VSEBINA

Pozdrav ....................................................................................................1 Predstavljamo se ........................................................................................2 Programi ..................................................................................................6 Gimnazija ............................................................................................6 Evropski oddelek ....................................................................................8 Ekonomska gimnazija ............................................................................10 Srednja ekonomska šola ........................................................................12 Zakljuèek šolanja .....................................................................................14 Matura ..............................................................................................14 Poklicna matura ...................................................................................15 Maturitetni teèaj .................................................................................15 Informacijski centri...................................................................................16 Jeziki .....................................................................................................18 Šport .....................................................................................................23 Naravoslovje ...........................................................................................24 Družboslovje ...........................................................................................26 Ekonomski predmeti ..................................................................................28 Ekskurzije in potovanja ..............................................................................30 Umetnost in kultura ...................................................................................31 Raziskovalna dejavnost ..............................................................................32 Interesne dejavnosti ..................................................................................33 Mednarodna izmenjava ...............................................................................38 Projektni dnevi ........................................................................................38 Še nekaj informacij ..................................................................................39 Izobraževanje odraslih ...............................................................................40

Bistvo izobraževanja ni polnjenje z dejstvi, ampak pomoè pri odkrivanju lastne edinstvenosti, uèenje, kako jo razvijati in kako jo razdajati. Leo Buscaglia

Spoštovani!
Izbira nadaljnjega izobraževanja je ena od pomembnih prelomnic v življenju posameznika, saj je to odloèitev, ki nam zaznamuje prihodnost. Tega se v našem centru zavedamo in upamo, da boste z našo pomoèjo bolje spoznali možnosti izobraževanja v programih splošne gimnazije, ekonomske gimnazije in ekonomskega tehnika. Gimnazijski program omogoèa pridobitev široke splošne izobrazbe in je namenjen vsem, ki nameravate nadaljevati študij na univerzi. Možno je izbirati med vpisom v naravoslovne, jezikovne in družboslovne oddelke ter evropski oddelek. Program ekonomske gimnazije se izvaja v okviru gimnazije. Zanj se odloèite tisti, ki vas zanimajo tako temeljna znanja, ki omogoèajo splošno izobrazbo, kot znanja s podroèja ekonomsko poslovnih vsebin. Program ekonomski tehnik je pripravljen v skladu z novimi izhodišèi in na osnovi poklicnih standardov, kot so npr.: tajnik-tajnica, referent- referentka v banènem poslovanju, komercialni referent-komercialna referentka … Pomembne novosti prenovljenega programa so povezanost teorije s prakso, izbirnost in vsebine, ki omogoèajo umestitev programa v lokalno okolje. Življenje v centru bogatijo tudi široka ponudba izbirnih vsebin, veè kot 50 krožkov, nadstandardne dejavnosti, sodelovanje s starši in širšo skupnostjo ter lastna kuhinja in s tem možnost pestre malice. Veselimo se sreèanja z vami. Veronika Matjašiè Kališnik, prof.
direktorica zavoda in ravnateljica gimnazije

mag. Tatjana Novak
ravnateljica ekonomske šole

3

ŠOLSKI CENTER RUDOLFA MAISTRA KAMNIK

PREDSTAVLJAMO SE
KJE NAS NAJDETE?
olski center je z razgibano arhitekturo, razliènimi prireditvami in aktivnostmi vpet v kulturno in umetniško dogajanje v okolici. Šola z ustvarjalno klimo nudi dijakom prijetno delovno okolje, v katerem lahko vsestransko razvijejo svoje sposobnosti. Nahajamo se ob glavni prometni povezavi med Gorenjsko in Štajersko. Dijaki z obeh strani prinašajo svoje zanimivosti ter bogatijo odnose. V bližini šole sta avtobusna in železniška postaja. Prometne povezave so ugodne. Pouk poteka za veèino oddelkov v dopoldanskem èasu od 7.50 do 14.05. Šola ni ostala le v lokalnih mejah, saj se povezujemo z razliènimi ustanovami in šolami v evropskih državah.

Š

IZ OB VZ . RA GO ŽE JA VA , NJ E. ..
reko 900 dijakov in okoli 100 zaposlenih v centru sodeluje pri šolskem in obšolskem posredovanju znanja, sprejemanju in uèenju za življenje. Skupaj si prizadevamo postavljati obèutljive in nevidne meje med pravicami in dolžnostmi, med svobodo in disciplino, med strokovnim uèenjem in intuitivnim ustvarjanjem, med prešernim prijateljevanjem ter odgovornim spoštovanjem. Vselej smo si prizadevali ne samo izobraževati, temveè tudi vzgajati v duhu temeljnih vrednot. Vzgoja se zaèenja v družini, zato si želimo in prièakujemo odprtega in skrbnega sodelovanja s starši. Vzgoja naj mladostniku da pravo podobo o njem samem, o bistvu njegovega dostojanstva. Tako se bo v življenju lahko odloèal za resniène vrednote in bo v sebi gojil veselje do življenja in s tem odkrival življenjski smisel. Zaradi svoje posebnosti, saj je šolska stavba zgrajena tako, da se v izobraževalni proces lahko vkljuèujejo tudi gojenci Zavoda za invalidno mladino, bolj poudarjamo nekatere temeljne humanistiène vrednote: spoštovanje, tolerantnost in solidarnost.
2009/2010 3

P

Cilj vzgoje je dati telesu in duši vso lepoto in popolnost, ki ju moreta imeti. (Platon)

Na šoli skušamo z dodatnimi dejavnostmi usmeriti nemirno energijo odrašèajoèih v znanost in kulturo. Preko 50 razliènih krožkov pokriva vsa podroèja od naravoslovja, družboslovja, humanistike, športa do kulture in umetnosti. V šoli naèrtno izvajamo sprostitvene dejavnosti in omogoèamo kulturno zabavo. Preko šolskega radia dijaki v odmorih vrtijo glasbo ali predvajajo lastne tematske oddaje. Šolska avla je prizorišèe in stièišèe mnogih dejavnosti, ki povezujejo dijake in profesorje, razkrivajo nadarjenost in sposobnosti,

4

ŠCRM Kamnik

ZGODBA OSNOVNOŠOLCA

Prehod iz osnovne v srednjo šolo
Vèasih je povezan s prehodnimi težavami, ki pa jih dijaki ob pomoèi profesorjev premagajo že v nekaj mesecih. Temu namenjamo tudi uvodni teèaj anglešèine pred zaèetkom 1. letnika. Eden izmed udeležencev ga je opisal:

S

i lahko predstavljate še veèjo noèno moro, kot je ta, da bodoèa šola ponudi brezplaèen teèaj anglešèine v èasu tvojih poèitnic in da starši izvejo za to možnost kljub temu, da si vso svojo energijo vložil v to, da bi to ostalo skrito pred njimi. Meni se je zgodilo prav to. Kljub pregovarjanju, prošnjam, moledovanju, raznim obljubam, kako priden sin bom v bodoèe, mi ni uspelo preprièati staršev, da teèaj pravzaprav ni niè drugega kot izguba mojega èasa. Tako sem se nek avgustovski ponedeljek s težkim srcem pojavil v množici mojih vrstnikov in ugotovil, da je podobna usoda kot mene doletela še okrog 100 ostalih uèencev. Hitro sem izraèunal, da to pomeni okrog 200 “zateženih” staršev in si oddahnil, da nisem edini nesreènež, ki so mu “odškrtnili” poèitnice. Kmalu sem zaslišal svoje ime in slepo sledil glasu uèiteljice in skupini mojih sotrpinov v uèilnico, ki ni mogla skriti svojega angleškega porekla. Kamorkoli je seglo oko, sami angleški pregovori, pa angleški slovarji, pa angleška poezija, pa fotografije iz Londona, pa še kaj angleškega bi se našlo.
2009/2010

Le za rože nisem bil èisto preprièan, èe rastejo po angleško ali znajo tudi slovensko. Potem se je zaèelo. Uèiteljica je seveda takoj opazila mojo navdušenost, zato me je že prvi dan vprašala, èe imam kakšno željo oziroma predlog za popestritev teèaja. Opogumil sem se in rekel, da si želim daljših odmorov. Ne boste verjeli, naslednji dan smo res podaljšali odmor za pet minut. Ne morem podrobno opisovati vseh stvari, ki smo jih poèeli, priznati pa moram, da je teèaj potekal nad mojimi prièakovanji. Zelo sem se zabaval in nauèil tudi kaj novega. Èe povzamem, vse skupaj sploh ni bilo tako slabo. Pravzaprav je bilo kar v redu. No, èe sem iskren, zelo v redu. Da pa ne bom preveè hvalil, bom zakljuèil tole razmišljanje .

