You are on page 1of 4

Orientacija s pomočjo vetra in SZ.

Na začetku zime, ko je no I1i\Jd:lIJ~1\ (okoli


njegovih vplivov 22. 12.), pa vzhaja na]V in zahu] \ nu JZ.
Kadar se orientiramo s pomočjo vetra, Znano je, da sonce obkr ži Z rnljo v 24
moramo biti poučeni o tem, v katero smer piha urah ter da je ob 12. uri nad jug m (pri l '1\1
veter in kateri veter je značilen za določeno moramo biti pozorni na zimski in poletni ČHS),
pokrajino. Če je ob 12. uri nad jugom, je torej ob 6. IId
nad vzhodom in ob 18. uri nad zahodom,
Orientacija po soncu
Sonce zjutraj vzhaja na vzhodni strani neba, Tabela: Položaj sonca glede na strani neba
zvečer pa zahaja na zahodni. Okoli poldneva, SMER NEBA POLETNI ČAS ZIMSKI ČAS
ko je najvišje nad obzorjem, je na jugu. To
vzhod 7.00 6.00
poznavanje nam lahko služi za grobo orientacijo
po soncu. Za natančnejšo orientacijo po soncu jug 13.00 12.00
moramo biti bolj natančni, saj sonce ne vzhaja zahod 19.00 18.00
niti ne zahaja vsak dan v isti točki obzorja.
sever 1.00* 24.00*
Orientiramo pa se lahko tudi po sencah,
ker je okoli poldneva sonce vedno na jugu, * sonce je pod obzorjem!!
sence predmetov (dimniki, stebri, zvoniki,
drevesa ... ) pa opoldne vedno kažejo proti Orientacija s pomočjo sence
severu. Ošiljeno palico (količek) zapičimo v tla,
Po vzhodu in zahodu sonca se lahko usmerjeno direktno proti soncu, tako da
natančno orientiramo le štiri dni v letu. palica ne daje nobene sence. Počakamo nekaj
Spomladi 21. 3. in jeseni 23. 9. vzhaja sonce minut, da se pojavi senca, ki vedno kaže proti
natančno na vzhodu in zahaja natančno na vzhodu.
zahodu. V začetku poletja, ko je pri nas najdaljši
dan (okoli 22. 6), vzhaja na SV in zahaja na
časih sprem111J3Jo svojo lego. Veliki voz je Mali voz
~jentacija po mesecu Ozvezdje Malega voza j S SII1vlJ'1\0 It
tako jeseni ob 21.00 čisto pri tleh in se ponoči
rientacija po mesecu je manj zanesljiva 7 zvezd v obliki voza. Prva zv zda o] 'l\lI nll
dviguje nad Severnico, spomladi pa je ob isti
fi orientacija po soncu ali zvezdah. vlečnega droga je Severnica, ki I žl v ln 'ri
uri nad našo glavo in se ponoči spušča proti
~ela: Lunine mene in njihova lega na nebu (ure so podane za zimski čas, za preračun v tlom, pod Severnico. Zato si z nekaterimi severa - od nje potegneš črt pravol Ol n
ozvezdji lahko pomagamo le v letnem času, na obzorje in tam, kjer se stikata bz r] ln
~tnega moramo prišteti eno uro)
ko so nad obzorjem, nekatera ozvezdja (npr. namišljena črta, je sever. Vendar s zv zde
LUNINAMENA VZHOD JUG ZAHOD SEVER Malega voza bolj šibke, zato niso vedn vi ne.
Veliki voz, Kasiopeja) pa so nad obzorjem ves
plna luna 18.00 24.00 6.00 12.00 Nekatera druga ozvezdja so sestavljena iz b lj
čas. Zanimivo je, da se vse v vesolju premika
svetlih zvezd in nam lažje pomagajo pri iskanju
f.i krajec "D« 12.00 18.00 24.00 6.00 tako, da ozvezdij ne vidimo ves čas na istem
mestu, le da se to opazi šele po mnogo letih Severnice.
~nji kraj ec »C< 24.00 6.00 12.00 18.00
in ne za časa enega življenja. Tako gledamo
dflj 6.00 12.00 18.00 24.00 zvezdo Severnico kot najbližjo severu zdaj,
v
včasih pa so bile to druge zvezde in bodo tudi
~Je tabele: Ce Je polna luna 111je ura 12.00, je mesec na severu.
v prihodnosti.
I
I
I
I
P
polna luna i~.maj ,J.
1.2:00 p'
, p -.. ti ~ . !1'/cc.r.
, \ '2.'2.:00
P- -"fi" I ,
I I
I I <s_ - .--~
"'Q.

