You are on page 1of 5

France Prešeren: Od Lepe Vide

1. OZNAKA PESMI

Pesem je socialna, družinska in psihološka balada. Dopolni.

Socialna1, ker _____________________________________________________________

Družinska, ker ____________________________________________________________

Psihološka, ker ___________________________________________________________

Balada, ker ______________________________________________________________

2. MOTIV

Lepa Vida je motivno povezana s starimi sredozemskimi motivi o ženskah, ki so zapustile


družino za denar (dojilje …).

3. VARIANTE ali RAZLIČICE

19 znanih (ljudskih in umetnih): Vida joka za domom (Prešeren)/naredi samomor


(žalostna), se vrne domov (vesela). Pesem je še živa in prisotna tudi v Reziji.

4. STIL: bolj podobna romanci kot baladi.

1
Družbene ali socialne pesmi, (latinsko societas - družba), so pesemi, ki odražajo družbene
odnose.

Družbene pesmi opozarjajo na ljudsko bedo, nakazujejo možnosti, kako bi jo bilo mogoče
premagati, izražajo družbena nasprotja in se bore za družbeno preobrazbo. Iščejo novega
človeka in novo življenje ter bude vero v delovni družbeni kolektiv.

Socialne pesmi nastanejo v dobah z velikimi družbenimi razlikami in krivicami. Pri nas so se
naše prve ljudske socialne pesmi pojavile v dobi, ko se je naša družba razredno razdelila, to
se pravi tedaj, ko so se je z ene strani pojavil bogati čedalje pohlepnejši fevdalec, z druge
strani pa brezpravni in izkoriščan kmet - tlačan.

Prvo umetno socialno pesem pri nas je pred letom 1800 napisal Leopold Volkmer; v njej
opisuje gospodarske razmere tedanjih viničarjev v Slovenskih goricah. Socialne pesmi so
pisali tudi Prešeren, Stritar, Aškerc, Župančič in drugi.
1
5. PESNIŠKA SREDSTVA (poišči primere le-teh v pesmi in jih izpiši):

• stalni okrasni pridevek2 ali epiteton ornans

• nagovor ali apostrofa:

2
Okrasni pridevek ali epiteton (grš. epitheton = pridevek) je naziv osebe (ali tudi
predmeta), ki na kratko in na slikovit način pokaže njeno bistveno lastnost. Gre za
prilastke, ki pa morajo biti vsebinsko dovolj močni, da popolnoma opišejo zadevno osebo ali
predmet. Tako na primer pri Kosovelu čisto navaden prilastek siv zadobi posebno moč, ko
se nanaša na jutro ali na bolečino.

V vsakdanjem govoru so se nekateri okrasni pridevki toliko udomačili, da jih bolje poznamo
kot stalne pridevke. To so na primer izrazi kot prazen nič, črna tema, bela Ljubljana, pa tudi
Aleksander Veliki in Rihard Levjesrčni.
2
• retorično ali govorniško vprašanje je poved, ki jo avtor spremeni v
vprašanje za dosego večjega vtisa. Odgovora seveda ne pričakuje, saj
ga pozna, mu je logičen (Župančič: »Veš, poet, svoj dolg?... Vem, o vem svoj
dolg, v prsih tu me žge«):

• metonimija3 ali preimenovanje je način pesniškega izražanja, pri katerem avtor


zamenja predmete ali pojme, ki imajo kako pomensko sorodnost (Turške sablje
so jih pokosile – Turški vojaki; Kruh si je služila s šivanko – s šiviljsko obrtjo):
• poosebitev ali personifikacija:

6. JEZIK: preprost, deloma starinski, pogost je izpust črk. Poišči primer:

7. ANALIZA PESMI

• Začetek pesmi pove dogajalni kraj in motiv (pri morju, nezadovoljstvo z


življenjem).

• Vrh je pri odločitvi, da bi bila dojilja.

• Najpomembnejši motiv hrepenenja (po boljšem življenju/domu).

3
Preimenovanje ali metonimija (grš. metonimia = zamenjava imena) je način pesniškega izražanja, pri katerem
avtor zamenja predmete ali pojme, ki imajo kako pomensko sorodnost. Tako se dajo na primer zamenjati:

• lastnik z lastnino: Janezovi so pogoreli ne pomeni, da so pogoreli Janezovi sorodniki,


pač pa njihova hiša. Trgovec je propadel ne pomeni, da je propadel človek, pač pa
njegovo podjetje.
• kraj s prebivalci: Mesto je praznovalo dan zmage – praznovali so seveda meščani.
Ves svet jo je sovražil – vsi ljudje na svetu.
• snov z izdelkom: Plačal ga je s srebrom – srebrniki. Trdi les ga je oplazil – palica,
gorjača. Oblečena v samo svilo – svilene obleke.
• orodje z izdelkom: Kruh si je služila s šivanko – s šiviljsko obrtjo. Njegovo pero je
osramotilo nasprotnika – njegovi spisi.
• orodje z lastnikom: Fant je dober čopič – dober slikar. Turške sablje so jih pokosile –
Turški vojaki.
• avtor z delom: Všeč mi je Cankar – Cankarjevi spisi. Kupil si je Picassa – Picassovo
sliko.
• posoda z vsebino: Še en kozarec popijem – vsebino enega kozarca. Dve steklenici
sta premalo za deset ljudi – vsebina dveh steklenic.
• posledica z vzrokom: Z žulji si služi kruh – z delom, ki mu povzroča žulje. Dekle je
zardelo – kot posledica sramote.
• obdobje z dogajanjem: Ti dve leti sta ga spremenili – kar se mu je v tej dobi
pripetilo. December ji je poslabšal bolezen – težave, ki so nastopile v decembru.
• simbol s predmetom, ki ga predstavlja: Žena nosi hlače – gospodari. Večkrat je
simbol razširjen na celotno delo; tako na primer Cankarjeva dolina šentflorjanska
predstavlja bolečo stran domovine.

3
• Najbolj tipičen lik v slovenski literaturi (stalno nezadovoljstvo/ hrepenenje po
nedosegljivem).

»Če doma jim dobro ni, žerjavi se čez morje vzdignejo …«F. Prešeren, Lepa Vida.

Slovenci smo čuden narod. Skoraj vse življenje ostanemo na istem mestu, načeloma ne
menjavamo stalnih prebivališč. Smo navezani na dom, in celo če nas premaga hrepeneč pogled
čez ocean, zmeraj sanjamo o vrnitvi ter se, večinoma, tudi vrnemo. Hkrati pa nikoli nismo
zadovoljni s tem, kar imamo doma. To so osnovne poteze, ki jih povzemajo tako ljudske
različice lepe Vide kot tudi Prešernova prepesnitev in vse njene naslednice različnih oblik.

»Mornar, gorje ti bodi,


zato, ker ti si ločil
od mladega me moža,
od malega me sina!

«Lepa Vida, Rezija

Po zapisu iz l. 1962 v verzih v knjižno slovenščino prepesnil Milko Matičetov.

Lepa Vida je v osnovi ljudska pesem, ki jo poznajo skoraj vse slovenske pokrajine. Čeprav
ponavadi (tudi pri Prešernu) postavljena na Dolenjsko, je naša Lepa Vida našla dom v Reziji4,
v pokrajini, izolirani od matičnega slovenskega prostora, kjer se je ohranilo edinstveno ljudsko
blago, ki bi mu na prvi pogled težko pripisali kaj skupnega z laičnimi pojmi o slovenski
ljudskosti. Govor, grleni način petja, pesmi, plesi in stilizirana oblačila označujejo družbo,
katere del je lepa Vida. Na prvi pogled je enaka drugim, a ko zapre oči, se svet spremeni v
sanje. Poštar postane zamorec, Benečan, vitez na belem konju ali na ladji z belimi jadri, ki
jo odpelje v svet. Daleč stran je ljubljenka španskega dvora, a tudi tam le ena izmed mnogih, še
zmeraj tarča napadov tropa deklet, (spet) tujka. Rezijanke pa medtem doma še zmeraj čakajo na
pisma svojih mož, vedno potujočih trgovcev in krošnjarjev, so živahne, a delovne ženske.
Seveda je med njimi vse več takih, ki si želijo z beneškimi jadri čez morje, v svet. Z leti jih je
odšlo vedno več in zaradi teh odhodov danes skoraj na vsakem delu sveta srečamo Slovenca.
Vsak pa se, tako kot lepa Vida, v zahajajočem soncu sprašuje, kako je njegova domovina.

4
Rezija (rezijansko: Rèsije, italijansko: Resia, furlansko: Resie, beneško: Rèxia) alpska
dolina v severovzhodni Italiji. Njeno področje predstavlja tudi istoimensko občino v
Videmski pokrajini (italijanska dežela Furlanija-Julijska krajina). Rezija meji na slovenski
občini Kobarid in Bovec, sicer pa še na italijanske občine Beneške Slovenije -
Chiusaforte(Kluže), Lusevera (Bardo), Resiutta (Na Bili)in Venzone (Pušja Ves). Od Trsta je
oddaljena okrog 90 km, od Vidma (Udine) pa okrog 35 km. Iz Slovenije je najhitreje
dostopna preko mejnega prehoda Rateče ali Učja. Po podatkih iz leta 2004 ima Rezija 1244
prebivalcev. Dolina obsega površino 119 km².
4
5