P. 1
SEMINARSKA NALOGA

SEMINARSKA NALOGA

|Views: 317|Likes:
Published by Matic Legat Privat

More info:

Published by: Matic Legat Privat on Nov 15, 2010
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as DOCX, PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

03/30/2014

pdf

text

original

UNIVERZA V LJUBLJANI ZDRAVSTVENA FAKULTETA ODDELEK ZA SANITARNO IN ENIRSTVO

ARZEN
Seminarska naloga pri predmetu higiena dela

Avtor: Matic Legat Mentor: Franjo Velikanje

Ljubljana, 2010

.... ............. ........................................ ................... 5 .............................................. 4 ZASTRUPITVE Z ARZENOM ................................................... UVOD.... ....................................................... 4 ARZENOVI IZOTOPI IN NJIHOVA RAZPOLOVNA DOBA ......................................... 6........................................................ ........................ .... 7....... .... 8........ .................... 4 PRIDOBIVANJE .............................................. ........ 3 OSNOVNI PODATKI ....................... .. ............................. .. 3.............................. .............. 5 ZAKLJU EK ............................................... ....................... ................................. 3 NAHAJALI E ... .................... 2........... ........................................................ ............................... 4.......... ............. 5.. ...... ..............Kazalo: 1.. 3 DRUGI PODATKI IN DODATNE OPISNE LASTNOSTI ....

svinca. Pojavlja se v tri. obstajajo pa tudi iste arzenove rude. slabo topni kalcijev arzenat in elementarni arzen majhno akutno toksi nost. bakra. 2. Uporablja se kot elektri ni prevodnik in polprevodnik.72 g/cm³ Barva : Siva Atomska struktura : Ima tiri lupine Razporeditev elektronov po lupinah : 2. V naravi je arzen spremljevalec sulfidnih rud( eleza. Toksi nost arzenovih spojin je odvisna tudi od njihove topnosti.9216 Temperatura tali a : 613 ÛC Temperatura vreli a : 817 ÛC tevilo protonov/elektronov : 33 tevilo nevtronov : 42 Kristalna struktura : Rombi na Gostota pri 293 K : 5. svinca. Bolj topne spojine so praviloma tudi bolj strupene. arzenove spojine pa so uporabljali tudi za pesticide (svin ev arzenat). praviloma pa so spojine arzenita (III) bolj strupene od spojin arzenata (V). Obe spojini sta toksi ni.1. OSNOVNI PODATKI Simbol : As Atomsko tevilo : 33 Relativna atomska masa : 74. Sre ujemo ga v topilnicah srebra. UVOD Arzen-As spada med metaloide. Od arzenovih spojin sta toksikolo ko pomembna predvsem arzenovodik (tudi arzin) (H3 As) in arzenik (arzenov oksid As2 O3). Uporablja se ga tudi v industriji barvil in keramike. Zelo veliko pa se uporablja tudi v obliki strupa. tako imata npr. 5 3. 3 . kobalta in niklja. cinka). ki spada med mehurjevce. Uporabljal se je kot zdravilo proti sifilisu in oku bam za amebami.steklarstvu in farmaciji. teko em-luizit in plinastem-arzin. DRUGI PODATKI IN DODATNE OPISNE LASTNOSTI Izvor imena in simbol izhajata iz gr kega(arsenikos) in latinskega(arsenicum) jezika. Njegove spojine so v vseh treh agregatnih stanjih: trdnem -arzenik. Med vojnami pa je bil v uporabi kot bojni strup (luizit).ali petvalentni obliki. 18. 8 .

v tolik ni meri. rni arzen je steklasta.Poznan je v treh alotrpskih modifikacijah.8 dneva Stabilen 26. ARZENOVI IZOTOPI IN NJIHOVA RAZPOLOVNA DOBA V naslednji tabeli so predstavljeni izotopi arzena in njihova razpolovna doba. Izotopi so atomi kemijskega elementa z enakim vrstnim tevilom in razli nim masnim tevilom. z oksidacijskim pra enjem in redukcijo z ogljikom: FeAsS --> FeS + As As2S3 + 5/2 02 -->As2 O3 + SO2 As2O3 + 3C -->2As + 3CO 6. tako da se pretvorijo neposredno v plin. v glavnem je v obliki sulfidov. strukturno je zgrajen iz krhkih kristalov.3 ure 39 ur 9 minut 4 . arzenolit (As2 O3). amorfna masa.7 dneva 26 ur 80. NAHAJALI E Arzen je redko prisoten v elementarni obliki. ki je lahko zelo trda ali krhka. Tabela : 1 Izotop As-71 As-72 As-73 As-74 As-75 As-76 As-77 As-79 Razpolovni as 2. barva je kovinsko svetle a. Sivi arzen je obstojen. Rumeni arzen je zelo neobstojen. Arzen in nekatere arzenove spojine lahko ob gretju tudi sublimirajo. avripigment-rumen (As2S3). je nekovinski. realgar-rde i (As4S4). Minerali: arzenopirit(FeAsS). 4. da ga delno nadome a v biokemijskih reakcijah in je zato strupen. Arzen je leta 1250 odkril Albertus Magnus. se hitro oksidira v arzenov oksid. ki ima vonj po esnu. Arzen je kemijsko zelo podoben svojemu predhodniku fosforju. ter je topen v ogljikovem disulfidu. Ko ga segrevamo.3 dneva 17. ki pri segrevanju na zraku zgorijo. 5. PRIDOBIVANJE Pridobivamo ga iz sulfidnih rud s pra enjem brez prisotnosti zraka.