i '-o."
, I .....•"1>- .• ".''0

.... !

flikra;ec~ zadnii kra;ec ct'~- 4,


\, \ ~S.j~l1.
" 1.0 Z.l:OO
~
~entacijapo zvezdah ..../L I njih lahko orientirali. Ko se v orientaciji po
ronoči se lahko orientiramo po ~ zvezdah že malo izurimo, za okvirno orientacjo ~
zadostuje katera koli zvezda.
,
Jah, če je le nebo jasno. Da se tega
~J110, potrebujemo nekaj časa, da zvezde Na severni polobli nam najbolj prav fl., ~,
,
ljemo in v njih začnemo prepoznavati pride zvezda Severnica, ki leži blizu severnega I
I '
). 'o
I I
l$1vof)eneobhke. Lahko pa najdemo tudi nebesnega pola, zato z njeno pomočjo določimo I /
A I
~ oblike in ugotovimo, kako bi se po sever. Severnico običajno iščemo s pomočjo ,JO' ' ~ - -<:/ 4S. nov.
drugih ozvezdij, ki so hitreje prepoznavna. V ,9" 2.2.: Oo
različnih letnih časih lahko za določanje smeri I

neba poiščemo tudi druge zvezde. d


Za orientacijo na južni polobli je potrebno
malce več iznajdljivosti, ker ni zvezde, ki bi
bila zelo blizu južnemu nebesnemu polu, tako
kot je na severu Severnica. Med najbolj znana
ozvezdja za orientacijo na južni polobli sodi
Južni križ.
Za orientacijo po zvezdah je potrebno
vedeti, da se Zemlja premika, zato ozvezdij
ne vidimo ves čas na istem mestu. Navidezno
se vrtijo okoli Severnice v smeri nasproti
Veliki voz v različnih letnih časih
urinega kazalca. Vsako noč in v vseh letnih
<)..,,,
, .
,0.•.

''bo ••• - •. "'O


......_..
...•... .•:
o J

SEVER.
/- '1lJkJO
'

Orion
križ na svoji levi temno packo, ki se imenuj~
kako poiščemo severnico z Velikim vozom in Kasiopejo Orel Vreča oglja - to so gosti oblaku prahu, ki
Pri ozvezdju Orla, ki leži na Mlečni cesti,
zastirajo pogled na zadaj ležeče zvezde. Poleg
si z njegovo naj svetlejšo zvezdo Atair lahko
Veliki voz Orion tega ležita na Mlečni cesti tudi dve. zvezdi,
pomagamo tako kot s Kosci v Orionu. Arair
To je ozvezdje, s katerim običajno ki ju v angleščini imenujejo »The Pomt~rs«,
Na Mlečni cesti so še druga ozvezdja, s namreč vzhaja blizu vzhoda in zahaja bhzu
poiščemo Severnico. Sestavljeno je iz 7 precej Kazalki (Hadar in Rigil Kentaun), saj kažeta,
katerimi lahko določimo smeri neba. Najdemo zahoda. Konec aprila vzhaja opolnoči in proti
svetlih zvezd v obliki voza in nikoli ne zaide. jih lahko tako, da sledimo svetlemu traku po kje najdemo Južni križ. Kov ga naJdem?,
koncu oktobra zahaja opolnoči. povežemo zvezdi, ki imata dalj so razdaljo, m
Razdaljo med zadnjima dvema zvezdama nebu. Eno najbolj znanih je Orion, tik zraven
v vozu (imenujeta se (x in P) prenesemo v Mlečne ceste, ki ga vidimo tako na severnem ~.O to črto podaljšamo. Namišljena črta se seka z
smeri nad vozom skoraj petkrat. Tam se nahaj namišljeno črto, ki jo potegnemo še od Kazalk
kot na južnem polu. Na severnem polu z njim .•. _ na mestu, kjer se sekata, je južni nebesni pol.
svetla zvezda Severnica. Zelo natančno oko
bo videlo, da namišljena črta ne zadane točno
določimo vzhod, zahod ali jug, zvečer pa je
viden med oktobrom in aprilom (sredi noči je
ArAIR.. o~...., Od tam potegnemo črto proti obzorju in tako
Severnice, vendar je dovolj blizu, da Severnico viden že avgusta). določimo jug.
prepoznamo. Najbolj vidnih je 7 zvezd. Pri orientaciji o "
I "
pomagajo srednje 3, ki jim pri nas rečemo J "
I "
Kasiopeja Rimščice ali Kosci, nekateri narodi jih
I
I "
'o\
Še eno ozvezdje, ki nikoli ne zaide. imenujejo Tri Marije. Kosci vzhajajo skoraj J
J \
Sestavljeno je iz 5 zvezd v obliki črke W ali točno na vzhodu, čez 6 ur so najvišje in takrat I \
M, odvisno, kako je obrnjeno. Leži v Rimski kažejo jug, čez nadaljnjih 6 ur pa zahajajo blizu
zahoda. Vzhod lahko določiš tudi še potem, oI \