5

PROGRAMI GIMNAZIJA
Višji razredi gimnazije imajo v Kamniku veè kot 50-letno tradicijo. Dijaki dosegajo najvišje izobraževalne rezultate na podroèju naravoslovja, slovenskega in tujih jezikov, pri dodatnih programih pa posebej izstopajo v raziskovalnem delu. Gimnazijski program pripravlja dijake za študij na univerzi, zato z njihovimi strokovnjaki sodelujemo pri raziskovalnem delu, razliènih delavnicah, predavanjih…

VPIS NA GIMNAZIJO
Gimnazijski program omogoèa pridobitev široke splošne izobrazbe in je namenjen dijakom, ki nameravajo nadaljevati študij na univerzi. Praviloma se vanj vpisujejo dijaki, ki zmorejo brez posebnih težav razumeti uèno snov na abstraktni ravni, imajo razvite uène navade in so motivirani za obsežno uèenje. Dijak pred vpisom v prvi letnik izbira med oddelki, po katerih se izobražuje štiri leta: naravoslovni oddelki namenjajo veè pozornosti fiziki, kemiji in biologiji; jezikovni oddelki namenjajo veèji poudarek slovenšèini in tujim jezikom; družboslovni oddelki imajo poudarek na psihologiji, sociologiji in filozofiji; evropski oddelek, kjer so poudarjene evropske in internacionalne vsebine, tuji jeziki ter sodelovanje tujih uèiteljev. Vpis v oddelke ne pomeni usmeritve, ampak omogoèa bolj poglobljeno poznavanje izbrane snovi. Vsi oddelki pa zagotavljajo splošno izobrazbo za vpis na katerokoli študijsko smer. V prvem letniku v naravoslovnem, jezikovnem in družboslovnem oddelku poteka program po enotnem predmetniku, v višjih letnikih se razlikuje po številu dodanih ur pri izbranih predmetih. (Oddelki se bodo na ta naèin oblikovali v primeru, da bo dovolj zanimanja za posamezno usmeritev.)
6 ŠCRM Kamnik

Predmetnik GIMNAZIJE
LETNIK (tedensko št. ur)
1. Obvezni štiriletni predmeti A B C A Slovenšèina Matematika Prvi tuji jezik (ANG) Drugi tuji jezik (NEM, ITA, FRA) Zgodovina Športna vzgoja Obvezni predmeti Likovna umetnost Glasba Geografija Biologija Kemija Fizika Informatika Psihologija Sociologija Filozofija Obvezne izbirne vsebine Izbirni maturitetni predmeti Skupaj ur (tedensko) 32 32 90 90 90 3 32 2 2 2 2 2 2 2 2 2 3 1 2 2 1 30 8 32 2
To kar vemo, je kapljica, to, èesar ne vemo, je morje. (I.Newton)
7

2. B C 5 4 4 4 4 3 4 3 2 2 3 3

3. A B C 4 4 3 3 2 3 4 4 4 4 3 3 3 3 2 2 3 3

4. A B C 5 5 4 3 2 3

4 4 3 3 2 3

4 4 3 3 2 3

2 3 3 3

2 2 2 2 2 2 2 2

2 2 2 2

2 2 2 2 2 2 2 2

A - naravoslovni oddelki B - jezikovni oddelki C - družboslovni oddelki
2009/2010

EVROPSKI ODDELEK
Vsebinski poudarek v evropskem oddelku je evropska oz. internacionalna in globalna dimenzija. Še bolj poudarjeno kot temeljni program gimazije razvija zavest o vedno veèji povezanosti držav, narodov in narodnosti Evrope in vsega sveta ter o nujnosti vzpostavitve novih, drugaènih medsebojnih odnosov. Mladega èloveka usposablja za življenje v današnji demokratièni, veèkulturni in veèjezièni družbi. Ker je soodgovoren za njen prihodnji razvoj, mora dobro poznati tako sebe in svoje korenine kot druge kulture in ljudi, zavedati se mora svojih èloveških in državljanskih pravic in dolžnosti ter razmišljati samostojno in kritièno, a odprto in tolerantno. Na izvedbeni ravni je v evropskem oddelku poudarek na: naèrtnem uveljavljanju medpredmetnih povezav ter sistematiènem uvajanju timskega naèrtovanja in pouèevanja.

VPIS V EVROPSKI ODDELEK
Predmetnik je v osnovi enak strukturi predmetnika gimnazije, evropska oz. globalna dimenzija pa je v evropske oddelke vgrajena na naslednje naèine: dodatne ure pri izbranem tujem jeziku v izbirnem delu predmetnika, poglobitev uènih ciljev z intenzivnejšim uèenjem pri obeh tujih jezikih, sodelovanje tujih uèiteljev kot rojstnih govorcev pri pouku tujih jezikov in pri pouku drugih predmetov, dodatne ure pri slovenšèini (predstavitev slovenske besedne umetnosti Evropi in svetu), nov predmet evropske študije, obvezno vkljuèevanje dijakov v programe mednarodnega sodelovanja, interdisciplinarno projektno delo z evropsko oz. globalno tematiko, zunajšolske dejavnosti z evropsko oz. globalno tematiko in naèrtno vkljuèevanje dijakov vanje (npr. evropski klubi, debatni krožki, diskusijski veèeri). V šolskem letu 2009/10 bo prvi tuji jezik anglešèina, drugi tuji jezik pa dijaki izbirajo med nemšèino in italijanšèino. Skupine pri drugem jeziku bomo oblikovali glede na število prijav.
8 ŠCRM Kamnik

Predmetnik EVROPSKI ODDELEK
LETNIK (tedensko št. ur)
1.
Obvezni štiriletni predmeti Slovenšèina Matematika Prvi tuji jezik (ANG) Drugi tuji jezik (NEM, ITA)* Zgodovina Športna vzgoja Obvezni predmeti Likovna umetnost Glasba Geografija Biologija Kemija Fizika Informatika Psihologija Sociologija Filozofija Evropske študije Obvezne izbirne vsebine Izbirni maturitetni predmeti Skupaj ur (tedensko) 90 32 90 32 4 4 3 3 2 3 2 2/1 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 90 32 30 6 29-32 2 2 2 2 4+1 4 3 3+2 2 3 4 4 3 3+2 2 3 4+1 4 4 4+1 2 3
Nateèaj Medkulturni dialog: 1. in 2. mesto; Nateèaj za mlado aktivistko: predstavnica Slovenije v ES; Nateèaj za Evrošolo: 4. in 5. mesto.
9

2.

3.

4.

Podèrtano: Pri pouku sodelujejo poleg predmetnega uèitelja tudi tuji uèitelji kot rojstni govorci, v obsegu ur do 20%. *V šolskem letu 2009/10 bo poudarek na izbranem drugem tujem jeziku (dodane ure).
2009/2010

DOSEŽKI 2007/2008

EKONOMSKA GIMNAZIJA
Program ekonomske gimnazije izvajamo v okviru gimnazije, zato so pogoji za vkljuèitev v ta program enaki gimnazijskim. Ekonomska gimnazija posreduje temeljna znanja, ki omogoèajo široko izbiro poklicnega odloèanja in hitro prehajanje iz enega v drug poklic. Ob tem dijakom: posreduje splošna in ekonomsko poslovna znanja pomembna za presojanje ekonomskih zakonitosti in razumevanje razvoja tržnega gospodarstva; razvija samostojno kritièno presojanje, sposobnosti odloèanja ter odgovornega ravnanja in vodenja; razvija podjetne in menedžerske lastnosti, sposobnosti dela v skupini ter sposobnosti komuniciranja in javnega nastopanja. Uspešno opravljena matura omogoèa nadaljevanje izobraževanja na vseh študijskih smereh ter pripravlja na izobraževanje za intelektualne in vodilne poklice.