deluje antimitoti no in hemoliti no (raztapljanje rde ih krvnic). Pogosto pride do hiperpigmentacije ko e s trofi nimi spremembami na ko i in nohtih. razvijejo se hude notranje krvavitve iz prebavil z neznosnimi bole inami. svinca. Na njihovi osnovi se da oceniti as. prividi (delirij) in komo. deluje na iv evje. . Zastrupitve z drugimi organskimi in anorganskimi spojinami arzena so redkej e in obi ajno potekajo nekoliko bla je. V naravi jo najdemo kot spremljevalca sulfidnih rud( eleza. ki jo je mo najti v vseh treh agregatnih stanjih. ZAKLJU EK Arzen je zelo toksi na snov. da nadomestimo teko ino in elektrolite.7. Pri akutni zastrupitvi se uporablja BAL (dimerkaprol = 2. ki kot protistrup ve e arzen. jetra in ledvice. ki se pomikajo od nohtne matice proti njegovem vrhu. v katerem je pri lo do zadnjega stika z arzenom ZDRAVLJENJE: zau iti strup odstranimo z izpiranjem elodca. pre ne 1 do 2 mm iroke linije. Pri akutni obliki zastrupitve se pojavijo znaki prizadetosti prebavil: vnetje ustne sluznice. natrij«) in ravnote ja kislin in baz (pH telesnih teko in). ZASTRUPITVE Z ARZENOM Najpogostej e so zastrupitve z arzenovodikom (H3 As) in arzenikom (arzenov oksid As2 O3). Na nohtih se lahko pojavijo tako imenovane Meesove linije. Seveda pa je najbolj znan kot strup. Arzen je protoplazmatski strup in deluje na razli ne encimske procese. Pri kroni nih zastrupitvah je tudi karcinogen (povzro a raka). Praviloma so spojine trivalentnega arzena (arzenit)bolj toksi ne od spojin petvalentnega arzena (arzenat). notranjih organih (visceralnih). 5 . Diagnoza se postavlja z dolo evanjem vsebnosti arzena v urinu. 3 8. ali kot isto arzenovo rudo. Ve ji del absorbiranega arzena se nalaga v jetrih. ko i in e posebej v dlakah in nohtih. kosteh. krvi. uporaben pa je bil tudi v industriji. cinka). sledijo izguba teko ine (dehidracija). kr i. Smrt nastopi zaradi odpovedi obto il. trenutna smrt nastopi po vdihavanju vsaj 150 ppm arzina (del kov na milijon delov zraka oz 6g/m ) DOKAZOVANJE: v organizem pride preko dihal. Povzro i po asno in bole o smrt. in sicer. V medicini se je neko uporabljal kot zdravilo za nekatere bolezni. motnje elektrolitskega ravnote ja (kalij. farmaciji. ko o. mo ganski edem (oteklina mo ganov) z glavoboli.3-dimerkaptopropanol). Pomembno je. neodzivnostjo. apati nostjo. laseh in nohtih. driske. Zagotoviti moramo osnovne ivljenjske funkcije. prizadene kapilare. Smrtna doza arzena je 2 mg/kg telesne mase. oku zaradi izgube teko ine (hipovolemi ni ok) sledi okvara srca. kako se znebiti grdega bogatega mo a. Zelo koristen v bojih in na osebnih podro jih oz. gladko muskulaturo. ve e se na (-SH) sulfhidrilne skupine razli nih encimov s imer blokira tevilne metabolne procese v organih (okvara celi nega dihanja). prebavil ali ko e.

in Mrevlje. Interna medicina.zavod za varstvo pri delu. Ljubljana:EWO:DZS. Medical pharmacology: principles and concepts. Medicina dela.kemija. A.nlm.Ljubljana:ZVD.London:1976 ISBN0-8016-1947-5 http://toxnet.org/ y y y y y 6 ..nih. 8. M.gov http://www.Literatura : Bilban.natis. A.ISBN 9619035-4-6 Kocijan i .ISBN 961207-033-4 Goth. B.1999.1998.

You're Reading a Free Preview

Download
scribd
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->