You are on page 1of 1382

KRAJEVNI LEKSIKON DRAVSKE BANOVINE

Vsebina Banovinski pregledi Uprava dravske banovine Cerkvena uprava Prebivalstvo Kulturni pregled Socialno skrbstvo in zdravstvo Poljedelstvo ....... Živinoreja ........ Vinogradništvo ...... Sadjarstvo ........ Sumarstvo ........ Lov .......... Ribarstvo ......... Tujski promet ....... Rudarstvo ........ Trgovina, obrt in industrija . Elektrifikacija ...... Denarni zavodi in zadrugarstvo Prometna sredstva ..... Opisi srezov, občin in krajev . . . Srez Brežice ....... Srez Celje . . . . . . . . Celje mesto ........ Srez Črnomelj ....... Srez Dravograd ...... Srez Gornji Grad ..... Srez Kamnik ....... Srez Kočevje ....... Srez Kranj ........ Srez Krško ........ Srez Laško ........ Srez Lendava ....... Srez Litija Srez Ljubljana okolica Ljubljana mesto Srez Ljutomer Srez Logatec Srez Maribor desni breg Srez Maribor levi breg Maribor mesto Srez Murska Sobota Srez Novo mesto Srez Ptuj Ptuj mesto Srez Radovljica

Srez Slovenj Gradec Srez Slovenske Konjice Srez Škofja Loka Srez Šmarje pri Jelšah Dodatek Industrija dravske banovine Elektrarne Gradbena, steklarska in keramična industrija Grafična industrija Kemična industrija Kovinska industrija Lesna industrija Papirna industrija Rudarstvo Tekstilna industrija Usnjarska industrija Živilska (hranilna) industrija Razno (razne industrije, denarni zavodi, Tujsko prometni obrati in drugo) Abecedni seznam in kazalo krajev

Kratice Kraji, ki za imenom nimajo oznake mesto ali trg, so vasi. Številke za imeni krajev, n. pr. Podgorica, 161 35 17 18 2 pomenijo po vrsti število prebivalcev hiš posestnikov kočarjev najemnikov. sr = srez so = sresko sodišče du = davčna uprava žand = žandarmerijska stanica zdr = zdravstveni okoliš fin = oddelek finančne kontrole žel = železniška postaja o = obč. = občina p = pošta T = brzojav t = telefon š = šola žup = župnija dek = dekanija ban. = banovinski s. = sever, J = jug v. == vzhod z. = zahod sv. = severovzhod sz. =1 severozahod JV. = Jugovzhod jz. = Jugozahod d. = desni 1. = levi Nm = nadmorska višina d. = društvo Gas = Gasilsko društvo SKj == Sokol kraljevine Jugoslavije RK = Rdeči križ PRK = Podmladek Rdečega križa JS = Jadranska Straža PJS = Podružnica Jadranske Straže, SD = Sadjarsko društvo SVD = Sadjarsko in vrtnarsko društvo PSVD = Podružnica SVD CMD = CirilMetodova družba PCMD = Podružnica CMD ČD == Čebelarsko društvo PCD == Podružnica CD DKfid = Društvo kmetskih fantov in deklet juU = Jugoslovansko učiteljsko udruženje KD == Kinetijska družba PKD = Podružnica KD Kolo J. s. = Kolo jugoslovanskih sester LD •= Lovsko društvo SLD SIovensko lovsko društvo N0 = Narodna odbrana SPD = Slovensko planinsko društvo PSPD Podružnica SPD

Predgovor Živa in pereča potreba po krajevno informativnem priročniku, ki bi nadomestil nekdanje krajevne repertorije, je rodila misel, da bi sestavili tako podrobno in zanesljivo delo za našo banovino. Iz te zamisli je nastal naš Krajevni leksikon dravske banovine, razdeljen po srezih in ti po občinah in krajih, po najnovejši upravni pripadnosti. Vsebuje poleg obširnega uradnega repertorija podrobne zemljepisne, zgodovinske, prometne, gospodarske, kulturne in turistične podatke za vsak, tudi najmanjši kraj naše banovine; dodana pa mu je še gospodarska revija, ki naj pokaže sliko naše industrijske delavnosti. Leksikon naj bi bil predvsem informativen priročnik za urade, zavode in posameznike v praktične in poslovne namene, poleg tega pa naj nudi vsakemu tudi tehtne opise posameznih krajev in njihovih znamenitosti. Z delom smo pričeli jeseni leta 1933., končali smo ga v aprilu 1937. To razdobje najbolj priča, kako težavno in zamudno je bilo zbiranje podatkov za opise krajev, njih presoja, dopolnjevanje in izluščenje pravega zrna. Uradi in občine so na vprašalnih polah dali na razpolago gradivo najrazličnejše vrednosti. Dočim so nekateri med njimi poslali odlično in vestno zbrane podatke, so drugi to opravili manj zanesljivo. Uredništvo je skušalo pomanjkljivosti izpopolniti po drugi poti, kar se je večji del posrecilo. Še posebej je, treba poudariti, da so se pri delu pokazale ogromne pomanjkljivosti naše statistične službe. Često smo imeli na razpolago za posamezne sreze, občine in vasi različne podatke od sreskih načelstev, različne od občin, zopet druge v uradno objavljenih publikacijah. Potrudili smo se, da bi spravili te podatke s kritično presojo v red in kolikor toliko uporabno skladnost, a žal nismo vselej dosegli popolnega uspeha. Leksikon je bil že v zasnovi namenjen v pomoč uradom, zavodom in tujskemu pronietu. Odtod izvira tudi njegova razdelitev po upravnih enotah. Ker se te ne ujemajo vedno z zemljepisnimi in zgodovinskimi pokrajinami, smo navedli le tiste zemljepisne in zgodovinske znamenitosti, ki posebej označujejo posamezne kraje. Kraji so torej opisani z upravnega, ne kateregakoli drugega vidika in se je tako administrativni zasnovi leksikona na ljubo moralo umakniti v ozadje vsako drugo načelo. Naravne pokrajinske enote s tem načinom opisovanja niso prišle dovolj do izraza. Nadomestili smo jih z banovinskimi, sreskimi in občinskimi pregledi, ki so bistvena novost in posebnost tega informativnega priročnika. Pri izvajanju našega načrta so nam povzročile največ posla in težav prav v dobi priprav izvršene komasacije in rekomasacije občin, ki so delo ne samo zavirale in oteževale, temveč so izdajo tudi zelo zavlekle ter povečale že itak ogromne materialne izdatke. Nastalo je mnogo zmed pri podatkih o številu prebivalstva in površinah v novih občinah. Vendar se je redakciji z velikim trudom posrečilo upoštevati vse nove preureditve. V kolikor so se manjše rekomasacije izvršile med tiskom, jih označujemo v dodatku. Redakcija se je zaključila 30. aprila 1. 1937. Pri iskanju zanesljivih podatkov za kulturno gospodarsko revijo je šla uredništvu zelo na roko Zveza industrijcev v Ljubljani. Žal, da mnoga industrijska podjetja niso hotela razumeti važnosti in pomena te revije in tudi na večkratne dopise in urgence niso sploh odgovorila, ali pa so dala na razpolago nezadostne podatke. Odgovornost za uradne in statistične podatke pada vsekakor na ona oblastva, ki so jih zbrala, za gospodarske opise posameznih panog industrije pa na prizadeta podjetja. Zemljepisne karte posameznih srezov so mišljene le kot orientacijski načrti k tekstu. Radi enotnosti in preglednosti je navajanje virov načeloma izostalo. Kljub navedenim in še več nenavedenim težkočam je izšel leksikon, ki je pri njem sodelovalo nad 30 sotrudnikov; njihova imena navajamo na drugem mestu. Javnost naj sprejme to truda in žrtev polno delo z zavestjo, da ima naša banovina nekaj, česar nima ne država, ne nobena druga banovina: sliko najpotrebnejšega, kar je treba vedeti o njej, o posameznih krajih tudi več, nego navaja o njih naša literatura. Zamisel in pobudo za leksikon je dal g. Guido Zupan, ki je prvi uvidel potrebo po taki knjigi. Organiziral je široko zasnovano akcijo za zbiranje gradiva in je z vedno novimi domisleki dajal nasvete, da bi bil leksikon čim popolnejši. Vodil je upravo in vsa dela, ki so bila potrebna za seetavo in

dovršitev leksikona. Izvedba širnega programa ni bila lahka in je tako njegovo spretno vodstvo mnogo pripomoglo, da je Krajevni leksikon izročen slovenskemu narodu. Vodstvo redakcije je bilo v rokah načelnika kr. banske uprave in predsednika Zveze za tujski promet za Slovenijo g. dvornega svetnika dr. Rudolfa Marna, ki je s svoje strani zelo veliko prispeval k izdanju leksikona in mu pomagal prebroditi marsikatero težavo. Gospoda prof. dr. Roman Savnik in dr. Svetozar Ilešic sta s sodelovanjem gg. prof. dr. Franca Trdana in prof. Maksa Miklavčiča redigirala končno gradivo leksikona. Pri uradnih in statističnih podatkih, kulturno gospodarski reviji, topografskih kartah in korekturi so sodelovali gg. prof. Jože Kosmatin, prof. Edvard Čerček in Miro Siegl. Prvotno pa je sodeloval pri strukturi leksikona in interni redakciji g. Ivan Miklič. H koncu sniatrata uredništvo in uprava za prijetno dolžnost izreči zahvalo vsem, ki so kakorkoli pripomogli k izdaji in izpopolnitvi leksikona. Zahvala velja predvsem kr. banski upravi v Ljubljani, ki je vsa leta s popolnim razume1 vanjem moralno podpirala naše delo. Z okrožnicami na podrejene oblasti nam JO omogočila vsestransko uspešno zbiranje gradiva, s posebnim ozirom na uradne in statistične podatke. Prav tako gre zahvala ijubljanski in mariborski škofijski oblasti, ki sta na podoben način podprli naše delo. Enako velja še posebna zahvala posameznim sreskim načelstvom, predsedstvom občin in vodstvom župnij, zlasti onim, ki so nam v pravilnem razumevanju pomena leksikona za splošnost in posebej za njihove kraje z občudovanja vredno vestnostjo zbirala potrebno gradivo. Zahvaljujemo se nadalje Zvezi za tujski promet v Ljubljani, ki nas je vsa leta krepko podpirala. Končno ne moremo prezreti dolge vrste naših sotrudnikov, ki so žrtvovali mnogo truda in časa, da bi delo čim bolj izpopolnili. Posebno pa se zahvaljujemo za naklonjenost našim prednaročnikom in gospodarskim krogom. V Ljubljani, dne 30. aprila 1937. Uprava in uredništvo

Sodelavci
Bogataj dr. Lovro, banski svetnik; Uprava banovine. Flego Anton, banski referent: pregled sadjarstva. Gaspari Oton, ing. arh.: umetnostna zgodovina za sreze bivše Štajerske in Prekmurja. Gorjup Sergej, ing.: pregled vinogradništva. Gorše Miroslav, prof.: biografski podatki za vso banovino. Hočevar Zvone, prof.: geografija srezov Logatec in Maribor 1. br. Ilešič dr. Svetozar, asistent univ.: geografija Ljubljana mesto, Maribor mesto isi deloma srezov Kamnik, Litija, Ljubljana okolica, Ljutomer, Maribor d. br. In Ptuj (redakcija srezov Crnomelj, Krško, Litija, Ljubljana okolica, Ljutomer, Logatec, Maribor 1. br., Maribor d. br., Novo mesto, Ptuj SIovenj Gradec, Šmarje ter Ljubljana mesto, Maribor mesto in Ptuj mesto). Kosmatin Jože, prof.: geografija Ptuj mesto in deloma sreza Ptuj. Kovač Andrej, abs. phil.: geografija večjega dela sreza Ptuj. Leban Vladko, abs. phil.: geografija dela sreza Ljutomer in dela sreza Dravograd. Marn dr. Rudolf, načelnik kr. banske uprave: pregled tujskega prometa (predsedstvo redakcije). Miklavc I. ing., ravnatelj KDE: pregled elektrifikacije. Miklavčič Maks, prof.: geografija in umetnostna zgodovina srezov Kamnik (večino),Kranj, Škofja Loka in večjega dela Radovljice, njih redakcija ter pregled cerkvene uprave. (Za srez Škofja Loka je umetnostno gradivo dal na razpolago g. kaplan Vaider Ivan.) Močnik Josip, ing.: pregled rudarstva. Moder Anton, prof.: pregledi rastlinstva in živalstva po srezih. Murko dr. VIadimir, privatni docent: pregled denarstva in zadružništva. Muzlovič Ivan, cand. phil.: topografske karte vseh srezov. Ogrin Gustav, ing. arh.: umetnostna zgodovina, za nekatere okraje na bivšem Kranjskem. Pengov Franc, abs. phil.: geografija sreza Maribor d. br. in deloma srezov Krško, Litija in Radovljica. Pfeifer dr. Ciril, trgovinski svetnik kr. banske uprave: pregled prometa. Pless dr. Ivan, tajnik Zbornice TOI: pregled trgovine, obrti in industrije. Savnik dr. Roman, prof.: geografija Celje mesto ter srezov Brežice, Celje, Gornji grad, Laško, Lendava, Murska Sobota, Slovenske Konjice, deloma Dravograd in Ljubljana okolica ter njih redakcija. Simonič Ivan, prof.: geografija srezov Crnomelj, Novo mesto in deloma Krško. Sotošek Janko, prof.: geografija srezov Slovenj Gradec in Šmarje pri Jelšah. Sivic Anton, ing., inspektor banske uprave: pregled šumarstva in lova. Šulgaj Alojzij, višji svetnik žel. direkcije v p.: ribarstvo. Trdan dr. Franc, prof.: redakcija in vse gradivo za srez Kočevje. Urankar Pavle, prof.: zgodovina za vso banovino, razen sreza Kočevje. Wenko Boris, ing.: pregled živinoreje. Žurga P. Janez, univ. asistent: geološki pregledi po srezih.

Dr. Bogataj Lovro:

Zgodovinski pregled od prevrata 1918
1. Ozemlje. Ob prevratu konec oktobra in v začetku novembra 1918 je Narodna vlada v Ozemlje Ljubljani prevzela v svojo oblast in upravo v načelu vse slovensko ozemlje. Njena naredba o prehodni upravi z dne 14. novembra 1918, »U. l.« št. 111/11, ugotavlja namreč, da se prehodna uprava Narodne vlade razteza na Kranjsko, Goriško, slovenski del Istre, mesto Trst z okolico ter na Štajersko in Koroško, kolikor sta te deželi del države S. H. S. Prekmurje v naredbi še ni imenovano. Narodna vlada pa je vršila upravo dejanski samo na onem ozemlju, na katerem je mogla uveljaviti svojo oblast po pravu. okupacije. Upravna meja Slovenije je ostala neizpremenjena samo napram Hrvatski, proti Italiji, Avstriji in Ogrski pa so bile definitivne meje postavIjene šele z razmejitvijo po saintgermainjski in trianonski mirovni pogodbi in po rapalski pogodbi. V neprestam posesti in upravi Narodne vlade in njene naslednice Deželne vlade za Slovenijo so bili od početka politični okraji Radovljica, Kranj, Kamnik, Ljubljana okolica, Litija, Krško, Novo mesto, Kočevje in Črnomelj, dalje Maribor, Slovenjgradec, Konjice, Celje, Ptuj, Ljutomer in Brežice ter avtonomija mesta Ljubljana, Maribor, Celje in Ptuj. Italija je poleg Trsta, Goriške in Istre zasedla od bivše Kranjske ves postojnski okraj, širok pas logaškega okraja, del občin Oslica in Sorica v kranjskem, ter občino Bela peč in dobro polovico občine Rateče v radovljiškem okraju. Zasedla je tudi logaško kotlino z Logatcem. Za preostale dele logaškega okraja je bila ustanovljena politična ekspozitura v Cerknici. Italija je vrnila logaško kotlino šele po sklepu rapalske pogodbe, nakar je bila marca 1921 politična ekspozitura v Cerknici opušcena in obnovljeno okrajno glavarstvo v Logatcu. V Koroški smo imeli okrajno glavarstvo v Velikovcu in politično ekspozituro v Borovljah, ki se je v času naše uprave v južni plebiscitni coni pretvorila v okrajno glavarstvo. Po nesrečnem plebiscitu je od Koroške pripadla naši državi samo občina jezersko, ki je bila pridružena kranjskemu okraju, in Mežiška dolina, za katero se je osnovala politična ekspozitura v Guštanju. Sedež oblastva je bil kasneje premeščen na Prevalje, kjer se je ustanovilo okrajno glavarstvo. Poleg zgoraj naštetih štajerskih okrajev je definitivno prišel pod našo upravo del političnega okraja radgonskega, in sicer tako zvana Apaška kotlina južno od Mure, ki je bila razdeljena med okraja Ljutomer in Maribor. Izvršile so se tudi neke manj pomembne mejne korekture pri okrajih Maribor in Slovenjgradec. Prekmurje so zasedle naše čete po sklepu vrhovnga sveta v Parizu z dne 1. avgusta 1919. Zasedba se je izvršila v prvi polovici meseca avgusta 1919. Prekmurje je bilo začasno pod vojaško upravo, njej pa je bil prideljen. civilni komisar, ki je v začetku posloval v Radgoni, dne 6. septembra 1919 se je pa preselil v Mursko Soboto. Za vzhodni del je dobil namestnika s sedežem v .Dolnji Lendavi. Zaćasna uprava se je spremenila v definitivno dne 1. junija 1921, ko je bilo ustanovljeno okrajno glavarstvo za politični okraj Prekmurje z ekspozituro v Dolnji Lendavi. Ekspozitura se je potem preosnovala v okrajno glavarstvo. Upravna meja napram. Hrvatski se je večkrat menjavala. Po uredbi o razdelitvi države na oblasti je pripadel okraj Kastav ljubljanski, Medjimurje z okrajema Čakovec in Prelog pa mariborski oblasti. Kastav je bil z zakonom z dne 20. maja 1928 prideljen primorskokrajiški oblasti s sedežem v Karlovcu. Z zakonom o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna območja z dne 3. oktobra 1929 so bili okraji Kastav, Čakovec, Prelog in Čmomelj dodeljeni savski, okraj Čabar pa dravski banovini. Okraj Črnomelj in iz dela tega okraja in. občine Radatoviči v 1. 1931 ustanovljeni okraj Metlika sta bila z novo razmejitvijo banovin po ustavi z dne 3. septembra 1931 zopet dodeljena dravski, okraj Čabar pa savski banovini. Sedanja upravna meja med dravsko in savsko banovino je torej v bistvu ista, kakršna je bila v prejšnji dobi meja med Štajersko in. Kranjsko proti Hrvatski, samo da so s čabarskim okrajem pripadle savski banovini občine Osilnica, Draga in Trava, ki so bile prej v kočevskem okraju, da je z metliškim okrajem prišla v dravsko banovino občina Radatoviči iz okraja Jastrebarskega in da je od čakovškega okraja pripadel del občine Štrigova na levem bregu Mure okraju Dol. Lendava, ostali del na desnem bregu Mure pa kot samostojna občina Štrigova ljutomerskemu okraju. Tri vasi iz čakovškega okraja so pripadle ptujskemu okraju. 2. Organizacija. Ob prevratu se je smatral Narodni svet v Ljubljani kot najvišje oblastvo v Sloveniji. Na njegov predlog je Narodno veče v Zagrebu imenovalo prvo Narodno vlado v Sloveniji, ki je imela naslov »Narodna vlada S. H. S.« v Ljubljani. Na čelu ji je bil predsednik, agende pa so bile po ministerialnem sistemu razdeljene na 12 oddelkov, katerih predstojniki so se imenovali poverjeniki. Oddelki so bili: Notranje zadeve, prehrana, uk in bogočastje, pravosodstvo, socialno skrbstvo, finance,

promet, industrija in trgovina, javna dela in obrt, kmetijstvo, narodna obramba in zdravstvo. Osnovna načela za državno in upravno ureditev v Sloveniji v prehodni dobi so obsežena v naredbi o prehodni upravi, ki je bila nekaka ustava za prehodno dobo. Po tej naredbi je Narodno veče kot najvišji činitelj v državi S. H. S. odločevalo: 1. v vseh vprašanjih, ki so bila v zvezi s temeljnimi načeli zedinjenja Slovencev, Hrvatov in Srbov, in 2. v vseh vprašanjih, ki jih zastopniki, odposlani v Narodno veče, priznavajo za skupna. Narodna vlada (pravilno Slovenija) je v naredbi sicer označena kot del države S. H. S., vendar je bila vezana na navodila Narodnega veča saino v zgoraj omenjenih dveh stvareh, vsa ostala vprašanja pa je reševala samostojno in zlasti vodila vso upravo v Sloveniji kot najvišje upravno oblastvo. Imela je celo vojaški resort in je po svojem predsedstvu vsaj deloma izvrševala tudi zunanjepolitične posle. Narodna vlada pa ni imela samo najvišje upravne oblasti v Sloveniji, temveč je vršila tudi zakonodajo. Izdajala je po revolucionarnem pravu naredbe z zakonitim značajem ter je celo izpreminjala in razveljavljala zakone. Veljavnost naredb z značajem zakonov, izdanih od Narodne vlade pred 1. decembrom 1918, priznava tudi Vidovdanska ustava v členu 130. Dne 1. decembra 1918 je bilo izvršeno zedinjenje države S. H. S. s kraljevino Srbijo in Črno goro. S tem je prenehala država Slovencev, Hrvatov in Srbov. Tudi po zedinjenju do Vidovdanske ustave z dne 28. Junija 1921 država ni imela enotnega zakonodajnega telesa. Tako Narodna vlada, ki je po zedinjenju delovala še do konca januarja 1919, kakor tudi njena naslednica, Deželna vlada za Slovenijo sta izdali po zedinjenju še nebroj naredb z značajem zakonov, kar je istotako priznano v členu 130. Vidovdateke ustave. Narodna vlada je kot najvišje upravno oblastvo prevzela v svojem področju predvsem posle bivše deželne vlade v Ljubljani, deželne vlade v Celovcu in štajerskega namestništva v Gradcu. Po naredbi o prehodni upravi so nanjo prešli tudi vsi posli deželnih odborov. Vse avtonomne oblasti in naprave so bile pod njenim vrhovnim. vodstvom. in nadzorstvom. Osnovana je bila po ministrskem ali kolegialnera sistemu. Kompetenca celokupne narodne vlade v razmerju do njenega predsednika ni bila točno opredeljena, vendar je izdajala naredbe in. z njimi vršila zakonodajo samo celokupna Narodna vlada. Poverjeništva so se v primeri1 s prejšnjimi nesamostojnimi oddelki namestništev in deželnih vlad organizirala dokaj samostojno. To stanje se more označiti kot dekoncentracija uprave po resorjih. V organizaciji nižjih upravnih in samoupravnih oblastev se niso izvršile bistvene izpremembe. Z naredbo poverjeništva za notranje zadeve z dne 5. novembra 1918, »U. l.« št. 11/2, je bilo odrejeno, da so vsa državna oblastva, osobito okrajna glavarstva, davčni uradi i. t. d. dolžna, da poslujejo kakor doslej. Isto je bilo odrejeno za občine z naredbo z dne 6. novembra 1918, »U. l.« št. 34/3. Zedinjenje v upravi Slovenije prvotno ni povzročilo sprememb. Generalno kompetenco je imela še vedno Narodna vlada, centralna državna oblast pa le ono, ki je nujno izvirala iz državne skupnosti. Šele potem, ko je bila imenovana osrednja vlada v Beogradu, je Narodna vlada v seji z dne 27. decembra 1918 sklenila podati ostavko. Ostavka predsednika in osmerih poverjenikov je bila sprejeta z ukazom z dne 20. januarja 1919. Z ukazom z istega dne sta bila imenovana tudi predsednik in podpredsednik Deželne vlade za Slovenijo. S tem aktom je de iure prenehala Narodna vlada, ter je bila ustanovljena Deželna vlada za S1ovenijo. Posli poverjeništev za prehrano, za trgovino in industrijo, za Javna dela, za narodno brambo, za promet, finance, zdravstvo in za socialno skrbstvo, so bili podrejenj neposredno ministrstvom. Deželni vladi je na posredovanje ostalo tudi poverjeništvo za socialno skrbstvo in je bila potem sestavljena takole: Predsednik, podpredsednik ter pet poverjenikov in sicer: za notranje zadeve. za uk in bogocastje, za pravosodje, za narodno gospodarstvo (kmetijistvo) in za socialno skrbstvo. Tako je ostalo z nebistvenimi izpremembami do Vidovdanske ustave.Deželna vlada pa ni bila več najvišja instanca, temveč so se proti njenim odločbam mogle zopet vlagati pritožbe na ministrstva. Za ostale, neposredno ministrstvom podrejene resorje so se razvila sledeča oblastva in uradi s sedežem v Ljubljani: 1. Delegacija ministrstva financ za Slovenijo in Istro. 2. Ravnateljstvo državnih železnic. 3. Komisariat ministrstva za promet (za privatne železnice in za avtomobilski promet). 4. Poštno in brzojavno ravnateljstvo. 5. Čekovni urad. 6. Odsek za prehrano in obnovo države. 7. Oddelek ministrstva za trgovino in industrijo. 8. Zdravstveni odsek. 9. Gozdarski odsek. 10. Glavno poverjeništvo za agrarno reformo. 11. Generalna inspekcija voda. 12. Rudarsko glavarstvo in 13. Financna prokuratura. Za to dobo" je značilna velika razcepljenost uprave, na eni strani avtonomna deželna vlada, na drugi strani pa veliko število neposredno ministrstvom podrejenih uradov. Vsako poverjeništvo in vsak ministrski urad se je organiziral po svoje, vsak je imel svoj uradniški stalež in svoj pomožni aparat. Trpela je enotnost uprave, število uradnikov in namešcencev pa je naraslo preko

potrebe. Deželna vlada za Slovenijo je imela zadnjo sejo dne 9. junija 1921. Z razglasom o ustroju pokrajinske uprave za Slovenijo z dne 2. avgusta 1921, »U. l.« št. 94, je bilo objavljeno, da je deželna vlada za Slovenijo po členu 134. ustave prenehala, in da je mesto nje ustanovljena Pokrajinska uprava za Slovenijo. Njeno vodstvo je imel pokrajinski namestnik, razdeljena pa je bila na oddelke in sicer: predsedstvo pokrajinske uprave in oddelki za notranje posle, kmetijstvo, javna dela, socialno skrbstvo, prosveto in vere, pravosodje in gozdarstvo. Drugi uradi so ostali podrejeni neposredno ministrstvoni. Pokrajinska uprava je imela po členu 134. ustave samo prehodni značaj, ker so se morali njeni posli prenesti na ministrstva, na velike župane in oblastne samouprave, posli oddelka za pravosodje pa na pristojna sodišča. Vidovdanska ustava, uredba o razdelitvi države na oblasti, zakon o občni upravi in zakon o oblastni in sreski samoupravi so bili temelji za novo upravno ureditev. Slovenija je bila razdeIjena na ljubljansko in mariborsko oblast. Njuna prva velika župana sta bila imenovana z ukazom z dne 31. decembra 1922. Likvidacija pokrajinske uprave in ministrskih uradov iz občne uprave pa se je zacela šele konec decembra 1923 in v zacetku leta 1924 ter se je izvršila v letih 1924 in 1925, pa še to nepopolno, ker je nekaj uradov iz občne uprave ostalo podrejenih neposredno ministrstvom, n. pr. gradbena direkcija, agrarna direkcija, posamezne institucije ministrstva za spcialno politiko in rudarsko glavarstvo. V tej in v naslednji dobi so nastale tudi nekatere spremembe v organizaciji prvostopnih oblastev. ljubljanski oblasti sta bila dodeljena od bivše Štajerske okraj Brežice in novi okraj Laško. Okraji Maribor, Celje in Ptuj so bili zelo obširni. Zato so bili ustanovljeni novi okraji: Maribor desni breg, Maribor levi breg, Laško, Gornji grad in Šmarje pri Jelšah, v katerih so na odrejenih sedežih začela poslovati okrajna glavarstva sredi leta 1924. V Škofji Loki je bila z odločbo mimstrstva noiranjih poslov z dne 7. junija 1927 ustanovljena okrajna izpostava kranjskega okraja za sodni okraj Škofja Loka, ter je pričela poslovati z dnem 1. Julija 1927. Iz dela črnomeljskega okraja in iz občine Radatoviči je bil z zakonom z dne 23. aprila 1931 ustanovljen nov okraj Metlika. 3. Samouprava. Ko se je ustanovila Narodna vlada kot vrhovno oblastvo v Sloveniji, je Samo. njena konapetenca absorbirala tudi vso kompetenco bivših avtonomnih deželnih uprav. Ni bilo torej več ločitve med državno in avtonomno upravo (enotirni sistem). Narodna vlada je že z naredbo z dnie 4. novembra 1918, »U. l.« št. 44/4, prevzela vrhovno vodstvo in nadzorstvo vseh avtononmnih oblastev in naprav v Sloveniji, razpustila deželni odbor kranjski in postavila komisijo za začagno vodstvo in likvidacijo deželne uprave. Z naredbo o prehodni upravi so bili vsi posli bivših deželnih odborov prenešeni na pristojne oddelke Narodne vlade, komisija pa je imela samo likvidacijo deželne uprave in upravo deželne imovine. Za Štajersko je bila ustanovljena komisija za likvidacijo štajerske deželne uprave v Celju, ki pa je le malo delovala, ker so to imovino takoj prevzeli v upravo pristojni oddelki Narodne oziroma Deželne vlade. Komisija za začasno ivodstvo in likvidacijo kranjske deželne uprave je bila po nekih spremembah junija 1921 razpuščena, njeni posli pa izročeni poverjeništvu za notranje zadeve. Ko je bila ukinjena Deželna vlada, so prešle njene funkcije glede kranjske deželne iniovine na pokrajinskega namestnika in potem.na velikega župana, ki so se smatrali za legitimne zastopnike imovine bivše dežele Kranjske. Po decembrskem aktu zedinjenja naj bi bili avtonomni administrativni organi (Narodna vlada, Deželna vlada) odgovorni tudi aviononinim predstavništvom, ki pa se niso ustanovila. V zakonu o oblastni in sreski samoupravi predvidene oblastne samouprave so se ustanovile šele v letu 1927, potem ko so se dne 23. januarja 1927 izvršile volitve članov oblastnih skupščin. Oblastni samoupravi ljubljanska in mariborska sta prevzeli posle deloma že leta 1927, deloma pa leta 1928. Oblast je bila kot samoupravna edinica pravna oseba po javnem in zasebnem pravu. Oblastna samouprava je imela oblastno skupščino in oblastni odbor, kateremu je predsedoval predsednik oblastnega odbora. ljubljanski oblastni samoupravi je bila izročena v svojino imovina bivše dežele Kranjske, mariborski ,pa imovina bivše dežele Štajerske, kolikor je je bilo v oblasti, in kakor je bilo odrejeno z uredbo o prenosu poslov na oblastne samouprave. Prenešeni so bili zlasti vsi kmetijski, socialni in zdravstveni zavodi. Obe sta razvili živahno delovanje na gospodarskem, socialnem in kulturnem polju. Državna uprava v oblasti pod velikim županom in oblastna samouprava pod predsednikom oblastnega odbora, pozneje pod komisarjem, sta bili ločeni (dvotirni sistem). Okrajne (sreske) samouprave niso bile nikdar usianovljene, pač pa predstavljajo neko okrajno samoupravo

okrajni cestni odbori, okrajni kmetijski odbori in. združene zdravstvene občine. Z zakonom z dne 6. januarja 1929 o izpremembah zakonov o občinah in oblastnih samoupravah so bile razpuščene oblastne skupščine in oblastni odbori, za vršitev njihovih poslov pa so bili potem postavljeni komisarji. Z zakonom z dne 3. oktobra 1929 je bil zakon o oblastni in sreski samoupravi iz leta 1922 ukinjen ter je bila s tem zakonom in z zakonom o banski upravi banovinska samouprava izročena banu. Z navedenim zakonom z dne 6. januarja 1929 so bile razpuščene tudi vse občinske uprave in določeno, da se za mesta Beograd, Zagreb in Ljubljana postavijo občinske uprave s kraljevim ukazom na predlog ministra za notranje posle, v ostalih občinah pa jih postavlja veliki župan, pozneje ban. Z novim zakonom o občinah in z zakonom o mestnih občinah so bili postavljeni novi temelji za občinsko samoupravo.

Sedanja upravna ureditev
1. Pregled in glavna načela upravnega dela
Šestemu januarju 1929 je v istem letu sledila zakonodaja, ki je prinesla važne upravne reforme. So to: zakon o ureditvi vrhovne državne uprave z dne 31. marca 1929 s poznejšimi spremembami in dopolnitvami, zakon o notranji upravi z dne 19. Junija 1929 z novelo od 9. oktobra 1929, zakon o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna območja z dne 3. oktobra 1929 in zakon o banski upravi z dne 7. novembra 1929. Vse slovensko ozemlje, ki je bilo leta 1922. vsled predpisa Vidovdanske ustave, da nobena oblast ne sme imeti več kakor 800.000 prebivalcev, razdeljeno na dve oblasti, je bilo zopet združeno v eno upravno enoto: Dravsko banovino. Dravska banovina ima po ljudskem štetju z dne 31. marca 1931 površino 15.746 km2 in 1,144.298 prebivalcev. Upravno je razdeljena na 25 okrajev, ki so: Brežice, Celje, Črnomelj, Dolnja Lendava, Dravograd (s sedežem Prevalje), Gornji grad, Kamnik, Kočevje, Kranj s sresko izpostavo v Škofji Loki, Krško, Laško, Litija, Ljubljana okol., Ljutomer, Logatec, Maribor desni breg, Maribor levi breg, Metlika, Murska Sobota, Novo mesto. Ptuj, Radovljica, Slovenj Gradec, Slov. Konjice in Šmarje pri Jelšah. V banovini so še štiri mestne občine s pravico občnega upravnega oblastva prve stopnje in sicer Ljubljana, Maribor, Celje in Ptuj, ki dele stvarno pristojnost z upravo policije v Ljubljani odnosno s predstojništvoma mestne policije v Mariboru in Celju tako, da je generalna kompetenca pri mestnih občinah, imenovana policijska oblastva pa vrše samo specielno njim izročene posle. Pojem »banovina« pomeni banovino kot ozemlje upravne edinice, pa tudi banovino kot samoupravno telo in pravno osebo. Banov urad se imenuje Kraljevska banska uprava. Upravno območje sreskih načelnikov je okraj (srez), urad se pa imenuje okrajno (sresko) načelstvo. Urad mestnih občin s pravico prvostopnega občnega upravnega oblastva se imenuje m.estn.0 poglavarstvo, na .čelu mu je predsednik mestne občine. V večjih mestih so špecialna krajevna policijska oblastva in sicer uprava policije v Ljubljani, ter predstojništvi mestne policije v Mariboru in v Celju. Upravi policije načeluje upravnik policije, ki je obenem banov referent za policijfike stvari občega pomena in za one posamezne posle, ki so mu poverjeni za vso banovino. Predstojnistvom mestne policije načeluje predstojnik mestne policije. Sreski načelniki in predsedniki mestnih občin so občna upravna oblastva, v katerih je združena celokupna občna uprava. Vsa občna upravna in policijska oblastva vrše posle občne uprave in ise imemijejo skupno oblastva obcne uprave. Posle občne uprave vrše deloma tudi ostale občine. Za obmejno kontrolno službo imamo komisariate železniške in obmejne policije v Mariboru, na Jesenicah in na Rakeku. Občna uprava obsega vse posle razen onih, ki so dodeljeni v pristojnost sodišč, finančnih in Naioee vojaških oblastev in kjer država ne nastopa kot nosilec oblasti, ampak kot podjetnik. V okraju stojnost je nosilec obcne uprave okrajni načelnik, v banovini pa ban. Njim so dodeljeni za posamezne obiastev upravne panoge strokovni organi. Sreskemu načelniku so dodeljeni politično upravni uradniki in strokovni referenti, n. pr. za kmetijstvo, veterinarstvo, zdravstvo, prosveto, gozdarstvo in tehnični referenti. Kateri so pri banski upravi, je razvidno iz njenega zdolaj popisanega ustroja. Prevladuje torej notranja uprava, okoli katere so zbrane ostale občne upravne stroke. S tem se je doseglo, da so vse stroke občne uprave združene pod istim vodstvom in nadzorstvom. Tudi kolikor so prenešeni posli občne uprave na samoupravna oblastva in na samoupravne naprave, se opravIjajo pod nadzorstvom in po navodilih sreskih načelnikov odnosno bana. V nasprotju s prejšnjim pojmovajajem, ko so se zlasti v južmh krajih upravna oblastva smatrala

v prvi vrsti kot policijska, nalaga nova zakonodaja sreskenni načelniku in banu, da morata skrbeti tudi za gospodarski in kultumi razvoj ter za dobre socialne odnošaje v svojem območju. Naloga občne uprave torej ni samo vzdrževanje javnega reda, temveč tudi skrb za splošno blaginjo. Oblastva občne uprave so pooblaščena, da za vzdrževanje Javnega miru, varnosti, reda, za varnost prometa, za zdravje ijudi in živali, za Javno moralo, za pospeševanje narodnega gospodarstva in za preprecevanje vsakršnega ogrožanja v tej smeri izdajajo naredbe in za izvrševanje naredb ustanavljajo v zakonu predvidene kazni. Okrajna načelstva in mestna poglavarstva, uprava policije in predstojništva mestne policije so oblastva obcne uprave prve stopnje, banska uprava je drugostopno oblastvo, mimstrstva so pa najvišja oblastva. Da se razbremene centralna oblastva, je v upravnem postopanju po načelu ladministrativne dekoncentracije ustvarjen sistem dveh stopenj, t. J. zoper odločbe prve stopnje ima stranka pravico pritožbe samo na eno neposredno višje oblastvo. Kadar odloča v najnižji stopnji prvostopno oblastvo, gre pritožba samo na bana, proti čigar odločbi je v primerih, ki jih doloca zakon, dopustna tožba na upravno sodišče. Kadar pa odloča v prvi stopnji ban, gre pritožba na ministrstvo in proti njegovemu aktu je mogoče tožiti pri državnem svetu. Generalna kompetenca je bila s čl. 43. zakona o notranji upravi dana sreskemu načelniku, ker ta predpis pravi, da spadajo v pristojnost sreskega načelnika vsi posli občne uprave razen onih, ki so s posebmmi predpisi prideljeni v pristojnost višjih oblastev. Po § 7. zakona z dne 3. oktobra 1929 spadajo v pristojnost bana vsi posli obcne uprave, za katere po veljavnih predpisih niso pristojna okrajna upravna oblastva, ali niso pridržani za ministrsko pristojnost. Generalna kompetenca bi bila torej po novejšem zakonu pri banu, vendar je gotovo, da je bil ta predpis. zopet spremenjen s § 4. zakona o občnem upravnem postopanju, ki določa, da se v vseh primerih, kjer ni dovolj osnove za določitev stvarne pristojnosti državnega upravnega oblastva, domneva pristojnost obcnega upravnega oblastva prve stopnje v vseh upravnih predmetih, kolikor niso izključeni iz občne uprave.

2. Ustroj banske uprave
Ban je predstavnik kraljevske vlade v banovmi ter vrši najvišjo politično in čbčno upravno Ustroj oblast v banovini. Zakon natančno odrejuje, kaj vse spada v banovo pristojnost. Ban je z bansko u^iv^ upravo neposredno podrejen ministrstvu notranjih poslov, sprejema in izvršuje pa tudi navodila y in odredbe ostalih ministrstev, ter vrši posle iz njihovih resortov, kolikor spadajo v njegovo p stvamo pristojnost. Banov pomočnik je banov pom.ožni organ in zakoniti namestnik. Kadar je ban zadržan, ga zastopa v vseh poslih banove pristojnosti, če je pa zadržan tudi banov pomocnik, ga zastopa pačelnik upravnega oddelka. Banska uprava dravske banovine je razdeljena na osem. oddelkov, oddelki pa se dele na odseke oddelki in na razdelke (referate). Formalna razdelitev na referate v splošnem ni izvedena. Oddelkom načelujejo načelniki, odsekom pa šefi odsekov. Ban sme odrediti, da se posamezni odseki podrede neposredno njemu, ter dati njihovim šefom. dolžnosti in pravice načelnika. Razdelitev na oddelke je naslednja: 1. Obci oddelek (I.), ki ima dva odseka in sicer tajništvo in person.alni odsek. Njemu je predrejen tudi referat za izrabo vodnih sil in za elektrifikacijo, kolikor nastopa banoi vina kot podjetnik. 2. Upravni oddelek (II.), ki ima tri odseke in sicer splošni upravniods^k, odsek za javno varnost in odsek za samouprave. 3. Kmetijski oddelek (III.) s štirimi odseki, ki iso: odsek za poljedelstvo in živinorejo, odsek za veterinarstvo z bakteriološkim zavodom, odsek za agramo pravne posle (za agrarno reformo), odsek za šumarstvo in gozdno tehnični odsek za urejanje hudournikov. Temu oddelku je priključena tudi komisija za agrarne operacije, ki ima svoj tehnični razdelek. Šefi vseh odsekov razen onega za poljedelstvo in živinorejo, kakor tudi komisija za agrarne operacije so neposredno podrejeni banu in imajo pravice in dolžnosti načelnikov. Velika raznovrstnost poslov v posameznih odsekih zahteva za vsak odsek posebno strokovno vodstvo. Zato je baš ta oddelek med vsemi najbolj razcepljen. 4. P r o svetni oddelek (IV.) ima odsek za osnovni pouk in odsek za srednji in strokovni pouk. 5. Tehnični oddelek (V.) je razdeljen na tri odseke, in sicer odsek za mostove in železnice, hidrotehnicni odsek in odsek za arhitektonske in elektrostrojne posle. 6. Oddelek za socialno politiko in narodno zdravje (VI.) ima odsek za socialno politiko in odsek za zdravstvo. Od referatov naj bo omenjen referat za inšpekcijo dela in izseljeniški referat. Po VI. oddelku je banu podrejen Higienski zavod v Ljubljani z vsemi higienskimi ustanovami v banovini. 7. Finančni oddelek (VII.) sestavljata po zakonu računovodstvo in banovinska blagajna. Radi obširnosti poslov in iz praktičnih razlogov je pa po

banovi odredbi razdeljen na tri odseke in ima odsek za banovinske davščine, odsek za proračun in obracun in odsek računovodstva. 8. Oddelek za trgovino, obrt in industrijo (VIII.) ima odsek za trgo^ino, obrt in industrijo in odsek za rudarstvo. Posle po rudarskem zakonu vrši v prvi stopnji rudarsko glavarstvo, čegar šef je rudarski glavar. Pomožna ustanova banske uprave je glavna pisarna, ki vrši celo notranje tehnično manipulativno in ekonomsko delo. Načeluje ji šef, kateremu je podrejeno pisarniško osobje in služabništvo. Pomožno službo vrše: splošno vložišče, vložni zapisnik, odpravništvo in registratura (arhiv). V splošnem vložišču se sprejema vsa došla pošta in osebno oddane vloge, razen onega, kar je pridržano za sprejemanje pri I. oddelku. Vložišče razdeljuje došle spise na posamezne oddelke in samostojne odseke. Vsak oddelek ter odseka za šumarstvo in agrarnopravne posle imajo SVOJ vložni zapisnik, kjer se vpisujejo došli spisi, ter indeks za evidenco. Spisi se pred vložno stevilko označujejo z rimsko številko dotičnega oddelka. Odpravništvo je skupno za vse oddelke, razen za I. in V. oddelek ter za gotove posle oddelka II. in nekih samostonimh odsekov. V odpravništvu se izdelujejo čistopisi in odpravljBjo resitve. Registratura shranjuje rešene spise in jih po potrebi pridružuje novim spisom. Komisija za agrarne operacije iraa SVOJ pomožni aparat. Za oskrbovanje vseh oddelkov in uštanov banske uprave s stvarnimi potrebščinami obstoji ekonomat, ki je v sestavu glavne pisarne, vodi ga pa ekon.om. Uradi banske uprave so nameščeni v banski palači in v palači banovinske hrajnlnice, tehnicni oddelek in nekateri manjši uradi so pa v privatnih zgradbah. Po ukinitvi mariborske oblasiti je bil za njeno področje postavljen okrožni inšpektor v Mariboru kot pomožni banov organ za posle Javne varnosti in za nadzorstvo nad prvostopnimi oblastvi. Upravljal je tudi arhiv bivše mariborske oblasti, kolikor ni bil takoj ob likvidaciji oblasti prenešen na sedež banske uprave, in je pošiljal banski upravi potrebne spise. Okrožni inšpektorat v Mariboru je bil ukinjen z dnein 31. marca 1932. Arhiv ima sedaj v upravi okrajno načelstvo levi breg, inšpekcijske posle za celo banovino pa vrši banski inšpektor pri banski upravi. Od ostalih institucij pri banski upravi so važnejše: konusija za ocenjevanje uradnikov banske uprave ter podrejenih oblastev in ustanov, komisije za strokovne izpite, disciplinsko sodišče za vse državne in banovinske tislužbence, za katere velja VIII. poglavje zakona o notranji upravi, knjižnica in Službeni list kralj. banske uprave dravske banovine. V Mariboru je bil leta 1933 ustanovljen za ozemlje bivše mariborske oblasti ter za okraja Laško in Brežice banovinski arhiv kot javna znanstvena in prosveina ustanova s sedežem pri sreskem načelstvu Maribor levi breg. Upravlja ga arhivar, ki je neposredno podrejen banski upravi. (Oddelek IV.) 1 3. Banovinska samouprava Ban kot najvišji državni organ v banovini ne vrši samo poslov občne uprave, temveč predstavIja tudi banovino kot samoupravno edinico in pravno osebo ter vodi kot najvišji samoupravni organ v banovini tudi banovinske samoupravne posle. Istemu organu je torej poverjeno državno in samoupravno podrocJe in oboje se upravlja v skupnih uradih. Imamo torej enotimi sistem napram dvotirnemu v prejšnji dobi oblasti in oblastnih samouprav. Banovina je glede banovinskega področja pravna oseba in sme pridobivati pravice in prevzemati obveznosti. V banovinsko področje spadajo one gospodarske, humanitarne, zdravstvene, socialne, prometne in kulturne naloge, ki po svojem pomenu presegajo obseg in potrebe poedinih občin ter se nanašajo, ali na celo banovino, ali njene večje dele, niso pa važne za celo državo. V banovinskem področju skrbi ban, n. pr. za gradnjo in vzdrževanje banovinskih cest, za elektrifikacijo, za pospeševanje kmetijstva, šolstva, zdravstva in za socialni prospeh, kolikor tega ne opravljajo država ali občine. Ustanavlja, vzdržuje in podpira zavode, podjetja in ustanove, kakor banovinske kmetijske šole, strokovne šole in tečaje, banovinske bolnice itd. Najvažnejše banovinske ustanove, zavodi in podjetja, odnosno ustanove, ki jih banovina vzdržuje, so: Iz področja oddelka za kmetijstvo: banovinska sadjarska in vinarska šola v Mariboru; b. kmetijske šole na Grmu, v Št. Juriju pri Celju in v Rakičanu; b. kmetijskagospodinjska šola v Št. Juriju pri Celju, b. mlekarska šola v Škofji Loki; b. kmetijska gospodinjska šola v Mali Loki; b. trsnice in drevesnice v Pekrah, v Kapeli, v Kostanjevici, v Leskovcu in v Drašičih; b. trsnica v Dramljali; b. žrebčarna na Selu; b. ribogojni zavod v Boh. Bistrici; b. kmetijska poskusna in kontrolna postaja v Mariboru; b. podkovska šola v Ljnbijani, b. nižja gozdarska šola v Mariboru ter banovinska posestva v Ponovičah, Biba na Menini, v Gornji Radgoni in v Svečnici. Iz področja oddelka IV: B. gluhoneranica v Ljubljani; b. deško vzgajališče v Ponovičah; b. zavod za slepo deco v Kočevju in b. zaloga šolskih knjig. Iz

resorta tehničnega oddelka gre največ izdatkov za vzdrževanje cest in mostov. Iz področja oddelka VI: B. dečja domova v Ljubljani in Mariboru; splošna bolnica v Mariboru; Javna bolnica v Celju; b. bolnica v Murski Soboti; Javne bolnice v Slovenjgradcu, v Brežicah in v Ptuju; b. ženska bolnica v Novem mestu, b. hiralnice v Vojniku, Ptuju in Gornji Radgoni; b. veledrogerija in centralna lekarna v Mariboru; zdravilišče na Golniku in banovinski zdravilišči Rogaška Slatina in Dobrna. Osnova za vse to delo je banovinski proračun s pravilnikom o proračunu. Banovinsko prora B 1 ? ",. čunsko leto je kakor državno od 1. aprila do 31. marca. Proračun mora biti potrjen od finančnega proračun mmistrstva. Bariovinsko področje je dokaj obsežno, saj znaša banovinski proračun za leto 1936/37 skupno 127,019.313 Din izdatkov in prav toliko dohodkov. Od izdatkov odpade v okroglih številkah na kmetijski oddelek 14,439.000 Din, na prosvetni oddelek 7,453.000 Din, na tehnični oddelek 38,003.000 I^in., na oddelek za socialno politiko in narodno zdravje 41,228.000 Din, ostalo pa na druge oddelke. Najvažnejši banovinski dohodki so doklade k vsem državnim neposrednim davkom, razne trošarine, takse, davščine in dohodki banovinskih zavodov, ustanov in podjetij. Dravska banovina je prevzela imovino bivših oblastnih samouprav po uredbi o ugotovitvi imovine, načinu uprave in budgetiranju banovin in o likvidaciji imovinskih razmerij dosedanjih sreskih in oblastnih samouprav z dne 23. oktobra 1929. Prevzela je tudi bivši oblastni hranilnici v Ljubljani in v Mariboru, ki imata sedaj naslov Hranilnica dravske banovine v Ljubljani od.nosno v Mariboru. Slednja ima podružnico v Celju. Poslujeta po bancnih načelih, imata Ra zlasti nalogo, dajati kredite samoupravnim telesom. Kranjske deželne elektrarne so samostojno banovinsko podjetje. Banovinski posli se vrše s skupnim službenim osebjem, ter zanje ne sme biti ločenih uradov. Banovinski uslužbenec se lahko uporablja za državne posle in državni za banovinske, vendar pa banovinski uslužbenec ne sme biti prevzet brez svojega pristanka na državni proračun, niti državni ob istem pogoju na banovinskega. Posle banovinskega podrocJa razporeja ban po njihovem značaju na posamezne oddelke. Ban je prevzel v banovinsko službo uslužbence bivših oblastnih samouprav. Novi se nameščajo v okviru banovinskega proračuna. Za banovinske uslužbence veljajo smiselno predpisi, kakor za državne, vendar vse banovinske uslužbence brez razlike položaja imenuje ban, kateremu je pridržano odločanje tudi v primerih, ko je to za državne pridržano ministrskemu svetu, ali resortneniu ministrstvu. Prejemki so izenačeni z državmnu, službeni naslovi se pa mesto »banski«, kar velja za državne, označujejo z »banovinski«. 1 V banovini je ustanovljen banski svet kot banov posvetovalni organ. V dravski banovini ima sedaj 44 članov, ki jih postavlja in izmenjuje minister za notranje posle. Organizacija, delovanje in poslovni red banskega sveta je urejen s posebnim pravilnikom. Banski svet se sestaja redno enkrat na leto, da razpravlja o banovinskem proračunu. Ker je samo banov posvetovalni organ, nima pravice, da sklepa o proračunu, temveč more dajati samo predloge in nasvete. Razpravljati more potem tudi v drugih vprašanjih banovinskega področja. Uredbodajne pravice nima, vendar je sklenil in sprejel uredbo za izvrševanje nekih določil zakona o lovu in to na osnovi posebnega pooblastila iz § 76. finančnega zakona za leto 1934/35. Sprejel je hidi uredbo o občinskih uslužbencih in. uredbo za izvedbo občinskih volitev. Bili so glasovi, ki so osporavali veljavnost teh uredb vsled pravnega stanja, omenjenega v naslednjem. Ustava z dne 3. septembra 1931 postavlja banovinsko samoupravo na širšo podlago. V vsaki banovini kot samoupravnem telesu naj poslujeta banovinski svet in banovinski odbor. Banovinski svet naj se voli vsaka štiri leta, iz svoje sredine pa naj izvoli banovinski odbor kot samoupraven izvršilni organ: Dočim sedanji banski svet nima uredbodajne pravice, naj ima banovinski svet pravico, da na osnovi pooblastitve, izdane z zakonom o ureditvi banovin ali z drugimi zakoni, ureja poedine panoge banovinskega podrocJa in življenja z banovinskimi uredbami, ki imajo za doticno banovino moč zakona. V ustavi predvideni zakon o banovinski samoupravi še ni izšel in se zato ta del zakona še ni izvedel. Izven sestava občne uprave je v dravski banovini treba omeniti še nekatera oblastva, predvsem finančno upravo in sodstvo. Najvišja finančna instanca v banovini je Dravska finančna direkcija v Ljubljani. njcj je podrejenih 30 davčnih uprav, in sicer: Brežice, Celje, Črnomelj, Lendava, Gornja Radgona, Gornji grad, Kamnik, Kočevje, Slov. Konjice, Kranj, Krško, Laško, Litija, Ljubljana mesto, Ljubljana okol., Ljutomer, Logatec, Maribor, Murska Sobota, Novo mesto, Ormož, Prevalje, Ptuj, Radovljica, Slovenjgradec, Slov. Bistrica, Škofja Loka, Šmarje pri Jelšah, Šoštanj in Višnja gora. Katastrskih uprav je 11, in sicer v Celju, Kočevju, Kranju, Krškem, Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, Črnomlju,

Novem mestu, Ptuju in Slovenjgradcu. — Carinarnice so v Dravogradu Meži, Gornji Radgoni, Jesenicah, Ljubljani, Mariboru in Rakeku. Glavnih oddelkov finančne kontrole je 20, in sicer: Celje, Dolnja Lendava, Gornja Radgona, Gorenji Logatec, Hodoš, Jesenice, Kočevje, Kranj, Krško, Ljubljana, Lož, Marenberk, Maribor, Murska Sobota, Novo mesto, Prevalje, Škofja Loka, Šmarje pri Jelšah, Šoštanj, Št. Ilj v Slov. goricah. Najvišja sodna inštanca je višje deželno sodišče (kot apelacijsko sodišce) v Ljubljani. Nanje je vezano višje državno tožilstvo v Ljubljani. Zborna sodišča I. stopnje so deželno sodišce v Ljubljani ter okrožna sodišča v Mariboru, Celju in Novem mestu. Z njimi so zvezana državna tožilstva v Ljubljani, Mariboru, Celju in Novem mestu. Okrajnih (sreskih) sodišč je 45, in sicer: 1. v oKblisu ljubljanskega deželnega sodišča 2. 12: Brdo, Cerknica, Kamnik, Kranj, Kranjska gora, Litija, Logatec, Lož, Radovljica, Škofja Loka, Tržič in Vrhnika. — 3. 2. V okolišu mariborskega okrožnega sodišča 10: Dolnja Lendava, Gornja Radgona, Ljutomer, Marenberg, Murska Sobota, Ormož, Prevalje, Ptuj, Slov. Bistrica in Št. Lenart v Slov. Goricah. — 3. V okolišu celjskega okrožnega sodišča 11: Brežice, Gornji grad, Kozje, Laško, Rogatec, Sevnica, Slovenjgradec, Slov. Konjice, Šmarje pri Jelšah, Šoštanj in Vransko. — 4. 4. V okolišu novomeškega okrožnega sodišča: Črnomelj, Kočevje, Kostanjevica, Krško, Metlika, Mokronog, Radeče, Ribnica, Trebnje, Velike Lašce, Višnja gora in Žužemberk. — Razen tega je v Celju še upravno sodišce.

Maks Miklavčič:

Cerkvena uprava Teritorialni razvoj cerkvenih upravnih področij
V škofijski razdelitvi slovenskih pokrajin se kažejo še do danes sledovi odredbe, s katero je Pipin 796 začasno, Karel Veliki pa 811 trajno določil reko Dravo kot mejo med metropolijama v Salzburgu in Ogleju. Bistveno je to razmejitev porušila šele vrsta reform v 18. stol. Dotlej sta v območju salzburške nadškofije nastali dve škofiji, ki sta pa bili malo obsežni in zelo odvisni od metropolije. Prvo je ustanovil nadškof Gebhard na Krki z uporabo dediščine bl. grofice Heme I. 1072. Njeno prvotno ozemlje je obsegalo zgolj severno Koroško, od Št. Vida na Glini do izvirov Krke in Motnice. Druga, labodska ali lavantinska škofija je nastala 1228 in je oklepala svet med Labodom in Št. Andražem tja blizu do Lipnice na v. in do Drave na J. Oba škofa sta bila strogo podrejena nadškofu in le njegova pomočnika v upravi preobsežne metropolije. V krajih južno od Drave je nekaj Slovencev prišlo pod upravo neznatnih primorskih škofij (Trst, Koper, Novi grad, Porec, Pulj), od koder so jemali patriarhi svoje namestnike, da so oskrbovali notranje pokrajine. Šele 1461 se je posrečilo Frideriku III., da je s pomočjo celjske dediščine iz župnij, ki so nau bile podrejene, ustanovil od Ogleja neodvisno škofijo v Ljubljani. S tem je bila stara uredba cerkvenih provinc prvič resno omajana, patriarhova oblast med Dravo in Sočo prekinjena. Ljubljanski škofiji je določil Pij II. naslednje leto le malo večji obseg kot sta ga imeli salzburški pokrajinski škofiji. Razbita je bila na 5 ločenih delov; največji je segal do povirja Ljubljanice, nato pa po ozkem pasu ob Savi v obe gornji savski dolini, drugi od Svibna na gornjo Savinjsko dolino tja do Šmihela pod Dravo in do Škal, tretji drobec je zavzemal župnijo Sv. Nikolaja pri Beljaku, četrti okolico Pilštajna, peti Št. Jernej na Dolenjskem. Nova škofija je bila podrejena neposredno papežu. Izven teh glavnih provinc so bili Slovenci v Prekmurju, ki so spadali deloma pod zagrebško škotijo, deloma pod vesprimsko. 1777 je vse to ozemlje pripadlo novi škofiji v Sobotišcu (Szombathely). Med tem pa so nastale že tudi velike spremembe v oglejskem patriarhatu. Leta 1751. so na prizadevanje Marije Terezije odpravili oglejski patriarhat in so za avstrijske dele ustanovili novo nadškofijo v Gorici. Ta je upravljala poslej vse preostale in raztrgane

kosce svoje province od morja do Drave in Sotle, celo preko Gorjancev. — Ker patriarh in za njim nadškof v Gorici nista mogla vršiti sama svojega poslanstva neposredno, so se poleg ljubljanske škofije močno utrdili njihovi zastopniki arhidiakoni, ki so zlasti pod vodstvom samostanov (Stična, Kostanjevica, Bistra), nemškega viteškega reda in novomeškega kapitlja (od 1493) postajali vedno bolj neodvisni. V končnem razvoju so se razmahnili južno od Drave naslednji večji arhidiakonati: dva furlanska (zgornji in spodnji), tolminski, gorenjski, dolenjski (ribniški), novomeški, savinjski; ozemlje nad Dravo je imelo arhidiakonate v Spodnji marki, Zgornjem in Spodnjem Koroškem. Vsa ta področja pa so drobili še naprej z župnijami, ki so bile utelešene velikim samostanom, zlasti cistercijanskim in. kartuzijanskim. 2. Ves izumetničeni sestav je porušil Jožef II. z odločitvijo, naj se škofijske meje prilagode takratnim deželam, hkrati pa brez ozira na zgodovinski razvoj preurede župnije po geografskem in statističnem vidiku, ki odpravijo arhidiakonate. Slovenci na Primorskem so odslej v načelu spadali pod Trst in Gorico, na Kranjskem. pod ljubljansko, na Koroškem pod krško, na južnem Štajerskem pa pod lavantinsko škofijo. Nova razmejitev se je izvršila v glavnem 1786 do 1789. Bila pa je še nepopolna. ljubljanska škofija si je priključila župnije Idrijo, Spodnjo Idrijo, Vojsko, Gore in Novo Oselico šele 1792, župnije postojnske in trnovske dekanije ji je prepustil tržaški škof 1. 1830., ko se je od goriške nadškofije odcepila tudi vipavska dekanija; Motnik je končno prišel v ljubljansko škofijo šele 1833. Tudi razmejitev med krško in labodsko škofijo v smislu deželnih meja se ni mogla gladko izvesti. Po trdih bojih je dosegel šele škof A. M. Slomšek 1859, da so sedež labodske škofije prenesli iz obmejnega in nemškega Št. Andraža v Maribor, obenem pa razmejitev po deželni meji prilagodili narodnim težnjam. Tako sta obe slovenski škofiji s sedežem v Jugoslaviji dobili mnogo večji in stalni področji in s tem mogli postati podlaga cerkveni upravi v dravski banovini. 3. Ob postanku naše narodne države sos cepitvijo slovenskega narodnega ozemIja močno prizadeli zlasti ljubljansko škofijo. Ves njen zapadni del so zasegli Italijani 1918, po rapalski pogodbi (1920) pa so kmalu odpadle kraje podredili drugim škofijam. Tako si je nova reška škofija 1925 dokončno priključila dekanijo Trnovo z župnijami Knežak, Prem, Tmovo in vikariatom Zagorje. Naslednja razmejitev se je pravno uveljavila 1933, ko je kraje severno od škofije na Reki ljubljanska škofija odstopila skupno s postojnsko dekanijo Trstu, dekaniji Vipavo in Idrijo nadškofiji v Gorici, župnijo Belo peč pa nadškofiji v Vidmu. Na zapadu je Ljubljana pridobila izpod goriške nadškofije le košček Selške doline (zdaj v novi ekspozituri Davči). — Nekaj poprej (1923) ji je krška škofija izročila v administracijo obe župniji na Jezerskem. Mariborsko (labodsko ali lavantinsko) škofijo je državna razmejitev le malo okrnila, dala pa ji je veliko vecJe nadomestilo v novo priključenem ozemlju. Odcepila ji je le župnijo Sv. Nikolaja na Soboti, ki jo je prepustila v upravo (apostolsko administracijo) sekovskemu škofu. Nasprotno pa je postal 1923 mariborski škof apostolski administrator za 13 župnij v Mežiški dolini (krška škofija), za 3 župnije sekovske škofije in obe prekmurski dekaniji s 18 katoliškimi župnijami iz somboteljske škofije. — Pripomniti je treba, da nova cerkvena razmejitev ob Jugoslovanski meji proti Avstriji in Madžarski še ni definitivno in pravno zaključno izvršena. Obe škofiji naše banovine tudi še nista urejeni v višjeredno cerkveno provinco. Z ostalimi Jugoslovanskimi škofijami sta zvezani samo preko škofovskih konferenc v Zagrebu, sicer pa sta obe podrejeni neposredno sv. stolici. Novi še ne izvedeni konkordat med Vatikanom in našo državo je 1935 obnovil nadškofijo. v Ljubljani z edinim sufraganom v Mariboru. Ta nadškofija je z drugačnim območjera poslovala že po Jožefinskih cerkvenih reformah, vendar le pod nadškofom Mihaelom baronom Brigidom (1788—1806). Nova cerkvena provinca ne bo povsem skladna z mejami dravske banovine. Obe škofiji sta namreč ohranili proti zagrebški nadškofiji in senjski škofiji svoje prvotne meje iz 1. 1918. Poznejše politične upravne spremembe na škofijsko razmejitev niso vplivale. Tako se obe upravni podrocJi razlikujeta ob gorenji Kolpi, nekaj malega pa tudi v Beli Krajini in na desnem bregu Drave in Mure. Bolj dosledno kot banovina združujeta strnjeno slovensko ozemlje v Jugoslaviji.

Notranja uredba škofijske uprave
Vsa oblast nad cerkvenim področjem posamezne škofije pripada po božjem pravu ordinariju, škofu. Izvršuje jo redno, neposredno, ne morda kot papežev namestnik, zakaj tudi

papeževa oblast je v bistvu škofovska oblast; ta jo izvršuje vzporedno s škofi v vesoljni cerkvi, dočim je škofovska jurisdikcija omejena na določeno ozemlje in ijudi. Njegovo zakonodajo določa obvezni okvir splošnega cerkvenega prava, pri katerem pa tudi more sodelovati kot aktiven član občega cerkvenega zbora. Znotraj svojega področja pa vlada povsem samostojno, vršeč svojo duhovniško, učeniško in zakonodajno oblast. Poleg tega vodi in nadzira vse podrejene organe, tako glede dušnega pastirstva, uprave in cerkvenega premoženja. Kot neke vrste senat stoji škofu ob strani stolni kapitelj, t.j. zbor duhovnikov (kanonikov), ki poveličuje boŽjo službo, pomaga škofu upravljati škofijo in ga nadomešča, ce je njegovo mesto izpraznjeno. Stolnim kanonikom se včasi v konzistoriju, škofovem posvetovalnem oPganu, pridružuje še nekaj drugih duhovnikov (konzistorialnih svetnikov). Škof v določenih >. zadevah obvezno vpraša za svet eden ali drugi zbor, vendar odloča končno iz lastne moči. — Prvi dostojanstvi v stolnem kapitlju imata stolni prošt in stolni dekan. — V ljubljanski škofiji obstoji poleg stolnega kapitlja še kolegiatni kapitelj s proštom na čelu v Novem mestu; njegova služba je dušnopastlrska. ljubljanski stolni kapitelj ima 12, mariborski 7, novomeški kolegij 5 kanonikov. Poleg teh je nekaj mest za častne kanonike. Redno upravo škofije opravlja škof s pomočjo kurije (ordinariata), ki se v načelu deli na troje oblastev, ki delujejo le v škoiovem imenu: a) upravno pod vodstvom generalnega vikarja, b) sodno, ki mu stoji na čelu oficial in c) ekspeditivno, ki mu načeluje kancelar. Najvažnejše mesto ima pri upravi generalni vikar, kiv večini primerov polnopravno zastopa in nadoniešča ordinarija. — V ljubljanski in podobno v mariborski škofiji je kurija razdeljena na tele sestavne dele: 1. škofijsko pisarno, kjer posluje generalni vikar in je shranjen aktualni arhiv, 2. škofijsko računovodstvo, ki nadzoruje cerkveno imovino, 3. škofijsko sodišče, kjer nastopa oficial kot sodnik poedinec, pa tudi v kolegiju 3 ali 5 članov, 4. škofijski arhiv za zgolj historično pomembne akte. — Poleg teh ustanov spadajo v kurijo razni kolegiji svetovalcev in komisij, ki vodijo in nadzirajo važnejše škofijske naprave in poslovanja (eksaminatorji, cenzorji, nadzorniki, svetovalci). Glavna področja nižje uprave so v vsaki škofiji dekanati in župnije. Za vermke župnije predstavlja župnija prvo neposredno cerkvenopravno oblast. Dekani so pomožen škofov organ pri nadziranju in vodstvu škofije. Njihova oblast nad vrsto župnij je samo delegirana, njihova saniostojnost je bistveno manjša kot je bila do jožefinskih reform oblast arhidiakonov, ki so jih nadomestili. — Poslovanje 5 novodobnih arhidiakonov, ki jih je uvedla ljubljanska škofija znova 1901, mariborska pa kot 4 naddekanate uredila 1906, je v bistvu samo posredništvo med dekani in škofom, združeno z nadzorovanjem vsega verskega, socialnega in cerkvenopoliticnega življenja poverjenih podrocij. Tako naddekani in arhidiakoni samo podpirajo in izpopolnjujejo namene, ki jih imajo v škofiji prvenstveno dekani. ljubljanska škofija je zdaj razdeljena na 18 dekanij, lavantinska pa na 24 dekanij in 4 dekanije župnij v administraciji. Župniki vrše glavne dušnopastirske posle v redni oblasti za določen okoliš in vernike, vendar pod ordinarijevim nadzorstvom. Njihova služba je načelno stalna in poleg škofove najbolj odgovorna. Kot urad, ki poleg škofije dela tudi za državo, ima župnija tudi pisarno, ki izdaja listine in upravlja med uradnimi knjigami zlasti krstno, birmansko, poročno in mrliško. — Nepopolne župnije, kjer vrši poseben duhovnik župnikove posle, včasi skoraj neodvisno, označujemo kot ekspoziture; po svojem značaju splošno odgovarjajo nekdanjim vikariatom, ki so jim župniki izročali dele prevelikih župnij v upravo. Vendar prištevamo ozemlje danes redkih ekspozitur pravno še vedno k izvorni župniji. — Redni župnikovi pomočniki so kaplani, ki delujejo pod vodstvom župnikovim in redno na istem kraju. ljubljanska škofija ima zdaj 274 župnij, 8 ekspozitur, 217 kaplanij, 3 manemisariate (mesta brez odgovornega vnanjega pastirstva), 25 beneIicijev. Na razpolago imajo 286 kuratnih cerkva (z rednim bogoslužjem), 890 podružnic, 281 kapel. Vseh svetnih duhovnikov je 593, od teh 416 v aktivnem dušnem pastirstvu, 79 v drugih službah, redovnih duhovnikov je 163, z upokojenci in onimi iz drugih škofij jih je vseh 756. Vernikov je 521.571. Mariborska (lavantinska) škofija je imela 1934 lastnih župnij 222, iz drugih škofij v upravi 34, skupaj 256, kaplanij 203+23, skupaj 226, le 4 ekspoziture (ena od teh »kuracija«), vseh duhovnikov pa 551, od teh 408 aktivnih, 2 deficienta, 40 upokojenih in 101 redovni duhovnik. Vseh katoliških vernikov je štela 618.724.

Redovnikl in redovnice
1. Izpod škofijske oblasti so na splošno izvzeti samostani, to je hiše verskih zadrug, ki žive po pravilih, potrjenih od papeža, in se posvečajo življenju v smislu evangeljskih svetov. Njihova organizacija sega preko škofijskih mej, ima pa zvečine v naših škofijah ali vsaj v državi svoje provincialno vodstvo, deloma celo materino hišo. Na zunaj se močno locijo po svoji starosti in ustavi, ki pe je vedno prilagodila časovnim posebnim nalogam. Najstarejši od teh, samostani iz redovne skupine reformiranih benediktincev (cisterciani, kartuziani in trapisti) imajo veliko neodvisnost posameznih hiš med seboj; bavijo se poleg meditacije in znanosti še posebej z ročnim delom. Druga stara samostanska ustanova, križniški (nemški viteški) red je prešel na dušno pastirstvo. Iz visokega srednjega veka so se pri nas ohranili in zelo razširili saxnostani tkzv. beraških redov po pravilih sv. Frančiška Asiškega (frančiškani, kapucini, minoriti), ki se pretežno uveljavijbjo v verski obnovi. Isti namen imajo naši mlajši redovi, ki vodijo domače in vnanje inisione s pomočjo pisane in govorjene besede (jezuiti, lazaristi), dočim se tretji inlajši red, usmiljeni bratje, posvecajo bolniški skrbi; ta je sicer glavna naloga ženskih kongregacij sv. Vincenca Paulskega, ki jih vodijo lazaristi (usmiljene sestre, bolniške sestre). Drugi ženski redovi, kot reformirane karmelicanke in magdalenke žive zlasti kontemplativnim namenom, še več pa se ukvarjajo s šolstvom in drugo vzgojo mladine, med starejšimi red uršulink, raed mlajšimi zlasti samostanske družine III. reda sv. Frančiška (šolske sestre) in sestre De Notre Dame. Mnogo samostanov je pri nas zatrl cesar Jožef II. 1782. Od teh se je spet obnovil zlasti naš najštarejši red cistercianov (iz 1. 1135/6). 2. Na slovenskih tleh imamo sedaj naslednje naselbine redovnikov: cisterciani, opatija v Stični in redovna hiša v Ljubljani; kartuziani, samostan Pleterje; trapisti, opatija Rajhenburg; frančiškani, provincija v Ljubljani, redovnih hiš v ljublj. škofiji 8, v labodski 4; kapucini, provincija v Celju, hiš 2+3; minoritski konvent v Ptuju; križniški red, priorat balivije v Ljubljani; Jezuiti (provincija v Zagrebu), redovna hiša v Ljubljani, rezidenca v Mariboru; lazaristi, provincija v Ljubljani, naselbin v ljublj. škofiji 3, v labodski 1; usmiljeni bratje 1+1; salezijanska družba sv. Janeza Boska 3+3. Vseh redovnih duhovnikov je 264, nekaj več pa redovnih bratov laikov. Mnogo številnejše so samostanske ustanove redovnic: karmeličanke, red. hiša na Selu pri Lj., 18 sester; uršulinke, red. hiša v Ljubljani, 3 v ljublj. škofiji, redovnic 186; k r i žniški red, provincija v Ormožu, 4 podružnice (2+2), 52 sester; usmiljene sestre sv. Vincenca P., osrednja hiša Marijin dvor, Radeče, ljubljanska škofija 20 podružnic, labodska 11, sester 833; konvent magdalenk v Studenicah, 39 sester; usmiljene sestre, materina hiša v Zagrebu, podružnice 3+0, sester 32; usmiljene sestre sv.Križa (provincija Dfakovo), 4 hiše, 41 sester; usmiljene sestre III. r. sv. Frančiška, Murska Sobota, 2 hiši, 15 sester; šolske sestre III. reda, mat. hiša v Mariboru, podružnic 17+8, sester 339; iste, materina hiša v Gradcu, prov. v Slov. Bistrici, 3+6 podružnic, sester 156; uboge šolske sestre de Notre Dame (Munchen), 4 hiše, 49 sester; frančiškanske Marijine misionarke (Rim), red. hiša v Ljubljani, 17 sester; bolniške sestre (Marijine sestre Čudežne svetinje), mater. hiša v Ljubljani, 4+1, podružnica, 130 sester.

Prebivalstvo
(Po uradnih podatkih.)1 Dravska banovina ima po dokončnih rezultatih popisa prebivalstva od 31. marca 1931 1,144.298 prebivalcev, od tega 551.211 moških in 593.087 ženskih. Od posameznih upravnih enot živi po ustvaritvi Velike ljubljane z dne 5. septembra 1935 največ ljudi v njej (nad 80.000 preb.). Sledi ji srez Ptuj z 71.041 preb., nato srez Kranj (z eksp. Škofjo Loko) z 59.212 preb., srez Ljubljana okol. ca 59.000 preb.2 srez Krško 55.216, Maribor levi breg s 54.873, Maribor desni
Podatki o številu preb. so tu vzeti po »Prethodnih rezultatih popisa stanovništva od 31. marta 1931 < (Beograd 1931). Rezultati, ki jih leksikon naVaja pri posameznih srezih in občinah, slone na podatkih sreskih načelstev in občin ter se od prvih marsikJe razlikuJejo. Razlike je deloma pripisati spremembam sreskih meJ ob priliki preureditve obfiin 1933. Zato so za podatke o gostoti v tem članku vzeti sreski areali pred to preureditviJo. Definitivni uradni podatki o štetju dosleJ po srezih in občinah žal še niso objavlJeni. — Ured. 2 ** Izgubil je z ustvaritvijo Velike Ljubljane nad 20.000 prebivalcev
1

breg s 54.608, Murska Sobota z 52.634, Novo mesto s 50.407, Celje (po ustvaritvi Velikega Celja) z 49.614, Šmarje s 45.533, Litija z 39.757, Kamnik z 39.596, Lendava z 38.053, Kočevje s 37.949, Radovljica s 36.302, Ljutomer s 35.000, Laško s 34.376, Brežice s 33.549, mesto Maribor s 33.149, srez Dravograd s 32.400, Slovenjgradec s 30.232, Logatec s 27.252, Črnonielj z Metliko s 25.265, Konjice z 21.231, Gornji grad s 17.564, mesto Celje (nova obč.) s 17.255 in mesto Ptuj s 4261. Pravilno sliko o razporeditvi prebivalstva pa dobimo šele, ce si ogledamo njegovo gostoto z ozirom na areal celotne banovine in posameznih srezov. V vsej banovini pride na km2 povprečno 72.6 prebivalcev. Od posameznih srezov pokaže najvišjo številko laški srez (123 na km2), čeniur je pač iskati vzrok v velikih rudarskih naselbinah Trbovelj in Hrastnika. Brez trboveljske in hrastniške občine bi prišlo v srezu le 66 preb. na km2, s čimer bi padel, kar se tiče gostote, šele ,na 13. mesto v banovini. Drugi najgosteje naseljeni srez je dolnjelendavski (114 na km2), slede mu nadalje srezi iz vzhodnega in severovzhodnega dela banovine, med njimi kot tretji Ptuj z mestom (92), Maribor 1. b. (91), Murska Sobota (88), Brežice (87), Maribor d. b. (84), nato Ljutomer (82). Šele na devetem mestu je celjski srez (80), ki mu slede Šmarje pri Jelšah (76), Kamnik (67), Krško (66), Slov. Konjice (66), Ljubljana okol. (65) po ustvaritvi Velike ljubljane, prej (85), Slovenjgradec (61), Litija (57), Kranj (56), Novo mesto (54). Pod 50 prebivalcev na km2 kažejo srezi, ki zavzemajo v veliki meri že visoka alpska gorovja in kraške planote. To so Dravograd (47), Logatec (45), Čmomelj z Metliko (43), Kočevje (36), Radovljica (35) in Gornji grad (33). Tendence, ki jih kaže p o r a s t prebivalstva v banovini, moremo razbrati iz podatkov ljudskega štetja za 1. 1921. in onega iz 1931. V vsej banovini je v tej dobi naraslo prebivalstvo za 83.942 duš ali za 7.9%, kar je vsekakor razmeroma malo v primeri s porastom v vsej državi (16.24%). Najbolj je naraslo prebivalstvo v srezu ljubljanske okolice (za 18,31%); v tem je upoštevan tudi porast onih ljubljanskih predmestij, ki so bila 1935 priključena Vel. Ljubljani. Slede srezi Maribor desni breg (za 18.07%), Dravograd (17.23%), Kranj (14.57%), mesto Ljubljana v obsegu pred priključitvijo okoliških občin (12.15%), srezi Radovljica (10.81%), Maribor levi breg (10.43%), Novo mesto (10.05%), Gornji grad (9.61%), Celje oKol. (9.29%), Laško (9.02%), Logatec (8.86%), Kamnik (8.36%), mesto Maribor (8.11%), srez Litija (7.85%), Konjice (7.78%), Slovenjgradec (6.69%), Črnomelj z Metliko (6.29%), Ljutomer (4.79%), Krško (3.91%), Brežice (3.90%), Ptuj (2.62%), Šmarje pri Jelšah (1.37%), Kočevje (0.15%). Padlo pa je prebivalstvo v lendavskem srezu (za 0.75%), mestu Celju (brez danes Vel. Celju priključene okolice, za 1.99%), v srezu Murska Sobota (2.45% padca), ter v mestu v Ptuju (4.23% padca). Zanimiva je primerjava za isto desetletje s podatki o prirodnem prirastku prebivalstva. V letih 1921—1931 se je v celi dravski banovini rodilo povprečno vsako leto na vsakih 1000 prebivalcev 28.87 ljudi, umrlo pa jih je 17.95, tako da je znašal povprečni prirodni prirastek 10.92. Od posameznih upravnih edinic so samo mesta Celje, Maribor in Ptuj, ki ne kažejo nikakega prirodnega prirastka, temveč v njih prekaša umrljivost število rojstev, in sicer v Mariboru za 1.94%, v Celju za 9.59%, in v Ptuju še precej več.3 Mesto Ljubljana (v obsegu pred 1935) je v tem oziru pozitivno (povpr. 1.70% prirastka). V njem sicer od leta do leta močno pada število rojstev, a pada tudi procent umrljivosti, kar je oboje reden pojav, združen z dviganjem kulturne stopnje. Med srezi ima najmanjši prirodni prirastek srez Murska Sobota (8.27%). Malo prirastka kaže tudi srez Šmarje pri Jelšah (9.10%). Od 10—11% prirodnega prirastka imajo srezi: Radovljica (10.12%), Celje okol. (10.33%), Ljutomer (10.70%), Kamnik (10.91%) in Brežice (10.94%). — Od 11—12% znaša prirodni prirastek v srezih: Ljubljana okol. (11.12%), Dol. Lendava (11.471'/0»), Kočevje (11.48%), Kranj (11.55%), Ptuj (11.57%) in Slov. Konjice (11.87%). — Med 12 in 12% prirastka beležijo srezi: Slovenjgradec (12.177%), Maribor desni breg (12.54%), črnomelj z Metliko (12.66%), Krško (12.82%) in Gornji grad (12.99%). še višji prirodni prirastek imajo srezi Dravograd (13.26%), Novo mesto (13.357%), Logatec (13.497%), Litija (14.657%), Maribor levi breg (14.73%) in Laško (16.09%). Če primerjamo te številke s številkami o rodnosti in umrljivosti,
Podatki za mesta pa so nezanesljivi in nedvomno previsoki, ker upoštevajo tudi smrtne slučaje v tamošnjih bolnicah, pri čemer so prizadeti tudi bližnji m daljni okoličani
3

dobimo seveda nekoliko drugačen vrstni red. Najmanj rojstev na 1000 prebivalcev kaže mesto Ljubljana (13.75), sledi mesto Ptuj (15.73), srezi Šmarje pri Jelšah (24.24), Radovljica (24.88), Ljub-ijana okol. (25.25), Murska Sobota (26.10), Celje okol. (26.81), Celje mesto (27.17), Kamnik (27.98), Maribor desni breg (28.22), Brežice (28.27), Kočevje (28.30), Ljutomer (28.57), Kranj (29.12), Dolnja Lendava (29.19), Konjice (29.24), Logatec (29.43). Gornji grad (30.17), Ptuj okol. (30.22), Slovenj-gradec (30.39), Laško (30.84), Krško (31.65), Litija (32.05), Dravograd (32.78), Maribor levi breg (32.86), Novo mesto (33.23) in Črnomelj z Metliko (33.67). Kar se tiče umrljivosti, kaže najmanj smrtnih slučajev na 1000 prebivalcev v desetletju 1921—1931 zopet mesto Ljubljana (12.10), slede srezi Ljubljana okol. (14.09), Laško (14.75), Radovljica (14.77), Maribor desni breg (15.74), Logatec (15.97), Gornji grad (16.26), Celje okol. (16.68), Kočevje (16.83), Šmarje pri Jelšah (16.92), Kamnik (17.05), Mnrska Sobota (17.37), Litija (17.39), Konjice (17.41), Kranj (17.56), Dol. Lendava (17.72), Krško (17.93), Brežice (17.98), Slovenj Gradec (18.12), Ljutomer (18.14), Maribor levi breg (18.22), Ptuj okol. (18.66), Maribor mesto (18.79), Dravograd (19.51), Novo mesto (19.96), Črnomelj (21.10), Ptuj mesto (33.96) in Celje mesto (36.77). Za strukturo prebivalstva v dravski banovini je važna še statistika poklicev iz 1. 1931. Po tej statistiki je zaposlenih v kmetijstvu, gozdarstvu in ribarstvu 690.561 preb. (320.400 moških, 370.161 ženskih) ali 60.35% vsega prebivalstva. V industriji in obrtih je zaposlenih 223.017 preb. (121.171 moških, 101.846 ženskih) ali 19.49%. Sledi sloj rentierjev in penzionerjev s številom 52.061 ali 4.55%, Javna služba in svobodni poklici s 46.109 preb. ali 4.03%, promet s 45.264 ali 3.96%, trgo-vina z 31.383 ali 2.74%, rudarstvo in topilništvo s 27.791 ali 2.43%, vojska in mornarica s 6274 ali 0.55%, dnevničarji in delavci brez podrobnejše označbe s 3702 ali 0.32%, uslužbenci denarnih za-vodov s 3651 preb. ali 0.32%, na vse ostale različne poklice pa odpade 14.485 preb. ali 1.26%. Če upoštevamo še, kolikšen del k posameznim poklicom pripadajočih ljudi tvorijo oni, ki te poklice dejansko izvršujejo, koliko pa oni, ki jih prvi vzdržujejo, dobimo naslednjo sliko. Največji procent vzdrževancev kaže rudarski poklic, to se pravi, od vseh onih prebivalcev, ki žive od rudarstva, jih je le 34.3% hraniteljev, a 65.7% vzdrževancev (žena, otrok itd.). Podobna je slika pri prometnih poklicih (34.6% hraniteljev, 65.4% vzdrževancev). Slede javna služba in svobodni poklici (50.1% hraniteljev, 49.9% vzdrževancev), industrija in obrt (53.5% hraniteljev, 46.5% vzdrževancev), kmetijstvo in gozdarstvo (54% hraniteljev, 46% vzdrževancev), trgovina (57.3% hra-niteljev, 42.7% vzdrževancev), rentieri in penzioneri (63% hraniteljev, 37% vzdrževancev), vojska in mornarica (86.9% hraniteljev, 13.1% vzdrževancev) itd. Podatki o narodnostni in verski pripadnosti prebivalstva po štetju iz 1. 1931 še niso uradno objavljeni.

Kulturni pregled
(Po poslovnem poročilu prosvetnega oddelka kr. banske uprave.) Za kulturno sliko drayske banovine je potreben pregled njenega šolstva, kulturnih in prosvetnih društev in institucij, knjižnic, tiska itd. Temeljna osnova vse kulture je narodna šola. Banovina ima (po stanju leta 1935.) 861 narodnih šol (848 državnih, 13 zasebnih). Ena šola pride povprečno na 1329 prebivalcev. Od vseh šol je enorazrednic 134, dvo razrednic 176, tri razrednic 132, štiri razrednic 114, pet razrednic 120, šest razrednic 151, sedem razrednic 135, osem razrednic 9. Od vseh teh navedenih 861 šol je rednih narodnih šol 804, šola za gluhoneme 1 (Ljubljana), šola za slepe 1 (Kočevje), ban. vzgajališče 1 (Ponoviče), šoli za manj nadarjeno deco 2 (Ljubljana, Maribor), manjšinska šola 1 (Ljubljana), ambulantne šole 4, šolskih stanic 24, zasilnih šol 10, zasebnih šol 13. — Razen tega je še 13 gospodinjskih šol, 55 zabavišč (s 75 oddelki), 13 zavetišč (z 20 oddelki) in 7 neotvorjenih šol: Krška vas, Globočice, Zg. Vrhpolje, Matke, Cerknica, (srez Maribor levi breg), Srednje Grčarje, Zilje. V vsej banovini je torej 948 narodnošolskih in njim sorodnih edinic. Na vseh narodnih šolah je 3246 temeljnih oddeljenj in 701 vzporednica, skupaj 3947 oddelkov. Manjšinskih razredov je 54, od tega ima madžarska manjšina v Prekmurju 4, nemška pa 49 razredov in 1 zasebno zabavišče.

Šole obiskuje 93.155 učencev in 92.172 učenk, skupaj 185.327 otrok, to je povprečno 47 otrok na 1 oddelek. Od teh otrok je Jugoslovanov 182.325, Nemcev 2287, Madžarov 650 in drugih 65. Vseh učnih oseb je (po stanju z dne 15. jan. 1936) 4133, in sicer 1536 (37.1%) učiteljev in 2597 (62.9%) učiteljic. Izmed teh je kontraktualcev 22, dnevničarjev 47, zabavilj 68, učiteljic ročnih del 60, drž. verouč. 24. V vseh šolskih poslopjih je 2692 ucilnic za 3947 oddelkov. Po izvedeni komasaciji upravnih obcin je nastala v posameznih primerih potreba prešolanj, tako da se danes meje šolskih okolišev v splošnem. krijejo z mejami upravnih občin. V banovini imamo 806 šol-skih občin. Višina vseh odobrenih proračunov je znašala: v letu 1931 36,863.043 Din, v letu 1932 29,197.012 Din, v letu 1933 25,070.782 Din, v letu 1934/35 23,997.932 Din, v letu 1935/36 25,184.788 Din. Od zneska za 1935/36 odpade na avtonomna mesta (Ljubljana, Maribor, Celje, Ptuj) 3,126.653'50 Din, ostalo (22,058.724'19 Din) morajo prispevati podeželske občine. Banovina vzdržuje gluhonemnico v Ljubljani, v kateri je bilo v šolskem. letu 1935/36 111 gojen-cev; v zavodu za slepo deco v Kočevju 40 gojencev, v deškem vzgajališču v Ponovicah pa se vzgaja 65 gojencev. Razen tega vzdržuje banovina še pomožno šolo v Ljubljani (98 gojencev) in v Mariboru (113 gojencev). Šole in učiteljstvo v dravski banovini vrše tudi ogromno prosvetno-kulturno delo v neposredni zvezi s poukom. Izpopolnjujejo se šolske knjižnice in ponekod se ustanavljajo na šolah tudi javne knjižnice. V mnogih šolah se vrše tudi večerni sestanki roditeljev, kjer se obravnavajo razna aktualna in gospodarska vprašanja. Mnogo uspeha obetajo kmetski in gospodinjski nadaljevalni tečaji za izven šolsko mladino, ki so se ustanovili v raznih šolskih področjih dravske banovine. Meščanskih šol je v banovini 44, in sicer 36 državnih in 8 zasebnih. Drž. Meščanske imajo 133 razredov in 77 vzporednic, skupaj 310 oddelkov, katere obiskuje 4286 učencev in 3573 deklic, skupaj 7859. Zasebne (samostanske) šole imajo 32 razredov in 5 vzporednic z 1448 učenkami. Vse meščanske šole imajo skupaj 165 razredov in 82 vzporednic, torej 247 oddelkov in 9307 učencev. V banovini je zdaj 11 popolnih gimnazij (5 gimnazij v Ljubljani, 2 v Mariboru, 1 v Celju, 1 v Ptuju, 1 v Novem mestu, 1 v Murski Soboti oz. Kočevju), 1 štirirazredna (Kočevje oz. Murska Sobota) in 4 zasebne (1 popolna, 1 sedem razredna, 1 dvo razredna, 1 le s 5. razredom). V šolskem letu 1935/36 je bilo vpisanih v 230 oddelkih 6840 učencev in 3115 učenk, skupaj 9955, poleg tega pa še na zasebnih zavodih 389 učencev in. 725 učenk, skupno 1114. Drž. učiteljski šoli (Ljubljana, Maribor) poslujeta letos s I., IV. in V. razredom, skupno v 11 oddelkih z 88 učenci in 162 učenkami, skupaj 250. Obe zasebni učiteljski šoli (v Ljubljani in Mariboru) imata v I. in. V. razredu 46 učenk. Najvišji kulturni zavod banovine je Univerza kralja Aleksandra I. v Ljubljani. Univerza ima popolno filozofsko, juridično, teološko in tehniško fakulteto ter nižji oddelek medicinske fakultete. Filozofska fakulteta ima institute za geografijo, za geologijo in paleontologijo, za botaniko, za zoologijo, ter seminarje za arheologijo, za filozofijo, za klasično filologijo, za matematiko, za pedagogiko, za primerjalno jezikoslovje, za primerjalno književnost, za romansko filologijo, za slovansko filologijo, za umetnostno zgodovino in za zgodovino. Juridična fakulteta ima civilnopravni, javnopravni in kazenskopravni seminar, ter kriminalistični, pravno zgodovinski in narodno gospodarski institut ter institut za mednarodno privatno pravo. Teološka fakulteta ima biblijski, cerkveno zgodovinski, dogmatsko historični in filozofski seminar ter seminarje za osnovno bogoslovje in za praktično bogoslovje. Na tehniški fakulteti so instituti za fiziko, za elektrotehniko, za gradbeno inženjerstvo, za kemijo, za uporabno matematiko, za mineralogijo, geologijo, petrografijo in nauk o slojiščih, za rudarsko merjenje, za rudarstvo, za strojništvo in za tehnično mehaniko. Medicinska fakulteta ima anatomski, biološki, fiziološki in histološki institut. Izven fakultet spada k univerzi še zavod za meteorologijo in geodinamiko. Univerza je imela v zim. sem, 1935/36 1783 slušateljev, in sicer 1776 rednih (med njimi 338 slušateljic) in 7 izrednih (med njimi 2 slušateljici). Največ slušateljev izkazuje Juridična fakulteta (625, med njimi 59 slušateljic), nato filozofska (454, med njimi 221 slušateljic), tehniška (377, med njimi 16 slušateljic), teološka (165) in medicinska (162, med njimi 44 slušateljic). Univerza ima 53 rednih prof., 14 izrednih, 18 docentov, 9 priv. docentov, 23 honor. predavateljev in 5 lektorjev. Poleg univerze je v dravski banovini še lepo število drugih znanstvenih in umetniških

institucij. Od bibliotek je najvažnejša Drž. študijska knjižnica v Ljubljani, ki tvori osnovo bodoči univerzitetni knjižnici. V Ljubljani so nadalje še Muzejska knjižnica, Mestna knjižnica, v Mariboru Študijska knjižnica in v Celju Mestna knjižnica pri muzeju. Nič manj važne niso številne ljudske knjižnice, ki jih je nad 2000, večinoma kot odseki raznih društev. Med njimi so največje Ljudska knjižnica Prosvetne zveze v Ljubljani, Šentjakobska in Simon Gregorčičeva knjižnica v Ljubljani ter knjižnica Prosvetne zveze in Ljudska knjižnica v Mariboru. Važnejši arhivi sov Ljubljani (škofijski arhiv, deželni arhiv v muzeju, mestni arhiv) in v Mariboru (ban. arhiv, kapiteljski arhiv). Muzeji so v Ljubljani, Mariboru, Celju in. Ptuju. V Ljubljani imamo poleg Nar. muzeja še Kr. etnografski muzej, Muzej za obrt pri Zbornici za trgovino, obrt in industrijo, ter snujoči se Mestni muzej. V Mariboru, Celju in Ptuju imamo mestne muzeje. — Od znanstvenih društev je omeniti Muzejska društva v Ljubljani, Mariboru, Celju in Ptuju, Zgodovinsko društvo v Mariboru ter Geografsko društvo, Znanstveno društvo za humanistične vede, Prirodoslovno društvo, Umetnostno zgodovinsko društvo, Filozofsko društvo, Slavistično društvo in Društvo za raziskovanje jam v Ljubljani. — Od umetniških institucij je nadalje še posebej treba omeniti N a r o d n o galerijo v Ljubljani, poleg tega pa stalna gledališča, ki jih imata Ljubljana (opera, opereta, drama) in Maribor (opereta in drama), dočim vzdržujejo mestna gledališča v Celju in Ptuju gostovanja ljubljanskega in mariborskega ansambla. Izpolnjuje jih cela vrsta diletantskih odrov in dramatskih sekcij raznih društev v mestih in po deželi. Med njimi so največji Šentjakobski gledališki oder in Ljudski oder v Ljubljani ter Ljudski oder in oder .Dramatičnega . društva v Mariboru. Deloma opravljajo kulturno delo tudi kinematografi; stalno jih obratuje v banovini 47. — Glasbena kultura vrljuje v Ljubljani v drž. konservatoriju in v kr. operi. Razen tega vodijo glasbeno življenje Glasbene Matice v Ljubljani, Mariboru, Celju in Ptuju s pevskimi zbori, orkestri, glasbenimi šolami itd. Pevska društva (okrog 200) so organizirana v Pevski zvezi in v Južno slovanski pevski zvezi, v Hubadovi in Ipavčevi pevski župi. Društveno delovanje je v dravski banovini, kolikor se kulturnih in prosvetnih društev tiče, osredotočeno v raznih društvenih zvezah. V Zvezi kulturnih društev v Ljubljani in Mariboru je včlanjenih 730 društev, v Prosvetni zvezi v Ljubljani in Mariboru 460 društev in v Zvezi kmetskih fantov in deklet 115 društev. Vseh društev sploh pa je bilo 1. 1934. v vsej banovini: humanitarnih društev 1480 (tu so všteta Gasilska dr., Rdeči križ, Karit. dr.), prosvetnih društev 836, patriotskih in nacionalnih društev 811 (Jadranska straža, Ciril-Metodova družba, Branibor, Narodna odbrana), Sokolskih društev in cet 308, samostojnih Javnih knjižnic 21, pevskih in. glasbenih društev 208, od stanovskih in strokovnih društev 774, znanstvenih društev 15 in raznih neopredeljenih društev 329. Vsa ta društva so imela okoli 3500 Javnih prireditev, ki jih je obiskalo nad 350.000 ljudi. Sokolskih društev je bilo začetkom leta 1935. 207 in 101 sokolska četa z 58.312 pripadniki, od katerih telovadi 33.866 članov. Mladina je organizirana razen v sokolstvu predvsem v Podmladku Jadranske straže in Rdečega križa. Podmladek Jadranske straže ima organizirane vse srednje, meščanske in učiteljske šole, najmanj ^ narodnih in več strokovnih šol. Skupno ima na 756 šolah 67.907 članov in članic. Podmladek Rdečega križa je imel ob koncu šolskega leta 1934/35 1266 razrednih odborov, v katerih je bilo organiziranih 37.784 podmladkarjev. Od telesnovzgojnih, športnih in sorodnih organizacij je razen Sokolstva omeniti še Jugoslovanski Zimsko-sportni savez, Ljubljanski lahko-atletski podsavez, Ljubljanski nogometni podsavez, Avtomobilski klub Kraljevine Jugoslavije, Aeroklub »Naša krila«, Šahovski klub za Slovenijo itd. Izredno pomembno vlogo igra pri nas tisk , in sicer za vse sloje prebivalstva. saj ni v naši banovini niti 6% nepismenih. Koncem 1. 1935. je izhajalo v banovini dnevno 7 listov (v Ljubljani 5, v Mariboru 2), trikrat tedensko 1, dvakrat tedensko 6, tednikov je 26, listov, ki izhajajo dvakrat ali večkrat mesečno je 18, mesečnikov 128, revij in zbornikov, ki izhajajo dvakrat ali večkrat letno je 38. Skupno vseh listov je 224. Za presojo kulturne stopnje prebivalstva banovine je značilno, da prihaja v hiše vsak dan okroglo 53.000 izvodov dnevnikov, ob nedeljah, ko izhajajo dnevniki v povečani obliki in kulturno politični tedniki, pa celo okrog 190.000 izvodov časopisov. Mesečnih in strokovnih listov prihaja vsak mesec po 200.000 med družine. Na ostale periodične publikacije pa je naročenih še okoli 140.000 ljudi. Naše književne družbe (Družba sv. Mohorja, Vodnikova družba, Cankarjeva družba, Slov. Matica, Slov. šolska matica), imajo okrog 100.000 članov, ki prejmejo na leto okrog 400.000 knjig. Poleg tega je izšlo v 1. 1935. pri raznih knjigarnah in založbah (»Modra

ptica«, »Evalit«, »Hram«, »Akademska založba«) 331 knjig.

Socialno skrbstvo in zdravstvo
(Po uradnih poročilih ban. oddelka za soc. politiko in narodno zdravje, OUZD, Pok. zavoda itd.)

Socialno skrbstvo
Socialnopolitično delo v dravski banovini obsega v glavnem zaščito dece in mladine, pomoč siromašnim. in onemoglim, pomoč po elementarnih nezgodah prizadetim, skrb za izseljeništvo in zaščito delavstva. Sem moremo prišteti še zavarovanje delavstva in pokojninsko zavarovanje meščanstva. Zaščita dece in mladine se naslanja na določila zakona o zaščiti dece in mladine dne 28. februarja 1922 in na določila zakona o zdravstveni zaščiti učencev od dne 30. avgusta 1930. Izvaja se deloma v banovinskih dečjih domovih, deloma s pomočjo karitativnih organizacij in s pomočjo družinske odgoje na deželi. Banovinska dečja zavoda sta dečji dom v Ljubljani in dečji dom v Mariboru, prvi ima prostora za 30, drugi pa za 110 oskrbovancev. Oba služita svojim namenom kot matična zavoda za sprejemanje otrok v oskrbo ter njih oddajo k rejnikom na deželi. Oba vodita evidenco vseh gojencev svojega teritorija, vodita tudi nadzorstvo nad rejniki in rejenci. Otroci se oddajajo pristojnim občinam oziroma svojcem. Ker za dekleta še ni v teh zavodih dovolj prostora, se oddajajo v Lichtenturnov zavod, nadalje v zavod šolskih sester na Viču in v Repnjali. Tudi za šolo-obvezne decke iz področja ljubljanskega dečjega doma se je moral najti sličen izhod s tem, da se dajejo v oskrbo v Marijanišče. V. 1. 1935. se je v navedenih zavodih s podporo banske uprave oskrbovalo 68 šoloobveznih otrok. Pospešuje se nadalje zlasti odgoja otrok pri rejnikih na deželi, bodisi proti plačilu oskrbnine v celoti ali deloma, bodisi brezplačno. V 1. 1935. je našlo pri dobrotnikih brezplačno oskrbo 53 otrok. Razen teh brezplačnih je sedaj na reji pri rejnikih 171 otrok, in sicer 40 iz mariborske, 131 pa iz ljubljanske okolice. Na pobudo društva za varstvo deklet v Ljubljani se ustanavlja tudi zavod za ogroženo in padlo žensko mladino v graščini Brdce pri Mozirju. Tudi zdravstvena zaščita dece in mladine se pospešuje po najboljših močeh. S podporo banske uprave se je oddalo raznim družinam na deželi na počitnice 20 siromašnih otrok, v počitniško kolonijo šolske poliklinike pa 30 otrok. Mnogim humanitarnim društvom je bila naklonjena podpora za počitniške kolonije. Na vsem teritoriju dravske banovine deluje 49 krajevnih zaščit dece in mladine. Pomoč siromašnim in. onemoglim je poleg podpor posameznikom in različnim karitativnim društvom (iz rednih proračunov in iz proračuna bednostnega sklada) omejena na nekaj hiralnic, med njimi poleg hiralnice sv. Jožefa v Ljubljani še na ban. hiralnici v Vojniku in Ptuju. Banska uprava ustanavlja novo hiralnico v gornje radgonski graščini. Elementarne nezgode (poplave, toča, suša) zahtevajo redne podpore prizadetim od strani državnih in samoupravnih oblasti. Važen socialni pojav je naše izseljeništvo. Izseljevanje je sicer zaradi strogih predpisov skoro popolnoma prenehalo, množe se pa reparacije izseljenikov, največ zaradi pomanjkanja zaposlitve. Povratniki prihajajo v domovino po večini skoraj brez sredstev, ker so z za-upanjem v zboljšanje razmer vztrajali na svojih mestih, odnosno bivališčih tudi še potem, ko niso bili več zaposleni. Banska uprava je bila primorana podpirati jih iz lastnih sredstev ter je na-kazala skladu za podpiranje izseljencev, nadalje raznim društvom in ustanovam, ki se bavijo s podpiranjem izseljencev, znatne podpore. V 1. 1935. se je vsega skupaj izselilo 288 oseb, povečini takih, ki so se izselili k svojcem. Za stalno se je vrnilo v dravsko banovino 768 oseb, in sicer največ iz Francije in Holandije. Eden najbolj perečih socialno-političnih problemov je zaščita delavstva in borba proti brezposelnosti. Pri reševanju teh vprašanj so morale krepko prijeti za delo poleg države in banovine še druge Javne socialne institucije (Delavska zbornica, Okrožni urad za zavarovanje delavcev, Borza dela). Brezposelnost je v zadnjih letih pri nas močno narasla. Največji obseg zavzema med

sezonskimi in poljedelskimi delavci. Razen njih so zelo prizadeti stavbinski delavci, ker je gradbena delavnost močno skrčena zaradi pomanjkanja plačilnih sredstev. Navedenim strokam sledijo delavci oblačilne, kovinske in trgovske stroke. Žalostno poglavje zase so brezposelni intelektualci. Tudi stanje delavstva v rudarskih revirjih se je močno po-slabšalo zaradi omejitve dobav premoga iz naših rudnikov. Najbolj je prizadeta lesna stroka. Banska uprava je zastavila vsa razpoložljiva sredstva, da zajezi preteči val brezposelnosti, in sicer s čim večjimi podporami iz svojega proračuna, prav tako Ministrstvo za socialno politiko in na-rodno zdravje iz fonda za Javna dela. Izredne važnosti je zavarovalna organizacija delavstva, ki jo vrši Okrožni urad za zavarovanje delavcev (OUZD) v Ljubljani, z ekspoziturami v Mariboru, Celju, Ptuju, Kočevju, Kranju, Soboti, Novem mestu, Sloveni Gradcu, Tržiču in Zagorju. Število članov (zavarovancev) je znašalo 1. 1934. 79.010, kar znači znaten padec proti 1. 1930., ko je znašalo 103.729. V odstotkih celotnega prebivalstva ima največ zavarovanih delavcev mesto Celje (48.51), nato mesto Maribor (29.42), mesto Ptuj (17.06) in mesto Ljubljana (26.88). Precejšen odstotek imajo še srezi Kranj (13.61), Radovljica (8.74), Litija (8.53), Kamnik (6.95), Kočevje (6.60) in Ljubljana-okol. (6.53). Slede Slovenj Gradec (5,76), Maribor desni breg (4.89), Celje (4.67), Dravograd (4.41), Slov. Konjice (3.99), Novo mesto (3.73), Ljutomer (3.57), Brežice (3.41), Logatec (3.40), Gornji grad (3.34), Črnomelj (3.31), Maribor levi breg (2.48), Krško (2.44), Dol. Lendava (1.98), Laško (1.86), Šmarje (1.83), Murska Sobota (1.77) in Ptuj (1.65). — Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala za 1. 1934. Din 22.63, je pa v stalnem padanju kljub naraščajoči zaposlenosti delavstva. Stalež bolnikov OUZD je znašal v 1. 1934. 2140, zdravniških intervencij je bilo 510.066, v bolnicah se je na račun OUZD zdravilo 9325 oseb. Nepremičnine, ki jih upravlja OUZD, so last Osrednjega urada v Zagrebu: to so poslopja v Ljubljani, v Mariboru, v Celju, na Rabu in v Laškem. Opaža se močno naraščanje ženskih zavarovancev na račun moških, čemur je vzrok pač v cenejšem delu žene in v napredovanju industrij, ki zaposlujejo pretežno žensko delavno moč. Zaposlenost v raznih industrijah je različna: od 28 ind. skupin kaže samo 10 industrij padec, med njimi pomembnejši samo predelovanje kože, gradnje nad zemljo in predelovanje lesa. Največji porast pa kaže tekstilna industrija. Po statistiki za 1. 1934. je največ delavcev (12.682) zaposlenih v tekstilni industriji, sledi hišna služinčad (8350), gozdno žagarska industrija (6552), kovinska industrija (6132), oblačilna industrija in čiščenje (4173), industrija hrane in pijače (3625), gradnja nad zemljo (3570), industrija kamenja in zemlje (3536), trgovina (3528), predelovanje kože in njenih surogatov (2806) itd. Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani obsega poleg dravske banovine se ozemlje bivše Dalmacije, t. J. dele primorske, zetske in savske banovine, Obveznih zavarovancev je bilo konec 1. 1935. 10.857; od tega v dravski banovini 8393. Po strokah se razdele nameščenci sledeče: denarni zavodi 1181, trgovina in špedicija 2441, rudarstvo in kovinarstvo 1001, ostala industrija 3414, ostali poklici 2375. Kljub povečanju števila v zadnjih letih pa se je radi poslabšanega položaja nameščencev vsota zavarovanih prejemkov zmanjšala (od 1. 1931. do 1. 1935. za povpr. 9.2%). Poleg vrednostne imovine (vrednostni papirji, vloge, posojila itd.) poseduje zavod precej nepremičnin, predvsem več modernih zgradb v Ljubljani, med njimi Nebotičnik. Dohodek od nepremičnin je pričel "v" zadnji dobi zopet naraščati. Vendar pa se je donos imovine v celoti v 1. 1935. zmanjšal še za nadaljnjih 5%.

Zdravstvo
V zdravstveni službi so na prvem mestu bo1nice. Državne bolnice so: Splošna bolnica v Ljubljani, Bolnica za ženske bolezni v Ljubljani, Bolnica za duševne bolezni Ljubljana—Studenec, Bolnica za duševne bolezni v Novem Celju. Banovinske javne bolnice so v Mariboru, Celju, Ptuju, Murski Soboti, Slovenj Gradcu, Brežicah in ženska bolnica v Novem mestu. Ostale javne bolnice so: Bolnica križ. reda v Ormožu, Javna bolnica usmiljenih bratov v Kandiji, Obč. bolnica v Krškem in bolnice brez pravice javnosti: Bolnica bratovske skladnice v Črni, Bolnica Rdečega križa v Konjicah, Bolnica bratovske skladnice v Trbovljah, Občinska izolirnica v Trbovljah. V Ljubljani je poleg tega otroška bolnica in več zasebnih sanatorijev, prav tako v Mariboru. Omeniti je še'velika državna in banovinska zdravilišča, med njimi zdravilišče Rogaško Slatino, Dobrno ter zdravilišči za

tuberkulozne na Golniku in Topolšici. Od ostalih socialno-higienskih ustanov je na prvem mestu Drž. higienski zavod v Ljubljani, ki skrbi predvsem za asanacije po naših vaseh, v prVi vrsti za zgradbo vodovodov. Zatiranje nalezljivih bolezni se izvaja strogo po določilih zakona o zatiranju nalezljivih bolezni. Uspehi so vsled složnega sodelovanja državnih, banovinskih in občinskih funkcionarjev vse-skozi povoljni. Nadalje imamo domove narodnega zdravja v Ljubljani, Mariboru in Celju, zdravstvene postaje v Cerkljah, Lukovici in Tržiču, šolske poliklinike po večjih mestih, anti venerični dispanzer v Slovenj Gradcu, ambulanto za trahom v Murski Soboti. Akcijo proti najbolj razširjeni bolezni, zlasti med gospodarsko šibkejšimi sloji, vodijo Proti tuberkulozne lige, ki imajo v upravi proti tuberkulozne dispanzerje v Ljubljani, Mariboru, Celju, Ptuju, Kranju, v Trbovljah in na Jesenicah. Zdravstvena služba v podeželju je organizirana po zdravstvenih občinah odnosno banovinskih zdravnikih. Vsa banovina je razdeljena na 114 združenih in 8 samostojnih zdravstvenih občin. Organizacija zdravstvene službe je v rokah oddelka za socialno politiko in narodno zdravje Kr. banske uprave v Ljubljani, in sicer odseka za narodno zdravje, ter banskega sanitetnega sveta pod predsedstvom načelnika omenjenega oddelka. Ostale organizacije so še Zdravniška zbornica v Ljubljani, Slovensko zdravniško društvo in Rdeči križ Kraljevine Jugoslavije. Ing. Vinko Sadar:

Poljedelstvo
Od površine dravske banovine odpade po podatkih za 1. 1934. na njive 313.850 ha ali 37.9%, na vrtove 10.956 ha ali 1.3%, na travnike 257.287 ha ali 31 %, na pašnike 193.817 ha ali 23.4 %, na vinograde 24.770 ha ali 3%, na sadovnjake 21.657 ha ali 2.6%. Neplodnega zemljišča je 6.931 ha ali 0.8%. Skupna kmetijska površina znaša torej 829.268 ha ali 51.1% skupne površine. V naši banovini gojimo 34 njivskih (kulturnih) rastlin. Glavni njivski sadeži so po vrsti: pšenica, rž, Ječmen, ajda, oves, koruza, proso, krompir, fižol, pesa, korenje, zelje, buče, hmelj, lan, črna detelja, laška in semenska detelja. Glede zasejane površine si sledijo sadeži tako-le: 1. pšenica, 2. krompir, 3. koruza, 4. rž, 5. ajda, 6. črna detelja, 7. oves, 8. ječmen, 9. lucerna, 10. proso, 11. pesa, 12. zelje, 13. korenje, 14. fižol, 15. hmelj, 16. lan, 17. repa itd. Kmetijska površina v 1. 1924 — 1933**
Srez • Brežice . . . Celje .... Crnomelj . . Dolnja Lendava Gornji grad Kamnik . . . Kočevje . . . Konjice . . . Kranj .... Krško .... Laško .... Litija Ljubljana mesto in srez Ljutomer . . Logatec . . . Maribor d. br. Maribor 1. br. . Metlika . . . Murska Sobota Novo mesto Prevalje . . . Njive 8512 11.793 6.846 15.513 5.123 12732 11.212 5.735 15.007 19.718 4.937 13.059 18.898 15.200 6.887 13.264 14.524 4.557 27.048 18.913 8.496 %* 38-1 40-1 22-0 58-0 26-6 48-7 17-2 40-7 33-0 50-1 37-4 44-5 35-8 51-7 16-9 40-7 40-7 41-1 65-6 42-5 33-1 Vrtovi %* Trav niki %* 271 549 346 •1.340 121 32 104 217 173 339 132 678 885 453 225 505 249 201 740 116 463 1-2 6.922 1-9 1-1 5-0 0-6 03 0-2 1-6 0-4 0-9 1-0 2-3 1-7 15 0-6 1-5 0-7 1-8 1-8 0-3 1-8 11.939 10.580 5.628 3.630 6.786 25.777 4.679 13.146 9.831 4.989 8.280 24.278 7.354 19.441 9.462 9.207 2.088 9.701 11.764 7.764 Pašniki %* Vinogra %* di 81 1-7 1-3 3-1 0-4 — 00 4-0 — 7-5 0-3 0-4 — 7-8 — 3-0 8-4 4-9 09 5-1 — Sadovnj %* Barje %* Vsega aki 402 — 139 984 173 778 656 510 1.377 891 — 406 1.084 1.956 123 4.275 840 285 750 771 544 1-8 308 — 0-5 3-7 0-9 3-0 1-0 3-6 30 2-3 — 1-4 2-0 6-7 0'3 132-4 2-6 1-8 1-7 2-1 43 2 405 116 17 46 25 9 — 4 313 54 241 1.183 38 11 149 400 — 1.147 1-4 22.346 0-1 00 1-5 0-6 0-1 0-1 0-2 0-0 — 0-0 1-1 0-1 0-8 2-9 0-1 0-0 1-3 1-0 — 4-5 29.429 31.100 26.742 19.248 26.117 65.081 14.080 45.461 39.387 13.191 29.322 52.802 29.425 40.644 32.621 35.694 11.100 41.229 44.496 25.637

31-0 4.114 40-6 340 21-0 18-9 26-0 36-6 33-2 289 24-9 37-8 25-2 460 25-0 47-8 29-0 25-8 188 23-5 26-4 30-3 4.598 12.161 2.047 • 10.000 5.731 27.284 2.354 15.749 5.656 3.097 6.475 7.603 1.920 12.785 4.115 7.867 3.280 2.238 10.690 7.223

18-4 1.817 156 39-1 7-7 52-0 21-9 41-9 167 34-7 14-3 23-5 22-1 14-4 6-5 31-5 12-6 22-0 29-5 5-4 24-2 28-2 507 1.026 825 85 — 2 560 — 2.952 32 112 — 2.301 — 963 2,996 540 352 2.242 —

PtUJ Radovljica . . Slovenjgradec . Šmarje pri Jelšali Skupaj v banovini * kmetijske povrsine brez d i d it

26 766 4.674 8.378 12.398 310.189

45-0 12-3 37-3 40-1 37-6

1 687 310 179 572 10.928

2-8 0-8 0-8 1-8 1-3

13 713 12.639 6.585 10.869 257.052

23-0 33-2 29-3 35-2 31-1

7 658 19.630 6.805 4.507 195.487

12-7 51-5 30-3 14-6 23-7

4 442 — 52 2.419 24.225

7-5 — 0-2 7-8 2-9

3 675 229 470 — 21.318

6-2 0-6 21 — 2-6

1 644 603 — 148 6.906

2-8 1-6 — 0-5 08

59 485 38.085 22.469 30.913 826.105

Po množini pridelka prednjačijo njivske krmilne rastline in krompir. Pšenica stoji šele na šestem mestu, koruza na sedmem, rž na desetem, oves na enajstem, ajda na dvanajstem, Ječmen na trinajstem, proso pa na šestnajstem mestu. 1933. smo zasejali in spravili pšenice 6 pridelek 633.904 q pšenice ozimne in jare 3,457.502 1.723 ha, krompirja (ranega in poznega q 550.126 54.009 ha, koruze (zgodnje in pozne q 321.150 40.704 ha, rži (ozimine in jare q 34.096 ha, rne detelje (sena) 1,150.911 30.262 ha, ovsa q 245.873 24.504 ha, ječmena q 189.947 18.331 ha, lucerne (suhe... ) q 309.477 7.434 ha, prosa ..... q 53.122 q 5.624 ha, pese ..... 601.411 q zelja (zgodnjega in 5.413 ha, 272.364 q 3.447 ha, fižola ... 225.111 q 3.136 ha, 14.460 q 1.834ha, hmelja .... 11.728q 1.192 ha, ajde (prašne) . . q 1.058ha, semena 7.523 lanu ..... q prediva 3.953 979 ha, 5.486 q repe ..... 61.639 q

Razen tega pridelujemo se: soržice na 5052 ha 53.632 q, pire na 471 ha 4659 q, graha na 181 ha 1474 q, konoplje na 157 ha 397 q semena in 732 q prediva, maka na 61 ha 2932 q, cikorije na 7 ha 305 q, oljne repice na 33 ha 1584 q, leče na 23 ha 1602 q, boba na 218 ha 2260 q, grašice na 299 ha 457 q, čebule na 515 ha 23.592 q, rajčice na 34 ha 1586 q, paprike na 97 ha 1888 q, esparzete na 115 ha 2291 q, raznih industrijskih rastlin 131 ha, raznih krmilnih rastlin 3338 ha. Spredni pridelki, večinoma vmesni sadeži so dali: 33.790 q fižola, 156 q graha, 1554 q boba, 720 q krompirja in 404.445 q buč. ^ZI^" Povprečen pridelek na ha zadnjih petih let Je: koruze 13 q, pšenice 9.6 q, pire 9.1 q, ječmena ^"s^l^ 9.7 q, prosa 9.2 q, ovsa 9 q, rži 9.2 q, soršice. 10.1 q, ajde 6.2 q, hmelja 8.1 q, maka 7 q, oljne repice žev 7 q, cikorije 39.4 q, sladkorne pese 61 q, konoplje vlakna 4.9 q, lanu 4.8 q prediva, zelja 77.3 q, čebule in česna 51 2 q, korenja 67.8 q, krompirja 66.7 q, fižola 7.9 q, paprike 18 q, rajcice 46.1 q, graha 6.8 q, leče 6.5 q, boba 8.9 q, domace detelje 35.6 q, lucerne 389 q, grašice za zrno 7.8 q, repe 80.2 q, pese 104 q, travnikov 21.9 q. Leta 1933. smo pridelali povprecno na ha: koruze 13.5 q, pšenice 10.2 q, pire 9.9 q, Jecmena 10.4 q, prosa 9.4 q, ovsa 10 q, rži 9.4 q, soršice 4.1 q, ajde 7.1 q, hmelja 9.8 q, maka 3.4 q, oljne re-pice 6.8 q, cikorije 43.4 q, sladkorne pese 66 q, konoplje 4.7 q, lanu 5.6 q prediva, zelja 79.1 q, čebule in česna 45.8 q, korenja 71.8 q, krompirja 64 q, fižola 7.9 q, paprike 19.5 q, rajčice 46.6 q, graha 8.1 q, leče 6.9 q, boba 10.4 q domače detelje 38 q, lucerne 42.3 q, grašice zrna 7.2 q, repe 84.4 q, 111.1 q, sena 24.1 q. Koruze se goji največ v ptujskem srezu (4.738 ha), nato v krškem, mursko sobotskem, šmarskem, mariborskem levem, lendavskem, brežiškem itd., najmanj pa v kranjskem (350 ha). Pride-lek je pa največji v novomeškem (19.5 q na ha), najmanjši v logaškem (8q). Pšenice sejejo največ v mursko sobotskem srezu (8134 ha), nato pa po vrsti v lendavskem, ptujskem, ljutomerskem, krškem, novomeškem, šmarskem itd., najmanj pa v radovljiškem srezu (567 ha). Največji pridelek na ha je v novomeškem (12.6 q), najmanjši pa v logaškem (6.9 q).

Piro sejejo v šmarskem (227 ha), brežiškem, ptujskem, mariborskem levem, krškem, konjiškem, kočevskem, ljutomerskem, novomeškega, mariborskem desnem in metliškem srezu (Iha). Pridelek na ha je največji v metliškem. (15 q), najmanjši v kočevskem (6q). Ječmena sejejo največ v mariborskem levem srezu (1599 ha), nato sledijo po vrsti ljubljanski, novomeški, krški, kranjski, litijski srez itd., najmanj pa v lendavskem srezu (88 ha). Pridelek na ha je največji v novomeškem (12.9 q), najmanjši pa v prevaljskem (7.9 q). Prosa sejejo največ v mursko soboškem srezu (732 ha), nato sledijo kranjski, kamniški, ljubljanski, ptujski, novomeški, litijski itd., najmanj pa v konjiškem. (13 ha) srezu. Rodi najbolje v slovenj grajskem srezu (13.1 q), najslabše v konjiškem. Ovsa največ sejejo v ptujskem srezu (1938 ha), nato sledijo srezi mursko soboški, mariborski levi breg, kranjski, mariborski desni breg, kamniški, ljubljanski, ljutomerski, celjski, kočevski, slovenjgraški, kjer ga sejejo nad 1000 ha, najmanj pa v lendavskem srezu (186 ha). Najvišji pridelek je v novomeškem srezu (13.3 q) najmanjši pa v logaškem (7q). Rži sejejo največ v mursko soboškem srezu (6663 ha), nato sledijo srezi ptujski, lendavski, ljutomerski, dravograjski, slovenjgraški, mariborski desni breg, kranjski, ljubljanski, kjer JO zasejejo nad 1000 ha, najmanj pa v logaškem srezu (124 ha). Največ rodi v novomeškem srezu (12 q), najmanj pa v mursko soboškem (7.1 q). Soršice sejejo največ v ptujskem srezu (635 ha), najmanj v logaškem (4ha). Pridelek je največji v novomeškem srezu (13.3 q), najmanjši v logaškem. Ajde sejejo največ v ljubljanskem srezu (259 ha), nato v mursko soboškem, litijskem, logaškem (nad 100 ha), najmanj v mariborskem. Seveda je tu mišljena le prašna ajda. Največji pridelek daje radovljiški srez (10.5 q), najmanjši pa črnomaljski (3.3 q). Hmelj gojijo le v celjskem srezu (907 ha), slovenjgraškem (125 ha), dravograjskem (80 ha), gornjegrajskem (44 ha), mariborskem desnem bregu (16 q), v mariborskem levem bregu, litijskem, laškem, konjiškem in kamniškem srezu pa površina hmeljnikov w presega 6 ha. Najbolje rodi v celjskem srezu (10.7 q), najslabše pa v mariborskem desnem bregu (4.5 q). Maka sejejo največ v dravograjskem (24 ha), in slovenjgraškem srezu (22 ha). Drugod le neznatne površine * Cikorijo sejejo le v ljubljanskem in dravograjskem srezu. Konoplje sejejo največ v ljubljanskem srezu (33 ha), nato v krškem in lendavskem (okoli 30 ha), v crnomeljskem 16 ha, metliškem in novomeškem srezu okoli 10 ha, v mursko soboškem 5 ha, v mariborskem levem in ptujskem pa le po 1 ha. Drugod je ne sejejo. Največji pridelek je v ptujskem srezu (12 q), najmanjši v lendavskem (2.2 q). Lanu sejejo največ v novomeškem srezu (180 ha), veliko v litijskem (134 ha), nato v krškem (89 ha), v šmarskem, ljubljanskem, kranjskem srezu okoli 60 ha, najmanj v kočevskem (2ha). Največji pridelek daje v kočevskega, najmanjši v črnomaljskem (2q prediva). Zelja sadijo največ v ljubljanskem srezu (289 ha), nato v krškem, šmarskem, mariborskem, celjskem, kranjskem srezu (nad 200 ha), najmanj v lendavskem (41 ha). Čebule in česna sadijo največ v ptujskem srezu (143 ha), drugod pa povsod mnogo man.J, in sicer v ljubljanskem okoli 87 ha, drugod pa pod 50 ha. Najmanj v gornjegrajskem in celjskem srezu (3 ha). Pridelek je najboljši v ljutomerskem srezu (81 q), dober tudi v ptujskem (79.7 q), in mariborskem (58.7 q). Drugod pa izpod 44 q. Korenja sejejo največ v novomeškem srezu (763 ha), veliko v ljubljanskem in litijskem (439 ha), v krškem 289 ha, povečini pa izpod 200 ha. Kočevski, dravograjski, šmarski in slovenjgraški srez ne seje korenja. Pridelek je najvišji v kranjskem. srezu (96.8 q), najmanjši v lendavskem (24.1 q). Krompirja sadijo največ v ptujskem srezu (5806 ha), nato od 3000—4000 ha v srezih: mariborskem desnem bregu, mursko soboškem, ljubljanskem, krškem, od 2000—3000 ha v srezih: mariborskem levem bregu, kranjskem, novomeškem, kočevskem, lendavskem, kamniškem, celjskem, iz-pod 1000 ha le v radovljiškem, gornje grajskem in metliškem srezu (689 ha). Največ rodi v Ijuto-merskem (100 q), najmanj v lendavskem (29.2 q). Fižo1 se sadi večinoma kot vmesni sadež. Največ v šmarskem srezu (6.125 q). Kot čisti (glavni) sadež ga sadijo največ v ljubljanskega srezu (358 ha). V čisti kulturi je dal največji pridelek v celjskem srezu (12 q), najmanj pa v kočevskem (4.4 q). Graha sejejo največ v mursko soboškega srezu (41 ha) in ljubljanskem (32 ha), kočevskem

(24 ha), kranjskem (16 ha), drugod pa od 11—1 ha. Nič ga ne sejejo na njivah v črnomaljskem, šmarskem, slovenjgraškem, metliškem, mariborskem, laškem in kamniškem srezu. Leče sejejo največ v krškem. srezu (8 ha), kamniškem, konjiškem, kranjskem, logaškem, novomeškem, dravograjskem, ptujskem srezu, le 3—1 ha, drugod pa nič. Pridelek je najvišJi v ptujskem srezu (11 q) in litijskem (10 q), najmanjši v dravograjskem (4.3 q). Bob sadijo večinoma med krompir in v druge sadeže. Prav tako buče, ki jih sploh ni v cisti kulturi. Če računamo 20% bučnic in 20% olja, smo pridelali 161.760 kg bučnega olja ali na prebivalca več kot l/8 kg. Domačo deteljo sejejo povsod, največ pa po površini v novomeškem, kranjskem, ljubljanskem srezu. Pridelek je od 86 q do 18 q na ha. Nemško deteljo prav tako povsod sejejo, največ v novomeškem., ljubljanskem, krškem, kamniškem in. kočevskem. srezu. Pridelek koleba od 22—68.6 q na ha. Grašice za seme sejejo največ v kranjskem srezu, v 13 srezih je pa sploh ne sejejo. Strniščno repo' sejejo povsod in v velikih množinah. Rabi se za krmo in za kisanje. Vedno več sejejo tudi p e s e, in sicer največ v ljubljanskem. srezu, nato v novomeškem itd. Največji pridelek izkazuje mariborski srez. Travniki so dali največ sena v dravograjskem srezu (68.3 q), najmanj pa v kočevskem travniki (9.8 q). Največ travnikov ima kočevski srez (25.777 ha ali 39.6% kmetijske površine). Zelo veliko jih ima tudi ljubljanski srez (24.278 ha), nekoliko manj logaški (19.441 ha). Več povedo številke, ki kažejo odstotek travnikov od cele kulturne površine. Ta odstotek travnikov je najvišji v logaškem srezu (47.8%), nato sledi ljubljanski, (46%), celjski (40.6%), kočevski (39.6%), laški (37.8%), šmarski (35.2%), črnomaljski (34%),'radovljiški in konjiški (33%). Po odstotkih je največ pašnikov v gornjegrajskem srezu (52%), nato v radovljiškem (51.5%), črnomaljskem (39.1%), kranjskem (34.7%), logaškem (31.5%), slovenjgraškem (30.3%), najmanj pa v mursko soboškem srezu, kJer znašajo komaj 5.4% cele kulturne zemlje. Za seme potrebujemo: pšenice povprečno na ha 171 kg skupno 103.971 q, 20% pridelka, rži „ ha 172 kg „ 57.025 q, 22% koruze „ ha 35 kg „ 13.675 q, 30% ajde „ ha 60 kg „ 19.700 q. 20% prosa „ ha 25 kg „ 2.354 q. 2% fižola povprečno na ha 150 kg skupno 5.427 q, 14 % pridelka krompirja „ ha2000kg „ 1,052.660 q, 31% Ječmena „ ha 180 kg „ 33.478 q, 20% ovsa „ ha 130 kg „ 31.855 q, 13% Če odštejemo potrebno seme od pridelka, nam preostane za uporabo: pšenice okoli 530.000 q- ajde okoli 80.000 q krompirja okoli 2,400.000 q rži „ 265.000 q prosa „ 48.000 q Ječmena „ 156.000 q koruze „ 540.000 q fižola „ 53.000 q ovsa „ 210.000 q Številke nam povedo, da živeža manj pridelamo, kakor ga rabimo za lastno potrebo. Pšenice ostane za kruh le okoli 500.000 q od lastnega pridelka, kajti drobno zrnata in nečista odpade in se porabi za krmo. Če porabi vsak prebivalec dravske banovine samo 100 kg pšenice na leto, kar je nizko vzeto, rabimo letno okoli 1,150.000 q pšenice. Primanjkljaj znaša torej 650.000 q. Pravilna je torej trditev, da uvozimo letno v banovino okoli 700 vagonov krušnega žita. V resnici prihajajo'za izvoz iz banovine v poštev le krompir, fižol, zelje, hmelj in v zadnjih letih tudi seno. Krompirja izvozim.0 lahko okoli 600 vagonov letno. Izvaža se semenski in Jedilni krompir. Trg najbolj zahteva sorti oneidovec in kresnik. To sta beli, zelo okusni sorti. Pridelujemo tudi sorte: Jubel, zgodnji in pozni rožnik, kraljico, pohorski rdeči, centifolia, almo, magnuni bonum, in še mnogo manj znanih in zahtevanih sort. Naš fižol je bil nekoč zelo iskan in cenjen. Najvažnejše sorte so: koks ali prepeličar, mandalon, cipro in ribničan. Kislo zelje, ki ga izvažamo velike količine na Jug, je povsod zelo cenjeno. Zlasti se izvaža iz ljubljanske okolice. Hmelj izvozimo ves. Naše pivovarne ga razmeroma malo porabijo. Savinjski hmelj prav nič

Traja 1 leto. Nadaljevalno šolstvo za kmetsko mladino. Središče hmeljske trgovine je Savinjska dolina z Žalcem. Internat za 56 učencev. kmet. Oskrbnina 350 Din na mesec. NJena kmetija obsega okoli 56 ha. v Ljubljani (Marijanišče). letom 1935/36 dve leti. Ban. banska uprava. umetnimi gnojili. Toda današnja stiska sili kmetovalca k temu. Pouk bo najbrž enoleten. Zasebne kmet. . Trajajo 3 mesece. V dravski banovini so: 1. septembra. kmet.68 ha. b) Zimska šola. referenti večjih srezov imajo tudi pomočnike. V internatu je prostora za 50 učencev. mlekarska šola v Škofji Loki. Doslej posluje okoli 160 teh šol. Gospodinjsko nad. inventar in učno osebje pa preskrbi kralj. 2. Kmetsko nadaljevalne šole imajo dva letnika. Poučuje vse predmete važne za naše kmetijstvo. in sicer od novembra do konca marca. 3. mnogo izvozili na Češko in v Nemčijo. Sprejme lahko 30 učencev proti oskrbovalnini 300 Din na mesec. Prične s poukom šele leta 1937. Kmetijski oddelek kraljevske banske uprave obsega tele odseke: kmetijski (III/4). 8..5 kg mrve na glavo živine. Državna kmet. Pričenja 1. gospodinjski tečaj v Dobrepolju. Ima veliko centralno drevesnico za celo banovino 6. septembra do 30. zlasti ako domača žival pri tem strada. Pri vsakem srezu posluje v okviru sreskega načelstva sreski kmet. poskusna in kontrolna postaja v Mariboru. Pouk traja 1 leto. agrarno pravni (III/6). Dvoletna. nemškega pa gotovo prekaša. Pouk se vrši v krajevni narodni šoli. 2. šol je okoli 142. Letno sprejme 30 učencev. — Kmetija obsega 66. vršijo kmetijske poskusne in kontrolne postaje. iz ostalih banovin 600 Din. Šolsko leto pričenja 15. Ban. Banovinska kmetijska šola v Sv. Vel. Sreski kmet. 1934. Pouk razdeljen v 2 skupini: a) Letna šola. Šolsko leto traja od 15. Oskrbovalnina 300 Din mesečno. Sodelujejo pa tudi kmetijski strokovnjaki. Oskrbovalnina 300 Din na mesec. pa tudi kontrolo nad izvajanjem zakona o vinu. Šola je zgolj teoretična. septembra. je to znak abnormalnih časov v kmetijstvu. ki prihajaJo v poštev za kmetijstvo. Kmetijska kontrola in poskusništvo.ne zaostaja po kakovosti za češkim. referent. NajniŽJe število obiskovalcev je 20 mladeničev v enem letniku. p. 5. Sprejme lahko 15 učencev. poskusna in kontrolna postaja v Ljubljani. 10.13 ha. Gospodinjsko nad. Vinarstvo in kletarstvo se na njej ne poučujeta. Izobražuje v vseli panogah. Ban. Kmetijske šole in kmetijski pouk. Prva šola sprejme 24. Šolsko leto traja od 15. 4. Šola ima lasten mlekarski obrat. vinarska in sadjarska šola v Mariboru. Šolo vodi učitelj krajevne narodne šole. gospodinjske šole so v Repnjah. od začetka novembra do konca marca. Jerneju na Dolenjskem. veterinarski (III/5). Sena smo 1. Ban. Kontrolo prometa s semeni. odsek za hudournike (III/8). Juriju pri Celju in v Mali Loki. septembra. Sprejme se v vsak tečaj do 15 učen-cev. šole so osnovane na istih načelih. ki obsega 104. 9. kmetijska šola Rakičan. V dravski banovini sta dve: 1. kmetijska šola na Grmu pri Novem mestu. S strokovnega stališča je prodajanje sena greh za kmetijo. Traja 2 zimi po 5 mesecev. druga 36 učenk. Krajevni činitelji preskrbijo prostore za tečaj in stanovanje za dve učiteljici in drva. junija. Vzgaja vzorne mlekarje in sirarje za celo državo. septembra deset mesecev. Potujoči kmetijsko gospodinjski tečaji se prirejajo po vsej banovini od septembra do konca junija. Mala Loka ima posestvo. o rastlinskih boleznih kakor tudi kmetijsko poskusništvo itd. 7. učenke prinašajo živila. Murska Sobota. Pouk je v zimskih mesecih po dvakrat na teden. zlasti v vinarstvu in sadjarstvu. škropili in drugimi sredstvi. ker pridelamo povprečno komaj 7. Ban. gospodinjski šoli v Sv. Poučuje vse panoge kmetijstva. Slednja vrši v glavnem kontrolo nad izvajanjem zakona o vinu. Ban. V rednih razmerah ni računati z izvozom sena. Kmetija obsega 144 ha. Mesečna oskrbnina za učence iz dravske banovine 500 Din. Organizacija kmetijske pospeševalne službe. v Kranju in v Mariboru v režiji šolskih sester. Loka. v Šmihelu pri Novem mestu. Pred kratkim je odobren stalni tri mesečni kmet. v Št. Šolska doba traja s šol. gozdarski (III/7). med tem ko bi ga rabili 12 kg. Tečajniki ne plačujejo oskrbnine. Juriju pri Celju. Pričetek 15. p. Posestvo obsega 92 ha njiv in travnikov. Na banovinskih trsnicah in drevesnicah v Pekrah in pri Kapeli nad Slatino Radenci se prirejata vsako leto 9 mesečna praktična viničarska tečaja.

Čebelarstvo. Tečaj traja pozimi od 15. ki ima na beli podlagi rdeče ali rumene lise. Im. Čistilnica deteljnega semena v Ljubljani. Banovinsko pašniško posestvo Robež služi za prehrano mladih plemenskih bikov preko poletja in za pridelovanje travnega semena.000 glav govedi. Pouk se vrši v 4 polleinih tečajih.000 prašičev. hitrost obtoka v obratu in rentabilnost. Govedoreja Imamo 6 pasemskih okolišev. Tečaji obsegajo okoli 40 ur predavanj. perutnina okoli 40 milijonov Din. 40. 6. julija in 1. v osrčju okoli Celja sivo pšenična. 4. ki obsega ves ptujski srez ter Gorenjsko.000 koz. gozda. Na njem se ureja živinorejsko središče in vzorna kmetija 2. Ing. Žival je skromnejša in preprostejša od svetlolisaste.000. Ban. Učni načrt upošteva vse kmetijske panoge.325. Proizvaja predvsem meso. strokovnjaki in priznani veščaki.a nalogo oplemenjevali razne kulturne rastline. Žrebčarna in šola se v kratkem premestita na Ponoviče.000 konj.26 ha. 2.Stranske panoge: KozJereja. kakor to odgovarja gospodarskim prilikam rejskega okoliša. ribarstvo in kunčjereja. številčno stanje. Če upoštevamo vse okolnosti: povezanost s celoto kmetijskega obrata. 3.96 ha. Zimski kmetijski tečaji se prirejajo vsako zimo po vseh srezih. Semenogojska postaja v Beltincih na posestvu grofice Zichy. 1. oktobra vsakega leta. denarno vrednost. Planinsko posestvo Biba na Menini leži okoli 1400 m nad morjem. Wenko Boris: Živinoreja Od vseh panog naše živinoreje je po številu na prvem mestu perutnina: okoli ^ milijona repov.31 ha. katere je medsebojno težko točno opredeliti. II. 7. Obsega 111 ha zemlje. B?^ travnikov 131. 5. Banovinski kmetijski zavodi: 1.000 ovac in 12. Služi za pašo mladim telicam (80— 100 glav). gozda 43. severovzhodu ob madžarsko-avstrijski meji gojimo svetlo lisasto (simaentalsko govedo.63 ha.61 ha. na Dolenjskem pa sivo rjava. banska uprava pa krije iz vseh stroškov.V banovini je 7 garnitur in 17 učiteljic. 4. svinjereja. Postala je majhna živina z izrazito mlečnostjo. lahko razporedimo gospodarsko važnost posameznih živinorejskih panog kakor sledi: I. čebele 8 milijonov Din. Izvežba izurjene kovace za podkovanje konj in govedi. 2. . Žrebčarna na Selu pri Ljubljani. Na skrajnem. od tega travišč 37 ha. ovce 5 milijonov Din in koze l1/^ milijona Din vrednosti. Gorenjska cikasta živina se je v visoki meri prilagodila gospodarskim prilikam okoliša. nato okoli 350. Čebelnih panjev je blizu 80. ki obsega Prekmurje in sosednjo Prlekijo. 3. aprila. 1. posestvo Ponoviče leži v bližini Litije in obsega 476.Manj važne panoge: 1. je lepa. Podkovska šola na Selu pri Ljubljani. potrebe gorenjskih letovišč in bližina Ljubljane. Od tega ima njiv 18. konjereja. od tega planinskega pašnika 90. 11. Obsega 81. kakor to zahteva staro sirarstvo v Bohinju. 12. gozda 20. oktobra do Velike noči. Januarja. Na temnorjavo-rdeči ali kostanjevi podlagi ima širok bel podolžni pas. Imamo še drugo vrsto šekov: cikasto (pincgavsko) pasmo. V naši banovini imamo dva cikasta pasemska okoliša: ormoški.76 ha. v drugi vrsti delo in mleko. perutniarstvo. zlasti žita. za tem dobrih 55. Ves ostali del banovine zavzema enobarvna živina treh različnih pasem. III. konji okoli 80 milijonov Din. Pri današnjih nizkih cenah predstavlja naša živina vrednost blizu 650 milijonov dinarjev in sicer: goveda 360 milijonov. Na severo zapadu je bela. zelo rastna živina. Govedoreja. Zadružni tečaj v Ljubljani vzdržujeta Zveza slovenskih zadrug in Zadružna zveza. na drugem mestu sledi okoli 400. Predavajo najbližji kmet.Glavne panoge živinoreje: i. ovčjereja.79 ha. prašiči 130 milijonov Din.84 ha. ki se pričenjajo 1.

pri selekcijskih društvih. Živinorejo izboljšuje moderna selekcija ali plemenska odbira v prostovoljnih živinorejskih organizacijah. Selekcijsko delo se zelo hitro širi. si jih morajo občine nabaviti na posebnih plemenskih sejmih. Od tega je bilo celoletno kontroliranih 2242 krav. Ako se izkažejo z dobrim plemenilnim uspehom. Za vse rodovne krave velja obvezna molzna preizkušnja v svrho ugotovitve letne molznosti. smo imeli 119 delujočih selekcijskih edinic. ki predpisuje. Dajejo se na 2 letno obvezno dobo. da lahko en bik letno oplemeni 70—100 in več krav in je zato od dobrega bika v visoki meri odvisen napredek živinoreje. svetlolisasta 2157 (4417). Ta povprečna molznost se nanaša seveda le na rodovniške krave. se jim obvezna doba za 1 leto podaljša. molznica je nekoliko slabša. daje pa najfinejše meso. Ti odbori poslujejo redno vsako jesen. Merjenje in vpisovanje nadzorujejo organi selekc. Prikladna je predvsem za proizvodnjo mleka. Spuščanje neocenjenega bika se kaznuje v denarju do 1500 Din in s prisilno kastracijo. da niti ena plemenka ne sme biti oplemenjena od bika. V ta namen prejmejo lastniki bikov banovinske nagrade po 400 Din. Sivo rjave živine se v naši državi zelo veliko goji. Ormožu. Osnova selekcijskemu delu so odbrane krave. za vpreganje in pitanje nekoliko manj. zlasti pa izvajajo plemensko odbiro bikov ter molzno nadkontrolo. Prva. Zato daje tudi težke vole za meso in vprego. ki so stari nad 15 mesecev. bela slovenska 2263 (4474). Predpostavlja. ki obsega vso bivšo Kranjsko razen Gorenjske.Bela (marija dvorska) živina je govedo Slovencev. Sivo pšenična (pomurska) živina se goji v okrajih: Celje. zato jo imenujemo slovensko belo govedo. katerega ni v to določil posebni ocenjevalni odbor. Za vsako pasmo posluje po ena zveza selekcijskih društev. Vse delo se vrši po enotnem sistemu pod stalnim nadzorstvom kralj. tako zvani molzni nadziratelji. Molzno nadkontrolo izvaja pogodbeno nastavljen zvezni molzni nadziratelj. banske uprave. okoli Slovenj Gradca in Gor. Obe metodi se izvajata sporedno. zveza imata SVOJ sedež v Ljubljani. Zveze selekcijskih edinic nadzorujejo vse delo posameznih društev in zadrug. Ako v občini ni dovolj potrjenih bikov. ki so vpisane v rodovne knjige pri edinicah. Slabi biki se na banovinske stroške kastrirajo. zlasti plemenjaki. najnižja 442 litra. starejša metoda hoče z zakonitimi ukrepi zasigurati dovolj plemenjakov primernih oblik. se širijo v ostalih krajih. ki delajo temeljito. V takih organizacijah sistematično odbran zarod. Lastniki sami morajo mleko polmesečno zmeriti in vpisati v molzno-kontrolni list. da ostanejo dobri starejši plemenjaki čimdalje za pleme. Ocenjevalni odbor jih pregleda in oceni na dobre in slabe. Povprečna molznost vseh krav v banovini je 1000 do največ 1200 litrov letno. Po podatkih iz leta 1935. Revnejšim občinam prispeva banovina za dobre plemenjake 1/2 stroškov. Povprečna in najvišja molznost pri posameznih pasmah znaša: gorenjska 2086 (3963). ormoška 1881 (3985). Največje ozemlje je zasedla sivo rjava (montafonska) pasma. Banovina oskrbuje vsem edinicam potrebne bike najboljšega izvora in odličnih oblik. grada. na Koroškem. V letu 1933. je močnejša in bolj rastna ko bela. Iz tega razloga prodajajo naši boljši okoliši na Dolenjskem plemenske bike v južne kraje države. Konjice. Rejski cilj odgovarja sivo rjavemu alpskemu govedu. ki se izberejo iz vrst inteligentnejših mlajših članov ali njihovih sinov. Važno Je. Starejši način se opira na zakon o pospeševanju živinoreje. Njena moč je v manjšem številu dobrih žarišc. Gorenjska in Dolenjska selekc. Šmarje. rejec pa prejme banovinski prispevek 800 Din. Gojijo jo na Pohorju. Na redno ocenjevanje bikov morajo občine prignati vse bike. — Vsako tretje leto . da pride na 70 krav po 1 bik. sivopšenična 2023 (4014). Zelo skromna in izredno zdrava. ostale zveze pa v Mur. raste ta živina počasi ob preprosti krmi. najvišja molznost je znašala 5943 litrov. Mariboru in Sv. Število vseh v rodovne knjige vpisanih krav znaša 6094. Soboti. društev. povprečna pa 2162 litra. dolenjska 2304 (5943). Jurju pri Celju. Govedoreja se preko organizirane skupnosti živinorejcev pospešuje po dveh metodah. Druga moderna metoda deluje v prostovoljnih organizacijah. ki je živina z izrazito visoko molznostjo. Laško in Brežice. je molzno kontrolo izvajalo 92 selekcijskih edinic na 3495 kravah.