Strokovni predmeti ekonomske gimnazije:
obvezni predmet podjetništvo, štiriletni maturitetni predmet ekonomija, obvezni izbirni predmeti z vajami: - finanène informacije, - ekonom. poslovne informacije, - poslovne komunikacije, - poslovne predstavitve.
ŠCRM Kamnik

Predmetnik EKONOMSKE GIMNAZIJE
Obvezni predmeti Slovenšèina 4 Matematika 4 3 Prvi tuji jezik (ANG) Drugi tuji jezik (NEM, ITA) 3 Ekonomija 2 Športna vzgoja 3 Zgodovina 2 Geografija 2 Biologija 3 Kemija (dijak izbere dva predmeta) 3 Fizika Psihologija Filozofija (dijak izbere dva predmeta) Sociologija Glasba (dijak izbere en predmet) 2 Likovna umetnost Informatika 2 Podjetništvo (obvezni izbirni predmet) Izbirni predmeti z vajami Izbirni maturitetni predmeti Skupaj ur (tedensko) 33
LETNIK (tedensko št. ur) 1. 2. 3. 4.

2

2

2 2

33

3 2 2 33

4 1 7 33

2009/2010

11

Državno tekomovanje iz ekonomije: srebrno priznanje.

2 2

DOSEŽKI 2007/2008

4 4 3 3 2 3 2 2

4 4 3 3 3 3 2 2

4 4 3 3 4 3

SREDNJA EKONOMSKA ŠOLA
Strokovnost in usposabljanje za delo je poudarek izobraževanja na ekonomski šoli, vendar splošna izobrazba ni zanemarjena, saj je nujni pogoj strokovnosti. Brez znanja jezikov in brez osnovnega vedenja o družbi se je težko uspešno vkljuèiti v sodobno gospodarsko življenje - tako znotraj naše države, Evropske unije in v svetu. Za ekonomsko šolo je znaèilen precej pester program, ki se prilagaja na eni strani potrebam gospodarstva in domaèega okolja, na drugi strani dijakom, ki se s pridobljenim znanjem uspešno vkljuèujejo tudi v programe visokih strokovnih šol in univerze.

VPIS V PRENOVLJEN PROGRAM EKT
Nov program temelji predvsem na novem naèinu izvajanja strokovnega dela programa - v obliki modulov, še veèji poudarek pa je na strokovnosti in praktiènem delu vsebin. Tako kot prejšnj program, tudi sedanji ponuja splošno izobrazbo, predvsem pa poudarja: povezanost med splošnimi in strokovnimi znanji, ki so usklajena z zahtevami tržnega gospodarstva, spodbojanje in razvijanje podjetniške miselnosti, timskega dela, samostojnosti pri delu in inicativnosti, razvijanje informacijskih znanj, strokovno terminologijo tujega jezika, poslovno komuniciranje in pravila poslovnega bontona. Strokovni del programa je sestavljen iz štirih obveznih modulov ter dveh skupin izbirnih modulov - iz prve skupine dijak izbere dva, iz druge skupine enega. Izbirni moduli so po vsebini nadgradnja obveznih, kjer je poudarek na uporabi tehniènih znanj v praksi in pridobivanju dodatnih praktiènih izkušenj na izbranem podroèju.
12 ŠCRM Kamnik

Predmetnik EKONOMSKI TEHNIK
OBVEZNI DEL Slovenšèina Matematika Tuji jezik Umetnost Zgodovina Geografija Sociologija Psihologija Kemija Biologija Športna vzgoja Tuji jezik II ODPRTI KURIKUL OBVEZNI MODULI Poslovni projekti Poslovanje podjetij Ekonomika poslovanja Sodobno gospodarstvo IZBIRNI MODULI
2009/2010

2 2

3

4 4 3 2 4 4 3 7
13

3

2 4

DOSEŽKI 2007/2008

Državno tekmovanje iz gospodarskega poslovanja: srebrno priznanje.

Letnik (tedensko št. ur) 1.letnik 2.letnik 3.letnik 4 3 3 3 3 3 3 3 3 2 2 1 2 2 2 2 1 2 1 3 3 2 2 2 2 2 7 6

4.letnik 4,3 2,3 3,3

ZAKLJUÈEK ŠOLANJA MATURA
Šolanje na gimnaziji in ekonomski gimnaziji se zakljuèuje z opravljanjem mature. Maturo je lansko leto opravilo 96 % gimnazijcev. Med njimi je bilo kar šest zlatih maturantov. Dijaki lahko izbirajo med trinajstimi maturitetnimi predmeti, zato je z gimnazije ali ekonomske gimnazije možen prehod na vse študijske smeri na slovenskih univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih. Po rezultatih mature in uspešnem nadaljevanju študija sodi kamniška gimnazija med najboljše slovenske gimnazije. Matura obsega 5 predmetov, trije so obvezni:

slovenšèina, matematika in anglešèina.

Dva predmeta pa dijaki sami izberejo med naslednjimi predmeti: fizika, biologija, kemija, nemšèina, italijanšèina, francošèina, umetnostna zgodovina, zgodovina, geografija, psihologija, sociologija, filozofija, ekonomija in informatika. Dijaki se intenzivneje pripravljajo na maturo v 3. in 4. letniku.

14

ŠCRM Kamnik

POKLICNA MATURA
Zakljuèek šolanja na ekonomski šoli je opravljena poklicna matura, ki obsega obvezni in izbirni del.

Obvezni del: pisni in ustni izpit iz slovenšèine, ustni izpit iz gospodarskega poslovanja. Izbirni del: pisni in ustni izpit iz prvega tujega jezikaiali matematike (po izbiri dijaka), seminarska naloga v obliki projektnega dela z zagovorom s strokovnega podroèja. S poklicno maturo se dijaki vpisujejo v programe višjih in visokih strokovnih šol ali pa se zaposlijo.
Z opravljenim dodatnim predmetom na splošni maturi se lahko vpišejo v doloèene univerzitetne programe. Èe želijo po konèanem šolanju opravljati maturo, se morajo vkljuèiti v maturitetni teèaj, kjer se eno leto pripravljajo na maturo.

Na šoli v obliki rednega pouka izvajamo tudi program maturitetnega teèaja, ki traja od zaèetka oktobra do konca aprila. Dijakom omogoèa ustrezne priprave za opravljanje splošne mature. Dijaki opravijo teèaj, ko so pozitivno ocenjeni pri vseh predmetih in opravijo vse obveznosti (pouk, vaje, seminarske naloge), ki so doloèene s programom in predmetnimi izpitnimi katalogi. Z uspešno opravljenim maturitetnim teèajem si pridobijo pravico do opravljanja mature. Predmetnik doloèa obseg, ki omogoèa pripravo na tri obvezne in dva izbirna maturitetna predmeta.

2009/2010

15

Znanje je zaklad, ki venomer spremlja svojega lastnika. (Kitajski pregovor)

MATURITETNI TEÈAJ

INFORMACIJSKI CENTRI KNJIŽNICA
Šolska knjižnica je osrednji informacijski in študijski prostor šole in je ena bolje opremljenih srednješolskih knjižnic. Poleg knjig, kjer je na voljo preko 28.000 enot, smo naroèeni tudi na 110 naslovov perodiènega tiska v slovenskem in tujih jezikih. Poleg tega si dijaki lahko izposojajo avdio in video kasete, CD plošèe, CD-rome. Za dijake so organizirane ure knjižnièno-informacijskih znanj, kjer se seznanijo z ureditvijo šolske knjižnice, njenim gradivom in naèinom poslovanja. Navajajo se k samostojni in selektivni rabi informacijskih sistemov, samostojnemu iskanju informacij in uporabi referenène literature, tiskanih in netiskanih virov (medmrežje, COBISS). Dijaki se nauèijo knjižnico aktivno uporabljati za ustvarjalno šolsko delo, preživljanje prostega èasa in vseživljenjsko uèenje. V okviru izbirnih vsebin dijaki obišèejo in spoznajo tudi druge knjižnice (Narodno in univerzitetno knjižnico, Centralno tehniško knjižnico, Semeniško knjižnico, …).