\ l- - - - - - -.....
_'"iC
ali Mlečni cesti (svetlejši trak, ki poteka po I
KAZ.A~r.1 JV ~NI POL
\
nebu), skoraj nasproti Velikemu vozu glede ko se Orion dviguje - potegneš črto levo od \
na zvezdo Severnico. Med prvo in zadnjo
zvezdo potegnemo črto in nanjo naredimo
sredine Koscev pod kotom 45 proti obzorju
0

in kjer črta pride do obzorja, je vzhod. Pri JUG o


Orel
pravokotnico iz prve zvezde (če vzamemo, da je zahajajočem Orionu potegneš črto na desno
v obliki črke W). Na pravokotnico nanesemo stran od sredine Koscev pot kotom 45 in tako
0

Južni križ v'

približno dvakratno razdaljo med obema I do ločiš zahod. Južni nebesni pol določimo malo tezje kot
zvezdama in tako pridemo do Severnice. Če med Kosci potegneš črto in jo podaljšaš severnega, ker se v bližni ne nahaja n~bena
Prva zvezda v vlečnem drogu Velikega v levo, prideš do najsvetlejše zvezde na nebu, zvezda. Pri tem nam pomaga ozvezdje Juznega
voza, Severnica in prva zvezda v Kasiopeji do zvezde Serij, ki leži v ozvezdju Velikega križa, ki ga najdemo ravno tako na Mlečni Južni križ
ležijo v skoraj ravni črti. psa. cesti, le da na južnem polu. Zavede ~a~
lahko ozvezdje Lažni križ, vendar ima JUZl1l
140
Orientacija po znamenjih Kaj nam pove merilo?
urbanizacije in načinu gradnje Merilo nam pove, kolikokrat je neka
Ponoči, zlasti pri oblačnem nebu (visoka razdalja na zemljevidu manjša od razdalje
in srednja oblačnost), opazimo odsev luči v naravi. Večje je merilo (npr. 1 : 5.000
večjih naselij. imenujemo veliko merilo, 1 : 100.000 je srednje
Poti in kolovozi so narejeni tako, da: se merilo in 1 : 1.000.000 je majhno merilo),
cepijo pod ostrim kotom, če gremo stran bolj podrobna in natančna je karta. Vedno
od naselja. se vprašamo, koliko je 1 cm na karti »dolg« v
Nekateri objekti imajo v prostoru naravi. (Če je merilo kartel: 50.000, je 1 cm
posebno lego zaradi tradicije ali religije. na karti dolg 50.000 cm v naravi.) Odgovor v
Oltarji pravoslavnih cerkva so npr. metrih pa dobimo, če delitelju (drugi številki
večkrat obrnjeni proti vzhodu, katoliški pri merilu) odvzame mo 2 ničli.
pa proti zahodu. Pri džamijah je minaret Primer: Če merilu 1 : 25.000 odvzamemo
navadno na jugu, vhod pa na severu. Na 2 ničli, dobimo, da je 1 cm na karti enak 250
jug je po tradiciji obrnjen tudi spomenik m v naravi.
muslimanskega groba, medtem ko so Merilo, napisano na spodnjem robu karte,
starejši krščanski grobovi obrnjeni v smeri je lahko podano kot:
orientaciia po eni zvezdi vzhod - zahod. • številčno merilo,
• grafično merilo ali
Orientacija po eni zvezdi • opisno merilo.
Z.a okvirno določitev smeri neba si na
• Severne stene poslopij so včasih vlažne 4. BRANJE KARTE
na njih se lahko nabira soli ter v obliki belih Kaj je številčno merilo?
Zemlji določimo dve točki (z majhno razdaljo,
oz. sivih madežev.
Kaj je karta?
ne preveliko) ali postavimo dve palici in Zemljevid ali geografska karta je Številčno ali numerično merilo je napisano
Sonce vpliva na rast rastlin:
opazujemo zvezdo, ki jima je blizu. Predvsem pomanjšana grafično ponazorjena risba dela v obliki razmerja (1 : 50.000) ali ulomka
• Nekatere rastline so obrnjene proti sončni
opazujemo smer gibanja zvezde, ker nam to zemeljskega površja, gledanega iz zenita (iz (1/50.000). Število 1 pomeni enoto dolžine na
strani (npr. cvet sončnice).
gibanje lahko pokaže smeri neba. Če se zvezda višine pravokotno na zemeljsko površje) karti, 50.000 pa pove, kolikokrat je razdalja v
• Drevesa imajo običajno redkejše letnice
dVigUJe,Je. n~ vzhodni strani, če se spušča, je in prenesenega na ravno ploskev. Karta je naravi večja kot pri prikazu na karti.
na južni strani (na gostoto letnic vpliva
~a zahodn~. Ce gre proti desni, je na jugu, in osnoven pripomoček pri spoznavanju
tudi veter ter relief in struktura tal). Tabela 4: Merilo in razdalje
ce gre proti levi, je na severu. Na južni polobli zemeljskega površja in razlaganju pojavov na
Je obratno. · v V hribih ločimo severno pobočje od MERILO RAzDALJE
juznega. njem.
1 : 25.000 1 cm na karti je 250 m v naravi
• Nas:vernem sneg obleži precej dlje kot
?rientacija po reliefnih znamenjih na juznern, Katera karta je najprimernejša za 1: 50.000 1 cm na karti je 500 m v naravi
10 vegetaciji skavtske potepe? 1 : 100.000 1 cm na karti je 1000 m v naravi
• ~evern~ pobočja so večkrat manj porasla
Pri ..orientaciji po reliefnih pojavih ali m bolj strma. To je zaradi geološkega Za orientiranje v naravi je najboljši
vegetaciji gre za razne pojave, ki so posledica nastanka gora, značilnost Slovenije. pripomoček večbarvna topografska karta Kaj je grafično merilo?
delovanja sonca. Tudi orientacija po teh Vedno moramo biti pozorni, kako so na (TK) v merilu 1 : 25.000, na kateri so Grafično merilo je na kartah prikazano kot
znamenjih l1! tako zanesljiva kot orientacija po določenem področju nastale gore. O tem se prikazani vsi značilni elementi izbranega daljica z naneseno in oštevilčeno razdelitvijo.
soncu 111 zvezdah. območja. Uporabimo lahko tudi topografske
pozanimamo pred odhodom na določeno Je bolj praktično za uporabo, saj z
. Severna stran navpičnih predmetov področje. karte v merilu 1 : 50.000 ali 1 : 100.000, na neposrednim prenašanjem razdalje s karte na
111 nikoli obsijana s soncem. Zato včasih • Drevesa na severnih Pobočjih rastejo katerih je prikazano večje območje, a zato merilo dobimo razdaljo v naravi.
opazimo: manj podrobno.
počasneje kot na južnih.
• ~avljišča v večini primerov ležijo na • Gozdna meja in ostali vegetacijski pasovi
juzru strani dreves.
na severnih Pobočjih ležijo nižje kot na
• Mah vleži na severni strani dreves, skal južnih.
ah rusevin (to ne drži vedno, saj mah v Merilo 1 : 25 000 1 cm na karti ustreza 250 m v naravi
• Planine in travnate senožeti so praviloma
pnmernih pogojih raste tudi krog in krog domene južnih pobočij.
500 m o 500 1000 1500
1, •• ,1 .. "1" •. 1" .. 1,,.,1 1 1 1

debla, od vrha do tal, ponekod pa sploh ne


raste) .

14~