V povprečju let od osvoboditve do danes je vrednost izvoženih Jajc vecja kakor vrednost izvoženih proizvodov svinjereje. Po številkah izvozne statistike perutninarstvo celo močno prednjači. V glavnih izvoznih centrih Prlekije. medtem ko so gosi. Pasemsko vprašanje še ni povsem urejeno. Proizvodnja peršutnikov ali prolekov za inozemski trg je razmeroma manjšega pomena. Gospodarski pomen perutninarstva dravske banovine ne zaostaja dosti za svinjerejo. Letno se oddaja okoli 200 in več merjaščkov. V teh rejskih središčih se nabavijo po primerno višji ceni dobri 3—5 mesečni mrjašcki. poleg tega v Prekmurju in na Dolenjskem angleški tip. Rodovniki se baš vpeljujejo. Največ svinj gojijo v ljutonierskem srezu. Svinjereja je v ravninskih predelih v večjem obsegu zastopana kakor v zapadnih goratih krajih. povprečna 6—7 prašičev. Surovo krmljenje je malo poznano. V glavnem priporočamo nemški oplemenjeni. Tudi ima severni del banovine. race in purani omejeni na nekatere manjše okoliše. Baš tem najnianjšini zasigura kurje Jajce redne dohodke za kritje vseh tekočih manjših izdatkov gospodinjstva. torej ves skrajni severovzhod banovine. Izvozne prilike in razmere na naši kmetiji zahtevajo proizvodnjo jajC in mesa. ki gojijo čistokrvno blago po navodilih ban. Širom banovine imamo pri večjih posestnikih in na nekaterih ban. Prekmurja in Dolenjske imamo žlahtnejšo svinjo angleške krvi. ampak tudi za izvoz Edino Vojvodina in Hrvatska imata številčno bolj razvito svinjerejo. Danes se goji povsod bela svinja. ki se oddajajo gospodarjem širom banovine po znižani ceni v dvoletno plemensko rejo. srednje hitre rastnosti in dobretovnosti. Svinje se le malo kje pasejo. ki se je v poslednjih letih razveseljivo pojavil v Murski Soboti. obratov predvsem manjši in najmanjši. bivša Kranjska. Izplača se pa reja edinole v malem obsegu v zvezi s kmečkim obratom.se vsa rodovna živina in ves naraščaj pri posameznih edinicah pregleda in premuje. bivša Štajerska. in Lendava. kakor naša banovina. . Oskrbovanje svinj je preprosto. Pospeševalni ukrepi so sledeči. na beljakovinah in mineralnih snoveh revna krma mladine zlasti v zimskih mesecih. številčno in kakovostno pomembnejšo rejo kakor južni del. Ta vzgajališča dobivajo od časa do časa svežo kri: mrjasce pa tudi svinjke. Maribor 1. odbori. Murska Sobota. kjer je mnogo absolutne kurje krme brezplačno na razpolago. prevladuje hlevska vzgoja. ker hitreje raste. kjer pride blizu 300 svinj na 1000 ljudi. Hlevi so večinoma še stari leseni. br. Napaka je prezgodnje pripuščanje ter ekstenzivna. med katero se najde le še malo lisastega in še manj črnega blaga. banovina in sreski kmet. kjer pride 725 svinj na 1000 ljudi. Svinjereja Svinjereja je v dravski banovini važna veja živinoreje ne samo za oskrbovanje kmečkega in Svinje-mestnega gospodinjstva z mesom in slanino. Rodovnikarji in molzni nadziratelji se izvežbajo v specialnih tečajih. ima finejše kosti in lepšo gnjat. Prispeva država. Važen je pa tudi socialni moment. S perutninarstvom se bavijo poleg večjih kmet. čijih vrednost je večja kot vrednost izročenih jajc. torej pasmo za kombinirano proizvodnjo. strokovnjakov. Perutninarstvo Največ gojimo kokoši. Kurji obrati v večjem obsegu. večja je celo kakor vrednost izvoženih proizvodov govedoreje. na razpolago je živali največkrat le ograjeno tekališče. Večinoma krmimo kuhano v obliki prav vodene kaše. Les in koruza sta edina izvozna predmeta našega gospodarstva. Rodovitnost je srednja. To je dolga bela svinja z visečimi uhlji. ker se razen v Prekmurju ne izvaja obvezno ocenjevanje plemenskih mrjascev. Glavna proizvodna smer je pitanje odraslih svinj v svrho produkcije slanine za domače gospodinjstvo in za domači trg. s samostojnimi oddelke. S tem je narodno-gospo-darski pomen perutninarstva Jasen. Ta tip velike angleške svinje je posebno prikladen za izvoz »baconov«. zavodih naša svinjerejska središča. za tem sledijo sosednji srezi: Ptuj. tako zvane farine so vse brez izJeme storile žalostni konec.

prilikam odgovarja najbolj naša domače grudna štajerska kokoš.Podlaga naši kurjereji je mala kmetija. Štajerka ima prav okusno meso. teža jajc najmanj 55 g.o sami doma in le v manjši meri za izvoz. Naša banovina je močno odrinjena od inozemskega konjskega trga. zavodov. je v posameznih okoliših skoro popolnoma izginila. ki ima lahkega konja. norik. Konjereja Ta panoga je bila nekoč v naših krajih močna in donosna. Drugje je ovčarstvo neznatno. Phij in sodni okraj Sv. Kmetsko rejo pospešujemo z vsakoletno razdelitvijo odbranih valilnih Jajc spomladi ter petelinov in jarčic Jeseni. ker je večina žrebcev banovinska last. največ amerikanskega dirka5a. Štajerka je oblastveno predpisana na vseh šol. kar so selekcijska društva pri govedoreji. v Savinjskih planinah in na Koroškem. rjavo perje. Mnogo delavnih konj smo prodali v severnejše dežele. Ko je konjereja dravske banovine v preteklih letih tako zelo nazadovala. Vzdrževanje teh žrebcev v banovinski režiji je izredno drago. Sicer smo pa navezani na uvoz. preprosto žival z belo volno in tipično ovčjo glavo. Število zaskočenih kobil in s tem potreba po plemenskih žrebcih je pričela zopet naraščati. Zato se jih oddaja čimveč zasebni-kom v oskrbo in uporabo. saj je njena glavna proizvodnja smer poleg volne meso za domačo uporabo. bela gladka noga s štirimi prsti Žarišča napredka našega perutninarstva so rejska središča zasebnikov in ban. teža petelina nad 2'25kg. z obleko. Poleg žrebčarne je glavni faktor pospeševanja konjereje Konjerejsko društvo za dravsko banovino. Ljutomer. dvoriščih. Pasemsko vprašanje pri konjereji je prilično urejeno. Glavni predpisi. Pa tudi v omenjenih goratih krajih se ne proizvaja več kakor uporabijo producenti in kvečjemu še najoŽJi okoliš kmetskih obratov. Omenim le Krško polje. br. Tu gojijo težkega konja medjimurskega tipa. z izjemo sodnega okraja Ljutomer. Volna je srednje kakovosti in se predela v . trdno. Banovina oddaja vse to po zelo znižanih cenah. kar rabim. so sledeči: teža kokoši nad 190kg. kateri tudi večinoina dobavljajo plemensko blago. pr. ki je proizvod domače zemlje: jezersko-solčavsko ovco. se je pričelo tudi s selekcijo in uvedbo rodovnih knjig.o torej v glavnem. Z vzrejnimi nagradami se skuša zrediti vsaj del potrebnih žrebcev doma. na Gorenjskem in drugje. V zadnjih par letih se je stanje konjereje po 15 letnem stalnem padanju nekoliko opomoglo. rastna. n. ki ima lahko konjerejo in ljubljansko okolico. Žival je velika. ki selekcionirajo predvsem. Poleg tega glavnega konjerejskega okoliša so drugi le manjšega pomena. Sodeluje tudi pri ocenjevanju zasebnih žrebcev. ki ima težke konjereje noriškega tipa kakor tudi Gorenjska Pospeševanje konjereje stane banovino mnogo denarja. to so srezi Lendava. kjer ne sme biti drugih kokoši. na katere mora perutninar pri selekciji paziti. a največ 65 g. Danes imamo le še en glavni konjerejski okoliš. ki se vodijo centralno za sledece glavne pasme: medjimurec. bela ušesa. Ovčarstvo Ovce se goje edino le v goratih zapadnih srezih banovine na Gorenjskem. Producirati moram. svetel a ne rumen kljun. amerikanec in lipicanec. Tem. Sedanje gospodarske prilike silijo kmetovalce zopet bolj v samopreskrbo tudi. po gospodarskih načelih. Zlasti prireja vsakoletna premovanja v glavnih konjerejskih okoliših. Lenart sreza Maribor 1. V letu 1934. Murska Sobota. ki obsega severovzhod banovine. pač pa nmogo zlate svobode. ki pridno in iniciativno deluje. V povojnih letih je ta izvoz hitro in stalno padal. v Savinjski dolini. eno-staven greben. Gojimo svojo lastno pasmo. nesnost nad 120 jajc na leto. čopek. Zato se je zanimanje za ovčarstvo v poslednjem času znatno dvignilo. ki živalim sicer ne inore nuditi izbranega ugodja in negovanja kakor farina. ki je v nesnosu že visoko selekcionirana! Samo njo širimo v vsej banovini. Delujejo v stalnem sporazumu z bansko upravo. Ti rejci predstavljajo v kurjereji to.

Kar je pa posebno omembe vredno. Vosek pa podeluje v satnice.1932. Volna je na žalost še precej neizenačena.odern. 1. svojo rjavo alpsko kozo kot producenta v bornem gospodinjstvu potrebnega mleka.292 hl. Po dobroti pridelka se deli vinogradništvo dravske banovine v severovzhodni predel s kvalitetno vinsko proizvodnjo in vzhodni ter Jugovzhodni predel s pretežno kvantitetno proizvodnjo. Leta 1932. Ljutomer 2301 ha.1929. ki jih potrebujejo cebelarji v svojih obratih.1930. 361. na vsakega prebivalca pa 341 na leto. V zapadnih goratih srezih Kozje-redijo ubogi ljudje. Razen tega deluje 25 opazovalcev na raznih krajih dravske banovine na opazovalnih postajah.o čebelarstvo in se opuščajo zasitareli načini Ing.362 hl. Maribor levi breg. kar znaša na 1 ha 1663 1.687 hl. 493. Svoje nauke je tako dobro pogodil. Murska Sobota 352 ha. je enotni sestav.hišni industriji skoro izključno za domačo potrebo. kjer si skušajo delavski sloji s pomočjo koz poceni oskrbeti za svoje gospodinjstvo zdravo kozje mleko. 384. ki da pre-gledati SVOJ obrat in preiskati svoj pridelek po društvenih kontrolorjih. ki ga je društvo uvedlo v čebelarsko obratovanje z uvedbo Žnidarsičevega panja.000 hl na leto.225 ha rodnih vinogradov. Društvo vzdržuje že nad 10 let lastno zalogo čebelarskih potrebščin: »Društveno čebelarno«. S smotrno selekcijo se dosedaj še ni pričelo.1933.473 hl.1934. da jih še danes upošteva čebelarska znanost. Le oni čebelar.113 hl. ki ga je Marija Terezija postavila za prvega čebelarskega učitelja na Dunaju. Slov. Društvena čebelarna prevzema tudi med od svojih članov ter ga razpečava konzumen-tom. je društvo uvedlo kontrolo naedu po švicarskem načinu. priča naš Jansa. dobi pravico prodajati ined pod zasčiteno društveno etiketo kot »kontroliran med«.središč. Metlika 540 ha. Ptuj 4442 ha. Čebelarstvo O visokem razvoju čebelarstva med Slovenci že v 18. Črnomelj 1026 ha. Šmarje pri Jelšah 2419 ha. Čebelarstvo v Sloveniji je postalo važna kmetijska panoga. bajtarji. Kočevje 2 ha. H kvalitetnemu predelu spadajo predvsem srezi: Maribor desni breg. ki bi jih po kakovosti pridelka morali izločiti iz enega predela in prišteti k drugemu. Skoro večjega pomena je kozjereja v okolici mest in industrijskih . 1. 266. Po deželi ima pa razpredeno gosto mrežo podružnic. Litija 112 ha.1931. 559. Maribor desni breg 963 ha. Maribor levi breg 2996 ha. Sergij Goriup: Vinogradništvo Dravska banovina ima približno 24. 1. t. Kot plod dolgoletnih izkušenj naprednih vinogradnikov in prizadevanj vinarskih . Celje 507 ha. Ovčjerejo pospešujemo s posredovanjem pri cenejši preskrbi dobrih ovnov. 1. povprečno okoli 390. Dolnja Lendava 825 ha. Ptuj in Slovenske Konjice. Ljutomer.624 hl. Seveda je povsod mnogo prehodov in se najde v vsakem vinarskem okolišu cela vrsta goric. 270. Bolj in bolj se širi m. Od 25 srezov banovine te 19 srezov vinorodnih. Laško 32 ha. ki so dali v zadnjih šestih letih sledeče količine vina: 1. Konjice 560 ha. 1. Poleg bele domače koze gojijo ti delavci tudi švicarsko sansko kozo. J. Gornji grad 85 ha. ki se vrstijo po obsegu svojih vinogradov kot sledi: Brežice 1817 ha. Slovenj Gradec 52 ha. stol. Novo mesto 2242 ha. Krško 2952 ha. Kozjereja Kozjereja je kot panoga v kmetijskem obratu skoraj brez pomena. Ustanovila se je tudi čebelna plemenilna postaja v Kamniški Bistrici. Čebelarsko društvo za Slovenijo ima svoj sedež v Ljubljani.

Zlasti v starejših kvalitetnih vinogradih. Vino iz severovzhodnih srezov dravske banovine. ki radi strme lege. vendar se zadnja leta površina vinogradov ne zmanjšuje. ker se nahaja pretežna večina goric v izrazito vinorodnih položajih. Ptuj se je pred svetovno vojno mnogo trošilo na Dunaju. Od namiznih sort so sprejete v trsni izbor: biser iz Čabe. 9 (Gothe). rdeča kraljevina in rani rdeči veltlinec. na odobrenih amerikanskih podlagah. 1934. 1933. četudi slabšim proizvodom.. V cvičku. ki vsak zase že oddavna prideluje prav izrazito svojstvene vinske tipe. muškat Ottonel. pošip ali poščip). zelenika. Vse do sedaj navedene trsne sorte so žlahtne in so skoro brez izjeme cepljene na amerikanskih podlagah. 1932. Glavni uvoznik je bila Avstrija. Osnovna sorta za znano Ijutomersko vino je šipon (moslavec. Banovinske in zasebne trsnice smejo proizvajati za prodajo samo sorte. da se zadovoljijo s cenejšim. lipna ali lipovščina. berlandieri x riparia Teleki Kober 5 BB. beli burgundec in zeleni silvanec. otela in drugih. gostote prebivalstva in slednjič tudi iz prirojene Ijubezni do vinske trte ne dovoljuje prehoda k drugim. peček. sledi Češkoslovaška. ranfol. Prostorninski odstotek alkohola znaša 8—15%. 17. modra portugalka. zlasti iz srezov Maribor 1. pr. Navadno vsebujejo več kisline kot ostala jugoslovauska vina. primorske in moravske banovine. dalje rdeči traminec. knjigo Kmetijske knjižnice skupaj z razpravo o vinskih tipih dravske banovine. Največ je belih vin svetlozelenkaste ali rumenkaste barve. Od sort. od črnih sort pa: modri burgundec. belina. kot je n. vse druge države so uvozile le male koli-cine vina iz dravske banovine. plavec. Vina dravske banovine se odlikujejo od vin ostalih banovin predvsem po izrazitejši cvetici in celotni ubranosti okusa. gospodarska kriza pa sili široke sloje potrošacev. je pridelek vina razmeroma pičel in izkupiček je kljub višji ceni nezadosten in mnogokrat ne krije proizvodnih stroškov. odstotek kislin pa 5—10%. sestave zemlje. berlandieri x riparia Teleki 8 B. Gradcu in ostalih potrošnih centrih bivše avstrijske monarhije. 6. Domače vino je vsled manjšega pridelka kvalitetnih trsnih sort in relativno visokih proizvodnih stroškov pač dražje. kateri se primešajo še druge modre in bele sorte.. rupe-stris monticola. . PIemenite in fine trsne sorte rodijo pač manj kot stare. prevladuje žametasta crnina (kavčina). rulandec. se gojijo zlasti v starejših nasadih še nekatere manj vredne sorte. manjvredne sorte. manj intenzivnim kulturam. Uvoz in ostro tekmovanje vina iz ostalih banovin je glavni razlog. podbel. 15. Trsni izbor je izdala kraljevska banska uprava kot 4. modra frankinja. ki niso sprejete v trsni izbor. br. manj je rdečih in črnih vin. 1. bela klevna.odra portugalka.380 hl. Poleg plemenitih trsnih sort pa imamo v dravski banovini še preko 1000 lia samorodnic: šmar-nice. Ljutomer in. vendar pa narašča od leta do leta uvoz cenejšega vina iz dunavske. izabele. Pri današnji krizi je gospodarski položaj v kvalitetnem predelu težJi kakor v predelu kvantitetne proizvodnje. 1931. muškatni silvanec. 1. br. Proizvodnja domačega vina normalno zadostuje za domačo potrošnjo..192 hl. renski rizling. Javor. žametasta črnina in vranek. kavka in druge. ki je posebno priljubljen po bivšem Kranjskem.strokovnjakov je določen poseben trsni izbor in je dravska banovina z upoštevanjem ugotovljenih proizvodnih razmer glede na pridelovanje vina razdeljena na 13 vinarskih okolišev. da izgublja domače vinogradništvo SVOJO dobičkanosnost. solonis x riparia 1616 in riparia x rupestris 3309. rumeni muškat in m. ker je po vin-skem zakonu vsak promet z vinom saraorodnic strogo prepovedan in si kralj. bela in muškatna žlahtnina. da se zlasti zloglasna in zdravju škodljiva šmarnica čimprej iztrebi. zeleni silvanec in druge žlahtne sorte. rumeni muškat. 10. banska uprava z brezplačno podelitvijo cepljenk v zameno za izkrčene samorodnice prizadeva. šipon. rupestris št. Po vojni je postajal izvoz vina iz dravske banovine od leta do leta manjši. Slovenska vina so v splošnem izrazit tip severnih vin. Izvozilo se je 1. rdeča. Po trsnem izboru se dopušča sajenje sledečih vinskih sort: od belih: predvsem laški rizling. od katerih so sprejete v trsni izbor: riparia portalis. Površina teh hibridnih nasadov se stalno znianjšuje. 1. bela in rdeča žlahtnina. Hamburg.592 hl.605 hl. Bouvierjeva ranina. predpisane v trsneni izboru. ki niso bili zasajeni s selekcioniranim trsjem in niso bili cepljeni na odgovarjajoče podlage. dalje laški rizling. Maribor d.

Leskovcu pri Krskem. P o h o r J e a) Pekre b) Vzhodni obronki Pohorja: Razvanje—Fram—Slovenska Bistrico. Vse smernice za ustanavljanje novih ter vzdrževanje in zboljšanje starih nasadov. Ormosko . katerim je banska uprava izdala posebna dovoljenja za vzgojo in prodajo trsnega materiala pod stro-kovno kontrolo svojih vinarskih strokovnjakov. beli burgundec.Za strokovno izobrazbo iz vinogradništva in kletarstva skrbita dvoletna ban. Poleg tega živahno deluje še blizu 100 zasebnih trsnic. zeleni silvanec beli burgundec. laški rizling. Kostanjevici ob Trsnice Krki. S r e d n J e Slovenske g o r i ce IV.JO in ocenjujejo vsa vina poslana na preizkušnjo od kletarskega nadzornika in njegovega pomočnika. ter vsa vina. 28 trsničarjev je združenih v Prvi trsničarski za-drugi v Juršincih. zdravnika in treh vinarskih strokovnjakov. laški rizling. 2. kmetijska šola na Grnu]. Po Po pri delek na 1 va ih i 22 22 25 22 22 22 „ Glavne trsne sorte bele črne renski rizling» beli burgundec. Stanovska organizacija vinogradnikov »Vinarsko društvo za dravsko banovino v Mariboru« ima namen buditi med članstvom smisel za zboljšanje vinogradništva in kletarstva in zastopati koristi vmogradnikov pri oblasteh. kateri je dodeljen še 10 članski odbor za ocenjevanje vin. Vinarski okolišl. beli burgundec. ki je sestavljen iz štirih vinogradnikov. laški rizling. ki se uvažajo ali izvažajo v inozemstvo. ki skrbi za strokovne in stanovske interese koncesioniranih trsničarjev. ki vrši obenem službo vinarskega referenta za celo banovino. pa tudi občinskih proracuno bi zato zaslužilo posebno pažnjo vseh merodajnih faktorjev. modri vranek modra frankinja. delovanje trsnic. v vinarski in sad-Jarski šoli v Mariboru. in njega pravilnik iz leta 1930. po svojih posrec dajatvah močan faktor pri uravnoteženju državnega. Preizkušnje vina. vinarska in sad-Jarska šola v Mariboru in enoletna ban. Poleg tega sprejema postaja tudi zasebne vzorce v preizkušnjo. kmetijski šoli v Šent Juriju pri Celju in v kmetijsko-gospodinjski šoli v Mali Loki. glavne sorte In prldelek vinogradov Vinarski okoliš vršina I. na Sv. v Drašičih pri Metliki. enoloških preparatov itd. pobijanje škodljivcev in bolezni vinske trte. saj znaša trošarina na vino Din 200'— do Din 250'— na hl. Vinarsko društvo ima tudi poseben trsničarski odsek. kot druge poljske kulture v plodni ravnini in to v zemlji. šipon. renski rizling. trsnicah v Pekrah. poleg tega pa tudi desetmesečna viniČarska tecaja na ban. K o z J a k in g o r n J e ali z a padne Slovenske gorice III. dveh vinskih trgovcev. Država. Kapeli. laški rizling. banovina in obcine dobivajo za svoje poti iz vina letno milijonske vsote. zeleni silvanec. in pravilnik tega zakona iz leta 1924. ki preživlja na enaki površini večje število prebivalstva. poskusna in kontrolna postaja v Mariboru.. banovinskega. vrši ban. 2. kmetijski šoli na Grmu. Za izvajanje odredb vinskega zakona je nastavljen pri banski upravi kletarski nadzornik. . Vinogradništvo je ena izmed najmtenzivuejših kmetijskih panog v Sloveniji. *' Trsni material za nove nasade se vzgaja na ban. Obvezno se analizira. V delovnem načrtu kmetijskega ministrstva je predvidena sprememba obeh zakonov odnosno pravilnikov. c) Vinarje—Slovenske Konjice II. Njemu je dodeljen za področje bivše mariborske oblasti pomočnik kletarskega nadzornika. dajeta zakon za obnavljanje in pospeševanje vinogradništva iz leta 1921. s katerimi se mu je boriti. krcenje samorodnic itd.Ijutomerske go r i ce 24 50 40 2. Tak( torej vinogradništvo kljub mnogim težavam. v kateri bi ostale kulture le slabo uspevale. Proizvodnjo vina in promet z vinom urejata zakon o vinu iz leta 1929. trsnicah in drevesnicah v Pekrah in Kapeli. zeleni silvanec. zeleni silvanec beli burgundec. Uršuli pri Dramljah. površina.

512 -S" —A •o^" iS^ 7-0 11-6 57 17-2 23 6-7 9-2 5-9 4-1 3-1 Marelice število dreves 1.199 2.664 ^ 0) •s^1» '^3 -^ .080 7-3 1.560 ^S •s-S^ •o^. Dolnja Lendava Gornji grad Kamnik . laški rizling. beli burgundec.I" "S" n Ca° 12-0 9-5 5-3 18-5 12-0 3-2 5-7 8-4 11-4 5-8 Brežice .800 7-0 114 7-1 49 0-8 1.. 70 1. V izrazito »šljivarskih« kakor tudi v »maslinarskih« ^^ banovinah odpade pretežno število sadnega drevja na slive in oljke. laški rizling.000 1-5 3. beli burgundec.300 43.504 67. 51'7% dreves v banovini ali pa približno 33% Jablan v kraljevmi.. Y tej razpredelnici so vpoštevani poleg roduih tudi mladi. 1934. Tudi so talne in podnebne razmere v dravski banovini za Jabolka prav prinierne. zeleni silvanec. Prekmurske gorice* (brez samorodnic) ^ VIL Haloze in haloško obrobno pogorje a) Spodnje Haloze b) Srednje Haloze c) Gornje Haloze č) Haloško obrobno pogorje VIII. beli burgundec.'j. Dravska banovina je pa pre-težno »jabolčna« tako. .5 hl 25 22 silvanec. zeleni silvanec beli burgundec.424 2.511 3.540 20. modra žametasta modra frankinja. kar je tudi gospodarsko upraviceno.. 80 18 2. da odpade od vsega sadnega drevja v banovini sanio na jablane 2. . Samorodnice v Prekmurju niso vpoštevane. . laški rizling.mokronoškiokoliš Xin. laški rizling." £§ > 50 7-0 3-5 29-9 7-0 5-7 72 5-8 4-0 0-5 Hruške število dreves 24. Flego Anton: Sadjarstvo Po uradni statistiki I.Bizeljsko in Posavje XI. modra portugalka.932 6.450 85.386 6.194 5. Drameljsko-savinjski o koliš X.. Celje . t.069 11. Črnomaljsko-metliški ok oli š 1. . kraljevina.860 2.5 hl 28 žametasta modra frankinja.066 3. Gornjeradgonske gorice VI.800 3-6 5. laški rizling.700 53.600 693 68 55 50 172 14 259 20 462 Breskve •^S ^S Stevilo -0 ^ dreves •a b s 50 3.006 13.157 ^ <f) —-'0 -^ 'C B 10-0 13-7 3-0 23-3 3-9 103 4-2 4-1 10-1 5-0 Slive Število dreves 30.114 12. .120 15.S a g 3-0 7-9 1-3 6-7 1-9 —i 1-4 3-0 0-3 — Orehi število dreves 6..080 90-285 48.295 58.235.200 3. Kočevje . . beli burgundec.740 4-0 3.144 20.410 6.048 dreves.013 27.638 17. . J. zeleni silvanec. kajti edino Jabolka se lahko v večji množmi izvažajo.0CO 13. nekaj ^^tika več kot 7% vsega sadnega drevja v Jugoslaviji. . 3. Dravska banovina je v proizvodnji jabolk daleč pred ostalimi banovinami. . Krško .800 53. 1.. Razvrstitev posameznih sadnih vrst po srezih je razvidna iz naslednje tabele (po podatkih za 1934. Kranj . žlahtnina.S" 'V •^ £3^ 11-0 5-3 5-1 8-2 11-0 3-5 2-0 2-1 3-1 1-9 Cešnje število dreves 6.325.200 110. Krško .501 13.. kraljevina. laški rizling.123 11.* V. Konjice .800 34. t. žlahtnina.704 37.040 41. .690 18. Novomeško . Opomba. zeleni silvanec. Smarsko-rogaško-koZJanski in celjski okoliš IX.350 10.244 10-0 96 2-2 4.523 sadnih dreves.860 5. modra žametasta modra frankinja.788 •y a •s. c in d) beli burgundec (za b in d) zeleni silvanec (za b in d) ^šipon (za a) rdeči traminec (za c) laški rizling. b.907 ha 24 . žlahtnina. Črnomelj . Skupni povpreček .770 20. zeleni 1..200 13.543 27..kostanjeviški oko1iš XII. laški rizling.931 87. še ne rodni vinogradi. kraljevina.362 1. laški rizling.416 4.712 •Al 0 -S. 83 22 22 22 22 renski rizling (za a in c) laški rizling (za a. 30 30 35 37 37 37 130 ha 74 1. beli burgundec. je bilo v dravski banovini skupno 4.700 180. modra lk žametasta modra frankinja.877 64.849 45. 1 Srez Jabolka število dreves 53. .

dunajska in debela črna hrustavka.048 8-7 4-7 39 12-0 4-8 18-0 30-7 31 25-9 0-8 16-7 13-5 11-0 21-0 1-9 12-4 17.923 3.015 249. od hrušk pa tepka. . Lendava. . grad. npoštevati pa je treba. zlasti orehov. .936 36. GorenjC podravsko okroŽJe obsega sreze: Dravograd.372 33. br. Za obcestne nasade. grad. Odslej se gojijo v drevesnicah in zasajajo samo sorte tega izbora. Od češenj: Frommova srčika.140 7.199 2.505 12. hirkejeva sliva.711 21.560 10. boskovka in pastorjevka. Konjice in Šmarje pri Jelšah.067 86. Od višenj: lothovka in ostheimska višnja.830 27.619 4.700 174.516 12. Breskve za vsa okrožja: aleksander.075 23.301 57.710 10.355 11. šarlamovsky. Razmeroma malo število sadnih dreves izkazuJeta oba prekmurska in oba belokranjska sreza.. Litija . o pospeševanju kmetijstva od 6.154 8-1 3-6 1-7 5-1 — 8-8 11-9 — 10-9 19 7-8 7-6 20-0 0-9 1-5 6-5 3. pa tudi češenj. Slovenjgradec . Glavne sorte: baumma-nova reneta.. Ptuj.583 100.950 8.. da se domače češp]je po večini porabijo za žganje in le malo se jih spravi na trg svežih ali pa predela v posnšen izdelek in niezgo. ribeza in kosmulj. Radovljica . II.450 202. Izvoza žlahtnih hrušk v vecjih količinah pa ni pričakovati. ambroževa.179 18. Novo mesto (brez sodnega okraja Žužemberk). V.499 14-3 17. Razen domačih breskev.480 96.997 12-7 7-4 7-6 24-6 18-2 11-0 37-9 12-2 14-4 13-1 15-2 20-1 3-3 11-9 46. Williamovka. Da bi sadjarji pri zasajanju novih sadovnjakov postopali čim enotneje radi prepotrebne standardizacije. To tudi za naše razmere zaenkrat .720 2. Sobota.20C 3. banska uprava dne 4. Najodločneje je sadni izbor iz-delan za Jablane. Dol..460 45. banska uprava v svojih drevesni-cah znatno povečala pridelek tega sadnega naraščaja. mesto in srez Ljutomer .. . je kralj. nancy-ška mirabela in sliva ontario. Glavne sorte: baummanova reneta.206 133.245 149. Laško. . je najbolj sadjarski srez. Glavne sorte: bojkovo jabolko in šampanjska reneta.965 2. Glavne sorte: baummanova reneta in bojkovo Jabolko. prezident Griespenkerl in samosevec iz Predgorja. Ljutomer. gdanski robač. debelih sliv in kutin.190 27. Severovzhodno sadjarsko okrožje obsega sreze: Maribor 1.650 332. V Sloveniji se na splošno sadijo visokodebelna drevesca. ogrska in bredatankolupinasti domači debeloplodni podolgasti oreh in franquette.164 109.720 26. koburška rana.949 16.600 5. Marelice za vso banovino: debela rana.. Kraško okrožje obsega sreza Logatec in Kočevje ter sodni okraj Žužemberk sreza Novo mesto. mare-lic in orehov primanjkuje tudi vrtnih jagod.417 12.490 39.170 1. Glavne sorte: kanadka. VII. rdeča magdalenka. Hrušk moštnic je že od nekdaj razmeroma mnogo posajenih. Šmarje p.920 6. raayflower.105 492 1.601 5.295 22.Laško .750 26598 42. hedeffinška orjaška. . VI.235. .862 — 2. Posamezne sorte jablan se sadijo v sledeča sadjarska okrožja: I. baummanova reneta in ontario. za domace potrebe gotovo zaenkrat dovolj. ki bodo v najkrajšem času izpopolnjeni v celi banovini.993 2. sodni okraj Šoštanj sreza Slovenj-gradec in toplejše dolinske položaje sreza Gor. . Jelšitli Skupaj v banovini 66.158 987 2. Litijo. Maribor d..950 4.600 55-820 8-2 3-4 2-4 5-0 — 9-2 16-6 4-5 12-3 2-1 10-2 5-1 6-7 15-0 17 65 5. čeravno so v njih dani pogoji za uspešen razvoj sadjarstva.448 40.810 1.575 4.Ljubljansko okrožje obsega sreza Ljubljano in Kamnik. PtUJ . Murska Sobota Novo mesto Prevalje .241 13.408 15 1.900 88. Gorenjsko okrožje obsega sreza Kranj in Radovljico.855 36 228 1.656 55. Logatec . Glavne sorte: kanadka. 1929.532 411 6. višenj. breskve in marelice.787 4-0 1-8 1-0 10-0 7-0 5-1 10-4 82 18-7 6-9 15-5 10-0 27 11-2 7-7 7-1 700 84 835 651 — 713 2.687 7. so določeni kot glavne sorte Jablan bobovec in carjevič.037 7-0 1-4 1-2 0-5 1-0 7-1 7-3 2-8 21-0 0'2 11-9 2-9 2-0 15-4 0-7 3-2 3. Od češpelj in sliv: domača češplja. vinska in koroška moštnica. amsden.595 14-1 125 7-0 4-7 2-3 10-0 53-4 19-8 2T8 25-9 94 9-2 13-4 26-4 4-3 15-5 Srez Maribor 1.248 6. riverova rana. Ljubljana ..586 59. buhlska rana cešplja.971 38. zato je kralj. Odločno premalo se pa sadijo orehi.223 45.700 26. avranška. čemur ni toliko oporekati. .600 9-2 24. hardyjevka. odnosno tipizacije našega sadja. Metlika .500 5.870 9. br. III.100 6. IV. a za toplejše lege kra-IJica vrtov proskavska.796 8.992 1.560 24. celena renklota.850 866. j. Maribor desni breg. Glavne sorte so: kanatka. Savinjsko okrožje obsega sreze: Celje.470 7.000 12. V dravski banovini se sadi in goji razmeroma manj hrušk in češpelj. Mur..570 29. sodni okraj sreza Slo-venjgradec in viŠJe položaje v srezu Gor. Dolenjsko okrožje obsega sreze: Brežice.558 19. Črnomelj in Metliko.200 2.310 16. boskoopski kosmac in ontario. oktobra 1932 na temelju § 27 zak.479 13. Maribor L br. Krško. Za celo banovino je določenih od hrušk 5 glavnih sort za vsa okrožja t. leta s sodelovanjem najodličnejših sadjarskih strokovnjakov dolocila in odredila končnoveljavni »sadni izbor za dravsko banovino«.086 77 894 380 892 330 13. . boskoopski kosmač in ontario.080 763. br.190 5.. sept. bojkovo Jabolko in ontario.232 66.230 2.705 48.341 13. Morda nekoliko premalo se sadi češpelj in sliv.

sadni izvozniki zopet hitijo nakladati in na ta nacin ponovno preobre-menijo sadni trg in povzročijo s tem naravno tudi ponovno padanje cen. Kapeli. Zavedajoč se velike važnosti sadjarstva podpirajo Javna oblastva po svoji možnosti njegov razvoj.015 q e) breskev in marelic ter češenj. višenj ll'5kg in kutin ll'6kg. karakteristično za neorganiziranost sadne trgovlne je silno kolebanje cen. povpraševanje po slovenskem sadju na nemškem tržišču pa postane čez teden. Breskve se priporoča saditi kot pritlicna» drevesca z deblom 40—90 cm.421 q • c) sliv in cešpelj 35.683 q.. koraj vsi sadonosniki v naši banovini so tako zvani travniški nasadi. bolnih in pregostih vej se v precejšnji meri že vrši. Jabolka se največ izvažajo v Južno Nemčijo. Grmu. sadovnjaki. Za produkcijo sadnih dreves je preskrbljeno na kmetijskih šolah v Mariboru. Mnogo škode dela sadjarjem neorganizirana sadna trgovina. V dravski banovini je še kakih 200 privatnih drevesničarjev. Razlike med lepim in miznim sadjem in samo tako zvano gospodarsko kvaliteto naš preprosti sadjar še ni v polni m. Povprečni letni pridelek sadja na 1 drevo v dravski banovini znasa: Jabolk 15'6kg. ko pa potem prispe vse to blago naenkrat na tržišče v Nemcijo. Te parcele zahtevajo podobno oskrbovanje kakor vinograd. Gnojenje sadnega drevja se v zadnjih letih že tudi v precejšnji meri izvaja. Tako zakon o zatiranju škodljivcev in bolezni na kulturnih rastlinah z dne 29. breskev 6'5 kg. gradu. Stanje sadovnjakov v dravski banovini v splošnem vzeto kljub precejšnjemu napredku se vedno ni zadovoljivo. Radi tega se priporoča sadjarjem. a) Jabolk 344. Povprečni letni pridelek sadja v dravski banovini na temelju uradnih podatkov za leta 1930 yg. decembra . V prvi vrsti pride v poštev izvozna trgovina z jabolki. čiščenje krone od suhih. kmet. To ima pa zopet za posledico. Rakičanu. češenj 15'5 kg.373 q d) orehov 17. Sadno drevje pa pri tem tudi zato še bolj trpi. marelic 6'5 kg. Ako je tam trenutno cena ugodna. dva zopet večje. Zimsko škropljenje se le počasi udomacuje in primeri pravilnega letnega škropljenja so še bolj redki. br. saj bi se marsikod namesto izkrčenih in zapuščenih vinogradov lahko s pridom gojile breskve. drevesnicah v Pekrah. odborih v Logatcu. da jim odločimo posebne parcele. drevesnicah se vzgaja letno povprečno 45. Razen tega obstojajo še sreske drevesnice pri sr. A od bolezni fusikladij ali hrastavost in monilija ali gniloba. hrusk 12 kg. Od sadnih škodljivcev sta v dravski banovini najnevarnejša cvetožer in jabolčni zavijac. ker se zemlja pod njim redko kdaj obdeluje in veckrat tudi premalo ali pa sploh ne goji. Šentjuriju. cene se vsled tega zopet dvignejo. Na vseli ban. zlasti starejši nasadi so večkrat slabo oskrbovani. Radovljici. Tudi sadne shrambe so navadno jako pomanjkljive. Šmarju in Gor. Spravljanje sadnega pridelka je pomanjkljivo. Kostanjevici in na bano-vinskem posestvu v Ponovičah. kakor tudi mnoge šole po deželi. naklada pri nas mnogo sadnih trgovcev hkrati po večje število vagonov jabolk. Tak način gojitve breskev zahteva.eri doumel. V izredno sušnih poletjih trpi v takili nasadih i drevje i trava. ob vsaki priliki vzdrževati okoli dreves vsaj kolobarje. Povrh tega se često slišijo tudi pritožbe glede nesolidnosti nekaterih sadnih trgovcev. v ban. V okolici Škofje Loke je drevesnicarstvo že nad 100 let udomačena kultura. Mariboru 1. višenj in kutin skupno 37. ga je za tamošnjo dnevno potrebo preveč in cena mu vsled tega pade silno nizko. To je pri nas omogočeno in upravičeno radi razmeroma velike množine padavin. Tudi ti privatni drevesničarji producirajo dober drevesni materijal.popolnoma odgovarja. Razen tega se pečajo v vecji ali manjši meri z drevesničarstvom še mnoge podružnice Sadjarskega društva in Kmetijske družbe.000 prvovrstnih 3—4 letnih sadnih dreves. Vse te drevesnice proizvajajo letno preko ^ miljona odraslih 3—4 letnih dreves. da nikdo več ne naklada. v Dravogradu. največ 1 m. sliv in češpelj 6 kg. oziroma popolnoma zanemarjeni. Leskovcu. orehov 9'8 kg. vendar pa ne povsod in tudi ne vedno pravilno. drevesca se namreč često sadijo pregosto. nego je ponudba.630 q k b) hrušk ' 91. Mali Loki. samo v dobri zemlji in dobrih položajih.

ban. Banovinska kmet. odredi potrebne ukrepe za zatiranje sreski načelnik. Vsak imetnik zemljišča je dolžan uporabljati od oblastev predpisane za-tiralne ukrepe in pravočasno zatirati z lastnlmi močmi in sredstvi rastlinske bolezni in škod-Ijivce (§ 3. za področja več srezov pa ban (§ 12. šole. Dalje je v smislu § 2. izdalo pravilnik o kontroli svežega sadja pri izvozu in pravilnik o kontroli suhih cešpelj pri izvozu. oglede. mezge. poškodovancem po toči. je ministrstvo za kmet. Za pospeševanje saditve oreha. ki že daljšo vrsto let vzdržujejo svoje sadovnjake v vzornem redu in služijo za vzgled okoliškim sadjarjem. marelic in debeloplodnega kostanja dobavlja interesentom kostanjeve cepiče brezplačno. kJer je — predvsem v Mariboru — sadjarstvo zastopano kot banska panoga v gospodarstvu teh šol in tudi v pouku gojencev. knjižnica izdaja tiskane in ilustrirane lepake in brošure o vseh najvažnejših vprašanjih našega sadnega gospodarstva.). Vrši nadzor nad šolskimi vrtovi. Z ban. zatiranje pa izvrši takoj občinsko oblastvo samo ob njegovih stroških(§20. Kralj. katere podpira z dobavo potrebnega sadnega in vrtnega materiala ter podeljnje nagrade učiteljem za najlepše oskrbovane vrtove. Sadju. Naknad-no je pod I. predavanja itd. pridelkov namenjenih za izvoz z dne 18. požaru. vršijo praktični in teoretični pouk in širijo strokovno znanje med sadjarje. morajo uporabljati pri izvozu svežih češpelj in grozdja. Ako so taki ogrožajoči škodljivci razšir-Jeni v območju več občin v srezu. ki se od 1. uprava podpira tudi po svojih močeh razne sadjarske prireditve: razstave. zak. v izJemnih slučajih tudi zastonj (n. županstev ali sad-Jarskih in kmetijskih podružnic sadna drevesca po znižani ceni. in tudi drž. za trgovino in industrijo — zavod za pospeševa-nje zunanje trgovine — predpisalo enotne zaboje pri pakovanju jabolk pri izvozu in sicer 2 tipa holandskih zabojev in amerikanski normalni zaboj. Žal. Na podlagi tega pravilnika so določeni komisarji za pregled sadja za vse važnejše izvozne po-staje in tričlanske komisije za pregled sadja za podrocja posameznih srezov. šolah vzgaja potrebna sadna drevesca in od tod širi priporocljive sorte med narod. Sadjarstva se tice tudi § 11. marca 1932 določena oprostitev od neposrednega davka za parcele na novo zasajene s sadnim drevjem za dobo 6 let. Ministrstvo za trg. Zakon o pospeševanju kmetijstva z dne 6. o izpremembi in izpopolnitvi zakona o neposrednih davkih z dne 25. 4314 z dne 13. ki ne bi odgovarjalo predpisanim zahtevam. kakor tudi za predelavo svežega sadja v dobre trpežne izdelke: suho sadje. novembra 1929. sadne konzerve. pomočjo je bilo v zadnjih letih nabavljeno na stotine drevesnih škropilnic in mnogo arborina. Kralj. oz. 3008 z dne 22. breskev. ki grozijo uničiti sadne ali poljske kulture (§ 9. . glavne smernice za pospeševanje sadjarstva. banski upravi in sreskih načelstvih proučujejo nove možnosti razvoja v sadjarski panogi. razsadnikih). kakor je že spredaj pojasnjeno.). uprava je v zvezi s tem zakonom dSločila koncnoveljavni sadni izbor za dravsko banovino. No. dober sadjevec itd. Prispeva k zidavi sadnih sušilnic. morajo biti že na nakladalni postaji pregledane od pristojne komisije. marca 1933 odredilo enotne zaboje in košare. komisarja. 1934. aprila 1933 min. ban. V banovinskih drevesnicah. uprava podpira razvoj sadjarstva na sledeči način: Vzdržuje banovinske kmet. kmet.). tečaje. a prvovrstno orehovo kakor tudi breskvino in marelično drevje daje po znižani ceni. marmelade. in industrijo je z razpisom I. šolah. Za resnično vzorne sadjarje. sejme. da morajo občinska oblastva odrediti nujne ukrepe za zatiranje poedinih hudih škodljiv-cev. pri opustitvi šmarničnih nasadov v nevinorodnih legah in podobno). Vsak vagon sadja in tudi manjše količine sadja. septembra 1929 določa v § 27. niso še izdani zadevni pravilniki. istega zakona (o sr. Ako predpisanih oblastveno odrejenih ukrepov ne bi vršil.).1929 Zakoni doloca. ban. Za naše razmere je važen predvsem prvi pravilnik in sicer v prvi vrsti radi izvoza jabolk. zapade globi v korist občin-skega kmetijskega sklada. Za nabavke zatiralnih sredstev za zatiranje sadnih škodljivcev in bolezni dodeljuje banska uprava do % nabavnih stroškov. brezalkoholne sadne sokove. drevesnih škropilnic in podobno. ~ Na podlagi zakona o kontroli kmet. razsadnikih. so predvidene posebne nagrade v obliki koristnih sadjarskih pripomočkov. Deluje na propagandi za večji konzum svežega sadja in grozdja. namenjene za izvoz. Banovinski sadjarski strokovnjaki pri kmet. pr. odborov. Revnejšim sadjarjem dodeljuJe preko sreskih kmet. komisija ne sme dovoliti nadaljnje odpreine.

.346 3. . Ta površina je bila povzeta po davčnem katastru. 679. Nekateri sreski kmet.116 27-39 72-61 Gornji grad 33.906 859 2-96 16.281 63.....855 40. .000 52-39 47-61 Konjice Kranj 106.532 55-27 44-73 16.094 Metlika 42.083 22-38 77-62 11.529 60-81 39-19 Kočevje 58..329 54-60 45-40 69.6 9 9 -16 4 5.624 51-72 48-28 29.120 56-37 4363 18.961 3. . Razpored površine gozdov po srezih je razviden iz sledeče razpredelnice:4 Srez C P N G G Napra Napra elokupna roduktivn eproozdna m produkt.094 2-79 42...085 57-71 42-29 Laško 59.864 2.597.99% napram produktivni in 44...345 18-03 76-— 52.867 -55 3.369 31..017 2. Drugi zopet nabavljajo sadna drevesca pri priznanih drevesnicah in jih ravno tako razdelujejo sadjarjem po znižani ceni.255 4...243 1.16...581 1. 1935.694 1.217 46-83 53-17 28.. 195.. . 4 4 Maribor d br Maribor 1 br 6..730 3-64 33.270 ha ali 45.727 57 2...11 ha banovina.. odbori.501 58.973 53-— 47-. 32. 1 7 6 7 574 636 500 004 4 632 -70 79 270 3-10 2-20 05 631 4-80 0-50 Od izkazane gozdne površine imajo po kategorizaciji lastninstva: država .702 50-21 46-15 43.008 40 4..274 — 570 9.. 986.143 31.900 61-35 38-65 Litija 85.738 ' 16.050 66.631 ha.221 40.22 ha mestne obcine . 1.69-— 16.239 52-75 47-25 mesto in srez Ljutomer 30.5.991 19 3. .766 29-46 70-54 16...962 31-.21 ha trške občine .000 31-23 68-77 730 Slovenjgradec 59. odnosno nje ustanove .221 4684 53-16 Dolnja Lendava ..785 37-— 63-— 49.7.. 1..056 53-82 46-18 36.površina površina sreza površina a duktiv sreza po te sreza po te ostalih ne ha h gozdn ostalih h gozdn kultur 4 3 1 1 0.468 104.... ki so v leksikonu navedeni na drugih mestih.185 31-. ozdna m produkt. .. modre galice.985 55.81% napram celokupni površini banovine.40 ha V tem sestavku navedene površine srezov se nekoliko razlikiijejo od onih.587 -— 2.549 29-12 7088 92.981 9. S pomočjO prvih in drugih je nabavljeno v zadnjih letih veliko število drevesnih škropilnic.501 1-63 28.251 1.44373 49-29 50-71 44685 49-64 50-36 69 939 68 429 1 510 15 5 39 001 56 99 43 01 43 175 63 09 36 91 Skupaj v banovini . torej na 46..416 47— 53— Krško ..219 35-81 64-19 22.630 1.715 92 2. .28% napram produktivni in 43..06.984 36.732 90.838 2-52 38.050 31-55 68-45 5.726 54-— 46-— Prevalje PtUJ 59.Kakor država in banovina tako podpirajo razvoj sadjarstva po svojih moceh tudi sr. 800.055 81.794 5-96 25.833..012 1. Op. precejšnje množine arborina..28.397 4-47 5-53 Celje mesto I'D sre? .....33. kmet.172 2197 11-— 6.765 29.500 37-97 62-03 Novo mesto 65... površina a duktivn nepro.69-— 18. arzenovih preparatov itd. Ing.13% napram celokupni površini banovine.801 1960 74-70 6.627 56.496 4-69 5-31 .234 ' 60.852 4-25 5-75 1.. 62.194 1.444 4-59 5-41 7. Šivic Anton: Šumarstvo Površina gozdov dravske banovine je zavzemala po stanju zaeetkom 1. ured 4 ..333 810 7-87 18.252 1.. odbori vzdržujejo tudi svoje drevesnice in potem razdeljujejo sadna drevesca sadjarjem v svojem srezu po znižani ceni..711 46.746 30— 65-— 12. .591 54-55 45-45 28.437.900 2.. 1.032 53-79 46-21 2. 1.669 30-— 65-— 60..825 61-21 38-79 33.114 .307 — 4.356 21... 41.. Istinito z gozdom obrastlo povrsino pa je ceniti na 705.11 ha državne in podržavljene železmce .607 59..847 55.36 ha ostale (upravne) občine . od-bori in ponekod prav izdatno tudi občinski kmet.34.969 -23 12.917 5.17.

37 ha hranilnice in posojilnice .45 ha delniške družbe . zelo raztreseni in ležijo daleč vsaksebi. bratov. ki so na skrajni meji drevesne vegetacije. .345. kakor so n.94 ha zadruge. Z naravnim pomladkom poraščeni gozdovi se izkoriščajo tudi potom tako zvane oplojne sečnje.262. . Med stalno zaščitne so uvrščeni iudi gozdi na bregovih vecjih voda in hudourniških potokov. ubožnice. Po gozdnem zakonu se morejo stalno zaščitni gozdovi izkoriščati le s' prebiranjem (prebiralna seč-nja). Javne in zasebne ceste. mešani listavci z 11%. . čista bukovina z 21%.. To so tako zvani »začasno zaščitni gozdovi«.74 ha Zacasna drž.Križevacka imovinska občina v Dol. Tod jih imajo . . ..228. koder se nahajajo nad ogroženimi objekti strma pobočja in je v zaščito teh objektov potrebno. . 73. .. marveč samo za gozd. Po vrsti vzgajanja delijo gozde v visoke. Drevesne vrste so v naših gozdih zastopane v sledečem razmerju: Raznovrstni čisti iglavci s 34'5%. Lendavi . da varujejo tuje objekte. Gozdovi.— ha Kranjski verski fond .) .76 ha banke . . . da se gozd nad njimi ohrani.. . 3. Razmeroma veliko je v dravski banovini »zašcitnih« gozdov. 3. Sem spadajo tudi gozdi.. 6. 1. .396. .... ki spadajo k posameznim posestvom. absolutnih pa skoro 80%.324.. .. . ..803.. verske in druge nadarbine .72ha župne. 305. Takih gozdov imamo na teritoriju dravske banovine točasno 2676 ha.. večinoma pa so gozdi. 4. društva) . To so taki gozdi.. 174.. Ti gozdovi so bili izločeni v namene. kaplanijske.. osnovane po zadružnem zakonu . V banovini prevladujejo visoki gozdi (91'7%).novini znaša po t. skladnice.. Celo secenj na golo v ožjih pramenih se ne izogibljemo v teh gozdovih... Relativnih gozdnih tal imamo v dravski banovini kakih 20%.. 18.. Nizkih gozdov je malo (3'07%).. Največ jih je v krajih..50ha individualni gozdni posestniki . ako niso preblizu meje gozdne vegetacije. ki jih državni gozdni zakon na-zivlje za »stalno zaščitne«. cerkovniške.. Posestev nad 100 ha gozda je bilo v začetku 1. Število po-sestev.. 1. Površina stalno zaščitnih gozdov v dravski ha.. 585. 12% gozdov v nadmorski višini med 100 m in 300 m..48 ha razne ustanove (vodovodi. . 42% med 300 in 600 m. Absolutna gozdna tla so taka.400. vrelci itd.10 ha cerkve .618..198.938 ha..368. posebno pa oni..800. naselbine. da bi v njih naravne sile odnašale zemljo. v katerih je treba oprezno sekati..195.. ako bi jih posekali do golega na velikih površinah. pr. za tujski promet. . ... so tudi uvrščeni med stalno zaščitne. . uprava razlaščenih gozdov (stanje začetkom 1. Relativna gozdna tla pa se morejo brez velikih težkoč trajno porabiti tudi za druge kulture.. 21. 32% med 600 in 1000 m.. . .. 7... . Tu in tam ima posestnik gozd v enem samem kompleksu. listavci pomešani z iglavci z 32%..: železniške proge. .. Gozdi se razprostirajo deloma na absolutnih. po nabranih podatkih cenim na 139. ako ti bregovi niso skalnati in trdni. ki se razprostirajo na izrazito kraških tleh. 17. večinoma pač tam.. 1. deloma alpinskega značaja. šolske.. .. ki trajno niso sposobna za kako drugo vrsto kulture..41 ha škofije .. ki imajo pod 100 ha gozda.. Poleg stalno zaščitnih gozdov so še drugi gozdovi..958.62 ha Posamezna gozdna posestva so različne velikosti. ki jim služijo na posebno zahtevo lastnika ogroženih obJektov. .. 1935. zemljiške in urbarijalne zajednice . Ker je teritorij dravske banovine večinoma hribovit.. Po nadmorski višini je v banovini ca. 14% preko 1000 m. komis. kjer rodi trta. Največ je v bancmni malih posestnikov. . gozdnem katastru 190. ki posestev imajo manj kot 5 ha gozda... ki rasto na strminah in v visokih alpskih legah.. srednje in nizke... 1936..89 ha solastniki. .58 ha samostani in redovi . . se največ gozda razprostira po gričevju in na pobocjih visokih gora... č.. ki imajo nalogo. . čista hrastovina z 1'5%.. deloma na relativnih gozdnih tleh. . posamezna poslopja.

mehkega pa 943. žagovce. štoke.. Pri nas se izdelujejo redoma po 1 m dolga polena (cepanice) in okrog-lice. Borovino tu in tam porabijo za brzojavne drogove in za tirne pragove. Od tega odpade na gozdov les za tehnično porabo ca 890. ker pretvarjajo gozde po gospodarski potrebi in z dovoljenjem oblastev v druge kulturne vrste. Katarini nad Tržičern. . da je v gozdovih kmetskega malega posestnika jako malo starejšega lesa in so tudi zaloge lesa v teh gozdovih pod normalo. eno v šmarskeni srezu. Po kalkulativni sestavi je znašala leta 1934. drvarjenja. 234 ha gozda gornjegrajske grašcine. razni odrezki na žagah. sadovnjake. Te konce je treba potem na žagali odrezati.000 plm3. kamnolome in dr. Sem spadajo povečini vejevje.000 plm3 irdega in 10. ki se vsako leto izkrči in izpremeni v njive. Ostanki. in sicer 70. ponekod jih nazivljejo za krlje. manj grcastega v celulozni les. sedaj deloma razlaščenih veleposestvih so starejši sestoji večjega obsega častno zastopani. čeprav le v manjšem obsegu. 505 ha gozda na Blegašu. tri v radovljiškem. ker mu konkurirata beton in žica. truli in drugače poškodo-vani deli debel. ko ima hmelj visoko ceno. Na drva za gorivo je prišlo 471. ki so odpadli na žagah. Tudi teh ni veliko (5-23%). Služnosti Vecina gozdov dravske banovine je prosta služnostnih pravic. Dandanes za takšen Diaterial ni zanima-nja. Vendar imamo še dosti krajev.000 plm3. Površina gozda. za razno kuhinjsko orodje in dr. Razen teh je s pašno pravico obremenjenih še nekaj malih objektov v krškem. platanice. dalje v gozdu — neizkoriščeni. prav težko ali sploh ne spravi v denar. Hrastov in bukov les mnogokje služi za izdelovanje tirnih pragov. S služnostjo paše (pašnimi servitu-tami) je obremenjenih 485 ha državnega gozda. na temelju zakona o merah z dne 20. Le v držav-nih gozdih. Na drva za oglje je odpadlo ca 80. Izkorišcanje gozdov. Površinsko stanje gozdov se leto za letom spreminja.000 plm3.za pridobivanje vinogradniškega kolja. Božičnih drevesc se mnogo poseka. Največ tramovja producira Notranjska. Mdre se trditi. in sicer trdega lesa 727. Glede nekaterih so v teku pogajanja za odkup servitutnih pravic. in sicer trdega 187. logaškem. Drugod pa se gozdna površina krči.000 plm3. Ker je leta 1933. kjer porabljajo bukovino v tvornicah za cevljarska kopita.670. narocil tačas. v dravski banovini obicajno ne presega sto hektarjev.000 trdega in 157.000 plm3. Drugod jih sekajo v kratkih razdobJih za drva (buta-rice). Predelava lesa v gozdu. eno v mariborskem (desni br. se cenijo na 72.000 plm3. Poleti posekano iglicasto^drevje se obeli in v gozdu razžaga v 4 m. S služnostjo paše in dobavo lesa je obremenjen graščinski gozd na Gori pri Konjicah na površini 43. v gozdih kranjskega verskega fonda in po nekaterih konservativno oskrbovanih pri-vatnih. 430 ha kmetskih gozdov okrog Mošenjske planine na Jelovici.000 plm3. Imanao kraje. prvi za JavTne železnice. tako eno v krškem. iz katerih izdelujejo raznovrstne izdelke v znani domači lesni industriji. Starost naših gozdov je kaj razlicna. drugi največ za porabo pri domačih napravah. produkcija lesa v banovini ^a0'-^ okrog 1. Zato se material. Notranjski drvarji slovijo kot izvrstni tesači daleč izven dravske banovine. Ribniška dolina porabi precej smrekovega lesa za izrezke. Škodlje iz smrekovine izdehijejo vecinoma za domace potrebe. skladišča. Večinoma pa bukovina služi za gorivo. ki razpečavajo drva še v stari meri in so takšna polena dolga po 18'20 pa tudi 24 avstr.). za podpetnike. od-nosno 4'05 do 4'20 m dolge hlode. Nekaj mehkega za žagovce nesposobnega okroglega lesa različnih dimenzij se podela v Jamski. palcev. mehkega 703. ker se pri spravilu zapiči v hlode ob koncih veliko peska in kamenja. končno tudi za palice. in dr. Le nekaj večjih posestev je obremenjenih s služnostmi paše. ker pogozdujejo slaborodne travnike in druga neplodna zemljišča. V go-ratih krajih s težavnim spravilom so običajne dolžine po 4'10 do 4"20 m. Za štaketne plotove se speča malo drobnega drogovja. dalje večji del gozdov kranjskega verskega fonda na Gorenjskem. Ponekod se stanje gozdov veča. Vrhace in tanjša.000 plm3 mehkega lesa. pri redčenju gozdov in prebiralni sečnji pridobljena smrekova in jelova stebla stešejo v tramiče. ki se pridobiva pri redčenju odrastlih smrekovih kultur. Večina servitutnih pravic je regulirana.000 plm3 mehkega. ali pa prepisujejo povsem gozdnate pašnike in z gozdnim drevjem zaraščene bivše travnike v gozd. mali del grašcinskih gozdov pri Sv. Največ jih pridobivajo brez škode iz pregostih smrekovih kultur in od vrhačev pozimi posekanega smrekovega in Jelovega starejšega drevja. Za hmeljevke je največ. travnike.000. novomeškem in ptujskem srezu. 61 ha gozdov ponovdškega banovinskega posestva. Srednji gozdi so kombinacija visokih in nizkih. steljarjenja in dr. odnosno 353 ha. z dobavo lesa odnosno drv za gorivo so obremenjena nekatera posestva. ki so ostali v gozdih. Junija 1928.

ponekod gozdna paša sploh ni običajna. pogonom z ogljenini plinom. Izdelujejo sedaj dotični kraji kratka polena v odlomkih metrske mere. lesenih lopat. lesno volno. ki . koder ni bukovine. Od postranskih gozdnih pridelkov se smrekova skorja pripravlja za trgovino le v tolikšnih prideik. Savinji. modernejših pa 243. za cveke.zelišc vsako leto mnogo naberejo v gozdih in si z nabiranjem sadežev nekaj prislužijo revnejši sloji prebivalstva. V banovini je bilo 1935 vsega 2060 primitivnih žag. — po suhih in vodnih lesenih rižah. po kolovozih in po cestah— na teh z vozmi in sanmi. ki po-sluje že nekaj let. Tudi smrekove remeljne in smrekove ter jelove podkapnike porabljajo v te svrhe. Paša v gozdih je v navadi v nekaterih goratih in gozdnatih predelih dravske banovine. smuči. ki se izdeluje največ iz akacijevega lesa in kostanja. ponovljeno veckrat zaporedoma na istem mestu v gozdu. zobotrebcev in dr. za creslovino. Vinogradniški kraji porabijo mnogo kolja. Črni. Nekatera večja posestva imajo lastne gozdne železnice. borovnic. škafov. za bakulo. V IjuLljanskem. posebno drva. kar ni le v Javno. Opustitev plavbe so omogočile novozgrajene ceste Cene za prevažanje lesa so zadnja leta vednu bolj padale. Steljo močno izkoriščajo kmetski posestniki skoro vseh srezov. telovadno orodje. po žicnicah. Tam. Sem. s parnim pogonom. po suhem Spraviio in po snegu. Spravilo lesa. Dreti.izšla prepoved. Za oglje se porabi razmeroma malo. lepenko. pogozdijo v roku treh let po izvršeni sečnji. ki podelujCJO les. deloma v vezanem stanju (splavarjenje). lesovino. za zamaške krtace. Mnogokrat gre čezmerno izkoriščanje stelje. za igrače. pridobivajo ze-leno vejevje od smrekovih in Jelovih posekanih dreves. brusnic in raznih zdravilnih. pa tudi od stoječih. ki se pečajo z razpecavanjem gozdnega semenja. za podpetnike. navadno še po eno ali več krožnih žag in raznovrstnih drugih strojev za obdekrvanje lesa. da se ne sme rabiti stara mera. Trbovelj in Hrastnika za tamošnje premogovnike. je omeniti luščilnico v Mengšu. elektricnim pogonom. za pletarske predmete. okraske. ki je važna posebno za malega kmeta. Za podelovanje lesa obstoje v dravski banovini vse vrste naprave. mariborskem in slovenjgraškem srezu pa po gozdih malokJe paSCJO. dalje po Cerkniškem in Bohinjskem jezeru — večinoma do kraja porabe. Les spravljajo z gorskih krajev in strmin po talnih drčah in vlakah. koder so naselja v dolinah zelo številna. skrbi v prvi vrsti banovina. Najvažnejše naprave so žage. po Radovni.). da se vdira. za pohištvo. sodčkov. Davči. Gob. kakor so: tovarne za parkete. za dežnike. logaškem. tovarne za merila. Posestniki so torej dolžni skrbeti za pogozditev goljav. lesa — ker je cena oglja nizka. Hrastova skorja se producira malo. deloma v nevezanem stanju (splavljanje). vrata in drugo). Pridobivanje stelje po gozdih pomeni v dravski banovini veliko postavko. Največ splavov gre po Dravi. po Ledavi. Da morejo priti posestniki do gozdnih sadik in si jih nabaviti po zmernih cenah. Kamniški Bistrici. na škodo slednjega. tako n. kar je vplivalo na znižanje cen prevoza. kolikor se je porabi za domače strojarne. je bilo manj zaposlitve. večje pa po enega ali več polnoJarmenikov. impregniranje lesa. destilirano Jelkino olje. za stolarske. za izdelovanje košar za sadje. Ker se je manj sekalo. strugarske. znosijo les. Največ pasejo v gozdih v okolju planin in planinskih pašnikov — v radovljiškem. za stavbni material (okna. Nekaj jamskega lesa gre v splavih po Savi v območju litijskega in krškega sreza le do Zagorja. temveč tudi v njihovo korist. Med podjetji. množinah. Bistrici v prevaljskem zrezu. žage s turbinskim pogonom. čeprav to ni v skladu z gozdnim zakonom. tovarne za cevljarska kopita. Grabijo listnato in iglasto talno steljo v gozdih. malin. Mnogo lesa spravijo ob potokih in rekah. pa tudi samotež. Kostanjev les kupujCJO tvornice za tanin. je najlažje spraviti les v dolino s sanmi z vprego. metle. da se poseke kolikor se niso naravno pomladile. V nevezanem stanju pa splavljajo les in drva po Dreti. rdečih jagod. Savi Bohinjki in Dolinki. Koder je svet mehak. sodov iz trdega in iz mehkega lesa. za kuhinjsko in drugo orodje. odnosno samo do žag. kraje naše kraljevine. kranjskem in gornjegrajskem srezu. Ako zapade v planin-skih krajih ob pravem času zadosti snega. Posebno mocno je razširjena paša v gozdih tam. žlic. Po nekaterih potokih so plavbo lesa deloma ali popolnoma že opustili. ponekod s pomočjO bosanskih konjev. Oglje se izdeluje največ za domačo potrebo — za kovače in nekatera podjetja. — Navadne žage imajo po enega ali več listov (rezil). Imamo žage-venecijanke. spominke in dr. Izkorišcanju gozda mora slediti skrb za zopetno pogozditev. zaboje. pr. Iški in Božni. kosijo praprot in resJe. Savinji in naprej po Savi v jugovzh. palice za šetalce. Poleg žag je še mnogo drugih podjetij. spada tudi domaca lesna industrija (izdelovanje rešet. ki jih v spodnjem delu oklestijo. kolarske predraete. Zakon o gozdih zahteva. Tudi po Kamniški Bistrici se vedno manj plavi.

včasih tudi privatniki. vročina.vzgaja v posebnih drevesnicah razne vrste takih gozdnih sadik. Občuten je posebno v gozdnih drevesnicah. Vsak učenec posadi običajno in povprecno kakih 10—15 sadik. Dobre štiri petine teh sadik so posadili posestniki svojih gozdih. V dravski banovini je tudi še veliko takih gozdnih drevesnic.380 komadov oddanih 1933 — 2. posebno na prisojnih pobočjih in na plitvih. poskrbijo. Zgodnja spomlad je namreč najugodnejši cas za pogozdovanje. kako je treba saditi. po katereni imajo pogozdovati.120 komadov oddanih 1935 — 3. Gozdi so izpostavljeni raznim neugodnim vplivoni in poškodbam. ki služijo v prvi vrsti lastnemu konzumu onih posestnikov.531. Vsako leto je bilo iz teh drevesnic oddanih naročmkom veliko sadik. solastninska. Isto velja za vsa gozdna posestva. sicer pa se mora uvesti kazensko postopanje.070 komadov Siromašnim in po ujmah ali drugače prizadetim posestnikom oddaja banovina precejšnje šte-vilo sadik brezplacno ali vsaj po polovični tarifni ceni. nadarbinska (škofije.700. plini od nekaterih podjetij in dr. Da bi se vcepila skrb za gozdove tudi naši mladeži. Podatki zadnjih štirih let so sledeči: oddanih 1932 — 2.309. Glede pogozdovanj je poudariti sledeče: Gozdarski organi občeupravmh oblastev leto za letom pregledujejo vse gozde in kontrolirajo. Pogozdovanja se udeležijo večinoma le učenci višjih razredov osnovnih šol. Cenik se dobi pri gozdarskih organih sreskih načelstev brezplačno. odnosno v odobritev poseben program. vaška. odnosno opomin. župne. Potrebne sadike dajejo na razpolago banovinske gozdne drevesnice. se ga v oziranja vrednih okoliščinah ponovno opozori na njegovo dolžnost. katerih gozdovi so pod posebnim Javnim nadzorom. pustošenje gozda. na Slivnici nad Cerknico.700 sadik. Vse gozdne drevesnice so torej oddale 1934 8. mnogo listnatega drevja. slaborodnih tleh. Leta 1934. ko še listje ni odpadlo. Tarifne cene sadikam so v banovinskih gozdnih drevesnicah razmeroma nizke. težak spo-mladanski sneg pa lomi vrhove posebno smrekam. Tudi poledica se večkrat pojavlja. v katerem se opozori na skrajni rok.188. plazovi. drugod pa v manjšem obsegu. divjačina. učitelji. Doslej se je delalo največ v Polhograjskih hribih. ljudje (gozdne kvare. led.). Posestva. so te drevesnice oddale vsega skupaj 1.460 sadik.530 komadov oddanih 1934 — 3. šumarskega udruženja. Nekatera slaborodna zemljišča pogozdujejo gozdarski organi občeupravnih oblastev v režiji s sredstvi. v Beli Krajini in pod Kumom. vetrovi in viharji. ob katerem mora biti goljava pogozdena.006. ki imajo več kakor 300 ha gozda. Te prireditve vodijo državni in privatni gozdarji.974. Spomladanski mraz v dravski banovini kaj rad sporadično nastopa. dalje posestva del-niških družb. posebno kadar pade zgodaj na Jesen. Sneg polomi. kapela-nijske. da je sajenje uspešno. tu in tain več. ki so lastniki teh drevesnic. ostale pa so prodali naročnikom. škodljive rastline in bolezni. drevesnica banovinskega posestva v Ponovičah in velika drevesnica Jugosl. Iz vseh teh drevesnic je bilo 1934 dvignjenih 4. Ako se pri poznejših revizijah dožene. šolske in druge nadarbine). V gozdnih . ki je po možnosti v bližini šole.140 komadov sadik. ki jih bo na spo-mlad potreboval. Sem spadajo nekatere male gozdne drevesnice sreskih kmetijskih odborov. hranilnic in posojilnic pa predlagajo občepravnim oblastvom vsako leto na znanje. ako so posestniki pogozdili goljave in poseke v zakonitem roku. Skrben posestnik si med zimo ali vsaj pred pricetkom spomladi zagotovi pri gozdarskem organu najbližjega sreza ali pa pri občini gozdne sadike (število in vrste sadik). slabo gospodarstvo. Sreski šumarski organi imajo nalog. požari). ali da je preslabo pogozdil. občinska. mrčesi). nalivi in poplave. to so: banovinska. cerkvena. ki je v Račah. cerkovniške. živalski škodljivci (domace živali. Osmodi tu in tam listavce in mlade igličaste kulture. Škodo povzročajo gozdom: podnebni vplivi in ujme (pomladanska zmrzal in sneg. Po suši so mnogokrat hudo prizadeti mladi na-sadi. da posestnik po-zivu ni zadostil. To so drevesnice državnega gozdnega erarja in kranjskega verskega fonda in pa drevesnice privatnih gozdnih posestnikov. Mnogo gozda nam porušijo v planinskih krajih snežni plazovi. se je pred več leti vpe-ijal tako zvani »decji dan za pogozdovanje«. tatvine. Ako doženejo na svojih službenih obhodih nezasajene praznine. Poleg banovinskih oddajajo tudi nekatere dnige Javne gozdne drevesnice naročnikom gozdne sadike.203. Povodom prireditve se deci razloži pomen in svrha pogozdovanja in se Jej pokaže način. ki so za naše gozde primerne. ki jih dajeta država in banovina. v posameznih slučajih tudi duhovniki. da na spomlad sporazumno z ucitelji določijo dan za pogozdovanje na zeniljišču. da prejme po-sestnik po sreskem načelstvu pismen poziv.

največ jih je pač v dobi pomladanskih. Jelenjad se je v nekaterih gozdovih tako razmnožila. ki jo opažajo v nekaterih nasadbah akacije in borovca. Opskrba V dravski banovini oskrbuje in upravlja svoje gozde vsak posestnik sam. posebno tedaj. v katerih so jelovi gozdi mocno napadeni po omelju. Slivno. se je že veckrat pojavila gozdna kobilica. ker se ta škodljivec pojavlja tam že dolgo vrsto let. leščevina. posebno v iglica-stih gozdovih mnogo nekoristnega drevja. skrbijo sreska načelstva z vsakoletnimi razglasi in individualno dostavljenimi poučnimi in svarilnimi pozivi. Ob strminah nad železniško progo dostikrat zanetijo gozdni požar iskre iz lokomotive. ki ga pridno preganjajo. laškem. Sem spadajo mačkovina (iga). ki slabi drevje in kvari les. Mecesnov molj skoro vsako leto napada mecesne v posameznih gorskih predelih. V nekaterih planinskih srezih je bilo več požarov zaradi starih gospodarskih običajev. da opažam v mladih. Sem spa-dajo: smrekova osa. vendar škoda ni posebno občutna. turisti. da je pomladitev praznin v gozdih skoro nemogoča. skladišča lesa in dr. TežJe pa je zatirati nekatere ' mrcese. kadar se pojavijo jeseni. O poškodbah gozdov po divjačini tožijo samo v nekaterih krajih. Nalivi in poplave zavzemajo posebno tedaj. kaznivim dejanjem. ptujskem srezu in v Prekmurju. da cistijo poseke v gozdih s požigom ostankov po izvršeni secnji (vrhacev. Viharji nastopajo večinoma sporadično in so posebno močno divjali v nekaterih letih. Tam je navada. redkeje zlobna roka. Veliko požarov zakrivijo neprevidni ijudje (šetalci. Gozdnih požarov je vsako leto nekaj.). S požiganjem se na gozdnih posekah uniči tudi ves na-ravni pomladek in se s tem oslabijo tla. Polh se kako leto rad loteva smrekovih odraslih kultur. Napada tudi smreko. Praktičnih sredstev za zatiranje tega škodljivca ni. žage. Prizadete so razne komunikacijske in industrijske naprave ob vodah (mostovi. ki se kljub zalivanju močno pozna. V posameznih krajih so bile porušene velike površine lepih. imajo za upravljanje gozdov nameščeno gozdarsko osebJe. ki jih je opažati na istili mestih že veliko let in se jih doslej ni moglo pregnati. brvi. ako se pasejo po nedoraslih nasadbah in naravnem pomladku. Smrekov lubadar se sicer vsako leto sporadično pojavlja in je celokupna množina napadenega in posekanega drevja pre-cejšnja. vendar jih z uspehona zatirajo. koze jih obgrizejo. suhih. Sreska načelstva vsako leto zacetkom pomladi z razglasi opozarjajo prebivalstvo na nevarnost gozdnih požarov in svarijo vsakogar pred neprevidnim. vendar privatni posestnik tudi sam aktivno sodeluje pri vodstvu uprave svojih gozdov. To velja predvsem za gozSov male in srednje gozdne posestnike.). V bukovih gozdovih katastralnih obcin-Tremerje. Veleposestva (državna in privatna). ki so pa navadno združena s precejšnjimi stroški. pastirji in dr. ki ovira razvoj koristnega drevja. na Ljubljanskem vrhu. katastrofalen obseg in delujejo razdiralno posebno v gozdih. kolikor ga potrebujejo. ko manjka bukovega žira. Zato je treba razvoj mladih kultur pospeševati s čiščenjem in trebljenjeni. breza. Glede škodljivih rastlin naj omenim. pripisujejo škodo. grmovja in drugega rastlinja. Tudi srnjad je na več krajih objedla hojce in smrečice. Tudi Bela Krajina je prizadeta. posebno po nizkih legah na Dolenjskem in Notranjskem. Mnogo je krajev. Krištof (v laškem srezu) in. Poseke prekriva ponekod gosto kopinje (robida. Ucinkovitih sredstev za zatiranje smrekove ose nimamo. Zajcu. ki so v obmocju hudournikov. trnlih debel) širom cele površine. Sv. hudi zajedalki. Rilčkarji uničijo posameznim posestnikom skoro vsako leto po kafc mlad smrekov nasad. še bolj škodljiv pa je ogerc rjavega hrošča. rastocih na svežih. Raskovcu in Ravniku. Jelov brstni zavijac in gozdna kobilica. Irepetlika. vendar že veliko let pri nas katastrofalnega pojava ni bilo. Na Jelovem drevju je po več krajih mocno razširjen rak. Sreska načelstva mnogokrat opominjajo pri-zadete posestnike na ta dela. starih in mladih gozdov. Glede pojava bolezni na drevju je omeniti rdečo gnilobo. Jezovi. Jelov brstni zavijač se že več let stalno pojavlja v jelovih gozdih ob železniški progi med Borovnico in Rake-kom. Živina potepta male sadike. zelo rodovitnih tleh. Najbolj so prizadeti mladi smrekovi sestoji okrog Dobrove v breži-škem srezu. Velika je škoda posebno okrog Verda. Domače živali na paši napravijo škodo. konji jih izbijejo iz tal.drevesnicah naprav-Ija suša dosti škode. v katastralnih občinah Nemilje. vetrovnih dni in ob poletni suši. Kališe in Zgornja Besnica (v kranjskem srezu). Vrhovje ima močno objedene iglice. V gozdnih drevesnicah je precej nadležen bramor. da dela občutno škodo po kulturah in na mladem lesu. Škodo dela pozimi in zgodaj na spomlad. VCJ. Za take kraje smreka ni prikladno gozdno drevo. Pri takšnem požiganju kaj rad ogenj preskoci v sosednje gozdne sestoje. ki JO opažajo na smrekah. Smrekova osa nastopa škodljivo po nižinskih smrekovih gozdih. Škoda je vidna zadnja leta tudi v krškem. Gozdnih čuvajev je po . ostroga). ki je močno ob-Jedla bukovino. Da se gozdom škodljivi mpces raznih vrst stalno zatira in preveč ne razmnoži.

— da se dvigne negovanje in oskrba gozdov ter osigura pravocasno pogozdovanje. O pomenu in razvoju lova v banovini naj sledi nekaj podatkov zajetih iz statistike za leto 1934. kakor tudi za čuvanje gozdov in lova. odnosno banu in ministrstvu za šume in rudnike. natisnjeni v »Samo-upravic. Šola pa ima tudi svrho. ki jo nameravajo tam gojiti. ki so manjša kot 500 ha.-Izenacil pa je dotedanje raznovrstne lovske predpise v državi. Lovišča delimo v samosvoja ali lastna in v obcinska. se izvršuje pravica lastnega-lova. prikljucijo sosednjemu. Samosvoja ali lastna lovišča ima posestnik (fizična ali pravna oseba). uveljavljen v Dravski banovinie. dalje vsi posli. Pretežna večina teh cuvajev je istocasno po-stavljena tudi za cuvanje lova. Ing. letnik 1935. da dlakasta divjacina.Je. marca 1935 je v bancmni dobil obvezno moc nov državni zakon o lovu. Zakon o lovu dopušca razdelitev obcinskega lovišca. stopnje pa deluje za 26 srezov 9 sreskih šumarskih inženirjev in 18 pod-šumarjev. ustanovljena nižja gozdarska šola v Mariboru. Za dela v hudourniških obmocjih je organiziran pri banski upravi poseben odsek. da bi mogli voditi in nad-zirati gozdno gospodarstvo event. bodisi da nimajo šolske izobrazbe. V delokrog obceupravnih oblastev spadajo vsi posli. štev. naredb po teni zakonu. Le nekatere zadeve je prepustil zakon banskim svetom. kakor tudi izdajanja navodil in naredb po tem zakonu. V delokrog banske uprave spadajo še zagrajevanje in urejevanje potokov-hudournikov in agrarne operaci. Od dveletne šole se vzdržuje vsako leto samo po en razred. tudi v svojih. odnosno pri gozdnih posestnikih-ona pozornost in skrb za gozde in njihov obstanek. da se vzbudi in vzdržuje v ljudstvu. da teoretično in prakticno izobražuje mlade moči za državno in za privatno pomožno gozdarsko službo. in v razpravi: »Dajanja lovišč v zakup po novem lovskem zakonue. ki jim ni priznana pravica do lastnega lova. ako je to večje kot 5000 ha. ki so poprej veljali v območju banovine.privatnih posestvih. ki se mora oddajati v zakup z javno dražbo. Po lovskem zakonu ostanejo vsi obstojeci reservati še nadalje v veljavi.) prideljen 1 šumarski inženjer. s Glej podrobnejše o zakonu v spisu: »Novi lovski zakon. Pravica samosvojega lova pripada tudi ograjenim zeinljišcem. ki se zahteva. ki jih imajo nekateri posestniki na tujem zemljišcu. Novi zakon o lovu se v marsičem razlikuje od lovskih predpisov. kakor tudi v privatnem interesu posameznega gozdnega posestnika. — da se pospešuje gozdarstvo in deluje z vsemi zakonitimi sredstvi na to. Lastniki z reservatno lovsko pra-vico obremenjenih zemljišč so upravičeni zahtevati odkup teh reservatov Vsa ostala zemljišča. obJavljenem v »Lovcu< letnik 1935. vštevši občine. 8/9. da jih ti uredijo. so združena v vsaki obcini \ v občinsko lovišče. 4. solastnine in pod. temveč ureja vsa glavna lovska načela tako v splošnem. kar bi ogrožalo gozde in gozdarstvo. Javnokulturnem. srednjih in manjših kmetskih posestvih. štev. — prilicno veliko. ako ima najinanj 200 ha nepretrganega zemljišča. ki je potrebna v obcem. ki ne morejo obiskovati dveletne šole. 6/71. ne glede na povrsino. Za občeupravno slnžbo skrbi pri banski upravi šumarski odsek. sestavo gospodarskih nacrtov za solastninske gozde itd. Zemljisce pa mora biti trajno tako ograjeno. razen na državnih posestvih. državnem. ki se tičejo zakona o gozdih glede vseh gozdov. ki so v zvezi z izvrševanjem zakona o lovu in z izdajanjem navodil in. Šivic Antffn: Lov Dne 13. ne more pre-hajati skozi ograjo.5 Ta zakon ni okviren zakon. Razdeljena lovišča pa morajo biti najmanj 2000 ha velika. Tudi v lovskih reservatih. kakor tudi v podrobnem. Pri agrarnih operacijali je za operacije v gozdih (delitve skupnih gozdov. Zakon nadalje predpisuje. 10/7 5 . Da se omogoči sinovom gozdnih posestnikov strokovna izobrazba. Poslovanje gozdarskih organov obce uprave je potemtakem v splošnem osredotočeno v cilju — da se zavaruje obstanek gozdov in da se po možnosti prepreči vse. da se lovišča. novi pa se ne morejo več ustvarjati. pri občeupravnih oblastvih I. je bila leta 1931. Šola ima dva razreda in posebej desetmesečni tečaj za gozdne čuvaje in sinove posestnikov. bodisi da ne morejo dve leti z doma.

Zakupniki občinskih lovišc in lovskih enklav pa po 10% od letne zakupnine. Površina ograjenega lovišča je 2754 ha. da so leti nastali tako. prepoved prodajanja divjačine v lovopustu in brez potrdila o izvoru. da zakupnina ostane ijej. Priložena tabela I.275. držeče se lastnih lovišč. prikljucijo občinskim loviščem. vaška. da morajo lastniki in zakupniki lovišč nastaviti lovske čuvaje. da se lastna lovišča javnopravnih korporacij. dajo v zakup na javnl dražbi. za občinska lovišča v banovini 2. Lovski zakon zahteva. ki jih uživa posamezna oseba.ajo 200 ha. izkazuje posnimek katastrskih podatkov po srezih — s stanjem dne 1. od občinskega lova po eni strani popolnoma odrezane. Crnomelj Dolnja Gornji Kamnik . ravnotako kot obcinska. Lastna in reservatna lovišca so njihovi lastniki uživali doslej sami ali pa so jih dajali v zakup. Polosredki se prikljucijo lastnim loviščem. če to zahtevajo mteresi gojenja divjačine. Po'veli-kosti je bilo 277 lovišč s površino od 115—200 ha. Zakupnine so znašale leta 1934. da poznajo potrebne zakonite predpise in jim je oblastvo priznalo sposobnost za ta poklic. to je na 1 ha po-vprečno 1 Din 62 par. Januarjem 19-35 — 977 na površini 1. Od teh je bilo eno samo lovišče ograjeno. Izvrševanje lova je vezano na posebne lovsko-poIicijske predpise. Iz tabele je razvidno. Posestniki lastnih lovišc so plačali od vsakega polnega hektarja lovišča po 50 par banovinske davščine. Po zakonu se vsa lovišča.. Ti cuvaji naj bodo izučeni ali vsaj takšni. Sedanji zakon pa zahteva. sporedno s potekanjem za-"kupne dobe bivših upravnih občin. ki nim. Če je zakup prestal ali se pričel med letom. ne-dovoljen način lova.609 ha.ogoča šele tedaj. cerkvena. Zakupnina pa gre v korist lovskemu lastniku. Sem spadajo: lovopust. da so si veleposestniki pridržali lov na nekaterih gozdnih zemljiščih s površinami nad 115 ha ob priliki.. se je odmeril zakupniku le sorazmeren del letne davščine. ko so ta gozdna zemljišča odstopili v last tedanjim servitutnim upravičencem. Občinskih lovišč je bilo po stanju s 1. občinska.katerim tvorijo najnaravnejšo lovsko enoto. po drugi strani pa meje na zakupno lovišče druge. Nekateri obstoječih reservatov pa ne dosegajo 115 ha površine. ako obcina ne sklene. da so bile manjše površine. Samosvoja Preg Občinska lovišča l išč l d l t ih ograjene || v l n l l išč k 0 lj dd f 3 p z tfl T> . poleg tega pa še po 20 par od vsakega polnega hektarja lovišča. Lastnik lovišca ima le pravico. izvzemši tista.. ovršin 0 V) n B 0 0 ^ ovršina 3 5 4 2 3 4 akupnin '^ 4 7 1 3 2 1 s 3 a. Priključitev takega lovišča je pa m. Dosedanji lastniki odvzetih lastnih lovišc pa dobijo sorazineren del zakupnine obcinskega lovišča. Število občinskih lovišč se manjša zaradi komasacije občin od leta do leta.061. Reservatov je bilo 20 na površini — skupaj 6105 ha. dalje lovišča agrarnih in zemljiških zajednic. Januarja 1935. To je bilo za časa odveze zemljiških bremen. ko mu potece zakupna doba. Neograjenih in nereserviranih lastnih lovišč je bilo vsega 524 na površini 223. tuje občine. Celje . ako so jih lastniki oddali v zakup.196 Din.442 ha. Reservati so SVOJ čas nastali pri nas na ta način.. da ne sprejme najboljšega ponudnika na dražbi.. 248 pa s površino nad 200 ha. Zakon pozna poleg osredkov (enklav) v lastnih loviščih tudi polosredke (polenklave). Domneva se. predpisi o lovskih kartah.> ^ % j n p . določbe o znižanju prekomerno gojene Tabela I. da je bilo v banovini 545 samosvojih lovišč na površini skupaj 232. ki jih pa prejšnji zakoni niso poznali. Od lastnih lovišč se je plačevala banovinska davščina enako kot za občinska lovišča. Po lovskem zakonu bi se smatrale take površine za polenklave.468 ha. prepoved hoje s puško po tujem zemljišču.

oblastvene odredbe gonj na divje svinje in zverjad... za n. izdanih v banovini 4588 komadov. V tabeli pa ni izkazana divjačina..».760 — — — 31 3 1. Tudi med zakupniki občinskih lovišc jih je prav veliko. mesto in Ljutomer Logatec . — Lovski upravičenec je dolžan povrniti škodo. itd.. ubijanje psov in mačk v loviščih -pod gotovimi pogoji.537'50 Din.Kočevje Konjice . Krško .. od teh za lovske upravičence Lovske in njihove goste 3327 komadov. pa zopet zvišala. Lovno divjacitio pravilno negujejo po obsežnejših lastnili loviščih. Lendava 70 30 10 30 — 137 — — 40 ——— — — 290 — — 14 10 3 137 — 1 190 — — — 15 75 — 1 20 90 — — — 3 14 25 8 1 1 450 154 1. Vrste divjačine Stanje lovišc je v banovini večinoma povoljno.292 9 1 ) a 1 1 < a U n) N U (0 i «4-1 0 140 U 0 (U^ MV VI ^ -^* a: 137 171 0U ~u 0.3 < a a 0 b o 0 ^ i 0 -V 'V (0 I 5* t.820 Din. slabo..a i 5. ki JO je napravila z lovopustom zaščitena divjačina na zemljiščih in pridelkih. Radovlji Slovenjg Skofja Šmarje Skupaj 9 2 4 7 2 6 1 3 1 3 3 4 9 3 4 5 5 7 4 1 5 7 1 5 9 7 2 5 6 6 4 6 2 3 2 4 5 4 4 1 2 75 24 23 60 0 10 77 56 3 9 77 275 442 061 29 62 1 32 9 58 no 3 divjačine. za katere se poleg državne in banovinske takse pobira po 150 Din za banovinsko-lovski sklad. Nekaj škodljivih živali je bilo ujetih tudi v pasti. Za leto j^35.. ki ne bivajo stalno v naši državl. Banovinska davščina je bila zadnjih pet let precej visoka.. nastalo na lovu in ono. za lovske karte pobralo 528. Tabela II. Zapriseženim lovskira čuvajem je b^lo izdanih 1197 lovskih kart. uplenjene divjačine.. pa se je znižala na 50% državne kolkovne takse. > 865 3? 1. smejo dobiti samo mesečne lovske karte. 60 2 V M 0 » U 0 -4 '3 > " 8& T ( U 3 n '? '•5 V 0 ! 6 > 1 T 74 ^ 0 ^ > < J 0 3 h 0 2 '3 £ N d 5 WU U ca 9 /A 61 7 V U ed ^ 0 0.. ki nimajo smisla za pravilno gojenje divjačine in imajo lovišča samo za lov in cimvečji odstrel divjačine. za leto 1936.. Lovskih kart je bilo leta 1934.090 — 637 — — 20 — 1. T3 ca a 0) '^ .. V dravski banovini je zastopana vsevrstna divjačlna. ki so JO ugonobili snežni pla-zovi.— 77 — — . ki so proste takse. za pravilen odstrel. Nova je določba zakona o lovu.a '3 V U » . ki naj predočuje število leta 1934. 48 — — — 72 — . Litija . veljavnem za leto 1934/1935 se je 1. deloma pa pokončanih s strupom. ki se brigajo za negovanje lovišča. Dosti pa je med zakupniki lovišč takih.. za povračilo po divjačini napravljene škode. £ 0. za krmljenje divjačine pozimi. Za te karte se je pobralo državne kolkovne takse 112. Ro pravilniku o banovinskih davščinah.. Vecina izkazanega plena je bila po lovcih pridobljena s strelnim orožjem. 3 91 0 •5 "0 10 a > ^i " Q " U d • S 9 V 1 <u U 'C <L> >» > 90 1 5- Srez V •0 <u '5' 47 0) M tS fr4 BQ 0)' a> 1. divji lovci itd. ponekod pač tudi nepovoljno. huda zima..amestitev zadostnega števila primerno plačanih lovskih čuvajev. Laško . 1934. Tuji državljani. ki obvezuje lovskega upravičenca do povračila škode po divjih svinjah. PtUJ .24 1 'G . & 0. Kranj . Maribor Maribor Metlika Murska Novo Prevalje . poplave.295 Brežice Celje Črnomelj Dol. Vrste divjačine je povzeti iz priložene tabele II. 0'srtale karte so prejeli državni gozdarski namešcenci (60 komadov) in konzularni organi (4 karte).630 95 — — 15 — 1 132 63 200 — 26 20 — — 23 630 680 ..3 > iu^3 cd » *§ a " N '£ i-i i-8.

so z marljivim zasledovanjem in zastrupljanjem zatrli. velika in.115 ——— 1 .962 33 11 1.— '.462 23. Šulgaj: Ribarstvo V splošnem moremo reci. Logatec.240 2. medved leta 1934. kozorog pa trajno.135 — — 199 — . ki jo določi oblastvo. Ker je povečini gorata.185 688 580 930 1. mora skrbeti za prlmerno zatiranje škodljivih živali (lisic. Zakon o lovu predvideva. tega sklada so: od vsake lovske karie prispevek po Din 10.570 25 54 900 83 . orel sršenar. skovir ali velika uharica izvzemši sreze: Kočevje.590 610 230 2. Za uporabljanje in. ki jih je bilo pred nekaj leti veliko. kraguljev.— 17 — 4 20 — ——3 — — — 36 — 1 3 24 — — — 24 ——4 — ——8 — —/ 7 — — .230 2. vran.560 1.43 — — 1.35 . Novo mesto.200 270 650 265 985 11 14 12 9 19 1 V.185 860 2. imajo njene vode in njih ribJa fauna predvsem plemenski znacaj. Našteta pernata divjačia in medved so zašciteni do konca 1940. Jel§. Dolga zakupna doba pa seveda povzroča padanje zakupnin pri občinskih loviščih. Črnomelj.410 1. Skupaj v banovini — — 3 — 58 — — — 2 — .50 .. Izjeme sme dovoljevati banska uprava.065 3 4 2 1 6 9 80 1 2 6 6 6 Na izboljšanje lovišč bo ugodno vplivala z novim lovskim zakonom ustanovljena dvanajstletna zakupna doba in določba. ne sme loviti.490 200 270 190 — — — &.322 33 10 3 3 10 1 — — 9 330 1. br.000 270 1. Kadar se pojavijo bolezni.18845ll31.090 155 380 790 900 300 1. Črnomelj. Maribor 1. upravljanje lovskega sklada veljajo posebna pravila.185 600 4.Gornji grad Kamnik Kočevje Konjice Kranj Krško Laško Litija Ljubljana mesto in srez Ljutomer Logatec Maribor d br.029 11 302.28 4 30 — 565 2 35 — 615 440 — 90 170 — 70 22 175 65 37 134 175 85 490 215 225 110 340 345 45 160 215 115 260 50 65 100 65 1.23 1 C 0 8 48 455 3 53 190 188 35 75 710 1. itd. so bolj lokalne narave. plačane ob priliki dražbe obcinskih lovišč.380 2.). g i 19 88 25 9 t 8 98 15 2 6 14 71 2 1 2 310 140 980 10 — 1 3. Lovska društva (dosedaj podružnice Slovenskega lovskega društva) so včlanjena v Dravski banovinski zvezi. a za celo državno ozemlje osrednja zveza lovskih društev v Beogradu. Novo mesto. ki ga upravlja banska uprava.500 250 2. Vse leto se ne smejo ne loviti ne ubijati.992159 47 31 3 4 6 9634. kupnina za prodajo zaplenjenega orodja in dr.840 2. A.480 180 1. mala bela caplja.405 — — 77 — 1 200 — — 48 > 50 — 118 — .64 ——— 685 —— — c 1. da se za vsako banovino ustanovi posebna banovinska zveza lovskih društev. srak. — dalje 3 medvedje. Volkove.— 10 1 — 10 — 200 — 970 — — — 1. polovica denarnih kazni. Nekatere vrste divjačine so pri nas redke in so zato v zaščiti. V zalogi Ribarskega društva v . leta. da je Slovenija z ribami bogato založena. Metlika Murska Sobota Novo mesto Prevalje PtUJ Radovljica Slovenjgradec SkofJa Loka Smarje p.070 595 1. Dohodki . ruski orel.1 15 — ——8 — . kun. V tabeli na strani 43 so za leto 1934.175 837 25 1. orel kacar. za katerega odstrel je dala banska uprava izJemno dovoljenje. krokar. orel belorepec. Logatec in Ljubljana. niti kupovati. da zakupnik v zadnjem zakupnem letu na eni tretjini površine lovišca. izkazani med lovskim plenom od zaščitene divjačine: 1 kozorog. Redkejši so pri nas pojavi raznih bolezni.77 2510'6.050 2.630 3 1 70J3 1.96 10.950 10 1.20 — 140 — 15 90 35 — 10 250 45 30 138 80 10 15 — 12 45 10 — 78 5 12 28 60 — 20 156 37 10 39 65 10 150 52 12 130 K 5 — 14 — — — 5 — 8 40 — 20 — — 20 — — — — 23 2 150 — 20 — 15 — 15 6 170 —8 — 140 3 457 — — — 10 — — — 23 3 — 2 30 — — — 10 — — — 23 — . 3 —— 8 0 13 — 28 99 144 51 90 98 33 98 120 68 104 73 67 16 72 93 138 57 145 49 38 7 6 10 3 10 4 2 2 3 — 6 19 13 7 — — 27 20 15 3 2 15 22 — 12 39 4 9 8 8 3 28 4 12 — 20 9 21 42 2 2 9 18 34 10 4 9 — 1 7 — — 2 4 3 1 1 1 4 1 — — 3 1 2 2 1 — 35 — 160 2 125 — 108 2 140 4 260 — 115 2 380 6 185 — 500 8 55 — 600 — 1. še ni bil v zaščiti. Kdor hoče imeti lov v redu.— 8 — 126 — . ki bi decimirale divjačino. Za pospeševanje lovstva služi banovinski lovski sklad. 3% od prvoletne zakupnine. prisojenih za prestopke po lovskem zakonu.0901.47 1. 37 — 245 1 — — 238 11 — — — 50 — —— — — 58 — 70 — — 278 31 28 6 162 23 100 2 145 8 37 — — 75 & 70 — 35 — — — 90 86 38 225 42 41 60 27 6 60 27 35 28 — 235 — 220 4 140 — 135 — 40 — 24 ^ 100 7 1 225 46 25 — 10 10 24 6 42 74 £. niti prodajati: kozorog. 13 11 — i 26 17 — — 9 53 2 72 — 112 16 15 65 — 135 — 102 — 235 — 115 1 —— . planinski orel. ribji orel. medved v srezih: Kočevje.

je slabo rejen takoj izpod Radovljice. lipanov. da ne govorim o jatah mren in ostalih belic. Takih ščuk ne najdeš zlepa drugod.Ljubljani je izšlo temeljito delo dr.). Herm. Tu ima sportnik tudi menka (lota vulgaris L. Od Jezer dravske banovine seni Bohinjsko in Blejsko jezero že omenil. menek (lota vulgaris L.). bogata postrvi. da preseneca po svojem ribjem bogastvu. Munde: »Ribe v slovenskih vodah«. dasi gospodarijo poleg njega v njej še ščuka. povodno rastlinje bujnejše. hrana obilnim postrvim. Poglavitna riba . in dolnjem tokuKrkeso dom-a sulci. kJer prehajata Sava in. ko je spodnji tok zlasti ob vstopu Lahinje bogat številnih ščuk in orjaških somov. Avg.j Temu sledi vodovje lipana ali 1ipanski pas. Odnosno niso se še zaredili vnovič tisti Jelševci (potainobius astacus). ki je sicer bogata raznih rib. ki so usihajocega . snežena in kalna. V srednjem. šcuka. Od tu dalje je Sava skoro izključni in najsijajnejši revir sulca.). ki je v obmejnem poteku še neurejena glede ribolova. v njenih globinah domujejo scrmi. Val. polnih potočne postrvi. Sulec (salrao hucho). Takrat je idealna za sportni ribolov. ki so bili bogastvo reke. nadalje lipan (thymallus vulgaris L. Bogati salmonidski pritoki Lipnica.). Tudi kakega smuča (luciperca sandra Cuv. ki so sloveli dalec preko mej naše domo-vine. Vendar pa prevladujejo v naših vodah le ribe gornjega in srednjega toka. ki je bogato šcuk. med sotelskimi ribavci so pa tudi krapi (cyprinus carpio L. v zatonih in tolmunih. V njegovem vodovju nastopa do 60 raznih rib. ki ni redek v Bohinjki. Omeniti je še tok reke M u r e . Zlasti je bogata rib Pesnica. Tempera-tura vode je že višja. Množinsko ribovje prihaja večinoma iz dolnjega toka. jezeru in v Bohinjski Savi so doma potočna postrv (trutta faris L. Glede Sotle je obce znano. ker mu primanjkuje belih rib. ko upade. klen (squalhis cephalus L. ki se po teži lahko merijo s spodnjesavskimi in donavskimi. som in petrovka. Neugodno je vplivalo na tej savski progi. Krasno .) dobe ribici v mrežo.. Tu se izliva Sora.). Rodovitna in ribovita postane Sava. Vecji del leta je napeta. Le na vzhodni meji. Do izliva Krke je Sava nekako enolična. ščuk (esox lucius L. Pod Zidanim mostom privalovi Savinja . potoki se povecajo z dotoki. Glede porečja Drave pa se lahko zaneserao na strokovne izsledke odličnega strokovnjaka dr. V Boh. Brzina vode se pola-goma ublaži. sulcev. nekaj vsled naravnih ovir medvodskega jezu. Nadaljni odsek je vodovje plošiča ali petrovke (abramis Brama L. križanka obojih. dovaja vodo v Bohinjko. Slovensko ozemlje pripada črnomorski fauni. bregovi pa močvirni. Oba pasa pa imenujemo salmonidsko vodovje ali salmonidski pas. Iste prilike najde sportnik v K o 1 p i. Ob vznožju gora v mrzli in s kisikom dobro nasičeni vodi s prodnatim dnom uspeva najbolje rečna postrv To vodovje imenujemo postrvji pas. in belih rib. Nato sledi pas inrene. Ni jih več. kije bogata raznih rib. Z Ljublja-nico je sprejela Sava prvi. Voda in več mrzla. ne smem prezreti slovitih rakov. vijejo se po dolinah. Prezreti pa ne smemo niti Cerkniškega jezera. Glavna naša reka je Sava. široka in nižinska reka. ko se ji pridruži Ljubljanica. JO donaakajo.). a desni kranjskim revirjem. struga je ilovnata. Ob njenem pritoku Radovni je v vintgarski soteski pravcati akvarij pestrih postrvi. v spodnjem pa ravno tako izborna sulčja voda. nekaj po krivdi Jeseniških fužin. Koj pri vratih Jugoslavije sprejme vase zelo bogato Mislinjo z bivšo bajno postrvko Suhodolko. vendar sportno ni tako zaželjena^iego v nadaljnjem svojem toku. med tem. kot jo imenujejo. Pa tndi lipan in sulec nista redka v gornjem toku. nižje živalstvo pa mnogobrojnejše. cim sprejema premogovno opernico od Zagorja dalje.) in slovita Jezerka (trutta lacustris L. belic in dr. Nešteto pritokov z leve in desne pohorske strani.). Tržiška Bistrica in K o -k r a izpopolnjuJejo bogastvo Save v lipanskem pasu do Jezov v Medvodah in Goricanah. pravi velikani. ljudstva in.) in redkejšo pohro (barbus petenyi H. V Dolinski Savi je postrv doma do Jesenic. se še dobi v Ljubljanici. s Krko drugi večji tok kraškega podzemlja. ki je v zgornjem toku odlična postrvja in lipanska. Sava izgublja svojo važnost.). snlca in lipana. iudi soška ali jadranska postrv (trutta genivitata C.) in mrena (barbus fluviatilis Ag.Drava v nižino. Kraussa. Tudi Blejsko jezero.je postrv. Tok se je umiril in se zvija leno po ravnini. kakor jo nazivajo ob spodnji Krki. prihajajo k nam tudi ribe dolnjega toka. niti ostalih kraških potokov. Prosp») ali glavatica.modra je pozimi. Ko omenjam Krko. V Dravi žive v bistvu iste ribe kot v Savi.da je pripadal v prejšnjih časih levi breg štajerskim. somov in sulcev.). Potok dobi značaj male reke z brzim tokoni in prodastim dnom. ki iuia dosti somov (silurus glanis L. bolen (aspius rapax Ag. Druga naša večja reka je D rava. sicer pa v Prekmurju in Medmurju zelo bogata ščuk.

To velja tudi glede industrijskih rek in mlinšcic. Številne manjše ribogojnice. če upoštevamo. Pravno je naše ribarstvo urejeno naslednje.000 kg. slapovi.000 kg. Ujame se postrvi 35. Že v predvojni dobi je za razploditev raka jelševca priskočila na pomoc država s podpurami. sulcev 4000 kg. dotedanji izvrševatelj ribarskih pravic.200 kg ali nad 172 ton. lipanov 2600 kg. mostovi in izlivi pritokov. Take enote tvorijo ribarska lovišča ali r e v i r j i. Leta 1880. da se osredotoča pretežna moč ostalega sladkovodnega ribarstva Jugoslavije v dolnjih tokih največjih rek: Save. Statistika ujetih rib v dravski banovini se giblje letno v naslednjlh številkah. Revir mora biti tako obsežen. pa tudi le za dobo 10 let. Polagoma se oživljajo zopet potoki in reke z rakom. da smo se rešili račje kuge.— za kg.5 kg težko ščuko. do casa plodnosti ugodne življenjske pogoje.000 iker. Na podrocju bivše ljubljanske . Osnovno določilo kranjskega ribarskega zakona odreja. dobimo kot protivrednost za ujeto ribo celega leta znesek 4 milijonov dinarjev. ki je zanje odgovoren oblasti. Njena kapaciteta dopušca danes že letnih 4. ki nima drstišč. mrtvice. ki so v rokah ribarskih društev in zasebnikov. ki JO JE povzročil z IOVJO na zenaljišcu. Rakov jelševcev je dobiti še v okoliških pritokih Cerkniškega Jezera in v logaskih potokih Reki in Črnem potoku. kjer so ujeli že 26. ki jih oddaja pristojno sresko načelstvo na javni dražbi najvišjemu ponndniku v zakup za 10 let.000. Drave. Morave in drugih. S finančnim zakonom za 1927/1928 so se razširile odredbe tega zakona na vse ozemlje bivše mariborske in ljubljanske oblasti. Če povzamemo povprečno ceno Din 20. Njegova pravoveljavnost za celo dravsko banovino pa je bila razglašena s finančnim zakonom za 1934/1935. Njen pričetek izvira že iz 1921. vendar pa imajo obilo šcuk in postrvi.000 kg ali 6% celokupne teže rečnega in potočnega ribarstva v celi Jugoslaviji. ki donašajo lepe dohodke ribogojcem iz daljnjega inozemstva. da je tehtala polnih 10 kg. stranski rokavi in neznatni dotoki. zakupnina pa se razdeli sorazmerno po obsegu ali dolžini vodne proge in njihovih pravic med posamezne ribarske upravičence. Iz tega slede smernice za oblikovanje revirjev: neprekinjena proga obeh bregov. Prištejemo-li temu številu še množino tatinsko nalovljenih rib.6 kg težko petrovko. 2. Donave. Izšla je 1881 in je prav za prav predhodnica h kranjskemu ribarskemu zakonu iz 1.zna-čaja. ki so jo ujeli 1934 v Bohinjskem jezeru. V Savi je še težkih snlcev. somov 2300 kg. da si sme upravičenec ob poplavi poloviti ribe celo na poplavljenem zemljišču. da bi lahko tvorile samosvoj okraj. da naročajo ribji zarod celo iz inozemstva. skupaj torej 172. Posamezne ribarske pravice se združijo. belih rib 75. pri Falski steni so ujeli 20 kg težkega sulca. da nudi ribam. V revir spadajo vse vmesne studenčine. V Ljubljanici so UJeli že 21 kg težkega sulca. da mora pokrajinska politična oblast razdeliti vse tekoče vode na ribarske okraje. zlasti postrvjega. Komadi po 10 in več kg niso v Sotli nobena redkosi. Že po značaju slovenskih voda je intenzivno ribar-stvo mogoče le v gospodarskih enotah. Zakon se drži načela. Radi tega dovoljuje zakon. povrniti pa mora škodo.000 kg. Slika nikakor ni neugodna. ceprav je morda idealno deljena na več oseb. t. je bila sklenjena za bivšo Kranjsko postava o nekaterih naredbah »za povzdigo ribarstva« v sladkih vodah. Izbornega slovesa so pa ikre in mladice naših sulcev. j. Tudi Drava jih ima. 18 kg težkega krapa. Znaki kažejo. na katerih sloni le ena sama ribarska pravica. ko se izležejo iz iker. dobimo približno letno številko 200. Tudi ribogojnice ima namreč Slovenija. Zato so zakupniki navezani. ali pa oddaja revir v zakup na dražbi ali mimo nje. kjer naj so meje naravne zapreke. Nekatere ribe dosezajo v naših vodah prav izredno težo in velikost. Potrditi niora ta zakup sresko načelstvo.800 kg. V ribarskih okrajih gospodari zakupnik. kar pomeni polnih 17 desettonskih železniških vagonov. Enake velikane dobijo ribiči vsako leto v Savinji in v Krki. O postrvi Jezerki smo čitali. Lastnik samosvojega revirja ribari ali sam. ce niso tako obsežne. ki ga vržejo prodane ikre. ne zadostujejo pa za celotno potrebo zaroda vseh naših voda.500 kg in 800 kg rakov. ni primerna za revir. 1888. v ribarske okraje. šcuk 24. Za samosvoje revirje se morejo proglasiti po želji upravičenca revirji. da sine razpolagati z ribami svojega lovišca le ribarski upravicenec. raznih rib 11. jezovi. Ščuke so najtežje v Muri in Sotli. skrivališč in stališc za ribe. Izpopolnila se je s preureditvijo vališča v letu 1930. ki so pripravni za drstišča. Voda. krapov 16. mladice in enoletnice raznih ribogojnic. vplivajo blagodejno na razmnoževanje ribjega zaroda. ne vštevši skupicek. Največja ribogojnica je bac banovinska v Bohinjski Bistrici.

je že prodiralo prepričanje. 1905.oblasti je danes 132 revirjev. kakor tudi v drugih danes obstoječih zdravilisčih banovine. Zato morajo biti ribam zgrajene r i b J e steze. so se strnila vsa ribarska društva v Zvezo ribarskih društev dravske banovine s sedežem v Ljubljani. prijetnih ravnic in hribckov. tembolj je uvaževan. ki jo prikazuje vsak revir. Dobrni. ki obrenienjuje vsak revir s 25% predpisane davšcine od vrednosti. umetne. Leta 1933. Po dolocbah uredbe morata posestnik kot tudi zakupnik oskrbovati revir smotreno in pravilno. V uredbi (čl. 0 vsem vodi račune tudi banska uprava. predvsem v Rogaški Slatini. da pride do plitvin zgornjega toka. da so glavna ribarska društva porazdeljena smiselno po okroŽJih večjih vodotokov. zalagati morata vodo z ribJim pomladkom in ogibati se morata vsakega oneciščenja TibJe vode. Vsak okraj ima en glas. Pred ustanovitvijo osrednje tujskoprometne organizacije v 1. tu je dobil primerno zaščito tudi rak-Jelševec. Ribarsko društvo v Mariboru (staro 25 let) zavzema Dravo in Muro. Prav tako skrbe ostala društva za povzdigo ribarstva v krajevno manjših začrtanih okoliših. Dr. ki . kako se ribarski interesentje za prav lepe vsote trgajo za revirje na dražbah. Naša največja vseskozi moderna ribja steza je pri Fali ob Dravi. vasem in tovarnam ob vodi ni dopušcati. ki tvorijo z udobnostjo nastanjevanja tujcev podlago za tujski promet. Izvrševala se je že početna propaganda za lepoto naših krajev in je v tem oziru prednjačil Bled. kjer so jezovi tako visoki. Omenil sem. Jma pri dolžini 188 DI 60 predalov in omogoča potujočim ribam. torej polno privlačnih točk. naravne in. od teh je trenutno 82 samosvojih in 50 zakupnih.fo daleč nazaj in so bili v prejšnjih stoletjih omejeni le na obisk zdravilnih vrelcev. V tem oziru postopa po uradnem ribarskem katastru. vsa postrvja plemena in lipan. Zaradi drstenja se ne smejo niti loviti. da mora imeti riba ob drsti dovolj možnosti. Vzgledno na to zaščiteno dolžino sulca se sklicuje celo inozemsko ribarstvo na naše predpise. Najdražji so seveda revirji sulca in postrvi. niti prodajati vodilne ribe v dravski banovini: sulec. da so za delitev vodnih prog v revirje merodajni med drugimi tudi Jezovi. da ovirajo prehod rib iz spodnjega toka v zgornjega. občuti ščasoma višJe ležeci revir kvarne posledice. Pri varovanju najmanjših mer je omeniti zlasti sulca. da se potniki prehranijo in prenočujejo. Jezer. ki mu uredba predpisuje polnih 70 cm. Volijo ga ribarski zakupniki in lastniki lovišč za dobo treh let. ljubljansko ribarsko društvo (od 1880) s porecjem Save. pr. je že takrat ustvarjala predpogoje za tujski promet z dobrimi gostilnami in prenočišci. Občinam. Ustanova doslej še ni sklicana. Mnogo je primerov. Glavni pogoj za razvoj tujskega prometa nam je dala mati narava sama. Banska uprava imenuje v sosvet dva člana. dvomesečnik »Ribiško-lovski vestnik«. ki nudi verno sliko. Bolj ko je pristopen revir turizmu in obljudenim centrom. Stroške sosveta krijejo zakupniki in lastniki lovišč z letnimi donosi. 0 organizaciji ribarskih društev je omeniti. Ako se ji to onemogoci. Rudolf Marn: Tujski promet Pocetki tujskega prometa v banovini sega. dočim obsega okoliš celjskega društva (starega 23 let) porecje Savinje. Zahteva. ki ga imenuje in sklice banska uprava kot posvetovalni organ. 24) je predviden tudi ribarski sosvet. Z uredbo je predvidena tudi varstvena doba in najmanjša mera posameznih ribJih vrst. k temu prihajajo še historične zanimivosti in etnografske posebnosti. da bi Jemale v zakup ribarstvo niti posredno niti neposredno. Pozornost oblasti in ribarskih društev mora biti obrnjena v to. Oblastna skupšcina bivše Ijnbljanske oblasti je izdala 1929 uredbo o ribarstvu inje nbarstvu ppgy^g^ y SVOJ delokrog posle ribarskih odborov. da je tujski promet važna narodnogospodarska panoga. da premagajo 13 m visoki jez brez posebnega odpora. Tako je klub akvaristov v Ljubljani odlično središče navdušenih prijateljev narave in najmanjših naših ribic. kakor n. Zveza izdaja svoje lastno glasilo. Ker je bila Slovenija križišče trgovskih cest od severa proti jugu (Dunaj—Trst) in po svojih glavnih plovnih rekah Savi in Dravi od zahoda proti vzhodu. Ljubljanice in Krke. Poleg zdravilnih vrelcev obiluje naša zemlja naravne lepote in slikovitosti svojih gora. Tudi akvaristika spada v organizacijo ribarskih društev. se je pred zgraditvijo železnic pomikal val potnikov in trgovske robe po teh cestah in vodah. Neverjetno visoke vsote se zahtevajo za odkup bogatih revirjev. ki jo je treba izkoristiti. V bivši mariborski oblasti še ni izvedena naredba bana o razdelitvi voda na ribarske okraje.

juridičnih oseb. se morajo ustanoviti turistični odbori. Obe imata poleg glavnih intormacijskih pisarn v Ljubljani in Mariboru take pisarne tudi v izrazitili letoviščih in na obmejnih postajah. kar se pricakuje od dobre tujskoprometne organizacije. zlasti za Logarsko dolino.d. ki ima SVOJ po banu izdani pravilnik. Rndolf Marn. za sredstva morajo preskrbeti njeni proračuni in takse na bivanje tujcev. ki mu lahko damo naziv oče slovenskega tujskega prometa«. Josip Prosenc. zopet pretvorila v avtonomno organizacijo na društveni podlagi pod naslovom:»»Zveza za tujski promet v Sloveniji v Ljubljani«. izdaja naredbe o pospeševanju turizma v banovini. Skoro ob istem času se je ustanovila na Štajerskem v Gradcu tudi deželna zveza za tujski promet. ali pa samostojna organizacija. s tečaji. Trnkoczy in dr. »Tujskoprometno zvezb v Mariboru«. zlasti glede nastanjevanja in prehranjevanja tujcev. ki so predpisane za te kraje. s predavanji. Z ustanovitvijo Deželne zveze za tujski promet za Kranjsko se je pričelo pravo intenzivno delo za pospeševanje tujskega prometa. Poleg teh so bili v odboru: dr. prirejala ekskurzije hotelirjev in gostilnicarjev. ti uživajo ugodnosti. se udeležila v inozemstvu tujskoprometnih razstav. ki so potrebne za razvoj turizma v banovini. Prva ima 64 članov. železniški in avtomobilni promet. ki jih predpiše ministrstvo za promet. kanonik Ivan Sušnik. ki vzajemno deluje z Zvezo v Ljubljani na polju tujskega prometa in se v glavnem bavi s prilikann svojega okoliša. tebruarja 1936. dajati pobudo za ureditev vseh naprav in osnov. dr. ki mora o vsem pospeševanju voditi nadzor. župnik Ivan Piber in okrajni glavar v Postojni Štefan Lapajne. poucnimi shodi in spisi. Rudolf Andrejka. Ubald pl. Otmar Pirkmajer je zato ustanovil v 1. druga pa 51 članov. Banska uprava ima svoj odsek za turizem. Po mnogih fazah.mu je stal takrat na čelu hotelir Jakob Peternel. Banska uprava pa izdatno podpira tujski promet tudi gmotno in ima v proracunu za 1935/36 znesek 498. vendar so se pojavile v bivši Štajerski pritožbe oziroma želje. ki se pa morajo porabiti edino le za pospeševanje turizma.000. Vinko Gregorič ustanovili »Deželno zvezo za tujski promet na Kranjskem«. Bivši veliki župan mariborske oblasti dr. po večini tujskoprometnih društev in drugih interesentov (pravnih oseb) na tujskem prometu. ki ga je nadomestil dr. ^ uredbo o turizmu z dne 13. ima ingerenco na tujskoprometne zgradbe in naprave. z ustanovitvijo posredovalnice za letoviška stanovanja itd. daje iniciative za notranje in zunanje propagandno delovanje. regulacijske nacrte. Gustav Pirc. 1924. V I. naj bi se za ta del Slovenije ustanovil ali poseben pododbor. se je 1. Obe sta obenem zastopnici centralne turistične organizacije v državi »Putnik« d. ki jih je zveza doživela v svojem obstoju (nekaj casa institucija deželnega odbora. predpisati posebne pravilnike in naredbe. ki pa je propagirala le nemške kra. Delo za pospeševanje turizma v turisticnih krajih spada predvsem v dolžnost in pristojnost obcine. Sistematicno se je delovalo v obeh potrebnih smereh: od spodaj z organizacijo društev za tujski promet. Organizacija in delo za razvoj tujskega prometa v dravski banovini je osredotočena danes v »Zvezi za tujski promet v Sloveniji« v Ljubljani in v »Tujskoprometni zvezi« v Mariboru. Vladimir Foerster. Prav obsežna je po tej uredbi naloga banske uprave.Je in kopališča. ki ga moramo prištevati med prve pionirje našega tujskega prometa. Sicer je obsegal njen delokrog celo Slovenijo. pri čemer so JO materielno podpirali bivši deželni odbor in država. ki jo je izdalo ministrstvo trgovine in industri]e. predvsem za obiskovalce ugodnost znižane vožnje. Po tej uredbi proglasi pod gotovimi pogoji minister za trgovino in industrijo neke kraje kot turisticne. varstvo flore in folklore. v Beogradu. Peter Grasselli. 1926. Josip Tominšek. ki nadzira delovanje obeh zvez. letake.— Din v te namene. V občinah. predvsera pa v mestnih. albume. nekaj casa institucija bivše Narodne vlade). katerih sestavo predpisuje uredba. so potem naši pionirji: dr. zgodovinske znamenitosti itd. Tajniške posle sta vršila Fran Gartner-Gorazd in Ar. se je regulirala organizacija za pospeševanje tujskega prometa. Ta pravilnik izide za . Seveda so ti krediti namenjeni tudi za podpiranje turistike. V banovini se ustanovi banovinski tLiristicni oziroma tujskoprometni svet kot posvetovalni organ v tujskoprometnili vprašanjih. 1905. sploh storila vse. Valentin Krisper. Pač pa je Slovensko planinsko društvo oziroma njena Savinjska podružnica s Franom Kocbekom na čelu mnogo storila v propagandnem oziru za gornjo Savinjsko. Za privabitev tujcev in letoviščarjev je izdajala prospekte. nadzira pogostinska podjetja.

To so glavni predpisi uredbe o turizmu.812 93 480 891 1. 282 426 Ostala Evropa . Solčava..218 Ostale balkanske države . Maribor. . vendar pa materielni uspeh niti zdaleka ne dosega številčnega. Dovje-Mojstrana. Bohinjsko Jezero (Sv.. Škofja Loka.640 451 5. je minister za trgovino in industrijo proglasil: Za klimatske planinske kraje: Bled. Zato je . Marenberg. II.. Ribnica na Pohorju.687 15.. Kamniška Bistrica (Velika Planina s kočo na Vel. Dolenjske Toplice.684 763. 973 650 115 115.180 582 929 205. Ptuj. Ormož. Poljčnik?tji. Minister za trgovino in industrijo ustanovi tudi »Sklad za pospeševanje turizma v turisticm] krajih kraljevine Jugoslavije«. Ljubljana..315 492 321 1934 82. ... Slovenjgradec.. Slatina Radenci. Vitanje.123 2. Novo mesto. Kaže proti prejšnjim letom sicer številcni porast gostov.971 3. V turističnih krajih se oddajajo državnc in samouprauna zeinljišča po možnosti brezplacno radi gradnje javnih ali zasebnih objektov. Šmarješke Toplice. Duh. Križ-Planina. Pokljuka.316 577 10.851 380 1. Ribcev Laz).369 279 129. Topolščica.080 14.. Bohinjska Bistrica (koča na Voglu. po trebnih za tujski promet..975 5.155 478 414 1933 96. Kranjska gora. Statistični pregled tujskega prometa v dravski banovini Statistika tujskega prometa Leto: 1931 81. Šmartno na Pohorju.. .726 5. V ta namen se smejo razlašcati za namene tujskega prometa potrebni zemljišca in objekti ter ustanavljati potrebne služnosti.692 2.. Logarska dolina.780 5564 231 504 2. Koča na Klopnem vrhu.482 rednja statistika za 1.132 6. Golnik. Vsa državna in samoupravna oblastva morajo podpirati delo tujskoprometnih zvez in društev ter ostalih organizacij za pospeševanje tujskega prometa. Ostali kontinenti . III. Planini Kamnik. Višnja gora. Preddvor..367 2. Metlika.350 6.708 5. 458 447 1932 111. Ljubno. Luci Mariborska koča na Pohorju. ." Kamenje). Italija . Tržič. Radovljica.220 1.585 Nordijske države . sloni na podatkih banske uprave. Gornji grad.305 1. Begunje. Laško. Janez. Rimski vrelec-Kotlje.806 615 593 1935 155. Ljutomer. ki ima za državo isto nalogo kakor banovinski tujsko-prometni svet za banovino.075 146 112.606 2. Fram. Guštanj.814 654.024 1.. Rimske Toplice.430 684 788 267 83 148. Jesenice. Rogaška Slatina. 1935.458 652... Gorje Bledu.. Skupaj .. Kočevje. Poljska .. Gornja Radgona. Celje. 1936. Kostanjevica. Za zdravilišča: Dobrna. Medijske Toplice (Medija-Izlake).019. Rateče-Planica.471 3.475 1.707 833 11.našo banovino v najkrajšem času in je bil že maja 1935 izdelan. 12. Poljče.812 11. Predtrg. Planina pri Sevnici. Dolenji Logatec..829 834. Sv.. Srednja vas v Bohinju (Stara Fužina. Prevalje. Cerknica. Za turistične kraje: Brezje.851 4. Senjorjev dom na Pohorju. ki bodo brezdvomno uspesno podprli tozadevno deli Za 1.307 898 Ceškoslovaška . Brežice. . Lesce. Ukanc. DravogradMeža. Sevnica ob Savi. Pohorski doin. Slovenska Bistrica. Sv. Mozirje. koča pod Bogatinom in koča na Planini na Kraju).737 1. Prancija . Kranj.507 1. Nadzor nad celotnim delom za pospeševanje turizma v državi vrši minister za trgovino in industrijo in je njegov posvetovalni organ vrhovni turistični svet. Čateške Toplice..911 392 4.. Črna.832 1. Jezersko.276 152 385 11.

To društvo je v malo letih razširilo svoje delovanje po vseh slovenskih planinah. na Kotcah. Zelo ugodne prilike za lov in ribarstvo tudi zelo podpirajo tujski promet. 1908. ki so si pridobili posebne zasluge za ustanovitev in razvoj slovenske turistike. Tretji činitelj za povzdigo tujskega prometa je zimski sport in njegove organizacije. Z gradnjo planinskili domov. Prvi predsednik SPD je bil prof. Z ureditvijo potov. SPD inia 55 planinskih koc in domov. njemu je nasledoval v 1. da se povzpno v višine. ki je zgradil udobno koco na Voglu in z vsem svojim delovanjem. ki je danes častni predsednik društva.še bolj potrebna intenzivna propaganda v inozemstvu. se je omogočilo letoviščarjem v nižinah. Omenjamo oba doma v Planici. Drugi činitelj. Pa tudi nižje so snežne razmere Jako ugodne. zlasti z izdelavo prvih filmov o krasotah slovenske zemlje. Opozorimo naj samo na edinstveno skakalnico v Planici s 101 meterskim rekordom. ker so imela do tedaj le neinška turistična društva svoje koče po naših planinah. Zimski sport je v dvojnem oziru pospeševatelj iujskega prometa. ki pospešuje tujski promet v banovini. SPD nesporno izpopolnjuje delo tujskoprometnih zvez v višinskih legah naše domovine. veliki hotel na Pokljuki. so letovišca v vznožju gora tudi pozimi dobro obiskovana. Sneg v naših planinah daje zimskim sportnikora možnost udejstvovati se s smučanjem do konca maja. ki pa niso samo za zimske sportnike. zlastiyia Gorenjskem. ne v zadnji vrsti tudi prijaznost in postrežljivost našega prebivalstva ter brezprikorna javna varnost. Poleg SPD moramo omemti še turisiovski klub »S k a 1 a« . a nudijo izletnikom dobro prenocevanje in hrano ter vse naravne užitke. ki jih imamo z Zimsko-športnim savezom na celu že prav lepo število v banovini.. izdatno podpira razvoj hijskega prometa. ki nudijo že precej popolno udobnost tudi razvajenim letoviščarjem. da se lahko vršijo tekme še v zgodnji pomladi. V celi državi niso tako ugodne prilike za smncanje nego pri nas. Ing. dr. Nadaljni zaslužni možje so: Fran Kadilnik. z izobraževanjem vodnikov itd. Fran Kocbek. na Korošici. Josip Močnik: Rudarstvo Razvoj 6 Rudarstvo ima za dravsko banovino že od nekdaj zelo velik pomen. Poleg prav udobno z avtom dosegljivih domov: Sv. z njih markiranjem. Ruška koča. Tujski promet pospešuje pri nas tudi silno razvito fotoamaterstvo. Po preobratu so prišle vse nemške koče v last SPD.. je treba navesti. ki v medsebojni zvezi pospešujejo prizadevanje tujskoprometnih organizacij. je planinstvo oziroma Slovensko planinsko društvo (SPD) s svojimi podružnicami. Davorin Lesjak itd.6 Nekaj imen mož. zgrajeni od klubov. domovi na Krvavcu. ki jih je 29. 1893. je še mnogo drugih činiteljev v banovini. ki so njegovi člani dali vzpodbudo za ustanovitev SPD. Fran Tominšek. Janez in Zlatorog ob Bohinjskem Jezeru ter koče v Kamniški Bistrici imamo višinske domove za sprejem letovišcarjev: SenjoTJev dom. prirejenih nalašc za letovišcarje. ki se mu je pridružil še manjši. SPD je bilo ustanovljeno 1. Planinske koce in domovi so se pretvorili tudi za bivanje pozimi in ce so ugodne snežne razmere. Smucarski klubi tekmujejo medseboj v gradnji domov. ki gredo v svet in delajo reklamo za našo banovino. kamor je bil dostop silno otežkočen oziroma se turistu-tujcu ni nudila nastanjevalna in prehranjevalna možnost. Danes stoje veliki udobni planinski domovi. Predvsem je to klub »Piparji«. Zimski sport ustvarja v alpskih krajih postojanke. Okrog Golice so poleg dveh koč nastali trije udobni smučarski domovi. ker se dobri materielni uspehi dosežejo le pri inozemskih gostih. Podaljšuje tujsko-prometno sezono in s svojimi mednarodiumi tekmami dela velikansko propagando v inozemstvu. ki je manjkal našemu tujskemu prometu v gorskih krajih. Jakob Aljaž. le žal da je velik del torišča SPD po preobratu prešel v italijansko in avstrijsko državo. ampak tudi za letovišcarje v poletni sezoni. se je dosegel cilj. ki ustvarja najlepše naravne posnetke. Vpliv na Izčrpno poročilo o delovanju SPD je priobčeno v Planinskem Vestniku 1933 . na Mrzlici. Fran Orožen. na Begunjščici ter Aleksandrov in Tillerjev dom v Logarski dolini. ki sicer po vecini ne midijo zaradi premajhnih prostorov možnosti za daljše bivanje. Tem se'Je pridružil planinski dom na Komni (Planina na Kraju) z obsežnimi prostori in veliko udobnostyo. predvsem iz nacionalnih razlogov. Mariborska koca. kJer uživajo višinski zrak in sonce.

ki prenese mnogi gospodarski vihar. Nekatere železniške proge v Sloveniji so pa bile zgrajene v prvi vrsti baš radi važnih premogišč. Cement. v kolikor niso nastale že pod uplivom elektricne energije. stroji ter strojni deli se nabavljajo deloma v naših tovarnah. . posebno pa v zadnjih desetletjih. Pojavljajo se novi vidiki za udejstvovanje našega premogarstva z oplemenjevanjem premoga. Danes ima pri nas gotovo večjo važnost premogarstvo. Tudi železo. to je premogarstva. apno in ostali v rudnikih potrebni gradbeni material se dobavlja iz naših obratov in tovarn. Kočevska proga je bila zgrajena radi premogišca v Kocevju in današnji obstoj železnice Celje— Dravograd je zahvaliti premogišču v Velenju. so nastale vsled ugodnosti bližine premoga kot pogonske energije. Velik razmah in razvoj je doseglo naše rudarstvo v poslednjih letih. bodisi popolnoma lokalno. 6 km Jugovzhodno od Ljubljane. ker posedujemo le črni en premogovnik pri Orlju. izplačalo nameščenstvu (tehničnemu in administrativnemu) 14. Naš najbo'gatejši rudnik svinca v Mežici ter danes že likvidirana premogišca v Prevaljah so temu predelu naših krajev omogocili mocan gospodarski podvig. Les.362. Celju ter v drugih centrih. Posredni vpliv pa se odraža v razvoju naše industrije v zadnjih 50 ih letih. Tudi v splošnem tehnicnem razvoju je z rudarstvom dobila naša banovina vedno več važnosti. kar zopet nudi zaslužek kmetu ter gozdnim delavcem. Izgraditev Južne železnice mimo naših najbogatejših premogovnih slojišc je omogočila razvoj posebne veje našega rudarstva. Velikemu delu našega prebivalstva se nudi v rudnikih in premogovnikih ter v rudoslednih obratih zaslužek. Črni premog V to grupo žal ne moremo prištevati kakih posebnih podzemnih bogastev. Rudarstvo dravske banovine nudi danes v težki krizi nameščenstvu in delavstvu še vedno primeren zaslužek. ce ga delimo v pridobivanje premoga in pridobivanje rud. ker je ta veja našega gospodarskega življenja zrasla iz solidnega dela. ki zavzema prvo mesto tako z ozirom na vrednost produkcije in povezanost z ostalim sestavom našega gospodarstva. opeka.079. je rudarstvo izvajalo stalno in v vedno večji meri do danes. ko so bili za več ko 120% višJi. ki so danes itak le delno dosegla polni razvoj. reprezentiran po Rjavi glavnih nahajališčih v Zagorju.gospodarsko življenje naših krajev. Ta delitev je najprimernejša iz splošnih vidikov rudarstva ter tudi radi sestava rudarskega gospodarstva v dravski banovini. Seveda so te številke skromne napram zaslužkom v letih konjunkture. Razvoj v največjih premogiščih in vzporedno razvijanje železniškega orarežja je omogocilo otvarjanje manj važnih premogišč. a v Guštanju še obstojeco železno industrijo. Bohinja in Jesenic JG pridobila na važnosti in se je koncno koncentrirala in razvila do popolnosti na Jesenicah. To nahajališče je še premalo raziskano. Hrastniku. se črpa iz naših gozdov. Industrije v Ljubljani.— Din. Kljub temu se ne sme izgubiti upanja na boljše razmere. kakor tudi v socialnem pogledu radi največjega števila pri njem zaposlenega rudarskega delavstva.145. ki je bil omogočen le vsled pogonskega kuriva — premoga. Rjavi premog Glavno in najvažnejšo vlogo v našem premogarstvu zavzema rjavi premog. To so neposredni vplivi rudarstva na naše gospodarstvo. se je n. da bi se ga moglo na njegovo gospodarsko vrednost pravilno oceniti. Leta 1935.767. ki je bil še pospešen z danes v Prevaljah že opuščeno. Te glavne pozicije našega rudarskega gospodarstva ter veliko število manj važnih obratovališč ^1"1 la premog in rudo so dravski banovini dali mocno rudarstveno obeležJe ter postali splošnemu gospodarstvu banovine mocna hrbtenica. popust splošne krize bo pa vlil novo delavnost v rudna obratovališča.— Din in delavstvu 76. pr. V zadnjem času je naše rudarstvo radi vseobče krize ter specielno radi pregrupacije gospodarskega razvoja utrpelo močne udarce. Nekdanja železarska industrija v severozapadnem kotu banovine v trikotu Krope. Najboljši splošni pregled rudarstva v dravski banovini dobimo. Zato bomo najpreje pregledali razvoj in sestav tega dela rudarstva. ali pa v širšem smislu. Laškem in Rajhenburgu. a so SVOJO gospodarsko vrednost pridobile šele z možnostjo dovoza na trg. poleg tega pa tudi rudosledno delavnost na naša rudna bogastva. ki ga rabi jamski obrat. Trbovljah. ki so bila znana že preje.

672 ton ali povprecno na leto 1. Manj važna nahajališča lignita imamo še v Stanovskem pri Poljcanah. 1912. Jurja pri Taboru). Liboje v Pečovnik pri Celju. Mežica). V ozemlju vzhodno od črte Maribor—Pragersko nastopajo mladoterciarna nahajalisca premoga.500. se je produciralo pri 5415 delavcih 1. od kjer se nadaljuje proti vzhodu. Kot najvažnejšo in najbogatejšo je navesti ono. da bi pri sedanji intenzivnosti eksploatacije imeli premog še za preko 300 let. Tu nastopajo premogovni sloji z debelino sloja do 2'5 m. Enako prvoomenjeni je tudi ta črta terciara utesnjena v triadno gorovje ter je močneje prekinjena. Omembe važna so tudi kredna in terciarna premogišča v crti od Stranic odnosno Zrec pri Konjicah v vzhodno smer 'k Boču. kar predstavlja mocno postavko našega narodnega premoženja.155.880 ton pri 9479 zaposlenih delavcih. 1935.508 ton. V kolikor se v premogovnikih te formacije obratuje. Kot gospodarsko važno v to grupo spadajoce nahajališce je tudi ono v Rajhenburgu radi ugodne geografske lege. Trbovelj. Izpodrinila jo bo delno ali popolnoma . ki pa predstavlja že nekak prehod iz lignita k rjavemu premogu. Razen teh dveh glavnih terciarnih formacij. Najvažnejša premogovna kotlina te formacije se nahaja v Zabukovici in Libojah z državnim in dvema privatnima premogovnikoma. znašala produkcija samo še 82. pac pa zalagajo lokalni trg z dobro uporabljivim premogom.124. ki pa vsled tenkih slojev in manjše kalorične vrednosti ne dosegajo splošire gospodarske važnosti. Zabukovico. lahko izracunamo. Hrastnika v Laško. Severno od obeh omenjenih terciarnih formacij imamo še manj važna premogišča med Slovenj-gradcem in Mežico (Stari trg. zapadno pa premogovnik Motnik. Najboljša konjunktura xa lignit je bila 1. točim je 1. ko se ga je z 830 delavci produciralo 204. je posledica visoke kalorične vrednosti premoga ter drugih njegovih kvalitet (malo žvepla). Vsa omenjena premogovna nahajališca vsebujejo ogromno rezervo toplotne energije. predstavljajočo preko 500. do vštevšega 1.. Širina te formacije. ki se vleče v smeri zapad—vzhod od Moravč preko Zagorja. a 1. Trbovlje.000 ton premoga.294. Janžu ter lep razvoj obetajoče premogisce v Črnomlju. Hrastnik in Laško. 1922. vsaj ne v obliki premoga kot neposrednega oddajalca te energije. Vzhodno nahajamo še premogovnik Pečovnik.000 ton. odkopalo 36. Seveda v bodočnosti ta toplotna energija ne bo več igrala dosedanje važne vloge.488 ton rjavega premoga. Isto velja za premogovno kotlino v Št.640 ton. vendar je ta debelina nestalna ter se zoži na gospodarsko neizrabljive dimenzije. Lignit Najvažnejše nahajališce lignita predstavlja premogovna kotlina v Velenju z ogromnimi rezervami (preko 300 milijonov ton). pri zaposlitvi 328 delavcev. znaša od 1 do 3 km. ki se zdniženo nadaljujeta preko Sv. V dolinah teh hribov so se razvili že omenjeni naši najvažnejši premogovnlki %gorje. 1935. Križa pri Rogaški Slatini proti Krapini v savski banovini. 1935.000. da se je od 1. Leše. Če pomislimo. Sele. Nadalje pa v Otoccu pri Novem mestu ter v Globokem pri Brežicah. Ta dva premogovnika prestajata prvo razvojno stopnjo. Vsekako so ta premogišca le lokalne gospodarske važnosti.Kalorična vrednost našega rjavega premoga se giblje med 4500 do 6000 kalorij. ki se ga more še izkopati za gospodarske svrhe. ki pa danes v gospodarskem pogledu še ne predstavljajo važnosti. Holmec. Največja produkcija rjavega premoga je bila 1929 ter je znašala 2. Vendar pa je intenzivnost eksploatacije zelo nestalna. utesnjene med zasavske hribe (trias). Ta premog nastopa v mlajši in starejši terciarni formaciji. ki opravičujejo postavitev velevažne velenjske kaloricne centrate. Loke (južno od Št. to je od Tuhinjske doline v smeri proti vzhodu čez Motnik. Severno te črte je razvita gospodarsko nekoliko manj važna terciarna formacija z nahajališci premoga. se nahajajo v geološkem smislu nekako osamljena še sledeča terciarna nahajališča rujavega premoga: Premogovnik v Kočevju je v geološkem pogledu popolnoma izoliran in je izrazito mladoterciarno nahajališče premoga.

Ani pod Ljubeljem. potrebnega za investicije. ko je delalo 12. obratuje pa jih le 29. 1929. od katerih pa obratuje samo eden. ki prekrivajo premogovna nahajališca. Kot postranski produkt se pridobiva cinkova svetlica tudi v svinčenem rudniku v Mežici. rudarskih združb in drugih privatnikov. ostalo je last akcijskih družb. je bila delno zmanjšana produkcija. je znašala v 1. 142 milijonov Din s povprečno vrednostjo 128 Din za tono premoga.nožini v karbonski formaciji severno (6kni) od Zagorja o/S v rudnem Anttmon terenu rudarske združbe Trojana. Trebelno) ter v Šoštanju. \ površina Jamska polja. ki se od početka le slabo amortizirajo. severovzhodno od Trbovelj. ki pa je moral obratovanje ustaviti radi svojecasnega močnega upada cen svinca. 1924. Rude V dravski banovini je 34 različnih rudnikov. Cink Rudnlki cinka se nahajajo v okolici Mokronoga (Tržišče. računati na rovaš čiste racionalizacije.722 rudarjev. Pri vasi Lepa njiva sv. je produkcija premoga začela stalno idati in z njo tudi število delavcev. Delavstva Od 1.232 ton.. 1928.električna energija. ter 1. Baker Bakreni rudnik se nahaja v Sovodnjah na državni meji. 1932. ca 4'6 milijard dinarjev. To število delavcev v premogovnikih je padlo v 1. s 5752 delavci. 1912. V 1. rudarskih združb ali privatnikov. 1929. to je v rudnikih. od česar odpade na črni premog 36 ha. Dnigi premogovniki so morali SVOJC obrate ustaviti še predno so prišli preko prve razvojne stopnje. Največje število v premogovnikih zaposlenega delavstva je bilo v Sloveniji 1. Dosedanje delovanje še ni prešlo niej rudoslednega raziskovanja. dočim je ostanek last privatnih drnžb. Antimon nastopa v večji m. dalje. Sledove živega srebra oziroraa njegove ru. okoli Litije ter sploh ob prelomnici od Knapovž preko Litije v smeri proti Sevnici. znaša vrednost celokupne produkcije do vštevši 1. ce je hotelo naše premogarstvo držati korak z modernizacijo drugih rudarskih obratov in z rastočo konkurenco na premogovnem trgu. na rjavi premog 5767'03 ha in na lignit 900 ha.03 ha. Gospodarsko važne sledove se je z rudosledenjem ugotovilo tudi v Dravski dolini severno od postaje Brezno v Remšniku. zapadno od Škofje Loke. Vrednost Vrednost produkcije rjnvega premoga in lignita na mestu. Gornjo množino premoga predstavlja danes skupno 65 premogovnikov. od česar je 27 ha v državni lasti. ustanovljeni rudnik v Mariji-Reki. obsegajo skupne površine 6703. na 10. ker premogovni obrati so na svoji urejenosti veliko utrpeli v vojni ter prvi povojni dobi vsled forsirane produkcije ier je obstojal del omenjene racionalizacije prav za prav le v pravilni ureditvi premogovnikov v normalno odkopno stanje.. Upad kovinskih cen v 1. ki pa je ustavil obratovanje s koncem vojne. Delj časa je obratoval tudi svinčeni rudnik v Litiji. Od tega je v državni lasti 801'1 ha. Prvi vzrok temu upadu do 1. in to po večini vsled pomanjkanja kapitala. 1928. 1929. žalibog pa je padla možnost oddaje tako na privatnem trgu kakor tudi državnim železnicam. 1935. Dosedanji rudosledni uspehi dovoljuJejo upanje na kasnejši razvoj. od Mozirja se nahaja istoimenski rudnik antimona. Svinčenih rudnikov je v . V poštev pridejo v glavnem rudniki na sledeče kovine: Živosrebro Posednjemo dva rudnika živega srebra in sicer enega pri Sv.de (cinober) so ugo'tovili v Knapovžah pri Medvodah. ki pokrivajo rudna nahajališča obsegajo skupno 1991'65 ha površine. in sicer svinčeni rudnik v Mežici. Če racunamo s to ceno vso produkcijo od 1.236. je do danes onemogočil obnovitev rednega obratovanja. 1929. Produkcijska sposobnost premogovnikov se je v letih od 1929 dalje še povečala. Jamska polja.079. Končno se tudi ne sme zmanjšanje števila delavcev do 1. Svinec Najbolj razširjena je bila rudarska podjetnost na svinčeno rudo. ko je kriza začela zajemati tudi naše rudarstvo. Slednja je bila potrebna. Ta rudnik je še v prvi razvojni stopnji. na 8659 ter se zopet dvignilo v 1. 1935. se je produciralo še 1. 1935. v veliki meri pa tudi racionalizacija obratovanja.

Vendar je intenzivnost rudosledenja močno popustila vsled obstoječe krize. Ker daje rudosledno dovoljenje imejitelju le nekako načelno. . Ljubljana. Za rudarsko delavsivo dravske banovine obstoji glavna bratovska skladnica v Ljubljani. 1889. Že1ezo Obstoja 9 rudnikov na železno rudo. se je produciralo 129. Novi rudarski zakon.dnik v Litiji. kjer nastopa svinčena ruda v žilah z inanjšim % srebra. Produkcija svinca je v tem letu znašala 602 toni. Namen bratovskih skladnic je bil pomoci potrebnini članom ali njihovim vdovam in sirotam pomagati. Rudarsko delovanje je v dravski banovini urejeno z rudarskim zakonom iz 1. ki je obenem odredil ustanovitev 5 glavnih bratovskih skladnic (Beograd. katerega izda Rudarsko glavarstvo (v Ljubljani). in s pravilnikom o bratovskih skladnicah iz 1. Ostali rudniki svinca se še niso razvili do stopnje. Srednik. ki se mu nato podeli v izključno last z dovoljenjem eksploatacije rudišča. mora dotično področje pokriti s prostosledi. 1925. ki bi predstavljaIa kako gospodarsko važnost.) Mangan. Log pri Sevnici.600 ton izkopnine z 10—12%. Rudosledenje je v Sloveniji precej razvito. (Knapovže. Zaposloval pa je rudnik v Jami. dokler ni obci rudarski zakon iz 1. katerim je bilo na mezdah izplačano Din 14.934 ton 75—77% koncentrata.raljaAleksandra v Ljubljani.933. more zaprositi za podelitev Jamskega polja. Važen je tudi ru. 1854. ki bi veljal za celo državo. Spopolnjeno je bilo to zavarovanje z zakonom iz 1. docim je bolniško zavarovanje ostalo pri krajevnih bratovskih skladnicah. Za dravsko banovino veljavni obči rudarski zakon dovoljuje rudosledenje na temelju rudoslednega dovoljenja. 1050 njih vdovam. topilnici in postranskih obratih 785 delavcev. to je rudnika. Sarajevo in Split) za penzijsko in nezgodnč zavarovanje. ki je dala 16.Sloveniji 10. separaciji. Posedujemo dva manganova rudnika. ter s pravilnikom o bratovskih skladnicah iz 1. odkar se je zacela železna ruda predelavati na veliko v visokih peceh veIeindustrij in pa ker je pac železna ruda v ogromnih množinah na razpolago v Bosni. b) invalidnine: 539 invalidom. 1935. Bratovke skladnlee Rudarsko delavstvo ima najstarejšo zavarovalno institucijo. b) Rudarska šola v Celju. docim so tukajšnja rudišca malih dimenzij. nikakor pa ne izkljucno pravico do rudosledenja. Ne obratuje ne eden ne drugi ter je obratovanje pri Mirni odvisno le od primerne oddaje. Če ima rudosledec oziroma imejitelj prostosleda pri svojih rudoslednih delih prakticne uspehe in ugotovi rudišce. Zagreb. 1889.144. Dosedaj ni bilo njihovega obratovanja mogoče ponovno žeiezo oživeti. Imela je 1. 1935. 635 vdovam in 724 sirotam. ker rudišče samo po sebi vsebuje dosti dobro rudo. 160 sirotam ter 2419 novoupokojencem. še ni izšel. zavarovanih 9826 polnopravnih in 908 manjpravnih članov ter je izplacevala: a) penzije 850 staroupokojencem. od tega 2332 državnih prostosledov. V 1. uvedel prisilnega zavarovanja za vse rudarsko delavstvo. to so bratovske skladnice. H koncu je še omeniti rudnike pirita v Železnem pri Celju ter v Zgornji Polskavi in grafita v Brežniku v Dravski dolini. a kakor omenjeno. ki imajo obliko kroga s polumeroni 425 m. na podlagi katerega se more upati na možnost gospodarske eksploatacije. 1854. saj obstoja 111 veljavnih rudoslednih dovoljenj ter 9797 prostosledov. Ako hoče rudosledec na gotovem podroCju imeti izključno pravico rudosledenja. so obsegale prvotno prostovoljno zavarovanje. in sicer enega pod Begunjšcico in enega pri Mirni na Dolenjskem. Rudarsko Solstvo Rudarsko Za rudarski strokovni naraščaj skrbe: šolstvo a) Rudarski oddelek tehnične fakultete univerze k. more na istem ozemlju rudoslediti neomejeno število rudosledcev. 105 vdovam in 203 sirotam. Te skladnice obstajajo že preko sto let. obratuje le oni v Mežici. Ta izključna pravica pa rudosledcu še ne da pravice rudišče eksploatirati...

kjer so se ustavljali blagovni in osebni . ker nas deloma sili. Pozneje so se zgradile utrjene ceste. preden smo dobili prvo zvezo z Gorenjsko in po znanem krahu na dunajski borzi leta 1873. Sistematično je zapostavljala gospodarske in trgovske interese naših krajev in pogodovala nam nacionalno tuja središca. transporti. Promet med Jadranom in gospodarskimi centri države se je pričel razvijati direktno in je tranzitiral naše kraje. kakor tudi med zapadom Evrope preko gornje italijanske nižine na Balkan in dalje proti vzhodu. deloma pa.V rudarskem oddelku telmicne fakultete se vzgaja rudarski inženjerski naraščaj ter je od njega ustanovitve do danes diplomiralo že 126 rudarskih inženjerjev. ki so preko alpskih prelazov in v premi črti vezale gornja italijanska tržišča ter pristanišča na severnem Jadranu z osrčjem bivše mon. da dobimo VSBJ delno zvezo z Dolenjsko. svojih komitentov v Trstu. ki so donašali v normalnih letih skupno nad pol milijarde dinarjev inozemskih plačilnih sredstev za . da se naš gospodarski svet. obrt in industrija Trgovini in prometu v dravski banovini je že zemljepisna lega in geomorfologija dala naravne pred. preden se je zasadila lopata. Po prevratu je ostalo vprašanje naših meja na severu kakor tndi na zapadu še dolgo po podpisu saintgermainske mirovne pogodbe odprto. Že v predzgodovinski dobi se je vršil radi tega preko teh pokrajin znaten promet. ker se morajo boriti s tarifarno in prometno ugodneje ležečimi pokrajinami. Ta nedostatek težko ovira našo izvozno trgovino. Absolventi so zaposleni kot Jamski pazniki. posebno Podonavjem. na Dunaju in v Budimpešti. Ivan Pless: Trgovina. Dr. ki nikakor ni odgovarjal interesom in potrebam gospodarstva in trgovine. da se poslužujemo zvez po velikem ovinku preko Zagreba in Karlovca. ki imajo na razpolago še vodni promet. Širša trgovska javnost pa takrat ni doumela te potrebe in ni pokazala dovolj širokognidnosti in dalekovidnosti. Petra na Krasu do Reke na eni strani in drugo iz Podrožce preko Koroške v Prevalje in Dravograd. da bi mogle vršiti važno funkcijo v mednarodni izmenjavi blaga. da se naša izvozna in uvozna trgovina organizira in kot močna enota emancipira od tnjega posredništva. Rudarska šola v Celju pa skrbi za nadgledni tehnični naraščaj. predpogoje za to. so minila zopet desetletja. ki je stal še vedno znatno pod vplivom tujih dobaviteljev.". kjer se je dobivala priprega in prenočišče. Naše prometno ogrodje je tako predstavljalo v novi državi torzo. ne da bi tu puščal še kak zaslužek in rabil naše posredniške poisle. ki je niti do danes nismo uresničili. predvsem pa. ono preko Št. da si poišče direktne stike z odjemalci v bogatih industrijskih centrih na zapadu severne Evrope. Manjkala nam je direktna zveza z morjem.arhije. od katerega smo radi neplovnosti naših rek popolnoma izključeni. vodena v interesu pristanišč Reke in Trsta na eni ter Dunaja in Budimpešte na drugi strani. nekateri pa tudi kot samostojni jamomerci ter obratovodje manjših rudniških obratov. Dokončna ureditev naših meja po koroškem plebiscitu in rapalski pogodbi nam je odvzela dve važni zvezi. ki je v splošnem zelo dober in uporabljiv. Dolga desetletja je trajalo. Periferna lega naših krajev v mejah Jugoslavije tudi sicer zelo otežuje uspešno uveljavljenje naših gospodarskih krogov. ki se razprostira od'Južnih izbežkov Alp proti kraškemu terenu. osvobodi. ' Gradba železnic je na mah presekala življenje na teh velikih državnih cestah in ga prenesla na modernejše prometno sredstvo. hmelj in sadje. to so les in gozdni pridelki. Področje dravske banovine. ki je bilo tehnično popolneje opremljeno. Kar ni dovršila sama politika gradbe železnic. ki so vsi zaposleni bodisi na rudnikih ali pa pri rudarskih oblastvih odnosno v rudarskem šolstvu. Gospodarski krogi dravske banovine so se po prevratu zavedali položaja in nalog. Mnogobrojni historični dokumenti nam opisujejo živahno življenje. Kakor je razparcelizirana naša zemljiška posest in kakor je razdrobljena do nemogoce pestrosti v vrstah in kvalitetah naša produkdja glavnih izvoznih predmetov. Naša trgovina je tedaj izgubila svojo nekdanjo posredniško funkcijo. Zato so vodeče korporacije z veliko vztrajnostjo delovale na tem. ki se je razvilo v naših krajih in katerega priče so še trdna selišča in mogočne stavbe na vseh mestih. da uporabljamo tuje luke. tvori veliko mednarodno pot med Italijo in ožjo Srednjo Evropo. ki jim v novi državi pripadajo. je dokončala še tarifarna politika.

10.o je za trgovstvo dravske banovine najnujnejša naloga bodočnosti. ugodna prometna lega ter delavno prebivalstvo. kjer so se tekom ? let ob novozgrajenih železnicah zasnovala nova modernejša podjetja za izvoz stavbenega . kar je že sarao po sebi več kot neracionalno in povzroča celoti in nacionalnemu dohodku več škode kot koristi. ki praviloma obsegajo področje političnega sreza. ko se je zacela graditi Južna železnica. je vedno težje vzdrževala pritisk tovarniške konkurence iz Sudetov in je vedno bolj in bolj pešala. ki so ji omogočale uspešno konkurenco z madžarskimi velemlini na Koroškena in Tirolskem. Nekdanja industrija po Dolenjskem je začela rapidno nazadovati in Je. Po statistiki Zbornice za TOI je bilo tekom zadnjih štirih let od 1932 do 1935 odjavljenih 7278 trgovinskih obratov in se je število obstoječih trgovinskih podjetij zmanjšalo za 4122 tvrdk. smo imeli v Ljubljani veliko bombažno predilnico. Trgovstvo je po obrtnem. V času. popolnoma ugasla. pa tudi v Levanti. najdišca premoga in dmgih rudninskih surovin. Obdržala se je samo ona industrija ob glavni progi. iniciativnosti ter organizatorne sposobnosti Slovencev. med katerimi omenjamo železarno in pivovarno v Dvoru na Dolenjskem. industrija Razvoj industrije v dravski banovim je zasnovan na treh zdravih naravnih predpogojih in sicer: velike vodne sile. da stvori velike enote za izvoz in uvoz. da na tem. Docim smo poprej dolga desetletja izvažali steklo za okna iz Kocevskega z vozovi dalec tja v Benečijo. rafinerijo trsnega sladkorja. Vse so občutile mocan pritisk konkurence iz severnih dežel. pilarne v Tržiču. tovarno vžigalic in še mnogo drugih industrij. katere ustanovitelji so se bili doselili pred 80 leti iz Tirolskega. Trgovska združenja so včlanjena v Zvezi trgovskih združenj dravske banovine v Ljubljani. Poljsko. nadalje železarne na Javorniku in Savi. da se zaščitijo interesi producentov in solidne trgovine. Taka organizacija je predpogoj. polju razvije najživahnejšo aktivnost ter popravi. Otvoritev železnice je iz temelja izpremenila predpogoje in osnove. ki so za tedanje razmere obratovale v znatnem. Pivovarniška industrija je preživljala pod pritiskom graških pivovarn hude krize in so podjetja v Kočevju. ki so iz prekomorske rude in cenega koksa proizvajali za Jesenice surovo železo in Jeklo. obsegu. Tekstilna industrija. proti kateremu se je bilo vedno težje boriti. Istotako neorganizirana je ostala naša uvozna trgovina. Vrhniki in Mengšu zapovrstjo morala likvidirati. Po statistiki Zbornice za TOI je bilo koncem leta 1935. nas je po otvoritvi železnice konkurenca s severa izrinila iz teh tržišč. Železarne na Gorenjskem so se obdržale na površini le s tem. V trgovini s hmeljem in sadjein se je komaj v zadnjem letu pričelo poskušati. Zadovoljivo je prosperirala slamnikarska industrija. na katerih so bile zasnovane industrije v Sloveniji. Usnjarska industrija se je deloma specializirala za eksport in si je osvojila nova tržišča v Angliji in Ameriki. Mlinarska industrija se je mogla pred vojno v naših krajih vzdržati le s pomočjo tarifnih refakcij. Najuspešneje se je razvijala še domača podjetnost na polju lesne industrije. Tudi je orijentacija napram neizkoriščenim trgovskim in poslovnim možnoštim notranjosti kraljevine še nezadostna in je zato naloga mladega narašcaja.283 trgovskih obratov in 3644 trgovsko-sodno protokoliranih tvrdk s 3989 pomočniki in 1552 vajenci. Že v predželezniški dobi se je na tedanjih veleposestvih razvilo mnogo industrij. če hoce SVOJ položaj izboljšati. Nacionalizacija trgovskih centrov bivše Štajerske se danes lahko ^ smatra v glavnem za završeno. ki se je pravočasno modernizirala in preuredila. steklarne ob Pohorju in na Kocevskem. osnovani brez kapitalnih rezerv. zakonu organizirano v 28 trgovskih združenjih. Gospodarsko-politicn. tako so neurejene razmere tudi v naši izvozni trgovini. v Ukrajino in Rumunijo. še predno se je otvorila kočevska železnica. kakor so Kranj in Maribor ter Celje. Cojzove železarne v Bohinju. posebno z Nižje-Avstrijskega in Češkega. Z izvozom lesa se peca nad 1200 podjetij. kar so zamudili predniki in obnovi sloves solidnosti. Trgovina je v dravski banovini enakomerno razvita po celem podeželju in kaže posebno v industrijskih središčih. Papirna industrija je bila pred vojno v popolni odvisnosti od mogočne in razvite industrije na Štajerskem in Nižje-Avstrijskem. ki je bila razvita po našem podeželju v vidu domače industrije. da so zasnovale v Škednju pri Trstu plavže. Industrija kos se je vzdržala s tem. živahen napredek v specializaciji in prilagoditvi novim razmeram.našo trgovsko bilanco. da se je specializirala za izvoz na Balkan. V notranji trgovini prevladujejo z 90% mali drobni obrati. dočim so ostale morale reducirati svoje obrate na potrebe domačega tržišca.

Obenem je ta doba polna poskusov. je primanjkovalo domace iniciative in strokovnega narašcaja. Vecina industrije je uspešno porabila dobo inflacije. Na eni strani smo postali skrajna periferija. Za bodoci razvoj in. da ne morejo več eksportirati v prejšnjem obsegu v našo državo. da so se mogli tudi domači ijudje uspešneje uveljavljati na industrijskem polju. Kljub temu je izvoz kemičnih proizvodov. Zasnovala so se tri nova podjetja. pričakujoč brez zadostnega kapitalnega zaledja in brez vsakega strokovnega znanja lahkega zaslužka. deloma pa zasnovali tudi nova podjetja. V dobi svetovne vojne je znaten del banovine tvoril ožje VOJUO ozemlje in so mnogi obrati stali pod vojaškim nadzorstvom. kartonaže in graficne industrije. ko J& bila uveljavljena nova Jugoslovanska carinska tarifa in ko so se pričele industrijske države Nemcija. V prvem desetletju po prevratu beležimo na vseh poljih obsežne investicije v strojne naprave. Od leta 1926. Na teh poljih je že skoro dosežen višek razvoja. razmere nekoliko ustalile. Metalurgična stroka beleži v zadnjein desetleiju znatno izpopolnitev in je pri zmanjšanem dobičku in rentabilnosti še zadovoljivo zaposlena. Razvoj te panoge industrije je tesno povezan z našo osamosvojitvijo na polju bankarstva in šele z osnovanjem močnih denarnih zavodov je bila dana podlaga. Bodoča faza razvoja bo na polj u specializacije posaraezaih obratov za one vrste izdelkov. Uvedba carin in uvoznih kontingentov v državah. Prl ostalih panogah so se šele. videč. ki se je po prevratu zelo razširila in modernizirala. predilnice lanu in konoplje. Metalurgicna stroka se je z obsežnimi investicijami prilagodila potrebam novega tržišča in razvila z velikim uspehom proizvodnjo kvalitetne robe.lesa v Italijo in prekomorske države. ko so mnogi zasnovali nova podjetja. Tekstilni industrijci na Češkem in v Avstriji. ki je po iniciativi banovine v zadnjih letih zelo napredovala. Naša premogokopna industrija. niti enotno nadzorstvo in je radi tega mnogo domačega kapitala šlo v trajno izgubo. Zadnji udarec pa Ji je prizadejala uvedba gospodarskih sankcij. Slamnikarska industrija je po prevratu skoro popolnoma propadla. v težak položaj in obratuje danes le še s polovico nekdanjega števila delavstva. Y Mariboru zaposluje tekstilna industrija že 4273 delavnih moči. emajlirane posode in lesnih izdelkov še dokaj znaten. za katero se je kazala'ob prevratu največja potreba. celo lesno industrijo. Nastala so nova središča tekstilne industrije Maribor. Švica in Češkoslovaška preorijentirati in agrarizirati ter zapirati svoje meje proti uvozu naših poljskih pridelkov. Te novoosnovane industrije. naprej. odkar se je omogocilo ponovno karteliziranje industrije. stekla. pa tudi v lesni in živilni industriji. Kranj in Celje. ki jih doslej še uvažamo. na drugi strani pa je bila v naših krajih industrijska delavnost razvita jačje kot v ostalih delih kraljevine in ji je bila že s tem določena važna vloga pri gospodarski zgradbi države.dustrije v dravski banovini je posebno važna izgradba vodnih sil in dovršitev elektrifikacije. papirja. V zadnjein letu so se posebno bombažne predilnice razširile. Izvoz je mahoma zastal in od nekdanjih 26 tovarn so ostali le še neznatni ostanki. irjegova bodočnost pa je odvisna od vzpostavitve direktnih parobrodarskih zvez z severnoafriškimi državami in Levanto. pričenja v razvoju naše industrijske aktivnosti nova doba. v Kranju pa 4194. da se je VSBJ del reduciranega in brezposelnega delavstva mogel spraviti k zaslužku. Za ono panogo industrije. Iz dobe inflacije prezadolžena podjetja usnjarske in čevljarske stroke so prišla v plačilne težkoče in izgubila konkurenčno sposobnost. Avstrija.575 delavnih moči in nadkriljuje dalec vse ostale panoge. V borbi za . je zašla v zadnjih letih radi stalnega zmanjševanja dobav državuim železnicam. Danes zaposluje tekstilna industrija v dravski banovini 13. so največ pripomogle. tako da bomo tudi na tem polju v kratkem mogli kriti celotno potrebo prediva z domačo izdelavo. predvsem v usnjarski in čevljarski stroki. Velik napredek beležijo po prevratu industrije lepenke. Lesna industrija je radi pomanjkanja enotnega vodstva in skupne eksportne organizacije zašla v vedno večje težkoče. ki jih je konkurenca bosanskih velepodjetij še bolj povečala. Po prevratu se je situacija za mdustrijo v mnogočem izpremenila. volnenih pletenm in predelave umetne svile. ker ni obstojal enoten načrt. v katere izvažajo. Mnogo investicij je bilo pogrešenih. je vzela v zadnjih letili tej osnovni panogi našega gospodarstva vso rentabilnost. Tekstilna industrija se je posebno številno razvila v panogi bombažnih izdelkov. so preselili del svojih obratov k nam. ki dajejo danes tisočem delavnih moči trajnega zaslužka. da se je opremila z modernimi stroji in preuredila na racionelnejšo produkcijsko tehniko. ki so se posebno razvile prav na početku splošne svetovne krize. Prilike v izvozu industrijskih izdelkov so vedno težje. primanjkuje nam pa še volnena industrija.

Strokovna stanovska organizacija industrije je Zveza industrijcev za dravsko banovino v Ljubljani.tov iz cele države seznanijo s plodovi našega industrijskega dela in preorijentirajo v svojih nakupih. V srednjem veku se je obrtniška delavnost osredotočila v mestih in važnih prometnih trgih in še danes nam pričajo ostanki mogočnih zgradb o veljavnosti obrtništva v tedanjih časih. Prva povojna leta razmeroma dobrih konjunktur so izzvala veliko zanimanje in znaten pritok naraščaja v obrtniške vrste. ki po ceneni morski poti ceneje dovažajo svoje izdelke v primorsku banovino in Povardarje. zemljiško odvezo. Po statistiki Zbornice za TOI je sedaj v dravski banovini 545 industrijskih podjetij. Opaža se velika volja in težnja za napredkom poisebno v gradbeni. Naša industrija je zato pri vecini panog že morala omejiti svojo produkcijo na ožji krog dravske banovine. Posledice gospodarske krize za obrt in trgovino se zrcalijo najbolj v sledečih številkah odjav in zmanjšanja števila obratov. v svrho delnega mehaniziranja obratov ter nakupa modernega orodja za razsirjenje in izpopolnitev produkcije.domace tržišče je naša industrija izpostavljena občutni konkurenci sevemih podonavskih držav. se je možnost uveljavljenja obrtniškega dela pričela vedno bolj utesnjevati. ki dovažajo svoje izdelke po Donavi v Vojvodino in Beograd. ki je navezana izključno na železniški prevoz. da smo dosegli zavidno višino konkurenčnosti. ki je morala za vnovčenje svojih izdelkov iskati izhoda na daljnih tržiščih in v eksportu. motorjev. skuša danes obrtništvo z organizacijo kredita potom lastne priviligirane zanatske banke. katerega tarife so raznieroma zelo visoke. kako se vzdržati na površju. Nahajajoc se na veliki cesti preseljevanja narodov. v katerega je zašlo vsled splošnega razvoja prilik in krize našega kmetijstva. Po letu 1930. pa nastopa reakcija. Nebroj historičnih spominov nani dokazuje velik pomen naših krajev in obrtniške spretnosti prebivalstva za tedanje vojaške podvige. Za propagando industrije je bil po prevratu osnovan v Ljubljani prvi Jugoslovanski vzorčni sejem velesejm. ukinjenjem fevdalizma. zgradbo železnic in svobodnim preseljevanjem. Svetovna gospodarska kriza je prinesla nebroj novih problemov s seboj in jih stavila na dnevni red obrtniških organizacij. Z moderno dobo. so nastopili za razvoj obrtništva novi časi in predpogoji. s pospeševanjem produktivnega zadružništva. s povzdigo strokovnega znanja. kJer moramo priznati. kako so se cele doline. Tudi se pojavlja vedno Jačja konkurenca domače industrije na notranjeni tržišču. da se je začela vertikalno organizirati po načelu amerikanskih velepodjetij in vzela tudi prodajo svojih izdelkov potom velikopoteznega organiziranja mreže lastnih prodajaln v svoje roke. mizarski in pohištveni stroki. ki je nastopilo tekoni zadnjih štirih let in sicer: Stevilo obratov se je zmanjšalo Leto Trgovina Obrt Trgovina Obrt 1932 1512 1793 443 345 Statistika obratov . Moderne metode industrijske produkcije in skrajna racionalizacija obratovanja v oblačilni in čevljarski stroki so postavile obrtništvo teli panog pred težke nove probleme. 58 tekstilni industriji in. ki postaja od leta do leta ostrejša. da se obnovijo stari tradicionalni obrati klobnčarstva. kakor pa jih more industrija iz dravske banovine. Ko pa je industrija prešla k temu. kjer je iskal nacionalni element najugodnejših tal za svoje uspevanje. je obrtništvo lahko inirno obstajalo in delovalo poleg tovarniških obratov. da se široki sloji trgovstva in konzumen. na katerem se vzdržuje le s pomočjo konkurenčnosti cen in s kvalitetnostjo svojih izdelkov. Večina obrtniških strok je za današnje potrebe in poslovne prilike prenapolnjena in daje možnost vedno tesnejšega obstoja. Opažamo karakteristične pojave. Prva desetletja je šel razvoj v obliki decentraIizacije na deželo. Dokler se je pred in po vojni industrija omejevala samo na strojno proizvodnjo. je stal tudi poznejši razvoj pod vtisom težkih potresov zgodovinskih dogodkov. nacin življenja in kulturo. steklarstva na modernizirani tehnični podlagi. keramike. kar po več občin skupaj orijentirale v eni smeri za enotno stroko. Obrtniška delavnost v dravski banovini je imela že od početka historične dobe svoje glavno polje dela v kovaški in fužinski stroki ter v keramiki. Naprednejši sloji obrtništva so v prvem desetletju po prevratu investirali vse svoje prihranke za nabavo modernih obdelovalnih strojev. Po prevratu se pojavlja razveseljiva težnja. Potisnjeno v defenzivo. ki jo povzrocajo novoosnovana podjetja v vseh banovinah širom kraljevine. ki je dal možnost. s prirejanjem poučnih tečajev in z delom stanovskih organizacij priti v okom težkemu položaju. ki JO JE treba še danes nadaljevati in posplošiti. obenem pa tudi konkurenci zapadnih držav. 57 kovinski stroki. od katerih pripada 150 lesni stroki. Ta akcija je bila hvalevredna in prepotrebna iniciativa.

Vseh elektrarn je 758. ki so prešle od bivšega oblastnega odbora ljubljanskega v last dravske banovine in se jih sedaj banovina poslužuje pri izvajanju svoje elektrifikacijske akcije. pr. žagarsko 1075 obratov. Popolnoma so preskrbljena z elektricno energijo zlasti mesta Ljubljana. Število elektram Približno 75% vseh elektrarn je vodnih. srez Kranj preko 80%.002. je morala usmeriti svoje daljnovode predvsem na južno Štajersko. njihova podrocja pa prevzemajo večje. Poleg tega obstoja še veliko število svobodnih obrtniških organizacij. radovljiški srez preko 90%. Ko je pa Fala po sklepu miru ostala v Jugoslaviji. t. Elektrifikacija se je tudi pri nas pricela razvijati po manjših lokalnih elektrarnah. Kmalu po izbruhu svetovne vojne se je pricela graditi na Dravi v bližini Maribora velika hidrocentrala na Fali. ki razvijajo živahno aktivnost. zato se opuščajo. ki se bavijo s prodajo električne energije. tako n. so pa tudi srezi. Od tega odpade na: mlinarsko stroko 2537 obratov. miiciuvc: Elektrifikacija Dravska banovina je razmeroma najbolj elektrificirani del Jugoslavije. od katerih je 14 banovinskih.1933 2107 2263 1330 1336 1934 2043 2361 1373 1369 1935 1616 1557 976 722 Sedanje število obrtniških obratov v dravski banovini znaša 22. zasluga te elektrarne je. Povprečno je v banovini preskrbljenega pribl. 36% vsega prebivalstva z električno energijo. Daljnje izvajanje projekta je preprečila vojna. Male centrale pa ne zadoščajo več krajevnim potrebam. S smotreno elektrifikacijo se je pričel že pred 25 leti baviti bivši deželni odbor kranjski. dograjena pa je bila ob začetku svetovne vojne le hidroelektrarna na Završnici. ki so elektrificirani le 4—9%. Deželni odbor kranjski je že pred vojno ustanovil svoje lastno podjetje Kranjske deželne elektrarne. in sicer 137 javnih. oddaljene elektrarne. krojaško 1684 obratov. 10 oblastnih. da se je v Mariboru in okolici razvilo toliko industrije. inz. ki so se gradile v mestih in večjih krajih na deželi. Razen Kranjskih deželnih elektrarn in elektrarne Fale je v dravski banovini še več drugih pomembnejših elektrarn. ki je bila namenjena prvotno za dobavo električne energije Gradcu in industrializiraneniu delu takratne severne Štajerske. J. takih. 621 elektrarn pa jo proizvaja le za lastno porabo. šiviljsko stroko 1765 obratov. Posamezni deli banovine so pa preskrbljeni z električnim tokom zelo neenakomerno. čevljarsko 3062 obratov. 96 okrožnih. Podrobnejša razdelitev elektrarn po načinu pogona je razvidna iz sledeče tabele: . 21% kaloričnih. Obrtništvo je po obrtnem zakonu organizirano v 168 zdniženjih. Maribor. 4% pa kombiniranih. Izdelani so bili projekti za nekatere večje elektrarne na Savi in njenih pritokih. ki se po daljnovodih vežejo med seboj. 48 sreskih. Celje in Ptuj.

.. 6 3 6 1 00 % 6 3 6 1 . . Privatne elektrarne .. .000 U skup.. 10 64 74 5 00 15 7 2 7 8 37 21 58 Učinki central so razvidni iz tabel: Centrale: S tevilo cinek 5 Kalorične . .iesel" parni ski motor motor linski motor odni in ara in oda odni in odni diesel" diesel" para bencin " ski liiTski motor motor motor motor ie^el" kupaj Javne elektrarne . 1 2 Skupaj . ..Pogon: odni arni odni in encin. 7 58 00. Skupaj . .

inštalirani učinek pribl. inštalirani učinek pribl. mštalirani učinek pribl. Skupni učinek vseh štirih znaša pribl. ne zasledujejo Kranjske deželne elektrarne le čisto trgovskih. meri pribl. v kolikor posameznih krajev ne oskrbujejo manjše lokalne električne centrale. elektrarno Jugočeške in elektrarno Mayr v Kranju. Celotna dolžina visokonapetostnega omrežja. 4500 ks. Električni tok dobavlja tudi Trboveljski premogokopni družbi za potrebe rudnikov v Trbovljah. Tržič. neznatne in služijo večkrat njihovim lastnikom le za razsvetljavo. 10.000 voltov drži iz centrale do Maribora. skoro vso Gorenjsko. Na naprave Kranjskih deželnih elektrarn in na električno centralo v Velenju je prikljucenih .400 kVA. Iz elektrarne v Velenju prejemajo Kranjske deželne elektrarne tudi večje mn. vodne elektrarne Kranjskih deželnih elektrarn s skupnim ucinkom 4500 ks. Velika parna električna centrala Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah ni v obratu.5% vsega učinka. Najvažnejše javne elektrarne v dravski banovini so: vodna centrala Fala. elektrarno Česenj v Tacnu. 4400 ks.000 voltov. V elektrarni je montiranih 7 turbin za pribl.ožin. 10.000 ks. imajo učinek približno 4200 ks. manjše istosmerne. 1000 ks in parni centrali: elektrarna pri državnem rudniku v Velenju. Od Maribora poteka daljnovod 80. Glavno vlogo pri elektrifikaciji banovine imata elektrarna Fala in.000 voltni daljnovod preko Ptuja do Ormoža z odcepom v Slovensko Bistrico in Konjice. Hrastniku. Kranjske deželne elektrarne preskrbujejo z elekirično energijo Ljubljano. vodna centrala Majdič v Kranju. Imajo eiektrarAe 4 vodne elektrame: Završnico.000 voltov do transformatorske postaje (12. v Baslu in preskrbuje z električno energijo severovzhodni del banovine. Združene papirnice Vevče. kjer se napetost transformira v transformatorski postaji (9000 kVA) na 10. 420 km. ki ima skupen učinek 6900 ks. inštalirani učinek pribl. Nekatere elektrarne pa so zelo male. kraje med Celjem in Braslovčami v Savinjski dolini.000 voltov: Laško—Celje. Kranjske deželne elektrarne Elektrama Fala je last švicarske financne družbe Elektrowerte A. Kranjska industrijska družba. zgrajena za učinek pribl. zlasti Maribor z okolico. 5850 ks. zlasti poljedelsko podeželje. 50. ampak služi le za rezervo". ki redno ne obratuje več. Kranj.:Trboveljska premogokopna družba. Svinčeni rudnik v Mežici.Najvažnejše elektrarne Večje elektrarne so večinoma trofazne. malemu konzumu v podeželju pa ni posvečala dosti pažnje. inštalirani učinek generatorjev pa znaša 43. kjer se napetost transformira na 35. Kot podjetje. Nekaj energije dobavlja Fala tudi v savsko banovino. 1900 ks. Laško—Zidani most. Fala se je zanimala doslej večinoma le za večji konzum. ampak tudi pasivne kraje. G. Največji odjemalec električne energije iz Fale je tvornica dušika v Rušah. Laško—Trbovlje. 50. Janž in z vodno elektrarno Majdič v Kranju.500 ks.000 ks ter mestna elektrarna v Ljubljani. ki ima učinek pribl. Pomembnejše lastne električne centrale imajo večja industrijska podjetja.000 ks. Celje. vodna centrala Česenj v Tacnu.500ks. tako n. inštalirani učlnek pribl. 17. pr. elektrarno Zabret v Britofu pri Kranju. ki je na elektrarno priklopljena po daljnovodih 10. V Ormožu pa se daljnovod razcepi na daljnovode v Mursko Soboto in na daljnovod v Središče ob Dravi—Čakovec. Iz Fale odhaja dalje 35. ki so razen bohinjske z daljnovodi med seboj povezane. Petru v Savinjski dolini in elektrarno državnega premogovnika v Zabukovici. kraje od Ljubljane do Cerknice na Notranjskem in od Ljubljane mimo Grosuplja do Kočevja ter do Št. 10.e električne energije. Poleg Velenja in lastnih elektrarn so povezale Kranjske deželne elektrarne med seboj še Mestno elektrarno v Ljubljani.000 kVA) pri Laškem. inštalirani učinek pribl. llOOks. ki ga oskrbuje Fala. ampak tudi višje cilje in ne elektrificirajo le aktivnih. dalje na vod v Varaždin in Ivanec. V zadnjih letih so Kranjske deželne elektrarne gradile daljnovode zlasti radi zvez med posameznimi svojimi in tujimi elektrarnami. Jugočeška.000 voltov radi preskrbe Maribora.5%. tega so navedene elektrarne zvezane tudi s kalorično centralo pri državnem premogovniku v Velenju. učinek pribl. na istosmerne pa le pnbližno 5. Predilnica bombaža. elektrarni v Žireh in Zagradcu.000 ks. Razen. elektrarno v Št. dalje bo v kralkem vpostavljena tudi zveza s parno elektrarno premogovnika Št. Vida na Dolenjskem. Zagorju in v Laškem. ki je banovinska last. elektrarno na Savici v Bohinju. V Laškem se razdeli nato električna energija na 3 daljnovode 35.000 voltov. na trofazne elektrarne odpade približno 94. ampak služi le za rezervo. Elektrarne. ucinek pribl. učinek pribl. 2300 ks. Glavni falski daljnovod za napetost 80. Kranjske deželne elektrarne oskrbujejo z električno energijo jugozahodni del banovine.

000 voltov so na transformatorsko postajo v Črnucah priklopljeni ljubljanski kolodvori. v Grosuplje— Kočevje in preko Vrhnike v Cerknico. V naslednji tabeli je navedena proizvodnja elektricne energije v dravski banovini v zadnjih dveh letih: Proizvodnja električne energije Proizvedle kWh V Skup N letu: a prejavne privatne aj kWh bivalca l kt l kt 1 142. 45. proizvedle vodne centrale. po dveh 6000 voltnih kablih pa prejema iz transformatorske postaje v Črnucah električno energijo mesto Ljubljana. 1934.000 voltov je zgrajen od VeIenja Veienja do Črnuč pri L.0000 187.000. v Franciji 480 kWh. odkoder se bo daljnovod podaljšal do Litije.000. 190 transformalorskih postaj z učinkom približno 20. 1935. speljanih do Šostanja—Topolščice in do Dobrne. iz Braslovc pa v gornjo Savinjsko dolino in proti Vranskemu. V Črnučah se napetost transformira na 20. 57%. v Nemčiji 470 kWh. v Belgiji 480 kWh. Iz Završnice potekajo 3 daljnovodi za 10. Elektrarna v Bohinju in nanjo priključeni daljnovodi obratujejo z napetostjo 3750 voltov. v Kanadi 1990 kWh. pribl. . 70 kWh. 500 km omreŽJa nizke napetosti.Jubljani. ki je tu potom transformatorja zvezan z daljnovodom 20. docim je znašala proizvodnja na enega prebivalca v državi pribl. v Združenih državah 830 kWh. v letu 1935.000 voltni daljnovod do Naklega.približno 600 km daljnovodov visoke napetosti.5 1 934 64 000 175. iznesla prodnkcija električne energije v letu 1934. V Podlogu se transformira napetost na 20. v letu 1935.000 voltnim daljnovodom Žirovnica— Kranj in 20.000 00.000 voltna napetost služi za prekodeželsko elektrifikacijo in potekajo iz Črnuč 4 daljnovodi: v Kranj.000 voltov iz glavne transformatorske postaje v Črnucah je vpostavljena s posebnim transforinatorjein na Grosupljem. Iz centrale v Žireh vodi na Vrhniko 10.000 voltni daljnovod. dvignila za 25% napram letu 1934. Z Grosupljega je v gradnji daljnovod preko Trebnjega do Novega mesta in do Krškega. ker je konzumirala elektrokemična tovarna v Rušah v letu 1934.000 00 60.000 voltov iz Kranja v Medvode. Okolico Velenja napaja z električno energijo elektrarna v Velenju potom daljnovodov 5000 voltov. v Avstriji 340 kWh.000 1935 235. 20. 1935.000 kWh. Daljnovodi. V primeri z drugimi industrijsko bolj razvitimi državami je naša država in tudi naša banovina še precej zaostala. Potom kablovoda 20.000 voltov in na 6000 voltov. deloma po kablovodih za 6000 voltov. le približno 41.000 voltov: na Jesenice-Rateče. transformatorske postaje ter omrežji v Ljubljani in.000. v Celju. kolikor je ne dobi iz Česnove elektrarne v Tacnu. v Domžale. V navedenem pa niso vpoštevani vodi visoke napetosti. priklopljeni na zagraško elektrarno. 60% celokupne produkcije.000 voltnimi daljnovodi preko posebnega transformatorja. V Naklem obstoja tudi zveza med 10. na Bled—Boh. Zvišal se je tudi konzum elektricne energije v metalurgicni industriji. v Italiji 280 kWh. na 1 prebivalca v Norveški 3400 kWh.000 voltov Črnuče—Vrhnika. kalorične pa le okoli 10%. Od ostalih javnih elektrarn ima zgrajen elektrarna Majdič daljnovod 35. pa skoraj 75.100. v Celje» v Žalec— Zabukovico in do Braslovč. proizvedenih pribl. Na enega prebivalca v banovini je bilo v letu 1935.500. 205 kWh. kjer je zvezan z daljnovodom Črnuče—Kranj. Glavni daljnovod Kranjskih deželnih elektrarn z napetostjo 60. v Švici 1310 kWh. Tako je n. Prodnkcija električne energije v dravski banovini znaša pribl. Povečala se je predvsem zato. so zgrajeni za obratno napetost 5000 voltov Zveza med elektrarno Zagradec in daljnovodom 20. na Švedskem 890 kWh. pr. ^ celokupne državne produkcije. Elektrarna Česenj dobavlja električno energijo Ljubljani in svojemu bivšemu okolišu deloma po prostovodih. Na ta daljnovod sta priklopljeni transformatorski postaji v Podlogu pri Žalcu za 1600 kVA in v Črnucah pri Ljubljani za 7000 kVA. Produkcija elektricne energije v dravski banovini se je v 1.000.000 kWh.000 kVA in pribl. Daljnovod se bo iz Celja še podaljšal do Rogatca.000 2 Cene električne energue Največ električne energije je proizvedla elektrarna Fala in sicer v 1. Elektrarna v Škofji Loki preskrbuje svoje obmocje potom daljnovodov 5000 voltov.000 voltov in se dovaja električni tok po treh daljnovodih. Belo in v Kranj. Približno 90% celokupne električne energije v dravski banovini so v 1. pa pribl. Dalje poteka iz Završnice še 20.

Zato se številke glede njenih članic včasih ne UJemajo. vendar je naslednica mnogo starejše bivše celjske Zadružne zveze (ustanovljena 1. docent: . 2350. Banke se razvrstijo po višini vlog 1. tudi revizije včlanjenih denarnih zavodov. kuhanje. so zadmge včlanjene v 3 zvezah.50 in Din 5. kar je odvisno od množine odjema ter časa uporabe električne energije. od katerih pa jih ima 13 sedež izven dravske banovine. Tndi manjše podeželske elektrarne oddajajo električno energijo po večini direktno svojim konzumentom. . ki so jim prepuščale v nadaljnjo investicijo svoje blagajniške rezerve odnosno so od njih sprejemale posojila v času potrebe. v redkih primerih so cene za razsvetljavo tudi višje dp Din 9. Cene električne energije za razsvetljavo se gibljejo večinoma med 2. Logatec. hranilnice in posojilnice. na samoupravne hranilnice 29 (2 banovinski. Za male motorske obrtne obrate se cene toka gibljejo med Din 1. pr. namreč okrog 450. dajejo smernice za njihovo delovanje in ščitijo njihove interese. ko je nastopila občutna gospodarska kriza. Zveze slovenskih zadrug pa (1.— do Din 3. ki šteje danes (t.15 in celo do Din 0. Novi Sad. prvotno tudi za dalmatinske hranilnice). Vrhnika in Žalec. V območju Fale razpečavajo električno energijo v večjih mestih konzunaentom večinoma mestne elektrarne. 7 občinskih in 6 okrajnih). ki se imenujejo običajno posojilnice odn.. Zveza gospodarskih zadrug za Jugoslavijo v Ljubljani šteje 23 kreditnih zadrug. pribl. Split). namrec 498.— do Din 0.Število obratnih iir je zneslo v 1. če se upošteva celoletna proizvodnja in ves v centralah inštalirani ucinek. dočim obracunavajo Kranjske deželne elektrarne običajno električno energijo same direktno s konzumenti razen v krajih Ljubljana.) 62.). Kranj. Za posebne svrhe. največ v Hrvaškem Primorju in v Medjimurju. Denarnih zavodov Od tega odpade na delniške banke 12 zavodov.Jetja. za elektrokemijo.50 za kW-uro. Zagreb) in Kreditni zavod za trgovino in industrijo vsi v Ljubljani. do Din 0. J. ustanovljena 1. Najmočnejša in najstarejša med njimi je Zadružna zveza v Ljubljani. Od slednjih je pretežna večina z neomejeno zavezo. Kranj.: Zadrnžna gospodarska banka (5 podružnic: Bled. 1929. razen tega se je pri teh zvezah vršil tudi obračunski promet med članicamiBanke predstavlja Društvo bančnih zavodov v dravski banovini v Ljubljani. Šoštanj).— za kWh. ki imajo sedeže deloma izven banovine.984 članov (brez hrvatskih). posebno še.992. Dalmacija) ter vpoštevata podatke o teh podružnicah v skupni bilanci. Prometna banka v Ljubljani. Maribor. priv. vršijo ev. Split. pr. 1934. Celje. Na konzum električne energije v zadnjih letih so neugodno vplivale državne in banovinske irošarine. n. Kreditne zadruge Zadružne zveze so štele 1. ki pa štejejo med svojimi članicami tudi številne nekreditne zadruge. pa največje število. Večjim industrijskim podjetjem se dobavlja električna energija po posebnih pogodbah in se gibljejo cene tega toka med Din 1. Prekmurska banka v Murski Soboti. odnosno mestna električna pod. Vojvodina.— za kW-uro. Dr. Novi Sad. Slovenjgradec. samoupravne hranilnice Zveza jugoslovanskih hranilmc v dravski banovini (ustanovljena 1. ponekod na deželi tudi zadruge. gretje itd. po zadnjih podatkih iz 1934) 338 članic kreditnih zadnig. Šibenik. 1909. ker so se trošarine uvedle ravno takrat. 14 mestnih. Vec kakor polovica slovenskih rodbin je tedaj včlanjena pri kaki Kreditni zadrugi. Obe vecji zadružni zvezi (Zadružna zveza in Zveza slovenskih zadrug) vršita tudi važno nalogo kot denarni središči včlanjenih zadrug. 1899. skupaj 153." Za posebne svrhe (n. na kreditne zadruge. se električna energija dobavlja pri zelo velikem odjemu tudi do Din 0. Denarni zavodi in zadrugarstvo Število samostomih denarnih zavodov s sedežem v dravski banovini znaša danes 539. ki zaslopajo svoje članice na zunaj. Hipotekarna banka jugoslovanskih . Maribor. 91. Dve ljubljanski delniški banki (Ljubljanska kreditna banka in Zadružna gospodarska banka) imata podružnice tudi izven dravske banovine (Zagreb.40 za kW-uro. Celjska posojilnica (2 podružnici: Maribor.) ali pri posebnih omejitvah (nočni tok) so cene toka za manjši konzum tudi nižje. 1883.008 članov. 1934. katero je prevzela 1. Rakek.. 1935. Ljubljanska kreditna banka (10 podružnic: Celje. Vladimir Murko.— za kW-uro.10 za kW-uro. 1907. Vsi ti denarni zavodi so organizirani v svojih zvezah. Šteje 150 kreditnih zadrug. Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani je sicer nastala šele 1. 1933. dočim. Ptuj.

• 938.000 Din 3.000. Kreditna banka v Murski Soboti ter Slovenska banka v Ljubljani. Ljudska posojilnica v Celju.103.. ki regulira denarni obtok. Slovenjgradec (okrajna). Marenberg (občinska). KOZJC (okrajna)... v Celju). 1934. Jugoslovanska banka. Poštna hranilnica zbira vloge v čekovnem račumi za cekovni promet ter hranilne vloge na knjižice.000 dinarjev. Ljubljana (banovinska). ki jih pač posojajo po svojih načelih naprej ali jih zopet zaupajo kakeniu denarnemu zavodu. Pri hranilmcah . decembra 1934 so znašale pri denarnih zavodih vštevši vse podružnice vse vloge. Posojilnica v Maribori].2 milijonov dinarjev.000 Din Skupna vsota vlog bi tedaj znašala 3471.. 856. skrbi za stalnost dinarja in služi denarnim zavodom zlasti kot rezerva v času potrebe. v Mariboru deluje podružnica Jugoslovanske udružene banke. . Skupna la&tna sredstva naših denarnih zavodov znašajo tedaj (koncem leta 1934. Izmed kreditnih zadrug'so najmočnejše Kmetska posojilnica ljubljanske okolice. Krško (občinska). Ljubljana (hranilnica kmečkih občin). Kostanjevica (občinska). se morajo odšteti od skupne vsote vlog. pri hranilnicah 41. Konjice (okra. Hranilnice so štele nad 153. Radgona (občinska). Dne 31.) okrog 380 milijonov. Delniška glavnica in rezerve delniških bank s sedežem v dravski banovini so znašale 1. pri zadrugah pa 90 milijonov dinarjev. Narodna banka igra sedaj zelo važno vlogo v deviznem prometu. Ljutomer (mestna).400.000. Državna hipotekarna banka daje kredite predvsem za javno gospodarstvo in stavbeno gibanje.. včlanjenih: a) Pri Zadružni zvezi 956. torej na knjižice in v tekočem računu: 1.. Vrhnika (občinska).000.200. denarnim zavodom daje posojila v obliki reeskonia (menični kredit) in lombarda (kredit na zastavo vrednostnih papirjev). Murska Sobota (občinska).Jna).000 Din Tedaj pri vseh zadrugah skupaj 1. vloge sprejema od privatnikov. ki tedaj niso prave vloge. Novo mesto (mestna). Ljudska posojilnica v Ljubljani.5 milijonov dinarjev. Črnomelj (mestna). Od izvenslovenskih delniških bank imajo podružnice v Ljubljani. 565. Te naložbe denarnih zavodov pri drugih denarnih zavodih.800. Vsaka banka ima svojega vladnega komisarja. Prva hrvatska šiedionica (podružnica tudi v Celju in Mariborii). Maribor (banovinska s podr. po odbitku vlog pri izvenslovenskih zadrugah .000 Din c) Pri Zvezi gospodarskih zadrug za Jugoslavijo 8. Splošno jugoslovansko bančno društvo. da nalagajo denarni zavodi svoje blagajniške presežke pri drugih denarnih zavodih. ki nadzoruje njeno poslovanje. Nadalje deluje v Ljubljani podružnica Češke industrialne banke iz Prage.000 Din Vsoto viog 2. Spodnještajerska ljudska posojilnica v Mariboru ter Kmetski hranilni in posojilni dom v Ljubljani.. Podružnici obstojata v Ljubljani in Mariboru. Lenart (okrajna).. Ako k tenin prištejemo še lastna sredstva vseh zavodov. dobimo skupno vsoto obratnega kapitala v višini 3374. ker srečujemo baš v dravski banovini zelo razširjeni pojav. Sv. Stanje lastnih sredstev se Je.0 milijonov naložb pri drugih denarnih zavodih. Gor. Kamnik (mestna). 1.000 Din b) Pri Zvezi slovenskih zadrug okrog . Maribor (mestna).7 milijonov dinarjev. Giavnica in 240. torej nad 25 % vseh vlog. .2 milijonov dinarjev. Ptuj (mestna). Vendar dejanski vloge pri denarnih zavodih niso iako visoke..800. Od denarnih zavodov s sedežem izven dravske banovine imajo nekateri svoje podružnice v dravski banovini.hranilnic v Ljubljani.7 milijonov. Hraniinice Hranilnice: po višini vlog 1. ker bi se sicer šteli isti zneski dvakrat ali celo večkrat. jeS"^ Predvsem je onieniti Narodno banko. Tako izkazujejo samo hranilnice in zadruge (banke te rubrike ne vodijo) skupaj 477. razen tega upravlja razne fonde. Več kakor polovica slovenskih rodbin ima tedaj hranilniško hranilno knjižico. so bile: Ljubljana (mestna). Zlasti rnanjši zavodi vlagajo svoje presežke pri večjih zavodih. Radovljica (mestna z ekspozituro Jesenice). Pri kreditnih zadrugah. 1934. Pri bankah . Škofja Loka (mestna). Rogatec (okrajna).000 vlagateljev. Vsaka hranilnica ima svojega vladnega komisarja. Današnja ljubljanska podružnica je bila zacetek jugoslovanske Poštne hranilnice sploh. kjer so podružnice vseh navedenih državnih in privilegiranih bank... Ormož (mestna)... pri denarnih zavodih v naši banovini zaradi izvajanja uredbe o zaščiti denarnih zavodov znatno spremenilo. tako da dobimo končno stanje vlog 2994. Zanatska banka Kraljevine Jugoslavije daje posojila predvsem malim obrtnikora.511. Pri kreditnih zadnigah je predpisana namesto vladnega komisarja redna revizija po Zadružnih zvezah. Celje (mestna).

e pri 3 glavnih zadmžnih zvezah. in sicer največ delnice drugih bank. in Zveza slovenskih posojilnic v Celju je bila po casu ustanovitve tretja zadružna zveza v bivši Avstriji. poklicem. perutninarske 2. decembra 1934 3 milijarde in 92 milijonov dinarjev. razdelitev tega denarja. Zato je naša statistika izlocila obe zvezi iz izkaza vlog. je bila ustanovljena Kranjska hranilnica (današnja Hranilnica dravske banovine). Obe ti zadružni zvezi sprejemata namreč vloge izkljucno od svojih zadrug članic. Lastne nepremičnine denarnih zavodov znašajo približno ravno toliko. Številke navedene o zadružnikih in o številu zadrug ter njihova razdelitev na posamezne . Skupaj so imeli naši denarni zavodi za 166. zadruge predvsem kmetoiu. Naložbe zadrug pri obeh znasajo 225 milijonov dinarjev. Vrednostni papirji Zgodovina naših denarnih zavodov. iovarn. napravo 88 vodovodov in vodnjakov itd. da sploh ni mogoče misliti. da so imeli Slovenci casovno drugo zadružno šolo v Evropi sploh. od tega obe zadružni zvezi 28. in sicer iz istih razlogov. agrarne zajednice 2. Od tega števila odpade več kakor polovica na kreditne zadruge. navadne zavarovalne 5. docim so prejele samoupravne korporacije od hranilnic okrog 300 milijonov posojil. razen tega pa imajo tudi delnice. za zavarovanje živine 2. Za narodno gospodarstvo so zelo važni aktivni posli t. kmetijsko-prodnkcijske 3. kakor delavnic. katerih nikakor ni mogoče smatrati kot vloge. Banke so dajale posojila predvsem trgovini in industriji. ki smo jih že navedli. živinorejske 74. Obrestna mera za posojila je v dravski banovini bila in je najnižja od vseh banovin. Znaten del svojih sredstev so naložili denarni zavodi v razne vrednostne papirje. se je zgradilo s temi posojili. koliko zemlje se je zboljšalo. da so posojila hranilnic omogocila zgradbo ali vsaj povečanje nad 400 šol. včlanjen. Največ terjatev napram kmetom imajo posojilnice. Popolne statistike. tiskarne in knjigarne 24 (od 27 v celi državi). koliko strojev se je nakupilo. Starost slovenskega zadružništva dokazuje dejstvo. sicer pa istim poklicem kakor hranilnice. koliko desettisoč hiš in drugih poslopij. strojne 56 (od 64 v celi državi). kiso jih naši denarni zavodi posodili zasebnemu in Javnemu gospodarstvu. Samostojne delniške banke so se zacele razvijati poleg podružnic drugih izvenslovenskih zavodov šele mnogo pozneje.Kreditne zadruge.5 milijonov. Posojila Od teh posojil odpade po raznih cenitvah na posojila kmetovalcem okrog 800 milijonov. sadjarske 2. mlekarske in sirarske 69. Že pred izdajo avstrijskega zakona sta obstajali dve slovenski posojilnici. Med njimi so zastopani v prvi vrsti d r ž a v n i vrednostni papirji. zadružne elektrarne 44 (od 49 v celi državi). da ni bilo varcnosii naših stotisočev vlagateljev. osnovana s ceško pomocjo. Skupni znesek posojil. Zadružništvo Ker so podatki o kreditnih zadrugah navedeni že pri denarnih zavodih. vinarske 14. najmanj pa banke. pašniške zadruge 13.542 jugoslovanskili zadružnikov odpade na zadruge. obcinam. včlanjene pri slovenskih zvezah. pa tudi nekatere manjše hranilnice.1 milijonov Din vrednostnih papirjev. je tu navedenih le nekaj glavnih številk.809 zadružnikov. je znašal 31. ki so članice Zadružne zveze in Zveze slovenskih zadrug v LjubIjani. žal ni. Jakobu v Rožu. Ostali zadrugarji so včlanjeni pri 616 nekreditnih zadrugah. in so torej denarni zavodi močna opora našega državnega in Javnega kredita. izvzemši obcine. obrtne in delavske 60. in sicer je bila prva slovenska banka Ljubljanska kreditna banka.1 milijonov. stanovanjske in gradbene 61. kako bi izgledala dravska banovina. Omenimo naj le to. 275. koliko Javnih naprav se je s temi zneski izvršilo. od katere je odvisno prospevanje posameznih panog narodnega gospodarstva. namrec v Ljutomeru in v Št. hranilnice obrtnikom. j. Leta 1820. prav tako tudi organizacija zadružnih zvez in so imena vseh zadrug navedena na drugem mestu te knjige. trgovcem in kmetom ier ostalim. Od 876. namreč 175. Mirno lahko recemo. nalagajo pri obeh zvezah svoje blagajniške rezerve. razne 55. ki se nanašajD na nekreditne zadruge. osrednje zadruge 5. ki so bile razdeljene na sledeče skupine zadrug: Nabavljalne in konzumne zadruge 125.

občinske ceste I. Nadzor vrši banska uprava. vnešene v kataster občinskih cest pri obcinah. Lesce—Begunje—Tržič—Ljubelj—Borovlje— Celovec (na Ijubeljski cesti vsakoletne dirke z motocikli). Kategorizacija banovinskih cest je izvedena v odločbi ministrstva za gradbe z dne 7. Kamnik—Gornji grad z zvezo na cestno progo Celje—Logarska dolina z odcepom Mozirje—Gornji grad. so po gradnji železnic izgubile na pomeiru. Hitrejšemu in težjemu prometu se skusajo prilagoditi tudi ceste. državne (615. reda (2. ker odkrivajo delonia izredne naravne krasote ali pokrajinske zanimivosti. Ptuj—Sv. Sl. Sevnica—Planina. Maribor—Zg. Cmurek—Gor. korigiranjem ovinkov in vzponov ter ojacenjem. banovinske II. Ceste. za banovinske ceste in dovozne ceste k železniškim postajam sreski cestni odbori.—Ptuj. Ceste Dravska banovina ima razmerpma najgostejse in najboljse cestno omrežje v državi. 570/90. dočim se širina obcinskih cest ravna po potrebah lokalnega prometa. reda 6 m. obcinske ceste pa so kategorizirane in. dovozne k železniškim postajam (29. v tujskoprometnem pogledu v poštev zlasti cestne proge: Kranjska gora—Vršič (alpska cesta). Izredne važnosti za promet vobče.434. Novo mesto—Metlika preko Gorjancev. Glavne prometne žile so ceste: (Trst)—Rakek—Ljubljana—Celje—Mapibor—Ši. oktobra 1933.522 km).372 km) in 6. Seznam državnih cest se nahaja v zakonu o državnih cestah z dne 8. se ji ceste polagoma približujejo. Dr. 4. deloma tudi občinske ceste. banovinskih I. Brezno—Ribnica na Pohorju.198. za občinske ceste občinska uprava. Sv. reda (14. reda (1. ki so bile nekdaj poleg vodnih poti edino prometno sredstvo. št. Lenart v Slov. odnosno prenavljanjem. 5. ŠkofJa Loka— Železniki (predvidena zveza do Bohinja). zlasti pa še za tujski promet. 246/60. bo obnovitev in modernizacija cest Ljubljana—Kranj in Maribor—Št HJ ter projektirana gradnja avtomobilske ceste Ljubljana—Sušak. Radgona. Kolikor ta širina še ni dosežena. . Ljubljana—Kočevje— (Delnice—Sušak). Škofja Loka—Žiri—Logatec. dovoznih k železniškim. postajam 5—6 m. Maribor—Ptuj—Ormož— (Čakovec).722 km). več ali manj sposobne za avtomobilski promet.885. Ljubljana— Kamnik—Kamniška Bistrica. Maribor—Gornja Radgona. Kranj—Jezersko—(Železna Kapla). in prehajale v glavnem v službo krajevnega prometa. Cestno upravo vrše za državne ceste iehnični razdelki pri sreskih načelstvih. banovinskih II. maja 1928. Celje—Vojnik—Vitanje—Dolič—Dravograd z odcepom v Dobrno. 1.vrste zadrug nam povedo.093. reda 5 m.277 km). na banovinskih vsaj 9. na občinskih pa vsaj 3—5 ton. Normalizirana širina državnih cest je 7 m. Barbara v Halozah. Bled—Pokljuka. Ljubljana—Novo mesto—Brežice—(Zagreb). odnosno —(Varaždin) in Maribor—Dravograd—(Lavamtind). št. Ceste so zgrajene deloma na temeljih starih rimskih komunikacij.560 km). banovinske I. 1. mostov. ki naj na državnih cestah dosezajo nosilnost 24 ton. 3. Lesce—Bled—Bohinj. ki se postopoma primerno rekonstruirajo in modemizirajo. Sl. Ilj— (Gradec). gor. 2. cesta po dolini Krke. Poleg teh prihajajo. kako raznovrstne so naloge vseh zadrug in katere vrste zadrug imajo na našem ozemlju najboljše pogoje za delo. Brežice—Celje. reda (4. Ormož—Ljutomer—Slatina Radenci ter Ljutomer—Murska Sobota—Gornja Lendava. občinske II. Prevalje— Črna. V glavnem se to vrši z utrjevanjem in razširitvijo cestišča.268 km). Z nastopom avtomobilizma pa so zopet pridobile na važnosti ter prevzele tudi velik del osebnega in tovornega prometa na daljavo. ^t" Ljubljana—Kranj—Kranjska gora—Podkoren—(Trbiž). Ciril Pfeifer: Prometna sredstva A. V splošnem so vse državne in banovinske ter dovozne ceste k železniškim postajam. Delimo jih v: 1.

99. do pokopališča Sv. Ljubljana—Novo mesto—Bubnjarci—(Karlovac). 78. Tudi je v delu cesta Besnica—Litija— Radeče. Avtomobilisti so organizirani v Avtomobilskem klubu kraljevine Jugoslavije. žel. Šmartno ob Paki—Gornji grad. (Čakovec)— Dolnja Lendava.6296 km železniških prog.029 kmetskih tovornih vozil. Janž so lokalnega pomena. v Moste in do Rakovnika. Tudi projekti vzpenjač na Pohorje. Obstajajo že projekti za podaljšanje prog na Ježico. C. Vid in Mestni trg—Dolenjski kolodvor ima progovno dolžino 21'677 km. d. Grosuplje—Kočevje in Ljubljana—Vrhnika) pa zasebne v državni upravi in eksploataciji ter na tem. 152 avtobusov. Bistrica mesto. ki se približno krije s področjem dravske banovine. Maribor—Prevalje—(Pliberk). Slov. Novo mesto—Straža in Trebnje—Št. a predvidoma v kratkem dvotirna proga Zidani most—Dobova—(Zagreb— Beograd). . Ideja zgraditve tramvaja v Mariboru je zaenkrat opuščena. Železnice Na področju direkcije drž. na katerih obratuje državna poštna uprava. Ostale proge: Kranj—Tržic. 1616 potniških avtomobilov. V splošnem so te državne.908 koles (biciklov). ter Touring klubu. Nedržavnih aviobusnih prog je 78 v skupni dolžini 1815 km. odnosno že ne pogrešljivo prometno sredstvo so avtobusi. Ormož—Hodoš. in sicer so to proge: Brežice—Novo mesto. Glavni progi sta: (Trst)—Rakek—Ljubljana—Celje—Maribor—Št. Za njima prihajajo po važnosti proge: Ljubljana—Kranj—Jesenice—BistricaBoh. Šmartno ob Paki— Solčava—Logarska dolina z odcepom Ljubno—Gornji grad. kjer pa te ni. Maribor—Pragersko—Kotoriba. ki naj zveže progi Ljubljana— Novo mesto in Zidani most—Zagreb. HJ—(Gradec) ter zaenkrat še enotirna. 220 motociklov s prikolico in 1100 brez prikolice. v gradnji je podaljšek poslednje imenovane proge do Sevnice. služecih Javnemu prometu in obrti. v Ljubljani. je 1131. Motociklisti zopet so včlanjem v motoklubu. Električna cestna železnica Splošne maloželezniške družbe d. Avtobusni promet Važno dopolnilo železnici. Poljcane—Žreče. delorna (Ljubljana—Novo mesto. Brežice—Bizeljsko. da jih država odkupi. Državnih avtobusnih prog. Na osmih se vrši promet le sezonsko. Prvi izdaja tudi potrdila za avtoraobile in dovolila za njih voditev po mednarodni konvenciji o avtomobilskem prometu iz leta 1926. sila potrebno.jezero— (Podbrdo) z odcepom Jesenice—Rateče-Planica. 1547 tovornih voz z živalsko vprego. v Ljubljani s krožno progo ter žeieznica progama Vič—Št. 4 so izven obrata. ki storita mnogo za izboljšanje cest in varnost prometa na njih.Letos bo predvidoma dovršena cesta Hoče—Marija Reka—Sv. Celje— Dravograd —Meža ter Grobelno—Rogatec—(Krapina). Areh na Pohorju. ki bo napravila lahko dostopne naravne krasote tega gorovja. kolesarji v številnih kolesarskih društvih. Zgradila naj bi se tudi proga Kočevje— Vrbovsko. Bistrica—Slov. po kateri je tega dne v dravski banovini prijavljenih 636 tovornih avtomobilov s 14 priklopnimi vozovi. ki bo omogočila zvezo Ljubljana—Zidani most brez velikih ovinkov preko Celja ali Sevnice. Brežice—Brežice kolodvor. obrtni prevozniki oseb in tovorov v prisilnih združbah po obrtnem zakonu. 75 poltovornih avtomobilov. Avtobusni promet je v dravski banovini dokaj razvit in segajo njega pocetki v zadnja leta pred svetovno vojno. je 222'5 km. decembra 1935. na Pokljuko in Šmarno goro bodo po vsej priliki še počivali. Jakost prometa na cestah je razvidna iz uradne statistike z dne 10. Križ. sekcijah Ljubljana in Maribor. Ljubljana—Vrlmika. Grosuplje—Kočevje. ki naj bi upostavila krajšo železniško zvezo Slovenije z morjem. 4739 potniških vozil z živalsko vprego in 84 dvokolesnih voz (gigov). Prvoimenovana je bila tudi prva železniška proga na teritoriju sedanje Jugoslavije. Ljiitomer—Gornja Radgona. Rogaševci —Murska Sobota—Dolnja Lendava. B. Ljubljana—Kamnik.

Lesce Bled. Peter v Sav. Novo mesto—Krško. Bled—kol. Novo mesto—Novo mesto kol. Ljubljana— Škofja Loka—Žiri. Trojica. jez. dol. Celje—Logarska dolina. mesto—kol. dolini—Vransko. Križe—Golnik. Celje—Kozje—Podsreda. 1 javna trgovska družba. Peter v Sav. in 2 zadrugi zoz. Št. Celje—Rog. Ljubljana—Kamnik—Motnik—Vransko. . jezero. Kranj mesto—Kranj kol. 1 delniška. Vid—Tacen. Celje—Vitanje.. Celje—Vransko. Radeče—Zidani most. Bled Jezero. gorami. Maribor—Sv. Krško. Cmurek.).). Rakek—Bloška polica—Stari trg. Rajhenburg— Kozje.. Kamnnik—Stahovica—Kopišče (sez. Peter pod Sv.). Zagorje—Toplice. Od teh je 16 Juridičnih oseb. Ljubljana—Sušak (sez. Celje—Sv. Ljubljana—Polhov gradec. Ljubljana—Velike Lasče—Iška vas. Sevnica—Planina. kol. Sv. Ljubljana—Kranj—Tržič. Ljubljana—Sv. Lenart—Sv. in sicer 3 občine. Ana (sez. Celje—Dobrna.).. Križ. Tržič—Sv. V obratu so proge: Ljubljana—Blagovica—Vransko—Celje.—Sv. Videm-Krško.). Hrastnik—Hrastnik kol. Bistrica—Boh. Ljubljana—Sostro.. Sv. Ljubljana . Pavel pri Preboldu. Rajhenburg—Senovo. Škofja Loka mesto Škofja Loka kol. Celje—Mozirje.). Bled—kol.. Ljubljana—Moravče. 9 družb zoz. Trbovlje—Trbovlje kol. Ljubljana—Iška vas—Tomišelj.—hotel Zlatorog ob Boh. Kranj—Podnart—Kamna gorica—Kropa. Ljubljana—Dolsko. Ljubljana—Ježica— Črnuče.Mengeš—Kamnik—Gornji grad—Logarska dolina (sez. Maribor—Gornja Radgona—Slatina Radenci. Kranj—Jezersko. Ljubljana—Cerklje—Kranj. Ljubljana—Bled (sez. Slatina (sez.Avtobusnih podjetnikov (podjetij) je 56. Poljčane—Ptuj. Maribor—Zg. Šmartno ob Paki—Gornji grad..

drugo leto (1934) 1658 in tretjie leto (1935) navzlic krajši obratovalni dobi in izostanku Avstrijcev radi potovalne zapore 1120 potnikov. trg—žel. Martin. Radi visoke cene bencina se opaža živahno zanimanje za Dieselove motorje. D. Areha na Pohorju. Veliko zanimanje za aviacijo se zrcali v Aerokliibih »Naša krila« v Ljubljani. 3. J. Avtobusni podjetniki so včlanjeni v Združenju avtobusnih podjetnikov dravske banovine v Ljubljani. Maribor —Hoče—Reka (sez. Maribor—Sv. Ljubljanica na vsej njeni progi. Maribor. že dolgo poteguje za letališce in priklopitev na zračne zveze. Ljubljana—Sušak—Zagreb— Beograd. ki je zelo iniciativen pionir letalstva. Klnbi prirejajo propagandne letalske mitinge in beležijo velik uspeh tudi na deželi. . Pobrežje. pa tudi iz vzhodne v zapadno Evropo. prvega v Mariboru od leta 1929. Sicer veljajo kot plovne reke: 1. Zaenkrat obstaja urejeno letališče s hangarji in upravnim poslopjem le pri Ljubljani. Zasebne avione imamo v Ljubljani in v Mariboru. Lovrenc n.. Izmed ostalih projektov je najvažnejši podaljšek proge Hoče—Marija Reka do Sv. Želeti bi bilo zopetno oživotvorjenje rednega avtobnsnega prometa v ptujskem srezu (Haloze in Slov. Ima ugodno zemljepisno lego ter tvori naravno etapo za zračni promet iz srednje Evrope na Jadran. Slov. Savi in Dravi..—Ribnica na Poh. t. Maribor—Selnica. ima 4 brezmotoma letala. Frekvenca je bila prvo leto (1933) 342. ki si je nadel nalogo izvežbati pilote za motorno letenje.. Po nezgodi »Lojzeta« ima klub še eno motorno letalo. se uvrste na progi tudi avsirijski avioni. 4.Maribor—Št. V času od 1. Mura na vscj njeni progi v dravski banovini.). Ilj—drž. nemških. avstrijskih in italijanskih. gorice). angleških. d. 1. čeških. Brezno Ribnica kol. Pred otvoritvijo sta sezonski avtobusni progi Bled—izvir Savice in Bled—Pokljuka. Julija do 30. pač pa več jedrilic. Mariboru in ^^" Celju. 2. Loški potok in Kočevska Reka) ter v črnomeljskem srezu (Vinica. Sava od izliva Ljubljanice. ki JO letno po 4 mesece obavlja Društvo za zračni promet d. Konjice—Oplotnica. Maribor—Celje. dočim se Maribor. francoskih. Maribor—Sv. 1 v Studencih. širi zmisel za to sportno in prometno panogo zlasti med srednješolsko in akademsko mladino ter prireja v ta namen nazorna predavanja s prikaznirni poleti. Vozni park (ca 152 vozil) sestavljajo avtobusi različnih znamk: ameriških. meja. ter v kočevskem srezu (Koprivnik. Prevalje—Črna. Košaki). Drava na vsej njeni progi v dravski banovini. preko katerih bo podana zveza z ostalimi evropskimi letalskimi centri. Sv. Maribor— Ruše. mesto in bližnja okolica (Studenci. Tudi mariborski klub. Aeroput Proga Ljubljana— Sušak znaša 76'1 km in JO letalo mine v pičlih 40 minutah. Dravska banovina ima sedaj samo eno zracno zvezo. Karoserije se vobče delajo doma. P. Č. Stari trg). Splavarstvo Nekdaj dokaj živahna rečna plovba na teritoriju sedanje dravske banovine je v splošnem zastopana le še v splavarstvu na Dreti in Savinji. septembra t. Peter. ki ima na Teznu zelo pripraven prostor. Aviacija Dravska banovina je važna tudi v zračnem prometu. Lovrenc na Poh. s katerimi vrši šolo za brezmotorno letanje na za to zelo pripravnih Blokah. Delno olajšanje javnih brenien je omogocilo podjetjem nove investicije ter obnovitev in modernizacijo vozil. Ljubljanski klub. postaja Sv. 3 v Mariboru.

Četudi je splavarski posel zelo težak. c) paketov s pešcem 341 pošta. se splavarstvo vrši iz roda v rod. odnosno spremljanjem poštnih sklepov po poštnih in železniških uslužbencih 116 c) z državnimi avtomobili 7. Na Ljubljanici prevažajo v Ljubljano s čolni kamenje in drva iz Podpeči ter opeko z Vrhnike. 179. ki gredo po Savi in Dravi tja do Beograda.102 km. Prevozov. dolžina telefonskih prog 1. Posekan les se večinoma pozimi spravi s hribov v dolino. Splavarji so organizirani v zadrugah. 6. č) z zasebnimi avtomobili 31. Pošta' Na področju Direkcije poste in telegrafa v Ljubljani je 540 pošt.000 km. Pošt z brzojavom je 268. Osebni promet z motornimi čolni po Ljubljanici in Dravi je ostal pri poizkusih. Poštnih osebnih avtomobilov je 11.704. od teh 114 državnih. d) z zasebno dvovprego 8. Dreta od km 18 pred izlivom.5. Dolžina brzojavnih prog je po statistiki iz leta 1935. g) po pešcu s torbo 342. e) z zasebno enovprego 63. b) s posredovanjem. . Posle opravlja 717 uradnikov. 1.odnosno dvovprego 3 pošte. dravska v Breznu ob Dravi. odnosno prenosov pošte je: a) z ambulanco po železnici 21. 755 zvaničnikov in služiteljev ter 99 dnevničarjev. Od tu se hlodi deloma po vodi splavljajo do zbirališč. 239 pogodbeno državnih in 187 pomožnih. s telefonom 231. Pri 269 poštah je uvedena selska dostava. Dostavo na dom vrši: a) pisemsko s pešcem 345 pošt. E.699. 239 pogodbenih in 187 pomožnih poštarjev ter potrebno število selskih dostavljalcev. Savinja od km 68 in. f) po pešcu z ročnim vozičkom. savinjska ima sedež v Radmirju. ki jo vrše selski pismonoše po 2 do 6 krat na teden. Poštne avtobusne zveze so omenjene pod poglavjem: Avtobusni promet. d) paketov in vrednostnih pošiljk z eno. č) paketov in vrednostnih pošiljk z državnim avtomobilom 2 pošti. b) denarno in vrednostno s pešcem 342 pošt. kjer se sestavijo vecji splavi po več vagonov lesa.

S. gore 621 m). Skoraj vsa Orlica je zgrajena iz triadnega wettersteinskega apnenca. rob sreza prav do Sotle (Veternik 712 m. smer še čez Sotlo do Klanjca. Za geologijo pokrajine sta značilni dve starejši gubi. pod katero doseže Savo. V Brežiški nižini se sekata dva važna geološka preloma. Predstavlja jo Orlica. meja se v pretežni meri krije z razvodnico krajših potokov. Le neposredno nižino ob Savi in Sotli. V skladu s tokom voda leže najvišje vzpetine na sv. Ima obliko trikotnika. do gore Lisce (947 m). in sicer okoli Podsrede. temp. ki so včasih uničujoči (n. Pri Pečju blizu Sevnice in na Bohorju nastopa cinkova ruda.5° C) in zaradi precej j. pri Globokem pa lignit. Dočim pokrivata nižje predele med Orlico in Bohorjem spodaj je miocenski lapor in rahli litovski apnenec. To velja zlasti za Brežiško ravan. Raštanju in Koprivnici rjavi premog. Meri 407 km2. Zdol in Sromelj do Artič in Globokega ter do Sotle na v. pobočje Orlice od Zdol do Sotle. V z. delu antiklinale je ohranjeno še značilno karbonsko jedro. Odtod tudi radioaktivne toplice pri Čatežu (gl. Orlica 698 m. pritoka Sotle. od Sevnice pa pokrivajo gubo le srednjetriadni apnenci in dolomiti (školjkoviti in wettersteinski apnenci). Pri Rajhenburgu prihaja v naše ozemlje od jz. Ob teh prelomnicah se premikajo od časa do časa deli zemeljske skorje. 1917). srez Krško) s toplino 54° C. od Vidma. Razlike v toplini med letom so tu velike. v katero prehaja ravan na s. ki segajo prav do Podsrede. temp. Pri Gorici blizu Rajhenburga so razviti triadni »krški skriljavci. V. Vendar ga še tu prekriva večinoma miocenski trahitski groh (tufit). S. Pokrajino sestavljajo tri geografske enote: plodna Brežiška ravan. drugi »krški« pa prihaja sem od spodnjega dela Krke. meji (Bohor 1023 m. S. lege ne posebno mrzle zime (povpr. razprostirajo se od potoka Lokve pri Reštanju do Podsrede na vzhodu. širok pas kongerijskih plasti. Bohor). v Ledini pri Sevnici pa cinkova in svinčena ruda. ki odgovarjajo nekako ladinskim slojem. odkoder drži meja po hribovitem ozemlju proti z. Le neposredno ob Savi so ohranjeni še triadni apnenci kakor na Orlici. nakar se nadaljuje čez Krapinske in Varaždinske Toplice proti sv. 1903. nizko in položno gričevje. Tu utone guba pod mlajšimi terciarnimi plastmi.trnske plasti iz drobnika in glinastega skrilavca. kjer je prepilila reka Sotla na novo nastajajočo gubo Orlice. slede j. Lisca 947 m). čigar hipotenuza je Sava in krajši krak spodnja Sotla. 1860.Srez Brežice Splošen pregled Brežiški srez je med manjšimi srezi naše banovine. ki leži v trikotu med Savo in Sotlo.razprostirajo j. od Orlice nastopa ob pobočju tudi ozek pas wengenskih plasti z večjimi erupcijami diabaza pri Leskovcih in pri Golem vrhu. proti Savi pretežno pliocenske kongerijske plasti. Vso ostalo ravnino med Artičami in Brežicami zavzemajo diluvialne terase in prod. Zaradi precej odprte lege proti v. od Svetih gora. in višje bolj strmo hribovje v ozadju (Orlica. v juliju 20. aluviju. geološko zanimiv je tudi pojav pri Klanjcu. smemo prištevati sedanji dobi. ki se razteza v sv. ki se iztekajo v Savo. povzročajoč Potrese. hribovje Bohor. druga antiklinala. Le potok Sevnična ima izvir v sosednjem šmarskem srezu. pr. Njima sledi na j. pobočju in pri Rajhenburgu jo spremlja pas školjkovitega apnenca in dolomita triade. v . 1853. Sv. Tudi ta antiklinala razkrije svojo karbonsko jedro. kjer dela potok veliko vijugo proti J. pobočju antiklinale srednjetriadni wengenski grohi (pietra verde). Glavni dolomit gornje triade se pojavi v tem srezu le v ozkem pasu pri Kozjem. sicer pri Rajhenburgu. toda le na malem prostoru v.. Pri Globokem kopljejo tudi kremenov pesek. proti v. Nasprotno pripada brežiškemu srezu del porečja Bistrice. Pač so pa razviti ob j. mu sledi ozek pas dolnje triade (werfenski skriljavci). Iste starosti je tudi gričevje pri Kapelah. s. Prvi »savski« drži ob dolini Save in se nadaljuje čez vso državo do Bolgarije. To so pločasti apnenci rdečkaste barve. Miocenski lapor in litavec spremljata v ozkem pasu tudi j. od Krškega jih pokrivajo a. precej visok je tudi s. V terciarnih usedlinah nahajamo na več mestih premog. meja poteka namreč pretežno po vrhu litijske karbonske antiklinale. vroča poletja (povpr. ki tvori na v. ki jo voda kdaj še preplavi. Po starosti se približujejo rabeljskim skladom. Najnižje mesto v srezu in obenem najnižja točka vse dravske banovine je ob izlivu Sotle v Savo (139 m). se uveljavljajo v podnebju vplivi Panonske nižine. Brežice imajo. ki se vzdigujeta kot polotoka sredi mlajšega terciarnega gričevja in diluvialnih teras. le ob j. ki se .

Vzrok temu je v ne mali meri izseljevanje ljudi v druge pokrajine naše države ali v tujino. Tu nahajamo srne. razne ujede ter srake in vrane. jazbece. ščuka (Esox lucius).342 prebivalcev in je torej dobro obljuden. stol. delu nižinskega pasu naše države (subalpinskoslavonska krajina). divjo trto (Vitis silvestris) med ob savskim grmovjem. nato do 1787 goriški nadškofiji in poslej lavantinski škofiji. dnevna temperatura. polovici 11. podarila svoja posestva večinoma solnograškim nadškofom. Iz te prafare so nastale skoraj vse današnje župnije v srezu. ker so se predvsem tu ob Savi valila turška krdela v naše kraje. njiv . Ozemlje brežiškega sreza je bilo obljudeno že od bronaste dobe dalje. 1931. ki so značilne nele za brežiški srez. srednje evropska oblika. Radi prehodne lege med alpskim ozemljem in Panonsko nižino so pomešane oblike živalstva predgorja in nižin. bilnica (Ranunculus. veverice. jamsko fauno predstavIjata slepi brzec (Trechus Schaumani) in Laemosthenes Schreibersi. Tako ima gričevje ca 1200 mm. V dobi kmetskih uporov je bilo brežiško ozemlje ponovno prizorišče zbiranja kmečkih.908. Festuca) in druge. Po ljudskem štetju. v družbi katerih žive premnoga zelišča: tako zlatica. ko so otvorili žel. kar je opažati zlasti v nekaterih hribovitih in siromašnih krajih. mimo katerih je držala pomembna cesta iz Ljubljane odnosno iz Celja po Savski dolini preko Brežic na Hrvaško. Po obsavskih tratah sta močno podivjala beluš (Asparagus officinalis) in ameriška svilnica (Asclepias syriaca). Carex. Prva organizirana dušno pastirska postaja je bila v Vidmu. ter žafran (Crocus neapolitanus) in orhideji Ophrys apifera in Linodorum abortivum. Vse to ozemlje spada v panonsko rastlinsko pokrajino. V ostalem je jesen bolj vlažna od pomladi.in vrtov je 10. Geranium. sadovnjakov 448. vinogradov 2257. Cerkveno je srez pripadal do 1751 oglejskemu patriarhatu. Srez meri sedaj ca 468 km2. so bili zemljiški gospodje razni plemenitaši.januarju —13° C). V višjih nadmorskih legah je seveda podnebje bolj hladno in tudi množina padavin je večja. je bila obenem usodna v dobi turških napadov. ki so si zgradili svoje gradove. Od nevretenčarjev so za brežiški in sosednje sreze značilni metulj Phragmatobia luctuosa. som (Silurus glanis). čet in bojev z graščaki (1515. pavlinček Smerinthus quercus in Macroglossa croatica. 7 . zajce. Senecio. Srez pripada skrajnemu z. V tem okviru so razširjene tudi nekatere rastline. Tudi gričevje je dobro poseljeno. krvomočnica. Prebivalstvo narašča zelo polagoma. črnobina. kečiga (Acipenser ruthenus). ki je nižja od ledišča. Rastlinstvo ima značaj evropskosibirske flore. S tem je pripadlo srezu ozemlje J. ki raste na močvirnih travnikih samo pri Brežicah. iz 1. fazane. Lovnih živali je razmeroma malo. divje race. smuč (Lucioperca sandra). lisice. ima srez 35. pobočje Bohorja pa nad 1400 mm letnih padavin. kotu Slovenije zelo pomembna v trgovskem oziru. 11. krap (Cyprinus carpio). Samo ob Sotli na nekem posekališču je bila najdena temnoškrlatno rdeča velelistna potonika (Paeonia corallina). Letna množina padavin je v nižini sorazmerno majhna (ca 1000 mm). V zadnjem desetletju se je pomnožilo komaj za 4°/o. sloke. ki nastopajo tudi drugod. košarica Linosyris vulgaris pri Rajhenburgu. V novem veku. Oboji so se kot zemljiški gospodje tu obdržali do konca srednjega veka. traja le od srede decembra do prvih dni februarja.7 Oktobra 1936 sta bili pridruženi srezu občini Čatež in Velika Dolina iz sreza Krško.753. Tudi savsko brodarstvo izvira že iz rimske dobe. Viola. Hema je v 1. Največ dežuje v poletnih mesecih. Najbolj naseljeno je nižavje. Sestavljajo jo vse naše važnejše gozdne drevesne vrste. nekatera zemljišča so si ohranili celo do 1595. ampak tudi za nekatere sosednje predele. Zimski mraz traja malo časa. Povpr. Redke rastline so tudi štajerska popkoresa (Moehringia Malyi) pri Brežicah in na Bizeljskem. deloma tudi krški škofiji. brestovolistni oslad (Spiraea ulmifolia) pri Sevnici in po Bizeljskem. in paš. trav. najbolj suha je zima. šaš. Ti so: Chlorocyperus longus. divje prašiče. Izmed teh posebnih rastlin nahajamo predvsem v našem srezu: temno rdečkasti teloh (Helleborus atrorubens) zlasti med Zdolami in Vidmom. kjer pa so vasi zaradi nevarnosti poplav često odmaknjene od bregov Save in Sotle. V starem veku so tu obstajala rimska taborišča. gozdne in poljske jerebe. Strupena kača je samo modras (Pelias berus). — V srez sega tudi sredozemska flora z nekaterimi predstavniki. od Brežic na desni strani Save in spodnje Krke do slemen Gorjancev. poleg teh še bolj navadne ribe: plošcič (Abramis Brama). V Savi žive približno do Brežic nekatere ribe dolnjega toka: lep (Aspro streber). 1573 in 1583). kresnica. (jama Bučerca pri Rajhenburgu). Te kopne in vodne poti se je posluževala trgovina vse do 1862. progo med Zidanim mostom in Zagrebom. Povprečno prebiva 87 ljudi na 1 km2. Pretežni del današnjega brežiškega sreza so imeli v zgodnjem srednjem veku v rokah grofje Breže Seliški. Toda kot je bila zemljepisna lega tega ozemlja v skrajnem jv. vijolica. in JV. nežnolista grašica (Vicia tenuifolia) na Bizeljskem. prepelice. Zadnja tega rodu bl. Scrophularia. so pa tu po veliki večini vasi razložene in malo kje sklenjeno zgrajene.

750 perutnine. ima v mnogih krajih sadjarstvo precejšen pomen. koč.600 q koruze. da se jih ne izplača izkoriščati. Tako povečana občina ima zdaj 1903 preb. 317*66*36*30*5. kar pa tu še ni vpoštevano Julija 1936 sta pripadla občini del vasi Curnovec (16 hiš. 100 koz in 43. . Pridobivajo le rjavi premog pri Rajhenburgu in manjvreden lignit pri Globokem.000 jablan.Beograd. ostalo pa orehi. 210*46*22*24*1.Prebivalstvo se bavi večinoma s poljedelstvom in živinorejo. čeprav je po svetovni vojni nekoliko nazadovala. sadovnjakov 30.2 km. t.55. o p š župnija Artiče 5 km. in paš. deloma tudi na dolenjsko. Občina se razprostira severno od Brežic in leži na prehodu iz ravnine v nizko gričevje. ostalo 74 ha. Povsod je zelo razvito poljedelstvo. najem. 7700 svinj.80 ha. Industrija je v povojih. Mnogo vodnih žag je ob potoku Sevnični. Svet namaka več potokov. ki pa so večinoma tako neznatna. in sicer koruzo v še večji meri nego pšenico. Največji del površja pokrivajo gozdovi (17. Pev. 391. Zaselki Mrzlak. Tudi svinjereja je zadovoljiva.873 in ostalo 1526 ha. cesti Videm—Globoko. gozdov 424. Večji pomen ima le lesna industrija v Sevnici in njeni bližnji okolici. gričevju. ki pa daje le neznatne količine premoga. Nm 217 m. šola ust. Zato daje koruza ljudem glavno hrano. Čebelnih panjev je bilo ca 1400. češnje itd. in Gas. Prisojna pobočja nizkega gričevja so povsod na prikladnih mestih zasajena z vinsko trto. trav. V nobenem drugem srezu ni relativno toliko vinogradov. ki obsegajo dobrih 300 ha ozemlja. o p š župnija v kraju. Kmetijstvo. ki meri okoli 700 ha. Rovišče. Travniki in pašniki obsegajo 10.021 ha. ceste Brežice—Zdole.000 q pšenice. dr. in paš. 197. pridelovanje belega in rdečega vina (letno ca 50 hl). Nm 230 m. t.000 hrušk. j. 5 odd. in meri 1493 ha. 1808. Kapele in Globoko se razprostira ob ban. t. ki spremlja Savo na njenem levem bregu in je del naše najvažnejše proge Ljubljana – Zagreb . posest. 340 ovac.3 km. Površina občine 1332. srednje rodovitno. 8 9 1. 36. kjer je 27% ozemlja v vinogradih. Prevladuje listnat gozd z glavnima zastopnikoma hrastom in bukvo.3°/o vsega sreza. oder. V občinah Brežice okolica. Kmetijski proizvodi se v pretežni meri prodajajo v Zagreb. 41. sadjarstvo in vinogradništvo (bela in rdeča vina). skoraj 3°/o). V severnem delu občine so obsežnejši gozdovi. Amovo selo. V prvi vrsti pridelujejo žito. so pridelali na 2700 ha 38. Sr so du žand zdr fin Brežice 7. razno sadje. Pridelek krompirja je to leto znašal 132. Zelo raztresene hiše.50. SKj. 374.). je bilo v srezu ca 9000 goveje živine. Zvezo oddaljenih krajev z železnico posreduje redni avtobusni promet. Ivanje selo. Leta 1934. a le v redkih primerih je njih obseg absolutno večji. PSVD. Živinoreja uspeva zelo dobro in je zlasti v bolj hribovitih krajih najvažnejši vir dohodkov. Rudno bogastvo je skromno in se omejuje v glavnem na premogovna ležišča. Tu se v malem obsegu goji tudi vinogradništvo. jabolka se izvažajo predvsem v tujino. K vasi spada zaselek Kralovec.000 q (1836 ha krompirjevih nasadov!). vinogradov 66. Prebivalcev ima 39.000 sliv. na 1535 ha 13. njiv in vrtov je 508. Najbolj izrazit vinogradniški predel v srezu je Bizeljsko. Letoviščarji obiskujejo večinoma le večje kraje ob železnici Občina Artiče8 Preb. gozdov 341. j. v njem prevladuje smreka. Največ goje govedo in perutnino. Vinogradništvo se goji povsod z edino izjemo občin Brežic mesta in okolice. 1260 konj. cesti Brežice—Bizeljsko velik gozd Dobrava. šol. 1843. Čebelarstvo nima pomena.537. ki gonijo mline in teko proti jugu v Savo. zato pa zavzema obsežna ozemlja višjih in najvišjih delov sreza. Artiče. 67 preb.000. Ostala tla v srezu (1198ha. 28 preb. hiš 361. žel Brežice 7 km. živinoreja in sadjarstvo. sem prištevamo tudi močvirja. 25. Ilovnato.9 njiv in vrtov 486. žel Brežice 5 km. Vzvišena lega z lepim razgledom po Krškem polju. j.75. 163. na 600 ha 4500 q ječmena in na skupaj 780 ha po 3000 q rži in ovsa. Kmetijstvo. vinogradov 44. Sromlje). Dobova. trav.8% tal). 5. gozdov 19. Glavna prometna žila v srezu je edina železnica. Med njimi je bilo 1934 54. ostalo 86. Leta 1934. Vseh sadnih dreves je ca 120. Sr so du žand zdr fin Brežice 9. 16. Po nižavju je sicer gozd manj razširjen. julija 1936 sta se prikllučila občini dela vasi Curnovec in Volčje (gl. Njive in vrtovi zavzemajo 221)/o površja vsega sreza (8970 ha). Čeprav je pravih sadovnjakov sorazmerno malo (401 ha = 1% tal). Leži ob ban. deloma na sosednjem. Vinogradi pokrivajo 2154 ha. Prirodne lepote sreza so še malo znane. Leži deloma v ravnini kraj ban. največ hrastovi in bukovi.959 ha (27°/o vsega sreza). Lepe dohodke dajeta ponekod tudi vinogradništvo in gozdarstvo. ki se vrši med Bizeljskim in Brežicami ter Podsredo in Rajhenburgom.) in del vasi Volčje (7 hiš. so neplodna.

K vasi spada zaselek Čela. 2021 duš). skoraj v celoti pregledati položna in široka prisojna pobočja. ki jih pridelajo povprečno še enkrat več kot rdeča. izrastke Orlice. Nm 164 m. Z izjemo ozkega ravninskega pasu ob Sotli izpolnjuje pokrajino valovito gričevje.3 km. Prvič se omenja vas že 1246 kot last solnograške nadškofije. o p š župnija Artiče 2. proti.000 hl.8 km. cest Videm Globoko in Brežice . Poleg vinogradništva goje povsod tudi . s. Prvotna cerkvica oziroma kapelica je stala na starem pokopališcu nekoliko niže od sedanje cerkve.Zdole. najem 39. o p š župnija Artiče 3. ceste pri Spodnji Pohanci. ker je močno odvisen od vremenskih razmer. 167*30*20*10*0. 232*46*21*25*0. ob Sušičkem potoku jih je 8. Kmetijstvo. Preb. o p š župnija Artiče 2 km. Sr so du žand zdr fin Brežice 7. predvsem mlinarstvo. Zverinjak. Župna cerkev sv. Sedanja cerkvena stavba je zidana 1797—1824. Sortirana bela vina. Nm ca 160 m. Vinogradov ni. Videm. posest. 288*67*30*37*2. o p š župnija Artiče 3 km. Leži v ravnini kraj ban. Bizeljsko leži severno od kapelske občine in ima v splošnem dobre prirodne meje. najbrž v spomin na kugo. koč. Gas. a trd in kamenit le prav na s. Glogov brod. ostalo 94. žel Brežice 1. o p š župnija Artiče 3 km. proge Videm—Brežice ob stranski poti 1 km južno od ban. Gospodarstvo kot Glogov brod. Sr so du žand zdr fin Brežice 5.8 km. prodajajo zlasti v Zagreb. Leži v ravnini na križišču ban. za katerimi stoji v prijetnem kontrastu kot izrazita prirodna pregraja strmi in višji Silovec. Povprečno se pridela ca 15. Kmetijstvo. gozdov 900. Nm ca 175 m. zidana 1627. Sr so du žand zdr fin Brežice 6. To se proti severu postopoma vedno više dviga tako. ceste Brežice Dečno selo Sromlje. Gornji Obrež. 118*22*14*7*1.1 km. Toda pridelek iz leta v leto zelo koleba. Zaradi prikladnih tal in ne prestrme prisojne lege je Bizeljsko izrazito vinogradniška pokrajina.Hrastovi in bukovi gozdovi dajejo le drva za dom.000 hl. vinogradništvo (letni pridelek ca 60 hl belega in rdečega vina) in razna obrt. Prvotno je bila cerkev podružnica videmske prafare in nato župnije Sromelj. Vodovje odteka v Sotlo.8 km. 560. trav. Leži na vznožju gričevja ob ban. Gospodarstvo kot Glogov brod. cest Videm Globoko in Brežice . cesti Brežice Zdole. o p š župnija Artiče 1. Površina občine 3067. Kmetijstvo. Sr so du žand zdr fin Brežice 4. Vas se prvič omenja že 1246 kot last solnograških nadškofov. Mešan gozd. cesti Videm—Globoko. Sr so du žand zdr fin Brežice 6. da se dajo z J. cerkev Marije Pomoč. Izvrstna sadjereja. Spodnja Pohanca. žel Brežice 4 km. Nm ca 160 m. K vasi spada zaselek Brezje. ob Sotli so mlini le na hrvatski strani. zlasti hruške in jabolka. meje ob Sotli. župnija Artiče (dek. ceste pri Spodnji Pohanci. gojitev jabolk in hrušk. Dolenja vas.3 km. 124*22*16*6*1. Leži v ravnini kraj ban. Trgovanje s kmetijskimi proizvodi. žel Brežice 5 km. Toda razen Dramlje in Sušičkega potoka so ostale vode sami neznatni potočki. v slabi letini pa komaj 10. 39*11*3*8*2. Trebež. škof lavant. Bizeljska vina uživajo zaradi izvrstne kakovosti upravičen sloves.7 km. Leži v ravnini pod gričevjem na križišču ban. Iz nje se je 1789 izločila kot samostojna kuracija. Gospodarstvo kot Glogov brod.5 km. Nm 155 m. dr. v kateri se večji del prebivalstva. odjemalci rdečih vin pa so gostilničarji v Ljubljani. Od celotnega vinskega pridelka v srezu odpade dobra tretjina na bizeljsko občino. na zahodu ga deli potok Dramlja od pišecke občine. da je votla in polna vode. Raztresena vas kraj žel. Svet je peščen ali ilovnat. proge ob ban.5 km. žel Brežice 2. ki bo nekoč pridrla in poplavila ves kraj. sadjereja.8 km. in paš. žel Brežice 3. 3317. Malo gozda.73. vinogradov 830. Nm ca 180 m. Na vzhodu sega do ban. žel Brežice 2 km. pa sega ca 10 km daleč na vrh Kunšperka (598 m) in na posednje v. v izvrstni letini utegne znašati pridelek tudi 30. Sr so du žand zdr fin Brežice 4. Občina Bizeljsko Sedež občine je Spodnja Sušica. Tu se najbolj izrazito dviga gora Silovec. O tej gori pravi ustno ljudsko izročilo. Leži kraj žel. na Gorenjskem in v Savinjski dolini. okrog 400 družin. Sr so du žand zdr fin Brežice 6. vinogradov ni. Ob Dramlji se vrsti 5 vodnih mlinov. Dečno selo.Sromlje.4 km.3 km. žel Brežice 4 km. bavi izključno s pridelovanjem vina. hiš 678. 313*51*35*16*4. Duha.000 hl vina na leto.3 km. podr. Manjši gozdovi. o p š župnija Artiče 2.3 km. Pokopališče. ki je Bizeljancem zanesljiv vremenski prerok.73 ha: njiv in vrtov 680. 118. 563. Nm ca 180 m. Župna kronika se vodi od 1787.

ceste. se goji večinoma le v toliko. Kmetijstvo v ožjem smislu. na katerem je 6000 zbranih Slovencev in Hrvatov zahtevalo samostojno jugoslovansko državo.2 km. Eno teh je bilo na bizeljskem gradu. Zgodovinska znamenitost je starodavni bizeljski grad. cesti Župelevec . Ko je ta med 1067 in 1071 prenehal. ki jih po prekupcih prodajajo tudi v tujino. žand Gornja Sušica 1 km. Vinogradništvo (letni pridelek do 2000 hl) in kmetijstvo. stoletja je postal grad last grofov Tattenbachov. medtem ko se cesta . ki drži na jug proti Brežicam ali Dobovi. Gozdov je malo. Sr so du fin Brežice 23. Najbolj razširjena je bukev. Zanimivo je okrasje stropov v sobah prvega nadstropja. ki pa je manjšega gospodarskega pomena. Predvsem so ugodni pogoji za koruzo. perutnino nosijo na zagrebški trg. Bizeljanci so V splošnem dobri gospodarstveniki. čeprav je prebitek rojstev napram smrtnim primerom stalno velik. Kljub revščini so Bizeljanci vesele nravi in izredno gostoljubni. Med narodom so v časteh nekateri starinski običaji. Svinje prodajajo na živinskih sejmih v Brežicah. t. ki je imela obsežna posestva v tako zvani Krajini. orožje in druge dragocenosti tekom časa odnesli. V dobi kmečkih uporov 1515. Nasprotno obstaja le slaba prometna zveza s sosednjimi Pišecami. zdr o p Bizeljsko 1 km. župnija Sv. Florijana v spodnji Sušici obstoja prava borza dela. Iz domačih sliv prirejajo prinele (lupljene in sušene slive). š Orešje 0. K vasi spadajo zaselki: Bizeljski grad. ki stoji pod Kunšperkom (598 m) na težko pristopnem griču v nm 389 m nad Bizeljsko vasjo. z več upravnimi središči. Največ se izseljujejo dekleta. Bizeljance sta vodila Filip Višer in Peter Zupan. Od marca do novembra se zbere vsako jutro tudi do 100 mož broječa gruča Hrvatov. Njegova prva znana lastnica je bila bl. ki ga je dobil po svoji soprogi kneginji Windischgratz. župnija Sv. ki se ponujajo za delo. Tu se je vršil po žalskem taboru 12. rond Gornja Sušica 4 km. Zanimivo je. med Bočem. ki predvsem prihaja v te kraje. 124*21*19*2*1. Čebelarstvo je neznatno. s starinsko zanimivim oltarjem v baročnem slogu. delu občine kraj gozda in vinogradov ob ban. ki je ostala tu gospodar cela stoletja. krompirja in fižola v manjšem obsegu. Peter pod Sv. dočim pridelajo drugega žita. S soseščino je občina prometno zvezana le po ban. Sredi 16. Pred svojo smrtjo okoli 1045 je podarila Bizeljsko ženskemu samostanu v Krki na Koroškem. Danes je lastnik dobro ohranjenega in obljudenega gradu grof Hugon Ceschi a S. Heme. Lovrenc na Bizeljskem v . Temu je vzrok siromašno življenje prebivalstva.5 km. Ker je nad polovico gozdne površine last bizeljske graščine. Hema iz domače plemiške rodbine Breže Seliških. zdr o p Bizeljsko 4 km. kjer žive poleg belic in mren zlasti ščuke in celo somi. Vas leži v sev.Prelasko. kjer vstopa že na ozemlje šmarskega sreza. Bizeljska vas. ki mu je često edina hrana koruzni kruh in si zato išče boljšega obstanka v tujini. navadno sorodnike bl. Krški škofje so postavljali na utrjenem gradu svoje ministeriale. manj hrast. jajca pa večinoma pokupijo domače trgovine. Možje (vsakokrat 40—50). vendar docela pogreša večjih sklenjenih selišč. Croce. Maslarjev breg. V njej je kapelica sv. š Gornja Sušica 0. Nasprotno zaposlujejo Bizeljanci v svojih vinogradih Hrvaške delavce iz bližnjih zagorskih krajev. V zgodovini je bil grad pomemben tudi radi deželskega sodišča. V manjših potokih so raki. Sotla je tudi pripravna za kopanje. ki se na Bizeljskem omenjajo še 1654. na severu vzpne v višini 361 in na Orlico. cesti in vzhodno od nje. Jeronima iz 1. 40 pa ujetih. Sračjek. sicer nima grad posebnih znamenitosti. je pripadlo Bizeljsko obenem z graščino 1072 tedaj ustanovljeni krški škofiji. 152*27*22*5*1. rajhenburška podložnika. Prvi ministeriali so bili Bizeljski gospodje. Bizeljsko je dobro obljudeno. Cigonca. Savo in Sotlo. Pri kapeli sv. Nekdaj cvetoča lončarska obrt se je ohranila do danes le v vasi Orešju. Vislice so stale ob Sotli. tako n. koledništvo in jurjevanje. da krije domače potrebe. Prekošnica. da se v občini število ljudi v zadnjih stoletjih bistveno ni spremenilo. ki hodijo služit v Zagreb. Precej razširjena je svinjereja in perutninarstvo. znosijo vse na mizo in ga obligatno pogoste zlasti z izvrstno pečenim puranom. v bližnjem Klanjcu in Kraljevcu onstran Sotle. ki je bilo v njem nameščeno. nimajo nekateri domačini niti dovolj lesa za kurivo. kjer pomagajo pri obiranju hmelja. žel Brežice 21 km.5 km. Mnogi so absolventi mariborske vinarske in sadjarske šole in vsako leto poseča ondotno šolo nekaj mladeničev. Ptičnica. Takrat je bilo pri Bizeljskem ubitih 50 upornikov. še več kot drva pa kupujejo kolje za vinograde. odhajajo redno na sezonsko delo v Savinjsko dolino. Nm ca 330 m. Kmetje so ustanovili v vinorodnih krajih stare »gorske pravde«. Sr so du fm Brežice 19.Sv. Gorami . žel Brežice 34. ½ ure hoda od ban. 1573 in 1636 se pojavlja puntarsko gibanje tudi med podložniki bizeljske graščine. Pod gradom. maja 1917 velik slovenskohrvatski tabor. ker so starinske slike. pr. J. Bizeljsko je znano iz dobe znamenitih slovenskih teborov med svetovno vojno. ki je najbolj razširjena. Lovrenc na Bizeljskem 4 km. Vinskemu kupcu tovorniku. Nekaj pomena ima ribolov v Sotli.5 km. 1623. Bračna vas. poljedelstvo in živinoreja. Poleg kokoši rede tudi purane.sadjarstvo. Graščina je še popolnoma ohranila značaj starega utrjenega gradu.2 km.

5 km. je bila podrejena novoustanovljeni ljubljanski škofiji. Antona 17. Dostop po obč. Župnija Sv. Zdravnik. Duh. Lovrenca stoji nad vasjo na osamljenem hribčku kraj vinogradov. 2 km. Mihaela v Pilštanju in od 1394 župnije sv. Nimnik. Vinar. ceste in vzhodno odtod po gricih prav do Sotle. Gas. Lovrenc na Bizeljskem 1. zahodno od Spodnje Sušice med ban. ceste z vozom. š. ki se je imenovala »fara sv. Povprečni letni pridelek vina ca 2000 hl. nakar je šele 1787 pripadla lavantinski škofiji. Kot vikariat se omenja že v 13. PCMD. Sr so du fin Brežice 19. Dostop po obč. poti 2 km od ban. Nova vas. škof. 156*31*20*11*2. žel Brežice 21 km. župnija Sv. Posvečena 1737. cerkev sv. Lokalijo so 1787 povzdignili v samostojno župnijo. Prosv. od Bizeljske vasi v bližini Sotle. Cerkev je zelo priljubljena božja pot Hrvatov. Vas leži pretežno v ravnini vrh terase ob Sotli. Strel. Nm ca 180 m. Vinogradništvo (letni pridelek vina ca 2500 hl). Nm 269 m. Andreja z lesenim zvonikom. Petra pod Sv. Vrhovnica. š v kraju 1 km. Vas leži severno od Bračne vasi kraj ban. Gregovce. žel. ceste pri Spodnji Sušici. zdr . 225*46*35*11*2. Nm 365 m. Lovrenc.5 km. lavant. MoricAdrian Makso. župnija Sv. med. Vas leži sev. Avtobusna zveza z Brežicami. cerkev sv. 117*19*16*3*2. Gornji Drenovec. 317*67*58*9*4. poti 1. Sr so du fin Brežice 14. Lovrenc na Bizeljskem 2 km.5 km od ban. Kmetijstvo in vinogradništvo. vendar je bila ustanovljena posebna lokalija šele 1564. žel Brežice 16. ceste in z. žand š Gornja Sušica 1 km. dr. zdr o Bizeljsko 2 km. 6 odd. ceste le z vozom. Brezovica. operni pevec na Dunaju. K vasi spada zaselek Sv. Vinogradov sicer v kraju ni.5 km. Sr so du fin Brežice 15. precej sadja. Vinogradništvo (letni pridelek vina ca 2000 hl) in kmetijstvo. Lovrenca v Krajini». Kraj leži v južnem delu Bizeljskega v ravnini ob Sotli. Nm ca 340 m. žand Gornja Sušica 4 km. stoletje. Leži kraj ban.7 km. K vasi spadata zaselka Kokotinjek in Stari dom. stoletje.5 km od ban. se je porušil cerkveni stolp. Sv. cerkev sv. zdr Bizeljsko 2 km.5 km. žand Gornja Susica 2 km. Bukovje. žel Brežice 19 km. 485*114*99*15*9. Zelo raztresene hiše po gričevju. Kljub temu izvršujejo še danes patronatske pravice nad župnijo ijubljanski škofje kot užitniki graščine Gornji grad. gorami. žand š Gornja Sušica 0. zdr o p Bizeljsko 1 km. Sr so du fin Brežice 23 km. kmetijstvo. žand š Gornja Sušica 2 km. Strok. Povprečni letni pridelek vina znaša 300—400 hl. Vinogradništvo (letni pridelek vina ca 3000 hl). župnija Sv. Prvotna cerkev je bila prastara.kraju. ki še ni pozidan. žand v kraju. stoletju. Gradišče. Pokopališče. Letni pridelek vina ca 500 hl.. žel Brežice 17 km. Njegovi ostanki so še vidni. dr. pev.1 km. K vasi spadajo zaselki: Gornja vas. Drenovec. V dobi turških napadov je cerkev obdajalo obrambno taborsko obzidje.. Vinogradništvo in kmetijstvo. K vasi spadata zaselka v Grabnu in Žalce. žand š Gornja Sušica 1 km. od nje po gričevju.. Hrvaškem Zagorju in proti Gorjancem.9 km. precej sadja. S pilštanjsko prataro je bila cerkev 1254 in ponovno 1364 inkorporirana gornjegrajskemu samostanu.5 km. Pjs. župnija Sv. poti 1 km vzhodno od ban. zdr o p Bizeljsko 2 km. Sr so du fin Brežice 20. Nm 201 m. Videm. Bila je to majhna cerkvica z lesenim oltarjem. Antona. Trnje. p Stara vas 0. ceste možen le z vozom. Sr so du fin Brežice 17. januarja. Vidni so še ostanki nekdanjega obrambnega taborskega obzidja. Izpred nje je krasen razgled po Bizeljskem. delu občine na levi strani istoimenskega potoka pretežno na gričevju. Dostop po obč. zdr o p Bizeljsko 1 km. Cerkvena stavba sega vsaj v 16. Vas leži v J. Lovrenc na Bizeljskem 0. Gornja Sušica.5 km. Raztresene hiše po gričevju J.. Brežice 21. 316*63*53*10*2. Kmetijstvo in vinogradništvo. Romanje na dan sv. pač pa jih imajo domačini drugod v občini.5 km. Leta 1918. Dramlja. Prosvetno dr. Lovrenc na Bizeljskem (dek. Žup. kmetijstvo.5 km. poti 0. župnija Sv. 1790. SKj. š Stara vas 1 km. ust. o 1 km. zdr o p Bizeljsko 4 km. Nm ca 160 m. ki je obdajal cerkev v dobi turških napadov. Lipovec. Prvotno je bila podružnica prafare sv. Vid. župnija Sv. ima 3775 duš). Med vinogradi leži na prijaznem gričupodr. dr. Starodavna cerkev se prvič omenja šele 1545. Kmetijstvo in vinogradništvo. Vida s krasnim razgledom po Bizeljskem.5 km. Lovrenc na Bizeljskem 4 km. tudi čebelarstvo. Lovrenc na Bizeljskem 1. Po 1850 so vso cerkev prenovili.5 km. druž. Narodna šola. Sredi slovitih janeževih goric stoji na janeževem bregu podr.. Sedanjo cerkveno stavbo z dvema stranskima kapelama je dal zgraditi 1725 Tomaž Kapler. ki sega vsaj v 16. cerkev sv. Prvič se omenja šele v vizitacijskem zapisku iz leta 1545. Janeževa gorica.5 km. po Hrvaškem Zagorju in na Sljeme. Bizelj. Leta 1461. Nm 308 m. p Bizeljsko 0. Dostop po obč. cesto in potokom Dramljo. dr. Okrog cerkve je bilo nekdaj pokopališče. H kraju spadajo zaselki: Boršt. Sr so du fin Brežice 17. 216*36*27*9*1. Sušica. Lovrenc na Bizeljskem 1 km. Tu se je rodil 1888 Dr. š Stara vas 1 km. nad. K vasi spadata zaselka Kojance in Sv. Sredi krasnih vinskih goric stoji podr.

vinogradov 72. Vas leži na severnem robu Bizeljskega pod Silovcem ob obč. Rupe. ki pa tudi drugod pokrivajo obsežna površja. Vrhk. žel Brežice 19 km. SKj. Leži v ravnini ob Sušičkem potoku pred njegovim izlivom v Sotlo.5 km od ban. Sr du Brežice 27. 4 odd. ca 200 m. Marije Magdalene. Skoraj pri vseh vaseh so mali vinogradi.5 km. Povprečni letni pridelek vina znaša 1200 hl. Blanca je izhodišče izletov na razgledni in gozdnati Bohor (1023 m). proge in ban. H kraju spadajo zaselki Gradišče.47. žel v kraju 0. Razen na severu je pokrajina dobro poseljena. Razprostira se od Save do Bohorja (1023 m). PSVD kola J. kjer izvirajo potoki. Toda vasi so razdrobljene v male zaselke ali celo posamifine kmetije.5 km. Iglasti in listnati gozdovi. Občina je teritorialno največja v tem srezu. Stara vas. zdr o Bizeljsko 3 km. Nm ca 180 m. Raztresene hiše po gričevju med potokom Dramljo in ban. Tod se razprostirajo sklenjeni iglasti in listnati gozdovi. zdr župnija Rajhenburg 7. pTt Sevnica in p Blanca 3 km. o š Blanca 3 km. a se prvič omenja šele 1545. Mnogo teh kmetijskih proizvodov se proda v Sevnico in Rajhenburg. Vinogradništvo (povprečni letni pridelek vina ca 2000 hl) in kmetijstvo. jav. Lovrenc na Bizeljskem 4 km. Suho. Hrastje. so žand zdr fin župnija Sevnica 4. Brezovo. Blanca. žel Brežice 19 km. žand š Gornja Sušica 0.. js. v višlih legah na severu pa precej skalovit in manj prikladen za obdelovanje. Gozdarstvo je zato prav važna pridobitna panoga. Precej sadja. župnija Sv. šola. Sr so du fin Brežice 18 km. župnija Sv. koč. lonce s pepelom sežganih trupel. s. Mlini in žage na Blanškem potoku. 333. hruške. Prebivalstvo se večinoma preživlja s kmetijstvom.km. Koče in Podvoj. Površina občine 4731.50. pritok Save. K vasi spadajo zaselki: Čanjski graben.5 km. Kupce. čebelarstvo v malem obsegu. Lovrenc na Bizeljskem 0. ki pa se prvikrat omenja šele v vizitacijskem zapisniku iz 1545. žand Gornja Sušica 3 km. . Odkopali so številne predmete: bronast meč. Lovrenc na Bizeljskem 4 km. Leta 1895—1900 so ji prizidali zvonik. Kozja peč.5 km. Poleg lesne trgovine ima pomen trgovanje s sadjem. Sr so du fin Brežice 18 km. 1874.3 km. ceste. Krasni sadovnjaki. Pridelovanje izabele v glavnem za dom. Vinogradništvo (letno pridelajo ca 1500 hl vina) in kmetijstvo. najem. žel Brežice 15. Vinogradništvo in kmetijstvo.5 km. Ostanki obrambnega obzidja okrog cerkve so še vidni. Ševce. Dostop po obč. 304. Les prodajajo zlasti industriji v bližnjo Sevnico. Gas. o p š v kraju. Nm ca 160 m. V okolici Blance so odkrili 1892 predzgodovinske gomile iz keltske dobe. žand š Gornja Sušica 4 km. kjer goje jablane. žel Brežice 26. Zaklen. šola ust 1880. Na griču nad potokom stoji zelo stara cerkev sv. H kraju spadajo zaselki Čresnovec. Raztresene hiše ob ban. Kmetijstvo.5 km. Orešje. župnija Sv. 3 odd. živino in jajci. PRK. 450*91*80*11*6. Nm ca 175 m. Brod čez Savo. Duha. posest.o p Bizeljsko 0. zlasti živinoreja in sadjarstvo. Sr so du fin Brežice 25. Nar. Sr du Brežice 24. ceste mogoč le z vozom. žel Brežice 19 km. V mnogih krajih imajo vzorne sadovnjake. Tu je končna postaja redne avtobusne proge Brežice—Dobova—Bizeljsko. Zaselki: Bohor.5 km.5 km. Vas leži v geografskem osrčju Bizeljskega ob ban. Zupjek.5 km.5 km. Sedanja stavba je domnevno iz 1653. s. Spodnja Sušica. žand Gornja Sušica 8 km. Vitna vas. Lovrenc na Bizeljskem 3 km. Čebelarstvo je slabo razvito. š v kraju 0.3 km. Nm 258 m. Nm povpr. žel Sevnica 5 km in Blanca 3 km. Sr so du fin Brežice 14. cesti kraj Sušičkega potoka. N0. ostalo 108. župnija Sv. Lovrenc na Bizeljskem 0. cesto severno od vasi Dramlje. Pjs. 182*37*26*11*0. poti 0. 1904. 400*88*74*14*3. ust. gozdov 2520. Letni vinski pridelek ca 700 hl. Vinogradništvo in kmetijstvo. in paš.5 km. Nič manj važno je kmetijstvo. zdr o p Bizeljsko 8 km. zaklopnice za plašče. župnija Sv. Gaberk. 1170. Nm ca 175 m. Dostop z vozom. Narodna šola ust. Na žagi. 177*38*31*7*6. druž. Svet je v nižjem južnem delu pretežno ilovnat in prav rodoviten. cerkev sv. ki se dviga 15 km severno odtod. Gas. V dobi turških napadov je služila za zatočišče prebivalstva. Pri cerkvi je pokopališče. o4iod po gričevju. ki si med gričevjem krčijo pot in iztekajo v Blanški potok. Vas leži na levem bregu Save kraj žel. 258*48*30*18*5. V grabnu. 3194. Kraj vinogradov stoji podr. Občina Blanca Preb. so žand fin Sevnica 7 km. zapestnice. Nekaj pomena ima ribolov na Savi. p š v kraju š 0. Kolo j.97 ha: njiv in vrtov 861. Vas se prvič omenja v zgodovini že 1404. ceste Sevnica—Rajhenburg. 54.5 km. hiš 627. Ledina. slive in orehe. zdr o p Bizeljsko 4 km. cesti in zap.8 . v Blanškem potoku je mnogo postrvi. trav. knjižnica. kjer pa pridelujejo le nekaj cvička za domačo porabo. 1 odd.8 km. poti 2 km od ban. 214*41*24*17*4. Avtobusna zveza z Brežicami. Strel. ki je zelo stara. zdr o p Bizeljsko 0. Nm 277 m.

zdr žel pTt š župnija Rajhenburg 4. v kraju. 346*76*39*37*3. Dostop z vozom. žel o p š Blanca 6.2 km. Zavrhe. so žand fin Sevnica 9. Nm 185 m Leži za žel.5 km severno od ban. Rožno. Košeni vrh. Trate. Sedlo. ki se 4 km južno odtod odcepi od ban. Kolešje.6 km. o 6.2 km. postavili pravo cerkev in ji prizidali zvonik (morda 1711). Vsi Sveti. Dole. stol. Pridelovanje cvička za dom. Rjavi hrib. V selah (Zaselje). Topolje. Likov vrh. Zgradili so jo domnevno v zač. Klanec.4 km.9 km. Kraj leži zahodno od Rajhenburga kraj ban. Sr du Brežice 24.5 km. Velki vrh. Volčja jama. 0. p Tt Rajhenburg 8 km. Petelinjek. Lokve. du Brežice 31 km.7 km. cerkev sv. so žand zdr fin župnija Sevnica 7. Ostalo kot Pečje. Hrib. Gaberje. Nova gora. ceste Blanca—Rajhenburg.5 km. Pečje. Kladje leži vzhodno od Blance ob obč. Košeni vrh. 117*25*10*15*6. Hrušovje.3 km. Na pesku. Leskovec.5 km od ban. cesti 2. Karlovec. progo po bližnjih gričih. podr. Osredek. Poklek. K vasi spadajo zaselki: Dobrova. od Sevnice ob obč. so žand fin Sevnica 14 km. so žand fin Sevnica 10 km. Zdole. ceste pri Blanci. Kladje. Dostop z vozom. Čanjska gora. so odkrili slovenske napise. Gračka gora. Poklek leži v dolini ob Blanskem potoku in po sosednjih gričili. Stagonce. Dohod z vozom ali avtom. K vasi spadajo zaselki: Artiče. Dobrova. žel o Blanca 6 km. V Brveh. Brinovec. Handija.5 km vzh. Handija. Gospodarstvo kot Čanje. Slatna. Za grabnom. Hrušovje. zdr župnija Rajhenburg 8 km.5 km. Krajna brda. š Sv. Neže. Sr du Brežice 24. Brinje. zdr župnija Rajhenburg 11 km. Stagonce.5 km. kot Canje. Mesto prvotne majhne kapelice so najbrž v 17. ceste Sevnica—Rajhenburg. Zdole.5 km od ban. so žand zdr fin p Tt š župnija Sevnica 1. Cerkev je bila zidana pred 1651. Sr. Budana. Dostop z vozom. Dobrova. Bizele. Sitni dol. žel o p š Blanca 2. Nm 379 m. poti 3 km od ban. cerkev sv. Sr du Brežice 28. Mršive Lošce. ob obč. cerkev sv. so žand fin Sevnica 9. Marije na Grački gori (359 m) leži 1. podr. Graben. Hrib. Nm ca 240 m.2 km. 384*68*28*40*11. Kamenski hrib. ceste pri Blanci. Pečje leži na strmem hribu v. 20. podr. Zavratje (Sv. Svetinje. Blanški graben. Pirničev dol. Gosp. Nekdaj veliki vinogradi se sedaj opuščajo. Na peči. Nad vasjo se dviga na prijaznem skalnatem griču podr. zdr žel pTt župnija Rajhenburg 7 km. Leži v dolini in po vinorodnih gričih ob obč. Pri vhodu. ceste. K vasi spadajo zaselki: Brezovec. poti 6 km severno od ban. Presladol. zdr žel pTt š župnija Rajhenburg 3. Prižev dol. Anton). 4 odd. Čanje. progo sredi pota med Blanco in Rajhenburgom ob obč.1 km. Pridelovanje cvička za dom. Knežji vrh. K vasi spadajo zaselki: Blanca. Raztresene hiše. Ulrika na Zgornjem Brezovem. o 3. V bližini vasi so naleteli na predzgodovinske grobove z bogatimi najdbami. ceste. Sr du Brežice 31.8 km. Nm ca 300 m. Ko so jo v zač. razvito sadjarstvo. 1864. stol. podr. Anton 3 km. v cerkev pod zvonikom visi podoba Marije z letnico 1728. Krasen razgled na Dolenjsko gričevje. Zakotec. Po ravnini in bližnjih gričih raztresene kmetije. poti 1 km od ban. Gospodarstvo kot Čanje. Gospodarstvo kot Čanje. Okrog. Nova gora. 276*52*26*26*5. Cirje. žel o p Blanca 4 km. Dolnji Leskovec. Dostop z vozom ali avtom. Nm ca 260 m. V bližini vasi so odkrili predzgodovinske gomile z mnogimi predmeti. Škocjan. podr. Zagradec. Kjnetijstvo in gozdarstvo. Ostalo kot Canje. žel o p š Blanca 2 km. zdr župnija Rajhenburg 8km. so žand fin Sevnica 11 km. Kosova gora. K vasi spadajo zaselki: Dence. Prikrance. 319*68*32*36*6. popravljali. Stagonce. Sr du Brežice 32. Vas sestavljajo zaselki Spodnje in Zgornje Brezovo. Sr du Brežice 31. stol.Brezovo leži ob Savi kraj ban. š Sv. cerkev sv. poti. nekdanja sloveča božja pot. žel Sevnica 2. Sv. 166*27*10*17*1. Srobotno. o 8 km. Antona. Pri vasi so odkopali mnoge predzgodovinske gomile s številnimi predmeti.5 km. 199*37*26*11*2. Kosimerjev dol.5 km. V reši. Znatna sadjereja.8 km. Veliko. Nm ca 270 m. Kraj leži vzhodno od Žigrskega vrha ob obč. Vranje.4 km. Dostop z vozom. Neža. poti 0.5 km. Gospodarstvo kot Čanje. cerkev sv. ceste pri Blanci. Poklon.2 km. Vihre. K vasi spadajo zaselki: Blekovec. poti. 159*37*19*18*6. 118*25*9*16*1. Grič. cerkev Vseh svetnikov. Čanjski graben. Za Savo. Zelo raztresena vas. poti 1. Brunk. Žaga. Travnik. Anton 3 km. zdr župnija Rajhenburg 6. Pridelovanje izabele za dom. Kmetijstvo. Petelink. Nm ca 240 m. Dostop z vozom ali avtom. o 5 km. Nm ca 300 m. cerkev sv. K vasi spadajo zaselki: Beček. K vasi spadajo zaselki: Brezje. Znatna sadjereja. podr. Kraj leži na prisojni strani gričev. Anton ust. Sr du Brežice 20. Sr du Brežice 27. so žand fin Sevnica 14. so žand fin Sevnica 15 km. .5 km. 18. Nm ca 210 m. od vasi. ceste pri Blanci. Janeza na Spodnjem Brezovem. š Sv. Vas leži na razglednem griču ob obč. ceste in za žel. Marjete. Brglez. Dostop po obč.3 km od ban. ceste. Velika dolina. pisane v cirilici.

ftsL Hribu. Kraj drž. 57. 520 m visoko ležeča romantična vas Stojdraga. podr. obilo sonca. Raskeše. in paš. cerkev sv. Zlasti velik poset Zagrebčanov.5 km dolgem železobetonskem mostu.podr. do obeh krajev 3 ure. Dostop z vozom. so žand zdr fin žel pTt š župnija Sevnica 5 km. ceste pri Blanci. notar. o 5 km.. v neposredni bližini smuški tereni. Del B. sadje in razne druge deželne pridelke v Avstrijo. Strel.. imajo sedež: sresko ičelstvo. vinogradov 0.7 km. K vasi spadajo zaselki: Delak. žel o p Blanca 5 km. 190. Krajevni šolski odbor. Žigrski vrh. Zalog. zdr župnija Rajhenburg 6 km. Brežice so važno trgovsko in obrtno središče spodnjega Posavja. župnija. občina. p Rajhenburg 14. Svet je kamnit in manj rodoviten. š Sv. Kopališče na Savi in toplejši Krki. zdr župnija Rajhenburg 14.87. poti 2 km od ban. ki že pripadajo savski banovini (razgledni hrib Plešivica 730 m. vino. ok. 349*70*43*27*2. Brežice leže sredi plodne ravnine na levi strani Save v bližini izliva Krke. Nad Zalogom. Prosvetno. Šola in dom. Dobrova.Pišece. fin. cesto Ljubljana . Društva: SKj z godbenim ods. četnikov. Sr du Brežice 29. Dostop z vozom. ceste. Iz B. od. izhajajo ban.3 km odd.). Tu so odkopali mnogo rimskih grobov. Lepi gozdovi. Z brežiške postaje izvažajo: les. Pevsko. 10 odd. obrtnikov za srez Brežice. Krško vas in na severne obronke Gorjancev. Kraj leži na valoviti planoti istoimenskega hriba ob obč. zdravstveni okoliš. Vendar često neprijetni mrzli vetrovi iz v. Ostalo kot Čanje. podr. 1229. na Bizeljsko. ki služi največ travništvu in pašništvu. : Rujavi hrib. Selce. Anton 3 km. Italijo. ki javnosti ni posebno znan. ostalo 11.7 km. Gas. Gospodarstvo kot Čanje. Sr duBrežice 35. od gradu proti Savi se imenuje Predmestje. Kopince. suhe gobe. odrom. Mesto je ugodno letovišče za ljubitelje miru in vodnega športa. Ahaca. in sedanjo glavno strugo Save. pot. se razprostira z vrbjem poraščena in često poplavljena Vrbina. trav. Uju. Mimo krajev drži obč. so žand fin Sevnica 17.87 ha: njiv in vrtov 88. V jezerih. š Sv. svinje. vasi spadajo zaselki: Bogenina. ceste ob Krki blizu mostu priljubljena restavracija »Grič« s tujskimi sobami: kopališče. na Sromlje. za katerim doseže drž. 2 odd. Prebivalstvo se preživlja pretežno z lesno trgovino. posest. zelo obiskovani živinski sejmi. šole: Narodna šola. V dobi rimskega gospodstva je vodila skozi Brežice rimska vojaška cesta: Siscia (Sisak)—Emona (Ljubljana) in na nasprotnem bregu Save mimo Brežic cesta: Siscia—Neviodunum (Drnovo pri Krškem)—Emona. so žand fin Sevnica 12 km.. železniška postaja (v Brezini 2. ijem. Pod B. drva. Plat. pobočju Bohorja ca 400—800 m visoko. K. Obča javna bolnica. stanica. in gled. 1668. Čehoslovaško in Nemčijo. 2 lekarni. ki jo naseljujejo grko katoliki. Kozdov 4. Izhodišče avtobusnih prog na Bizeljsko in Novo mesto. markacija). Benedikta.4 km. Malo polja. da je bil kraj naseljen že pred prihodom Rimljanov. nad. Trate.Zagreb. meščanska (meš. Severno od vasi se dviga gozdnati Bohor (1023 m). Anton 3 km. Združenje krojačev. Najdeni rimski kamni so . Tod nastajajo po povodnjih velike lokve. ki so plodišča nadležnih komarjev. in mimo Spodnje Pohance na Zdole oziroma proti Vidmu. Ugodno podnebje. Mirni dol. sresko sodišče. v Čateške Toplice. ceste pri Sevnici. Blanški potok pada 10 minut od vasi v 15 m globokem slapu. 4 zdravniki. ker leži izven nekdanjega mestnega obzidja.. hiš 151. Mesto je izhodišce izletov na Čatež. mesto. odd. kjer je imela reka nekdaj glavni tok. Kancijana. dalje Globoko . »d. med savsko »strugo.4 km. Praprotno. Nm ca 270 m. koč 2. Selce leže kraj gozdov in vinogradov ob obč. izdaten ribolov. Zdole.2 km. drž. govejo živino. Gmajna. potomci slavnih uskokov. Skupno združenje mlinarjev in žagarjev. pošta Tt. 109*23*9*14*1. 1921.7 km. RK. V Doleh. Pokopališče. Združenje trgovcev za srez Brežice. 3 advokati. Lončarjev dol. js. cerkev sv. po kateri je iz Stranj 9 km od ban. ceste proti Dobovi in Zagrebu. kontrole. " Dostop z vozom. V klopcah. Vas sestavljajo majhni med seboj dokaj ločeni zaselki: Lošce. Lepi sprehodi po okolici. Predzgodovinske izkopine v okolici Brežic pričajo. PCMD. 4 razr. 180*30*18*12*1. Zadnje selo. druž. Odkopani rimski predmeti. 1532. žel o Blanca 10 km. Udruž.) šola ust. 150. Kolektivno združ. Občina Brežice Brežice. Stranje leže na j. Glavna prometna os vodi od kolodvora skozi mesto in nato preko Save in Krke po 0. Nm 165 m. Nova gora. Mesto ima električno razsvetljavo in vodovod. Združenje trgovcev za srez Brežice. davčna uprava. Pokopališče.. Precejšnja živinoreja in sadjarstvo. V B. Stranje. Sr du Brežice 29. Združenje čevljarjev. cerkev sv. i. poti 5 km od ban. Malence. Površina 160. Preb. Nm ca 310 m.

izropali in požgali. B. Leta 1479. V 10. Od 1480 je bil grad last Habsburžanov. Zato so mesto obdali z močnim obzidjem in ga večkrat utrjevali (1532. ki ga je izdal solnograški nadškof Ortolf. svoje mestno sodstvo v okviru mestnega pomerija. oziroma stolp je gotovo stal že v 9. Cesar Maksimilijan je 1501 dovolil B. poslali k cesarju Maksimiljanu deputacijo. pod rajhenburško gospoščino. ostale pa je premagal deželni glavar Žiga Dietrichstein pri Brežicah.2 letna sejma in tedenski tržni dan na soboto. Leta 1469.. 1043. ki so tako ponovno bili gospodarji B. Posebno pomembno vlogo so imele Brežice v dobi kmečkih uporov.. Gotovo so B. 859. da jih je imelo konec 19. oziroma preko Zidanega mosta na Stajersko. Okrog 3500 pruskih ujetnikov je tu v dobi sedemletne vojne od griže umrlo. Veliko je trpelo mesto v dobi turških napadov. in 1480.. stoletja na leto šest. od katerih se prvi omenja Mendel Brežiški. 1668. zato je bil močno utrjen. Tu so se utaborili. V velikem slovenskem puntu 1515 se je zbralo prav pri B. Kuga je morila v B. Meščani trgovci so prosti vsake mitnine in carine. medtem pa zavzeli mesto. Po smrti moža je ta podarila okoli 1. ki je bila last grofa Viljema in njegove žene bl. najhujše pa od 1646—1652. in v prvi polovici 11. 1475 in 1476. so Turki na poti iz Bosne na Kranjsko B.vzidani v gradu. stoletja so namreč spadale B. Zgodovinska znamenitost je sredi Brežic ležeči grad. frančiškani. To se je ponovilo 1529. stoletja uživale trške privilegije. da nudijo zemlnškemu gospodu in njegovemu spremstvu. že v drugi polovici 13. Sploh naj mesto uživa vse tiste pravice in svoboščine. Grad je v zgodovini veliko trpel od turških napadov in kmečkih uporov. V največjem slovenskoHrvaškem kmečkem uporu 1573 se je zbralo zopet pri B. Najstarejši ohranjeni mestni privilegij. datira iz 1353. ki so ga skupno z mestom in gospoščino dajali v najem. ko se mudi v B. Na novo ga je dal sezidati in močno utrditi v obrambo proti Madžarom solnograški nadškof Konrad (1106—1147). ko so se Turki vračali izpred Dunaja. Leta 1825. Brežice so imele že v 14. ki so se že zgodaj razvile okrog brežiškega gradu v večjo naselbino. ki je bilo zadnjič označeno s kamni 1764. Toda že 1493 so Turki na svojem pohodu iz Bosne zopet pustošili po brežiški okolici. veku v Brežicah lastno kovnico denarja. kot jih je takrat imelo mesto Ptuj. od 1774 v hiši barona Moscona. je podaril kralj Ludvik Nemškii Brežice solnograškim nadškofom. Vzhodno od Brežic so pod graščinsko pristavo pruska grobišča. dovolj rib. Habsburžani so ponovno potrdili vse stare mestne pravice in naklonili novih. Druga važna prometna pot je držala iz B.000 borcev za »staro pravdo« iz Kranjske.) in 2 letna sejma (vsem udeležencem je 8 dni pred njim in za njim zajamčena prekinitev vsakršnega kazenskega zasledovanja). Prvič se omenja šola že 1. Po cesarjevem naročilu so se nato uporniki razšli. jih je krščanska vojska pod vodstvom Jurija pl. V gradu so gospodarili kot solnograški vazali ministeriali Brežiški gospodje. do 1. ki so sem prišli iz Bosne. stoletju lasten magistrat. Ko so se Turki 1480 na povratku iz Koroške skozi Savinjsko dolino utaborili pri B. Heme iz rodbine Breže Seliških. L. Meščani imajo pravico prostega ribolova in prodajanja rib pod pogojem. pa je 1784 potrdil volitev mestnega sodnika. 1539— 1550). azilsko pravo (kdor se ni kaj pregrešil proti solnograški oblasti. Še danes so ohranjeni 4 okrogli vogalni obrambni . Poleg razvite trgovine in obrti je bila za pridobitev trških pravic predvsem važna strategična lega kraja ob prehodu po Savski dolini iz Hrvaškega na Kranjsko. Schaumburga slavno premagala. Štajerske. Cesar Ferdinand je naklonil meščanom pravico lastnega prehoda z brodom preko Save. so postavili prvo šolsko poslopje. so postale 1494 definitivno last cesarja in s tem deželnoknežje mesto. Zadnjih 250 let je last grofov Attemsov. in okolici v letih 1358. ki so ga pa pozneje podrli. Koroške in Hrvaškega Zagorja. Prvotni grad. Leta 1253. Pouk se je prvotno vršil v samostanu. ki jim jebilo izpostavljeno že zaradi svoje zemljepisne lege. ki pa jih je zadela ista žalostna usoda: cesarska vojska jih je potolkla pri Krškem in Pilštanju. 4 letne sejme in mestni grb. Ko ga je še istega leta končno izgnala cesarska vojska. ogromno število kmetov. svoja posestva solnograškim nadškofom. Nič manj grozoviti turški napadi so se ponovili 1473. in 1262 se omenjajo kot sedež urada. Novo mestno pravo dobe Brežice 1440. da bi si ponovno pridobili mesto. Solnograški nadškofje so imeli že v 14. cesar jožef II. Brežiško šolstvo je zelo staro. ki je skozi stoletja delil usodo mesta. sme nemoteno bivati 14 dni v B. mimo Podčetrtka in Poljčan v staro trgovsko in prometno središče Slovensko Bistrico. so si solnograški nadškofje zaman prizadevali. Pozneje je dobilo mesto pravico še do 2 letnih sejmov tako. je mesto razrušil ogrski kralj Matija Korvin. 1480. Trg je bil povzdignjen v mesto 1322. 1529 in 1625. Mesto je bilo obdano z obzidjem. Poučevali so oo. od 1780—1820 v župnišču. V njem se predpisuje sledeči red: mesto ima svojega mestnega sodnika. ki so ostali s presledki njem lastniki do konca srednjega veka. 80. prvič napadli. stoletju.

Zunanjščina in notranjost Narodnega doma v Brežicah kažeta slog secesije. lavant. turških vpadih in kmetskih uporih. Še sedaj se vrše obiskani romarski shodi vsako leto 17. Protestanti so se polastili vseh brežiških cerkva. jo je potres poškodoval. Leta 1932. V gradu je krasna viteška dvorana. Samostojna župnija je bila ustanovljena v zač. od 1751 goriški nadškofiji in šele od 1787 lavantinskim škofom. Slovenke. Poslopje sreskega sodišca je zgrajeno v staronemškem slogu. pisec cerk. stoletja. Pokopališče za B. prehajajoč v barok. sotrudnica Dom in Sveta. ki je spisal mnogo teoloških del in zapisal več cirilskih in glagolskih tekstov. Tomaž Fantoni jo je poslikal 1856 in renoviral 1885. stol. toda brez posebnih umetnostnih predmetov in arhitektonskih odlik. Manjša dva oltarja sta posvečena Srcu jezusovemu in Brezmadežni. Terezije Deteta jezusa.stolpi. vikar Markard. Ko jo je 1781 razdejala povodenj. Cerkev je bila prvotno podr. Lepo delo je leseni veliki oltar. Ob presbiteriju je kapela Sv. V prvi pol. nakar so zgradili novo poslopje in popravili staro cerkev. Mest. do pribl. so zgradili 1782 sredi mesta sedanjo cerkveno stavbo. v katerem je zabeležil vse. stoletja. kar je omembe vrednega. je popravil podobar Miloš Hohnjec iz Celja table. Videm. januarja. se je v brežiškem gradu večkrat mudil nemški pesnik Anastasius Grun. Poljanec Ljudmila (Nataša). delo mojstra. meščanskošolska učiteljica v Mariboru. komornik. 18. videmske prafare. V notranjosti ima ponekod velike razpoke izza Potresa 1917. V njej sta grobnici grofice Attemsove in grofa Lamberga. člankov. pravnih sestavkov in bogosl. V drugi polovici 19. se omenja v B. Imena slikarjev velikih tabel so neznana. Župna cerkev ima obliko križa. Četrt ure od mesta so imeli veliko pristavo s prostornimi hlevi. Kaplan Jožef Turin je naknadno vpisal še nekaj podatkov o raznih listinah.. ki je okrasil tudi strop glavnega stopnišča. Leta 1917. Marijina slika na gl. 17. Po potresu 1917 poškodovani samostan so podrli. Nato je sestavil poznejši župnik in dekan Jos. Za čas od 1917—1923 ni redne kronike. stol. Te freske je ponovno renoviral mariborski slikar Franjo Horvat 1932. Ohranjene so le freske. Orgle iz 1823 so bile obnovljene pred približno 60 leti. z napisom. in obč. ki so še dobro ohranjene. stol. Prvič je bila cerkev poslikana 1834. bil je zaročenec kontese Attemsove. Križa. V gradu je bil nekdaj sedež deželnega sodišča. le Marijina glava z opremo je bila drugačna. Roka. 1917 (do potresa). a so skoraj že neuporabne. živinskega patrona. je to romanska cerkev z bolj renesančnim poudarkom. rojen 1873. Župnik Martin Jurhar pa je pisal (od 1924 naprej) Dnevnik. Frančiškanski samostan je bil ustanovljen 1660. župna cerkev sv. stol. prižnico in misijonski križ. Florijanu in imata tudi lepi sliki. Cerkev je velika in čedna. škof. Prvotna cerkev se omenja že v 12. V graščinskem parku je spesnil lepo število svojih pesmi. rojena 1874. Ta kronika sega do konca župnikovanja Matije Steklasa. Roka 16. Bogato ga je obdaroval grof Jurij Frankopan in pozneje njegova vdova. ko. Samostansko poslopje in frančiškansko cerkev sv.) šteje 3248 duš. V 1784—1803 so oskrbovali župnijo frančiškani. rojeni: Georgius de Rain (—1415). V zadnjih letih pa so iz nje odstranili umetnine visoke kvalitete. pesnica. ki je tu morila v sredini 17. Cerkev so sezidali v spomin na kugo. grof Auersperg. slovenski glagoljaš. pap. Kronika v župnišču je dvojna: stara. z motivi iz antične mitologije In baročnimi dekorativnimi motivi iz prve polovice 18. dekan v Laškem. iz katere se je izločila kot vikariat pred 1354. Zato je veljala takrat za znamenito božjo pot. februarja in zlasti na praznik sv. Stala je na zahodni strani mesta proti Savi. Oltarja vstranskih kapelah sta posvečena sv. oltarju je bila dobra kopija Michelangelovega umotvora iz angelske cerkve (Chiesa degli Angeli) v Rimu. tako da so imeli katoličani nekaj let edino cerkev sv. ki jo je začel pisati župnik Ignacij Fuchs 1817. Cerkveno je pripadala župnija sprva oglejskim patriarhom. V samostanu hranijo dragocene umetniške slike. Dr. 18. sega nazaj do 1781. stol. Protestantizem se je tu v reformacijski dobi silno ukoreninil. Slikarijo je obnovil 1923 slikar Jošt Kreiner iz Dunaja. nakar so jo za silo restavrirali. so se grajski posestniki bavili predvsem z živinorejo in sirarstvom. Ignacij grof Attems ( 1732) je dal samostan na lastne stroške na novo postaviti. Antona Pad. Podr. cerkev sv. toda zanemarjen. V njem je tudi vsa v marmorju umetniško opremljena kapela sv. ki so ga postavili v cerkev 1769. Kruljc Franc. Mešiček novo kroniko izza župnikov Ferenčaka. oltarje. v kolikor se je to moglo storiti brez škode. Tu stoji na kamenitem stebru soha sv. Na zunanjih vratih so pritrjene verige nekdanjega dvigljivega mostu. k njej so leto kasneje prizidali zvonik. Brežice okolica. Miklavžu in sv. avgusta. so zgradili 1685. Lenarta pri B. kot tudi ostanki jarkov iz srede 16. V B. Grad je sicer ohranjen. Zanimiv je kip Matere božjc. kjer je slika svetega Lovrenca. poslikana s freskami. 14. Hočevarja in svojo. ki je bil v novejši dobi povišan. Strop glavnega stopnišča je bogato okrašen z iluzionističnimi baročnimi freskami iz prve pol. le posamezni zapiski »za kroniko«. Fasadna dekoracija je v korintskem slogu. Župnija Brežice (dek. Lovrenca. stol. Vendelina. .

Sr so du žand zdr fin pTt š župnija Brežice 2. cesti. Sr so du žand zdr fin pTt š župnija Brežice 2. Sr so du žand zdr fin pTt š župnija Brežice 1. Leži blizu brežiškega kolodvora tik ban. 2000. o 0. proge ob ban. tako zvane »graščinske dobrave«. Občina Brežice okolica sedež Št. Kmetijstvo. Zakot.5 km.8 km.5 km. Izdelovanje opeke. o 3 km.).5 km. poti 1 km od ban. o 1. da je bila prvotno sedež brežiške župnije. Mešani gozdovi (hrast. Znatna živinoreja. Nm ca 160 m.5 km. Ribolov v Savi. mešani gozdovi. Gas. Leži v ravnini ob ban.50. največji je Gabernica. cesti Brežice—Dobova. zlasti perutninarstvo. sobami. Raztresena vas kraj žel. Izdaten ribolov v Savi (ščuke.5 km. Bukošek. Kakih 200 m od ceste stoji kip sv. Leži ob ban. esejist. ceste Brežice—Bizeljsko.3 km. Brezina.42. Leži med Brežicami in žel.5 km. Leži jugovzhodno od Brezine tik žel. 21. člankar. Nm ca 155. razna obrt.5 km. po kateri se vrši redni avtobusni promet med Brežicami in Bizeljskim. gozdov 433. Med starim pokopališčem in kolodvorsko cesto je športno igrišče in stavbišče za novo šolo oz.18 ha: njiv in vrtov 1104. 261*50*45*5*4. o 1 km. Mleko oddajajo dnevno v Brežice in Zagreb. o 0. Sokola. Lenart Preb. Črnc. Kmetijstvo. Brežice). razvija obrt in lesna trgovina. roj. Domneva se. akacije itd. Ilovnat. prevajalec. Lenarta stoji na mestu prvotne kapele. Radi neregulirane Save je vas v zadnjem času izpostavljena velikim poplavam. koč. ki je bilo opuščeno 1903. hiš 378. Zelo rodovitno. najem. Tu je pokopanih 17 žrtev svetovne vojne. Nm 156 m. 108*19*14*5*1. vrba. 221*45*27*18*4. žel Brežice 4. Kmetijstvo. sulci itd. 222*43*26*17*3. cesti Brežice—Videm. 480*81*30*51*8. v Ljubljani.). Občina leži v skrajnem . Nm 155 m. jajci in sadjem. deloma prodnat svet namaka več potokov. ceste. ostalo 41. cesti Brežice—Sromlje kraj brežiškega kolodvora. Površina občine 2069. Kmetijstvo. Zvona. zlasti mizarstvo. Podružna cerkev sv. Kmetijstvo. Občina Dobova Preb. Precejšnje sadjarstvo (raznovrstna jabolka. slive in češnje). Nm ca 150 m. Cerkev so 1840 predelali. Cundrovec. Čebelarstvo se goji v malem obsegu. hruške. Trnje. jelša. hiš 514. Sr so du žand zdr fin pTt š župnija Brežice 2 km. hotel s tuj. 367.Ljub. ki ga niso bili vajeni. V vasi je grobišče 3500 pruskih ujetnikov iz armade generala Finka. Leži severno od Bukoška ob obč. Površina občine 3099.1 km. Manjši gozdovi. trav. razna obrt. žel Brežice 1.5 km. Lenart. ki se omenja že 1443.42 ha: njiv in vrtov 1013. o 3 km. in paš.5 km. Nm ca 160 m. gozdov 580. prodaja lesa domačim lesnim trgovcem. 112*22*17*5*2. St. trav in paš 1217. d. vojaki so tu 1759 pomrli radi vlažno toplega podnebja. bukovje. Tik kolodvora dobre gostilne. Občina obsega ravninsko ozemlje severno in vzhodno od Brežic in se razprostira do Save. največ jelša. o 1. ostalo 287. Krošelj Tone. proge ob ban. Sr so du žand zdr fin pTt š župnija Brežice 4.68. posest. Za kolodvorom je zbiralnik za vodovod v Brežice. Zverinjak. žel Brežice 2km. Precej se goji čebelarstvo. 147. ceste Brežice—Bizeljsko. 161. najem.posest. žel Brežice 3. Izrazita obcestna vas. Radosav Razlag. prof. Nm 153 m. o v kraju. Leži ob občinski poti in kraj ban. predvsem koruza. 490. vinogradov 2. V vasi je staro pokopališče. Vendelina (gl. Peščen rodoviten svet. 241*48*26*22*6. koč. Nm 153 m. Kmetijstvo. ki je bila postavljena 1835 in porušena po potresu 1917. Kmetijstvo. žel Brežice O km. Trgovanje s kmetijskimi proizvodi. 2824. 217.3 km. Dve veliki cementni plošči spominjata na kapelo. Razno žito. Sr so du žand zdr fin pTt š župnija Brežice 2. Raztresene hiše. Vas sega na jugu do železniške proge in se razprostira do obširnih nekdanjih graščinskih gozdov. 355*70*32*38*12. progo kraj ban. Na tem pokopališču je pokopan tudi dr. žel Brežice v kraju. Kmetijstvo. ceste Brežice— Videm. 40. žel Brežice 1 km. Sr so du žand zdr fin pTt š župnija Brežice 4. razna obrt. Avtobusna zveza z Brežicami. Lepa žitna polja in travniki.3 km. Slovana. vinogradov 0. Trgovanje z živino. Sr so du žand zdr fin pTt š župnija Brežice 2. žel Brežice 0. Novim mestom in Bizeljskim.3. mali mešani gozdovi. 1905.

družabni. nizki holmci le posamič na severu. Župnija je bila skupno z materjo faro inkorporirana cistercijanskemu samostanu v Kostanjevici. oder. Poznejša cerkev je bila . Leži kraj Save ob ban. Kmetje imajo vinograde onstran Sotle. ceste pri Dobovi. Vas leži na levem bregu Save ob obč. Pev. Godb. jajca.75 km. Urejeno čebelarstvo. Nekaj gozda. Prebivalci prodajajo največ živino. odrom. gozdov 520. Brod čez Savo posreduje zvezo z bližnjimi Čateškimi Toplicami. Sr so du zdr fin Brežice 8.8 km od ban. Gozda je malo.25 km. Graščina verskega sklada kostanjeviškega izvršuje še danes patronatske pravice nad župnijo. 221*39*32*7*0. tu in tam poljske pridelke in les. Nabiranje šibja za jerbase in premoga v Savi. slive) krije večinoma le domačo porabo. izdelovanje železniških pragov. trav. Sr so du zdr fin Brežice 6.. Živahni trgovski stiki so z Zagrebom in deloma z Brežicami. Ribolov v Savi. je bil ustanovljen 1765. ki jo povzročajo Sava. Leži med Dobovo in reko Savo tik ban. urejeno Čebelarstvo. Leži v ravnini med Savo in Sotlo na križišču ban. PRK.trikotu med Savo in Sotlo in zavzema najnižje ozemlje naše banovine. javna knjiž.75 km. žel Dobova v kraju. urejeno čebelarstvo. V vasi stoji gospodarsko poslopje odnosno Novembra 1936 sta odpadla iz občine zaselka Župelevečka sela (5 hiš.5 km. Rodovitno. Avtobusna zveza z Brežicami. šol. Avtobusna zveza z Brežicami in Bizeljskim. njiv in vrtov je 933. Mostec. Dostop z vsemi vozili. 165*30*23*7*1. hruške. 1160. ceste. Nm ca 140 m. ki sta doslej spadala k vasi Sela. žand š župnija Dobova 0. Fabijana in Sebastijana. Kmetijstvo. Iglasti in hrastovi gozdovi. kjer pridelujejo pretežno rdeča vina. največ koruze. tudi prodaja stavbnega lesa. Sr so du zdr fin Brežice fakm. Prvotno je bila podružnica videmske prafare. Kmetijstvo. 1819. Žup. Čebelarstvo je povsod dobro urejeno. 22 preb. cest proti Brežicam. Kmetijstvo. 1767 v zahvalo za srečno rešitev pred kugo. Loče. poti 0. sadovnjakov 45. Marsikje je precejšnjega gospodarskega pomena vrtnarstvo. 214*22*19*3*5.5 km).). Dobovo in Bizeljskim.5 km. škof lavant). Kmetijstvo. Sotla in potok Negota. Kmetje imajo svoje vinograde v Kapelah in na Bizeljskem.5 km. Kmetje imajo vinograde na Bizeljskem in v savski banovini. cesti Dobova — Župelevec.5 km. gola ust. Nm 142 m. žel žand o pT š župnija Dobova 3 km. Lončarstvo. Nm 142 m. Kmetje imajo vmograde južno od Save in v savski banovini. 8 odd. odsekom in orkestrom. klubom in gled. Kmetijstvo.). Prodaja živine. jajc in vina. Kraj je izpostavljen povodnji. Mimo drži avtobusna proga Brežice—Dobova—Bizeljsko. Zaradi nizke lege je kraj izpostavljen povodnji. Tako zmanjšana občina ima zdaj 2786 ljudi in meri 2929 ha. Samostojen vikariat. Gaberje. 16 preb. cesti Brežice—Dobova. Izdelovanje žel. Sedanjo cerkveno stavbo so zgradili 1864 in 1865. Ribolov v Sotli in njenih stranskih rokavih. Sr so du zdr fin Brežice 8 km. cerkev Imena Marijinega. izdelovanje domačega platna. Znatno perutninarstvo in svinjereja. urejeno čebelarstvo. Dobova. zid. Posestniki imajo vinograde onkraj Sotle. ostalo 269 ha 10 . Leži na nizkem holmcu ob obč. 254*45*30*15*1. d. mleko in vino. Mihalovec. pT o Dobova 1 km. Ljudstvo zove vas Mihalovce. Sr so du zdr fm Brežice 6. cerkev sv. ki je bil pozneje povzdignjen v pravo župnijo. Gas. Nm 143 m. žand o pT š župnija Dobova 1 km. Najbližje izhodišče za Čateške Toplice (3. Tujske sobe. Izdaten ribolov v strugah Save. 2666 duš. vinogradov 2. Leži na prijaznem holmu ob ban. ceste. in paš. lepa žitna polja. Ljudje so veselega značaja. Nm 146 m. ceste pri Dobovi.10 Nižina ob rekah izpostavljena povodnjim. obenem pa pridni gospodarji. Mali Obrež. Kmetijstvo. Ob prehodu stoje na trikotnih prostorih ob oglih zvonika štirje starinski kameniti kipi. Dekl. Nm ca 160 m. Kmetijstvo.5 km. z godb. žel. žel žand o pT š župnija v kraju. Sr so du zdr fin Brežice 3. žel žand o pT š župnija Dobova 0. Dobova 1. Gas. Zelo urejeno čebelarstvo. žand š župnija Dobova 0. Hrastovi gozdovi. sadjarstvo (jabolka. o pT Dobova 1 km. poti 1. SKj s pev. Avtobusna zveza z Brežicami in Bizeljskim. Precej trgovcev in obrtnikov.2km. Kraj je često prizadet od poplav.zidana 1659. zlasti onstran Sotle v savski banovini. Videm. 387*83*66*17*2. V govorici so v rabi tudi poedine Hrvaške besede. 422*70*65*5*4. 136*27*22*5*1. d. Rigonce. Kmetje imajo vinograde v sosednjih občinah. podr. in Vrhovečka sela (4 hiše.2 km od ban. Sr so du zdr fin Brežice 8km žel Dobova 0. Gas. Dostop z vsemi vozili. v etažah osmerokoten. Pokopališče. zveza. js. Zvonik cerkve je v pritličnem delu četvero. Vas leži vzhodno od Dobove ob Sotli kraj železniške proge in ban. Pač pa imajo kmetje precej gozdov v krškem srezu ter vinograde v sosednjih občinah. ki je takrat razsajala. žel žand o pT š župnija Dobova 1. Prvotna zelo stara cerkev sega v dobo pokristjanjenja Slovencev. nekaj čebelarstva. Nm ca 160 m. Župnija Dobova (dek. Župelevcu in Zagrebu.5 km. pragov. Kmetje imajo vinograde v savski banovini.

K vasi spada zaselek Gmajna. podr. župnija Pišece 5 km. hiš 313. 6 odd. gozdov 913. Nm 298 m. 1665. Pesjak. ceste Globoko—Pišece. živino. Kmetijstvo. žel Brežice 7 km. Kmetijstvo in vinogradništvo. Nm ca 260 m. župnija Pišece 7. Nm ca 220 m. 237*49*37*12*8. Raztresena vas kraj ban. Nm ca 160 m. o p š Globoko 1 km. Leži na hribovitih tleh ob obč. Spodnji Kamenski breg. Gas. Kmetijstvo in vinogradništvo. 392*65*44*21*5. Dostop z vozom ali avtom. Razložena vas v hriboviti legi kraj ban. SKj. posest. Sr so du zdr. Piršenbreg. Zakotnik. Zlasti goje perutnino. 35. Trebež. o 3 km.5 km. Mali vrh. Urh. smreka. Kmetijstvo. Gaberska gorica. 560. Nm 230 m. Leži v valoviti pokrajini ob obč. Nm 336 m. posest. podr. dvorana z gled. o 3 km. Rovišče. Nova Nada iz Zagreba. Vaščani imajo vinograde na Bizeljskem in v savski banovini. 353*64*43*21*4. Sv. 414*83*80*3*1. ceste GIoboko—Pišece. o 3 km.3 km.3 km. cerkev sv. Občina zavzema južni rob terciarnega gričevja. Slopno. cesti 0. Hribovita lega. koč. V glavnem prodajajo sadje. žel Brežice 9 km. pT š župnija Pišece 5 km. 105. Sr so du zdr fin Brežice 11. podr. Rudnik zaposluje povprečno 60 delavcev. Leži v ravnini kraj nizkih gričev ob ban. cesti 1 km od ban. Tudi prodaja neobdelanega lesa. Brezje. 1567. Izdelovanje desak in železniških pragov. Kmetje imajo vinograde na Bizeljskem in v savski banovini. žel Brežice 6 km. Zraven vasi se odcepi ban. zid. Razložena vas ob obč.magacin. poti 1. V občini je manjši premogovnik Globoko. To enonadstropno hišo imenujejo domačini »gradič«. zid. Vogonce. Znatna sadjereja. žel žand o pT š župnija Dobova 1 km. Zdrava lega kraj smrekovih gozdov. Barbara. Sr so du žand zdr fin Brežice 7. Kmetijstvo in razna obrt.94 ha: njiv in . žand Dobova 8 km. Površina občine 1453. žel žand o pT š župnija Dobova 2 km. Sela. cest. Pev. cerkev sv. gojitev raznega sadja tudi za prodajo. K vasi spada zaselek Pistače. Urha. Zaselki Pekel. pT š župnija Pišece 5 km. ko6.5 km. pT š župnija Pišece 5 km. ki je last d.9 km. Novi preh. pretežno na zagrebški in brežiški trg. Zaselki Artiče. ceste pri Globokem. urejeno čebelarstvo. Prebivalstvo se preživlja s kmetijstvom in deloma z vinogradništvom. Nm 175 m. Barbare v Roviščah je bila zidana v protireformacijski dobi 1657. Sr so du žand zdr fin Brežice 9. Blatno. o p š v kraju. Povprečni letni vinski pridelek tu in v Bojsnu znaša okrog 800 hl. Dostop z vsemi vozili. Leži na nizkem gričevju ob obč. ostalo 84. pobočju nizkega liolma ob obč. vinogradov 241. in godb. Zaselki: Črnile. Globoko. Suhadol. poti 1 km od ban. Jakoba iz 1689. Smrekovi. Trate. fin Brežice 13.3 km. 1644. Bojsno. Povsod dobro uspeva sadjarstvo (največ jabolka) in živinoreja. Brezje. vinogradništvo. Poslopje z mlinom je danes last mlinarja Hotkota. podr. Veliki Obrež. žel Brežice 9 km. trav. Slopno. Kmetijstvo in vinogradništvo. Zaselki Ledina. najem. 118*30*18*12*6. Gas. ki se polagoma izgufalja v Brežiško ravan. Več p gozdni kompleksi (hrast. 60. 241*44*31*13*5. jajca in vino. ceste Brežice Župelevec. Dole. Dostop možen z vozom. Rudnik. Leži na vzh. najem. žel Brežice 10 km. žel Brežice 6 km. Nm ca 155 m. Šola ust. 1693. Jerneja na Artiškem bregu.5 km od ban. društv. 4. Ribolov v Sotli. ceste Župelevec—Bizeljsko. Zaselki Gornje Bojsno. Zaselka Lanišče. Kamše. Površina občine 2150. Zgornji Kamenski breg. žand Dobova 11 km. Makovce. žand Dobova 8 km. cerkev sv. Sr so du zdr fin Brežice 7.7 km od ban. dr. Pekel. o p š Globoko 1 km. 611*115*30*85*6. Videm—Dečno selo—Globoko. ceste pri Dobovi. Premog ima 3200 kalorij. Vice. 303*61*35*26*7. Jazbine. vinogradništvo. župnija Pišece 6 km. Sr so du zdr fin Brežice 10.. Sv. Največji potok je Gabernica.90. Občina Kapele Preb. 227. Tu so nakopali 1933 ca 300 ton lignita. ceste pri Župelevcu. poti 2 km od ban. Hribovito ozemlje razčlenjajo male doline.5 km. 208. in paš. Občina Globoko Preb. hrastovi in bukovi gozdovi. cerkev sv. odrom. po katerih se vijejo potoki. Zelo rodoviten svet. cesta v Pišece. Sr so du zdr fin Brežice 4 km. Nekdaj jeslužilo to poslopje za zapore. Puše.90 ha: njiv in vrtov 352.8 km. vzorno čebelarstvo. ki so imeli tu na Sotli svoj mlin. Lepi iglasti in hrastovi gozdovi. 1882. pozneje za šolske prostore. Sr so du zdr žand fin Brežice 7. Gozdarstvo je podrejenega pomena. nekdaj last grofov Attemsov. Spodnje Bojsno. Kmetijstvo. Dostop z vozom ali avtom. hiš 287. Kmetijstvo. bor). d.

zidana 1777. jajci in sadjem in prodajajo svoje kmetijske proizvode zlasti v Zagreb. Gas. Na mestu. 11 . Kmetijstvo lepo uspeva. radi obiskujejo Zagrebčani. (izg. 590. Podvinje. Vrhje. starinske. V vasi je nekdaj stal grad Dvor«. Sr so du fin Brežice 13. reforme. Novejše delo je leseni relief Marijinega Vnebovzetja ter štirje svetniški kipi iz 1906. Do ban. Sr so du fin Brežice 9. Nm 135 m. nad. Prijetno kopanje v topli Sotli. žand žel Dobova 8 km. žand žel Dobova 4 km. stol. Križev pot je zelo star. ceste pri Kapelah je 2 km daleč. ceste pri Župelevcu je 0. ki je tu že od nekdaj cvetela župnija Kapele (dek. Leži ob Sotli kraj lesenega mostu na križišou treh obč.5 km. Nm ca 170 m. žand žel Dobova 5 km. Sr so du fin Brežice 14. so jo 1876 restavrirali. Zaselek Ravne. vpok. cerkev sv. Dostop z vozom ali avtom. PSVD. Cerkev je bila prvotno podr. Od tujih trgovcev zelo posečani živinski sejmi.. Migličevo selo. trav in paš 670. Hrastovi gozdovi. trav. ki drži iz Dobove na Bizeljsko. prvi spada k Župeleycu. č. največji je Negota. Nm 165 m. Gosp. 1824. V vseh krajih je izvrstna pitna voda. Podnebje je zelo zdravo in sončno. Križa zidana v prvi četrtini 19. Poreg Sotle samostojno odvajajo vodo nekateri potoki. večidel lesene kmečke hišice krvavordeče barve. videmske prafare in nato župnija Pišec. Mešani gozdovi (hrast. Skozi kraj drži ban. Kapele so dolga obcestna vas v zdravi vzvišeni legi nad povodnji izpostavljeno nižino ob spodnji Sotli. Letno pridelajo ca 3000 kg jabolk in po 1000 kg hrušk in sliv. c. podr. zdr Bizeljsko 0. šolski oder. ostalo 115.6 km. Sedanja cerkev je bila zidana 1884 v baročnem slogu. 5000 kg sliv.9 km. Kraj je znan radi stare lončarske obrti. sadjereja. sadovnjakov 43. Dostop tudi z avtom. zlasti živinoreja. Kmetijstvo in vinogradništvo. Zemlja je plodna.9 km. ki se razprostira zahodno od vasi na obeh straneh potoka Negote.). gozdov 268. ki ga na vzhodu obrorblja deloma mokrotno nižavje ob Sotli.vrtov 382. perutnina). o p š župnija v kraju. Vrhe). Pokopališce za vso občino. Obilna sadjereja (letni pridelek ca 10. Kapele poleti.5 km. vinogradov 18. zlasti živinoreja in sadjarstvo. PRK. ceste. Novembra 1936 sta ji bila priključena zaselka Vrhovečka sela in Župelevečka sela. njiv in vrtov je 426. zdr Bizeljsko 6 km.5 km. škof. gozdov 486. š. ravn. 118*18*15*3*2. 297*62*45*17*0. vinarske in sadjarske šole v Mariboru. in paš. Pridelovanje vina le za domačo porabo. žand žel Dobova 7 km. gaber. d. Glavna gospodarska panoga je kmetijstvo. Ravne. Videm. Po njej se vzdržuje redni avtobusni promet med Brežicami in Bizeljskim. cest. Ti imajo tudi v najemu lov v Dobravi. Povsod so še precej razširjene nizke. o p š župnija Kapele 3. Vinogradništvo se goji v manjšem obsegu. Za Jovsom.5 km daleč. Nm 190 m. Zaselki Dvor. Bil je upravitelj in nadzornik raznih veleposestev in inspektor agr. domu. Kapela sv. Do ban.000 kg jabolk.7 km.5 km. 318*56*49*7*0. Izvrsten cviček (letno do 300 hl pridelka) kupujejo gostilničarji zlasti v Trbovljah in Zagrebu. Leži južno od Kapel ob ban. V vas drži od ban. zdr Bizeljsko 10 km. lavant. Poljedelstvo in živinoreja.44. Prebivalci trgujejo največ z živino (svinje. Za logom. Vasi leže večinoma vrh griča kraj ban. Z nekaterih mest na griču se odpira lep razgled proti vzhodu in jugu.50. Kmetijstvo. cesta. breza) dajejo le kurivo za dom. 6 odd. o katerem ni nobenega sledu več. ceste pri Kapelah 1 km dolga obč. Ladja in presbiterij sta kupolno svodena. Lep razgled po okolici. 234*41*32*9*2. Nm 225 m. Vinogradništvo v manjšem obsegu. »Vrtnarstvo«. o p š župnija Kapele 0. Šola ust.. Avtobusna zveza z Brežicami in Bizeljskim.5 km. d. Zdrava prisojna lega. kjer je stala prvotna cerkev. 240*44*33*11*0. zdr Bizeljsko 9 km. cesti DobovaŽupelevec. odrom v gas. V Kapelah se je rodil 1874 Žmavc Andrej. Tambur. Kmetijstvo. Precej razložena vas ob treh obč. Znatna sadjereja.5 km. Samostojna župnija je postala 1786. z gled. 175*31*24*7*0. Spisi: »Kmečka posojilnica.. V kraju je bil dvorec Reiherhof. ki je dostopna vsem vozilom. Zaselki Gornje in Spodnje Slogonsko. predvsem hrast. cestah v ravnini kraj Sotle. Pev. Rakovec. o p š župnija Kapele 0. ostalo 56 ha. Pročelje cerkve in portal sta bogato dekorirana. Precej živine izvažajo tudi v tujino. žand žel Dobova 4. Občina ima zdaj 1605 ljudi in meri 1624 ha. Zaselka Jarki. Jereslavci. V malo razširjenih gozdovih prevladuje listnato drevje.11 Občina leži severno od Dobove in se razprostira po podolgovatem Kapelskem griču. 3000 kg hrušk). Vinarstvo. o p š župnija Kapele 2. bukev. Sr so du fin Brežice 11. Trojice. so 1798 zgradili novo stavbo. v gozdu. SKj.5 km. drugi k VrhJu. zdr Bizeljsko 8. šteje 1872 duš. Ugodno kopališče v Sotli. vinogradov 23. Župna cerkev Vnebovzetja Marijinega. Slogonsko. Pretežno lega v ravnini kraj Sotle. Prižnica in dva stranska oltarja so v baročnem slogu.7 km. Hišne gospodinje jih večkrat v letu pobarvajo. Kapele. Gas. cesta Dobova Župelevec. Ko je 1870 pogorela. ki danes več ne obstaja. Sr so du fin Brežice 11 km. Sr so du fin Brežice 12. zdr Bizeljsko 8 km.

1764. Vrhje leže severno od Kapel ob ban. Dednja vas. žel Brežice 12. Le proti jugu v smeri ban. Gozdarstvo v malem obsegu. Poljski pridelki in grozdje dozore tu 14 dni preje kot na severni strani Orlice. v razne kraje naše banovine in v Zagreb.5 km. razno sadje. Dobovo in na Bizeljsko. cesti. ki je med najbolj ohranjenimi gradovi v Sloveniji. Vas leži konec ban.000 kg jabolk. Pridelovanje jabolk. Gas. Radi denarnih stisk so nadškofje 1595 prodali grad grofom Mosconom. Občina obsega nizko vinorodno gričevje severno od Globokega in južno stran strme in višje Orlice (698 m). češnje). Šola ustanovljena 1826. Zaselki Cerenja gorica. posest.5 km. Zgrajen je bil najbrž v 13. z živino.8 km. Zdrava zračna lega z lepim razgledom.5 km. Veseli vrh.. Jederti (zgrajena v protireformacijski dobi 1594). 476*97*62*35*6. Manj rodovitno. Letno prodajo do 10. V precejšnji meri se izseljuje v južne kraje naše države in v tujino. ki so tu gospodarili do 1927. Orešje. žand zdr Bizeljsko 7. ceste se širi ravnina. 454*101*48*53*12. Zavarovana lega proti severu in zahodu. hruške) in vinogradništvo (letno ca 800 hl). Avtobusna zveza z Brežicami in Bizeljskim. ceste kraj vinogradov in gozdov. so v teku zgodovine večkrat prezidali in Ikrog in krog obdali v visokim zidovjem in jarkom. trav in paš 544. 6 odd. zdr Bizeljsko 4 km. Dostop možen z vozom. Sr so du fin Brežice 15. cerkev sv. o p š župnija Pišece 4 km. Trobovnik. Mimo drži pot na Sv. Skozi vas teče potok Gabernica. Les (letno ca 1500 m3) se prodaja večinoma industriji v Sevnico. Ljudstvo nazivlje vas Župelevce. sadjem in vinom. Dostop tudi z avtom. sedaj štirinadstropni grad Pišece. sadjem. Pišečki vitezi so bili ministeriali pravih grajskih posestnikov — solnograških nadškofov. o p š župnija Kapele 2 km. koč. belo in rdeče vino (letno ca 900 hl). Trgovanje z vinom.8 km. 187. Zakozolec. Nm 185 m.8 km žand adr Bizeljsko 6 km. gozdov 922. Kmetijstvo. Ravne. Jedert. ostalo 44. hiš 341. marelice. slive. Jesenovec. žand Bizeljsko 7 km. ko je umrl zadnji te rodbine Julij Alfred. o s župnija Kapele 5 km. ki prehaja polagoma v Brežiško ravan. Cerenja gorica. bizeljčan. Pišece. hribovit svet. ki jo pokrivajo skIenjeni listnati in iglasti gozdovi. 1601. Nm ca 195 m. hruške. zelo sončno in milo podnebje. Ilovica. Pridelovanje belih in rdečih vin (letni pridelek ea. srednje rodovitno. ki drže v Brežice. ceste in po sosednjih gricih. Kmetijstvo. kostanj. Leži ob obč. Prosvetno d. Pripraven kraj za letovišče. Bukovje. cerkev sv. Grič. Zanimivo je. ki se je poslužujejo romarji. Čerenje. iglavci). Nm 276 m. Prebivalstvo je večidel siromašno. Rodovitna pokrajina. žel Brežice 10 km. zid. največ v Francijo. ceste Brežice—Globoko— Pišece. stol. 185*35*29*6*0. 1000 hl). Sr so du fin Brežice 13. Obilno sadjarstvo (jabolka.5 km od ban. Križ. Rapovce. Sr so du fin Brežice 10. Vošni dol. Poljedelstvo. cest.5 km. 2000 kg marelic in ca 3000 hl boljših vrst belega in rdečega vina. Gaberska gorica. Kmetijstvo. o p š župnija v kraju. gore (521 m). Pavlova vas. Orehovec. o p š župnija Pišece 2 km.. Vel. p v kraju. SKj. da ima Toda vse leto isto temperaturo 120 C in je njen izvir tudi v največji suši enako močan. Pilštanj. živino in lesom. Prekože. Listnati in iglasti gozdovi (hrast. bukev.4 km. Grad. Prvič se omenja 1329 kot last Pišečkih vitezov. lapor. Sedanje lice je dobil 1867. Površina občine 1998. V 36 m visokem masivnem stolpu . od katerih se že pred tem letom omenjata Konrad (1285) in Henzinger (1316). Sv. Kamnit. Sv. Župelevec. Zaselki Goliše. jajci. Avtobusna zveza z Brežicami in Bizeljskim. Vzhodno od vasi se dviga na idiličnem griču starodavni. jci je tu že od nekdaj cvetela. K vasi spada zaselek Lastine. Nm 482 m. najem. žel Brežice 12 km. podr. 265*65*11*54*5. žel Brežice 12. manj rodovitno. žand Dobova 9 km. Križa. Prebivalstvo se preživlja v glavnem z vinogradništvom in sadjarstvom. podr.67 ha: njiv in vrtov 323. Trg. sliv in izvrstnega cvička (letno ca 70 hl). Leži ob potoku Gabernici kraj ban.. poti 2. živinoreja in sadjarstvo (letno ca 4000 kg sadja). •Vas je zgrajena v podobi križa. Lipovec. jabolka. Ime vasi navajajo zgodovinski viri prvič 1268 in nato 1284. Leži na križišcu ban. Trate. 154.80. sadjarstvo (slive. Dole. marelice. Vošni dol. Občina Pišece Preb. Nm 255 m. zdr Bizeljsko 8. Pišece so znane radi lončarske obrti. Romantična lega ob vznožju prijazne Orlice (698 m) kraj vinskih goric. Sela. Hanes je grad last njegovega nečaka Alfreda Buttlarja Moscona. Čebelarstvo se goji v malem obsegu. breskve. Dostop z vozom ali avtom. Okrog. Zaselki Babniki.5 km. ki izvira za cerkvijo pod imenom Dupla iz podzemeljske jame. Rigelj.žand žel Dobova 6. vinogradništvom in razno obrtjo. vinogradov 164. Veliki gozdovi na Orlici so last pišečke graščine. Sr so du fin Brežice 12. Prebivalstvo se bavi s kmetijstvom. ki ima podobo nepravilno mnogokotne stavbe. Bralno d. 31.87. Potok goni v Pišecah 8 mlinov. Pišečki grad. Les le za domačo porabo.

razno posodo in drugo. Župna cerkev sv. Perdislovce. Takrat je pišečke kmete vodil Filip Višer. Lepa prižnica. V smeri vzhod— zahod drži tudi glavna prometna pot. koč. se je izlocila iz pišečke župnije novo ustanovljena samostojna župnija Kapele. kaže čisti baročni slog. kot vse stavbe. Precej razvita je svinjereja in govedoreja. Na rojstni hiši mu je 1933 postavila Slov. manj sliv. toda z ozirom na to. Vzporedno s kmetijstvom se bavijo prebivalci v vseh krajih tudi z vinogradništvom. besedni zaklad. prenovljena 1891. delo kaže prehod baroka v rokoko in je iz srede 18.5 km. Slika »Marijino kronanje» v atiki glavnega oltarja je Layerjevo delo.85 ha: njiv in vrtov 700. stol. o p š župnija Pišece 4km. Največ pridelujejo jabolk. Cerkevje bila sprva podr. ostalo 101. 900. raznovrstno orožje. se še vidijo sledovi velikega kmečkega upora iz 1573.8 km. Podgorje. Ker se na severu. In. dviga 712 m visoki Veternik . čeprav že na ozemlju kozjanske občine. na zahodu pa zbira male potoke večji Koprivniški potok. Matica spominsko ploščo. Čebelarstvo je doma povsod in pridelujejo nekateri posestniki med iudi za prodajo. 130. najem. glavna izvirnica Brestanice. ceste. Cerkev ima tri baročne oltarje. Graščina verskega sklada v Kostanjevici še danes izvršuje patronatske pravice nad župnijo. Pomemben jebil grad v preteklosti tudi kot sedež deželskega Uiča. zdr žand Bizeljsko 4 km. deloma bela in so boljše kakovosti. Sestavil slov. Prvotno cerkev sv. Vina so deloma rdeča. Debevec. in tu tudi pokopan. Nekateri revni kmetje pletejo koše. je gozdarstvo v splošnem podrejenega pomena in rabijo ljudje les večinoma le zase. 406*78*33*45*8. Leta 1795. poti 2 km od ban. Vzrok temu je . Pokopališče.nem. njega so 1825 zvišali in 1863 prekrili z novo baročno streho. V Bistrici je mnogo postrvi in unajo ribolov v zakupu Zagrebčani. Katarine so 1837 prezidali v župnišče. Okrog. nato do 1787 goriški nadškofiji. Prebivalstvo se zelo polagoma množi. Dostop z vozom ali avtom.) šteje 3245 duš. a manj gozdarstvo. V gradu hranijo dobre portrete nekdanjih grajskih lastnikov. stol. vinogradov 100. mnogo starinskega. Zibot. posest. njegovo ime nosi tudi pišečka šola. Župnija Pišece (dek. škof. slednjič pa lavantinski škofij. Občina Podsreda sedež Poklek Preb. Kočni dol. Leta 1786. Leži ob obč. Zelo razširjena je štajerska kokoš. delo slikarja Adama Weisenkircherja iz Marenberga. in paš. V njem je tudi kapela Marije Pomočnice.85. 1923 kot prof. žel Brežice 16. Tudi tu pridelujejo v večji meri koruzo nego pšenico. ki jih prodajajo bližnjim imovitejšim posestnikom. lavant. štirje stenski svetilniki z ogledali in dve kanonski tabli Frančiškovega oltarja so iz dobe okrog 1800. Zadnji čas se posveča vedno večja pozornost sadjarstvu. ki se pri Rajhenburgu izliva v Savo. Zaselki Banovec. ko je bila z materjo župnijo inkorporirana cistercianskemu samostanu v Kostanjevici. V hribih goje tudi ovce. ki je razvito ob potoku Bistrici. Nm ca 250 m. ki se izliva v Sotlo. cesta Podsreda —Koprivnica. ki se izraža po členovitih pilastrih. Razložena vas. ki jo na jugovzhodu zagraja strma in precej visoka Orlica (698 m). slovar in v njem zbral slov. Mihaela. v p. gredah in segmentnih oknih. še dobro ohrajenega pohištva. ko se že navaja vikar Janez Kastelic. konec 17. Gospodarstvo kot Pavlova vas. Prevladuje listnato drevje (največ bukve in hrasti). u. Proti vzhodu teče precej globoka in široka Bistrica. hiš 420. 50. Veliki oltar je umetnina posebne vrste. Nekdaj cvetoča lončarska obrt se je do danasnjih dni ohranila le v skromnem obsegu. rede pa tudi purane. Župno kroniko vodijo sistematično od 1886. Od nje se je izločila kot vikariat po 1331. freske v ladji pa so izvršene pod njegovim vplivom. ki potrjujejo izredno razgibanost pokrajine. Občina leži v severnem delu brežiškega sreza in obsega valovito sredogorsko pokrajino. Zagajca.v obsegu . V obeh pravcih odtekajo tudi vode. da so veliki njihovi kompleksi last podsredske graščine. 2260. ki stoji v sredini. Gradec. V P. Videm. Gozdovi sicer zavzemajo dobro polovico vsega ozemlja. Freska na oboku presbiterija je Fantonijevo delo iz 1878. Zvonik je ostal stari. videmske prafare. Najznamenitejša je baročna slika »Ecce homo« na slavoloku. rojen 1840 Pleteršnik Maks.(jsm. Površina občine 3801. Potok je tudi zelo pripraven za kopanje. cesta ima mnogo klancev. je občina lažje dostopna le z jugozahodne in vzhodne strani. Prebivalstvu dajeta glavni dohodek živinoreja in vinogradništvo. trav. so zgradili sedanjo cerkveno stavbo.pred 1567. Sr so du fin Brežice 18. Edina industrija je žagarstvo. Letni pridelek vina ca 1500 hl. 290. namreč ban. Povprečni letni vinski pridelek znaša ca 2500 hl. gozdov 2000. Arhitektura cerkvenega pročelja. precej hribovita lega. Križev pot je iz 1877. Pišece so cerkveno pripadale do 1571 Oglejskemu patriarhatu. medtem ko krije poljedelstvo komaj domače potrebe. Sega v najstarejšo dobo.

graščine Rajhenburg (samostan oo. cerkev Marije sedem žalosti. Ravne. Dostop z vozom. Topovsko in kraj ban. 481*92*77*15*18. Na zvonovih sta namreč letnici 1650 in 1645. 3 odd. Dobrova. Hribovito. Dostop z vozom. Goli vrh. Nm ca 370 m. Leta 1824. Prisojna hribovita lega ob obč. ko se prvič omenja v zgodovini. Gaj. jabolka pokupijo prekupci za izvoz v Avstrijo. Javorje. Pev. Nm 423 m.5 km.. ki je bila zidana pred 1347. o p župnija Podsreda 4km. Gornje Gradišče. ceste ležeče Železno.5 km. vinogradništvo. Vas leži ob obč. p š župnija v kraju. Vas ima prijazno lego v mali dolinici med hribovjem ob ban. Škrapne. žand Senovo 16 km. Peter pod Sv. Prelasko. hlodov. cerkev sv. medtem ko odhajajo dekleta služit v Ljubljano in Zagreb. Ulčice. zdr Sv. p š župnija Podsreda 1. Padežnik. stol. živinoreja. žand Senovo 16 km. 165*25*13*12*4. Župna cerkev Marijinega Vnebovzetja je bila najbrž zgrajena v zač. javna knjižn. 122*26*21*5*2. Sr Brežice 37.2 km. so du zdr fin Kozje 10 km. o 3 km. šol. Romarska kapela sv. PRK. izobr. Sr. ceste. poti 4km od ban. Srca jezusovega v Sapolah so postavili 1909. Prevole. zdr Sv. ceste. žel Rajhenburg 17. Bela vina kupujejo največ v Zagrebu. Peter pod Sv. Kapela sv. Kot. žand Senovo 14 km. Poljedelstvo. Zaselki Artiče. Nm ca 400 m. 0. žel Rajhenburg 11 km. Na Stari Sv. Pri Zaravnem je izvrstna ilovica. vinogradništvo. ki izvira pod Veternikom (712 m) ob obč. Koprivnica. so du zdr fin Kozje 13 km. gorami 14 km. Leta 1866. Zdravo podnebje. drv in stavbnega lesa. Mimo teče večji Koprivniški potok. Gorjane. Graben.3 km. ceste pri Pokleku. Sr Brežice 24. so du fin Kozje 9 km. žel Rajhenburg 15 km. Sr Brežice 29 km. Sikovec. gorami 11 km. žand Senovo 11 km. o 3 km. so du fin Kozje 11 km. Pjs. Ožbalta je bila zidana 1857—1863 in stoji na mestu prejšnje razpadle cerkve. dostop z vozom. Podsreda. tamb. poti % km severno od ban. Stara gora. škof. vinogradništvo. Križke gorice. č.. Zaselki Gorjevo. so du fin Kozje 18 km. Rupe. ceste je dal postaviti 1885 Blaž Sikošek v zahvalo za srečno rešitev iz bitke pri Novari (1849). o 2. Grm. župnija Podsreda 7 km. 198*36*24*12*4. Gora. Poljedelstvo. Pjs. Nm ca 300 m. 232*50*32*18*3. žel Rajhenburg 18 km. Dostop z vozom. Veliki oltar z mnogimi lesenimi kipi svetnikov je zelo lepo delo. Sr Brežice 18. Ljudska knjižnica. Leže na južnem pobočju Orlice ob obč. Preska. lavant. kajti skozi vas vleče vedno veter. Gas. d. PSVD. zdr Sv. š Podsreda 2. Ane je iz 1550. trapistov) še danes izvršuje patronatske pravice nad župnijo. 5 odd. Pečice. 180*37*27*10*2. Kat. 1838. Gorica. žel Rajhenburg 15 km. Križe. Slatna. Orehova dolina. meji. zdr Sv. vinogradništvo in gozdarstvo.). p župnija Podsreda 3 km. Zaravno. Rakonca. 2 odd. so du fin Kozje 11 km. š Pečice 2km. v Krško. Sela. Kmetijstvo. Kmetijstvo. Podsela.3 km. Zaselki Dolina. tja se proda tudi precej svinj in goveda. izrabljanje gozdov. zdr Sv. Osredek. Spodnje Gradišče. šola ust. poti 3% km od ban. Dostop z vozom. Avtobusna zveza na obe strani. Nm 244 m. Kapelo Presv.. so du fin Kozje 7 km. gori nad Podsredo 1 km od ban. Videm. Pjs. Sr Brežice 35. Vas leži pretežno na Stari Sv. svež zrak. Izdelovanje železniških pragov. šola ust. Pusti vrh. gori je v višini 582 m podr. gorami 7 km. p Koprivnica 5 km. Podsredska graščina izvaža les največ v Italijo. Sr Brežice 35. Zagreb in Celje. Cerkev je že od nekdaj znana božja pot okoličanov.izseljevanje moških v Nemčijo in Holandsko. Brezina. Sušica. so cerkev povečali. gozdarstvo. Rašno.2 km. PRK. Sapole. 1807.3 km. prenovljen je bil 1873. Nm 327 m. Kapelo Marije Lurške tik ban. 292*43*27*16*3. žand Senovo 17 km. je bila prenovljena. Prvotno podružnica videmske in nato rajhenburške prafare. Mohorja in Fortunata je iz 1645. Peter 8 km.5 km. Peter pod Sv. Romanja zlasti na tiho in binkoštno nedeljo in v septembru. Gospodarsko teži občina predvsem na Brežice. Peter pod Sv. cesti Podsreda— Rajhenburg. Leži na Orlici v sedlu tik pod njenim najvišlim vrhom. Šola v kraju. ceste. ki pokrivajo skoraj celotno površino bližnje in dalnje okolice. Zaselki Božični vrh.7 km. Pokopališče. žand Senovo 15 km. 698 m visoko Presko goro ob obč. žand Senovo 13 km. Nm ca 640 m.4 km. Leži na severnem . o 1 km. Zaselki Graben. Prisojna lega na pobočju Orlice. trg. š Pečice 1 km. Na Bleku. V bližini so velike ogljenice. 17. gozdarstvo. žel Brežice 11 km. Cerkev je velika gotska stavba. d.5 km. Župnija Koprivnica (dek. je postala cerkev 1780 samostojna župnija. p š župnija v kraju. Kmetijstvo in vinogradništvo. gozdarstvo podr. ust 1881. oder. žel Rajhenburg 12 km. Borovina. poti 4 km od Podsrede. podaljšali so ji ladjo ter prizidali nov zvonik in dvoje stranskih kapel. živinoreja. o p župnija Podsreda 4 km. ki jo poleg domačih lončarjev rabijo zlasti lončarji iz Pilštanja. Poljedelstvo. Zaselki Dobrova. gorami 11 km. Brežice 18. rdeča pa zlasti v Trbovljah in Celju. Rupe. Gradišče. 1600 duš.

cest proti Rajhenburgu. Ko je 1798 pogorela. lavant. Rožce. stol. Zaselki Brezorano. ki je bil tu tedenski tržni dan za razliko od Podčetrtka. Poklek. Unarjev graben. Ciglana. je postal grad deželnoknežj:in Habsburžani so ga dajali v najem ali pa so postavljall na gradu svoje oskrbnike. Potok. Lopanka. Strmec. Godule. Lepi izleti na srednje visoke griče. je krški škof podelil grad z gospoščino v fevd celjskemu grofu Frideriku Ko je 1456 rod Celjanov izumrl. Kmetijstvo in vinogradništvo. Poljedelstvo.5 km. žand Senovo 12 km. stara zgradba z visokim stolpom na severnem pobočju Orlice. Leta 1340. žel Rajhenburg 10 km. Peklenčev breg.3 km. ponovno 1443. Prvi znani grajski zakupniki so bili Podsredski gospodje. Filipa in Jakoba je še dobro ohranjena. Avtobusna zveza proti Rajhenburgu in Celju. je pripadla gospoščina krški škofiji. Ko so odtod premestili v razvijajočo se naselbino pod gradom tržišče in trške pravice. Veliki Dol. so zgradili 1800—1806 sedanjo cerkveni stavbo kakih 50 korakov bolj proti jugu. Hema Breže Seliška okoli 1043 podarila Podsredo ženskemu samostami v Krki na Koroškem. Pred 1647 so pa postali njegovi lastniki grofje Tattenbachi. zdr Kozje 10 km. sorodnikom bl. Avtobusna zveza s . Vzhodno od velikega kolena. koncu trga. 1609. ki stoji sredi trga. Zaloka. Nekaj obrtnikov in trgovcev.vznožju strme Orlice kraj velikega potoka Bistrice. živinoreja in vinogradništvo. Sr Brežice 30.5 km. Kraj se naziva po sredi. ki je bilo v njem nastanjeno. žand Senovo 10 km. Tržani so pretežno kmetovalci. p š župnija Koprivnica 1 km. ki so še danes lastniki dobro ohranjenega. Poleg tega spadajo k trgu zaselki Cerkovšek. 163*31*23*8*6. ces in v njeni bližini. Leta 1441. Iz trga drži markirana pot na Sv. Leži ob ban. Petru pod Sv. Ta jo je dajala v najem svojim ministerialom. kjer je bil tržni dan vsak četrtek. žel Rajhenburg 12. Župno cerkev sv. se že javljajo kot grajski zakupniki in od 1265 kot grajski lastniki Svibenski gospodje in Friderik V. Nm ca 320 n Leži v dolini ob obč. Pilštajnu in Sv. o v kraju. p š Podsreda 2. o 2km. gorami. zvan pranger. z letnico 1667. Vojsko. Ob sredah je najbrž izvrševal podsredski graščak tudi sodstvo. od katere se je izločila kot zaseben vikariat pred 1426. 1529. Kladje. zdr Kozje 11 km. Srenjski grad. gore (521 m. je bil prvotno last plemiške rodbine Breže Seliških. 1625 in v letih 1646—1652. patron župnije še danes ljubljanska škofijska graščina Gornji grad. ki so razpostavljene na obeh straneh močno razširjene ceste.1 km. cesti sredi pota med Podsredo i Koprivnico in po pobočju sosednjega gričevja. zdr Kozje 13 km. žand Senovo 13. Svet je tu precej plazovit. Dva km vzhodno odtod so na pobočju Orlice ogljarske bajte. Socko. Zgodovinska znamenitost kraja je podsredski ali srenjski grad. ki se bavijo tudi z vinogradništvom. Duple. Tudi grajska kapela sv. ki je posedovala prostrano ozemlje med Bočem. Leskovec. trdno zidanega in obljudenega gradu. ki ga dela Bistrica. Njive. župnija Podsreda 3kn Nm ca 340 m.2 km. so du fin Kozj 10. Prilep. Virt. poti 2 km južno od Koprivnice in p sosednjem gričevju. tvorijo pretežno pritlične. ki poseduje v bližini že močno posekane gozdne komplekse. Podsreda se prvič omenja v zgodovini 1213. last graščine. Mihaela v Pilštanju. ki je prizadejal občutno škodo in terjal tudi smrtne žrtve. Kot trg se prvič omenja 1377 in. Grad je bil pomemben v preteklosti tudi radi deželskega sodišča. so dobili od krškega škofa Henrika Žovneški gospodje grad v fevd. Heme.5 km.) ima 1862 duš. Leta 1250. Cerkev je bih prvotno podružnica prafare sv. Po smrti svojega moža je vdova bl.5 km. so du fi Kozje 13. Leži med Poklekom in Koprivnico ob ban. je bili skupno z materjo župnijo inkorporirana gornjegrajskemu sa mostanu. Živa priča nekdanjega trškega sodstva in privilegijev je še danes ohranjeni sramotilni kamen. Sedanji trg pod gradom je mlajšega postanka od vzhodno ležečega Starega trga. je na njenem desnem bregu velika parna žaga. južno od trga leži v nm 474 in podsredski ali srenjski grad. Kozje škof. dočim so sodili v Podčetrtku vsak četrtek. Loka. se je sprožil velik plaz. V kraju je posebno hudo morila kuga 1358. Avtobusa zveza s Podsredo in Rajhenburgom. Osrčje kraja. o 3 km. Savo in Sotlo. pripraven za letovišče. Precej raztreseno selišče. Križišče ban.5 km. Gabrina. se je ta začela nazivati Novi trg za ražliko od Starega trga. Leta 1364. Sr Brežice 32.5 km. Stari trg. Podsreda je tih kraj. Župnija Podsreda (dek. omenjen prvič že 1213. Ohranjeni trški privilegiji so iz 1560. Janeza Krstnika so prvotno sezidali 1173 v s. 2h). 1811 in 1836. Veniše. so du fin Kozje 9. župnija Podsreda 4kr Nm ca 340 m. od 1461 pa ljubljanskemu stolnemu kapitlju. Ptujski. žel Rajhenburg 11 km. Sr Brežice 34. 218*45*25*20*5. Staro gradišče. Vršelec. V drugi polovici 19. zato je. Pokopališče. Grad. Leta 1895. še bliže pa se neposredno nad krajem dviga Stara Sveta gora s cerkvijo. Odprta lega proti severu. p š Koprivnica 1 km. Podgore. V gradu je bilo eno izmed njenih upravnih sodišč. tako zvani Novi trg. Trg. Zaselki Handija. so kupili grad knezi Windischgratzi. 209*35*21*14*3. ki je božja pot lokalnega značaja. Ko je samostan med 1067—1071 prenehal. deloma s slamo krite hiše. ki je prvotna podsredska naselbina.

najem. Sam Rajheburg ima precejšnjo obrt in industrijo. Hribovje je položnih valovitih oblik. Gore.25 ha: njiv in vrtov 470. Občina je gosto obljudena.Podsredo in Rajhenburgom. Slatna. posest. kjer ji pripada večidel hribovita pokrajina. Površina občine 1695. Simonina. Rajhenb. Oki Prelasko. vinogradov 17. občina leži na levem bregu Save. Zaselki Drča. sicer pa pri rodoviten. Prebivalstvo živi od kmetijstva in lesne trgovine. Ribolov v Savi. in paš 440. Svet je peščen. ostalo 41. ki se združita v Rajhenburgu malo pred izlivo v Savo. ki nadomeščajo nižine. gozdov 721. Tu tečeta Dolski potok in potok Brestanica. trav. 214. Občina Rajhenburg Preb. Rupe. Kmetijstvo in vinogradništvo. 2030. vmes pa so ozke in globoke grape. . Rtiče. koč 63. Koprivniški graben.25. postrvi v potokih. ilovnat. Vasi so navadno razdrobljene v male zaselke in le: pretežno na slemenih hribov. deloma skalovit. hiš 316. 39. Loke.

.

Solnograški nadškof Konrad je dal zgraditi 1127 ali pa med 1130 in 1147 na strmem kamnitem hribu nad Savo utrjen grad v obrambo proti napadom Madžarov. sedaj trapistovski samostan. Površnica. fin Krško 9 km. žand Senovo 7 km. Na vzhodni strani vasi je še neraziskana podzemeljska jama. kat. Zaselki Armez. podr. Pravih kmetovalcev je malo. Kraj Rajhenburg se v 13. Elektrika. Nm ca 220 m. V potoku primerno za kopanje. Graben. od 1493 do 1499 je užival celo čast štajerskega deželnega glavarja. Videršk. 1448. Strma reber. Avtobusna zveza z obema krajema. SKj. Rajnpreht Rajhenburški (f 1505). cesta Rajhenburg—Podsreda. Kantalon. Armeško. poti 6 km od ban. dr. iz domače plemiške rodbine Breže Seliških. ko je sem pribežal slovenski panonski knez Pribina k mejnemu grofu Salahonu. je segalo mestno ozemlje rimske Celeje (Celja). trg. Hema 1043 svojb posestva v R. 108*18*12*4*2. Kozjega i. so Sevnica 19 km. š. o zdr pTt š župnija v kraju. stol. omenja že 838. Po njegovi smrti je podarila vdova bl. Dostop z vozom. Gorica. Zaselki Čerenc. kar dokazujejo najdbe iz hallstattske dobe. Redna avtobusna zveza s Senovim. ki je tu držal čez reko. žand š Senovo 6 km. Brod čez reko. 156*27*22*4*1. fin Krško 10 km. Prodaja živine in lesa le v domačem kraju. cerkev sv. Reber. je nemški cesar Henrik II. L. mnogo postrvi. Leži na levem bregu Save ob potoku Brestanici v ozki zaseki med hribi. Samostan trapistov. Anže leže kraj potoka Brestanice ob obč. Žaselki Cvajerka. je izročil nemški kralj Arnulf tri kraljeve kmetije v Marki tik Save pri R. Čerenc. Gotovo je dobil kraj trške pravice že v 14. Trgovanje z lesom. Sr du Brežice 17. sončne kopeli na obrežju. V srednjem veku se R. Brihova. ceste v Rajhenburgu. Nm 191 m. Šutna. fin Krško 8 km. ceste v Rajhenburgu. o zdr žel pTt š župnija Rajhenburg 4* km. fin Krško 4 km. Zdravnik. cerkev sv. Dostop z vozom. nad. Slov. Nm 281 m. Trebež. Leži na hribčku nad potokom Brestanico ob obč. Dobra sadjereja. Sr du Brežice 20*9 km. Grad so dajali nadškofje v najem. Romantična okolica. posestva še pomnožil. od svojih zemljiških gospodov solnograških nadškofov. Leži ob banovinski cesti Rajhenburg Podsreda. Rekelnica. višji vojni stotnik na Štajerskem. PRK. stol. K trgu spadajo zaselki Jeterno selo. ceste Rajhenburg—Podsreda. Rupe Sirovce. izobr. 4 km zahodno odtod odcepi od ban. Sr du Brežice 21. Trgovanje z lesom. Poleg običajnih trških privilegijev. RK. Križa. 182*31*16*9*6. ki se izvažajo v Nemčijo in Češkoslovaško. ki se. Na riinsko dobo spominjajo odkriti miljniki ob znameniti rimski cesti kraj Save in sledovi mostu. vodni sport. Kraj je bil naseljen že v predzgodovinski dobi. K vasi spada tudi v mali dolinici ležeče naselje Jeričdol (nm ca 260 m) ob. Skebelj. Nm ca 250 m. obiskujejo ga skoraj izključno naši državljani. izvzemši dobo od 1480 do 1491.Anže. Prirodno kopališče v Savi. mejnemu grofu savinjske marke. Skalovje. Pridelovanje vina (letno ca 250 hl). Bukovi in hrastovi gozdovi. podr. ceste Sevnica—Videm. Tujski promet izkazuje več sto nočnin na leto. tržnega dne . Zaselki Brezje. žand š Senovo 4 km. Prebivalstvo se v glavnem bavi s trgovino in obrtjo. ko je bil grad v oblasti Madžarov. 1774. enajst trdnjav na Ogrskem. 8 odd. Lepi izleti po okolici. Duha s pokopališčem. Križ. 781*122*106*2*14. žand Senovo 3 km. Sv. Ilovec. č. Pridelovanje cvička (letno ca 70 hl). Mohor. Skozi trg drži ban. Rajhenburg. Samostan poseduje lepe vinograde ter vzorno urejeno poljedelstvo in živinorejo. Nm ca 240 m. Gozdarstvo in kmetijstvo Sadjereja. o zdr žel pTt š župnija Rajhenburg 3 km. Bukov in hrastov gozd. žand Senovo 4 km. Vrbec. 286*35*21*12*2. štrok.3 km. fin Krško 9 km. Rajhenburg je pripravno letovišče. Najznamenitejši grajski posestniki so bili Rajhenburški vitezi. je osvojil v bojih z Madžari za cesarja Friderika III. Leže v kotlini med hribi ob istoimenskem potoku kraj ban. Vodni mlini. Lokve. d.3 km. Leta 895. ki so tu gospodarili od 1290 do 1570.). ki se pri kolodvoru odcepi od ban. zlasti jabolka. Sr du Brežice 23. Sr du Brežice 23. Avtobusna zveza na obe strani.. poti. Do R. Sv. Šola nst.3 km. Gospodarstvo kot Armesko. o zdr žel pTt župnija Rajhenburg 6 km. čolni. Graben. solnograški nadškofiji v zameno za desetino na Koroškem.3 km. je premagal Madžare Ivan Rajhenburški skupno s celjskim vojskovodjo Janom Vitovcem. so Sevnica 20 km. so Sevnica 18 km. Gotovo je obstajal že v tem času prvotni rajhenburški grad. Na strmih pečinah nad Savo leži na krasni razgledni točki nekdanji grad. Kumerca. zlasti jabolka. Njegovemu potomcu Viljemu. Rajhenburžani so bili zelo vplivni in mogočni vitezi ter lastniki mnogih gospoščin (Brežic. katerega razvaline še štrlijo v nebo tik nad Savo. Gas. in neko posestvo pri Krškem plemiču Valtunu. še navaja kot vas. so Sevnica 18 km. Bukovi in hrastovi gozdovi. stoku Koprivniškega potoka v potok Brestanico. prodaja živine in živinorejskih proizvodov. o zdr žel pTt župnija Rajhenburg 6 km. Dobrova. Izhodišče avtobusne proge v Podsredo in Kozje. ki se bavi z izdelovanjem čokolade in likerja »trapestin<!. so Sevnica 15 km. Pripravno za kopanje. PCMD. Koroškem in Kranjskem. jabolki in živino.

Vrtače. primarij bolnice v Mariboru. 1878. je imel R. Slednji so preuredili grad in mu dali sedanjo obliko. Mačkovce. V vsej svoji obsežni gospoščini so uživali nekdaj graščaki pravico lova in ribolova po vseh vodah in po Savi 10 km daleč. V dobi kmečkih uporov so se pred gradom pogosto pojavljali uporni kmetje. o zdr žel pTt š župnija Rajhenburg 1 km. V presbiteriju so vidni sledovi fresk svetnikov. Gornje. so se na gradu vrstili različni lastniki. Graben. Leži ob obč.enkrat v tednu. in 1583. v Pragi. Raztez. Nato so gospodarili na gradu vitezi Gradneški. na Karl. . po načrtih arh. veku važno pristanišče za trgovino po Savi. Njihov grb je še danes videti nad grajskimi vhodnimi vrati. Gorica. Hribovito. Gospodarstvo kot Armeško. 1573. tako zvani »turn«. ko se tu prvič omenja šola. Lastine.. 1880. 1695. sta iz obeh gradov skozi okno istočasno ustrelila oba brata drog na drugega in sta bila pri tem oba smrtno zadeta. Postojna. doc. Rjavec. Župna cerkev lurške Matere Božje. Patronatske pravice nad župnijo izvršuje kot užitnik rajhenburške grašcine samostan oo. Hrib. podr. poti 4 km severovzhodno od Rajhenburga. Ti reformirani cistercianci. cerkev sv. Moscon. po kateri se tudi še danes naziva. Ko je 1862 stekla železnica Zidani most Zagreb. Veliki Raztez. Prvič se omenja šele 1213 in ponovno 1273. Kraj obdajajo z vseh strani iglasti in listnati gozdovi. Rajhenburška cerkev je bila prvotno podružnica videmske prafare. Sr du Brežice 22. iz nje se je izločila kot vikariat najbrž v 12. Leta 1434. stol. Boštjana je bila zgrajena 1523 v zgornjem delu trga.5 km. Rajhenburg je bil v srednjem in novem. škof. Leta 1881. celo lastno kovnico denarja. Vinogradništvo je brezpomembno. Župnija Rajhenburg (dek. ki jo je vršil magistrat z 12 svetovalci. Ponikva. junija 1929 posvetil in povzdignil v baziliko. Triladijska romanska bazilika z dvema zvonikoma je v notranjosti okrašena s freskami. Les rabijo le za domače potrebe. največ je bilo strojarjev. zelo raztresene hiše. Zaselki Dvorec. K spodnjemu gradu spada še tretji Flisov grad. poti 1. Pokopališče. stoletju. Vurberga. Na bregu. so ga kupili s številnimi zemljišči vred francoski trapisti. priv. so Sevnica 21 km. Pozneje je bil sezidan še drugi spodnJi grad v trgu ob Savi tik kraj železniške proge. lavant. Z vinom in žitom natovorjene ladje so vlačili z živinskih postaj. Po tradiciji je njegov postanek posledica prepira med rajhenburškim vitezom Nikolajem in njegovim bratom. Prvotna cerkev je bila posvečena sv. Kot župnija se navaja že v oglejskem dajatvenem seznamu iz 1296. Videm. o zdr pTt š župnija Rajhenburg 5 km. Nm ca 300 m. Leta 1595.5 km od ban. Sedanjo cerkveno stavbo so sezidali zunaj trga 1908—1914 v spomin petdesetletnice Marijinega prikazovanja v Lurdu. Cerkveno je župnija pripadala do 1751 oglejskim patriarhom. Začetki rajhenburškega šolstva so že iz 1681.6 km. Stolovnik. je prodal solnograški nadškof Wolf Ditrich rajhenburško gospoščino rodbini pl. Slednji se je izselil iz starega gradu in si jesezidal novo poslopje. Sr du Brežice 20 km. imajo tu vzorno gospodarstvo. ki so ga posebno hudo izropali in požgali 1476. V 19. Poznejši lastniki gradu so bili grofje Attemsi (od 1721 do 1802). nekdaj last Rajhenburških vitezov. Petru in Pavlu in je nastala najbrž že v 11. Še danes hranijo v grajski kapeli dve človeški lobanji. žel Rajhenburg 5.) šteje 6319 duš. Trg je veliko trpel od napadov Turkov. Veličastno cerkev je sam papež s posebnim pismom z dne 8. pozneje pa rodbine Flisove. Pri samostanu je tep širok drevored starih kostanjev. je Rajhenburg prenehal biti savsko pristanišče. Kraj je 1691. Ti so ga brezuspešno oblegali 1515. Bistrice. Solnograški nadškofje so imeli v R. Ptuja in dr. Grad je bil v preteklosti sedež grajskega sodišča z lastnim pomerijem in obenem tudi sedež deželskega sodišča. Višek moči in slave je dosegla rajhenburška gospoščina pod grofom Ferdinandom Attemsom. Tudi spodnji grad je danes v lasti trapistov. Matko Ivan. Dostop z vozom ali avtom po obč. stol. fin Krško 6 km. ki jim služi danes grad z veličastvenim obzidjem in lepim razgledom za samostansko poslopje. pravico do štirih letnih sejmov. Dostop z vozom. 18934*14*14*6. Mačkovce. fin Krško 10 km. trapistov. Čevec. žand Senovo 6 km. Trebež. Lepec. Tu je takrat imenitno uspevala obrtnost. Zaselki Artiče. Nm ca 195 m. ki so se vrstile od Hrvaške meje do Zaloga pri Ljubljani. žand Senovo 3 km. Mali Raztez. Dolina. ceste v Rajhenburgu. gotovo pa v 12. ki je bil obenem lastnik Brežic. univ. ki ju stavlja tradicija v zvezo s postankom novega gradu. Podlesk. 328*49*23*18*8. Podčetrtka. Janeza Pascherja iz Graza. Pod Slomom. do 1630 pa baroni Galli Gallensteini. Lepi sadonosniki. nato do 1787 goriški nadškofiji in slednjič lavantinski škofiji. so Sevnica 15 km. Leži v dolini ob potoku Lokve in po sosednjih vzpetinah. Samostan je bil 1891 povzdignjen v opatijo. lastnega sodstva s trškim sodnikom na čelu in lastne trške uprave. Tu rojen 1885 dr. 1895 in 1906 precej trpel od Potresov.

Eržlina. Nekaj vinogradništva. fin Krško 10 km. ki se omenja že 1235 kot last Reštanjskih gospodov. V Storih. Sr du Brežice 21 km. poti 1 km zahodno od Senovega kraj Dolskega potoka. Sr du Brežice 26. Sobnik. zdr žel pTt župnija Rajhenburg 7.5 km od ban. Senovo). Gače. Jazbine. 1160. Sr du Brežice 24. Na žagi. Na mlakah. župnija Koprivnica 4 km. o žand š Senovo 4 km. Leži na prisojnem pobočju hribovja ob občinski poti 2 km severno od Senovega. Plešivec. Plotinc. o žand š Senovo 1. Vovčevje. Povprečni pridelek vina ca 500 hl na leto. odtod je večji premogovnik. Dostop z vozom. Nm 315 m. Leži v hriboviti pokrajini ob obč.02 ha: njiv in vrtov 659. Slatno.3 km. Požgance. podr. S. Kmetijstvo in rudarstvo. Rakoše. jošta. cerkev Sv. Pristova. Na hribu.5 km. Pavla. Nm ca 260 m. ceste Rajhenburg—Podsreda. 12 odd. Lepi bukovi in smrekovi gozdovi. Sr du Brežice 32. Jagote. Leži ob obč. zdr žel pTt s župnija Rajhenburg 7 km. letno prodajo do 5 vagonov jabolk. Cesta. trav. Zakl. Kozlova sela. Zapečje. so Sevnica 19 km. je vzrok. Gaj. Vas sestavljajo mali zaselki Bobovše. zdr žel pTt župnija Rajhenburg 5 km. Karpati. Zavrate. Poreber. poti 1 km od ban. fin Krško 11 km. poti 6 km od Senovega. Na bregu.3 km. Jelše. poti 1. Jakob. Reštanj. V rovih. Okrog. Režeče. Pekel. Nm ca 315 m. Marof. zdr žel pTt župnija Rajhenburg 4 km. Gospodarstvo kot Armeško. Čevca. Na cesti. Vrh. ostalo 56. Slivje. Švarc. Na perišču. Ostalo gospodarstvo kot Lokve. koč. Škofov križ. Brezje. od rajhenburške občine in obsega zgolj hribovito pokrajino tja do Bohorja (1023 m) in Veternika (712 m). zdr žel pTt župnija Rajhenburg 10 km. Zaselki Dolge njive.50. Rupna loka. Završe. fin Krško 12 km. Zaselki Kokotnik. 172*28*12*13*3. 144. fin Krško 12 km. Gabrina. V velikem slovenskoHrvaškem kmečkem uporu je bil grad razrušen in je danes v popolnih razvalinah. Puste lošce. Travni laz. Zučica. in paš. cerkev sv. poti 3 km zahodno od Senovega. Mešč. so Sevnica 18 km. V bližini ležišče premoga. podr. Leži na griču severovzhodno od Senovega ob obč. Občina leži s. posest. Premogokop (gl. pTt Rajhenburg 8 km. Peč. Površina občine 4051. o žand š Senovo 3 km. Zidanca. delno župnija Koprivnica 4 km. 278*49*21*24*4. Dostop z vozom. da je tukajšnja pokrajina zaščitena pred s.Občina Senovo Preb. cerkev sv. Dostop z vozom. vetrovi. Grič. ceste Rajhenburg—Podsreda. Mrčna sela. 3131. ob katerem se vrste vodne žage. Dol. 408*64*42*. so Sevnica 18km. Sr du Brežice 24 km. ki daje ondotnemu prebivalstvu glavni zaslužek. zdr žel pTt župnija Rajhenburg 9 km. Krvica. fin Krško 9 km. Dostop z vozom. Jablanca.5 km. o žand Senovo 3 km. fin Krško 10 km. Dostop z vozom ali avtom. žand š o v kraju. šola ust. Odkopani rimski predmeti. 274*44*32*7*5. Gospodarstvo kot Armeško. 1923.8 km. o žand š Senovo 6 km. Visoko gorsko ozadje na s. Vinogradništvo v malem obsegu. Vrhi. zdr žel Rajhenburg 9 km. Prodaja mehkega in trdega lesa. ki tečeta v ozki in globoki dolini proti jugu. Studenčne. Dostop z vozom po obč. Poleg travnikov in njiv je tu mnogo lepih sadovnjakov in precej vinogradov. Doberce. Nm ca 450 m. Pozneje je pripadal Rajhenburškim vitezom. so Sevnica 26 km. 116. 532*79*26*21*32. Fužine. Volčja miza. o žand š Senovo 6 km. Kraj se naziva po nekdanjem gradu Reštanju. Kmetijstvo. Jevša. Pleselce. Sr du Brežice 22. 335*53*34*15*4. Postrvi v bližnjih potokih. poti 5 km zahodno od Senovega. Dobrovče. 117*20*8*9*3. šola ust. Leži kraj vinogradov in gozdov ob obč. Vrtača. Postrvi v potoku. Vučake. Sv. Dostop z vozom. Zelo raztreseni zaselki Belo. Orešje. Ima hribovito lego na južnem vznožju Veternika (712 m). Senovo. Topolovec. Raztresene hiše vrh slemen in deloma v dolini kraj Dolskega potoka. Najvišli predeli so zarastli z iglastimi in listnatimi gozdovi. Lošce. Gospodarstvo kot Armeško. hribovita lega. 1930. gozdov 2056. Nm ca 420 m. Za Grmi. podr. Tu izvirata Dolski potok in Brestanica. Lastina. 523*84*21*22*41. Zaselki Borna.4*18. gozdarstvo in vinogradništvo (letno ca 150 hl navadnega vina). Pod vasjo v Brestanci primerno za kopanje. najem. Leži na jugovzhodnem pobočju Bohorja (1023 m) ob obč. 242. Kališovec.7 km. Lesna trgovina. Zaselki Cov. zdr žel pTt župnija Rajhenburg 7 km. Nm ea 350 m. Dobrova. Kladje. Dolsko. 4 . Prisojna. Ravni log. Čeričje. Znatna sadjereja. Prometno in gospodarsko središče občine je Senovo. Mali Kamen. so Kozje 17 km. so Sevnica 23 km. Sr du Brežice 32. so Kozje 3 km. fin Krško 8 km. lepe postrvi. Gabrčna dolina. Toplice. Nm ca 500 m. Suh Polič. Zato je podnebje zelo milo. Lipin vrh. Sveti jošt. Ponekod je v razvoju čebelarstvo. Trloboko. Trebkovje.5 km. Zaselki Bukošek. Podgorje. hiš 502. Sr du Brežice 27.52. so Sevnica 20 km. Janeza na Cesti.6 km. o žand š Senenovo 4 km. Tratna. fin Krško 13 km. Iz nekaterih vasi prodajo mnogo jabolk tudi v tujino. vinogradov 85.

Vas se razprostira deloma v ravnini. rud. 293.8 km. PRK. Probuda (pevsko). pa tudi v Italijo. K vasi spadajo zaselki Armez. Zveza rud. podr. Gospodarstvo kot Armeško. 143. Vodovod. Sedež rudnika Trboveljske premogokopne družbe. Senovo.3 km. trav. cerkev sv. Babja dolina. Leži v kotlini med vinorodnimi griči ob obč. Izvoz jabolk v Italijo in Nemčijo. hrast. cerkev sv. Drožanje.25 ha: njiv in trtov 650. Pod Gajem. a največ cviček. ca 400 m. Sr du Brežice 37. nekateri tudi hodijo na tovarniško delo. V mali meri se skoro povsod prideluje lahko vino. Znatna sadjereja. 2866. Bohor (lovsko). Zdravnik. Debelina sloja znaša 18 m. Brezje. Nm 317 m. Zabukovu pri Reštanju. Dostop z vozom.. Bukov in hrastov gozd. Terje. koč. Sr du Brežice 38 km. Šedem. Martina. Ravne.. Reštanjski premogovnik je 1852 prodal Alojziju Miessbachu z Dunaja. Zaselki Borovina. Avtobusna zveza z Rajhenburgom. Poleg nje so odkrili predzgodovinsko gradišče. od koder se les po železnici odpremlja v razne kraje naše države. Precejšne površine pokrivajo gozdovi (bukev. Kmetijstvo in rudarstvo. Belca. Veliki Kamen. Za bajerji. Premogovnik je deloval že v 18. Rudnik je to leto zaposlil povprečno 140 rudarjev. Roka je lep razgled. Ledina. Leži kraj potoka Brestanice ob banovinski cesti Rajhenburg Podsreda. Elektrarna. so žand zdr fin žel o pTt š župnija Sevnica 5. podr. Leži ob obč. nam. Drožanje. hiš 517. Tja prodajajo okoličani svoje kmetijske proizvode in les.25. ki leže na prisojni strani hribovja ob obč. Zapečje. Manj rodovitno. posest. katerih prebivalstvo živi predvsem od kmetijstva. Separacija. Prisojna lega na pobočju hriba. Precej razvito je perutninarstvo in sadjereja. in paš. Ob Sevnični se vrsti mnogo vodnih žag. Sr du Brežice 26.5 km od ban. Volavec. so Sevnica 21 km.000 ton.2 km. Drenovec. Tod so ugodni smuški tereni. poti 3 km severozahodno od Senovega. Razvito čebelarstvo. Lepi. Odtod spravljajo premog po ozkotirni rudniški železnici na kolodvor v Rajhenburg. stol. ceste v Rajhenburgu. so žand zdr fin žel o pTt š župnija Sevnica 6. Sploh je Sevnica izrazito gospodarsko središče vse občine. podr. Lamperče. Leta 1933 so ga nakopali 28. Gospodarstvo kot Armeško. Kozje gora. so Sevnica 20 km.odd. Tvorijo jo mali zaselki: Cerovce. Leta 1904. Ostrožno. sicer pa je industrija koncentrirana v Šmarju in Sevnici. Nm 384 m. 371*84*38*46*8. Cerkev je bila zgrajena v spomin na kugo. Dostop po obč. Nm ca 400 m. Kozjak. 168*29*16*13*4. poti 2. Matland. Nekateri se preživljajo tudi s tovarniškim delom v Šmarju. kjer čistijo premog. Kra. Ograj. precejšnje sadjarstvo (jabolka in hruške). stoletju. zdr žel pTt župnija Rajhenburg 6 km. Črete. Srobotno. kostanj. Nm povpr. ceste le z vozom. Črete. Z izjemo Sevnice in Smarja sestavljajo kraje razdrobljeni zaselki. Vas leži na hribovju v kotu med Savo in dolino Sevnične. č. deloma belo. iglasto drevje). Rok in Setenje. Dostop z vozom. jugosl. poti ca 3 km severno od Sevnice.6 km. d. Drožanjska gora. Travnik. podr. v Zgornji Sevnici in pri Rajhenburgu. Hrušovje. Površina občine 2501. Kmetijstvo. Pekel. Zajčja gora in Zleteče. postrvi in belice. Vrh. Nm 210 m. Občina Sevnica Preb. Dostopno vsem vozilom. Vinogradništvo v malem obsegu. Ledina. V vasi se stekata Reštanjski in Dolski potok. o žand š Senovo 2 km. 520. Delak. Grilovka. Ležišče rjavega premoga je v višini 450 m. zašč.. V okolici Senova je ta posedoval premogovnik v Srebotni dolini za Reštanjem. župnija Koprivnica 4 km. dece in mlad..8 km. deloma na griču pod Veternikom (712 m). je premogovnik prevzela Trboveljska premogokopna družba. Postrvi v potoku. Gas. Podbukovje. fin Krško 13 km. podr. o žand š Senovo 5 km. Letno pridelajo ca 140 hl navadnega vina. najem. a močno izsekani gozdovi. Polje. Kladje. Metenca. vinogradov 40.. Jeraj. 339*55*32*19*4. Društva: SKj (godbeni odsek). Kmetijstvo in lesna trgovina. tu in tam je pomembno tudi čebelarstvo. zato je lesna industrija zelo močno razvita. cerkev sv. Izpred cerkve sv. Kurja vas. Sv. zdr žel pTt Rajhenburg 9km. Nekateri prebivalci se preživljajo tudi z delom v tovarnah. 224. ki ga dovažajo iz dnevnega kopa v Reštanju po 2 km dolgi žični železnici. ostalo 66. Podgora. ko je bil last znanega Viktorja Ruarda. Drenovec. poti 1 km od ban. gozdov 1225. Resa. N0. Vas sestavljajo zaselki: Brezje. Grmdol. Gornje Črete. Svoboda. Več lepih . Vočivje. lastnika številnih rudnikov okoli Zagorja in Litije. Priljubljena božja pot. Dolgi vrt. Rožlin. Šele ta ga je začela racionalno eksploatirati. cerkev sv. mali vinogradi. Sapiček. fin Krško 10 km. 153*26*14*10*2. Roka kaže sledove pozne gotike. ki je tu večkrat morila v 17. Jakoba. Zaselki Gabela. Zajčji kot. Premog ima 4000—4900 kalorij. Sr du Brežice 24. Martina v Lamperčah. Občina obsega hribovito ozemlje na obeh straneh potoka Sevnicne in se razprostira na jugu do Save. Avtobusna zveza na obe strani.

šola. predvsem radi trgovskih ozirov. Sr du Brežice 39. Tudi v srednjem veku je ležala Sevnica ob važni prometni poti. Orešje. Trg uživa azilsko pravico. ko jo je kralj Ludvik Nemški podaril solnograškim nadškofom. združ. Lepi izleti po okolici. Pri Dobrovi je par vinogradov. Nar. ceste Zidani most Videm. Vingrad. Nekateri prebivalci se bavijo tudi s kmetijstvom. marca 1763 je izvzemši dveh cerkva in treh hiš popolnoma pogorel. obrt. Pomembno je predvsem sadjarstvo. najbrž 1322. Veliko je trpel trg od požarov. znatna sadjereja. vodne žage. Pohorje.1 km. Vrtača. izdelovanje kopit). 5. Številne odkrite rimske starine (votivni spomeniki obrečnih božanstev) poseduje Narodni muzej v Ljubljani in deloma joanneum v Gradcu. ki sta ga izdala nadškofa Eberhard in Sigismund. mora skrbeti za blagostanje trga. Najbolj priljubljeni izletni točki sta Boštanj ob Savi (3/4 ure) in razgledna Lisca (947 m. deloma po sosednjem hribovju. O nekdanji živi trgovini priča tu najdba okoli 800 srebrnih večinoma italijanskih novcev. zlasti z Ledine in Zajčje gore. 3 ure. mlinarjev in žagarjev. Šola je obstojala že 1782. Uničili so jih požari in sovražniki. Strok. K vasi spadata zaselka: Dobrova in Leboje. ki so bili zakopani okoli 1529 ob priliki turške nevarnosti. so žand zdr fin žel o pTt š župnija Sevnica 5 km.9 km. ki leži na desnem bregu Save blizu izliva Mirne. zlasti jabolka. Prvič se omenja Sevnica 859. Vas ima hribovito lego sev. Nm ca 200 m. š. na . Kmetijstvo. Metni vrh. so žand zdr fin žel o pTt š župnija Sevnica 4 km. Sevnica je izhodišče avtobusne zveze s Planino. 141*28*20*8*5. Ti ostanejo njeni lastniki do 1595. Grad. ceste Sevnica—Planina. Nm povp. Kraj tvorijo mali ločeni zaselki: Cimper. Kuga je morila posebno v letih 1358. Od starejših trških privilegijev ni ohranjen niti eden. 1646 in 1652. Gobovce. maja 1869 se je tu vršil velik tabor. ki se vrste deloma ob Sevnični kraj ban. lesna trgovina. Trupoglav. trg. ki ga lahko imenuje nadškof ali vicedom. Vrbovec in Žabjek. je izdal nadškof Eberhard za Sevnico iste določbe. Kolekt. Lovrenca v Žabjeku. naklonili trške pravice že v 14. js. ki so jih dobile solnograške Brežice že 1353. Kraj leži na levem bregu Save ob ban. se z njim postopa kot z meščanom v Ptuju: sorodniki umorjenega imajo pravico do premoženja ubijalca. kraj Savinje do Zidanega mosta zgradili novo. od Drožanj ob obč. Šele 1816 so to cesto popravili oz. ki je vodila tod mimo iz Celja v Zagreb in Sisak. Cesta drži čez Savo po velikem lesenem mostu. Bronasta najdišča pričajo o predrimski naseljenosti kraja. Kmetijstvo.8 km. NTO 190 m. Lizabon. Komen. Kraj sestavljajo zelo raztreseni zaselki: Hudo Brezje. Združ. Prirodno kopališče na Savi. Skopiče. Mimo drži markirana pot na Lisco. 1782. V rimski dobi je bilo tu najbrž pristanišče za brodarstvo po Savi. Leta 1513. Avtobusna zveza s Sevnico in Planino. Spomenik sv. Pomembno je pridelovanje jabolk zlasti v Peklu. Sr du Brežice 35. N0. je potrdil nadškof Lenart privilegij. Leta 1408. Kot domačo obrt je omeniti vrvarstvo. Ta se glasi: trški sodnik. Dostop z vozom. Tu je domovina poznane sevniške voščenke. so žand zdr fin žel o pTt š župnija Sevnica 8. Sevnica je prijetno letovišče. Trg ima zelo prikupno lego na levem bregu Save na obeh straneh ban. Škovc. 112*23*10*13*8. 229*38*26*12*5.. Orešje. v poseben okras lepi vrtovi in številno sadno drevje. Gline jame.8 km. Kostanje. v katerem jetudi nekaj mičnih vil. Trupoglav. Vinogradov je zelo malo. d. Ponovno je pogorel 11. 2. Gotovo so ji njeni zemljiški gospodje. nad. ca 450 m. Pjs. Povprečna nm ca 280 m. Pecelj in Pekel. Pod solnograško upravo se je Sevnica kmalu povzdignila do znatne veljave. medtem ko so samemu kraju. Pečje. ne sme točiti vina in ne loviti rib. ceste. Preška gora. 13 odd. Ako tržan koga ubije. V neposredni bližini trga so lepi tereni za smučanje in sankanje. PSVD. Krakovo. so žand zdr fin žel o pTt š župnija in veterinar v kraju. 1625. cerkev sv. je 14 dni deležen njegove zaščite. kdor se vanj zateče. S Kranjsko je kraj vezal most in brod čez Savo. Konjiško. 1529. H kraju spadajo zaselki Artiče. Kmečki pokret je zajel 1515 in 1573 tudi podložnike sevniške gtaščine. Mimo vasi drži markirana pot na Lisco (947 m). cesti. Konjska glava. PCMD. Enake privilegije je trg dobival tudi kasneje. Gas. Precej sadja. markirana pot). Trgu daje slikovito ozadje zelen grič s staro graščino. stol. Sportni klub. Kmetijstvo. V kraju se odcepi banovinska cesta na Radno. Sevnica je znana tudi iz dobe naših taborov. a tudi čebelarstvo je vzorno urejeno. Slednjega leta je kmečka vojska pod vodstvom Ilije Gregoriča prodrla od Vidma proti Rajhenburgu in Sevnici.razglednih točk. Metni vrh. Sevnica.. Jelovec. Lahovnik. lesna trgovina. ki ima prav velik osebni in tovorni promet. Sevnična. Sr du Brežice 31. Sela.8 km. ki si jo je osvojila brez odpora. Društva SKj. cesti 2 km od ban. Trg ima močno razvito obrt in industrijo (lesna industrija. 1321*228*72*156*92. ust. podr. RK. Strelska druž. Martina sredi trga poleg lipe je iz 1754. Sr du Brežice 36. Orehovo. kdor ni tržan. avgusta 1812. vinogradništvo v skromnem obsegu.

Poljedelstvo. Ponovno se grad omenja 1275 in 1292.* hiš 262. Sinarje. V protireformacijski dobi cerkve niso več obnovili. 75. Pod njim leži staro poslopje. Curnovec. škof. V njej je učil Lutrov nauk Jurij Dalmatin. Ko jo je upepelil Požar 1854. o čemer pričajo 4 ogelni stolpiči. Volcje 191 ljudi in 45 hiš. 232*47*25*22*2.12 Občina zavzema nižje hribovito ozemlje do južnega roba Orlice (698 m) in se razprostira na obeh straneh ban. Pridelovanje žita.9 km. V občini biva 961 prebivalcev. jabolka. Juriju.) ima 4118 duš. proti Zidanemu mostu in Planini. Bukov in hrastov gozd. Hribovita lega ob obč. Grad in posestvo sta pozneje pogosto menjala lastnike. gozdov 830. Ob stari poti od Fleka do pokopališča so ostanki starih zaobljubljenih kapel. Miklavža. Mimo drži markirana pot na Lisco (947m). Razvito sadjarstvo. so žand zdr fin žel o pTt š župnija Sevnica 4. posvečeni sv.50. Graščina verskega sklada v Kostanjevici izvršuje zato še danes patronatske pravice nad župnijo. Marof. Sicer je morala ta rodbina kupljena posestva pozneje vrniti.katerem so zborovalci zahtevali zedinjeno in avtonomno Slovenijo. V samem trgu stoji Spodnji sevniški grad. precej sadja. Leta 1595. in sicer je njiv in vrtov 64. ki je imelo tu svoj sedež. vinogradov 165. Prvič se omenja grad 859. jezikovno enakopravnost. Leta 1909 je bila prenovljena. nazvano Lutrov turn ali Lutrova klet. Vas tvorijo zaselki: Dolge njive. lesna industrija in trgovina. da so bili večkrat tudi savinjski arhidiakoni. tovarna kopit in tanina. zidana po modelu cerkve Božjega groba v jeruzalemu. To je bila prvotno sevniška katoliška cerkev. 292*40*17*23*19. Vas leži v mali ravnini kraj Save pod vinorodno Zajčjo goro ob potoku Sevnični in na križišcu ban. ki še danes hrani dragocene freske. Ostrešje. K vasi spadata zaselka Brod in Ledgonje. Kmetijstvo. Miklavž — zaščitnik brodarjev in ribičev — še spominja na nekdanje cvetoče brodarstvo na Savi. Raztreseni zaselki. gozdov 727. je grad zavzel ogrski kralj Matija Korvin. je prodal solnograški nadškof Wolf Ditrich med drugim tudi Sevnico Inocencu pl. S preteklostjo trga je v ozki zvezi zgodovina sevniške graščine. vinogradov 180.1 Iha:* njiv in vrtov 94.61. Prvotni Zgornji sevniški grad je nastal najbrž že pred 9. Videm. slive. je bila ustanovljena kaplanija. slovensko šolstvo in slovensko sodstvo. površina znaša 1514 ha. stol. Žurkov dol. a mu ga je kmalu iztrgal avstrijski cesar. 525. cest v sosednjo Sevnico. Mimo kraja drži avtobusna proga Sevnica—Planina. Leta 1480. ki je pokopan v grajski kapeli. trav. Sedanji lastnik slikovite graščine vrh zelene gorice (nm 256 m) je P. a 1637 so postali Mosconi kot fevdniki solnograške nadškofije definitivno posestniki sevniške gospoščine. in paš. Pokopališče. koč. lavant. 21. zlasti koruze. Občina Sromlje Preb. nekaj vina. Sr du Brežice 33. ceste. Grad je zgodovinsko pomemben tudi radi deželskega sodišča. sadovnjakov 3. posest. temveč so jo prezidali v klet. poti 3 km severno od Sevnice. ki stoji nad trgom.4 km. 12 . ostalo 33. ostalo 30 ha. 1056. Nova gora. Trgovanje z vinom in kmetijskimi proizvodi. trav. ima 187 ljudi in 44 hiš. ki ga je restavrirala in olepšala ter mu dala sedanjo obliko. sedanjo obliko je dobil med 1500 in 1520. Štangrab.4 km. hruške. Sr du Brežice 35. najem. Nm ca 450 m. Vinogradništvo in kmetijstvo. ki pa ga je vrnil solnograškim nadškofom šele 1493.6 km. so zgradili 1862 sedanjo triladijsko stavbo v romanskem slogu. je kupila grad rodbina Rebenburg. Mosconu. Leta 1545. Kušerca. Od 1331 do 1787 je bila cerkev skupno z materjo župnijo inkorporirana cistercianskemu samostanu v Kostanjevici. Dostop le z vozom. Sevniški župniki so imeli v preteklosti tolik ugled. Prvotna stara cerkev je bila zidana pred 1431. Župnija Sevnica (dek. Žurkov dol. vendar kot duhovniki tedaj najbrž še niso bili njegovi lastniki. Zato se grad še do danes često naziva Rebenburg. Notranjščino poživljajo dobra freskodekoracija in slikana okna. ki se omenjajo že od 1400. Nad pokopališčem stoji kapelica Božjega groba. Grad hrani mnogo starin in umetnin. Leta 1803. Dobra dela so slike stranskih oltarjev. ko je postal last solnograške nadškofije. Gline jame. in paš. 187. Površina občine 1674. Cerkev je bila prvotno podružnica videmske prafare. razna obrt. Nm 186 m. Lucca Wallmoden. v kolikor je ostal v tej občini. 536. Cerkveni patron sv. so žand zdr fin žel o pTt š župnija Sevnica 1. ki drži v Sromlje. Hudi dol. prvotno last Sevniških gospodov.. Danes je še ohranjeni in obljudeni grad last gospe Julijane Verbič. ki so se je v reformacijski dobi polastili protestanti. Župna cerkev sv.

Dostop le z vozom.5 km.8 km. julija 1936 priključil obč. K vasi spadajo zaselki Babčki dol. Martina. d.3 km. Sitrovec. Sopote. 288. Z materjo faro je bila inkorporirana cistercianskemu samostana v Kostanjevici. Nm ca 300 m. Sromlje. 31—33. poti 1 km od ban. 1025 duš. Izrazito hribovita občina na levi strani Save z neznatnim ravninskim ozemljem jugovzhodno od Vidma. Leži na vzhodnem pobočju vinorodnega gričevja ob obč. in paš. Oklukova gora. obsežni vinogradi.8km. fin Krško 4 km. vinogradov 137. Doma pridelujejo jabolčnik in kuhajo slivovko. 1. Letni pridelek ca 1000 hl vina. 180*41*36*5*7. 1874.5 km daleč do ban. Sr so du Brežice 13. Bučerca. 4 odd. žel Brežice 7 km. o p š župnija Sromlje 2. ceste Brežice—Zdole. o . ceste Brežice—Ždole in po sosednjem hribovju. 258*62*32*30*4. Migovec. Letni vinski pridelek 600—700 hl. Rudnik. bukev in iglasto drevje. 72*22*12*10*2. Javorovec. zdr Rajhenburg 7. 24. jajci. št. Zaselki Grmada. Leži kraj ban. ki drži 1. 22. 48. Vinogradništvo (letni pridelek vina ca 300 hl) in kmetijstvo. 2011. 57. slive.p š župnija v kraju. Sr so du žand zdr fin Brežice 12.8 km. Kraj se prvič omenja v zgodovini 1268.. o p š župnija Sromlje 1. podatkih še ni vpoštevano. Prisojna lega.3 km. ceste pri Zdolah.5 km. cerkev sv.5 km. Zaselki Lastine. Nm ca 250 m. . Letni pridelek vina do 1200 hl. Nm ca 350 m. najem. hiš 425. Po hribovju lepi vinorodni kraji. stol. Bukovi gozdovi. V jožefinski dobi se je 1789 izločila kot novoustanovljena kuracija Artiče. Topla jama. koč 137. Leži kraj gozdov in vinogradov na nizkem gričevju ob kolovozu. 160*32*25*7*5.8 km. 29—31. Potoče. Sadjarstvo se lepo razvija (namizna jabolka. Les porabljajo le za domače potrebe Gornja Pohanca.8 km. Nm 292 m.. Sr so du žand zdr fin Brežice 9. Gas. Ključice. Zaselka Lastine. Sedanja cerkvena stavba je iz 1750. žel Brežice 7. Volčje. Oddaja mleka v Krško in Zagreb. največ Anovec. Zaselka Loke. žand Senovo 9 km. Ugodna prisojna lega. škof. Nm ca 300 m. Čebelarstvo nima gospodarskega pomena. Silovec. Letni pridelek vina ca 200 hl.3 km. gozdov 783. Plešivec. Srednji Javorovec. 215*53*41*12*3. lavant. poti 1 km od ban.5 km. o pT š župnija Videm 4 km. Cerkev je bila prvotno podružnica videmske prafare. Graščina verskega sklada v Kostanjevici še danes izvršuje patronatske pravice nad župnijo. Zaselki Mekote.5 km.. o p š župnija Sromlje 2 km.5 km. ceste Brežice—Dečno selo—Sromlje. češnje in hruške).3 km. Župnija Sromlje (dek. Izobr. Dobra sadjereja. Nm ca 250 m. 55. Trgovanje z živino. Sušice. Sr so du Brežice 15. žel Videm Krško 3 km. Znatna živinoreja in manj razvito poljedelstvo. Nm 13 Najnovejša komasacija vasi Curnovec in Volčje v stat. Janez. Janeza je domnevno iz 16. Vinogradništvo in kmetijstvo. Površina občine 2077 ha: njiv in vrtov 250. Letni pridelek ca 600—700 hl vina. Sr so du žand zdr fin Brežice 11. podatkih še ni upoštevana. SKj. Mali Javorovec. ceste Brežice—Sromlje.Curnovec13. Precejšnji mešani gozdovi.) Občina Videm Preb. Leže ob sklepu ban. Dostop z vozom ali avtom. posest. od 1753 je pa samostojna župnija. Del vasi (št. 58) se je 1. Manj rodovitno. žel Brežice 12 km. Za časa turških vpadov so bile tu straže. Glavni zaslužek nudi vinogradništvo. (V stat. Letno pridelajo 3000—4000 hl vina. 171*52*41*11*0. sadjem in vinom. o p š župnija Sromlje 3 km. portugalka. Zaselki Cerovec. Kmetijstvo in vinogradništvo. Dostopno z vozom. 23. Rucmanov vrh. podr. šola ust. Precej se proda tudi gob. ki krije komaj domače potrebe. o p š župnija Sromlje 3 km. Sr so du žand zdr fin Brežice 9. žel Brežice 9. žel Brežice 7 km. Slaba rodovitnost. ceste pri Sromljah. Sr so du žand zdr fin Brežice 9. 167*35*27*8*1. Vinogradništvo in kmetijstvo. poti 1 km od ban. trav. 25. žel Brežice 10 km. Vinogradništvo in kmetijstvo. Vinogradništvo daje lahka in srednjemočna vina (črnina. rizling). Župna cerkev sv. 160*43*30*13*2. žand Senovo 12 km. Dostop le z vozom. fin Krško 5. Sr so du žand zdr fin Brežice 14. Leži na prisojni strani vinskih goric ob stranski poti i km od ban. žel Videm Krško 4. 1. Nm ca 250 m. Skopačno. 41. Planina. kjer vstopa reka iz gorovja v nižino. 28. o š župnija Videm 3 km. ostalo 307. Artiče. Pokopališče. 33—36. 600. Pretežno hribovita lega ob obč. ceste Brežice—Sromlje. Dostop le z vozom. zdr Rajhenburg 8. Videm. pT Videm 2. 26. hrast.3 km. Artiče. 64) in priključil obč. julija 1936 se je izločil del vasi (h. Vimpole.1 km.). Sv. Dostop mogoč z vozom. 39. Leži na prisojni strani vinskih goric ob obč.

Župnija Videm (dek. V kraj se odcepi od ban..leži kraj žel. Stari grad. zdr Rajhenburg 9 km. 348*72*55*17*20. cesti Videm—Globoko. ki je držala iz Celja v Sisak. cest. V kraj se odcepi od ban. Kmetijstvo in vinogradništvo. Izhodišče avtobusne proge proti Novemu mestu. Samostojna občina je Videm od 1881. Nm 359 m. H kraju spadata zaselka Reber in Sotelsko.ca 155 m. fin Krško 3. cerkev sv. Nm 160 m Vas. žel Videm Krško 0. Dostop le z vozom. Zaradi slikovite okolice je kraj primeren za letovišče. Sr so du Brežice 11. v Krško in Globoko. fin Krško 5 km. Kapeli sv. Vas je po holmih zaščitena pred severnimi vetrovi in ima odprto lego proti jugu. Polja so manj vredna. žand Senovo 9 km. Mesto prejšnjega lesenega stolpa so 1765 pozidali nov zvonik. Sr so du Brežice 8. žand Senovo 11 km. SKj.8 km. 211*47*40*7*1. Raztresena vas na vinorodnem gričevju.2 km. Dostop z vozom ali avtom. ki je dostopna vsem vozilom. Šola ust. Vas je dobila ime po nekdanjem gradu. »Videmski zvon. V kraju je križišče ban. SVD. Sedanji most čez Savo so zgradili 1866. fin Krško 1 km.9 km. Videm. zdr Rajhenburg 5 km. je odstopila okoli 1043 Videm in Brežice solnograškim nadškofom. ki drže proti Zidanemu mostu. Videm z okolico je bil dolgo časa last domače plemiške rodbine Breže Seliških. Leži na levem bregu Save v ravnini. Obsežni vinogradi. 7 odd.3 km. 141*38*18*20*2. Kmetijstvo. PRK. Na Polšči nad vasjo stoji kamenito kužno znamenje z letnico 1635. škof. 110*21*16*5*0. Na sejme so po vino. Pjs. O predzgodovinski naseljenosti kraja pričajo najdbe iz bronaste dobe. V gomilah so bili izkopani bogati predmeti: okrašena posoda. N0. žel Videm Krško 0. Vas leži v ravnini med travniki in rodovitnim poljem ob žel. Videmski letni sejmi. Lep razgled proti Gorjancem. so ji dozidali zakristijo. zdr Rajhenburg 7 km. ki so bili lastniki Vidma več stoletij.3 km. č. Sr so du Brežice 12. vse vino namenjeno na Kranjsko so do Vidma dovažali z vozovi in ga tu nalagali na ladje Tu so merili posodo za vino. javna knjiž. Nm ca 170 m.7 km. Zaselka Kremen. Stara vas. Prebivalstvo živi od kmetijstva. Prosv. ceste Videm— Globoko 1 km dolga stranska pot. vinogradništva in od razne obrti. Kmetijstvo in vinogradništvo. d. sedem po številu. Vdova po savinjskem mejnem grofu Viljemu (+ 1015) iz tega rodu.7 km.3 km. zdr Rajhenburg 9 km. fin Krsko 2 km. pT Videm 0. so ji dozidali nov zvonik in zakristijo. Velikega Hrvaškoslovenskega upora 1573 so se udeležili tudi videmski kmetje. Zaselka Koritno. cerkev sv. Leta 1818. Nm ca 420 m. žand Senovo 13 km. Janeza in Pavla ter Marije Lurške.3 km. Nm 164 m. Sadjarstvo dobro uspeva. pT Videm 2. Vas leži v ravnini pod strmim pobočjem Libne (359 m) ob ban.. podr.3 km. potem ko je 1862 dobila vas žel. Marjete je iz 1580. org.. o š župnija Videm 2. Gotovo je bil Videm že takrat važno savsko pristanišče. Mlad. ceste pri Vidmu 3 km dolg kolovoz. Hema. 1804. Tambur. Videm. ki nudijo glavni zaslužek. — Odkopana bronasta čelada priča o predzgodovinski obljudenosti kraja. žand Senovo 9 km.3 km. izobr. lavant. Leži na istoimenskem hribu.3 km.341 m. sulice in dr. Kr. podr. Sremič.1 km. Pesje. Lega nad Savsko dolino na griču. Sr so du Brežice 12. cerkev sv. Poljedelstvo ne krije domačih potreb. pasovi. š nekaj hiš v Rajhenburg. postajo. ki je tu stal in ki je že davno izginil iz zgodovine.. Dostop mogoč z avtom. noži.) . o pT š župnija v kraju. Kmečka vojska se je pri Vidmu razdelila na dva dela. kamor se odcepi od ban. ceste Videm—Globoko 2 km dolg kolovoz. podr. Vojskovodja Kupinič se je z 2000 uporniki prepeljal čez Savo in je prodiral proti Kostanjevici. zdr Rajhenburg 5 km. Na južni strani vasi so krasni vinogradi. žel Videm Krško 3. Jožefa v Sp. zdr Rajhenburg 7. Primoža in Felicijana na Kremenu je bila zidana najbrž 1654. Nad vasjo je še danes zaselek Marof. d. Zaselka Poljščica. Pev. Ponikva. Ribolov na Savi je v zakupu. o pT š župnija Videm 4 km. Klub Primor. Gas. ki je takrat pustošila v teh krajih. žand Senovo 9 km. Ilija Gregorič pa se je v svojim oddelkom napotil proti Rajhenburgu in Sevnici. Nm. d. V rimski dobi je bila tu pomembna postaja ob rimski cesti. so že od nekdaj zelo obiskani. kamor drži iz Vidma 3 km dolg kolovoz. Prebivalstvo živi v prvi vrsti od vinogradništva. zidana 1627 v spomin na kugo. Mihaela. Miklavža. Sr so du Brežice 18. fin Krško 5 km žel Videm Krško 3.3 km. d.2 km. Resa. pod vinorodnimi goricami. Glavni zaslužek nudi vinogradništvo. živino in svinje prihajali celo Italijani in Prusi. O predzgodovinski obljudenosti kraja pričajo številne gomile iz mlajše bronaste in starejše železne dobe (700—400 pr. Kmet. cesti Videm—Globoko. proge ob ban.3 km. Sr so du Brežice 7. cerkev sv.). Kapela sv. Resi. Tudi v srednjem veku je bilo tu pomembno skladišče ob Savi. Libna. progi. 698*116*90*26*1. bl. žel VidemKrsko 4. Leta 1835. Slom. o š župnija Videm 1 km. o pT š župnija Videm 4 km. zidana najbrž 1768 (vdolbena letnica na kamenitih podbojih velikih vrat). podr. žel Videm Krško 2 km. 176*53*43*10*2. fin Krško 5 km. o pT š župnija Videm 4km. žand Senovo 13 km.

žand Sevnica 12 km. 1889. Zabukovja in Zdol. Podvrh. poti 4 km južno od .5 km. Šola ust. Zaselki Drenovec. Ruperta je bila prvotno zgrajena najbrž že v prvi polovici 11. gozdov 1957. Zelo razvita živinoreja in sadjarstvo. žand Sevnica 7 km. Vendar se prvič omenja šele 1155. Dobove. 1727.5 km. o 4 km. Križa na Vidmu (Sotelsko). Najbolj hribovita občina v tem srezu. Travniki. poti 2 km od ban. so fin zdr žel Sevnica 8 km. žand pTt Sevnica 12 km. jajci in jabolki. Vodne žage ob Sevnični. Rebro. Koprivnice. Ostrožnik. ceste Sevnica—Planina. Leži na prisojni strani strmega hriba ob obč. Pišec. Ohranjenih je še nekaj starinskih kipov in slik. Znatno gozdarstvo. Leži visoko na pobočju Bohorja ob poti 4 km od ban. V nekaterih krajih je precejšnjega pomena čebelarstvo. so fin zdr žel pTt Sevnica 11 km. Pokojnik. Kapel. Ograde. Nm 525 m. Artič. Izleti po Bohorju. o župnija Zabukovje 3 km. Prebivalci prodajajo predvsem les ondotni industriji. 1 odd. Sromelj. Pokopališče. Primeren kraj za letovišče. ki je poslej postavljal župnike. 129*28*11*17*0. stol. jerebice). Leta 1934. Sr du Brežice 41. hiš 376. Migore. Razne vrste jabolk in hrušk. Cerkev ima tlorisno obliko križa in ravno zaključeni prezbiterij. Leta 1331. koč. Hrastje. 284*50*25*25*0. Stržišče. Razprostira se na obeh straneh potoka Sevnične in sega do vrhov Bohorja (1023 m) in Lisce (947 m). posest. najem. Pokopališče. š župnija Razbor 3 km. ob obč. kmetijstvo in vinogradništvo. Dostop z vozom. Njivce. sadjereja in gozdarstvo. Hrušovje. Nad ladjami se dviga lepo izpeljani križni svod. so fin zdr žel pTt š Sevnica 6 km. Pocerje. zajci. Sr dr Brežice 35. Mrzla planina. srne. 149. Dolina. Laše. Kmetijstvo. Povpr. Prvotni obseg videmske prafare se ujema z mejami današnje videmske dekanije izvzemši župnijo na Bizeljskem. Sr du Brežice 50. Veliko Podgorje. Zaselki Bizelje. ko je bil samostan ukinjen. Primoža in Felicijana je zidana v romanskem slogu. Izvrstni smuški tereni. 3. podr. Sr du Brežice 39. poti 5 km od ban. so fin žand zdr žel pTt Sevnica 7 km. in paš. o š župnija Zabukovje 2 km. Veliki vrh. š v kraju 1 km.2 km. Podgorje. Vas se prvič omenja že 1237. nato do 1787 goriški nadškofiji in slednjič lavantinski škofiji. perutnina). trav. Nm 525 m. Kračice. podr. Dostop z vozom ali avtom. nm. ceste Sevnica—Planina. Občina Zabukovje Preb. Sevnice. ceste Sevnica—Planina. Leži na hribovitem pobočju pod Lisco. V južnem delu občine uspeva na prisojnih straneh nižjih hribov vinogradništvo. Poljana.8 km. Videmska prafara je mati sledečih župnij: Rajhenburga. je podaril župnijo patriarh Pagan cistercianskemu samostanu v Kostanjevici. o 5 km. Nm ca 640 m. Zaselki Cerje. Vas zalaga z jestvinami vse leto oskrbovani dom na Lisci in prodaja v dolino les. V ostalem trgujejo z živino (svinje. Kostanjeva gorica. Kot cerkev je stara tudi videmska župnija: že 1297 se omenja prvi videmski župnik Engelbert Brežiški. Zarke. Mimo drži markacija na Lisco (1% ure). Kladje. Vrtačnica. ceste Sevnica—Planina. Površina občine 3469. cerkev Naše ljube Gospe je zidana v romanskem slogu. Njiv je malo. 962. Lepi iglasti in listnati gozdovi. ca 330 m. 161*35*17*18*0. Od 1788 do 1811 je obstajala pri cerkvi samostojna lokalija. Sr du Brežice 43. Leži zahodno od Trnovca ob obč. lisice. 193*58*17*41*0. 227. ki ga v manjših množinah tudi prodajajo. Pokojni vrh.ima 2259 duš. Izvrstna jabolka in hruške. Novna. Vendar graščina verskega sklada v Kostanjevici še danes izvršuje patronatske pravice nad župnijo. živino in sadje. Od 1787 je Videm sedež dekanije. Prostrani in bujni gozdovi zlasti na Bohorju. Gospodarsko je pokrajina usmerjena na Sevnico. cerkev sv. Kapela sv. Zaselki Bliskovec. o š župnija Zabukovje 2 km. Malo Podgorje.6 km. Dobovce.50. V okolici polno divjadi (divje svinje. vinogradov70. ostalo 14. Zdole. Nm ca 430 m. Letno pridelajo ca 300 hl rizlinga ter nesortiranega belega in rdečega vina. Srobotno. Gozdarstvo. Zaradi zdravega gorskega podnebja in naravnih lepot ima občina vse pogoje. Pridelujejo zlasti krompir. Podskalica. Urejeno čebelarstvo (ob dobrih letinah par sto kg medu). Čist gorski zrak. Župna cerkev sv. Jelovec. Dostop z vozom. Inkorporirana mu je bila do 1787.16. Orehovec. pT Loka 8 km. so fin zdr žel Sevnica 11 km.66 ha: njiv in vrtov 466. Sedanjo cerkveno stavbo so zgradili v romanskem slogu v 1893 -1897. Dolgi rt. Nad vasjo krasna razgledna točka. Leži na valovitem hribovju ob stranski poti 1 km severno od ban. je bila zunanjščina stavbe popolnoma prenovljena. Do 1831 je bilo okrog cerkve pokopališče obdano z visokim zidom. Gornje Stržišče. Župnija je bila do 1751 podrejena oglejskemu patriarhu. da postane bolj znana izletnikom in letoviščarjem. žand Sevnica 10 km. Drnovec. Podgorica. 261*45*23*22*0. Dostop z vozom. Rebro. Prebivalci se bavijo z gozdarstvom in kmetijstvom. Stope.

poti 6 km od ban. Podgradec. žand Senovo 6 km. Mačkovec. Sr so du zdr Brežice 14. Sv. hruške. Izdelovanje košev za dom. žand Senovo 10 km. Kostanjek. fin. 11 so marmornati pokrovi s tremi izklesanimi religijoznimi podobami. Sr so du zdr Brežice 11. prosv. ceste Sevnica—Planina.8 km. Zaselki Dobje. šol. so fin zdr žel pTt š župnija Sevnica 5 km. Bukovje. Padež. Sadje (jabolka. žel Videm Krško 5 km. K vasi spadata zaselka Gora.ban. ki se 4km severno odtod odcepi od ban. Prvotno je bila cerkev podružnica videmske prafare in nato sevniške župnije. ceste pri Zdolah. Od 1786 je bila samostojna kuracija. Letno pridelajo okrog 800 hl belega in rdečega vina. in začetka 3. 167*51*7*44*0. poti 2 km od ban.) ima 1206 duš. Vas ima prisojno hribovito lego nad dolino potoka Brestanice ob obč. Leži v hriboviti pokrajini ob obč. Podbukovje. cerkev sv. Ravne. Povsod se prebivalstvo intenzivno bavi z vinogradništvom in kmetijstvom. Povprečni letni pridelek belega in rdečega vina 1400 hl. 298*58*38*20*1. Gospodarstvo kot v Podvrhu. Lopate. kostanj). trav. 140. hruške. ceste Brežice—Zdole. Videm. žel pTt Sevnica 8 km. Povprečni letni pridelek belega in rdečega vina 1500 hl. Hribovita lega. Kmetijstvo in vinogradništvo. Gotovo je bila tu rimska postaja. GBJ. Prisojna lega. Sr du Brežice 47. Dostop le z vozom. nagrobni spomeniki. Kat. Pjs. Lenart. Prekopna. o š župnija v kraju. Listnati gozdovi (bukev.6 km. Površina občine 1367. Ceste pri Zdolah. hrast. Zaselki Gornje Stržišče. d. Preske. ostalo 69. Župnija Zabukovje (dek. Na rimsko naselbino še spominjata najbrž »Stari grad« in »Ajdova hiša. Šola ust. koč 43. cerkev sv. Završe. 877.. Kostanjski graben. Rebro. Veliki vrh. poti 4 km od ban. gaber. izvrstna jabolka in hruške. Cela. Nm ca 380 m.8 km žand Senovo 11 km. Trebeže. Pristojna lega nad dolino potoka Brestanice.. Ograda. Nekaj čebelarslva. V dobi rimskega gospostva je držala skozi vas rimska cesta iz Celja skozi Zidani most v Sisak. Nm ca 550 m. žrtveniki. Kmetijstvo in vinogradništvo. Sr du Brežice 31. zidana 1710. 198*35*30*5*0. Sr so du zdr Brežice 16. 269*61*50*11*2.03. najem. Vrh. Lahovnik. žel Videm Krško 8 km. škof. šola ust. ceste Sevnica—Planina. K vasi spadata zaselka Dunaj. o š župnija Zabukovje 3 km. Nnl 316 m. Laze. Kmetijstvo in vinogradništvo. Meniški vrh. slive in češnje) goje le za domačo porabo. Draga. ceste. Log. posest. in paš. Dostop z vozom. fin Krško 6 km. Lenarta je enoladijska stavba v romanskem slogu. podr. Stangrab. Letno pridelajo ca 300 hl rizlinga ter nesortiranega belega in rdečega vina. žand Sevnica 10 km. Dostop z vozom ali avtom.03 ha: njiv in vrtov 390. Zaselki Boršt. lavant. Prisojna lega ob sklepu ban. Loke. Trgovanje z vinom. 3 odd. Zlački mlin. 4. Nm ca 300 m. Leži v kotlini pod špičastim hribom. vinogradništvo. 1812 pa je postala prava župnija. kostanj. fin Krško 7 km. Zdole. Zabukovje. Sapole. Štefana. o 3 km. Pleterje. gozdov 714.. Zlake. Najbolj razširjeno žito je koruza. oder. V vasi pred hišo št.6 km. Komorivec. posoda iz konca 2. Dostop z vozom ali avtom po obč. Močnik.3 km. sarkofagi. Leži na prisojni strani vinorodnih gričev ob obč. Gozdarstvo. Kokotinjek. Župna cerkev sv. Veliko odkopanih starinskih predmetov hrani muzej v Celovcu. Pokopališče. 94. Letni pridelek ca 1000 hl belega in rdečega vina. hiš 183. poti 2 km od ban. Raztresene kmetije. Dostop z vozom. fin Krško 9 km. stoletja po K. bukev. Sr du Brežice 33. Izvrstna jabolka.9 km. so fin žand zdr. Okič. so fin zdr žel pTt Sevnica 9 km. Kobile laze. žand Senovo 8 km. Leži ob obč. Dol. smreka). Zaselki Cerina. Sr so du zdr Brežice 12. 162*38*13*25*3. Milo podnebje. 370*71*36*35*0. poti. Videm. o p š župnija Zdole 1 km. Holmec. Kmetijstvo. ceste Sevnica—Planina. žel Videm Krško 6 km. sadjereja (razne vrste jabolk. ceste pri Zdolah. ki se ponaša z razvalino stare utrdbe. podr. o p š župnija Zdole 1 km. žel Videm Krško 4.r. Pustol. župnija Zdole (dek. Leži ob obč. Prešna loka.5 km. Lepi gozdovi (hrast. Vida. Reber. Zaselki Dolnje in Gornje Stržišče. Mirni dol. Pusti graben. Vranje. o p š župnija Zdole 2 km. škof. kar pričajo številne izkopine: ostanki rimskih stavb. Dostop z vozom ali avtom. žand Sevnica 6. Novi pruh. Občina obsega nizko gričevje zahodno od Sromelj in se razprostira na severozapad do potoka Brestanice. o p š župnija v kraju. Krško 6 km. . Nm 379 m. poti 1 km od ban. cerkev sv.5 km. Nm ca 300 m. V cerkvi so starinski kipi in slike. Jurija v romanskem slogu. Nm ca 350 m. Pusti vrh. 112*29*22*7*1. ki se prodaja večinoma na Gorenjsko. Zaselki Betlehem. 1895. Znatna živinoreja. Precejšnja ležišča drvnega oglja. Preška gora. 1857. kmetijstvo. vinogradov 100. podr. Občina Zdole Preb.8 km. Dostop le z vozom. Trnovec. češnje). 4 odd. tehtnice.

Taka soteska je pri Letušu ob Savinji. Trojanska antiklinala je geološka guba. obsežen pas take kamenine. katere jedro tvorijo karbonski skrilavci. Werfenski skrilavci so kot najstarejši del triade le slabo zastopani. od Vitanja čez sotesko (Socka).507. od Tolstega vrha. njiv in vrtov je 13.984. prelomnica. Leta 1874. od Vranskega so razviti ob pobočjih srednjetriadni šenturških Oktobra 1936 je pridobil srez na JV. Med karbonom in triado leže rdečkasti peščenjaki. zapirata kotlino visoki in gozdnati Paški Kozjak (Basališče 1273 m) in Stenica (1092 m). Dobrovlje ob z.242. južna sreza poteka skoraj izključno po tem karbonskem jedru. Jurija je bila 1875 prezidana in isto leto posvečena. Karbonsko jedro je pa povečini razkrito ker je triadne sloje že odstranila denudacija.590 ha. Tudi zgornji del porečja Hudinje leži izven našega sreza in drži meja j. sredogorska slemena z Veliko planino (1206 m). Župna cerkev sv. ki ležijo kot tanki na karbonu. po katerih pa drže prometna pota. kjer ta niso porušena po prelomih. in J. Sedanje površje celjskega sreza znaša 62. so kuracijo povzdignili v pravo župnijo. 14 . Srez ne predstavlja nikake homogene hidrografske enote.. trojanska karbonskaantiklinala. od Dreta in na nasprotnem bregu kotline j. Kajti drži le na s. ki sega še čez Vransko do Ločice. na z. pobočje trojanske antiklinale je tektonsko porušeno po prelomih. Pa tudi celotno porečje Voglajne ne pripada celjskemu srezu. Med navedeno obrobje je torej vložena Celjska kotlina. stran Dobrovelj. S tem pasom sega Celjska kotlina tudi na j. Staro prelomnico nahajamo tudi ob črti Zidani Most. smeri od Letuša do Celja v zračni črti dobrih 20 km daleč. Toda njene meje niso povsod v prirodi dobro zaznamovane.727. Na več mestih sekajo njegove meje potoki in reke. ki so ohranjeni v večjem obsegu med cp in Gozdnikom in j. je kotlina odprta in prehaja brez ostrih meja v nizko valovito gričevje. robu kotline so zgrajene iz triadnega rudnatega apnenca. le neposredno ob robu kotline se razprostira širok pas ladinskihšenturških skrilavcev. Pokopališče. ostalo 1851 ha. V tem obsegu (brez Celja) meri srez 576 km2. pobočju Dobrovelj se je kotlina pogrezala ob znani prelomni črti Vransko—Šmartno. večinoma po gorskem razvodju. nazvana tudi Celjska kotlina. S. kjer se dvigata cesti proti Trojanam in Motniku. kjer se pričenja Zgornja Savinjska dolina in je v njeni neposredni bližini obenem vstop v porečje Pake. Slednje tvorijo na J. ležeče ozemlje. čeprav navadno v soteskah.Celje-Vojnik. Manj prirodna pa je meja deloma na z. le jv. ki potekajo vzporedno k temu prelomu. Stevilo prebivalstva znaša 50. Zdržema je ohranjena triada le ob pobočjih antiklinale. Na ta način je nastala obširna kotlina. Celjska kotlina je terciarna udorina. in paš.jv. Tudi ob v.) ima 1058 duš. ki pa se ne dvigata neposredno iz ravnine. ki sega v sv. Podobna soteska na robu sreza je pri Ločici ob zgornjem toku Boljske. vinogradov 1785. gozdov 28. kjer ga prekrijejo irne usedline. V tem pravcu se njena tla stalno znižujejo od 340 m do 240 m. V glavnem sestavljajo triado školjkoviti in rudnati apnenci srednje triade. Ob teh črtah je privrela v miocenu andezitska lava na dan. s razteza proti v. Tako imamo pri Tremerju. Na z. ki jo zapirata na j. temveč šele za širokim pasom nizkega gričevja. nahajamo jih kot ozke pasove ob permu. Mrzlico (1119 m) Kamnikom (861 m). ozemlje celotne občine Slivnice pri Celju (dotlej v srezu Šmarje). Poleg tega osrednjega dela Spodnje Savinjske doline pa je omeniti še stranski ravninski pas ob potoku Boljski. ob kateri se je pogreznilo v terciaru s. Samostojna duhovnija obstaja od 1789. Na s. Le proti v. Ob njenem J. ki odlično spajajo srez s sosednjimi pokrajinami. Jurija. omejujejo kotlino široke Dobrovlje (996 m) z bližnjim Tolstim vrhom (1077 m) in Kresico (1055 m). ki predstavljajo skrajni vzhodni podaljšek Savinjskih Alp. likom (1092 m) in Tolstim vrhom (838 m) kot naj markantnejšemi hribi. Srez Celje Splošen pregled14 Celjski srez leži v osrčju naše banovine. skoraj do Sv. to se že pričenja na levi strani potoka Ložnice in na desnem bregu Hudinje. trav. Le tu in so še manjši ali večji deli triadnih plasti. ki se razprostira ob Voglajni in njenih pritokih. že na ozemlju laškega sreza. robu poteka mimo Vranskega in Celja proti v. Prvotno je bila cerkev podružnica videmske prafare. in njeno obrobje. predvsem pa na v. Pripada mu spodnja Savinjska dolina. 16.lavant. pa Dobrovlje. Tudi ob celjskem prelomu je izstopila lava na mnogih mestih na površino.

Zimski mraz traja dobra dva meseca. lipica (Epimedium alpinum). oiman (Inula ensifolia). deloma so pa tudi sestavni del bosanskega (ilirskega) gozdnega rastlinstva. neke vrste suknarska glina. dlakavi rauš (Ahododeindron hirsutum). dalje med Žalcem in Pirešico. so izmetavali poleg andezitske lave velike množine vulkanskega pepela v precej plitvo terciarno morje. od koder se razprostirajo na v. ki so nastali v miocenu ob teh prelomih. podraščevino pa: kločec (Staphylea pinnata). med Vojnikom in Bukovim Žlakom in ob J. Z večino svojega ozemlja posega srez v gorski živalski pas naše države. proti z. ki v tem srezu dosega svojo s. črni gaber (Ostrya carpimfolia). Pliocenska glina. rob Celjske kotline od Vranskega do Petrovč. Največji del kotline pokrivajo aluvialne tvorbe. od Braslovč. stebljike: diptam (Dictamnus albus). Izmed užitnih gliv sta pogosta navadni užitni goban (Boletus edulis) po mešanih gozdovih in pa lisička (Cantarellus cibarius). Pri Rifniku in Podgorju je dober milovec (saiponit). pri Pirešici in Železnem pirit z zlatom. Celjska kotlina ima zelo povoljne podnebne razmere. Juriju do Dramelj na s. Celjska kotlina je precej vetrovna. Premog kopljejo na več mestih. žlezana (Adenostyles glabra) in druge. gorski jetičnik (Veronica moiitana). med Teharjami in Sv. smolnat šipek (Rosa resinosa) samo na Kozjaku. meji sreza peščenjaki in grohi spodnjega miocena. Neprijeten veter je jugozahodnik. cer (Quercus cerris). preobjedi Aconituin puberulus in roistratum. pobočju Dobrovelj. edino pri Grižah uspevata Rosa boverniana in trokrpi jetičnilk (Verenica triloba). Hladnikov grintovec (Scabiosa Hladnikiana). pogosta je pomladanska terilnica (Om. pobočju Dobrovelj skoraj vse nižje gričevje. ki z gorskih pobočij često z veliko silo udarja v dolino. Diluvialne tvorbe so ohranjene J. bradavnata trdoleska (Evionymus verTuoosa). prod in pesek pokrivajo ob v. pri Sv. lasuljar (Cotynu. Povpr. ki raste po vlažnih. Kunigundi blizu Galicije svinčeno rudo s srebrom. posebno mahovitih iglastih gozdovih okrog Celja. mali jesen (Fraxiinus onnus) in ponekod kostilja (Celtis australis). in sicer v t. zlasti na JZ. pri Galiciji siderit. kakor tudi pri Braslovčah in še sredi Celjske kotline pri Sv. Od v. pod Petrovčami in v neposredni bližini Celja na J. V manjši količini jih nahajamo še na več mestih. Na Dobrovljah prodirajo triadne apnence na več mestih močne eruptivne mase andezita. Vulkani.). pri Libojah. stran odprta. Omenjene rastline sestavljajo deloma floro alpskega predgorja. gričevju in spodnjih pobočjih gora. Andražu. v Pečovju pri Štorah. Več moče kot nižina dobiva seveda obrobno hribovje. robu kotline od Vranskega do Kasez. v januarju pa 2° do 3° C. Najbolj je razprostranjen andezit okrog Železnega in Galicije. v dolini Prisitove. (Velika planina in Mrzlica ca 1500 m). Tedanji vulkan je privzdignil triadne plasti v višino. Više v gore prevladuje bukov gozd . Zelo redke rastline so: Kluzijeva penuša (Cardamine clusiana) okrog Dobrne. Zabukovici itd. ob Savinji pri Celju pa peščeni trpotec (Plantago ramosa). prod in pesek (od Šmartna in Braslovč do Celja na v. Poleg bukev nastopajo tudi smreke in macesni. Od rudnih zakladov nahajamo pri Vranskem železno rudo z bakrom. ki so jih prelomi ločili od Savinjskih Alp. V celjski srez segajo tudi nekatere sredozemske rastline: redka je praprot Ceterach officinarum (Kotečnik). Juriju morski laporji in peščenjaki. pri Pečovniku blizu Celja. azurit in kuprit in pri Sv. nahajamo školjkovite dolomite kot vrhove nekdanjih pogreznjenih gora. V Celjski kotlini tako razširjeni zelenkasti rodovitni vulkanski groh je zmes vulkanskega pepela in morskih usedlin.phalodes verna).s ooggygria) in značilnejša zelišča oz. v katerem se rastlinje od opisanega močno loči. tako pri Dobrni. Manjši vulkani so bili še pri Braslovčah.s ceromaria. spremljajo pa tudi J.skrilavci. temperatura v juliju znaša 19°—20° C. potočnik (Sium latifolium). je odtod čutiti zlasti v padavinah vplive Panonske nižine. Povsod je najbolj deževno poletje in najbolj suha zima. pri Sv. narašča v srezu letna množina padavin od ca 1100mm do 1200mm. Tu so ohranjeni na andezitu še manjši kosi školjkovitega dolomita. zv. Jurijem pa pretežno miocenski litavec. od koder jih je pozneje odstranila denudacija. Panonska flora se tudi v tem srezu uveljavlja po dolinah. ob Pristovi bakrene rude malahit. Od terciarnih sedimentov so razširjeni ob s. Velike mase andezita nahajamo tudi na Dobrovljah. Ob s. . kjer je delovalo več vulkanov. pri Zalogu. Mešane listnate gozdove tvorijo predvsem: dlakavi hrast (Quercus lanuginosa). Tomažu blizu Vojnika raste lučica Lychni. V manjši meri je ohranjen pliocen pri Podvinu in pri Ostrožnem. do Ponikve v širini od Lokanje pri Sv. Ker je kotlina na v. mejo (Celje Jurklošter—Planina—Sevnica). Pri Libojah se dobiva glina za polporcelan in druge lončarske izdelke. Od nelesnatih rastlin so za to rastlinsko združbo značilni črni teloh (Helleborus niger).

do deželnih meja s Kranjsko in Hrvaško. V Vrački luknji je bil najden do sedaj največji jamski kratkokrilec Lathrobium cavicola. gamsi. ftohdostrophia calabraria pa je sicer predvsem razširjena po Nanosu. ali vsaj rimske predmete. Prvotno je to obsegalo tudi dele današnjega šmarskega in laškega sreza.Ker je bil njegov sin Viljem II.narodov so se skozi Celjsko kotlino valila številna plemena proti J. Pomen cest je stopil v ozadje po zgraditvi železniške proge Dunaj—Celje— Zidani most (1847—1850) in proge Celje —Velenje (1892). L. Ljubljanski škofje so si . je porečje Mirne in spodnje Krke je še pripadalo savinjski krajini. Lovne živali v srezu . ki je predstavljala najkrajšo prometno zvezo obrobja vzhodnih Alp z morjem. Uporniki so tedaj razdejali 67 gradov. Prvotni obseg krajine je bil zelo velik. Segala je od Ljubljane do Sotle in od Savinjskih Alp ter Boča do Gorjancev in kočevskih gora. V srednjem in novem veku so stara rimska trgovska pota še vedno obdržala svoj pomen. Pri Celju sta bila za selitve ustreljena galeb Larus fuscus in pelikan (Pelecanus onocrotalus). kot tudi župnije ljubljanskega škofa lavantinski škofiji. gozdni jerebi. Ta je obstajala tudi po izumrtju Celjskih grofov (1456) in sicer jo je poslej upravljal celjski vicedom. Boč in Donačko goro do Sotle. ki se je raztegnilo proti J. 1036 ubit. mestu. Teritorij celjskega sreza je bil deloma obljuden že v neolitski dobi (sledove hallstattskih in latenskih selišč so našli na več mestih). vrane in srake. Peter in Gornji grad. Hema Breže Seliška podarila ogromna posestva. v Poetovio in proti J. dihurji. ki sta jih oba krajišnika sprejeta od krone. Skoraj v vseh občinah so odkrili sledove rimskih naselbin ali taborišč. 1902—1906 nalovljenih modrasov stoji srez na 1. pri Celju ima izvrstna drstišča za sulce. O nekdanji živi trgovini v celjskem srezu pričajo mnogi stari trgi. L. ustanovljena celjska četrt je bila celo večja od prejšnje grofije. Celje je ostalo samo središče 1850 ustanovljenega okrajnega glavarstva ter okrajnega in okrožnega sodišča. stol. Po številu 1. Tu so se obenem križale rimske vojaške in trgovske ceste. veverice. Med ptiči so redki gnezdilci: bosonoga sova (Nyctala tengelmani). Iz Celja je dalje držala cesta v Šmarje pri Jelšah in v Rogatec ter po Savinjski dolini na Sv. Odtod se je razširil do Pohorja. divji petelini. robu Pohorja mimo Vitanja čez Konjiško goro. 1787. V dobi preseljevanja . Zlasti važna je bila v tem oziru 1727 popravljena dunajska cesta Dunaj— Maribor—Celje—Trojane—Trst. prepelice. ujede. fazani. planinski zajec (Lepus Varronis). je vdova bl. Metrocampa marginata je orientalna oblika. ki so držale v Virunum. Breže Seliški. Prvi krajišnik je bil Viljem I. tako divja koza (Rupicapra rupicapra). Napram Krajnski je bila meja Sava. veliki srakoper (Lanius collurio). V 16. ukinjeno okrajno glavarstvo so zopet ustanovili 1868.triglavsko pokrajino. Že v zgodnjem srednjem veku je postal celjski srez središče savinjske marke ali krajine. v Italijo. ki obsega vse naše Alpe. L. iz katere se je pozneje razvila Kranjska. V dobi kmečkega gibanja je uporni duh zajel tudi podložnike v celjskem okraju. Na s. Sedanje meje je dobil srez 1925. Ko je bil 1751 patriarhat ukinjen. so pripadle župnije goriškega nadškofa. poljske jerebice. Ptuja in Žusma. Od te poti se je v celjski kotlini odcepila cesta ob Savinji proti Zidanemu mostu in proti s. so župnije celjskega sreza prešle pod tedaj ustanovljeno goriško nadškofijo. podlasice. Že takrat je vodila tod trgovska pot iz s. Isti obseg je imelo tudi od Marije Terezije 1750 ustanovljeno celjsko okrožje. in bogate najdbe srednjeveških novcev. V frankovski dobi je spadalo porečje Savinje h krajini. ki je 1332 braslovško prafaro z vikariaiti inkorporiral gornjegrajskemu samostanu in jo 1461 odstopil tedaj ustanovljeni ljubljanski škofiji. nekatere pa tudi za bolj visoko gorovje. Krajiško oblast v savinjski krajini so nato izvrševali kranjski krajišniki. je z novo politično upravno razdelitvijo savinjska marka obsegala celotno porečje Savinje in ozemlje med Savo in Sotlo. Večji kmečki punt v 1635 je celo vzplamtel ravno na tem ozemlju. ki so značilne za srednje visoke alpske dele. od teh veliko na celjskem teritoriju.so: srnjad. Po Savinjski dolini in mimo Celja je držala glavna rimska cesta. 1854. je bil celjski okrožni urad ukinjen v korist mariborskega okrožja. belka (Lagopus mutus) in številne nižje živali. nato pa je držala meja ob j. sloke. Izrazito individualnost nasproti ostali Štajerski je imela celjska grofija kot upravna in politična tvorba Celjskih grofov. ki so uživali posebne trgovske privilegije. Po vsem spodnjem Štajerskem do Drave je razširjen rod metuljev Eupithecia. mimo Vitanja in Slovenj Gradca na Koroško. proti J. zajci. lisice. ki je vezala Italijo s Panonijo. kojega vrste vulgata. stol. kune. cerkvi v Krki na Koroškem. V 13. V srednjem veku je ozemlje celjskega sreza cerkveno pripadalo do 1751 oglejskemu patriarhatu in savinjskemu arhidiakonatu. jazbeci. je mejila pri Dravogradu na Dravo in junsko grofijo. ustanovljene po madžarskih napadih. skalni kos (Turdus isaxati:lis). ob Savinji proti Savski dolini. Savinja je zelo dobra postrvja voda v gornjem in srednjem toku. 1849. isgrammairia in puimilata so ugotovljene v celjskem srezu. Tu bivajo živali.

Kol prafare veljajo tudi župnije: Celje. pač pa so ponekod na gričevju. Neprimerno večji pomen ima sadjarstvo. ki spremljajo zlasti tok Savinje. v Sv. mednarodnega . Med temi je 180. kamor seveda spravljajo z oddaljenih. razen Gornje Ponikve. V višjih legah. so bile v Braslovčah. To ima zahvaliti predvsem hmeljski kulturi (golding). nam kaže to. ki ima značaj modernega. Žal se je posebno v z. Iz teh prafara so nastale skoraj vse ostale sedanje župnije. ki se tu še danes širi.000 hrušk in prav toliko sliv. tako na s.000 q koruze. naslednje leto pa 6100 centov hmelja. vendar jih ne manjka tudi v sami Celjski kotlini.000 q krompirja. Večji gospodarski pomen ima vinogradništvo le v drameljski občini (7..000 Jablan (^io vseh Jalblan v banovini). ampak jo prav nujno terja že radi potrebnega gnojenja hmeljnikov. da nahajamo zelo veliko travnikov tudi v Celjski. da sama Celjska kotlina celo trpi pomanjkanje gozda (v obč. Vinogradi obsegajo 1628 ha (2. Braslovče. Celotni vinski pridelek v srezu je 1934 znašal 11. Vojnik. nahajamo razložene vasi. Gotovlje in Polzela. kjer pridelujejo dobre vrste Tina za prodajo. 3000 konj in 1700 ovac in koz. v Dobrno. Uvaževana letovišča so že sedaj Vransko. L. da pridelujejo v tem srezu nad tri četrtine vsega hmelja v dravski banovini. najmanj pa jih imajo gorate občine na s. Dolinsko prebivalstvo je večinoma dobro situirano. ima izkoriščanje gozdov prvenstveni pomen. ali pa še dalje v sosednje pokrajine (v Vitanje. Žalec celo samo 5% tal pod gozdom)? Kjer pa ta v dolini bolj nastopa. Ti se razprostirajo po nizkem mokrotnem ozemlju ob Savinji in njenih pritokih. Novi cerkvi. Zaradi velike spremenljivosti trgovske konjunkture pa obseg hmeljskih nasadov iz leta v leto silno koleba. pa tudi radi potrebnih dohodkov v letih manj ugodne hmeljske konjunkture. Samo v teh krajih. Žalcu oz. Intenzivno hmeljarstvo namreč ne izključuje intenzivne živinoreje. 15. 1933 je dalo 7232 centov. L. da je prebivalstvo navezano na kupovanje živil v dolini. Sv. vendar pa so zaradi nevarnosti poplav navadno odmaknjena od Savinje in njenih pritokov. Peter zavzemajo do 50% tal). in J.. proti Podsredi. vendar ta v gospodarskem življenju večine prebivalstva nima posebnega pomena. Tu so selišča gručasta ali obcestna. Povprečna gostota znaša 83 ljudi na 1 km2.011 prebivalcev. zavzemajo gozdovi 68% ozemlja). a ostalo so češnje in orehi. so na 2300 ha pridelali 150. proti v. ustanovljene najkasneje v 12. Pavel pri Preboldu. Grižah in Teharjah). kjer je poljedelstvo tako skromno. radi potrebe po vprežni živini. Sv. je bilo število živine naslednje: 50. Kljub gojitvi hmelja se ostale panoge poljedelstva nikakor ne zanemarjajo. 1934.. (manj kot 15% tal v občinah Dobrni. ki jih tvorijo majhni zaselki. Med Žalcem in Braslovčami je kar tretjina tal v travnikih. Pavel pri Preboldu). Največ polj je v osrčju Spodnje Savinjske doline (v občinah Žalec in Sv.000 perutnine (zlasti štajerska kokoš). ga spaja savinjska železnica in glavna proga proti Mariboru (Polzela—Celje—Grobelno). 1934 pa le 1100 ha. ki često prestopi bregove. ki ima zelo lepe in snažne vasi ter več trgov. Vojnik . Vransko. V srezu obsega močvirno in neplodno ozemlje 1824 ha (3. Predvsem je važno to. stol. višjih predelov.3% vseh tal) in na sosednjem ozemlju proti Vojniku. SBJ je s. Prve organizirane dušno pastirske postaje. Skoraj polovica sreza je pod gozdom (26.000 q ovsa in na skupaj 1300 ha 9000q ječmena in 3500 q rži. Sv. število panjev znaša ca 2500. in J.2% tal). Tu so ob gorskih potokih vodne žage. p.485 ha). nad 50. kotlini.1% vsega ozemlja (16.000.458 ha ali 45.000 hl. ki ima še lepe izglede v bližnji bodočnosti. zlasti še ob Ložnici. Kakšen gospodarski pomen ima hmelj za Celjsko kotlino. ki se je tu v znatni meri uvedla v 80 letih prejšnjega stoletja.8% tal). predvsem pa seveda Dobrna. na 1200 ha 10. Peter je le 7%.000 goveje živine. ki ga kopljejo pri Zabukovici in Libojah. ki se v splošnem goji zelo racionalno. Bolj enakomerno kot polja so po srezu razporejeni travniki in pašniki. delu sreza vsidrala samorodilnica. Srez ima 48.. v obč. Ti zavzemajo 28. zlasti pa na s. Celotna polja in vrtovi obsegajo 20% ozemlja našega steza (11. Pavel pri Preboldu .200 ha). se omejuje le na borne loge borovcev. Petru. Jurija pri Celju in Dramelj. V sami Celjski kotlini jih ni. Vseh sadnih dreves je ca 320. Sv. Značilno je. Mariboru in v Zgornjo savinjsko dolino). Razen lesne industrije ima pomen tudi. na 1900 ha nad 18. po katerih se vrši redni avtobusni promet z obrobnimi kraji v srezu (n. stran celjskega sreza znana kot pokrajina sadjarskih strokovnjakov in drevesničarjev.000 svinj.9%). opekarstvo. Leta 1934. Dobro naseljena je zlasti Celjska kotlina. Glavni in lepi gozdovi so torej potisnjeni na hribovito obrobje na J. Celjski srez je prometno zelo dobro povezan. Rudarstvo se omejuje le na dobivanje rjavega premoga. in sicer na pobočje Stenice in Paškega Kozjaka (v dobrnski obč. 14. Jurij pri Celju. od železnice pa izhaja cela vrsta dobrih cest. Te prometne zveze zelo pospešujejo tujski promet. Od z.000 q pšenice. Čebelarstvo je na precejšnji višini in skoraj povsod razširjeno. Sv. ma Vransko.pridržali samo patronatske pravice. Sv. Tako so 1933 obsegali tukajšnji hmeljniki 1205 ha. na 1900 ha 29.

obsega z. del Spodnje Sav. škof. so mu bili podrejeni sledeči kraji: Sv. Drešinja vas in Petrovče. Gorjakovo. cest proti Letušu. odrom in orkestrom. mnogo cvetja. Orla vas. ki. zelo rodovitno. Občina leži na desni strani Savinje. Občina je dobro naseljena. na Grmado 897 m. Kot tako jo omenja listina iz 1140. 0. š. d. Iz mnogih vasi prinašajo kmetijske proizvode na celjski trg. kostanji). V hribovju so mali zaselki. Tudi perutninarstvo in v zvezi s tem trgovanje z jajci daje lepe dohodke. V okolici bujni gozdovi. Sp. kmet. Kopališče v Savinji. koč 73. Nižavsko ozemlje kraj voda je navadno precej mokrotno tu se razprostirajo obširni travniki. nekdaj lovski . Le ozki pas ob Savinji je večinoma zarasel z logi borovcev in topolov. Loka. zdravnik. Kraj je bil obljuden že v starem veku. V kraju je križišče ban. Sr du Celje 25 km. vinogradov ca 16. Lepi sprehodi. lavant. največ hmelj. in kuga 1646 in 1680. Peščen in ilovnat svet. Perutninarstvo.d. Po urbarju gornjegrajske gospoščine iz 1426 je bil v trgu sedež urada. Hribovito ozemlje je pretežno ilovnato. Lep glavni trg. da postanejo letovišča. hrasti. del občine pa je skoro ves pod gozdom.zdravilišča in letovišča. V ravnini je malo gozdov in morajo ondotni prebivalci les še kupovati. gozdov 1919.. Vino se goji le tu in tam v malenkostni meri. Šola pst. Parižlje. na Čreto (996 m. Gas. Trg leži ob potoku Trebniku na visoki terasi pod gozdnatimi Dobrovljami. SKJ z gled. Trški sodnik je imel izključno pravico nižjega sodstva v trškem pomeriju. Večje elementarne nesreče v trgu so bile: požar. Gorica. Letuš. Ob Paki. kasneje so dobili gospodje iz Žovneka vso oblast nad trgom. druž. Braslovče. Sešice. Domneva se namreč. ki se združijo v potok Trnavco. Poleg iglastega drevja je tu tudi mnogo listovcev (bukve. na Žovnek (1 uro) in na bližnjo Vinsko goro (Vinperk. so fin Vransko 11 km. (448 m. snažne stavbe. 2 uri). za katero je pomrlo veliko tržanov. ostalo 55. Ob Boljski.. ki daje prebivalstvu glavni dohodek. v katerem je bilo pod kaznijo prepovedano vsako vmešavanje Žovneških gospodov. da so dobile B. Lovrenc pri Preboldu. Površina 4377 ha: njiv in vrtov ca 1012. V dobrih letinah prodajo do 3 vagone jabolk v razne kraje naše države. lepe razgledne točke). Avtobusna zveza s Celjem in z Logarsko dolino. z domom in odrom. Ob Savinji. Sv. in del Dobrovelj. svoje ime po slovenskem plemiču Preislav ali Braslavu. zlasti borovci. 2 uri). posest. ki jim ga je potrjeval sosednji Žovneški gospod. Strok. žel Polzela— Braslovče 2 km. Gorce. Glinje. ki je 1600 upepelil ves kraj. žand zdr o pTt š župnija v kraju. Prvotna Župna cerkev Vnebovzetja Marije Dev. Izhodišče priljubljenih izletov na Goro Oljko (734 m. Sirarstvo večinoma za dom. d. S tem je kraj dobil vse trške pravice in privilegije: tržani so si sami volili vsako leto trškega sodnika. Rakovlje. V Savinji in manjših potokih so predvsem postrvi. Ponikva. Ravninski svet je večinoma prodnat in se dviga v nižjih diluvialnih in višjih terciarnih terasah. ČD. PSVD. 2 uri) in k Sv. žito in krompir. Na dobo turških napadov spominja ohranjeno taborsko obzidje z enim stolpom okrog cerkve iz 1. in Zg. Braslovče z okolico so bile nekdaj last gornjegrajskih benediktincev. v Boljski tudi kleni in mrene. Strel. Dva dvoglava orla na vrhu strehe pričata o nekdanjem sedežu sodišča v njem. Olepš. Zelo zgodaj je bila naselbina povzdignjena v trg.. živinozdravnik. Pev. Tu je eno najvažnejših jeder savinjskega hmeljarstva. 6 odd. 601. V Dobrovljah izvira več potokov. župnija Braslovče (dek. ppoisv. Gomilskemu in Sv. higienično urejene hiše. Skorno. Prekopa. Braslovče. in paš. Les pokupijo domači industrijalci. o čemer pričajo izkopanine v okolici. V potokih goje postrvi. Srednjeveška naselbina sega najbrž že v 9 stol. je bila sprva zgrajena v . Obramlje. Zgodovinska znamenitost v trgu je še ohranjeno najstarejše trško poslopje Legant (Lehnhof). V ravnini so vasi večidel sklenjeno pozidane in imajo prostorne. Sadjarstvo zelo razvito. tečaj javna knjiž. Kmetijstvo. Trnava. 2626. Nekateri kraji so radi zdrave sončne lege in bližine sveže Savinje primerni. Zdravo podnebje. Zg. Kraj je priljubljeno letovišče.grad Celjskih grofov. nad. Marsikje prirejajo domači sadjevec. mejnem grofu slovenskih dežel okoli 862.. ki se mestoma prodajajo v tujino. 1471. 2 uri). Preserje.) ima 2551 duš. Mnogo se pridela predvsem jabolk. največ štajerska kokoš. Gomilsko.. Urbanu (661 m. svoj strelski dvorec v obrambo proti Madžarom. V ostalem je ravnina zelo rodovitna. Pokopališče. hiš 680. A tudi ostale gospodarske panoge se dobro uveljavljajo. Poldrugo uro od Braslovč proti Vranskemu je štiridelna Hlasteleva jama s kapniki. najem 35. trav.5 ure). Prebivalstvu teh krajev daje često les celo glavne dohodke. ca 1375. Precej obrtnikov in trgovcev. 1884. Nm 309 m. Senčni sprehodi po Dobrovljah ki imajo mnogo prirodnih lepot (jame s kapniki. Rupertu. Z. 353*72*68*5*12. V dobi madžarskih napadov se imele B. trg. dol. Občina Braslovče Preb. Slednji se izliva v Boljsko. Križ.

z gled. 2 odd. 48*11*11*0*0. Domači sadjevec. etnograf. Prafara je bila zelo obsežna: segala je od Letuša do Brdnice pri Petrovčah ob Savinji. Šmartnem ob Paki in s kraji v Zgornji Savinjski dolini. Marije Reke in Griž. Postrvi v Savinji. š v kram. so postavili novo zakristijo. Hrašan. Hmelj. V novem glavnem oltarju. žito. Tu rojeni: Globočnik Felicijan (1810— 1873) župnik. se prvič omenja kot župnija že 1440. . Sr du Celje 27 km. Živi v Ljubljani kot upok. poti zah. cerkev sv. Nm 342 m. ceste pri Kamenčah. Kamence. Roka v spomini na kugo v tem letu. Razvita živinoreja in sadjarstvo. manj rodovitno. V cerkvi je bila 1428 sprva pokopana v Ojstriškem gradu umorjena Veronika Deseniška. Ilovnato. Prodnato. Glinje.8 km. žel Polzela—Braslovče 3. Izvoz lesa v Avstrijo in Italijo. Od 1461 pa do danes so patroni župnije ljublj. Vransko 13. Slomškov pri zabav. Konec 18. ban. Mnogo goje štajersko kokoš. se navaja prvi znani župnik Lambert. tujske sobe. stol. od Malih Braslovč. Lepi borovi in bukovi gozdovi. zgodovinski viri jo omenjajo prvič že 1120 in nato 1255. cest proti Braslovčam. žel Polzela—Braslovče 3 km. gimn. 1646. Pri Letušu je imel v 9. Bral. je slika Layerja iz 1776. Šmartnu ob Paki in Mozirju. jelke. cerkev sv. dobro razvita živinoreja. Sr du Celje 23.5 km. župnija je mati sledečih sedanjih župnij: Gomilskega. so fin Vransko 10 km. s čimer je bila prafara inkorporirana temu samostanu. Nm ca 310 m. 97*20*17*3*0. žel Polzela— Braslovče 11 km. Kroniko je začel pisati kanonik in dekan Jakob Bohinc 1881. V kapeli Žalostne Matere božje je vidna letnica 1750. Pomemben je izvoz svinj v Avstrijo in Italijo. pa do Motnika in Menine. ravnatelj Gornje Gorče. in pouč. odrom. Več čebelarjev. knjižnici. Dostopno z vozom. V vasi je križišče ban. Izbrana jabolka prodajo v Celje in Ljubljano. Avtobusna zveza s Celjem. Trbovelj. V cerkvi so po tradiciji taborili Turki. Zelo razvita živinoreja in sadjarstvo. Braslovška prafara. Jurija ob Taboru. so še ohranjeni.5 km. Njegovi nasledniki jo redno nadaljujejo. Dostop z vozom.5 km. kjer vstopa reka iz soteske v Spodnjo Savinjsko dolino. L. stol. poti 1/2 km od ban. Tu rojen Baš Franjo (r. DKfid. H kraju spadajo zaselki Černevc. Borovci. sotr. Tudi razvita svinjereja. ki je bil navadno gornjegrajski prior. Sr du Celje 22. žel pTt Šmartno ob Paki 2km. nakar so (1604) sezidali sedanjo cerkveno stavbo. 86*23*20*3*0. 1173. več raztresenih zaselkov. 1899). krompir. Sebastijana in sv. cesti Braslovče—Gomilsko. Listnati gozdovi. stol. Tik za vasjo se dvigajo gozdnate Dobrovlje. Kugla. PRK PJS. Leže na zahodnem robu Spodnje Savinjske doline ob ban. 387*101*95*6*3. in kostanji. L. zgodovinar in arheolog. mejni grof slovenskih dežel. Sr du Celje 23 km. K. ust. Nm ca 295 m. Trgovanje z lesom. stoletju svoj grad Braslav. Smida. pot. Janeza se omenja šele 1545. hlode in drva. domači sadjevec. Vranskega. Krasna lega ob Savinji. Hribovita lega. dokler niso njenega trupla prepeljali v Jurklošter. Dobrovlje. katerega je postavil Gallo iz Celja. 750 m. zdr žand o pTt š župnija Braslovče 1. v tem času je bil tudi stari glavni oltar prenovljen. ki so jih prizadeli gornjegrajskemu samostanu. Motnika. Protestantizem se je začel širiti v braslovški župniji konec 16.. Veliki nasadi hmelja. ki ga ljudstvo imenuje trebišček ali trebinjski grad. z gledal. žand zdr o pTt š župnija Braslovče 2. pisatelj. 1897. Trgovanje zlasti s hmeljem in lesom. Patronatske pravice nad župnijo je podelil oglejski patriarh 1237 Konradu I. V kraju je precej obrtnikov in trgovcev. Koramt. so fin Vransko 8 km. so fin Vransko 10 km. Gas. žel Polzela— Braslovče 3. Zelo prijeten kraj za letoviščarje. Lega kraj Dobrovelj na visoki terasi ob obč. Prižnica in oba stranska oltarja sta iz srede 19. proti z. Tu rojen 1865 dr. žand zdr o župnija Braslovče 5km. 1600. hrasti. Sv. Nekaj vinogradov. Dostopno z vozom. V bližini manjše podzemeljske jame z lepimi kapniki in redkimi jamskimi hrošči. Od 1461 je bila župnija podrejena ljubljanski in od 1787 lavantinski škofiji. V kraju so odkopali rimske napisne kamne. Gosjak. d. a predvsem gozdarstvo. Sledovi gradu. so se Žovneški gospodje odrekli patronatskim pravicam že 1278. so fin.5 km. žita in krompirja. Podr. Gas. Nm ca 300 m. smreke. Trgovanje s hmeljem in lesom. nekaj vinogradov.. Cerkveno je pripadala prafara oglejskemu patriarhu. Od 1797 je tu sedež dekanije. Žovneškemu. pesmi v Ahacljevi zbirki in Drobtinicah. zvonik in prezbiterij. podr. je cerkev s trgom vred pogorela. Korun Valentin. Kmetijstvo.5 . škofje. Sr du Celje 31 km. Letuš.gotskem slogu. šolnik. imenovana prvotno »Marija na jezeru«. Da pa zadostijo za vse krivice. Sv. žand zdr o pTt š župnija Braslovče 2 km. 254*52*52*0*0. so fin Vransko 18 km. so ji prizidali kapelico sv. Gojenje hmelja. geograf. odrom. prev. definitivno pa 1332. kamor drži iz Braslovč 9 km dolga obč. L. Obilo jabolk. Čebelarstvo. Pavla pri Preboldu. srednje rodovitno. žand zdr o pTt š župnija Braslovče 6 km. odnosno savinjskemu arhidiakonu. arhivar v Mariboru. Vas ima nekoliko vzvišeno lego ob obč. Slatine in Teleb.km. Nm povpr. Janeza in Pavla se prvič omenja 1545. Domači sadjevec.2 km. Dober les za deske.

Sv. PSVQ. S tem je dobil posestva v Savinjski in Šaleški dolini: Mozirje in Soštanj. po tedanjem lastniku nazvan grad Ruhethal. je oglejski patriarh obdaroval 1237 s patronatom nad braslovško župnijo in 1241 . Konrad I. Letno prodajo do 4 vagone izbranih jabolk v razne kraje naše države. L. ki drže v Parižlje. 6km. Pev. Ilovnat in prodnat svet. v malem obsegu vinogradništvo. PJS. ceste Sv. poznejših Celjskih grofov. š Letuš 1. L. žel Polzela— Braslovče. 1322. Grad je bil prvotno last Žovneških gospodov. žel Sv. od Braslovč. sadjereja. poti na vznožju strmih Dobrovelj blizu Savinje. grofov Vovbržanov. Sr du Celje 31 km. ki so tedaj izumrli. žel pTt Šmartno ob Paki 3. V okolici lepi bukovi in smrekovi gozdovi. Ravninska lega na desnem bregu Savinje na križišču ban. Leopold III. (umrl 1291).5 km.še s številnimi fevdi. Prvotni grad je stal na strmi skali JZ. izdaten ribolov. ki so mu jih prizadejali. Nm 321 m. Dostop z vozom. Danes je v razvalinah. Iglasti in listnati gozdovi. Sr du Celje 26 km. žand zdr o pTt župnija Braslovče 2 km. (umrl med 1314 in 1318). sadjereja in gozdarstvo. Šmartno. teč. iso fm Vransko 7 km. dol. ki je preživel vse tri brate. žand zdr o pTt š župnija Braslovče 1. s katerimi so 1262 sklenili medsebojno dedno pogodbo. Šola ust. zlasti perutninarstvo. (umrl med 1241 in 1. Kmetijstvo. Peter v Sav. d. Gas. ki je bil luteran. perutnina in sadje. Postrvi v Savinji. Prodnato. odrom. potih 2 . Ilovnato. Ulrikov sin Friderik je postal prvi močnejši Žovneški gospod. Hribovita lega na vzhodnem vzhožju Dobrovelj. Domači sadjevec. Dostop po obč. š v kram. Vovbrškimi. so fin Vransko 11 km. Živinoreja. &o fin Vransko 13 km.5 km. smrekami.5 km od Braslovč mogoč z vozom. Grad je bil v zgodovini . žand zdr o pTt š župnija Braslovče 2 km. z gled.5 km. zato je 1326 zopet dobil odvetniške pravice. nakar jo je sprejel od vojvode kot pravi fevd. žand zdr •o župnija Braslovče 6 km. Puščaki. 140*38*34*4*2.. žel Polzela— Braslovče 4km. je bil Friderik Žovneški. sedaj že Celjski. Izvoz hmelja. Stari grad je začel propadati. jurklošterskim in studeniškim samostanom. Nm ca 285 m. neznatno pridelovanje vina. Habsburžani so od sedaj postavljali na gradu svoje oskrbnike ali najemnike. Nm ca 305 m. žel Polzela— Braslovče 3 km. kostanji in hrasti. Podvež. čebelarstvo. in sicer z vojvodom Friderikom. d. čebelarstvo. (umrl 1286) in Ulrik I. Hmeljarstvo. Sedanji lastnik Ruhethala je industrijalec Westen iz Celja. Med 1599 in 1601 je postal prvi pravi grajski posestnik Adam Schrott. Sr du Celje 23 km. ko je bil že v rokah Gebharda II.5 km. Orla vas. L. ohranjen je samo še okrogli stolp. ki mu je izročil svojo rodbinsko posest. so fni Vransko 12. industrija platna. pridelovanje jabolk. Braslovče in Letuš. 325*107*90*17*0. Leži v ravnini blizu desnega brega Savinje kraj ban. Podvrh. so od sedaj stolovali v celjskem gradu. 113*39*30*10*6. Ponovno so se uprli 1674 in 1678. so po razsodbi oglejskega patriarha izgubili 1261 odvetništvo nad samostanom. 1341. precej vinogradov. Ptujskimi in Marenberškimi gospodi. povzdignjen v grofovski stan. PRK. Nm ca 340 m. Prosv. Grad sam se prvič omenja 1173. 126*31*28*3*0. je bil zgrajen v bližini nov žovneški grad. Kmetijstvo. Sinovi Konrada I.. aprila 1308 prvo dedno pogodbo s Habsburžani. Rupert—Parižlje. š Braslovče 1. Grajski posestniki so se tudi poslej naglo menjali. srednje rodovitno. Kmetijstvo. DKfid. več mlinov. V bližini gozdovi z borovci.. so stopili v rodbinske zveze s tedaj močnimi Pfannberškimi. zlasti hmelj. Žovneškim (1130 in 1144) in nato z Leopoldom I. sadjereja. Zgodovinska znamenitost kraja je grad Žovnek. katerega odvetniki so bili radi velikih krivic. Njim se je pa odrekel 1361 in zadržal samo še krvno sodstvo. Podvrh. zelo razvito perutninarstvo in nekaj čebelarstva. kmet. Žovneški nastopijo prvič v zgodovini z Gebhardom I.5 km. izbranih jabolk in svinj1 v tujino. Trgovanje z lesom. cest proti Letušu. cest. Tudi patronat nad braslovško župnijo je odstopil škonfino 1332 temu samostanu. 116*21*18*2*1. Kopališče v Savinji.255): Gebhard III. (umrl 1262). 0.km. je nasledil posestvo svojih sorodnikov. Bratje žovneški so bili v stalnem sporu z gornjegrajskim samostanom. 2 odd. Sr du Celje 20 km.Male Braslovče. Sr du Celje 25 km. Most čez reko. Ulrik I. srednje rodovitno. je sklenil 22. so Kmečki uporniki zavzeli in izropali grad. 1635. Celjski grofje. Domači sadjevec. Zelo raztreseni zaselki Obramlje. L. 1899. Leže v ravnini blizu Savinje na križišču ban. Gas. Pletenje košar in stolov za domače potrebe in prodajo. žand zdr o pTt š župnija Braslovče 5 km. Vrtoglav in Žovnek. 1816. V enako sovražnih odnosih so živeli tudi z žičkim. so fin Vransko 17 km. od Letuša ob obč. Kmetijstvo (hmelj). ki so se precej naglo menjali. še vedno lastniki Žovneka. nad. (1146). Vas leži 1 km sz. Nm 300 m. Grad Žovnek je po smrti zadnjega Celjana (1456) prešel v roke cesarja Friderika III. Kopališče v Savinji Parižlje.. Pomembna je tudi njegova pridobitev celjskega gradu (1331 do 1333). 2 Javni knjiž. Rupertu in Polzeli. Njegovega sina in naslednika Konrada I. Z gornjegrajskim samostanom je živel v prijateljskih odnosih. SKJ. pri njem se je mudil protestantski predikant Ivan Dobransky. Podgorje. Podgrad.

Matevža blizu Strovseneka se prvič omenja 1597. 106*23*19*4*2. š Orla vas 1 km. pot. Sr du Celje 25km. Kmetijstvo. Meje nekdanjega grajskega pomerija so navedene v žovneškem urbarju iz 1629. Ravninska lega ob potoku Trebniku. 147*26*24*2*2. ki je veleposestvo razkosala in razprodala. gl. so fin. sotrudnik drugih listov.5 km. gozdovi z borovci. Matevž. pT župnija Gomilsko 1 km.5 km. malenkostno pridelovanje vina. Dostop tudi z avtom. žel Polzela— Braslovče 2km. so fin Vransko 6 km. zlasti hmelj. Čmak. Nm ca 290 m. žel Polzela— Braslovče 2. žand zdr o pTt š župnija Braslovče 3 km. St. Odkrit rimski napisni kamen z ornamenti priča o nekdanjem rimskem gospostvu v teh krajih.2 km. 1847 je bila povečana in obokana. Domači sadjevec. Nm ca 305 m. Nm ca 290 m. so fin Vransko 14 km. ceste pri Gomilskem. Braslovške žovneške vislice so stale blizu Gomilskega na Visliškem hribu med Dragopoljem in Resano. Sr du Celje 18 km. Leži v ravnini kraj drž. Kopališče v Savinji. Trgovanje s hmeljem. Trgovanje s hmeljem. ceste Celje—Ljubljana in ob ban. je služila cerkev za grajsko kapelo. cesti Braslovče—Gomilsko. Kmetijstvo. cesti Braslovče—Parižlje. narodni borec štaj. ceste Sv.—Braslovče. Leži na mali vzpetosti nad potokom Boljsko rib obč. Črete in Čepelj. krompirja in fižola za prodajo. Leži v ravnini ob ban. L. Ruperta na polju se imenuje prvič 1391. ki je segalo do Savinje in Boljske. žel Sv. jabolki in z živino in z živinorejskimi proizvodi. prodnato. urednik celjske s. podr. Trgovanje s hmeljem in izbranimi jabolki. dol. ki se tu odcepi proti Braslovčam. 67*13*12*0*0. Peter v Sav. cerkev sv. žand zdi o pTt s župnija Braslovče 2 km. cerkev sv.so fin Vransko 12 km. Pokopališče. žand zdr o fpTt š župnija Braslovče 0. so fin Vransko 10 km. Skozi vas drži iz Parižlja 1 km dolga obč. zadnjič 1897. politik in žurnalist. Sledovi požiga gradu izza dobe turških napadov je še opaziti. Dostop z vozom ali avtom. Iglasti in 1istnati gozdovi.8 km. podr. Sr du Celje 31 km.km. so cerkev obokali. ki stoji ob ban. Izdatna sadjereja. Zgodovinska znamenitost je grad Strovsenek ali gomilska graščina. 9 km.Domovine«. poti 1 km od banske. lesna obrt in industrija. Avtobusna zveza s Celjem in Vranskim. 103*20*18*2*1. Spodnje Gorče.. žand zdr o pTt Braslovče 5 km. Prodaja hmelja in lesa. cerkev sv. po katerem se grad od 1585 imenuje Straussenegg ala Straussenhof. V 15.. izdaten ribolov. Nm ca 305 km. . Sr du Celje 21 . ta pa Žovneški graščini. smrekami. ki so se mu 1286 odrekli v korist gornjegrajskega samostana. žand zdr o pTt župnija Braslovče 3 km. cesti. Kmetijstvo.5 km. so fin Vransko 9 km. sadjereja. Martina v zaselku Šmartnu je že od nekdaj znana božja pot. Ta kraj se še danes imenuje »na Gavgah«. Vransko 10 km.stol. žel Polzela— Braslovče 4 km. je bil last cesarja Friderika III. izdelovanje opeke. . V kraju je obstajal dvorec gospodov Žovneških. Prvič se omenja 1545. cesti Parižlje—Male Braslovče. Kmetijstvo. žand zdr o Braslovče 6 km. Leže blizu desnega brega Savinje kraj ban. Slovencev. Rakovlje. V dobrih letinah gre veliko jabolk. 1843. žel Polzela—Braslovče 3 km. stol. Od 1578—1590 je bil grajski lastnik tedaj prirodoslovec Jakob Strauss. Kmetijstvo. ki je prihajal sam na lov. š Orla vas 0. srednje rodovitno. Sr du Celje 20 km. Sr du Celje 26 km. Tu rojen Baš Lovro (1849 do 1924). Leži kraj Braslovč ob ban. Leži vzhodno od Braslovč na desnem bregu Savinje ob ban. Rupert. podr. Sr du Celje 22 km.. Manjši iglasti in listnati gozdovi. 154*43*35*8*3. Sedanji lastnik je lesni trgovec in posestnik I. Romansko cerkveno stavbo so večkrat prenovili. zlasti hmeljarstvo in sadjereja. Sv.5 •km. češpelj in češenj na celjski trg. žel Polzela—Braslovče 1.pomemben tudi kot sedež privilegiranega deželskega sodišča za ozemlje. Nm ca 310 m. š župnija Gomilsko 0. pridelovanje žlahtnih jabolk in nekaj malega vina. veka. Posebno velik teritorij je pripadal sodišču okoli 1700. Nm 324 m. več obrtnikov. 80*18*16*4*5. ko je bilo združeno z Mozirjem. izdelovanje košev. Nm 281 m. Mala cerkvica pri gradu je iz 17. cesti. stol. V gradu je razkošen salon s krasno lončeno pečjo. kostanji in hrasti. Zgodovinsko znamenita je stara kapelica iz 13. Preserje. Letna prodaja do 2 vagona izbranih jabolk v razne dele naše države. Končno je pripadel neki hrvatski banki. Glavni oltar je iz 1795. so fin Vransko 11 km. Manjši. Pletarstvo. Pridelovanje hmelja. Od prvotne gotske arhitekture se je ohranil glavni portal in kor. Gas. Več obrtnikov. žel Polzela— Braslovče 3 km.jabolki in živinorejskimi proizvodi. Znameniti so tudi izredno lepi kamni. Topovlje. Do 18. Pozneje je šel grad s kupoprodajnimi pogodbami skozi več rok(Federnsberg). do gradu Vrbovca. Prevladuje ilovnat svet. Poljče. Cesar je izročil grad 1467 v oskrbo Juriju Leisserju. 115*22*23*2*0. žand zdr o pTt š župnija Braslovče 0. Žaga na električni pogon.

Zdravnik v seziji. ostalo 77. Volneni izdelki in raševina za domače potrebe. 133. 3/4 ure. na Sv. Pokopališče. Bral d. poleti sveže podnebje. da so že Rimljani poznali tople zdravilne vrelce. Kmetijstvo. Žagarstvo in oglarstvo. na Aleksandrov vrh (607 m. 1/2 ure).Občina Dobrna Preb. PRK.. H kraju spada zaselek Les. trav. Prvotno se je cerkev imenovala Marija ob jezeru. Urbar Franca pl. Zavarovana je proti s. na grad Lemberk (370 m. vinogradov 13. »VenA«. od vasi poznane. raztresene kmetije pod Paškim Kozjakom .. Sr so du žel Celje 18. v Zlodejev graben. 1847. RK. se pa navajajo prvič 1428. Cerkev je bila prvotno podružnica prafare Nove cerkve.273 m). nam je ohranjen samo še prezbiterij. odi živinoreja je na precejšnji višini. odkopan lonec s 500 keltskimi novci pa kaže. 1613. la. stoletju. ki se omenja šele 1582. Samostojno župnijo je ustanovil 1628 strasburški kapitelj na Koroškem.) ima 1640 duš. zdaj v oskrbi banovine. Iz odkritih rimskih reliefnih kamnov domnevamo nadalje. Na prisojnih pobočjih gričev vinogradi. oder. »dd. Njegov brat Matija je dal popraviti kamnit bazen in zgraditi novo poslopje za goste. L. ki se pod vasjo združi z Dobrnico. Nm ca 840 m. Topli vrelci. Jošt na Kozjaku (1063 m. smreka. Tod so vse kmetijske panoge dobro razvite. 3 ure). Brdce. bukev). žand o pTt š župnija Dobrna 8km. bukev). poti 6 km iz Dobrne le z vozom. gozdarstvo. škof. ljud. Kmetijstvo...68 ha. žand o pTt š župnija v kraju.3/4 ure). Pol km s. pridelujejo se vse vrste žita in krompir. bogata flora. V Toplicah izvir hladne pitne vode. imajo večji deli občine zelo ugodne podnebne razmere in dobre življenjske pogoje. ki je bila zidana v 12. Janžu na Vinski gori (473 m. Strel. J. 1846. Predvsem pa se razprostirajo zlasti v bolj hribovitih krajih bujni gozdovi (bor. lavant. Župna cerkev Marijinega Vnebovzetja se prvič omenja 1567. Nova cerkev.7 km. d. smreka. že nad 500 let stare toplice Dobrna (353 m). velika snaga. Markirane poti na Kačji ali Stari grad (516 m. apnenice. 1856. 197. druž.75. Kmetijski proizvodi v precejšnji meri vnovčijo v Dobrni. Po prevratu so ga moderno preuredili. Tople in hladne kopeli. priada ji mala kotlina ob potoku Dobrnici.. cesti Nova Cerkev—Dobrna. čist zrak. krasen park. hmeljarstvo. Neuhaus omenja 1532 kot najemnika toplic Blaža Schlosserja. Lepe izletne točke.ki se najviše dviguje v 1273 m visokem Basališču. Danes je last dravske banovine. posest. trgovina z lesom. hiš 384. Mnogo tujskih sob. ki še vedno izvršuje patronatske pravice . Prvo kopališčno poslopje je bilo zgrajeno 1612 na prošnjo zemljiške gosposke in celokupnega prebivalstva celjske četrti. Prvi znani lastnik toplic in gradu — do 1847 so bili namreč lastniki isti — pa je bil Ivan Franc Dobrnski. Sr so du žel Celje 21 km. Poslej je Dobrna še večkrat menjala gospodarje. prodaja lesa večinoma v Celje. k Sv. 63. Pretežno hribovita lega. zlasti svinjereja in ribarstvo. jeter. Gled. Nm 374 m. L. Novo sedanjo cerkveno stavbo so zgradili 1844. bolezni srca. L. Pev. Ml. brez prahu in megle. ki izvira na Kozjeku in se pri Novi cerkvi izliva v Hudinjo. ki je zaradi ondotnih toplih izvirkov zelo uvaževano zdravilišče in poleg Celja najprestižnejša tujsko prometna postojanka tega sreza. Bujna vegetacija. Avtobusna zveza s Celjem. gozdov 2146. V srednjem veku se omenja Dobrna v virih že 1147.25.5 ure). mnogi razgledni holmi v okolici.. 1/2 ure). ki pokrivajo kar 2/3 dobrnske občine. Drvarstvo. ki vsebuje mnogo železa. L. V bližini izvir Topliškega potoka. da je bil kraj obljuden tudi v keltski dobi. župnija Dobrna (dek. Dostop po obč. Volneni izdelki za domače potrebe. po katerem se vije Dobrnica (1 uro). Miklavžu (431 m. Razvito sadjarstvo. PJS. Veliki gozdovi (bor. sosednje nižje hribovje in celotno južno pobočje mogočnega Paškega Kozjaka. 170*25*17*6*2. Dostop po ban. Postrvi in krapi v potoku Dobrnici. Kopališke zgradbe in vile. krasen razgled). Površina 3168. 1. razni trgovci in obrtniki. Dobrna. zdr fin Vojnik 12.3 km. ob. vznožju Paškega Kozjaka (1273 m). v mali meri se goji tudi vinska trta. njiv in vrtov 447. Nekaj km od Dobrne so na več mestih odkrili manjša ležišča rjavega premoga. je kupil toplice Ivan Kačnik.68. radi katerih je kraj kmalu zaslovel. Gas. koč. Indiferentni radioaktivni topli izviri (37° C). ki vsebujejo obilo ogljikove kisline. kri daje bela in rdeča vina. dobro rodi sadje. 1839. je kupil toplice — brez gradu — Ivan grof Hoyos. 484. Velik poset bolnikov in letoviščarjev iz vseh delov naše države in iz tujine. blago. Zdravljenje ženskih bolezni. leži v mali prijazni dolini med gozdnatim gričevjem. zdr n Vojnik 10 km. Hallstattske izkopanine in hrib Gradišče nad Dobrno pričajo o ilirski naselbini v tem kraju. in pas. 271*64*17*35*11. jo je posvetil škof Slomšek. živčnih bolezni itd. Od prvotne cerkve. Letni obisk 1500—3000 gostov. Ker ovira Kozjak dostop mrzlim severnim vetrovom proti J. k Št. Od 1859 je bilo zdravilišče last štajerske dežele. Občina leži v naj severnejšem delu celjskega sreza in obsega pretežno gorato ozemlje. 1831. najem. ki jih je 1858 temeljito preuredil in zgradil velika nova zdraviliška poslopja. Šola ust.

Lokovina. raztresene kmetije v zelo hribovitem terenu. Manjše množine lesa pokupijo trgovci. od Dobrne ob obč. škof. 12 km od Dobrne. Odkrita ilirska naselbina in izkopani predmeti iz hallstattske dobe. Sedanja cerkvena stavba je iz 1884. pTt š župnija Dobrna 2 km. Dienersberg je 1772 stari razpadajoči grad podrla in je pod njim v dolini ob cesti v Vojnik zgradila 1773 Novi grad. ki so tu postavljali svoje ministeriale — gospode Dobrnske. poti. Sr so du žel Celje 22 km. žel Velenje 8km ali Celje 20 km. izkoriščane gozdov. 88*14*5*6*3. 109*25*9*12*4. Loka. Kot njihovi vazali se javljajo v 15. zdr fin Vojirik 20 km. Dostop z vozom. Zdaj ga poseduje Gall Kompos. Nm ca 650 m. zdr fin Vojnik: 9km. bukev).nad župnijo. stol. ceste pri Pristovi. Poljedelstvo. Sr so du Celje 21 km. 142*35*6*25*4. p š župnija v kraju. Nm ca 450 m. Celjski grofje. Sr so du žel Celje l8 km. lastnici Vitanja. žand o pTt š župnija Dobrna 3 km. zlasti živinoreja in sadjarstvo (jabolka in hruške). nad cerkvijo razgledni vrh Špik (1107 m). Srebotno in Stari grad. Iz slednje se je izločila 1787 kot novoustanovljena kuracija. od 1628 pa dobrnske župnije. Prvotna zelo stara cerkev sega v 13. Nova cerkev. Jošt na Kozjaku (dek. o 0 km. Dobro opremljene tujske sobe. ki ga prodajo nekaj v okolico.. Nm ca 360 m. 124*35*10*19*6. lavant.na pobočju Paškega Kozjaka (1273 m) ob obč. Tu stoji tudi svoj čas močno obiskovani Zlodejev mlin. »Minia« iz Zagreba. ali 14. žand o pTt s župnija Dobrna 2 km. 181*26*20*4*2. po katerem teče Dobrnica. Volneni izdelki za domače potrebe. od Dobrne ob obč. K vasi . cest proti Dobrni. župnija Sv. Ti so prodali 1147 svoja posestva z gradom krški škofiji. Pristova. Sobe za tujce. Parovž. nato pa lavantinski škofiji. Sv. Lednik) 3 km od Dobrne. žand o pTt š župnija Dobrna 2km. koncem vasi na razglednem griču razvaline starega dobrnskega gradu. Zelo hribovita lega . Razložena vas kraj ban. žand o Dobrna 12 km. Jošta. Klanec. Hiše deloma po sosednjih gričih. Nm ca 420 m. 1 odd. Manjše množine lesa pokupij0 bližnji trgovci. Velik obisk turistov. sadjarstvo in gozdarstvo. Šola ust. Volneni izdelki in raševina za domače potrebe. K vasi spada zaselek Vinski vrh. Jošt na Kozjaku. sadjarstvo in vinogradništvo. H kraju spadajo zaselki Novi grad.3 km. žel Velenje 10 km ali Celje 21 km. žand o pTt š župnija Dobrna 4 km. zdr fin Vojnik 11 km. ceste. zdr fin Vojnik 12 km. H kraju spadata zaselka Hoste in Plate. Raztresene kmetije. žel Dolič 12 km.5 km od Dobrne. živinoreja. Pridelovanje belega in rdečega vina. na katerem je tromeja celjskega. Več žag v romantičnem Zlodejevem grabnu. stol. konjiškega in slovenjgraškega sreza. Jošt na Kozjaku. Heme Breže Seliške. se je izločila iz župnije novoustanovljena kuracija Sv. Razložena vas leži po hribovju 2 km. Dostop z vozom. Nm 1063 m. Sr so du žel Celje 20 km. poti. Sr so du žel Celje 17. veliki gozdovi (smreka. Na severnem koncu vasi manjši premogokop (rjavi premog). 371*82*16*58*18. župna cerkev sv. zdr fin Vojnik 10 km. poti 5 km severno od Dobrne možen z vozom. Prvi znani grajski lastniki z okolico so bili grofje Breže Seliški. pTt š župnija Dobrna 2 km. Razložena vas po pobočju Vinskega vrha (569 m) ob obč. Vas leži na križišču ban. Ti so gospodarili na gradu tudi po 1456. Poljedelstvo. ceste Dobrna—Črna in po sosednem gričevju. Lega v gorski kotlini med gozdnimi pobočji ob obč. Prodaja malih množin lesa. 1900. bor. Sr so du Celje 30 km. živinoreja. žand o Dobrna 3 km. Izvoz raznega sadja. Rodbina pl. ki ga zelo obiskujejo letoviščarji iz Dobrne. Vrba. Nm ca 420 m. zdr fin Vojnik 9 km. žaga in mlin ob Dobrnici. 66*11*7*2*2. Rudnik zdaj ni v obratu. Krški škofje so dajali grad v fevd. Sr so du Celje 20 km. 173*32*18*10*4. Gospodarstvo kot Brdce. zvanega Kačnik ali Schlangenburg. poti 1 km od ban. Do 1787 je bila župnija podrejena komisariatu v Novi cerkvi in goriški nadškofiji. Poljedelstvo. Gorica. žand o pTt š žup Dobrna 3 km. Tu so 1931 zgradili Čarfov razgledni stolp. s. Zdravo gorsko podnebje. Izvoz jabolk. živinoreja. prodaja lesa. Nm ca 400 m. L. H kraju spadata zaselka Kladje in Stanetina. Nm ca 600 m. Črni in Novi cerkvi. zdr fin Vojnik 12 km. 1787. Avtobusna zveza z Dobrno in Celjem. Kmetijstvo. Dostop po obč. okoli 1100 pa bavarski grofje Bogen. d. Z. krasen razgled). ki je še danes ohranjen in obljuden. ko je rod Celjanov izumrl.) ima 660 duš. Markirana pot iz Dobrne. Hribovita lega z. Privatna planinska koča (last. južno od vasi Aleksandrov vrh (607 m. Nad s. poti 2 km od ban. Razvita svinjereja in ovčarstvo. zdr fin Vojnik 10 km. Cerkev je bila sprva podružnica prafare Nove cerkve. čigar lastnik je d.1/2 ure. Kmetijstvo in lesna industrija. Domači sadjevec. Sr so du žel Celje 19 km. poti 3. ki izhajajo iz rodu pl. žand Dobrna 1 km.

Miklavža — konjušnica nekdanje stare Dobrnice. višine). Občina je precej enakomerno naseljena. in sv. od tod na pobočju griča Sv. Jv.spada zaselek Cirkovce. se pokrajina sicer znižuje. Vas leži v valoviti pokrajini ob obč. delu občine (Pletovarje in Gruše) in j. se je v kraju ustanovila steklarna. Raztresene hiše po gričevju ob obč. ki se večinoma porabi doma. Kmetijstvo. zdr tio. ki nudi kljub svoji skromni višini prav lep razgled po daljni okolici.kamor največ prodaja presežek svojih pridelkov. 50*11*4*4*2. poti 5. Gospodarsko teži občina na Sv. a so jo 1862 prenovili. Sr so du Celje 13. Nm ca 350 m. Izvoz jabolk. temveč je vsa v zaselkih ali samotnih kmetijah. Končno donaša mnogim precej tudi lesna trgovina. sedež Laze Preb. zdr žel Sv. Zadnja desetletja ni prebivalstvo številčno nič napredovalo. Prometno os pokrajine tvori ban. Občina ima še 1646 ljudi. hiš 438. . od Sv. Sr so du žel Celje 19 km. cesta Sv. Danes je grad last banovine. Vzporedno z vinogradništvom se goji racionalno sadjarstvo. Občina Dramlje. da je stala na Gradišču — holmu. Uršule (464 m). V 14. slednjega nekaterim ostaja za prodajo. Gabrovec in Hrastnik (zdaj v občini Vojnik okolica). Tla so ilovnata. cerkev sv. Poljedelstvo daje vse vrste žita in mnogo krompirja. 67*14*5*6*3. Njegov povprečni letni pridelek se ceni na ca 300. podr. Ta je začela v okolic kopati premog. ceste pri Dobrni.1315. Nekaj čebelarstva. ki daje vse vrste žlahtnega sadja. Zavrh» 161*35*8*20*7. ki ga uporablja za zdraviliško poslopje. šipon. vinogradov 216. V 14. Pokrajino preprezajo dolinice.52. Pridelovanje belega in rdečega vina. od Vojnika po močno razgibanem gričevju. Valovita pokrajina. Jurij pri Celju 24 km. Kraj se omenja 1451. žand o pTt š župnija Dobrna 3 km. Pomembna je tudi živinoreja in se proda mnogo svinj. zdr Sv. ti so ustanovili v njem pivovarno. K vasi spada zaselek Race. so oddelili od občine vasi Bezovico. Hiše leže navadno vstran od voda na pobočjih gričev. Domneva se. ceste pri Sv. Prvi znani lastnik močvirnatih Dramelj s 50 ribniki je bil Žički samostan. vendar je bil skozi stoletja sedež imenitne gospoščine. Proti j. in paš.35. žand fin pTt š župnija Vojnik 8. Bezovica. Nm ca 380 m.. Grad nima nikakršnih utrdb. sicer pa so razširjeni skoraj povsod. Povprečni letni vinski pridelek znaša 3000 do 4000 hl. Največ vinogradov je v najvišjem s.8 km. ki je imel tu celo svoj urad. zunanji strani je vzidan marmornat rimski votavni kamen. Posestva tega urada so mu podarili gospodje Vojniški. dela drameljske župnije Celjski grofje. Jurij— Žiče. Pozneje so ga dobili v last deželni knezi. perutnine. 1804. posest.19 ha in sicer v ha: njiv in vrtov 545. 158. gozdov 1384. traminec.). bukev itd. žand fin š župnija Vojnik 5. živino. so bili lastniki j. zlasti živinoreja in sadjarstvo. L. v manjši meri tudi z vinom in lesom. Kmetijstvo. silvanec. trav. ki so postavljali tu svoje oskrbnike. 71. 1857. je bil last gospodov Dobrnskih. Rogaški in Žovneški. Jurij pri Celju in na Celje. jelka. Občina se razprostira v. Sedanje grajsko poslopje je iz novejšega časa. najem.5 km. stol. Prideluje se laški rizling. stol. je kupila Dobrnico premogokopna družba Reiter. Zgodovinska znamenitost. Nekateri se bavijo z umnim čebelarstvom. Najstarejši njen del je prezbiterij.000. Pridelovanje raznih vrst boljšega vina. stran občina ima cel niz ribnikov. tu goje krape in razne druge ribe. Cerkev je bila v dobi jožefinskih reform opuščena. o Dramlje 5 km.8 km. deloma peščena in srednje rodovitna. Vojnik 10km. Pri tem pa se ne zanemarjajo druge gospodarske panoge. (do 600 m abs. po katerih se vijejo potoki. ki leži jv. Prodaja manjših množin lesa bližnjim trgovcem. ki stoji v ravnini ob potoku Dobrnici. je grad Dobrnica ali Guttenegg. kar je mnogo več kot kjerkoli v celjskem srezu.kg. Sr so du žel Celje 16. ostalo 83. nima pa nikjer večjih sklenjeno zidanih vasi. V začetku 19. ki dosega najvišje vrhove prav na s. Grad se prvič omenja že 1055.5 km od ban. modra frankinja itd. Lemberški. hrast. bor. Od 1851 so bili grajski lastniki grofje Kolovrat Liebsteinski. Na J.5 km. vendar se tu in tam dvigne više kak posamičen vrh. poti 3 km od ban. Jurij pri Celju 21 km. površina še ni poznana 15 . stol. o ip Dramlje 7 km. Trgovanje s sadjem. ki pa o njem ni več sledu. Blizu cerkve je nekdaj stal grad Schrottenegg. Od nje se odcepijo stranske poti. Nm 431 m. 144. Gabrovec. jajc im mleka. Dostop z vozom po obč. V nižjih legah je svet ponekod močvirnat. saj je skoraj polovica občine pod gozdno odejo (smreka. Površina 2948. Gospodarstvo kot Vrba. Mešani gozdovi. Ilju. Manj rodovitno. pritekajoč zlasti s s. Leta 1936. Ob njih so mlini. koč. Steklo so izvažali predvsem v Italijo.33. burgundec. 718. Miklavža se prvič omenja 1567.86. Na prisojnih rebrih gričev so obsežni vinogradi. zlasti živinoreja in sadjarstvo. katerih trta daje izvrstna vina.

Pozneje so tu imeli knezi Windischgratzi razsežna posestva. Po ustnem izročilu je tu stal na mestu. Sr so du žel Celje 18. Jurij pri Celju 19. Dostop z vozom. K vasi spada zaselek Preloge. Hrastnik. zdr Sv. Hribovito. Zidana je bila pred 1718. Nm 327 m. ceste Sv. H kraju spada zaselek Debejak. vse vrste sadja. Sr so du Celje 23 km. ceste. Nm ca 450 m. žand zdr fin žel Sv. poti 3. K vasi spadata zaselka Kopinica in Rigli. 176*33*14*15*4. Jurij pri Celju 9 km. 156*31*11*10*5. živinoreja in vinogradništvo. ceste. Hribovita lega ob obč poti 1 km od ban. Nm ca 550 m. Dostop z vozom. o š Dramlje 8 km. V manjši meri trgovanje z lesom. Grušče. Zlasti trgovanje s sadjem. Dostop z vozom. Jurij pri Celju 9 km. Manj rodovitno. o p š župnija Dramlje 3 km. Sp.. prafare Ponikve.) ima 1640 duš. Sedanja stavba je bila zgrajena pred 1754 v renesančnem slogu. poti 2 km z. vasi spada zaselek Suho Dobje. je bila cerkev 1494 inkorporirana stolnemu kapitlju v Novem mestu. :Nm 317 m. Na svodu presbiterija so ohranjene še starejše freske. žand zdr fin žel Sv. cest Sv. Šmarje pri Jelšah. Bodsval in Slatina. Nm ca 560 m. K njej spadajo zaselki Gaj. o p š župnija Dramlje 5 km. Magdalene. Jurija pri Celju. Precej hribovrta lega ob obč. Jurij pri Celju 10 km. sadjem in lesom. Dostop po obč.3 km. o p š Dramlje 7 km. Več mlinov. ali 15. Kmetijstvo. Valovito. prisojna lega. Valovita pokrajina. Več mlinov.7 km. Vodni mlini.pokrajini ob obč. ki se sedaj imenuje Gradišče. nekdanji grad roparskih vitezov. š Dramlje 1 km. Letno prodajo ca 300m3 lesa. dostop z vozom po obč. Jurij—Žiče. ceste. Ta izvršuje še danes patronatske pravice nad župnijo. 149*41*9*13*7. Letno prodajo raznim prekupcem ca 20. Krasni vinogradi. žand zdr fin žel Sv. in v. Nm ca 290 m. Jurij—Žiče. živinoreja. Slemene. Kmetijstvo in gozdarstvo. krape in druge ribe tudi za prodajo. Jurij pri Celju 16 km. žand zdr fin žel Sv. poti 4km od ban. Dostop z vozom. Sledovi gradu se dajo še dognati. žand fin župnija pTt Vojnik 10 km. Gospodarstvo kot Bezovica. Pokopališče. Razložena vas z zaselkom Vidno. Letno prodajo ca 5000 kg raznega sadja in 200 hl finejših vin raznim . zlasti hruške za mošt. v ladji pa so iz novejše dobe. Sr so du Celje 19 km. Straža. Kamnit spomenik pri vasi spominja na kugo v 1641. 142*42*17*12*8. 59*26*6*7*3. Srso du Celje 18km. 1904 so jo prenovili in poslikali. žand zdr fin žel Sv. Vodni mlini. škof. Mnogo postrvi lin drugih rib. živinoreja. zdr žel Sv. sedež o p župnija Dramlje v kraju. Zlasti gojitev vseh vrst sadja in trgovanje z lesom. Dostop po obč. strani istoimenskega griča. lavant. Jarmovec. Marija Dobje. žand zdr fin žel Sv. K. žand zdr fin žel Sv. Letno prodajo ca 700 m3 lesa. ceste. Nm ca 500 m. Razbor.3 km. poti 2 km od ban. župnija Špitalič 9. o p š župnija Dramlje 2km.5 km od ban. ceste. vinogradništvo in gozdarstvo. Nm ca 370 m. Ribniki.000 kg sadja in 200 m3 lesa. Sprva podr. Gospodarstvo kot Bezovica. v manjši meri vinogradništvo. Lega v valovitem gričevju ob obč. Sr so du Celje 21. pri Celju 9 km. Smreka. Jurij pri Celju 11 km. Letno se proda ca 6000 kg sadja in 300 hl vina. cerkev sv. Gospodarstvo kot Bezovica. stol. Prvotna cerkev je iz 14. o p š župnija Dramlje 2km. Sr so du Celje 19 km. Pletovarje. Juriju. bukev. Kmetijstvo in vinogradništvo (letna produkcija 400—500 hl vina). Valovita pokrajina. sadjarstvo in vinogradništvo. Jurij pri Celju 12 km. ki so jih pa že pred svetovno vojno razprodali. Samostojna župnija je bila ustanovljena pred 1761. Jurij pri Celju 16. Vas leži na J. o p š župnija Dramlje 4 km. Gospodarstvo kot Bezovica. podr. od ban. 82*11*4*4*2.poti 4 km od ban. 184*38*15*13*5. Nekaj čebelarstva. Sr so du Celje 25 km. ceste z vozom. Priznana stara božja pot. Del župnije je do 1765 pripadal župniji Sv. Zelo raztresene kmetije v izraziti hriboviti legi. H kraju spada zaselek Gora. Jurij. žand zdr fin žel Sv. Prebivalci trgujejo največ z živino. Nm ca 400 m. hrast. Gozdarstvo je manj razvito.5 km. 79*14*4*8*1. Jurij pri Celju 12 km. Poljedelstvo. o p š župnija Dramlje 7 km. Vsi posestniki imajo vinograde v Pletovarju in v Gruščah. Dostop z vozom. Podjez in Pozovec. Sr so du Celje 22 km. Vas leži v valoviti in zelo gozdnati . poti 0. Marije je prvotno pripadala Vojniški župniji. Cerkvena prečna ladja in oltar sta iz 1910. Nm ca 340 m.5 km od ban. Sr so du Celje 18 km.1 km. kjer goje ščuke. ceste z vozom. ceste pri Sv. vinogradništvo in gozdarstvo. žand fin Vojnik 13 km.5 km. 77*26*4*12*4. Jazbine. Poljedeljstvo. K vasi spadajo zaselki Frajštajn. živinoreja. Manj rodovitno. sadjarstvo. Kraj je bil nekdaj last žičkega samostana. o p š župnija Dramlje 1 km. župnija Dramlje (dek. župna cerkev sv. Laze. Poljedelstvo. sadjarstvo. Letno se proda vseh vrst sadja ca 5000 kg. poti 3 km od ban. Več čebelarjev. Sr so du Celje 14. poti 1 km od ban. kjer sega prav do ban. ceste in v njeni bližini. 41*8*3*4*2. Hribovita lega ob obč. Prenovili so jo 1909 v renesančno baročnem slogu. Vas leži kraj ban.

. 1907 so jo prenovili. 65*15*4*7*4. žand zdr fin žel Sv. in gled.krasen razgled. stol. Uršule ob obč. Trgovanje z raznimi kmetijskimi proizvodi ter z vinom in lesom. Izdatna sadjereja. Kraj je biil naseljen že v rimski dobi. Avtobusna zveza proti Celju in Vranskemu. Poljedelstvo. post. sezidana je bila pred 1658 in prenovljena 1907. Zgradili so jo pred 1661. Uršule je zgrajena v renesančnem slogu in je največja in najlepša v vsej fari. Lepi sadonosniki. Sr so du Celje 24. V manjši meri trgovanje z lesom. Prvotna cerkev je bila zelo stara. 1/2 ure). 744. d. ostalo ca 50. Jurij pri Celju 10 km. Jurij pri Celju 20 km. Razna boljša vina.8 km.Detelja« s pev. Živinoreja. bil tu sedež župnije. gozdov ca 108. Nm 294.. Gospodarstvo kot Bezovica. Slemene. žand zdr fin žel Sv. ki sprejema tu pritoka Konjšico in Trnavo. §. zlasti sadjereja in pridelovanje boljših vin. Letno prodajo Ca 10. Jurij pri Celju 9 km. poti 2. Farna knjiž. PRK. Današnje krajevno ime »Visliški hribec spominja na vislice. ao fin Vransko 9 km. Več vodnih žag in mlinov. posest. o p s župnija Dramlje tik kraja. V prejšnjih časih je bila cerkev znamenita božja pot. Ilija.5 km. do 250 hl vina in ca 700m3 lesa. prodaja mleka v Celje. o p š župnija Dramlje 4 km. ca 550 m. Prodaja vina in lesa. Gas. vinogradništvo in čebelarstvo. ceste in v njeni bližini. Lega na istoimenskem griču in na njegovem podnožju ob obč. žand zdr fin žel Sv. 217*43*17*16*4. DKfid i.. nad.. zlasti izvrstnih jabolk. Dostop z vozom. Osrčje občine so plodna ravninska tla Spodnje Savinjske doline na obeh straneh Boljske.dr žel Sv. ceste pot na razgledni hrib Sv. sadjarstvo. Straže in Vodenič. r. Dostop z vozom. . Obrt. 3 odd. Tu ima banovina svoj matični nasad trsnic. Uršule (464 m. cesti Braslovče—Gomilsko. in paš. dostopi z vozom po obč. 128*26*9*8*4. PJS. SKJ. podr. Manj rodovitno. žand zdr fin žel Sv. V bližini Gomilskega ali ob cesti Gomilsko— Vransko je iskati važno rimsko postojanko ob tej cesti »Ad Medias. Površina občine 873 ha: njiv in vrtov ca 376. Pridelovanje žita in krompirja.5 km. d. Jurij pri Celju 11 km. Gas. žand zdr fin žel Sv. več čebelarjev.. ki ima čisto vodo in je pripravna za kopanje. SKJ. dolini 5km. H kraju spada zaselek Resana. Šola ust 1830. ki jih precej izrabljajo. Nm ca 370 m. najem. IV. Poljedelstvo.prekupcem. Nar. Priljubljena izletna točka. o p Dramlje 1 km. Zelo razvito sadjarstvo. Gomilsko. ca 340. Združenje prostih in bonces.5 km. . ceste. Kozenburg ter Spodnje Dramlje in Gornje Dramlje. . v dobrih letinah prodajo domačim prekupcem jabolka. 1810. Sr su du Celje 21 km. o p župnija Dramlje 1 km. K vasi spada zaselek Potok Poljedelstvo in vinogradništvo. Svetelka. Pretežno prisojna lega kraj ban.. živinoreja. Jurij pri Celju 12 km. K vasi spada zaselek Vodole. Mešani gozdovi. Sr so du Celje 20 km. ko6 9. Veliki hmeljski nasadi. Pretežno ravninska lega ob ban. Sr so du Celje 20 km. Več mlinov. vinogradov 0. odsekom. Mešani gozdovi. drugo ime »Francoski grič« bazira na tradiciji. prosveta z odrom. Kmet. 98*18*6*7*3. Nm 316 m. Gas. V Boljski. hmelj. o p š župnija Dramlje 4 km. Sr du Celje 19 km. malo postrvi. Precej sadja. DKfid. Zalog. podružna cerkev Sv. Do 18. Izoliran griček v bližini vasi ob cesti Vransko—Celje predstavlja rimsko grobišče z grobnicami in številnimi umetniškimi predmeti. Na stropu prezbiterija so še ohranjene stare freske. Z griča izpred cerkve . š Dramlje kraju 0. stol. 205*89*62*5*17. Nm ca 330 m. Sedina. Sv. PSVD. cerkev sv. Več mlinov. Nm ca 320 m.5 km od ban. sadjarstvo (letna prodaja ca 7000 kg sadja) in vinogradništvo. Občina Gomilsko Preb. Sr so du Celje 22 km. Prisojna lega na vznožju hriba Sv. Sr so du Celje 18 km. Kmetijstvo. hiš 209. Nm 464 m. Več mlinov. SKJ. Bral. in sadj.000 kg sadja. Javna knjiž. ki jih razpošilja vinogradnikom po vsej Sloveniji. Ilija. o pTt s župnija v kraju. Sv. z.. o p š župnija Dramlje 3 km. 48*10*5*2*2. živinoreja. 5 odd. Vodni mlini. več čebelarjev. 173. obrti za vranski okraj na Gomilskem. ceste. žand fin Vojnik 16. poti 2 km od ban. Šola ust. Nekaj čebelarstva. največ kleni in mrene.. Tu se odcepi od ban. Zg. žand zdr Braslovče 5km. Razvito perutninarstvo. Peter v Sav. ko je vodila tod mimo znamenita cesta: Emona (Ljubljana)Atrans (Trojane)Celeia (Celje). d.. Uršula. ki so stale tu do konca 18. Ravninska lega na desni strani potoka Boljske ob ban. Jurij pri Celju 8 km. Precej trgovcev in obrtnikov. poti 1. Nm. Strok. š župnija Špitalič 8. 24. hruške in češplje. Letno prodajo ca 7000 kg raznovrstnega sadja.. trav.5 km od ban. K vasi spadajo zaselki Glažute. Uršule (464 m). meteor. podr. žel Polzela— Braslovče 6 km ali Sv. 86*31*7*10*8. Hribovita lega. cesti in vzhodno od nje pod hribom Sv. K vasi spada zaselek Zdol. štajerska kokoš. podr. najstarejša v župniji. ceste.

Nm ca 285 m. posest. MD. se je izločila 1786 kot samostojna župnija. To so zaselki: Plevna (grad). borov. zlasti gojitev hmelja. Poleg tega sklenjeno pozidanega osrčja vasi spadajo h kraju mnogi zaselki. prenovili ladjo in prezbiterij. ceste pri Sv. Sr du Celje 16 •km. Sprva podr. obrobno gričevje. H kraju spadata zaselka Dobrovca in Selo. 1901. hrastov in jelk. Cerkev je bila večkrat prezidana. Pozneje pa je bilo ukinjeno in v 18. Pokrajino namaka več potokov. je Požar uničil skoraj vso vas. proizvode nosijo prebivalci na celjski trg. gozdovi. ki ga je 1614 posvetil ljubljanski škof Tomaž Hren. Gotovlje.je nastala. zlasti hmelj in sadje (jabolka. 380. so fin Vransko 11km.5 km. polit. prizidali kapelico in dodali najbrž nov zvonik. župna cerkev sv. Največ je smrek. Pokopališče. dočim ji pripada na s. 1194. cerkev sv. po katerem se hrib in okolica imenuje Rudolfica. hruške in češplje). ki so tu često prebivali. Več trgovcev in obrtnikov. 248. »Kmetovalec«. Skozi dolgo obcestno vas drži obč. Poljedelstvo. 3 odd. Trnava. sta zaključena s tremi stranicami osmerokotnika. Krištofa je bila zidana pred 1498. poti 1 km od drž. Žovneški patronatskim pravicam nad braslovško župnijo v korist gornjegrajskega samostana. žand zdr Braslovče 3. podr. Nm ca 285 m. 35. Peter v Sav. Ruperta. na s. 763*180*173*0*0. Sr so du Celje 8 km. med katera so prizidali 1927 enonadstropno zakristijo. Znameniti stranski oltar iz 18. Jurija je gotska stavba. 191*40*40*1*1. trav. najem.. Dostop vsem vozilom. Čukala Franc. Nm 260 m. ki je v prezbiteriju mestoma prekinjen.po kateri je bil tu grob francoskega poveljnika. o pT župnija Gomilsko 2 km. je bil 1934 prenovljen. V ravninskem delu občine docela prevladuje hmeljarstvo. ki so večinoma raztreseni s. Po tradiciji je na južni strani vasi stal nekdaj grad. na desni strani Ložnice ob obč. Vipotnik 1894. Štefana se prvič omenja 1545. PRK. žel Sv. Lega v ravnini kraj potoka Trnavce ob obč. 48*14*11*1*2. cerkev Sv. škof. Sadjarstvo in čebelarstvo ni posebno razvito. Vodni mlini in žage. pa je precej gozda in so tu in tam tudi vinogradi. Prvi župnik se omenja 1263. po Spodnji Savinjski dolini med Žalcem in Sv. cesar Maksimilijan jo je 1504 obdaroval letno s tremi forinti iz urbarja celjske graščine. organiz. Svet je prodnat ali ilovnat ni prav rodoviten. L. in paš. podruž. so fin Vransko 11 km. Gas. Občina Gotovlje Preb. župna cerkev sv. (291. Sr du Celje 17 km. •ostalo 52. ki ima obilo postrvi. Kmetijstvo. priključeno graščini Zalog. o š župnija v kraju. Sodišče se omenja že 1524. v prezbiteriju pa rebrasti svod. Rupertu. Vas leži v ravnini. Ruperta se prvič omenja 1391. mnogo sadja. Kronika sega v najstarejšo dobo. Kmetijstvo. odtod po gričevju. Med njimi je venčni zidec. Kapela in presbiterij. Na s. Prav pomembna je lesna industrija. žel Sv. Gojitev štajerske kokoši. Razne kmet. Dostop z vsemi vozili. Grajski lastnik je bil neki Rudolf. ceste pri Žalcu. stol. gozdov 281. Nm 283 m. o pT š župnija Gomilsko 2 km. Braslovče. 6 km. Župno kroniko je začel pisati župnik Luka Jeriša (1876—1894). so žand zdr fin Vransko 8 km. Sr du Celje 18 km. dol. lavant. Gas. L. Podvinj. 300*66*60*2*4. žalske prafare je postalo Gotovlje samostojna župnija pred 1256. Površina 1129 ha: njiv in vrtov 379. V zvoniku je star zvon. župnija Gotovlje (dek. cesta Celje—Vransko. se je v njem odrekel Gebhard III. Šola ust. Grad je bil sedež zemljiške gosposke privilegiranega deželskega sodišča v celjski grofiji. stol. med njimi zlasti Lava in Ložnica. Freske v vseh prostorih je izvršil M. žand zdr tin žel pTt Žalec 1 km. žel Polzela—Braslovče 3. Patronatske pravice nad cerkvijo so izvrševali Celjski . stol. razvaline so še vidne. Peter v Sav. Leži v ravnini kraj potoka Trnavce. Tu rojen 1878 dr. Petrom do Savinje. škof. ostanek nekdanjega močnega taborskega obzidja. stolni dekan v Mariboru. Od prvotne gotske arhitekture sta se ohranila portal zvonika in gotski obok. koroških Slovencev. V vasi ali v okolici je bil nekdaj grad Žovneških gospodov. hiš 262. o kateri pa ni znano kdaj . ob katerih je zemlja mokrotna in deloma močvirna.5 km. Visoko in Zalog. Mimo vasi drži drž.) ima 814 duš. PJS. š Orla vas 0. SKJ. ravnine kraj potoka Konjšice. Vhod je skozi zvonico. Cerkev je imela prvotno v ladji raven strop. Zakel. poti 2 km od ban. Ostalo kot Trnava. o pT š župnija Gomilsko 2 km. 1800. a nadaljnje ime Turški grič» spominja na turško dobo. Celje. Kmet. ko se prvič omenja. župnija Gomilsko (dek. zlasti hmelj.) ima 1189 duš. se prične barokizacija: takrat so dvignili stavbo. pot iz 1/2 km oddaljenega Sv. vinogradov 37. d. Občina se razprostira na j. Sv. dolini 3 km. Sredi 18. žand zdr Braslovče 4 km. Jedert (364 m). Prvotno podružnica Braslovške prafare.5 km. Okrog cerkve je zid. Grajska vas. Stene so poživljene s pilastri. Lega na robu. lavant. preds. ki se v bližini izliva v Boljsko. vinogradi in sadonosniki.

ostali svodi so križni. žand zdr fin žel Žalec 5. m:lin. gozdov 1291. ki je še sedaj patron župne cerkve.Svoboda«:. SKJ. 221*45*45*0*9. Ladja je razdeljena s polstopi v štiri enake dele. potih iz Žalca 1 km daleč z vozom ali avtom. podr. Nm ca 400 m. nekaj vinogradov. Sr so du Celje 15 km. Šola ust. Nm 291 m. Jederti se prvič omenja 1545. žand zdr fin žel Žalec 4. po 1456 pa deželni vladar. Markirana pot na Mrzlico (1119m. Hmelj. d. potopise in razprave. 431*82*75*0*0. cerkev Lurške Matere Božje na Gradišču pri Grižah je bila zgrajena na holmu Gradišču v 1888—1891 s prostovoljnimi darovi župljanov.86. Prezbiterij ima pravokotno obliko in je križno svoden. cesti. V vasi in okolici so našli več rimskih predmetov. ki je novejši kot ostala cerkev. rudniško delo. Kmetijstvo. Gas. Reiner. Celje. strani Griž ob obč. Vzvišena lega nad Savinjsko dolino na v. Griže. najem. Vinogradništvo nima posebnega pomena. Sedanjo cerkev so zgradili v 1883—84. rejsen 1848 Cilenšek Martin. Sr so du Celje 8 km. župnije Sv. Pavla pri Preboldu. S pročelja vodijo v cerkev trije vhodi. Vrbje. žand zdr fin žel Žalec 4. Marovškova kapelica je iz 1910. Leži na levi strani Savinje ob potoku Lavi na precej močvirnem terenu. Vhod v ladjo je skozi zvonico. Izobr. Današnji lastnik in upravnik Plevne je Oskar pl. Gas. največ hmelj. ekonomija in hiralnica usmiljenih bratov iz Kandije. je kupil Plevno Prosoglio. Vas sestavljata zaselka Spodnje in Zgornje Griže. last rodbine Žuža iz Žalca. v Celju. od 1392 pa župnije Sv. Mostiče. Sr so du Celje 13 km. Presbiterij ima v oglih pilastre. trav. Cerkev je bila sprva podr. obč. Od stare cerkve so deloma uporabili pročelje. Presbiteriji je zaključen s tremi stranicami osmerokotnika. Grad je vzorno oskrbovan in v najboljšem stanju. Zaselek Plevna je znan po gradu Plevni. Od njenega poznejšega lastnika Jožefa Ludovika Hausmanna. Poznejši lastniki so stavbo prezidali in razširili. 413. dograjeni 1789. o p š župnija Griže 2. Pozneje obnovljeni vikariat je bil 1754 povzdignjen v župnijo. PJS. žage.izteka v Savinjo. 1 km. Sv.38. župnija Griže (dek.) ima 3250 duš. d. PRK. iz katerih izhajajo rebra. ki je bila postavljena konec 15. 7 odd. Zelo raztreseni zaselki Bezovnik. prof. 30.5 km. mašo dostikrat v glagolici. Na desni je prizidana enonadstropna zakristija. se cerkev navaja zopet kot podr. Površina 2147.04.57. Kapelica v Vrbju je iz 1863. sprednji del ladje in zvonik. Pavla. in paš. Vse leto oskrbovana koča. ki je gospodarsko najpomembnejši kraj v občini. strop nad korom in središčni prostor so svodeni s plitvimi kupolami. Prvi znani vikar Mihael se omenja 1498. Večji potok je Artičnica. V dobi reformacije vikariat ni bil zaseden. Nahajališče izvrstnega rjavega premoga v Zabukovici. Že 1809 je stala tu lesena gospodarska hišica. stol. upok. Pankrac. K vasi spada zaselek Rakuše. laški državljan. ki se . Freske je izvršil Brollo 1892. škof. Kmetijstvo. Ta se najviše dviga s hriboma Kamnikom (861 m) in Gozdnikom (1092 m). Pankracija je bila prvotno gotska stavba. Rudnik zaposluje ca 400 delavcev in kupuje mnogo jamskega lesa. Sv. 3 ure). koč. Pokopališče. ki leže zahodno in južno od Griž pod Kamnikom (861 m) in Gozdnikom .5 km. stol. ki je tu zasadil mnogo murv in gojil sviloprejko. podr. posestnika Novega Celja. Poslej je podrejena lavantinski škofiji.. Cerkveno je pripadala župnija do 1751 oglejskem patriarhatu. ki so svodeni s kupolami. ostalo 17. Kmetijstvo. posest. :s. Občina se razprostira na desni strani Savinje do njenega razvodja napram Savi in obsega večinoma hribovito pokrajino. elektrarna. 2176. Cerkveno je župnija pripadala do jožefinske dobe (1787) pod oblast Ljubljanskega škofa. Vsa okna so polkrožna. Od 1580—1631 imamo v Grižah vikarji Matijo Slivaji. od koder je lep razgled po Savinjski dolini. 0. Dostop po dveh obč. Britno selo. Nm ca 290Tn. župna cerkev sv. V G. do 1787 goriški nadškofiji in poslej lavantinski škofiji. Nm ca 260 m. vse vrste sadja. cesti Petrovče—Sv. Izdelovanje furnirja. 1838. Ladja ima raven lesen strop. hiš 432.. L. podr. Kor. ki je služila kot prezbiterij novi cerkvi.grofje. 479. 455*90*90*0*11. so ji prizidali kapelo. lavant. Stavba ima obliko križa. Poleg vseh vrst žita se v nižjem delu občine kraj Savinje goji tudi hmelj. ki leži na eni izmed najlepših točk Savinjske doline.5 km. braslovške prafare.93 ha: njiv in vrtov 285. Slikarijo sta izvršila Brollo in Bandelc 1884. ki je opravljal sv. Pavel na griču.L. V presbiteriju se pol stebri nadaljujejo kot svodna rebra in stikajo vrh svoda. žand zdr fin žel pTt š župnija Žalec. 1545. cerkev sv. Kmetijstvo. Občina Griže Preb. delo v rudniku in gozdarstvo. o p š župnija v kraju. ki ležita ob ban. Sr so du Celje 13 kiri. pisal prirodosl. Gostilne s prenočišči. Oltarji so iz 17. V bližini grič Marelica z vinskimi goricami. Gorupova kapelica je iz istega leta in jo je poslikal Alojzij Šubic. vinogradov 49. Migojnice. Pankrac in Zahom.9 km. o p š župnija Griže 1 km.97. 692*145*145*0*4. 1703. Oltarji so delo Rangusa iz Vojnika.

strani hriba Zabukovice (584 m) ob obč. ceste. Sv. in paš. Podlešje in Vodelj. ceste. kateremu je bila 1494 inkorporirana matična župnija skupno s prafaro na Ponikvi. trav. H kraju spadata zaselka Podvin in Porence. Vas leži sz. Izvrsten rjavi premog nastopa v treh plasteh in ima ca 5300—5800 kalorij. Pokopališče. Jurij pri Celju 6km. Sr so du Čeplje 14. 3 km od ban. več mlinov Planinca. poti. Kmetijstvo. Jurij pri Celju okol. Površina 1721 ha: njiv in vrtov ca 280.7 km. vinogradov ca 60. Vodice. Dostop z vozom. Jurij pri. rudarji in drvarji. Jurij pri Celju 6 km. Jurij—Planina. Nm ca 500 m. od Kalobja ob obč. Lep razgled izpred cerkve. Kmetijstvo. žand zdr fin žel pTt Sv. Prebivalci so kmetovalci. poti 3 km od ban. Občina se je 1936 znova odcepila od združene občine Sv. Dostop z vozom po obč. nekaj vinogradov. Kostrivnica. Jurij pri Celju . Dostop le z vozom. Lega v hriboviti pokrajini sv. žand zdr fin žel Žalec 5. Jurija pri Celju. o š župnija Kalobje 1 km. Jurij—Planina. 30. Gabrče in Log. posest. Jakoba deloma v dolini ob potoku kraj ban. K vasi spada zaselek Vinica. Pokrajina je precej hribovita in gozdnata. Osredek. Mihaela. o župnija Kalobje 2 km. ceste Sv. 72*17*2*15*0.7 km. Sr so du Celje 17. Nm ca 480 m. K vasi spadata zaselka Goli vrh in Gorica. Kmetijstvo. Sr so du Celje 17 km.5 km. ca 500. ceste Sv. 1933. najem. slednje v povirju Voglajne. Dostop z vozom obč. Kalobje. kmetijstvo in gozdarstvo. žand zdr fin žel pTt š Sv. Patronat nad cerkvijo izvršuje še danes novomeški kolegijatni kapitelj. del. Marije je bila zgrajena 1572 in posvečena 1621* Prenovili so jo 1804.. Križišče potov. Jurij pri Celju 12 km. Zelo malo vina. 52*12*7*5*0. K vasi spada zaselek Ostri vrh. od Kalobja ob obč. župna cerkev sv. ceste Šv. Nm ca 550 m. zbor s. V kraju so odkrili rimske napisne kamne. so nakopali 42. Občina Kalobje Preb. Jurij pri Celju 4 km. o p š župnija Griže 5 km. žand zdr fin pTt Sv. Sr so du Celje 16. 808*152*133*0*6. v manjši meri vinogradništvo. Nm ca 600 m. mimo kraja v gradnji podr. ceste Sv. Vzvišena lega sredi hribovite pokrajine južno od fare Sv.5 km. žand zdr fin žel pTt Sv. Nm 307 m. od Kalobja na planoti. Sr so du Celje 23 km. potih 4 km od ban. 186*71*24*43*4.5 km. 125*31*21*10*0. Nm 621 m. Sr so du Celje 20. od Kalobja ob obč. Javna knjiž. kamor drži rudniška železnica iz Žalca. 79*19*4*15*0. Vas leži na J. hiš 298. Rudarstvo. ki se bavijo tudi z gozdarstvom in ponekod z vinogradništvom. žand zdr fin "žel pTt Sv. žand zdr fin žel pTt Sv. žand zdr fin žel pTt Sv. Nm 380 m. 1765. Kraj vasi je državni premogovnik Zabukovica. Prodaja jamskega lesa rudniku v Zabukovici. poti 2 km od ban. z gled. 994. obsega j. Sr so du Celje 14 km.5 km. deloma z. o š župnija Kalobje 2 km. 86*30*12*18*26.. 2 jaška.5 km. Krajni dol. žand zdr fin žel pTt Sv. K vasi spada zaselek Seča vas. Vas leži jv. Odrom Nm ca 350 m. ceste Sv. Vodruž. Jurij—Planina.5 km. Zaselka Mlake in Petrovica. V občini je precej žag in vodnih mlinov. Sr so du Celje 15 km. Sr so du Celje 15 km. Lega v hriboviti pokrajini JZ.(1092»m) ob obč. poti 2 km od Griž. o župnija Kalobje 2. SKJ. žand zdr a žel pTt Sv. mlin in žaga. Dostop z vozom. Jurij Marija Dobje.5 km. L. Nm ca 550 m. Sotensko. Kraj se prvič omenja v zgodovini že 1278 in pozneje 1305. Cerkev je bila sprva podružnica župnije Sv. Kmetijstvo. ostalo ca 30. gozdov ca 850. š Kalobje 3. ceste. Jakob.Zarjo. Dostop z vsemi vozili. Jurij pri Celju 3. Hribovito. poti 3 km od ban. poti 2 km od ban. Jurija. 39*17*0*17*0. Dostop z vozom. Lega v dolini j. ceste. o š župnija Kalobje 5 km. Zabukovica. d. Jurij pri Celju 6 km. Šmarje pri Jelšah. Tik farne cerkve je kapela sv. cerkev Sv. L. od hriba Rifnika (570 m) ob potoku. 167. 182*49*17*22*0. 2km od ban. Prodaja jamskega lesa in desk.000 ton premoga. 103*29*27*2*0. kraj ban.5 km. Podlešje. Prosv.. Dostop z vozom. 117. Jurij pri Celju 6. Kmetovalci. Sr so du Celje 17 km. H kraju spada zaselek Javnik. nekaj vinogradov. lavant. odtod v hribovju. je postala samostojna župnija. kamnolom. Hribovita lega blizu Kalobja i0ib obč. tamb. Jurij pri Celju 9. juri.5 km. o župnija Kalobje 3 km. ki je še v gradnji. Jurij—Planina.. škof. od Sv. koč. o š župnija Kalobje 3. K vasi spadajo zaselki Handil. Šola 3 odd. Vas leži s. Sr so du Celje 17 km. Hribovita lega jz. kmetijstvo. Nm ca 300 m.cesta. 70*23*3*20*0. Gas. Kmetijstvo. o š župnija v kraju. Kmetijstvo.j—Marija Dobje. od Kalobja in obsega raztresene zaselke jezerce. Ban. Kmetijstvo. Kmetijstvo. župnija Kalobje (dek. Celju 4 km. o š župnija Kalobje 3 km. žand zdr _ fin žel pTt š Sv. Jazbin vrh.) ima 1496 duš.

Največ dohodkov daje živinoreja (govedo. Avstrijo in Nemčijo. Hrenova. 1453. Novake. Selce. Hribovita prisojna lega ob obe. Povpr. bral. o 5 km. 2 km vstran od ban. a so namero opustili predvsem zaradi slabih prometnih zvez. poti 2. Novi grad so zgradili šele 1584. ceste pri Socki. ki so jo dajali v najem. Vojniku in Dobrni. Precej razložena vas prijaznega izgleda ob ban. ki so ga svoj čas skušali kopati. Ko so 1456 izumrli Celjani. Homec. "143*32*14*10*2. Sr so du žel Celje 12 km. Sr so du žel Celje 17 km. Polže. Straža. 91*35*12*10*6. je postala lemberška gospoščina last deželnih knezov. straneh ban. o p š župnija v kraju. Nm ca 300 m. Občina meri 2282 ha in ima 1971 prebivalcev. ki drže proti Vitanju. o 3—4 km. spadata zaselka Ljubljanca in Plate. PKD. Kaniža in Peklo. Nm ca 320 m. p Socka 2 km. žand Dobrna 5 km. Nm ca 380—580 m. Landek. Avtobusna zveza proti Celju in Dobrni. zaščitena lega pred mrzlimi vetrovi. cerkev sv. več trgovcev in obrtnikov. svinje. vznožju precej strmega gozdnatega Paškega Kozjaka (1273 m) ob obč. Gilde. Jakobu. K vasi spada zaselek Volčja jama. Velka Raven. Lemberg Nova cerkev. žand zdr fin Vojnik 3 km. Nm ca 400 m. V mali meri goje tudi hmelj. Sr so du žel Celje 17 km. Na vzvišenem mestu nad dolino stoji slikoviti in lepo ohranjeni grad Lemberg. ca 400 m. Precej na dolgo in manj sklenjeno pozidana vas na obeh. Zgrajen je bil v 12. Vine. poti povpr. Gospodarstvo kot Nova cerkev.5 km. Sr so du žel Celje 16 km. Celjem in Dobrno. Kmetije v malih gručah ali posamič.5 km s. Homec. ip š župnija Nova cerkev 4 km. 4 odd. ceste pri Sv. ki žene tu več žag in mlinov. Sirarstvo in mlekarstvo v začetnem razvoju. Občina Nova cerkev je bila ustanovljena septembra 1936. Kat. 96*23*10*11*0. nad. Vizore in Zlateče (vsi kraji dotlej v občini Vojnik okolica). Omenjena žila premoga se nadaljuje precej daleč proti z. podr. L. pa tudi po sosednjem valovitem ozemlju. Priljubljeno izletiščče letoviščarjev iz Dobrne. Katarine se omenja že 1262. stol. Tu je bilo eno od upravnih središč bivših posestev Viljema Breže Seliškega. Prisojna lega na gričevju med dolinama Dobrnice in Hudinje ob obč. zdr fin Vojnik 7 km. Lemberg. tečaj. žand Dobrna 6 km. od ban. Sr so du žel Celje 15 km. Celjski. ki tu sprejema pritok Dobrnico.5. Lega v dolini in deloma po hribovju ob obč. ki so v prvi polovici 11. žand Dobrna 4 km. Sr so du žel Celje 15 km. cest. od ban. ki je iz Celja vodila mimo lemberškega gradu v Mislinjsko dolino.. H kraju spada zaselek Novi Lemberg. o 4 km. Dokaj rodovitno. nm. Hudina. 100*26*12*10*1. ki ga tvori več malih skupin hiš. V gradu hranijo še izza turških časov zbirko starin in orožja in več starinskih slik. Vas leži na križišču ban. Hrenova. Vse kmetijske panoge. š župnija Nova cerkev 3—4km. žand zdr fin Vojnik 3 km. o 2 km. š župnija Nova cerkev 5 km.. Nm 299 m. Sz. Precej vinogradov. poti 2 km z. 113*24*11*8*2. Gradiše in Ravne. pa tudi v razne . H kraju. Tu so zaselki: Boršt. cerkev sv. Avtobusne zveze z Vitanjem. Ob stari rimski cesti. pri vasi rimske napisne kamne. Ostale hiše stoje raztreseno v bližini na ravnem. Čreškova. Socka. Kmetijstvo. ceste Nova cerkev-Dobrna. Vas leži na J. Osrčje vasi je tesno pozidano in stoji na nekoliko vzvišeni dobravi na levi strani potoka Hudinje. K vasi spadata zaselka Vinograd in Mali Razgor. Kmetijstvo. 1788. RK. Trnovlje. Prebivalci pridelujejo vse vrste žita. po hribovju na s. vasi spadajo zaselki Gornja vas. zdr fin Vojnik 7 km. zdr fin Vojnik 6 km. a sedanja cerkvena stavba je bila zgrajena šele 1843. Dostopno z vozom. ceste Nova cerkev—Dobrna in večjega potoka Dobrnice. 259*51*19*22*4.^11 1—3 km od ban. Pod. d. Kmet. Nm ca 340 m. Hiše deloma v dolini ob potoku Dobrnici. K vasi spada zaselek Veliki Razgor. Hiše posamič ali v malih gručah. p š župnija Nova cerkev 2 km. Nova cerkev. mlin in žaga. o š župnija Kalobje 3 km. Dostop z vozom. zdr fin Vojnik 7 km. ki spadajo k Novi cerkvi. stol. perutnina). o 4 km. ip š župnija Nova cerkev 4km. Dostop z vozom. so odkrili. Avtobusna zveza s Celjem in Dobrno. Po njivah raste mnogo sončnic in buč. ceste Vojnik—Vitanje. je grad razrušil Friderik II. SKJ. pa tudi precej raznih trgovcev in obrtnikov. prešla v roke krškega samostana na Koroškem in nato 1072 na krško škofijo. Danes je lastnica graščine rodbina Galle. Pripadajo ji sledeče vasi: Čreškova. cesti nekako sredi pota med Novo cerkvijo in Dobrno. Gas. žand pTt Dobrna 2 km. Landek. ki jih rabijo za pridobivanje olja. Šola ust. Filipa in Jakoba. deloma v nekoliko vzvišeni legi. Vaščani posedujejo ca 2000 jablan in 250 hrušk ter izvozijo v dobrih letinah do 200 q namiznih jabolk v Italijo. odtod so odkrili povprečno 1 m debelo plast rjavega premoga. Milo podnebje. Razdelj. na ozemlje dobrnske občine (glej Dobrna).

K vasi spada zaselek Kozjak. je vso notranjščino poslikal Celjan Cimbol. da slednjemu pripada južni del te doline. drobljenje gramoza. Malenkost a.5 km. strani starega. predvsem živinoreja in sadjarstvo.5 km. š župnija Nova cerkev 3. Dostopno z vozom. Vodni mlin in žaga. Dobrne. Prenovljeni in obljudeni grad z manjšo ekonomijo danes last Walterja Dickinsa.5 km. Letno se proda ca 200 m3 lesa.kraje naše države. Jošta na Kozjaku. bukev). Dostop z vozom ali avtom.5 km. Avtobusna zveza proti Celju in Vitanju. bor.5 km. H kraju spada zaselek Hraše. Mnogo mleka in drugih kmetijskih proizvodov se oddaja dnevno v Celje. Kmetijstvo. L. Razložena vas ob Hudinji kraj ban. Nad njo je kamnolom. kako sredi soteske drži meja med konjiškim in celjskim srezom. lavant. L. poti 1 km od ban. ceste pri Novi cerkvi. Nm ca 300 m. Cerkev je bila že od začetka (pred 1236) sedež župnije. Tujske sobe v gostilnah. ceste pri Novi cerkvi. 1839. Sr so du žel Celje 15. p Socka 0. 229*55*23*20*4. Novake. žand zdr fin Vojnik 7 km. Straža.Vitanje kraj potoka Hudinje. Frankolovega in Sv. kjer pridobivajo iz sivega apnenca gramoz za posipanje ban. Povp. p š župnija Nova cerkev 3 km. Sr so du žel Celje 17—20 km. ki ima tu precejšen padec in ruši bregove. 107*22*6*10*2. Vas tvorijo večinoma precej daleč narazen stoječe hiše ki stoje deloma v dolini na obeh straneh ban. Vse kmete panoge in gozdarstvo (smreka. Prizidali so gotski prezbiterij. 79*21*7*8*2. o 3 km. Nm ca 320 m. nm ca 400 m. Ca 700 jablan in 100 hrušk.5 km. H kraju spada zaselek Strmec. ceste Vojnik . pa tudi gobe nudijo lep zaslužek. Kot takega so ga dajali Habsburžani v najem. odtod v precej hriboviti legi na J. o 3.5 km. Hribovita lega ob obč.. 1781. o 4—5km. p š župnija Nova cerkev 0. p š župnija Nova cerkev 1 km. Gospodarstvo kot Nova cerkev. žand zdr fin Vojnik 3. Lenarta. katere prvotni obseg se je večinoma ujemal z današnjimi dekanijskimi mejami. župnija Nova cerkev (dek. ob kateri so odkrili stare napisne kamne. Zelo razložena vas s. Razdelj. Župna cerkev sv. K ladji prizidani stranski kapeli sta kupolno svodeni.. o 4 km. Prvotno romarsko cerkev so po turških napadih v 15. od ban. stol. 86*16*10*4*1. žand zdr . ti Nova cerkev—Vitanje. žand zdr fin Vojnik 1 km. ki se pojavljajo že v prvi polovici 13. so cerkev popravljali in prenavljali. stol. p v kraju. 1439. Pozneje je grad prešel v last Celjskih grofov. Polže.5 km. Tod je vodila iz Celja mimo župnijske cerkve v Mislinjsko dolino rimska cesta. Socka. Prijeten kraj za letovišče. o 3 km. žand zdr fin Vojnik 6kin. do 1787 pod goriško nadškofijo in poslej pod lavantinsko škofijo. Mimo vasi e po skaloviti strugi potok Hudinja. V slučaju daljšega deževja hude poplave. Prafara je mati sledečih sedanjih župnij: Vojnika. Tpr. o 1 km. ki teče skozi vas. lepo sadje tudi za prodajo.Vojnik 8—9km. o 0. strani vasi se razprostira velik iglasti gozd Dobrova. Po smrti zadnjega Celjana 1456 je postal d deželno knežja last. žand zdr Vojnik 7 km. š župnija Nova cerkev 4 km. ceste. Ob potoku Hudinji. tako. Avtobusna zveza z Vitanjem in Celjem. Selce. od Nove cerkve ob ban.) ima 2928 duš. žand zdr Vojnik 6 km. Nm ca 280 500 m. strani. je več mlinov in žag. Ta še danes izvršuje patronatske pravice nad župnijo. Manj sklenjena vas pretežno v dolini ob ban. v katerem rasle obilo užitnih gob. več obrtnikov. L. Nm ca 310 m. Nekoliko v bregu nad dolino leži grad Socka z lepim kom. ladjo pa dvignili in obokali. in Vranje peči z v. cesti proti Vitanju in v soseščini. Avtobusna zveza z Vitanjem in Celjem. nm ca 500 m. š Frankolovo 6 km in Nova cerkev 4—5 km. p š župnija Nova cerkev 2 km. 1730. H kraju spadata zaselka Gorica in Selo. Na v. Razložena vas v dolini na ravnem in deloma na valovitem ozemlju ob obč. in definitivno 1468 je bila prafara inkorporirana zbornemu kapitlju v Strassburgu na Koroškem. Prvotni grajski lastniki so bili Soški gospodje. župnija Nova cerkev 4—5 km. Idealni smuški tereni v okolici. Mimo vasi teče potok Hudinja. prezidali in utrdili s taborskim obzidjem. Domači jabolčnik. Sr so du žel Celje 15 km. Nova cerkev.5 km. Nm ca 380 m. Cerkveno je pripadala prafara z vikariati — sedanjimi župnijami — do 1751 pod oglejski patriarhat. poti 2 km sv. Domači sadjevec. Precej vinogradov. Pokopališče. Zvonik na južni strani ima ohranjeno letnico 1522. 79*23*10*7*2. 87*17*11*4*1. Vodni mlin in žaga. Šmartna v Rožni dolini. Malo s. Pripravno za kopanje v Hudinji. Kozjeka (749 m) in Kiselce (992 m). škof. Raztresene kmetije po manj strmem prisojnem pobočju nad gozdom. ki jo na obeh straneh mestoma zagrajajo visoke navpične pečine Kozjeka (749 m) z z. Prodaja namiznih jabolk in manjših količin lesa. izvzemši župniji Vitanje in Črešnjice. ali pa na prisojnih straneh nižjega hribovja do 3 km daleč proti v. p Socka 3 km. Sr so du žel Celje 12 km. ceste Vojnik—Vitanje in v. Glavni oltar je iz 1779. 135*30*15*5*3. Zelo raztresene hiše na valovitem . 1795. od kraja zapušča Hudinja zelo ozko in slikovito sotesko Socko. Kmetijstvo. Sr so du žel Celje 12. Sr so du žel Celje 15. Trnovlje. Sr so du žel Celje 15 km.

od drž. 94*25*12*10*0.88. dve opekarni blizu Plevne in v Kasazah ter je imel dva kamnoloma in deset plantaž murv za rejo sviloprejk. Razložena. župnija Nova cerkev 4.1 km. dvorana in stopnišče pa s štukaturami in figurami. Gradič je mlajšega izvora in danes last gospe J. poti v neposredni bližini ban. nm ca 400 m. najem. zlasti hmelj. 100*25*6*12*0. hiš 511. trav. H kraju spadajo zaselki Brecelj. največ hmelj. ceste pri Socki K vasi spadajo neznatni zaselki Blazina. gozdov 1069. poti 1 km s. š župnija Nova cerkev 5. Velka Raven. Površina 2864 ha: njiv in vrtov 707. 70*16*12*3*0. 293. ceste proti Velenju. V prisojnih legah lepi vinogradi. Sr so du žel Celje 18 km. panonski knez Pribila. ki so s to gospoščino združili gorski urad Grmovje. hiše v malih gručah in posamič. Na hribčku nad vasjo stoji gradič Vinegrad z vinogradi in manjšo ekonomijo. poti 1. Vine 103*20*10*6*0. ta je zgradil tovarno špirita. nm ca 550 m. Povp. Razložena vas na nizkem gričevju v.5 km.5 km. Dostopna vsem vozilom. koč 153. Sr so du žel Celje 16. Miglio (1658—1752). osnovana bolnica za duševne bolezni v . žand zdr fin Vojnik 5 km. Zlateče.5 km s. Leyser. vinogradov 31. cesti. Pretežno hribovita lega.5 km. Ta grad je ljudstvo po starem podrtem Brunovem gradu nazivalo Plumbergov grad.52. Sr žand Celje 7. žand zdr fin Vojnik 5. poti 1 km.5 km. Od 1752—1825 so bili lastniki gradu grofje Gaisrucki. Zato je od prvotne arhitekture le malo ohranjenega. Prometno zvezo med obema predeloma posredujeta dva mostova čez Savinjo. Ravnina na desni strani Ložnice. Od Hrvaškega plemiča barona Turkoviča je pred par leti kupila grad banovina. Kmetijstvo. od ban. strani Petrovč ob obč. Ravnina je večinoma prodnata in prav rodovitna. odtod. ki ga tvori nekaj posamič stoječih hiš. Galov in Kančica. žand Dobrna 4 km. Gaisruck je dal porušiti stari grad in sezidati v slogu dunajskega Schonbrunna (1754 do 1760) novi grad (Novo Celje). Obcestna vas ob ban. Vizore. Impozanten je glavni portal s kipoma Samsona in Herkula. 1932. Pozneje je bil grad skoraj 100 let v posesti rodbine pl. posest. od ban. Nm ca 450 m. L. poti 1 km v. Piščanec. zdr fin Vojnik 7. Tod se intenzivno goji hmeljarstvo. od ban. Sr so du Celje 8 km.5 km. žand zdr fin župnija Žalec 2 km.81. Anton pl. Prvotno je tu stal Brunov grad.terenu ob istoimenskem potoku in s. K vasi spada zaselek V Prelogah. Plevno z vsemi pritiklinami in Govče. druge poljske pridelke. Hribovito ozemlje je sicer manj prikladno za kmetijstvo. Dobriša vas. stol. Med poznejšimi lastniki je bil najimenitnejši Ludvik Hausmann (1835—1863). hriboviti del.61. Po njej teče več potokov. zdr fin župnija Žalec 3. p Socka 2 km. Vas leži na z. ki je postalo središče celjske gospoščine. ostalo 163.gradu Novem Celju. poti 2 km sz. ki ga izkoriščajo. Nm 253 m. perutnino in jajca pa prinašajo ljudje na trg v Celje.25 km.25 km. gradič Medlog pri Celju in posestvo Marije Magdalene v Širju. Pavlu pri Preboldu. Arja vas. Vas leži ob obč.375*70*40*14*21. ceste pri Socki. Savinja deli občino T s. od ban. Poleg rudarstva uspeva v dolini Bistrice tudi industrija (vodne žage. od Lemberga ob obč. ki ima svojo grobnico v petrovški cerkvi. Slednji se najviše vzpne v obmejnem Gozdniku (1092 m) in obsega v glavnem porečje savinjskega pritoka Bistrice.7 km. H kraju spada zaselek Na Pušči. ki ga je domnevno zgradil v 9.5 km. Povp. žand pTt š Dobrna 2 km. p š župnija Nova cerkev 2. največja sta Ložnica in njen pritok. Dostop le s težavo z vozom. Lesna industrija. o 5. ki se tu odcepi od drž. Občina Petrovče Preb. žel o pTt š Petrovče 1 km. napol planinska vas na J. Kmetijstvo. 209*39*36*0*5. o 2.18. in paš. Hribovito. Vinska trta se goji le v skromnem obsegu. . Dostopno z vozom. so du Celje 7 km. Sr so du žel Celje 14 km. Dostop z vozom po obč. ceste. 339. ceste pri Lembergu. ceste Nova cerkev—Dobrna. o 4. ki je kupil tudi grad Medlog. Sr so du žel Celje 14. Vinare in Zlaka. ravninski in j. Korbelje. Kupola grajske kapele je okrašena s freskami. 891. zato dostop le z vozom in deloma tudi z avtom. ga prenovila in adaptirala za umobolnico. p š župnija Nova cerkev 2 km. Poljedelstvo. zdr fin Vojnik 8. ohranjenih je tudi še nekaj portretnih . ima pa precej gozdov in krije izdatna ležišča rjavega premoga. Karel Miglio je bil tudi lastnik gradiča Schonbichla v Sešcah pri Sv. Nm ca 360 m. Nm 252 m. Hmelj kupujejo tuji prekupci. K vasi spadata zaselka Totenpas in Spodnje Vine. tudi precejšnje vinogradništvo.25 km. Dostop le z vozom po obč.5 km. ceste Vojnik—Vitanje in potoka Hudinje. Gas. keramična industrija). žel o pTt š Petrovče 2jon. strani Paškega Kozjaka (1273 m) ob strmi obč. Prva znana lastnica gradu je bila rodbina pl.25 km. 2854. o 2 km.

stol.5 km. zlasti hmelj in trgovina z lesom. zdr fin župnija Žalec 4 km.. žand Celje 11 km.8 km. 38*7*5*2*2. 1933. Sr so du Celje 10. ceste proti Libojam. predvsem hmelj. Gas. stol. Sr so du žand Celje 7. PRK. Ravninska lega med hmeljniki ob žel. Izobraž. Vodni mlini. zdr fin župnija Žalec 2. zdr fin župnija Žalec 6. Šola ust. Prvotno cerkev je domnevno dal zgraditi knez Bruno (Pribina) okoli 850. drvarji in tovarniški delavci.. Ladja je deljena s pilastri v štiri dele.9 km.. Kmetijstvo. Lega v ravniini kraj drž. Veliki hmeljniki. Obcestna vas na v. žand Celje 9 km. Nm 367 m. deloma prenovljenih 1930. Neznatno pridelovanje vina. Kraj se prvič omenja v nepristni darilni listini iz 1016. zdr fin župnija Žalec 5. Neznatno pridelovanje vina. žand Celje 10km. Kamnito. PSVD.2 km. Znameniti so petrovški križi.7 km. ki stoje kraj vasi na križišču cest. d. Vas je že od nekdaj znana radi stare cvetoče lončarske obrti. žganje apna. vse vrste poljskih pridelkov. ki se tu odcepi od drž. Sr so Celje 6. Žage in mlini. Mnogo mleka se proda v Celje in v bližnjo umobolnico. župnija Griže 8 km. Znamenje v vasi v obliki osemogelnega stebra s pravokotnim znamenjem z odprtinami je iz 16. Mala Pirešica. Nm 247 m. Dostop po ban. Zanimiv je tudi oltar v tretji levi kapeli iz 1605. š Liboje 4 km. ki se tu odcepi od drž. prezbiterij deloma banjasto. 1827 in 1828 pa obokali ladjo in prizidali kapelico. stol. ki ga je poslikal Plainer. PJ§7~SKJ. Premog ima 5240 kalorij. Neže je domnevno iz 11. je bila cerkev barokizirana. pTt Petrovče 1. Ravninska lega kraj ban. Zaposlenih je ca 200 rudarjev. skupina treh kipov iz srede 18. s>Gospodar. L. Leseni veliki oltar je iz srede 18. južno od vasi drži tako zvani levški most čez Savinjo. je Požar uničil 84 hiš. V 18.kraju. med katerimi se vije dvojni venčni zidec. je vas pogorela. Na j. 264*54*48*6*41. zdr fm župnija Žalec 3. ceste. vendar se omenja prvič šele 1540. žel o Petrovče 4 km. Prijazna vas je priljubljeno izletišče Celjanov. deloma kupolasto. pTt Petrovče 4 km. cesti. podr. Nm. L.000 ton.. Sr so du Celje 9. 1885. zlasti hmelj. ki so last Trboveljske premogokopne družbe (od 1884) in deloma last Keramične industrije v Kasazah.kor sta svodena s kupolami. 30 kraljevih kmetij v Drešinji vasi grofu Viljemu. Drešinja vas. . strani Petrovč pretežno ob obč. je vas pogorela. Stavba je bila v začetku troladijska gotska bazilika. PCMD.slik grofov Gaisruckov. žel o š Petrovče 3 km. Petrovče. Kor je svoden križno. žel o š Petrovče 1 km. Med pasovi. Nm 250 m. strani Petrovč drži most čez Savinjo. Tudi romarska pot. ki se je v novejšem času razvila v pravo keramično industrijo in se predvsem odlikuje po izdelovanju majolik. so plitve kupole. Ruše.2 km. zidana najbrž že v prvi pol. nad. šola. Kasaze. 372*60*31*29*24. Keramična industrija. so preko svoda zvezani z dvojnimi loki ter delijo ladjo v štiri enake dele. Nm ca 270 m. Sredi 18. Kamnolom. 4. podr. 53*12*8*4*8. Znamenje v vasi ob cesti v obliki osemogelnega stebra s pravokotnim znamenjem z odprtinami datira iz srede 16. žel o Petrovče 3 km. zdr fin Žalec 4 km. kraj ban. Monumentalno pročelje je prilagojeno notranji delitvi cerkve v tri dele. iz 1028. Tu je kuga grozno razsajala 1682. Sr so du Celje 10. 659*107*60*47*115. ceste.34*76*63*13*24. 3 odd. žand Celje 8 km. manj rodovitno. Prezbiterij je zaključen pravokotno in svoden s kupolo na štirih sosvodnicah. Kmetovalci. ki vežejo preko svoda pilastre. V bližini gozdnato hribovje. cerkev Matere božje. Novo sedanjo krasno cerkev so zgradili okoli 1655. Vas leži na desni strani Savinje v dolini potoka Bistrice in po bližnjem hribovju. Zunanje vzdolžne stene poživljajo pilastri.. Na freskah je podpisan Fridrih. Levec. zdr fm Žalec 8 km. Kmet. Tudi kapelica in . SKJ s knjiž. stol. š v kraju. Z njo je podaril cesar Henrik II. Gas.1 km. 320*59*28*31*36. Kmetijstvo. Sto let kasneje so prezbiterij ojačili z opornimi stolpi in postavili zvonik. cerkev sv. Mnogo ljudi se tu preživlja z delom v tovarni in v bližnjem premogovniku. žel o pTt š v . Sr so du Celje 10 km. du žand Celje 4 km. Razložena vas v ozki vlažni dolini ob potoku Bistrici in po okolnem hribovju. Grof Friderik je tu 1442 ustanovil kaplanijo. 1873. Odkopani grobovi iz latenske dobe pričajo o tamošnji keltski naselbini.1 km. stol. pTt Petrovče 6 km. Poljedelstvo.>. žel o Petrovče 1 km. ca 290 m. stol. L. župnija Griže 4 km. Podelitev je potrjena z listino cesarja Konrada II. 1852. Freske je slikal Jakob Brollo 1875. rudarji. 1867. Kmetijstvo. Kuga je grozno morila v vasi 1682. stol. ceste Arja vas—Velenje na obeh straneh potoka Pirešice. je znašala produkcija 27. 15. L. Gas. ceste na desnem bregu Ložnice.6km. Poznejšo cerkev so sezidali Celjski grofje. Sr so Celje 4. cesti iz Petrovč po mostu čez Savinjo. gosp.5 km.9 km. pTt s Petrovče 2. Nm 250 m. 1846. stol. Šola ust. pTt Petrovče 2 km. Precejšnja ležišča rjavega premoga. ladja in stranska kapela kupolasto. žagarstvo.1 km. P]S. Dvojni pilastri. 7 odd. Liboje. du žand Celje 6 km. Popravljeno je bilo 1721 (letnica na stebrišču). so popravili prezbiterij. Trgovina z lesom.

kmet. Kmetijstvo. zdr Polzela 1. so Vransko 14 km. so Vransko 14 km. žel Polzela—Braslovče 3. Peter v Sav. pretežno borovi logi. Leži na desnem bregu Savinje ob obč. cesti in v njeni bližini. vinogradništvo. Nm 292 m.5 km. Nm ca 280 m. rove. trav. po katerem teko potoki in izvirajo studenci. Več čebelarjev. 44. Nm ca 300 m. Nm ca 260 (m. Zadnja izkopavanja (1916 in pozneje) so odkrila močno zidovje. Kmetovalci. žand Braslovče 6km. nakar je začela razpadati in ni danes o njej niti sledu. zdr fin Žalec 6 km. 1588—1591. žand Celje 6 km. Cerkev je dal cesar Jožef II. gozdov 493. poti v ravnini in deloma v hribih. strokovnjak in zadružni delavec. Na gričevju ima nekaj pomena tudi živinoreja (govedo. izdelovanje surovega masla in vinogradništvo. 1/2 :km od ban. fin Žalec 7 km. 71*15*8*7*15. L. žand Braslovče 5 km. Križa. cesti Arja vas—Velenje in obč. tovarniški delavci. o pTt š župnija Polzela 1 km. 249*64*21*12*31. Površina 1585 ha: njiv in vrtov 600.5. o pTt š župnija Polzela 1 km. H kraju spadata zaselka Gornje Roje in Roje. Vas je dobila ime po cerkvi sv. utrdbe. žel Polzela—Braslovče 1. Cesar Mark Avrelij (161—180) je po zmagi nad Markomani ustanovil tu vojaško taborišče. Avtobusna zveza s Celjem in Gornjo Savinjsko dolino. žand Braslovče 3 km. Letno prodajo ca 8000 kg hmelja v Nemčijo. ki pa je tudi v višjih legah važna. Tudi drugod je v pretežni meri zastopano iglasto drevje. Tu rojen (1853. zdr Polzela 1 km. Vas leži na robu nižine in po sosednjem gričevju kraj ban. živinoreja. čeprav ne več tako glavna pridobitna gospodarska panoga. V rimski dobi je bila Ločica važno vojaško taborišče. Kmetovalci. Kmetijstvo. o š župnija Polzela 2 km. Neznaten vinski pridelek. med tem ko jih ravnina večinoma pogreša. ceste pri Levcu po mostu čez Savinjo 1. Občinsko ozemlje leži na levem bregu Savinje. Lega ob ravnini ob ban. žel o pTt š Petrovče 3 km. Letno prodajo do 5000 kg hmelja v Nemčijo.5 km. ki je sedež precejšnje industrije. Obzidje je najmočnejše in najdebelejše na severni najbolj eksponirani strani. Nekoliko vzvišen položaj nad nižino. Spodnji in Zgornji Podvin. dolini. Na griču stoji podr. ki so veliko večji kot sicer pri navadnih rimskih taboriščih. Letno prodajo ca 12. vinogradov 60. je bil s celjskim rotovžem vred last Maksimilijana pl. Važno gospodarsko središče z.5 km.30. na . cesti Polzela—Sv. Križ. Breg. pTt Petrovče 4km. ki je bila zgrajena v 15. dolini. Obcestna vas v ravnini ob ban. žand Celje 10 km. Zelo razložena vas na valovitem terenu.70 ha. Poleg obmejne Savinje je edina pomembna voda potok Ložnica . Puthon. sadovnjakov 55. ki je stal že v 15. cesti Polzela—Sv. vse vrste poljskih pridelkov. 91. od braslovške občine in obsega ravninski svet Spodnje Savinjske doline z njenim hribovitim obrobjem na s. Schrottenbacha. Zaloška gorica. ceste Polzela—Šmartno ob Paki. Gas. Tod se razprostirajo tudi sklenjeni gozdni kompleksi. Poljedelstvo. zapreti. zdr o pTt š župnija Polzela 2km.000 kg hmelja v Nemčijo. izabela in šmarnica za dom. 285*48*22*24*0. Letno prodajo ca 3000 kg hmelja v Nemčijo. poti. 233. Sami kmetovalci. Avtobusna zveza s Celjem in Gornjo Savinjsko dolino. Ravninska in deloma hribovita lega na severnem robu Spodnje Savinjske doline ob ban. najem. ceste pri Bregu. so Vransko 13 km. Sr du Celje 19 km. Miklavža. Nm 285 m. Ravan je prodnata in prav rodovitna. neznatno pridelovanje vina. Sr du Celje 15 km. Sr so du Celje 7. Dostop od ban. 376. Nm 278 m. Sr so du Celje 9. Leži v ravnini ob obč. v. Nm ca 280 m. Zgodovinska pomembnost kraja je stari grad Zalog. Dostop tudi z avtom. lesna industrija. fin Žalec 9 . ostalo 0. zdr fin župnija Žalec 6 km.5 km. Sr du Celje 15 km. Le vzdolž Savinje so manj vredni. ki se omenja že 1426. hiš 383. 1874. žel Polzela—Braslovče 2 km. nagrobne spomenike in drugo. več obrtnikov. cerkev sv. Podvin. Sr du Celje 14 km. Kmetijstvo. župnija Griže 6 km. več obrtnikov. fin Žalec 8 km. dela Spodnje Savinjske doline je Polzela.2 km. zdr Polzela 1.1904) Kač Ivan. Orlova vas.5 km. opeko z žigi. Vinski pridelek ca 500 hl. fin Žalec 6km. km daleč. Občina Polzela Preb. Odkopavanja se še nadaljujejo. Vas leži med Arjo vasjo in Malo Pirešico ob ban.žel o š Petrovče 3 km. žand Braslovče 5 km. 250*50*40*8*2. koč. so Vransko 13 km. Od 1870 do danes je lastnica ohranjenega gradu rodbina pl. potih. pTt Petrovče 4km. 59*12*12*0*2. ki je nad dvajset let branilo prehod rimske ceste čez Savinjo in odbijalo sovražne napade iz Panonije preko Norika v Italijo. Tu goje zelo intenzivno hmelj. in paš. žel Polzela 2 km. Neznaten vinski pridelek. 58*11*9*2*0.5 km. pTt Polzela 1. Sv. Doslej so našli že 3 vrata in 15 vmesnih stolpov. posest. kamnolom. Ločica. Peter v Sav. Vas sestavljajo zaselki Kopanka. stol.km. žel o š Petrovče 3 km. apnenice. stol.

PJS. in bližnji Vinski vrh (Vinperk. Grad in obsežna posestva je dobil pred 1323 malteški viteški red. Ugodno letovišče s prijazno okolico. so Vransko 14 km. tovarniško izdelovanje pletenin. Andražu. okoli 1193 Walter in v 12. odkoder se nudi izpred cerkvice sv. Na glavnih stopnicah ga krasi masiven kamnit vklesan lev z antičnimi potezami. ^ ure). Prvotna romanska cerkev sv. Šmartnemu ob Paki in Braslovčam. Neža Polzelska. Kat. (1727) so ostali še stari oporniki in okno v prezbiteriju. stol. razne trgovine. Zvonik je bil prenovljen 1850. Polzela. Ko je rod Celjanov izumrl. so pri tem zakrili stare freske. Od 1869 pa do danes je v rokah rodbine Pongratz. Prvotni gotski stavbi so prizidali kasneje zvonik in zakristijo. posestniku grada Šenek.mestu prvotnega šeneškega gradu. Posedoval ga je do 1780. Barokizacija ladje. Petru v Sav. Marjete sega najmanj v sredo 13. Celje. Sv. Lesna in kemična industrija.5 ure. Prezbiterij pa je svoden križno in z absidalno polkupolo. žand Braslovče 2 km. Od njih se 1170 omenja Degenhard Polzelski. ga je dobil v posest Oskar Pongratz. Kmetijstvo. fin Žalec 8km. kot simbol viteštva. elektrarna. Zgodovinska znamenitost kraja je polzelski grad ali Komenda. da je bil kraj obljuden že v rimski dobi.. Letno izvozijo ca 10. Mimo drži avtobusna proga Celje—Logarska dolina. stol. Petrom pričajo. SKJ. 1288. banjasto svodena ladja je imela prvotno raven lesen strop. Izhodišče izletov na Goro Oljko (734 m. L. škof. Smidner. Prirodno kopališče v Savinji. strojno mizarstvo. zdr o pTt župnija v kraju. 18. O prvotnem šeneškem gradu ni danes sledu. industrija. župnija Polzela (dek. d.. Miklavža lep razgled po dolini in v druge kraje. oblasti in moči. V tem gradu je bil pred 1848 urad gospoščine Novo Celje. žel Polzela—Braslovče 1 km. 448 m. nad. 18. športno d. Ta je prodal grad Rajku Novaku. š. Bogate rimske najdbe med Polzelo in Sv. Šola ust. so pred pročelje prizidali zvonik. pod katerimi teče Savinja. stol. Razrušili so ga najbrž Celjski grofje. Nm 292 m. . 19. Prijazna lega na s. Prvotni grajski posestniki so bili grofje Polzelski. lavant. Grad Komenda je še lepo ohranjen in obljuden. dolini. L. Tu je križišče ban. Pongratz. Po barokizaciji iz prve pol. Gled. stol. prosv. Novemu kloštru. Pokopališče. zvonika in dozidava obeh kapel je iz prve pol. Prvotni lastniki so bili Žovneški gospodje in pozneje do 1456 Celjski grofje. se omenja na tem mestu neki utrjeni grad. cest proti Sv.000 kilogramov hmelja v Nemčijo.) ima 1787 duš. 1826. markacije). Sr du Celje 17 km. 6 odd. Pozneje so postavili nov grad. Več prezidav je bilo izvršenih v drugi pol. Vinski pridelek le za dom. obrt. oder. stol. 1.. Ko so 1931 cerkev nanovo belili. so avstrijski vladarji izročali grad in po razpadu gradu grajska posestva v zakup. ko je prodal grad in posestva graščaku Rajmundu pl. V 15. prvič se omenja šele 1545. Gas. danes ga poseduje njegova hči Fani pl. Šeneški graščaki so bili odslej patroni župnije. 1869. Strok. robu Spodnje Savinjske doline ob vznožju vinskih goric. Današnja. stol. 651*130*80*40*0.

.

477. na mestu prejšnjega lovskega dvorca. Se sedaj nosi malteški prior v Pragi naslov »Komendator polzelski«. Lepo razvita je živinoreja in sadjarstvo. ceste pri Ponikvi nad železniško progo. Založe. do 1780 je vršil dušno pastirstvo malteški viteški red. Poharnica in Lastine. Sr so du Celje 13 km. posest. cerkev sv. Raztreseno pozidana vas v hriboviti in gozdnati pokrajini ob ban. šentjurske župnije. vinogradov ca 70. Po J. Petru v Sav. L. ker je slednje deloma izpostavljeno poplavam. fin zdr«fin žel o pTt š župnija Sv. pri Celju 6. Jurij—Dramlje. rojen 1890 dr. Parin stanuje v lepo ohranjenem gradu z vzorno urejenim gospodarskim poslopjem. dol. Sedanji lastnik O. Izvrstna jabolka in hruške. v Petrovčah. gornino v braslovški župniji. Prebivalci so skoraj sami kmetovalci. v Parižljah. Jurij pri Celju 2 km. Prodaja stavbnega lesa raznim lesnim trgovcem. žel Polzela—Braslovče 2 km. v Rojah. Žage in mlini. Nm 320 m. 135*22*14*6*2. 98. Preloge in Zaklošter. Izdelovanje surovega masla za prodajo. koč 224. je ustanovil 1453 celjski grof Friderik II.4 km. in paš. Bogati in lepi dominikanski samostan in cerkev so 1471 in ponovno 1479 razdejali Turki in ju izropali. Brezje ob Slomu. zdr o pTt š župnija Polzela 1 km. dostop z vozom. z rebrovjem in konsolami okrašeno zvonico je vhod s treh strani. ki ji doteka s s. Letno prodajo ca 8000 kg hmelja v tujino in nad 5000 kg izvrstnega surovega masla v Celje (novokloštersko maslo). Nm povpr.stara in spada med najstarejše podr. je samostan s cerkvijo vred pogorel. pobočjih nad ravnino. prof. v Zabukovici in Sv. 200 veder vina samostana v Gornjem gradu ter ribolov v potokih Trnjavi. sedanja stavba je iz 1745. vrtove in travniike v uradu in v urbarju v Kostrivnici pri Lembergu. so Vransko 15 km. Prvotna cerkev je bila .pTt š župnija Sv.4 km. ob potokih. Petru v Sav. 3857.. zgodovinar in arheolog. dolgoletni kvestor muzeja v Sarajevu in sedaj univ. Razložene vasi z malimi zaselki. Marije sedem žalosti. razen kriminalnega sodstva. Cerkev hrani več zgodovinskih nagrobnih plošč. Mimo teče potok Slom. Od 14. .1456) je cesar Friderik III. Obnovljeni samostan je razpustil 1787 cesar Jožef II. Cerkveno je pripadala župnija do 1751 oglejskemu patriarhu. nakar so se lastniki večkrat menjali. Zelo se goji čebelarstvo. Na P. G. stol. Sr du Celje 16 km. Levcu. cesti Polzela—Novi klošter. žand Braslovče 4km. Dostop z vozom. Veliko je samostan trpel v reformacijski dobi. Vas leži ob obč. Daroval mu je tudi kmetije v Gotovljah. Pokrajina obsega položno gričevje in nižavje ob Voglajni. Spodnjih Grusovljah. 1745. 1459 potrdil vse samostanske pravice in svoboščine. Nekdaj cvetoča lončarska obrt polagoma hira. iz katere se je izločila kot samostojna župnija pred 1255. Graščina Polzela še danes izvršuje patronatske pravice nad župnijo. Lovrencu pod Sachsenwartom.. trav. na Polzeli. desetino na vino in žito. Jurij pri Celju okolica sedež Sv. H kraju spadajo zaselki Gorjakovo. Ložnici in Kotunjk Na vsem tem obsežnem ozemlju je imel samostan tudi sodne pravice. ki se deloma tudi bavijo z izkoriščanjem gozdov. Letni pridelek vina ca 300 hl. Nm 341 m. pa mline.V to dobo spada tudi nova zakristija na desni strani ladje. Površina 4817 ha: njiv in vrtov ca 1167. poti 1 km od ban. več mlinov. Kmetijstvo. nekdanji dominikanski samostan. V križno svodeno. ceste Sv. Istega leta je vse te privilegije potrdil grof Ulrik II. 1802. Takrat je obenem podelil samostanu mnoga posestva ter gorske pravice. Svet je pretežno ilovnat. žand zdr l žel o . dol. V dobi kmečkih uporov so se 1635 uprli tudi samostanski podložniki. podr.. Trgovanje z živino. L. Botričnica. pritok Voglajne. Kmetijstvo in gozdarstvo. ca 1710. na Ločici. in J. ostalo ca 70. v Poljčah. več potokov. v Sv. K vasi spadajo zaselki Novi klošter. v Skoplju. so vasi od reke odmaknjene na višji rob doline. Jurij pri Celju Preb. Občina Sv. jajci in lesom. zlasti živinoreja (požlahtnjene svinje). Podlogu. poti 1/2 km od ban. so vinogradi z lepimi razgledi. Kmetovalci. Hribovita lega ob obč. Čremošnik. ca 300 m. veleposestvom in živinorejo. nato do 1787 goriški inadškofiji in poslej lavantinskemu škofu. Vinogradništvo se ne goji nikjer v večji meri. župna cerkev je bila prvotno podr. fin Žalec 8 km. Po izumrtju Celjanov (. na Gomilskem. 99*27*2*22*3. Od nekdanjega samostana je ohranjen samo še obrambni stolp s strelskimi linami. žitno desetino v Sv. Kropilnik pod korom nosi letnioo 1500. Občina se razprostira na obeh straneh Voglajne. pristave. hiš 798. je država prodala stavbo. pravico do lova. Cesar Friderik III je 1492 restavriral obe stavbi. Grad Novi klošter. po robu katere teče potok Ložnica. ki so izsilili od priorja znižanje desetine in tlake. Sr so du Celje 17. K vasi spadata zaselka jezerišce in Rebre. najem. žalske prafare. Pridelovanje vina le za dom. gozdov ca 1800. 381*80*61*5*11.

135*27*19*8*0. Dostopi le z vozom. surovo maslo in trapistovski sir. Nm ca 300 m. Posavec. raztresene kmetije. 1884. Pirne Loke. Bukov in smrekov gozd. Hema svoja posestva ženskemu samostanu v Krki na Koroškem. po vojni je pa prešel v roke sedanjega lastnika veleposestnika St. od ban. jelka. Od 1784 do 1848 je bila Blagovna združena s trgom Sv. Fina jabolka in hruške. Nm 264 m. Nm ca 280 m. Jurijpri Celju 7.5 km od ban. Hribovita lega nad železniško progo ob obč. PJS. gaber. smreka. Izvrstna jabolka. K vasi spadata zaselka Dobovica in Gorica. 194*43*36*4*3. Spodnja Krajnčica in Zgornja Krajnčica. ceste Sv.5 km. Precej hribovita lega na s. Lončarstvo. Sr so du Celje 11. žand zdr f. surovega masla in krompirja. ceste Sv. Mešani gozdovi. Nm ca 270 m. štajerska kokoš. Kmetijstvo. Zelo razvita živinoreja in sadjarstvo. poti 1 km od ban. Lepo razvito čebelarstvo. Pridelovanje vina le za domačo porabo. Jurij pri Celju 4km. (ki ima šolo ust. Lega v ravnini na levem bregu Voglajne ob obč. Ortolf in Ulrik iz Blagovne. poti 2 km z. Krajnčica. poti.5 km. Jurij pri Celju 0.n žel pTt o š župnija Sv. Pred svetovno vojno je bil grad last grofa Berksa. Hribovita. Sr so du Celje 17 km. žand zdr fin žel o pTt š župnija Sv. ceste Sv. Nekaj čebelarstva.Cerovec. Pridelovanje vina za dom. žand zdr fin žel o pTt š župnija Sv. Lokarje. Sr so du Celje 18 km. na robu doline nad potokom. ki leže ob obč. žand zdr fin žel o pTt župnija Sv. Kladje. strani hriba Resevne (628 m) blizu Voglajne. ki so na gradu postavljali za svoje ministeriale gospode iz Blagovne. Sr so du Celje 15 km. Dostop z vozom. Sr so du Celje 18. Nm ca 290 m. cesti Sv. Trgovanje is sadjem. Vas leži ob obč. živinorejskimi proizvodi in z lesom. Ogorevc. H kraju spadajo mali zaselki Dirne. ½ km s. žand zdr tin žel o pTt š župnija Sv. poti 1. Jurij pri Celju 7km. K vasi spada zaselek Laporje. Poznejši grajski posestniki so bili isti kot v sosednem rifniškem gradu (glej Rifnik). Izdelovanje surovega masla za prodajo. Jurijem in podgrajskim gradom.). Vas obsega zaselke Božne ter Spodnje in Zgornje Lokarje in leži na obeh straneh ban. domači hruševec tudi za prodajo. H kraju spadajo zaselki Blagovna. Jurij—Dramlje. Kmetijstvo. Jurij pri Celju 3 km. Dostop z vozom po obč. Jurij—Slivnica. Zelo razvita živinoreja. Lega v ravnini ob ban. Po smrti Viljema je po 1036 podarila njegova vdova bl. Gorjakovo. Kraj tvorijo zaselki Kramperje ter Spodnje in Zgornje Kameno. Jurij pri Celju 4km. domači hruševec. ceste Sv. Kmetijstvo. cest Sv.km. Vas leži ob potoku Slomu kraj ban. Jurij—Dramlje.4 km. 143*31*28*3*0. Prvotni grajski lastniki so bili grofje Breže Seliški. Jurij pri Celju 6 km. ki so imeli obsežna posestva med Savo. surovega masla in jajc. obdan od gozdov. Jurij pri Celju 3 km.5 km. 196*38*17*11*10. Gologranca. 217*43*38*5*0. največ v Celje. žand zdr fin žel pTt š župnija Sv. Vino samo za domačo porabo. Vino le za dom. V kraju se odcepi od glavne dvotirne proge lokalna železnica proti Rogatcu in Krapini. Prvič se omenja 1223. Nova vas. Jurij—Štore. Prodaja živine. Kmetijstvo. lončarska obrt. Juriju. žand zdr f.5 km. Jurij— Šmarje pri Jelšah. Črnolica. Kraj sestavljajo zaselki Sohta. prisojna lega. Sr so du Celje 13. macesen. ki je pokopan v Sv. Sele in Zakelj. Jurij pri Celju 2. Nekaj čebelarstva. žand zdr fin žel o pTt š župnija Sv. Razloženo vas tvorijo mali zaselki Brde. Jurij— Teharje. od ban. Juriju. Juriju. Zelo razvita živinoreja. Nm ca 260 m. Ravninska lega ob Voglajni na križišču ban. Kmetijstvo in gozdarstvo. več obrtnikov in trgovcev.4 km. . Sotlo in Bočem. Do Rogatca je bila proga zgrajena 1905. pev. 197*58*23*18*11. Grobelno. d.5 km. 132*25*18*7*0. Sr so du Celje 13. Tonik ter Spodnji in Zgornji Cerovec. Sedanji veliki grad je novejši in še dobro ohranjen. žand zdr fin (žel o pTt š župnija Sv. ceste pri Sv. Prodaja živine.5 km. Zelo razvita živinoreja. ko se navajajo Henrik. Izvrstna jabolka in hruške. Kmetovalci. Goričica. ceste pri Sv. 1072 so jih prevzeli krški škofje. Sr so du Celje 15 km.i. Zaprt močvirnat svet. Dostop le z vozom. izdelovanje surovega masla in trapistovskega sira. š Blagovna 1 km. Vas leži na pobočju hriba tik ban. zlasti živinoreja in sadjarstvo. ceste Sv. Bukev. 193*36*18*13*6. surovo maslo za prodajo. 2 odd. Nm ca 280 m. Neznatno pridelovanje vina. Čebelarstvo se precej goji. žel pTt v kraju. žaga. Med vojno so stanovali v gradu begunci. Hruševec. ceste pri Sv. Kameno.5 . Več mlinov. Juriju. Jurij pri Celju 2. razvita živinoreja in sadjarstvo (izvrstna jabolka in hruške). Sr so du Celje 14 km. V zaselku Blagovni je najbrž že v zgodnjem srednjem veku stal grad Blagovna. poti % km od ban. žand zdr fin o š župnija Sv. Nm ca 320 m. Izdelovanje hmeljevk za prodajo. Brezinje.m žel pTt o š župnija Sv. 91*20*20*0*0. Neznatno pridelovanje vina za dom. K vasi spadata zaselka Peklo in Preskočina. vinogradništvo le za domače potrebe. Jurij— Kozje in Črnolica—Planina. Nm ca 320 m. 202*35*28*4*3. Precejšnje čebelarstvo. Nm ca 320 m. Kmetovalci in železniški uslužbenci. Spodnji Vrh in Zgornji Vrh. Sr so du Celje 11.

prodaja lesa. Jurija ob ban. Sr so du Celje 16 km. V srednjem veku je bil kraj pomemben radi znamenitega rifniškega gradu. manjši vinogradi.5 km. K vasi spadajo zaselki Gornji Gaj. K vasi spadajo zaselki Ogradec. Ahaca je iz konca 17.km. Sicer so danes že izginile celo grajske razvaline. Kmetijstvo. Izvoz živine in sadja v tujino. Sv. ki. Jurij pri Celju 2. K vasi spadajo zaselki Kote.. . deloma močvirno. sorodnikom Heme.5 km. Lega kraj ban. 166*46*5*32*9. Sr so du Celje 15 km. 169*30*25*5*0. Izdelovanje mlinskih kamnov. V bližini razvalina rifniškega gradu (461 m). poti % km od ban. prodaja surovega masla. lončarska obrt. Jurij (1 uro). Primoža in Felicijana je iz pričetka 18. žaga.5 km. Danes so grajske razvaline last kmeta Korošca. Jurij pri Celju 3. markirana pot iz postaje Sv. Že v predzgodovinski dobi je tu obstajala znatna naselbina.so ta posestva prešla 1072 na krško škofijo. Melovje in Sv. Sicer so grad znova pozidali. ki ležita kraj ban. nekaj obrtnikov. Peščenca. Jurij pri Celju 7 km. Kmetijstvo. 78*13*6*7*0. H kraju spadajo zaselki Gradič. Juriju ob pobočju hriba Sv. Jurij—Proseniško in v sosešcini. Nm 288 m. žand zdr fin žel o pTt š župnija Sv. Podgrad. Teharje in na Sv. na levi strani Voglajne. Nekaj čebelarstva. Rifnik. ceste Sv. Rozalije (369 m). Primož. Jurij pri Celju 3. nm ca 380 m. Grajski lastniki so poslej isti kot na rifniškem gradu. Kmetijstvo. Nm ca 300 m. grad je bil gospodarsko in upravno središče obsežnih posestev bl. Ta posestva je bl. Sr so du Celje 14. Povp. Raztresene hiše po gozdnatem pobočju Rifnika (570 m). Proseniško. Pole in Zdenica. ki je na gradu poslavljala svoje ministeriale.Podgorje. Heme med Bočem. cerkev sv. nad Grobljami. kjer so odkrili stare gomile. cesti kraj potoka Kozarice. Kmetijstvo. lep razgled. Mnogo sadja. Kmetijstvo in gozdarstvo. 1072 pa jih je prevzela krška škofija. Stopče. Zelo razvita živinoreja in sadjarstvo. Rifniški. žand zdr fin žel o pTt š župnija Sv. Hema izročila 1036 ženskemu samostanu v Krki na Koroškem. Ahac. Ravnina. Nm ca 310 m. Od okoli 1400 je bil grad last Celjskih grofov. ki so imeli tu eno izmed upravnih središč svojih obsežnih posestev. Jurij pri Celju 4 km. 132*32*18*4*10. . Nm ca 275 m. Priljubljena izletna točka. Kmetijstvo. Raztresene kmetije po s. zlasti jabolka in hruške. cesti Sv. Na predzgodovinsko naselbino spominja še sedaj krajevno ime Ajdovska zidanica na vrhu Rifnika in pa istotam preostalo staro zidovje. je stal svojčas podgrajski grad (Anderburg). številni ilirski grobovi z žarami in bogatimi predmeti pa iz hallstattske dobe: najdba keltskih novcev iz latenske dobe. Vas tvorita zaselka Spodnje in Zgornje Repno. žand zdr fin žel o pTt š župnija Sv. podr. Sr iso du Celje 14 km. cesti Sv. Sr so dii Celje 13. Rozalija. 178*45*14*12*19. pobočju hriba Sv. žand zdr fin žel o pTt š župnija Sv. Seme in Štangrob. 140*25*6*12*7. Nm ca 270 m. Na vrhu Rifnika gostilna. Izdelovanje surovega masla in trapistovskega sira.3 km. L. in izvrstnih jabolk v Celje. ceste. Kmetijstvo. žand zdr fin žel o pTt š župnija Sv. Vinogradništvo le za dom. Sotlo in Savo. 228*41*37*4*0. žand zdr fin žel o pTt š župnija Sv. Tu so tudi izkopali mnoge rimske predmete. O predzgodovinski obljudenosti kraja priča krajevno ime »Groblje«. Lega na križišču ban. V borbi Celjanov s krškimi škofi je razrušil grad 1436 celjski vojskovodja Jan Vitovec. V. last veleposestnika Zdolška. vendar je izgubil prejšnjo veljavo in je vodilno vlogo prevzel grad Rifnik. Jurij pri Celju 5 km. 109*20*18*1*1. Prvi znani lastniki gradu in okolice so bili grofje Breže Seliški. ko je bila grajska lastnica Marjeta Waagen.3 km. Sr so du Celje 11. so uporni kmetje graščino popolnoma oplenili. Jurij—Ponikva v nekoliko valoviti pokrajini.5 . V starem veku je držala tod mimo rimska cesta Celje—Ptuj. ki je grad dajala v najem svojim ministerialom. 1635. Grabno. od Sv. a na nekdanji grad še spominja ime vasi in pa ob železnici pod hribom grajsko poslopje Anderburg«. Prahe in Preloge. K vasi spada zaselek Bobovo. cerkev Sv. Ko je samostan prenehal. največ za domačo porabo. Pridelovanje vina. Lega v ravnini na levem bregu Voglajne ob ban. Sr so du Celje 18 km. Jurij. žand zdr fin žel o pTt š župnija Sv. Izvoz živine in lesa v tujino. Vas leži J. mlin. Vas leži jl od Sv. stol.5 km. Sr so du Celje 14. stol. več vodnih mlinov. Izkopani predmeti so deloma iz neolitske dobe. ceste pri Sv. Rozalije (369 m). žand zdr fin žel o pTt š župnija Sv. Dostop z vozom. Sv. več mlinov. cest na Ljubečno. Nm ca 320 m. Lega ob ban. Jurija ob obč. Jurij— Grobelno. Repno.5 km. K vasi spada zaselek Kaniža. so ga do 1480 posedovali Rifniški gospodje (prvič omenjeni 1163). Po smrti svojega moža Viljema je po 1036 izročila grofica bl. podr. ministeriali grofov Breže Seliških. zlasti živinoreja in gozdarstvo. Surovo maslo za prodajo. Hema vsa ta posestva ženskemu samostanu v Krki na Koroškem. Jurij pri Celju 0.

Sv. orkestrom. poti 1 km od ban. Vas leži v. nekaj vinogradov. Razkorže. Lega kraj ban. Kmetijstvo. hiš 147. ods. 1892. ods. od katerih se 1384 navaja Nikolaj Ploštanjski. Jurij—Šmarje pri Jelšah in s. postaja) in 297 m (cerkev). poti na hribovju. ki je tod morila 1628—1646. žand zdr fin š župnija Sv. Na deš. Podsredo in Sv.. 92. 249*41*32*6*3. Lega na vznožju Rifnika (570 m) ob ban. Pod vplivom sosednjih gradov in radi razvite trgovine in je kraj že zgodaj dobil trške pravice. š. 579*100*56*28*16. 1 odd. Mnogo jabolk se izvozi v tujino. Ploštanj. kamnolom. Društva: Gas. Kmetijstvo kot Sv. odtod deloma v hribovju. od Sv. Kmetijstvo. Strok. Kmetovalci.45.2 km. knjiž. Kat.15. Kozje in Marijo Dobje. odtod po valovitem gričevju.. nad. Avtobusna zveza s Celjem. Šibenik. Precej rodovitno. Nm ca 400 m. se je pridružila še gospodinjska šola. cerkev sv. parna žaga. Zlasti pripravno za živinorejo in sadjarstvo. Rozalije. H kraju spadajo zaselki Dolnja vas. L. Kmetijstvo. K vasi spadajo zaselki Dobe. deloma nekoliko rebrnat in nagnjen proti J. Sr so du Celje 9km. SKJ s pev. ceste Sv. koč 38. o pTt Sv. Jurij pri Celju 4. Trški .5 km. Podpeč in Razbor. ceste Sv. trg. Dostop z vozom. 132*35*14*16*5. Prvi znani lastniki so bili grofje Breže Selški. Kmetijstvo. Vas leži pri Grobelnem % km od ban. Nm ca 280 m. Lega kraj ban. PCD. Dramlje. dekl.98. Meliše in Podplat. Sr so du Celje 15. Ban. cesti Sv. Nm 259 m (žel. 171*47*36*10*1. druž. Občina obsega zelo majhen teritorij na desni strani Voglajne. 1 uro). Jurij pri Celju. Jurij v pomembno gospodarsko središče svoje okolice. grajske razvaline. Zaradi odlične prometne lege na križišču mnogih cest se . ostalo 6. žel Grobelno 0. Trapistovski sir. Jurij. nar. 151*32*28*4*0. Nm 369 m. Gosp. Iz Jurija drži izpred kolodvora markirana pot na Rifnik. š. in paš. PSVD. Jurij pri Celju 4. Nm ca 290 m. Sezidan je bil najbrž že v zgodnjem srednjem veku. 1910. Rifnik). Jurij pri Celju 3 km. obrt in industrijo.. 90. mlini in žage ob Voglajni. Dolska gorca in Zlaka.98. nad. 6 odd. Prvotno cerkev. Veliko križišče ban. Pridelovanje žita in krompirja. Kmet. ki je živinorejsko poljedelskega tipa in ima veliko vzorno šolsko posestvo. strani. Jurija ob ban. Gornja vas in Zlateče. 1910. d.5 km. Poznejša cerkev je iz 1667. žand zdr fin žel o pTt š župnija v trgu. šoli: Jav. 191*39*13*20*6. se prvič omenja kot trg zgornji del današnjega trga. Bezovje. Vrbno. š. Vas se prvič omenja 1340. Jurij—Štore in po pobočju sosednjega hriba. Tratna. Površina 282. žand zdr ftn žel o pTt š župnija Sv. Svet je deloma nižinski in mokroten. K vasi spadajo raztreseni zaselki Bevšeke. in gosp. na mestu nekdanje grajske pristave na desni strani Voglajne. se je tu osnovala znamenita enoletna kmetijska šola. nad. surovo maslo. podr. š. PRK. Dolnje in Kozarica. ust. Dostop z vozom po obč. Na nekdanji grad še spominja hišno ime kmeta »Grajšika<.... Jurij pri Celju trg Preb. v borbi s Habsburžani. Jurij pri Celju 1 km. dočim se je spodnji trg takrat še nazival »spodnja vas«. Občina Sv. ust. PJS s pev. Deška nar. Jurij—Dramlje. vinogradov 3.Jurij pri Celju 3 km. Gostilne s tujskimi sobami. Dole. Trnovec. žand zdr fin žel o pTt š župnija Sv. Jurij pri Celju 3. 17. in sal.je razvil trg Sv. Ti so na gradu postavIjali svoje ministeriale Ploštanjske gospode. DKfid. Trg je gospodarsko središče bližnje okolice in ima živahno trgovino. Petrom pod Sv. prosv. L. H kraju spadajo zaselki Dolec. od katere je ohranjen še gotski prezbiterij. cesti in z. ladja pa iz 1812. po 1072 pa krški škofje. posest. Rupe in Tičnica. ust.. 1932. Dobneteča. Sr so du Celje 14 km. Kraj je bil obljuden že v neolitski in rimski dobi. 1906. š. Sr so du Cel. cest v Celje. Precej mizarjev. izdelovanje mlinov in poljskih strojev. Pripadajoči zaselki so Gangež.15. 750. Srednjeveška naselbina se je razvila pod oddaljenim podgrajskim gradom (Anderburg). razrušil pa ga je menda Jan Vitovec. ceste Sv. trav. Medgore in Vodule. Prijazen trg leži deloma v dolini kraj Voglajne.5 km. Jurij pri Celju 2 km. Jurij—Proseniško. katerega razvaline so danes že skoraj izginile. Grajski lastniki in posestniki so bili gotovo isti kot v bližnjem rifniškem gradu (gl. ceste ob obč. 1384. žand zdr fin žel o pTt š župnija Sv. š. Nm ca 300 m. V zaselku Ploštanju je bil nekdaj ploštanjski grad..... najem. Tu je nekdaj stal znameniti šibeniški grad. Sr so du Celje 12 km. Lega na hribu istega imena in na njegovi z. H kraju spadajo tudi okolni zaselki Podvrbica. gorami. Nm ca 300m. L. so zgradili 1646 v spomin na kugo. Sr so du Celje 15. deloma na pobočju griča pri farni cerkvi. gozdov 68.5 km. več mlinov.71 ha: njiv in vrtov 113.je 11 km. vojskovodja Celjskih grofov. K vasi spadajo zaselki Cesta. Šmarje pri Jelšah.5 km. 6 odd. žand zdr fin žel o pTt š župnija Sv. lep razgled. Strel.

glasbenik. Dolenja vas. K vasi spadata zaselka Gorica in Vurperk. domači . Ipavic Josip. Juriju. po 1400 pa St. kjer so mlini in žage. Jurija. Sr so du Celje 17 km.. Prvotno je bila cerkev podružnica prafare na Ponikvi. ki je tekmovala s prometno cesto Ptuj Vojnik Celje. jabolka. Nekaj vinogradov. trav. Jurij pod gradom. V nekaterih krajih je razvita obrt in industrija (mlini. glasbenik. mizarstvo. Nm ca 280 m. Skozi kraj drži ban. ki so bili po 1456 gospodje. L. do 1787 goriški nadškofiji in poslej lavantinskim škofom. Ležal je ob važni trgovski poti Ptuj—Laško—Ljubljana. Pavel pri Preboldu 0. V trgu je morila kuga posebno od 1628—1646. Občina se razprostira desni strani Savinje. odkoder sega proti J. Pavel pri Preboldu Preb. nad 60 pesmi. zdravnik. Tu se intenzivno goji hmeljarstvo. Gas. Po 16 je krški škof Janez prodal trg in . je bila cerkev skupno z materjo župnijo na Ponikvi inkorporirana kolegiatnemu kapitlju v Novem mestu. Jurij ob južni železnici. Razni obrtniki in trgovci. Peter v Sav. žage. e lastne sodnije. L. Domači jabolčnik. gavgah«. Ipavic Gustav (1831—1908). pesmi itd. 1473. Celjski grofje. Juriju je sedanje. Rupert—Griže. Deloma ravninska. Prvotno je cerkev stala gotovo že 1340. 1493 in 1494. Jurija. soustanovitelj Cecil. samospeve. Gas. Pavel pri Preboldu 1. ravno je le na s. Jurij pod Rifnikom. Kukovič Avguštin i— 1889). žel Sv. do nje razvodja vrh Mrzlice (1119 m) in na sosednje nižje gre. Lega v ravnini ob potoku Boljski na križišču ban. Pečnik. Potem so ropali in požigali v okolici 1476.5 km. Waagen. žel Sv. dela celjske župnije in dela župnije Sv. ostalo 39. 1635. ki izvršuje tu še danes patronatske pravice. bukev. L. klavir. Nm ca 270 m. avtor več samospevov. ki je dobil ime po njej. Hriboviti del pokrajine je skoraj ves pod gozdom največ iglavci. zavesti. Župnija Sv. je pogorel skoraj ves trg. Vislice so stale na trski meji i Ulčarja. dolini 5 km. ki se tu izliva v njo. ki je dovoljeval lasten trški pečat s sliko sv. prof. lavant. 337*55*36*10*30. so dobili tržani od krških škofov privilegij. . 1729. Peter v Sav. pretežno žlahtna trta.5 km.grad rodbini pl. pa tudi druge kmetijske panoge se ne zanemarjajo. Vikariat je obstajal že 1340. tekstilna industrija.78. fin Žalec 10 km. Jurij in Podgrad Andreju /eissbriachu. opereto in opero. Ruperta nad Laškim. plesnih skladb in zborov.78 ha: njiv in vrtov 1079. Površina znaša 4108. Jurija Lastno trško sodstvo v okviru trškega pomerija. Krški škofje. Guštava (1873—1921). deloma nekoliko hribovita lega na obeh straneh potoka Boljske. izdal več zvezkov »Slovenskih in. izdelovanje opeke). deloval predvsem na Dunaju in na Ogrskem. S hribovja priteka precej voda. Primožu. ravninskem delu. ga je imela kot deželnoknežji fevd v zakupu rodbina pl.5 km. Občina Sv. Jurij pri Celju (dekanija Šmarje pri Jelšah Škof. koč. Znatno čebelarstvo. Trški sodnik je izvrševal tudi krvno sodstvo. so 1492 zastavili Sv. Zelo znani so tu trški sejmi. Po 1583 se je ta. glasbenik. Petrom v Sav. hruške in slive. gozdov 2228.gospodje. 328*77*58*19*9. vinogradov 60. v Marib. Pokopališče. ko se omenja kraj. Gospodarsko težišče občine je v njenem s. ropali sosednje gradove kmetski uporniki. L. Trgovanje s hmeljem.sadjevec. cesta Sv. Leta 1494. H kraju spada zaselek Laporje. dolini. škof. ki se omenja že 1586. Ker so se trgovci izogibali Celja so 1524 prepovedali trgovino preko St. L. Dr. Dr. Jurija. Janez (1821—1883). e. Mnime s>Možiček«. pa je bil povzdignjen v samostojno župnijo. 1466. ki je bila od sedaj na tem gradu. 2858. 1539.44. dr. posest. hitro menjali njuni gospodarji. mat. je trgu odvzela graščina Blagovna sulice in boben. žand zdr o pTt š župnija Sv. tu rojeni dr. kostanj) in je bolj obljuden le v dolinah kraj potokov. 1509 je cerkvi daroval cesar Maksimilijan desetino v vsej župniji. L. Novih akordov. Kaplja vas. bogoslovju. 795. 1759. V kraju je gradič Gorica. Sr so du Celje 17 km. L. lavant. jiv sotrudnik Glas. zdravnik. žand zdr pTt š župnija Sv. hiš 579. gospodarstvenik. komponiral meš. ki se še danes imenuje »na. Cerkveno je prafara pripadala do 1751 oglejskim patriarhom. 112. arhitekt. Trg se je imenoval Št. in 1736.58. zlasti večji potoki Velika in Mala Reka in Kolja. ob iji in na obeh straneh potoka Boljske. in 1817. Ozemlje je povečini hribovito. klavirskih. so Turki na svojem pohodu iz Koroške razdejali trg in oplenili okolico. dolini 3. 431. 755. fin Žalec 10 km. Izrecno se cerkev navaja 1640. Zgraditev južne železnice 1846 je mnogo pripomogla k razvoju trgovine v Sv. ki je zelo gosto poseljen. buditelj nar. Do 1933 se je trg imenoval Sv. župnija v Sv. 141. na mestu. so dobili tržani pravico do letnega sejma o sv. 1765 izločene slivniške in kalobske župnije. Sedanjo cerkev so zgradili 1721. Poljedelstvo. vršil na dan sv. Mlini in žage.) ima 4536 duš. Ipavic Benjamin (1829 do . cest Latkova vas— Trbovlje in Sv. zlasti hmelj. Rupert—Griže. so 1400 podelili tržanom pravico do davka prostega tržnega dne na nedeljo. Avtobusna zveza s Sv. najem. župna cerkev sv. in paš.

Obrtniki in trgovci. Drustva: SKJ. Mnogo hmelja za prodajo. podp. Marija Reka. Kamnik. Pavel pri Preboldu. Kmet. nad. Pavel pri Preboldu 6 km. odsek. Od 1363—1456 so bili grajski posestniki Celjski grofje. Bil je last deželnega kneza. Kmetijstvo in gozdarstvo. Po Požaru 1790 so jo v istem letu obnovili. sadje pokupijo prekupci za izvoz.Sr so du Celje 15 km. dol. Cerkev je bila prvotno podr. Hom. od nje. novinar in pisatelj. žand zdr o pTt Sv. 1931. Mnogo hmelja. Pavlom in Vranskim. po tradiciji v zahvalo za srečno rešitev iz gozda. župna cerkev sv. Sv. Zelo raztreseni zaselki in samotne kmetije po hribovju na s.. Jame. Gas. Sv. Mrzlica in Slom. žand zdr o pTt š župnija Sv. 1787. Hruške. ali v začetku 15. To so zaselki Brdo. Prodaja mehkega lesa. 10 km. Prezbiterij in ladja sta obokana. ki se tu odcepi proti Trbovljam.. tujske sobe. Peter v Sav. Peter v Sav. Precej mokrotno. Pokopališče. stol. Magdalene. Pavel pri Preboldu 2 km. cerkev sv. Zelo prikladno za sadjarstvo. dolini 2km. Malo vina. L. š. 367*78*60*15*8. 4km. Gas. Grad je bil razrušen najbrž v dobi zadnjih Celjanov ali pa neposredno po 1456 v bojih za celjsko dediščino. cesti Sv. in pev. v kateri je mnogo postrvi. žand zdr o pTt š župnija v kraju. Sv. Sr so du Celje 23 km. ki se iztekajo v potoka Malo in Veliko Reko. Na Kanclerjevem griču nad vasjo so razvaline gradu Sachsenwarta. Peter v Sav. 366*73*58*15*11. stoji podr. Raztresene kmetije po sosed. Razvito perutninarstvo. podr. Domači sadjevec. Rupert Griže. Malenkost vina. Kraj leži v Spodnji Savinjski dolini ob vznožju hribovja na desni strani velikega potoka Boljske. Matke.. Skozi prijazen trg drži banovinska cesta Latkova vas—Sv. Pripravno za letovišče. Prodaja sadja prekupcem za izvoz. škof. je postala samostojna župnija. Kat. verjetno je iz 10.. nad. Avtobusna zveza s Sv. Slov. kostanja in orehov. Mala okna gotske cerkve so kasneje povečali. Nm 737 m. Domači sadjevec. žel Sv. Gosp. 1893. Lovrenca se je v srednjem veku imenovala sv. Prodaja hmelja in krompirja. Pavel pri Preboldu 2 km.) ima 400 duš. Mlini in žage ob potoku Veliki Reki. Nm 285 m. nad. Razno žito za domače potrebe. Iglasti in listnati gozdovi. domači jabolčnik.. fin Žalec 14 km. 1818. Magdalena. JS. 341*71*37*12*40. L. fin Žalec 8 km. ki je stala ob ondotni rimski cesti Ljubljana—Celje. izobr. Rupert— Griže. s. stoletja. Tekstilna industrija (tkanine) . Nm 280 m. Pavel pri Preboldu 3 km. Šola ust. drv in kostanjevega lesa za tanin. sliv. Ta je izročil grad v zakup Vovbrškim grofom. Braslovče. Vas leži pretežno v ravnini na desni strani Savinje ob ban. žel Sv. ki je lepa razgledna točka. 8 odd. cesti Latkova vas—Trbovlje ter v.. dolini. Petrom v Savinjski dol. Mnogo studencev. dol. Lovrenc. H kraju spadata zaselka Groblje in Trapeče. Dolga obcestna vas v ravnini na desni strani Savinje kraj drž. žel Sv. v katerem se je izgubil neki lovec iz spremstva Celjanov. ceste Sv. fin Žalec 13 km. Prvič se omenja 1392. Peter v Sav . Valjčni in vodni mlin. Žagarstvo in opekarstvo. Redki zgodovinski viri omenjajo 1270 kot lastnika češkega bralja Otokarja II. Prvotno je bila sezidana 1360. del. fin Žalec 6 km. ceste. Ležišča živosrebrne rude in železnega kršca. Sedanjo cerkev so zgradili v 1812—1813. Lov. gričih. dolini 6 km. Vas obsega male zaselke in samotne kmetije. hruške. Elektrarna. Latkova vas. Tik ob njej leži malo vstran od osrčja trga zaselek Prebold z istoimenskim gradom. Dostop po občinski poti 2—6 km od ban. Petrom v Sav. Znaten pridelek hrušk. DKfid. Gas. Sv. ki spada med najstarejše gradove v Savinjski dolini. slive in češnje. fin Žalec 8km. Pavla pri Preboldu. Župnija Marija Reka (dek. 1 odd. žel Sv. Nm ca 275 m. Sr so du Celje 17 km. Bistrice in Lavrenčič Ante iz Maribora. Sadjarstvo dobro uspeva: jabolka. Stari. jabolk.. Nm 608 m. Golava. Dram. Sr so du Celje 17 km. š. Peter v Sav. Šola ust. PRK. češenj. Vodovod. Precejšnje čebelarstvo. Glavni oltar je iz 1688. žand zdr o pTt š župnija Sv. samo gotski prezbiterij je starejši. Precejšnja. PCMD. Hruševec in jabolčnik prodajo okoliškim gostilnam. bukovih drv in mehkega jamskega lesa. ostali iz novejše dobe. Prodaja kostanjevega lesa za tanin. Avtobusna zveza s Sv. 497*98*85*13*6. Precej obrtnikov in trgovcev. Zdravnik.. Strok. Vrh hriba Homa (608 m). Vas tvorita Velika in Mala Reka. žand zdr o pTt š župnija Sv. župnije Sv.. jabolka in češnje. Sr so du Celje 20 km. PHmD. Ime zaselka »Groblje«. Sedanjo cerkev so sezidali 1693. Pretežno ilovnato in dosti rodovitno. Lovrenc pod Sachsenwartom. ceste Ljubljana—Celje in ban. Danes je gradič last Vinka Vabiča ml. Lastnika rud sta Omerzu Danijel iz Slov. zlasti mizarska obrt. Intenzivno hmeljarstvo. 4 javne knjiž. cerkev Sv. š župnija v kraju. Pavel—Trbovlje. PSVD. 352*65*46*19*20.dolini 4 km. morda spominja na rimsko utrdbo. Marije je bila prvotno zgrajena konec 14. V Groblju rojen 1891 Kač Janko. so za nekaj časa ponovno pričeli z eksploatacijo rude. žel Sv. in z. lavant. ki leže raztresene po hribovju južno od Savinje na vznožju strmega Kamnika (861 m) in 1119 m visoke Mrzlice. PRK. ponovno opuščeni rovi. Gas.Strassberg. strani Mrzlice (1119 m) ob ban.

Več trgovcev in obrtnikov. 556. Lega v ravnini ob drž. Občina leži v osrčju Sp. Razno sadje zgolj za domače potrebe. Ob reki Kolji so izkopali številne gomile z žarami. vinogradov 33. Sr so du Celje 13 km. nakitom in dr. V srednjem veku se je naselbina lepo razvijala in je že 1146 dobila trške pravice. stol. stol. lav. žel Sv. J. Stal je J. Pavla. 4 km. Pavla. Podlog. Zgodovinsko pomemben je tudi grad Prebold. ki je pribežal iz Govč pri Žalcu. Peter v Savinjski dolini Preb. Lepo letovišče. župnija je mati župnije Griž (izločena v 15. 60. Konec 18. žand Sv. Erkenstein in rodbina Wagensberg. srednje rodovitno. 227*44*41*3*3. Pragwald. je bil grad Prebold od upornih kmetov dvakrat izropan (1635 in 1639). 6 km ali Žalec 3 km. Malenkost vina. Grad je še sedaj lepo ohranjen. Pavlom in Grižami z izkopanimi predmeti iz hallstattske dobe pričajo o ondotni ilirski naselbini. Peter v Sav.. da se je deželsko sodišče semkaj preneslo iz Žalca. Obsežni hmeljniki. Intenzivno hmeljarstvo. (po kateri se je kraj celo imenoval Sv. Prebold. Peter v Sav. Šešče. Vislice so stale 10 min. zgodov. 1868) komponist. dol. L. Mlin. Pavel pri Preboldu. Doberteša vas. Tudi v rimski dobi je bil kraj obljuden. K vasi spadata zaselka: Na Gmajni in Schonbichl. t. Lesna obrt in trgovina. Pavel pri Preboldu (dek. 1839 se vedno v razvoju (do 400 delavcev). sedaj zdravnik v Celju. nekaj čebelarstva. fin Žalec 3 km. Ta plošča je eden najstarejših spomenikov iz starokrščanske dobe v naših krajih. se odcepi ban.) ima 2510 duš. nakar so sezidali novo cerkev. V 17. dolini. predilnica ust. od Sv. Meje sodišča opisuje urbar iz 1754. in paš. gozdov 98. žand zdr o pTt š župnija Sv. Savinjske doline in se razprostira s. škof. Avtobusna zveza s Celjem. je večkrat izmenjal lastnika. Čobal Melhior (r. v kraju. jv. Švab Anton (r. Pajk Janko (1837—1899). deloma ilovnato. rodbini pl. stol. Pavel pri Preboldu 5 km. domači sadjevec. žand Sv. Nm ca 280 m. neznatno pridelovanje vina za dom. Pavel je cerkveno pripadal do 1461 oglejskemn patriarhatu. stol. V reformacijski dobi je v njem našel zatočišče predikant Ivan Dctlansky. kopalni bazen. je grad začel razpadati. trav. tovarniški delavci. je postala vikariat. — župnija Sv. Patronatske pravice izvršujejo še vedno Ljubljanski škofje kot užitniki graščine Gornjega grada. Grad je bil sedež deželskega sodišča in se prvič omenja 1288 kot dedna last Žovneških gospodov in pozneje Celjskih grofov. se imenuje po prvotnih lastnikih. Sr so du Celje 11 km. stol.) in župnije Marije Reke (izločena 1787). cesta Sv. Pavel pri Preboldu 3 km. Braslovče. liter.. 1864). stol. je danes izginil skoraj brez sledu. jabolka. dolini 1 km. h kateri spada zaselek Gmajna. Tu rojeni: dr. pose. ki stoji z. stol. Predzgodovinske gomile med Sv. V nižini nastopajo drevesne skupine le kraj naselbin. sodnik leposl. prof. Nm ca 275 m. Domneva se. barvarna. trgovanje s hmeljem. Prvotni lastniki so bili grofje Thurni. Na njeni zunanji strani je vzidana nagrobna plošča celjskega škofa Gaudencija iz 6. dalje je bil grad v rokah raznih zakupnikov. Sv. Pavla. dol. krasna sprehajališča. 290*53*45*8*8. Peter v Sav. župna cerkev sv. Šr so du Celje 19 km. Pavel pri Liebensteinu.gričevje. so Kmečki uporniki izropali grad. Sv. V vasi. Kmetovalci. Od 16. predvsem listnato drevje. 270*62*51*9*17*. Kraj je bil obljuden že v hallstattski dobi. ostalo 13.Mautner d. od Sv. 237. Pozneje sta ga posedovali rodbina pl. od Savinje še čez potok Ložnico na bližnje . orožjem. Od 1917 poseduje grad rodbina Hudovernik. Industrija tkanin. politik in organizator: dr. 1635. in polit. Občina Sv. Pavlom pri Preboldu. V 19. najbrž blizu posestnika vulgo Richterja. d. Grad je danes izginil brez sledu. Petru. cesta na Polzelo. nato do 1787 Ljubljanski in slednjič lavantinski škofiji. zdr fin . Malo gozdov. elektrarna. Prvotna cerkev je iz 14. 41. od Sv. Prager. Le kleti so še delno ohranjene in predelane. Prodnato. Letno prodajo ca 8000 kg hmelja. obrtniki in trgovci. Cerkev je bila prvotno podr. športni prostori. koč. Sedanja cerkvena stavba je iz 1898. Pri vasi so našli več rimskih spomenikov in rimski denar. krompirja in fižola. orodjem. Skozi kraj drži ban.1356ha: njiv in vrtov 656. domači jabolčnik. najem. hruške in zlasti slive. L. postaje Sv. Oddaja raznih kmetijskih pridelkov na celjski trg. Ustov. o p š župnija Sv.. žel Sv. V 18. Pomembna lesna industrija v Sv. precej tujskih sob. 1442. Grad Schonbichl. so mu priključili se deželsko sodišče v Ojstrici. Prirodno kopališče v bližnji Savinji. Vranskim in kraji v Zgornji Sav. cesti Ljubljana—Celje kraj žel. Kraj leži na desnem bregu Savinje v ravnini in deloma na nižjih sosednih vzpetinah. 1392. V 1762—1775 so zgradili drugo cerkev. Ta razvoj ima zahvaliti predvsem graščini Liebenstein. Vinogradništvo v neznatnem obsegu. Precej se pridela tudi žita. ki so na bivšem Štajerskem posedovali 14 gradov. Pavla. hiš 328. Rupert—Griže. ki so jo 1790 podrli. braslovške prafare. stol. Površina . Peter v Sav. ki je stal na planoti v Šeščah. zdr fin Žalec 5 km. soc. Kmetijstvo. dolini.st.

Prodaja hlodov in jamskega lesa domačim trgovcem. da je prvotno cerkev — najstarejšo v vsej Sav. 1256. dolini—Novi klošter. Nm 272 m. Petru pri še zdaj imenovani hiši »Stari pošti«. Dostop le z vozom. dolini 1 km. ko so 1573 uvedli med Gradcem in Ljubljano stalno poštno zvezo. Nm ca 300 m. poti 2 km od drž. vinogradništvo in gozdarstvo. Spodnje Grušovlje. V kraju se odcepi ban. žand Sv. Petru. Spodnje Roje.5 km. Kmetijstvo. Sv. Vas leži v ravuini na desnem bregu Ložnice ob ban. Peter v Sav. Zraven se razprostira hrastov gozd. Petru. se je izvršila barokizacija ladje in prezbiterija. Pokopališče. dol. dolini 4 km. z detetom je najbrž iz 15. 1 km. Razvita lesna obrt in industrija. Letno prodajo ca 12. Alojzija na s. ko je tod mimo vodila rimska cesta iz Ogleja preko Ljubljane v Celje. poti 1% km od drž. 135*24*21*3*4. cesti Celje—Ljubljana. Rimske izkopine..000 kg hmelja. 2—3 km. V bližini podzemeljska jama »Pekel« s kapniki in vodopadom.. 2 km. 150*27*22*5*2. Pavel pri Preboldu 3 km. dolini 2. Smrekovi in borovi gozdiči. Vas leži v ravnini zraven hrastovega gozda ob ban. Kmetovalci. Sedanji stari romanski cerkvi. B.000 kg hmelja. Kraj leži na levem bregu Savinje ob obč. 35*10*5*5*1. izdelovanje parketov in lesne volne. škof. Pavel pri Preboldu 8 km. Peter v Sav. L. Pavel pri Preboldu 3 km. ki je poslej izvrševal nad njo patronatske pravice. zdr fin Žalec 4 km. Obcestna vas v ravnini ob obč. Nekaj čebelarstva.5 km. Nm ca 275 m. Peter v Sav. žel o p š Sv. . Petrom in Novim kloštrom. žand Sv. Vino večinoma za domačo porabo. Nekaj vina in lesa prodajo domačim gostilnam oziroma trgovcem. Kmetijstvo. Veliki hmeljniki. Vranskemu in Zgornji Sav. ki ga prodajo letno ca 3000 kg. zdr fin Žalec 4 km. L. zdr fin Žalec 3 km.Žalec 2. Gotovelj in Polzele stiškemu samostanu. stol. Obsežni hmeljniki. industrijski delavci. Dostop po obč. žel. Trgovanje s hmeljem (letno ca 12. Razložena vas v hriboviti legi nad ravnino kraj mešanih gozdov in vinogradov. Nm 270 m. dolini 3 km. Letno prodajo ca 9000 kg hmelja. Peter silno trpel (najhuje 1492).000 kg). Prirodno kopališče v Savinji. 390*89*67*22*16. Peter v Sav. zgraditi mejni grof Pribina in da jo je posvetil solnograški škof Lujipiram. Peter v Savinjski dolini. žel o p š župnija župnija Sv. V turški dobi je Sv. obrtniki in trgovci. ki sega najmanj v 1. d.) ima . na desni nova zakristija. Peter v Sav. kjer so našli sledove starega zidovja in kovan denar. Peter v Sav.. Takrat je najbrž izgubil lastno župnijo in je hil zopet podrejen Žalcu. SKJ. 89*58*20*7*7. je oglejiski patriarh inkorporiral faro brez Celja. Avtobusna zveza proti Celju. Zgornje Grušovlje. Nm 280 m. žand Sv. strani vasi je bila zgrajena 1869. vsa ostala cerkev pa kupolasto. Neznatno pridelovanje vina. žand Sv. 1256. Sr so du Celje 12 km.1442 duš. Peter je bil gotovo že okoli 1140 vsaj začasno sedež žalske prafare. a je bil kasneje barokiziran in prebarvan. Sr so du Celje 13 km. Kmetijstvo. V sredi 18. Ob tej cesti so našli rimske napisne kamne. K vasi spadata zaselka Dol in Petelinjek. cesta v Novi klošter. Pave pri Preboldu 3 km. Lega v ravnini ob drž. ceste v Sv. Več mlinov ob potoku Ložnici. so uvedli redno vozno pošto. Zadnjikrat so povečali cerkev 1913. v ladji pa Brollo 1893. Dostop z vozom. Tudi v srednjem in novem veku je držala tod važna trgovska cesta. stol. Pev. o p Sv. Sadjevec in vino le za dom. njenemu podaljšku pa na levi stara. Zalog. ki so jo vzdrževali pešci. zdr fin Žalec 7 km. so prizidali večji prezbiterij in zvonik. Rimske izkopine. stol. Kor in stara romanska ladja sta križno svodena. Raznovrstno sadje le za dom. o ip š župnija v kraju. žel š župnija Sv. Lastno župnijo je dobil šele 1783. dol. dol. Ilovnato. Novi zvonik je iz 1794. Peter poštna postaja že v 16. 1818. Peter v Sav. žand Sv. Peter v Sav. Sv. dolini 5 km. Freske v prezbiteriju je izvršil 1913 Oswald Bierti. Gotovo je bil Sv. Sr so du Celje 12 km. nato do 1787 goriški nadškofiji in poslej lavantinski škofiji. Sr so du Celje 18 km. poti 2 km od ban. Peter v Sav. PJS. župnija Sv. srednje rodovitno. Šola ust. Peter v Sav. stol. dolini. Domneva se. Stari romanski ladji je na obeh straneh prizidana po ena kapela. Petra. dolini (dek. — dal v 9. Gas. Takrat je bila dozidana tudi Roženvenska kapela. Peter v Sav. ceste v Sv. Nm 262 m. Kapela sv. izpred kolodvora vozijo avtobusi v Sv. Konje so prepregali v Sv. Kmetijstvo. zdr fin Žalec 4km. »Savinjski zvon«. 1802. cesti Sv. Pavel pri Preboldu. trgovanje s hmeljem. dolini —Novi klošter. 4 odd. Sv. Letno prodajo ca 10. Peter v Sav. Sr so du Celje 13 km. ceste pri Novem kloštru. Dostop z vozom ali avtom. župna cerkev sv. Vinogradništvo večinoma le za dom. dolini 3 km. o p š župnija Sv. cesti Sv. Rimski tempelj boginje Junone je bržkone iskati na polju med Sv. Pavel pri Preboldu 4km. lavant. Celje. žel o p š župnija Sv. dol. Cerkveno je pripadala prafara do 1751 oglejskim patriarhom. žel Sv. Prirodno kopališče v Savinji. več čebelarjev. kjer je že za časa Marije Terezije obstajala poštna postaja »Peterhof«. Kip M. Kraj je bil obljuden že v starem veku. župnija Sv.

od Vojnika z obrobnim gričevjem na v. Sr so du žel Celje 8km. Tu rojeni: Popovič Janez Z. rodovitno. Glinsko. Prodnat in ilovnat svet je prav rodoviten. dolini. o 4 km. proizvodov in manjših množin lesa. poti 2 km od ban. žand zdr fin župnija Vojnik 6 km. Kmetijstvo. Gradišče. 358.. Lešje. Nm ca 275 m. Kmet. češplje in češnje). Dostop z vozom ali avtom. ostali so delavci. Nekateri kra.5 km. 426*66*30*36*25. poti 1 % km od drž. žand zdr župnija Vojnik 5km. poti 1. Sončna lega na mali vzpetini ob stranski poti 3 km v. Letno prodajo ca 4000 kg hmelja. Nm ca 300 m. bor in hrast. nad. ceste pri Trnovljah. žand zdr {inpTt š župnija Vojnik 1. Površina 2874. zelenjavo in mleko v Celje na prodaj. smreka.Zgornje Roje. a mokroten v bližini voda. ceste Ljubečna—Proseniško. 160*27*6*21*5. poti % km od ban. ceste pri Arclinu. Gosp. Nm ca 270 m. (Smreka. Nm ca 310 m.5 km. žand Štore 7 km. prev. Dostop z vozom. Vse višje predele pokrivajo obširni gozdovi (iglavci. š Ljubečna 1 km. bor in bukev. Iglasti gozdovi. Avtobusna zveza med obema krajema in z Dobrno. Ljubečna. stal. Razložena vas v ravnini kraj Hudinje ob drž. sadjevec za dom in prodajo. ki so zapo4eni v domačih tovarnah (opekarne v Ljubečni) ali pa hodijo na delo v bližnja celjska predmestja. š Ljubečna 2 km. Obe vodi se iztekata v reko Voglajno.5 km. ceste v Sv. Lahovče.3 km. Petru. o p župnija Sv. Kmetijstvo. akad. 29*5*2*3*1. žand Sv. Poljski pridelki. Sr so du žel Celje 8 km. V ravnini so lepa polja in travniki. Prodaja kmetijskih proizvodov in lesa. Dostop je z vozom. Javna . Prodaja kmetijskih. ostalo 1. Prijazna lega na pobočju nizkega gričevja ob obč. 126*23*16*7*0.. sloven. zdravnik (1844—1889). od drž. poti 2 km od drž. o 3 km. Samec Makso.5 km. o 2km.. Sr so du Celje 12 km. plem. Hribovita lega v. Va1 tentui (1705—1774). Prisojna. zdr fin Žalec 3 km. Peter v Sav. bukev. Dostop z vozom ali avtom. in paš. 2 km. Dostop z vozom pdi avtom. v Kremsj miinstru. Man. dol. jez. nekoliko bregovita lega ob obč. izdatna sadjereja (jabolka. 259*49*20*29*15. Nm ca 320 m. o 2 km. Sr so du žel pTt Celje 7. Kmetijstvo. Sr so du žel Celje 7km. ki se izvaža. cesti Celje—Vojnik. hrasti). 3614. opisal gluhoneme s sodn. žel š Sv. Hribovita lega med gozdovi na robu nižine ob obč. ceste pri Arclinu. žand zdr fin pTt š župnija Vojnik 4 km. Peter v Sav. Dostop z vozom. o 4km. Kmetijstvo. sp. trav. najem. o 3 km. V vasi se odcepi ban. Lega blizu Savinje ob obč. š Ljubečna 3 km. bor. poti 3 km od drž. ceste Ljubečna—Proseniško. ceste pri Vojniku. nekaj čebelarstva. zbiral gradivo in se bavil z zg. Sr so du žel pTt Celje 8 km.61 ha: njiv in vrtov ca 803. od Vojnika so tudi manjši vinogradi. Po gričevju jv. 162. Hribovita prisojna lega ob obč. Manjši smrekov in hrastov gozd. žand zdr fin pTt š župnija Vojnik 2. poti 1 km od ban. 3 km. Sr so du žel pTt Celje 7km. Hribovita lega med gozdovi v. 56*7*2*5*3. hruške. o 3 km. Dostop z vozom ali avtom. Nekaj čebelarstva. hrast in bor. 100*18*15*0*3. tudi hmelj. žand zdr lia pTt š župnija Vojnik 3. Nekaj čebelarstva. Turgenjeva. o 3 km. Nm ca 250 m. 959. dol. Občini pripada zelo gosto poseljena ravnina j. Nm ca 280 m. poti 5 km od drž. bogosl. š Ljubečna v kraju 1 km. ceste proti Šmarjeti. Občina Škofja vas Preb. o 3 km. Prodaja kmetijskih proizvodov in lesa. Kmetijstvo. posest. Pridelovanie (manjše množine vina. Nm ca 360 m. o 4 km. Prebivalstvo se bavi pretežno s kmetijstvom. zlasti ob potoku Ložnici in deloma ob Hudinji. 51*9*4*5*0. Prijazna lega v ravnini ob obč. Smreka. 6 odd. Sr so du žel pTt Celje 3 km.ji imajo vzorne sadovnjake (jabolka. Z mnogih krajev prinašajo ljudje sadje. Dostop z vozom ali avtom. od Lipovca ob obč. š. žand ^«dr fin š župnija Vojnik 6k[m. o spektr. nad. smreka. Pavel pri Preboldu 2. Sr so du žel ipTt Celje 7. Šola ust. hruške. 27*4*2*2*3. analizi. žand zdr fin š župnija Vojnik 2. koč. proizvodnja kislega vina za dom. absl. prof. slive). Sr so du žel pTt Celje 7 km. 267.5 km.5 km od drž. žand zdr fin župnija Vojnik 7 km. Lipovec. Dr. Nm 270 m. 50*7*3*4*0. zdr fin župnija Vojnik 7 km. Arclin. Kraj vasi teče potok Ložnica. Sr so du žel Celje 8. slive). 1903. od Arclina ob obč. in z. Koblek. ceste. 67*13*5*8*3. cesta proti Ljubečni. Bovše. Dostop z vozom.5 km.5 km. Nm ca 265 m. Neznatno pridelovanje vina. Nekaj čebelarstva. Nekaj lesa pokupijo lesni trgovci. Leskovec. vinogtadov ca 21. hiš 627. Ponekod se tudi goji hmelj. Kmetijstvo. gozdov ca 1090. š.. Razvita sadjereja (hruške.

o 1 km. Tomaža je bila nekdaj kapela vojniškega gradu. Vas leži v ravnini ob gričevju kraj drž. ceste pri Šmarjeti. d. stol. žand zdr fin pTt š župnija Vojnik 2. cerkev sv. Kmetijstvo in delo v tovarnah. 1787. Dostop z vozom ali avtom. 109*17*8*9*3. 1887. gozdarstvo. 2 km. o 2 km. Nekaj čebelarstva. Sr so du žel pTt Celje 6 km. bukev.5 km. Marjete. žand zdr fin župnija Vojnik 4km. zlasti poljedelstvo in živinoreja. Šmarjeta. L. 78*26*7*19*5. Sr so du žel Celje 9 km. SKJ. Prvi znani grajski lastniki so bili gospodje Vojniški iz rodu bl. L. Heme Breže Seliške.5 km. Sr so du žel pTt Celje 5 km. Gas. PRK. Razložena vas v hriboviti legi nad ravnino ob stranski poti 1 km od drž. žand zdr fin š župnija Vojnik 3 km. zopet razpadla. o 2.omenja 1567. jabolka in hruške. PJS. Prodaja kmetijskih proizvodov. Sr so du žel Celje 8km.5 km. Trnovlje. hrast. Kraj je dobil ime po podružni cerkvi sv. Pristova. Nm ca 300 m. Nm ca 320 m. žand zdr fin pTt š župnija Vojnik. zlasti jabolk. Pretežno kmetijstvo. cesti Celje—Vojnik kraj reke Hudinje. Precej razložena vas v ravnini ob obč. Čebelarstvo v manjši meri. o 4km. »Slavček«:. 1437. Letno pridelajo ca 80 hl kislega vina.5 km od ban. Manj rodovitno. . Stal je na mestu sedanjega »Gradišča«. Nekoliko hribovita lega ob potoku kraj gozdov (smreka. ki je bil pozneje premeščen v Arclin.. š Ljubečna 2 km. poti z vozom ali avtom 1 km od ban. Mala dolina ob potoku med gričevjem. Prekorje.. Miklavža.. V gradu je bil nekdaj sedež deželskega sodišča. Dostop z vsemi vozili. nekaj čebelarstva. Zgodovinska znamenitost kraja je nekdanji vojniški grad. poti 2 km od ban. Prvotni grad je bil zelo star. 53*8*4*5*2. Dostop po obč. v novejšem času je razpadla.5 km. ceste pri Ljubečni. Vas leži ob drž. Dostop z vozom ali avtom. Gas. Vas leži med iglastimi gozdovi ob obč. Dostop z vozom ali avtom. tu rojen dr. 102*19*7*12*7. Nm ca 280 m. L. ceste pri Vojniku. Nm ca 265 m. a je konec 19. tovarniško delo. žand zdr fin š župnija Vojnik 3 km. Kmetijstvo. Kraj je dobil svoje ime po nekdanji cerkvi sv. Kmetijstvo. ceste pri Ljubečni. Na istem mestu so z materialom razvalin vojniškega gradu zgradili v 1890—1893 sedanjo cerkev. Šmiklavž. poti 2km od drž. ki se prvič . hrušk.5 km. Runtole. Nm 417 m. Prodaja živine. Kmetijstvo. . Prosv. Zadobrova. 300*52*10*42*5. zlasti reja goved in svinj. Smreka. jabolka. š Ljubečna 1 km. od Kobleka na pobočju gričevja ob «bč. ceste Arclin—Ljubečna. 51*7*3*4*2. 889*151*80*71*30. DKfid. o 3 km. Ravninska sončna lega ob ban.5 km. Nm ca 250 m. Kmetijstvo. d. V dobi jožefinskih reform so jo 1787 zaprli in je razpadla. PSVD. Smreka. Dnevno oddajo ca 5001 mleka v Celje. o 4 km.5 km. Sr so du žel Celje 7. 120*17*10*7*3. Njihov rod je najbrž izumrl 1241. Dostop z vozom. Domači sadjevec. 1363. DKfid. Več opekarn. kjer je pozneje stala podružnica sv. DKfid. ceste Arclin—Ljubečna. Prisojna lega J. o 1. Škofja vas. Prodaja kmetijskih proizvodov. so jo zaprli. ki so tu tudi postavljali svoje oskrbnike.knjiž. Sr so du žel pTt Celje 7. ki je danes v razvalinah. Sr so du žand žel pTt Celje 4km. živine in jajc. zdr fin župnija Vojnik 7 km. bor. Avtobusna zveza s Celjem. ki se prvič omenja v zgodovini v vizitacijskem zapisniku iz 1567. Nm ca 250 m. poti % km od ban. ceste pri Šmarjeti. Sv. Kmetijstvo. jajc in sadja. žand zdr fin pTt s župnija Vojnik 4km. v dobi jožefinskih reform so cerkev zaprli in prodali. podr. Elektrarna. Vislice so stale na slemenu Gavgališču pri Ivenci. š Ljubečna 2. Kmetijstvo. Hribovito. od drž. Sr su du žand žel pTt Celje 5 km. Nm ca 265 m. nakar je grad postal deželnoknežja last Babenberžanov. L.. Avtobusna zveza na obe strani. Nm ca 260 m.Dostop z vozom ali avtom. Tu se poslej vrste številni oskrbniki in zakupniki. Kmetijstvo. bor. so vojniški urad združili z zaloško graščino in neobljudeni grad je razpadel. poti 2 km v. 270*46*30*16*30. poti 2. Dobrno in kraji proti Mariboru. V 18. Razgor. Nekaj vinogradov. so grad dobili v zastavo Celjski grofje. Dostop z vozom. o v kraju. Smrekovi. bor in hrast. žand zdr fin pTt š župnija Vojnik 4km. Tomaž. cesti Arclin—Proseniško. Nm 277 m. o 1. V 1830 so jo restavrirali. ki drži iz Spodnje Hudinje na Ljubečno. Kmetijstvo. Manjše množine lesa pokupijo lesni trgovci. Sr so du žel pTt Celje 4km. Godb. hruške in češplje. hrast). 196*30*10*20*10. borovi in hrastovi gozdovi v okolici. Tomaža. Gas. žand zdr fin župnija Vojnik 4km. Razložena vas v ravnini z zaselkoma Spodnje in Zgornje Božne pretežno ob cesti. Nm ca 270 m. o 3 km. zlasti sadja in manjše množine lesa. ceste Celje -Vojnik na desnem bregu Hudinje. zdr fin š župnija Vojnik 4km. stol. prisojna lega ob obč. Lepa lega v ravnini ob gozdnatem gričevju. je grad razrušil Jan Vitovec v bojih s Habsburžani. Hribovita sončna lega ob obč. Sr so du žel Celje 5km. pridelovanje kislega vina (ca 70 hl). končno pa v grad Zalog pri Petrovčah. Smreka. Na z strani vasi potok Hudinja.

16 Del vasi je šel v novoustanovljeno občino Šmartno v Rožni dolini iz občine Velika Pirešica . Raztresene kmetije. Loče. o 7— 8km.) in Zavrha (24 preb. pritok Voglajne. Dostop z vozom. K vasi spada zaselek Črepjek. 102*20*14*5*0. Žepina. K vasi spada zaselek Prašence. Vas leži ob obč. ceste v Šmartnu. žand Štore 7km. Dostop z vozom.5 km. p š župnija Šmartno v Rožni dolini 3 km. Jezerce. Sr so du pTt žel Celje 5km. cesta Šmartno—Vojnik. legi. od ban. Gospodarstvo kot Šmartno. Nm ca 260 m. Raztresene hiše vrh griča in po njegovem južnem pobočju. 70*13*8*4*0. 58*11*8*3*0. Jezerce. Prvotno je bil grad last gospodov Goriških (Mayerbergov). Hiše v malih skupinah. p š župnija Vojnik 5—6 km. Ostalo gospodarstvo kot Šmartno. 36*9*5*4*2. število ljudi znaša 1393. Sr so du žel pTt Celje 7. omenjeni trije kraji so bili preje v celoti v občini Velika Pirešica. Rožni vrh.5 km JV. Kraj tvorijo zaselki Gorica. Še dobro ohranjeni in obljuden grad je danes v rokah veleposestnika K. s Ljubečna 2. Nm ca 310 m. Rožni vrh. 81*14*3*11*0. Začret. Sr so du žel Celje 11 km. Brezova. Precej vinogradov. Kmetijstvo in delo v tovarnah v Gaberju. o 3—4 km. bor in bukev). Nm ca 280 m. o 8 km. Vas leži ob ban. Dostop z vozom ali avtom. Pepelno. Hiše deloma v osojni. ki so bili tudi lastniki Lanovža.km. poti 1 :km s. Spodnja in Zgornja Brezova. Rupe. 129*24*15*5*0. organizator. od drž. župnija Šmartno v Rožni dolini 4 km. od ban. Konjsko. p š župnija Šmartno v Rožni dolini 3 km. žand zdr fin pTt š župnija Vojnik 3 km. Sr so du žel Celje 12 km. žand zdr fin Vojnik 6—7km. prisojna lega ob obč. Kmetijstvo. zb. poti 4 km od ban. Konjsko.). poti 3 km v.km. Nm ca 380 m. Občina Šmartno v Rožni dolini je bila ustanovljena septembra 1936. Dostop z vozom. Zgodovinska znamenitost kraja je grad Prešnik. K vasi spada zaselek Na kravskem pregledu. Nm ca 400 m. zdr fin župnija Vojnik 7km. žand zdr fin Vojnik 8km. poti 2— 3 km z. Sv. p š župnija Šmartno v Rožni dolini 3 km. cesti Ljubečna— Proseniško ob potoku Ložnici kraj gozda (smreka. Gospodarstvo kot Šmartno.Novačan Anton. Gospodarstvo kot Šmartno. Zelče. sz. Kraj vasi teče Ložnica . ceste.5 km. ki bo držala mimo vasi. p š župnija Šmartno v Rožni dolini 3—4km. Manj rodovitno. o 7—8 km. Jungerti (55 preb. Gospodarstvo kot Zavrh. Vas leži ob ban. črtic in . od ban. drami »Veleja« in »Herman Celjski«.zdr fin župnija Vojnik 7. 117*53*40*4*016. o 4km. Dostop z vozom. Vas leži ob obč. poti 2 km v. Raztresene hiše na. nm ca 350 m. poti 2. od Šmartna med gričevjem. žand zdr fin Vojnik 8 km. žand Štore 7km. Obsega sledeče vasi: Brezovo. V poletni suši občutno pomanjkanje vode Pepelno. žand zdr fin Vojnik 2—3 km. ceste pri Višnji vasi. Vas teži v hriboviti pokrajini ob obč. o 4km. žand zdr fin Vojnik 6 km. o 4 km. Prisojna pobočna lega nad potokom Sušnico ob obč. Gospodarstvo kot Šmartno. Kubesa. žand zdr fin Vojnik 7—8 km. Loče. 88*19*16*2*0.). žand zdr fin Vojnik 4—5km. Povp. o 7 km.5 km. Razložena vas z zaselkoma Mrvikom in Prešnikom. Dostop z vozom. ceste pri Vojniku. Nm ca 290 m. Pev. izdal »Naša vas<. a tudi posamič daleč narazen. o 5. Slatino in Šmartno v Rožni dolini (dotlej v občini Vojnik okolica) ter dele vasi Gorice (113 preb. Otemna. 210*43*35*8*0. Nm ca 320 m. nekdanji Mayerberg. cesti Teharje— Ljubečna. 64*12*8*2*0. Zelo raztresene kmetije. Sr so du žel Celje 12 . Sr so du žel Celje 11 km. d. deloma močvirnato. žand zdr fin Žalec 7km. Sr so du žel Celje 13 km. pripovednik. poti 2 km s. p š župnija Šmartno v Rožni dolini 2—3 km.km. Sr so du žel pTt Celje 7 km. Vas leži ob obč. Otemno. poti 2 km. Sr so du žel Celje 12 km. Trgovanje s kmetijskimi proizvodi. Gorica. Hribovito. V gradnji je ban. o 7—8 . Nm ca 250 m. hrast. Dostop z vozom ali avtom. griču ob obč. ceste v Šmartnu na prisojni strani gričevja. od drž.5 km. Nm ca 330 m. Ravnina. Sr so du žel Celje 12km. Občinsko ozemlje meri 1762 ha. Zlasti mnogo goveje živine. Prisojna lega v valoviti pokrajini pod gozdnatim hribom ob obč. š Ljubečna 1. 104*26*1*25*5. š Galicija 3 km. polit.povesti. Sr so du žel Celje 9 km. oddaja mleka v Celje. od Šmartna. ceste pri Šmartnu na levi strani potoka Koprivnice na pobočju nizkega griča. o 6 km.

Ostalo gospodarstvo kot Šmartno. sira in smetane se prinaša na celjski in v Dobrno.5 km. Sr so du žel Celje 14 km. Rupe. ceste pri Šmartnu. Stal je vrh gore. o 8 km. Vas leži na pobočju gore Sv.Dobrno. Gotovo je tu že tedaj — v zač. ki je še danes patron župnije. 14. Zelo sončno in ugodno podnebje. ali prvi pol. i Čebelarstvo brez pomena. poti 1 km v. cerkev Sv. so svodeni banjasto. š župnija Galicija 1. po katerih se vijeta potoka Sušnica in Kopriva. Mnogo gozda. — stal grad Ravni breg (Rabensberg). 307*76*67*9*174. Mimo kraja drži iz Celja bližnjica na .). Po gozdovih je mnogo užitnih gob. Langeršek in Pristova. ki jo živina rada pije. Zelo snažno posamezne kmetske hiše med košatim sadnim drevjem. L. Hiše v gručah ali posamič v hriboviti pokrajini kraj obč. lepi vinogradi. Prisojna lega. Javna knjiž. Kalše. Nin ca 400 m. Šmartno je priljubljeno izletišče Celjanov. Kunigunde je zaradi lepega razgleda priljubljena izletna točka. odkoder se radi vzvišene lege nudi lep razgled po okolici. Hribovita prisojna lega s. od Pepelna ob obč. p š župnija Šmartno v Rožni dolini 4 km. tako da morejo v dobri letini poljski pridelki za domače potrebe povsem zadoščati. Raztresene hiše po hribovitem ozemlju nekako sredi d dolinama. Sv. Podturen in Zlaka. o 9—10 km. Ladja in prezbiterij imata prvotno obliko. 88*19*14*2*0. Prebivalci goje vse vrste sadja. nm ca 380 m. 1766 pa samostojna župnija. strani brani semkaj dostop mrzlim vetrovom. ki so krasili stari veliki oltar iz 1643. ki se imenuje Gradišče. Pod vasjo ir malo kislaste in zelo slane tople vode. kor in kapela. od ban. 4 odd. Na njej stop božje potna podr. p š župnija Šmartno v Rožni dolini 2—3 km. 254*44*22*15*3. ki je danes v komaj še vidnih razvalinah Slatina. precej vinogradov. zlasti spomladi. ceste. Sr so du žel Celje 8km. poti 3—4km od ban. Gora Sv. Gospodarstvo kot Šmartno. 17 Del vasi je šel v novo ustanovljeno občino Šmartno v Rožni dolini iz občine Velika Pirešica . Potoki imajo premalo vode in ob suši presahnejo. p š župnija v kraju. bor. kjer stoji kraj manjšega števila hiš daleč vidna impozantna farna cerkev. Ranšberg (ali Ravni breg) in Rupan. da se ga ne polasti cesarska vojska. Iz slabšega sadja prirejajo jabolčnik. nad. in gosp. Nekdaj je v vasi stal grad Rožni vrh (Rosenberg). Precej rodovitno. odtod izvirom potoka Sušnice na griču. sedanja pa je bila zgrajena 1856. Prezbiterij ima šiljasti svod. ki so lepa in zdrava in jih potom prekupcev izvažajo v Nemčijo in na Češko. sv. V manjši meri se goji tudi hmelj. Sr so du žel Celje 6. Precejšnja živinoreja. Vas leži sredi močno razgibane gozdi pokrajine ob sklepu ban. Kunigunde (574 m) in na njenem vznožju. ceste z vozom.Pod njo se sezidali grofje Hohenwarti novi grad. Prvotno podružnica prafare Nove cerkve. žand Dobrna 4 km. Sončna pokrajina. preprežen z rebrovjem in je poslikan ornamentalno (Hatzl). Danes ni sledu o njem. žand zdr fin Vojnik 8 km. o 4 km. zdr fin pTt Žalec 6. Mnogo jajc in perutnine pa tudi masla. 15. gaber in hrast. poti 2—3 km sv. kajti za obdelavo lesa manjka vodnega pogona za žage. K vasi spadajo tudi raztreseni zaselki Marof. celjski grof Friderik in ga vzel tedanjemu lastniku Ulriku Schaumburškemu. Pokopališče. stol. Precejšnja dnevna oddaja mleka v Celje. stol. V bližini je več razglednih gričev. a največ jabolka.župnija Šmartno v Rožni dolini (dek. ki so jo zgradili v drugi pol. Sr so du žel Celje a. Nin ca :m. Jungert. lavant. Martina. Šola 1818. žand zdr fin Vojnik 8 km. ki jih domačini prodajajo tudi prekupcem za izvoz v tujino. kajti hribovje na s. Nm ca 400—500 m. Vinogradništvo v skromnem obsegu. Precej razloženi kraj deloma v dolini ob potoku Koprivnici. Gospodarstvo kot Zavrh. Zvanica. Dostop z vozom. V njem so ohranjeni trije dobri kipi. š. Gospodarstvo kot Šmartno. Dostop po obč. 11. ustanovil jo je strassburški kapitelj. od ban. ki semkaj pridrži iz Celja sedaj se gradi dalje proti Vojniku. škof.5 km. Nova cerkev. K vasi spadajo zaselki Hraše. PSVD. ceste v Šmartnu. Jungert (574 m). Šmartno v Rožni dolini. ko tukajšnjo pokrajino odeva bohotno cvetje sadnega drevja (menda zato tudi pridevek »Rožna dolina«). Prvi znani lastniki kraja so bili grofje Breže Seliški. d. v ugodnih osojnih legah tudi vinogradi. H kram spada zaselek Podgora. 138*24*14*4*1. Kunigunde. H kraju pripadajo zaselki Orehovice.p š župnija Šmartno v Rožni dolini 3 km. Najbolj obiskovana je Sv. največ jelka. Prvi znani grajski posestniki so bili vitezi Rabensbergi. poti 3 km od ban. K vasi spada zaselek Slačjek. Nm ca 310 m. Dostop z vozom. mesto prvotno lesenega ravnega stropa pa nahajamo obokan svod. Pod prezbiterijem so 1881 odkrili poln lonec srebrnega denarja (novci oglejskega patriarha iz 1319—1331 in dunajski pfenigi iz 14.) ima 1402 duš. PJS. Povpr. žand zdr fin Vojnik 8—9km. stol. večidel pa z. ceste Celje—Šmartno mogoč le z vozom. Ponesrečena slikarija v ladji posnema gotsko svodenje. 1453. Gostilne s prenočišči .. Prodaja hlodov v Celje. župna cerkev sv. je porušil grad iz strahu. ki jih omenja zgodovina že 1139.5 km. ki je na desni strani ladje. Dostop po obč. kmet. izvrsten hmelj. Prvotna cerkev se prvič omenja 1567. o 8 km. O tem prvotnem gradu danes ni sledu. bukev. je postala 1760 vikariat.

dol. Jurij pod Taborom 2 km. škof. župnija Sv. ukinjen. izkoriščanje gozdov. slikar. iz katere se je izločila kot vikariat 1422. Nm. 216*44*41*0*0. njiv in vrtov je 592. kočar. na J. 165*50*41*7*1. o i km. poti 2 km od ban. Nm ca 370 m. hrast. Jurij ob Taboru 20 Oktobra 1936 so bili od nje izločeni sledeči kraji: Čeplje. Lega v kotlu pod goro Sv. Kapla. Sv. stol. Kmetijstvo. Nm 302 m. na levi zakristija. Na zadnjo steno je 1864 naslikal Jakob Brollo po Fantonijevi skici oltarni nastavek z le nakazano sliko v sredi. Oltarji so delo Vurnika. žel Sv. o 5 km. posest. Precej pa se pridela tudi drugih poljskih pridelkov. po hribih pa so večji in manjši zaselki. o 6 km. enako mnogo sadja. Lepa trata in Podlog. Selo. Cerkev ima enoten prostor.18 Sr so du Celje 10 km. zvonica in zakristija so križno svodeni. in J. Hribovito ozemlje pokrivajo pretežno iglasti gozdovi. stolp je iz 1677 (vzidana spominska plošča s to letnico). 19 18 . Dostop z vozom. Čreta. Zelo na glasu je gojitev sladkih debelih jabolk. Ko se je cerkev 1770 podrla. H kraju spadajo zaselki Dol. Pokrajina je dobra obljudena. zlasti z juga pritekajo v Boljsko mnogi potoki. Izdelovanje sira in surovega masla za prodajo. Obilo jabolk in hrušk. 18. najem. Iz tega bi mogli sklepati. 517.5 km. Cerkev je bila prvotno podr. Zelo rodovitno. Razvaline Saltanca in Silnika so še iz rimske dobe (dva izkopana kamna boga plesa s krokarjem in orlom). smreka. poti 3 km od ban. L. bor. ostalo 59 ha. pa v mogočni Veliki planini (1206 m) in v sosednji Krvavici (906 m). 3293. Peter v Sav. zato je kraj dobil ime »Galicija«. Dostop z vozom.56. Površina 6219.77 ha: njiv in vrtov 984. V zvoniku je dober kip sv. na desni je prizidan zvonik. prezidana je bila 1666. Ob Boljski in nekaterih drugih potokih so žage in mlini. so zgradili med 1780—1782 novo poslopje. Opuščeni rudokopi. Jakoba. V nekaterih krajih so ugodni pogoji za tujski promet. pTt župnija Sv. Stopnik. š pTt župnija Sv. da je bil vikariat v dobi protestantizma do začetka 17. Kraj sestavljajo selišča Zgornji in Spodnji Zavrh in Sv. š župnija Galicija 3 km. Nekaj vinogradov. Jeronim. Tešova in Vologa (zdaj v občini Vransko). Kor. ki je pokopan v Galiciji v Španiji. Kmetijstvo. kjer so včasih pridobivali železno rudo in živo srebro. 12 km.60. vinogradov 65. najlepši so na pobočju Velike planine. ostalo 87. 1545. Prezbiterij je zaključen z ravno steno. Jakob v Galiciji (dek. V ravnini so običajne gručaste vasi. Peter v Sav. ladja in prezbiterij pa banjasto. okna v njih so pravokotna. Lepe razgledne točke v okolici. ki jih izvažajo predvsem v južne kraje. vinogradov 31. največji je potok Konjšica. 283*48*48*0*0. Vinogradi so le redkokje na prisojnih rebrih in nimajo večjega pomena. Rimski napisni kamni so vzidani v stene župnišča. Sr du Celje 27 km. Z obeh strani. so žand zdr fin Vransko 12 km. Svinje in perutnino goje za trg.17. V Galiciji rojen 1910 Klemenčič Dore. trav. Sloviti sadjevec in slivovka tudi za prodajo. Občina Tabor19 Preb. župna cerkev sv. Ogli stavbe so zaokroženi. 9 km. zlasti živinoreja in sadjarstvo. Nahajališča dobrega premoga. v Tolstem vrhu (1077 m) in v Zahojskem vrhu (996 m). 26. Jurij pod Taborom 5 km. š Loke 4 km. dol. 1618. Lega na osojnem pobočju hribovja ob obč. Prebivalcev ima 1934. Kunigunde in Aleksandrovim vrhom (607 m) ob obč. Tudi krajevno ime hriba Gradišče kaže na rimsko naselbino (odkriti sledovi rimskega templja). Slap Šumevc. Wrenkota in Oblaka. Na s. 343 m. ceste Dobrna—Nova cerkev. se pokrajina najviše dviga v Kresici planini (1055 m). se cerkev navaja zopet kot žalska podr. gozdov 2027. gozdov 3463.94. in paš. žalske prafare. 991. ki segajo ponekod čez 900 m visoko. Obširni gozdovi (bukev. Pokopališče. Občina meri v sedanjem obsegu 3700 ha. Ravninska lega na Del vasi je šel v novo ustanovljeno občino Šmartno v Rožni dolini iz občine Velika Pirešica Občina Tabor se je marca 1937 preimenovala v občino Sv. trav. Občini pripada ravninsko ozemlje ob potoku Boljski s hribovitim zaledjem na s. Jakoba je bila prvotno zidana domnevno 1272. Zaradi zdravega podnebja kraj pripraven za letovišče. hiš 572. Sr du Celje 24 km. Odlična pitna voda. V samostojno župnijo je bil povzdignjen 1781. Povsod v dolini je hmeljarstvo najvažnejša gospodarska panoga. zdr fin žel pTt Žalec 7. žand Dobrna 3. Jakob v Galiciji. med katerimi je freske v prezbiteriju narisal 1779 Jožef Schifferl. ceste pri Taboru. precejšnje čebelarstvo. lavant. Celje. stene so zunaj in znotraj okrašene s pilastri. Pilastri so zvezani preko svoda z loki. kostanj). Prekopa. so žand zdr fin Vransko 7 km.5 km.) ima 1612 duš. Črni vrh. apostola in cerkvenega patrona.5020.Zavrh. žel Sv. in paš.

Sr du Celje 25 km. dol. Maksimilijan pl. O samem gradu in o cerkvi. Rodbina Perko. K njej sta spadali tudi mitnici pod gradom in v soteski Reke. Zelo rodovitno. Schrottenbachi so tu gospodarili do 1. so imeli v gradu ječe. 1880). cesta. sedež privilegiranega deželskega sodišča. poti 0. Vislice ojstriške gosposke so stale na kolenu Boljske med Grajsko vasjo in Kaplo. H kraju spada zaselek Marof. pisal v CG. profesor Ljubljanske univerze za dogmatiko. ki dajejo nekaj belega vina.obeh bregovih Boljske ob drž. Kmetijstvo kot Ojstriška vas. Postrvi v potoku Konjšici. lastnica gradu od 1826—1846. V vas drži ban. V vasi stoji še danes nekdanja grajska pristava. Kmetje so izropali in razdejali 67 gradov in dvorcev. CZN. objavil številne razprave v raznih revijah (Čas. 276*50*39*11*12. Izdelovanje surovega masla za prodajo. 1767. in Gorjakovo. Stopnik. Po brezuspešni obrambi je grad padel v roke cesarja Friderika III. Po smrti zadnjega Celjana Ulrika II. pTt š župnija Sv. ki se je odlikoval v bitki pri Sisku 1593. GMDS). Najpomembnejši iz te rodbine je bil Feliks pl. L. Napredno čebelarstvo. Sr du Celje 25 km. Razno žito. Mlini in žage. po kateri jim je med drugim prepustil tudi Ojstrico. ali Kukenberg. Izhodišče gorskih poti proti Zagorju in Trbovljam. Na južni strani kraja lepa gozdnata pobočja. Ob njem mlini in žage. 1566 je dobil v najem grad in deželsko sodišče. imenovana »graščina«. ki je stala poleg. Pod staro Ojstrico so zgradili Schrottenbachi okoli 1600 nov grad. preds. od Prekope ob obč. Peter v Sav. studeniškega samostana in Žusma. ki teče za vasjo. 14 km. Leon. o katerem ni več sledu. dol. so žand zdr fin Vransko 9 km. Nm ca 400 m.. Obsežni nasadi hmelja. Sv. Tedaj so cerkveno ladjo obokali in ji prizidali obe stranski kapeli. Gas. Schrottenbach. Heckenberg in Prebold. žel Sv. To poslopje so preuredili za šolo. Dostop z vozom. Obstajala je že pred 1288. Nm ca 310 m.o žand zdr fin pTt š župnija Vransko 2 km. družbe. 229*24*20*0*0. dol. Sr du Celje 23 km. stol. klub. Peter v Sav. je grad razen gospodarskega poslopja podrla. Intenzivno hmeljarstvo. Mnogo letoviščarjev. Avtobusna zveza proti Celju in Vranskemu. Jurij pod Taborom 3 km. Zdaj je last rodbine Piussi. ki je danes v razvalinah. Kmetski upor se je takrat razširil v vsem celjskem okrožju in je zajel kmete do Pohorja. cesti. zato so se mu 1635 uprli. 2 odd. Prvotni grad je stal na griču. Ojstriški gospoščini je v zgodovini pripadala tudi lovska pravica v območju celega deželsko sodnijskega okraja. Peter v Sav. Vas leži v stranski dolini ob potoku Konjšici in drugih vodah. ki se 1 km s. Grad spada med .katerem je bil do 19. Tedaj je pripadel Ojstriški sodni teritorij deželski sodniji v Preboldu. Ojstriška gospoščina je bila dedna last Žovneških gospodov. poti 1. pTt š župnija Sv.dol. cesti. ki se tu prvič omenja 1480. Tujske sobe. Tu rojeni: Dr.. Žovneški. V njej stanuje gozdar obsežnih grajskih gozdov.. so žand zdr fin Vransko 5 km. pTt župnija Sv. H kraju spada zaselek Ojstrica. Ulrik Žovneški je 1308 skrenil s Habsburžani dedno pogodbo. š v kraju ust. DKfid. ni več sledu. Dostop z vozom. VDV. Peter v Sav. podr. ki se še danes imenuje Stari grad. Za kmete podložnike je bil pravi tiran. precej obrtnikov in trgovcev. Ravninska lega kraj Boljske ob obč.5 km od drž. odtod odcepi od drž. ceste. K vasi spadajo zaselki Božna. o 2km. Kmetijstvo. 11 km. Mnogo sadja. Jurij pod Taborom 1 km. med njimi vse tri Schrottenbachove gradove: Ojstrico. so žand zdr fin Vransko 8km. Vas leži s. Kmetijstvo kot Ojstriška vas. 1913. o dkm. Gas. Lega na robu ravnine ob ban. 9. žel Sv. zlasti jabolka in češnje. ki pritekajo izpod bližnje Velike planine (1206 m) in Krvavice (906 m). Ojstriška vas. ki se blizu Ojstriške vasi odcepi od drž. K vasi spada zaselek Blato. zlasti v Ojstrici. krompir in fižol. cerkev sv. o 3 km. 256*42*40*0*0. Dragopolje.5 km. Druž. tu je bila zaprta tudi Veronika Deseniška.5 km. Prvič se omenja šele 1412. ceste proti Lokam. tudi gojitev hmelja. Nm 385 m. ki ga je nato dajal v najem. Znatna sadjereja. Lokalen Kmečki upori je bil v Ojstrici tudi 1644. V bližini vinogradi. Nm 300 m. Kmetijstvo. ohranjeno je samo še obzidje in obrambni stolp iz turške dobe. ki jo je nato od njih sprejel kot fevd. Pondor. žel. Ptujskega polja. Lukman Franc (r. Na hribu Stopniku pol ure sz.5 km od drž. Pretežno iglasti gozdovi. Loke. Sr du Celje 24 km. stol. žel Sv. 9. ceste. urednik »Časa«. Radegunde je iz 13. v . od Vranskega je stal nekdanji grad Heckenberg. 194*35*25*0*0. Pobočna prisojna lega. ceste. tujske sobe. Zaselek Ojstrica je dobil ime po gradu Ojstrici. o 1 km. O prvotni gotski arhitekturi pričajo oporniki prezbiterija. Schrottenbach. ki so jo nato najbrž 1428 na ukaz grofa Hermana utopili v vreli vodi v kopalnici. BV. Jurij pod Taborom 2 km. (1456) je grad branil pred cesarsko vojsko Jurij Eckelheimer z Vitovčevimi vojaki. Pripravno za letovišče. Cerkev je imela do 1868 lesen raven strop. Vas se je razvila pod okriljem Ojstriškega gradu kot prvotna naselbina grajskih rokodelcev. poznejši Celjski grofje. s.

žel Sv. župna cerkev sv. Cerkev je bila prvotno podružnica vranske župnije. Na dobo turških napadov spominja hrib »Grmada«. Jurij v Ojstrici. stol. L. a še tod se na v. Sr du Celje 22 km. 5 odd. Jurija. ki je okoli 1700 postala vranski sub vikariat. PJS. Mali zaselki Klobno. PSVD. Sv. od Celja. 1811. podr. deloma ožja dolina. stopniški grad ali Novi Heckenberg. stol. divje koze). pTt •Sv. V 19. 243. 45*6*6*0*0. idealni smuški tereni). poti 6 km od ban. 1635. lavant. so žand zdr fin Vransko 14 km. ki so ga v zacetku dajah v najem. 1893. podaljšali ladjo ter 1865 zgradili kapelico sv. prirodno kopališče v Boljski. Nad glavnim oltarjem je grb rodbine pl. s katerim so utrdili cerkev v drugi pol. na Veliko Planino (1206 m. so postavili novo ladjo. dolini 9 km. nekje med Vranskim in Gomilskim. cesti. podr. ceste pri Lokah. pokrajina hitro dviguje v nizko . š Loke 4km. Nm 702 m. Peter v Sav. Tabor. gozdov 1662. DK fid s knjiž. iki so najbrž izumrli konec 13. Jurij pod Taborom (dek. vse leto oskrbovana planinska koča. hiš 751. Od 1587—1823 je bila njegova lastnica rodbina pl. Jurij pod Taborom 5 km. imenovana Marof. 1677. L. zlasti živinoreja. o 5 km. 1845. Ravninsko ozemlje zavzema majhen prostor med Voglajno in njenim pritokom Ložnico. cerkev sv. Obzidje je imelo 4 stolpe. Zelo raztresene kmetije po hribovju ob obč. 1503. Prvotno se je kraj imenoval Sv. 1817. prvič se omenja 1188. so cerkev. Grad so sezidali verjetno Heckenberski plemiči. ki se najviše dviga s hribi Tolstim vrhom (838 m). ki pa je često izpostavljena povodnji. Zgradili so ga lastniki zgornjega Heckenberga. škof. Sr du Celje 22 km. Jurij pod Taborom. Sredi 17. Hmelj. Gospodarstvo kot v Ojstriški vasi. PRK. pTt š župnija Sv. se je okoliš te podr. ob kateri leži deloma širša. Celjani so ga najlbrž uporabljali za lovski dvorec. Od stare gotske . 16. pozneje pa prodali. 15. ali v prvi pol. Izhodišče izletov na Sv. Gotska okna so pri poznejših prizidavah zazidali.. Nm 324 m. 2 uri. material pa nato porabili pri povečanju cerkve (1814—1819). in paš. d. Bral. žel Sv. s tem pristavkom se razločuje od druge vranske podružnice Sv. dol. Raztresene kmetije na vzhodni strani Velike Planine (1206 m) ob gorskem razvodju med Savinjo in Savo. stol.stavbe stoji samo še prezbiterij. so žand zdr fin Vransko 7 km. Dostop z vozom po obč. od 1810 pa je samostojna župnija pod patronatstvom gornjegrajske graščine ljubljanskih škofov še do danes. 9 km. najvišja vzpetina daleč na okrog z lepim razgledom) in na stožčasto Krvavico (906 m.). Sebastijana in Roka. Sr du Celje 30 km. izkoriščanje gozdov. Sedanji lastnik je Gregor Zahojnik. 218*40*29*0*0. vinogradov 40. ga je kupil celjski grof Friderik. najem. stol. Družabni klub. župnija Sv. Jurij pod Taborom 2 km. so žand zdr fin Vransko 9 km. so povišali zvonik in mu dali streho v obliki visoke piramide. d. koč 329.. Kraj je bil obljuden že v rimski dobi (odkriti rimski napisni kamni in dr. za njim je bil 10 sežnjev širok jarek. Občina Teharje Preb. Lenart. nekako osamosvojil ter so na Vranskem zanj pisali posebne matične knjige. podr. Kmetijstvo. Dostop z vozom. in gled. Jurija v Motniku. ki je bil napolnjen z vodo. Upoštevano letovišče. Miklavž. V neposredni bližini je tod vodila znamenita rimska cesta Ljubljana—Trojane—Celje. kjer ji pripada po veliki večini hribovito ozemlje. Srobotnikom (765 m) in Resevno (628 m). J. Zelo romantična lega kraj Ojstriške vasi na robu ravnine ob ban. Ob sedanji cesti.je ustanovila posebna lokalna kaplanija. obokali. Šola ust. Peter v Sav. Označba Sv. 1442. Na podnožju Stopnika j. L. cerkev sv. zasuli jarke. Lenarta. ostalo 387. 446*72*72*0*0. poti 2—6 km od ban. Površina 4123 ha: njiv in vrtov 531. se . žel Sv. ogromni gozdovi. Po smrti zadnjega Celjana (1456) je grad prešel v roke Habsburžanov. posest. so se grajski lastniki hitro menjali. Braslovče. so cerkev temeljito predelali. cerkev sv. L. Kmetijstvo in gozdarstvo. 4609. trav.najstarejše gradove Savinjske doline. Mohorja in Fortunata se prvič omenja 1545. Planino (985 m. Sv. v obrambo proti Turkom. Jurij ob Taboru je novejša. o pTt š župnija v kraju. Peter v Sav. so Kmečki uporniki razdejali grad. o 2 km. Kasneje sta kraj in župnija dobila ime Sv. tujske sobe. je stala važna rimska postojanka »Ad Medias«. L. Miklavža se prvič omenja 1483 v urbarju ojstriške graščine. 293. 3 ure. 1863. Schrottenbach. ceste Ojstriška vas—Loke. župnija Čemšenik 5 km.) ima 1908 duš. L. od vasi. Schrottenbach iz 1712. L. od razvalin starega Heckenberga stoj:i novejša graščina. Občina leži v. Tod teče nekaj potokov v Voglajno. L. Cerkev se prvič omenja 1391. SKJ. Zaglink in Zaršišče. Od 1905 ga poseduje rodbina Ograjenšek. 1865. so odstranili razpadajoče zidovje in stolpe. Kraj sam je domnevno dobil svoje ime po močnem in visokem obzidju. odrom. 3 ure. K vasi spadata zaselka Hudimarje in Zore. dolini 16 km. Nm 886 m. ki je imela dotlej lesen strop.

Čret. precej lesa se proda lesni industriji v sosednje kraje. Vas leži na valovitih tleh na desni strani Voglajne ob ban. žel pTt Štore 5 km. Mnogo češenj in pravih kostanjev. železarna. o p š župnija 2 km. Sr so du fin žel Celje 1. poti 5 km od ban. Sr so du fin Celje 7 km. Rupert 1 km. odrom. v hribovitih krajih pa je mnogo češenj in pravih kostanjev. Hribovita lega jv. H kraju spada zaselek Bežigrad. o p š župnija Teharje 1 km. Tovarniško delo in kmetijstvo. Nm ca 600 m. Sr :so du fin Celje 10 km. žand zdr Kresnike 2. češnje). Gostilna s prenočišči. ki je bila tu ustanovljena v začetku 19. Elektrifikacija s Fale. Šola ust. Vas leži v ozki dolini ob Voglajni kraj ban. župnija Sv. Bukovžlak. žel pTt Štore 4 km. izdelovanje šamotne opeke. V nižini. Javna knjiž. breskve). Lipa. zore poleg jabolk in hrušk zlasti breskve. Kmetijstvo. Strok. V dolinskih krajih tvorijo znaten del prebivalstva tovarniški delavci. Zelo razširjena je štajerska kokoš . Nm ca 240 m. bukve. Nm 248 m.5 km. Nm ca 320 m. 1891. Ker pa so tla mnogo kje močvirna in zato neproduktivna. Dostop z vozom. Gospodarstvo kot Glažuta. 149*21*21*0*0. ki se ga precej proda. Kresnike so izhodišče izletov na hrib Sv. Glažuta. Pridelujejo vse vrste žita. Obsežni iglasti in mešani gozdovi (smreka. Strel. mnogo sadja (jabolka. Rupert 5 km.5 ure). poti 2 km od ban. in obč. V kraju je še danes ohranjeni in obljudeni Bežigrad. češnje. Sr so du fin žel Celje 1 km. današnji je last ind. Kmetijstvo in oglarstvo. žand zdr š v kraju. Vas leži na desni strani Voglajne ob obč. Steklo so izvažali predvsem v Italijo. Javornik. Zdravnik. H kraju spadata zaselka Mrzla planina in Ravnine. Večja industrijska kraja sta Teharje (največ lesna industrija) in Štore (železarna). 4 odd. Leše in Slatina. cesti in obč. Sr s& du fin žel Celje 2km. od Svetine ob obč.5 km. na Svetino (2.5 km. I. žand zdr Kresnike 5 km. ceste in železnice in po sosednjem gozdnatem hribovju. Čaterja iz Celja. Nm ca 680 m. Rupert 2 km. Dastop z vozom. Vas leži južno od Svetine in spadajo k njej zaselki Jurkole. 373*61*17*35*21. o p š Teharje 1 km.5 ure) in na razgledni Tolsti vrh (3 ure). 69*18*8*8*2. hruške. š Svetina 3 km. žel Štore 1 km. Znatna . žand zdr š Kresnike 1 km. Prvotni grad je bil last Celjskih grofov. Mnogo poljskih pridelkov in mleka se proda v Celje in v okolico. žand zdr Kresnike 4km. Pri Štorah je ležišče rjavega premoga. ceste. Ime vasi spominja na bivšo steklarno. so njive omejene na majhen prostor. žel pTt Štore 3 km. Ane). Sr so du fin Celje 4. o župnija Teharje 1. župnija Sv.5 km. Bližnji premogovnik je last tovarne za izdelovanje železa. kostanji). K vasi spada zaselek Štore. okoli Teharij tudi hmelj. Poslopje ima velike podzemne prostore — po tradiciji grajske ječe. Kanjuce. Nm ca 500 m. Vas leži v hriboviti pokrajini v. ceste. 433*69*6*45*76. Sr so du fin Celje 8 km. Kraj leži na deloma mokrotni ravnini ob Voglajni na v. Ozemlje je ilovnato in lapornato in v dolini prav rodovitno. 607*61*7*18*83.. »Bodočnost«. Manj rodovitno. 77*13*13*0*0. Poti. strani Celja ob ban. valjarna). Više v hribih goje zlasti krompir. ki dajejo tudi boljše vrste vina. poti 1 km od ban. Tod so veliki gozdovi (iglavci. Hribovita lega na sv. Celjani posečajo radi zlasti Svetino in nekatere razgledne vrhove (Tolsti vrh. 191*28*7*15*25. Nekoliko hribovita lega JV. hruške. Industrijski kraj v dolini. Železarska industrija (livarna. Nad dolino po hribovju prebivajo poleg delavcev tudi kmetovalci. poti 5 km od ban. strani celjskega Starega gradu ob obč. cesti. bukev. V gozdovih je mnogo borovnic in gob. o Teharje 6 km. od Svetine ob obč. žand zdr Kresnike 3 km. žand zdr Kresnike 3 km. š Svetina 3 km.gričevje. Iz nekaterih krajev nosijo v Celje in okolico mnogo mleka. Mnogo češenj in pravih kostanjev. Po prisojnih rebrih gričev so vinogradi. Tovarniško delo in kmetijstvo.. Kmetijstvo in gozdarstvo. zlasti živinoreja. Tod uspeva mnogo sadja (jabolka. o p š župnija Teharje 1 km. š Svetina 2 km. Kresnike. ceste. SKJ z gled. o Teharje 5 km. Dostopno le peš. Prodaja drv v Laško. a zdaj ni v obratu. Drva in hlode prodajajo v Celje in Laško. Izdelovanje stolov. ceste.. nad. poti ca 7 km od ban. ki je bila 1571 razdeljena med 16 kmetov. žel pTt Štore v kraju. od Teharij. kjer ni gozdov in je zato zelo sončno. š. ceste. Mnogo važnejša je živinoreja. Teharska občina je med najbolj prikupnimi pokrajinami bližnje celjske okolice. Dostop le peš. delavska kolonija. Izdelovanje bičevnikov. Mimo drži avtobusna proga proti Celju in Podsredi.. Dostopno samo peš po obč. druž. hrast). o Teharje 3 km. Ane (352 m. Trgovanje z živinorejskimi proizvodi.5 km. stol. žand zdr Kresnike 2. V kraju so imeli Celjski grofje veliko pristavo. Gas. Nm ca 300 m. Znaten pridelek krompirja. Tudi za sadjarstvo so tla prav prikladna. Osenca. Sr so du fin Celje 4km. župnija Sv. Zelo rodovitno.. Nm ca 255 m. % ure). Mimo drži avtobusna proga Celje—Podsreda. d. Pev. hrib Sv. k Celjski koči skozi romantično tesen Hudičev graben (2. 128*20*20*0*0.

d.«el ipTt Štore 1. ki so Brollovo delo. Turn in Zagaber. Baje jo je dal postaviti celjski grof Friderik I. in ostanki zidovja. cesti v dolini Voglajne in po hribovju južno od tod. je tu ustanovila rodbina Gaisruck steklarno. smuški tereni. podr. na zunanjščini pa ga podpirajo močni oporniki. 1753. Kmetijstvo. so ga podrli. 1714.5 km. zdr Kresnike 2 km. Svetina (bolj pravilno Svetje). H kraju spadata zaselka Zaroviše in Simone. Izraba gozdov. Sr so du fin Celje 4km. Sr so du fin Celje 5km. Raztresene hiše J. 1787. Prvotno je imela v ladji raven strop in bokan kor.5 km. Lega na valovitem gričevju na levi strani Voglajne. o 4 km. Dostop peš. Prožin. Mnogo češenj se proda v Laško in Celje. ceste. Ko so 1487 Turki pridrli od Laškega. tovarniško delo in obrt. Vas leži na hribovju j. Romarska pot. žand zdr Kresnike 5 km. Cerkev se prvič omenja 1525. ko se omenja Rajnbert iz Osence. Florijana pod Mrzlo goro. Mnogo bukovega lesa se proda v Celje. župnija Teharje 3 km. Kapela ima mašno licenco. Avtobusna zveza s Celjem. Vas leži ob ban. š Sv. Prodaja živinorejskih proizvodov v okolico. od Kresnik. š Sv.živinoreja. Zelo obiskovana izletna točka. 1876. Nm 312 m. cerkve sv. podr. Ta je bil 1808 ukinjen. Na njo še spominja krajevno ime »Glažuta. V cerkvenem tlaku je ohranjena letnica 1489. Kmetijstvo. poti 3 km od ban. Janž. Kmetijstvo in delo v tovarnah. in obč. ki se omenja že 1167. Dostop peš po obč. Kmetijstvo. so cerkev oskrunili. je cerkev pogorela in je njena arhitektura mnogo utrpela. o Teharje 6 km. rokodelske freske pa iz druge pol. Manj rodovitno. Lovrenc 1 km. južni gotski portal in šilasti zaključki oken pa so danes zazidani. Sr so du fin Celje 6 km. 525*113*43*40*13. 2 odd. Dostop z vozom po obč. V kraju je stala nekdaj graščina Prežin. o župnija Teharje 1. poti 2km od ban. 172*28*28*0*0. Šola ust. zlasti živinoreja. 115*21*7*14*5. To je majhna stavba z nizkim zvonikom in lepimi freskami. V 1871 do 1873 so vso stavbo prenovili. Sr so du fin Celje 6 km. ceste. L. Nm 700 m. Iz te dobe so freske. s v kraju ust. ki je stala že pred 1483. ter obnovljeni veliki oltar (iz 1775). Rupert nad Laškim 4 km. tako da je tristrano zaključeni prezbiterij rebrasto svoden. stol. stol. Cerkev Dev. Lovrenc 1 km. lončarstvo. z gled. cerkev sv. 3 odd. žel Štore 2 km. Pri cerkvi so že Celjani ustanovili beneficij za vzdrževanje stalnega duhovnika. Nm ca 350 m. Zvonik je ladji predložen in prehaja iz četverokota v osmerokot. okolico pa požgali. a lepa arhitektura s freskami. poti 5 km od ban. Sv. župnija Sv. Straža. žand zdr Kresnike 3 km. š v kraju. kmetijstvo. Manj rodovitno. ca 250 m. od Teharij ob Bojanskem potoku in po sosednjem hribovju. Pečovje. barokizirali Kapelica pod cerkvijo v obliki stolpica je preprosta. župnija Teharje 2. žel pTt Štore 5 km. o Teharje 2 km. k njemu je prizidana mala pred hala iz novejše dobe. je cerkev slovela kot božja pot. Vsa zunanjščina cerkve in zvonika je brez ometa. žel Štore 2 km. žand •Kresnike 1 km. Ta rodbina je postavila tudi kapelo sv. je znamenita poznogotska stavba. Nekaj vinogradov. Še danes so vidne strelne line v cerkvenem zidu in zvoniku. Po požaru 1714 je bila restavrirana. H kraju spadata zaselka Požnica in Veliki vrh. Prezbiterij so konec 18. ki je obratovala do 1770. stene so razčlenjene s služniki. prvotni grajski posestniki ministeriali krške cerkve pa 1158 in 1189 (Herman iz Prežina). Lovrenc. 402*77*31*41*25. Prosvet. o župnija Teharje 3 km. PSVD. 175*39*7*25*17. Zidana je v romanskem slogu. Delo v tovarnah. Delo v tovarnah. ki je sedaj samostojno stoječi zvonik podr. . ki so jo 1791 ukinili. Delo v tovarnah in kmetijstvo.5 km. 1875. Oprema kapele je primitivna.5 km. Od prvotne cerkve danes ni ničesar ohranjenega. Sr so du fin Celje 3 km. Širši del ladje je bil prizidan pozneje. cesti. Osenca se prvič javlja 1181. ceste. ki so v 14. 19. Označena je z letnico 1662. ceste. o p š župnija Teharje 0. L. Nm ca 300 m. Marmornata plošča z letnico 1754 in latinskim napisom je vzidana v cerkvenem zidu. Lovrenca se prvič omenja 1525 in nato 1545. Nekaj vinogradov. Janeza Krstnika. je bila tu ustanovljena lokalna kaplanija. Nm . stol. žand zdr Kresnike 2 km. od Kresnik ob obč. Zadnja prezidava je bila izvršena 1868. V tej dobi so cerkev obdali s taborskim obzidjem. Prvotno je bila to gotska stavba z lesenim stropom. žand zdr Kresnike 2km. Sr so du fin Celje 7 km. strani Tolstega vrha (838 m) na mali planoti v hriboviti pokrajini. jv. 181*36*16*20*5. Kapela sv. Domači sadjevec. stol. Nekaj vinogradov. žel pTt Štore 2 km. H kraju spadajo zaselki Moste. Nekoliko mokrotna ravan na desnem bregu Voglajne prt Teharjah ob ban. Ima mašno licenco. Celjani. PJS. žand zdr š Kresnike 1. Od 1788 do 1791 je bila samostojna kuracija. L. Trgovanje s krompirjem in lasom. Oltar je iz 1868. pridobili grad. Dostop peš po obč. Št. Slance. Križa je starejša od Marijine cerkve. Vendar so duhovniki bivali pri cerkvi tudi še pozneje. Zelo rodovitno. H kraju spadata zaselka Gorica in Laška vas. žel pTt Štore 3 km. razen grajskega stolpa. M. Do Jožefa II. Vas leži na v. tovarniško delo. Sezidala jo je rodbina Saiffner v 15.5 km.5 km. odrom. pTt Štore 1. Sedanja stavba je iz 1739. Cerkvica ima znake poznogotske arhitekture. poti 1 km od ban. Nm 508 m.

Dostop z vozom. Nad vasjo se dviga grič Sv.. ki je s tem dobil nad cerkvijo patronatsko pravico. silvanec. Zvodno. pergamentne plemiške listine. Lega na pobočju griča nad Voglajno ob križišču ban. hrast. o p š župnija v kraju. strani celjskega Starega gradu ob obč. Drobt.:ipd ban. Vse te svoboščine in predpravice so jim bile večkrat potrjene tudi pozneje. (t 1435). cerkev sv. lesen strop.. Ane ob obč. kasneje gotska in nato baročna stavba. Mnogo sadja (breskve. Ane na Vrheh. jabolka). Občina hrani še danes kot dragocenost stari urbar s pred pravicami iz 1576. dopisn. Nm 278 m. (j 1456) ali Friderik II. PD. Podsredo in Sv. Šola ust. priljubljena izletna točka Celjanov. Freske v ladji in prezbiteriju je naredil Jakob Brollo 1888. so cerkev prenovili. Močno Ornamentirane klopi v prezbiteriju so iz srede 17. Juriju in na Proseniško. Prosv. Avtobusna zveza s Celjem. 194*43*9*34*6. Cesar Ferdinand I. V višjih legah prevladuje gozd (bukev. z njo vred je bila 1256 inkorporirana stiškemu samostanu. TD. Župan je izvrševal nižjo sodno oblast. Cerkev je bila prvotno podr. je bil v ladji raven. deloma s polkupolo na sosvodnicah. stol. iglavci). Nekaj čebelarjev. Tovarniško . DKfid. Kmetijstvo.. Martina iz 1907 je projektiral graški arhitekt A. zakristija p T zvonici. štajerska kokoš). H kraju spada zaselek Srpasti. ki je štela okrog 100 posestev. podr. ki so ga dobili od Celjskih grofov.) ima 4215 duš. škof. Novic. Freske je slikar Jakob Brollo v 1876. Kmet. š. Pev. stol. novejšo plemiško zastavo iz 1726. dekan. Bogato rezljani veliki oltar je iz početka 19. že romanska. nad. Ane.Teharje. stol. ki ga je potrjeval celjski vicedom. V celjskem muzeju pa hranijo meč z nožnico in helebardo teharskega starešine. Teharski plemiči (kosezi) so bili združeni v posebni občini (Plemiška). lepe vile. valjčni mlin. V vojni so morali braniti grad Zgornje Celje. Znatna živinoreja (svinje. Trgovanje z živinorejimi proizvodi in sadjem. »Slavec«. ali celo že Herman II. stol. 314*54*20*34*31. Tu je stala v 13. Šola je obstajala tu že 1668. t Vino (izabela) za dom. podpisoval za občino vse pogodbe in jih pečatil s plemiškim pečatom. Po ljudskem izročilu je Teharčanom naklonil plemiške pravice celjski grof Ulrik II. rav. Župne matrike segajo v začetek 18. deloma vinogradništvo. Pri tej cerkvi so teharski sodniki razglašali svoje razsodbe. ko je bila stavba najbrž dogotovIjena. obrt. Stari gotski presbiterij je zaključen . Letni pridelek ca 600 hl vina. . Gas. Pripravno za letovišče. Vas leži na jv. Vrhe. Cerkev ima še danes na procelju teharski grb z letnico 1726. d. Pilastri so zvezani preko svoda z loki. Kraj je znan radi svojega plemstva. Tovarniško delo. Nm 352 m. lavant. Skozi vas je vodila znamenita rimska cesta Celje—Teharje—Ptuj. Dobro obiskovani sejmi. PSVD. podr. poti 2 km . Precej rodovitno. tujske sobe. predvsem pa delo v tovarnah. Nekateri prebivalci posedujejo vinograde v Zvodnem (rizling. sodni izvedenec za pisave. ceste proti Celju. Fasada cerkve je renesančno gotska. 238*57*3*34*15. žand .. SKJ. ki se je izvršila sredi 18. Cerkev "je znana božja pot. Kraj se prvič omenja 1362. Sr so du fin žel Celje 3 km. Ladja je svodena banjasto s sosvodnicami.. župnija Teharje (dek. Nm ca 300 m. Zanimivo je. burgundec). Pridelujejo vse vrste žita in hmelj. Industrijsko izdelovanje stolov. mizarstvo. V dobi madžarskih vpadov je stal tu strelski obrambni dvorec.. župna cerkev sv. žand zdr Kresnike 1 km. staro zastavo Mlinarjevega Janeza. stol. ured. H kraju spada zaselek Sv. Wagner. gimn. ceste. Bil pa je gotovo naseljen že v keltski in rimski dobi (izkopani novci iz latenske dobe in številni rimski predmeti). opš župnija Teharje 1 km. Vzorno sadjarstvo (breskve. d. s tremi stranicami. da imata poleg prezbiterija tudi ladja in zvonik močne kamnite opornike. Celje. Cerkev so zgradili po tradiciji Celjski grofje v poznogotskem slogu (grb Celjskih grofov na cerkvenem portalu). in dopisn. Plačevali so samo celjskemu vicedomu določeni davek v denarju in naturi. je z novo listino 1537 potrdil privilegij. Ana. delo in kmetijstvo. Zgradili so jo teharski plemiči. žand zdr Kresnike 2 km. žlahtne hruške in jabolka). Freske so delo Oswalda Bisetija. Oprema cerkve je novejša. Teharčani so tudi uživali graščinsko varstvo. Ribarjenje v Voglajni. . 5 odd. PRK. Pokopališče. Do barokizacije. š. S tremi stranicami zaključeni prezbiterij je deloma svoden banjasto. ker ni zvonika pa križno. Prvotna listina je zgorela.0 p š župnija Teharje 1 km. Sv. 1812. Strok. Petrom pod Sv. spisal razpravo o strojstvu. sodni zapisnik in predpis davčnih dajatev svojih podanikov.zdr Kresnike 2 km. od Teharij. Sr so du fin Celje 4 km. poti 1 km s. ki vsebuje: prosto volitev štirih svetovalcev in župana. češnje. Najbrž že v 16. Vas leži na pobočju griča Sv. stol. Zelo lepo je modelirano pročelje. hruške.. Ane (352 m) z zelo razsežnim razgledom. Štefana na Ledini je iz začetka 18. kmetijstvo. žalske prafare. ker nudi razgled daleč naokrog. Tu rojena: Jelovšek Martin (1837—1905). gorami. cerkev sv. Stojan Mihael (1804—1863). Sr so du fin žel Celje 3 km. PJ. in gosp. stol. Zelo snažen kraj. žel Štore 2 km. ki so okrašeni z rastlinsko štukaturo. (+ 1454). župansko srebrno žezlo in grb z dvema zvezdama. Celjani radi obiskujejo hrib Sv.

Sr so du Celje 15 km. Pankracija se prvič omenja 1340. vinogradov \ gozdov 2673. pr.09. Hribovito. o 4km. Gornja Ponikva.5 km. zdr fin žel pTt Žalec 10 km. Sedanja stavba s tristrano zaključenim obokanim prezbiterijem in obokano ladjo datira iz 1925. poti 1 km od ban. podzemeljskih jam in kraških voda (močni izvirki potokov. L. župnija Gornja Ponikva (dek. toda pokrajinsko prav različna dela. Pod tem krajem izgine potok v zemljo. 3 odd. 54. se kažejo v obilici vrtač. Na s. tudi doline pogrešajo sklenjeno pozidanih vasi. Občina leži na severni strani Spodnje Savinjske doline in obsega do 600 m visoko valovito ozemlje. 30—40. izpolnjuje Ljubko gričevje s prijaznimi. Sr so du Celje 13 km. Gorica. pa ima večjo gospodarsko važnost poljedelstvo (hmelj) in zlasti še izkoriščanje obširnih gozdov. 937. žand zdr fin žel pTt Žalec 8 km. 232*41*35*3*5. škof. trav. Samostojna kuracija je postala 1787. kot n. Prvotno je bila cerkev podružnica župnije St. hiš 593. po katerih žubore potočki. nekdanji Mayerberg. ki so bili tudi lastniki Lanovža. Hribovita pokrajina na z. posebno perutninarstvo. 2370. 85.1921. in paš. Dostop le z vozom. bukev. Kraj sestavljajo zaselki Gornja Ponikva. š župnija v kraju. š Galicija 3 km. Kat. pridelovanje surovega masla). specialno z racionalno sadjerejo (jabolka. Gospodarstvo kot Zavrh. 1—16. št. žand zdr fin žel pTt Žalec 5. živo srebro). Kubesa. strani Gornje Ponikve izvira potok Trnava. o 5 km. ki teče po ozki zaseki proti Spodnji Ponikvi. Spodnja Ponikva in Brezovo. Tu je tudi precej vinogradov. 1688. 86*19*11*3*0. ki. Ozemlje hrani nekaj rud. podružn. Sr so du Celje 14 km. Gospodarstvo kot Zavrh. žand zdr fin žel pTt Žalec 7 km.5 km. 56. 1936 so odpadli iz občine deli vasi Gorice (h. poti 4 km od ban. zlasti Sept. Površina . lavant. 43. župnija Galicija 3. posest. Občina je precej enakomerno naseljena. K vasi spada zaselek Novinje. poti 2 km južno od ban. Zgodovinska znamenitost kraja je grad Prešnik. Vas leži na valoviti gozdnati planoti ob obč. Hribovita lega severno od Velike Pirešice ob obč.74 ha: njiv in vrtov 719. Prisojna pobočna lega nad potokom Sušnico ob obč. PSVD. Šaleška dolina. Ilja pri Velenju. 48. 417. S tem je občina izgubila 192 prebivalcev. Pokrajina se znižuje proti J. žand Dobrna 3 km. Tu stopajo . Dostop z vozom po obč. 1877. ki so bili prideljeni k občini Šmartno v Rožni dolini. 117*53*40*4*022. Nm ca 460 m. Prvotno je bil grad last gospodov Goriških (Mayerbergov). pa je manj razgibana in podobna valoviti planoti. 74 in 75) in Zavrha (h. Ozemlje na v.93. poti 2 km od ban. 1461 je pripadla skupno z materjo župnijo novoustanovljeni ljubljanski škofiji in šele 1787 lavantinskim škofom. Razno sadje. perutnina. Kraški svet z vrtačami in globokimi zasekami.na dan kraški pojavi. Kale. raztresene kmetije. med katerimi sta največja Pirešica in Trnava in tečeta po globoki ozki dolini. d. kjer teče po 1 km dolgi podzemeljski jami »Peklu. Nm ca 450 m. Nekaj čebelarstva. Zelo rodovitno. Veliki gozdovi (bor. ostalo 90. domači sadjevec.. Potok Pirešica deli na dva približno enaka. Pridelovanje žita in izvrstnega hmelja. Dostop z vozom ali avtom. Pernovo. se pretežno bavi s kmetijstvom. š župnija Galicija 3 km. 22 Del vasi je šel v novoustanovljeno občino Šmartno v Rožni dolini 21 . Znatna produkcija surovega masla. o 5 km. Potok pride nato zopet na dan in se ob vstopu v Spodnjo Savinjsko dolino izliva v Trnavo. d.. Jagode) in živinorejo (svinje. ki je bogata kapnikov. Kmetijstvo. ceste Petrovče—Velenje. L. Pokopališče. 205*42*15*14*0. 45—49. župnija Šmartno v Rožni dolini 4 km. Srednje rodovitno. š župnija Gornja Ponikva 3 km. 54—57 in 78). Na z. 27—37). doli in vijugastimi dolinami. Še dobro ohranjeni in obljuden grad je danes v rokah veleposestnika K. prosvet. Vino slabše kakovosti le za domačo porabo. ceste. ponikalnice). Sv. ime vasi Ponikva in potoka Ponikvica.) ima 748 duš.5 km. O kraški naravi pokrajine pričajo že sama krajevna imena. st. Nm ca 280 m. Šola ust. ceste Velenje—Dobrna.5 km. kamor hite potoki. so jo renovirali in ji prizidali kapelico. Sr so du pTt žel Celje 5km. ki so pa bili še nedavno bolj razširjeni nego so danes. ceste Velenje— Petrovče. Jungerti (h.88. o 5 km. župna cerkev sv. Nm 413 m. žand zdr fin Žalec 7km. Razložena vas z zaselkoma Mrvikom in Prešnikom. 154*41*37*3*2. Gas. Raki v bližnjih potokih.Občina Velika Pirešica Preb. š Pirešica 0. Tudi v gospodarskem pogledu obstaja med obema deloma občine precejšnja razlika. Lega na gozdnati planoti ob vaški poti 4km od ban. koč. Prevladujejo zaselki. ki pa se ne izkoriščajo (železna ruda. smreka) so že močno posekani. najem. Gospodarstvo kot Gornja Ponikva. Živinoreja. Dostop z vozom. hmelj. št. Sr so du Celje 11 km. o 0. ceste. Hramše. Pod Srednjo Ponikvo izvir potoka Ponikvice." Nm ca 400 m. »Slomšek«. Prebivalstvo na v. hruške.

Vas leži na pobočju gore Sv. ali v začetku 16. 1439. Na njej stop božje potna podr. Ožbalta in je imel glasom urbarja iz 1567 svoj pomerij s točno določenimi mejami. Iz jame teče potok Steska. Grajske razvaline pa poseduje rodbina Ježovnik iz Velike Pirešice. š župnija Gornja Ponikva 2 km.5 km. ki je že dalj časa last rodbine Ježovnik. H kram spada zaselek Podgora. ceste Velenje—Žalec in v. Pridelovanje žita. 1790 je bil še obljuden. Kmetijstvo in gozdarstvo. Razno sadje. Les kupujejo trgovci in velenjski rudnik. 1465. še danes imenovano Pri Skrlinu. Isti Jošt Soteški je bil morda morilec Veronike Deseniške. (najbrž 1535) so cerkev podaljšali. sv. so podrli tudi to in zgradili novi sedanji grad. stol. Pri vasi je nahajališče železne rude. o š v kraju. potočne ribe. gospodarska poslopja in bližnje zemljišče kmetu Matiji Skrlinu. Dostop po obč. Kunigunde je zaradi lepega razgleda priljubljena izletna točka. je stal blizu podr. 158*29*12*8*4. Vas tvorijo zaselki Spodnja Ponikva. zaloški graščaki. 19. Razložena vas z zaselkom Osredkom leži na vznožju Penovskih goric na obeh straneh potoka Pirešice kraj ban. Prvi znani grajski lastnik Henrik pl. Stari dvonadstropni grad je začel konec 18. smreka). L. cerkev Sv. je grad do tal pogorel in ni bil več restavriran. Strel. Svod ladje je iz prve pol. ceste Velenje—Dobrna. Navadne potočne ribe. raznega sadja in slabšega vina. Nm ca 400 m. Potoka Ahle in Vršca. o 4km. Peter v Savinjski dolini Studence.5 km. Pernovo se prvič omenja med 1231 in 1239. Vina se malo prideluje. so okoli 1800 prodali grajske razvaline. Okoli 1300 je polovica grajskega posestva prešla v roke Friderika Žovneškega.živinoreja in sadjarstvo. kostanj. hmelja. š župnija Galicija 1. stol.. odtod. so cerkev barokizirali. Studenec s toplim vrelcem. Spodnja Ponikva. bor. Marof. Nm ca 350—450 m. cerkev Sv Ožbalta se prvič omenja 1392.navaja 1256. stol. Vina skoraj nič. višina do 30 m. Nekaj čebelarstva. V začetku 17. Kamnito znamenje v vasi je iz 1645. župnija Galicija 3. Vrh hriba na koncu soteske Socke so na Marofu komaj še vidne razvaline nekdaj znamenitega Soteškega gradu (Helfenberg). Zgodovinska znamenitost kraja je grad Grmovje. večidel niso obnovljeni. Studence in Vrhe. Domači sadjevec. Kmetijstvo. o 6 km. ceste Velenje Arja vas. 310*68*52*8*4. Helfenberg se . L. ki jih je uničila trtna uš. a jih je zdaj le malo. Dostop z vozom po obč. poti 3 km od ban. Desna kapela je krita s kupolo.5 km. Sr so du Celje t0—12km. Lepi gozdovi (hrast. Gas. stol. Gora Sv. Jungert.5 km. Gospodarstvo kot Zavrh. stol. Pirešica. V drugi polovici 18. L. Nin ca 400 m. Kunigunde. ki se izliva nato v Pirešico. š župnija Gornja Ponikva 1—4km. Njena dolžina znaša 400 m. Konec 15. zdr fin pTt Žalec 6. Kapniki večinoma odnešeni. Vas ima pretežno hribovito lego. Nekdaj so bili tu veliki vinogradi. ki se omenja v 17. Podkraj. 1867. poti 1 km od ban. domači sadjevec in žganje. obsega zaselke Stebonik. žand zdr fin žel Žalec 10 km. Nm 302 m. Vhod v jamo s te strani je zelo veličasten in okoli 10 m visok. manjši hmeljniki. Z dveh strani odprt zvonica tvori vbod v ladjo. žand zdr fin žel pTt Žalec 4—7km. Prvotni grad. Precej hmelja in sadja. razpadati. ceste z vozom. bukev. Pridelovanje vina. Wrenko 1862. stol. ki ima banjasti svod na sosvodnicah. Loke in Grče. širina 4—7 m. Razložena vas v hriboviti legi ob obč. o 4 km. Kunigunde (574 m) in na njenem vznožju. Dostop z vozom ali avtom. poti 1—3 km od ban. leva pa ravno. Pred svetovno vojno veliki vinogradi. Nm ca 390 m. Freske je slikal J. o 3—5km. bukev). druž. pTt Velenje 6 km. V 16. je zavzel in razrušil grad celjski vojskovodja Jan Vitovec. Sr so du Celje 16 km. Umetno napravljeni ribnik v Boštovju. Sv. 147*50*22*6*2. Razvito perutninarstvo. ki so jo zgradili v 23 Del vasi je šel v novo ustanovljeno občino Šmartno v Rožni dolini . Pridelovanje surovega masla tudi za prodajo. V bližini ca 200 m dolga in 8m široka Boštenuhova jama. Domači jabolčnik. je bil v gradu podurad žalskega urada za podložnike v Veliki Pirešici. Nato so ga podrli in zgradili pristavo. 307*76*67*9*234. Šola ust. stol.5 km. podr. Na Marofu je podzemeljska jama Steska z zelo nizkim vhodom. Pod zaselkom Loke priteka iz jame »Pekel« ponikalnica Ponikvica. ki leže na valoviti kraški planoti ob stranski poti 4—5 km od ban. so ji prizidali zvonik. Kmetijstvo. ki si je zgradil hišo. Sr so du žel Celje 6. in 1635. Tedanji lastniki. SKJ. žand zdr fin žel pTt Žalec 5 km. V prvi polovici 18. veliki gozdovi (smreka. 1905. so uporni kmetje izropali grad. ki pa se ne izkorišča. stol. bukev. Razne ribe in raki. Lesna trgovina in obrt. Pridelovanje slabšega vina. Sr so du Celje 8 km. Sr so du Celje 14 km žand zdr fin žel pTt Žalec 6. Vas je dobila im po stari ondotni rimski naselbini. ceste Dobrna—Žalec. ker se je njegov takratni lastnik Jošt Soteški postavil na stran Habsburžanov.Ilj pri Velenju 4 km. Lastnik rudnika je kemična tovarna v Hrastniku. leži pa že v občini Sv. Precej posekani gozdovi (bor. Nekaj čebelarstva. Kamnolom. š župnija Št. 270*57*29*15*18. iglasto drevje). Izdelovanje surovega masla.. 2 odd. žand Dobrna 4 km.

poti 3 km od ban. se cerkev navaja zopet kot žalska podr. 5245. stene so zunaj in znotraj okrašene s pilastri. precejšnje čebelarstvo. trav. Lega v kotlu pod goro Sv. 68. podr.50. Zavrh. Taborsko obzidje in visoki obrambni stolp — današnji zvonik — so še ohranjeni. cerkev sv.24 Sr so du Celje 10 km.5 km. Dostop z vozom. ladja in prezbiterij pa banjasto. Nm. V njem so ohranjeni trije dobri kipi. Železno. 1545. Lepe razgledne točke v okolici. ostalo 202. 343 m. vinogradov 403. 219*67*56*5*3. Pilastri so zvezani preko svoda z loki.5 km. Sr so du Celje 10 km. zvonica in zakristija so križno svodeni. V turški dobi so jo uporabljali za obrambni tabor. Ogli stavbe so zaokroženi. Obširni gozdovi (bukev. V reformacijski dobi je tu učil Lutrovo vero sam Primož Trubar. Sloviti sadjevec in slivovka tudi za prodajo. 369. š župnija Galicija 3 km. ki spadajo sedaj k občini Šmartno v Rožni dolini (gl. Velik pridelek jabolk. Jakoba. prezidana je bila 1666. hiš 1133. 14. Na zadnjo steno je 1864 naslikal Jakob Brollo po Fantonijevi skici oltarni nastavek z le nakazano sliko v sredi. Vzvišena lega z lepim razgledom po Savinjski dolini blizu Velike Pirešice ob občinski poti. Obilo jabolk in hrušk. so svodeni banjasto. š Pirešica 1—2 km. Dostop z vozom ali avtom. žalske prafare. in paš.68. ki pripadajo sedanji občini Nova cerkev (gl. ali prvi pol. bor. gozdov 3019. župna cerkev sv.) ima 1612 duš. zgoraj). Iz tega bi mogli sklepati. Razvito gozdarstvo..92 ha: njiv in vrtov 1346. Zaradi zdravega podnebja kraj pripraven za letovišče. na levi zakristija. Na južni zunanji strani zakristije je vzidan kamnit relief boginje Vesne. Odlična pitna voda. Izdelovanje košev in košaric za prodajo. Nahajališča dobrega premoga. o 6 km. stolp je iz 1677 (vzidana spominska plošča s to letnico). žand Dobrna 3. stol. okna v njih so pravokotna. stol. škof. Gabrovec in Hrastnik.87. Površina zemlje 6534. šentpetrske župnije. prvič se pa omenja 1392. najem. slikar. Kamnita soha iz 1345 spominja na kugo. 2km od ban. žand zdr fin žel pTt Žalec 5 km. na desni je prizidan zvonik. Oltarji so delo Vurnika. Cerkev je bila prvotno podr. V zvoniku je dober kip sv. 561. Ožbalta je iz 13. V sedanjem obsegu meri občina 2978 ha 25 24 . Razvaline Saltanca in Silnika so še iz rimske dobe (dva izkopana kamna boga plesa s krokarjem in orlom). ki je na desni strani ladje. ki je pokopan v Galiciji v Španiji. Nekaj vinogradov. V istem času pa so pripadle občini vasi Bezovica. Kmetijstvo. ki je tedaj morila v vasi in po okolici. Cerkev ima enoten prostor.94. Razne ribe in raki v potokih. smreka. 15. V cerkvi je grobnica graščakov z gradu Grmovja. Zelo na glasu je gojitev sladkih debelih jabolk. Ko se je cerkev 1770 podrla. Kmetijstvo. o 1 km. ceste Vojnik—Petrovče. da je bil vikariat v dobi protestantizma do začetka 17. preprežen z rebrovjem in je poslikan ornamentalno (Hatzl). Kunigunde in Aleksandrovim vrhom (607 m) ob obč. Kraj sestavljajo selišča Zgornji in Spodnji Zavrh in Sv. Slap Šumevc. župnija Galicija 3 km. kor in kapela. apostola in cerkvenega patrona. stol. ki jih izvažajo predvsem v južne kraje. 1561. stol. Celje. Kraj je dobil svoje ime po starem železarstvu. hrast. zlasti živinoreja in sadjarstvo. Izdelovanje sira in surovega masla za prodajo. Prezbiterij ima šiljasti svod. Tudi krajevno ime hriba Gradišče kaže na rimsko naselbino (odkriti sledovi rimskega templja). Pod prezbiterijem so 1881 odkrili poln lonec srebrnega denarja (novci oglejskega patriarha iz 1319—1331 in dunajski pfenigi iz 14. med katerimi je freske v prezbiteriju narisal 1779 Jožef Schifferl. ki jih je odstopila občina Dramlje. Jakob v Galiciji (dek. kostanj). hrušk in češenj vinogradništvo. Prvotno je bila cerkev podr.25 Občini pripada Del vasi je šel v novo ustanovljeno občino Šmartno v Rožni dolini Oktobra 1936 je izgubila vse kraje. ki je nekdaj tu cvetelo. župnija Sv. V samostojno župnijo je bil povzdignjen 1781. ki so krasili stari veliki oltar iz 1643. Nm ca 360 m. zelo razvita živinoreja in sadjarstvo. Kor.drugi pol.. Občina Vojnik okolica sedež Nova cerkev Preb.93.). iz katere se je izločila kot vikariat 1422. zgoraj) in 10 vasi. mesto prvotno lesenega ravnega stropa pa nahajamo obokan svod. Jakob v Galiciji. prodaja grozdja in vina. ukinjen. zdr fin žel pTt Žalec 7. Opuščeni rudokopi. V bližini jami Črna in Rudnica. Prezbiterij je zaključen z ravno steno. Jakoba je bila prvotno zidana domnevno 1272. Ladja in prezbiterij imata prvotno obliko. L. Ponesrečena slikarija v ladji posnema gotsko svodenje. Wrenkota in Oblaka. ceste Dobrna—Nova cerkev. koč. Pokopališče. 165*50*41*7*1. Rimski napisni kamni so vzidani v stene župnišča. lavant. so zgradili med 1780—1782 novo poslopje. V Galiciji rojen 1910 Klemenčič Dore. kjer so včasih pridobivali železno rudo in živo srebro. posest. Zelo rodovitno. Zvanica. zato je kraj dobil ime »Galicija«. Svinje in perutnino goje za trg.

Precej ljudi hodi v Celje tudi na delo. Trojice na Gojki.). ki žene tu več žag in mlinov. po katerih se vrši redni avtobusni promet med Celjem. Sadjevec za domačo porabo in prodajo. in Ruse. Beli potok. (nam. ceste pri Stražici. vrsti: vzhodno (nam. V rudarskem oziru nima občina nobenega pomena. a zavzemajo le neznatne površine. K vasi spada zaselek Gojka. ki pa se ne eksploatira. Hudinje in Tesnice. ki je doma uvaževana pijača. povsod pa se prideluje jabolčnik. pisal učbenike za Slov. š Frankolovo 1 km. priiredil stenografski sistem za Bolgare in Ruse. žand zdr fin Vojnik 7 km. Intenzivna sadjereja. Nm ca 420 m. p š župnija Frankolovo 1—3 km. z. Avtobusna zveza proti" Celju in Mariboru. o 5. živinoreja in sadjarstvo komaj za domače potrebe. pri Novi cerkvi. Nm ca 420 m. poti. Dol. a tudi prometne zveze so na vse strani zelo ugodne. . Ob večjih potokih je v celem kakih 10 žag. jajca in perutnino. Sr so du žel Celje 14—16km. zahodno). Več ji pomen ima živinoreja. Dostopno z vozom. Hrv. ki sprejema tu Lindeški potok. Kmetijstvo. znana božja pot. pr. Sr so du žel Celje 13 km. 26*6*4*2*0. z. Bolg. Z izjemo omenjenih dolin ima pokrajina izključno kmečko obeležje. vrsti: v. Mnogo jabolk se izvozi po prekupcih v tujino. zahodno). in ima 2285 prebivalcev. od drž.silvanec. od drž.). ki se pod vplivom bližine Savinjske doline prideluje na majhnih njivah je v niže ležečih predelih. Vinogradi so raztreseni povsod. nekaj čebelarstva. cerkev sv. ki predstavlja ponekod celo glavni vir dohodkov. ceste pri Stražici. Mimo hiš teče potok Tesnica. pritok Tesnice. Precej raztegnjena vas v lepi ozki dolini kraj drž. p š župnija Frankolovo 2—3 km. poti 1. Kraj vasi teče potok Tesnica. Vitanjem in Dobrno.. 40*9*4*3*2. pri vasi Rove v 3. Povsod se gon razen koruze in krompirja le zelo malo poljskih pridelkov. in po bližnjih holmih. 168*38*25*12*1. V gozdovih prevladujejo iglavci.. — Pri vasi Jankova popravi v 5. Značilno je. Sr so du žel Celje 15 km. V nekaterih krajih so gostilne s tujskimi sobami. Redne avtobusne zveze proti Celju in Mariboru. žand zdr fin pTt š Vojnik 4. o 5 km. Tu rojen Bezenšek Anton (1854—1915). Teh dolin se poslužujejo zelo važne ceste. ti jih lahko izkoriščajo. Tudi tujski promet ni razvit. 102*24*10*10*4. ceste pri Ivenci.5 km. Čebelarstvo ima še velike možnosti razvoja. čeprav poseduje žile zelo dobrega rjavega premoga. Tem važnejšo prometno os predstavljajo zato dolge in mestoma ozke doline Dobrnice. Cerkev (v romanskem slogu) so sezidali 1848 na mestu 1841—1843 zgrajene kapele. žand zdr fin Vojnik 6—8 km. od drž. Lepa gručasta vas na hribu ob obč..5 km v. Na sv. župnija Nova cerkev 5 km. tvorec njegovo kmetsko proizvajalno zaledje. Razložena vas pod razvalinami lindeškega gradu ob drž. kjer poseduje Windischgratz krasne gozdove. Sr so du žel Celje 15—17 km. v Sofiji. pri vasi Razgorce v 3.mleko. ceste nekako sredi pota med Vojnikom in Frankolovim. Bukovje. vendar pa še niso njihovi izključni posestniki. o 9 km. od Vojnika. žand zdr Vojnik 7 km. Tudi sadjarstvo je na znatni višini. To velja tudi za hmelj. Nekateri kraji oddajajo na celjski trg zlasti . žand zdr fin pTt Vojnik 3 km. poti 4km v. poti 1 km s. (nam. oziroma pri Višnji vasi. o 9 km. Nm 432 m. doc. od teh 75% s premakljivim satjem. Globoče. Ponekod so ugodne možnosti za kopanje in lepe izlete. jabolka se prodajajo mestoma tudi v tujino. ki se združijo na J. ki so jo porabili kot prezbiterij. p š župnija Frankolovo 2—3 km. strani vasi sc dviga strma Konjiška gora.5 km. Občina docela pogreša večjih in izrazitejših obrtnih krajev ter je gospodarsko navezana na Celje. Manj rodovitno.zelo gozdnato hribovito ozemlje s. Razprostira •se do vrhov strme Stenice (1092 m) ter po podnožju Paškega Kozjaka (1273 m) in Konjiške gore (1014 m). Prezbiterij je 1862 poslikal J. Kraj vasi teče Briški potok. pri vasi Male Dole v 3. Poljedelstvo. Mariborom. ob obč. Razložena vas ob obč. pot od Verpet čez Bukovje v Češnjice je v načrtu in je že trasirana. 66*15*12*3*0. Nm ca 290 m. precej več je mlinov. univ. Kmetijstvo. Sr so du žel Celje 12 km. Brollo. Najbujnejši gozd raste na pobočju Stenice.. Bolj zložna nova obč. ki pa so deloma že razdeljeni med iukajšnje kmete. slika v glavnem oltarji pa je delo J. Nm ca 400 m. n. vrsti v. Dostop z vozom. o 9 km. Hribovita lega ob obč. rizling. burgundec in portugalko. odkoder se nudi obširen razgled po ravnini do Celja. ima pa dobre pogoje za to. ki se tu odcepi na Lipo in Lindek. fin Vojnik 9 km. cesti Vojnik—Konjice. Vrh griča stoji podr. Pokrajina je morfološko izredno razgibana in bogata malih kotlin in dolinic. kajti v vsej sorazmerno veliki občini je komaj ca 600 panjev. nekaj vinogradov. Thunerja. vrsti: vzhodno (nam. župnija Črešnica 4 km. Črešnovec. da so šmarnico že skoraj iztrebili in da pridelujejo žlahtna vina. Listnato drevje zastopata večidel bukev in hrast. Dostop z vozom. in z.

š. Domači jabolčnik in jabolka za prodajo. Sr so du žel Celje 14 km.. V gozdovih mnogo užitnih gob. Sr so du žel Celje 11 km. Gospodarstvo kot Višnja vas. Lepo razvito umno čebelarstvo. tudi nekaj hmelja. 62*14*8*3*1. Kmetijstvo. Nm ca 350 m. Razložena vas v hribovitem terenu na J. župnija Nova cerkev 5 km. o 3 km. je kupil grajske razvaline Ramšak. Male Dole. župnija Nova cerkev 5—7 km. poti 3 km sz. Lepi vinogradi. Primeren kraj za letovišče. žand zdr fin pTt š Vojnik 2 km. Zelo razložena vas pretežno v prisojni hriboviti legi ob obč. nm ca 500 m. PSVD. poti 1—3 km vzhodno od drž. Pod Stenico izvira Lindeški potok. Nm ca 450 m. tu in tam tudi tisa. ki. župnija Nova cerkev 3 km. Loka. Sr so du žel Celje 13 km. Sr so du žel Celje 17—22 km. Skozi vas teče potok Tesnica. o 4 km. žand zdr fin pTt š Vojnik 4 km. od drž. Sr so du žel Celje 17—22km. kjer žene več mlinov. precej vodnih mlinov. 1930. Sr so du žel Celje 13 km. PSD. žand zdr fin pTt š Vojnik 3 km. nikdar ne zamrzne. poti 2 km vzhodno od drž. o 11— 15 km. gostilne brez prenočišč. K vasi spada zaselek Legvart. nad. poti 5 km od drž. Lepa črna. Grad je razrušil najbrž celjski vojskovodja Jan Vitovec 1439. nm ca 370 m. in Kiselco (992 m) na JZ. ceste pri Ivenci. ceste pri Stražici. 16*4*1*1*0. o 5—7 km.žand zdr fin Vojnik 9km.strani. Restavrirani grad je bil ponovno zrušen 1645—1660. učitelj iz Maribora. Javna knjiž. Lindek. Hribovita lega ob . sicer pa gospodarstvo kot Šmartno. 1816. ki je tekel proti frankolovski . Precej razložena vas v ozki dolini na obeh straneh drž. Razvaline nekdaj znamenitega lindeškega gradu (694 m). ki teče skozi vas. po kateri teče potok Tesnica. Nm ca 310 m. o 11— 15km. Dostop z vozom po obč. Pripravno za kopanje v Tesnici. Posledica tega je bila. K vasi spada zaselek Marovce. Dolinska in deloma brežna lega krajl drž. Sr so du žel Celje 10 km. Šele po skoraj 2 letih se je potok znova pojavil. 33*8*4*3*1. Prvotni grajski posestniki so bili gospodje Lindeški (prvič omenjeni 1293). p š Frankolovo 2—3 km. o 7 km. Potočne postrvi. 240*53*10*25*6. Jankova. Povp. o 7 km. v bližini se je pojavil na površju studenec. Sr so du žel Celje 11 km. 163*35*16*13*3. ceste Vojnik—Konjice. Lačna vas. ki namerava tu postaviti planinski dom. Povp. kovaškega premoga. V zahvalo za to so tu zgradili 1933 spominsko kapelo na čast Materi Božji. K vasi spada zaselek Razgor. ceste Vojnik—Konjice možen le z vozom. K vasi spada zaselek Hribar. Dostop po obč. Nm ca 280 m. žand zdr fin Vojnik 9 km. 219*42*15*20*3. Plate in Velike Dole. nakar pada pod razvalinami lindeškega gradu v lepem slapu. bor in hrast. Vodna žaga in mlin. Krasna izbrana jabolka za izvoz po prekupcih. Male Dole. Redne avtobusne zveze na obe strani. Nm ca 700 m. Nm ca 300 m. Šola ust. prosv. 83*18*10*4*0. Sr so du žel Celje 11 km. Avtobusna zveza proti Celju in Mariboru. Bolj odprt svet z vinogradi. Kraj tvorijo zaselki Dolgo rebro. Strani 992 m visoke Kiselce. 166*33*20*12*1. L. Tudi vinska trta dobro uspeva. župnija Nova cerkev 7 km. Obsežni gozdovi: Največ bukev. Nm ca 390 m.Ilovca. Gostilne s tujskimi sobami. žand zdr fin pTt š Vojnik 6 km. društvo »Slomšek«. da je usahnil potok. ceste pri Ivenci. K vasi spada zaselek Dedni vrh. vendar ne posebno rodovitna zemlja. Dostop z vozom po obč. poti 3 km od drž. Kraj leži na robu gričevja pretežno v dolini med dvema potokoma. žand zdr fin Vojnik 5 km. ceste pri Globočah. žand zdr fin Vojnik 5 km. Dostop z vozom 1 km v. Kraj drž. Pridelovanje buč za olje. župnija Nova cerkev 4 km. se kot daleč poznano frankolovsko apno prodaja v Celje in druge kraje. DKfid. Kmetijstvo. Zelo hribovita vzvišena lega tik sreske meje ob obč. ki žene žage in mlin. zato je že dalje časa v načrtu vodovod. o 4 km. Jamnik. p š župnija Frankolovo 4—5 km. ki sicer teče skozi vas Lipo. ceste pri Ivenci. Lipa. župnija Nova cerkev 4 km. ceste se potok izliva v Tesnico. od drž. p š župnija Frankolovo O km. ceste Celje—Maribor ob izlivu večjega pritoka v potok Tesnico. Kat. p š župnija Frankolovo 4—5km. Ker sprejema tople izvirke. Zelo raztresene hiše v podolgovatem gorskem kotlu pod strmo Stenico (1092 m) in Malo goro (904 m) na s. žand zdr fin pTt š Vojnik 2—3 km. Prebivalstvo prideluje v glavnem samo oves in krompir in pase zlasti koze in ovce. Tako so mogli mlini zopet obratovati in je tudi sicer bila vas rešena pomanjkanja vode. Toda kmalu je jamo zalila voda. Ivenca. Pozneje je grad večkrat menjal lastnike. gosp. Dostopna z vozom. Vzvišena lega na hribu nad ozko dolino. Kladnart. Po sosednjem hribovju je več manjših jam s kapniki. Intenzivno žganje apna. o 5 km. dočim je malo preje novi izvirek presahnil. 4 odd. ki jih po prekupcih prodajajo v Celje. od katerega je ohranjen le grajski stolp. 91*20*11*6*1. ki so ga 1932 začeli izkoriščati. Blizu vasi je manjše ležišče zelo dobrega tkzv. Znaten izvoz drv. Rakova steza.

v mali meri goje tudi hmelj. smreka. Jožefa zgrajena 1789 v romanskem slogu. Kmetijstvo. Nm m. Slednji ima v raznih krajih v najemu žage in proda mnogo lesa v Celje in drugam. Skozi vas teče potok Tesnica. Sr so du žel Celje 14 km.jo temeljito restavrirali. p š župnija Frankolovo 0—2 km. ceste pri Stražici le z vozom. sadjarstvo in čebelarstvo. 1873. Poljedelstvo. 174*35*16*13*2. hrast). 190*36*20*8*3. Površina 493.ki je imel nekdaj velik strategičen pomen. Dostop z vozom. Na j. Zelo razvito gozdarstvo. izkoriščanje gozdov na Konjiški gori v svrho pridobivanja drv in desak (glej Bukovje). Sr so du žel Celje 13 km. Ca 30 panjev. Tujske sobe v gostilni. V bližini je državni kamnolom (apnenec). Stražica. žand zdr fin Vojnik 5—6 km. Ob Hudinji so žage na vodni in električni pogon. najem. Sedanja župna cerkev sv. 1787 pa je postala samostojna lokalija. cesti Celje—Maribor sredi pota med Vojnikom in Konjicami. ki je dostopen tudi tujcem. Hribovita lega ob obč. K vasi spada zaselek Lošca. Neuhaus. poti na pobočju nizkega gričevja. 1488. kjer stoje hiše večinoma v lepem redu. posest. Grad so zgradili v 12. Avtobusna za proti Celju in Mariboru. živinoreja. Rove. žand zdr fin pTt Vojnik 6 km. Domači jabolčnik in prodaja jabolk. strani Konjiške gore deloma v dolini potoka Tesnice na obeh straneh drž. Avtobusna zveza s Celjem in Mariborom. a brez tujskih sob. Sedanji lastnik gradu z ekonomijo je Anglež Sidney Jurij Faber. od drž. Razgorce. Sr so du žel Celje 13—14km. Nm ca 400 m. Precejšnja čebeljereja. Lepo sadje. bogato biblioteko in dr. verjetno gospodje Višnjegorski. žand zdr fin pTt Vojnik 1 km. Vas leži na z. L. znatna sadjereja. strani kraja gozd. od ban. Vodne žage in mlini na Tesnici. Dostop z vozom po obč. o 7 km. Dostop z vozom. Sr so du žel Celje 9 km. Dostop po obč. V potoku pripravno za kopanje. od Vojnika ob drž. Občina Vojnik trg Preb. Nekdanji njegovi lastniki so bili gospodje Lindeški.obč. 43*10*4*6*0. K vasi spadajo zaselki Meje. o 7 km. 148. Župnija Frankolovo (dek. Vendar stoje hiše pretežno na z. v malem obsegu vinogradništvo. Sedanjo obliko je dobil 1845. Ob njej so odkrili številne rimske predmete. ceste pri Ivenci. vode 15° C). Poljedelstvo. strani Konjiške gore. Mnogo jabolk za pridelovanje sadjevca in za prodajo. 20*5*4*1*0. V gradu hranijo zbirko starinskih predmetov velike vrednosti (španska omara). so . Primerno za letovišče. o 7—8 km. Avtobusne zveze proti Celju. Lepo ohranjeni in obljudemi grad je danes last grofice I. mnogo napol podrtih koč. ki se omenjajo že 1117. Zgodovinska znamenitost kraja je grad Frankolovo (Sternstein). Pokopališče. ki jih suhe pokupijo trgovci. Postrvi v potokih. Nm ca 400 m. Vinogradništvo v malem obsegu. Lep graščinski kopalni bazen (stalna temp. Verpete.33 ha: njiv in vrtov . Na J. stol. Vas leži s. . L. Vitanju in Dobrni. ceste pri Frankolovu. Kmetijstvo. Sr so du žel Celje 13—15km.km z. Sr so du žel Celje 15 km. H kraju spadata zaselka Kapla in Tabor. š župnija Nova cerkev 2km. ki vteka vanjo na J. Mariboru. Nm ca 420 m. o 2km. poti. ki sega do Višnje vasi in je večinoma last veleposestnika Winterja. Na stiikališču dveh dolin stoji sredi jarka grad Tabor. Majhna razložena vas v hribovitem terenu ob istoimenskem potoku na J. Nm ca 270 m. Lesna trgovina. poti 4 km v. sicer pa polja in vinogradi. hiš 237. Prisojna lega v gričevju. V župnišču hranijo župno kroniko. Prvotna cerkev je bila podružnica prafare v cerkve. pridelovanje običajnih vrst vin v manjšem obsegu. 1928. Potočne postrvi. Zabukovje. strani te ob obč. Elektrarna. cesti Celje Maribor in ob ban. največ krompir in koruza. ki se tu odcepi proti Vitanju oziroma Dobrni. lavant. š župnija Frankolovo 2 km. 101*21*5*12*3. od drž. cesti. žand zdr fin Vojnik 7 km. lokalijo povzdignili v pravo župnijo. 17. župnija Nova cerkev 6 km. Več gostiln. Nekaj vinogradov. Več skupin hiš v dolini ob Hudinji in potoku Tesnici. Gozdarstvo krije večidel le . od drž. žand fin Vojnik 5—7 km. ki ji dotekajo topli izvirki in zato nikdar ne zamrzne. zlasti govedo. ceste Vojnik— Konjice. Višnja vas. Poti 1 km z. Tudi vina se nekaj prideluje. p š župnija Frankolovo 2 km. Po gozdovih mnogo gob. žand zdr fin pTt š Vojnik 5 km. 70*15*8*2*3. o 9 km. Raztresene hiše. poti 2 . Bukov in smrekov gozd.domače potrebe.) 1206 duš. koncu vasi. Nova cerkev. ceste pri Loki. poti 2 km zah. o 6 km. strani vasi je večji kompleks krasnega gozda (bukev. potem pa je grad večkrat menjal lastnika. 89. škof. p š župnija Frankolovo 0—1 km. Frankolovoo in Stamberg. Vas leži ob drž. Nm ca 350 m. Kmetijstvo. Znatna živinoreja. deloma v bregu ob obč. kjer stoje hiše posamič ali v malih gručah. koč. V starem veku je mimo vodila rimska cesta iz Celja skozi Hudo luknjo.

gozdov 142.89. družina. Tešova in Vologa (dotlej v občini Tabor). ceste Celje—Maribor. slive. trg. DKfid. Čeplje.03. poti 1 km jv. prislonjen k pobočju griča. Strok. 1890). Ker ga zagraja na s.. 26 . 15. vinogradov 8.48. Ob Boljski in drugih vodah so vodne žage. Kat. trav. Jeronim. hribovje. Ravninska lega na obeh straneh Boljske ob drž. bukev). Občina obsega hribovito ozemlje na obeh straneh potoka Boljske. sinu bl. in paš. V 1. 1226. PSVD.. Tu rojeni: Kaš Igo (1853—1910). prosv. Nižinski svet je prodnat in zelo rodoviten. 921*126*98*28*0. so jo restavrirali. 7 km. Z ozirom na to. V bližini zaselek Vivoda. Občina Vransko26 Preb.56. Tu se še uveljavlja hmeljarstvo. Odkopano predzgodovinsko kamnito orodje priča. Kmet. Marije sedem žalosti je bila zgrajena nad Vojnikom najbrž 1682. Precejšen tujski promet. SKJ s knjiž. s.. 1025. Sv.. 321. vinogradov 12. Jerneja je iz 1896. Peter v Sav. 1205. Nekaj ravninskega sveta je ob potoku okoli Vranskega. Pokopališče. 168*40*38*0*0. mnogo obrtnikov in trgovcev. ki razpošiljajo sadna drevesa v razne kraje naše države.93. in ind. 1785. gozdov 770. tujske sobe. Prebivalcev ima 2564.93 ha: njiv in vrtov 259. Več poklicnih drevesničarjev.74. Trg so dajali deželni knezi v najem. slikovita okolica. V vel. njega je le potrjeval celjski vicedom.. š. V stavbo je vzidanih več rimskih kamnov. Nm ca 280 m. organizator tujskega prometa in podpornik sporta. podr. d. župna cerkev sv.3 km. ki je še danes njen patron. Hudinjo in Voglajno. Trškega sodnika so si volili tržani sami. Prekopa. najem. naravno kopališče v Hudinji. Šola ust. Mali zaselki Božne. Sr so du žel Celje 7 km. ust.169. sadovnjakov 8. ki so se razprostirale med Koprivnico. hiš 224. 1922. posest.52. Korejastec in Petelinjek. Vitanjem in Mariborom. Gosp. od Vojnika. ima kraj za kmetijstvo zelo povoljno podnebje. ko so jo 1727 popravili in usposobili za vozni promet. je ta zavarovana pred mrzlimi vetrovi. §. Deželnoknežji trg je imel lasten grb z grofovsko krono.99. Zelo prijazen kraj v ravnini. L. nad. Občina Vransko. Avtobusne zveze s Celjem. Hribovite predele pokrivajo pretežno iglasti gozdovi. trav. Vojniški magistrat je užival tudi služnosti kraja Dobrove. do 1000 m visoko hribovje. do 1787 pod goriško nadškofijo in poslej pod lavantinsko škofijo. Prvi znani lastniki kraja in okolice so bili grofje Breže Seliški. Vas leži v ravnini na desni strani Hudinje ob obč. cerkev sv. so žand zdr fin pTt s župnija Vransko 6 km. župnija Vojnik (dek. ki je kmalu dobila trške pravice. prafare Nove cerkve. trav. napisni kamni in reliefi).. 5. nad. 192. Kmetijstvo. Promet po tej cesti je še oživel. njiv in vrtov je 661. vinogradov 44. Pev. so ji pripadli kraji Čeplje. ko je tod mimo vodila rimska cesta (rimski miljniki. so tržani sezidali nov lepši trg. Nm ca 320 m. pisatelj potopisnih in leposlovnih črtic iz Dalmacije. Pripada ji ravnina ob Hudinji z okolnimi griči. Jordana. 1821. ostalo 55 ha. gozdov 2207. Kolo j. je ustanovil župnijo strassburški kapitelj. oltarju dobra slika Kremser Schmidta. Vojnik. in paš. ostalo 27. V srednjem in novem veku je držala skozi Vojnik važna prometna pot Dunaj—Vojnik—Ljubljana. ki teče večinoma po ozki dolini. Gotovo je tu bila naselbina tudi v starem veku. 4 odd. arh. hruške. Trg je imel pravico do pobiranja mitnine in do šestih privilegiranih sejmov na leto. par vinogradov. inšpektor Min. Selo.) ima 5050 duš. Leta 1936. Sadjarstvo na visoki stopnji (jabolka. koč. drž.86. Prvotno je bila cerkev podr.—1822. dol. 142.02. pa se tu omenja že vikar. Malo gozda (smreka. L. Stopnik. slogu po načrtih dun. Precejšnje čebelarstvo. žand zdr fin o pTt š žup Vojnik 1 km. Čreta. ostalo 26. Prvič se kraj navaja kot trg 1306. š. mnogo lesa se proda v razne kraje. kjer se pričenja ravnina polagoma širiti proti v. mešč. Kmetijstvo.. Vojnik okolica. Heme Viljemu 30 kraljevskih kmetij. češnje). škof. R. Nm ca 270 m. 567*111*50*61*17. d. Tako povečana občina meri 3917 ha. L. da je bil kraj obljuden že v neolitski dobi. žand zdr fin o pTt š župnija v kraju.24. PCD. Ko je 1839 Vojnik pogorel. nad. Sr so du žel Celje 8. bor. ko so zgradili na mestu prejšnje cerkve novo stavbo v rom. Površina 1396. Bosne in Hercegovine. cesti. je podaril Konrad II. Dobrno. Glas. zlasti hmelj. »Lira». na obeh straneh drž. Zižek Ciril (r. Precejšnje sadjarstvo. Nova cerkev. Občina obsega trg Vojnik in njegovo neposredno okolico. Ugodna prometna lega in bližina sosednjega starega vojniškega gradu sta pospeševali razvoj naselbine. ki so važen vir dohodkov. 8 odd. da zapira dolino ob Boljski na s. žel Sv. 950. Avtobusna zveza z Vranskim in Celjem. Gmajna. Dostop z vozom. trg. Mnogo sadja. Strel. o 5 km. Sr du Celje 27 km. Cerkveno je prafara spadala do 1751 pod oglejski patriarhat. Kmetijstvo. in paš.. 24. 1613. Ugodni pogoji za razvoj tujskega prometa. lavant.

ki jih v dobrih letinah prodajajo tudi tujim kupcem. Polšnik. 1898 so jo renovirali. Več mlinov. Na severu priljubljena izletna točka k cerkvi Matere Božje na Čreti (1 uro. Dostop z vozom.. 960 m. Križnik. poti 1 km od Vranskega. poti 5 km iz Vranskega. Sr du Celje 25 km. K vasi spadajo mali zaselki Brce. odkoder je zelo lep razgled po Gornji Savinjski dolini. Vas tvorijo mnogi zelo raztreseni zaselki. Sr du Celje 25—33 km. postrvi. Razložena vas. Nad cerkvijo sv. Pozneje so se njegovi lastniki hitro menjali. ki jo obiskujejo tujci in domačini. Sedaj je grad v rokah njegove hčerke Anice. Grad je bil nekdaj sedež deželskega privilegiranega krvnega sodišča. 1867. od Vranskega. Izvoz lesa. Peter v Sav. žel Sv. dol. so žand zdr fin pTt š župnija Vransko 2 km. hribovita lega na južni strani planine Krešice (1055 m). in J. so jo temeljito prenovili. Nm 363 m. strani Vranskega ob drž. Nm ca 335 m. deset minut od Vranskega. 10 km. Stavba ima gotska okna. so notranjščino temeljito renovirali. Zelo razvita živinoreja in gozdarstvo. Sadje. Lesna industrija. Podgrad. Zaplanina.). Morda je cerkev stala že 1545. poti 2 km iz Vranskega. so cerkev renovirali. Vas se prvič omenja 1229. podr. Kraj .2 km. Vas leži vrh hriba Črete na sz. 467*71*65*4*3. Jeronim. Tu se odcepi ban. Cerkev je priljubljena in ob romarskih shodih (7) zelo obiskovana božja pot pa tudi izletniška točka. strani Zabojskega vrha (996 m). 17 km. 403*60*50*5*2. Izkoriščanje bližnjih velikih gozdov. 13 km. ki so raztreseni na v. v ladji poslikan raven strop in obokan prezbiterij. Jeronima kapniška podzemeljska jama Skadavnica. z.Čreta. so žand zdr fin o pTt š župnija Vransko 1. Ropasija in Sv. Pečovnik. ki prehaja na z. žel Sv. domači sadjevec. Nm ca 400 m. Sodišče se je 1853 preselilo na Vransko kot o. so žand zdr fin pTt š župnija Vransko 2 km. Zgrajena je bila nad podgrajskim e gradom na Taboru in je bila nekdaj obdana z močno utrjenim taborskim obzidjem za obrambo proti Turkom. dol. Zahomce. Tešova. Prodaja jabolk.krajno sodisče. 180*49*49*8*4. Gas. Vse vrste sadja. Kraj je bil . Sr du Celje 25 km. Magdalene se prvič omenja 1545 v strassburskem zapisniku. Sr du Celje 24 km. po hribovju. Peter v Sav. 135*23*19*0*0. 262*40*40*0*0. Peter v Sav. Kavne. Vas leži v ravnini na levi strani Boljske ob drž. ceste. Katarine za Čreto (920 m) se omenja 1545. Gospodarstvo kot Sv. Peter v Sav. o 8km. podr. Klokočevec. Pečice. o 5 km. Jeronim. Kmetijstvo. bor. cesta proti Motniku. Prapreče. Nm ca 330 m. Peter v Sav. stolp. Gas. Kmetijstvo kot Ojstriška vas. so žand zdr fm pTt š župnija Vransko 3—8 km. Vologa. Selo. Ohranjena sta še gotski portal in rebrasti svod. dol. Kmetijstvo. ki leže po hribovju v. cerkev Vnebovzetja Matere božje za Čreto (960 m) stoji vrh Črete. cerkev sv. večidel v hriboviti legi ob obč. Bistrica. Razložena vas v hriboviti prisojni legi ob obč. Ti leže ob obč. Nm ca 600 m. 15. L. 10 km. cerkev sv. cesti Celje—Ljubljana kraj Boljske v ožji dolini. veleindustrijalec iz Celja. cesti.obljuden že v predzgodovinski dobi. Merinca. Sr du Celje 28 km. cerkev sv. Oddaja mleka na Vransko. Prisojna. Prvotni grad je stal na Taboru.Jeronim. cesti kraj Boljske. V kraju stoji lepo ohranjeni in obljudeni grad Podgrad. ki se tu omenja že 1542. Nm ca 950 m. Po 1347 so dobili vso gospoščino z gradom vred Celjani. Leži ob drž. Gojitev hmelja. je postal grajski lastnik Peter Majdič. Sr du Celje 22 km. Od rodbine Schauer ga je v novejšem času prevzela sedanja lastnica Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju. Prosivnik. podr. Kmetijstvo in gozdarstvo. v Crmi graben. gostilna). Dostop po obč. Ločica. Sv. Prekopa. Peter v Sav. dol. Jeronima stoji na razvalinah nekdanje gorske grajske trdnjave. Danes je ohran)en še sv. žel Sv. Nm ca 500 m. Marjete se prvič omenja 1545. so žand zdr fin o pTt š župnija Vransko 3 km. Jakobdol. so žand zdr fin pTt š župnija Vransko 2 km. Mlini in žage. letno se izvozi ca 250 m3 lesa. žel Sv.5 km. H kraju spada zaselek Brode. Pozneje sta grad posedovala rodbina pl. 10 km. To so: Kale. cerkev sv. Osredek. Surovo maslo za dom. Hohenwart in gornjegrajski samostan. cesti stoji gradič na Brodeh. Dostopno z vozom. gojitev hmelia. V potoku ribolov (postrvi). so and zdr fin pTt š župnija Vransko 3— 4 km. dr. ki so ga zgradili najbrž Podgrajski gospodje (Burgstalli) na vznožju hriba Tabor. potih 1—6km od Vranskega. H kraju spada zaselek Mala Prekopa. Robičeve. Dostop z vozom. Zidana je v gotskem slogu. o 3—13 km. L. Tržca. pripravno za kopanje. dol. 14 km. o 8 km. zlasti živinoreja in sadjarstvo. poti 7 km od drž. 32*6*6*0*0. ki se prvič omenja 1730. Avtobusna zveza s Celjem. 1860. 1865. L. Sr du Celje 23. Lepi gozdovi. o 1—8 km. žel Sv. so žand zdr fin pTt š župnija Vransko 5km. Nm 427 m. L. Iglasti in listnati gozdovi (smreka. Ob drž. bukev itd. Kmetijstvo in gozdarstvo. gotovo pa že 1747. podr. Peter v Sav. dol. Zidana je v gotskem slogu. 32*6*6*0*0.5 km. žel Sv. žel Sv. 1916. Planinca. dol. Avtobusna zveza proti Celju in Vranskemu. Leži na v. Dostop z vozom po obč. 53*10*8*2*0. podr. Sr du Celje 30 km. Klanjec. o 12 km. Slednji je imel tu svoje oskrbnike.

5 ure). Na z.se prvič omenja že 1231. Mnogo obrtnikov in trgovcev. stol. Obrtna nad. 1. V srednjem in novem veku se je po istih cestah vršila živahna trgovina. je postalo Vransko trg z lastnim trškim grbom: na ščitu srebrnobelega polja stoji vrana na zgoraj skrajšanem smrekovem deblu. 1 uro). potlej pa pod laitinsko škofijo. Peter v Sav. š.. na Sv.je postalo Vransko obmejni kraj Avstrije. Tamb. 11 odd. Pokopališče. ki nad krajem zapušča tesno dolino in vstopa v širšo ravan. 13 km. pisal narodopisne in lovske članke. L. Lipež Viktor (1835—1902). Strel. Obrtno d. Slednja na v. o Vranskotrg v kraju. Obmejna lega kraja je ponovno prišla do izraza v francoski dobi (1809—1813). Pridelovanje raznega žita. Zanimive kapniške podzemeljske jame Skadavnica (20 min. na sedlo Lipo (722 m) in dalje v Šmartno ob Dreti (3 ure). Še prej je bila tu pivovarna. slika v glav. Vendar so Ljubljanski škofje še danes patroni župnije.) ima 2505 duš. trg. je bil kraj že 1611 očiščen protestantizma. v ostalem prevladuje baročni slog. Kuga je morila v kraju posebno 1599—1600. Jošt (955 m. PSVD. Ko je dal 1727 cesar Karel VI. Barazut. Od nje se je okoli D izločil samostojni vikariat Motnik. do 1787 pod ljubljansko. so prizidali stranski ladji in zgradili kupolo v ladji. kostanj. v Boljski pripravno za kopanje. V Boljski in njenih pritokih Merinsčici in Podgraščici mnogo postrvi. Smreka. 30 ga luterani dejansko napadli. Avtobusna zveza s Celjem. lavant. ki se omenja že 1651.5 ure). pretežno po Tuhinjski dol. je začel tu prevladovati mesto dotedanjega tovornega vozni promet. Čitalnica. župnija se prvič omenja 1545. Cerkev je bila prvotno podružnica braslovške fare. Lutrovo vero je tu še učil dikant Ivan Dobransky. Vransko je bilo že gotovo v rimski dobi večja naselbina ob cesti Ljubljana—Trojane— Celje. Gas. ki pa se je osamosvojil po 1332. 1867. PBK. H kraju se prištevajo tudi mali zaselki Briše. 1677 pa župnija Sv.5 ure) in Zelena jama (2 uri. iglastih gozdov in krasne okolice je Vransko poznano letovišče. žel Sv. Poštno zvezo Vransko—Lukovica so otvorili 1886. Rodovitna zemlja. in sicer je šel promet do 17.. poročilu vranskega vikarja Andreja Fellmanna (1601—1626). Domači sadjevec. Zdravnik. na kar spominja ljudski naziv »prajhaus«. 101 (last barona Wittenbacha) carinski urad..5). kmalu prehaja v Spodnjo Savinjsko dolino. krompirja.. dol. Šola ust. Precej se goji čebelarstvo. zakupnik mitnice na Vranskem. Župno kroniko so začeli zopet pisati 1863. Od prvotne gotske stavbe so še ohranjeni oporniki prezbiteriju. Fantonija iz 1881. L. Kmalu so ji sledila druga narodna društva. 1. ko . cesti Celje Ljubljana Ob zgornji Boljski. župna cerkev sv. SKJ. Mihaela se prvič omenja med 1123 in 1146. Avstrija je ustanovila v hiši št. urednik Lovca . so na Vranskem pripregali konje za trojanski klanec. je bila ustanovljena narodna čitalnica. oltarju pa F. koncu trga stoji se dobro ohranjeni mogočni grad baronov Wittenbachov. Kot prvi večji kraj na meji Štajerske in Kranjske je Vransko dobilo zelo zgodaj svojo mitnico. župnija Vransko (dek. bukev. zadnjič 1778. Vransko. O zgodovinski pomembnosti kraja pričajo tudi številni gradovi v neposredni okolici. 1853. fižola in hmelja. je dobilo Vransko okrajno sodišče. Ilovca in Videm. Freske so » Fr. Protestantizem je širil v župniji predvsem Krištof pl. ki so ga sem premestili z gradu Podgrada. 1797. Ljubljano in Kamnikom. Braslovče. so postavili na Trojanah kordon. Sadje. zlasti jabolka. na Čreto (996 m. od katere se je v bližini odcepila cesta skozi Tuhinjsko dolino in Kamnik v Ljubljano. so žand zdr fin pTt š župnija v kraju. 1. jelka.6 km. druž. Hmeljarna. Izhodišče markiranih poti na Menino (1508 m. ki je pospešila narodno gibanje na Vranskem in okolici. Surovo maslo za dom. ki je danes last Goloba. bor. Prvič se omenja 1492. Raumschussel. 1806. popraviti trojansko cesto.. Pred 1286 je postala vikariat. Prijazen trg ob drž. Jurij pod Taborom. ima zasluge za razvoj savinj. Ko so 1802 uvedli med Gradcem in Ljubljano redno vozno poštno zvezo. Mitniški urad je bil nastanjen v poslopju nekdanjega carinskega urada. Nm 338 m. PJS. na Zahomce (700 m. Tu rojeni: zdravnik dr. preko Kamnika. PCMD. ki je živel na gradu Ojstrici 1601. JS. zdrave vode. Zaradi čistega zraka. ki je preprečil vsak prehod iz štajerske na Kranjsko in obratno. škof. Kot prometni kraj je Vransko tudi zelo zgodaj dobilo pošto. 603*130*108*11*21. Cerkveno je pripadalo Vransko do 1461 pod oglejski patriarhat. ki raste na zelenem podnožju. Pev. kasneje pa preko Trojan. Kmetijstvo. Hiša se še danes imenuje »na avžlak«. Kuga je tu razsajala tudi 1625 in 1646. iz Gradca. trgovca iz Celja. Bergman Mihael (1850 1911). L. Da se ne bi bolezen razširila tudi na Kranjsko. 4 ure). mlini in žage. hmeljarstva. Po issburškem zapisniku iz 1545 so cerkev zgradili kmetje L. znameniti. 1868. na Tolsti vrh (1077 m. Štebirnica (1. hrošči). iz trga). Precej tujskih sob. Sr du Celje 25.

cesti. Zadnji trški privilegij je iz 1792.v Zabukovico. Sr so du Celje 9 km. Gas. in paš. Petra :in še dalje. Združenje prostih in na dovolilo vezanih. vrhove. Hmelj. SKJ. upravniki Savinjske in Mislinjske doline. 1158. V bližnji Savinji prirodno kopališče. Deloma močvirnato. Kljub temu se 1259 Žalec še naziva vas — villa. 1762. Kat. Elektrarna. ki se dvigajo na j. proti J. Že v tej dobi je bil Žalec važno pristanišče splavarstva po Savinji. Gornja Ložnica.26. da je bil v vojnem času v Žalcu rimski tabor ov (castra Saxoaum). je stalo . Površina 741. trg. V potokih ob Ložnici in Veršci ribolov. ceste Celje—Ljubljana. Hmeljna. Dozdeva se celo. žand zdr fin žel o pTt š župnija v kraju. Okoli cerkve in Frenge. za olepš.5 km. žand zdr fin žel o pTt š župnija Žalec 1 km. Savinjski dolini. Kranjca. Nm 257 m. več rimskih stavb in glav kamnitih stebrov pričajo.. Občina leži v geografskem osrčju spod. d. Miklavž. 64. strani Savinjske doline. koč 0. Kmetovalci. cesta proti Vel.5 km. Žalec je bil celo sedež deželskega krvnega sodišča z lastnim krvnikom. Vranskemu Gor. d. 180.000. tu sega na s. se izrecno navajajo žalski tržani in s tem tudi žalski trg. O trgovini v Savinjski dolini pričajo mnoge najdbe srednjeveških novcev. L. Premysl. kovinska in pletilna industrija. Kapela Matere božje z Mastnakovim kipom je iz 1877. Lega v ravnini obeh straneh potoka Ložnice kraj nizkih gričev. Mnogo obrtnikov in delavcev. 1279. izobr. Pomembno vlogo je imel trg v turški dobi. pripravno tudi za letovišče. 180*32*32*0*1.Občina Žalec Preb. Trg leži med hmeljniki j drž. ki pa se prvič javlja šele 1147.58. najem. D. Na to spominja tudi cerkveni patrocinij sv. Petarčev (Cesarjev) križ je iz 1905. cesta Žalec—Velika Pirešica. Nm ca 260 m. Izdelovanje zidne in strešne opeke (letna kapaciteta ca 1. svojčas pa je spadal k občini Gotovlje.. 80*8*6*0*3. stol. 3 odd. trg). nad. V srednjem veku se je naselbina raz. ban. žand zdr fin žel o pTt Š župnija Žalec 1. to je skupine hiš na z. Trgu je naklonil tudi pravico do dveh sejmov na leto. na vznožju ščita pa trije srebrni listi lilije. Žalec. 898*142*142*0*60. Lastno trško sodstvo v okvirju trškega pomerija je potrdil in mu določil meje privilegijev iz 1534. PRK.8 ha: njiv in vrtov 370. predvsem hmelj. Žlahtno sadje za dom. Toda. PCMD. s. hmeljarstva. Žalski urad je bil navadno združen z uradom Forchteneggom pri Soštanju.. že v prvi frankovski dobi. Sr so du Celje 8. obrtov. temveč vso dolino do Sv. Tedaj je tod mimo vodila znamenita rimska cesta Emona (Ljubljana—Atrans (Trojane)—Celeia (Celje. Tujske sobe. so pet listna roža in dve krilni kosti orlovskih kril.54.. pod tedanjim Žalcem ni razumeti samo naselbine. JS. ki so jih celo začeli nazivati rimske pfenige«. Z ozirom na to hipotezo bi si lahko tolmačili nemški iv Sachsenfeld. 4 ure. Vas leži kraj potoka Ložnice ob obč. Spodnja Ložnica. L. Savinjske doline na levi strani Savinje. PJS. d. Več čebelarjev. Iz 1336 nam je ohranjeno ime prvega znanega trškega sodnika Otona. Avtobusne zveze proti Celju. Žalec. 236. Odkopani rimski napisni kamni. na katerem. 1347.. Nm 257 m. 98*11*11*0*4. Nekaj čebelarstva. še preko potoka Ložnice. ki je vezala preko Ljubljane Primorje s Štajersko. dd. in slov. Sr so du Celje 8 km. kar pa so v dobi turških napadov opustili. Hmeljarstvo. Trški grb predstavlja rdeč ščit. gozdov 40.. posest. Vojvoda Karel je 1586 ponovno potrdil sodne pravice in omejil pomerij. Dram. Skupno zdr. Svet je večinoma prodnat in zelo rodoviten.000 kosov). ko je Žalec prešel v roke Habsburžanov. 4 zdravniki. Kolo J. Kraj je danes sestavni del ca (gl. ostalo 94. žand zdr fin žel Tt š župnija Žalec 0 km. Radi razvite trgovine je bila naselbina povzdignjena zelo zgodaj v trg. da je bil kraj naseljen že v starem veku. hiš 232. Nm 250 m. Zgodovinski viri omenjajo že 1265 trški pomerij. ceste v Gornji Ložnici. š. Kmetijstvo. Ko se je polastil babenberške dedščine češki kralj Otokar II. Dostop z vozom ali avtom. Tod so prikladni smučarski tereni. je 1270 izročil Žalec v fevd Vovbrškim grofom Ti so ga obdržali tudi po 1278. pripravno za letovanje. Izhodišče za izlete na Mrzlico (1119m.5 km. Šola ust. koncu trga ob drž. Sr so du Celje 7. Trške privilegije so naklonili tržanom najbrž Traungavci (+ 1192) aU Bambenberžani (l 1246). trga. pa rudniška cesta in železnica čez Savinjo . rokodelcev.46. poti 1/2 . Razvito čebelarstvo. a zanesljivo.km od ban. Frenga. Ti so po zmagoslavnih saških vojnah Karla Velikega v začetku 9. Vislice so stale v bližini gostilne g. zaščitnik brodarjev. predvsem trgovanje s hmeljem. precejšnja obrt in industrija. le ob Ložnici je mokroten in deloma močvirnat. Njeni ustanovitelji so bili grofje Weimar Orlamundski. naselili med Slovenci saške kolonije. trav. Tu se odcepi na s. sicer rodovitno. Strok. breških in oglejskih pfenigov. planinska koča) in dr. Kot v rimski dobi je ležal Žalec tudi v srednjem veku ob važni prometni žili. Sončno. Skozi kraj drži ban. je imel trg že svoj pečat in obzidje z dvojnimi vrati. Središče savinj. Pirešici.

najem. Stavbo so v 1499—1524 obdali s taborskim obzidjem in s štirimi obrambnimi stolpi. čigar spodnji del je iz 1518. Do danes so se ohranile le majhne razvaline. da si lahko uredi svoj žalski dom v Frengi tako. Slog je psevdo renesančni. Oltarji v kapelah so Oblakovo delo iz druge pol. predvsem dela iz 17. prvi hmeljar v Sav. Žalska prafara je obstajala že 1173 in je bila sprva cerkveno središče vsega celjskega okrožja. je bila tu ustanovljena Čitalnica. Ker si protestanti v Žalcu niso smeli zgraditi svoje cerkve in šole. Za kugo umrle so pokopavali med Žalcem in Vrbjem na mestu. 19. 593. stol. ki je zahtevala samostojno Jugoslavijo. Slika sv.Kancijana. 1499. ca 19. kapeli z banjastim svodom na sosvodnicah na prednjem delu. cerkev sv. delavec na pedagoškem in stanovsko učit. Proti reformacijska komisija je 1600 dala cerkev podreti. stol. polju. Luteranski obredi so se vršili v hiši (danes kovačnici Jožefa Zottla). 17. Peter v Savinjski dolini. hiš 1579. gozdov 1572. 1653.40. Severni trakt ima arkade na okroglih stebriščih. Po 1848 je Žalec znan zaradi narodnostih bojev. junija 1928. ki je prevzela vodstvo narodnega preporoda. Polzele. Antona Padov. Sv. Celja. Površina 3934 ha. Služba božja se je tu najbrž že opravljala večinoma slovensko. (1833—1878). ta je imela obzidje s strelnimi linami in dva obrambna stolpa. portal. L. žalskemu graščaku in najbrž prvemu taborskemu poveljniku. 1260. Pred 1256 so prenesli sedež pražupnije v Sv. stol. Werganta) in prižnica sta iz srede 18. Gotski stavbi s pravokotnim prezbiterijem sta bili prizidani okrog 1700 stranski kupoli. od katerih je eden še ohranjen. župnija Žalec (dek. Miklavža (delo F. je cesar Maksimilijan podelil Andreju pl. župna cerkev sv. Žalska veležupnija je mati sledečih sedanjih župnij: Sv..hrv. Dobil je pravico. jezikovno enakopravnost ter slovensko šolstvo in sodstvo. V zvonik. 18. ki se še danes imenuje »Lutrova kapela«. drugi izza ljutomerskega v vrsti slovenskih taborov. Mestna občina Celje Preb. V Žalcu rojeni: Hausenbichler Janez (1838—1896). Ti so imeli lastnega predikanta Jurija Mačka (+ 1591). Celje. nar. sodnike in taborsko blagajno. nato 1787 goriški nadškofiji in poslej lavantinski škofiji. proslavil 700 letnico lavantinske škofije. V župnijanišču je zbirka slik. 2220. 18.04.000 ljudi. Jamšek Franc (1840—1892). ki se sedaj imenuje »Rodežev grad«. ki pa so jo 1392 radi turške nevarnosti prenesli v utrjeni Žalec. Sv. Sedanja cerkev je bila zgrajena v 1903—1906 v obliki križa. Nad središčnim kvadratom se dviga križna kupola. veka. koč. lavant) ima 3697 duš. zedinjenje. Na njem so zborovalci zahtevali zedinjeno in avtonomno Slovenijo. knjiž. marca 1918 (glavna govornika dr. Freske so Pisetijeve. in je bilo prvotno zvezano po lesenem hodniku z beneficiatovo hišo. dočim je Sv. 1647 (trg je bil vse leto zastražen). Hočevar Ferd. in ima lep portal iz 1733. je pa že obstajala samostojna župnija v Žalcu poleg tiste pri Sv. Oltar sam je iz iste dobe. Turki so izropali in požgali trg 1471 in 1480. nad ostalimi pa banjasti svod s sosvodnicami. stol. je vzidan star s. Župnišče je iz 17. . 18. najhuje pa 1680—1682. Zgodovinsko pomembna je bila tudi manifestacija žalskega tabora dne 18. Miklavža. Zvonica in kor sta svodena križno. Peter postal žalska podružnica z lastnim vikarjem. Martina ob Paki. ki je 1580 ustanovil v trgu protestantsko šolo z učiteljem Vinkom Florjančičem. ladji in prezbiterij pa s kupolami. stol. Pokopališče. da bo trg zavarovan pred turškimi napadi. propagiral slov. škof. travnikov in pašnikov 1075. ter 60 letnico prvega in 10 letnico drugega žalskega tabora. Taborjani so imeli svoje lastne poveljnike. L. stol. Tudi žalski graščak Matija Bergomaske je imel najbrž svoj dom v utrjeni Frengi. podr. vinogradov 77. Na zunanji strani je vzidanih več spomenikov. 1646. Jakoba v Galiciji. Petra. Lilienbergu. dol. VI. Občina obsega v prirodi dobro zaznamovano ozemlje. čigar . Slika sv. njiv in vrtov 874. barokiziran. ko je okoli 7000 zborovalcev sprejelo resolucijo. O stari porušeni cerkvi ni podatkov.000 (po cenitvi 1935). so se zatekli na sosednjo pristavo Govče. ostalo 335. Dne 6. V času reformacije je bilo v Žalcu precej protestantov. nakar so jo sežgali in razstrelili. ki se ga je udeležilo 10. kjer so si . Arhitektura beneficiatove hiše je iz prve pol. gospodar in politik. Cerkveno je pripadala prafara do 1751 oglejskemu patriarhatu. Po slogu spada v prvo polovico 16. Andraža nad Polzelo. 1869. je iz druge pol. V Žalcu je divjala kuga 1552. 1600. Končno je tretji žalski tabor 15. stol. Slika v nastavku velikega oltarja je delo Valentina Metzingerja iz 1757. Gotovelj in Teharij. plemiške svoboščine. Ravnihar).255 (po štetju iz 1931).močno taborsko obzidje. veku postalo to Celje. Petru. septembra 1868 se je vršil znameniti žalski tabor. dokler ni v 13. posest.56. L. Prezbiterij je bil v drugi pol. Sv. V Žalec so se zatekli tudi iz Celja pregnani protestanti.kljub nadvojvodovi prepovedi postavili v 1582—1589 cerkev. Anton Korošec in dr. publicist.

pr. nižja gimn. notarja 2. 273 m visoki Golovec na z. (mestna in opatijska). ki je na robu ravnine še sicer nizko. Kraj je bil obljuden že v predzgodovinski dobi. Grmada 722 m). občina. 1870. Ekspoziture OUZD. enako tudi Savinja. 2 razr. mleko. Vas leži tik Celja na desnem bregu Savinje ob banovinski cesti proti Laškemu. š. Tudi gozdarstvo ni posebno razvito. krompir in povsod po ravnini v manjših množinah tudi hmelj. perutnino in jajca prinašajo iz vseh krajev na celjski trg. ust. gimn.. To sta predvsem potoka Ložnica in Sušnica ter reka Voglajna s Hudinjo in Koprivnico. 1895 še nem. strani Gaberja). zdravstveni. 1885 in mestni muzej. šolskih sester (s pravico Javnosti od 1924). veterinarski. Industrija je zelo mnogovrstna in je zastopana v predmestjih še mnogo bolj kot v samem Celju. Ima 8 razr. ki ne žive prvenstveno od zemlje. Letna množina padavin v Celju znaša ca 1200 mm. Lega v ravnini ob obč. V njih prebivajo množice delavstva in drugih nameščencev. So du žand fin žel o pTt š župnija Celje 2km. tehnični. ki leži v skrajnem kotu Celjske kotline in zato v njenem najnižjem delu.. 8 odd. ceste na Lavi. od Celja imajo večji pomen le kamnolomi in žganje apna. Babno. Zalo je podnebje sicer vlažno. 1908 . raznimi nameščenci. zdr Celje okolica 2km. toda takoj zadaj ob j. Največkrat in najbolj hudo je prizadeto v tem oziru prav Celje. Celje. preden zapusti kotlino in stopi v velikem ovinku v ozko dolin0 med hribe. ki ga odlaga ravno tu pred vstopom v sotesko in tako stalno zvišuje dno svoje struge. Obstaja tudi par industrijskih velepodjetij. obrt.. Sadjarstvo se šele pričenja intenzivno gojiti.). trgovina in industrija. Na tej šoli. računovodstvo. lavant. š. pa Jo nenadno zagraja brez pravih prehodov izrazito alpsko predgorje. Srbska pravoslavna cerkvena občina in evangel. Oblasti in uradi: Mestno načelstvo z oddelki: Obči in upravni. So du žand fin žel o pTt š župnija Celje 1 km. pogrebni zavod. zdravstveni dom. Celjska kotlina je le malo nagnjena in zato precej mokrotna. Breg. V kolikor se prebivalstvo bavi s kmetijstvom. Deška nar. 11 vzpor. ust. ust.geografsko. zdr Celje okolica 1 km. prideluje vse vrste žita. Opaža se celo. temveč si služi kruh v Celju ali dotičnem kraju blizu njega. Morfološko sestoji pokrajina iz dveh povsem različnih delov. Zas. ust.. Sreski cestni odbor. v soteski pod Miklavškim hribom (400 m) nasproti celjskemu Staremu gradu (411 in). Stari grad 411 m). trg. advokatov 24. ust. ust. živila. a strmo (Anin vrh 471 m. na j. gimn. 1460. 1808 (kot nemška). obe združeni 1918 v slov. robu občine že precej višje (Hum 576 m.slov. Na hribovitem ozemlju J. da postajajo tu povodnji sčasoma vedno češče in večje. Tipično predmestje brez industrije.) in župnija. dekl. kjer se le izjemoma dviga kak nižji osamljeni grič (n... 4 odd. Državno tožilstvo. zlasti v Gaberjii in Zavodni.: ust. Na s. deška mešč. ki ne more v sotesko sproti odvajati dovolj vode. Sole: Drž. ki je bilo do nedavna v upravno političnem oziru enota zase. Drž. kajti Savinja nosi s seboj mnogo blata in peska. real. skoraj povsem ravna Celjska kotlina. Mestno gledališče. Dekanija (škof. se razprostira povprečno 245 m visoka. mesto. real. Mestna podjetja: mestna elektrarna in plinarna. 7 odd. vendar pa bolj suho in manj megleno kot v Ljubljani. So du žand fin žel o pTt š župnija v kraju. cesti 1 km od drž. obrtniki in trgovci. gospodarsko in prometno središče je tesno pozidano Celje v ožjem smislu. dekl. Nm ca 245 m. temveč imajo vse bliže Celju vedno bolj podobo tipičnih predmestij.. vodovod in mest. ki jih vse zbira Savinja. 1870. mešč. 535*38*38*0*35. Vinogradi so le na jugu na pobočju celjskega Starega gradu in Miklavškega hriba. Javna bolnica in drž.. Komanda celjske žandarmerijske čete in stanice. čeprav je v višjih legah precej gozdov. klavnica. mešč. Kljub tej slabi strani je ravnina zelo močno poseljena in je v tem oziru pravo nasprotje sosednjega hribovja. mest. Dostop z vsemi vozili. ki ju tu sprejema malo pred svojim izlivom. š. sedanjo drž. Najvažnejše industrijske panoge so kovinska industrija. Miklavški hrib 400 m. nad. š. š. policije. Vojaški urad (komanda celjskega VOJ. ki štejeta skupno nad 4000 ljudi. š. skupaj 19 odd. 1902. Le tako je možna velika aglomeracija prebivalstva. Upravno sodišče za vso dravsko banovino. Sresko in okrožno sodišče. naseljeno z delavci. peš. živinozdravnika 2. Tujsko prometna pisarna. gozdarstvo in oskrbništvo. kjer so močno zastopane obrt. Kmetijstvo. 7636*608*1075*0*1190. izkopani bronasti predmeti. Zdravnikov 27. 10 odd. TBPI> in Javne borze dela. Celjsko kotlino prepreza vse polno večjih in manjših voda. 164*25*20*5*15. Nm 242 m. mest. Pod hišami kopališče Diana na Savinji. ki pogreša večjih krajev. Selišča pa niso niti malo izrazite kmečke vasi. p. Vse te vode v času večjega in daljšega deževja prestopijo bregove in poplavljajo bližnje kraje. Drž. Povodnji se ponavljajo običajno vsako leto tudi po večkrat in so neredko katastrofalne.. izdelovanje emajlirane posode in opeke ter kemična in lesna industrija. Sresko načelstvo. zlasti zelenjavo. Predstojništvo mest. Davčna in katastrska uprava. okruga in 39.

Vinc. Logarski dolini. tečaj. »Branibor«. »Oljka«. Skupno združenje rokodelcev. Celje. invalidov kralj. čevljarjev. Sah. Združenje: trgovcev v Celju. Celje leži na J. med katerimi je precejšnje število veletrgovin v pravem smislu (n.Sokol. Dobrni. Skozi mesto drži drž. »Dobrodelnost«. komisijonarjev. 10 odd. zvaničnikov in služiteljev kralj. Gosposka ulica itd. Društva. da število prebivalstva v središču mesta zelo polagoma napreduje. sedlarjev. savez. Udruženje: rezerv. med tem ko je Celje v ožjem smislu že dolgo zrelo in zavzema v njem trgovsko obrtniška »city« vedno večji obseg. nad. Ujedinjenega saveza železničarjev. Trgovski kolegij Celje. od katere se tu odcepi po ban. š. Klub kolesarjev. Vitanju in Mariboru. Glavni trg. Na tej š. železnicarjev in brodarjev. Njegov geografski položaj v banovini je prav centralen. kovinarjev in kolarjev. N0. nacional. oblačil. Splošne delav. nameščencev.). 1919. 1466. organiz. Franooski krožek. kjer sprejema reka iz vseh delov kotline večje in manjše pritoke. Celje).. odvet. iin tuj. s.. in priv. Nm 241 m (farna cerkev). in obenem najnižjem robu Celjske kotline. Vendarle pa se mesto dejansko razveseljivo razvija. PČD. cesta v Šmartno v Rožni dolini. Redni avtobusni promet se vrši proti Vranskemu. Stermecki in Rach). Zivilskih delavcev jugoslavije (podr. je ima okrog 250 trgovin.re. pri solskih sestrah. in notar. Kat.. žnpa »BOJ«. Okoliška deška nar. zlasti pa globoka in kalna Voglajna. 1878 (s pravico iavnosti od 1924). t. Godb.čehoslov. Ribarsko. tečaj in gospodar. Osred.. NSZ.. V obrti je zaposlenih okrog 1000 ljudi. VOJ. ČD. s. A. Gozdovniški rod. d. Družab. prosv. odbor). SK jugoslavija. srednjesol. v jugoslaviji. klub »Soča«. Ljudsko vseucilišče.. Olepš. ki drže večinoma daleč preko okvirja celjskega sreza. Savinjska podr. Krožek mest. podružnica: Saveza jugoslov.. Protitub. Matica. trgovcev za srez Celje. 3 odd. pr. Ulice drže pravokotno na reko ali pa so vzporedne z njo. Smučar. Kolo j. kovačev. SPD. Večidel so ulice tlakovane in povsem zazidane. ofic. del. Celje je za Ljubljano in Mariborom največje in gospodarsko. Švabsko nemški prosv. Mesto se razprostira na levem bregu Savinje. 239 m (kolodvor). »Sloga« (stareš. nar. Ust. klobučarjev. d. liga. šivilj in izdel. ker se stanovanja predelujejo v obrtniške in trgovske lokale in pisarne raznih pridobitnih podjetij (na pr. t. namešt. š. slov. Dekl. in upok. Gas. banovino (podr. priv. CMD. 1875. Društvo: Trgovsko. kuhinja.. Steg skavtov in planink. cesta proti Zidanemu mostu.. RK. obrtnih dr.. Pevska društva: Celjsko. Dramat. Strel. uslužb. nar. jngoslov. 11 odd. mizarjev. d. dom. nad. Esper. sv. strok. na pobočju Jožefovega griča in proti Spodnjemu Lanovžu pod Golovcem). DKfid. š. Mohorja. društva A. železničarjev. čeprav je v glavnem osredotočena izven mesta na periferiji. radnika. Prešernova ulica. Zas. Pomembnejši so Ložnica in Sušnica. PSVD. Hotelirska š. obrtnikov za drav. sprejema vse večje pritoke le z leve strani. podružnic za bivšo inariborsko oblast v Celju. in ratnikov (pododbor). Kajti kot v. zaseb.(kot mestna trg. strok. SK Cel. konf. žand. obč. jugoslov. Glasb. ust. Tu prebivalstvo večinoma že nazaduje. Saveza metal. Ferijalnega saveza. juU. Gornji grad in Šmarje pri jelšah. pr. Treznostno d. š. prometno in kulturno najpomembnejše mesto dravske banovine. Jugoslavije (kraj. ban. Kmet. »Merkur« trgov. 1920 podržavljena in trg. pomembna pa je tudi industrija. Rob Prekmurja je tudi naša državna meja pod Snežnikom v zračni črti odtod približno 100 km daleč. kjer nastajajo novi mestni deli že izven bivše mestne občine. mesto poseduje več večjih denarnih zavodov. ki so razvite v Celju. ki sledi Savinji v smeri njenega toka. organizacije :in združenja: SKJ. jugosl. ki drži ob potoku Šušnici. 18 odd. ust. odbor rudar. »jutranja zarja« (za srez Celje). ki jo z obeh strani zagrajuje predalpsko hribovje. in v. udruženj »Sloga«. cesta proti Štoram. Dij. nemške cerkv. Dij. Celje).. Saveza briv. so . domo. Celjski Zvon. namešč. Uudska čital. krojačev. okol. Talni načrt mesta je prilagojen toku Savinje. SK Atletika. in ban. SK Olimp. d. upokojencev za jugoslavijo. steklarjev. promet d. preden v velikem ovinku ne zakrene v slikovito in precej ozko prečno dolino. PCMD. ki spremlja Voglajno. Lovsko. perila. Drž. Udr. š. dekl. klub. sadj. Celje je obenem železniško križišče. trg. še v mnogo večji meri pa izhodišče avtobusnih prog. tako da Celje povsem pogreša večjih nezazidanih ploskev..: kmetijski nad.. klub. klub. in sorod. JS. in čebel. ust. uradnikov p.). Važnejše industrijske panoge. Gospodarsko d. Ker teče Savinja tik ob južnem robu kotline. pomoč.. mesarjev in prekajevalcev. druž. Tu so vzrastle zlasti nove vilske četrti (n. zveze za Jugoslavijo in Kraj.). zlasti na s. Družba sv. jugoslavije. liga. Saveza priv.. tapetarjev in sorod. Muzejsko. Žerjavova ulica. Jugoslavije. Zveza: čebel. Kralja Petra cesta. To je vzrok. pekov. Obrtno. slovenskih organistov. dravske banovine.. kotu naše Gorenjske. cesta Ljubljana—Maribor. tako daleč je pa tudi od Bohinja in le malo dalje od Triglava in Rateč na skrajnem sv. rudarska š. in avtonomnih namešč. ki sprejema že v mestu Koprivnico in malo preje nedaleč odtod deročo Hudinjo.

2 uri). med temi je 20% inozemcev. V mestu je tudi velik parni mlin. je to prišlo pod rimsko oblast. najpomembnejša je bila cesta. V zadnjem času izkazuje statistika 10. j. ker ni hotel žrtvovati bojnemu bogu Marsu. Ležalo je v novoustanovljeni provinci Noriku in je postalo v drugem ali morda že v prvem stoletju njeno administrativno središče. Na podlagi upravnih reform cesarja Dioklecijana (284—305) in Konstantina Velikega (313—337) je postalo Celje periodično glavno mesto novonastalega Sredozemskega Norika. Celje je bilo municipium. Številne najdbe novcev iz keltske dobe pričajo. ki so večidel nameščene v lepih modernih poslopjih. s. mnogo privatnih sob. Tedaj je bilo še brez obzidja. 1. Na prvo krščansko dobo spominja starokrščanska bazilika. Ludovik Pobožni je podredil 828 ustanovljeno mejno grofijo ob Savi. je Celje prenehalo biti glavno mesto Norika. Kraj pa je tudi zelo uvaževano letovišče. nekoliko višji bolj oddaljeni vzpetini z zelo obsežnim razgledom pa sta. ki so jo odkrili 1897 na mestu današnje pošte. krasno urejen senčnat park na desni strani Savinje. pr.proizvodnja barv in kemičnih proizvodov. davški hrib (400 m. hallstattski in inski dobi. mestna občina s samoupravo po rimskem vzorcu. Mestne pravice ji je naklonil cesar Klavdij. V dobi Celjskih grofov pa je postalo središče gospodarsko in politično močne celjske grofije. item ko se nudijo proti v. O širjenju krščanstva v Celju nimamo podatkov do Konstantina Velikega. rusko šolo. Po zmagi Karla Velikega nad Obri je prešla Celjska kotlina politično pod Franke. 2. odtod tudi ime Claudia Celeia. sta izdala vojvoda Albreht in Leopold več tozadevnih odredb. Trojan in Celja in odtod po dolini Hudinje preko Konjic na Ptuj. Tretja cesta pa je odtod držala po dolini Savinje na Zidani most in dalje proti Neviodunumu (Drnovo pri Krškem). kar dokazuje pri Celju izkopano kamnito orodje. pa do Savinjskih Alp. dobre prometne zveze na vse strani ter izredno prijetno okolico. je imelo svoje središče v okolici Slovenj Gradca. hotele in kavarne (skupaj ca 150 sob 50 posteljami). lepi izleti po ravnem. Maksimilijan. V trgu se je naseljevalo plemstvo in židje. razine celjskega gradu) in Anin vrh (471 m. obglavljen v Celju sv. v prvi vrsti Grmada (722 m. pred Kr. trgovsko šolo.ni dolini (2 uri) in Petrovčam ozir. Apfaltrerni rn Schrottenbachi.5 ure) in idilična gorska vas (700 m. Šmartnu v . Po domačih gostov iz vseh krajev Jugoslavije. Najznamenitejše plemiške rodbine so bile: grofje Thurn Vallesassina. do Slov. ki ji je pripadalo Celje. V Ptuj pa je šla iz Celja tudi cesta ob Voglajni skozi Šmarje in Poljčane. cerkveno pa pod oglejskega patriarha. 1372. V srednjem veku se prvič omenja Celje 824 . 1/2 ure).000 do OO gostov na leto. preko Save do Litije in Rajhenburga. na J. pohištvena industrija.5 ure). Vsekakor je imelo mesto že v zgodnji krščanski dobi škofijski sedež. Celjski židje so veljali za važne . na z. na Teharje (% ure). L. da je bila rimska Celeia važno trgovsko središče. Bistrice. prihajajo sem iti Avstrijci. V njeni bližini so naleteli na še starejšo cerkev. Žalcu (2 uri). svoj forum. izdelovanje alkoholnih pijač in kamnoseštvo. Zelo obiskovani izletni ii južno od Celja sta tudi Celjska koča pod Grmado (650m). in z. V celjski okolici je obilo idealnih smuških terenov. Upravni teritorij rimskega Celja je segal na s. Nizki in lahko dostopni . o čemer pričajo številne izkopine. 284. eg ljudskih šol ima tri meščanske šole. t. 1/2 ure). Kot letoviščarski kraj ima Celje idealne pogoje: urejena kopališča v reki Savinji (20°— 24° C). Kot izrazito rimsko mesto je imelo C. na vrh Pohorja. Rimska Celeia je bilo važno križišče mnogih cest. Tu so štiri tiskarne in več knjigarn. ure) in Tolsti vrh (838 m. Rimska Celeia je v tej dobi popolnoma izginila. Bavarski. Ko so pa začeli germanski narodi ogrožati mejo na Donavi. 1/2 ure. 1/2 ure. Tla današnjega Celja in okolice so bila obljudena že v keltski dobi. Gaisrucki. sijajne templje. ki je imela približno isti obseg. kamor so premestili sedež prokuratorja iz Virunuma na Koroškem. gimnazijo in Glasbeno matico. Stari grad (411 m. na v. Okoli leta 15. lesen razni stolp). ko je dobil od avstrijskih vojvod in cesarjev razne privilegije. Po porazu Madžarov (955) je Celje prešlo v okvir novoustanovljene savinjske marke. Zimski šport je že močno razširjen. Za vladanja cesarja Marka Avrelija (161—180) je Celje dobilo vsaj manjšo vojaško posadko. ki je držala iz Italije preko Ljubljane.5 ure). Gospodarsko je trg zlasti napredoval. Mesto se ponaša z lepim muzejem. Zato ni čuda.. da je Celje bilo ob živi prometni cesti. Mesto je bilo obdano z obzidjem. Po legendi je bil 1. V dobi preseljevanja narodov je Celje veliko trpelo. kopališča. proti Vojniku (l. Kot trg se Celje prvič navaja 1323. tlakovane ulice in dobro urejeno mestno kanalizacijo. Kraj je bil naseljen tudi v bronasti. ki poseduje zlasti rimski lapidarij in paleolitske izkopine iz svetovno znane Potočke zijalke. Hiša Schrottenbachov je sedanji niagistrat.i v neposredni bližini Celja s preglednim razgledom na ito in okolico so predvsem: Jožefov grič (300 m. Celje je pomembno tudi v kulturno prosvetnem oziru. ko je tu prebivalo keltsko pleme Collatianov.

L. Večina celjskih meščanov se je bavila z obrtjo in trgovino. žovneški. posnet po grbu Celjskih grofov: ščit s 3 zvezdami. je mesto veliko trpelo od turških napadov. Po 1848 je C. Od 1815 je imelo C. moderno urejen magistrat: izprašanega župana in dva svetovalca namestnika in sodna referenta. L. 1473 pa s Koroškega. vino. dal popraviti Dunajske ceste. Sodnik. Tudi po 1456. tudi mestni grb. (ohranjena do 1804). velenjski. veku je celjsko grofijo zamenjala celjska četrt. ter cesta. gornjegrajski. stol. Ojstriški in gotoveljski gospoščini ter pri številnih nepriviligiranih sodiščih z nižjim sodstvom. sodnika in mestnega sveta.kreditorje denarja številnim graščakom celjske grofije. figuro in napisom ter letnico A. 1750 pa je postalo Celje središče celjskega okrožja ali kresije. ki je imel predvsem nalogo braniti Gornje Celje. sobote in od 1847 še srede. dokler niso 1816 popravili oziroma zgradili nove po dolini Savinje do Zidanega mosta. formalno izgubilo krvno sodstvo. stol. stol. Njeni grofje so bili od sedaj Habsburžani. Grof Ulrik II. Sodna oblast celjske grofije je bila v rokah privilegiranih deželskih sodišč s pravico krvnega sodstva pri celjski. dokler jih ni iz vse grofije pregnal grof Herman II. segala do Drave. Obrtniki so bili organizirani v zadrugah — cehih. je dobilo z graškim. 2. ki je šla proti Sevnici in Zagrebu deloma po obronkih gora. le da se množe pravice do novih letnih sejmov. L. Tudi ti so bili Celju naklonjeni. je ostalo Celje središče celjske grofije. posebno v turški dobi in času kmečkih uporov. Mestni krvnik je obešal obsojence v Trnovljah. glasom katerega so morali trgovci potovati s svojim blagom (izvzemši pšenico. Nadalje je naklonil mestu (1478) cestni privilegij. Poleg vicedoma je stanoval v Celju tudi glavar. je mesto postalo središče prodaje morske soli. ta se od tedaj imenuje tudi »Visliški hrib«. Blago so večinoma tovorili. Ljubljanskimi na z. katere so jim podarili Celjani. šoštanjski. V začetku 19. je dal C. Nekateri cehi so že iz konca 14. in 16. ki jo je pa 1830 mestna občina prodala. ko so izumrli Celjski grofje. a je izvrševal tudi sodne in druge zadeve. postalo avtonomno mesto. Važna prometna pot je vodila iz Celja tudi mimo Vitanja v Slovenj Gradec in dalje na Koroško. mozirski. Že Friderik III. so premestili vislice na Glazijo. (ohranjena do 1775) in graškimi na s. Grof Friderik II. ki je gospodarski urad in deželsko sodnijo premestil v novo zgrajeni grad Novo Celje. ki je 1729 premestil vislice na Golovec. slednjim je povsod dovolil prost riholov in lov na ptice. ukinjali sejme v bližini mesta. potrjevali razni vladarji. Mestno obzidje . D. stol. Pozneje je krvno sodstvo prešlo na grofinskega (četrtinskega) krvnega sodnika. je potrdil 1455 privilegije svojega očeta in dovolil meščanom svobodno volitev župana. aprila 1451 Celje v mesto z vsemi pravicami in svoboščinami ostalih štajerskih mest. t. junija 1847 je pa stekla skozi Celje železnica Dunaj—Zidani most in 1889—1892 železnica Celje—Velenje. Isti grof je svojim meščanom podaril svojo hišo v mestu za magistrat (hiša na Glavnem trgu št. Poleg 2 tedenskih tržnih dni. razen pri dograditvi mestnega obzidja. Tega so dozidali šele 1473 v obliki četverokota s šestimi okroglimi stolpi. sol edino po cesti. Obzidje je obdajal globok jarek s tremi vrati: vodnimi ob Savinji (ohranila so se do 1851). poslej je začel prevladovati vozni promet. ako bi ti škodovali celjskim sejmom. 1543. Daljna celjska trgovina je šla predvsem po cesti Dunaj—Maribor— Celje—Vransko—Ljubljana. ki je bil predvsem finančnega značaja. 17). Friderik III. je prevzela mestna občina po ministrski odobritvi stari grb Celjskih grofov: modri ščit s 3 šesterokrakimi zlatimi zvezdami. vršil tudi krvno sodstvo. J. 1464. ki je na s. Trgovina se je razvijala paralelno z obrtjo. ki je vodila skozi Celje. V . Toda še isto leto je Marija Terezija prodala celjsko gospoščino grofu Antonu Gaisrucku. 1867. ustanovil v Celju. Cehovska pravila in privilegije so v 17. 1908. kajti njen severni del je pripadel Mariboru. so uživali meščani še mnoge druge važne trgovske privilegije. je 1458 meščanom potrdil vse pravice in svoboščine. je povzdignil 11. Isti cesar je ukazal odpraviti vse gostilne po kmetih 1 miljo od mesta. V zašeito celjske trgovine so vladarji s pogostimi odredbami prepovedali trgovino na kmetih in izven mesta sploh. S tem je C. Terezijanske in jožefinske reforme so spremenile mestno upravo z uvedbo občinskega tajnika in župana mesto sodnika. Z iste strani so pridrveli 1471. ki ga je ukazal postaviti 1450. Končno je Friderik III. dokler ni 1727 cesar Karel VI. kot centru svoje grofije. talko od 1478 skladiščno pravico in cestno prisilnost. ki je z občinskim svetom upravljal mestno gospodarstvo. stol. vicedomski urad. in 18. ker so škodovale meščanom. Poznejši privilegiji Habsburžanov so bili v glavnem potrditev prejšnjih. Od obeh so zahtevali pravni izpit. ki je bilo »manjše od celjske četrti. Prvič so se pojavili Turki pred še nedograjenim mestnim obzidjem 1469 s kranjske strani. in 15. oprostil meščanske točilnice vseh davkov in meščane vsake tlake.so podrli 1785. Obenem mu je določil sodni pomerij. je v 15. V 16. ki je bila 1897—1899 podaljšana do Dravograda. Poleg tega jim je dovolil tedenski tržni dan na soboto in tri letne sejme. V 15. in 7 letnih sejmov. ljubljanskim in vodnim predmestjem svoj mestni statut.

1644—1647. podp. 1510. Kot v času turške nevarnosti je tudi v dobi kmečkih uporov veljalo utrjeno Gornje Celje za važno obrambno postojanko. 7 letne in francoske vojne. Že pred 1456 je imelo C. tedaj župnik v Loki pri Zid. ropanja in pustošenja vojaških čet. so ropali po celjski okolici. 1515 so Kmečki uporniki zasedli grad in oblegali mesto. V tej dobi je večina meščanov sprejela protestantsko vero. Celje je veliko trpelo tudi od nastanitve. društva. 1808. Kapelo je močno poškodoval Požar 1687 in 1798. meščane pa so pod prisego prisilile k vrnitvi v katoliško vero. Slednji je bil sezidan okoli 1200 najbrž na mestu nekdanjega rimskega svetišča. katerih je bilo polno mesto tako v turski dobi in času kmeckih uporov. Prvotno je bil stolp last Vovbržanov. L. Dobil je tudi kapelanijo pri sv. 1502. 1580. od 1849 pa Slovenske novine. Tudi začetki današnje sirotišnice segajo v davno preteklost. 1897. Glavni učitelj nove vere je bil Primož Trubar. Posebno hudi so bili boji za slovenski jezik v šoli. je prešel v roke Celjanov. Duhu izven tedanjega mesta. Protestantizem je hitro prodrl v C. ki . je bila ustanovljena južnoštajerska hranilnica. ki so jo v to svrho kupili 1575 deželni stanovi. nakar je postal Žalec zbirališče celjskih protestantov. L. Tudi v Celju so bili slovenski profesorji voditelji narodnega gibanja: profesor Valentin Konšek je začel 1848 izdajati Celjske Slovenske novine. je cesar Jožef II. je dobila sedanjo obliko. Hospital so razni dobrotniki bogato obdarovali z zemljišči in hišami. obrtnega društva. V dobi terezijanskih šolskih reform je dobilo mesto 1777 glavno šolo s 3 oddelki in 1826 še IV. Mestna uprava je bila v luteranskih rokah. L. nekdaj last Celjskih grofov. Proti koncu 16. Od Dunaja se vračajoče Turke je 1529 premagal Viljem pl. stol. 1789. L. Višek je dosegla reformacija v 2. od 1930 jo uporabljajo tako kot nekdanjo bolnico za bivališče mestnih ubožcev.1478 so dvakrat napadli mesto. Za zapore ujetih upornih kmetov so uporabljali celjski grad tudi 1635. kolera 1836. kot tudi pozneje za časa benečanske. razred. Ko so bili kmetje poraženi. Celjsko šolstvo je prav starodavno: Mestna šola je obstajala že 1460. Na glavnem trgu so zažgali protestantske knjige. mostu. kamor so se okoli 1400 preselili iz Gornjega Celja. L. 1489. otvorjeni gimnazijski razredi z nemškoslovenskim učnim jezikom so bili podrejeni nemški gimnaziji. ko so ti 1322 izumrli.je nadzirala obstoječe posojilnice in ustanavljala nove. del. 1907 pa ljudska posojilnica. Podobno je bilo v kmečkem uporu 1674. pol. Protestantska služba božja se je vršila v kapeli sv. ki so zgradili na istem mestu današnjo baročno stavbo z arkadami na . V 1895 ustanovljena utrakvistična gimnazija je prenehala na samem začetku. prehrane. Celjski grofje so stolpu prizidali grad. hospital pri sv. 1885. 1682. Elementarne nesreče so pogosto zadele mesto. razred. Stara je tudi grofija. ustanovil pravo ubožnico. je dobilo I. tudi 1493 so na svojem pohodu iz Bosne brezuspešno oblegali mesto. razred gimnazije in 1850 VIII. avstrijske nasledstvene. Današnja kasarna Kralja Petra na Dečkovem trgu je nameščena v nekdanjem dolnjem celjskem gradu. je udušil upor in kmete pobil. Občega slov. Maksimilijanu pri Celju. ki so se nastanile v Celju prvič 1797. 1534. L. Kuga je morila v mestu 1473. je prineslo ustanovitev Družbe sv. ki je od sedaj bil samo trdnjava. pa so ga premestili radi turške nevarnosti v utrjeno mesto in ga tu zgradili (med 1468 in 1487). (predikanta Andrej Lang in Jurij Maček). Radi pogostih narodnostnih uličnih spopadov je oblast prepovedala 1900—1914 vse slovenske javne prireditve. L. so odstavile proti reformacijske komisije najprej protestantskega sodnika in mestni svet. Tudi po bitki pri Kiseku 1532 so Turki nadlegovali Celje. 1848. Narodno zavest je zlasti povzdignila otvoritev Narodnega doma (1897) in obisk čeških študentov in Sokolov (1899). ki so jo kmalu prizidali. stol. 1542. Po 1456 je bil grad sedež vicedoma. 1889. se začenja tudi v Celju doba narodnega preporoda. dokler ga ni Marija Terezija okrog 1750 preuredila v vojašnico. 30 letne. ki so ga prizidali k že obstoječemu mestnemu stolpu. Gospodarsko zaščito in pomoč naj bi nudila slovenskemu življu 1881 ustanovljena Celjska posojilnica in (1883) Zveza slovenskih posojilnic. ki so ga poslali deželni stanovi z vojsko. Herberstein. 1825. Cirila in Metoda. 1600. kjer je često pridigal. Trojice na Glavnem Trgu — v hiši. je sirotišnica dobila ime »špital sv. Ogromno škodo so napravile francoske čete. jo je nadvojvoda Karel prodal rodbini grofov Thurn Vallesassina. V splošnem kmečkem uporu 1573 je branil grad grajski glavar baron Ungnad. 1794 in 1798. L. 1893. 1459. pevskega društva. L. Elizabete». 1. L. 1894 Slov. 1679— 1680. Elizabete. Mesto ie pogorelo ali bilo vsaj močno od ognja poškodovano 1448. 1546. Toda na nadvojvodov ukaz so morali 1578 službo božjo opustiti. 16. Štefan Kočevar je ustanovil 1861 celjsko čitalnico. Toda Jurij Herberstein. 1897 Slov. je bil ujeti vodja Ilija Gregorič zaprt začasno na celjskem gradu. drugič 1805 in tretjič 1809. 1601. Ko je bilo hospitalsko premoženje prodano (1759 in 1798). grof Jurij Herberstein. Tudi Savinja je često popljavljala Celje. 1492 je odbil njihov napad na C. Po kapelici sv.

je bila posvečena zakristija (novogotska). Lepa so železna vrata božje grobne kapelice iz druge pol. je Požar uničil cerkev in samostan. V isto dobo spada odlična freska Zveličarja za leseno steno prižnice. apsida pa je stala na mestu sedanjega prezbiterija. od njega pa 1864 mestna občina. sta obe kapeli. Veliki dobrotniki samostana in cerkve so bili Celjski grofje. stol. Polkrožno zaključeno absido je okrasil Schiffer z veliko fresko Manjinega Vnebovzetja 1813. je znova pogorel in je bil v razvalinah do 1804. pa močno barokizirali. M. 1811. 1745. stol. stopnice na kor in vhod v zakristijo. stol. L. Cerkev je v vzdolžni smeri vzidana med duhovniško hišo in kresijo in tvori z njima enotno fasado. 1797. so regotizirali kapelo žalostne. Od prvotne poznogotske stavbe so ohranjeni tudi ostanki stenskih slikarij na . so cerkev popravili. Obsegala je le sedanjo srednjo ladjo in dva stolpa. postavili nov gotski prezbiterij in dozidali kapelo Žalostne Matere Božje. Apsido glavne ladje je poslikal (1742) Franc Jelovšek. so iz 14. Že v začetku 14. Restavrirana je bila 1881. Od 1790 je tu sedež dekanije. vendar je gotska razdelitev v tri ladje še ostala. B. M. Samostansko poslopje je kupil 1817 Ivan Steinmetz. Minoritski samostan in minoritsko cerkev so ustanovili 1241 Celjski grofje. Tu sta pokopana Friderik II. kjer je bil usmrčen morilec Pretner. Iz 18. Cerkveno je župnija pripadala oglejskim patriarhom. štiri stranske slike štiri letne čase in dve sliki antično bitko. so stavbo dvignili. Duha se prvič omenja 1468. (morda Ronqacher). Rimski spomeniki v zakristiji spadajo v konec 1. Zakristija s predsobo ima raven strop. B. ter kamniti. stol. škof. in zvonica so križno svodeni. od 1715 pa stalno celjski župani. šilasta vdolbina s posnetimi robovi ob slavoloku. 17. je bil samostan ukinjen in njegovo imetje je pripadlo verskemu skladu. je bila cerkev obokana in že drugje barokizirana. M. Veliko je trpelo poslopje od požara 1798. L. Prvotna gotska arhitektura je mnogo trpela ob Požaru 1687.. B.563 duš. in 1687. stol. 18. med temi sv. Štiri vogalne slike predstavljajo giganta v silno razgibanih položajih. 1540. stol. pa je bilo že samostojna župnija. L. na kalerih stoje kipi svetnikov in baldahini ter sedile v kapeli Ž.ulični strani. Mali kapelici ista kriti z banjastim svodom. (1301 prvič omenjena). Prvotno je Celje pripadalo žalski prafari. stol. Prezbiterij je ožji od ladje in ima posnete ogle. lavant. Vse tri ladje. v to dobo spada tudi barokizacija cerkve. Opatijska in mestna župnija v Celju (dek. ki je ves poslikan. Ti so se poslej imenovali celo celjski arhidiakoni. župna cerkev sv. Družino od Valentina Metzingerja. so vse tri ladje obokali in postavili sedanji prezbiterij. steni. Freska spominja v gornjem delu na jelovška. stol. minoritov in Soteških vitezov (Helfenbergov) svojo grobnico. z reliefom iz konca 14. M. možno tudi benečanske šole med leti 1591 do 1610. spredaj pa zakristija.. Po snovi je strop zgodnje baročno delo slikarja severne italijanske. Ti so imeli v cerkvi poleg oo. je okrašen z renesančno ornamentiko. M.) ima 17. cerkev sv. od 1300 klarisinje iz Judenburga. ko so uporabljali samostan v vojaške svrhe. ki so kriti s plitvimi kupolami.. od 1787 je pa podrejena lavantinski škofiji. Ravni leseni strop je počival na še sedaj ohranjenih konzolah. t.. V prvi pol. 1901. stol. Glavni oltar je benečansko delo iz prve pol. v 13. V 14. prezbiterij in zakristija so zaključene s tremi stranicami osmerokotnika. Ob priliki restavriranja poslopja 1926 m 1927 je bil odkrit in restavriran v veliki dvorani pod dotedanjim stropom starejši ravni strop. Vse stiri kapele. Na levi strani ob koru je ladji prizidana božje grobna kapela. deloma prenovljeni portal zakristije. Oboje so 1694 na novo zgradili. 1637. je župnija pripadla goriški nadškofiji. Cerkev Marijinega Vnebovzetja je bila nekdaj minoritska cerkev. Okoli 1500 so cerkev prenovili. stol. Svod kapele Ž. stol. stolp in prezbiterij. Celje.bil 1751 ukinjen oglejski patriarhat. Okna . V zunanjščino cerkve je vzidanih več nagrobnikov. Na stopnišču je še viden njihov grb. Pomembno štajersko delo je slika 14 priprošnjikov v sili iz srede 18. L. Tekom 19. B.ki ga je priredila za jetnišnico. . Konzole. sedaj je podr. v sredi 18. od 1362 avstrijski vojvoda.v. L. Ko je . Danijela. Ladjo delijo polslopi v štiri enake dele. ima sedem opornikov. prizidali stranski ladji. mestne župnije. L. stol. kapela Ž. Sedanji zvonik in psevdo romanska zunanjost sta delo arhitekta Bucherja iz 1880. 15. od 1319 oglejski patriarh. pozneje Celjani in po 1456 deželni vladarji. Sedaj ima v grofiji prostore okrožno sodišče. Prvotna cerkev je bila postavljena v romanskem slogu tekom 13. Podr. Patronatske pravice nad njo so izvrševali prvotno Vovbržani. stol.. enako tudi kor. V dobi protestantizma je redovno življenje začasno prenehalo in cerkev so uporabljali za shrambo živil. 1S08. Marijin spomenik na Glavnem trgu je bil postavljen 1776 na mestu. ki so bili sprva običajno. Notranjščina ima več znamenitih spomenikov in stik. stol. in Ulrik II. 1761 pa so dobili še opatijski naslov. Za glavnim oltarjem še danes hranijo lobanje Celjskih grofov. je bila cerkev večkrat prezidana in popravljena. odnosno njihovim namestnikom savinjskim arhidiakonom. B. kapela Ž. je bil postavljen stranski portal (Jurij Lenz). Klopi je mojstrsko izrezljal Simon Epenberger 1695.

Razpečavanje industrijskih proizvodov po vsej državi in v tujino. Raztresene hiše na hribovitem in gozdnatem ozemlju. Oblak Vatroslav (1864—1896). slovar. »C. glavno delo lat. Andreja je iz 15. pol. rojeni: Baukart Jan (r. Godb. Dobra je slika Matere Božje iz konca 18.5 km. dr. nm ca 350 m. ki je imel tu svoj sedež. poti 2. dr. zgodovinar in leksikograf. Kmetovalci in delavci. 273 m). Grad je pozneje še večkrat menjal lastnike. Ob stenah in oglih ladje so prislonjeni pilastri. Duha. zdr Celje okolica 3 km. 1898). ki jo je zase uporabljala do 1906. 17. Ljubljanske.B.. Hohenwart Sigismund E. — Arkova kapelica na Dolgem polju je iz srede 18.. ravnatelj. Zgodovinska znamenitost kraja je grad zgornji Lanhof ali Lava. Valovit in precej gozdnat svet. pis. Kamnolomi. pol. Kupola presbiterija je poslikana s fresko sv.5 km od drž. stol.slov. hrv. odbora. Na desni strani cerkve stoji stara kapela sv. Wiesthaler Franc (1849—1927). stol. Danes je še ohranjeni in obljudeni grad last D. Košnica.. propagator treznosti s predavanji in publicistično v slov. okoliško pokopališče. sega kraj! do globoke in motne Voglajne. Krit je s kupolo in polkupolo. So du žand fin žel o pTt š župnija Celje 2 km. Nm ca 260 m. železničarjev. Gas. 18. Mnogo obrtnikov. Freske so delo Štefana Šubica. Fink Fran (r. pis. cesti Celje—Laško in ob stranskih potih. čbelo«. Vas leži v ravnini na z. stol. Dobro delo so tudi kipi cerkvenih očetov na prižnici (iz 2.. V zunanjščino cerkve je vzidanih več nagrobnikov iz 1. prvotno gospodarska pristava grofov Thumov. Prevladuje industrijsko delavstvo. mizarstvo. stol. 1862—1865 in 1927. 2828*190*60*130*410. je dobila današnjo obliko ob prezidavi okrog 1500. Veliko industrijsko in obrtno predmestje na . d. pol. okrasje pa je napravil Josip Hatzl 1865. Jeretin Janez (1803—1853). in jugosl. zdr Celje okolica 1.) in slika: Prihod sv. Oltar je iz 2.. Maksimilijana. univ.5 km. ladja pa s tremi križnimi kupolami. ki so preprežene s križnimi pasovi. lingvist. tu počiva mnogo naših odličnih mož. izdelovanje emajlirane posode in umetnih gnojil. kemična in živilna industrija. 462*26*26*0*80. 251*38*10*28*15. Save so zgradili 1930—1932 po načrtih beograjskega arhitekta M. L. trgovcev in raznih nameščencev. zgoraj segmentna. Freske so delo Štefana Šubica in Tomaža Fantonija (1862 do 1865). gimn. ki so jo 1756 prodali grofom Reisigom. sedaj je v njej skladišče stavbenika Nerata. So du žand fin žel o pTt š župnija Celje 1. Ima presbiterij. So du žand fin žel o pTt § župnija Celje 2. tiskar.s. Glavni oltar je dobro delo je iz srede 18. mizarstvo. so cerkev opustili in jo 1856 prodali evangeljski občini. Arhitektura je izredno učinkovita. Prezbiterij je zaključen s tremi stranicami osmerokotnika. ž. slov. vzgojesl.so spodaj pravokotna. razni nameščenci v mestu. (1745—1825) škof. ki se omenja že v 14. Ti so povečali gospodarska poslopja in svojemu uradu. ceste proti Mariboru. član Jgsl. v 2. nad katerim se dviga kupolasto oblikovan stolpič. jez. prof. stol. Lesna industrija. pisec politično upravnih del. vdolbina v prezbiteriju in šilastoločna okna. stol. poslikal ga je Tomaž Fantoni 1867. cerkvena občina je bila do 1901 podr. in 1.. raziskovalec cerkv. Cerkev so nato prenovili 1832.5 km.. Evang. 19. Kmetijstvo. knjigar. L. in nekoliko širšo ladjo. Vošnjak Bogomil (r. 18. ki jo omenja že Valvasor. strani Celja kraj drž. iz katere se dviga močan podstavek za kip M. Okna ladje in prezbiterija so pravokotna. Vas leži na desni strani Savinje ob ban. priključili še Gorico in Lahovno. Ob vzdolžnih stenah ladje sta po dva pilastra. v zakristijo pa po dva rimska spomenika in stebra. j3t8 izd..5 km. 251*36*20*16*10. 1882). Na v. stol. Kmetijstvo in delo v tovarnah. Jenko Fran Jožef. »Vede«. Ima 422 duš. pol. 56n<(lraj je bila popolnoma obnovljena 1934. zakrite freske. . starosl. Pravoslavno cerkev sv. tkzv. stol. na čigar pobočju je obsežno. Avtobusna zveza proti Vranskemu in Logarski dolini. Dobrova. Nikič Fedor (r. soust. 1885). zdr Celje okolica 2 km. in med svetovno vojno so uporabljali cerkev za vojaško skladišče. Nm ca 240 m. vzgojesl. Povpr. Velike tovarne: cinkarna.. nad njimi pa je dvojni venčni zidec. Oltarji so klasicistični. strani Celja ob drž. stoletja. novine« in »Slov. zlasti v balkanske zemlje. lit. Slov. Trofice. So du žand fin žel o pTt š župnija Celje 3 km. Maksimilijana. 1783. Oltarno sliko je izvršil Giaoomo Brollo (1868). ceste v Celju z vozom ali z avtom. V tlorisu kvadratična stavba je krita s strebo. elektrarna itd. Korunovića v pokosovsko srbskobizantinskem slogu. Sedanja evangeljska Kristusova cerkev je bila sezidana v poznogotskem slogu 1906 po načrtih arhitekta Steinhoferja. Ladja je krita s kupolami. in srb. pol. V medaljonu vsake kupole je freska. hrib. 19. Cerkev sv. Tudi prezbiterij krije plitva kupola s križnin pasom. dr. — V C. 1797. Dostop po obč. vnet naravoslovec. Cerkev sv. Nad krajem se dviga podolgovat grič Golovec (Gaberm. V zunanjščino je vzidanih mnogo nagrobnikov iz konca 18. stol. Nm ca 240 m. zdr Celje okolica 2. Rakuscha. listih. Lava. dialektolog. 1889). Iz te dobe so glavna vrata. Gaberje. cesti proti Žalcu.

nm ca 300 m. več mlinov. še dobro ohranjeni in obljudeni grad s pripadajočim večjim posestvom je bil do 1936 last rodbine Kvaternik. Lokrovec. Vas leži tik Celja na desnem bregu Savinje pod istoimenskim hribom in na njegovem pobočju. L.je napravil Janez Rangus iz Vojnika. so samostan prezidali. ki je prizidan cerkvi. Nekaj vinogradov. So du žand fin žel o pTt š župnija Celje 4. zdr Celje okolica 4 km. mestne župnije. Nm 240—400 m. 267*40*25*15*15. ki je danes podr. Ladja in prezbiterij sta banjasto svodena in ornamentalno poslikana. priljubljena izletna točka Celjanov. Dostop po obč. Baje je izvršil Rangus tudi oba stranska oltarja. Razložena vas v ravnini in deloma na valovitih tleh kraj gozda. Na podnožju Miklavškega hriba ima vzvišeno lego nad Savinjo kapucinski samostan. Šubic še druge slike in freske. in 1867. Vrh griča se odpira krasna panorama na mesto in njegovo bližnjo okolico. za katera je naslikal 1857 Štefan Šubic oltarni sliki. 138*21*18*3*10. lepi smuški tereni (smuška skakalnica). Miklavža. 207*39*20*19*15*. So du žand fin žel o pTt š župnija Celje 3 km. 130*28*25*3*10. bil pa je pozneje zopet združen z gospoščino Novim Celjem. iz nje se je razvil grad Medlog. od prvotne opreme pa je ostala samo še slika sv. Zdaj ga poseduje celjska mestna občina. L. Cecilije (morda Planner). zdr Celje . ki so večinoma iz 18.veletrgovca v Celju. ceste pri Ložnici. Povpr. Pretežno kmetovalci. oltarno sliko sv. ceste na Lavi. Na njih so podpisani Alojz in Štefan Šubic. ki so . So du žand fin žel o pTt š župnija Celje 3 km. od nje ob obč. Dostop z vsemi vozili. Medlog. poti 4 km s. Prebivalci so večinoma delavci in razni drugi nameščenci. Nekoliko močvirnat svet ob potoku Sušnici. ceste proti Žalcu in deloma s. Več obnovitvenih del . od Celja. delavci in razni obrtniki. Rabič in Hatzl. ali v začetku 15. L. Kmetovalci. Oltarje v njih je naredi1 1912 podobar Camernik iz Celja. V podzidek stolpa sta vzidani dve rimski plošči. Miklavški hrib. 186*33*20*13*10. s. Zgodovinski pomen ima v kraju tudi grad spodnji Lanhof ali Lanovž. izdelovanje klavirjev. Nm ca 260 m. zdr Celje okolica 3 km. poti z vozom. poti 2 km od drž. V samostanu. Zgradili so ga Celjski grofje kot lovski dvorec. žaga. Razložena vas v ravnini na robu gozdnatega gričevja ob obč. tujske sobe za letoviščarje.km. V tej dobi je izvršil Š. Raztresene hiše na desnem bregu Savinje in po sosednjem gozdnatem hribovju. Kmetovalci. Cecilije pa ljubljanski slikar Miškevič. zdr Celje okolica 5 km. Freske na zaključni strani ladje pred prezbiterijem sta izvraila Brollo in Fantoni. Vsa stara arhitektura cerkve je razen v fasadi ohranjena še do danes. Novi veliki oltar iz 1853 .je bilo izvršenih 1617 in 1867. zdr Celje okolica 3 km. poti 2% km od drž. zdr Celje okolica 4km. Zakristija je krita z dvema plitvima kupolama. Cecilije. Kmetijstvo. stol. 1849. ga je Novo Celje prodalo. poti 1—4km iz Celja. Ustanovljen je bil v proti reformacijski dobi 1609. 1898. stol. So du žand fin žel o pTt š župnija Celje 2. 343*65*15*50*20. Vas leži ob istoimenskem potoku kraj drž. 267*53*40*13*15.5 km. Dostop z vsemi vozili. ki se je nekdaj po posestnikih Stoblih (1801) imenoval Stoblov dvorec. Gas. Dostop z vsemi vozili po obč. Nm ca 250 m. 1866. Danes je ohranjeni in obljudeni grad (imenovan po prejšnjem lastniku pl. Dostop z vozom ali avtom. od Ostrožnega ob obč. Kmetovalci. Lega v dolini potoka Sušnice. Vhod v pravokotno ladjo je skozi zvonico. zdr Celje okolica 2 hm. Ravnina. Nm ca 245 m. Veliki oltar je bogato okrašen in nosi letnico 1657.5 km. Nad krajem se dviga Anin Vrh (471 m) z lesenim razglednim stolpom in z restavracijo. Od 1609 do 1615 so gradili samostansko poslopje in cerkev sv. Šilastoločna okna prezbiterija so ostala še iz časa nastanka cerkve. Manj rodoviten svet.jo postavili Celjski grofje konec 14. delavci in razni nameščenci. cerkev sv. poti 4 km od Celja. 552*75*50*25*50. Kraj je pripadal gospoščini Novemu Celju. Nm ca 250 m. So du žand fin žel o pTt š župnija Celje 4 km. stol. Desno ob ladji stoji lurška kapela: Marjetino in Frančiškovo kapelo so prizidali sredi 19. Tu stoji daleč vidna podr. poti. je bil stolp dvignjen in izgotiziran. so mu prizidali novi trakt. zdr Celje okolica 2. Lopata. 1912. Prebivalstvo se preživlja s kmetijstvom in delom v tovarnah. Kopališče v Savinji. zato je priljubljeno sprehajališče Celjanov. Ostrožno. kasneje je bil prenovljen. Nm ca 240 m. Brucku »Baronbruck«:) last celjske občine. v katerem je bival lovski čuvaj. Sčasoma se je grad razvil v samostojno gospoščino s podložnimi kmeti. Lisce. Razložena vas na valovitem ozemlju na obeh straneh Koprivnice ob obč. Ložnica. Dostop iz Celja 0—2 km po obč. je večja zbirka slik. So du žand fin žel o pTt š župnija Celje 5 km. ki je imela tu svojo pristavo. L. Pečovnik. So du žand fin žel o pTt š župnija Celje 4 km. nekaj obrtnikov. Lepi vinogradi po prisojnih rebrih. Prezbiterij je ožji od ladje in je zaključen s tremi stranicami osmerokotnika. So du žand fin žel o pTt š župnija Celje 2 km.

tujske sobe. Ko so s Hermanom izumrli (1322). Raztresene hiše v pretežno hriboviti legi na levi strani Savinje ob obč. preuredil za stanovanje in ga utrdil.okolica 4. kamnolom. hči Hermana II.. Pridelovanje lahkih vin. V zahvalo za to mu je kralj podaril ogromna posestva na Hrvaškem: 1397 Varaždin. So du žand fin žel o pTt š župnija Celje 2. d. Pev. Politična moč mu je porastla zlasti po nikopoljski bitki (1396). Pev. žena Goriškega grofa Henrika IV. da umre sam brez legitimnih moških potomcev. v kateri je otel ogrskemu kralju Sigismundu življenje. nm ca 300 m. h kraju spada zaselek Pristova. ki se kot taki prvič omenjajo 1147. »O1imp«. Raztresene hiše v pretežno hriboviti legi. Polule. »Sloga«. po 1390 . Skozi vas drži markirana pot k Celjski koči (700 m. ki so jih uživali državni grofje. S tem je Gornje Celje postalo središče Žovneških gospodov. Športno d. S tem je hotel v Celjanih dobiti močno oporo proti Turkom. strani celjskega Starega gradu (411 m). Pokopan je v Jurkloštru. temveč tudi na Hrvaškem. Pripravno za letovanje. sta nadalje širila oblast Celjanov. se mogočno dvigajo razvaline gradu Gornjega Celja. Prvotni grajski lastniki so bili Vovbržani. zdr Celje okolica 2. ali 1408.je 1385 in je pokopan poleg očeta v minoritski cerkvi v Celju. Vas leži na J. L. Ulrik je umrl v najboljši moški dobi (1368). Bosanski kralj Tvrtko II. Povp. Elizabeta. cesti proti Vojniku. Kot Celjski grof je Friderik prevzel grb izumrlih Vovbrških grofov: tri zlate zvezde na modrem polju. Nm ca 240 m. Dostop z vozom. Pretežno industrijski kraj severno od Celja v ravnini oh drž. svoboščinami in častmi. Obenem si je kmalu pridobil obširnih posestev.je bil deželni glavar Kranjske. obenem pa tudi priznana pravica izvrševati krvno sodstvo na vseh njunih posestvih. Zagrad. vendar to jasno označuje tedanjo veljavo Celjanov. So du žand fin žel o pTt š župnija Celje 2. d. mu je 1372 znova potrdil grofovsko čast in mu obenem razširil meje grofije. 1 uro). Umrl . obdaroval. hčerjo poljskega vladarja Kazimira Velikega. Oženil se je s Katarino. 1377. izdelovanje mila in opeke.. je proglasil 1427 v svojem gradu Bobovcu Hermana II. je s poklicnimi in diplomatskimi zvezami. »Edinost«. deloma tudi z avtom. ki je po zgodnji smrti Viljema (1392) ostal sam. 1399 zagorsko grofijo. Vrh strmega griča nad Savinjo. 1430. ki ga je bogato. Izdelovanje apna in gramoza. je pravi utemeljitelj teritorialne moči Celjanov. ki so ogrožali njegovo državo. Njegova sinova Ulrik I. hčerjo bosanskega bana Štefana II.5^1.5 km. je grajski zakupnik Konrad Auffensteinski odstopil (1331) polovico gospoščine Frideriku Žovneškemu. Sicer je ostala oporoka le na papirju. deloma tudi z avtom. Dostop iz Celja po obč. Kmetovalci in delavci. Vas leži na desni strani Savinje ob ban. najbrž na mestu prejšnje rimske utrdbe visoko nad Celjem. je Herman I. Nm ca 280 m.5 km. aprila 1341 ga je cesar Ludovik Bavarski povzdignil v grofovski stan z naslovom Celjskega grofa z vsemi pravicami. Kmetovalci in delavci. sklenil z Ortenburžani medsebojno dedno pogodbo. 236*39*15*24*20. Vzorna ribogojnica. Friderik je zdaj ta grad povečal. 694*83*15*68*125.5 km. je postala žena poljskega kralja Vladislava I. 16. L. ki je zdaj obsegala celotno porečje Savinje. Poleg Pristove vojaško strelišče. ga je imenoval slavonskim banom in mu podaril pravico imenovati zagrebškega škofa. Evropski vladarji so poslej snubili Celjanke za svoje žene: Ana.. poti 2—3 km daleč z vozom. Spodnja Hudinja . in njegovo moško potomstvo za prave naslednike svojega kraljestva za slučaj. Ponovno jima je bila podeljena in potrjena grofovska čast (1362 in 1365). Nm ca 350 m. tako da so Celjani poslej nosili tudi naslov grofov Zagorskih. in nečak Viljem. se je Sigismund poročil z njegovo hčerko Barbaro. Jagelonca. cesli proti Laškemu in ob stranskih potih. ki sta najlepša razgledna vrhova v bližini Celja.5 km. L. Herman II. Herman I. Kmetje in delavci. V ozadju strma Grmada (722 m) in Tolsti vrh (838 in). deloma hribovita lega. Na podlagi dedne pogodbe iz 1377 je Herman po izumrtju Ortenburžanov (1418) podedoval vsa njihova in po njih podedovana šternberška posestva na Kranjskem ter si je obenem privzel naslov »grofov Ortenburških in Šternberških«. Viljemova hči. Lesna in volnena industrija. Cesar Karel IV. povečal svoj vpliv in moč ne samo na Štajerskem in Kranjskem. kot najmočnejšega velikaša ogrsko Hrvaške krone za ogrskega državnega barona. Po smrti sta ga nasledila sin Herman II. ki je potem (1333) še preostali del kupil od Ulrika Pfannberškega. in Herman I. Umrl je 1360 in je bil pokopan v celjski minoritski cerkvi. nova čast. zdr Celje okolica 2. Precejšnja obrt in trgovina. ki so se poslej imenovali Celjski gospodje. ]e doletela Hermana II. Kralj Sigismund ga je imenoval obenem s sinom Friderikom II. 1334. Kmalu je zaslovel kot politik in diplomat. So du žand fin žel o pTt š župnija Celje 2. Ana. in UIrikom II. Takrat je tastu podaril še Medžimurje s Čakovcem. 1406. Slednji se je iz političnih razlogov oženil z Ano. izdelovanje bičevnikov. je postal celo deželni glavar kranjske in slovenske marke. zdr Celje okolica 2. Raztresene hiše. poti 3 km od Celja. hči . 455*96*16*80*25. zelo obiskani izletni točki.5 km. L.km.

da jih bo vzdrževala. L. Friderikov stolp ali »Stolp lakote«. Grajske razvaline je kupil 1802 za 30 gld Andrej Gorišek in jih uporabljal za kamnolom. Ko je postal Ulrik II. Celjski po smrti Ivana mesto njega 1456 generalni kapetan Ogrske. Celjske gradove in posestva so večinoma izročali Habsburžani v najem in zastavo. 1930. V tej borbi sta obe sovražni vojski plenili. Vdovi Katarini je prepustil (1457) r dosmrtni užitek grad Krško z letno rento 2000 mark.Hermana II. Odstopil mu je številne gradove na Hrvaškem in drugod. a je bil 1802—1809 začasno in 1831 definitivno ukinjen. je Herman II.je dal tu. cesti proti Štoram kraj Voglajne. nova vilska četrt na Jožefovem griču. kajti njegova sinova Herman (+ 1452) in Jurij (+ 1443). Pri Katarini. kjer ga je čuval vitez Jošt Soteški. hčerko srbskega despota Jurija Brankoviča.kmalu umrl (1435). Skoraj nato (1454) je umrl oče Friderik II. ženi turškega sultana. Deželni stanovi. Obrtniki. pa žena vplivnega Nikole Gorjanskega. Vrh griča stoji cerkev Sv. Kraj leži tik Celja ob ban. So du žand fin žel o pTt š župnija Celje 2. Z velikim sijajem so pokopali v celjski minoritski cerkvi zadnjega Celjana. toda siromašno Veroniko Deseniško. Ulrika II. je Sigismund povzdignil Friderika II. Po spravi s sinom Friderikom II. Ostala je le še vdova Katarina Brankovič Zdaj so se za celjsko dediščino vneli krvavi boji. hčerjo Štefana I. Sin Friderik in vnuk Ulrik sta nadaljevala njegovo delo. čeprav nekompetentni. Ulrik II. zdr Celje okolica 2 km. Tudi poroka Ulrikove hčere Elizabete s Hunjadijevim sinom Matijo ni spravila tega sovraštva s sveta. Lepa. pokopali so ga v minoritski cerkvi v Celju. v katerem se je za interese vdove Katarine srdito boril vojskovodja Jan Vitovec. 1459.5 km. lesna industrija. V Novo Celje je namestil gospodarski urad in deželsko sodnijo. borbo za pravice mladoletnega kralja Ladislava Posmrtnika. ki je imel na svoji strani večino kastelanov po celjskih gradovih. Zgradili so jo med 1680—1682 kot zaobljubo za odvrnitev kuge. s katero se je po umoru Elizabete (1422) celo oženil. in Ulrik II. Tu je umrla po 1490 v revščini in duševni osamelosti. ko ga je od Goriška 1846 kupil grof Wickenburg. je Herman oženil s Katarino. Od 24 priglašenih dedičev so nastopili kot glavni: Katarina vdova.. dobro ohranjen je samo še tkzv. Frankopansko Modrnškega. je cesar dosegel spravo tudi z Vitovcem. Habsburžan Friderik III. od koder je razgled na mesto. ko jo je celjsko trško sodišče oprostilo krivde. Kmalu je postala cerkev obiskovana božja pot. Prevladuje delavstvo in razno uradništvo. pa je zanova dobil vpliv na dvoru: tako se je nadaljevala zahrbtna borba s Hunjadijem za dominantni vpliv na Ogrskem. Staro kapelo so 1880 . Elizabeta je umrla že tri mesece po poroki. Toda Katarina se je kmalu potem preselila v Dubrovnik. in rudogorskim regalom. so postavili nov veliki oltar in prižnico ter prenovili ostale oltarje. Prvorojenca in naslednika grof a II je oženil Herman 1405 z Elizabeto. Rušenje gradu je prenehalo. je država izročila razvaline mestni občini proti obvezi. ta je prepustil razvaline štajerski deželni vladi. v katerem je bil zaprt grof Friderik II. Gornje Celje je začelo nato propadati in je danes v razvalinah. je stanoval od sedaj na celjskem gradu pravoslavni duhovnik. kovanja denarja z lastnim grbom. .. ki so bili preje podložniki Habsbnržanov. Zavodna. Vnuka Ulrika II. :ki si je sezidal nov grad v mestu (sedanja kasarna Kralja Petra) in graščino Novo Celje blizu Žalca. odtod pa nato v Ježevo pri Seru v Makedoniji k sestri Mari. ki se je skliceval na dedno pogodbo iz 1443. Nm ca 240—300 m. ki mu je bil ustanovitelj in velik dobrotnik. Pokopan je v samostanu v Pleterjah. kralj Ladislav Posmrtnik in cesar Friderik III. S to ženitvijo so hoteli Celjani razširiti svoj vpliv na . nato v samostanu Jurkloštru. Pokopali so jo najprej v Braslovčah. Tudi Veroniko je privedel na ojstriški grad in jo . ortenburško in šternberško s pravico omejenega sodstva. Pri cerkvi je od 1775 obstajal beneficij za lastnega duhovnika. ki je ostala zvesta pravoslavni veri. 1425 nasilno v kadi utopiti. 1436. Zdaj se je vnel zadnji boj. ki je 1679 in 1680 morila v mestu. Pokopana je v Konči. Po izmiritvi in medsebojni dedni pogodbi (1443) sta začela Friderik II.. L. njim enakopravni. L. Friderik se je zaljubil v lepo. trgovci. dokler ni 1750 Marija Terezija prodala Gornjega Celja Antonu Gaisrucku. 1210*146*125*21*120. so proglasili cesarja Friderika III. ga je v Beogradu 9. Po smrti Ladislava Posmrtnika (1457) in po porazu Vitovca se je cesar polastil vse celjske dediščine. Toda ta zakon je bil nesrečen. Jožefa. Radi tega ga je dal oče zapreti v stolp na gradu Ojstrici in nato v grad Gornje Celje. 1861. L. je začel radi tega boje s Celjani. Toda Ivan Hunjadi ga je že 1453 izpodrinil na Ladislavovem dvoru. rušili in požigali slovenska mesta ter gradove Celjanov.. je postal celo kraljevi namestnik in svetovalec Ladislava Posmrtnika. zahodno od Strumice. njihova posestva pa v državno kneževino celjsko. in njegovo potomstvo v knežji stan. Ulrik II. Tako so postali Celjani. za edinega dediča. V vojni z Ivanom Hunadijem ta si pridobila novih posestev na Hrvaškem. kot tudi hči Elizabeta (+ 1455) so bili že v grobu. novembra 1456 ubil Hunjadijev sin Ladislav iz maščevanja in mu odsekal glavo.jugu im si pridobiti srbski prestol. Cerkev so popravljali 1739 in 1825.

zdr Celje okolica 3. ki jo je na novo sklesal točno po starem kipu. med loki križni svodi. v Belo Krajino nagnjeni planoti Kočevskega Roga. je bila cerkev poslikana. večji alpski sektor in z. ploščata in podolgovata kraška ravan. nad njim segmentna. Ozemlje Bele Krajine še danes ni umirjeno. Petra v prvi kapeli je dobro delo. ki se pretakajo že blizu podtalne vodne gladine. Nm ca 245 m. Jožefa so zgradili 1717. V to kapelico je vzidan rimski spomenik. Imenovani konglomerati so sestavljeni iz prodnikov titanske starosti. vendar precej tovarniških delavcev in obrtnikov. Beli Krajini pripada le kraški del Gorjancev. Po prizadevanju škofa A. nad pilastri se vije venčni zidec. Pretežno kmečka vas. na z. pa lok Kolpe s Kamenico — izvzemši Marindol. Najstarejši apnenci pripadajo ilirskim oolitom. V tektonskem oziru prereže naš srez znana tektonsko termalna črta Ljubljana— Toplice—Karlovec ki se nadaljuje proti JV. Ob črtah Ljubljana Toplice— Karlovac in Semič—Zagreb —Sv. na v. Kip sv. bo mogoče kdaj rabila industrija za svoje proizvode. Ob jv. ki ga voda lahko raztaplja.5 km. in z. Avtobusna zveza s Celjem in proti Mariboru. izjeda tu podzemeljske vodotoke in jame ter ostane na ta način površina večinoma brez studencev in potokov. ampak jih loči črta Bela cerkev . Hudinja.5 km. Družine in angelov. ampak ga često vznemirjajo potresi. in sicer belokranjsko dno. . Lega v ravnini na desni strani potoka Hudinje kraj drž. Pač pa se dobi na mnogo mestih lep apnenec. Brstovca in Vinjega vrha (224m) z velikim zavojem proti . mu poteka meja dovolj neizrazito ob Kamenici in hribovitem svetu. Gorjanci. ki sega do absol. potem Bojanško hribovje. Ob prelomih in razpokah uhaja dežnica v globino. Slomška je bil pri cerkvi 1853 ustanovljen samostan lazaristov. Okna pod njim so pravokotna. L. Stene delijo pilastri. Vincencija. ki prehajajo polagoma in brez stroge meje v apnence dolnje krede. ki so preko svoda zvezani z loki. Razen navedenega premoga in železne rude bobovca. Le v globoko zarezanih strugah še dobimo večje vodotoke. pobočju Gorjancev nahajamo prelomnico. Le rdečo prst. M. 478*100*20*80*30. Črnomaljski srez se razteza po izrazitem krasu. jo obrobljajo Gorjanci.Sošice —Karlovec v v. na j. Sedanji stranski oltarji so bili postavljeni 1905 do 1910. V belokranjski kraški plošči se morejo opaziti trije prirodni členi. in ne dosti slabšo na J. Najvišji vrh v srezu je Sv. nad slavolokom so v medaljonih imena Marije in Jezusa ter slike sv. in s. ob Kolpi.—ssv. ko je tu Henrik iz Rogatca podaril žičkim kartuzijancem tri kmetije. Zvonika oklepata pročelje ladje. Vzporedno s to črto poteka črta Ribnica—Kočevje —Damelj itd. ki spada v savsko banovino. onkraj Poljanske gore (Tanče gore) proti Kolpi nagnjene Poljane in bivšo občino Planino na gorati. ki so zleknjeni v smeri jjz. S tremi stranicami zaključeni prezbiterij je ožji in nižji od ladje. 1884. po hribinskih skladih in gubah ne predstavljajo enotnega karakterja. Gera ali Trdinov vrh (1181 m) v Gorjancih. ker je ozemlje v geološkem oziru še premalo raziskano. Južno od Črnomlja leži mladoterciarna kotlina z manjvrednim premogom lignitom. Ladja je ornamentalno poslikana. Zg. Mej še ni mogoče točno določiti. 1930. ki se pričenja pod Kotom in se vleče ob vznožju Rogovske grude in njenega podaljška Poljanske gore (Debeli vrh 864 m) h Kolpi med Vinico in Vukovci. ki se nadaljuje mimo Zagreba in Medvednice proti sv. So du žand fin žel o pTt š župnija Celje 3. Na tektonskih prelomnicah na sv.in JV. Krije se domala povsem s pojmom Bele Krajine in tvori še precej izrazito naravno enoto. Povsod prevladuje apnenec. Ivan ob Medvednici se je pogreznila Karlovško Črnomaljska kotlina. ki pa za industrijo nima pomena. tu ne nahajamo rudnih zakladov. Srez Črnomelj Splošen pregled Srez meri 578 km2.. L. Lepa so železna kovana vrata pete kapelice z ornamentiko v slogu rokokoja.preuredili v kapelo sv. višine 200 m s povprečno višino 170 m. Kraj se prvič omenja v zgodovini 1245. je Berneker popravil vse kipe razen Marije Magdalene. Srez spada v območje plitvega krasa. ki bi dobro služil v gradbene in okrasne svrhe. planotasto gorovje Rogovske grude s Poljansko goro. ceste Celje—Vojnik in v njeni bližini. in jz. Kalvarijo in kapelice na pobočju griča Sv. Dobro naravno mejo ima na s. Bela Krajina je zelo rahlo zgibana. Belokranjsko dno se širi od Ručetne vasi mimo Nestoplje vasi. ki je ponekod zastopana v izredno obsežni plasti. Srez obsega poleg Bele Krajine tudi onstran Semiških gor zaprto Rožendolsko kotlino. kraški. ki se vzpenja nad dnom med Tribučami in Vinico (najvišji vrh Izgornik 391 m v Velikem Bukovju) in Dobliška kadunja. ki je bil prvi na Slovenskem. ki se nadaljuje tudi onstran banovinske meje.

radi česar se vrste suše skoro vsako leto. presihajoči ali hudourniški potoki (pri Suhorju. so se izoblikovala tudi periodično poplavljena kraška polja. Slana posebno rada nastopa še v maju. V tej suhi dolini. pr.9° C. jesena in gozdnega bora. ki se širi na nekdanji pontski terasi proti s. kosmatinec (Anemone nigričans) in močvirska vij. rupe. vrtač in kraških polj tudi zagatne doline (pri Griču). Obrsko in Suhorsko polje. nakar se prične mimo Nerajčkega Cirnika (241 m) zopet dvigati in preide končno po nekoliko skraševani ravni dolini v staro smer proti Kolpi. Glavna voda v Beli Krajini je Lahinja ki izvira kot Lahinjčica v Glavici pod Knežino in sprejema na levem bregu Nerajčico z Gričico. potok pri Vinici). Pripomniti pa je. Radi premnogih vrtač so v tem sektorju naselja drugačnega tipa kot drugod v Beli Krajini. nima enosmernega padca. metliški Obrha. obilje kamenja v gozdovih. vedrih zimah. marcu 4. Kvasičko. ki se vleče v dolžini 22 km izpod Kota od višine 226 m proti Kolpi. 19.1° C. podzemske in kapniške jame. s kamenjem. gozdni kotliči. Rastlinstvo kaže panonsko pontski značaj z mnogimi primesmi baltsko sibirske in sredozemske flore. Metlika ima torej nekoliko milejšo zimo. Tako n. Da je podnebje v Beli Krajini v resnici milejše od sosednjega novomeškega ali kočevskega sreza. Metličica in Sušica. v avg. (v Metliki 10. 0° C (v Metliki + 2°C). v tem območju nastopata tudi navadna grebenica (Scandix pecten Veneris) in lipiica (Epimedium alpinum). tako Petrovsko. Sušica. ponikalnice (Rečica pri Vrčicah. jan. 1883—1889) opazovanje temperature v Črnomlju nam da povprečno letno temperaturo 10. Metlika 1240 mm. križnica draguša (Lepidium campestre) po peščenih krajih. Jelševniški potok. vodne. Najnižjo točko 141 m doseže že pri Dobličah. V razliko od Kolpe je v belokranjskih rečicah nivelacija vodne gladine zelo majhna. Nizko rastje je dosti pisano sestavljeno. žlebiči. ki se ponekod razširi do 3 km. dec. Črnomelj dobi povprečno letne padavine 1326 mm. med katerimi so vrtače. da je bolj kamnit. a Novo mesto 1197mm. Skraševanje je tu močneje napredovalo. krčina (Hypericum acutum) ter šaš (Carex vulpina). 15.6° C. To velja posebno za poletni. Rian).olica (Viola uliginosa).2° C po zanesljivih 22 letnih opazovanjih). Dobličico z Jelševniškim in Zajčjim potokom in še Krupo. Kadunja. da sta mraz in sneg izključena samo od srede junija do srede septembra. Podturenski potok ali »Zdenec«). često tudi za pomladni čas. ta pa dovaja vodo iz Gorjancev le ob času deževja. ki raste okrog Črnomlja in Metlike. Zelo mnogo je skoro čistih kostanjevih gozdov. breze. v zavoju preko Metlike mimo Drašičev v Rakovca h Kamenici ter na drugi strani mimo Tribuč h Kolpi. ki so podaljšek kočevskih gozdov. Lahinjo. večidel suha dolina. izvori v velikih kotlih (Krupa Dobličica. je imelo v označeni šestletni dobi v Črnomlju letno 48 dni srednjo temperaturo nad 20° C.Črešnjevcu. v Novem mestu 66 dni. v debrih tekoče reke (Krupa. Najbolj deževna meseca v Črnomlju sta oktober (167 mm) in junij (149 mm). Razen naštetih nadzemkih dbtokov dobi tik struge več vrotkov. Dolski potok.5° C). 0. To poglobitev in usmeritev so povzročili Dobličica s svojimi pritoki in pritoki Lahinje pri Nerajcu in Suhorju. kostanja.7° C. nam pokažejo primere. deloma Lahinja in Kolpa). Ob vodah so značilni topolovi gozdiči. ki s prejšnjima dvema raste . pač pa jih ne dobi vedno v pravem času. sept.6° C in maju 14. Temperatura v juliju znaša povprečno 20. Nekatere najznačilnejše rastline bi bile: za pontskopanonsko floro kršin (Andropogon gryllus). par pritočkov pod Vinico. V nižjih legah so mešani gozdovi hrasta. se od opisanega le toliko razlikuje. V Bojanškem hribovju je svet bolj vidno razgiban. najmanj pozimi (205 mm) in poleti (216 mm). med katerimi se tu in tam dvigajo nizke vzpetinice in osamelci. ki redko kje prestopijo 200 m absolutne višine. najbolj suha pa februar (58 mm) in januar (77 mm). Na desnem bregu dobi le kratek pritoček Banj pod Vel. Poletje pa je precej vroče. V Kolpo se v srezu izlivajo Sumetac. v juliji 18. Tu namreč sestoji vsako naselje iz več zaselkov. brinjem in grmovjem porasle gmajne košenice in pašniki ter omenjena rdečkasta ilovica.8° C. Podnebje v Beli Krajini je milo in se odlikuje zlasti po zmernih. v Novem mestu v dobi 27^3 leta letno le 28 dni. v z. Podturenski potok z Obrhom in Stopincem. mimo Cerovca pod Krvavčjim vrhom k Trnovcu. njive in travniki. uvale. vendar nam dajo vsaj približno sliko. pod O0 C v Črnomlju letno 51 dni. kamor neopazno prehaja. trava. Pod Primostkom se izliva v Kolpo.5° C.8° C. prepadi. febr.8°C(v Metliki 0. pomešani z vrbami in jelšami. Svet. delu pa mešani gozdovi iglavcev in listavcev. ki sicer ne odgovarjajo enako dolgemu razdobju. V Beli Krajini so poleg suhih dolin. –0. Po letnih časih pade največ padavin jeseni (340 mm). Suhe doline izpod Gorjancev kažejo sledove nekdaj gostejše vodovne mreže. Iz sibirskoevropskega območja poljska zlatica (Ranunculus arvensis). Prepreženo je s plitvimi vrtačami. V višjih legah prevladuje vedno bolj in bolj bukev in tvori končno skoro čiste bukovine. Padavin Bela Krajina sicer za rastje nima premalo. Šestletno (od Jan. v Kočevju pa v 16 letni dobi letno povprečno 86 dni.

ki so se vrstili proti s. Že pred Rimljani je tu cvetelo fužinarstvo. Več let zaporedoma sta bili opazovani za selitve modra taščica (Erithacus suecica) in bobnarica (Botaurus stellaris). lisice. divje race. Večina gozdnega drevja predstavlja srednjeevropskosibirsko floro.Plodna je bila obmejna lega Bele Krajine v dobi turških napadov. stol. ostriz (Perca fluviatilia). ščuka. kranjskemu in istrskemu mejnemu grofu Ulriku I (1058—1070). pa tudi hrvatska ali ogrska marka. jazbece. major. tako da je tedaj preživljala Bela Krajina dobo splošnega gospodarskega procvita. je pokrajina začela gospodarsko nazadovati. je dobila krajina šele pred dobrimi sto leti in to po beli noši tamošnjega prebivalstva. Z razdelitvijo države na banovine (1929) je Bela Krajina pripadla savski banovini. čez vso slovensko zemljo in oznanjevali prihod Turkov. pozneje pa metliška marka. 1256 pa vso grofje Spanheimi. Gnezdilec je tudi krokar (Corvus oorax) ob Kolpi in pogosto tudi kačar (Circaetus gallicus). ozkolista vilovina (Sesleria tenuifolia). divje gosi. je Belo Krajino prinesla kot doto svojemu možu. do Ljubljane. Loka in Hožanec) in Lahinje. V loviščih imamo: srnjad. mrena (Barbus fluviatilis). ali slovenska marka. smuč (Lucioperca sandra). Okolica Vinice je klasična zemlja keltsko latenskih Igtarin in gomil. je bil ustanovljen nov metliški srez. Povsod na ozemlju črnomeljskega sreza so odkrili bogate spred zgodovinske naselbine celo tam.po močvirnih mestih.dolina Kolpe– Metlika – Podzemelj– Gradac-Gaber pri Semiču. Strategično važno obmejno ozemlje je bilo v vseh kritičnih časih polno vojaštva. Bela Krajina se je od tedaj imenovala Marka. Sedanji naziv Bela Krajina. Neptis aceris iin Leptidia var. Ko so ga izprepletale rimske ceste: Karlovec. vse letajo ob vznožju in pobočju Gorjancev. nemškim križarjem. poljske jerebice. Kolpa in Lahinja sta dobri ribji vodi z istimi ribjimi vrstami: som (Silurus glanis) je bolj redek. Od njegovih naslednikov so jo prevzeli v zač. srake in vrane. ki je redka. Sofija. Okoli 1280 so Spanheime nasledili Goriški grofje. koder je vodila cesta Kočevje— Črnomelj. V srednjem veku so železarstvo obnovili. pod. ki je bil tedaj skupno s črnomeljskim priključen dravski banovmi. Z odhodom posadk v novo zgrajeni Karlovec in v novo formirano Vojno krajino. Železnica Novo mesto —Črnomelj—Bubnjarci je stekla 1914. 1469. deloma v slovenski. V Beli Krajini so se začeli prvi kresovi. Gosto je bil obljuden srez tudi v starem veku. Posebno težka je bila doba od 1408—1578. 13. Od sredozemskih rastlin se nahaja pri Vinici redki vranični sršaj (Ceterach officinarum). kjer danes ni selišč. izrecno naklonil še posebne milosti onim. ki sega od Karlovca.siopus officinalis) in škrlatna lakota (Gallium purpureum). veverice. kune.orbicularis). mejna pokrajina. zajce. Obrambo meje proti Hrvatski so poverili v 13. dalje cesta Rožanec—Semič— Štrekljevec—Gorjanci—Kostanjevica in cesta Rožanec— Črnomelj—Bojanci—Plešivica— Adlešiči—dolina Kolpe—Karlovec. 1. sloke. te pa 74 Habsburžani. Za njegovo oskrbovanje so se tu naselili tudi obrtniki in trgovci. 1931. — Od strupenih kač živijo tu samo modrasi. Columba oenas).J ust (Chondrostoma nasus). hči ogrskega kralja Bele L. aurikel (Primula auricula) v skalovju bregov Kolpe in dlakavi sleč na Kozicah pa alpsko. Thurna (1543—1556) je dobila 1556 skupne deželne avarje s Kranjsko. je papež Pavel II. Poleg tega sega sem tudi še vpliv nižinskega pasu. zadnjih le zlasti okrog Tribuč posebno mnogo. Imela je vedno separatno od Kranjske lastnega deželnega glavarja s sedežem v Metliki. deloma v zapadnohrvatski kraški pokrajini. gozdne Jerebe. Posebnost močvirij okrog Krupe in Priložja je evropska sklednica (Emys . Nižje živalstvo je mešano iz predstavnikoy teh pokrajin. Ti so se tu ohranili do danes. Botanično zanimiv kotiček so Poljane ob Kolpi. dalje cesta iz Kočevja v Vinico in Hrvaško. od sredozemske se nahajajo tukaj: hisop (Hys. Ljubek vtis napravijo številni pari grlic in divjih golobov (Turtur turtur. mimo Metlike in dalje proti sz. panonskoilirski so: bledorumeni petelinček (Corydalis ochroleuca). divje prašiče. Metliški srez je bil 1936 ukinjen in zopet združen s . krvavordeči klincek (Dianthus sanguineus) in Smyrnium perfoliatum.Brezje– Črmošnjice -dolina Poljanice in Krke. krap (Cyprinus carpio). Od polžev se nahaja do tu še Zonites carniolicus. Od nevretenčarjev so za Belo Krajino značilni nekateri metulji: Thais polyxena. ki bi čuvali Metliko in slovensko krajino pred Turki. a so ga v najnovejšem času opuščali V srednjem veku je prvotno Bela Krajina pripadla Hrvatski in po 1102 Ogrski. kajti Črnomelj in Metlika sta bila prva branilca na slovenskem ozemlju proti Turkom. ujede. V jami na Talčjem vrhu pri Črnomlju živi redki jamski polž Zospaeum lautum. znan samo iz bivše Kranjske. V srednjem in novem veku je vodila skozi srez važna prometna pot iz Karlovca v dolino Krke in dalje v Višnjo goro ter Ljubljano. L. Po smrti zadnjega metliškega glavarja Antona pl. sorodniški grofje AndechsMeranci in od teh 1248 delno. stol. Posebno bogato je obojestransko pobrežje Dobličice (Črnomelj. stremenasta košeničica (Genista radiata). Tu so na majhnem prostoru združeni mnogi zastopniki vseh naših flor. Zoogeografsko leži srez Črnomelj v gorskem pasu.

in JZ. ki mora celo nekatere poljedelske produkte. . in to nemoteno vse do 1330. Vinico.4.7% napram 3. pesa. od tega bivši metliški srez 10. Obcestni tip je precej zastopan le v starotrški občini.017 ha (ca 21%).748.3 napram 13. so zelo gostoljubni. Glaven vir dohodkov je v vinogradništvu in živinoreji. grah. Zato so jo v zač. v metliško belokranjskem dnu »Poljci«. Promet oskrbuje železnica Ljubljana —Karlovec in nekaj banovinskih cest. v občini Radatoviči pa uniatski Vlahi«. breskvah (4. Na drugem mestu je bila v obeh pšenica. korenje. stol. radi česar so že vsi lepši gozdovi do dobra izsekani.524.3% v črnomeljskem). Od 1751 je bila Bela Krajina pod goriško nadškofijo in šele od 1787 pod ljubljansko škofijo. od drugod dobavljati.897 q na 328 ha) in detelje (28. Župniji so »Kočevarji«. okoli Vinice »Viničaki<t. hrušk 16. Povprečen pridelek na drevo je znatno manjši kot v celotni banovini: dosega ga le pri orehih (7kg na 1 drevo). bob. S potomci Uskokov je prebivalstvo močno mešano tudi v J. a so že marsikaj opustili. Še v začetku 13. Čebelarstvo je doneslo iz 1823 panjev 14. s kočevskimi Nemci pa po gorskih zaseljih obč. soršcica. proge Črnomelj .črnomeljskim. Poleg navedenega se prideluje tudi proso.8 napram 6. Prodaja kmetijskih ppoduktov. Gostota je mnogo večja v bivšem metliškem srezu (69) kot v črnomeljskem (40). Znaten je seveda pridelek lucerne (10.785 ha (ca 22%). posebno v preloški in starotrski župnijasjo. V oblikah naselij prevladujejo sklenjene vasi in sicer gručaste. Sadnih dreves beleži srez razmeroma malo: sliv 33.5). krompir.. v adlešički občini »Privršci«.1). ovac 1303 in perutnine 35. Jablan 21. ki so povsem v skladu s naravnimi predpogoji na obeh področjih: v bivšem metliškem srezu je znatno večji odstotek njiv in vrtov (ca 30%) kot v črnomeljskem (ca 17%). 1934 je bilo največ površine v bivšem črnomeljskem srezu zasejane s krompirjem. vinogradi 1920 ha (ca 3%) in gozdovi 12. je bila Bela Krajina cerkveno najbolj zapuščena od vseh slovenskih pokrajin. vrtovi in sadovnjaki merijo 12. Goje se tudi druge kmetijske panoge. zlasti tudi belo nošo.691. Industrija nima predpogojev za razmah. Tedaj se je začel dolgotrajni prepir med zagrebškim kapitljem in nemškimi križniki za desetino v Beli Krajini. breskev 5362 in češenj 4860. hruškah (7 napram 11. Po j.5) in češnjah (12. rudarstvo je omejeno na majhni premogovnik pri Črnomlju.2 v vsej banovini). opazimo razlike.883 hl. konj 949. Prebivalci.931 q na 1150ha). ki se v vsem območju sreza smatrajo za Belokranjce. je usmerjena proti Novemu mestu in Ljubljani. ločili od zagrebške škofije in jo podredili Kranjski in oglejskemu patriarhu. delu sreza je še precej lesenih in s slamo kritih hiš.011. Če primerjamo med seboj ozemlji bivšega črnomeljskega in metliškega sreza. ki je pa tu samo pobirala desetino. je v splošnem še razmeroma slabo. Srez bo mnogo pridobil z dograditvijo iztrasirane žel.386. ki je ohranjena deloma še v Obkolpju. Radi preoddaljenosti ga je že zgodaj prevzela zagrebška škofija. v kolikor sploh pride vpoštev. fižol. Statistika živine navaja za 1. prav tako prodaja vina. zlasti občinskih.9). Njive. Semič in Podzemelj.177 ha (49%). v okolici Sinjega vrha so »Vrhovci «. repa. Tako je vsa Bela Krajina s Poljanami vred pasivna pokrajina. ki pa niti domačih potreb popolnoma ne krijejo. jabolkih (3. Vinogradniški pridelek je znašal 12. Črnomelj okol. v semiški občini proti Petrovi vasi so »Sokci«. Iz črnomeljske prafare so nastale vse druge župnije. v planinski. Tu razen redkih grajskih duhovnikov sploh ni bilo dušnih pastirjev. nekaj večji gozdov (26 % napram 20%) in neznatno večji vinogradov (3. čebula. orehov 7561. Po podatkih za 1.353 preb. Prebivalci pod Poljansko goro od Breznika do Drežnika so »Podgorci«. svinj 7310. delu sreza ter v Malinah v semiški občini. Radi siromaštva se Belokranjci še sedaj ob vsaki možnosti izseljujejo v tujino in mnoga naselja so navezana na podpore od svojcev iz Amerike in od drugod.191 kg medu. 1934 goveje živine 12. stol. posebno koruzo. Goje še razne šege in navade. v vaseh Božakovo in Rakovec ter v bivši občini Drašici in Radovica so »Gorci« v bivših občinah Suhor in Lokvica so Privrsčanci. 13.5 napram 15.Vrbovsko. v metliškem pa s koruzo.6 napram 3.231. salata tn druga zelenjava. V stiski si Belokranjec pomaga z odprodajo hrastov in smrek iz gozda. Srez ima 27. Cerkveno je pripadal srez prvotno (do 1751) oglejskemu patriarhatu in dolenjskemu arhidiakonatu. od tega v bivšem metliškem srezu 5433. travniki in pašniki 28. znatno manj pa je travnikov in pašnikov (33% napram 54% v črnomeljskem). seno. Stanje cest. konoplja. zaostaja pa za njim pri slivah (1. Patriarh Bertold je ustanovil 1228 župnijo Črnomelj in ji podredil štiri podružnice: Tri fare pri Metliki.

kamenita in srednje rodovitna.26 ha: njiv in vrtov 978. Adlešiči. Časa. v gričevnati in z vrtačami razjedeni Marindol (3 km). 1858. tkalstvu. Bavi in preživlja se s kmetijstvom ter je gostoljubno. copate in razne izdelke. ki se terasasto dviguje od Črnomlja proti Tribučam. Cerkev je bila prvotno podr. M. Fučkovci. Skozi vas pelje ban. Občina meri zdaj 4081 ha 27 . Mešan gozd krije domače potrebe in daje nekaj lesa tudi za prodajo v Črnomelj. V glavnem oltarju sta še kipa sv. Kolpa pa izdaten ribolov (sulce. Ane. Janeza Nepomuka. žand o š župnija v kraju. Velikega je postavil 1782 Jurij Perg. onstran Kolpe na Hrvaškem. Preloko ter na Hrvaške Kunice in Karlovec. reda. plete nogavice. a Preločani jim pravijo v nagajivosti »Fuziki« Ozemlje adl. ob bregu h Kolpi. Miklavža škofa. Semič. Sedanjo cerkveno stavbo so zgradili pozneje v baročnem slogu. zelo gostoljubne Bojance. Miketič. posebno pa zaselki Vlaščansko in Sikonijsko selo v Tribučah ter Jankoviči.. podzemskih jam. ščuke. cesta 11. posest. vinogradov 97. Tod so vrtače. Gas. 60..30. Večji del ilovnat in kamnit teren ni kaj prida rodoviten ter je v glavnem v steljnikih in gozdovih. župnija Adlešiči (dek. hiš 416. Jankovič. Farna kn. Sotrud. Cvitkovič. Cerkveni patron sv. v rimski dobi pa v Tribučah. Površina občine 4773. ki pa so v veliki večini izsekani. Zvonik je bil okoli 1820—1821 razširjen in dvignjen.) ima 1320 duš. Milčinovič. Antona z njegovo sliko in s kipoma sv. Karaman v Bednju. kakor tudi v spominih in pripovedih ljudstva samega. med katerimi so vrtače. Miklavž. Vlašič. čebelarstvu v koših itd. šola ust. Zemlja je peščena. Stipanič. Pribinc. vendar nam jo viri omenjajo prvič šele 1334. Adlešiči stoje na kameniti. slov. belokranjske drage«. podzemeljske prafare. trav. Sr so du zdr fin žel pTt Črnomelj 12. Fučkovec. Prebivalstvo se preživlja v glavnem od živinoreje in vinogradništva (rdeče in belo vino). vrtačasti terasi nad levim bregom Kolpe.pž. ki so tu sestavljena iz več ali manj zaselkov. Stranski oltar na evangeljski strani je posvečen Blaženi D. Skupina šestih hiš v Adlešičih.82. Žuniči. na vzhodni strani. radi svoje romantične okolice. 3 odd. 193*29*26*6*0. Mešano je precej z Uskoki. se imenuje Nabrežce.. Zuniče in. ki je napravljena po šenklavški v Ljubljani. Tu rojeni: dr.27 V adlešički občini se razprostira razgiban kraški svet. koč. Ilinič. Župna cerkev sv.75. Adlešič Juro 1884. mrene. Radi tople kopeli v bistri Kolpi. Narodna bela noša se še ni povsem opustila. vrtovi. kjer tvorijo take hiše še večino. Vranešič. Jezika. sicer kapnice. Miklavža. ostalo 128. Kat. občine je imelo že v predzgodovinski dobi naselje v Gornjih Gribljah (Hallstatt) in Plešivici. Sliki sv. Za ostale Belokranjce so prebivalci adlešičke župnije Privršci. rokavice. travniki ali celo puste »gmajne«t. Vukobrati v Žunicih ter mnogi (ne vštevši bojanških) priimki. gozdov 1005. Prianovič. Vas ima studenec v Umolu •ob Kolpi. Zeleni Jurij je tu še vedno v navadi tudi o kresu. njive. zlasti slikovitega gradu Pobrežja. domače obrti in običajev. a največ v Bojancih. Antona in Marije je napravil italijanski slikar Francesco Fantoni. Znotraj so trije lični baročni oltarji. škof. in paš. da pravijo »Sem iz Adlešič. ljublj. Joahima in sv. stoletja. Šoštariči. Žarkoviči. Lov nudi na ozemlju te občine zajce. Vinograde ima v Mali in Veliki Plešivici ter v Stari gori. V dialektološkem pogledu je zanimivo. so Adlešiči hvaležno in idilično prijetno letovišče. Šoštarič. 1. Nanje spominjajo razen še sedaj pravoslavnega naselja Bojancev tudi Pribinci. kot Bahorič. V župnijanem arhivu je kelih z zanimivim napisom na stojalu. Dolenjc« itd. ki so jo 1789 povzdignili v pravo župnijo. Sikonja. kakor tudi kot izhodišče za izlete na vinorodno in razgledno Plešivico (366 m). Nm 225 m.39. V njem je star kip in slika sv. 355. To ima svoj vpliv tudi na tloris naselij. Barbare in SY. Žunič itd. Dragoši. Marentič. Prebivalstvo živi na skopem kraškem terenu zelo skromno. posebno v Tribučah in Žuničih slično kot v sosednjem Marindolu . advokat v Ljubljani. a 1868 ga je prenovil Jernej Jereb. ki so se sem preselili sredi 16. Kot domačo obrt tke prebivalstvo platno. ki je poleg mnogih srbohrvatskih izrazov. globokejše in grički številnejši kot na ostalih razsežnih straneh Črnomlja. najem. some.Občina Adlešiči Preb. Po posameznih vaseh se dobi še precej lesenih in s slamo kritih hiš. Ritmanič. d. narodne noše. 2121. kaže na visoko starost cerkve. Zadrugarstvo se je ohranilo le še v Bojancih. lipane. To se kaže seveda tudi v narečju. zaščitnik brodarjev in ribičev. ob straneh pa kipa sv.ikavsko. Iz nje se je izločila 1785 kot samostojna lokalija. Husič. 2563. Slovenca in Septembra 1936 so izločili iz občine kraja Dragoši in Griblje in ju pridružili občini Gradac. Račič. izobr. Petra in Pavla. lisice. Ljudstvo je ohranilo še mnogo etnografskih zanimivosti v običajih. platice itd. Pavlakovič. katere slika je v njem. srne in jazbece.8 km. Na epistolski strani je oltar sv. Vrhovec.).

Magdalene pa je še majhna slika Marijinega venčanja. Karaman. na Ivan dan. Prvotno so se naselile 4 družine. Bojansko kolo še vedno »kolajo«: na dan sv. živinorejo. Veliko noč. Zemlja je ilovnata in srednje rodovitna. ki je bil prej v Adlešičih in eden iz 1644. Zemlja je peščena in srednje rodovitna. pT Vinica 6 km. Lovrenca in sv. Nm ca 198 m. deloma razpadli grad Pobrežje. Mimo vasi in deloma skozi vas (Karaman) pelje ban. med katerimi se razprostirajo vrtače. Ima en oltar. 6. borec za pravice slovenskega jezika. Okrog je polje. stol. Germ Josip 1869. š Griblje 1 km. največ iz Korenice. Vas. Nm ca 150 m Leži na terasi na levem bregu Kolpe. Ovce paso v čredništvu tako. Izdeluje tudi domače platno in nabira užitne gobe za prodajo. vinogradništvom. Nad kipom sv. SKJ. Grabrijan Julij (1800—1882). to je veselico. decembra nastopa vedno tudi bojanski »Sokol«. 23*4*4*0*0. 209*34*36*4*0. so jo povečali in predelali v baročnem slogu. Podr. je razpostavljena po gričkih in bregovih. Dolnji Bedenj. živinorejo. Večina hiš je lesenih in kritih s slamo. pravoslavni Božič. pa se nad Kolpo razgleduje stari.gmajne«. Nm 279 m. Prebivalstvo se bavi s kmetijstvom.Edinosti s socialnimi in pravosl. Vas je znamenita kot edina srbska pravoslavna naselbina v Sloveniji. Mešan gozd daje drva za dom in nekaj lesa za prodajo. Pokrajinski. Oltarna menza je zidana. Prebivalstvo se bavi z živinorejo in poljedelstvom. travniki in s. Bogato vezena narodna noša se nosi le še o slovesnih prilikah. da se pastirji od posameznih hiš vrste po sorazmerju ovčjih glav na pašo za en ali več dni in to v krogoteku. Bojanci. cesta II. Sr so du zdr fin žel pTt Črnomelj 11 km. pisatelj in politik. Mešan gozd daje drva za dom. Jankoviči in Šoštariči. Sr so du zdr fin žel pTt Črnomelj 11 km. Sr so du fin zdr žel Črnomelj 16 km. L. L. učitelj risanja na novomeški gimn. Zaselek ima ime po priiimkih Dragoš. pod katerim je v plitvi vrtači banovina leta 1933. ker so se naselili na sedanjem mestu od vasi Bojne. Ime imajo po nižji legi z ozirom na Adlešiče. od v najnovejšem času priseljenih pa Ivkovič. Save. je eden iz 1709. 1 odd. Šola ustanovljna 1890. žand o š župnija Adlešiči 2 km. nastavek pa je lesen in baročen. Od 1/4 km oddaljene ban. Od 6 km oddaljene ban. Nekaj malega imajo tudi vinogradov. Vas stoji na vrtačastem. paroh. Po pripovedovanju ljudi je na hribu severno od Bojancev pred stoletji stal Prunkarjev grad z velikim posestvom in vinogradi. Ilovnata zemlja bolj slabo rodi. reda iz Črnomlja v Adlešiče. cerkev sv. Izmed treh zvonov v zvoniku. na Jurjevo. torbe in drugo. portretist. Bojančani piravijo. in sicer od prvotnih Vrlinić. Govedo si pase vsaka hiša zase. ki hrani vodo za čas suše. Zadnje tri družine so se doselile iz Hrvaške Ponikve. Magdaleni. igre in razne zabave. žand o Adlešiči 6 km. Pri cerkvi so odkrili predzgodovinsko naselbino. jugovzhodno od vasi. rokavice. Marije Magdalene na Plešivici. rjuhe. župan ljubljanski. zgradila betonirani rezervoar. Pozimi tko domače platno. š župnija pravosl. 124*24*21*3*0. Okrog vasi je polje z nekaj vinogradi in nato steljniki. V sredi je šola. Sr so du zdr fin žel pTt Črnomelj 9. Kapela Mat. 170*34*28*6*0. nogavice. Bedenj. deloma z gozdom porasle Plešivice (366 m). Milič in Jurjevič. ceste je dohod mogoč z avtom. 1 km odtod. Na zapadni strani vasi se dviga deloma gozdnata. Ob straneh kipa svetnice sta podobi sv.1 km. na Jurjevo. V cerkvi je mal križev pot. Valentina. Svoje staro besedilo za kolo so pozabili. maja. Na Jurjevo in 1. Dolenjci. Naselbino je ustanovil 1597—1598 Jurij Lenkovič z begunci iz Like. uvezene prte. Dragoši. Vsaka hiša tke doma platno. Sprovajajo »Zelenega Jurja«. izdeluje copate. Dohod mogoč z avtobusom. od katerih ima eden tudi nekaj žnidaršičev gozd daje drva za dom. Naselje stoji vrtačasti. Bedenj ima na zapadni strani skupno s Pribinci studenec Curek. Bojančani imajo več ovac kot goveje živine. žand o župnija Adlešiči5 km. Ima lastno šolo in župnijo v Marindolu. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom. vinorodna razgledna Plešivica 366m. je bila ustanovljena posebna pravoslavna parohija. Nm ca 199 m. da so dali naselju ime Bojanci zato. vsakega leta sprovajajo »zelenega Jurja«. Na ta dan imajo zborove. ploščatem griču in se deli v Dolnje in Gornje Bojance. Tko domače platno. sadjarstvom in vinogradništvom (belo in rdeče vino na Plešivici). ceste je dohod mogoč z avtom. V vasi se nahaja 6 čebelarjev. cesti. v kraju. a sedaj nahajamo tu šest različnih priimkov. posl. Kordič in Radojčic. jajca in drugo prodaja Kmetijski družbi v Ljubljani. njive. preproge za steno in tla. brisače. posvečen sv. ki sestoji iz zaselkov Gornji Bedenj. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom. radi česar se sedaj imenuje Prunkarjevo brdo. 1934. kot dež. ki je bil prekrit 1885. razpravami. 1846. Božje. Po ljudskem izročilu je cerkev stara nad 700 let. Perutnino. Večina družin starih treh priimkov živi v zadrugi. Tik Bednja na južni strani se naglo dviguje pobočje razgledne in vinorodne. š Tribuče 3 km. žand o župnija Adlešiči 4 km. kameniti ravnini ob ban. To se je zgodilo v 16. cerkveni slikar. .

imenovani Rim. minister. Na drugi strani Kolpe. je še ohranjena. cerkev sv. valoviti terasi. cerkev Sv. in Dolnje Griblje. Od banovinske ceste je mogoč dohod z avtom. Odkriti grobovi hallstattske dobe pričajoo predzgodovinski obljudenosti kraja. Takrat so ga utrdili z obzidjem in ga opremili z masivnimi stolpi. Iz tega rodu je najznamenitejši Erazem. Mešan gozd daje drva za dom in prodajo. Florijanu. Vas stoji na vrtačasti terasi ob ban.6 km. kopanje v Kolpi). Vas stoji na terasah nad Kolpo in se deli v Gor. Županič Niko 1876. Tu je rojen dr. Purgo (5 hiš) so ustanovili kolonisti iz tabora gradu Pobrežja v 2. Pobrežje z gradom in dvema hišama stoji na terasah. Zgodovinska znamenitost kraja je grad Pobrežje. V tej turški dobi je grad prešel v last rodbine pl. 57*9*8*1*0. Kmetijski družbi v Ljubljano prodajajo jajca. imena Vučko. Na epistelski strani je v steno vzidan velik kamenit spomenik iz 1694. zato je začel grad razpadati. Podr. Poleg tega imajo Pribinci tudi studenec Bunar. Pozimi tko domače platno: narodne noše. živinorejo in vinogradništvom.Prebivalstvo se bavi s kmetijstvom in pozimi tke domače platno. kamenito polje. Nm ca 220 m. žand o Adlešiči 5 km. pri katerem je v plitvi vrtači dala napraviti banovina leta 1933. ceste je prihod mogoč z avtom. žand o š župnija Adlešiči 1 km. Prvič se omenja 1539 kot last Lenkovičev iz Like. Prebivalstvo si pomaga z nabiranjem in prodajo užitnih gobanov. Črna in ilovnata zemlja rodi dobro. pod katero se peni in buci drveča voda Ob mlinu se vrši prevoz preko Kolpe na Mrzljake. kojega lepa slika. Vas stoji na hribu in se deli v Gornje in Dolnje selo. Na enem četverih stolpov pod rodbinskim grbom grofov Burgstallskih je dvakrat upodobljena letnica 1556.. Vas ima studenec. Zemlja je večinoma ilovnata. Vas jepoleti prijetno letovišče. Sr so du zdr fin žel pTt Črnomelj 11. od slov. Sr so du zdr fin Črnomelj 9. Skozi vas drži ban. cesta od Gradaca v Adlešiče H Gribljam (bivši občini) spadata tudi dve samotni Grabrijanovi hiši. sadje. ki hrani vodo za čas suše.5 km. vendar je grad veliko starejši. ker je Grabrijanov predhodnik služil v papeževi telesni straži. Purga Pobrežje.Fučkovci. od katerih so danes štirje ohranjeni. Rodbina Bonazzi. Danes je dobro ohranjen samo še severovzhodni del gradu s stolpom. 113*15*15*0*0. žand o š župnija Adlešiči 4km. s sesalko opremljeni rezervoar. Pribinci. Giriblje. Skupaj z Bednjem imajo Pribinci na svoji severovzhodni strani studenec »Curek«s. žand o š župnija Adlešiči 1 km. Pozimi tko domače platno in na Jurjevo sprovajajo »zelenega Jurja«. zato je pa toliko več trpela vas od pogostih turških napadov. Pokopališče. Purga pa Jugozahodno odtod v plitvi vrtači ob ban. Od mimo vodeče ban. Okoli se razprostira vrtačasto. preko katerih hodi adlešičko prebivalstvo v Karlovec na sejme. Mešan gozd daje drva za dom. 4 čebelarji goje čebele v glavnem še primitivno v koših. ki se nahajata bolj v steljnikih že blizu Fučkovcev. Pozimi tko domače platno in »zelenega Jurja« še ni opustilo. Grad je prijetno bivališče za letoviščarje (lepi izprehodi v okolici. Nm 161 m. Vida. Podr. Burgstall iz Krupe. Sr so du zdr fin žel pTt Črnomelj 12 km. Na grajskih vratih se še poznajo udarci turske sekire. ki je nasledila Burgstalle. žel pTt Gradac 7 km. Purge ca 200 m. Temu kraju so dali ljudje ime Rim iz hudomušnosti zato. Prebivalstvo se bavi s kmetijstvom. Ime je vas dobila. ki so ga ljudje po svoje utrdili v Fučko. z mlinom ob Kolpi. cesti. stol. direktor etnografskega muzeja v Ljubljani. Sr so du zdr fin žel pTt Črnomelj 13. Pod kapelo je graščinska grobnica. je 1773 prodala grad grofom Auerspergom. župnija Podzemelj 5 km. Gas. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom. Sr so du zdr fin žel pTt Črnomelj 8. so ga podedovali grofje Apfaltrerni. 1889. Nm 254 m. Sedanji grajski lastnik je rodbina Rauch. Okrog je polje. Dohod tudi v grad mogoč z avtom. tvori gradu Pobrežju lepo ozadje visoka. Okrog je rodovitno polje. Čebelarstvo primitivno. š v kraju. Grajska kapelica je bila sezidana 1697 in posvečena sv. polovici 19.. ki je bila v glavnem oltarju. Nm ca 180 m. V zacetku 19. V turški dobi je veljal za glavno obrambno trdnjavo pri vhodu v Belo Krajino. urednik »Etnologa«. š Tribuče 2 km. Jožefa. Mešan gozd daje drva za dom in nekaj lesa za prodajo. V gradu so še ohranjeni železen prsni oklep in dve čeladi iz srednjega veka. večkratni zmagovalec nad Turki. ki pa v njem niso več istanovali. cesti. Gorenjci. Ime imajo od imena Pribinac. ilovnato in. navpično odsekana skalnata stena.Prebivalstvo se bavi s kmetijstvom. Sred. ki teče tu v kanjonu. stol. 62*10*10*0*0. 2 odd. etnograf in politik. Na vzhodni strani se slikovito dviguje vinorodna reber razgledne Plešivice (366 m). kakor tudi raznih običajev še niso opnstili. Nm Pobrežja 183 m. Vinograde ima na Plešivici. Tedaj je bil grad utrjen in obzidan. Turki niso mogli gradu nikdar zavzeti. Mešan gozd daje drva za dom. ki je grad kupila okoli 1900.6 km. Naselje stoji na kamniti. Šola ust. ropanja in požiganja. Pozimi tko domače platno in na Jurjevo sprovajajo »zelenega Jurja«. Čebelar goji čebele v koših. 101*16*14*2*0. žand o župnija Adlešiči 6 km. 520*98*70*18*0. Za prodajo nabirajo užitne . Prebivalstvo se bavi s kmetijstvom. nadalje par slik: ena iz 1638.9 km. perutnino.

93*16*16*0*1. preko katere se od mlina. cerkev Sv. Žuniči. Tribuce. Sela. Domače platno izdelujejo tudi za prodajo. žand o š župnija Adlešiči 2 km. PJS. in paš. ki ima tri hiše. med katerimi so po vrtačah in bregovih njive in travniki. Prebivalstvo se bavi s kmetijstvom. ki stoji nekoliko niže na skalnati terasi na vzhodni strani ca 100 m oddaljen od Žuničev. 200. š župnija Preloka 2. žand o župnija Adlešiči 6 km. Vas je sestavljena iz več malih naselij. jajca. cesta na Preloko in na pravoslavni Marindol. Sr so du zdr fin Črnomelj 20. žand o Adlešiči 8 km. gozdov 110. Milič selo. 1896. Prebivalstvo se bavi s kmetijstvom. V hribu severozapadno od Žuničev se nahaja premog kar vrh zemlje. Bil je last pl. ki je imela letnico 1654. Za zadnjima dvema gozdnatima vrhovoma se razprostira večji del posekano prostrano Veliko Bukovje. Žuniči imajo ime od priimka Žunič. Sr so du zdr fin žel pTt Črnomelj 14 km. Na sz. trav. 41. in Pavunovič selo. Kraška jama tu še ni raziskana.7 km. Pod vasjo teče Kolpa. V poletni suši je Kolpa tako plitva. Od 2 km oddaljene ban. ceste je dohod mogoč z avtobusom. Naselje stoji na terasi nad Kolpo. ki spada v savsko banovino pod občino Netretič. Sr so du zdr fin žel pTt Črnomelj 6. Hrastov in bukov gozd krije domače potrebe in daje les tudi za prodaj. 72*10*10*0*0. Podr. Vinograde ima na bližnji. Mešan gozd (hrast. cesti. je dohod mogoč tudi z avtom. 251. porušenega pred okrog 300 leti. hiš 241. Nm 202 m. Prebivalstvo se bavi s kmetijstvom. strani Sel se dviga razgledna Plešivica (366 m). bukev. Občina Črnomelj mesto Preb. Vlaščansko selo in Golek. Narodna noša se še ni opustila. Vinograde ima na Plešivic. Površina 652. Ne daleč od Tribuč se v vrtači ob ban. ostalo 31. Dva posestnika gojita čebelarstvo še v koših. 125*20*17*3*0.iz 2. breza) krije domače potrebe in daje les tudi za prodajo.5 km. Pod Seli se nahaja studenec Vodenica. Pozimi tko domače platno. Marindol. stoje na hribu in v rebri ter se dele v Velika in Mala Sela. 259*97*80*17*0. Pozimi tko domače platno. Vrhovci imajo svoj »zdenec». kjer požirajo vodo rupe. Sr so du zdr fin žel pTt Črnomelj 14. ki ima osem gospodarjev. sadje prodaja Kmetijski družbi v Ljubljano. Prebivalstvo se bavi s kmetijstvom. čebelarstvo je malenkostno in primitivno. koč.81. Naselje stoji na vrhu kamenitega hriba. Od ban. Perutnino. Sol. gozdnata Lipovica (330 m). 2 odd. Med Dolenjskim selom in Vlaščanskim sefom se vleče v vijugi ozka. Marindolski svet je precej pust in zelo razgiban z vrtačami. ki ima ca 25 hiš. ženske še nosijo narodno nošo in imajo še mnogo starih običajev. ki teče mimo vasi. Nm ca 205 m. Gas. najemnikov 0. Vrhovci. Perutnino. na z. oder. ki je le pol kilometra oddaljen od Vrhovcev. ceste. .74 ha: njiv in vrtov 259. Nm ca 280 m.2 km in Karlovec 19 km. Od Vrbovcev proti Preloki se imenujejo Sobatovci ali Marindol. vrši stalen prevoz s čolnom na Hrvaško Prilišče. žand o š župnija Adlešiči 2 km. sestoji iz treh med seboj prilično oddaljenih naselij. žel Črnomelj 20. ob Šikonijskem selu pa tudi vinogradi.gobane. Cerkev so sezidali na mestu prejšnje prvotne kapelice. Kolpa na vzhodnem vznožju teče v kanjonu. Mešan gozd krije domače potrebe in daje tudi nekaj lesa za prodajo. smreka.82. Razpostavljena je na gričih. PRK. ceste je dohod mogoč z avtom. katere prebivalstvo pridno nabira za prodajo. Nekdaj po tej strugi se odtekajoča voda je po skraševanju izginila v podzemni tok. sprovajajo »zelenega Jurja«. V kraju so odkrili rimsko grobišče . JZ. ki ima ca 20 hiš. Mešan gozd krije domače potrebe. posest. Pod Žuniče spada tudi zaselek Vukobrati. Skoro tik Kolpe takoj pod Žunici so še vidne razvaline gradu. Dolenjsko selo. mesto 1400*241*200*41*0. Več posestnikov (10) goji čebele primitivno v koših. se oblačijo v narodno nošo ter se drže še mnogih starih obicajev. ki so bili baje iz Ogrske.2 km. Nm ca 265 m. pa Izgornik (391 m). razgledni Preloki (302). 1400. Janeza Krstnika s pokopališčem. jajca in druge pridelke prodajo v Karlovec. Žuničev. ki se v smeri od Črnomlja proti Pribincem imenujejo Sikonijsko selo.Tu še tko domače platno in ob svojem času. suha struga.11.5 km. pT Vinica 11 km. po Kr. Sr so du žand zdr fin žel o pTt š župnija v kraju. ki se kot studenec Rian pojavi v globini pod Vlaščanskim selom. Pod Vrhovci na zapadni strani se cepi ban. V Vukobratih pravijo še sedaj Barjakovičevi biši vulgo Vukobrat — kakor so imenovali prvega naselnika. cesti proti Bednju nahaja znamenita Hajdučka jama. ki se da zasledovati mimo Desinca prav do Lahinje. Od 1 km oddaljene ban. da je mogoče preko Kolpe z vozom in peš. V okolici Sel se nahajajo še neraziskane kraške jame. š v kraju ust. Ob povodnji se dvigne iz jame in se razlije proti ban. Črnomelj. Po steljnikih rasto v veliki množini gobani. stol.

. Ker v utrjenem pomolu ni bilo prostora za gospodarska poslopja. Mesto stoji v tesnem okljuku reke Lahinje in Dobličice ter v obliki pahljače . Gas. je najprimernejše belokranjsko izhodišče za izlete h Kolpi. Združenje trgovcev. Zemlja je ilovnata. veterinarski in prosvetni. To prometno oviro pa je v novejši dobi odstranil visoko obokani železobetonski most preko imenovane reke. Južno od mesta so naslibogate gomile s številnimi izkopinami: zapestnice. na sv. pev. PRK. Podturnskega potoka. V rimski dobi je bila v Črnomlju večja rimska naselbina ali vsaj vojaška postojanka. perutnina in gobe v Ljubljano. na tesnem okljuku združenih rek Dobličice in Lahinje. druž. Davcna in katastrska uprava. Že po naravi utrjena vas je bila kmalu povzdignjena v trg in se kot taka prvič omenja 1277 v listini. strme ulice. Skratka Črnomelj je in ostane geografsko in gospodarsko središče Bele Krajine. Mesto je imelo že od nekdaj iste pravice in svoboščine koit sosednja Metlika. Trg je bil povzdignjen 1407 v mesto — sigurno radi turške . Srednjeveška naselbina se je začela razvijati okoli Starega gradu Črnomeljskih gospodov. sok. d. ki tvorijo sedaj krepko razvijajoče se mesto. Mesto ima poleg pritličnih in mnogoštevilnih enonadstropnih hiš tudi že nekaj dvonadstropnih. Kino. dece. Lovski revir nudi zajce in lisice. na katerem so se poleg glavne tržne ulice s trikotnim trgom. Odkar se je po svetovni vojni začela v Črnomlju razvijati industrija in se je otvoril premogovnik v 3 km oddaljeni Kanižarici. na mestu. napeljan iz Blatnika. Obrha. Tako so nastale pred prvotnim mestom pristave in končno predmestja. Znamenit je votivni rimski spomenik. igle in dr. Poleg trga so zavzeli največ razpoložljivega prostora grad. srednje rodovitnosti. Ribarska zadruga porabi rihe (ščuke in klene) doma. SK »Belokrajina«. s skopanim. odkopali so nagrobne rimske spomenike z napisi in podobami. komenda in cerkev. Spanijo in druge države. v podzemsko Jelenovo jamo med Pavičiči in Mlako.Sedež sreskega načelstva z oddelki: sanitetni. spremenjen v otok. zivinorejo. Ker so bregovi k rekama strmo odrezani. v prejšnjih stoletjih obzidanem pomolu. v Gradanji skedenj pri Miklarjih. PSPD. nad. dalje v Italijo. Nm 156 m. Nerajčice. vino v Ljubljano in Kočevje. 12 odd. tečaj. vinogradništvom. šola. živina. V mestu se nahaja poleg uradništva. in mestna godba. da je bil kraj čim bolj zavarovan in utrjen proti sovražnikom (Turkom). je Črnomelj izredno prijetno kopališče. . posvečen bogu Jupitru. Mesto ima elektrarno in vodovod.5 km). ki so zbite z železnimi kljukami. meščani. Kraj. Strel. Vinico (18 km). ca 2 nri hoda).. pi.. Sresko sodišče. industrije. železniških pragih. Društva: SKJ. s katero je cesar Rudolf Habsburški zastavil trg Črnomelj z mehovskim gradom Goriškemu grofu Albertu za 600 mark. . Važnejši mestni privilegiji so bili: lastna mestna uprava in sodstvo. In tako je prvotni Črnomelj dobil predmestja: Pred mostom. Križ (597 m. ca 3 ure hoda). k izvirom Krupe. Prvič se omenja kraj v zgodovini šele 1228. na Mirno goro (1048 m. vojaki in vitezi so bili od 1407 prosti davka. kjer se strugi obeh rek zelo približata. ali v Marindol (15 km). Šola ust. podobe bogov. Odkrito staroslovensko grobišče z žarami dokazuje zgodnjo slovensko kolonizacijo. RK. je dobil Črnomelj brezskrben pogled v bodočnost. elektrarna in vodovod. Skupno združenje obrtnikov. je človek za prvotni Črnomelj izbral zato. V mestu je sedež »Premogokopne družbe Bela Krajina. na kopni strani pomola. Skednje.ed 1800.s.. obrtnikov in delavcev tudi nekaj prebivalstva. d. Čebele goje čebelarji v Žnidaršičih. Prosv. vodijo navzdol k prehodu preko Dobličice le kratke.. v Poljane (17 km). podoba Apolona s Soncem in Luno in keltske matrone. Jedro mesta je omejeno le na tesni. pred nekdanjimi gornjimi vrati. Ima tri parne žage. na Hrvaško Bosiljevo 24. Tesni pomol. PSVD. Dobličice. v Hajdučko jamo pri Tribučah. V mestu se stekajo ceste z vseh strani Bele Krajine. komaj prostora za strnjene enonadstropne stanovanjske hiše in za trgovsko in uradno poslovanje. Sadje. drvih in drugih izdelkih v razne kraje v Jugoslaviji. pravica do letnih sejmov. Gosp. bukov in smrekov se izvaža v hlodih.nevarnosti.po bregovitem terenu ob cestah proti kolodvoru. Kolnik in Grič. Les hrastov. juU. jih je s kmetijo se baveči meščan moral postaviti zunaj utrdbe. PCD. v Mitrov tempelj na Rožancu. radi kopališča in vedrega vodnega športa v topli Lahinji. svinje se od tu izvažajo v Ljubljano in Sušak. PCMD. Preloko (22 km). milega a zdravega podnebja. h gradu Pobrežju (12 km). Obča obrt. zašč. ravni medrečni pomol. V Črnomelj vozi tudi gozdna železnica iz daljnih Auerspergovih kočevskih gozdov. svinjerejo in perutninarstvom. deskah. sedaj zasutim jarkom. ki je bil na kopni strani. V tem rimskem mestu je obstajala kopel: v vodi je še viden tlak iz kamepitih plošč. Krštine. mogle razviti le še dve sporedni ulici. a meščani so dobili na tesnem. Radi svoje zanimive okolice. da je nudil ugodno koncentrično lego za daljno okolico in proinet ter da je mudil primerno tržišče kmetski okolici. PJS. Lahinje. Številne gomile ob cesti iz Kočevja v Črnomelj pričajo o predzgodovinski obljudenosti iteh krajev. sadjarstvom.. umetni mlin na valjčke in druige manjše industrijske obrti. Kot trg — last modruškega grofa Štefana — se še omenja 1377. Kolo J. ki se bavi še s poljedelstvom.

zatrla avstrijska vlada. Obzidje je imelo dvojna vrata: zgornja na kopnem delu pomola in spodnja pri vodi. last gospodov Črnomeljskih — ene najstarejših skih plemenitaškin rodbin. Pozneje so zgradili v bližini tega gradu nov grad. Palmburg. je bil Črnomelj določen za zbirališče dolenjskih čet za obrambo proti Turkom. Prvotna cerkev sv. in 18. ki so bili 1905 obokani. poznejši vicedom in dvorni kaplan. Tomo Jagonič (1578). Starega trga. Mesto je od tedaj veliko trpelo od Uskokov in hajdukov — dokler jih ni okoli srede 19. od 1848 pa za državne urade.Leta 1882. L. Na episteljski strani velikega oltarja je vzidan kamnit spomenik z ladijskim napisom. stoletja.. je prenehala tudi trgovina. okoli 1280 je postalo last Goriških grofov. 1268. 1691. ko so Turki celo okolico izropali in požgali.). ki je še danes ohranjen. 1646. stol. oktobra 1408. Še danes je inkorporirana knjižniškemu redu. so uporabljali za šolo. Na kolero. V Valvasorjevi dobi je gospodarila na gradu rodbina Schweiger. škof. podaril prafaro nemškemu viteškemu redu. Martin Gorgič (1569—1574). Matevž Zaharija pl. 1510. Od žive trgovine so meščani obogateli. L. Palmburg ima v cerkvi vzidano nagrobno ploščo z naipisom in letnico smrti (1634). postavljen enemu izmed grofov Palmburgov. Nove orgle je napravil Goršič iz Ljubljane. stol.) 1600 duš. ki so se sem preselili iz Krnske graščine. Radi naravnih in umetnih utrdb Turki mesta samega niso mogli nikdar zavzeti. Za mesto je veljalo isto mestno pravo. V cerkvi so trije baročni oltarji. Petra v Črnomlju (dek. Podzemlja. je bil lastnik gradu in posestev knez Nikolaj Frankopanski. Semič. kar priča nad pročelno steno poslopja vzidana spominska plošča. je protireformacijska komisija klicala v Ljubljano le še 4 meščane na zagovor. stol. posestev. 1647. za katerimi so prišli tudi trgovci. Blagostanje mesta je začelo opadati z zgraditvijo Karlovca med 1570—1580 in z ustanovitvijo Vojne Krajine. Sinjega vrha. Petra je še iz 13. pomikala skozi Črnomelj in ga izropala. postavljena 1855 na koncu suhega mostu v Črnomlju. Kuga je morila v mestu v letih 1348. Nemški viteški red se je naselil v Črnomlju 1260 do 1268. Danes pa ohranjeni grad last hotelirja Laknerja. Župnija sv. oktobra je bila francoska garnizija že nastanjena v Črnomlju. Del komende. V protestantski dobi je bil Črnomelj luteranska cerkvena občina s poluteranjeno prejšnjo mestno šolo. ki ga je dobila Kostanjevica med 1295—1307. Gregor Sitarič (konec 16. oktobra 1809 Francozi sicer začasno umaknili v Gradac. ki so se v 17. Kljub turškim napadom je doba od 1407—1570 zlata doba mesta Črnomlja. Črnomeljski grad je sezidal 1165 Oton Kraški (Karstberg) na mestu. 1615. spominja kapelica. taiko da je mesto stalo kot na otoku. Posebno hud napad je bil 1411. L. Semiča. je koroški vojvoda Ulrik III. stol. Na evangeljski strani oltarja je nagrobna plošča iz 1689. ki je bilo obdano s prekopom. Črnomeljski meščani so se krčevito držali nove vere do začetka 17. so odstranili stare orgle in jih prodali v Prilešce na Hrvaško. ki so bili lastniki črnomeljske graščine. stol. Splošnemu dolenjskemu uporu proti Francozom so se pridružili tudi kmetje iz okolice Črnomlja. Mesto je imelo civilne in vojaške predikante. so se 12. stol. Radovice. ki izločile iz teh starih fara: Dragatuša. ki je po požaru okoli 1655 že popolnoma onemoglo. Vinice in župnij. Po bitki med kmeti in novomeško francosko posadko za komendskim hribom ob »stari cesti«. Anton Neapolitan (do 1582). Pomirjevalno vlogo med kmeti in Francozi je vršil črmošnjiški župnik. Od njih je 1374 prešla na Habsburžane in mesto je postalo deželnoknežje. Zato pa je tembolj trpela črnomeljska okolica. od katerih so znamenitejši: Ivan Schweiger (1562—1569). Kot mesto je dobilo močno obzidje. V novo ustanovlieni Iliriji je bil Črnomelj sedež kantona novomeškega distrikta. . Gospodarska pridobitev za mesto je železnica. 1575. Prvi župnik je bil Ivan. ki so ga prizidali v začetku 19. čebelar Jonke. Z odhodom obmejnih čet iz Črnomlja v novo bojno črto. za njim rodbina pl. ljublj. PreSuhora. Slavolok svetišča polkrožen. kateremu jo je 1300 oglejski patriarh tudi inkorporiral. ki je razsajala v mestu. sedež oskrbnika komend. Župnijo je ustanovil 18. ki je stal še pred sto leti na hribčku nad Črnomljem obenem z veliko viteško pristavo. so pospešila še vojaška krdela.) Mesto je imelo iste gospodarje kakor črnomeljski grad: v začetku gospode Črnomeljske. L. Prvič so Turki napadli mesto že 9. istrske mejne grofice Sofije Višnjegorske. 1720—1724. a 15. Jurij Juričič p574—1578). Grad je bil do 16. oktobra 1228 oglejski patriarh Bertold na prošnjo svoje svakinje. Razvili so ravno tako živo obrt. Propadanje mesta. kjer stoji sedanji Stoničev dvor. ki je stekla skozi Črnomelj 1914. Kot važna obmejna strategična postojanka je bila polna vojaštva in brambovcev. si je zgradil na glavnem trgu še danes ohranjeno komendsko poslopje. Pokopališče s cerkvijo Matere božje. 1529. Gradiček nemških vitezov. je danes v razvalinah. Črnomelska prafara in veležupnija je mati 13 sedanjih župnij: ke. L. 1655.(V Valvasorjevi dobi je imelo mesto 7 sejmov na leto. Adlešičev in delov župnije Planine.

Lokar Janko. Priredil komentarje k latin. drugod pa Slovenci dobili neznatno primes Uskokov. na katerih so naselja bivše nske občine. Naselje stoji na malo nagnjenem kamenitem terenu. ki pelje od Črnomlja v Griblje. Ena predstavlja Sveto Barbaro. Od Bistrice je lahek dostop in lep izlet na Sv. na drugi pa je naslikan sv. 3357. Hrvatov. Prebivalstvo je kmetsko z majhnimi posestvi. Desinc. Podr. 12. klasikom.ven razgled po Beli Krajini in daleč po Hrvatski.44. sodišča. Občina Črnomelj okolica sedež Loka Preb.6 km oddaljene ban. cerkev sv. figuralik.75.6 km. 1914 v Novem mestu kot pred. 1876. zgod. gozdov 2713. Prebivalstvo se bavi s kmetijstvom. Naselje stoji na vrtačastem gričku. Mihaela nadangela. Vas je nastala po 1574. je dohod mogoč tudi z avtom. Jelševniško in Dobličemejsko polje. 1891. Vseh sodob. sicer so okrog kameniti. Desić. Duha v mestu je zelo stara.5 km. zelenega Jurja. Nm 180 m. 0. Čudno selo. žel Črnomelj 10. u. Agnič. krajinar. Tu rojen Gerdešič Josip 1834. ki je obdan z gozdom. reda. ostalo 201. Ima s tremi stranicami zaključen kor. kot ljubitelj glasbe koncertni poročevalec.Podr. da tvori prvotna kapela svetiče. 1925 v Celju kot gimn. Bukov gozd krije domače potrebe in daje tudi drva za prodaj v Črnomelj. tkalstvo so že opustili. dramatik in prevajalec. 407. Župnišče. pridobil si je obilo zaslug za slovensko uradovanje. Mešan gozd krije domače potrebe. Prvotna kapelica je bila zgrajena 1510. portretist. zgod. Mazi Vilko. Pisal liter. ima Čudno selo svoj studenec. Hervat itd. Tudi po ustnem izročilu je vas ena najmlajših naselbin v župniji. Fugina. Stanić. Kot folklorist spisal 2 monografiji o Beli Krajini . Bistrica. 70*12*9*3*0. s katerega se nudi di. 1900. ravnatelj. je bil ustanovljen beneficij za vzdrževanje stalnega duhovnika. reda. Od 0. Podr. Ne omenja se niti 1770. Okrog naselja je polje. pisatelj Dr. lit. Sr so du žand zdr fin žel o pTt š župnija Črnomelj 3. Sr so du žand zdr fin žel o pTt s župnija Črnomelj 4. ribolov v Lahinji in Dobličici pa ščuke in klene. Nm 445 m. 1888. Prebivalstvo je mešano s Kočevarji in se bavi s kmetijistvom. Carniolo. Prebivalstvo se bavi s kmetijstvom. Dr. sedaj odvetnik v Dubrovniku. Slikar. od katere je dohod mogoč tudi z avtom. Matkovič. Juršinič. cerkev sv. gimn. najem. od katerih je omeniti Petrovsko polje. sicer gozd. koč 206. ki je nižji od ladje. člankov o Beli Krajini. Ladja ima strmo streho in čelni stolpič s četverokotnim tlorisom. so cerkev prenovili. pisec kulturno zgodov. Vidoši. Malnerič Martin. tik ob pobočju pod Toplim vrhom. 1885. na kar spominjajo imena naselij kot Desnič (od Desa priimek Desić). pravnik. reda. posest. Površina 9035. hiš 594. trav. u. Narodno nošo. kot urednik »Lovca« sestavil slov. Ilovnata zemlja je srednje rodovitna. Občina obsega poleg hribovja jugovzhodnih odrastkov Roga. Na zapadni strani Bistrice se nahajata dva obzidana studenca. Sebastijana v mestnem logu. podlistkar. Ob Lahinji. Vinograde ima na Dobliški gori in Mavrlenu. Sr so du žand zdr fin o pTt župnija Črnomelj 5 km. učitelj ljublj. Jankovič. Sr so du žand zdr fin o pTt župnija Črnomelj 10 km. LZ. Po pripovedki se je prebivalstvo tu naselilo na begu pred roparji. Lov nudi zlasti srne. 1805. cesti I. vinogradov 355. žel . Naselje stoji na gričku. L. z brinjem in grmovjem porastli steljniki. preko katere je često mogoč pešprehod po suhem jezu k Zagarjem. 1487. ob ban. v Bistrici in Mavrlenu Kočevarji anica Slovencev in bavarsko koroških Nemcev). Prebivalstvo ni enotnega porekla in sicer v bivši plauinski občini. Prebilič. Mešan gozd krije domače potrebe. okr. 1904. ko je kuga morila v mestu.16 ha: njiv in vrtov 1406. ki ga je napravil Konrad Skaza iz Tirolske. V času nove kužne epidemije so 1646 sezidali današnjo cerkev tako. lovsko terminologijo. Dobliče. gluhonemnice. L. cerkev sv. Na zapadni strani naselja so njive. š Mavrlen 2 km. o prosveti. pisal čl. paš.33. Križ (597 m). ceste II. razprave za DS. Butala. Jeršinovic Anton. kolo. Tedaj so odstranili tudi stari oltar in ga nadomestili z novim. Naselje ima na steljnikih dober studenec »Bezgovko«:. Pavičič.3 km oddaljeno od ban. 1881. literarnih revij kot lir.64. zajce in lisice. 1927 v Ptuju kot učitelj risanja. direktor klas. nizki kraški svet s plitvimi vrtačami in polji. planinska Lahinja ter priimki kot Šterk. 56*11*10*1*0. Jarc Miran. Prenovljena je bila 1895. L. Cerkev se prvič omenja 1526. Musič. v Ljubljani. Okrog cerkve so pokopavali za kugo umrle. novelist. Vidoš. 293*58*41*17*0. Malešič Matija. ko se še ne omenja v kočevskem urbarju. ocenjevalec. Nm 193 m. 4358. pesnik. ki je bilo zidano ima dve manjši Metzingerjevi sliki. ki prehajajo na jugozapadni strani Bistrice v bukov gozd. — V Črnomlju rojeni: Jakhel Rudolf. ceste II. 1881. je bila cerkev inkorporirana mestni župniji. Jožef.5 km. 63*12*9*3*0. u. sotrud. Pavičiči.

V kraju so že od 1879 kopali premog. vulgo Vrtinu. Jerneja vas. ki v meandrih teče v Dobličico. Na vzhodni strani se proti železnici širi gozd. Nm 186 m. Iz Doblič hodi stalno 15 delavcev kopat premog v rudnlk na Kanižarico. Jelševnik. nad katerim so lepi mavrlenski vinogradi. Kostanj in razno sadje prodajajo v Črnomelj in Ljubljano. Dobliče so znamenite po tem. živinorejo in poljedelstvom. reda. Drva za dom in malenkost za prodajo. Na vzhodno stran se širi preko Dobličice rodovitno polje. Gozd daje les za dom in prodajo. Pod Jelševnikom se proti Dobličaniki širi ravno. Sr so du žand zdr fin žel o pTt župnija Črnomelj 3 km. Vas ima studenec in v bližini kraško podzemsko jamo. Podr. 2 odd.2 km. Na Paki je nekaj tipično belokranjskih hiš. Sadje. Vas leži na vzbožju pobočja Dobliške gore ob ban. vinogradništvo. Skozi naselje vodi v serpentinah ban. ceste I. Ta izvira iz dveh studencev pod Pako ter tuševskega studenca »Suhorne« in teče na zapadni strani Pake proti vzhodu v Dobličico. cesti I. Kostanjev gozd daje drva in kolje za dom in prodajo. vinogradštvo. se nahaja podzem. Nm l49m. Kmet. Pozneje so obrat omejili in 1884 tudi delno opustili. 65*9*8*1*0. cerkev sv. jama s stndencem.8 km oddaljene banovinske ceste I. rodovitno polje. se prvič omenja 1526. ki izvira tik pri Anjelih —zaselku 4 hiš — ki spadajo pod Jernejo vas. 113*22*17*5*0. nad. Tromeja je potekala v Doblicah samih pri Butali. Od 0. Vas stoji na ravnem. 106*16*2*4*3. žene tudi mlin. Na jugovzhodni strani je na griča po rebri tudi nekaj vinogradov. sadjarstvom. reda je mogoč dohod tudi z avtom. Svinje in vino prodajajo v Kočevje. na severozapadno stran vasi pa se razprostira vinorodna Dobliška gora z mnogimi zidanicami in zaselkom Vidoši. od katerih je eden že zunaj gozda ob cesti proti Dobličam. Tik pod Jelševnikom izvirajoči potoček. Čebele goje v 25 žnideršičih. 100*18*18*0*0. da so si tu. od katere je dohod mogoč z avtom. š Petrova vas 1 km. Gas. Mešan gozd daje les za dom in prodajo v Črnomelj. Prebivalstvo se bavi v glavnem z vinogradništvom. Stoji na terasah nad kotlastim izvirom Dobličice. Poljedelstvo. To mlado rudarsko in cigansko naselje leži na skoro ravnem svetu v gozdu ob ban. delili posest najprej poljansko in metliško gospostvo in nato še Turn pri Brezniku. Sr s. Grič. š Dobliče 1 km. od Jelševnika stoječi zaselek treh hiš Jergli. drugi ob križišču cest pri rudniku ob opekarni. Prebivalstvo se bavi z vinogradništvom (belo in rdeče vino). Vida muč. V pačkih steljnikih je podzem.6 kni oddaljena od ban. Dolenja Paka. Kraška jama Grdanji skedenj. Naselje ni kompaktno. ki tudi spadajo pod Dobliče. 52*9*8*1*0. Stoji na prijazneni gričku. a večji del peščena in humusna zemlja dobro rodi. na severozapadni strani teče Dobličica. poljedelstvom. Odtod se po slikovitem pobočju razprostirajo vinogradi preko Dobliške gore in Stražnjega vrha prav v Rodine.8 km oddaljene banovinske ceste je po občinski cesti II. sicer tudi s sadjarstvom. fin Semič 5. Okrog naselja se širi vrtačasto polje z njivami in košenicami. Dobre pol ure nad Gričem. reda. živinorejo.5 km. Poljedelstvo. Janeza Evang. Ciganske bajte (8) so lesene. kostanjev in smrekov gozd krije domače potrebe in daje les na prodaj razinim tvrdkam v Črnomelj. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom.5 km. Pod Jelševnik spadata tudi vzhodno odtod stoječi zaselek Sneči vrh in j. poljedelstvom. š Talči vrh 2 km. š Dobliče 1 km. za katere so značilna z zidom zaprta dvorišča.8 km. š v kraju ust. živinoreja. Iz Jelševnika jih stalno hodi 5 delat v premogokop na Kanižarici. Sedanja cerkev je bila zgrajena 1824 tik prejšnje pogorele cerkve. Čebelarstvo v žnidaršičih. 1886. V Jelševnik. Vas občestnega tipa stoji nekoliko v bregu pod kostanjevim gozdom. ki se imenuje v listini že 1300 kot Ossewnik. š Dobliče 2 km. Mimo. reda. Nm ca 210 m. vinogradništvom in živinorejo. Podr. svinjerejo in sadjarstvom. Deloma ilovnata. Sr so du žand zdr fin žel o pTt župnija Črnomelj 6. Nm 153 m.6 km.6 km. marveč sestoji iz dveh rudarskih zaselkov. 0. Mešan gozd daje les v prodajo na žage v Črnomelj.o dn žand zdr fin žel o pTt župnija Črnomelj 4. Kanižarica. Gorenja Paka. gobe in jajca prodajajo največ v Ljubljano. š Dobliče 3 km.6 km. v Črnomelj in drugam. PJS. Zaselek Kralji. Sr so du žand zdr fin žel o pTt župnija Črnomelj 7. cerkev sv. Bukov. živinoreja in sadjarstvo. Naselje stoji na terasi nad Zajčkim potokom. Od 0. . rodovitnem polju. 64*12*10*2*0. V zidu so vrata. cesta I.Črnomelj 5. Nm 181 m. Sr so du žand zdr fin žel o pTt župnija Črnomelj 3. Nm 262 m. cesti I. Sr so du žand zdr žel o pTt župnija Črnomelj 5. reda. na njegovi zapadno jugozapadni strani. živinorejo in svinjerejo (bela požlahtnjena pasma). je mogoč dohod od 1 km oddaljene banovinske ceste tudi z avtom. Premogokop je prevzela 1921 premogokopna združba Bela Krajina s sedežem v Ljubljani. reda mogoč dohod z avtom. Nm 165 m. tečaj. in ciganski zaselek malo južneje od tod ob cesti proti Draga tušu. Prebivalstvo se bavi z vinogradništvom. Iz Jerneje vasi hodijo 4 na delo v rudnik na Kanižarici.

346*52*38*14*0. 24*4*3*1*1.5 km. Novotny iz Prage. Sr so du žand zdr o pTt Črnomelj 14. 2 km oddaljen od ban. reda. Nm ca 510 m. 1920 je kupil premogovnik g. vinogradništvom. 1930. Poleg nje je druga jama »Zupenca«. Okrog so kamnite. zidani ter nato eden čez Lahinjo. V pomolu med obema rekama pa je Črnomelj. pri Kvasici v Stari trg. od katere se nedaleč od Loke odcepi ban. 33*5*4*0*1. žel Semič 8. prodajo lesene robe. L. ki ima tudi kapnike. stoletja. Naselje ima studenec in tik glavnega zaselka teče počasno Dobličica. Bukov gozd krije domače potrebe in daje drva in hlode ca 100 m3 letno v Črnomelj na prodaj. Na vzhodno in severno stran je svet precej nagnjen v bukove gozdove. Vinograde imajo v okolici postaje Semič. Ima svoj studenec. Sr so du žand zdr fin o pTt š župnija Črnomelj 0. L. Nm 666 m.3 km. Stoji na kameniti terasi ob ban. Kočevje. Cerkev je že stala v Valvasorjevi dobi — konec 17.rudarske pa lesene in ometane. reda v Planini. cesti II. Zato se kraj. Prebivalstvo se preživlja z živinorejo. Sr so du žand zdr fin o pTt š župnija Črnomelj 1. imenuje danes v Kaščah. Podr. Jakil d. pod imenom »Premogokopna družba Bela Krajina. cerkev sv. Teren okrog Kleča je pripraven za smučanje. Na jugovzhodni in severovzhodni strani se širi prostran bukov gozd.1 km. »Gadine« imenovana. V svrho lažje in hitrejše eksploatacije potrebuje premogovnik še železniško zvezo. fin Semič 6 km. ki se pokaže spet kot Ločki zdenec. Kanižarju (u. vinogradništvom. š župnija Planina 2 km. Po Valvasorjevem poročilu je postavil v sedanjem »komenskem Okljuku« ličen dvorec baron Janez Jakob Haller. Loka. ki ga je uporabljal za žitnico. Bukov gozd daje drva za dom ter hlode im drva do 100 m3 letno na prodaj v Črnomelj.5 km. Poleti cigani svoje bajte popolnoma opuste in nomadizirajo po Beli Krajini. Pozneje je postal lastnik dvorca nemski viteški red. žel Črnomelj 1. Nm 156 m. Lastništvo je prevzela rudarska družba Bela Krajina. 1. ceste je dohod mogoč tudi z avtom. živinorejo. 1647). Vas je dobila ime po Mihaelu. Iz Črnomlja vodita v Loko čez Dobličico dva mosta in sicer 1 visoki železobetonski in drugi nizki. Skozi Loko drži ban. Nm 156 m. Mešan gozd daje drva za dom in za prodaj v Črnomelj. Stoji na razglednem. Na desnem bregu Lahinje v Loki je črnomeljski »Rdeči križ« zgradil lepo . ceste II. Vas stoji na ravni terasi ob desnem bregu Dobličice ob ban. Prebivalstvo je po narodnosti mešano. v katero ponikuje kočevski potoček. ki se v Kanižarici odcepi na Dobliče—Kočevje.4 km. cesta na Griblje.. reda. Peščena zemlja tu slabo rodi. Bukov gozd krije domače potrebe in daje ca 300 m3 div in hlodov na prodaj. Dvorec je služil za letovišče. fin Semič 9 km. Okrog 1866 je prišel rudnik v last »Alpine Montan Gesellschafti. Precej strmo pada tudi v uvalo na zapadno stran. ki izkazujejo ogromne množine premoga. Leži v podolžni uvali. Sr so du žand zdr fin o pTt Črnomelj 9.. je premogovnik prešel pod last šentjanškega premogovnika družbe And. ki se zaključuje pod Konjskim hribom. Anton pušč. Obrat se je opremil z električno centralo ter z vsemi potrebnimi tehničnimi pripomočki in strokovnim vodstvom ter v razvoju krepko napreduje.5 km. Novo vodstvo je poživilo delo ter izvrtalo 23 strojnih in 13 ročnih lukenj v globino 60 do 300 m. žel Črnomelj 1 km. Lahinja pri Sredgori. Povprečno število delavcev rudarjev je v dobi krize 40. Od 2 km oddaljene ban. z grmovjem porasle košenice. Nm ca 625 m. cesti I. Pričetek rudnika datira že v 1854. stoletja sezidal tu dvorec Okljuko. svinjerejo. drv. s sedežem v Črnomlju. š župnija Planina 2 km. na desnem bregu lete ter na obeh bregovih Lahinje. prodajo drv in suhe robe. 1 uro odtod na zahodno jugozahodni strani se slikovito dviga razgledna in znana izletniška točka Mirna gora 1048 m). 83*16*12*4*0. cesta proti Dragatušu in Vinici. ki je v začetku 17. Loka stoji ob sotočju Lahinje in Dobličice. Vrtanje je pokazalo odkopavanja vredne sloje. druga žila pa se pri »Rasuljah« izliva v Lahinjo. š župnija Planina 1 km. 29*6*5*1*0. Dohod je mogoč z vozom.1 km. Od Črnomlja vodi mimo Lahinje v Rog gozdna železnica. Premogovnik je v razvojnem stanju. kjer je dvorec stal. vinogradništvom v Rodinah. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom. Kleč. Zemlja je peščena in slabo rodovitna. Momentalna kapaciteta znaša 16 tisoč ton letno. Kopljejo rjavi premog z bituminoznimi vložki. druga cesta pa drži preko mostu čez Lahinjo v Adlešiče. Sr so du žand zdr žel o pTt Črnomelj 9. Prebivalstvo se preživlja z živinorejo in prodajo drv. žel Semič 5 km. Pri vasi se nahaja par sto metrov dolga jama. ki daje malo pepela in 4800 kalorij. Svet se od Lahinje v Loki daleč proti Tribučam terasasto dviga. ko je bil lastnik Ritter von Friedau. ki je delo ustavila. Štirje vaščani hodijo na delo v premogovnik v bližnjo Kanižarico. Konjski hrib. Prebivalstvo se bavi z živinorejo. d. Na južno dvigajočo se stran se razprostirajo slabe košenice. ki je že 1922 likvidiral. kamnitem hribu. Temelji dvorca Okljuke so danes še komaj vidni. ker je od postaje Črnomelj oddaljen 3 km. Njiv je le malo v uvali in vrtačah.

Jajca in užitne gobe v Ljubljano. reda. V drugi polovici 14. 61*12*9*2*1.3 km. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom. Skozi vas vodi markirana pot na Mirno goro (1048 m). Skozi vas vodijo markacije na Mirno goro. glavna nemška kolonizacija je bila izvršena v 16. . Nm 481 m. Prebivalstvo se bavi z vinogradništvom. š Mavrlen 5 km. železnico Ljubljana—Karlovac ob robu kraškega polja. Križa (597 m). Kolonisti so krčili gozdove in kultivirali svet. Pod Naklo spada zaselek Stalcerji. cesti I. 78*18*7*ilO. Zemlja je ilovnata in kamenita ter srednje rodovitna. na jugovzhodnem pobočju Sv. š Talči vrh 2.5 km oddaljene ban. Mešan gozd krije dcttnače potrebe in daje tudi les na prodaj v Črnomelj. jajca in užitne gobe prodajajo v Ljubljano. Mešan gozd krije domače potrebe in daje les na prodaj v Črnomelj. š Talči vrh 0. 78*17*4*13*0. ki dajejo veči del rdeče vino. vino v Črnomelj in razne kraje. sadjarstvom. reda mogoč dohod z avtom. Nm ca 376 m.5 km. živinorejo in svinjerejo. vinogradništvom (belo in rdeče vino). ceste I. Vas stoji v rebri med sadnim drevjem in vinogradi. Pod Miheljo vas spada tudi zaselek Strmec. Gas. Sv. Otovec. stoIetja (med 1348 do 1363) je ondotni zemljiški gospod Oton grof Ortenburški koloniziral nemške doseljence bavarskega pokolenja med tedaj redko naseljene Slovence. reda mogoč dohod z avtom. deloma črna in dobro rodovitna. Sr so du žand zdr fin o pTt župnija Črnomelj 4. Mešan gozd (hrast.5 km. svinjerejo (bele požlahtnjene svinje). ki se priključi na Dobliški gori na ban. š v kraju ust. Leži na vznožju hriba tik pod drž. cesti II. smreka) daje potrebni les za dom in nekaj na prodaj v Črnomelj. Tu se nahaja tudi podzemska jama. Naklo. Sr so du žand zdr fin o pTt župnija Črnomelj 6. cesti I. od katere se nudi lep razgled po vsej Beli Krajini. Leže na ravnem polju. reda. žel Sela pri Otovcu 0. š Talči vrh 2 km. š Petrova vas 1. Sr so du žand zdr fin o pTt župnija Črnomelj 4. vodeči v smeri Črnomelj —Brezovica—Kočevje. Vino (belo in rdeče) prodajajo v Črnomelj in drugam. Prebivalstvo je mešano s Kočevarji in se največ bavi z vinogradništvom. žel Sela pri Otovcu 3. ki leži na ravnici ob ban. ki se nahaja nad železnico. Od banovinske ceste je mogoč dostop po obč. žel Črnomelj 8. Mihelja vas. Kraj je bil obljuden že v rimski dobi. Nm 183 m. 1 odd. ki stoji na jugovzhodni strani železniskega viadukta. Sr so du žand zdr fin o pTt župnija Črnomelj 6.6 km. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom. Podr. Mešan gozd daje drva za dom in les za prodajo v Črnomelj na žage. Mešan gozd daje les za prodajo in za dom. Lokve. 100 m oddaljene od ban. 111*18*14*4*0. Odkrili so velike obokane rimske toplice. reda. Od poljskih pridelkov pridelajo največ krompirja. jajca in užitne gobe prekupcem v Ljubljano. Sadje prodajajo v Črnomelj in Ljubljano. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom. pod katerim se širi lepo polje. ceste je po obč.5km. ceste Črnomelj—Kot je po občinski cesti I. Lokve unajo vodovod iz Blatnika. živinorejo in poljedelstvom. Znan je kraj tudi po narodnostnih bojih med Slovenci in nemškim Schulvereinom. Ta vinogradniška vas stoji na terasah.3 km. Sadje. Prebivalstvo je še sedaj mešano.kopališce z mnogimi kabinami in skakalno desko. Miklarje. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom. ki se ob velikem deževju periodično poplavlja. Dohod mogoč tudi z avtom. žel Sela pri Otovcu 2. Od 3 km oddaljene ban. Pod Otovec spada tudi mali User. živinorejo in vinogradništvom. Mavrlen je znan po svojih vinogradih. Nm ca 208 m. V bližini se nahaja podzemeljska jama s studencem. Od 0. Pri Otovcu se nahaja podzemeljska jama in pod viaduktom studenec. ki je znan po nekdanjih roparjih. cesta II. Nm 508 m. Križ je znana belokranjska izletna in razgledna točka. cesto I.5 km.2 km. žel Sela pri Otovcu 2 km. PJS. sadjarstvom in vinogradništvom. v manjši meri tudi z drugimi kmetijskimi panogami. Nm 175 m. reda z avtom.5 km. Močnejša.4 km. Mavrlen. Jerneja ap. 3 hodijo delat v premogokop v Kanižarico. cerkev sv. sadjarstvom. Sr so du žand zdr fin žel o pTt župnija Črnomelj 12.6 km. lončene cevi in napisne kamne. Vas ima vodovod. Les se izvaža v Črnomelj. 6*1*1*0*0. 57*10*9*1*0. Skozi vas drži ban. stol. Na jogovzhodni strani odtod se nahaja podzemska jama Grdanji skeden). Logar se ukvarja poleg svoje službe s posestvom in čebelarstvom v Žnidaršičih. 3 v tovarno v Črnomelj. Mešan gozd daje les za dom in prodajo. ki teče na južni strani Otovca po znanem visokem viaduktu. Zemlja je deloma ilovnata. sadje v Ljubljano in Črnomelj.5 km. Vas stoji na ravnem polju ob železnici. na katerega je odtod lahek dostop. Miklarji se imenuje ena logarska hiša z gospodarskimi poslopji in posestvom. govedorejo. sadjarstvom. Od Miklarjev drži bližujica preko Mrzlih dolov v poljansko Podgoro. Sr so du žand zdr fin o pTt župnija Črnomelj 7. vinogradništvom. Deloma ilovnata zemIja dobro rodi. kakor tudi daleč po Hrvaškem. Cerkev se prvič omenja 1526. kateremu slede koruza in druge vrste žita. 1882. reda. Mleko in jajca prodajajo v Črnomelj.5 km. živinorejo in praiučerejo (bela požlahtnjena pasma).

Sr so du žand zdr fin o pTt župnija Črnomelj. vinogradništvom (belo in rdeče vino). žel Sela pri Otovcu 3. jelka) daje potrebni les za dom ter drva. Cerkev je zato imela že 1746 svojega kurata. Sr so du žand zdr fin o pTt župnija Črnomelj 6. Odtod hodijo 3 delavci stalno na delo v Črnomelj. Janeza Krstnika se prvič omenja 1526. prasičerejo. jajca prodajajo v Ljubljano. Kostanjev in bukov gozd daje nekaj lesa tudi za prodaj. Po občinski cesti I. Šola ust. Črnomelj in drugam. žel Sela pri Otovcu 2 km. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom. Podr. Prebivalstvo sc preživlja z živinorejo. Planina ima vodovod in studenec. prodaja lesa.. Vinograde imajo v Gorenjcih nad Sodinjo vasjo proti Semiču. Nekaj vinogradov ima v Gorenjcih pri semiškem kolodvoru in v Rodinah. do katere je od tu po markirani poti le % ure hoda. smreka. Z Mirne gore. Namesto prvotne pokopališke kapele so okoli 1730 zgradili sedanjo cerkev. gozdne železnice in Golobinjka v Kopprivnik. š župnija Planina 4km. kamnita in plitva. Podr. Kuracija je bila ustanovljena 1737. stolp v spomin na nekdanje naselje. žel Črnomelj 11. Od 4km oddaljene ban. škof.1 km. fin Semič 13 km. poscbno z zvonika cerkve sv. Zeinlja je ilovnata in kamenita. Sr so du žand zdr o pTt Črnomelj 11. j Vas središčnega tipa deloma v ravnini ob ban.. Siromašno prebivalstvo se preživlja večji del z vinogradništvom. Frančiška Ksaverija na Mirni gori so zgradili v 17. cerkev sv. 1866. Petrovsko polje se iz rupe pod Miheljo vasjo periodicno poplavlja. zelja in ostalih žitnih vrst. Rodine. suhe robe. Mešan gozd (bukev.vznožju Mirne gore (1048 m). Vas leži na vznožju hriba tik pod železnico Ljubljana—Karlovec. 143*7*5*36*0. temveč je pod upravo semiške župnije. 111*21*15*5*1. ljublj. Nm 819 m. Od 1 km oddaljene ban. Nm ca 206 m.8 km. Naselje stoji na severnem robu inajhnega polja v kotlu.ontafonska pasma). ki leži na zapadni strani Mirne gore (1048 m). pšenice. š v kraju ust. zaI tem koruze. reda na I. svinjerejo (bela požlahtnjena pasma).. reda je od 2. Ponikve. Nm 333 m. Radi premajhnih dohodkov župnije nima od 1934 stalnega duhovnika. les v Črnomelj. V cerkvi je znamenita slika iz 1743. da ga prodajajo v Črnomelj. 1791 pa lokalija iz delov črnomeljske. Zemlja je peščena.5 km. Mešan gozd (bukev. Sadje in . dalje preko Kolpe v Hrvaško na Karlovec in proti severu na Kamniške planine. To vinogradniško naselje je razpostavljeno na terasi in po rebri med vinogradi. Na polju sta 2 studenca. Od Mirne gore v Črnomelj je 14 km. 1887. ceste 11. Semič. Cerkev je prvotno bila podr. hlodov in drv za izvoz preko postaje Semič. PSPD. Gas. Prebivalstvo se preživlja največ s prodajo lesa in vina. stol. cesti II.4km in Semič 7 km. smreka. sadjarstvom. jelka) krije domače potrebe in daje 1000 m3 tesanega lesa. EIija preroka. poljedeljstvom. župnija Planina (dek. Mešan gozd daje potrebni les za dom in prodajo. Trojice. Prašiče prodajajo mesarjem v Semič in Črnomelj. Podr. Naselje ima ime po ponikvah. Vrh (1048 m) Mirne gore je porasel z bukovim gozdom. Pogorelec in Gače imata vsak svoj. drv. Frančiška. reda je dohod mogoč z vozom. od Kočevarjev 1930 postavljen. Pridelujejo belo in rdece vino. Gas. V Petrovo vas spada tudi del nad železnico se nahajajočega Strmca. črmošnjiške in koprivniške župnije. Iz Planine je idilična pot po gozdu in košenicah preko Ponikev. Na Mirni gori stoji v višini 1000 m stalno oskrbovana planinska koča. v Semič 9 km. da odvrnejo točo. tečaj PJS. Ne daleč od Ponikev se na Jugozahodni strani proti Golofoinjeku nahaja prepad in nato gozdna železnica s par drvarskimi kočami. ceste I. železniške prage. 2 odd. fin Semič 8 km. Nekatere poljske pridelke morajo dokupovati. 4 odtod hodijo na tovarniško delo v Črnomelj. ki je 7 let zaporedoma padala. hlode in drugo na prodaj preko postaje Semič in Črnomelj. Deloma ilovnata zemlja dobro rodi. Teren okrog Planine je pripraven tudi za smučanje. š župnija v kraju. cerkev sv.Petrova vas.5 km. žel Semič 11 km. Skozi vas vodijo marikacije na Mirno goro (1048 m). 32*8*7*1*0. ki se tu nahajajo.6. repe. Planina. župnije Črmošnjic. Bila je posebno obiskovana od Hrvatov in Belokranjcev. Ima dve sobi. se nudi diven razgled po Beli Krajini. reda mogoč dohod z avtom. Nekdaj je bila cerkev znana božja pot za odvrnitev hude ure. Lokalija je bila 1875 povzdignjena v samostojno župnijo. Poljedelstvo niti za domačo porabo ne zadostuje. Nm 737 m. Večji del kotla je v košenicah. na Sela pri Otovcu 9 km.4 km. Župna cerkev sv. Zraven cerkve je razvalina starega župnišča iz 1790. š Talči vrh 2.2 km oddaljene ban.9 km. reda je dohod mogoč z avtom. 2 odd. Od poljskih pridelkov pridelajo največ krompirja. Vas ima vodovod iz Blatnika. ceste I. O nekdanjem tlačanskem naselju na Mirni gori ni več sledu. Gosp. vsaka po 3 postelje in skupno ležišče. kot zaobljubo. Sr so du žand zdr o pTt Črnomelj 14. Prašiče prodajajo mesarjem v Semič. Na severovzhodni strani planine začno od banovinske ceste preko Skrilja markacije na razpadli Pogorelec in : razvaljene Gače proti Črmošnjicam. živinorejo (domača svetlosiva in m.) ima 396 dnš. vino in prašiče v . cerkev sv. Kraj je znan po narodnostnih bojili med . 131*33*24*8*4. Peščena zemlja tu ne rodi dobro. vendar pridelajo zelja toliko.

Skulptura je deloma pokončana (nos odbit). sadjarstvom. Vas stoji na neznatni vzpetosti tik pod železnico in postajo istega imena. Imfe ima od priimka Rožič. Jurija. črno in rdeče vino. da je zgradil spomenik neki lovec. 32*8*6*1*0. Ljudska pripovedka pravi. Marije Magdalene. Eno steno tvori živa skala in sredi te je vrezana podoba rimskega sončnega boga Mitre — mladeniča. Vas stoji na lahno nagnjeni slikoviti terasi tik pod državno železnico Ljubljana—Karlovec. Ilovnata in kamenita zemlja je pripravna za vinograde. Pod Rožanec spada tudi nad železnico se nahajajoči Vodicnik.5 km. Stoji na bregu. druga verzija pa. V Ručetni vinorodni gori imajo vinograde občinske vasi. Pod podr. napis. 103*16*11*5*0. Iz vasi je lahek dostop na bližnji. Nm 200 m. Nm ca 190 m. ki se v najnižjih delih periodično poplavlja. žel Sela pri Otovcu 1. 1 km oddaljena od ban. žel v kraju. Poljedelstvo na peščeni. Vas ima vodovod iz Blatnika. Bukovega in smrekovega lesa (hlode. Prebivalstvo se bavi z vinogradništvom. ogrnjena naokrog z visokimi lahko nanesenimi kamenitimi skladi. Proti vzhodu se polagoima dviguje manj rodovitni. ki je še sedaj tam doma. žel Semič 2. Sr so du žand zdr fin o pTt Črnomelj 12. Prideluje se belo. Od 0. Na vzhodni strani pod Ručetno vasjo se razprostira rodovitno polje. Mešan gozd krije domače potrebe. Vinjega vrha (1) in od drugod. Ceste je po obč. sadjarstvom. Ilovnata in ilovnato peščena zemlja je srednje rodovitna. s katerega je diven razgled . cesti 11.Slovenci in nemškim Schulvereinom.5 km oddaljene ban. V starem vekn fe vodila tod mimo rimska cesta na Gradac in po dolini Kolpe na Hrvaško. š Mavrlen l—3 km. Prostor zapira tudi drevie. Šola je v novejšem času razpadla. pa tudi iz Črnomlja. Od 1. reda mogoč dohod z avtom. Prebivalstvo se bavi z vinogradiuštvom. Podr. ki ima 5 hiš. govedorejo in svinjerejo. ki ima mešano prebivalstvo. Skozi vas. Roka je bila zid. Rožič vrh. reda je od 1.5 fcm. Stražni vrh. Vas ima svoj studenec. Vinogradsko naselje stoji na prijaznem svetu med vinogradi in zidanicami. slabo rodovitni zemlji niti iz daleka ne krije domačih potreb. vinoigradništvom (belo in rdeče vino). reda mogoč dohod z avtom.5km oddaljene banovin. cesta II. š Talci vrh 1. Okrog vasi so zasajeni lepi vinogradi in zgrajene mnoge zidanice. Sr so du žand zdr fin o pTt župnija Črnomelj 6. reda iz Črnomlja preko Stražnega vrha in Mavrlena na ban. stol. Rožanec. 120*19*13*6*0. cerkev Preblažene Device Marije Pomočnice. da je v Judovju zakopano zlato tele. K Ručetni vasi spada tudi više nad železnico se nahajajoči zaselek Pretle. na kateri je ta oltar. leži ravna trata. Po občin. 94*25*4*21*0. drva) prodajo do 700 m3 letno v ČrnomeIJ in na postajo Semič za izvoz v razne kraje. svinjerejo in vinogradnistvom v Rodinah. drži bari. ljudstvo imenuje to svetišče »Judovje«. ki se prodaja največ v Črncnnelj. V Rucetno vas je lod 200 m oddaljene ban. Vodovod priključen na vodovod Blatnik Črnomelj.6 km. v 16. Pretežno bukov gozd krije domače potrebe in daje malenkost za prodaj. Nm 252 m. 73*14*8*6*0. (kočevske Nemce in Slovence). reda. Kapela sv. Križ (597 m).5 km. š Petrova vas 0. reda mogoč dohod z avtom. ki je v zapiskih omenjena prvič 1526. ki ubija bika. Podr. Kostanjev in bukov gozd dajeta potrebni les za dom in nekaj malega za prodaj0. Podr. cesti I. Sr so du žand zdr fin o pTt župnija Črnomelj 4. Nm 668 m. ceste I. govedorejo. 1855. Sredgora. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvoim. ki je tu ustanovil nemško šolo. ki dobro uspevajo. reda tudi z avtom. š župnija Planina 2 km. Nm 240 m. Sr so du žand zdr fin o pTt župnija Črnomelj 5. reda mogoč dohod po občinski cesti I. ceste I. na katero se priključi v Dobliški gori. ceste 11. še ni obstojal. vrtačasti in ilovnati teren. ki ima ime po stražnih ognjih v dobi tnrskih napadov. š Talci vrh 2. Prebivalstvo se bavi v glavnem z vinogradništvom. š Petrova vas 1. tik drž. ki ima le dve naselteni hiši. Sr so du žand zdr fin žel o pTt župnija Črnomelj 4 km. govedorejo in svinjerejo. od katere je mogoč dohod z avtom. Vas stoji na rebri in ima hiše raztresene med vinogradi.5 km. cesti I. železnice Ljubljana— Karlovec. Zaselek. Skozi naselje vozi gozdna železnica les iz Roga v Črnomelj na žago in postajo. Mešan (največ bukov in kostanjev) gozd daje potrebni les za doni in za prodajo. Vas stoji na neznatno dvignjenem kamenitem robu polja. 55*11*5*6*6. poljedelstvom.5 km.8 km. cerkev sv. Sela pri Otovcu. je bila zidana pred 1655. žel Črnomelj 12. Nm ca 320 m. Ručetna vas. cesto I. sadjarstvom. Prebivalstvo se preživlja s prodajo lesa. cerkvijo sv.6 km. cerkev sv. reda je po obč. v majhni meri pa tudi z drugimi kmetijskimi panogami.5 km. Jakoba ap. Mimo vozi gozdna železnica iz Auerspergovih gozdov v Rogu v Črnomelj.5 km oddaljene ban. reda. Naselje ima vodovod iz Blatnika.5 km. je še oliranjeno pogansko svetišče z oltarjem.6 km. ki je ušel napadu divje zveri.6 km in Semič 9 km. Sr so du žand zdr fin žel o pTt župnija Črnomelj 6. govedorejo in svinjerejo. znani belokranjski izletni vrh Sv. V steno je vsekan tudi rimski. ceste II. Pred pečino.

polja največ na zapadni strani. Topličice. Po obč. stoletju še ni obstojalo.4 km. Tnšev dol. Črmošnjice. Vas ima studenec. Skozi naselje drži banovin. Zvon v tej cerkvi. V bližini vozi gozdna železnica iz Roga v Črnomelj. lesa. cerkev sv. Zemlja je ilovnata. Zaselek Ablji vrh. Mleko nosijo v mlekarno v Črnomelj. Zemlja je pešcena. kostanjev) krije domače potrebe. so k tej cerkvi premestili pokopališče od župnijske cerkve v mestu. Vino ter drva in hlode prodajajo v Črnomelj. ko je v vasi že stala podr. Ima tudi studenec. živinorejo. Prebivalstvo se preživlja s prodajo drv. Vas stoji na terasi. Od ban. smreka) krije domače potrebe. hrast. reda mogoč dohod z vozom. cerkev sv. 2 km oddaljene od ban. reda. Podr. reda iz Črnomlja preko Mavrlena na ban. 2 odd. Vas ima studenec. Leže v ozki dolini. Naselje. Zemlja je večinoma ilovnata. cerkev Rojstva prebl. Sr so du žand zdr žel o pTt Črnomelj 10. se prvič omenja 1526. š župnija Planina 2 km. Prebivalstvo je siromašno in se preživlja največ z vinogradništvom.8 km. dnino. Nm ca 180 m.9 km. ceste mogoč dohod z avtom. Bukov. Talči vrh. govedorejo. cesti I. Skrilj. 58*9*8*1*0. š Talči vrh 1. Mimo naselja vozi gozdna železnica iz Roga v Črnomelj. Sr so du žand zdr fin žel o pTf š župnija Črnomelj 1. cerkev sv. ceste II. cesti II. in pred 1610. Naselje stoji v slikoviti prisojni legi na ravnici. Ima studenec. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom.7 km. Gace. nastalo po 1574. žel Sela pri Otovcu 1. živinorejo. Sr so du žand zdr fin o pTt župnija c 3.5 km. Majhno naselje leži na polju pod rodinskimi vinogradi. Mešan gozd (največ bukev. Stoji na terasi 0. reda je dohod mogoč z avtom. 1913. š v kraju ust. . kamenita. ki v 16. Svibnik. Podr. vinogradništvom. Od poljskih pridelkov pridelajo največ krompirja. od katere JG mogoč dohod z vozom. vinogradništvom. Nm 186 m. Sr so du žand zdr fin žel •o pTt š župnija Črnomelj 1. cesto I. kostanj. cesti I. š Talči vrh 2 km. Prebivalstvo je kočevsko. težak 80 kg. Stale. Sr so du žand zdr fin žel o pTt župnija Črnomelj 3. odsekom. 15*4*3*1*0. na terasah nad Lahinjo stoječa zaselka Dolenja vas in Žagarji. L. Vas leži na terasah na levem bregu Lahinje. je iz 1610. Vas stoji na ravnini. poljedelstvom. Mešan gozd (hrast. 91*14*11*3*0. Po obč. reda. Sadje prodajajo v Črnomelj in Ljubljano. Sr so du žand zdr o pTt Črnomelj 13. reda je od 1. ceste II. fin žel Semič 8 km. ima slovensko in nemško prebivalstvo. Podr. ceste v Črnomlju. Ano in sv. 1802.5 km. na levem bregu Dobličice. Nm ca 199 m. Marije Magdalene se prvič omenja 1526. Po obč. smrekov in Jelkov gozd da do 1000 m3 (hlodov in drv) na prodaj za izvoz s postaje Semič. Vojna vas. nič posebno rodovitna. sicer črna in dobro rodovitna. svinjerejo (bele požlahtnjene svinje) in vinogradništvom na Stražnem vrhu (Mavrlenu). 103*18*10*8*0. Prebivalstvo se preživlja s prodajo drv. Preko Skrilja vodijo markacije na Pogorelec. ceste 11. na zapadni strani Skrilja se dviga priljubljena izletna točka Mirna gora (1048 m). Nm 156 m.3 km oddaljena od ban. Ima dve Metzingerjevi sliki in sicer sv. Miklavža šk. Pod Vojno vas spadata tudi proti vzhodu. kostanj) krije domače potrebe. cesta II. žel Sela pri Otovcu 3 km. Od poljskih pridelkov pridelajo največ krompirja. ko se še ne omenja v kočevskem urbarju. Zemlja je tu peščena. Vas ima studenec. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom. Dev. odkoder se svet proti severu in jugozapadu dviguje. Po občinski cesti I.8 km oddaljene ban. govedorejo. zatem koruze in ostalih žitnih vrsi Mešan gozd (bukev. reda. krmilne pese. Prebivalstvo se bavi z vinogradništvom. ter predstavlja najstarejši spomenik cele župnije. reda je mogoč dohod •tudi z avtobusom. prašičerejo (bele požlahtnjene svinje) in sadjarstvom. lesenih izdelkov. 176*26*21*5*0. živinorejo. prašičerejo in sadjarstvom. omenja prvič Valvasor okoli 1680. 1 km oddaljena od ban. z živinorejo. sadjarstvom. Vas je mlajše naselje. Teren v okolici je prav dober za smučanje. reda je mogoč dohod tudi z avtom. proti vzhodu. Nm ca 860 m. zatem koruze. smreka) daje les za dom in prodajo. ki krona Mater božjo (slabo ohranjena). Mar.4 km. Trojico. Gas.po Beli Krajini ter daleč po Hrvatski. Nm 563 m. sadjarstvom in nekaj z vinogradništvom. 28*6*6*0*0. vinogradništvom. smreka) daje drva za dom.4 km. z vinogradi v Rodinah. z vinogradi v Gorenjcih pri semiškem kolodvoru in v Rodinah. reda je po obč. š župnija Planina 2 km. z dram. Vas je dobila ime po turški straži. Mešan gozd (bukev. Nm 200 m. Gozd (bukov. na katero se priključi v Dobliški gori. Zajčji vrh. cesti II. Okrog so košenice. tik pod vinskimi goricami Stražnega in Rožič vrha. Na zapadni in južni strani zaselka se širi majhen gozd. ki je nekdaj bila v tem kraju. Jugovzhodu in zapadu pa pada.1 km. Sr so du žand zdr fin o pTt župnija Črnomelj 4. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom. Mešan gozd daje drva za dom. Sadje prodajajo v Črnomelj in Ljubljano. in ostalih žitnih vrst. Martina. 23*4*4*0*0. Pet domačinov hodi na delo v tovarno v Črnomelj. fin Semič 10 km. Zemlja je ilovnata in srednjerodovitna. V bližini. 3 odtod hodijo v tovarno v Črnomelj in 3 v rudnik na Kanižarico.

Občina ima mnogo majhnih potokov in studencev. Proti vzhodu se razprostira lepo.Dragovanja vas polagoma pojema tako. Bernardiz in Stemberg. živinorejo. V južnih naseljih (Knežina. Ribolov v »Zdencu«. gozd 80 ha. ravna polja. Drasumerič. Ilinič.. 16. 2 hodita delat v Črnomelj v tovarno. stran griča. vinogradništvom na Stražnem vrhu. žand pT o š župnija Dragatuš 3 km. Vas obcestnega tipa stoji na hribu. ki stoje na terasi na nasprotnem bregu Lahinje. pa z vrtačami in hribi razgibane steljnike in gozde. Mešan gozd daje potrebni les za dom in malenkost za prodajo.. kjer so imeli svoj glavni grad. v sredini lepa.srednjerodovitna. Ilovnata zemlja je srednje rodovitna. Od 2 km oddaljene ban. V vasi sta dva čebelarja. bukev) daje drva za dom. Okoli 1680 je grad kupil Janez Jurij baron Apfaltrer. Sr so du zdr fin žel Črnomelj 11. njiv in vrtov 1014. ki se dviguje na severo vzhodni strani odtod. Sr so du žand zdr fin o pTt š župnija Črnomelj 5 km. v kateri živi močvirska želva. . Butala in dr. lisice. ceste je dohod mogoč z avtom. ki se vliva v Lahinjo. Mala Lahinja. živinorejo.03. Tudi čebelarstvo je v nekaterih vaseh prilično izvito. Danes je ohranjen le stolp brez strehe in majhen del grajske stavbe. ind pT o š župnija Dragatuš 2 km. Nm 156 m. žand o pT s župnija Dragatuš 2 km. spadajo tudi Pavičiči z Žuniči. 37*7*5*2*0. ki se po neznatni zgibanosti mimo Vel. ceste je dohod mogoč z avtom. vendar to v smeri Knežina . Občina Dragatuš Preb. kot Obrško Dragatuško polje. na vz. Nm 194 m. klene. Podr. živinorejo in v mali meri z vinogradništvom. Nerajca nadaljuje v travnato. Geršetic» Kunič. ravno blje.7 km. živinorejo in vinogradništvom. pesmih in nekaterih priimkov kot Šterk. deloma mocvirno ravnino med Pustim gradcem. Prvotni znani grajski lastniki so bili gospodje Guraltiči. Vas ima ime od priimka Belec. obsega gozdnato pobočje Poljanske gore z vrhovi Debeli vrh 864 m. Od 2. vulgo »Zdenec«. je zasajena z vinogradi. reda mogoč dohod z vozom. Prebivalstvo nabira tudi užitne gobe po steljnikih za prodajo. Jugozapad. prav tako za ribolov v Lahinji Buke. ki služi posebno njim za vso bleko. Helene. ki ga cesto poplavlja Podturenski potok. ki stoji na terasi.50.). cesti II. Nm 165 m. Velikim Nerajcem in Malo Lahinjo. Breznik je oddaljen od ban. in sev. 306.4 km. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom. Površina 5424. Na zap. žel Črnomelj 5. 3542. Sr so du zdr fin žel Črnomelj 7. ki je deloma že razpadel. ostalo 123. in paš. na levem bregu Lahinje. dvostolpnega gradu. Radovič. gozdov 670. 181*36*28*8*0. Od 300 ha vasi pripadajoče zemlje zavzemajo pašniki in travniki 130 ha. Črešnjevec nosijo moški in ženske spodnjo obleko iz domačega platna. ki se vrste med majhnini zidanicami. kleni).5 km. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom. ceste 0. 2014. Grad je dobil ime po prvotno utrjenem stolpu. koč 83. Pod Zastavo.5 km oddaljene ban. Hrastov gozd daje potrebni les za dom ter železniške prage in hlode za prodajo. Podturenskem otoku — daje ščuke. jerebice itd. v Dragovanji vasi pa le še ena.32. « hna mlin in žago pri izvirku. Nekaj Uskokov se je naselilo v predelu te občine tekom 16. vinogradov 75. Belči vrh. Od 3 km oddal. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom. Lasić. Stoji na vznožju Okrožnika (813 m). Okrožnik 813 mVušec 617 m. zgrajenem na skali nad potokom. Preko Lahinje je prevoz z navadnim čolnom. stol. posest. ki se bavi z živinorejo in poljedelstvom. Kvasičko ter travnato polje ob Podturenskem potoku. Pozimi ženske tko domače platno. Na severni strani vasi so še vidne razvaline 1907 podrtega. Breznik. ki je bil last graščakov iz Pustega gradca. Prebivalstvo se bavi s rijedelstvom. ceste Črnomelj—Griblje pa v 1. Brdarci. delu pa posebno z vinogradništvom. je gostoljubno in v majhni meri mešano z Uskoki. cerkev sv. trav. na kar kažeta koleg nekaterih znakov v narečju. Mešan gozd daje večinoma le drva za dom.7 km. kar je nastalo iz Vlahinja po Vlahih. V občini so ugodne prilike za lov (zajci. Mesto tega stolpa so pozneje radili pravo graščino. Zastava. Dohod je mogoč z avtom. posebno še krajevni imeni Velika in Mala Lahinja. Belči vrh. V vseh naseljih dragatuške občine tko ženske domače platno. Ne daleč od Pavičičev se proti Mlakam nahaja »Jelenova jama«. v severozap. Sr so du zdr fin žel Črnomelj 8. ženske pa tudi vso obleko. Ta občina obsega kaj raznolik svet.85 ha. Po 1848 je bila gospoščina razprodana in grad je začel razpadati. dalje Selsko. hiš 390. Gozd (akacija. Paunovič. Nm ca 180 m.4 km.7 km oddaljene Pavičiče z avtom. Naselje stoji na ravnini.Jene ban. da tko v Kvasici le še dve gospodinji. od ban. 81*13*8*5*0. ki je pokrita s slamo. to je Uskokih. 76*10*10*0*1. uajem. ceste v Vranovičih je po obč. kune. Prebivalstvo. sadjarstvom. Schnitzenbaum. V kraju stoji romantični grad Podturn ali Turn. nato rodbine pl. ker pomeni Vlah v Beli Krajini Uskoka.

župnija Dragatuš (dek. Od ca. 6 odd. žand o Dragatuš 4 km. k izviru »Obrške vode« pri Obrhu. Gozd (smrekov.5 km. 47*10*9*1*0. Od ban. Nerajčice v »Oknu« pri Malem Nerajcu. ceste. Zemlja je rodovitna črnica. d. Golek. živinorejo in v majhni meri z vinogradništvom. Čebel ima 25 kranjičev. deske. nad. Podr. Podružnična sv. Cerkev se prvič omenja 1526. živinorejo in nekoliko z vinogradništvom. Med Dragatušem in Obrhom. Črešnjevec. ki je v travnikih in pašnikih. Nm 148 m. Slab. Črna. škof. kostanjev) daje drva in deske ter kolje za dom. Od 1. š. žand o pT š župnija Dragatuš 3 km. PJS. ceste je dohod mogoč z avtom. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom. ceste je dohod mogoč z vozom preko 1 pri Podlogu ali preko železobetonskega mostu pod Malo Lahinjo. na severozap. 103*15*13*1*0. do 1 km široko. katerega reber je na zapadni strani Knežine proti Belčemu vrhu zasajena z vinogradi. ki jo prebivalstvo deli med seboj v Gornji in Dolnji Butoraj. Loka ob . Prvotno je bila cerkev podružnica črnomeljske prafare. Semič. ki je v njivah. Sr so du zdr fin žel Črnomelj 8. Ob velikem deževju poplavlja severni rob polja. aluvialna zemlja je zelo rodovitna. risanja v Ljubljani.Glavico« pri Knežini. živinorejo in vinogradništvom (na Tanci gori). lesen most preko Lahinje drži na Črešnjevec tudi od mlina v Pustem gradcu. Pri vasi so odkrili številne gomile iz hallstattske dobe. Podturenski potok in Obrh. Hrastov gozd daje drva za dom ter železniške prage in hlode za prodajo. cerkev sv. Nm ca 175 m. Studenec ob Lahinji pod Gornjim Butorajem imenujejo jezero. ceste.5 km oddaljene ban. Slikovita reber nad Gonijim Butorajem je zasajena z vinogradi.stavbni les. Gas. Pokopališče. ljublj.1 km. Vas. na katerem goje nekaj vinogradov. Prosv. Tu rojen Kambič Mihael 1887. prof. Prebivalstvo se preživlja s poljedeljstvom. Mešan gozd (hrast. Sedanja cerkev sv. muč. Samostojna župnija je bila ustanovljena 1854 iz delov črnomeljske in viniške župnije. žand o pTt š župnija Dragatuš 4 km. Okrog se vrsti polje. žand o pT š župnija Dragatuš 1. Javna knjiž. slikar. 76*17*12*5*0. stoji v bregoviti legi na terasah na desnem bregu Lahinje. Iz prijaznega Dragatuša. Mešan gozd (hrast. Hrastov gozd daje drva in deske za dom ter železniške prage za prodajo. smreka) krije domače potrebe ter daje . Nm 213 m. To polje se po malem zgibu mimo Velikega Nerajca nadaljuje proti jugovzhodu preko Nerajčice k Mali Lahinji. 1858. od katere je mogoč dohod z avtom. Pozimi tko domače platno. Tančo goro in Nerajckim Cirnikom (241 m) ter Velikim Nerajcem se razprostira skoro popolnoma ravno ObrškoDragatuško polje. Butoraj. k razvalinam Pustega gradca pri Brdarcih in v Pustem gradcu ali pa k pravoslavnim in zelo gostoljuibnim Bojančanom ter na razgledni Nerajčki Cirnik (241 m). Vas stoji na nizkem griču. Čebel ima 25 kranjičev. ikjer pa radi mocvirnosti ni toliko pripravno za kulturo. Prebivalstvo se bavi s poljedelslvom. Zemlja je ilovnata. kopališče. hlode in železniške prage. Zemlja je ilovnata in srednje rodovitna.5 km oddaljene ban. Podr. Naselje na hribu. Vas stoji na ravnem v vzbožju pobočja. žand o pT š župnija Dragatuš 4. ki je brez kamna. Šola ust. je mogoč dostop tudi z avtom. Dragatuš..9 km. ki teče na zapadni strani Lahinje v Nerajčico. k izviru potoka »Griči«. k hudourniškemu Bregu v Gornji Suhor. hlode. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom. ki se pocasi plazijo proti Lahinji in povzrooajo na več mestih močvirnat in s travo porasel svet. Sr so du zdr fin žel Črnomelj 10. se nudijo krasni sprehodi k izvirom Lahinje pod s.4 km oddaljene ban. Od 0.3 km. Sr so du zdr fin žel pTt š župnija Črnomelj 4. ki je v spodnjem delu poraslo s kostanjevim gozdom. vinogradništvom. Ceste je dohod mogoč z avtom. Dragovanja vas. Sr so du zdr fin žel Črnomelj 8 km. ki žene tu dva mlina. ki ima svoje ime od osebnega imena Dragota. steljniki. Marka evang. Sr so du zdr fin žel Črnomelj 9. železniške prage za prodajo. Kraj je zelo veliko trpel v dobi turških napadov. Nm 164 m. Podturenskega potoka pri Brezniku. Vas stoji na hribu in bregu. ko so tu ropali in požigali Turki. cerkev sv.5 km. ki je oddaljena 3 km. žand o pT š župnija v kraju. Tik pod Knežino. Gospod. pri severnem pa lesen most v hrastov gozd. strani izvira v sGlavicic z več izvirki Lahinja.1 km. 92*19*15*5*0. Preko Podturenskega potoka drži lesen most proti Dragatušu. 213*36*20*16*8. Od 3 km oddaljene ban.) ima 1728 duš. Nm ca 210 m. živinorejo in vinogradništvom. Janeza Krstnika je bila sezidana 1858.4 km. Južnega. Knežina. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom in živinorejo. ceste je dohod mogoč z avtom. Pokopališce. Sr so du zdr fin žel Črnomelj 5. Pokopališče. 88*13*12*1*0. Antona pušč. Nm 200 m. gozd. Pri južnem mlinu vodi zidan most preko Lahinje v Zorence. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom. pa studenčna vodna jama na »Černicah«. Ožbalta kr. Vas okroglega tipa stoji na hribčku tik ban. smreka) daje drva.Zemlja je ilovnata. živinorejo. a dolgo preko 3 km. Teren med Golekom in Zorenci je preprežen z nekaj malimi potočki.

žand •o pT š župnija Dragatuš 1.5 km. Pri izviru pelje preko Obrha cementna brv. Zemlja okrog Podloga je ilovnata. Peščena in črna zemlja doibro rodi. Pozimi marljivo tko domače platno. Nm ca 162 m. žand o pT š župnija Dragatuš 1 km. Sr so du zdr fin žel Črnomelj 10. ki ga uporablja tudi Črešnjevec. od katere je mogoč dohod z avtom. Vas ima 18 kranjičev čebel. Na vzh. ismreka. ki teče v meandrih v Nerajčico. 161*31*24*7*0. Aluvialna. železniške prage za prodajo.Lahin. Sr so du zdr fin žel Črnomelj 9. s pokopališčem za vas Obrh. 1. Naselje stoji v gruči na rodovitnem. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom. Stoji na terasah na levem bregu Lahinje. Pod Velikim Nerajcem teče Nerajčica. Od svojega izvora do Nerajčice dobi Lahinja več neznatnih pritočkov. je mogoč dohod preko mostu nad Nerajčico tudi z avtom. preko Podturenskega potoka pa lesen most. cesti. žand o pT š župnija Dragatuš 3 km.6 km. Podr.5 km. Zemlja je ilovnata in v nižji legi črna. Pri mostu na desnem bregu Lahinje se nahaja vaški ograjeni studenec »Pod lipo«. Veliki Nerajec stoji na hribčku ob stari cesti tik ban. Naselje obstoji iz Velikega in Malega Nerajca.fe dohod mogoč z avtom. Na zap. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom in živinorejo. Pri mlinu vodi preko Lahinje brv na Sipek in leseni most na Črešnjevec.5 km. z več izvirki v »Glavici« ter se po kratkem teku na severozapadni strani Male Lahinje združi z večjo Nerajčico.3 km oddaljen od ban. Jelše). ceste. ravnem poljii ob ban. ceste. Sr so du zdr fin žel Črnomelj )2km. ceste v Nerajcu. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom. strani od naselja pelje preko Lahinje v Brdarce občinski most. žand o pT š župnija Dragatuš 3 km. Nm ca 160m. Na severozap. Stoji na nizkem gričku. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom. ki ob povodnji poplavi del polja. Mali Nerajec. Nm 172 m. Na jugovzh. Hrastov gozd daje hlode. stavbni les. ceste je dohod moigoč z avtom. živinorejo in v malenkostni meri z vinogradništvom. Nekaj vinogradov ima na Črešnjevcu. Podlog. ki se po kratkem teku združi s Podturenskim potokom. vse do Velikega Bukovja. živinorejo in vinogradnistvoni. Smrekov gozd daje deske. Od ban. Hrastov gozd krije domače potrebe. žand o pT š župnija Dragatuš 1.1 km. ki tvorijo močvirja. strani vasi izvira izpod skalnate stene Obrh ali Obrška voda. 41*10*9*1*0. Bukov gozd daje drva. namakan od dveh potočkov. Na Nerajckem polju proti Belčemu vrhu se nahaja globoka vodna jama »Glušenka«. Listnati gozd (hrast in breza) daje drva za dom. Hiše so tu večji del lesene in krite s slamo. ki ne poplavlja polja. se to ne zgodi pri Obrhu. Dohod mogoč z avtom. Medtem ko Podturenski potok v veliki suši presahne. stoji osameli. Od ban. ki žene tu mlin in žago. katerim slede steljniki. strani Knežine se razprostirajo najprej njive z vrtačastimi travniki. Pusti gradec. srednje rodovitna. ki tu izvirata. Studenec Dobrec daje dobro vodo.1 km. Pozimi tke ta vas marljivo domače platno in ženske tu še nosijo narodno nošo. cesti. za smuko ugodni Nerajčki Cirnik (241 m). strani Male Lahinje izvira potoček »Grici«. črna zemlja je zelo plodna. se združita in skupno tečeta v Podturenski potok. ki te večji del izsekano in mlado. 160*34*26*8*1. Peščena in črna zemlja dobro rodi. Ženske v obeh Nerajcih pozimi tko domače platno. V Malo Lahinjo. Sr so du zdr fin žel Črnomelj 8. Naselje stoji na vzpetini nad levim bregom potoka Lahinje. strani Male Lahinje so pri kopanju v globino naleteli na debelo žilo premoga. Nm 158 m. hlode za prodajo. Vas stofi na robu pobočja Tanče gore (Vušec 617 m). 35*7*7*0*1. Mala Lahinja. Nerajec. aluvialna. 71*11*10*1*0. Sr so du zdr fin žel Črnomelj 5. Sr so du zdr fin žel Črnomelj 9km. živinorejo in vinogradništvom. Nm 169 m. VlahovUskokov. Kvasica. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom in živinorejo in le za domačo porabo z vinogradništvom. Na zap. Nad cesto na zap. Obrh. Betonski most vodi preko potoka Lahinje proti Crešnjevcu. Smrekov gozd daje deske. stoji na vznožju pobočja Nerajčkega Cirnika ob ban. cerkev sv. 42*10*10*0*0. Lovrenca muč. Naselje ima ime od Vlahinja. Odkrite hallstattske gomile v Velikem Nerajcu pričajo o predzgodovinski obljudenosti kraja. v katero se izliva na desnem bregu potoček Gričica. hlode (železiriške prage). Nm 158 m. . Zemlja je pešcena in ilovnata. žand o pT š župnija Dragatuš 2 km.5 km oddaljena od ban. da skupno tečeta v Lahinjo. Hiše v Knežini so največ lesene in krite s slamo. Takoj ob naselju je proti jugovzhodu svet močviren. siavbni les. Proti Bojancem je nekaj redkega gozda (hrast. Ima 30 kranjičev čebel. in Jugovzh. Po združitvi Nerajcice z Lahinjo prihaja vanjo pod Velikim Nerajcem močvirnati studenec Kranjica. ki je 1. Prebivalstvo živi od poljedelstva in živinoreje.Ji je od izvira in še po združitvi z večjo Nerajčico na obeh bregovih več ali manj močvirnata. Prebivalstvo se bavi s poljedeIstvom in živinorejo. na čigar severni strani izvira v »Oknu« Nerajčica. Na južnem delu Obrskega ipolja se nahaja studencna vodna jama Černice. ki izvira ne daleč odtod. Ima 13 kranjičev čebel. ceste .

pašniki in gozd. Po Valvasorjevem poročilu so bili prvi grajski posestniki gospodje Plazmani. Zorence. 26*7*6*1*0. Tanča gora. cerkev Vseh svetnikov s pokopališčem. kolje za vinograde. Nm 256 m. Vas ima studenec »Banj«. ki je danes že v razvalinah. živinorejo in vinogradništvom na Tanči gori. Nm 160 m.6 km. Pri cerkvi so odkrili sledove predzgodovinskega selišča iz hallstattske dobe. Črna. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom in živinorejo. žand o pT š župnija Dragatuš 3 km. Tomaža ap. žand o Dragatuš 4 km. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom. Od pol km oddaljene ban.gradi. 2128. Kraj je bil obljiiden že v predrimski in rimski dobi. izumrli. Voda prihaja spet na dan v »oknu« — izviru Nerajčice. 223*49*40*9*1. njiv . Od 3 km oddaljene ban. Pod vasjo na vzhodni strani teče majhen potoček Stopinc od Kvasice v Podturenski potok. Pobočje Okrožnika (813 m) je visoko gori nad Tančo goro posejano z zidanicami in zasajeno z vino. reda inogoč dohod tudi z avtom. železniške prage. ki ob velikem deževju skupno s suhorsko vodno jamo Gradnico zalijeta del izredno rodovitnega in popolnoma ravnega Suhorskega polja. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom. ceste je dohod mogoč tudi z av. breza in akacija dajejo drva za dom.Silly. Od 4 km oddaljene ban. preko katere je most. 1638. 352. 19. Burgstall. so jih nasledili gospodje . Ane (343 m) in sv. Bukov gozd daje drva. Pokopališče. živinorejo. hlode. jugovzhodni in severni del Bele Krajine.7 km. Sr so du zdr fin žel pTt š Črnomelj 5. Petra apost. hlode in stavbni les. Sr so du zdr fin žel Črnomelj 12. Večinoma bukov in kostanjev gozd daje drva. sta pripadla občini kraja Dragoši in Griblje. ima 18 kranjičev.2 km. peščena. Vas ima skupnega črednika. Podružnična cerkvi sv. Pri podružni cerkvi so odkrili predzgodovinsko gradišče. stol. najem. Velika Lahinja. Hrast. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom. Čebel. Šipek. živinorejo ter za domačo potrebo z vinogradništvom. stoji na hribu. Hrastov in brezov gozd daje drva. Nm ca 250 m. ceste je mogoč dohod tudi z avtom. preko katere drži most v Zorence. . vinogradništvom in čebelarstvom. koč. Zapudje. cerkev sv. žand o župnija Dragatuš 3 km. Na severozapadnem robu Suhorskega polja. ki so tu gospodarili tudi v njegovi dobi. Od 3. cesti na vrtačastem. 33*7*5*2*0. Pod Tančo goro spada tudi zaselek Finki. Sela. žand o pT š župnija Dragatuš 2 km. 38. 162*33*25*8*2. Manjša del vasi. Ilovnata zemlja tu dobro rodi. Naselje stoji na ravnini sredi polja. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom in živinorejo. Majhen studenec »Skalva« se nahaja v Zapudju samem. Podr. Vas stoji ob ban. Ko so konec 17. Pokopališče. Nm ca 164 m. Hrastov gozd daje drva za dom ter hlode in železniške prage za izvoz.4 km. ceste je po obč. Sr so du zdr fin že} pTt š župnija Črnomelj 5. hlode in železniške prage. 91*16*12*4*2. Nm ca 165 m. Podr. Na mestu rimskega gradišča je bil na polotoku oziroma na otoku Lahinje tik cerkve v srednjem veku zgrajen grad Pusti gradec. 56*12*8*4*0. Zemlja je ilovnata. žand •o pT š žup Dragatuš 3 km. cesti I.posest. Občina Gradac Preb. hlode. žand o pT š župnija Dragatuš 1 km. deloma v plitvi vrtači na robu poibočja Vušeca (617 m). V tem slučaju vodo požirajo rupe na zapadnem vznožju Nerajčkega Cirnika (241 m). utrjeno z jarkom. Od njih je kupila grad rodbina pl. Vas ima skupnega črednika za ovce. Nm 160 m. ceste je dohod mogoč tudi z avtom.tom. Sr so du zdr fin žel Črnomelj 6. hlode in železniške prage. na terasah na desnem bregu Lahinje. ceste je dohod mogoč z vozom. Tako povečana občina meri 4683 ha. peščenem in ilovnatem hribu. železniške prage. imenovan Golek (240 m).1 km. Stoji na vzpetini na levem bregu Lahinje. Vas stoji v bregoviti legi. Hrastov gozd daje drva. hiš 398. Zemlja je ilovnata. Našli so itudi rimske napisne kamne. Boljši je studenec »podmaklen«. Izven gradišča so odkopali grobišče z bronastimi predmeti. sicer ilovnata. večji del pa ca 200 m proti jugozahodu in niže.5 km oddaljene ban. Stoji na terasi nad desnim bregom Lahinje. odnosno ob koncu Zapudskih Lok se nahaja vodna jama Lobešnica. zid. Sr so du zdr fin žel Črnomelj 7.Hrastov gozd daje drva. Visoko nad vasjo se nahaja v gozdu slab »Kozlov zdenec«. Prebivalstvo se bavi z vinogradništvom. lastnica Podbrežij v Adlešičih in krupske graščine. ob potokih poplavljena zemlja prav dobro rodi. Iz Tanče gore se nudi lep pogled na Črnomelj. na vzhodni. Od 2. Zemlja na Lokah je črna. Nad vinogradi se vrste košenice.5 km oddaljene ban. živinorejo in sadjarstvom. Površina 2890 28 28 ha: njiv in vrtov Leta 1936. Sr so du zdr fin žel Črnomelj 7 km.

del občine omejuje vse do izliva Lahinje Kolpa. vinogradov 18. 16. Na ozemlju občine se izliva pod kloštersko cerkvijo M. ker mnogo pridelajo čebule tudi za prodajo. ki teče vzdolž z. Vasi so gručastega tipa. ki je ob deževju močvirnat. V. Gozd daje večinoma le drva za dom. trav. Sr fin Črnomelj 9 km. Prebivalstvo. B. klene. in paš.1245. 47*8*6*2*0. Nm 156 m. ki so po komasaciji pripadli adlešički občini. Gradaška občina obsega nizek. porasli deloma s praprotjo in brezovjem. žand žel . sadovnjakov 30. Obe vodi sta tudi izredno ugodni za vodni sport. Prebivalce bivše podzemeljske občine imenujejo ostali Belokranjci Poljce. vrtačast kraški svet in diluvialno aluvialno ravnino ob Kolpi. viteški red). Promet oskrbuje ban. in s. Krasinčane tudi »Zbularje«. Do nje je od ban. gozdov 1385. in vrtov je 1417. š župnija Podzemelj 1. . stoletja. Nekaj dohodkov od perutnine in od prodaje užitnih gob. cesta Črnomelj —Metlika. od gozdov pa je le majhen del v rokah kmetov (precej ga poseduje nem. se je ob Kolpi pomešalo z Uskoki.0 pT Gradac 2 km.od Semiča—Stranske vasi. ostalo 16 ha. mrzla Krupa v počasno Lahinjo. ki se v glavnem bavi s poljedelstvom in živinorejo. K Poljcem spadajo tudi Gribeljci. gozdov 1114. v 1. pol. some. Ribolov v Kolpi in Lahinji nudi ščuke. trav. in paš. ki se ji tu pridruži ona . na svetu. ostalo 183. 1815. Poljedelstvo in živinoreja. Boginja vas. ceste (1 km) mogoč dohod z avtom. Nekaj trtja so si kmetje nasadili po njivah. Posebno veliko zemljišča zavzemajo steljniki. Vasica leži v ravnini. razen tega pa ima nekai vinogradov na Plešivici pri Adlešičih in v Drašičih. vinogradov 20.5 km. 1339. dela obč. so du zdr Metlika 8 km. ki so sem prišli.

.

Dolnje Dobravice. od vasi je aekdaji stal dvorec Dominič. V bližini Boršta so odkrili rimske grobove. Grad je pozneje razpadel. 19. Grm. Sadje prodajajo deloma v Ljubljano. od ban. gospodov Graz (Gracarji). SKJ. Na J. š Podzemelj 1. Sr Črnomelj 9 km. župnija Podzemelj 2 km. presv. š župnija Podzemelj 2.Boršt. ki tu napravi okrog gradu velik zavoj. ki so se tu za stalno naselili. Sr Črnomelj 9 km. rožn. Poljedelstvo. š župnija Podzemelj 1. Izkopine hranijo v ljubljanskem. pobočju Kučerja so . Poljedelstvo in živinoreja. Na Lahinji je mlin in žaga. venca. žand žel o pT Gradac 2 km. Nm 170 m. Sr fin Črnomelj 7 km.5 km. Dohod mogoč z avtom. od ban. h gradn Kruipi (s tujskimi sobami) itd. so du zdr fin Metlika 6 km. Vinograde imajo doma in v Drašičih. Nm 153 m. župnija Podzemelj 2 km. železniški pragi. sadjarstvo. 38*7*6*1*0. v razne kraje Jugolavije ter preko Sušaka v Italijo. deske. Okrog hriba so naleteli na mnoge gomile in najdbe iz hallstattske. so du zdr Metlika 8 km. žand žel o pT Gradac 3 km. med njivami. so du zdr Metlika 10 km. cerkev D. latenske in rimske dobe. Na strmem in osamelem Kučerju nad vasjo so odkopali utrjeno predzgodovinsko grobišče. Poljedeljstvo ne"zadostuje niti za dom.5 km. brzojavni drogi. V vasi je stala cerkev sv. Gradac. 75*13*19*2*2. dunajskem. Semič in Griblje na prehodu preko Lahinje. Zanimiva je bila starodavna kovačnica na Grmu.5 km) dohod tudi z avtom. lastnikov graščine Gradac.5 km. so du zdr fin Metlika 6 km. DKfid. žand o pT žel Gradac 2 km. S postaje Gradac se izvažajo hlodi. š župnija Podzemelj 0. Na vrtii stoji kamenit mavzolej. preko katere pelje lesen most. ki se omenjajo tu že 1220. Nm ca 145 m. Prebivalstvo živi od kmetijstva. nudi pa tudi idealen vodni šport in ribolov. travniki in vinogradi. so du zdr Metlika 8km. Ta grad je znamenit ne samo kot nekdanji z vodo in obzidjem obdani tabor. ceste (1. Gradac ima svoje ime od ustanoviteljev gradu. so du zdr fin Metlika 5 km. ampak tudi po svojih dveh rimskih spominskih napisnih kamnih. virrogradi na Plešivici. Sr Črnomelj 8 km. ki so tu gospodarili v Valvasorjevi dobi. Vasica leži na ravnem in v bregu pri železnici. Pred zaselkom je skupen studenec tudi za Gornje Dobravice. Sr fin Črnomelj 6 km. Poleg tega držita v Gradacu grajski leseni most čez Lahinjo v grajski park in na vrt Tropinik. Vas leži na gričku. ceste oddaljena 1 km. ter leseni most preko suhega jarka v grad sam. Črnomelj. Razpadajočo stavbo so 1925 podrli. Higijenski zavod v Ljubljani je pri vasi zgradil higijenski vodnjak. V 1. portretist evropskega slovesa. žand žel o pT š v kraju. Tedaj je prišlo v Gradac mnogo tujih delavcev. v katerem je pokopan Jurij Žiga baron Gušic. Vas stoji na terasah na obeh bregovih Lahinje.5 km. žel Dobravice 1 km. 51*7*6*1*0. Pri vasi so odkrili rimsko zidovje in grobove. Od ban. Gornje Dobravice. so du zdr fin Metlika 5 km. ceste oddaljena 3 km. Prebivalstvo se bavi v glavnem z obrtništvom. Sr fin Črnomelj 9 km. ceste Metlika—Črnomelj. katere sledovi so še vidni. Od raznih poznejših lastnikov tega gradu je vitez von Fridau zgradil tu 1851 železolivarno. drva in dr. Stoji na terasi nad Lahinjo. žand o pT Gradac 2 km. 382*83*74*5*8. Sezidal ga je Peter Dominič 1563. žel Dobravice 0. Gas. Cerkvišče. Poljedelstvo. Nm 155 m. tik ban. nekaj vinogradov ima v 3 ure oddaljeni Plešivici pri Adlešičih. Dohod mogoč z avtom. 2 oddelka. katere hodijo nabirat v daljne kočevske hribe okrog Golobinjka onstran Mirne gore. Ko je rodbina Dominič izumrla. ki sta pri vhodu na vrt. Nekaj vinogradov imajo v Drasičih. živinoreja in vinogradništvo (vinogradi na pobočju Kučerja 220m] in v 3 ure oddaljenih Drašičkih goricah). proti s. Izdeluje se še domače belokranjsko platno. M. Marjete. Nm 157 m. monakovskem in berlinskem muzeju. Leži na mizkem griču. gozdovi. Nekaj zaslužka daje prodaja gobanov. ki se prvič omenja že 1334 v sporu med zagrebškim kapitljem in nemškim viteškum redom. Ostalo kot v Dolnjih Dobravicah. 100 m od ban ceste. Giršiče. so tu gojili sviloprejko. Sr fin Črnomelj j 9 km. Pri vasi so odkrili bogata hallstattska in keltska grobišča. 69*11*9*2*0. malin in jagod. Podr. Nm 152 m. Dohod z avtom. ki ga je obdajal 2300 m dolg nasip. Tz Gradaca doma: Pirsch Adolf (1858—1929). žel v kraju. Dohodki od perutnine. Važno križišče cest v Metliko. Radi propadanja ao 1883 železolivarno podrli in deloma iz njenih temeljnih kamnov 1885 zgradili sedanji zidani most čez Lahinjo. živinoreja in sadjarstvo. Sv. pol. žand o pT Gradac 1 km. 156*37*34*1*2. stol. Kmetijstvo. Nm 165 m. Pri vasi so odkopali hallstattske in rimske grobove.5 km. Sedanji lastnik precej zapuščenega gradu je zagrebški trgovec Sutej. vinogradništvo in perutninarstvo. je grad prešel v last baronov Gušičev. š župnija Podzemelj 1 km.5 km. Gas. župnija Podzemelj 2 km.. Izleti na arheološko sloviti Kucer pri Podzemljn. 92*16*4*2*0. Tu so odkopali številne bronaste in železne predmete. Vas stoji na nizkem griču. v katerem živi človeška ribica. zadnji od Gušičev. Stoji na gričku. Šola ustanovljena 1933. žand o pT Gradac 2 km. o čemer pričajo še današnji ostanki murvinih nasadov. in z. Dohodki od perutnine in gob. š Grilblje 0.

Grm ).odkopali tudi predzgodovinske topilnice železne rude iz 2. ceste (1. 14*2*2*0*0. pol. Sr fin Črnomelj 8 km. A še ne dovolj utrjeni samostan so Turki kaj hitro podrli. DKfid. Železo iz Kučerja je bilo gosto. Cerkveno je pripadala do 1751 oglejskim patriarhom. 1 km daleč od ban. Ribolov v Kolpi je prost. žand žel o pT Gradac 1 km. Sr Črnomelj 9 km. Po Valvasorjevem poročilu je grad v njegovi dobi — konec 17. Ta majhna župnijska vas stoji na položnem pobočju Kučerja (220 m). ceste dohod z vozom. kot je še danes. nakar se ni več obnovil. sicer s čolnom. 2 Gas. Kmetijstvo. Karlovcu in Ogulinu. Tri kmetije na terasi v okljuku Lahinje. Grad je pozneje razpadel. Pri vasi po pašnikih »Na jamah« so odkrili veliko rimsko grobišče. Nm 139 m. Sr fin Črnomelj 7 km.) ima 2667 duš.5 km. 175*28*25*3*1. nekaj vinogradov na pobočju Kučerja in v Drašičih. 100 m od ban. Klošter. sedaj pa je ta sloves izgubila. Prost ribolov v Kolpi. so du zdr fin Metlika 8 km. . Pri cerkvi so odkrili tudi rimske grobove in rimsko zidovje. Gručasta vas stoji na ravnini. V prejšnjem stoletju je bila romarska pot. 275*53*49*4*2. župnija Podzemelj 3. kanonik v Zagrebu. in J. 5 odd. š župnija v kraju. Prodaja živine in svinj. ceste. žand žel o pT Gradac 1 km.5 km. Nekdaj je stal 500 m s. ceste. ostalo pa zavzemajo gozdovi. pa tudi v Kočevju. Javna knjiž. Dohod mogoč z avtom. Nm 149 m. Prvotno je bila podr. žand žel o pT š Gradac 0. žand o pT Gradac 2 km. s pokopališčem stoji nad izlivom Krupe v Lahinjo. ki žene mlin in nudi lepa naravna kopališča. komaj 50 m od ban. Tomc Matija (r. »Bela Krajina «. Vas stoji na vrtačasti ravnini ob ban. B. so du zdr Metlika 8 km. 1785. Nm 158 m. V suši je mogoč prehod preko Kolpe z vozom. 1857. Okljuka. so du zdr Metlika 8. Krivoglavice. Kučer. posebno pa čebulo in »polajc« prodajajo ženske po sejmih v Beli Krajini. d. Sr Črnomelj 7 km. Sr Črnomelj 10 km. PJS. Kmetijstvo. š župnija Podzemelj 0. SKJ. š župnija Podzemelj 0. Lepo naravno koipališče »na Viru« (v poletju se segreje voda v Kolpi do 31° C). samostojna . cesti. Sr Črnomelj 8 km. Zaselek stoji med gozdovi na visoki terasi nad Lahinjo. M. ki je znamenit po svoji predzgodovinski naselbini (gl. so du zdr Metlika 9 km. L. cerkev Zal. Na sejme nosijo tudi perutnino in jajca. Ugoden kraj za letoviščarje.5 km. ko je bila skupno z materjo župnija je inkorporirana nemškemu viteškemu redu. Od 2 km oddaljene ban. Otok. Na v. 122*18*17*1*0. Podzemelj. Nm 155 m. Sr fin Črnomelj 8km. ki žene tu mlin.5 km. škof. dohod z vozom. ljublj. Župna cerkev sv. Ena hiša v Kloštru se še danes imenuje vulgo Vardjan (gvardijan). 48*7*7*1*0. Nm 145 m. Prosv. trdo in brez žvepla ter tako celo boljše od železa iz Vač. 16*3*2*1*0. črnomeljske prafare. š župnija Podzemelj 0. V bližini so vidni obrisi . Poljedelstvo in živinoreja. temveč tudi okrog vasi so odkrili hallstattske in latenske gomile ter sledove fužinarstva.nekdanjih grajskih ribnikov. žand žel o pT Gradac 2 km. Zaselek stoji deloma v bregu in ravnini. Gostilna s prenočišči.5 km) dohod z vozom. se je izločila iz nje župnija v Adlešičih.5 km.. župnija Podzemelj (dek. cerkev sv. Tudi rimske izkopine imamo. Kmetijstvo. ki so ga po ustanovni listini iz 1467 dali ob sedanji Marijini cerkvi zidati brata Jurij in Gašper Črnomeljski in glavar metliške grofije Andrej Hohenwartski za frančiškane. Nm 156 m. strani so zasajeni vinogradi. 76*14*12*2*0. podzemeljska rojaka: Barle Janez (r. slovi tudi kot lepa razgledna točka. Martina je bila domnevno sezidana 1375. ceste. Zemlja je deloma aluvialna in ilovnata. strani vasi teče široka Kolpa.5 km. š župnija Podzemelj 3. Vas stoji na plodni terasi ob Kolpi. 1899). žand žel o pT Gradac 3 km. Dve kmetiji. Nm 160 m. Ime ima po frančiškanskem samostanu. PRK.. nekaj vinogradov v Drašičkih goricah. cesti. Nekaj vinogradov imajo na Plešivici pri Adlešičih. tik ob ban. Semič. Poljedelstvo in živinoreja. Podr. begunce iz Bosne. so du zdr fin Metlika 8 km.5 km. Kapljišče. Dohod z vsemi vozili 1 km od ban. Kmetijstvo. žand žel o pT Gradac 1 km. — sezidal Ivan Adam grof Burgstall. 41*8*7*1*0. š župnija Podzemelj 1 km. Od ban. Kučer spada skupno z Vačami in Šmarjeto med najvažnejše in najznamenitejše postojanke predzgodovinskega železarstva. Šola ust. Klošterska podr.5 km. Sr Črnomelj 9 km. žand žel o pT Gradac 2 km. Dobod z vsemi vozili. prvega tisočletja pred Kr. Mimo zaselka vozi železnica. Kmetijstvo.je postala pred 1338. Pokopališče. so du zdr fin Metlika 5 km. Na njegovi v. Ne le na bližnjem Kučerju. Nm 139 m. zlasti rjavega in rdečega železovca. so du zdr fin Metlika 6 km. vinogradi v Drašičih. š župnija Podzemelj 1 km. od vasi grad Krasinec (Crassinitz). so du zdr fin Metlika 6 km. nato do 1787 goriški nadškofiji in poslej ijubljanski škofiji. stol. Mlake. Krasinec. Zelenjadno semenje. ceste. Antona s pokopališčem. Kraji od Zežlja pri Vinici do Metlike so polni železne rude. 1869). Ob Kolpi dva mlina. žel Dobravice 0.

. 185. sadjarstvo.5 km. Občina Metlika mesto Preb. mleko. 124*19*15*3*1. 155*31*30*1*1. katerega podaljšek na s. d. strani teče železnica. Vse panoge kmetijstva. žand žel o pT Gradac 1 km. so du žand zdr fin žel o pTt š župnija Metlika 2 km. Poljedelstvo. sektor nad uniatsko cerkvijo sv. Poljedelstvo. trav. Prebivalci imajo naziv Poljci. 178*34*34*3*2. vinogradi v Drašičkih goricah. TUJ. Vas stoji ob ban. družina. so du žand zdr fin žel o pTt š župnija Metlika 2 km. so du zdr Metlika 9 km. SKJ. žand žel o pT Gradac 2 km. 24. Zemelj. Zaselek stoji nekoliko v bregu ob obč. Sr Črnomelj 17 km. Lcrka ob Kolpi je ravna. Mestna občina obsega poleg mesta še eno vas in štiri zaselke. prometno d. Urbana (334 m) vrh hriba. ki prihaja iz Gorjancev in se pri Križevski vasi izliva v Kolpo. čitalnica. in župnijaa. 1 km od ban. Nm 157 m. Ribolov v Kolpi je prost. Hrastov gozd daje drva in deske za dom. 35. š župnija Podzemelj 1 km. Gas. Brcice se imenuje vsa slikovita vinogradniška reber nad zaselkom do cerkve sv. Javna knjiž. Na levem bregu stoječi del Primostka spada pod Metliko.. Na j. 24*3*2*1*0. gozdov 200. Nm 190 m. Mesto stoji s svojim najstarejšim jedrom na vzvišenem pomolu med potokom Obrhom. mesto. Sr fin Črnomelj 5. so du žand zdr fin žel o pTt š župnija v kraju. cerkev sv. nekaj vinogradov v Drašičih. na v. Preko Lahinje pelje lesen most. aluvialna in prav tako tudi polje ob Sušici. Vinogradništvo in kmetijstvo. Strel. dostopno z vozom.. Tri kmetije na ravnini pri Kolpi. ceste Črnomelj—Metlika. so du zdr fin Metlika 8 km. odtod niže do hotela Makar »Draga«. 0. c. Nm 222 m. žand žel o pT Gradac 3 km. Škrilje. teče le ob velikem deževju in tedaj često prestopa nizke bregove ter dela škodo rodovitnemu polju. Tu ima svoje vinograde Grabrovec in nekaj tudi Metlika. cesti proti Grabrovcu. Sr Črnomelj 8 km. dalje odtod do cepitve cest na Črnomelj in Karlovec»Strnišče«. š župnija Podzemelj 0. ceste. ceste. Križevska vas. strani izpod Požege. svinjereja. iki tu izvira na v. Prebivalstvo izven mesta se preživlja z vinogradništvom in poljedelstvom ter nekaj z obrtjo. ki rode rdeče vino. 16*2*2*0*0. so du žand zdr fin žel o pTt š župnija Metlika 2 km. Teče v številnih meandrih. Sr fin Črnomelj 8 km. katere s. cesti. in odtod proti kolodvoru »Borštek«. živinoreja. nedaleč z. nekaj čebelarstva. Sr Črnomelj 15 km. PJS. 1 km od ban. tvori Jarek Bujica. cesti Karlovac—Novo mesto. Nm 166 m. koč. PCMD. sadovnjakov 130. Nad pomolom na s.5 km. strani segajo hise na Požegi v reber vinorodne Veselice. Povodenj zalije le mlin. Nm 140 m. 2 zdravnika.. Voda v kapnicah. V kraju so odkrili predzgodovinske in rimske grobove. Priložje. Šola ust. Poljedelstvo in živmoreja. vznožju Kučerja (220m). Površina 1301 ha: njiv in vrtov 515. RK. 13 odd. Vranoviči. Sr Črnomelj 10 km. Primostek. Podr. PRK. so du zdr Metlika 9 km. Kmetijstvo. v katero se tu izliva Sušica. š župnija Podzemelj 4km. ceste z vsemi vozili. 1167*246*236*32*22. Nm 155 m.5 km. Dohod mogoč z avtom. Vas stoji na v. Cirila in Metoda se imenuje »Sranga«. 43*10*9*1*0. Metlika. Sr Črnomelj 17 km. Helene. drugih hiš ne doseže. 21*3*3*0*0. jajca. Dohod mogoč z avtom. Na loki ob Kolpi pri novem železnem mostu udobno kopališče (poleti do 31C). Novejši del mesta je razpostavljen po bregovih ob drž. Mimo vasi na z. so du zdr fin Metlika 7 km. žand žel o pT Gradac 2 km. 1426. obrtna nad. hruške prodajajo.. š župnija Podzemelj 1. Kolo jug.skladatelj. Dohod od drž. Nar. Sr Čmomelj 8 km.5 km. in presihajočim Suhorom. UVI. žand žel o pT Gradac 1. Sr Črnomelj 17 km. Nm 137 m. posest.5 km. 281. š župnija Podzemelj 0. ostalo 231.7 km od ban. s. Vas ima od higijenskega zavoda s crpalko opremljen močan studenec. ceste. Bočka.. . precejšnje čebelarstvo. so du zdr fin Metlika 5 km. ki ima vodo iz kanalov le v dežju. Združenje obrtnikov. cesti na desnem bregu Lahinje. šola. Nm 150m. omejuje mestno občino Kolpa in tudi Lahinja tik pred in pri svojem izlivu (v Kolpo). pa Lahinja. Vas leži v ravnini na obeh straneh ban. 1650. elektrika iz Ozlja. in paš. Prebivalstvo se preživlja enako kot Boginja vas. vinogradov 40. Brčice. Nm 140 m. 105*20*17*3*2. najem. vinogradi na Kučerju in v Drašickih goricah. Svet je vrtačast in brez velikih vzpetosti. od njenega izliva v Kolpo. Dohod mogoč z avtom. Prosv. Vodovod od 1935. deloma ob drž. Glasom ustnega izročila je nekdaj stal Zemelj s cerkvijo vred na vrhu Kučerja. Hudournik Sušica. Stoji na nizkem brdu. hiš 291. Vas stoji na terasi ob Kolpi. Poljedelstvo. Naselje stoji v ravnini med njivami in steljniki.

kot ga je dobila Kostanjevica med 1295 in 1307. ki stoji sredi mesta. Na temelju dedne pogodbe iz 1353 so jo 1374. lasten grb (stolp. planinsko zavetišče). Mesto tvori gospodarskoprometno središče za v. Višnjegorska (t 1256). kot mesto Kostanjevica. V Valvasorjevi dobi je začel razpadati. V srednjem veku se je razvila prvotna metliška naselbina v ravnini ob potoku Metličici. Pri z. Sedanja stavba je iz 1759. katerega glavna privlačnost je poleti do 31° C topla Kolpa (kopališče v Križevski vasi) in lepa vinorodna okohca. je bila povzdignjena v trg gotovo že v zgodnjem srednjem veku. 1529 (vse mesto zgorelo). se je obrnil razvoj na jv. 1477. Zlasti se v njem gospodarsko uveljavljajo Žumberčani. škofija ljubljanska. Mihaela. Ko je ob priliki turškega napada 1578 zgorela. Vsled pogostih turških vpadov se je prebivalstvo odselilo k utrjenemu gradu na bližnjem griču. Bližnji izleti: vinorodna. 1559. Hchenwarth. mestno obzidje je popolnoma propadlo. je razpadel že kmalu po Valvasorjevi dobi. 1511. Župnija Metlika (dek. Roka. 1228. vrsti hiš na pomolu je od »Strnišča« še mogoče videti. po smrti zadnjega Goriškega grofa Albrehta IV. pri čemer ni bil toliko merodajen gospodarski pomen kraja. ki ga je sezidal neki Sterniša. M. 1469 (mesto zgorelo). V mesto je bil povzdignjen iz obrambnih razlogov v turški dobi. Na hribu nad mestom so odkrili predzgodovinsko naselbino. M. Župna cerkev sv. Drašiče in Božabovo. Razen drž. Spaheimsko dediščino so okoli 1280 prevzeli Goriški grofje. so zgradili novo. 1470. katere je nasledil zagrebški stolni kapitelj. že 1300 in 1377. na katerega spominja le še ime za ta prostor. Kot njegovi lastniki se omenjajo grofje Alapi (1578).. V 1646—1647 je pomorila okoli 1200 prebivalcev. Po njej so jo podedovah grofje Spanheimi in sicer 1248 delno. z gradom. razvoj mesta je v ostalem neznaten. kapniška jama Vrlovka na desnem bregu Kolpe v bližini postaje Kamanje. cesta se je izognila pomolu in tako glavnemu metliškemu trgu. dalje Peter Vokmanič. Še 1686 so meščani prosili ljubljanskega vicedoma za odpis zaostalih davkov. Zelo zgodaj je imela Metlika sirotišnico. je Metlika ohranila svoje deželne glavarje vse do 1556. kršna Vivodina. jo je podedovala soproga Sofija roj. Nova drž.) ima 3583 preb. 1720—1724. 4 ure) in k Sv. Sedanja hiralnica je v nekdanji komendi— gradu nemškega viteškega reda — ki je bila 1726 na novo zgrajena in 1776 povečana. Peter Lukič in župnik Janez Weixler. Grad. proti kolodvoru in Kolpi. Radovioo. Tod mimo je vodila rimska cesta. ki so okoli 1205—1213 odstopili slovensko marko grofom Andechsom. kako so nadzidane na nekdanje mestno obzidje. ki je pa 1705 znova pogorela. ker ni prepotrebne industrije. njen sedež je bil do 1461 pri . ko so jo Habsburžani priključili Kranjski. 1475. 1578 (mesto razrušeno). cerkvijo in komendo. na višini J. 1491. lastno sodstvo z mestnim sodnikom. 1646—1647. Predzgodovinske gomite so našli tudi na Ivanetičevem vrhu in na graščinskem vrhu ter njivah. Izlet na Trdinov vrh v Gorjancih (1181 m. 1691. 1547. Vidošiei. je mirno. Poleg uradništva mnogo trgovine in obrti. Pozneje so gospodarili na gradu Frankopani. Kot Novi trg. mesto je obubožalo in ni moglo plačevati zaostalih davkov. ki je okoli 1563 pribegel iz Kostela. del Bele Krajine in bližnjo obkolpsko Hrvaško. Mnogo hiš je bilo zapuščenih. katero je ustanovil Andrej pl. je Metlika postala važna poštna postaja. ko ga je imel v zastavi Štefan pl. Frankopan.Sicer imajo Metličani svoje glavne vinograde po goricah pri Drašičih. cesti. Hotel in gostilne s tujskimi sobami. župnija je bila ustanovljena že pred 1200. celo pa 1256. 1575. Napadi so se ponovili 1411. Ze 1305 je imel trg iste pravice. Semič. od mesta ob cesti proti Kolpi pa veliko rimsko grobišče. katerega čuvata dva krokarja — znamenje čuječnosti proti Turkom). 1527. z nastopom turških upadov. 1510. Pokopališče s podružnično cerkvijo sv. ceste Karlovec —Novo mesto drže iz mesta ban. Miklavža se prvič omenja 1334 kot podružnica župnije »Treh fara«. letne sejme (v Valvasorjevi dobi jih je bilo 9). Mesto je imelo svojo upravo. Že 1408 so jo Turki oropali. ceneno in gostoljubno letoviško mesto. Zdaj je last Prve dolenjske posojilnice. Zanj je veljalo isto mestno pravo. se razvija ob sedanji drž. Tudi po 1374. L. kjer se sedaj vršijo Javne prireditve. Protestantizem je širil v Metliki in okolici prvak luteranskih apostol v Beli Krajini Gregor Vlahovič. v bližini sedanjih Rosalnic (»Pri treh farah«). 1522. 1543. Semič. Kot gospodarji Metlike se navajajo ogrski kralji. Kuga je morila 1348. kolikor strategičini motivi. Miklavžu v Gorjancih (5 ur. je bila ves ta čas središče slovenske marke (Bele Krajine ) in sedež deželnih glavarjev. Nekdaj je bil zelo utrjen in obdan z močnim obzidjem. modruški grof. ko pa je 1914 stekla železnica. a nekaj tudi v Brčicah. Na vzvišenem prostoru pri mestu je nekdaj stal tudi grad Pungert. Težka doba je napočila za M. Požar je 1705 znova upepelil M. Prvič se omenja M. Zgodovinsko znamenit je metliški grad. ki so bili odvisni le od deželnih knezov. ki so ga volili na praznik sv. Odkar nima mesto obzidja. M. kot mesto v listini iz 1365 in nato 1407. Ko je bila 1588 uvedena redna poštna zveza Ljubljana—Metlika—Karlovec. podedovali avstrijski vojvode. se omenja M. 1471. ceste v Črnomelj.

Ribolov v Lahinji in Kolpi (sulci. 29 . Hrib. Sr Črnomelj 5 km. a ga 1200 že več ni bilo pri tej cerkvi. kar kažejo mnogi priimki in imena nekaterih naselij. Konec 1936 so izločili od občine vasi Cerovec. L.5 km. Na njivah v bližini so odkrili rimske grobove. Krvavčji (Krvoški) vrh. brdi in suhimi dolinami. ceste Metlika—Radovica. Več kot polovica občine proti Selom in Črešnjevcu je v suši hudo prizadeta radi pomanjkanja vode. Bereca vas. Lokvico. Skozi občino se vije suha struga hudourniške Sušice. nekaj obrtnikov in trgovcev. o 5 km. borovnice. o 6. ki ga letno prodajo do 200 hl. so du žand zdr fin žel o pTt š župnija Metlika 5 km. Poljedelstvo ne krije niti domačih ipotreb. Vas stoji v bregoviti legi pod vinogradi med Dol. Podružnična cerkve Zal. Nm ca 290 m. Poljedelstvo in obrt. »pri Treh farah« s pokopališčem. Sr Črnomelj 16 km. a sklenjenega. poslej Ljubljanski škofiji. cerkev sv.današnji podružnici »Treh far«. metliške prafare. most v del Primostka na nasprotnem bregu. Jakoba se prvič omenja 1334 kot podr. ostalo 321. Vinogradništvo. Sadje tudi za prodajo. Poleg Vidošičev. preko katere drži lesen ban. ceste Novo mesto —Karlovec je mogoč dohod z avtom. cesta v Bušinjo vas.. v predelu med Metliko in Kamenico pa se širi pas vinskih goric. živinoreja. žel Metlika 7 km. cesta Metlika—Črnomelj ima tu velik klanec. župnijo pri »Treh farah je oskrboval prvotno nemški viteški red. Od 1735 je bil v Metliki sedež proštije nemškega viteškega reda. Občina Metlika okolica Preb. ki spada v obč. so du zdr fin Metlika 5 km.5 km. a frančiškani so se umaknili v Novo mesto. stol. Ob ustanovitvi črnomeljske župnije 1228 je bila metliška župnija še podrejena materi župniji v Črnomlju. Repice in Drašičev so lepe vinske gorice v občini tudi Brčice. pT š župnija Suhor 0. vinogradništvo pa je pridobitna panoga v sektorju Grabrovec — Radovica— Dražiči—Božakovo. B. delu ob Gorjancih je svet precej razgiban s hrbti. Suhor in Lokvica so »Privrščani« v bivši obč. Dober studenec v skalnati votlini. Mnogo prebivalstva si mora ob skopi zemlji pomagati z dnino ali prekupčevanjem. žand Suhor 1. je bila župnija inkorporirana nemškemu križniškemu redu. Površina 7471 ha. Lepa ravnina se nahaja ob kolenu Kolpe pri Rosalnicah. živinoreja in svinjereja. njiv in vrtov ca 2240. Gradnik. M. trav. jabolka. sadje. ščuke). posebno crešnje ter perutnina se prodaja v Metliki. ca 2150.. vinogradništvo. V sz. Naselja so majhna. so du žand zdr fin žel o pTt š župnija Metlika 1 km.75 km. Tri fare so veljale že od nekdaj za znamenito božjo pot. Prebivalci v vaseh Božakovo in Rakovec ter v bivši obč. in paš. 4959. 199—37. Tik pod vasjo velika $trma vrtača.29 Občina je raztegnjena od Škrbca (774 m) v Gorjancih do izliva Kanienice v Kolpo pod Vivodino. Drašiči in Radovica so »Gorci«. sadjarstvo in svinjereja. Pokopališče. Nm ca 228 m. Tri cerkve in samostan je sezidal nemški viteški red v prvi pol. B. jajca prodajajo. vinogradov ca 520. Crešnjevec. ki so pribegli pred Turki iz Bosne. kot je še danes. ki deževju vali vodo izpod Trdinovega vrha (1181m) v Kolpo. posebno vinogradništvo. V dobi turških napadov so vodili župnijo frančiškani. Občina meri zdaj 6147 ha. Ban. Jagode. Sr Črnomelj 20 km.. Glej človek in lurške M. Za prodajo se nabirajo užitne gobe. Leži na pobočju med sadnim drevjem in vinogradi. Bojanja vas. Gostilna in mlin na Lahinji. Prebivalstvo je precej mešano z Uskoki. Od 1 km oddaljene ban. svinje. 32*4*4*0*0. Nm. Podr. Gradac. kot tudi Hrvatje in Žumberčani (uniati). Lokvice in Gradnik. Suhorjem in Gor. š župnija Radovica 2. ki se tu omenja že okoli 1150. Podr. ki spadata v metliško občino. cerkev sv. perutnino. nato do 1787 goriški nadškofiji. na planem svetu pri Metliki so »Poljci«. največ gručastega tipa. Pod mlinom se Lahinja izliva v Kolpo. žel Metlika 6 km. v bivši obč. 1268. Gostilna. hiš 1046. katero so trumoma obiskovali tako domačini. Praproče in Sodji vrh ter jih priključili občini Semič. Zvirkov vrh. postrvi. Stoji na hribu nad vinorodno metliško Veselico. Sr Črnomelj 22 km.5 km. Uniati imajo v mestu svojo cerkev sv. Kmetijstvo. so du žand zdr fin pTt Metlika 6. Dobro napreduje sadjarstvo in čebelarstvo. Primostek. gozdov ca 2240. Cirila in Metoda. Cerkveno je prafara pripadala do 1751 oglejskim patriarhom. stojita na levem bregu Lahinje. Poljedelstvo. 12*2*2*0*0. Od bližnje drž. Nm 140 m. poljedelstvo. 438 m. je mogoč dobod z avtom. 12. Pridelujejo belo in črno vino (portugalko). Vino se porabi doma. 1469. od katere se pod vasj0 odcepi ban. Črešnjevec pa »Sokci«. L. so Turki razrušili cerkev in samostan.5 km. Tu je bil do 1461 sedež metliške župnije. Njihov grad komenda stoji na koncu pomola v mestu. 217—50.

Leži na hribčku J. Prebivalstvo se preživlja enako kot Cerovec. š Črešnjevec 0. Curile. o 5. perutninarstvo. Dole. Voda iz kapnic. Kmetijstvo. žand Suhor 5 km. š župnija Radovica 2 km. Od ban. ki žene pod vasjo mlin. o 12. Mleko prodajajo v Metliki in jajca Jajcaricam za Ljubljano. Gručasta vas v bregoviti legi v bližini drž. Kmetijstvo. V Metliki prodaiajo sadje. cesto Semič—Metlika. vinogradništvo. 154*29. Pod vasjo v Obrhu se nahaja obzidan dober studenec iVušivec«. ceste Metlika —Radovica dohod z avtom. so du zdr fin Metlika 6 km. Poljedelstvo. Marka s pokopališčem. žand Gradac 5 km. Sr Črnomelj 18 km. živinoreja in sadjarstvo. žel Rosalnica ali Metlika 0. cerkev sv. žel Dobravice 2 km ali Metlika 16. žand Gradac 6 km. o 5 km. a večkrat usahne. župnije Treh fara.2 km. ust. kjer ima . nad. vinogradništvo.5 km. Krošnjarstvo.p Suhor 1 km. Nm 266 m. Pri vasi izvira nepresahljivi potoček Metličica. Črešnjevec. Nm 317 m. so du zdr fin Metlika 5. vinogradništvo . Vas leži v ravnini od Metlike proti Trem faram. pod vasjo ob ban.5 km. Nm 440 m. so du žand zdr fin pTt župnija Metlika 5 km. Voda iz kapnic. J. Mimo vasi poteka meja radatoviške občine. sadjarstvo. Perutnina se prodaja v Metliki. so du zdr fin Metlika 9 km. cesto Radovica—Bušinja vas—Krvavčji vrh. cesti Semič—Metlika. Stoji na vinorodni rebri tik nad ban. Svoje glavne vinograde imajo v Repici nad Drašiči in v Skalovici (Vivodini). Pod vasjo med Slamino vasjo in Boldrežem se nahaja studenec Okno. 56*15. V suši jo morajo dovažati iz Krupe. žand Suhor 2. o 9 km. žel Semič 7 km. Sr Črnomelj 24 km. žel Rosalnice 4 km. Sr Črnomelj 19 km. žand Suhor 2. nekaj čebelarstva. 160—34. Vas stoji v rebri v. Čebelarstvo se razvija. Dohod mogoč z avtom. 1851. prašičjereja. ki nh nosijo na trg v Ljubljano. Listnat gozd (hrast. gozdne sadeže. so du zdr fin Metlijca 12. pT š župnija Suhor 2 km. Božakovo. cesta iz Metlike. Boldraž. Vas stoji v zelo bregoviti legi pod Hribom (286 m) takoj nad ban. pT župnija Semič 9 km. Cerovec. žel Metlika 7 km. V suši pomanjkanje vode. 147*20. ppoti Omoti kostanjev gozd. o 6 km. Nekaj vinogradov (dobro belo in črno vino) poleg ostalih kmetijskih panog. 36*3. Sr Črnomelj 20 km.5 km. Nm 220 m. Antona. valoviti terasi nad Kolpo. pT župnija Suhor 6km. Drva. V Metliko prodajajo perutnino in jajca. pT š župnija Suhor 3 km.3 km. Poljedelstvo. Brezovica. 214*41. dostopen z avtom od drž. vinogradništvo. stoji vas Orlakovo. s v kraju ust. Proda se ga več 100 hl. Gas. koder vozi železnica. Voda iz kapnic. Onstran Kolpe. Voda iz kapnic. Vas leži na visoki. Podr. Radi slikovite lege nad visoko. cesti Radovica—Lokvica—Krvavcji vrh. so du žand zdr fin pTt š župnija Metlika 1 km. drva. š v kraju 1 km. Pridelujejo dobro belokranjsko črnino (portugalko) in izborno belo vino. Za poljem se proti Semiču in Krupi razprostirajo steljniki z ibrezami. po katerem je dobila stara Metlika svoje ime. Nm 200 m. cesto zasajeni vinogradi. Gas. Sr Črnomelj 17 km.3 km. jajca in gozdne sadeže prodajajo v Metliki. žel Metlika 6 km. od Slamne vasi. Jajca pokupijo Jajčarice. Proda se tudi nekaj sadja (jabolk).7 km. cesti v Božakovo pa Samprenova kapelica. od vasi so v rebri pod Plešivico (356 m) nad drž. Sr Črnomelj 20 km. Sr Črnomelj 16 km. V vasi priteka iz podzemske kapniške jame obzidan studenec. 1 odd. V DJen okvir spada tudi zaselek Dacarji ali Perinja vas. o 3 km. Božič vrh. š Sela 1 km. 1871. vinogradništvo (belo in črno vino). Za dom tkejo domače platno.5 km. Poljedelstvo.Marjete. pT župnija Semič 5 km. Vinograde imajo večinoma v semiških goricah. Nm ca 520 m. Sr Črnomelj 21 km. skalnato steno imenujemo kraj »belokranjski Bled«:. sadjarstvo. o 5 km. ceste Novo mesto—Metlika—Karlovec. V vasi kapela sv. Dve gostilni. Nm 178 m. ki je 330 m dolga. 24*5. Prodaja lesa. Listnat gozd (hrast. š. š žu.3 km. o 1 km.3 km. Vinograde imajo v Novi gorici in Vidošičih. Nm ca 350 m. Ribolov in kopanje v Kolpi. Sadje dobro uspeva. svinjereja in prodaja bukovih drv. so du zdr fin Metlika 6. žand pT Suhor 1.) daje mnogo lesa za prodajo. kostanj in dr. vino in prašiče pa na Gorenjsko. Podr. maslo. žel Metlika 4 km. sa du žand zdr fin pTt Metliika 3 km. V vas drži ban. breza) daje nekaj lesa za izvoz. Mešan gozd daje les za prodajo. Vas leži na vrtačastem svetu ob ban.5 km.141*23. o 6. Ob Obrhu pri mestnem mlinu se nahaja podzemska »Mestna jama«. Sr Črnomelj 21 km.7 km. Ža dom tko domače platno. bukev. 72—22.in prodaja lesa. V suši pomanjkanje vode. Vino prodajajo v razne kraje. ki ima dobro pitno vodo. jajca. Dve gostilni. 1 odd. Gosp. žel Metlika 13 km. Marije Magdalene se prvič omenja 1334 kot podr. Nm ca 160m. žel Metlika 10 km. so du zdr fin Metlika 5 km. od Jugorja nasproti Mačkovcu. ceste Novo mesto—Karlovec. Ob cesti pod vasjo Črešnjevska sola. skalnati. Vas leži v ravnici z neznatnimi vrtačami ob ban. cerkev sv. Bušinja vas. Ne daleč od Božakovega proti Kamanju se v desnem bregu Kolpe nahaja znamenita kapniška jama Vrlovka.

Drašiči. o 6 km. cesta v Črnomelj. Urbana (334 m. stiškega samostana. od Gor. in v. 194*45. Dohod je mogoč z avtom. Znana vinska gorica. v suši veliko pomanjkanje vode. Nm ca 292 m.vas z vasjo Drago dober studenec. ki pod podr. poljedelstvo. (r. Čebelarstvo daje nekaj medu za prodajo. — Na hribu nad vasjo so odkrili predzgodovinsko naselbino. Hrast. Vas stoji ob ban. Razvito perutninarstvo. cesti. Iz gozdov se prodaja les in gozdni sadeži (v Metliko). žel Rosalnice 7 km ali Metlika 7 km. V suši veliko pomanjkanje vode. Sr Črnomelj 21 km. Svet je zelo kamenit. Naselje na razglednem hribu. Salzburga. ki stojita ob obč. Podr. cesta prelaz »Na vahti« v Gorjancih (635 m).po Dolenjskem. o 4km. od Drašič uspeva najboljše vino roetliške okolice. Preživlja se slično kot Bereča vas. Nm ca 300 m. posebno slive. so du žand zdr fin pTt župnija Metlika 6 km. Reber slikovito pada k Metliki. Dve dobri gostilni ter trgovina.8 km. v kateri ima. Pod gozdom nad Drašiči in Železniki teče proti Kamenici potok.jo precej svojih vinogradov in /idanic tudi Metličani (gl. ki se odcepi od ban.ja. cerkvijo sv. 86*19. Ostalo kot Cerovec. ki žcnemlin. in pevovodja v Ljnbljani. Niže po »dragah« njive in travniki. cerkev sv. Tkanje domačega platna. Leži ob obč.o. Grabrovec. Dohod mogoč z avtom. V gozdu je globoko zarezana struga Sušice.5 km. proti Jugorju pod Brezovo rebrijo. Sr Črnomelj 25 km. Nm 286 m.3 km. so du zdr fin Metlika 7.5 km. V srednjem veku je bil kraj zelo zgodaj naseljen. Vino se prideluje le za dom. na z. žel Metlika 7 km. 1879.3 km. Nm 545 m. Na s. Jugorje.4 km. Sr Črnomelj 21 km. o 5. Preko potoka drži zidan most v gorico Repico. Vinogradništvo. Pod vasjo se proti jv. Vina (dobre črnine in belega) se pridela preko 1000 hl in prodaja v razne kraje . širijo njive. Sr Črnomelj 19 km. živinoreja in poljedelstvo. so du zdr fin Metlika 6 km. so du žand zdr fin pTt š župnija Metlika 4 km. ob kateri je studenec. org. Proda se mnogo lesa (bukev. svinjereja in gozdarstvo. Razen tega svinjere. K Drašičem spada zaselek Vinomer ter Blaževa vas in Kraljev vrh. š Črešnjevec 0. Vida se prvič omenja 1334 kot podr. od vasi še neraziskana s. prof. Nm 279 m. v kateri se prideluje dobro belo in črno vin. Podr. na Krvavčjem vrhu in se prikljiiči na ban. Petra je prvotno pripadala stiškemu samostanu. Dohod z vozom. žel Metlika 6. žand Suhor 1 km. Nm 334 m. Miklavža. ki jo oklepa na s. 31*4. o 15 km. pT župnija Semič 5 km. Voda iz kapnic. cesti na podolgovatem griču. Sr Črnomelj 21 km. Dragomlja vas. Vas leži ob drž. Nekaj vinogradov. V teh goricah imajo svoje vinograde nekateri Metličani in tudi kmetje iz občine Gradac. žand Suhor 6. o 6 km. Svet vrtačast. Gozd se razprostira proti Bušinji vasi. nad vasjo prestopi drž.3 km. od podr. Kmetijstvo in krošnjarstvo. metliške prafare.3 km. 1882).3 km. stran listnat gozd. žel Metlika 7 km. — V Dr.4 km. 160*26. ki je proti Krmačini in Vidošičem vsa v skrbno obdelanih vinogradih in zidanicah. žel Metlika 5 km. pT župnija Semič 9 km. Gas. Gostilne in trgovine. pod cerkvijo. od katere se tu odcepi ban. kostanj). S. nekaj obrtnikov. Voda iz kapnic. Perutnino prodajajo v Metliki. Lep razgled. pT š župnijaSuhor 1. cerkev sv. cerkve in v Dol. Voda iz kapnic. sadjarstvo. kulturni in gosp. Proti Gradniku se razprostirajo največ vrtačasti steljniki z brezami. Trnovcu in Brčicam. Sr Črnomeli 22 km. Vas stoji na mali vzpetimi sz. Vas stoji na terasi in v bregu na pobočju Gorjancev ob drž. Obširen razgled in svet za smuko. Za prodajo se pridela vino. rojena: Bajuk Marko (r. živinoreja. Prav dobro uspeva sadje. so du zdr fin Metlika 5. žand Gradac 6 km. žand Gradac 7 km. dr. 327*67. Hrib. v Ljubljano in na Gorenjsko. žel Metlika 8. V suši pomanjkanje vode. vas v. š v kraju ust. Voda iz kapnic. svinjereja. Voda iz kapnic. Pol ure j. pT š župnija Suhor 1. š Sela 1 km. V suši trpi prebivalstvo pomanjkanje vode.Perna jama«. Nm ca 422 m. Zgornje Pfalze itd. Za prodajo uspeva tudi sadje. Metlika mesto). O živem prometu in razviti srednjeveški trgovini priča najdba 6670 pfenigov iz Bavarske. cesti Novo mesto—Karlovec. Vas stoji po bregu ob gozdu. so du zdr fin žel Metlika 15 km. cesti na kamenitem gričku. živinoreja. lep razgled) preidejo v vinsko gorico Brčice. pT župnija Suhor 7 km. in z. Gradnik. in jv. Tko domače platno. cesti na Božakovo.3 km. strani vinogradi. theol. 2 odd. o 6 km. . Lokvice. Razvita svinjereja. 68*18. Kastelec Avg. Sr Črnomelj 21 km. Dohod mogoč z avtom. V Repici in Drašičkem vrhu tik z. Lep razgled. Novci so iz let do 1493. V Drašičkem vrhu se nahaja tudi vzorna banovinska trsnica. š Strekljevec 2 km. 154*30. cerkev sv. Gozd je večinoma bukov in kostanjev. Poljedelstvo. Podr. o 7. so du zdr fin Metlika 6 km. Ostalo kot Cerovec. 1879). Deli se v Gorenjo vas z. žand Suhor 0.

so du žand zdr fin pTt Metlika 6 km. V. in Dol Lokvico. surovo maslo in jajca. Nm ca 250 m. Svet kamenit. so du žand zdr fin pTt š župnija Metlika 4 km. Lokvica. živinoreja. o 5. Vas stoji na razglednem hribu. Dohod z vozom. Malo Lešče. Sadja se mnogo proda. Vas leži na hribčku v. strani skalovita struga Sušice. Vinogradništvo. Nm ca 320 m. sicer vrtačasto polje. gotska stavba s pokopališcem. pod katero je vdolbljena struga Sušice.Kamenica. so du zdr fin Metlika 7 km. metliške prafare. od Radovice. Sr Črnomelj 24 km. Gas. Nad vasjo se proti Zeleznikom in Vidošičim razprostira vinska gorica Repica. Sr Črnomelj 22 km. Na z. so du zdr fin Metlika 4. š Strekljevec 1. vinogradništvo. 1882. leži tia razglednem hribu in po bregu med vinogradi ter sega do drž. o 4 km. Nm 234 m. Trojice. ban. Sr Črnomelj 18 krn. in J. cesto so vinogradi in zidanice po rebri Plešivice (356 m). Naselje v bregoviti lcgi pod vinogradi. z. Sr Črnomelj 19 km. poljedelstvo. Ostalo kot Boldraž. ceste na Štrekljevcu je dohod mogoč z avtom. Na s. Tkanje domačega platna. Sr Črnomelj 22 km. nad potokom istega imena. so du žand zdr fin pTt Metlika 9 km. sicer vinogradi in polja. 147*26. Dohod mogoč z avtom. ki se pod Bojanjo vasjo odcepi na Bušinjo vas—Lokvico—Krvavčji vrh. Nm 543 m. se prvič omenja 1334 kot podr. žand pT župnija Semič 5 km. dr. M. Krmačina. žel Metlika 5 km. Sr Črnomelj 24 km. š župnija Radovica 1 km. D. Župna cerkev Vneb. Župnija Radovica (dek.2 km. o 2. Ostalo kot Gradnik Radoši. Nm ca 300. Pod vas spada zaselek Zabrezje. o 7 km. sadjarstvo. cesta iz Metlike. o 13 km. čebelarstvo (med za prodajo). Nm 399 m. na njivah pa rimske grobove.8 km.5 km.5 km.5 km. Pri vasi so odkrili predzgodovinsko naselbino.5 km. Voda iz kapnic. cesti Metlika—Božakovo. sir. V suši pomanjkanje vode. Podr. 50*12. Mačkovec. cerkev sv. cesto pod Jugorjem. škof Ljublj. Vas stoji na razglednem hribu s. Nad vasjo gozd. Vas stoji na razglednem hribu ob ban. Radovica. 39*5. Krašnji vrh. Sv. o 9 km. poljedelstvo. na kateri se prideluje izborno vino. višnje. Voda iz kapnic. Šola ust. o 9km. 106*18. strani odcepi cesta v Lokvico—Radovico. Trgovine. del. gozdarstvo. Nm ca 250 m. Pod vasjo se na sv. župnija je bila ustanovljena 1854. 200*35. so du zdr fin Metlika 7 km. Semič. so du žand zdr fin žel pTt župnija Metlika 9 km. žel Metlika 10 km. žand Gradac 2.5 km. med dvema grapama. 29*5.5 km. od Radovice. 370*69. pT župnija Semič 6 km.oma v bregoviti legi ob ban. Okrog na prisojnih straneh vinogradi. gostilne in obrti. Nm 151 m. š Drašiči 2 km. Florijana. Vas stoji v bregoviti legi ob obč. so du žand zdr fin pTt š župnija Metlika 2. Pokopališče. žel Metlika 6 km. Podr. o 7 km.5 km žel Metlika 5. Prebivalstvo se preživlja kot Brezovica. Sr Črnomelj 28 km. so du zdr fin Metlika )3 km.) ima 806 duš. borovnice. Za izvoz hrastov in bukov les. 413*79. živinoreja. jagode. sadjarstvo. svinjereja. živinoreja. Vas stoji v osojiii bregoviti legi. Sr Črnomelj 21 km. prosv. Od živine goji največ drobnico. Prebivalstvo se preživlja slično kot Drašiči. Izvaža se hrastov les in v Metliki prodaja kurivo. ceste Novo niesto—Metlika— Karlovec. Nm ca 520 m. so du žand zdr fin pTt Metlika 5. žel Semič 7 km ali Metlika 8 km. enako tudi vina. Voda iz kapnic. Vinogradništvo. Sr Črnomelj 19 km. o 4. poljedelstvo. čebelarstvo. Sr Črnomelj 20 km.5 km. Zemlja je ilovnata in skalovita. za prodaj gobe. Kolpa . o 7 km. š župnija Radovica 2. cerkev sv. Kat. žel Rosalnice 6 km ali Metlika 8 km. Radoviči. strani vasi je nekaj vinogradov. Domača preja iz lanenega prediva. 3 odd. 10*2. žel Metlika 7 km. strani teče potok Jamnik. ceste Bušinja vas—Radovica dohod z avtom. so du žand zdr fin pTt župnija Metlika 7 km. Dohod mogoč z avtom. žand Suhor 3 km. Pripraven izhod za izlet na Trdinov vrh (1181 m). Spodnji del vasi ni varen pred poplavami. Nm 412 m. Ostalo kot Dole. Voda iz kapnic. Naselje leži s. 151*29. Nm 194 m. cesti Semič Metlika. Vinogradništvo. od vasi onkraj potoka Kamenice. Za prodajo se prideluje dobro belo in črno vino. žand pT š župnija Suhor 6 km. Na z. sadjarstvo. pa se dviga vinorodna Vivodina (316 m).8 km. Od ban. žel Metlika 14 km. o 6 km. žel Rosalnice ali Metlika 1. š Čresnjevec 1. Na trg v Metliko se prodaja suho sadje. živinoreja in svinjereja. Vas stoji deloma na loki ob Kolpi. 51*13. nad drž. pT š župnija Suhor 2. prašičjereja. ki žene mlin (469 m). Podružnična eerkev sv. Kamenica meji tu dravsko in savsko banovino. Ivana. Krvavčji (Krvoški) vrh.5 km. ki se deli v Gor. strani gozd. od Vidošicev v bregoviti legi. žel Metlika 8 km. cesti na Vivodino. Od 2 km oddalj. Vas. Sr Črnomelj 22 km. svinjereja. Za izvoz hrastov les. Dohod z vozom. Praproče. Naselje stoji tik nad drž. š župnija v kraju. Na sz. Prebivalstvo se preživlja kot Cerovec. Poljedelstvo.8 km. V vas vodi ban. š Drašiči 4 km.

Sr Črnomelj 29 km. Šola ust. v katerega vozijo žito za časa suše iz zelo oddaljenih vasi. strani od vasi je na Kolpi železniški most. cesta Metlika—Božakovo. cerkev sv.5 km. so du zdr fin Metlika 14 km. Jožefa. Nm 480 m. so du zdr tin Metlika 6:km. pT župnija Semič 6km. o 14 km. Župnija Suhor (dek. Poljedelstvo. odtod po železniškem mostu prestopi na Hrvaško stran. od katere vozi vivodinski brod preko Kolpe iz vivodinske ceste na žel. 1 odd. Poljedelstvo. Radatoviči). škof.3 km. 1933. so du zdr fin Metlika 6. Sr Črnomelj 16 km. vinogradništvo. Rakovec. Na J. ob deževju tekoci in v rupo ponikajoči hudournik »Grička«. se nahaja brodarnica. žand Suhor 6. Svet zelo kamenit. sadjarstvo in prodaja bukovih drv v Metliko. Nm 265 m. PRK. žel Metlika 9 km. 1873. o 1. Semič. o 8 km. žand pT župnija Suhor 5 km. sv. gostilne in obrtniki.5 km. Čebelarstvo. stran se razprostira polje. žel Metlika 7. š Božakovo 3 km. d. Sodji vrh.5 km. Voda iz kapnic.5 km. Suhor. Vas stoji na kamenitem. V okvir Sel spada ob ban. Vinograde imajo v Drašičih. so du zdr fin Metlika 12 km. žel Metlika 9 km. ceste je dohod mogoč . Nm 360 m. cesti Jugorje—Črnomelj ležeči zaselek Luža z motornim mlinom. deloma na Vinomeru. žel Metlika 2. obdana s treh strani z gozdom. Voda iz kapnic. š Sela 2 km. Na jz. deluma steljniki z brezami. Subor. Poljedelstvo. Od bližnje ban.) ima 1124 duš. 229*45. Sedanja dvostolpna stavba je bila zgrajena 1855. so du žand zdr fin pTt š župnija Metlika 1. obč. ki takoj JV. o 8km. Dva studenca. Nm 355 m. vrtačast.5 km. ceste Metlika—Drašiči je mogoč dohod z avtom. 62*12. Nm ca 212 m. Vinograde imajo na Sodjem vrhu. Žegnanje je tu poleti 25. Trgovine.. Na s. Škemljevec. Bog. Svet zelo kamenit. Sr Črnomelj 21 km. od Suhorja na vznožju Gorjancev. Nekaj vinogradov. Vas stoji v bregoviti legi ob ban. o 1. Rosalnice. Sz. Nekaj vinogradov. V suši pomanjkanje. koncu vasi se nahaja znana božja pot »Tri fare:. V. Ostalo kot Gradnik Svržaki. metliške prafare. od Suhorja. prvotno podr. ljublj. Metlika). V bližini so uniatska naselja in farna cerkev Rodj. Kamanje. in Repičja draga na JV. Pod vasjo v gozdu imajo »Francetovi cigani« svojo leseno ba]to.5 km. o 3 km. sadjarstvo. Repici in Babni gori. Vidošičih in Repici. Nm 414 m. Sr Črnomelj 16 km. o 6. Prebivalstvo se preživlja enako kot Curili. V Metliko se prodaja mleko. Sr Črnomelj 23 km. Prebivalstvo se preživlja kot Dole. to so tri cerkve. š v kraju 0. Sr Črnomelj 27 km. Sr Črnomelj 18 km.3 km. Vas stoji na bregu med vinogradi. prašičjereja. Studenec »Na Vučini«. Vas stoji na prijaznem gričku. Več gostiln. žel Metlika 7 km. Voda iz kapnic. okrog katerih je pokopališče (prim.5 km. Voda iz kapnic. Prebivalstvo se preživlja kot Radovica. živinoreja. Podr. Sr Črnomelj 21 km. Župna cerkev sv. Vinograde imajo v Drašičih. Prebivalstvo se preživlja kot Boldraž. 80*20. cesti Novo mesto —Metlika—Karlovec. Odtod preko Popovičev dostop na Trdinov vrh (1181 m). avg. Po obč. B. in sv. ki žene mlin in tvori mejo med dravsko in savsko banovino. p. živinoreja.žene mlin. žel Metlika 15 km. o 12 km. Vinomeru (ali Novi gori) in Vidovičih. pT š župnija v kraju. žand pT š župnija Suhor 2 km. Nekaj čebelarstva. Nm 156 m. 262*47*40*4*3. župnije Drage (gl. Pri njenem izlivu v Kolpo jv. Dva studenca. Dohod mogoč z avtom. Nm ca 532 m. žel Metlika 12.3 km. živinoreja.5 km. 77*15. Sela. so du žand zdr fin pTt š župnija Metlika 3 km. cesti od Božakovega je mogoč dohod z avtom. Od drž. žel v kraju. Sr Črnomelj 23 km. Ob cesti pri vasi se nahaja lepa velika kapela Karmelske M. 66*12. in Dol. žand v kraju 0. je dobila 1855 samostojnost. 5 odd. Skozi vas vodi ban. obdana od gozdov. Precej raztegnjena vas stoji na terasah nad železnico Ljubljana—Karlovec. Tu prevažajo preko Kolpe hrvatski trgovci vivodinsko vino. o 6 km. š Strekljevec 3 km. S. Vinomeru. Prebivalci so Uskoki uniatske vere. pod vasjo teče proti Kolpi Kamenica. gozdarstvo. Ravnace. Zraven spadata zaselka Mačkov vrh na s. so du zdr fin Metlika 8 km. Pokopališče. Vas ima vodo iz kapnic in v suši trpi pomanjkanje vode. od vasi se nahaja deloma gozd. Ribolov v Kamenici in Kolpi. Ribolov v Kolpi izdaten. Gas. Vas leži s. Nm ca 226 m. cesti Metlika—Radovica. Križa. so du žand zdr fin pTt š župnija Metlika 1. Vas stoji na terasi in v mali vzpetini po bregu ob drž. vrtačastem gričku sz. Deli se v Gor. Vas stoji na gričku. 81*16. žand Gradac 6 km. Vasi je delal svoj čas škodo 1936 od banovine reguliran. so du žand zdr fin pTt župnija Metlika 8 km. Prosv. svinjereja in perutninarstvo. Vas leži na ravnotnem gričku pod Velikim vrhom (737 m). Kmetijstvo. od vasi se dviga Skerbec (774 m) s sijajnim razgledom in smuškim terenom. Slamna vas. žel Metlika 4 km. vinogradništvo. pT župnija Suhor 7 km. vinogradništvo. Kolpa ugodna tudi za vodni sport. Prideluje se dobro belo in črno vino. Vinogradi v Drašičih.5 km. od Rakovca. in naslednjo nedeljo. 144*25. 19*15. ust.

ki sega na vzhodu do gore Grabrovice in potoka Bregane. so du žand zdr fin pTt župnija Metlika 7 km. in s. Nekaj čebelarstva. ki se tu vzpne v klanec. deli Kupčina v dva dela. 1741. Železniki . Na s. cesti I. o 4 km. na Trdinov vrh (1181 m). vodnjak. ko so ga kranjski deželni knezi dajali v najem. cesti Novo mesto — Metlika. Prevladuje vinogradništvo. Buliči. ki so še v veliki meri porasla z gozdom. Trnovec.5 km. vinogradov 12. trgovanje s prašiči in živino. Pod naselje Bulice. odtod stoječi zaselek Gudalji (650 m). Prebivalstvo se preživlja slično kot Drašiči. so du žand zdr fin pTt župnija Metlika 4 km.6 km. Dohod mogoč z avtom. Zadružno življenje so že pred desetletji popolnoma opustili. H kraju spada zaselek Plešci vrh. Vidošiči. hiš 398. Markacije na najvišji vrh Gorjancev. dialektu (štokavščini). Zemlja — večji del težka ilovica — ni plodna. ki žene mlin. svinj ter krošnjarstvom. so Jastrebarsko 51 km. cerk.pobočja Gorjancev. žel Metlika 3. Nm ca 160 m. Nm 300 m. Dohod mogoč z avtom. strani teče »potok«. in j. in pas.4. si zna pomagati. od vasi se dviga vinorodna Plešivica (356 m). 27. stran so vinogradi. Gozd je mlad. Krošnjarstvo.5 km. od 1530 dalje od rek Cetine in Zrmanje v Dalmaciji ter ustanovili naselja. Ane. Občina Radatovič Preb. Sr Črnomelj 18km. »Maslarji« in »Fužinarji« se ločijo med seboj nekaj tudi v nošnji. gozdov 1271. š Drašiči 0. 0.5 km. š Božakovo 1 km. žel Metlika 7. 2011. uniatov) so ob ustanovitvi metliškega sreza prebivalci radatoviške občine bili prideljeni temu srezu in tako Beli Krajini. trav. Občina zavzema prisojna južna . 80*15. ki stoje na brdu. Vas stoji na terasah nad Kolpo. ostalo kot Vidošici. spada tudi niže na jz.2. cerkev sv. Antona Pad. ceste je po obč. sv. so du žand zdr fin pTt š župnija Metlika 3 km. maiij hrastov in iglast. Teren za idealno smuko. Največ bukov. 371. oziroma nato črnomeljskemu srezu šestina pokrajine. Površina 3956. ki obsega 237 km2. Radatoviška občina spada k »Fužinarjem«. Marsikdo ima korist od prispevkov v Ameriko izseljenih svojcev. ki se bavijo bolj s trgovino drobnice. 88*21. v zasebni kmetski lasti ga je le 280 ha. Vas ima precej svojih njiv pol ure daleč ob cesti proti Metliki. V suši pomanjkanje vode. poljdelstvo in sadjarstvo. Ane (300 m). na z. dosti pa drobnice.5 km. na osojni strani vinorodne Repice. du fin Metlika 14. strani vasi se vije struga hudourniške Sušice. ostalo 116.b deževju hudournik Sušica. stol. Sr Črnomelj 29 km. medtem ko se »Maslarji« bavijo bolj s poljedelstvom in govedorejo.z avtom. S. ki žene mlin tik ob ban. in v. zdr Metlika—Radatoviči 14. pol. pTt Radatoviči 2. omenjena že 1145 kot last krškega samostana. cerkev sv. Nm 680 m. o 6. pod katero (namrec Kranjsko) je spadal Zumberk z gospostvom že v 13. Sr Črnomelj 21 km. značaju. stol.5 km. Od živine goje kmetje običajno le vole za delo. Prebivalce na zapadni strani Kupcine nazivajo Uskoki »Fužinare«. radi nagnjenega kraškega sveta. na vzhodni strani pa »Maslare«. Nm 231 m. Na tej gorici pridelujejo prav dobro belo in črno vino (portugalko) tudi nekatere oddaljene belokranjske vasi. Na v. Vas leži na terasi na levi strani Potoka s. 57*19.2. je pripadla z radatoviško občino metliškemu. strani v grapi teče o. Poljedelstvo ne krije domačih potreb. Vino (v majhni meri) pridelajo le nekatera južna naselja. ki se že od naselitve — stanujoč večji del po kolibah — bori s siromaštvom. Od 5. beguncev iz turške dobe.. so du žand zdr fin pTt župnija Metlika 6. Nm ca 212 m. o š župnija Radatoviči 3 km. Pripadli so tako Slovesjo.5 km. Na z. cesti. Izvaža se hrastov les. V bližini je na hribu vlaška vas Brašljevica (322 m). od Drašičev. Prebivalstvo se preživlja enako kot Lokvica. katerih velika večina nosi ime po priimkih kolonistov. Prebivalstvo se preživlja kot Božakovo. Voda iz kapnic. na j. — Od celokupnega žumberškega teritorija. Sr Črnomelj 22 km. a je bil nato po predhodni Vojni krajini in karlovškem generalatu 1865 s prebivalstvom vred definitivno prideljen Hrvatski. pod katero so nekoč spadali vsi Zumberčani. š Drašici 1 km. o 7 km.2. Belokranjci pa nazivajo vse Uskoke Vlahe. najem.5 km. Ban. Na Kolpi ribolov in primerna mesta za kopanje in taborjenje.5 km. gozd. Zelebej. žel Metlika 5 km.5 km oddaljene ban. Podr. Voda iz kapnic.5 km. posest. Od žumberških Uskokov (srbskohrv. 68*16*16*0*0. Sr Črnomelj 19 km. o 3 km. Naselili so se v 1. žel Rosalnice ali Metlika 5. pa nekaj njiv in gozd. 16.7 km. Vas stoji na pobočju razgledne gorice s podr. koč. Subor 9. Razen tega pridno krošnjarijo (zlasti z blagom). danes grškokatol. Pod vasjo na z. žel Metlika 16. reda mogoč dohod za silo tudi z avtom. Zemlja je . Podr. Celotni žumberški teritorij. a iznajdljivo in podjetno ljudstvo. Naselje leži na kamenitem svetu ob drž.1.11 ha: njiv in vrtov 815. 44*10. žand Dol.

ceste z avtom. žand Dol. Sr Črnomelj 22 km. Župna cerkev Rodjenja presv. pT Suhor 3 km. ceste je dohod mogoč z avtom. Kunčani. Od ca 4. o š župnija Radatoviči 3 km. Sr Črnomelj 24 km. v kateri je sedež uniatskega župnika. 135*26*22*0*4. žand Dol. žel Metlika 10. Pomaga si tudi s krošnjarstvom. 87*21*21*0*0. posebno drobnica. Mnogi si pomagajo s krošnjarstvom in prekupcevanjem. zdr Metlika—Radatoviči 10. pTt Radatoviči 6. du fin Metlika 7 km. 66*11*8*0*3. 1897. so Jastrebarsko 44 km.3 km. Kuljaji. so Jastrebarsko 57 km. du fin Metlika 9.5 km. Nm 530 m. Nm 610 m.4 km oddaljene drž. Nm 500 m. Doljani. V grapi se nahaja izvir Točak.3 km. du fin Metlika 8.5km. žel Metlika 9 km. zdr Metlika—Radatoviči 9 km. so Jastrebarsko 42 km. 157*28*28*0*0. pobočja Gorjancev. Dohod z vozom. zdr Metlika—Radatoviči 7 km.5 km. žand Dol. Dohod z vozom 1 % km od drž. Suhor 7 km. ceste je dohod mogoč z avtom. Stoji na razglednem brdu. žel Metlika 10. Nm 500 m. Naselje v prisojni legi na j. 132*33*32*0*1. strani vasi se razprostira mlad bukov gozd. ilovnata. svinjereja in drobnica. Poljedelstvo ne krije domačih potreb. V vas. svinjami. cerkev bl. š župnija v kraju. zdr Metlika—Radatoviči 12. Sr Črnomelj 23 km. Suhor 5. Suhor 8 km. Karlovcu. Pridelajo slabše vrste vina za dom. pTt Radatoviči 4. Suhor 7 km.7 km. Podr. Vas stoji na vinorodnem pobočju v prisojni legi. Sr Črnomelj 25 km. žel Metlika 12 km. o pTt š župnija Radatoviči 3 km. Sr Črnomelj 24 km. Zemlja je kamnita in ilovnata. Suhor 5 km. du fin Metlika 10. ceste. Suhor 8 km.5 km od ban. žand Dol. zdr Metlika—Radatoviči 10 km. pTt Radatoviči 1. Dev. ceste je dohod mogoč z avtom.3 km. o pTt š župnija Radatoviči 6 km. so Jastrebarsko 45 km. Sedanjo so zgradili v 1914—1923. prodaje živine in svinj na sejmih v Beli Krajini. z. dohodek donaša trgovanje z živino. sicer se prebivalstvo preživlja kot Drage. 19. o š Župnija Radatoviči 4 km. Samostojna je postala v zač. Zemlja bolj slabo rodi. Bogorodice (Mala Gospa). Vas leži v plitvi dolini v pobočju Gorjancev. žand Dol. je mogoč dohod od 3.kraška in slabo rodi.). Od 4. Živinoreja. o š župnija Radatoviči 2km. žel Metlika ll km.5 km. Keseri. Malinci. 45*9*8*0*1. du fin Metlika 9km. so Jastrebarsko 42 km. sicer se preživljajo kot Doljani. Šola ust. žel Metlika 14. du fin Metlika 10 km. so Jastrebarsko 47 km. du fin Metlika 8. o 7 km. o š župnija . Križevci grškokat. Dragoševci.5 km oddaljene ban. ki stoji na razglednem brdu.5 km. zdr Metlika—Radatoviči 9. Nm 635 m. Liješce. o š župnija Radatoviči 4 km. Župnija Drage (dek. žel Metlika 11. 152*31*30*0*1. zdr Metlika—Radatoviči 8.5 km. Poljedelstvo ne more kriti domačih potreb.8 km oddaljene ban. Vas stoji na razglednem hribu. o š župnija Radatoviči 6km. Ostalo kot Buliči. 96*21*19*0*2. stol. in ban. Pridelajo nekaj vina za dom. Poljedelstvo in živinoreja. Pridela nekaj vina. vodijo markacije na Trdinov vrh (1181 m). so Jastrebarsko 40 km. žand Dol. Prvotno je bila cerkev podr.5 km. Suhor 10 km. 1 odd.5 km. zdr Metlika—Radatoviči 9 km. Sr Črnomelj 27 km.5 km. 271*48*44*0*4. Sr Črnomelj 25 km.5 km.5 km. ceste. ceste je dohod mogoč z avtom. Zemlja je kamenita. o Š župnija Radatoviči 3 km. Bukov gozd v Gorjancih daje drva za dom. Prvotna lesena cerkev je bila zelo stara. žand Dol. so Jastrebarsko 45 km. Sr Črnomelj 24 km. Drage. leži v tesni uvali jz. zdr Metlika—Radatoviči 12. Skozi Goleše. drobnico.5 km. pobočju z bukovim gozdom poraslega razglednega hriba (580 m). župnija v Radatovičih. Na s. župnije v Radatovičih. so Jastrebarsko 49 km. Potoček Jesenik.5 km. kakor tudi v Sošicah. cerkev sv. Goleši. nad grapo Sušice. žand Dol. ki stoje na razglednem brdu.5 km. 54*12*10*0*2. pTt Radatoviči 3.5 km. zdr Metlika—Radatoviči 8. du fin Metlika 9 km. ki stoji na razglednem brdu. du fin Metlika 12. Vas. M. žel Metlika 12. škof. Skozi naselje. Po pobočju Gorjancev ugoden smuški svet. Sr Črnomelj 27 km. Od 1. Novem mestu.3 km. spada h grškokatoliški. Žumberačka. pTt Radatoviči 3. Nm 460 m. Prebivalstvo pridela za dom nekaj vina. Nm 500 m. Suhor 4 km. iu z. Ivana Krst. pTt Radatoviči 4. Vina pridelajo tudi za prodajo. so Jastrebarsko 51 km. Dohod z vsemi vozili. Javna knjiž.5 km. Podr.3 km. Prebivalstvo se preživlja enako kot Buliči. Sr Črnomelj 23 km. žand Dol. žand Dol. Kamenci. Nm ca 480 m. Nm 340 m. Od ca 5 km oddaljene ban. žel Metlika 14. Suhor 2 km. du fin Metlika 12. Poljedelstvo ne krne domačih potreb. 1 km od ban.5 km. Suhor 6 km. sicer se preživlja kot Buliči. Glavni vir dohodka ima prebivalstvo od prekupcevanja.6 km.5 km od ban. ceste. spada h grškokatoliški župnija v Radatovičih. vodijo markacije na Trdinov vrh (1181 m). o pTt š župnija Radatoviči 1 km. 2. Dobod z avtoin 2. ceste.5 km oddaljene ban. žel Metlika 11 km.5 km.

Pod Sekulice spadajo zaselki Gaj (6 hiš). so zelo verni in praznoverni ter gostoljubni. Žumberak. in paš. Rajakovici (9 hiš) in Maliči (10 hiš). Poljedelstvo ne krije domačih potreb. Teren izvrsten za smuko. žand Dol. plošča pesnika in književnika Jovana Hranikmca (odkrita 23. Uskrsnuca (Sv. žand Dol. ni geografsko zaključena enota. pobočju razglednega Križa (681 m) sredi bukovega gozda.) ima 1800 duš. 81. Gera 1181 m) in na novomeško stran. obdani na s. trav. Prebivalstvo živi Največ od vinogradništva. Kmetijstvo. ceste. o pTt š župnija v kraju. le v Mafinah se je ohranilo še nekaj UskokovVlahov in v Rečicah par kočevskih družin. Občina Semič Preb.2 km. Metlika). odtod 2 uri). Dostop tudi z avtom 4. Na s. gozdov 1995. žel Metlika 11 km. pod katere upravo spada od oktobra 1934 tudi planinska župnija. o pTt š žu. Nm 510 m. vimogradov 446. Suhor 8 km. Lahek dostop na Trdinov vrh (1181 m). Pilatovci. župnija je ena od žumberačkih uskoških grškokatoliških župnij. ceste je dohod mogoč z vozom. ostalo 301.5 km. pTt Radatoviči 8. Pogano jamo ali Pečno. žel Metlika 13. Sr Črnomelj 30 km. Pleš 625 m.49 ha: njiv in vrtov1436. hiš 794. Pod Pilatovce spada tudi vinogradniška Brezovica s svojimi zidanicami. krošnjarstvo. Pod Malince spadajo tudi zaselki Cvetiši. zdr Metlika—Radatoviči 15. imenovan tako po nekdanjih prepirih med Uskoki in Slovenci. sv. 321*64*59*0*5. zdr Metlika—Radatoviči 11. so Jastrebarsko 56. Nad portalom radatoviške cerkve se nahaja spom. so Jastrebarsko 48 km. Trdinov vrh (sv. pTt Radatoviči 8. Dohod le z vozom 6km od ban.5 km. ki dajejo ljudstvu Konec 1936 so pripadli občini kraji. žel Metlika 14 km. 75*16*16*0*0. 1912. lep razgled po Beli Krajini in Hrvatski. du fin Metlika 11. Nm 735 m. najem. Nm 810 m. Vas stoji na razglednem brdu. Površina 5984. du fin Metlika 15. Ta loči obenem v občino spadajooo Rožendolsko kotlino in ostalo Dolenjsko od Bele Krajine. koč. Nedelje) se prvič omenja 1626 in že tedaj kot župnijska cerkev.kat. L. š župnija Drage 3 km. škof.5 km. Grmki. Pod matično naselje spadajo zaselki Dručici. Prebivalstvo semiške občine je še najbolj čisto slovensko od vseh Belokranjcev. Naselje visoko na travnatem pobo6ju Gonancev. Od 4km oddaljene drž. Nm ca 660m. Stričanioo pri Kalju.5 km.5 km. ceste. grškokat. Reja drobnice.5km. du fin Metlika 12 km. Teren v dolini je največ v steljnikih. Gere in žumberške grškokat. poleg tega pa prečka občino relativno visoka gozdnata gorska pregraja — Semiške gore — kot zadnji odrastek Gorjancev (Skrbec 774 m.Stoje na v. Prebivalstvo se preživlja kot Buliči. strani od bukovega gozda.5 km od ban. 1806. Saj se teren občine neovirano nadaljuje z enakimi kraškimi značilnostmi tudi v druge belokranjske občine. Leže slikovito :in visoko v pobočju Gorjancev. 1934). Radatoviči. Sr Črnomelj 27 km. Sedanja stavba je bila zgrajena 1870 v bizantinskoromanskem slogu.5 km. ki so jih oddelili od občine Metlika okolica (gl. Tako povečana občina meri zdaj 7308 ha 30 .8 km. Zemlja je kamenita in ilovnata. Dohod z avtom. in v. Poleg reje drobnice in živine krošnjarstvo po Jugoslaviji. Skozi kraj drže markacije od Metlike na Trdinov vrh (1181 m. krošnjarstvo in obrt. o 8. zlasti ženske.30 Obcina Semič.49. Sr Črnomelj 26 km. žand Dol. manj živine.5km. du fin Metlika 9. in sv. da komaj zadostuje za dom. markacije na najvišji vrh v Gorjancih. posest. župnija Radatoviči (dek. nov. Na Trdinovem vrhu se nahajajo razvaline dveh cerkvic: kranjske rim. o pTt š župnija Radatoviči 4 km. 2 km od ban. ceste. Milčinoviči. trgovanje po sejmih. Suhor 6 km. 3082. Popoviči. zdr Metlika—Radatoviči 12 km. so jo restavrirali.5 km. 795.. Peščenik 834 m. Ilije. Dvor in Siljki. Hvaležen teren za zimski sport. Sr Črnomelj 24 km.5 km. žand Dol. Župna cerkev sv. Stoje na razglednem bregu pod Gorjanci. Suhor 5 km. ceste je dohod mogoč za silo z avtom. Kameni vrh 672 m).2 km. 23. so Jastrebarsko 5.p Radatoviči 2 km. v drugih kmetijskih panogah pa le toliko pridela. Prebivalce semiške občine in vse župnije imeniijejo ostali Belokranjci »Sokce«. Nm 500 m. Prebivalstvo se preživlja kot Liješče.Radatoviči 8. Ratkoviči in Vukšiči.5 km. ki se ne krije z župnijo. zdr Metlika—Radatoviči 9. Ti »Sokci«. najvišje naselje v tej občini (840 m). sv. Miklavž (969 m) s planinskim zavetiščem. Križevci. Suhor 12 km. Sekuliči 174*33*33*0*0. Od razglednih Radatovičev je vabljiv izlet na vinorodno Vivodino ali v jamo pri Keserih. strani pod Trdinovim vrhom v položnem pobočju Gorjancev se nahaja »Krvavi kamen«:. krompir za seme in često tudi koruzo ter krmo za živino pa mora kupovati. Od 3 km oddaljene ban. žel Metlika 17. so Jastrebarsko 50 km. 178*29*25*0*4.

5 k.7 km.4 km žand fin o pT š župnija Semič 4 km. ceste.9 km. Prebivalstvo živi od vinogradnistva. 17*3*3*0*0. Sr du zdr Črnomelj 16. Ilovnata zemlja rodi bolj slabo. Brezje pri Vinjem vrhu. so Metlika 15 km. Nad železniško postajo malo pod vrhom enako imenovanega hriba je nekdaj stal grad Semenič. muč. postrvi in klene. 23*4*4*0*0. srednje rodovitnosti. Nm ca 440 m. V vas. Prebivalstvo se preživlja z vinogradništvom in živinorejo. Nm 464 m. Več naselij trpi pomanjkanje vode. reda tudi z avtom. Naselje stoji na pobočju na jugozahodni strani Semeniča (575 m). ki so bili v reformacijski dobi vneti protestanti. V neposredni bližini tega mlina. fin žel š župnija Semič 5 km. okrog katerega je polje. Nm ca 220 m. Sr du zdr Črnomelj 13 km. Nm 140 m. Bukov in hrastov gozd daje drva za dom in prodajo. Črnomelj. Hrastov gozd daje drva za dom ter hlode in železniške pragove. V njej se nahajajo kleni. V gradu so imeli svoje predikante in Ziga Semeniški je 1585 zgradil v bližini gradu leseno protestantsko kapelico. jazbece. Po obč. ceste je zaselek oddaljen 2 km. ki je na severni strani porasel s hrastovim gozdom.le nastilj za živino. Grad spada med najstarejše gradove v Sloveniji. čez Krupo vodi slab lesen most. na ostalih treh straneh pa so njive in travniki. Prvotni grajski lastniki so bili Semeniški gospodje. Pokopališče. Naselje leži v plitvi in ozki uvali na hribu pod pobočjem Peščenika (834 m). Prebivalstvo se preživlja kot v bližnjem Brezju. Brezova reber. cesti 11. v bližini ban. posebno 1547. ki je porasel z bukvami. Nm 458 m.5 km. lisice. ki je oddaIjen 1. V zaselek. Prebivalstvo se bavi z vinogradništvom. ki je na severni in deloma na Južni strani porasel s hrastovim gozdom. Neznaten zaselek na pobočju nizkega griča. Mešan. reda mogoč tudi z avtom. š Strekljevec 3 km. žand fin o pT s župnija Semič 1 km. se more priti z vozom. 41*8*8*0*0. žel Semič 8 km. ščuke in postrvi. grajsko posestvo je pa bilo v rokah Žige Semeniškega. 29*5*5*0*0. Stoji na podložnem pobočju nad rožndolsko uvalo. Gaber. Dohod mogoč tudi z avtomobilom.Lebicac. žand o pT Semič 4 km. Na zahodni strani pod naseljem se nahaja obzidan podolgovat studenec s. Prebivalstvo se bavi z vinogradništvom in živinorejo. so vinogradi. ribolov v Krupi ščuke. žel Rožni dol Pribišje 3. Dolenjci se imenuje mlin na potoku Krupi. cesti II. p š Rožni dol 3. po vrtačah razgibanem hribčku. Semeniški so namreč opustili stanovanje na tem gradu in zgradili približno 3 km od starega gradu nov grad Smuk. 48*11*11*0*0.3 km. vinogradništvom ter nabiranjem in prodajo užitnih gob.5 km. Prebivalstvo se preživlja s poljedelstvom. ki ob veliki suši presahne. cesti II. Nm 223 m. Vanj se more priti z vozom. Brezje pri Rožnem dolu. žand fin o župnija Semič 4 km. so Metlika 16 km. Sr du zdr Črnomelj 8. žel pT š Gradac 2 km. srne.5km od ban. so Metlika 18 km. Sr so du zdr Črnomelj 9. reda je mogoč dohod tudi z avtom. cerkev Šv. Brstovec. dohod vanj pa je po obč. Na sev. se nahaja visok zidan železniški viadukt nad Krupo. Pod Brezovo rebrijo. ceste. Sr so du zdr Črnomelj 0. Od ban. jerebice. Pri naselju je križišče cest v Semič. 5*1*1*0*0. drva in les za tanin. ceste. Nm 218 m. Pod Gabrom je reber zasajena z vinogradi in posuta z zidanicami.5 km. Vodovod za Coklovco.5 km od ban. Sr so du zdr Črnomelj 13. Od tu je mogoč lep izlet na vrh Peščenik 834 m in na Skrbec 774 m.m. ob katerem izvira studenec. 69*14*14*0*0. žel Semič 0. večinoma hrastov gozd daje les za dom in za železniške pragove. Pod Gaber spada tudi hiša Vrh. kostanji in hrasti. je mogoč dohod po obč. ki jih vozijo v Črnomelj ali Gradec na postajo. Ilovnata in kamenita zemlja tu slabo rodi.1 km. Lovišča nudijo zajce. Stoji na prijaznem gričku.5 km. ki je 1% km oddaljena od ban. ceste. na južno stran. Podr.8 km. V Valvasorjevi dobi — grad naziva zgodovinar Semiški grad — je bil stari grad že popolna razvalina. Gozd daje hlode. strani zaselka se nahaja v globoki vrtaci v gozdu študenec Vodenice. kakor tudi s prodajo mleka v semiško mlekarno. ceste 1 km. Dolenjci. ki teče v debri in se takoj nato izliva v le malo širšo Lahinjo. ki je oddaljen od ban. dev. Zemlja je ilovnata. Kot . ki teče pod zemljo v potok Krupo. ki ga vozijo prekupcem na postajo v Gradac in Črnomelj. je mogoče priti tudi z avtom. njive in travniki. na ostalih straneh pa so njive in travniki. žel Semič 2. Zemlja je ilovnata. žand fin o župnija Semič 3. so Metlika 15 km. Bukov gozd daje drva tudi za prodajo. kune in v Semiških gorah divje vepre. ceste 700 m. Katarine. oddaljen 0. Veliko je trpel erad v dobi turških napadov. Stoji na nizkem. žand fin o pT š župnija Semič 2 km. ki je danes v razvalinah. Coklovca. poljedelstvom ter nabiranjem in prodajo užitnih gob. žand fin o pT župnija Semič 6 km. Ljudstvo si skuša dobiti zasilen zaslužek z nabiranjem in prodajo užitnih gob. V zaselek. Zaselek je oddaljen od ban. Naselja so majhna in gručasta. Toplice in Novo mesto. žel Semič 5 km. Krupa je vse poletje mrzla in ni za kopanje. Sr so zdr Črnomelj 18.

Od ban. ceste. Ilovnata in peščena zemlja slabo rodi. ki ima poleti in pozimi skoro enako temperaturo (ca 8° C).9 km. Hohenwart in od te na rodbino pl. so Metlika 15 km. V turški dobi je grad veljal za pravo obrambno trdnjavo. ceste 200 m in vanjo je mogoč dohod tudi z avtom. žel Rožni dol Pribišje 2 km. četrt ure od vasi. . Podr. katere vozijo v Gradac ali Črnomelj. semiške prafare. Na severozapadni strani se vzdiguje precej visoko hribovje (Pleš 625 m). Goliše. Nm ca 215 m. ki dovaja vodo iz Blatnika. 16. Nm ca 520 m. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom in vinogradništvom. so Metlika 18 km. reda mogoč dohod tudi z avtom. v razne dolenjske kraje in v Ljubljano. p Rožni dol 2km. najstarejši iz I. Tu rojen Lavrin Janko 1887. š Strekljevec 1 km. Naselje leži na vrtačasti kraški ravnini •ob obč. ki se razprostirajo na pobočju Smuka v »Stari gori« visoko gor. žand fin o pT š župnija Semič 2.gospodarsko poslopje semiškega gradu je stal v Valvasorjevi dobi pri Semiču dvorec. Krupa. rdeče in črno vino. V vas je po obč. cesti II. 83*15*15*2*0. Primoža in Felicijana se prvič omenja 1334 kot podr. 44*18*18*4*0. š Rožni dol 1. žand fin o župnija Semič 5km. Skozi to vinogradniško naselje pelje ban. odkoder vodijo markacije na Mirno goro (1048 m). vdova po 1374 umrlem grofu Otonu. V tej ravnini so vrtovi in nuve. Vinogradništvo. ki je zasajena z vinogradi. ki je dobival vodo iz Krupe. Od ban. Kal. Nm ca 164 m. ceste je Kal oddaljen 1/2 km.5 km. Grad je bil dobro utrjen s petimi stolpi in Jarkom. L. ki daje belo. žand o pT Semič 4. Kašča. Prebivalstvo se preživlja največ z vinogradništvom. Vas ima vodovod. Nadaljni lastniki so bili grofje Apfaltrer. žel Semič 6. V reformacijski dobi (v drugi pol. Pozneje je postal samostojna gospoščina z lastnim pomerijem. Sr so du zdr Črnomelj 8. odkoder je elektrika napeljana na Krupo. Danes je veliki. Dohod mogoč tudi z avtom. dokler jih niso 1850 premestili v Črnomelj in Metliko. Zgodovinsko pomembna je krupska graščina.6 km. nikoli ne zamrzne in takoj pri izviru žene mlin. postaja Semič. Kmetijstvo. Ilovnata zemlja je srednje plodna. V gradu sta bili dolgo aodna in davčna oblast. Pozneje je gospoščina prešla na rorodniško rodbino pl.2 km. Naselje stoji v plitvi vrtacasti dolini. Burgstall.5 km. žand fin o pT župnija Semič 2 km.) je grad veljal za pravo luteransko postojanko. Kot 301*62*62*28*0. prof. Na Krupi je elektrarna. Kostanjev gozd daje kolje za vinograde. Naselje leži v bregoviti legi ob pregibu hribovja iz smeri severovzhodjugozahod v smer severjug.5 km. Stransko vas in Praprot.9km. 1439. Jožefa. Ilovnata in peščena zemlja bolj slabo rodi. ruskega jezika in literature na univ. so Metlika 14 km. kamor se odtod lahko dospe v pičlih dveh urah. stoječa na gričku. š ŠtrekIjevec 0.1 km. na kar slede slabe košenice ali pašniki in gozd.5 km. poljedelstvo in živinoreja. Nm 292 m. v Nottinghamu. cesti I.5 km. žel Semič 3 km.V gradu so trije zelo zanimivi nagrobniki. Nm ca 280 m. razen na vzhodni strani. Prvotni grajski posestniki so bili Krupski gospodje. Hrastov gozd daje drva za dom in hlode ter železniške prage. žand fin o pT š župnija Semič 1 km. žel Semič 1 km. Naselje stoji na visoki terasi nad izvirom Krupe. Ilovnata zemlja je slabo plodna. stol. Siroki izvor potoka ima veličastno ozadje v široki. Moverno vas. žel Semič 5 km. ceste je Kašča oddaljena 0. blizu 60 m visoki strmo odsekani skalnati steni. Hrib pri Rožnem dolu. kamor je tudi sama vstopila. Lenarta. so Metlika 15 km. pl. Nm ca 250 m. esejist. Podr. Makar in Mazelle. je grad razdejal Jan Vitovec v borbi s Habsburžani. roj. Prebivalstvo se bavi z vinogradništvom. Krupska. imenovan Pristava. po kateri je dobila vas svoje ime. Sr so zdr Črnomelj 11. Sr so du zdr Črnomelj 8. je ustanovila avguštinski samostan v Ljubljani. Grad je nekdaj imel dve pristavi: poznejši grad Podbrežje pri Adlešičih in Pusti gradec. župnijo v Radovljici in ženski samostan v Velesovem. 1618. brastov pa drva za dom in železniške prage za prodajo. že razpadajoči grad s štirimi okroglimi vogelnimi stolpi last trgovca Josipa Zurca iz Semiča. Podr. žand fin o pT župnija Semič 3 km.5 km. fin š župnija Semič 4 km. ki stoji na desnem bregu potoka Krupe. cesta in železnica. reda. poraslo Največ s kostanjevim in bukovim gozdom. Prebivalstvo se preživlja z vinogradništvom in z drugimi panogami kmetijstva. Dohod mogoč z vozom. Sr du zdr Črnomelj 12. 14*3*3*0*0. ki je krog in krog obdan s hrastovim gozdom. Dobro belo in črno vino se prodaja v Črnomlju. Ta potok. Pri vasi in gradu so odkrili hallstattske in rimske grobove. Sr du zdr Črnomelj 14. Vas Krupa je oddaljena od ban. cerkev sv. Ana grofica Ortenburška. Zemlja je ilovnata in peščena. cerkev sv.5 km. Sr du zdr Črnomelj 14. Vas una dober vodovod.3 km. Bukov in kostanjev gozd daje drva za dom in prodajo. 7*1*2*0*0. na kateri se razprostira polje. V vasi stoji žel. Goliše — domačini pravijo Goliš — se imenuje osamljena kmetija. cerkev sv. največ pa vinogradi. Stoji na hribu nad rožnidolsko uvalo 2 km od ban. žel Semič 4. 101*26*26*0*0.

so Metlika 18 km. Od tu je blizu izlet na Smuk (547 m). 59*10*10*0*0. V bližini (ca 600 m) na vzhodni strani odtod. Zemlja je ilovnata. žel Semič 1. Na vzhodni strani Lipovca se nahaja ca 250 m oddaljena podzemska jama Malikovec. žand fin žel o pl š župnija Semič 3 km. Nm 386 m. Prebivalstvo se bavi z vinogradništvom. ki je morila v Beli Krajini 1646. š Strekljevec 5 km. Nestopljeva vas. prašičerejo. Prebivalstvo se bavi z vinogradništvom in drugiiiiii kmetijskimi panogami. Osojnik.8 km. Zaselek leži na vrtačasti ravnini. V vas je mogoč dohod tudi z avtom. cerkev sv. hrastov in bukov gozd daje drva za dom in nekaj malega tudi za prodajo (tanin). Peščena zemlja je se prilicno rodovitna.6 km. Naselje leži na bregu nizkega hribčka. žel Semič 10 km. se nahaja na gozdni terasi nad potokom Krupo Podzemska jama z imenom »judovska hiša«. poljedelstva in živinoreje. 49*9*9*1*0.5 km. š Rožni dol 2 km. so Metlika 15 km. Nm ca 222 m. Naselje ima ime po priimku Movern. Sr du zdr Črnomelj 11. Gospodarstvo kot Lipovec. p š Rožni dol 1. p Rožni dol 1. ceste. od katere je oddaljena 1 km. Kostanjev in hrastov gozd daje potrebni les za dom ter hlode ali žel. poljedelstvom. Prebivalstvo živi od vinogradništva (belo in črno vino). Sr so du zdr Črnomelj 9. Sr du zdr Črnomelj 12. Nm 224 m. žel Semič 7 km. žand fin o pT župnija Semič 8 km. živinorejo in sadjarstvom. 158*39*39*3*0. 71*12*12*1*0. Roka je bila zgrajena v spomin na strašno kugo. žel Rožni dol—Pribišje 1. V zaselek. Vas ima vodovod iz Blatnika. so Metlika 16 km. Na Lipovec. Ilovnata zemlja je srednje plodna. ki se še sedaj tu nahaja. .5 km. š Strekljevec 1 km. je mogoč dohod z avtom. žand fin o pT župnija Semič 2 km.5 km.Gornje Laze. ako ni suše. na katerem se nahajajo še zidovi razpadlega gradu enakega imena. Hrastov gozd daje drva za dom in malenkost železniških pragov za izvoz. žel Semič 5. Sr du zdr Črnomelj 13. sadjarstvom in vinogradništvom.6 km od ban. Vas stoji na vinorodnem hribu tik banovinske ceste. je mogoč dohod po obč. ceste. Podr. oddaljeno 1. Omota. Bukov gozd daje drva za dom in prodajo. so Metlika 12 km. Zemlja je ilovnata. 81*30*30*2*0.6 km. žel Semič 4 km. Nm ca 480 m. Mešan gozd daje drva za dom. ki je od ban. žand fin žel o pT š župnija Semič 4 km. Vas stoji na mali ravnini pod vinorodno rebrijo. so Metlika 14 km. 37*6*6*0*0. Na zapadni strani vasi je kostanjev in hrastov gozd Belečnik. V naselju na jugozapadni strani je studenec. je po obč. 28*3*3*0*2. ceste je studenec. so Metlika 18 km. Iz vasi je lahek dohod na razgledni hrib Skrbec (774 m). Prebivalstvo se bavi s ipoljedelstvom in vinogradništvom. žel Rožni dol Pribišje 1. nata zemlja je tu radi zelo nagnjene lege najpripravnejša za obdelavo vinogradov. Nm 260 m. Stoji na visoki terasi nad potokom Krupo. Dohod je lahek tudi z avtom. cesti I. Prebivalstvo se preživlja kot v Brezovi rebri. Sr du zdr Črnomelj 18. ob njem po rebri na vžhodno stran so vinogradi in polje. Skozi zaselek drži tovarniška gozdna železnica iz Radohe na postajo Rožni dol Pribišje. ceste 0. ceste.5 km. Naselje leži v plitvi vrtačasti dolinici. Stoje v pobočju Peščenika (834 m).4 km. žand o fin župnijai Semič 5 km. Prebivalstvo se preživlja kot v Krupi. Moverna vas. Sr du zdr Črnomelj 12 km. Sr so du zdr Črnomelj 9. prage. Podreber. Krog in krog naselja se razprostira obdelano polje. sedaj pa često služi ciganom v zavetje.5 km. Kostanjev in bukov gozd daje drva za dom in prodajo. Lipovec. Sr du zdr Črnomelj 20 km. ki je oddaljena 600 m. 116*19*19*0*0. Potoki. oddaljen 400 m od banovinske ceste. ki ima tu mlin in leseno brv. Maline. reda mogoč dohod tudi z avtom. 27*8*8*0*0. ceste.2 km. je mogoč dohod tudi z avtom. Nm ca 435 m. Sr du zdr Črnomelj 5. Pokopališče. 35*6*6*0*0. žand fin o pT župnija Semič 5 km. Pod vasjo zraven ban. oddaljeno 1. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom. ki je oddaljen od ban. žel Semič 7km.5 km. Stoji na bregu nad . Nm ca 210 m. V suši si vaščani dovažajo potrebno vodo iz potoka Krupe.5 km. Dohod mogoč tudi z avtom. žand fin o pT š župnija Semič 1 km. Sr so du zdr Črnomelj 9.3 km. cesti II. Nm ca 160 m.5 km. Od ban. Mladica.5 km.6 km.5 km. ižand o pT Semič 5 km. reda tudi z avtom. Prebivalstvo se bavi z živinorejo. Nm ca 250 m. Zaselek ima vodovod. oddaljene ca 800 m od iban. š Strekljevec 1 km. Kostanjev. žand fin o župnija Semič 5 km. ki dajejo belo in črno vino. Teren je tu precej nagnjen proti severozapadu. ki daje vsako leto mnogo jabolk na prodaj. Dohod mogoč z vozom. š Štrekljevec 1 km. ki je bila po ljudski pripovedki nekoč jama razbojnikov.Nm 424 m. žand fin o pT župnija Semič 3. Ilov. Od ban. Stoji na vrtačasti ravnini. Naselje stoji na vrtačasti ravnici.5 km. poljedelstvom in vinogradništvom.5 km od ban. fin š župnija Semič 4. ceste oddaljen 1. ki jih vozijo v Gradac ali Črnomelj na prodaj. so Metlika 15 km. Dohod mogoč tudi z avtom. ceste.

š v kraju ust. ki pod naseljem ponikne.5 km. Sr so du zdr Črnomelj 10. PRK. Prebivalstvo zivi od vinogradništva. Mimo naselja drži ban. Sr du zdr Črnomelj 9. v kateri tvori zajezen potok tako imenovani »Bajer« in žene mlin. so Metlika 15 km. Gozd. š v kraju ust. žel Semič 2 km. Dohod mogoč z vozom. Nm 491 m.. poljedelstva in živinoreje. š Rožni dol 2 km. 17*2*2*2*0. 58*10*10*2*0..3 km. s katerega je lep pogled na Semič in vinske gorice.5 km. Gas. Podr.2 km. Nm 440 m.4 km. ki je oddaljen 1 km od ban. so Metlika 17 km. 29*5*5*0*0. Marije Magdalene. Sr du zdr Črnomelj 10. mesarji in gostilnami leži ob ban. Ilovnata in peščena. Dohod mogoč po obč.Prosv. cerkev sv. Naselje — imenovano tudi Vrčice — stoji na ravnici ob vhodu v tesno Cnnošnjiško dolino. Sr du zdr Črnomelj 12. 1911.globoko kraško kotlinico (357 m). žel Rožni dol—Pribišje 1. so Metlika 20 km. ceste 0. 45*5*5*2*0.. poljedelstvom in živinorejo.8 km. Od ban. Sela pri Rečicah. žand fin o župnija Semič 4. V zaselek. Po pobočju na Stari gori. Duha . Rožni dol. čigar vrtacasta reber je večinoma v steljnikih. ceste je oddaljen 2 km. ceste. Vas stoji v dolu.. ki dajejo dobro belo in črnio vino. žel Semič 7. obrti. Naselje stoji na rebri. p Rožni dol 1 km. 1 odd. Sr du zdr Črnomelj 14. žand fin o župnija Semič 4.5 km.5 km. Vodovod gre skozi vas. od ban.6 km. Sr du zdr Črnomelj 11. ki daje rdeče in belo vino. 1838. ceste oddaljen 200 m. Bukov gozd daje drva za dom in prodajo.. . 2 odd. 80*18*18*4*0. Podr. je mogoč dohod z vozom. PCMD. Nm ca 520 m. M. Vas stoji na vrtačasti ravnini. Bukov gozd daje drva za dom in za prodajo. na katere vodijo markacije od Planine. cesti II. Pokopališče. 49*10*10*0*0. Zemlja je ilovnata in peščena. Nm 205 m. žel Semič 3 km. Prebivalstvo se preživlja kot v Krupi.).. Stoji na hribčku v pobočju pod Semeničem (575 m). Nm 348 m. Duhu. Prebivalstvo se bavi z vinogradništvom. Kmetsko prebivalstvo se tu preživlja kot Kašča. Nm 225 m.5 km. Od ban. Sr du zdr Črnomelj 11. d.5 km. Skozi naselje drži ban. G odd. žel Semič 2 km. Hrastov gozd daje drva za dom. cesta. Daje drva za dom in drva ter železniške prage za prodajo.4 km. Cerkev je bila zgrajena 1646 v baročnem slogu. Semič. so Metlika 15 km. kakor tudi na Pogorelec (1029 m) in Gače (942 m). uvali.5 km. PRK. žand fin o pT š župnija Semič 1 km. Jedro te vmogradniške vasi s trgovinami. 373*156*156*14*11. so med zidanicami raztresene mnoge semiške hiše in bajte. cesta II.5 km. Čebelarstvo v Žnidaršičih. Dohod mogoč tudi z avtom. Pribišje. š Rečice 1 km. semiške prafare. Ima dober vodovod iz Blatnika. Tu je tudi parna črpalka za železnico. 88*11*11*1*0. p Rožni dol 1. so Metlika 17. Prebivalstvo se bavi z vinogradništvom in poljedelstvom. 1 nem. To naselje 2 hiš stoji na hribčku. Pugled. reda in teče potok Rečica. žand fin o pT š župnija v kraju. Zemlja je ilovnata. Prebivalstvo se preživlja kot Lipovec. Prebivalstvo se preživlja z vinogradništvom. žel Semič 4 km. Prebivalstvo se bavi z vinogradništvom. ceste oddaljena 0. Nm ca 490 m. Stoji na terasi na hribu. žel Rožni dol— Pribišje 1 km. žand fin o pT župnija Semič 5 km. ki je oddaljen od ban. ki žene mlin. dnine. daje drva za doin in prodajo. Čebelarstvo v Znidaršicih. cerkev sv. PJS. manj hrastov. ki je od ban. ceste. Nm 249 m. Naselje leži v plitvi dolinici. V vrtači pod cerkvijo sv. Ob vasi so 3 studenci in ozek potoček. Cerkev se omenja že 1334 kot podr. cerkev Rojstva Dev. Sr du zdr Črnomelj14 km. Sr so du zdr Črnomelj 13. žel Semič 3 km. Najpripravnejši je teren po pobočju za vinograde. je mogoč z vozom. žand fin o pT š župnija Semič 4. na katerih rasto breze. žand fin o pT župnija Semič 5 km. Šola ust.4 km. so Metlika 20. 1909. Podr. Rečice. je mogoč dohod tudi z avtom.1 km. Vas ima vodovod. (1 sl. š Rožni dol 2 km. oddaljeno 1 km od ban. p Rožni dol 1.3 km. Iz Rečic je blizu za izlet na Mirno goro (1048 m). cesti na vznožju pod Semeničem (575 m) in Smukom (547 m). Gozd je večinoma bukov in v mali meri hrastov.3 km ali Gradac 6 km. žel Rožni dol— Pribišje 1. Praprot. ki teče podzemno v Krupo. ki je večinoma bukov. zelo kamenita zemlja. V zaselek. Prebivalstvo se preživlja kot v Brezju pri Rožnem dolu. Večji del bukov gozd daje drva za dom in deloma za prodajo. posebno ob suši slabo rodi. reda tudi z avtom. imenovani v semiških starih matrikah »in Vineis«.5 km. SKJ. podolgovat studenec Lebica.7 km. Pokopališče. Zemlja je ilovnata. Nm ca 174 m. so Metlika 18 km. 75*12*12*2*0. Zemlja je ilovnata in peščena. Duha se nahaja obzidan. poljedelstvom in živinorejo. Sela pri sv. trgovine. Dohod mogoč z vozom. Dohod v zaselek. ceste je oddaljena 100 m. Prebivalstvo živi od vinogradništva. Preloge. RK. Gas. žand fin o župnija Semič 5km. žand fin o pT š župnija Semič 5 km. DKfid. s katerega se nudi lep razgled po Beli Krajini. Gas. Javna knjiž.

9 km. Gozd (hrastov in kostanjev) daje drva za dom in po potrebi železniške prage in tanin za prodajo. sta pristavi postali samostojni gospoščini. Listnati gozd (bukev. filozof. Trata. Na hribu Smuku je nekdaj stal grad Smuk. na eni strani v Črnomelj in Gradac. ki je oklepal cerkev in župnišče. uro hoda. Od ban. ki je v glavnem oltarju. 21*3*3*0*0. V Semiču so še dobro vidne utrdbe nekdanjega tabora. Sr so du zdr Črnomelj 9. Sr so du zdr Črnomelj 7. na drugi v Semič in Novo mesto. ko je bila skupno z materjo župnijo inkorporirana nemškemu viteškemu redu. v drugi polovici 12. na Semenič (1. kamor se pride do planinske koče (1010 m) lahko v 2 urah in pol. stol.5 km. Tlačani so jim morali tlakovati s kamenitimi ploščami zelo strmo pot do gradu. Nm 270 m. V Valvasorjevi dobi je bil v rokah Franca Bernharda pl. lastnik sanatorija »Emona« v Ljubljani. vprašanja. žand fin o pTt š župnija Semič 4 km. ki ga je restavriral in olepšal. Vas. izdajal z Zupaničičem kult. 4km). Stranska vas. Sadjarstvo. nadalje Kristusova zadnja večerja iz 1713. Vodovod v vasi. Cerkveno je prafara pripadala do 1751 oglejskim patriarhom. Župnija Semič (dek. Prebivalstvo se bavi z vinogradništvom (belo in rdeče vino). Nm 218 m. Prebivalstvo se bavi z vinogradništvom. kostanj) daje drva za dom. Odkrili so sledove rimske ceste čez Gorjance proti Kostanjevici. Lichtenberga.polit. Župna cerkev sv. Jundič Davorin 1860. Odkopali so tudi rimske grobove s številnimi rimskimi predmeti: fibule. drži banovinska cesta II. Naselje stoji na vrtačasti terasi in na bregu pod vniorodnimi Gorenjci. Semič. dalje na Smuk. priobčil nem. Prvi znani župnik Nikolaj Tuskanič se navaja 1570. žand fin o pT župnija Semič 3. Hrastov gozd daje drva za dom in žel. žel Semič 5 km. ki leži v plitvi vrtačasti . Zemlja je ilovnata. V naselje. Dohod je mogoč z vozom. kamor se lahko dospe v 6 urah. cerkev Vnebovzetja prebl. 82*19*19*2*1. bolnice. ki so ga sezidali posestniki gradu Semenič. žand fin o pT š župnija Semič 1. Prebivalstvo se bavi z vinogradništvom in poljedelstvom. prej sv. Prebivalstvo se preživlja enako kot v Krupi. kot je še danes. Kraj je bil obljuden že v rimski dobi.5 km ali Gradac 4.7 km. Dva. hrastov in kostanjev gozd krije domače potrebe. 1922 kot upok. Drganc Franc 1877. s štinmi stolpi utrjeni grad Krupa.5 km. katera slika je sedaj najbrže v župnijaniščn.4 km. reda v smeri Črnomelj—Jugorje. Sodinja vas. Podr. Po drugi hipotezi je prvo cerkev dal postaviti ogrski kralj Bela III. Nm ca 158 m. Sr du zdr Črnomelj 13. š v kraju ust.5 km. prage za izvoz. stol.5 km.1 km. Stoji na nizkem griču.5 km. D. V cerkvi so tri slike slavnega slikarja Metzingerja in sicer po kompoziciji zelo zanimiva slika sy. Starihov vrh. Gradu sta pripadali dve pristavi: Podturn in Turn. žel Semič 7. medic. revijo na Dunaju. spise. ceste je oddaljen ca 2 km. odd. cesta. Od ban. Lavrencija. kjer je znamenita baročna cerkev. žel Semič 1 km. M. Po tej poti so morali nositi grajsko gospodo v dolino. pragov in drv iz okoliških gozdov na postajo v Gradac ali na žago in postajo v Črnomelj. Na Smuku je podr. Skozi vas.Mlekarna izdeluje dober sir in čajno maslo. Ko je grad razpadel. Prvotna prastara cerkev je stala domnevno že v 9. žel Semič 3. 1889. ki rodi dobro belo. 105*21*21*2*2. stoji na vrtačasti terasi nad desnim bregom Krupe. na Trdinov vrh (1181 m. ljublj. rdeče in črno vino. cerkev sv. so Metlika 15 km. poljedelstvom in sadjarstvom. ter končno v Lahinjo v Gradcu ali v Kolpo pri Podzemlju na kopanje. Nm ca 220 m. stoji v obliki kvadrata starinski. Štefana. V bližini. V Semiču rojeni: dr.3 km.5 km. Nm 254 m. Sr du zdr Črnomelj 12. Štrekljevec. primarij kirurg. Grad in okolica sta veliko trpela od napadov Uskokov. meč in dr. je dohod mogoč tudi z avtom. 101*16*16*0*3. Prvotno je bila podružnica črnomeljske prafare. u. člankar preganjan radi nar. 55*7*7*0*0. Na cerkveni steni ob zakristiji in v zakristiji sta 2 spominski plošči graščakov. Po tradiciji so bili graščaki gradu Smuk zelo kruti. od katere je oddaljena vas 0. včasih tudi 4 posestniki si služijo denar s prevažanjem hlodov. obj. Samostojna župnija je bila ustanovljena pred 1338. ki stoji na vrtačasti ravnici. Zemlja je ilovnata. škofija Ljubljanska) ima 3553 duš. Sr so du zdr Črnomelj 8 km. Križniški red izvršuje še danes patronatske pravice nad župnijo. ki ima mnogo tujskih sob poceiri na razpolago. nato do 1787 goriški nadškofiji in poslej ljubljanski škofiji. Lastnik parcele z grajskimi razvalinami je danes kmet Hutar iz Sadinje vasi. in slika sv. kjer se priključi na državno cesto Novo Mesto — Karlovec. hrast. zavednosti. Štefana. Gera na Gorjancih. Semič je izredno pripravna izhodna točka za izlete na Mirno goro (1048 m). Obdeluje tudi polje. V vasi je križišče cest. Gas. učitelj. Bukov. 4 odd. ob cesti v Gradac. so Metlika 12 km. žand fin o pT š župnija Semič 4. ki je deloma porasel s hrastovim in kostanjevim gozdom. ali pa v dolino k izviru potoka Krupe in k starinskemu gradu Krupa (5 km). skozi katero drži ban. žel Semič 2. žand fin o pT š župnija Semič 1 km. ceste. ali na Vinji vrh (224 m. Vodovod v vasi.5 ure). Godba. Notburge. in slov.

Trojice na hribu (224 m). strani. poljedelstvom in sadjarstvom za prodajo. zaključena na jugozapadu od Poljanske gorske vrste (imenovane tudi Tanca gora). proti Kolpi lahno nagnjena. Podr. se nudi lep razgled po Beli Krajini na široko Kolpo. Vas stoji na vrtačastem gričku. Črnomelj. Laze in Vrt ki so v zaprti obkolpski soteski. Od ban. Lichtenberg). Mihaela nadang. Trebnji vrh. Sr so du zdr Črnomelj 9. Zemlja je pešcena. 82*15*15*1*0. Nm ca 220 m. Grad je imel nekaj časa iste lastnike kot sosednji grad Smuk (rodbina pl. žel Semič 3 km. najem. ki je na vzhodni strani zasajen z vinogradi (rdeče vino).26 ha: njiv in vrtov 635. Prebivalstvo se bavi z vinogradništvom. Od ban.68. na Klek (1182 m).5 km. Prvotno je tu stala pristava gradu Smuka. Vodovod gre skozi vas. Vas stoji na rebri pod in med vinogradi. žel Semič 7km. Domačini ga zovejo Kureč grad (po nekdanjem graščaku Kuraltu) ali »v Padarju«. Kraj stoji na nizkem gričku. gozdov 1168. koč 37. 340. Mešan gozd daje drva za dom in malenkost (prage) za prodajo. Občina Stari trg Preb. od vasi je nekdaj stal grad Turn. Vrtača. obilno posuta s kraškim kamenjem. morda nekdanji Sternisenhof. drugod pa so njive in košenice. Poljane ali Poljanska kraška suha dolina. renoviral in priredil za stanovanje. katerega navaja Valvasor. odkoder so markacije na Smuk in Preloge. 8. z brezami porasli steljniki. ostalo 936. Iz visokega zvonika cerkve sv. reda. na Trdinov vrh (1181 m) in drugo hribovje. ceste II. se razprostira od Brezovi