16

ŠCRM Kamnik

RAÈUNALNIŠKE UÈILNICE
Šola ima štiri raèunalniške uèilnice in sistem multimedije, pri katerem dijaki spoznajo pomen sodobne informatike in vlogo raèunalnika. V veliki meri se v pouk vkljuèujejo sodobne izobraževalne metode na razliènih predmetnih podroèjih, kjer je zagotovljena programska oprema (npr. tuji jeziki, ekonomija, geografija, zgodovina ...). Za vaje, pouk in raziskovanje so na voljo raèunalniki v knjižnici, uèilnicah in kabinetih.

INFORMATIKA
Informatika je v letošnjem letu tudi na naši šoli postala maturitetni predmet. Z osnovami informatike in raèunalništva se dijaki sreèajo v prvem letniku. V tretjem in èetrtem letniku ponuja šola informatiko kot izbirni maturitetni predmet. Dijaki teoretièno in praktièno spoznajo urejanje besedil, delo z bazami podatkov, sreèajo se z omrežji, izdelujejo spletne strani, programirajo in na koncu izdelajo zakljuèno nalogo. Z resnim delom je uspeh na maturi zagotovljen. Pouk informatike poteka v sodobno opremljenih uèilnicah. V multimedijski uèilnici popestri pouk ELEKTRONSKA TABLA, saj nam nazorno prikaže veliko takega, kar smo prej sreèevali samo v uèbenikih. Omogoèa, da že pripravljene uène predloge zaživijo kot film, ki ga nato sami dopolnjujemo z znanjem, zamislimi in aktivnostmi. Vse videno, slišano, »poèeèkano« pa lahko shranimo, stiskamo ali pošiljamo po elektronski pošti.
2009/2010 17

DOSEŽKI 2007/2008

Tekmovanje CISCO omrežne akademije: 2. mesto; Tekmovanje v spletnem iskanju NAJDI.SI: zmagovalci meseca marca.

JEZIKI
SLOVENŠÈINA

Slovenšèina je eden od temeljnih predmetov, kjer dijake pripravljamo za ustrezno, razumljivo, pravilno in uèinkovito govorno in pisno sporazumevanje v najrazliènejših okolišèinah, za izražanje spoznanj o sebi in svetu, za doživljanje in kritièno vrednotenje domaèe in tuje besedne umetnosti v slovenskem jeziku iz razliènih dob in estetskih usmeritev. Ob tem pridobivajo tudi širšo kulturno razgledanost ter oblikujejo etiène, estetske, moralne vrednote v svojem osebnem razvoju. Dijaki svoje znanje pridobivajo in izpopolnjujejo tudi tako, da: • hodijo na strokovne ekskurzije; • izdajajo glasilo Zeleno; • tekmujejo za Cankarjevo priznanje; • prirejajo literarne veèere; • obiskujejo gledališèe in • delajo raziskovalne naloge. Svoje teoretièno znanje in zmožnost za tvorjenje in razumevanje besedil v slovenskem knjižnem jeziku ter literarno branje dokazujejo dijaki pri maturi.

Z

nanje tujih jezikov je v današnjem èasu vse bolj pomembno, saj je sporazumevanje z drugimi narodi in kulturami postalo sestavni del vsakdanjega življenja. Poleg enega svetovnega jezika, s katerim lahko komuniciramo s svetom, postaja vse bolj pomembno znanje jezikov naših sosednjih dežel in uradnih jezikov evropske skupnosti.

Vabilo na èaj ob 17h v ŠCRM. Vstop samo s klobuki.

18

ŠCRM Kamnik

ANGLEŠÈINA

Ekskurzija v okviru angleškega jezika v Veliko Britanijo je tudi postala nekakšna zvezda stalnica. Prav tako se lahko dijaki udeležijo teèaja angleškega jezika s spremstvom profesorja v Veliki Britaniji.
2009/2010 19

DOSEŽKI 2007/2008

Na šoli ji posveèamo veliko pozornosti, na kar kažejo tudi dobri rezultati na maturi in razliènih tekmovanjih. Najbolj navdušenim dijakom omogoèimo priprave na mednarodni izpit iz angleškega jezika CAMBRIDGE FIRST CERTIFICATE.

Državno Cankarjevo priznanje: zlata, srebrna in bronasta priznanja; Dijaški haiku: nagrada in dve objavi v zborniku; Tekmovanje v EPI bralni znaèki: 51 zlatih priznanj; Mednarodni izpit FCE (First Certificate Exam): opravilo 16 dijakov.

V gimnaziji in ekonomski šoli so za uèenje jezikov zelo dobri pogoji, saj sta obvezna dva tuja jezika: uèenje prvega (obièajno anglešèine) se nadaljuje iz osnovne šole, uèenje drugega pa je zaèetno. Na gimnaziji lahko pri drugem tujem jeziku izbirate med nemšèino, francošèino in italijanšèino. Vsi tisti, ki vas jeziki še posebej veselijo, se lahko odloèite za fakultativno uèenje tretjega tujega jezika. “Native – speakerji”, ki gostujejo na šoli, poskrbijo za konverzacijo v tujem jeziku in tako jezik dijakom še bolj približajo ter dodajo novo dimenzijo pri uèenju in nabiranju izkušenj. Dijaki aktivno sodelujejo pri bralnih znaèkah iz tujega jezika, tekmovanjih v literarnem ustvarjanju, ambicioznejši pa se pomerijo v znanju iz tujih jezikov na šolskem in republiškem tekmovanju.

NEMŠÈINA

1. Nemšèino dijaki na ŠCRM izberejo kot drugi tuji jezik in se ga uèijo štiri leta po tri ure (GI in EG) in dve uri (EŠ) tedensko. Po SEJO (Skupni evropski jezikovni okvir) dosežejo ob koncu èetrtega letnika raven znanja tujega jezika B1. 2. Nemšèina je poleg italijanšèine poudarjeni tuji jezik v evropskem oddelku (EO). 3. Nemšèina je izbirni maturitetni predmet. Priprave na maturo potekajo v 4. letniku (3 ure tedensko). Po SEJO dijaki dosežejo raven znanja B2. 4. Evropski oddelki so v pouèevanje tujega jezika vnesli nove dimenzije: projektni pristop, poudarjeno medkulturno komponento, sodelovalno uèenje in pouèevanje, sodelovanje rojenega govorca,sodelovanje na mednarodnih izmenjavah, medpredmetno povezovanje, skupne šolske projekte. 5. Na ŠCRM imajo dijaki možnost brezplaèno opravljati mednarodno priznani jezikovni izpit iz nemšèine DSD II (Deutsches Sprachdiplom II), ki je po SEJO na težavnostni stopnji C1. Diploma je jezikovna vstopnica za študij na nemških univerzah, prav tako pa je velikega pomena pri iskanju zaposlitve, saj dokazuje aktivno znanje nemšèine. Na izpit se dijaki pripravljajo pri pouku nemšèine in na dodatnih urah s Claudio GebhardGaberšek, programsko uèiteljico iz Nemèije. Izpit opravljajo v èetrtem letniku. Med pripravami na izpit se dijaki v tretjem letniku lahko udeležijo tridnevne projektno obarvane ekskurzije v München, v èetrtem pa nekajdnevne intenzivne priprave na izpit - jezikovnega tabora na Pohorju. Najboljši diplomant na šoli se vsako leto poteguje za štipendijo za izbrani študij v Nemèiji.
20 ŠCRM Kamnik

2009/2010

21

DOSEŽKI 2007/2008

6. Sodelovali smo v dveh mednarodnih projektih: v šolskem letu 2006/07 v evropskem projektu Comenius, v šolskih letih 20052008 pa v projektu »Umwelt baut Brücken« (http:// www.umwelt-baut-bruecken.de/), po slovensko »Okolje gradi mostove«. V treh letih tega projekta so naši dijaki v Delu objavili 6 tematskih strani, ki si jih lahko ogledate na internetni strani projekta http://www.umwelt-baut-bruecken.de/ 334artikel44.html. 7. Mednarodna izmenjava že 4 leta poteka s partnersko šolo Kurfürst-Ruprecht-Gymnasium iz mesta Neustadt an der Weinstraße. 8. Za dijake prvih letnikov organiziramo dvodnevno ekskurzijo na Dunaj, ki mu namenimo še dodatni projektni dan, dijakom višjih letnikov pa ponudimo ekskurzije v druge nemško govoreèe dežele (Berlin, Bodensko jezero, Dresden …). 9. Dijaki 2. in 3. letnikov se lahko udeležijo šolskega tekmovanja iz nemšèine, dijaki vseh letnikov pa tudi nemške bralne znaèke »Pfiffikus«. 10. Claudia Gebhard popestri kulturno dogajanje na šoli: v decembru 2008 je z dijaki v kavarni Majolika predstavila adventne obièaje v Nemèiji, nastajata tudi pevski zbor v nemšèini in nemško-angleška gledališka predstava.

Državno tekmovanje iz nemšèine: bronasto priznanje; Tekmovanje RAP-Poesie-Wettbewerb- Goethe Institut: 3. mesto; Nemška jezikovna diploma: 14 dijakov si je pridobilo jezikovno diplomo DSD II; Nemška bralna znaèka: 1. mesto.

ITALIJANŠÈINA

Pri pouku italijanšèine se dijaki nauèijo vse, kar bodo kdaj potrebovali na potovanjih po Italiji, nakupovanju, sreèanju z Italijani in tudi v resnejših poslovnih stikih. Uèenje italijanšèine je prijetno in razmeroma intenzivno, saj so skupine dijakov manjše kot obièajno, zato se lahko veè nauèimo in bolje spoznamo. Da pa bolje spoznamo tudi Italijo, se vsako leto odpravimo na veèdnevno strokovno vodeno ekskurzijo v Firenze, Piso, Rim, …, kar nam da še veè veselja do uèenja. In komur le-tega ne manjka, mu Italijanski inštitut za kulturo v Ljubljani, s katerim sodelujemo, nudi štipendije za teèaj italijanšèine v Italiji med poèitnicami. Da je pri pouku vse bolj italijansko in avtentièno, uèi poleg naše profesorice še italijanska uèiteljica, ki dijakom lahko bolje razkrije posebnosti in znaèilnosti Italije in Italijanov (tudi Italijank). Naša gimnazija je prva v Sloveniji, ki ima v evropskem oddelku tudi italijanšèino. Pri tem so zelo zanimiva projektna dela, sodelovanja, ekskurzije in izmenjava z dijaki iz italijanskih srednjih šol. Smo pa tudi edini, kjer je domaèa spletna stran del uèenja in tu lahko (poleg domaèih nalog) najdete veliko zanimivega:http://italiano.sc-rm.net”
FRANCOŠÈINA

Francija, dežela živobarvnega in temperamentnega jezika francošèine, je kulturno in gospodarsko zelo pomembna. Pri pouku dijake spodbujamo k širokemu vpogledu v znanje jezika kot celote (kultura, civilizacija, navade in aktualni dogodki), pridobljeno znanje pa dijaku omogoèa kasnejšo nadgradnjo ali študij francoskega jezika. Vsako leto, konec aprila, se odpravimo na strokovno ekskurzijo v Pariz in tako pobliže spoznamo èudovito prestolnico umetnikov.
22 ŠCRM Kamnik

ŠPORT
ŠPORTNA VZGOJA IN ŠPORT

Poleg ur športne vzgoje v urniku, aktiv profesorjev organizira razliène dejavnosti, kot so akrobatika, odbojka, košarka,

Športni dnevi so raznovrstni in obogateni z razliènimi vsebinami,

Na šoli imamo sodoben fitness center, ki dijakom omogoèa atraktivnejšo obliko pouka športne vzgoje in izvajanje interesnih dejavnosti.

Pod imenom “Aerobic team” trenira in se pripravlja na nastope skupina deklet. Skupina nastopa na raznih prireditvah, kot so: Dnevi slovenskega izobraževanja, Eko bazar, Dan odprtih vrat, novoletne prireditve…
2009/2010 23

DOSEŽKI 2007/2008

saj dijaki lahko izbirajo med raftingom, veslanjem, kolesarjenjem, plezanjem, planiskimi pohodi, smuèanjem, drsanjem, tenisom, plavanjem, atletiko ...

Državno tekmovanje iz italijanšèine: 5 bronastih priznanj; Državno tekmovanje v lokostrelstvu: 1., 2. in 4. mesto; Smuèanje: 4. mesto; Plavanje-državno tekmovanje: 1. in 5. mesto; Specialno plavanje: 1. mesto.

pohodništvo, fitness, aerobika, ples, šolska športna tekmovanja.

NARAVOSLOVJE
MATEMATIKA

Matematika nam pomaga razumeti èudovito naravo in vzorce, iz katerih je narejen svet in smo narejeni mi. Že Aristotel je rekel, da matematika odkriva lepo in dobro, saj so glavne vrste lepega usklajenost, sorazmernost in doloèenost. Je znanost za mlade, saj je za možgansko telovadbo te vrste potrebna gibènost in vzdržljivost. Dijaki niso uspešni samo na maturi, ampak tekmujejo tudi na matematiènih tekmovanjih: razvedrilna matematika, logika, tekmovanje iz prostorske predstavljivosti, matematièno tekmovanje srednješolcev.
BIOLOGIJA

Zakaj svojih krvnih celic ne moremo videti v kapljici vode? Kaj se dogaja v našem telesu, ko se zaljubimo? Zakaj zardimo? Zakaj drgetamo, ko nas zebe ali preden zbolimo? Zakaj ne pozabimo dihati, ko spimo? Ali osebki moškega spola res izumirajo? Na vsa ta in podobna težka vprašanja daje odgovore biologija. Le zakaj bi imeli probleme, spoznavajte in uèite se biologijo. Vse vam bo jasno in življenje bo postalo enostavno!
KEMIJA

Ko se lotimo kuhanja ali pa èišèenja, ne pomislimo, da nehote postanemo »kemiki«. Vsako spreminjanje snovi je namreè kemijska sprememba. Kemija v šolije bolj teoretièna, vendar skušamo z dodatnimi dejavnostmi (krožki, ekskurzije, raziskovalno delo) povezati praktièno kemijo s teoretiènimi osnovami. V letošnjem letu smo se odloèili, da pripravimo èasopis, v katerem bomo predstavili kemijo kot pomembno vejo gospodarstva pri razvoju novih materialov z izjemnimi lastnostmi. Zavedati se moramo, da brez znanja kemije v bodoèe kot posamezniki niti kot država ne bomo mogli sodelovati pri tem razvoju. V tem smislu smo se že dve leti zapovrstjo predstavili na tekmovanju raziskovalnih nalog v Istambulu in poželi številna priznanja ocenjevalcev nalog.
24 ŠCRM Kamnik

FIZIKA

2009/2010

25

DOSEŽKI 2007/2008

Državno tekmovanje iz matematike : zlato priznanje; Državno tekmovanje iz logike: 3 zlata in 2 srebernipriznanja; Sefanovo priznanje iz fizike: 2 srebrni priznanji; Državno tekmovanje iz Kemije: zlato, srebrno in bronasto priznanje.

Letošnje leto je za naravoslovce nekaj posebnega, saj bo minilo 400 let, odkar je Galileo Galilei prviè usmeril svoj teleskop v noèno nebo. Zato so leto 2009 razglasili za mednarodno leto astronomije in tako naj bi se po vsem svetu odvijale razliène dejavnosti, povezane z astronomijo. Nekaj seveda tudi pri nas in tako bodo naši dijaki med drugim sodelovali tudi na številnih javnih opazovanjih skupaj z AD Komet. Izdati nameravamo posebno številko revije AstroMaister, pripravili bomo razstavo astronomskih fotografij in organizirali kakšno predavanje, pa še kaj se bo zagotovo našlo… Mednarodno leto astronomije bomo proslavili tudi z verigo eksperimentov v železnièarskem domu v Ljubljani. Po letu 2005, ko smo praznovali svetovno leto fizike, v verigah redno sodelujemo. Letos bomo, upamo, pripomogli k novemu Guinessovemu rekordu v najveèjem številu zaporedno vezanih eksperimentov, katerih vezni èlen je kroglica. Fiziki radi sodelujemo tudi z drugimi naravoslovci, organiziramo naravoslovne ekskurzije po domovini in Evropi. Obiskujemo hiše eksperimentov, naravoslovne muzeje, planetarije, tehniške muzeje, znanstvene institute, pospeševalnike in podobno. Veseli nas, da lahko naravoslovno veselje delimo z dijaki.

DRUŽBOSLOVJE
GEOGRAFIJA

Med uèenci priljubljen predmet, kar dokazuje tudi veliko število dijakov, ki geografijo izberejo za opravljanje mature. Vendar pred maturo v prvem letniku spoznajo splošno družbeno in fizièno geografijo, v drugem geografske znaèilnosti posameznih kontinentov sveta razen Evrope, kateri posvetijo veèino èasa v tretjem letniku. Vsako leto organiziramo geografsko ekskurzijo v eno izmed slovenskih pokrajin. Mnogo dijakov pa obiskuje geografski krožek, s katerim odpotujejo v eno izmed evropskih držav ali pa se z diapozitivi odpravijo v nenavadne kotièke sveta.
ZGODOVINA

Zgodovina prouèuje preteklost, z njo lahko spoznavamo sedanjost in predvidevamo prihodnost. Zato se dijaki in profesorji z njo ukvarjamo na razliène naèine. Dijaki jo radi izberejo za izbirni maturitetni predmet. Tudi ime Šolskega centra Rudolfa Maistra je povezano z zgodovino, saj se je general, ki je pomembno vplival na slovensko zgodovinsko usodo, rodil v Kamniku pred 130-timi leti.
UMETNOSTNA ZGODOVINA

Pri izbirnem maturitetnem predmetu umetnostna zgodovina spoznavamo razvoj zahodnoevropske in slovenske umetnosti od prazgodovine do današnjih dni. Umetnostne spomenike spoznavamo tudi na strokovnih ekskurzijah v tujini (Rim, Pariz, Toskana, Dunaj, Benetke ...) in Sloveniji (ogled pomembnejših razstav v muzejih in galerijah, obisk baroène in secesijske Ljubljane ...).
26 ŠCRM Kamnik

HUMANISTIKA
FILOZOFIJA

SOCIOLOGIJA

Sociologija nas seznanja z znanstvenimi spoznanji o družbi, z možnostmi za sociološko raziskovanje družbenih pojavov in naèini sociološkega raziskovanja. Pri tem se dijaki in dijakinje seznanijo z družbenim pomenom in uporabnostjo socioloških spoznanj. Poseben poudarek je na sociološki analizi slovenske družbe, vendar pa predmet seznanja tudi s temeljnimi znaèilnostmi drugih sodobnih družb in kultur.
2009/2010 27

DOSEŽKI 2007/2008

Državno tekmovanje iz geografije: 1. mesto in 4. mesto ekipno; Geografska olimpijada: bronasto priznanje; Državno tekmovanje iz filozofije: 1., 2. in 3. mesto; Mednarodna filozofska olipijada: posebno priznanje;

Vprašanje, kaj je filozofija, je že filozofsko. Možnih je veè odgovorov, ki izhajajo iz razliènih filozofskih tradicij in so vsi upravièeni in veljavni, zato ni mogoèe predpisati, kateri je pravi niti kako se prav lotiti filozofije. Pri nas se je lahko lotite že v tretjem letniku in bolj poglobljeno v èetrtem. Vsako leto se udeležimo mednarodne filozofske olimpiade in naši dijaki pogosto osvojijo odlièna mesta, ko s sovrstniki iz drugih držav tekmujejo v pisanju filozofskega eseja v tujem jeziku. Iz Tokyja 2002, Seoula 2004 in Turèije 2007 so prinesli bronaste medalje, lani iz Iasija posebno pohvalo. Letos bo olimpiada v Helsinkih, seveda pa je treba prej premgati slovensko konkurenco na državnem tekmovanju. Na vsa tekmovanja se pripravljamo kar na pripravah na maturo iz filozofije, organiziramo tudi sedaj že tradicionalni filožur ob novembrskem svetovnem dnevu filozofije. Ob tem dnevu je Mark Braèiè letos osvojil 1. mesto na mednarodnem tekmovanju. Ne žulimo samo šolslih klopi, ampak se vèasih odpravimo v Ljubljano v kino ali povabimo zanimivega predavatelja. Glavni smoter vsega tega pestrega dogajanja je uèiti se misliti s svojo glavo.

EKONOMSKI PREDMETI
Na ekonomski gimnaziji sta zanimiva podjetništvo in ekonomija, pri kateri dijaki redno dosegajo najboljše rezultate na maturi in državnih tekmovanjih.
PODJETNIŠTVO

Kdo izmed nas se že ni vsaj enkrat v življenju igral z mislijo, kako bi bilo, èe bi bili podjetniki, imeli svoje podjetje, služili velike denarce in se prav fino imeli? Hmm, najbrž vsi… Pa je res v življenju podjetnika vse tako, kot se sliši? O tem se dijaki seznanijo ravno pri predmetu podjetništvo. Zaène se s seznanjanjem o pojmu podjetništva, nadaljuje z obiski podjetnikov na terenu in spoznavanjem njihovih zanimivih življenjskih zgodb, seznanjanje z razliènimi praktiènimi podjetniškimi in v praksi uporabnimi pojmi ter navsezadnje se dijaki pojavijo tudi sami v vlogi podjetnika – ustanovijo podjetje, za katerega sestavijo ustrezen poslovni naèrt, ki ga na koncu predstavijo svojim kolegom. Zanimivo? Zelo! Še posebno, èe dijaki pri tem na papir izlijejo svoje skrite želje in nenavadne ideje… In ko bom velik, bom podjetnik… temelje smo že položili, ravno pri nas.

EKONOMSKI TEHNIK – EVROPSKA GLOBALNA DIMENZIJA

Ste pripravljeni na novosti? Želite delati malo drugaèe? Pridružite se nam lahko v inovacijskem projektu EVROPSKA IN GLOBALNA DIMENZIJA na ekonomski šoli. Predmetnik je nespremenjen, velik poudarek pa je na: - medpredmetnem povezovanju, - timskem pouèevanju (obiski znanih in uspešnih posameznikov), - projektnem delu, - sodelovanju med šolami v Sloveniji in tujini (eno in veèdnevne ekskurzije), - spoznavanju drugih držav in njihovih kultur (veèdnevne strokovne ekskurzije), - uèenju tujega jezika na sodoben naèin (sodelovanje tujega uèitelja).
28 ŠCRM Kamnik

UÈNO PODJETJE

PRAVO

Stari Rimljani so rekli, da nepoznavanje prava škoduje. Tudi danes velja, da se ne bomo mogli izogniti posledicam, èe nismo vedeli, da je neko ravnanje prepovedano. Zato se pri pravu seznanimo z razliènimi pravno urejenimi podroèji, pri pravnem krožku pa si ogledamo kako potekajo sodni postopki, obišèemo parlament, se pogovarjamo, zakaj v Sloveniji ni smrtne kazni ...
2009/2010 29

DOSEŽKI 2007/2008

V tretjem letniku ekonomske šole poteka praktièni pouk v obliki uènega podjetja, pri katerem dijaki pod vodstvom profesoric odkrivajo svet zaposlenih in poslovanje podjetja. Na razliène zanimive in nenavadne naèine si nabirajo izkušnje, ki jih bodo potrebovali pri svojem delu.

Mednarodni sejem uènih podjetij Zagreb: 1. mesto; Mednarodni sejem uènih podjetij Celje: 3. mesto; Državno tekmovanje iz ekonomije: srebrno priznanje.

Ekonomska šola je osrednja slovenska šola za raèunalniško opismenjevanje na podroèju poslovnih komunikacij, kjer se dijaki seznanijo s poslovno informatiko in uporabo sodobnih programskih orodij pri poslovanju podjetja. V okviru ekonomskih predmetov se trudimo, da bi èim bolje povezali teorijo s prakso, zato so dijaki redni obiskovalci razliènih sejemskih prireditev, kot so npr. Sejem Alpe Adrija turizem ali sejem Kapitala. Za vzbujanje tekmovalnega duha organiziramo razlièna tekmovanja – iz gospodarskega poslovanja, raèunovodstva, ekonomije in poslovne matematike. Nekatera med njimi potekajo s pomoèjo raèunalnikov, najboljšim pa omogoèajo udeležbo na državnih tekmovanjih.

EKSKURZIJE IN POTOVANJA
Mladi radi raziskujejo, za kar imajo na naši šoli zares veliko možnosti, saj se zavedamo, da so poleg teoretiènega znanja pomembne tudi praktiène izkušnje. Zanimive so enodnevne ali dvodnevne geografske in kulturnozgodovinske ekskurzije po Sloveniji. Vsak letnik obišèe drugo slovensko pokrajino. Vsaj enkrat letno se dijaki lahko prijavijo na eno - ali veèdnevne ekskurzije v deželo, kjer govorijo tuji jezik, ki se ga uèijo. Na ekskurzijah v Italijo, Francijo, Nemèijo, Avstrijo, Veliko Britanijo, Èeško, Madžarsko in Nizozemsko poglabljajo svoje znanje jezika in spoznavajo deželo ter kulturo naroda.

Naravoslovci so še posebej aktivni pri organizaciji naravoslovnih ekskurzij doma in v tujini.

Po konèanem tretjem letniku dijaki potujejo na zakljuène ekskurzije, na katerih sprošèeno spoznavajo geografske, zgodovinske in kulturne zanimivosti izbrane dežele.
30 ŠCRM Kamnik

UMETNOST IN KULTURA
Na literarnih in glasbenih veèerih se s svojo ustvarjalnostjo predstavijo tudi dijaki.
Prihodnost pripada tistim, ki verjamejov lepoto svojih sanj. (Eleanor Roosevelt)

Šolska dramska skupina Rudolfi vsako leto pripravi vsaj eno celoveèerno predstavo in veè literarnih in umetniških veèerov, na katerih se predstavijo že uveljavljeni umetniki s podroèja literature ali glasbe. Veèina dijakov obiskuje dijaški abonma v Drami, MGL, Mladinskem gledališèu ali Domu kulture Kamnik. Šolski radio RumA. Dijaki – radijci na zanimiv, izviren naèin pripravljajo oddaje (kulturni praznik, novo leto, valentinovo, zakljuèek leta), ostali pa jim z veseljem prisluhnemo.

2009/2010

31

RAZISKOVALNA DEJAVNOST
Šola ima moèno razvito in razvejano raziskovalno dejavnost, ki pokriva vsa šolska in obšolska podroèja. Dijaki raziskovalci svoja dela predstavijo na šoli in na državnih tekmovanjih. Na vsakoletni predstavitvi Gibanje znanost mladini dosegajo dijaki z mentorji prva mesta na razliènih raziskovalnih podroèjih. Raziskovalna naloga je izdelek, v katerem dijaki raziskujejo, kar jih zanima. Vanj morajo vložiti veliko truda, saj raziskovalna naloga ni samo prepis literature, navajanje dejstev, ampak mora vanjo vsak vdihniti nekaj svojega, edinstvenega.

DIJAKI S POSEBNIM STATUSOM
ŠPORTNIKI, KULTURNIKI IN RAZISKOVALCI Poseben status lahko pridobijo športniki, ki so èlani državnih selekcij ali reprezentanc. Šola jim omogoèa, da si sami doloèijo naèrt ustnega preverjanja, dovoli odsotnost v èasu trenningov ter po potrebi podaljša roke za izpolnitev obveznosti iz letnika. Status kulturnika lahko pridobijo dijaki, ki se poleg šole aktivno ukvarjajo še s kulturnimi in umetniškimi dejavnostmi. Status raziskovalca pridobijo dijaki, ki pod vodstvom mentorja opravljajo raziskovalno nalogo.
32

INTERESNE DEJAVNOSTI
Na šoli deluje veè kot 50 interesnih dejavnosti s podroèja športa in rekreacije, naravoslovja, družboslovja, humanistike, jezikov, raèunalništva, umetnosti, kulture, ekonomije ... Motivirani dijaki se udeležujejo tudi predavanj, taborov in tekmovanj v znanju na šolskih, regionalnih, državnih in mednarodnih tekmovanjih. Nekaj vidnih uvrstitev že veè let zapored dosegajo na mednarodnem tekmovanju Evropa v šoli. Uspehi na tekmovanjih jim omogoèijo pridobitev štipendije za nadarjene - Zoisove štipendije. Ponudba interesnih dejavnosti:

2009/2010

33

DOSEŽKI 2007/2008

Gibanje znanost mladini - državno tekmovanje: zlato, srebrno in bronasto priznanje; Mednarodno sreèanje mladih raziskovalcev v Instanbulu.

KROŽEK “SOCIOLOŠKA IMAGINACIJA”

Krožek temelji na naèelu razliènega razumevanja socioloških pojavov. Sociološka imaginacija je naèin razmišljanja, saj gre za predstavo, videnje in razumevanje sociologije same, socioloških pojavov, objektov, stanj ... Sociološka dejstva so dana, toda kako jih posameznik razume, je stvar njega samega. Rezultati dela so objavljeni v èasopisu Sociološka imaginacija.
SOCIOLOŠKA DELAVNICA

Sociološka delavnica je sredniška institucija, ki s pomoèjo sociološke imaginacije daje smisel, orientacijo in zalogo znanja za potrebe ljudi v njihovem vsakdanjem življenju. Na šoli ima bogato tradicijo, saj jo organiziramo že vrsto let. Na njih obravnavamo teme; od naroda do nacije, civilizacija in kultura, posameznik in posameznik, sociologija vsakdanjega življenja, velike osebnosti v zgodovini, sociologija vsakdanjega življenja, strukture prostora in èasa, narava raziskovanja družbenega življenja, (ne)sodelovanje humanistiènih in družbenih ved. Sociološko delavnico ustvarjajo dijakinje, dijaki, profesorji ŠCRM ter ugledni gostje iz javnega in akademskega življenja.
NOVINARSKI KROŽEK

Zeleno je glasilo novinarskega krožka ŠCRM, v katerem objavljajo dijaki razliène novinarske prispevke in beležijo kroniko šole. V vsaki številki razišèejo zanimivo in aktualno temo (projekt o Rudolfu Maistru, Jožetu Pleèniku, Slovencih na Dunaju, Primožu Trubarju).
34 ŠCRM Kamnik

ASTRONOMSKI KROŽEK - RAK

KROŽEK UNICEF

V vsakem izmed nas tli otroška želja, da spremenimo svet na bolje, zato na šoli deluje krožek UNICEF. V okviru tega se pogovarjamo o èlenih konvencije o otrokovih pravicah, sodelujemo pri mednarodnih akcijah slovenskega odbora in skušamo v sodelovanje vpeljati èim širši krog dijakov. Vsak je lahko ambasador dobre volje.
2009/2010 35

Èe želiš najti sebe, razmišljaj po svoje. (Sokrat)

Dijaki, ki jih zanimajo skrivnosti vesolja, se lahko pridružijo astronomskemu krožku RAK – primeren je za vsakogar, ki ga privlaèijo zvezde, planeti, meglice, kopice, posuto nebo … Ukvarjajo se z razliènimi dejavnostmi: opazovanje nebesnih teles (posebej zanimivo, ko je lepo vreme), prouèevanje vrtljive zvezdne karte, spoznavanje novih pojmov o vesolju, reševanje pouènih kvizov, gledanje filmov … Ob lepem vremenu se zadržujejo na strehi šole, kjer imajo opazovalno kupolo in teleskop za opazovanje predvsem noènega neba. Vse, kar si ogledajo, tudi dokumentirajo: zapišejo v dnevnik in napravijo nekaj fotografij. Pripravljajo tudi predavanja, strokovne ekskurzije in enkrat letno astronomski tabor. Še posebej so ponosni na glasilo Astro Maister.

KROŽEK KEMIJE IN

POZNAVANJE BLAGA

Ekonomski tehniki spoznavajo kemijska podroèja malo drugaèe. Dijaki želijo nadgraditi kemijsko znanje z ogledi tehnoloških postopkov v podjetjih. Po ogledu velikih proizvodnih procesov razjasnimo nove pojme z izvajanjem ustreznih eksperimentov v šolskem laboratoriju.
LIKOVNI IN FOTOGRAFSKI KROŽEK TER KROŽEK ARHITEKTURNEGA RISANJA

Ustvarjalnost in navdih dijaki oplemenitijo z razliènimi tehnikami pri krožku, kjer se pripravljajo tudi na sprejemne izpite na umetniških akademijah. Svoja dela razstavljajo v šoli in Kamniku.

36

ŠCRM Kamnik

JAMP Junior Achievement Moje podjetje

Splošno znano je, da je podjetništvo pomembno gonilo inovacij, konkurenènosti in rasti. Na šoli v okviru krožka deluje program JAMP, ki temelji na praktiènih izkušnjah z izvajanjem celotnega projekta vodenja podjetja in interakcij z zunanjim okoljem (tj. poslovnim svetom – pravimi podjetji ali pod neposrednim nadzorom poslovnežev, ki služijo kot mentorji). Te dejavnosti dijakom omogoèajo, da si pridobijo osnovne poslovne spretnosti, hkrati pa razvijajo tudi osebne lastnosti, kot so ustvarjalnost, prevzemanje pobud, odgovornost. Dijaki po programu razvijejo pravo gospodarsko dejavnost z vodenjem svoje lastne družbe, ki deluje znotraj zašèitenega okolja in v pedagoške namene, proizvajajo in prodajajo pa prave proizvode oziroma storitve. Po pripravi poslovnega naèrta in strategije trženja zaènejo proizvajati proizvod, ki ustreza njihovim naèrtom. Dijaki prodajajo proizvode ali storitve v šoli ali zunaj šolskega okolja ter vodijo raèunovodsko evidenco.
RAÈUNALNIŠKI KROŽEK
Evropski likovni nateèaj- Evropa v šoli: objava v biltenu.

Dijaki pri krožku spoznajo delovanje omrežij, skrivnosti in pasti spleta. Imajo možnost priprave na izpite ECDL, ki je svetovno priznan certifikat o poznavanju osnovnih Microsoft proizvodov. Projektne naloge iz raèunalništva so vedno zanimive. Vremenska postaja, ki bo povezana v svetovno mrežo amaterskih vremenskih postaj, je naš veliki projekt. Udeležujemo se tekmovanj iz znanja programiranja. Priprave potekajo v okviru krožka.
2009/2010 37

DOSEŽKI 2007/2008

PROJEKTI
MEDNARODNA IZMENJAVA

V okviru mednarodne izmenjave sodelujemo s šolami na Èeškem, Danskem, Trgovsko akademijo v Avstriji in obišèemo srednje šole v Angliji, Nemèiji ter Italiji. Dijaki in profesorji bivajo pri vrstnikih, spoznavajo deželo, jezik, kulturo, šolski sistem, izmenjujejo izkušnje in izvajajo skupne projekte. Pomerijo se tudi v razliènih športnih tekmovanjih.

PROJEKTNI DNEVI

Uèilnico “prenesemo” v naravo in tam spoznavamo uèno snov na “drugaèen” naèin. Izvajamo projekte in eksperimentiramo v naravi. Na projektnih dnevih se lotimo projektov medpredmetno.

38

ŠCRM Kamnik

ŠE NEKAJ INFORMACIJ
MALICA Šolska kuhinja poleg dveh vrst malice nudi tudi možnost dietne prehrane. Dijaki pa se lahko naroèijo tudi na kosilo. Jedilnica ima atrij na prostem, kjer je mogoèe posedeti v prijetnem okolju. UÈBENIKI Vsi dijaki si lahko izposodijo uèbenike preko uèbeniškega sklada. Izposojnina znaša 1/3 cene novih uèbenikov. Socialno šibki dijaki si lahko uèbenike izposodijo brezplaèno.

DIJAŠKE IZKAZNICE Dijaki lahko naroèijo dijaške izkaznice, s katerimi izkazujejo svoj status, si izposojajo gradivo v knjižnici in uveljavjajo najrazliènejše popuste. DIJAŠKA SKUPNOST Dijaki so organizirani tudi v dijaški skupnosti, kjer oblikujejo svoje predloge in pobude za boljšo in prijaznejšo šolo. Organizirajo tudi razliène izvenšolske aktivnosti in prireditve. ŠOLSKI SERVIS V šoli je trgovina in fotokopirnica, v kateri izdelujejo tudi barvne in laserske kopije, vežejo gradiva, jih raèunalniško oblikujejo in gradivo na željo plastificirajo.

2009/2010

39

IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH
Izobraževanje odraslih ima na centru že dolgoletno tradicijo. Letno obiskuje naše programe do 350 udeležencev ter teèajnikov. Na razpolago imajo programe za pridobitev izobrazbe ter teèaje. Med programe za pridobitev izobrazbe sodijo: ŠOLSKI PROGRAMI ZA ODRASLE: gimnazija, ekonomski tehnik in trgovec / prodajalec (IV. in V. stopnje). MATURITETNI TEÈAJ Teèaji: VERIFICIRANI TEÈAJI TUJIH JEZIKOV (1. do 5. stopnje): anglešèina, nemšèina, italijanšèina in francošèina. TEÈAJI RAÈUNALNIŠTVA: Windows, Excel, Access, ... Teèaji so organizirani za mladino, odrasle ter podjetja. Naèeloma vpisujemo dvakrat letno, v jeseni in spomladi. Za podjetja, ki želijo izvajanje pouka samo za svoje zaposlene in v svojih prostorih, izvajamo teèaje takrat, ko je za naroènika najustreznejše. Pouk v jezikovnih teèajih poteka v manjših skupinah (št. teèajnikov je odvisno od tipa teèaja). Teèaje, ki so zadnja leta zelo uspešni pri izobraževanju odraslih, vodijo izkušeni profesorji. Z namenom, da bi zvišali kakovost izobraževanja odraslih, smo se vkljuèili v nacionalni projekt POKI (Ponudimo odraslim kakovostno izobraževanje). Tako smo skupaj s še štirimi srednjimi šolami pod vodstvom Andragoškega centra izdelali model samoevalvacije, s katerim lažje spremljamo svoje delo in vplivamo na kakovost pouèevanja, vkljuèevanja odraslih v naše programe, zagotavljanje osebnega izobraževalnega naèrta ter doseganje rezultatov. Èe Vas zanimajo podrobnejše informacije, Vam jih z veseljem posredujemo. Obrnite se na vodjo izobraževanja odraslih. Telefon: 01 830-32-28

Opredelitev uspešnega življenja: pogosto se smejati; pridobiti si spoštovanje bistrih ljudi in naklonjenost otrok; nauèiti se spoštovati iskreno kritiko in prenesti izdajo lažnih prijateljev; spoštovati lepoto, najti najboljše v drugih; zapustiti svet vsaj malo boljši: z zdravim otrokom, vrtno stezico ali boljšo družbo; vedeti, da so drugi lažje dihali, ker si živel. Ralph Waldo Emerson

Telefon: 01 830 32 00, 830 32 11, 830 32 12 Telefax: 01 830 32 18 Internet: http://www.sc-rm.net E-mail:scrm@sc-rm.net DIREKTORICA ZAVODA Veronika MATJAŠIČ KALIŠNIK GIMNAZIJA, EKONOMSKA GIMNAZIJA ravnateljica: Veronika MATJAŠIČ KALIŠNIK svetovalec: Pavel ŠKOBERNE SREDNJA EKONOMSKA ŠOLA ravnateljica: Tatjana NOVAK svetovalka: Darinka VRHOVEC IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Andreja SABATI ŠUSTER Karmen BELINA

Uredili: Bernarda Trstenjak Pavel Škoberne Mare Strehar Risbe: Karin Škufca

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful