KRAJEVNI LEKSIKON DRAVSKE BANOVINE

Vsebina Banovinski pregledi Uprava dravske banovine Cerkvena uprava Prebivalstvo Kulturni pregled Socialno skrbstvo in zdravstvo Poljedelstvo ....... Živinoreja ........ Vinogradništvo ...... Sadjarstvo ........ Sumarstvo ........ Lov .......... Ribarstvo ......... Tujski promet ....... Rudarstvo ........ Trgovina, obrt in industrija . Elektrifikacija ...... Denarni zavodi in zadrugarstvo Prometna sredstva ..... Opisi srezov, občin in krajev . . . Srez Brežice ....... Srez Celje . . . . . . . . Celje mesto ........ Srez Črnomelj ....... Srez Dravograd ...... Srez Gornji Grad ..... Srez Kamnik ....... Srez Kočevje ....... Srez Kranj ........ Srez Krško ........ Srez Laško ........ Srez Lendava ....... Srez Litija Srez Ljubljana okolica Ljubljana mesto Srez Ljutomer Srez Logatec Srez Maribor desni breg Srez Maribor levi breg Maribor mesto Srez Murska Sobota Srez Novo mesto Srez Ptuj Ptuj mesto Srez Radovljica

Srez Slovenj Gradec Srez Slovenske Konjice Srez Škofja Loka Srez Šmarje pri Jelšah Dodatek Industrija dravske banovine Elektrarne Gradbena, steklarska in keramična industrija Grafična industrija Kemična industrija Kovinska industrija Lesna industrija Papirna industrija Rudarstvo Tekstilna industrija Usnjarska industrija Živilska (hranilna) industrija Razno (razne industrije, denarni zavodi, Tujsko prometni obrati in drugo) Abecedni seznam in kazalo krajev

Kratice Kraji, ki za imenom nimajo oznake mesto ali trg, so vasi. Številke za imeni krajev, n. pr. Podgorica, 161 35 17 18 2 pomenijo po vrsti število prebivalcev hiš posestnikov kočarjev najemnikov. sr = srez so = sresko sodišče du = davčna uprava žand = žandarmerijska stanica zdr = zdravstveni okoliš fin = oddelek finančne kontrole žel = železniška postaja o = obč. = občina p = pošta T = brzojav t = telefon š = šola žup = župnija dek = dekanija ban. = banovinski s. = sever, J = jug v. == vzhod z. = zahod sv. = severovzhod sz. =1 severozahod JV. = Jugovzhod jz. = Jugozahod d. = desni 1. = levi Nm = nadmorska višina d. = društvo Gas = Gasilsko društvo SKj == Sokol kraljevine Jugoslavije RK = Rdeči križ PRK = Podmladek Rdečega križa JS = Jadranska Straža PJS = Podružnica Jadranske Straže, SD = Sadjarsko društvo SVD = Sadjarsko in vrtnarsko društvo PSVD = Podružnica SVD CMD = CirilMetodova družba PCMD = Podružnica CMD ČD == Čebelarsko društvo PCD == Podružnica CD DKfid = Društvo kmetskih fantov in deklet juU = Jugoslovansko učiteljsko udruženje KD == Kinetijska družba PKD = Podružnica KD Kolo J. s. = Kolo jugoslovanskih sester LD •= Lovsko društvo SLD SIovensko lovsko društvo N0 = Narodna odbrana SPD = Slovensko planinsko društvo PSPD Podružnica SPD

Predgovor Živa in pereča potreba po krajevno informativnem priročniku, ki bi nadomestil nekdanje krajevne repertorije, je rodila misel, da bi sestavili tako podrobno in zanesljivo delo za našo banovino. Iz te zamisli je nastal naš Krajevni leksikon dravske banovine, razdeljen po srezih in ti po občinah in krajih, po najnovejši upravni pripadnosti. Vsebuje poleg obširnega uradnega repertorija podrobne zemljepisne, zgodovinske, prometne, gospodarske, kulturne in turistične podatke za vsak, tudi najmanjši kraj naše banovine; dodana pa mu je še gospodarska revija, ki naj pokaže sliko naše industrijske delavnosti. Leksikon naj bi bil predvsem informativen priročnik za urade, zavode in posameznike v praktične in poslovne namene, poleg tega pa naj nudi vsakemu tudi tehtne opise posameznih krajev in njihovih znamenitosti. Z delom smo pričeli jeseni leta 1933., končali smo ga v aprilu 1937. To razdobje najbolj priča, kako težavno in zamudno je bilo zbiranje podatkov za opise krajev, njih presoja, dopolnjevanje in izluščenje pravega zrna. Uradi in občine so na vprašalnih polah dali na razpolago gradivo najrazličnejše vrednosti. Dočim so nekateri med njimi poslali odlično in vestno zbrane podatke, so drugi to opravili manj zanesljivo. Uredništvo je skušalo pomanjkljivosti izpopolniti po drugi poti, kar se je večji del posrecilo. Še posebej je, treba poudariti, da so se pri delu pokazale ogromne pomanjkljivosti naše statistične službe. Često smo imeli na razpolago za posamezne sreze, občine in vasi različne podatke od sreskih načelstev, različne od občin, zopet druge v uradno objavljenih publikacijah. Potrudili smo se, da bi spravili te podatke s kritično presojo v red in kolikor toliko uporabno skladnost, a žal nismo vselej dosegli popolnega uspeha. Leksikon je bil že v zasnovi namenjen v pomoč uradom, zavodom in tujskemu pronietu. Odtod izvira tudi njegova razdelitev po upravnih enotah. Ker se te ne ujemajo vedno z zemljepisnimi in zgodovinskimi pokrajinami, smo navedli le tiste zemljepisne in zgodovinske znamenitosti, ki posebej označujejo posamezne kraje. Kraji so torej opisani z upravnega, ne kateregakoli drugega vidika in se je tako administrativni zasnovi leksikona na ljubo moralo umakniti v ozadje vsako drugo načelo. Naravne pokrajinske enote s tem načinom opisovanja niso prišle dovolj do izraza. Nadomestili smo jih z banovinskimi, sreskimi in občinskimi pregledi, ki so bistvena novost in posebnost tega informativnega priročnika. Pri izvajanju našega načrta so nam povzročile največ posla in težav prav v dobi priprav izvršene komasacije in rekomasacije občin, ki so delo ne samo zavirale in oteževale, temveč so izdajo tudi zelo zavlekle ter povečale že itak ogromne materialne izdatke. Nastalo je mnogo zmed pri podatkih o številu prebivalstva in površinah v novih občinah. Vendar se je redakciji z velikim trudom posrečilo upoštevati vse nove preureditve. V kolikor so se manjše rekomasacije izvršile med tiskom, jih označujemo v dodatku. Redakcija se je zaključila 30. aprila 1. 1937. Pri iskanju zanesljivih podatkov za kulturno gospodarsko revijo je šla uredništvu zelo na roko Zveza industrijcev v Ljubljani. Žal, da mnoga industrijska podjetja niso hotela razumeti važnosti in pomena te revije in tudi na večkratne dopise in urgence niso sploh odgovorila, ali pa so dala na razpolago nezadostne podatke. Odgovornost za uradne in statistične podatke pada vsekakor na ona oblastva, ki so jih zbrala, za gospodarske opise posameznih panog industrije pa na prizadeta podjetja. Zemljepisne karte posameznih srezov so mišljene le kot orientacijski načrti k tekstu. Radi enotnosti in preglednosti je navajanje virov načeloma izostalo. Kljub navedenim in še več nenavedenim težkočam je izšel leksikon, ki je pri njem sodelovalo nad 30 sotrudnikov; njihova imena navajamo na drugem mestu. Javnost naj sprejme to truda in žrtev polno delo z zavestjo, da ima naša banovina nekaj, česar nima ne država, ne nobena druga banovina: sliko najpotrebnejšega, kar je treba vedeti o njej, o posameznih krajih tudi več, nego navaja o njih naša literatura. Zamisel in pobudo za leksikon je dal g. Guido Zupan, ki je prvi uvidel potrebo po taki knjigi. Organiziral je široko zasnovano akcijo za zbiranje gradiva in je z vedno novimi domisleki dajal nasvete, da bi bil leksikon čim popolnejši. Vodil je upravo in vsa dela, ki so bila potrebna za seetavo in

dovršitev leksikona. Izvedba širnega programa ni bila lahka in je tako njegovo spretno vodstvo mnogo pripomoglo, da je Krajevni leksikon izročen slovenskemu narodu. Vodstvo redakcije je bilo v rokah načelnika kr. banske uprave in predsednika Zveze za tujski promet za Slovenijo g. dvornega svetnika dr. Rudolfa Marna, ki je s svoje strani zelo veliko prispeval k izdanju leksikona in mu pomagal prebroditi marsikatero težavo. Gospoda prof. dr. Roman Savnik in dr. Svetozar Ilešic sta s sodelovanjem gg. prof. dr. Franca Trdana in prof. Maksa Miklavčiča redigirala končno gradivo leksikona. Pri uradnih in statističnih podatkih, kulturno gospodarski reviji, topografskih kartah in korekturi so sodelovali gg. prof. Jože Kosmatin, prof. Edvard Čerček in Miro Siegl. Prvotno pa je sodeloval pri strukturi leksikona in interni redakciji g. Ivan Miklič. H koncu sniatrata uredništvo in uprava za prijetno dolžnost izreči zahvalo vsem, ki so kakorkoli pripomogli k izdaji in izpopolnitvi leksikona. Zahvala velja predvsem kr. banski upravi v Ljubljani, ki je vsa leta s popolnim razume1 vanjem moralno podpirala naše delo. Z okrožnicami na podrejene oblasti nam JO omogočila vsestransko uspešno zbiranje gradiva, s posebnim ozirom na uradne in statistične podatke. Prav tako gre zahvala ijubljanski in mariborski škofijski oblasti, ki sta na podoben način podprli naše delo. Enako velja še posebna zahvala posameznim sreskim načelstvom, predsedstvom občin in vodstvom župnij, zlasti onim, ki so nam v pravilnem razumevanju pomena leksikona za splošnost in posebej za njihove kraje z občudovanja vredno vestnostjo zbirala potrebno gradivo. Zahvaljujemo se nadalje Zvezi za tujski promet v Ljubljani, ki nas je vsa leta krepko podpirala. Končno ne moremo prezreti dolge vrste naših sotrudnikov, ki so žrtvovali mnogo truda in časa, da bi delo čim bolj izpopolnili. Posebno pa se zahvaljujemo za naklonjenost našim prednaročnikom in gospodarskim krogom. V Ljubljani, dne 30. aprila 1937. Uprava in uredništvo

Sodelavci
Bogataj dr. Lovro, banski svetnik; Uprava banovine. Flego Anton, banski referent: pregled sadjarstva. Gaspari Oton, ing. arh.: umetnostna zgodovina za sreze bivše Štajerske in Prekmurja. Gorjup Sergej, ing.: pregled vinogradništva. Gorše Miroslav, prof.: biografski podatki za vso banovino. Hočevar Zvone, prof.: geografija srezov Logatec in Maribor 1. br. Ilešič dr. Svetozar, asistent univ.: geografija Ljubljana mesto, Maribor mesto isi deloma srezov Kamnik, Litija, Ljubljana okolica, Ljutomer, Maribor d. br. In Ptuj (redakcija srezov Crnomelj, Krško, Litija, Ljubljana okolica, Ljutomer, Logatec, Maribor 1. br., Maribor d. br., Novo mesto, Ptuj SIovenj Gradec, Šmarje ter Ljubljana mesto, Maribor mesto in Ptuj mesto). Kosmatin Jože, prof.: geografija Ptuj mesto in deloma sreza Ptuj. Kovač Andrej, abs. phil.: geografija večjega dela sreza Ptuj. Leban Vladko, abs. phil.: geografija dela sreza Ljutomer in dela sreza Dravograd. Marn dr. Rudolf, načelnik kr. banske uprave: pregled tujskega prometa (predsedstvo redakcije). Miklavc I. ing., ravnatelj KDE: pregled elektrifikacije. Miklavčič Maks, prof.: geografija in umetnostna zgodovina srezov Kamnik (večino),Kranj, Škofja Loka in večjega dela Radovljice, njih redakcija ter pregled cerkvene uprave. (Za srez Škofja Loka je umetnostno gradivo dal na razpolago g. kaplan Vaider Ivan.) Močnik Josip, ing.: pregled rudarstva. Moder Anton, prof.: pregledi rastlinstva in živalstva po srezih. Murko dr. VIadimir, privatni docent: pregled denarstva in zadružništva. Muzlovič Ivan, cand. phil.: topografske karte vseh srezov. Ogrin Gustav, ing. arh.: umetnostna zgodovina, za nekatere okraje na bivšem Kranjskem. Pengov Franc, abs. phil.: geografija sreza Maribor d. br. in deloma srezov Krško, Litija in Radovljica. Pfeifer dr. Ciril, trgovinski svetnik kr. banske uprave: pregled prometa. Pless dr. Ivan, tajnik Zbornice TOI: pregled trgovine, obrti in industrije. Savnik dr. Roman, prof.: geografija Celje mesto ter srezov Brežice, Celje, Gornji grad, Laško, Lendava, Murska Sobota, Slovenske Konjice, deloma Dravograd in Ljubljana okolica ter njih redakcija. Simonič Ivan, prof.: geografija srezov Crnomelj, Novo mesto in deloma Krško. Sotošek Janko, prof.: geografija srezov Slovenj Gradec in Šmarje pri Jelšah. Sivic Anton, ing., inspektor banske uprave: pregled šumarstva in lova. Šulgaj Alojzij, višji svetnik žel. direkcije v p.: ribarstvo. Trdan dr. Franc, prof.: redakcija in vse gradivo za srez Kočevje. Urankar Pavle, prof.: zgodovina za vso banovino, razen sreza Kočevje. Wenko Boris, ing.: pregled živinoreje. Žurga P. Janez, univ. asistent: geološki pregledi po srezih.

Dr. Bogataj Lovro:

Zgodovinski pregled od prevrata 1918
1. Ozemlje. Ob prevratu konec oktobra in v začetku novembra 1918 je Narodna vlada v Ozemlje Ljubljani prevzela v svojo oblast in upravo v načelu vse slovensko ozemlje. Njena naredba o prehodni upravi z dne 14. novembra 1918, »U. l.« št. 111/11, ugotavlja namreč, da se prehodna uprava Narodne vlade razteza na Kranjsko, Goriško, slovenski del Istre, mesto Trst z okolico ter na Štajersko in Koroško, kolikor sta te deželi del države S. H. S. Prekmurje v naredbi še ni imenovano. Narodna vlada pa je vršila upravo dejanski samo na onem ozemlju, na katerem je mogla uveljaviti svojo oblast po pravu. okupacije. Upravna meja Slovenije je ostala neizpremenjena samo napram Hrvatski, proti Italiji, Avstriji in Ogrski pa so bile definitivne meje postavIjene šele z razmejitvijo po saintgermainjski in trianonski mirovni pogodbi in po rapalski pogodbi. V neprestam posesti in upravi Narodne vlade in njene naslednice Deželne vlade za Slovenijo so bili od početka politični okraji Radovljica, Kranj, Kamnik, Ljubljana okolica, Litija, Krško, Novo mesto, Kočevje in Črnomelj, dalje Maribor, Slovenjgradec, Konjice, Celje, Ptuj, Ljutomer in Brežice ter avtonomija mesta Ljubljana, Maribor, Celje in Ptuj. Italija je poleg Trsta, Goriške in Istre zasedla od bivše Kranjske ves postojnski okraj, širok pas logaškega okraja, del občin Oslica in Sorica v kranjskem, ter občino Bela peč in dobro polovico občine Rateče v radovljiškem okraju. Zasedla je tudi logaško kotlino z Logatcem. Za preostale dele logaškega okraja je bila ustanovljena politična ekspozitura v Cerknici. Italija je vrnila logaško kotlino šele po sklepu rapalske pogodbe, nakar je bila marca 1921 politična ekspozitura v Cerknici opušcena in obnovljeno okrajno glavarstvo v Logatcu. V Koroški smo imeli okrajno glavarstvo v Velikovcu in politično ekspozituro v Borovljah, ki se je v času naše uprave v južni plebiscitni coni pretvorila v okrajno glavarstvo. Po nesrečnem plebiscitu je od Koroške pripadla naši državi samo občina jezersko, ki je bila pridružena kranjskemu okraju, in Mežiška dolina, za katero se je osnovala politična ekspozitura v Guštanju. Sedež oblastva je bil kasneje premeščen na Prevalje, kjer se je ustanovilo okrajno glavarstvo. Poleg zgoraj naštetih štajerskih okrajev je definitivno prišel pod našo upravo del političnega okraja radgonskega, in sicer tako zvana Apaška kotlina južno od Mure, ki je bila razdeljena med okraja Ljutomer in Maribor. Izvršile so se tudi neke manj pomembne mejne korekture pri okrajih Maribor in Slovenjgradec. Prekmurje so zasedle naše čete po sklepu vrhovnga sveta v Parizu z dne 1. avgusta 1919. Zasedba se je izvršila v prvi polovici meseca avgusta 1919. Prekmurje je bilo začasno pod vojaško upravo, njej pa je bil prideljen. civilni komisar, ki je v začetku posloval v Radgoni, dne 6. septembra 1919 se je pa preselil v Mursko Soboto. Za vzhodni del je dobil namestnika s sedežem v .Dolnji Lendavi. Zaćasna uprava se je spremenila v definitivno dne 1. junija 1921, ko je bilo ustanovljeno okrajno glavarstvo za politični okraj Prekmurje z ekspozituro v Dolnji Lendavi. Ekspozitura se je potem preosnovala v okrajno glavarstvo. Upravna meja napram. Hrvatski se je večkrat menjavala. Po uredbi o razdelitvi države na oblasti je pripadel okraj Kastav ljubljanski, Medjimurje z okrajema Čakovec in Prelog pa mariborski oblasti. Kastav je bil z zakonom z dne 20. maja 1928 prideljen primorskokrajiški oblasti s sedežem v Karlovcu. Z zakonom o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna območja z dne 3. oktobra 1929 so bili okraji Kastav, Čakovec, Prelog in Čmomelj dodeljeni savski, okraj Čabar pa dravski banovini. Okraj Črnomelj in iz dela tega okraja in. občine Radatoviči v 1. 1931 ustanovljeni okraj Metlika sta bila z novo razmejitvijo banovin po ustavi z dne 3. septembra 1931 zopet dodeljena dravski, okraj Čabar pa savski banovini. Sedanja upravna meja med dravsko in savsko banovino je torej v bistvu ista, kakršna je bila v prejšnji dobi meja med Štajersko in. Kranjsko proti Hrvatski, samo da so s čabarskim okrajem pripadle savski banovini občine Osilnica, Draga in Trava, ki so bile prej v kočevskem okraju, da je z metliškim okrajem prišla v dravsko banovino občina Radatoviči iz okraja Jastrebarskega in da je od čakovškega okraja pripadel del občine Štrigova na levem bregu Mure okraju Dol. Lendava, ostali del na desnem bregu Mure pa kot samostojna občina Štrigova ljutomerskemu okraju. Tri vasi iz čakovškega okraja so pripadle ptujskemu okraju. 2. Organizacija. Ob prevratu se je smatral Narodni svet v Ljubljani kot najvišje oblastvo v Sloveniji. Na njegov predlog je Narodno veče v Zagrebu imenovalo prvo Narodno vlado v Sloveniji, ki je imela naslov »Narodna vlada S. H. S.« v Ljubljani. Na čelu ji je bil predsednik, agende pa so bile po ministerialnem sistemu razdeljene na 12 oddelkov, katerih predstojniki so se imenovali poverjeniki. Oddelki so bili: Notranje zadeve, prehrana, uk in bogočastje, pravosodstvo, socialno skrbstvo, finance,

promet, industrija in trgovina, javna dela in obrt, kmetijstvo, narodna obramba in zdravstvo. Osnovna načela za državno in upravno ureditev v Sloveniji v prehodni dobi so obsežena v naredbi o prehodni upravi, ki je bila nekaka ustava za prehodno dobo. Po tej naredbi je Narodno veče kot najvišji činitelj v državi S. H. S. odločevalo: 1. v vseh vprašanjih, ki so bila v zvezi s temeljnimi načeli zedinjenja Slovencev, Hrvatov in Srbov, in 2. v vseh vprašanjih, ki jih zastopniki, odposlani v Narodno veče, priznavajo za skupna. Narodna vlada (pravilno Slovenija) je v naredbi sicer označena kot del države S. H. S., vendar je bila vezana na navodila Narodnega veča saino v zgoraj omenjenih dveh stvareh, vsa ostala vprašanja pa je reševala samostojno in zlasti vodila vso upravo v Sloveniji kot najvišje upravno oblastvo. Imela je celo vojaški resort in je po svojem predsedstvu vsaj deloma izvrševala tudi zunanjepolitične posle. Narodna vlada pa ni imela samo najvišje upravne oblasti v Sloveniji, temveč je vršila tudi zakonodajo. Izdajala je po revolucionarnem pravu naredbe z zakonitim značajem ter je celo izpreminjala in razveljavljala zakone. Veljavnost naredb z značajem zakonov, izdanih od Narodne vlade pred 1. decembrom 1918, priznava tudi Vidovdanska ustava v členu 130. Dne 1. decembra 1918 je bilo izvršeno zedinjenje države S. H. S. s kraljevino Srbijo in Črno goro. S tem je prenehala država Slovencev, Hrvatov in Srbov. Tudi po zedinjenju do Vidovdanske ustave z dne 28. Junija 1921 država ni imela enotnega zakonodajnega telesa. Tako Narodna vlada, ki je po zedinjenju delovala še do konca januarja 1919, kakor tudi njena naslednica, Deželna vlada za Slovenijo sta izdali po zedinjenju še nebroj naredb z značajem zakonov, kar je istotako priznano v členu 130. Vidovdateke ustave. Narodna vlada je kot najvišje upravno oblastvo prevzela v svojem področju predvsem posle bivše deželne vlade v Ljubljani, deželne vlade v Celovcu in štajerskega namestništva v Gradcu. Po naredbi o prehodni upravi so nanjo prešli tudi vsi posli deželnih odborov. Vse avtonomne oblasti in naprave so bile pod njenim vrhovnim. vodstvom. in nadzorstvom. Osnovana je bila po ministrskem ali kolegialnera sistemu. Kompetenca celokupne narodne vlade v razmerju do njenega predsednika ni bila točno opredeljena, vendar je izdajala naredbe in. z njimi vršila zakonodajo samo celokupna Narodna vlada. Poverjeništva so se v primeri1 s prejšnjimi nesamostojnimi oddelki namestništev in deželnih vlad organizirala dokaj samostojno. To stanje se more označiti kot dekoncentracija uprave po resorjih. V organizaciji nižjih upravnih in samoupravnih oblastev se niso izvršile bistvene izpremembe. Z naredbo poverjeništva za notranje zadeve z dne 5. novembra 1918, »U. l.« št. 11/2, je bilo odrejeno, da so vsa državna oblastva, osobito okrajna glavarstva, davčni uradi i. t. d. dolžna, da poslujejo kakor doslej. Isto je bilo odrejeno za občine z naredbo z dne 6. novembra 1918, »U. l.« št. 34/3. Zedinjenje v upravi Slovenije prvotno ni povzročilo sprememb. Generalno kompetenco je imela še vedno Narodna vlada, centralna državna oblast pa le ono, ki je nujno izvirala iz državne skupnosti. Šele potem, ko je bila imenovana osrednja vlada v Beogradu, je Narodna vlada v seji z dne 27. decembra 1918 sklenila podati ostavko. Ostavka predsednika in osmerih poverjenikov je bila sprejeta z ukazom z dne 20. januarja 1919. Z ukazom z istega dne sta bila imenovana tudi predsednik in podpredsednik Deželne vlade za Slovenijo. S tem aktom je de iure prenehala Narodna vlada, ter je bila ustanovljena Deželna vlada za S1ovenijo. Posli poverjeništev za prehrano, za trgovino in industrijo, za Javna dela, za narodno brambo, za promet, finance, zdravstvo in za socialno skrbstvo, so bili podrejenj neposredno ministrstvom. Deželni vladi je na posredovanje ostalo tudi poverjeništvo za socialno skrbstvo in je bila potem sestavljena takole: Predsednik, podpredsednik ter pet poverjenikov in sicer: za notranje zadeve. za uk in bogocastje, za pravosodje, za narodno gospodarstvo (kmetijistvo) in za socialno skrbstvo. Tako je ostalo z nebistvenimi izpremembami do Vidovdanske ustave.Deželna vlada pa ni bila več najvišja instanca, temveč so se proti njenim odločbam mogle zopet vlagati pritožbe na ministrstva. Za ostale, neposredno ministrstvom podrejene resorje so se razvila sledeča oblastva in uradi s sedežem v Ljubljani: 1. Delegacija ministrstva financ za Slovenijo in Istro. 2. Ravnateljstvo državnih železnic. 3. Komisariat ministrstva za promet (za privatne železnice in za avtomobilski promet). 4. Poštno in brzojavno ravnateljstvo. 5. Čekovni urad. 6. Odsek za prehrano in obnovo države. 7. Oddelek ministrstva za trgovino in industrijo. 8. Zdravstveni odsek. 9. Gozdarski odsek. 10. Glavno poverjeništvo za agrarno reformo. 11. Generalna inspekcija voda. 12. Rudarsko glavarstvo in 13. Financna prokuratura. Za to dobo" je značilna velika razcepljenost uprave, na eni strani avtonomna deželna vlada, na drugi strani pa veliko število neposredno ministrstvom podrejenih uradov. Vsako poverjeništvo in vsak ministrski urad se je organiziral po svoje, vsak je imel svoj uradniški stalež in svoj pomožni aparat. Trpela je enotnost uprave, število uradnikov in namešcencev pa je naraslo preko

potrebe. Deželna vlada za Slovenijo je imela zadnjo sejo dne 9. junija 1921. Z razglasom o ustroju pokrajinske uprave za Slovenijo z dne 2. avgusta 1921, »U. l.« št. 94, je bilo objavljeno, da je deželna vlada za Slovenijo po členu 134. ustave prenehala, in da je mesto nje ustanovljena Pokrajinska uprava za Slovenijo. Njeno vodstvo je imel pokrajinski namestnik, razdeljena pa je bila na oddelke in sicer: predsedstvo pokrajinske uprave in oddelki za notranje posle, kmetijstvo, javna dela, socialno skrbstvo, prosveto in vere, pravosodje in gozdarstvo. Drugi uradi so ostali podrejeni neposredno ministrstvoni. Pokrajinska uprava je imela po členu 134. ustave samo prehodni značaj, ker so se morali njeni posli prenesti na ministrstva, na velike župane in oblastne samouprave, posli oddelka za pravosodje pa na pristojna sodišča. Vidovdanska ustava, uredba o razdelitvi države na oblasti, zakon o občni upravi in zakon o oblastni in sreski samoupravi so bili temelji za novo upravno ureditev. Slovenija je bila razdeIjena na ljubljansko in mariborsko oblast. Njuna prva velika župana sta bila imenovana z ukazom z dne 31. decembra 1922. Likvidacija pokrajinske uprave in ministrskih uradov iz občne uprave pa se je zacela šele konec decembra 1923 in v zacetku leta 1924 ter se je izvršila v letih 1924 in 1925, pa še to nepopolno, ker je nekaj uradov iz občne uprave ostalo podrejenih neposredno ministrstvom, n. pr. gradbena direkcija, agrarna direkcija, posamezne institucije ministrstva za spcialno politiko in rudarsko glavarstvo. V tej in v naslednji dobi so nastale tudi nekatere spremembe v organizaciji prvostopnih oblastev. ljubljanski oblasti sta bila dodeljena od bivše Štajerske okraj Brežice in novi okraj Laško. Okraji Maribor, Celje in Ptuj so bili zelo obširni. Zato so bili ustanovljeni novi okraji: Maribor desni breg, Maribor levi breg, Laško, Gornji grad in Šmarje pri Jelšah, v katerih so na odrejenih sedežih začela poslovati okrajna glavarstva sredi leta 1924. V Škofji Loki je bila z odločbo mimstrstva noiranjih poslov z dne 7. junija 1927 ustanovljena okrajna izpostava kranjskega okraja za sodni okraj Škofja Loka, ter je pričela poslovati z dnem 1. Julija 1927. Iz dela črnomeljskega okraja in iz občine Radatoviči je bil z zakonom z dne 23. aprila 1931 ustanovljen nov okraj Metlika. 3. Samouprava. Ko se je ustanovila Narodna vlada kot vrhovno oblastvo v Sloveniji, je Samo. njena konapetenca absorbirala tudi vso kompetenco bivših avtonomnih deželnih uprav. Ni bilo torej več ločitve med državno in avtonomno upravo (enotirni sistem). Narodna vlada je že z naredbo z dnie 4. novembra 1918, »U. l.« št. 44/4, prevzela vrhovno vodstvo in nadzorstvo vseh avtononmnih oblastev in naprav v Sloveniji, razpustila deželni odbor kranjski in postavila komisijo za začagno vodstvo in likvidacijo deželne uprave. Z naredbo o prehodni upravi so bili vsi posli bivših deželnih odborov prenešeni na pristojne oddelke Narodne vlade, komisija pa je imela samo likvidacijo deželne uprave in upravo deželne imovine. Za Štajersko je bila ustanovljena komisija za likvidacijo štajerske deželne uprave v Celju, ki pa je le malo delovala, ker so to imovino takoj prevzeli v upravo pristojni oddelki Narodne oziroma Deželne vlade. Komisija za začasno ivodstvo in likvidacijo kranjske deželne uprave je bila po nekih spremembah junija 1921 razpuščena, njeni posli pa izročeni poverjeništvu za notranje zadeve. Ko je bila ukinjena Deželna vlada, so prešle njene funkcije glede kranjske deželne iniovine na pokrajinskega namestnika in potem.na velikega župana, ki so se smatrali za legitimne zastopnike imovine bivše dežele Kranjske. Po decembrskem aktu zedinjenja naj bi bili avtonomni administrativni organi (Narodna vlada, Deželna vlada) odgovorni tudi aviononinim predstavništvom, ki pa se niso ustanovila. V zakonu o oblastni in sreski samoupravi predvidene oblastne samouprave so se ustanovile šele v letu 1927, potem ko so se dne 23. januarja 1927 izvršile volitve članov oblastnih skupščin. Oblastni samoupravi ljubljanska in mariborska sta prevzeli posle deloma že leta 1927, deloma pa leta 1928. Oblast je bila kot samoupravna edinica pravna oseba po javnem in zasebnem pravu. Oblastna samouprava je imela oblastno skupščino in oblastni odbor, kateremu je predsedoval predsednik oblastnega odbora. ljubljanski oblastni samoupravi je bila izročena v svojino imovina bivše dežele Kranjske, mariborski ,pa imovina bivše dežele Štajerske, kolikor je je bilo v oblasti, in kakor je bilo odrejeno z uredbo o prenosu poslov na oblastne samouprave. Prenešeni so bili zlasti vsi kmetijski, socialni in zdravstveni zavodi. Obe sta razvili živahno delovanje na gospodarskem, socialnem in kulturnem polju. Državna uprava v oblasti pod velikim županom in oblastna samouprava pod predsednikom oblastnega odbora, pozneje pod komisarjem, sta bili ločeni (dvotirni sistem). Okrajne (sreske) samouprave niso bile nikdar usianovljene, pač pa predstavljajo neko okrajno samoupravo

okrajni cestni odbori, okrajni kmetijski odbori in. združene zdravstvene občine. Z zakonom z dne 6. januarja 1929 o izpremembah zakonov o občinah in oblastnih samoupravah so bile razpuščene oblastne skupščine in oblastni odbori, za vršitev njihovih poslov pa so bili potem postavljeni komisarji. Z zakonom z dne 3. oktobra 1929 je bil zakon o oblastni in sreski samoupravi iz leta 1922 ukinjen ter je bila s tem zakonom in z zakonom o banski upravi banovinska samouprava izročena banu. Z navedenim zakonom z dne 6. januarja 1929 so bile razpuščene tudi vse občinske uprave in določeno, da se za mesta Beograd, Zagreb in Ljubljana postavijo občinske uprave s kraljevim ukazom na predlog ministra za notranje posle, v ostalih občinah pa jih postavlja veliki župan, pozneje ban. Z novim zakonom o občinah in z zakonom o mestnih občinah so bili postavljeni novi temelji za občinsko samoupravo.

Sedanja upravna ureditev
1. Pregled in glavna načela upravnega dela
Šestemu januarju 1929 je v istem letu sledila zakonodaja, ki je prinesla važne upravne reforme. So to: zakon o ureditvi vrhovne državne uprave z dne 31. marca 1929 s poznejšimi spremembami in dopolnitvami, zakon o notranji upravi z dne 19. Junija 1929 z novelo od 9. oktobra 1929, zakon o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna območja z dne 3. oktobra 1929 in zakon o banski upravi z dne 7. novembra 1929. Vse slovensko ozemlje, ki je bilo leta 1922. vsled predpisa Vidovdanske ustave, da nobena oblast ne sme imeti več kakor 800.000 prebivalcev, razdeljeno na dve oblasti, je bilo zopet združeno v eno upravno enoto: Dravsko banovino. Dravska banovina ima po ljudskem štetju z dne 31. marca 1931 površino 15.746 km2 in 1,144.298 prebivalcev. Upravno je razdeljena na 25 okrajev, ki so: Brežice, Celje, Črnomelj, Dolnja Lendava, Dravograd (s sedežem Prevalje), Gornji grad, Kamnik, Kočevje, Kranj s sresko izpostavo v Škofji Loki, Krško, Laško, Litija, Ljubljana okol., Ljutomer, Logatec, Maribor desni breg, Maribor levi breg, Metlika, Murska Sobota, Novo mesto. Ptuj, Radovljica, Slovenj Gradec, Slov. Konjice in Šmarje pri Jelšah. V banovini so še štiri mestne občine s pravico občnega upravnega oblastva prve stopnje in sicer Ljubljana, Maribor, Celje in Ptuj, ki dele stvarno pristojnost z upravo policije v Ljubljani odnosno s predstojništvoma mestne policije v Mariboru in Celju tako, da je generalna kompetenca pri mestnih občinah, imenovana policijska oblastva pa vrše samo specielno njim izročene posle. Pojem »banovina« pomeni banovino kot ozemlje upravne edinice, pa tudi banovino kot samoupravno telo in pravno osebo. Banov urad se imenuje Kraljevska banska uprava. Upravno območje sreskih načelnikov je okraj (srez), urad se pa imenuje okrajno (sresko) načelstvo. Urad mestnih občin s pravico prvostopnega občnega upravnega oblastva se imenuje m.estn.0 poglavarstvo, na .čelu mu je predsednik mestne občine. V večjih mestih so špecialna krajevna policijska oblastva in sicer uprava policije v Ljubljani, ter predstojništvi mestne policije v Mariboru in v Celju. Upravi policije načeluje upravnik policije, ki je obenem banov referent za policijfike stvari občega pomena in za one posamezne posle, ki so mu poverjeni za vso banovino. Predstojnistvom mestne policije načeluje predstojnik mestne policije. Sreski načelniki in predsedniki mestnih občin so občna upravna oblastva, v katerih je združena celokupna občna uprava. Vsa občna upravna in policijska oblastva vrše posle občne uprave in ise imemijejo skupno oblastva obcne uprave. Posle občne uprave vrše deloma tudi ostale občine. Za obmejno kontrolno službo imamo komisariate železniške in obmejne policije v Mariboru, na Jesenicah in na Rakeku. Občna uprava obsega vse posle razen onih, ki so dodeljeni v pristojnost sodišč, finančnih in Naioee vojaških oblastev in kjer država ne nastopa kot nosilec oblasti, ampak kot podjetnik. V okraju stojnost je nosilec obcne uprave okrajni načelnik, v banovini pa ban. Njim so dodeljeni za posamezne obiastev upravne panoge strokovni organi. Sreskemu načelniku so dodeljeni politično upravni uradniki in strokovni referenti, n. pr. za kmetijstvo, veterinarstvo, zdravstvo, prosveto, gozdarstvo in tehnični referenti. Kateri so pri banski upravi, je razvidno iz njenega zdolaj popisanega ustroja. Prevladuje torej notranja uprava, okoli katere so zbrane ostale občne upravne stroke. S tem se je doseglo, da so vse stroke občne uprave združene pod istim vodstvom in nadzorstvom. Tudi kolikor so prenešeni posli občne uprave na samoupravna oblastva in na samoupravne naprave, se opravIjajo pod nadzorstvom in po navodilih sreskih načelnikov odnosno bana. V nasprotju s prejšnjim pojmovajajem, ko so se zlasti v južmh krajih upravna oblastva smatrala

v prvi vrsti kot policijska, nalaga nova zakonodaja sreskenni načelniku in banu, da morata skrbeti tudi za gospodarski in kultumi razvoj ter za dobre socialne odnošaje v svojem območju. Naloga občne uprave torej ni samo vzdrževanje javnega reda, temveč tudi skrb za splošno blaginjo. Oblastva občne uprave so pooblaščena, da za vzdrževanje Javnega miru, varnosti, reda, za varnost prometa, za zdravje ijudi in živali, za Javno moralo, za pospeševanje narodnega gospodarstva in za preprecevanje vsakršnega ogrožanja v tej smeri izdajajo naredbe in za izvrševanje naredb ustanavljajo v zakonu predvidene kazni. Okrajna načelstva in mestna poglavarstva, uprava policije in predstojništva mestne policije so oblastva obcne uprave prve stopnje, banska uprava je drugostopno oblastvo, mimstrstva so pa najvišja oblastva. Da se razbremene centralna oblastva, je v upravnem postopanju po načelu ladministrativne dekoncentracije ustvarjen sistem dveh stopenj, t. J. zoper odločbe prve stopnje ima stranka pravico pritožbe samo na eno neposredno višje oblastvo. Kadar odloča v najnižji stopnji prvostopno oblastvo, gre pritožba samo na bana, proti čigar odločbi je v primerih, ki jih doloca zakon, dopustna tožba na upravno sodišče. Kadar pa odloča v prvi stopnji ban, gre pritožba na ministrstvo in proti njegovemu aktu je mogoče tožiti pri državnem svetu. Generalna kompetenca je bila s čl. 43. zakona o notranji upravi dana sreskemu načelniku, ker ta predpis pravi, da spadajo v pristojnost sreskega načelnika vsi posli občne uprave razen onih, ki so s posebmmi predpisi prideljeni v pristojnost višjih oblastev. Po § 7. zakona z dne 3. oktobra 1929 spadajo v pristojnost bana vsi posli obcne uprave, za katere po veljavnih predpisih niso pristojna okrajna upravna oblastva, ali niso pridržani za ministrsko pristojnost. Generalna kompetenca bi bila torej po novejšem zakonu pri banu, vendar je gotovo, da je bil ta predpis. zopet spremenjen s § 4. zakona o občnem upravnem postopanju, ki določa, da se v vseh primerih, kjer ni dovolj osnove za določitev stvarne pristojnosti državnega upravnega oblastva, domneva pristojnost obcnega upravnega oblastva prve stopnje v vseh upravnih predmetih, kolikor niso izključeni iz občne uprave.

2. Ustroj banske uprave
Ban je predstavnik kraljevske vlade v banovmi ter vrši najvišjo politično in čbčno upravno Ustroj oblast v banovini. Zakon natančno odrejuje, kaj vse spada v banovo pristojnost. Ban je z bansko u^iv^ upravo neposredno podrejen ministrstvu notranjih poslov, sprejema in izvršuje pa tudi navodila y in odredbe ostalih ministrstev, ter vrši posle iz njihovih resortov, kolikor spadajo v njegovo p stvamo pristojnost. Banov pomočnik je banov pom.ožni organ in zakoniti namestnik. Kadar je ban zadržan, ga zastopa v vseh poslih banove pristojnosti, če je pa zadržan tudi banov pomocnik, ga zastopa pačelnik upravnega oddelka. Banska uprava dravske banovine je razdeljena na osem. oddelkov, oddelki pa se dele na odseke oddelki in na razdelke (referate). Formalna razdelitev na referate v splošnem ni izvedena. Oddelkom načelujejo načelniki, odsekom pa šefi odsekov. Ban sme odrediti, da se posamezni odseki podrede neposredno njemu, ter dati njihovim šefom. dolžnosti in pravice načelnika. Razdelitev na oddelke je naslednja: 1. Obci oddelek (I.), ki ima dva odseka in sicer tajništvo in person.alni odsek. Njemu je predrejen tudi referat za izrabo vodnih sil in za elektrifikacijo, kolikor nastopa banoi vina kot podjetnik. 2. Upravni oddelek (II.), ki ima tri odseke in sicer splošni upravniods^k, odsek za javno varnost in odsek za samouprave. 3. Kmetijski oddelek (III.) s štirimi odseki, ki iso: odsek za poljedelstvo in živinorejo, odsek za veterinarstvo z bakteriološkim zavodom, odsek za agramo pravne posle (za agrarno reformo), odsek za šumarstvo in gozdno tehnični odsek za urejanje hudournikov. Temu oddelku je priključena tudi komisija za agrarne operacije, ki ima svoj tehnični razdelek. Šefi vseh odsekov razen onega za poljedelstvo in živinorejo, kakor tudi komisija za agrarne operacije so neposredno podrejeni banu in imajo pravice in dolžnosti načelnikov. Velika raznovrstnost poslov v posameznih odsekih zahteva za vsak odsek posebno strokovno vodstvo. Zato je baš ta oddelek med vsemi najbolj razcepljen. 4. P r o svetni oddelek (IV.) ima odsek za osnovni pouk in odsek za srednji in strokovni pouk. 5. Tehnični oddelek (V.) je razdeljen na tri odseke, in sicer odsek za mostove in železnice, hidrotehnicni odsek in odsek za arhitektonske in elektrostrojne posle. 6. Oddelek za socialno politiko in narodno zdravje (VI.) ima odsek za socialno politiko in odsek za zdravstvo. Od referatov naj bo omenjen referat za inšpekcijo dela in izseljeniški referat. Po VI. oddelku je banu podrejen Higienski zavod v Ljubljani z vsemi higienskimi ustanovami v banovini. 7. Finančni oddelek (VII.) sestavljata po zakonu računovodstvo in banovinska blagajna. Radi obširnosti poslov in iz praktičnih razlogov je pa po

banovi odredbi razdeljen na tri odseke in ima odsek za banovinske davščine, odsek za proračun in obracun in odsek računovodstva. 8. Oddelek za trgovino, obrt in industrijo (VIII.) ima odsek za trgo^ino, obrt in industrijo in odsek za rudarstvo. Posle po rudarskem zakonu vrši v prvi stopnji rudarsko glavarstvo, čegar šef je rudarski glavar. Pomožna ustanova banske uprave je glavna pisarna, ki vrši celo notranje tehnično manipulativno in ekonomsko delo. Načeluje ji šef, kateremu je podrejeno pisarniško osobje in služabništvo. Pomožno službo vrše: splošno vložišče, vložni zapisnik, odpravništvo in registratura (arhiv). V splošnem vložišču se sprejema vsa došla pošta in osebno oddane vloge, razen onega, kar je pridržano za sprejemanje pri I. oddelku. Vložišče razdeljuje došle spise na posamezne oddelke in samostojne odseke. Vsak oddelek ter odseka za šumarstvo in agrarnopravne posle imajo SVOJ vložni zapisnik, kjer se vpisujejo došli spisi, ter indeks za evidenco. Spisi se pred vložno stevilko označujejo z rimsko številko dotičnega oddelka. Odpravništvo je skupno za vse oddelke, razen za I. in V. oddelek ter za gotove posle oddelka II. in nekih samostonimh odsekov. V odpravništvu se izdelujejo čistopisi in odpravljBjo resitve. Registratura shranjuje rešene spise in jih po potrebi pridružuje novim spisom. Komisija za agrarne operacije iraa SVOJ pomožni aparat. Za oskrbovanje vseh oddelkov in uštanov banske uprave s stvarnimi potrebščinami obstoji ekonomat, ki je v sestavu glavne pisarne, vodi ga pa ekon.om. Uradi banske uprave so nameščeni v banski palači in v palači banovinske hrajnlnice, tehnicni oddelek in nekateri manjši uradi so pa v privatnih zgradbah. Po ukinitvi mariborske oblasiti je bil za njeno področje postavljen okrožni inšpektor v Mariboru kot pomožni banov organ za posle Javne varnosti in za nadzorstvo nad prvostopnimi oblastvi. Upravljal je tudi arhiv bivše mariborske oblasti, kolikor ni bil takoj ob likvidaciji oblasti prenešen na sedež banske uprave, in je pošiljal banski upravi potrebne spise. Okrožni inšpektorat v Mariboru je bil ukinjen z dnein 31. marca 1932. Arhiv ima sedaj v upravi okrajno načelstvo levi breg, inšpekcijske posle za celo banovino pa vrši banski inšpektor pri banski upravi. Od ostalih institucij pri banski upravi so važnejše: konusija za ocenjevanje uradnikov banske uprave ter podrejenih oblastev in ustanov, komisije za strokovne izpite, disciplinsko sodišče za vse državne in banovinske tislužbence, za katere velja VIII. poglavje zakona o notranji upravi, knjižnica in Službeni list kralj. banske uprave dravske banovine. V Mariboru je bil leta 1933 ustanovljen za ozemlje bivše mariborske oblasti ter za okraja Laško in Brežice banovinski arhiv kot javna znanstvena in prosveina ustanova s sedežem pri sreskem načelstvu Maribor levi breg. Upravlja ga arhivar, ki je neposredno podrejen banski upravi. (Oddelek IV.) 1 3. Banovinska samouprava Ban kot najvišji državni organ v banovini ne vrši samo poslov občne uprave, temveč predstavIja tudi banovino kot samoupravno edinico in pravno osebo ter vodi kot najvišji samoupravni organ v banovini tudi banovinske samoupravne posle. Istemu organu je torej poverjeno državno in samoupravno podrocJe in oboje se upravlja v skupnih uradih. Imamo torej enotimi sistem napram dvotirnemu v prejšnji dobi oblasti in oblastnih samouprav. Banovina je glede banovinskega področja pravna oseba in sme pridobivati pravice in prevzemati obveznosti. V banovinsko področje spadajo one gospodarske, humanitarne, zdravstvene, socialne, prometne in kulturne naloge, ki po svojem pomenu presegajo obseg in potrebe poedinih občin ter se nanašajo, ali na celo banovino, ali njene večje dele, niso pa važne za celo državo. V banovinskem področju skrbi ban, n. pr. za gradnjo in vzdrževanje banovinskih cest, za elektrifikacijo, za pospeševanje kmetijstva, šolstva, zdravstva in za socialni prospeh, kolikor tega ne opravljajo država ali občine. Ustanavlja, vzdržuje in podpira zavode, podjetja in ustanove, kakor banovinske kmetijske šole, strokovne šole in tečaje, banovinske bolnice itd. Najvažnejše banovinske ustanove, zavodi in podjetja, odnosno ustanove, ki jih banovina vzdržuje, so: Iz področja oddelka za kmetijstvo: banovinska sadjarska in vinarska šola v Mariboru; b. kmetijske šole na Grmu, v Št. Juriju pri Celju in v Rakičanu; b. kmetijskagospodinjska šola v Št. Juriju pri Celju, b. mlekarska šola v Škofji Loki; b. kmetijska gospodinjska šola v Mali Loki; b. trsnice in drevesnice v Pekrah, v Kapeli, v Kostanjevici, v Leskovcu in v Drašičih; b. trsnica v Dramljali; b. žrebčarna na Selu; b. ribogojni zavod v Boh. Bistrici; b. kmetijska poskusna in kontrolna postaja v Mariboru; b. podkovska šola v Ljnbijani, b. nižja gozdarska šola v Mariboru ter banovinska posestva v Ponovičah, Biba na Menini, v Gornji Radgoni in v Svečnici. Iz področja oddelka IV: B. gluhoneranica v Ljubljani; b. deško vzgajališče v Ponovičah; b. zavod za slepo deco v Kočevju in b. zaloga šolskih knjig. Iz

resorta tehničnega oddelka gre največ izdatkov za vzdrževanje cest in mostov. Iz področja oddelka VI: B. dečja domova v Ljubljani in Mariboru; splošna bolnica v Mariboru; Javna bolnica v Celju; b. bolnica v Murski Soboti; Javne bolnice v Slovenjgradcu, v Brežicah in v Ptuju; b. ženska bolnica v Novem mestu, b. hiralnice v Vojniku, Ptuju in Gornji Radgoni; b. veledrogerija in centralna lekarna v Mariboru; zdravilišče na Golniku in banovinski zdravilišči Rogaška Slatina in Dobrna. Osnova za vse to delo je banovinski proračun s pravilnikom o proračunu. Banovinsko prora B 1 ? ",. čunsko leto je kakor državno od 1. aprila do 31. marca. Proračun mora biti potrjen od finančnega proračun mmistrstva. Bariovinsko področje je dokaj obsežno, saj znaša banovinski proračun za leto 1936/37 skupno 127,019.313 Din izdatkov in prav toliko dohodkov. Od izdatkov odpade v okroglih številkah na kmetijski oddelek 14,439.000 Din, na prosvetni oddelek 7,453.000 Din, na tehnični oddelek 38,003.000 I^in., na oddelek za socialno politiko in narodno zdravje 41,228.000 Din, ostalo pa na druge oddelke. Najvažnejši banovinski dohodki so doklade k vsem državnim neposrednim davkom, razne trošarine, takse, davščine in dohodki banovinskih zavodov, ustanov in podjetij. Dravska banovina je prevzela imovino bivših oblastnih samouprav po uredbi o ugotovitvi imovine, načinu uprave in budgetiranju banovin in o likvidaciji imovinskih razmerij dosedanjih sreskih in oblastnih samouprav z dne 23. oktobra 1929. Prevzela je tudi bivši oblastni hranilnici v Ljubljani in v Mariboru, ki imata sedaj naslov Hranilnica dravske banovine v Ljubljani od.nosno v Mariboru. Slednja ima podružnico v Celju. Poslujeta po bancnih načelih, imata Ra zlasti nalogo, dajati kredite samoupravnim telesom. Kranjske deželne elektrarne so samostojno banovinsko podjetje. Banovinski posli se vrše s skupnim službenim osebjem, ter zanje ne sme biti ločenih uradov. Banovinski uslužbenec se lahko uporablja za državne posle in državni za banovinske, vendar pa banovinski uslužbenec ne sme biti prevzet brez svojega pristanka na državni proračun, niti državni ob istem pogoju na banovinskega. Posle banovinskega podrocJa razporeja ban po njihovem značaju na posamezne oddelke. Ban je prevzel v banovinsko službo uslužbence bivših oblastnih samouprav. Novi se nameščajo v okviru banovinskega proračuna. Za banovinske uslužbence veljajo smiselno predpisi, kakor za državne, vendar vse banovinske uslužbence brez razlike položaja imenuje ban, kateremu je pridržano odločanje tudi v primerih, ko je to za državne pridržano ministrskemu svetu, ali resortneniu ministrstvu. Prejemki so izenačeni z državmnu, službeni naslovi se pa mesto »banski«, kar velja za državne, označujejo z »banovinski«. 1 V banovini je ustanovljen banski svet kot banov posvetovalni organ. V dravski banovini ima sedaj 44 članov, ki jih postavlja in izmenjuje minister za notranje posle. Organizacija, delovanje in poslovni red banskega sveta je urejen s posebnim pravilnikom. Banski svet se sestaja redno enkrat na leto, da razpravlja o banovinskem proračunu. Ker je samo banov posvetovalni organ, nima pravice, da sklepa o proračunu, temveč more dajati samo predloge in nasvete. Razpravljati more potem tudi v drugih vprašanjih banovinskega področja. Uredbodajne pravice nima, vendar je sklenil in sprejel uredbo za izvrševanje nekih določil zakona o lovu in to na osnovi posebnega pooblastila iz § 76. finančnega zakona za leto 1934/35. Sprejel je hidi uredbo o občinskih uslužbencih in. uredbo za izvedbo občinskih volitev. Bili so glasovi, ki so osporavali veljavnost teh uredb vsled pravnega stanja, omenjenega v naslednjem. Ustava z dne 3. septembra 1931 postavlja banovinsko samoupravo na širšo podlago. V vsaki banovini kot samoupravnem telesu naj poslujeta banovinski svet in banovinski odbor. Banovinski svet naj se voli vsaka štiri leta, iz svoje sredine pa naj izvoli banovinski odbor kot samoupraven izvršilni organ: Dočim sedanji banski svet nima uredbodajne pravice, naj ima banovinski svet pravico, da na osnovi pooblastitve, izdane z zakonom o ureditvi banovin ali z drugimi zakoni, ureja poedine panoge banovinskega podrocJa in življenja z banovinskimi uredbami, ki imajo za doticno banovino moč zakona. V ustavi predvideni zakon o banovinski samoupravi še ni izšel in se zato ta del zakona še ni izvedel. Izven sestava občne uprave je v dravski banovini treba omeniti še nekatera oblastva, predvsem finančno upravo in sodstvo. Najvišja finančna instanca v banovini je Dravska finančna direkcija v Ljubljani. njcj je podrejenih 30 davčnih uprav, in sicer: Brežice, Celje, Črnomelj, Lendava, Gornja Radgona, Gornji grad, Kamnik, Kočevje, Slov. Konjice, Kranj, Krško, Laško, Litija, Ljubljana mesto, Ljubljana okol., Ljutomer, Logatec, Maribor, Murska Sobota, Novo mesto, Ormož, Prevalje, Ptuj, Radovljica, Slovenjgradec, Slov. Bistrica, Škofja Loka, Šmarje pri Jelšah, Šoštanj in Višnja gora. Katastrskih uprav je 11, in sicer v Celju, Kočevju, Kranju, Krškem, Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, Črnomlju,

Novem mestu, Ptuju in Slovenjgradcu. — Carinarnice so v Dravogradu Meži, Gornji Radgoni, Jesenicah, Ljubljani, Mariboru in Rakeku. Glavnih oddelkov finančne kontrole je 20, in sicer: Celje, Dolnja Lendava, Gornja Radgona, Gorenji Logatec, Hodoš, Jesenice, Kočevje, Kranj, Krško, Ljubljana, Lož, Marenberk, Maribor, Murska Sobota, Novo mesto, Prevalje, Škofja Loka, Šmarje pri Jelšah, Šoštanj, Št. Ilj v Slov. goricah. Najvišja sodna inštanca je višje deželno sodišče (kot apelacijsko sodišce) v Ljubljani. Nanje je vezano višje državno tožilstvo v Ljubljani. Zborna sodišča I. stopnje so deželno sodišce v Ljubljani ter okrožna sodišča v Mariboru, Celju in Novem mestu. Z njimi so zvezana državna tožilstva v Ljubljani, Mariboru, Celju in Novem mestu. Okrajnih (sreskih) sodišč je 45, in sicer: 1. v oKblisu ljubljanskega deželnega sodišča 2. 12: Brdo, Cerknica, Kamnik, Kranj, Kranjska gora, Litija, Logatec, Lož, Radovljica, Škofja Loka, Tržič in Vrhnika. — 3. 2. V okolišu mariborskega okrožnega sodišča 10: Dolnja Lendava, Gornja Radgona, Ljutomer, Marenberg, Murska Sobota, Ormož, Prevalje, Ptuj, Slov. Bistrica in Št. Lenart v Slov. Goricah. — 3. V okolišu celjskega okrožnega sodišča 11: Brežice, Gornji grad, Kozje, Laško, Rogatec, Sevnica, Slovenjgradec, Slov. Konjice, Šmarje pri Jelšah, Šoštanj in Vransko. — 4. 4. V okolišu novomeškega okrožnega sodišča: Črnomelj, Kočevje, Kostanjevica, Krško, Metlika, Mokronog, Radeče, Ribnica, Trebnje, Velike Lašce, Višnja gora in Žužemberk. — Razen tega je v Celju še upravno sodišce.

Maks Miklavčič:

Cerkvena uprava Teritorialni razvoj cerkvenih upravnih področij
V škofijski razdelitvi slovenskih pokrajin se kažejo še do danes sledovi odredbe, s katero je Pipin 796 začasno, Karel Veliki pa 811 trajno določil reko Dravo kot mejo med metropolijama v Salzburgu in Ogleju. Bistveno je to razmejitev porušila šele vrsta reform v 18. stol. Dotlej sta v območju salzburške nadškofije nastali dve škofiji, ki sta pa bili malo obsežni in zelo odvisni od metropolije. Prvo je ustanovil nadškof Gebhard na Krki z uporabo dediščine bl. grofice Heme I. 1072. Njeno prvotno ozemlje je obsegalo zgolj severno Koroško, od Št. Vida na Glini do izvirov Krke in Motnice. Druga, labodska ali lavantinska škofija je nastala 1228 in je oklepala svet med Labodom in Št. Andražem tja blizu do Lipnice na v. in do Drave na J. Oba škofa sta bila strogo podrejena nadškofu in le njegova pomočnika v upravi preobsežne metropolije. V krajih južno od Drave je nekaj Slovencev prišlo pod upravo neznatnih primorskih škofij (Trst, Koper, Novi grad, Porec, Pulj), od koder so jemali patriarhi svoje namestnike, da so oskrbovali notranje pokrajine. Šele 1461 se je posrečilo Frideriku III., da je s pomočjo celjske dediščine iz župnij, ki so nau bile podrejene, ustanovil od Ogleja neodvisno škofijo v Ljubljani. S tem je bila stara uredba cerkvenih provinc prvič resno omajana, patriarhova oblast med Dravo in Sočo prekinjena. Ljubljanski škofiji je določil Pij II. naslednje leto le malo večji obseg kot sta ga imeli salzburški pokrajinski škofiji. Razbita je bila na 5 ločenih delov; največji je segal do povirja Ljubljanice, nato pa po ozkem pasu ob Savi v obe gornji savski dolini, drugi od Svibna na gornjo Savinjsko dolino tja do Šmihela pod Dravo in do Škal, tretji drobec je zavzemal župnijo Sv. Nikolaja pri Beljaku, četrti okolico Pilštajna, peti Št. Jernej na Dolenjskem. Nova škofija je bila podrejena neposredno papežu. Izven teh glavnih provinc so bili Slovenci v Prekmurju, ki so spadali deloma pod zagrebško škotijo, deloma pod vesprimsko. 1777 je vse to ozemlje pripadlo novi škofiji v Sobotišcu (Szombathely). Med tem pa so nastale že tudi velike spremembe v oglejskem patriarhatu. Leta 1751. so na prizadevanje Marije Terezije odpravili oglejski patriarhat in so za avstrijske dele ustanovili novo nadškofijo v Gorici. Ta je upravljala poslej vse preostale in raztrgane

kosce svoje province od morja do Drave in Sotle, celo preko Gorjancev. — Ker patriarh in za njim nadškof v Gorici nista mogla vršiti sama svojega poslanstva neposredno, so se poleg ljubljanske škofije močno utrdili njihovi zastopniki arhidiakoni, ki so zlasti pod vodstvom samostanov (Stična, Kostanjevica, Bistra), nemškega viteškega reda in novomeškega kapitlja (od 1493) postajali vedno bolj neodvisni. V končnem razvoju so se razmahnili južno od Drave naslednji večji arhidiakonati: dva furlanska (zgornji in spodnji), tolminski, gorenjski, dolenjski (ribniški), novomeški, savinjski; ozemlje nad Dravo je imelo arhidiakonate v Spodnji marki, Zgornjem in Spodnjem Koroškem. Vsa ta področja pa so drobili še naprej z župnijami, ki so bile utelešene velikim samostanom, zlasti cistercijanskim in. kartuzijanskim. 2. Ves izumetničeni sestav je porušil Jožef II. z odločitvijo, naj se škofijske meje prilagode takratnim deželam, hkrati pa brez ozira na zgodovinski razvoj preurede župnije po geografskem in statističnem vidiku, ki odpravijo arhidiakonate. Slovenci na Primorskem so odslej v načelu spadali pod Trst in Gorico, na Kranjskem. pod ljubljansko, na Koroškem pod krško, na južnem Štajerskem pa pod lavantinsko škofijo. Nova razmejitev se je izvršila v glavnem 1786 do 1789. Bila pa je še nepopolna. ljubljanska škofija si je priključila župnije Idrijo, Spodnjo Idrijo, Vojsko, Gore in Novo Oselico šele 1792, župnije postojnske in trnovske dekanije ji je prepustil tržaški škof 1. 1830., ko se je od goriške nadškofije odcepila tudi vipavska dekanija; Motnik je končno prišel v ljubljansko škofijo šele 1833. Tudi razmejitev med krško in labodsko škofijo v smislu deželnih meja se ni mogla gladko izvesti. Po trdih bojih je dosegel šele škof A. M. Slomšek 1859, da so sedež labodske škofije prenesli iz obmejnega in nemškega Št. Andraža v Maribor, obenem pa razmejitev po deželni meji prilagodili narodnim težnjam. Tako sta obe slovenski škofiji s sedežem v Jugoslaviji dobili mnogo večji in stalni področji in s tem mogli postati podlaga cerkveni upravi v dravski banovini. 3. Ob postanku naše narodne države sos cepitvijo slovenskega narodnega ozemIja močno prizadeli zlasti ljubljansko škofijo. Ves njen zapadni del so zasegli Italijani 1918, po rapalski pogodbi (1920) pa so kmalu odpadle kraje podredili drugim škofijam. Tako si je nova reška škofija 1925 dokončno priključila dekanijo Trnovo z župnijami Knežak, Prem, Tmovo in vikariatom Zagorje. Naslednja razmejitev se je pravno uveljavila 1933, ko je kraje severno od škofije na Reki ljubljanska škofija odstopila skupno s postojnsko dekanijo Trstu, dekaniji Vipavo in Idrijo nadškofiji v Gorici, župnijo Belo peč pa nadškofiji v Vidmu. Na zapadu je Ljubljana pridobila izpod goriške nadškofije le košček Selške doline (zdaj v novi ekspozituri Davči). — Nekaj poprej (1923) ji je krška škofija izročila v administracijo obe župniji na Jezerskem. Mariborsko (labodsko ali lavantinsko) škofijo je državna razmejitev le malo okrnila, dala pa ji je veliko vecJe nadomestilo v novo priključenem ozemlju. Odcepila ji je le župnijo Sv. Nikolaja na Soboti, ki jo je prepustila v upravo (apostolsko administracijo) sekovskemu škofu. Nasprotno pa je postal 1923 mariborski škof apostolski administrator za 13 župnij v Mežiški dolini (krška škofija), za 3 župnije sekovske škofije in obe prekmurski dekaniji s 18 katoliškimi župnijami iz somboteljske škofije. — Pripomniti je treba, da nova cerkvena razmejitev ob Jugoslovanski meji proti Avstriji in Madžarski še ni definitivno in pravno zaključno izvršena. Obe škofiji naše banovine tudi še nista urejeni v višjeredno cerkveno provinco. Z ostalimi Jugoslovanskimi škofijami sta zvezani samo preko škofovskih konferenc v Zagrebu, sicer pa sta obe podrejeni neposredno sv. stolici. Novi še ne izvedeni konkordat med Vatikanom in našo državo je 1935 obnovil nadškofijo. v Ljubljani z edinim sufraganom v Mariboru. Ta nadškofija je z drugačnim območjera poslovala že po Jožefinskih cerkvenih reformah, vendar le pod nadškofom Mihaelom baronom Brigidom (1788—1806). Nova cerkvena provinca ne bo povsem skladna z mejami dravske banovine. Obe škofiji sta namreč ohranili proti zagrebški nadškofiji in senjski škofiji svoje prvotne meje iz 1. 1918. Poznejše politične upravne spremembe na škofijsko razmejitev niso vplivale. Tako se obe upravni podrocJi razlikujeta ob gorenji Kolpi, nekaj malega pa tudi v Beli Krajini in na desnem bregu Drave in Mure. Bolj dosledno kot banovina združujeta strnjeno slovensko ozemlje v Jugoslaviji.

Notranja uredba škofijske uprave
Vsa oblast nad cerkvenim področjem posamezne škofije pripada po božjem pravu ordinariju, škofu. Izvršuje jo redno, neposredno, ne morda kot papežev namestnik, zakaj tudi

papeževa oblast je v bistvu škofovska oblast; ta jo izvršuje vzporedno s škofi v vesoljni cerkvi, dočim je škofovska jurisdikcija omejena na določeno ozemlje in ijudi. Njegovo zakonodajo določa obvezni okvir splošnega cerkvenega prava, pri katerem pa tudi more sodelovati kot aktiven član občega cerkvenega zbora. Znotraj svojega področja pa vlada povsem samostojno, vršeč svojo duhovniško, učeniško in zakonodajno oblast. Poleg tega vodi in nadzira vse podrejene organe, tako glede dušnega pastirstva, uprave in cerkvenega premoženja. Kot neke vrste senat stoji škofu ob strani stolni kapitelj, t.j. zbor duhovnikov (kanonikov), ki poveličuje boŽjo službo, pomaga škofu upravljati škofijo in ga nadomešča, ce je njegovo mesto izpraznjeno. Stolnim kanonikom se včasi v konzistoriju, škofovem posvetovalnem oPganu, pridružuje še nekaj drugih duhovnikov (konzistorialnih svetnikov). Škof v določenih >. zadevah obvezno vpraša za svet eden ali drugi zbor, vendar odloča končno iz lastne moči. — Prvi dostojanstvi v stolnem kapitlju imata stolni prošt in stolni dekan. — V ljubljanski škofiji obstoji poleg stolnega kapitlja še kolegiatni kapitelj s proštom na čelu v Novem mestu; njegova služba je dušnopastlrska. ljubljanski stolni kapitelj ima 12, mariborski 7, novomeški kolegij 5 kanonikov. Poleg teh je nekaj mest za častne kanonike. Redno upravo škofije opravlja škof s pomočjo kurije (ordinariata), ki se v načelu deli na troje oblastev, ki delujejo le v škoiovem imenu: a) upravno pod vodstvom generalnega vikarja, b) sodno, ki mu stoji na čelu oficial in c) ekspeditivno, ki mu načeluje kancelar. Najvažnejše mesto ima pri upravi generalni vikar, kiv večini primerov polnopravno zastopa in nadoniešča ordinarija. — V ljubljanski in podobno v mariborski škofiji je kurija razdeljena na tele sestavne dele: 1. škofijsko pisarno, kjer posluje generalni vikar in je shranjen aktualni arhiv, 2. škofijsko računovodstvo, ki nadzoruje cerkveno imovino, 3. škofijsko sodišče, kjer nastopa oficial kot sodnik poedinec, pa tudi v kolegiju 3 ali 5 članov, 4. škofijski arhiv za zgolj historično pomembne akte. — Poleg teh ustanov spadajo v kurijo razni kolegiji svetovalcev in komisij, ki vodijo in nadzirajo važnejše škofijske naprave in poslovanja (eksaminatorji, cenzorji, nadzorniki, svetovalci). Glavna področja nižje uprave so v vsaki škofiji dekanati in župnije. Za vermke župnije predstavlja župnija prvo neposredno cerkvenopravno oblast. Dekani so pomožen škofov organ pri nadziranju in vodstvu škofije. Njihova oblast nad vrsto župnij je samo delegirana, njihova saniostojnost je bistveno manjša kot je bila do jožefinskih reform oblast arhidiakonov, ki so jih nadomestili. — Poslovanje 5 novodobnih arhidiakonov, ki jih je uvedla ljubljanska škofija znova 1901, mariborska pa kot 4 naddekanate uredila 1906, je v bistvu samo posredništvo med dekani in škofom, združeno z nadzorovanjem vsega verskega, socialnega in cerkvenopoliticnega življenja poverjenih podrocij. Tako naddekani in arhidiakoni samo podpirajo in izpopolnjujejo namene, ki jih imajo v škofiji prvenstveno dekani. ljubljanska škofija je zdaj razdeljena na 18 dekanij, lavantinska pa na 24 dekanij in 4 dekanije župnij v administraciji. Župniki vrše glavne dušnopastirske posle v redni oblasti za določen okoliš in vernike, vendar pod ordinarijevim nadzorstvom. Njihova služba je načelno stalna in poleg škofove najbolj odgovorna. Kot urad, ki poleg škofije dela tudi za državo, ima župnija tudi pisarno, ki izdaja listine in upravlja med uradnimi knjigami zlasti krstno, birmansko, poročno in mrliško. — Nepopolne župnije, kjer vrši poseben duhovnik župnikove posle, včasi skoraj neodvisno, označujemo kot ekspoziture; po svojem značaju splošno odgovarjajo nekdanjim vikariatom, ki so jim župniki izročali dele prevelikih župnij v upravo. Vendar prištevamo ozemlje danes redkih ekspozitur pravno še vedno k izvorni župniji. — Redni župnikovi pomočniki so kaplani, ki delujejo pod vodstvom župnikovim in redno na istem kraju. ljubljanska škofija ima zdaj 274 župnij, 8 ekspozitur, 217 kaplanij, 3 manemisariate (mesta brez odgovornega vnanjega pastirstva), 25 beneIicijev. Na razpolago imajo 286 kuratnih cerkva (z rednim bogoslužjem), 890 podružnic, 281 kapel. Vseh svetnih duhovnikov je 593, od teh 416 v aktivnem dušnem pastirstvu, 79 v drugih službah, redovnih duhovnikov je 163, z upokojenci in onimi iz drugih škofij jih je vseh 756. Vernikov je 521.571. Mariborska (lavantinska) škofija je imela 1934 lastnih župnij 222, iz drugih škofij v upravi 34, skupaj 256, kaplanij 203+23, skupaj 226, le 4 ekspoziture (ena od teh »kuracija«), vseh duhovnikov pa 551, od teh 408 aktivnih, 2 deficienta, 40 upokojenih in 101 redovni duhovnik. Vseh katoliških vernikov je štela 618.724.

Redovnikl in redovnice
1. Izpod škofijske oblasti so na splošno izvzeti samostani, to je hiše verskih zadrug, ki žive po pravilih, potrjenih od papeža, in se posvečajo življenju v smislu evangeljskih svetov. Njihova organizacija sega preko škofijskih mej, ima pa zvečine v naših škofijah ali vsaj v državi svoje provincialno vodstvo, deloma celo materino hišo. Na zunaj se močno locijo po svoji starosti in ustavi, ki pe je vedno prilagodila časovnim posebnim nalogam. Najstarejši od teh, samostani iz redovne skupine reformiranih benediktincev (cisterciani, kartuziani in trapisti) imajo veliko neodvisnost posameznih hiš med seboj; bavijo se poleg meditacije in znanosti še posebej z ročnim delom. Druga stara samostanska ustanova, križniški (nemški viteški) red je prešel na dušno pastirstvo. Iz visokega srednjega veka so se pri nas ohranili in zelo razširili saxnostani tkzv. beraških redov po pravilih sv. Frančiška Asiškega (frančiškani, kapucini, minoriti), ki se pretežno uveljavijbjo v verski obnovi. Isti namen imajo naši mlajši redovi, ki vodijo domače in vnanje inisione s pomočjo pisane in govorjene besede (jezuiti, lazaristi), dočim se tretji inlajši red, usmiljeni bratje, posvecajo bolniški skrbi; ta je sicer glavna naloga ženskih kongregacij sv. Vincenca Paulskega, ki jih vodijo lazaristi (usmiljene sestre, bolniške sestre). Drugi ženski redovi, kot reformirane karmelicanke in magdalenke žive zlasti kontemplativnim namenom, še več pa se ukvarjajo s šolstvom in drugo vzgojo mladine, med starejšimi red uršulink, raed mlajšimi zlasti samostanske družine III. reda sv. Frančiška (šolske sestre) in sestre De Notre Dame. Mnogo samostanov je pri nas zatrl cesar Jožef II. 1782. Od teh se je spet obnovil zlasti naš najštarejši red cistercianov (iz 1. 1135/6). 2. Na slovenskih tleh imamo sedaj naslednje naselbine redovnikov: cisterciani, opatija v Stični in redovna hiša v Ljubljani; kartuziani, samostan Pleterje; trapisti, opatija Rajhenburg; frančiškani, provincija v Ljubljani, redovnih hiš v ljublj. škofiji 8, v labodski 4; kapucini, provincija v Celju, hiš 2+3; minoritski konvent v Ptuju; križniški red, priorat balivije v Ljubljani; Jezuiti (provincija v Zagrebu), redovna hiša v Ljubljani, rezidenca v Mariboru; lazaristi, provincija v Ljubljani, naselbin v ljublj. škofiji 3, v labodski 1; usmiljeni bratje 1+1; salezijanska družba sv. Janeza Boska 3+3. Vseh redovnih duhovnikov je 264, nekaj več pa redovnih bratov laikov. Mnogo številnejše so samostanske ustanove redovnic: karmeličanke, red. hiša na Selu pri Lj., 18 sester; uršulinke, red. hiša v Ljubljani, 3 v ljublj. škofiji, redovnic 186; k r i žniški red, provincija v Ormožu, 4 podružnice (2+2), 52 sester; usmiljene sestre sv. Vincenca P., osrednja hiša Marijin dvor, Radeče, ljubljanska škofija 20 podružnic, labodska 11, sester 833; konvent magdalenk v Studenicah, 39 sester; usmiljene sestre, materina hiša v Zagrebu, podružnice 3+0, sester 32; usmiljene sestre sv.Križa (provincija Dfakovo), 4 hiše, 41 sester; usmiljene sestre III. r. sv. Frančiška, Murska Sobota, 2 hiši, 15 sester; šolske sestre III. reda, mat. hiša v Mariboru, podružnic 17+8, sester 339; iste, materina hiša v Gradcu, prov. v Slov. Bistrici, 3+6 podružnic, sester 156; uboge šolske sestre de Notre Dame (Munchen), 4 hiše, 49 sester; frančiškanske Marijine misionarke (Rim), red. hiša v Ljubljani, 17 sester; bolniške sestre (Marijine sestre Čudežne svetinje), mater. hiša v Ljubljani, 4+1, podružnica, 130 sester.

Prebivalstvo
(Po uradnih podatkih.)1 Dravska banovina ima po dokončnih rezultatih popisa prebivalstva od 31. marca 1931 1,144.298 prebivalcev, od tega 551.211 moških in 593.087 ženskih. Od posameznih upravnih enot živi po ustvaritvi Velike ljubljane z dne 5. septembra 1935 največ ljudi v njej (nad 80.000 preb.). Sledi ji srez Ptuj z 71.041 preb., nato srez Kranj (z eksp. Škofjo Loko) z 59.212 preb., srez Ljubljana okol. ca 59.000 preb.2 srez Krško 55.216, Maribor levi breg s 54.873, Maribor desni
Podatki o številu preb. so tu vzeti po »Prethodnih rezultatih popisa stanovništva od 31. marta 1931 < (Beograd 1931). Rezultati, ki jih leksikon naVaja pri posameznih srezih in občinah, slone na podatkih sreskih načelstev in občin ter se od prvih marsikJe razlikuJejo. Razlike je deloma pripisati spremembam sreskih meJ ob priliki preureditve obfiin 1933. Zato so za podatke o gostoti v tem članku vzeti sreski areali pred to preureditviJo. Definitivni uradni podatki o štetju dosleJ po srezih in občinah žal še niso objavlJeni. — Ured. 2 ** Izgubil je z ustvaritvijo Velike Ljubljane nad 20.000 prebivalcev
1

breg s 54.608, Murska Sobota z 52.634, Novo mesto s 50.407, Celje (po ustvaritvi Velikega Celja) z 49.614, Šmarje s 45.533, Litija z 39.757, Kamnik z 39.596, Lendava z 38.053, Kočevje s 37.949, Radovljica s 36.302, Ljutomer s 35.000, Laško s 34.376, Brežice s 33.549, mesto Maribor s 33.149, srez Dravograd s 32.400, Slovenjgradec s 30.232, Logatec s 27.252, Črnonielj z Metliko s 25.265, Konjice z 21.231, Gornji grad s 17.564, mesto Celje (nova obč.) s 17.255 in mesto Ptuj s 4261. Pravilno sliko o razporeditvi prebivalstva pa dobimo šele, ce si ogledamo njegovo gostoto z ozirom na areal celotne banovine in posameznih srezov. V vsej banovini pride na km2 povprečno 72.6 prebivalcev. Od posameznih srezov pokaže najvišjo številko laški srez (123 na km2), čeniur je pač iskati vzrok v velikih rudarskih naselbinah Trbovelj in Hrastnika. Brez trboveljske in hrastniške občine bi prišlo v srezu le 66 preb. na km2, s čimer bi padel, kar se tiče gostote, šele ,na 13. mesto v banovini. Drugi najgosteje naseljeni srez je dolnjelendavski (114 na km2), slede mu nadalje srezi iz vzhodnega in severovzhodnega dela banovine, med njimi kot tretji Ptuj z mestom (92), Maribor 1. b. (91), Murska Sobota (88), Brežice (87), Maribor d. b. (84), nato Ljutomer (82). Šele na devetem mestu je celjski srez (80), ki mu slede Šmarje pri Jelšah (76), Kamnik (67), Krško (66), Slov. Konjice (66), Ljubljana okol. (65) po ustvaritvi Velike ljubljane, prej (85), Slovenjgradec (61), Litija (57), Kranj (56), Novo mesto (54). Pod 50 prebivalcev na km2 kažejo srezi, ki zavzemajo v veliki meri že visoka alpska gorovja in kraške planote. To so Dravograd (47), Logatec (45), Čmomelj z Metliko (43), Kočevje (36), Radovljica (35) in Gornji grad (33). Tendence, ki jih kaže p o r a s t prebivalstva v banovini, moremo razbrati iz podatkov ljudskega štetja za 1. 1921. in onega iz 1931. V vsej banovini je v tej dobi naraslo prebivalstvo za 83.942 duš ali za 7.9%, kar je vsekakor razmeroma malo v primeri s porastom v vsej državi (16.24%). Najbolj je naraslo prebivalstvo v srezu ljubljanske okolice (za 18,31%); v tem je upoštevan tudi porast onih ljubljanskih predmestij, ki so bila 1935 priključena Vel. Ljubljani. Slede srezi Maribor desni breg (za 18.07%), Dravograd (17.23%), Kranj (14.57%), mesto Ljubljana v obsegu pred priključitvijo okoliških občin (12.15%), srezi Radovljica (10.81%), Maribor levi breg (10.43%), Novo mesto (10.05%), Gornji grad (9.61%), Celje oKol. (9.29%), Laško (9.02%), Logatec (8.86%), Kamnik (8.36%), mesto Maribor (8.11%), srez Litija (7.85%), Konjice (7.78%), Slovenjgradec (6.69%), Črnomelj z Metliko (6.29%), Ljutomer (4.79%), Krško (3.91%), Brežice (3.90%), Ptuj (2.62%), Šmarje pri Jelšah (1.37%), Kočevje (0.15%). Padlo pa je prebivalstvo v lendavskem srezu (za 0.75%), mestu Celju (brez danes Vel. Celju priključene okolice, za 1.99%), v srezu Murska Sobota (2.45% padca), ter v mestu v Ptuju (4.23% padca). Zanimiva je primerjava za isto desetletje s podatki o prirodnem prirastku prebivalstva. V letih 1921—1931 se je v celi dravski banovini rodilo povprečno vsako leto na vsakih 1000 prebivalcev 28.87 ljudi, umrlo pa jih je 17.95, tako da je znašal povprečni prirodni prirastek 10.92. Od posameznih upravnih edinic so samo mesta Celje, Maribor in Ptuj, ki ne kažejo nikakega prirodnega prirastka, temveč v njih prekaša umrljivost število rojstev, in sicer v Mariboru za 1.94%, v Celju za 9.59%, in v Ptuju še precej več.3 Mesto Ljubljana (v obsegu pred 1935) je v tem oziru pozitivno (povpr. 1.70% prirastka). V njem sicer od leta do leta močno pada število rojstev, a pada tudi procent umrljivosti, kar je oboje reden pojav, združen z dviganjem kulturne stopnje. Med srezi ima najmanjši prirodni prirastek srez Murska Sobota (8.27%). Malo prirastka kaže tudi srez Šmarje pri Jelšah (9.10%). Od 10—11% prirodnega prirastka imajo srezi: Radovljica (10.12%), Celje okol. (10.33%), Ljutomer (10.70%), Kamnik (10.91%) in Brežice (10.94%). — Od 11—12% znaša prirodni prirastek v srezih: Ljubljana okol. (11.12%), Dol. Lendava (11.471'/0»), Kočevje (11.48%), Kranj (11.55%), Ptuj (11.57%) in Slov. Konjice (11.87%). — Med 12 in 12% prirastka beležijo srezi: Slovenjgradec (12.177%), Maribor desni breg (12.54%), črnomelj z Metliko (12.66%), Krško (12.82%) in Gornji grad (12.99%). še višji prirodni prirastek imajo srezi Dravograd (13.26%), Novo mesto (13.357%), Logatec (13.497%), Litija (14.657%), Maribor levi breg (14.73%) in Laško (16.09%). Če primerjamo te številke s številkami o rodnosti in umrljivosti,
Podatki za mesta pa so nezanesljivi in nedvomno previsoki, ker upoštevajo tudi smrtne slučaje v tamošnjih bolnicah, pri čemer so prizadeti tudi bližnji m daljni okoličani
3

dobimo seveda nekoliko drugačen vrstni red. Najmanj rojstev na 1000 prebivalcev kaže mesto Ljubljana (13.75), sledi mesto Ptuj (15.73), srezi Šmarje pri Jelšah (24.24), Radovljica (24.88), Ljub-ijana okol. (25.25), Murska Sobota (26.10), Celje okol. (26.81), Celje mesto (27.17), Kamnik (27.98), Maribor desni breg (28.22), Brežice (28.27), Kočevje (28.30), Ljutomer (28.57), Kranj (29.12), Dolnja Lendava (29.19), Konjice (29.24), Logatec (29.43). Gornji grad (30.17), Ptuj okol. (30.22), Slovenj-gradec (30.39), Laško (30.84), Krško (31.65), Litija (32.05), Dravograd (32.78), Maribor levi breg (32.86), Novo mesto (33.23) in Črnomelj z Metliko (33.67). Kar se tiče umrljivosti, kaže najmanj smrtnih slučajev na 1000 prebivalcev v desetletju 1921—1931 zopet mesto Ljubljana (12.10), slede srezi Ljubljana okol. (14.09), Laško (14.75), Radovljica (14.77), Maribor desni breg (15.74), Logatec (15.97), Gornji grad (16.26), Celje okol. (16.68), Kočevje (16.83), Šmarje pri Jelšah (16.92), Kamnik (17.05), Mnrska Sobota (17.37), Litija (17.39), Konjice (17.41), Kranj (17.56), Dol. Lendava (17.72), Krško (17.93), Brežice (17.98), Slovenj Gradec (18.12), Ljutomer (18.14), Maribor levi breg (18.22), Ptuj okol. (18.66), Maribor mesto (18.79), Dravograd (19.51), Novo mesto (19.96), Črnomelj (21.10), Ptuj mesto (33.96) in Celje mesto (36.77). Za strukturo prebivalstva v dravski banovini je važna še statistika poklicev iz 1. 1931. Po tej statistiki je zaposlenih v kmetijstvu, gozdarstvu in ribarstvu 690.561 preb. (320.400 moških, 370.161 ženskih) ali 60.35% vsega prebivalstva. V industriji in obrtih je zaposlenih 223.017 preb. (121.171 moških, 101.846 ženskih) ali 19.49%. Sledi sloj rentierjev in penzionerjev s številom 52.061 ali 4.55%, Javna služba in svobodni poklici s 46.109 preb. ali 4.03%, promet s 45.264 ali 3.96%, trgo-vina z 31.383 ali 2.74%, rudarstvo in topilništvo s 27.791 ali 2.43%, vojska in mornarica s 6274 ali 0.55%, dnevničarji in delavci brez podrobnejše označbe s 3702 ali 0.32%, uslužbenci denarnih za-vodov s 3651 preb. ali 0.32%, na vse ostale različne poklice pa odpade 14.485 preb. ali 1.26%. Če upoštevamo še, kolikšen del k posameznim poklicom pripadajočih ljudi tvorijo oni, ki te poklice dejansko izvršujejo, koliko pa oni, ki jih prvi vzdržujejo, dobimo naslednjo sliko. Največji procent vzdrževancev kaže rudarski poklic, to se pravi, od vseh onih prebivalcev, ki žive od rudarstva, jih je le 34.3% hraniteljev, a 65.7% vzdrževancev (žena, otrok itd.). Podobna je slika pri prometnih poklicih (34.6% hraniteljev, 65.4% vzdrževancev). Slede javna služba in svobodni poklici (50.1% hraniteljev, 49.9% vzdrževancev), industrija in obrt (53.5% hraniteljev, 46.5% vzdrževancev), kmetijstvo in gozdarstvo (54% hraniteljev, 46% vzdrževancev), trgovina (57.3% hra-niteljev, 42.7% vzdrževancev), rentieri in penzioneri (63% hraniteljev, 37% vzdrževancev), vojska in mornarica (86.9% hraniteljev, 13.1% vzdrževancev) itd. Podatki o narodnostni in verski pripadnosti prebivalstva po štetju iz 1. 1931 še niso uradno objavljeni.

Kulturni pregled
(Po poslovnem poročilu prosvetnega oddelka kr. banske uprave.) Za kulturno sliko drayske banovine je potreben pregled njenega šolstva, kulturnih in prosvetnih društev in institucij, knjižnic, tiska itd. Temeljna osnova vse kulture je narodna šola. Banovina ima (po stanju leta 1935.) 861 narodnih šol (848 državnih, 13 zasebnih). Ena šola pride povprečno na 1329 prebivalcev. Od vseh šol je enorazrednic 134, dvo razrednic 176, tri razrednic 132, štiri razrednic 114, pet razrednic 120, šest razrednic 151, sedem razrednic 135, osem razrednic 9. Od vseh teh navedenih 861 šol je rednih narodnih šol 804, šola za gluhoneme 1 (Ljubljana), šola za slepe 1 (Kočevje), ban. vzgajališče 1 (Ponoviče), šoli za manj nadarjeno deco 2 (Ljubljana, Maribor), manjšinska šola 1 (Ljubljana), ambulantne šole 4, šolskih stanic 24, zasilnih šol 10, zasebnih šol 13. — Razen tega je še 13 gospodinjskih šol, 55 zabavišč (s 75 oddelki), 13 zavetišč (z 20 oddelki) in 7 neotvorjenih šol: Krška vas, Globočice, Zg. Vrhpolje, Matke, Cerknica, (srez Maribor levi breg), Srednje Grčarje, Zilje. V vsej banovini je torej 948 narodnošolskih in njim sorodnih edinic. Na vseh narodnih šolah je 3246 temeljnih oddeljenj in 701 vzporednica, skupaj 3947 oddelkov. Manjšinskih razredov je 54, od tega ima madžarska manjšina v Prekmurju 4, nemška pa 49 razredov in 1 zasebno zabavišče.

Šole obiskuje 93.155 učencev in 92.172 učenk, skupaj 185.327 otrok, to je povprečno 47 otrok na 1 oddelek. Od teh otrok je Jugoslovanov 182.325, Nemcev 2287, Madžarov 650 in drugih 65. Vseh učnih oseb je (po stanju z dne 15. jan. 1936) 4133, in sicer 1536 (37.1%) učiteljev in 2597 (62.9%) učiteljic. Izmed teh je kontraktualcev 22, dnevničarjev 47, zabavilj 68, učiteljic ročnih del 60, drž. verouč. 24. V vseh šolskih poslopjih je 2692 ucilnic za 3947 oddelkov. Po izvedeni komasaciji upravnih obcin je nastala v posameznih primerih potreba prešolanj, tako da se danes meje šolskih okolišev v splošnem. krijejo z mejami upravnih občin. V banovini imamo 806 šol-skih občin. Višina vseh odobrenih proračunov je znašala: v letu 1931 36,863.043 Din, v letu 1932 29,197.012 Din, v letu 1933 25,070.782 Din, v letu 1934/35 23,997.932 Din, v letu 1935/36 25,184.788 Din. Od zneska za 1935/36 odpade na avtonomna mesta (Ljubljana, Maribor, Celje, Ptuj) 3,126.653'50 Din, ostalo (22,058.724'19 Din) morajo prispevati podeželske občine. Banovina vzdržuje gluhonemnico v Ljubljani, v kateri je bilo v šolskem. letu 1935/36 111 gojen-cev; v zavodu za slepo deco v Kočevju 40 gojencev, v deškem vzgajališču v Ponovicah pa se vzgaja 65 gojencev. Razen tega vzdržuje banovina še pomožno šolo v Ljubljani (98 gojencev) in v Mariboru (113 gojencev). Šole in učiteljstvo v dravski banovini vrše tudi ogromno prosvetno-kulturno delo v neposredni zvezi s poukom. Izpopolnjujejo se šolske knjižnice in ponekod se ustanavljajo na šolah tudi javne knjižnice. V mnogih šolah se vrše tudi večerni sestanki roditeljev, kjer se obravnavajo razna aktualna in gospodarska vprašanja. Mnogo uspeha obetajo kmetski in gospodinjski nadaljevalni tečaji za izven šolsko mladino, ki so se ustanovili v raznih šolskih področjih dravske banovine. Meščanskih šol je v banovini 44, in sicer 36 državnih in 8 zasebnih. Drž. Meščanske imajo 133 razredov in 77 vzporednic, skupaj 310 oddelkov, katere obiskuje 4286 učencev in 3573 deklic, skupaj 7859. Zasebne (samostanske) šole imajo 32 razredov in 5 vzporednic z 1448 učenkami. Vse meščanske šole imajo skupaj 165 razredov in 82 vzporednic, torej 247 oddelkov in 9307 učencev. V banovini je zdaj 11 popolnih gimnazij (5 gimnazij v Ljubljani, 2 v Mariboru, 1 v Celju, 1 v Ptuju, 1 v Novem mestu, 1 v Murski Soboti oz. Kočevju), 1 štirirazredna (Kočevje oz. Murska Sobota) in 4 zasebne (1 popolna, 1 sedem razredna, 1 dvo razredna, 1 le s 5. razredom). V šolskem letu 1935/36 je bilo vpisanih v 230 oddelkih 6840 učencev in 3115 učenk, skupaj 9955, poleg tega pa še na zasebnih zavodih 389 učencev in. 725 učenk, skupno 1114. Drž. učiteljski šoli (Ljubljana, Maribor) poslujeta letos s I., IV. in V. razredom, skupno v 11 oddelkih z 88 učenci in 162 učenkami, skupaj 250. Obe zasebni učiteljski šoli (v Ljubljani in Mariboru) imata v I. in. V. razredu 46 učenk. Najvišji kulturni zavod banovine je Univerza kralja Aleksandra I. v Ljubljani. Univerza ima popolno filozofsko, juridično, teološko in tehniško fakulteto ter nižji oddelek medicinske fakultete. Filozofska fakulteta ima institute za geografijo, za geologijo in paleontologijo, za botaniko, za zoologijo, ter seminarje za arheologijo, za filozofijo, za klasično filologijo, za matematiko, za pedagogiko, za primerjalno jezikoslovje, za primerjalno književnost, za romansko filologijo, za slovansko filologijo, za umetnostno zgodovino in za zgodovino. Juridična fakulteta ima civilnopravni, javnopravni in kazenskopravni seminar, ter kriminalistični, pravno zgodovinski in narodno gospodarski institut ter institut za mednarodno privatno pravo. Teološka fakulteta ima biblijski, cerkveno zgodovinski, dogmatsko historični in filozofski seminar ter seminarje za osnovno bogoslovje in za praktično bogoslovje. Na tehniški fakulteti so instituti za fiziko, za elektrotehniko, za gradbeno inženjerstvo, za kemijo, za uporabno matematiko, za mineralogijo, geologijo, petrografijo in nauk o slojiščih, za rudarsko merjenje, za rudarstvo, za strojništvo in za tehnično mehaniko. Medicinska fakulteta ima anatomski, biološki, fiziološki in histološki institut. Izven fakultet spada k univerzi še zavod za meteorologijo in geodinamiko. Univerza je imela v zim. sem, 1935/36 1783 slušateljev, in sicer 1776 rednih (med njimi 338 slušateljic) in 7 izrednih (med njimi 2 slušateljici). Največ slušateljev izkazuje Juridična fakulteta (625, med njimi 59 slušateljic), nato filozofska (454, med njimi 221 slušateljic), tehniška (377, med njimi 16 slušateljic), teološka (165) in medicinska (162, med njimi 44 slušateljic). Univerza ima 53 rednih prof., 14 izrednih, 18 docentov, 9 priv. docentov, 23 honor. predavateljev in 5 lektorjev. Poleg univerze je v dravski banovini še lepo število drugih znanstvenih in umetniških

institucij. Od bibliotek je najvažnejša Drž. študijska knjižnica v Ljubljani, ki tvori osnovo bodoči univerzitetni knjižnici. V Ljubljani so nadalje še Muzejska knjižnica, Mestna knjižnica, v Mariboru Študijska knjižnica in v Celju Mestna knjižnica pri muzeju. Nič manj važne niso številne ljudske knjižnice, ki jih je nad 2000, večinoma kot odseki raznih društev. Med njimi so največje Ljudska knjižnica Prosvetne zveze v Ljubljani, Šentjakobska in Simon Gregorčičeva knjižnica v Ljubljani ter knjižnica Prosvetne zveze in Ljudska knjižnica v Mariboru. Važnejši arhivi sov Ljubljani (škofijski arhiv, deželni arhiv v muzeju, mestni arhiv) in v Mariboru (ban. arhiv, kapiteljski arhiv). Muzeji so v Ljubljani, Mariboru, Celju in. Ptuju. V Ljubljani imamo poleg Nar. muzeja še Kr. etnografski muzej, Muzej za obrt pri Zbornici za trgovino, obrt in industrijo, ter snujoči se Mestni muzej. V Mariboru, Celju in Ptuju imamo mestne muzeje. — Od znanstvenih društev je omeniti Muzejska društva v Ljubljani, Mariboru, Celju in Ptuju, Zgodovinsko društvo v Mariboru ter Geografsko društvo, Znanstveno društvo za humanistične vede, Prirodoslovno društvo, Umetnostno zgodovinsko društvo, Filozofsko društvo, Slavistično društvo in Društvo za raziskovanje jam v Ljubljani. — Od umetniških institucij je nadalje še posebej treba omeniti N a r o d n o galerijo v Ljubljani, poleg tega pa stalna gledališča, ki jih imata Ljubljana (opera, opereta, drama) in Maribor (opereta in drama), dočim vzdržujejo mestna gledališča v Celju in Ptuju gostovanja ljubljanskega in mariborskega ansambla. Izpolnjuje jih cela vrsta diletantskih odrov in dramatskih sekcij raznih društev v mestih in po deželi. Med njimi so največji Šentjakobski gledališki oder in Ljudski oder v Ljubljani ter Ljudski oder in oder .Dramatičnega . društva v Mariboru. Deloma opravljajo kulturno delo tudi kinematografi; stalno jih obratuje v banovini 47. — Glasbena kultura vrljuje v Ljubljani v drž. konservatoriju in v kr. operi. Razen tega vodijo glasbeno življenje Glasbene Matice v Ljubljani, Mariboru, Celju in Ptuju s pevskimi zbori, orkestri, glasbenimi šolami itd. Pevska društva (okrog 200) so organizirana v Pevski zvezi in v Južno slovanski pevski zvezi, v Hubadovi in Ipavčevi pevski župi. Društveno delovanje je v dravski banovini, kolikor se kulturnih in prosvetnih društev tiče, osredotočeno v raznih društvenih zvezah. V Zvezi kulturnih društev v Ljubljani in Mariboru je včlanjenih 730 društev, v Prosvetni zvezi v Ljubljani in Mariboru 460 društev in v Zvezi kmetskih fantov in deklet 115 društev. Vseh društev sploh pa je bilo 1. 1934. v vsej banovini: humanitarnih društev 1480 (tu so všteta Gasilska dr., Rdeči križ, Karit. dr.), prosvetnih društev 836, patriotskih in nacionalnih društev 811 (Jadranska straža, Ciril-Metodova družba, Branibor, Narodna odbrana), Sokolskih društev in cet 308, samostojnih Javnih knjižnic 21, pevskih in. glasbenih društev 208, od stanovskih in strokovnih društev 774, znanstvenih društev 15 in raznih neopredeljenih društev 329. Vsa ta društva so imela okoli 3500 Javnih prireditev, ki jih je obiskalo nad 350.000 ljudi. Sokolskih društev je bilo začetkom leta 1935. 207 in 101 sokolska četa z 58.312 pripadniki, od katerih telovadi 33.866 članov. Mladina je organizirana razen v sokolstvu predvsem v Podmladku Jadranske straže in Rdečega križa. Podmladek Jadranske straže ima organizirane vse srednje, meščanske in učiteljske šole, najmanj ^ narodnih in več strokovnih šol. Skupno ima na 756 šolah 67.907 članov in članic. Podmladek Rdečega križa je imel ob koncu šolskega leta 1934/35 1266 razrednih odborov, v katerih je bilo organiziranih 37.784 podmladkarjev. Od telesnovzgojnih, športnih in sorodnih organizacij je razen Sokolstva omeniti še Jugoslovanski Zimsko-sportni savez, Ljubljanski lahko-atletski podsavez, Ljubljanski nogometni podsavez, Avtomobilski klub Kraljevine Jugoslavije, Aeroklub »Naša krila«, Šahovski klub za Slovenijo itd. Izredno pomembno vlogo igra pri nas tisk , in sicer za vse sloje prebivalstva. saj ni v naši banovini niti 6% nepismenih. Koncem 1. 1935. je izhajalo v banovini dnevno 7 listov (v Ljubljani 5, v Mariboru 2), trikrat tedensko 1, dvakrat tedensko 6, tednikov je 26, listov, ki izhajajo dvakrat ali večkrat mesečno je 18, mesečnikov 128, revij in zbornikov, ki izhajajo dvakrat ali večkrat letno je 38. Skupno vseh listov je 224. Za presojo kulturne stopnje prebivalstva banovine je značilno, da prihaja v hiše vsak dan okroglo 53.000 izvodov dnevnikov, ob nedeljah, ko izhajajo dnevniki v povečani obliki in kulturno politični tedniki, pa celo okrog 190.000 izvodov časopisov. Mesečnih in strokovnih listov prihaja vsak mesec po 200.000 med družine. Na ostale periodične publikacije pa je naročenih še okoli 140.000 ljudi. Naše književne družbe (Družba sv. Mohorja, Vodnikova družba, Cankarjeva družba, Slov. Matica, Slov. šolska matica), imajo okrog 100.000 članov, ki prejmejo na leto okrog 400.000 knjig. Poleg tega je izšlo v 1. 1935. pri raznih knjigarnah in založbah (»Modra

ptica«, »Evalit«, »Hram«, »Akademska založba«) 331 knjig.

Socialno skrbstvo in zdravstvo
(Po uradnih poročilih ban. oddelka za soc. politiko in narodno zdravje, OUZD, Pok. zavoda itd.)

Socialno skrbstvo
Socialnopolitično delo v dravski banovini obsega v glavnem zaščito dece in mladine, pomoč siromašnim. in onemoglim, pomoč po elementarnih nezgodah prizadetim, skrb za izseljeništvo in zaščito delavstva. Sem moremo prišteti še zavarovanje delavstva in pokojninsko zavarovanje meščanstva. Zaščita dece in mladine se naslanja na določila zakona o zaščiti dece in mladine dne 28. februarja 1922 in na določila zakona o zdravstveni zaščiti učencev od dne 30. avgusta 1930. Izvaja se deloma v banovinskih dečjih domovih, deloma s pomočjo karitativnih organizacij in s pomočjo družinske odgoje na deželi. Banovinska dečja zavoda sta dečji dom v Ljubljani in dečji dom v Mariboru, prvi ima prostora za 30, drugi pa za 110 oskrbovancev. Oba služita svojim namenom kot matična zavoda za sprejemanje otrok v oskrbo ter njih oddajo k rejnikom na deželi. Oba vodita evidenco vseh gojencev svojega teritorija, vodita tudi nadzorstvo nad rejniki in rejenci. Otroci se oddajajo pristojnim občinam oziroma svojcem. Ker za dekleta še ni v teh zavodih dovolj prostora, se oddajajo v Lichtenturnov zavod, nadalje v zavod šolskih sester na Viču in v Repnjali. Tudi za šolo-obvezne decke iz področja ljubljanskega dečjega doma se je moral najti sličen izhod s tem, da se dajejo v oskrbo v Marijanišče. V. 1. 1935. se je v navedenih zavodih s podporo banske uprave oskrbovalo 68 šoloobveznih otrok. Pospešuje se nadalje zlasti odgoja otrok pri rejnikih na deželi, bodisi proti plačilu oskrbnine v celoti ali deloma, bodisi brezplačno. V 1. 1935. je našlo pri dobrotnikih brezplačno oskrbo 53 otrok. Razen teh brezplačnih je sedaj na reji pri rejnikih 171 otrok, in sicer 40 iz mariborske, 131 pa iz ljubljanske okolice. Na pobudo društva za varstvo deklet v Ljubljani se ustanavlja tudi zavod za ogroženo in padlo žensko mladino v graščini Brdce pri Mozirju. Tudi zdravstvena zaščita dece in mladine se pospešuje po najboljših močeh. S podporo banske uprave se je oddalo raznim družinam na deželi na počitnice 20 siromašnih otrok, v počitniško kolonijo šolske poliklinike pa 30 otrok. Mnogim humanitarnim društvom je bila naklonjena podpora za počitniške kolonije. Na vsem teritoriju dravske banovine deluje 49 krajevnih zaščit dece in mladine. Pomoč siromašnim in. onemoglim je poleg podpor posameznikom in različnim karitativnim društvom (iz rednih proračunov in iz proračuna bednostnega sklada) omejena na nekaj hiralnic, med njimi poleg hiralnice sv. Jožefa v Ljubljani še na ban. hiralnici v Vojniku in Ptuju. Banska uprava ustanavlja novo hiralnico v gornje radgonski graščini. Elementarne nezgode (poplave, toča, suša) zahtevajo redne podpore prizadetim od strani državnih in samoupravnih oblasti. Važen socialni pojav je naše izseljeništvo. Izseljevanje je sicer zaradi strogih predpisov skoro popolnoma prenehalo, množe se pa reparacije izseljenikov, največ zaradi pomanjkanja zaposlitve. Povratniki prihajajo v domovino po večini skoraj brez sredstev, ker so z za-upanjem v zboljšanje razmer vztrajali na svojih mestih, odnosno bivališčih tudi še potem, ko niso bili več zaposleni. Banska uprava je bila primorana podpirati jih iz lastnih sredstev ter je na-kazala skladu za podpiranje izseljencev, nadalje raznim društvom in ustanovam, ki se bavijo s podpiranjem izseljencev, znatne podpore. V 1. 1935. se je vsega skupaj izselilo 288 oseb, povečini takih, ki so se izselili k svojcem. Za stalno se je vrnilo v dravsko banovino 768 oseb, in sicer največ iz Francije in Holandije. Eden najbolj perečih socialno-političnih problemov je zaščita delavstva in borba proti brezposelnosti. Pri reševanju teh vprašanj so morale krepko prijeti za delo poleg države in banovine še druge Javne socialne institucije (Delavska zbornica, Okrožni urad za zavarovanje delavcev, Borza dela). Brezposelnost je v zadnjih letih pri nas močno narasla. Največji obseg zavzema med

sezonskimi in poljedelskimi delavci. Razen njih so zelo prizadeti stavbinski delavci, ker je gradbena delavnost močno skrčena zaradi pomanjkanja plačilnih sredstev. Navedenim strokam sledijo delavci oblačilne, kovinske in trgovske stroke. Žalostno poglavje zase so brezposelni intelektualci. Tudi stanje delavstva v rudarskih revirjih se je močno po-slabšalo zaradi omejitve dobav premoga iz naših rudnikov. Najbolj je prizadeta lesna stroka. Banska uprava je zastavila vsa razpoložljiva sredstva, da zajezi preteči val brezposelnosti, in sicer s čim večjimi podporami iz svojega proračuna, prav tako Ministrstvo za socialno politiko in na-rodno zdravje iz fonda za Javna dela. Izredne važnosti je zavarovalna organizacija delavstva, ki jo vrši Okrožni urad za zavarovanje delavcev (OUZD) v Ljubljani, z ekspoziturami v Mariboru, Celju, Ptuju, Kočevju, Kranju, Soboti, Novem mestu, Sloveni Gradcu, Tržiču in Zagorju. Število članov (zavarovancev) je znašalo 1. 1934. 79.010, kar znači znaten padec proti 1. 1930., ko je znašalo 103.729. V odstotkih celotnega prebivalstva ima največ zavarovanih delavcev mesto Celje (48.51), nato mesto Maribor (29.42), mesto Ptuj (17.06) in mesto Ljubljana (26.88). Precejšen odstotek imajo še srezi Kranj (13.61), Radovljica (8.74), Litija (8.53), Kamnik (6.95), Kočevje (6.60) in Ljubljana-okol. (6.53). Slede Slovenj Gradec (5,76), Maribor desni breg (4.89), Celje (4.67), Dravograd (4.41), Slov. Konjice (3.99), Novo mesto (3.73), Ljutomer (3.57), Brežice (3.41), Logatec (3.40), Gornji grad (3.34), Črnomelj (3.31), Maribor levi breg (2.48), Krško (2.44), Dol. Lendava (1.98), Laško (1.86), Šmarje (1.83), Murska Sobota (1.77) in Ptuj (1.65). — Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala za 1. 1934. Din 22.63, je pa v stalnem padanju kljub naraščajoči zaposlenosti delavstva. Stalež bolnikov OUZD je znašal v 1. 1934. 2140, zdravniških intervencij je bilo 510.066, v bolnicah se je na račun OUZD zdravilo 9325 oseb. Nepremičnine, ki jih upravlja OUZD, so last Osrednjega urada v Zagrebu: to so poslopja v Ljubljani, v Mariboru, v Celju, na Rabu in v Laškem. Opaža se močno naraščanje ženskih zavarovancev na račun moških, čemur je vzrok pač v cenejšem delu žene in v napredovanju industrij, ki zaposlujejo pretežno žensko delavno moč. Zaposlenost v raznih industrijah je različna: od 28 ind. skupin kaže samo 10 industrij padec, med njimi pomembnejši samo predelovanje kože, gradnje nad zemljo in predelovanje lesa. Največji porast pa kaže tekstilna industrija. Po statistiki za 1. 1934. je največ delavcev (12.682) zaposlenih v tekstilni industriji, sledi hišna služinčad (8350), gozdno žagarska industrija (6552), kovinska industrija (6132), oblačilna industrija in čiščenje (4173), industrija hrane in pijače (3625), gradnja nad zemljo (3570), industrija kamenja in zemlje (3536), trgovina (3528), predelovanje kože in njenih surogatov (2806) itd. Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani obsega poleg dravske banovine se ozemlje bivše Dalmacije, t. J. dele primorske, zetske in savske banovine, Obveznih zavarovancev je bilo konec 1. 1935. 10.857; od tega v dravski banovini 8393. Po strokah se razdele nameščenci sledeče: denarni zavodi 1181, trgovina in špedicija 2441, rudarstvo in kovinarstvo 1001, ostala industrija 3414, ostali poklici 2375. Kljub povečanju števila v zadnjih letih pa se je radi poslabšanega položaja nameščencev vsota zavarovanih prejemkov zmanjšala (od 1. 1931. do 1. 1935. za povpr. 9.2%). Poleg vrednostne imovine (vrednostni papirji, vloge, posojila itd.) poseduje zavod precej nepremičnin, predvsem več modernih zgradb v Ljubljani, med njimi Nebotičnik. Dohodek od nepremičnin je pričel "v" zadnji dobi zopet naraščati. Vendar pa se je donos imovine v celoti v 1. 1935. zmanjšal še za nadaljnjih 5%.

Zdravstvo
V zdravstveni službi so na prvem mestu bo1nice. Državne bolnice so: Splošna bolnica v Ljubljani, Bolnica za ženske bolezni v Ljubljani, Bolnica za duševne bolezni Ljubljana—Studenec, Bolnica za duševne bolezni v Novem Celju. Banovinske javne bolnice so v Mariboru, Celju, Ptuju, Murski Soboti, Slovenj Gradcu, Brežicah in ženska bolnica v Novem mestu. Ostale javne bolnice so: Bolnica križ. reda v Ormožu, Javna bolnica usmiljenih bratov v Kandiji, Obč. bolnica v Krškem in bolnice brez pravice javnosti: Bolnica bratovske skladnice v Črni, Bolnica Rdečega križa v Konjicah, Bolnica bratovske skladnice v Trbovljah, Občinska izolirnica v Trbovljah. V Ljubljani je poleg tega otroška bolnica in več zasebnih sanatorijev, prav tako v Mariboru. Omeniti je še'velika državna in banovinska zdravilišča, med njimi zdravilišče Rogaško Slatino, Dobrno ter zdravilišči za

tuberkulozne na Golniku in Topolšici. Od ostalih socialno-higienskih ustanov je na prvem mestu Drž. higienski zavod v Ljubljani, ki skrbi predvsem za asanacije po naših vaseh, v prVi vrsti za zgradbo vodovodov. Zatiranje nalezljivih bolezni se izvaja strogo po določilih zakona o zatiranju nalezljivih bolezni. Uspehi so vsled složnega sodelovanja državnih, banovinskih in občinskih funkcionarjev vse-skozi povoljni. Nadalje imamo domove narodnega zdravja v Ljubljani, Mariboru in Celju, zdravstvene postaje v Cerkljah, Lukovici in Tržiču, šolske poliklinike po večjih mestih, anti venerični dispanzer v Slovenj Gradcu, ambulanto za trahom v Murski Soboti. Akcijo proti najbolj razširjeni bolezni, zlasti med gospodarsko šibkejšimi sloji, vodijo Proti tuberkulozne lige, ki imajo v upravi proti tuberkulozne dispanzerje v Ljubljani, Mariboru, Celju, Ptuju, Kranju, v Trbovljah in na Jesenicah. Zdravstvena služba v podeželju je organizirana po zdravstvenih občinah odnosno banovinskih zdravnikih. Vsa banovina je razdeljena na 114 združenih in 8 samostojnih zdravstvenih občin. Organizacija zdravstvene službe je v rokah oddelka za socialno politiko in narodno zdravje Kr. banske uprave v Ljubljani, in sicer odseka za narodno zdravje, ter banskega sanitetnega sveta pod predsedstvom načelnika omenjenega oddelka. Ostale organizacije so še Zdravniška zbornica v Ljubljani, Slovensko zdravniško društvo in Rdeči križ Kraljevine Jugoslavije. Ing. Vinko Sadar:

Poljedelstvo
Od površine dravske banovine odpade po podatkih za 1. 1934. na njive 313.850 ha ali 37.9%, na vrtove 10.956 ha ali 1.3%, na travnike 257.287 ha ali 31 %, na pašnike 193.817 ha ali 23.4 %, na vinograde 24.770 ha ali 3%, na sadovnjake 21.657 ha ali 2.6%. Neplodnega zemljišča je 6.931 ha ali 0.8%. Skupna kmetijska površina znaša torej 829.268 ha ali 51.1% skupne površine. V naši banovini gojimo 34 njivskih (kulturnih) rastlin. Glavni njivski sadeži so po vrsti: pšenica, rž, Ječmen, ajda, oves, koruza, proso, krompir, fižol, pesa, korenje, zelje, buče, hmelj, lan, črna detelja, laška in semenska detelja. Glede zasejane površine si sledijo sadeži tako-le: 1. pšenica, 2. krompir, 3. koruza, 4. rž, 5. ajda, 6. črna detelja, 7. oves, 8. ječmen, 9. lucerna, 10. proso, 11. pesa, 12. zelje, 13. korenje, 14. fižol, 15. hmelj, 16. lan, 17. repa itd. Kmetijska površina v 1. 1924 — 1933**
Srez • Brežice . . . Celje .... Crnomelj . . Dolnja Lendava Gornji grad Kamnik . . . Kočevje . . . Konjice . . . Kranj .... Krško .... Laško .... Litija Ljubljana mesto in srez Ljutomer . . Logatec . . . Maribor d. br. Maribor 1. br. . Metlika . . . Murska Sobota Novo mesto Prevalje . . . Njive 8512 11.793 6.846 15.513 5.123 12732 11.212 5.735 15.007 19.718 4.937 13.059 18.898 15.200 6.887 13.264 14.524 4.557 27.048 18.913 8.496 %* 38-1 40-1 22-0 58-0 26-6 48-7 17-2 40-7 33-0 50-1 37-4 44-5 35-8 51-7 16-9 40-7 40-7 41-1 65-6 42-5 33-1 Vrtovi %* Trav niki %* 271 549 346 •1.340 121 32 104 217 173 339 132 678 885 453 225 505 249 201 740 116 463 1-2 6.922 1-9 1-1 5-0 0-6 03 0-2 1-6 0-4 0-9 1-0 2-3 1-7 15 0-6 1-5 0-7 1-8 1-8 0-3 1-8 11.939 10.580 5.628 3.630 6.786 25.777 4.679 13.146 9.831 4.989 8.280 24.278 7.354 19.441 9.462 9.207 2.088 9.701 11.764 7.764 Pašniki %* Vinogra %* di 81 1-7 1-3 3-1 0-4 — 00 4-0 — 7-5 0-3 0-4 — 7-8 — 3-0 8-4 4-9 09 5-1 — Sadovnj %* Barje %* Vsega aki 402 — 139 984 173 778 656 510 1.377 891 — 406 1.084 1.956 123 4.275 840 285 750 771 544 1-8 308 — 0-5 3-7 0-9 3-0 1-0 3-6 30 2-3 — 1-4 2-0 6-7 0'3 132-4 2-6 1-8 1-7 2-1 43 2 405 116 17 46 25 9 — 4 313 54 241 1.183 38 11 149 400 — 1.147 1-4 22.346 0-1 00 1-5 0-6 0-1 0-1 0-2 0-0 — 0-0 1-1 0-1 0-8 2-9 0-1 0-0 1-3 1-0 — 4-5 29.429 31.100 26.742 19.248 26.117 65.081 14.080 45.461 39.387 13.191 29.322 52.802 29.425 40.644 32.621 35.694 11.100 41.229 44.496 25.637

31-0 4.114 40-6 340 21-0 18-9 26-0 36-6 33-2 289 24-9 37-8 25-2 460 25-0 47-8 29-0 25-8 188 23-5 26-4 30-3 4.598 12.161 2.047 • 10.000 5.731 27.284 2.354 15.749 5.656 3.097 6.475 7.603 1.920 12.785 4.115 7.867 3.280 2.238 10.690 7.223

18-4 1.817 156 39-1 7-7 52-0 21-9 41-9 167 34-7 14-3 23-5 22-1 14-4 6-5 31-5 12-6 22-0 29-5 5-4 24-2 28-2 507 1.026 825 85 — 2 560 — 2.952 32 112 — 2.301 — 963 2,996 540 352 2.242 —

PtUJ Radovljica . . Slovenjgradec . Šmarje pri Jelšali Skupaj v banovini * kmetijske povrsine brez d i d it

26 766 4.674 8.378 12.398 310.189

45-0 12-3 37-3 40-1 37-6

1 687 310 179 572 10.928

2-8 0-8 0-8 1-8 1-3

13 713 12.639 6.585 10.869 257.052

23-0 33-2 29-3 35-2 31-1

7 658 19.630 6.805 4.507 195.487

12-7 51-5 30-3 14-6 23-7

4 442 — 52 2.419 24.225

7-5 — 0-2 7-8 2-9

3 675 229 470 — 21.318

6-2 0-6 21 — 2-6

1 644 603 — 148 6.906

2-8 1-6 — 0-5 08

59 485 38.085 22.469 30.913 826.105

Po množini pridelka prednjačijo njivske krmilne rastline in krompir. Pšenica stoji šele na šestem mestu, koruza na sedmem, rž na desetem, oves na enajstem, ajda na dvanajstem, Ječmen na trinajstem, proso pa na šestnajstem mestu. 1933. smo zasejali in spravili pšenice 6 pridelek 633.904 q pšenice ozimne in jare 3,457.502 1.723 ha, krompirja (ranega in poznega q 550.126 54.009 ha, koruze (zgodnje in pozne q 321.150 40.704 ha, rži (ozimine in jare q 34.096 ha, rne detelje (sena) 1,150.911 30.262 ha, ovsa q 245.873 24.504 ha, ječmena q 189.947 18.331 ha, lucerne (suhe... ) q 309.477 7.434 ha, prosa ..... q 53.122 q 5.624 ha, pese ..... 601.411 q zelja (zgodnjega in 5.413 ha, 272.364 q 3.447 ha, fižola ... 225.111 q 3.136 ha, 14.460 q 1.834ha, hmelja .... 11.728q 1.192 ha, ajde (prašne) . . q 1.058ha, semena 7.523 lanu ..... q prediva 3.953 979 ha, 5.486 q repe ..... 61.639 q

Razen tega pridelujemo se: soržice na 5052 ha 53.632 q, pire na 471 ha 4659 q, graha na 181 ha 1474 q, konoplje na 157 ha 397 q semena in 732 q prediva, maka na 61 ha 2932 q, cikorije na 7 ha 305 q, oljne repice na 33 ha 1584 q, leče na 23 ha 1602 q, boba na 218 ha 2260 q, grašice na 299 ha 457 q, čebule na 515 ha 23.592 q, rajčice na 34 ha 1586 q, paprike na 97 ha 1888 q, esparzete na 115 ha 2291 q, raznih industrijskih rastlin 131 ha, raznih krmilnih rastlin 3338 ha. Spredni pridelki, večinoma vmesni sadeži so dali: 33.790 q fižola, 156 q graha, 1554 q boba, 720 q krompirja in 404.445 q buč. ^ZI^" Povprečen pridelek na ha zadnjih petih let Je: koruze 13 q, pšenice 9.6 q, pire 9.1 q, ječmena ^"s^l^ 9.7 q, prosa 9.2 q, ovsa 9 q, rži 9.2 q, soršice. 10.1 q, ajde 6.2 q, hmelja 8.1 q, maka 7 q, oljne repice žev 7 q, cikorije 39.4 q, sladkorne pese 61 q, konoplje vlakna 4.9 q, lanu 4.8 q prediva, zelja 77.3 q, čebule in česna 51 2 q, korenja 67.8 q, krompirja 66.7 q, fižola 7.9 q, paprike 18 q, rajcice 46.1 q, graha 6.8 q, leče 6.5 q, boba 8.9 q, domace detelje 35.6 q, lucerne 389 q, grašice za zrno 7.8 q, repe 80.2 q, pese 104 q, travnikov 21.9 q. Leta 1933. smo pridelali povprecno na ha: koruze 13.5 q, pšenice 10.2 q, pire 9.9 q, Jecmena 10.4 q, prosa 9.4 q, ovsa 10 q, rži 9.4 q, soršice 4.1 q, ajde 7.1 q, hmelja 9.8 q, maka 3.4 q, oljne re-pice 6.8 q, cikorije 43.4 q, sladkorne pese 66 q, konoplje 4.7 q, lanu 5.6 q prediva, zelja 79.1 q, čebule in česna 45.8 q, korenja 71.8 q, krompirja 64 q, fižola 7.9 q, paprike 19.5 q, rajčice 46.6 q, graha 8.1 q, leče 6.9 q, boba 10.4 q domače detelje 38 q, lucerne 42.3 q, grašice zrna 7.2 q, repe 84.4 q, 111.1 q, sena 24.1 q. Koruze se goji največ v ptujskem srezu (4.738 ha), nato v krškem, mursko sobotskem, šmarskem, mariborskem levem, lendavskem, brežiškem itd., najmanj pa v kranjskem (350 ha). Pride-lek je pa največji v novomeškem (19.5 q na ha), najmanjši v logaškem (8q). Pšenice sejejo največ v mursko sobotskem srezu (8134 ha), nato pa po vrsti v lendavskem, ptujskem, ljutomerskem, krškem, novomeškem, šmarskem itd., najmanj pa v radovljiškem srezu (567 ha). Največji pridelek na ha je v novomeškem (12.6 q), najmanjši pa v logaškem (6.9 q).

Piro sejejo v šmarskem (227 ha), brežiškem, ptujskem, mariborskem levem, krškem, konjiškem, kočevskem, ljutomerskem, novomeškega, mariborskem desnem in metliškem srezu (Iha). Pridelek na ha je največji v metliškem. (15 q), najmanjši v kočevskem (6q). Ječmena sejejo največ v mariborskem levem srezu (1599 ha), nato sledijo po vrsti ljubljanski, novomeški, krški, kranjski, litijski srez itd., najmanj pa v lendavskem srezu (88 ha). Pridelek na ha je največji v novomeškem (12.9 q), najmanjši pa v prevaljskem (7.9 q). Prosa sejejo največ v mursko soboškem srezu (732 ha), nato sledijo kranjski, kamniški, ljubljanski, ptujski, novomeški, litijski itd., najmanj pa v konjiškem. (13 ha) srezu. Rodi najbolje v slovenj grajskem srezu (13.1 q), najslabše v konjiškem. Ovsa največ sejejo v ptujskem srezu (1938 ha), nato sledijo srezi mursko soboški, mariborski levi breg, kranjski, mariborski desni breg, kamniški, ljubljanski, ljutomerski, celjski, kočevski, slovenjgraški, kjer ga sejejo nad 1000 ha, najmanj pa v lendavskem srezu (186 ha). Najvišji pridelek je v novomeškem srezu (13.3 q) najmanjši pa v logaškem (7q). Rži sejejo največ v mursko soboškem srezu (6663 ha), nato sledijo srezi ptujski, lendavski, ljutomerski, dravograjski, slovenjgraški, mariborski desni breg, kranjski, ljubljanski, kjer JO zasejejo nad 1000 ha, najmanj pa v logaškem srezu (124 ha). Največ rodi v novomeškem srezu (12 q), najmanj pa v mursko soboškem (7.1 q). Soršice sejejo največ v ptujskem srezu (635 ha), najmanj v logaškem (4ha). Pridelek je največji v novomeškem srezu (13.3 q), najmanjši v logaškem. Ajde sejejo največ v ljubljanskem srezu (259 ha), nato v mursko soboškem, litijskem, logaškem (nad 100 ha), najmanj v mariborskem. Seveda je tu mišljena le prašna ajda. Največji pridelek daje radovljiški srez (10.5 q), najmanjši pa črnomaljski (3.3 q). Hmelj gojijo le v celjskem srezu (907 ha), slovenjgraškem (125 ha), dravograjskem (80 ha), gornjegrajskem (44 ha), mariborskem desnem bregu (16 q), v mariborskem levem bregu, litijskem, laškem, konjiškem in kamniškem srezu pa površina hmeljnikov w presega 6 ha. Najbolje rodi v celjskem srezu (10.7 q), najslabše pa v mariborskem desnem bregu (4.5 q). Maka sejejo največ v dravograjskem (24 ha), in slovenjgraškem srezu (22 ha). Drugod le neznatne površine * Cikorijo sejejo le v ljubljanskem in dravograjskem srezu. Konoplje sejejo največ v ljubljanskem srezu (33 ha), nato v krškem in lendavskem (okoli 30 ha), v crnomeljskem 16 ha, metliškem in novomeškem srezu okoli 10 ha, v mursko soboškem 5 ha, v mariborskem levem in ptujskem pa le po 1 ha. Drugod je ne sejejo. Največji pridelek je v ptujskem srezu (12 q), najmanjši v lendavskem (2.2 q). Lanu sejejo največ v novomeškem srezu (180 ha), veliko v litijskem (134 ha), nato v krškem (89 ha), v šmarskem, ljubljanskem, kranjskem srezu okoli 60 ha, najmanj v kočevskem (2ha). Največji pridelek daje v kočevskega, najmanjši v črnomaljskem (2q prediva). Zelja sadijo največ v ljubljanskem srezu (289 ha), nato v krškem, šmarskem, mariborskem, celjskem, kranjskem srezu (nad 200 ha), najmanj v lendavskem (41 ha). Čebule in česna sadijo največ v ptujskem srezu (143 ha), drugod pa povsod mnogo man.J, in sicer v ljubljanskem okoli 87 ha, drugod pa pod 50 ha. Najmanj v gornjegrajskem in celjskem srezu (3 ha). Pridelek je najboljši v ljutomerskem srezu (81 q), dober tudi v ptujskem (79.7 q), in mariborskem (58.7 q). Drugod pa izpod 44 q. Korenja sejejo največ v novomeškem srezu (763 ha), veliko v ljubljanskem in litijskem (439 ha), v krškem 289 ha, povečini pa izpod 200 ha. Kočevski, dravograjski, šmarski in slovenjgraški srez ne seje korenja. Pridelek je najvišji v kranjskem. srezu (96.8 q), najmanjši v lendavskem (24.1 q). Krompirja sadijo največ v ptujskem srezu (5806 ha), nato od 3000—4000 ha v srezih: mariborskem desnem bregu, mursko soboškem, ljubljanskem, krškem, od 2000—3000 ha v srezih: mariborskem levem bregu, kranjskem, novomeškem, kočevskem, lendavskem, kamniškem, celjskem, iz-pod 1000 ha le v radovljiškem, gornje grajskem in metliškem srezu (689 ha). Največ rodi v Ijuto-merskem (100 q), najmanj v lendavskem (29.2 q). Fižo1 se sadi večinoma kot vmesni sadež. Največ v šmarskem srezu (6.125 q). Kot čisti (glavni) sadež ga sadijo največ v ljubljanskega srezu (358 ha). V čisti kulturi je dal največji pridelek v celjskem srezu (12 q), najmanj pa v kočevskem (4.4 q). Graha sejejo največ v mursko soboškega srezu (41 ha) in ljubljanskem (32 ha), kočevskem

(24 ha), kranjskem (16 ha), drugod pa od 11—1 ha. Nič ga ne sejejo na njivah v črnomaljskem, šmarskem, slovenjgraškem, metliškem, mariborskem, laškem in kamniškem srezu. Leče sejejo največ v krškem. srezu (8 ha), kamniškem, konjiškem, kranjskem, logaškem, novomeškem, dravograjskem, ptujskem srezu, le 3—1 ha, drugod pa nič. Pridelek je najvišJi v ptujskem srezu (11 q) in litijskem (10 q), najmanjši v dravograjskem (4.3 q). Bob sadijo večinoma med krompir in v druge sadeže. Prav tako buče, ki jih sploh ni v cisti kulturi. Če računamo 20% bučnic in 20% olja, smo pridelali 161.760 kg bučnega olja ali na prebivalca več kot l/8 kg. Domačo deteljo sejejo povsod, največ pa po površini v novomeškem, kranjskem, ljubljanskem srezu. Pridelek je od 86 q do 18 q na ha. Nemško deteljo prav tako povsod sejejo, največ v novomeškem., ljubljanskem, krškem, kamniškem in. kočevskem. srezu. Pridelek koleba od 22—68.6 q na ha. Grašice za seme sejejo največ v kranjskem srezu, v 13 srezih je pa sploh ne sejejo. Strniščno repo' sejejo povsod in v velikih množinah. Rabi se za krmo in za kisanje. Vedno več sejejo tudi p e s e, in sicer največ v ljubljanskem. srezu, nato v novomeškem itd. Največji pridelek izkazuje mariborski srez. Travniki so dali največ sena v dravograjskem srezu (68.3 q), najmanj pa v kočevskem travniki (9.8 q). Največ travnikov ima kočevski srez (25.777 ha ali 39.6% kmetijske površine). Zelo veliko jih ima tudi ljubljanski srez (24.278 ha), nekoliko manj logaški (19.441 ha). Več povedo številke, ki kažejo odstotek travnikov od cele kulturne površine. Ta odstotek travnikov je najvišji v logaškem srezu (47.8%), nato sledi ljubljanski, (46%), celjski (40.6%), kočevski (39.6%), laški (37.8%), šmarski (35.2%), črnomaljski (34%),'radovljiški in konjiški (33%). Po odstotkih je največ pašnikov v gornjegrajskem srezu (52%), nato v radovljiškem (51.5%), črnomaljskem (39.1%), kranjskem (34.7%), logaškem (31.5%), slovenjgraškem (30.3%), najmanj pa v mursko soboškem srezu, kJer znašajo komaj 5.4% cele kulturne zemlje. Za seme potrebujemo: pšenice povprečno na ha 171 kg skupno 103.971 q, 20% pridelka, rži „ ha 172 kg „ 57.025 q, 22% koruze „ ha 35 kg „ 13.675 q, 30% ajde „ ha 60 kg „ 19.700 q. 20% prosa „ ha 25 kg „ 2.354 q. 2% fižola povprečno na ha 150 kg skupno 5.427 q, 14 % pridelka krompirja „ ha2000kg „ 1,052.660 q, 31% Ječmena „ ha 180 kg „ 33.478 q, 20% ovsa „ ha 130 kg „ 31.855 q, 13% Če odštejemo potrebno seme od pridelka, nam preostane za uporabo: pšenice okoli 530.000 q- ajde okoli 80.000 q krompirja okoli 2,400.000 q rži „ 265.000 q prosa „ 48.000 q Ječmena „ 156.000 q koruze „ 540.000 q fižola „ 53.000 q ovsa „ 210.000 q Številke nam povedo, da živeža manj pridelamo, kakor ga rabimo za lastno potrebo. Pšenice ostane za kruh le okoli 500.000 q od lastnega pridelka, kajti drobno zrnata in nečista odpade in se porabi za krmo. Če porabi vsak prebivalec dravske banovine samo 100 kg pšenice na leto, kar je nizko vzeto, rabimo letno okoli 1,150.000 q pšenice. Primanjkljaj znaša torej 650.000 q. Pravilna je torej trditev, da uvozimo letno v banovino okoli 700 vagonov krušnega žita. V resnici prihajajo'za izvoz iz banovine v poštev le krompir, fižol, zelje, hmelj in v zadnjih letih tudi seno. Krompirja izvozim.0 lahko okoli 600 vagonov letno. Izvaža se semenski in Jedilni krompir. Trg najbolj zahteva sorti oneidovec in kresnik. To sta beli, zelo okusni sorti. Pridelujemo tudi sorte: Jubel, zgodnji in pozni rožnik, kraljico, pohorski rdeči, centifolia, almo, magnuni bonum, in še mnogo manj znanih in zahtevanih sort. Naš fižol je bil nekoč zelo iskan in cenjen. Najvažnejše sorte so: koks ali prepeličar, mandalon, cipro in ribničan. Kislo zelje, ki ga izvažamo velike količine na Jug, je povsod zelo cenjeno. Zlasti se izvaža iz ljubljanske okolice. Hmelj izvozimo ves. Naše pivovarne ga razmeroma malo porabijo. Savinjski hmelj prav nič

vinarska in sadjarska šola v Mariboru. Traja 2 zimi po 5 mesecev. Juriju pri Celju. 10. Jerneju na Dolenjskem. NJena kmetija obsega okoli 56 ha. Doslej posluje okoli 160 teh šol. Vinarstvo in kletarstvo se na njej ne poučujeta. kmet. iz ostalih banovin 600 Din. učenke prinašajo živila. NajniŽJe število obiskovalcev je 20 mladeničev v enem letniku. veterinarski (III/5). Središče hmeljske trgovine je Savinjska dolina z Žalcem. Sena smo 1. nemškega pa gotovo prekaša. septembra. Trajajo 3 mesece. 7. Dvoletna. ki prihajaJo v poštev za kmetijstvo. Mesečna oskrbnina za učence iz dravske banovine 500 Din. Gospodinjsko nad. Pouk se vrši v krajevni narodni šoli. junija. šole so osnovane na istih načelih. gospodinjski šoli v Sv. Pričenja 1. 5. 3. Poučuje vse panoge kmetijstva. druga 36 učenk. med tem ko bi ga rabili 12 kg. V dravski banovini so: 1. — Kmetija obsega 66. Šolska doba traja s šol. in sicer od novembra do konca marca. 2. 8. Pred kratkim je odobren stalni tri mesečni kmet. Oskrbovalnina 300 Din na mesec. Šola ima lasten mlekarski obrat. Tečajniki ne plačujejo oskrbnine. odsek za hudournike (III/8). v Ljubljani (Marijanišče). Ban. pa tudi kontrolo nad izvajanjem zakona o vinu. kmetijska šola na Grmu pri Novem mestu. agrarno pravni (III/6). poskusna in kontrolna postaja v Mariboru. mnogo izvozili na Češko in v Nemčijo. Organizacija kmetijske pospeševalne službe. Ban. septembra deset mesecev. Krajevni činitelji preskrbijo prostore za tečaj in stanovanje za dve učiteljici in drva.ne zaostaja po kakovosti za češkim. Na banovinskih trsnicah in drevesnicah v Pekrah in pri Kapeli nad Slatino Radenci se prirejata vsako leto 9 mesečna praktična viničarska tečaja.5 kg mrve na glavo živine. inventar in učno osebje pa preskrbi kralj. ki obsega 104. Juriju pri Celju in v Mali Loki. V dravski banovini sta dve: 1. Vel. p. Kmetija obsega 144 ha. poskusna in kontrolna postaja v Ljubljani. Kontrolo prometa s semeni. Prva šola sprejme 24. Ban. zlasti v vinarstvu in sadjarstvu. Šolsko leto pričenja 15. gospodinjske šole so v Repnjah. septembra. gozdarski (III/7). Sreski kmet. Pouk traja 1 leto. škropili in drugimi sredstvi. 1934. banska uprava. Pričetek 15. Sprejme se v vsak tečaj do 15 učen-cev. septembra do 30. Zasebne kmet. Kmetijski oddelek kraljevske banske uprave obsega tele odseke: kmetijski (III/4). vršijo kmetijske poskusne in kontrolne postaje. mlekarska šola v Škofji Loki. Oskrbovalnina 300 Din mesečno. je to znak abnormalnih časov v kmetijstvu. kmetijska šola Rakičan. o rastlinskih boleznih kakor tudi kmetijsko poskusništvo itd. Pouk bo najbrž enoleten. septembra. Ban. v Št. šol je okoli 142. Vzgaja vzorne mlekarje in sirarje za celo državo. Prične s poukom šele leta 1937. Loka.68 ha. kmet. Poučuje vse predmete važne za naše kmetijstvo. referenti večjih srezov imajo tudi pomočnike. V internatu je prostora za 50 učencev. letom 1935/36 dve leti. Mala Loka ima posestvo. Izobražuje v vseli panogah. Banovinska kmetijska šola v Sv. Sodelujejo pa tudi kmetijski strokovnjaki. ker pridelamo povprečno komaj 7. gospodinjski tečaj v Dobrepolju. umetnimi gnojili. Kmetijske šole in kmetijski pouk. Pouk je v zimskih mesecih po dvakrat na teden. Državna kmet. Ima veliko centralno drevesnico za celo banovino 6. Internat za 56 učencev. . Šola je zgolj teoretična. Pouk razdeljen v 2 skupini: a) Letna šola. Ban. Ban. v Šmihelu pri Novem mestu. zlasti ako domača žival pri tem strada. 4. V rednih razmerah ni računati z izvozom sena. Nadaljevalno šolstvo za kmetsko mladino. Posestvo obsega 92 ha njiv in travnikov. Traja 1 leto. Potujoči kmetijsko gospodinjski tečaji se prirejajo po vsej banovini od septembra do konca junija. Murska Sobota. Šolo vodi učitelj krajevne narodne šole. Kmetsko nadaljevalne šole imajo dva letnika. S strokovnega stališča je prodajanje sena greh za kmetijo. v Kranju in v Mariboru v režiji šolskih sester. Šolsko leto traja od 15. Gospodinjsko nad. Kmetijska kontrola in poskusništvo.13 ha. Pri vsakem srezu posluje v okviru sreskega načelstva sreski kmet. Letno sprejme 30 učencev. Šolsko leto traja od 15.. 9. referent. Toda današnja stiska sili kmetovalca k temu. od začetka novembra do konca marca. p. b) Zimska šola. 2. Sprejme lahko 15 učencev. Oskrbnina 350 Din na mesec. Slednja vrši v glavnem kontrolo nad izvajanjem zakona o vinu. Sprejme lahko 30 učencev proti oskrbovalnini 300 Din na mesec.

2.000 ovac in 12. strokovnjaki in priznani veščaki. od tega planinskega pašnika 90. ki obsega ves ptujski srez ter Gorenjsko. II. aprila. . 4. ovce 5 milijonov Din in koze l1/^ milijona Din vrednosti. Žrebčarna na Selu pri Ljubljani. hitrost obtoka v obratu in rentabilnost. ovčjereja. Obsega 111 ha zemlje. ribarstvo in kunčjereja. Januarja. perutnina okoli 40 milijonov Din. Postala je majhna živina z izrazito mlečnostjo. Banovinski kmetijski zavodi: 1. ki ima na beli podlagi rdeče ali rumene lise.000 prašičev. 1. posestvo Ponoviče leži v bližini Litije in obsega 476. prašiči 130 milijonov Din. banska uprava pa krije iz vseh stroškov. Imamo še drugo vrsto šekov: cikasto (pincgavsko) pasmo. Zimski kmetijski tečaji se prirejajo vsako zimo po vseh srezih. Govedoreja Imamo 6 pasemskih okolišev. Planinsko posestvo Biba na Menini leži okoli 1400 m nad morjem. denarno vrednost. Podkovska šola na Selu pri Ljubljani.325. Če upoštevamo vse okolnosti: povezanost s celoto kmetijskega obrata. lahko razporedimo gospodarsko važnost posameznih živinorejskih panog kakor sledi: I.31 ha. 3. 12. Predavajo najbližji kmet. zlasti žita. gozda 43. čebele 8 milijonov Din. Obsega 81.63 ha. katere je medsebojno težko točno opredeliti. V naši banovini imamo dva cikasta pasemska okoliša: ormoški.000 glav govedi. na drugem mestu sledi okoli 400. nato okoli 350. ki se pričenjajo 1. Čistilnica deteljnega semena v Ljubljani.000. oktobra vsakega leta. ki obsega Prekmurje in sosednjo Prlekijo.Manj važne panoge: 1.V banovini je 7 garnitur in 17 učiteljic. gozda 20. svinjereja.76 ha. Žrebčarna in šola se v kratkem premestita na Ponoviče. za tem dobrih 55. Zadružni tečaj v Ljubljani vzdržujeta Zveza slovenskih zadrug in Zadružna zveza. od tega travišč 37 ha. konjereja. Im. Izvežba izurjene kovace za podkovanje konj in govedi. 40. Na njem se ureja živinorejsko središče in vzorna kmetija 2. Čebelarstvo. Pri današnjih nizkih cenah predstavlja naša živina vrednost blizu 650 milijonov dinarjev in sicer: goveda 360 milijonov. gozda. kakor to odgovarja gospodarskim prilikam rejskega okoliša.79 ha. Učni načrt upošteva vse kmetijske panoge. je lepa. v osrčju okoli Celja sivo pšenična. oktobra do Velike noči. III. Govedoreja. Služi za pašo mladim telicam (80— 100 glav). Čebelnih panjev je blizu 80. Ves ostali del banovine zavzema enobarvna živina treh različnih pasem. Tečaj traja pozimi od 15.000 konj. Pouk se vrši v 4 polleinih tečajih. 5. potrebe gorenjskih letovišč in bližina Ljubljane. 1. severovzhodu ob madžarsko-avstrijski meji gojimo svetlo lisasto (simaentalsko govedo. Na temnorjavo-rdeči ali kostanjevi podlagi ima širok bel podolžni pas. Banovinsko pašniško posestvo Robež služi za prehrano mladih plemenskih bikov preko poletja in za pridelovanje travnega semena. konji okoli 80 milijonov Din. perutniarstvo.61 ha.96 ha. Semenogojska postaja v Beltincih na posestvu grofice Zichy. Gorenjska cikasta živina se je v visoki meri prilagodila gospodarskim prilikam okoliša. 6. v drugi vrsti delo in mleko. kakor to zahteva staro sirarstvo v Bohinju. Na skrajnem. številčno stanje. Wenko Boris: Živinoreja Od vseh panog naše živinoreje je po številu na prvem mestu perutnina: okoli ^ milijona repov. Proizvaja predvsem meso. 7.Stranske panoge: KozJereja. 4. Ing.26 ha. B?^ travnikov 131. Žival je skromnejša in preprostejša od svetlolisaste. 11.000 koz. Tečaji obsegajo okoli 40 ur predavanj. julija in 1. zelo rastna živina. Ban. Od tega ima njiv 18. Na severo zapadu je bela. na Dolenjskem pa sivo rjava.Glavne panoge živinoreje: i. 2.a nalogo oplemenjevali razne kulturne rastline.84 ha. 3.

Zelo skromna in izredno zdrava. rejec pa prejme banovinski prispevek 800 Din. zlasti pa izvajajo plemensko odbiro bikov ter molzno nadkontrolo. da ostanejo dobri starejši plemenjaki čimdalje za pleme. Revnejšim občinam prispeva banovina za dobre plemenjake 1/2 stroškov. Za vse rodovne krave velja obvezna molzna preizkušnja v svrho ugotovitve letne molznosti. ki so stari nad 15 mesecev. da pride na 70 krav po 1 bik. Po podatkih iz leta 1935. Sivo rjave živine se v naši državi zelo veliko goji. Gojijo jo na Pohorju. Laško in Brežice. Starejši način se opira na zakon o pospeševanju živinoreje. ki obsega vso bivšo Kranjsko razen Gorenjske. si jih morajo občine nabaviti na posebnih plemenskih sejmih. bela slovenska 2263 (4474). Konjice. je molzno kontrolo izvajalo 92 selekcijskih edinic na 3495 kravah. ostale zveze pa v Mur. Zato daje tudi težke vole za meso in vprego. sivopšenična 2023 (4014). molznica je nekoliko slabša. najnižja 442 litra. Prva. Vse delo se vrši po enotnem sistemu pod stalnim nadzorstvom kralj. Iz tega razloga prodajajo naši boljši okoliši na Dolenjskem plemenske bike v južne kraje države. za vpreganje in pitanje nekoliko manj. Druga moderna metoda deluje v prostovoljnih organizacijah. ki delajo temeljito. katerega ni v to določil posebni ocenjevalni odbor. Na redno ocenjevanje bikov morajo občine prignati vse bike. Povprečna molznost vseh krav v banovini je 1000 do največ 1200 litrov letno. Lastniki sami morajo mleko polmesečno zmeriti in vpisati v molzno-kontrolni list. Banovina oskrbuje vsem edinicam potrebne bike najboljšega izvora in odličnih oblik. Za vsako pasmo posluje po ena zveza selekcijskih društev. Osnova selekcijskemu delu so odbrane krave. najvišja molznost je znašala 5943 litrov. Selekcijsko delo se zelo hitro širi. pri selekcijskih društvih. Povprečna in najvišja molznost pri posameznih pasmah znaša: gorenjska 2086 (3963). ki so vpisane v rodovne knjige pri edinicah. Ta povprečna molznost se nanaša seveda le na rodovniške krave. Živinorejo izboljšuje moderna selekcija ali plemenska odbira v prostovoljnih živinorejskih organizacijah.Bela (marija dvorska) živina je govedo Slovencev. ormoška 1881 (3985). daje pa najfinejše meso. povprečna pa 2162 litra. Ako v občini ni dovolj potrjenih bikov. društev. svetlolisasta 2157 (4417). zato jo imenujemo slovensko belo govedo. Rejski cilj odgovarja sivo rjavemu alpskemu govedu. Predpostavlja. Gorenjska in Dolenjska selekc. Število vseh v rodovne knjige vpisanih krav znaša 6094. smo imeli 119 delujočih selekcijskih edinic. Sivo pšenična (pomurska) živina se goji v okrajih: Celje. okoli Slovenj Gradca in Gor. Od tega je bilo celoletno kontroliranih 2242 krav. ki je živina z izrazito visoko molznostjo. da niti ena plemenka ne sme biti oplemenjena od bika. Soboti. dolenjska 2304 (5943). Ti odbori poslujejo redno vsako jesen. starejša metoda hoče z zakonitimi ukrepi zasigurati dovolj plemenjakov primernih oblik. Njena moč je v manjšem številu dobrih žarišc. Slabi biki se na banovinske stroške kastrirajo. zlasti plemenjaki. Mariboru in Sv. Ako se izkažejo z dobrim plemenilnim uspehom. se jim obvezna doba za 1 leto podaljša. grada. Dajejo se na 2 letno obvezno dobo. Merjenje in vpisovanje nadzorujejo organi selekc. tako zvani molzni nadziratelji. Obe metodi se izvajata sporedno. banske uprave. ki se izberejo iz vrst inteligentnejših mlajših članov ali njihovih sinov. raste ta živina počasi ob preprosti krmi. Molzno nadkontrolo izvaja pogodbeno nastavljen zvezni molzni nadziratelj. Ocenjevalni odbor jih pregleda in oceni na dobre in slabe. je močnejša in bolj rastna ko bela. Največje ozemlje je zasedla sivo rjava (montafonska) pasma. Prikladna je predvsem za proizvodnjo mleka. Ormožu. da lahko en bik letno oplemeni 70—100 in več krav in je zato od dobrega bika v visoki meri odvisen napredek živinoreje. V takih organizacijah sistematično odbran zarod. Zveze selekcijskih edinic nadzorujejo vse delo posameznih društev in zadrug. se širijo v ostalih krajih. zveza imata SVOJ sedež v Ljubljani. Šmarje. Govedoreja se preko organizirane skupnosti živinorejcev pospešuje po dveh metodah. na Koroškem. Spuščanje neocenjenega bika se kaznuje v denarju do 1500 Din in s prisilno kastracijo. — Vsako tretje leto . ki predpisuje. V letu 1933. Jurju pri Celju. V ta namen prejmejo lastniki bikov banovinske nagrade po 400 Din. Važno Je.

povprečna 6—7 prašičev. kjer pride blizu 300 svinj na 1000 ljudi. kjer je mnogo absolutne kurje krme brezplačno na razpolago. bivša Štajerska. Murska Sobota. Glavna proizvodna smer je pitanje odraslih svinj v svrho produkcije slanine za domače gospodinjstvo in za domači trg. Ta vzgajališča dobivajo od časa do časa svežo kri: mrjasce pa tudi svinjke. medtem ko so gosi. banovina in sreski kmet. torej pasmo za kombinirano proizvodnjo. Izplača se pa reja edinole v malem obsegu v zvezi s kmečkim obratom. ampak tudi za izvoz Edino Vojvodina in Hrvatska imata številčno bolj razvito svinjerejo. srednje hitre rastnosti in dobretovnosti. Perutninarstvo Največ gojimo kokoši. obratov predvsem manjši in najmanjši. V glavnih izvoznih centrih Prlekije. Napaka je prezgodnje pripuščanje ter ekstenzivna. Tudi ima severni del banovine. prevladuje hlevska vzgoja. med katero se najde le še malo lisastega in še manj črnega blaga. Po številkah izvozne statistike perutninarstvo celo močno prednjači. strokovnjakov. br. Važen je pa tudi socialni moment. večja je celo kakor vrednost izvoženih proizvodov govedoreje. V glavnem priporočamo nemški oplemenjeni. Prispeva država. čijih vrednost je večja kot vrednost izročenih jajc. Rodovniki se baš vpeljujejo. Gospodarski pomen perutninarstva dravske banovine ne zaostaja dosti za svinjerejo. To je dolga bela svinja z visečimi uhlji. Večinoma krmimo kuhano v obliki prav vodene kaše. za tem sledijo sosednji srezi: Ptuj. kakor naša banovina. race in purani omejeni na nekatere manjše okoliše. torej ves skrajni severovzhod banovine. V povprečju let od osvoboditve do danes je vrednost izvoženih Jajc vecja kakor vrednost izvoženih proizvodov svinjereje. ki se oddajajo gospodarjem širom banovine po znižani ceni v dvoletno plemensko rejo. Kurji obrati v večjem obsegu. Rodovnikarji in molzni nadziratelji se izvežbajo v specialnih tečajih. številčno in kakovostno pomembnejšo rejo kakor južni del. S tem je narodno-gospo-darski pomen perutninarstva Jasen. poleg tega v Prekmurju in na Dolenjskem angleški tip. Izvozne prilike in razmere na naši kmetiji zahtevajo proizvodnjo jajC in mesa. Oskrbovanje svinj je preprosto. s samostojnimi oddelke. ki se je v poslednjih letih razveseljivo pojavil v Murski Soboti. na beljakovinah in mineralnih snoveh revna krma mladine zlasti v zimskih mesecih. Prekmurja in Dolenjske imamo žlahtnejšo svinjo angleške krvi. Surovo krmljenje je malo poznano. Les in koruza sta edina izvozna predmeta našega gospodarstva. bivša Kranjska. Letno se oddaja okoli 200 in več merjaščkov. Svinjereja je v ravninskih predelih v večjem obsegu zastopana kakor v zapadnih goratih krajih. Danes se goji povsod bela svinja. na razpolago je živali največkrat le ograjeno tekališče. ker se razen v Prekmurju ne izvaja obvezno ocenjevanje plemenskih mrjascev. ki gojijo čistokrvno blago po navodilih ban. Svinje se le malo kje pasejo. ima finejše kosti in lepšo gnjat. kjer pride 725 svinj na 1000 ljudi. Rodovitnost je srednja. V teh rejskih središčih se nabavijo po primerno višji ceni dobri 3—5 mesečni mrjašcki. Ta tip velike angleške svinje je posebno prikladen za izvoz »baconov«. Svinjereja Svinjereja je v dravski banovini važna veja živinoreje ne samo za oskrbovanje kmečkega in Svinje-mestnega gospodinjstva z mesom in slanino. odbori. in Lendava. S perutninarstvom se bavijo poleg večjih kmet. Širom banovine imamo pri večjih posestnikih in na nekaterih ban. Maribor 1. . Pasemsko vprašanje še ni povsem urejeno. Največ svinj gojijo v ljutonierskem srezu. Pospeševalni ukrepi so sledeči. Baš tem najnianjšini zasigura kurje Jajce redne dohodke za kritje vseh tekočih manjših izdatkov gospodinjstva.se vsa rodovna živina in ves naraščaj pri posameznih edinicah pregleda in premuje. Hlevi so večinoma še stari leseni. Proizvodnja peršutnikov ali prolekov za inozemski trg je razmeroma manjšega pomena. tako zvane farine so vse brez izJeme storile žalostni konec. zavodih naša svinjerejska središča. ker hitreje raste.

so sledeči: teža kokoši nad 190kg. amerikanec in lipicanec. Pasemsko vprašanje pri konjereji je prilično urejeno. Delujejo v stalnem sporazumu z bansko upravo. trdno. dvoriščih.Podlaga naši kurjereji je mala kmetija. Volna je srednje kakovosti in se predela v . se je pričelo tudi s selekcijo in uvedbo rodovnih knjig. kar rabim. Ti rejci predstavljajo v kurjereji to. ki se vodijo centralno za sledece glavne pasme: medjimurec. Sodeluje tudi pri ocenjevanju zasebnih žrebcev. Producirati moram. to so srezi Lendava. Poleg tega glavnega konjerejskega okoliša so drugi le manjšega pomena. pač pa nmogo zlate svobode. Tem. ki pridno in iniciativno deluje. Poleg žrebčarne je glavni faktor pospeševanja konjereje Konjerejsko društvo za dravsko banovino. bela gladka noga s štirimi prsti Žarišča napredka našega perutninarstva so rejska središča zasebnikov in ban. teža jajc najmanj 55 g. svetel a ne rumen kljun. zavodov. Pa tudi v omenjenih goratih krajih se ne proizvaja več kakor uporabijo producenti in kvečjemu še najoŽJi okoliš kmetskih obratov. Glavni predpisi. na Gorenjskem in drugje. Konjereja Ta panoga je bila nekoč v naših krajih močna in donosna. ki selekcionirajo predvsem. Zlasti prireja vsakoletna premovanja v glavnih konjerejskih okoliših. V povojnih letih je ta izvoz hitro in stalno padal. Gojimo svojo lastno pasmo. rjavo perje. norik. rastna. Ko je konjereja dravske banovine v preteklih letih tako zelo nazadovala. na katere mora perutninar pri selekciji paziti. Naša banovina je močno odrinjena od inozemskega konjskega trga. ki ima lahkega konja. ki obsega severovzhod banovine. nesnost nad 120 jajc na leto. kar so selekcijska društva pri govedoreji. ki je proizvod domače zemlje: jezersko-solčavsko ovco.o torej v glavnem. Zato se jih oddaja čimveč zasebni-kom v oskrbo in uporabo.o sami doma in le v manjši meri za izvoz. Tu gojijo težkega konja medjimurskega tipa. V zadnjih par letih se je stanje konjereje po 15 letnem stalnem padanju nekoliko opomoglo. Z vzrejnimi nagradami se skuša zrediti vsaj del potrebnih žrebcev doma. največ amerikanskega dirka5a. čopek. prilikam odgovarja najbolj naša domače grudna štajerska kokoš. Štajerka je oblastveno predpisana na vseh šol. a največ 65 g. ker je večina žrebcev banovinska last. Omenim le Krško polje. Phij in sodni okraj Sv. po gospodarskih načelih. eno-staven greben. kjer ne sme biti drugih kokoši. Vzdrževanje teh žrebcev v banovinski režiji je izredno drago. Danes imamo le še en glavni konjerejski okoliš. z obleko. bela ušesa. ki ima težke konjereje noriškega tipa kakor tudi Gorenjska Pospeševanje konjereje stane banovino mnogo denarja. ki živalim sicer ne inore nuditi izbranega ugodja in negovanja kakor farina. teža petelina nad 2'25kg. Žival je velika. Mnogo delavnih konj smo prodali v severnejše dežele. Zato se je zanimanje za ovčarstvo v poslednjem času znatno dvignilo. v Savinjskih planinah in na Koroškem. Ljutomer. ki ima lahko konjerejo in ljubljansko okolico. ki je v nesnosu že visoko selekcionirana! Samo njo širimo v vsej banovini. n. Banovina oddaja vse to po zelo znižanih cenah. Kmetsko rejo pospešujemo z vsakoletno razdelitvijo odbranih valilnih Jajc spomladi ter petelinov in jarčic Jeseni. Število zaskočenih kobil in s tem potreba po plemenskih žrebcih je pričela zopet naraščati. z izjemo sodnega okraja Ljutomer. Sedanje gospodarske prilike silijo kmetovalce zopet bolj v samopreskrbo tudi. Ovčarstvo Ovce se goje edino le v goratih zapadnih srezih banovine na Gorenjskem. saj je njena glavna proizvodnja smer poleg volne meso za domačo uporabo. Murska Sobota. V letu 1934. v Savinjski dolini. preprosto žival z belo volno in tipično ovčjo glavo. je v posameznih okoliših skoro popolnoma izginila. pr. br. Sicer smo pa navezani na uvoz. Lenart sreza Maribor 1. Drugje je ovčarstvo neznatno. Štajerka ima prav okusno meso. kateri tudi večinoina dobavljajo plemensko blago.

1930. S smotrno selekcijo se dosedaj še ni pričelo. stol.1929. ki so dali v zadnjih šestih letih sledeče količine vina: 1. da jih še danes upošteva čebelarska znanost. 493. je društvo uvedlo kontrolo naedu po švicarskem načinu. V zapadnih goratih srezih Kozje-redijo ubogi ljudje.473 hl.225 ha rodnih vinogradov. ki ga je Marija Terezija postavila za prvega čebelarskega učitelja na Dunaju. Laško 32 ha. 270. kar znaša na 1 ha 1663 1. 1. Dolnja Lendava 825 ha.1933. ki da pre-gledati SVOJ obrat in preiskati svoj pridelek po društvenih kontrolorjih. t.113 hl. Čebelarsko društvo za Slovenijo ima svoj sedež v Ljubljani.362 hl. na vsakega prebivalca pa 341 na leto. Maribor levi breg. 559. Skoro večjega pomena je kozjereja v okolici mest in industrijskih . ki bi jih po kakovosti pridelka morali izločiti iz enega predela in prišteti k drugemu. Po deželi ima pa razpredeno gosto mrežo podružnic. Od 25 srezov banovine te 19 srezov vinorodnih. Krško 2952 ha. dobi pravico prodajati ined pod zasčiteno društveno etiketo kot »kontroliran med«. Slovenj Gradec 52 ha. H kvalitetnemu predelu spadajo predvsem srezi: Maribor desni breg. 1. Kozjereja Kozjereja je kot panoga v kmetijskem obratu skoraj brez pomena. 1. ki jih potrebujejo cebelarji v svojih obratih.000 hl na leto. Ustanovila se je tudi čebelna plemenilna postaja v Kamniški Bistrici. Šmarje pri Jelšah 2419 ha. Maribor desni breg 963 ha. Vosek pa podeluje v satnice. 266. Ljutomer. Kar je pa posebno omembe vredno. priča naš Jansa. Volna je na žalost še precej neizenačena. ki ga je društvo uvedlo v čebelarsko obratovanje z uvedbo Žnidarsičevega panja.292 hl. Konjice 560 ha. Čebelarstvo O visokem razvoju čebelarstva med Slovenci že v 18. 361.hišni industriji skoro izključno za domačo potrebo. Poleg bele domače koze gojijo ti delavci tudi švicarsko sansko kozo. Leta 1932. Ptuj 4442 ha. Kočevje 2 ha. Društvo vzdržuje že nad 10 let lastno zalogo čebelarskih potrebščin: »Društveno čebelarno«. Čebelarstvo v Sloveniji je postalo važna kmetijska panoga. Bolj in bolj se širi m. Ptuj in Slovenske Konjice. Svoje nauke je tako dobro pogodil. Ljutomer 2301 ha. Maribor levi breg 2996 ha. je enotni sestav. Razen tega deluje 25 opazovalcev na raznih krajih dravske banovine na opazovalnih postajah. Murska Sobota 352 ha. Gornji grad 85 ha.1932. Ovčjerejo pospešujemo s posredovanjem pri cenejši preskrbi dobrih ovnov. Seveda je povsod mnogo prehodov in se najde v vsakem vinarskem okolišu cela vrsta goric.1934.687 hl. bajtarji.1931. povprečno okoli 390. Društvena čebelarna prevzema tudi med od svojih članov ter ga razpečava konzumen-tom. Metlika 540 ha. Celje 507 ha. ki se vrstijo po obsegu svojih vinogradov kot sledi: Brežice 1817 ha. Novo mesto 2242 ha.o čebelarstvo in se opuščajo zasitareli načini Ing.odern. Črnomelj 1026 ha.624 hl. 384. svojo rjavo alpsko kozo kot producenta v bornem gospodinjstvu potrebnega mleka. Kot plod dolgoletnih izkušenj naprednih vinogradnikov in prizadevanj vinarskih . kjer si skušajo delavski sloji s pomočjo koz poceni oskrbeti za svoje gospodinjstvo zdravo kozje mleko. 1. Litija 112 ha. Po dobroti pridelka se deli vinogradništvo dravske banovine v severovzhodni predel s kvalitetno vinsko proizvodnjo in vzhodni ter Jugovzhodni predel s pretežno kvantitetno proizvodnjo.središč. 1. Sergij Goriup: Vinogradništvo Dravska banovina ima približno 24. J. Slov. Le oni čebelar.

Po trsnem izboru se dopušča sajenje sledečih vinskih sort: od belih: predvsem laški rizling. 1932. Od namiznih sort so sprejete v trsni izbor: biser iz Čabe. 17. ki niso bili zasajeni s selekcioniranim trsjem in niso bili cepljeni na odgovarjajoče podlage. rdeča kraljevina in rani rdeči veltlinec. 1934. belina. lipna ali lipovščina. manj je rdečih in črnih vin. gospodarska kriza pa sili široke sloje potrošacev. ker se nahaja pretežna večina goric v izrazito vinorodnih položajih. br. Navadno vsebujejo več kisline kot ostala jugoslovauska vina. Proizvodnja domačega vina normalno zadostuje za domačo potrošnjo. ker je po vin-skem zakonu vsak promet z vinom saraorodnic strogo prepovedan in si kralj. rumeni muškat. Uvoz in ostro tekmovanje vina iz ostalih banovin je glavni razlog. solonis x riparia 1616 in riparia x rupestris 3309. Vse do sedaj navedene trsne sorte so žlahtne in so skoro brez izjeme cepljene na amerikanskih podlagah. bela klevna. četudi slabšim proizvodom. V cvičku. od katerih so sprejete v trsni izbor: riparia portalis. rumeni muškat in m. Osnovna sorta za znano Ijutomersko vino je šipon (moslavec. Domače vino je vsled manjšega pridelka kvalitetnih trsnih sort in relativno visokih proizvodnih stroškov pač dražje. podbel. PIemenite in fine trsne sorte rodijo pač manj kot stare. ki niso sprejete v trsni izbor. na odobrenih amerikanskih podlagah. muškat Ottonel. žametasta črnina in vranek. Poleg plemenitih trsnih sort pa imamo v dravski banovini še preko 1000 lia samorodnic: šmar-nice. knjigo Kmetijske knjižnice skupaj z razpravo o vinskih tipih dravske banovine. da se zadovoljijo s cenejšim. beli burgundec in zeleni silvanec. Vina dravske banovine se odlikujejo od vin ostalih banovin predvsem po izrazitejši cvetici in celotni ubranosti okusa. 1. pr. 1933. otela in drugih. da se zlasti zloglasna in zdravju škodljiva šmarnica čimprej iztrebi. ranfol. pošip ali poščip). kot je n. rdeča. predpisane v trsneni izboru. kavka in druge. manjvredne sorte. prevladuje žametasta crnina (kavčina). Slovenska vina so v splošnem izrazit tip severnih vin. bela in muškatna žlahtnina.strokovnjakov je določen poseben trsni izbor in je dravska banovina z upoštevanjem ugotovljenih proizvodnih razmer glede na pridelovanje vina razdeljena na 13 vinarskih okolišev. dalje laški rizling. berlandieri x riparia Teleki Kober 5 BB. 9 (Gothe). sledi Češkoslovaška.605 hl. 1. . Zlasti v starejših kvalitetnih vinogradih.. renski rizling. Glavni uvoznik je bila Avstrija.odra portugalka. Trsni izbor je izdala kraljevska banska uprava kot 4. manj intenzivnim kulturam. dalje rdeči traminec. Javor. gostote prebivalstva in slednjič tudi iz prirojene Ijubezni do vinske trte ne dovoljuje prehoda k drugim. Izvozilo se je 1. Po vojni je postajal izvoz vina iz dravske banovine od leta do leta manjši.380 hl. kateri se primešajo še druge modre in bele sorte. zelenika. muškatni silvanec. 15. ki vsak zase že oddavna prideluje prav izrazito svojstvene vinske tipe. zeleni silvanec in druge žlahtne sorte.. primorske in moravske banovine. berlandieri x riparia Teleki 8 B. rupestris št. zlasti iz srezov Maribor 1. od črnih sort pa: modri burgundec. Banovinske in zasebne trsnice smejo proizvajati za prodajo samo sorte. banska uprava z brezplačno podelitvijo cepljenk v zameno za izkrčene samorodnice prizadeva. da izgublja domače vinogradništvo SVOJO dobičkanosnost. modra frankinja. 10.592 hl. ki radi strme lege. sestave zemlje.192 hl. Vino iz severovzhodnih srezov dravske banovine. Pri današnji krizi je gospodarski položaj v kvalitetnem predelu težJi kakor v predelu kvantitetne proizvodnje. bela in rdeča žlahtnina. peček. rupe-stris monticola. odstotek kislin pa 5—10%. br. rulandec. vse druge države so uvozile le male koli-cine vina iz dravske banovine. Od sort. Hamburg. Površina teh hibridnih nasadov se stalno znianjšuje. plavec. Gradcu in ostalih potrošnih centrih bivše avstrijske monarhije. Prostorninski odstotek alkohola znaša 8—15%. je pridelek vina razmeroma pičel in izkupiček je kljub višji ceni nezadosten in mnogokrat ne krije proizvodnih stroškov. Ptuj se je pred svetovno vojno mnogo trošilo na Dunaju. izabele. 1931. Maribor d. Največ je belih vin svetlozelenkaste ali rumenkaste barve. vendar pa narašča od leta do leta uvoz cenejšega vina iz dunavske.. modra portugalka. 1. 6. ki je posebno priljubljen po bivšem Kranjskem. Ljutomer in. se gojijo zlasti v starejših nasadih še nekatere manj vredne sorte. Bouvierjeva ranina. šipon. vendar se zadnja leta površina vinogradov ne zmanjšuje.

kot druge poljske kulture v plodni ravnini in to v zemlji. krcenje samorodnic itd. ter vsa vina. zeleni silvanec. na Sv. Poleg tega sprejema postaja tudi zasebne vzorce v preizkušnjo. *' Trsni material za nove nasade se vzgaja na ban. ki preživlja na enaki površini večje število prebivalstva. laški rizling. c) Vinarje—Slovenske Konjice II. s katerimi se mu je boriti. 2. modri vranek modra frankinja. beli burgundec. vrši ban. dveh vinskih trgovcev. Stanovska organizacija vinogradnikov »Vinarsko društvo za dravsko banovino v Mariboru« ima namen buditi med članstvom smisel za zboljšanje vinogradništva in kletarstva in zastopati koristi vmogradnikov pri oblasteh. trsnicah in drevesnicah v Pekrah in Kapeli. zeleni silvanec. ki je sestavljen iz štirih vinogradnikov. poleg tega pa tudi desetmesečna viniČarska tecaja na ban. zeleni silvanec beli burgundec. Obvezno se analizira.Ijutomerske go r i ce 24 50 40 2. ki vrši obenem službo vinarskega referenta za celo banovino. Vinarski okolišl. laški rizling. pobijanje škodljivcev in bolezni vinske trte. katerim je banska uprava izdala posebna dovoljenja za vzgojo in prodajo trsnega materiala pod stro-kovno kontrolo svojih vinarskih strokovnjakov. laški rizling. Po Po pri delek na 1 va ih i 22 22 25 22 22 22 „ Glavne trsne sorte bele črne renski rizling» beli burgundec. 2. 28 trsničarjev je združenih v Prvi trsničarski za-drugi v Juršincih.Za strokovno izobrazbo iz vinogradništva in kletarstva skrbita dvoletna ban. . Preizkušnje vina. glavne sorte In prldelek vinogradov Vinarski okoliš vršina I. P o h o r J e a) Pekre b) Vzhodni obronki Pohorja: Razvanje—Fram—Slovenska Bistrico. kmetijska šola na Grnu]. poskusna in kontrolna postaja v Mariboru. trsnicah v Pekrah. enoloških preparatov itd. kateri je dodeljen še 10 članski odbor za ocenjevanje vin. šipon. Za izvajanje odredb vinskega zakona je nastavljen pri banski upravi kletarski nadzornik. kmetijski šoli na Grmu. Vse smernice za ustanavljanje novih ter vzdrževanje in zboljšanje starih nasadov. banovinskega. Kapeli. v kateri bi ostale kulture le slabo uspevale. Vinogradništvo je ena izmed najmtenzivuejših kmetijskih panog v Sloveniji. K o z J a k in g o r n J e ali z a padne Slovenske gorice III. Poleg tega živahno deluje še blizu 100 zasebnih trsnic. ki skrbi za strokovne in stanovske interese koncesioniranih trsničarjev. Kostanjevici ob Trsnice Krki. površina. zeleni silvanec beli burgundec. v Drašičih pri Metliki. V delovnem načrtu kmetijskega ministrstva je predvidena sprememba obeh zakonov odnosno pravilnikov. kmetijski šoli v Šent Juriju pri Celju in v kmetijsko-gospodinjski šoli v Mali Loki. delovanje trsnic. renski rizling. Država. in njega pravilnik iz leta 1930. v vinarski in sad-Jarski šoli v Mariboru. saj znaša trošarina na vino Din 200'— do Din 250'— na hl. in pravilnik tega zakona iz leta 1924. Proizvodnjo vina in promet z vinom urejata zakon o vinu iz leta 1929. ki se uvažajo ali izvažajo v inozemstvo. Leskovcu pri Krskem. Njemu je dodeljen za področje bivše mariborske oblasti pomočnik kletarskega nadzornika. pa tudi občinskih proracuno bi zato zaslužilo posebno pažnjo vseh merodajnih faktorjev. beli burgundec. Vinarsko društvo ima tudi poseben trsničarski odsek. vinarska in sad-Jarska šola v Mariboru in enoletna ban. zdravnika in treh vinarskih strokovnjakov. S r e d n J e Slovenske g o r i ce IV. Ormosko . banovina in obcine dobivajo za svoje poti iz vina letno milijonske vsote. dajeta zakon za obnavljanje in pospeševanje vinogradništva iz leta 1921. po svojih posrec dajatvah močan faktor pri uravnoteženju državnega. laški rizling..JO in ocenjujejo vsa vina poslana na preizkušnjo od kletarskega nadzornika in njegovega pomočnika. Tak( torej vinogradništvo kljub mnogim težavam. Uršuli pri Dramljah.

Dravska banovina je pa pre-težno »jabolčna« tako.350 10. Celje .860 5.664 ^ 0) •s^1» '^3 -^ . 80 18 2.157 ^ <f) —-'0 -^ 'C B 10-0 13-7 3-0 23-3 3-9 103 4-2 4-1 10-1 5-0 Slive Število dreves 30.424 2.860 2. laški rizling. kraljevina.199 2.295 58.013 27. Smarsko-rogaško-koZJanski in celjski okoliš IX.200 3. modra portugalka. . Samorodnice v Prekmurju niso vpoštevane.712 •Al 0 -S. . Razvrstitev posameznih sadnih vrst po srezih je razvidna iz naslednje tabele (po podatkih za 1934.080 7-3 1. žlahtnina. modra lk žametasta modra frankinja.120 15. žlahtnina. Črnomelj . 51'7% dreves v banovini ali pa približno 33% Jablan v kraljevmi. zeleni silvanec. b. J. . beli burgundec.540 20. Krško .800 7-0 114 7-1 49 0-8 1. Gornjeradgonske gorice VI.mokronoškiokoliš Xin. beli burgundec.. Skupni povpreček .600 693 68 55 50 172 14 259 20 462 Breskve •^S ^S Stevilo -0 ^ dreves •a b s 50 3.690 18. laški rizling. . laški rizling.523 sadnih dreves. laški rizling. Črnomaljsko-metliški ok oli š 1. Tudi so talne in podnebne razmere v dravski banovini za Jabolka prav prinierne. kar je tudi gospodarsko upraviceno.S" 'V •^ £3^ 11-0 5-3 5-1 8-2 11-0 3-5 2-0 2-1 3-1 1-9 Cešnje število dreves 6.066 3.504 67.770 20. beli burgundec. .325.410 6. je bilo v dravski banovini skupno 4. beli burgundec. laški rizling. .638 17. Dolnja Lendava Gornji grad Kamnik .386 6. 30 30 35 37 37 37 130 ha 74 1.. Flego Anton: Sadjarstvo Po uradni statistiki I." £§ > 50 7-0 3-5 29-9 7-0 5-7 72 5-8 4-0 0-5 Hruške število dreves 24..200 13. Kranj .800 53.S a g 3-0 7-9 1-3 6-7 1-9 —i 1-4 3-0 0-3 — Orehi število dreves 6. t.144 20.877 64. Kočevje .932 6. Konjice . kraljevina. zeleni silvanec.244 10-0 96 2-2 4.543 27. Prekmurske gorice* (brez samorodnic) ^ VIL Haloze in haloško obrobno pogorje a) Spodnje Haloze b) Srednje Haloze c) Gornje Haloze č) Haloško obrobno pogorje VIII.416 4.800 34.704 37. zeleni silvanec. .907 ha 24 . še ne rodni vinogradi. Y tej razpredelnici so vpoštevani poleg roduih tudi mladi. .194 5.560 ^S •s-S^ •o^.700 53.740 4-0 3. nekaj ^^tika več kot 7% vsega sadnega drevja v Jugoslaviji.. 1 Srez Jabolka število dreves 53.700 180.I" "S" n Ca° 12-0 9-5 5-3 18-5 12-0 3-2 5-7 8-4 11-4 5-8 Brežice .849 45. beli burgundec. kajti edino Jabolka se lahko v večji množmi izvažajo.0CO 13. c in d) beli burgundec (za b in d) zeleni silvanec (za b in d) ^šipon (za a) rdeči traminec (za c) laški rizling.. modra žametasta modra frankinja.300 43. .800 3-6 5. . 1934. 1.114 12. 83 22 22 22 22 renski rizling (za a in c) laški rizling (za a.kostanjeviški oko1iš XII.200 110. laški rizling.450 85. zeleni 1..Bizeljsko in Posavje XI. 3. modra žametasta modra frankinja.'j. 70 1.. Dravska banovina je v proizvodnji jabolk daleč pred ostalimi banovinami.000 1-5 3. žlahtnina. Novomeško . laški rizling. V izrazito »šljivarskih« kakor tudi v »maslinarskih« ^^ banovinah odpade pretežno število sadnega drevja na slive in oljke..511 3.5 hl 25 22 silvanec. laški rizling. da odpade od vsega sadnega drevja v banovini sanio na jablane 2. .006 13.069 11. kraljevina.362 1.5 hl 28 žametasta modra frankinja.512 -S" —A •o^" iS^ 7-0 11-6 57 17-2 23 6-7 9-2 5-9 4-1 3-1 Marelice število dreves 1.501 13.788 •y a •s.040 41. Opomba.123 11.* V.080 90-285 48. zeleni silvanec beli burgundec.235.. Drameljsko-savinjski o koliš X. Krško .048 dreves. t.931 87.

154 8-1 3-6 1-7 5-1 — 8-8 11-9 — 10-9 19 7-8 7-6 20-0 0-9 1-5 6-5 3. To tudi za naše razmere zaenkrat ... Odslej se gojijo v drevesnicah in zasajajo samo sorte tega izbora.105 492 1. Savinjsko okrožje obsega sreze: Celje.687 7. Laško. sodni okraj sreza Slo-venjgradec in viŠJe položaje v srezu Gor. Glavne sorte: kanadka.900 88. boskoopski kosmac in ontario.950 8.190 5.158 987 2. je kralj.619 4. Šmarje p.295 22.705 48. Metlika .199 2. oktobra 1932 na temelju § 27 zak. Lendava. Razen domačih breskev.301 57. PtUJ .560 24.499 14-3 17. Ptuj..Laško .408 15 1. Litijo.532 411 6.355 11. VI. Najodločneje je sadni izbor iz-delan za Jablane.223 45.810 1. Za obcestne nasade.048 8-7 4-7 39 12-0 4-8 18-0 30-7 31 25-9 0-8 16-7 13-5 11-0 21-0 1-9 12-4 17..067 86. Hrušk moštnic je že od nekdaj razmeroma mnogo posajenih. Murska Sobota Novo mesto Prevalje .417 12. .936 36. Novo mesto (brez sodnega okraja Žužemberk).600 5.586 59.965 2. leta s sodelovanjem najodličnejših sadjarskih strokovnjakov dolocila in odredila končnoveljavni »sadni izbor za dravsko banovino«.037 7-0 1-4 1-2 0-5 1-0 7-1 7-3 2-8 21-0 0'2 11-9 2-9 2-0 15-4 0-7 3-2 3. Slovenjgradec .600 9-2 24..505 12. zato je kralj.241 13. Marelice za vso banovino: debela rana. dunajska in debela črna hrustavka.720 2. zlasti orehov.480 96.086 77 894 380 892 330 13..490 39. odnosno tipizacije našega sadja.. banska uprava dne 4. boskoopski kosmač in ontario. .720 26.870 9. Za celo banovino je določenih od hrušk 5 glavnih sort za vsa okrožja t.923 3. bojkovo Jabolko in ontario. .575 4. hirkejeva sliva.787 4-0 1-8 1-0 10-0 7-0 5-1 10-4 82 18-7 6-9 15-5 10-0 27 11-2 7-7 7-1 700 84 835 651 — 713 2. Konjice in Šmarje pri Jelšah.850 866. Dolenjsko okrožje obsega sreze: Brežice. baummanova reneta in ontario. .. čeravno so v njih dani pogoji za uspešen razvoj sadjarstva. Odločno premalo se pa sadijo orehi. IV. riverova rana. Sobota. Litija ..992 1. VII.448 40. višenj. Gorenjsko okrožje obsega sreza Kranj in Radovljico. Od višenj: lothovka in ostheimska višnja. Mur. sept. hedeffinška orjaška. ambroževa. gdanski robač. debelih sliv in kutin. Glavne sorte so: kanatka. Posamezne sorte jablan se sadijo v sledeča sadjarska okrožja: I. npoštevati pa je treba. III. . Severovzhodno sadjarsko okrožje obsega sreze: Maribor 1. Ljutomer.075 23.600 55-820 8-2 3-4 2-4 5-0 — 9-2 16-6 4-5 12-3 2-1 10-2 5-1 6-7 15-0 17 65 5. prezident Griespenkerl in samosevec iz Predgorja.206 133. ki bodo v najkrajšem času izpopolnjeni v celi banovini.450 202. Morda nekoliko premalo se sadi češpelj in sliv. Radovljica . mare-lic in orehov primanjkuje tudi vrtnih jagod.. II. šarlamovsky.100 6.015 249.170 1.500 5. nancy-ška mirabela in sliva ontario. buhlska rana cešplja.310 16.750 26598 42.470 7. V dravski banovini se sadi in goji razmeroma manj hrušk in češpelj.971 38. grad.583 100.700 174.460 45.950 4. banska uprava v svojih drevesni-cah znatno povečala pridelek tega sadnega naraščaja. je najbolj sadjarski srez.711 21.Ljubljansko okrožje obsega sreza Ljubljano in Kamnik. pa tudi češenj. sodni okraj Šoštanj sreza Slovenj-gradec in toplejše dolinske položaje sreza Gor. Od češpelj in sliv: domača češplja. . Od češenj: Frommova srčika.830 27. ogrska in bredatankolupinasti domači debeloplodni podolgasti oreh in franquette. br. Williamovka.595 14-1 125 7-0 4-7 2-3 10-0 53-4 19-8 2T8 25-9 94 9-2 13-4 26-4 4-3 15-5 Srez Maribor 1. od hrušk pa tepka. Breskve za vsa okrožja: aleksander. koburška rana.650 332. . a za toplejše lege kra-IJica vrtov proskavska. Glavne sorte: bojkovo jabolko in šampanjska reneta.235.920 6.20C 3. . Razmeroma malo število sadnih dreves izkazuJeta oba prekmurska in oba belokranjska sreza.245 149. Glavne sorte: baummanova reneta in bojkovo Jabolko.560 10. Ljubljana .200 2.000 12.993 2.516 12. boskovka in pastorjevka. Izvoza žlahtnih hrušk v vecjih količinah pa ni pričakovati. o pospeševanju kmetijstva od 6. avranška. Da bi sadjarji pri zasajanju novih sadovnjakov postopali čim enotneje radi prepotrebne standardizacije. mesto in srez Ljutomer . da se domače češp]je po večini porabijo za žganje in le malo se jih spravi na trg svežih ali pa predela v posnšen izdelek in niezgo. Krško. 1929. Maribor L br. raayflower. GorenjC podravsko okroŽJe obsega sreze: Dravograd.341 13.796 8. za domace potrebe gotovo zaenkrat dovolj. j. V Sloveniji se na splošno sadijo visokodebelna drevesca. celena renklota.855 36 228 1. vinska in koroška moštnica. Kraško okrožje obsega sreza Logatec in Kočevje ter sodni okraj Žužemberk sreza Novo mesto.248 6.700 26.179 18.949 16.190 27. hardyjevka. Dol.372 33. Glavne sorte: baumma-nova reneta. Glavne sorte: kanadka.558 19.230 2. br. .080 763.479 13. rdeča magdalenka. Maribor d.997 12-7 7-4 7-6 24-6 18-2 11-0 37-9 12-2 14-4 13-1 15-2 20-1 3-3 11-9 46.570 29.232 66. čemur ni toliko oporekati. Logatec . breskve in marelice. Jelšitli Skupaj v banovini 66.862 — 2. amsden.164 109. .656 55. Glavne sorte: baummanova reneta. ribeza in kosmulj. Maribor desni breg.140 7. so določeni kot glavne sorte Jablan bobovec in carjevič. grad.710 10. V.601 5. Črnomelj in Metliko. br.

V izredno sušnih poletjih trpi v takili nasadih i drevje i trava. Povrh tega se često slišijo tudi pritožbe glede nesolidnosti nekaterih sadnih trgovcev. v ban. Gnojenje sadnega drevja se v zadnjih letih že tudi v precejšnji meri izvaja. nego je ponudba. gradu. To ima pa zopet za posledico. Za produkcijo sadnih dreves je preskrbljeno na kmetijskih šolah v Mariboru. bolnih in pregostih vej se v precejšnji meri že vrši. Na vseli ban. drevesnicah v Pekrah. Spravljanje sadnega pridelka je pomanjkljivo. Šentjuriju. da nikdo več ne naklada. Stanje sadovnjakov v dravski banovini v splošnem vzeto kljub precejšnjemu napredku se vedno ni zadovoljivo. Breskve se priporoča saditi kot pritlicna» drevesca z deblom 40—90 cm. sadni izvozniki zopet hitijo nakladati in na ta nacin ponovno preobre-menijo sadni trg in povzročijo s tem naravno tudi ponovno padanje cen. višenj ll'5kg in kutin ll'6kg. breskev 6'5 kg. ker se zemlja pod njim redko kdaj obdeluje in veckrat tudi premalo ali pa sploh ne goji.683 q. sliv in češpelj 6 kg. decembra . čiščenje krone od suhih. Tudi ti privatni drevesničarji producirajo dober drevesni materijal.421 q • c) sliv in cešpelj 35. Mnogo škode dela sadjarjem neorganizirana sadna trgovina. ga je za tamošnjo dnevno potrebo preveč in cena mu vsled tega pade silno nizko. kmet. povpraševanje po slovenskem sadju na nemškem tržišču pa postane čez teden. karakteristično za neorganiziranost sadne trgovlne je silno kolebanje cen.popolnoma odgovarja. sadovnjaki. marelic 6'5 kg.630 q k b) hrušk ' 91. Razen tega obstojajo še sreske drevesnice pri sr. Tak način gojitve breskev zahteva. Kapeli. Grmu. naklada pri nas mnogo sadnih trgovcev hkrati po večje število vagonov jabolk. br. odborih v Logatcu. Zavedajoč se velike važnosti sadjarstva podpirajo Javna oblastva po svoji možnosti njegov razvoj. češenj 15'5 kg. Jabolka se največ izvažajo v Južno Nemčijo. Ako je tam trenutno cena ugodna. a) Jabolk 344. Leskovcu. V okolici Škofje Loke je drevesnicarstvo že nad 100 let udomačena kultura. Tudi sadne shrambe so navadno jako pomanjkljive. Radovljici.015 q e) breskev in marelic ter češenj. Mariboru 1. Vse te drevesnice proizvajajo letno preko ^ miljona odraslih 3—4 letnih dreves. Razlike med lepim in miznim sadjem in samo tako zvano gospodarsko kvaliteto naš preprosti sadjar še ni v polni m. Mali Loki. kakor tudi mnoge šole po deželi. Povprečni letni pridelek sadja na 1 drevo v dravski banovini znasa: Jabolk 15'6kg. samo v dobri zemlji in dobrih položajih. V dravski banovini je še kakih 200 privatnih drevesničarjev. cene se vsled tega zopet dvignejo. oziroma popolnoma zanemarjeni. A od bolezni fusikladij ali hrastavost in monilija ali gniloba. vendar pa ne povsod in tudi ne vedno pravilno. drevesnicah se vzgaja letno povprečno 45. Tako zakon o zatiranju škodljivcev in bolezni na kulturnih rastlinah z dne 29. dva zopet večje.373 q d) orehov 17. Te parcele zahtevajo podobno oskrbovanje kakor vinograd. Razen tega se pečajo v vecji ali manjši meri z drevesničarstvom še mnoge podružnice Sadjarskega društva in Kmetijske družbe. Sadno drevje pa pri tem tudi zato še bolj trpi. drevesca se namreč često sadijo pregosto. Šmarju in Gor. To je pri nas omogočeno in upravičeno radi razmeroma velike množine padavin. največ 1 m. Radi tega se priporoča sadjarjem. Od sadnih škodljivcev sta v dravski banovini najnevarnejša cvetožer in jabolčni zavijac. Zimsko škropljenje se le počasi udomacuje in primeri pravilnega letnega škropljenja so še bolj redki. V prvi vrsti pride v poštev izvozna trgovina z jabolki. Kostanjevici in na bano-vinskem posestvu v Ponovičah. hrusk 12 kg. višenj in kutin skupno 37. orehov 9'8 kg. koraj vsi sadonosniki v naši banovini so tako zvani travniški nasadi.. da jim odločimo posebne parcele. zlasti starejši nasadi so večkrat slabo oskrbovani. ko pa potem prispe vse to blago naenkrat na tržišče v Nemcijo. v Dravogradu.eri doumel.000 prvovrstnih 3—4 letnih sadnih dreves. Rakičanu. ob vsaki priliki vzdrževati okoli dreves vsaj kolobarje. saj bi se marsikod namesto izkrčenih in zapuščenih vinogradov lahko s pridom gojile breskve. Povprečni letni pridelek sadja v dravski banovini na temelju uradnih podatkov za leta 1930 yg.

marca 1932 določena oprostitev od neposrednega davka za parcele na novo zasajene s sadnim drevjem za dobo 6 let. izdalo pravilnik o kontroli svežega sadja pri izvozu in pravilnik o kontroli suhih cešpelj pri izvozu. glavne smernice za pospeševanje sadjarstva. novembra 1929. uprava podpira razvoj sadjarstva na sledeči način: Vzdržuje banovinske kmet. Banovinski sadjarski strokovnjaki pri kmet. ki grozijo uničiti sadne ali poljske kulture (§ 9. kakor je že spredaj pojasnjeno. Prispeva k zidavi sadnih sušilnic. komisija ne sme dovoliti nadaljnje odpreine. komisarja. sejme. Ako predpisanih oblastveno odrejenih ukrepov ne bi vršil. Za naše razmere je važen predvsem prvi pravilnik in sicer v prvi vrsti radi izvoza jabolk. ki ne bi odgovarjalo predpisanim zahtevam. zatiranje pa izvrši takoj občinsko oblastvo samo ob njegovih stroških(§20. Ako so taki ogrožajoči škodljivci razšir-Jeni v območju več občin v srezu. Z ban. Vrši nadzor nad šolskimi vrtovi. Kralj. Banovinska kmet. šole. dober sadjevec itd. o izpremembi in izpopolnitvi zakona o neposrednih davkih z dne 25. je ministrstvo za kmet. ban. Kralj. kakor tudi za predelavo svežega sadja v dobre trpežne izdelke: suho sadje. Za resnično vzorne sadjarje.). županstev ali sad-Jarskih in kmetijskih podružnic sadna drevesca po znižani ceni. V banovinskih drevesnicah. Vsak vagon sadja in tudi manjše količine sadja. šolah vzgaja potrebna sadna drevesca in od tod širi priporocljive sorte med narod. Sadju. . katere podpira z dobavo potrebnega sadnega in vrtnega materiala ter podeljnje nagrade učiteljem za najlepše oskrbovane vrtove. vršijo praktični in teoretični pouk in širijo strokovno znanje med sadjarje.). in tudi drž. kJer je — predvsem v Mariboru — sadjarstvo zastopano kot banska panoga v gospodarstvu teh šol in tudi v pouku gojencev. brezalkoholne sadne sokove. poškodovancem po toči. predavanja itd. a prvovrstno orehovo kakor tudi breskvino in marelično drevje daje po znižani ceni. istega zakona (o sr. niso še izdani zadevni pravilniki. drevesnih škropilnic in podobno. tečaje.). Zakon o pospeševanju kmetijstva z dne 6. banski upravi in sreskih načelstvih proučujejo nove možnosti razvoja v sadjarski panogi. namenjene za izvoz. razsadnikih. za področja več srezov pa ban (§ 12. Na podlagi tega pravilnika so določeni komisarji za pregled sadja za vse važnejše izvozne po-staje in tričlanske komisije za pregled sadja za podrocja posameznih srezov. marelic in debeloplodnega kostanja dobavlja interesentom kostanjeve cepiče brezplačno. ban. Za nabavke zatiralnih sredstev za zatiranje sadnih škodljivcev in bolezni dodeljuje banska uprava do % nabavnih stroškov. aprila 1933 min. odborov. so predvidene posebne nagrade v obliki koristnih sadjarskih pripomočkov. breskev. Dalje je v smislu § 2. Revnejšim sadjarjem dodeljuJe preko sreskih kmet. odredi potrebne ukrepe za zatiranje sreski načelnik. Sadjarstva se tice tudi § 11. pomočjo je bilo v zadnjih letih nabavljeno na stotine drevesnih škropilnic in mnogo arborina. pri opustitvi šmarničnih nasadov v nevinorodnih legah in podobno). septembra 1929 določa v § 27. Za pospeševanje saditve oreha.1929 Zakoni doloca. oglede. ki se od 1. ki že daljšo vrsto let vzdržujejo svoje sadovnjake v vzornem redu in služijo za vzgled okoliškim sadjarjem.). knjižnica izdaja tiskane in ilustrirane lepake in brošure o vseh najvažnejših vprašanjih našega sadnega gospodarstva. mezge. oz. da morajo občinska oblastva odrediti nujne ukrepe za zatiranje poedinih hudih škodljiv-cev. požaru. Žal. 3008 z dne 22. Deluje na propagandi za večji konzum svežega sadja in grozdja. zak. ~ Na podlagi zakona o kontroli kmet. in industrijo je z razpisom I. razsadnikih). No. uprava je v zvezi s tem zakonom dSločila koncnoveljavni sadni izbor za dravsko banovino. 1934. uprava podpira tudi po svojih močeh razne sadjarske prireditve: razstave. v izJemnih slučajih tudi zastonj (n. sadne konzerve. Naknad-no je pod I. morajo biti že na nakladalni postaji pregledane od pristojne komisije. marmelade. šolah. pr. Ministrstvo za trg. za trgovino in industrijo — zavod za pospeševa-nje zunanje trgovine — predpisalo enotne zaboje pri pakovanju jabolk pri izvozu in sicer 2 tipa holandskih zabojev in amerikanski normalni zaboj. marca 1933 odredilo enotne zaboje in košare. kmet. zapade globi v korist občin-skega kmetijskega sklada. pridelkov namenjenih za izvoz z dne 18. 4314 z dne 13. morajo uporabljati pri izvozu svežih češpelj in grozdja. Vsak imetnik zemljišča je dolžan uporabljati od oblastev predpisane za-tiralne ukrepe in pravočasno zatirati z lastnlmi močmi in sredstvi rastlinske bolezni in škod-Ijivce (§ 3. ban.

083 22-38 77-62 11.69-— 18.991 19 3..270 ha ali 45.416 47— 53— Krško ...239 52-75 47-25 mesto in srez Ljutomer 30..969 -23 12.864 2.973 53-— 47-..Kakor država in banovina tako podpirajo razvoj sadjarstva po svojih moceh tudi sr. 32.581 1.21 ha trške občine ...055 81...5.765 29.44373 49-29 50-71 44685 49-64 50-36 69 939 68 429 1 510 15 5 39 001 56 99 43 01 43 175 63 09 36 91 Skupaj v banovini ...333 810 7-87 18.219 35-81 64-19 22. 1. .900 61-35 38-65 Litija 85. . .694 1.050 66.962 31-.855 40. Istinito z gozdom obrastlo povrsino pa je ceniti na 705....33.961 3.....437. Razpored površine gozdov po srezih je razviden iz sledeče razpredelnice:4 Srez C P N G G Napra Napra elokupna roduktivn eproozdna m produkt.120 56-37 4363 18.444 4-59 5-41 7..833.6 9 9 -16 4 5.površina površina sreza površina a duktiv sreza po te sreza po te ostalih ne ha h gozdn ostalih h gozdn kultur 4 3 1 1 0.28. odbori vzdržujejo tudi svoje drevesnice in potem razdeljujejo sadna drevesca sadjarjem v svojem srezu po znižani ceni..900 2..22 ha mestne obcine . ured 4 .587 -— 2. precejšnje množine arborina.496 4-69 5-31 .985 55.221 4684 53-16 Dolnja Lendava .221 40.36 ha ostale (upravne) občine .094 2-79 42.. ozdna m produkt...251 1. odbori.984 36. 1.217 46-83 53-17 28. odnosno nje ustanove .785 37-— 63-— 49.274 — 570 9.468 104..624 51-72 48-28 29..627 56...13% napram celokupni površini banovine.. kmet.255 4.008 40 4.794 5-96 25..243 1. Ta površina je bila povzeta po davčnem katastru.40 ha V tem sestavku navedene površine srezov se nekoliko razlikiijejo od onih.28% napram produktivni in 43.732 90.172 2197 11-— 6. 41.369 31..06. .7.34. Ing.234 ' 60.906 859 2-96 16. od-bori in ponekod prav izdatno tudi občinski kmet.345 18-03 76-— 52.307 — 4. 800.. 1.847 55.529 60-81 39-19 Kočevje 58.. 1 7 6 7 574 636 500 004 4 632 -70 79 270 3-10 2-20 05 631 4-80 0-50 Od izkazane gozdne površine imajo po kategorizaciji lastninstva: država ..... Šivic Anton: Šumarstvo Površina gozdov dravske banovine je zavzemala po stanju zaeetkom 1.766 29-46 70-54 16.591 54-55 45-45 28..867 -55 3. .501 58.012 1.194 1.17..281 63.500 37-97 62-03 Novo mesto 65.356 21.056 53-82 46-18 36... 1.801 1960 74-70 6.346 3.669 30-— 65-— 60. . S pomočjO prvih in drugih je nabavljeno v zadnjih letih veliko število drevesnih škropilnic.99% napram produktivni in 44.532 55-27 44-73 16.730 3-64 33.852 4-25 5-75 1.16.085 57-71 42-29 Laško 59.. torej na 46.397 4-47 5-53 Celje mesto I'D sre? .715 92 2.050 31-55 68-45 5.501 1-63 28...702 50-21 46-15 43.185 31-.032 53-79 46-21 2.69-— 16. 679. Drugi zopet nabavljajo sadna drevesca pri priznanih drevesnicah in jih ravno tako razdelujejo sadjarjem po znižani ceni.746 30— 65-— 12.. modre galice.711 46. .252 1.116 27-39 72-61 Gornji grad 33.114 . .549 29-12 7088 92.597.738 ' 16.838 2-52 38. 1935.630 1. Op..81% napram celokupni površini banovine.11 ha banovina.143 31. 986..000 31-23 68-77 730 Slovenjgradec 59. 62.607 59. Nekateri sreski kmet.825 61-21 38-79 33.727 57 2...981 9.11 ha državne in podržavljene železmce .000 52-39 47-61 Konjice Kranj 106.017 2...631 ha..726 54-— 46-— Prevalje PtUJ 59.. površina a duktivn nepro. 195.917 5. arzenovih preparatov itd.329 54-60 45-40 69. 4 4 Maribor d br Maribor 1 br 6.094 Metlika 42. ki so v leksikonu navedeni na drugih mestih.

v katerih je treba oprezno sekati.800. . 7.198. . ki jih državni gozdni zakon na-zivlje za »stalno zaščitne«. 1. Lendavi .. Največ je v bancmni malih posestnikov.195...618.. društva) ..938 ha. 21. .. 12% gozdov v nadmorski višini med 100 m in 300 m. cerkovniške.. 18.62 ha Posamezna gozdna posestva so različne velikosti. absolutnih pa skoro 80%..324. naselbine. Ti gozdovi so bili izločeni v namene. 17. . . Število po-sestev.. Poleg stalno zaščitnih gozdov so še drugi gozdovi. Po vrsti vzgajanja delijo gozde v visoke. . so tudi uvrščeni med stalno zaščitne.. deloma alpinskega značaja. 1935.. ki rasto na strminah in v visokih alpskih legah...94 ha zadruge. čista hrastovina z 1'5%. ki jim služijo na posebno zahtevo lastnika ogroženih obJektov. kjer rodi trta. Med stalno zaščitne so uvrščeni iudi gozdi na bregovih vecjih voda in hudourniških potokov. za tujski promet. 3. . Površina stalno zaščitnih gozdov v dravski ha. . Takih gozdov imamo na teritoriju dravske banovine točasno 2676 ha. kaplanijske..: železniške proge.50ha individualni gozdni posestniki . . zemljiške in urbarijalne zajednice ..— ha Kranjski verski fond .. ki so na skrajni meji drevesne vegetacije. ki trajno niso sposobna za kako drugo vrsto kulture. 14% preko 1000 m.... Drevesne vrste so v naših gozdih zastopane v sledečem razmerju: Raznovrstni čisti iglavci s 34'5%.. da bi v njih naravne sile odnašale zemljo.262. po nabranih podatkih cenim na 139. 174. listavci pomešani z iglavci z 32%.37 ha hranilnice in posojilnice . osnovane po zadružnem zakonu . 4. . ki imajo nalogo. Posestev nad 100 ha gozda je bilo v začetku 1.. 42% med 300 in 600 m. . Javne in zasebne ceste. šolske.. ki se razprostirajo na izrazito kraških tleh..48 ha razne ustanove (vodovodi.. uprava razlaščenih gozdov (stanje začetkom 1.. Tod jih imajo .72ha župne.803. . Relativnih gozdnih tal imamo v dravski banovini kakih 20%. vrelci itd.Križevacka imovinska občina v Dol..... Absolutna gozdna tla so taka. kakor so n. Ker je teritorij dravske banovine večinoma hribovit. 1936. čista bukovina z 21%.. .58 ha samostani in redovi . ... večinoma pa so gozdi. 3. 1...) . Razmeroma veliko je v dravski banovini »zašcitnih« gozdov... .novini znaša po t.. . verske in druge nadarbine .. posamezna poslopja. . To so taki gozdi.400.41 ha škofije . zelo raztreseni in ležijo daleč vsaksebi. . Tu in tam ima posestnik gozd v enem samem kompleksu. bratov. To so tako zvani »začasno zaščitni gozdovi«.. posebno pa oni. deloma na relativnih gozdnih tleh.. ako ti bregovi niso skalnati in trdni. č. Z naravnim pomladkom poraščeni gozdovi se izkoriščajo tudi potom tako zvane oplojne sečnje.. . .. . 6. ako niso preblizu meje gozdne vegetacije.. ki posestev imajo manj kot 5 ha gozda. .. V banovini prevladujejo visoki gozdi (91'7%)..74 ha Zacasna drž.... 305. Nizkih gozdov je malo (3'07%). Po nadmorski višini je v banovini ca. . srednje in nizke. ubožnice. ki imajo pod 100 ha gozda. Celo secenj na golo v ožjih pramenih se ne izogibljemo v teh gozdovih. .396. da se gozd nad njimi ohrani. marveč samo za gozd.958. 32% med 600 in 1000 m.. 1. .228.76 ha banke .368. Relativna gozdna tla pa se morejo brez velikih težkoč trajno porabiti tudi za druge kulture.. . ki spadajo k posameznim posestvom. Po gozdnem zakonu se morejo stalno zaščitni gozdovi izkoriščati le s' prebiranjem (prebiralna seč-nja). gozdnem katastru 190. skladnice.... 73... koder se nahajajo nad ogroženimi objekti strma pobočja in je v zaščito teh objektov potrebno. večinoma pač tam.10 ha cerkve . Gozdi se razprostirajo deloma na absolutnih.. . ako bi jih posekali do golega na velikih površinah. da varujejo tuje objekte. . . .. komis.45 ha delniške družbe .. se največ gozda razprostira po gričevju in na pobocjih visokih gora. 585. Gozdovi. Sem spadajo tudi gozdi.89 ha solastniki. mešani listavci z 11%.345. Največ jih je v krajih.. pr..

mehkega 703.za pridobivanje vinogradniškega kolja. ali pa prepisujejo povsem gozdnate pašnike in z gozdnim drevjem zaraščene bivše travnike v gozd. Srednji gozdi so kombinacija visokih in nizkih. palcev. Po kalkulativni sestavi je znašala leta 1934. Večina servitutnih pravic je regulirana. Drugod pa se gozdna površina krči. Na drva za oglje je odpadlo ca 80.000 plm3.000 trdega in 157. za podpetnike. Sem spadajo povečini vejevje. Ponekod se stanje gozdov veča. prav težko ali sploh ne spravi v denar. Borovino tu in tam porabijo za brzojavne drogove in za tirne pragove. Te konce je treba potem na žagali odrezati. kamnolome in dr. ker pogozdujejo slaborodne travnike in druga neplodna zemljišča.000 plm3 mehkega lesa. Škodlje iz smrekovine izdehijejo vecinoma za domace potrebe. kjer porabljajo bukovino v tvornicah za cevljarska kopita. Razen teh je s pašno pravico obremenjenih še nekaj malih objektov v krškem. dalje večji del gozdov kranjskega verskega fonda na Gorenjskem.000 plm3. in dr. in sicer trdega 187. ki razpečavajo drva še v stari meri in so takšna polena dolga po 18'20 pa tudi 24 avstr. ker mu konkurirata beton in žica. Hrastov in bukov les mnogokje služi za izdelovanje tirnih pragov. pri redčenju gozdov in prebiralni sečnji pridobljena smrekova in jelova stebla stešejo v tramiče. Starost naših gozdov je kaj razlicna. Glede nekaterih so v teku pogajanja za odkup servitutnih pravic. Božičnih drevesc se mnogo poseka. 430 ha kmetskih gozdov okrog Mošenjske planine na Jelovici. za razno kuhinjsko orodje in dr. Le nekaj večjih posestev je obremenjenih s služnostmi paše.000 plm3. Nekaj mehkega za žagovce nesposobnega okroglega lesa različnih dimenzij se podela v Jamski. Imanao kraje. Ribniška dolina porabi precej smrekovega lesa za izrezke. narocil tačas. travnike. Največ jih pridobivajo brez škode iz pregostih smrekovih kultur in od vrhačev pozimi posekanega smrekovega in Jelovega starejšega drevja. in sicer 70. od-nosno 4'05 do 4'20 m dolge hlode. ki se vsako leto izkrči in izpremeni v njive. končno tudi za palice. čeprav le v manjšem obsegu. Služnosti Vecina gozdov dravske banovine je prosta služnostnih pravic. eno v šmarskeni srezu. sadovnjake. V go-ratih krajih s težavnim spravilom so običajne dolžine po 4'10 do 4"20 m.000 plm3. Od tega odpade na gozdov les za tehnično porabo ca 890.000 plm3. skladišča. Večinoma pa bukovina služi za gorivo. 61 ha gozdov ponovdškega banovinskega posestva. Površina gozda. Izkorišcanje gozdov. ki so ostali v gozdih. Zato se material. Za štaketne plotove se speča malo drobnega drogovja. platanice. produkcija lesa v banovini ^a0'-^ okrog 1. se cenijo na 72. ki so odpadli na žagah. Za hmeljevke je največ. Vendar imamo še dosti krajev. mali del grašcinskih gozdov pri Sv. dalje v gozdu — neizkoriščeni. Ker je leta 1933. prvi za JavTne železnice. odnosno 353 ha. Poleti posekano iglicasto^drevje se obeli in v gozdu razžaga v 4 m.). ponekod jih nazivljejo za krlje.000 plm3 mehkega. v dravski banovini obicajno ne presega sto hektarjev. .000 plm3. mehkega pa 943. ki se pridobiva pri redčenju odrastlih smrekovih kultur. Junija 1928. drugi največ za porabo pri domačih napravah.000. Drugod jih sekajo v kratkih razdobJih za drva (buta-rice). steljarjenja in dr. Ostanki. Vrhace in tanjša. tako eno v krškem. Pri nas se izdelujejo redoma po 1 m dolga polena (cepanice) in okrog-lice. eno v mariborskem (desni br. Mdre se trditi.670. tri v radovljiškem. Tudi teh ni veliko (5-23%). v gozdih kranjskega verskega fonda in po nekaterih konservativno oskrbovanih pri-vatnih. da je v gozdovih kmetskega malega posestnika jako malo starejšega lesa in so tudi zaloge lesa v teh gozdovih pod normalo.. Predelava lesa v gozdu. novomeškem in ptujskem srezu. in sicer trdega lesa 727.000 plm3 irdega in 10. S služnostjo paše in dobavo lesa je obremenjen graščinski gozd na Gori pri Konjicah na površini 43. Notranjski drvarji slovijo kot izvrstni tesači daleč izven dravske banovine. logaškem. 234 ha gozda gornjegrajske grašcine. Le v držav-nih gozdih. Katarini nad Tržičern.000 plm3. Dandanes za takšen Diaterial ni zanima-nja. žagovce. sedaj deloma razlaščenih veleposestvih so starejši sestoji večjega obsega častno zastopani. manj grcastega v celulozni les. z dobavo lesa odnosno drv za gorivo so obremenjena nekatera posestva. ko ima hmelj visoko ceno. ker se pri spravilu zapiči v hlode ob koncih veliko peska in kamenja. Površinsko stanje gozdov se leto za letom spreminja. na temelju zakona o merah z dne 20. truli in drugače poškodo-vani deli debel. Na drva za gorivo je prišlo 471. 505 ha gozda na Blegašu. drvarjenja. iz katerih izdelujejo raznovrstne izdelke v znani domači lesni industriji. ker pretvarjajo gozde po gospodarski potrebi in z dovoljenjem oblastev v druge kulturne vrste. S služnostjo paše (pašnimi servitu-tami) je obremenjenih 485 ha državnega gozda. štoke. Največ tramovja producira Notranjska. razni odrezki na žagah.

množinah. skrbi v prvi vrsti banovina. mariborskem in slovenjgraškem srezu pa po gozdih malokJe paSCJO. Dreti. Savinji. Savinji in naprej po Savi v jugovzh. pa tudi od stoječih. pa tudi samotež. Za oglje se porabi razmeroma malo. temveč tudi v njihovo korist. lesa — ker je cena oglja nizka. Največ splavov gre po Dravi. ponekod s pomočjO bosanskih konjev. ki se pečajo z razpecavanjem gozdnega semenja. Iški in Božni. metle. Ker se je manj sekalo. Da morejo priti posestniki do gozdnih sadik in si jih nabaviti po zmernih cenah. destilirano Jelkino olje. znosijo les. Od postranskih gozdnih pridelkov se smrekova skorja pripravlja za trgovino le v tolikšnih prideik. po Ledavi. Za podelovanje lesa obstoje v dravski banovini vse vrste naprave. sodov iz trdega in iz mehkega lesa. za igrače. Paša v gozdih je v navadi v nekaterih goratih in gozdnatih predelih dravske banovine. za stavbni material (okna. Nekatera večja posestva imajo lastne gozdne železnice. Steljo močno izkoriščajo kmetski posestniki skoro vseh srezov. pogonom z ogljenini plinom. Tam. — po suhih in vodnih lesenih rižah. palice za šetalce. koder ni bukovine. dalje po Cerkniškem in Bohinjskem jezeru — večinoma do kraja porabe. za izdelovanje košar za sadje. Spravilo lesa. Grabijo listnato in iglasto talno steljo v gozdih. po žicnicah. V banovini je bilo 1935 vsega 2060 primitivnih žag. večje pa po enega ali več polnoJarmenikov. da se poseke kolikor se niso naravno pomladile. smuči. Pridobivanje stelje po gozdih pomeni v dravski banovini veliko postavko. kranjskem in gornjegrajskem srezu. Bistrici v prevaljskem zrezu. Les spravljajo z gorskih krajev in strmin po talnih drčah in vlakah. Posestniki so torej dolžni skrbeti za pogozditev goljav. kakor so: tovarne za parkete. žlic. ponekod gozdna paša sploh ni običajna. pridobivajo ze-leno vejevje od smrekovih in Jelovih posekanih dreves. Imamo žage-venecijanke. ponovljeno veckrat zaporedoma na istem mestu v gozdu. malin. ki podelujCJO les. Hrastova skorja se producira malo. Davči. za podpetnike. borovnic. je bilo manj zaposlitve. modernejših pa 243. Posebno mocno je razširjena paša v gozdih tam. elektricnim pogonom. strugarske. lepenko. kar ni le v Javno. ki se izdeluje največ iz akacijevega lesa in kostanja. rdečih jagod. Med podjetji. posebno drva. lesno volno. na škodo slednjega. Izkorišcanju gozda mora slediti skrb za zopetno pogozditev. kar je vplivalo na znižanje cen prevoza. lesovino. Tudi po Kamniški Bistrici se vedno manj plavi. Nekaj jamskega lesa gre v splavih po Savi v območju litijskega in krškega sreza le do Zagorja. V IjuLljanskem. Poleg žag je še mnogo drugih podjetij. za cveke. za kuhinjsko in drugo orodje. po suhem Spraviio in po snegu. ki po-sluje že nekaj let. Koder je svet mehak. sodčkov. V nevezanem stanju pa splavljajo les in drva po Dreti. telovadno orodje. da se vdira. po Radovni. žage s turbinskim pogonom. za creslovino.). Kamniški Bistrici. spada tudi domaca lesna industrija (izdelovanje rešet. Savi Bohinjki in Dolinki. Vinogradniški kraji porabijo mnogo kolja. Zakon o gozdih zahteva. koder so naselja v dolinah zelo številna. Trbovelj in Hrastnika za tamošnje premogovnike. za stolarske. Gob. — Navadne žage imajo po enega ali več listov (rezil). zobotrebcev in dr. kosijo praprot in resJe. tovarne za merila. za zamaške krtace. pr. kolikor se je porabi za domače strojarne. impregniranje lesa. tako n. odnosno samo do žag. ki jih v spodnjem delu oklestijo. Po nekaterih potokih so plavbo lesa deloma ali popolnoma že opustili. zaboje. za dežnike. s parnim pogonom. Opustitev plavbe so omogočile novozgrajene ceste Cene za prevažanje lesa so zadnja leta vednu bolj padale. Izdelujejo sedaj dotični kraji kratka polena v odlomkih metrske mere. čeprav to ni v skladu z gozdnim zakonom. da se ne sme rabiti stara mera. škafov. Oglje se izdeluje največ za domačo potrebo — za kovače in nekatera podjetja. spominke in dr. tovarne za cevljarska kopita.zelišc vsako leto mnogo naberejo v gozdih in si z nabiranjem sadežev nekaj prislužijo revnejši sloji prebivalstva. je najlažje spraviti les v dolino s sanmi z vprego. logaškem. brusnic in raznih zdravilnih. okraske. za pohištvo. Črni. kolarske predraete. vrata in drugo). za pletarske predmete. Mnogo lesa spravijo ob potokih in rekah. lesenih lopat. Tudi smrekove remeljne in smrekove ter jelove podkapnike porabljajo v te svrhe.izšla prepoved. Mnogokrat gre čezmerno izkoriščanje stelje. po kolovozih in po cestah— na teh z vozmi in sanmi. za bakulo. Najvažnejše naprave so žage. ki je važna posebno za malega kmeta. Kostanjev les kupujCJO tvornice za tanin. deloma v vezanem stanju (splavarjenje). Sem. Največ pasejo v gozdih v okolju planin in planinskih pašnikov — v radovljiškem. ki . Ako zapade v planin-skih krajih ob pravem času zadosti snega. deloma v nevezanem stanju (splavljanje). je omeniti luščilnico v Mengšu. navadno še po eno ali več krožnih žag in raznovrstnih drugih strojev za obdekrvanje lesa. kraje naše kraljevine. pogozdijo v roku treh let po izvršeni sečnji.

700. Glede pogozdovanj je poudariti sledeče: Gozdarski organi občeupravmh oblastev leto za letom pregledujejo vse gozde in kontrolirajo. Poleg banovinskih oddajajo tudi nekatere dnige Javne gozdne drevesnice naročnikom gozdne sadike. ljudje (gozdne kvare. Mnogo gozda nam porušijo v planinskih krajih snežni plazovi. mrčesi). vaška. Ako doženejo na svojih službenih obhodih nezasajene praznine. Leta 1934. slabo gospodarstvo.530 komadov oddanih 1934 — 3. Tudi poledica se večkrat pojavlja. Škodo povzročajo gozdom: podnebni vplivi in ujme (pomladanska zmrzal in sneg. Da bi se vcepila skrb za gozdove tudi naši mladeži.531. V gozdnih . plazovi. V dravski banovini je tudi še veliko takih gozdnih drevesnic. ki imajo več kakor 300 ha gozda. drugod pa v manjšem obsegu. Osmodi tu in tam listavce in mlade igličaste kulture. Tarifne cene sadikam so v banovinskih gozdnih drevesnicah razmeroma nizke. odnosno v odobritev poseben program. hranilnic in posojilnic pa predlagajo občepravnim oblastvom vsako leto na znanje.). Vsako leto je bilo iz teh drevesnic oddanih naročmkom veliko sadik. kapela-nijske. Občuten je posebno v gozdnih drevesnicah. posebno na prisojnih pobočjih in na plitvih. tu in tain več. Vsak učenec posadi običajno in povprecno kakih 10—15 sadik. v posameznih slučajih tudi duhovniki.974. Sreski šumarski organi imajo nalog. nalivi in poplave.203.309. šolske in druge nadarbine).188. cerkovniške. ki jih dajeta država in banovina. da prejme po-sestnik po sreskem načelstvu pismen poziv. ki so za naše gozde primerne. To so drevesnice državnega gozdnega erarja in kranjskega verskega fonda in pa drevesnice privatnih gozdnih posestnikov. ki služijo v prvi vrsti lastnemu konzumu onih posestnikov. odnosno opomin. požari). cerkvena. Pogozdovanja se udeležijo večinoma le učenci višjih razredov osnovnih šol. poskrbijo. divjačina. Po suši so mnogokrat hudo prizadeti mladi na-sadi. Iz vseh teh drevesnic je bilo 1934 dvignjenih 4. da je sajenje uspešno.380 komadov oddanih 1933 — 2. nadarbinska (škofije. Spomladanski mraz v dravski banovini kaj rad sporadično nastopa. škodljive rastline in bolezni. slaborodnih tleh. Povodom prireditve se deci razloži pomen in svrha pogozdovanja in se Jej pokaže način. Te prireditve vodijo državni in privatni gozdarji. ki je v Račah. Sem spadajo nekatere male gozdne drevesnice sreskih kmetijskih odborov. tatvine. ostale pa so prodali naročnikom.070 komadov Siromašnim in po ujmah ali drugače prizadetim posestnikom oddaja banovina precejšnje šte-vilo sadik brezplacno ali vsaj po polovični tarifni ceni. Posestva. po katereni imajo pogozdovati. so te drevesnice oddale vsega skupaj 1. Potrebne sadike dajejo na razpolago banovinske gozdne drevesnice. v katerem se opozori na skrajni rok. ali da je preslabo pogozdil. Dobre štiri petine teh sadik so posadili posestniki svojih gozdih. včasih tudi privatniki. ako so posestniki pogozdili goljave in poseke v zakonitem roku. Ako se pri poznejših revizijah dožene. katerih gozdovi so pod posebnim Javnim nadzorom. ko še listje ni odpadlo. ki jih bo na spo-mlad potreboval. Podatki zadnjih štirih let so sledeči: oddanih 1932 — 2. solastninska. vetrovi in viharji. se je pred več leti vpe-ijal tako zvani »decji dan za pogozdovanje«. župne. dalje posestva del-niških družb. pustošenje gozda. sicer pa se mora uvesti kazensko postopanje. da posestnik po-zivu ni zadostil. ob katerem mora biti goljava pogozdena. kako je treba saditi. v Beli Krajini in pod Kumom. Gozdi so izpostavljeni raznim neugodnim vplivoni in poškodbam. Cenik se dobi pri gozdarskih organih sreskih načelstev brezplačno.120 komadov oddanih 1935 — 3. Zgodnja spomlad je namreč najugodnejši cas za pogozdovanje. mnogo listnatega drevja. učitelji. Sneg polomi.vzgaja v posebnih drevesnicah razne vrste takih gozdnih sadik. to so: banovinska. drevesnica banovinskega posestva v Ponovičah in velika drevesnica Jugosl. težak spo-mladanski sneg pa lomi vrhove posebno smrekam. Skrben posestnik si med zimo ali vsaj pred pricetkom spomladi zagotovi pri gozdarskem organu najbližjega sreza ali pa pri občini gozdne sadike (število in vrste sadik). vročina. Vse gozdne drevesnice so torej oddale 1934 8.460 sadik. posebno kadar pade zgodaj na Jesen. občinska. Isto velja za vsa gozdna posestva. Nekatera slaborodna zemljišča pogozdujejo gozdarski organi občeupravnih oblastev v režiji s sredstvi. se ga v oziranja vrednih okoliščinah ponovno opozori na njegovo dolžnost.700 sadik. na Slivnici nad Cerknico. ki so lastniki teh drevesnic. živalski škodljivci (domace živali. Doslej se je delalo največ v Polhograjskih hribih. ki je po možnosti v bližini šole. šumarskega udruženja.140 komadov sadik. da na spomlad sporazumno z ucitelji določijo dan za pogozdovanje na zeniljišču. plini od nekaterih podjetij in dr. led.006.

Zato je treba razvoj mladih kultur pospeševati s čiščenjem in trebljenjeni. Škodo dela pozimi in zgodaj na spomlad. Vrhovje ima močno objedene iglice. Ucinkovitih sredstev za zatiranje smrekove ose nimamo. Sreska načelstva mnogokrat opominjajo pri-zadete posestnike na ta dela. skrbijo sreska načelstva z vsakoletnimi razglasi in individualno dostavljenimi poučnimi in svarilnimi pozivi. ki se kljub zalivanju močno pozna. katastrofalen obseg in delujejo razdiralno posebno v gozdih. S požiganjem se na gozdnih posekah uniči tudi ves na-ravni pomladek in se s tem oslabijo tla. Na Jelovem drevju je po več krajih mocno razširjen rak.). Poseke prekriva ponekod gosto kopinje (robida. ki slabi drevje in kvari les. Sem spa-dajo: smrekova osa. žage. Mnogo je krajev. konji jih izbijejo iz tal. leščevina. Jezovi. hudi zajedalki. Jelov brstni zavijač se že več let stalno pojavlja v jelovih gozdih ob železniški progi med Borovnico in Rake-kom. O poškodbah gozdov po divjačini tožijo samo v nekaterih krajih. vetrovnih dni in ob poletni suši. Najbolj so prizadeti mladi smrekovi sestoji okrog Dobrove v breži-škem srezu. da cistijo poseke v gozdih s požigom ostankov po izvršeni secnji (vrhacev. Da se gozdom škodljivi mpces raznih vrst stalno zatira in preveč ne razmnoži. Glede škodljivih rastlin naj omenim. starih in mladih gozdov. ko manjka bukovega žira. VCJ. vendar privatni posestnik tudi sam aktivno sodeluje pri vodstvu uprave svojih gozdov. na Ljubljanskem vrhu. turisti. Nalivi in poplave zavzemajo posebno tedaj. da dela občutno škodo po kulturah in na mladem lesu. suhih. Rilčkarji uničijo posameznim posestnikom skoro vsako leto po kafc mlad smrekov nasad. Polh se kako leto rad loteva smrekovih odraslih kultur. največ jih je pač v dobi pomladanskih. Raskovcu in Ravniku. Opskrba V dravski banovini oskrbuje in upravlja svoje gozde vsak posestnik sam. Tudi srnjad je na več krajih objedla hojce in smrečice. V posameznih krajih so bile porušene velike površine lepih. v katastralnih občinah Nemilje. Sv. kadar se pojavijo jeseni. vendar že veliko let pri nas katastrofalnega pojava ni bilo. Ob strminah nad železniško progo dostikrat zanetijo gozdni požar iskre iz lokomotive. Tam je navada. ki jih je opažati na istili mestih že veliko let in se jih doslej ni moglo pregnati. breza. Gozdnih požarov je vsako leto nekaj. Krištof (v laškem srezu) in. ki ga pridno preganjajo. ki jo opažajo v nekaterih nasadbah akacije in borovca. Sreska načelstva vsako leto zacetkom pomladi z razglasi opozarjajo prebivalstvo na nevarnost gozdnih požarov in svarijo vsakogar pred neprevidnim. Irepetlika. ki so v obmocju hudournikov. vendar škoda ni posebno občutna. Domače živali na paši napravijo škodo. Veliko požarov zakrivijo neprevidni ijudje (šetalci. Živina potepta male sadike. Slivno. Tudi Bela Krajina je prizadeta.). ostroga). da je pomladitev praznin v gozdih skoro nemogoča. brvi. Veleposestva (državna in privatna). ker se ta škodljivec pojavlja tam že dolgo vrsto let. Napada tudi smreko. Gozdnih čuvajev je po . Pri takšnem požiganju kaj rad ogenj preskoci v sosednje gozdne sestoje. Sem spadajo mačkovina (iga). trnlih debel) širom cele površine. vendar jih z uspehona zatirajo. Glede pojava bolezni na drevju je omeniti rdečo gnilobo. v katerih so jelovi gozdi mocno napadeni po omelju. pripisujejo škodo. skladišča lesa in dr. laškem. V nekaterih planinskih srezih je bilo več požarov zaradi starih gospodarskih običajev. To velja predvsem za gozSov male in srednje gozdne posestnike. ptujskem srezu in v Prekmurju. Mecesnov molj skoro vsako leto napada mecesne v posameznih gorskih predelih. Smrekov lubadar se sicer vsako leto sporadično pojavlja in je celokupna množina napadenega in posekanega drevja pre-cejšnja. Jelov brstni zavijac in gozdna kobilica. pastirji in dr.drevesnicah naprav-Ija suša dosti škode. Zajcu. da opažam v mladih. redkeje zlobna roka. Jelenjad se je v nekaterih gozdovih tako razmnožila. se je že veckrat pojavila gozdna kobilica. ako se pasejo po nedoraslih nasadbah in naravnem pomladku. kaznivim dejanjem. grmovja in drugega rastlinja. ki JO opažajo na smrekah. Praktičnih sredstev za zatiranje tega škodljivca ni. V gozdnih drevesnicah je precej nadležen bramor. posebno v iglica-stih gozdovih mnogo nekoristnega drevja. kolikor ga potrebujejo. TežJe pa je zatirati nekatere ' mrcese. ki so pa navadno združena s precejšnjimi stroški. Za take kraje smreka ni prikladno gozdno drevo. Viharji nastopajo večinoma sporadično in so posebno močno divjali v nekaterih letih. Smrekova osa nastopa škodljivo po nižinskih smrekovih gozdih. zelo rodovitnih tleh. imajo za upravljanje gozdov nameščeno gozdarsko osebJe. še bolj škodljiv pa je ogerc rjavega hrošča. koze jih obgrizejo. Škoda je vidna zadnja leta tudi v krškem. Velika je škoda posebno okrog Verda. V bukovih gozdovih katastralnih obcin-Tremerje. Kališe in Zgornja Besnica (v kranjskem srezu). rastocih na svežih. ki je močno ob-Jedla bukovino. posebno tedaj. ki ovira razvoj koristnega drevja. posebno po nizkih legah na Dolenjskem in Notranjskem. Prizadete so razne komunikacijske in industrijske naprave ob vodah (mostovi.

uveljavljen v Dravski banovinie. da se lovišča. ne glede na povrsino. odnosno banu in ministrstvu za šume in rudnike. da bi mogli voditi in nad-zirati gozdno gospodarstvo event. temveč ureja vsa glavna lovska načela tako v splošnem. Poslovanje gozdarskih organov obce uprave je potemtakem v splošnem osredotočeno v cilju — da se zavaruje obstanek gozdov in da se po možnosti prepreči vse. Po lovskem zakonu ostanejo vsi obstojeci reservati še nadalje v veljavi.) prideljen 1 šumarski inženjer. bodisi da nimajo šolske izobrazbe. ki je potrebna v obcem. Od dveletne šole se vzdržuje vsako leto samo po en razred. da dlakasta divjacina. Le nekatere zadeve je prepustil zakon banskim svetom. Pretežna večina teh cuvajev je istocasno po-stavljena tudi za cuvanje lova. stopnje pa deluje za 26 srezov 9 sreskih šumarskih inženirjev in 18 pod-šumarjev. Da se omogoči sinovom gozdnih posestnikov strokovna izobrazba. da jih ti uredijo. ako je to večje kot 5000 ha. O pomenu in razvoju lova v banovini naj sledi nekaj podatkov zajetih iz statistike za leto 1934. — da se pospešuje gozdarstvo in deluje z vsemi zakonitimi sredstvi na to. ki jo nameravajo tam gojiti. štev.5 Ta zakon ni okviren zakon. Razdeljena lovišča pa morajo biti najmanj 2000 ha velika. razen na državnih posestvih. ki so poprej veljali v območju banovine. ki so v zvezi z izvrševanjem zakona o lovu in z izdajanjem navodil in. V delokrog banske uprave spadajo še zagrajevanje in urejevanje potokov-hudournikov in agrarne operaci.Je. Ing. bodisi da ne morejo dve leti z doma. odnosno pri gozdnih posestnikih-ona pozornost in skrb za gozde in njihov obstanek. s Glej podrobnejše o zakonu v spisu: »Novi lovski zakon. — da se dvigne negovanje in oskrba gozdov ter osigura pravocasno pogozdovanje.privatnih posestvih. Javnokulturnem. Pravica samosvojega lova pripada tudi ograjenim zeinljišcem. ako ima najinanj 200 ha nepretrganega zemljišča. da teoretično in prakticno izobražuje mlade moči za državno in za privatno pomožno gozdarsko službo. Lastniki z reservatno lovsko pra-vico obremenjenih zemljišč so upravičeni zahtevati odkup teh reservatov Vsa ostala zemljišča. naredb po teni zakonu. Šola ima dva razreda in posebej desetmesečni tečaj za gozdne čuvaje in sinove posestnikov. kakor tudi v privatnem interesu posameznega gozdnega posestnika. da se vzbudi in vzdržuje v ljudstvu. ki se tičejo zakona o gozdih glede vseh gozdov. ki se mora oddajati v zakup z javno dražbo. kakor tudi izdajanja navodil in naredb po tem zakonu. so združena v vsaki obcini \ v občinsko lovišče. Tudi v lovskih reservatih. je bila leta 1931. Šivic Antffn: Lov Dne 13. ki se zahteva. srednjih in manjših kmetskih posestvih. letnik 1935. štev. državnem. novi pa se ne morejo več ustvarjati. — prilicno veliko. vštevši občine.-Izenacil pa je dotedanje raznovrstne lovske predpise v državi. kakor tudi za čuvanje gozdov in lova. pri občeupravnih oblastvih I. ki ne morejo obiskovati dveletne šole. 6/71. ki jih imajo nekateri posestniki na tujem zemljišcu. prikljucijo sosednjemu. 4. natisnjeni v »Samo-upravic. in v razpravi: »Dajanja lovišč v zakup po novem lovskem zakonue. Pri agrarnih operacijali je za operacije v gozdih (delitve skupnih gozdov. V delokrog obceupravnih oblastev spadajo vsi posli. marca 1935 je v bancmni dobil obvezno moc nov državni zakon o lovu. ki so manjša kot 500 ha. 10/7 5 . Zakon o lovu dopušca razdelitev obcinskega lovišca. Zakon nadalje predpisuje. se izvršuje pravica lastnega-lova. Šola pa ima tudi svrho. Za občeupravno slnžbo skrbi pri banski upravi šumarski odsek. solastnine in pod. ki jim ni priznana pravica do lastnega lova. kakor tudi v podrobnem. Lovišča delimo v samosvoja ali lastna in v obcinska. Novi zakon o lovu se v marsičem razlikuje od lovskih predpisov. Zemljisce pa mora biti trajno tako ograjeno. 8/9. ustanovljena nižja gozdarska šola v Mariboru. Za dela v hudourniških obmocjih je organiziran pri banski upravi poseben odsek. ne more pre-hajati skozi ograjo. tudi v svojih. sestavo gospodarskih nacrtov za solastninske gozde itd. kar bi ogrožalo gozde in gozdarstvo. obJavljenem v »Lovcu< letnik 1935. dalje vsi posli. Samosvoja ali lastna lovišča ima posestnik (fizična ali pravna oseba).

cerkvena.609 ha. tuje občine. Površina ograjenega lovišča je 2754 ha. Domneva se. Od lastnih lovišč se je plačevala banovinska davščina enako kot za občinska lovišča. da se lastna lovišča javnopravnih korporacij... Zakupnina pa gre v korist lovskemu lastniku. ki nim. ako so jih lastniki oddali v zakup. držeče se lastnih lovišč. Zakupnine so znašale leta 1934. Število občinskih lovišč se manjša zaradi komasacije občin od leta do leta. izkazuje posnimek katastrskih podatkov po srezih — s stanjem dne 1. da je bilo v banovini 545 samosvojih lovišč na površini skupaj 232.196 Din. Polosredki se prikljucijo lastnim loviščem. Zakon pozna poleg osredkov (enklav) v lastnih loviščih tudi polosredke (polenklave). za občinska lovišča v banovini 2. 248 pa s površino nad 200 ha. poleg tega pa še po 20 par od vsakega polnega hektarja lovišča. prikljucijo občinskim loviščem.. vaška.ogoča šele tedaj. Po zakonu se vsa lovišča. ne-dovoljen način lova. od občinskega lova po eni strani popolnoma odrezane. občinska. da so bile manjše površine. ki jih pa prejšnji zakoni niso poznali.> ^ % j n p . Nekateri obstoječih reservatov pa ne dosegajo 115 ha površine. da so si veleposestniki pridržali lov na nekaterih gozdnih zemljiščih s površinami nad 115 ha ob priliki. To je bilo za časa odveze zemljiških bremen.. Občinskih lovišč je bilo po stanju s 1. dajo v zakup na javnl dražbi. ki jih uživa posamezna oseba. prepoved hoje s puško po tujem zemljišču. ovršin 0 V) n B 0 0 ^ ovršina 3 5 4 2 3 4 akupnin '^ 4 7 1 3 2 1 s 3 a. Posestniki lastnih lovišc so plačali od vsakega polnega hektarja lovišča po 50 par banovinske davščine. Celje . ko so ta gozdna zemljišča odstopili v last tedanjim servitutnim upravičencem. ko mu potece zakupna doba.ajo 200 ha. Izvrševanje lova je vezano na posebne lovsko-poIicijske predpise. Januarja 1935. ako obcina ne sklene. Reservati so SVOJ čas nastali pri nas na ta način. Zakupniki občinskih lovišc in lovskih enklav pa po 10% od letne zakupnine. to je na 1 ha po-vprečno 1 Din 62 par.275.katerim tvorijo najnaravnejšo lovsko enoto. Če je zakup prestal ali se pričel med letom. Crnomelj Dolnja Gornji Kamnik . predpisi o lovskih kartah. Od teh je bilo eno samo lovišče ograjeno. Dosedanji lastniki odvzetih lastnih lovišc pa dobijo sorazineren del zakupnine obcinskega lovišča. Iz tabele je razvidno. Lastnik lovišca ima le pravico. Lovski zakon zahteva. Sem spadajo: lovopust. Reservatov je bilo 20 na površini — skupaj 6105 ha. izvzemši tista. prepoved prodajanja divjačine v lovopustu in brez potrdila o izvoru. dalje lovišča agrarnih in zemljiških zajednic. Priključitev takega lovišča je pa m. da poznajo potrebne zakonite predpise in jim je oblastvo priznalo sposobnost za ta poklic.468 ha. da ne sprejme najboljšega ponudnika na dražbi. da so leti nastali tako. določbe o znižanju prekomerno gojene Tabela I. da morajo lastniki in zakupniki lovišč nastaviti lovske čuvaje. Priložena tabela I. Sedanji zakon pa zahteva. se je odmeril zakupniku le sorazmeren del letne davščine. če to zahtevajo mteresi gojenja divjačine.061. Po lovskem zakonu bi se smatrale take površine za polenklave.442 ha. sporedno s potekanjem za-"kupne dobe bivših upravnih občin. Lastna in reservatna lovišca so njihovi lastniki uživali doslej sami ali pa so jih dajali v zakup. Januarjem 19-35 — 977 na površini 1. Ti cuvaji naj bodo izučeni ali vsaj takšni. Po'veli-kosti je bilo 277 lovišč s površino od 115—200 ha. ravnotako kot obcinska. Samosvoja Preg Občinska lovišča l išč l d l t ih ograjene || v l n l l išč k 0 lj dd f 3 p z tfl T> .. da zakupnina ostane ijej. po drugi strani pa meje na zakupno lovišče druge. Neograjenih in nereserviranih lastnih lovišč je bilo vsega 524 na površini 223.

ki JO je napravila z lovopustom zaščitena divjačina na zemljiščih in pridelkih..24 1 'G . izdanih v banovini 4588 komadov. deloma pa pokončanih s strupom. pa zopet zvišala.a i 5.. Tabela II. za povračilo po divjačini napravljene škode. poplave. Radovlji Slovenjg Skofja Šmarje Skupaj 9 2 4 7 2 6 1 3 1 3 3 4 9 3 4 5 5 7 4 1 5 7 1 5 9 7 2 5 6 6 4 6 2 3 2 4 5 4 4 1 2 75 24 23 60 0 10 77 56 3 9 77 275 442 061 29 62 1 32 9 58 no 3 divjačine. nastalo na lovu in ono. Kranj . Maribor Maribor Metlika Murska Novo Prevalje .— 77 — — . od teh za lovske upravičence Lovske in njihove goste 3327 komadov. za n. Nekaj škodljivih živali je bilo ujetih tudi v pasti... oblastvene odredbe gonj na divje svinje in zverjad. ponekod pač tudi nepovoljno. — Lovski upravičenec je dolžan povrniti škodo. ki nimajo smisla za pravilno gojenje divjačine in imajo lovišča samo za lov in cimvečji odstrel divjačine..820 Din. za katere se poleg državne in banovinske takse pobira po 150 Din za banovinsko-lovski sklad. ki so proste takse.295 Brežice Celje Črnomelj Dol. za leto 1936.630 95 — — 15 — 1 132 63 200 — 26 20 — — 23 630 680 . Vrste divjačine je povzeti iz priložene tabele II. smejo dobiti samo mesečne lovske karte. Tuji državljani. pa se je znižala na 50% državne kolkovne takse. 3 91 0 •5 "0 10 a > ^i " Q " U d • S 9 V 1 <u U 'C <L> >» > 90 1 5- Srez V •0 <u '5' 47 0) M tS fr4 BQ 0)' a> 1. Za te karte se je pobralo državne kolkovne takse 112. Nova je določba zakona o lovu. divji lovci itd.a '3 V U » ..090 — 637 — — 20 — 1..760 — — — 31 3 1.3 > iu^3 cd » *§ a " N '£ i-i i-8. PtUJ . Lendava 70 30 10 30 — 137 — — 40 ——— — — 290 — — 14 10 3 137 — 1 190 — — — 15 75 — 1 20 90 — — — 3 14 25 8 1 1 450 154 1. Vecina izkazanega plena je bila po lovcih pridobljena s strelnim orožjem. 1934. Zapriseženim lovskira čuvajem je b^lo izdanih 1197 lovskih kart. Banovinska davščina je bila zadnjih pet let precej visoka. ki ne bivajo stalno v naši državl... 48 — — — 72 — .3 < a a 0 b o 0 ^ i 0 -V 'V (0 I 5* t. slabo. Litija ... Lovno divjacitio pravilno negujejo po obsežnejših lastnili loviščih. Vrste divjačine Stanje lovišc je v banovini večinoma povoljno.292 9 1 ) a 1 1 < a U n) N U (0 i «4-1 0 140 U 0 (U^ MV VI ^ -^* a: 137 171 0U ~u 0. za pravilen odstrel. za krmljenje divjačine pozimi.. ki naj predočuje število leta 1934. V dravski banovini je zastopana vsevrstna divjačlna. 60 2 V M 0 » U 0 -4 '3 > " 8& T ( U 3 n '? '•5 V 0 ! 6 > 1 T 74 ^ 0 ^ > < J 0 3 h 0 2 '3 £ N d 5 WU U ca 9 /A 61 7 V U ed ^ 0 0. ki so JO ugonobili snežni pla-zovi. ki obvezuje lovskega upravičenca do povračila škode po divjih svinjah. Ro pravilniku o banovinskih davščinah. mesto in Ljutomer Logatec . Laško . itd. uplenjene divjačine. Krško . V tabeli pa ni izkazana divjačina. ki se brigajo za negovanje lovišča.amestitev zadostnega števila primerno plačanih lovskih čuvajev. 0'srtale karte so prejeli državni gozdarski namešcenci (60 komadov) in konzularni organi (4 karte).. Lovskih kart je bilo leta 1934.». za lovske karte pobralo 528. huda zima.537'50 Din. Za leto j^35. T3 ca a 0) '^ . Dosti pa je med zakupniki lovišč takih.. Tudi med zakupniki občinskih lovišc jih je prav veliko. veljavnem za leto 1934/1935 se je 1..Kočevje Konjice . ubijanje psov in mačk v loviščih -pod gotovimi pogoji. & 0. £ 0.. > 865 3? 1.

135 — — 199 — .410 1.462 23. ki ga upravlja banska uprava. Šulgaj: Ribarstvo V splošnem moremo reci. ki jo določi oblastvo.175 837 25 1.96 10.560 1. Zakon o lovu predvideva. Črnomelj. 3% od prvoletne zakupnine.185 688 580 930 1. g i 19 88 25 9 t 8 98 15 2 6 14 71 2 1 2 310 140 980 10 — 1 3.20 — 140 — 15 90 35 — 10 250 45 30 138 80 10 15 — 12 45 10 — 78 5 12 28 60 — 20 156 37 10 39 65 10 150 52 12 130 K 5 — 14 — — — 5 — 8 40 — 20 — — 20 — — — — 23 2 150 — 20 — 15 — 15 6 170 —8 — 140 3 457 — — — 10 — — — 23 3 — 2 30 — — — 10 — — — 23 — .050 2. Vse leto se ne smejo ne loviti ne ubijati.962 33 11 1. niti kupovati. Volkove.380 2. mora skrbeti za prlmerno zatiranje škodljivih živali (lisic. da je Slovenija z ribami bogato založena. še ni bil v zaščiti. Redkejši so pri nas pojavi raznih bolezni.950 10 1.47 1. medved v srezih: Kočevje. za katerega odstrel je dala banska uprava izJemno dovoljenje. V tabeli na strani 43 so za leto 1934. da zakupnik v zadnjem zakupnem letu na eni tretjini površine lovišca. Dohodki . skovir ali velika uharica izvzemši sreze: Kočevje. kupnina za prodajo zaplenjenega orodja in dr. prisojenih za prestopke po lovskem zakonu.64 ——— 685 —— — c 1.840 2. da se za vsako banovino ustanovi posebna banovinska zveza lovskih društev. ki jih je bilo pred nekaj leti veliko..590 610 230 2.500 250 2.0901. kraguljev. vran. orel kacar. plačane ob priliki dražbe obcinskih lovišč.322 33 10 3 3 10 1 — — 9 330 1.35 .23 1 C 0 8 48 455 3 53 190 188 35 75 710 1. V zalogi Ribarskega društva v . 13 11 — i 26 17 — — 9 53 2 72 — 112 16 15 65 — 135 — 102 — 235 — 115 1 —— .50 .992159 47 31 3 4 6 9634.). Metlika Murska Sobota Novo mesto Prevalje PtUJ Radovljica Slovenjgradec SkofJa Loka Smarje p. planinski orel. so z marljivim zasledovanjem in zastrupljanjem zatrli. Našteta pernata divjačia in medved so zašciteni do konca 1940.— 10 1 — 10 — 200 — 970 — — — 1.630 3 1 70J3 1. medved leta 1934. br. mala bela caplja. srak. polovica denarnih kazni. Skupaj v banovini — — 3 — 58 — — — 2 — . so bolj lokalne narave. kun. Novo mesto. ne sme loviti. niti prodajati: kozorog.200 270 650 265 985 11 14 12 9 19 1 V. Jel§.230 2.— '. Nekatere vrste divjačine so pri nas redke in so zato v zaščiti. Novo mesto.28 4 30 — 565 2 35 — 615 440 — 90 170 — 70 22 175 65 37 134 175 85 490 215 225 110 340 345 45 160 215 115 260 50 65 100 65 1. tega sklada so: od vsake lovske karie prispevek po Din 10. ruski orel.185 860 2. a za celo državno ozemlje osrednja zveza lovskih društev v Beogradu. Dolga zakupna doba pa seveda povzroča padanje zakupnin pri občinskih loviščih. Logatec in Ljubljana. Ker je povečini gorata. Črnomelj.Gornji grad Kamnik Kočevje Konjice Kranj Krško Laško Litija Ljubljana mesto in srez Ljutomer Logatec Maribor d br. izkazani med lovskim plenom od zaščitene divjačine: 1 kozorog. 37 — 245 1 — — 238 11 — — — 50 — —— — — 58 — 70 — — 278 31 28 6 162 23 100 2 145 8 37 — — 75 & 70 — 35 — — — 90 86 38 225 42 41 60 27 6 60 27 35 28 — 235 — 220 4 140 — 135 — 40 — 24 ^ 100 7 1 225 46 25 — 10 10 24 6 42 74 £. Izjeme sme dovoljevati banska uprava. 3 —— 8 0 13 — 28 99 144 51 90 98 33 98 120 68 104 73 67 16 72 93 138 57 145 49 38 7 6 10 3 10 4 2 2 3 — 6 19 13 7 — — 27 20 15 3 2 15 22 — 12 39 4 9 8 8 3 28 4 12 — 20 9 21 42 2 2 9 18 34 10 4 9 — 1 7 — — 2 4 3 1 1 1 4 1 — — 3 1 2 2 1 — 35 — 160 2 125 — 108 2 140 4 260 — 115 2 380 6 185 — 500 8 55 — 600 — 1.090 155 380 790 900 300 1.405 — — 77 — 1 200 — — 48 > 50 — 118 — .— 8 — 126 — . orel belorepec.77 2510'6. Maribor 1. Kadar se pojavijo bolezni. leta.240 2.029 11 302.185 600 4. Za uporabljanje in.43 — — 1. Kdor hoče imeti lov v redu. imajo njene vode in njih ribJa fauna predvsem plemenski znacaj.1 15 — ——8 — .065 3 4 2 1 6 9 80 1 2 6 6 6 Na izboljšanje lovišč bo ugodno vplivala z novim lovskim zakonom ustanovljena dvanajstletna zakupna doba in določba. orel sršenar.000 270 1. Logatec. kozorog pa trajno. A.18845ll31. itd.— 17 — 4 20 — ——3 — — — 36 — 1 3 24 — — — 24 ——4 — ——8 — —/ 7 — — . ki bi decimirale divjačino. Lovska društva (dosedaj podružnice Slovenskega lovskega društva) so včlanjena v Dravski banovinski zvezi.070 595 1.490 200 270 190 — — — &. upravljanje lovskega sklada veljajo posebna pravila. krokar.480 180 1. velika in. Za pospeševanje lovstva služi banovinski lovski sklad. — dalje 3 medvedje.115 ——— 1 .570 25 54 900 83 . ribji orel.

modra je pozimi. Takrat je idealna za sportni ribolov. ki so bili bogastvo reke.je postrv. Glavna naša reka je Sava. s Krko drugi večji tok kraškega podzemlja. in dolnjem tokuKrkeso dom-a sulci. Krasno . da preseneca po svojem ribjem bogastvu. Takih ščuk ne najdeš zlepa drugod.). nadalje lipan (thymallus vulgaris L. široka in nižinska reka. ki ni redek v Bohinjki. bolen (aspius rapax Ag.). Val.) in mrena (barbus fluviatilis Ag..). snežena in kalna. nekaj po krivdi Jeseniških fužin. Množinsko ribovje prihaja večinoma iz dolnjega toka. Slovensko ozemlje pripada črnomorski fauni. kJer prehajata Sava in. med sotelskimi ribavci so pa tudi krapi (cyprinus carpio L. Do izliva Krke je Sava nekako enolična. Ko omenjam Krko. Sulec (salrao hucho). ščuk (esox lucius L. V Boh. Koj pri vratih Jugoslavije sprejme vase zelo bogato Mislinjo z bivšo bajno postrvko Suhodolko. polnih potočne postrvi.da je pripadal v prejšnjih časih levi breg štajerskim. Oba pasa pa imenujemo salmonidsko vodovje ali salmonidski pas. klen (squalhis cephalus L. Nadaljni odsek je vodovje plošiča ali petrovke (abramis Brama L. kije bogata raznih rib. kot jo imenujejo. prihajajo k nam tudi ribe dolnjega toka.). ki so usihajocega .) in slovita Jezerka (trutta lacustris L. jezeru in v Bohinjski Savi so doma potočna postrv (trutta faris L. Z Ljublja-nico je sprejela Sava prvi. ljudstva in. vijejo se po dolinah. Pa tndi lipan in sulec nista redka v gornjem toku. Od tu dalje je Sava skoro izključni in najsijajnejši revir sulca. struga je ilovnata. Nešteto pritokov z leve in desne pohorske strani. Tu ima sportnik tudi menka (lota vulgaris L. križanka obojih. Omeniti je še tok reke M u r e . Tudi kakega smuča (luciperca sandra Cuv. Kraussa. ki je v obmejnem poteku še neurejena glede ribolova. ker mu primanjkuje belih rib. niti ostalih kraških potokov. kakor jo nazivajo ob spodnji Krki. Poglavitna riba . Vendar pa prevladujejo v naših vodah le ribe gornjega in srednjega toka. sicer pa v Prekmurju in Medmurju zelo bogata ščuk. ki se po teži lahko merijo s spodnjesavskimi in donavskimi. Odnosno niso se še zaredili vnovič tisti Jelševci (potainobius astacus).Ljubljani je izšlo temeljito delo dr. ki je bogato šcuk. vendar sportno ni tako zaželjena^iego v nadaljnjem svojem toku. Druga naša večja reka je D rava. bogata postrvi. Prezreti pa ne smemo niti Cerkniškega jezera. somov in sulcev.j Temu sledi vodovje lipana ali 1ipanski pas. iudi soška ali jadranska postrv (trutta genivitata C. Zlasti je bogata rib Pesnica. Tu se izliva Sora. šcuka. Ob vznožju gora v mrzli in s kisikom dobro nasičeni vodi s prodnatim dnom uspeva najbolje rečna postrv To vodovje imenujemo postrvji pas. povodno rastlinje bujnejše. Neugodno je vplivalo na tej savski progi.). Potok dobi značaj male reke z brzim tokoni in prodastim dnom. Brzina vode se pola-goma ublaži. dasi gospodarijo poleg njega v njej še ščuka. Voda in več mrzla.) in redkejšo pohro (barbus petenyi H.). dovaja vodo v Bohinjko. da ne govorim o jatah mren in ostalih belic. Od Jezer dravske banovine seni Bohinjsko in Blejsko jezero že omenil. sulcev. Prosp») ali glavatica. nižje živalstvo pa mnogobrojnejše. Ni jih več. Nato sledi pas inrene. JO donaakajo. Tok se je umiril in se zvija leno po ravnini. snlca in lipana. ki iuia dosti somov (silurus glanis L. V Dravi žive v bistvu iste ribe kot v Savi. ne smem prezreti slovitih rakov. Tempera-tura vode je že višja. Vecji del leta je napeta. Iste prilike najde sportnik v K o 1 p i. Glede Sotle je obce znano. belic in dr. ko je spodnji tok zlasti ob vstopu Lahinje bogat številnih ščuk in orjaških somov. Pod Zidanim mostom privalovi Savinja . pravi velikani. Sava izgublja svojo važnost. Rodovitna in ribovita postane Sava. Herm. menek (lota vulgaris L. ki je sicer bogata raznih rib. V Dolinski Savi je postrv doma do Jesenic. cim sprejema premogovno opernico od Zagorja dalje.) dobe ribici v mrežo. Glede porečja Drave pa se lahko zaneserao na strokovne izsledke odličnega strokovnjaka dr. ko se ji pridruži Ljubljanica. se še dobi v Ljubljanici. som in petrovka. in belih rib. a desni kranjskim revirjem. nekaj vsled naravnih ovir medvodskega jezu. V srednjem. Le na vzhodni meji. hrana obilnim postrvim. Munde: »Ribe v slovenskih vodah«.). ko upade. bregovi pa močvirni. je slabo rejen takoj izpod Radovljice. ki so sloveli dalec preko mej naše domo-vine. v njenih globinah domujejo scrmi. Bogati salmonidski pritoki Lipnica.). med tem. lipanov. V njegovem vodovju nastopa do 60 raznih rib. v spodnjem pa ravno tako izborna sulčja voda. v zatonih in tolmunih. ki je v zgornjem toku odlična postrvja in lipanska. Tržiška Bistrica in K o -k r a izpopolnjuJejo bogastvo Save v lipanskem pasu do Jezov v Medvodah in Goricanah. Avg. Tudi Blejsko jezero.Drava v nižino. Ob njenem pritoku Radovni je v vintgarski soteski pravcati akvarij pestrih postrvi. potoki se povecajo z dotoki.).

da mora pokrajinska politična oblast razdeliti vse tekoče vode na ribarske okraje. ki JO JE povzročil z IOVJO na zenaljišcu. t. vendar pa imajo obilo šcuk in postrvi. da sine razpolagati z ribami svojega lovišca le ribarski upravicenec. Slika nikakor ni neugodna.6 kg težko petrovko.5 kg težko ščuko. mladice in enoletnice raznih ribogojnic. kar pomeni polnih 17 desettonskih železniških vagonov. da si sme upravičenec ob poplavi poloviti ribe celo na poplavljenem zemljišču. Nekatere ribe dosezajo v naših vodah prav izredno težo in velikost.000 kg. Komadi po 10 in več kg niso v Sotli nobena redkosi.— za kg.000 kg ali 6% celokupne teže rečnega in potočnega ribarstva v celi Jugoslaviji. Statistika ujetih rib v dravski banovini se giblje letno v naslednjlh številkah. mostovi in izlivi pritokov. Ščuke so najtežje v Muri in Sotli. Morave in drugih. Njen pričetek izvira že iz 1921. zakupnina pa se razdeli sorazmerno po obsegu ali dolžini vodne proge in njihovih pravic med posamezne ribarske upravičence. da naročajo ribji zarod celo iz inozemstva.000 kg. V Savi je še težkih snlcev. kjer naj so meje naravne zapreke. Številne manjše ribogojnice. ki ga vržejo prodane ikre. Rakov jelševcev je dobiti še v okoliških pritokih Cerkniškega Jezera in v logaskih potokih Reki in Črnem potoku. Potrditi niora ta zakup sresko načelstvo.zna-čaja. kjer so ujeli že 26. zlasti postrvjega. dotedanji izvrševatelj ribarskih pravic. Leta 1880. pri Falski steni so ujeli 20 kg težkega sulca. ki so jo ujeli 1934 v Bohinjskem jezeru.200 kg ali nad 172 ton. ko se izležejo iz iker. Iz tega slede smernice za oblikovanje revirjev: neprekinjena proga obeh bregov. Polagoma se oživljajo zopet potoki in reke z rakom. pa tudi le za dobo 10 let. ni primerna za revir. Izbornega slovesa so pa ikre in mladice naših sulcev. Zato so zakupniki navezani. Posamezne ribarske pravice se združijo.000 iker. To velja tudi glede industrijskih rek in mlinšcic. ce niso tako obsežne. Revir mora biti tako obsežen. če upoštevamo. Prištejemo-li temu številu še množino tatinsko nalovljenih rib. ki donašajo lepe dohodke ribogojcem iz daljnjega inozemstva.800 kg. Če povzamemo povprečno ceno Din 20. ki je zanje odgovoren oblasti. Za samosvoje revirje se morejo proglasiti po želji upravičenca revirji. ki so v rokah ribarskih društev in zasebnikov. Izpopolnila se je s preureditvijo vališča v letu 1930. ne zadostujejo pa za celotno potrebo zaroda vseh naših voda. raznih rib 11. Že po značaju slovenskih voda je intenzivno ribar-stvo mogoče le v gospodarskih enotah. Radi tega dovoljuje zakon. mrtvice. da nudi ribam. Pravno je naše ribarstvo urejeno naslednje. j. da bi lahko tvorile samosvoj okraj.000 kg. V ribarskih okrajih gospodari zakupnik. da se osredotoča pretežna moč ostalega sladkovodnega ribarstva Jugoslavije v dolnjih tokih največjih rek: Save. ki so pripravni za drstišča. da smo se rešili račje kuge. sulcev 4000 kg. lipanov 2600 kg.500 kg in 800 kg rakov. dobimo kot protivrednost za ujeto ribo celega leta znesek 4 milijonov dinarjev. V Ljubljanici so UJeli že 21 kg težkega sulca. Osnovno določilo kranjskega ribarskega zakona odreja. Njegova pravoveljavnost za celo dravsko banovino pa je bila razglašena s finančnim zakonom za 1934/1935. Njena kapaciteta dopušca danes že letnih 4. ali pa oddaja revir v zakup na dražbi ali mimo nje. ki jih oddaja pristojno sresko načelstvo na javni dražbi najvišjemu ponndniku v zakup za 10 let. ki nima drstišč. na katerih sloni le ena sama ribarska pravica. Ujame se postrvi 35. vplivajo blagodejno na razmnoževanje ribjega zaroda. Enake velikane dobijo ribiči vsako leto v Savinji in v Krki. skrivališč in stališc za ribe. O postrvi Jezerki smo čitali. v ribarske okraje. belih rib 75. Tudi ribogojnice ima namreč Slovenija. Zakon se drži načela. Donave. Največja ribogojnica je bac banovinska v Bohinjski Bistrici. šcuk 24. Lastnik samosvojega revirja ribari ali sam. ceprav je morda idealno deljena na več oseb. somov 2300 kg. 18 kg težkega krapa. Voda. skupaj torej 172. Izšla je 1881 in je prav za prav predhodnica h kranjskemu ribarskemu zakonu iz 1. jezovi. je bila sklenjena za bivšo Kranjsko postava o nekaterih naredbah »za povzdigo ribarstva« v sladkih vodah. S finančnim zakonom za 1927/1928 so se razširile odredbe tega zakona na vse ozemlje bivše mariborske in ljubljanske oblasti. krapov 16. V revir spadajo vse vmesne studenčine.000. 1888. Take enote tvorijo ribarska lovišča ali r e v i r j i. Drave. Na podrocju bivše ljubljanske . slapovi. Že v predvojni dobi je za razploditev raka jelševca priskočila na pomoc država s podpurami. Znaki kažejo. do casa plodnosti ugodne življenjske pogoje. da je tehtala polnih 10 kg. Tudi Drava jih ima. dobimo približno letno številko 200. povrniti pa mora škodo. ne vštevši skupicek. stranski rokavi in neznatni dotoki. 2.

ki jo je treba izkoristiti. ki nudi verno sliko. da mora imeti riba ob drsti dovolj možnosti. da ovirajo prehod rib iz spodnjega toka v zgornjega. ki obrenienjuje vsak revir s 25% predpisane davšcine od vrednosti. ki mu uredba predpisuje polnih 70 cm. da se potniki prehranijo in prenočujejo. tembolj je uvaževan. Jma pri dolžini 188 DI 60 predalov in omogoča potujočim ribam. Poleg zdravilnih vrelcev obiluje naša zemlja naravne lepote in slikovitosti svojih gora. je že takrat ustvarjala predpogoje za tujski promet z dobrimi gostilnami in prenočišci. Občinam. Ker je bila Slovenija križišče trgovskih cest od severa proti jugu (Dunaj—Trst) in po svojih glavnih plovnih rekah Savi in Dravi od zahoda proti vzhodu. občuti ščasoma višJe ležeci revir kvarne posledice. 0 organizaciji ribarskih društev je omeniti. pr. da pride do plitvin zgornjega toka. Dr. niti prodajati vodilne ribe v dravski banovini: sulec. ljubljansko ribarsko društvo (od 1880) s porecjem Save. da bi Jemale v zakup ribarstvo niti posredno niti neposredno. Oblastna skupšcina bivše Ijnbljanske oblasti je izdala 1929 uredbo o ribarstvu inje nbarstvu ppgy^g^ y SVOJ delokrog posle ribarskih odborov. zalagati morata vodo z ribJim pomladkom in ogibati se morata vsakega oneciščenja TibJe vode. da so za delitev vodnih prog v revirje merodajni med drugimi tudi Jezovi.oblasti je danes 132 revirjev. Leta 1933. so se strnila vsa ribarska društva v Zvezo ribarskih društev dravske banovine s sedežem v Ljubljani. Po dolocbah uredbe morata posestnik kot tudi zakupnik oskrbovati revir smotreno in pravilno. Neverjetno visoke vsote se zahtevajo za odkup bogatih revirjev. Dobrni. naravne in. Prav tako skrbe ostala društva za povzdigo ribarstva v krajevno manjših začrtanih okoliših. Zveza izdaja svoje lastno glasilo. Izvrševala se je že početna propaganda za lepoto naših krajev in je v tem oziru prednjačil Bled. ki ga imenuje in sklice banska uprava kot posvetovalni organ. dvomesečnik »Ribiško-lovski vestnik«. Ako se ji to onemogoci. V tem oziru postopa po uradnem ribarskem katastru. kakor tudi v drugih danes obstoječih zdravilisčih banovine. Pozornost oblasti in ribarskih društev mora biti obrnjena v to. kakor n. torej polno privlačnih točk. Rudolf Marn: Tujski promet Pocetki tujskega prometa v banovini sega. Ribarsko društvo v Mariboru (staro 25 let) zavzema Dravo in Muro. k temu prihajajo še historične zanimivosti in etnografske posebnosti. 1905. je že prodiralo prepričanje. Mnogo je primerov. ki tvorijo z udobnostjo nastanjevanja tujcev podlago za tujski promet. Vzgledno na to zaščiteno dolžino sulca se sklicuje celo inozemsko ribarstvo na naše predpise. predvsem v Rogaški Slatini. Jezer. prijetnih ravnic in hribckov. Z uredbo je predvidena tudi varstvena doba in najmanjša mera posameznih ribJih vrst. V bivši mariborski oblasti še ni izvedena naredba bana o razdelitvi voda na ribarske okraje. Tudi akvaristika spada v organizacijo ribarskih društev. od teh je trenutno 82 samosvojih in 50 zakupnih. tu je dobil primerno zaščito tudi rak-Jelševec. Volijo ga ribarski zakupniki in lastniki lovišč za dobo treh let. dočim obsega okoliš celjskega društva (starega 23 let) porecje Savinje. Stroške sosveta krijejo zakupniki in lastniki lovišč z letnimi donosi. Tako je klub akvaristov v Ljubljani odlično središče navdušenih prijateljev narave in najmanjših naših ribic. 0 vsem vodi račune tudi banska uprava. se je pred zgraditvijo železnic pomikal val potnikov in trgovske robe po teh cestah in vodah. Glavni pogoj za razvoj tujskega prometa nam je dala mati narava sama. Zaradi drstenja se ne smejo niti loviti. ki jo prikazuje vsak revir. Banska uprava imenuje v sosvet dva člana. Ljubljanice in Krke. Vsak okraj ima en glas. da premagajo 13 m visoki jez brez posebnega odpora. Naša največja vseskozi moderna ribja steza je pri Fali ob Dravi. Zahteva. V uredbi (čl. Omenil sem. Ustanova doslej še ni sklicana. Bolj ko je pristopen revir turizmu in obljudenim centrom.fo daleč nazaj in so bili v prejšnjih stoletjih omejeni le na obisk zdravilnih vrelcev. Pri varovanju najmanjših mer je omeniti zlasti sulca. da so glavna ribarska društva porazdeljena smiselno po okroŽJih večjih vodotokov. vsa postrvja plemena in lipan. kako se ribarski interesentje za prav lepe vsote trgajo za revirje na dražbah. vasem in tovarnam ob vodi ni dopušcati. Najdražji so seveda revirji sulca in postrvi. Zato morajo biti ribam zgrajene r i b J e steze. umetne. da je tujski promet važna narodnogospodarska panoga. kjer so jezovi tako visoki. Pred ustanovitvijo osrednje tujskoprometne organizacije v 1. 24) je predviden tudi ribarski sosvet. ki .

Gustav Pirc. 1924. se morajo ustanoviti turistični odbori. juridičnih oseb. v Beogradu. ki ga je nadomestil dr. V občinah. Po mnogih fazah. izdaja naredbe o pospeševanju turizma v banovini. Delo za pospeševanje turizma v turisticnih krajih spada predvsem v dolžnost in pristojnost obcine. Vladimir Foerster. se je 1. Rndolf Marn. Za privabitev tujcev in letoviščarjev je izdajala prospekte. Banska uprava ima svoj odsek za turizem. Rudolf Andrejka. kanonik Ivan Sušnik. ki mu lahko damo naziv oče slovenskega tujskega prometa«. zopet pretvorila v avtonomno organizacijo na društveni podlagi pod naslovom:»»Zveza za tujski promet v Sloveniji v Ljubljani«.— Din v te namene. Poleg teh so bili v odboru: dr. Otmar Pirkmajer je zato ustanovil v 1. daje iniciative za notranje in zunanje propagandno delovanje. ki pa je propagirala le nemške kra. Peter Grasselli. vendar so se pojavile v bivši Štajerski pritožbe oziroma želje. ti uživajo ugodnosti. ima ingerenco na tujskoprometne zgradbe in naprave. Z ustanovitvijo Deželne zveze za tujski promet za Kranjsko se je pričelo pravo intenzivno delo za pospeševanje tujskega prometa. dajati pobudo za ureditev vseh naprav in osnov. Skoro ob istem času se je ustanovila na Štajerskem v Gradcu tudi deželna zveza za tujski promet. Obe sta obenem zastopnici centralne turistične organizacije v državi »Putnik« d.d. druga pa 51 članov. kar se pricakuje od dobre tujskoprometne organizacije.mu je stal takrat na čelu hotelir Jakob Peternel. Banska uprava pa izdatno podpira tujski promet tudi gmotno in ima v proracunu za 1935/36 znesek 498. ki nadzira delovanje obeh zvez. predvsera pa v mestnih. Sistematicno se je delovalo v obeh potrebnih smereh: od spodaj z organizacijo društev za tujski promet. zlasti za Logarsko dolino. po večini tujskoprometnih društev in drugih interesentov (pravnih oseb) na tujskem prometu. 1926. pri čemer so JO materielno podpirali bivši deželni odbor in država. ki vzajemno deluje z Zvezo v Ljubljani na polju tujskega prometa in se v glavnem bavi s prilikann svojega okoliša. Bivši veliki župan mariborske oblasti dr. zlasti glede nastanjevanja in prehranjevanja tujcev. ki ima SVOJ po banu izdani pravilnik. Seveda so ti krediti namenjeni tudi za podpiranje turistike. nekaj casa institucija bivše Narodne vlade). albume. dr. ali pa samostojna organizacija. Prva ima 64 članov. Josip Tominšek. z ustanovitvijo posredovalnice za letoviška stanovanja itd. Tajniške posle sta vršila Fran Gartner-Gorazd in Ar. Trnkoczy in dr. prirejala ekskurzije hotelirjev in gostilnicarjev. nadzira pogostinska podjetja. V I. Obe imata poleg glavnih intormacijskih pisarn v Ljubljani in Mariboru take pisarne tudi v izrazitili letoviščih in na obmejnih postajah. Po tej uredbi proglasi pod gotovimi pogoji minister za trgovino in industrijo neke kraje kot turisticne. s predavanji. ki se pa morajo porabiti edino le za pospeševanje turizma. tebruarja 1936.Je in kopališča. zgodovinske znamenitosti itd. ki so predpisane za te kraje. sploh storila vse. ki jo je izdalo ministrstvo trgovine in industri]e. Prav obsežna je po tej uredbi naloga banske uprave. Valentin Krisper. Ta pravilnik izide za . s tečaji. Pač pa je Slovensko planinsko društvo oziroma njena Savinjska podružnica s Franom Kocbekom na čelu mnogo storila v propagandnem oziru za gornjo Savinjsko. »Tujskoprometno zvezb v Mariboru«. ki ga moramo prištevati med prve pionirje našega tujskega prometa. Josip Prosenc. so potem naši pionirji: dr.000. ki so potrebne za razvoj turizma v banovini. ki jih predpiše ministrstvo za promet. V banovini se ustanovi banovinski tLiristicni oziroma tujskoprometni svet kot posvetovalni organ v tujskoprometnili vprašanjih. za sredstva morajo preskrbeti njeni proračuni in takse na bivanje tujcev. ^ uredbo o turizmu z dne 13. predvsem za obiskovalce ugodnost znižane vožnje. ki mora o vsem pospeševanju voditi nadzor. 1905. varstvo flore in folklore. regulacijske nacrte. ki jih je zveza doživela v svojem obstoju (nekaj casa institucija deželnega odbora. se udeležila v inozemstvu tujskoprometnih razstav. Vinko Gregorič ustanovili »Deželno zvezo za tujski promet na Kranjskem«. Sicer je obsegal njen delokrog celo Slovenijo. predpisati posebne pravilnike in naredbe. katerih sestavo predpisuje uredba. poucnimi shodi in spisi. naj bi se za ta del Slovenije ustanovil ali poseben pododbor. Ubald pl. Organizacija in delo za razvoj tujskega prometa v dravski banovini je osredotočena danes v »Zvezi za tujski promet v Sloveniji« v Ljubljani in v »Tujskoprometni zvezi« v Mariboru. letake. župnik Ivan Piber in okrajni glavar v Postojni Štefan Lapajne. se je regulirala organizacija za pospeševanje tujskega prometa. železniški in avtomobilni promet.

Slovenjgradec. Guštanj.851 4. 458 447 1932 111. Bohinjska Bistrica (koča na Voglu. Sevnica ob Savi.. Ljutomer. Ormož.684 763. To so glavni predpisi uredbe o turizmu. Za zdravilišča: Dobrna..132 6. Zato je .692 2.. Prevalje. ." Kamenje).851 380 1. Planina pri Sevnici.218 Ostale balkanske države .737 1.080 14.975 5.. Statistični pregled tujskega prometa v dravski banovini Statistika tujskega prometa Leto: 1931 81.. Srednja vas v Bohinju (Stara Fužina. Sv. ki bodo brezdvomno uspesno podprli tozadevno deli Za 1. Rimske Toplice. Bohinjsko Jezero (Sv. Rateče-Planica.180 582 929 205.123 2. Kranjska gora. 1935. Predtrg. Poljče. ki ima za državo isto nalogo kakor banovinski tujsko-prometni svet za banovino. Rimski vrelec-Kotlje.369 279 129.. Kamniška Bistrica (Velika Planina s kočo na Vel. Ukanc. II.482 rednja statistika za 1.019. Logarska dolina. Dovje-Mojstrana. Metlika. po trebnih za tujski promet.315 492 321 1934 82. Brežice. Ljubno.024 1.806 615 593 1935 155.220 1. Celje. je minister za trgovino in industrijo proglasil: Za klimatske planinske kraje: Bled. DravogradMeža.305 1. Šmarješke Toplice. Topolščica... Marenberg. Ribcev Laz). Preddvor.. Jesenice. Pohorski doin. V turističnih krajih se oddajajo državnc in samouprauna zeinljišča po možnosti brezplacno radi gradnje javnih ali zasebnih objektov. Slatina Radenci.. Duh.829 834. Planini Kamnik.458 652. Laško. Janez. Dolenjske Toplice. Kaže proti prejšnjim letom sicer številcni porast gostov. Ljubljana..707 833 11.. Jezersko. Novo mesto.911 392 4. Za turistične kraje: Brezje. Kostanjevica. Kočevje.971 3.687 15..155 478 414 1933 96. Križ-Planina. Mozirje.812 93 480 891 1... Dolenji Logatec. Sv.475 1. Italija .075 146 112. koča pod Bogatinom in koča na Planini na Kraju).našo banovino v najkrajšem času in je bil že maja 1935 izdelan. . Skupaj . 12. Čateške Toplice.606 2. 282 426 Ostala Evropa .832 1. Črna.507 1. Kranj. Poljčnik?tji.. Škofja Loka.350 6. Gorje Bledu. Ribnica na Pohorju. III.812 11.316 577 10. sloni na podatkih banske uprave. Begunje.708 5... Nadzor nad celotnim delom za pospeševanje turizma v državi vrši minister za trgovino in industrijo in je njegov posvetovalni organ vrhovni turistični svet. vendar pa materielni uspeh niti zdaleka ne dosega številčnega.814 654. V ta namen se smejo razlašcati za namene tujskega prometa potrebni zemljišca in objekti ter ustanavljati potrebne služnosti.. Luci Mariborska koča na Pohorju.430 684 788 267 83 148. Tržič.307 898 Ceškoslovaška . Medijske Toplice (Medija-Izlake). Senjorjev dom na Pohorju. Golnik. Ptuj.367 2.640 451 5. Solčava. Minister za trgovino in industrijo ustanovi tudi »Sklad za pospeševanje turizma v turisticm] krajih kraljevine Jugoslavije«. 973 650 115 115.780 5564 231 504 2.. Rogaška Slatina. Poljska . 1936. Maribor. .. Fram. Vitanje.585 Nordijske države . . Pokljuka. Šmartno na Pohorju.276 152 385 11.. Gornja Radgona. Prancija . Gornji grad.471 3. . Ostali kontinenti . Višnja gora. Koča na Klopnem vrhu. Lesce.. Radovljica. Slovenska Bistrica.726 5. Vsa državna in samoupravna oblastva morajo podpirati delo tujskoprometnih zvez in društev ter ostalih organizacij za pospeševanje tujskega prometa. Cerknica.

ki v medsebojni zvezi pospešujejo prizadevanje tujskoprometnih organizacij. Predvsem je to klub »Piparji«. Pa tudi nižje so snežne razmere Jako ugodne. na Korošici. dr. ki sicer po vecini ne midijo zaradi premajhnih prostorov možnosti za daljše bivanje. Vpliv na Izčrpno poročilo o delovanju SPD je priobčeno v Planinskem Vestniku 1933 . zgrajeni od klubov. Zimski sport je v dvojnem oziru pospeševatelj iujskega prometa. domovi na Krvavcu. ki je danes častni predsednik društva. Opozorimo naj samo na edinstveno skakalnico v Planici s 101 meterskim rekordom. Tujski promet pospešuje pri nas tudi silno razvito fotoamaterstvo. so letovišca v vznožju gora tudi pozimi dobro obiskovana. prirejenih nalašc za letovišcarje. ne v zadnji vrsti tudi prijaznost in postrežljivost našega prebivalstva ter brezprikorna javna varnost. ki gredo v svet in delajo reklamo za našo banovino. zlastiyia Gorenjskem. Poleg prav udobno z avtom dosegljivih domov: Sv. ki nudijo že precej popolno udobnost tudi razvajenim letoviščarjem. da se lahko vršijo tekme še v zgodnji pomladi. Drugi činitelj. SPD je bilo ustanovljeno 1. kamor je bil dostop silno otežkočen oziroma se turistu-tujcu ni nudila nastanjevalna in prehranjevalna možnost. V celi državi niso tako ugodne prilike za smncanje nego pri nas. veliki hotel na Pokljuki. Tretji činitelj za povzdigo tujskega prometa je zimski sport in njegove organizacije. Fran Orožen. Omenjamo oba doma v Planici. je še mnogo drugih činiteljev v banovini. kJer uživajo višinski zrak in sonce. Z ureditvijo potov. ki jih imamo z Zimsko-športnim savezom na celu že prav lepo število v banovini.. Z gradnjo planinskili domov. le žal da je velik del torišča SPD po preobratu prešel v italijansko in avstrijsko državo. na Mrzlici. ki pa niso samo za zimske sportnike. Smucarski klubi tekmujejo medseboj v gradnji domov. Josip Močnik: Rudarstvo Razvoj 6 Rudarstvo ima za dravsko banovino že od nekdaj zelo velik pomen. Davorin Lesjak itd. Sneg v naših planinah daje zimskim sportnikora možnost udejstvovati se s smučanjem do konca maja. Zelo ugodne prilike za lov in ribarstvo tudi zelo podpirajo tujski promet. SPD nesporno izpopolnjuje delo tujskoprometnih zvez v višinskih legah naše domovine. je treba navesti. ki so si pridobili posebne zasluge za ustanovitev in razvoj slovenske turistike. Okrog Golice so poleg dveh koč nastali trije udobni smučarski domovi. Podaljšuje tujsko-prometno sezono in s svojimi mednarodiumi tekmami dela velikansko propagando v inozemstvu. SPD inia 55 planinskih koc in domov. 1908. Po preobratu so prišle vse nemške koče v last SPD. predvsem iz nacionalnih razlogov. Fran Kocbek. izdatno podpira razvoj hijskega prometa. da se povzpno v višine. 1893. z izobraževanjem vodnikov itd. a nudijo izletnikom dobro prenocevanje in hrano ter vse naravne užitke. Danes stoje veliki udobni planinski domovi. Nadaljni zaslužni možje so: Fran Kadilnik. Mariborska koca. se je omogočilo letoviščarjem v nižinah. Prvi predsednik SPD je bil prof. z njih markiranjem..še bolj potrebna intenzivna propaganda v inozemstvu. Ruška koča. njemu je nasledoval v 1. ki ustvarja najlepše naravne posnetke. ampak tudi za letovišcarje v poletni sezoni. ki je manjkal našemu tujskemu prometu v gorskih krajih. ki jih je 29. na Kotcah. zlasti z izdelavo prvih filmov o krasotah slovenske zemlje. se je dosegel cilj. Ing. Fran Tominšek. ki je zgradil udobno koco na Voglu in z vsem svojim delovanjem. je planinstvo oziroma Slovensko planinsko društvo (SPD) s svojimi podružnicami. Tem se'Je pridružil planinski dom na Komni (Planina na Kraju) z obsežnimi prostori in veliko udobnostyo. Planinske koce in domovi so se pretvorili tudi za bivanje pozimi in ce so ugodne snežne razmere. ki pospešuje tujski promet v banovini. na Begunjščici ter Aleksandrov in Tillerjev dom v Logarski dolini. To društvo je v malo letih razširilo svoje delovanje po vseh slovenskih planinah. ker so imela do tedaj le neinška turistična društva svoje koče po naših planinah. Jakob Aljaž. ker se dobri materielni uspehi dosežejo le pri inozemskih gostih. ki se mu je pridružil še manjši. ki so njegovi člani dali vzpodbudo za ustanovitev SPD.6 Nekaj imen mož. Poleg SPD moramo omemti še turisiovski klub »S k a 1 a« . Janez in Zlatorog ob Bohinjskem Jezeru ter koče v Kamniški Bistrici imamo višinske domove za sprejem letovišcarjev: SenjoTJev dom. Zimski sport ustvarja v alpskih krajih postojanke.

Izgraditev Južne železnice mimo naših najbogatejših premogovnih slojišc je omogočila razvoj posebne veje našega rudarstva.079. Rudarstvo dravske banovine nudi danes v težki krizi nameščenstvu in delavstvu še vedno primeren zaslužek. se črpa iz naših gozdov. ker je ta veja našega gospodarskega življenja zrasla iz solidnega dela. 6 km Jugovzhodno od Ljubljane. Rjavi premog Glavno in najvažnejšo vlogo v našem premogarstvu zavzema rjavi premog. popust splošne krize bo pa vlil novo delavnost v rudna obratovališča. Ta delitev je najprimernejša iz splošnih vidikov rudarstva ter tudi radi sestava rudarskega gospodarstva v dravski banovini. reprezentiran po Rjavi glavnih nahajališčih v Zagorju. Tudi v splošnem tehnicnem razvoju je z rudarstvom dobila naša banovina vedno več važnosti. . Tudi železo. ce ga delimo v pridobivanje premoga in pridobivanje rud. ker posedujemo le črni en premogovnik pri Orlju. Velikemu delu našega prebivalstva se nudi v rudnikih in premogovnikih ter v rudoslednih obratih zaslužek. bodisi popolnoma lokalno.gospodarsko življenje naših krajev. to je premogarstva. ki zavzema prvo mesto tako z ozirom na vrednost produkcije in povezanost z ostalim sestavom našega gospodarstva. ki je bil omogočen le vsled pogonskega kuriva — premoga. pr.767. ali pa v širšem smislu. Celju ter v drugih centrih. a so SVOJO gospodarsko vrednost pridobile šele z možnostjo dovoza na trg. kakor tudi v socialnem pogledu radi največjega števila pri njem zaposlenega rudarskega delavstva. Trbovljah. Les. izplačalo nameščenstvu (tehničnemu in administrativnemu) 14. V zadnjem času je naše rudarstvo radi vseobče krize ter specielno radi pregrupacije gospodarskega razvoja utrpelo močne udarce. Hrastniku. posebno pa v zadnjih desetletjih. Kljub temu se ne sme izgubiti upanja na boljše razmere. stroji ter strojni deli se nabavljajo deloma v naših tovarnah. Pojavljajo se novi vidiki za udejstvovanje našega premogarstva z oplemenjevanjem premoga.— Din. Danes ima pri nas gotovo večjo važnost premogarstvo. Nekatere železniške proge v Sloveniji so pa bile zgrajene v prvi vrsti baš radi važnih premogišč. Naš najbo'gatejši rudnik svinca v Mežici ter danes že likvidirana premogišca v Prevaljah so temu predelu naših krajev omogocili mocan gospodarski podvig. Najboljši splošni pregled rudarstva v dravski banovini dobimo. To so neposredni vplivi rudarstva na naše gospodarstvo. a v Guštanju še obstojeco železno industrijo. ko so bili za več ko 120% višJi. Te glavne pozicije našega rudarskega gospodarstva ter veliko število manj važnih obratovališč ^1"1 la premog in rudo so dravski banovini dali mocno rudarstveno obeležJe ter postali splošnemu gospodarstvu banovine mocna hrbtenica. Zato bomo najpreje pregledali razvoj in sestav tega dela rudarstva.145. Kočevska proga je bila zgrajena radi premogišca v Kocevju in današnji obstoj železnice Celje— Dravograd je zahvaliti premogišču v Velenju. v kolikor niso nastale že pod uplivom elektricne energije. Industrije v Ljubljani. se je n. poleg tega pa tudi rudosledno delavnost na naša rudna bogastva. Bohinja in Jesenic JG pridobila na važnosti in se je koncno koncentrirala in razvila do popolnosti na Jesenicah. ki je bil še pospešen z danes v Prevaljah že opuščeno. Nekdanja železarska industrija v severozapadnem kotu banovine v trikotu Krope. je rudarstvo izvajalo stalno in v vedno večji meri do danes. ki prenese mnogi gospodarski vihar. opeka. To nahajališče je še premalo raziskano. Črni premog V to grupo žal ne moremo prištevati kakih posebnih podzemnih bogastev. da bi se ga moglo na njegovo gospodarsko vrednost pravilno oceniti.362. Posredni vpliv pa se odraža v razvoju naše industrije v zadnjih 50 ih letih. Leta 1935. Seveda so te številke skromne napram zaslužkom v letih konjunkture. ki so bila znana že preje. ki so danes itak le delno dosegla polni razvoj. ki ga rabi jamski obrat. Razvoj v največjih premogiščih in vzporedno razvijanje železniškega orarežja je omogocilo otvarjanje manj važnih premogišč. so nastale vsled ugodnosti bližine premoga kot pogonske energije.— Din in delavstvu 76. Cement. Laškem in Rajhenburgu. apno in ostali v rudnikih potrebni gradbeni material se dobavlja iz naših obratov in tovarn. kar zopet nudi zaslužek kmetu ter gozdnim delavcem. Velik razmah in razvoj je doseglo naše rudarstvo v poslednjih letih.

Loke (južno od Št. V kolikor se v premogovnikih te formacije obratuje. Zabukovico. Leše.508 ton.000 ton. Mežica).672 ton ali povprecno na leto 1.294. Manj važna nahajališča lignita imamo še v Stanovskem pri Poljcanah. Janžu ter lep razvoj obetajoče premogisce v Črnomlju. ki opravičujejo postavitev velevažne velenjske kaloricne centrate. 1935. Vendar pa je intenzivnost eksploatacije zelo nestalna. Seveda v bodočnosti ta toplotna energija ne bo več igrala dosedanje važne vloge. Liboje v Pečovnik pri Celju.488 ton rjavega premoga. Vsa omenjena premogovna nahajališca vsebujejo ogromno rezervo toplotne energije.155.640 ton. Hrastnik in Laško. Trbovlje. Ta premog nastopa v mlajši in starejši terciarni formaciji. V dolinah teh hribov so se razvili že omenjeni naši najvažnejši premogovnlki %gorje.Kalorična vrednost našega rjavega premoga se giblje med 4500 do 6000 kalorij. vendar je ta debelina nestalna ter se zoži na gospodarsko neizrabljive dimenzije. odkopalo 36. pri zaposlitvi 328 delavcev. ki se zdniženo nadaljujeta preko Sv. Najboljša konjunktura xa lignit je bila 1. Največja produkcija rjavega premoga je bila 1929 ter je znašala 2. Tu nastopajo premogovni sloji z debelino sloja do 2'5 m. kar predstavlja mocno postavko našega narodnega premoženja.000 ton premoga. Širina te formacije. Nadalje pa v Otoccu pri Novem mestu ter v Globokem pri Brežicah. vsaj ne v obliki premoga kot neposrednega oddajalca te energije. Razen teh dveh glavnih terciarnih formacij.500. Sele. ki pa danes v gospodarskem pogledu še ne predstavljajo važnosti. Kot gospodarsko važno v to grupo spadajoce nahajališce je tudi ono v Rajhenburgu radi ugodne geografske lege. točim je 1. to je od Tuhinjske doline v smeri proti vzhodu čez Motnik. 1935. predstavljajočo preko 500. se nahajajo v geološkem smislu nekako osamljena še sledeča terciarna nahajališča rujavega premoga: Premogovnik v Kočevju je v geološkem pogledu popolnoma izoliran in je izrazito mladoterciarno nahajališče premoga.124. Ta dva premogovnika prestajata prvo razvojno stopnjo. je posledica visoke kalorične vrednosti premoga ter drugih njegovih kvalitet (malo žvepla).. Vzhodno nahajamo še premogovnik Pečovnik. da se je od 1. ko se ga je z 830 delavci produciralo 204. Kot najvažnejšo in najbogatejšo je navesti ono. 1922. pac pa zalagajo lokalni trg z dobro uporabljivim premogom.000. ki se ga more še izkopati za gospodarske svrhe. znaša od 1 do 3 km. lahko izracunamo. utesnjene med zasavske hribe (trias). Lignit Najvažnejše nahajališce lignita predstavlja premogovna kotlina v Velenju z ogromnimi rezervami (preko 300 milijonov ton). se je produciralo pri 5415 delavcih 1. ki pa predstavlja že nekak prehod iz lignita k rjavemu premogu. 1912. ki se vleče v smeri zapad—vzhod od Moravč preko Zagorja. Izpodrinila jo bo delno ali popolnoma . Enako prvoomenjeni je tudi ta črta terciara utesnjena v triadno gorovje ter je močneje prekinjena. Če pomislimo. Severno od obeh omenjenih terciarnih formacij imamo še manj važna premogišča med Slovenj-gradcem in Mežico (Stari trg. Vsekako so ta premogišca le lokalne gospodarske važnosti. Trbovelj. Jurja pri Taboru).880 ton pri 9479 zaposlenih delavcih. Najvažnejša premogovna kotlina te formacije se nahaja v Zabukovici in Libojah z državnim in dvema privatnima premogovnikoma. a 1. 1935. do vštevšega 1. od kjer se nadaljuje proti vzhodu. znašala produkcija samo še 82. Omembe važna so tudi kredna in terciarna premogišča v crti od Stranic odnosno Zrec pri Konjicah v vzhodno smer 'k Boču. ki pa vsled tenkih slojev in manjše kalorične vrednosti ne dosegajo splošire gospodarske važnosti. Križa pri Rogaški Slatini proti Krapini v savski banovini. zapadno pa premogovnik Motnik. Isto velja za premogovno kotlino v Št. Holmec. Severno te črte je razvita gospodarsko nekoliko manj važna terciarna formacija z nahajališci premoga. Hrastnika v Laško. V ozemlju vzhodno od črte Maribor—Pragersko nastopajo mladoterciarna nahajalisca premoga. da bi pri sedanji intenzivnosti eksploatacije imeli premog še za preko 300 let.

ostalo je last akcijskih družb. in sicer svinčeni rudnik v Mežici. okoli Litije ter sploh ob prelomnici od Knapovž preko Litije v smeri proti Sevnici. ki pokrivajo rudna nahajališča obsegajo skupno 1991'65 ha površine. V poštev pridejo v glavnem rudniki na sledeče kovine: Živosrebro Posednjemo dva rudnika živega srebra in sicer enega pri Sv. ker premogovni obrati so na svoji urejenosti veliko utrpeli v vojni ter prvi povojni dobi vsled forsirane produkcije ier je obstojal del omenjene racionalizacije prav za prav le v pravilni ureditvi premogovnikov v normalno odkopno stanje. od česar je 27 ha v državni lasti. Antimon nastopa v večji m. obratuje pa jih le 29. Trebelno) ter v Šoštanju. Ta rudnik je še v prvi razvojni stopnji. 1935. obsegajo skupne površine 6703. 1912. Produkcijska sposobnost premogovnikov se je v letih od 1929 dalje še povečala. Prvi vzrok temu upadu do 1. je produkcija premoga začela stalno idati in z njo tudi število delavcev.. 1929. 1935. 1935. ko je delalo 12. ko je kriza začela zajemati tudi naše rudarstvo. ki pa je ustavil obratovanje s koncem vojne. 1929. Svinčenih rudnikov je v .236. žalibog pa je padla možnost oddaje tako na privatnem trgu kakor tudi državnim železnicam. ki se od početka le slabo amortizirajo. je znašala v 1. Gospodarsko važne sledove se je z rudosledenjem ugotovilo tudi v Dravski dolini severno od postaje Brezno v Remšniku. V 1. ustanovljeni rudnik v Mariji-Reki. Cink Rudnlki cinka se nahajajo v okolici Mokronoga (Tržišče. Ani pod Ljubeljem. od katerih pa obratuje samo eden. Upad kovinskih cen v 1. na rjavi premog 5767'03 ha in na lignit 900 ha. Od tega je v državni lasti 801'1 ha. ter 1. na 10. ca 4'6 milijard dinarjev. v veliki meri pa tudi racionalizacija obratovanja. Če racunamo s to ceno vso produkcijo od 1.de (cinober) so ugo'tovili v Knapovžah pri Medvodah. je do danes onemogočil obnovitev rednega obratovanja. 1924. To število delavcev v premogovnikih je padlo v 1. Rude V dravski banovini je 34 različnih rudnikov. \ površina Jamska polja. Sledove živega srebra oziroraa njegove ru. Svinec Najbolj razširjena je bila rudarska podjetnost na svinčeno rudo. 1928. Končno se tudi ne sme zmanjšanje števila delavcev do 1. Pri vasi Lepa njiva sv. ki pa je moral obratovanje ustaviti radi svojecasnega močnega upada cen svinca. Jamska polja.03 ha. rudarskih združb ali privatnikov. Vrednost Vrednost produkcije rjnvega premoga in lignita na mestu.. Gornjo množino premoga predstavlja danes skupno 65 premogovnikov.079. 1929. od česar odpade na črni premog 36 ha. se je produciralo še 1. Kot postranski produkt se pridobiva cinkova svetlica tudi v svinčenem rudniku v Mežici. Baker Bakreni rudnik se nahaja v Sovodnjah na državni meji. Dnigi premogovniki so morali SVOJC obrate ustaviti še predno so prišli preko prve razvojne stopnje. Dosedanji rudosledni uspehi dovoljuJejo upanje na kasnejši razvoj. od Mozirja se nahaja istoimenski rudnik antimona. ce je hotelo naše premogarstvo držati korak z modernizacijo drugih rudarskih obratov in z rastočo konkurenco na premogovnem trgu. ki prekrivajo premogovna nahajališca.električna energija. Delj časa je obratoval tudi svinčeni rudnik v Litiji. s 5752 delavci. in to po večini vsled pomanjkanja kapitala.722 rudarjev. 1928. Delavstva Od 1. Največje število v premogovnikih zaposlenega delavstva je bilo v Sloveniji 1. računati na rovaš čiste racionalizacije. je bila delno zmanjšana produkcija. na 8659 ter se zopet dvignilo v 1.232 ton. Slednja je bila potrebna.nožini v karbonski formaciji severno (6kni) od Zagorja o/S v rudnem Anttmon terenu rudarske združbe Trojana. znaša vrednost celokupne produkcije do vštevši 1. severovzhodno od Trbovelj. zapadno od Škofje Loke. potrebnega za investicije. dočim je ostanek last privatnih drnžb. rudarskih združb in drugih privatnikov. Dosedanje delovanje še ni prešlo niej rudoslednega raziskovanja. to je v rudnikih. 1932. 142 milijonov Din s povprečno vrednostjo 128 Din za tono premoga. 1929. dalje.

b) invalidnine: 539 invalidom. in s pravilnikom o bratovskih skladnicah iz 1. to so bratovske skladnice. b) Rudarska šola v Celju. Srednik. saj obstoja 111 veljavnih rudoslednih dovoljenj ter 9797 prostosledov. 635 vdovam in 724 sirotam. more na istem ozemlju rudoslediti neomejeno število rudosledcev. mora dotično področje pokriti s prostosledi. še ni izšel. Za rudarsko delavsivo dravske banovine obstoji glavna bratovska skladnica v Ljubljani. 1935. Namen bratovskih skladnic je bil pomoci potrebnini članom ali njihovim vdovam in sirotam pomagati.) Mangan. kjer nastopa svinčena ruda v žilah z inanjšim % srebra.934 ton 75—77% koncentrata. (Knapovže. Ta izključna pravica pa rudosledcu še ne da pravice rudišče eksploatirati. Log pri Sevnici. Že1ezo Obstoja 9 rudnikov na železno rudo. ki bi predstavljaIa kako gospodarsko važnost.144. 1925. 1050 njih vdovam. ki je dala 16. katerim je bilo na mezdah izplačano Din 14. Ker daje rudosledno dovoljenje imejitelju le nekako načelno. topilnici in postranskih obratih 785 delavcev. Ne obratuje ne eden ne drugi ter je obratovanje pri Mirni odvisno le od primerne oddaje.. . to je rudnika. obratuje le oni v Mežici. Če ima rudosledec oziroma imejitelj prostosleda pri svojih rudoslednih delih prakticne uspehe in ugotovi rudišce. ter s pravilnikom o bratovskih skladnicah iz 1.dnik v Litiji. Važen je tudi ru. Rudarsko Solstvo Rudarsko Za rudarski strokovni naraščaj skrbe: šolstvo a) Rudarski oddelek tehnične fakultete univerze k. katerega izda Rudarsko glavarstvo (v Ljubljani). se je produciralo 129. na podlagi katerega se more upati na možnost gospodarske eksploatacije. Dosedaj ni bilo njihovega obratovanja mogoče ponovno žeiezo oživeti. 1854. Sarajevo in Split) za penzijsko in nezgodnč zavarovanje. dokler ni obci rudarski zakon iz 1. od tega 2332 državnih prostosledov. Vendar je intenzivnost rudosledenja močno popustila vsled obstoječe krize. Za dravsko banovino veljavni obči rudarski zakon dovoljuje rudosledenje na temelju rudoslednega dovoljenja. H koncu je še omeniti rudnike pirita v Železnem pri Celju ter v Zgornji Polskavi in grafita v Brežniku v Dravski dolini. nikakor pa ne izkljucno pravico do rudosledenja. ki se mu nato podeli v izključno last z dovoljenjem eksploatacije rudišča. Produkcija svinca je v tem letu znašala 602 toni. ki imajo obliko kroga s polumeroni 425 m. 1889. 1854.Sloveniji 10. Ljubljana. docim so tukajšnja rudišca malih dimenzij. Spopolnjeno je bilo to zavarovanje z zakonom iz 1. ki bi veljal za celo državo. 1889. a kakor omenjeno.600 ton izkopnine z 10—12%. V 1. docim je bolniško zavarovanje ostalo pri krajevnih bratovskih skladnicah. 160 sirotam ter 2419 novoupokojencem. more zaprositi za podelitev Jamskega polja. Zaposloval pa je rudnik v Jami. Ostali rudniki svinca se še niso razvili do stopnje.. Zagreb. ki je obenem odredil ustanovitev 5 glavnih bratovskih skladnic (Beograd.933. Imela je 1. Rudosledenje je v Sloveniji precej razvito. separaciji. ker rudišče samo po sebi vsebuje dosti dobro rudo. zavarovanih 9826 polnopravnih in 908 manjpravnih članov ter je izplacevala: a) penzije 850 staroupokojencem. Ako hoče rudosledec na gotovem podroCju imeti izključno pravico rudosledenja. so obsegale prvotno prostovoljno zavarovanje. odkar se je zacela železna ruda predelavati na veliko v visokih peceh veIeindustrij in pa ker je pac železna ruda v ogromnih množinah na razpolago v Bosni. Posedujemo dva manganova rudnika. in sicer enega pod Begunjšcico in enega pri Mirni na Dolenjskem.raljaAleksandra v Ljubljani. Rudarsko delovanje je v dravski banovini urejeno z rudarskim zakonom iz 1. uvedel prisilnega zavarovanja za vse rudarsko delavstvo. Te skladnice obstajajo že preko sto let. 105 vdovam in 203 sirotam. Bratovke skladnlee Rudarsko delavstvo ima najstarejšo zavarovalno institucijo. 1935. Novi rudarski zakon.

nekateri pa tudi kot samostojni jamomerci ter obratovodje manjših rudniških obratov. ki jim v novi državi pripadajo. Naša trgovina je tedaj izgubila svojo nekdanjo posredniško funkcijo. da bi mogle vršiti važno funkcijo v mednarodni izmenjavi blaga. preden se je zasadila lopata. hmelj in sadje. Področje dravske banovine. Petra na Krasu do Reke na eni strani in drugo iz Podrožce preko Koroške v Prevalje in Dravograd.V rudarskem oddelku telmicne fakultete se vzgaja rudarski inženjerski naraščaj ter je od njega ustanovitve do danes diplomiralo že 126 rudarskih inženjerjev. kjer so se ustavljali blagovni in osebni . da uporabljamo tuje luke. da se naša izvozna in uvozna trgovina organizira in kot močna enota emancipira od tnjega posredništva. obrt in industrija Trgovini in prometu v dravski banovini je že zemljepisna lega in geomorfologija dala naravne pred. ki so preko alpskih prelazov in v premi črti vezale gornja italijanska tržišča ter pristanišča na severnem Jadranu z osrčjem bivše mon. na Dunaju in v Budimpešti. svojih komitentov v Trstu. Širša trgovska javnost pa takrat ni doumela te potrebe in ni pokazala dovolj širokognidnosti in dalekovidnosti. Rudarska šola v Celju pa skrbi za nadgledni tehnični naraščaj. Ta nedostatek težko ovira našo izvozno trgovino. posebno Podonavjem. Manjkala nam je direktna zveza z morjem. ki se razprostira od'Južnih izbežkov Alp proti kraškemu terenu. da se naš gospodarski svet. ' Gradba železnic je na mah presekala življenje na teh velikih državnih cestah in ga prenesla na modernejše prometno sredstvo. Kar ni dovršila sama politika gradbe železnic. Mnogobrojni historični dokumenti nam opisujejo živahno življenje. Sistematično je zapostavljala gospodarske in trgovske interese naših krajev in pogodovala nam nacionalno tuja središca. Periferna lega naših krajev v mejah Jugoslavije tudi sicer zelo otežuje uspešno uveljavljenje naših gospodarskih krogov. Naše prometno ogrodje je tako predstavljalo v novi državi torzo. Dokončna ureditev naših meja po koroškem plebiscitu in rapalski pogodbi nam je odvzela dve važni zvezi. Gospodarski krogi dravske banovine so se po prevratu zavedali položaja in nalog. tvori veliko mednarodno pot med Italijo in ožjo Srednjo Evropo. ki je v splošnem zelo dober in uporabljiv. Dolga desetletja je trajalo. ki se je razvilo v naših krajih in katerega priče so še trdna selišča in mogočne stavbe na vseh mestih. preden smo dobili prvo zvezo z Gorenjsko in po znanem krahu na dunajski borzi leta 1873. ki je niti do danes nismo uresničili. je dokončala še tarifarna politika. Dr. ono preko Št. transporti. da se poslužujemo zvez po velikem ovinku preko Zagreba in Karlovca.". to so les in gozdni pridelki. ki nikakor ni odgovarjal interesom in potrebam gospodarstva in trgovine. kakor tudi med zapadom Evrope preko gornje italijanske nižine na Balkan in dalje proti vzhodu. Ivan Pless: Trgovina. od katerega smo radi neplovnosti naših rek popolnoma izključeni. ker nas deloma sili. da si poišče direktne stike z odjemalci v bogatih industrijskih centrih na zapadu severne Evrope. osvobodi. so minila zopet desetletja. ki je bilo tehnično popolneje opremljeno. Pozneje so se zgradile utrjene ceste. da dobimo VSBJ delno zvezo z Dolenjsko. predvsem pa. Po prevratu je ostalo vprašanje naših meja na severu kakor tndi na zapadu še dolgo po podpisu saintgermainske mirovne pogodbe odprto. kjer se je dobivala priprega in prenočišče. Kakor je razparcelizirana naša zemljiška posest in kakor je razdrobljena do nemogoce pestrosti v vrstah in kvalitetah naša produkdja glavnih izvoznih predmetov. ki imajo na razpolago še vodni promet. Promet med Jadranom in gospodarskimi centri države se je pričel razvijati direktno in je tranzitiral naše kraje. Absolventi so zaposleni kot Jamski pazniki. ki so donašali v normalnih letih skupno nad pol milijarde dinarjev inozemskih plačilnih sredstev za . Zato so vodeče korporacije z veliko vztrajnostjo delovale na tem.arhije. ker se morajo boriti s tarifarno in prometno ugodneje ležečimi pokrajinami. predpogoje za to. Že v predzgodovinski dobi se je vršil radi tega preko teh pokrajin znaten promet. ki so vsi zaposleni bodisi na rudnikih ali pa pri rudarskih oblastvih odnosno v rudarskem šolstvu. vodena v interesu pristanišč Reke in Trsta na eni ter Dunaja in Budimpešte na drugi strani. ne da bi tu puščal še kak zaslužek in rabil naše posredniške poisle. ki je stal še vedno znatno pod vplivom tujih dobaviteljev. deloma pa.

da se je specializirala za izvoz na Balkan. popolnoma ugasla. Po statistiki Zbornice za TOI je bilo koncem leta 1935. Papirna industrija je bila pred vojno v popolni odvisnosti od mogočne in razvite industrije na Štajerskem in Nižje-Avstrijskem. ki je bila razvita po našem podeželju v vidu domače industrije. Tekstilna industrija. Usnjarska industrija se je deloma specializirala za eksport in si je osvojila nova tržišča v Angliji in Ameriki. Tudi je orijentacija napram neizkoriščenim trgovskim in poslovnim možnoštim notranjosti kraljevine še nezadostna in je zato naloga mladega narašcaja. najdišca premoga in dmgih rudninskih surovin. Cojzove železarne v Bohinju. dočim so ostale morale reducirati svoje obrate na potrebe domačega tržišca. Trgovstvo je po obrtnem. Že v predželezniški dobi se je na tedanjih veleposestvih razvilo mnogo industrij. Po statistiki Zbornice za TOI je bilo tekom zadnjih štirih let od 1932 do 1935 odjavljenih 7278 trgovinskih obratov in se je število obstoječih trgovinskih podjetij zmanjšalo za 4122 tvrdk. V trgovini s hmeljem in sadjein se je komaj v zadnjem letu pričelo poskušati. Docim smo poprej dolga desetletja izvažali steklo za okna iz Kocevskega z vozovi dalec tja v Benečijo. Nekdanja industrija po Dolenjskem je začela rapidno nazadovati in Je. Otvoritev železnice je iz temelja izpremenila predpogoje in osnove. Vrhniki in Mengšu zapovrstjo morala likvidirati. če hoce SVOJ položaj izboljšati. Trgovina je v dravski banovini enakomerno razvita po celem podeželju in kaže posebno v industrijskih središčih. v Ukrajino in Rumunijo. Obdržala se je samo ona industrija ob glavni progi. Trgovska združenja so včlanjena v Zvezi trgovskih združenj dravske banovine v Ljubljani. Vse so občutile mocan pritisk konkurence iz severnih dežel. Z izvozom lesa se peca nad 1200 podjetij. Taka organizacija je predpogoj. je vedno težje vzdrževala pritisk tovarniške konkurence iz Sudetov in je vedno bolj in bolj pešala. tako so neurejene razmere tudi v naši izvozni trgovini. nas je po otvoritvi železnice konkurenca s severa izrinila iz teh tržišč. Istotako neorganizirana je ostala naša uvozna trgovina. živahen napredek v specializaciji in prilagoditvi novim razmeram. Najuspešneje se je razvijala še domača podjetnost na polju lesne industrije. ki so ji omogočale uspešno konkurenco z madžarskimi velemlini na Koroškena in Tirolskem. ki so iz prekomorske rude in cenega koksa proizvajali za Jesenice surovo železo in Jeklo. še predno se je otvorila kočevska železnica. zakonu organizirano v 28 trgovskih združenjih. Poljsko. da so zasnovale v Škednju pri Trstu plavže. posebno z Nižje-Avstrijskega in Češkega. ki so za tedanje razmere obratovale v znatnem. rafinerijo trsnega sladkorja. kakor so Kranj in Maribor ter Celje. ki praviloma obsegajo področje političnega sreza.našo trgovsko bilanco. kar je že sarao po sebi več kot neracionalno in povzroča celoti in nacionalnemu dohodku več škode kot koristi. tovarno vžigalic in še mnogo drugih industrij. pa tudi v Levanti.o je za trgovstvo dravske banovine najnujnejša naloga bodočnosti. obsegu. ki se je pravočasno modernizirala in preuredila. Pivovarniška industrija je preživljala pod pritiskom graških pivovarn hude krize in so podjetja v Kočevju. med katerimi omenjamo železarno in pivovarno v Dvoru na Dolenjskem. Zadovoljivo je prosperirala slamnikarska industrija. proti kateremu se je bilo vedno težje boriti. katere ustanovitelji so se bili doselili pred 80 leti iz Tirolskega. da na tem. iniciativnosti ter organizatorne sposobnosti Slovencev. ko se je zacela graditi Južna železnica.283 trgovskih obratov in 3644 trgovsko-sodno protokoliranih tvrdk s 3989 pomočniki in 1552 vajenci. steklarne ob Pohorju in na Kocevskem. kar so zamudili predniki in obnovi sloves solidnosti. ugodna prometna lega ter delavno prebivalstvo. kjer so se tekom ? let ob novozgrajenih železnicah zasnovala nova modernejša podjetja za izvoz stavbenega . V času. Mlinarska industrija se je mogla pred vojno v naših krajih vzdržati le s pomočjo tarifnih refakcij. da stvori velike enote za izvoz in uvoz. polju razvije najživahnejšo aktivnost ter popravi. Nacionalizacija trgovskih centrov bivše Štajerske se danes lahko ^ smatra v glavnem za završeno. nadalje železarne na Javorniku in Savi. 10. na katerih so bile zasnovane industrije v Sloveniji. smo imeli v Ljubljani veliko bombažno predilnico. Gospodarsko-politicn. da se zaščitijo interesi producentov in solidne trgovine. Industrija kos se je vzdržala s tem. pilarne v Tržiču. V notranji trgovini prevladujejo z 90% mali drobni obrati. industrija Razvoj industrije v dravski banovim je zasnovan na treh zdravih naravnih predpogojih in sicer: velike vodne sile. osnovani brez kapitalnih rezerv. Železarne na Gorenjskem so se obdržale na površini le s tem.

na drugi strani pa je bila v naših krajih industrijska delavnost razvita jačje kot v ostalih delih kraljevine in ji je bila že s tem določena važna vloga pri gospodarski zgradbi države. kartonaže in graficne industrije. videč. razmere nekoliko ustalile. primanjkuje nam pa še volnena industrija. Prl ostalih panogah so se šele. volnenih pletenm in predelave umetne svile. da ne morejo več eksportirati v prejšnjem obsegu v našo državo.lesa v Italijo in prekomorske države. V dobi svetovne vojne je znaten del banovine tvoril ožje VOJUO ozemlje in so mnogi obrati stali pod vojaškim nadzorstvom. v katere izvažajo. Izvoz je mahoma zastal in od nekdanjih 26 tovarn so ostali le še neznatni ostanki. ki dajejo danes tisočem delavnih moči trajnega zaslužka. ko so mnogi zasnovali nova podjetja. je vzela v zadnjih letili tej osnovni panogi našega gospodarstva vso rentabilnost.dustrije v dravski banovini je posebno važna izgradba vodnih sil in dovršitev elektrifikacije. emajlirane posode in lesnih izdelkov še dokaj znaten. v težak položaj in obratuje danes le še s polovico nekdanjega števila delavstva. V zadnjein letu so se posebno bombažne predilnice razširile. so največ pripomogle. Tekstilna industrija se je posebno številno razvila v panogi bombažnih izdelkov. so preselili del svojih obratov k nam. Slamnikarska industrija je po prevratu skoro popolnoma propadla. Kljub temu je izvoz kemičnih proizvodov. Obenem je ta doba polna poskusov. Metalurgicna stroka se je z obsežnimi investicijami prilagodila potrebam novega tržišča in razvila z velikim uspehom proizvodnjo kvalitetne robe. V borbi za . odkar se je omogocilo ponovno karteliziranje industrije. Za ono panogo industrije. je primanjkovalo domace iniciative in strokovnega narašcaja. Razvoj te panoge industrije je tesno povezan z našo osamosvojitvijo na polju bankarstva in šele z osnovanjem močnih denarnih zavodov je bila dana podlaga. Mnogo investicij je bilo pogrešenih. Na eni strani smo postali skrajna periferija. ker ni obstojal enoten načrt. za katero se je kazala'ob prevratu največja potreba. Nastala so nova središča tekstilne industrije Maribor. pa tudi v lesni in živilni industriji. predilnice lanu in konoplje. predvsem v usnjarski in čevljarski stroki. ko J& bila uveljavljena nova Jugoslovanska carinska tarifa in ko so se pričele industrijske države Nemcija.575 delavnih moči in nadkriljuje dalec vse ostale panoge. Kranj in Celje. Naša premogokopna industrija. Tekstilni industrijci na Češkem in v Avstriji. Iz dobe inflacije prezadolžena podjetja usnjarske in čevljarske stroke so prišla v plačilne težkoče in izgubila konkurenčno sposobnost. Zadnji udarec pa Ji je prizadejala uvedba gospodarskih sankcij. Uvedba carin in uvoznih kontingentov v državah. Velik napredek beležijo po prevratu industrije lepenke. Zasnovala so se tri nova podjetja. irjegova bodočnost pa je odvisna od vzpostavitve direktnih parobrodarskih zvez z severnoafriškimi državami in Levanto. ki so se posebno razvile prav na početku splošne svetovne krize. naprej. Na teh poljih je že skoro dosežen višek razvoja. tako da bomo tudi na tem polju v kratkem mogli kriti celotno potrebo prediva z domačo izdelavo. Lesna industrija je radi pomanjkanja enotnega vodstva in skupne eksportne organizacije zašla v vedno večje težkoče. Po prevratu se je situacija za mdustrijo v mnogočem izpremenila. ki jih doslej še uvažamo. je zašla v zadnjih letih radi stalnega zmanjševanja dobav državuim železnicam. da so se mogli tudi domači ijudje uspešneje uveljavljati na industrijskem polju. ki se je po prevratu zelo razširila in modernizirala. v Kranju pa 4194. da se je opremila z modernimi stroji in preuredila na racionelnejšo produkcijsko tehniko. Od leta 1926. Za bodoci razvoj in. Y Mariboru zaposluje tekstilna industrija že 4273 delavnih moči. ki je po iniciativi banovine v zadnjih letih zelo napredovala. pričakujoč brez zadostnega kapitalnega zaledja in brez vsakega strokovnega znanja lahkega zaslužka. Švica in Češkoslovaška preorijentirati in agrarizirati ter zapirati svoje meje proti uvozu naših poljskih pridelkov. Avstrija. stekla. Danes zaposluje tekstilna industrija v dravski banovini 13. V prvem desetletju po prevratu beležimo na vseh poljih obsežne investicije v strojne naprave. Prilike v izvozu industrijskih izdelkov so vedno težje. Metalurgična stroka beleži v zadnjein desetleiju znatno izpopolnitev in je pri zmanjšanem dobičku in rentabilnosti še zadovoljivo zaposlena. deloma pa zasnovali tudi nova podjetja. niti enotno nadzorstvo in je radi tega mnogo domačega kapitala šlo v trajno izgubo. Bodoča faza razvoja bo na polj u specializacije posaraezaih obratov za one vrste izdelkov. papirja. da se je VSBJ del reduciranega in brezposelnega delavstva mogel spraviti k zaslužku. Te novoosnovane industrije. ki jih je konkurenca bosanskih velepodjetij še bolj povečala. Vecina industrije je uspešno porabila dobo inflacije. celo lesno industrijo. pričenja v razvoju naše industrijske aktivnosti nova doba.

Opažamo karakteristične pojave. Ta akcija je bila hvalevredna in prepotrebna iniciativa. Prva povojna leta razmeroma dobrih konjunktur so izzvala veliko zanimanje in znaten pritok naraščaja v obrtniške vrste. Po statistiki Zbornice za TOI je sedaj v dravski banovini 545 industrijskih podjetij. Moderne metode industrijske produkcije in skrajna racionalizacija obratovanja v oblačilni in čevljarski stroki so postavile obrtništvo teli panog pred težke nove probleme. da se obnovijo stari tradicionalni obrati klobnčarstva. skuša danes obrtništvo z organizacijo kredita potom lastne priviligirane zanatske banke. Naprednejši sloji obrtništva so v prvem desetletju po prevratu investirali vse svoje prihranke za nabavo modernih obdelovalnih strojev. Po prevratu se pojavlja razveseljiva težnja. Naša industrija je zato pri vecini panog že morala omejiti svojo produkcijo na ožji krog dravske banovine. Ko pa je industrija prešla k temu. Strokovna stanovska organizacija industrije je Zveza industrijcev za dravsko banovino v Ljubljani. Svetovna gospodarska kriza je prinesla nebroj novih problemov s seboj in jih stavila na dnevni red obrtniških organizacij. Obrtniška delavnost v dravski banovini je imela že od početka historične dobe svoje glavno polje dela v kovaški in fužinski stroki ter v keramiki. ki je morala za vnovčenje svojih izdelkov iskati izhoda na daljnih tržiščih in v eksportu. je stal tudi poznejši razvoj pod vtisom težkih potresov zgodovinskih dogodkov. Dokler se je pred in po vojni industrija omejevala samo na strojno proizvodnjo. ki dovažajo svoje izdelke po Donavi v Vojvodino in Beograd. kjer je iskal nacionalni element najugodnejših tal za svoje uspevanje. Za propagando industrije je bil po prevratu osnovan v Ljubljani prvi Jugoslovanski vzorčni sejem velesejm. Z moderno dobo. Po letu 1930. V srednjem veku se je obrtniška delavnost osredotočila v mestih in važnih prometnih trgih in še danes nam pričajo ostanki mogočnih zgradb o veljavnosti obrtništva v tedanjih časih. keramike. zgradbo železnic in svobodnim preseljevanjem. kar po več občin skupaj orijentirale v eni smeri za enotno stroko. od katerih pripada 150 lesni stroki. da se je začela vertikalno organizirati po načelu amerikanskih velepodjetij in vzela tudi prodajo svojih izdelkov potom velikopoteznega organiziranja mreže lastnih prodajaln v svoje roke. na katerem se vzdržuje le s pomočjo konkurenčnosti cen in s kvalitetnostjo svojih izdelkov. so nastopili za razvoj obrtništva novi časi in predpogoji. ki JO JE treba še danes nadaljevati in posplošiti. Posledice gospodarske krize za obrt in trgovino se zrcalijo najbolj v sledečih številkah odjav in zmanjšanja števila obratov. kako se vzdržati na površju. da se široki sloji trgovstva in konzumen. Nahajajoc se na veliki cesti preseljevanja narodov. s prirejanjem poučnih tečajev in z delom stanovskih organizacij priti v okom težkemu položaju. nacin življenja in kulturo. Potisnjeno v defenzivo. ki je dal možnost. pa nastopa reakcija. Nebroj historičnih spominov nani dokazuje velik pomen naših krajev in obrtniške spretnosti prebivalstva za tedanje vojaške podvige. kakor pa jih more industrija iz dravske banovine. s povzdigo strokovnega znanja. motorjev. 58 tekstilni industriji in. obenem pa tudi konkurenci zapadnih držav. 57 kovinski stroki. Tudi se pojavlja vedno Jačja konkurenca domače industrije na notranjeni tržišču. steklarstva na modernizirani tehnični podlagi. Prva desetletja je šel razvoj v obliki decentraIizacije na deželo. ki je nastopilo tekoni zadnjih štirih let in sicer: Stevilo obratov se je zmanjšalo Leto Trgovina Obrt Trgovina Obrt 1932 1512 1793 443 345 Statistika obratov . ki je navezana izključno na železniški prevoz. da smo dosegli zavidno višino konkurenčnosti.domace tržišče je naša industrija izpostavljena občutni konkurenci sevemih podonavskih držav. ki postaja od leta do leta ostrejša. v svrho delnega mehaniziranja obratov ter nakupa modernega orodja za razsirjenje in izpopolnitev produkcije. ki po ceneni morski poti ceneje dovažajo svoje izdelke v primorsku banovino in Povardarje. ki jo povzrocajo novoosnovana podjetja v vseh banovinah širom kraljevine. s pospeševanjem produktivnega zadružništva.tov iz cele države seznanijo s plodovi našega industrijskega dela in preorijentirajo v svojih nakupih. kako so se cele doline. katerega tarife so raznieroma zelo visoke. Večina obrtniških strok je za današnje potrebe in poslovne prilike prenapolnjena in daje možnost vedno tesnejšega obstoja. se je možnost uveljavljenja obrtniškega dela pričela vedno bolj utesnjevati. zemljiško odvezo. je obrtništvo lahko inirno obstajalo in delovalo poleg tovarniških obratov. Opaža se velika volja in težnja za napredkom poisebno v gradbeni. kJer moramo priznati. mizarski in pohištveni stroki. v katerega je zašlo vsled splošnega razvoja prilik in krize našega kmetijstva. ukinjenjem fevdalizma.

ki je bila namenjena prvotno za dobavo električne energije Gradcu in industrializiraneniu delu takratne severne Štajerske. šiviljsko stroko 1765 obratov. ki se po daljnovodih vežejo med seboj. Od tega odpade na: mlinarsko stroko 2537 obratov. da se je v Mariboru in okolici razvilo toliko industrije. ki so elektrificirani le 4—9%. Število elektram Približno 75% vseh elektrarn je vodnih. Maribor. Razen Kranjskih deželnih elektrarn in elektrarne Fale je v dravski banovini še več drugih pomembnejših elektrarn. 621 elektrarn pa jo proizvaja le za lastno porabo. čevljarsko 3062 obratov. Podrobnejša razdelitev elektrarn po načinu pogona je razvidna iz sledeče tabele: . ki se bavijo s prodajo električne energije. J. Posamezni deli banovine so pa preskrbljeni z električnim tokom zelo neenakomerno.002. ki so prešle od bivšega oblastnega odbora ljubljanskega v last dravske banovine in se jih sedaj banovina poslužuje pri izvajanju svoje elektrifikacijske akcije. t. 4% pa kombiniranih. srez Kranj preko 80%. Popolnoma so preskrbljena z elektricno energijo zlasti mesta Ljubljana. radovljiški srez preko 90%. ki so se gradile v mestih in večjih krajih na deželi. Daljnje izvajanje projekta je preprečila vojna. pr. Elektrifikacija se je tudi pri nas pricela razvijati po manjših lokalnih elektrarnah. zato se opuščajo. 48 sreskih. Celje in Ptuj. 96 okrožnih. Ko je pa Fala po sklepu miru ostala v Jugoslaviji. miiciuvc: Elektrifikacija Dravska banovina je razmeroma najbolj elektrificirani del Jugoslavije. Vseh elektrarn je 758. od katerih je 14 banovinskih. njihova podrocja pa prevzemajo večje. Povprečno je v banovini preskrbljenega pribl. žagarsko 1075 obratov. Deželni odbor kranjski je že pred vojno ustanovil svoje lastno podjetje Kranjske deželne elektrarne. dograjena pa je bila ob začetku svetovne vojne le hidroelektrarna na Završnici. Kmalu po izbruhu svetovne vojne se je pricela graditi na Dravi v bližini Maribora velika hidrocentrala na Fali. Male centrale pa ne zadoščajo več krajevnim potrebam. 10 oblastnih. oddaljene elektrarne. inz. takih. in sicer 137 javnih. S smotreno elektrifikacijo se je pričel že pred 25 leti baviti bivši deželni odbor kranjski. so pa tudi srezi. krojaško 1684 obratov.1933 2107 2263 1330 1336 1934 2043 2361 1373 1369 1935 1616 1557 976 722 Sedanje število obrtniških obratov v dravski banovini znaša 22. tako n. Obrtništvo je po obrtnem zakonu organizirano v 168 zdniženjih. Poleg tega obstoja še veliko število svobodnih obrtniških organizacij. zasluga te elektrarne je. 21% kaloričnih. Izdelani so bili projekti za nekatere večje elektrarne na Savi in njenih pritokih. je morala usmeriti svoje daljnovode predvsem na južno Štajersko. 36% vsega prebivalstva z električno energijo. ki razvijajo živahno aktivnost.

.000 U skup. 1 2 Skupaj .iesel" parni ski motor motor linski motor odni in ara in oda odni in odni diesel" diesel" para bencin " ski liiTski motor motor motor motor ie^el" kupaj Javne elektrarne . .. Skupaj . .Pogon: odni arni odni in encin. .... . 10 64 74 5 00 15 7 2 7 8 37 21 58 Učinki central so razvidni iz tabel: Centrale: S tevilo cinek 5 Kalorične . Privatne elektrarne . 7 58 00. 6 3 6 1 00 % 6 3 6 1 . .

Laško—Zidani most. Celje. Pomembnejše lastne električne centrale imajo večja industrijska podjetja. V zadnjih letih so Kranjske deželne elektrarne gradile daljnovode zlasti radi zvez med posameznimi svojimi in tujimi elektrarnami. ne zasledujejo Kranjske deželne elektrarne le čisto trgovskih. Električni tok dobavlja tudi Trboveljski premogokopni družbi za potrebe rudnikov v Trbovljah. ki redno ne obratuje več. 50.000 kVA) pri Laškem.400 kVA. Kranjska industrijska družba. elektrarni v Žireh in Zagradcu.000 voltov. Nekaj energije dobavlja Fala tudi v savsko banovino. Iz Fale odhaja dalje 35. Tržič. inštalirani učinek generatorjev pa znaša 43. 50. Kranj. Svinčeni rudnik v Mežici. Petru v Savinjski dolini in elektrarno državnega premogovnika v Zabukovici.500ks. Največji odjemalec električne energije iz Fale je tvornica dušika v Rušah. kjer se napetost transformira na 35. V Ormožu pa se daljnovod razcepi na daljnovode v Mursko Soboto in na daljnovod v Središče ob Dravi—Čakovec.000 voltov: Laško—Celje. Razen.000 voltov drži iz centrale do Maribora. ki so razen bohinjske z daljnovodi med seboj povezane. 4500 ks. 420 km. inštalirani učinek pribl.ožin. V Laškem se razdeli nato električna energija na 3 daljnovode 35. 5850 ks. ki ima učinek pribl. zlasti Maribor z okolico. 10. Janž in z vodno elektrarno Majdič v Kranju. Glavni falski daljnovod za napetost 80.5%. vodna centrala Česenj v Tacnu.500 ks. ampak služi le za rezervo. Poleg Velenja in lastnih elektrarn so povezale Kranjske deželne elektrarne med seboj še Mestno elektrarno v Ljubljani. Elektrarne. vodne elektrarne Kranjskih deželnih elektrarn s skupnim ucinkom 4500 ks. ampak tudi višje cilje in ne elektrificirajo le aktivnih. meri pribl. tega so navedene elektrarne zvezane tudi s kalorično centralo pri državnem premogovniku v Velenju. Kot podjetje. 10. Kranjske deželne elektrarne oskrbujejo z električno energijo jugozahodni del banovine. mštalirani učinek pribl. Nekatere elektrarne pa so zelo male.5% vsega učinka. Na naprave Kranjskih deželnih elektrarn in na električno centralo v Velenju je prikljucenih . učinek pribl. Zagorju in v Laškem. V elektrarni je montiranih 7 turbin za pribl. 10. elektrarno Jugočeške in elektrarno Mayr v Kranju. tako n. zgrajena za učinek pribl. Od Maribora poteka daljnovod 80.000 ks. Vida na Dolenjskem. Združene papirnice Vevče. Velika parna električna centrala Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah ni v obratu. dalje na vod v Varaždin in Ivanec. neznatne in služijo večkrat njihovim lastnikom le za razsvetljavo. Fala se je zanimala doslej večinoma le za večji konzum. elektrarno v Št. G. Jugočeška. Imajo eiektrarAe 4 vodne elektrame: Završnico. ucinek pribl. 2300 ks.Najvažnejše elektrarne Večje elektrarne so večinoma trofazne. Iz elektrarne v Velenju prejemajo Kranjske deželne elektrarne tudi večje mn. ki ima skupen učinek 6900 ks. Predilnica bombaža. v Baslu in preskrbuje z električno energijo severovzhodni del banovine. 1900 ks. malemu konzumu v podeželju pa ni posvečala dosti pažnje. imajo učinek približno 4200 ks. llOOks. na trofazne elektrarne odpade približno 94.000 ks.000 voltov. zlasti poljedelsko podeželje.e električne energije.000 voltni daljnovod preko Ptuja do Ormoža z odcepom v Slovensko Bistrico in Konjice. inštalirani učinek pribl. manjše istosmerne. Skupni učinek vseh štirih znaša pribl. ampak služi le za rezervo". inštalirani učinek pribl.:Trboveljska premogokopna družba. dalje bo v kralkem vpostavljena tudi zveza s parno elektrarno premogovnika Št. kraje med Celjem in Braslovčami v Savinjski dolini.000 ks. kjer se napetost transformira v transformatorski postaji (9000 kVA) na 10. pr. inštalirani učlnek pribl. Glavno vlogo pri elektrifikaciji banovine imata elektrarna Fala in. 4400 ks. ki ga oskrbuje Fala. Celotna dolžina visokonapetostnega omrežja. v kolikor posameznih krajev ne oskrbujejo manjše lokalne električne centrale. elektrarno Česenj v Tacnu. elektrarno Zabret v Britofu pri Kranju. ampak tudi pasivne kraje. 1000 ks in parni centrali: elektrarna pri državnem rudniku v Velenju.000 voltov radi preskrbe Maribora.000 voltov do transformatorske postaje (12. Laško—Trbovlje. kraje od Ljubljane do Cerknice na Notranjskem in od Ljubljane mimo Grosuplja do Kočevja ter do Št. učinek pribl.000 ks ter mestna elektrarna v Ljubljani. Najvažnejše javne elektrarne v dravski banovini so: vodna centrala Fala. na istosmerne pa le pnbližno 5. Kranjske deželne elektrarne preskrbujejo z elekirično energijo Ljubljano. skoro vso Gorenjsko. Kranjske deželne elektrarne Elektrama Fala je last švicarske financne družbe Elektrowerte A. 17. ki je banovinska last. ki je na elektrarno priklopljena po daljnovodih 10. vodna centrala Majdič v Kranju. inštalirani učinek pribl. Hrastniku. elektrarno na Savici v Bohinju.

pribl. Elektrarna v Škofji Loki preskrbuje svoje obmocje potom daljnovodov 5000 voltov. 60% celokupne produkcije. v letu 1935.000 voltov in na 6000 voltov. Iz Završnice potekajo 3 daljnovodi za 10. v Belgiji 480 kWh. ker je konzumirala elektrokemična tovarna v Rušah v letu 1934.000. pr. V navedenem pa niso vpoštevani vodi visoke napetosti.Jubljani. proizvedenih pribl. Daljnovodi. Od ostalih javnih elektrarn ima zgrajen elektrarna Majdič daljnovod 35. V Podlogu se transformira napetost na 20. pa skoraj 75.000 00. Okolico Velenja napaja z električno energijo elektrarna v Velenju potom daljnovodov 5000 voltov. v Združenih državah 830 kWh. na Švedskem 890 kWh. kalorične pa le okoli 10%. v Grosuplje— Kočevje in preko Vrhnike v Cerknico.000. deloma po kablovodih za 6000 voltov. Zvišal se je tudi konzum elektricne energije v metalurgicni industriji. dvignila za 25% napram letu 1934. Daljnovod se bo iz Celja še podaljšal do Rogatca. ki je tu potom transformatorja zvezan z daljnovodom 20. 20. V Naklem obstoja tudi zveza med 10.000 kVA in pribl. le približno 41. 1935.000 voltov in se dovaja električni tok po treh daljnovodih. Potom kablovoda 20.000. Na ta daljnovod sta priklopljeni transformatorski postaji v Podlogu pri Žalcu za 1600 kVA in v Črnucah pri Ljubljani za 7000 kVA. v Italiji 280 kWh. 1934. Elektrarna Česenj dobavlja električno energijo Ljubljani in svojemu bivšemu okolišu deloma po prostovodih.000 2 Cene električne energue Največ električne energije je proizvedla elektrarna Fala in sicer v 1. ^ celokupne državne produkcije. proizvedle vodne centrale.100. . Na enega prebivalca v banovini je bilo v letu 1935. speljanih do Šostanja—Topolščice in do Dobrne. 1935. v letu 1935. Produkcija elektricne energije v dravski banovini se je v 1.000 kWh. Glavni daljnovod Kranjskih deželnih elektrarn z napetostjo 60.000 voltni daljnovod. Z Grosupljega je v gradnji daljnovod preko Trebnjega do Novega mesta in do Krškega. 70 kWh. pa pribl. na 1 prebivalca v Norveški 3400 kWh.približno 600 km daljnovodov visoke napetosti. iznesla prodnkcija električne energije v letu 1934. so zgrajeni za obratno napetost 5000 voltov Zveza med elektrarno Zagradec in daljnovodom 20.000 voltov iz Kranja v Medvode. kolikor je ne dobi iz Česnove elektrarne v Tacnu. iz Braslovc pa v gornjo Savinjsko dolino in proti Vranskemu. V Črnučah se napetost transformira na 20.000 voltov so na transformatorsko postajo v Črnucah priklopljeni ljubljanski kolodvori.000 voltni daljnovod do Naklega.000 kWh. 57%. na Bled—Boh.000 voltnim daljnovodom Žirovnica— Kranj in 20. V primeri z drugimi industrijsko bolj razvitimi državami je naša država in tudi naša banovina še precej zaostala. po dveh 6000 voltnih kablih pa prejema iz transformatorske postaje v Črnucah električno energijo mesto Ljubljana. Povečala se je predvsem zato.000 voltnimi daljnovodi preko posebnega transformatorja.000. 500 km omreŽJa nizke napetosti.000 voltov: na Jesenice-Rateče. Prodnkcija električne energije v dravski banovini znaša pribl.000 voltov iz glavne transformatorske postaje v Črnucah je vpostavljena s posebnim transforinatorjein na Grosupljem.500. Elektrarna v Bohinju in nanjo priključeni daljnovodi obratujejo z napetostjo 3750 voltov. Belo in v Kranj. v Celju.000 voltna napetost služi za prekodeželsko elektrifikacijo in potekajo iz Črnuč 4 daljnovodi: v Kranj.5 1 934 64 000 175. 45.000 00 60. v Franciji 480 kWh. odkoder se bo daljnovod podaljšal do Litije. v Celje» v Žalec— Zabukovico in do Braslovč. V naslednji tabeli je navedena proizvodnja elektricne energije v dravski banovini v zadnjih dveh letih: Proizvodnja električne energije Proizvedle kWh V Skup N letu: a prejavne privatne aj kWh bivalca l kt l kt 1 142. Približno 90% celokupne električne energije v dravski banovini so v 1. Tako je n. kjer je zvezan z daljnovodom Črnuče—Kranj.000 1935 235.0000 187.000 voltov je zgrajen od VeIenja Veienja do Črnuč pri L. v Kanadi 1990 kWh. Iz centrale v Žireh vodi na Vrhniko 10. transformatorske postaje ter omrežji v Ljubljani in. v Domžale. Dalje poteka iz Završnice še 20. v Avstriji 340 kWh.000 voltov Črnuče—Vrhnika. 190 transformalorskih postaj z učinkom približno 20. priklopljeni na zagraško elektrarno. 205 kWh. v Švici 1310 kWh. v Nemčiji 470 kWh. docim je znašala proizvodnja na enega prebivalca v državi pribl.

katero je prevzela 1. na kreditne zadruge. pr.Jetja. Denarnih zavodov Od tega odpade na delniške banke 12 zavodov. 1935. Tndi manjše podeželske elektrarne oddajajo električno energijo po večini direktno svojim konzumentom. 1907. posebno še. Celjska posojilnica (2 podružnici: Maribor.— za kWh.: Zadrnžna gospodarska banka (5 podružnic: Bled. če se upošteva celoletna proizvodnja in ves v centralah inštalirani ucinek. Rakek.40 za kW-uro. Zagreb) in Kreditni zavod za trgovino in industrijo vsi v Ljubljani. Maribor. Prekmurska banka v Murski Soboti. Dr. Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani je sicer nastala šele 1.50 za kW-uro. ki zaslopajo svoje članice na zunaj. J. ki pa štejejo med svojimi članicami tudi številne nekreditne zadruge. Kreditne zadruge Zadružne zveze so štele 1. Kranj. Maribor. Zveza gospodarskih zadrug za Jugoslavijo v Ljubljani šteje 23 kreditnih zadrug. Zato se številke glede njenih članic včasih ne UJemajo. največ v Hrvaškem Primorju in v Medjimurju. Večjim industrijskim podjetjem se dobavlja električna energija po posebnih pogodbah in se gibljejo cene tega toka med Din 1. Dve ljubljanski delniški banki (Ljubljanska kreditna banka in Zadružna gospodarska banka) imata podružnice tudi izven dravske banovine (Zagreb. na samoupravne hranilnice 29 (2 banovinski. docent: . samoupravne hranilnice Zveza jugoslovanskih hranilmc v dravski banovini (ustanovljena 1. Ljubljanska kreditna banka (10 podružnic: Celje. Obe vecji zadružni zvezi (Zadružna zveza in Zveza slovenskih zadrug) vršita tudi važno nalogo kot denarni središči včlanjenih zadrug. Vsi ti denarni zavodi so organizirani v svojih zvezah. namreč okrog 450. gretje itd. . Split. skupaj 153. pr. Dalmacija) ter vpoštevata podatke o teh podružnicah v skupni bilanci. 1929. 1899. Hipotekarna banka jugoslovanskih . Vrhnika in Žalec. 2350. 1934.— za kW-uro. 91. v redkih primerih so cene za razsvetljavo tudi višje dp Din 9. se električna energija dobavlja pri zelo velikem odjemu tudi do Din 0. Za male motorske obrtne obrate se cene toka gibljejo med Din 1. dočim. 1934. Vladimir Murko. razen tega se je pri teh zvezah vršil tudi obračunski promet med članicamiBanke predstavlja Društvo bančnih zavodov v dravski banovini v Ljubljani.— za kW-uro. Na konzum električne energije v zadnjih letih so neugodno vplivale državne in banovinske irošarine. prvotno tudi za dalmatinske hranilnice). od katerih pa jih ima 13 sedež izven dravske banovine. pa največje število. ki so jim prepuščale v nadaljnjo investicijo svoje blagajniške rezerve odnosno so od njih sprejemale posojila v času potrebe. Vec kakor polovica slovenskih rodbin je tedaj včlanjena pri kaki Kreditni zadrugi.).008 članov. Kranj.) 62. Vojvodina. 1883. Za posebne svrhe. tudi revizije včlanjenih denarnih zavodov. do Din 0.) ali pri posebnih omejitvah (nočni tok) so cene toka za manjši konzum tudi nižje. pribl. Od slednjih je pretežna večina z neomejeno zavezo.Število obratnih iir je zneslo v 1. ki šteje danes (t.15 in celo do Din 0. po zadnjih podatkih iz 1934) 338 članic kreditnih zadnig. priv. Novi Sad. namrec 498. Prometna banka v Ljubljani. hranilnice in posojilnice. Šibenik. 7 občinskih in 6 okrajnih). Celje. kar je odvisno od množine odjema ter časa uporabe električne energije. Šoštanj). Cene električne energije za razsvetljavo se gibljejo večinoma med 2.992. ki imajo sedeže deloma izven banovine. ponekod na deželi tudi zadruge. kuhanje. za elektrokemijo. 1909.. ko je nastopila občutna gospodarska kriza. odnosno mestna električna pod.— do Din 0. Slovenjgradec. Denarni zavodi in zadrugarstvo Število samostomih denarnih zavodov s sedežem v dravski banovini znaša danes 539. 1933. Najmočnejša in najstarejša med njimi je Zadružna zveza v Ljubljani. Logatec. V območju Fale razpečavajo električno energijo v večjih mestih konzunaentom večinoma mestne elektrarne.984 članov (brez hrvatskih). Zveze slovenskih zadrug pa (1.10 za kW-uro." Za posebne svrhe (n.50 in Din 5. vendar je naslednica mnogo starejše bivše celjske Zadružne zveze (ustanovljena 1. Šteje 150 kreditnih zadrug. Novi Sad. Banke se razvrstijo po višini vlog 1.. dočim obracunavajo Kranjske deželne elektrarne običajno električno energijo same direktno s konzumenti razen v krajih Ljubljana. vršijo ev. n. ustanovljena 1. ki se imenujejo običajno posojilnice odn. Split). 14 mestnih. so zadmge včlanjene v 3 zvezah. Ptuj. dajejo smernice za njihovo delovanje in ščitijo njihove interese. ker so se trošarine uvedle ravno takrat.— do Din 3.

Hraniinice Hranilnice: po višini vlog 1. Ljubljana (hranilnica kmečkih občin). ker srečujemo baš v dravski banovini zelo razširjeni pojav... Slovenjgradec (okrajna).2 milijonov dinarjev.511. decembra 1934 so znašale pri denarnih zavodih vštevši vse podružnice vse vloge. Izmed kreditnih zadrug'so najmočnejše Kmetska posojilnica ljubljanske okolice.. po odbitku vlog pri izvenslovenskih zadrugah .. Ljudska posojilnica v Celju. Vendar dejanski vloge pri denarnih zavodih niso iako visoke. skrbi za stalnost dinarja in služi denarnim zavodom zlasti kot rezerva v času potrebe. Vsaka hranilnica ima svojega vladnega komisarja. Ljutomer (mestna). KOZJC (okrajna). Več kakor polovica slovenskih rodbin ima tedaj hranilniško hranilno knjižico. Pri kreditnih zadrugah. Spodnještajerska ljudska posojilnica v Mariboru ter Kmetski hranilni in posojilni dom v Ljubljani.000 vlagateljev. torej nad 25 % vseh vlog. Prva hrvatska šiedionica (podružnica tudi v Celju in Mariborii).. Zanatska banka Kraljevine Jugoslavije daje posojila predvsem malim obrtnikora. ki tedaj niso prave vloge. Jugoslovanska banka.800.000 Din b) Pri Zvezi slovenskih zadrug okrog . Delniška glavnica in rezerve delniških bank s sedežem v dravski banovini so znašale 1.2 milijonov dinarjev. Murska Sobota (občinska).hranilnic v Ljubljani. pri denarnih zavodih v naši banovini zaradi izvajanja uredbe o zaščiti denarnih zavodov znatno spremenilo.000 Din c) Pri Zvezi gospodarskih zadrug za Jugoslavijo 8. Državna hipotekarna banka daje kredite predvsem za javno gospodarstvo in stavbeno gibanje. Rogatec (okrajna). ker bi se sicer šteli isti zneski dvakrat ali celo večkrat.800. Sv. v Celju). Gor.000 Din Vsoto viog 2. Stanje lastnih sredstev se Je.. Posojilnica v Maribori]. 1. se morajo odšteti od skupne vsote vlog. 1934. 1934. vloge sprejema od privatnikov. jeS"^ Predvsem je onieniti Narodno banko. Konjice (okra.. Pri kreditnih zadnigah je predpisana namesto vladnega komisarja redna revizija po Zadružnih zvezah. so bile: Ljubljana (mestna). Marenberg (občinska). Črnomelj (mestna). Podružnici obstojata v Ljubljani in Mariboru. Vsaka banka ima svojega vladnega komisarja. denarnim zavodom daje posojila v obliki reeskonia (menični kredit) in lombarda (kredit na zastavo vrednostnih papirjev).0 milijonov naložb pri drugih denarnih zavodih. včlanjenih: a) Pri Zadružni zvezi 956.103. Dne 31. Današnja ljubljanska podružnica je bila zacetek jugoslovanske Poštne hranilnice sploh. Splošno jugoslovansko bančno društvo.000 Din Tedaj pri vseh zadrugah skupaj 1. kjer so podružnice vseh navedenih državnih in privilegiranih bank. Kreditna banka v Murski Soboti ter Slovenska banka v Ljubljani. Od izvenslovenskih delniških bank imajo podružnice v Ljubljani. Tako izkazujejo samo hranilnice in zadruge (banke te rubrike ne vodijo) skupaj 477.. Novo mesto (mestna). • 938. .7 milijonov.5 milijonov dinarjev. Vrhnika (občinska). Hranilnice so štele nad 153. razen tega upravlja razne fonde. tako da dobimo končno stanje vlog 2994.000.) okrog 380 milijonov. ki nadzoruje njeno poslovanje.000 Din 3. Te naložbe denarnih zavodov pri drugih denarnih zavodih. Radgona (občinska).. Ljudska posojilnica v Ljubljani. Ljubljana (banovinska). torej na knjižice in v tekočem računu: 1. Krško (občinska).. Zlasti rnanjši zavodi vlagajo svoje presežke pri večjih zavodih. Skupna la&tna sredstva naših denarnih zavodov znašajo tedaj (koncem leta 1934. Poštna hranilnica zbira vloge v čekovnem račumi za cekovni promet ter hranilne vloge na knjižice. 565. v Mariboru deluje podružnica Jugoslovanske udružene banke. Ako k tenin prištejemo še lastna sredstva vseh zavodov. Radovljica (mestna z ekspozituro Jesenice).7 milijonov dinarjev. da nalagajo denarni zavodi svoje blagajniške presežke pri drugih denarnih zavodih. Od denarnih zavodov s sedežem izven dravske banovine imajo nekateri svoje podružnice v dravski banovini. Pri hranilmcah .. Nadalje deluje v Ljubljani podružnica Češke industrialne banke iz Prage. Maribor (mestna). ki regulira denarni obtok. Narodna banka igra sedaj zelo važno vlogo v deviznem prometu.. ki jih pač posojajo po svojih načelih naprej ali jih zopet zaupajo kakeniu denarnemu zavodu. . Škofja Loka (mestna). Celje (mestna). dobimo skupno vsoto obratnega kapitala v višini 3374.400.000.200. Pri bankah . 856. pri zadrugah pa 90 milijonov dinarjev. Ptuj (mestna). Ormož (mestna).000 dinarjev.Jna). Giavnica in 240. Lenart (okrajna).000 Din Skupna vsota vlog bi tedaj znašala 3471. pri hranilnicah 41. Kamnik (mestna). Maribor (banovinska s podr.000. Kostanjevica (občinska)..

in sicer iz istih razlogov. kako bi izgledala dravska banovina. Od 876. za zavarovanje živine 2. ki so članice Zadružne zveze in Zveze slovenskih zadrug v LjubIjani. da so imeli Slovenci casovno drugo zadružno šolo v Evropi sploh. koliko strojev se je nakupilo. tiskarne in knjigarne 24 (od 27 v celi državi). Največ terjatev napram kmetom imajo posojilnice. Skupaj so imeli naši denarni zavodi za 166. obcinam.1 milijonov. Banke so dajale posojila predvsem trgovini in industriji. Znaten del svojih sredstev so naložili denarni zavodi v razne vrednostne papirje. včlanjen. včlanjene pri slovenskih zvezah. ki se nanašajD na nekreditne zadruge. navadne zavarovalne 5. kiso jih naši denarni zavodi posodili zasebnemu in Javnemu gospodarstvu.542 jugoslovanskili zadružnikov odpade na zadruge. Posojila Od teh posojil odpade po raznih cenitvah na posojila kmetovalcem okrog 800 milijonov. Že pred izdajo avstrijskega zakona sta obstajali dve slovenski posojilnici. da ni bilo varcnosii naših stotisočev vlagateljev. prav tako tudi organizacija zadružnih zvez in so imena vseh zadrug navedena na drugem mestu te knjige. Omenimo naj le to. strojne 56 (od 64 v celi državi). je tu navedenih le nekaj glavnih številk. in sicer največ delnice drugih bank. decembra 1934 3 milijarde in 92 milijonov dinarjev. Samostojne delniške banke so se zacele razvijati poleg podružnic drugih izvenslovenskih zavodov šele mnogo pozneje. Jakobu v Rožu. ki smo jih že navedli. od katere je odvisno prospevanje posameznih panog narodnega gospodarstva. stanovanjske in gradbene 61. in Zveza slovenskih posojilnic v Celju je bila po casu ustanovitve tretja zadružna zveza v bivši Avstriji. je znašal 31. Naložbe zadrug pri obeh znasajo 225 milijonov dinarjev. vinarske 14. napravo 88 vodovodov in vodnjakov itd. razdelitev tega denarja. koliko desettisoč hiš in drugih poslopij. najmanj pa banke. namreč 175.e pri 3 glavnih zadmžnih zvezah. Za narodno gospodarstvo so zelo važni aktivni posli t. 275. in so torej denarni zavodi močna opora našega državnega in Javnega kredita.5 milijonov. zadruge predvsem kmetoiu. Lastne nepremičnine denarnih zavodov znašajo približno ravno toliko. kmetijsko-prodnkcijske 3. Skupni znesek posojil. da sploh ni mogoče misliti. Med njimi so zastopani v prvi vrsti d r ž a v n i vrednostni papirji. Zadružništvo Ker so podatki o kreditnih zadrugah navedeni že pri denarnih zavodih. Leta 1820. koliko Javnih naprav se je s temi zneski izvršilo.1 milijonov Din vrednostnih papirjev. perutninarske 2. pa tudi nekatere manjše hranilnice. j.Kreditne zadruge. da so posojila hranilnic omogocila zgradbo ali vsaj povečanje nad 400 šol. mlekarske in sirarske 69. poklicem. Številke navedene o zadružnikih in o številu zadrug ter njihova razdelitev na posamezne . osrednje zadruge 5. Vrednostni papirji Zgodovina naših denarnih zavodov. Starost slovenskega zadružništva dokazuje dejstvo. obrtne in delavske 60. Od tega števila odpade več kakor polovica na kreditne zadruge. Ostali zadrugarji so včlanjeni pri 616 nekreditnih zadrugah.809 zadružnikov. razen tega pa imajo tudi delnice. nalagajo pri obeh zvezah svoje blagajniške rezerve. sadjarske 2. Obrestna mera za posojila je v dravski banovini bila in je najnižja od vseh banovin. docim so prejele samoupravne korporacije od hranilnic okrog 300 milijonov posojil. Mirno lahko recemo. iovarn. zadružne elektrarne 44 (od 49 v celi državi). kakor delavnic. izvzemši obcine. hranilnice obrtnikom. koliko zemlje se je zboljšalo. od tega obe zadružni zvezi 28. agrarne zajednice 2. Popolne statistike. namrec v Ljutomeru in v Št. Obe ti zadružni zvezi sprejemata namreč vloge izkljucno od svojih zadrug članic. trgovcem in kmetom ier ostalim. ki so bile razdeljene na sledeče skupine zadrug: Nabavljalne in konzumne zadruge 125. žal ni. pašniške zadruge 13. razne 55. in sicer je bila prva slovenska banka Ljubljanska kreditna banka. je bila ustanovljena Kranjska hranilnica (današnja Hranilnica dravske banovine). osnovana s ceško pomocjo. katerih nikakor ni mogoče smatrati kot vloge. Zato je naša statistika izlocila obe zvezi iz izkaza vlog. sicer pa istim poklicem kakor hranilnice. se je zgradilo s temi posojili. živinorejske 74.

Glavne prometne žile so ceste: (Trst)—Rakek—Ljubljana—Celje—Mapibor—Ši. Lesce—Bled—Bohinj. 570/90. Kategorizacija banovinskih cest je izvedena v odločbi ministrstva za gradbe z dne 7. bo obnovitev in modernizacija cest Ljubljana—Kranj in Maribor—Št HJ ter projektirana gradnja avtomobilske ceste Ljubljana—Sušak.434. Seznam državnih cest se nahaja v zakonu o državnih cestah z dne 8. občinske ceste I. za banovinske ceste in dovozne ceste k železniškim postajam sreski cestni odbori. 1. Maribor—Ptuj—Ormož— (Čakovec). Ljubljana—Kočevje— (Delnice—Sušak).277 km). Normalizirana širina državnih cest je 7 m. V splošnem so vse državne in banovinske ter dovozne ceste k železniškim postajam. Maribor—Gornja Radgona.198. postajam 5—6 m. Celje—Vojnik—Vitanje—Dolič—Dravograd z odcepom v Dobrno. Bled—Pokljuka. dovoznih k železniškim.372 km) in 6. na banovinskih vsaj 9.722 km). reda (4. Z nastopom avtomobilizma pa so zopet pridobile na važnosti ter prevzele tudi velik del osebnega in tovornega prometa na daljavo. reda (2. deloma tudi občinske ceste. gor. Ciril Pfeifer: Prometna sredstva A. 5. vnešene v kataster občinskih cest pri obcinah. banovinske I. Ceste Dravska banovina ima razmerpma najgostejse in najboljse cestno omrežje v državi. na občinskih pa vsaj 3—5 ton. dovozne k železniškim postajam (29. ^t" Ljubljana—Kranj—Kranjska gora—Podkoren—(Trbiž). kako raznovrstne so naloge vseh zadrug in katere vrste zadrug imajo na našem ozemlju najboljše pogoje za delo. Lesce—Begunje—Tržič—Ljubelj—Borovlje— Celovec (na Ijubeljski cesti vsakoletne dirke z motocikli). . banovinske II. št. 246/60. 2. so po gradnji železnic izgubile na pomeiru. se ji ceste polagoma približujejo. 1. reda 6 m. Cmurek—Gor. 4. Lenart v Slov. odnosno prenavljanjem. mostov. Ljubljana— Kamnik—Kamniška Bistrica. Ilj— (Gradec). Delimo jih v: 1. Ceste so zgrajene deloma na temeljih starih rimskih komunikacij. Barbara v Halozah. Hitrejšemu in težjemu prometu se skusajo prilagoditi tudi ceste. Novo mesto—Metlika preko Gorjancev. Ormož—Ljutomer—Slatina Radenci ter Ljutomer—Murska Sobota—Gornja Lendava. Prevalje— Črna. v tujskoprometnem pogledu v poštev zlasti cestne proge: Kranjska gora—Vršič (alpska cesta). Nadzor vrši banska uprava. reda (14. reda 5 m. Škofja Loka—Žiri—Logatec. Kamnik—Gornji grad z zvezo na cestno progo Celje—Logarska dolina z odcepom Mozirje—Gornji grad. Dr. odnosno —(Varaždin) in Maribor—Dravograd—(Lavamtind).560 km). Kolikor ta širina še ni dosežena. maja 1928. Brezno—Ribnica na Pohorju. obcinske ceste pa so kategorizirane in.—Ptuj. Sl. korigiranjem ovinkov in vzponov ter ojacenjem. in prehajale v glavnem v službo krajevnega prometa. Cestno upravo vrše za državne ceste iehnični razdelki pri sreskih načelstvih.268 km). Izredne važnosti za promet vobče. oktobra 1933. št. V glavnem se to vrši z utrjevanjem in razširitvijo cestišča. banovinskih I. več ali manj sposobne za avtomobilski promet. reda (1. Sevnica—Planina. Sv. Kranj—Jezersko—(Železna Kapla).093. ki se postopoma primerno rekonstruirajo in modemizirajo.522 km). Ljubljana—Novo mesto—Brežice—(Zagreb). Ptuj—Sv. dočim se širina obcinskih cest ravna po potrebah lokalnega prometa. ker odkrivajo delonia izredne naravne krasote ali pokrajinske zanimivosti. zlasti pa še za tujski promet. Brežice—Celje.vrste zadrug nam povedo. Maribor—Zg. ŠkofJa Loka— Železniki (predvidena zveza do Bohinja). Radgona. za občinske ceste občinska uprava. Ceste. občinske II. cesta po dolini Krke.885. banovinskih II. državne (615. ki naj na državnih cestah dosezajo nosilnost 24 ton. Poleg teh prihajajo. Sl. 3. ki so bile nekdaj poleg vodnih poti edino prometno sredstvo.

Ostale proge: Kranj—Tržic. je 1131.6296 km železniških prog. ki bo napravila lahko dostopne naravne krasote tega gorovja. je 222'5 km. Avtobusni promet Važno dopolnilo železnici. Maribor—Prevalje—(Pliberk). Zgradila naj bi se tudi proga Kočevje— Vrbovsko.Letos bo predvidoma dovršena cesta Hoče—Marija Reka—Sv. v gradnji je podaljšek poslednje imenovane proge do Sevnice. Šmartno ob Paki— Solčava—Logarska dolina z odcepom Ljubno—Gornji grad. Grosuplje—Kočevje in Ljubljana—Vrhnika) pa zasebne v državni upravi in eksploataciji ter na tem. 152 avtobusov. HJ—(Gradec) ter zaenkrat še enotirna. Ljubljana—Kamnik. služecih Javnemu prometu in obrti. Ljubljana—Vrlmika. Prvi izdaja tudi potrdila za avtoraobile in dovolila za njih voditev po mednarodni konvenciji o avtomobilskem prometu iz leta 1926. a predvidoma v kratkem dvotirna proga Zidani most—Dobova—(Zagreb— Beograd). Jakost prometa na cestah je razvidna iz uradne statistike z dne 10. 4 so izven obrata. 220 motociklov s prikolico in 1100 brez prikolice. v Ljubljani. 75 poltovornih avtomobilov. Avtomobilisti so organizirani v Avtomobilskem klubu kraljevine Jugoslavije. Šmartno ob Paki—Gornji grad. Bistrica—Slov. kolesarji v številnih kolesarskih društvih. V splošnem so te državne. Na osmih se vrši promet le sezonsko. Janž so lokalnega pomena. Ormož—Hodoš. . kjer pa te ni. odnosno že ne pogrešljivo prometno sredstvo so avtobusi. v Ljubljani s krožno progo ter žeieznica progama Vič—Št.jezero— (Podbrdo) z odcepom Jesenice—Rateče-Planica. Novo mesto—Straža in Trebnje—Št. 1547 tovornih voz z živalsko vprego. Glavni progi sta: (Trst)—Rakek—Ljubljana—Celje—Maribor—Št. do pokopališča Sv. 99. ki bo omogočila zvezo Ljubljana—Zidani most brez velikih ovinkov preko Celja ali Sevnice. Nedržavnih aviobusnih prog je 78 v skupni dolžini 1815 km. obrtni prevozniki oseb in tovorov v prisilnih združbah po obrtnem zakonu. Križ. decembra 1935. ki naj bi upostavila krajšo železniško zvezo Slovenije z morjem. Rogaševci —Murska Sobota—Dolnja Lendava. Ljubljana—Novo mesto—Bubnjarci—(Karlovac). Tudi je v delu cesta Besnica—Litija— Radeče. Poljcane—Žreče. Obstajajo že projekti za podaljšanje prog na Ježico. Brežice—Bizeljsko. in sicer so to proge: Brežice—Novo mesto. ki storita mnogo za izboljšanje cest in varnost prometa na njih. d. ter Touring klubu. na Pokljuko in Šmarno goro bodo po vsej priliki še počivali. žel. Železnice Na področju direkcije drž. Maribor—Pragersko—Kotoriba. 1616 potniških avtomobilov. ki se približno krije s področjem dravske banovine. sekcijah Ljubljana in Maribor. v Moste in do Rakovnika. Motociklisti zopet so včlanjem v motoklubu. 4739 potniških vozil z živalsko vprego in 84 dvokolesnih voz (gigov). Prvoimenovana je bila tudi prva železniška proga na teritoriju sedanje Jugoslavije. Tudi projekti vzpenjač na Pohorje. Vid in Mestni trg—Dolenjski kolodvor ima progovno dolžino 21'677 km. Grosuplje—Kočevje. Bistrica mesto. da jih država odkupi. Za njima prihajajo po važnosti proge: Ljubljana—Kranj—Jesenice—BistricaBoh. Slov.029 kmetskih tovornih vozil. 78. Državnih avtobusnih prog. B. Električna cestna železnica Splošne maloželezniške družbe d. delorna (Ljubljana—Novo mesto. Avtobusni promet je v dravski banovini dokaj razvit in segajo njega pocetki v zadnja leta pred svetovno vojno. Ideja zgraditve tramvaja v Mariboru je zaenkrat opuščena. Ljiitomer—Gornja Radgona. sila potrebno. Brežice—Brežice kolodvor. Areh na Pohorju. Celje— Dravograd —Meža ter Grobelno—Rogatec—(Krapina). C.908 koles (biciklov). na katerih obratuje državna poštna uprava. po kateri je tega dne v dravski banovini prijavljenih 636 tovornih avtomobilov s 14 priklopnimi vozovi. (Čakovec)— Dolnja Lendava. ki naj zveže progi Ljubljana— Novo mesto in Zidani most—Zagreb.

Križe—Golnik. Peter v Sav. Bled—kol. 9 družb zoz.. Kranj—Jezersko. Ljubljana— Škofja Loka—Žiri. Križ. Sevnica—Planina. Ljubljana—Iška vas—Tomišelj. Ljubljana—Polhov gradec. Novo mesto—Krško. Krško.). Škofja Loka mesto Škofja Loka kol. Rajhenburg— Kozje. Radeče—Zidani most. Vid—Tacen. in 2 zadrugi zoz. Celje—Sv. Hrastnik—Hrastnik kol. Ljubljana—Sostro. Ljubljana—Moravče. dol. Ljubljana—Kamnik—Motnik—Vransko. Bled—kol. Peter v Sav.. Maribor—Gornja Radgona—Slatina Radenci.—hotel Zlatorog ob Boh. Pavel pri Preboldu. Celje—Logarska dolina. dolini—Vransko. Celje—Rog.). Bled Jezero. Sv. Ljubljana—Velike Lasče—Iška vas. Rakek—Bloška polica—Stari trg. . Ljubljana—Cerklje—Kranj.). Kranj—Podnart—Kamna gorica—Kropa. Peter pod Sv. jezero.). Trbovlje—Trbovlje kol. Bistrica—Boh. Ljubljana—Sušak (sez. Tržič—Sv. Cmurek. Ljubljana—Dolsko. kol. Ljubljana—Bled (sez. Ljubljana .). Celje—Dobrna. Zagorje—Toplice. Slatina (sez. in sicer 3 občine.. Sv. Kamnnik—Stahovica—Kopišče (sez. 1 javna trgovska družba. Šmartno ob Paki—Gornji grad. Ljubljana—Sv. 1 delniška.—Sv.. Maribor—Zg. mesto—kol. Novo mesto—Novo mesto kol. Celje—Mozirje. Poljčane—Ptuj. Kranj mesto—Kranj kol. Videm-Krško. Maribor—Sv.Avtobusnih podjetnikov (podjetij) je 56. Celje—Vitanje. Celje—Kozje—Podsreda. Lesce Bled. Ljubljana—Kranj—Tržič.Mengeš—Kamnik—Gornji grad—Logarska dolina (sez. Od teh je 16 Juridičnih oseb. Celje—Vransko. Št. jez. Ana (sez. V obratu so proge: Ljubljana—Blagovica—Vransko—Celje. Ljubljana—Ježica— Črnuče. Trojica...). gorami. Lenart—Sv. Rajhenburg—Senovo.

angleških. 1.—Ribnica na Poh. Maribor— Ruše. Maribor—Celje. čeških. Stari trg). dočim se Maribor. Areha na Pohorju. Klnbi prirejajo propagandne letalske mitinge in beležijo velik uspeh tudi na deželi. Ima ugodno zemljepisno lego ter tvori naravno etapo za zračni promet iz srednje Evrope na Jadran. gorice). Ljubljana—Sušak—Zagreb— Beograd. Lovrenc n. Sv. drugo leto (1934) 1658 in tretjie leto (1935) navzlic krajši obratovalni dobi in izostanku Avstrijcev radi potovalne zapore 1120 potnikov. Drava na vsej njeni progi v dravski banovini. ima 4 brezmotoma letala. t. pač pa več jedrilic. se uvrste na progi tudi avsirijski avioni. ter v kočevskem srezu (Koprivnik. preko katerih bo podana zveza z ostalimi evropskimi letalskimi centri. ki si je nadel nalogo izvežbati pilote za motorno letenje. 1 v Studencih. Savi in Dravi. trg—žel. širi zmisel za to sportno in prometno panogo zlasti med srednješolsko in akademsko mladino ter prireja v ta namen nazorna predavanja s prikaznirni poleti. Ljubljanski klub. Sava od izliva Ljubljanice. francoskih. J. Izmed ostalih projektov je najvažnejši podaljšek proge Hoče—Marija Reka do Sv. meja. Avtobusni podjetniki so včlanjeni v Združenju avtobusnih podjetnikov dravske banovine v Ljubljani. Ljubljanica na vsej njeni progi. Delno olajšanje javnih brenien je omogocilo podjetjem nove investicije ter obnovitev in modernizacijo vozil. Karoserije se vobče delajo doma. Konjice—Oplotnica. 2. Pobrežje. Maribor—Selnica. Č. 4. Slov. Peter... ki JO letno po 4 mesece obavlja Društvo za zračni promet d. Loški potok in Kočevska Reka) ter v črnomeljskem srezu (Vinica. Mura na vscj njeni progi v dravski banovini. Vozni park (ca 152 vozil) sestavljajo avtobusi različnih znamk: ameriških. D. Maribor—Sv. Košaki). pa tudi iz vzhodne v zapadno Evropo. 3. Prevalje—Črna. Dravska banovina ima sedaj samo eno zracno zvezo. mesto in bližnja okolica (Studenci. septembra t. Maribor—Sv. Splavarstvo Nekdaj dokaj živahna rečna plovba na teritoriju sedanje dravske banovine je v splošnem zastopana le še v splavarstvu na Dreti in Savinji. Maribor. V času od 1. ki ima na Teznu zelo pripraven prostor. Pred otvoritvijo sta sezonski avtobusni progi Bled—izvir Savice in Bled—Pokljuka. d. že dolgo poteguje za letališce in priklopitev na zračne zveze. Po nezgodi »Lojzeta« ima klub še eno motorno letalo. Zaenkrat obstaja urejeno letališče s hangarji in upravnim poslopjem le pri Ljubljani. Maribor —Hoče—Reka (sez. Zasebne avione imamo v Ljubljani in v Mariboru. Sicer veljajo kot plovne reke: 1. Tudi mariborski klub. Radi visoke cene bencina se opaža živahno zanimanje za Dieselove motorje. P.Maribor—Št. Frekvenca je bila prvo leto (1933) 342.). 3 v Mariboru. Brezno Ribnica kol. Lovrenc na Poh. avstrijskih in italijanskih. ki je zelo iniciativen pionir letalstva. Ilj—drž. Mariboru in ^^" Celju. prvega v Mariboru od leta 1929. Veliko zanimanje za aviacijo se zrcali v Aerokliibih »Naša krila« v Ljubljani. s katerimi vrši šolo za brezmotorno letanje na za to zelo pripravnih Blokah.. Aeroput Proga Ljubljana— Sušak znaša 76'1 km in JO letalo mine v pičlih 40 minutah. Aviacija Dravska banovina je važna tudi v zračnem prometu. Julija do 30. nemških. . postaja Sv. Želeti bi bilo zopetno oživotvorjenje rednega avtobnsnega prometa v ptujskem srezu (Haloze in Slov. Martin.

Dostavo na dom vrši: a) pisemsko s pešcem 345 pošt. c) paketov s pešcem 341 pošta. Pošta' Na področju Direkcije poste in telegrafa v Ljubljani je 540 pošt. dravska v Breznu ob Dravi.102 km. Dreta od km 18 pred izlivom. dolžina telefonskih prog 1. kjer se sestavijo vecji splavi po več vagonov lesa. Splavarji so organizirani v zadrugah.000 km. Od tu se hlodi deloma po vodi splavljajo do zbirališč. Poštne avtobusne zveze so omenjene pod poglavjem: Avtobusni promet. Pri 269 poštah je uvedena selska dostava. odnosno spremljanjem poštnih sklepov po poštnih in železniških uslužbencih 116 c) z državnimi avtomobili 7. od teh 114 državnih. b) denarno in vrednostno s pešcem 342 pošt. . 179. Na Ljubljanici prevažajo v Ljubljano s čolni kamenje in drva iz Podpeči ter opeko z Vrhnike. Savinja od km 68 in. ki gredo po Savi in Dravi tja do Beograda. se splavarstvo vrši iz roda v rod. Posle opravlja 717 uradnikov. E. e) z zasebno enovprego 63. d) z zasebno dvovprego 8. odnosno prenosov pošte je: a) z ambulanco po železnici 21.699. Dolžina brzojavnih prog je po statistiki iz leta 1935. 239 pogodbenih in 187 pomožnih poštarjev ter potrebno število selskih dostavljalcev. d) paketov in vrednostnih pošiljk z eno. Četudi je splavarski posel zelo težak. g) po pešcu s torbo 342. č) paketov in vrednostnih pošiljk z državnim avtomobilom 2 pošti. 239 pogodbeno državnih in 187 pomožnih.704.5. s telefonom 231.odnosno dvovprego 3 pošte. Poštnih osebnih avtomobilov je 11. Pošt z brzojavom je 268. ki jo vrše selski pismonoše po 2 do 6 krat na teden. Osebni promet z motornimi čolni po Ljubljanici in Dravi je ostal pri poizkusih. Prevozov. 6. č) z zasebnimi avtomobili 31. b) s posredovanjem. savinjska ima sedež v Radmirju. 1. Posekan les se večinoma pozimi spravi s hribov v dolino. f) po pešcu z ročnim vozičkom. 755 zvaničnikov in služiteljev ter 99 dnevničarjev.

Pri Globokem kopljejo tudi kremenov pesek. v Ledini pri Sevnici pa cinkova in svinčena ruda. v . Tu utone guba pod mlajšimi terciarnimi plastmi. Ob teh prelomnicah se premikajo od časa do časa deli zemeljske skorje. Tudi ta antiklinala razkrije svojo karbonsko jedro. od Orlice nastopa ob pobočju tudi ozek pas wengenskih plasti z večjimi erupcijami diabaza pri Leskovcih in pri Golem vrhu. Brežice imajo. širok pas kongerijskih plasti. Miocenski lapor in litavec spremljata v ozkem pasu tudi j. 1860. kjer je prepilila reka Sotla na novo nastajajočo gubo Orlice. temp. Njima sledi na j. Pri Pečju blizu Sevnice in na Bohorju nastopa cinkova ruda. V. S. Prvi »savski« drži ob dolini Save in se nadaljuje čez vso državo do Bolgarije. Pokrajino sestavljajo tri geografske enote: plodna Brežiška ravan. aluviju. ki leži v trikotu med Savo in Sotlo. Le neposredno ob Savi so ohranjeni še triadni apnenci kakor na Orlici. sicer pri Rajhenburgu. precej visok je tudi s. pri Globokem pa lignit. delu antiklinale je ohranjeno še značilno karbonsko jedro. kjer dela potok veliko vijugo proti J. povzročajoč Potrese. Glavni dolomit gornje triade se pojavi v tem srezu le v ozkem pasu pri Kozjem. smer še čez Sotlo do Klanjca. lege ne posebno mrzle zime (povpr. srez Krško) s toplino 54° C. meji (Bohor 1023 m. To velja zlasti za Brežiško ravan. Pri Gorici blizu Rajhenburga so razviti triadni »krški skriljavci. Vendar ga še tu prekriva večinoma miocenski trahitski groh (tufit). geološko zanimiv je tudi pojav pri Klanjcu. toda le na malem prostoru v. Za geologijo pokrajine sta značilni dve starejši gubi. s. Orlica 698 m. in višje bolj strmo hribovje v ozadju (Orlica. S.Srez Brežice Splošen pregled Brežiški srez je med manjšimi srezi naše banovine. od Sevnice pa pokrivajo gubo le srednjetriadni apnenci in dolomiti (školjkoviti in wettersteinski apnenci). Predstavlja jo Orlica. Lisca 947 m).5° C) in zaradi precej j. slede j. Odtod tudi radioaktivne toplice pri Čatežu (gl.trnske plasti iz drobnika in glinastega skrilavca. Skoraj vsa Orlica je zgrajena iz triadnega wettersteinskega apnenca. V z. ki se vzdigujeta kot polotoka sredi mlajšega terciarnega gričevja in diluvialnih teras. Pač so pa razviti ob j. pod katero doseže Savo. Meri 407 km2. S. Le potok Sevnična ima izvir v sosednjem šmarskem srezu. ki se iztekajo v Savo. do gore Lisce (947 m). pobočju antiklinale srednjetriadni wengenski grohi (pietra verde). V Brežiški nižini se sekata dva važna geološka preloma. ki jo voda kdaj še preplavi. Najnižje mesto v srezu in obenem najnižja točka vse dravske banovine je ob izlivu Sotle v Savo (139 m). Razlike v toplini med letom so tu velike. v katero prehaja ravan na s. čigar hipotenuza je Sava in krajši krak spodnja Sotla. razprostirajo se od potoka Lokve pri Reštanju do Podsrede na vzhodu. Bohor). proti Savi pretežno pliocenske kongerijske plasti. meja poteka namreč pretežno po vrhu litijske karbonske antiklinale. pobočje Orlice od Zdol do Sotle. Iste starosti je tudi gričevje pri Kapelah. pr. rob sreza prav do Sotle (Veternik 712 m. ki se . od Krškega jih pokrivajo a. le ob j.. nizko in položno gričevje. druga antiklinala. Ima obliko trikotnika. temp. Dočim pokrivata nižje predele med Orlico in Bohorjem spodaj je miocenski lapor in rahli litovski apnenec. smemo prištevati sedanji dobi. proti v. ki se razteza v sv. Zaradi precej odprte lege proti v. Zdol in Sromelj do Artič in Globokega ter do Sotle na v. Le neposredno nižino ob Savi in Sotli. odkoder drži meja po hribovitem ozemlju proti z. 1903. od Svetih gora. Vso ostalo ravnino med Artičami in Brežicami zavzemajo diluvialne terase in prod. meja se v pretežni meri krije z razvodnico krajših potokov. Sv. v juliju 20. ki odgovarjajo nekako ladinskim slojem. To so pločasti apnenci rdečkaste barve. se uveljavljajo v podnebju vplivi Panonske nižine. Pri Rajhenburgu prihaja v naše ozemlje od jz. 1853. od Vidma. vroča poletja (povpr.razprostirajo j. pritoka Sotle. mu sledi ozek pas dolnje triade (werfenski skriljavci). in sicer okoli Podsrede. V skladu s tokom voda leže najvišje vzpetine na sv. Po starosti se približujejo rabeljskim skladom. hribovje Bohor. gore 621 m). ki segajo prav do Podsrede. drugi »krški« pa prihaja sem od spodnjega dela Krke. ki so včasih uničujoči (n. pobočju in pri Rajhenburgu jo spremlja pas školjkovitega apnenca in dolomita triade. ki tvori na v. Nasprotno pripada brežiškemu srezu del porečja Bistrice. nakar se nadaljuje čez Krapinske in Varaždinske Toplice proti sv. V terciarnih usedlinah nahajamo na več mestih premog. Raštanju in Koprivnici rjavi premog. 1917).

iz 1. progo med Zidanim mostom in Zagrebom. kjer pa so vasi zaradi nevarnosti poplav često odmaknjene od bregov Save in Sotle. V zadnjem desetletju se je pomnožilo komaj za 4°/o. Zimski mraz traja malo časa. S tem je pripadlo srezu ozemlje J. ter žafran (Crocus neapolitanus) in orhideji Ophrys apifera in Linodorum abortivum. krvomočnica. kečiga (Acipenser ruthenus). divje race. sloke. Prva organizirana dušno pastirska postaja je bila v Vidmu. fazane. poleg teh še bolj navadne ribe: plošcič (Abramis Brama). ščuka (Esox lucius). Srez meri sedaj ca 468 km2. Srez pripada skrajnemu z. ki so značilne nele za brežiški srez. jazbece. Tako ima gričevje ca 1200 mm. Od nevretenčarjev so za brežiški in sosednje sreze značilni metulj Phragmatobia luctuosa. Lovnih živali je razmeroma malo. njiv . Scrophularia. vinogradov 2257.7 Oktobra 1936 sta bili pridruženi srezu občini Čatež in Velika Dolina iz sreza Krško. Redke rastline so tudi štajerska popkoresa (Moehringia Malyi) pri Brežicah in na Bizeljskem. stol. Tudi savsko brodarstvo izvira že iz rimske dobe. V dobi kmetskih uporov je bilo brežiško ozemlje ponovno prizorišče zbiranja kmečkih. Te kopne in vodne poti se je posluževala trgovina vse do 1862. delu nižinskega pasu naše države (subalpinskoslavonska krajina). Vse to ozemlje spada v panonsko rastlinsko pokrajino. 1931. Sestavljajo jo vse naše važnejše gozdne drevesne vrste.januarju —13° C). brestovolistni oslad (Spiraea ulmifolia) pri Sevnici in po Bizeljskem. je bila obenem usodna v dobi turških napadov. Senecio. kar je opažati zlasti v nekaterih hribovitih in siromašnih krajih. Cerkveno je srez pripadal do 1751 oglejskemu patriarhatu. vijolica. lisice. v družbi katerih žive premnoga zelišča: tako zlatica. najbolj suha je zima. zajce. in JV. 11.342 prebivalcev in je torej dobro obljuden.908. razne ujede ter srake in vrane. nekatera zemljišča so si ohranili celo do 1595. ki so si zgradili svoje gradove. Povpr. ker so se predvsem tu ob Savi valila turška krdela v naše kraje. Hema je v 1. mimo katerih je držala pomembna cesta iz Ljubljane odnosno iz Celja po Savski dolini preko Brežic na Hrvaško. sadovnjakov 448. ki je nižja od ledišča. smuč (Lucioperca sandra). divjo trto (Vitis silvestris) med ob savskim grmovjem. Tu nahajamo srne. polovici 11. bilnica (Ranunculus. jamsko fauno predstavIjata slepi brzec (Trechus Schaumani) in Laemosthenes Schreibersi. 1573 in 1583). Prebivalstvo narašča zelo polagoma. pavlinček Smerinthus quercus in Macroglossa croatica. krap (Cyprinus carpio). ki raste na močvirnih travnikih samo pri Brežicah. Po ljudskem štetju. od Brežic na desni strani Save in spodnje Krke do slemen Gorjancev. šaš.753. kotu Slovenije zelo pomembna v trgovskem oziru. V novem veku. Viola. Izmed teh posebnih rastlin nahajamo predvsem v našem srezu: temno rdečkasti teloh (Helleborus atrorubens) zlasti med Zdolami in Vidmom. divje prašiče. ima srez 35. V višjih nadmorskih legah je seveda podnebje bolj hladno in tudi množina padavin je večja. košarica Linosyris vulgaris pri Rajhenburgu. in paš. Največ dežuje v poletnih mesecih. Po obsavskih tratah sta močno podivjala beluš (Asparagus officinalis) in ameriška svilnica (Asclepias syriaca).in vrtov je 10. Ozemlje brežiškega sreza je bilo obljudeno že od bronaste dobe dalje. Strupena kača je samo modras (Pelias berus). Ti so: Chlorocyperus longus. 7 . Vzrok temu je v ne mali meri izseljevanje ljudi v druge pokrajine naše države ali v tujino. ki nastopajo tudi drugod. Rastlinstvo ima značaj evropskosibirske flore. Radi prehodne lege med alpskim ozemljem in Panonsko nižino so pomešane oblike živalstva predgorja in nižin. Najbolj naseljeno je nižavje. prepelice. čet in bojev z graščaki (1515. so bili zemljiški gospodje razni plemenitaši. nato do 1787 goriški nadškofiji in poslej lavantinski škofiji. Toda kot je bila zemljepisna lega tega ozemlja v skrajnem jv. kresnica. Zadnja tega rodu bl. so pa tu po veliki večini vasi razložene in malo kje sklenjeno zgrajene. traja le od srede decembra do prvih dni februarja. Iz te prafare so nastale skoraj vse današnje župnije v srezu. (jama Bučerca pri Rajhenburgu). V starem veku so tu obstajala rimska taborišča. podarila svoja posestva večinoma solnograškim nadškofom. Carex. V tem okviru so razširjene tudi nekatere rastline. Pretežni del današnjega brežiškega sreza so imeli v zgodnjem srednjem veku v rokah grofje Breže Seliški. gozdne in poljske jerebe. dnevna temperatura. ampak tudi za nekatere sosednje predele. som (Silurus glanis). ko so otvorili žel. srednje evropska oblika. V Savi žive približno do Brežic nekatere ribe dolnjega toka: lep (Aspro streber). Samo ob Sotli na nekem posekališču je bila najdena temnoškrlatno rdeča velelistna potonika (Paeonia corallina). veverice. Geranium. črnobina. trav. deloma tudi krški škofiji. V ostalem je jesen bolj vlažna od pomladi. pobočje Bohorja pa nad 1400 mm letnih padavin. Tudi gričevje je dobro poseljeno. Oboji so se kot zemljiški gospodje tu obdržali do konca srednjega veka. — V srez sega tudi sredozemska flora z nekaterimi predstavniki. Letna množina padavin je v nižini sorazmerno majhna (ca 1000 mm). Povprečno prebiva 87 ljudi na 1 km2. Festuca) in druge. nežnolista grašica (Vicia tenuifolia) na Bizeljskem.

vinogradov 44. Ostala tla v srezu (1198ha.600 q koruze. 1808.3°/o vsega sreza. ki spremlja Savo na njenem levem bregu in je del naše najvažnejše proge Ljubljana – Zagreb . 163. in meri 1493 ha. Prebivalcev ima 39. Kmetijski proizvodi se v pretežni meri prodajajo v Zagreb. Živinoreja uspeva zelo dobro in je zlasti v bolj hribovitih krajih najvažnejši vir dohodkov. Lepe dohodke dajeta ponekod tudi vinogradništvo in gozdarstvo. kjer je 27% ozemlja v vinogradih. ki se vrši med Bizeljskim in Brežicami ter Podsredo in Rajhenburgom. ki pa so večinoma tako neznatna.).80 ha. Zelo raztresene hiše. Prisojna pobočja nizkega gričevja so povsod na prikladnih mestih zasajena z vinsko trto. 28 preb. Sr so du žand zdr fin Brežice 7. je bilo v srezu ca 9000 goveje živine. cesti Videm—Globoko. Industrija je v povojih. Površina občine 1332. PSVD. 210*46*22*24*1. Občina se razprostira severno od Brežic in leži na prehodu iz ravnine v nizko gričevje. 5 odd. V severnem delu občine so obsežnejši gozdovi. skoraj 3°/o). vinogradov 66. Leži deloma v ravnini kraj ban. 340 ovac. Nm 217 m. dr. Kmetijstvo. o p š župnija v kraju.000 sliv. Vinogradništvo se goji povsod z edino izjemo občin Brežic mesta in okolice. t. na 1535 ha 13. Letoviščarji obiskujejo večinoma le večje kraje ob železnici Občina Artiče8 Preb. in paš. Ivanje selo. 7700 svinj. šola ust. Amovo selo. 197. Pridobivajo le rjavi premog pri Rajhenburgu in manjvreden lignit pri Globokem. 41. Sr so du žand zdr fin Brežice 9. hiš 361. 36. Leta 1934. žel Brežice 5 km. Pridelek krompirja je to leto znašal 132. in sicer koruzo v še večji meri nego pšenico.000 hrušk. njiv in vrtov je 508. Tudi svinjereja je zadovoljiva. razno sadje. Vinogradi pokrivajo 2154 ha. K vasi spada zaselek Kralovec. gozdov 341. in Gas. Artiče. čeprav je po svetovni vojni nekoliko nazadovala. Sromlje). Zaselki Mrzlak. deloma na sosednjem. .Prebivalstvo se bavi večinoma s poljedelstvom in živinorejo. Največ goje govedo in perutnino. Glavna prometna žila v srezu je edina železnica. Dobova. Ilovnato. Po nižavju je sicer gozd manj razširjen. 1843. ki gonijo mline in teko proti jugu v Savo. da se jih ne izplača izkoriščati. oder. na 600 ha 4500 q ječmena in na skupaj 780 ha po 3000 q rži in ovsa.Beograd. 391. Najbolj izrazit vinogradniški predel v srezu je Bizeljsko. Nm 230 m. ostalo 74 ha. Čebelarstvo nima pomena. jabolka se izvažajo predvsem v tujino. Kmetijstvo. j.50. Njive in vrtovi zavzemajo 221)/o površja vsega sreza (8970 ha). trav. Travniki in pašniki obsegajo 10. Pev. deloma tudi na dolenjsko. so pridelali na 2700 ha 38. 16. a le v redkih primerih je njih obseg absolutno večji. ki obsegajo dobrih 300 ha ozemlja. ima v mnogih krajih sadjarstvo precejšen pomen. julija 1936 sta se prikllučila občini dela vasi Curnovec in Volčje (gl.000 q (1836 ha krompirjevih nasadov!). Vseh sadnih dreves je ca 120. Svet namaka več potokov. ki meri okoli 700 ha. ostalo pa orehi. Čebelnih panjev je bilo ca 1400.55.873 in ostalo 1526 ha. Prirodne lepote sreza so še malo znane. Rudno bogastvo je skromno in se omejuje v glavnem na premogovna ležišča. V nobenem drugem srezu ni relativno toliko vinogradov. Največji del površja pokrivajo gozdovi (17. in paš.8% tal). posest. Večji pomen ima le lesna industrija v Sevnici in njeni bližnji okolici.000 q pšenice. gozdov 424. t. zato pa zavzema obsežna ozemlja višjih in najvišjih delov sreza. češnje itd. 317*66*36*30*5. SKj. največ hrastovi in bukovi. Leži ob ban. ki pa daje le neznatne količine premoga.3 km.000 jablan. Povsod je zelo razvito poljedelstvo. Tako povečana občina ima zdaj 1903 preb.000. Zvezo oddaljenih krajev z železnico posreduje redni avtobusni promet. 374. o p š župnija Artiče 5 km. v njem prevladuje smreka. 5. 25. sadovnjakov 30. najem. koč.9 njiv in vrtov 486.750 perutnine. živinoreja in sadjarstvo. sem prištevamo tudi močvirja. Čeprav je pravih sadovnjakov sorazmerno malo (401 ha = 1% tal).537. t.021 ha. ostalo 86. Vzvišena lega z lepim razgledom po Krškem polju. žel Brežice 7 km. trav. cesti Brežice—Bizeljsko velik gozd Dobrava.959 ha (27°/o vsega sreza). j.) in del vasi Volčje (7 hiš. ceste Brežice—Zdole. srednje rodovitno. šol. Prevladuje listnat gozd z glavnima zastopnikoma hrastom in bukvo. Tu se v malem obsegu goji tudi vinogradništvo. sadjarstvo in vinogradništvo (bela in rdeča vina). Rovišče. Mnogo vodnih žag je ob potoku Sevnični. 8 9 1. V občinah Brežice okolica. Leta 1934. j. 67 preb. V prvi vrsti pridelujejo žito.2 km. 1260 konj. gozdov 19. Kapele in Globoko se razprostira ob ban.75. 100 koz in 43. gričevju. Zato daje koruza ljudem glavno hrano. pridelovanje belega in rdečega vina (letno ca 50 hl). kar pa tu še ni vpoštevano Julija 1936 sta pripadla občini del vasi Curnovec (16 hiš. so neplodna. Med njimi je bilo 1934 54.

o p š župnija Artiče 2. Zverinjak. Leži na vznožju gričevja ob ban. vinogradov 830. 2021 duš). To se proti severu postopoma vedno više dviga tako.7 km. ki jih pridelajo povprečno še enkrat več kot rdeča. Kmetijstvo. Vodovje odteka v Sotlo. Nm ca 180 m. podr.Zdole. Nm ca 175 m. o p š župnija Artiče 3 km. ceste pri Spodnji Pohanci. žel Brežice 4 km. škof lavant. na zahodu ga deli potok Dramlja od pišecke občine. koč. o p š župnija Artiče 2. Sr so du žand zdr fin Brežice 5. 118. vinogradništvo (letni pridelek ca 60 hl belega in rdečega vina) in razna obrt. Prvič se omenja vas že 1246 kot last solnograške nadškofije.3 km. ceste pri Spodnji Pohanci. žel Brežice 1. Nm ca 160 m. Leži v ravnini kraj ban. cerkev Marije Pomoč. Kmetijstvo. Od celotnega vinskega pridelka v srezu odpade dobra tretjina na bizeljsko občino. ki bo nekoč pridrla in poplavila ves kraj. v kateri se večji del prebivalstva. Malo gozda.3 km. Nm 155 m. predvsem mlinarstvo. Izvrstna sadjereja. Župna kronika se vodi od 1787. Vas se prvič omenja že 1246 kot last solnograških nadškofov. Občina Bizeljsko Sedež občine je Spodnja Sušica. posest. da se dajo z J. Gornji Obrež. ceste Brežice Dečno selo Sromlje. Bizeljska vina uživajo zaradi izvrstne kakovosti upravičen sloves. 288*67*30*37*2. 39*11*3*8*2. Mešan gozd. o p š župnija Artiče 3 km. gojitev jabolk in hrušk.4 km. Nm 164 m. Površina občine 3067. Župna cerkev sv. K vasi spada zaselek Brezje.000 hl vina na leto. Pokopališče. Gas.Sromlje. Gospodarstvo kot Glogov brod. Sedanja cerkvena stavba je zidana 1797—1824. izrastke Orlice. ob Sotli so mlini le na hrvatski strani. 560. Prvotno je bila cerkev podružnica videmske prafare in nato župnije Sromelj. bavi izključno s pridelovanjem vina.5 km. 232*46*21*25*0. Dečno selo. Vinogradov ni. Sr so du žand zdr fin Brežice 7. a trd in kamenit le prav na s. dr. cesti Brežice Zdole. Trgovanje s kmetijskimi proizvodi. zidana 1627. ker je močno odvisen od vremenskih razmer. cesti Videm—Globoko. na Gorenjskem in v Savinjski dolini. Bizeljsko leži severno od kapelske občine in ima v splošnem dobre prirodne meje.3 km. Nm ca 160 m. Duha. Svet je peščen ali ilovnat.73 ha: njiv in vrtov 680. Trebež. Na vzhodu sega do ban. ob Sušičkem potoku jih je 8. o p š župnija Artiče 2 km. žel Brežice 5 km. Manjši gozdovi.5 km. Gospodarstvo kot Glogov brod. o p š župnija Artiče 3. 118*22*14*7*1. Sr so du žand zdr fin Brežice 4. župnija Artiče (dek. okrog 400 družin. O tej gori pravi ustno ljudsko izročilo. 3317. Sr so du žand zdr fin Brežice 4. 563.000 hl. Kmetijstvo. Nm ca 180 m. 124*22*16*6*1. ki je Bizeljancem zanesljiv vremenski prerok. Preb.8 km. pa sega ca 10 km daleč na vrh Kunšperka (598 m) in na posednje v. Z izjemo ozkega ravninskega pasu ob Sotli izpolnjuje pokrajino valovito gričevje.73. Gospodarstvo kot Glogov brod.3 km. najem 39. žel Brežice 2. ostalo 94. Ob Dramlji se vrsti 5 vodnih mlinov. Sortirana bela vina. proti. Iz nje se je 1789 izločila kot samostojna kuracija.8 km. proge ob ban. proge Videm—Brežice ob stranski poti 1 km južno od ban.1 km. Leži v ravnini na križišču ban. prodajajo zlasti v Zagreb. Sr so du žand zdr fin Brežice 6. cest Videm Globoko in Brežice . Toda pridelek iz leta v leto zelo koleba. Zaradi prikladnih tal in ne prestrme prisojne lege je Bizeljsko izrazito vinogradniška pokrajina. najbrž v spomin na kugo.8 km. žel Brežice 4 km. za katerimi stoji v prijetnem kontrastu kot izrazita prirodna pregraja strmi in višji Silovec.3 km. 167*30*20*10*0. vinogradov ni. trav. Leži v ravnini kraj ban. hiš 678. Povprečno se pridela ca 15. Dolenja vas. odjemalci rdečih vin pa so gostilničarji v Ljubljani. cest Videm Globoko in Brežice . Raztresena vas kraj žel. Sr so du žand zdr fin Brežice 6. Tu se najbolj izrazito dviga gora Silovec. Prvotna cerkvica oziroma kapelica je stala na starem pokopališcu nekoliko niže od sedanje cerkve. in paš. K vasi spada zaselek Čela. v izvrstni letini utegne znašati pridelek tudi 30.000 hl. Sr so du žand zdr fin Brežice 6. meje ob Sotli. skoraj v celoti pregledati položna in široka prisojna pobočja. sadjereja. 313*51*35*16*4.Hrastovi in bukovi gozdovi dajejo le drva za dom. o p š župnija Artiče 1. Videm. gozdov 900. žel Brežice 3.8 km. Spodnja Pohanca. Leži v ravnini pod gričevjem na križišču ban. da je votla in polna vode. s. Glogov brod. Poleg vinogradništva goje povsod tudi . v slabi letini pa komaj 10. žel Brežice 2 km. Leži kraj žel. Toda razen Dramlje in Sušičkega potoka so ostale vode sami neznatni potočki. zlasti hruške in jabolka.

Predvsem so ugodni pogoji za koruzo. delu občine kraj gozda in vinogradov ob ban. orožje in druge dragocenosti tekom časa odnesli. Sredi 16. znosijo vse na mizo in ga obligatno pogoste zlasti z izvrstno pečenim puranom. 1573 in 1636 se pojavlja puntarsko gibanje tudi med podložniki bizeljske graščine. V manjših potokih so raki. perutnino nosijo na zagrebški trg. J. na katerem je 6000 zbranih Slovencev in Hrvatov zahtevalo samostojno jugoslovansko državo. Bizeljsko je dobro obljudeno.2 km. Pod gradom. ki jih po prekupcih prodajajo tudi v tujino. ki mu je često edina hrana koruzni kruh in si zato išče boljšega obstanka v tujini. Prvi ministeriali so bili Bizeljski gospodje. Nasprotno zaposlujejo Bizeljanci v svojih vinogradih Hrvaške delavce iz bližnjih zagorskih krajev. s starinsko zanimivim oltarjem v baročnem slogu. Možje (vsakokrat 40—50). S soseščino je občina prometno zvezana le po ban. Jeronima iz 1. vendar docela pogreša večjih sklenjenih selišč. z več upravnimi središči. Pred svojo smrtjo okoli 1045 je podarila Bizeljsko ženskemu samostanu v Krki na Koroškem. Pri kapeli sv. cesti Župelevec . Savo in Sotlo. Svinje prodajajo na živinskih sejmih v Brežicah. Bizeljanci so V splošnem dobri gospodarstveniki. 1623. Bizeljska vas. Maslarjev breg. Heme. Gozdov je malo. 152*27*22*5*1. Nekdaj cvetoča lončarska obrt se je ohranila do danes le v vasi Orešju. Gorami . Lovrenc na Bizeljskem 4 km. župnija Sv. dočim pridelajo drugega žita. Croce. ki stoji pod Kunšperkom (598 m) na težko pristopnem griču v nm 389 m nad Bizeljsko vasjo.Sv. čeprav je prebitek rojstev napram smrtnim primerom stalno velik. Precej razširjena je svinjereja in perutninarstvo. da se v občini število ljudi v zadnjih stoletjih bistveno ni spremenilo. rajhenburška podložnika. ki ga je dobil po svoji soprogi kneginji Windischgratz. pr. Bizeljsko je znano iz dobe znamenitih slovenskih teborov med svetovno vojno. Nasprotno obstaja le slaba prometna zveza s sosednjimi Pišecami. š Gornja Sušica 0. še več kot drva pa kupujejo kolje za vinograde. se goji večinoma le v toliko. Iz domačih sliv prirejajo prinele (lupljene in sušene slive). navadno sorodnike bl. zdr o p Bizeljsko 1 km. Kljub revščini so Bizeljanci vesele nravi in izredno gostoljubni. Zanimivo je. Graščina je še popolnoma ohranila značaj starega utrjenega gradu. krompirja in fižola v manjšem obsegu. Vinskemu kupcu tovorniku. Med narodom so v časteh nekateri starinski običaji. ki drži na jug proti Brežicam ali Dobovi. Cigonca. kjer pomagajo pri obiranju hmelja. Takrat je bilo pri Bizeljskem ubitih 50 upornikov. kjer žive poleg belic in mren zlasti ščuke in celo somi. Njegova prva znana lastnica je bila bl. Zanimivo je okrasje stropov v sobah prvega nadstropja. 40 pa ujetih. Vas leži v sev. žel Brežice 34. ki je najbolj razširjena. Eno teh je bilo na bizeljskem gradu. Nm ca 330 m. Vislice so stale ob Sotli. tako n. ½ ure hoda od ban. Sr so du fm Brežice 19. na severu vzpne v višini 361 in na Orlico. manj hrast. Prekošnica. V zgodovini je bil grad pomemben tudi radi deželskega sodišča. Kmetijstvo v ožjem smislu. Mnogi so absolventi mariborske vinarske in sadjarske šole in vsako leto poseča ondotno šolo nekaj mladeničev. t. š Orešje 0. sicer nima grad posebnih znamenitosti. ki je bilo v njem nameščeno. žand Gornja Sušica 1 km. žel Brežice 21 km. 124*21*19*2*1. ki predvsem prihaja v te kraje. Ptičnica. odhajajo redno na sezonsko delo v Savinjsko dolino.5 km. V njej je kapelica sv. Peter pod Sv.5 km.2 km. cesti in vzhodno od nje. Lovrenc na Bizeljskem v . župnija Sv. V dobi kmečkih uporov 1515. Poleg kokoši rede tudi purane. rond Gornja Sušica 4 km. Čebelarstvo je neznatno. Od marca do novembra se zbere vsako jutro tudi do 100 mož broječa gruča Hrvatov. K vasi spadajo zaselki: Bizeljski grad. med Bočem.Prelasko. Ko je ta med 1067 in 1071 prenehal. ker so starinske slike. medtem ko se cesta . Tu se je vršil po žalskem taboru 12. v bližnjem Klanjcu in Kraljevcu onstran Sotle. ki je ostala tu gospodar cela stoletja. ki je imela obsežna posestva v tako zvani Krajini. ki pa je manjšega gospodarskega pomena. Vinogradništvo (letni pridelek do 2000 hl) in kmetijstvo. ki se ponujajo za delo. koledništvo in jurjevanje. nimajo nekateri domačini niti dovolj lesa za kurivo. Krški škofje so postavljali na utrjenem gradu svoje ministeriale. Danes je lastnik dobro ohranjenega in obljudenega gradu grof Hugon Ceschi a S. jajca pa večinoma pokupijo domače trgovine. Nekaj pomena ima ribolov v Sotli. da krije domače potrebe. Sr so du fin Brežice 23. poljedelstvo in živinoreja. stoletja je postal grad last grofov Tattenbachov. Bračna vas. Sotla je tudi pripravna za kopanje. kjer vstopa že na ozemlje šmarskega sreza. Temu je vzrok siromašno življenje prebivalstva.sadjarstvo. Zgodovinska znamenitost je starodavni bizeljski grad. ceste. Ker je nad polovico gozdne površine last bizeljske graščine. Florijana v spodnji Sušici obstoja prava borza dela. Kmetje so ustanovili v vinorodnih krajih stare »gorske pravde«. Hema iz domače plemiške rodbine Breže Seliških. Najbolj razširjena je bukev. ki se na Bizeljskem omenjajo še 1654. Bizeljance sta vodila Filip Višer in Peter Zupan. ki hodijo služit v Zagreb. maja 1917 velik slovenskohrvatski tabor. Sračjek. zdr o p Bizeljsko 4 km. Največ se izseljujejo dekleta.5 km. je pripadlo Bizeljsko obenem z graščino 1072 tedaj ustanovljeni krški škofiji.

Nova vas. žel. Sr so du fin Brežice 17. Avtobusna zveza z Brežicami. 156*31*20*11*2. Lipovec. p Stara vas 0. Sredi krasnih vinskih goric stoji podr.. Žup. žel Brežice 21 km. Lokalijo so 1787 povzdignili v samostojno župnijo. Sr so du fin Brežice 14.5 km. ust. 216*36*27*9*1. Župnija Sv. Trnje.5 km. Mihaela v Pilštanju in od 1394 župnije sv. Sr so du fin Brežice 19. zdr o p Bizeljsko 2 km. stoletje. nad. K vasi spadata zaselka v Grabnu in Žalce. ki še ni pozidan. pev. Janeževa gorica. š Stara vas 1 km. Sr so du fin Brežice 17. H kraju spadajo zaselki: Boršt. precej sadja. Videm. delu občine na levi strani istoimenskega potoka pretežno na gričevju. žand v kraju.. pač pa jih imajo domačini drugod v občini. Vid. cerkev sv. Njegovi ostanki so še vidni. Drenovec. ceste le z vozom. dr. cerkev sv. od Bizeljske vasi v bližini Sotle. župnija Sv. ima 3775 duš).5 km. Strok. Antona 17. cerkev sv. Pjs. SKj. Kmetijstvo in vinogradništvo. Brezovica. Lovrenca stoji nad vasjo na osamljenem hribčku kraj vinogradov. dr. žand š Gornja Sušica 0. nakar je šele 1787 pripadla lavantinski škofiji. ki je obdajal cerkev v dobi turških napadov. Leta 1461. župnija Sv. š. Gornji Drenovec. Lovrenc na Bizeljskem 1. Lovrenca v Krajini». kmetijstvo. poti 1 km vzhodno od ban. cesto in potokom Dramljo. Bukovje. od nje po gričevju. žand š Gornja Sušica 1 km. Gregovce. Pokopališče. Gas. Vrhovnica. o 1 km. Vinogradništvo (letni pridelek vina ca 3000 hl). zdr o Bizeljsko 2 km.5 km. Bizelj. žel Brežice 16. Nm ca 180 m. januarja. Vinogradništvo (letni pridelek vina ca 2500 hl).5 km od ban. Izpred nje je krasen razgled po Bizeljskem. po Hrvaškem Zagorju in na Sljeme. zahodno od Spodnje Sušice med ban. Kljub temu izvršujejo še danes patronatske pravice nad župnijo ijubljanski škofje kot užitniki graščine Gornji grad. Dostop po obč. Dostop po obč. žel Brežice 17 km. župnija Sv. Nm 308 m. Prosvetno dr. Nm 269 m. 1790. Raztresene hiše po gričevju J. Povprečni letni pridelek vina ca 2000 hl.7 km. š Stara vas 1 km. žand š Gornja Sušica 2 km. Lovrenc na Bizeljskem 2 km. ceste pri Spodnji Sušici.. Zelo raztresene hiše po gričevju. Sr so du fin Brežice 20. K vasi spadata zaselka Kojance in Sv. V dobi turških napadov je cerkev obdajalo obrambno taborsko obzidje. se je porušil cerkveni stolp.5 km.5 km. Bila je to majhna cerkvica z lesenim oltarjem. župnija Sv. Zdravnik. Gradišče. je bila podrejena novoustanovljeni ljubljanski škofiji. 317*67*58*9*4. Sr so du fin Brežice 15. ki sega vsaj v 16. Lovrenc na Bizeljskem 0. druž. MoricAdrian Makso. Tu se je rodil 1888 Dr. župnija Sv.1 km. ceste in z. Dostop po obč. Strel. Sv. Lovrenc na Bizeljskem 4 km. žel Brežice 19 km.kraju. Brežice 21. Cerkev je zelo priljubljena božja pot Hrvatov. zdr o p Bizeljsko 1 km. Vida s krasnim razgledom po Bizeljskem. Hrvaškem Zagorju in proti Gorjancem. gorami. stoletje. poti 0. zdr . Leži kraj ban. ceste z vozom. 485*114*99*15*9. PCMD. Nm 365 m. 117*19*16*3*2. Narodna šola. lavant. Vas leži severno od Bračne vasi kraj ban. Vas leži v J. Nm ca 160 m. dr. Vas leži sev. Lovrenc na Bizeljskem 1 km. Kmetijstvo in vinogradništvo. med. Letni pridelek vina ca 500 hl. Starodavna cerkev se prvič omenja šele 1545. poti 2 km od ban. župnija Sv. Povprečni letni pridelek vina znaša 300—400 hl. Prvotna cerkev je bila prastara. Sedanjo cerkveno stavbo z dvema stranskima kapelama je dal zgraditi 1725 Tomaž Kapler. žand Gornja Susica 2 km. Sušica. Vinar. zdr o p Bizeljsko 1 km. zdr o p Bizeljsko 4 km. Okrog cerkve je bilo nekdaj pokopališče. Prvotno je bila podružnica prafare sv. Med vinogradi leži na prijaznem gričupodr. stoletju. Dramlja. Vinogradništvo in kmetijstvo.5 km. Vidni so še ostanki nekdanjega obrambnega taborskega obzidja. Petra pod Sv.5 km. š v kraju 1 km. kmetijstvo. Kmetijstvo in vinogradništvo. 316*63*53*10*2. Lovrenc na Bizeljskem 1. ki se je imenovala »fara sv. vendar je bila ustanovljena posebna lokalija šele 1564. Gornja Sušica. tudi čebelarstvo. Kot vikariat se omenja že v 13. Prosv. Antona. ceste in vzhodno odtod po gricih prav do Sotle. K vasi spadata zaselka Kokotinjek in Stari dom. operni pevec na Dunaju.5 km od ban. Kraj leži v južnem delu Bizeljskega v ravnini ob Sotli. Romanje na dan sv. Vinogradov sicer v kraju ni. škof. p Bizeljsko 0. K vasi spadajo zaselki: Gornja vas. S pilštanjsko prataro je bila cerkev 1254 in ponovno 1364 inkorporirana gornjegrajskemu samostanu. Po 1850 so vso cerkev prenovili. cerkev sv.. Nm ca 340 m.5 km. Lovrenc. Posvečena 1737. Leta 1918. Nimnik. Dostop po obč. zdr Bizeljsko 2 km. Prvič se omenja šele v vizitacijskem zapisku iz leta 1545. 225*46*35*11*2. K vasi spada zaselek Sv.5 km. Sr so du fin Brežice 23 km. ceste možen le z vozom. Duh. poti 1. žand Gornja Sušica 4 km. Sredi slovitih janeževih goric stoji na janeževem bregu podr. Nm 201 m. dr. Andreja z lesenim zvonikom. Vas leži pretežno v ravnini vrh terase ob Sotli. precej sadja.5 km.. Lovrenc na Bizeljskem (dek. žand š Gornja Sušica 1 km. 2 km. Vinogradništvo (letni pridelek vina ca 2000 hl) in kmetijstvo. 6 odd. Cerkvena stavba sega vsaj v 16.9 km.

zapestnice. ki je zelo stara. Svet je v nižjem južnem delu pretežno ilovnat in prav rodoviten.47. Narodna šola ust. Kmetijstvo.5 km. Gaberk. Nekaj pomena ima ribolov na Savi. Gas. Ledina. Stara vas. Vinogradništvo in kmetijstvo.5 km. Suho. Prebivalstvo se večinoma preživlja s kmetijstvom. Avtobusna zveza z Brežicami. Kupce. Sr so du fin Brežice 25. Lovrenc na Bizeljskem 0. Vitna vas. žand Gornja Sušica 3 km. žand š Gornja Sušica 4 km. Nm povpr. Brezovo. ceste. Leži v ravnini ob Sušičkem potoku pred njegovim izlivom v Sotlo. Površina občine 4731. zaklopnice za plašče. Nm ca 180 m. s. Dostop z vozom. Les prodajajo zlasti industriji v bližnjo Sevnico.5 km. Pjs. Sr so du fin Brežice 18 km. čebelarstvo v malem obsegu. druž. Blanca je izhodišče izletov na razgledni in gozdnati Bohor (1023 m). Nič manj važno je kmetijstvo. Nm ca 175 m. žel v kraju 0. župnija Sv. s. Blanca. Ostanki obrambnega obzidja okrog cerkve so še vidni. Zupjek. kjer goje jablane. Sedanja stavba je domnevno iz 1653. žel Brežice 26. Strel. Iglasti in listnati gozdovi. Marije Magdalene. v višlih legah na severu pa precej skalovit in manj prikladen za obdelovanje. župnija Sv. 304.5 km. N0. Pridelovanje izabele v glavnem za dom. Hrastje. najem. js.5 km. župnija Sv. Pri cerkvi je pokopališče. 333. ceste Sevnica—Rajhenburg. slive in orehe. 1170. Tod se razprostirajo sklenjeni iglasti in listnati gozdovi. gozdov 2520. 258*48*30*18*5. žel Brežice 19 km. Lovrenc na Bizeljskem 3 km. in paš. 182*37*26*11*0. o š Blanca 3 km. ceste mogoč le z vozom. Sr so du fin Brežice 14. Gas. Nar. Razen na severu je pokrajina dobro poseljena.97 ha: njiv in vrtov 861. kjer pa pridelujejo le nekaj cvička za domačo porabo. Kozja peč. o p š v kraju. žand š Gornja Sušica 0. vinogradov 72. ki pa tudi drugod pokrivajo obsežna površja. zdr o p Bizeljsko 4 km. Raztresene hiše po gričevju med potokom Dramljo in ban. cesti kraj Sušičkega potoka. Na griču nad potokom stoji zelo stara cerkev sv. 1 odd. Raztresene hiše ob ban.5 km. poti 2 km od ban. ca 200 m. Gozdarstvo je zato prav važna pridobitna panoga.3 km. ki pa se prvikrat omenja šele v vizitacijskem zapisniku iz 1545. Vas leži v geografskem osrčju Bizeljskega ob ban. Rupe. proge in ban. Sr du Brežice 27. Vas leži na severnem robu Bizeljskega pod Silovcem ob obč. Vinogradništvo in kmetijstvo. žand Gornja Sušica 8 km. žel Brežice 19 km. Spodnja Sušica. Zaklen. 3194. Tu je končna postaja redne avtobusne proge Brežice—Dobova—Bizeljsko. Odkopali so številne predmete: bronast meč. Duha. Skoraj pri vseh vaseh so mali vinogradi.5 km. Vrhk. Koče in Podvoj. Vinogradništvo (povprečni letni pridelek vina ca 2000 hl) in kmetijstvo. Vas leži na levem bregu Save kraj žel. koč. p š v kraju š 0. zdr o p Bizeljsko 8 km. knjižnica. 3 odd.5 km. V mnogih krajih imajo vzorne sadovnjake. Precej sadja.5 km. jav. Čebelarstvo je slabo razvito. 54. ostalo 108. V dobi turških napadov je služila za zatočišče prebivalstva.5 km. PRK. hiš 627. Povprečni letni pridelek vina znaša 1200 hl. lonce s pepelom sežganih trupel. Nm 277 m. zdr o p Bizeljsko 0. š v kraju 0. Letni vinski pridelek ca 700 hl. Nm ca 175 m.5 km. Lovrenc na Bizeljskem 4 km. kjer izvirajo potoki. V grabnu. župnija Sv. Lovrenc na Bizeljskem 4 km. poti 0. SKj. Lovrenc na Bizeljskem 0. Brod čez Savo. so žand fin Sevnica 7 km.50. Nm 258 m. Leta 1895—1900 so ji prizidali zvonik. Poleg lesne trgovine ima pomen trgovanje s sadjem. Na žagi. 1904. o4iod po gričevju. Občina je teritorialno največja v tem srezu. Nm ca 160 m. 177*38*31*7*6. žel Brežice 15. ki se dviga 15 km severno odtod. so žand zdr fin župnija Sevnica 4. Krasni sadovnjaki. 1874. šola. Zaselki: Bohor. Razprostira se od Save do Bohorja (1023 m). Dostop po obč.o p Bizeljsko 0. cesti in zap. cerkev sv. Toda vasi so razdrobljene v male zaselke ali celo posamifine kmetije. Sr du Brežice 24. 400*88*74*14*3. žel Sevnica 5 km in Blanca 3 km.8 km.5 km od ban. hruške. Kraj vinogradov stoji podr. Občina Blanca Preb. . župnija Sv. a se prvič omenja šele 1545. ust.km. 4 odd. H kraju spadajo zaselki Čresnovec. Ševce. pTt Sevnica in p Blanca 3 km. žel Brežice 19 km. zdr o Bizeljsko 3 km. PSVD kola J. 214*41*24*17*4. Kolo j. Vinogradništvo (letno pridelajo ca 1500 hl vina) in kmetijstvo.8 . cesto severno od vasi Dramlje. V okolici Blance so odkrili 1892 predzgodovinske gomile iz keltske dobe. trav. posest.5 km. K vasi spadajo zaselki: Čanjski graben..3 km. H kraju spadajo zaselki Gradišče. šola ust 1880. v Blanškem potoku je mnogo postrvi. zdr župnija Rajhenburg 7. Sr so du fin Brežice 18 km. 450*91*80*11*6. Mlini in žage na Blanškem potoku. ki si med gričevjem krčijo pot in iztekajo v Blanški potok. Orešje. zlasti živinoreja in sadjarstvo. pritok Save. živino in jajci. Vas se prvič omenja v zgodovini že 1404. Mnogo teh kmetijskih proizvodov se proda v Sevnico in Rajhenburg.

Nm 185 m Leži za žel. cesti 2. Dostop z vozom. Košeni vrh. Neže. Sr du Brežice 24. Žaga.3 km. Handija. cerkev sv. Sr du Brežice 27.8 km. Marjete. Dostop z vozom ali avtom. cerkev sv. progo po bližnjih gričih. Nm ca 300 m.5 km severno od ban. od vasi. Grič. Vas leži na razglednem griču ob obč. o 3. Sr du Brežice 31. Neža. Kosimerjev dol. so žand fin Sevnica 14. Bizele. K vasi spadajo zaselki: Dobrova. Sr du Brežice 24. podr.5 km. Knežji vrh. popravljali. Poklek. Zgradili so jo domnevno v zač. Gosp. stol. Za Savo. Karlovec. žel o p Blanca 4 km. razvito sadjarstvo.5 km od ban. š Sv. Dobrova. š Sv. Stagonce. ceste. so žand zdr fin p Tt š župnija Sevnica 1. žel o p š Blanca 2 km.2 km. Budana. Rožno. cerkev sv. zdr župnija Rajhenburg 8 km. 319*68*32*36*6. Hrib. V selah (Zaselje). Klanec. 0. poti. Stagonce.5 km. Kraj leži vzhodno od Žigrskega vrha ob obč. zdr župnija Rajhenburg 6. K vasi spadajo zaselki: Dence. postavili pravo cerkev in ji prizidali zvonik (morda 1711). stol. Petelinjek. Dobrova. Ostalo kot Pečje. V reši. 384*68*28*40*11. Gospodarstvo kot Čanje. v kraju. od Sevnice ob obč. Košeni vrh. Okrog. Brglez. 159*37*19*18*6. Za grabnom. kot Canje. poti 1. Kraj leži na prisojni strani gričev. Nm ca 260 m.2 km. podr. poti 6 km severno od ban. cerkev sv. Graben.2 km. Na pesku. Kolešje. cerkev sv. Topolje. Anton 3 km. Brinovec. 1864. Svetinje.4 km. Brinje. Antona. Krajna brda. Dohod z vozom ali avtom. Zavrhe. cerkev sv. Travnik. Anton ust. so žand zdr fin župnija Sevnica 7. so žand fin Sevnica 15 km. Nm ca 240 m. nekdanja sloveča božja pot. Znatna sadjereja. Rjavi hrib. 166*27*10*17*1. ceste Sevnica—Rajhenburg. Vsi Sveti. cerkev Vseh svetnikov. K vasi spadajo zaselki: Artiče. Dostop z vozom. Krasen razgled na Dolenjsko gričevje. zdr župnija Rajhenburg 8km. 20. žel o Blanca 6 km. . ceste. Mršive Lošce.5 km. stol. Vihre. Ulrika na Zgornjem Brezovem. K vasi spadajo zaselki: Blanca. 118*25*9*16*1. Sr du Brežice 28. Cirje. Pečje. V Brveh.3 km od ban. š Sv. Nm 379 m. Anton 3 km. poti 0.5 km.5 km. K vasi spadajo zaselki: Beček. Pri vhodu. Cerkev je bila zidana pred 1651. K vasi spadajo zaselki: Blekovec. Handija. Brunk. ceste pri Blanci. Kmetijstvo. o 8 km. ceste Blanca—Rajhenburg. Vranje. žel Sevnica 2.1 km. Blanški graben. Mesto prvotne majhne kapelice so najbrž v 17. so žand fin Sevnica 9. Dolnji Leskovec.4 km. ceste. Pečje leži na strmem hribu v. Kladje leži vzhodno od Blance ob obč. Sedlo. Trate.9 km. zdr žel pTt š župnija Rajhenburg 3. Škocjan. Čanje. Anton). ceste in za žel. poti 3 km od ban. Sr du Brežice 20. Pirničev dol. Pridelovanje izabele za dom. ki se 4 km južno odtod odcepi od ban. Zavratje (Sv. Janeza na Spodnjem Brezovem. so žand fin Sevnica 14 km.Brezovo leži ob Savi kraj ban. Raztresene hiše. Slatna. Zakotec. podr. Leži v dolini in po vinorodnih gričih ob obč. Marije na Grački gori (359 m) leži 1. so odkrili slovenske napise. Dostop z vozom. Ko so jo v zač. Kosova gora. ob obč.5 km. 18. K vasi spadajo zaselki: Brezovec. o 5 km. Likov vrh. Zdole. Presladol. 117*25*10*15*6. Lokve. podr. Volčja jama. V bližini vasi so naleteli na predzgodovinske grobove z bogatimi najdbami. Po ravnini in bližnjih gričih raztresene kmetije. Gračka gora. Sr. Sitni dol. poti. Srobotno. Velki vrh. Hrib. K vasi spadajo zaselki: Brezje. podr. Gaberje. zdr župnija Rajhenburg 11 km. Kjnetijstvo in gozdarstvo. Veliko. Petelink. Gospodarstvo kot Čanje. Dostop z vozom. Poklon.6 km. Poklek leži v dolini ob Blanskem potoku in po sosednjih gričili. Znatna sadjereja. 199*37*26*11*2. zdr žel pTt župnija Rajhenburg 7 km. Kladje. Zdole. Dostop z vozom ali avtom. o 6. Nm ca 210 m. Sv. Sr du Brežice 32. v cerkev pod zvonikom visi podoba Marije z letnico 1728. Dostop po obč. Kraj leži zahodno od Rajhenburga kraj ban.7 km. Čanjska gora. 276*52*26*26*5. so žand fin Sevnica 10 km. Gospodarstvo kot Čanje. Čanjski graben. poti 1 km od ban. Prižev dol. 346*76*39*37*3. podr. ceste pri Blanci. Leskovec. Nm ca 300 m. Osredek. Pri vasi so odkopali mnoge predzgodovinske gomile s številnimi predmeti. V bližini vasi so odkrili predzgodovinske gomile z mnogimi predmeti. Zagradec. Zelo raztresena vas. Velika dolina. Na peči. Pridelovanje cvička za dom. Nova gora. Stagonce. Nad vasjo se dviga na prijaznem skalnatem griču podr. pisane v cirilici. žel o p š Blanca 2. Dole. žel o p š Blanca 6. Nova gora. Nm ca 270 m.5 km vzh. Pridelovanje cvička za dom. Nekdaj veliki vinogradi se sedaj opuščajo. Hrušovje. Hrušovje. ceste pri Blanci. Nm ca 240 m. p Tt Rajhenburg 8 km. ceste pri Blanci. 4 odd.5 km.2 km. Kamenski hrib. Sr du Brežice 31. so žand fin Sevnica 11 km. Prikrance. Gospodarstvo kot Čanje. du Brežice 31 km. zdr žel pTt š župnija Rajhenburg 4.5 km od ban.5 km. Ostalo kot Canje. so žand fin Sevnica 9. Vas sestavljajo zaselki Spodnje in Zgornje Brezovo. progo sredi pota med Blanco in Rajhenburgom ob obč.8 km.

šole: Narodna šola. v Čateške Toplice. železniška postaja (v Brezini 2. Društva: SKj z godbenim ods. za katerim doseže drž. Gas. 520 m visoko ležeča romantična vas Stojdraga..2 km. ki že pripadajo savski banovini (razgledni hrib Plešivica 730 m. Prosvetno. hiš 151. Vendar često neprijetni mrzli vetrovi iz v. Dostop z vozom. Nad Zalogom. drž.Pišece.7 km. Uju. na Sromlje. Kancijana. V B. kjer je imela reka nekdaj glavni tok. cerkev sv. posest. 150. dalje Globoko . Mirni dol. Obča javna bolnica. Občina Brežice Brežice. ki so plodišča nadležnih komarjev. Benedikta. ki jo naseljujejo grko katoliki. sadje in razne druge deželne pridelke v Avstrijo.7 km. Zdole. kontrole. med savsko »strugo. Sr du Brežice 29. Plat. ceste pri Sevnici.. Iz B. so žand fin Sevnica 12 km. 57. ijem. se razprostira z vrbjem poraščena in često poplavljena Vrbina. ok. imajo sedež: sresko ičelstvo. 180*30*18*12*1. Pevsko. druž. Nm ca 270 m. ostalo 11. š Sv. v neposredni bližini smuški tereni. Najdeni rimski kamni so . Nm 165 m. o 5 km. 4 zdravniki. pot. Selce leže kraj gozdov in vinogradov ob obč. cesto Ljubljana . Z brežiške postaje izvažajo: les. Pokopališče. meščanska (meš. drva. Mesto je izhodišce izletov na Čatež. cerkev sv. Mesto je ugodno letovišče za ljubitelje miru in vodnega športa. " Dostop z vozom. 1668. Sr du Brežice 29. koč 2. ceste proti Dobovi in Zagrebu. četnikov. Trate. Italijo. 190. Kraj drž. Nova gora. sresko sodišče. 1921.podr. Lepi gozdovi. Malo polja.7 km. »d. Skupno združenje mlinarjev in žagarjev. 2 lekarni. vino. Vas sestavljajo majhni med seboj dokaj ločeni zaselki: Lošce. Precejšnja živinoreja in sadjarstvo. odrom. zelo obiskovani živinski sejmi. pošta Tt. poti 5 km od ban. Površina 160. Lončarjev dol. Del B. 4 razr. V jezerih. po kateri je iz Stranj 9 km od ban. nad. Odkopani rimski predmeti. Svet je kamnit in manj rodoviten. Zadnje selo.4 km. suhe gobe. š Sv. od gradu proti Savi se imenuje Predmestje. vinogradov 0. so žand fin Sevnica 17. i. Stranje leže na j.4 km. in paš. Lepi sprehodi po okolici. in gled. Stranje. Zalog. Praprotno. Brežice so važno trgovsko in obrtno središče spodnjega Posavja. Brežice leže sredi plodne ravnine na levi strani Save v bližini izliva Krke. Žigrski vrh. Pod B.). občina. 1229. Ostalo kot Čanje. Izhodišče avtobusnih prog na Bizeljsko in Novo mesto. js. 109*23*9*14*1. potomci slavnih uskokov. V klopcah. Selce. Severno od vasi se dviga gozdnati Bohor (1023 m). p Rajhenburg 14. Šola in dom. žel o Blanca 10 km. 3 advokati. Anton 3 km. : Rujavi hrib. Nm ca 310 m. fin. V dobi rimskega gospodstva je vodila skozi Brežice rimska vojaška cesta: Siscia (Sisak)—Emona (Ljubljana) in na nasprotnem bregu Save mimo Brežic cesta: Siscia—Neviodunum (Drnovo pri Krškem)—Emona. Prebivalstvo se preživlja pretežno z lesno trgovino. ceste pri Blanci.87 ha: njiv in vrtov 88. 2 odd. Ugodno podnebje. in sedanjo glavno strugo Save.. Kraj leži na valoviti planoti istoimenskega hriba ob obč. so žand zdr fin žel pTt š župnija Sevnica 5 km. ki javnosti ni posebno znan. na Bizeljsko. pobočju Bohorja ca 400—800 m visoko. Čehoslovaško in Nemčijo. Kolektivno združ. Raskeše.5 km dolgem železobetonskem mostu. zdravstveni okoliš. odd.3 km odd. Strel.) šola ust. da je bil kraj naseljen že pred prihodom Rimljanov. Krško vas in na severne obronke Gorjancev. Tu so odkopali mnogo rimskih grobov. Kopališče na Savi in toplejši Krki. Dostop z vozom. poti 2 km od ban. Malence. RK. Mesto ima električno razsvetljavo in vodovod. Predzgodovinske izkopine v okolici Brežic pričajo. Sr duBrežice 35. Kopince. od.. 1532. Zlasti velik poset Zagrebčanov. stanica. zdr župnija Rajhenburg 6 km. markacija). ceste ob Krki blizu mostu priljubljena restavracija »Grič« s tujskimi sobami: kopališče. Anton 3 km. Združenje trgovcev za srez Brežice. Ahaca. ker leži izven nekdanjega mestnega obzidja. cerkev sv. svinje. 349*70*43*27*2. Krajevni šolski odbor. podr. K vasi spadajo zaselki: Delak. župnija. Dobrova. obrtnikov za srez Brežice. obilo sonca. ftsL Hribu. in mimo Spodnje Pohance na Zdole oziroma proti Vidmu.Zagreb. Združenje čevljarjev. izdaten ribolov.. Udruž. Gospodarstvo kot Čanje. Združenje krojačev. do obeh krajev 3 ure. Združenje trgovcev za srez Brežice. vasi spadajo zaselki: Bogenina. mesto.87. žel o p Blanca 5 km. ceste. Kozdov 4. V Doleh. Mimo krajev drži obč. davčna uprava. Preb. K. podr. Tod nastajajo po povodnjih velike lokve. ki služi največ travništvu in pašništvu. Blanški potok pada 10 minut od vasi v 15 m globokem slapu. Gmajna. trav. Glavna prometna os vodi od kolodvora skozi mesto in nato preko Save in Krke po 0. 10 odd. govejo živino. izhajajo ban. notar. zdr župnija Rajhenburg 14. PCMD. Pokopališče.

Zgodovinska znamenitost je sredi Brežic ležeči grad. Cesar Maksimilijan je 1501 dovolil B. Po smrti moža je ta podarila okoli 1. V gradu so gospodarili kot solnograški vazali ministeriali Brežiški gospodje. B. da bi si ponovno pridobili mesto. poslali k cesarju Maksimiljanu deputacijo. 1668. stoletju lasten magistrat. ko so se Turki vračali izpred Dunaja. zato je bil močno utrjen. 80. oziroma preko Zidanega mosta na Stajersko. oziroma stolp je gotovo stal že v 9. Ko so se Turki 1480 na povratku iz Koroške skozi Savinjsko dolino utaborili pri B. Meščani imajo pravico prostega ribolova in prodajanja rib pod pogojem. Zadnjih 250 let je last grofov Attemsov. in okolici v letih 1358. Prvič se omenja šola že 1. 1529 in 1625. Solnograški nadškofje so imeli že v 14. Leta 1253. ki so ga pa pozneje podrli. sme nemoteno bivati 14 dni v B. so postavili prvo šolsko poslopje. pa je 1784 potrdil volitev mestnega sodnika. Od 1480 je bil grad last Habsburžanov. To se je ponovilo 1529. da jih je imelo konec 19.vzidani v gradu. stoletju. 1475 in 1476. dovolj rib. Tu so se utaborili. Štajerske. da nudijo zemlnškemu gospodu in njegovemu spremstvu. so si solnograški nadškofje zaman prizadevali. datira iz 1353. medtem pa zavzeli mesto. 1539— 1550). Pozneje je dobilo mesto pravico še do 2 letnih sejmov tako. ogromno število kmetov. Najstarejši ohranjeni mestni privilegij. Heme iz rodbine Breže Seliških. stoletja so namreč spadale B.. ki je skozi stoletja delil usodo mesta. 859. Leta 1479. Po cesarjevem naročilu so se nato uporniki razšli. Brežiško šolstvo je zelo staro. ostale pa je premagal deželni glavar Žiga Dietrichstein pri Brežicah. 1480. Druga važna prometna pot je držala iz B.2 letna sejma in tedenski tržni dan na soboto. najhujše pa od 1646—1652. stoletja na leto šest. je mesto razrušil ogrski kralj Matija Korvin. od katerih se prvi omenja Mendel Brežiški. svoje mestno sodstvo v okviru mestnega pomerija. Sploh naj mesto uživa vse tiste pravice in svoboščine. V njem se predpisuje sledeči red: mesto ima svojega mestnega sodnika. kot jih je takrat imelo mesto Ptuj. Poleg razvite trgovine in obrti je bila za pridobitev trških pravic predvsem važna strategična lega kraja ob prehodu po Savski dolini iz Hrvaškega na Kranjsko.. ki jim jebilo izpostavljeno že zaradi svoje zemljepisne lege. ki so ga skupno z mestom in gospoščino dajali v najem. so Turki na poti iz Bosne na Kranjsko B. Novo mestno pravo dobe Brežice 1440. Leta 1469. cesar jožef II. Habsburžani so ponovno potrdili vse stare mestne pravice in naklonili novih. so postale 1494 definitivno last cesarja in s tem deželnoknežje mesto. Ko ga je še istega leta končno izgnala cesarska vojska. Poučevali so oo. Veliko je trpelo mesto v dobi turških napadov. Brežice so imele že v 14. 1043. Meščani trgovci so prosti vsake mitnine in carine. izropali in požgali. Mesto je bilo obdano z obzidjem.) in 2 letna sejma (vsem udeležencem je 8 dni pred njim in za njim zajamčena prekinitev vsakršnega kazenskega zasledovanja). Grad je v zgodovini veliko trpel od turških napadov in kmečkih uporov. že v drugi polovici 13. je podaril kralj Ludvik Nemškii Brežice solnograškim nadškofom. V 10. ki so sem prišli iz Bosne.000 borcev za »staro pravdo« iz Kranjske. Cesar Ferdinand je naklonil meščanom pravico lastnega prehoda z brodom preko Save. ki pa jih je zadela ista žalostna usoda: cesarska vojska jih je potolkla pri Krškem in Pilštanju. ki je bilo zadnjič označeno s kamni 1764. od 1780—1820 v župnišču. Nič manj grozoviti turški napadi so se ponovili 1473. Trg je bil povzdignjen v mesto 1322. svoja posestva solnograškim nadškofom. Še danes so ohranjeni 4 okrogli vogalni obrambni . stoletja uživale trške privilegije. ki so se že zgodaj razvile okrog brežiškega gradu v večjo naselbino. Toda že 1493 so Turki na svojem pohodu iz Bosne zopet pustošili po brežiški okolici. V velikem slovenskem puntu 1515 se je zbralo prav pri B. Okrog 3500 pruskih ujetnikov je tu v dobi sedemletne vojne od griže umrlo. Schaumburga slavno premagala. ki so ostali s presledki njem lastniki do konca srednjega veka. ki ga je izdal solnograški nadškof Ortolf. Koroške in Hrvaškega Zagorja. Prvotni grad. pod rajhenburško gospoščino. Leta 1825. Kuga je morila v B. Pouk se je prvotno vršil v samostanu. ki so tako ponovno bili gospodarji B. L. 4 letne sejme in mestni grb. Na novo ga je dal sezidati in močno utrditi v obrambo proti Madžarom solnograški nadškof Konrad (1106—1147). Posebno pomembno vlogo so imele Brežice v dobi kmečkih uporov. in 1262 se omenjajo kot sedež urada. prvič napadli. ko se mudi v B. azilsko pravo (kdor se ni kaj pregrešil proti solnograški oblasti. veku v Brežicah lastno kovnico denarja. in v prvi polovici 11. Gotovo so B.. frančiškani. Zato so mesto obdali z močnim obzidjem in ga večkrat utrjevali (1532. od 1774 v hiši barona Moscona. mimo Podčetrtka in Poljčan v staro trgovsko in prometno središče Slovensko Bistrico. ki je bila last grofa Viljema in njegove žene bl. Vzhodno od Brežic so pod graščinsko pristavo pruska grobišča. do 1. in 1480. V največjem slovenskoHrvaškem kmečkem uporu 1573 se je zbralo zopet pri B. jih je krščanska vojska pod vodstvom Jurija pl.

V njej sta grobnici grofice Attemsove in grofa Lamberga. Protestantizem se je tu v reformacijski dobi silno ukoreninil. se omenja v B. toda brez posebnih umetnostnih predmetov in arhitektonskih odlik. Ta kronika sega do konca župnikovanja Matije Steklasa. Leta 1917. so se grajski posestniki bavili predvsem z živinorejo in sirarstvom. pravnih sestavkov in bogosl. Ko jo je 1781 razdejala povodenj.. ki je okrasil tudi strop glavnega stopnišča. toda zanemarjen. Lenarta pri B. Cerkveno je pripadala župnija sprva oglejskim patriarhom. Četrt ure od mesta so imeli veliko pristavo s prostornimi hlevi. ki je bil v novejši dobi povišan. Župnija Brežice (dek. pap. Cerkev so sezidali v spomin na kugo. Bogato ga je obdaroval grof Jurij Frankopan in pozneje njegova vdova. cerkev sv. z motivi iz antične mitologije In baročnimi dekorativnimi motivi iz prve polovice 18. Poljanec Ljudmila (Nataša). kjer je slika svetega Lovrenca. V samostanu hranijo dragocene umetniške slike. kar je omembe vrednega. Stala je na zahodni strani mesta proti Savi. Župna cerkev ima obliko križa. bil je zaročenec kontese Attemsove. pisec cerk.) šteje 3248 duš. Podr. ki jo je začel pisati župnik Ignacij Fuchs 1817. nakar so zgradili novo poslopje in popravili staro cerkev. v katerem je zabeležil vse. Brežice okolica. V zadnjih letih pa so iz nje odstranili umetnine visoke kvalitete. komornik. V drugi polovici 19. Imena slikarjev velikih tabel so neznana. Slovenke. Strop glavnega stopnišča je bogato okrašen z iluzionističnimi baročnimi freskami iz prve pol. V notranjosti ima ponekod velike razpoke izza Potresa 1917. stol. ki je tu morila v sredini 17. Tu stoji na kamenitem stebru soha sv. rojeni: Georgius de Rain (—1415). so zgradili 1685. oltarje. Križa. Na zunanjih vratih so pritrjene verige nekdanjega dvigljivega mostu. sega nazaj do 1781. stol. se je v brežiškem gradu večkrat mudil nemški pesnik Anastasius Grun. grof Auersperg. februarja in zlasti na praznik sv. Leta 1932. januarja. Samostansko poslopje in frančiškansko cerkev sv. Ohranjene so le freske. V gradu je krasna viteška dvorana. Vendelina. oltarju je bila dobra kopija Michelangelovega umotvora iz angelske cerkve (Chiesa degli Angeli) v Rimu. Terezije Deteta jezusa. Florijanu in imata tudi lepi sliki. k njej so leto kasneje prizidali zvonik. Kaplan Jožef Turin je naknadno vpisal še nekaj podatkov o raznih listinah. Cerkev je bila prvotno podr. Prvič je bila cerkev poslikana 1834. vikar Markard. kot tudi ostanki jarkov iz srede 16. Slikarijo je obnovil 1923 slikar Jošt Kreiner iz Dunaja. ko. Te freske je ponovno renoviral mariborski slikar Franjo Horvat 1932. a so skoraj že neuporabne. Samostojna župnija je bila ustanovljena v zač. delo mojstra. slovenski glagoljaš. rojena 1874. lavant. stol. V B. ki je spisal mnogo teoloških del in zapisal več cirilskih in glagolskih tekstov. živinskega patrona. V 1784—1803 so oskrbovali župnijo frančiškani. Miklavžu in sv. so zgradili 1782 sredi mesta sedanjo cerkveno stavbo. Mešiček novo kroniko izza župnikov Ferenčaka. Grad je sicer ohranjen. Lovrenca. . je to romanska cerkev z bolj renesančnim poudarkom. V njem je tudi vsa v marmorju umetniško opremljena kapela sv. rojen 1873. Antona Pad. stoletja. Še sedaj se vrše obiskani romarski shodi vsako leto 17. je popravil podobar Miloš Hohnjec iz Celja table. stol. Frančiškanski samostan je bil ustanovljen 1660. tako da so imeli katoličani nekaj let edino cerkev sv. v kolikor se je to moglo storiti brez škode. župna cerkev sv. avgusta. Marijina slika na gl. do pribl. meščanskošolska učiteljica v Mariboru. ki so še dobro ohranjene. 18. 17. prižnico in misijonski križ. škof. Hočevarja in svojo. V gradu je bil nekdaj sedež deželnega sodišča. le Marijina glava z opremo je bila drugačna. in obč. ki so ga postavili v cerkev 1769. Videm. 18.stolpi. sotrudnica Dom in Sveta. od 1751 goriški nadškofiji in šele od 1787 lavantinskim škofom. Cerkev je velika in čedna. Kruljc Franc. prehajajoč v barok. Oltarja vstranskih kapelah sta posvečena sv. Roka. Protestanti so se polastili vseh brežiških cerkva. Prvotna cerkev se omenja že v 12. Zunanjščina in notranjost Narodnega doma v Brežicah kažeta slog secesije. stoletja. Ignacij grof Attems ( 1732) je dal samostan na lastne stroške na novo postaviti. Zanimiv je kip Matere božjc. z napisom. le posamezni zapiski »za kroniko«. iz katere se je izločila kot vikariat pred 1354. poslikana s freskami. Tomaž Fantoni jo je poslikal 1856 in renoviral 1885. Ob presbiteriju je kapela Sv. V prvi pol. dekan v Laškem. turških vpadih in kmetskih uporih. pesnica. Kronika v župnišču je dvojna: stara. Manjša dva oltarja sta posvečena Srcu jezusovemu in Brezmadežni. 14. videmske prafare. Fasadna dekoracija je v korintskem slogu. Orgle iz 1823 so bile obnovljene pred približno 60 leti. Zato je veljala takrat za znamenito božjo pot. nakar so jo za silo restavrirali. Po potresu 1917 poškodovani samostan so podrli. Nato je sestavil poznejši župnik in dekan Jos. Mest. V graščinskem parku je spesnil lepo število svojih pesmi. Roka 16. Lepo delo je leseni veliki oltar. Pokopališče za B. člankov. Dr. Poslopje sreskega sodišca je zgrajeno v staronemškem slogu. Župnik Martin Jurhar pa je pisal (od 1924 naprej) Dnevnik. 1917 (do potresa). jo je potres poškodoval. stol. stol. Za čas od 1917—1923 ni redne kronike.

Zelo rodovitno. 355*70*32*38*12. Izdelovanje opeke. Občina leži v skrajnem . Trgovanje z živino.42.68. esejist. Kmetijstvo.5 km. žel Brežice v kraju. Trnje. St. Kmetijstvo. 40. največ jelša. Manjši gozdovi. Sr so du žand zdr fin pTt š župnija Brežice 1. žel Brežice 1. prof. Sr so du žand zdr fin pTt š župnija Brežice 4. Bukošek. Zvona. cesti.5 km. gozdov 580. vinogradov 0. gozdov 433. 221*45*27*18*4. ki je bila postavljena 1835 in porušena po potresu 1917. Vas sega na jugu do železniške proge in se razprostira do obširnih nekdanjih graščinskih gozdov. Leži blizu brežiškega kolodvora tik ban. predvsem koruza. Leži severno od Bukoška ob obč. Precej se goji čebelarstvo. 21. V vasi je grobišče 3500 pruskih ujetnikov iz armade generala Finka. 108*19*14*5*1. Razno žito.1 km. koč. Čebelarstvo se goji v malem obsegu. proge ob ban. Precejšnje sadjarstvo (raznovrstna jabolka. Nm ca 160 m. največji je Gabernica. Kmetijstvo. Sr so du žand zdr fin pTt š župnija Brežice 2 km. razna obrt. razna obrt. proge ob ban. Kmetijstvo. Nm 155 m.). ki ga niso bili vajeni. Mešani gozdovi (hrast. ceste Brežice—Bizeljsko. Sr so du žand zdr fin pTt š župnija Brežice 2. o v kraju.). razvija obrt in lesna trgovina. Avtobusna zveza z Brežicami. Lepa žitna polja in travniki. poti 1 km od ban. 261*50*45*5*4. 2000. 241*48*26*22*6. Raztresena vas kraj žel.5 km. 480*81*30*51*8. 2824. cesti Brežice—Dobova. progo kraj ban. 161. Novim mestom in Bizeljskim. žel Brežice O km. Dve veliki cementni plošči spominjata na kapelo. Mleko oddajajo dnevno v Brežice in Zagreb. in paš. o 3 km. Leži ob ban. Zverinjak. prevajalec. Cerkev so 1840 predelali. Leži med Brežicami in žel. 112*22*17*5*2. žel Brežice 3.posest. Nm 153 m. Vendelina (gl.5 km. cesti Brežice—Videm. najem. Brezina.3 km.5 km. Ribolov v Savi. deloma prodnat svet namaka več potokov. akacije itd. Znatna živinoreja.5 km. Nm ca 150 m. razna obrt. Sr so du žand zdr fin pTt š župnija Brežice 2. ki je bilo opuščeno 1903. 367. d. Na tem pokopališču je pokopan tudi dr. 147. Črnc. prodaja lesa domačim lesnim trgovcem. hruške. ceste Brežice— Videm.5 km. mešani gozdovi. Površina občine 3099.42 ha: njiv in vrtov 1013. Lenarta stoji na mestu prvotne kapele. Gas. žel Brežice 1 km. Lenart. najem. cesti Brežice—Sromlje kraj brežiškega kolodvora. ostalo 41. Izrazita obcestna vas. 1905. Za kolodvorom je zbiralnik za vodovod v Brežice. trav in paš 1217. Nm ca 155. ostalo 287. ceste. 222*43*26*17*3. trav. Nm ca 160 m. Leži v ravnini ob ban. v Ljubljani. Krošelj Tone. vrba.3.5 km. slive in češnje). jajci in sadjem. Tik kolodvora dobre gostilne. Občina obsega ravninsko ozemlje severno in vzhodno od Brežic in se razprostira do Save. člankar. žel Brežice 2km. Izdaten ribolov v Savi (ščuke. Kmetijstvo. Ilovnat. Zakot. o 1. Sr so du žand zdr fin pTt š župnija Brežice 2. Cundrovec. o 0. Med starim pokopališčem in kolodvorsko cesto je športno igrišče in stavbišče za novo šolo oz. o 3 km. Raztresene hiše. V vasi je staro pokopališče. Nm 153 m. posest. Površina občine 2069. Občina Dobova Preb.3 km. žel Brežice 0.3 km. mali mešani gozdovi. Sr so du žand zdr fin pTt š župnija Brežice 4. Podružna cerkev sv. zlasti mizarstvo.8 km. Slovana. bukovje. ki se omenja že 1443. hiš 514. Kakih 200 m od ceste stoji kip sv. o 1 km. hotel s tuj. Lenart Preb. po kateri se vrši redni avtobusni promet med Brežicami in Bizeljskim. zlasti perutninarstvo. hiš 378.18 ha: njiv in vrtov 1104. Leži ob občinski poti in kraj ban. vojaki so tu 1759 pomrli radi vlažno toplega podnebja. žel Brežice 4. Sokola. Leži jugovzhodno od Brezine tik žel. o 1. Peščen rodoviten svet. tako zvane »graščinske dobrave«. jelša. Radosav Razlag. 217.50. Kmetijstvo. da je bila prvotno sedež brežiške župnije. Domneva se. sobami. Kmetijstvo. ceste Brežice—Bizeljsko. Sr so du žand zdr fin pTt š župnija Brežice 2. koč. Radi neregulirane Save je vas v zadnjem času izpostavljena velikim poplavam.Ljub. 490. o 0. Tu je pokopanih 17 žrtev svetovne vojne. vinogradov 2. Nm 156 m. Občina Brežice okolica sedež Št. Kmetijstvo. Brežice). sulci itd.5 km. Trgovanje s kmetijskimi proizvodi. roj.

tudi prodaja stavbnega lesa. in paš. Leži med Dobovo in reko Savo tik ban. Iglasti in hrastovi gozdovi. Godb. Sr so du zdr fm Brežice 6. Nm 142 m. največ koruze. Prvotno je bila podružnica videmske prafare. lepa žitna polja. Kmetje imajo vinograde na Bizeljskem in v savski banovini. Mostec. Mali Obrež. Ribolov v Savi. Posestniki imajo vinograde onkraj Sotle. ki sta doslej spadala k vasi Sela. žel žand o pT š župnija Dobova 1. sadjarstvo (jabolka. Nabiranje šibja za jerbase in premoga v Savi. Dostop z vsemi vozili. Nm 146 m. trav. jajca. Avtobusna zveza z Brežicami in Bizeljskim. cest proti Brežicam. Gas. Kmetijstvo. Izdelovanje žel. Kmetje imajo svoje vinograde v Kapelah in na Bizeljskem. Dobova 1. 221*39*32*7*0. Brod čez Savo posreduje zvezo z bližnjimi Čateškimi Toplicami. 214*22*19*3*5. Zvonik cerkve je v pritličnem delu četvero. Hrastovi gozdovi. Leži na nizkem holmcu ob obč. 8 odd. 422*70*65*5*4. Sr so du zdr fin Brežice 6. Avtobusna zveza z Brežicami. Marsikje je precejšnjega gospodarskega pomena vrtnarstvo. odrom. odsekom in orkestrom. Zelo urejeno čebelarstvo. Sr so du zdr fin Brežice 8. izdelovanje železniških pragov. 254*45*30*15*1. Rodovitno. cesti Brežice—Dobova. žel Dobova v kraju. Avtobusna zveza z Brežicami in Bizeljskim. Kmetje imajo vinograde onstran Sotle.75 km. d. 22 preb. jajc in vina. Mihalovec.5 km. Sr so du zdr fin Brežice fakm. nekaj čebelarstva.). Nekaj gozda.5 km. Ob prehodu stoje na trikotnih prostorih ob oglih zvonika štirje starinski kameniti kipi. Nm 143 m. Kraj je često prizadet od poplav. Tujske sobe.2 km od ban. mleko in vino.5 km. Kmetijstvo. žel žand o pT š župnija Dobova 0. v etažah osmerokoten. vinogradov 2. hruške. žel žand o pT š župnija v kraju. kjer pridelujejo pretežno rdeča vina. Ljudje so veselega značaja. Lončarstvo. 387*83*66*17*2. Dobova.75 km. Izdaten ribolov v strugah Save. Dobovo in Bizeljskim. cerkev Imena Marijinega. sadovnjakov 45. Kmetijstvo. tu in tam poljske pridelke in les.. Tako zmanjšana občina ima zdaj 2786 ljudi in meri 2929 ha. Leži kraj Save ob ban. Leži na prijaznem holmu ob ban. Živahni trgovski stiki so z Zagrebom in deloma z Brežicami. Gaberje. d. Kraj je izpostavljen povodnji. urejeno Čebelarstvo. žand š župnija Dobova 0. PRK. žel žand o pT š župnija Dobova 3 km. cesti Dobova — Župelevec. 16 preb. podr. oder. družabni. Kmetje imajo vinograde v savski banovini. Prodaja živine. o pT Dobova 1 km. Kmetijstvo. Pokopališče. gola ust. Samostojen vikariat. pT o Dobova 1 km. žand o pT š župnija Dobova 1 km. ceste pri Dobovi. Fabijana in Sebastijana. V vasi stoji gospodarsko poslopje odnosno Novembra 1936 sta odpadla iz občine zaselka Župelevečka sela (5 hiš. je bil ustanovljen 1765. Leži v ravnini med Savo in Sotlo na križišču ban. zveza. Ribolov v Sotli in njenih stranskih rokavih. škof lavant). Prebivalci prodajajo največ živino. ki jo povzročajo Sava. Pev. nizki holmci le posamič na severu. Kmetijstvo. ki je takrat razsajala. žand š župnija Dobova 0.5 km. SKj s pev. Sr so du zdr fin Brežice 3. Rigonce. Vas leži vzhodno od Dobove ob Sotli kraj železniške proge in ban. Sedanjo cerkveno stavbo so zgradili 1864 in 1865. poti 0. urejeno čebelarstvo. ceste. Kmetijstvo. Kmetijstvo. izdelovanje domačega platna. Loče. Videm. Župelevcu in Zagrebu. ceste. 2666 duš. in Vrhovečka sela (4 hiše. z godb.5 km. poti 1. Zaradi nizke lege je kraj izpostavljen povodnji. Nm ca 140 m. Pač pa imajo kmetje precej gozdov v krškem srezu ter vinograde v sosednjih občinah. Ljudstvo zove vas Mihalovce. njiv in vrtov je 933. Župnija je bila skupno z materjo faro inkorporirana cistercijanskemu samostanu v Kostanjevici. Sr so du zdr fin Brežice 8 km.8 km od ban. obenem pa pridni gospodarji.5 km. Prvotna zelo stara cerkev sega v dobo pokristjanjenja Slovencev. zid. ceste pri Dobovi. Kmetje imajo vmograde južno od Save in v savski banovini.2km. pragov. Gas. Znatno perutninarstvo in svinjereja. urejeno čebelarstvo. Nm ca 160 m. gozdov 520. 165*30*23*7*1. Žup.zidana 1659. slive) krije večinoma le domačo porabo. 1819. 1767 v zahvalo za srečno rešitev pred kugo.trikotu med Savo in Sotlo in zavzema najnižje ozemlje naše banovine.10 Nižina ob rekah izpostavljena povodnjim. Urejeno čebelarstvo. šol.). Poznejša cerkev je bila . cerkev sv. zlasti onstran Sotle v savski banovini. Najbližje izhodišče za Čateške Toplice (3. Graščina verskega sklada kostanjeviškega izvršuje še danes patronatske pravice nad župnijo. žel.5 km). Čebelarstvo je povsod dobro urejeno. V govorici so v rabi tudi poedine Hrvaške besede. Sr so du zdr fin Brežice 8km žel Dobova 0. js. Sotla in potok Negota. ostalo 269 ha 10 . 136*27*22*5*1. Mimo drži avtobusna proga Brežice—Dobova—Bizeljsko. Župnija Dobova (dek. 1160. Kmetje imajo vinograde v sosednjih občinah. Nm 142 m.25 km. javna knjiž. Vas leži na levem bregu Save ob obč. ki je bil pozneje povzdignjen v pravo župnijo. Nm ca 160 m. Gas. Precej trgovcev in obrtnikov. Dekl. Gozda je malo. klubom in gled. Dostop z vsemi vozili.

Nm ca 260 m. 208. Rovišče. Lepi iglasti in hrastovi gozdovi.94 ha: njiv in . 6 odd. Nm ca 160 m. Dostop z vozom ali avtom. Puše. Globoko. fin Brežice 13. in paš. Dostop z vozom ali avtom. Jakoba iz 1689. Hribovita lega. Zelo rodoviten svet. podr. 35. 353*64*43*21*4. Kmetijstvo in vinogradništvo. Poslopje z mlinom je danes last mlinarja Hotkota. Leži v valoviti pokrajini ob obč. o 3 km. hiš 313. cerkev sv. 60. Ribolov v Sotli.5 km. ceste GIoboko—Pišece. poti 1. cesti 1 km od ban. žel žand o pT š župnija Dobova 2 km. pretežno na zagrebški in brežiški trg. vzorno čebelarstvo. ostalo 84. poti 2 km od ban. ceste pri Dobovi. Občina Kapele Preb. ki so imeli tu na Sotli svoj mlin. Vice. Zaselki: Črnile. 1567. Sr so du zdr žand fin Brežice 7. Suhadol. najem. pT š župnija Pišece 5 km. gozdov 913. Zlasti goje perutnino. posest. Kmetijstvo. Znatna sadjereja. Raztresena vas kraj ban. posest. cerkev sv. žel Brežice 9 km. 1882. Makovce. Zaselki Artiče. Trebež. Nm ca 155 m. zid. 1644. Leži na nizkem gričevju ob obč. Gas. društv. Urh. ko6. Kmetijstvo in vinogradništvo. 392*65*44*21*5. 4.magacin. pT š župnija Pišece 5 km. Pev. Površina občine 1453. cerkev sv. hrastovi in bukovi gozdovi. Razložena vas ob obč. Nm 175 m. vinogradništvo. Leži na vzh. Zaselka Lanišče. Kmetijstvo. trav. hiš 287. Povprečni letni vinski pridelek tu in v Bojsnu znaša okrog 800 hl. Zdrava lega kraj smrekovih gozdov. Tu so nakopali 1933 ca 300 ton lignita. Spodnji Kamenski breg. Jazbine. Piršenbreg. dvorana z gled. Sr so du zdr fin Brežice 11. Jerneja na Artiškem bregu. Trate. 414*83*80*3*1. Nm 336 m. koč. V občini je manjši premogovnik Globoko. nekdaj last grofov Attemsov. 560. 1665. Sr so du žand zdr fin Brežice 9. Leži v ravnini kraj nizkih gričev ob ban. cest. ki se polagoma izgufalja v Brežiško ravan. Izdelovanje desak in železniških pragov. smreka. To enonadstropno hišo imenujejo domačini »gradič«. Sela. Brezje. SKj. po katerih se vijejo potoki. Hribovito ozemlje razčlenjajo male doline. cesta v Pišece. o p š v kraju. Slopno. ceste pri Župelevcu. Občina zavzema južni rob terciarnega gričevja. najem. žand Dobova 11 km. Nm 298 m. žel žand o pT š župnija Dobova 1 km. Sr so du žand zdr fin Brežice 7. Razložena vas v hriboviti legi kraj ban. o p š Globoko 1 km. Dostop možen z vozom. Šola ust. bor). Pesjak. o 3 km. Spodnje Bojsno. pozneje za šolske prostore. Rudnik. Nova Nada iz Zagreba. cesti 0. dr. župnija Pišece 5 km. pT š župnija Pišece 5 km. žel Brežice 7 km. Zgornji Kamenski breg. Zakotnik. Prebivalstvo se preživlja s kmetijstvom in deloma z vinogradništvom. jajca in vino. Premog ima 3200 kalorij. Zraven vasi se odcepi ban. Pekel. ki je last d. 611*115*30*85*6.5 km. 1693. podr. Sr so du zdr. Kmetje imajo vinograde na Bizeljskem in v savski banovini. ceste pri Globokem. 237*49*37*12*8.3 km. in godb. vinogradov 241.9 km. Brezje. o 3 km. Urha. živino. Nm 230 m. 105. Zaselki Ledina. župnija Pišece 7. Bojsno. žand Dobova 8 km. o p š Globoko 1 km. Površina občine 2150. Sv. 227. gojitev raznega sadja tudi za prodajo. Gozdarstvo je podrejenega pomena. Kmetijstvo. žel Brežice 9 km. pobočju nizkega liolma ob obč. Povsod dobro uspeva sadjarstvo (največ jabolka) in živinoreja. Vaščani imajo vinograde na Bizeljskem in v savski banovini. Več p gozdni kompleksi (hrast. Blatno.3 km.5 km.3 km. Veliki Obrež. Tudi prodaja neobdelanega lesa. Mali vrh. Sv. Sr so du zdr fin Brežice 4 km. Novi preh. Največji potok je Gabernica.90 ha: njiv in vrtov 352.7 km od ban. Kamše. žand Dobova 8 km. Leži na hribovitih tleh ob obč. Smrekovi. Dole. žel Brežice 6 km. Barbare v Roviščah je bila zidana v protireformacijski dobi 1657. Kmetijstvo. 241*44*31*13*5. podr. Zaselki Pekel. žel Brežice 10 km. Videm—Dečno selo—Globoko. Dostop z vsemi vozili. žel Brežice 6 km. Nm ca 220 m. Kmetijstvo in razna obrt. urejeno čebelarstvo. Rudnik zaposluje povprečno 60 delavcev.8 km. zid. župnija Pišece 6 km. ceste Globoko—Pišece..90.5 km od ban. Kmetijstvo in vinogradništvo. Nekdaj jeslužilo to poslopje za zapore. odrom. V glavnem prodajajo sadje. Gaberska gorica. Občina Globoko Preb. ceste Brežice Župelevec. d. Vogonce. vinogradništvo. Slopno. ceste Župelevec—Bizeljsko. Sr so du zdr fin Brežice 7. Gas. Zaselki Gornje Bojsno. K vasi spada zaselek Gmajna. 118*30*18*12*6. cerkev sv. K vasi spada zaselek Pistače. Barbara. poti 1 km od ban. podr. 303*61*35*26*7. Sr so du zdr fin Brežice 10.

234*41*32*9*2. gozdov 268. Novembra 1936 sta ji bila priključena zaselka Vrhovečka sela in Župelevečka sela. šolski oder. Za Jovsom. ki ga na vzhodu obrorblja deloma mokrotno nižavje ob Sotli.vrtov 382.7 km. Pridelovanje vina le za domačo porabo. Ravne. Sr so du fin Brežice 14. Pročelje cerkve in portal sta bogato dekorirana. o p š župnija Kapele 0. bukev. sadjereja. lavant. SKj. š.9 km. 240*44*33*11*0. in paš. Kmetijstvo lepo uspeva. V malo razširjenih gozdovih prevladuje listnato drevje. 3000 kg hrušk). d. Sr so du fin Brežice 11. Novejše delo je leseni relief Marijinega Vnebovzetja ter štirje svetniški kipi iz 1906. zdr Bizeljsko 6 km. Migličevo selo. Križa zidana v prvi četrtini 19. reforme. Kapele so dolga obcestna vas v zdravi vzvišeni legi nad povodnji izpostavljeno nižino ob spodnji Sotli. zidana 1777. Nm 190 m. Precej razložena vas ob treh obč. Samostojna župnija je postala 1786. ki je tu že od nekdaj cvetela župnija Kapele (dek. o p š župnija Kapele 0. Rakovec. žand žel Dobova 4. Dostop tudi z avtom. Na mestu. Leži ob Sotli kraj lesenega mostu na križišou treh obč. Vrhe). zlasti živinoreja in sadjarstvo. vinogradov 23. Obilna sadjereja (letni pridelek ca 10. Trojice. jajci in sadjem in prodajajo svoje kmetijske proizvode zlasti v Zagreb. 5000 kg sliv. d. Hrastovi gozdovi. Jereslavci.). Pev. Župna cerkev Vnebovzetja Marijinega. Poreg Sotle samostojno odvajajo vodo nekateri potoki. perutnina). č. Leži južno od Kapel ob ban. Kmetijstvo. Občina ima zdaj 1605 ljudi in meri 1624 ha. ceste. Znatna sadjereja. Vinarstvo. ravn. podr. V kraju je bil dvorec Reiherhof. Nm 135 m. Gas. Spisi: »Kmečka posojilnica. Dostop z vozom ali avtom. Precej živine izvažajo tudi v tujino. V Kapelah se je rodil 1874 Žmavc Andrej.6 km. »Vrtnarstvo«. Do ban. cesta Dobova Župelevec. Zaselek Ravne. Zemlja je plodna. 590. 6 odd. Nm 225 m. trav in paš 670. žand žel Dobova 5 km. Zaselka Jarki. Sr so du fin Brežice 13. Zaselki Dvor. ki se razprostira zahodno od vasi na obeh straneh potoka Negote. so 1798 zgradili novo stavbo. PSVD. Kapela sv. Mešani gozdovi (hrast. Sr so du fin Brežice 11 km. največji je Negota. Vrhje. domu. kjer je stala prvotna cerkev. cerkev sv. vinarske in sadjarske šole v Mariboru. Ugodno kopališče v Sotli. zlasti živinoreja. o katerem ni nobenega sledu več. Skozi kraj drži ban. Nm ca 170 m. zdr Bizeljsko 0. o p š župnija Kapele 2. (izg. Sr so du fin Brežice 12. 118*18*15*3*2. vpok.. Ti imajo tudi v najemu lov v Dobravi. predvsem hrast. nad. Kapele poleti. 318*56*49*7*0. šteje 1872 duš. Cerkev je bila prvotno podr. 175*31*24*7*0. Prižnica in dva stranska oltarja so v baročnem slogu. drugi k VrhJu. ki je dostopna vsem vozilom. Nm 165 m. Z nekaterih mest na griču se odpira lep razgled proti vzhodu in jugu.5 km. Do ban. c. večidel lesene kmečke hišice krvavordeče barve. Povsod so še precej razširjene nizke. v gozdu. Ladja in presbiterij sta kupolno svodena. radi obiskujejo Zagrebčani.11 Občina leži severno od Dobove in se razprostira po podolgovatem Kapelskem griču. žand žel Dobova 7 km. 297*62*45*17*0.50.9 km.. 11 . videmske prafare in nato župnija Pišec. zdr Bizeljsko 8. Kmetijstvo.000 kg jabolk. zdr Bizeljsko 10 km. Tambur. 1824. Kapele. cesta. z gled. Od tujih trgovcev zelo posečani živinski sejmi. cest. Po njej se vzdržuje redni avtobusni promet med Brežicami in Bizeljskim. V vseh krajih je izvrstna pitna voda. Za logom. odrom v gas. ceste pri Župelevcu je 0. Zaselki Gornje in Spodnje Slogonsko. Sr so du fin Brežice 9. Vasi leže večinoma vrh griča kraj ban. Kmetijstvo in vinogradništvo. ki drži iz Dobove na Bizeljsko. Ko je 1870 pogorela. Pretežno lega v ravnini kraj Sotle. ostalo 56 ha. V vas drži od ban. starinske. Slogonsko. Gas. njiv in vrtov je 426.5 km. Kraj je znan radi stare lončarske obrti. Vinogradništvo se goji v manjšem obsegu. Prebivalci trgujejo največ z živino (svinje. stol. Gosp. Hišne gospodinje jih večkrat v letu pobarvajo. cesti DobovaŽupelevec. Vinogradništvo v manjšem obsegu. trav.5 km. V vasi je nekdaj stal grad Dvor«. Prijetno kopanje v topli Sotli.5 km. Poljedelstvo in živinoreja. Sedanja cerkev je bila zidana 1884 v baročnem slogu.. cestah v ravnini kraj Sotle. Avtobusna zveza z Brežicami in Bizeljskim. Podvinje. breza) dajejo le kurivo za dom. gaber. Šola ust. vinogradov 18.5 km daleč. Podnebje je zelo zdravo in sončno.5 km. Izvrsten cviček (letno do 300 hl pridelka) kupujejo gostilničarji zlasti v Trbovljah in Zagrebu. prvi spada k Župeleycu. ki danes več ne obstaja. o p š župnija Kapele 3.7 km.5 km. Zdrava prisojna lega. Lep razgled po okolici. zdr Bizeljsko 9 km. ceste pri Kapelah 1 km dolga obč. so jo 1876 restavrirali. žand žel Dobova 8 km.5 km.44. ostalo 115. Bil je upravitelj in nadzornik raznih veleposestev in inspektor agr. žand žel Dobova 4 km. Glavna gospodarska panoga je kmetijstvo. škof. ceste pri Kapelah je 2 km daleč. Križev pot je zelo star. Letno pridelajo ca 3000 kg jabolk in po 1000 kg hrušk in sliv. gozdov 486. Videm. Pokopališce za vso občino. o p š župnija v kraju. zdr Bizeljsko 8 km. PRK. sadovnjakov 43.

8 km..4 km. srednje rodovitno. poti 2. zdr Bizeljsko 8. sedaj štirinadstropni grad Pišece. Nm 255 m. cerkev sv. Šola ustanovljena 1826. žand Bizeljsko 7 km. ki drže v Brežice. cesti. Vzhodno od vasi se dviga na idiličnem griču starodavni. Pripraven kraj za letovišče. ki jo pokrivajo skIenjeni listnati in iglasti gozdovi.žand žel Dobova 6. živino in lesom. hruške) in vinogradništvo (letno ca 800 hl). Pridelovanje jabolk. Dostop možen z vozom. o p š župnija Pišece 4 km. jci je tu že od nekdaj cvetela. češnje). 2000 kg marelic in ca 3000 hl boljših vrst belega in rdečega vina. vinogradov 164. ceste in po sosednjih gricih. Gozdarstvo v malem obsegu. Sr so du fin Brežice 15. o p š župnija Pišece 2 km. 1601.67 ha: njiv in vrtov 323. zdr Bizeljsko 4 km.5 km. Grad. Občina obsega nizko vinorodno gričevje severno od Globokega in južno stran strme in višje Orlice (698 m). Križ. Dobovo in na Bizeljsko. Vrhje leže severno od Kapel ob ban. Ilovica. hruške. Sr so du fin Brežice 10. 31. živinoreja in sadjarstvo (letno ca 4000 kg sadja). 154. koč. Poljedelstvo. Vas leži konec ban. zid. Kamnit. Nm 276 m. Prosvetno d. Orešje. gore (521 m). •Vas je zgrajena v podobi križa. Pišece.000 kg jabolk. Leži ob obč. v razne kraje naše banovine in v Zagreb. 265*65*11*54*5.87.8 km žand adr Bizeljsko 6 km. Le proti jugu v smeri ban. Rapovce. Leži na križišcu ban. ki se je poslužujejo romarji. hribovit svet. sadjem. Prebivalstvo je večidel siromašno. Sr so du fin Brežice 13. 187. podr. zelo sončno in milo podnebje. Vošni dol. Pilštanj. Skozi vas teče potok Gabernica. Manj rodovitno. Hanes je grad last njegovega nečaka Alfreda Buttlarja Moscona. Kmetijstvo. Ravne. žel Brežice 12 km. Jederti (zgrajena v protireformacijski dobi 1594).5 km. bizeljčan. Lipovec. Vel. žel Brežice 12. Leži ob potoku Gabernici kraj ban. slive. Sv. Les le za domačo porabo. Prekože. 185*35*29*6*0. Avtobusna zveza z Brežicami in Bizeljskim. Zdrava zračna lega z lepim razgledom. trav in paš 544. Mimo drži pot na Sv. razno sadje. Prebivalstvo se bavi s kmetijstvom. Kmetijstvo. najem. Listnati in iglasti gozdovi (hrast. Pavlova vas. Cerenja gorica. Pišečki grad. ki je med najbolj ohranjenimi gradovi v Sloveniji. Rodovitna pokrajina. ki so tu gospodarili do 1927. Pišece so znane radi lončarske obrti. Orehovec. posest. Obilno sadjarstvo (jabolka. ceste kraj vinogradov in gozdov. sliv in izvrstnega cvička (letno ca 70 hl). Čerenje. Zakozolec.5 km od ban. Zgrajen je bil najbrž v 13. p v kraju. 1764. belo in rdeče vino (letno ca 900 hl). Poljski pridelki in grozdje dozore tu 14 dni preje kot na severni strani Orlice. Radi denarnih stisk so nadškofje 1595 prodali grad grofom Mosconom. breskve. V precejšnji meri se izseljuje v južne kraje naše države in v tujino. Dole. žel Brežice 12. jajci. Zaselki Goliše. Okrog. Dostop tudi z avtom. V 36 m visokem masivnem stolpu . Prebivalstvo se preživlja v glavnem z vinogradništvom in sadjarstvom.. da ima Toda vse leto isto temperaturo 120 C in je njen izvir tudi v največji suši enako močan. Jesenovec. lapor. Trgovanje z vinom. Prvič se omenja 1329 kot last Pišečkih vitezov. o s župnija Kapele 5 km.5 km. ki prehaja polagoma v Brežiško ravan. Križa. Zavarovana lega proti severu in zahodu. Bralno d. Občina Pišece Preb. največ v Francijo. Romantična lega ob vznožju prijazne Orlice (698 m) kraj vinskih goric. Gaberska gorica. ki ima podobo nepravilno mnogokotne stavbe. Površina občine 1998. podr. Pridelovanje belih in rdečih vin (letni pridelek ea. so v teku zgodovine večkrat prezidali in Ikrog in krog obdali v visokim zidovjem in jarkom. 1000 hl).5 km. Dostop z vozom ali avtom. Kmetijstvo. K vasi spada zaselek Lastine. manj rodovitno. ki izvira za cerkvijo pod imenom Dupla iz podzemeljske jame. marelice. Grič. Trate.8 km. kostanj. cest. Gas. Sv. hiš 341. Veliki gozdovi na Orlici so last pišečke graščine. Ljudstvo nazivlje vas Župelevce. sadjem in vinom. žand Dobova 9 km. iglavci). Les (letno ca 1500 m3) se prodaja večinoma industriji v Sevnico. Veseli vrh. z živino. Župelevec. žand zdr Bizeljsko 7. 6 odd. Vošni dol. Sela. ostalo 44. 476*97*62*35*6. Pišečki vitezi so bili ministeriali pravih grajskih posestnikov — solnograških nadškofov. Potok goni v Pišecah 8 mlinov. Letno prodajo do 10. SKj.5 km.. Čebelarstvo se goji v malem obsegu. Bukovje. Dednja vas. bukev. od katerih se že pred tem letom omenjata Konrad (1285) in Henzinger (1316). ceste Brežice—Globoko— Pišece. Nm 482 m. Trg. Rigelj. Nm 185 m. ceste se širi ravnina. 454*101*48*53*12. jabolka. marelice. Jedert.80. sadjarstvo (slive. Zanimivo je. cerkev sv. Zaselki Babniki. vinogradništvom in razno obrtjo. Sr so du fin Brežice 12. stol. Sedanje lice je dobil 1867. Avtobusna zveza z Brežicami in Bizeljskim. Nm ca 195 m. o p š župnija Kapele 2 km. Zaselki Cerenja gorica. žel Brežice 10 km. gozdov 922. ko je umrl zadnji te rodbine Julij Alfred. Trobovnik. Ime vasi navajajo zgodovinski viri prvič 1268 in nato 1284. o p š župnija v kraju.

Dostop z vozom ali avtom. še dobro ohrajenega pohištva. Ker se na severu. kot vse stavbe. cesta Podsreda —Koprivnica. Največ pridelujejo jabolk. kaže čisti baročni slog. Okrog. Zadnji čas se posveča vedno večja pozornost sadjarstvu. stol. o p š župnija Pišece 4km. Gozdovi sicer zavzemajo dobro polovico vsega ozemlja. V obeh pravcih odtekajo tudi vode. Razložena vas. Arhitektura cerkvenega pročelja. Precej razvita je svinjereja in govedoreja. Zelo razširjena je štajerska kokoš.5 km. Od nje se je izločila kot vikariat po 1331. poti 2 km od ban. 290. manj sliv. Tudi tu pridelujejo v večji meri koruzo nego pšenico. koč. rede pa tudi purane. ko se že navaja vikar Janez Kastelic. Proti vzhodu teče precej globoka in široka Bistrica. Leta 1795. 1923 kot prof. Leta 1786. žel Brežice 16. in paš. 2260. 406*78*33*45*8. 50. ki jo na jugovzhodu zagraja strma in precej visoka Orlica (698 m).8 km. delo slikarja Adama Weisenkircherja iz Marenberga. slovar in v njem zbral slov. medtem ko krije poljedelstvo komaj domače potrebe. ki se izliva v Sotlo. njega so 1825 zvišali in 1863 prekrili z novo baročno streho.) šteje 3245 duš. čeprav že na ozemlju kozjanske občine. Sega v najstarejšo dobo. Vzrok temu je . lavant. Katarine so 1837 prezidali v župnišče. Graščina verskega sklada v Kostanjevici še danes izvršuje patronatske pravice nad župnijo. Občina leži v severnem delu brežiškega sreza in obsega valovito sredogorsko pokrajino. Župnija Pišece (dek. Zvonik je ostal stari. precej hribovita lega. mnogo starinskega. Zaselki Banovec. Križev pot je iz 1877. Zagajca.v obsegu . ki se pri Rajhenburgu izliva v Savo. in tu tudi pokopan.(jsm. Letni pridelek vina ca 1500 hl.85. ki stoji v sredini. Pišece so cerkveno pripadale do 1571 Oglejskemu patriarhatu. Cerkevje bila sprva podr.nem. zdr žand Bizeljsko 4 km. Zibot. Nekdaj cvetoča lončarska obrt se je do danasnjih dni ohranila le v skromnem obsegu. V Bistrici je mnogo postrvi in unajo ribolov v zakupu Zagrebčani. rojen 1840 Pleteršnik Maks. glavna izvirnica Brestanice. Gospodarstvo kot Pavlova vas. Matica spominsko ploščo. ceste. Kočni dol. prenovljena 1891. Prvotno cerkev sv. Debevec. Freska na oboku presbiterija je Fantonijevo delo iz 1878. nato do 1787 goriški nadškofiji. gredah in segmentnih oknih. ki jih prodajajo bližnjim imovitejšim posestnikom. V hribih goje tudi ovce. ki je razvito ob potoku Bistrici. Takrat je pišečke kmete vodil Filip Višer. na zahodu pa zbira male potoke večji Koprivniški potok. a manj gozdarstvo. 130. Videm. Na rojstni hiši mu je 1933 postavila Slov. V P. besedni zaklad. Veliki oltar je umetnina posebne vrste. se še vidijo sledovi velikega kmečkega upora iz 1573. Podgorje. se je izlocila iz pišečke župnije novo ustanovljena samostojna župnija Kapele. Vina so deloma rdeča. dviga 712 m visoki Veternik . In. raznovrstno orožje. Prevladuje listnato drevje (največ bukve in hrasti). namreč ban. stol.pred 1567. Najznamenitejša je baročna slika »Ecce homo« na slavoloku. videmske prafare. ki potrjujejo izredno razgibanost pokrajine. Prebivalstvu dajeta glavni dohodek živinoreja in vinogradništvo. V gradu hranijo dobre portrete nekdanjih grajskih lastnikov. ko je bila z materjo župnijo inkorporirana cistercianskemu samostanu v Kostanjevici. posest. trav. Perdislovce. Sestavil slov. Povprečni letni vinski pridelek znaša ca 2500 hl. Nekateri revni kmetje pletejo koše. V smeri vzhod— zahod drži tudi glavna prometna pot. najem. cesta ima mnogo klancev. toda z ozirom na to. delo kaže prehod baroka v rokoko in je iz srede 18. je občina lažje dostopna le z jugozahodne in vzhodne strani. konec 17. je gozdarstvo v splošnem podrejenega pomena in rabijo ljudje les večinoma le zase. Župno kroniko vodijo sistematično od 1886. Pokopališče. slednjič pa lavantinski škofij. hiš 420. Slika »Marijino kronanje» v atiki glavnega oltarja je Layerjevo delo. Prebivalstvo se zelo polagoma množi. da so veliki njihovi kompleksi last podsredske graščine. Površina občine 3801. Pomemben jebil grad v preteklosti tudi kot sedež deželskega Uiča. 900. deloma bela in so boljše kakovosti. Čebelarstvo je doma povsod in pridelujejo nekateri posestniki med iudi za prodajo. gozdov 2000. Mihaela. Lepa prižnica. Gradec. štirje stenski svetilniki z ogledali in dve kanonski tabli Frančiškovega oltarja so iz dobe okrog 1800. vinogradov 100. ki se izraža po členovitih pilastrih. freske v ladji pa so izvršene pod njegovim vplivom. Cerkev ima tri baročne oltarje. Župna cerkev sv. Potok je tudi zelo pripraven za kopanje. njegovo ime nosi tudi pišečka šola. v p. Edina industrija je žagarstvo. Vzporedno s kmetijstvom se bavijo prebivalci v vseh krajih tudi z vinogradništvom. razno posodo in drugo. u.85 ha: njiv in vrtov 700. V njem je tudi kapela Marije Pomočnice. so zgradili sedanjo cerkveno stavbo. ostalo 101. škof. Nm ca 250 m. Leži ob obč. Sr so du fin Brežice 18. Občina Podsreda sedež Poklek Preb.

javna knjižn. rdeča pa zlasti v Trbovljah in Celju. cesti Podsreda— Rajhenburg. gorami 7 km. prenovljen je bil 1873. Graben. gori je v višini 582 m podr. Župnija Koprivnica (dek. Peter pod Sv. o p župnija Podsreda 4km. Nm ca 370 m. Peter pod Sv. Sr. Pjs.2 km. jabolka pokupijo prekupci za izvoz v Avstrijo. v Krško. meji. medtem ko odhajajo dekleta služit v Ljubljano in Zagreb. Cerkev je velika gotska stavba. Zdravo podnebje. Zaselki Dobrova. graščine Rajhenburg (samostan oo. žand Senovo 14 km. gozdarstvo podr.). podaljšali so ji ladjo ter prizidali nov zvonik in dvoje stranskih kapel. Sr Brežice 18. so du fin Kozje 7 km. Preska. p župnija Podsreda 3 km. Kat. Sr Brežice 35. Šola v kraju. Romarska kapela sv. žel Rajhenburg 11 km.3 km. Leži na Orlici v sedlu tik pod njenim najvišlim vrhom. Dostop z vozom. gozdarstvo. so du fin Kozje 11 km. gori nad Podsredo 1 km od ban. Brežice 18. Nm 423 m. Vas ima prijazno lego v mali dolinici med hribovjem ob ban. žel Brežice 11 km. vinogradništvo. 481*92*77*15*18. Topovsko in kraj ban.5 km. ki je bila zidana pred 1347. so du fin Kozje 18 km. Dostop z vozom. o 3 km. Zaselki Graben. vinogradništvo in gozdarstvo. 198*36*24*12*4. p š župnija v kraju. d. Mimo teče večji Koprivniški potok. Rašno. Rupe. Pev. ust 1881. Kot. Sr Brežice 35. Sr Brežice 37. Zaselki Božični vrh. trg. o 2.. poti 4km od ban. župnija Podsreda 7 km. poti 4 km od Podsrede. Nm 327 m. 0.2 km. p Koprivnica 5 km. drv in stavbnega lesa. ceste. 1838. izobr.5 km. 165*25*13*12*4. 5 odd. Prisojna lega na pobočju Orlice. Prevole. Osredek. 1807. Podsredska graščina izvaža les največ v Italijo. Župna cerkev Marijinega Vnebovzetja je bila najbrž zgrajena v zač. Križe. so du zdr fin Kozje 10 km. zdr Sv. Podsela. žel Rajhenburg 15 km. Hribovito. cerkev Marije sedem žalosti. stol. zdr Sv. Padežnik. Sapole. Pjs. Gora. ki izvira pod Veternikom (712 m) ob obč. šol. Avtobusna zveza na obe strani. Peter pod Sv. je postala cerkev 1780 samostojna župnija. živinoreja.3 km. Kmetijstvo. Na Bleku. Zaselki Artiče. Bela vina kupujejo največ v Zagrebu.5 km. tja se proda tudi precej svinj in goveda. Romanja zlasti na tiho in binkoštno nedeljo in v septembru. Poljedelstvo. Vas leži ob obč. oder. Sela. V bližini so velike ogljenice. Izdelovanje železniških pragov. Dostop z vozom. Gorica. 3 odd. gorami 11 km. PRK. Na zvonovih sta namreč letnici 1650 in 1645. Sr Brežice 29 km.izseljevanje moških v Nemčijo in Holandsko. žand Senovo 13 km. Nm ca 640 m. Kmetijstvo. so cerkev povečali. Ravne. Prvotno podružnica videmske in nato rajhenburške prafare. so du fin Kozje 11 km. 232*50*32*18*3. Dobrova. Prisojna hribovita lega ob obč. Peter pod Sv. Poljedelstvo. Rupe. Zagreb in Celje. d. Zaselki Gorjevo. Grm. 2 odd. škof. Nm ca 400 m. Križke gorice. žand Senovo 17 km. Podsreda. Poljedelstvo. ceste. Škrapne. Gaj. zdr Sv. Gornje Gradišče. poti 3% km od ban. Mohorja in Fortunata je iz 1645.. tamb. 180*37*27*10*2. svež zrak. hlodov. vinogradništvo. je bila prenovljena. Leta 1866. š Pečice 2km. Brezina. 17. č. so du zdr fin Kozje 13 km. Vas leži pretežno na Stari Sv. so du fin Kozje 9 km. Spodnje Gradišče. žel Rajhenburg 18 km.3 km. Prelasko. žand Senovo 15 km. š Pečice 1 km. 698 m visoko Presko goro ob obč. Ožbalta je bila zidana 1857—1863 in stoji na mestu prejšnje razpadle cerkve. Koprivnica. žand Senovo 11 km. o p župnija Podsreda 4 km.4 km. Kmetijstvo in vinogradništvo. zdr Sv. Pusti vrh. Javorje. ki jo poleg domačih lončarjev rabijo zlasti lončarji iz Pilštanja. Srca jezusovega v Sapolah so postavili 1909. ko se prvič omenja v zgodovini. p š župnija v kraju. Gospodarsko teži občina predvsem na Brežice. gorami 14 km. Goli vrh. š Podsreda 2. izrabljanje gozdov. kajti skozi vas vleče vedno veter. PRK. Rakonca. Kapelo Presv. Sušica. Pri Zaravnem je izvrstna ilovica. šola ust. Dostop z vozom. zdr Sv. šola ust. ceste pri Pokleku. Orehova dolina. živinoreja. gozdarstvo. Sikovec. Zaselki Dolina. Leži na severnem . Gradišče. poti % km severno od ban. 292*43*27*16*3. Borovina. ki pokrivajo skoraj celotno površino bližnje in dalnje okolice. ceste. žel Rajhenburg 15 km. o 1 km. Leže na južnem pobočju Orlice ob obč. Gorjane. trapistov) še danes izvršuje patronatske pravice nad župnijo. Pečice. 122*26*21*5*2. gorami 11 km. Kapelo Marije Lurške tik ban. Gas. Stara gora. Ane je iz 1550. Peter 8 km. Pokopališče.5 km. cerkev sv. Leta 1824. Videm. žel Rajhenburg 12 km. Veliki oltar z mnogimi lesenimi kipi svetnikov je zelo lepo delo. dostop z vozom. ceste je dal postaviti 1885 Blaž Sikošek v zahvalo za srečno rešitev iz bitke pri Novari (1849). Zaravno. ceste ležeče Železno. o 3 km. Kapela sv. Nm 244 m. lavant. Nm ca 300 m. vinogradništvo. žand Senovo 16 km. PSVD. Slatna. Ljudska knjižnica. Na Stari Sv. Sr Brežice 24. žel Rajhenburg 17. 1600 duš. Pjs.7 km. Ulčice. žand Senovo 16 km.. p š župnija Podsreda 1. Cerkev je že od nekdaj znana božja pot okoličanov.

Odprta lega proti severu. o 3 km. Savo in Sotlo. je na njenem desnem bregu velika parna žaga. Staro gradišče. 1811 in 1836. Iz trga drži markirana pot na Sv. ki se bavijo tudi z vinogradništvom. 218*45*25*20*5. Leta 1441. Potok. V gradu je bilo eno izmed njenih upravnih sodišč.5 km. ki je prvotna podsredska naselbina. Zaselki Brezorano. tako zvani Novi trg. ki je prizadejal občutno škodo in terjal tudi smrtne žrtve. so zgradili 1800—1806 sedanjo cerkveni stavbo kakih 50 korakov bolj proti jugu. Kmetijstvo in vinogradništvo. ki so razpostavljene na obeh straneh močno razširjene ceste. Poljedelstvo. ki je bilo v njem nastanjeno. zdr Kozje 10 km. žel Rajhenburg 11 km. Zaselki Handija. kjer je bil tržni dan vsak četrtek. so du fi Kozje 13. lavant. je bili skupno z materjo župnijo inkorporirana gornjegrajskemu sa mostanu. Po smrti svojega moža je vdova bl. Cerkev je bih prvotno podružnica prafare sv. Lopanka. deloma s slamo krite hiše. živinoreja in vinogradništvo. Ko je 1798 pogorela.vznožju strme Orlice kraj velikega potoka Bistrice. Župno cerkev sv. Avtobusna zveza s . Nekaj obrtnikov in trgovcev. gore (521 m. p š Koprivnica 1 km.1 km. Trg. z letnico 1667. 163*31*23*8*6. Kraj se naziva po sredi. Rožce. Lepi izleti na srednje visoke griče. p š Podsreda 2. Zgodovinska znamenitost kraja je podsredski ali srenjski grad. V kraju je posebno hudo morila kuga 1358. se je sprožil velik plaz. Veniše. 1529. Leta 1364. so du fin Kozje 9. stol. Sr Brežice 34. Ob sredah je najbrž izvrševal podsredski graščak tudi sodstvo. Leta 1895. južno od trga leži v nm 474 in podsredski ali srenjski grad. ki stoji sredi trga. Ptujski. Leži med Poklekom in Koprivnico ob ban. Peklenčev breg. Mihaela v Pilštanju.5 km. o 2km. p š župnija Koprivnica 1 km. Unarjev graben. Leskovec. je bil prvotno last plemiške rodbine Breže Seliških. Župnija Podsreda (dek. so dobili od krškega škofa Henrika Žovneški gospodje grad v fevd. Prvi znani grajski zakupniki so bili Podsredski gospodje. cesti sredi pota med Podsredo i Koprivnico in po pobočju sosednjega gričevja. so kupili grad knezi Windischgratzi.5 km. Tržani so pretežno kmetovalci. Ta jo je dajala v najem svojim ministerialom. Leta 1250. je krški škof podelil grad z gospoščino v fevd celjskemu grofu Frideriku Ko je 1456 rod Celjanov izumrl. dočim so sodili v Podčetrtku vsak četrtek. Sr Brežice 32. Avtobusna zveza proti Rajhenburgu in Celju. ponovno 1443. Sr Brežice 30. omenjen prvič že 1213. Podsreda je tih kraj. Ko so odtod premestili v razvijajočo se naselbino pod gradom tržišče in trške pravice. so du fin Kozj 10. Kozje škof. last graščine. Loka. ki je božja pot lokalnega značaja. Njive. še bliže pa se neposredno nad krajem dviga Stara Sveta gora s cerkvijo. Veliki Dol. Grad je bil pomemben v preteklosti tudi radi deželskega sodišča.5 km. cest proti Rajhenburgu. Nm ca 320 n Leži v dolini ob obč. Tudi grajska kapela sv. zvan pranger. župnija Podsreda 4kr Nm ca 340 m. Vzhodno od velikega kolena. Prilep. od 1461 pa ljubljanskemu stolnemu kapitlju. Avtobusa zveza s Podsredo in Rajhenburgom. Podsreda se prvič omenja v zgodovini 1213. žel Rajhenburg 12. V drugi polovici 19. Hema Breže Seliška okoli 1043 podarila Podsredo ženskemu samostami v Krki na Koroškem. 209*35*21*14*3. žand Senovo 10 km. ki je bil tu tedenski tržni dan za razliko od Podčetrtka. Gabrina.5 km. se že javljajo kot grajski zakupniki in od 1265 kot grajski lastniki Svibenski gospodje in Friderik V. Kot trg se prvič omenja 1377 in. župnija Podsreda 3kn Nm ca 340 m. Filipa in Jakoba je še dobro ohranjena. koncu trga. Stari trg. o v kraju. se je ta začela nazivati Novi trg za ražliko od Starega trga. Pred 1647 so pa postali njegovi lastniki grofje Tattenbachi. je postal grad deželnoknežj:in Habsburžani so ga dajali v najem ali pa so postavljall na gradu svoje oskrbnike. Leži ob ban. ki ga dela Bistrica. Precej raztreseno selišče. trdno zidanega in obljudenega gradu. Križišče ban. patron župnije še danes ljubljanska škofijska graščina Gornji grad. Pilštajnu in Sv. od katere se je izločila kot zaseben vikariat pred 1426. Janeza Krstnika so prvotno sezidali 1173 v s. Strmec. zdr Kozje 11 km. 2h). Poleg tega spadajo k trgu zaselki Cerkovšek. Sedanji trg pod gradom je mlajšega postanka od vzhodno ležečega Starega trga. Leta 1340. Srenjski grad. 1609. ki poseduje v bližini že močno posekane gozdne komplekse. Virt. ki je posedovala prostrano ozemlje med Bočem. Petru pod Sv. pripraven za letovišče. Vojsko. Zaloka. Podgore. Poklek. 1625 in v letih 1646—1652. žand Senovo 13. zato je. Kladje. Živa priča nekdanjega trškega sodstva in privilegijev je še danes ohranjeni sramotilni kamen. Ciglana. Vršelec. Grad. ces in v njeni bližini.5 km. zdr Kozje 13 km. Dva km vzhodno odtod so na pobočju Orlice ogljarske bajte. poti 2 km južno od Koprivnice in p sosednjem gričevju. stara zgradba z visokim stolpom na severnem pobočju Orlice. Pokopališče. žel Rajhenburg 10 km. Duple. Godule. ki so še danes lastniki dobro ohranjenega. Osrčje kraja. je pripadla gospoščina krški škofiji. Socko. Svet je tu precej plazovit.) ima 1862 duš. Ko je samostan med 1067—1071 prenehal.3 km. sorodnikom bl. tvorijo pretežno pritlične.2 km. Ohranjeni trški privilegiji so iz 1560. Heme. žand Senovo 12 km. gorami.

Sam Rajheburg ima precejšnjo obrt in industrijo. Površina občine 1695. Svet je peščen. hiš 316. in paš 440. Loke.25 ha: njiv in vrtov 470. Rtiče. Rajhenb. Občina Rajhenburg Preb. posest. ki nadomeščajo nižine. koč 63. najem. vinogradov 17. trav. vmes pa so ozke in globoke grape. Rupe. gozdov 721. Hribovje je položnih valovitih oblik. ilovnat. Slatna. Tu tečeta Dolski potok in potok Brestanica. Občina je gosto obljudena. sicer pa pri rodoviten. občina leži na levem bregu Save. Gore. 2030. Vasi so navadno razdrobljene v male zaselke in le: pretežno na slemenih hribov. Ribolov v Savi. Zaselki Drča. kjer ji pripada večidel hribovita pokrajina. . 39. ostalo 41. 214. Koprivniški graben. Oki Prelasko. ki se združita v Rajhenburgu malo pred izlivo v Savo. Prebivalstvo živi od kmetijstva in lesne trgovine.25. postrvi v potokih. deloma skalovit. Kmetijstvo in vinogradništvo. Simonina.Podsredo in Rajhenburgom.

.

Kraj je bil naseljen že v predzgodovinski dobi. Trebež. Na riinsko dobo spominjajo odkriti miljniki ob znameniti rimski cesti kraj Save in sledovi mostu. Gotovo je obstajal že v tem času prvotni rajhenburški grad. Gotovo je dobil kraj trške pravice že v 14. izobr. Vrbec. ki so tu gospodarili od 1290 do 1570. ki se izvažajo v Nemčijo in Češkoslovaško. zlasti jabolka. cesta Rajhenburg—Podsreda. Sr du Brežice 23. omenja že 838. vodni sport. Pridelovanje cvička (letno ca 70 hl).). cerkev sv. o zdr žel pTt š župnija Rajhenburg 4* km. Nm ca 240 m. Zaselki Brezje. Videršk. Nm 281 m. Redna avtobusna zveza s Senovim. 1774. Strma reber. Slov. 108*18*12*4*2. so Sevnica 18 km. 781*122*106*2*14. Leže v kotlini med hribi ob istoimenskem potoku kraj ban. stoku Koprivniškega potoka v potok Brestanico. Romantična okolica. Gozdarstvo in kmetijstvo Sadjereja. zlasti jabolka. žand Senovo 3 km. fin Krško 9 km. so Sevnica 18 km. Čerenc. Graben. Križa. Nm ca 250 m. K vasi spada tudi v mali dolinici ležeče naselje Jeričdol (nm ca 260 m) ob. žand š Senovo 4 km. od 1493 do 1499 je užival celo čast štajerskega deželnega glavarja. Gorica. še navaja kot vas. višji vojni stotnik na Štajerskem. Solnograški nadškof Konrad je dal zgraditi 1127 ali pa med 1130 in 1147 na strmem kamnitem hribu nad Savo utrjen grad v obrambo proti napadom Madžarov. Skebelj. Kantalon. Rajhenburg. Pravih kmetovalcev je malo. ki se pri kolodvoru odcepi od ban. Kumerca. Dostop z vozom. Njegovemu potomcu Viljemu. L. Kraj Rajhenburg se v 13. ki se. 4 km zahodno odtod odcepi od ban. 8 odd. štrok. Zaselki Čerenc. stol. mejnemu grofu savinjske marke. č. ki se bavi z izdelovanjem čokolade in likerja »trapestin<!. tržnega dne . o zdr žel pTt š župnija Rajhenburg 3 km. V potoku primerno za kopanje. 182*31*16*9*6. Rekelnica. in neko posestvo pri Krškem plemiču Valtunu. katerega razvaline še štrlijo v nebo tik nad Savo. PCMD. Grad so dajali nadškofje v najem. kar dokazujejo najdbe iz hallstattske dobe. Šola nst.3 km. Sr du Brežice 20*9 km.3 km. je premagal Madžare Ivan Rajhenburški skupno s celjskim vojskovodjo Janom Vitovcem. Nm 191 m. od svojih zemljiških gospodov solnograških nadškofov. fin Krško 8 km. Zdravnik. Izhodišče avtobusne proge v Podsredo in Kozje. izvzemši dobo od 1480 do 1491. V srednjem veku se R. Rupe Sirovce. K trgu spadajo zaselki Jeterno selo. posestva še pomnožil. Žaselki Cvajerka. Prirodno kopališče v Savi. žand Senovo 4 km. prodaja živine in živinorejskih proizvodov. čolni. enajst trdnjav na Ogrskem. Mohor. cerkev sv. ceste Sevnica—Videm. Dostop z vozom. Leži ob banovinski cesti Rajhenburg Podsreda. Križ. so Sevnica 20 km. Po njegovi smrti je podarila vdova bl. Hema 1043 svojb posestva v R. Najznamenitejši grajski posestniki so bili Rajhenburški vitezi. mnogo postrvi. poti 6 km od ban. Pridelovanje vina (letno ca 250 hl). Sr du Brežice 23. Sr du Brežice 21. Kozjega i. je izročil nemški kralj Arnulf tri kraljeve kmetije v Marki tik Save pri R. Avtobusna zveza na obe strani. solnograški nadškofiji v zameno za desetino na Koroškem.Anže. fin Krško 9 km. žand Senovo 7 km. Rajhenburg je pripravno letovišče. Nm ca 220 m. Avtobusna zveza z obema krajema. Leži na hribčku nad potokom Brestanico ob obč. nad.. Elektrika. sončne kopeli na obrežju. Koroškem in Kranjskem. so Sevnica 15 km. trg. Sv. ceste v Rajhenburgu. jabolki in živino. 286*35*21*12*2. Prodaja živine in lesa le v domačem kraju. Dobra sadjereja. Pripravno za kopanje. Leži na levem bregu Save ob potoku Brestanici v ozki zaseki med hribi. ceste v Rajhenburgu. Rajhenburžani so bili zelo vplivni in mogočni vitezi ter lastniki mnogih gospoščin (Brežic. stol. sedaj trapistovski samostan.3 km. Rajnpreht Rajhenburški (f 1505). 156*27*22*4*1. o zdr žel pTt župnija Rajhenburg 6 km. Samostan poseduje lepe vinograde ter vzorno urejeno poljedelstvo in živinorejo. Anže leže kraj potoka Brestanice ob obč. ceste Rajhenburg—Podsreda. RK. Prebivalstvo se v glavnem bavi s trgovino in obrtjo. Na vzhodni strani vasi je še neraziskana podzemeljska jama. obiskujejo ga skoraj izključno naši državljani. je segalo mestno ozemlje rimske Celeje (Celja). Armeško. je nemški cesar Henrik II. dr. Šutna. Duha s pokopališčem. Gospodarstvo kot Armesko. Sv. Gas. iz domače plemiške rodbine Breže Seliških. fin Krško 4 km. Skozi trg drži ban. podr. je osvojil v bojih z Madžari za cesarja Friderika III. Reber. Poleg običajnih trških privilegijev. Sr du Brežice 17. Vodni mlini. Dobrova. Bukov in hrastov gozd. Samostan trapistov. Bukovi in hrastovi gozdovi. Bukovi in hrastovi gozdovi. 1448. Trgovanje z lesom. ko je sem pribežal slovenski panonski knez Pribina k mejnemu grofu Salahonu. Trgovanje z lesom. PRK. Graben. o zdr žel pTt župnija Rajhenburg 6 km.3 km. Brod čez reko. Leta 895. o zdr pTt š župnija v kraju. Skalovje. kat. Zaselki Armez. š. ki je tu držal čez reko. Lokve. so Sevnica 19 km. Brihova. poti. SKj. podr. Tujski promet izkazuje več sto nočnin na leto. d. Do R. Na strmih pečinah nad Savo leži na krasni razgledni točki nekdanji grad. Lepi izleti po okolici. Površnica. Ilovec. žand š Senovo 6 km. fin Krško 10 km. ko je bil grad v oblasti Madžarov.

Čevec.enkrat v tednu. Zaselki Artiče. sta iz obeh gradov skozi okno istočasno ustrelila oba brata drog na drugega in sta bila pri tem oba smrtno zadeta. pozneje pa rodbine Flisove. ki je bil obenem lastnik Brežic. so Sevnica 15 km. Samostan je bil 1891 povzdignjen v opatijo. Po tradiciji je njegov postanek posledica prepira med rajhenburškim vitezom Nikolajem in njegovim bratom. V 19.5 km od ban. po načrtih arh. 1695. ceste v Rajhenburgu. V presbiteriju so vidni sledovi fresk svetnikov. Ko je 1862 stekla železnica Zidani most Zagreb. Pozneje je bil sezidan še drugi spodnJi grad v trgu ob Savi tik kraj železniške proge. žand Senovo 3 km. Videm. Leži ob obč. so Sevnica 21 km. nekdaj last Rajhenburških vitezov. škof. je prodal solnograški nadškof Wolf Ditrich rajhenburško gospoščino rodbini pl. o zdr žel pTt š župnija Rajhenburg 1 km. pravico do štirih letnih sejmov. Sr du Brežice 22. Trebež. Lepec. Leta 1434. Petru in Pavlu in je nastala najbrž že v 11. Boštjana je bila zgrajena 1523 v zgornjem delu trga. poti 1. Višek moči in slave je dosegla rajhenburška gospoščina pod grofom Ferdinandom Attemsom. Leži v dolini ob potoku Lokve in po sosednjih vzpetinah. 1878. Raztez. Gospodarstvo kot Armeško. Še danes hranijo v grajski kapeli dve človeški lobanji. Župna cerkev lurške Matere Božje. Hrib. Ponikva. Mačkovce. in 1583. Kraj je 1691.. je Rajhenburg prenehal biti savsko pristanišče. ki jo je vršil magistrat z 12 svetovalci. Postojna. Pokopališče. Bistrice. ki so ga posebno hudo izropali in požgali 1476. Poznejši lastniki gradu so bili grofje Attemsi (od 1721 do 1802). priv. Dolina. Stolovnik.5 km. celo lastno kovnico denarja. Zaselki Dvorec. stol.6 km. V vsej svoji obsežni gospoščini so uživali nekdaj graščaki pravico lova in ribolova po vseh vodah in po Savi 10 km daleč. Vurberga. zelo raztresene hiše. ki so se vrstile od Hrvaške meje do Zaloga pri Ljubljani. Solnograški nadškofje so imeli v R. Ti so ga brezuspešno oblegali 1515. Prvič se omenja šele 1213 in ponovno 1273. žel Rajhenburg 5. ki ju stavlja tradicija v zvezo s postankom novega gradu. gotovo pa v 12. Nm ca 300 m. cerkev sv. so ga kupili s številnimi zemljišči vred francoski trapisti. Kraj obdajajo z vseh strani iglasti in listnati gozdovi. podr. Triladijska romanska bazilika z dvema zvonikoma je v notranjosti okrašena s freskami. tako zvani »turn«. iz nje se je izločila kot vikariat najbrž v 12. 1895 in 1906 precej trpel od Potresov. doc. so se na gradu vrstili različni lastniki. Trg je veliko trpel od napadov Turkov. na Karl. Dostop z vozom ali avtom po obč. je imel R. po kateri se tudi še danes naziva. trapistov. Podčetrtka. o zdr pTt š župnija Rajhenburg 5 km. Graben. 1880. Grad je bil v preteklosti sedež grajskega sodišča z lastnim pomerijem in obenem tudi sedež deželskega sodišča. univ. Ti reformirani cistercianci. Nm ca 195 m.) šteje 6319 duš. Gornje. K spodnjemu gradu spada še tretji Flisov grad. Nato so gospodarili na gradu vitezi Gradneški. primarij bolnice v Mariboru. Prvotna cerkev je bila posvečena sv. Podlesk. junija 1929 posvetil in povzdignil v baziliko. Začetki rajhenburškega šolstva so že iz 1681. 328*49*23*18*8. Sedanjo cerkveno stavbo so sezidali zunaj trga 1908—1914 v spomin petdesetletnice Marijinega prikazovanja v Lurdu. Gorica. Lepi sadonosniki. stol. Ptuja in dr. v Pragi. fin Krško 6 km. Lastine. Mali Raztez. Njihov grb je še danes videti nad grajskimi vhodnimi vrati. Cerkveno je župnija pripadala do 1751 oglejskim patriarhom. Sr du Brežice 20 km. stoletju. Na bregu. Tudi spodnji grad je danes v lasti trapistov. Rjavec. . Rajhenburg je bil v srednjem in novem. imajo tu vzorno gospodarstvo. Pri samostanu je tep širok drevored starih kostanjev. Hribovito. Slednji se je izselil iz starega gradu in si jesezidal novo poslopje. Slednji so preuredili grad in mu dali sedanjo obliko. 18934*14*14*6. Vrtače. ko se tu prvič omenja šola. Veličastno cerkev je sam papež s posebnim pismom z dne 8. Leta 1595. poti 4 km severovzhodno od Rajhenburga. Leta 1881. Veliki Raztez. 1573. V dobi kmečkih uporov so se pred gradom pogosto pojavljali uporni kmetje. ki jim služi danes grad z veličastvenim obzidjem in lepim razgledom za samostansko poslopje. Tu je takrat imenitno uspevala obrtnost. Župnija Rajhenburg (dek. Rajhenburška cerkev je bila prvotno podružnica videmske prafare. žand Senovo 6 km. Matko Ivan. Tu rojen 1885 dr. Kot župnija se navaja že v oglejskem dajatvenem seznamu iz 1296. Patronatske pravice nad župnijo izvršuje kot užitnik rajhenburške grašcine samostan oo. veku važno pristanišče za trgovino po Savi. Dostop z vozom. Mačkovce. Z vinom in žitom natovorjene ladje so vlačili z živinskih postaj. lastnega sodstva s trškim sodnikom na čelu in lastne trške uprave. Moscon. Pod Slomom. Vinogradništvo je brezpomembno. Les rabijo le za domače potrebe. nato do 1787 goriški nadškofiji in slednjič lavantinski škofiji. lavant. Janeza Pascherja iz Graza. fin Krško 10 km. največ je bilo strojarjev. do 1630 pa baroni Galli Gallensteini.

Nm ca 260 m. zdr žel pTt s župnija Rajhenburg 7 km. Zavrate. poti 6 km od Senovega. S. Mešč. zdr žel pTt župnija Rajhenburg 5 km. Poreber. Rupna loka. 278*49*21*24*4. Zelo raztreseni zaselki Belo. cerkev Sv. Peč. 1930. vetrovi. zdr žel Rajhenburg 9 km. žand š o v kraju. Vinogradništvo v malem obsegu. 116. Eržlina. Sr du Brežice 27. ostalo 56. Jakob. poti 1 km od ban. da je tukajšnja pokrajina zaščitena pred s. letno prodajo do 5 vagonov jabolk. Cesta. Gospodarstvo kot Armeško. so Sevnica 18 km. o žand š Senenovo 4 km. Leži ob obč. Sr du Brežice 21 km. jošta. 242. Prometno in gospodarsko središče občine je Senovo. Dolsko. Sr du Brežice 22.02 ha: njiv in vrtov 659. o žand š Senovo 3 km. Dostop z vozom. lepe postrvi. fin Krško 11 km. Vrhi. 4 . Zapečje. Sr du Brežice 32. Doberce. Travni laz. fin Krško 10 km. V bližini ležišče premoga. Plešivec. Puste lošce. Zidanca.3 km. Visoko gorsko ozadje na s. Pavla. Iz nekaterih vasi prodajo mnogo jabolk tudi v tujino. ob katerem se vrste vodne žage. Pekel. 1923. Leži na jugovzhodnem pobočju Bohorja (1023 m) ob obč. župnija Koprivnica 4 km. Kladje. Mrčna sela. Marof. Ostalo gospodarstvo kot Lokve. Zaselki Dolge njive. Kraj se naziva po nekdanjem gradu Reštanju. Nm ca 420 m. Nm ca 315 m. hribovita lega. Sr du Brežice 26. Zato je podnebje zelo milo. Kališovec.8 km. Gabrčna dolina. Fužine.50. poti 1 km zahodno od Senovega kraj Dolskega potoka. Raztresene hiše vrh slemen in deloma v dolini kraj Dolskega potoka. Vas sestavljajo mali zaselki Bobovše. so Sevnica 26 km. Nekaj vinogradništva. Dostop z vozom ali avtom. Lošce. Na bregu. ceste Rajhenburg—Podsreda. Lepi bukovi in smrekovi gozdovi. Dobrova. zdr žel pTt župnija Rajhenburg 7 km. Dostop z vozom po obč. Slatno. Trloboko. Postrvi v bližnjih potokih. Vučake. Dostop z vozom. Leži kraj vinogradov in gozdov ob obč. podr. Topolovec. Slivje. Gospodarstvo kot Armeško. zdr žel pTt župnija Rajhenburg 9 km. 408*64*42*. so Sevnica 20 km. Volčja miza. Grič. Zaselki Cov. 523*84*21*22*41. Vrh. Na perišču. Poleg travnikov in njiv je tu mnogo lepih sadovnjakov in precej vinogradov. zdr žel pTt župnija Rajhenburg 4 km. Vovčevje. Janeza na Cesti.5 km od ban. 532*79*26*21*32. Dostop z vozom. o žand š Senovo 6 km. Zučica. Na cesti. fin Krško 10 km. hiš 502. 1160. Senovo). zdr žel pTt župnija Rajhenburg 10 km. cerkev sv. Nm ca 500 m. Občina leži s. Pod vasjo v Brestanci primerno za kopanje.5 km. Pristova. 335*53*34*15*4. V Storih. Studenčne. so Sevnica 23 km. Lesna trgovina. Suh Polič. vinogradov 85. Zaselki Bukošek.6 km.5 km. Dobrovče. Tratna. Leži v hriboviti pokrajini ob obč. o žand š Senovo 4 km. Ravni log. fin Krško 13 km. Čeričje. Odkopani rimski predmeti. 172*28*12*13*3. odtod je večji premogovnik. fin Krško 12 km. posest. Za Grmi. pTt Rajhenburg 8 km. Pozneje je pripadal Rajhenburškim vitezom. Gabrina. Prodaja mehkega in trdega lesa. Kmetijstvo in rudarstvo. Jagote. zdr žel pTt župnija Rajhenburg 7. Lipin vrh. Na žagi. podr. Sobnik. Dol. Gospodarstvo kot Armeško. ceste Rajhenburg—Podsreda. Površina občine 4051. Gače. Sveti jošt. 12 odd. Mali Kamen. Na hribu. fin Krško 9 km. Karpati. Krvica. Okrog. so Sevnica 19 km. 144. so Kozje 17 km. Sr du Brežice 24 km. in paš. Nm 315 m. Kmetijstvo. Zakl. Švarc. Prisojna. Reštanj. Zaselki Kokotnik. Sr du Brežice 32. poti 1. Na mlakah. od rajhenburške občine in obsega zgolj hribovito pokrajino tja do Bohorja (1023 m) in Veternika (712 m). Plotinc. Leži na griču severovzhodno od Senovega ob obč. Nm ca 450 m. so Sevnica 18km. Kozlova sela. Požgance. Nm ea 350 m. Toplice. Dostop z vozom. Jablanca. 3131. Sv. poti 5 km zahodno od Senovega.5 km. ki tečeta v ozki in globoki dolini proti jugu. podr. o žand š Senovo 6 km. Vrtača. Gaj. Lastina. Jazbine. Jevša. fin Krško 12 km. šola ust.7 km. Brezje. trav. Trebkovje. fin Krško 8 km. ki daje ondotnemu prebivalstvu glavni zaslužek.52. Ima hribovito lego na južnem vznožju Veternika (712 m). Zaselki Borna. delno župnija Koprivnica 4 km. V rovih. Škofov križ. Pleselce. Jelše. najem. poti 3 km zahodno od Senovega.4*18. Znatna sadjereja. ki se omenja že 1235 kot last Reštanjskih gospodov. Podgorje. Čevca. o žand Senovo 3 km. Orešje. cerkev sv. 274*44*32*7*5. Režeče. Postrvi v potoku. Senovo.3 km. Premogokop (gl. Leži na prisojnem pobočju hribovja ob občinski poti 2 km severno od Senovega.Občina Senovo Preb. 117*20*8*9*3. Sr du Brežice 24. Najvišli predeli so zarastli z iglastimi in listnatimi gozdovi. o žand š Senovo 1. Završe. je vzrok. Dostop z vozom. Ponekod je v razvoju čebelarstvo. gozdarstvo in vinogradništvo (letno ca 150 hl navadnega vina). Tu izvirata Dolski potok in Brestanica. so Kozje 3 km. šola ust. V velikem slovenskoHrvaškem kmečkem uporu je bil grad razrušen in je danes v popolnih razvalinah. Rakoše. Povprečni pridelek vina ca 500 hl na leto. gozdov 2056. koč.

Ledina. posest. cerkev sv. Površina občine 2501. Nm 384 m. Prisojna lega na pobočju hriba. Senovo. Nekateri se preživljajo tudi s tovarniškim delom v Šmarju. Dostop z vozom. je premogovnik prevzela Trboveljska premogokopna družba. v Zgornji Sevnici in pri Rajhenburgu. nam. od koder se les po železnici odpremlja v razne kraje naše države. 168*29*16*13*4. Sr du Brežice 24. Tvorijo jo mali zaselki: Cerovce. Sr du Brežice 26. Znatna sadjereja.. Resa. cerkev sv. Drožanjska gora. Poleg nje so odkrili predzgodovinsko gradišče. fin Krško 10 km. poti 1 km od ban. Jeraj. Občina obsega hribovito ozemlje na obeh straneh potoka Sevnicne in se razprostira na jugu do Save. Več lepih . Priljubljena božja pot. Zdravnik. poti 2. Travnik. Občina Sevnica Preb. Vrh. Kmetijstvo.25. cerkev sv. Ravne. Drenovec. Dolgi vrt. Avtobusna zveza z Rajhenburgom. Zveza rud. jugosl. PRK. Probuda (pevsko). Tja prodajajo okoličani svoje kmetijske proizvode in les. Dostop po obč.. Premogovnik je deloval že v 18. Kmetijstvo in lesna trgovina. V mali meri se skoro povsod prideluje lahko vino. poti 3 km severozahodno od Senovega. K vasi spadajo zaselki Armez. Gornje Črete. Kmetijstvo in rudarstvo. zašč. Roka kaže sledove pozne gotike. Nm 317 m. sicer pa je industrija koncentrirana v Šmarju in Sevnici. deloma belo. stol. Kladje. Polje. Avtobusna zveza na obe strani. Leži ob obč. Gas. Martina v Lamperčah. Leta 1933 so ga nakopali 28. Zajčji kot. V vasi se stekata Reštanjski in Dolski potok. Dostopno vsem vozilom. Pod Gajem. ki leže na prisojni strani hribovja ob obč. Belca.. a največ cviček. Nm 210 m. tu in tam je pomembno tudi čebelarstvo. Ograj. Črete. kostanj. Matland. Ostrožno. Drenovec. podr. Nekateri prebivalci se preživljajo tudi z delom v tovarnah. Zaselki Borovina. vinogradov 40. Izvoz jabolk v Italijo in Nemčijo. ki ga dovažajo iz dnevnega kopa v Reštanju po 2 km dolgi žični železnici. so Sevnica 20 km.3 km. Metenca. č. Lepi. Dostop z vozom. V okolici Senova je ta posedoval premogovnik v Srebotni dolini za Reštanjem. deloma na griču pod Veternikom (712 m). precejšnje sadjarstvo (jabolka in hruške). Svoboda. Podbukovje. Volavec. Gospodarstvo kot Armeško. župnija Koprivnica 4 km. Letno pridelajo ca 140 hl navadnega vina. Separacija. podr. nekateri tudi hodijo na tovarniško delo. Jakoba. Šele ta ga je začela racionalno eksploatirati. Precejšne površine pokrivajo gozdovi (bukev. podr. so žand zdr fin žel o pTt š župnija Sevnica 6. zdr žel pTt Rajhenburg 9km. Z izjemo Sevnice in Smarja sestavljajo kraje razdrobljeni zaselki. trav.2 km. Manj rodovitno. Elektrarna. Srobotno. Lamperče. 153*26*14*10*2. Izpred cerkve sv. Ob Sevnični se vrsti mnogo vodnih žag. Leži v kotlini med vinorodnimi griči ob obč. Podgora. pa tudi v Italijo. hrast. ceste le z vozom. Vinogradništvo v malem obsegu. Za bajerji. Tod so ugodni smuški tereni. Leta 1904. a močno izsekani gozdovi. 293. N0.8 km. in paš. Leži kraj potoka Brestanice ob banovinski cesti Rajhenburg Podsreda. Veliki Kamen.8 km.. poti ca 3 km severno od Sevnice. stoletju. Roka je lep razgled. koč. zato je lesna industrija zelo močno razvita. 339*55*32*19*4. Razvito čebelarstvo. Cerkev je bila zgrajena v spomin na kugo. Bukov in hrastov gozd. o žand š Senovo 5 km. Brezje. Kozje gora. d. Ležišče rjavega premoga je v višini 450 m. cerkev sv. Sr du Brežice 38 km. Društva: SKj (godbeni odsek). Terje. Vočivje. ca 400 m. Premog ima 4000—4900 kalorij. Kurja vas. iglasto drevje). 224. Zabukovu pri Reštanju. Sedež rudnika Trboveljske premogokopne družbe. mali vinogradi. Rok in Setenje. podr. fin Krško 13 km. Rožlin. Vas se razprostira deloma v ravnini. Zajčja gora in Zleteče. Pekel. Vas sestavljajo zaselki: Brezje. Črete. Šedem. dece in mlad. Delak. 520. najem. Drožanje. 2866. Odtod spravljajo premog po ozkotirni rudniški železnici na kolodvor v Rajhenburg. so žand zdr fin žel o pTt š župnija Sevnica 5.. kjer čistijo premog. gozdov 1225.5 km od ban. Babja dolina. lastnika številnih rudnikov okoli Zagorja in Litije.6 km. Debelina sloja znaša 18 m. rud. postrvi in belice. so Sevnica 21 km. katerih prebivalstvo živi predvsem od kmetijstva. Zaselki Gabela. Nm ca 400 m. Grmdol. Postrvi v potoku. Sapiček. Sr du Brežice 37.25 ha: njiv in trtov 650.odd. Martina. Gospodarstvo kot Armeško. 143. Kra. Sv. Vas leži na hribovju v kotu med Savo in dolino Sevnične. 371*84*38*46*8. hiš 517. ostalo 66. Bohor (lovsko). Kozjak. Nm povpr.000 ton. Sploh je Sevnica izrazito gospodarsko središče vse občine. Vodovod. Zapečje. podr. ceste v Rajhenburgu. Reštanjski premogovnik je 1852 prodal Alojziju Miessbachu z Dunaja. o žand š Senovo 2 km. ko je bil last znanega Viktorja Ruarda. Grilovka. Hrušovje. Ledina. ki je tu večkrat morila v 17. Rudnik je to leto zaposlil povprečno 140 rudarjev. Drožanje. zdr žel pTt župnija Rajhenburg 6 km. Precej razvito je perutninarstvo in sadjereja.

1646 in 1652. Strok. Sela.8 km. Pomembno je pridelovanje jabolk zlasti v Peklu. Kmečki pokret je zajel 1515 in 1573 tudi podložnike sevniške gtaščine. V rimski dobi je bilo tu najbrž pristanišče za brodarstvo po Savi. Ti ostanejo njeni lastniki do 1595. obrt. so žand zdr fin žel o pTt š župnija Sevnica 8. Pohorje. Pjs. S Kranjsko je kraj vezal most in brod čez Savo. Nar. cesti 2 km od ban. Veliko je trpel trg od požarov. avgusta 1812. Škovc. Trg uživa azilsko pravico. Gline jame. Orešje. naklonili trške pravice že v 14. Vrtača. 1321*228*72*156*92. 1782. Krakovo. Pri Dobrovi je par vinogradov. ust. ca 450 m. Sr du Brežice 36. 1529. kraj Savinje do Zidanega mosta zgradili novo. 1625. Šola je obstojala že 1782. Bronasta najdišča pričajo o predrimski naseljenosti kraja. Lovrenca v Žabjeku. zlasti jabolka. Sr du Brežice 31. Sportni klub. od Drožanj ob obč. podr. Šele 1816 so to cesto popravili oz. Orehovo. 112*23*10*13*8. maja 1869 se je tu vršil velik tabor. V neposredni bližini trga so lepi tereni za smučanje in sankanje. Kmetijstvo. so žand zdr fin žel o pTt š župnija Sevnica 5 km. ceste. a tudi čebelarstvo je vzorno urejeno. Ako tržan koga ubije. cesti. 3 ure. Trg ima zelo prikupno lego na levem bregu Save na obeh straneh ban. Društva SKj. Pomembno je predvsem sadjarstvo. ki leži na desnem bregu Save blizu izliva Mirne. lesna trgovina. Mimo drži markirana pot na Lisco. Leta 1408. Gas. Prvič se omenja Sevnica 859. mora skrbeti za blagostanje trga. K vasi spadata zaselka: Dobrova in Leboje. Kostanje. znatna sadjereja. so žand zdr fin žel o pTt š župnija in veterinar v kraju. Tudi v srednjem veku je ležala Sevnica ob važni prometni poti. Sevnična. Pecelj in Pekel. Kraj tvorijo mali ločeni zaselki: Cimper. šola. Grad. ki so bili zakopani okoli 1529 ob priliki turške nevarnosti. js. Tu je domovina poznane sevniške voščenke.9 km. d. deloma po sosednjem hribovju.razglednih točk. v katerem jetudi nekaj mičnih vil. Konjska glava. vinogradništvo v skromnem obsegu. PCMD. 2. Trgu daje slikovito ozadje zelen grič s staro graščino. ki je vodila tod mimo iz Celja v Zagreb in Sisak. Sr du Brežice 35. Sevnica je znana tudi iz dobe naših taborov.8 km. Kuga je morila posebno v letih 1358. Nekateri prebivalci se bavijo tudi s kmetijstvom. NTO 190 m. trg. Metni vrh. lesna trgovina. Martina sredi trga poleg lipe je iz 1754. Cesta drži čez Savo po velikem lesenem mostu. so žand zdr fin žel o pTt š župnija Sevnica 4 km.. ko jo je kralj Ludvik Nemški podaril solnograškim nadškofom. Kraj leži na levem bregu Save ob ban. zlasti z Ledine in Zajčje gore. Nm povp. Jelovec. Dostop z vozom.. 5. Kot domačo obrt je omeniti vrvarstvo. v poseben okras lepi vrtovi in številno sadno drevje. Uničili so jih požari in sovražniki. Trupoglav. Številne odkrite rimske starine (votivni spomeniki obrečnih božanstev) poseduje Narodni muzej v Ljubljani in deloma joanneum v Gradcu. Sr du Brežice 39. stol. Trupoglav. Enake privilegije je trg dobival tudi kasneje. je 14 dni deležen njegove zaščite. ceste Sevnica—Planina. Nm ca 200 m. najbrž 1322. je potrdil nadškof Lenart privilegij. Lizabon. 229*38*26*12*5. 141*28*20*8*5. Preška gora. ceste Zidani most Videm. Združ. Od starejših trških privilegijev ni ohranjen niti eden. vodne žage.1 km. je izdal nadškof Eberhard za Sevnico iste določbe. Precej sadja. Konjiško. izdelovanje kopit). Povprečna nm ca 280 m. ki so jih dobile solnograške Brežice že 1353. Prirodno kopališče na Savi. RK. Kolekt. Metni vrh. Vrbovec in Žabjek. Gotovo so ji njeni zemljiški gospodje. Avtobusna zveza s Sevnico in Planino. združ. kdor ni tržan. ki si jo je osvojila brez odpora. H kraju spadajo zaselki Artiče. Sevnica je izhodišče avtobusne zveze s Planino. N0. O nekdanji živi trgovini priča tu najdba okoli 800 srebrnih večinoma italijanskih novcev. Kmetijstvo. ki ga lahko imenuje nadškof ali vicedom. Ponovno je pogorel 11. V kraju se odcepi banovinska cesta na Radno. Kraj sestavljajo zelo raztreseni zaselki: Hudo Brezje. Lepi izleti po okolici. kdor se vanj zateče. Vas ima hribovito lego sev. Strelska druž. Mimo vasi drži markirana pot na Lisco (947 m). Pod solnograško upravo se je Sevnica kmalu povzdignila do znatne veljave. medtem ko so samemu kraju. Trg ima močno razvito obrt in industrijo (lesna industrija. na . se z njim postopa kot z meščanom v Ptuju: sorodniki umorjenega imajo pravico do premoženja ubijalca. predvsem radi trgovskih ozirov. š. ki ima prav velik osebni in tovorni promet. markirana pot). Leta 1513. Spomenik sv. PSVD. 13 odd. marca 1763 je izvzemši dveh cerkva in treh hiš popolnoma pogorel. Gobovce. ne sme točiti vina in ne loviti rib. Ta se glasi: trški sodnik. cerkev sv. nad. Skopiče. Sevnica je prijetno letovišče. Lahovnik. ki sta ga izdala nadškofa Eberhard in Sigismund. Slednjega leta je kmečka vojska pod vodstvom Ilije Gregoriča prodrla od Vidma proti Rajhenburgu in Sevnici. Komen. Vinogradov je zelo malo. Najbolj priljubljeni izletni točki sta Boštanj ob Savi (3/4 ure) in razgledna Lisca (947 m. Pečje. Kmetijstvo.8 km. Sevnica. Vingrad. ki se vrste deloma ob Sevnični kraj ban. mlinarjev in žagarjev. Orešje.

posvečeni sv. Volcje 191 ljudi in 45 hiš. Žurkov dol. Sicer je morala ta rodbina kupljena posestva pozneje vrniti. Kmetijstvo. Prvotna stara cerkev je bila zidana pred 1431. Sevniški župniki so imeli v preteklosti tolik ugled. Miklavž — zaščitnik brodarjev in ribičev — še spominja na nekdanje cvetoče brodarstvo na Savi.. Sr du Brežice 33. Poljedelstvo. Sedanji lastnik slikovite graščine vrh zelene gorice (nm 256 m) je P. vendar kot duhovniki tedaj najbrž še niso bili njegovi lastniki.* hiš 262. 12 . Cerkev je bila prvotno podružnica videmske prafare. 232*47*25*22*2. in paš. in sicer je njiv in vrtov 64. precej sadja. Hudi dol. proti Zidanemu mostu in Planini. prvotno last Sevniških gospodov. 1056. Ko jo je upepelil Požar 1854. Dostop le z vozom.) ima 4118 duš. Mimo kraja drži avtobusna proga Sevnica—Planina. Občina Sromlje Preb. ceste. trav. Vinogradništvo in kmetijstvo. Mimo drži markirana pot na Lisco (947m). Žurkov dol. ko je postal last solnograške nadškofije. posest. ki pa ga je vrnil solnograškim nadškofom šele 1493. razna obrt. Trgovanje z vinom in kmetijskimi proizvodi. Lucca Wallmoden. V njej je učil Lutrov nauk Jurij Dalmatin. Nm ca 450 m. tovarna kopit in tanina. Marof. Pokopališče. jezikovno enakopravnost. Vas tvorijo zaselki: Dolge njive. Župna cerkev sv. jabolka.12 Občina zavzema nižje hribovito ozemlje do južnega roba Orlice (698 m) in se razprostira na obeh straneh ban. hruške. Leta 1545. To je bila prvotno sevniška katoliška cerkev. Župnija Sevnica (dek.4 km. Grad in posestvo sta pozneje pogosto menjala lastnike. Curnovec.61. Notranjščino poživljajo dobra freskodekoracija in slikana okna. o čemer pričajo 4 ogelni stolpiči. ostalo 30 ha. Cerkveni patron sv. Gline jame. nazvano Lutrov turn ali Lutrova klet. škof.1 Iha:* njiv in vrtov 94. lavant. S preteklostjo trga je v ozki zvezi zgodovina sevniške graščine. Leta 1909 je bila prenovljena. K vasi spadata zaselka Brod in Ledgonje. V občini biva 961 prebivalcev. poti 3 km severno od Sevnice. je bila ustanovljena kaplanija. vinogradov 165. Mosconu.50. a mu ga je kmalu iztrgal avstrijski cesar. nekaj vina. koč. Ponovno se grad omenja 1275 in 1292. Sinarje. Leta 1595. 536. ki se omenjajo že od 1400. v kolikor je ostal v tej občini. je grad zavzel ogrski kralj Matija Korvin. Ostrešje. površina znaša 1514 ha. Štangrab. Prvotni Zgornji sevniški grad je nastal najbrž že pred 9. Leta 1803. sedanjo obliko je dobil med 1500 in 1520. ki stoji nad trgom. Ob stari poti od Fleka do pokopališča so ostanki starih zaobljubljenih kapel. cest v sosednjo Sevnico. gozdov 727. Površina občine 1674. Pridelovanje žita. slovensko šolstvo in slovensko sodstvo. slive. 75. trav. Leta 1480. zlasti koruze. Kušerca. je prodal solnograški nadškof Wolf Ditrich med drugim tudi Sevnico Inocencu pl. vinogradov 180. ki še danes hrani dragocene freske. Od 1331 do 1787 je bila cerkev skupno z materjo župnijo inkorporirana cistercianskemu samostanu v Kostanjevici. so žand zdr fin žel o pTt š župnija Sevnica 1. Graščina verskega sklada v Kostanjevici izvršuje zato še danes patronatske pravice nad župnijo. V samem trgu stoji Spodnji sevniški grad.katerem so zborovalci zahtevali zedinjeno in avtonomno Slovenijo. in paš. so zgradili 1862 sedanjo triladijsko stavbo v romanskem slogu. Bukov in hrastov gozd. 525. gozdov 830. Raztreseni zaselki. Nova gora. ki je imelo tu svoj sedež. zidana po modelu cerkve Božjega groba v jeruzalemu. a 1637 so postali Mosconi kot fevdniki solnograške nadškofije definitivno posestniki sevniške gospoščine. da so bili večkrat tudi savinjski arhidiakoni. 187. lesna industrija in trgovina. Miklavža. 21. Nad pokopališčem stoji kapelica Božjega groba. V protireformacijski dobi cerkve niso več obnovili. so žand zdr fin žel o pTt š župnija Sevnica 4. Pod njim leži staro poslopje. ki je pokopan v grajski kapeli.6 km. Danes je še ohranjeni in obljudeni grad last gospe Julijane Verbič. Videm. Grad hrani mnogo starin in umetnin.9 km. ki so se je v reformacijski dobi polastili protestanti. Juriju. 292*40*17*23*19. Dobra dela so slike stranskih oltarjev. ima 187 ljudi in 44 hiš. Prvič se omenja grad 859. stol. Hribovita lega ob obč. Sr du Brežice 35. ostalo 33. je kupila grad rodbina Rebenburg.4 km. Razvito sadjarstvo. Nm 186 m. Grad je zgodovinsko pomemben tudi radi deželskega sodišča. najem. sadovnjakov 3. Zato se grad še do danes često naziva Rebenburg. ki drži v Sromlje. ki ga je restavrirala in olepšala ter mu dala sedanjo obliko. temveč so jo prezidali v klet. Vas leži v mali ravnini kraj Save pod vinorodno Zajčjo goro ob potoku Sevnični in na križišcu ban.

215*53*41*12*3. Topla jama. Zaselki Mekote. rizling). Trgovanje z živino. posest. Sedanja cerkvena stavba je iz 1750. Vinogradništvo in kmetijstvo. Precejšnji mešani gozdovi. o pT š župnija Videm 4 km. največ Anovec. Nm ca 300 m. Župna cerkev sv. Videm. sadjem in vinom. Dobra sadjereja. češnje in hruške). Leži kraj ban. zdr Rajhenburg 7.8 km. Sr so du žand zdr fin Brežice 9. Zaselki Lastine. najem. fin Krško 5. Del vasi (št. 29—31. žel Brežice 7 km. portugalka. Potoče.8 km. Skopačno. Dostop mogoč z vozom. 23. Pretežno hribovita lega ob obč. kjer vstopa reka iz gorovja v nižino. Bukovi gozdovi. Artiče. ceste Brežice—Sromlje. Leži na vzhodnem pobočju vinorodnega gričevja ob obč. 4 odd. Za časa turških vpadov so bile tu straže. slive. poti 1 km od ban.p š župnija v kraju. Vinogradništvo in kmetijstvo. lavant. Slaba rodovitnost. Vinogradništvo in kmetijstvo. 1. Planina. Vimpole. 72*22*12*10*2. zdr Rajhenburg 8. žel Brežice 7 km. 171*52*41*11*0. .. podr. Sr so du žand zdr fin Brežice 9. 31—33. (V stat. o p š župnija Sromlje 3 km. ceste Brežice—Dečno selo—Sromlje. Sušice. Nm ca 300 m. poti 1 km od ban. Nm ca 250 m. Župnija Sromlje (dek. 600. žel Brežice 12 km. Sv. Letni pridelek vina ca 200 hl.5 km daleč do ban. ceste Brežice—Zdole. št. Janez. od 1753 je pa samostojna župnija. hiš 425. 160*43*30*13*2.. Izobr. podatkih še ni upoštevana. stol. Leži kraj gozdov in vinogradov na nizkem gričevju ob kolovozu. Doma pridelujejo jabolčnik in kuhajo slivovko. 258*62*32*30*4. hrast. Dostopno z vozom. Čebelarstvo nima gospodarskega pomena.5 km. Nm ca 350 m. Artiče. ceste pri Zdolah. julija 1936 priključil obč. 28.). Sr so du žand zdr fin Brežice 14. Znatna živinoreja in manj razvito poljedelstvo. o š župnija Videm 3 km. Zaselki Cerovec. 55. 2011.5 km. Sromlje. Glavni zaslužek nudi vinogradništvo. Letno pridelajo 3000—4000 hl vina.8 km. Graščina verskega sklada v Kostanjevici še danes izvršuje patronatske pravice nad župnijo. Z materjo faro je bila inkorporirana cistercianskemu samostana v Kostanjevici. 167*35*27*8*1. Kraj se prvič omenja v zgodovini 1268. Zaselka Lastine. 39.. Dostop z vozom ali avtom. Martina. Sadjarstvo se lepo razvija (namizna jabolka. Rucmanov vrh. koč 137. žand Senovo 9 km. 22. gozdov 783. šola ust. Bučerca. Letni pridelek vina do 1200 hl. žel Brežice 9. Površina občine 2077 ha: njiv in vrtov 250. Zaselka Loke. 1. V jožefinski dobi se je 1789 izločila kot novoustanovljena kuracija Artiče. Letni vinski pridelek 600—700 hl. Dostop le z vozom. podatkih še ni vpoštevano.3 km. cerkev sv. Ključice. žel Brežice 10 km. Nm ca 250 m. 25. Izrazito hribovita občina na levi strani Save z neznatnim ravninskim ozemljem jugovzhodno od Vidma. julija 1936 se je izločil del vasi (h. Oddaja mleka v Krško in Zagreb. 26. ceste Brežice—Ždole in po sosednjem hribovju. ki krije komaj domače potrebe.Curnovec13. Manj rodovitno.5 km. Dostop le z vozom. o p š župnija Sromlje 2.3 km. d. Nm 13 Najnovejša komasacija vasi Curnovec in Volčje v stat. o p š župnija Sromlje 2 km. žel Brežice 7. Letni pridelek ca 1000 hl vina. Volčje. Precej se proda tudi gob. Sr so du Brežice 15. 33—36. Vinogradništvo daje lahka in srednjemočna vina (črnina. obsežni vinogradi. Gas. žel Videm Krško 4.3 km.8km. 160*32*25*7*5. o . žand Senovo 12 km. Cerkev je bila prvotno podružnica videmske prafare. Sr so du Brežice 13. Prisojna lega. fin Krško 4 km.5 km. Leže ob sklepu ban.8 km. trav. Nm ca 250 m. vinogradov 137.5 km. ceste pri Sromljah.) Občina Videm Preb. Vinogradništvo (letni pridelek vina ca 300 hl) in kmetijstvo. Migovec. Mali Javorovec. Nm 292 m. Kmetijstvo in vinogradništvo. in paš. ki drži 1.3 km. pT Videm 2. 288. Leži na prisojni strani vinskih goric ob stranski poti i km od ban. jajci. Leži na prisojni strani vinskih goric ob obč. poti 1 km od ban. Sr so du žand zdr fin Brežice 12. 1025 duš. 41. žel Videm Krško 3 km.3 km.5 km. ceste Brežice—Sromlje. Pokopališče.1 km. Ugodna prisojna lega. Silovec. Rudnik. Dostop le z vozom. SKj. Letni pridelek ca 600—700 hl vina. Sr so du žand zdr fin Brežice 9. Plešivec. Sopote. ostalo 307. K vasi spadajo zaselki Babčki dol. 24. 57. Janeza je domnevno iz 16. o p š župnija Sromlje 3 km. Po hribovju lepi vinorodni kraji. bukev in iglasto drevje. 1874. Zaselki Grmada. o p š župnija Sromlje 1. Les porabljajo le za domače potrebe Gornja Pohanca. Sr so du žand zdr fin Brežice 11. 48. škof. Srednji Javorovec. 64) in priključil obč. 180*41*36*5*7. Oklukova gora. Sitrovec. Javorovec. 58) se je 1.

fin Krško 5 km.9 km. Obsežni vinogradi. kamor drži iz Vidma 3 km dolg kolovoz. 1804.3 km.. Kmet. Kmetijstvo in vinogradništvo. Polja so manj vredna.3 km. Kapela sv. PRK. žand Senovo 13 km. Klub Primor. č. cerkev sv. Kmečka vojska se je pri Vidmu razdelila na dva dela. Župnija Videm (dek. zdr Rajhenburg 9 km. Zaselka Koritno. o š župnija Videm 2. ceste Videm— Globoko 1 km dolga stranska pot. Sr so du Brežice 7. žel Videm Krško 2 km. Vas je dobila ime po nekdanjem gradu. O predzgodovinski obljudenosti kraja pričajo številne gomile iz mlajše bronaste in starejše železne dobe (700—400 pr.3 km.3 km. o pT š župnija Videm 4 km.ca 155 m. Leži na levem bregu Save v ravnini. žel Videm Krško 3. žand Senovo 11 km. kamor se odcepi od ban. žand Senovo 13 km. ki nudijo glavni zaslužek. lavant. zdr Rajhenburg 7 km. fin Krško 5 km. Raztresena vas na vinorodnem gričevju. javna knjiž. Dostop le z vozom. ki so bili lastniki Vidma več stoletij. Vdova po savinjskem mejnem grofu Viljemu (+ 1015) iz tega rodu. Sr so du Brežice 12.leži kraj žel. Mihaela. 141*38*18*20*2. SKj. Velikega Hrvaškoslovenskega upora 1573 so se udeležili tudi videmski kmetje. žel Videm Krško 0. cerkev sv. SVD. d. d. pasovi. Miklavža. Leži na istoimenskem hribu. Janeza in Pavla ter Marije Lurške. podr. Nm 359 m. Sremič. Izhodišče avtobusne proge proti Novemu mestu. vse vino namenjeno na Kranjsko so do Vidma dovažali z vozovi in ga tu nalagali na ladje Tu so merili posodo za vino. Marjete je iz 1580. je odstopila okoli 1043 Videm in Brežice solnograškim nadškofom. Slom. Stari grad. Vas leži v ravnini med travniki in rodovitnim poljem ob žel. 176*53*43*10*2.341 m.. 211*47*40*7*1. v Krško in Globoko.3 km. Resi. 698*116*90*26*1. Mesto prejšnjega lesenega stolpa so 1765 pozidali nov zvonik. Ilija Gregorič pa se je v svojim oddelkom napotil proti Rajhenburgu in Sevnici. Zaselka Kremen. izobr. Šola ust. potem ko je 1862 dobila vas žel. Videm z okolico je bil dolgo časa last domače plemiške rodbine Breže Seliških. V rimski dobi je bila tu pomembna postaja ob rimski cesti. Kr. V kraju je križišče ban. so ji dozidali zakristijo. zdr Rajhenburg 5 km. podr. žand Senovo 9 km. so že od nekdaj zelo obiskani. cerkev sv. Stara vas. pT Videm 0. Tudi v srednjem veku je bilo tu pomembno skladišče ob Savi. pod vinorodnimi goricami. 348*72*55*17*20. cest. ki je takrat pustošila v teh krajih. Libna. — Odkopana bronasta čelada priča o predzgodovinski obljudenosti kraja. V gomilah so bili izkopani bogati predmeti: okrašena posoda. Videm. V kraj se odcepi od ban. Prosv. Na Polšči nad vasjo stoji kamenito kužno znamenje z letnico 1635. cerkev sv. Sr so du Brežice 8. Kapeli sv. Primoža in Felicijana na Kremenu je bila zidana najbrž 1654. 7 odd. fin Krsko 2 km. Na sejme so po vino.7 km. postajo. Kmetijstvo. zdr Rajhenburg 9 km. d. Leta 1818. Ponikva. Gotovo je bil Videm že takrat važno savsko pristanišče.3 km. o š župnija Videm 1 km. pT Videm 2. Jožefa v Sp. Nm 160 m Vas. cesti Videm—Globoko. Kmetijstvo in vinogradništvo. Sr so du Brežice 11. Prebivalstvo živi v prvi vrsti od vinogradništva. Sadjarstvo dobro uspeva. ceste Videm—Globoko 2 km dolg kolovoz. Mlad. fin Krško 1 km. V kraj se odcepi od ban. zdr Rajhenburg 5 km. Dostop z vozom ali avtom. Pesje. vinogradništva in od razne obrti. Na južni strani vasi so krasni vinogradi. O predzgodovinski naseljenosti kraja pričajo najdbe iz bronaste dobe. žand Senovo 9 km.8 km.). žand Senovo 9 km. sulice in dr. Sedanji most čez Savo so zgradili 1866. ki je tu stal in ki je že davno izginil iz zgodovine. ceste pri Vidmu 3 km dolg kolovoz.2 km.3 km. Zaradi slikovite okolice je kraj primeren za letovišče. Prebivalstvo živi od kmetijstva. »Videmski zvon. Videm. Nm ca 170 m. žel VidemKrsko 4.7 km.1 km. zdr Rajhenburg 7. podr. škof. sedem po številu. fin Krško 5 km žel Videm Krško 3. N0. zidana najbrž 1768 (vdolbena letnica na kamenitih podbojih velikih vrat). Sr so du Brežice 12. Vojskovodja Kupinič se je z 2000 uporniki prepeljal čez Savo in je prodiral proti Kostanjevici. zidana 1627 v spomin na kugo. živino in svinje prihajali celo Italijani in Prusi. bl. Gas. Nm ca 420 m. d. progi.3 km. noži. ki je dostopna vsem vozilom.. ki je držala iz Celja v Sisak. žel Videm Krško 0. Pev. ki drže proti Zidanemu mostu.3 km. 110*21*16*5*0. Ribolov na Savi je v zakupu. H kraju spadata zaselka Reber in Sotelsko. Zaselka Poljščica. Poljedelstvo ne krije domačih potreb.) . Lep razgled proti Gorjancem.. Nm. Glavni zaslužek nudi vinogradništvo. o pT š župnija Videm 4 km. podr. Dostop mogoč z avtom. org. Tambur. Sr so du Brežice 18. Nad vasjo je še danes zaselek Marof. fin Krško 3.2 km. Pjs. Nm 164 m. o pT š župnija Videm 4km. Resa. Vas je po holmih zaščitena pred severnimi vetrovi in ima odprto lego proti jugu. Samostojna občina je Videm od 1881. o pT š župnija v kraju. so ji dozidali nov zvonik in zakristijo. š nekaj hiš v Rajhenburg. Hema. Vas leži v ravnini pod strmim pobočjem Libne (359 m) ob ban. Lega nad Savsko dolino na griču. Leta 1835. Videmski letni sejmi. cesti Videm—Globoko. proge ob ban.

Od 1787 je Videm sedež dekanije. Primeren kraj za letovišče. Lepi iglasti in listnati gozdovi. Sr dr Brežice 35. Mrzla planina. Nm 525 m. Dobovce. podr. Vendar graščina verskega sklada v Kostanjevici še danes izvršuje patronatske pravice nad župnijo.66 ha: njiv in vrtov 466. Razne vrste jabolk in hrušk. Novna. 149. Cerkev ima tlorisno obliko križa in ravno zaključeni prezbiterij. Orehovec. Dolgi rt. Rebro. Gospodarsko je pokrajina usmerjena na Sevnico. da postane bolj znana izletnikom in letoviščarjem. Sr du Brežice 50. Kladje. ki ga v manjših množinah tudi prodajajo. 193*58*17*41*0. Vas zalaga z jestvinami vse leto oskrbovani dom na Lisci in prodaja v dolino les. Od 1788 do 1811 je obstajala pri cerkvi samostojna lokalija. Sr du Brežice 39. V ostalem trgujejo z živino (svinje. Dostop z vozom. Nm 525 m. Zaradi zdravega gorskega podnebja in naravnih lepot ima občina vse pogoje. Pocerje. perutnina). Površina občine 3469. podr. o župnija Zabukovje 3 km. živino in sadje. o š župnija Zabukovje 2 km. 284*50*25*25*0. Prvotni obseg videmske prafare se ujema z mejami današnje videmske dekanije izvzemši župnijo na Bizeljskem. 1727. Migore. Izvrstna jabolka in hruške. Jelovec. Nm ca 640 m. so fin zdr žel pTt Sevnica 11 km. so fin zdr žel Sevnica 8 km. pT Loka 8 km. Zaselki Cerje. Malo Podgorje. Kot cerkev je stara tudi videmska župnija: že 1297 se omenja prvi videmski župnik Engelbert Brežiški.5 km. Vrtačnica. sadjereja in gozdarstvo. Podskalica. Hrušovje. Travniki. Pokojnik. š župnija Razbor 3 km. Najbolj hribovita občina v tem srezu. Župnija je bila do 1751 podrejena oglejskemu patriarhu. Sr du Brežice 41. Križa na Vidmu (Sotelsko). 261*45*23*22*0. 227. cerkev Naše ljube Gospe je zidana v romanskem slogu. žand pTt Sevnica 12 km. žand Sevnica 10 km. Podgorje. Laše. Leži na valovitem hribovju ob stranski poti 1 km severno od ban. V nekaterih krajih je precejšnjega pomena čebelarstvo. Leži visoko na pobočju Bohorja ob poti 4 km od ban. Kapel. nm. Leži zahodno od Trnovca ob obč. Vas se prvič omenja že 1237. so fin žand zdr žel pTt Sevnica 7 km. nato do 1787 goriški nadškofiji in slednjič lavantinski škofiji. Leta 1934. Ruperta je bila prvotno zgrajena najbrž že v prvi polovici 11. Nad vasjo krasna razgledna točka. ostalo 14. ca 330 m. o š župnija Zabukovje 2 km. Do 1831 je bilo okrog cerkve pokopališče obdano z visokim zidom. Dobove. Leži na prisojni strani strmega hriba ob obč. Pokopališče. Podvrh. lisice. Župna cerkev sv. ob obč. Kmetijstvo. Šola ust. ko je bil samostan ukinjen. Primoža in Felicijana je zidana v romanskem slogu. Letno pridelajo ca 300 hl rizlinga ter nesortiranega belega in rdečega vina. cerkev sv. Pridelujejo zlasti krompir. V južnem delu občine uspeva na prisojnih straneh nižjih hribov vinogradništvo. zajci. Leta 1331. Nm ca 430 m.ima 2259 duš. Povpr. gozdov 1957. Urejeno čebelarstvo (ob dobrih letinah par sto kg medu). jerebice). 962. Vodne žage ob Sevnični. Ohranjenih je še nekaj starinskih kipov in slik. 129*28*11*17*0. Dostop z vozom. najem. Veliki vrh. Pokopališče. Njivce. o 4 km. Sedanjo cerkveno stavbo so zgradili v romanskem slogu v 1893 -1897. Zdole.5 km. Sromelj. Izvrstni smuški tereni. Zabukovja in Zdol. koč. Gornje Stržišče. Kračice. 161*35*17*18*0. Dostop z vozom. 3. Poljana. Stržišče. Sr du Brežice 43. poti 2 km od ban. stol. so fin zdr žel pTt š Sevnica 6 km. Koprivnice.50. srne.16. ceste Sevnica—Planina. ki je poslej postavljal župnike. je podaril župnijo patriarh Pagan cistercianskemu samostanu v Kostanjevici. kmetijstvo in vinogradništvo. 1 odd. poti 5 km od ban. ceste Sevnica—Planina. Pišec. Videmska prafara je mati sledečih župnij: Rajhenburga. Kostanjeva gorica. Dolina. Razprostira se na obeh straneh potoka Sevnične in sega do vrhov Bohorja (1023 m) in Lisce (947 m). Inkorporirana mu je bila do 1787. posest. vinogradov70. Prebivalci prodajajo predvsem les ondotni industriji. Kapela sv. hiš 376. Stope. Artič. Znatno gozdarstvo. trav.8 km. Zaselki Bizelje. V okolici polno divjadi (divje svinje. Prostrani in bujni gozdovi zlasti na Bohorju. poti 4 km južno od . Mimo drži markacija na Lisco (1% ure). Zaselki Drenovec. Podgorica. 1889. Čist gorski zrak. Izleti po Bohorju. Rebro. Ograde. so fin zdr žel Sevnica 11 km. Zelo razvita živinoreja in sadjarstvo. žand Sevnica 12 km. ceste Sevnica—Planina. ceste Sevnica—Planina. Srobotno. je bila zunanjščina stavbe popolnoma prenovljena. Njiv je malo. Pokojni vrh. in paš. o 5 km. Občina Zabukovje Preb.6 km. Gozdarstvo. Drnovec. Hrastje. Sevnice. Zaselki Bliskovec. Dostop z vozom ali avtom. Vendar se prvič omenja šele 1155. Veliko Podgorje. Ostrožnik.2 km. Zarke. š v kraju 1 km. Nad ladjami se dviga lepo izpeljani križni svod. Leži na hribovitem pobočju pod Lisco. žand Sevnica 7 km. Prebivalci se bavijo z gozdarstvom in kmetijstvom. jajci in jabolki.

Sadje (jabolka. ceste Sevnica—Planina. Padež. 162*38*13*25*3. Sr so du zdr Brežice 16. Kostanjski graben. Podgradec. Kokotinjek. Preske. koč 43.03. Kat. 3 odd. ceste pri Zdolah. Sr so du zdr Brežice 12. Listnati gozdovi (bukev.6 km. žel Videm Krško 5 km. Sr du Brežice 33. Cela. Log. Veliki vrh. žel Videm Krško 6 km. Kmetijstvo in vinogradništvo. V dobi rimskega gospostva je držala skozi vas rimska cesta iz Celja skozi Zidani most v Sisak. ki se prodaja večinoma na Gorenjsko. Kmetijstvo in vinogradništvo. Župna cerkev sv. Občina Zdole Preb. kar pričajo številne izkopine: ostanki rimskih stavb. poti 2 km od ban. 877. Novi pruh. Gospodarstvo kot v Podvrhu. in začetka 3.03 ha: njiv in vrtov 390. .ban. Zaselki Betlehem. žrtveniki..5 km. Meniški vrh. gozdov 714. 1812 pa je postala prava župnija. Prisojna lega ob sklepu ban. Župnija Zabukovje (dek. Lenart. o p š župnija v kraju. Zlake.8 km. ceste Brežice—Zdole. Nekaj čebelarslva. vinogradov 100. Pokopališče. Leži ob obč. ki se ponaša z razvalino stare utrdbe. Veliko odkopanih starinskih predmetov hrani muzej v Celovcu. Sr du Brežice 31. Ravne. Kostanjek. Prešna loka. so fin zdr žel pTt š župnija Sevnica 5 km. 112*29*22*7*1. Zaselki Cerina. fin Krško 6 km. Sr du Brežice 47. žand Senovo 10 km. Izdelovanje košev za dom. najem. Zaselki Dobje. žand Sevnica 10 km. 1895. Milo podnebje. Sapole. žand Senovo 6 km. Štefana. Zaselki Boršt. Rebro. Lopate. Dostop le z vozom.6 km. šol. Pleterje. Od 1786 je bila samostojna kuracija. Reber. cerkev sv. Holmec. Zlački mlin. Pustol. poti 6 km od ban. ceste. d.8 km žand Senovo 11 km. Precejšnja ležišča drvnega oglja.r. Kmetijstvo. Trnovec. Bukovje. žel pTt Sevnica 8 km. Na rimsko naselbino še spominjata najbrž »Stari grad« in »Ajdova hiša. cerkev sv. Dostop z vozom ali avtom. žand Sevnica 6. sarkofagi. Nm ca 300 m. 140. 198*35*30*5*0. Videm. GBJ. posest. Mačkovec. žand Senovo 8 km. Dol. 370*71*36*35*0. Jurija v romanskem slogu. Znatna živinoreja. Dostop z vozom ali avtom po obč. smreka). Ceste pri Zdolah. Letni pridelek ca 1000 hl belega in rdečega vina. Trebeže. o š župnija Zabukovje 3 km. Okič. Pusti graben. Sr so du zdr Brežice 11. Loke. Krško 6 km. Gotovo je bila tu rimska postaja. poti 1 km od ban. nagrobni spomeniki. bukev. fin. Vas ima prisojno hribovito lego nad dolino potoka Brestanice ob obč. Šola ust. Lenarta je enoladijska stavba v romanskem slogu. češnje). o p š župnija Zdole 2 km. slive in češnje) goje le za domačo porabo. ceste pri Zdolah. stoletja po K. Kmetijstvo in vinogradništvo. ceste Sevnica—Planina. župnija Zdole (dek. 11 so marmornati pokrovi s tremi izklesanimi religijoznimi podobami. gaber. 167*51*7*44*0. cerkev sv. prosv.. Dostop z vozom ali avtom. Leži v hriboviti pokrajini ob obč.) ima 1206 duš. Trgovanje z vinom. Dostop z vozom. hrast. Močnik. Dostop z vozom. 4 odd. Dostop le z vozom. Vrh. poti 2 km od ban.. V cerkvi so starinski kipi in slike. Prvotno je bila cerkev podružnica videmske prafare in nato sevniške župnije. o p š župnija Zdole 1 km. škof. fin Krško 7 km. Raztresene kmetije. fin Krško 9 km. oder. posoda iz konca 2. Prisojna lega. Mirni dol. Zaselki Dolnje in Gornje Stržišče. Pristojna lega nad dolino potoka Brestanice. izvrstna jabolka in hruške. sadjereja (razne vrste jabolk. zidana 1710. Leži na prisojni strani vinorodnih gričev ob obč. Gozdarstvo. Nm 379 m. Završe. Nm ca 550 m. Pjs. o 3 km. Kobile laze. poti 4 km od ban. Zdole. Hribovita lega. lavant. Leži v kotlini pod špičastim hribom. Lahovnik. 269*61*50*11*2. Leži ob obč. o p š župnija Zdole 1 km. Površina občine 1367. kostanj. Lepi gozdovi (hrast. 1857.5 km. Laze. Nm ca 350 m. 298*58*38*20*1. ki se 4km severno odtod odcepi od ban. Vranje. Najbolj razširjeno žito je koruza. Povprečni letni pridelek belega in rdečega vina 1500 hl. Vida. so fin žand zdr. 94. Zabukovje. Komorivec. Nm ca 300 m. hruške. V vasi pred hišo št. Občina obsega nizko gričevje zahodno od Sromelj in se razprostira na severozapad do potoka Brestanice. hruške. Nnl 316 m. so fin zdr žel pTt Sevnica 9 km. škof. Prekopna. in paš. kostanj). poti. Stangrab. K vasi spadata zaselka Gora.3 km. podr. Zaselki Gornje Stržišče. žel Videm Krško 8 km. Sr so du zdr Brežice 14. ostalo 69. tehtnice. Letno pridelajo ca 300 hl rizlinga ter nesortiranega belega in rdečega vina. Ograda. trav. vinogradništvo. podr. Podbukovje. Sv.9 km. Izvrstna jabolka. Pusti vrh. o š župnija v kraju. Letno pridelajo okrog 800 hl belega in rdečega vina. Povprečni letni pridelek belega in rdečega vina 1400 hl. hiš 183. žel Videm Krško 4. Povsod se prebivalstvo intenzivno bavi z vinogradništvom in kmetijstvom. Draga.8 km. ceste Sevnica—Planina. Preška gora. podr. Nm ca 380 m. K vasi spadata zaselka Dunaj. kmetijstvo. Videm. šola ust. 4.

Srez Celje Splošen pregled14 Celjski srez leži v osrčju naše banovine. Slednje tvorijo na J. pobočju Dobrovelj se je kotlina pogrezala ob znani prelomni črti Vransko—Šmartno. likom (1092 m) in Tolstim vrhom (838 m) kot naj markantnejšemi hribi. Pripada mu spodnja Savinjska dolina. Jurija je bila 1875 prezidana in isto leto posvečena. pobočje trojanske antiklinale je tektonsko porušeno po prelomih. gozdov 28. na z. prelomnica. temveč šele za širokim pasom nizkega gričevja. njiv in vrtov je 13. Staro prelomnico nahajamo tudi ob črti Zidani Most. ležeče ozemlje. kjer se dvigata cesti proti Trojanam in Motniku. predvsem pa na v. Samostojna duhovnija obstaja od 1789. nazvana tudi Celjska kotlina. ki potekajo vzporedno k temu prelomu. ki se razprostira ob Voglajni in njenih pritokih. ki jo zapirata na j. ki predstavljajo skrajni vzhodni podaljšek Savinjskih Alp. ki sega v sv. smeri od Letuša do Celja v zračni črti dobrih 20 km daleč. trav. Ob teh črtah je privrela v miocenu andezitska lava na dan. in J. večinoma po gorskem razvodju. Trojanska antiklinala je geološka guba. s razteza proti v.jv. od Vranskega so razviti ob pobočjih srednjetriadni šenturških Oktobra 1936 je pridobil srez na JV. Tudi zgornji del porečja Hudinje leži izven našega sreza in drži meja j. Kajti drži le na s. 16. Stevilo prebivalstva znaša 50. S.727. ostalo 1851 ha. Toda njene meje niso povsod v prirodi dobro zaznamovane. Na ta način je nastala obširna kotlina. je kotlina odprta in prehaja brez ostrih meja v nizko valovito gričevje. Taka soteska je pri Letušu ob Savinji. čeprav navadno v soteskah. trojanska karbonskaantiklinala. zapirata kotlino visoki in gozdnati Paški Kozjak (Basališče 1273 m) in Stenica (1092 m). ob kateri se je pogreznilo v terciaru s. V tem obsegu (brez Celja) meri srez 576 km2. ki so ohranjeni v večjem obsegu med cp in Gozdnikom in j. Tudi ob v.Celje-Vojnik. kjer ta niso porušena po prelomih. Sedanje površje celjskega sreza znaša 62. to se že pričenja na levi strani potoka Ložnice in na desnem bregu Hudinje.590 ha. pa Dobrovlje. ki odlično spajajo srez s sosednjimi pokrajinami. in paš. robu poteka mimo Vranskega in Celja proti v. Podobna soteska na robu sreza je pri Ločici ob zgornjem toku Boljske. Karbonsko jedro je pa povečini razkrito ker je triadne sloje že odstranila denudacija. Dobrovlje ob z. Leta 1874. kjer se pričenja Zgornja Savinjska dolina in je v njeni neposredni bližini obenem vstop v porečje Pake.) ima 1058 duš.507. S tem pasom sega Celjska kotlina tudi na j. katere jedro tvorijo karbonski skrilavci. Pokopališče. V tem pravcu se njena tla stalno znižujejo od 340 m do 240 m. skoraj do Sv. Manj prirodna pa je meja deloma na z. V glavnem sestavljajo triado školjkoviti in rudnati apnenci srednje triade. ki ležijo kot tanki na karbonu. Tudi ob celjskem prelomu je izstopila lava na mnogih mestih na površino. robu kotline so zgrajene iz triadnega rudnatega apnenca. kjer ga prekrijejo irne usedline. Jurija. Le proti v. Mrzlico (1119 m) Kamnikom (861 m). že na ozemlju laškega sreza. ozemlje celotne občine Slivnice pri Celju (dotlej v srezu Šmarje). Med navedeno obrobje je torej vložena Celjska kotlina. Prvotno je bila cerkev podružnica videmske prafare. Med karbonom in triado leže rdečkasti peščenjaki. Poleg tega osrednjega dela Spodnje Savinjske doline pa je omeniti še stranski ravninski pas ob potoku Boljski. Pa tudi celotno porečje Voglajne ne pripada celjskemu srezu. in njeno obrobje. Celjska kotlina je terciarna udorina. od Tolstega vrha. po katerih pa drže prometna pota. Werfenski skrilavci so kot najstarejši del triade le slabo zastopani.lavant. Ob njenem J. sredogorska slemena z Veliko planino (1206 m). vinogradov 1785.242. nahajamo jih kot ozke pasove ob permu. od Dreta in na nasprotnem bregu kotline j. od Vitanja čez sotesko (Socka). južna sreza poteka skoraj izključno po tem karbonskem jedru. omejujejo kotlino široke Dobrovlje (996 m) z bližnjim Tolstim vrhom (1077 m) in Kresico (1055 m). stran Dobrovelj. ki sega še čez Vransko do Ločice. Srez ne predstavlja nikake homogene hidrografske enote. Župna cerkev sv. le neposredno ob robu kotline se razprostira širok pas ladinskihšenturških skrilavcev.. Tako imamo pri Tremerju. Na več mestih sekajo njegove meje potoki in reke. ki pa se ne dvigata neposredno iz ravnine. so kuracijo povzdignili v pravo župnijo. 14 .984. Na s. Na z. obsežen pas take kamenine. Zdržema je ohranjena triada le ob pobočjih antiklinale. Le tu in so še manjši ali večji deli triadnih plasti. le jv.

rob Celjske kotline od Vranskega do Petrovč. do Ponikve v širini od Lokanje pri Sv. pri Sv. nahajamo školjkovite dolomite kot vrhove nekdanjih pogreznjenih gora. Diluvialne tvorbe so ohranjene J. meji sreza peščenjaki in grohi spodnjega miocena. Na Dobrovljah prodirajo triadne apnence na več mestih močne eruptivne mase andezita. pobočju Dobrovelj. tako pri Dobrni. edino pri Grižah uspevata Rosa boverniana in trokrpi jetičnilk (Verenica triloba). spremljajo pa tudi J. v Pečovju pri Štorah. Najbolj je razprostranjen andezit okrog Železnega in Galicije. lipica (Epimedium alpinum). Več moče kot nižina dobiva seveda obrobno hribovje. pri Pirešici in Železnem pirit z zlatom. V celjski srez segajo tudi nekatere sredozemske rastline: redka je praprot Ceterach officinarum (Kotečnik). Celjska kotlina je precej vetrovna. pri Libojah. Od nelesnatih rastlin so za to rastlinsko združbo značilni črni teloh (Helleborus niger). Ob s. bradavnata trdoleska (Evionymus verTuoosa). . dlakavi rauš (Ahododeindron hirsutum). ki raste po vlažnih. gričevju in spodnjih pobočjih gora. Juriju morski laporji in peščenjaki. ki z gorskih pobočij često z veliko silo udarja v dolino. je odtod čutiti zlasti v padavinah vplive Panonske nižine. Premog kopljejo na več mestih. prod in pesek pokrivajo ob v. Tomažu blizu Vojnika raste lučica Lychni. temperatura v juliju znaša 19°—20° C.skrilavci. od Braslovč. smolnat šipek (Rosa resinosa) samo na Kozjaku. robu kotline od Vranskega do Kasez. pogosta je pomladanska terilnica (Om. Tu so ohranjeni na andezitu še manjši kosi školjkovitega dolomita. V Celjski kotlini tako razširjeni zelenkasti rodovitni vulkanski groh je zmes vulkanskega pepela in morskih usedlin. ob Pristovi bakrene rude malahit. v katerem se rastlinje od opisanega močno loči. Zelo redke rastline so: Kluzijeva penuša (Cardamine clusiana) okrog Dobrne. pri Pečovniku blizu Celja. proti z. Pri Libojah se dobiva glina za polporcelan in druge lončarske izdelke. pri Galiciji siderit. Andražu. ki so nastali v miocenu ob teh prelomih. Mešane listnate gozdove tvorijo predvsem: dlakavi hrast (Quercus lanuginosa). Povpr. kjer je delovalo več vulkanov. Izmed užitnih gliv sta pogosta navadni užitni goban (Boletus edulis) po mešanih gozdovih in pa lisička (Cantarellus cibarius). od koder se razprostirajo na v. pobočju Dobrovelj skoraj vse nižje gričevje. mejo (Celje Jurklošter—Planina—Sevnica). pri Zalogu. Više v gore prevladuje bukov gozd . mali jesen (Fraxiinus onnus) in ponekod kostilja (Celtis australis). Hladnikov grintovec (Scabiosa Hladnikiana). Z večino svojega ozemlja posega srez v gorski živalski pas naše države. azurit in kuprit in pri Sv. Zabukovici itd. Tedanji vulkan je privzdignil triadne plasti v višino. gorski jetičnik (Veronica moiitana). ki so jih prelomi ločili od Savinjskih Alp. potočnik (Sium latifolium). Panonska flora se tudi v tem srezu uveljavlja po dolinah. preobjedi Aconituin puberulus in roistratum. med Teharjami in Sv. od koder jih je pozneje odstranila denudacija. Velike mase andezita nahajamo tudi na Dobrovljah.s ceromaria. pod Petrovčami in v neposredni bližini Celja na J. ob Savinji pri Celju pa peščeni trpotec (Plantago ramosa). V manjši meri je ohranjen pliocen pri Podvinu in pri Ostrožnem. Omenjene rastline sestavljajo deloma floro alpskega predgorja. ki v tem srezu dosega svojo s. Zimski mraz traja dobra dva meseca. dalje med Žalcem in Pirešico. podraščevino pa: kločec (Staphylea pinnata). deloma so pa tudi sestavni del bosanskega (ilirskega) gozdnega rastlinstva. prod in pesek (od Šmartna in Braslovč do Celja na v. Poleg bukev nastopajo tudi smreke in macesni. črni gaber (Ostrya carpimfolia). v januarju pa 2° do 3° C. Jurijem pa pretežno miocenski litavec. Celjska kotlina ima zelo povoljne podnebne razmere. Od terciarnih sedimentov so razširjeni ob s. posebno mahovitih iglastih gozdovih okrog Celja. kakor tudi pri Braslovčah in še sredi Celjske kotline pri Sv. Od rudnih zakladov nahajamo pri Vranskem železno rudo z bakrom.s ooggygria) in značilnejša zelišča oz. Juriju do Dramelj na s.phalodes verna). oiman (Inula ensifolia). V manjši količini jih nahajamo še na več mestih. Pri Rifniku in Podgorju je dober milovec (saiponit). Manjši vulkani so bili še pri Braslovčah. lasuljar (Cotynu. stran odprta. in sicer v t. Kunigundi blizu Galicije svinčeno rudo s srebrom. Od v. pri Sv. žlezana (Adenostyles glabra) in druge. Vulkani. Največji del kotline pokrivajo aluvialne tvorbe. zv. zlasti na JZ. v dolini Prisitove. Neprijeten veter je jugozahodnik. stebljike: diptam (Dictamnus albus). cer (Quercus cerris). Pliocenska glina. Povsod je najbolj deževno poletje in najbolj suha zima. neke vrste suknarska glina.). so izmetavali poleg andezitske lave velike množine vulkanskega pepela v precej plitvo terciarno morje. (Velika planina in Mrzlica ca 1500 m). med Vojnikom in Bukovim Žlakom in ob J. narašča v srezu letna množina padavin od ca 1100mm do 1200mm. Ker je kotlina na v.

Na s. Skoraj v vseh občinah so odkrili sledove rimskih naselbin ali taborišč. stol. Ptuja in Žusma. mestu. Isti obseg je imelo tudi od Marije Terezije 1750 ustanovljeno celjsko okrožje. Lovne živali v srezu .so: srnjad. robu Pohorja mimo Vitanja čez Konjiško goro. Ljubljanski škofje so si . Sedanje meje je dobil srez 1925. V srednjem veku je ozemlje celjskega sreza cerkveno pripadalo do 1751 oglejskemu patriarhatu in savinjskemu arhidiakonatu. zajci. do deželnih meja s Kranjsko in Hrvaško. dihurji. divji petelini. od teh veliko na celjskem teritoriju. 1787. L. nato pa je držala meja ob j. vrane in srake. in bogate najdbe srednjeveških novcev. ustanovljene po madžarskih napadih. Uporniki so tedaj razdejali 67 gradov. ustanovljena celjska četrt je bila celo večja od prejšnje grofije. V 16. Metrocampa marginata je orientalna oblika. ali vsaj rimske predmete. v Italijo. isgrammairia in puimilata so ugotovljene v celjskem srezu. Od te poti se je v celjski kotlini odcepila cesta ob Savinji proti Zidanemu mostu in proti s. iz katere se je pozneje razvila Kranjska. skalni kos (Turdus isaxati:lis). Ta je obstajala tudi po izumrtju Celjskih grofov (1456) in sicer jo je poslej upravljal celjski vicedom. Prvotni obseg krajine je bil zelo velik. Prvi krajišnik je bil Viljem I. belka (Lagopus mutus) in številne nižje živali. ukinjeno okrajno glavarstvo so zopet ustanovili 1868. je vdova bl. Hema Breže Seliška podarila ogromna posestva. Celje je ostalo samo središče 1850 ustanovljenega okrajnega glavarstva ter okrajnega in okrožnega sodišča. Pomen cest je stopil v ozadje po zgraditvi železniške proge Dunaj—Celje— Zidani most (1847—1850) in proge Celje —Velenje (1892). kot tudi župnije ljubljanskega škofa lavantinski škofiji. ki je predstavljala najkrajšo prometno zvezo obrobja vzhodnih Alp z morjem. O nekdanji živi trgovini v celjskem srezu pričajo mnogi stari trgi. Segala je od Ljubljane do Sotle in od Savinjskih Alp ter Boča do Gorjancev in kočevskih gora. kojega vrste vulgata. mimo Vitanja in Slovenj Gradca na Koroško. lisice. Iz Celja je dalje držala cesta v Šmarje pri Jelšah in v Rogatec ter po Savinjski dolini na Sv. Teritorij celjskega sreza je bil deloma obljuden že v neolitski dobi (sledove hallstattskih in latenskih selišč so našli na več mestih).Ker je bil njegov sin Viljem II. veliki srakoper (Lanius collurio).triglavsko pokrajino. 1902—1906 nalovljenih modrasov stoji srez na 1. veverice. V frankovski dobi je spadalo porečje Savinje h krajini. Med ptiči so redki gnezdilci: bosonoga sova (Nyctala tengelmani). ki obsega vse naše Alpe. tako divja koza (Rupicapra rupicapra). Breže Seliški. Po številu 1. gozdni jerebi. Zlasti važna je bila v tem oziru 1727 popravljena dunajska cesta Dunaj— Maribor—Celje—Trojane—Trst. ki so uživali posebne trgovske privilegije. V Vrački luknji je bil najden do sedaj največji jamski kratkokrilec Lathrobium cavicola. Po Savinjski dolini in mimo Celja je držala glavna rimska cesta. poljske jerebice. je z novo politično upravno razdelitvijo savinjska marka obsegala celotno porečje Savinje in ozemlje med Savo in Sotlo. Tu so se obenem križale rimske vojaške in trgovske ceste. proti J. ob Savinji proti Savski dolini. ki je vezala Italijo s Panonijo. so pripadle župnije goriškega nadškofa. Savinja je zelo dobra postrvja voda v gornjem in srednjem toku. Peter in Gornji grad. Odtod se je razširil do Pohorja. L. stol. ki sta jih oba krajišnika sprejeta od krone. Po vsem spodnjem Štajerskem do Drave je razširjen rod metuljev Eupithecia. Boč in Donačko goro do Sotle. podlasice. Večji kmečki punt v 1635 je celo vzplamtel ravno na tem ozemlju. nekatere pa tudi za bolj visoko gorovje. je mejila pri Dravogradu na Dravo in junsko grofijo. 1854. V srednjem in novem veku so stara rimska trgovska pota še vedno obdržala svoj pomen.narodov so se skozi Celjsko kotlino valila številna plemena proti J. ki so značilne za srednje visoke alpske dele. je porečje Mirne in spodnje Krke je še pripadalo savinjski krajini. planinski zajec (Lepus Varronis). je bil celjski okrožni urad ukinjen v korist mariborskega okrožja. jazbeci. pri Celju ima izvrstna drstišča za sulce. cerkvi v Krki na Koroškem. V 13. Prvotno je to obsegalo tudi dele današnjega šmarskega in laškega sreza. Napram Krajnski je bila meja Sava. so župnije celjskega sreza prešle pod tedaj ustanovljeno goriško nadškofijo. Že v zgodnjem srednjem veku je postal celjski srez središče savinjske marke ali krajine. 1849. Izrazito individualnost nasproti ostali Štajerski je imela celjska grofija kot upravna in politična tvorba Celjskih grofov. Krajiško oblast v savinjski krajini so nato izvrševali kranjski krajišniki. V dobi preseljevanja . Že takrat je vodila tod trgovska pot iz s. ki se je raztegnilo proti J. ki je 1332 braslovško prafaro z vikariaiti inkorporiral gornjegrajskemu samostanu in jo 1461 odstopil tedaj ustanovljeni ljubljanski škofiji. V dobi kmečkega gibanja je uporni duh zajel tudi podložnike v celjskem okraju. Tu bivajo živali. prepelice. v Poetovio in proti J. sloke. Ko je bil 1751 patriarhat ukinjen. 1036 ubit. L. Pri Celju sta bila za selitve ustreljena galeb Larus fuscus in pelikan (Pelecanus onocrotalus). fazani. kune. ki so držale v Virunum. ujede. gamsi. ftohdostrophia calabraria pa je sicer predvsem razširjena po Nanosu.

Ti se razprostirajo po nizkem mokrotnem ozemlju ob Savinji in njenih pritokih. da je prebivalstvo navezano na kupovanje živil v dolini.000 goveje živine. da sama Celjska kotlina celo trpi pomanjkanje gozda (v obč. vendar jih ne manjka tudi v sami Celjski kotlini. kjer je poljedelstvo tako skromno. kjer pridelujejo dobre vrste Tina za prodajo. so bile v Braslovčah. od železnice pa izhaja cela vrsta dobrih cest. Kljub gojitvi hmelja se ostale panoge poljedelstva nikakor ne zanemarjajo.3% vseh tal) in na sosednjem ozemlju proti Vojniku. ki se je tu v znatni meri uvedla v 80 letih prejšnjega stoletja. ki često prestopi bregove. Samo v teh krajih.2% tal). Peter zavzemajo do 50% tal). in J. Glavni in lepi gozdovi so torej potisnjeni na hribovito obrobje na J. Vojnik. Med Žalcem in Braslovčami je kar tretjina tal v travnikih. in J. nahajamo razložene vasi. Intenzivno hmeljarstvo namreč ne izključuje intenzivne živinoreje. Zaradi velike spremenljivosti trgovske konjunkture pa obseg hmeljskih nasadov iz leta v leto silno koleba. ampak jo prav nujno terja že radi potrebnega gnojenja hmeljnikov.000 perutnine (zlasti štajerska kokoš). ki ima značaj modernega. najmanj pa jih imajo gorate občine na s. Braslovče.000. L. Med temi je 180. Pavel pri Preboldu . nad 50.200 ha)..000 svinj. Kakšen gospodarski pomen ima hmelj za Celjsko kotlino.000 hrušk in prav toliko sliv. Žal se je posebno v z. ki ima še lepe izglede v bližnji bodočnosti. Vinogradi obsegajo 1628 ha (2. Največ polj je v osrčju Spodnje Savinjske doline (v občinah Žalec in Sv. razen Gornje Ponikve. a ostalo so češnje in orehi. Celotni vinski pridelek v srezu je 1934 znašal 11.011 prebivalcev. radi potrebe po vprežni živini. ima izkoriščanje gozdov prvenstveni pomen. v obč. so na 2300 ha pridelali 150. ki ima zelo lepe in snažne vasi ter več trgov. kotlini. V višjih legah. Značilno je. Tako so 1933 obsegali tukajšnji hmeljniki 1205 ha. Pavel pri Preboldu. proti Podsredi. Srez ima 48.000 q ovsa in na skupaj 1300 ha 9000q ječmena in 3500 q rži. se omejuje le na borne loge borovcev. je bilo število živine naslednje: 50. ki jih tvorijo majhni zaselki. ali pa še dalje v sosednje pokrajine (v Vitanje. tako na s. Dobro naseljena je zlasti Celjska kotlina. naslednje leto pa 6100 centov hmelja. opekarstvo. Sv. Jurija pri Celju in Dramelj. Večji gospodarski pomen ima vinogradništvo le v drameljski občini (7. Od z. Celjski srez je prometno zelo dobro povezan. pa tudi radi potrebnih dohodkov v letih manj ugodne hmeljske konjunkture. Vransko.485 ha). Novi cerkvi. 1934 pa le 1100 ha. vendar ta v gospodarskem življenju večine prebivalstva nima posebnega pomena. Žalcu oz. Uvaževana letovišča so že sedaj Vransko. Sv. Jurij pri Celju. pač pa so ponekod na gričevju. Sv. v Sv. število panjev znaša ca 2500. Tu so selišča gručasta ali obcestna. Petru. predvsem pa seveda Dobrna. Celotna polja in vrtovi obsegajo 20% ozemlja našega steza (11. Predvsem je važno to. po katerih se vrši redni avtobusni promet z obrobnimi kraji v srezu (n. Pavel pri Preboldu).000 q koruze. 3000 konj in 1700 ovac in koz.. na 1200 ha 10. Neprimerno večji pomen ima sadjarstvo.pridržali samo patronatske pravice. Bolj enakomerno kot polja so po srezu razporejeni travniki in pašniki. ki ga kopljejo pri Zabukovici in Libojah.. V srezu obsega močvirno in neplodno ozemlje 1824 ha (3. ki spremljajo zlasti tok Savinje. na 1900 ha 29. da nahajamo zelo veliko travnikov tudi v Celjski.9%).8% tal). Skoraj polovica sreza je pod gozdom (26. nam kaže to. Povprečna gostota znaša 83 ljudi na 1 km2. proti v. Vojnik .458 ha ali 45. Sv. 15.000 hl.1% vsega ozemlja (16. Kol prafare veljajo tudi župnije: Celje. V sami Celjski kotlini jih ni. ga spaja savinjska železnica in glavna proga proti Mariboru (Polzela—Celje—Grobelno). Čebelarstvo je na precejšnji višini in skoraj povsod razširjeno. mednarodnega . kamor seveda spravljajo z oddaljenih..000 Jablan (^io vseh Jalblan v banovini). Mariboru in v Zgornjo savinjsko dolino). na 1900 ha nad 18. Rudarstvo se omejuje le na dobivanje rjavega premoga. SBJ je s. Tu so ob gorskih potokih vodne žage. Sv.000 q krompirja. 1933 je dalo 7232 centov. ki se tu še danes širi. zavzemajo gozdovi 68% ozemlja). in sicer na pobočje Stenice in Paškega Kozjaka (v dobrnski obč. delu sreza vsidrala samorodilnica. To ima zahvaliti predvsem hmeljski kulturi (golding). Razen lesne industrije ima pomen tudi. Te prometne zveze zelo pospešujejo tujski promet. Gotovlje in Polzela. višjih predelov. 1934. ustanovljene najkasneje v 12. da pridelujejo v tem srezu nad tri četrtine vsega hmelja v dravski banovini. p. zlasti pa na s. (manj kot 15% tal v občinah Dobrni. ma Vransko. stran celjskega sreza znana kot pokrajina sadjarskih strokovnjakov in drevesničarjev. Peter je le 7%. Žalec celo samo 5% tal pod gozdom)? Kjer pa ta v dolini bolj nastopa. Vseh sadnih dreves je ca 320. Ti zavzemajo 28.000 q pšenice. 14. Grižah in Teharjah). stol. Iz teh prafara so nastale skoraj vse ostale sedanje župnije. L. v Dobrno. vendar pa so zaradi nevarnosti poplav navadno odmaknjena od Savinje in njenih pritokov. Dolinsko prebivalstvo je večinoma dobro situirano. Prve organizirane dušno pastirske postaje. zlasti še ob Ložnici. Leta 1934. Sv. ki se v splošnem goji zelo racionalno.

V ravnini je malo gozdov in morajo ondotni prebivalci les še kupovati. Perutninarstvo. lavant. V dobi madžarskih napadov se imele B. 2 uri) in k Sv. Obramlje. trg. Zelo zgodaj je bila naselbina povzdignjena v trg. V Dobrovljah izvira več potokov. Občina leži na desni strani Savinje. Drešinja vas in Petrovče. mejnem grofu slovenskih dežel okoli 862. so mu bili podrejeni sledeči kraji: Sv. so fin Vransko 11 km. 601. Hribovito ozemlje je pretežno ilovnato. V ostalem je ravnina zelo rodovitna. da so dobile B. najem 35. Zg. zelo rodovitno. V Savinji in manjših potokih so predvsem postrvi. Iz mnogih vasi prinašajo kmetijske proizvode na celjski trg. Braslovče. Zgodovinska znamenitost v trgu je še ohranjeno najstarejše trško poslopje Legant (Lehnhof). Križ. Gorjakovo. d. na Čreto (996 m.grad Celjskih grofov. 2 uri). Slednji se izliva v Boljsko. 2 uri). Lovrenc pri Preboldu. Prebivalstvu teh krajev daje često les celo glavne dohodke. Trnava. ki je 1600 upepelil ves kraj. na Grmado 897 m. kostanji). Zdravo podnebje. Marsikje prirejajo domači sadjevec. Olepš. Strok. š. Gas. Loka. PSVD. ki daje prebivalstvu glavni dohodek. (448 m. Na dobo turških napadov spominja ohranjeno taborsko obzidje z enim stolpom okrog cerkve iz 1. tečaj javna knjiž. Dva dvoglava orla na vrhu strehe pričata o nekdanjem sedežu sodišča v njem. V hribovju so mali zaselki. Z. V kraju je križišče ban. Ob Boljski. Orla vas. Kraj je priljubljeno letovišče. Površina 4377 ha: njiv in vrtov ca 1012. Po urbarju gornjegrajske gospoščine iz 1426 je bil v trgu sedež urada. Občina Braslovče Preb. Lep glavni trg. za katero je pomrlo veliko tržanov. ČD. zdravnik. ki se mestoma prodajajo v tujino. 2626. Avtobusna zveza s Celjem in z Logarsko dolino. Tudi perutninarstvo in v zvezi s tem trgovanje z jajci daje lepe dohodke. Nižavsko ozemlje kraj voda je navadno precej mokrotno tu se razprostirajo obširni travniki.d. Mnogo se pridela predvsem jabolk. Les pokupijo domači industrijalci.5 ure). Braslovče. hrasti. 1471. župnija Braslovče (dek. Preserje. snažne stavbe. Poldrugo uro od Braslovč proti Vranskemu je štiridelna Hlasteleva jama s kapniki. Sadjarstvo zelo razvito. Prvotna Župna cerkev Vnebovzetja Marije Dev. zlasti borovci. največ hmelj. Gomilskemu in Sv. žand zdr o pTt š župnija v kraju. Srednjeveška naselbina sega najbrž že v 9 stol. v Boljski tudi kleni in mrene. Senčni sprehodi po Dobrovljah ki imajo mnogo prirodnih lepot (jame s kapniki. Sr du Celje 25 km. kmet. žel Polzela— Braslovče 2 km. vinogradov ca 16. Pokopališče. Kot tako jo omenja listina iz 1140. ca 1375. lepe razgledne točke).. Poleg iglastega drevja je tu tudi mnogo listovcev (bukve. Ob Paki. ostalo 55. Le ozki pas ob Savinji je večinoma zarasel z logi borovcev in topolov. Trg leži ob potoku Trebniku na visoki terasi pod gozdnatimi Dobrovljami. V ravnini so vasi večidel sklenjeno pozidane in imajo prostorne. in del Dobrovelj. nad. obsega z. SKJ z gled. S tem je kraj dobil vse trške pravice in privilegije: tržani so si sami volili vsako leto trškega sodnika. Kopališče v Savinji. Gorce. da postanejo letovišča. Izhodišče priljubljenih izletov na Goro Oljko (734 m. o čemer pričajo izkopanine v okolici. hiš 680. Ob Savinji. Urbanu (661 m. Pev. kasneje so dobili gospodje iz Žovneka vso oblast nad trgom. ki. Precej obrtnikov in trgovcev. del Spodnje Sav. nekdaj lovski . in kuga 1646 in 1680. odrom in orkestrom. druž.) ima 2551 duš. 1884. higienično urejene hiše. in Zg. žito in krompir. Kraj je bil obljuden že v starem veku. ki jim ga je potrjeval sosednji Žovneški gospod. Peščen in ilovnat svet. ppoisv. svoje ime po slovenskem plemiču Preislav ali Braslavu. na Žovnek (1 uro) in na bližnjo Vinsko goro (Vinperk. ki se združijo v potok Trnavco. Sirarstvo večinoma za dom.zdravilišča in letovišča. A tudi ostale gospodarske panoge se dobro uveljavljajo. Vino se goji le tu in tam v malenkostni meri. koč 73. V okolici bujni gozdovi. 2 uri). V dobrih letinah prodajo do 3 vagone jabolk v razne kraje naše države.. Rakovlje. in paš. Nm 309 m. Skorno. mnogo cvetja. Sv. Večje elementarne nesreče v trgu so bile: požar. Sešice. Glinje. Nekateri kraji so radi zdrave sončne lege in bližine sveže Savinje primerni. dol. Strel. z domom in odrom. Lepi sprehodi. Rupertu. največ štajerska kokoš. Tu je eno najvažnejših jeder savinjskega hmeljarstva. Ravninski svet je večinoma prodnat in se dviga v nižjih diluvialnih in višjih terciarnih terasah. Gomilsko. del občine pa je skoro ves pod gozdom. Kmetijstvo. 353*72*68*5*12. je bila sprva zgrajena v . 0. posest. Braslovče z okolico so bile nekdaj last gornjegrajskih benediktincev. 6 odd. svoj strelski dvorec v obrambo proti Madžarom.. trav. Gorica. Občina je dobro naseljena. V potokih goje postrvi. živinozdravnik. Sp.. škof. d. cest proti Letušu. Ponikva. Domneva se namreč. Letuš. Parižlje. gozdov 1919.. Šola pst. Trški sodnik je imel izključno pravico nižjega sodstva v trškem pomeriju. Prekopa. v katerem je bilo pod kaznijo prepovedano vsako vmešavanje Žovneških gospodov.

ki je bil navadno gornjegrajski prior. Nm 342 m. od Malih Braslovč. 1646. Žovneškemu. z gled. ust. žand zdr o pTt š župnija Braslovče 2. Vransko 13. Tudi razvita svinjereja. žel Polzela—Braslovče 3. Prižnica in oba stranska oltarja sta iz srede 19. poti zah. Hmelj. so fin Vransko 8 km. L. Gas. so fin Vransko 10 km. stol. K. krompir. in kostanji. je cerkev s trgom vred pogorela. dokler niso njenega trupla prepeljali v Jurklošter. Tik za vasjo se dvigajo gozdnate Dobrovlje.. Domači sadjevec. Roka v spomini na kugo v tem letu. Patronatske pravice nad župnijo je podelil oglejski patriarh 1237 Konradu I. Kmetijstvo. Ilovnato. Dostop z vozom. katerega je postavil Gallo iz Celja. Trgovanje s hmeljem in lesom. so postavili novo zakristijo. smreke.5 . 1173. Marije Reke in Griž. Sr du Celje 31 km. kamor drži iz Braslovč 9 km dolga obč. Leže na zahodnem robu Spodnje Savinjske doline ob ban. Lega kraj Dobrovelj na visoki terasi ob obč. definitivno pa 1332. Gojenje hmelja. Cerkveno je pripadala prafara oglejskemu patriarhu. so fin Vransko 10 km. Braslovška prafara. 86*23*20*3*0. Glinje. dobro razvita živinoreja. podr. proti z. V novem glavnem oltarju. prev. Sebastijana in sv. jelke. pisatelj. Obilo jabolk. V kapeli Žalostne Matere božje je vidna letnica 1750. Nm ca 295 m. 387*101*95*6*3. Prodnato. nakar so (1604) sezidali sedanjo cerkveno stavbo. Sr du Celje 27 km. 750 m. ki so jih prizadeli gornjegrajskemu samostanu. Postrvi v Savinji. Smida.gotskem slogu. so fin Vransko 18 km. Kroniko je začel pisati kanonik in dekan Jakob Bohinc 1881. Šmartnem ob Paki in s kraji v Zgornji Savinjski dolini. V cerkvi je bila 1428 sprva pokopana v Ojstriškem gradu umorjena Veronika Deseniška. ki ga ljudstvo imenuje trebišček ali trebinjski grad. odrom. Kamence.2 km. Vranskega. Motnika. so se Žovneški gospodje odrekli patronatskim pravicam že 1278.km. a predvsem gozdarstvo. in pouč. sotr. V kraju so odkopali rimske napisne kamne. Zelo razvita živinoreja in sadjarstvo. Dostopno z vozom. Nm ca 310 m. cesti Braslovče—Gomilsko. pesmi v Ahacljevi zbirki in Drobtinicah.5 km. Šmartnu ob Paki in Mozirju. 97*20*17*3*0. V cerkvi so po tradiciji taborili Turki. kjer vstopa reka iz soteske v Spodnjo Savinjsko dolino. so še ohranjeni. Mnogo goje štajersko kokoš. se prvič omenja kot župnija že 1440. Od 1797 je tu sedež dekanije. š v kram.. pot. imenovana prvotno »Marija na jezeru«. žand zdr o pTt š župnija Braslovče 6 km. H kraju spadajo zaselki Černevc. Dostopno z vozom. tujske sobe. v tem času je bil tudi stari glavni oltar prenovljen. Kugla. žita in krompirja. Nm ca 300 m. Slatine in Teleb. Borovci. 254*52*52*0*0. Nekaj vinogradov. je slika Layerja iz 1776. Tu rojen 1865 dr. Veliki nasadi hmelja. Sv. nekaj vinogradov. Več čebelarjev. 48*11*11*0*0. Sr du Celje 23 km. hrasti. župnija je mati sledečih sedanjih župnij: Gomilskega. Podr. Živi v Ljubljani kot upok. Od 1461 pa do danes so patroni župnije ljublj. domači sadjevec. cerkev sv. Sledovi gradu. cest proti Braslovčam. zvonik in prezbiterij. Od 1461 je bila župnija podrejena ljubljanski in od 1787 lavantinski škofiji. več raztresenih zaselkov. Sr du Celje 23. šolnik. d. Trgovanje z lesom. Čebelarstvo. žel Polzela— Braslovče 3. Konec 18. Krasna lega ob Savinji. L. arhivar v Mariboru. stol. Domači sadjevec. z gledal.5 km. Avtobusna zveza s Celjem. geograf. ravnatelj Gornje Gorče. Hribovita lega.5 km. Sv. odrom. odnosno savinjskemu arhidiakonu. ban. s čimer je bila prafara inkorporirana temu samostanu. Izvoz lesa v Avstrijo in Italijo. Zelo prijeten kraj za letoviščarje. pa do Motnika in Menine. Njegovi nasledniki jo redno nadaljujejo. zgodovinar in arheolog. 1600. DKfid.5 km. žand zdr o župnija Braslovče 5km. V bližini manjše podzemeljske jame z lepimi kapniki in redkimi jamskimi hrošči. V kraju je precej obrtnikov in trgovcev. Jurija ob Taboru. žel Polzela—Braslovče 3 km. Sr du Celje 22. 1897. žel Polzela— Braslovče 11 km. Korun Valentin. Janeza se omenja šele 1545. žand zdr o pTt š župnija Braslovče 2 km. škofje. stoletju svoj grad Braslav. L. V vasi je križišče ban. Prafara je bila zelo obsežna: segala je od Letuša do Brdnice pri Petrovčah ob Savinji. Janeza in Pavla se prvič omenja 1545. 1899). Protestantizem se je začel širiti v braslovški župniji konec 16. Pomemben je izvoz svinj v Avstrijo in Italijo. . Razvita živinoreja in sadjarstvo. Trbovelj. se navaja prvi znani župnik Lambert. ceste pri Kamenčah. zgodovinski viri jo omenjajo prvič že 1120 in nato 1255. žito. stol. hlode in drva. manj rodovitno. Letuš. srednje rodovitno. Nm povpr. 2 odd. Bral. Lepi borovi in bukovi gozdovi. Hrašan. Trgovanje zlasti s hmeljem in lesom. cerkev sv. so ji prizidali kapelico sv. mejni grof slovenskih dežel.8 km. žel pTt Šmartno ob Paki 2km. etnograf. Izbrana jabolka prodajo v Celje in Ljubljano. Slomškov pri zabav. zdr žand o pTt š župnija Braslovče 1. Tu rojeni: Globočnik Felicijan (1810— 1873) župnik. Koramt. knjižnici. Da pa zadostijo za vse krivice. Tu rojen Baš Franjo (r. PRK PJS. Dobrovlje. Listnati gozdovi. Pavla pri Preboldu. poti 1/2 km od ban. Gosjak. Pri Letušu je imel v 9. Dober les za deske. Vas ima nekoliko vzvišeno lego ob obč. so fin. gimn. Gas.

Male Braslovče. je bil zgrajen v bližini nov žovneški grad.255): Gebhard III. katerega odvetniki so bili radi velikih krivic. L. (umrl 1286) in Ulrik I. teč. Sedanji lastnik Ruhethala je industrijalec Westen iz Celja. poti na vznožju strmih Dobrovelj blizu Savinje. Celjski grofje. industrija platna. Domači sadjevec. perutnina in sadje. 2 Javni knjiž. V enako sovražnih odnosih so živeli tudi z žičkim.. dol. precej vinogradov. srednje rodovitno. ki je bil luteran. (umrl 1262). srednje rodovitno. so po razsodbi oglejskega patriarha izgubili 1261 odvetništvo nad samostanom. je nasledil posestvo svojih sorodnikov. sadjereja. š Braslovče 1. cest proti Letušu. 1816. Ravninska lega na desnem bregu Savinje na križišču ban. Zgodovinska znamenitost kraja je grad Žovnek. Ilovnat in prodnat svet. PRK. (umrl med 1241 in 1. še vedno lastniki Žovneka. Letno prodajo do 4 vagone izbranih jabolk v razne kraje naše države. žand zdr o pTt župnija Braslovče 2 km. Konrad I.5 km. Nm ca 305 m. S tem je dobil posestva v Savinjski in Šaleški dolini: Mozirje in Soštanj. zelo razvito perutninarstvo in nekaj čebelarstva. Dostop po obč. Peter v Sav. aprila 1308 prvo dedno pogodbo s Habsburžani. Rupertu in Polzeli. žand zdr o pTt š župnija Braslovče 1. Sinovi Konrada I. ko je bil že v rokah Gebharda II. Tudi patronat nad braslovško župnijo je odstopil škonfino 1332 temu samostanu. 140*38*34*4*2. DKfid. Ponovno so se uprli 1674 in 1678. neznatno pridelovanje vina. žel Sv. žand zdr o pTt š župnija Braslovče 5 km. Gas. Sr du Celje 20 km. Dostop z vozom. žel Polzela— Braslovče 4km.. Kmetijstvo. Sr du Celje 23 km. Kopališče v Savinji Parižlje. Podgrad.5 km. v malem obsegu vinogradništvo. nad. Podvež. Orla vas. Podvrh. izbranih jabolk in svinj1 v tujino. pridelovanje jabolk. d. d. Braslovče in Letuš. po tedanjem lastniku nazvan grad Ruhethal. (umrl 1291).5 km od Braslovč mogoč z vozom. SKJ. več mlinov. sadjereja. potih 2 . Žovneškim (1130 in 1144) in nato z Leopoldom I. PSVQ. Živinoreja. Sr du Celje 26 km. 1899.. Hmeljarstvo. &o fin Vransko 13 km. Domači sadjevec. so Kmečki uporniki zavzeli in izropali grad. Gas. L. jurklošterskim in studeniškim samostanom. smrekami. izdaten ribolov. čebelarstvo. Postrvi v Savinji. Njim se je pa odrekel 1361 in zadržal samo še krvno sodstvo. Puščaki. Most čez reko.km. L. Ptujskimi in Marenberškimi gospodi. Sv. so stopili v rodbinske zveze s tedaj močnimi Pfannberškimi. Kmetijstvo. žel pTt Šmartno ob Paki 3. (1146).5 km. povzdignjen v grofovski stan. nakar jo je sprejel od vojvode kot pravi fevd. čebelarstvo. je oglejski patriarh obdaroval 1237 s patronatom nad braslovško župnijo in 1241 . 1635. Podgorje. je sklenil 22. sadjereja in gozdarstvo. Zelo raztreseni zaselki Obramlje. žand zdr o pTt š župnija Braslovče 2 km. Podvrh. so fin Vransko 17 km. Vas leži 1 km sz. Nm 321 m. Vrtoglav in Žovnek. 325*107*90*17*0. Kmetijstvo. 6km. iso fm Vransko 7 km. ki mu je izročil svojo rodbinsko posest. žand zdr •o župnija Braslovče 6 km. Kopališče v Savinji. Nm ca 285 m. in sicer z vojvodom Friderikom. so od sedaj stolovali v celjskem gradu. Grad je bil v zgodovini . Prvotni grad je stal na strmi skali JZ. sedaj že Celjski. Ilovnato. Grajski posestniki so se tudi poslej naglo menjali. pri njem se je mudil protestantski predikant Ivan Dobransky. zato je 1326 zopet dobil odvetniške pravice. Pomembna je tudi njegova pridobitev celjskega gradu (1331 do 1333). odrom. z gled. 2 odd. Hribovita lega na vzhodnem vzhožju Dobrovelj. s katerimi so 1262 sklenili medsebojno dedno pogodbo. Pletenje košar in stolov za domače potrebe in prodajo. ki so tedaj izumrli. 126*31*28*3*0. Trgovanje z lesom. od Braslovč. Iglasti in listnati gozdovi. Sr du Celje 31 km. Z gornjegrajskim samostanom je živel v prijateljskih odnosih. Izvoz hmelja. Šola ust. Nm ca 340 m. V okolici lepi bukovi in smrekovi gozdovi. od Letuša ob obč. 116*21*18*2*1. Prosv. Šmartno. Ulrikov sin Friderik je postal prvi močnejši Žovneški gospod. š v kram. Danes je v razvalinah. Grad je bil prvotno last Žovneških gospodov. Stari grad je začel propadati. žel Polzela— Braslovče. Kmetijstvo (hmelj). zlasti perutninarstvo.5 km. PJS. Njegovega sina in naslednika Konrada I. 1341. Žovneški nastopijo prvič v zgodovini z Gebhardom I. Grad Žovnek je po smrti zadnjega Celjana (1456) prešel v roke cesarja Friderika III. so fin Vransko 11 km. 0. Habsburžani so od sedaj postavljali na gradu svoje oskrbnike ali najemnike. Bratje žovneški so bili v stalnem sporu z gornjegrajskim samostanom. Pev. grofov Vovbržanov. Leopold III. ki je preživel vse tri brate. Med 1599 in 1601 je postal prvi pravi grajski posestnik Adam Schrott. Grad sam se prvič omenja 1173.še s številnimi fevdi. š Letuš 1. 113*39*30*10*6. V bližini gozdovi z borovci. Leži v ravnini blizu desnega brega Savinje kraj ban. Prodnato. poznejših Celjskih grofov. 1322. ceste Sv. Nm 300 m. Leže v ravnini blizu Savinje na križišču ban. žel Polzela— Braslovče 3 km. kostanji in hrasti. (umrl med 1314 in 1318). cest. ki so mu jih prizadejali. ki so se precej naglo menjali. Vovbrškimi. je bil Friderik Žovneški. L. kmet. so fni Vransko 12. ohranjen je samo še okrogli stolp.5 km. Ulrik I. Sr du Celje 25 km.. ki drže v Parižlje. Rupert—Parižlje. zlasti hmelj.

Znameniti so tudi izredno lepi kamni. Ravninska lega ob potoku Trebniku. Vransko 10 km. Manjši iglasti in listnati gozdovi. Končno je pripadel neki hrvatski banki. dol. gl.. podr.stol. so fin Vransko 14 km. češpelj in češenj na celjski trg. . Sv. V gradu je razkošen salon s krasno lončeno pečjo. žel Polzela— Braslovče 2km. so fin Vransko 10 km. Matevž. cesti Parižlje—Male Braslovče. Sr du Celje 22 km. ki je segalo do Savinje in Boljske. Trgovanje s hmeljem in izbranimi jabolki. š Orla vas 0. kostanji in hrasti. cesti Braslovče—Gomilsko. Preserje. Nm ca 305 m. žel Polzela— Braslovče 2. Črete in Čepelj. Odkrit rimski napisni kamen z ornamenti priča o nekdanjem rimskem gospostvu v teh krajih. Spodnje Gorče. žand zdi o pTt s župnija Braslovče 2 km. Izdatna sadjereja. Do 18. Leži vzhodno od Braslovč na desnem bregu Savinje ob ban. Cesar je izročil grad 1467 v oskrbo Juriju Leisserju. Kmetijstvo. Prevladuje ilovnat svet. V 15. krompirja in fižola za prodajo. Iglasti in 1istnati gozdovi. Čmak. V kraju je obstajal dvorec gospodov Žovneških. Gas. pT župnija Gomilsko 1 km. Leži kraj Braslovč ob ban. prodnato. ceste Celje—Ljubljana in ob ban. Kopališče v Savinji. ta pa Žovneški graščini. gozdovi z borovci. Zgodovinska znamenitost je grad Strovsenek ali gomilska graščina. Nm 281 m.5 km. Kmetijstvo. Sr du Celje 18 km. žand zdr o pTt Braslovče 5 km. so fin Vransko 9 km. 115*22*23*2*0. žand zdr o pTt župnija Braslovče 3 km. cerkev sv. Nm 324 m. Trgovanje s hmeljem. več obrtnikov. so fin. St. Ta kraj se še danes imenuje »na Gavgah«. urednik celjske s. izdelovanje opeke. 9 km. Sledovi požiga gradu izza dobe turških napadov je še opaziti. ki se tu odcepi proti Braslovčam. ki so se mu 1286 odrekli v korist gornjegrajskega samostana. Rakovlje. Poljče. Žaga na električni pogon. ceste Sv. 103*20*18*2*1. Sr du Celje 31 km. Kmetijstvo.5 •km. Pletarstvo. Sr du Celje 21 . smrekami. Zgodovinsko znamenita je stara kapelica iz 13. so fin Vransko 6 km. žel Sv. V dobrih letinah gre veliko jabolk. Letna prodaja do 2 vagona izbranih jabolk v razne dele naše države. Glavni oltar je iz 1795. zlasti hmeljarstvo in sadjereja. . so cerkev obokali. Sr du Celje 20 km. 67*13*12*0*0. Domači sadjevec. cerkev sv. Pridelovanje hmelja. Dostop tudi z avtom. Rupert. so fin Vransko 11 km. Martina v zaselku Šmartnu je že od nekdaj znana božja pot. Sr du Celje 25km. žand zdr o pTt š župnija Braslovče 0.5 km. po katerem se grad od 1585 imenuje Straussenegg ala Straussenhof.pomemben tudi kot sedež privilegiranega deželskega sodišča za ozemlje. žand zdr o pTt š župnija Braslovče 3 km. žel Polzela—Braslovče 1. Kmetijstvo. podr. žand zdr o Braslovče 6 km. cesti. jabolki in z živino in z živinorejskimi proizvodi. malenkostno pridelovanje vina. zadnjič 1897. Avtobusna zveza s Celjem in Vranskim. Prodaja hmelja in lesa. Sr du Celje 26 km. Ruperta na polju se imenuje prvič 1391. cerkev sv. sotrudnik drugih listov. Leži v ravnini ob ban. veka. stol. 1843. narodni borec štaj. pot. 147*26*24*2*2. L. ki je prihajal sam na lov.jabolki in živinorejskimi proizvodi.—Braslovče. Pokopališče. 80*18*16*4*5. 106*23*19*4*2.2 km. Skozi vas drži iz Parižlja 1 km dolga obč. ki stoji ob ban. politik in žurnalist. lesna obrt in industrija. izdelovanje košev. sadjereja. 154*43*35*8*3. Sedanji lastnik je lesni trgovec in posestnik I.km. Matevža blizu Strovseneka se prvič omenja 1597. Prvič se omenja 1545. pridelovanje žlahtnih jabolk in nekaj malega vina. Nm ca 290 m. Od 1578—1590 je bil grajski lastnik tedaj prirodoslovec Jakob Strauss. Kmetijstvo. š župnija Gomilsko 0. Tu rojen Baš Lovro (1849 do 1924). Leži v ravnini kraj drž. podr. Meje nekdanjega grajskega pomerija so navedene v žovneškem urbarju iz 1629. izdaten ribolov. Romansko cerkveno stavbo so večkrat prenovili. žel Polzela— Braslovče 4 km. ki je veleposestvo razkosala in razprodala. Leže blizu desnega brega Savinje kraj ban. Trgovanje s hmeljem. cesti. cesti Braslovče—Parižlje. žel Polzela—Braslovče 3 km. žand zdr o fpTt š župnija Braslovče 0.so fin Vransko 12 km. srednje rodovitno. ceste pri Gomilskem. Od prvotne gotske arhitekture se je ohranil glavni portal in kor. Dostop z vozom ali avtom.. zlasti hmelj. stol. Nm ca 290 m. Nm ca 305 km. Nm ca 310 m. Slovencev. je bil last cesarja Friderika III. Mala cerkvica pri gradu je iz 17.5 km. Leži na mali vzpetosti nad potokom Boljsko rib obč. š Orla vas 1 km. poti 1 km od banske. žel Polzela— Braslovče 3 km. Posebno velik teritorij je pripadal sodišču okoli 1700. Topovlje. 1847 je bila povečana in obokana. Pozneje je šel grad s kupoprodajnimi pogodbami skozi več rok(Federnsberg). je služila cerkev za grajsko kapelo.8 km.. Več obrtnikov.Domovine«. Peter v Sav. do gradu Vrbovca. Manjši. ko je bilo združeno z Mozirjem. Braslovške žovneške vislice so stale blizu Gomilskega na Visliškem hribu med Dragopoljem in Resano.

na Aleksandrov vrh (607 m. Ml. Od prvotne cerkve. hmeljarstvo. Župna cerkev Marijinega Vnebovzetja se prvič omenja 1567. 484. Sr so du žel Celje 21 km.68 ha. Nova cerkev. V srednjem veku se omenja Dobrna v virih že 1147.. gozdarstvo. H kraju spada zaselek Les. škof. Velik poset bolnikov in letoviščarjev iz vseh delov naše države in iz tujine. Prvotno se je cerkev imenovala Marija ob jezeru. Dobrna.ki se najviše dviguje v 1273 m visokem Basališču. priada ji mala kotlina ob potoku Dobrnici. Kmetijski proizvodi v precejšnji meri vnovčijo v Dobrni.273 m). blago. Prvo kopališčno poslopje je bilo zgrajeno 1612 na prošnjo zemljiške gosposke in celokupnega prebivalstva celjske četrti. Dostop po ban. zdr n Vojnik 10 km. 170*25*17*6*2. nam je ohranjen samo še prezbiterij. Volneni izdelki in raševina za domače potrebe. ki vsebuje mnogo železa. poti 6 km iz Dobrne le z vozom. ki še vedno izvršuje patronatske pravice . 3 ure). kri daje bela in rdeča vina. trgovina z lesom. Predvsem pa se razprostirajo zlasti v bolj hribovitih krajih bujni gozdovi (bor. Brdce. PJS. Avtobusna zveza s Celjem. bogata flora. Markirane poti na Kačji ali Stari grad (516 m. bukev). bolezni srca. da so že Rimljani poznali tople zdravilne vrelce. pridelujejo se vse vrste žita in krompir. se pa navajajo prvič 1428. radi katerih je kraj kmalu zaslovel. Razvito sadjarstvo.) ima 1640 duš. »VenA«. Prvi znani lastnik toplic in gradu — do 1847 so bili namreč lastniki isti — pa je bil Ivan Franc Dobrnski. sosednje nižje hribovje in celotno južno pobočje mogočnega Paškega Kozjaka. ki se pod vasjo združi z Dobrnico. bukev). Lepe izletne točke. Ker ovira Kozjak dostop mrzlim severnim vetrovom proti J. Površina 3168. že nad 500 let stare toplice Dobrna (353 m).. zdr fin Vojnik 12. odkopan lonec s 500 keltskimi novci pa kaže. in pas. leži v mali prijazni dolini med gozdnatim gričevjem. ki je bila zidana v 12. ki izvira na Kozjeku in se pri Novi cerkvi izliva v Hudinjo. posest. Letni obisk 1500—3000 gostov. jo je posvetil škof Slomšek. je kupil toplice Ivan Kačnik. Zavarovana je proti s.5 ure). na grad Lemberk (370 m. Novo sedanjo cerkveno stavbo so zgradili 1844. Topli vrelci. stoletju. na Sv. ki je zaradi ondotnih toplih izvirkov zelo uvaževano zdravilišče in poleg Celja najprestižnejša tujsko prometna postojanka tega sreza. ki se omenja šele 1582. Nekaj km od Dobrne so na več mestih odkrili manjša ležišča rjavega premoga. ljud. Cerkev je bila prvotno podružnica prafare Nove cerkve. 1. čist zrak. 1613. ob. njiv in vrtov 447. Tod so vse kmetijske panoge dobro razvite. Drvarstvo. Tople in hladne kopeli. Nm ca 840 m. 197. imajo večji deli občine zelo ugodne podnebne razmere in dobre življenjske pogoje. Gled. Danes je last dravske banovine. dobro rodi sadje. Veliki gozdovi (bor. Zdravnik v seziji. L. L.25. Strel. župnija Dobrna (dek.. 1856. po katerem se vije Dobrnica (1 uro). RK. Urbar Franca pl. Od 1859 je bilo zdravilišče last štajerske dežele. poleti sveže podnebje. 1846. Bral d. gozdov 2146. mnogi razgledni holmi v okolici.. prodaja lesa večinoma v Celje. 1831. »dd. živčnih bolezni itd. L. Pol km s. Neuhaus omenja 1532 kot najemnika toplic Blaža Schlosserja. vznožju Paškega Kozjaka (1273 m). 63. Nm 374 m. brez prahu in megle. 1/2 ure). v mali meri se goji tudi vinska trta. je kupil toplice — brez gradu — Ivan grof Hoyos. cesti Nova Cerkev—Dobrna. Hallstattske izkopanine in hrib Gradišče nad Dobrno pričajo o ilirski naselbini v tem kraju. PRK. Občina leži v naj severnejšem delu celjskega sreza in obsega pretežno gorato ozemlje. k Št. Jošt na Kozjaku (1063 m. jeter. smreka. najem. v Zlodejev graben. Pev. Žagarstvo in oglarstvo. Kopališke zgradbe in vile. Pokopališče. odi živinoreja je na precejšnji višini. Bujna vegetacija. ki vsebujejo obilo ogljikove kisline. Postrvi in krapi v potoku Dobrnici. Volneni izdelki za domače potrebe. J.68. razni trgovci in obrtniki.7 km. Mnogo tujskih sob. druž.. 3/4 ure. od vasi poznane. 1839. raztresene kmetije pod Paškim Kozjakom . Šola ust. zlasti svinjereja in ribarstvo. koč. apnenice. smreka. žand o pTt š župnija v kraju. Na prisojnih pobočjih gričev vinogradi. Janžu na Vinski gori (473 m. Indiferentni radioaktivni topli izviri (37° C). V bližini izvir Topliškega potoka. 133. Zdravljenje ženskih bolezni. velika snaga. 271*64*17*35*11. 1847. Njegov brat Matija je dal popraviti kamnit bazen in zgraditi novo poslopje za goste. Kmetijstvo. V Toplicah izvir hladne pitne vode. 1/2 ure).3 km. da je bil kraj obljuden tudi v keltski dobi. Pretežno hribovita lega. ki jih je 1858 temeljito preuredil in zgradil velika nova zdraviliška poslopja. Iz odkritih rimskih reliefnih kamnov domnevamo nadalje. zdaj v oskrbi banovine.75. lavant. ostalo 77. la. Gas. Kmetijstvo. ki pokrivajo kar 2/3 dobrnske občine. trav. k Sv.3/4 ure). L. oder. Miklavžu (431 m. krasen razgled). Po prevratu so ga moderno preuredili. krasen park.. Samostojno župnijo je ustanovil 1628 strasburški kapitelj na Koroškem. Sr so du žel Celje 18. žand o pTt š župnija Dobrna 8km. vinogradov 13.Občina Dobrna Preb. hiš 384. Dostop po obč. d. Poslej je Dobrna še večkrat menjala gospodarje.

Izvoz jabolk. župna cerkev sv. Iz slednje se je izločila 1787 kot novoustanovljena kuracija. živinoreja. 1900. Hribovita lega z. K vasi spada zaselek Vinski vrh. Nad s. Parovž. cest proti Dobrni. Zdaj ga poseduje Gall Kompos. Kmetijstvo. stol. 181*26*20*4*2. Rudnik zdaj ni v obratu. živinoreja. izkoriščane gozdov. zdr fin Vojirik 20 km. Sedanja cerkvena stavba je iz 1884. 124*35*10*19*6. zdr fin Vojnik 11 km. Sr so du žel Celje 17. Volneni izdelki za domače potrebe. žand o Dobrna 12 km. Nm ca 360 m. Gorica. prodaja lesa. čigar lastnik je d. poti 3. Jošta. d. Manjše množine lesa pokupijo trgovci. Kmetijstvo in lesna industrija. Črni in Novi cerkvi. 173*32*18*10*4. zvanega Kačnik ali Schlangenburg. 88*14*5*6*3. ki je še danes ohranjen in obljuden. žand o pTt s župnija Dobrna 2 km. Nm ca 420 m. Rodbina pl. žand o pTt š župnija Dobrna 2km. zlasti živinoreja in sadjarstvo (jabolka in hruške). južno od vasi Aleksandrov vrh (607 m. ceste Dobrna—Črna in po sosednem gričevju. nad cerkvijo razgledni vrh Špik (1107 m). 371*82*16*58*18. L. Srebotno in Stari grad. lavant. Markirana pot iz Dobrne. od 1628 pa dobrnske župnije. Šola ust. Lokovina. Lednik) 3 km od Dobrne. Klanec.1/2 ure. Sr so du žel Celje 22 km. Sr so du Celje 20 km. na katerem je tromeja celjskega. Jošt na Kozjaku. Tu stoji tudi svoj čas močno obiskovani Zlodejev mlin. 142*35*6*25*4. Poljedelstvo. Sv.. Sobe za tujce. krasen razgled). koncem vasi na razglednem griču razvaline starega dobrnskega gradu. zdr fin Vojnik 9 km. veliki gozdovi (smreka. sadjarstvo in vinogradništvo. Razložena vas po pobočju Vinskega vrha (569 m) ob obč. Prvotna zelo stara cerkev sega v 13. Vas leži na križišču ban. Privatna planinska koča (last. Heme Breže Seliške. Sr so du žel Celje 19 km. poti 5 km severno od Dobrne možen z vozom. Nm 1063 m. žand o pTt š župnija Dobrna 3 km. poti. Razvita svinjereja in ovčarstvo. ceste. H kraju spadajo zaselki Novi grad. Več žag v romantičnem Zlodejevem grabnu. Loka. 12 km od Dobrne. Cerkev je bila sprva podružnica prafare Nove cerkve. žand o pTt š žup Dobrna 3 km. Izvoz raznega sadja. Nm ca 450 m. žand o Dobrna 3 km. žand Dobrna 1 km. s. Raztresene kmetije. 1787. Razložena vas leži po hribovju 2 km. ki izhajajo iz rodu pl. Jošt na Kozjaku (dek. Poljedelstvo. Sr so du žel Celje l8 km. Vrba. Prvi znani grajski lastniki z okolico so bili grofje Breže Seliški. po katerem teče Dobrnica. o 0 km. Celjski grofje. Dostop po obč. Kot njihovi vazali se javljajo v 15. lastnici Vitanja. bukev). Krški škofje so dajali grad v fevd. H kraju spadata zaselka Kladje in Stanetina. raztresene kmetije v zelo hribovitem terenu. Prodaja malih množin lesa. od Dobrne ob obč. Jošt na Kozjaku. Z. Sr so du Celje 30 km. p š župnija v kraju. K vasi . Zelo hribovita lega . zdr fin Vojnik 10 km.3 km. konjiškega in slovenjgraškega sreza. poti 2 km od ban. Gospodarstvo kot Brdce. Sr so du žel Celje 20 km. Poljedelstvo. 109*25*9*12*4. zdr fin Vojnik: 9km. Nm ca 600 m. Ti so prodali 1147 svoja posestva z gradom krški škofiji. Odkrita ilirska naselbina in izkopani predmeti iz hallstattske dobe. Lega v gorski kotlini med gozdnimi pobočji ob obč. ki ga zelo obiskujejo letoviščarji iz Dobrne. žaga in mlin ob Dobrnici. Tu so 1931 zgradili Čarfov razgledni stolp. Dienersberg je 1772 stari razpadajoči grad podrla in je pod njim v dolini ob cesti v Vojnik zgradila 1773 Novi grad.na pobočju Paškega Kozjaka (1273 m) ob obč. Ti so gospodarili na gradu tudi po 1456. Nova cerkev. H kraju spadata zaselka Hoste in Plate. Do 1787 je bila župnija podrejena komisariatu v Novi cerkvi in goriški nadškofiji.) ima 660 duš. poti. Zdravo gorsko podnebje. Nm ca 420 m. 66*11*7*2*2. škof. Dostop z vozom. ceste pri Pristovi. ali 14. pTt š župnija Dobrna 2 km. ki so tu postavljali svoje ministeriale — gospode Dobrnske. stol. ko je rod Celjanov izumrl. nato pa lavantinski škofiji. Hiše deloma po sosednjih gričih. se je izločila iz župnije novoustanovljena kuracija Sv. Domači sadjevec. zdr fin Vojnik 12 km. ki ga prodajo nekaj v okolico. Dobro opremljene tujske sobe. Velik obisk turistov. bor. Dostop z vozom. Avtobusna zveza z Dobrno in Celjem. »Minia« iz Zagreba. Sr so du Celje 21 km. zdr fin Vojnik 10 km. Nm ca 650 m. Manjše množine lesa pokupij0 bližnji trgovci. poti 1 km od ban. žand o pTt š župnija Dobrna 4 km. žel Velenje 8km ali Celje 20 km. Nm ca 400 m. zdr fin Vojnik 12 km. Pridelovanje belega in rdečega vina. 1 odd.5 km od Dobrne. Na severnem koncu vasi manjši premogokop (rjavi premog). žel Dolič 12 km. od Dobrne ob obč. sadjarstvo in gozdarstvo. Volneni izdelki in raševina za domače potrebe. župnija Sv. okoli 1100 pa bavarski grofje Bogen. živinoreja. žel Velenje 10 km ali Celje 21 km. Razložena vas kraj ban. pTt š župnija Dobrna 2 km. Pristova.nad župnijo.

Nm ca 350 m. Hiše leže navadno vstran od voda na pobočjih gričev.5 km od ban. Nekateri se bavijo z umnim čebelarstvom. Danes je grad last banovine. Površina 2948. Od nje se odcepijo stranske poti. poti 5. Pozneje so ga dobili v last deželni knezi. Bezovica. Pridelovanje belega in rdečega vina. ceste pri Sv. in sv. 144. je kupila Dobrnico premogokopna družba Reiter. deloma peščena in srednje rodovitna. Občina Dramlje. Občina je precej enakomerno naseljena. Jurij pri Celju 24 km. ti so ustanovili v njem pivovarno. ki pa o njem ni več sledu. 1857. Jv. modra frankinja itd.kamor največ prodaja presežek svojih pridelkov. Občina ima še 1646 ljudi. Na prisojnih rebrih gričev so obsežni vinogradi. Vzporedno z vinogradništvom se goji racionalno sadjarstvo. V 14. perutnine. cerkev sv.. je grad Dobrnica ali Guttenegg. Sr so du žel Celje 16. Pomembna je tudi živinoreja in se proda mnogo svinj. dela drameljske župnije Celjski grofje. Grad nima nikakršnih utrdb. 158. in paš. Ilju. 1804. posest. Pridelovanje raznih vrst boljšega vina. Proti j. stran občina ima cel niz ribnikov. bor. se je v kraju ustanovila steklarna. sicer pa so razširjeni skoraj povsod. Sr so du Celje 13. zlasti živinoreja in sadjarstvo. Nm ca 380 m. Prideluje se laški rizling. zdr tio. silvanec. ki ga uporablja za zdraviliško poslopje. Dostop z vozom po obč. burgundec. se pokrajina sicer znižuje. V nižjih legah je svet ponekod močvirnat. živino. ki dosega najvišje vrhove prav na s. zdr žel Sv. vendar je bil skozi stoletja sedež imenitne gospoščine. . stol. Izvoz jabolk. Grad se prvič omenja že 1055. tu goje krape in razne druge ribe. Sr so du žel Celje 19 km.33. Lemberški. Ta je začela v okolic kopati premog.35. trav. 71. jajc im mleka. stol. so oddelili od občine vasi Bezovico. Vojnik 10km. hrast. žand fin š župnija Vojnik 5. Jurij— Žiče.5 km. Zgodovinska znamenitost.19 ha in sicer v ha: njiv in vrtov 545. 67*14*5*6*3. površina še ni poznana 15 . Vas leži v valoviti pokrajini ob obč. jelka. Rogaški in Žovneški. ki leži jv. Nekaj čebelarstva. od Vojnika po močno razgibanem gričevju. Gabrovec. Končno donaša mnogim precej tudi lesna trgovina.spada zaselek Cirkovce. V začetku 19. Mešani gozdovi. Tla so ilovnata. Kraj se omenja 1451. slednjega nekaterim ostaja za prodajo. Prodaja manjših množin lesa bližnjim trgovcem. Ob njih so mlini. Gabrovec in Hrastnik (zdaj v občini Vojnik okolica). višine). Gospodarsko teži občina na Sv. žand fin pTt š župnija Vojnik 8. Prometno os pokrajine tvori ban.5 km. Sedanje grajsko poslopje je iz novejšega časa. ki se večinoma porabi doma. V 14.52. saj je skoraj polovica občine pod gozdno odejo (smreka. Jurij pri Celju 21 km. ki so postavljali tu svoje oskrbnike. Zadnja desetletja ni prebivalstvo številčno nič napredovalo. koč. Manj rodovitno. Gospodarstvo kot Vrba. o ip Dramlje 7 km.86.). zunanji strani je vzidan marmornat rimski votavni kamen. cesta Sv. pritekajoč zlasti s s. Kmetijstvo.8 km. od tod na pobočju griča Sv. Nm 431 m. 718. Zavrh» 161*35*8*20*7. Najstarejši njen del je prezbiterij. Uršule (464 m). po katerih se vijejo potoki. Cerkev je bila v dobi jožefinskih reform opuščena. Jurij pri Celju in na Celje. ki nudi kljub svoji skromni višini prav lep razgled po daljni okolici. Trgovanje s sadjem. Pokrajino preprezajo dolinice. ki je imel tu celo svoj urad. Kmetijstvo. Posestva tega urada so mu podarili gospodje Vojniški. Raztresene hiše po gričevju ob obč. ki daje vse vrste žlahtnega sadja.8 km. Na J. kar je mnogo več kot kjerkoli v celjskem srezu. vinogradov 216. Steklo so izvažali predvsem v Italijo. so bili lastniki j. nima pa nikjer večjih sklenjeno zidanih vasi. ceste pri Dobrni. Leta 1936. Največ vinogradov je v najvišjem s.000. stol. o Dramlje 5 km. zdr Sv. od Sv. Prvi znani lastnik močvirnatih Dramelj s 50 ribniki je bil Žički samostan.1315. Povprečni letni vinski pridelek znaša 3000 do 4000 hl. šipon. Valovita pokrajina. Miklavža — konjušnica nekdanje stare Dobrnice. K vasi spada zaselek Race.kg. da je stala na Gradišču — holmu. podr. Občina se razprostira v. L. Od 1851 so bili grajski lastniki grofje Kolovrat Liebsteinski. ostalo 83. bukev itd. zlasti živinoreja in sadjarstvo. Domneva se. temveč je vsa v zaselkih ali samotnih kmetijah. katerih trta daje izvrstna vina. 50*11*4*4*2. (do 600 m abs. je bil last gospodov Dobrnskih. Poljedelstvo daje vse vrste žita in mnogo krompirja. Miklavža se prvič omenja 1567. Pri tem pa se ne zanemarjajo druge gospodarske panoge. v manjši meri tudi z vinom in lesom. a so jo 1862 prenovili. poti 3 km od ban. najem. hiš 438. žand o pTt š župnija Dobrna 3 km. Njegov povprečni letni pridelek se ceni na ca 300. ki stoji v ravnini ob potoku Dobrnici. vendar se tu in tam dvigne više kak posamičen vrh. sedež Laze Preb. gozdov 1384. Blizu cerkve je nekdaj stal grad Schrottenegg. traminec. delu občine (Pletovarje in Gruše) in j.

Slemene. Jurij pri Celju 16 km.5 km od ban. Laze. Del župnije je do 1765 pripadal župniji Sv. Po ustnem izročilu je tu stal na mestu. Jurij pri Celju 12 km. o p š župnija Dramlje 4 km. vinogradništvo in gozdarstvo. ceste pri Sv. Valovita pokrajina. Sr so du Celje 14. o p š župnija Dramlje 5 km. Sr so du Celje 23 km. o p š župnija Dramlje 2km. Hribovita lega ob obč.5 km. Gospodarstvo kot Bezovica. Pletovarje. ceste. sadjarstvo. žand zdr fin žel Sv. K njej spadajo zaselki Gaj. o p š župnija Dramlje 7 km. žand zdr fin žel Sv. Nm ca 550 m. Straža. pri Celju 9 km. Dostop po obč. Nm ca 450 m. Nm ca 500 m. Priznana stara božja pot. Smreka. Jurij pri Celju 11 km. Nekaj čebelarstva. v manjši meri vinogradništvo. strani istoimenskega griča. Kmetijstvo in vinogradništvo (letna produkcija 400—500 hl vina). Ribniki. žand fin Vojnik 13 km. Na svodu presbiterija so ohranjene še starejše freske. Samostojna župnija je bila ustanovljena pred 1761. Pozneje so tu imeli knezi Windischgratzi razsežna posestva. sadjarstvo in vinogradništvo. Nm ca 290 m. ceste z vozom.poti 4 km od ban. Vas leži na J. Ta izvršuje še danes patronatske pravice nad župnijo. 1904 so jo prenovili in poslikali. Mnogo postrvi lin drugih rib. sadjem in lesom. kjer sega prav do ban. živinoreja. Letno se proda vseh vrst sadja ca 5000 kg.pokrajini ob obč. Bodsval in Slatina. 41*8*3*4*2. Sedanja stavba je bila zgrajena pred 1754 v renesančnem slogu. nekdanji grad roparskih vitezov. živinoreja in vinogradništvo. ceste in v njeni bližini. Jurij pri Celju 16. zdr žel Sv. o š Dramlje 8 km. Prenovili so jo 1909 v renesančno baročnem slogu. ceste. ceste z vozom. Pokopališče. Grušče. H kraju spada zaselek Debejak. stol. Hribovito. poti 0. lavant. Dostop z vozom. Poljedeljstvo. Dostop z vozom. poti 1 km od ban. Jurij pri Celju 19. poti 3. Poljedelstvo. Več mlinov. Precej hribovrta lega ob obč. župna cerkev sv. Juriju.7 km. ceste. v ladji pa so iz novejše dobe. o p š župnija Dramlje 2km. živinoreja. Srso du Celje 18km. :Nm 317 m. žand zdr fin žel Sv. Letno se proda ca 6000 kg sadja in 300 hl vina. Vsi posestniki imajo vinograde v Pletovarju in v Gruščah. Poljedelstvo. 82*11*4*4*2. ki se sedaj imenuje Gradišče. Prvotna cerkev je iz 14.) ima 1640 duš. Šmarje pri Jelšah. Vas leži v valoviti in zelo gozdnati . Vodni mlini. Jurij pri Celju 9 km. žand zdr fin žel Sv. Jurija pri Celju. V manjši meri trgovanje z lesom. od ban. je bila cerkev 1494 inkorporirana stolnemu kapitlju v Novem mestu. župnija Špitalič 9. žand zdr fin žel Sv. poti 2 km z. ceste. Letno prodajo ca 300m3 lesa. Marije je prvotno pripadala Vojniški župniji. o p š Dramlje 7 km. Jurij pri Celju 9 km. živinoreja. Valovito. Dostop po obč. sadjarstvo. Sp. Zelo raztresene kmetije v izraziti hriboviti legi. Manj rodovitno. Več čebelarjev. Jurij pri Celju 10 km. Kmetijstvo in gozdarstvo. Podjez in Pozovec. Dostop z vozom. Sprva podr. Jurij—Žiče. Gospodarstvo kot Bezovica. vinogradništvo in gozdarstvo. hrast. Več mlinov. 184*38*15*13*5. o p š župnija Dramlje 3 km. Razbor. Jurij—Žiče. Zidana je bila pred 1718. župnija Dramlje (dek. vasi spada zaselek Suho Dobje. prafare Ponikve. Kraj je bil nekdaj last žičkega samostana. Dostop z vozom.. K.000 kg sadja in 200 m3 lesa. škof. Gospodarstvo kot Bezovica. 59*26*6*7*3. Manj rodovitno. Jurij. Krasni vinogradi. 142*42*17*12*8. poti 2 km od ban. Sr so du Celje 19 km. in v. Hribovita lega ob obč poti 1 km od ban. ki so jih pa že pred svetovno vojno razprodali. vse vrste sadja. Sr so du Celje 19 km. Zlasti gojitev vseh vrst sadja in trgovanje z lesom. Nm ca 560 m. Letno prodajo ca 700 m3 lesa. prisojna lega. Zlasti trgovanje s sadjem. ali 15. H kraju spada zaselek Gora.3 km. Nm ca 340 m. Sr so du Celje 22 km. krape in druge ribe tudi za prodajo. Sr so du Celje 25 km.5 km od ban. Lega v valovitem gričevju ob obč. Gozdarstvo je manj razvito.3 km. Valovita pokrajina. 156*31*11*10*5. dostop z vozom po obč. Kamnit spomenik pri vasi spominja na kugo v 1641. ceste. zdr Sv. žand fin župnija pTt Vojnik 10 km. Hrastnik. Cerkvena prečna ladja in oltar sta iz 1910. Gospodarstvo kot Bezovica. sedež o p župnija Dramlje v kraju. K vasi spadajo zaselki Frajštajn. o p š župnija Dramlje 1 km. 176*33*14*15*4. Sr so du žel Celje 18. Kmetijstvo. cest Sv. ceste Sv. 79*14*4*8*1. Letno prodajo raznim prekupcem ca 20.1 km. cerkev sv. Razložena vas z zaselkom Vidno. Magdalene. Vodni mlini. žand zdr fin žel Sv.5 km. Jarmovec. podr. Nm ca 400 m. zlasti hruške za mošt. Sr so du Celje 21. K vasi spada zaselek Preloge. Jazbine. 149*41*9*13*7. Nm 327 m. Jurij pri Celju 12 km. 77*26*4*12*4. poti 3 km od ban. š Dramlje 1 km. kjer goje ščuke. poti 4km od ban. K vasi spadata zaselka Kopinica in Rigli. Vas leži kraj ban. bukev. Marija Dobje. Letno prodajo ca 5000 kg raznega sadja in 200 hl finejših vin raznim . Sledovi gradu se dajo še dognati. Sr so du Celje 18 km. Prebivalci trgujejo največ z živino. Nm ca 370 m. žand zdr fin žel Sv. Dostop z vozom. žand zdr fin žel Sv.

K vasi spada zaselek Zdol. Nm ca 370 m. posest. Nm 464 m. ceste. DKfid i. Svetelka. 173. zlasti izvrstnih jabolk. prosveta z odrom. cesti Braslovče—Gomilsko. 128*26*9*8*4. . d. Nm ca 320 m. Hribovita lega. V manjši meri trgovanje z lesom. Sv. Gas. Pretežno ravninska lega ob ban.5 km. Več vodnih žag in mlinov.. 1810. o p župnija Dramlje 1 km. največ kleni in mrene. §. V Boljski. podr. SKJ. hruške in češplje. meteor. trav. Obrt. Sv. vinogradništvo in čebelarstvo.. Tu se odcepi od ban. Letno prodajo Ca 10. 65*15*4*7*4... malo postrvi. stol. Sr so du Celje 18 km. SKJ. Dostop z vozom. 744. poti 2. drugo ime »Francoski grič« bazira na tradiciji. in gled. Nm 316 m. 24. V bližini Gomilskega ali ob cesti Gomilsko— Vransko je iskati važno rimsko postojanko ob tej cesti »Ad Medias. o p s župnija Dramlje tik kraja. Sr so du Celje 24. poti 1.5 km od ban. IV. Farna knjiž. Jurij pri Celju 20 km. o p Dramlje 1 km. ki ima čisto vodo in je pripravna za kopanje. Trgovanje z raznimi kmetijskimi proizvodi ter z vinom in lesom. š župnija Špitalič 8. najem. K vasi spada zaselek Potok Poljedelstvo in vinogradništvo. Osrčje občine so plodna ravninska tla Spodnje Savinjske doline na obeh straneh Boljske. Uršule (464 m). Današnje krajevno ime »Visliški hribec spominja na vislice. 98*18*6*7*3. in sadj. PSVD. ca 550 m. Nar. podr. 217*43*17*16*4. . hiš 209. vinogradov 0. sezidana je bila pred 1658 in prenovljena 1907. Javna knjiž.Detelja« s pev. ki so stale tu do konca 18. 86*31*7*10*8. stol. obrti za vranski okraj na Gomilskem. Bral. Kraj je biil naseljen že v rimski dobi. 205*89*62*5*17. Manj rodovitno. Z griča izpred cerkve . r. žand zdr fin žel Sv. Več mlinov. Jurij pri Celju 9 km. Sr so du Celje 20 km.prekupcem. podr. Šola ust. Strok. Lega na istoimenskem griču in na njegovem podnožju ob obč. sadjarstvo (letna prodaja ca 7000 kg sadja) in vinogradništvo. Na stropu prezbiterija so še ohranjene stare freske. cerkev sv. Peter v Sav. Uršule je zgrajena v renesančnem slogu in je največja in najlepša v vsej fari. zlasti sadjereja in pridelovanje boljših vin. PRK. Tu ima banovina svoj matični nasad trsnic. Zg. Več mlinov. Gas. Živinoreja. Poljedelstvo. ko je vodila tod mimo znamenita cesta: Emona (Ljubljana)Atrans (Trojane)Celeia (Celje). najstarejša v župniji. Sr du Celje 19 km.5 km od ban..dr žel Sv. . žand fin Vojnik 16. Več mlinov. ki sprejema tu pritoka Konjšico in Trnavo. K vasi spada zaselek Vodole. žand zdr fin žel Sv. Jurij pri Celju 8 km. Mešani gozdovi. ceste. d. žand zdr Braslovče 5km. hmelj. Dostop z vozom. PJS. V prejšnjih časih je bila cerkev znamenita božja pot. poti 2 km od ban. 48*10*5*2*2. dolini 5km. Prvotna cerkev je bila zelo stara.krasen razgled. ceste in v njeni bližini. žand zdr fin žel Sv. Uršula. Letno prodajo ca 7000 kg raznovrstnega sadja. Nm. Ilija. Nekaj čebelarstva. več čebelarjev. žand zdr fin žel Sv. 1907 so jo prenovili. Gomilsko. Ilija. podružna cerkev Sv. Poljedelstvo. sadjarstvo. Slemene. Zgradili so jo pred 1661. žand zdr fin žel Sv. ceste pot na razgledni hrib Sv. ko6 9. Gas. Zalog. Uršule (464 m. 1/2 ure). štajerska kokoš. Jurij pri Celju 11 km. ki jih precej izrabljajo. Razna boljša vina. Občina Gomilsko Preb. do 250 hl vina in ca 700m3 lesa. odsekom. Izoliran griček v bližini vasi ob cesti Vransko—Celje predstavlja rimsko grobišče z grobnicami in številnimi umetniškimi predmeti.8 km. d. Do 18. cesti in vzhodno od nje pod hribom Sv. Priljubljena izletna točka.. post. Nm ca 330 m. Jurij pri Celju 12 km.5 km. Šola ust 1830. Zelo razvito sadjarstvo. Združenje prostih in bonces.5 km. Površina občine 873 ha: njiv in vrtov ca 376. gozdov ca 108. Ravninska lega na desni strani potoka Boljske ob ban. Nm 294.. Kozenburg ter Spodnje Dramlje in Gornje Dramlje. in paš. o p š župnija Dramlje 3 km. prodaja mleka v Celje. Sr so du Celje 22 km.. o pTt s župnija v kraju. živinoreja. ki jih razpošilja vinogradnikom po vsej Sloveniji.. Izdatna sadjereja. ca 340. Pridelovanje žita in krompirja. v dobrih letinah prodajo domačim prekupcem jabolka. več čebelarjev. Avtobusna zveza proti Celju in Vranskemu.. Prisojna lega na vznožju hriba Sv. DKfid. dostopi z vozom po obč. ao fin Vransko 9 km. Kmet. o p š župnija Dramlje 4 km. Prodaja vina in lesa. bil tu sedež župnije. Razvito perutninarstvo. živinoreja. SKJ. Sr su du Celje 21 km. Pretežno prisojna lega kraj ban. H kraju spada zaselek Resana. Kmetijstvo. Straže in Vodenič. š Dramlje kraju 0. Sedina. K vasi spadajo zaselki Glažute. Veliki hmeljski nasadi. Gospodarstvo kot Bezovica. Mešani gozdovi. Uršule ob obč. nad. z. o p š župnija Dramlje 4 km.000 kg sadja. ceste. žel Polzela— Braslovče 6 km ali Sv. Precej sadja. Jurij pri Celju 10 km. ostalo ca 50. Precej trgovcev in obrtnikov. Lepi sadonosniki. 5 odd. Sr so du Celje 20 km. 3 odd. Vodni mlini.

Sr du Celje 17 km. stolni dekan v Mariboru. Lega na robu. Ruperta. žand zdr Braslovče 3. dočim ji pripada na s. vinogradi in sadonosniki. Zakel. 3 odd. ceste pri Žalcu. Znameniti stranski oltar iz 18.. Prav pomembna je lesna industrija. Žovneški patronatskim pravicam nad braslovško župnijo v korist gornjegrajskega samostana. Vhod je skozi zvonico. 300*66*60*2*4. lavant. pa je precej gozda in so tu in tam tudi vinogradi. so fin Vransko 11 km. zlasti gojitev hmelja. V vasi ali v okolici je bil nekdaj grad Žovneških gospodov. koroških Slovencev. Ruperta se prvič omenja 1391.5 km. preds. V zvoniku je star zvon. Mimo vasi drži drž.) ima 814 duš. o pT š župnija Gomilsko 2 km. ki se v bližini izliva v Boljsko. Ostalo kot Trnava. se prične barokizacija: takrat so dvignili stavbo. 1194. Podvinj. po katerem se hrib in okolica imenuje Rudolfica. po Spodnji Savinjski dolini med Žalcem in Sv. š Orla vas 0. cerkev sv. v prezbiteriju pa rebrasti svod. Grajski lastnik je bil neki Rudolf. Dostop vsem vozilom. poti 1 km od drž. žel Sv. Rupertu. najem. ostanek nekdanjega močnega taborskega obzidja. na desni strani Ložnice ob obč. Tu rojen 1878 dr. cerkev Sv. ki je v prezbiteriju mestoma prekinjen. Freske v vseh prostorih je izvršil M. Petrom do Savinje. Pokrajino namaka več potokov. Sr du Celje 18 km. Peter v Sav. 380. To so zaselki: Plevna (grad). (291. Vas leži v ravnini. Grad je bil sedež zemljiške gosposke privilegiranega deželskega sodišča v celjski grofiji. ceste pri Sv. ki so večinoma raztreseni s. Kronika sega v najstarejšo dobo. o kateri pa ni znano kdaj . se je izločila 1786 kot samostojna župnija. pot iz 1/2 km oddaljenega Sv. Lega v ravnini kraj potoka Trnavce ob obč. Svet je prodnat ali ilovnat ni prav rodoviten. Sprva podr. župnija Gomilsko (dek. na s. žand zdr Braslovče 4 km. Gotovlje. 1901. zlasti hmelj. podr. Poleg tega sklenjeno pozidanega osrčja vasi spadajo h kraju mnogi zaselki. 1800. med katera so prizidali 1927 enonadstropno zakristijo. ki ga je 1614 posvetil ljubljanski škof Tomaž Hren. hruške in češplje). poti 2 km od ban. Okrog cerkve je zid. žand zdr tin žel pTt Žalec 1 km. Celje. PJS. stol. Šola ust. ki so tu često prebivali. SKJ. dol. polit. župna cerkev sv. žalske prafare je postalo Gotovlje samostojna župnija pred 1256. Sr so du Celje 8 km. dolini 3 km. MD. o pT š župnija Gomilsko 2 km. Skozi dolgo obcestno vas drži obč. Največ je smrek. ravnine kraj potoka Konjšice. se je v njem odrekel Gebhard III. Vipotnik 1894. Prvotno podružnica Braslovške prafare. stol. je Požar uničil skoraj vso vas. organiz. Sr du Celje 16 •km. Nm ca 285 m. razvaline so še vidne. prenovili ladjo in prezbiterij. sta zaključena s tremi stranicami osmerokotnika. Leži v ravnini kraj potoka Trnavce. Grajska vas. Po tradiciji je na južni strani vasi stal nekdaj grad. gozdovi. hrastov in jelk. Med njimi je venčni zidec. 763*180*173*0*0. Nm 260 m. »Kmetovalec«. Sv. Dostop z vsemi vozili. in paš. Površina 1129 ha: njiv in vrtov 379. borov. Vodni mlini in žage. zlasti hmelj in sadje (jabolka. žel Sv. Kapela in presbiterij. 6 km.5 km. mnogo sadja. Gas. Trnava. podruž. so žand zdr fin Vransko 8 km. proizvode nosijo prebivalci na celjski trg. Stene so poživljene s pilastri. Na s. 248. Kmet. stol. Gas. 35. Visoko in Zalog. Kmetijstvo. 191*40*40*1*1. Razne kmet. posest. Čukala Franc. V ravninskem delu občine docela prevladuje hmeljarstvo. Gojitev štajerske kokoši. so fin Vransko 11km. škof. PRK. priključeno graščini Zalog. Jurija je gotska stavba. župnija Gotovlje (dek. o š župnija v kraju. Od prvotne gotske arhitekture sta se ohranila portal zvonika in gotski obok. Štefana se prvič omenja 1545. Sodišče se omenja že 1524. Braslovče. med njimi zlasti Lava in Ložnica. hiš 262. H kraju spadata zaselka Dobrovca in Selo. škof. a nadaljnje ime Turški grič» spominja na turško dobo. gozdov 281. cesta Celje—Vransko. L. Nm ca 285 m. Prvi župnik se omenja 1263. Cerkev je imela prvotno v ladji raven strop. vinogradov 37. odtod po gričevju.po kateri je bil tu grob francoskega poveljnika. Občina Gotovlje Preb. Patronatske pravice nad cerkvijo so izvrševali Celjski . lavant. je bil 1934 prenovljen. prizidali kapelico in dodali najbrž nov zvonik. o pT župnija Gomilsko 2 km. žel Polzela—Braslovče 3. Občina se razprostira na j. Poljedelstvo. ko se prvič omenja. d. L. ob katerih je zemlja mokrotna in deloma močvirna.je nastala. Kmetijstvo. 48*14*11*1*2. Sredi 18.5 km. obrobno gričevje. Župno kroniko je začel pisati župnik Luka Jeriša (1876—1894). župna cerkev sv. Več trgovcev in obrtnikov. Sadjarstvo in čebelarstvo ni posebno razvito. Nm 283 m.) ima 1189 duš. Pozneje pa je bilo ukinjeno in v 18. •ostalo 52. Krištofa je bila zidana pred 1498. Pokopališče. Jedert (364 m). ki ima obilo postrvi. Peter v Sav. cesar Maksimilijan jo je 1504 obdaroval letno s tremi forinti iz urbarja celjske graščine. trav. Cerkev je bila večkrat prezidana.

L. Izobr.93 ha: njiv in vrtov 285. Pozneje obnovljeni vikariat je bil 1754 povzdignjen v župnijo. Cerkveno je pripadala župnija do 1751 oglejskem patriarhatu. Nm ca 290Tn.86. trav. Kmetijstvo. Marovškova kapelica je iz 1910. Sv. podr. ki je opravljal sv. iz katerih izhajajo rebra. ki je bila postavljena konec 15. ekonomija in hiralnica usmiljenih bratov iz Kandije. Migojnice. elektrarna. obč. Pankracija je bila prvotno gotska stavba. potih iz Žalca 1 km daleč z vozom ali avtom. Šola ust. in paš. v Celju. Nahajališče izvrstnega rjavega premoga v Zabukovici. 2176. ki se . Oltarji so delo Rangusa iz Vojnika. prof.5 km. 7 odd. je kupil Plevno Prosoglio. Pokopališče. Zaselek Plevna je znan po gradu Plevni.) ima 3250 duš. Britno selo. Prvi znani vikar Mihael se omenja 1498. Kapelica v Vrbju je iz 1863. L. cesti Petrovče—Sv. mašo dostikrat v glagolici. Vinogradništvo nima posebnega pomena. braslovške prafare. župnija Griže (dek. Slikarijo sta izvršila Brollo in Bandelc 1884.5 km. Nm ca 260 m. Kmetijstvo. pisal prirodosl. 1838. cerkev sv.57. Površina 2147. od koder je lep razgled po Savinjski dolini. m:lin. najem. ki je novejši kot ostala cerkev. Današnji lastnik in upravnik Plevne je Oskar pl. ki leži na eni izmed najlepših točk Savinjske doline. lavant. Gas. S pročelja vodijo v cerkev trije vhodi. ki je služila kot prezbiterij novi cerkvi. podr.9 km. strani Griž ob obč. vinogradov 49. SKJ. ostalo 17. Gostilne s prenočišči. d. Nm ca 400 m. Poznejši lastniki so stavbo prezidali in razširili. Zelo raztreseni zaselki Bezovnik. Gorupova kapelica je iz istega leta in jo je poslikal Alojzij Šubic. 431*82*75*0*0. 221*45*45*0*9. hiš 432. koč. 3 ure). 413. Od 1580—1631 imamo v Grižah vikarji Matijo Slivaji. Presbiteriji je zaključen s tremi stranicami osmerokotnika. Pankrac. Od njenega poznejšega lastnika Jožefa Ludovika Hausmanna. stol. 455*90*90*0*11. Kor. Izdelovanje furnirja. Pavla. Prezbiterij ima pravokotno obliko in je križno svoden. 30.. Kmetijstvo. Vrbje. župnije Sv.97. :s.04. upok. 479. K vasi spada zaselek Rakuše. po 1456 pa deželni vladar. ki je gospodarsko najpomembnejši kraj v občini.5 km. posest. o p š župnija Griže 2. žand zdr fin žel pTt š župnija Žalec.38. Hmelj. se cerkev navaja zopet kot podr. Mostiče. ki je še sedaj patron župne cerkve. največ hmelj. ostali svodi so križni. Cerkveno je župnija pripadala do jožefinske dobe (1787) pod oblast Ljubljanskega škofa. žage. rejsen 1848 Cilenšek Martin. Sr so du Celje 13 kiri. Sv. o p š župnija Griže 1 km. Sr so du Celje 8 km. Poslej je podrejena lavantinski škofiji. laški državljan. podr. Jederti se prvič omenja 1545. Griže. gozdov 1291. ki leže zahodno in južno od Griž pod Kamnikom (861 m) in Gozdnikom .izteka v Savinjo. Dostop po dveh obč. 1545. Cerkev je bila sprva podr. Občina se razprostira na desni strani Savinje do njenega razvodja napram Savi in obsega večinoma hribovito pokrajino. 692*145*145*0*4. Poleg vseh vrst žita se v nižjem delu občine kraj Savinje goji tudi hmelj. nekaj vinogradov. Že 1809 je stala tu lesena gospodarska hišica. Markirana pot na Mrzlico (1119m. Freske je izvršil Brollo 1892. Rudnik zaposluje ca 400 delavcev in kupuje mnogo jamskega lesa.grofje. 1 km. Celje. Ta se najviše dviga s hriboma Kamnikom (861 m) in Gozdnikom (1092 m). žand zdr fin žel Žalec 4. ki ležita ob ban. Kmetijstvo. žand zdr fin žel Žalec 4. Pankrac in Zahom. Nm 291 m. ki so svodeni s kupolami. o p š župnija v kraju. PRK. Vzvišena lega nad Savinjsko dolino na v. cerkev Lurške Matere Božje na Gradišču pri Grižah je bila zgrajena na holmu Gradišču v 1888—1891 s prostovoljnimi darovi župljanov. od 1392 pa župnije Sv. sprednji del ladje in zvonik. Vsa okna so polkrožna. Vas sestavljata zaselka Spodnje in Zgornje Griže. Vse leto oskrbovana koča. 0. Pavla pri Preboldu. dograjeni 1789. Sr so du Celje 13 km. Stavba ima obliko križa. V bližini grič Marelica z vinskimi goricami. Vhod v ladjo je skozi zvonico. župna cerkev sv. posestnika Novega Celja. V dobi reformacije vikariat ni bil zaseden. škof. žand zdr fin žel Žalec 5. vse vrste sadja. cesti. Gas. Na desni je prizidana enonadstropna zakristija. Ladja je razdeljena s polstopi v štiri enake dele. Pavel na griču. d. ki je tu zasadil mnogo murv in gojil sviloprejko. rudniško delo. Reiner. 1703. Večji potok je Artičnica. Ladja ima raven lesen strop..Svoboda«:. Sedanjo cerkev so zgradili v 1883—84. so ji prizidali kapelo. Oltarji so iz 17. V presbiteriju se pol stebri nadaljujejo kot svodna rebra in stikajo vrh svoda. Sr so du Celje 15 km. Leži na levi strani Savinje ob potoku Lavi na precej močvirnem terenu. Presbiterij ima v oglih pilastre. Od stare cerkve so deloma uporabili pročelje. stol. Občina Griže Preb. strop nad korom in središčni prostor so svodeni s plitvimi kupolami. delo v rudniku in gozdarstvo. potopise in razprave. Grad je vzorno oskrbovan in v najboljšem stanju. V G. last rodbine Žuža iz Žalca. PJS. V vasi in okolici so našli več rimskih predmetov. do 1787 goriški nadškofiji in poslej lavantinski škofiji.

trav. žand zdr fin žel Žalec 5. K vasi spadata zaselka Goli vrh in Gorica. V kraju so odkrili rimske napisne kamne. Prodaja jamskega lesa in desk. 1765. d. o š župnija v kraju. o š župnija Kalobje 3 km. žand zdr fin žel pTt Sv. 52*12*7*5*0. Cerkev je bila sprva podružnica župnije Sv. Jurij pri Celju okol. Nm 621 m. Nm ca 480 m.5 km. Križišče potov. Krajni dol. žand zdr fin pTt Sv. 808*152*133*0*6. o š župnija Kalobje 1 km. ceste Šv. hiš 298.5 km. kmetijstvo. 167. Nm ca 300 m. Kmetijstvo. ceste Sv. 30. od hriba Rifnika (570 m) ob potoku. 186*71*24*43*4. Vas leži sz. mlin in žaga. Kmetijstvo. Kmetijstvo. mimo kraja v gradnji podr. Kmetijstvo. Jurij Marija Dobje.5 km. je postala samostojna župnija. 103*29*27*2*0.(1092»m) ob obč. žand zdr fin žel pTt Sv. Prebivalci so kmetovalci. nekaj vinogradov. poti 3 km od ban. cerkev Sv. Vodruž. Lega v dolini j. Sr so du Celje 17 km. Jurij pri Celju 3. 70*23*3*20*0. 86*30*12*18*26. ceste Sv. gozdov ca 850. Jakoba deloma v dolini ob potoku kraj ban. Zaselka Mlake in Petrovica. o župnija Kalobje 2 km. Sr so du Celje 16. Hribovita lega blizu Kalobja i0ib obč. so nakopali 42. zbor s. žand zdr _ fin žel pTt š Sv. žand zdr a žel pTt Sv. Jurij—Planina.j—Marija Dobje.Zarjo. Marije je bila zgrajena 1572 in posvečena 1621* Prenovili so jo 1804. Podlešje. 3 km od ban.000 ton premoga. V občini je precej žag in vodnih mlinov. Dostop le z vozom. Kmetijstvo. 2 jaška. K vasi spada zaselek Vinica. Nm ca 600 m. Kostrivnica. žand zdr fin žel pTt Sv. Jurij pri. Odrom Nm ca 350 m. Šola 3 odd. tamb. Kraj vasi je državni premogovnik Zabukovica. Zelo malo vina. del. Sr so du Čeplje 14. Dostop z vozom. Dostop z vozom obč. Sv. 79*19*4*15*0. Vodice. Kmetijstvo. Sotensko. Kalobje. poti 2 km od ban. Hribovito. Ban. o p š župnija Griže 5 km. ceste. Dostop z vozom. Jurija. od Sv. Sr so du Celje 20. Nm ca 550 m. Jurij pri Celju 6 km. rudarji in drvarji. SKJ. Jazbin vrh. od Kalobja in obsega raztresene zaselke jezerce. Nm ca 550 m. kateremu je bila 1494 inkorporirana matična župnija skupno s prafaro na Ponikvi. 1933. Pokrajina je precej hribovita in gozdnata. Osredek. poti. ki je še v gradnji. K vasi spada zaselek Ostri vrh. nekaj vinogradov.7 km. v manjši meri vinogradništvo. K vasi spada zaselek Seča vas. Podlešje in Vodelj. Rudarstvo. Sr so du Celje 14 km. žand zdr fin žel pTt Sv. žand zdr fin žel pTt Sv. 117. Jurija pri Celju. juri. 182*49*17*22*0. kamnolom. ceste. ca 500. poti 3 km od ban. Sr so du Celje 17 km. ceste. Dostop z vozom. L. od Kalobja ob obč. kamor drži rudniška železnica iz Žalca. 72*17*2*15*0. Dostop z vsemi vozili. Vas leži s. Jurij pri Celju 6. več mlinov Planinca. Sr so du Celje 17 km. najem. Lep razgled izpred cerkve. Lega v hriboviti pokrajini sv. ki se bavijo tudi z gozdarstvom in ponekod z vinogradništvom. K vasi spadajo zaselki Handil. o š župnija Kalobje 5 km. Kmetijstvo. od Kalobja ob obč. Dostop z vozom po obč. Jurij pri Celju 12 km. Sr so du Celje 15 km. Jurij pri Celju 9. Zabukovica. od Kalobja na planoti.. o župnija Kalobje 3 km. Površina 1721 ha: njiv in vrtov ca 280. vinogradov ca 60. Hribovita lega jz. Kmetovalci. 39*17*0*17*0. ostalo ca 30. Patronat nad cerkvijo izvršuje še danes novomeški kolegijatni kapitelj. L. žand zdr fin "žel pTt Sv.. Jurij—Planina. kraj ban. Jakob.5 km. Prosv. slednje v povirju Voglajne. Občina Kalobje Preb. Kraj se prvič omenja v zgodovini že 1278 in pozneje 1305. H kraju spada zaselek Javnik. Nm ca 500 m.. Vas leži na J. Mihaela. o župnija Kalobje 2. koč. župna cerkev sv. Pokopališče. Jurij pri Celju 6km.cesta. o š župnija Kalobje 2 km.5 km. Gas. posest. Jurij—Planina. Nm 307 m.5 km. Jurij pri Celju . 994. ceste Sv. Dostop z vozom. 2km od ban. Prodaja jamskega lesa rudniku v Zabukovici. župnija Kalobje (dek. 125*31*21*10*0. Občina se je 1936 znova odcepila od združene občine Sv.. Tik farne cerkve je kapela sv. š Kalobje 3. Lega v hriboviti pokrajini JZ. H kraju spadata zaselka Podvin in Porence. ceste Sv. Vas leži jv. Nm 380 m. Sr so du Celje 15 km. z gled. potih 4 km od ban. obsega j. lavant. od Kalobja ob obč. Kmetijstvo.5 km. o š župnija Kalobje 3. Jurij—Planina. Šmarje pri Jelšah. Sr so du Celje 17. poti 2 km od ban.7 km. Javna knjiž. Gabrče in Log. poti 2 km od Griž. Sr so du Celje 23 km. škof. odtod v hribovju. Vzvišena lega sredi hribovite pokrajine južno od fare Sv. in paš. Celju 4 km. ceste. žand zdr fin žel pTt š Sv.) ima 1496 duš. Izvrsten rjavi premog nastopa v treh plasteh in ima ca 5300—5800 kalorij. strani hriba Zabukovice (584 m) ob obč.5 km. Jurij pri Celju 6 km. Jurij pri Celju 4 km. kmetijstvo in gozdarstvo. deloma z.5 km.

RK. ceste Nova cerkev—Dobrna in večjega potoka Dobrnice. stol. Kmet. zdr fin Vojnik 7 km. o 3—4 km. ca 400 m. so odkrili.^11 1—3 km od ban. Nm ca 340 m. Avtobusne zveze z Vitanjem. od ban. Landek. Tu so zaselki: Boršt. 1788.5 km. po hribovju na s. ceste pri Socki. Jakobu. poti 2. Po njivah raste mnogo sončnic in buč. poti 2 km z. Razdelj. Celjski. Prebivalci pridelujejo vse vrste žita. 100*26*12*10*1. 2 km vstran od ban. več trgovcev in obrtnikov. Na vzvišenem mestu nad dolino stoji slikoviti in lepo ohranjeni grad Lemberg. zdr fin Vojnik 6 km. d. nad. pa tudi po sosednjem valovitem ozemlju. Nm ca 300 m.5 km s. Hrenova. pri vasi rimske napisne kamne. Sz. tečaj. Homec. Omenjena žila premoga se nadaljuje precej daleč proti z. 113*24*11*8*2. Sr so du žel Celje 12 km. o p š župnija v kraju. ki drže proti Vitanju. poti povpr. Povpr. žand zdr fin Vojnik 3 km. pa tudi precej raznih trgovcev in obrtnikov. Sr so du žel Celje 16 km. žand Dobrna 6 km. žand Dobrna 4 km. V gradu hranijo še izza turških časov zbirko starin in orožja in več starinskih slik. o 2 km. Milo podnebje. ceste Nova cerkev-Dobrna. od ban. spadata zaselka Ljubljanca in Plate. Selce. Kaniža in Peklo. Vas leži na J. Pod. Gradiše in Ravne. 4 odd. žand pTt Dobrna 2 km. o 4 km. je postala lemberška gospoščina last deželnih knezov. L. Pripadajo ji sledeče vasi: Čreškova. Kat. Občina meri 2282 ha in ima 1971 prebivalcev. o 5 km. Homec. p Socka 2 km. mlin in žaga. Lemberg Nova cerkev. Dostopno z vozom. Gospodarstvo kot Nova cerkev. Lemberg. Dokaj rodovitno. nm. Avtobusna zveza s Celjem in Dobrno. Ob stari rimski cesti. Vaščani posedujejo ca 2000 jablan in 250 hrušk ter izvozijo v dobrih letinah do 200 q namiznih jabolk v Italijo. K vasi spada zaselek Veliki Razgor. Nm ca 380—580 m. perutnina). Katarine se omenja že 1262. 96*23*10*11*0. Vizore in Zlateče (vsi kraji dotlej v občini Vojnik okolica). H kraju spada zaselek Novi Lemberg. ceste Vojnik—Vitanje. Nova cerkev. Sirarstvo in mlekarstvo v začetnem razvoju. Vine. vznožju precej strmega gozdnatega Paškega Kozjaka (1273 m) ob obč. Straža. Avstrijo in Nemčijo. Sr so du žel Celje 17 km. Tu je bilo eno od upravnih središč bivših posestev Viljema Breže Seliškega. Šola ust. Filipa in Jakoba. o 4 km. Lega v dolini in deloma po hribovju ob obč. Kmetije v malih gručah ali posamič. ki spadajo k Novi cerkvi. Hudina. Ostale hiše stoje raztreseno v bližini na ravnem. Novi grad so zgradili šele 1584. Precej na dolgo in manj sklenjeno pozidana vas na obeh. Ko so 1456 izumrli Celjani. ki so jo dajali v najem. Kmetijstvo. zdr fin Vojnik 7 km. ki so v prvi polovici 11. Kmetijstvo.. cerkev sv. svinje. Nm ca 400 m. Hiše deloma v dolini ob potoku Dobrnici. zaščitena lega pred mrzlimi vetrovi. Čreškova. cest. ceste pri Sv. straneh ban. Največ dohodkov daje živinoreja (govedo. ki žene tu več žag in mlinov. Sr so du žel Celje 15 km.. K vasi spadata zaselka Vinograd in Mali Razgor. Danes je lastnica graščine rodbina Galle. Vas leži na križišču ban. cesti nekako sredi pota med Novo cerkvijo in Dobrno. Landek. Hrenova. Precej vinogradov. a so namero opustili predvsem zaradi slabih prometnih zvez. žand zdr fin Vojnik 3 km. zdr fin Vojnik 7 km. podr. Osrčje vasi je tesno pozidano in stoji na nekoliko vzvišeni dobravi na levi strani potoka Hudinje. p š župnija Nova cerkev 2 km. odtod so odkrili povprečno 1 m debelo plast rjavega premoga. š župnija Nova cerkev 3—4km. Gas. Vse kmetijske panoge. ki ga tvori več malih skupin hiš. Polže. Zgrajen je bil v 12. o š župnija Kalobje 3 km. Občina Nova cerkev je bila ustanovljena septembra 1936. Hiše posamič ali v malih gručah. Novake. Prisojna lega na gričevju med dolinama Dobrnice in Hudinje ob obč. K vasi spada zaselek Volčja jama. Nm ca 320 m. ki so ga svoj čas skušali kopati.5. ip š župnija Nova cerkev 4km. Dostop z vozom. ki je iz Celja vodila mimo lemberškega gradu v Mislinjsko dolino. Celjem in Dobrno. 91*35*12*10*6. SKJ. Precej razložena vas prijaznega izgleda ob ban. stol. Dostop z vozom. je grad razrušil Friderik II. PKD. Nm 299 m. vasi spadajo zaselki Gornja vas. 259*51*19*22*4. "143*32*14*10*2. pa tudi v razne . š župnija Nova cerkev 5 km. Sr so du žel Celje 17 km. prešla v roke krškega samostana na Koroškem in nato 1072 na krško škofijo. Hribovita prisojna lega ob obe. ki tu sprejema pritok Dobrnico. na ozemlje dobrnske občine (glej Dobrna). deloma v nekoliko vzvišeni legi. ki jih rabijo za pridobivanje olja. Vojniku in Dobrni. Trnovlje. a sedanja cerkvena stavba je bila zgrajena šele 1843. Socka. bral. Gilde. žand Dobrna 5 km. cerkev sv. Priljubljeno izletiščče letoviščarjev iz Dobrne. ip š župnija Nova cerkev 4 km. Sr so du žel Celje 15 km. Avtobusna zveza proti Celju in Dobrni. V mali meri goje tudi hmelj. Velka Raven. H kraju. 1453.

Vse kmete panoge in gozdarstvo (smreka. Nm ca 320 m. cesti proti Vitanju in v soseščini. š župnija Nova cerkev 4 km.Vojnik 8—9km. o 4 km. bukev). Avtobusna zveza z Vitanjem in Celjem. š župnija Nova cerkev 3. kjer pridobivajo iz sivega apnenca gramoz za posipanje ban.5 km. je več mlinov in žag. o 3 km. Kmetijstvo. Lenarta. o 3. Prafara je mati sledečih sedanjih župnij: Vojnika. ki se pojavljajo že v prvi polovici 13. p š župnija Nova cerkev 1 km. Povp. tako.5 km. Dobrne. p š župnija Nova cerkev 2 km. nm ca 500 m. žand zdr Vojnik 7 km. 1795. Mimo vasi e po skaloviti strugi potok Hudinja. ceste Vojnik—Vitanje in v. Prizidali so gotski prezbiterij. Letno se proda ca 200 m3 lesa. nm ca 400 m. lepo sadje tudi za prodajo. v katerem rasle obilo užitnih gob. p š župnija Nova cerkev 3 km. 135*30*15*5*3. K ladji prizidani stranski kapeli sta kupolno svodeni. 1839. Nekoliko v bregu nad dolino leži grad Socka z lepim kom. Vas tvorijo večinoma precej daleč narazen stoječe hiše ki stoje deloma v dolini na obeh straneh ban. Novake. Prenovljeni in obljudeni grad z manjšo ekonomijo danes last Walterja Dickinsa. Idealni smuški tereni v okolici. V slučaju daljšega deževja hude poplave. Trnovlje. bor. Straža.. Sr so du žel Celje 15 km. Sr so du žel Celje 15. Župna cerkev sv. Malo s.5 km. Sr so du žel Celje 15 km. do 1787 pod goriško nadškofijo in poslej pod lavantinsko škofijo. o 0. K vasi spada zaselek Kozjak. o 4—5km. p v kraju. žand zdr Vojnik 6 km. od kraja zapušča Hudinja zelo ozko in slikovito sotesko Socko. Pokopališče. Zvonik na južni strani ima ohranjeno letnico 1522. 79*21*7*8*2. katere prvotni obseg se je večinoma ujemal z današnjimi dekanijskimi mejami. žand zdr fin Vojnik 7 km. Tpr. Socka. Domači sadjevec. Avtobusna zveza proti Celju in Vitanju. Prvotni grajski lastniki so bili Soški gospodje. p Socka 0. Prodaja namiznih jabolk in manjših količin lesa. Nova cerkev. o 3 km. 86*16*10*4*1. Kozjeka (749 m) in Kiselce (992 m). Razložena vas ob Hudinji kraj ban. Pripravno za kopanje v Hudinji. Nm ca 280 500 m. Po smrti zadnjega Celjana 1456 je postal d deželno knežja last. je vso notranjščino poslikal Celjan Cimbol. Jošta na Kozjaku. strani. 229*55*23*20*4. p š župnija Nova cerkev 0. Sr so du žel Celje 12. Na v. Pozneje je grad prešel v last Celjskih grofov. Tod je vodila iz Celja mimo župnijske cerkve v Mislinjsko dolino rimska cesta. Sr so du žel Celje 12 km. Manj sklenjena vas pretežno v dolini ob ban. ceste. Cerkev je bila že od začetka (pred 1236) sedež župnije. Gospodarstvo kot Nova cerkev. L. 87*17*11*4*1. žand zdr . župnija Nova cerkev 4—5 km. Nm ca 310 m. lavant. Mimo vasi teče potok Hudinja. Sr so du žel Celje 15. 1730. žand zdr fin Vojnik 6kin. Glavni oltar je iz 1779. Frankolovega in Sv. Malenkost a. odtod v precej hriboviti legi na J. ob kateri so odkrili stare napisne kamne. Nm ca 380 m. Ob potoku Hudinji. Ta še danes izvršuje patronatske pravice nad župnijo. H kraju spada zaselek Hraše.5 km. Nm ca 300 m. Nad njo je kamnolom. kako sredi soteske drži meja med konjiškim in celjskim srezom. ceste Vojnik . Selce. stol. Domači jabolčnik. ceste pri Novi cerkvi. ali pa na prisojnih straneh nižjega hribovja do 3 km daleč proti v. Zelo raztresene hiše na valovitem . ladjo pa dvignili in obokali. Tujske sobe v gostilnah. Razdelj. Razložena vas v dolini na ravnem in deloma na valovitem ozemlju ob obč.kraje naše države. Šmartna v Rožni dolini. ki ima tu precejšen padec in ruši bregove. o 1 km. stol. ti Nova cerkev—Vitanje. škof. 1439. š Frankolovo 6 km in Nova cerkev 4—5 km. Vodni mlin in žaga. od ban. Zelo razložena vas s.5 km. Polže. Dostop z vozom ali avtom. župnija Nova cerkev (dek.5 km. 79*23*10*7*2. predvsem živinoreja in sadjarstvo. Cerkveno je pripadala prafara z vikariati — sedanjimi župnijami — do 1751 pod oglejski patriarhat. Ca 700 jablan in 100 hrušk. pa tudi gobe nudijo lep zaslužek. drobljenje gramoza. Raztresene kmetije po manj strmem prisojnem pobočju nad gozdom. Sr so du žel Celje 17—20 km. Hribovita lega ob obč. Kot takega so ga dajali Habsburžani v najem. ceste pri Novi cerkvi. H kraju spada zaselek Strmec. Precej vinogradov. poti 1 km od ban. 107*22*6*10*2. poti 2 km sv. več obrtnikov. ki teče skozi vas. Prijeten kraj za letovišče.5 km. Vodni mlin in žaga. žand zdr fin Vojnik 3.) ima 2928 duš. da slednjemu pripada južni del te doline. L. Mnogo mleka in drugih kmetijskih proizvodov se oddaja dnevno v Celje. Prvotno romarsko cerkev so po turških napadih v 15. in Vranje peči z v. prezidali in utrdili s taborskim obzidjem. Dostopno z vozom. žand zdr fin Vojnik 1 km. od Nove cerkve ob ban.5 km. izvzemši župniji Vitanje in Črešnjice. L.. H kraju spadata zaselka Gorica in Selo. p Socka 3 km. strani starega. Kmetijstvo.5 km. so cerkev popravljali in prenavljali. 1781. in definitivno 1468 je bila prafara inkorporirana zbornemu kapitlju v Strassburgu na Koroškem.Vitanje kraj potoka Hudinje. Avtobusna zveza z Vitanjem in Celjem. ki jo na obeh straneh mestoma zagrajajo visoke navpične pečine Kozjeka (749 m) z z. strani vasi se razprostira velik iglasti gozd Dobrova.

perutnino in jajca pa prinašajo ljudje na trg v Celje. p š župnija Nova cerkev 2.5 km. Sr so du žel Celje 18 km. poti 1. Impozanten je glavni portal s kipoma Samsona in Herkula. Sr žand Celje 7. š župnija Nova cerkev 5. Pozneje je bil grad skoraj 100 let v posesti rodbine pl.25 km. Razložena vas na nizkem gričevju v.52. o 4. Povp. ceste pri Socki K vasi spadajo neznatni zaselki Blazina. K vasi spada zaselek V Prelogah. ta je zgradil tovarno špirita. Ta grad je ljudstvo po starem podrtem Brunovem gradu nazivalo Plumbergov grad.81. Nm ca 360 m. Hribovito ozemlje je sicer manj prikladno za kmetijstvo. Kupola grajske kapele je okrašena s freskami. o 2 km. 293. največja sta Ložnica in njen pritok. ceste proti Velenju. . ostalo 163. od drž. žand zdr fin Vojnik 5 km. Dostop le z vozom po obč.terenu ob istoimenskem potoku in s. Korbelje.25 km. Poleg rudarstva uspeva v dolini Bistrice tudi industrija (vodne žage. Nm 253 m. K vasi spadata zaselka Totenpas in Spodnje Vine. Gradič je mlajšega izvora in danes last gospe J. Na hribčku nad vasjo stoji gradič Vinegrad z vinogradi in manjšo ekonomijo.18. Obcestna vas ob ban. poti 1 km v. dvorana in stopnišče pa s štukaturami in figurami. Nm 252 m. dve opekarni blizu Plevne in v Kasazah ter je imel dva kamnoloma in deset plantaž murv za rejo sviloprejk. gozdov 1069. Velka Raven. gradič Medlog pri Celju in posestvo Marije Magdalene v Širju. Od Hrvaškega plemiča barona Turkoviča je pred par leti kupila grad banovina. ki je postalo središče celjske gospoščine. in paš. Dostop z vozom po obč. Anton pl. ceste pri Socki. o 2. 2854. Po njej teče več potokov. Miglio (1658—1752). Hribovito. posest. Vinare in Zlaka. stol. napol planinska vas na J. 1932. 94*25*12*10*0. Ravnina na desni strani Ložnice. Dobriša vas. p š župnija Nova cerkev 2 km. zdr fin župnija Žalec 3. ki so s to gospoščino združili gorski urad Grmovje. Od 1752—1825 so bili lastniki gradu grofje Gaisrucki. Gaisruck je dal porušiti stari grad in sezidati v slogu dunajskega Schonbrunna (1754 do 1760) novi grad (Novo Celje). 891.5 km s. Vinska trta se goji le v skromnem obsegu. panonski knez Pribila. zdr fin Vojnik 7. Kmetijstvo. Leyser. žand zdr fin Vojnik 5. tudi precejšnje vinogradništvo. ceste. Vas leži na z. ceste pri Lembergu. Zlateče.1 km. župnija Nova cerkev 4. ceste Vojnik—Vitanje in potoka Hudinje. Dostopna vsem vozilom. H kraju spada zaselek Na Pušči. keramična industrija). Med poznejšimi lastniki je bil najimenitnejši Ludvik Hausmann (1835—1863).5 km.61. žand Dobrna 4 km.5 km. Povp. koč 153. Nm ca 450 m. Sr so du Celje 8 km. Karel Miglio je bil tudi lastnik gradiča Schonbichla v Sešcah pri Sv. ima pa precej gozdov in krije izdatna ležišča rjavega premoga. so du Celje 7 km. ki ima svojo grobnico v petrovški cerkvi. poti 1 km s. žand zdr fin župnija Žalec 2 km. 100*25*6*12*0. 209*39*36*0*5.375*70*40*14*21. žel o pTt š Petrovče 1 km. ki je kupil tudi grad Medlog. ravninski in j. od Lemberga ob obč. zdr fin Vojnik 8. Zato je od prvotne arhitekture le malo ohranjenega. Pavlu pri Preboldu. Savinja deli občino T s. od ban. Pretežno hribovita lega.7 km. nm ca 400 m. 339. Razložena. o 5. H kraju spadajo zaselki Brecelj. Galov in Kančica. p Socka 2 km. zato dostop le z vozom in deloma tudi z avtom. Ravnina je večinoma prodnata in prav rodovitna. Slednji se najviše vzpne v obmejnem Gozdniku (1092 m) in obsega v glavnem porečje savinjskega pritoka Bistrice. L. hriboviti del. Sr so du žel Celje 16. nm ca 550 m. Plevno z vsemi pritiklinami in Govče.5 km.5 km. Občina Petrovče Preb.25 km.5 km. ki ga izkoriščajo. zlasti hmelj. vinogradov 31. druge poljske pridelke. Hmelj kupujejo tuji prekupci. hiše v malih gručah in posamič. Dostop le s težavo z vozom. Lesna industrija. od ban. Površina 2864 ha: njiv in vrtov 707. Poljedelstvo. Piščanec.88. Prometno zvezo med obema predeloma posredujeta dva mostova čez Savinjo. Sr so du žel Celje 14 km.gradu Novem Celju. največ hmelj. Sr so du žel Celje 14. Prvotno je tu stal Brunov grad. cesti. poti 1 km. ki se tu odcepi od drž. najem. Gas. ceste Nova cerkev—Dobrna. Vas leži ob obč. 70*16*12*3*0. od ban. hiš 511. poti v neposredni bližini ban. ki ga tvori nekaj posamič stoječih hiš. strani Paškega Kozjaka (1273 m) ob strmi obč. Kmetijstvo.25 km. osnovana bolnica za duševne bolezni v . Arja vas. žand pTt š Dobrna 2 km. V prisojnih legah lepi vinogradi. ga prenovila in adaptirala za umobolnico. strani Petrovč ob obč. od ban. Prva znana lastnica gradu je bila rodbina pl. žel o pTt š Petrovče 2jon. ki ga je domnevno zgradil v 9. Vizore. poti 2 km sz. trav. odtod. Tod se intenzivno goji hmeljarstvo.5 km. Vine 103*20*10*6*0. Dostopno z vozom. ohranjenih je tudi še nekaj portretnih .

Neznatno pridelovanje vina. zlasti hmelj. Šola ust. PCMD. Kmet. Lega v ravniini kraj drž.. ki ga je poslikal Plainer. Trgovina z lesom. Kmetijstvo. zdr fin župnija Žalec 2. Odkopani grobovi iz latenske dobe pričajo o tamošnji keltski naselbini. L. Grof Friderik je tu 1442 ustanovil kaplanijo. š v kraju. Na j. Monumentalno pročelje je prilagojeno notranji delitvi cerkve v tri dele. 7 odd. 1885. d. Kor je svoden križno.kraju. Poljedelstvo. V bližini gozdnato hribovje. Mala Pirešica. žel o Petrovče 1 km.. strani Petrovč drži most čez Savinjo. ki stoje kraj vasi na križišču cest. Mnogo mleka se proda v Celje in v bližnjo umobolnico. prezbiterij deloma banjasto. cesti iz Petrovč po mostu čez Savinjo. 38*7*5*2*2. manj rodovitno. žganje apna. š Liboje 4 km. Kmetijstvo. zlasti hmelj in trgovina z lesom. Nm 250 m. PJ§7~SKJ. Razložena vas v ozki vlažni dolini ob potoku Bistrici in po okolnem hribovju. Prijazna vas je priljubljeno izletišče Celjanov. Sredi 18. Sr so du Celje 10. žel o š Petrovče 1 km. 659*107*60*47*115. Kmetovalci. skupina treh kipov iz srede 18. Obcestna vas na v. Neznatno pridelovanje vina. gosp. pTt s Petrovče 2. Ruše. stol. Vas leži na desni strani Savinje v dolini potoka Bistrice in po bližnjem hribovju. zdr fin Žalec 4 km. 1867. 1933. 53*12*8*4*8. 15. 4.8 km. deloma prenovljenih 1930. predvsem hmelj. Kmetijstvo. Znamenje v vasi v obliki osemogelnega stebra s pravokotnim znamenjem z odprtinami je iz 16. Šola ust. SKJ s knjiž. deloma kupolasto. 1846. Zaposlenih je ca 200 rudarjev. nad. je bila cerkev barokizirana. Sr so du Celje 10. Stavba je bila v začetku troladijska gotska bazilika. Ravninska lega med hmeljniki ob žel. Freske je slikal Jakob Brollo 1875. stol. Sr so du žand Celje 7. župnija Griže 4 km. V 18. Gas. ki se tu odcepi od drž. vse vrste poljskih pridelkov.2 km. Sto let kasneje so prezbiterij ojačili z opornimi stolpi in postavili zvonik. Nm ca 270 m. Nm. podr. Liboje. Nm 250 m. Zanimiv je tudi oltar v tretji levi kapeli iz 1605. 320*59*28*31*36. Tu je kuga grozno razsajala 1682. žand Celje 10km. Premog ima 5240 kalorij. Z njo je podaril cesar Henrik II. ki se tu odcepi od drž. Kraj se prvič omenja v nepristni darilni listini iz 1016.. pTt Petrovče 1. stol. Kamnolom. stol. Tudi kapelica in .2 km. Sr so du Celje 10 km. ki vežejo preko svoda pilastre.1 km. 372*60*31*29*24. žel o Petrovče 4 km. Kasaze.7 km. pTt Petrovče 2 km. Poznejšo cerkev so sezidali Celjski grofje. Nm 247 m.9 km. 30 kraljevih kmetij v Drešinji vasi grofu Viljemu. žand Celje 8 km.slik grofov Gaisruckov. Gas. Sr so Celje 4. južno od vasi drži tako zvani levški most čez Savinjo. Prvotno cerkev je domnevno dal zgraditi knez Bruno (Pribina) okoli 850. Dostop po ban. zdr fm župnija Žalec 3.1 km. žel o pTt š v . Levec. podr. cerkev Matere božje. . Veliki hmeljniki.1 km. Kuga je grozno morila v vasi 1682. ladja in stranska kapela kupolasto. Kamnito. žel o š Petrovče 3 km. Sr so du Celje 9. ki se je v novejšem času razvila v pravo keramično industrijo in se predvsem odlikuje po izdelovanju majolik. Podelitev je potrjena z listino cesarja Konrada II. Dvojni pilastri.kor sta svodena s kupolami. du žand Celje 6 km. drvarji in tovarniški delavci. zdr fin župnija Žalec 6. je vas pogorela. strani Petrovč pretežno ob obč.000 ton. je vas pogorela. so popravili prezbiterij. Prezbiterij je zaključen pravokotno in svoden s kupolo na štirih sosvodnicah. Precejšnja ležišča rjavega premoga. Novo sedanjo krasno cerkev so zgradili okoli 1655. zdr fm Žalec 8 km. je Požar uničil 84 hiš. Med pasovi.>. ceste. stol. 1873. so preko svoda zvezani z dvojnimi loki ter delijo ladjo v štiri enake dele. s>Gospodar. stol. L. Leseni veliki oltar je iz srede 18. ceste Arja vas—Velenje na obeh straneh potoka Pirešice. pTt Petrovče 4 km. Tudi romarska pot. ceste. PRK. zidana najbrž že v prvi pol. je znašala produkcija 27. kraj ban. Ravninska lega kraj ban. cerkev sv. cesti. ca 290 m. Sr so Celje 6. žand Celje 11 km. Znameniti so petrovški križi.. vendar se omenja prvič šele 1540. Na freskah je podpisan Fridrih. so plitve kupole. 1827 in 1828 pa obokali ladjo in prizidali kapelico. Nm 367 m. Vas je že od nekdaj znana radi stare cvetoče lončarske obrti. 1852. Ladja je deljena s pilastri v štiri dele. zdr fin župnija Žalec 5. PSVD. stol. Izobraž. Keramična industrija.34*76*63*13*24. med katerimi se vije dvojni venčni zidec. ceste na desnem bregu Ložnice. Petrovče. Znamenje v vasi ob cesti v obliki osemogelnega stebra s pravokotnim znamenjem z odprtinami datira iz srede 16. stol. P]S. Gas. zdr fin župnija Žalec 4 km. Drešinja vas. iz 1028. L. rudarji. Žage in mlini. Popravljeno je bilo 1721 (letnica na stebrišču). du žand Celje 4 km. Neže je domnevno iz 11.. ceste proti Libojam.5 km. Zunanje vzdolžne stene poživljajo pilastri. 3 odd. Mnogo ljudi se tu preživlja z delom v tovarni in v bližnjem premogovniku.5 km. župnija Griže 8 km. Vodni mlini. 264*54*48*6*41. ki so last Trboveljske premogokopne družbe (od 1884) in deloma last Keramične industrije v Kasazah.6km. pTt Petrovče 6 km. šola. žagarstvo.9 km. žand Celje 9 km. žel o Petrovče 3 km. L.

poti v ravnini in deloma v hribih.1904) Kač Ivan. zdr Polzela 1. 1/2 :km od ban.5 km. 58*11*9*2*0. Sv.2 km. živinoreja. gozdov 493. Zelo razložena vas na valovitem terenu. Vas je dobila ime po cerkvi sv. cesti in v njeni bližini. 44. dela Spodnje Savinjske doline je Polzela. ceste pri Levcu po mostu čez Savinjo 1. Nm 285 m. nagrobne spomenike in drugo.5 km. Občinsko ozemlje leži na levem bregu Savinje. ki se omenja že 1426. fin Žalec 8 km. Nm ca 300 m. Kmetovalci. zapreti. Gas. Vas leži med Arjo vasjo in Malo Pirešico ob ban. vinogradov 60. Puthon. Podvin. Avtobusna zveza s Celjem in Gornjo Savinjsko dolino. cesti Polzela—Sv. koč. tovarniški delavci. Sami kmetovalci. 1874. Neznaten vinski pridelek. o pTt š župnija Polzela 1 km. zdr fin župnija Žalec 6 km. Dostop od ban. 249*64*21*12*31. strokovnjak in zadružni delavec. Ločica. Sr so du Celje 7. ceste pri Bregu. Vinski pridelek ca 500 hl. pTt Petrovče 4km. rove. dolini. apnenice. Leži na desnem bregu Savinje ob obč. Lega ob ravnini ob ban. Poljedelstvo. več obrtnikov. več obrtnikov. zdr fin Žalec 6 km. Tu goje zelo intenzivno hmelj. 250*50*40*8*2. Nm 292 m. žand Braslovče 3 km.70 ha. žel Polzela 2 km. Sr du Celje 19 km. zdr Polzela 1.5 km. Sr du Celje 15 km. H kraju spadata zaselka Gornje Roje in Roje. ki je nad dvajset let branilo prehod rimske ceste čez Savinjo in odbijalo sovražne napade iz Panonije preko Norika v Italijo. trav. po katerem teko potoki in izvirajo studenci. Poleg obmejne Savinje je edina pomembna voda potok Ložnica . Važno gospodarsko središče z. žel Polzela—Braslovče 3. Vas leži na robu nižine in po sosednjem gričevju kraj ban. žel Polzela—Braslovče 1. so Vransko 14 km.5 km. Avtobusna zveza s Celjem in Gornjo Savinjsko dolino.km. 233. Občina Polzela Preb.žel o š Petrovče 3 km. cerkev sv. župnija Griže 6 km. so Vransko 14 km. hiš 383. dolini. žel o š Petrovče 3 km. na . o pTt š župnija Polzela 1 km. Doslej so našli že 3 vrata in 15 vmesnih stolpov. kmet. Zadnja izkopavanja (1916 in pozneje) so odkrila močno zidovje. ki je sedež precejšnje industrije. so Vransko 13 km.000 kg hmelja v Nemčijo. Schrottenbacha. posest. žel o pTt š Petrovče 3 km. kamnolom. Križ. Križa. pTt Petrovče 4km. Orlova vas. Na griču stoji podr. pretežno borovi logi. Nm 278 m.5 km. in paš. Breg. fin Žalec 6km. Nm ca 280 m. 376. Več čebelarjev. Sr du Celje 14 km. V rimski dobi je bila Ločica važno vojaško taborišče. ki je bila zgrajena v 15. fin Žalec 7 km. Nm ca 260 (m. Sr du Celje 15 km. med tem ko jih ravnina večinoma pogreša. izdelovanje surovega masla in vinogradništvo. žand Braslovče 6km. Nm ca 280 m. sadovnjakov 55. pTt Polzela 1. Kmetijstvo. ki je stal že v 15. Kmetijstvo. ceste Polzela—Šmartno ob Paki. zdr Polzela 1 km. ostalo 0. Sr so du Celje 9. Tudi drugod je v pretežni meri zastopano iglasto drevje. Miklavža. Površina 1585 ha: njiv in vrtov 600. žand Braslovče 5 km. Nekoliko vzvišen položaj nad nižino. cesti Arja vas—Velenje in obč.30. opeko z žigi. 1588—1591. žand Celje 10 km. ki pa je tudi v višjih legah važna. Letno prodajo ca 3000 kg hmelja v Nemčijo. Ravan je prodnata in prav rodovitna. Na gričevju ima nekaj pomena tudi živinoreja (govedo. Kmetovalci. fin Žalec 9 . utrdbe. zdr o pTt š župnija Polzela 2km. žand Celje 6 km. lesna industrija. potih. so Vransko 13 km. Dostop tudi z avtom.5 km. Obzidje je najmočnejše in najdebelejše na severni najbolj eksponirani strani. od braslovške občine in obsega ravninski svet Spodnje Savinjske doline z njenim hribovitim obrobjem na s. Cerkev je dal cesar Jožef II. Cesar Mark Avrelij (161—180) je po zmagi nad Markomani ustanovil tu vojaško taborišče.5. 91. Le vzdolž Savinje so manj vredni. Letno prodajo ca 8000 kg hmelja v Nemčijo. čeprav ne več tako glavna pridobitna gospodarska panoga. ki so veliko večji kot sicer pri navadnih rimskih taboriščih. je bil s celjskim rotovžem vred last Maksimilijana pl. cesti Polzela—Sv. L. Peter v Sav. stol. o š župnija Polzela 2 km. Zaloška gorica. Ravninska in deloma hribovita lega na severnem robu Spodnje Savinjske doline ob ban. Odkopavanja se še nadaljujejo. Kmetijstvo. Tu rojen (1853. Tod se razprostirajo tudi sklenjeni gozdni kompleksi. Letno prodajo do 5000 kg hmelja v Nemčijo. Spodnji in Zgornji Podvin. v. Obcestna vas v ravnini ob ban. Vas sestavljajo zaselki Kopanka. vinogradništvo. žel Polzela—Braslovče 2 km. poti. vse vrste poljskih pridelkov. Leži v ravnini ob obč. žand Braslovče 5 km. nakar je začela razpadati in ni danes o njej niti sledu. Peter v Sav. 71*15*8*7*15. najem. Neznaten vinski pridelek. 59*12*12*0*2. Letno prodajo ca 12. Od 1870 do danes je lastnica ohranjenega gradu rodbina pl. Zgodovinska pomembnost kraja je stari grad Zalog. stol. neznatno pridelovanje vina. izabela in šmarnica za dom. km daleč. 285*48*22*24*0.

stol. 1. 651*130*80*40*0. Barokizacija ladje. Bogate rimske najdbe med Polzelo in Sv. Ugodno letovišče s prijazno okolico. stol. Šmartnemu ob Paki in Braslovčam. tovarniško izdelovanje pletenin. Izhodišče izletov na Goro Oljko (734 m. Polzela. pod katerimi teče Savinja.. Prijazna lega na s. d. Nm 292 m. Marjete sega najmanj v sredo 13. Neža Polzelska. fin Žalec 8km. stol. so pri tem zakrili stare freske.) ima 1787 duš. oblasti in moči. Pokopališče. Kmetijstvo. Grad Komenda je še lepo ohranjen in obljuden. stol.mestu prvotnega šeneškega gradu. Prezbiterij pa je svoden križno in z absidalno polkupolo.5 ure. Gled. V tem gradu je bil pred 1848 urad gospoščine Novo Celje. Prvotna romanska cerkev sv. danes ga poseduje njegova hči Fani pl. Letno izvozijo ca 10. Zvonik je bil prenovljen 1850. Sv. žel Polzela—Braslovče 1 km. robu Spodnje Savinjske doline ob vznožju vinskih goric. se omenja na tem mestu neki utrjeni grad. 18. Vinski pridelek le za dom. Na glavnih stopnicah ga krasi masiven kamnit vklesan lev z antičnimi potezami. Prvotni lastniki so bili Žovneški gospodje in pozneje do 1456 Celjski grofje. 19. ga je dobil v posest Oskar Pongratz. PJS. dolini. Šeneški graščaki so bili odslej patroni župnije. Gas. elektrarna.. prvič se omenja šele 1545. cest proti Sv. kot simbol viteštva. O prvotnem šeneškem gradu ni danes sledu. Ko je rod Celjanov izumrl. Šola ust. 1826. Ta je prodal grad Rajku Novaku. Tu je križišče ban. 6 odd. Prvotni gotski stavbi so prizidali kasneje zvonik in zakristijo. Smidner. so pred pročelje prizidali zvonik. (1727) so ostali še stari oporniki in okno v prezbiteriju. 18. škof. obrt. strojno mizarstvo. L. Pongratz. nad. da je bil kraj obljuden že v rimski dobi. ^ ure). Ko so 1931 cerkev nanovo belili. Lesna in kemična industrija.000 kilogramov hmelja v Nemčijo. zvonika in dozidava obeh kapel je iz prve pol. Grad in obsežna posestva je dobil pred 1323 malteški viteški red. 448 m. Kat. Od 1869 pa do danes je v rokah rodbine Pongratz. zdr o pTt župnija v kraju. Današnja. SKJ. Po barokizaciji iz prve pol. oder. 1869. in bližnji Vinski vrh (Vinperk. žand Braslovče 2 km. župnija Polzela (dek. Pozneje so postavili nov grad. so Vransko 14 km. stol. Posedoval ga je do 1780. 1288.. posestniku grada Šenek. Novemu kloštru. Od njih se 1170 omenja Degenhard Polzelski. Petrom pričajo. so avstrijski vladarji izročali grad in po razpadu gradu grajska posestva v zakup. L. Miklavža lep razgled po dolini in v druge kraje. V 15. lavant. Celje. Strok. športno d. Zgodovinska znamenitost kraja je polzelski grad ali Komenda. Sr du Celje 17 km. š. Več prezidav je bilo izvršenih v drugi pol. razne trgovine. banjasto svodena ladja je imela prvotno raven lesen strop. Prvotni grajski posestniki so bili grofje Polzelski. Mimo drži avtobusna proga Celje—Logarska dolina. Andražu. stol. Razrušili so ga najbrž Celjski grofje. industrija. ko je prodal grad in posestva graščaku Rajmundu pl. prosv. markacije). Petru v Sav. . Prirodno kopališče v Savinji. odkoder se nudi izpred cerkvice sv. okoli 1193 Walter in v 12.

.

je država prodala stavbo.. 98. Istega leta je vse te privilegije potrdil grof Ulrik II. žitno desetino v Sv. vrtove in travniike v uradu in v urbarju v Kostrivnici pri Lembergu. je samostan s cerkvijo vred pogorel.4 km. Nekdaj cvetoča lončarska obrt polagoma hira. Pridelovanje vina le za dom. pa mline. ki ji doteka s s. 1459 potrdil vse samostanske pravice in svoboščine. ker je slednje deloma izpostavljeno poplavam. Pokrajina obsega položno gričevje in nižavje ob Voglajni. Sr du Celje 16 km. Trgovanje z živino. desetino na vino in žito. Prebivalci so skoraj sami kmetovalci. Marije sedem žalosti.stara in spada med najstarejše podr. nekdanji dominikanski samostan. fin Žalec 8 km. Dostop z vozom. 135*22*14*6*2. Letno prodajo ca 8000 kg hmelja v tujino in nad 5000 kg izvrstnega surovega masla v Celje (novokloštersko maslo). ki se deloma tudi bavijo z izkoriščanjem gozdov. Jurij—Dramlje.1456) je cesar Friderik III. G. Površina 4817 ha: njiv in vrtov ca 1167. nato do 1787 goriški inadškofiji in poslej lavantinskemu škofu. Sr so du Celje 13 km. več potokov. Kmetovalci. ceste pri Ponikvi nad železniško progo. je ustanovil 1453 celjski grof Friderik II. Zelo se goji čebelarstvo. rojen 1890 dr. Letni pridelek vina ca 300 hl. 200 veder vina samostana v Gornjem gradu ter ribolov v potokih Trnjavi. Levcu. Parin stanuje v lepo ohranjenem gradu z vzorno urejenim gospodarskim poslopjem. Občina se razprostira na obeh straneh Voglajne. žand zdr l žel o . nakar so se lastniki večkrat menjali. zdr o pTt š župnija Polzela 1 km. Založe. K vasi spadata zaselka jezerišce in Rebre. pritok Voglajne. K vasi spadajo zaselki Novi klošter. stol. Nm 320 m. do 1780 je vršil dušno pastirstvo malteški viteški red. in J. Spodnjih Grusovljah. več mlinov.. Nm povpr. Kmetijstvo in gozdarstvo.4 km. v Petrovčah. žand Braslovče 4km. in paš. dol. pristave. 1802. Cerkveno je pripadala župnija do 1751 oglejskemu patriarhu. zgodovinar in arheolog. žel Polzela—Braslovče 2 km. Preloge in Zaklošter. ki so izsilili od priorja znižanje desetine in tlake. Cerkev hrani več zgodovinskih nagrobnih plošč. Mimo teče potok Slom. Svet je pretežno ilovnat. podr. 381*80*61*5*11. Brezje ob Slomu.pTt š župnija Sv. so vasi od reke odmaknjene na višji rob doline. Po J. Sedanji lastnik O. V dobi kmečkih uporov so se 1635 uprli tudi samostanski podložniki. ceste Sv. Cesar Friderik III je 1492 restavriral obe stavbi. šentjurske župnije. vinogradov ca 70. Graščina Polzela še danes izvršuje patronatske pravice nad župnijo. trav. 1745. Grad Novi klošter. 3857. gozdov ca 1800. zlasti živinoreja (požlahtnjene svinje). Ložnici in Kotunjk Na vsem tem obsežnem ozemlju je imel samostan tudi sodne pravice. Prodaja stavbnega lesa raznim lesnim trgovcem. razen kriminalnega sodstva. v Poljčah. Vas leži ob obč. 99*27*2*22*3. Hribovita lega ob obč. Izvrstna jabolka in hruške.V to dobo spada tudi nova zakristija na desni strani ladje. so vinogradi z lepimi razgledi. V križno svodeno. . Občina Sv. pravico do lova. Raztreseno pozidana vas v hriboviti in gozdnati pokrajini ob ban. v Sv. prof. Botričnica. ca 1710. Jurij pri Celju Preb. ostalo ca 70. Kmetijstvo. Se sedaj nosi malteški prior v Pragi naslov »Komendator polzelski«. Petru v Sav. Podlogu. H kraju spadajo zaselki Gorjakovo. najem. Prvotna cerkev je bila . poti 1 km od ban. Bogati in lepi dominikanski samostan in cerkev so 1471 in ponovno 1479 razdejali Turki in ju izropali. žalske prafare. cesti Polzela—Novi klošter. Kropilnik pod korom nosi letnioo 1500. Od 14. Veliko je samostan trpel v reformacijski dobi. na Gomilskem. L. Čremošnik. dostop z vozom. župna cerkev je bila prvotno podr. koč 224. v Zabukovici in Sv. iz katere se je izločila kot samostojna župnija pred 1255. gornino v braslovški župniji. Daroval mu je tudi kmetije v Gotovljah. Jurij pri Celju okolica sedež Sv. cerkev sv.. na mestu prejšnjega lovskega dvorca. Na P. po robu katere teče potok Ložnica. Vinogradništvo se ne goji nikjer v večji meri. Lepo razvita je živinoreja in sadjarstvo. pri Celju 6. veleposestvom in živinorejo. na Polzeli. Obnovljeni samostan je razpustil 1787 cesar Jožef II. Petru v Sav. Razložene vasi z malimi zaselki. fin zdr«fin žel o pTt š župnija Sv. ob potokih. Sr so du Celje 17. jajci in lesom. v Skoplju. hiš 798. Po izumrtju Celjanov (. Žage in mlini. posest. z rebrovjem in konsolami okrašeno zvonico je vhod s treh strani. v Rojah. na Ločici. dolgoletni kvestor muzeja v Sarajevu in sedaj univ. 477. Takrat je obenem podelil samostanu mnoga posestva ter gorske pravice. pobočjih nad ravnino. ca 300 m. Nm 341 m. Izdelovanje surovega masla za prodajo. L. Poharnica in Lastine. Od nekdanjega samostana je ohranjen samo še obrambni stolp s strelskimi linami. poti 1/2 km od ban. v Parižljah. sedanja stavba je iz 1745. dol. so Vransko 15 km. Lovrencu pod Sachsenwartom. Jurij pri Celju 2 km.

lončarska obrt. Od 1784 do 1848 je bila Blagovna združena s trgom Sv. Juriju. Lega v ravnini ob ban. Razloženo vas tvorijo mali zaselki Brde. Jurij— Kozje in Črnolica—Planina. Kraj tvorijo zaselki Kramperje ter Spodnje in Zgornje Kameno. Grobelno. Fina jabolka in hruške. Sr so du Celje 14 km. Nm ca 260 m. Jurij—Dramlje. žand zdr fin o š župnija Sv. Vino le za dom. raztresene kmetije. Jurij—Slivnica. Sr so du Celje 15 km. Nm ca 280 m. Nm ca 280 m. Prodaja živine. ki je pokopan v Sv. 2 odd. Vino samo za domačo porabo. Kameno.5 km. surovega masla in krompirja. surovega masla in jajc. Nekaj čebelarstva. smreka. največ v Celje. Jurijpri Celju 7. od ban. Gorjakovo. Mešani gozdovi. Sr so du Celje 11. poti 2 km z. K vasi spadata zaselka Dobovica in Gorica. Več mlinov. ceste Sv. žand zdr fin žel o pTt š župnija Sv. Zelo razvita živinoreja. 135*27*19*8*0. Kladje.5 km.km. Nm ca 320 m. cest Sv. Precejšnje čebelarstvo. 197*58*23*18*11. V kraju se odcepi od glavne dvotirne proge lokalna železnica proti Rogatcu in Krapini.5 km od ban. obdan od gozdov. Nm 264 m.n žel pTt o š župnija Sv. 196*38*17*11*10. žand zdr fin žel o pTt š župnija Sv.5 km.4 km. žand zdr f. ki leže ob obč. ceste Sv. Kmetovalci in železniški uslužbenci. 91*20*20*0*0. d.5 km. Pridelovanje vina le za domačo porabo. K vasi spada zaselek Laporje. Poznejši grajski posestniki so bili isti kot v sosednem rifniškem gradu (glej Rifnik). ki so imeli obsežna posestva med Savo. Pridelovanje vina za dom.4 km. Pirne Loke. Hema svoja posestva ženskemu samostanu v Krki na Koroškem. strani hriba Resevne (628 m) blizu Voglajne. Lepo razvito čebelarstvo. Jurijem in podgrajskim gradom. Sele in Zakelj. Jurij pri Celju 2. ceste pri Sv. štajerska kokoš. 193*36*18*13*6. Kmetovalci. Po smrti Viljema je po 1036 podarila njegova vdova bl. Sr so du Celje 18. 202*35*28*4*3. zlasti živinoreja in sadjarstvo. Juriju. 1072 so jih prevzeli krški škofje. Hribovita. 143*31*28*3*0. domači hruševec tudi za prodajo. Lokarje. Sr so du Celje 18 km. Hribovita lega nad železniško progo ob obč. Jurij pri Celju 7km. PJS. Vas leži ob potoku Slomu kraj ban. Nm ca 300 m. š Blagovna 1 km. Juriju. cesti Sv. Sedanji veliki grad je novejši in še dobro ohranjen. Vas obsega zaselke Božne ter Spodnje in Zgornje Lokarje in leži na obeh straneh ban. žand zdr fin žel o pTt župnija Sv. poti % km od ban. žaga. Dostop z vozom. . Sr so du Celje 17 km. poti 1. izdelovanje surovega masla in trapistovskega sira. ceste Sv. ceste pri Sv. Spodnji Vrh in Zgornji Vrh.). Lega v ravnini na levem bregu Voglajne ob obč. Neznatno pridelovanje vina za dom. Jurij—Štore. Zaprt močvirnat svet. 217*43*38*5*0. žand zdr fin (žel o pTt š župnija Sv. Nekaj čebelarstva. Prodaja živine. Vas leži ob obč. Izvrstna jabolka in hruške. Sr so du Celje 11. Juriju. Krajnčica. Dostop le z vozom. Jurij pri Celju 0. po vojni je pa prešel v roke sedanjega lastnika veleposestnika St. surovo maslo za prodajo. poti 1 km od ban. ceste Sv. Med vojno so stanovali v gradu begunci. Črnolica. Hruševec. V zaselku Blagovni je najbrž že v zgodnjem srednjem veku stal grad Blagovna. Nm ca 270 m. surovo maslo in trapistovski sir. Zelo razvita živinoreja in sadjarstvo. Jurij pri Celju 6 km. jelka. 194*43*36*4*3. na robu doline nad potokom. Posavec. živinorejskimi proizvodi in z lesom. 132*25*18*7*0. Izdelovanje surovega masla za prodajo.i. Prvič se omenja 1223. Trgovanje is sadjem. Jurij pri Celju 3 km. Vas leži na pobočju hriba tik ban. pev. Ravninska lega ob Voglajni na križišču ban.5 km. žand zdr tin žel o pTt š župnija Sv.m žel pTt o š župnija Sv. K vasi spadata zaselka Peklo in Preskočina. Kmetijstvo. več obrtnikov in trgovcev. žel pTt v kraju. Jurij— Teharje. ko se navajajo Henrik. Pred svetovno vojno je bil grad last grofa Berksa. ki so na gradu postavljali za svoje ministeriale gospode iz Blagovne. 1884. Kmetijstvo. od ban. (ki ima šolo ust. Dostopi le z vozom. razvita živinoreja in sadjarstvo (izvrstna jabolka in hruške). poti. Kmetijstvo in gozdarstvo. Jurij pri Celju 4km. ceste pri Sv. Sr so du Celje 13. žand zdr fin žel o pTt š župnija Sv. Ortolf in Ulrik iz Blagovne. Do Rogatca je bila proga zgrajena 1905. H kraju spadajo mali zaselki Dirne. H kraju spadajo zaselki Blagovna. Jurij pri Celju 3 km. Sr so du Celje 13. Prvotni grajski lastniki so bili grofje Breže Seliški.5 . Kmetijstvo. Nm ca 290 m. žand zdr fin žel pTt š župnija Sv. Bukev. Jurij—Dramlje. Sr so du Celje 15 km. Spodnja Krajnčica in Zgornja Krajnčica. macesen. Jurij pri Celju 4km. Gologranca. Ogorevc. Nm ca 320 m. Zelo razvita živinoreja. Goričica. Nm ca 320 m. Bukov in smrekov gozd. ceste Sv. Kmetijstvo. Precej hribovita lega na s. Jurij pri Celju 2. prisojna lega. Dostop z vozom po obč. Čebelarstvo se precej goji.5 km. Zelo razvita živinoreja. Izvrstna jabolka. Neznatno pridelovanje vina. Nova vas. žand zdr f.Cerovec. gaber. Kraj sestavljajo zaselki Sohta. domači hruševec. ½ km s. vinogradništvo le za domače potrebe. Izdelovanje hmeljevk za prodajo. Lončarstvo. Brezinje. Sotlo in Bočem. Tonik ter Spodnji in Zgornji Cerovec. Jurij— Šmarje pri Jelšah.

Zelo razvita živinoreja in sadjarstvo. Juriju ob pobočju hriba Sv. na levi strani Voglajne. Rozalije (369 m). Repno. Lega na križišču ban. Kmetijstvo. Prahe in Preloge. 140*25*6*12*7. Raztresene hiše po gozdnatem pobočju Rifnika (570 m).km. Nm ca 310 m. deloma močvirno. 1072 pa jih je prevzela krška škofija. ki ležita kraj ban. K vasi spada zaselek Kaniža. Nm ca 275 m. lončarska obrt. stol. Rozalije (369 m). V bližini razvalina rifniškega gradu (461 m). Nm ca 270 m. Kmetijstvo. Jurij pri Celju 2. Teharje in na Sv. V srednjem veku je bil kraj pomemben radi znamenitega rifniškega gradu. več mlinov. lep razgled. O predzgodovinski obljudenosti kraja priča krajevno ime »Groblje«. prodaja surovega masla. Jurij— Grobelno. K vasi spadajo zaselki Ogradec. Jurij. Lega v ravnini na levem bregu Voglajne ob ban.5 km. Raztresene kmetije po s. 1635. in izvrstnih jabolk v Celje. Kmetijstvo in gozdarstvo. ceste. Kmetijstvo. od Sv. Sr so du Celje 16 km. podr. Ahac. Stopče. vendar je izgubil prejšnjo veljavo in je vodilno vlogo prevzel grad Rifnik. stol. Vas tvorita zaselka Spodnje in Zgornje Repno.Podgorje. Jurij pri Celju 3. Vas leži jl od Sv.5 km. Jurij pri Celju 7 km. Lega kraj ban.3 km. V starem veku je držala tod mimo rimska cesta Celje—Ptuj. nm ca 380 m. največ za domačo porabo. Ko je samostan prenehal. Jurija ob ban. žand zdr fin žel o pTt š župnija Sv. Nm 288 m.5 km. več vodnih mlinov. Heme med Bočem. Grabno. cerkev Sv. ko je bila grajska lastnica Marjeta Waagen. žand zdr fin žel o pTt š župnija Sv. . Jurij pri Celju 5 km. Ravnina. 132*32*18*4*10. Vinogradništvo le za dom. Na vrhu Rifnika gostilna.3 km. žaga. Rifnik. ki je grad dajala v najem svojim ministerialom. Po smrti svojega moža Viljema je po 1036 izročila grofica bl. prodaja lesa.so ta posestva prešla 1072 na krško škofijo. Melovje in Sv. Prvi znani lastniki gradu in okolice so bili grofje Breže Seliški. a na nekdanji grad še spominja ime vasi in pa ob železnici pod hribom grajsko poslopje Anderburg«. Kmetijstvo. ki so imeli tu eno izmed upravnih središč svojih obsežnih posestev. zlasti živinoreja in gozdarstvo. cest na Ljubečno. Seme in Štangrob. Že v predzgodovinski dobi je tu obstajala znatna naselbina. Primož. Od okoli 1400 je bil grad last Celjskih grofov. podr. H kraju spadajo zaselki Gradič. Tu so tudi izkopali mnoge rimske predmete. ceste Sv. Kmetijstvo. mlin. žand zdr fin žel o pTt š župnija Sv. Sr so dii Celje 13. last veleposestnika Zdolška. K vasi spada zaselek Bobovo. cesti Sv.5 . 166*46*5*32*9. 78*13*6*7*0. so uporni kmetje graščino popolnoma oplenili. Jurij pri Celju 0. Jurij (1 uro). Sotlo in Savo. . Sr iso du Celje 14 km. ceste pri Sv. Nm ca 300 m. Grajski lastniki so poslej isti kot na rifniškem gradu. Rifniški. številni ilirski grobovi z žarami in bogatimi predmeti pa iz hallstattske dobe: najdba keltskih novcev iz latenske dobe. manjši vinogradi. Jurij pri Celju 4 km. Priljubljena izletna točka. K vasi spadajo zaselki Kote. Rozalija. V. žand zdr fin žel o pTt š župnija Sv. Sicer so danes že izginile celo grajske razvaline. Peščenca. Dostop z vozom. Nm ca 320 m. Sr so du Celje 15 km.5 km. zlasti jabolka in hruške. Sv.5 km. K vasi spadajo zaselki Gornji Gaj. Izvoz živine in lesa v tujino. Primoža in Felicijana je iz pričetka 18. Sv. Sr so du Celje 14. 228*41*37*4*0. Jurija ob obč. žand zdr fin žel o pTt š župnija Sv. Jurij pri Celju 3. Hema vsa ta posestva ženskemu samostanu v Krki na Koroškem. so ga do 1480 posedovali Rifniški gospodje (prvič omenjeni 1163). Proseniško. sorodnikom Heme. Nekaj čebelarstva. Povp. 109*20*18*1*1. Izvoz živine in sadja v tujino. Surovo maslo za prodajo. Na predzgodovinsko naselbino spominja še sedaj krajevno ime Ajdovska zidanica na vrhu Rifnika in pa istotam preostalo staro zidovje. Sr so du Celje 18 km. cesti Sv. Mnogo sadja. Vas leži J. Izdelovanje surovega masla in trapistovskega sira. V borbi Celjanov s krškimi škofi je razrušil grad 1436 celjski vojskovodja Jan Vitovec. Ta posestva je bl. Izkopani predmeti so deloma iz neolitske dobe. Sr so du Celje 14. žand zdr fin žel o pTt š župnija Sv. Lega ob ban. žand zdr fin žel o pTt š župnija Sv. je stal svojčas podgrajski grad (Anderburg). ki. Sr so du Celje 11. markirana pot iz postaje Sv. grad je bil gospodarsko in upravno središče obsežnih posestev bl. Pole in Zdenica. 178*45*14*12*19. cerkev sv. poti % km od ban. nekaj obrtnikov. Podgrad. Sicer so grad znova pozidali. Jurij—Proseniško in v sosešcini. ki je na gradu poslavljala svoje ministeriale. L. žand zdr fin žel o pTt š župnija Sv. pobočju hriba Sv. Hema izročila 1036 ženskemu samostanu v Krki na Koroškem. ministeriali grofov Breže Seliških. Izdelovanje mlinskih kamnov. kjer so odkrili stare gomile. Danes so grajske razvaline last kmeta Korošca.. cesti kraj potoka Kozarice. Jurij—Ponikva v nekoliko valoviti pokrajini. nad Grobljami. Ahaca je iz konca 17. 169*30*25*5*0. Kmetijstvo. Pridelovanje vina.

žand zdr fin š župnija Sv. Rupe in Tičnica. od katere je ohranjen še gotski prezbiterij. Jurij—Proseniško. Svet je deloma nižinski in mokroten. ust. PRK. nekaj vinogradov. katerega razvaline so danes že skoraj izginile.. Lega na vznožju Rifnika (570 m) ob ban. odtod deloma v hribovju. trav. 1892. po 1072 pa krški škofje. lep razgled.5 km. Sr so du Celje 15. ki je živinorejsko poljedelskega tipa in ima veliko vzorno šolsko posestvo. Vas leži pri Grobelnem % km od ban. Precej rodovitno. Mnogo jabolk se izvozi v tujino. Jurij—Šmarje pri Jelšah in s. Lega na hribu istega imena in na njegovi z. ladja pa iz 1812. 579*100*56*28*16. Jurij pri Celju trg Preb. ceste Sv. 171*47*36*10*1.5 km. 1 uro). Nm ca 400 m. Podsredo in Sv. nad. cest v Celje. Nm ca 290 m. L. H kraju spadajo tudi okolni zaselki Podvrbica.. L. od Sv. DKfid.. Nm 369 m. Rifnik). Tratna. Jurij v pomembno gospodarsko središče svoje okolice.Jurij pri Celju 3 km. knjiž. gorami. od katerih se 1384 navaja Nikolaj Ploštanjski. 151*32*28*4*0. Razkorže. ods. nad. cesti Sv. Nm 259 m (žel.je 11 km. Nm ca 300m. Jurij..98. parna žaga. Lega kraj ban. Sr so du Celje 15. Gostilne s tujskimi sobami. Kmetijstvo kot Sv. ust.je razvil trg Sv. cerkev sv. 17. in sal. mlini in žage ob Voglajni. koč 38. kamnolom. Nm ca 280 m. Vrbno. SKJ s pev. 1384.2 km. Iz Jurija drži izpred kolodvora markirana pot na Rifnik. Kozje in Marijo Dobje. Dolska gorca in Zlaka. ceste ob obč. Kmetijstvo. Prvi znani lastniki so bili grofje Breže Selški. so zgradili 1646 v spomin na kugo.. šoli: Jav. Podpeč in Razbor. Kmetijstvo. vinogradov 3. 132*35*14*16*5. Pridelovanje žita in krompirja. Šmarje pri Jelšah. 1906. Sr so du Celje 12 km. Vas se prvič omenja 1340. Društva: Gas. Kraj je bil obljuden že v neolitski in rimski dobi. Ploštanj. Šibenik.15. Poznejša cerkev je iz 1667. Jurij pri Celju 4. Grajski lastniki in posestniki so bili gotovo isti kot v bližnjem rifniškem gradu (gl. Meliše in Podplat. ceste Sv. izdelovanje mlinov in poljskih strojev.. ostalo 6. 249*41*32*6*3. Dramlje. Sr so du Celje 9km. H kraju spadajo zaselki Dolnja vas. d. L. obrt in industrijo. druž.. Prijazen trg leži deloma v dolini kraj Voglajne. o pTt Sv. Srednjeveška naselbina se je razvila pod oddaljenim podgrajskim gradom (Anderburg).5 km. hiš 147. žand zdr fin žel o pTt š župnija Sv. se prvič omenja kot trg zgornji del današnjega trga. trg. posest. se je pridružila še gospodinjska šola. Gosp. Zaradi odlične prometne lege na križišču mnogih cest se . š. Deška nar.71 ha: njiv in vrtov 113. K vasi spadajo zaselki Dobe. Na deš. Kat. Pod vplivom sosednjih gradov in radi razvite trgovine in je kraj že zgodaj dobil trške pravice. Jurij pri Celju 2 km. Občina Sv. 1910. Gornja vas in Zlateče. 92. 90. surovo maslo.5 km. gozdov 68. 6 odd. Kmet. Na nekdanji grad še spominja hišno ime kmeta »Grajšika<. Dobneteča. Lega kraj ban.15. H kraju spadajo zaselki Dolec. dekl. razrušil pa ga je menda Jan Vitovec. ki je tod morila 1628—1646. Občina obsega zelo majhen teritorij na desni strani Voglajne. š. žand zdr fin žel o pTt š župnija v trgu. žand zdr fin žel o pTt š župnija Sv. Vas leži v. Jurij pri Celju. K vasi spadajo zaselki Cesta. Trnovec. Nm ca 300 m. PCD. Veliko križišče ban. Jurij—Štore in po pobočju sosednjega hriba. Petrom pod Sv.45.. žand zdr fin žel o pTt š župnija Sv. Trapistovski sir. Kmetijstvo. 1910. postaja) in 297 m (cerkev). ceste Sv. več mlinov. Trški . orkestrom. Dostop z vozom. in paš. vojskovodja Celjskih grofov. Prvotno cerkev. 750. poti 1 km od ban. cesti in z. Precej mizarjev. najem.. Zlasti pripravno za živinorejo in sadjarstvo. PSVD. Medgore in Vodule. strani. Jurij pri Celju 3 km. Trg je gospodarsko središče bližnje okolice in ima živahno trgovino. grajske razvaline. Tu je nekdaj stal znameniti šibeniški grad. PJS s pev. Sr so du Cel. Ban.98. Rozalije. Jurij pri Celju 4.. podr. š. in gosp. V zaselku Ploštanju je bil nekdaj ploštanjski grad. Kmetijstvo. Bezovje. 6 odd. Dole. Strok. š. nad. žand zdr ftn žel o pTt š župnija Sv.. odtod po valovitem gričevju. Jurij—Dramlje. Površina 282. š. 1932. Jurij pri Celju 3. Strel.5 km. na mestu nekdanje grajske pristave na desni strani Voglajne. Sezidan je bil najbrž že v zgodnjem srednjem veku. 1 odd. nar. deloma na pobočju griča pri farni cerkvi. Sr so du Celje 14 km. dočim se je spodnji trg takrat še nazival »spodnja vas«. prosv. Ti so na gradu postavIjali svoje ministeriale Ploštanjske gospode. Jurija ob ban. se je tu osnovala znamenita enoletna kmetijska šola. ust. Avtobusna zveza s Celjem. Pripadajoči zaselki so Gangež. žel Grobelno 0. K vasi spadajo raztreseni zaselki Bevšeke. v borbi s Habsburžani. š. 191*39*13*20*6. ods. Sv. Jurij pri Celju 1 km. Dolnje in Kozarica. Kmetovalci. poti na hribovju. deloma nekoliko rebrnat in nagnjen proti J. Dostop z vozom po obč.

Dolenja vas. ropali sosednje gradove kmetski uporniki. dolini 3. posest. bogoslovju. Pokopališče. Petrom v Sav. dolini 5 km. Župnija Sv. Kukovič Avguštin i— 1889). klavir. ostalo 39. hruške in slive. Sr so du Celje 17 km. odkoder sega proti J. Po 1583 se je ta. 431. lavant. Prvotno je bila cerkev podružnica prafare na Ponikvi. jabolka. gozdov 2228. in 1817. Celjski grofje. Nm ca 280 m. Peter v Sav.78 ha: njiv in vrtov 1079. žand zdr o pTt š župnija Sv. opereto in opero. žel Sv. L. mizarstvo. zavesti. župna cerkev sv. Ozemlje je povečini hribovito. K vasi spadata zaselka Gorica in Vurperk. ki je bila od sedaj na tem gradu. prof. Do 1933 se je trg imenoval Sv. in paš.sadjevec. ki je zelo gosto poseljen. domači . Jurija. zdravnik. lavant. samospeve. 1509 je cerkvi daroval cesar Maksimilijan desetino v vsej župniji. ravno je le na s. žage. Vislice so stale na trski meji i Ulčarja. 1765 izločene slivniške in kalobske župnije. do 1787 goriški nadškofiji in poslej lavantinskim škofom. Mnime s>Možiček«. so dobili tržani od krških škofov privilegij. e. 795. v Marib. škof. L. e lastne sodnije. je bila cerkev skupno z materjo župnijo na Ponikvi inkorporirana kolegiatnemu kapitlju v Novem mestu. Ležal je ob važni trgovski poti Ptuj—Laško—Ljubljana. zlasti hmelj. Rupert—Griže. 1635. Jurija Lastno trško sodstvo v okviru trškega pomerija. Hriboviti del pokrajine je skoraj ves pod gozdom največ iglavci. Prvotno je cerkev stala gotovo že 1340. deloval predvsem na Dunaju in na Ogrskem. Površina znaša 4108. Gas. Poljedelstvo. zdravnik. Juriju. Leta 1494. ki so bili po 1456 gospodje. trav. Kaplja vas. Ker so se trgovci izogibali Celja so 1524 prepovedali trgovino preko St. so dobili tržani pravico do letnega sejma o sv. žel Sv. komponiral meš. gospodarstvenik. Pečnik. Cerkveno je prafara pripadala do 1751 oglejskim patriarhom.5 km. H kraju spada zaselek Laporje. po 1400 pa St. Potem so ropali in požigali v okolici 1476. ki izvršuje tu še danes patronatske pravice. Nm ca 270 m. ga je imela kot deželnoknežji fevd v zakupu rodbina pl. gavgah«. Juriju je sedanje. 141. Zgraditev južne železnice 1846 je mnogo pripomogla k razvoju trgovine v Sv. Ruperta nad Laškim. Jurija. so Turki na svojem pohodu iz Koroške razdejali trg in oplenili okolico. Sedanjo cerkev so zgradili 1721. Jurij pri Celju (dekanija Šmarje pri Jelšah Škof. glasbenik. Lega v ravnini ob potoku Boljski na križišču ban.5 km. Novih akordov. pa tudi druge kmetijske panoge se ne zanemarjajo. L.5 km. Dr. Jurij ob južni železnici. Razni obrtniki in trgovci. L. kostanj) in je bolj obljuden le v dolinah kraj potokov. Občina se razprostira desni strani Savinje. ki je tekmovala s prometno cesto Ptuj Vojnik Celje. Jurij pod gradom. Domači jabolčnik. Pavel pri Preboldu 0. Izrecno se cerkev navaja 1640. avtor več samospevov. Primožu. Nekaj vinogradov. ki je dovoljeval lasten trški pečat s sliko sv. 2858. Tu se intenzivno goji hmeljarstvo. V trgu je morila kuga posebno od 1628—1646. Avtobusna zveza s Sv. Pavel pri Preboldu Preb. 755. izdal več zvezkov »Slovenskih in. bukev. Jurij in Podgrad Andreju /eissbriachu. klavirskih. najem. so 1492 zastavili Sv. Waagen. L. vršil na dan sv. Gas. ki se tu izliva v njo. ravninskem delu. ki je dobil ime po njej. Trg se je imenoval Št. S hribovja priteka precej voda. plesnih skladb in zborov. fin Žalec 10 km. . so 1400 podelili tržanom pravico do davka prostega tržnega dne na nedeljo. dela celjske župnije in dela župnije Sv. Jurija. Skozi kraj drži ban. Ipavic Gustav (1831—1908). dr. Deloma ravninska. in 1736. pa je bil povzdignjen v samostojno župnijo. Občina Sv. L. tu rojeni dr.58. 1493 in 1494. je trgu odvzela graščina Blagovna sulice in boben. jiv sotrudnik Glas. vinogradov 60. 337*55*36*10*30. fin Žalec 10 km. župnija v Sv. V nekaterih krajih je razvita obrt in industrija (mlini.44.) ima 4536 duš. 112. Ipavic Benjamin (1829 do . 1729.grad rodbini pl. je pogorel skoraj ves trg. 1759. cesta Sv. 1466. ki se omenja že 1586. koč. mat. Pavel pri Preboldu 1. Ipavic Josip. Guštava (1873—1921). Trgovanje s hmeljem.. kjer so mlini in žage. ki se še danes imenuje »na. glasbenik. izdelovanje opeke). Sr so du Celje 17 km. do nje razvodja vrh Mrzlice (1119 m) in na sosednje nižje gre. Zelo znani so tu trški sejmi. ko se omenja kraj. žand zdr pTt š župnija Sv. hitro menjali njuni gospodarji. Krški škofje. soustanovitelj Cecil. Jurij pod Rifnikom.78. glasbenik. Gospodarsko težišče občine je v njenem s. Vikariat je obstajal že 1340. Znatno čebelarstvo. Trški sodnik je izvrševal tudi krvno sodstvo. nad 60 pesmi. pretežno žlahtna trta. V kraju je gradič Gorica. Mlini in žage. tekstilna industrija. L. deloma nekoliko hribovita lega na obeh straneh potoka Boljske. na mestu. hiš 579. Dr. Po 16 je krški škof Janez prodal trg in . Rupert—Griže.gospodje. zlasti večji potoki Velika in Mala Reka in Kolja. dolini. 1539. cest Latkova vas— Trbovlje in Sv. 328*77*58*19*9. arhitekt. buditelj nar. ob iji in na obeh straneh potoka Boljske. Janez (1821—1883). Peter v Sav. pesmi itd. 1473.

stol. Zdravnik. Zelo prikladno za sadjarstvo. Danes je gradič last Vinka Vabiča ml. Marije je bila prvotno zgrajena konec 14. strani Mrzlice (1119 m) ob ban. podr. Vas tvorita Velika in Mala Reka. Mala okna gotske cerkve so kasneje povečali. Glavni oltar je iz 1688. Sr so du Celje 17 km.. Od 1363—1456 so bili grajski posestniki Celjski grofje. V Groblju rojen 1891 Kač Janko. PRK. Žagarstvo in opekarstvo. Kat. bukovih drv in mehkega jamskega lesa. dolini 2km. Avtobusna zveza s Sv. Nm ca 275 m. Na Kanclerjevem griču nad vasjo so razvaline gradu Sachsenwarta. Prodaja hmelja in krompirja. Stari. 1893. cerkev Sv. v katerem se je izgubil neki lovec iz spremstva Celjanov. Kraj leži v Spodnji Savinjski dolini ob vznožju hribovja na desni strani velikega potoka Boljske. Redki zgodovinski viri omenjajo 1270 kot lastnika češkega bralja Otokarja II. Sedanjo cerkev so zgradili v 1812—1813. Župnija Marija Reka (dek. 366*73*58*15*11. Obrtniki in trgovci. žand zdr o pTt š župnija Sv.Strassberg. Prodaja sadja prekupcem za izvoz.Sr so du Celje 15 km. ceste Sv. Mnogo hmelja za prodajo. žel Sv. ponovno opuščeni rovi. Peter v Sav. škof. žand zdr o pTt Sv. Sv. 341*71*37*12*40. Pavel pri Preboldu. Latkova vas. izobr. Malo vina. ostali iz novejše dobe. dol. Malenkost vina. Ležišča živosrebrne rude in železnega kršca.. Elektrarna. Pavel—Trbovlje. š. Drustva: SKJ. Lovrenc. Hruševec in jabolčnik prodajo okoliškim gostilnam. žand zdr o pTt š župnija Sv. 4 javne knjiž. 4km. Domači sadjevec. 367*78*60*15*8. dol. Dram. 497*98*85*13*6. L. s. Gas. JS. fin Žalec 8 km. Pavla pri Preboldu. kostanja in orehov. Iglasti in listnati gozdovi.. Pavlom in Vranskim. morda spominja na rimsko utrdbo. Slov. Vodovod. Mrzlica in Slom. Petrom v Savinjski dol. hruške. češenj. Prvič se omenja 1392. fin Žalec 14 km. fin Žalec 8km. To so zaselki Brdo.) ima 400 duš. PHmD. jabolka in češnje. nad. 1787. in pev. Znaten pridelek hrušk. Marija Reka. Gas. Zelo raztreseni zaselki in samotne kmetije po hribovju na s. Rupert— Griže. Gas. Pavel pri Preboldu 3 km. ceste. Dostop po občinski poti 2—6 km od ban. Nm 280 m. ceste Ljubljana—Celje in ban. Prezbiterij in ladja sta obokana. Lastnika rud sta Omerzu Danijel iz Slov. Prodaja kostanjevega lesa za tanin. Cerkev je bila prvotno podr. domači jabolčnik. Pokopališče. drv in kostanjevega lesa za tanin. župnije Sv. Magdalene.dolini 4 km. Peter v Sav. Rupert Griže. verjetno je iz 10. Prodaja mehkega lesa. PRK. Peter v Sav. ali v začetku 15. sliv. Sv. žand zdr o pTt š župnija v kraju.. Peter v Sav . Hom. Domači sadjevec. Intenzivno hmeljarstvo. samo gotski prezbiterij je starejši. Lovrenca se je v srednjem veku imenovala sv. fin Žalec 6 km. jabolk.. š. Ta je izročil grad v zakup Vovbrškim grofom. Pripravno za letovišče. Sedanjo cerkev so sezidali 1693. Razvito perutninarstvo. Sv. Sr so du Celje 17 km. Kamnik. ki je stala ob ondotni rimski cesti Ljubljana—Celje. Pavel pri Preboldu 6 km. 352*65*46*19*20. Bil je last deželnega kneza. 10 km. Nm 285 m. Kmet. je postala samostojna župnija. stoji podr. slive in češnje. Magdalena. DKfid. Golava. žel Sv. župna cerkev sv. Gosp. nad. ki leže raztresene po hribovju južno od Savinje na vznožju strmega Kamnika (861 m) in 1119 m visoke Mrzlice. Šola ust. Jame. sadje pokupijo prekupci za izvoz. Nm 737 m. novinar in pisatelj. 1 odd. Mlini in žage ob potoku Veliki Reki. dolini 6 km. Precejšnja. zlasti mizarska obrt. Prvotno je bila sezidana 1360. žand zdr o pTt š župnija Sv. lavant... so za nekaj časa ponovno pričeli z eksploatacijo rude. odsek. Vas obsega male zaselke in samotne kmetije. Pavel pri Preboldu 2 km. fin Žalec 13 km. Tekstilna industrija (tkanine) . cesti Latkova vas—Trbovlje ter v. žel Sv. Skozi prijazen trg drži banovinska cesta Latkova vas—Sv. Mnogo studencev. žel Sv. Precej obrtnikov in trgovcev. Sr so du Celje 23 km.. 1931. Ime zaselka »Groblje«. ki je lepa razgledna točka. cerkev sv. Petrom v Sav. Lov. Matke. nad. Nm 608 m. gričih. cesti Sv. Braslovče. ki se iztekajo v potoka Malo in Veliko Reko. in z. š župnija v kraju. Vrh hriba Homa (608 m). Precej mokrotno. žel Sv. stoletja. po tradiciji v zahvalo za srečno rešitev iz gozda. dolini. tujske sobe. Gas. PCMD. del. Valjčni in vodni mlin. podp. Avtobusna zveza s Sv. Tik ob njej leži malo vstran od osrčja trga zaselek Prebold z istoimenskim gradom. Kmetijstvo in gozdarstvo. Pretežno ilovnato in dosti rodovitno. Sadjarstvo dobro uspeva: jabolka. Hruške. Pavel pri Preboldu 2 km. ki se tu odcepi proti Trbovljam. Šola ust. 8 odd. Bistrice in Lavrenčič Ante iz Maribora.. Peter v Sav. Mnogo hmelja. ki spada med najstarejše gradove v Savinjski dolini. L. PSVD. Razno žito za domače potrebe. 1818. Raztresene kmetije po sosed. H kraju spadata zaselka Groblje in Trapeče. Vas leži pretežno v ravnini na desni strani Savinje ob ban. Grad je bil razrušen najbrž v dobi zadnjih Celjanov ali pa neposredno po 1456 v bojih za celjsko dediščino. Po Požaru 1790 so jo v istem letu obnovili. Lovrenc pod Sachsenwartom. Strok. Precejšnje čebelarstvo. v kateri je mnogo postrvi. Sr so du Celje 20 km. Sv. Dolga obcestna vas v ravnini na desni strani Savinje kraj drž. od nje.

Sv. žel Sv. Pri vasi so našli več rimskih spomenikov in rimski denar. stol. Pavel pri Preboldu. Čobal Melhior (r. zdr fin . Prvotna cerkev je iz 14. Zgodovinsko pomemben je tudi grad Prebold. 1864). Vislice so stale 10 min. hiš 328. 227*44*41*3*3. Vinogradništvo v neznatnem obsegu. Malo gozdov. sodnik leposl. Kmetovalci. (po kateri se je kraj celo imenoval Sv. Cerkev je bila prvotno podr. ki je stal na planoti v Šeščah. Domneva se. vinogradov 33. dolini. Peter v Sav. prof. braslovške prafare. Grad Schonbichl. elektrarna. Pavel pri Preboldu 5 km. se imenuje po prvotnih lastnikih. se odcepi ban. obrtniki in trgovci. stol. Doberteša vas. Braslovče. nato do 1787 Ljubljanski in slednjič lavantinski škofiji. ki je pribežal iz Govč pri Žalcu. Pavel je cerkveno pripadal do 1461 oglejskemn patriarhatu. Lega v ravnini ob drž. ki so na bivšem Štajerskem posedovali 14 gradov. Šešče. dolini. Pozneje sta ga posedovali rodbina pl. V 18. Grad je bil sedež deželskega sodišča in se prvič omenja 1288 kot dedna last Žovneških gospodov in pozneje Celjskih grofov. Občina Sv. Ustov. lav. škof. župna cerkev sv. Kraj leži na desnem bregu Savinje v ravnini in deloma na nižjih sosednih vzpetinah. in paš. Precej se pridela tudi žita. barvarna. v kraju. Pragwald. t. žand zdr o pTt š župnija Sv. cesta Sv. Letno prodajo ca 8000 kg hmelja. Obsežni hmeljniki. zgodov. nakitom in dr. Razno sadje zgolj za domače potrebe. žand Sv. d. V 19. Tu rojeni: dr. dalje je bil grad v rokah raznih zakupnikov. tovarniški delavci. in polit. športni prostori. — župnija Sv. Pavlom pri Preboldu. je bil grad Prebold od upornih kmetov dvakrat izropan (1635 in 1639). Kmetijstvo. Meje sodišča opisuje urbar iz 1754. Rupert—Griže. predilnica ust. Prvotni lastniki so bili grofje Thurni. Pavla. Vranskim in kraji v Zgornji Sav. fin Žalec 3 km. Industrija tkanin. 270*62*51*9*17*. nekaj čebelarstva. trav. Pavel pri Preboldu (dek. cesti Ljubljana—Celje kraj žel. 4 km. Pajk Janko (1837—1899). Petru. orodjem. Malenkost vina.) in župnije Marije Reke (izločena 1787). Pomembna lesna industrija v Sv. Tudi v rimski dobi je bil kraj obljuden. jabolka. sedaj zdravnik v Celju. zdr fin Žalec 5 km. L. Sv. da se je deželsko sodišče semkaj preneslo iz Žalca. Erkenstein in rodbina Wagensberg. V 1762—1775 so zgradili drugo cerkev. domači jabolčnik.gričevje. Kraj je bil obljuden že v hallstattski dobi. najbrž blizu posestnika vulgo Richterja. Od 16. postaje Sv. krompirja in fižola. Pavla. Peter v Sav. od Sv. Nm ca 280 m. Pavla. V nižini nastopajo drevesne skupine le kraj naselbin. V reformacijski dobi je v njem našel zatočišče predikant Ivan Dctlansky. najem. Pavel pri Liebensteinu. 1442. stol. stol. Na njeni zunanji strani je vzidana nagrobna plošča celjskega škofa Gaudencija iz 6. Intenzivno hmeljarstvo. Prirodno kopališče v bližnji Savinji. Lesna obrt in trgovina. krasna sprehajališča. Švab Anton (r. Ta razvoj ima zahvaliti predvsem graščini Liebenstein. Mlin. Šr so du Celje 19 km. kopalni bazen. župnija je mati župnije Griž (izločena v 15. V srednjem veku se je naselbina lepo razvijala in je že 1146 dobila trške pravice. hruške in zlasti slive. je danes izginil skoraj brez sledu. Pavel pri Preboldu 3 km. Površina . Več trgovcev in obrtnikov. 290*53*45*8*8. je grad začel razpadati. Ta plošča je eden najstarejših spomenikov iz starokrščanske dobe v naših krajih. Patronatske pravice izvršujejo še vedno Ljubljanski škofje kot užitniki graščine Gornjega grada. Sedanja cerkvena stavba je iz 1898. Sr so du Celje 11 km. dolini 1 km. Peter v Sav. precej tujskih sob. Pavla. 237. K vasi spadata zaselka: Na Gmajni in Schonbichl. so Kmečki uporniki izropali grad. o p š župnija Sv. od Sv. deloma ilovnato. Občina leži v osrčju Sp. žel Sv. cesta na Polzelo. od Sv. stol. Stal je J. Od 1917 poseduje grad rodbina Hudovernik. 1839 se vedno v razvoju (do 400 delavcev). Peter v Sav.) ima 2510 duš. Peter v Savinjski dolini Preb. 556. jv. neznatno pridelovanje vina za dom. Sr so du Celje 13 km. Prager. stol. od Savinje še čez potok Ložnico na bližnje . Avtobusna zveza s Celjem. rodbini pl.Mautner d. V 17. politik in organizator: dr. ki so jo 1790 podrli. 41. soc. L. Grad je danes izginil brez sledu. 1868) komponist. ostalo 13. Oddaja raznih kmetijskih pridelkov na celjski trg. ki stoji z. Grad je še sedaj lepo ohranjen. pose. orožjem. Ob reki Kolji so izkopali številne gomile z žarami. Podlog.. Lepo letovišče. so mu priključili se deželsko sodišče v Ojstrici. je večkrat izmenjal lastnika. Predzgodovinske gomile med Sv. 6 km ali Žalec 3 km.. stol. dol.st. Le kleti so še delno ohranjene in predelane. J. liter. je postala vikariat. predvsem listnato drevje. h kateri spada zaselek Gmajna. Nm ca 275 m. dol. V vasi. gozdov 98. Skozi kraj drži ban. Prodnato.1356ha: njiv in vrtov 656. žand Sv. koč. nakar so sezidali novo cerkev. Prebold.. 1392. Savinjske doline in se razprostira s. srednje rodovitno. 1635. 60. Konec 18. domači sadjevec. trgovanje s hmeljem. Pavlom in Grižami z izkopanimi predmeti iz hallstattske dobe pričajo o ondotni ilirski naselbini. stol.

žel o p š župnija Sv. Pavel pri Preboldu 4km. Peter v Sav. zdr fin Žalec 4 km. Obsežni hmeljniki. Kmetijstvo. zgraditi mejni grof Pribina in da jo je posvetil solnograški škof Lujipiram. Konje so prepregali v Sv. župna cerkev sv. Peter poštna postaja že v 16. Peter v Savinjski dolini. dolini.000 kg hmelja. Letno prodajo ca 9000 kg hmelja. izpred kolodvora vozijo avtobusi v Sv. Nm 262 m. Novi zvonik je iz 1794. dol. vinogradništvo in gozdarstvo. dolini 5 km.5 km. z detetom je najbrž iz 15. Peter v Sav. Prirodno kopališče v Savinji. Peter v Sav. V turški dobi je Sv. Prirodno kopališče v Savinji. žand Sv. Spodnje Grušovlje. 1 km. Lastno župnijo je dobil šele 1783. Neznatno pridelovanje vina. so prizidali večji prezbiterij in zvonik. žel o p š Sv.1442 duš. Peter v Sav.000 kg). Alojzija na s. ki ga prodajo letno ca 3000 kg. Vranskemu in Zgornji Sav. žand Sv. B. . Domneva se. so uvedli redno vozno pošto. Letno prodajo ca 12. poti 2 km od drž. Petrom in Novim kloštrom. Pave pri Preboldu 3 km. Nm ca 300 m. V bližini podzemeljska jama »Pekel« s kapniki in vodopadom. Petru pri še zdaj imenovani hiši »Stari pošti«. 135*24*21*3*4. Kip M. Zraven se razprostira hrastov gozd. Peter v Sav. Peter v Sav. Pev. 1802. stol. Peter je bil gotovo že okoli 1140 vsaj začasno sedež žalske prafare. Nekaj vina in lesa prodajo domačim gostilnam oziroma trgovcem. o p š župnija Sv. žel š župnija Sv. poti 1% km od drž. 4 odd. ki je poslej izvrševal nad njo patronatske pravice. Nm 280 m. poti 2 km od ban. na desni nova zakristija. Zadnjikrat so povečali cerkev 1913. Gotovelj in Polzele stiškemu samostanu. dolini 1 km. Peter v Sav. cesti Celje—Ljubljana. cesti Sv. Več mlinov ob potoku Ložnici. 1818. Takrat je bila dozidana tudi Roženvenska kapela. Kmetijstvo. Zgornje Grušovlje. Peter v Sav. 2 km. njenemu podaljšku pa na levi stara. dolini —Novi klošter. 35*10*5*5*1. kjer je že za časa Marije Terezije obstajala poštna postaja »Peterhof«. industrijski delavci. da je prvotno cerkev — najstarejšo v vsej Sav. strani vasi je bila zgrajena 1869. se je izvršila barokizacija ladje in prezbiterija. ceste pri Novem kloštru. zdr fin Žalec 4 km. Sr so du Celje 18 km. Takrat je najbrž izgubil lastno župnijo in je hil zopet podrejen Žalcu. dolini—Novi klošter. Petru. Peter v Sav. župnija Sv. Nm 272 m. Sr so du Celje 12 km. Kraj leži na levem bregu Savinje ob obč. Vino večinoma za domačo porabo. cesta v Novi klošter. Dostop z vozom.. Petra. Tudi v srednjem in novem veku je držala tod važna trgovska cesta. o p Sv. Nekaj čebelarstva. Ilovnato. V sredi 18. Gotovo je bil Sv. dolini (dek. Dostop le z vozom. lavant. Sr so du Celje 13 km. žand Sv. Sv. Peter v Sav. zdr fin Žalec 7 km. Sr so du Celje 13 km. K vasi spadata zaselka Dol in Petelinjek. Rimski tempelj boginje Junone je bržkone iskati na polju med Sv. Smrekovi in borovi gozdiči. L. dol. Peter v Sav. d. ceste v Sv. Pavel pri Preboldu 8 km. Prodaja hlodov in jamskega lesa domačim trgovcem. v ladji pa Brollo 1893. Nm ca 275 m. Šola ust. — dal v 9. Obcestna vas v ravnini ob obč. Kapela sv. »Savinjski zvon«. Kmetovalci. nato do 1787 goriški nadškofiji in poslej lavantinski škofiji. 390*89*67*22*16. Lega v ravnini ob drž. ki so jo vzdrževali pešci. 150*27*22*5*2.Žalec 2. Pavel pri Preboldu 3 km. Freske v prezbiteriju je izvršil 1913 Oswald Bierti. dol. žel. zdr fin Žalec 4km. Pavel pri Preboldu 3 km. L.5 km. Dostop z vozom ali avtom. Trgovanje s hmeljem (letno ca 12. vsa ostala cerkev pa kupolasto. Ob tej cesti so našli rimske napisne kamne. Veliki hmeljniki. Rimske izkopine. Kraj je bil obljuden že v starem veku. stol. Sv. žand Sv. Zalog. 89*58*20*7*7. stol. Pavel pri Preboldu. Kmetijstvo. Pokopališče. je oglejiski patriarh inkorporiral faro brez Celja. ki sega najmanj v 1. Razvita lesna obrt in industrija. SKJ. Razložena vas v hriboviti legi nad ravnino kraj mešanih gozdov in vinogradov. Avtobusna zveza proti Celju. o ip š župnija v kraju. župnija Sv. a je bil kasneje barokiziran in prebarvan.) ima . Letno prodajo ca 10. Vinogradništvo večinoma le za dom. ko so 1573 uvedli med Gradcem in Ljubljano stalno poštno zvezo. Petru. PJS. Peter silno trpel (najhuje 1492). Kor in stara romanska ladja sta križno svodena. Vas leži v ravnini zraven hrastovega gozda ob ban.. Vas leži v ravuini na desnem bregu Ložnice ob ban. ceste v Sv. Kmetijstvo. žel Sv. škof. 1256. dolini 3 km. več čebelarjev. stol. izdelovanje parketov in lesne volne. ko je tod mimo vodila rimska cesta iz Ogleja preko Ljubljane v Celje. Nm 270 m. Stari romanski ladji je na obeh straneh prizidana po ena kapela. Peter v Sav.000 kg hmelja. dolini 3 km. 1256. Sv. Dostop po obč. Cerkveno je pripadala prafara do 1751 oglejskim patriarhom. cesti Sv. Gas. obrtniki in trgovci. trgovanje s hmeljem. Celje. dolini 2. 2—3 km. žel o p š župnija župnija Sv. Raznovrstno sadje le za dom. Sadjevec in vino le za dom. kjer so našli sledove starega zidovja in kovan denar. žand Sv. V kraju se odcepi ban. Sr so du Celje 12 km. Spodnje Roje. zdr fin Žalec 3 km.. srednje rodovitno. dol. Rimske izkopine. dolini 4 km. Sedanji stari romanski cerkvi.

Nm ca 250 m. ceste pri Arclinu. Petru. 2 km. od Lipovca ob obč. 29*5*2*3*1. nekoliko bregovita lega ob obč. V ravnini so lepa polja in travniki. Po gričevju jv. sadjevec za dom in prodajo. Kmetijstvo. o 3 km. 162. poti 2 km od ban.Zgornje Roje. Nekaj lesa pokupijo lesni trgovci. poti % km od ban. poti 3 km od drž. Glinsko. bukev.5 km. Nm ca 275 m. zdr fin Žalec 3 km. Kraj vasi teče potok Ložnica. Hribovita lega v. poti 2 km od drž. ostalo 1. Dostop z vozom ali avtom. ceste Ljubečna—Proseniško. Sr so du Celje 12 km. 100*18*15*0*3. o 2 km. Dostop z vozom. Bovše. žand zdr fin š župnija Vojnik 2. Nekaj čebelarstva. žand zdr fin župnija Vojnik 7 km.5 km. Letno prodajo ca 4000 kg hmelja. žand zdr {inpTt š župnija Vojnik 1. bor. Ponekod se tudi goji hmelj.5 km. Lipovec. 267. dolini. smreka. Pavel pri Preboldu 2. nekaj čebelarstva. o 3 km. sloven. 426*66*30*36*25. o 3 km. cesti Celje—Vojnik. Občini pripada zelo gosto poseljena ravnina j. trav. o 2km. Sr so du žel pTt Celje 7 km. Lega blizu Savinje ob obč. absl. š Ljubečna 1 km. Hribovita prisojna lega ob obč. zelenjavo in mleko v Celje na prodaj. Prodaja kmetijskih proizvodov in lesa. 3614. Sr so du žel Celje 8km. od Vojnika z obrobnim gričevjem na v. Va1 tentui (1705—1774). Prodaja kmetijskih proizvodov in lesa. žand zdr fin pTt š župnija Vojnik 4 km. od Arclina ob obč. ceste proti Šmarjeti. ki se izvaža.. Dr. zbiral gradivo in se bavil z zg. 56*7*2*5*3. Iglasti gozdovi. Nekaj čebelarstva. hiš 627. nad. o 4km. poti 1. š Ljubečna v kraju 1 km. o 3 km. žand zdr lia pTt š župnija Vojnik 3. žand zdr fin župnija Vojnik 6 km.. žand Štore 7 km. Prisojna. Avtobusna zveza med obema krajema in z Dobrno. 27*4*2*2*3. Sončna lega na mali vzpetini ob stranski poti 3 km v. koč. Neznatno pridelovanje vina. jez. hruške. Manjši smrekov in hrastov gozd. o 4 km. Lahovče. š. Nm 270 m. Dostop z vozom ali avtom. Dostop z vozom. Peter v Sav. Kmetijstvo. rodovitno. Prebivalstvo se bavi pretežno s kmetijstvom. 259*49*20*29*15. tudi hmelj. ceste. Nm ca 280 m. poti 1 % km od drž. š. od Vojnika so tudi manjši vinogradi. in paš. žand ^«dr fin š župnija Vojnik 6k[m. Sr so du žel ipTt Celje 7. ostali so delavci. Smreka. a mokroten v bližini voda. posest. dol. Turgenjeva. Občina Škofja vas Preb. Nm ca 320 m. 51*9*4*5*0. 126*23*16*7*0. 6 odd. Nekaj čebelarstva. žand zdr fin pTt š župnija Vojnik 2. cesta proti Ljubečni. Površina 2874. Sr so du žel pTt Celje 7. Z mnogih krajev prinašajo ljudje sadje. o 4 km.61 ha: njiv in vrtov ca 803. Kmet. Pridelovanie (manjše množine vina. hrasti). žel š Sv. bor in bukev. zdr fin župnija Vojnik 7 km. opisal gluhoneme s sodn. Peter v Sav.5 km. prof. Sr so du žel Celje 8 km. Šola ust. (Smreka. Dostop je z vozom. š Ljubečna 2 km. Prodnat in ilovnat svet je prav rodoviten. gozdov ca 1090. Razvita sadjereja (hruške. bogosl. Prijazna lega v ravnini ob obč. Prodaja kmetijskih. 959. Koblek. in z. Gradišče. analizi. ceste Ljubečna—Proseniško. smreka. Samec Makso. Razložena vas v ravnini kraj Hudinje ob drž. stal.. proizvodnja kislega vina za dom. Kmetijstvo. najem. Vse višje predele pokrivajo obširni gozdovi (iglavci. Dostop z vozom. plem. ceste pri Trnovljah. o spektr. Ljubečna. slive). Nm ca 270 m. slive). Prijazna lega na pobočju nizkega gričevja ob obč. o 3 km. 160*27*6*21*5. od drž. proizvodov in manjših množin lesa. akad. nad. Kmetijstvo.5 km. izdatna sadjereja (jabolka. Nm ca 360 m. poti 1 km od ban. 1903. Sr so du žel pTt Celje 3 km. 67*13*5*8*3. zlasti ob potoku Ložnici in deloma ob Hudinji. žand Sv. Gosp.5 km od drž. Nm ca 310 m. Obe vodi se iztekata v reko Voglajno.5 km. Kmetijstvo. ki so zapo4eni v domačih tovarnah (opekarne v Ljubečni) ali pa hodijo na delo v bližnja celjska predmestja. dol. poti 5 km od drž. Nekateri kra. Sr so du žel Celje 8.5 km. Tu rojeni: Popovič Janez Z. zdravnik (1844—1889). Dostop z vozom ali avtom.. 50*7*3*4*0. ceste pri Vojniku. ceste v Sv. hruške. vinogtadov ca 21. Lešje. Javna . Arclin. Hribovita lega med gozdovi v. Poljski pridelki. Sr so du žel Celje 7km. Dostop z vozom ali avtom. Sr so du žel pTt Celje 8 km. prev. ceste pri Arclinu. Dostop z vozom pdi avtom. 3 km. Leskovec.3 km. Hribovita lega med gozdovi na robu nižine ob obč. 358. v Kremsj miinstru. š Ljubečna 3 km. žand zdr župnija Vojnik 5km. V vasi se odcepi ban. češplje in češnje). Man. sp. Nm ca 265 m. bor in hrast. Kmetijstvo. Nm ca 300 m. Sr so du žel pTt Celje 7km. hrast in bor.ji imajo vzorne sadovnjake (jabolka. o p župnija Sv.

š Ljubečna 1 km. tovarniško delo. žand zdr fin župnija Vojnik 4km. nakar je grad postal deželnoknežja last Babenberžanov. Smreka. žand zdr fin š župnija Vojnik 3 km. Prodaja kmetijskih proizvodov.5 km. Tomaža. 102*19*7*12*7. Gas. žand zdr fin š župnija Vojnik 3 km. žand zdr fin pTt s župnija Vojnik 4km. o 4km. poti 2 km v. Tomaža je bila nekdaj kapela vojniškega gradu. Kmetijstvo. d. bor. Mala dolina ob potoku med gričevjem. Smreka. PJS. zlasti sadja in manjše množine lesa. Prisojna lega J. je grad razrušil Jan Vitovec v bojih s Habsburžani. Smreka. ki so tu tudi postavljali svoje oskrbnike. so grad dobili v zastavo Celjski grofje. ceste pri Ljubečni. kjer je pozneje stala podružnica sv. Sr su du žand žel pTt Celje 5 km. Manjše množine lesa pokupijo lesni trgovci. V 18. ceste pri Vojniku. podr. Godb. V gradu je bil nekdaj sedež deželskega sodišča. Zgodovinska znamenitost kraja je nekdanji vojniški grad. 1787. . 78*26*7*19*5. tu rojen dr. cesti Arclin—Proseniško.5 km. Sv. Stal je na mestu sedanjega »Gradišča«. žand zdr fin pTt š župnija Vojnik 4km. 270*46*30*16*30. Šmiklavž. hruške in češplje. ki drži iz Spodnje Hudinje na Ljubečno. Dostop z vozom ali avtom. o v kraju.. jabolka. Več opekarn. o 4 km. nekaj čebelarstva. cesti Celje—Vojnik kraj reke Hudinje.Dostop z vozom ali avtom. Dostop z vozom. »Slavček«:. Vas leži v ravnini ob gričevju kraj drž. L. Avtobusna zveza na obe strani. ki je danes v razvalinah. PSVD. cerkev sv. 51*7*3*4*2. PRK. pridelovanje kislega vina (ca 70 hl). bor. Letno pridelajo ca 80 hl kislega vina. Kmetijstvo.5 km. Kraj je dobil svoje ime po nekdanji cerkvi sv. DKfid. 120*17*10*7*3.5 km. Hribovita sončna lega ob obč. jajc in sadja. V 1830 so jo restavrirali. o 3 km. Zadobrova. Dostop po obč. od Kobleka na pobočju gričevja ob «bč. Kmetijstvo. 109*17*8*9*3. Dnevno oddajo ca 5001 mleka v Celje. Nekaj vinogradov. Prvi znani grajski lastniki so bili gospodje Vojniški iz rodu bl. Dostop z vozom ali avtom. 889*151*80*71*30. Nm ca 320 m. š Ljubečna 2 km. Razložena vas v ravnini z zaselkoma Spodnje in Zgornje Božne pretežno ob cesti. Vislice so stale na slemenu Gavgališču pri Ivenci. Precej razložena vas v ravnini ob obč. ceste pri Šmarjeti. Sr so du žel pTt Celje 6 km. ceste Celje -Vojnik na desnem bregu Hudinje. Na istem mestu so z materialom razvalin vojniškega gradu zgradili v 1890—1893 sedanjo cerkev. Manj rodovitno. Kmetijstvo. v novejšem času je razpadla.5 km. Kmetijstvo. Nm ca 260 m. Nm ca 250 m. Nm ca 265 m. hrast. prisojna lega ob obč. L. zdr fin š župnija Vojnik 4km. 53*8*4*5*2. Šmarjeta. ki se prvič omenja v zgodovini v vizitacijskem zapisniku iz 1567. Nm 417 m. Vas leži ob drž. Sr so du žel Celje 9 km. V dobi jožefinskih reform so jo 1787 zaprli in je razpadla. Nm ca 250 m. Dostop z vozom ali avtom. Dostop z vozom. poti 2km od drž. poti z vozom ali avtom 1 km od ban. Prekorje. o 1.. ceste pri Šmarjeti. zlasti reja goved in svinj. zlasti poljedelstvo in živinoreja. Dostop z vsemi vozili. d. stol. L. borovi in hrastovi gozdovi v okolici. Razložena vas v hriboviti legi nad ravnino ob stranski poti 1 km od drž. jabolka in hruške. Prodaja živine. o 2. poti % km od ban. žand zdr fin župnija Vojnik 4km. bukev. Kmetijstvo. DKfid. od drž. gozdarstvo.5 km od ban. a je konec 19. Čebelarstvo v manjši meri. Sr so du žel pTt Celje 7. Miklavža. Dobrno in kraji proti Mariboru. Njihov rod je najbrž izumrl 1241.5 km. žand zdr fin pTt š župnija Vojnik. ki se prvič . SKJ. ceste Arclin—Ljubečna. Sr so du žel pTt Celje 5 km. š Ljubečna 2. Marjete. Pristova. Ravninska sončna lega ob ban. 300*52*10*42*5. Nm ca 265 m. Tomaž. Nm ca 280 m. Avtobusna zveza s Celjem. so jo zaprli. Pretežno kmetijstvo. ceste pri Ljubečni. ceste Arclin—Ljubečna. hrast). Hribovito. ki je bil pozneje premeščen v Arclin. Smrekovi. o 1 km. poti 2 km od ban. Sr so du žel Celje 5km. Gas.knjiž.omenja 1567. poti 2. L. Kmetijstvo in delo v tovarnah. Nm ca 270 m. Nm 277 m. Heme Breže Seliške. o 3 km. Razgor. DKfid. živine in jajc. Elektrarna. zopet razpadla. Nekaj čebelarstva. Prosv. Na z strani vasi potok Hudinja. 1437. zdr fin župnija Vojnik 7 km. so vojniški urad združili z zaloško graščino in neobljudeni grad je razpadel. Lepa lega v ravnini ob gozdnatem gričevju. zlasti jabolk. 1887. Nm ca 300 m. Runtole. Sr so du žel Celje 7. o 2 km.5 km. žand zdr fin pTt š župnija Vojnik 2. 196*30*10*20*10. Sr so du žel Celje 8km. Sr so du žand žel pTt Celje 4km. Prvotni grad je bil zelo star. Tu se poslej vrste številni oskrbniki in zakupniki. stol. Vas leži med iglastimi gozdovi ob obč. 1363. o 1. bor in hrast.. Gas. v dobi jožefinskih reform so cerkev zaprli in prodali. Prodaja kmetijskih proizvodov. končno pa v grad Zalog pri Petrovčah. 2 km. Trnovlje. Kraj je dobil ime po podružni cerkvi sv. Škofja vas.. Kmetijstvo. Domači sadjevec. hrušk. Nekoliko hribovita lega ob potoku kraj gozdov (smreka. . Kmetijstvo. Sr so du žel pTt Celje 4km.

žand zdr fin Vojnik 8km. o 5. Povp.zdr fin župnija Vojnik 7. Nm ca 250 m. organizator. 102*20*14*5*0.km. Nm ca 290 m. Sr so du žel pTt Celje 7. Sr so du žel Celje 13 km.5 km. žand zdr fin Žalec 7km. Ostalo gospodarstvo kot Šmartno. 81*14*3*11*0. Nm ca 280 m. hrast. od ban. žand zdr fin pTt š župnija Vojnik 3 km. 117*53*40*4*016.km. Sr so du pTt žel Celje 5km. Slatino in Šmartno v Rožni dolini (dotlej v občini Vojnik okolica) ter dele vasi Gorice (113 preb. izdal »Naša vas<. Sr so du žel Celje 11 km. 210*43*35*8*0. Precej vinogradov. Sv. K vasi spada zaselek Na kravskem pregledu. Prisojna lega v valoviti pokrajini pod gozdnatim hribom ob obč. poti 3 km v. p š župnija Šmartno v Rožni dolini 3 km. 64*12*8*2*0. 88*19*16*2*0. cesti Teharje— Ljubečna. ki so bili tudi lastniki Lanovža. Zgodovinska znamenitost kraja je grad Prešnik. Občinsko ozemlje meri 1762 ha. o 7 km. Manj rodovitno. 70*13*8*4*0. od drž.5 km.5 km JV. oddaja mleka v Celje. o 4km. omenjeni trije kraji so bili preje v celoti v občini Velika Pirešica. Zelče.5 km. a tudi posamič daleč narazen. ceste v Šmartnu. pripovednik. o 4km.) in Zavrha (24 preb. Dostop z vozom ali avtom. š Ljubečna 1. od ban. Raztresene kmetije. cesti Ljubečna— Proseniško ob potoku Ložnici kraj gozda (smreka. žand zdr fin Vojnik 2—3 km. Kraj vasi teče Ložnica . Ravnina. p š župnija Šmartno v Rožni dolini 3 km. legi. Trgovanje s kmetijskimi proizvodi. prisojna lega ob obč. Nm ca 400 m. poti 2 km. Hiše deloma v osojni. nekdanji Mayerberg. p š župnija Šmartno v Rožni dolini 2—3 km. Nm ca 260 m. poti 2 km v. Nm ca 380 m. o 6 km. Gospodarstvo kot Šmartno. Dostop z vozom ali avtom. Sr so du žel Celje 12 . 16 Del vasi je šel v novoustanovljeno občino Šmartno v Rožni dolini iz občine Velika Pirešica . Prisojna pobočna lega nad potokom Sušnico ob obč. nm ca 350 m. Konjsko. Nm ca 330 m. Dostop z vozom.povesti. Kubesa. Nm ca 310 m. o 4 km. Gospodarstvo kot Zavrh. zb. ceste pri Vojniku.). Otemna. Obsega sledeče vasi: Brezovo. s Ljubečna 2. Kmetijstvo. K vasi spada zaselek Črepjek. griču ob obč. od Šmartna. Sr so du žel Celje 11 km. Loče. 104*26*1*25*5. 58*11*8*3*0. Gorica. Otemno. polit. Vas teži v hriboviti pokrajini ob obč. Kmetijstvo in delo v tovarnah v Gaberju. žand Štore 7km. Jezerce. bor in bukev). Vas leži ob ban. Zelo raztresene kmetije. Brezova. Pepelno. poti 2 km s. Sr so du žel Celje 12 km. poti 2— 3 km z. Pev. od drž. Nm ca 320 m. Začret. cesta Šmartno—Vojnik. p š župnija Vojnik 5—6 km.5 km. črtic in . zdr fin župnija Vojnik 7km. ceste. Vas leži ob ban. žand Štore 7km. Sr so du žel Celje 9 km. od ban. d.km. Dostop z vozom. Občina Šmartno v Rožni dolini je bila ustanovljena septembra 1936.Novačan Anton. Vas leži ob obč. ceste pri Višnji vasi. ki bo držala mimo vasi. Gospodarstvo kot Šmartno. Dostop z vozom. V poletni suši občutno pomanjkanje vode Pepelno. Sr so du žel pTt Celje 7 km. poti 2. o 7—8 km. Rupe. žand zdr fin Vojnik 6 km. Še dobro ohranjeni in obljuden grad je danes v rokah veleposestnika K. drami »Veleja« in »Herman Celjski«. žand zdr fin Vojnik 6—7km. Dostop z vozom. š Galicija 3 km. Razložena vas z zaselkoma Mrvikom in Prešnikom. o 8 km. žand zdr fin Vojnik 4—5km. Konjsko. o 3—4 km. Rožni vrh. Jungerti (55 preb. ceste pri Šmartnu na levi strani potoka Koprivnice na pobočju nizkega griča. žand zdr fin Vojnik 8 km. o 7— 8km. K vasi spada zaselek Prašence. Gospodarstvo kot Šmartno. od Šmartna med gričevjem. Dostop z vozom. o 7—8 . Loče. ceste v Šmartnu na prisojni strani gričevja. sz. Gospodarstvo kot Šmartno. Vas leži ob obč. pritok Voglajne. Kraj tvorijo zaselki Gorica. Raztresene hiše na. Vas leži ob obč. deloma močvirnato. Jezerce. p š župnija Šmartno v Rožni dolini 3—4km. Spodnja in Zgornja Brezova. župnija Šmartno v Rožni dolini 4 km. Žepina. Rožni vrh. Sr so du žel Celje 12 km. Raztresene hiše vrh griča in po njegovem južnem pobočju. Sr so du žel Celje 12km. Hribovito.). 129*24*15*5*0. žand zdr fin Vojnik 7—8 km. Zlasti mnogo goveje živine. V gradnji je ban. število ljudi znaša 1393. poti 4 km od ban. poti 1 :km s. Prvotno je bil grad last gospodov Goriških (Mayerbergov). 36*9*5*4*2. Hiše v malih skupinah. p š župnija Šmartno v Rožni dolini 3 km.

Vinogradništvo v skromnem obsegu. p š župnija Šmartno v Rožni dolini 4 km. Pod prezbiterijem so 1881 odkrili poln lonec srebrnega denarja (novci oglejskega patriarha iz 1319—1331 in dunajski pfenigi iz 14. Hribovita prisojna lega s. žand zdr fin Vojnik 8—9km. ki se imenuje Gradišče. Dostop z vozom. Rupe. V bližini je več razglednih gričev. Kunigunde (574 m) in na njenem vznožju. a največ jabolka. Šola 1818. š župnija Galicija 1. Dostop z vozom. ki jih domačini prodajajo tudi prekupcem za izvoz v tujino. stol. kor in kapela. Gospodarstvo kot Šmartno. lepi vinogradi. Sv. Prisojna lega. ki jo živina rada pije. PSVD. Prvi znani lastniki kraja so bili grofje Breže Seliški. tako da morejo v dobri letini poljski pridelki za domače potrebe povsem zadoščati. Ladja in prezbiterij imata prvotno obliko. nad.5 km. nm ca 380 m. 1766 pa samostojna župnija. celjski grof Friderik in ga vzel tedanjemu lastniku Ulriku Schaumburškemu. Ponesrečena slikarija v ladji posnema gotsko svodenje. Hiše v gručah ali posamič v hriboviti pokrajini kraj obč. cerkev Sv. Prvotna cerkev se prvič omenja 1567. Najbolj obiskovana je Sv. Prvotno podružnica prafare Nove cerkve. mesto prvotno lesenega ravnega stropa pa nahajamo obokan svod. Prezbiterij ima šiljasti svod. Dostop po obč. Nin ca 400 m. od ban. o 4 km. ki je na desni strani ladje. 254*44*22*15*3. d. Sr so du žel Celje 8km. o 8 km. Podturen in Zlaka. K vasi spadajo zaselki Hraše. odkoder se radi vzvišene lege nudi lep razgled po okolici. ki jih omenja zgodovina že 1139. bor. 1453. stol. Nm ca 310 m.). ki je danes v komaj še vidnih razvalinah Slatina. gaber in hrast. Nin ca :m. kmet. Precej razloženi kraj deloma v dolini ob potoku Koprivnici. Raztresene hiše po hribovitem ozemlju nekako sredi d dolinama. Zvanica. 15. ceste Celje—Šmartno mogoč le z vozom. Sr so du žel Celje 6. Javna knjiž. Langeršek in Pristova. ceste. p š župnija v kraju. bukev. sedanja pa je bila zgrajena 1856. da se ga ne polasti cesarska vojska. V manjši meri se goji tudi hmelj. Gotovo je tu že tedaj — v zač. Ostalo gospodarstvo kot Šmartno. žand zdr fin Vojnik 8 km. Šmartno je priljubljeno izletišče Celjanov. L. Gospodarstvo kot Zavrh. Na njej stop božje potna podr. so svodeni banjasto. Jungert.5 km. š. o 9—10 km. Ranšberg (ali Ravni breg) in Rupan. strani brani semkaj dostop mrzlim vetrovom. Sr so du žel Celje a. Vas leži sredi močno razgibane gozdi pokrajine ob sklepu ban. žand zdr fin Vojnik 8 km. Iz slabšega sadja prirejajo jabolčnik. Stal je vrh gore. ki semkaj pridrži iz Celja sedaj se gradi dalje proti Vojniku. K vasi spadajo tudi raztreseni zaselki Marof. župna cerkev sv. Gostilne s prenočišči . p š župnija Šmartno v Rožni dolini 2—3 km. 4 odd.župnija Šmartno v Rožni dolini (dek.. ceste z vozom. O tem prvotnem gradu danes ni sledu. Kunigunde. Danes ni sledu o njem. poti 3—4km od ban. ceste pri Šmartnu. Pod vasjo ir malo kislaste in zelo slane tople vode. Nova cerkev. Sr so du žel Celje 14 km. Dostop po obč. Mimo kraja drži iz Celja bližnjica na . H kram spada zaselek Podgora. 17 Del vasi je šel v novo ustanovljeno občino Šmartno v Rožni dolini iz občine Velika Pirešica . v ugodnih osojnih legah tudi vinogradi. izvrsten hmelj. Sončna pokrajina. Kunigunde je zaradi lepega razgleda priljubljena izletna točka. i Čebelarstvo brez pomena. Kalše. od ban. sira in smetane se prinaša na celjski in v Dobrno. Martina. Precejšnja dnevna oddaja mleka v Celje. in gosp. poti 3 km od ban. Pokopališče. Zelo sončno in ugodno podnebje. stol. V njem so ohranjeni trije dobri kipi. 14. 138*24*14*4*1. Gospodarstvo kot Šmartno. zdr fin pTt Žalec 6. 88*19*14*2*0. Mnogo gozda. 307*76*67*9*174. Nm ca 400—500 m. ceste v Šmartnu. Prvi znani grajski posestniki so bili vitezi Rabensbergi. poti 2—3 km sv. od Pepelna ob obč. Mnogo jajc in perutnine pa tudi masla. PJS. ali prvi pol. Vas leži na pobočju gore Sv. zlasti spomladi. je postala 1760 vikariat.Dobrno. ustanovil jo je strassburški kapitelj. je porušil grad iz strahu. Potoki imajo premalo vode in ob suši presahnejo. ki so jo zgradili v drugi pol. Nekdaj je v vasi stal grad Rožni vrh (Rosenberg). Jungert (574 m). ko tukajšnjo pokrajino odeva bohotno cvetje sadnega drevja (menda zato tudi pridevek »Rožna dolina«). Prodaja hlodov v Celje. 11. po katerih se vijeta potoka Sušnica in Kopriva.Pod njo se sezidali grofje Hohenwarti novi grad. Povpr. ki so lepa in zdrava in jih potom prekupcev izvažajo v Nemčijo in na Češko. ki so krasili stari veliki oltar iz 1643. kajti za obdelavo lesa manjka vodnega pogona za žage. poti 1 km v. Gora Sv. večidel pa z. H kraju pripadajo zaselki Orehovice. odtod izvirom potoka Sušnice na griču. K vasi spada zaselek Slačjek. največ jelka.) ima 1402 duš. Precejšnja živinoreja. škof. o 8 km. Prebivalci goje vse vrste sadja. kjer stoji kraj manjšega števila hiš daleč vidna impozantna farna cerkev. žand Dobrna 4 km. Šmartno v Rožni dolini. Zelo snažno posamezne kmetske hiše med košatim sadnim drevjem. sv. Po gozdovih je mnogo užitnih gob. precej vinogradov. preprežen z rebrovjem in je poslikan ornamentalno (Hatzl). lavant. Precej rodovitno. ki je še danes patron župnije. — stal grad Ravni breg (Rabensberg). kajti hribovje na s.p š župnija Šmartno v Rožni dolini 3 km.5 km.

3293. in paš. Jakoba je bila prvotno zidana domnevno 1272. Rimski napisni kamni so vzidani v stene župnišča. hiš 572. so žand zdr fin Vransko 7 km. 19 18 . š pTt župnija Sv. stol. ceste pri Taboru. ostalo 87.56. na desni je prizidan zvonik. Slap Šumevc. pa v mogočni Veliki planini (1206 m) in v sosednji Krvavici (906 m). 165*50*41*7*1. Precej pa se pridela tudi drugih poljskih pridelkov. Kmetijstvo. Peter v Sav. posest. smreka. Obilo jabolk in hrušk. bor. Sr du Celje 24 km. Hribovito ozemlje pokrivajo pretežno iglasti gozdovi. po hribih pa so večji in manjši zaselki. kostanj). Občini pripada ravninsko ozemlje ob potoku Boljski s hribovitim zaledjem na s.77 ha: njiv in vrtov 984. Nm ca 370 m. precejšnje čebelarstvo. Jakob v Galiciji (dek. Dostop z vozom. Tudi krajevno ime hriba Gradišče kaže na rimsko naselbino (odkriti sledovi rimskega templja). š Loke 4 km. enako mnogo sadja. ki jih izvažajo predvsem v južne kraje. Lega na osojnem pobočju hribovja ob obč. Wrenkota in Oblaka. Ogli stavbe so zaokroženi. Jurij pod Taborom 2 km.94.18 Sr so du Celje 10 km. Peter v Sav. Prezbiterij je zaključen z ravno steno. dol. lavant. Površina 6219. Izdelovanje sira in surovega masla za prodajo. o 6 km. gozdov 3463. slikar. in J. okna v njih so pravokotna. ostalo 59 ha. Svinje in perutnino goje za trg. poti 3 km od ban. da je bil vikariat v dobi protestantizma do začetka 17. Celje. Tešova in Vologa (zdaj v občini Vransko). župnija Sv. Prebivalcev ima 1934. prezidana je bila 1666. Kor. Sr du Celje 27 km. ukinjen. žand Dobrna 3. Povsod v dolini je hmeljarstvo najvažnejša gospodarska panoga. Jakob v Galiciji. Jakoba. Črni vrh. Zaradi zdravega podnebja kraj pripraven za letovišče. Vinogradi so le redkokje na prisojnih rebrih in nimajo večjega pomena. iz katere se je izločila kot vikariat 1422. med katerimi je freske v prezbiteriju narisal 1779 Jožef Schifferl. zlasti živinoreja in sadjarstvo. Nm. 991. vinogradov 31. Razvaline Saltanca in Silnika so še iz rimske dobe (dva izkopana kamna boga plesa s krokarjem in orlom). se cerkev navaja zopet kot žalska podr. žalske prafare. Nahajališča dobrega premoga. 12 km. Kapla. ki je pokopan v Galiciji v Španiji. 1545. ceste Dobrna—Nova cerkev.5 km. župna cerkev sv. Ko se je cerkev 1770 podrla. Odlična pitna voda. 9 km. Lepa trata in Podlog. Kmetijstvo. najem. 1618. vinogradov 65. L. Lepe razgledne točke v okolici. Opuščeni rudokopi. na levi zakristija. Zelo na glasu je gojitev sladkih debelih jabolk. na J. Jurij pod Taborom 5 km. Jeronim.60. trav. Ob Boljski in nekaterih drugih potokih so žage in mlini. najlepši so na pobočju Velike planine. pTt župnija Sv. Selo. 283*48*48*0*0. ki segajo ponekod čez 900 m visoko. dol. Stopnik. žel Sv. njiv in vrtov je 592. zlasti z juga pritekajo v Boljsko mnogi potoki. 517. Jurij ob Taboru 20 Oktobra 1936 so bili od nje izločeni sledeči kraji: Čeplje. Pilastri so zvezani preko svoda z loki. zdr fin žel pTt Žalec 7. gozdov 2027. Ravninska lega na Del vasi je šel v novo ustanovljeno občino Šmartno v Rožni dolini iz občine Velika Pirešica Občina Tabor se je marca 1937 preimenovala v občino Sv. Lega v kotlu pod goro Sv. in paš. apostola in cerkvenega patrona. Prekopa. trav. Čreta. Pokopališče. kjer so včasih pridobivali železno rudo in živo srebro.) ima 1612 duš. V ravnini so običajne gručaste vasi. H kraju spadajo zaselki Dol. 343 m. poti 2 km od ban. stolp je iz 1677 (vzidana spominska plošča s to letnico).Zavrh. o 5 km. š župnija Galicija 3 km. Obširni gozdovi (bukev. V samostojno župnijo je bil povzdignjen 1781. zato je kraj dobil ime »Galicija«. žel Sv. hrast. V Galiciji rojen 1910 Klemenčič Dore. Nekaj vinogradov. Sloviti sadjevec in slivovka tudi za prodajo.17.5 km. so zgradili med 1780—1782 novo poslopje. Pokrajina je dobra obljudena. V zvoniku je dober kip sv. Občina Tabor19 Preb. Oltarji so delo Vurnika. Zelo rodovitno. Občina meri v sedanjem obsegu 3700 ha. v Tolstem vrhu (1077 m) in v Zahojskem vrhu (996 m). Na s. o i km. Cerkev ima enoten prostor. ladja in prezbiterij pa banjasto. Kunigunde in Aleksandrovim vrhom (607 m) ob obč. 26. Sv. stene so zunaj in znotraj okrašene s pilastri. 18. Nm 302 m. škof. Dostop z vozom. izkoriščanje gozdov. so žand zdr fin Vransko 12 km. Kraj sestavljajo selišča Zgornji in Spodnji Zavrh in Sv. Cerkev je bila prvotno podr. zvonica in zakristija so križno svodeni. se pokrajina najviše dviga v Kresici planini (1055 m). Z obeh strani. V nekaterih krajih so ugodni pogoji za tujski promet. Na zadnjo steno je 1864 naslikal Jakob Brollo po Fantonijevi skici oltarni nastavek z le nakazano sliko v sredi.5020. največji je potok Konjšica. kočar. Iz tega bi mogli sklepati. 216*44*41*0*0.

cesti. Kmetje so izropali in razdejali 67 gradov in dvorcev. od Vranskega je stal nekdanji grad Heckenberg. Sr du Celje 24 km. Na hribu Stopniku pol ure sz. Za kmete podložnike je bil pravi tiran. ceste proti Lokam. Pod staro Ojstrico so zgradili Schrottenbachi okoli 1600 nov grad. Mnogo letoviščarjev. K vasi spadajo zaselki Božna. cesti. Vas leži s. precej obrtnikov in trgovcev. Napredno čebelarstvo. Ojstriška gospoščina je bila dedna last Žovneških gospodov. Tedaj je pripadel Ojstriški sodni teritorij deželski sodniji v Preboldu. GMDS). imenovana »graščina«. žel Sv. Postrvi v potoku Konjšici. dol. Nm ca 400 m.5 km.. ceste. H kraju spada zaselek Ojstrica. Obsežni nasadi hmelja. Sr du Celje 25 km. Tu rojeni: Dr. klub. 256*42*40*0*0. žel. ki se 1 km s. Znatna sadjereja. pTt župnija Sv. Vas se je razvila pod okriljem Ojstriškega gradu kot prvotna naselbina grajskih rokodelcev. H kraju spada zaselek Marof. Razno žito. V vas drži ban. Ob njem mlini in žage. 229*24*20*0*0. Leon. tudi gojitev hmelja. Ojstriški gospoščini je v zgodovini pripadala tudi lovska pravica v območju celega deželsko sodnijskega okraja. ki jo je nato od njih sprejel kot fevd. med njimi vse tri Schrottenbachove gradove: Ojstrico. Peter v Sav.katerem je bil do 19. Mlini in žage. BV. Vas leži v stranski dolini ob potoku Konjšici in drugih vodah. so žand zdr fin Vransko 5 km. O prvotni gotski arhitekturi pričajo oporniki prezbiterija. Avtobusna zveza proti Celju in Vranskemu. Pondor. O samem gradu in o cerkvi.. Sr du Celje 23 km. Rodbina Perko. ki dajejo nekaj belega vina. Maksimilijan pl. ki se je odlikoval v bitki pri Sisku 1593. Grad spada med . Zelo rodovitno. Po smrti zadnjega Celjana Ulrika II. Sv. poznejši Celjski grofje. lastnica gradu od 1826—1846. Gas. Najpomembnejši iz te rodbine je bil Feliks pl. (1456) je grad branil pred cesarsko vojsko Jurij Eckelheimer z Vitovčevimi vojaki. od Prekope ob obč. in Gorjakovo. sedež privilegiranega deželskega sodišča. Tedaj so cerkveno ladjo obokali in ji prizidali obe stranski kapeli. ceste. o dkm. družbe. Izdelovanje surovega masla za prodajo. 1566 je dobil v najem grad in deželsko sodišče. Mnogo sadja.5 km od drž. ni več sledu. ceste. ki je stala poleg. Heckenberg in Prebold. 1880). Pretežno iglasti gozdovi. Druž. Prvič se omenja šele 1412. žel Sv. stol. Lega na robu ravnine ob ban. Nm 300 m.5 km. Dostop z vozom. ohranjeno je samo še obzidje in obrambni stolp iz turške dobe. tujske sobe. Ptujskega polja. ali Kukenberg. s. Jurij pod Taborom 2 km. dol. Schrottenbach. so imeli v gradu ječe. Jurij pod Taborom 1 km. cerkev sv. o 2km. K vasi spada zaselek Blato. 9. Peter v Sav. Schrottenbach. ki ga je nato dajal v najem. Lokalen Kmečki upori je bil v Ojstrici tudi 1644. dol. Jurij pod Taborom 3 km. Intenzivno hmeljarstvo. Obstajala je že pred 1288. Zdaj je last rodbine Piussi. profesor Ljubljanske univerze za dogmatiko. Nm 385 m. Peter v Sav. 9. Po brezuspešni obrambi je grad padel v roke cesarja Friderika III. po kateri jim je med drugim prepustil tudi Ojstrico. Žovneški. o 1 km.. Ulrik Žovneški je 1308 skrenil s Habsburžani dedno pogodbo. 276*50*39*11*12. Sr du Celje 25 km. tu je bila zaprta tudi Veronika Deseniška. Cerkev je imela do 1868 lesen raven strop. VDV. V bližini vinogradi. Kmetijstvo kot Ojstriška vas. pisal v CG. Loke. To poslopje so preuredili za šolo. poti 0. odtod odcepi od drž. je grad razen gospodarskega poslopja podrla.o žand zdr fin pTt š župnija Vransko 2 km. studeniškega samostana in Žusma. Kmetijstvo kot Ojstriška vas. V njej stanuje gozdar obsežnih grajskih gozdov. Lukman Franc (r. Radegunde je iz 13. Dostop z vozom. Tujske sobe. š v kraju ust. Kmetijstvo. stol. pTt š župnija Sv.obeh bregovih Boljske ob drž. L. Na južni strani kraja lepa gozdnata pobočja. CZN. K njej sta spadali tudi mitnici pod gradom in v soteski Reke. zlasti v Ojstrici. 194*35*25*0*0. v . ki teče za vasjo. DKfid. V vasi stoji še danes nekdanja grajska pristava. poti 1. 11 km. o katerem ni več sledu. 1767. preds. 14 km.dol. Stopnik. Kmetijstvo. žel Sv. Zaselek Ojstrica je dobil ime po gradu Ojstrici. Prvotni grad je stal na griču. Dragopolje. Gas. Pobočna prisojna lega. pTt š župnija Sv. urednik »Časa«. cesta. ki se še danes imenuje Stari grad. zato so se mu 1635 uprli. 2 odd. Peter v Sav. o 3 km. objavil številne razprave v raznih revijah (Čas. podr. Izhodišče gorskih poti proti Zagorju in Trbovljam. ki se blizu Ojstriške vasi odcepi od drž. zlasti jabolka in češnje. Schrottenbachi so tu gospodarili do 1. ki se tu prvič omenja 1480. so žand zdr fin Vransko 8km. krompir in fižol. ki je danes v razvalinah. so žand zdr fin Vransko 9 km. ki pritekajo izpod bližnje Velike planine (1206 m) in Krvavice (906 m). Nm ca 310 m. Pripravno za letovišče. Kmetski upor se je takrat razširil v vsem celjskem okrožju in je zajel kmete do Pohorja.5 km od drž. Ojstriška vas. Ravninska lega kraj Boljske ob obč. 1913. Vislice ojstriške gosposke so stale na kolenu Boljske med Grajsko vasjo in Kaplo. ki so jo nato najbrž 1428 na ukaz grofa Hermana utopili v vreli vodi v kopalnici.

L. so žand zdr fin Vransko 7 km. PSVD. najem. Grad so sezidali verjetno Heckenberski plemiči. Jurij pod Taborom 2 km. Občina leži v. od vasi. koč 329. Jurij pod Taborom 5 km. podaljšali ladjo ter 1865 zgradili kapelico sv. pozneje pa prodali. ki je okoli 1700 postala vranski sub vikariat. Miklavža se prvič omenja 1483 v urbarju ojstriške graščine.je ustanovila posebna lokalna kaplanija. kjer ji pripada po veliki večini hribovito ozemlje. so žand zdr fin Vransko 9 km. so postavili novo ladjo. Srobotnikom (765 m) in Resevno (628 m). stol. Schrottenbach iz 1712. Peter v Sav. Kraj sam je domnevno dobil svoje ime po močnem in visokem obzidju. Raztresene kmetije na vzhodni strani Velike Planine (1206 m) ob gorskem razvodju med Savinjo in Savo. Od 1587—1823 je bila njegova lastnica rodbina pl. Šola ust. stol. Zaglink in Zaršišče. 16. Mali zaselki Klobno. Nm 886 m. Sv. stol. Sr du Celje 22 km. podr. a še tod se na v. Na podnožju Stopnika j. nekje med Vranskim in Gomilskim. izkoriščanje gozdov. za njim je bil 10 sežnjev širok jarek. in paš. 243.) ima 1908 duš. 1893. cerkev sv. Tabor. J. V neposredni bližini je tod vodila znamenita rimska cesta Ljubljana—Trojane—Celje. o 5 km. Hmelj. 45*6*6*0*0. ceste pri Lokah. deloma ožja dolina. odrom. vse leto oskrbovana planinska koča. Sr du Celje 30 km. je stala važna rimska postojanka »Ad Medias«. d. L. š Loke 4km. ali v prvi pol. 1442. PJS. cerkev sv. so žand zdr fin Vransko 14 km. tujske sobe. dol. ceste Ojstriška vas—Loke. Jurija. Nm 324 m. Cerkev se prvič omenja 1391. Tod teče nekaj potokov v Voglajno. Po smrti zadnjega Celjana (1456) je grad prešel v roke Habsburžanov. Schrottenbach. Od stare gotske . so odstranili razpadajoče zidovje in stolpe. 1845. Lenarta. Braslovče. v obrambo proti Turkom. Prvotno se je kraj imenoval Sv. prvič se omenja 1188. Kasneje sta kraj in župnija dobila ime Sv. zasuli jarke. Kmetijstvo in gozdarstvo. 5 odd. cerkev sv. SKJ. podr. Peter v Sav. Miklavž. Površina 4123 ha: njiv in vrtov 531. L. Cerkev je bila prvotno podružnica vranske župnije. lavant.. žel Sv. Zgradili so ga lastniki zgornjega Heckenberga. L. s tem pristavkom se razločuje od druge vranske podružnice Sv.stavbe stoji samo še prezbiterij. Mohorja in Fortunata se prvič omenja 1545. poti 6 km od ban. Kraj je bil obljuden že v rimski dobi (odkriti rimski napisni kamni in dr. 3 ure. se . gozdov 1662. žel Sv. Gospodarstvo kot v Ojstriški vasi. obokali. imenovana Marof. ki je bil napolnjen z vodo. župnija Sv. iki so najbrž izumrli konec 13. škof. 218*40*29*0*0. o 2 km. Dostop z vozom po obč. Nad glavnim oltarjem je grb rodbine pl. Na dobo turških napadov spominja hrib »Grmada«. so Kmečki uporniki razdejali grad. 15. in gled. Bral. 2 uri. poti 2—6 km od ban. Zelo raztresene kmetije po hribovju ob obč. V 19. s katerim so utrdili cerkev v drugi pol. L. cesti. ki se najviše dviga s hribi Tolstim vrhom (838 m). Od 1905 ga poseduje rodbina Ograjenšek. 1811. so cerkev. ki so ga v zacetku dajah v najem. Planino (985 m. pTt •Sv. Lenart. Jurij pod Taborom (dek. podr. so cerkev temeljito predelali. 1677. 446*72*72*0*0. Upoštevano letovišče. žel Sv. od Celja. od 1810 pa je samostojna župnija pod patronatstvom gornjegrajske graščine ljubljanskih škofov še do danes. Celjani so ga najlbrž uporabljali za lovski dvorec. DK fid s knjiž. Jurij pod Taborom. L. stopniški grad ali Novi Heckenberg. PRK. Označba Sv. ostalo 387. od razvalin starega Heckenberga stoj:i novejša graščina. idealni smuški tereni). Sredi 17. Peter v Sav. pokrajina hitro dviguje v nizko .). 293. 9 km. 4609.. ki je imela dotlej lesen strop. hiš 751. na Veliko Planino (1206 m. stol. 1863. vinogradov 40. najvišja vzpetina daleč na okrog z lepim razgledom) in na stožčasto Krvavico (906 m. Družabni klub. župna cerkev sv. pTt š župnija Sv. posest. 1865. ogromni gozdovi. so se grajski lastniki hitro menjali. Sebastijana in Roka. 1817. Jurij v Ojstrici. Sv. Zelo romantična lega kraj Ojstriške vasi na robu ravnine ob ban. trav. Jurij ob Taboru je novejša. material pa nato porabili pri povečanju cerkve (1814—1819). Gotska okna so pri poznejših prizidavah zazidali. župnija Čemšenik 5 km. 1503. Dostop z vozom. o pTt š župnija v kraju. dolini 16 km. 1635. Sedanji lastnik je Gregor Zahojnik. L. ob kateri leži deloma širša. nekako osamosvojil ter so na Vranskem zanj pisali posebne matične knjige. ki pa je često izpostavljena povodnji. L. Izhodišče izletov na Sv. Jurija v Motniku. d. Obzidje je imelo 4 stolpe. Ravninsko ozemlje zavzema majhen prostor med Voglajno in njenim pritokom Ložnico. divje koze). 3 ure. Nm 702 m. dolini 9 km. so povišali zvonik in mu dali streho v obliki visoke piramide. prirodno kopališče v Boljski. zlasti živinoreja. Kmetijstvo.najstarejše gradove Savinjske doline. Sr du Celje 22 km. ga je kupil celjski grof Friderik. Ob sedanji cesti. Občina Teharje Preb. K vasi spadata zaselka Hudimarje in Zore. se je okoliš te podr.

o p š župnija Teharje 1 km. Izdelovanje bičevnikov.5 km. nad. Nad dolino po hribovju prebivajo poleg delavcev tudi kmetovalci. ki se ga precej proda. Gas. župnija Sv. Dostop le peš. češnje). Kraj leži na deloma mokrotni ravnini ob Voglajni na v. Ane (352 m. Hribovita lega na sv. Kanjuce. Poti. žand zdr Kresnike 4km. Kmetijstvo in gozdarstvo. ceste. Tod so veliki gozdovi (iglavci. zore poleg jabolk in hrušk zlasti breskve. ceste. 128*20*20*0*0. ki je bila 1571 razdeljena med 16 kmetov. Teharska občina je med najbolj prikupnimi pokrajinami bližnje celjske okolice. bukev. odrom. 4 odd. Ime vasi spominja na bivšo steklarno. žand zdr Kresnike 2. Sr :so du fin Celje 10 km. Sr so du fin Celje 8 km. š Svetina 2 km. od Teharij. ceste. žel pTt Štore 4 km. Mnogo važnejša je živinoreja. žand zdr š Kresnike 1 km. hruške. Hribovita lega jv. ceste. Strok. žel Štore 1 km. Manj rodovitno. o župnija Teharje 1. V gozdovih je mnogo borovnic in gob. poti 2 km od ban. Glažuta. Večja industrijska kraja sta Teharje (največ lesna industrija) in Štore (železarna).. Iz nekaterih krajev nosijo v Celje in okolico mnogo mleka. Sr so du fin Celje 7 km. žand zdr š v kraju. Čaterja iz Celja. žand zdr Kresnike 3 km. Tovarniško delo in kmetijstvo. o Teharje 5 km.. mnogo sadja (jabolka. cesti in obč. Bukovžlak. 77*13*13*0*0. Dostopno samo peš po obč. Vas leži na desni strani Voglajne ob obč. strani celjskega Starega gradu ob obč. 607*61*7*18*83. delavska kolonija. Šola ust. precej lesa se proda lesni industriji v sosednje kraje. ceste in železnice in po sosednjem gozdnatem hribovju. Kresnike so izhodišče izletov na hrib Sv. Osenca. o p š župnija Teharje 1 km. Vas leži južno od Svetine in spadajo k njej zaselki Jurkole. Čret. o p š Teharje 1 km. Javornik. Obsežni iglasti in mešani gozdovi (smreka.5 km. Rupert 2 km. poti 5 km od ban. Železarska industrija (livarna. Znaten pridelek krompirja. Nekoliko hribovita lega JV.5 km. Ozemlje je ilovnato in lapornato in v dolini prav rodovitno. Nm ca 600 m.5 ure) in na razgledni Tolsti vrh (3 ure). V kraju je še danes ohranjeni in obljudeni Bežigrad. š Svetina 3 km. Drva in hlode prodajajo v Celje in Laško.gričevje. Industrijski kraj v dolini. Sr so du fin žel Celje 1 km. k Celjski koči skozi romantično tesen Hudičev graben (2. Celjani posečajo radi zlasti Svetino in nekatere razgledne vrhove (Tolsti vrh. poti ca 7 km od ban. žel pTt Štore 5 km. H kraju spada zaselek Bežigrad. Više v hribih goje zlasti krompir. Mnogo češenj in pravih kostanjev. Po prisojnih rebrih gričev so vinogradi. 69*18*8*8*2. žel pTt Štore v kraju. Kmetijstvo. Bližnji premogovnik je last tovarne za izdelovanje železa. Zelo razširjena je štajerska kokoš . Zdravnik. Vas leži na valovitih tleh na desni strani Voglajne ob ban. Nm 248 m. valjarna). Gostilna s prenočišči. Vas leži v ozki dolini ob Voglajni kraj ban.. Dastop z vozom. ki dajejo tudi boljše vrste vina. ki je bila tu ustanovljena v začetku 19. 1891. Steklo so izvažali predvsem v Italijo. cesti. žel pTt Štore 3 km. Leše in Slatina. Ane). zlasti živinoreja. breskve). Zelo rodovitno. V nižini. kostanji). š. Dostop z vozom. Prvotni grad je bil last Celjskih grofov. okoli Teharij tudi hmelj. Trgovanje z živinorejskimi proizvodi. češnje. o Teharje 3 km. Javna knjiž. izdelovanje šamotne opeke. Nm ca 320 m. Tod uspeva mnogo sadja (jabolka. Vas leži v hriboviti pokrajini v. d. Nm ca 300 m.5 km. Pri Štorah je ležišče rjavega premoga. % ure). Sr s& du fin žel Celje 2km. Mnogo poljskih pridelkov in mleka se proda v Celje in v okolico. žand zdr Kresnike 5 km. Tudi za sadjarstvo so tla prav prikladna. in obč. 373*61*17*35*21.5 ure). so njive omejene na majhen prostor. Sr so du fin žel Celje 1. Sr so du fin Celje 4km. Ker pa so tla mnogo kje močvirna in zato neproduktivna. K vasi spada zaselek Štore.. Nm ca 500 m. od Svetine ob obč. Prodaja drv v Laško. Znatna . na Svetino (2. stol. o Teharje 6 km. Mimo drži avtobusna proga proti Celju in Podsredi. Elektrifikacija s Fale. Mimo drži avtobusna proga Celje—Podsreda. Poslopje ima velike podzemne prostore — po tradiciji grajske ječe. 149*21*21*0*0. a zdaj ni v obratu. o p š župnija 2 km. H kraju spadata zaselka Mrzla planina in Ravnine. druž. poti 5 km od ban. ceste. od Svetine ob obč.5 km. v hribovitih krajih pa je mnogo češenj in pravih kostanjev. Lipa. Sr so du fin Celje 4. »Bodočnost«. bukve. hruške. hrast). Kmetijstvo in oglarstvo. Gospodarstvo kot Glažuta. poti 1 km od ban. Izdelovanje stolov. V dolinskih krajih tvorijo znaten del prebivalstva tovarniški delavci. Rupert 5 km.. župnija Sv. Tovarniško delo in kmetijstvo. Pridelujejo vse vrste žita. Nm ca 240 m. župnija Sv. Rupert 1 km. I. 433*69*6*45*76. Pev. Nm ca 255 m. Strel. žand zdr Kresnike 2. SKJ z gled. žand zdr Kresnike 3 km. kjer ni gozdov in je zato zelo sončno. današnji je last ind. 191*28*7*15*25. š Svetina 3 km. Mnogo češenj in pravih kostanjev. Dostopno le peš. hrib Sv. V kraju so imeli Celjski grofje veliko pristavo. Nm ca 680 m. železarna. Kresnike. strani Celja ob ban.

Oltar je iz 1868. L. Mnogo češenj se proda v Laško in Celje. poti 2km od ban. južni gotski portal in šilasti zaključki oken pa so danes zazidani. ko se omenja Rajnbert iz Osence. je znamenita poznogotska stavba. Delo v tovarnah. Križa je starejša od Marijine cerkve. 181*36*16*20*5. Nm ca 350 m. L. ki so v 14. župnija Sv. Zvonik je ladji predložen in prehaja iz četverokota v osmerokot. Baje jo je dal postaviti celjski grof Friderik I. od Kresnik ob obč. k njemu je prizidana mala pred hala iz novejše dobe. žand zdr Kresnike 2 km. Sezidala jo je rodbina Saiffner v 15. Svetina (bolj pravilno Svetje). Cerkev Dev. Turn in Zagaber. žel Štore 2 km. razen grajskega stolpa. prvotni grajski posestniki ministeriali krške cerkve pa 1158 in 1189 (Herman iz Prežina). Prezbiterij so konec 18. H kraju spadata zaselka Gorica in Laška vas. tovarniško delo. žel pTt Štore 3 km. okolico pa požgali. Kmetijstvo. so ga podrli. Sr so du fin Celje 6 km. Vas leži na v.živinoreja. PSVD. o p š župnija Teharje 0. in ostanki zidovja. je cerkev slovela kot božja pot. cesti v dolini Voglajne in po hribovju južno od tod. lončarstvo. Vas leži na hribovju j. ki so Brollovo delo. Na njo še spominja krajevno ime »Glažuta. ter obnovljeni veliki oltar (iz 1775). ca 250 m. Raztresene hiše J. Širši del ladje je bil prizidan pozneje. Delo v tovarnah. ki je stala že pred 1483. 19. L.5 km. Dostop peš. Pečovje. ceste. Kapela sv. stol. je bila tu ustanovljena lokalna kaplanija. Oprema kapele je primitivna. župnija Teharje 3 km. žand zdr Kresnike 3 km. pTt Štore 1. so cerkev oskrunili. V tej dobi so cerkev obdali s taborskim obzidjem. 1753. 3 odd. z gled. ki se omenja že 1167. Nm . Prvotno je imela v ladji raven strop in bokan kor. Prosvet. Nm 508 m.«el ipTt Štore 1. tako da je tristrano zaključeni prezbiterij rebrasto svoden. Avtobusna zveza s Celjem. Kmetijstvo. d. ki so jo 1791 ukinili. zlasti živinoreja. Sv. stol. barokizirali Kapelica pod cerkvijo v obliki stolpica je preprosta. V 1871 do 1873 so vso stavbo prenovili. o Teharje 6 km.5 km. Od prvotne cerkve danes ni ničesar ohranjenega. žel pTt Štore 5 km. Nm 312 m. stol. Dostop z vozom po obč. Prvotno je bila to gotska stavba z lesenim stropom. š v kraju. o 4 km. pridobili grad.5 km.5 km. žand zdr Kresnike 5 km. jv. tovarniško delo in obrt. je tu ustanovila rodbina Gaisruck steklarno. podr. Sedanja stavba je iz 1739. Cerkev se prvič omenja 1525. Št. 1787. o župnija Teharje 1. Kmetijstvo in delo v tovarnah. Lovrenc 1 km. od Teharij ob Bojanskem potoku in po sosednjem hribovju. kmetijstvo. Osenca se prvič javlja 1181. Vendar so duhovniki bivali pri cerkvi tudi še pozneje. Sr so du fin Celje 4km. Zidana je v romanskem slogu. Ima mašno licenco.5 km. ceste. in obč. Manj rodovitno. Prodaja živinorejskih proizvodov v okolico. Zelo obiskovana izletna točka. ceste. žand zdr Kresnike 2km. Ko so 1487 Turki pridrli od Laškega. 115*21*7*14*5. Označena je z letnico 1662. Domači sadjevec. V kraju je stala nekdaj graščina Prežin. žand •Kresnike 1 km. Sr so du fin Celje 7 km. Sr so du fin Celje 6 km. Zelo rodovitno. Izraba gozdov. Janeza Krstnika. Zadnja prezidava je bila izvršena 1868. Lovrenc 1 km. Vsa zunanjščina cerkve in zvonika je brez ometa. stene so razčlenjene s služniki. o Teharje 2 km. od Kresnik. strani Tolstega vrha (838 m) na mali planoti v hriboviti pokrajini. žel pTt Štore 2 km. Romarska pot. Nekoliko mokrotna ravan na desnem bregu Voglajne prt Teharjah ob ban. To je majhna stavba z nizkim zvonikom in lepimi freskami. zdr Kresnike 2 km. cerkev sv. Celjani. rokodelske freske pa iz druge pol. Nekaj vinogradov. stol. Od 1788 do 1791 je bila samostojna kuracija. Cerkvica ima znake poznogotske arhitekture. Straža. Ta rodbina je postavila tudi kapelo sv. cerkve sv. Pri cerkvi so že Celjani ustanovili beneficij za vzdrževanje stalnega duhovnika. Marmornata plošča z letnico 1754 in latinskim napisom je vzidana v cerkvenem zidu. 1875. Delo v tovarnah in kmetijstvo. Lega na valovitem gričevju na levi strani Voglajne. Dostop peš po obč. Florijana pod Mrzlo goro. poti 3 km od ban. smuški tereni. Lovrenc. na zunanjščini pa ga podpirajo močni oporniki. ceste. žand zdr š Kresnike 1. o župnija Teharje 3 km. M. ki je obratovala do 1770. Dostop peš po obč. a lepa arhitektura s freskami. Vas leži ob ban. odrom. Trgovanje s krompirjem in lasom. š Sv. H kraju spadajo zaselki Moste. Rupert nad Laškim 4 km. žel Štore 2 km. cesti. Lovrenca se prvič omenja 1525 in nato 1545. Ta je bil 1808 ukinjen. H kraju spadata zaselka Zaroviše in Simone. Sr so du fin Celje 5km. Še danes so vidne strelne line v cerkvenem zidu in zvoniku. 175*39*7*25*17.5 km. je cerkev pogorela in je njena arhitektura mnogo utrpela. 172*28*28*0*0. Mnogo bukovega lesa se proda v Celje. Iz te dobe so freske. Prožin. Manj rodovitno. Kapela ima mašno licenco. Po požaru 1714 je bila restavrirana. Nm ca 300 m. 1714. 1876. Sr so du fin Celje 3 km. ki je sedaj samostojno stoječi zvonik podr. Kmetijstvo. Janž. poti 1 km od ban. Nekaj vinogradov. poti 5 km od ban. PJS. Nm 700 m. H kraju spadata zaselka Požnica in Veliki vrh. župnija Teharje 2. V cerkvenem tlaku je ohranjena letnica 1489. s v kraju ust. Slance. Šola ust. . 2 odd. Nekaj vinogradov. š Sv. 402*77*31*41*25. podr. Do Jožefa II. 525*113*43*40*13.

Oprema cerkve je novejša. pergamentne plemiške listine. Nm 352 m. podr. 238*57*3*34*15. Teharčani so tudi uživali graščinsko varstvo. spisal razpravo o strojstvu. opš župnija Teharje 1 km. poti 1 km s. Vas leži na jv. ki ga je potrjeval celjski vicedom. priljubljena izletna točka Celjanov. 1812. (t 1435). Dostop z vozom. od Teharij. Mnogo sadja (breskve. V višjih legah prevladuje gozd (bukev. ki se je izvršila sredi 18. stol. Ane ob obč. Sr so du fin žel Celje 3 km. . silvanec. Cesar Ferdinand I. Močno Ornamentirane klopi v prezbiteriju so iz srede 17. S tremi stranicami zaključeni prezbiterij je deloma svoden banjasto. poti 2 km . PD. Novic. hruške. š. žand . ali celo že Herman II. Zvodno. Pri tej cerkvi so teharski sodniki razglašali svoje razsodbe. Zelo snažen kraj. kasneje gotska in nato baročna stavba. delo in kmetijstvo. Bogato rezljani veliki oltar je iz početka 19. Šola ust. Nekateri prebivalci posedujejo vinograde v Zvodnem (rizling. Petrom pod Sv. stol. Celje. (+ 1454). ki je s tem dobil nad cerkvijo patronatsko pravico. V dobi madžarskih vpadov je stal tu strelski obrambni dvorec. o p š župnija v kraju. podpisoval za občino vse pogodbe in jih pečatil s plemiškim pečatom. Ribarjenje v Voglajni. Wagner. Gas. Ane na Vrheh. Tu je stala v 13. s tremi stranicami. župansko srebrno žezlo in grb z dvema zvezdama. in dopisn. stol. žlahtne hruške in jabolka). burgundec). ker nudi razgled daleč naokrog. Zelo lepo je modelirano pročelje. Ane. Pev. stol. stol. Tovarniško delo. lepe vile. V vojni so morali braniti grad Zgornje Celje. Cerkev so zgradili po tradiciji Celjski grofje v poznogotskem slogu (grb Celjskih grofov na cerkvenem portalu). sodni izvedenec za pisave. ceste proti Celju. stol. Drobt. Teharski plemiči (kosezi) so bili združeni v posebni občini (Plemiška). Tovarniško . PJ. SKJ. Fasada cerkve je renesančno gotska. žel Štore 2 km. iglavci). ker ni zvonika pa križno. Pilastri so zvezani preko svoda z loki. Kraj se prvič omenja 1362. Nm 278 m. Avtobusna zveza s Celjem. H kraju spada zaselek Sv.zdr Kresnike 2 km. Freske je slikar Jakob Brollo v 1876. žand zdr Kresnike 1 km. Vas leži na pobočju griča Sv. nad. Pokopališče. Cerkev "je znana božja pot. gimn. TD. dekan. valjčni mlin. Zanimivo je. Sv. Nekaj čebelarjev. Stari gotski presbiterij je zaključen . Nad vasjo se dviga grič Sv. Župne matrike segajo v začetek 18. Prosv. Skozi vas je vodila znamenita rimska cesta Celje—Teharje—Ptuj. Pripravno za letovišče. Dobro obiskovani sejmi. ured.0 p š župnija Teharje 1 km. Šola je obstajala tu že 1668. tujske sobe. cerkev sv. sodni zapisnik in predpis davčnih dajatev svojih podanikov. Freske so delo Oswalda Bisetija.. š. . češnje. Do barokizacije. Plačevali so samo celjskemu vicedomu določeni davek v denarju in naturi. Celjani radi obiskujejo hrib Sv.. gorami. že romanska.. novejšo plemiško zastavo iz 1726. ki vsebuje: prosto volitev štirih svetovalcev in župana. »Slavec«. Zgradili so jo teharski plemiči. H kraju spada zaselek Srpasti. staro zastavo Mlinarjevega Janeza. Pridelujejo vse vrste žita in hmelj. Nm ca 300 m. Juriju in na Proseniško. Kmet. Freske v ladji in prezbiteriju je naredil Jakob Brollo 1888. lavant. jabolka). rav. ko je bila stavba najbrž dogotovIjena. žalske prafare.:ipd ban. deloma vinogradništvo. mizarstvo. t Vino (izabela) za dom. in gosp. podr. Trgovanje z živinorejimi proizvodi in sadjem. deloma s polkupolo na sosvodnicah. je bil v ladji raven. stol. Stojan Mihael (1804—1863). žand zdr Kresnike 2 km. d.) ima 4215 duš. da imata poleg prezbiterija tudi ladja in zvonik močne kamnite opornike. d. Cerkev ima še danes na procelju teharski grb z letnico 1726. dopisn. z njo vred je bila 1256 inkorporirana stiškemu samostanu. ki je štela okrog 100 posestev. Letni pridelek ca 600 hl vina. Kmetijstvo. Vzorno sadjarstvo (breskve. cerkev sv. Ana. Prvotna listina je zgorela. (j 1456) ali Friderik II.. Znatna živinoreja (svinje. PRK. škof. Ane (352 m) z zelo razsežnim razgledom. zakristija p T zvonici. strani celjskega Starega gradu ob obč. Po ljudskem izročilu je Teharčanom naklonil plemiške pravice celjski grof Ulrik II. Precej rodovitno. 314*54*20*34*31. Bil pa je gotovo naseljen že v keltski in rimski dobi (izkopani novci iz latenske dobe in številni rimski predmeti). PSVD. Cerkev je bila prvotno podr. Štefana na Ledini je iz začetka 18. Kraj je znan radi svojega plemstva. DKfid. 5 odd. Tu rojena: Jelovšek Martin (1837—1905). Najbrž že v 16. Sr so du fin Celje 4 km. predvsem pa delo v tovarnah. štajerska kokoš). hrast. Sr so du fin žel Celje 3 km. 194*43*9*34*6.. ki so ga dobili od Celjskih grofov.. Industrijsko izdelovanje stolov. Ladja je svodena banjasto s sosvodnicami. ceste.. Strok. lesen strop. je z novo listino 1537 potrdil privilegij. V celjskem muzeju pa hranijo meč z nožnico in helebardo teharskega starešine. Župan je izvrševal nižjo sodno oblast. kmetijstvo. župnija Teharje (dek. Lega na pobočju griča nad Voglajno ob križišču ban. so cerkev prenovili. ki so okrašeni z rastlinsko štukaturo. Vse te svoboščine in predpravice so jim bile večkrat potrjene tudi pozneje. Podsredo in Sv. Vrhe. Občina hrani še danes kot dragocenost stari urbar s pred pravicami iz 1576. obrt. Martina iz 1907 je projektiral graški arhitekt A.Teharje. župna cerkev sv.

1877. ki pa se ne izkoriščajo (železna ruda. trav. Prvotno je bila cerkev podružnica župnije St. pridelovanje surovega masla). ki. koč. o 5 km. Na z. d. Hramše. 1461 je pripadla skupno z materjo župnijo novoustanovljeni ljubljanski škofiji in šele 1787 lavantinskim škofom. 232*41*35*3*5. 417. so jo renovirali in ji prizidali kapelico. 1—16. Sr so du Celje 13 km. Hribovito. pr. Ozemlje na v. tudi doline pogrešajo sklenjeno pozidanih vasi. ostalo 90. posest. O kraški naravi pokrajine pričajo že sama krajevna imena. Kubesa. Razno sadje. š Pirešica 0. Kale. Sr so du Celje 14 km. š župnija Gornja Ponikva 3 km.5 km. 30—40. specialno z racionalno sadjerejo (jabolka. 56. š Galicija 3 km.5 km. o 5 km. najem. 117*53*40*4*022. pa je manj razgibana in podobna valoviti planoti. K vasi spada zaselek Novinje. strani Gornje Ponikve izvira potok Trnava. posebno perutninarstvo. poti 1 km od ban. ki so bili prideljeni k občini Šmartno v Rožni dolini. ponikalnice). Pokrajina se znižuje proti J. Znatna produkcija surovega masla. Hribovita pokrajina na z. škof. Gospodarstvo kot Zavrh. župnija Gornja Ponikva (dek. Pod Srednjo Ponikvo izvir potoka Ponikvice.1921. d. 85. podružn. Samostojna kuracija je postala 1787. 43. podzemeljskih jam in kraških voda (močni izvirki potokov. Dostop le z vozom. domači sadjevec. Sr so du Celje 15 km. se pretežno bavi s kmetijstvom. Ilja pri Velenju. ime vasi Ponikva in potoka Ponikvica. o 0. hmelj. izpolnjuje Ljubko gričevje s prijaznimi. Spodnja Ponikva in Brezovo. Dostop z vozom ali avtom. smreka) so že močno posekani. Površina . hiš 593. ceste. in paš. Dostop z vozom po obč. kjer teče po 1 km dolgi podzemeljski jami »Peklu. poti 2 km južno od ban. nekdanji Mayerberg. Gas. žand zdr fin žel pTt Žalec 7 km.74 ha: njiv in vrtov 719. Dostop z vozom. 45—49. Prevladujejo zaselki. župna cerkev sv. po katerih žubore potočki. 54. ki so bili tudi lastniki Lanovža. Prvotno je bil grad last gospodov Goriških (Mayerbergov). Tu je tudi precej vinogradov. o 4km. 1936 so odpadli iz občine deli vasi Gorice (h. Ozemlje hrani nekaj rud.. Šaleška dolina. Kraj sestavljajo zaselki Gornja Ponikva. Lega na gozdnati planoti ob vaški poti 4km od ban. perutnina. 74 in 75) in Zavrha (h. Jungerti (h. Tudi v gospodarskem pogledu obstaja med obema deloma občine precejšnja razlika. 86*19*11*3*0. Sr so du Celje 11 km. župnija Galicija 3. Gospodarstvo kot Gornja Ponikva. kamor hite potoki. Šola ust. ceste Velenje— Petrovče.5 km. kot n.. žand zdr fin žel pTt Žalec 5. doli in vijugastimi dolinami. S tem je občina izgubila 192 prebivalcev. št. Sr so du pTt žel Celje 5km. Gorica. ceste Velenje—Dobrna. 3 odd. ki so pa bili še nedavno bolj razširjeni nego so danes. Sedanja stavba s tristrano zaključenim obokanim prezbiterijem in obokano ladjo datira iz 1925. Hribovita lega severno od Velike Pirešice ob obč. vinogradov \ gozdov 2673. Občina leži na severni strani Spodnje Savinjske doline in obsega do 600 m visoko valovito ozemlje. 27—37). Občina je precej enakomerno naseljena. 48. o 5 km. »Slomšek«.5 km. PSVD.) ima 748 duš. Živinoreja. Jagode) in živinorejo (svinje. st. 205*42*15*14*0. Pankracija se prvič omenja 1340. Razložena vas z zaselkoma Mrvikom in Prešnikom.Občina Velika Pirešica Preb. Zgodovinska znamenitost kraja je grad Prešnik. Tu stopajo . Sv. žand Dobrna 3 km.09.93. pa ima večjo gospodarsko važnost poljedelstvo (hmelj) in zlasti še izkoriščanje obširnih gozdov. med katerimi sta največja Pirešica in Trnava in tečeta po globoki ozki dolini. Pod tem krajem izgine potok v zemljo. Zelo rodovitno. L. prosvet. žand zdr fin žel pTt Žalec 8 km. Pokopališče. hruške. živo srebro). Nekaj čebelarstva. Potok Pirešica deli na dva približno enaka. 1688. Pernovo. 2370. ki teče po ozki zaseki proti Spodnji Ponikvi. raztresene kmetije. Nm ca 450 m. Prebivalstvo na v. lavant. Potok pride nato zopet na dan in se ob vstopu v Spodnjo Savinjsko dolino izliva v Trnavo. zdr fin žel pTt Žalec 10 km. 154*41*37*3*2. Vas leži na valoviti gozdnati planoti ob obč. se kažejo v obilici vrtač. Gornja Ponikva. Na s. 937. Raki v bližnjih potokih. Še dobro ohranjeni in obljuden grad je danes v rokah veleposestnika K. š župnija Galicija 3 km. Vino slabše kakovosti le za domačo porabo. Kmetijstvo. št. Gospodarstvo kot Zavrh. ceste Petrovče—Velenje. poti 4 km od ban.na dan kraški pojavi. 54—57 in 78). Nm ca 460 m. župnija Šmartno v Rožni dolini 4 km. bukev. Nm ca 280 m. L. š župnija v kraju. Veliki gozdovi (bor. Srednje rodovitno. toda pokrajinsko prav različna dela. Prisojna pobočna lega nad potokom Sušnico ob obč. ceste. poti 2 km od ban. Kat. Nm 413 m. Kraški svet z vrtačami in globokimi zasekami. ki je bogata kapnikov. 22 Del vasi je šel v novoustanovljeno občino Šmartno v Rožni dolini 21 . zlasti Sept. žand zdr fin Žalec 7km. Pridelovanje žita in izvrstnega hmelja." Nm ca 400 m.88.

poti 1 km od ban. stol. Sr so du Celje 16 km. H kram spada zaselek Podgora. Marof. Nm ca 350—450 m. V 16. domači sadjevec in žganje.5 km.navaja 1256. Njena dolžina znaša 400 m. Vas ima pretežno hribovito lego. Ožbalta in je imel glasom urbarja iz 1567 svoj pomerij s točno določenimi mejami. L. Precej hmelja in sadja. Pri vasi je nahajališče železne rude. ki jih je uničila trtna uš. Razno sadje. ceste Dobrna—Žalec. Tedanji lastniki. Kamnito znamenje v vasi je iz 1645. Sr so du Celje 8 km. Dostop po obč. razpadati. ali v začetku 16. zdr fin pTt Žalec 6. Izdelovanje surovega masla. Pernovo se prvič omenja med 1231 in 1239. žand zdr fin žel Žalec 10 km. Vhod v jamo s te strani je zelo veličasten in okoli 10 m visok. Isti Jošt Soteški je bil morda morilec Veronike Deseniške. 147*50*22*6*2. Stari dvonadstropni grad je začel konec 18. Pridelovanje žita. Domači sadjevec. Nato so ga podrli in zgradili pristavo. o 4 km. Pred svetovno vojno veliki vinogradi. Precej posekani gozdovi (bor. sv. Domači jabolčnik. Iz jame teče potok Steska. 1465. Lepi gozdovi (hrast. ki leže na valoviti kraški planoti ob stranski poti 4—5 km od ban. pTt Velenje 6 km.5 km. Nekaj čebelarstva. š župnija Galicija 1.5 km. veliki gozdovi (smreka. ki ima banjasti svod na sosvodnicah. Kmetijstvo. kostanj. ki je že dalj časa last rodbine Ježovnik. širina 4—7 m. bukev). Na njej stop božje potna podr. žand Dobrna 4 km. Konec 15. Razne ribe in raki. Nekdaj so bili tu veliki vinogradi. so uporni kmetje izropali grad. večidel niso obnovljeni. ceste Velenje—Žalec in v. stol. a jih je zdaj le malo. zaloški graščaki. SKJ. še danes imenovano Pri Skrlinu. stol. Vas tvorijo zaselki Spodnja Ponikva. š župnija Št. V bližini ca 200 m dolga in 8m široka Boštenuhova jama. Spodnja Ponikva. Gora Sv. Jungert. Prvi znani grajski lastnik Henrik pl. iglasto drevje). je stal blizu podr. Šola ust. Studenec s toplim vrelcem. stol. hmelja. odtod.Ilj pri Velenju 4 km. Desna kapela je krita s kupolo. bor. Vina se malo prideluje. Gas. Peter v Savinjski dolini Studence. Kunigunde (574 m) in na njenem vznožju. 270*57*29*15*18. Wrenko 1862. je zavzel in razrušil grad celjski vojskovodja Jan Vitovec. Dostop z vozom po obč. V drugi polovici 18. o š v kraju. Loke in Grče. 307*76*67*9*234. cerkev Sv. potočne ribe. Kapniki večinoma odnešeni. 19. ki si je zgradil hišo. o 3—5km. Svod ladje je iz prve pol. cerkev Sv Ožbalta se prvič omenja 1392.živinoreja in sadjarstvo. manjši hmeljniki. Helfenberg se . Potoka Ahle in Vršca. V začetku 17. Kunigunde je zaradi lepega razgleda priljubljena izletna točka. Umetno napravljeni ribnik v Boštovju. so podrli tudi to in zgradili novi sedanji grad. smreka). Kmetijstvo. višina do 30 m. L. 1867. Prvotni grad. Strel. Pridelovanje slabšega vina. Navadne potočne ribe. ki so jo zgradili v 23 Del vasi je šel v novo ustanovljeno občino Šmartno v Rožni dolini . Sr so du Celje t0—12km. žand zdr fin žel pTt Žalec 5 km. 1905. je bil v gradu podurad žalskega urada za podložnike v Veliki Pirešici. župnija Galicija 3. Lastnik rudnika je kemična tovarna v Hrastniku. Nm ca 390 m. Pridelovanje vina. leva pa ravno. stol. Nekaj čebelarstva. ceste z vozom. Vas je dobila im po stari ondotni rimski naselbini.. Podkraj. Dostop z vozom ali avtom. o 6 km. Razvito perutninarstvo. leži pa že v občini Sv. obsega zaselke Stebonik. in 1635. bukev. podr. Sr so du Celje 14 km žand zdr fin žel pTt Žalec 6. poti 1—3 km od ban. je grad do tal pogorel in ni bil več restavriran. poti 3 km od ban. Grajske razvaline pa poseduje rodbina Ježovnik iz Velike Pirešice. Nm 302 m. žand zdr fin žel pTt Žalec 4—7km. stol. stol. gospodarska poslopja in bližnje zemljišče kmetu Matiji Skrlinu. Na Marofu je podzemeljska jama Steska z zelo nizkim vhodom. ki se izliva nato v Pirešico. Pirešica. so cerkev barokizirali. L. (najbrž 1535) so cerkev podaljšali. raznega sadja in slabšega vina. ceste Velenje—Dobrna. š župnija Gornja Ponikva 2 km. Nm ca 400 m. Freske je slikal J. Sv. 158*29*12*8*4. Kunigunde.5 km. Z dveh strani odprt zvonica tvori vbod v ladjo. bukev. o 4km. 1790 je bil še obljuden. Pridelovanje surovega masla tudi za prodajo. 1439.5 km. Zgodovinska znamenitost kraja je grad Grmovje. Lesna trgovina in obrt. Sr so du žel Celje 6. Razložena vas v hriboviti legi ob obč. Vrh hriba na koncu soteske Socke so na Marofu komaj še vidne razvaline nekdaj znamenitega Soteškega gradu (Helfenberg). 310*68*52*8*4. Razložena vas z zaselkom Osredkom leži na vznožju Penovskih goric na obeh straneh potoka Pirešice kraj ban. š župnija Gornja Ponikva 1—4km. ceste Velenje Arja vas. Les kupujejo trgovci in velenjski rudnik. Kmetijstvo in gozdarstvo. Vas leži na pobočju gore Sv. Gospodarstvo kot Zavrh.. 2 odd. druž. ki pa se ne izkorišča. Vina skoraj nič. stol. Kamnolom. ki se omenja v 17. so okoli 1800 prodali grajske razvaline. V prvi polovici 18. ker se je njegov takratni lastnik Jošt Soteški postavil na stran Habsburžanov. Pod zaselkom Loke priteka iz jame »Pekel« ponikalnica Ponikvica. Nin ca 400 m. Studence in Vrhe. so ji prizidali zvonik. Okoli 1300 je polovica grajskega posestva prešla v roke Friderika Žovneškega.

Pilastri so zvezani preko svoda z loki. Taborsko obzidje in visoki obrambni stolp — današnji zvonik — so še ohranjeni. Pokopališče. ki pripadajo sedanji občini Nova cerkev (gl. Kmetijstvo.) ima 1612 duš.50. žand zdr fin žel pTt Žalec 5 km. 561. Svinje in perutnino goje za trg. ukinjen. mesto prvotno lesenega ravnega stropa pa nahajamo obokan svod. ki jih izvažajo predvsem v južne kraje. V istem času pa so pripadle občini vasi Bezovica. kostanj). Kraj je dobil svoje ime po starem železarstvu. Kor. cerkev sv. kjer so včasih pridobivali železno rudo in živo srebro. posest. stene so zunaj in znotraj okrašene s pilastri. ki je nekdaj tu cvetelo. preprežen z rebrovjem in je poslikan ornamentalno (Hatzl).24 Sr so du Celje 10 km. Ogli stavbe so zaokroženi. 219*67*56*5*3. Slap Šumevc. V Galiciji rojen 1910 Klemenčič Dore. škof. V reformacijski dobi je tu učil Lutrovo vero sam Primož Trubar. Obilo jabolk in hrušk. župnija Galicija 3 km. hrast. ki jih je odstopila občina Dramlje. Dostop z vozom.68. Kmetijstvo. 5245. precejšnje čebelarstvo. 1545. Površina zemlje 6534. o 1 km. V sedanjem obsegu meri občina 2978 ha 25 24 . župnija Sv. Ponesrečena slikarija v ladji posnema gotsko svodenje. š župnija Galicija 3 km. Jakob v Galiciji (dek. Na zadnjo steno je 1864 naslikal Jakob Brollo po Fantonijevi skici oltarni nastavek z le nakazano sliko v sredi. 1561. zgoraj) in 10 vasi. Oltarji so delo Vurnika. V bližini jami Črna in Rudnica. Ožbalta je iz 13. stol. Razne ribe in raki v potokih. Tudi krajevno ime hriba Gradišče kaže na rimsko naselbino (odkriti sledovi rimskega templja). 165*50*41*7*1. ostalo 202. Zavrh. slikar. Kunigunde in Aleksandrovim vrhom (607 m) ob obč. med katerimi je freske v prezbiteriju narisal 1779 Jožef Schifferl. L. Občina Vojnik okolica sedež Nova cerkev Preb. V turški dobi so jo uporabljali za obrambni tabor. Ko se je cerkev 1770 podrla. Gabrovec in Hrastnik. Cerkev je bila prvotno podr. Celje. Rimski napisni kamni so vzidani v stene župnišča. prezidana je bila 1666. bor. ki je na desni strani ladje. Prezbiterij ima šiljasti svod. Razvaline Saltanca in Silnika so še iz rimske dobe (dva izkopana kamna boga plesa s krokarjem in orlom). Zvanica.5 km. so svodeni banjasto. Prezbiterij je zaključen z ravno steno. Nm ca 360 m. koč. ali prvi pol. prvič se pa omenja 1392. apostola in cerkvenega patrona. se cerkev navaja zopet kot žalska podr. Dostop z vozom ali avtom. Odlična pitna voda. 15. Obširni gozdovi (bukev. zvonica in zakristija so križno svodeni. trav. Iz tega bi mogli sklepati. poti 3 km od ban. Železno. so zgradili med 1780—1782 novo poslopje. Ladja in prezbiterij imata prvotno obliko.5 km. Lega v kotlu pod goro Sv. 369. Kraj sestavljajo selišča Zgornji in Spodnji Zavrh in Sv. Jakoba je bila prvotno zidana domnevno 1272.drugi pol. stolp je iz 1677 (vzidana spominska plošča s to letnico). Izdelovanje košev in košaric za prodajo. žand Dobrna 3. ceste Vojnik—Petrovče. in paš. podr. na levi zakristija.. župna cerkev sv. kor in kapela. okna v njih so pravokotna. Zelo rodovitno. Sr so du Celje 10 km. Nm. da je bil vikariat v dobi protestantizma do začetka 17. Zelo na glasu je gojitev sladkih debelih jabolk. stol. Lepe razgledne točke v okolici. Nekaj vinogradov. na desni je prizidan zvonik. Kamnita soha iz 1345 spominja na kugo. Nahajališča dobrega premoga. zelo razvita živinoreja in sadjarstvo.. zato je kraj dobil ime »Galicija«.). stol. Sloviti sadjevec in slivovka tudi za prodajo. iz katere se je izločila kot vikariat 1422. Jakoba. smreka. Wrenkota in Oblaka. Zaradi zdravega podnebja kraj pripraven za letovišče. Pod prezbiterijem so 1881 odkrili poln lonec srebrnega denarja (novci oglejskega patriarha iz 1319—1331 in dunajski pfenigi iz 14. žalske prafare. š Pirešica 1—2 km. Velik pridelek jabolk. Razvito gozdarstvo. vinogradov 403. o 6 km. lavant.94. ki spadajo sedaj k občini Šmartno v Rožni dolini (gl. Prvotno je bila cerkev podr.87. ki je tedaj morila v vasi in po okolici. 14. gozdov 3019. ki je pokopan v Galiciji v Španiji.92 ha: njiv in vrtov 1346. Cerkev ima enoten prostor.93. ladja in prezbiterij pa banjasto. 343 m. V cerkvi je grobnica graščakov z gradu Grmovja. zlasti živinoreja in sadjarstvo. prodaja grozdja in vina. ki so krasili stari veliki oltar iz 1643. najem. 2km od ban. hrušk in češenj vinogradništvo. Na južni zunanji strani zakristije je vzidan kamnit relief boginje Vesne. ceste Dobrna—Nova cerkev. 68. stol. V njem so ohranjeni trije dobri kipi. Opuščeni rudokopi. zdr fin žel pTt Žalec 7. Vzvišena lega z lepim razgledom po Savinjski dolini blizu Velike Pirešice ob občinski poti. hiš 1133. Izdelovanje sira in surovega masla za prodajo.25 Občini pripada Del vasi je šel v novo ustanovljeno občino Šmartno v Rožni dolini Oktobra 1936 je izgubila vse kraje. V zvoniku je dober kip sv. V samostojno župnijo je bil povzdignjen 1781. šentpetrske župnije. zgoraj). Jakob v Galiciji.

rizling. ki je doma uvaževana pijača. Pokrajina je morfološko izredno razgibana in bogata malih kotlin in dolinic. V rudarskem oziru nima občina nobenega pomena. in z. 40*9*4*3*2. p š župnija Frankolovo 1—3 km.silvanec. Nm ca 290 m. jabolka se prodajajo mestoma tudi v tujino. pr. Hrv. doc. Kraj vasi teče potok Tesnica. ceste pri Stražici. ki se tu odcepi na Lipo in Lindek. Intenzivna sadjereja. pri vasi Male Dole v 3. Listnato drevje zastopata večidel bukev in hrast. Sr so du žel Celje 15 km. Čebelarstvo ima še velike možnosti razvoja. Bolj zložna nova obč. in ima 2285 prebivalcev. p š župnija Frankolovo 2—3 km. V gozdovih prevladujejo iglavci.. ti jih lahko izkoriščajo. in po bližnjih holmih. tvorec njegovo kmetsko proizvajalno zaledje. 66*15*12*3*0. K vasi spada zaselek Gojka. žand zdr fin Vojnik 7 km. ki predstavlja ponekod celo glavni vir dohodkov. poti 4km v. kajti v vsej sorazmerno veliki občini je komaj ca 600 panjev. Ob večjih potokih je v celem kakih 10 žag. Hudinje in Tesnice. Globoče. Ponekod so ugodne možnosti za kopanje in lepe izlete. poti. nekaj vinogradov. z. Vitanjem in Dobrno. žand zdr Vojnik 7 km. 102*24*10*10*4. V nekaterih krajih so gostilne s tujskimi sobami. poti 1. Beli potok. ki se združijo na J. Hribovita lega ob obč. o 9 km. Dostop z vozom. Lepa gručasta vas na hribu ob obč. Teh dolin se poslužujejo zelo važne ceste. zahodno). ob obč. Vinogradi so raztreseni povsod. cesti Vojnik—Konjice. o 9 km.zelo gozdnato hribovito ozemlje s. ki žene tu več žag in mlinov. strani vasi sc dviga strma Konjiška gora. poti 1 km s. žand zdr fin Vojnik 6—8 km. o 5. Cerkev (v romanskem slogu) so sezidali 1848 na mestu 1841—1843 zgrajene kapele. ki pa so deloma že razdeljeni med iukajšnje kmete. . Nm ca 420 m. Nm 432 m. Značilno je. zahodno). Dostopno z vozom. š Frankolovo 1 km. živinoreja in sadjarstvo komaj za domače potrebe. čeprav poseduje žile zelo dobrega rjavega premoga. župnija Nova cerkev 5 km. pritok Tesnice. Nekateri kraji oddajajo na celjski trg zlasti . fin Vojnik 9 km. od Vojnika. po katerih se vrši redni avtobusni promet med Celjem. Poljedelstvo. od drž. a zavzemajo le neznatne površine. Na sv. Dol. jajca in perutnino. ki so jo porabili kot prezbiterij. pri Novi cerkvi. cerkev sv. Trojice na Gojki. ima pa dobre pogoje za to. pri vasi Razgorce v 3. Mariborom. pri vasi Rove v 3. od teh 75% s premakljivim satjem. p š župnija Frankolovo 2—3 km. precej več je mlinov. vendar pa še niso njihovi izključni posestniki. n.5 km. vrsti: vzhodno (nam. vrsti v. Prezbiterij je 1862 poslikal J. Kmetijstvo. Sr so du žel Celje 14—16km. Tudi tujski promet ni razvit. pot od Verpet čez Bukovje v Češnjice je v načrtu in je že trasirana. povsod pa se prideluje jabolčnik. 26*6*4*2*0. Avtobusna zveza proti" Celju in Mariboru.5 km. 168*38*25*12*1. o 5 km.. Kraj vasi teče Briški potok. Tem važnejšo prometno os predstavljajo zato dolge in mestoma ozke doline Dobrnice.. Precej raztegnjena vas v lepi ozki dolini kraj drž. Redne avtobusne zveze proti Celju in Mariboru. univ. žand zdr fin pTt š Vojnik 4. Razložena vas pod razvalinami lindeškega gradu ob drž. vrsti: vzhodno (nam. Najbujnejši gozd raste na pobočju Stenice. pisal učbenike za Slov. (nam. od drž. Vrh griča stoji podr. Manj rodovitno. žand zdr fin pTt Vojnik 3 km. da so šmarnico že skoraj iztrebili in da pridelujejo žlahtna vina. ceste pri Stražici. kjer poseduje Windischgratz krasne gozdove. Thunerja. Nm ca 400 m. ki pa se ne eksploatira. Črešnovec. Občina docela pogreša večjih in izrazitejših obrtnih krajev ter je gospodarsko navezana na Celje.). Sr so du žel Celje 13 km. Več ji pomen ima živinoreja. Tu rojen Bezenšek Anton (1854—1915). Mimo hiš teče potok Tesnica. Tudi sadjarstvo je na znatni višini. odkoder se nudi obširen razgled po ravnini do Celja. Sadjevec za domačo porabo in prodajo. ki se pod vplivom bližine Savinjske doline prideluje na majhnih njivah je v niže ležečih predelih. a tudi prometne zveze so na vse strani zelo ugodne. nekaj čebelarstva. znana božja pot. Povsod se gon razen koruze in krompirja le zelo malo poljskih pridelkov. od drž. ceste pri Ivenci. — Pri vasi Jankova popravi v 5. Kmetijstvo. Z izjemo omenjenih dolin ima pokrajina izključno kmečko obeležje. o 9 km. z. Razprostira •se do vrhov strme Stenice (1092 m) ter po podnožju Paškega Kozjaka (1273 m) in Konjiške gore (1014 m)..). priiredil stenografski sistem za Bolgare in Ruse. (nam. oziroma pri Višnji vasi. Razložena vas ob obč. v Sofiji. in Ruse. To velja tudi za hmelj. Mnogo jabolk se izvozi po prekupcih v tujino. Sr so du žel Celje 15—17 km. burgundec in portugalko. Precej ljudi hodi v Celje tudi na delo. Dostop z vozom. ki sprejema tu Lindeški potok. Bolg. Brollo. slika v glavnem oltarji pa je delo J. Bukovje. župnija Črešnica 4 km. ceste nekako sredi pota med Vojnikom in Frankolovim.5 km v.mleko. Nm ca 420 m. Sr so du žel Celje 12 km. vrsti: v.

kjer žene več mlinov. V zahvalo za to so tu zgradili 1933 spominsko kapelo na čast Materi Božji. Prvotni grajski posestniki so bili gospodje Lindeški (prvič omenjeni 1293). ki jih po prekupcih prodajajo v Celje. Tako so mogli mlini zopet obratovati in je tudi sicer bila vas rešena pomanjkanja vode. Pozneje je grad večkrat menjal lastnike. K vasi spada zaselek Legvart. poti 3 km od drž. ceste Vojnik—Konjice. p š Frankolovo 2—3 km. Znaten izvoz drv. tu in tam tudi tisa. poti 2 km vzhodno od drž. dočim je malo preje novi izvirek presahnil. župnija Nova cerkev 4 km. od drž. K vasi spada zaselek Razgor. vendar ne posebno rodovitna zemlja. K vasi spada zaselek Dedni vrh. 1930. Zelo raztresene hiše v podolgovatem gorskem kotlu pod strmo Stenico (1092 m) in Malo goro (904 m) na s. Primeren kraj za letovišče. društvo »Slomšek«. Strani 992 m visoke Kiselce. o 7 km. Prebivalstvo prideluje v glavnem samo oves in krompir in pase zlasti koze in ovce. Pridelovanje buč za olje. Povp. žand zdr fin Vojnik 9 km. Posledica tega je bila. Vodna žaga in mlin. tudi nekaj hmelja. v bližini se je pojavil na površju studenec. ceste pri Ivenci. Domači jabolčnik in jabolka za prodajo. kovaškega premoga. Toda kmalu je jamo zalila voda. Lepo razvito umno čebelarstvo. ceste Vojnik—Konjice možen le z vozom. zato je že dalje časa v načrtu vodovod. bor in hrast. Lindek. Pod Stenico izvira Lindeški potok. nakar pada pod razvalinami lindeškega gradu v lepem slapu. Zelo hribovita vzvišena lega tik sreske meje ob obč. sicer pa gospodarstvo kot Šmartno. K vasi spada zaselek Marovce. Restavrirani grad je bil ponovno zrušen 1645—1660. Loka. Intenzivno žganje apna. Po sosednjem hribovju je več manjših jam s kapniki. Kraj leži na robu gričevja pretežno v dolini med dvema potokoma. župnija Nova cerkev 4 km. Hribovita lega ob . se kot daleč poznano frankolovsko apno prodaja v Celje in druge kraje. žand zdr fin pTt š Vojnik 6 km. Lepa črna. gostilne brez prenočišč. da je usahnil potok. žand zdr fin Vojnik 5 km. Šele po skoraj 2 letih se je potok znova pojavil. Pripravno za kopanje v Tesnici. š. Tudi vinska trta dobro uspeva. žand zdr fin Vojnik 5 km. po kateri teče potok Tesnica. nm ca 370 m. Nm ca 280 m.. župnija Nova cerkev 3 km. ki. ceste se potok izliva v Tesnico. župnija Nova cerkev 5—7 km. Blizu vasi je manjše ležišče zelo dobrega tkzv. Plate in Velike Dole. Ivenca. 240*53*10*25*6. Šola ust. poti 1—3 km vzhodno od drž. od drž. L. Vzvišena lega na hribu nad ozko dolino. Sr so du žel Celje 11 km. prosv. Kmetijstvo. Rakova steza. ceste pri Stražici. Kladnart. je kupil grajske razvaline Ramšak. 62*14*8*3*1. Lepi vinogradi. Nm ca 300 m. ki je tekel proti frankolovski . Zelo razložena vas pretežno v prisojni hriboviti legi ob obč. Dostop z vozom po obč. Grad je razrušil najbrž celjski vojskovodja Jan Vitovec 1439. 16*4*1*1*0. Gostilne s tujskimi sobami. žand zdr fin pTt š Vojnik 3 km. 4 odd. Dostop z vozom po obč. poti 5 km od drž. žand zdr fin pTt š Vojnik 2 km. ki sicer teče skozi vas Lipo. poti 3 km sz. o 4 km. Sr so du žel Celje 14 km. Gospodarstvo kot Višnja vas. Redne avtobusne zveze na obe strani. ki so ga 1932 začeli izkoriščati. 33*8*4*3*1. Kraj drž. Ker sprejema tople izvirke. ki žene žage in mlin. Avtobusna zveza proti Celju in Mariboru. od katerega je ohranjen le grajski stolp. Nm ca 450 m. ceste pri Globočah. žand zdr fin pTt š Vojnik 2—3 km. Dolinska in deloma brežna lega krajl drž. Javna knjiž. o 4 km. nad. žand zdr fin pTt š Vojnik 4 km. Jankova. župnija Nova cerkev 7 km. učitelj iz Maribora. precej vodnih mlinov. Nm ca 700 m. Dostopna z vozom. ki namerava tu postaviti planinski dom. o 3 km. 1816. 163*35*16*13*3. 83*18*10*4*0. 166*33*20*12*1. o 5—7 km. Sr so du žel Celje 11 km. Sr so du žel Celje 11 km. Sr so du žel Celje 17—22 km.strani. Lipa. Krasna izbrana jabolka za izvoz po prekupcih. Male Dole. Kat. župnija Nova cerkev 5 km. Obsežni gozdovi: Največ bukev. Jamnik. Povp. Sr so du žel Celje 10 km. Sr so du žel Celje 13 km. Nm ca 310 m. p š župnija Frankolovo 4—5 km. 219*42*15*20*3. ceste pri Ivenci. Nm ca 390 m. Razložena vas v hribovitem terenu na J. Skozi vas teče potok Tesnica. K vasi spada zaselek Hribar. o 11— 15 km. DKfid. in Kiselco (992 m) na JZ. Bolj odprt svet z vinogradi. PSD. nikdar ne zamrzne. Nm ca 350 m. V gozdovih mnogo užitnih gob. ceste Celje—Maribor ob izlivu večjega pritoka v potok Tesnico. p š župnija Frankolovo O km. Dostop po obč. Dostop z vozom 1 km v. Razvaline nekdaj znamenitega lindeškega gradu (694 m). o 7 km. gosp. o 11— 15km.Ilovca. p š župnija Frankolovo 4—5km. Lačna vas. Precej razložena vas v ozki dolini na obeh straneh drž.žand zdr fin Vojnik 9km. Sr so du žel Celje 13 km. o 5 km. nm ca 500 m. Kmetijstvo. Male Dole. Sr so du žel Celje 17—22km. ceste pri Ivenci. 91*20*11*6*1. Potočne postrvi. ki teče skozi vas. PSVD. Kraj tvorijo zaselki Dolgo rebro.

žand zdr fin Vojnik 7 km. Majhna razložena vas v hribovitem terenu ob istoimenskem potoku na J. Ob Hudinji so žage na vodni in električni pogon. Frankolovoo in Stamberg. Nm m. Kmetijstvo. Vas leži ob drž. V župnišču hranijo župno kroniko. žand zdr fin pTt Vojnik 6 km. .ki je imel nekdaj velik strategičen pomen. največ krompir in koruza. Kmetijstvo. žand fin Vojnik 5—7 km. 1787 pa je postala samostojna lokalija. Lepo sadje. Sr so du žel Celje 13 km. znatna sadjereja. V gradu hranijo zbirko starinskih predmetov velike vrednosti (španska omara). poti 4 km v. Raztresene hiše. strani kraja gozd. ki vteka vanjo na J. Domači jabolčnik in prodaja jabolk. Po gozdovih mnogo gob. mnogo napol podrtih koč. 43*10*4*6*0. p š župnija Frankolovo 0—1 km. lavant. strani Konjiške gore. cesti. Jožefa zgrajena 1789 v romanskem slogu. Znatna živinoreja. ki se omenjajo že 1117. verjetno gospodje Višnjegorski. š župnija Frankolovo 2 km. ki sega do Višnje vasi in je večinoma last veleposestnika Winterja. izkoriščanje gozdov na Konjiški gori v svrho pridobivanja drv in desak (glej Bukovje). Zelo razvito gozdarstvo. so . Sr so du žel Celje 15 km. Kmetijstvo. Mnogo jabolk za pridelovanje sadjevca in za prodajo. stol. a brez tujskih sob. Vas leži na z. strani te ob obč. Sr so du žel Celje 13—15km. žand zdr fin pTt š Vojnik 5 km. ki ji dotekajo topli izvirki in zato nikdar ne zamrzne. L. K vasi spadajo zaselki Meje. 174*35*16*13*2. 101*21*5*12*3. Slednji ima v raznih krajih v najemu žage in proda mnogo lesa v Celje in drugam. poti na pobočju nizkega gričevja. p š župnija Frankolovo 0—2 km. Vendar stoje hiše pretežno na z. od ban. p š župnija Frankolovo 2 km. župnija Nova cerkev 6 km. 17. V potoku pripravno za kopanje. Grad so zgradili v 12. hrast). ceste pri Stražici le z vozom. Poljedelstvo. Dostop z vozom po obč. Bukov in smrekov gozd. Lep graščinski kopalni bazen (stalna temp. Vinogradništvo v malem obsegu. Prisojna lega v gričevju. Nm ca 400 m. Sedanji lastnik gradu z ekonomijo je Anglež Sidney Jurij Faber. Na stiikališču dveh dolin stoji sredi jarka grad Tabor. ceste Vojnik— Konjice. Mariboru. hiš 237.jo temeljito restavrirali. v malem obsegu vinogradništvo. Avtobusna za proti Celju in Mariboru. Nekaj vinogradov. Verpete. Sr so du žel Celje 14 km. Nova cerkev.km z. kjer stoje hiše večinoma v lepem redu. v mali meri goje tudi hmelj. zlasti govedo. Skozi vas teče potok Tesnica. Zabukovje. najem. Avtobusne zveze proti Celju. Precejšnja čebeljereja. smreka. strani vasi je večji kompleks krasnega gozda (bukev. pridelovanje običajnih vrst vin v manjšem obsegu.obč. Vas leži s. posest. koč. Več gostiln. poti 2 . Neuhaus. od drž. ceste pri Ivenci. Sedanjo obliko je dobil 1845. Vodne žage in mlini na Tesnici. 1928. o 7 km.domače potrebe. Na J. Tujske sobe v gostilni. Lesna trgovina. od Vojnika ob drž. Površina 493. Zgodovinska znamenitost kraja je grad Frankolovo (Sternstein). lokalijo povzdignili v pravo župnijo. žand zdr fin Vojnik 5—6 km. Prvotna cerkev je bila podružnica prafare v cerkve. š župnija Nova cerkev 2km. cesti Celje—Maribor sredi pota med Vojnikom in Konjicami. cesti Celje Maribor in ob ban. Ca 30 panjev. strani Konjiške gore deloma v dolini potoka Tesnice na obeh straneh drž. Razgorce. žand zdr fin pTt Vojnik 1 km. Stražica. o 6 km. Vitanju in Dobrni. Dostop z vozom. ki jih suhe pokupijo trgovci. Poljedelstvo. Sedanja župna cerkev sv. Rove. vode 15° C). Sr so du žel Celje 13—14km. Poti 1 km z. o 7 km. ceste pri Frankolovu. Avtobusna zveza s Celjem in Mariborom. Hribovita lega ob obč. Več skupin hiš v dolini ob Hudinji in potoku Tesnici. V bližini je državni kamnolom (apnenec). Nm ca 350 m. Potočne postrvi. ki je dostopen tudi tujcem. Elektrarna. K vasi spada zaselek Lošca. poti. sadjarstvo in čebelarstvo. 148. bogato biblioteko in dr.) 1206 duš. ceste pri Loki. Nm ca 420 m. Občina Vojnik trg Preb. sicer pa polja in vinogradi. Nm ca 270 m. L. potem pa je grad večkrat menjal lastnika. 1873. deloma v bregu ob obč. Župnija Frankolovo (dek. Sr so du žel Celje 9 km. Ob njej so odkrili številne rimske predmete. škof. 20*5*4*1*0. Tudi vina se nekaj prideluje. Lepo ohranjeni in obljudemi grad je danes last grofice I. živinoreja. kjer stoje hiše posamič ali v malih gručah. Nm ca 400 m. 70*15*8*2*3. Primerno za letovišče.33 ha: njiv in vrtov . poti 2 km zah. 89. 1488. od drž. o 9 km. Višnja vas. Postrvi v potokih. V starem veku je mimo vodila rimska cesta iz Celja skozi Hudo luknjo. Gozdarstvo krije večidel le . Dostop po obč. H kraju spadata zaselka Kapla in Tabor. od drž. Dostop z vozom. Na j. Pokopališče. Nekdanji njegovi lastniki so bili gospodje Lindeški. koncu vasi. o 2km. o 7—8 km. 190*36*20*8*3. ki se tu odcepi proti Vitanju oziroma Dobrni.

ostalo 26. §. Gotovo je tu bila naselbina tudi v starem veku. ki je kmalu dobila trške pravice. Strel. Jeronim. Cerkveno je prafara spadala do 1751 pod oglejski patriarhat. vinogradov 8. 1613. škof. Zelo prijazen kraj v ravnini. Tu se še uveljavlja hmeljarstvo. Odkopano predzgodovinsko kamnito orodje priča. Z ozirom na to. do 1000 m visoko hribovje. Gosp. je ta zavarovana pred mrzlimi vetrovi. slikovita okolica. Peter v Sav. L. 1205. Deželnoknežji trg je imel lasten grb z grofovsko krono. Nm ca 280 m. ima kraj za kmetijstvo zelo povoljno podnebje. na obeh straneh drž. Hudinjo in Voglajno. žand zdr fin o pTt š žup Vojnik 1 km. s.89. so tržani sezidali nov lepši trg. so žand zdr fin pTt s župnija Vransko 6 km. trg.—1822. do 1787 pod goriško nadškofijo in poslej pod lavantinsko škofijo. prislonjen k pobočju griča. o 5 km. prafare Nove cerkve. kjer se pričenja ravnina polagoma širiti proti v. Precejšen tujski promet. Prvi znani lastniki kraja in okolice so bili grofje Breže Seliški. ko so jo 1727 popravili in usposobili za vozni promet. ostalo 27. Ker ga zagraja na s. Nm ca 320 m. Precejšnje čebelarstvo.. trav. Kmetijstvo. Malo gozda (smreka. ceste Celje—Maribor. V bližini zaselek Vivoda. Ko je 1839 Vojnik pogorel. Heme Viljemu 30 kraljevskih kmetij. Bosne in Hercegovine. SKJ s knjiž. Stopnik. podr. prosv. d. Občina Vransko26 Preb. so ji pripadli kraji Čeplje. V vel. 168*40*38*0*0. Ugodni pogoji za razvoj tujskega prometa. Zižek Ciril (r. Gmajna.48. hribovje. V stavbo je vzidanih več rimskih kamnov. 1821. ki je še danes njen patron. Kolo j. Občina obsega hribovito ozemlje na obeh straneh potoka Boljske. gozdov 142. 7 km. Tu rojeni: Kaš Igo (1853—1910).. ko je tod mimo vodila rimska cesta (rimski miljniki.. slogu po načrtih dun. V 1. Čeplje. Pripada ji ravnina ob Hudinji z okolnimi griči. njega je le potrjeval celjski vicedom. Strok. L.03. PSVD. cesti. Prebivalcev ima 2564. 192. od Vojnika. 8 odd. ostalo 55 ha. mnogo lesa se proda v razne kraje. V srednjem in novem veku je držala skozi Vojnik važna prometna pot Dunaj—Vojnik—Ljubljana. š. Tešova in Vologa (dotlej v občini Tabor). Vojnik okolica. DKfid. 567*111*50*61*17. sinu bl..24. Prvotno je bila cerkev podr. 321. Ob Boljski in drugih vodah so vodne žage. žel Sv. 1785. češnje). d. Prvič se kraj navaja kot trg 1306. Dobrno. 4 odd. Šola ust. Trškega sodnika so si volili tržani sami. Vitanjem in Mariborom. gozdov 770. poti 1 km jv. 1890). Ugodna prometna lega in bližina sosednjega starega vojniškega gradu sta pospeševali razvoj naselbine. Vojnik. je podaril Konrad II. Občina obsega trg Vojnik in njegovo neposredno okolico. Jerneja je iz 1896. Pev.52. 142. in paš. L. »Lira». najem. ki teče večinoma po ozki dolini. Ravninska lega na obeh straneh Boljske ob drž.. trav. Promet po tej cesti je še oživel. Kmetijstvo. je ustanovil župnijo strassburški kapitelj. Kat. Sv. Nova cerkev. ust. Tako povečana občina meri 3917 ha. župnija Vojnik (dek. Kmetijstvo. tujske sobe. slive.93. drž. napisni kamni in reliefi). in ind. 1025. družina. lavant. bukev). hiš 224.) ima 5050 duš. 5. Precejšnje sadjarstvo. Nekaj ravninskega sveta je ob potoku okoli Vranskega. pisatelj potopisnih in leposlovnih črtic iz Dalmacije. Jordana. nad. nad. vinogradov 44. Mali zaselki Božne.99. par vinogradov. cerkev sv. Sr so du žel Celje 7 km. PCD. Nm ca 270 m. Avtobusne zveze s Celjem. hruške. Avtobusna zveza z Vranskim in Celjem.169. gozdov 2207. 26 . dol. Dostop z vozom. župna cerkev sv. ki so se razprostirale med Koprivnico.. zlasti hmelj. Prekopa. da zapira dolino ob Boljski na s. da je bil kraj obljuden že v neolitski dobi. 921*126*98*28*0. Korejastec in Petelinjek. sadovnjakov 8. Hribovite predele pokrivajo pretežno iglasti gozdovi. 1922. Sadjarstvo na visoki stopnji (jabolka. mešč.74. Sr so du žel Celje 8. njiv in vrtov je 661. Pokopališče. žand zdr fin o pTt š župnija v kraju.02. š. 1226. nad. Sr du Celje 27 km. R. Selo. trav. koč.. Več poklicnih drevesničarjev. arh. Marije sedem žalosti je bila zgrajena nad Vojnikom najbrž 1682.86. Trg so dajali deželni knezi v najem. mnogo obrtnikov in trgovcev. Površina 1396. oltarju dobra slika Kremser Schmidta. Vas leži v ravnini na desni strani Hudinje ob obč.56. so jo restavrirali. vinogradov 12. 950. Čreta. Občina Vransko. ko so zgradili na mestu prejšnje cerkve novo stavbo v rom. 24.3 km. naravno kopališče v Hudinji. Nižinski svet je prodnat in zelo rodoviten. Glas. 15. bor. trg. Vojniški magistrat je užival tudi služnosti kraja Dobrove. Mnogo sadja. ki so važen vir dohodkov. pa se tu omenja že vikar. in paš. ki razpošiljajo sadna drevesa v razne kraje naše države.93 ha: njiv in vrtov 259. posest.. Trg je imel pravico do pobiranja mitnine in do šestih privilegiranih sejmov na leto. Leta 1936. inšpektor Min. Kmet. in paš. organizator tujskega prometa in podpornik sporta.

Kavne. 15. Kraj je bil . Sr du Celje 23. Gas. Vas leži v ravnini na levi strani Boljske ob drž. Pozneje sta grad posedovala rodbina pl. ki prehaja na z. cesti Celje—Ljubljana kraj Boljske v ožji dolini.Čreta. Vas se prvič omenja 1229. dol. ki so ga zgradili najbrž Podgrajski gospodje (Burgstalli) na vznožju hriba Tabor. Vologa. cerkev Vnebovzetja Matere božje za Čreto (960 m) stoji vrh Črete. ki se prvič omenja 1730. Dostop z vozom. so žand zdr fin pTt š župnija Vransko 2 km. Pečovnik. Nm ca 330 m. podr. Katarine za Čreto (920 m) se omenja 1545. cerkev sv. 10 km. Lepi gozdovi. Klokočevec. Prodaja jabolk. Ločica. Tešova. Ohranjena sta še gotski portal in rebrasti svod. Polšnik. Zidana je v gotskem slogu. cerkev sv. in J. Sedaj je grad v rokah njegove hčerke Anice. cesti stoji gradič na Brodeh. L. hribovita lega na južni strani planine Krešice (1055 m). Morda je cerkev stala že 1545. ki jih v dobrih letinah prodajajo tudi tujim kupcem. Sr du Celje 22 km. Peter v Sav. Prekopa. Zaplanina. gojitev hmelia. Peter v Sav. Stavba ima gotska okna. žel Sv. Mlini in žage. Vas leži vrh hriba Črete na sz. Ob drž. 467*71*65*4*3. 960 m. Križnik. Kmetijstvo in gozdarstvo. Nm ca 400 m. Ropasija in Sv. o 12 km. Pozneje so se njegovi lastniki hitro menjali. strani Vranskega ob drž. veleindustrijalec iz Celja. Peter v Sav. je postal grajski lastnik Peter Majdič. Nad cerkvijo sv. 180*49*49*8*4. Sr du Celje 30 km. strani Zabojskega vrha (996 m). podr. ki so raztreseni na v. Peter v Sav. Oddaja mleka na Vransko. Vse vrste sadja. L. 13 km. podr.2 km. Klanjec. so žand zdr fin pTt š župnija Vransko 2 km. Danes je ohran)en še sv. 10 km. Kmetijstvo. podr. bukev itd. ki leže po hribovju v. postrvi. dol. Selo. cesta proti Motniku. Od rodbine Schauer ga je v novejšem času prevzela sedanja lastnica Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju. Bistrica. L. Gas. Surovo maslo za dom. poti 5 km iz Vranskega. 32*6*6*0*0. V kraju stoji lepo ohranjeni in obljudeni grad Podgrad. so jo temeljito prenovili. podr. so and zdr fin pTt š župnija Vransko 3— 4 km. Slednji je imel tu svoje oskrbnike. Zgrajena je bila nad podgrajskim e gradom na Taboru in je bila nekdaj obdana z močno utrjenim taborskim obzidjem za obrambo proti Turkom. cerkev sv. Vas tvorijo mnogi zelo raztreseni zaselki. po hribovju. Podgrad. Jakobdol. dol. Jeronim. Prapreče. 10 km. Gojitev hmelja. Leži ob drž. 53*10*8*2*0. L. Peter v Sav. Nm ca 500 m. To so: Kale. ki se tu omenja že 1542. Sr du Celje 28 km.5 km. 1916. Iglasti in listnati gozdovi (smreka. 17 km. Razložena vas. Razložena vas v hriboviti prisojni legi ob obč. žel Sv. gotovo pa že 1747. Robičeve. Tu se odcepi ban. 403*60*50*5*2. Kmetijstvo kot Ojstriška vas. Sr du Celje 24 km. Več mlinov. V potoku ribolov (postrvi). 1860. 1898 so jo renovirali. Prvotni grad je stal na Taboru. v Crmi graben. Prisojna. Zidana je v gotskem slogu. Cerkev je priljubljena in ob romarskih shodih (7) zelo obiskovana božja pot pa tudi izletniška točka. z. Sadje. o 8km. Izvoz lesa. Po 1347 so dobili vso gospoščino z gradom vred Celjani. 1867. so žand zdr fm pTt š župnija Vransko 3—8 km. ki jo obiskujejo tujci in domačini.). Sv. poti 1 km od Vranskega. gostilna). Kraj . bor. Dostop z vozom. Jeronima stoji na razvalinah nekdanje gorske grajske trdnjave. Hohenwart in gornjegrajski samostan. Sr du Celje 25 km. o 5 km. v ladji poslikan raven strop in obokan prezbiterij. žel Sv. Dostopno z vozom. Nm ca 335 m. o 3—13 km. Kmetijstvo. žel Sv.krajno sodisče. 32*6*6*0*0. cesti. Nm 363 m.obljuden že v predzgodovinski dobi. cesti kraj Boljske. 262*40*40*0*0. pripravno za kopanje. Peter v Sav. so cerkev renovirali. so žand zdr fin o pTt š župnija Vransko 3 km. Planinca. Dostop po obč. dol. deset minut od Vranskega. so notranjščino temeljito renovirali. Marjete se prvič omenja 1545. dol. so žand zdr fin o pTt š župnija Vransko 1. o 8 km. Ti leže ob obč. Avtobusna zveza s Celjem. letno se izvozi ca 250 m3 lesa. Na severu priljubljena izletna točka k cerkvi Matere Božje na Čreti (1 uro. Jeronima kapniška podzemeljska jama Skadavnica. Tržca. poti 2 km iz Vranskega. Dostop z vozom po obč. Peter v Sav. Nm 427 m. dol. Leži na v. cerkev sv. o 1—8 km. dol. dr. K vasi spadajo mali zaselki Brce. stolp. so žand zdr fin pTt š župnija Vransko 5km. od Vranskega. Zahomce. Izkoriščanje bližnjih velikih gozdov. žel Sv. potih 1—6km od Vranskega. ceste. večidel v hriboviti legi ob obč. Nm ca 600 m. so žand zdr fin pTt š župnija Vransko 2 km. Sr du Celje 25—33 km. Zelo razvita živinoreja in gozdarstvo. Kmetijstvo in gozdarstvo. Nm ca 950 m. poti 7 km od drž. Osredek. žel Sv.Jeronim. odkoder je zelo lep razgled po Gornji Savinjski dolini. H kraju spada zaselek Mala Prekopa. H kraju spada zaselek Brode. 1865. Sodišče se je 1853 preselilo na Vransko kot o.. Lesna industrija. Grad je bil nekdaj sedež deželskega privilegiranega krvnega sodišča.5 km. žel Sv. Avtobusna zveza proti Celju in Vranskemu. Magdalene se prvič omenja 1545 v strassburskem zapisniku. Pečice. Prosivnik. 14 km. 135*23*19*0*0. zlasti živinoreja in sadjarstvo. Merinca. domači sadjevec. Jeronim. Gospodarstvo kot Sv. Sr du Celje 25 km.

Strel. druž. iz Gradca. Mnogo obrtnikov in trgovcev. Od prvotne gotske stavbe so še ohranjeni oporniki prezbiteriju. Braslovče.. slika v glav. Kot prvi večji kraj na meji Štajerske in Kranjske je Vransko dobilo zelo zgodaj svojo mitnico. Zdravnik. Sadje. zadnjič 1778. koncu trga stoji se dobro ohranjeni mogočni grad baronov Wittenbachov. Pred 1286 je postala vikariat. PSVD. 4 ure). ki raste na zelenem podnožju.6 km. Lutrovo vero je tu še učil dikant Ivan Dobransky. Raumschussel. Ko so 1802 uvedli med Gradcem in Ljubljano redno vozno poštno zvezo. ki je danes last Goloba. Zaradi čistega zraka. so žand zdr fin pTt š župnija v kraju. ki je živel na gradu Ojstrici 1601. L. župna cerkev sv. dol.5 ure). Gas. Mihaela se prvič omenja med 1123 in 1146. Avstrija je ustanovila v hiši št. Po issburškem zapisniku iz 1545 so cerkev zgradili kmetje L. so na Vranskem pripregali konje za trojanski klanec. kostanj. Še prej je bila tu pivovarna. Kuga je tu razsajala tudi 1625 in 1646. Ljubljano in Kamnikom. urednik Lovca . Kot prometni kraj je Vransko tudi zelo zgodaj dobilo pošto. V Boljski in njenih pritokih Merinsčici in Podgraščici mnogo postrvi. 11 odd. ko . PCMD. Šola ust.. PJS. ki je pospešila narodno gibanje na Vranskem in okolici. Hmeljarna. ki nad krajem zapušča tesno dolino in vstopa v širšo ravan.je postalo Vransko obmejni kraj Avstrije. SKJ. Jurij pod Taborom. Štebirnica (1. Da se ne bi bolezen razširila tudi na Kranjsko. Mitniški urad je bil nastanjen v poslopju nekdanjega carinskega urada. iz trga). Cerkveno je pripadalo Vransko do 1461 pod oglejski patriarhat. 1797. Vendar so Ljubljanski škofje še danes patroni župnije. zdrave vode. bor. Lipež Viktor (1835—1902).) ima 2505 duš. š. L. cesti Celje Ljubljana Ob zgornji Boljski. Slednja na v. hrošči). na sedlo Lipo (722 m) in dalje v Šmartno ob Dreti (3 ure). na Sv. Cerkev je bila prvotno podružnica braslovške fare. so prizidali stranski ladji in zgradili kupolo v ladji. do 1787 pod ljubljansko. Tamb. 1. O zgodovinski pomembnosti kraja pričajo tudi številni gradovi v neposredni okolici. bukev. 101 (last barona Wittenbacha) carinski urad. ki so ga sem premestili z gradu Podgrada. L. fižola in hmelja. Hiša se še danes imenuje »na avžlak«. Protestantizem je širil v župniji predvsem Krištof pl. Čitalnica. 603*130*108*11*21. Jošt (955 m. kmalu prehaja v Spodnjo Savinjsko dolino. 1 uro). Ilovca in Videm. 1867. na kar spominja ljudski naziv »prajhaus«. Peter v Sav. v Boljski pripravno za kopanje. Pokopališče. zlasti jabolka. 1. Zanimive kapniške podzemeljske jame Skadavnica (20 min.. 1. je postalo Vransko trg z lastnim trškim grbom: na ščitu srebrnobelega polja stoji vrana na zgoraj skrajšanem smrekovem deblu. H kraju se prištevajo tudi mali zaselki Briše. PBK. Poštno zvezo Vransko—Lukovica so otvorili 1886. ki pa se je osamosvojil po 1332. Kmalu so ji sledila druga narodna društva. trgovca iz Celja. JS. 1853. znameniti. zakupnik mitnice na Vranskem. o Vranskotrg v kraju. žel Sv. Freske so » Fr. Prijazen trg ob drž. Nm 338 m. Fantonija iz 1881. ki je preprečil vsak prehod iz štajerske na Kranjsko in obratno. hmeljarstva. na Čreto (996 m. Kuga je morila v kraju posebno 1599—1600. Od nje se je okoli D izločil samostojni vikariat Motnik. župnija Vransko (dek. na Tolsti vrh (1077 m. poročilu vranskega vikarja Andreja Fellmanna (1601—1626). Tu rojeni: zdravnik dr. krompirja. Ko je dal 1727 cesar Karel VI. Bergman Mihael (1850 1911). na Zahomce (700 m. so postavili na Trojanah kordon. Avtobusna zveza s Celjem. Izhodišče markiranih poti na Menino (1508 m. Na z. Rodovitna zemlja. Domači sadjevec.5 ure). 13 km. kasneje pa preko Trojan.5).se prvič omenja že 1231. je bil kraj že 1611 očiščen protestantizma. Barazut. V srednjem in novem veku se je po istih cestah vršila živahna trgovina. Župno kroniko so začeli zopet pisati 1863. 1868.. Obrtna nad. 30 ga luterani dejansko napadli. od katere se je v bližini odcepila cesta skozi Tuhinjsko dolino in Kamnik v Ljubljano. preko Kamnika. pisal narodopisne in lovske članke. v ostalem prevladuje baročni slog. Pridelovanje raznega žita. mlini in žage. 1677 pa župnija Sv. Precej tujskih sob. pretežno po Tuhinjski dol. Smreka. Vransko je bilo že gotovo v rimski dobi večja naselbina ob cesti Ljubljana—Trojane— Celje. je začel tu prevladovati mesto dotedanjega tovornega vozni promet. 1806. Pev. ima zasluge za razvoj savinj. lavant. Kmetijstvo. ki se omenja že 1651. Surovo maslo za dom.. škof. Obrtno d. Prvič se omenja 1492. stol. Vransko. jelka. župnija se prvič omenja 1545. Precej se goji čebelarstvo. potlej pa pod laitinsko škofijo.5 ure) in Zelena jama (2 uri. je dobilo Vransko okrajno sodišče. trg. Obmejna lega kraja je ponovno prišla do izraza v francoski dobi (1809—1813). popraviti trojansko cesto. je bila ustanovljena narodna čitalnica. Sr du Celje 25. oltarju pa F. in sicer je šel promet do 17. iglastih gozdov in krasne okolice je Vransko poznano letovišče.

le ob Ložnici je mokroten in deloma močvirnat. L. da je bil kraj naseljen že v starem veku. Zgodovinski viri omenjajo že 1265 trški pomerij. Premysl. d. Elektrarna. poti 1/2 .. Avtobusne zveze proti Celju. Razvito čebelarstvo. a zanesljivo. Odkopani rimski napisni kamni. Deloma močvirnato. Žalec. 4 zdravniki. Trgu je naklonil tudi pravico do dveh sejmov na leto. 4 ure.Občina Žalec Preb. zaščitnik brodarjev. Nm ca 260 m. Žalec. žand zdr fin žel o pTt š župnija Žalec 1 km. pripravno za letovanje. Središče savinj. je stalo . 80*8*6*0*3. Ti so po zmagoslavnih saških vojnah Karla Velikega v začetku 9. in paš. rokodelcev. PJS. d. Z ozirom na to hipotezo bi si lahko tolmačili nemški iv Sachsenfeld. trav. ceste Celje—Ljubljana. JS. Dram. Vojvoda Karel je 1586 ponovno potrdil sodne pravice in omejil pomerij. Pomembno vlogo je imel trg v turški dobi. V srednjem veku se je naselbina raz. dd. D. kovinska in pletilna industrija. Površina 741. gozdov 40. Svet je večinoma prodnat in zelo rodoviten. Lastno trško sodstvo v okvirju trškega pomerija je potrdil in mu določil meje privilegijev iz 1534. Občina leži v geografskem osrčju spod. ceste v Gornji Ložnici. cesti. Hmeljna. Trg leži med hmeljniki j drž.. cesta Žalec—Velika Pirešica. Okoli cerkve in Frenge. se izrecno navajajo žalski tržani in s tem tudi žalski trg. kar pa so v dobi turških napadov opustili. da je bil v vojnem času v Žalcu rimski tabor ov (castra Saxoaum). Hmeljarstvo. nad. Kranjca. koncu trga ob drž. Nm 250 m.000 kosov).26. Gornja Ložnica. Nm 257 m. Skozi kraj drži ban. Iz 1336 nam je ohranjeno ime prvega znanega trškega sodnika Otona. Kot v rimski dobi je ležal Žalec tudi v srednjem veku ob važni prometni žili. Skupno zdr. Spodnja Ložnica. žand zdr fin žel o pTt š župnija v kraju. več rimskih stavb in glav kamnitih stebrov pričajo. Miklavž. Vranskemu Gor. 64. Dozdeva se celo. 1279.58. Združenje prostih in na dovolilo vezanih.5 km. trg). Tujske sobe. pod tedanjim Žalcem ni razumeti samo naselbine. ki je vezala preko Ljubljane Primorje s Štajersko. ki pa se prvič javlja šele 1147. tu sega na s. stol. posest. trga. vrhove. Mnogo obrtnikov in delavcev. 98*11*11*0*4. še preko potoka Ložnice. Radi razvite trgovine je bila naselbina povzdignjena zelo zgodaj v trg. s. d. Kapela Matere božje z Mastnakovim kipom je iz 1877. Kmetijstvo.5 km. svojčas pa je spadal k občini Gotovlje. ban. upravniki Savinjske in Mislinjske doline. že v prvi frankovski dobi. Kat.. cesta proti Vel. temveč vso dolino do Sv. Kraj je danes sestavni del ca (gl.8 ha: njiv in vrtov 370. na vznožju ščita pa trije srebrni listi lilije.000. je 1270 izročil Žalec v fevd Vovbrškim grofom Ti so ga obdržali tudi po 1278. ko je Žalec prešel v roke Habsburžanov. sicer rodovitno.5 km. L. 1158. pripravno tudi za letovišče. Žalec je bil celo sedež deželskega krvnega sodišča z lastnim krvnikom. Gas. Strok. Trški grb predstavlja rdeč ščit. Tu se odcepi na s. SKJ. Petarčev (Cesarjev) križ je iz 1905. predvsem hmelj. Nekaj čebelarstva.v Zabukovico. V bližnji Savinji prirodno kopališče. to je skupine hiš na z. Dostop z vozom ali avtom. Pirešici. 180. PCMD. Sr so du Celje 8. Savinjske doline na levi strani Savinje. žand zdr fin žel Tt š župnija Žalec 0 km. so pet listna roža in dve krilni kosti orlovskih kril. Kmetovalci. Izhodišče za izlete na Mrzlico (1119m. Petra :in še dalje. Trške privilegije so naklonili tržanom najbrž Traungavci (+ 1192) aU Bambenberžani (l 1246). za olepš. Toda. ki se dvigajo na j. Sr so du Celje 7. Njeni ustanovitelji so bili grofje Weimar Orlamundski. 180*32*32*0*1. Kolo J. Že v tej dobi je bil Žalec važno pristanišče splavarstva po Savinji. Sr so du Celje 9 km. na katerem. 236. V potokih ob Ložnici in Veršci ribolov. Tedaj je tod mimo vodila znamenita rimska cesta Emona (Ljubljana—Atrans (Trojane)—Celeia (Celje. predvsem trgovanje s hmeljem.. Žlahtno sadje za dom. naselili med Slovenci saške kolonije. š.km od ban. Savinjski dolini. Sončno. in slov. Kljub temu se 1259 Žalec še naziva vas — villa. Vislice so stale v bližini gostilne g. Šola ust. obrtov. Tod so prikladni smučarski tereni. 3 odd. breških in oglejskih pfenigov. Ko se je polastil babenberške dedščine češki kralj Otokar II. je imel trg že svoj pečat in obzidje z dvojnimi vrati. žand zdr fin žel o pTt Š župnija Žalec 1. ki so jih celo začeli nazivati rimske pfenige«. Več čebelarjev. precejšnja obrt in industrija. Žalski urad je bil navadno združen z uradom Forchteneggom pri Soštanju..54. izobr. Na to spominja tudi cerkveni patrocinij sv. Hmelj.46. Vas leži kraj potoka Ložnice ob obč.. trg. Frenga. najem. 898*142*142*0*60. hmeljarstva. planinska koča) in dr. 1762. PRK. hiš 232. O trgovini v Savinjski dolini pričajo mnoge najdbe srednjeveških novcev. Zadnji trški privilegij je iz 1792. koč 0. Izdelovanje zidne in strešne opeke (letna kapaciteta ca 1. proti J. ostalo 94. Nm 257 m. Lega v ravnini obeh straneh potoka Ložnice kraj nizkih gričev. pa rudniška cesta in železnica čez Savinjo . Sr so du Celje 8 km. 1347. strani Savinjske doline.

593. Miklavža (delo F. drugi izza ljutomerskega v vrsti slovenskih taborov.Kancijana. gozdov 1572.hrv. stol.000 ljudi. nakar so jo sežgali in razstrelili. O stari porušeni cerkvi ni podatkov.. ter 60 letnico prvega in 10 letnico drugega žalskega tabora. Končno je tretji žalski tabor 15. Sv. Dne 6. je vzidan star s. 1653. Martina ob Paki. Služba božja se je tu najbrž že opravljala večinoma slovensko. ki je zahtevala samostojno Jugoslavijo. Sv. jezikovno enakopravnost ter slovensko šolstvo in sodstvo. ladji in prezbiterij pa s kupolami.kljub nadvojvodovi prepovedi postavili v 1582—1589 cerkev. plemiške svoboščine. stol. Pokopališče. Na njem so zborovalci zahtevali zedinjeno in avtonomno Slovenijo. Občina obsega v prirodi dobro zaznamovano ozemlje. Slika sv. nad ostalimi pa banjasti svod s sosvodnicami. kapeli z banjastim svodom na sosvodnicah na prednjem delu. Zgodovinsko pomembna je bila tudi manifestacija žalskega tabora dne 18. Ravnihar). Jakoba v Galiciji. Pred 1256 so prenesli sedež pražupnije v Sv.56. Prezbiterij je bil v drugi pol. propagiral slov. je cesar Maksimilijan podelil Andreju pl. Petra. ki se še danes imenuje »Lutrova kapela«. Površina 3934 ha. 1499. dokler ni v 13. Po slogu spada v prvo polovico 16. vinogradov 77. 18. Do danes so se ohranile le majhne razvaline. V Žalcu rojeni: Hausenbichler Janez (1838—1896). Turki so izropali in požgali trg 1471 in 1480. septembra 1868 se je vršil znameniti žalski tabor.močno taborsko obzidje. . Jamšek Franc (1840—1892). Žalska prafara je obstajala že 1173 in je bila sprva cerkveno središče vsega celjskega okrožja. Žalska veležupnija je mati sledečih sedanjih župnij: Sv. 1647 (trg je bil vse leto zastražen). stol. zedinjenje. knjiž. Tudi žalski graščak Matija Bergomaske je imel najbrž svoj dom v utrjeni Frengi. Gotski stavbi s pravokotnim prezbiterijem sta bili prizidani okrog 1700 stranski kupoli. 1646. Luteranski obredi so se vršili v hiši (danes kovačnici Jožefa Zottla). cerkev sv.000 (po cenitvi 1935). V času reformacije je bilo v Žalcu precej protestantov.255 (po štetju iz 1931). V Žalcu je divjala kuga 1552. sodnike in taborsko blagajno. stol. nar. 18. (1833—1878). Polzele. je iz druge pol. nato 1787 goriški nadškofiji in poslej lavantinski škofiji. je bila tu ustanovljena Čitalnica. Nad središčnim kvadratom se dviga križna kupola. ostalo 335. junija 1928. ko je okoli 7000 zborovalcev sprejelo resolucijo. in je bilo prvotno zvezano po lesenem hodniku z beneficiatovo hišo. Zvonica in kor sta svodena križno. Freske so Pisetijeve. Arhitektura beneficiatove hiše je iz prve pol. župna cerkev sv. župnija Žalec (dek.04. čigar spodnji del je iz 1518. Taborjani so imeli svoje lastne poveljnike. podr. predvsem dela iz 17. posest. ca 19. dol. Mestna občina Celje Preb. so se zatekli na sosednjo pristavo Govče.40. Stavbo so v 1499—1524 obdali s taborskim obzidjem in s štirimi obrambnimi stolpi. Za kugo umrle so pokopavali med Žalcem in Vrbjem na mestu. Na zunanji strani je vzidanih več spomenikov. Hočevar Ferd. Miklavža. stol. Sv. čigar . marca 1918 (glavna govornika dr. ki pa so jo 1392 radi turške nevarnosti prenesli v utrjeni Žalec. 18. 2220. najem. Cerkveno je pripadala prafara do 1751 oglejskemu patriarhatu. Oltar sam je iz iste dobe. najhuje pa 1680—1682. da bo trg zavarovan pred turškimi napadi. delavec na pedagoškem in stanovsko učit. L. publicist. Gotovelj in Teharij. lavant) ima 3697 duš. VI. Slika v nastavku velikega oltarja je delo Valentina Metzingerja iz 1757. Celje. Severni trakt ima arkade na okroglih stebriščih. stol. 19. Ti so imeli lastnega predikanta Jurija Mačka (+ 1591). Peter v Savinjski dolini. Petru. ta je imela obzidje s strelnimi linami in dva obrambna stolpa. dočim je Sv. Dobil je pravico. L. polju. Slog je psevdo renesančni. Lilienbergu. kjer so si . veku postalo to Celje. hiš 1579. Ker si protestanti v Žalcu niso smeli zgraditi svoje cerkve in šole. L. ki je prevzela vodstvo narodnega preporoda. prvi hmeljar v Sav. škof. ki je 1580 ustanovil v trgu protestantsko šolo z učiteljem Vinkom Florjančičem. proslavil 700 letnico lavantinske škofije. od katerih je eden še ohranjen. njiv in vrtov 874. Andraža nad Polzelo. Slika sv. gospodar in politik. Anton Korošec in dr. Sedanja cerkev je bila zgrajena v 1903—1906 v obliki križa. stol. Po 1848 je Žalec znan zaradi narodnostih bojev. veka. ki se ga je udeležilo 10. ki se sedaj imenuje »Rodežev grad«. Peter postal žalska podružnica z lastnim vikarjem. portal. Proti reformacijska komisija je 1600 dala cerkev podreti. V zvonik. je pa že obstajala samostojna župnija v Žalcu poleg tiste pri Sv. Antona Padov. da si lahko uredi svoj žalski dom v Frengi tako. 17. Werganta) in prižnica sta iz srede 18. Celja. koč. Oltarji v kapelah so Oblakovo delo iz druge pol. V Žalec so se zatekli tudi iz Celja pregnani protestanti. 1869. barokiziran. V župnijanišču je zbirka slik. in ima lep portal iz 1733. žalskemu graščaku in najbrž prvemu taborskemu poveljniku. 1260. 1600. Župnišče je iz 17. travnikov in pašnikov 1075.

Kljub tej slabi strani je ravnina zelo močno poseljena in je v tem oziru pravo nasprotje sosednjega hribovja. Mestna podjetja: mestna elektrarna in plinarna. notarja 2. Na tej šoli. Kraj je bil obljuden že v predzgodovinski dobi. izkopani bronasti predmeti. ki ne more v sotesko sproti odvajati dovolj vode. Sole: Drž. Nm 242 m. Dostop z vsemi vozili. pogrebni zavod. ki je na robu ravnine še sicer nizko.. ust. pa Jo nenadno zagraja brez pravih prehodov izrazito alpsko predgorje. vendar pa bolj suho in manj megleno kot v Ljubljani. skoraj povsem ravna Celjska kotlina. Drž. 7 odd. policije. ust. Letna množina padavin v Celju znaša ca 1200 mm. ki štejeta skupno nad 4000 ljudi.) in župnija. enako tudi Savinja. tehnični. Celjsko kotlino prepreza vse polno večjih in manjših voda.. Predstojništvo mest. robu občine že precej višje (Hum 576 m. (mestna in opatijska). 10 odd. kjer se le izjemoma dviga kak nižji osamljeni grič (n. ki ju tu sprejema malo pred svojim izlivom. občina. zdr Celje okolica 2km. 4 odd. Breg. š. Tudi gozdarstvo ni posebno razvito. Zas. nižja gimn. ki pogreša večjih krajev. raznimi nameščenci. mest. V kolikor se prebivalstvo bavi s kmetijstvom. š. 1908 . Najvažnejše industrijske panoge so kovinska industrija. 1808 (kot nemška).. preden zapusti kotlino in stopi v velikem ovinku v ozko dolin0 med hribe. prideluje vse vrste žita. Vojaški urad (komanda celjskega VOJ. 1902. zlasti zelenjavo. računovodstvo. Grmada 722 m). Vse te vode v času večjega in daljšega deževja prestopijo bregove in poplavljajo bližnje kraje. zdravstveni.: ust. 1870. Ima 8 razr. mesto. gimn. strani Gaberja). obrt. Deška nar. Javna bolnica in drž. gozdarstvo in oskrbništvo. ceste na Lavi. kjer so močno zastopane obrt. Kmetijstvo. ust. Srbska pravoslavna cerkvena občina in evangel. sedanjo drž. trgovina in industrija. Nm ca 245 m. ki je bilo do nedavna v upravno političnem oziru enota zase. ki ne žive prvenstveno od zemlje. Sreski cestni odbor. v soteski pod Miklavškim hribom (400 m) nasproti celjskemu Staremu gradu (411 in). ust. živinozdravnika 2. zdr Celje okolica 1 km. temveč si služi kruh v Celju ali dotičnem kraju blizu njega. real. se razprostira povprečno 245 m visoka.. toda takoj zadaj ob j. 273 m visoki Golovec na z.slov. ki jih vse zbira Savinja. 7636*608*1075*0*1190. zlasti v Gaberjii in Zavodni. Morfološko sestoji pokrajina iz dveh povsem različnih delov. 1885 in mestni muzej. obe združeni 1918 v slov. Dekanija (škof. šolskih sester (s pravico Javnosti od 1924). gospodarsko in prometno središče je tesno pozidano Celje v ožjem smislu. 11 vzpor. veterinarski. Babno. zdravstveni dom. lavant. Selišča pa niso niti malo izrazite kmečke vasi. naseljeno z delavci. ki ga odlaga ravno tu pred vstopom v sotesko in tako stalno zvišuje dno svoje struge. š. Na s. vodovod in mest. 164*25*20*5*15. temveč imajo vse bliže Celju vedno bolj podobo tipičnih predmestij. Zdravnikov 27. Sadjarstvo se šele pričenja intenzivno gojiti. trg. Drž. a strmo (Anin vrh 471 m. Zalo je podnebje sicer vlažno. So du žand fin žel o pTt š župnija Celje 2km. izdelovanje emajlirane posode in opeke ter kemična in lesna industrija. obrtniki in trgovci. TBPI> in Javne borze dela. Povodnji se ponavljajo običajno vsako leto tudi po večkrat in so neredko katastrofalne. š. okruga in 39. Stari grad 411 m). Pod hišami kopališče Diana na Savinji. dekl. na j. nad. š. To sta predvsem potoka Ložnica in Sušnica ter reka Voglajna s Hudinjo in Koprivnico. Opaža se celo. 2 razr. čeprav je v višjih legah precej gozdov. advokatov 24. 1870. skupaj 19 odd. perutnino in jajca prinašajo iz vseh krajev na celjski trg. da postajajo tu povodnji sčasoma vedno češče in večje. ki leži v skrajnem kotu Celjske kotline in zato v njenem najnižjem delu.. Industrija je zelo mnogovrstna in je zastopana v predmestjih še mnogo bolj kot v samem Celju.. Miklavški hrib 400 m. Sresko in okrožno sodišče.. Obstaja tudi par industrijskih velepodjetij. gimn. Celje. Celjska kotlina je le malo nagnjena in zato precej mokrotna. Lega v ravnini ob obč.geografsko.. 1895 še nem. Upravno sodišče za vso dravsko banovino. š. mešč. Le tako je možna velika aglomeracija prebivalstva. p. Največkrat in najbolj hudo je prizadeto v tem oziru prav Celje. mest. So du žand fin žel o pTt š župnija v kraju. 8 odd. kajti Savinja nosi s seboj mnogo blata in peska.. klavnica. ust. 535*38*38*0*35. od Celja imajo večji pomen le kamnolomi in žganje apna. Na hribovitem ozemlju J. Mestno gledališče. Sresko načelstvo. real. cesti 1 km od drž. pr. Komanda celjske žandarmerijske čete in stanice. Državno tožilstvo. mešč. dekl. Vinogradi so le na jugu na pobočju celjskega Starega gradu in Miklavškega hriba. ust. Davčna in katastrska uprava. krompir in povsod po ravnini v manjših množinah tudi hmelj. V njih prebivajo množice delavstva in drugih nameščencev. Vas leži tik Celja na desnem bregu Savinje ob banovinski cesti proti Laškemu. Tujsko prometna pisarna. So du žand fin žel o pTt š župnija Celje 1 km. peš. živila. deška mešč. Ekspoziture OUZD. Oblasti in uradi: Mestno načelstvo z oddelki: Obči in upravni. Tipično predmestje brez industrije. mleko.). 1460.

Strel. jugoslavije. domo. ki jo z obeh strani zagrajuje predalpsko hribovje. š. dom. strok. »Oljka«. ČD. To je vzrok. Uudska čital. trgovcev za srez Celje. Protitub. zaseb. mesarjev in prekajevalcev. tako daleč je pa tudi od Bohinja in le malo dalje od Triglava in Rateč na skrajnem sv. Trgovski kolegij Celje. 1466. zveze za Jugoslavijo in Kraj. 1919. Esper. s. društva A. Dobrni. ker se stanovanja predelujejo v obrtniške in trgovske lokale in pisarne raznih pridobitnih podjetij (na pr.. Gozdovniški rod. »Dobrodelnost«. Vendarle pa se mesto dejansko razveseljivo razvija. je ima okrog 250 trgovin. PSVD. Kajti kot v. Splošne delav. Sah. Važnejše industrijske panoge. ki drži ob potoku Šušnici. SK Atletika. Talni načrt mesta je prilagojen toku Savinje. V obrti je zaposlenih okrog 1000 ljudi. Gornji grad in Šmarje pri jelšah. Družba sv. liga. tečaj. trg. jugosl. VOJ. ust. preden v velikem ovinku ne zakrene v slikovito in precej ozko prečno dolino.. Večidel so ulice tlakovane in povsem zazidane. pri solskih sestrah. RK. med tem ko je Celje v ožjem smislu že dolgo zrelo in zavzema v njem trgovsko obrtniška »city« vedno večji obseg. Vitanju in Mariboru. podružnic za bivšo inariborsko oblast v Celju. odbor). slovenskih organistov. ban. Zveza: čebel. Njegov geografski položaj v banovini je prav centralen. klub. SPD. sv. cesta proti Štoram. priv. s. SK Cel. in sorod. d. Kolo j.re.. okol. Godb. podružnica: Saveza jugoslov.. juU. savez. PCMD. 1920 podržavljena in trg. Celje je obenem železniško križišče. Tu so vzrastle zlasti nove vilske četrti (n. Celjski Zvon.). prometno in kulturno najpomembnejše mesto dravske banovine. tako da Celje povsem pogreša večjih nezazidanih ploskev. Na tej š. čevljarjev. Skozi mesto drži drž. nad. Družab. pekov. tapetarjev in sorod. cesta v Šmartno v Rožni dolini. Kat. Smučar. š. PČD. 1878 (s pravico iavnosti od 1924). in v. od katere se tu odcepi po ban... promet d. v jugoslaviji. CMD. Kralja Petra cesta. še v mnogo večji meri pa izhodišče avtobusnih prog. Olepš. del. š. in upok.(kot mestna trg. Celje leži na J. Pomembnejši so Ložnica in Sušnica. Vinc. Rob Prekmurja je tudi naša državna meja pod Snežnikom v zračni črti odtod približno 100 km daleč. strok. »jutranja zarja« (za srez Celje). Matica. zlasti na s. Mesto se razprostira na levem bregu Savinje... Ribarsko. Steg skavtov in planink. Muzejsko. Osred. čeprav je v glavnem osredotočena izven mesta na periferiji. N0. namešč. Logarski dolini. Ulice drže pravokotno na reko ali pa so vzporedne z njo. ust. d. uradnikov p. perila. Dij.Sokol. Savinjska podr. Hotelirska š. dekl. krojačev.. klub. namešt. zlasti pa globoka in kalna Voglajna. nemške cerkv. in notar. nacional. jngoslov. Dramat. Celje). kovinarjev in kolarjev. SK jugoslavija. srednjesol. klub. »Sloga« (stareš. ki drže večinoma daleč preko okvirja celjskega sreza. obrtnih dr. Društva. A. Saveza metal. DKfid. Tu prebivalstvo večinoma že nazaduje. banovino (podr. med katerimi je precejšnje število veletrgovin v pravem smislu (n. Dekl. Nm 241 m (farna cerkev). Dij. t. da število prebivalstva v središču mesta zelo polagoma napreduje. Gospodarsko d.. ofic. 11 odd. Ker teče Savinja tik ob južnem robu kotline. in priv. kjer nastajajo novi mestni deli že izven bivše mestne občine. uslužb. Krožek mest. in ban. 1875. Udruženje: rezerv. pomoč.. Društvo: Trgovsko. druž. JS. sadj. Treznostno d. železnicarjev in brodarjev. mizarjev.. Združenje: trgovcev v Celju. kovačev. Gas. d. in avtonomnih namešč. in ratnikov (pododbor). in čebel. kuhinja. kotu naše Gorenjske. na pobočju Jožefovega griča in proti Spodnjemu Lanovžu pod Golovcem). obrtnikov za drav. Jugoslavije (kraj. nar. Franooski krožek. nad. jugoslov. radnika. žand.. sedlarjev. Drž. Mohorja. Jugoslavije.. 239 m (kolodvor). Zivilskih delavcev jugoslavije (podr. Gosposka ulica itd. cesta proti Zidanemu mostu. iin tuj. Klub kolesarjev. cesta Ljubljana—Maribor. NSZ.). pomembna pa je tudi industrija. š. odvet. š. Ujedinjenega saveza železničarjev. Švabsko nemški prosv. steklarjev. pr. »Branibor«. Kmet. udruženj »Sloga«. žnpa »BOJ«. Obrtno. liga. ki spremlja Voglajno.. nar. klobučarjev. oblačil. Ust.. Žerjavova ulica. dravske banovine. mesto poseduje več večjih denarnih zavodov. SK Olimp.: kmetijski nad. sprejema vse večje pritoke le z leve strani. Skupno združenje rokodelcev. šivilj in izdel. so . komisijonarjev. Celje. kjer sprejema reka iz vseh delov kotline večje in manjše pritoke. Saveza priv. 18 odd. organizacije :in združenja: SKJ. Stermecki in Rach). Glavni trg. upokojencev za jugoslavijo. nameščencev. Prešernova ulica. Udr. »Merkur« trgov. organiz. Okoliška deška nar. ki so razvite v Celju. odbor rudar. Lovsko. Redni avtobusni promet se vrši proti Vranskemu. Ljudsko vseucilišče.). ki sledi Savinji v smeri njenega toka. klub »Soča«. slov. konf. 10 odd. prosv. obč.čehoslov. in obenem najnižjem robu Celjske kotline. tečaj in gospodar. Celje). Glasb. Ferijalnega saveza. ki sprejema že v mestu Koprivnico in malo preje nedaleč odtod deročo Hudinjo. železničarjev. rudarska š. invalidov kralj. 3 odd. d. Pevska društva: Celjsko. Celje je za Ljubljano in Mariborom največje in gospodarsko. Zas. t. Saveza briv. ust. pr. zvaničnikov in služiteljev kralj.

ure) in Tolsti vrh (838 m. je to prišlo pod rimsko oblast. Kot letoviščarski kraj ima Celje idealne pogoje: urejena kopališča v reki Savinji (20°— 24° C). Trojan in Celja in odtod po dolini Hudinje preko Konjic na Ptuj. ko je tu prebivalo keltsko pleme Collatianov. V celjski okolici je obilo idealnih smuških terenov. o čemer pričajo številne izkopine. na Teharje (% ure). Gospodarsko je trg zlasti napredoval. odtod tudi ime Claudia Celeia. pohištvena industrija. V dobi Celjskih grofov pa je postalo središče gospodarsko in politično močne celjske grofije. Upravni teritorij rimskega Celja je segal na s. Gaisrucki.i v neposredni bližini Celja s preglednim razgledom na ito in okolico so predvsem: Jožefov grič (300 m. da je Celje bilo ob živi prometni cesti. Rimska Celeia je v tej dobi popolnoma izginila. Mesto se ponaša z lepim muzejem. lesen razni stolp). do Slov. krasno urejen senčnat park na desni strani Savinje.proizvodnja barv in kemičnih proizvodov. pred Kr. lepi izleti po ravnem. t.5 ure) in idilična gorska vas (700 m. Ležalo je v novoustanovljeni provinci Noriku in je postalo v drugem ali morda že v prvem stoletju njeno administrativno središče. Tedaj je bilo še brez obzidja. razine celjskega gradu) in Anin vrh (471 m. O širjenju krščanstva v Celju nimamo podatkov do Konstantina Velikega. preko Save do Litije in Rajhenburga. 1/2 ure). med temi je 20% inozemcev. V Ptuj pa je šla iz Celja tudi cesta ob Voglajni skozi Šmarje in Poljčane. j. ki je imela približno isti obseg. hallstattski in inski dobi. Mestne pravice ji je naklonil cesar Klavdij. Kot izrazito rimsko mesto je imelo C. eg ljudskih šol ima tri meščanske šole. na z.000 do OO gostov na leto. Tu so štiri tiskarne in več knjigarn. Kraj pa je tudi zelo uvaževano letovišče. Celjski židje so veljali za važne . najpomembnejša je bila cesta. Po porazu Madžarov (955) je Celje prešlo v okvir novoustanovljene savinjske marke. Po legendi je bil 1. Številne najdbe novcev iz keltske dobe pričajo. Tla današnjega Celja in okolice so bila obljudena že v keltski dobi. Celje je pomembno tudi v kulturno prosvetnem oziru. Šmartnu v . ko je dobil od avstrijskih vojvod in cesarjev razne privilegije. Okoli leta 15. ker ni hotel žrtvovati bojnemu bogu Marsu. Kraj je bil naseljen tudi v bronasti. V njeni bližini so naleteli na še starejšo cerkev. da je bila rimska Celeia važno trgovsko središče. je imelo svoje središče v okolici Slovenj Gradca. Mesto je bilo obdano z obzidjem. ki poseduje zlasti rimski lapidarij in paleolitske izkopine iz svetovno znane Potočke zijalke. obglavljen v Celju sv. item ko se nudijo proti v. na J. pr.ni dolini (2 uri) in Petrovčam ozir. s. L. ki je držala iz Italije preko Ljubljane. 284. Tretja cesta pa je odtod držala po dolini Savinje na Zidani most in dalje proti Neviodunumu (Drnovo pri Krškem). nekoliko višji bolj oddaljeni vzpetini z zelo obsežnim razgledom pa sta. 1/2 ure. Hiša Schrottenbachov je sedanji niagistrat. Za vladanja cesarja Marka Avrelija (161—180) je Celje dobilo vsaj manjšo vojaško posadko. 2. Vsekakor je imelo mesto že v zgodnji krščanski dobi škofijski sedež. sijajne templje. in z. tlakovane ulice in dobro urejeno mestno kanalizacijo. na v. Zimski šport je že močno razširjen. je Celje prenehalo biti glavno mesto Norika. svoj forum. kopališča. Najznamenitejše plemiške rodbine so bile: grofje Thurn Vallesassina. V dobi preseljevanja narodov je Celje veliko trpelo. cerkveno pa pod oglejskega patriarha. rusko šolo. kar dokazuje pri Celju izkopano kamnito orodje. Maksimilijan. Zelo obiskovani izletni ii južno od Celja sta tudi Celjska koča pod Grmado (650m). Po zmagi Karla Velikega nad Obri je prešla Celjska kotlina politično pod Franke. Rimska Celeia je bilo važno križišče mnogih cest. Kot trg se Celje prvič navaja 1323. Bavarski. ki so večidel nameščene v lepih modernih poslopjih. mnogo privatnih sob. Ludovik Pobožni je podredil 828 ustanovljeno mejno grofijo ob Savi. Ko so pa začeli germanski narodi ogrožati mejo na Donavi. Zato ni čuda. prihajajo sem iti Avstrijci. 1372. Po domačih gostov iz vseh krajev Jugoslavije. V trgu se je naseljevalo plemstvo in židje. sta izdala vojvoda Albreht in Leopold več tozadevnih odredb.5 ure). Na prvo krščansko dobo spominja starokrščanska bazilika. izdelovanje alkoholnih pijač in kamnoseštvo. gimnazijo in Glasbeno matico. davški hrib (400 m. hotele in kavarne (skupaj ca 150 sob 50 posteljami).5 ure). dobre prometne zveze na vse strani ter izredno prijetno okolico. ki ji je pripadalo Celje.. V mestu je tudi velik parni mlin. proti Vojniku (l. 1. Apfaltrerni rn Schrottenbachi. trgovsko šolo. Stari grad (411 m. v prvi vrsti Grmada (722 m. mestna občina s samoupravo po rimskem vzorcu. na vrh Pohorja. 1/2 ure. V zadnjem času izkazuje statistika 10. Žalcu (2 uri). Bistrice. kamor so premestili sedež prokuratorja iz Virunuma na Koroškem. ki so jo odkrili 1897 na mestu današnje pošte. Celje je bilo municipium. Nizki in lahko dostopni . 1/2 ure). V srednjem veku se prvič omenja Celje 824 . 2 uri). pa do Savinjskih Alp. Na podlagi upravnih reform cesarja Dioklecijana (284—305) in Konstantina Velikega (313—337) je postalo Celje periodično glavno mesto novonastalega Sredozemskega Norika.

Po 1848 je C. 17). ki je šla proti Sevnici in Zagrebu deloma po obronkih gora. stol. ljubljanskim in vodnim predmestjem svoj mestni statut. Cehovska pravila in privilegije so v 17. dokler ni 1727 cesar Karel VI. Prvič so se pojavili Turki pred še nedograjenim mestnim obzidjem 1469 s kranjske strani. Toda še isto leto je Marija Terezija prodala celjsko gospoščino grofu Antonu Gaisrucku. V 16. V . mozirski. je dobilo z graškim. Isti cesar je ukazal odpraviti vse gostilne po kmetih 1 miljo od mesta. Že Friderik III. moderno urejen magistrat: izprašanega župana in dva svetovalca namestnika in sodna referenta. Poleg tega jim je dovolil tedenski tržni dan na soboto in tri letne sejme. Poleg 2 tedenskih tržnih dni. Trgovina se je razvijala paralelno z obrtjo. ter cesta. Obenem mu je določil sodni pomerij. šoštanjski. ker so škodovale meščanom. vino. Končno je Friderik III. V začetku 19. tudi mestni grb. formalno izgubilo krvno sodstvo. Isti grof je svojim meščanom podaril svojo hišo v mestu za magistrat (hiša na Glavnem trgu št. D. je prevzela mestna občina po ministrski odobritvi stari grb Celjskih grofov: modri ščit s 3 šesterokrakimi zlatimi zvezdami. je 1458 meščanom potrdil vse pravice in svoboščine. je ostalo Celje središče celjske grofije. stol. Poleg vicedoma je stanoval v Celju tudi glavar. stol. ta se od tedaj imenuje tudi »Visliški hrib«. 1464. glasom katerega so morali trgovci potovati s svojim blagom (izvzemši pšenico. veku je celjsko grofijo zamenjala celjska četrt. poslej je začel prevladovati vozni promet. ki je z občinskim svetom upravljal mestno gospodarstvo. Mestno obzidje . posebno v turški dobi in času kmečkih uporov. Friderik III. Grof Ulrik II. Ojstriški in gotoveljski gospoščini ter pri številnih nepriviligiranih sodiščih z nižjim sodstvom. talko od 1478 skladiščno pravico in cestno prisilnost. 1750 pa je postalo Celje središče celjskega okrožja ali kresije.so podrli 1785. so premestili vislice na Glazijo. je dal C. junija 1847 je pa stekla skozi Celje železnica Dunaj—Zidani most in 1889—1892 železnica Celje—Velenje. in 15. 1473 pa s Koroškega. L. aprila 1451 Celje v mesto z vsemi pravicami in svoboščinami ostalih štajerskih mest. katere so jim podarili Celjani. slednjim je povsod dovolil prost riholov in lov na ptice. so uživali meščani še mnoge druge važne trgovske privilegije. Tudi po 1456. in 18. in 16. je mesto postalo središče prodaje morske soli. je povzdignil 11. figuro in napisom ter letnico A. ki je bila 1897—1899 podaljšana do Dravograda. Od 1815 je imelo C. Tudi ti so bili Celju naklonjeni. oprostil meščanske točilnice vseh davkov in meščane vsake tlake. Ljubljanskimi na z. Poznejši privilegiji Habsburžanov so bili v glavnem potrditev prejšnjih. Tega so dozidali šele 1473 v obliki četverokota s šestimi okroglimi stolpi. ki ga je ukazal postaviti 1450. Pozneje je krvno sodstvo prešlo na grofinskega (četrtinskega) krvnega sodnika. (ohranjena do 1804). postalo avtonomno mesto. ki jo je pa 1830 mestna občina prodala. L. Večina celjskih meščanov se je bavila z obrtjo in trgovino. ki je bil predvsem finančnega značaja. ako bi ti škodovali celjskim sejmom. (ohranjena do 1775) in graškimi na s. posnet po grbu Celjskih grofov: ščit s 3 zvezdami. L. Nekateri cehi so že iz konca 14. V 15. stol. velenjski. Sodna oblast celjske grofije je bila v rokah privilegiranih deželskih sodišč s pravico krvnega sodstva pri celjski. žovneški. 2. ukinjali sejme v bližini mesta. ki je bilo »manjše od celjske četrti. in 7 letnih sejmov. 1908. Daljna celjska trgovina je šla predvsem po cesti Dunaj—Maribor— Celje—Vransko—Ljubljana. S tem je C. Sodnik. je mesto veliko trpelo od turških napadov. sol edino po cesti. Nadalje je naklonil mestu (1478) cestni privilegij. ko so izumrli Celjski grofje. Terezijanske in jožefinske reforme so spremenile mestno upravo z uvedbo občinskega tajnika in župana mesto sodnika. sodnika in mestnega sveta. potrjevali razni vladarji. t. dal popraviti Dunajske ceste. ustanovil v Celju. je v 15. Obrtniki so bili organizirani v zadrugah — cehih. sobote in od 1847 še srede. ki je vodila skozi Celje. dokler jih ni iz vse grofije pregnal grof Herman II. ki je 1729 premestil vislice na Golovec. segala do Drave. kot centru svoje grofije. vršil tudi krvno sodstvo. 1543. Obzidje je obdajal globok jarek s tremi vrati: vodnimi ob Savinji (ohranila so se do 1851).kreditorje denarja številnim graščakom celjske grofije. V zašeito celjske trgovine so vladarji s pogostimi odredbami prepovedali trgovino na kmetih in izven mesta sploh. Grof Friderik II. gornjegrajski. Z iste strani so pridrveli 1471. ki je imel predvsem nalogo braniti Gornje Celje. razen pri dograditvi mestnega obzidja. Od obeh so zahtevali pravni izpit. ki je gospodarski urad in deželsko sodnijo premestil v novo zgrajeni grad Novo Celje. J. je potrdil 1455 privilegije svojega očeta in dovolil meščanom svobodno volitev župana. ki je na s. Mestni krvnik je obešal obsojence v Trnovljah. 1867. Blago so večinoma tovorili. Važna prometna pot je vodila iz Celja tudi mimo Vitanja v Slovenj Gradec in dalje na Koroško. vicedomski urad. le da se množe pravice do novih letnih sejmov. kajti njen severni del je pripadel Mariboru. a je izvrševal tudi sodne in druge zadeve. dokler niso 1816 popravili oziroma zgradili nove po dolini Savinje do Zidanega mosta. stol. Njeni grofje so bili od sedaj Habsburžani.

Celje je veliko trpelo tudi od nastanitve. 1907 pa ljudska posojilnica. L. 1515 so Kmečki uporniki zasedli grad in oblegali mesto. razred. Tudi začetki današnje sirotišnice segajo v davno preteklost. Po kapelici sv. ki so ga poslali deželni stanovi z vojsko. L. Ko je bilo hospitalsko premoženje prodano (1759 in 1798). Trojice na Glavnem Trgu — v hiši. Elizabete. 1885. 1489. razred. hospital pri sv. Posebno hudi so bili boji za slovenski jezik v šoli. mostu. tedaj župnik v Loki pri Zid. podp. 1534. Duhu izven tedanjega mesta. je dobila sedanjo obliko. 1789. 1897 Slov. grof Jurij Herberstein. ki so zgradili na istem mestu današnjo baročno stavbo z arkadami na . Slednji je bil sezidan okoli 1200 najbrž na mestu nekdanjega rimskega svetišča. 1502. 1644—1647. dokler ga ni Marija Terezija okrog 1750 preuredila v vojašnico. Ko so bili kmetje poraženi. jo je nadvojvoda Karel prodal rodbini grofov Thurn Vallesassina. nakar je postal Žalec zbirališče celjskih protestantov. L. Dobil je tudi kapelanijo pri sv. Na glavnem trgu so zažgali protestantske knjige. avstrijske nasledstvene. 1897. Mesto ie pogorelo ali bilo vsaj močno od ognja poškodovano 1448.1478 so dvakrat napadli mesto. Narodno zavest je zlasti povzdignila otvoritev Narodnega doma (1897) in obisk čeških študentov in Sokolov (1899). Celjski grofje so stolpu prizidali grad. Protestantizem je hitro prodrl v C. Gospodarsko zaščito in pomoč naj bi nudila slovenskemu življu 1881 ustanovljena Celjska posojilnica in (1883) Zveza slovenskih posojilnic. Glavni učitelj nove vere je bil Primož Trubar. 30 letne. kot tudi pozneje za časa benečanske. so odstavile proti reformacijske komisije najprej protestantskega sodnika in mestni svet. društva. 1459. je udušil upor in kmete pobil. Kot v času turške nevarnosti je tudi v dobi kmečkih uporov veljalo utrjeno Gornje Celje za važno obrambno postojanko. L. Maksimilijanu pri Celju. V tej dobi je večina meščanov sprejela protestantsko vero. V 1895 ustanovljena utrakvistična gimnazija je prenehala na samem začetku. L. Proti koncu 16. L. Herberstein. Kuga je morila v mestu 1473. 1794 in 1798. Podobno je bilo v kmečkem uporu 1674. 1542. Ogromno škodo so napravile francoske čete. 1825. razred gimnazije in 1850 VIII. drugič 1805 in tretjič 1809. nekdaj last Celjskih grofov. od 1930 jo uporabljajo tako kot nekdanjo bolnico za bivališče mestnih ubožcev. L. ki so jo kmalu prizidali. ki so ga prizidali k že obstoječemu mestnemu stolpu. od 1849 pa Slovenske novine. je prineslo ustanovitev Družbe sv. 1601. 1600. ropanja in pustošenja vojaških čet. 1894 Slov. 1808. 1510. Od Dunaja se vračajoče Turke je 1529 premagal Viljem pl. kjer je često pridigal. kamor so se okoli 1400 preselili iz Gornjega Celja. pol. je bila ustanovljena južnoštajerska hranilnica. ko so ti 1322 izumrli. kolera 1836. ki so jo v to svrho kupili 1575 deželni stanovi. Že pred 1456 je imelo C. Za zapore ujetih upornih kmetov so uporabljali celjski grad tudi 1635.je nadzirala obstoječe posojilnice in ustanavljala nove. pevskega društva. Občega slov. 1893. 1682. Kapelo je močno poškodoval Požar 1687 in 1798. stol. Mestna uprava je bila v luteranskih rokah. Cirila in Metoda. Elizabete». je bil ujeti vodja Ilija Gregorič zaprt začasno na celjskem gradu. 1492 je odbil njihov napad na C. L. ki so se nastanile v Celju prvič 1797. Protestantska služba božja se je vršila v kapeli sv. del. je dobilo I. pa so ga premestili radi turške nevarnosti v utrjeno mesto in ga tu zgradili (med 1468 in 1487). je prešel v roke Celjanov. V dobi terezijanskih šolskih reform je dobilo mesto 1777 glavno šolo s 3 oddelki in 1826 še IV. 1. ustanovil pravo ubožnico. Hospital so razni dobrotniki bogato obdarovali z zemljišči in hišami. V splošnem kmečkem uporu 1573 je branil grad grajski glavar baron Ungnad. 1679— 1680. meščane pa so pod prisego prisilile k vrnitvi v katoliško vero. Tudi v Celju so bili slovenski profesorji voditelji narodnega gibanja: profesor Valentin Konšek je začel 1848 izdajati Celjske Slovenske novine. Stara je tudi grofija. Toda Jurij Herberstein. so ropali po celjski okolici. Radi pogostih narodnostnih uličnih spopadov je oblast prepovedala 1900—1914 vse slovenske javne prireditve. Po 1456 je bil grad sedež vicedoma. 16. ki . Celjsko šolstvo je prav starodavno: Mestna šola je obstajala že 1460. obrtnega društva. Štefan Kočevar je ustanovil 1861 celjsko čitalnico. se začenja tudi v Celju doba narodnega preporoda. 1546. Toda na nadvojvodov ukaz so morali 1578 službo božjo opustiti. Višek je dosegla reformacija v 2. 1580. otvorjeni gimnazijski razredi z nemškoslovenskim učnim jezikom so bili podrejeni nemški gimnaziji. 1848. L. Tudi Savinja je često popljavljala Celje. L. je cesar Jožef II. prehrane. 7 letne in francoske vojne. Tudi po bitki pri Kiseku 1532 so Turki nadlegovali Celje. katerih je bilo polno mesto tako v turski dobi in času kmeckih uporov. ki je od sedaj bil samo trdnjava. tudi 1493 so na svojem pohodu iz Bosne brezuspešno oblegali mesto. Elementarne nesreče so pogosto zadele mesto. Današnja kasarna Kralja Petra na Dečkovem trgu je nameščena v nekdanjem dolnjem celjskem gradu. (predikanta Andrej Lang in Jurij Maček). 1889. Prvotno je bil stolp last Vovbržanov. je sirotišnica dobila ime »špital sv. stol.

od 1319 oglejski patriarh. stol. pa močno barokizirali. Okoli 1500 so cerkev prenovili. stol. v to dobo spada tudi barokizacija cerkve. je bil postavljen stranski portal (Jurij Lenz). spredaj pa zakristija. 1901. L. Celje. Od prvotne poznogotske stavbe so ohranjeni tudi ostanki stenskih slikarij na .bil 1751 ukinjen oglejski patriarhat. odnosno njihovim namestnikom savinjskim arhidiakonom. od 1300 klarisinje iz Judenburga.ulični strani. stopnice na kor in vhod v zakristijo.. in 1687. V dobi protestantizma je redovno življenje začasno prenehalo in cerkev so uporabljali za shrambo živil. t. B. vendar je gotska razdelitev v tri ladje še ostala. so cerkev popravili.. Na levi strani ob koru je ladji prizidana božje grobna kapela. Prezbiterij je ožji od ladje in ima posnete ogle. stol. Apsido glavne ladje je poslikal (1742) Franc Jelovšek. Po snovi je strop zgodnje baročno delo slikarja severne italijanske. Štiri vogalne slike predstavljajo giganta v silno razgibanih položajih. Samostansko poslopje je kupil 1817 Ivan Steinmetz. stol. Iz 18. stol. Oboje so 1694 na novo zgradili. Ob priliki restavriranja poslopja 1926 m 1927 je bil odkrit in restavriran v veliki dvorani pod dotedanjim stropom starejši ravni strop. Cerkev Marijinega Vnebovzetja je bila nekdaj minoritska cerkev. ima sedem opornikov. B. na kalerih stoje kipi svetnikov in baldahini ter sedile v kapeli Ž. Svod kapele Ž. so vse tri ladje obokali in postavili sedanji prezbiterij. je bila cerkev obokana in že drugje barokizirana. škof. Konzole. je bila posvečena zakristija (novogotska). Družino od Valentina Metzingerja. Zakristija s predsobo ima raven strop.. Sedanji zvonik in psevdo romanska zunanjost sta delo arhitekta Bucherja iz 1880. ter kamniti. Ti so se poslej imenovali celo celjski arhidiakoni. stol. M. M. Prvotno je Celje pripadalo žalski prafari. M. Duha se prvič omenja 1468. minoritov in Soteških vitezov (Helfenbergov) svojo grobnico. stolp in prezbiterij. ki so bili sprva običajno. cerkev sv. Mali kapelici ista kriti z banjastim svodom. od 1715 pa stalno celjski župani. stol. Podr. V isto dobo spada odlična freska Zveličarja za leseno steno prižnice.. V 14. stol. kapela Ž. z reliefom iz konca 14. so iz 14. ko so uporabljali samostan v vojaške svrhe. Rimski spomeniki v zakristiji spadajo v konec 1. Danijela.ki ga je priredila za jetnišnico. enako tudi kor. L. prizidali stranski ladji. Lepa so železna vrata božje grobne kapelice iz druge pol. stol. Tekom 19. Restavrirana je bila 1881. steni. (1301 prvič omenjena). Tu sta pokopana Friderik II. Že v začetku 14. je znova pogorel in je bil v razvalinah do 1804. M. lavant. V prvi pol. Pomembno štajersko delo je slika 14 priprošnjikov v sili iz srede 18. je bila cerkev večkrat prezidana in popravljena. stol. sedaj je podr. 1811. Patronatske pravice nad njo so izvrševali prvotno Vovbržani. B.563 duš. so regotizirali kapelo žalostne. 1745.) ima 17. Prvotna cerkev je bila postavljena v romanskem slogu tekom 13. ki so kriti s plitvimi kupolami. . šilasta vdolbina s posnetimi robovi ob slavoloku. 18. apsida pa je stala na mestu sedanjega prezbiterija. Ko je . B. Veliki dobrotniki samostana in cerkve so bili Celjski grofje. stol. Klopi je mojstrsko izrezljal Simon Epenberger 1695. Prvotna gotska arhitektura je mnogo trpela ob Požaru 1687. mestne župnije. Polkrožno zaključeno absido je okrasil Schiffer z veliko fresko Manjinega Vnebovzetja 1813. od 1362 avstrijski vojvoda. in zvonica so križno svodeni. Glavni oltar je benečansko delo iz prve pol. štiri stranske slike štiri letne čase in dve sliki antično bitko. 1637. pa je bilo že samostojna župnija. 1797. je bil samostan ukinjen in njegovo imetje je pripadlo verskemu skladu. Od 1790 je tu sedež dekanije.v. Vse tri ladje. Vse stiri kapele. deloma prenovljeni portal zakristije. od njega pa 1864 mestna občina. v sredi 18. Sedaj ima v grofiji prostore okrožno sodišče. in Ulrik II.. je Požar uničil cerkev in samostan. Veliko je trpelo poslopje od požara 1798. M. stol. L. Na stopnišču je še viden njihov grb. Okna . L. Notranjščina ima več znamenitih spomenikov in stik. V zunanjščino cerkve je vzidanih več nagrobnikov. L. 15. med temi sv. Cerkev je v vzdolžni smeri vzidana med duhovniško hišo in kresijo in tvori z njima enotno fasado. Marijin spomenik na Glavnem trgu je bil postavljen 1776 na mestu. je okrašen z renesančno ornamentiko. sta obe kapeli. možno tudi benečanske šole med leti 1591 do 1610. ki je ves poslikan. L. B. Ti so imeli v cerkvi poleg oo. 17. stol. 1540. kjer je bil usmrčen morilec Pretner. postavili nov gotski prezbiterij in dozidali kapelo Žalostne Matere Božje. kapela Ž. (morda Ronqacher). pozneje Celjani in po 1456 deželni vladarji. v 13. so stavbo dvignili. Minoritski samostan in minoritsko cerkev so ustanovili 1241 Celjski grofje. Cerkveno je župnija pripadala oglejskim patriarhom. 1761 pa so dobili še opatijski naslov. župna cerkev sv. stol. Za glavnim oltarjem še danes hranijo lobanje Celjskih grofov. je župnija pripadla goriški nadškofiji. Opatijska in mestna župnija v Celju (dek. 1S08. Ladjo delijo polslopi v štiri enake dele. prezbiterij in zakristija so zaključene s tremi stranicami osmerokotnika. Obsegala je le sedanjo srednjo ladjo in dva stolpa. od 1787 je pa podrejena lavantinski škofiji. Freska spominja v gornjem delu na jelovška. Ravni leseni strop je počival na še sedaj ohranjenih konzolah.

. ki se omenja že v 14.B. čbelo«. elektrarna itd. 1882). 19. Dostop po obč. Krit je s kupolo in polkupolo. ceste proti Mariboru. So du žand fin žel o pTt š župnija Celje 3 km. j3t8 izd. So du žand fin žel o pTt § župnija Celje 2. Valovit in precej gozdnat svet. vzgojesl. univ. stol. Ladja je krita s kupolami. Kmetijstvo in delo v tovarnah. Raztresene hiše na hribovitem in gozdnatem ozemlju. 1862—1865 in 1927. na čigar pobočju je obsežno. pis. Zgodovinska znamenitost kraja je grad zgornji Lanhof ali Lava. 1783. 1797. ki so jo 1756 prodali grofom Reisigom. zgoraj segmentna.. prvotno gospodarska pristava grofov Thumov. ž. Maksimilijana. ki so preprežene s križnimi pasovi. Mnogo obrtnikov. zdr Celje okolica 3 km..slov. L. Maksimilijana. novine« in »Slov. 251*38*10*28*15. Slov. in nekoliko širšo ladjo. Oltar je iz 2. zlasti v balkanske zemlje. ravnatelj. stol. Nad krajem se dviga podolgovat grič Golovec (Gaberm. pis. cesti proti Žalcu. stol. hrib. Hohenwart Sigismund E. mizarstvo. 273 m). Arhitektura je izredno učinkovita. Danes je še ohranjeni in obljudeni grad last D. strani Celja ob drž. glavno delo lat. strani Celja kraj drž. pol. 2828*190*60*130*410. Nm ca 260 m. stol. poti 2. Prezbiterij je zaključen s tremi stranicami osmerokotnika. tu počiva mnogo naših odličnih mož. Oltarno sliko je izvršil Giaoomo Brollo (1868). (1745—1825) škof. hrv. slovar.5 km od drž. Freske so delo Štefana Šubica in Tomaža Fantonija (1862 do 1865). propagator treznosti s predavanji in publicistično v slov. nad katerim se dviga kupolasto oblikovan stolpič. in srb. Wiesthaler Franc (1849—1927). stol. gimn. Povpr.5 km. trgovcev in raznih nameščencev. ki jo je zase uporabljala do 1906. L. So du žand fin žel o pTt š župnija Celje 2 km. Iz te dobe so glavna vrata. cerkvena občina je bila do 1901 podr.. Lava. pol. kemična in živilna industrija. Prevladuje industrijsko delavstvo. V zunanjščino je vzidanih mnogo nagrobnikov iz konca 18. prof. Kupola presbiterija je poslikana s fresko sv. zgodovinar in leksikograf. V tlorisu kvadratična stavba je krita s strebo. Lesna industrija. Ima presbiterij. V zunanjščino cerkve je vzidanih več nagrobnikov iz 1. vdolbina v prezbiteriju in šilastoločna okna. dr. Vas leži na desni strani Savinje ob ban. slov. Cerkev so nato prenovili 1832. v zakristijo pa po dva rimska spomenika in stebra. Andreja je iz 15. Evang. železničarjev. starosl. so cerkev opustili in jo 1856 prodali evangeljski občini.. odbora. Ob stenah in oglih ladje so prislonjeni pilastri. izdelovanje emajlirane posode in umetnih gnojil. Jenko Fran Jožef. pol. Fink Fran (r. Na v. stol. Trofice.5 km. zdr Celje okolica 2 km. Rakuscha. 462*26*26*0*80. Save so zgradili 1930—1932 po načrtih beograjskega arhitekta M. Godb. lingvist. in med svetovno vojno so uporabljali cerkev za vojaško skladišče. Dobra je slika Matere Božje iz konca 18. Glavni oltar je dobro delo je iz srede 18. lit. zdr Celje okolica 1. jez. Korunovića v pokosovsko srbskobizantinskem slogu. Razpečavanje industrijskih proizvodov po vsej državi in v tujino. nm ca 350 m.s. V medaljonu vsake kupole je freska. Grad je pozneje še večkrat menjal lastnike. stol. Kamnolomi. Gas. Oblak Vatroslav (1864—1896). Dobro delo so tudi kipi cerkvenih očetov na prižnici (iz 2. sega kraj! do globoke in motne Voglajne. 1898). Cerkev sv. je dobila današnjo obliko ob prezidavi okrog 1500. zakrite freske. iz katere se dviga močan podstavek za kip M. — V C. vzgojesl. pol. Jeretin Janez (1803—1853). in 1. So du žand fin žel o pTt š župnija Celje 1. rojeni: Baukart Jan (r.. Pravoslavno cerkev sv. Okna ladje in prezbiterija so pravokotna. dr. okrasje pa je napravil Josip Hatzl 1865. Košnica. Ima 422 duš. razni nameščenci v mestu. stol. cesti Celje—Laško in ob stranskih potih. vnet naravoslovec. stol. — Arkova kapelica na Dolgem polju je iz srede 18.. stoletja. Nikič Fedor (r. Oltarji so klasicistični. poslikal ga je Tomaž Fantoni 1867. tiskar. »Vede«. Ljubljanske.. Veliko industrijsko in obrtno predmestje na .5 km. Gaberje.) in slika: Prihod sv. dr. priključili še Gorico in Lahovno. 18.so spodaj pravokotna. Kmetovalci in delavci. d. dialektolog. »C. Na desni strani cerkve stoji stara kapela sv. okoliško pokopališče. ladja pa s tremi križnimi kupolami. Avtobusna zveza proti Vranskemu in Logarski dolini. sedaj je v njej skladišče stavbenika Nerata. Sedanja evangeljska Kristusova cerkev je bila sezidana v poznogotskem slogu 1906 po načrtih arhitekta Steinhoferja. 17. Tudi prezbiterij krije plitva kupola s križnin pasom. v 2. pol. Nm ca 240 m. ki jo omenja že Valvasor. listih. 56n<(lraj je bila popolnoma obnovljena 1934. Vas leži v ravnini na z. 1889). raziskovalec cerkv. pisec politično upravnih del. Kmetijstvo. Ob vzdolžnih stenah ladje sta po dva pilastra. Ti so povečali gospodarska poslopja in svojemu uradu.5 km. in jugosl. mizarstvo. Freske so delo Štefana Šubica. knjigar. tkzv.. ceste v Celju z vozom ali z avtom. 18. nad njimi pa je dvojni venčni zidec. 19. ki je imel tu svoj sedež. Dobrova. zdr Celje okolica 2. 1885).. soust. Duha. Cerkev sv. Nm ca 240 m. Vošnjak Bogomil (r. Velike tovarne: cinkarna. član Jgsl. 251*36*20*16*10.

Pečovnik. Vas leži tik Celja na desnem bregu Savinje pod istoimenskim hribom in na njegovem pobočju. 267*40*25*15*15. poti 4 km od Celja. So du žand fin žel o pTt š župnija Celje 4. ceste proti Žalcu in deloma s. še dobro ohranjeni in obljudeni grad s pripadajočim večjim posestvom je bil do 1936 last rodbine Kvaternik. Prezbiterij je ožji od ladje in je zaključen s tremi stranicami osmerokotnika. Oltarje v njih je naredi1 1912 podobar Camernik iz Celja. mestne župnije. od nje ob obč. 207*39*20*19*15*. Zgodovinski pomen ima v kraju tudi grad spodnji Lanhof ali Lanovž. ga je Novo Celje prodalo. Zakristija je krita z dvema plitvima kupolama. bil pa je pozneje zopet združen z gospoščino Novim Celjem. Vhod v pravokotno ladjo je skozi zvonico. izdelovanje klavirjev. 1912. So du žand fin žel o pTt š župnija Celje 2 km. Desno ob ladji stoji lurška kapela: Marjetino in Frančiškovo kapelo so prizidali sredi 19. L. so samostan prezidali. Brucku »Baronbruck«:) last celjske občine.5 km. v katerem je bival lovski čuvaj. Zdaj ga poseduje celjska mestna občina. ki so . So du žand fin žel o pTt š župnija Celje 4 km. Ustanovljen je bil v proti reformacijski dobi 1609. od prvotne opreme pa je ostala samo še slika sv.5 km. Pretežno kmetovalci. L. in 1867. so mu prizidali novi trakt. Miklavža. zdr Celje okolica 4km. Prebivalci so večinoma delavci in razni drugi nameščenci. Nad krajem se dviga Anin Vrh (471 m) z lesenim razglednim stolpom in z restavracijo. Razložena vas v ravnini na robu gozdnatega gričevja ob obč. Tu stoji daleč vidna podr. Gas. tujske sobe za letoviščarje. Novi veliki oltar iz 1853 . Manj rodoviten svet. Vas leži ob istoimenskem potoku kraj drž. Nm 240—400 m. So du žand fin žel o pTt š župnija Celje 3 km. Cecilije. So du žand fin žel o pTt š župnija Celje 2. V tej dobi je izvršil Š. Veliki oltar je bogato okrašen in nosi letnico 1657. stol. Nm ca 250 m. žaga. oltarno sliko sv. poti. 130*28*25*3*10. Lepi vinogradi po prisojnih rebrih. Dostop po obč. ki je prizidan cerkvi. 1866. Ostrožno. Baje je izvršil Rangus tudi oba stranska oltarja. Prebivalstvo se preživlja s kmetijstvom in delom v tovarnah. poti 2% km od drž. stol. je večja zbirka slik. Kmetovalci. stol. 267*53*40*13*15. V podzidek stolpa sta vzidani dve rimski plošči. Več obnovitvenih del . Nm ca 250 m. Danes je ohranjeni in obljudeni grad (imenovan po prejšnjem lastniku pl. priljubljena izletna točka Celjanov. Rabič in Hatzl. Dostop z vsemi vozili. zdr Celje okolica 2. Zgradili so ga Celjski grofje kot lovski dvorec. Sčasoma se je grad razvil v samostojno gospoščino s podložnimi kmeti. Dostop z vozom ali avtom. Od 1609 do 1615 so gradili samostansko poslopje in cerkev sv. Dostop z vsemi vozili. L. Lokrovec. poti 2 km od drž.je napravil Janez Rangus iz Vojnika. 343*65*15*50*20. za katera je naslikal 1857 Štefan Šubic oltarni sliki. zdr Celje okolica 3 km. delavci in razni nameščenci. Miklavški hrib. poti 4 km s. Dostop z vsemi vozili po obč. Šilastoločna okna prezbiterija so ostala še iz časa nastanka cerkve. Razložena vas na valovitem ozemlju na obeh straneh Koprivnice ob obč. Ravnina. ali v začetku 15. So du žand fin žel o pTt š župnija Celje 5 km. Nm ca 260 m.je bilo izvršenih 1617 in 1867. Kopališče v Savinji. iz nje se je razvil grad Medlog. Ladja in prezbiterij sta banjasto svodena in ornamentalno poslikana. Kraj je pripadal gospoščini Novemu Celju. 1898. Vsa stara arhitektura cerkve je razen v fasadi ohranjena še do danes.km. Lisce. ceste na Lavi. Dostop iz Celja 0—2 km po obč. lepi smuški tereni (smuška skakalnica). poti z vozom. Nekaj vinogradov. So du žand fin žel o pTt š župnija Celje 3 km. Lopata. ki so večinoma iz 18. Vrh griča se odpira krasna panorama na mesto in njegovo bližnjo okolico. Na podnožju Miklavškega hriba ima vzvišeno lego nad Savinjo kapucinski samostan.veletrgovca v Celju. od Celja. Nekoliko močvirnat svet ob potoku Sušnici. cerkev sv. Lega v dolini potoka Sušnice. Povpr. ki je imela tu svojo pristavo. Kmetovalci. Nm ca 240 m. V samostanu. ki se je nekdaj po posestnikih Stoblih (1801) imenoval Stoblov dvorec. 552*75*50*25*50. zdr Celje okolica 3 km. ceste pri Ložnici. Cecilije (morda Planner). je bil stolp dvignjen in izgotiziran. zato je priljubljeno sprehajališče Celjanov. delavci in razni obrtniki. od Ostrožnega ob obč. Šubic še druge slike in freske. nekaj obrtnikov. zdr Celje . poti 1—4km iz Celja. Raztresene hiše na desnem bregu Savinje in po sosednjem gozdnatem hribovju. Razložena vas v ravnini in deloma na valovitih tleh kraj gozda. Kmetijstvo. 138*21*18*3*10.jo postavili Celjski grofje konec 14. L. Medlog. So du žand fin žel o pTt š župnija Celje 4 km. zdr Celje okolica 2 hm. Nm ca 245 m. zdr Celje okolica 5 km. več mlinov. kasneje je bil prenovljen. Na njih so podpisani Alojz in Štefan Šubic. Cecilije pa ljubljanski slikar Miškevič. 1849. Ložnica. nm ca 300 m. ki je danes podr. s. zdr Celje okolica 4 km. 186*33*20*13*10. Kmetovalci. Freske na zaključni strani ladje pred prezbiterijem sta izvraila Brollo in Fantoni.

cesti proti Vojniku. Prvotni grajski lastniki so bili Vovbržani. Zagrad. ki so jih uživali državni grofje. 1334. Jagelonca. Po smrti sta ga nasledila sin Herman II. Pev. Pev. ]e doletela Hermana II. Cesar Karel IV. ki je po zgodnji smrti Viljema (1392) ostal sam. Pripravno za letovanje. Oženil se je s Katarino. Kmetovalci in delavci. So du žand fin žel o pTt š župnija Celje 2. Spodnja Hudinja . S tem je Gornje Celje postalo središče Žovneških gospodov. in Herman I. Herman I. zdr Celje okolica 2. poti 2—3 km daleč z vozom. nm ca 300 m. sta nadalje širila oblast Celjanov. Kot Celjski grof je Friderik prevzel grb izumrlih Vovbrških grofov: tri zlate zvezde na modrem polju. vendar to jasno označuje tedanjo veljavo Celjanov. Vzorna ribogojnica. je postala žena poljskega kralja Vladislava I. Ko so s Hermanom izumrli (1322). hčerjo poljskega vladarja Kazimira Velikega. Raztresene hiše. Povp. zdr Celje okolica 2. d. žena Goriškega grofa Henrika IV. d. Športno d. Kmalu je zaslovel kot politik in diplomat. Precejšnja obrt in trgovina. Elizabeta. 16. tujske sobe.. 1430. 1 uro). najbrž na mestu prejšnje rimske utrdbe visoko nad Celjem. 236*39*15*24*20. 1399 zagorsko grofijo. Ponovno jima je bila podeljena in potrjena grofovska čast (1362 in 1365). ki so se poslej imenovali Celjski gospodje.. Vrh strmega griča nad Savinjo. ki je zdaj obsegala celotno porečje Savinje. S tem je hotel v Celjanih dobiti močno oporo proti Turkom. Na podlagi dedne pogodbe iz 1377 je Herman po izumrtju Ortenburžanov (1418) podedoval vsa njihova in po njih podedovana šternberška posestva na Kranjskem ter si je obenem privzel naslov »grofov Ortenburških in Šternberških«. Pridelovanje lahkih vin. Viljemova hči. Kralj Sigismund ga je imenoval obenem s sinom Friderikom II. Raztresene hiše v pretežno hriboviti legi na levi strani Savinje ob obč. ki je potem (1333) še preostali del kupil od Ulrika Pfannberškega. Herman II. Ulrik je umrl v najboljši moški dobi (1368). h kraju spada zaselek Pristova. Nm ca 350 m. L. Nm ca 240 m. »Sloga«. Kmetovalci in delavci. »O1imp«.5^1. in njegovo moško potomstvo za prave naslednike svojega kraljestva za slučaj. kot najmočnejšega velikaša ogrsko Hrvaške krone za ogrskega državnega barona. je proglasil 1427 v svojem gradu Bobovcu Hermana II. temveč tudi na Hrvaškem. 1406. Dostop z vozom. je pravi utemeljitelj teritorialne moči Celjanov. Vas leži na J. izdelovanje mila in opeke. poti 3 km od Celja. Politična moč mu je porastla zlasti po nikopoljski bitki (1396). Pretežno industrijski kraj severno od Celja v ravnini oh drž.5 km. hčerjo bosanskega bana Štefana II. strani celjskega Starega gradu (411 m). Kmetje in delavci. 1377. sklenil z Ortenburžani medsebojno dedno pogodbo. L.5 km.5 km. So du žand fin žel o pTt š župnija Celje 2.km. V zahvalo za to mu je kralj podaril ogromna posestva na Hrvaškem: 1397 Varaždin.5 km. deloma tudi z avtom.je bil deželni glavar Kranjske. v kateri je otel ogrskemu kralju Sigismundu življenje. Poleg Pristove vojaško strelišče. kamnolom. Vas leži na desni strani Savinje ob ban. preuredil za stanovanje in ga utrdil. Sicer je ostala oporoka le na papirju. hči . se je Sigismund poročil z njegovo hčerko Barbaro. 455*96*16*80*25. in nečak Viljem. zelo obiskani izletni točki. Slednji se je iz političnih razlogov oženil z Ano. hči Hermana II. je postal celo deželni glavar kranjske in slovenske marke. ali 1408. Friderik je zdaj ta grad povečal. da umre sam brez legitimnih moških potomcev.. V ozadju strma Grmada (722 m) in Tolsti vrh (838 in). Polule. Raztresene hiše v pretežno hriboviti legi. So du žand fin žel o pTt š župnija Celje 2. Lesna in volnena industrija. in UIrikom II. ki se kot taki prvič omenjajo 1147. Njegova sinova Ulrik I. zdr Celje okolica 2. aprila 1341 ga je cesar Ludovik Bavarski povzdignil v grofovski stan z naslovom Celjskega grofa z vsemi pravicami. po 1390 . ga je imenoval slavonskim banom in mu podaril pravico imenovati zagrebškega škofa. je s poklicnimi in diplomatskimi zvezami. Bosanski kralj Tvrtko II. 694*83*15*68*125. obdaroval. Takrat je tastu podaril še Medžimurje s Čakovcem. je grajski zakupnik Konrad Auffensteinski odstopil (1331) polovico gospoščine Frideriku Žovneškemu. Skozi vas drži markirana pot k Celjski koči (700 m. Umrl je 1360 in je bil pokopan v celjski minoritski cerkvi. Nm ca 280 m. Dostop iz Celja po obč. Ana.je 1385 in je pokopan poleg očeta v minoritski cerkvi v Celju. Obenem si je kmalu pridobil obširnih posestev. L. obenem pa tudi priznana pravica izvrševati krvno sodstvo na vseh njunih posestvih.okolica 4. deloma tudi z avtom. povečal svoj vpliv in moč ne samo na Štajerskem in Kranjskem. tako da so Celjani poslej nosili tudi naslov grofov Zagorskih. deloma hribovita lega. ki sta najlepša razgledna vrhova v bližini Celja. cesli proti Laškemu in ob stranskih potih. L. Pokopan je v Jurkloštru. ki ga je bogato. »Edinost«. je Herman I. izdelovanje bičevnikov. Evropski vladarji so poslej snubili Celjanke za svoje žene: Ana.5 km. se mogočno dvigajo razvaline gradu Gornjega Celja. Umrl . nova čast. mu je 1372 znova potrdil grofovsko čast in mu obenem razširil meje grofije. ki so ogrožali njegovo državo. Izdelovanje apna in gramoza. svoboščinami in častmi.

odtod pa nato v Ježevo pri Seru v Makedoniji k sestri Mari. Vrh griča stoji cerkev Sv. ki so bili preje podložniki Habsbnržanov. so postavili nov veliki oltar in prižnico ter prenovili ostale oltarje. je Sigismund povzdignil Friderika II. a je bil 1802—1809 začasno in 1831 definitivno ukinjen. Obrtniki. kralj Ladislav Posmrtnik in cesar Friderik III. Radi tega ga je dal oče zapreti v stolp na gradu Ojstrici in nato v grad Gornje Celje. novembra 1456 ubil Hunjadijev sin Ladislav iz maščevanja in mu odsekal glavo. toda siromašno Veroniko Deseniško. od koder je razgled na mesto. Z velikim sijajem so pokopali v celjski minoritski cerkvi zadnjega Celjana.. 1861. kajti njegova sinova Herman (+ 1452) in Jurij (+ 1443). Tudi Veroniko je privedel na ojstriški grad in jo . Rušenje gradu je prenehalo. je stanoval od sedaj na celjskem gradu pravoslavni duhovnik. in Ulrik II. V vojni z Ivanom Hunadijem ta si pridobila novih posestev na Hrvaškem. ki mu je bil ustanovitelj in velik dobrotnik. nova vilska četrt na Jožefovem griču. je začel radi tega boje s Celjani. in njegovo potomstvo v knežji stan. Odstopil mu je številne gradove na Hrvaškem in drugod. Kraj leži tik Celja ob ban. L. Gornje Celje je začelo nato propadati in je danes v razvalinah. L.Hermana II. Tu je umrla po 1490 v revščini in duševni osamelosti.jugu im si pridobiti srbski prestol. L. za edinega dediča. zahodno od Strumice. 1210*146*125*21*120. Staro kapelo so 1880 .5 km. Zavodna. Pokopali so jo najprej v Braslovčah. pokopali so ga v minoritski cerkvi v Celju. Ostala je le še vdova Katarina Brankovič Zdaj so se za celjsko dediščino vneli krvavi boji. ko ga je od Goriška 1846 kupil grof Wickenburg. v katerem se je za interese vdove Katarine srdito boril vojskovodja Jan Vitovec. je postal celo kraljevi namestnik in svetovalec Ladislava Posmrtnika. Ulrika II. Toda Ivan Hunjadi ga je že 1453 izpodrinil na Ladislavovem dvoru. pa je zanova dobil vpliv na dvoru: tako se je nadaljevala zahrbtna borba s Hunjadijem za dominantni vpliv na Ogrskem. dobro ohranjen je samo še tkzv. Po spravi s sinom Friderikom II.. Nm ca 240—300 m. lesna industrija. Celjske gradove in posestva so večinoma izročali Habsburžani v najem in zastavo. je država izročila razvaline mestni občini proti obvezi. Zgradili so jo med 1680—1682 kot zaobljubo za odvrnitev kuge. Celjski po smrti Ivana mesto njega 1456 generalni kapetan Ogrske. L. Prvorojenca in naslednika grof a II je oženil Herman 1405 z Elizabeto. V tej borbi sta obe sovražni vojski plenili.. Pri Katarini. Frankopansko Modrnškega. Lepa. Friderik se je zaljubil v lepo. ortenburško in šternberško s pravico omejenega sodstva. S to ženitvijo so hoteli Celjani razširiti svoj vpliv na . zdr Celje okolica 2 km. rušili in požigali slovenska mesta ter gradove Celjanov. in rudogorskim regalom. 1930. ta je prepustil razvaline štajerski deželni vladi. Toda ta zakon je bil nesrečen. Od 24 priglašenih dedičev so nastopili kot glavni: Katarina vdova. njim enakopravni. Zdaj se je vnel zadnji boj. Kmalu je postala cerkev obiskovana božja pot. da jih bo vzdrževala. ga je v Beogradu 9. Ko je postal Ulrik II. Friderikov stolp ali »Stolp lakote«. Vnuka Ulrika II. ki se je skliceval na dedno pogodbo iz 1443. borbo za pravice mladoletnega kralja Ladislava Posmrtnika. hčerko srbskega despota Jurija Brankoviča. . Prevladuje delavstvo in razno uradništvo. nato v samostanu Jurkloštru. Pokopan je v samostanu v Pleterjah. Deželni stanovi. Toda Katarina se je kmalu potem preselila v Dubrovnik. Grajske razvaline je kupil 1802 za 30 gld Andrej Gorišek in jih uporabljal za kamnolom. Elizabeta je umrla že tri mesece po poroki. V Novo Celje je namestil gospodarski urad in deželsko sodnijo. je Herman oženil s Katarino. je Herman II. Pokopana je v Konči. kjer ga je čuval vitez Jošt Soteški. Po smrti Ladislava Posmrtnika (1457) in po porazu Vitovca se je cesar polastil vse celjske dediščine. hčerjo Štefana I. :ki si je sezidal nov grad v mestu (sedanja kasarna Kralja Petra) in graščino Novo Celje blizu Žalca. 1436. Ulrik II. Tako so postali Celjani. 1425 nasilno v kadi utopiti. Pri cerkvi je od 1775 obstajal beneficij za lastnega duhovnika. ki je imel na svoji strani večino kastelanov po celjskih gradovih. Ulrik II.je dal tu. ki je ostala zvesta pravoslavni veri. Sin Friderik in vnuk Ulrik sta nadaljevala njegovo delo. 1459. Skoraj nato (1454) je umrl oče Friderik II. kovanja denarja z lastnim grbom. Tudi poroka Ulrikove hčere Elizabete s Hunjadijevim sinom Matijo ni spravila tega sovraštva s sveta. cesti proti Štoram kraj Voglajne. s katero se je po umoru Elizabete (1422) celo oženil. trgovci. Vdovi Katarini je prepustil (1457) r dosmrtni užitek grad Krško z letno rento 2000 mark. pa žena vplivnega Nikole Gorjanskega. ko jo je celjsko trško sodišče oprostilo krivde. Jožefa. Habsburžan Friderik III. Cerkev so popravljali 1739 in 1825.kmalu umrl (1435). So du žand fin žel o pTt š župnija Celje 2. v katerem je bil zaprt grof Friderik II. njihova posestva pa v državno kneževino celjsko. dokler ni 1750 Marija Terezija prodala Gornjega Celja Antonu Gaisrucku. so proglasili cesarja Friderika III. ki je 1679 in 1680 morila v mestu.. je cesar dosegel spravo tudi z Vitovcem. Po izmiritvi in medsebojni dedni pogodbi (1443) sta začela Friderik II. čeprav nekompetentni. kot tudi hči Elizabeta (+ 1455) so bili že v grobu. ženi turškega sultana.

ki je bil prvi na Slovenskem. Kalvarijo in kapelice na pobočju griča Sv. Ob črtah Ljubljana Toplice— Karlovac in Semič—Zagreb —Sv. Kraj se prvič omenja v zgodovini 1245. ki se vzpenja nad dnom med Tribučami in Vinico (najvišji vrh Izgornik 391 m v Velikem Bukovju) in Dobliška kadunja. M. Slomška je bil pri cerkvi 1853 ustanovljen samostan lazaristov. 478*100*20*80*30. Vzporedno s to črto poteka črta Ribnica—Kočevje —Damelj itd. ob Kolpi. Povsod prevladuje apnenec. Ob prelomih in razpokah uhaja dežnica v globino. Mej še ni mogoče točno določiti. ko je tu Henrik iz Rogatca podaril žičkim kartuzijancem tri kmetije. ceste Celje—Vojnik in v njeni bližini. Dobro naravno mejo ima na s. izjeda tu podzemeljske vodotoke in jame ter ostane na ta način površina večinoma brez studencev in potokov. po hribinskih skladih in gubah ne predstavljajo enotnega karakterja.5 km. ki se pričenja pod Kotom in se vleče ob vznožju Rogovske grude in njenega podaljška Poljanske gore (Debeli vrh 864 m) h Kolpi med Vinico in Vukovci. pa lok Kolpe s Kamenico — izvzemši Marindol. Srez obsega poleg Bele Krajine tudi onstran Semiških gor zaprto Rožendolsko kotlino. zdr Celje okolica 3. in z. ki je ponekod zastopana v izredno obsežni plasti. ki spada v savsko banovino. in sicer belokranjsko dno. Najstarejši apnenci pripadajo ilirskim oolitom. Srez Črnomelj Splošen pregled Srez meri 578 km2. nad njim segmentna. na v. ploščata in podolgovata kraška ravan. V belokranjski kraški plošči se morejo opaziti trije prirodni členi. Lepa so železna kovana vrata pete kapelice z ornamentiko v slogu rokokoja. Krije se domala povsem s pojmom Bele Krajine in tvori še precej izrazito naravno enoto. Le v globoko zarezanih strugah še dobimo večje vodotoke. Stene delijo pilastri. Zg. 1930. bo mogoče kdaj rabila industrija za svoje proizvode. na z. Pač pa se dobi na mnogo mestih lep apnenec. Kip sv. Razen navedenega premoga in železne rude bobovca. kraški. Gera ali Trdinov vrh (1181 m) v Gorjancih. planotasto gorovje Rogovske grude s Poljansko goro. Srez spada v območje plitvega krasa. mu poteka meja dovolj neizrazito ob Kamenici in hribovitem svetu. 1884. vendar precej tovarniških delavcev in obrtnikov. Gorjanci. ki jo je na novo sklesal točno po starem kipu. na j. v Belo Krajino nagnjeni planoti Kočevskega Roga. Beli Krajini pripada le kraški del Gorjancev. ampak ga često vznemirjajo potresi. je bila cerkev poslikana. Avtobusna zveza s Celjem in proti Mariboru.. Jožefa so zgradili 1717. potem Bojanško hribovje. in s. Pretežno kmečka vas. je Berneker popravil vse kipe razen Marije Magdalene. V tektonskem oziru prereže naš srez znana tektonsko termalna črta Ljubljana— Toplice—Karlovec ki se nadaljuje proti JV. ki so preko svoda zvezani z loki. Belokranjsko dno se širi od Ručetne vasi mimo Nestoplje vasi. So du žand fin žel o pTt š župnija Celje 3. . Črnomaljski srez se razteza po izrazitem krasu. Hudinja. L. Brstovca in Vinjega vrha (224m) z velikim zavojem proti . jo obrobljajo Gorjanci. med loki križni svodi. ki ga voda lahko raztaplja. Južno od Črnomlja leži mladoterciarna kotlina z manjvrednim premogom lignitom. nad pilastri se vije venčni zidec. Najvišji vrh v srezu je Sv. višine 200 m s povprečno višino 170 m. ampak jih loči črta Bela cerkev .—ssv. Imenovani konglomerati so sestavljeni iz prodnikov titanske starosti. Nm ca 245 m. Okna pod njim so pravokotna. Petra v prvi kapeli je dobro delo. ki se nadaljuje tudi onstran banovinske meje. ki bi dobro služil v gradbene in okrasne svrhe.preuredili v kapelo sv. Ladja je ornamentalno poslikana.5 km. Vincencija. onkraj Poljanske gore (Tanče gore) proti Kolpi nagnjene Poljane in bivšo občino Planino na gorati. Sedanji stranski oltarji so bili postavljeni 1905 do 1910. ki prehajajo polagoma in brez stroge meje v apnence dolnje krede. Po prizadevanju škofa A. ki pa za industrijo nima pomena. in ne dosti slabšo na J. Na tektonskih prelomnicah na sv. ker je ozemlje v geološkem oziru še premalo raziskano.Sošice —Karlovec v v. Ob jv. Ivan ob Medvednici se je pogreznila Karlovško Črnomaljska kotlina. Družine in angelov. nad slavolokom so v medaljonih imena Marije in Jezusa ter slike sv. ki so zleknjeni v smeri jjz. ki sega do absol. Zvonika oklepata pročelje ladje. V to kapelico je vzidan rimski spomenik. večji alpski sektor in z. Ozemlje Bele Krajine še danes ni umirjeno. ki se pretakajo že blizu podtalne vodne gladine. pobočju Gorjancev nahajamo prelomnico. in jz. Lega v ravnini na desni strani potoka Hudinje kraj drž. L. Le rdečo prst. Bela Krajina je zelo rahlo zgibana. S tremi stranicami zaključeni prezbiterij je ožji in nižji od ladje. tu ne nahajamo rudnih zakladov. ki se nadaljuje mimo Zagreba in Medvednice proti sv.in JV.

To velja posebno za poletni. v tem območju nastopata tudi navadna grebenica (Scandix pecten Veneris) in lipiica (Epimedium alpinum). ki se širi na nekdanji pontski terasi proti s. Podturenski potok ali »Zdenec«). Črnomelj dobi povprečno letne padavine 1326 mm. 15. vedrih zimah. Po letnih časih pade največ padavin jeseni (340 mm). se od opisanega le toliko razlikuje. Prepreženo je s plitvimi vrtačami. da sta mraz in sneg izključena samo od srede junija do srede septembra. Metlika ima torej nekoliko milejšo zimo.olica (Viola uliginosa). da je bolj kamnit. uvale. kosmatinec (Anemone nigričans) in močvirska vij. deloma Lahinja in Kolpa). mimo Cerovca pod Krvavčjim vrhom k Trnovcu. ta pa dovaja vodo iz Gorjancev le ob času deževja.5° C). ki s prejšnjima dvema raste . Skraševanje je tu močneje napredovalo. Metličica in Sušica. To poglobitev in usmeritev so povzročili Dobličica s svojimi pritoki in pritoki Lahinje pri Nerajcu in Suhorju. presihajoči ali hudourniški potoki (pri Suhorju. V razliko od Kolpe je v belokranjskih rečicah nivelacija vodne gladine zelo majhna. podzemske in kapniške jame. gozdni kotliči. pač pa jih ne dobi vedno v pravem času. ki so podaljšek kočevskih gozdov. ki se ponekod razširi do 3 km. 0.6° C. njive in travniki. najmanj pozimi (205 mm) in poleti (216 mm). Obrsko in Suhorsko polje. ki sicer ne odgovarjajo enako dolgemu razdobju. V nižjih legah so mešani gozdovi hrasta. rupe. a Novo mesto 1197mm. Metlika 1240 mm. ki se vleče v dolžini 22 km izpod Kota od višine 226 m proti Kolpi. vrtač in kraških polj tudi zagatne doline (pri Griču). kostanja. Najbolj deževna meseca v Črnomlju sta oktober (167 mm) in junij (149 mm). v Kočevju pa v 16 letni dobi letno povprečno 86 dni. V Kolpo se v srezu izlivajo Sumetac. V tej suhi dolini. žlebiči. nima enosmernega padca. obilje kamenja v gozdovih. Razen naštetih nadzemkih dbtokov dobi tik struge več vrotkov.6° C in maju 14. (v Metliki 10.8°C(v Metliki 0. jesena in gozdnega bora. med katerimi so vrtače. v z. brinjem in grmovjem porasle gmajne košenice in pašniki ter omenjena rdečkasta ilovica. s kamenjem. v Novem mestu v dobi 27^3 leta letno le 28 dni. Jelševniški potok. križnica draguša (Lepidium campestre) po peščenih krajih. med katerimi se tu in tam dvigajo nizke vzpetinice in osamelci. so se izoblikovala tudi periodično poplavljena kraška polja. pomešani z vrbami in jelšami.7° C. kamor neopazno prehaja. ki redko kje prestopijo 200 m absolutne višine. večidel suha dolina. prepadi. Rastlinstvo kaže panonsko pontski značaj z mnogimi primesmi baltsko sibirske in sredozemske flore. je imelo v označeni šestletni dobi v Črnomlju letno 48 dni srednjo temperaturo nad 20° C. Tako n. v zavoju preko Metlike mimo Drašičev v Rakovca h Kamenici ter na drugi strani mimo Tribuč h Kolpi. Da je podnebje v Beli Krajini v resnici milejše od sosednjega novomeškega ali kočevskega sreza. V višjih legah prevladuje vedno bolj in bolj bukev in tvori končno skoro čiste bukovine.9° C. Glavna voda v Beli Krajini je Lahinja ki izvira kot Lahinjčica v Glavici pod Knežino in sprejema na levem bregu Nerajčico z Gričico. izvori v velikih kotlih (Krupa Dobličica. često tudi za pomladni čas. najbolj suha pa februar (58 mm) in januar (77 mm). Najnižjo točko 141 m doseže že pri Dobličah. Dolski potok. vodne. Poletje pa je precej vroče. nam pokažejo primere. 1883—1889) opazovanje temperature v Črnomlju nam da povprečno letno temperaturo 10. par pritočkov pod Vinico. Pripomniti pa je. pr. Nizko rastje je dosti pisano sestavljeno. Slana posebno rada nastopa še v maju. Nekatere najznačilnejše rastline bi bile: za pontskopanonsko floro kršin (Andropogon gryllus). sept.5° C. Zelo mnogo je skoro čistih kostanjevih gozdov. Suhe doline izpod Gorjancev kažejo sledove nekdaj gostejše vodovne mreže. pod O0 C v Črnomlju letno 51 dni. trava. Na desnem bregu dobi le kratek pritoček Banj pod Vel. Sušica. febr. radi česar se vrste suše skoro vsako leto. 0° C (v Metliki + 2°C). krčina (Hypericum acutum) ter šaš (Carex vulpina). potok pri Vinici). delu pa mešani gozdovi iglavcev in listavcev. Dobličico z Jelševniškim in Zajčjim potokom in še Krupo. Podnebje v Beli Krajini je milo in se odlikuje zlasti po zmernih. Iz sibirskoevropskega območja poljska zlatica (Ranunculus arvensis). Lahinjo. dec. –0. tako Petrovsko. Radi premnogih vrtač so v tem sektorju naselja drugačnega tipa kot drugod v Beli Krajini. metliški Obrha. Temperatura v juliju znaša povprečno 20. Podturenski potok z Obrhom in Stopincem. ki raste okrog Črnomlja in Metlike. vendar nam dajo vsaj približno sliko. V Bojanškem hribovju je svet bolj vidno razgiban. V Beli Krajini so poleg suhih dolin. v juliji 18. v Novem mestu 66 dni.1° C.Črešnjevcu.2° C po zanesljivih 22 letnih opazovanjih).8° C. Kvasičko. Tu namreč sestoji vsako naselje iz več zaselkov. v debrih tekoče reke (Krupa. Svet. Ob vodah so značilni topolovi gozdiči. jan. breze. Kadunja. ponikalnice (Rečica pri Vrčicah. Padavin Bela Krajina sicer za rastje nima premalo. Pod Primostkom se izliva v Kolpo.8° C. nakar se prične mimo Nerajčkega Cirnika (241 m) zopet dvigati in preide končno po nekoliko skraševani ravni dolini v staro smer proti Kolpi. Rian). v avg. 19. Šestletno (od Jan. marcu 4.

13. divje prašiče. V jami na Talčjem vrhu pri Črnomlju živi redki jamski polž Zospaeum lautum. 1469. kjer danes ni selišč. Ko so ga izprepletale rimske ceste: Karlovec. Od polžev se nahaja do tu še Zonites carniolicus. stol. ki bi čuvali Metliko in slovensko krajino pred Turki. major. Posebnost močvirij okrog Krupe in Priložja je evropska sklednica (Emys . 1256 pa vso grofje Spanheimi. veverice. poljske jerebice. do Ljubljane. V srednjem in novem veku je vodila skozi srez važna prometna pot iz Karlovca v dolino Krke in dalje v Višnjo goro ter Ljubljano. tako da je tedaj preživljala Bela Krajina dobo splošnega gospodarskega procvita. Sofija. divje race. V Beli Krajini so se začeli prvi kresovi. Imela je vedno separatno od Kranjske lastnega deželnega glavarja s sedežem v Metliki. sloke. divje gosi. Za njegovo oskrbovanje so se tu naselili tudi obrtniki in trgovci. Sedanji naziv Bela Krajina. ki sega od Karlovca. Že pred Rimljani je tu cvetelo fužinarstvo. mimo Metlike in dalje proti sz. Poleg tega sega sem tudi še vpliv nižinskega pasu. od sredozemske se nahajajo tukaj: hisop (Hys. hči ogrskega kralja Bele L. deloma v slovenski. mejna pokrajina. dalje cesta iz Kočevja v Vinico in Hrvaško. Columba oenas). Gnezdilec je tudi krokar (Corvus oorax) ob Kolpi in pogosto tudi kačar (Circaetus gallicus). Okoli 1280 so Spanheime nasledili Goriški grofje. Thurna (1543—1556) je dobila 1556 skupne deželne avarje s Kranjsko. ščuka. sorodniški grofje AndechsMeranci in od teh 1248 delno. ali slovenska marka. Od sredozemskih rastlin se nahaja pri Vinici redki vranični sršaj (Ceterach officinarum). Povsod na ozemlju črnomeljskega sreza so odkrili bogate spred zgodovinske naselbine celo tam. dalje cesta Rožanec—Semič— Štrekljevec—Gorjanci—Kostanjevica in cesta Rožanec— Črnomelj—Bojanci—Plešivica— Adlešiči—dolina Kolpe—Karlovec. izrecno naklonil še posebne milosti onim. pod. Okolica Vinice je klasična zemlja keltsko latenskih Igtarin in gomil. pa tudi hrvatska ali ogrska marka. ki je bil tedaj skupno s črnomeljskim priključen dravski banovmi. Ti so se tu ohranili do danes.siopus officinalis) in škrlatna lakota (Gallium purpureum). koder je vodila cesta Kočevje— Črnomelj. lisice. Loka in Hožanec) in Lahinje. gozdne Jerebe. Zoogeografsko leži srez Črnomelj v gorskem pasu. vse letajo ob vznožju in pobočju Gorjancev. Obrambo meje proti Hrvatski so poverili v 13. krap (Cyprinus carpio). Železnica Novo mesto —Črnomelj—Bubnjarci je stekla 1914. Z odhodom posadk v novo zgrajeni Karlovec in v novo formirano Vojno krajino. je papež Pavel II. je pokrajina začela gospodarsko nazadovati. L. V srednjem veku so železarstvo obnovili. Gosto je bil obljuden srez tudi v starem veku.orbicularis). čez vso slovensko zemljo in oznanjevali prihod Turkov. je Belo Krajino prinesla kot doto svojemu možu. ki so se vrstili proti s. Metliški srez je bil 1936 ukinjen in zopet združen s . Neptis aceris iin Leptidia var. deloma v zapadnohrvatski kraški pokrajini. stremenasta košeničica (Genista radiata). Z razdelitvijo države na banovine (1929) je Bela Krajina pripadla savski banovini. mrena (Barbus fluviatilis). zajce. stol. zadnjih le zlasti okrog Tribuč posebno mnogo. kranjskemu in istrskemu mejnemu grofu Ulriku I (1058—1070). Po smrti zadnjega metliškega glavarja Antona pl. kune. smuč (Lucioperca sandra). ozkolista vilovina (Sesleria tenuifolia). Večina gozdnega drevja predstavlja srednjeevropskosibirsko floro. jazbece. je bil ustanovljen nov metliški srez. Od nevretenčarjev so za Belo Krajino značilni nekateri metulji: Thais polyxena. ostriz (Perca fluviatilia). znan samo iz bivše Kranjske. kajti Črnomelj in Metlika sta bila prva branilca na slovenskem ozemlju proti Turkom. krvavordeči klincek (Dianthus sanguineus) in Smyrnium perfoliatum. Nižje živalstvo je mešano iz predstavnikoy teh pokrajin. Botanično zanimiv kotiček so Poljane ob Kolpi. te pa 74 Habsburžani. a so ga v najnovejšem času opuščali V srednjem veku je prvotno Bela Krajina pripadla Hrvatski in po 1102 Ogrski. Več let zaporedoma sta bili opazovani za selitve modra taščica (Erithacus suecica) in bobnarica (Botaurus stellaris). ki je redka.Plodna je bila obmejna lega Bele Krajine v dobi turških napadov.po močvirnih mestih. Kolpa in Lahinja sta dobri ribji vodi z istimi ribjimi vrstami: som (Silurus glanis) je bolj redek.dolina Kolpe– Metlika – Podzemelj– Gradac-Gaber pri Semiču. Posebno težka je bila doba od 1408—1578.Brezje– Črmošnjice -dolina Poljanice in Krke. V loviščih imamo: srnjad. Ljubek vtis napravijo številni pari grlic in divjih golobov (Turtur turtur. — Od strupenih kač živijo tu samo modrasi.J ust (Chondrostoma nasus). pozneje pa metliška marka. panonskoilirski so: bledorumeni petelinček (Corydalis ochroleuca). Posebno bogato je obojestransko pobrežje Dobličice (Črnomelj. 1931. aurikel (Primula auricula) v skalovju bregov Kolpe in dlakavi sleč na Kozicah pa alpsko. ujede. nemškim križarjem. srake in vrane. je dobila krajina šele pred dobrimi sto leti in to po beli noši tamošnjega prebivalstva. 1. Strategično važno obmejno ozemlje je bilo v vseh kritičnih časih polno vojaštva. Od njegovih naslednikov so jo prevzeli v zač. Bela Krajina se je od tedaj imenovala Marka. Tu so na majhnem prostoru združeni mnogi zastopniki vseh naših flor.

1). repa.. ki pa niti domačih potreb popolnoma ne krijejo.črnomeljskim. 13. Tako je vsa Bela Krajina s Poljanami vred pasivna pokrajina. grah. Po podatkih za 1. fižol. Industrija nima predpogojev za razmah.231. rudarstvo je omejeno na majhni premogovnik pri Črnomlju. Če primerjamo med seboj ozemlji bivšega črnomeljskega in metliškega sreza. Srez bo mnogo pridobil z dograditvijo iztrasirane žel. Vinogradniški pridelek je znašal 12. Prebivalci pod Poljansko goro od Breznika do Drežnika so »Podgorci«. okoli Vinice »Viničaki<t. konoplja.785 ha (ca 22%). ki so povsem v skladu s naravnimi predpogoji na obeh področjih: v bivšem metliškem srezu je znatno večji odstotek njiv in vrtov (ca 30%) kot v črnomeljskem (ca 17%). stol. Goje še razne šege in navade.353 preb. v metliškem pa s koruzo. ločili od zagrebške škofije in jo podredili Kranjski in oglejskemu patriarhu. Sadnih dreves beleži srez razmeroma malo: sliv 33.2 v vsej banovini). v kolikor sploh pride vpoštev. a so že marsikaj opustili. soršcica. Na drugem mestu je bila v obeh pšenica. v metliško belokranjskem dnu »Poljci«. Srez ima 27. Povprečen pridelek na drevo je znatno manjši kot v celotni banovini: dosega ga le pri orehih (7kg na 1 drevo). Glaven vir dohodkov je v vinogradništvu in živinoreji. posebno v preloški in starotrski župnijasjo. V stiski si Belokranjec pomaga z odprodajo hrastov in smrek iz gozda. od tega bivši metliški srez 10. ki je pa tu samo pobirala desetino. je usmerjena proti Novemu mestu in Ljubljani. seno. Goje se tudi druge kmetijske panoge. ki mora celo nekatere poljedelske produkte. jabolkih (3.4. prav tako prodaja vina.3 napram 13. pesa.177 ha (49%). Gostota je mnogo večja v bivšem metliškem srezu (69) kot v črnomeljskem (40). Od 1751 je bila Bela Krajina pod goriško nadškofijo in šele od 1787 pod ljubljansko škofijo. bob. Cerkveno je pripadal srez prvotno (do 1751) oglejskemu patriarhatu in dolenjskemu arhidiakonatu. hrušk 16. v semiški občini proti Petrovi vasi so »Sokci«. v okolici Sinjega vrha so »Vrhovci «. Promet oskrbuje železnica Ljubljana —Karlovec in nekaj banovinskih cest. breskvah (4. Črnomelj okol. Po j. Župniji so »Kočevarji«. . salata tn druga zelenjava. Prodaja kmetijskih ppoduktov. hruškah (7 napram 11. 1934 goveje živine 12.5 napram 15. Znaten je seveda pridelek lucerne (10. Tedaj se je začel dolgotrajni prepir med zagrebškim kapitljem in nemškimi križniki za desetino v Beli Krajini.5). delu sreza ter v Malinah v semiški občini.386. Tu razen redkih grajskih duhovnikov sploh ni bilo dušnih pastirjev. zaostaja pa za njim pri slivah (1. Obcestni tip je precej zastopan le v starotrški občini.9). od drugod dobavljati. je bila Bela Krajina cerkveno najbolj zapuščena od vseh slovenskih pokrajin. Patriarh Bertold je ustanovil 1228 župnijo Črnomelj in ji podredil štiri podružnice: Tri fare pri Metliki.7% napram 3.Vrbovsko. Radi preoddaljenosti ga je že zgodaj prevzela zagrebška škofija.524. Stanje cest. Semič in Podzemelj.011.883 hl. S potomci Uskokov je prebivalstvo močno mešano tudi v J. stol. proge Črnomelj . travniki in pašniki 28. zlasti tudi belo nošo. in JZ. Še v začetku 13. čebula. Njive. vrtovi in sadovnjaki merijo 12. ovac 1303 in perutnine 35.931 q na 1150ha). korenje.017 ha (ca 21%). ki se v vsem območju sreza smatrajo za Belokranjce. so zelo gostoljubni. ki je ohranjena deloma še v Obkolpju. krompir. Jablan 21. Vinico. opazimo razlike. Poleg navedenega se prideluje tudi proso. v adlešički občini »Privršci«. v planinski. radi česar so že vsi lepši gozdovi do dobra izsekani.8 napram 6. Statistika živine navaja za 1. posebno koruzo. Čebelarstvo je doneslo iz 1823 panjev 14. od tega v bivšem metliškem srezu 5433. breskev 5362 in češenj 4860.897 q na 328 ha) in detelje (28.3% v črnomeljskem). v občini Radatoviči pa uniatski Vlahi«. orehov 7561. vinogradi 1920 ha (ca 3%) in gozdovi 12. s kočevskimi Nemci pa po gorskih zaseljih obč. svinj 7310. Iz črnomeljske prafare so nastale vse druge župnije. zlasti občinskih. delu sreza je še precej lesenih in s slamo kritih hiš.5) in češnjah (12. Radi siromaštva se Belokranjci še sedaj ob vsaki možnosti izseljujejo v tujino in mnoga naselja so navezana na podpore od svojcev iz Amerike in od drugod. v vaseh Božakovo in Rakovec ter v bivši občini Drašici in Radovica so »Gorci« v bivših občinah Suhor in Lokvica so Privrsčanci. 1934 je bilo največ površine v bivšem črnomeljskem srezu zasejane s krompirjem.691.748.6 napram 3. je v splošnem še razmeroma slabo. nekaj večji gozdov (26 % napram 20%) in neznatno večji vinogradov (3. V oblikah naselij prevladujejo sklenjene vasi in sicer gručaste. Zato so jo v zač. Prebivalci.191 kg medu. in to nemoteno vse do 1330. znatno manj pa je travnikov in pašnikov (33% napram 54% v črnomeljskem). konj 949.

Vranešič. ki je poleg mnogih srbohrvatskih izrazov. 1858. v rimski dobi pa v Tribučah. Adlešič Juro 1884. zelo gostoljubne Bojance. ki so se sem preselili sredi 16. kamenita in srednje rodovitna. vrtovi. Znotraj so trije lični baročni oltarji. ki pa so v veliki večini izsekani. Po posameznih vaseh se dobi še precej lesenih in s slamo kritih hiš. Mešano je precej z Uskoki. trav. copate in razne izdelke. Nm 225 m. To se kaže seveda tudi v narečju. rokavice. Miklavža škofa. podzemeljske prafare. zlasti slikovitega gradu Pobrežja. some. Vlašič. Miketič. Sikonja. Jezika. 193*29*26*6*0. plete nogavice. ki so tu sestavljena iz več ali manj zaselkov. Lov nudi na ozemlju te občine zajce. koč. Kolpa pa izdaten ribolov (sulce. ki se terasasto dviguje od Črnomlja proti Tribučam. Vinograde ima v Mali in Veliki Plešivici ter v Stari gori. se imenuje Nabrežce. a 1868 ga je prenovil Jernej Jereb.26 ha: njiv in vrtov 978. Ritmanič. ljublj. domače obrti in običajev. so Adlešiči hvaležno in idilično prijetno letovišče. Kat. kjer tvorijo take hiše še večino. Župna cerkev sv. Milčinovič. Skozi vas pelje ban. V dialektološkem pogledu je zanimivo. posest. kakor tudi kot izhodišče za izlete na vinorodno in razgledno Plešivico (366 m). Fučkovci. Prianovič.ikavsko. Miklavža. Sotrud. travniki ali celo puste »gmajne«t. katere slika je v njem. a največ v Bojancih. hiš 416.) ima 1320 duš. šola ust. Zvonik je bil okoli 1820—1821 razširjen in dvignjen. Sliki sv. Gas. Semič.. v gričevnati in z vrtačami razjedeni Marindol (3 km). Radi tople kopeli v bistri Kolpi. čebelarstvu v koših itd. Narodna bela noša se še ni povsem opustila. Zuniče in. lisice. srne in jazbece. stoletja. V njem je star kip in slika sv. Za ostale Belokranjce so prebivalci adlešičke župnije Privršci. Prebivalstvo se preživlja v glavnem od živinoreje in vinogradništva (rdeče in belo vino). Površina občine 4773.8 km. To ima svoj vpliv tudi na tloris naselij. izobr. advokat v Ljubljani. Joahima in sv. Ane. Antona z njegovo sliko in s kipoma sv. vrtačasti terasi nad levim bregom Kolpe. kot Bahorič. Šoštarič. Nanje spominjajo razen še sedaj pravoslavnega naselja Bojancev tudi Pribinci. Ljudstvo je ohranilo še mnogo etnografskih zanimivosti v običajih. Stipanič. Janeza Nepomuka. Vukobrati v Žunicih ter mnogi (ne vštevši bojanških) priimki. lipane.pž. Marentič.Občina Adlešiči Preb. Časa.27 V adlešički občini se razprostira razgiban kraški svet. Barbare in SY. d. Adlešiči. med katerimi so vrtače. 1. Račič. Stranski oltar na evangeljski strani je posvečen Blaženi D. platice itd. Žuniči. sicer kapnice. Na epistolski strani je oltar sv. Farna kn. Petra in Pavla. 355. Vas ima studenec v Umolu •ob Kolpi. ščuke. cesta 11. da pravijo »Sem iz Adlešič.82. ob straneh pa kipa sv. Tod so vrtače. Pavlakovič. zaščitnik brodarjev in ribičev. Iz nje se je izločila 1785 kot samostojna lokalija. Sr so du zdr fin žel pTt Črnomelj 12. Preloko ter na Hrvaške Kunice in Karlovec. M. slov.). kakor tudi v spominih in pripovedih ljudstva samega.. V župnijanem arhivu je kelih z zanimivim napisom na stojalu. vinogradov 97. njive. ki je napravljena po šenklavški v Ljubljani. kaže na visoko starost cerkve. Sedanjo cerkveno stavbo so zgradili pozneje v baročnem slogu.. Miklavž. 2563. škof. Prebivalstvo živi na skopem kraškem terenu zelo skromno. radi svoje romantične okolice. Jankovič.75. Antona in Marije je napravil italijanski slikar Francesco Fantoni. mrene. Bavi in preživlja se s kmetijstvom ter je gostoljubno. ostalo 128. Skupina šestih hiš v Adlešičih. posebno pa zaselki Vlaščansko in Sikonijsko selo v Tribučah ter Jankoviči. reda.30. Pribinc.39. Vrhovec. Zadrugarstvo se je ohranilo le še v Bojancih. narodne noše. Slovenca in Septembra 1936 so izločili iz občine kraja Dragoši in Griblje in ju pridružili občini Gradac. 2121. 60. ki so jo 1789 povzdignili v pravo župnijo. podzemskih jam. Ilinič. gozdov 1005. Šoštariči. belokranjske drage«. 3 odd. globokejše in grički številnejši kot na ostalih razsežnih straneh Črnomlja. Velikega je postavil 1782 Jurij Perg. Večji del ilovnat in kamnit teren ni kaj prida rodoviten ter je v glavnem v steljnikih in gozdovih. in paš. Cvitkovič. Zemlja je peščena. Kot domačo obrt tke prebivalstvo platno. Cerkev je bila prvotno podr. posebno v Tribučah in Žuničih slično kot v sosednjem Marindolu . na vzhodni strani. Dolenjc« itd. a Preločani jim pravijo v nagajivosti »Fuziki« Ozemlje adl. vendar nam jo viri omenjajo prvič šele 1334. Cerkveni patron sv. Dragoši. Fučkovec. onstran Kolpe na Hrvaškem. Husič. Tu rojeni: dr. Mešan gozd krije domače potrebe in daje nekaj lesa tudi za prodajo v Črnomelj. Karaman v Bednju. Zeleni Jurij je tu še vedno v navadi tudi o kresu. Občina meri zdaj 4081 ha 27 . žand o š župnija v kraju. občine je imelo že v predzgodovinski dobi naselje v Gornjih Gribljah (Hallstatt) in Plešivici. tkalstvu. Žunič itd. Žarkoviči. Adlešiči stoje na kameniti. najem. župnija Adlešiči (dek. V glavnem oltarju sta še kipa sv. ob bregu h Kolpi.

L. izdeluje copate. Vas stoji na vrtačastem. SKJ. največ iz Korenice. rokavice. Sprovajajo »Zelenega Jurja«. Izdeluje tudi domače platno in nabira užitne gobe za prodajo. š župnija pravosl. Od 1/4 km oddaljene ban. da se pastirji od posameznih hiš vrste po sorazmerju ovčjih glav na pašo za en ali več dni in to v krogoteku. Valentina. deloma razpadli grad Pobrežje. ki je bil prej v Adlešičih in eden iz 1644. maja. pravoslavni Božič. Ob straneh kipa svetnice sta podobi sv. Bojansko kolo še vedno »kolajo«: na dan sv. Pokrajinski. 1 odd. Save. uvezene prte. Tko domače platno. . V vasi se nahaja 6 čebelarjev. to je veselico. žand o župnija Adlešiči 4 km. cesta II. vinorodna razgledna Plešivica 366m. torbe in drugo. Nekaj malega imajo tudi vinogradov. nogavice. Ovce paso v čredništvu tako. Nm 279 m. na Ivan dan. Na ta dan imajo zborove. vsakega leta sprovajajo »zelenega Jurja«. Nm ca 199 m. vinogradništvom. deloma z gozdom porasle Plešivice (366 m). Pri cerkvi so odkrili predzgodovinsko naselbino. razpravami. Dolnji Bedenj. š Griblje 1 km. posvečen sv. Magdaleni. brisače. š Tribuče 3 km. Nad kipom sv. Pozimi tko domače platno. Večina hiš je lesenih in kritih s slamo. Germ Josip 1869. Mimo vasi in deloma skozi vas (Karaman) pelje ban. To se je zgodilo v 16. reda iz Črnomlja v Adlešiče. pa se nad Kolpo razgleduje stari. Bojančani piravijo. Od 6 km oddaljene ban. Prebivalstvo se bavi s kmetijstvom. jajca in drugo prodaja Kmetijski družbi v Ljubljani. preproge za steno in tla. 1 km odtod. Sr so du zdr fin žel pTt Črnomelj 11 km. živinorejo. Vas je znamenita kot edina srbska pravoslavna naselbina v Sloveniji. 209*34*36*4*0. žand o župnija Adlešiči5 km. Bojanci. ki je bil prekrit 1885. Ime imajo po nižji legi z ozirom na Adlešiče. in sicer od prvotnih Vrlinić. cesti. ki hrani vodo za čas suše. 1934. je bila ustanovljena posebna pravoslavna parohija. Mešan gozd daje drva za dom in nekaj lesa za prodajo. Ima lastno šolo in župnijo v Marindolu. Zemlja je ilovnata in srednje rodovitna. Zadnje tri družine so se doselile iz Hrvaške Ponikve. Bedenj. borec za pravice slovenskega jezika. Na zapadni strani vasi se dviga deloma gozdnata. Lovrenca in sv. sadjarstvom in vinogradništvom (belo in rdeče vino na Plešivici). Grabrijan Julij (1800—1882). posl. cerkev sv. Podr. Šola ustanovljna 1890. Marije Magdalene na Plešivici. Ilovnata zemlja bolj slabo rodi. Dragoši.Edinosti s socialnimi in pravosl. Po ljudskem izročilu je cerkev stara nad 700 let. stol. ceste je dohod mogoč z avtom. Veliko noč. Kapela Mat. Božje. pod katerim je v plitvi vrtači banovina leta 1933. Naselbino je ustanovil 1597—1598 Jurij Lenkovič z begunci iz Like. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom. Nm ca 150 m Leži na terasi na levem bregu Kolpe. Prvotno so se naselile 4 družine. Perutnino. Bedenj ima na zapadni strani skupno s Pribinci studenec Curek. župan ljubljanski. od katerih ima eden tudi nekaj žnidaršičev gozd daje drva za dom. Izmed treh zvonov v zvoniku. Mešan gozd daje drva za dom. Govedo si pase vsaka hiša zase. Oltarna menza je zidana. nastavek pa je lesen in baročen. ceste je dohod mogoč z avtom.gmajne«. Magdalene pa je še majhna slika Marijinega venčanja. pisatelj in politik. Prebivalstvo se bavi z živinorejo in poljedelstvom. Sr so du zdr fin žel pTt Črnomelj 9. v kraju. Okrog je polje. Naselje stoji vrtačasti. zgradila betonirani rezervoar. Na Jurjevo in 1. L. živinorejo. paroh. ploščatem griču in se deli v Dolnje in Gornje Bojance. ker so se naselili na sedanjem mestu od vasi Bojne. Karaman. rjuhe. decembra nastopa vedno tudi bojanski »Sokol«. kameniti ravnini ob ban. 170*34*28*6*0. igre in razne zabave. Večina družin starih treh priimkov živi v zadrugi. jugovzhodno od vasi. je eden iz 1709. so jo povečali in predelali v baročnem slogu. Bogato vezena narodna noša se nosi le še o slovesnih prilikah. 1846. Okrog vasi je polje z nekaj vinogradi in nato steljniki. Sr so du fin zdr žel Črnomelj 16 km. 6. ki sestoji iz zaselkov Gornji Bedenj. Dolenjci. Bojančani imajo več ovac kot goveje živine. učitelj risanja na novomeški gimn. Vas. Vsaka hiša tke doma platno. travniki in s.1 km. Milič in Jurjevič. cerkveni slikar. Zemlja je peščena in srednje rodovitna. njive. na Jurjevo. kot dež. Nm ca 198 m. je razpostavljena po gričkih in bregovih. 124*24*21*3*0. Tik Bednja na južni strani se naglo dviguje pobočje razgledne in vinorodne. Dohod mogoč z avtobusom. Jankoviči in Šoštariči. Svoje staro besedilo za kolo so pozabili. žand o š župnija Adlešiči 2 km. Sr so du zdr fin žel pTt Črnomelj 11 km. portretist. V sredi je šola. žand o Adlešiči 6 km. radi česar se sedaj imenuje Prunkarjevo brdo. Ima en oltar. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom. Kordič in Radojčic. med katerimi se razprostirajo vrtače. V cerkvi je mal križev pot. od v najnovejšem času priseljenih pa Ivkovič. Zaselek ima ime po priiimkih Dragoš. da so dali naselju ime Bojanci zato. na Jurjevo. 23*4*4*0*0. Po pripovedovanju ljudi je na hribu severno od Bojancev pred stoletji stal Prunkarjev grad z velikim posestvom in vinogradi. pT Vinica 6 km. a sedaj nahajamo tu šest različnih priimkov.

113*15*15*0*0. Ime je vas dobila. Grad je prijetno bivališče za letoviščarje (lepi izprehodi v okolici. Tu je rojen dr. navpično odsekana skalnata stena. od katerih so danes štirje ohranjeni. Pribinci. Dohod tudi v grad mogoč z avtom. Okoli se razprostira vrtačasto. š Tribuče 2 km. sadje. tvori gradu Pobrežju lepo ozadje visoka. 101*16*14*2*0. Poleg tega imajo Pribinci tudi studenec Bunar. župnija Podzemelj 5 km. Na vzhodni strani se slikovito dviguje vinorodna reber razgledne Plešivice (366 m). perutnino. Skupaj z Bednjem imajo Pribinci na svoji severovzhodni strani studenec »Curek«s. pri katerem je v plitvi vrtači dala napraviti banovina leta 1933. Nm 161 m. Črna in ilovnata zemlja rodi dobro. cesti. večkratni zmagovalec nad Turki. Jožefa. Od banovinske ceste je mogoč dohod z avtom. valoviti terasi. Zemlja je večinoma ilovnata. Giriblje. Vas stoji na terasah nad Kolpo in se deli v Gor. Vas ima studenec. živinorejo in vinogradništvom. žand o župnija Adlešiči 6 km. Od mimo vodeče ban. cesta od Gradaca v Adlešiče H Gribljam (bivši občini) spadata tudi dve samotni Grabrijanovi hiši. pod katero se peni in buci drveča voda Ob mlinu se vrši prevoz preko Kolpe na Mrzljake. ki teče tu v kanjonu. Mešan gozd daje drva za dom in nekaj lesa za prodajo. Šola ust. Temu kraju so dali ljudje ime Rim iz hudomušnosti zato. Sr so du zdr fin žel pTt Črnomelj 13. kakor tudi raznih običajev še niso opnstili. Purga pa Jugozahodno odtod v plitvi vrtači ob ban. Burgstall iz Krupe. 57*9*8*1*0. Turki niso mogli gradu nikdar zavzeti. Pozimi tko domače platno in »zelenega Jurja« še ni opustilo. Sr so du zdr fin žel pTt Črnomelj 12 km. kamenito polje. ki pa v njem niso več istanovali. žand o š župnija Adlešiči 1 km. je 1773 prodala grad grofom Auerspergom. Zgodovinska znamenitost kraja je grad Pobrežje. žel pTt Gradac 7 km. Županič Niko 1876. Na grajskih vratih se še poznajo udarci turske sekire. Purga Pobrežje. Čebelarstvo primitivno. Grajska kapelica je bila sezidana 1697 in posvečena sv. Sedanji grajski lastnik je rodbina Rauch. stol. Nm 254 m. Gas. Nm Pobrežja 183 m. Podr.. polovici 19.. urednik »Etnologa«.Fučkovci. ki je bila v glavnem oltarju. Podr. Mešan gozd daje drva za dom. kojega lepa slika. ki se nahajata bolj v steljnikih že blizu Fučkovcev. ki so ga ljudje po svoje utrdili v Fučko.6 km. Florijanu. žand o š župnija Adlešiči 4km. Sred. 4 čebelarji goje čebele v glavnem še primitivno v koših.Prebivalstvo se bavi s kmetijstvom. kopanje v Kolpi). Pokopališče. ki je nasledila Burgstalle. Vas jepoleti prijetno letovišče. 520*98*70*18*0. Okrog je rodovitno polje. Takrat so ga utrdili z obzidjem in ga opremili z masivnimi stolpi. nadalje par slik: ena iz 1638. Na enem četverih stolpov pod rodbinskim grbom grofov Burgstallskih je dvakrat upodobljena letnica 1556. Odkriti grobovi hallstattske dobe pričajoo predzgodovinski obljudenosti kraja. z mlinom ob Kolpi. Danes je dobro ohranjen samo še severovzhodni del gradu s stolpom. 1889. Sr so du zdr fin Črnomelj 9. Pobrežje z gradom in dvema hišama stoji na terasah. Mešan gozd daje drva za dom in prodajo. Kmetijski družbi v Ljubljano prodajajo jajca. vendar je grad veliko starejši. 2 odd. zato je pa toliko več trpela vas od pogostih turških napadov. Na drugi strani Kolpe. Gorenjci. in Dolnje Griblje.6 km. stol. Pozimi tko domače platno: narodne noše. Vas stoji na vrtačasti terasi ob ban. Purgo (5 hiš) so ustanovili kolonisti iz tabora gradu Pobrežja v 2. Ime imajo od imena Pribinac. cerkev sv. Na epistelski strani je v steno vzidan velik kamenit spomenik iz 1694. Prebivalstvo se bavi s kmetijstvom. Naselje stoji na kamniti. ropanja in požiganja. V zacetku 19. ceste je prihod mogoč z avtom. V gradu so še ohranjeni železen prsni oklep in dve čeladi iz srednjega veka. s sesalko opremljeni rezervoar. Vas stoji na hribu in se deli v Gornje in Dolnje selo. žand o Adlešiči 5 km. Rodbina Bonazzi. Purge ca 200 m. Sr so du zdr fin žel pTt Črnomelj 11. cesti. Mešan gozd daje drva za dom. V tej turški dobi je grad prešel v last rodbine pl. Skozi vas drži ban. Sr so du zdr fin žel pTt Črnomelj 8. direktor etnografskega muzeja v Ljubljani.Prebivalstvo se bavi s kmetijstvom in pozimi tke domače platno. so ga podedovali grofje Apfaltrerni. preko katerih hodi adlešičko prebivalstvo v Karlovec na sejme. minister.9 km. 62*10*10*0*0.5 km. Pozimi tko domače platno in na Jurjevo sprovajajo »zelenega Jurja«. etnograf in politik. cerkev Sv. Pozimi tko domače platno in na Jurjevo sprovajajo »zelenega Jurja«. Čebelar goji čebele v koših. š v kraju. je še ohranjena. Tedaj je bil grad utrjen in obzidan. ki je grad kupila okoli 1900. Pod kapelo je graščinska grobnica. Vida. od slov. Za prodajo nabirajo užitne . Vinograde ima na Plešivici. ki hrani vodo za čas suše. Okrog je polje. zato je začel grad razpadati. imena Vučko. Prebivalstvo se bavi s kmetijstvom. Prebivalstvo si pomaga z nabiranjem in prodajo užitnih gobanov. Nm ca 220 m. Nm ca 180 m. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom. žand o š župnija Adlešiči 1 km. ker je Grabrijanov predhodnik služil v papeževi telesni straži. ilovnato in. imenovani Rim. V turški dobi je veljal za glavno obrambno trdnjavo pri vhodu v Belo Krajino. Prvič se omenja 1539 kot last Lenkovičev iz Like. Iz tega rodu je najznamenitejši Erazem.

je dohod mogoč tudi z avtom. ki teče mimo vasi.2 km in Karlovec 19 km. 125*20*17*3*0. 2 odd. Ne daleč od Tribuč se v vrtači ob ban. Naselje stoji na vrhu kamenitega hriba. cerkev Sv. smreka. Sr so du zdr fin Črnomelj 20. Žuniči imajo ime od priimka Žunič. porušenega pred okrog 300 leti. Milič selo. Nm ca 280 m. na z. Vinograde ima na Plešivic. Bil je last pl. Po steljnikih rasto v veliki množini gobani. Prebivalstvo se bavi s kmetijstvom. stol. . in Pavunovič selo. ob Šikonijskem selu pa tudi vinogradi. Vinograde ima na bližnji. jajca. jajca in druge pridelke prodajo v Karlovec. 200. sprovajajo »zelenega Jurja«. žand o Adlešiči 8 km. strani Sel se dviga razgledna Plešivica (366 m). breza) krije domače potrebe in daje les tudi za prodajo. Podr. 93*16*16*0*1. Gas. Vrhovci imajo svoj »zdenec». 1400. Od 1 km oddaljene ban. ki je le pol kilometra oddaljen od Vrhovcev. žand o župnija Adlešiči 6 km. posest. čebelarstvo je malenkostno in primitivno. Naselje stoji na terasi nad Kolpo. PRK. Sela. Od Vrbovcev proti Preloki se imenujejo Sobatovci ali Marindol. 259*97*80*17*0.81. Prebivalstvo se bavi s kmetijstvom. sestoji iz treh med seboj prilično oddaljenih naselij. Cerkev so sezidali na mestu prejšnje prvotne kapelice. V poletni suši je Kolpa tako plitva. ceste. žand o š župnija Adlešiči 2 km. žel Črnomelj 20.5 km. Domače platno izdelujejo tudi za prodajo. preko katere se od mlina. š v kraju ust. suha struga. Nekdaj po tej strugi se odtekajoča voda je po skraševanju izginila v podzemni tok. Ob povodnji se dvigne iz jame in se razlije proti ban. Od ban. Pod Žuniče spada tudi zaselek Vukobrati. Kraška jama tu še ni raziskana. Hrastov in bukov gozd krije domače potrebe in daje les tudi za prodaj. Sol. Pozimi tko domače platno.Tu še tko domače platno in ob svojem času. Površina 652. hiš 241. Sr so du zdr fin žel pTt Črnomelj 14 km. stoje na hribu in v rebri ter se dele v Velika in Mala Sela.5 km. Mešan gozd (hrast. PJS. Tribuce. gozdov 110. ki spada v savsko banovino pod občino Netretič. Med Dolenjskim selom in Vlaščanskim sefom se vleče v vijugi ozka. 251. Razpostavljena je na gričih. trav. Kolpa na vzhodnem vznožju teče v kanjonu.7 km. Od 2 km oddaljene ban. Pozimi tko domače platno. ki ima tri hiše. žand o š župnija Adlešiči 2 km. in paš. V Vukobratih pravijo še sedaj Barjakovičevi biši vulgo Vukobrat — kakor so imenovali prvega naselnika.74 ha: njiv in vrtov 259. ki se da zasledovati mimo Desinca prav do Lahinje. Pod Seli se nahaja studenec Vodenica. razgledni Preloki (302). ženske še nosijo narodno nošo in imajo še mnogo starih običajev. ki ima ca 25 hiš.gobane. Perutnino. 1896. V okolici Sel se nahajajo še neraziskane kraške jame. Pod Vrhovci na zapadni strani se cepi ban. pa Izgornik (391 m). ki ima osem gospodarjev. Dolenjsko selo. Vlaščansko selo in Golek. najemnikov 0. Žuničev. ki so bili baje iz Ogrske. Za zadnjima dvema gozdnatima vrhovoma se razprostira večji del posekano prostrano Veliko Bukovje. ostalo 31. Črnomelj. Na sz. Sr so du zdr fin žel pTt Črnomelj 6. Mešan gozd krije domače potrebe in daje tudi nekaj lesa za prodajo. po Kr. Pod vasjo teče Kolpa. ki ima ca 20 hiš. Nm 202 m. Nm ca 205 m. med katerimi so po vrtačah in bregovih njive in travniki. Mešan gozd krije domače potrebe. Dva posestnika gojita čebelarstvo še v koših. Nm ca 265 m. Žuniči. Več posestnikov (10) goji čebele primitivno v koših. ceste je dohod mogoč z avtobusom. bukev. cesti. koč. Prebivalstvo se bavi s kmetijstvom. 72*10*10*0*0. Sr so du zdr fin žel pTt Črnomelj 14. ceste je dohod mogoč z avtom. katere prebivalstvo pridno nabira za prodajo. Vas je sestavljena iz več malih naselij. kjer požirajo vodo rupe. cesti proti Bednju nahaja znamenita Hajdučka jama. Marindolski svet je precej pust in zelo razgiban z vrtačami. ki se kot studenec Rian pojavi v globini pod Vlaščanskim selom. Narodna noša se še ni opustila. ki stoji nekoliko niže na skalnati terasi na vzhodni strani ca 100 m oddaljen od Žuničev. Prebivalstvo se bavi s kmetijstvom. cesta na Preloko in na pravoslavni Marindol. pT Vinica 11 km. Sr so du žand zdr fin žel o pTt š župnija v kraju. mesto 1400*241*200*41*0. Skoro tik Kolpe takoj pod Žunici so še vidne razvaline gradu.2 km. sadje prodaja Kmetijski družbi v Ljubljano. ki je imela letnico 1654. 41. oder.iz 2. da je mogoče preko Kolpe z vozom in peš. Perutnino. Vrhovci. vrši stalen prevoz s čolnom na Hrvaško Prilišče. gozdnata Lipovica (330 m). ki se v smeri od Črnomlja proti Pribincem imenujejo Sikonijsko selo.82. V hribu severozapadno od Žuničev se nahaja premog kar vrh zemlje.11. se oblačijo v narodno nošo ter se drže še mnogih starih obicajev. š župnija Preloka 2. Janeza Krstnika s pokopališčem. Občina Črnomelj mesto Preb. V kraju so odkrili rimsko grobišče . Marindol. JZ.

h gradu Pobrežju (12 km).. Skratka Črnomelj je in ostane geografsko in gospodarsko središče Bele Krajine. d. v Mitrov tempelj na Rožancu. v prejšnjih stoletjih obzidanem pomolu. juU. . Dobličice. Les hrastov. Kino. In tako je prvotni Črnomelj dobil predmestja: Pred mostom. ki se bavi še s poljedelstvom.Sedež sreskega načelstva z oddelki: sanitetni. s katero je cesar Rudolf Habsburški zastavil trg Črnomelj z mehovskim gradom Goriškemu grofu Albertu za 600 mark. bukov in smrekov se izvaža v hlodih. na kopni strani pomola. Mesto ima elektrarno in vodovod. sadjarstvom. Srednjeveška naselbina se je začela razvijati okoli Starega gradu Črnomeljskih gospodov.. Južno od mesta so naslibogate gomile s številnimi izkopinami: zapestnice. jih je s kmetijo se baveči meščan moral postaviti zunaj utrdbe. Gosp. ki so zbite z železnimi kljukami. komaj prostora za strnjene enonadstropne stanovanjske hiše in za trgovsko in uradno poslovanje. zašč. Kolo J. V Črnomelj vozi tudi gozdna železnica iz daljnih Auerspergovih kočevskih gozdov. ravni medrečni pomol. SK »Belokrajina«. dalje v Italijo. Poleg trga so zavzeli največ razpoložljivega prostora grad.. Kraj. umetni mlin na valjčke in druige manjše industrijske obrti. Šola ust. Ker v utrjenem pomolu ni bilo prostora za gospodarska poslopja. strme ulice. železniških pragih. je najprimernejše belokranjsko izhodišče za izlete h Kolpi. Zemlja je ilovnata. igle in dr. V rimski dobi je bila v Črnomlju večja rimska naselbina ali vsaj vojaška postojanka. Združenje trgovcev. meščani. Obča obrt. da je nudil ugodno koncentrično lego za daljno okolico in proinet ter da je mudil primerno tržišče kmetski okolici. V mestu se nahaja poleg uradništva. Skupno združenje obrtnikov. RK. v Poljane (17 km). v Hajdučko jamo pri Tribučah. Že po naravi utrjena vas je bila kmalu povzdignjena v trg in se kot taka prvič omenja 1277 v listini. Kolnik in Grič. vodijo navzdol k prehodu preko Dobličice le kratke. 12 odd. PCD. Jedro mesta je omejeno le na tesni. s skopanim. Mesto ima poleg pritličnih in mnogoštevilnih enonadstropnih hiš tudi že nekaj dvonadstropnih. elektrarna in vodovod. vino v Ljubljano in Kočevje. ali v Marindol (15 km). ca 3 ure hoda). Odkrito staroslovensko grobišče z žarami dokazuje zgodnjo slovensko kolonizacijo. Gas. na mestu. Obrha. PSPD. podobe bogov. je Črnomelj izredno prijetno kopališče. V mestu je sedež »Premogokopne družbe Bela Krajina. zivinorejo. kjer se strugi obeh rek zelo približata. Tesni pomol. perutnina in gobe v Ljubljano.. obrtnikov in delavcev tudi nekaj prebivalstva. srednje rodovitnosti. Trg je bil povzdignjen 1407 v mesto — sigurno radi turške . pev. pred nekdanjimi gornjimi vrati. radi kopališča in vedrega vodnega športa v topli Lahinji. mogle razviti le še dve sporedni ulici. milega a zdravega podnebja. sedaj zasutim jarkom. a meščani so dobili na tesnem. Križ (597 m. odkopali so nagrobne rimske spomenike z napisi in podobami. Mesto je imelo že od nekdaj iste pravice in svoboščine koit sosednja Metlika. tečaj. posvečen bogu Jupitru. Skednje. Čebele goje čebelarji v Žnidaršičih. vinogradništvom. k izvirom Krupe. Važnejši mestni privilegiji so bili: lastna mestna uprava in sodstvo. Davcna in katastrska uprava. Strel. Sresko sodišče. ca 2 nri hoda).po bregovitem terenu ob cestah proti kolodvoru. Ker so bregovi k rekama strmo odrezani. drvih in drugih izdelkih v razne kraje v Jugoslaviji. Tako so nastale pred prvotnim mestom pristave in končno predmestja. Lahinje. komenda in cerkev. Društva: SKJ. PCMD. na Mirno goro (1048 m. pravica do letnih sejmov. je človek za prvotni Črnomelj izbral zato. podoba Apolona s Soncem in Luno in keltske matrone. na katerem so se poleg glavne tržne ulice s trikotnim trgom. sok. Znamenit je votivni rimski spomenik. dece. svinje se od tu izvažajo v Ljubljano in Sušak. vojaki in vitezi so bili od 1407 prosti davka. nad. PSVD. Krštine. da je bil kraj čim bolj zavarovan in utrjen proti sovražnikom (Turkom). šola. Lovski revir nudi zajce in lisice. To prometno oviro pa je v novejši dobi odstranil visoko obokani železobetonski most preko imenovane reke. v podzemsko Jelenovo jamo med Pavičiči in Mlako. Sadje. živina. svinjerejo in perutninarstvom.ed 1800. Spanijo in druge države. .5 km). Ima tri parne žage.nevarnosti. napeljan iz Blatnika. na Hrvaško Bosiljevo 24. Ribarska zadruga porabi rihe (ščuke in klene) doma. spremenjen v otok. in mestna godba.s. Preloko (22 km). Vinico (18 km). v Gradanji skedenj pri Miklarjih. je dobil Črnomelj brezskrben pogled v bodočnost. Podturnskega potoka.. ki je bil na kopni strani. ki tvorijo sedaj krepko razvijajoče se mesto. Prosv. pi. Nm 156 m. Nerajčice. PRK. PJS. V mestu se stekajo ceste z vseh strani Bele Krajine.. d. industrije. V tem rimskem mestu je obstajala kopel: v vodi je še viden tlak iz kamepitih plošč. deskah. Kot trg — last modruškega grofa Štefana — se še omenja 1377. na tesnem okljuku združenih rek Dobličice in Lahinje. Radi svoje zanimive okolice. Številne gomile ob cesti iz Kočevja v Črnomelj pričajo o predzgodovinski obljudenosti iteh krajev. Odkar se je po svetovni vojni začela v Črnomlju razvijati industrija in se je otvoril premogovnik v 3 km oddaljeni Kanižarici. Prvič se omenja kraj v zgodovini šele 1228. veterinarski in prosvetni. na sv. druž. Mesto stoji v tesnem okljuku reke Lahinje in Dobličice ter v obliki pahljače .

oktobra je bila francoska garnizija že nastanjena v Črnomlju. Prvi župnik je bil Ivan. last gospodov Črnomeljskih — ene najstarejših skih plemenitaškin rodbin. oktobra 1228 oglejski patriarh Bertold na prošnjo svoje svakinje. V protestantski dobi je bil Črnomelj luteranska cerkvena občina s poluteranjeno prejšnjo mestno šolo. kateremu jo je 1300 oglejski patriarh tudi inkorporiral. oktobra 1809 Francozi sicer začasno umaknili v Gradac. Adlešičev in delov župnije Planine. Pomirjevalno vlogo med kmeti in Francozi je vršil črmošnjiški župnik. Semiča. . je bil lastnik gradu in posestev knez Nikolaj Frankopanski. ko so Turki celo okolico izropali in požgali. stol. 1575. Od njih je 1374 prešla na Habsburžane in mesto je postalo deželnoknežje. Splošnemu dolenjskemu uporu proti Francozom so se pridružili tudi kmetje iz okolice Črnomlja. Župnijo je ustanovil 18. Radovice. Grad je bil do 16. L. Nemški viteški red se je naselil v Črnomlju 1260 do 1268. Matevž Zaharija pl. Gradiček nemških vitezov. 1655. ki ga je dobila Kostanjevica med 1295—1307. pomikala skozi Črnomelj in ga izropala. stol. ki je po požaru okoli 1655 že popolnoma onemoglo. ki je razsajala v mestu. a 15. L. Črnomeljski meščani so se krčevito držali nove vere do začetka 17.. Podzemlja. Kot mesto je dobilo močno obzidje. 1720—1724. Mesto je od tedaj veliko trpelo od Uskokov in hajdukov — dokler jih ni okoli srede 19. Pokopališče s cerkvijo Matere božje. postavljena 1855 na koncu suhega mostu v Črnomlju. Še danes je inkorporirana knjižniškemu redu. kjer stoji sedanji Stoničev dvor. podaril prafaro nemškemu viteškemu redu. ki so bili lastniki črnomeljske graščine. V novo ustanovlieni Iliriji je bil Črnomelj sedež kantona novomeškega distrikta. okoli 1280 je postalo last Goriških grofov. Jurij Juričič p574—1578). ki je stal še pred sto leti na hribčku nad Črnomljem obenem z veliko viteško pristavo. 1510. Posebno hud napad je bil 1411. Po bitki med kmeti in novomeško francosko posadko za komendskim hribom ob »stari cesti«. Mesto je imelo civilne in vojaške predikante. Na kolero. od 1848 pa za državne urade. Gregor Sitarič (konec 16. 1647. Od žive trgovine so meščani obogateli. Martin Gorgič (1569—1574). Nove orgle je napravil Goršič iz Ljubljane. ki so bili 1905 obokani. so pospešila še vojaška krdela. 1615. so odstranili stare orgle in jih prodali v Prilešce na Hrvaško. so se 12. Tomo Jagonič (1578). Obzidje je imelo dvojna vrata: zgornja na kopnem delu pomola in spodnja pri vodi. Propadanje mesta. ki so se v 17. Kot važna obmejna strategična postojanka je bila polna vojaštva in brambovcev. kar priča nad pročelno steno poslopja vzidana spominska plošča. taiko da je mesto stalo kot na otoku. stol. Prvotna cerkev sv. Pozneje so zgradili v bližini tega gradu nov grad. ki izločile iz teh starih fara: Dragatuša. Prvič so Turki napadli mesto že 9. ki so se sem preselili iz Krnske graščine. zatrla avstrijska vlada. Zato pa je tembolj trpela črnomeljska okolica. Kuga je morila v mestu v letih 1348. Na episteljski strani velikega oltarja je vzidan kamnit spomenik z ladijskim napisom. je bil Črnomelj določen za zbirališče dolenjskih čet za obrambo proti Turkom. za katerimi so prišli tudi trgovci. Danes pa ohranjeni grad last hotelirja Laknerja. je koroški vojvoda Ulrik III. L. Črnomelska prafara in veležupnija je mati 13 sedanjih župnij: ke. je prenehala tudi trgovina. sedež oskrbnika komend. Anton Neapolitan (do 1582). Črnomeljski grad je sezidal 1165 Oton Kraški (Karstberg) na mestu. Semič. 1529. stol.(V Valvasorjevi dobi je imelo mesto 7 sejmov na leto.Leta 1882. škof. postavljen enemu izmed grofov Palmburgov. Za mesto je veljalo isto mestno pravo. V cerkvi so trije baročni oltarji. L. stoletja. stol. je danes v razvalinah. 1646. Vinice in župnij. V Valvasorjevi dobi je gospodarila na gradu rodbina Schweiger. Z odhodom obmejnih čet iz Črnomlja v novo bojno črto. Palmburg ima v cerkvi vzidano nagrobno ploščo z naipisom in letnico smrti (1634).). Župnija sv. PreSuhora. Sinjega vrha. spominja kapelica. Na evangeljski strani oltarja je nagrobna plošča iz 1689. čebelar Jonke. ki so ga prizidali v začetku 19. ki je stekla skozi Črnomelj 1914.) Mesto je imelo iste gospodarje kakor črnomeljski grad: v začetku gospode Črnomeljske. so uporabljali za šolo. poznejši vicedom in dvorni kaplan. 1691. Radi naravnih in umetnih utrdb Turki mesta samega niso mogli nikdar zavzeti. Slavolok svetišča polkrožen. Starega trga. posestev. Gospodarska pridobitev za mesto je železnica. je protireformacijska komisija klicala v Ljubljano le še 4 meščane na zagovor. od katerih so znamenitejši: Ivan Schweiger (1562—1569). istrske mejne grofice Sofije Višnjegorske. Blagostanje mesta je začelo opadati z zgraditvijo Karlovca med 1570—1580 in z ustanovitvijo Vojne Krajine. oktobra 1408. L. Razvili so ravno tako živo obrt. ki je bilo obdano s prekopom.) 1600 duš. 1268. si je zgradil na glavnem trgu še danes ohranjeno komendsko poslopje. Palmburg. Kljub turškim napadom je doba od 1407—1570 zlata doba mesta Črnomlja. ki je še danes ohranjen. ljublj. stol. Petra je še iz 13. za njim rodbina pl. Petra v Črnomlju (dek. in 18. Del komende.

paš.6 km. 1914 v Novem mestu kot pred. pravnik. planinska Lahinja ter priimki kot Šterk. Sr so du žand zdr fin o pTt župnija Črnomelj 10 km. u. V času nove kužne epidemije so 1646 sezidali današnjo cerkev tako. u.75. podlistkar. Jarc Miran. Mihaela nadangela. 3357. 1927 v Ptuju kot učitelj risanja. dramatik in prevajalec. Carniolo.3 km oddaljeno od ban. Občina Črnomelj okolica sedež Loka Preb. sicer gozd. Sebastijana v mestnem logu. 0. 293*58*41*17*0. sicer so okrog kameniti. Hervat itd. Čudno selo. ocenjevalec. Ne omenja se niti 1770. Desić. Jeršinovic Anton. u. 56*11*10*1*0. Nm 193 m. Od 0. ima Čudno selo svoj studenec. Okrog cerkve so pokopavali za kugo umrle. so cerkev prenovili. cerkev sv. vinogradov 355. Tudi po ustnem izročilu je vas ena najmlajših naselbin v župniji. Sr so du žand zdr fin o pTt župnija Črnomelj 5 km. v Ljubljani. Od Bistrice je lahek dostop in lep izlet na Sv. ceste II. ravnatelj. Bistrica. ceste II. zgod. ostalo 201. 63*12*9*3*0. Agnič. Fugina. ki je obdan z gozdom. Ladja ima strmo streho in čelni stolpič s četverokotnim tlorisom. Vinograde ima na Dobliški gori in Mavrlenu.6 km oddaljene ban. drugod pa Slovenci dobili neznatno primes Uskokov.64. Prvotna kapelica je bila zgrajena 1510. 1904. 1805. v Bistrici in Mavrlenu Kočevarji anica Slovencev in bavarsko koroških Nemcev). Bukov gozd krije domače potrebe in daje tudi drva za prodaj v Črnomelj. Hrvatov. Juršinič. Na zapadni strani Bistrice se nahajata dva obzidana studenca. lit. Tedaj so odstranili tudi stari oltar in ga nadomestili z novim. Naselje stoji na vrtačastem gričku. L. Prebivalstvo je mešano s Kočevarji in se bavi s kmetijistvom. ki je bilo zidano ima dve manjši Metzingerjevi sliki. 4358. L. Prebivalstvo se bavi s kmetijstvom. koč 206. od katerih je omeniti Petrovsko polje. reda. Butala. 1885. Slikar. Musič. Vseh sodob. ribolov v Lahinji in Dobličici pa ščuke in klene. Vidoš. Narodno nošo. pisec kulturno zgodov. lovsko terminologijo. Vidoši. 1881. žel . Dobliče. pesnik. 407. Prebivalstvo ni enotnega porekla in sicer v bivši plauinski občini. Podr. Površina 9035.ven razgled po Beli Krajini in daleč po Hrvatski. Podr. Kot folklorist spisal 2 monografiji o Beli Krajini . Cerkev se prvič omenja 1526. zajce in lisice. hiš 594. je dohod mogoč tudi z avtom. nizki kraški svet s plitvimi vrtačami in polji. figuralik. cerkev sv. Naselje stoji na gričku. ki ga je napravil Konrad Skaza iz Tirolske. okr. 1881. Prenovljena je bila 1895. 1925 v Celju kot gimn. 70*12*9*3*0. učitelj ljublj. ko se še ne omenja v kočevskem urbarju. 1487. Vas je nastala po 1574. preko katere je često mogoč pešprehod po suhem jezu k Zagarjem. na kar spominjajo imena naselij kot Desnič (od Desa priimek Desić). 1891. pisatelj Dr. ki je nižji od ladje. Po pripovedki se je prebivalstvo tu naselilo na begu pred roparji. Mazi Vilko. na katerih so naselja bivše nske občine. tkalstvo so že opustili. posest. Lokar Janko. žel Črnomelj 10. Prebilič. trav. sotrud. kolo. Jankovič. reda. o prosveti. Pisal liter. Tu rojen Gerdešič Josip 1834. LZ.16 ha: njiv in vrtov 1406. Naselje ima na steljnikih dober studenec »Bezgovko«:. Ena predstavlja Sveto Barbaro. L. je bila cerkev inkorporirana mestni župniji. gluhonemnice. direktor klas. Ilovnata zemlja je srednje rodovitna. člankov o Beli Krajini. Duha v mestu je zelo stara. Sr so du žand zdr fin žel o pTt s župnija Črnomelj 4. Malešič Matija. 12. ki prehajajo na jugozapadni strani Bistrice v bukov gozd. novelist. 1876.33. Prebivalstvo se bavi s kmetijstvom. Desinc. Ob Lahinji. reda. ko je kuga morila v mestu. Nm 445 m. Župnišče. gimn. Pavičič.44. Naselje stoji na malo nagnjenem kamenitem terenu. — V Črnomlju rojeni: Jakhel Rudolf. tik ob pobočju pod Toplim vrhom.5 km. cerkev sv. s katerega se nudi di. da tvori prvotna kapela svetiče. kot ljubitelj glasbe koncertni poročevalec. pisal čl. portretist. klasikom. z brinjem in grmovjem porastli steljniki. krajinar. Na zapadni strani naselja so njive. Ima s tremi stranicami zaključen kor. ob ban. Križ (597 m).5 km. sedaj odvetnik v Dubrovniku. ki pelje od Črnomlja v Griblje. Mešan gozd krije domače potrebe. najem. zelenega Jurja. sodišča. š Mavrlen 2 km. na drugi pa je naslikan sv. Dr. Mešan gozd krije domače potrebe. Pavičiči. cesti I. Prebivalstvo je kmetsko z majhnimi posestvi. Nm 180 m. Stanić. Matkovič. literarnih revij kot lir. Jožef. Lov nudi zlasti srne. od katere je dohod mogoč tudi z avtom. gozdov 2713. Okrog naselja je polje. Priredil komentarje k latin. Jelševniško in Dobličemejsko polje. Sr so du žand zdr fin žel o pTt š župnija Črnomelj 3. zgod. kot urednik »Lovca« sestavil slov. razprave za DS. Malnerič Martin. pridobil si je obilo zaslug za slovensko uradovanje. Občina obsega poleg hribovja jugovzhodnih odrastkov Roga. 1900. je bil ustanovljen beneficij za vzdrževanje stalnega duhovnika.Podr. 1888.

Dolenja Paka. Kostanj in razno sadje prodajajo v Črnomelj in Ljubljano. 1886.Črnomelj 5. Svinje in vino prodajajo v Kočevje. kostanjev in smrekov gozd krije domače potrebe in daje les na prodaj razinim tvrdkam v Črnomelj. reda. Dobre pol ure nad Gričem. Premogokop je prevzela 1921 premogokopna združba Bela Krajina s sedežem v Ljubljani. . Sr s. žene tudi mlin. v Črnomelj in drugam. Kraška jama Grdanji skedenj. Nm l49m. Podr. in ciganski zaselek malo južneje od tod ob cesti proti Draga tušu.8 km oddaljene banovinske ceste I. š Dobliče 1 km. Sadje. Okrog naselja se širi vrtačasto polje z njivami in košenicami.8 km. da so si tu. Sr so du žand zdr fin žel o pTt župnija Črnomelj 3 km. ki v meandrih teče v Dobličico. Mimo. rodovitnem polju. Na Paki je nekaj tipično belokranjskih hiš. jama s stndencem. Od 0. Jelševnik. Kostanjev gozd daje drva in kolje za dom in prodajo. Nm 153 m. Pod Jelševnik spadata tudi vzhodno odtod stoječi zaselek Sneči vrh in j. od Jelševnika stoječi zaselek treh hiš Jergli. vulgo Vrtinu. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom. živinorejo. Pod Jelševnikom se proti Dobličaniki širi ravno. V zidu so vrata.2 km. š Talči vrh 2 km. Dobliče so znamenite po tem. reda. 106*16*2*4*3. cerkev sv. Nm 262 m.o dn žand zdr fin žel o pTt župnija Črnomelj 4. od katerih je eden že zunaj gozda ob cesti proti Dobličam. Poljedelstvo. fin Semič 5. živinorejo in poljedelstvom. Nm ca 210 m. Vas ima studenec in v bližini kraško podzemsko jamo. cerkev sv. Ta izvira iz dveh studencev pod Pako ter tuševskega studenca »Suhorne« in teče na zapadni strani Pake proti vzhodu v Dobličico. marveč sestoji iz dveh rudarskih zaselkov. je mogoč dohod od 1 km oddaljene banovinske ceste tudi z avtom. Od 0. Zaselek Kralji. 2 odd. nad katerim so lepi mavrlenski vinogradi. Podr. To mlado rudarsko in cigansko naselje leži na skoro ravnem svetu v gozdu ob ban. Sr so du žand zdr žel o pTt župnija Črnomelj 5. Nm 181 m. nad. Na vzhodni strani se proti železnici širi gozd. delili posest najprej poljansko in metliško gospostvo in nato še Turn pri Brezniku. ki tudi spadajo pod Dobliče. Gas. Tik pod Jelševnikom izvirajoči potoček. Sedanja cerkev je bila zgrajena 1824 tik prejšnje pogorele cerkve. Sr so du žand zdr fin žel o pTt župnija Črnomelj 7. na severozapadno stran vasi pa se razprostira vinorodna Dobliška gora z mnogimi zidanicami in zaselkom Vidoši. Nm 186 m. reda. ki izvira tik pri Anjelih —zaselku 4 hiš — ki spadajo pod Jernejo vas. drugi ob križišču cest pri rudniku ob opekarni. Tromeja je potekala v Doblicah samih pri Butali. a večji del peščena in humusna zemlja dobro rodi. poljedelstvom. Vas občestnega tipa stoji nekoliko v bregu pod kostanjevim gozdom. Sr so du žand zdr fin žel o pTt župnija Črnomelj 3. Nm 165 m. Prebivalstvo se bavi v glavnem z vinogradništvom.6 km. Grič. 113*22*17*5*0. cesti I. se prvič omenja 1526.5 km. Odtod se po slikovitem pobočju razprostirajo vinogradi preko Dobliške gore in Stražnjega vrha prav v Rodine. se nahaja podzem. reda mogoč dohod z avtom. Stoji na terasah nad kotlastim izvirom Dobličice.6 km. š Dobliče 2 km. Gorenja Paka. živinoreja in sadjarstvo. V pačkih steljnikih je podzem. 64*12*10*2*0. Na jugovzhodni strani je na griča po rebri tudi nekaj vinogradov. V Jelševnik. Prebivalstvo se bavi z vinogradništvom (belo in rdeče vino). na njegovi zapadno jugozapadni strani. š Dobliče 1 km.5 km. š Dobliče 3 km. Ciganske bajte (8) so lesene. Naselje ni kompaktno. š v kraju ust. Janeza Evang. Sr so du žand zdr fin žel o pTt župnija Črnomelj 6. Mešan gozd daje les v prodajo na žage v Črnomelj. 0. š Petrova vas 1 km. rodovitno polje. vinogradništvom in živinorejo. Kmet.6 kni oddaljena od ban. Jerneja vas. svinjerejo in sadjarstvom. gobe in jajca prodajajo največ v Ljubljano. vinogradništvo. Drva za dom in malenkost za prodajo. reda. Poljedelstvo. živinorejo in svinjerejo (bela požlahtnjena pasma). 65*9*8*1*0. Prebivalstvo se bavi z vinogradništvom. ceste I. vinogradštvo. cesta I. Naselje stoji na terasi nad Zajčkim potokom.8 km oddaljene banovinske ceste je po občinski cesti II. tečaj. Iz Jerneje vasi hodijo 4 na delo v rudnik na Kanižarici. na severozapadni strani teče Dobličica. 100*18*18*0*0. Gozd daje les za dom in prodajo. Čebele goje v 25 žnideršičih. Stoji na prijazneni gričku. živinoreja. Na vzhodno stran se širi preko Dobličice rodovitno polje. PJS. Mešan gozd daje les za dom in prodajo v Črnomelj. od katere je dohod mogoč z avtom. Iz Doblič hodi stalno 15 delavcev kopat premog v rudnlk na Kanižarico.6 km. Vas stoji na ravnem. sicer tudi s sadjarstvom. cesti I. Kanižarica. V kraju so že od 1879 kopali premog. Iz Jelševnika jih stalno hodi 5 delat v premogokop na Kanižarici. Skozi naselje vodi v serpentinah ban. Deloma ilovnata. Vida muč. ki se imenuje v listini že 1300 kot Ossewnik. Pozneje so obrat omejili in 1884 tudi delno opustili. za katere so značilna z zidom zaprta dvorišča. sadjarstvom. Bukov. reda je mogoč dohod tudi z avtom. 52*9*8*1*0. Vas leži na vzbožju pobočja Dobliške gore ob ban. Čebelarstvo v žnidaršičih. poljedelstvom.

Od 2 km oddaljene ban. zidani ter nato eden čez Lahinjo. 83*16*12*4*0. ki daje malo pepela in 4800 kalorij. Štirje vaščani hodijo na delo v premogovnik v bližnjo Kanižarico. vinogradništvom v Rodinah. Vrtanje je pokazalo odkopavanja vredne sloje. Na desnem bregu Lahinje v Loki je črnomeljski »Rdeči križ« zgradil lepo .1 km. Na vzhodno in severno stran je svet precej nagnjen v bukove gozdove. Sr so du žand zdr o pTt Črnomelj 14.1 km. žel Črnomelj 1. Precej strmo pada tudi v uvalo na zapadno stran.5 km. s sedežem v Črnomlju. imenuje danes v Kaščah. stoletja sezidal tu dvorec Okljuko. je premogovnik prešel pod last šentjanškega premogovnika družbe And. V pomolu med obema rekama pa je Črnomelj. Pozneje je postal lastnik dvorca nemski viteški red. drv. ki ga je uporabljal za žitnico. L. š župnija Planina 1 km. prodajo drv in suhe robe. cesti I. Vinograde imajo v okolici postaje Semič. Obrat se je opremil z električno centralo ter z vsemi potrebnimi tehničnimi pripomočki in strokovnim vodstvom ter v razvoju krepko napreduje. Poleti cigani svoje bajte popolnoma opuste in nomadizirajo po Beli Krajini. Pričetek rudnika datira že v 1854. 29*6*5*1*0. »Gadine« imenovana. druga cesta pa drži preko mostu čez Lahinjo v Adlešiče. žel Črnomelj 1 km. cerkev sv. ki je v začetku 17. Iz Črnomlja vodita v Loko čez Dobličico dva mosta in sicer 1 visoki železobetonski in drugi nizki. prodajo lesene robe. druga žila pa se pri »Rasuljah« izliva v Lahinjo. Ima svoj studenec. Temelji dvorca Okljuke so danes še komaj vidni. Vas stoji na ravni terasi ob desnem bregu Dobličice ob ban. ki je delo ustavila. reda. ceste je dohod mogoč tudi z avtom. Naselje ima studenec in tik glavnega zaselka teče počasno Dobličica. Prebivalstvo se preživlja z živinorejo. Stoji na kameniti terasi ob ban. Nm ca 625 m. Sr so du žand zdr fin o pTt Črnomelj 9. Dohod je mogoč z vozom. fin Semič 9 km. cesta proti Dragatušu in Vinici. svinjerejo. Kopljejo rjavi premog z bituminoznimi vložki. Sr so du žand zdr žel o pTt Črnomelj 9. na desnem bregu lete ter na obeh bregovih Lahinje.. 1.5 km.. Okrog so kamnite. reda v Planini. Peščena zemlja tu slabo rodi. Kočevje. Na južno dvigajočo se stran se razprostirajo slabe košenice. Bukov gozd daje drva za dom ter hlode im drva do 100 m3 letno na prodaj v Črnomelj. ki se pokaže spet kot Ločki zdenec. Loka. Od Črnomlja vodi mimo Lahinje v Rog gozdna železnica. Prebivalstvo se bavi z živinorejo. 2 km oddaljen od ban. kamnitem hribu. Premogovnik je v razvojnem stanju. 1930. fin Semič 6 km. reda. pri Kvasici v Stari trg. ker je od postaje Črnomelj oddaljen 3 km. Prebivalstvo se preživlja z živinorejo in prodajo drv. Sr so du žand zdr fin o pTt š župnija Črnomelj 1.3 km. Stoji na razglednem. ki ima tudi kapnike. Momentalna kapaciteta znaša 16 tisoč ton letno. Povprečno število delavcev rudarjev je v dobi krize 40. z grmovjem porasle košenice. ki izkazujejo ogromne množine premoga. Nm 156 m. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom. Na jugovzhodni in severovzhodni strani se širi prostran bukov gozd. 1920 je kupil premogovnik g. š župnija Planina 2 km. L. Po Valvasorjevem poročilu je postavil v sedanjem »komenskem Okljuku« ličen dvorec baron Janez Jakob Haller.5 km. živinorejo. Mešan gozd daje drva za dom in za prodaj v Črnomelj. š župnija Planina 2 km. Anton pušč. Sr so du žand zdr fin o pTt š župnija Črnomelj 0. ki je že 1922 likvidiral. Lahinja pri Sredgori. ki se v Kanižarici odcepi na Dobliče—Kočevje. Nm 666 m. Kleč. ceste II. Nm 156 m. vinogradništvom. Podr. ki se zaključuje pod Konjskim hribom.4 km. cesti II. Kanižarju (u. Skozi Loko drži ban. Zato se kraj. kjer je dvorec stal. Zemlja je peščena in slabo rodovitna. Lastništvo je prevzela rudarska družba Bela Krajina. žel Semič 5 km. Jakil d. vinogradništvom. Loka stoji ob sotočju Lahinje in Dobličice. Leži v podolžni uvali. Njiv je le malo v uvali in vrtačah. 346*52*38*14*0. Novotny iz Prage. Teren okrog Kleča je pripraven za smučanje. v katero ponikuje kočevski potoček. Bukov gozd krije domače potrebe in daje ca 300 m3 div in hlodov na prodaj. Novo vodstvo je poživilo delo ter izvrtalo 23 strojnih in 13 ročnih lukenj v globino 60 do 300 m. Pri vasi se nahaja par sto metrov dolga jama. Konjski hrib. Poleg nje je druga jama »Zupenca«. Okrog 1866 je prišel rudnik v last »Alpine Montan Gesellschafti. Dvorec je služil za letovišče. cesta na Griblje. 33*5*4*0*1. 1647). Bukov gozd krije domače potrebe in daje drva in hlode ca 100 m3 letno v Črnomelj na prodaj. d. Nm ca 510 m. 24*4*3*1*1. žel Semič 8. stoletja. pod imenom »Premogokopna družba Bela Krajina. V svrho lažje in hitrejše eksploatacije potrebuje premogovnik še železniško zvezo. Vas je dobila ime po Mihaelu.rudarske pa lesene in ometane. 1 uro odtod na zahodno jugozahodni strani se slikovito dviga razgledna in znana izletniška točka Mirna gora 1048 m). Cerkev je že stala v Valvasorjevi dobi — konec 17. ko je bil lastnik Ritter von Friedau. Svet se od Lahinje v Loki daleč proti Tribučam terasasto dviga. Prebivalstvo je po narodnosti mešano. od katere se nedaleč od Loke odcepi ban.

kakor tudi daleč po Hrvaškem. na jugovzhodnem pobočju Sv. Prebivalstvo je še sedaj mešano. jajca in užitne gobe prekupcem v Ljubljano. V drugi polovici 14. žel Sela pri Otovcu 0. Od banovinske ceste je mogoč dostop po obč. od katere se nudi lep razgled po vsej Beli Krajini. Mešan gozd krije dcttnače potrebe in daje tudi les na prodaj v Črnomelj. cerkev sv. Mavrlen je znan po svojih vinogradih. železnico Ljubljana—Karlovac ob robu kraškega polja. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom. Od poljskih pridelkov pridelajo največ krompirja. ki stoji na jugovzhodni strani železniskega viadukta. ki leži na ravnici ob ban. kateremu slede koruza in druge vrste žita. Kolonisti so krčili gozdove in kultivirali svet. sadjarstvom. Kraj je bil obljuden že v rimski dobi. vinogradništvom. Križ je znana belokranjska izletna in razgledna točka.kopališce z mnogimi kabinami in skakalno desko. 111*18*14*4*0. Skozi vas vodijo markacije na Mirno goro. PJS. Sr so du žand zdr fin o pTt župnija Črnomelj 7. Nm 508 m. Nm ca 208 m. Križa (597 m). Leži na vznožju hriba tik pod drž.2 km. Skozi vas drži ban.5km. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom. cesti I. sadjarstvom in vinogradništvom.4 km. cesta II. Les se izvaža v Črnomelj. cesto I. Cerkev se prvič omenja 1526. živinorejo in vinogradništvom. Dohod mogoč tudi z avtom. Sr so du žand zdr fin o pTt župnija Črnomelj 4. Prebivalstvo se bavi z vinogradništvom. 3 v tovarno v Črnomelj. Pod Miheljo vas spada tudi zaselek Strmec. 100 m oddaljene od ban. Sadje. 6*1*1*0*0. Sv. Na jogovzhodni strani odtod se nahaja podzemska jama Grdanji skeden). .6 km. žel Sela pri Otovcu 2 km. svinjerejo (bele požlahtnjene svinje). 78*17*4*13*0. reda z avtom. žel Sela pri Otovcu 3.5 km.5 km.5 km. Sr so du žand zdr fin o pTt župnija Črnomelj 4. Od 0. Pod Otovec spada tudi mali User. reda mogoč dohod z avtom. Otovec. v manjši meri tudi z drugimi kmetijskimi panogami. reda mogoč dohod z avtom.6 km. š v kraju ust. Sr so du žand zdr fin o pTt župnija Črnomelj 6. reda. smreka) daje potrebni les za dom in nekaj na prodaj v Črnomelj. ki je znan po nekdanjih roparjih. 78*18*7*ilO. ki se priključi na Dobliški gori na ban. Jerneja ap. 1 odd. Mešan gozd krije domače potrebe in daje les na prodaj v Črnomelj. 61*12*9*2*1. Vino (belo in rdeče) prodajajo v Črnomelj in drugam. Prebivalstvo je mešano s Kočevarji in se največ bavi z vinogradništvom. lončene cevi in napisne kamne. Skozi vas vodi markirana pot na Mirno goro (1048 m). živinorejo in poljedelstvom. Jajca in užitne gobe v Ljubljano. stol. deloma črna in dobro rodovitna. Lokve. Vas stoji na ravnem polju ob železnici. Pri Otovcu se nahaja podzemeljska jama in pod viaduktom studenec.5 km. reda. Leže na ravnem polju. na katerega je odtod lahek dostop. žel Črnomelj 8. Logar se ukvarja poleg svoje službe s posestvom in čebelarstvom v Žnidaršičih. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom. Mešan gozd daje drva za dom in les za prodajo v Črnomelj na žage. Močnejša. vodeči v smeri Črnomelj —Brezovica—Kočevje. Tu se nahaja tudi podzemska jama. Gas. š Talči vrh 2. vino v Črnomelj in razne kraje. Sadje prodajajo v Črnomelj in Ljubljano. Vas stoji v rebri med sadnim drevjem in vinogradi. ki se nahaja nad železnico. glavna nemška kolonizacija je bila izvršena v 16. š Talči vrh 2 km. cesti II. Mešan gozd (hrast. reda. Od Miklarjev drži bližujica preko Mrzlih dolov v poljansko Podgoro. Ta vinogradniška vas stoji na terasah. Mleko in jajca prodajajo v Črnomelj. Pod Naklo spada zaselek Stalcerji.3 km.5 km. Deloma ilovnata zemIja dobro rodi. Miklarji se imenuje ena logarska hiša z gospodarskimi poslopji in posestvom. Znan je kraj tudi po narodnostnih bojih med Slovenci in nemškim Schulvereinom. sadje v Ljubljano in Črnomelj. Sr so du žand zdr fin o pTt župnija Črnomelj 6. Mavrlen. ki teče na južni strani Otovca po znanem visokem viaduktu. Nm 481 m. stoIetja (med 1348 do 1363) je ondotni zemljiški gospod Oton grof Ortenburški koloniziral nemške doseljence bavarskega pokolenja med tedaj redko naseljene Slovence. š Mavrlen 5 km. živinorejo in praiučerejo (bela požlahtnjena pasma). Nm ca 376 m. Vas ima vodovod.5 km. Mešan gozd daje les za prodajo in za dom. sadjarstvom.3 km. pod katerim se širi lepo polje. ceste I. živinorejo in svinjerejo. Mihelja vas. Odkrili so velike obokane rimske toplice.5 km oddaljene ban. Nm 175 m. jajca in užitne gobe prodajajo v Ljubljano. Sr so du žand zdr fin žel o pTt župnija Črnomelj 12. Miklarje. Zemlja je ilovnata in kamenita ter srednje rodovitna. Podr. š Talči vrh 0. reda. cesti I. V bližini se nahaja podzemeljska jama s studencem. Nm 183 m. Zemlja je deloma ilovnata. žel Sela pri Otovcu 2. govedorejo. vinogradništvom (belo in rdeče vino). Naklo. Mešan gozd daje les za dom in prodajo. Lokve unajo vodovod iz Blatnika. 1882. ki se ob velikem deževju periodično poplavlja. ceste je po obč. ceste Črnomelj—Kot je po občinski cesti I. Od 3 km oddaljene ban. š Petrova vas 1. 3 hodijo delat v premogokop v Kanižarico. sadjarstvom. 57*10*9*1*0. ki dajejo veči del rdeče vino.

Gas. hlode in drugo na prodaj preko postaje Semič in Črnomelj. sadjarstvom. 131*33*24*8*4. Petrovsko polje se iz rupe pod Miheljo vasjo periodicno poplavlja.) ima 396 dnš. drv. Od 1 km oddaljene ban. Nm 737 m. Peščena zemlja tu ne rodi dobro. Prebivalstvo sc preživlja z živinorejo. hlodov in drv za izvoz preko postaje Semič. vinogradništvom (belo in rdeče vino). črmošnjiške in koprivniške župnije. Naselje stoji na severnem robu inajhnega polja v kotlu. Ne daleč od Ponikev se na Jugozahodni strani proti Golofoinjeku nahaja prepad in nato gozdna železnica s par drvarskimi kočami. PSPD. ki leži na zapadni strani Mirne gore (1048 m). Podr. Semič. Deloma ilovnata zemlja dobro rodi. Nekatere poljske pridelke morajo dokupovati. les v Črnomelj. Pridelujejo belo in rdece vino. Mešan gozd (bukev. Črnomelj in drugam. škof. 143*7*5*36*0.. fin Semič 8 km. poscbno z zvonika cerkve sv. 1887. poljedeljstvom. vino in prašiče v . smreka. ki se tu nahajajo. živinorejo (domača svetlosiva in m.6.5 km. reda je dohod mogoč z avtom. Siromašno prebivalstvo se preživlja večji del z vinogradništvom. Lokalija je bila 1875 povzdignjena v samostojno župnijo. Sr so du žand zdr o pTt Črnomelj 11. 32*8*7*1*0. Sr so du žand zdr o pTt Črnomelj 14.Petrova vas. Ponikve. 1866. Planina. Kraj je znan po narodnostnih bojili med . smreka. vendar pridelajo zelja toliko. ki je 7 let zaporedoma padala. Na severovzhodni strani planine začno od banovinske ceste preko Skrilja markacije na razpadli Pogorelec in : razvaljene Gače proti Črmošnjicam. Vas leži na vznožju hriba tik pod železnico Ljubljana—Karlovec. Zraven cerkve je razvalina starega župnišča iz 1790. ceste I. Od Mirne gore v Črnomelj je 14 km. vsaka po 3 postelje in skupno ležišče.1 km. Podr.. kamnita in plitva. š župnija Planina 4km. Cerkev je zato imela že 1746 svojega kurata. Mešan gozd (bukev. zaI tem koruze. Gosp. da odvrnejo točo. Frančiška Ksaverija na Mirni gori so zgradili v 17. repe. Od 4km oddaljene ban. cerkev sv. župnija Planina (dek. Janeza Krstnika se prvič omenja 1526. To vinogradniško naselje je razpostavljeno na terasi in po rebri med vinogradi. Odtod hodijo 3 delavci stalno na delo v Črnomelj. se nudi diven razgled po Beli Krajini. V Petrovo vas spada tudi del nad železnico se nahajajočega Strmca. gozdne železnice in Golobinjka v Kopprivnik. Od poljskih pridelkov pridelajo največ krompirja. Nekaj vinogradov ima v Gorenjcih pri semiškem kolodvoru in v Rodinah. Frančiška. Nm 333 m. Z Mirne gore. Naselje ima ime po ponikvah. Radi premajhnih dohodkov župnije nima od 1934 stalnega duhovnika. Pogorelec in Gače imata vsak svoj. jelka) daje potrebni les za dom ter drva. stol. cesti II. Kuracija je bila ustanovljena 1737. Vrh (1048 m) Mirne gore je porasel z bukovim gozdom. Prašiče prodajajo mesarjem v Semič. Večji del kotla je v košenicah. Planina ima vodovod in studenec. Bila je posebno obiskovana od Hrvatov in Belokranjcev. Župna cerkev sv. Sadje in . v Semič 9 km. š župnija v kraju. Prebivalstvo se preživlja največ s prodajo lesa in vina. jelka) krije domače potrebe in daje 1000 m3 tesanega lesa. dalje preko Kolpe v Hrvaško na Karlovec in proti severu na Kamniške planine. fin Semič 13 km. Po občinski cesti I. stolp v spomin na nekdanje naselje. V cerkvi je znamenita slika iz 1743. Zeinlja je ilovnata in kamenita. Mešan gozd daje potrebni les za dom in prodajo.8 km. reda je dohod mogoč z vozom. pšenice.5 km. ljublj. tečaj PJS. Nm 819 m. O nekdanjem tlačanskem naselju na Mirni gori ni več sledu. Sr so du žand zdr fin o pTt župnija Črnomelj. do katere je od tu po markirani poti le % ure hoda. EIija preroka. jajca prodajajo v Ljubljano. Na polju sta 2 studenca. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom. temveč je pod upravo semiške župnije. reda mogoč dohod z avtom. ceste 11. Vas ima vodovod iz Blatnika. š Talči vrh 2. Skozi vas vodijo marikacije na Mirno goro (1048 m). Trojice. Sr so du žand zdr fin o pTt župnija Črnomelj 6. 1791 pa lokalija iz delov črnomeljske.vznožju Mirne gore (1048 m). žel Črnomelj 11. svinjerejo (bela požlahtnjena pasma). 4 odtod hodijo na tovarniško delo v Črnomelj. Vinograde imajo v Gorenjcih nad Sodinjo vasjo proti Semiču. Gas. prasičerejo. 2 odd. žel Sela pri Otovcu 3. reda je od 2. Nekdaj je bila cerkev znana božja pot za odvrnitev hude ure. Na Mirni gori stoji v višini 1000 m stalno oskrbovana planinska koča.. kot zaobljubo. Šola ust. Rodine. Zemlja je peščena. Nm ca 206 m. Poljedelstvo niti za domačo porabo ne zadostuje. Teren okrog Planine je pripraven tudi za smučanje. cerkev sv. žel Sela pri Otovcu 2 km.ontafonska pasma). 2 odd. od Kočevarjev 1930 postavljen. župnije Črmošnjic. žel Semič 11 km.9 km. na Sela pri Otovcu 9 km. da ga prodajajo v Črnomelj. š v kraju ust. j Vas središčnega tipa deloma v ravnini ob ban. Kostanjev in bukov gozd daje nekaj lesa tudi za prodaj.2 km oddaljene ban. Namesto prvotne pokopališke kapele so okoli 1730 zgradili sedanjo cerkev. cerkev sv. zelja in ostalih žitnih vrst. 111*21*15*5*1. Iz Planine je idilična pot po gozdu in košenicah preko Ponikev. Podr. Prašiče prodajajo mesarjem v Semič in Črnomelj. ceste I. prodaja lesa. suhe robe. železniške prage. Ima dve sobi. reda na I.4 km. Cerkev je prvotno bila podr.4km in Semič 7 km.

napis. ceste II. reda. Mešan (največ bukov in kostanjev) gozd daje potrebni les za doni in za prodajo. Vas stoji na neznatni vzpetosti tik pod železnico in postajo istega imena. 32*8*6*1*0. cesti 11. Ručetna vas. Mimo vozi gozdna železnica iz Auerspergovih gozdov v Rogu v Črnomelj. Prostor zapira tudi drevie. Jakoba ap. Nm 668 m. reda iz Črnomlja preko Stražnega vrha in Mavrlena na ban. Jurija. Sr so du žand zdr fin o pTt župnija Črnomelj 4. š Talci vrh 1. Sela pri Otovcu. Prebivalstvo se bavi z vinogradništvom. cerkev Preblažene Device Marije Pomočnice. reda. govedorejo. še ni obstojal. š Petrova vas 1. stol. Vinogradsko naselje stoji na prijaznem svetu med vinogradi in zidanicami. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvoim. Sr so du žand zdr fin žel o pTt župnija Črnomelj 4 km. ki ima le dve naselteni hiši. ki je še sedaj tam doma. vrtačasti in ilovnati teren.6 km. ceste I. ljudstvo imenuje to svetišče »Judovje«. Mešan gozd krije domače potrebe. reda mogoč dohod po občinski cesti I. reda mogoč dohod z avtom. slabo rodovitni zemlji niti iz daleka ne krije domačih potreb. Rožič vrh.6 km in Semič 9 km. cesta II. Stoji na bregu. 1 km oddaljena od ban.5 km. Vas ima svoj studenec. Vodovod priključen na vodovod Blatnik Črnomelj. železnice Ljubljana— Karlovec. pa tudi iz Črnomlja. Pod podr. reda tudi z avtom. s katerega je diven razgled . ki ima ime po stražnih ognjih v dobi tnrskih napadov. Nm 240 m. da je zgradil spomenik neki lovec. Od 1. Prebivalstvo se bavi v glavnem z vinogradništvom. Skulptura je deloma pokončana (nos odbit). vinoigradništvom (belo in rdeče vino). Nm 200 m. cerkev sv. Nm ca 320 m. Ceste je po obč. K Ručetni vasi spada tudi više nad železnico se nahajajoči zaselek Pretle. je bila zidana pred 1655. črno in rdeče vino. Vinjega vrha (1) in od drugod.6 km. (kočevske Nemce in Slovence). Eno steno tvori živa skala in sredi te je vrezana podoba rimskega sončnega boga Mitre — mladeniča. Sr so du žand zdr fin o pTt župnija Črnomelj 5. Bukovega in smrekovega lesa (hlode. Nm 252 m. V Ručetni vinorodni gori imajo vinograde občinske vasi. Skozi vas.5 fcm. ki se v najnižjih delih periodično poplavlja. Rožanec. drži bari. V Rucetno vas je lod 200 m oddaljene ban. Zaselek. Križ (597 m). 73*14*8*6*0. Sredgora. cesti I. Sr so du žand zdr fin žel o pTt župnija Črnomelj 6. ceste I. Stražni vrh. reda je po obč. žel Semič 2. Roka je bila zid. Prebivalstvo se bavi z vinogradiuštvom.5 km oddaljene ban. druga verzija pa. govedorejo in svinjerejo. Ljudska pripovedka pravi. Sr so du žand zdr fin o pTt Črnomelj 12. Okrog vasi so zasajeni lepi vinogradi in zgrajene mnoge zidanice. Imfe ima od priimka Rožič. Kapela sv. znani belokranjski izletni vrh Sv. Ilovnata in ilovnato peščena zemlja je srednje rodovitna. Naselje ima vodovod iz Blatnika. sadjarstvom.8 km. sadjarstvom.6 km. Prebivalstvo se preživlja s prodajo lesa. š Petrova vas 0. š Talci vrh 2. ki ima mešano prebivalstvo. ki ubija bika.5 km oddaljene ban. Nm ca 190 m. Poljedelstvo na peščeni. v majhni meri pa tudi z drugimi kmetijskimi panogami.5 km. Pred pečino. ki se prodaja največ v Črncnnelj. žel Črnomelj 12. ogrnjena naokrog z visokimi lahko nanesenimi kamenitimi skladi. 103*16*11*5*0.5 km. Po občin. žel Sela pri Otovcu 1. reda je od 1. Vas stoji na rebri in ima hiše raztresene med vinogradi. drva) prodajo do 700 m3 letno v ČrnomeIJ in na postajo Semič za izvoz v razne kraje. na kateri je ta oltar. Vas ima vodovod iz Blatnika. tik drž. 94*25*4*21*0. Podr. Sr so du žand zdr fin o pTt župnija Črnomelj 6.5 km.5 km. Marije Magdalene. cerkvijo sv. govedorejo in svinjerejo.5 km. Vas stoji na neznatno dvignjenem kamenitem robu polja. V starem vekn fe vodila tod mimo rimska cesta na Gradac in po dolini Kolpe na Hrvaško. Kostanjev in bukov gozd dajeta potrebni les za dom in nekaj malega za prodaj0. Skozi naselje vozi gozdna železnica les iz Roga v Črnomelj na žago in postajo. je še oliranjeno pogansko svetišče z oltarjem. sadjarstvom. od katere je mogoč dohod z avtom. Prideluje se belo. š Mavrlen l—3 km. da je v Judovju zakopano zlato tele.5km oddaljene banovin. Vas stoji na lahno nagnjeni slikoviti terasi tik pod državno železnico Ljubljana—Karlovec. ceste 11. Podr. Na vzhodni strani pod Ručetno vasjo se razprostira rodovitno polje. Ilovnata in kamenita zemlja je pripravna za vinograde. 1855. V steno je vsekan tudi rimski. ki je tu ustanovil nemško šolo. Iz vasi je lahek dostop na bližnji. 120*19*13*6*0. ki je ušel napadu divje zveri. na katero se priključi v Dobliški gori. ki ima 5 hiš. svinjerejo in vinogradnistvom v Rodinah. v 16.Slovenci in nemškim Schulvereinom. ki je v zapiskih omenjena prvič 1526. reda mogoč dohod z avtom. Pretežno bukov gozd krije domače potrebe in daje malenkost za prodaj. Pod Rožanec spada tudi nad železnico se nahajajoči Vodicnik. leži ravna trata. Podr. cesto I. Od 0. žel v kraju. Proti vzhodu se polagoima dviguje manj rodovitni. Šola je v novejšem času razpadla. cerkev sv. poljedelstvom. cesti I. reda mogoč dohod z avtom. govedorejo in svinjerejo. ki dobro uspevajo. š župnija Planina 2 km. 55*11*5*6*6.

Stale. Vas ima studenec. Mimo naselja vozi gozdna železnica iz Roga v Črnomelj.1 km. Mar. 1802.8 km oddaljene ban. na terasah nad Lahinjo stoječa zaselka Dolenja vas in Žagarji. Svibnik. Marije Magdalene se prvič omenja 1526. Trojico. ki v 16. Gas. na levem bregu Dobličice. š Talči vrh 2 km. od katere JG mogoč dohod z vozom. Sadje prodajajo v Črnomelj in Ljubljano. Okrog so košenice. Prebivalstvo se preživlja s prodajo drv. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom. odsekom. kamenita. z vinogradi v Gorenjcih pri semiškem kolodvoru in v Rodinah. š župnija Planina 2 km. krmilne pese. Jugovzhodu in zapadu pa pada. Vas ima studenec. reda. ceste II. smreka) daje les za dom in prodajo. Topličice. Od poljskih pridelkov pridelajo največ krompirja. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom. Podr. Mešan gozd daje drva za dom. težak 80 kg. proti vzhodu. cesta II.po Beli Krajini ter daleč po Hrvatski. z dram. reda. 176*26*21*5*0. Zemlja je večinoma ilovnata. živinorejo. Gace. nastalo po 1574. Sr so du žand zdr fin o pTt župnija c 3. 2 km oddaljene od ban. in pred 1610. Vas stoji na ravnini. Gozd (bukov. sicer črna in dobro rodovitna.5 km. Dev. prašičerejo in sadjarstvom. fin Semič 10 km. ceste mogoč dohod z avtom. reda. 103*18*10*8*0. kostanj) krije domače potrebe. Pet domačinov hodi na delo v tovarno v Črnomelj. so k tej cerkvi premestili pokopališče od župnijske cerkve v mestu.3 km oddaljena od ban. Od ban. Podr. z živinorejo. smrekov in Jelkov gozd da do 1000 m3 (hlodov in drv) na prodaj za izvoz s postaje Semič. nič posebno rodovitna. š v kraju ust. ceste v Črnomlju. Naselje. žel Sela pri Otovcu 1. z vinogradi v Rodinah. Prebivalstvo se preživlja s prodajo drv. Pod Vojno vas spadata tudi proti vzhodu.4 km. sadjarstvom. . 2 odd. dnino. Prebivalstvo se bavi z vinogradništvom. ko je v vasi že stala podr. Ima studenec. odkoder se svet proti severu in jugozapadu dviguje. Zvon v tej cerkvi. Vas stoji na terasi. tik pod vinskimi goricami Stražnega in Rožič vrha. Preko Skrilja vodijo markacije na Pogorelec. reda mogoč dohod z vozom. 1 km oddaljena od ban. Sr so du žand zdr fin o pTt župnija Črnomelj 4. omenja prvič Valvasor okoli 1680. cesto I. 91*14*11*3*0. fin žel Semič 8 km. V bližini. reda je dohod mogoč z avtom. stoletju še ni obstojalo. Sr so du žand zdr žel o pTt Črnomelj 10. Podr. Vas je dobila ime po turški straži. š župnija Planina 2 km. se prvič omenja 1526. cerkev Rojstva prebl. Sr so du žand zdr fin žel o pTt župnija Črnomelj 3. Teren v okolici je prav dober za smučanje. Leže v ozki dolini. hrast. govedorejo. Prebivalstvo je siromašno in se preživlja največ z vinogradništvom. poljedelstvom. Zemlja je pešcena. 15*4*3*1*0. Na zapadni in južni strani zaselka se širi majhen gozd. Nm 186 m. cesti I. Po obč. Miklavža šk. Nm 156 m. Nm ca 199 m. reda je od 1. Vas je mlajše naselje. reda je mogoč dohod •tudi z avtobusom. Sr so du žand zdr fin žel •o pTt š župnija Črnomelj 1. Skrilj. 1913. vinogradništvom. Vojna vas. Po občinski cesti I. žel Sela pri Otovcu 3 km. cerkev sv. Vas leži na terasah na levem bregu Lahinje.5 km. prašičerejo (bele požlahtnjene svinje) in sadjarstvom. Nm 563 m. Po obč. cesti I. Bukov. V bližini vozi gozdna železnica iz Roga v Črnomelj. govedorejo. vinogradništvom. Od poljskih pridelkov pridelajo največ krompirja. na katero se priključi v Dobliški gori.7 km. lesenih izdelkov. Nm ca 180 m. 58*9*8*1*0. cesti II. cerkev sv.9 km. smreka) daje drva za dom. živinorejo. smreka) krije domače potrebe. reda je mogoč dohod tudi z avtom. na zapadni strani Skrilja se dviga priljubljena izletna točka Mirna gora (1048 m). sadjarstvom in nekaj z vinogradništvom. Nm ca 860 m. in ostalih žitnih vrst. Mešan gozd (bukev. zatem koruze. kostanjev) krije domače potrebe. Naselje stoji v slikoviti prisojni legi na ravnici. Stoji na terasi 0. Majhno naselje leži na polju pod rodinskimi vinogradi. Talči vrh. je iz 1610. Črmošnjice. polja največ na zapadni strani. Zajčji vrh. Skozi naselje drži banovin. živinorejo.8 km. Prebivalstvo je kočevsko. Ano in sv. kostanj. cesti II. Sr so du žand zdr o pTt Črnomelj 13. Vino ter drva in hlode prodajajo v Črnomelj. Sr so du žand zdr fin žel o pTf š župnija Črnomelj 1. Martina. lesa. cerkev sv. Sadje prodajajo v Črnomelj in Ljubljano. L. Ima tudi studenec. ki krona Mater božjo (slabo ohranjena). 23*4*4*0*0. vinogradništvom. Zemlja je ilovnata in srednjerodovitna. Vas ima studenec. Mešan gozd (največ bukev. reda je po obč. Mešan gozd (hrast. Zemlja je ilovnata. Po obč. ima slovensko in nemško prebivalstvo. Tnšev dol. Ima dve Metzingerjevi sliki in sicer sv. Nm 200 m.4 km. ceste 11. svinjerejo (bele požlahtnjene svinje) in vinogradništvom na Stražnem vrhu (Mavrlenu). Mleko nosijo v mlekarno v Črnomelj. ter predstavlja najstarejši spomenik cele župnije. Zaselek Ablji vrh.4 km. ko se še ne omenja v kočevskem urbarju. 3 odtod hodijo v tovarno v Črnomelj in 3 v rudnik na Kanižarico. reda iz Črnomlja preko Mavrlena na ban. 28*6*6*0*0. š Talči vrh 1. ki je nekdaj bila v tem kraju. zatem koruze in ostalih žitnih vrsi Mešan gozd (bukev. Zemlja je tu peščena. ceste II. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom.

ceste je dohod mogoč z avtom. Prebivalstvo nabira tudi užitne gobe po steljnikih za prodajo. Kvasičko ter travnato polje ob Podturenskem potoku. ki se dviguje na severo vzhodni strani odtod. Pod Zastavo. Brdarci. živinorejo in v mali meri z vinogradništvom. stran griča. ceste Črnomelj—Griblje pa v 1. 16. vinogradništvom na Stražnem vrhu. Prebivalstvo se bavi s rijedelstvom. Mesto tega stolpa so pozneje radili pravo graščino. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom. V južnih naseljih (Knežina. hiš 390. Mala Lahinja. Od 300 ha vasi pripadajoče zemlje zavzemajo pašniki in travniki 130 ha. Helene. ind pT o š župnija Dragatuš 2 km. ki se vliva v Lahinjo. Po 1848 je bila gospoščina razprodana in grad je začel razpadati. zgrajenem na skali nad potokom. posest. reda mogoč dohod z vozom. Belči vrh. delu pa posebno z vinogradništvom. 2 hodita delat v Črnomelj v tovarno. ki je bil last graščakov iz Pustega gradca. Butala in dr. Ne daleč od Pavičičev se proti Mlakam nahaja »Jelenova jama«.4 km. V vasi sta dva čebelarja. 2014. ceste v Vranovičih je po obč.85 ha. Mešan gozd daje potrebni les za dom in malenkost za prodajo. žand pT o š župnija Dragatuš 3 km. deloma mocvirno ravnino med Pustim gradcem. Črešnjevec nosijo moški in ženske spodnjo obleko iz domačega platna.. ki se bavi z živinorejo in poljedelstvom. trav. Podr. na vz. Nm 194 m. 81*13*8*5*0. vulgo »Zdenec«. Ilinič. Občina ima mnogo majhnih potokov in studencev. Prvotni znani grajski lastniki so bili gospodje Guraltiči. spadajo tudi Pavičiči z Žuniči. ker pomeni Vlah v Beli Krajini Uskoka. V občini so ugodne prilike za lov (zajci.. Grad je dobil ime po prvotno utrjenem stolpu. njiv in vrtov 1014. Tudi čebelarstvo je v nekaterih vaseh prilično izvito. Lasić. Sr so du zdr fin žel Črnomelj 7. ki je pokrita s slamo. Breznik je oddaljen od ban.7 km. Preko Lahinje je prevoz z navadnim čolnom. Okrožnik 813 mVušec 617 m. ki služi posebno njim za vso bleko. nato rodbine pl. Paunovič. Naselje stoji na ravnini. jerebice itd. živinorejo. živinorejo in vinogradništvom. Velikim Nerajcem in Malo Lahinjo. in paš. pa z vrtačami in hribi razgibane steljnike in gozde. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom. Od 3 km oddal. ki se po neznatni zgibanosti mimo Vel. Stoji na vznožju Okrožnika (813 m). Sr so du zdr fin žel Črnomelj 8. vinogradov 75. kot Obrško Dragatuško polje. kjer so imeli svoj glavni grad. žel Črnomelj 5. pesmih in nekaterih priimkov kot Šterk. Občina Dragatuš Preb. na levem bregu Lahinje. na kar kažeta koleg nekaterih znakov v narečju. in sev. 181*36*28*8*0. dalje Selsko. Mešan gozd daje večinoma le drva za dom. ženske pa tudi vso obleko. v kateri živi močvirska želva. Danes je ohranjen le stolp brez strehe in majhen del grajske stavbe. 3542. Pozimi ženske tko domače platno. Na zap.4 km. Prebivalstvo. žand o pT s župnija Dragatuš 2 km. cesti II. Nm 156 m. bukev) daje drva za dom. je zasajena z vinogradi. v sredini lepa. Od 2. vendar to v smeri Knežina . Hrastov gozd daje potrebni les za dom ter železniške prage in hlode za prodajo. gozd 80 ha.Jene ban. Ilovnata zemlja je srednje rodovitna. živinorejo.03.32. Drasumerič. posebno še krajevni imeni Velika in Mala Lahinja. Proti vzhodu se razprostira lepo.5 km. Na severni strani vasi so še vidne razvaline 1907 podrtega. 76*10*10*0*1. Vas obcestnega tipa stoji na hribu. gozdov 670.5 km oddaljene ban. Okoli 1680 je grad kupil Janez Jurij baron Apfaltrer. Ta občina obsega kaj raznolik svet. ravno blje. ostalo 123. ki stoji na terasi. Zastava. da tko v Kvasici le še dve gospodinji. V vseh naseljih dragatuške občine tko ženske domače platno. klene. ki stoje na terasi na nasprotnem bregu Lahinje. Breznik. Nm ca 180 m.50.7 km oddaljene Pavičiče z avtom. kar je nastalo iz Vlahinja po Vlahih. . Gozd (akacija. stol. koč 83. obsega gozdnato pobočje Poljanske gore z vrhovi Debeli vrh 864 m. Jugozapad. Sr so du žand zdr fin o pTt š župnija Črnomelj 5 km. kleni). Površina 5424. cerkev sv.Dragovanja vas polagoma pojema tako. Dohod je mogoč z avtom. ravna polja. Ribolov v »Zdencu«. kune. Schnitzenbaum.7 km. ki se vrste med majhnini zidanicami. Nerajca nadaljuje v travnato. Belči vrh. prav tako za ribolov v Lahinji Buke. to je Uskokih. v severozap. Vas ima ime od priimka Belec. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom. ceste 0. Bernardiz in Stemberg. sadjarstvom. Podturenskem otoku — daje ščuke. lisice. V kraju stoji romantični grad Podturn ali Turn. Radovič. ceste je dohod mogoč z avtom. Nm 165 m. 37*7*5*2*0. Sr so du zdr fin žel Črnomelj 11. dvostolpnega gradu. 306. Od 2 km oddaljene ban.). « hna mlin in žago pri izvirku. Nekaj Uskokov se je naselilo v predelu te občine tekom 16. Geršetic» Kunič. ki ga cesto poplavlja Podturenski potok. od ban. v Dragovanji vasi pa le še ena. je gostoljubno in v majhni meri mešano z Uskoki.srednjerodovitna. ki je deloma že razpadel. uajem.

pa studenčna vodna jama na »Černicah«. Sr so du zdr fin žel pTt š župnija Črnomelj 4. ki je v njivah. Cerkev se prvič omenja 1526. Sr so du zdr fin žel Črnomelj 8 km. Prebivalstvo se bavi s poljedelslvom.Zemlja je ilovnata. Pozimi tko domače platno. Semič. k razvalinam Pustega gradca pri Brdarcih in v Pustem gradcu ali pa k pravoslavnim in zelo gostoljuibnim Bojančanom ter na razgledni Nerajčki Cirnik (241 m).4 km. žand o pT š župnija Dragatuš 1. Knežina. 213*36*20*16*8. smreka) krije domače potrebe ter daje . Hrastov gozd daje drva in deske za dom ter železniške prage za prodajo.5 km oddaljene ban. PJS. Mešan gozd (hrast. slikar. Sr so du zdr fin žel Črnomelj 5. ko so tu ropali in požigali Turki. cerkev sv. Hrastov gozd daje drva za dom ter železniške prage in hlode za prodajo. živinorejo in vinogradništvom (na Tanci gori). ki jo prebivalstvo deli med seboj v Gornji in Dolnji Butoraj. Javna knjiž. 88*13*12*1*0. š. deske. hlode. Pokopališce. župnija Dragatuš (dek. je mogoč dostop tudi z avtom. Nerajčice v »Oknu« pri Malem Nerajcu. žand o pT š župnija v kraju. Kraj je zelo veliko trpel v dobi turških napadov. Od 3 km oddaljene ban. Vas stoji na ravnem v vzbožju pobočja. Zemlja je rodovitna črnica. d. Od 0. Od ca. pri severnem pa lesen most v hrastov gozd. muč. gozd. Gas. Črešnjevec. ki teče na zapadni strani Lahinje v Nerajčico. 6 odd. Tančo goro in Nerajckim Cirnikom (241 m) ter Velikim Nerajcem se razprostira skoro popolnoma ravno ObrškoDragatuško polje. 76*17*12*5*0. kopališče. Gozd (smrekov. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom.. ceste je dohod mogoč z vozom preko 1 pri Podlogu ali preko železobetonskega mostu pod Malo Lahinjo. strani izvira v sGlavicic z več izvirki Lahinja. Marka evang. 1858. Od ban. od katere je mogoč dohod z avtom. lesen most preko Lahinje drži na Črešnjevec tudi od mlina v Pustem gradcu. Ceste je dohod mogoč z avtom. cerkev sv. Naselje na hribu. smreka) daje drva. Nm 148 m.Glavico« pri Knežini. 47*10*9*1*0. Od 1. Golek. ki je oddaljena 3 km. 103*15*13*1*0. Vas stoji na nizkem griču. žand o pT š župnija Dragatuš 3 km. ki ima svoje ime od osebnega imena Dragota. Podturenskega potoka pri Brezniku. k izviru potoka »Griči«. nad. Zemlja je ilovnata. se nudijo krasni sprehodi k izvirom Lahinje pod s. žand o Dragatuš 4 km. ikjer pa radi mocvirnosti ni toliko pripravno za kulturo.5 km. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom. Vas. Prvotno je bila cerkev podružnica črnomeljske prafare. živinorejo in v majhni meri z vinogradništvom. ki je brez kamna. Dragovanja vas. Podr. Sr so du zdr fin žel Črnomelj 10. Šola ust.stavbni les. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom in živinorejo. živinorejo. žand o pT š župnija Dragatuš 4. Tik pod Knežino. Gospod.1 km. Teren med Golekom in Zorenci je preprežen z nekaj malimi potočki.3 km. na katerem goje nekaj vinogradov. Podružnična sv. žand o pTt š župnija Dragatuš 4 km. Nm 164 m. ki žene tu dva mlina. kostanjev) daje drva in deske ter kolje za dom. stoji v bregoviti legi na terasah na desnem bregu Lahinje. ljublj. ceste je dohod mogoč z avtom. Iz prijaznega Dragatuša. Ob velikem deževju poplavlja severni rob polja.) ima 1728 duš.4 km oddaljene ban. ki se pocasi plazijo proti Lahinji in povzrooajo na več mestih močvirnat in s travo porasel svet. vinogradništvom. Samostojna župnija je bila ustanovljena 1854 iz delov črnomeljske in viniške župnije. Antona pušč. Slab. Med Dragatušem in Obrhom. živinorejo in vinogradništvom. a dolgo preko 3 km. Butoraj. Slikovita reber nad Gonijim Butorajem je zasajena z vinogradi. Okrog se vrsti polje. živinorejo in nekoliko z vinogradništvom. Čebel ima 25 kranjičev. Tu rojen Kambič Mihael 1887.1 km. Nm 200 m. Pri južnem mlinu vodi zidan most preko Lahinje v Zorence. Pri vasi so odkrili številne gomile iz hallstattske dobe. Čebel ima 25 kranjičev. risanja v Ljubljani. Podturenski potok in Obrh. Vas okroglega tipa stoji na hribčku tik ban. Loka ob . Prebivalstvo se preživlja s poljedeljstvom. prof. aluvialna zemlja je zelo rodovitna. Pokopališče. ceste. ki je v spodnjem delu poraslo s kostanjevim gozdom. 92*19*15*5*0. železniške prage za prodajo.5 km oddaljene ban. do 1 km široko. škof. Nm ca 210 m. Preko Podturenskega potoka drži lesen most proti Dragatušu. Južnega. Janeza Krstnika je bila sezidana 1858. steljniki. na severozap.5 km. ki je v travnikih in pašnikih. Pokopališče. Ožbalta kr. Sr so du zdr fin žel Črnomelj 9. Prosv. Vas stoji na hribu in bregu. Dragatuš. Sr so du zdr fin žel Črnomelj 8. Črna. katerega reber je na zapadni strani Knežine proti Belčemu vrhu zasajena z vinogradi. k hudourniškemu Bregu v Gornji Suhor. Zemlja je ilovnata in srednje rodovitna. Podr. Sedanja cerkev sv. k izviru »Obrške vode« pri Obrhu. Studenec ob Lahinji pod Gornjim Butorajem imenujejo jezero. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom. Nm ca 175 m. ceste. Mešan gozd (hrast. Nm 213 m. To polje se po malem zgibu mimo Velikega Nerajca nadaljuje proti jugovzhodu preko Nerajčice k Mali Lahinji. hlode in železniške prage.9 km. ceste je dohod mogoč z avtom.

Nm ca 160m. Stoji na nizkem gričku. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom. strani od naselja pelje preko Lahinje v Brdarce občinski most. Pri mostu na desnem bregu Lahinje se nahaja vaški ograjeni studenec »Pod lipo«. stoji na vznožju pobočja Nerajčkega Cirnika ob ban. živinorejo in v malenkostni meri z vinogradništvom. Ima 30 kranjičev čebel.Lahin. v katero se izliva na desnem bregu potoček Gričica. Hiše so tu večji del lesene in krite s slamo. strani Male Lahinje so pri kopanju v globino naleteli na debelo žilo premoga. z več izvirki v »Glavici« ter se po kratkem teku na severozapadni strani Male Lahinje združi z večjo Nerajčico. cerkev sv. Pri izviru pelje preko Obrha cementna brv. Vas ima 18 kranjičev čebel. žand o pT š župnija Dragatuš 2 km. . Sr so du zdr fin žel Črnomelj )2km. srednje rodovitna. V Malo Lahinjo. žand o pT š župnija Dragatuš 1 km. ki ob povodnji poplavi del polja. ki teče v meandrih v Nerajčico. ceste v Nerajcu. ki izvira ne daleč odtod. Naselje obstoji iz Velikega in Malega Nerajca. Pozimi tke ta vas marljivo domače platno in ženske tu še nosijo narodno nošo. Bukov gozd daje drva. hlode (železiriške prage). za smuko ugodni Nerajčki Cirnik (241 m). Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom. Prebivalstvo se bavi s poljedeIstvom in živinorejo. Naselje stoji v gruči na rodovitnem. Podr. žand o pT š župnija Dragatuš 3 km. stoji osameli. Naselje ima ime od Vlahinja. Obrh. Nad cesto na zap. Podlog. strani Knežine se razprostirajo najprej njive z vrtačastimi travniki. Hrastov gozd krije domače potrebe. Takoj ob naselju je proti jugovzhodu svet močviren. Od ban. ceste. ceste. Ima 13 kranjičev čebel. 35*7*7*0*1. Stoji na terasah na levem bregu Lahinje. 41*10*9*1*0. od katere je mogoč dohod z avtom. Naselje stoji na vzpetini nad levim bregom potoka Lahinje. Zemlja je ilovnata in v nižji legi črna. s pokopališčem za vas Obrh. se to ne zgodi pri Obrhu.5 km.5 km. siavbni les. strani Male Lahinje izvira potoček »Grici«. strani vasi izvira izpod skalnate stene Obrh ali Obrška voda. Pusti gradec. Nm 158 m. se združita in skupno tečeta v Podturenski potok. Nm 169 m. Na jugovzh. Sr so du zdr fin žel Črnomelj 5. Medtem ko Podturenski potok v veliki suši presahne.1 km. Lovrenca muč. in Jugovzh. Mali Nerajec. ki žene tu mlin in žago. Hiše v Knežini so največ lesene in krite s slamo. žand o pT š župnija Dragatuš 3 km. Na Nerajckem polju proti Belčemu vrhu se nahaja globoka vodna jama »Glušenka«. Pod Velikim Nerajcem teče Nerajčica. Pri mlinu vodi preko Lahinje brv na Sipek in leseni most na Črešnjevec. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom. ki ne poplavlja polja. Prebivalstvo živi od poljedelstva in živinoreje. črna zemlja je zelo plodna. Nekaj vinogradov ima na Črešnjevcu. ki se po kratkem teku združi s Podturenskim potokom. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom in živinorejo. Sr so du zdr fin žel Črnomelj 9. je mogoč dohod preko mostu nad Nerajčico tudi z avtom.fe dohod mogoč z avtom. katerim slede steljniki. Na zap. ceste je dohod moigoč z avtom. ismreka. Na južnem delu Obrskega ipolja se nahaja studencna vodna jama Černice. Dohod mogoč z avtom. Aluvialna. Peščena in črna zemlja doibro rodi. ravnem poljii ob ban. Peščena in črna zemlja dobro rodi. Veliki Nerajec stoji na hribčku ob stari cesti tik ban. ceste . Ženske v obeh Nerajcih pozimi tko domače platno. Sr so du zdr fin žel Črnomelj 8. Studenec Dobrec daje dobro vodo. cesti. da skupno tečeta v Lahinjo. ki ga uporablja tudi Črešnjevec. Proti Bojancem je nekaj redkega gozda (hrast. Na severozap.5 km oddaljena od ban. Od ban. Mala Lahinja. Jelše). Po združitvi Nerajcice z Lahinjo prihaja vanjo pod Velikim Nerajcem močvirnati studenec Kranjica.6 km. Smrekov gozd daje deske. Hrastov gozd daje hlode. ki je 1.Ji je od izvira in še po združitvi z večjo Nerajčico na obeh bregovih več ali manj močvirnata. ki te večji del izsekano in mlado. Od svojega izvora do Nerajčice dobi Lahinja več neznatnih pritočkov. preko Podturenskega potoka pa lesen most.1 km. namakan od dveh potočkov. Sr so du zdr fin žel Črnomelj 9km. Zemlja je pešcena in ilovnata. Na zap.5 km. žand o pT š župnija Dragatuš 1. ki tvorijo močvirja. Nerajec. na čigar severni strani izvira v »Oknu« Nerajčica. cesti. 161*31*24*7*0. Smrekov gozd daje deske. železniške prage za prodajo. Listnati gozd (hrast in breza) daje drva za dom. hlode za prodajo. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom in živinorejo in le za domačo porabo z vinogradništvom. Kvasica. Nm ca 162 m. žand •o pT š župnija Dragatuš 1. 71*11*10*1*0. Betonski most vodi preko potoka Lahinje proti Crešnjevcu. Odkrite hallstattske gomile v Velikem Nerajcu pričajo o predzgodovinski obljudenosti kraja. vse do Velikega Bukovja. aluvialna. stavbni les. 160*34*26*8*1. Na vzh. Sr so du zdr fin žel Črnomelj 10. Nm 158 m. Zemlja okrog Podloga je ilovnata. 42*10*10*0*0. Vas stofi na robu pobočja Tanče gore (Vušec 617 m). Pozimi marljivo tko domače platno. živinorejo in vinogradnistvoni. Nm 172 m. 1. živinorejo in vinogradništvom. ki tu izvirata. VlahovUskokov.3 km oddaljen od ban.

deloma v plitvi vrtači na robu poibočja Vušeca (617 m).Hrastov gozd daje drva. Vas ima skupnega črednika za ovce. Iz Tanče gore se nudi lep pogled na Črnomelj. Bukov gozd daje drva. Hrastov in brezov gozd daje drva. cerkev sv. Občina Gradac Preb. vinogradništvom in čebelarstvom. cesti I.1 km. ki ob velikem deževju skupno s suhorsko vodno jamo Gradnico zalijeta del izredno rodovitnega in popolnoma ravnega Suhorskega polja. najem. Visoko nad vasjo se nahaja v gozdu slab »Kozlov zdenec«. preko katere drži most v Zorence. Nm 160 m. hlode. Prebivalstvo se bavi z vinogradništvom. 38. odnosno ob koncu Zapudskih Lok se nahaja vodna jama Lobešnica. Ilovnata zemlja tu dobro rodi.posest. Voda prihaja spet na dan v »oknu« — izviru Nerajčice. stol. Pokopališče. hlode in železniške prage.2 km. Petra apost. Vas stoji v bregoviti legi. večji del pa ca 200 m proti jugozahodu in niže. ceste je dohod mogoč z vozom. cerkev Vseh svetnikov s pokopališčem. njiv . Čebel. koč.5 km oddaljene ban. hiš 398. Nm ca 164 m. Sr so du zdr fin žel Črnomelj 7. Hrastov gozd daje drva. Od pol km oddaljene ban. živinorejo. Sr so du zdr fin žel Črnomelj 6. žand o pT š župnija Dragatuš 1 km. Nm 160 m. lastnica Podbrežij v Adlešičih in krupske graščine. Nm ca 165 m. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom in živinorejo. Tako povečana občina meri 4683 ha. Šipek.7 km. žand o župnija Dragatuš 3 km. 19. Izven gradišča so odkopali grobišče z bronastimi predmeti. Majhen studenec »Skalva« se nahaja v Zapudju samem. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom in živinorejo. Vas ima studenec »Banj«. Nm 256 m. ki so tu gospodarili tudi v njegovi dobi.4 km. jugovzhodni in severni del Bele Krajine. pašniki in gozd. Sr so du zdr fin žel Črnomelj 12. Pokopališče. so jih nasledili gospodje . Od 3. 352. Sr so du zdr fin že} pTt š župnija Črnomelj 5. sta pripadla občini kraja Dragoši in Griblje. Tomaža ap. imenovan Golek (240 m).gradi. 2128. hlode in železniške prage. Črna. peščenem in ilovnatem hribu. 223*49*40*9*1. Ko so konec 17. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom. Hrastov gozd daje drva za dom ter hlode in železniške prage za izvoz. reda inogoč dohod tudi z avtom. 33*7*5*2*0. Velika Lahinja. sicer ilovnata. 26*7*6*1*0. Ane (343 m) in sv. Zorence. Našli so itudi rimske napisne kamne. Stoji na terasi nad desnim bregom Lahinje. Vas stoji ob ban. Zemlja je ilovnata. Boljši je studenec »podmaklen«. Pri cerkvi so odkrili sledove predzgodovinskega selišča iz hallstattske dobe. Podr. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom. stoji na hribu. Podružnična cerkvi sv. Stoji na vzpetini na levem bregu Lahinje. Na severozapadnem robu Suhorskega polja. ceste je po obč. ob potokih poplavljena zemlja prav dobro rodi. Pobočje Okrožnika (813 m) je visoko gori nad Tančo goro posejano z zidanicami in zasajeno z vino. Sr so du zdr fin žel Črnomelj 7 km. žand •o pT š žup Dragatuš 3 km. ceste je dohod mogoč tudi z avtom.5 km oddaljene ban. Od njih je kupila grad rodbina pl. breza in akacija dajejo drva za dom. Manjša del vasi. Tanča gora. zid.tom. Nm ca 250 m. železniške prage. Podr. na vzhodni. Od 3 km oddaljene ban. 56*12*8*4*0. Pri podružni cerkvi so odkrili predzgodovinsko gradišče.6 km. ima 18 kranjičev. hlode in stavbni les. izumrli. žand o pT š župnija Dragatuš 2 km. Kraj je bil obljiiden že v predrimski in rimski dobi. V tem slučaju vodo požirajo rupe na zapadnem vznožju Nerajčkega Cirnika (241 m). Od 2. Sela. hlode. Vas ima skupnega črednika. Pod Tančo goro spada tudi zaselek Finki. Po Valvasorjevem poročilu so bili prvi grajski posestniki gospodje Plazmani. Na mestu rimskega gradišča je bil na polotoku oziroma na otoku Lahinje tik cerkve v srednjem veku zgrajen grad Pusti gradec. ki je danes že v razvalinah. Nad vinogradi se vrste košenice. kolje za vinograde. ceste je dohod mogoč tudi z av. Naselje stoji na ravnini sredi polja.Silly. živinorejo in vinogradništvom na Tanči gori. utrjeno z jarkom. cesti na vrtačastem. peščena. žand o pT š župnija Dragatuš 3 km. Sr so du zdr fin žel pTt š Črnomelj 5. 162*33*25*8*2. Površina 2890 28 28 ha: njiv in vrtov Leta 1936. . 1638. preko katere je most. Hrast. Od 4 km oddaljene ban. Zapudje. Zemlja na Lokah je črna. Pod vasjo na vzhodni strani teče majhen potoček Stopinc od Kvasice v Podturenski potok. živinorejo in sadjarstvom. železniške prage. Večinoma bukov in kostanjev gozd daje drva. živinorejo ter za domačo potrebo z vinogradništvom. Zemlja je ilovnata. 91*16*12*4*2. na terasah na desnem bregu Lahinje. žand o Dragatuš 4 km. Burgstall. ceste je mogoč dohod tudi z avtom. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom.

Posebno veliko zemljišča zavzemajo steljniki. ki se v glavnem bavi s poljedelstvom in živinorejo.od Semiča—Stranske vasi. pol. Prebivalstvo. vinogradov 20. trav. B. gozdov 1385. Nekaj dohodkov od perutnine in od prodaje užitnih gob. Sr fin Črnomelj 9 km. klene. se je ob Kolpi pomešalo z Uskoki. ki so sem prišli. Promet oskrbuje ban. Do nje je od ban. Nekaj trtja so si kmetje nasadili po njivah. 47*8*6*2*0. Vasi so gručastega tipa. trav. 16. Nm 156 m. 1339.1245. ker mnogo pridelajo čebule tudi za prodajo. Ribolov v Kolpi in Lahinji nudi ščuke. some. 1815. v 1. so du zdr Metlika 8 km. mrzla Krupa v počasno Lahinjo. ostalo 183. porasli deloma s praprotjo in brezovjem. š župnija Podzemelj 1. V. K Poljcem spadajo tudi Gribeljci. . Prebivalce bivše podzemeljske občine imenujejo ostali Belokranjci Poljce. Vasica leži v ravnini. ki teče vzdolž z. Boginja vas.0 pT Gradac 2 km. dela obč. vrtačast kraški svet in diluvialno aluvialno ravnino ob Kolpi. Na ozemlju občine se izliva pod kloštersko cerkvijo M. od gozdov pa je le majhen del v rokah kmetov (precej ga poseduje nem. ceste (1 km) mogoč dohod z avtom. gozdov 1114. Gozd daje večinoma le drva za dom. Obe vodi sta tudi izredno ugodni za vodni sport. del občine omejuje vse do izliva Lahinje Kolpa. in vrtov je 1417. ki se ji tu pridruži ona . viteški red). ki je ob deževju močvirnat. sadovnjakov 30. ostalo 16 ha. Krasinčane tudi »Zbularje«. na svetu. razen tega pa ima nekai vinogradov na Plešivici pri Adlešičih in v Drašičih. in paš. Gradaška občina obsega nizek. Poljedelstvo in živinoreja. cesta Črnomelj —Metlika. vinogradov 18.5 km. žand žel . ki so po komasaciji pripadli adlešički občini. in paš. stoletja. in s.

.

Dohodki od perutnine. Pri vasi so odkrili rimsko zidovje in grobove. venca.5 km) dohod tudi z avtom. so du zdr Metlika 10 km. ceste Metlika—Črnomelj. Gornje Dobravice. so du zdr fin Metlika 5 km.5 km. proti s. zadnji od Gušičev. Sr fin Črnomelj 9 km. Gas. Važno križišče cest v Metliko. so du zdr fin Metlika 5 km. DKfid. monakovskem in berlinskem muzeju. tik ban. vinogradništvo in perutninarstvo. presv. ki se omenjajo tu že 1220. virrogradi na Plešivici. Leži na mizkem griču. Sv. Grm.. Grad je pozneje razpadel. preko katere pelje lesen most. Razpadajočo stavbo so 1925 podrli. SKJ. Prebivalstvo se bavi v glavnem z obrtništvom. 2 oddelka. Sedanji lastnik precej zapuščenega gradu je zagrebški trgovec Sutej. deske. žand o pT Gradac 2 km. Nm 165 m. Sr Črnomelj 9 km. Ko je rodbina Dominič izumrla. od vasi je aekdaji stal dvorec Dominič. 19. živinoreja in vinogradništvo (vinogradi na pobočju Kučerja 220m] in v 3 ure oddaljenih Drašičkih goricah). Tedaj je prišlo v Gradac mnogo tujih delavcev. Nm 155 m. žand o pT Gradac 2 km. Nm 157 m. Od raznih poznejših lastnikov tega gradu je vitez von Fridau zgradil tu 1851 železolivarno. Od ban. Tu so odkopali številne bronaste in železne predmete. brzojavni drogi. Poleg tega držita v Gradacu grajski leseni most čez Lahinjo v grajski park in na vrt Tropinik. Ostalo kot v Dolnjih Dobravicah. Na vrtii stoji kamenit mavzolej. Sr Črnomelj 8 km. š Podzemelj 1. Sr fin Črnomelj 6 km. katere hodijo nabirat v daljne kočevske hribe okrog Golobinjka onstran Mirne gore. Dohod mogoč z avtom. je grad prešel v last baronov Gušičev. Gas. žel Dobravice 1 km.5 km. portretist evropskega slovesa. Poljedelstvo in živinoreja. Pri vasi so odkrili bogata hallstattska in keltska grobišča. Dohodki od perutnine in gob. Na strmem in osamelem Kučerju nad vasjo so odkopali utrjeno predzgodovinsko grobišče. 38*7*6*1*0. nekaj vinogradov ima v 3 ure oddaljeni Plešivici pri Adlešičih. Zanimiva je bila starodavna kovačnica na Grmu. Črnomelj. žand žel o pT Gradac 2 km. žel v kraju. Cerkvišče. Poljedeljstvo ne"zadostuje niti za dom. 51*7*6*1*0. ki ga je obdajal 2300 m dolg nasip. Podr. Vinograde imajo doma in v Drašičih. katere sledovi so še vidni. so tu gojili sviloprejko. Sadje prodajajo deloma v Ljubljano. Vasica leži na ravnem in v bregu pri železnici. Sezidal ga je Peter Dominič 1563. latenske in rimske dobe. od ban. Izleti na arheološko sloviti Kucer pri Podzemljn. so du zdr fin Metlika 6 km. š župnija Podzemelj 1. gozdovi. V bližini Boršta so odkrili rimske grobove. Izdeluje se še domače belokranjsko platno. v katerem je pokopan Jurij Žiga baron Gušic. Vas stoji na nizkem griču. Kmetijstvo. š Grilblje 0. Prebivalstvo živi od kmetijstva. Radi propadanja ao 1883 železolivarno podrli in deloma iz njenih temeljnih kamnov 1885 zgradili sedanji zidani most čez Lahinjo. Gradac. V vasi je stala cerkev sv. Dohod z avtom. med njivami. žand žel o pT š v kraju. pol. Semič in Griblje na prehodu preko Lahinje. Poljedelstvo. Giršiče. š župnija Podzemelj 1 km. rožn. Stoji na gričku. Nekaj zaslužka daje prodaja gobanov. Tz Gradaca doma: Pirsch Adolf (1858—1929). Sr Črnomelj 9 km. Sr fin Črnomelj 7 km. in z. ceste oddaljena 3 km. stol. Vas leži na gričku. 92*16*4*2*0. živinoreja in sadjarstvo. žand o pT žel Gradac 2 km. Nm ca 145 m. Nm 170 m. žand o pT Gradac 1 km. Na Lahinji je mlin in žaga. ki se prvič omenja že 1334 v sporu med zagrebškim kapitljem in nemškim viteškum redom. malin in jagod. ki so tu gospodarili v Valvasorjevi dobi. pobočju Kučerja so . župnija Podzemelj 2 km. ki so se tu za stalno naselili.5 km. Nm 152 m. ceste oddaljena 1 km. nudi pa tudi idealen vodni šport in ribolov. žel Dobravice 0.Boršt. od ban. ceste (1. Sr fin Črnomelj j 9 km. so du zdr Metlika 8 km. o čemer pričajo še današnji ostanki murvinih nasadov. Stoji na terasi nad Lahinjo. Vas stoji na terasah na obeh bregovih Lahinje. Okrog hriba so naleteli na mnoge gomile in najdbe iz hallstattske. Marjete.5 km. železniški pragi. Gradac ima svoje ime od ustanoviteljev gradu. v razne kraje Jugolavije ter preko Sušaka v Italijo. so du zdr Metlika 8km. 156*37*34*1*2. Poljedelstvo.5 km. ampak tudi po svojih dveh rimskih spominskih napisnih kamnih. ter leseni most preko suhega jarka v grad sam. 69*11*9*2*0. 75*13*19*2*2. ki tu napravi okrog gradu velik zavoj. Šola ustanovljena 1933. Dohod mogoč z avtom. žand žel o pT Gradac 3 km. ki sta pri vhodu na vrt. Dolnje Dobravice. travniki in vinogradi. Higijenski zavod v Ljubljani je pri vasi zgradil higijenski vodnjak. drva in dr. š župnija Podzemelj 2. v katerem živi človeška ribica. so du zdr fin Metlika 6 km. Pred zaselkom je skupen studenec tudi za Gornje Dobravice. Nm 153 m.5 km. sadjarstvo. h gradn Kruipi (s tujskimi sobami) itd. župnija Podzemelj 2 km. 100 m od ban ceste. dunajskem. Pri vasi so odkopali hallstattske in rimske grobove. župnija Podzemelj 2 km. 382*83*74*5*8. cerkev D. Na J. š župnija Podzemelj 0. V 1. Izkopine hranijo v ljubljanskem. lastnikov graščine Gradac. Ta grad je znamenit ne samo kot nekdanji z vodo in obzidjem obdani tabor. M. S postaje Gradac se izvažajo hlodi. Nekaj vinogradov imajo v Drasičih. gospodov Graz (Gracarji).

5 km. Železo iz Kučerja je bilo gosto. Sr Črnomelj 7 km.5 km. ostalo pa zavzemajo gozdovi. 1 km daleč od ban. Sr Črnomelj 9 km. Mlake. 5 odd. Sr Črnomelj 8 km. Cerkveno je pripadala do 1751 oglejskim patriarhom. Kmetijstvo. Karlovcu in Ogulinu. Sr fin Črnomelj 8km. L. PJS. Poljedelstvo in živinoreja. strani vasi teče široka Kolpa.. V bližini so vidni obrisi . dohod z vozom. sedaj pa je ta sloves izgubila. Tudi rimske izkopine imamo. Nm 158 m. Prvotno je bila podr. Klošterska podr. Nm 149 m. Martina je bila domnevno sezidana 1375. tik ob ban. M. Kraji od Zežlja pri Vinici do Metlike so polni železne rude. Prost ribolov v Kolpi. slovi tudi kot lepa razgledna točka. in J. Na njegovi v. Pri vasi po pašnikih »Na jamah« so odkrili veliko rimsko grobišče. 122*18*17*1*0. Gručasta vas stoji na ravnini. . Sr fin Črnomelj 7 km. samostojna . žand o pT Gradac 2 km. so du zdr fin Metlika 6 km. Nm 139 m.5 km. ceste. cesti. š župnija Podzemelj 0. Vas stoji na plodni terasi ob Kolpi.odkopali tudi predzgodovinske topilnice železne rude iz 2. Zelenjadno semenje. 1857. Klošter. 48*7*7*1*0. Sr Črnomelj 10 km. Kmetijstvo.5 km. nato do 1787 goriški nadškofiji in poslej ijubljanski škofiji. Prosv. Krivoglavice. komaj 50 m od ban. Nm 145 m. so du zdr fin Metlika 6 km. so du zdr Metlika 8. PRK. š župnija v kraju. Od ban. žand žel o pT Gradac 1 km. Zemlja je deloma aluvialna in ilovnata. 41*8*7*1*0. nakar se ni več obnovil.je postala pred 1338. so du zdr fin Metlika 8 km.5 km. žel Dobravice 0. žand žel o pT Gradac 1 km. A še ne dovolj utrjeni samostan so Turki kaj hitro podrli. Nm 155 m. Tomc Matija (r. Ta majhna župnijska vas stoji na položnem pobočju Kučerja (220 m). Podr. vinogradi v Drašičih. žand žel o pT Gradac 3 km. š župnija Podzemelj 0. Javna knjiž. Dohod z vsemi vozili 1 km od ban. V suši je mogoč prehod preko Kolpe z vozom.5 km) dohod z vozom. Kučer. nekaj vinogradov na pobočju Kučerja in v Drašičih.5 km. Sr fin Črnomelj 8 km. Dobod z vsemi vozili. Kapljišče. Grm ). Na sejme nosijo tudi perutnino in jajca. pol.nekdanjih grajskih ribnikov. ljublj. Krasinec. Od 2 km oddaljene ban. Mimo zaselka vozi železnica. cerkev sv. kot je še danes. stol. Dohod mogoč z avtom. so du zdr fin Metlika 8 km. trdo in brez žvepla ter tako celo boljše od železa iz Vač. 175*28*25*3*1. d. 76*14*12*2*0. »Bela Krajina «. begunce iz Bosne. Vas stoji na vrtačasti ravnini ob ban. Ime ima po frančiškanskem samostanu. Semič. sicer s čolnom. Lepo naravno koipališče »na Viru« (v poletju se segreje voda v Kolpi do 31° C). Nekdaj je stal 500 m s. 16*3*2*1*0. nekaj vinogradov v Drašičkih goricah. Kučer spada skupno z Vačami in Šmarjeto med najvažnejše in najznamenitejše postojanke predzgodovinskega železarstva. Na v. Nm 160 m.) ima 2667 duš. Dve kmetiji. so du zdr Metlika 8 km.. 100 m od ban. ki žene tu mlin. ki so ga po ustanovni listini iz 1467 dali ob sedanji Marijini cerkvi zidati brata Jurij in Gašper Črnomeljski in glavar metliške grofije Andrej Hohenwartski za frančiškane. š župnija Podzemelj 3. ko je bila skupno z materjo župnija je inkorporirana nemškemu viteškemu redu. Podzemelj. Šola ust. so du zdr fin Metlika 5 km. Kmetijstvo. podzemeljska rojaka: Barle Janez (r. Pokopališče. š župnija Podzemelj 0. Ugoden kraj za letoviščarje. Okljuka. žand žel o pT Gradac 1 km. DKfid. so du zdr Metlika 9 km. pa tudi v Kočevju. župnija Podzemelj (dek. se je izločila iz nje župnija v Adlešičih. 1899). Pri cerkvi so odkrili tudi rimske grobove in rimsko zidovje. Gostilna s prenočišči. Po Valvasorjevem poročilu je grad v njegovi dobi — konec 17. kanonik v Zagrebu. 275*53*49*4*2. žand žel o pT Gradac 2 km. 14*2*2*0*0. cerkev Zal. prvega tisočletja pred Kr. Nm 139 m. Kmetijstvo. Ena hiša v Kloštru se še danes imenuje vulgo Vardjan (gvardijan). Tri kmetije na terasi v okljuku Lahinje. Sr Črnomelj 9 km. Antona s pokopališčem. ceste. Župna cerkev sv. ki žene mlin in nudi lepa naravna kopališča. Ne le na bližnjem Kučerju. Ob Kolpi dva mlina. temveč tudi okrog vasi so odkrili hallstattske in latenske gomile ter sledove fužinarstva. Poljedelstvo in živinoreja. š župnija Podzemelj 1 km. 2 Gas. Zaselek stoji deloma v bregu in ravnini. V prejšnjem stoletju je bila romarska pot. Nm 156 m. — sezidal Ivan Adam grof Burgstall. ceste (1. zlasti rjavega in rdečega železovca. župnija Podzemelj 3. Otok. cesti. strani so zasajeni vinogradi. črnomeljske prafare. Prodaja živine in svinj. B. Zaselek stoji med gozdovi na visoki terasi nad Lahinjo.5 km. ceste.5 km. posebno pa čebulo in »polajc« prodajajo ženske po sejmih v Beli Krajini. š župnija Podzemelj 1 km. Nekaj vinogradov imajo na Plešivici pri Adlešičih. žand žel o pT Gradac 2 km. Grad je pozneje razpadel. SKJ. žand žel o pT š Gradac 0. s pokopališčem stoji nad izlivom Krupe v Lahinjo. škof. 1785. ceste dohod z vozom. od vasi grad Krasinec (Crassinitz). ki je znamenit po svoji predzgodovinski naselbini (gl. Ribolov v Kolpi je prost. ceste. 1869). Kmetijstvo.

178*34*34*3*2. Vodovod od 1935. Teče v številnih meandrih. Nm 166 m. trav. šola. so du zdr Metlika 9 km. strani izpod Požege. Kmetijstvo. iki tu izvira na v. 24. cesti na desnem bregu Lahinje. jajca. ceste z vsemi vozili. na v. žand žel o pT Gradac 1. PCMD. Nm 137 m. odtod niže do hotela Makar »Draga«. š župnija Podzemelj 1 km. Sr Črnomelj 15 km. Stoji na nizkem brdu. 155*31*30*1*1. Sr fin Črnomelj 5. Novejši del mesta je razpostavljen po bregovih ob drž. čitalnica. sadovnjakov 130. V kraju so odkrili predzgodovinske in rimske grobove. Zemelj. Dohod mogoč z avtom. 1426. TUJ. Dohod mogoč z avtom. Vas stoji na terasi ob Kolpi. Dohod od drž. š župnija Podzemelj 4km. so du zdr Metlika 9 km.5 km. Ribolov v Kolpi je prost. Voda v kapnicah. Tri kmetije na ravnini pri Kolpi.skladatelj. 2 zdravnika. nedaleč z. Preko Lahinje pelje lesen most.. Gas. Vas stoji na v. Vas ima od higijenskega zavoda s crpalko opremljen močan studenec.. Naselje stoji v ravnini med njivami in steljniki. žand žel o pT Gradac 2 km. 185. ki prihaja iz Gorjancev in se pri Križevski vasi izliva v Kolpo. nekaj vinogradov v Drašičih. od njenega izliva v Kolpo. Nm 140 m. gozdov 200. vinogradi v Drašičkih goricah. š župnija Podzemelj 1. Helene. Na levem bregu stoječi del Primostka spada pod Metliko. strani teče železnica. elektrika iz Ozlja. Nm 155 m. Škrilje. in odtod proti kolodvoru »Borštek«. 1167*246*236*32*22. Povodenj zalije le mlin. 1 km od ban. obrtna nad. katere s. katerega podaljšek na s. Glasom ustnega izročila je nekdaj stal Zemelj s cerkvijo vred na vrhu Kučerja.. PJS. hiš 291. žand žel o pT Gradac 1 km. Vas leži v ravnini na obeh straneh ban. so du žand zdr fin žel o pTt š župnija Metlika 2 km. Sr Črnomelj 17 km. hruške prodajajo. Sr Čmomelj 8 km. so du žand zdr fin žel o pTt š župnija v kraju. v katero se tu izliva Sušica. nekaj čebelarstva. sadjarstvo. Vinogradništvo in kmetijstvo. Prosv. 24*3*2*1*0. tvori Jarek Bujica. cesti Karlovac—Novo mesto. 124*19*15*3*1. deloma ob drž. Primostek. Poljedelstvo. Mimo vasi na z.5 km. 1 km od ban. Sr Črnomelj 17 km. c. mleko. žand žel o pT Gradac 3 km. UVI. prometno d.. so du zdr fin Metlika 5 km. cesti proti Grabrovcu. Poljedelstvo. drugih hiš ne doseže. so du zdr fin Metlika 7 km. Kolo jug. žand žel o pT Gradac 2 km. š župnija Podzemelj 0. š župnija Podzemelj 0. Mesto stoji s svojim najstarejšim jedrom na vzvišenem pomolu med potokom Obrhom. ceste Črnomelj—Metlika. vinogradi na Kučerju in v Drašickih goricah. Šola ust. Nm 190 m. pa Lahinja. aluvialna in prav tako tudi polje ob Sušici. vznožju Kučerja (220m). Nm 222 m. 1650. .. Prebivalstvo izven mesta se preživlja z vinogradništvom in poljedelstvom ter nekaj z obrtjo. posest. Urbana (334 m) vrh hriba. Sr Črnomelj 10 km. Vas stoji ob ban. Metlika. Hudournik Sušica. Brcice se imenuje vsa slikovita vinogradniška reber nad zaselkom do cerkve sv. ki rode rdeče vino. in presihajočim Suhorom. Mestna občina obsega poleg mesta še eno vas in štiri zaselke. d. in župnijaa. so du žand zdr fin žel o pTt š župnija Metlika 2 km. Brčice. dostopno z vozom. Poljedelstvo in živmoreja.5 km. Strel. vinogradov 40. ceste. Svet je vrtačast in brez velikih vzpetosti. Vranoviči. so du zdr fin Metlika 8 km. Sr Črnomelj 17 km. s. 13 odd. Nar. živinoreja. Cirila in Metoda se imenuje »Sranga«. Bočka. 21*3*3*0*0. Nm 140 m. mesto. ki ima vodo iz kanalov le v dežju. Zaselek stoji nekoliko v bregu ob obč.5 km. Površina 1301 ha: njiv in vrtov 515. cerkev sv. omejuje mestno občino Kolpa in tudi Lahinja tik pred in pri svojem izlivu (v Kolpo). 43*10*9*1*0. ostalo 231. SKJ. RK. Na loki ob Kolpi pri novem železnem mostu udobno kopališče (poleti do 31C).7 km od ban. sektor nad uniatsko cerkvijo sv. 35. Občina Metlika mesto Preb. Poljedelstvo. Javna knjiž. so du žand zdr fin žel o pTt š župnija Metlika 2 km.. 16*2*2*0*0. 281. PRK. Križevska vas. Vse panoge kmetijstva. Nm 157 m. strani segajo hise na Požegi v reber vinorodne Veselice. Priložje. Hrastov gozd daje drva in deske za dom. Podr. teče le ob velikem deževju in tedaj često prestopa nizke bregove ter dela škodo rodovitnemu polju. in paš. koč. ceste. ceste. dalje odtod do cepitve cest na Črnomelj in Karlovec»Strnišče«. najem. Lcrka ob Kolpi je ravna. Na j. Nm 150m. Prebivalci imajo naziv Poljci. Prebivalstvo se preživlja enako kot Boginja vas. cesti.5 km. 0. Nad pomolom na s. Sr fin Črnomelj 8 km. Dohod mogoč z avtom. družina. Tu ima svoje vinograde Grabrovec in nekaj tudi Metlika. Združenje obrtnikov. precejšnje čebelarstvo. svinjereja. 105*20*17*3*2. Sr Črnomelj 8 km.

jo je podedovala soproga Sofija roj. Napadi so se ponovili 1411. a nekaj tudi v Brčicah. ker ni prepotrebne industrije. Zgodovinsko znamenit je metliški grad. Poleg uradništva mnogo trgovine in obrti. 1527. ki stoji sredi mesta. Sedanja stavba je iz 1759. Protestantizem je širil v Metliki in okolici prvak luteranskih apostol v Beli Krajini Gregor Vlahovič. ko pa je 1914 stekla železnica. katerega glavna privlačnost je poleti do 31° C topla Kolpa (kopališče v Križevski vasi) in lepa vinorodna okohca. 1470. Mnogo hiš je bilo zapuščenih. Kot gospodarji Metlike se navajajo ogrski kralji. ko ga je imel v zastavi Štefan pl. 1575. kako so nadzidane na nekdanje mestno obzidje. Kot njegovi lastniki se omenjajo grofje Alapi (1578). Župnija Metlika (dek. mesto je obubožalo in ni moglo plačevati zaostalih davkov. že 1300 in 1377. ceneno in gostoljubno letoviško mesto.) ima 3583 preb. je Metlika postala važna poštna postaja. je mirno. škofija ljubljanska. ki je pa 1705 znova pogorela. 1720—1724. Miklavža se prvič omenja 1334 kot podružnica župnije »Treh fara«. 1471. ceste v Črnomelj. Po njej so jo podedovah grofje Spanheimi in sicer 1248 delno. 1578 (mesto razrušeno). po smrti zadnjega Goriškega grofa Albrehta IV. cerkvijo in komendo. V srednjem veku se je razvila prvotna metliška naselbina v ravnini ob potoku Metličici. katerega čuvata dva krokarja — znamenje čuječnosti proti Turkom). Zlasti se v njem gospodarsko uveljavljajo Žumberčani. je Metlika ohranila svoje deželne glavarje vse do 1556. dalje Peter Vokmanič. na višini J. Zelo zgodaj je imela Metlika sirotišnico. Ko je ob priliki turškega napada 1578 zgorela. lasten grb (stolp. Semič. z nastopom turških upadov. Razen drž. Na vzvišenem prostoru pri mestu je nekdaj stal tudi grad Pungert. kjer se sedaj vršijo Javne prireditve. ko so jo Habsburžani priključili Kranjski. ki je okoli 1563 pribegel iz Kostela. letne sejme (v Valvasorjevi dobi jih je bilo 9). kolikor strategičini motivi. Zanj je veljalo isto mestno pravo. del Bele Krajine in bližnjo obkolpsko Hrvaško. Frankopan.Sicer imajo Metličani svoje glavne vinograde po goricah pri Drašičih. Višnjegorska (t 1256). 1559. 1510. so zgradili novo. Pozneje so gospodarili na gradu Frankopani. je razpadel že kmalu po Valvasorjevi dobi. ki so bili odvisni le od deželnih knezov. Na temelju dedne pogodbe iz 1353 so jo 1374. Kot Novi trg. L. katere je nasledil zagrebški stolni kapitelj. je bila povzdignjena v trg gotovo že v zgodnjem srednjem veku. Radovioo. 1547. kot ga je dobila Kostanjevica med 1295 in 1307. razvoj mesta je v ostalem neznaten. 1646—1647. Na hribu nad mestom so odkrili predzgodovinsko naselbino. se je obrnil razvoj na jv. 1543. M. Sedanja hiralnica je v nekdanji komendi— gradu nemškega viteškega reda — ki je bila 1726 na novo zgrajena in 1776 povečana. 1228. Odkar nima mesto obzidja. je bila ves ta čas središče slovenske marke (Bele Krajine ) in sedež deželnih glavarjev. 1522. 1511. 1491. župnija je bila ustanovljena že pred 1200. Ko je bila 1588 uvedena redna poštna zveza Ljubljana—Metlika—Karlovec. M. cesta se je izognila pomolu in tako glavnemu metliškemu trgu. Peter Lukič in župnik Janez Weixler. Vsled pogostih turških vpadov se je prebivalstvo odselilo k utrjenemu gradu na bližnjem griču. Hotel in gostilne s tujskimi sobami. ki so ga volili na praznik sv. 1477. pri čemer ni bil toliko merodajen gospodarski pomen kraja. ki so okoli 1205—1213 odstopili slovensko marko grofom Andechsom. Izlet na Trdinov vrh v Gorjancih (1181 m. modruški grof. Tod mimo je vodila rimska cesta. Bližnji izleti: vinorodna. kapniška jama Vrlovka na desnem bregu Kolpe v bližini postaje Kamanje. z gradom. Prvič se omenja M. kot mesto Kostanjevica. Hchenwarth. Kuga je morila 1348. 4 ure) in k Sv. njen sedež je bil do 1461 pri . Drašiče in Božabovo. Roka. Še 1686 so meščani prosili ljubljanskega vicedoma za odpis zaostalih davkov. Mesto tvori gospodarskoprometno središče za v. Mihaela. M. V mesto je bil povzdignjen iz obrambnih razlogov v turški dobi. 1475. Vidošiei. proti kolodvoru in Kolpi. 1469 (mesto zgorelo).. Semič. V 1646—1647 je pomorila okoli 1200 prebivalcev. Predzgodovinske gomite so našli tudi na Ivanetičevem vrhu in na graščinskem vrhu ter njivah. kot mesto v listini iz 1365 in nato 1407. ki ga je sezidal neki Sterniša. vrsti hiš na pomolu je od »Strnišča« še mogoče videti. 1529 (vse mesto zgorelo). Pri z. kršna Vivodina. Mesto je imelo svojo upravo. ceste Karlovec —Novo mesto drže iz mesta ban. planinsko zavetišče). V Valvasorjevi dobi je začel razpadati. podedovali avstrijski vojvode. Spaheimsko dediščino so okoli 1280 prevzeli Goriški grofje. Ze 1305 je imel trg iste pravice. 1691. Pokopališče s podružnično cerkvijo sv. se omenja M. Grad. cesti. katero je ustanovil Andrej pl. mestno obzidje je popolnoma propadlo. Tudi po 1374. v bližini sedanjih Rosalnic (»Pri treh farah«). se razvija ob sedanji drž. celo pa 1256. Župna cerkev sv. na katerega spominja le še ime za ta prostor. Nekdaj je bil zelo utrjen in obdan z močnim obzidjem. Že 1408 so jo Turki oropali. Zdaj je last Prve dolenjske posojilnice. Nova drž. Težka doba je napočila za M. Miklavžu v Gorjancih (5 ur. Požar je 1705 znova upepelil M. lastno sodstvo z mestnim sodnikom. od mesta ob cesti proti Kolpi pa veliko rimsko grobišče.

. Dobro napreduje sadjarstvo in čebelarstvo. Gradac. ceste Novo mesto —Karlovec je mogoč dohod z avtom. stol. Krvavčji (Krvoški) vrh. 199—37.. največ gručastega tipa. 12*2*2*0*0. so du žand zdr fin žel o pTt š župnija Metlika 5 km. delu ob Gorjancih je svet precej razgiban s hrbti. so du žand zdr fin žel o pTt š župnija Metlika 1 km. žel Metlika 6 km. a frančiškani so se umaknili v Novo mesto. je bila župnija inkorporirana nemškemu križniškemu redu. žel Metlika 7 km. ki deževju vali vodo izpod Trdinovega vrha (1181m) v Kolpo. ceste Metlika—Radovica. o 6. Podr. od katere se pod vasj0 odcepi ban. Zvirkov vrh. Pridelujejo belo in črno vino (portugalko). 1268. postrvi. hiš 1046. Prebivalci v vaseh Božakovo in Rakovec ter v bivši obč. Tik pod vasjo velika $trma vrtača. stojita na levem bregu Lahinje. Vinogradništvo. Gostilna. Površina 7471 ha.29 Občina je raztegnjena od Škrbca (774 m) v Gorjancih do izliva Kanienice v Kolpo pod Vivodino. Prebivalstvo je precej mešano z Uskoki. sadjarstvo in svinjereja. Cerkveno je prafara pripadala do 1751 oglejskim patriarhom. 438 m. 4959. posebno vinogradništvo. 29 . Podr. Bereca vas. in paš. ki se tu omenja že okoli 1150. Suhor in Lokvica so »Privrščani« v bivši obč. Poljedelstvo ne krije niti domačih ipotreb. vinogradništvo. brdi in suhimi dolinami. Lepa ravnina se nahaja ob kolenu Kolpe pri Rosalnicah. borovnice.. gozdov ca 2240. živinoreja in svinjereja. Poleg Vidošičev. Sr Črnomelj 20 km. cerkev sv. perutnino. so du zdr fin Metlika 5 km. Gostilna in mlin na Lahinji.5 km. Od bližnje drž. na planem svetu pri Metliki so »Poljci«. Naselja so majhna. ki spada v obč. Crešnjevec. v predelu med Metliko in Kamenico pa se širi pas vinskih goric. M. L. Lokvico.današnji podružnici »Treh far«. Ribolov v Lahinji in Kolpi (sulci. V sz. »pri Treh farah« s pokopališčem. kot tudi Hrvatje in Žumberčani (uniati). Glej človek in lurške M. sadje. Na njivah v bližini so odkrili rimske grobove. je mogoč dobod z avtom. Občina Metlika okolica Preb.5 km. Mnogo prebivalstva si mora ob skopi zemlji pomagati z dnino ali prekupčevanjem. jabolka. Občina meri zdaj 6147 ha. Tu je bil do 1461 sedež metliške župnije. ca 2150. cesta Metlika—Črnomelj ima tu velik klanec. žand Suhor 1. ki spadata v metliško občino. živinoreja. Sadje tudi za prodajo. Suhorjem in Gor. Podružnična cerkve Zal. Od 1 km oddaljene ban. njiv in vrtov ca 2240. so Turki razrušili cerkev in samostan. Konec 1936 so izločili od občine vasi Cerovec. Njihov grad komenda stoji na koncu pomola v mestu.75 km. Pokopališče. Poljedelstvo in obrt. Nm ca 290 m. ki so pribegli pred Turki iz Bosne. Od 1735 je bil v Metliki sedež proštije nemškega viteškega reda. ki ga letno prodajo do 200 hl. Jakoba se prvič omenja 1334 kot podr. kot je še danes. Gradnik. Nm 140 m. katero so trumoma obiskovali tako domačini. B. vinogradov ca 520. Vas stoji v bregoviti legi pod vinogradi med Dol. ščuke). B. Skozi občino se vije suha struga hudourniške Sušice. so du žand zdr fin pTt Metlika 6. cerkev sv. most v del Primostka na nasprotnem bregu. ostalo 321. a ga 1200 že več ni bilo pri tej cerkvi. kar kažejo mnogi priimki in imena nekaterih naselij. Lokvice in Gradnik. Jagode.5 km. trav. cesta v Bušinjo vas. Vino se porabi doma. Ob ustanovitvi črnomeljske župnije 1228 je bila metliška župnija še podrejena materi župniji v Črnomlju. svinje. Hrib. Tri cerkve in samostan je sezidal nemški viteški red v prvi pol. Črešnjevec pa »Sokci«. nato do 1787 goriški nadškofiji. Cirila in Metoda. Za prodajo se nabirajo užitne gobe. jajca prodajajo. Stoji na hribu nad vinorodno metliško Veselico. Praproče in Sodji vrh ter jih priključili občini Semič. Ban. Leži na pobočju med sadnim drevjem in vinogradi. pT š župnija Suhor 0. 12. Nm ca 228 m. v bivši obč. Uniati imajo v mestu svojo cerkev sv. Drašiči in Radovica so »Gorci«. 1469. Sr Črnomelj 22 km. vinogradništvo pa je pridobitna panoga v sektorju Grabrovec — Radovica— Dražiči—Božakovo. nekaj obrtnikov in trgovcev. Bojanja vas. Poljedelstvo.5 km. Sr Črnomelj 16 km. preko katere drži lesen ban. 217—50. poljedelstvo. o 5 km. 32*4*4*0*0. Sr Črnomelj 5 km. a sklenjenega. V dobi turških napadov so vodili župnijo frančiškani. Repice in Drašičev so lepe vinske gorice v občini tudi Brčice. Nm. Več kot polovica občine proti Selom in Črešnjevcu je v suši hudo prizadeta radi pomanjkanja vode. Tri fare so veljale že od nekdaj za znamenito božjo pot. Kmetijstvo. Dober studenec v skalnati votlini. posebno crešnje ter perutnina se prodaja v Metliki. metliške prafare. župnijo pri »Treh farah je oskrboval prvotno nemški viteški red. Primostek. š župnija Radovica 2. Pod mlinom se Lahinja izliva v Kolpo. L. poslej Ljubljanski škofiji.

Vas leži v ravnini od Metlike proti Trem faram.141*23. Gručasta vas v bregoviti legi v bližini drž. 147*20. cerkev sv. š Sela 1 km. 1851.7 km. maslo. š v kraju 1 km. Stoji na vinorodni rebri tik nad ban. 160—34. ceste Metlika —Radovica dohod z avtom. Drva. š žu. cesti Radovica—Lokvica—Krvavcji vrh. Marka s pokopališčem.p Suhor 1 km. o 5 km. Nm 200 m. Ribolov in kopanje v Kolpi. Vas leži na vrtačastem svetu ob ban. 72—22. žel Metlika 4 km. Poljedelstvo. Poljedelstvo. Perutnina se prodaja v Metliki. Božakovo.7 km. so du zdr fin Metlika 5 km. Prebivalstvo se preživlja enako kot Cerovec. prašičjereja. o 12. žel Metlika 13 km. žel Rosalnice 4 km. Nm 266 m. Nm 440 m. Vinograde imajo v Novi gorici in Vidošičih. Sr Črnomelj 19 km. Voda iz kapnic. Sr Črnomelj 21 km. Vas stoji v zelo bregoviti legi pod Hribom (286 m) takoj nad ban. 56*15. Vinograde imajo večinoma v semiških goricah. cesto Semič—Metlika. Za dom tkejo domače platno. š. Listnat gozd (hrast. Ne daleč od Božakovega proti Kamanju se v desnem bregu Kolpe nahaja znamenita kapniška jama Vrlovka. Pridelujejo dobro belokranjsko črnino (portugalko) in izborno belo vino. V vasi priteka iz podzemske kapniške jame obzidan studenec. Ža dom tko domače platno. Antona.) daje mnogo lesa za prodajo. Sr Črnomelj 20 km. o 6. Sr Črnomelj 18 km. Podr. ppoti Omoti kostanjev gozd. stoji vas Orlakovo. po katerem je dobila stara Metlika svoje ime. Sadje dobro uspeva. 36*3. so du zdr fin Metlika 5. Marije Magdalene se prvič omenja 1334 kot podr. vinogradništvo. pT š župnija Suhor 3 km. žel Rosalnica ali Metlika 0. cesta iz Metlike. ki nh nosijo na trg v Ljubljano. Dve gostilni. svinjereja in prodaja bukovih drv. sadjarstvo. pT župnija Semič 5 km. Mešan gozd daje les za prodajo. Nekaj vinogradov (dobro belo in črno vino) poleg ostalih kmetijskih panog. bukev. Dole. žel Metlika 7 km. žand Suhor 2. Proda se tudi nekaj sadja (jabolk). pod vasjo ob ban. sadjarstvo.3 km. so du zdr fin Metlika 6 km.5 km. Črešnjevec. Pod vasjo med Slamino vasjo in Boldrežem se nahaja studenec Okno. Nm 178 m. Sr Črnomelj 20 km. Pod vasjo v Obrhu se nahaja obzidan dober studenec iVušivec«. Čebelarstvo se razvija. V vasi kapela sv. Nm ca 350 m. V Metliki prodaiajo sadje. Onstran Kolpe. žand Suhor 5 km. kostanj in dr. Od ban. jajca.Marjete.3 km. Sr Črnomelj 24 km. Jajca pokupijo Jajčarice. kjer ima . žand Gradac 6 km. Podr. Voda iz kapnic. Nm 220 m. Voda iz kapnic. so du žand zdr fin pTt župnija Metlika 5 km. Božič vrh. žel Metlika 6 km. Vas leži v ravnici z neznatnimi vrtačami ob ban. š Črešnjevec 0. breza) daje nekaj lesa za izvoz. Boldraž. pT š župnija Suhor 2 km. ki ima dobro pitno vodo. V suši pomanjkanje vode. Mimo vasi poteka meja radatoviške občine. Ob Obrhu pri mestnem mlinu se nahaja podzemska »Mestna jama«. o 6 km. Mleko prodajajo v Metliki in jajca Jajcaricam za Ljubljano. cerkev sv. 24*5. Sr Črnomelj 21 km. so du žand zdr fin pTt š župnija Metlika 1 km. živinoreja in sadjarstvo. Za poljem se proti Semiču in Krupi razprostirajo steljniki z ibrezami. Dohod mogoč z avtom.in prodaja lesa. 214*41. gozdne sadeže. 1 odd. jajca in gozdne sadeže prodajajo v Metliki. s v kraju ust. Voda iz kapnic. žel Dobravice 2 km ali Metlika 16. Nm ca 520 m. Ob cesti pod vasjo Črešnjevska sola. pT župnija Suhor 6km. Radi slikovite lege nad visoko. š župnija Radovica 2 km. a večkrat usahne. Vas stoji v rebri v. Listnat gozd (hrast. drva. Gosp. vino in prašiče pa na Gorenjsko. Brezovica. Proda se ga več 100 hl. ki žene pod vasjo mlin. vinogradništvo. Sr Črnomelj 16 km. V suši jo morajo dovažati iz Krupe. V Metliko prodajajo perutnino in jajca. od Jugorja nasproti Mačkovcu. nekaj čebelarstva. ust. Curile. o 3 km. vinogradništvo (belo in črno vino). skalnato steno imenujemo kraj »belokranjski Bled«:.2 km.5 km. Svoje glavne vinograde imajo v Repici nad Drašiči in v Skalovici (Vivodini). valoviti terasi nad Kolpo. 154*29. žel Semič 7 km. Poljedelstvo. cesti v Božakovo pa Samprenova kapelica. so du zdr fin Metlika 9 km. Vas leži na visoki. Bušinja vas.3 km. nad. pT župnija Semič 9 km. V vas drži ban. 1 odd. perutninarstvo.5 km. Nm 317 m. Pri vasi izvira nepresahljivi potoček Metličica. Krošnjarstvo. o 5 km.5 km. cesti Semič—Metlika. Prodaja lesa. V DJen okvir spada tudi zaselek Dacarji ali Perinja vas. vinogradništvo. Gas. od Slamne vasi. o 9 km. Vino prodajajo v razne kraje. ki je 330 m dolga. Cerovec. o 5. žand pT Suhor 1. sa du žand zdr fin pTt Metliika 3 km. od vasi so v rebri pod Plešivico (356 m) nad drž. Kmetijstvo. Nm ca 160m. ceste Novo mesto—Metlika—Karlovec. V suši pomanjkanje vode. ceste Novo mesto—Karlovec.3 km. Sr Črnomelj 17 km. so du zdr fin Metlika 6. Leži na hribčku J. Kmetijstvo. cesto Radovica—Bušinja vas—Krvavčji vrh. Dve gostilni. župnije Treh fara. žand Suhor 2. žand Gradac 5 km. žel Metlika 10 km. dostopen z avtom od drž. cesto zasajeni vinogradi. koder vozi železnica. skalnati. J. o 1 km. Gas. vinogradništvo . 1871.5 km. so du zdr fin Metlijca 12.

žand Suhor 1 km. Trnovcu in Brčicam. Obširen razgled in svet za smuko.po Dolenjskem. 160*26. o 6 km. proti Jugorju pod Brezovo rebrijo. Gradnik. Sr Črnomelj 21 km. so du zdr fin žel Metlika 15 km. Metlika mesto). Kmetijstvo in krošnjarstvo. — V Dr. v suši veliko pomanjkanje vode. ki jo oklepa na s. š v kraju ust. žand Gradac 7 km. Prav dobro uspeva sadje. poljedelstvo. Sr Črnomelj 19 km. kulturni in gosp. in v. 154*30. so du zdr fin Metlika 6 km. od katere se tu odcepi ban.vas z vasjo Drago dober studenec. pT župnija Semič 9 km. 1879). Dohod je mogoč z avtom. Pol ure j. Ostalo kot Cerovec. Za prodajo se pridela vino. so du žand zdr fin pTt š župnija Metlika 4 km. org. Sr Črnomelj 21 km. o 6 km. Razvito perutninarstvo. Dragomlja vas. Razen tega svinjere. so du zdr fin Metlika 6 km. cerkve in v Dol. cesta v Črnomelj. ki je proti Krmačini in Vidošičem vsa v skrbno obdelanih vinogradih in zidanicah. 1882). Voda iz kapnic. na Krvavčjem vrhu in se prikljiiči na ban. Dohod z vozom.3 km. in jv. Sr Črnomelj 21 km. žand Suhor 0.3 km. Reber slikovito pada k Metliki. sadjarstvo. cesti na Božakovo. 194*45. 31*4. Znana vinska gorica. žel Metlika 6. stran listnat gozd.4 km. Vino se prideluje le za dom. Razvita svinjereja. nad vasjo prestopi drž. vas v. Sr Črnomelj 21 km. Sr Črnomeli 22 km. stiškega samostana. žand Gradac 6 km. živinoreja. na z. Nm ca 422 m. Vas leži ob drž. theol. Proda se mnogo lesa (bukev. Za prodajo uspeva tudi sadje. Podr. o 15 km. lep razgled) preidejo v vinsko gorico Brčice. Ostalo kot Cerovec. ki pod podr. Svet vrtačast. V suši trpi prebivalstvo pomanjkanje vode. V Repici in Drašičkem vrhu tik z. so du zdr fin Metlika 7. Tkanje domačega platna. 1879. v Ljubljano in na Gorenjsko. svinjereja in gozdarstvo. pT župnija Semič 5 km. v kateri se prideluje dobro belo in črno vin. Gas. Preživlja se slično kot Bereča vas. Petra je prvotno pripadala stiškemu samostanu. živinoreja. Voda iz kapnic. Kastelec Avg. od podr.ja.4 km. V gozdu je globoko zarezana struga Sušice. Sr Črnomelj 25 km.Perna jama«. Podr. cerkvijo sv. žel Metlika 7 km. cerkev sv. Vinogradništvo. Miklavža. Proti Gradniku se razprostirajo največ vrtačasti steljniki z brezami. žand Suhor 6. dr. pT župnija Suhor 7 km. Voda iz kapnic. Nm 545 m.8 km. V srednjem veku je bil kraj zelo zgodaj naseljen. V teh goricah imajo svoje vinograde nekateri Metličani in tudi kmetje iz občine Gradac. kostanj). posebno slive. 86*19. cerkev sv. Voda iz kapnic. Podr. . Perutnino prodajajo v Metliki. Naselje na razglednem hribu. žel Metlika 7 km. ob kateri je studenec. cesti Novo mesto—Karlovec. od Gor. Dohod mogoč z avtom. nekaj obrtnikov.3 km. Nm ca 300 m. Vas stoji na terasi in v bregu na pobočju Gorjancev ob drž.3 km. rojena: Bajuk Marko (r. Vas stoji ob ban. Gostilne in trgovine. (r. S. Tko domače platno. ki žcnemlin. Grabrovec. Salzburga. Jugorje. ki se odcepi od ban. Svet je zelo kamenit. Nm 334 m. cesta prelaz »Na vahti« v Gorjancih (635 m). Na s. V Drašičkem vrhu se nahaja tudi vzorna banovinska trsnica. pod cerkvijo. in pevovodja v Ljnbljani. Vas stoji po bregu ob gozdu. Lep razgled. Vida se prvič omenja 1334 kot podr. od Drašič uspeva najboljše vino roetliške okolice.o. in z. Gozd je večinoma bukov in kostanjev. živinoreja in poljedelstvo. metliške prafare. cesti na kamenitem gričku. širijo njive. Preko potoka drži zidan most v gorico Repico. Zgornje Pfalze itd. Pod vasjo se proti jv. so du žand zdr fin pTt župnija Metlika 6 km. pT š župnijaSuhor 1. Nm 286 m.5 km. cesti na podolgovatem griču. — Na hribu nad vasjo so odkrili predzgodovinsko naselbino. 327*67. žel Rosalnice 7 km ali Metlika 7 km. 68*18. o 6 km. Voda iz kapnic. žel Metlika 8. Niže po »dragah« njive in travniki. pT š župnija Suhor 1. so du zdr fin Metlika 5. strani vinogradi. Pod gozdom nad Drašiči in Železniki teče proti Kamenici potok.5 km. žel Metlika 5 km. Iz gozdov se prodaja les in gozdni sadeži (v Metliko). cerkev sv.jo precej svojih vinogradov in /idanic tudi Metličani (gl. o 7. Vas stoji na mali vzpetimi sz. svinjereja. Drašiči. Lokvice. Vina (dobre črnine in belega) se pridela preko 1000 hl in prodaja v razne kraje . O živem prometu in razviti srednjeveški trgovini priča najdba 6670 pfenigov iz Bavarske. Nm 279 m. prof. Gozd se razprostira proti Bušinji vasi.3 km. o 5. cesti. Dve dobri gostilni ter trgovina. Nm ca 292 m. od vasi še neraziskana s. Lep razgled. Deli se v Gorenjo vas z. ki stojita ob obč. 2 odd.3 km. o 4km. K Drašičem spada zaselek Vinomer ter Blaževa vas in Kraljev vrh. Urbana (334 m. Nekaj vinogradov. Leži ob obč. š Črešnjevec 0. Poljedelstvo. V suši veliko pomanjkanje vode. Novci so iz let do 1493. š Strekljevec 2 km. v kateri ima. V suši pomanjkanje vode. Dohod mogoč z avtom. š Sela 1 km. Hrast. Hrib. Čebelarstvo daje nekaj medu za prodajo.

svinjereja. sadjarstvo. sicer vrtačasto polje. gozdarstvo. cesta iz Metlike. o 9km. Nm 151 m. živinoreja. Prebivalstvo se preživlja kot Brezovica. Nm 543 m. ceste Bušinja vas—Radovica dohod z avtom. Nm ca 520 m. Sadja se mnogo proda. metliške prafare. Sr Črnomelj 22 km. cesti Metlika—Božakovo. Od ban. Sr Črnomelj 19 km.5 km. Za izvoz hrastov in bukov les. ceste na Štrekljevcu je dohod mogoč z avtom. Na trg v Metliko se prodaja suho sadje. so du žand zdr fin pTt Metlika 9 km. čebelarstvo. o 7 km.8 km. Ivana. Za izvoz hrastov les. o 9 km. župnija je bila ustanovljena 1854. Pod vas spada zaselek Zabrezje. so du zdr fin Metlika 7 km. Za prodajo se prideluje dobro belo in črno vino. 413*79. ki se deli v Gor.oma v bregoviti legi ob ban. so du žand zdr fin pTt župnija Metlika 7 km. strani odcepi cesta v Lokvico—Radovico. Domača preja iz lanenega prediva. Malo Lešče. Spodnji del vasi ni varen pred poplavami. Dohod mogoč z avtom. so du zdr fin Metlika 4. 106*18.5 km. ki se pod Bojanjo vasjo odcepi na Bušinjo vas—Lokvico—Krvavčji vrh. Od živine goji največ drobnico. sicer vinogradi in polja. žand Suhor 3 km. Zemlja je ilovnata in skalovita. Nm 412 m. 3 odd. š Strekljevec 1. živinoreja. Gas. sir. žand pT župnija Semič 5 km. od Radovice. Nad vasjo se proti Zeleznikom in Vidošičim razprostira vinska gorica Repica. za prodaj gobe. Pod vasjo se na sv. žel Rosalnice 6 km ali Metlika 8 km. Poljedelstvo.5 km. pa se dviga vinorodna Vivodina (316 m).5 km. Vas stoji na razglednem hribu s. Sr Črnomelj 21 km. Podružnična eerkev sv. žand Gradac 2. Prebivalstvo se preživlja kot Cerovec. so du žand zdr fin pTt š župnija Metlika 2.5 km. o 6 km. š župnija Radovica 2. sadjarstvo. Semič. Mačkovec. so du žand zdr fin pTt Metlika 6 km. žel Semič 7 km ali Metlika 8 km. V vas vodi ban. Trgovine. V. Ostalo kot Gradnik Radoši. 10*2. Sr Črnomelj 24 km. Lokvica. žel Metlika 5 km. Vas stoji v osojiii bregoviti legi. borovnice. Nm ca 250 m. V suši pomanjkanje vode. M. Nm 234 m. Ostalo kot Boldraž. in Dol Lokvico. višnje.5 km. cesti na Vivodino. Prebivalstvo se preživlja slično kot Drašiči. Kolpa . Trojice. Pokopališče. so du zdr fin Metlika )3 km. š župnija Radovica 1 km. so du zdr fin Metlika 7 km. Florijana. cesto pod Jugorjem. Krmačina. prašičjereja. cesti Semič Metlika. pT župnija Semič 6 km. o 7 km. o 5. Voda iz kapnic. Vas stoji v bregoviti legi ob obč.) ima 806 duš. Voda iz kapnic. Krašnji vrh. Na sz. enako tudi vina. čebelarstvo (med za prodajo). vinogradništvo. na njivah pa rimske grobove. med dvema grapama. Nad vasjo gozd. Sr Črnomelj 22 km. 39*5. od Vidošicev v bregoviti legi. 50*12. Župna cerkev Vneb. Dohod z vozom. Tkanje domačega platna. Dohod z vozom. 51*13. š Čresnjevec 1.5 km. Sr Črnomelj 19 km. Nm ca 320 m. Vas stoji deloma na loki ob Kolpi. Župnija Radovica (dek. Vas stoji na razglednem hribu ob ban. žel Metlika 6 km. žel Metlika 10 km. in J. Kamenica meji tu dravsko in savsko banovino. Voda iz kapnic. Izvaža se hrastov les in v Metliki prodaja kurivo. strani skalovita struga Sušice. strani gozd. Sv. Nm ca 300. živinoreja in svinjereja. poljedelstvo. Sr Črnomelj 28 km. leži tia razglednem hribu in po bregu med vinogradi ter sega do drž. jagode. Kat. žel Metlika 14 km. Pri vasi so odkrili predzgodovinsko naselbino. gotska stavba s pokopališcem.Kamenica. Vas leži na hribčku v. š Drašiči 2 km. Dohod mogoč z avtom. D. 29*5. o 4. sadjarstvo. Nm 399 m. poljedelstvo. žel Rosalnice ali Metlika 1. nad potokom istega imena. od vasi onkraj potoka Kamenice. Nm 194 m. žel Metlika 8 km. so du žand zdr fin pTt š župnija Metlika 4 km. Sr Črnomelj 20 km. Radoviči. prosv. strani vasi je nekaj vinogradov. cerkev sv. del. cerkev sv. Na s. strani teče potok Jamnik. Vinogradništvo. Praproče. o 4 km.5 km žel Metlika 5. ban. cesto so vinogradi in zidanice po rebri Plešivice (356 m). Naselje v bregoviti lcgi pod vinogradi. 370*69. žand pT š župnija Suhor 6 km.2 km.8 km. živinoreja. Naselje stoji tik nad drž. š Drašiči 4 km. gostilne in obrti. 147*26. ki žene mlin (469 m). Krvavčji (Krvoški) vrh. so du žand zdr fin žel pTt župnija Metlika 9 km.8 km. Sr Črnomelj 24 km. o 13 km. škof Ljublj. Ostalo kot Dole. pT š župnija Suhor 2. Vas. Naselje leži s. dr. š župnija v kraju. Svet kamenit. nad drž. poljedelstvo. surovo maslo in jajca. Nm ca 250 m. od Radovice. o 7 km. 200*35. na kateri se prideluje izborno vino. Šola ust. Voda iz kapnic. Sr Črnomelj 18 krn. Okrog na prisojnih straneh vinogradi.5 km. žel Metlika 7 km. o 2. svinjereja. Na z. pod katero je vdolbljena struga Sušice. se prvič omenja 1334 kot podr. Podr. Od 2 km oddalj. Vinogradništvo. Sr Črnomelj 22 km. Vinogradništvo. Na z. 1882. 151*29. ceste Novo niesto—Metlika— Karlovec. z. Radovica. so du žand zdr fin pTt Metlika 5. Vas stoji na razglednem hribu. Podr. Pripraven izhod za izlet na Trdinov vrh (1181 m).

V okvir Sel spada ob ban. Rosalnice. Od bližnje ban. Nm ca 226 m. Vinomeru. Sr Črnomelj 16 km. cesta Metlika—Božakovo. p. od vasi se dviga Skerbec (774 m) s sijajnim razgledom in smuškim terenom. o 6 km. o 1. Podr. Deli se v Gor. žel Metlika 15 km. so du zdr fin Metlika 6. Pokopališče. Prebivalstvo se preživlja kot Radovica. sadjarstvo in prodaja bukovih drv v Metliko. Voda iz kapnic. š Božakovo 3 km. Sr Črnomelj 21 km. Tu prevažajo preko Kolpe hrvatski trgovci vivodinsko vino. žel Metlika 12.3 km. V. Žegnanje je tu poleti 25. Svet zelo kamenit. in sv. V suši pomanjkanje. Prosv. obč.5 km. Vidošičih in Repici. š Strekljevec 3 km. o 12 km. Šola ust. sv. Vinogradi v Drašičih. Križa. 1873.3 km. Skozi vas vodi ban. Nekaj čebelarstva. žel Metlika 9 km. Nm 414 m. živinoreja. Nm ca 532 m. Ob cesti pri vasi se nahaja lepa velika kapela Karmelske M. cesti Metlika—Radovica. od Suhorja na vznožju Gorjancev. Sr Črnomelj 18 km. Vinomeru (ali Novi gori) in Vidovičih. Kmetijstvo. stran se razprostira polje. Studenec »Na Vučini«. Kolpa ugodna tudi za vodni sport. Sr Črnomelj 16 km. 81*16. Repici in Babni gori. Trgovine. žel Metlika 7. deloma na Vinomeru. žel Metlika 7 km. gozdarstvo. in Repičja draga na JV. 77*15. Sr Črnomelj 27 km.5 km. o 14 km.3 km. živinoreja. PRK. Čebelarstvo. deluma steljniki z brezami. Vinograde imajo v Drašičih. žel Metlika 9 km. Subor. š v kraju 0. Vas leži s. Metlika). so du zdr tin Metlika 6:km. vinogradništvo. žel Metlika 4 km. strani od vasi je na Kolpi železniški most. 5 odd. Nekaj vinogradov. Nm 480 m. Radatoviči). v katerega vozijo žito za časa suše iz zelo oddaljenih vasi. š Sela 2 km. žel Metlika 2. Od drž. Vas stoji na prijaznem gričku. župnije Drage (gl. Vinograde imajo na Sodjem vrhu. Sr Črnomelj 23 km. pT župnija Suhor 7 km.5 km. o 8 km. Jožefa. Odtod preko Popovičev dostop na Trdinov vrh (1181 m). živinoreja. o 8km. Vas stoji na bregu med vinogradi. pT župnija Semič 6km. odtod po železniškem mostu prestopi na Hrvaško stran. ki žene mlin in tvori mejo med dravsko in savsko banovino. obdana s treh strani z gozdom. V bližini so uniatska naselja in farna cerkev Rodj. Sr Črnomelj 21 km. koncu vasi se nahaja znana božja pot »Tri fare:. 80*20. Nekaj vinogradov. Ravnace. so du zdr fin Metlika 8 km. Sz.5 km. Župna cerkev sv. Sodji vrh. Več gostiln. žand pT š župnija Suhor 2 km. sadjarstvo. Vas ima vodo iz kapnic in v suši trpi pomanjkanje vode.5 km. so du zdr fin Metlika 12 km. ob deževju tekoci in v rupo ponikajoči hudournik »Grička«. B.5 km. in Dol. Dva studenca. 262*47*40*4*3. žand Gradac 6 km. cesti od Božakovega je mogoč dohod z avtom. Dva studenca. 19*15. ceste Metlika—Drašiči je mogoč dohod z avtom. Nm 265 m. o 6. Ribolov v Kamenici in Kolpi. so du žand zdr fin pTt š župnija Metlika 1.5 km. 229*45. vrtačastem gričku sz. Voda iz kapnic. svinjereja in perutninarstvo. od Suhorja. Poljedelstvo. žand pT župnija Suhor 5 km. in naslednjo nedeljo. žel v kraju. Sela. V Metliko se prodaja mleko. metliške prafare. 144*25.5 km. prvotno podr. ljublj. so du žand zdr fin pTt š župnija Metlika 1. se nahaja brodarnica. Župnija Suhor (dek. Vas leži na ravnotnem gričku pod Velikim vrhom (737 m). Prebivalci so Uskoki uniatske vere. Pod vasjo v gozdu imajo »Francetovi cigani« svojo leseno ba]to. žand Suhor 6. Sedanja dvostolpna stavba je bila zgrajena 1855. Slamna vas. Prebivalstvo se preživlja kot Boldraž. so du žand zdr fin pTt župnija Metlika 8 km. Vas stoji na gričku. Nm 156 m. ceste je dohod mogoč . Svet zelo kamenit. o 3 km. Vas stoji v bregoviti legi ob ban. Poljedelstvo. Ostalo kot Gradnik Svržaki. Nm 355 m. Voda iz kapnic. Suhor. pT š župnija v kraju. vinogradništvo. Kamanje. Vas stoji na kamenitem. Sr Črnomelj 23 km. Rakovec. 66*12. Precej raztegnjena vas stoji na terasah nad železnico Ljubljana—Karlovec. Nm 360 m. to so tri cerkve. Prebivalstvo se preživlja enako kot Curili. S. obdana od gozdov.. Na s. Semič. od Rakovca. Poljedelstvo. je dobila 1855 samostojnost. gostilne in obrtniki. so du zdr fin Metlika 14 km. Nm ca 212 m.) ima 1124 duš. škof.žene mlin.5 km. Bog. pod vasjo teče proti Kolpi Kamenica. Dohod mogoč z avtom. Na J. d. avg. vinogradništvo. Prebivalstvo se preživlja kot Dole. Po obč. cesti Novo mesto —Metlika—Karlovec. ust. o 1. okrog katerih je pokopališče (prim. Prideluje se dobro belo in črno vino. vrtačast. prašičjereja. Pri njenem izlivu v Kolpo jv. 1933. Voda iz kapnic. 1 odd. Vas stoji na terasi in v mali vzpetini po bregu ob drž. cerkev sv. cesti Jugorje—Črnomelj ležeči zaselek Luža z motornim mlinom. Na jz. Vinograde imajo v Drašičih. Sr Črnomelj 29 km. Gas. Škemljevec. žand v kraju 0. 62*12. od katere vozi vivodinski brod preko Kolpe iz vivodinske ceste na žel. Vasi je delal svoj čas škodo 1936 od banovine reguliran. Zraven spadata zaselka Mačkov vrh na s. ki takoj JV. so du žand zdr fin pTt š župnija Metlika 3 km. od vasi se nahaja deloma gozd. Ribolov v Kolpi izdaten.

trav. dosti pa drobnice. vodnjak. Vino (v majhni meri) pridelajo le nekatera južna naselja. Sr Črnomelj 29 km. Nm 680 m. o 7 km. o š župnija Radatoviči 3 km. žel Metlika 3. oziroma nato črnomeljskemu srezu šestina pokrajine.2.4. š Drašici 1 km. Prebivalstvo se preživlja enako kot Lokvica. in pas. Vas ima precej svojih njiv pol ure daleč ob cesti proti Metliki. Nm ca 212 m. ki žene mlin tik ob ban. du fin Metlika 14.5 km. radi nagnjenega kraškega sveta.5 km oddaljene ban.7 km. Nm 300 m. Voda iz kapnic. stol. Vas leži na terasi na levi strani Potoka s. 68*16*16*0*0. Belokranjci pa nazivajo vse Uskoke Vlahe. si zna pomagati. Subor 9. Od živine goje kmetje običajno le vole za delo. Ane (300 m). Na z. š Božakovo 1 km. so du žand zdr fin pTt župnija Metlika 6. ko so ga kranjski deželni knezi dajali v najem. in v. Prevladuje vinogradništvo. odtod stoječi zaselek Gudalji (650 m). hiš 398. Dohod mogoč z avtom. Na Kolpi ribolov in primerna mesta za kopanje in taborjenje.b deževju hudournik Sušica. na vzhodni strani pa »Maslare«. Markacije na najvišji vrh Gorjancev. Nekaj čebelarstva. Največ bukov. reda mogoč dohod za silo tudi z avtom.. Ban. Prebivalstvo se preživlja slično kot Drašiči. žand Dol. uniatov) so ob ustanovitvi metliškega sreza prebivalci radatoviške občine bili prideljeni temu srezu in tako Beli Krajini. cerk. Gozd je mlad. cesti Novo mesto — Metlika.5 km. Izvaža se hrastov les.2.1. danes grškokatol. Na v. svinj ter krošnjarstvom. strani v grapi teče o. najem. ki so še v veliki meri porasla z gozdom. ceste je po obč. Razen tega pridno krošnjarijo (zlasti z blagom). maiij hrastov in iglast. dialektu (štokavščini). 2011. Voda iz kapnic. ostalo kot Vidošici. Podr. Dohod mogoč z avtom. pol.5 km.5 km. o 6. Trnovec. značaju. a iznajdljivo in podjetno ljudstvo. Vas stoji na pobočju razgledne gorice s podr. 0. Na tej gorici pridelujejo prav dobro belo in črno vino (portugalko) tudi nekatere oddaljene belokranjske vasi. Podr.5 km. ki stoje na brdu. medtem ko se »Maslarji« bavijo bolj s poljedelstvom in govedorejo.5 km. Nm ca 160 m. Od 5. beguncev iz turške dobe.2. so du žand zdr fin pTt župnija Metlika 7 km. cesti I. o 3 km. V suši pomanjkanje vode. vinogradov 12.11 ha: njiv in vrtov 815. cerkev sv. trgovanje s prašiči in živino. Buliči. Sr Črnomelj 19 km. Poljedelstvo ne krije domačih potreb. Občina Radatovič Preb. ki sega na vzhodu do gore Grabrovice in potoka Bregane. Sr Črnomelj 18km. 80*15. S. od Drašičev. Zelebej. na j. 371. in s.5 km. poljdelstvo in sadjarstvo. spada tudi niže na jz.6 km. je pripadla z radatoviško občino metliškemu. Naselili so se v 1. ki se tu vzpne v klanec. Prebivalce na zapadni strani Kupcine nazivajo Uskoki »Fužinare«. katerih velika večina nosi ime po priimkih kolonistov. ki žene mlin. stran so vinogradi. Železniki . — Od celokupnega žumberškega teritorija. cesti. Vas stoji na terasah nad Kolpo. od vasi se dviga vinorodna Plešivica (356 m). 44*10. zdr Metlika—Radatoviči 14. 57*19. 27. na Trdinov vrh (1181 m). so du žand zdr fin pTt župnija Metlika 4 km. Pod naselje Bulice. žel Metlika 5 km. Nm 231 m. o 4 km. sv. Sr Črnomelj 21 km. ki obsega 237 km2. ostalo 116. Teren za idealno smuko. Sr Črnomelj 22 km. a je bil nato po predhodni Vojni krajini in karlovškem generalatu 1865 s prebivalstvom vred definitivno prideljen Hrvatski.z avtom. Ane. Zadružno življenje so že pred desetletji popolnoma opustili. pTt Radatoviči 2. Pod vasjo na z. Krošnjarstvo. cerkev sv. na z. Na s. pod katero (namrec Kranjsko) je spadal Zumberk z gospostvom že v 13. posest. Naselje leži na kamenitem svetu ob drž. Radatoviška občina spada k »Fužinarjem«. Od žumberških Uskokov (srbskohrv.5 km. »Maslarji« in »Fužinarji« se ločijo med seboj nekaj tudi v nošnji. pod katero so nekoč spadali vsi Zumberčani. Antona Pad. gozd. strani teče »potok«. Prebivalstvo se preživlja kot Božakovo. Zemlja je . deli Kupčina v dva dela. ki se bavijo bolj s trgovino drobnice. Površina 3956. žel Rosalnice ali Metlika 5. od 1530 dalje od rek Cetine in Zrmanje v Dalmaciji ter ustanovili naselja. strani vasi se vije struga hudourniške Sušice. Pripadli so tako Slovesjo. stol. 88*21.5 km. na osojni strani vinorodne Repice. Celotni žumberški teritorij. V bližini je na hribu vlaška vas Brašljevica (322 m). in j. koč. pa nekaj njiv in gozd. so du žand zdr fin pTt š župnija Metlika 3 km. omenjena že 1145 kot last krškega samostana. 1741. Občina zavzema prisojna južna . H kraju spada zaselek Plešci vrh. ki se že od naselitve — stanujoč večji del po kolibah — bori s siromaštvom. š Drašiči 0. Marsikdo ima korist od prispevkov v Ameriko izseljenih svojcev. 16. Zemlja — večji del težka ilovica — ni plodna. žel Metlika 7.pobočja Gorjancev. gozdov 1271. žel Metlika 16. Vidošiči. v zasebni kmetski lasti ga je le 280 ha. so Jastrebarsko 51 km.

Stoji na razglednem brdu. kakor tudi v Sošicah. Zemlja bolj slabo rodi.6 km.5 km. Suhor 5. ceste. cerkev sv. Poljedelstvo ne krije domačih potreb.5 km. zdr Metlika—Radatoviči 10 km. du fin Metlika 9. leži v tesni uvali jz. sicer se preživljajo kot Doljani. Sr Črnomelj 22 km. ilovnata. žel Metlika 9 km.5 km. Podr.5 km. Dev. Karlovcu. Prvotno je bila cerkev podr. Novem mestu. Sedanjo so zgradili v 1914—1923. žand Dol. Vas. žel Metlika 10. žand Dol. in ban. Nm 530 m. Pridelajo nekaj vina za dom. Vas stoji na razglednem hribu.7 km. Poljedelstvo in živinoreja. ki stoje na razglednem brdu. Goleši. Nm 340 m. vodijo markacije na Trdinov vrh (1181 m). du fin Metlika 7 km. ceste.5 km. Od 1. Suhor 8 km. 271*48*44*0*4. pobočju z bukovim gozdom poraslega razglednega hriba (580 m). drobnico. Suhor 5 km. iu z. Nm 460 m. Nm ca 480 m. Zemlja je kamenita. Od ca 4. sicer se preživlja kot Buliči. o š Župnija Radatoviči 4 km. Drage. Liješce. Pridelajo slabše vrste vina za dom. Križevci grškokat. Suhor 10 km.3 km.3 km. Sr Črnomelj 24 km. dohodek donaša trgovanje z živino. du fin Metlika 9 km. Vina pridelajo tudi za prodajo. žand Dol. 1 km od ban. Župna cerkev Rodjenja presv. župnije v Radatovičih. Na s. Samostojna je postala v zač. ceste.5 km. pTt Radatoviči 3. Pridela nekaj vina. župnija v Radatovičih.5km. žand Dol.5 km. pTt Radatoviči 4. 135*26*22*0*4. o Š župnija Radatoviči 3 km. M.5 km. Mnogi si pomagajo s krošnjarstvom in prekupcevanjem. svinjereja in drobnica. žel Metlika ll km.5 km. du fin Metlika 9km. Pomaga si tudi s krošnjarstvom. ceste je dohod mogoč z avtom. Od ca 5 km oddaljene ban. Naselje v prisojni legi na j. so Jastrebarsko 40 km. o pTt š župnija Radatoviči 1 km. Dohod z vsemi vozili. v kateri je sedež uniatskega župnika. škof. pTt Radatoviči 3. Glavni vir dohodka ima prebivalstvo od prekupcevanja. Kamenci. du fin Metlika 8. du fin Metlika 10 km. strani vasi se razprostira mlad bukov gozd. Sr Črnomelj 25 km. žel Metlika 14. spada h grškokatoliški. Žumberačka. 54*12*10*0*2. Dohod z vozom. o š župnija Radatoviči 3 km. žel Metlika 12 km.kraška in slabo rodi.3 km. žand Dol. š župnija v kraju. Šola ust. Prvotna lesena cerkev je bila zelo stara. 96*21*19*0*2. zdr Metlika—Radatoviči 8. Nm 500 m. Nm 610 m. ceste z avtom. o š župnija Radatoviči 4 km. Doljani. Keseri. žand Dol. du fin Metlika 8. Sr Črnomelj 24 km.5 km oddaljene ban.5 km. 19. so Jastrebarsko 42 km. pobočja Gorjancev. pTt Radatoviči 4.5 km. 2. so Jastrebarsko 44 km.5 km. Dragoševci. žel Metlika 12. pTt Radatoviči 1.8 km oddaljene ban. Dobod z avtoin 2. Ivana Krst. žand Dol. Bukov gozd v Gorjancih daje drva za dom. Dohod z vozom 1 % km od drž. Ostalo kot Buliči. Skozi naselje. 45*9*8*0*1. Sr Črnomelj 23 km. žand Dol. Vas leži v plitvi dolini v pobočju Gorjancev. pT Suhor 3 km. cerkev bl. žel Metlika 10. žel Metlika 11. Suhor 4 km.5 km od ban. Suhor 2 km. Po pobočju Gorjancev ugoden smuški svet.5 km. Župnija Drage (dek. so Jastrebarsko 45 km.5 km. so Jastrebarsko 51 km.5 km. Sr Črnomelj 25 km. zdr Metlika—Radatoviči 9 km.5 km od ban. Potoček Jesenik.5 km. so Jastrebarsko 49 km. so Jastrebarsko 45 km. Poljedelstvo ne krne domačih potreb. zdr Metlika—Radatoviči 12. ceste je dohod mogoč z avtom. du fin Metlika 12. o š župnija . Javna knjiž. so Jastrebarsko 57 km. Zemlja je kamnita in ilovnata. Skozi Goleše. Malinci. Sr Črnomelj 27 km. ceste. Podr. o š župnija Radatoviči 6km. du fin Metlika 10. o š župnija Radatoviči 2km. Nm 635 m. Živinoreja.3 km. pTt Radatoviči 6. ceste je dohod mogoč z avtom. žel Metlika 14. Bogorodice (Mala Gospa). Suhor 7 km.5 km oddaljene ban. stol. Suhor 6 km. Suhor 7 km. Nm 500 m. zdr Metlika—Radatoviči 10. žand Dol. prodaje živine in svinj na sejmih v Beli Krajini. Sr Črnomelj 24 km. V vas. Sr Črnomelj 23 km. ki stoji na razglednem brdu. 1897. o pTt š župnija Radatoviči 3 km. Kuljaji. 132*33*32*0*1. žel Metlika 11 km. ceste je dohod mogoč z avtom.5 km. 87*21*21*0*0. sicer se prebivalstvo preživlja kot Drage. je mogoč dohod od 3. V grapi se nahaja izvir Točak. du fin Metlika 12. Od 4.3 km. so Jastrebarsko 47 km.). Prebivalstvo se preživlja enako kot Buliči. Suhor 8 km. z. 152*31*30*0*1. Prebivalstvo pridela za dom nekaj vina. 66*11*8*0*3. Vas stoji na vinorodnem pobočju v prisojni legi. 157*28*28*0*0. zdr Metlika—Radatoviči 7 km. Poljedelstvo ne more kriti domačih potreb. zdr Metlika—Radatoviči 8. ki stoji na razglednem brdu. vodijo markacije na Trdinov vrh (1181 m). zdr Metlika—Radatoviči 12. 1 odd. spada h grškokatoliški župnija v Radatovičih. o pTt š župnija Radatoviči 6 km. so Jastrebarsko 42 km. nad grapo Sušice. zdr Metlika—Radatoviči 9. zdr Metlika—Radatoviči 9 km. posebno drobnica. Kunčani. svinjami. Sr Črnomelj 27 km. o 7 km. žand Dol.4 km oddaljene drž. Nm 500 m.

o 8. Sr Črnomelj 26 km. v drugih kmetijskih panogah pa le toliko pridela. Nm 500 m. Poljedelstvo ne krije domačih potreb. koč. ceste. strani od bukovega gozda. obdani na s. L. Peščenik 834 m. Žumberak. 2 km od ban. Uskrsnuca (Sv. trav. vimogradov 446. Nm 510 m. da komaj zadostuje za dom. Prebivalstvo semiške občine je še najbolj čisto slovensko od vseh Belokranjcev. škof. Naselje visoko na travnatem pobo6ju Gonancev. Rajakovici (9 hiš) in Maliči (10 hiš). Reja drobnice.5 km. Lahek dostop na Trdinov vrh (1181 m). Popoviči.2 km. nov. ki se ne krije z župnijo. o pTt š župnija Radatoviči 4 km. pTt Radatoviči 8. Pleš 625 m. žel Metlika 14 km.49. Kameni vrh 672 m).Radatoviči 8. in v.5 km. Vas stoji na razglednem brdu. Radatoviči.kat. najem.. žel Metlika 11 km. Teren izvrsten za smuko. Gere in žumberške grškokat.Stoje na v. Hvaležen teren za zimski sport. Od razglednih Radatovičev je vabljiv izlet na vinorodno Vivodino ali v jamo pri Keserih. Sekuliči 174*33*33*0*0. 1806. Na Trdinovem vrhu se nahajajo razvaline dveh cerkvic: kranjske rim. Ta loči obenem v občino spadajooo Rožendolsko kotlino in ostalo Dolenjsko od Bele Krajine.5 km od ban.5 km. žel Metlika 17. Tako povečana občina meri zdaj 7308 ha 30 . manj živine. odtod 2 uri). Ti »Sokci«. krošnjarstvo in obrt. zdr Metlika—Radatoviči 11. Sr Črnomelj 27 km. Dvor in Siljki.8 km. Stoje na razglednem bregu pod Gorjanci. ceste. zlasti ženske.5 km. zdr Metlika—Radatoviči 15. du fin Metlika 12 km. Od 4km oddaljene drž. Prebivalstvo se preživlja kot Buliči. poleg tega pa prečka občino relativno visoka gozdnata gorska pregraja — Semiške gore — kot zadnji odrastek Gorjancev (Skrbec 774 m. Poleg reje drobnice in živine krošnjarstvo po Jugoslaviji. Ilije. grškokat. Pod matično naselje spadajo zaselki Dručici. žand Dol.5km. in sv. plošča pesnika in književnika Jovana Hranikmca (odkrita 23. strani pod Trdinovim vrhom v položnem pobočju Gorjancev se nahaja »Krvavi kamen«:. Pilatovci. Gera 1181 m) in na novomeško stran. Nm 810 m. Stričanioo pri Kalju.5km. du fin Metlika 15. 23. Grmki.p Radatoviči 2 km. Suhor 12 km. š župnija Drage 3 km. najvišje naselje v tej občini (840 m). Suhor 5 km.2 km. pTt Radatoviči 8. Ratkoviči in Vukšiči.5 km. imenovan tako po nekdanjih prepirih med Uskoki in Slovenci. du fin Metlika 9. ceste je dohod mogoč za silo z avtom. Dohod le z vozom 6km od ban. ki dajejo ljudstvu Konec 1936 so pripadli občini kraji. Metlika). žand Dol. Suhor 8 km. Nm ca 660m. Nm 735 m. o pTt š žu. sv. Sedanja stavba je bila zgrajena 1870 v bizantinskoromanskem slogu. zdr Metlika—Radatoviči 12 km. o pTt š župnija v kraju. žel Metlika 13. Zemlja je kamenita in ilovnata. so zelo verni in praznoverni ter gostoljubni. Pod Malince spadajo tudi zaselki Cvetiši. 1912. Od 3 km oddaljene ban. le v Mafinah se je ohranilo še nekaj UskokovVlahov in v Rečicah par kočevskih družin. krošnjarstvo.5 km. Prebivalstvo se preživlja kot Liješče.5 km. ostalo 301. Pod Pilatovce spada tudi vinogradniška Brezovica s svojimi zidanicami. Občina Semič Preb. Nad portalom radatoviške cerkve se nahaja spom. posest. Nedelje) se prvič omenja 1626 in že tedaj kot župnijska cerkev. Teren v dolini je največ v steljnikih. Suhor 6 km. so Jastrebarsko 5.30 Obcina Semič. sv. Sr Črnomelj 24 km. župnija Radatoviči (dek. gozdov 1995. Križevci. so Jastrebarsko 50 km. Milčinoviči. Dostop tudi z avtom 4.49 ha: njiv in vrtov1436. ceste. lep razgled po Beli Krajini in Hrvatski. Miklavž (969 m) s planinskim zavetiščem. Leže slikovito :in visoko v pobočju Gorjancev. Prebivalstvo živi Največ od vinogradništva. Skozi kraj drže markacije od Metlike na Trdinov vrh (1181 m. in paš. Pod Sekulice spadajo zaselki Gaj (6 hiš). krompir za seme in često tudi koruzo ter krmo za živino pa mora kupovati. 3082. 75*16*16*0*0. Župna cerkev sv. Trdinov vrh (sv.5 km. pobočju razglednega Križa (681 m) sredi bukovega gozda. so Jastrebarsko 56. ceste je dohod mogoč z vozom. markacije na najvišji vrh v Gorjancih. župnija je ena od žumberačkih uskoških grškokatoliških župnij.) ima 1800 duš. 321*64*59*0*5. pod katere upravo spada od oktobra 1934 tudi planinska župnija. Prebivalce semiške občine in vse župnije imeniijejo ostali Belokranjci »Sokce«. Kmetijstvo. Dohod z avtom. ki so jih oddelili od občine Metlika okolica (gl. žand Dol. Na s. žand Dol. du fin Metlika 11. hiš 794. Površina 5984. 795. zdr Metlika—Radatoviči 9. so Jastrebarsko 48 km. trgovanje po sejmih. 81. 178*29*25*0*4. so jo restavrirali.5 km. Pogano jamo ali Pečno. 1934). Sr Črnomelj 30 km. ni geografsko zaključena enota. Saj se teren občine neovirano nadaljuje z enakimi kraškimi značilnostmi tudi v druge belokranjske občine.

na ostalih treh straneh pa so njive in travniki. žel Semič 8 km. Ilovnata in kamenita zemlja tu slabo rodi. žand fin o župnija Semič 4 km. Ilovnata zemlja rodi bolj slabo. Dolenjci se imenuje mlin na potoku Krupi. Gaber. ki teče v debri in se takoj nato izliva v le malo širšo Lahinjo. Bukov gozd daje drva tudi za prodajo. ceste.5 k. fin žel š župnija Semič 5 km. Lovišča nudijo zajce. Sr du zdr Črnomelj 16. jerebice. na južno stran. ceste 700 m. Stoji na podložnem pobočju nad rožndolsko uvalo. dev. Stoji na prijaznem gričku. jazbece. Sr so zdr Črnomelj 18.5km od ban. čez Krupo vodi slab lesen most. reda tudi z avtom. žel Rožni dol Pribišje 3. Brezova reber. Sr so du zdr Črnomelj 13. Kot . se more priti z vozom. Zemlja je ilovnata. Bukov in hrastov gozd daje drva za dom in prodajo. Podr. Od ban. Katarine. Na sev. Več naselij trpi pomanjkanje vode.9 km. ki je oddaljen od ban. se nahaja visok zidan železniški viadukt nad Krupo. kostanji in hrasti. Nm 140 m. Dohod mogoč tudi z avtomobilom. Naselja so majhna in gručasta. oddaljen 0. ceste 1 km. V zaselek. kakor tudi s prodajo mleka v semiško mlekarno. 29*5*5*0*0. Sr du zdr Črnomelj 13 km. 48*11*11*0*0. Sr du zdr Črnomelj 8. drva in les za tanin. Toplice in Novo mesto.5 km.Lebicac. Prebivalstvo se bavi z vinogradništvom. so Metlika 15 km. Nm 223 m. ceste. posebno 1547. muč.le nastilj za živino. Prebivalstvo živi od vinogradnistva. so vinogradi. ribolov v Krupi ščuke. Pod Gaber spada tudi hiša Vrh. ki ga vozijo prekupcem na postajo v Gradac in Črnomelj. Prebivalstvo se preživlja z vinogradništvom in živinorejo.5 km od ban. Semeniški so namreč opustili stanovanje na tem gradu in zgradili približno 3 km od starega gradu nov grad Smuk. Prebivalstvo se preživlja kot v bližnjem Brezju. ceste je zaselek oddaljen 2 km. Sr so du zdr Črnomelj 0. Pri naselju je križišče cest v Semič. žand fin o pT š župnija Semič 2 km. ki jih vozijo v Črnomelj ali Gradec na postajo. ki je na severni in deloma na Južni strani porasel s hrastovim gozdom. ceste. Krupa je vse poletje mrzla in ni za kopanje. cesti 11. V Valvasorjevi dobi — grad naziva zgodovinar Semiški grad — je bil stari grad že popolna razvalina. cesti II. žel Semič 5 km. Naselje stoji na pobočju na jugozahodni strani Semeniča (575 m). Zaselek je oddaljen od ban. ki so bili v reformacijski dobi vneti protestanti.5 km. Stoji na nizkem. Nm 458 m. je mogoč dohod po obč. p š Rožni dol 3. strani zaselka se nahaja v globoki vrtaci v gozdu študenec Vodenice. 5*1*1*0*0. Pokopališče.8 km. Pod Gabrom je reber zasajena z vinogradi in posuta z zidanicami. žand fin o pT s župnija Semič 1 km. njive in travniki. Sr so du zdr Črnomelj 9. reda mogoč tudi z avtom. reda je mogoč dohod tudi z avtom. Brstovec. 23*4*4*0*0. večinoma hrastov gozd daje les za dom in za železniške pragove. so Metlika 16 km. kune in v Semiških gorah divje vepre. Brezje pri Vinjem vrhu. V neposredni bližini tega mlina. Zemlja je ilovnata. V zaselek. Veliko je trpel erad v dobi turških napadov. so Metlika 15 km. srednje rodovitnosti. V njej se nahajajo kleni. ščuke in postrvi. Nm 218 m. 69*14*14*0*0. cesti II. Nad železniško postajo malo pod vrhom enako imenovanega hriba je nekdaj stal grad Semenič. š Strekljevec 3 km. 41*8*8*0*0. Črnomelj. Nm ca 440 m. na ostalih straneh pa so njive in travniki. Prebivalstvo se preživlja s poljedelstvom. ob katerem izvira studenec. žel pT š Gradac 2 km. dohod vanj pa je po obč. Na zahodni strani pod naseljem se nahaja obzidan podolgovat studenec s. vinogradništvom ter nabiranjem in prodajo užitnih gob. Brezje pri Rožnem dolu. Neznaten zaselek na pobočju nizkega griča. so Metlika 18 km.4 km žand fin o pT š župnija Semič 4 km. lisice. Prebivalstvo se bavi z vinogradništvom in živinorejo. Vodovod za Coklovco. žel Semič 2. po vrtačah razgibanem hribčku. cerkev Šv. žand fin o pT župnija Semič 6 km. Nm 464 m. v bližini ban.5 km. Coklovca. ki je danes v razvalinah. žand fin o župnija Semič 3.3 km. je mogoče priti tudi z avtom. Ljudstvo si skuša dobiti zasilen zaslužek z nabiranjem in prodajo užitnih gob.1 km.5 km. srne. Po obč. ki je oddaIjen 1. ki je porasel z bukvami. ki je na severni strani porasel s hrastovim gozdom. Vanj se more priti z vozom. postrvi in klene. ceste. Hrastov gozd daje drva za dom ter hlode in železniške pragove. žand o pT Semič 4 km. Prvotni grajski lastniki so bili Semeniški gospodje. Pod Brezovo rebrijo. Gozd daje hlode. ki ob veliki suši presahne.7 km. V gradu so imeli svoje predikante in Ziga Semeniški je 1585 zgradil v bližini gradu leseno protestantsko kapelico. V vas. ki teče pod zemljo v potok Krupo. Dolenjci. Od tu je mogoč lep izlet na vrh Peščenik 834 m in na Skrbec 774 m. Nm ca 220 m. žel Semič 0. 17*3*3*0*0. Naselje leži v plitvi in ozki uvali na hribu pod pobočjem Peščenika (834 m). Mešan. grajsko posestvo je pa bilo v rokah Žige Semeniškega.m. Grad spada med najstarejše gradove v Sloveniji. poljedelstvom ter nabiranjem in prodajo užitnih gob. ki je 1% km oddaljena od ban. okrog katerega je polje.

Kal. ki je dobival vodo iz Krupe. Stoji na hribu nad rožnidolsko uvalo 2 km od ban. Sr so du zdr Črnomelj 8. žand o pT Semič 4. odkoder vodijo markacije na Mirno goro (1048 m). Siroki izvor potoka ima veličastno ozadje v široki. Hohenwart in od te na rodbino pl. V vasi stoji žel. dokler jih niso 1850 premestili v Črnomelj in Metliko. rdeče in črno vino. vdova po 1374 umrlem grofu Otonu. kamor je tudi sama vstopila. stol. L. reda mogoč dohod tudi z avtom. Ilovnata zemlja je slabo plodna. Naselje leži na vrtačasti kraški ravnini •ob obč. ki stoji na desnem bregu potoka Krupe.5 km. 44*18*18*4*0. četrt ure od vasi. cesti II. cesta in železnica. Nadaljni lastniki so bili grofje Apfaltrer. najstarejši iz I. Naselje stoji v plitvi vrtacasti dolini. š ŠtrekIjevec 0. Vas ima vodovod.5 km. cerkev sv.3 km. že razpadajoči grad s štirimi okroglimi vogelnimi stolpi last trgovca Josipa Zurca iz Semiča.V gradu so trije zelo zanimivi nagrobniki. Zgodovinsko pomembna je krupska graščina. Prebivalstvo se preživlja največ z vinogradništvom. Ilovnata in peščena zemlja slabo rodi. odkoder je elektrika napeljana na Krupo. fin š župnija Semič 4 km.5 km.5 km. V gradu sta bili dolgo aodna in davčna oblast. semiške prafare. Vinogradništvo. Lenarta. cesti I. . žand fin o pT š župnija Semič 2. je grad razdejal Jan Vitovec v borbi s Habsburžani. žand fin o župnija Semič 5km. ki se razprostirajo na pobočju Smuka v »Stari gori« visoko gor. Podr. v Nottinghamu. Na severozapadni strani se vzdiguje precej visoko hribovje (Pleš 625 m). Sr so zdr Črnomelj 11. največ pa vinogradi.5 km. stoječa na gričku. razen na vzhodni strani. V turški dobi je grad veljal za pravo obrambno trdnjavo. 16.5 km. Goliše. ruskega jezika in literature na univ. 1439. 101*26*26*0*0. esejist. Nm 292 m.6 km.9km. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom in vinogradništvom. p Rožni dol 2km. 1618. žel Semič 6.2 km. Hrastov gozd daje drva za dom in hlode ter železniške prage. ceste 200 m in vanjo je mogoč dohod tudi z avtom. župnijo v Radovljici in ženski samostan v Velesovem. Stransko vas in Praprot. žand fin o pT župnija Semič 2 km. je ustanovila avguštinski samostan v Ljubljani. blizu 60 m visoki strmo odsekani skalnati steni.1 km. 7*1*2*0*0. ki ima poleti in pozimi skoro enako temperaturo (ca 8° C). žel Semič 3 km. Pozneje je gospoščina prešla na rorodniško rodbino pl.gospodarsko poslopje semiškega gradu je stal v Valvasorjevi dobi pri Semiču dvorec. Krupska. ceste je Kal oddaljen 1/2 km. brastov pa drva za dom in železniške prage za prodajo. žand fin o pT š župnija Semič 1 km. ki daje belo. Podr. Naselje leži v bregoviti legi ob pregibu hribovja iz smeri severovzhodjugozahod v smer severjug. Podr. Na Krupi je elektrarna. Sr du zdr Črnomelj 14. Pri vasi in gradu so odkrili hallstattske in rimske grobove. Kašča. kamor se odtod lahko dospe v pičlih dveh urah. Nm ca 250 m. so Metlika 14 km. imenovan Pristava. Ta potok. Nm ca 280 m. Zemlja je ilovnata in peščena. Sr so du zdr Črnomelj 8. Prvotni grajski posestniki so bili Krupski gospodje. v razne dolenjske kraje in v Ljubljano. Naselje stoji na visoki terasi nad izvirom Krupe. Ilovnata zemlja je srednje plodna. žel Rožni dol Pribišje 2 km. poljedelstvo in živinoreja. žel Semič 1 km. š Rožni dol 1. Makar in Mazelle. Burgstall. prof. na kar slede slabe košenice ali pašniki in gozd. V tej ravnini so vrtovi in nuve. Nm ca 164 m. ki je krog in krog obdan s hrastovim gozdom.9 km. Prebivalstvo se preživlja z vinogradništvom in z drugimi panogami kmetijstva. Jožefa. Dobro belo in črno vino se prodaja v Črnomlju. na kateri se razprostira polje. Dohod mogoč tudi z avtom. Ana grofica Ortenburška. žel Semič 5 km. so Metlika 15 km. Sr du zdr Črnomelj 12. postaja Semič. V reformacijski dobi (v drugi pol. Bukov in kostanjev gozd daje drva za dom in prodajo. Vas Krupa je oddaljena od ban. Grad je nekdaj imel dve pristavi: poznejši grad Podbrežje pri Adlešičih in Pusti gradec. Hrib pri Rožnem dolu. Kostanjev gozd daje kolje za vinograde. Primoža in Felicijana se prvič omenja 1334 kot podr. so Metlika 15 km. Moverno vas. pl. Vas una dober vodovod.) je grad veljal za pravo luteransko postojanko. ki je zasajena z vinogradi. nikoli ne zamrzne in takoj pri izviru žene mlin. cerkev sv. katere vozijo v Gradac ali Črnomelj.5 km. 83*15*15*2*0. Od ban. Ilovnata in peščena zemlja bolj slabo rodi. žel Semič 4. Tu rojen Lavrin Janko 1887. cerkev sv. Nm ca 215 m. Kot 301*62*62*28*0. Grad je bil dobro utrjen s petimi stolpi in Jarkom. Nm ca 520 m. Pozneje je postal samostojna gospoščina z lastnim pomerijem. Prebivalstvo se bavi z vinogradništvom. 14*3*3*0*0. Od ban. roj. ceste. reda. Danes je veliki. Skozi to vinogradniško naselje pelje ban. žand fin o pT župnija Semič 3 km. poraslo Največ s kostanjevim in bukovim gozdom. ceste je Kašča oddaljena 0. ki dovaja vodo iz Blatnika. Sr du zdr Črnomelj 14. Goliše — domačini pravijo Goliš — se imenuje osamljena kmetija. Krupa. so Metlika 18 km. Kmetijstvo. Dohod mogoč z vozom. š Strekljevec 1 km. po kateri je dobila vas svoje ime. V vas je po obč.

Nm 424 m. š Strekljevec 1 km.5 km. je mogoč dohod z avtom. prašičerejo. Teren je tu precej nagnjen proti severozapadu. Pod vasjo zraven ban. ki se še sedaj tu nahaja. Mešan gozd daje drva za dom. Nestopljeva vas. žand fin o pT š župnija Semič 1 km.5 km. ki je morila v Beli Krajini 1646. Sr du zdr Črnomelj 20 km. so Metlika 18 km. oddaljen 400 m od banovinske ceste. V suši si vaščani dovažajo potrebno vodo iz potoka Krupe. Potoki. ceste. V bližini (ca 600 m) na vzhodni strani odtod. žand fin o pT župnija Semič 8 km. ceste 0. na katerem se nahajajo še zidovi razpadlega gradu enakega imena. Osojnik. Roka je bila zgrajena v spomin na strašno kugo.5 km. ceste. žand fin o pT župnija Semič 3.6 km. žel Semič 7 km. reda mogoč dohod tudi z avtom. žel Semič 10 km. Zaselek leži na vrtačasti ravnini. žel Semič 1. Bukov gozd daje drva za dom in prodajo. ižand o pT Semič 5 km. Sr du zdr Črnomelj 12. Prebivalstvo se bavi s ipoljedelstvom in vinogradništvom. Sr so du zdr Črnomelj 9.6 km. cerkev sv.Gornje Laze. Naselje leži na bregu nizkega hribčka.5 km. žand fin žel o pT š župnija Semič 4 km. š Strekljevec 1 km. Na vzhodni strani Lipovca se nahaja ca 250 m oddaljena podzemska jama Malikovec. ceste. Mladica. je mogoč dohod po obč. ki jih vozijo v Gradac ali Črnomelj na prodaj. Nm ca 250 m. Maline. žand fin o pT župnija Semič 5 km. Peščena zemlja je se prilicno rodovitna. V naselju na jugozapadni strani je studenec. Dohod mogoč z vozom. je po obč. poljedelstvom. ceste. reda tudi z avtom. so Metlika 15 km. p š Rožni dol 1.4 km. Vas stoji na mali ravnini pod vinorodno rebrijo. Gospodarstvo kot Lipovec. . hrastov in bukov gozd daje drva za dom in nekaj malega tudi za prodajo (tanin). se nahaja na gozdni terasi nad potokom Krupo Podzemska jama z imenom »judovska hiša«. fin š župnija Semič 4. Pokopališče. Vas ima vodovod iz Blatnika. Podr. žel Semič 4 km. Kostanjev. sadjarstvom in vinogradništvom. ki je od ban.6 km. Nm ca 160 m. Lipovec. Prebivalstvo živi od vinogradništva (belo in črno vino). ki ima tu mlin in leseno brv. Zaselek ima vodovod. ki je oddaljena 600 m. Nm ca 210 m. Nm 224 m. Sr du zdr Črnomelj 13. Naselje leži v plitvi vrtačasti dolinici. š Strekljevec 5 km. Skozi zaselek drži tovarniška gozdna železnica iz Radohe na postajo Rožni dol Pribišje. š Štrekljevec 1 km. Omota. ki je bila po ljudski pripovedki nekoč jama razbojnikov. so Metlika 14 km. Moverna vas. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom. ceste oddaljen 1. od katere je oddaljena 1 km. 28*3*3*0*2. Stoji na visoki terasi nad potokom Krupo. Ilovnata zemlja je srednje plodna. Prebivalstvo se bavi z vinogradništvom. Naselje stoji na vrtačasti ravnici. Od tu je blizu izlet na Smuk (547 m). Prebivalstvo se preživlja kot v Krupi. so Metlika 12 km. ob njem po rebri na vžhodno stran so vinogradi in polje. V vas je mogoč dohod tudi z avtom. Kostanjev in bukov gozd daje drva za dom in prodajo. žand fin žel o pl š župnija Semič 3 km. Iz vasi je lahek dohod na razgledni hrib Skrbec (774 m). Dohod mogoč tudi z avtom. Nm ca 480 m. cesti II. Podreber. prage. ki je oddaljen od ban. Prebivalstvo se preživlja kot v Brezovi rebri. Dohod mogoč tudi z avtom. 116*19*19*0*0. ceste je studenec. š Rožni dol 2 km. oddaljeno 1. žand fin o pT župnija Semič 2 km. so Metlika 18 km.5 km od ban. oddaljene ca 800 m od iban. Zemlja je ilovnata. žel Rožni dol Pribišje 1.5 km. žand o fin župnijai Semič 5 km. Prebivalstvo se bavi z vinogradništvom in drugiiiiii kmetijskimi panogami. ki dajejo belo in črno vino. poljedelstvom in vinogradništvom. Nm 260 m. Sr du zdr Črnomelj 18. Stoji na vrtačasti ravnini. Hrastov gozd daje drva za dom in malenkost železniških pragov za izvoz. Nm ca 435 m. Dohod je lahek tudi z avtom. 27*8*8*0*0.3 km. 81*30*30*2*0. poljedelstva in živinoreje. žel Semič 5. Na Lipovec. Kostanjev in hrastov gozd daje potrebni les za dom ter hlode ali žel.5 km. ceste.5 km. Stoji na bregu nad . cesti I.2 km. p Rožni dol 1. so Metlika 15 km. žand fin o župnija Semič 5 km. Od ban. Na zapadni strani vasi je kostanjev in hrastov gozd Belečnik. Ilov. 71*12*12*1*0. Sr du zdr Črnomelj 11. ki daje vsako leto mnogo jabolk na prodaj.5 km.8 km.5 km. 35*6*6*0*0. Nm 386 m. Nm ca 222 m. Zemlja je ilovnata.5 km. Sr du zdr Črnomelj 5. Sr so du zdr Črnomelj 9. 49*9*9*1*0.5 km. Prebivalstvo se bavi z živinorejo. žel Rožni dol—Pribišje 1. Krog in krog naselja se razprostira obdelano polje. 59*10*10*0*0. 158*39*39*3*0. nata zemlja je tu radi zelo nagnjene lege najpripravnejša za obdelavo vinogradov.6 km od ban. ako ni suše. živinorejo in sadjarstvom. Sr so du zdr Črnomelj 9. sedaj pa često služi ciganom v zavetje. žel Semič 7km. oddaljeno 1. je mogoč dohod tudi z avtom. Vas stoji na vinorodnem hribu tik banovinske ceste. Od ban. Naselje ima ime po priimku Movern. 37*6*6*0*0. V zaselek. Stoje v pobočju Peščenika (834 m). Sr du zdr Črnomelj 12 km. so Metlika 16 km.

zelo kamenita zemlja. 49*10*10*0*0. žand fin o pT š župnija Semič 1 km. 80*18*18*4*0. š v kraju ust. podolgovat studenec Lebica. Sr so du zdr Črnomelj 13. poljedelstva in živinoreje. ki daje rdeče in belo vino. s katerega je lep pogled na Semič in vinske gorice.5 km. Nm 348 m. je mogoč z vozom. Zemlja je ilovnata in peščena. žel Semič 2 km. Praprot.5 km. ki je oddaljen 1 km od ban.. Dohod mogoč po obč. 75*12*12*2*0. Rožni dol. Zemlja je ilovnata. ki teče podzemno v Krupo. manj hrastov.5 km. poljedelstvom in živinorejo. Duha . daje drva za doin in prodajo.. žand fin o župnija Semič 4. so med zidanicami raztresene mnoge semiške hiše in bajte. Čebelarstvo v Žnidaršičih. Podr.5 km. Sr du zdr Črnomelj 10. š v kraju ust. Sr du zdr Črnomelj 9. Prebivalstvo se bavi z vinogradništvom. imenovani v semiških starih matrikah »in Vineis«. Vodovod gre skozi vas. Gas. žand fin o pT š župnija v kraju. Marije Magdalene. 1838. so Metlika 18 km. so Metlika 17 km. žel Semič 7. trgovine. cesti na vznožju pod Semeničem (575 m) in Smukom (547 m). Mimo naselja drži ban. Duhu. 88*11*11*1*0. Nm 440 m. PJS.. oddaljeno 1 km od ban. žel Rožni dol— Pribišje 1. žand fin o pT župnija Semič 5 km. od ban. na katerih rasto breze. Prebivalstvo se preživlja kot v Krupi. so Metlika 20 km. ki pod naseljem ponikne. kakor tudi na Pogorelec (1029 m) in Gače (942 m). cesta II. žel Rožni dol—Pribišje 1.8 km. Tu je tudi parna črpalka za železnico.5 km.5 km. 1909. Rečice. Javna knjiž. cesta. p Rožni dol 1.7 km.4 km. ki žene mlin. M. v kateri tvori zajezen potok tako imenovani »Bajer« in žene mlin. ceste 0. ceste oddaljena 0. Pokopališče. Zemlja je ilovnata. Semič.5 km. Gozd je večinoma bukov in v mali meri hrastov. Sr du zdr Črnomelj 14. cerkev Rojstva Dev. Vas stoji na vrtačasti ravnini. Naselje stoji na rebri. Nm 225 m. 58*10*10*2*0. Po pobočju na Stari gori.3 km. ceste.4 km. Stoji na terasi na hribu. Sr du zdr Črnomelj 11. 1911. poljedelstvom in živinorejo. Dohod mogoč z vozom. Daje drva za dom in drva ter železniške prage za prodajo. Gozd. žand fin o pT š župnija Semič 4. (1 sl. p Rožni dol 1. š Rožni dol 2 km. 2 odd. Šola ust. žel Semič 2 km. Prebivalstvo živi od vinogradništva.). so Metlika 17. Kmetsko prebivalstvo se tu preživlja kot Kašča. Čebelarstvo v Znidaršicih. Hrastov gozd daje drva za dom.6 km. Iz Rečic je blizu za izlet na Mirno goro (1048 m).1 km.3 km ali Gradac 6 km. ceste.globoko kraško kotlinico (357 m). Skozi naselje drži ban. cerkev sv. RK. s katerega se nudi lep razgled po Beli Krajini. reda in teče potok Rečica. Pokopališče. posebno ob suši slabo rodi. žand fin o pT župnija Semič 5 km. To naselje 2 hiš stoji na hribčku. Prebivalstvo se preživlja kot Lipovec. Pribišje. ki je večinoma bukov. Sela pri Rečicah. Vas ima vodovod. ceste je oddaljena 100 m. Ilovnata in peščena. so Metlika 15 km. Večji del bukov gozd daje drva za dom in deloma za prodajo. Preloge. Naselje — imenovano tudi Vrčice — stoji na ravnici ob vhodu v tesno Cnnošnjiško dolino. ceste je oddaljen 2 km. V vrtači pod cerkvijo sv. Prebivalstvo zivi od vinogradništva. ki dajejo dobro belo in črnio vino. mesarji in gostilnami leži ob ban. Vas stoji v dolu. žel Semič 3 km. Prebivalstvo se bavi z vinogradništvom in poljedelstvom. žel Rožni dol— Pribišje 1 km. so Metlika 15 km. PCMD. Ima dober vodovod iz Blatnika. PRK.4 km. Sr du zdr Črnomelj14 km. 373*156*156*14*11. Cerkev se omenja že 1334 kot podr. žel Semič 4 km. Od ban. Nm 249 m. 29*5*5*0*0. je mogoč dohod z vozom.3 km. p Rožni dol 1 km. V zaselek. Sela pri sv. Cerkev je bila zgrajena 1646 v baročnem slogu. žand fin o pT š župnija Semič 5 km. Prebivalstvo se preživlja z vinogradništvom. Bukov gozd daje drva za dom in prodajo. so Metlika 20. 1 odd. . reda tudi z avtom. 1 nem. d. dnine. Sr so du zdr Črnomelj 10. žand fin o župnija Semič 5km.. G odd. uvali. cesti II. Sr du zdr Črnomelj 11. Od ban. 45*5*5*2*0. Dohod mogoč z vozom.2 km.. Najpripravnejši je teren po pobočju za vinograde. žel Semič 3 km. Ob vasi so 3 studenci in ozek potoček. ki je od ban. Naselje leži v plitvi dolinici. Nm ca 174 m.5 km. Gas. š Rožni dol 2 km. Nm 491 m. na katere vodijo markacije od Planine. 17*2*2*2*0. cerkev sv. ceste oddaljen 200 m.5 km. Gas. Nm 205 m. semiške prafare. Nm ca 490 m. Dohod v zaselek.Prosv. š Rečice 1 km. Prebivalstvo se bavi z vinogradništvom. obrti. Dohod mogoč tudi z avtom. Podr. Pugled. Podr. Prebivalstvo se preživlja kot v Brezju pri Rožnem dolu. V zaselek. ki je oddaljen od ban. DKfid. čigar vrtacasta reber je večinoma v steljnikih. Stoji na hribčku v pobočju pod Semeničem (575 m). Duha se nahaja obzidan. Zemlja je ilovnata in peščena. Jedro te vmogradniške vasi s trgovinami.. je mogoč dohod tudi z avtom. Sr du zdr Črnomelj 12. Nm ca 520 m. SKJ. žand fin o župnija Semič 4. PRK. Bukov gozd daje drva za dom in za prodajo.

Dva.5 km. kot je še danes. Prebivalstvo se bavi z vinogradništvom in poljedelstvom. Gas. Prvi znani župnik Nikolaj Tuskanič se navaja 1570. kjer je znamenita baročna cerkev. drži banovinska cesta II. Vodovod v vasi. V bližini.5 km. bolnice. Obdeluje tudi polje. Cerkveno je prafara pripadala do 1751 oglejskim patriarhom. Odkrili so sledove rimske ceste čez Gorjance proti Kostanjevici. so Metlika 15 km. u. žand fin o pT š župnija Semič 1 km. Hrastov gozd daje drva za dom in žel. Odkopali so tudi rimske grobove s številnimi rimskimi predmeti: fibule. Stranska vas. s štinmi stolpi utrjeni grad Krupa. Po drugi hipotezi je prvo cerkev dal postaviti ogrski kralj Bela III. Na Smuku je podr. Skozi vas. M. žand fin o pT š župnija Semič 4. V vasi je križišče cest. Sr so du zdr Črnomelj 8 km. V naselje. rdeče in črno vino. V Valvasorjevi dobi je bil v rokah Franca Bernharda pl. Župnija Semič (dek. 1889. odd. cesta. Gera na Gorjancih. Sr du zdr Črnomelj 12. meč in dr. 101*16*16*0*3. Prvotna prastara cerkev je stala domnevno že v 9. Zemlja je ilovnata. člankar preganjan radi nar. 1922 kot upok. Župna cerkev sv. Vodovod v vasi. na Semenič (1. Križniški red izvršuje še danes patronatske pravice nad župnijo. žel Semič 5 km. ceste. Semič je izredno pripravna izhodna točka za izlete na Mirno goro (1048 m). zavednosti. katera slika je sedaj najbrže v župnijaniščn.7 km. ki je oklepal cerkev in župnišče. stol. uro hoda. žand fin o pTt š župnija Semič 4 km. kjer se priključi na državno cesto Novo Mesto — Karlovec. Tlačani so jim morali tlakovati s kamenitimi ploščami zelo strmo pot do gradu. nadalje Kristusova zadnja večerja iz 1713. 4 odd. Nm 218 m. ob cesti v Gradac. kostanj) daje drva za dom. prej sv. Štrekljevec. Kraj je bil obljuden že v rimski dobi. obj.9 km. dalje na Smuk. so Metlika 12 km. poljedelstvom in sadjarstvom. lastnik sanatorija »Emona« v Ljubljani.1 km. 4km). stol. Listnati gozd (bukev. ki ima mnogo tujskih sob poceiri na razpolago. Lastnik parcele z grajskimi razvalinami je danes kmet Hutar iz Sadinje vasi.Mlekarna izdeluje dober sir in čajno maslo. Sodinja vas. Grad in okolica sta veliko trpela od napadov Uskokov. ljublj. nato do 1787 goriški nadškofiji in poslej ljubljanski škofiji. skozi katero drži ban. Lavrencija.5 km. ceste je oddaljen ca 2 km. Po tej poti so morali nositi grajsko gospodo v dolino. žand fin o pT župnija Semič 3. prage za izvoz. Vas. Od ban. kamor se pride do planinske koče (1010 m) lahko v 2 urah in pol. Prebivalstvo se bavi z vinogradništvom. ki stoji na vrtačasti ravnici. žel Semič 1 km. Sadjarstvo. Bukov. ki ga je restavriral in olepšal. kamor se lahko dospe v 6 urah. revijo na Dunaju. V cerkvi so tri slike slavnega slikarja Metzingerja in sicer po kompoziciji zelo zanimiva slika sy. na drugi v Semič in Novo mesto. Nm 254 m. in slov. žel Semič 3. ki je v glavnem oltarju. 82*19*19*2*1.5 km. stoji na vrtačasti terasi nad desnim bregom Krupe. Prebivalstvo se preživlja enako kot v Krupi. Od ban. Po tradiciji so bili graščaki gradu Smuk zelo kruti. Štefana. Godba. filozof. včasih tudi 4 posestniki si služijo denar s prevažanjem hlodov. Sr so du zdr Črnomelj 9.5 ure). cerkev sv. priobčil nem.polit. 21*3*3*0*0. učitelj. ter končno v Lahinjo v Gradcu ali v Kolpo pri Podzemlju na kopanje.5 km.4 km. žand fin o pT š župnija Semič 1. škofija Ljubljanska) ima 3553 duš. Dohod je mogoč z vozom. izdajal z Zupaničičem kult. žel Semič 7. sta pristavi postali samostojni gospoščini. spise. ali pa v dolino k izviru potoka Krupe in k starinskemu gradu Krupa (5 km). Sr du zdr Črnomelj 13. na eni strani v Črnomelj in Gradac. ki rodi dobro belo. Ko je grad razpadel. Semič. Starihov vrh. in slika sv. Nm 270 m. Podr. Gradu sta pripadali dve pristavi: Podturn in Turn. hrastov in kostanjev gozd krije domače potrebe. š v kraju ust. Na hribu Smuku je nekdaj stal grad Smuk. Naselje stoji na vrtačasti terasi in na bregu pod vniorodnimi Gorenjci. Prvotno je bila podružnica črnomeljske prafare. ki so ga sezidali posestniki gradu Semenič. Prebivalstvo se bavi z vinogradništvom (belo in rdeče vino). ki leži v plitvi vrtačasti . je dohod mogoč tudi z avtom.3 km. Na cerkveni steni ob zakristiji in v zakristiji sta 2 spominski plošči graščakov. Stoji na nizkem griču. cerkev Vnebovzetja prebl. Drganc Franc 1877. 55*7*7*0*0. D.5 km ali Gradac 4. ko je bila skupno z materjo župnijo inkorporirana nemškemu viteškemu redu. reda v smeri Črnomelj—Jugorje. V Semiču rojeni: dr. Štefana. Notburge. Samostojna župnija je bila ustanovljena pred 1338. Trata. na Trdinov vrh (1181 m. ali na Vinji vrh (224 m. žel Semič 2. Sr so du zdr Črnomelj 7. Gozd (hrastov in kostanjev) daje drva za dom in po potrebi železniške prage in tanin za prodajo. od katere je oddaljena vas 0. medic. pragov in drv iz okoliških gozdov na postajo v Gradac ali na žago in postajo v Črnomelj. hrast. Nm ca 158 m. Zemlja je ilovnata. stoji v obliki kvadrata starinski. vprašanja. v drugi polovici 12. 105*21*21*2*2. ki je deloma porasel s hrastovim in kostanjevim gozdom. primarij kirurg. V Semiču so še dobro vidne utrdbe nekdanjega tabora. Nm ca 220 m. Jundič Davorin 1860. Lichtenberga.5 km.

dva.8 km. odkoder so markacije na Smuk in Preloge. V neposredni bližini teh grajskih razvalin tik pod Turnom stoji še ohranjeni Vajdov grad. Nm ca 270 m. ki je na vzhodni strani zasajen z vinogradi (rdeče vino). Vas stoji na vrtačastem. Površina 7181. Ko je ta grad razpadel. Vodovod gre skozi vas. Trebnji vrh. ceste je kraj oddaljen ca 600 m. Vas stoji na rebri pod in med vinogradi. Prebivalstvo se bavi z vinogradništvom in poljedelstvom. koč 37. Poljane ali Poljanska kraška suha dolina. ki je imel tu svoje bivališče. Od ban. žel Semič 4. Od ban. 82*15*15*1*0. Zemlja je pešcena. Trojice je bila zgrajena 1647 v baročnem slogu z dvema kupoloma in visokim zvonikom. Dohod mogoč z vozom. Podr. Nm ca 220 m. V suši trpi vas pomanjkanje vode in tedaj si vozi vodo iz potoka Krupe. deloma z nabiranjem gob. Prebivalstvo se bavi z vinogradništvom. je mogoč dohod z avtom. žel Semič 3 km. Lichtenberg). Ljudje žive od vinogradništva in poljedelstva.5 km. V to vas spadata tudi vinogradniški Drganj dol in Krč. na njegovi zah. Iz visokega zvonika cerkve sv. so Metlika 13 km. Sr du zdr Črnomelj 12 km. Zemlja je ilovnata. Vrtača. poldrugi km oddaljena od ban. ceste je oddaljen 3 km.ravnici. reda.8 km.23. in paš. Nm ca 225*m.5 km. Pod Vrtačo spada tudi vzhodno odtod na griču stoječi zaselek Oskoršnica (nm ca 240 m). torej tudi Hreljin. Večina grajskega posestva je danes V rokah rodbine Šušteršič iz Semiča. 1797. ki dado zasilni zaslužek mnogim naseljein od Gradaca preko Vinjega vrha do Rožanca.2 km. ki so v prejšnjih stol. Sr so du zdr Črnomelj 9. ki je danes v razvalinah. s kočevskih hribov pa na postajo Semič. vinogradov 87. Hrastov gozd daje drva za dom in žel. je mogočc priti tudi z avtom. hiš 426. kjer vodi pot v Poljane le po ozki terasi ob . reda mogoč dohod z avtom. Gozd daje drva za dom in železniške prage za prodajo. Zemlja je ilovnata. 340. najem. ceste II. Mihaela nadang. žel Semič 1. V vasi sta dva čebelarja. ostalo 936. ki je oddaljena 1 km. pešcena in kamenita. morda nekdanji Sternisenhof. žand fin o pT š župnija Semič 2 km. Skozi vas drži ban. sadjarstvom in poljedelstvom. drugod pa so njive in košenice. ceste II. renoviral in priredil za stanovanje. 4353. Laze in Vrt ki so v zaprti obkolpski soteski. Podr. se je pristava razvila v samostojno gospoščino in mcsto pristave so zgradili pravi grad. Od ban.68. zaključena na jugozapadu od Poljanske gorske vrste (imenovane tudi Tanca gora). trav. Vodovod gre skozi vas. 16*2*2*0*0. cesta 11. 173*80*80*5*0. se nudi lep razgled po Beli Krajini na široko Kolpo. Vas stoji na vrtačastem gričku.60. strani. Grad je imel nekaj časa iste lastnike kot sosednji grad Smuk (rodbina pl. cesti I. Nm 224 m. Prebivalstvo se bavi z vinogradništvom. grad sam je začel razpadati in 1902 so ga podrli. cerkev sv. odnosno trije tudi s prevozom lesa iz gozdov na postajo Gradac. Gozda ni v bližini. ki ga je popravil. Gozda v bližini Trate ni. Sr so du zdr Črnomelj 9. od vasi je nekdaj stal grad Turn. živinorejo.4 km. Črnomelj. Trojice na hribu (224 m). obilno posuta s kraškim kamenjem. v katerih rasto v veliki množini užitni gobani. na Klek (1182 m). z brezami porasli steljniki. Vinji vrh ima ime po vinogradih. reda. Pri vasi so odkrili predzgodovinsko selišče in rimske grobove. Kraj stoji na nizkem gričku. V novejšem času so grajsko posestvo razprodali. V geografskem oziru je popolnoma ločena od Bele Krajine. ki jo dosega med Dolom in Dolenjimi Radenci. Sedanji lastnik gradu je Janko Ogulin. reda. 8. Občina Stari trg Preb. Mešan gozd daje drva za dom in malenkost (prage) za prodajo. od katere je po obč. posest. na severni je hrastov gozd. žand fin o pT š župnija Semič 1. Vodovod ima vas iz Batnika. 190*89*89*3*4.26 ha: njiv in vrtov 635. žel Semič 7km. o pT š Semič 3. Vavpča vas. proti Kolpi lahno nagnjena. Pojem Poljancev pa se zopet ne krije z geografskim obsegom Poljanske doline ker se Poljancem prištevajo vsi prebivalci sedanje starotrške občine. žand fin o pT š župnija Semič 4km. Na južni strani pod njivami se daleč proti Črnomlju in Vranovičim razprostira prostrani hrastov in smrekov gozd ter poleg njega. Sr du zdr Črnomelj 14. so Metlika 15 km. žand fin župnija Semič 4 km. prage za prodajo. gozdov 1168. na Trdinov vrh (1181 m) in drugo hribovje. poljedelstvom. se razprostira od Brezovice do Dola v dolžim 8 km med Spodnjeloško in Poljansko goro h Kolpi.5 km. južnem bregu hriba. Vavpča vas ima ime po valptu. zavzemali veliko večji del hriba nego ga sedaj.75. Domačini ga zovejo Kureč grad (po nekdanjem graščaku Kuraltu) ali »v Padarju«. S. Vinji vrh. Prebivalstvo se bavi z vinogradništvom. Prvotno je tu stala pristava gradu Smuka. Mleko prodajajo mlekarni v Semič. katerega navaja Valvasor. poljedelstvom in sadjarstvom za prodajo. cerkev sv.

žand Predgrad. Poljanci v severnem delu Poljan prodajajo svoje stvari največ v Kočevje. cesti II. Brezovica. Črednik. v. Nekatera naselja imajo tudi svoje vaške oskrbnike. M. p župnija Nemška loka 3 km. ki krije le domače potrebe.2 km. fin Vinica 28 km. Martina. visečih do spodnjega roba robače. zdr o pT š župnija Stari trg 0. Skozi vas pelje ban. ki ga je pa polovica poljanskih naselij že opustila. Vas stoji na hribu ob ban. lisice. Obcestne vasi so: Stari trg. perutnino in vinsko trto. »kljune«). Hiše so po veliki večini zidane in krite z opeko. Skozi vas. V vasi izdelujeta dva gospodarja cementno strešno opeko. Brezovica. Movrin. Laze. Odvečno sadje in vino prodajajo na Hrvaško. ko čita poljanske priimke.5 km.3 km. tako zvanega »ljubljanskega« blaga. zacne pasti v maju in pase vse do sv. ki ga pije pri onem gospodarju. Butala. Sr so du žel Črnomelj 21. Kranjc. Muhvič. zdr o pT župnijaStari trg 3 km. Lovišča nudijo zajce. Dečina. Wolf. Prebivalstvo je mešano: slovensko in kočevsko. ki pokrivajo pleča in prsa. Čeplje. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom (največ pridela krompirja in koruze). fin Vinica 29 km. lipani. Nm 4. Rokavi. Od ban. ki mu mora dati jesti in piti po doiočenem redu ravno tisti dan. Spitznagel. Pozimi nosijo dolgo volneno suknjo brez rokavov. 1 odd. kar je potrebno za vas. Kump. cerkev D. sadjarstvom in v majhni meri tudi z vinogradmštvom. sedem žalosti. rokavov. 1910. v občini Radence pa 49 žnidaršičevih. Jelka. V Starem trgu obstoji tudi čebelarsko društvo. 79*13*12*1*0.5 km. reda. Ceplje. v južnem obkolpskem pa na Hrvaško. Manjši čebelarji goje čebele še v koših.5 km. Nm 526 m. Zemlja je tu aluvialna črnica z veliko rodovitnostjo. Dohod mogoč tudi z avtom. žand Predgrad 5 km. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom (največ koruza in krompir). Prebivalstvo se bavi poleg kmetovanja v nekaj vaseh tudi s krošnjarstvom. ter prodajo užitnih gob. Sr so du žel Črnomelj 18. š Radenca 1 km. Rauch. pisanega predpasnika in rdečezelenomodrega volnenega repa. ki ima ob Kolpi še posebno polno hrvatskih izrazov. skoro vse vasi pa dobivajo tudi več ali manj podpore od svojcev iz Amerike. Vrt in Hreljin pa pod Spodnji Log. Lackner. Gas. Štefanc.. Močale. reda. praznična pa iz kupljenega. 2km. .Kolpi. ki stoji v bregu. Arbanas itd. Poljanci so po svojem izvoru mešanica Slovencev.baleš*. a rokavi niže iz debelejšega platna a. opozarja gospodarje na njih živino. 24*4*4*0*0.8 km. Sute. Predgrad. Gas. cesta II. Vsi trije Radenci imajo kot enota enega oskrbnika. Tomljanovič. Bižal. ki ima pet kot prst debelih kit. Bavi se s poljedelstvom. Poljanske vasi so več ali manj gručastega tipa. Sr so du žel Črnomelj 22. Rottel. Zaderc. Kolpa je bogata rib (sulci. zdr o Stari trg 9 km. Vimolj in Kralji pod župnijo v Nemško loko. ter za vse drugo. mrene. Uskokov. zaselki pa se priključujejo pod oskrbnika bližnje vasi. Schmalzel. hrast. sadje (največ hruške). Verderber. Bukov gozd daje drva le za dom. Nm 180 m. jazbece itd. Prebilič. Robaca je »nakrišpana«. ki skrbe. fin Vinica 23 km. gaber) daje drva za dom. Majerle. žand Predgrad 4. krošnjarstvom. se je kot običaj že opustilo. Nm 437 m. To še sedaj tujec takoj zapazi. v gospodarsko prometnem in cerkvenem pa le deloma. Vsakdanja robača je iz domačega blaga. Barc. poleg tega tudi še z živinorejo in sadjarstvom ter nabiranjem in prodajo užitnih gob. srne. To naselje stoji na loki pri Kolpi ob obč. s katerim pri odgonu. Vuk. Značilen je tudi poljanski dialekt. Podr. 85*36*12*6*2. ki ga »kolajo« fantje. š v kraju ust. kakor dogonu.5 km. Poljanska narodna noša sestoji iz robače. plačano od glave po 10 Din ali po dogovoru z likofom. Kočevarjev in Hrvatov.20 m. namreč Brezovica. ko zaključi svojo pastirsko službo. Mešan gozd (bukev. zdr o Stari trg 7 km. sicer ima oskrbnik le eno vas. Mešani gozd daje drva za dom. š Čeplje 0. Rade. ki se tu odcepi v Stari trg. živinorejo. da so pota popravljena in čista. žand Predgrad 7 km. ki ima vsak dan drugega ali stalnega poganjača. Goje tudi živino. Deskova vas. Za Poljane je tudi značilno čredništvo. okrašeno z zelenimi trakovi. ki zadostuje le za domačo. sestoje iz tankega platna. posebno ob Kolpi. Ostermann. Jelenja vas. cesta Črnomelj—Kočevje. V bivši občini Stari trg je bilo 1924 22 žnidaršičevih. Črednik ima poseben rog. dekleta in snahe. Turk. imenovanega stan. ceste je oddaljeno 2 km. 93*20*18*2*0. še vedno i ob delavnikih i ob nedeljah. reda. platnice. fin Vinica 21 . Za na glavo je bela peča. 27 Gerstungovih in 20 dunajskih panjev. Vas leži na ravnem ob vznožju gore Spaha (836 m). V cerkvenem oziru spadajo naselja bivše čepljanske občine. potrebo. Sr so du žel Črnomelj 22.odi ban. Schneller. ki daje belo in črno vino. Belo narodno nošo nosijo starejše ženske. V Belo Krajino spadajo Poljanci le v političnopravnem oziru. kot Šterk. Neveste imajo tudi svojstveno nošo. Poleg place namreč morajo vsi gospodarji sorazmerno po številu svoje živine vzdrževati črednika s hrano in pijačo skozi vso dobo paše. cesti I. Sadje prodajajo največ v Kočevje. p župnija Nemška Loka 1 km. Sodevci. Poljansko kolo. Tekavec. V Poljanah je dobro razvito čebelarstvo. Tu sta tudi dve trgovini in gostilni. Fugina. Sadje prodajajo v Kočevje in drugam.km. Staudflher. Čeplje.

Sr so du žel Črnomelj 21. Nm 192 m. živinorejo. in z nabiranjem užitnih gob. Kapela sv. vinogradništvom (belo in rdeče vino) in perutninarstvom. oddaljena 0. zdr o pT župnija Stari trg 4 km. žand Predgrad 8 km.5 km. župnija Spodnji log 7 km. Stoji na ravni. Do ban. žand Predgrad 0. Sr so du žel Črnomelj 24. fin Vinica 23 km. Letno prodado ca 100 m3 drv za kurivo v Črnomelj. cesta II. sadjarstvom. Nm 184 m.Poljedelstvo na peščeni zemlji daje prebivalstvu pridelek le za domačo porabo. sadjarstvom. perutninarstvom ter prodajo užitnih gob. ceste je oddaIjena do 1. fin Vinica 30 km. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom. fin Vinica 26. zdr o pT š župnija Stari trg 2 km. Dolenji Radenci. fin Vinica 21 km.5 km. Odtod in iz Gorenje Podgore drži bližnjica po Mrzlih dolih tik ob Debelem vrhu v Miklarje (1 uro hoda). Mešan gozd daje drva za dom. Nm 400 m. Od ban. reda.5 km.4 km. živinoreio. To naselje dveh hiš stoji na hribu nad Korpo. je pripraven izlet na bližnjo Kozico (852 m).8 km. tu široki loki pri Kolpi ob ban. Po obč. sadjarstvom.5 km. Mešan gozd (bukev. Sr so du žel Črnomelj 24. Odvečno sadje prodajajo na Hrvaško. Jelenja vas. š Zagozdac 0. hrastov in smrekov gozd daje drva za dom. Dovoz je mogoč tudi z avtom. Iz vasi. ki daje polovioo JBJC za prodajo. odkoder se midi lep razgled na Koeevsko. Bukov in jelov gozd daje drva in deske za dom. perutnmarstvom.7 km. žand Predgrad 8 km. Črna prst je zelo plodna. 80*18*11*4*0. cesti II. žand Predgrad 2 km. ki nudi precejsnjo količino Jajc za prodajo. reda. v katere bližini se nahaja dober studenec. oddaljeno 5 km od ban. Ima črednika skupno s Kovačo vasjo. na Hrvaško kraško hribovje in Poljansko dolino. dve žagi in ena gostilna. Mešani gozd daje drva za dom in za prodajo v Črnomelj. Brnene robe po svetovni vojni več ne izdelujejo. Radenci 0. sadjarstvom.1 km. 7*2*2*0*0.3 km. reda je 1 km. Radencih vozi brod preko Kolpe v Podpeč na Hrvaško stran. sadjarstvom in perutninarstvom.5 km. Tik ob vasi drži ban. Nm 196 m. ki daje polovico Jajc za prodajo. ceste je oddaljena 0. cesti 1. žand Predgrad 6 km. š Srednji Radenci 0. Prebivalstvo se preživlja enako kakor v Dol. Mešan gozd daje drva za dom. Sr so du žel Črnomelj 21. reda je mogoč dovoz z avtom. Nm 380 m. Od ban. žand Predgrad 3. Bukov. Nm 410 m. Vse ostalo enako kot v Dolenji Podgori. živinorejo. Vas stoji v ravnini na loki ob Kolpi in Dolskem potoku. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom. Vas stoji v ravnini ob vznožju Debelega vrha (770 m). zdr o pT župnija Stari trg 4 km. Sadje krije le domače potrebe. Peščena zemlja je slabo rodovitna. Gorenji Radenci. 77*14*13*1*0. Pri Gor. vinogradništvom (belo in rdeče vino). reda.9 km. Jajca in vino prodajajo na Hrvaško in domačinom. Kovača vas. fin Vinica 26 km. zdr o pT š . Sr so du žel Črnomelj 21. Ob Kolpi je en mlin. sadjarstvom. Kot 37*7*5*2*0. fin Vinica 24 km. zdr o pT župnija Stari trg 5. vina pa v majhni meri prodajo domačim gostilničarjem. Vas stoji na loki pri Kolpi ob obč. fin Vinica 26. Prebivalstvo se preživlja s poljcdelstvom. ki daje jajca tudi za prodajo.2 km. 75*12*12*0*0. sledi koruza in nato pšenica. Jurija. Poleg poljedelstva se bavi prebivalstvo tudi z živinorejo. Gas. 70*14*13*1*0. vinogradništvom (belo in rdeče vino) in perutninarstvom. š Zagozdac 0. Vas stoji na nizkem hribu ob ban. 81*21*13*2*1. zand Predgrad 3 km. Stoji na hribu ob pobočju Debelega vrha (770 m). živinorejo. ki izvira pod Predgradom. Dol. živinorejo. ceste. Dohod mogoč z vozom. Sr so du žel Črnomelj 21. Dolenja Podgora. 35*8*7*iO.5 km. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom. zdr o pT š župnija Stari trg 5 km. Crna in ilovnata zemlja dobro rodi. zdr o pT Stari trg 8 km. Prebivalstvo si pomaga tudi s prodajo užitnih gob ter z zaslužkom ali podporami svojcev v Ameriki. Sr so du žel Črnomelj 23. sadjarstvom. Nm 198 m.5 km. pa vsaka svoj studenec. Sr so du žel Črnomelj 21. š Sred. reda. ki daje tretjino jajc za prodajo. cesti 11. Dolenja in Gorenja Podgora imata skupno črednika. tu žgo tudi prsteno zidarsko opeko. cesti I. cesti I.5 km od ban.7 km. Tretjino vina prodajo v domačo okolico. Mešan gozd (bukev. Pridelajo več koruze kot pšenice. ceste II. Prebivalstvo se bavi tudi z živinorejo. Jelka) daje poleg drv za dom tudi deske za prodajo. 46*9*9*1*0. vino na Hrvaško in domačinom.5 km. Nm 341 m. fin Vinica 21 km. vinogradništvom in perutninarstvom. V vasi se nahajajo trije mlini. Vas stoji na loki ob Kolpi ob obč.5 km. vendar se porabi ves pridelek le za domače potrebe. ki daje jajca tudi za prodajo. Gorenja Podgora. Po količini pridelka je na prvem mestu krompir. nekaj sadja pa na Hrvaško in drugam. Radencih. hrast. žand Predgrad 1 km. gaber. žand Predgrad 3 km. vinogradništvom in perutninarstvom. zdr o pT š župnija Stari trg 3 km. Hreljin. Sr so du žel Črnomelj 19. Ceste dohod mogoč z vozom.5 km.5 km. zdr o pT župnija Stari trg 5. reda.5 km. hrast) daje drva za dom. š Laze 0 km.5 km.

Sadje. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom (po količini največ krompirja. sedaj le dva. Predgrad. Prebivalstvo se preživlja enako kot v Deskovi vasi. ki stoji strmo nad Kolpo. Poljanski grad je bil prvotno last Poljanskih gospodov. Tu se nudi diven pogled na slikovito skahiato viseco steno nad izvirom šumečega potoka Bilpe. Stoji na neznatnem gričku do 400 m oddaljen od ban. Vida ima baročen oltar iz 18. Duh 861 m). nato druge vrste žita). Nm 379 m. nabiranjem in prodajo užitnih gob ter perutninarstvom. živinorejo. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom. ki je gnal nekoč v svojem kratkem teku kar 4 mline. perutninarstvom in z nabiranjem gob. nato Ortenburžanov (do 1418) in Celjanov. Gas. nazivajoč jih v smeri od Starega trga proti Jelenji vasi po vrsti z imeni Purga (grad in hiše do cerkve). Pri gradu so v tej dobi zažigali kresove. žel Črnomelj 19 km. vanj je vstavljen relief iz prejšnjega krilnega oltarja iz 1.) 1 odd. Po grofih Auerspergih se imenuje grad tudi »Auerspergov grad«. cesti je dohod mogoč tudi z avtom. Ta največja vas v Poljanski dolini se razprostira na nizkem griču. Laze. cesti II. Močile. vinogradništvom (belo in rdece vino). Vanj so se zatekali okoličam v dobi turških napadov. na Hrvaško plitvo kraško hribovje in v Poljansko dolino. župnija Spodnji Log 38 km. podoben trgu. je grad postal deželnoknežji in Habsburžani so ga dajali v zakup. Kraj je bil obljuden že v predzgodovinski dobi. Kralji. živinorejo. dve gostilni s tujskimi sobami. Crna in ilovnata. zdr o pT š župnija Stari trg 0. vino in jajca prodajajo na Hrvaško. V vasi je več trgovin in obrtnikov. cerkev sv. za tem koruze. Antona Pad. zdr o pT š župnija Stari trg 2. na četrtem ajda. Zemlja je peščena.5 km. gospodje Schnitzenbaumi. ceste.župnija Stari trg 1 km. Po poljskem pridelku je na prvem mestu krompir.9 km. Sedanji grad je samo večja. ki se nahaja tu že od ustanovitve kraja. Sadje in jajca prodaja v Kočevje in Ljubljano. fin Vinica 31 km. Ilovnata zemlja je srednje rodovitna. reda. 361*88*72*5*2. Nm 432 m. srednje rodovitna. Loga. stol. 1582.8 km. sadjarstvom. oddaijeno od ban.2 km. ki daje jajca tudi za prodajo. fin Vinica 21 km. sedaj po prebivalstvu cisto slovensko Bilpo. Ko je rod Celjanov 1456 izumrl. Mešan gozd daje drva za dom. Mešan gozd daje drva za dom. na kar kaže odkrita predrimska naselbina pri starem poljanskem gradu. Paka. vinogradništvom (belo in rdeče vino). š v kraju. Dolenjska vas (od cerkve do Smaleljeve trgovine). Iz Laz je kaj prijeten izlet po loki ob Kolpi v 4 km oddaljeno. na tretjem pšenica. V gradu je bilo dolgo časa sodisce in . Mešan gozd daje drva za dom in za prodajo. fin Vinica 24 km. kar priča se sedaj mnogo hiš v razvalinah. Nm 385 m. zdr o pT š župnija Stari trg 2 km.5 km. žel Črnomelj 21 km. stol. 18*4*4*0*0. stol. cesti II. Sr so du žel Črnomelj 24 km. sadjarstvom. Poleg gradu stoji sramotilni kamen. fin Vinica 23 km. Ti so grad združili s kočevsko gospoščino. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom. Sr so du žel Črnomelj 25. Kralji imajo le slovensko prebivalstvo. nato Kizlji. Prebivalstvo se preživlja na enak nacin kot v Deskovi vasi. Vas je oddaljena od ban. Peščena zemlja je srednje rodna. Grad je bil nekdaj obdan z jarki in nasipi. Nm 486 m. zdr o pT Stari trg 9km. žand Predgrad 7km. perutninarstvom in nabiranjem ter prodajo gob. Tržič (nekdanji Novi trg v bregu pod cerkvijo). žand v kraju. Sr so du Črnomelj 20 km. Prebivalstvo se preživlja na enak način kot v Deskovi vasi. Šola (amb. Podr. š Ceplje 1 km. Po obč. bregu in ravnini ob ban. na drugem koruza. žand Predgrad 0. ceste ca 6 km. zemlja zelo dobro rodi. Naselje stoji na ravnini ob ban. Dohod mogoč tudi z avtom. Središče ali »Proces gasa« (od Šmalclja na breg). Mešan listnati gozd daje drva za dom. Predgrajčani dele med seboj naselje v šest delov. enonadstropna hiša. ceste 0. žand Predgrad 5. zdr o Stari trg 8 km.3 km. V rebri pri Lazah imajo svoje vinograde tudi Kočevarji iz Spod. Nm ca 217 m. Iz Predgrada je pripraven izlet na bližnjo Kozico (852 m). Vas stoji na bregoviti terasi nad Kolpo. V 17. Dohod je mogoč z vozom. 67*11*11*0*0. V bližini se nahajajo tudi podzemeljske jame. Sr so du Črnomelj 17. To naselje stoji na bregu nad Kolpo. 37*11*8*2*1. Naselje ima ime po priimku Kralj. Pod gradom je stal velik »Tabor« z mnogimi kočicami. in 17. fin Vinica 24 km. 1584. 1520. ki je še danes lastnica Poljan. reda tudi z avtom. odkoder se nudi razgled na Kočevsko. ima bregovit položaj na vznožju pobočja Spodnjeloške gore (Sv. 17*11*5*3*0.5 km. ki so bili zlasti hudi 1559. Poznejši grajski lastniki so bili v 16. cerkev sv. ob kateri se nahajajo 3 mlini. V prejšnjih stoletjih je bilo naselje mnogo večje. Pod Predgradom izvira Dolski potok. žand Predgrad 3 km.5 km. Nm 378 m. p župnija Nemška Loka 3 km. Podr. fin Vinica 29 km. cesti I. Kra. sadjarstvom. Gorenja vas (breg do vrha griča) in končno Mala vas. preko katerih je držal viseči most. Dohod je mogoč po obč. reda. živinorejo. Sr so du žel Črnomelj 20. Auersperg. je kupila celo kočevsko gospoščino s porjanskim gradom rodbina pl.

Pokopališce. cesar Maksimilijan je 1509 podaril župnijo novomeškemu koiegiatnemu kapitlju. Tu rojen: Kobe Jurij. ceste oddaljen ca 600 m. Andreja.5 km. Dovoz mogoč z avtom. Črna prst je zelo plodna. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom. oddaljeno od ban. Naselje stoji na loki ob Kolpi ob ban. dr. Jožefa je bila zgrajena 1740. vino tudi domačinom. Od ban. se že navaja kot Stari trg za razliko od Novega trga. Ima z Močilami skupnega črednika. Na njivah pri vasi so odkrili predzgodovinsko naselbino in v bližini rimske grobove. Letno prodajo 5 vagonov lesa v Karlovec in Sušak. ceste je oddaljena ca 1 km. 1807. ki je tu precej široka. kakor tudi pripravno izhodišče za izlete v bližnje podzemske jame (Brlog.3 km. Nm 199 m. u. fin Vinica 21 km. živinorejo. Zemlja je rodovitna. 16*4*4*0*0. Dovoz je mogoč z vozom. škof. Sadje in vino prodajajo na Hrvaško. reda. Sejma se tu vršita letno dva in sicer eden 18. drugi 13.5 km. Mešan listnat gozd (bukev. danes imenovanega Tržič (v Predgradu). reda. iz katere se je izločila pred 1248 kot samostojen vikariat. Tržni dan so pozneje premestili v sosednje Poljane in trške pravice so sčasoma prenehale. Dovoz mogoč tudi z avtom.4 km. Vendar pa ima pri krajevno pomembnih dogodkih v Predgradu mogočnega rivala. 1844. Sr so du žel Črnomelj 20. Vas stoji na loki ob obč. gaber) daje drva za dom. cerkev sv. so 1420 dobili patronat Celjski grofje ip po smrti zadnjega Celjana 1456 Habsburžani. žand Predgrad 5 km. š Laze 2 km. Podr. Vimolj je od ban. ki se na vzhodno. čeprav sta Predgrad in Deskova vas večja. črnomeljske prafare. Nm 190 m. Prebivalstvo se preživlja na enak nacin kot v Dolenjih Radencih. s prodajo užitnih gob in z zaslužkom v tujini. Selišče Stari trg je bila prvotna tukajšnja naselbina. Šola ust. Dovoz mogoč z vozom. fin Vinica 32 km. ceste v Močilah priti z avtom.) ima 1443 duš. Marije Magdalene. pod katerim teče ob deževju hudournik. za glavni kraj v Poljanah. š v kraju ust. Sr so du žel Črnomelj 28 km. Od ban. Gostilna ima tudi eno tujsko sobo. Graščica). hrast. Semič. Nm 195 m.8 km. L. žand Predgrad 8 km. Junija. Sr so du žel Črnomelj 21. cerkev sv. gaber.9 km. pomolu. zdr o pT župnija Stari trg 4 km. ki je kot tržišče za svojo okolico dobila že v srednjem veku trške pravice. Vas stoji na nekakem ravnem polotoku. L. Od tu vozi brod preko Kolpe v Blaževce na Hrvaško. Prebivalstvo se preživlja na enak nacin kot v drugih naseljih. fin Vinica 21 km. ki še danes izvršuje patronatske pravice nad župnijo. je oglejski patrijarh Bertold podaril patronatske pravice nad župnijo Hermanu. aluvialna črnica. PRK. 1858 v Čatežu pri Zaplazu kot župnik. pošte itd. Mlin na Kolpi. Gas. Prosv. žand Predgrad 2. Nm 375 m. Sadje prodajajo v Kočevje in v Ljubljano. 92*19*18*0*0. . grofu Ortenburškemu. Primeren kraj za vodni šport in letovišče. žand Predgrad 4 km. zapadno in južno stran strmo spušča na okoli 180 m nižje ležečo loko ob Kolpi. Predzgodovinsko selišče so odkrili tudi zahodno od trga in na hribu severno od trga. 36*10*6*1*1. Loka je široka in deloma močvirna. 1 odd. jelka) daje drva za dom in deske. zdr o pT Stari trg 10 km. fin Vinica 21 km.olpi mlin in žaga. 1576. žand Predgrad 8 km. Mešan gozd daje drva za dom. p župnija Nemška Loka 2:km. Sr so du žel Črnomelj 24. š Čeplje 0. Vimolj. Ima 5 trgovin in 4 gostilne s tujsklmi sobami.. ceste ca 7 km. Vrt. Sodevci. Prebivalstvo se preživlja na enak način kot v Dol. Fabijana in Sebastijana muc. ki daje Jajca tudi za prodajo. zdr o pT S župnija Stari trg 2 km. V vasi je kapela sv. narodopisec. z odrom. Nm 480 m. Pokopališče. ceste so Sodevci oddaljeni ca 200 m. Radenoih. 139*33*30*2*1. 1900. Prelesje. živinorejo. Vas stoji na hribu. Vas stoji na loki. Nm 180 m. fin Vinica 23 km. žand Predgrad 3 km. marca. zdr o pT š župnija v kraju. vinogradništvom in perutninarstvom. 1248. sadjarstvom.6 km. župnija Spodnji Log 6 km. Srednji Radenci. Ko so Ortenburžani izumrli. Cerkev je bila prvotno podr. 69*15*14*1*0. Na K.okrajno glavarstvo. To naselje se nahaja na loki ob Kolpi. PRK. Stari trg. cesta po kateri je mogoče od mimovodeče ban. sadjarstvom. pristaš ilirizma. nato do 1787 goriški nadškofiji in poslej ljubljanski škofiji. 54*16*14*0*0. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom. Župna cerkev sv. Mešani gozd (bukev. Prafara je mati župnije Sinji vrh. Stari trg je v poletju prijetno bivališče za ljubitelje vodnega sporta in ribarenja v Kolpi. Gas. na razgledno Kozico (582 m). cesti I. perutninarstvom. Cerkveno je prafara pripadala do 1751 oglejskim patriarhom. ljublj. Župnija Stari trg (dek. v hrvatska ali kočevska naselja ter ob Kolpi k izviru divjeromantične Bilpe (11 km) in drugih kraških izvorov v kanjonu vse do ponosnega Kostela in izvora Kolpe in Kolpice. Stari trg velja radi tradicije in sedeža župnije. Podr. fin Vinica 29 km. Sr so du žel Črnomelj 18. Crna prst je tu zelo plodna. 4 odd. cesti II. Po sredi ličnega naselja drži obč. zdr o Stari trg 8 km. Sr so du žel Črnomelj 20. zdr o pT š župnija Stari trg 2 km.

Naselje stoji na hribčku tik nad banovinsko cesto. trav.14. žand Predgrad 2.5 km. Brozovič. Največ Uskokov se je naselilo v preloško župnijo.7 km. sadjarstvom. Mlin. Sr so du zdr žel Črnomelj 23 km. Diven je izlet po soteski Kolpe h Kostelu (ca 10 km). Studenca naselje nima. Eden služi za prevažanje vozov in živine. Spišič. Novoseli. stol.50. cesti na vrtačasti ravnini. preloški Kroci. Gostilna s tujsko sobo. Prebivalstvo je mešano in Kočevarji imajo večino. š župnija Preloka 3 km. prodajo užitnih gob in ikrošnjarstvom. 40. priseljenimi Uskoki. breza. hiš 597. Pozimi tko domače platno. topol. 563. Živino. jajca in posebno gobane prodajajo prekupcem.67. perutninarstvom. Fugina. ki so Največ do 2 km oddaljeni od ban. š Ceplje 0. živinorejo. posest.5 km. Nameravani brod na 220 m dolgo žico je kriza preprečila. V hribovju med Vinico. Črnomelj in Ljubljano. in paš. fin o pT Vinica6 km. 3058. Vinogradništvo za domačo porabo. Jakovini. 141*25*23*2*0. 64*15*14*0*0. Zemlja je ilovnata in peščena. Vsi zaselki imajo svoje studence. Vzh. gozdnat in kamenit. Hajduk. Podr. Vas gručastega tipa stoji ob ban. Suhorjih in Zapudju (v dragatuški obč. To so: Novoseli (5 hiš). tako na pr. Nosijo še belo narodno obleko. Pavlini stoje ob ban. V bližini (3 km) je romantičen izvor Bilpe. pa je zopet hribovit. Pavlakovič.31 ha. Uskoki so poselili tudi Sečje selo in njih porekla je skoro gotovo Ogulin in Dainelj. tri kralji in dr. Nm 490 m. za druga naselja obstojajo le zbadljivke. odnosno Hrvatov. š v kraju ust. Sr so du žel Črnomelj 21. Nm 393 m. najem.) se še zvesto drže. kjer je velika večina priimkov uskoškega porekla. to je v obeh Lipah. sredino od Vinice proti sev. . dalje Skavrini. kresovanje. Vlahovič. Odveč bi bilo našteti vse uskoške priimke te občine.7 km. Dovoz mogoč tudi z avtom. v druge zaselke. reda. Mnogih starih običajev (zeleni Jurij. gaber) daje tudi les za prodajo v Črnomelj. 2 Vrliniča (doseljena od Bojancev) v Perudini. je mogoč dohod z vozom. Na Kolpi je donosen ribolov in prijetno kopanje. Na uskoštvo spominja tudi zadrugarstvo. Tu se nahajajo 3 čolni. Zadrc. Dev. Frančiška Ksav. fin Vinica 29 km. cer. Mešan gozd daje drva za dom. vrhovski sektor na zap. prebivalce sinjevrške župnije pa Vrhovce. Po naseljih se nahaja precej lesenih hiš. Vukovci vsi zaselki.5 km. strani pod preloško cerkvijo med vinogradi. njiv in vrtov 1443. Gas. preja.) nazivajo viničanje Podgorce. Vrlinič. Drežniku. Gospodarski promet gre v Karlovec. Preloko in Hrastom proti Dragatušu se nahajajo debeli skladi premoga in tudi rdečkasti boksit ter železna ruda. gozdov 921. Zagozdac. Razne stare običaje prebivalstvo še zvesto čuva. Pavlini (2 hiši) in Balkovci (4 hiše). Mešan gozd (hrast. Cadonič. na terasah ob Kolpi in gričih. Prebivalce v podolju pod Poljansko gorsko vrsto. Prebivalstvo predstavlja mešanico Slovencev z v prvi pol. zavzema nizko obdelano podolje s plitvimi vrtačami. Viniška občina ne tvori nikake geografske enote. Sadje in jajca prodajajo v Kočevje. Prebivalstvo se poleg krošnjarstva in podpor od svojcev iz Amerike. cesti II. Sušak. pleto copate in nogavice tudi za prodajo. 15. Grduni. kažejo patronimična imena naseIij Učakovci. Sr so du žel Črnomelj 22. in ne samo v dialektu. dva bratranca Simčiča v Novoselih. Balkovci. 1 odd. Hrvatski vpliv pa je v mnogočem. nekaj tudi za prodaj. kritih s slamo. del je hribovit in večji del v gozdovih in steljnikih. Prebivalstvo se bavi z vsemi panogami kmetijstva. Kapela sv. Nad Dejani se nahaja lep hrastov gozd »Gaj« (300m). žand Predgrad 5. V preloškem sektorju nosijo še belo narodno nošo. da na to ni treba še posebej opozarjati. koč. Pozimi tko povsod domače platno. preživlja na enak način kot obe Podgori. vinogradov 260. cerkev Prebl. Na nekdanje živahno doseljevanje Uskokov. Miketič. Nm 153—290 m. Vidine (7 hiš). Omenjam le priimke Šterk. Prebivalstvo se preživlja kot v Lazih. Prebivalstvo se preživlja s kmetijstvom. 1910. ki se je v nekaj primerih še obranilo. z globoko in prostrano špeharsko vrtaco. 38*11*7*2*0. stoje na precej nagnjeni rebri 11 a vzh. p župnija Nemška loka 1. ima v zadrugi posestvo Čadonič z Miketičem v Krocih. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom. Ivanušič. Pod Vidinami se pri mlinu vrši prevoz čez Kolpo na Luzinsko cesto v Prilišču. večidel dobro rodovitna. pomaga pa si tudi s podporami svojcev iz Amerike. ceste. Površina 8801. ki stoje v podolju. žand Adlešiči 12 km. zdr o Stari trg 8 km. katerim so rekli v prejšnjem stoletju tudi Kavrani. Občina Vinica Preb. Vsa naselja so gručastega tipa in stoje razen podgorskih naselij. Valeti (3 hiše). toliko očiten. Marije. Dejani (4 hiše). 5935. ostalo 241. vodni sport (čolnarenje).5 km. 16. drobnico. Čebelarstvo je v nekaterih vaseh razvito.zap. Peščena zemlja slabo rodi. zdr o pT župnija Stari trg 5 km. Vas obsega več zaselkov na terasah Kolpe. fin Vinica 26 km.Kraj je zelo ugoden za letovišče. ki sestavljajo Balkovce.

Nm 175 m. Vas stoji v rebri na levem bregu Kolpe. Bukov in hrastov gozd daje les za dom in prodajo. Danes je vidna samo še neka votlina — domnevno vodnjak. žand fin o pT š župnija Vinica 0. Prebivalstvo se bavi z živinorejo.9 km. . poizimi tke domače platno tudi za prodajo. žand fin o pT š župnija Vinica 0. hrast) daje les na prodaj v Sušak. ko se še ne omenja v poljanskem urbarju. Sr so du zdr žel Črnomelj 18. š župnija Sinji vrh 1. žand fin o pT Vinica 8 km. Dolnji Suhor. živinorejo. Drenovec. Pod Damelj spada tudi pod Sebetihom (476 m) ob Kolpi stoječi mlin in zaselek Kot. Od ban. Naselje stoji v gruči na ravnem. Damelj. žand fin o pT Vinica 11 km. 83*13*13*0*0. ker so tu prej izdelovali enake opanke kot Hrvati v Ponikvah.3 km. Pozimi tko domače platno tudi za prodajo. in to na nedeljo po malem Šmarnu. cerkev sv.5 km oddaliene ban. Pozimi tke domače platno. Sr so du zdr žel Črnomelj 16. imenovano Breg. Marka je bila zgrajena po 1688. Golek. Skozi vas vodi ban. kot zelenega Jurija. nastala po 1576. Naselje stoji na visokem sedlu. ki žene tu mlin. š župnija Sinji vrh 2 km. Vas leži na gričku in bregu ob ban. Prebivalstvo se bavi z vsemi panogami kmetijstva ter tke domače platno tudi za prodaj. Od 15 km oddaljene ban. so kapelice postaje križevega pota. Vzhodna reber ob Dalnjih njivah je deloma zasajena z vinogradi. cerkev sv. pT Dragatuš 5 km. s katerega se nudi lep razgled po Hrvaškem. poljedelstvom in za domačo porabo z vinogradništvom (rdeče vino). Pod vas spadata studenca »Potok« in Grabrovec. 63*10*10*0*0.4 km. š župnija Sinji vrh 1 km. Nm ca 203 m. Nm 450 m. treh kraIjev in preje še niso opustili. imenovan »Na vodi«. Prebivalstvo se bavi s kmetijstvom za domačo porabo. znan po stražnjih ognjih iz turške dobe. Podr. Sr so du zdr žel Črnomelj 17. Bukov gozd na Sabetihu daje les tudi za prodajo na Sušak. Kostanjev gozd »Gora« daje les in sad naprodaj v Črnomelj. kresnice. ki ni posebno rodovitno. nad katerimi se razprostira hrastov gozd.5 km. Vas stoji na terasi nad Kolpo.je ima slab studenec. š Stara Lipa 0. Mešan gozd (bukev. ceste. Okrog se širi vrtačasto polje. š župnija Sinji vrh 2 km. Južno od Gorice se dviga razgledni hrib Straža (522 m).3 km. Od 1. je dohod mogoč z vozom. Sr so du zdr žel Črnomelj 25 km. žand fin o pT Vinica ll km. cesti. daje les na prodaj v Črnomelj. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom. Mihaela. Naselje stoji v bregu na pobočju Straže (522 m) pod Vrhom. Brežina od vasi strmo pada h Kolpi. kakor tudi pobočja severno tik nad vasjo se dvigajoče Straže (522 m). odnosno na prelazu ob slabi obč. Gozd daje drva za dom. Ženske tko pozimi domače platno tudi za prodajo.2 km. Gorica. Sr so du zdr žel Črnomelj 21.. vrnogradništvom. ceste je dohod mogoč z vozom. Bukov gozd na Kolečaju (691 m) in kostanjev gozd »Gora«. 151*22*23*0*0. Pozimi tke domače platno. 22*6*5*1*0. Goleku pravijo okoličani v zbadljivem pomenu Ponikve.9 km.9 km. ovčerejo. Ob poti na Zeželj.5 km oddaljene banovinske ceste Črnomelj—Vinica ter od par sto metrov bližje ban. Sr so du zdr žel Črnomelj 25. tri Kralje. š Stara Lipa 1 km. Drežnik. Vas ima tik ceste proti Vinici s črpalko opremljeno studenčno jamo. oddaljene 1 km. izpod katerega izvira na vzhodni strani »Potok«.2 km. Od 1. 68*15*15*0*0. Podr. Prebivalstvo se preživlja s kmetijstvom. žand fin o župnija Vinica 5 km. Gospodarstvo kot Draga. Prebivalstvo se preživlja s kmetijo. kresnice. ceste Vinica—Vrh —Stari trg je dohod mogoč z avtom. Mešan gozd (bukov. Sr so du zdr žel Črnomelj 23. cesti Črnomelj—Vinica. ceste Vinica— Sinji vrh je dohod mogoč z avtom. 80*15*13*2*0. Vas je mlada naselbina. Naselje po poljanskem urbarju 1576 še ni obstojalo. Cerkev Matere Božje na Žežlju je poleg Treh far najbolj obiskovana belokranjska božja pot. Nm ca 195 m.3 km. Draga. Pobočje proti Speharjem strmo pada. žand fin o pT Vinica 10 km. žand fin o pT župnija Vinica 3 km. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom. živinorejo in ovčerejo. Nm ca 170 m. Poleg svojih vodnjakov uporablja Drežnik novolipsko studencno jamo »Breg«. ovčjerejo. Od zanimivejših običajev obhajajo v Dolnjem in Gornjem Suhorju še zelenega Jurija. Poljedelstvo ne krije potreb. Nasel. hrastov) daje les za prodajo na Sušak. Nm ca 270 m.Dolnje njive. Pri vasi se nahaja podzemska jama »Djot«. Okrog se širi polje s plitvimi vrtacami. Njim služi za perilo in narodno nošo.5 km. Nm ca 198 m. cesta Vinica—Stari trg. Na razglednem hribu »Straži« so v dobi turških napadov zažigali kresove. ki vodi od Vrha v Speharje. ki teče v Kolpo. 56*9*9*0*0. ki teče globoko v soteski. Sr so du zdr žel Črnomelj 12. Gručasta vas leži na ravnini ob ban. Ko je cerkev 1857 z vasjo pogorela. Ženske tko pozimi domače platno tudi za prodajo. 64*14*12*2*0. so jo restavrirali. Vas stoji na neznatnem gričku. Nad vasjo so po spodnjem pobočju Zežlja (334 m) zasajeni vinogradi. poti. Po ustnem izročilu je na hribu stala tudi utrdba. ki raste tudi na vrhu in se razprostira proti Preloki. Nm 396 m. V smeri proti Kolpi se širi polje.. Mnogih belokranjskih običajev.

ki teče na vzh. stoji na ravnem. Tu so imeli Rimljani svojo ntrdbo. V Gornjem Suhorju se nahaja hudourniška struga studenca Breg. Mešan gozd krije domače potrebe. les prodajajo raznim prekupcem v Črnomelj. cerkev sv. 102*19*20*1*1. Bukov gozd na Kolečaju (691 m) in kostanjev gozd »Gora« dajeta les na prodaj v Črnomelj. Podr. Vas je razpostavljena v več zaselkih v vznožju gozdnatih hribov Klanec (319 m) in Žeželj (334 m). žand Adlešiči 9 km.4 km. Prebivalstvo se bavi z vsemi panogami kmetijstva. cesti II.. Žeželj (334 m) je znana božja pot in lepa razgledna točka na Hrvaško. ki so znane po ostankih gradisča iz latenske dobe. Gradac. Mimo vasi vodi na Preloko ban. Odkopani rimski gnobovi. Nm ca 171 m. 191*36*38*2*0. Na severni strani vasi se proti Zapudju. Čebelarstvo v razvoju. Podr. Ogulin. cerkev sv. Sebastijana. Nm 190 m. jajca. Pozinii tke domače platno. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom. Ohranjeni so še mnogi stari običaji. Čebelarstvo se razvija. 45*10*8*3*2. vinogradništvom. 171*31*30*1*0. strani pod vasjo v globini 150 m. ki po poljanskem urbarju 1576 še ni obstojala.8 km. PRK. Ima studenec Stelnice«. ceste Črnomelj— Vinica. š Stara Lipa 0. ceste v Dolnjem Suhorju je dohod mogoč z avtom.5 km.6 km. od katere je mogoč dohod z avtom. deloma na bregu. žel Črnomelj.5 km. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom. pod katero spadajo na skalnih terasah ob Kolpi stoječi zaselki Kroci (6 hiš).5 km. pT Dragatuš 5 km. ki ie bila 900 m dolga z enim okroglim in štirimi štirioglatimi stolpi. Podr. Vas ima slikovito lego. Cerkev je bila zgrajena v spomin na kugo. nakar voda izginja v rupe pod Nerajčki Cirnik (241 m) ter pride na dan v »oknu«. sadjar stvom in vinogradništvom. 74*15*14*1*0. žand fin o pT župnija Vinica 3 km.7 km. Sadje. Nni 257 m. Nm 158—200 m. Sr so du zdr žel Črnomelj 19. deloma na hribu. Perudina. Duh v Novi Lipi. Zgodovinsko znamenit je star zvon z letnico 1338. vinogradništvom ter tke pozimi domače platno za prodajo.Gornji Suhor. Ilovnat in vrtačast svet proti ban. Pozimi tko domače platno tudi za prodajo. 1734. ki tu ponikuje in prihaja pod zemljo v Nerajčico. Hribovje tik na vzhodni strani se rdeči v težki. Podklanec. Vas stoji ob vznožju hriba. Sr so du zdr Črnomelj 20. visoko nad Kolpo. fin o pT Vinica 8. živinorejo. boksit in železna ruda. Od 1. Od 0. Sr so du zdr žel Črnomelj 14. oddaljen 1 km od ban. od katerih živita dve v zadrugi v eni hiši (Vrlinič). na katerem stoji podr. Prebivalstvo se bavi s ipoljedelstvom. Sr so du zdr žel Črnomelj 11. Sr so du zdr žel Črnomelj 15. cesta od Vinice v Adlešiče. na zapadnem pa iz Gradnice. Stoji slikovito na hribu. Sr so du zdr žel Črnomelj 14. na severno in vzhodn. razprostira rodovitno Suhorsko polje. reda mogoč dohod z avtom.6 km. Jožefa. š župnija v kraju. š Stara Lipa 1 km. ceste Črnomelj—Vinica je dohod mogoč z avtom. stisnjeno med pobočje Nerajčkega Cirnika (241 m) in Grobaka (566 m). Karlovec. Hrast. V vas so doseljene tri pravoslavne družine iz Bojancev. 1812 v Varaždinu kot predstojnik v p.. Pozimi tko platno tudi za prodajo. Pozimi tko domače platno tudi za prodajo. Potok in Hruškvar. Gručasta vas. Čebelarstvo v razvoju. stol. Hrastov gozd »Visoce« daje les za dom in za prodajo v Črnomelj. sadjarstvom. Preloka. ob vznožju hriba Tominec (662 m). Zeleni Jurij. Prebivalstvo se bavi z vsemi panogami kmetijstva za domačo porabo. žand fin o župnija Vinica 5 km. Sr so du zdr žel Črnomelj 7. Ima studenec »Cerkvenik». Jajca in drugo prodajaio prekupcem največ v savsko banovino. Bnkov gozd daje les in drva za prodajo v Črnomelj.3 km oddaIjene ban. Od Podklanca se proti Kolpi na loki širi zelo rodovitno polje. Nm 191 m. 263*59*56*7*1. Šola ust. Na svoji fužni strani ima s črpalko opremIjeno vodno jamo »Breg«. sadjarstvom in živinorejo. kresovanje in mnogi drugi običaji so še ohranjeni. 2 odd. PJS. cerkev sv. Pozimi tke domače platno. Skozi vas. 162*33*31*2*0. živinorejo. mastni ilovici. drži ban. ki se ob povodnjih periodično poplavlja na gornjem severozapadnem koncu pod Zapudskimi Lokami iz vodne jame Lobešnice. žand fin o pT š župnija Vinica 1 km. V Novi in Stari Lipi zelenega Jurija in drugih zanimivih običajev še niso opustili. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom. Od % km oddaljene ban. sadjarstvom in vinogradništvom. Vas stoji na razglednem hribu. cesta. š Stara Lipa 1 km. ki je morila v Beli Krajini 1646.5 km oddaljene ban. Jakovini (6 hiš) in Grduni (7 hiš). žand fin o pT š župnija Vinica 0. ceste I. u. V zaselke je . žand fin o pT župnija Vinica 3 km. Pri vasi se nahaja debela premogovna žila. Naselje stoji na ravnem ob vznožju Žežlja in Slemin.) stran pa se dviguje. cerkev sv. Roka sp. Sadje. Nm 302 m. žand fin o pT š župnija Vinica 2 km. Karlovec 22 km. V vasi izvirajo studenci Jarbol. Tu rojen: Malevac Jurij. Ljubljano.3 km. Glavni religiozni kajkavski pesnik 18. Nova Lipa. Nm 224 m. 1864.8 km. Sušak. od katere je mogoč dohod z avtom. ki je znan kot božja pot in razgledna točka. živinorejo. ovčerejo. reda je po obč. Vas ima studenec Pečino in Skavlo. cesti pada. izviru Nerajčice.

Sr so du zdr žel Črnomelj 18. Zemlja je pusta. Polfski pridelki ne krijejo domačih potreb. žand fin o pT Vinica 9 km. d. nad katerim se v ozadju na s. podruž.2 km. in izdelujejo običajno kmetsko orodje. nad. se nahajajo podzemske jame in prepadi. Zvesto se drže mnogih starih običajev. ker pozimi običajni maksimum mraza ne seže preko —12. Pod vasjo drži preko Kolpe betonski most na Hrvaške Pribanjce. žand fin o pT župnija Vinica 4 km. Prvotna cerkev iz 1400. se vrši prevoz s čolnom na Prilišce.8 km. Župnija Sinji vrh (dek. Skavrini. Skozi vas drži ban. Razvaline ležijo levo od ban. Pozimi tko domače platno tndi za prodajo.. strani pod Preloko se vleče široka. Majhno količino sadja prodado prekupcem in prav tako gobe. gaber. proti j. živino in ovčerejo ter v malenkostni meri z vinogradništvom.8 km. deformirani terasi nad Kolpo tik ban. j. L. š. Le 40—50 hl ga prodajo kmetje gostilničarjem na Vinici. več km dolga suha dolina od Velikega Bukovja h Kolpi pod Zunici. nekako sredi pota v Adlešiče ob kolovozu iz Marindola v Bojance. Od ceste v Preloki je dohod mogoč z vozom. Vas stoji v boku hriba. se nahaja marindolsko Pavnovic selo. t. Preloka ima najbolj milo zimo v Beli Krajini. 2 odd. sadje. V hribovju proti Vinici in Dragatušu se nahajajo velika ležišča premoga. Sedež župnije je bil prvotno pri sedanji pokopališki kapeli. Perutnino. (1969 m). Pokopališče. sadje iprodajajo na Sušak. 24*3*3*0*0. Nm 368 m. Sr so du zdr žel Črnomelj 13. imenovanih Hruščivec in Vušivec. . Kmet. Iz nje se je 1658 izločila kot vikariat. 144*36*34*2*0. Preloka se s svojimi zaselki poslužuje vode iz kapnic in iz studencev ob Kolpi. Pozimi tko domače platno. Na vzh. in z. Sr so du zdr žel Črnomelj 20 km.) ima 916 duš. V okolici z vinogradi obdane Preloke. Prebivalstvo se bavi s ipoljedelstvom. Vikariat so 1863 povzdignili v samostojno župnijo. topol) daje les na prodaj prekupcem. Južno od cerkve so odkrili predzgodovinsko naselbino. Na sev. Vas. Sečje selo. ker je prebivalstvo zelo gostoljubno in Kolpa imenitna za vodni sport in ribolov. Nm ca 188 m. pravoslavna in je obsegala le sedanji presbiterij. reda v smeri Vinica—Stari trg. stol. Jajca. škofija ljubljanska. Nm 171 m. 86*18*18*0*0. Naselje stoji na neznatnem grioku. š v kraju ust. imajo na Preloki. Ima s črpalko opremljeno vodno jamo »Breg«. Mešan gozd (hrast. Svinje in jajca prodajajo v Karlovec. žand fin o pT š župnija Vinica 0. Pokopališče. Župna cerkev sv. Kmetsko prebivalstvo se preživlja kot v Novi Lipi. Semič. Prebivalstvo tke domače platno za dom in prodajo. Gas. Prvotno je bila cerkev podr. tu prišel le do —21° C. Tu je dolina Kolpe nekaj širša. ceste. Župna cerkev presv. škof. Zemlja je ilovnata in peščena ter dobro rodi. kostanjev gozd na Toniincu (662 m).) ima 424 duš. Prebivalstvo se bavi z vsemi panogami kmetijstva. Nekdaj je bila cerkev »vlaška«.7 km. Mešan gozd daje drva za dom. š župnija Preloka 1 km. župnije Starega trga pri Poljanah. Janeza Ev. tu imenovane čarape. v katerih pridelajo ca 30 hl vina. Sr so du zdr žel Črnomelj 23. 1910. Cerkev je bila sprva podružnica viniške župnije. žand Adlešiči 8. na vzh. Pod vasjo ob Kolpi izvira vaški »Potok« Prebivalstvo se bavi z vsemi panogami kmetijstva ter tke pozimi domače platno. cesti Črnomelj—Vinica. pa vse do Velež pl. strani prav blizu Skavrinov. Z Vrha je lep pogled na 3 km oddaljeno blestečo se Kolpo pod Damljem. Čebelarstvo razvito. pleto nogavice. Srednjem vrhnin Graščini daje potrebni les za dom in za prodajo na Sušak. Prosv. sv. cesta IT. Vas stoji na visoki. ceste Vinica— Sinji vrh—Stari trg. ki doseže v Tomincu 662 m. Tu je najugodnejše mesto^za nameravan most čez Kolpo. 1860. je bila lokalija povzdignjena v samostojno župnijo. 2 odd. Bukov. fin o pT Vinica 8. Preko plitve Kolpe. kostanj. Sedanja cerkvena stavba je bila zgrajena 1822—1823 v preprostem baročnem slogu. prodajajo v Karlovec. Sinji vrh. ki jim tu pravijo zvonka. kamenita in slabo rodovitna. V kraju so razvaline nekdanje Grdunske graščine. 1865. d. Poletje pa je tu skrajno vroče. v obliki polkroga dviguje visoko hribovje. Maslo in surovo maslo nosijo kmetice pekom v Črnomelj in v Karlovec. ko je ponekod v Sloveniji mraz segel že preko —35° C. 118*22*20*1*1. Javna knjiž. ki po poljanskem urbarju 1576 še ni obstojala. Semič. strani pod Preloko. Nosijo še staro belo noso. Trojice. Iz razgledne Preloke se vidi ob Jasnem vremenu proti sz. Prebivalstvo se bavi z vsemi panogami kmetijstva. Šola ust. hrastov. župnija Preloka (dek. Tamb. Letovanje je tu iprijctno. penitnino.mogoč dohod z vozom. Odkopali so številne keltskolatenske in rimske grobove. Ladjo z zvonikom so prizidali najbrž v 17. ki teče v bližini pod Skavrini. Ljubljana. Vinograde. breza.5° C ter je v ostri zimi 1929. je vas pogorela. Janeza pri Sinjem vrhu. Nm ca 210 m. Triglav. iz katere se je izločila 1787 kot lokali. L. Stara Lipa. ker se ne prideluje za izvoz..5 km. stoji deloma v bregu in na ravnini ob ban.ja.5 km. š župnija v kraju. Vino vsebuje 12—14 stopinj alkohola. a nima imena. 1859. jajca. ki je bila 1902—1903 prezidana in prenovljena.

stoji ob ban. 138*32*29*2*1. L. 1227 prodali Loškim gospodom. Turška grozodejstva še dandanes živijo v ustnem izročilu in raznih pripovedkah. Ta grb se je ohranil na štampiljki viniške občine do 1924. Viniški bet. Šola ust.. Požari so uničili večji del trga 1874 (pogorelo je 17 hiš) in 1888 (pogorelo je 54 hiš). 1933. Okrog se širi rodovitno polje. 167*37*35*2*0. Pozimi tko platno tudi za prodajo. suhe. Kmet. Stoji ob ban. Tudi v rimski dobi je bil kraj naseljen. Zato predstavIJa Vinica živahno prometno toeko. Učakovci. Nm 190 m. žand fin o pT š župnija Vinica 2 km. Gas. PJS. Cerkev je najstarejša sinjevrška podružnica. Trg ima ime po vinu. je bogato. Kot trg je bil tudi grad utrjen z močnimi stolpi in obzidjem. Nm ca 200 m. sodstvo in trški grb: ptič z razprostrtimi peroti. PRK. Mimo Vinice je namreč v celi Beli Krajini najlažji prehod čez Kolpo iz Hrvaške na Kranjsko. ko so Turki na potu iz Bosne pod vodstvom Izak paše taborili pri Vinici. ki stoji nad bregom Kolpe. 1822. PSVD. Prosv. od katerega je še vidno številno kamenje in nasipi. Najhujši napadi na Vinico so bili 1469 in 1471. Roku. imenovana Potok in Kacek. reda mogoč dohod z avtom. nad. L. zato trga po Valvasorjevem poročilu Turki niso mogli nikdar zavzeti. Burgstall. d. — Podr. Pomembna je bila Vinica v turški dobi kot obmejna trdnjava v obrambi proti turškim napadom. Od 2. je vas pogorela. 290*60*48*8*8. Sr so du zdr žel Črnomelj 18 km. Vinitium. Iz ostankov utrdb in izkopin je razvidno. Trška vešala so stala na hribčku tik Vinice. žand fin o pT š župnija v kraju. Vas stoji na terasi na levem bregu Kolpe. kmet. cesti I. kraške vrtače Selce in ob Kolpi Breg z mlinom. Tu je stalo utrjeno keltskolatensko gradišče. š. Nafvažnejša predzgodovinska naselbina je bila na hribu Slemine. zidana preprosto v baročnem slogu.000 predmetov broječo zbirko preipeljala v Ameriko. rodbina pl. Turški napadi na Vinico so bili zelo pogosti. V župnijskih matrikah sinjevrške župnije. cesti 11. Vinica. Pn Vinici se nahaja tudi podzemska jama imenovana »Lapičgrad«. frg. Pcrznejši trški lastniki so isti kot lastniki viniškega gradu. vinogradništvom. gusp. Prvi znani grajski lastniki so bili Žovneški gospodje. Sr so du zdr žel Črnomelj 24. Prebivalstvo se bavi z živinorefo. Bukov in hrastov gozd na Gori in Kamenskem vrhu dajeta les na prodaj v Sušak. ki ima še danes značilni naziv »Vesenik«. je grad prešel z ženitvijo Konrada Turjaškega s Katarino Žovneško na grofe Auersperge. š župnija Sinji vrh 5 km. — Znamenit in star je tudi viniški grad. ki je ostro odrezana pod starim viniškim gradom. 5 odd. ko je Katarina Žovneška prinesla poleg Ribnice in Sodražice tudi Vinico kot doto Konradu Turjaškemu (1067—1107). Pozneje so gospodarili na gradu: gospodje Thurni. Srednjeveška naselbina se je razvila pod istoimenskim gradom. Vinica in njena okolica ima polno predzgodovinskih naselbin in gomil.Špeharji. tečaj. Pripravni so odtod izleti v bIiznjo in daljno okolico. ki so ga. Vas ima studenec Zlanik.1903—1914. se vas imenuje tudi »Nešovac« (Knežja vas). Poznejši njegovi lastniki Gusiči so grad prodali zagrebškemu židu . cerkev presv. Pri Vinici so zažigali v tej dobi kresove v znak. so nasledili glasom dedne pogodbe iz 1377 njihova posestva Celjski grofje. Ko je rod Ortenburžanov 1418 izumrl. Trojice. sadjarstvom. Trg ima dva stndenca. odn. Sistematično odkopavanje gomil (353 grobov) iz hallstattske in latenske dobe je vodila vojvodinja Meklenburška y 1. Sr so du zdr žel Črnomelj 21. Prebivalstvo se bavi z vsemi panogami kmetijstva. oyčerejo. ministerialom Ortenburških grofov. most preko Kolpe je edini most preko te reke v črnom. Vas. Divjačina je obicajna. ko se že omenja v poljanskem urbarju. Ribolov v Kolpi. Viri jo prvič omenjajo že 1082. žand fin o pT Vinica 14 km. imenovan »grajf« — z grozdom v krempljih. SKJ. ki žene dva mlina. ceste je po obč.5 km oddaIJene ban. Glavne trške pravice in privilegiji so bili lastna uprava. Auerspergi so 1227 prodali Vinico gospodom iz Loža. da je stala poleg sedanje župnijane cerkve močna rimska trdnjava. cesti Vinica—Sinji vrh—Stari trg. gospodje Semenič in ponovno Burgstalli. obrtništvom. Kot trg je bila Vinica obdana z močnim obzidjem in obrambnimi stolpi. 1929. čebelarstvom. na južni strani pa nudi Kolpa pogoje za vodni sport in ribolov. okoli 20. poljedelstvom. Nad trgom se na severovzhodni strani ponosno dviguje razgledni božjepotni Zeželj (334 m). Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom.. srezu. Radi izredne strategične lege je bila Vinica povzdignjena v trg. pod katero spadajo poleg matičnega naselja še zaselki:na severozapadni strani Hrib. na severovzhodni na dnu Široke. ki segajo do 1658. L. Nm 287 m. Vas je nastala pred 1576. Tedaj so tudi po gorele trške listine in privilegiji. od lat.1 km. S privilegijem iz 1795 je trg dobil pravico do 4 živinskih in kramarskih sejmov. V Valvasorjevi dobi je bila še posvečena sv. Vinica ima lepo prisojno lego in nudi idilicno prijetno življenje letoviščariem. kjer je bila 1934 prodana na Javn