`uvaweto na neverbalnite komunikacii voop{to. Ritam . a. nejziniot status. Mandi}. 9. bez subjektivizacija. Na primer. isto taka. . seksualnite opredelbi. Dvi`eweto vo prostorot . ja raska`uva svojata sudbina. ne samo vo istra`uvaweto na odot na lu|eto. vsu{nost. oblekuva mnogu pove}e kostumi otkolku druga li~nost. 2001:57) Poznavaweto na razli~nite aspekti na neverbalnata komunikacija i na nivnite efekti vo op{testvenata interakcija mo`at da ni ovozmo`at da ja zgolemime svojata sposobnost da gi interpretirame tie znaci {to gi emituvaat drugite. edna li~nost {to e daleku od domot i semejstvoto i ~uvstvuva nedostatok na qubov. Na primer. isto taka. crtaweto i slikaweto.Odnosi so javnosta 219 koj{to se kompenzira so izbegnuvawe na pogledot.

kaj starite Grci dijalog podrazbira{e u~estvuvawe vo sudbonosnite nastani so zborovi. Za razlika od teatarskiot dijalog. ve}e vo 1929 godina utvrdil deka vo filmskiot dijalog „zborovite treba da izbivaat od situacijata.dijalogot se koristi vo beletriziranite vidovi (reporta`a. koga iska`uva li~en naboj kon nekoj nastan. Vo dramskite umetnosti so nego se otkrivaat odnosite me|u likovite. Sekoj govor. ne zna~i da vnesuvate misli vo slikite. 1979:34) Vo .220 D-r Tome Gruevski Glava petta 5. Toa podrazbira. koga soop{tuva ili izvestuva ne{to. b) emotiven. filmskiot dijalog mo`e da bide: a) integralen. crti~ka i sl. Jakobson. bele{ka.). po funkcija e: a) referencijalen. g) kontakten. koga vospostavuva i odr`uva kontakt i d) metajazi~en. Prvobitno. Po oblik. v) volutativen. da gi prikrie so pottekst ili dijalogot da e prettekst za nivnoto voop{tuvawe. vo koj zborovite sozdavaat situacija @ak Fejder (Jasques Feyder).Leksikon filmskih i televizijskih pojmova” (1993: 94-95) dijalog (Dialogos) se objasnuva kako ~in na verbalno op{tewe me|u likovite. Vo odnos na emociite i mislite {to gi ima likot. toa {to go veli Marcel Martin (Marcel Martin) deka „da pravite film. Vo novinarstvoto . Naj~esto se upotrebuva vo dramskite tekstovi. DVONASO^NO KOMUNICIRAWE Voved Ovoj poim se objasnuva kako „Vid na govor me|u dvajca ~lenovi na odredena jazi~na zaednica .neposredno komunicirawe. tuku da mislite vo slikite”. (Leksikon novinarstva. soop{tuvaat va`ni informacii za zaplet i razvivaat dejstvo.. gi karakterizira kako li~nosti. kako {to istaknuva R. koga poteknuva od voljata ili upravuva so nea. dijalogot mo`e da gi otkrie so tekst. koga go proveruva zaedni~kiot kod. .

Vo makedonskiot literaturen jazik ovoj poim e prezemen od starogr~kiot jazik kade zborot dialogos ozna~uva razgovor me|u dvajca ili pove}e lu|e vo kogo se proveruvala tezata na sogovornikot ili hipotezata {to ja zastapuva sogovornikot. Chercher a renouer le dialogue nastojuva da vospostavi prijatelski razgovor. (Vaclav Havel). 4. b) kontrapunktalen. g) preklopuva~ki (overleping) koga se preklopuva. za da se doka`e dali taa e mo`e da se spoi so nekoi drugi doka`ani tezi. Toa {to dijalogot go pravi va`en. so~uvana e dijalekti~kata metoda majeutika kade na postavenoto pra{awe se vozvra}a so odgovor preku dijalog i se iznesuvaat niza priznati postulati ili hipotezi koi vedna{ se proveruvaat. Vo francusko-makedonskiot re~nik (1992: 328) ovoj poim e zabele`an kako dialogue: 1. ponekoga{ razgovorite. tabora. filozof i mudrec. Po faktura (dijalogot) e primeren na `anrot i stilot na deloto. razvivaj}i ja ve{tinata na retorikata. od ovoj starogr~ki prakti~ar. ne e za~uvano niedno napi{ano delo. 2. Od anti~ko vreme se zapameteni Sokratovite dijalozi na kni`evnite drami. v) elipti~en. necelosen vo iskazot. Dijalog. d) zadninski (bekgraund) koga e vo vtor plan. 3. Dijalog me|u akterite vo film ili piesa. posebno uka`uval na dostoinstvoto na dijalogot. interesni sferi i dr. Literaturno delo vo govorna forma. e „site va`ni nastani na realniot svet . koga ne se slu{a.najubavite i najstra{nite sekoga{ da imaat svoja predigra vo sferata na zborovite. pritoa razlikuvaj}i ja umnata rasprava od praznoto govorewe koe treba da se izbegnuva: „Ne treba da se vodi rasprava so sekogo. vsu{nost. no blagodarej}i im na Platon i na negovite „Dijalozi”. Kako {to e poznato. sprotiven na dejstvoto.Odnosi so javnosta 221 celosen iskaz vo dejstvoto. nitu da se vpu{ta vo dijalektika so kogo bilo bidej}i so nekoi protivnici zaklu~uvawata (vo razgovorite) nu`no se izopa~uvaat. Ako . Diskusija me|u dva sprotivni bloka. i |) nem. a ne retko i kontinuiranite filozofski izlagawa. Aristotel.

1. ~ovekot razgovaraj}i so drugoto Jas. vodi . Vo monologot so samiot sebesi. zna~i. 1989: 381-387). Da razmisluva{. popametno e so site sredstva da se obidete da izvedete zaklu~ok. Vo rimskata kurija se sostanuvaat nekolku umni lu|e i ~estiti gra|ani koi sakaat da go pominat vremeto vo razgovori „na visok stil.op{tewe so samiot sebesi. So toa tie sekoga{ se subjekti vo dijalogot kako komunikaciski ~in. tuku i sam so sebe.govornik. Platon vo „Sofisti” za misleweto veli deka e „vnatre{en razgovor na du{ata so samiot sebe”. (Batkin. (Aristotel.222 D-r Tome Gruevski se ima protivnik koj{to so site sredstva se trudi da izgleda kako da ne mo`e da mu se prijde. po stariot obi~aj. Za ova najdobro svedo~i Lorenco Val vo poznatiot dijalog „Za u`ivaweto”. 5. (A. da razgovara so drugi lu|e e zabava. pak. Platonov. sogovornik . Aristotel. vo zabava. Po razvojot na tezata se razgoruva diskusija i po pojavata na sinteza polemikata se priveduva kon krajot. tolku pove}e”. Italijanskite humanisti za dijalogot (disputatio) kako ve{tina imale poinakvo mislewe od anti~kite misliteli. odnosno razgovorot zna~i interpersonalno komunicirawe. bi mo`ele da se soberat i da raspravaat za ~esta i blagosostojbata bidej}i nema ni{to podobro i pokorisno od sli~nite razgovori”.govornik i toj {to slu{a . Kako oblik na komunikacija dijalogot. No. 1965: 570). vsu{nost.sogovornik. Od komunikolo{ki aspekt. no da odberat drugo mesto kade. zna~i da vodi{ razgovor so sebe. 1968: 240). Dijalogot kako oblik na komunikacija Vo dijalogot kako jazi~na manifestacija postojat dva subjekta: toj {to govori . razgovor ne se vodi samo so drugi. Vo dijalo{kata sprega tie neprekinato ja menuvaat svojata uloga: govornik . Zatoa ~ovekot odi vo dru{tvo. vo „Metafizika” dodava: „mudriot ~ovek mo`e da razmisluva i sam so sebe i kolku e pomudar.sogovornik. kako vodata po strmninata”. „Da razgovara sam so sebe e umetnost. stanuva zbor za intrapersonalnata komunikacija .

Treto. Soo~uvaweto ovozmo`uva da se nabquduva i da se sledi celosnoto odnesuvawe na drugiot vo tekot na komunikacijata. Petto. interakcijata pretstavuva razmena na poraki. kako {to nekoi komunikolozi ja narekuvaat. Ovoj mentalen akt. se smeta deka ova e elementaren preduslov za da se razvie komunikacijata i interakcijata da se naso~i i fokusira kon va`nata to~ka na kognitivnoto i vizuelnoto vnimanie. interpersonalnoto komunicirawe se odviva me|u li~nostite lice v lice. Ovoj vid komunikacija se odlikuva so nekolku karakteristiki: „Prvo.Odnosi so javnosta 223 imaginaren dijalog. Vtoro. Barnlund. interpersonalnite komunikacii naj~esto se odvivaat neformalno. Komu (recipient/priemnik) i so kakov Efekt (vlijanie)?” So ovaa formula. pred po~etokot na komunikacijata postoi. {to ovozmo`uva sekoj da gi upotrebi site svoi setila i. Taa formula sodr`i: „Koj (komunikatorot) ka`uva. po koj Kanal (medium/kanal). ~esto izgleda deka ne pretstavuva komunikacija. „perceptivna anga`iranost”. publikuvana vo 1948 godina. govorni sodr`ini. percipirawe na s# {to e interesno kaj drugata li~nost. se razbira. ne se strukturirani i ne podle`at na nekoi postrogi pravila. 1968). Lasvel gi odredi istra`uva~kite poliwa na . no toj gi sodr`i belezite i karakteristikite na eden komunikaciski proces. odnosno dijalo{ki formi na komunikacija. (D. Najgolemiot broj me|u~ovekovi odnosi vo site sferi na op{testveniot `ivot se odvivaat kako interpersonalni komunikacii. Amerikanskata mediumska {kola e karakteristi~na po empiriskata orientacija zasnovana na Lasvelovata paradigma napi{ana kako statija so naslov: „Strukturata i funkcijata na komunikacijata vo op{testvoto”. koja go podrazbira procesot na komunikacijata kako komunikacija vo eden pravec. koi naj~esto se jazi~ni. sostojba na me|usebno zabele`uvawe. ^etvrto. [to (poraka/sodr`ina). interpersonalnata komunikacija se odviva vo ramkite na govorniot sistem. Zna~i. svojot celokupen mentalen kapacitet. zna~i postoi direkten kontakt vo neposredna fizi~ka bliskost.

Komu. ostanuvaat nadvor od vnimanieto.Zo{to komunikacija? So takvoto postavuvawe na pra{aweto se steknuva vpe~atok deka komunikacijata se sostoi od oddeleni elementi. preku koj Medium. Kanal: analiza na mediumite. Sepak. na ~ija zaemna zavisnost ne mo`e da se obrnuva vnimanie. formulata na Lasvel e popopularna od pro{irenata formula. kako predmet na istra`uvaweto. Kako {to istaknuva prof.. Ri~ard Bradok (Richard Braddock). pod kakvi Okolnosti. bez razlika dali se vistiniti ili pogre{ni. I denes. vo 1958 god. „Lasvelovata . verojatno. odnosno deka op{toop{testvenata me|uzavisnost i implikaciite na mas-komunikacijata. ovoj na~in na postavuvawe pra{awa ne postignal uspeh. [to. Komu: analiza na auditoriumot. So vtoriot aspekt. Vlijanieto na formulata na Lasvel se gleda i od faktot {to prvobitnata statija be{e otpe~atena vo golem broj izdanija. so pra{aweto Zo{to. ovaa formula mo`e da se kritikuva bidej}i ne se postavuva i pra{aweto . bea napraveni golem broj obidi za nejzino dopolnuvawe i {to po nea se sistematizirani mnogu knigi i prilozi. Eden opredelen na~in na nabquduvawe na procesite na komunikacija sekoga{ implicira deka odredeni aspekti na vistinata ne se gledaat. Toma \or|evi}. Efekt: analiza na efektite.224 D-r Tome Gruevski komunikaciskata nauka (Koj: ispituvawe na kontrola. {to gledaweto go naso~uvaat samo kon odredeni aspekti na eden fenomen. Ovie prigovori ne se tolku neosnovani bidej}i teoriite i modelite. se nadopolnuva zna~ajniot propust na Lasvelovata formula. go strukturiraat zabele`uvaweto i odreduvaat koi istra`uva~ki pra{awa prvo }e se postavat. formulata ja pro{iri na sedum aspekti na procesot na komunikacijata: Koj veli. kako i oblasti na istra`uvawe. za kakva Cel i so kakov Efekt? Na ovoj na~in formulata na Lasvel se dopolnuva so: a) okolnostite pod koi se ispra}aat porakite (se misli na vremeto i na prostorot) kako i b) celite {to komunikatorot saka da gi postigne. Ka`ano poednostavno: teoriite mo`at da se sporedat so nao~nici za kowi. [to: analiza na sodr`inata. Spored Robert Merton.

Invencija 2. quid. dejstvuvawe i podnesuvawe). kako najop{ti predikati vo procesot na izrazuvawe na mislite. Anti~kite retori~ari se zaslu`ni i za praviloto vo izrazuvaweto na redosledot. 35-96. When. Elokacija i 4. Vovedniot del ostvaruva: .F. so koi sredstva?). 3. . ubi. kako.Odnosi so javnosta 225 {ema odigra golema uloga vo fazata na konstituiraweto na teorijata za komunicirawe. M. Conclusio (zaklu~ok). Kvintilijan gi prisposobil na pette poznati topi~ki oznaki {to denes vo novinarstvoto se poznati kako praviloto 5 W (Who. quando. Za Harold Lasvel. Denes ovaa {ema na govorniot izraz od pove}e sovremeni teoreti~ari e prisposobena na tri etapi: 1. 141). 2.) Govorej}i za sudskata beseda. Dispozicija 3. {to. n. se znae deka desette Aristotelovi kategorii (subjekt. i . kvantitet.e. poseduvawe. Exordium (voved). Tie vo nivnite prou~uvawa ja otkrile ~etvoro~lenata zakonitost pri formirawe na govorniot akt: 1. mesto. taa {ema ne obezbeduva prezentacija na slo`enite procesi na dvonaso~nata komunikacija. koga. kade. Me|utoa.motivacija. zo{to. malku e poznato deka svoeto u~ewe go zasnoval na sfa}aweto na rimskiot filozof i retori~ar Kvintilijan (Markus Fabius Qiuntillianus. polo`ba. Akcija. Kvintilijan tvrdel deka za problemite vo pravosudstvoto mo`e da se razgovara pod uslov da se odgovori na pra{awata: quis. denes s# pove}e se smeta deka taa {ema e nadminat model na prezentirawe na slo`enite procesi na komunicirawe”. Why) bez koi ne mo`e da se strukturira novinarskiot izraz. Where. kvalitet. scur. Zna~i. vreme. Isto taka. relacija. What. Disputatio (izlagawe i prou~uvawe). quomodo.animacija za priem. (Leksikon novinarstva: 1979. quibus auhilius (koj.

Zatoa Retorikata so pravo. Vo vovedniot del na govorniot akt va`no e da se ostvari principot na clare et distincte bidej}i toj e osnovnata pretpostavka za natamo{no ostvaruvawe na uspe{nosta na govorniot akt.indukcija na komunikaciskiot proces. {to e poatraktiven. vo nego se ostvaruvaat lingvisti~ki i nelingvisti~ki vrednosti na jazikot. Retori~arite smetale deka osnovnata zada~a na vovedniot del e captatio benevolentiae. Poznato e deka vo fazata na izlagaweto govornicite se slu`at so analogija i se povikuvaat na avtoriteti. pa artikulacijata i ostanatite superceptivni vrednosti koi intuitivno se ~uvstvuvaat kako povisok stepen na frapirawe i fascinacija. vo vovedniot del postignuvaat efekti na povratnata informacija so pomo{ na postavuvawe retori~ki pra{awa ili pra{awa {to ja zabrzuvaat emocionalnata podgotvenost na auditoriumot. Vtoriot na~in (induktivniot). a. isto taka.226 D-r Tome Gruevski . No. Edniot e deduktiven. i {irok repertoar na gestovi i mimiki. posebno. gi prou~uva ulogata i zna~eweto na dobrata intonacija. Kaj deduktivniot diskurs va`no e komunikatorot da ne propu{ti niedno skalilo potrebno za razbirawe na edno pravilo. 41) Postojat dva na~ina na izlagawe. (M. Vtoriot del od govorniot akt e izlagaweto. a drugiot e induktiven. Poznato e deka ve{tite govornici. poim ili zakon. Vovedniot del na govorniot akt e sostaven od verbalni i od neverbalni komunikacii. Osnovna cel na izlagaweto e „da se sledi patot so koj mislata preminala vo proces na strukturirawe”. ovozmo`uva slu{atelite zaedno so komunikatorot da gi pominat site neophodni etapi vo transformacijata na perceptivniot materijal s# do formirawe na pretstavite i poimot. . Obilno se koristat stilski i jazi~ki figuri. Plenkovi}: 1987. Zna~i. adekvatniot ritam ili tempoto na govorot. Zna~i. potoa izraznata vrednost na pauzata. vistinskite komunikatori ne mo`at sekoga{ da go koristat ova pravilo. doa|a do povrzuvawe na komunikatorot i publikata.

{to vo prevod zna~i . „Radiskite i televiziskite komunikatori vo refrenot treba da ja stavat samo osnovnata karakteristika na diskusot.e. Vo ovaa faza posebno treba da se obrne vnimanie na eden drug fakt. t. Toj ima odlu~uva~ko persuazivno zna~ewe „bidej}i duri so nego se postignuva mobitovski i hubitovski valeri na porakata. no vo jazi~nata raznovidnost taka {to redundancata da bide podnosliva za uvo i poprifatliva za sfa}awe. Imeno. zbieno izlagawe vo koe so sistem na direktno i indirektno doka`uvawe }e se pribli`uva do semanti~kite mo`nosti na slu{atelite. [to treba da znaat radio i televiziskite novinari koga se nao|aat vo fazata na izlagaweto? Potrebno e povremeno da go koristat principot na refren. t. Vsu{nost. blagodaruvaj}i mu tokmu na dobriot zaklu~ok na slu{atelite. Zatoa. .Odnosi so javnosta 227 Tie ne treba da gi „koristat# avtoritetite za potpirawe na neosnovani tvrdewa.krajot deloto go krasi. (Ibid: 42). (Ibid: 42). Tretata etapa na govorniot akt e zaklu~okot. lajt-motivot na celata poraka.e. no ne mehani~ki kako {to toa go pravat sakralnite retori~ari. „nu`no e potrebno da se obrne vnimanie na kondenzirano. na site ni e poznata retori~kata izreka: finis opus coronat. poznato e deka kapacitetot na slu{nata percepcija informaciski e zna~itelno pomal od kapacitetot na vizuelnata percepcija. vo procesot na dekodiraweto plasiranite informacii se prifa}aat kako svoi i spored niv se oblikuvaat odnesuvawata”. (Ibid: 42). odnosno gleda~ite. tuku tvore~ki.

Elementi na ve{tinata na komunicirawe Ve{tinite na komunicirawe imaat dolga tradicija.1972) Postojat razli~ni tipovi na poraka. Vakvata podelba. Komunikaciskiot proces pretstavuva zbir na elementi koi se mnogu promenlivi. Vasi}. Naj~est tip na poraka e onaa so koja se izrazuvaat vnatre{nata sostojba. e uslovena i od karakteristikite na porakata: sodr`ajnost. Osnovite na ve{tinite gi razvile anti~kite retori~ari Aristotel i Ciceron. uveruvaweto. podocna se poka`ala kako necelosna. Za odr`uvawe na site elementi na komunikaciskata situacija potrebno e mnogu iskustvo i ve{tini. Efektivnosta na komuniciraweto ne zavisi samo od sposobnosta i od ve{tinata na komuniciraweto. no celta ima mnogu pove}e od celite {to gi spomnuvaat anti~kite retori~ari. Taa. vo ista merka. Tie komuniciraweto go sfa}ale kako proces na informirawe i proces na ubeduvawe. ]e navedeme tri. prijatnosta i neprijatnosta. 6.228 D-r Tome Gruevski Glava {esta 6. Posebno se promenlivi nivnite me|usebni odnosi. emocionalen naboj itn.1. (S. Ve{tinata na komunicirawe kako nadgradba na individualnite sposobnosti se steknuva so u~ewe. VE[TINA I TEHNIKI NA DELOVNOTO KOMUNICIRAWE Voved Vo site oblici na komunicirawe potrebni se sposobnost i ve{tina za komunicirawe na subjektite vo komunikaciskiot proces. Porakite mo`e da se delat spored celta. uverlivost. Na vakvata . Sposobnosta za komunicirawe e uslovena od zbirot na relevantnite individualno-psiholo{ki karakteristiki.

Izborot na na~inot na soop{tuvawe na porakata sekoga{ e zna~ajno pra{awe za strategijata na informiraweto i komuniciraweto. Vo govorot se koristat pogolem broj kanali na dejstvuvawe (glas.prima~i na porakata. odnosno prima~ot se pottiknuva na odredeno odnesuvawe. Vo edna minuta obi~no ~itawe mo`e da se prenesat 250 zborovi. Poznato e deka dobar govornik ne mora da bide i dobar pi{uva~. Kaj govornite poraki postoi mo`nost na neposredno povratno dejstvo. Govorniot zbor e poprakti~en za pomal krug recipienti. koga stanuva zbor za pogolema grupa lu|e . Tretiot tip poraka se odnesuva na op{teweto vo koe se o~ekuva idnoto odnesuvawe na prima~ot na porakata. Dobar pi{uva~ na tekst ne mora da bide soodveten za govorno iznesuvawe na porakata.Odnosi so javnosta 229 poraka ne se o~ekuva odgovor. pi{uvanite poraki se nedelotvorni. koj na prima~ot na porakata mu gi prenesuva privle~nosta ili voo~enite nastani koi toj samiot ne mo`e da gi zabele`i. Site tie imaat svoi zakonitosti koi mora da se po~ituvaat za komuniciraweto da bide uspe{no. vo mnogu radio i TV-emisii namesto da se upotrebuvaat govorni zborovi. dodeka toa go nema kaj pi{uvanite poraki. da se sovladaat po 100 zborovi. Vtoriot vid poraka pretstavuva op{teweto vo koe govornikot e posrednik. Sekojdnevnoto komunicirawe na lu|eto vo procenti izgleda vaka: 75% od na{ata sekojdnevna komunikacija . Brzinata na ~itaweto e mnogu pogolema od brzinata na govornata poraka. dvi`ewe. Porakite mo`at da bidat govorni i pi{uvani. a so brzo ~itawe do 600 zborovi. se upotrebuva pi{uvan jazi~en izraz koj{to so ~itawe e pretvoren vo zvu~en. Razlikite {to postojat me|u govornite i pi{uvanite zborovi ne se zemaat predvid. Na primer. Vo edna minuta mo`e prose~no da se ispratat. odnosno usni i pismeni. postojat i verbalni i neverbalni poraki. Po svojata priroda. drugi kodovi). Tie dve aktivnosti ne se identi~ni. No. Pi{uvanata poraka vo odredeni situacii e poracionalna i poekonomi~na. Na prvo mesto toa e brzinata na prenesuvaweto na porakata. Na primer. govorot poinaku se podgotvuva od pi{uvanata poraka.

3. Zaklu~ok.vo koj se iznesuva funkcijata na porakata i vnimanieto na slu{atelite se naso~uva na osnovnata sodr`ina. Prvo treba da se ima odreden plan za sekoj tip poraka. 2. Kako treba da izgleda edna pravilno strukturirana govorna poraka. pogledot.opfa}a razvivawe na glavnata ideja. Vovedot mo`e da se dade vo razli~ni oblici: naveduvawe na istorijata. dvi`eweto. postavuvawe pra{awa.gestovite. Naj~esto {emata na eden takov plan izgleda vaka: 1. isto taka. na primer: facijalnite . mo`nosta za pogre{no tolkuvawe na govornite poraki od strana na slu{atelite. lo{ata interpretacija na podatocite od strana na sozdava~ite na porakata. 4. Vo govornata komunikacija komunikatorot mo`e da bide uspe{en ako iznesuva nekoja sodr`ina koja nego li~no go interesira. a samo 25% se odnesuva na pi{uvaniot jazi~en izraz. hipoteza ili tvrdewe. povikuvawe na sopstvenoto iskustvo itn. apstraktnite poimi. za uspe{no komunicirawe sekoga{ ne e dovolna samo kreativnosta. No. Pri razrabotkata na porakata glavna uloga igra tvore~koto ili kreativnoto mislewe. Treba da se dodade i li~nata uverenost. faktite i sudovite itn. postularnite . Pri govornata komunikacija. no. povikuvawe avtoriteti (li~nosti ili institucii). od kade tolkavo vnimanie posvetuvame na pi{uvanata otkolku na govornata aktivnost? Komuniciraweto kako ~ovekova aktivnost e izlo`eno na dve opasnosti . Za ve{tinata na komuniciraweto neophodno e prou~uvawe i poznavawe na site mo`nosti na izrazuvawe. Voved . Telo na porakata . so pomo{ na gestovnite supersegmenti intonaciskite oblici itn. polo`bata na teloto pru`aat soodvetni informacii i ja tolkuvaat porakata. Nedorazbirawata nastanuvaat vo momentite koga doa|a do me{awe na zborovite i rabotite. Ako e taka. a ne samo na verbalnite. Glavna ideja.prvo. zanesot na govornikot. vtoro.230 D-r Tome Gruevski e govorna. taa . nasmevkata. i.izrazot i pogledot.

traewe i povtoruvawe (na primer. a fizi~kite svojstva na porakata vlijaat na drugite oblici na vnimanieto. isto taka. ekstenzivnost. za uspe{no usno komunicirawe neophoden e visok stepen na samokontrola. pove}epati }e bide zadr`ana vo svesta na slu{atelite).2. a ne {to se ka`uva. dvi`eweto kaj govorot. so instituciite i dr. Pi{uvani komunikacii Ovoj vid komunikacija pretstavuva direktno i individualno sredstvo za ostvaruvawe komunikacija so delovnite partneri. jazik. navikata za vnimanie itn. promenite i sprotivnostite. Toa e onoj moment koga se javuva „trema” pri komuniciraweto. Ostanatite faktori od koi zavisi vnimanieto na slu{atelite mo`eme da gi podelime na dve grupi: fizi~ki i psihi~ki. 6. Spored S. Va`en faktor vo procesot na verbalnoto komunicirawe pretstavuva i motiviranosta. jasen. Principite {to . Isto zna~ewe ima i traeweto na vremeto na usnoto prezentirawe na temata. izrazuvawe. Za dobroto komunicirawe sekoga{ se potrebni: invencija. Oblici na delovni komunikacii 6. organizacija.Odnosi so javnosta 231 informativna sodr`ina treba da gi interesira i slu{atelite. Toj mora da bide pravilen. tie se: intenzivnost. Dobar govor mo`e da se odr`i samo za raboti za koi sme emocionalno vrzani i raboti koi dobro gi poznavame. Vo razvivaweto na ve{tinata na oralnoto komunicirawe neophodna e samoanaliti~kata kontrola. glasen i `iv.2. Se razbira. Ne pomalku zna~ajno e i poznavaweto na sostavot na auditoriumot na kogo se obra}ame. Isto taka. deka treba da govorime samo toga{ koga imame ne{to da ka`eme. Treba da se znae deka vnimanieto na slu{atelot mo`e da mu se privle~e samo so toa kako se ka`uva. Vasi}. sodr`inata na porakata e povrzana so psiholo{ki faktori.1. so prijatelite. Pravilo e. Pri sostavuvaweto na jazi~nata govorna poraka mora da se vnimava na jazikot. ako privle~nosta se povtoruva pove}epati. pamtewe. Va`en element e i pravilnosta na govorot.

jasnost. celosnost. Pravilata za pi{uvawe izve{taj se slednite: . Sledniot paragraf treba da gi sodr`at informaciite koi slu`at kako poddr{ka na podatocite od prviot paragraf. spa|a vo dokumentite i vo delot na pi{uvanata komunikacija. konkretnost. po~ituvaweto na jazi~nite i na komunikaciskite kompetentnosti. Vo posledniot paragraf treba da bidat izrazeni o~ekuvawata na prima~ot.Prviot paragraf na pismoto treba da gi sodr`i glavnite informacii {to se potrebni za prima~ot. go istaknuvame rezimeto kako pi{uvana forma koja sodr`i va`ni informacii za sposobnostite na kandidatot {to. Osven ovoj oblik pi{uvana komunikacija. treba da konkurira za rabotno mesto vo edna firma. Mo`no e da se koristat ~etiri formi na rezime: hronolo{ko rezime. jasni i koncizni re~enici zaradi vizuelnosta na tekstot. vnimatelnost. ]e nabroime pet osnovni pravila na pi{uvanoto delovno komunicirawe: ekspeditivnosta. isto taka. funkcionalno rezime i kombinacija od hronolo{ko i od funkcionalno rezime. celno rezime. Pridr`uvajte se na slednive na~ela: sodr`ajnost. Izve{tajot.232 D-r Tome Gruevski postojat vo usnoto komunicirawe se ostvaruvaat i vo pismenoto komunicirawe. Vnimavajte na pismoto koe sekoga{ ostanuva „pi{an dokument#. So ovoj vid komunikacija osobeno doa|a do izraz toa {to se vika imix na firmata. Pri pi{uvaweto na delovnite pisma osobeno treba da se vnimava na slednive elementi: . to~nosta i preciznoto izrazuvawe. Sekoga{ vnimavajte na vizuelniot izgled na pismoto. na primer. u~tivost i pravilnost. Koristete kratki. administrativno-tehni~kata obrabotka na pi{uvanata delovna komunikacija i estetskiot izgled na delovniot iskaz. Nastojuvajte pismoto sekoga{ da bide napi{ano na edna stranica. ~uvaweto na delovnite i na slu`benite tajni.

koristete izdvoeni pasusi. .na naslovnata stranica napi{ete to~no za {to stanuva zbor. kako i drugite oblici na pi{uvani komunikacii. Za prezentacijata. .izve{tajot treba da sodr`i vistinski podatoci koi }e bidat korisni za site subjekti. . Kaj prvite.izbegnuvajte zdodevni temi. kakva . ~itlivosta zavisi od: izgledot na bukvite.fokusirajte se na centralnite temi {to sakate da gi obrabotite vo izve{tajot.Odnosi so javnosta 233 . da ima dodatna dokumentacija koja }e potkrepuva nekoi elementi od izve{tajot. se razbira. Pri pi{uvawe izve{taj treba da se izbegnuva pi{uvawe vo prvo lice ednina bidej}i toa ostava lo{ vpe~atok. Prezentiraweto na izve{tajot pretstavuva poseben nastan za komunikatorot. podvlekuvani tekstovi i sl..izve{tajot mora da bide koncizen. . Pi{uvanite komunikacii i problemot so ~itlivosta Prviot problem {to nastanuva kaj pi{uvanite komunikacii e problemot na ~itlivosta. ima svoja sodr`ina i struktura po koja treba da se pridr`uvame pri negoviot oblik. vo u{te pogolema merka zavisi i od samoto pi{uvawe.koristete ednostavni grafiki. . prezenterot treba da bide podgotven za sekakov vid pra{awa i odgovori. Vo prviot del sekoga{ se istaknuvaat predmetot i celta na izve{tajot. treba da se proveri dali vo prostorot kade {to treba da se prezentira izve{tajot s# funkcionira tehni~ki. ^itlivosta. rastojanieto me|u redovite itn. a ponekoga{ se stavaat i glavnite zaklu~oci. koristeweto na vizuelnite delovi na prezentacijata. dol`inata na redovite. Izve{tajot. Taa zavisi od dve grupi faktori: tipografski i od samoto pi{uvawe. . da ima dovolen broj kopii od toj izve{taj. tabeli i mapi za prezentacija na statisti~kite informacii. goleminata na bukvite. Va`no e koi zborovi }e se izberat.

radiokasetite. zna~eweto i vlijanieto na zborovite i govorot. dopirot. poznavaweto na metodot na ubeduvawe. redundantni zborovi. radioto. marketingot. razvivawe na memorijata. telefoniraweto. so pomo{ na kompjuterot i dr. kolkav broj zborovi }e ima vo edna re~enica itn.234 D-r Tome Gruevski sintaksi~ka konstrukcija }e se primeni. pi{uvaweto. delovniot imix. odnosno grupata na koja & se obra}ame. li~niot nastap. podgotovkata na foliite za grafoskopot. afektiven karakter na zborovi. razbiraweto na poedincite. oblekuvaweto. koristeweto na priborot za prezentacija. profesionalnoto oblekuvawe i odnesuvawe. vesnicite. Za prenesuvawe na porakata po verbalen pat se koristat golem broj mediumi: informaciskite tehnologii. Za ostvaruvawe na vakvite aktivnosti. Tie se glavnite elementi za nejzino vospriemawe. pred poedinecot sekoga{ treba da se vodi smetka za t.n. zna~eweto na pi{uvanite zborovi i tekstot. dvi`eweto na teloto. koristeweto na mediumite itn. podgotovkata na tekstot. ]e izdvoime nekolku pravila: zborovi koi naj~esto se upotrebuvaat. so vidot. „prvi trieset sekundi” za koi se misli deka se presudni bidej}i od taa prva sredba zavisi vkupniot vpe~atok za li~nosta vo ponatamo{nite . mirisot. spisanijata. tehnikite na slu{awe i postavuvawe pra{awa. Komuniciraweto se ostvaruva: so govorot. internetot. Za podgotvuvawe na delovnata komunikacija potrebni se: ~itawe na postoe~kiot materijal. izgledot. odnosite so javnosta. funkcioniraweto na ~ovekovite komunikacii. razbiraweto na neverbalnite komunikacii. odnesuvaweto. plakatite i dr. dokumentite pe~ateni vo posebni formi. so sluhot. televizijata. podgotovkata za prezentacija na laptop-kompjuterite itn. polisemi~ki karakter na obi~ni zborovi. podgotovkata na vizuelnite dokumenti. definirawe na strukturata na nastapot. Za postignuvawe dobar vpe~atok pred grupata ili. videoporakite. portretite. pak. celta {to saka da se postigne. potrebni se poznavawa od oblasta na psihologijata. so drugite ~ovekovi setila.

„{to pravite” itn. na primer. javnite sobiri. Vo tie sredbi na povr{ina izleguvaat pove}e zna~ajni momenti od koi zavisat ve{tinata i uspehot {to treba da gi ostvari sogovornikot. kaj delovnite lu|e nastanuva na javni sobiri. . Vo vtor slu~aj pretstavuvaweto. odnesuvaweto. na saemi. Voobi~aen e onoj koga se rakuvame so relativno cvrst stisok na rakata. Neposrednite sredbi: li~nite sostanoci. Pozdravuvaweto kako del od sekojdnevniot `ivot. saemi. Pri ovie sredbi sogovornicite voop{to ne razmisluvaat za su{tinata na vakvite pra{awa i odgovorite {to gi davaat. Postojat razli~ni vidovi rakuvawa. jas sum profesor d-r toj i toj. Osven izgledot. Rakuvaweto se koristi pri sekoja sredba i go narekuvame „govor na teloto”. prezentacii i dr. Pri pretstavuvaweto na sredbite so nepoznato lice obi~no se sre}avaat voobi~aenite i kli{irani re~enici: „dobar den”. no ne dolgo i sogovornikot ne treba se ~uvstvuva neprijatno od stisokot. Na tie sredbi sekoga{ se postavuvaat standardite: „kako ste”. Pi{uvanite komunikacii. Telefonskite komunikacii.Odnosi so javnosta 235 razgovori. Vo najgolem broj slu~ai voop{to ne gi interesira „kako se sogovornicite#. Srde~no rakuvawe ima koga rakata }e se protrese dva-tri pati. jas sum toj i toj itn. Na prvo mesto toa e govorot na teloto. izlo`bi. Od vospostavuvaweto kontakti }e gi nabroime: 1. 3. so kogo vo ovoj semester }e imate mo`nost da ja izu~uvate materijata od predmetot „Odnosi so javnosta”. Elektronskata komunikacija. 4. Osnovno pravilo pri tie sredbi e sogovornikot zadol`itelno da se gleda vo o~i. na prezentacii itn. Najdelikaten na~in na vospostavuvawe komunikacija. 2. na~inot na izrazuvaweto visoko mesto vo rangiraweto zazema i ocenkata na kvalitetot na komunikacijata. a u{te pomalku „{to rabotat”. na izlo`bi. mo`e da izgleda vaka: „Po~ituvani kolegi.

tonot. Osnovnite faktori vo edna telefonska komunikacija. jasni i precizni. spored Xejn Dejvis. Pogri`ete se povnimatelno i poprecizno da gi izgovorite va{eto ime i prezime. Telefonski komunikacii Za vospostavuvawe kontakti vo profesionalniot `ivot mnogu va`no e efikasnoto i pozitivno komunicirawe so pomo{ na telefonot. a i obi~nite lu|e pri ostvaruvaweto na vakviot vid komunikacija poka`uvaat neverojatno golemi nepoznavawa i „nekultura”. razbiraweto. Mnogu delovni lu|e. intonacijata na glasot. Vo znak na srde~nost na sredbite obi~no doa|a do pregrnuvawe i baknuvawe na partnerite. 6. Kaj tie sredbi najva`no e da se ostavi dobar vpe~atok kaj sogovornikot i na razdelbata treba da se poka`e srde~nost kon sogovornikot. po nekoe pravilo. • Ne javuvajte se istiot den koga ste gi ostavile imeto i brojot na telefonot. Kaj oddelni narodi vo svetot vakviot na~in na kontaktirawe so lu|eto ne postoi. se pravi koga sogovornicite se baknuvaat lice v lice tri pati. • Ne pra{uvajte kade e liceto koga go nema. Toa zna~i deka stanuva zbor za bliski odnosi so sogovornicite. so zaka`uvawe sledni sostanoci. Zavr{uvawe na sredbata nastanuva koga }e se iscrpat temite za razgovor. u~tivnosta. Vo takvi situacii treba da se vnimava razgovorite da bidat kratki. brzinata na govoreweto i otkrivaweto na `elbite. ostavete gi . se slednite: polo`bata na teloto. se razbira. • Koga se javuvate na telefon i vi se vklu~i telefonskata sekretarka.2. [to treba da znaeme koga }e re{ime nekogo da pobarame preku telefon: • Pretstavete se i ostavete gi imeto i telefonot dokolku ne mo`ete da zboruvate so liceto {to ste go pobarale. Razgovor pri sredbata. po signalot pretstavete se. Vakviot na~in na vospostavuvawe komunikacija kaj nas.236 D-r Tome Gruevski Pregrnuvawe i baknuvawe.2. se razbira.

Postojat istra`uvawa koi velat deka ~ovekot la`e vo prosek 200-pati na den koga stanuva zbor za telefonskite razgovori. qubezno obidete se da objasnite deka }e razgovarate podocna i deka vie }e go pobarate sogovornikot. ne xvakajte itn. u~tivno e da pra{ate koga povtorno da se javite. Koi se naj~estite nedostatoci i problemi pri ovoj vid komunikacija: problemot so mnogubrojni javuvawa. Poseben moment pri telefonskite komunikacii e koga povikot e od „drugata strana na `icata”. na primer. • Bidete u~tiv koga se javuvate kaj svoite partneri. vo posledno vreme ima s# pogolema primena. isto taka i vo delovnite komunikacii. kako vo privatniot `ivot. • Ne poka`uvajte nervoza koga. Zatoa koga sogovornikot e zafaten. • Dodeka razgovarate. ne jadete.Odnosi so javnosta 237 datata i vremeto koga ste se javile. mnogu vnimatelno izvinete se za napravenata gre{ka i za voznemiruvaweto {to ste go napravile so „nepoznatiot”. Prednostite na ovoj vid komunikacija se ogromni. • Ako ste svrtile pogre{en broj. so drugi sogovornici ili so nekoja neodlo`na rabota. ednostavno. koga. zgolemuvawe na tro{ocite od napravenite impulsi. vremeto na telefonirawe dodeka vozite avtomobil. na drugi neophodni momenti. Preku qubeznosta {to se gleda od ovoj vid komunikacija mo`e da se zaklu~i kakov vid na delovnost i kakvi partneri imate za . • Sekoga{ pri telefonskiot razgovor na po~etokot pra{ajte dali liceto e vo mo`nost da razgovara. Mo`e da se nabrojat u{te mnogu primeri. Podvi`nata telefonska komunikacija. Prvo se sovladuvaat ogromnite rastojanija me|u sogovornicite. svojot broj na telefonot i kratko ka`ete ja porakata i {to sakate. ili. na drugi javni mesta. za vreme na ve~erata. ne sakate da razgovarate. pak. sekretarkata }e vi ka`e da pri~ekate. go naru{uva ritamot na rabotata. na primer. mo`e da se ostvari sobraniska ili konferenciska komunikacija itn. • Ako ne ste go dobile sogovornikot.

neu~tivo e faksot da se koristi za izjavuvawe so~uvstvo ili li~na blagodarnost. Treba da se vnimava za razgovorite {to mo`at da vi se slu~at na javni mesta. . Zna~i. Telefonskata komunikacija sekoga{ ima svoi pravila. kako {to e delovnoto pismo. vakviot oblik komunikacija bara adekvatni i kompetentni odgovornosti na sekoj poedinec i sopstvenik na mobilniot aparat. Elektronski delovni komunikacii Blagodarej}i na novite tehni~ko-tehnolo{ki dostignuvawa {to se ostvarija vo oblasta na elektronskite komunikacii. elektronskata po{ta. prima~ot zadol`itelno treba da go pra{ate da ne nastanale nekoi problemi pri izvr{uvaweto na taa operacija.3. i tuka postojat pravila: porakata treba da bide kratka i koncizna. na konferencii za pe~at i na drugi zasedanija. . No. . Takvi treba da bidat i razgovorite {to se izvr{uvaat preku mobilnite telefoni. .treba da se koristi atraktivnosta na prvata stranica.) I ovoj oblik na komunikacija ima svoi pravila: . toa se pravi vo li~nite kontakti. . Od elektronskite delovni komunikacii kako najva`ni elementi gi izdvojuvame: faksimilot (faksot. Elektronskata po{ta (e-mail) e odli~en na~in za elektronska komunikacija.na faks ne se stava ne{to {to e doverliv dokument.faks-porakite treba da bidat lektorirani i pravilno napi{ani. 6. na elektronskata po{ta po`elno e da odgovorite istiot den. na sobranija. emotivnite i intimnite poraki so~uvajte gi za vreme na razgovorite vo ~etiri o~i ili preku telefonskite razgovori. veb-stranicata i dr. denes sekoj deloven ~ovek kako pridru`en element go ima personalniot kompjuter koj pretstavuva negov „deloven ~ovek” bez ogled na toa dali stanuva zbor za desktop. internetot.238 D-r Tome Gruevski sorabotka.2.po pu{taweto na faksot. za vreme na vozewe na avtomobilot. laptop ili za nekoj drug vid.

Posebno pra{awe vo delovnite komunikaci. Kaj nekoi seriozni firmi vo svetot na ovoj oblik na komunikacija mu se posvetuva isklu~itelno vnimanie. Golemite kompanii ~esto anga`iraat i svoi sovetnici za delovniot imix na vrabotenite. . upotrebata na pomo{nite. Govorna prezentacija Ovoj vid komunikacija e navistina mo}en komunikaciski metod. ]e navedeme nekolku pravila: . Pri konstrukcijata na prezentacijata sekoga{ treba da se vnimava pred kogo i kade se dr`i prezentacijata. sekako. obidete se so odbrani zborovi da ja razbiete monotonijata ili stravot od razgovorot. . .vnimavajte na oblekata {to ja nosite za ovaa mo`nost. .za vreme na prezentacijata va{iot pogled da bide naso~en kon auditoriumot.pretstavete se pred auditoriumot. a i za neformalnoto oblekuvawe nadvor od rabotnoto mesto. vizuelnite delovi pri prezentacijata.na po~etokot sekoga{ pozdravete gi prisutnite i rakuvajte se srde~no so tie {to ne gi poznavate od auditoriumot.vnimavajte na dol`inata na prezentacijata (vremeto e pari). . treba da se podgotvi pristapot vo tekot na prezentacijata. Takvite firmi obi~no imaat i pravilnik za oblekuvawe na rabotnoto mesto. .bidete nasmean i ostavete pozitiven vpe~atok. . ve{tina. .jazikot pri va{eto izrazuvawe mora da bide jasen i ~ist.2. redosledot i fazite vo prezentacijata. So toa sakaat da poka`at koj e koj vo delovniot svet. Od profesionalnite odnesuvawa na delovnite lu|e interesno bi bilo pra{aweto za pametewe na imiwa i likovi .odgovorite na postavenite pra{awa da bidat jasni i koncizni. e delovniot imix na koj treba da se vnimava pri delovnoto oblekuvawe ili neformalnoto delovno oblekuvawe. vnimavajte na vremenskiot aspekt na prostorot vo koj prezentirate itn .4.Odnosi so javnosta 239 6.vnimavajte da ne mu vrtite grb na auditoriumot. koj za negovo ostvaruvawe bara posebna podgotovka.

ne pu{ete za vreme na delovnite razgovori. vo praksata. .ne treba da se pu{i vo kancelarijata so klientite. Zna~ajno pra{awe e i odnesuvaweto i ostvaruvaweto komunikacija pri sredbite {to se ostvaruvaat za vreme na delovni ili na sve~eni ru~eci. . Site ovie zabrani se staveni i vo Zakonot protiv pu{eweto.240 D-r Tome Gruevski vo delovniot svet. . e zabraneto i vo restoranite. Pu{eweto navistina e porok. Kako potsetuvawe od mnogubrojnite pravila }e gi izdvoime: -ne treba da se pu{i vo prostoriite za sostanoci. isto taka.pu{eweto. no se sre}ava vo delovnite kontakti i komunikacii. . .ne pu{ete vo ni~ij avtomobil.

(Leksikon novinarstva. se vo direktna zavisnost od vidot na mediumite. odnosno filmskite lenti itn. isto taka. tehnikite na masovnata difuzija na porakata so posredstvo na radiobranovite. e medium za komunicirawe. se javuvaat poedinci ili grupi. Me|u mediumskite tehniki. 1979:158). na primer: radiobranovite. kako akteri na komunikaciskata praksa. kako {to. isto taka. na primer. na~inot na oblikuvawe na porakata e vo direktna zavisnost od mediumskata tehnika.Odnosi so javnosta 241 TRET DEL Glava prva 1. televiziskite kanali. od izvorot do prima~ite. pred s#. a. i izvesnite organski funkcii na ~ovekot funkcijata na jazikot. odnosno recipienti. Na taa cel mo`at da & slu`at komunikaciskite tehniki. MASOVNI MEDIUMI Voved Poimot medium vo re~ni~ko-enciklopediskata literatura podrazbira sekoe sredstvo za komunicirawe preku koe mo`e da se prenesuva poraka ili informacija od komunikatorot do recipientot bez ogled na toa dali vo uloga na komunikatori. se vbrojuvaat: pe~atarskata tehnologija. so auditivna mediumska tehnika ne mo`e da se prenesuva poraka {to e oblikuvana so vizuelni simboli ili porakite prisposobeni na auditivnite sredstva za komunicirawe. Kaj interpersonalniot oblik na komunikacija tipi~ni se sredstvata za oralna . Sekoe sredstvo koe so negovo posredstvo obezbeduva da se prenese poraka niz prostorot i vremeto. Toa zna~i deka. ne mo`at da se prenesuvaat so pe~atarska tehnika. Spored ova. organite za govor i soop{tuvaweto na porakata. Modalitetite na komunikativnata praksa.

Communication de masse) e proces na prenesuvawe poraki so posredstvo so masovni mediumi od izvorot do nebroenata masa recipienti. Vtoriot pat toa e tehnologijata na radiobranovite preku koi se ostvaruva difuzijata na porakata . . 1979:156). kako {to se: pe~atarskoto pismo. franc. radiobranot. (N. Bez toa ne mo`e nitu da se organizira nitu da se prenese porakata od izvorot do recipientite. bez ogled na funkcioniraweto na masovnite mediumi. komunikacijata ne mo`e da se ostvari.242 D-r Tome Gruevski komunikacija: `iviot ~ovekov jazik. radioto. Masovnite mediumi vo op{tata komunikaciska {ema imaat uloga na kanal za prenos na porakite. odgovaraat na modelot na masovnoto komunicirawe. komunikativnite tehniki. Masovno komunicirawe (angl. Sekoj od ovie mediumi ima svoi specifi~ni tehni~ko-tehnolo{ki svojstva i e funkcionalno osposoben da gi difuzira za nego prisposobenite poraki. odnosno na posrednoto komunicirawe. Poimot masoven medium (mass medium) pretstavuva sredstvo za masovno komunicirawe so ~ie posredstvo se ostvaruva difuzija na porakata. informacijata od izvorot kon nebroenata masa recipienti. .. odnosno masovnata publika. jazik. Dokolku toj uslov ne e ispolnet. i masovnoto komunicirawe se ostvaruva so manipulirawe na simboli koi nosat sosema odredeni zna~ewa. organizirani od svojot zna~aen medium. Vo masovnite mediumi gi vbrojuvame: pe~atot. oralno soop{tenite poraki. a.L.mass communication. Zatoa mas-mediumite se samo kanali preku koi se prenesuvaat poraki. pak. Kako i sekoj drug oblik na komunikativna praksa. internetot. televizijata. Subjektite na komunikaciskiot ~in mo`at da razmenuvaat poraki edinstveno dokolku se koristat istorodni kodni sistemi. so cel da se razmenat kako poraki me|u prostorno oddale~enite subjekti na komuniciraweto. filmot. Tie se javuvaat kako instrument na pi{uvanata komunikacija: pe~atot vo toj slu~aj pretstavuva samo tehnolo{ka osnova za preveduvawe na jazi~nite simboli vo soodvetna grafi~ko-pe~atarska forma. televiziskiot kanal ili filmskata proekcija.

zabavi. Tret pat. audio. 1. videotekst. 3. odnosno kompjuterski posreduvanite komunikacii {to ja opfa}aat infrastrukturata od me|usebno povrzani kompjuteri. Razli~en zbir aktivnosti Masovnite mediumi. toa se tehnologiite na filmot i televizijata kako mediumi za masovna komunikacija (T. publika. Vo komunikolo{kata literatura za niv postojat pove}e objasnuvawa. sliki i simboli. 1979:232233) i ~etvrtiot pat e internetot. regulatori. Toa e radioto. publikacii). pravila i sfa}awa (profesionalni kodeksi i praksa.1 Definicii i karakteristiki na mas-mediumite Masovnite mediumi se potsistem na sistemot za masovno komunicirawe. distributeri. Tie imaat primar- . televizija. \or|evi}. Masovnite mediumi: 1. 6. op{testveni o~ekuvawa i naviki). no nie se opredelivme za definicijata i karakteristikite {to gi objasnuva Denis Mek Kvejl vo negovoto delo: „Mass Communication Teory”. Se razli~en zbir na aktivnosti (sozdavawe mediumski sodr`ini). Tie se produkt na lica koi zazemaat izvesni ulogi (sopstvenici. video. mo`at da se smetaat kako razli~en zbir aktivnosti. 4. kompjuterskata mre`a {to gi opfa}a site izvori na informacii: tekst. stanici. Povrzani se za formalno konstituirani institucii ili mediumski kanali (sistemi. Operiraat vo soglasnost so odredeni zakoni. producenti. Do masovnata publika prenesuvaat informacii. vesnici. grafikoni i dr. Vklu~uvaat posebni tehnolo{ki konfiguracii (radio. ~lenovi na publikata). 2000. 1. oglasuva~i. 5.Odnosi so javnosta 243 koja gi sovladuva i prostorot i vremeto so brzina {to e svojstvena samo za ovoj vid medium za masovno komunicirawe. spored svojata funkcija i forma. 2. knigi).

Tie funkcioniraat vo ramkite na sistemot koj{to e normiran so zakoni.244 D-r Tome Gruevski na zada~a da ja ozna~uvaat ili da ja konstruiraat realnosta. Vtoriot tip formalno konstituirani mediumski institucii se instituciite na javniot sektor. 4. vo sopstvenost na mal broj akcioneri. obrabotka i plasman na informativnite sodr`ini. pravila i sfa}awa Masovnite mediumi pretstavuvaat potsistem za sistemot za masovno komunicirawe. Mediumite vo nivniot istoriski kontekst mo`eme da gi identifikuvame kako moderni i drevni. 2. }e vidime deka vo nivnata trivekovna istorija do`iveale ogromen tehnolo{ki razvoj. 5. Spored toa. Vo zavisnost od toa koj oblik e dominanten takov }e bide i principot na rabota. Kako tret vid konstituirani mediumski institucii se pojavuvaat instituciite od javniot i od privatniot sektor. Formalno konstituirani funkcii Masovnite mediumi pretstavuvaat posebni institucii za proizvodstvo. 3. Posebni tehnolo{ki konfiguracii Masovnite mediumi vo nivniot istoriski razvoj do`iveale golemi usovr{uvawa. Mediumskite institucii mo`e da bidat: privatni korporacii. Toa se ustanovi kade kako sopstvenik se javuva dr`avata. Odredeni zakoni. Zakonite i pravilata se nosat so cel mediumite da gi odr`uvaat op{testvenite vrednosti i celi. a so toa do{la do izraz i nivnata funkcija. vo nivnoto funkcionirawe vlijael i tehnolo{kiot razvoj. Privatnite mediumi mo`e da se definiraat kako mediumski pretprijatija vo sopstvenost na korporaciite kade vladee principot na profit. Zazemawe izvesni ulogi Vo dejnosta {to ja izvr{uvaat masovnite mediumi se . korporacii na javna sopstvenost ili dr`avni pretprijatija. Ako gi zememe za primer pe~atenite mediumi.

3) Tret vid vlijanie {to se vr{i na masovnite mediumi e vlijanieto na pravniot sistem. na kanalite na masovnite mediumi. Svoe vlijanie vrz rabotata na masovnite mediumi vr{at: 1) Biznis-grupite: preku oglasi. ~lenovite na publikata mo`at da komentiraat (~esto so odobruvawe) za nekoja konkretna sodr`ina ili za proizvoditelot na novinarskite sodr`ini. koj gi potvrduva podatocite za rejtingot. se sopstvenicite. pri dodeluvawe sredstva na radioto i televizijata od javniot sektor. reklami.Odnosi so javnosta 245 vklu~eni golem broj subjekti. Ovoj vid vlijanie e mnogu polesno da se ostvari kaj javnite otkolku kaj privatnite korporacii. potoa nekoi ~lenovi od krivi~nite i gra|anskite zakoni. Denis Mek Kvejl istaknuva stav deka publikata na {est na~ini mo`e da vlijae na sodr`inite na masovnite mediumi: a) Kako kritizeri i naviva~i. Koga stanuva zbor za pe~atot. publikata mo`e da im gi stavi do znaewe . dizajnerite. ~lenovite na publikata mo`at da biraat me|u mediumskite kanali i so takviot svoj izbor. Me|utoa poedinecot. administrativnite tehni~ari. nametnuvawa na porezi. ~estopati kako svoja dol`nost si zemaat pravo da gi komentiraat nivnite javni performansi. novinskite soveti sostaveni od pretstavnici na sopstvenicite. na primer. do nekade. g) Preku direktni povratni informacii. dokolku nastapuva sam. 2) Vladata: so svojata regulacija i kontrola. po ovoj pat od publikata ne mo`e da izvr{i golemo vlijanie. Politi~arite. pred s#. vlijaat na masovnite mediumi. b) Preku institucionalizirani odgovornosti. ~lenovite na publikata mo`at da vlijaat na organizacijata na masovnite mediumi. urednicite. zakoni. 4) Vlijanie na masovnite mediumi vr{i i publikata. novinarite. v) Preku pazarot. fenomenot na oglasi {to gi davaat vladata i vladinite institucii. regulativnite tela i dr. posebno sudskite presudi. novinarite i javnoto mnenie . Tuka.mo`at da nastapuvaat vo ime na ~itatelite koi imaat prigovor na konkretnite sodr`ini vo vesnicite.

Mc. Informacii i zabavi. producentite. vo direktnite. Petto. 2000:176-177). Koga stanuva zbor za pe~atenite mediumi. rubrikite „pisma na ~itatelite” ili „pisma do uredni{tvoto”. TV-emisiite. Tie se vo racete na oglasuva~ite i na proizvoditelite ~ija{to namera e proda`ba na proizvodot (D. |) Preku istra`uvawe na auditoriumot. 1. pretstavuvaat standardni formi na obratno informirawe. Vo taa smisla mas-mediumite igraat fundamentalna uloga vo artikuliraweto i vo konsolidiraweto na ideolo{kata kontrola vo op{testvoto (R. pak. 2. d) Na sodr`inata na mediumite publikata mo`e da vlijae preku sliki za auditoriumot. kontaktni emisii. Tuka stanuva zbor za celosnata ponuda na razli~ni po `anr ponudi na vesnicite. sliki i simboli Masovnite mediumi (pe~ateni i audiovizuelni) objavuvaat informativni i zabavni sodr`ini.246 D-r Tome Gruevski svoite viduvawa vo nade` deka so toa }e vlijae na nivnite idni aktivnosti. Pred s#. Me|utoa i ovde publikata malku vlijae na koncepcijata na istra`uvawata. a dodeka. Specifi~na uloga igraat direktorite na programite.Quail. 6. direktorite na proda`ba i dr. publikata se javuva so telefonski javuvawa. toj e najstar me|u masovnite . vlijanie vr{at i sopstvenicite i mediumskite profesionalci.Lorimer. Pe~ateni mediumi Pe~atot e mo{ne kompleksen i kontraverzen poim {to se dol`i na nekolku pri~ini. 1998:55-57). radioprogramite. Ovde stanuva zbor za edna te{kotija na publikata bidej}i i taa ima mnogu mala kontrola nad vooblikuvaweto na takvite sliki. koga stanuva zbor za radioto i televizijata. prakti~arite na masovnite mediumi postignuvaat to~na pretstava za zanimawata i reagirawata na publikata na konkretni mediumski sodr`ini.

Osven toa. tuku i na profesionalnite”. Spored enciklopediskata odredba. spisanija. ve}e se soo~uva so problemot na pove}ezna~nost na klu~nite termini. . Problemot se uslo`nuva i so toa {to istiot termin „pe~at” ne se koristi samo za ozna~uvawe na pe~atenite publikacii. Vo nekoi elementi sli~na. publikata na koja & e namenet. pod pe~at se podrazbiraat „site periodi~no pe~ateni i javno rasprostraneti izdanija {to sestrano gi odrazuvaat javnosta. bilteni. a tokmu pe~atot e osobeno pogoden teren za terminolo{ka pove}ezna~nost. letoci. Imaj}i gi predvid ovie okolnosti. Naukata za pe~atot. plakati i drugi pe~ateni raboti {to se izraboteni na pe~atarska ma{ina ili se umno`eni na nekoj drug mehani~ki ili hemiski na~in i se nameneti za informirawe na javnosta. funkcijata. taka {to dene{niot pe~at re~isi e nesporedliv so onoj od vremeto na negovite po~etoci. politi~ki.Odnosi so javnosta 247 mediumi i vo svojot nekolkuvekoven razvoj do`iveal golemi preobrazbi. osobeno aktuelnite op{testveni. (Leksikon novinarstva:1979: 310). razbirlivi se te{kotiite vo definiraweto na pe~atot i razlikite vo poimaweto na ovoj slo`en fenomen. Imeno. periodi~nosta. Duri i vo odnos na pe~atenite izdanija se povlekuva razlika me|u potesnoto i po{irokoto zna~ewe na terminot pe~at. „Terminolo{kata pove}ezna~nost vo ramkite na edna nauka ili tehnologija e osobeno opasna. pe~atot se odreduva kako op{ta oznaka za vesnici. tuku i na postapkata na umno`uvawe (tehnika na pe~atewe) no. no porazviena definicija nao|ame i vo polskata nauka za pe~atot. Vo potesna smisla na zborot. Taa ne se odnesuva samo na nau~nite termini. (Enciklopedia wiedzy o prasie: 1976:. i kako oznaka za instituciite {to se zanimavaat so izdavawe vesnici. isto taka. a toa se vesnicite i spisanijata.97). pe~atot e eden od najrazvienite i najstrukturiranite mediumi {to zna~i deka postoi golema raznovidnost na pe~atot spored tematikata. pod pe~at se podrazbiraat samo onie izdanija koi izleguvaat periodi~no. tehnikata na pe~atewe itn.

2) da se umno`uvaat po mehani~ki pat. Spomenatite karakteristiki na pe~atot: periodi~nosta. na primer. koga }e se sporedat pogolem broj definicii. Taka. No i tamu kade {to brojot na karakteristikite se sovpa|a. Duri se zabele`uva deka odredeni definicii se delumno ili celosno prezemeni ili parafrazirani so toa {to se vneseni izvesni specifi~ni formulacii primereni na soodvetniot jazik. za razlika od povremenite publikacii. koj smeta deka vistinskite vesnici mora da gi imaat slednive karakteristiki: 1) da izleguvaat najmalku edna{nedelno. Kako edna od formite na masovnata agitacija i propaganda toj e sredstvo za op{testveno informirawe i pretstavuva su{tinski del od sovremenata kultura. se sogleduva deka. op{tosta i publicitetot. Vnimanie zaslu`uva i definicijata za pe~atot na amerikanskiot istori~ar na pe~atot Edvin Emeri.248 D-r Tome Gruevski kulturni.pe~atot. 4) da sodr`at ne{to {to e od op{t interes. go karakteriziraat kako sredstvo za masovna komunikacija”. aktuelnosta. ne zna~i deka se sovpa|a i nivniot vid. vsu{nost. za razlika od vesnicite {to se napi{ani na raka. stopanski i nau~ni procesi. 3) da bidat dostapni do sekogo koj saka da plati odreden iznos za niv. javnoto rasprostranuvawe. no koga }e se zeme predvid zna~eweto {to Oto Grot im go dava na izrazite „op{tost” (opfa}awe razni temi) i „publicitet” (obra}awe kon javnosta. bez ogled na negovoto klasno i socijalno poteklo. najgolem del od istori~arite i teoreti~arite na pe~atot se soglasuvaat okolu zna~ajnite svojstva na ovoj medium. 5) da se pi{uvani na dostapen kni`even jazik. (Enciklopedia wiedzy o prasie:1979:310). a ne samo kon nekoja tesna grupa) stanuva . Navidum postoi terminolo{ka razlika. spomenatata definicija od polskata enciklopedija sosema se sovpa|a so definicijata na germanskiot teoreti~ar na pe~atot Oto Grot. za razlika od religioznite i od delovnite publikacii. 6) da se opremeni vo soglasnost so sovremeniot tehni~ki razvitok. No. koj gi istaknal ~etirite va`ni karakteristiki na vesnicite: periodi~noto izleguvawe. aktuelnosta i sestranosta na sodr`inata . pred s#. 7) da imaat postojano vreme na izleguvawe.

isto taka. vo ramkite na svoite istra`uvawa na pe~atot i na drugite masovni mediumi. Prednosta na pe~atot nad drugite sredstva za masovno komunicirawe e vo negovoto logi~no pojmovno i psihofizi~ko dejstvuvawe na prima~ite na informacijata. Iako vo prethodnata karakterizacija na pe~atot se utvrdeni nekoi trajni i va`ni svojstva na ovoj medium i na komunikacijata na ~itatelite so nego. Toa mo`e da bide svojstvo na novinarstvoto. ^itatelot mo`e da go ~ita vesnikot vo vreme {to sam mo`e da go izbere i na mesto koe mu odgovara. Osnovnata prednost na pe~atot e negovata analiti~nost. Pe~atot raspolaga so slovni znaci. grafi~ki elementi i so razni oblici na razmestuvawe na materijalot na svoite stranici. komentar. Na toj na~in komunikaciskite odnosi mo`at da se vospostavat so pogolema efikasnost i preciznost vo odnos na zna~eweto na informaciite. ovozmo`uvaat individualizacija na komunikaciskiot ~in i sloboda vo odnos na izborot na vremeto i mestoto na priemot na informaciite. reporta`a i sl. mnogumina avtori. vo ovaa definicija ne se zemeni predvid mo`nostite na novite vizuelni mediumi koi. mo`e slobodno da gi izbira sodr`inite i oblicite na informiranost vo nego: vest. a ne apriori karakteristika na koj bilo medium. Prednosta na slovnite znaci e vo toa {to so niv vo potpolna merka mo`e da se prenesuvaat zna~ewata na informaciite. . se obiduvaat pe~atot da go definiraat od nekoj poseben specifi~en agol. Isto taka.Odnosi so javnosta 249 jasno deka obete definicii se sveduvaat na edna. Inaku. sepak. Posebnoto zna~ewe na pe~atot e vo mo`nosta {to na logi~ko-pojmoven i efikasen na~in mo`e da gi razjasni ~initelite i {to ~itatelot (so zastanuvawe. statija. vo soglasnost so mirniot istra`uva~ki interes. diskutabilno e i tvrdeweto na akterot deka osnovna prednost na pe~atot e negovata analiti~nost. razmisluvawe i so povtorno ~itawe) mo`e da ja osmisli informacijata. odnosno na odreden novinarski priod. Ova e sitem {to vo golema merka e osloboden od individualnite i od drugite osobenosti i pri predavaweto i pri priemot na informacijata.

isto taka.250 D-r Tome Gruevski Toa zna~i deka analiti~nosta ne mu e imanentna na pe~atot. neobjektivni i drugi problemati~ni tekstovi. poradi maliot broj radiopriemnici i nivnata visoka cena. Poradi fiksiranosta na informaciite. odnosno negovata implikacija vrz komunikaciskiot ~in. neargumentirani. a i poradi specijalizacijata na radioprogramite i raznovidnosta na nivnite sodr`ini. ~ekalnici i dr. Ovaa napomena e osobeno zna~ajna od aspekt na istorijata na pe~atot zatoa {to so negoviot razvoj se menuva i odnosot na ~itatelot kon nego kako {to se menuva i kontaktot na publikata so drugite mediumi.) za programata istovremeno da mo`at da ja sledat {to pove}e slu{ateli. samite go izbirame vesnikot {to go ~itame. denes so razvojot na radiotehnikata i so porastot na `ivotniot standard. od analiti~ki prilozi ne se li{eni ni drugite mediumi {to zna~i deka primenata na nekoj medium ne implicira samo po sebe pogolema ili pomala analiti~nost na sodr`inite vo nego. se slu~uva promena vo na~inot so kontaktiraweto so negovata publika. isklu~ivo sami. radiopriemnicite bile smestuvani vo zaedni~ki prostorii ili vo javni lokali (kafeani. No. Na primer. deka na stranicite na vesnicite ne sre}avame samo analiti~ni napisi tuku povr{ni. Pe~atot go ~itame. Vo prethodno navedenata razmisla za pe~atot postojat u{te dva momenta koi se opfateni vo najgolem broj od definiciite na ovoj medium. Se razbira. Individualnosta vo kontaktot so ovoj medium ne e univerzalna za da mo`e da se smeta za definiciska. {to zavisi od na{ata naklonetost kon odredeni `anrovi. individualno i vo razni okolnosti. I obratno. sodr`inata na pe~atot mo`e da bide individualno vospriemena {to ovozmo`uva kontaktot so . So pe~atot. Stanuva zbor za individualnata recepcija na sodr`inite na pe~atot i za karakterot na negovata poraka. vo po~etokot kontaktot na auditoriumot so radioto bil grupen ili kolektiven bidej}i. kontaktot so radioto ve}e e individualiziran i retko se slu~uva radioprogramata da bide sledena istovremeno od celoto semejstvo ili od nekoja druga po{iroka grupa.

Odnosi so javnosta

251

nego da bide individualiziran (na primer, eden vesnik da bide pro~itan od site ~lenovi na edno semejstvo, no vo razli~no vreme). No, nema samo istoriski periodi, tuku i specifi~ni situacii koga kontaktot so pe~atot e grupen ili kolektiven. Poznati se istoriskite primeri koga poradi maliot tira` na odredeni vesnici, golemata nepismenost na naselenieto ili poradi drugi pri~ini vesnicite bile ~itani kolektivno. Ova osobeno va`i za ilegalnite vesnici koi bile podgotvuvani i pe~ateni za so nivnite sodr`ini da doprat do {to pove}e ~itateli. No, kolektivniot kontakt so pe~atot ne e isklu~en ni vo mirnodopski uslovi. „Pe~atot formalno se ~ita poedine~no, no toj se prosleduva vo ramkite na primarnata grupa, a dobienite informacii naj~esto se razmenuvaat prvenstveno vo ramkite na taa ista grupa”. Momentot na grupen kontakt so pe~atot ne ovozmo`uva samo da se reducira ili da se relativizira pismenosta kako uslov za primawe i razbirawe na negovite sodr`ini, tuku ovozmo`uva i svoevidno tolkuvawe na porakite od aspekt na interesite i stavovite na grupata. Ovaa napomena, mo`ebi, bara i po{iroka razrabotka. Navistina, vo uslovi na individualen kontakt so pe~atot, nepismeniot ~ovek nema mo`nost da gi primi negovite poraki. No, tokmu poradi postoeweto na grupniot kontakt, pe~atot mo`e da dopre do po{iroka ~itatelska publika, da se potvrdi kako masoven medium {to ovozmo`uva „{irewe na porakite vo prostorot i vremeto, dostapni do golemiot auditorium, neposredno (za pismenite) ili posredno (preku grupnoto ~itawe za nepismenite)”. (Toma \or|evi}: 1989: 152.) Ova uka`uvawe e mo{ne zna~ajno zatoa {to ja uva`uva realnosta, odnosno voveduva razlikuvawe me|u neposredniot i posredniot kontakt so pe~atot. Na avtorot mo`e da mu se upati i izvesna zabele{ka {to ne e dosleden i vo terminolo{kata diferencijacija. Imeno, toj vo obata slu~aja zboruva za auditorium, no posoodvetno bi bilo da se zboruva za ~itatelska publika koga recipientite se pismeni i direktno sami kontaktiraat so pe~atot, a ne da se zboruva za auditorium koga publikata e

252

D-r Tome Gruevski

nepismena, pa zatoa porakite od vesnikot gi prima auditivno preku pismenite posrednici. Na prv pogled sintagmata „auditorium na vesnikot# e paradoksalna, no imaj}i gi predvid realnata komunikaciska situacija i posrednosta, odnosno dvostepenosta na komunikacijata, vakvoto terminolo{ko precizirawe e opravdano. Pri definiraweto na pe~atot svoevidni te{kotii pri~inuva i samiot negov razvoj. Imeno, zborot pe~at, kako {to be{e navedeno u{te vo prvata definicija, zna~i i na~in na umno`uvawe, odnosno tehnika na pe~atewe, a vo sovremenite uslovi ovoj moment, {to inaku ~esto se sre}ava vo definiciite na pe~atot, duri mo`e da bide i izostaven. „Pe~atot stanuva medium na masovnata komunikacija koga namesto manuskripti po~nale da se upotrebuvaat pe~atarskata presa, pe~atarskiot slog kako tehnologija na masovna reprodukcija na porakite nameneti na {irokiot auditorium sostaven od prostorno oddale~eni subjekti na komunikativnata praktika, ~itatelite”. (Ibid:152) Imaj}i ja predvid kompjuterizacijata (Denis Mek Kvejl: 1944:5) na novinarstvoto i na javnoto informirawe, voop{to, kako i s# poprisutnata tendencija kon multimedijalno proniknuvawe (prepletuvawe) na klasi~nite i novite mediumi, mora da se zeme predvid i mo`nosta vesnikot da postoi i bez hartija, presa, pe~aten slog, odnosno da se distribuira elektronski, nematerijaliziran i neopipliv. Onlajn-vesnicite se realnost. Toa, sekako, nametnuva i izvesno reducirawe na karakteristikite na pe~atot i revidirawe na negovite klasi~ni definicii. Vo taa smisla, poprifatlivi izgledaat definiciite koi vo izvesna merka ja zapostavuvaat tehni~ko-tehnolo{kata strana na mediumot, a pove}e insistiraat na karakterot na negovite poraki, odnosno na negovata simboli~ko-zna~enska osnova. Vo odnos na pe~atot, i pokraj tehni~ko-tehnolo{kite promeni, kako konstanta ostanuva negovata „simboli~ko-zna~enska osnova - semioti~ki sistem od verbalni simboli kako instrument na diskurzivnoto mislewe, instrument za soop{tuvawe poradi koi idejata e voobli~ena so diskurzivni simboli,

Odnosi so javnosta

253

informativnoto jadro na porakata”. (Toma \or|evi}: 1989:152) . Novite tehnologii se nezapirlivi i {iroko primenlivi, {to zna~i deka pe~atot mora i mo`e da se soobrazuva spored niv. Ottuka proizleguva zaklu~okot deka pe~atot mo`e da bide zagrozen od novite tehnologii samo dokolku odi protiv vremeto i kruto se dr`i za svoite tradicionalni tehni~kotehnolo{ki, komunikaciski i profesionalni standardi. Pojavata na pe~atarskata tehnika predizvikala zna~ajni i dalekuse`ni posledici ne samo vo domenot na komunikaciite, tuku i vo op{testveniot `ivot voop{to. Zatoa ne se bez osnova onie tvrdewa koi nastanokot na pe~atot go smetaat za eden od najva`nite nastani na 15. vek. Nastanokot na pe~atot i takviot na~in na prenesuvawe na vestite e eden od najva`nite nastani na 15. vek i toj, isto taka, pretstavuva eden kamen-me|nik vo istorijata na `urnalistikata. Ne se znae to~noto mesto vo koe bil izmislen pe~atot: mnogu dr`avi izjavuvaat deka tie se tatkovina na pe~atot taka {to bi mo`elo da se ka`e deka korenite na pe~atot ne & pripa|aat samo na edna zemja. Se smeta deka J. Gutenberg prv se slu`el so procesot na pe~atewe, koga vo 1455 godina ja izdal svojata poznata „Biblija” (Adrijano Brutini:1972:223). Sekako, so pojavata na pe~atot postepeno kako posebna dejnost se diferencira i se razviva i `urnalistikata. Interesno e da se istakne eden paradoks svrzan so po~etocite na pe~atot, odnosno so po~etocite na kontroverzite okolu nego. Imeno, pe~atot nastojuva da operira so to~ni informacii, no samiot e predmet na protivre~ni informacii. Razli~ni vidovi pe~at se pojavile vo razli~ni zemji i vo pribli`no isto vreme. Za utvrduvawe na ovie momenti od istorijata i od razvojot na pe~atot potrebno e istoriski da se odredat barem tri podatoci: prviot podatok se odnesuva na materijalot - hartijata i na orudieto so pomo{ na koi se bele`i vesta. Zna~i, potekloto na vesnicite treba da go barame vo Kina, vo zemjata koja hartijata ja poznavala u{te vo po~etokot na na{ata era na smetaweto na vremeto. Vtoriot podatok se odnesuva na „masovnosta” i na „javnosta” na samiot proizvod i na~inot na negovoto kristewe.

254

D-r Tome Gruevski

Tretiot va`en podatok e elementot na periodi~nosta, odnosno redovnoto izleguvawe na javnoto glasilo. Pe~atot e epohalen izum za ~ove{tvoto. No, tokmu toj epohalen izum go navel poznatiot kanadski teoreti~ar na mediumite Mar{al Makluan celiot ovoj period, po pojavata na prvite pe~ateni izdanija, da go nare~e Gutenbergova galaksija, kako {to nosi naslov edno od negovite glavni dela. (Mar{al Makluan:1971). Iako Mar{al Makluan e sklon da ja omalova`i „Gutenbergovata galaksija”, poradi ekspanzijata na elektronskite mediumi, sepak, sekojdnevnoto iskustvo ni potvrduva deka galaksijata na pe~ateniot zbor ne e zgasnata. Nastanat kon krajot na renesansata, pe~atot deneska ne samo {to ne e zagrozen od elektronskite mediumi, tuku koristej}i gi novite tehnolo{ki mo`nosti do`ivuva svoevidna nova renesansa. Vo tekot na ovoj nekolkuvekoven razvoj pe~atot ne samo {to pominuval niz pove}e fazi i preobrazbi, tuku se razvivala i teoretskata misla za nego. Pe~atot e najstar masoven medium, no, imaj}i ja predvid ovaa konstatacija, treba da se ima izvesna rezerva sprema apsolutiziraweto na vremenskata dimenzija vo klasifikacijata na mediumskite kompleksi i na komunikolo{kite sistemi. Nekoi teoreti~ari na mediumite pravat tipologii na informacisko-komunikaciskite sistemi i spored „razli~nite komunikaciski obrasci i masovnite mediumi“ razlikuvaj}i tradicionalni, odnosno nerazvieni i sovremeni, t.e. razvieni tipovi. (France Vreg: 1976:298). Pa|a vo o~i deka radioto kako masoven medium e smesteno vo „tradicionalniot, nerazvien, ruralen tip na infrmacisko-komunikaciski sistem”. (Ibid:298), a na druga strana od kontinuizmot, ,,vo sovremen, razvien, urban tip na informacisko-komunikaciski sistem“ e smestena televizijata so nekoi drugi mediumi. Edinstveno pe~atot kako medium e vklu~en vo dvata modela, odnosno e zastapen so nekoi svoi segmenti. Imeno, nedelnite vesnici pretstavuvaat del od tradicionalniot model, a dnevnite vesnici se komponenta na sovremeniot model. Samiot ovoj fakt uka`uva na specifi~nosta,

Odnosi so javnosta

255

razvienosta i na kontinuiranosta na pe~atot vo komunikaciskata istorija i praktika na op{testvoto. Nesomneno, razvojot na pe~atot e indikator za razvienosta na informaciskokomunikaciskiot sistem (Ibid:299-300) i na op{testvoto vo celina. Konkurencijata me|u mediumite postoi i stanuva s# poostra, no tie me|usebno ne se isklu~uvaat. Onie zemji koi imaat najrazvieni elektronski mediumi za masovno komunicirawe istovremeno imaat vesnici so najvisok tira` vo svetot (na primer, Japonija) ili imaat najgolem broj pe~ateni publikacii po `itel ([vedska i dr.) {to ne uka`uva samo na konkurentnosta, tuku i na komplementarnosta na elektronskite i na pe~atenite mediumi. Dene{niot pe~at gi koristi site tehni~ki i tehnolo{ki mo`nosti {to ja nadminuvaat i poslednata faza od razvojot na pe~atot -industriskata faza. „Dopolnitelna dimenzija na umno`uvaweto na mediumite dava nivnata „konvergencija” - pod koja se podrazbira is~eznuvaweto na porane{nite jasni granici me|u pe~atot, radioto, televizijata i telekomunikaciskite mediumi, granici koi slu`ea kako pojdovna to~ka za utvrduvawe razni vidovi i nivoa na javna regulativa. Prvobitnite razliki zasnovani vrz tehnologijata zabrzano se gubat bidej}i elektronskata transmisija e vo sostojba da gi prenese site komunikaciski oblici - pe~atot, govorot, filmot, tekstot, muzikata. (Denis Mek Kvejl: 1994:93) Izvesno e deka pred pe~atot stojat nenaseteni i re~isi neograni~eni mo`nosti za razvoj. Istorijata na ovoj medium ne e zavr{ena. Dosega{nite na~elni napomeni, glavno, se odnesuvaat na tehni~ko-tehnolo{kiot razvoj na pe~atot kako medium na op{testvenoto komunicirawe. Pojavata i ekspanzijata na elektronskite mediumi dovede do radikalni promeni vo op{testvenoto komunicirawe, no, sepak, ne se slu~i toa od {to mnogumina stravuvaa ili go najavuvaa - kriza i povlekuvawe na pe~atot pred mnogute mediumi. Gutenbergovata galaksija s# u{te ne e otpi{ana, a pe~atot i denes pretstavuva neizostaven, konstitutiven del na sekoj

256

D-r Tome Gruevski

sovremen model ili obrazec na komunikacija. „Pe~atot, se razbira, ne bi mo`el da se otpi{e kako mas-medium ne samo zatoa {to ne e odminato vremeto na Gutenbergovata galaksija, tuku zatoa {to toj najdobro zadovoluva izvesni informaciski potrebi na odredeni kategorii od javnosta”. Negovata vitalnost e o~igleden i nesoborliv dokaz za potrebata i smislata za postoewe na ovoj medium. Toa, sepak, ne zna~i deka avtomatski }e se efektuiraat latentnite komunikaciski mo`nosti na pe~atot, nezavisno od inicijativnosta, kreativnosta i ume{nosta na subjektivniot faktor vo nego. Ottuka proizleguva i nau~no-istra`uva~kiot interes za ovoj medium, negovoto tematizirawe i prou~uvawe vo komunikolo{kite, sociolo{kite, politikolo{kite, istoriskite, pravnite ili interdisciplinarnite istra`uvawa. Duri vo pove}e zemji vo svetot naukata za pe~atot se konstituira i se afirmira kako posebna komunikolo{ka disciplina. Pe~atot ja pre`ivea pojavata na elektronskite mediumi, ja izdr`uva nivnata konkurencija, a {to se odnesuva do komunikolo{kite i drugite istra`uvawa i natamu go pobuduva nivniot interes. Od aspekt na izvorite na informacii i metodolo{kite pogodnosti pe~atot duri ima i nesomneni komparativni prednosti vo odnos na elektronskite mediumi. Pred s#, informaciite vo pe~atot se fiksirani, integralno so~uvani i dostapni, {to ne bi mo`elo da se ka`e za programite na radioto i na televizijata koi, osobeno vo porane{niot period, samo fragmentarno se so~uvani. Bidej}i e postar medium, pe~atot na istra`uva~ite im ovozmo`uva da ja sledat i da ja prou~uvaat op{testvenata komunikacija vo kontinuitet, vo podolg vremenski period, a so toa da utvrdat i odredeni podolgotrajni op{testveni procesi, promeni ili tendencii. Spored toa, raspravaj}i za op{testveniot status na pe~atot, ne treba da se previdi i faktot deka pe~atot, pred s#, pretstavuva svoeviden statusen simbol.

Odnosi so javnosta 257 1. za `al. Toa mu se obra}a na sekoj slu{atel kako na poedinec. vo elementite na sistemot se vbrojuvaat: uslovite.3. so svojot mol~aliv dijalog so prezenterot ili so svoi li~ni asocijacii. iako vo oddelni istoriski epohi. u{te pove}e gi razdvoija. pa duri i denes ponekoga{ gi razdvojuvaat i lu|eto i dr`avite. vo frizernica ili vo gara`a . Eden francuski novinar specifikite na spomenatite mediumi gi opi{uva vaka: „Ako radioto govori vo sekoj moment. go integriraa svetot. No. na stranicite na pe~atot ostanuva edna{ dnevno da se ka`e zo{to toa se slu~ilo. na primer. Sredstvata za masovno komunicirawe na svoj na~in gi urnaa granicite me|u dr`avite i sistemite. kulturata i nacionalnite naviki na recipientite vo toj sistem.1. toa ~esto ima funkcija na zvuk vo „zadninata“ onamu kade {to se odviva nekoja rabotna aktivnost. Slu{atelite . dotoga{ televizijata e dol`na da poka`e. Radioto kako masoven medium Radioto e intimen medium.da komuniciraat i da gi premostuvaat i vremeto i prostorot. Tie se negov sostaven del i iskonska potreba na ~ovekot .go naglasuva ovoj kvalitet na intimnost. 1.kade {to slu{atelite mo`at da se zanimavaat so svoite li~ni misli. Koga radioto e pu{teno za grupa lu|e. radioto i televizijata gi narekuvame sredstva za masovno komunicirawe i tie se eden od osnovnite elementi na sistemot na javnoto informirawe. bez niv ~ovekot ne mo`e. subjektite. Elektronski mediumi Pe~atot. Sekoe od ovie sredstva ima posebna uloga i zna~ewe vo sistemot na informiraweto. odnosno na masovnoto komunicirawe. O~igledniot distinktiven beleg na radioto . 3. Pokraj niv. kako toa se slu~ilo”.faktot {to toa ne bara takvo ekskluzivno nivo na vnimanie od publikata kako {to baraat pe~atot i televizijata za efikasna komunikacija . o~igledno.

Zvukot. Bez ogled na toa dali se bazira na muzika ili na govor. najverojatno. pa duri ni preku akcentot na prezenterite (spikerite). ako ne i da ja identifikuvaat konkretnata stanica. tuku i preku vremeto na emituvawe. 1979:7) Sovremenicite na ovoj izum ne ni pretpostavuvale deka `iveat vo vreme vo koe „celiot svet }e bide mo`no da se pretvori vo edinstven prostor na auditivna. no {tom kodovite i konvenciite na radiotekstot . ili vo nekoj zafrlen kraj na drugata strana na svetot. Od site „masovni“ mediumi radioto nudi najgolem potencijal za gradewe direkten odnos so sekoj ~len na svojata publika. smislata za humor. 1902) i ra|aweto na radiofonijata”. na ulicite ili na avtopat.se „nau~eni”.258 D-r Tome Gruevski radioto mo`at da go ponesat so sebe. intonacijata. stepenot na varijacii (ili nivniot nedostatok) vo stilot na prezentacijata. }e se sostoi glavno od muzika ili od ~ove~ki glas. metodot na pakuvawe na prethodno snimeniot materijal. najiskusnite slu{ateli mo`at napamet da ja prebaruvaat skalata i brzo da pogodat koj tip stanica na{le. vo soobra}ajniot mete`. i toa vo . radiostanicata obi~no razviva svoj sopstven „glas#. vo fabrika. smislata za urgentnost. raspolo`enieto. Toa go ozna~i tehni~koto otkritie na elektromagnetskite branovi (Herc. (Aspekti radija. a nabrzo i na vizuelna percepcija kade {to sekoj sopstvenik na radioaparatot }e mo`e istovremeno da prima isti zvu~ni signali. Pojavata na radioto kako medium najavi epoha vo koja „duhovnoto komunicirawe me|u lu|eto ve}e nema da bide ograni~eno na potrebata od organska prisutnost na partnerite {to komuniciraat na samiot izvor na komunikacija.negovata sodr`ina i na~inot na predavawe . Proizvodot na radioto e kombinacija na zvuk i ti{ina. Toa mo`e da pravi dru{tvo vo krevet. 1887) i nivnata prakti~na primena na podra~jeto na bez`i~nata telegrafija (Markoni. Na slu{atelite mo`e da im bide te{ko da go definiraat „glasot# na nivnata omilena radiostanica. vo kujna. ne samo preku xinglovite.

toj zna~i prenos na signali preku radiobranovi. stanuva zbor za „medium na auditivna komunikacija“.1979:247) Prednosta na radioto vo odnos na pe~atot kako sredstvo za masovno komunicirawe e vo brzinata na informiraweto. filmot i televizijata . vo avtomobilot. kako {to se: pe~atot. nivnata funkcionalna osposobenost da prenesuvaat na niv prisposobeni poraki. t. za sredstvo koe so pomo{ na radiobranovite. No. rekviziti na vizuelnoto predo~uvawe na odredeni sodr`ini.Odnosi so javnosta 259 momentot na negovoto emituvawe”. odnosno medium za masovni komunikacii. Zna~i. t. Bjelica.slo`enki {to. spored toa {to go ozna~uvaat. (T.7) Radioto kako tehni~ki medium i sredstvo za masovno komunicirawe e pridobivka na nau~nite dostignuvawa {to se ostvareni vo pove}e zemji vo svetot. na rabotnoto mesto. grafikoni i sl. Od toj zbor se izvedeni pove}e zborovi -kovanici . na izlet. Toj e prisuten na sekoj ~ekor. toa ne mora da zna~i deka e na {teta na negovata efikasnost. vo domot. a) Radiostanicata emituva govorna i muzi~ka programa nameneta za javnosta. informacii“. vo trgovskite du}ani i dr. Zborot radio vodi poteklo od latinskiot zbor radiare {to ozna~uva zrak. (Ibid. Toa e rezultat na nivnite razli~ni „tehni~ko-tehnolo{ki svojstva za masovno komunicirawe.e. oralno obrazuvanite poraki gi rasprostira na ogromen prostor i nebroena masa na recipienti. . radiofonija (prenos na govorot po bez`i~en pat). potoa radiodifuzija (prenos na govorna i muzi~ka programa nameneta za po{irokata javnost).radioto ne mo`e da go koristi vizuelniot efekt: sliki. karti. radiotelefonija. \or|evi}. se: radiotelegrafija..e. b) radioto kako sredstvo za javni komunikacii. (M. Negovoto dejstvuvawe na `ivotot na ~ove~koto op{testvo e o~igledno. od rano nautro pa s# do docna nave~er. na anonimni slu{ateli.. Vo tehni~ka smisla. Radioaparatot e sostaven del na ~ovekovoto sekojdnevie.1983:92) Vo odnos na drugite sredstva za masovno komunicirawe.

Modernoto novinarstvo. `iv prenos) ili mnogu brzo soop{tuvawe na informacijata za nastanite. Vo `ivotot. koja ja donesuva radioto. pretstavuva del od na{iot `ivot. no sosema e sigurno deka toa se dve razli~ni raboti. specifi~nosta na radionovinarstvoto le`i vo jazikot na soop{tuvaweto na informacijata (pokraj koristeweto na sosema drugi tehniki).1971:35) Vo pe~atot novinarite pi{uvaat. izvestuvawe za nastanite. treba da gi pretvori vo principi na svojata rabota. veli Soren Munkhof.Munkhof. Toa se: a) mo`nost za istovremenost (direkten. bile raska`ani. na radio . podobro i efikasno plasirawe na informacijata. govor). na radioto treba da umee i ubavo da zboruva za da stane novinar. blizok govor koj. Vo slu~ajov e re~eno deka za mo`nosta. treba da se ka`e za neophodnost. Na radioto se zboruva: zna~i „potro{uva~ite” slu{aat.novinarite govorat. vsu{nost. talentot igra zna~ajna uloga). site mo`nosti so koi se pridonesuva za pobrzo. Spomenatiot avtor istaknuva: „Osnovnite pravila na pi{uvawe za radioto se: da se bide kratok. b) mo`nost za konstantno (od ~as vo ~as. Spored toa. zanimlivost i dobar . Toj fakt sam po sebe sozdal nekoi specifi~nosti vo rabotata na radionovinarite. duri od minuta vo minuta) sledewe na tekot na nastanot koj trae podolgo i ima isklu~itelno zna~ewe. vsu{nost.260 D-r Tome Gruevski Vo {to e specifi~nosta na radioto. So u~ewe se steknuva i eden drug kvalitet (se razbira. odnosno vo {to se sostoi negovata prednost. direktno vleguva vo na{ite domovi i toa iska`ana so voobi~aen. Ako se dr`ite do ova pravilo i vo napisot vnesete `ivost. neposreden i ednostaven. ima nekoi izraziti sili i uverlivost so deloto i zaradi toa {to prvite raboti {to sme gi nau~ile vo `ivotot. a so del i zatoa {to izgovorenata re~. vo pe~atot ~ovekot treba da bide pismen za da stane novinar. izvornost (so zvuk. v) avtenti~nost. a ne ~itaat kako vo vesnicite i ne gledaat kako na televizijata. (S.

Pe~atenata informativna sodr`ina na vesnikot ima „nedostatok“ {to taa mora da pomine niz eden pe~atarski proces koj{to iznesuva nekolku ~asovi. (@. pritoa vgraduvaj}i gi momentite na iskrenost. del od ubavinite na interpersonalnata komunikacija. pak. do`iveanost. Na prvo mesto nezamenliv e `iviot zbor na sogovornikot. zaradi {to celata storija mo`e da bide izgubena”. da go . Radioto i ~ovekot. Da pretpostavime deka sme upotrebile u{te eden nevoobi~aen zbor. pa go sledi vo sekoj negov ~ekor. radiopriemnikot so sebe go nosi bukvalno nasekade. radioto e vo mo`nost vesta.. ama i slu{atelot. Andreski. Pridonesot na radioto e vo brzinata.toa se dve razli~ni raboti i od gledi{te na novinarskoto tvore{tvo. {to ne e prisutno kaj drugite sredstva za masovno komunicirawe. „Zajaknatite psiholo{ki vrski me|u radioprogramata i nejzinite slu{ateli vo golema merka se rezultat na posledica na neposredniot `iv govor {to doa|a preku radiobranovite. koi slu{atelot gi ispu{til. 36-38) Da zaklu~ime: da se pi{uva za pe~atot i da se govori preku radioto ili televizijata . ^ove~kiot jazik e neposreden i od novinarite i od nivnite sogovornici.Odnosi so javnosta 261 vkus.. toga{ ste go sovladale zanaetot na pi{uvawe na informacija za radioto. I radioto ne go ostava slu{atelot na mir. spikerot izgovoril drugi 10-15 zborovi. na razgovorite lice v lice.n. Mo`no e za toa da mislat samo 3-4 sekundi i toga{ da sfatat {to zna~el. odnosno slu{atelot se nao|aat vo postojana komunikacija. Za vreme na tie 4 sekundi. (Ibid. sugestivnost. radiofonski sredstva. Zatoa. Toa }e zna~i novi ~etiri sekundi pri se}avawe za negovoto zna~ewe i novi 15 sekundi na ispu{teni zborovi. vo sekoj negov del od `ivotot. nastanot itn. no moraat da zastanat za da pomislat za nego. se preneseni i na ovaa masovna komunikacija. Taka. ubedlivost i avtenti~nost”. Novinarstvoto na radio bara i koristewe na t. 1995:75) Golemite mo`nosti na radioto kako medium doa|aat vo izraz vo `ivoto dokumentirawe na edna fakti~ka sostojba. Ima mnogu lu|e koi znaat {to zna~i nekoj retko upotreben zbor.

sekako. prete`no i ponaglaseno ispolnuvaat edna od ovie funkcii. No i kaj nego opredeleni delovi. toa vo sebe gi akumulira dostignuvawata na tehnikata koi mu koristat da se usovr{uva kako medium i go respektira postojanoto zgolemuvawe na istoriskoto-obrazovno kulturno nivo na slu{atelite i samopridonesuvaj}i za povisokoto ramni{te na toa nivo so neprekinato modernizirawe na radiokomunikacijata. nacionalno radio. vo sekoj svoj del gi ispolnuva mediumskite funkcii: informativnata. a. kako i ostanatite mediumi za masovno komunicirawe. retardirani i slepi. Na toj pat. . {to. pak.po tematsko-sodr`inski princip: politi~ko radio. prednosta na radioto. programski celi i pojasi. Osven toa.262 D-r Tome Gruevski javi. regionalno. obrazovnata funkcija se ostvaruva prete`no niz govorno-muzi~ki ili muzi~ko-govorni emisii nameneti specijalno za toa. gi odr`uva i gi dograduva od negovata pojava na svetot na mediumite i vo vkupnoto op{testveno `iveewe s# do dene{ni dni. naso~uva~kata. Radioto. e vo toa {to nego mo`at da go slu{aat i nepismeni. spa|a vo grupata elektronski mediumi na komunicirawe.72) Radioto. Svojot entitet i identitet radioto gi ima. (Ibid. mu- . radioto mo`e zvu~no. Preku govornite emisii pove}e se ispolnuva informativnata funkcija. i `itelite na zafrlenite krai{ta na zemjata kade vesnikot te{ko dopira.po teritorijalen princip: lokalno. zaedno so televizijata. Specijalizacijata i diferencijacijata na radioto mo`e da se podeli spored sledniov princip: . a i slu{atelite da gi izvesti za negoviot natamo{en tek. obrazovnata itn. rekreativnata. so vistinski {umovi „da ja ilustrira“ izjavata na akterite. isto taka. niz muzi~kiot del od programata pove}e se ispolnuva rekreativnata funkcija ili. nemo}ni. ostava vpe~atok na neposrednost i uverlivost. Ako osnoven preduslov za vospriemawe na informacijata od vesnicite e pismenosta na recipientot (da bide pismen i da znae da ~ita). isto taka. da go prenese istovremeno koga se odviva.

Govorot slu`i za organizirawe na programata i toj pretstavuva kontekst vo ramkite na koi se javuva muzikata kako zabava so odredena cel. propagandno. }e istakneme dve sprotivni tezi.. na stranski jazik.. Emisiite „se filuvaat” so: vremenska prognoza. Slu{atelite bi mo`ele da slu{aat: zvuci. Slu{atelite bi go izgubile interesot za nego i radioto bi bilo ni{to. Toa se neverbalni sredstva so koi se slu`i ovoj medium. privatno itn.spored celta . muzika. izve{tai za ne{to itn.Odnosi so javnosta 263 zi~ko radio. ti{ina. kako kontaktna emisija ili. . Postojat radioprogrami (koi se podgotvuvaat i se emituvaat) koi sodr`at samo zborovi. za sonarodnicite vo stranstvo itn. Analiziraj}i go posledniov princip na negovata diferencijacija. telefonski vklu~uvawa na slu{atelite. se sostaven del na radiodiskursot? Kako mo`e da se emituvaat vesti. Najzna~ajnoto izrazno sredstvo na radioto e govorot. vesti. za stranstvo. isto taka. govor i glasovi. diskutabilno e dali nekoj saka da go slu{a radioto. (Martin . ili kombinirano. odnosno podednakvo se koristat so govor i so muzika. . studentsko radio.spored govorot ili zvukot. mo`e da bide: mladinsko radio. Vo programite na radiostanicite se prisutni: zborovi. Ako na svojata publika ne mo`e da & se obra}a so govor. pak. No vtoroto pra{awe bi bilo {to e so zborovite. informativno radio. odnosno segmentot od auditoriumot komu mu e nameneta programata. govorot i glasovite koi. zvu~ni efekti. Ako postojat muzika i zvuci bez kakva bilo verbalizacija na programata. vo najnovo vreme postoi govorno radio kade programata e sostavena samo od govor vo celodnevnata programa i muzi~ko radio. Samo govorot mu dava smisla na ovoj medium. Toa bi bilo toa govorno radio. No postojat i radioprogrami koi se smesa. da ja spomeneme radiodramata kako isklu~itelen radio`anr itn..spored sopstvenosta.? Odgovorot bi bil deka bez niv radioto bi ja izgubilo smislata. postoi: dr`avno radio. aktuelnosti. vo muzi~kite emisii se vmetuvaat govorewata na muzi~kite voditeli i na diskxokeite. Na primer. toga{ radioto bi bilo nekomunikativno. . zabavno-rekreativno radio i dr.publikata.

e potcenuvana i sekoga{ e pogre{no sfatena. Taa mo`e da iska`e ne{to mnogu pove}e od zborovite. Poednostavno ka`ano. ti{ina. navistina. Nejzinata efektivnost e najizrazena koga e stavena vo vistinski kontekst. Taa ne e sredstvo. Isto taka. Nivnata funkcija vo radioemisiite e da predizvikaat emocii.264 D-r Tome Gruevski Singler. toga{ identitetot na radioemisijata i na radiostanicata bi bil nejasen. bez govor radioto. vo ovaa kategorija izrazni sredstva gi vbrojuvame: „zvu~nite efekti” {to se koristat za da gi ozna~at onie zvuci koi ne se govor. im se potrebni zborovi za da imaat zna~ewe? Zarem prirodnite {umovi ne bi mo`ele da pretstavuvaat smislena zabava . Vtorata teza veli deka govorot e primarno sredstvo na radioto. Neverbalnite izrazni sredstva {to se koristat vo podgotovkata na radioprogramite se upotrebuvaat blagodarenie na komunikativnata tehnika. muzikata i tonovite. Isto taka i bez zvucite. se koristi i izrazot „prostornost” za da se ozna~i prostornoto svojstvo na zvukot: dali toj doa|a od blisku ili od daleku. 2000:73-74). Potoa izrazot „akustika” se koristi so cel da ozna~i razli~ni postapki so govorot i zvucite.107). no vo odredeni situacii mo`e da bide najefikasno sredstvo na radioizrazuvaweto. da sozdadat atmosfera itn. zvu~ni efekti.da se podgotvi radioemisija samo so zvuci. Pokraj ovoj izraz. odnosno na radiofonskata tehnologija . se sostaven del na toj medium. (Ibid. Zatoa se kombiniraat verbalni i neverbalni zvuci. „Zvucite i muzikata se mo}ni sredstva koi pretstavuvaat ~uvstva i sliki i dejstvuvaat na na{ata fantazija i emocii. Ako ne postoi govor. bez niv radioto bi bilo „zdodevno. Zna~i. Ti{inata kako sostaven del na radioprogramata. bi bilo hendikepirano. barem dosega na teoretsko nivo. Sindi Viringa. no i neverbalnite sredstva. potrebni se zborovi. sterilno i nerealno”. kako neverbalna komponenta na komunikacijata bi nedostasuvale dlabo~ina i detali. No. navistina. ti{ina ili muzika. kako {to se: zvucite i muzikata. Nasproti vakvite tvrdewa spomenatite avtori nametnuvaat i vakvi pra{awa: Dali na neverbalnite zvuci.

isto taka. po pi{aniot zbor. mnogu vlijaela na celokupniot op{testven razvoj na ~ovekot. po analogija na „sedma sila#. No. koja kako poim odamna se upotrebuva za pe~atot. Toa e osnovata na elektronskata televizija. Televizijata kako masoven medium Televizijata e epohalen komunikaciski izum na 20.Odnosi so javnosta 265 na ovoj medium. Poimot televizija ima koreni od starogr~kiot jazik: tele {to zna~i daleku i od latinskiot jazik: vizio {to zna~i gledawe. 3.na radioto kako medium za masovno komunicirawe. Radioto kako medium so svojata prezentacija na informativnite sodr`ini svoite recipienti sekoga{ gi pobuduva na razli~ni reakcii. Pojavata na televizijata. koga Amerikanecot Filo Farmsford ja usovr{il katodnata cevka. Stanuva zbor za mo}ta na masovno posreduvanata komunikacija koja gi povrzuva radioslu{atelite preku inscenirawe na pani~nite situacii i sl. svojata elektronska priroda ja primila duri vo 1926 godina. Toa se ostvaruva vo radiodramata kako `anr. No za nivnata upotreba. 1. Golem broj nau~nici od pove}e zemji (SAD. Mo`nosta na momentalno posreduvawe na radioporakata na golemi dale~ini e odlika samo na ovoj medium . e potrebna smislena intervencija na odredeni kreativci koi mo`at da kreiraat poraka vo vid na radiospektakl so {to se prenesuvaat mnogu slo`eni sceni i slu~uvawa. Germanija. Zatoa.2. vo obi~niot govor mo`eme da slu{neme deka taa e: „osma sila#. Fenomenot na televizijata (da mo`e da se prenesuvaat sliki po bez`i~en pat) na naukata & bil poznat u{te pred Prvata svetska vojna. porane{niot . Vo sloboden prevod bi zna~elo gledawe na dale~ina. Svoeto ime televizijata go dobila vo 1900 godina. kakva denes ja znaeme. vek. Anglija. ~estopati. spa|a vo najzna~ajnite izumi.televizijata. Toa osobeno se ostvaruva koga slu{atelite se identifikuvaat so odredeni sceni i slu~uvawa. Od site pronajdoci {to ja obele`uvaat epohata vo istorijata na komunikaciite .

Novata era na brzoto komunicirawe be{e najavena na 10 juli 1962 godina. Satelitsko komunicirawe Satelitskoto komunicirawe.. vo 1954 godina. b) upotreba na ve{ta~kiot satelit za prenos na TVprogramata vo me|unarodnata razmena (1967 godina). razmena na radio i televiziski programi. koga ATTC (American telephone and telegraph company) vo vselenata go . vsu{nost. Emituvaweto na prvite programi vo boja zapo~nalo vo SAD. eksperimentalna faza na televizijata. Po 1950 godina. 1950 godina).n. so zasiluvawe. No ekspanzijata na televizijata kako medium ili kako sredstvo za masovno komunicirawe po~nuva duri po Vtorata svetska vojna i toa od 1941 godina. prenos na faksimili i kompjuterski signali i dr. Prviot TV-prenos vo istorijata e ostvaren vo Soedinetite Amerikanski Dr`avi. Preku nego se odviva interkontinentalna razmena na telefonski i teleksporaki.) vo periodot me|u dvete svetski vojni ja usovr{ile televiziskata tehnika. povtorno se emituva do zemskata stanica so {to se ostvaruva komunikaciska vrska# (L. Ovoj vid komunicirawe u{te se vika i vselensko komunicirawe (od zborot „space” .N. a televizijata vo boja golem napredok do`ivuva vo {eesettite godini na dvaesettiot vek. a duri vo pedesettite godini na minatiot vek taa stanuva zna~ajno sredstvo za informirawe za op{testveno-politi~kite nastani. Vo nejziniot prv period takanare~enata eksperimentalna faza na televizijata e prifatena kako sredstvo za zabava.vselena) i nao|a primena vo masovnoto javno komunicirawe vo nacionalni ramki. 1979:281).266 D-r Tome Gruevski SSSR i dr. vo Soedinetite Amerikanski Dr`avi. kako atrakcija. Toa e t. dva nastana se osobeno va`ni za razvojot na televizijata: a) emituvawe na televiziska programa vo boja (vo SAD. vo 1925 godina. pretstavuva „prenesuvawe na radio-mikrobranovi signali od edna zemska stanica do satelit vo orbitata kade potoa.

meteorologijata itn. Mo`nosta na satelitite za kombinirana upotreba vo televizijata i kompjuterite sozdavaat {iroki i novi poliwa na aktivnosti. osven vselenska. vo 1949 godina. Ottamu i poimite: lokalna. i 3) so promenite nastanati vo na~inot na upotrebata na satelitskite telekomunikaciski sistemi. So toa tie direktno i indirektno dejstvuvaat na sekojdnevieto na golemite ~ovekovi zaednici. (2) regionalno ili. Kabelska televizija Za postanokot na kabelskata televizija postojat nekolku istoriski podatoci. vo dr`avata Pensilvanija. radioto i televiziskite emisii. telefonot i telekomunikaciskite vrski na delovniot svet. pak. Radojkovi}. Za najuverliv podatok vo istoriskite pregledi za razvojot na mediumite se smeta kabliraweto vo gradot Mahanoj. nacionalna. bankarstvoto. regionalna. Stanuva zbor za direktna difuzija na informacijata so posredstvo na satelit t.Odnosi so javnosta 267 lansira{e satelitot „Telstar 1“ preku kogo za prvpat bea preneseni televiziski signali. (M. . na (3) me|unarodno nivo. Od nivniot po~etok (1957 godina) satelitite stanaa integrira~ki del na golem broj predajni mre`i i toa na novinskite agencii i pe~atot. 2) so opi{uvawe na metodot na dve principielni re{enija za sozdavawe sistem koj. Satelitskoto komunicirawe mo`eme da go osvetlime od tri aspekti: 1) preku razvojot na vselenskiot segment. odnosno relejot. DBS (Direct Broadcasting Satellite). avijacijata. vo SAD.1987:184) Satelitskoto komunicirawe denes za~ekori vo sosema poinakva faza. satelitska televizija. potoa. se lansirani pove}e od 200 komunikaciski sateliti koi se povrzuvaat vo sistemi: na (1) nacionalno. moreplovstvoto. trgovijata. ima zemska komponenta. Poznati se dva golemi satelitski sistemi.n. Ovie sateliti zaradi svoite ogromni kapaciteti i zaradi svoite mo`nosti se koristat kombinirano so televizijata i so kompjuterite. So toa televizijata vleze vo fazata na satelitska -vselenska faza. Vo vselenata.

268 D-r Tome Gruevski koga sopstvenikot na prodavnica za radio i TV-priemnici. tendencijata kon distribucija na elektronskiot signal (so slika i ton) nastanala od nemo`nosta. Sekoj pretplatnik mo`e: a) da se vklu~i vo kompjuterskiot sistem na mati~nata banka i da gi izvr{i site bankarski transakcii. zaradi lo{iot priem na signalot na filadelfiskite komercijalni TV-stanici izmislil nov sistem na distribucija na elektronskiot signal. No. Poslednava decenija se zabele`uva izrazit razvitok i {irewe na lokalnata televizija. toa ne zna~i deka lokalnata televizija go izgubi svojot raisond d’ etre. v) mo`e da nara~a TV-programa za edna nedela odnapred i taa TV-programa da se emituva samo za nego. Podocna taa poprima regionalni i nacionalni razmeri so {to se pojavuva i satelitskata televizija. Nabquduvano od tehni~ki aspekt. odnosno od ograni~enosta na brojot na kanalite vo VHF (Very High Frequency) i UHF (Ultra High Frequency) koj{to poseduval ograni~en kapacitet za prenos na slikata i na tonot. funkcionalnata specijalizacija i vertikalnata povrzanost so nacionalnite i so internacionalnite TV-sistemi. da izbere {to saka i {to mu treba. b) da vleze vo videokliping (reklami) vo sekoja trgovska firma. koj e prosleden so razvojot na nejzinite osobenosti i karakteristiki. Jirgen Habermas (Jürgen Habermas) vo . istoriski gledano e izvorno lokalen fenomen. vo vakvata koncepcija mo`e da gi izvr{uva od doma. Vo prvo vreme taa se razvivala na nivo na lokalnata zaednica. Lokalna televizija Televizijata. tro{ej}i mnogu slobodno vreme. Robert Tarton. a potoa da go nara~a i da go plati. g) site raboti koi ~ovekot gi izvr{uva sekojdnevno. personalnite kompjuteri i na televizorite vo sekoe doma}instvo. Razvojot na interaktivnite kabelski sistemi podrazbira kombinirano koristewe na: telefonot.

gra|aninot koj{to politi~ki rezonira (i koj{to pretstavuva osnova za postoewe i funkcionirawe na liberalnata demokratija od zapadnoevropski tip) pretvoraj}i go vo manipuliran potro{uva~ na mediumskite poraki. i na gleda~ite. . Komercijalna 3. Taa na. @an Pol Lafrank (Jean Paul Lafrance) e eden od tie {to se sprotivstavuvaat na apodikti~nosta na takvite zaklu~uvawa. Lafrank smeta deka e va`no da se vovede razlikuvawe me|u lokalnite mediumi i mezo-megamediumite bidej}i logikata na nivnoto funkcionirawe e razli~na. odnosno mo`nosta da odgovaraat i da protivre~at” (J. emisiite koi gi davaat novite sredstva reakciite na prima~ite gi presekuvaat na specifi~en na~in. vo isto vreme im ja odzema distancata na polnoletstvo. Asocijativna 2. Vo sporedba so pe~atenite soop{tenija. po negovoto mislewe. Habermas. „Taa go negira. Zaedni~ka osobina na ovie tipovi lokalni televizii e smalenata distanca me|u onoj koj ja emituva programata i onoj koj ja prima. Spored nego. poprodorno otkolku {to toa go mo`e pe~atot. zatoa taa dejstvuva vo najprecizno zna~ewe na zborot. ja gleda kako otu|ena mo} {to se rakovodi od zakonite na pazarot i od interesite na kapitalot. Odnesuvaweto na publikata vo uslovi koga ne e vo sostojba da dejstvuva direktno (don’t talk back) dobiva sosema drug vid. Vo svojata statija „Lokalnata televizija vo Evropa“. Zanaetska.1969:215216). koja slu{a. lokalnata televizija ima sosema poinakva priroda od nacionalnata televizija. Otvorena (public access) 5. re~isi. Uslu`na 4. @. Lafrank razlikuva pet tipovi na lokalna televizija: 1. zaboravenata publika. So novite sredstva se menuva oblikot na komunikacii.P. pred s#.Odnosi so javnosta 269 negovata klasi~na studija „Javno mislewe”. televizijata.

elektri~nata ma{ina za pi{uvawe isfrla kodirana lenta koja potoa dava fotoslog.1975:297) Elektronsko izdava{tvo Na scenata na mediumite se pojavija personalnite kompjuteri. Pronajdokot na integralnite kola dovel do pojava na Tretata generacija kompjuteri {to traela od 1964 do 1969 godina. (D. .270 D-r Tome Gruevski 1. Fotoslo`uva~kite ma{ini „go isfrlija od upotreba” klasi~niot slovoslo`uva~. generacijata na personalni kompjuteri.po bez`i~en pat! Koga pred Vtorata svetska vojna sopstvenikot na eden vesnik vo Maleziskiot Arhipelag uspeal so pomo{ na perforirana lenta i telegrafski kanal da „go isprati# celiot slog na utre{niot broj na vesnikot na ~etiri sosedni ostrovi toa bilo po~etok na re{avawe na edno va`no pra{awe: kako da se prenesat stranicite na vesnicite na golemi dale~ini. Vo 1975 godina oficijalno se javuva prviot personalen kompjuter. Slavkovi}. tehnolo{kiot proces e skraten i zabrzan. Novite mediumi za masovno komunicirawe Pe~atarstvoto prestana da bide ve{tina i stana nauka. bukvite se lijat (sami od sebe) . poznat pod imeto ENIAC (Electronic Numerical Intergrator and Calculator). Elektronikata vleze vo prostoriite vo koi zaradi isparuvawe na otrovnite hemikalii i olovoto rabotnicite besplatno dobivaa po eden litar mleko na den. Sovladani se prostorot i vremeto: pe~atot ve}e ne se prenesuva samo so voz i kamion tuku . Periodot od 1959 do 1964 godina e poznat kako Vtora generacija kompjuteri. Negovi konstruktori se Xon Mokli (John Mauchli) i Presper Ekert (Presper Eckert).3. Slednite deset godini vo istorijata na kompjuterite se poznati kako „deset ludi godini” bidej}i tie se razvivaa so golema dinamika. Ovaa genracija zapo~nuva okolu 1971 godina. Prvata generacija kompjuteri traela do 1959 godina. konstruiran na Univerzitetot vo Pensilvanija.3. Pojavata na ~ipot }e dovede do ^etvrtata generacija kompjuteri. Za prv elektronski kompjuter se smeta kompjuterot od 1946 godina.

kako i drugite otkritija vo istorijata na ~ove{tvoto. koga komunikaciite se podeleni od transportot. gi lociraat vo razli~ni periodi od razvojot na ~ove{tvoto.sovladuvawe na prostorot. SAD se. Istovremeno Theodor Holm Nelson raboti na svojot proekt Hanadu. Vo po~etokot na osumdesettite sledi „spojuvaweto na kompjuterite i telekomunikaciite”. prviot dreven instrument za kalkulirawe.po~etokot na {eesettite iako bile ispolneti „tehni~kite determinanti”. kako {to e nare~en periodot koj sledi po revolucijata na mas-mediumite. no toa e eden od istoriskite momenti koga e sovladan prostorot. sekako. spored nekoi avtori.Odnosi so javnosta 271 Korenite na pojavata na kompjuterot. taka i za ovoj proekt vo toa vreme . (Ibid. razli~ni grupi teoreti~ari. model na sistem koj bi ovozmo`il „celiot svet da bide povrzan od edna bezgrani~na mre`a koja bi bila dostapna na site# (Nikhil Sinha. termini upotrebeni od B. sepak s# u{te ne bile ispolneti „kulturolikite determinanti”. zaradi voeni celi i nadmo}. [eesettite godini na 20-tiot vek se period koga zapo~nuva natprevarot za osvojuvawe na vselenata. blagodarenie na vlo`uvawata vo istra`uvawata i produkcijata na kompjuterskata tehnologija za vreme i po Vtorata svetska vojna. gi diktiraat uslovite i dimenziite na razvojot vo „vtorata industriska revolucija”. Allucquere Rosanne. Dodeka nekoi gi nao|aat vrskite vo drevna Kina. koi ja gradat osnovata za .1995:256-276). edni od glavnite u~esnici i planeri na ovaa trka. Vo tekot na sedumdesettite godini se pojavuvaat prvite komercijalni kompjuteri za doma{na upotreba. No. drugi po~etocite gi lociraat vo periodot koga e pronajden telegrafot. gra|anski mre`i. U{te edna vo redot na mnogute trki na ~ove{tvoto vo re{avaweto na frustracijata . pretstavuva „srce na informati~kata revolucija”. Dobro podgotveni i ekipirani. so abakusot.257) Ostvaruvaweto na „kulturolo{kite determinanti” e potpomognato i so razvivaweto na WAN (Wide area networks) lokalni civilni. {to. pred s#. Vinston.

1994:53) Stanuva zbor za medium koj ovozmo`uva i dava edna nova bogata ponuda na mo`nosti za korisnicite. koj go ovozmo`uva kompjuterot. tuku generi~ki (rodovski) termin. kako {to i bea. i ponatamo{nata mre`na povrzanost na alternativnite ruti (pati{ta/nasoki) so razli~ni na pe~atenite fiksirani ednonaso~ni dvi`ewa usloveni od stranicata. kompjuterski propagator. koja go promovira mno`estvoto na diskursi nasproti definitivnata proklamacija/objava i osloboduvawe na ~itatelot od dominacijata na avtorot. Sina i Stoun naveduvaat tri tipa na mre`i. Ovoj medium go aktivira korisnikot. Hipertekstot pretstavuva radikalno razli~na tehnologija.z. ne site obezbedeni od toa {to be{e narekuvano avtor. Negovite mre`i na povrzani „leksias”. polivokalna. Zbir na protokoli koj ovozmo`uva privremeno vrzani mre`i da razmenuvaat informacii. „Hipertekstot ne e sistem. hipertekstot obezbeduva multiplicirani pateki/linii me|u segmentite na tekstot. mo`nosta za interakcii. ~esto narekuvani „leksias” (leksi n. koi gi klasificiraat spored tipot na sopstvenost. i toa: javni. koj e iskovan pred ~etvrtina vek od Ted Nelson.272 D-r Tome Gruevski toa {to denes e Internet . Osnova vrz koja SAD ja forsiraat realizacijata na idejata za „informati~kite avtopati# (Information Superhighways). (R. za hipertekstot nakuso gi dava karakteristikite na ovoj medium. koi se upotrebuvaat za javni celi.globalnata kompjuterska mre`a. So Internet se povrzuvaat . interaktiva. delumno-javni i privatni. prijateli patnici pri planiraweto i replaniraweto na tekstualnite/vizualnite. za da go objasni pi{uvaweto izvedeno vo nelinearen ili neposledovatelen prostor. koj koristej}i gi dadenite opcii. stanuva aktiven u~esnik vo komunikaciskiot proces. ^itatelot na hipertekst i pisatelot re~isi stanuvaat sou~esnici i soavtori/koavtori.) termin zajmen od vlijatelniot Roland Barthes. Za razlika od pe~ateniot tekst. Izvadokot na esejot na Sven Birkerts. kineti~kite i zvu~nite/komponenti. Cooveh.

kompakt diskovite. nudi elektronska po{ta .e-mail i koristewe vesti vo mre`a. Osnovaweto na veb-stranicata . Internet Relay Chart (IRC) . se ograni~eni za koristewe.Ierce e mo`nost za direktna komunikacija na dvajca korisnici. dokolku ne e regulirana pretplatata. elektronsko izdava{tvo e zavr{en materijal. pak. prezemawe razli~ni softveri. aplikaciite. koj e kreiran od avtori i e namenet za distribucija preku Internet. Banet. Pokraj mo`nosta za koristewe podatoci od dale~ina. {to da pro~ita. vo koja IRC grupa da se vklu~i i koga da ja napu{ti diskusijata. Diskusijata za ovoj termin e ograni~ena na eksplicitnoto zna~ewe na zborot „izdaden#. isto kako {to kompaktite i knigite se distribuiraat niz proda`nata mre`a. video i audiozapisite se produkti na ovoj medium. se ovozmo`eni natamo{ni povrzuvawa i koristewe informacii koi se nao|aat na drugi kompjuteri koi ja imaa ulogata na host/doma}in. Ovaa ponuda nudi golem spektar na mo`nosti i opcii za korisnikot. So nego. vo zavisnost od temata. kompjuterskite igri on line vesnicite i spisanijata. Koristeweto na sodr`inite organizirani vo fajlovi e mo`no da se odviva oddaleku i toj na~in se narekuva telnet. Spored S. preku hipertekst linkovi. Izdava{tvoto na Internet Seto toa {to mo`e da se vidi ili koristi na Internet se podrazbira kako elektronsko izdava{tvo. igri i drug vid aplikacii. Usenet se sodr`ini grupirani vo grupi. World Wide Web (WW) veb-stranicata e najnoviot izum koj ovozmo`uva direkten i {irok pristap do provajderite na servisi.home page ili podnesuvaweto esei na nekoja od Usenet korisni~ki mre`i e ne{to drugo.Odnosi so javnosta 273 globalnite informativni i komunikaciski servisi. koi imaat ili otvoren pristap ili. Zaedno so vakvi ili aran`mani za koristewe drugi uslugi besplatno se nudat mo`nosti za delumno/lending rihts ili celosno simnuvawe/downloaging. Individuata sama izbira dali aktivno ili pasivno }e u~estvuva. Softverot. . Internetot nudi dopolnitelna mo`nost za komunikacija.

Seto ostanato e avtorstvo na sekoj oddelen korisnik. nedelnicite i periodi~nite spisanija i monografskite izdanija i drugite knigi.1996:54) . Ekonomistite velat deka vakviot na~in na pe~atewe i proizvodstvo e mnogu poevtin od klasi~niot. e pretstaveno na Internet i toa preku produkcija na vesnici. Barnet vo svojata kniga „Za dr`avata na kibernacijata”. spisanija i knigi. pak. Nekoi ja zagovaraat tezata deka e vratena starata sloboda na javnosta. Pra{awata za regulirawe na avtorskite prava i za za{tita na intelektualnata sopstvenost se pra{awa za koi dizajnerite i korisnicite na ovoj medium s# u{te nemaat najdeno odgovor. praksata za distribuirawe na vesti i umetnosta na ka`uvaweto prikazni# (S. Straton zboruva za „kvalitativna promena”. (The State of the Cibernation. Druga promena za koja zboruva Straton e deka so Internet e „zagrozena razlikata me|u javnata informacija i li~noto mislewe”. isto taka. tekstovi koi se pomalku vremenski limitirani. Stratton. mo`e da bide individua ili institucija i e edinstveniot urednik na sodr`inata koja se plasira na Internet. (J. ili vo celosna forma ili samo kako izbor na sodr`ina. Na Internet mo`at da se najdat mnogu renomirani dnevni vesnici i spisanija. Literaturni i drugi tekstovi so kontinuirana vremenska relevantnost. Novinski napisi.274 D-r Tome Gruevski Klasi~noto izdava{tvo. dodeka. London) gi odreduva tipovite na tekstovi koi se izdavaat elektronski. Kogan. Vo tradicionalnoto izdava{tvo toa bi bile vesnicite. i toa: 1. postoela iluzija za „slobodata na javnosta”. 1996. odnosno deka do pojavata na Internet. Toj {to ja odr`uva veb-stranicata. pojavata na Internet ovozmo`uva prestruktuirawe na odnosot mas-medium -publika. koi imaat vremenski limitirana relevantnost. „Elektronskoto izdava{tvo ja pretstavuva promenata na ekonomikata na izdava{tvoto. Novinski tekstovi. 3. Barnet). Spored teoreti~arite na sovremenite komunikacii. 2.

Tie zapo~naa so pronajdokot na videotekstot. so {ireweto na Internetot direktno se odrazi na novinarstvoto kako profesija. Preku servisot AOL sekojdnevno ispora~uva on line-sodr`ini. Chicago tribune prv go objavi svoeto elektronsko izdanie na dnevnik (on line). Ovoj na~in na rabota. Vo 1992 godina. na mre`ata so New York Times stignaa Los Angeles Times i USA Today (vo eksperimentalna verzija). Boston Globe. Tie obezbeduvaat elektronska po{ta. pretstavuvaat elektronski vesti. na primer. Potoa sleduvaat vesnicite St Louis Post Dispatch i Charlotte Observer. Novinarskite tekstovi se prenesuvaat so modem i direktno se slo`uvaat i se podgotvuvaat po elektronski pat. Na scenata se pojavuva on line-novinarstvoto. Potoa se pojavile elektronskite servisi. Ovoj prv servis bil nare~en Viewtron i toj e prethodnik na mediumite so on line-vesti. CNN go izdade svoeto elektronsko izdanie. vo 1994 godina. kako oficijalen vesnik na Silikonskata Dolina vo SAD. koj celata svoja sodr`ina ja postavil vo elektronska forma i zatoa mnogumina go smetaat za prv on line-vesnik.Odnosi so javnosta 275 Elektronski vesnici Koga }e spomeneme elektronski vesnici mislime na vebstranicata na dnevnite vesnici i nivnata elektronska forma na pe~atenoto izdanie. Ovoj vid vesnici. Vo ranite osumdesetti godini na minatiot vek zapo~naa on line-vestite. kaj ovoj vid vesnici kako glaven problem se nametnuva nivniot nedostatok od ostvaruvawe na profit od reklami (kako. Dve godini podocna. Vo proletta 1992 godina. kaj . vsu{nost. So ova definitivno se napu{ta tehnologijata na podgotovka na vesnik so olovo i hartija. No. Potoa se priklu~uvaat i golemite vesnici Vashinton Post. tokmu so San Jose Mercuri News. New York Times i dr. koj preku televizorite ili kompjuterite servira{e vesti do konsumentite. Se pojavuvaat prvite dnevni vesnici. kako {to se: BBS (Bulletin board systems) i komercijalni on line-servisi. Tie ne se pe~atat na hartija i mo`at da se ~itaat i (da se reproduciraat) samo preku Internet. Vesnikot San Jose Mercury News e prviot vesnik.

Kontekst .brojni digitalni izdanija avtomatski se snimaat na pretplatni~kite kompjuteri bez korisnikot da mora ra~no da im ja zadade taa naredba.niche.nekoi ~itateli se ~uvstvuvaat pointimno so digitalnoto izdanie koe gi sodr`i brendot. prakticiraat pove}e vidovi pazarni modeli: nacionalen . Tie se podgotveni tokmu onaka kako {to izleda nape~aten vesnik.tie ne ovozmo`uvaat samo da se vidi vesta. . bez po{tar i bez trafika.op{tinski i specijalizirani . 2. Podvi`nost .276 D-r Tome Gruevski pe~atenite izdanija). Bliskost . Vo odnos na funkciite {to gi izvr{uvaat on line-vesnicite. bez boja. postojat najmalku ~etiri modeli: modelot na 24-~asovno kontinuirano izleguvawe. tuku i kade e taa postavena. modelot na dopolnitelni vesti i modelot na ekslkuzivni vesti. Digitalnite izdanija se vo prednost pred vebstranicite: 1. regionalen.{tom edna{ }e se prezeme izdanieto vo lap-top ili na drug podvi`en ured. lokalen . Istra`uvawata od minatoto poka`uvaat deka ~itatelite se istrenirani da poglednat na odreden vizuelen del od stranata. Mestopolo`bata na vesta na ~itatelite im ka`uva kolku im e taa va`na na urednicite. Toa e razvojot na participativnite mediumi i citizen-novinarstvoto (citizen journalism). tipografijata i dizajnot kako i pe~atenoto izdanie. kako nekoj kolporter da vi go dostavuva digitalnoto izdanie na skalite sekoj den. 3. Prviot digitalen vesnik vo svetot e izdaden na 12 april 2001 godina. Toa e germanskiot vesnik Der Standard. mo`nosta da go transportirate so sebe e ovozmo`ena bez da imate potreba da se povrzuvate povtorno na internet. Tie se vesnici bez hartija. Vo poslednive nekolku godini vo razvojot na novinarstvoto se probiva edna nova faza tokmu preku lokalnite on line-vesnici. Digitalnite izdanija zapo~naa vo 2001 godina. 4. del koj vo kiberprostorot se gubi. isto taka. On line-vesnicite. Prakti~nost .internacionalen. modelot na lokalna oglasna tabla. no vo digitalna forma.

On line-vesnicite s# u{te se povrzani so tradicionalnite pe~ateni vesnici bidej}i s# u{te ne gi koristat prednostite na interaktivnosta. Buldioski.Makedonija. Vo Makedonija denes ima okolu pet do {est iljadi ADSL-priklu~oci i toa glavno vo firmite. Vakvata sostojba se dol`i na pove}e suptilni monopolisti~ki pretenzii koi ja diktiraat cenata i so toa go zabavuvaat razvojot. 2005). kako {to toa se slu~ilo vo odnos na pe~atot i na elektronskite mediumi. (D. a navigacijata ~esto e te{ka. I vo vrska so ovoj medium. Internetot i elektronskoto izdava{tvo se poznati vo Makedonija i s# pove}e dobivaat zna~ewe. kade tovarot e vrz korisnicite koi treba sekojdnevno da ja posetuvaat stranicata. od strana na Institutot Otvoreno op{testvo . a so toa se gubi direktnosta na internet. Prviot veb-server vo Makedonija be{e izraboten vo 1994 godina. Internet-izdava{tvoto vo Republika Makedonija e usloveno od pokrienosta so internet me|u naselenieto {to iznesuva okolu pet procenti i zatoa ne mo`e da se zboruva za nekoi golemi potfati na ovoj plan. hipertekstot i multimedijata. Ovie izdanija imaat i svoi negativni strani: vestite docnat nekolku ~asa. .Odnosi so javnosta 277 Toa e ogromno podobruvawe vo odnos na veb-stranicite so vesti. linkovite se nesredeni. Makedonija kako da „preskokna“ odredena faza vo razvojot na mediumite.

EVROPSKI KODEKS ZA PROFESIONALNOTO ODNESUVAWE VO PR-PRAKSATA („LISABONSKI KODEKS”) (Oficijalno usvoen na Generalnoto sobranie na CERP.278 D-r Tome Gruevski PRILOZI 1. Izmenet na Generalnoto sobranie na CERP. isto taka. DEL II Op{ti profesionalni obvrski ^len 2 Vo izvr{uvaweto na svojata profesija. stru~wakot za PR se obvrzuva deka }e se pridr`uva na na~elata izneseni vo Univerzalnata deklaracija za ~ovekovi prava. na 16 april 1978 godina. vo Lisabon. . na 13 maj 1989 godina) DEL I Kriteriumi i normi za profesionalna kvalifikacija na stru~wacite koi gi obvrzuva ovoj kodeks ^len 1 Sekoj profesionalen ~len (na nacionalnoto zdru`uvawe). a posebno deka }e gi po~ituva slobodata na izrazuvawe i slobodata na pe~atot koi go obezbeduvaat pravoto na poedinecot da prima informacii. Toj. vo Lisabon. }e se smeta za stru~wak za PR kogo ovoj kodeks go obvrzuva. se obvrzuva da dejstvuva vo soglasnost so interesot na javnosta i da ne gi naru{uva dostoinstvoto i integritetot na li~nosta. primen kako takov vo soglasnost so pravilata (na nacionalnoto zdru`uvawe).

Odnosi so javnosta

279

^len 3 Vo svoeto profesionalno odnesuvawe, stru~wakot za PR mora da poka`e ~esnost, intelektualen integritet i lojalnost. Toj posebno se obvrzuva deka nema da dava komentari ili informacii za koi znae ili veruva deka pretstavuvaat laga ili izmama. Vo soobraznost so toa mora da vodi smetka da izbegne, duri i slu~ajno, koristewe praksa ili metodi koi ne se vo soglasnost so ovoj kodeks. ^len 4 PR-aktivnostite moraat da se izvr{uvaat „na otvoren” na~in: moraat lesno da se identifikuvaat, da nosat jasna naznaka od kade poteknuvaat i ne smeat da slu`at za izmama na treti lica. ^len 5 Vo svoite odnosi so drugite profesii i drugite granki na op{testvenoto komunicirawe, stru~wakot za PR mora da gi po~ituva pravilata i praktikata koi odgovaraat na tie profesii ili zanimawa vo merka vo koja tie se vo soobraznost so etikata na negovata sopstvena profesija. Stru~wakot za PR mora da se pridr`uva na Nacionalniot kodeks na profesionalno odnesuvawe i na zakonite koi se vo sila vo koja bilo zemja kade toj se zanimava so svojata profesija, i mora da poka`e vozdr`anost vo postignuvaweto na li~niot publicitet. DEL III Posebni profesionalni obvrski kon klientite ili rabotodavcite

280

D-r Tome Gruevski

^len 6 Stru~wakot za PR nema da gi zastapuva klientite ili rabotodavcite koi se konkurenti eden sprema drug, ili imaat sprotivni interesi, bez nivna posebna soglasnost. ^len 7 Vo izvr{uvaweto na svojata profesija, stru~wakot za PR mora da obezbedi potpolna diskrecija. Mora sovesno da ja po~ituva profesionalnata doverba i ne smee namerno da otkrie nikakvi doverlivi informacii koi gi dobil od svoite klienti ili rabotodavecot bez naglaseno ovlastuvawe. ^len 8 Stru~wakot za PR ~ii interesi bi mo`ele da bidat vo sprotivnost so interesite na negovite klienti ili rabotodavecot mora da gi izvesti za toa vo najkus mo`en rok. ^len 9 Stru~wakot za PR ne smee da im prepora~a na svojot klient ili rabotodavec uslugi od nekoi firmi ili organizacii vo koi toj ima finansiski, komercijalni ili drugi interesi, a za takvite interesi prethodno ne gi izvestil. ^len 10 Stru~wakot za PR nema da sklu~i dogovor so klientot ili rabotodavecot vo koj stru~wakot garantira merlivi rezultati ako se nadvor od negovoto direktno vlijanie.

Odnosi so javnosta

281

^len 11 Stru~wakot za PR mo`e da prifati nadomast za svoite uslugi samo vo vid na plata ili honorari, no nikako ne mo`e da primi uplata ili druga materijalna nagrada koi se nadvor od ramkite na odredenite merlivi profesionalni rezultati. ^len 12 Za svoite uslugi kon nekoj klient ili rabotodavec stru~wakot za PR nema da prifati nadomest od treta strana, kako {to e popust, provizija ili pla}awe vo natura, osven vo slu~aj na soglasnost so klientot ili rabotodavecot. ^len 13 Ako prezemaweto na nekoja rabota vo oblasta na PR mo`e da zna~i seriozna povreda na profesionalnoto odnesuvawe ili dr`ewe sprotivno na na~elata na ovoj kodeks, stru~wakot za PR za toa mora vedna{ da go izvesti svojot klient ili rabotodavec i da stori s¢ so cel da se ispolnat barawata na ovoj kodeks. Ako klientot ili rabotodavecot i ponatamu insistiraat na sproveduvawe na svojata namera, stu~wakot i toga{ mora da se pridr`uva na Kodeksot, bez ogled na posledicite vo vrska so nivnata ponatamo{na sorabotka. Vo odnos na javnoto mislewe i informativnite mediumi ^len 14 Duhot na ovoj kodeks i pravilata sodr`ani vo prethodnite ~lenovi, posebno ~lenovite 2, 3 ,4 i 5, podrazbiraat deka stru~wakot za PR sekoga{ }e vodi smetka za pravoto na informirawe i, u{te pove}e, vo dol`nosta da se davaat informacii

282

D-r Tome Gruevski

kolku {to toa go dozvoluva profesionalnata doverlivost. ^len 15 Zabranet e sekoj obid da se la`e javnosta ili nejzinite pretstavnici. Vestite moraat da se stavat na raspolagawe bez naplata ili skrien nadomest za nivnoto koristewe ili objavuvawe. ^len 16 Dokolku se utvrdi deka neophodno e da se odr`uva inicijativa vo distribuiraweto na informacijata ili nejzina kontrola vo ramkite na na~elata na ovoj kodeks, stru~wakot za PR mo`e da zakupi prostor ili vreme za emituvawe vo soglasnost so pravilata i praksata na toa pole. Vo odnos na kolegite-stru~waci ^len 17 Stru~wakot za PR ne smee da se vpu{ta vo ne~esna konkurencija so svoite kolegi-stru~waci. Toj ne smee da dejstvuva i da govori na na~in so koj }e nanese {teta na ugledot ili rabotata na nekoj od svoite kolegistru~waci, osven ako so toa ne ja ispolnuva svoja dol`nost spored ~len 196 na ovoj kodeks. Vo odnos na profesijata ^len 18 Stru~wakot za PR mora da se vozdr`uva od sekoja postapka so koja bi mo`el da go o{teti ugledot na profesijata. Posebno ne smee da nanese {teta na svoeto nacionalno

Odnosi so javnosta

283

zdru`enie, negovata efikasna rabota i dobroto ime preku zlonamerni napadi ili povredi na negoviot statut ili pravila. ^len 19 Odgovornosta za ugledot na profesijata ja nosi sekoj nejzin pripadnik: stru~wakot za PR ima dol`nost ne samo li~no da go po~ituva ovoj kodeks, tuku i da: a) pomaga po{irokata javnost {to podobro da go zapoznae i da go razbere ovoj kodeks; b) gi izvestuva nadle`nite disciplinski tela za sekoja povreda ili somnevawe deka postoi povreda na ovoj kodeks za koja }e doznae; v) prezema merki koi se vo negova mo} na koj na~in odlukite na ovie tela i sankciite bi se sprovele vo delo.

284

D-r Tome Gruevski

2. KODEKS NA PROFESIONALNI STANDARDI NA PRZDRU@ENIJATA VO AMERIKA (Oficijalno usvoen na Sobranieto na PRSA, vo 1954 godina, i revidiran vo 1959, 1963, 1977 i 1983 godina) DEKLARACIJA NA PRINCIPITE ^lenovite na PRSA svoite profesionalni principi gi baziraat na osnovnite eti~ki vrednosti i dostoinstvoto na li~nosta smetaj}i deka toa e zna~ajna pretpostavka za izvr{uvawe na PR-praksata - po~ituvawe na ~ovekovite prava, a posebno na slobodata na izrazuvawe i slobodata na pe~atot. Rabotej}i vo interes na na{ite klienti i rabotodava~i, nastojuvame da ostvarime podobro komunicirawe, razbirawe i kooperacija me|u razli~ni poedinci, grupi i institucii vo op{testvoto, ovozmo`uvaj}i im na site ednakvi mo`nosti za rabota vo PR-profesijata. Vetuvame: • deka }e se odnesuvame profesionalno, po~ituvaj}i gi vistinata, to~nosta, pravednosta i odgovornosta kon javnosta; • deka }e rabotime na li~noto usovr{uvawe i unapreduvawe na znaeweto i ve{tinite vo profesijata, vo procesot na kontinuirano istra`uvawe i obrazovanie; • i deka }e gi po~ituvame odredbite od Kodeksot i profesionalnite standardi vo izvr{uvawe na PR-praksata, koi gi usvoi Sobranieto na PRSA. Kodeks na profesionalnite standardi za PR-praksata p Ovie odredbi se usvoeni od strana na PRSA zaradi voveduvawe i odr`uvawe visoki standardi vo javnite slu`bi i poradi po~ituvawe na eti~kite normi me|u ~lenovite na PRSA.

a pritoa so takvite svoi interesi vo potpolnost da gi zapoznae site onie na koi toa se odnesuva. ^lenot ne smee da prifati raboten aran`man koj vklu~uva otkrivawe i nudewe doverlivi informacii so koi raspolaga drugiot klient ili rabotodavec. 4.minatite.Odnosi so javnosta 285 1. 7. Sekoj ~len }e postapuva pravilno so klientite ili rabotodavcite . ^lenot ne smee da se zanimava so raboti koi vklu~uvaat korupcija i naru{uvawe na integritetot na kanalot na komunicirawe ili naru{uvawe na integritetot na vladinite agencii. a obvrzan e da gi prezeme site merki so cel da se izbegne koristeweto na takvite informacii vo komuniciraweto. ^lenot ne smee da gi zloupotrebi zadol`enijata koi proizleguvaat od deklariranite funkcii na organizacijata ili . Sekoj ~len }e bide podgotven vo javnosta da go soop{ti imeto na klientot ili rabotodava~ot vo ~ie ime ima izvedeno koj bilo oblik na javno komunicirawe. 6. Sekoj ~len }e se odnesuva profesionalno vo rabotata. kako i so kolegite na rabota i so celokupnata javnost. i ne smee da dojde vo situacija negovite interesi da bidat vo konflikt so negovite obvrski kon klientot. 5. a koi mo`at da gi iskoristat za postignuvawe prednost ili nanesuvawe {teta na stranata koja na ~lenot mu gi doverila takvite informacii. ^lenot ne smee namerno da {iri la`ni ili nepotpolni informacii vo procesot na komunicirawe. ^lenot ne smee da zastapuva konfliktni ili konkurentski interesi na klientite bez izrazena soglasnost od strana na onie na koi toa se odnesuva. kako i site doverlivi sodr`ini so koi e zapoznaen po osnova na profesionalnata sorabotka vo procesot na komunicirawe. 8. Sekoj ~len }e gi za{tituva doverlivite informacii i sodr`ini na sega{nite i na minatite klienti. 9. kako i do op{to prifatenite standardi na dobriot vkus. 2. sega{nite ili potencijalnite. 3. dadena po potpolna prezentacija na faktite. a vo soglasnost so interesot na javnosta. Sekoj ~len }e se pridr`uva do vistinata i to~nosta.

nitu koj bilo drug oblik na stimulacija vo vrska so ovie uslugi. koja e dadena po nivnoto potpolno zapoznavawe so ovie va`ni fakti. provizii.osven vo slu~aj na opravdano izostanuvawe. dokolku vo tie odnosi }e mora da se pridr`uva na pravila koi se vo sprotivnost so odredbite na ovoj kodeks na PRSA. 13.osven od svojot klient ili rabotodavec. }e gi prekine odnosite so sekoja institucija ili poedinec. rabotodavec. Sekoj ~len. Sekoj ~len. dokolku nastapuva poradi li~en interes ili posebni interesi na klientite. koj e povikan kako svedok vo vrska so naru{uvaweto na spomenatite odredbi na Kodeksot od strana na nekoj drug ~len. e obvrzan da e prisuten na procesot . 14. dokolku ne e vo mo`nost direktno da go kontrolira nivnoto ostvaruvawe. ^lenot za vreme na izvr{uvawe na uslugite za klientite ili rabotodavecot ne smee da prifati honorari. Sepak. {to e mo`no pobrzo. odnosno nalogodava~ite. . osven vo slu~aj na postoewe soglasnost od svojot klient. 11.286 D-r Tome Gruevski poedinecot za koi raboti.e. nitu smee da ja prikriva celta na svoite aktivnosti i vrskite so svoite klienti. od koj bilo drug . toj ~len za toa blagovremeno }e gi izvesti nadle`nite organi vo PRSA. t. 12. kako i za naru{uvawe na ovde navedenite odredbi. 10. ^lenot ne smee namerno da ja zagrozuva profesionalnata reputacija ili rabotata na drugite ~lenovi. dokolku nekoj ~len ima dokazi deka drug ~len e odgovoren za naru{uvawe na eti~kite normi ili za nepravedna praksa. ^lenot ne smee na klientite da im ja garantira mo`nosta za ostvaruvawe posebni rezultati.

Pristojnost ^len 2 Oglasnite poraki ne smeat da sodr`at izjavi ili vizuelni prezentacii koi gi povreduvaat op{toprifatenite standardi vo pogled na pristojnosta. Sekoja oglasna poraka mora da bide izrabotena so dol`noto ~uvstvo na op{testvena odgovornost i vo soglasnost so na~elata na lokalnata konkurencija koi se op{to prifateni vo raboteweto. ME\UNARODEN KODEKS ZA OGLASUVAWE (Francuska verzija. Niedna oglasna poraka ne smee da ja namali doverbata na javnosta vo oglasuvaweto. pristojno.Odnosi so javnosta 287 3. . izdanie od 1997 godina) Osnovni na~ela ^len 1 Oglasuvaweto vo celost mora da bide legalno. ^esnost ^len 3 Oglasnite poraki moraat da bidat taka osmisleni da ne ja zloupotrebat doverbata na potro{uva~ite ili nedostatokot na nivnoto iskustvo ili znaewe. ~esno i vistinito.

288 D-r Tome Gruevski Op{testvena odgovornost ^len 4 Oglasnite poraki ne smeat da toleriraat nikakov oblik na diskriminacija. • uslovite na garancija. po pat na dvosmislenost ili neumerenost. kako {to se: patenti. razmenata. nacionalnata i religioznata pripadnost. mo`e da go izla`e potro{uva~ot. • isporakite. nitu smeat na koj bilo na~in da go naru{at ~ove~koto dostoinstvo. koli~ina. • avtorskite prava i pravata na industriska sopstvenost. Oglasnite poraki ne smeat da toleriraat ili da predizvikuvaat nasilstvo. Oglasnite poraki ne smeat da go zloupotrebuvaat sueverieto. popravkite i odr`uvaweto. komercijalno ili geografsko poteklo ili ekolo{ko vlijanie. nitu da pottiknuvaat nezakonito ili nedoli~no odnesuvawe. efikasnost i efektivnost. posebno vo pogled na slednovo: • karakteristiki kako {to se: prirodata na proizvodot. Oglasnite poraki ne smeat da predizvikuvaat strav bez opravdana pri~ina. na~in i datum na proizvodstvo. `igovi. povratokot. • vrednosta na proizvodot i vkupnata cena koja treba navistina da ja platat. polot ili starosnoto vreme. . Vistinita prezentacija ^len 5 Oglasnite poraki ne smeat da sodr`at nikakva izjava ili vizuelna prezentacija koja direktno ili implicitno. negoviot sostav. vklu~uvaj}i ja i diskriminacijata koja se zasnova na rasnata. primena. dizajn i modeli.

. Nau~nite termini ne smeat da se upotrebat na na~in na koj na oglasnata izjava bi se pripi{ala la`na nau~na vrednost. Statisti~kite podatoci ne smeat da bidat pretstaveni na na~in so koj nerealno bi ja zgolemile vrednosta na oglasnite izjavi. ne e relevantno ili ne se zasnova na li~no iskustvo ili znaewe. medali za kvalitet. ne mo`e da se proveri. nagradi i diplomi. koi sodr`at sporeduvawe. moraat da bidat taka osmisleni {to sporeduvaweto ne mo`e da izla`e i moraat da bidat vo soglasnost so na~elata na lojalnata konkurencija.Odnosi so javnosta 289 • oficijalno priznavawe i odobruvawe na koristeweto na proizvodite. Predmetite na sporeduvawe moraat da bidat zasnovani na faktite koi mo`at da se doka`at i ne smeat da se selektiraat na nepraveden na~in. • brojot na beneficii koga se vo pra{awe dobrotvorni celi. Sporeduvawe ^len 6 Oglasnite poraki. Ne smeat da se koristat svedo{tva ili dokumenti za potvrdenata vrednost na proizvodite koi so tek na vreme zastaruvaat ili po~nuvaat da naveduvaat na pogre{ni zaklu~oci. Oglasnite poraki ne smeat da gi zloupotrebat rezultatite od istra`uvawata ili naodite od tehni~kite i od nau~nite publikacii. Svedo{tva ^len 8 Oglasnite poraki ne smeat da sodr`at nitu da se povikuvaat na kakvo bilo svedo{tvo ili dokument za potvrdenata vrednost na proizvodot dokolku toa ne e vistinito.

ni vo privatno ni vo javno svojstvo. lica ili institucii. muzi~kite i zvu~nite efekti itn. na drugite oglasni poraki na na~in na koj bi go izmamile ili zbunile potro{uva~ot. so toa {to bi se iskoristilo imeto. dokolku za toa ne e odnapred nabaveno odobrenie. logoto i/ili `igot na nekoe drugo pretprijatie. sloganot. Osven toa. Zloupotreba na vrednostite steknati vrz osnova na dobar glas ^len 10 Vo oglasnite poraki ne smeat neopravdano da se koristat nazivot. nitu smee da se zloupotrebi vrednosta na nekoe drugo petprijatie. oglasnite poraki ne smeat bez prethodno odobrenie da opi{uvaat nitu da se povikuvaat na imotot na nekoe lice na na~in koj ostava vpe~atok deka za toa postoi li~no odobruvawe. steknata na osnova na dobar glas. drugite oglasuva~i ne smeat nedozvoleno da ja kopiraat taa kampawa vo drugi . tekstot.290 D-r Tome Gruevski Opi{uvawe ili kopirawe na li~nata sopstvenost ^len 9 Oglasnite poraki ne smeat da opi{uvaat ili da se povikuvaat na koe bilo lice. Vo slu~aite koga nekoi oglasuva~i sproveduvaat zna~ajni oglasni kampawi vo edna ili vo pove}e zemji. trgovskiot naziv ili druga intelektualna sopstvenost. Kopirawe ^len 11 Oglasnite poraki ne smeat da go kopiraat op{tiot izgled. vizuelnata prezentacija.. kompanija ili institucija. a ne smee da se zloupotrebi ni vrednosta na osnova na dobar glas steknata vo drugi oglasni kampawi.

Koga nekoja oglasna poraka }e se pojavi vo mediumite koi objavuvaat vesti ili uredni~ki materijal. taa treba da bide prezentirana taka da mo`e lesno da se prepoznae kako oglasna poraka. koja bi bila opravdana na obrazovna ili op{testvena osnova. Identifikacija na oglasnite poraki ^len 12 Reklamite moraat jasno da se raspoznavaat kako reklami. Neiskustvo i lekomislenost a) Oglasnite poraki ne smeat da gi zloupotrebuvaat . ne smeat da sodr`at kakva bilo vizuelna prezentacija ili opis na opasnite postapki ili situacii vo koi se zanemaruvaat ~ovekovata bezbednost i zdravje. i taka da gi spre~at vo dogledno vreme da ja ra{irat svojata kampawa vo niv. bez ogled na toa kakov e nivniot oblik i koj medium e koristen.Odnosi so javnosta 291 zemji vo koi mo`at da rabotat i prethodno navedenite zemji. Deca i mladi ^len 14 Odredbite koi sledat se odnesuvaat na oglasnite poraki koi se naso~eni kon decata i mladite koi sprema va`e~kiot nacionalen zakon pretstavuvaat maloletnici. Bezbednost i zdravje ^len 13 Oglasnite re{enija bez pri~ina.

da gi navedat na aktivnosti opasni po nivnoto zdravje ili bezbednost. koi mo`at da gi dovedat vo opasna situacija. IV Koga gi prika`uva ili opi{uva rezultatite od upot rebata na dadeniot proizvod. Oglasnata poraka ne smee da bide {tetna. toa mora jasno da se naglasi. trajnosta na oglasuvaniot proizvod. . b) Oglasnite poraki ne smeat da go potcenuvaat stepenot na stru~nost ili vozrasta koi se neophodni za proizvodot da mo`e da se koristi ili vo nego da se u`iva. Oglasnite poraki ne smeat da sodr`at izjavi ili vizuelni prezentacii koi mo`at da bidat {tetni za decata i mladite li~nosti mentalno. na proizvodite. (pr. prirodata. Niedna poraka ne smee indirekno da soop{tuva deka oglasuvaniot proizvod mnogu lesno e dostapen na sekoj semeen buxet. kako i na metodot sprema koj taa serija e sostavena. vrednosti. oglasnata poraka mora da go pretstavi ona {to edno prose~no dete ili mlada li~nost mo`e da postigne vo ramkite na vozrasnata granica za koja e namenet proizvodot. III Na proizvodot koj pretstavuva del na nekoja serija mora jasno da se uka`e.: baterii) za oglasuvaniot proizvod da se koristi na pravilen na~in ili za da se postigne prika`aniot ili opi{aniot rezultat (pr. v) Cenata ne smee da bide navedena taka {to decata i mladite da steknat nerealna pretstava za vistinskata vrednost na proizvodot. moralno ili fizi~ki. koi gi pottiknuvaat da se dru`at so nepoznati lica ili da odat na nepoznati ili opasni mesta. II Dokolku se potrebni dopolnitelni proizvodi.292 D-r Tome Gruevski neiskustvoto i lekomislenosta na decata i na mladite lica. I So posebno vnimanie treba da se napravi napor oglasnite poraki da ne gi izmamat decata i mladite lica vo pogled na vistinskite golemini.: boja) .

Garancija ^len 15 Vo oglasnite poraki ne smee da se spomne garancija koja na potro{uva~ot ne mu pru`a dodatni prava osven onie koi se propi{ani so zakonot. odgovornosta. ili deka neposeduvaweto na toj proizvod }e ima sprotiven efekt. ili ako tie se dostapni za kupuva~ot vo pi{an oblik za vreme na kupuvaweto. Oglasnite poraki ne smeat da sodr`at nikakov direkten povik upaten na decata i mladite da gi ubedat svoite roditeli ili drugite vozrasni lica da im go kupat oglasuvaniot proizvod. ili nekoi drugi zborovi so istoto zna~ewe isklu~ivo ako vo tie oglasni poraki jasno i vo potpolnost se navedeni uslovite na garancijata.Odnosi so javnosta 293 Op{testvena vrednost Oglasnite poraki ne smeat da tvrdat deka so samoto poseduvawe ili koristewe na proizvodot deteto ili mladata li~nost }e stekne izvesni fizi~ki. kako i postapkata za obe{tetuvawe na kupuva~ot. op{testveni ili psiholo{ki prednosti vo odnos na drugite deca ili mladi li~nosti na ista vozrast. prosuduvaweto ili vkusot na roditelite. Nenara~ani proizvodi ^len 16 Oglasnite materijali i sredstva ne smeat da se koristat za da se vovede praksa vo koja nenara~anite proizvodi se ispra- . ili mu se dostavuvaat na kupuva~ot zaedno so stokata. ili „zagarantirano#. Zemaj}i gi predvid postojnite op{testveni vrednosti. Oglasnite poraki mo`at da go sodr`at zborot „garancija#. oglasnite poraki ne smeat da gi ru{at avtoritetot.

Odgovornosta vo pogled na po~ituvaweto na propisite na odnesuvawe definirani vo ovoj kodeks ja snosat oglasuva~ot. sopstvenicite na mediumite ili dogovara~ite koi izvr{uvaat. prenesuvaat ili vr{at distribucija na oglasnite poraki. isto taka. a) Oglasuva~ite moraat da ja prezemat celokupnata odgovornost za svoeto oglasuvawe preku oglasnite poraki. 2.294 D-r Tome Gruevski }aat na licata od koi se bara tie proizvodi da gi prifatat i da gi platat.Kodeksot za ekolo{koto oglasuvawe. b) Oglasnite ku}i ili agencii se dol`ni da gi izrabotat oglasnite re{enija so najgolemo vnimanie i moraat da funkcioniraat taka {to na oglasuva~ite }e im ovozmo`at da gi ispolnat svoite obvrski. Oglasuva~ite moraat da gi po~ituvaat na~elata obrazlo`eni vo ICC . ili koi treba da dobijat vpe~atok deka toa se o~ekuva od niv (proda`ba po inercija). isto i izdava~ot. so dol`no vnimanie moraat da gi prifatat reklamite i da & gi prezentiraat na javnosta. sopstvenikot na mediumot ili dogovara~ot. oglasnata ku}a ili agencija. Ekolo{ko odnesuvawe ^len 17 Oglasnite poraki ne smeat da odobruvaat aktivnosti koi se vo sprotivnost so zakonot. Licata vraboteni vo pretprijatija. koi u~estvuvaat vo planiraweto. Odgovornost ^len 18 1. izrabotkata i objavuvaweto ili prenesuvaweto . kompanii ili institucii od prethodno navedenite tri kategorii. samoregulativnite kodeksi ili op{toprifatenite standardi koi se odnesuvaat na ekolo{ki odgovornoto odnesuvawe. v) Izdava~ite.

Odnosi so javnosta 295 na nekoi oglasni poraki go snosat onoj stepen na odgovornost koj odgovara na nivnite pozicii so koi tie obezbeduvaat sproveduvawe na propisite od Kodeksot i tie mora da dejstvuvaat vo soobraznost so toa. tvrdewata ili vizuelnite prezentacii koi poteknuvaat od drugi izvori. so nea ne mo`e da se poni{ti prvobitnoto kr{ewe na Kodeksot. Oglasuva~ite moraat da bidat vo mo`nost bez odlo`uvawe da go obezbedat baraweto na dokazite od samoregulativnite tela koi . Doka`uvawe ^len 21 Opisite. Faktot deka sodr`inata ili formata na nekoja oglasna poraka vo celina ili delumno poteknuva od drugi izvori ne pretstavuva opravduvawe za nepo~ituvawe na propisite. Propisite se primenuvaat na site elementi na oglasnoto re{enie ^len 19 Odgovornosta vo pogled na po~ituvaweto na propisite od Kodeksot se odnesuva na celokupnata sodr`ina i forma na oglasnata poraka. Efektot od dopolnitelnite ispravki po kr{ewe na propisite ^len 20 Iako dopolnitelnata ispravka na oglasuva~ot po kr{eweto na propisite na Kodeksot e po`elna. izjavite ili ilustraciite koi se odnesuvaat na doverlivite fakti moraat da bidat podlo`eni na doka`uvawe. vklu~uvaj}i gi i svedo{tvata.

. izdava~. Sproveduvawe na Kodeksot ^len 23 Ovoj kodeks }e se primenuva na nacionalno i na me|unarodno nivo i mora da pretstavuva osnova za donesuvaweto odluki od nadvore{ni tela postaveni za celta na samoregulacijata. Po~ituvawe na samoregulativnite odluki ^len 22 Nieden oglasuva~. oglasna ku}a ili agencija.296 D-r Tome Gruevski se odgovorni za sproveduvaweto na Kodeksot. sopstvenik na medium ili dogovara~ ne smee da u~estvuva vo objavuvaweto na oglasni poraki koi odgovornoto samoregulativno telo gi smeta za neprifatlivi.

{to e sprotivno na op{tata politika na organite na informirawe ~ij sorabotnik e. Novinarot ima pravo da go odbie pot~inuvaweto na {to bilo. tajnite koi se odnesuvaat na javnite ili privatnite raboti povrzani so javniot `ivot mo`at da se sokrijat pred novinarite samo vo isklu~itelni slu~ai i so jasno nazna~en motiv. Kako minimum. So ogled na svojata funkcija i odgovornost. . treba da bide konsultiran pred donesuvaweto na kone~nite odluki za rabotite koi se odnesuvaat na sostavot na redakcijata. Novinarot ne mo`e da se prisili na profesionalen ~in ili na izrazuvawe na misleweto sprotivno na negovoto/ nejzinoto ubeduvawe i sovest. 3. otpu{tawe. tuku i na individualniot dogovor so rabotodavecot. MINHENSKA DEKLARACIJA ZA PRAVATA I OBVRSKITE NA NOVINARITE (usvoena na 25 noemvri 1971 godina) Deklaracija za pravata 1.e. kako i pravo slobodno da gi istra`uvaat site slu~uvawa od vlijanieto na javniot `ivot. t. kako i mesto vo platniot sistem koe odgovara na negovata socijalna polo`ba i ja garantira negovata/nejzinata ekonomska nezavisnost. ona {to e vo negoviot/nejziniot dogovor za vrabotuvawe pismeno navedeno i inkorporirano. restruktuirawe i unapreduvawe. 4. Novinarite raspolagaat so pravo na sloboden pristap do svoite izvori na informacii. ili so taa op{ta politika jasno opfateno. koi mu obezbeduvaat materijalna i moralna sigurnost za rabota. 2. So toa. novinarot ima pravo ne samo na prednosti koi proizleguvaat od kolektivnite dogovori. 5. anga`irawe.Odnosi so javnosta 297 24. Redakciskiot sostav mora da bide informiran za site va`ni odluki koi mo`at da vlijaat na pretprijatieto.

Da se sprotivstavi na sekoj pritisok i ureduva~kite nalozi da gi prima samo od nadle`nite lica od redakciskiot sostav. 6. novinarot }e ja po~ituva edinstveno nadle`nosta na svoite kolegi za pra{awa koi se odnesuvaat na profesijata i }e go otfrli sekoe me{awe na vladata ili na koja bilo druga instanca. 8. 9. da ne gi prikriva va`nite informacii i da ne gi menuva tekstovite i dokumentite. komentari i kritiki. Da ja po~ituva vistinata. Da ja po~ituva profesionalnata tajna i da ne go otkriva izvorot na informacii dobieni vo doverba. prireduvawe i komentirawe na vestite se: 1. koj e anga`iran na pribirawe. 7. Da ja po~ituva privatnosta na drugite lica. zaradi pravoto na javnosta da ja doznae vistinata. bez ogled na toa dali se raboti za objavuvawe ili prikrivawe informacii. 3. navreda. Da ja brani slobodata na informirawe. 10. Nikoga{ da ne ja me{a profesijata novinar so profesijata prodava~ na oglasi ili propagandist i da gi odbiva site direktni ili indirektni nalozi na oglasuva~ite. 5. 2. Novinarite koi se dostojni za toa zvawe }e go smetaat za svoja dol`nost vernoto pridr`uvawe na ovie izneseni na~ela: vo ramkite na zakonot na sekoja zemja. primawe mito od sekoj vid. Za te{ki povredi na profesijata da gi smeta slednite: plagirawe. . Da gi iznesuva faktite od negov/nejzin poznat izvor. Da ja popravi sekoja objavena informacija za koja }e se poka`e deka e neto~na. javno omalova`uvawe i kritika. bez razlika na posledicite po nea/nego. kleveta i neosnovani tu`bi.298 D-r Tome Gruevski Deklaracija za dol`nostite Su{tinski obvrski na novinarot. fotografii ili dokumenti. 4. Da ne se slu`i so ne~esni metodi poradi pribavuvawe vesti.

• Gradime zaemno razbirawe. . Smetame deka na{ite profesionalni vrednosti se od klu~no zna~ewe za integritetot na profesijata vo celina. • Na pazarot zastapuvame idei. istra`uvawe i obrazovanie. STRU^NOST • Postignuvame i odgovorno primenuvame specijalizirano znaewe i iskustvo. kredibilitet i odnosi so cela niza institucii i publika. PO^ITUVAWE • Vo zastapuvaweto na interesite na svoite klienti i vo komuniciraweto so javnosta se pridr`uvame do najvisokite standardi na to~nost i vistinitost. Ovie vrednosti se fundamentalni uveruvawa na koi go zasnovame svoeto odnesuvawe i procesot na odlu~uvawe. a po{iroko. NEZAVISNOST • Na svoite klienti im pru`ame objektivni soveti. fakti i stavovi so koi ja poddr`uvame javnata rasprava zasnovana na informacii. • Profesijata ja unapreduvame preku postojan profesionalen razvoj. i vrednostite na profesijata odnosi so javnosta.Odnosi so javnosta 299 ETI^KI KODEKS NA ^LENOVITE NA PRSA (2000) Profesionalni vrednosti na ~lenovite na PRSA Ovoj dokument gi sodr`i klu~nite vrednosti na ~lenovite na PRSA. Ovie vrednosti pretstavuvaat osnova na Eti~kiot kodeks na ~lenovite i postavuvaat industriski standard za profesionalno izvr{uvawe na odnosite so javnosta. ZASTAPUVAWE • Na javniot interes mu slu`ime odgovorno zastapuvaj}i gi svoite klienti.

• }e bide ~esen i to~en vo sekoja komunikacija. rabotodavcite. sorabotnicite. mediumite i op{tata politika. prodava~ite. • Go po~ituvame sekoe mislewe i go poddr`uvame pravoto na slobodno izrazuvawe. dr`avnite slu`benici i javnosta. Odredbi od Kodeksot na PRSA SLOBODEN PROTOK NA INFORMACII Klu~en princip Za{tita i poddr`uvawe na slobodniot protok na to~ni i vistiniti informacii koi se od su{tinsko zna~ewe za slu`eweto na javniot interes i pridones na informiranoto odlu~uvawe vo demokratskoto op{testvo. LOJALNOST • Lojalni sme na onie koi gi zastapuvame. no istovremeno gi ispolnuvame svoite obvrski vo pogled na slu`ewe na javniot interes. FER ODNOS • Imame fer odnos so klientite.300 D-r Tome Gruevski • Odgovorni sme za svoite postapki. • Poddr`uvawe na informiranoto odlu~uvawe. . Nasoki Sekoj ~len se obvrzuva deka: • }e go {titi integritetot na procesot na komunikacija. konkurentite. Primerite na nesoodvetno odnesuvawe se navedeni vo {est odredbi so koi Kodeksot se pro{iruva. Namera • Za~uvuvawe na integritetot na odnosite so mediumite.

• }e go {titi pravoto na intelektualna sopstvenost na pazarot.Odnosi so javnosta 301 • }e dejstvuva promptno so cel da gi korigira neprimernite komunikacii za koi e odgovoren. legalni i retki. • Slu`ewe na javniot interes preku pru`awe {irok izbor na mo`noto dejstvuvawe na prakti~arot. Primeri za nesoodvetno odnesuvawe vo soglasnost so ovaa odredba: ^lenot koj go zastapuva proizvoditelot na skii mu podaruva skapi skii na novinarot na sportskiot vesnik za da vlijae na nego da pi{uva povolno intonirani ~lenki za toj proizvod. • }e go za{titi slobodniot protok na objektivni informacii za vreme na primaweto ili davaweto podaroci taka {to }e obezbedi podarocite da bidat od mala vrednost. . KONKURENCIJA Klu~en princip Unapreduvaweto na zdrava i fer konkurencija me|u profesionalcite go {titi eti~kiot ambient. Namera • Unapreduvawe na ~esna i fer konkurencija me|u profesionalcite vo oblasta na odnosite so javnosta. a istovremeno ja pottiknuva konkurentnosta vo delovnoto okru`uvawe. Nasoki Sekoj ~len se obvrzuva deka: • }e ja po~ituva praksata na eti~ko vrabotuvawe i slobodna i otvorena konkurencija bez namerno popre~uvawe na konkurentite. ^lenot go ugostuva dr`avniot slu`benik nadvor od zakonskite granici i/ili kr{ej}i gi pravilata na izvestuvawe za vladinite aktivnosti.

• }e ja izbegnuva ne~esnata praksa. poseduvawe akcii) vo organizacijata na klientot.302 D-r Tome Gruevski Primeri za nesoodvetno odnesuvawe vo soglasnost so ovaa odredba: ^lenot vraboten vo organizacijata na klientot otkriva korisni informacii od konsultanskata firma. OTKRIVAWE INFORMACII Klu~en princip Otvorenata komunikacija go pottiknuva informiranoto odlu~uvawe vo demokratskoto op{testvo. • }e go obelodeni finansiskiot interes (na primer. • }e reagira promptno za da gi popravi neprimernite komunikacii za koi e odgovoren. koj so ostanatite firmi konkurira za rabota vo taa organizacija. Primeri za nesoodvetno odnesuvawe vo soglasnost so ovaa odredba: • Frontalni grupi: ~lenot organizira „gra|anski“ kampawi ili kampawi za pi{uvawe pisma na zakonodavcite vo ime na neimenuvanite interesni grupi. • }e gi obelodeni sponzorite na dejnosta i interesite koi gi zastapuva. Nasoki • Sekoj ~len se obvrzuva deka: • }e bide ~esen i to~en vo sekoja komunikacija. Namera • Gradewe doverba kaj javnosta preku obelodenuvawe na site informacii neophodni za odgovorno odlu~uvawe. • La`ewe preku izostavuvawe informacii: zastapnikot . • }e ja ispita vistinitosta i to~nosta na informaciite koi gi prenesuva vo ime na onie koi gi zastapuva.

• ^lenot otkriva deka preku Internet ili preku mediumi se prenesuvaat neto~ni informacii i ne gi demantira. • }e gi {titi privilegiranite. organizaciite i poedincite preku za{tita na doverlivite informacii. Nasoki Sekoj ~len se obvrzuva deka: • }e ja garantira doverlivosta na informaciite i pravoto na privatnost na sega{nite. • ~lenot namerno otkriva doverlivi informacii so cel da ja o{teti drugata strana. . ZA[TITA NA DOVERLIVOSTA Klu~en princip Poradi za~uvuvawe na doverbata na klientite neophodno e da se za{titat doverlivite i privatni informacii. • vedna{ }e go izvesti zadol`enoto telo dokolku otkrie deka vraboteniot vo kompanijata ili organizacijata koja ja zastapuva obelodenil doverlivi informacii. Namera • Za{tituvawe na pravata na klientite. • ^lenot ja la`e javnosta so vrabotuvawe lu|e koi gi pretstavuva kako dobrovolci so cel da zboruvaat na javnite soslu{uvawa i da u~estvuvaat vo „gra|anskite“ kampawi. Primeri za nesoodvetno odnesuvawe vo soglasnost so ovaa odredba: • ~lenot preminuva na drugo rabotno mesto. minatite i idnite klienti i vraboteni.Odnosi so javnosta 303 na korporacijata svesno ne gi obelodenuva informaciite za finansiskata sostojba na kompanijata. so {to se steknuva pogre{en vpe~atok za nejzinoto rabotewe. doverlivite ili internite informacii dobieni od klientite ili od organizaciite. so sebe gi ponesuva doverlivite informacii i gi iskoristuva na novoto rabotno mesto so cel da go o{teti prethodniot rabotodavec.

rabotodavcite i javnosta se gradi so izbegnuvawe na realniot. pa duri i po cena na zapostavuvawe na svoite li~ni interesi. • zainteresiranite klienti ili organizacii vedna{ }e gi zapoznae so sekoj postoe~ki ili potencijalen konflikt na interesi. Nasoki Sekoj ~len se obvrzuva deka: • }e dejstvuva vo najdobar interes na klientite ili rabotodava~ite. Primer za nesoodvetno odnesuvawe vo soglasnost so ovaa odredba: • ^lenot ne obelodenuva deka ima golem finansiski interes vo kompanijata koja e glaven konkurent na negoviot klient. Namera • Zdobivawe doverba i zaemno po~ituvawe na klientite i rabotodavcite.304 D-r Tome Gruevski KONFLIKT NA INTERESI Klu~en princip Doverbata na klientite. . potencijalniot ili voo~eniot konflikt na interesi. • }e gi izbegnuva postapkite ili okolnostite koi mo`at da go dovedat vo pra{awe dobroto delovno rasuduvawe ili sozdavaat konflikt pome|u li~nite i profesionalnite interesi. • }e gi pottiknuva klientite ili kupuva~ite da utvrdat dali postoi konflikt na interesi po izvestuvaweto na site zainteresirani strani. • Gradewe na doverbata na javnosta preku izbegnuvawe ili zavr{uvawe na situaciite vo koi li~nite ili profesionalnite interesi na poedincite doa|aat vo konflikt so interesite na op{testvoto.

prisposobuvawe i {irewe na profesionalnata praksa. • aktivno }e raboti na sopstveniot profesionalen razvoj. • Unapreduvawe. Nasoki Sekoj ~len se obvrzuva deka: • }e prifati deka postoi obvrska na za{tita i unapreduvawe na profesijata. a za toa ne go izvestuva potencijalniot klient. • }e gi sovetuva svoite podredeni pri donesuvaweto eti~ki prifatlivi odluki. UNAPREDUVAWE NA PROFESIJATA Klu~en princip Profesionalcite vo oblasta na odnosite so javnosta konstantno rabotat na zajaknuvawe na doverbata na javnosta vo profesijata. • }e bide informiran i zapoznaen so praksata vo profesijata za da garantira eti~ko odnesuvawe. . Namera • Gradewe kredibilitet i po~ituvawe kaj javnosta sprema profesionalnoto izvr{uvawe na odnosite so javnosta. • se zalaga podredenite da se pridr`uvaat na eti~koto barawe na Kodeksot.Odnosi so javnosta 305 • ^lenot ja zastapuva „konkurentskata kompanija“ ili „konfliktniot interes“. • }e odbie da gi zastapuva klientite ili organizaciite koi baraat ili se zalagaat za postapuvawe sprotivno na ovoj kodeks. • precizno da definira {to e mo`no da se postigne so aktivnostite na odnosite so javnosta.

a ne gi obelodenuva dokazite koi go poka`uvaat sprotivnoto. . ^lenot prenesuva somnitelna zada~a na nekoj koj ne e ~len na PRSA so cel da gi izbegne eti~kite obvrski so ~lenstvo vo PRSA.306 D-r Tome Gruevski Primeri za nesoodvetno odnesuvawe vo soglasnost so ovaa odredba: ^lenot na PRSA javno izjavuva deka proizvodot koj go prodava negoviot klient e bezbeden.

i deka razlikuvaweto na toa {to e „vkusno“ od toa {to e „nevkusno“ podrazbira osetlivost na kulturnite normi: Klu~ni se slednite principi: • profesionalnata komunikacija e legalna. Kodeksot se zasnova na tri razli~ni. Vo soglasnost so ovie principi. a {to e lo{o . • profesionalnata komunikacija e eti~ka. sekoj ~len na IABC se obvrzuva deka: • }e se zanimava so komunikacija koja ne e samo legalna.Odnosi so javnosta 307 ME\UNARODNO ZDRU@ENIE NA DELOVNI KOMUNIKATORI . no. i zatoa {to takvata mo} so sebe nosi zna~ajna odgovornost. }e se zanimava so vistinita. Me|unarodnoto zdru`enie na delovni komunikatori sostavuva Eti~ki kodeks za profesionalnite komunikatori. op{testvata se rakovodat od dlabokoto po~ituvawe na ~ove~kite prava i pravilata na zakonite. • profesionalnata komunikacija e „vkusna“. sepak. deka okoto na eti~koto odnesuvawe .e kriterium na ~ija osnova se utvrduva {to e dobro. povrzani principi na profesionalnoto komunicirawe koi se primenuvaat {irum svetot.IABC Eti~ki kodeks na IABC za delovnite komunikatori (1995/ ‘96 godina) Predgovor So ogled na toa deka stotici iljadi delovni komunikatori {irum svetot se zanimavaat so aktivnosti koi vlijaat na `ivotot na milioni lu|e. koja gi . tuku i eti~ka i osetliva na kulturnite vrednosti i uveruvawa.mo`nosta za postignuvawe soglasnost na ~lenovite na organizacijata. Spored tie principi. to~na i fer komunikacija.

iskrena i pravovremena komunikacija i poddr`uvawe na slobodniot protok na najva`ni informacii vo soglasnost so javniot interes. Profesionalnite komunikatori prenesuvaat to~ni informacii i vedna{ ja korigiraat sekoja pogre{na komunikacija za koja mo`at da bidat odgovorni. • }e se pridru`uva na dolunavedenite ~lenovi na Eti~kiot kodeks na profesionalnite komunikatori. Profesionalnite komunikatori se osetlivi na kulturnite vrednosti i uveruvawa i ispolnuvaat fer i vramnote`eni komunikaciski aktivnosti koi neguvaat i poddr`uvaat zaemno razbirawe. 4. Profesionalnite komunikatori javno }e ka`at deka oddelni edinstveni izrazi se zajmeni od drug i }e gi navedat izvorot i celta na site informacii koi & gi prenesuvaat na javnosta. slobodata na zdru`uvawe i pristap na otvoreniot pazar na idei i taka i se odnesuvaat. 2. Profesionalnite komunikatori gi po~ituvaat zakonite i javnite politiki koi gi ureduvaat nivnite profesionalni aktivnosti i se osetlivi na duhot na site zakoni i odredbi. . Profesionalnite komunikatori go sfa}aat i go poddr`uvaat principot na sloboda na govorot. i vo slu~aj na kr{ewe na koj bilo zakon ili javna politika od koja bilo pri~ina. 7. ~lenovite na IABC }e ja unapreduvaat sopstvenata stru~nost i so istra`uvawe i so edukacija }e go zgolemuvaat svoeto znaewe. Profesionalnite komunikatori se vozdr`uvaat od u~estvo vo koj bilo potfat koj go smetaat za nemoralen. 5. 3.308 D-r Tome Gruevski olesnuva po~ituvaweto i zaemnoto razbirawe. ^lenovi 1. Profesionalnite komunikatori gi poddr`uvaat kredibilitetot i dostoinstvoto na svojata profesija so ~esna. 6. Zatoa {to sostojbata vo svetot postojano se menuva. vedna{ }e ja korigiraat dadenata situacija.

kon sebe kako poedinci. 11. 12. ne samo kon drugite. {to e u{te pova`no. 10. Profesionalnite komunikatori se ~esni.Odnosi so javnosta 309 8. Profesionalnite komunikatori ne garantiraat rezultati koi ne se vo sostojba da gi sozdavaat. zatoa {to profesionalniot komunikator ja bara vistinata i zboruva vistina najnapred zaradi samiot sebe. 9. Profesionalnite komunikatori za li~na korist ne koristat doverlivi informacii steknati kako rezultat na profesionalni aktivnosti i ne zastapuvaat konfliktni ili konkurentni interesi bez pismena soglasnost na zainteresiranite strani. . tuku. Profesionalnite komunikatori ne primaat tajni podaroci ili pari za profesionalni uslugi od nikoj drug osven od klientot ili od rabotodava~ot. Profesionalnite komunikatori gi {titat doverlivite informacii i istovremeno se pridr`uvaat na site zakonski odredbi vo pogled na obelodenuvawe na informaciite koi vlijaat na dobroto na drugite.

bez dogovor ili nadomest. duri i koga toa od mene }e se bara. kako i vo site bogovi i bo`ici kako pred moi svedoci.310 D-r Tome Gruevski HIPOKRATOVA ZAKLETVA Se kolnam vo Apolon iscelitelot. nikoga{ da ne im ote`ni ili napravi {teta. nitu }e go sovetuvam toa. To {to }e go prepi{am }e bide vo korist na pacinetite. spored Zakonot na medicinata. Nema da dadam nikomu lek {to }e predizvika smrt. a osobeno nema da pomognam na `ena da napravi abortus. tuku i na sinovite na onoj {to me nau~i. na u~enicite vrzani so dogovor i Zakletva. Ovoj zanaet }e im go prenesam preku pravila. so lekcii ili na sekakov na~in na podu~uvawe. koj{to mi go dade ovoj zanaet. deka }e ja po~ituvam ovaa zakletva i ovoj napi{an dogovor. ]e ja spodejstvuvam so nego mojata razmisla i }e mu nadomestam s# {to mu e potrebno koga }e mu bide nu`no. . }e gledam kako vo eden od moite roditeli. Vo nego. ne samo na moite sopstveni sinovi. spored moeto umeewe ili mislewe. Negovite deca }e gi gledam kako moi bra}a i }e gi u~am na ovoj zanaet ako sakaat da go nau~at. kako {to najdobro umeam i mislam.

novinarite }e bidat ~esni. Vrz osnova na ovie principi i eti~ki vrednosti: 1. idei i mislewa i pravo da komentiraat. odnosno {pekulacija. objektivni i to~ni. Novinarot treba da objavuva to~ni. Po~ituvaj}i gi eti~kite vrednosti i profesionalnite standardi vo prenesuvaweto na informaciite. Sledej}i ja svojata uloga vo gradeweto na demokratijata i na civilnoto op{testvo. ili stanuva zbor za pretpostavka. Novinarot ima pravo na sloboden pristap do site izvori na informirawe {to se od javen interes. dostoinstvoto i slobodata. provereni informacii i nema da prikriva su{tinski podatoci i da falsifikuva dokumenti. }e go po~ituvaat pluralizmot na ideite i stavovite. Novinarite imaat uloga da prenesuvaat informacii. }e pridonesuvaat za jaknewe na pravnata dr`ava i vo kontrolata na vlasta i na drugite subjekti od javniot `ivot. Pravo i dol`nost na novinarite e da nastojuvaat da gi spre~at cenzurata i iskrivuvaweto na vestite. novinarite }e gi branat ~ovekovite prava.Odnosi so javnosta 311 KODEKS NA NOVINARITE NA MAKEDONIJA Principi na odnesuvawe Slobodata na mediumite e neprikosnoveno pravo. Osnovnata zada~a na novinarite e da ja po~ituvaat vistinata i pravoto na javnosta da bide informirana vo soglasnost so ~len 16 od Ustavot na Republika Makedonija. Dokolku informacijata ne mo`e da se potvrdi. toa treba da se .

4. no ako izvorot bara da ostane anonimen. ima pravo za toa da ja informira javnosta. sudski postapki mora da bide osloboden od senzacionalizmi. To~nosta na informacijata treba da se proveri kolku {to e toa mo`no. demanti i odgovor vo slu~aj koga }e bide utvrdena neto~nost na informacijata. Novinarot }e ja po~ituva privatnosta na li~nosta. Na~inot na informirawe vo slu~aj na nesre}i. no nema da objavi ili sokrie ni{to {to e vo sprotivnost so javniot interes. elementarni nepogodi. 2. Novinarot ne smee da go koristi mediumot za objavuvawe ili prikrivawe informacii za steknuvawe li~na korist. Novinarot }e go nazna~i izvorot na informaciite. Treba da postoi razgrani~uvawe me|u reklamiraweto i novinarskiot tekst vo ilustracijata.312 D-r Tome Gruevski ka`e i da se objavi. bolesti. 6. 3. Ako novinarot e spre~en da dojde do baranata informacija. Novinarot }e nastojuva da bide obezbedeno objavuvawe na ispravka. Ne smee da se dozvoli reklamiraweto i drugite komercijalni motivi da vlijaat vrz slobodata na informiraweto. 5. Novinarot e dol`en da gi po~ituva li~nata bolka i `alost. Novinarot }e gi po~ituva zakonite vo dr`avata. korupcijata i iznuduvaweto se nespoivi so novinarskata profesija. novinarot }e go za{titi. 8. Mitoto. vojni. osven koga toa e vo sprotivnost so javniot interes. Vo sudskite postapki treba da se po~ituva principot na . 7. semejni tragedii.

. kulturnite i religioznite razli~nosti vo Makedonija. polova. Novinarot mora da gi neguva kulturata na govorot i etikata. 10. Citatite ne smeat da se koristat bez da se naglasi izvorot ili avtorot. da se izvestuva za site involvirani strani vo sporot i da ne se sugerira presuda. verska.Odnosi so javnosta 313 presumpcija na nevinost. posebno od izborite treba da bide nepristrasno i izbalansirano. koi ne se vo sostojba svesno da rasuduvaat. Novinarot nema svesno da sozdava nitu prerabotuva informacii {to gi zagrozuvaat ~ovekovite prava ili slobodi. 13.. rasna. seksualna orientacija.). Istoto se odnesuva i za lica so posebni potrebi. 14. 15. Izvestuvaweto od politi~kite procesi. Plagijatorstvoto e neprifatlivo. politi~ka . Novinarot mora da obezbedi profesionalna distanca od politi~kite subjekti. . nema da govori so jazikot na omrazata i nema da pottiknuva na nasilstvo i diskriminacija po koja bilo osnova (nacionalna. socijalna. 9. Novinarot }e se pridr`uva i na op{to prifatenite op{testveni standardi na pristojnost i po~ituvawe na etni~kite. 11. Novinarot treba da pravi razlika me|u faktite i mislewata. 12. Nespoivo so novinarskata profesija e neprimernata komunikacija so javnosta. me|u vesta i komentarot. Novinarot ne smee da intervjuira ili fotografira deca pod 16 godini bez soglasnost od roditelite ili staratelite. osven ako toa ne e vo soglasnost so pravata na deteto. jazi~na.

Vo soglasnost so zakonite na Republika Makedonija. 17. Za po~ituvawe na principite od Kodeksot se gri`i Sovetot na ~esta na Zdru`enieto na novinarite na Makedonija. 2001 Novinarite na Makedonija . vklu~uvaj}i gi i svoite kolegi. Novinarot }e gi ~uva ugledot i dostoinstvoto na svojata profesija. 14.11. }e gi pottiknuva zaemnata solidarnost i razli~nost na stavovite i nema da go upotrebi svojot medium za presmetka so li~nosti. Zavr{ni odredbi: Novinarite koi rabotat vo soglasnost so ovoj kodeks ja u`ivaat poddr{kata na svojata mediumska ku}a i na svojata profesionalna organizacija. Skopje. Novinarot ima pravo da odbie rabotna zada~a dokolku e vo sprotivnost so principite na ovoj kodeks.314 D-r Tome Gruevski 16. novinarite }e go prifatat sudot vo odnos na profesijata samo od svoite kolegi i }e bidat nadvor od politi~ko i drugo vlijanie.

dobroto i ubavinata.SKOPJE Prvata cel na Univerzitetot „Sv.Odnosi so javnosta 315 ETI^KI KODEKS NA UNIVERZITETOT „SV. Na Univerzitetot sekoj e odgovoren za svoeto odnesuvawe i dejstvuvawe. Kiril i Metodij“ e znaeweto. Kiril i Metodij“ se zastapuva za edinstven svet i go brani pluralizmot na soznanijata. Univerzitetot „Sv. Rabotata na Univerzitetot „Sv. Site na Univerzitetot go ~uvaat negoviot ugled. KIRIL I METODIJ“ . . Kiril i Metodij“ e javna. dejci i studenti. Na Univerzitetot site se kolegi. Kiril i Metodij“ se primenuvaat najvisokite normi na eti~ko odnesuvawe na intelektualci. dejci i studenti se ednakvi i ramnopravni. a osnovnite vrednosti se vistinata. ~ove~ki i rabotni vrednosti. Odnosite na Univerzitetot se gradat vrz dostoinstvoto i samodostoinstvoto na negovite institucii. rabotat zaedno na naukata i obrazovanieto i sledat isti eti~ki. kako i svojot li~en ugled. vo nivnite me|usebni odnosi vladee lojalnost. Univerzitetskite institucii. Na Univerzitetot „Sv. po~ituvawe i za{tita na zaedni~kite interesi. Univerzitetot gi odgleduva op{tite i svoite akademski tradicii.

se zadol`itelni za site negovi nastavnici i studenti . Skopje. Kiril i Metodij“.316 D-r Tome Gruevski Normite na ovoj eti~ki kodeks na Univerzitetot „Sv. vo Skopje. fevruari 2006 godina .koi se obvrzuvaat so svojata ~est da gi ~uvaat i izvr{uvaat.

Available: www. Sem. Aristotel: (1965) Organon. Lori TaŸ.S. B. (1979) Sarajevo. Clio. Velko (2001) Komunikacionna politika na firmata. V Vasi}. Skopje. Beograd.htm (Accessed: July 6. Beograd. Beograd. Paul. Aleksieva. (1997) Odnosi s javno{~u. Beograd.Odnosi so javnosta 317 LITERATURA A Avramov. Velev Mladen (2001) Marketingovi komunikacii. Veliko Trnovo. SofttreŸd. B Bazi} M. INSEAD Publications. BernaŸs L. (1968) Human Communication.. Sofi® Angehrn.insead. Novinarstvo br. 8. (2006) Biznes komunikacii. Miljojko (2005) Vestina komuniciranja. Fakultet za trgovinu i bankarstvo. 2001). SofiÔ. (1972) Psiholingvistika i novinarstvo. Watzlavick. Breht. Albert A.fr/Publication/ICDT/strategicImplication. Makedonska kniga. Beograd Bal Fransis: (1997) Mo} medija. Beograd. Siela. SofiÔ. Blek. (1997) "The Strategic Implications of the Internet". New York.SonÔ. Burkart. Nov b`lgarski univerzitet. SofiÔ . PIK.1/2 JIN. Roland (2000) Nauka za komunikaciÔta. Aristotel: (2002) Retorika. Aspekti radija (Zbornik). RTV Teorija i praksa br.Eduard (2003) BaÈata na manipulaci®ta.(1977) Radio kao sredstvo komunikacije..

\uri} Du{an: (1983) Novinarska radionica. Filozofski fakultet. Asenevci Volbi. Beograd. Pit i Konroj. CID.Teorija na novinarstvoto (2000) . Pedago{ki Fakultet. Norbert (1964) Kibernetika i dru{tvo. Endi: (1994) Prira~nik za radioto (The Radio Handbook by Pete Wolby and Andy Conroy.Istorija na novinarstvoto (2006) Studiorum. Bitola .Strategije i taktike. Laco Kristina (2004) Odnosi s medijima. Skopje . Franci Zavrl. G Gruevski Tome (1995).318 D-r Tome Gruevski Verci} Dejan. Ekonomski fakultet. Studentski zbor.Kultura na izrazuvawe-predavawa. Nolit. Skopje . Olt H. Voren (2006) Odnosi s javno{~u. Bets dÝ Herman. Kameron T. Toma: (1979) Teorija masovnih komunikacija. Rijavec Petja. Studentski zbor.1. Skopje -Komunikacii i kultura. Bitola .Neverbalni komunikacii (2005) Spisanie . (2004). Zagreb. Masmedia. Pedago{ki fakultet. Kala~ Ana Verci}. Vilhem Rihard.U~itel br. Denis. Beograd. Skopje . Beograd Viner. Zbornik. Bitola .Kultura na govornata komunikacija (2006). Glen.Mediumska pismenost (2005) Nau~na tribina. Daskalov RaŸko (2006) Umenieto da govorim. Filip. Pedago{ki fakultet. (2005). London and New York. Skopje . Routledge. Bitola \ \or|evi}. . Vilkoks L. Sovrmeniot pe~at vo Makedonija. Eiddzi K. Beograd.Psihologijata i komunikaciite (2005).

Beograd. Castells. komunikacija. E Enciklopedia wiedzy o prasie.. odnosi i inicijativi. Fokus. Bitola. Beograd J Jakimovski Qubomir (2003) Javno mislewe. Manuel (2001) The Internet Galaxy. Zavod za nastavna sredstva. SRD na RM. masovno komunicirawe.(1976( Wroclaw. politi~kata propaganda. SofiÔ I Iliev Vladimir (2003) OpÈtuvaneto. Warsawa. Skopje Izborite. kakvoto Ô poznavame. dinamika i razvitie. Lege artis.(1991) Odnosi s javno{}u za va{ biznis. Oxford. F. (1991) Uvod u propagandu. Skopje Jefkins. informacija. Skopje Javnost i javno mislewe (2003). s†Ènost.Novinarska enciklopedija. Beograd K Castells. informacisko op{testvo. Sovet za radio difuzija.Odnosi so javnosta 319 . (1997) Beograd. Oxford University . Privredni pregled. Manuel (1996) The Rise of the Network Society. Pleven Isakovi} Z. @ @oglev Zlatko: (2003) Komunikacii. Eko Umberto: (1973) Kultura. Blackwell Publishers. Z ZiŸman Serdd`o (2004) KraÔ na reklamata. politi~kiot marketing i mediumite (2003).

SofiÔ Korni Daniel (1999) Etika informisanja. Hall. Teil 2. New Yersey Karlikowsky: Public Relations Zeitschriften. Informator. Lippman Walter (1995) Javno mnijenje. SofiÔ MihaŸlov Vladimir (2003) Otkrita li e televiziÔta (Kratka istoriÔ i teoriÔ na TV komunikaciÔ Marinov Rusi (2004) Komunikacionni strategii. SofiÔ P†blik rilešsens. Scott. Dejl: (1994) Psihologija na uspehot. IK Kolins. Luka} Sergej: (1976) Teorija i tehnika novinarstva. Kako da komunicirate so mediumite (2003) Makedonski institut za mediumi. Zagreb (Originalot: Effective Public Relations (1994). Beograd Kotler. Allen. Band 3. Glen (2003) Odnosi s javnoscu. Broom M. Beograd. F. vo: Handbuch der Publicistik. Orefice. M Markham Ursula (1999) Upravlenie na konflikta. Zagreb. Clio. Clio.320 D-r Tome Gruevski Press. Skopje Kardouni D`on (1993) Kak se prav®t novinite. Zagreb Karnegi. Naprijed. (2001) SofiÔ Markovic Marina (2000) Poslovna komunikacija. Fakultet politi~kih nauka. Beograd . Skopje. Nova. Center H. Beograd. L Leksikon novinarstva (1979) Savremena Administracija. New York. Sofi® Krsteva Nev†na. Beograd. Sofi® Kolev Konstantin (2007) Interkultura v biznesa s†s stranite od evropeŸskiÔ s†Óz. (2001) Reklamata-ezik†t na misl†ta i du{ata.(1994) Upravljanje marketingom. Lorimer Roland: (1998) Masovne komunikacije. Cutlip M.

Beograd. Dobri (2006) Administrativna kultura i administrativno odnesuvawe. TV intervju. Moris Dezmond: (1998) Govor Tela. XX vek. Penguin Books. (1993) Public relations. SofiÔ. Sage Publications. Poster. Politi~ka enciklopedija. Skopje. Poslovna politika. Kliment Ohridski. Saliven P Petev Todor (2004) Teorii za masovata komunikaciÔ. Beograd. @ivko: (1983) Komunikaciite i javnoto mislewe.Denis: (2000) Mass Communication Theory. Edgard 1979) Duh vremena. vo Javnoto mislewe vo SRM. O Odgovorna koncelarija za informirawe. (1978). Beograd Mili} Voin. Clio. Quail’s. Moren. O [onesi. Mc. Step. Oxford. F@MK na SU. Nikolas (1994) Fenomenot na politi~kiot marketing. A. Sociolo{ki metod. Petrovski. London. Prira~nik za vrabotenite (2002) Avtor: Margarita H. Beograd. (1987). ISPPI. Bitola Plenkovi}. Skopje. Uvod u odnosi s javno{}u.(1976) Beograd. Mario: (1995) Komunikologija masovnih medija. Mek Kvin. Neil (1985) Amusing Ourselves to Death: Public Disclosure in the Age of Showbusiness. Milosavljevi}. Zagreb. Sv. Mark (1995b) The Second Media Age.Odnosi so javnosta 321 Meiden. New York. Beograd. S. Postman. . N Nedelkovski. Blackwell Publishers. Dejvid: (2000)Televizija. Beograd.

regulativi i praktika (2002) Sovet za radiodifuzija. SofiÔ F Filipovi}. Niksi}. Mileti} Mirko (2005) Komuniciranje medii i dru{tvo. Al. SofiÔ Radojkovi} Miroljub. (2006) Fakultet za `urnalistika i masova komunikaci®. Masmedia. Klasika i stil. i RiŸs Laura (2003) Zalez†t na reklamata i v†zhod†t na p†blik rileŸ{†ns. Rouse Michael (2005) Poslovne komunikacije. Beograd. Sv. Milica-Prohaska Slobodan (2003) Odnosi . Kliment Ohridski. Skopje S Slavkovi} Du{an: (1975) Osnovi novinarstva i informisanje.322 D-r Tome Gruevski R RaŸs. Ljubomir: (1987) Ogled o javnosti. TehnologiÔta na uspeha. Romina. Sofi® T Tadi}. U Uzunova ÁliÔ. Alvin: (1983) Tre}i talas. Univerzitetska rije~. Zagreb Reg Dejvid (1996) Odnosi s medijima. Beograd Rajnvajn Ljubomir: (1988) Stvarala{tvo novinara. Beograd Reklamirawe na radio i televizija. Tomi~ Zorica: (2004) Komunikaicja i javnost. Beograd. Tofler. SU. SofiÔ. Sofi® -Kultura i medii. Vinka-Kosti}. StoŸkov LÓbomir. Sali (2005) Kak da opÈuvame s mediate. SofiÔ RaŸkov Zdravko (2003) PR. StÓart. InteraktivniÔt PR (2005). Clio. Pa~eva ValeriÔ (2005) Vr†zki s opÈesvenostta i biznes komunikaci®. Stylos. Beograd. Nau~na knjiga. Beograd.

2001). London. Holmes. Viringa Sindi. (1981) O intervjuu. Beograd Frissen.) The Governance of Cyberspace: Politics.ascusc. 7.html (Accessed: March 1. Available: www. Hol Edvard: (1976) Nemi jezik. Beograd ^ ^okrevski. David (2002) "Transformations in the Mediation of Publicness: Communicative Interaction in the Network Society". 1978. Vladimir (1999) Kultura poslovnog komuniciranja. Journal of Computer Mediated Communication. October 9. Beograd. no. Firdus: (1978) Nauka o komuniciranju. Tomislav: (2000) Sociologija na komunikacii. FOM. Jirgen: (1969) Javno mnenje. Routledge. Informatisation and Public Administration". Available: www. Beograd .Odnosi so javnosta 323 s javno{}u. Brian (ed. X D‘ini}. Technology and Global Restructuring. Beograd. 2002). Savremena administracija. [~eki}.fortune. Beograd. Clio. Studentski zbor.com (Accessed: November 12.org/jcmc/vol7/issue2/holmes. Kultura. Obele`ja. [ [ingler. 2. Paul (1997) "The Virtual State: Postmodernisation. vol. (2000) Radio. Fortune (2000) "The Network Becomes the Social Structure of Everything". Skopje. H Habermas. Martin. Beograd. C Cvetanovi}. in Loader. J.

.MK-ID 68471306 .324 str. . 24sm. Tome Odnosi so javnosta/Tome Gruevski. 2007. str. Kliment Ohridski” Skopje 659.(Biblioteka Komunikologija) Na zadninata na nasl.Skpoje: Studentski zbor. .Katalogizacija vo publikacija Nacionalna i univerzitetska biblioteka „Sv.4 GRUEVSKI. .: Public relations / Tome Gruevski ISBN 978-9989-45-198-0 a) Odnosi so javnosta COBISS.CIP .

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful