You are on page 1of 56

VOVED

Zvonko {AVRESKI, pretsedatel

ZA Lu|EtO I nE{tAtA
Deset i kusur godini potro{eni mladosti, me~ti, emocii... Deset i kusur godini energija, vreme i pari... I sega... Deset i kusur... I dadovme li gol? Se postigna li ne{to od toa?? ]e ostane li zalog za idninata???

D

98 godini pred rokot
E, koj pust ostrov bi bil toa ako ne e del od celo­ to – ako ne n# spoi vo edno popravedno op{testvo?! Se se}avam, esenta 2005­ta, koga povikavme na gra­ |anska inicijativa i trgnavme da sobirame 10.000 potpisi (iako toa nikomu drug do toga{ ne mu uspea­ lo), gi hrabrev moite soborci vo stilot: “]e vidite, posle 100 godini nekoi drugi pokolenija }e u~at od ova {to go pravime, od ovaa na{a borba...”. Eh, kolku mnogu sum se izla`al: na celi 98 godi­ ni pred “rokot”, vo 2007, vo Polio dojde Marija, i n# zamoli za pomo{ vo nejzinoto istra`uvawe, bidej}i prijavila diplomska rabota za mo}ta na gra|anskoto izjasnuvawe... Deset i kusur godini potro{eni mladosti, me~ti, emocii... Deset i kusur godini energija, vreme i pari... I sega... Deset i kusur... I dadovme li gol? Se postigna li ne{to od toa?? ]e ostane li zalog za idninata??? Ovie stotina stranici se prikazna raska`ana vo prvo lice mno`ina, prikazna za patot a ne za celta. Za bodreweto – ne za slavata. I za bitkite, a ne za borbata. Zatoa {to “Site prikazni imaat kraj – samo bor­ bata e ve~na”. Nie vo Polio Plus znaeme deka kone~niot sud na vremeto ovaa na{a borba ve}e ja ima osudeno na uspeh, isto kako {to znaeme deka nie nema da go do­ `iveeme toj den. I zatoa, ne se sekirame za sudbinata na Polio Plus!!! A slobodata }e mora da propee – kako {to stra­ dalnite znaeja da peat za nea.

obredojdovte na stranicite od ovaa ne­ sekojdnevna monografija, prezentaci­ ja, sogleduvawe, {to li??? Polio Plus slavi 10 godini (a i ku­ sur) od svoeto oficijalno formirawe. Postoeweto (neoficijalno) e sigurno podolgo! Po definicija, Polio Plus e kata­ lizator na licata so posebni potrebi, koj treba da gi akcelerira i prestavi nivnite posebni sposobnosti. Vulkan pak, e magazin ­ ne za tolpata, tuku za indivi­ duata, ne za li~nosta, tuku za silata na ~ovekot. A za ovaa prigoda gi spoivme ovie dve ne{ta i go izdadovme ovoj vonreden broj na Vulkan, iscelo posveten na “polioplusovskata” 10­godi{na borba za dostoinstvo. Dali e eklektika ili simbioza procenete sami. No, ima ne{to mnogu malo i golemo, vo isto vreme, koe go za~na, a i se slu~i vo ovie deset i kusur godini od na{eto postoewe, koe{to me mori i si bara mesto vo ovie uvodni zborovi. Polio Plus ne e sozdadeno od nekoj mecena, ni kako prodol`etok na nekoj neodr`liv proekt, nitu kako izlezna strategija na nekoj silen me|unaroden faktor koj zaminal na drugi “po`e{ki” podra~ja. Po­ lio e sozdadeno od o~ajnici, na{i, ovozemski, make­ donski. Na posledniot Sv. Nikola vo minatiot milenium, spontano, ama mnogu o~igledno sfativme deka vreme­ to stasalo i re{ivme revoltot od nepravdinite kon licata so hendikep da go preto~ime vo akcija. Trgnav­ me so {to go imavme: na{iot revolt, neznaewe, vizija i nedoumici... I ete, mo`ebi i ni se posre}i!? Nekoj }e re~e, se najdovme vo pravo mesto i vo pravo vreme. A mo`e­ bi i ­ se izborivme, posovreme a i predvreme... Za nekolku godini Polio Plus stana simbol na bor­ bata za prava i dostoinstvo na licata so hendikep. Ama ostana nemirot...
- Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep

Deceniska borba za dostoinstvo

5

SODR@InA
HROnOLOGIJA nA nAStAnI - KAKO SE KALE{E ^ELIKOt

SODR@InA nAPISI
Za lu\eto i ne[tata .............................................. 1
Sodr`ina / napisi ......................................................................... 2

nASLOVnA

10 raboti koi ne bi se slu~ile da ne be[e Polio Plus ... I KuSuR...

Eho / Ime si e ime / Impresum .............................. 4
Od site meridijani i naporednici ........................................... 6 Vulkan, od bog do simbol za istrajnost .................................... 8 Blagodarnost do ........................................................................... 10 Vizija, misija, strategiski pravci ........................................ 12 Organizacija od doverba ............................................................ 15 Od Upravniot odbor .................................................................... 16

34 B

34 A

33 B

33 A

32 B

32 A

10 nau~eni lekcii ....................................................................... 90

Drugite za Polio plus ....................................... 92
Od ~lenovite ................................................................................. 98

na barikadite i ne e taka napnato ................... 100
Valid ............................................................................................. 102 Odvod ............................................................................................. 104

str. 55
6 2010 - specijalno izdanie na lu\eto so specijalni sposobnosti

Posetete ne na na{ata internet adresa

31 B

A 53 B 43 A 43 B 33 A 33 B 23 A 23 B 13

35 A

str. 25
Deceniski ot~et

10-mina so 10 zbora ............................................. 18
Od barikadi do priemi ............................................................... 20

10 i kusur ........................................................... 25
Tretoto makedonsko vostanie ................................................... 26 Alkata [to nedostasuva .............................................................. 28 Od pravo na pristap, do pristap za prava ............................. 30 Edinstven glas za posilen oddek ............................................. 32 Sekojdnevnoto [ok-terapija ...................................................... 34 Ne be[e `icata bodlikava ........................................................ 36 Vo potraga po izgubenata agenda .............................................. 38 Sloboda, bratstvo i barem malku ednakvost ......................... 40 Naslovna: Sekoj slo`en mehanizam po~nuva so prviot zap~anik, a sekoj po~etok so pozitivna misla. Po povod 10­godi{ninata na Polio plus, Vi go pretsta­ vuvame zamaecot {to gi pri­ dvi`i proektite, realizirani vo toj period, kako sistem i slo`en mehanizam koj vzaemno se pridvi`uva. Za uspeh na sekoja rabota, po~etokot mora da e so pozitiv­ na misla, zatoa:

str. 72
Od barikadi do priemi

Makedonija bez diskriminacija ............................................... 42 Bidi "smart", koristi pop-art ................................................. 44 I... kusur ......................................................................................... 46 Hendikep - pozicii, gledi[ta i su[tina ............................ 49

Hronologija: Kako se kale[e ~elikot .................. 55
Intervju .......................................................................................... 66 Predizvikuvaj]i gi mladite ..................................................... 70

str. 20

Zlaten klu~ za str. 104 t-te[tik

Finansii ............................................................ 72
Blagodarnost ................................................................................. 79 Quo vadis domini? ....................................................................... 80 NVO ne e NLO ............................................................................... 84 Inspiratori .................................................................................. 86 Patuvaj so drugite ....................................................................... 88

Drugite za Polio Plus

str. 92

Think positive!

Avtor: Elena Ko~oska

www.polioplus.org.mk
Deceniska borba za dostoinstvo 7

- Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep

EHO ...
Specijalno izdanie, dekemvri 2010
Magazin na licata so posebni sposobnosti Monografija po povod 10 godini postoewe na Polio Plus
Glaven i odgovoren urednik *Naslovot ne slu~ajno e prezemen od istoimeniot
film i pesna.

Imeto e samo obi~na tehni~ka rabota. Nikomu ni{to. Imeto e samo na~in da gi narekuvame ne­ {tata. Me|u niv se: sopstvenoto ime, nacijata, dr­ `avata, jazikot, `enata, decata... No, za da si gi za{titi tie svoi imiwa, ~ove­ kot e podgotven i da zagine. Makedonija e klasi~en primer za takvo ne{to. Ne za xabe e ispeana pesnata “Edno ime imame!”. Sega ve}e “tehni~koto”, stanuva sveto. Imiwa­ ta ne se davaat tuku­taka. I koga }e ti se rodi ~edo, site imaat nekakov predlog za ime na dete­ to, Duri i koga formirame dru{tvo ili firma, osnova~ite dolgo vo no}ta go baraat soodvetnoto ime za nivnoto novo “~edo”. I toga{ imeto dobiva smisla. Dodavaweto ili odzemaweto edna bukva, ili igrata so postojnite zborovi od imeto, navidum de­ luva naivno, no vo su{tina e mnogu seriozno i per­ fidno. Celta e da se iskrivokol~i realnosta i da se izla`at poneupatenite, za da se predizvika revolt kaj onie koi mo`ebi nema da ja zabele`at promenetata bukva ili igrata so zborovi. Ime si e ime. Ama ne e problemot vo imeto. Pro­ blemot e vo napravenata {teta na dostignuva­ wata vo toa ime. Vo na{iov slu~aj, se registriraa organizacii so ime Polio Minus i Hendikep Plus. Sekoja ~est?! O~igledno sme dobri inspiratori, i sega samo ~ekame, da se (samo)formira i nekakvo si Polio ­ Sinus, Kosinus, Tangens, pa Kotangens... Pa, i celata aritmeti~ka “azbuka” da ja upotrebat, nema da im stasa! No, vo edno sigurno vedna{ }e stasaat ­ da napravat {teta vo ve}e napravenoto ­ odnosno vo nazaduvaweto na pravata na lu|eto so hendikep. A potoa neka se pravdaat po stopati i vezden deka bile iskreni vo pristapot. Super, ama barem da si smislea ime. Origi­ nalnosta e osnovniot preduslov za ~ovekot da stori ne{to dobro i kvalitetno. Kopiraweto e umno`uvawe, ama nikako ne e nova vrednost, i ni­ koga{ ne donesuva kvalitet. Kopira~i, dr`avava ima Zakon za za{tita na avtorski prava i indus­ triska sopstvenost, a va{eto delo e kaznivo!! Adidas i Adidos, Soni i Sanio, Filips i Fillips, ­ samo prost sistem na zamena na bukvi vo imeto,a so cel da se izla`e kupuva~ot. Pre­ prava~ite se nadevaat da go prodadat svojot ne­ kvalitet, na smetka na ukradenoto kvalitetno i doka`ano ime. A kupuva~ot }e sfati koga }e plati. Za kraj, na slednite sledbenici koi ostanale bez idei za kradewe imiwa i dostignuvawa od originalnoto Polio Plus ­ dvi`ewe protiv hen­ dikep, im prepora~uvame: Kopirajte go Telefun­ ken vo Tele­fuknem!.

Zvonko [avreski
zvonko@polioplus.org.mk

Urednik

Tatjana Stankovi} - Belovska
tanja@polioplus.org.mk

Izdava~i: Polio Plus post polio grupa za poddr{ka www.polioplus.org.mk

OZ dizajn
Grafi~ki i video dizajn

www.ozdizajn.com.mk

Urednici i sorabotnici:

Adresa na izdava~ot:

Elena Ko~oska Nata{a Postolovska Ilinka Staletovi} Kosta Gorgiev Boban Manevski Ogwen Fidanoski Slobodan Markovski Tome Janevski Vlado Nikolov
Ilustracii

Bul. AVNOJ br 64 lok.2 1000 Skopje Makedonija
Grafi~ka i tehni~ka podgotovka

“OZ - dizajn” Skopje
Praven zastapnik

Arhiva na Polio Plus Smile Cvetanovski
Fotografii

Advokataska kancelarija GAVRILOVSKI
Pe~ati

JUGOREKLAM - Skopje
Tira`

Arhiva na Polio Plus Jane Qorovski Adultare et altera pars

1000 primeroci

Vulkan e otvoren za sorabotka i za razli~ni viduvawa na problemite koi gi obrabotuva

Prviot broj na VULKAN izleze vo Skopje na 26.12.2001 godina, so poddr{ka od: Ministerstvoto za nadvore{ni raboti na Velika Britanija, preku nivnata Ambasada vo Republika Makedonija i Makedonskiot centar za me|unarodna sorabotka.

SRE]NO!

8

2010 - specijalno izdanie

na lu\eto so specijalni sposobnosti

OD SItE MERDIDIJAnI ...

... I nAPOREDnICI

GRAFITI I ...
Skopje denovive osamna so taze grafiti koi povikuvaat na ratifikacija na nekakva si konvencija. Znakot na mes­ toto od bukvata “O” uka`uva deka najve rojatno se raboti za OON Konvencijata za pravata na licata so hendikep. Vakviot ~in, vo sekoj slu~aj, e nagrduvawe na lice­ to na gradot, no najverojatno e revolt na nekoi lica so hendikep ili nivni poddr`uva~i koi prezele ak­

BILBORDI
cija na svoja raka, ili noga (zavisno od amputacijata ili paraliti~nosta), predizvikan zatoa {to Make­ donija s# u{te ne ja ratifikuvala Konvencijata. Gi molime nadle`nite da gi spre~at ovie huligani, ama ne so policiska istraga i represija, tuku so brza ratifikacija.

Konvencija na Organizacijata na obedinetite nacii za pravata na licata so hendikep
Na 13.12.2006 godina e donesena Konvencijata na OON za pravata na licata so hendikep. Preku Polio Plus, Makedonija ima{e vode~ka uloga vo regionot, aktivno vklu~uvaj}i se so svoi intervencii {to bea vgradeni vo finalniot tekst od Konvencijata. Na 27 mart 2007 godina, Makedonija im se priklu~i na 80 dr­ `avi koi go potpi{aa ovoj me|unaroden dokument. Toa bea i poslednite ~ekori na Makedonija vo globalnata zalo`ba za podobruvawe i unapreduvawe na polo`bata na licata so hendikep. Po na{e dolgo lobirawe, vo juni 2009 godina Makedonija go prezede i sledniot ~ekor ­ go potpi{a i Opcioniot protokol. Konvencijata i Opciniot protokol gi imaat ratifikuvano re~isi site na{i sosedni zemji, no ne i na{ata dr`ava. Gledano vo svetski ramki, Konvencijata ja potpi{ale 147 zemji, 90 go potpi{ale opcioniot protokol, 95 ve}e ja ratifi­ kuvale Konvencijata, a 58 dr`avi go ratifikuvale opcioniot protokol. Na 23 dekemvri 2010 godina, EU ja ratifikuva Konvencijata. Na inauguracijata e potencirano deka ovoj ~in treba da go sledat dr`avite ~lenki koi s# u{te ja nemaat ratifikuvano Konvencijata. Se razbira, ova u{te pove}e va`i i za dr`avite­kandidati za ~lenstvo vo Unijata, me|u koi e i Makedonija. Ova e navistina `e`ok kosten za protivnicite na ratifikacijata vo Makedonija.

Izbrana Komiijata za za[tita od diskriminacija
Nekolku dena pred krajot od 2010 godina, Sobranieto, po ne­ kolku~asovna `e{ka debata, gi izbra ~lenovite na Komisijata za za{tita od diskriminacijata. Me|u izbranite se trojca pro­ fesori, eden demonstrant na fakultet, porane{en dekan i dvaj­ ca vraboteni vo Ministerstvoto za trud i socijalna politika. Po plasiranite izvestuvawa i komentari od mediumte, kako i snimkite od celata 130­ta sednica i reakciite od pratenicite, se ~ini sosema neizvesno dali izbranite sedum, od 38­te prijaveni kandidati, se i navistina obu~eni za da odgovorat na zada~ata za koja e formirana Komisijata: da prepoznaat diskriminatorski ~in kon koj bilo gra|anin i po koj bilo osnov, po {to nezavisno i ne­ pristrasno }e go ­ za{titat!? Nie im posakuvame uspe{na rabota i im ja nudime na{ata polna sorabotka.

Polio vo antikata
Za da ne zaostaneme zad glavnive procesi vo dr`a­ vava, i nie si najdovme an­ ti~ki koreni. Neodamna, vo blizina na Luksor, Egipet, e otkriena kamena plo~a od koja o~igledno mo`e da se vidi deka `rtvi na polio vi­ rusot postoele i toga{, ama za razlika od denes, toa ne bilo pre~ka da se bide veli­ kodostojnik. Dali pak, toga{ postoelo Polio Plus, e misterija koja doprva treba da se doka`e.

Damjan vo OOn
D­r Damjan Tati}, od Srbija, e izbran za postojan ~len na OON Komitetot za sledewe na sprove­ duvaweto na Konven­ cijata za pravata na licata so hendikep. Damjan e dolgo­ godi{en prijatel na Polio Plus, a svoe­ vremeno vo 2005 be­ ta i dostoinstvoto {e ~len na rabotnata na licata so hendi­ grupa za izgotvuvawe kep vo Makedonija. na Zakonot za prava­

Zakonot kako "BEn^MARK"
Po {est godini lobirawe i zalagawe kaj makedonskite institucii za prifa­ }awe na Sistemskiot zakon za pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep, predlo`en od licata so hendikep, po pat na gra|anska inicijativa ­ Evropa se oglasi. Vo svojot izve{taj za 2010 go­ dina, za progresot na Makedo­ nija vo pribli`uvaweto kon evroat­ lantskite vodi, EU uka`a na potrebata Makedonija da go donese ovoj Zakon i da ja ispo~ituva volja­ ta na gra|anite koi zastanaa zad nego vo 2005.
- Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep

“Ben~markot” e postaven, poso~en e. Dali Makedonija }e se osvesti za ne­ ophodnoto donesuvawe na ovoj zakon, so koj mo`e da si ja olesni trasata na socijalnata inkluzija na licata so hendikep, i za drugite marginalizi­ rani, ili i natamu }e ja odbegnuva ovaa odgovornost, zavisi od nea. Sepak, “vlastodr{cite” treba da se svesni za faktot na koj svoevre­ meno poso~i Elenor Ruzlvelt: “Nikoj ne mo`e da ja spre~i idejata ~ije vreme e stasano!”. A {to se odnesuva do nas, vremeto e duri i – prezreano…!
Deceniska borba za dostoinstvo 11

10

2010 - specijalno izdanie

na lu\eto so specijalni sposobnosti

POSEBNI POTREBI
to i ostro oko na makedonskata javnost… Minister­ stvoto za nadvore{ni raboti na Velika Britanija preku Ambasadata vo RM mu ja dade prvata “infuzija” po ra|aweto. Promotor na “Vulkan” be{e prof. d­r Ferid Muhi}, poddr`uva~i osven Britancite bea i MCMS i Osiguritelnata kompanija “Kjubi Makedo­ nija”, a glaven sponzor na magazinot ­ “Komercijalna banka” AD Skopje. Poradi negri`a na resornite min­ isterstva, odr`uvaweto na “Vulkan” vo `ivot, ni na nebo ni na zemja, ja nametna potreba od konkretna fi­ nansiska pomo{ od dr`avata kako i za drugi­ te spisanija za ovaa problema­ tika. Za toa e apelirano i do site politi~ki i biznis­faktori vo dr`avava, no do de­ nes o~ekuvanata pomo{ ne e pristignata na adresata na ovaa redakcija. Najuspe{nite pak, objaveni novinarski zapisi, bea odbrani za specijalnoto izdanie na magazinot na angliski jazik ­ “Vulkan internacional”. Edinstveni­ ot koncept na specijalnoto izdanie na “Vulkan”, re­ ~isi ednoglasno, go izglasaa nekolku regionalni “{erifi” od svetot na organizaciite na licata so hendikep, koi vo noemvri 2004 godina se sobraa na edno mesto…

VuLKAn
Prvoto nagraduvawe se slu~i na 03.12.2003 godi­ na, a bea nagradeni trudovi od oblasta na poezijata, muzikata, likovnata umetnost i za osoben pridones vo promocijata i unapreduvaweto na pravata na lica­ ta so hendikep. Toga{ be{e nagradena i najuspe{nata neobjavena fotografija na tema hen dikep. Plaketite na nagradenite im gi vra~i toga{niot pretsedatel na dr`avata, Boris Trajkov­ ski… Slednata, 2004 godina, na ~etvr­ tiot NVO Saem, pak na 3 Dekemvri, nagradata “Vul­ kan” be{e dode­ lena po vtorpat. Na Denot na lica­ ta so hendikep taa godina i na toj fo­ rum na gra|anskoto op{testvo, na Po­ lio Plus mu be{e uka`ana ~esta da zbo­ ruva vo ime na celiot gra|anski sektor. Zna~i, licata so hendikep, ama ne vo nekoja bawa ili vo nekoe selo na privatna zabava, tuku vo glavnite op{testveni te­ kovi, ja imaa privilegijata da go oglasat po~etokot na ovaa zna~ajna gra|anska manifestacija. I, eve n# denes, so novoto specijalno izdanie na “Vulkan” vo racete. Eve n# povtorno so “vulkanize­ rot” koj celi pet godini, nenametlivo ama re{itelno i otvoreno, ja dopira{e doma{nata, regionalnata i me|unarodnata javnost. Go imame pred nas povtorno glasnikot na gra|anite so hendikep koj majstorski, vo voobi~aen format no so neobi~en dizajn, na celata javnost & zagatna i & odgatna ogromen broj pra{awa vr­ zani za fenomenot hendikep, za sekojdnevnite i supti­ lni ne{ta {to se od su{testveno zna~ewe za `ivo­ tot, navikite, potrebite i kopne`ite na gra|anite so hendikep od na{eto neposredno opkru`uvawe. So nas povtorno, kako neizostavno a jasno i nedvosmisleno svedo{tvo, e “Vulkan” ­ formata vo koja sosema osno­ vano ja “izleavme” i monografijata za desetgodi{noto postoewe i rabota na Polio Plus.

I

OD BOG DO SIMBOL ZA IStRAJnOSt

nspiracija za magazinot {to mnogu planini. Vulkan pa|al so denovi i go dr`evte v race 24 pa­ zavr{il dlaboko vo moreto. Go spasi­ ti do prvata polovina le sirenite i go odnele kaj bogot na od 2006 godina, do moreto, koj mu ja dal neophodnata koga magazinot izle­ pomo{. Taka, Vulkan pre`iveal! guva{e redovno (ed­ Na dvete noze kuc, grd i so na{ mese~no), i za izmasakrirano telo, se skril negovoto ime, ne se vo planinata Etna i tamu rabo­ veli~enstvenite i edinstveni tel trpelivo i vredno. Alatki tektonski pojavi, tuku anti~ki­ mu bile ognot i `elezoto, koval te legendi. Starogr~kata anti­ razni predmeti, a site izrabotki ka poznava bog nare~en Hefes, a mu bile unikatni, so bo`ja ubavina! staro­rimskata ­ Vulkan. No, bez Narodot se ~udel koj e toj majstor­ ogled na legendite, fakt e deka du­ skulptor koj so `elezoto si igra kako ri i najstarite zapisi so glina!? poka`uvaat deka ~ove{­ A Vulkan rabotel so tvoto otsekoga{ gi priz­ zadovolstvo. Ne se sramel Anti~kite narodi go sozdale i go slavele svojot navalo licata so hen­ da pravi i obi~ni predme­ bog so hendikep, Vulkan, koj vistinski go reflek­ dikep kako i drugite ti, i ona {to }e go izra­ tiral nivniot zemski `ivot. Denes, kaj nas, ne po­ smrtnici, a gi sogleduva­ boti da mu go podari na stoi takov heroj. S#, u{te... lo i nivnite neobi~ni obi~niot Rimjanin. Taka, sposobnosti. Osobeno toa neo~ekuvano, me|u lu|eto deka tie sposobnosti i se spu{til bog­~ovek koj gi ve{tini, ako bidat sfateni, prifateni i naso~eni, sakal, im pomagal i gi po~ituval. davaat brilijantni pridobivki za celata zaednica. Iznenaduvaweto bilo u{te pogolemo koga Ju­ piter, koj se sramel, ja uvidel svojata gre{ka i go priznal Vulkan za svoj sin! Priznal deka likot ne e Vulkanot {to plete{e `elezo - so ogan najva`en, tuku ­ du{ata. Narodot dobil Bog za prija­ Vrhovniot i bogot nad bogovite vo Stariot Rim, Ju­ tel, tolku neobi~no za Stariot Rim. Obi~niot, kuciot, grbaviot i neubaviot Vulkan go piter, i negovata sopruga Junona, ~ekale novoroden~e. A decata na bogovite morale da bidat bo`estveni vo sakala ubavata Venera i mu stanala `ena, a podocna sekoja smisla: ubavi, umni, neskr{livi... Im se rodil bila proglasena za bo`ica na ubavinata. Se spoile sin! No, vo toa rimsko vreme, vreme na bogovi, vojni, nadvore{nata i vnatre{nata ubavina vo – edno. Plod slavi i mitovi, se slu~ilo ~udo: sinot na Jupiter i na taa qubov e bogot Kupidon, tatkoto na qubovta. Narodot nikoga{ ne go zaboravil Vulkan. Vo ne­ Junona, bil isklu~itelno mnogu grd! Jupiter, onoj {to bil nad site, ne sakal da go pri­ gova ~est, tripati godi{no narodot slavi so igri, znae Vulkan za sin. Majka mu, Junona, re{ila da se poznati kako vulkanalii. Nivnoto redovno izveduva­ oslobodi od bebeto, za najlesno da go skrie svoeto we se odr`alo dolgi vekovi po propa|aweto na Sta­ qubovno neverstvo kon Jupiter i go frlila preku rorimskoto carstvo.

Nagrada
@ivotot na ~ovekot e ispolnet so tvore{tvo, sfateno vo naj{iroka smisla na zborot. Umetni~koto i nau~noto tvore{tvo pak, glavno se inspirirani i pottiknati od viziite i ~uvstvata. @ivotot na lice so hendikep e prepoln so ~uvstva: nespokoj, taga, ot­ frlenost… Tie ~uvstva go gonat nivniot tvore~ki ne­ mir i gi prisiluvaat da tvorat, koj kolku mo`e i kako znae i umee, postojano vo potraga po izraz, spokoj, bidej}i posebnite potrebi baraat i poseben na~in na izrazuvawe i na zadovoluvawe. I, povtorno problem so koj se soo~uvaat licata so hendikep: bez ogled na vidot i kvalitetot na nivnoto tvore{tvo i talentot, tie i vo ovoj `ivoten segment se prisileni da ostanat na marginite. Za{to, edno lice so hendikep, so siot svoj hendikep i seta op{testvena marginalizacija so koja se sudruva, e onevozmo`eno realno i fer da se natprevaruva i vo sferata na tvore{tvoto. Tokmu zatoa, se nametna potrebata od akcija koja }e go ubla`i efektot na marginalizacija­ ta i sestrano }e go promovira tvore{tvoto na ovie gra|ani. I, ve}e od svoeto prvo izdanie, “Vulkan”, so pod­ dr{ka od “Makedonski telekomunikacii”, gi povika site tvorci so i bez hendikep, site kreatori, majsto­ ri na svoite zanaeti… da se natprevaruvaat za najdo­ bro kreativno ostvaruvawe vo literaturata, muzika­ ta, umetnosta, naukata i humanosta. Osven plaketata i parite, nagradata “Vulkan” podrazbira{e i celosna afirmacija i promocija, i na avtorot, i na negovoto nagradeno delo.
- Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep

Vulkanizirawe na mediumskiot prostor
Inspiriran od ovaa legenda, a vodej}i se so ide­ jata deka ne e bitno kakvi sme po lik i telo, tuku kakva ni e du{ata i {to imame vo glavata, idejniot tvorec, dizajnerot i izdava~ot ­ Polio Plus, prviot makedonski magazin na licata so posebni potrebi, od­ nosno sposobnosti, go nare~e Vulkan. So izdavaweto na vakov magazin, Polio Plus saka{e da se obide da ja “amortizira” jupiterskata ignorantska javnost kon licata so henidkep: krotko i nenametlivo, kako stariot i dobar Vulkan, da se obide na makedonskata javnost da & gi pretstavi kreativnite dostreli na licata so i bez hendikep, vo prilog na menuvaweto na predrasudite, a zaradi zaboravenite vrednosti ­ humanata Plodotvornost i Qubov. Na samo ~etiri­pet dena pred 2001 godina, prviot broj na magazinot “Vulkan” mu se pretstavi na budno­
na lu\eto so specijalni sposobnosti

Od otvaraweto na izlo`bata za najdobra objavena foto­ grafija na tema:”Hendikep na Balkanot”, Skopje (2003)
12 2010 - specijalno izdanie

Dobitnicite na nagradata “Vulkan” za 2003 i 2004

Deceniska borba za dostoinstvo

13

BLAGODARnOSt DO ...
Oglasuva~i vo ovoj broj:
1. Vitaminka 2 Alkaloid 3. Komercijalna banka 4. EVN Makedonija 5. SISTINA 6. SANILENS 7. Popova Kula 8. Akcent media 9. ONE 10. Simonium travel
Blagodarnost do site donatori koi ni pomognaa da ja realizirame ovaa publi­ kacija, na na~in na koj be{e zamislena... Im se zablagodaruvame i na site ostana­ ti koi u~estvuvaa vo izrabotkata na ovaa Monografija, a ne se spomnati na listata...

Poddr`uva~i na ova izdanie:
Ministerstvo za kultura na RM

Makedonski centar za me|unarodna sorabotka

Op{tina \or~e Petrov

Blagodarnost do Osiguritelnata kompanija “Kjubi­ Makedonija” za ot­ stapuvaweto na delovnite prosto­ rii na ul.: ”Mitro­ polit Teodosij Go­ loganov”, 24 ­ bez nikakov nadomest a za period od tri godini. Im se zablago­ daruvame i na Mi­ nisterstvoto za odbrana na RM za delovniot prostor na Bul. AVNOJ 64, lokal 2, otstapen bez nadomest za pe­ riod od 10 godini.

Programski poddr`uva~i
Ovaa monografija e ovozmo`ena vo soglasnost so programata na Polio Plus „ Deceni­ ska Borba za Dostoinstvo“, vo ramkite na programata CIVICA Mobilitas implementi­ rana od CIRa i finansiski poddr`ana od SDC.Site navedeni sodr`ini pretstavu­ vaat mislewa na avtorot i nu`no ne gi reflektiraat mislewata na CIRa i SDC”.

14

2010 - specijalno izdanie

na lu\eto so specijalni sposobnosti

POLIO PLUS VIZIJA, MISIJA, STRATEGISKI PRAVCI

dostoinstvo

10 godini

borba za

POLIO PLUS VIZIJA, MISIJA, STRATEGISKI PRAVCI

P

olio Plus e „za~nato” vo zimata 1999 / 2000 godina (na pragot na noviot mile­ nium), od grupa „partiza­ ni” svesni / nesvesni za ona {to go zapo~nuvaat, goneti od postojnata si­ tuacija. Sekako, sosema nesvesni za tenkata linija {to gi raz­ dvojuva „partizanite” (freedom fighters / defenders), od „sega{nite” salonski bor­ ci. Toga{ si zacrtavme da bideme mala i posvetena grupa borci. A, ako slu~ajno se zgolemime na pove}e od 100, toga{ seriozno da gi razgledame na{ite poj­ dovni postulati. Za sre}a, ne se pre(u) mno`ivme. Koga po~nuvavme ne bevme sves­ ni deka vo su{tina sme prvite „lastovi­ ~ki” od organizaciite na lica so hendi­ kep, koi poletaa na vetrot od novoto vreme. U{te vedna{ sfativme (2000­ta), deka moreto od problemi e pregolemo za da se prepliva, ako sakame da premi­ neme na drugiot breg. I deka sme premal­ ku, ako sakame ne{to da storime. Socijalnite dinosaurusi (vo oblik na ZIOM, sega{en NSIOM), vedna{ ne anatemisaa i ni se zakanija so deregis­ tracija?! Dr`avata ne saka{e da slu{ne deka ima vonbra~no dete,”kopiqa~e”. A imavme duri i tajni ~lenovi?! No, organizacijata raste{e... Sepak, kolku i da se ~ini obraz­ lo`eno, toa bea denovi na su{tina i vistina, i kako takvo, Polio be{e pre­ poznaeno: nagrada za odr`liv razvoj od MCMS (2003), nagrada od Op{tina Centar (2005) i od mediumite (2006), USAID Sustainable index za 2004­2005, nagrada za uspeh (DPM) i redica drugi blagodarnici i solidno istra`uvawe za doverbata vo gra|anskiot sektor kaj nas (ISPI 2006, 2007), kade Polio Plus go „gazi” vtoriot vo Makedonija, za edna tretina od rezultatot. Se ~ine{e deka organizacijata go dostigna svojot zenit... Polio Plus nikoga{ nemalo pro­ blem so strategiska orientacija ili so takti~ko postavuvawe. No, jasno e deka, otsekoga{, operativnoto pozicionira­ we ni bilo kamen na sopnuvawe! Denes sme svesni deka sme svoevi­ dna „perjanica” na dvi`eweto na licata so hendikep vo dr`avava. Prepoznaeni i prifateni. A toa e samo pogolema odgo­ vornost, no i perspekti va. Zatoa, sami­ te, svesno re{ivme, vo novoto vreme da vlezeme so novi strategii i taktiki na dejstvuvawe, kako predvesnik na novite predizvici. Ta, neli: „Ni{to za nas, bez nas”.

Edna od prvite protestni akcii na Polio Plus (2000) i segment od plakatot (2009) koj povikuva na itna ratifikacija na Konvencijta na Obedinetite Nacii

STRATEGISKI POSTULATI
Postulatite na na{eto dejstvuvawe gi vramivme vo ~etiri prikazni. Prikazna za pravniot sistem ­ set od nasoki kon unapre­ duvawe na pravniot sistem vo op{testvoto, preku harmonizi­ rawe na doma{noto zakonodavstvo so me|unarodnoto, kako i kreirawe sistem na politiki i programi na nacionalno i lo­ kalno nivo. Prikazna za obrazovanieto i vrabotuvaweto ­ set od naso­ ki kon unapreduvawe na polo`bata na licata so hendikep na pazarot na trudot i nivno aktivno u~estvo vo ekonomskata po­ litika vo RM, kako i priznavawe na vrednostite na licata so hendikep na pazarot na trudot. Prikazna za gra|anite ­ set od nasoki kon povrzuvawe so drugi ~initeli od op{testvoto za nadminuvawe na diskrimi­ nacijata i promovirawe na konceptot za vklu~uvawe na lica­ ta so hendikep vo op{testvenite tekovi. Prikazna za socijalnata politika ­ nasoki kon promocija na konceptot za nezavisno i dostoinstveno `iveewe, kako i kreiraweto seopfatna koherentna politika za regulatornite mehanizmi za socijalnite servisi za poddr{ka. Prikaznite proizleguvaat od drugite; sekoja od niv e pri­ ~ina i posledica za samata sebe, no i pri~ina i posledica za drugite okolu nea. Tie ja opfa}aat i prikaznata za na{eto postoewe, jakne­ we i pozicionirawe vo nacionalnite, regionalnite i me|u­ narodnite vodi. Ovaa prikazna, iako ne e spomnata kako posebna, se ispre­ pletuva so prethodno definiranite ~etiri prikazni ~ie po­ krenuvawe i implementirawe bara soodvetno jaka i stabilna liderska kavalerija. Sekoja prikazna se sostoi od bezbroj kompleksni prikazni, nasoki i akteri koi vo, bezdrugo kompleksnata sredina i raz­ branuvanoto op{tetsveno more, se samo edna kapka vo moreto. Razgleduvaweto na sekoja od ovie prikazni, oddelno, vo prikaznata nare~ena Polio Plus ­ dvi`ewe protiv hendikep, }e pretstavuva samo lo{o skroen plan od nepravilno ise~eno vreme, akteri i raspartaleni kopne`i. Kalusot na nivnoto postoewe i nivnoto ostvaruvawe se nao|a vo duhot na izre~enoto i pomislenoto, preto~eno vo na{ata vizija, a toa e da se izgradi op{testvo vo koe licata so hendikep }e u~estvuvaat kako ednakvi gra|ani. I povtorno doa|ame do onaa, na{ata: sekoja prikazna go ~e­ ka svojot kraj, ama borbata e ve~na! Posvetenost i integritet: Posveteni sme na misijata i se gordeeme so na{ata zalo`ba za izgradba i postavuvawe novi sis­ temi i vrednosti. Kvalitet i po­ svetenost, nasproti brojnost i “tu­ paxistvo” (Rabotime okolu sebe, a ne na sebe). Mo`at da sonuvaat, da n# vodat (Doners can dream to drive us). Odva`nost (panage) : Nevozmo`noto e na{iot pre­ dizvik. Nema strav od sudenoto, a sudbata sami si ja predizvikuvame. Samobendisanost: Forgot the rest – we are the best! ­ Verba deka znaeme i deka mo`eme. Prifaten rizik: “Tuka rabotat {izici koi pri­ fa}aat visok stepen na rizici” Samo-svesnost „[to ne znaeme }e pra{ame, ako imame pari }e go kupime, ako ne }e mol~ime (i ~ekame)” Dostoinstvo Ako e za lica so hendikep, ili }e bide dobro – ili nema da go bi­ de. Konflikt v.s. konsenzus Ne mora da se usoglasi ona na {to (ako pritisneme) }e mora da se soglasat. (I obratno!) Poroj sme Ni{to ne mo`e da ja zapre do­ brata ideja, ~ie vreme stasano e! Nema mo} preku no}. Koga vo ne{to / nekade ima go­ lema koncentracija na mo}, ni{to ne se slu~uva preku no}. Znaeme Na{ata prikazna go ~eka svojot kraj. No, nie znaeme: site prikazni imaat kraj, samo borbata e ve~na!

NA[ITE VREDNOSTI I PRINCIPI
17

16

2010 - specijalno izdanie

na lu\eto so specijalni sposobnosti

- Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep

Deceniska borba za dostoinstvo

POLIO PLuS ORGAnIZACIJA OD DOVERBA
Starite bi rekle: "Ako baba la`e - trap ne la`e". Za da gi soo~ime na{ata vizija, misija i principi so realnosta, Vi pretstavuvame del od slednovo istra`uvawe.

- Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep

dostoinstvo

10 godini

borba za

OD AGOLOT NA JAVNOSTA

N

a{eto dejstvuva­ we e prepoznae­ no i odobreno od samata javnost. Doverbata {to ja imame kaj gra­ |anite e o~i­ gledna. Ako ba­ ba la`e, trap ne la`e. Od istra`uvaweto na Makedons­ kiot centar za me|unarodna sorabotka i Institutot za so­ ciolo{ki i pravno­politi~­ ki istra`uvawa, sprovedeno vo 2006 godina, e napraven izve{taj za doverbata, odgo­ vornosta za op{testvenite pra{awa i dobrotvorstvoto vo Makedonija, so reprezenta­ tiven primerok od 1.607 ispi­ tanici. Spored izve{tajot, rabo­ tata na Polio Plus e jasno prepoznaena od javnosta, so iska`ano visoko pozitivno mislewe. Polio se zdobiva so neverojaten indeks na do­ verba ­ 13,6%. Koga Polio Plus prak­ ti~no ja poka`a potrebata od poaktivno vklu~uvawe i u~estvo na licata so hendi­ kep vo politi~kite krugovi, i liderot na Polio Plus be{e predlo`en za pratenik, od vkupno 12 predlo`eni orga­ nizacii, pove}eto gra|ani go pozicioniraa Polio Plus na poslednoto mesto, a samo 0,4% smetaat deka sme partiski oboeni. Od druga strana, 35% od ispitanicite go prepozna­ vaat Zvonko [avreski, pret­ sedatelot na Polio Plus, ka­ ko eden od 15­te vlijatelni lideri vo op{tetsvoto, Trendot za doverba i pre­ poznatlivost na rabotata na Polio Plus ­ dvi`ewe pro­ tiv hendikep, be{e potvrden i vo slednoto istra`uvawe (MCMS i ISPPI, 2008 godi­ na), so reprezentativen pri­ merok od 1.600 ispitanici.
19

Deceniska borba za dostoinstvo

OD UPRAVNIOT ODBOR

dostoinstvo

10 godini

borba za

OD UPRAVNIOT ODBOR

Jelica Stefanovska

Merima Jonuzovski

P

olio Plus ne e klasi~na organiza­ cija, ne e od onie koi samo delat paketi so pomo{ ­ mleko, {e}er, peleni… tuku e organizacija koja se bori da im gi vrati i unapredi site prava na hendikepiranite. Polio e organizacija vo koja mo`e da se aktivira sekoj koj saka ne{to da prido­ nese i ima dobra volja da pomogne, bilo da e slep, gluv, amputirec, so hendikep ili bez. Polio Plus ima golem broj idei, i golem del od niv se ve}e realizirani, no za del ostanuva da se izbori. Blagodarej}i na kampawite na Polio Plus na primer, mnogu deca so hendikep se vklu~eni vo redovnoto obrazovanie, odat na fakultet, a vo moe vreme toa go nema{e, osven da bidat vo nekoja ustanova, zatvoreni. Polio Plus napravi golem napor mnogu mladi lu|e pove}e da ne bi­ dat zatvoreni vo ustanovi vo koi se le~at te{ko psihi~ki bolni, za{to da se bide invalid ne zna~i da se bide i – psihi~ki invalid. Za mene asocijacijata na ova Zdru`enie e zborot “plus”, zatoa {to Polio Plus e mala gru­ pa na lu|e koja do sega napravi pove}e od site sli~ni organizacii zaedno. Za{to, porano be{e nezamislivo da se vleze vo teatar, a sega po­ stoi ubava pristapna rampa. Ili, da se vleze vo Sobranieto be{e samo mislena imenka, a sega e pristapno. Samo {to nikoj ne n# vika tamu, toa e druga rabota… Li~no, mnogu sum zadovolna od raboteweto na Polio Plus i, pred 10 godini, koga go osno­ vavme, ne ni o~ekuvav deka }e napravi tolku mnogu ne{ta za ovaa populacija. Polio e mlada i mala grupa, ama raboti so qubov i posvetenost. Ne gledam zo{to taka da ne prodol`ime i slednive deset godini.

O

na {to pomisluvam koga }e pomis­ lam na Polio Plus e patot od ide­ ja do stvarnost, od zamisla do os­ tvaruvawe. Vo nekoi minati vremiwa (malku pove}e od 10 godini) pri eden razgovor vo koj se spodelu­ vaa idei i fantazii ­ na nekoj na~in ­ kako da se podobri `ivotot na licata so hendikep vo dr`avava, se rodija prvite idei, zamisli i na~inot na koj toa bi se ostvarilo. Koga sfa­ tivme deka sakame i deka toa mo`e da se os­ tvari, pristapivme kon realizacija i toga{, na nekoj na~in, se za~na Polio Plus. Krajot na januari 2000 godina go sfa}ame kako den na ra|awe na Polio. Se formiravme od revolt... Prvite akcii ni bea odgovor na situacijata vo koja se nao|aat licata so hendikep, inspiriran od toj revolt. No, revoltot mora{e da dobie konkreten re­ zultat i da se preto~i vo konstruktivnost. Li~no mene po~etniot motiv mi be{e kako da go podobram `ivotot na mojata }erka so hen­ dikep. No, sfativ deka toa e malku sebi~no zatoa {to ima mnogu drugi takvi deca. I sfativ deka, kolku i da sum uspe{en vo toj individua­ len streme` za podobruvawe na `ivotot na moeto dete, sepak nema ni{to odr`livo sam da napravam dokolku site nie, zaedno, ne se izbo­ rime za sistem. Polio Plus e borba za sistem, za op{testvo na ednakvi mo`nosti i podobar `ivot. Gord sum {to sum del od taa borba. @ivotot e borba, a borbata e ve~na. Kako i sekoe dete gi prele`avme site detski boles­ ti, imavme usponi i padovi, a svesni sme i za gre{kite. Pa, eve, koj saka neka gi meri i – na kantar!

P

olio Plus? Zo{to nikoj ne pra­ {uva {to e toa!? Za mene li~no toa e pove}e od samo edna organizacija. Jas, kako lice so hendikep, a vo isto vreme i roditel na de­ te so hendikep, sum del od Po­ lio Plus u{te od prapo~etocite. Dolgo vreme ~lenuvavme vo golemite sojuzi na lica so hen­ dikep. Bevme prvite disidenti koi se otcepija od Zaednicata na invalidski organizacii i go formiravme Zdru`enieto na roditeli na deca zaboleni od detska paraliza. No, ne bevme e­ dinstveni i koga se soo~ivme so sistemski op­ strukcii, poleka strukturata po~na da ni se raspa|a. No, nekoi od nas bea potvrdokorni od dru­ gite. I zatoa mu se pridru`ivme na Polio Plus (toga{ s# u{te ideja vo formirawe), za da mu go dodademe na{eto iskustvo i za da ne mora da gi napravat istite gre{ki. I taka, se sozdade organizacija koja poleka prerasna vo dvi`ewe. Koga porano treba{e da go objasnam toa, mi be{e mnogu ednostavno, no i golema ~est, a bev gorda {to postoi organizacija {to }e se gri`i za nemo}nite i {to sum del od nea. Po~navme poleka, iskreno i transparentno, nikoga{ ne zaborava}i ja celta {to si ja postavivme. Kade e sega Polio Plus? Dali prodol`i da ~ekori kon celta? Mislam deka delata toa go potvrduvaat. A transparentnosta slu`i za ~est i za pou­ ka na drugite…

P

olio Plus izrasna vo institucija, vistinska vrednost za gra|anite vo op{testvoto, Kako organizacija, vo izmina­ tive 10 godini, Polio se doka`a kako edinstvena organizacija ko­ ja stavi akcent vrz socijalnata kampawa i go promovira ona {to e dlaboko vo site nas. Vo toj kontekst, Polio }e ostane edinstven reper i }e ostavi golem amanet za slednite generacii koi treba da ja prodol`at mediumskata kampawa na na~in na koj toa ini­ cijalno go prave{e Polio. Osven mediumskata komponenta, Polio pridonese vo radikalnite razdvi`uvawa vo oblasta na ~ovekovite prava, nametnuvaj­ }i go hendikepot kako prioritet pred drugi­ te op{testveni gorlivi pra{awa, a so ogled na faktot deka toj e heterogena kategorija. Za prvpat vo na{eto op{testvo, a praktiku­ vaj}i go principot na ednakvost, se promovira politi~kata participacija i mo`nosta hendi­ kepot, kako pra{awe, da se najde na politi~­ kite agendi. Vo izminatava decenija, Polio poka`a i kako gra|aninot mo`e so verba, posvetenost, upornost i jasna vizija, da go naso~i siot svoj kreativen potencijal kon izgradba na edno po­ pravedno op{testvo za site. Primer e prvata uspe{na gra|anska inici­ jativa i participacija na obi~niot ~ovek vo odlu~uvaweto na sudbinata i idninata na svo­ jata zaednica. ^est mi e {to sum del od edno takvo osno­ va~ko jadro i {to od samiot po~etok mo`am da dadam li~en pridones vo zalo`bata ednakvite mo`nosti da stanat realnost i vo Makedonija.

Zoran Dodevski

Jane Qorovski

20

2010 - specijalno izdanie

na lu\eto so specijalni sposobnosti

- Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep

Deceniska borba za dostoinstvo

21

10 MInA ...

... SO 10 ZBORA

GLASNIK
Ixet MEMETI, Naroden pravobranitel
Dejstvuvaweto na Polio Plus, po moe viduvawe, pretstavuva, ne samo dejstvu­ vawe vo nasoka na dostoinstveno ostvaruvawe na pravata na licata so hendikep, tuku i prenesuvawe na nivniot glas do po{irokata javnost i, voedno, educirawe ili podigawe na svesta na site onie {to se nadle`ni da odlu~uvaat za nivnite prava.

FOKUS
HMA Xorx EDGAR, ambasador na VB vo RM (do 2004)
Bev impresioniran od Polio Plus, od nivnata energija, no najmnogu od niv­ nata fokusiranost vo na~inot so koj gi analiziraat problemite i kako go po­ so~uvaat mo`noto re{enie. Najva`no za mene e nivniot fokus i pozicija deka licata so hendikep se samo lu|e koi se soo~eni so barieri i ako tie barieri se otstranat – toga{ tie lu|e }e bidat polnopravni ~lenovi na op{testvoto.

ESENCIJA
Dragan PAVLOVI]-Latas, novinar
Ako slu~ajno postoi nekakvo si pra{awe kako da se vrednuva dosega{noto po­ stoewe na Polio Plus, toga{ mojot odgovor bi bil: “Ako ima samo eden ~ovek na koj Polio Plus mu pomognalo da opstoi, toga{ postoeweto na Polio e opravdano”. No, SU[TINATA (esencijata) vo postoeweto na Polio Plus e vo toa {to sum siguren deka tie lu|e se pove}e od eden!

AVANGARDA
Huseinxevat Huseini, pratenik (2002-2006)
Gledate li gospoda pratenici, a i site drugi prisutni?! Polio Plus e avan­ garda i za Parlamentov, ama i za dr`avava. Tie veruvaat, ama pravat s# i na drugite da im objasnat, da gi podu~at i da gi uverat. Tie se lu|e koi si gi baraat svoite prava, ama gi po~ituvaat i pravata na drugite. E, toa e ~ekor koj{to treba da se sledi!

PANA@
Aleksandar KOTE, regionalen direktor na HI
Zborot “panage” ­ i pokraj site moi obidi e neprevodliv. Toa mu e blisko na va­ {eto razbirawe za odva`nost, drskost i “per~ewe”. Opisno toa bi zna~elo: “Ako imate ne{to {to bi sakale da se slu~i, a smetate deka vremeto s# u{te ne stasalo za toa, toga{ gi imame buntovnicite od Polio Plus. “Budali” koi sekoga{ }e go pri­ fatat predizvikot. A i pove}e od toa!,,

DOBRI
Silva PE[I], sovetnik za ~ovekovi prava pri OON vo RM
Dobri, dobri dobri… Pred sedum­osum godini bev vo `iri za ocenka na nekoi mali “proekt~iwa”. Me|u razno­raznite predlo`eni idei i vizii, go “zapoznav” i Polio Plus, iako pred toa sum ~ula ne{to za niv. I voskliknav: “Dobri!”. Kone~no nekoj {to znae {to zboruva, i koj na ne{tata gleda od aspekt na ~ovekovi prava. Toa ~uvstvo ne me napu{ti ni do den­denes. Navistina, DOBRI!

KAJAK
Liljana POPOVSKA, prateni~ka vo Sobranieto na RM
Za nekoi plovidbi ti treba traekt, za drugi tanker, za treti i prekuokeanski brod. No, za nadminuvawe na socijalnite brzaci i vodopadi ti treba Polio Plus. Organizacija koja znae brzo da odgovori na predizvikot, ve{to da se prilagodi na promenite i da opstoi vo struite na dene{novo vreme. Polio plus e kako Kajak koj se probiva niz ova na{e maglovito vreme i niz na{ive nemirni op{testveni, divi vodi.

HEROI
Qubomir D. FR^KOVSKI, profesor
Polio Plus ja pronajde svojata MANTRA vo tranzicijata, i ja ispolni fukov­ skata uloga na intelektualecot, da se specijalizira, i da postigne probiv ­ re­ ferenten rezultat koj pravi razlika. Taa vrednost na “tajnite heroi” na tranzi­ cijata vo likot na lu|eto od Polio Plus – e dostrel vreden za po~it i jas im ja izrazuvam so “blag naklon”.

KREATIVNOST
Aleksandar KUZMANOVSKI, turoperator
Neobi~no, tvore~ko i inovativno! Gi znam lu|eto od Polio od formirawe pa do denes. I sam bev del od toj tim. I do sega ne me napu{ti toa ~uvstvo na osmislu­ vawe i sozdavawe na novata stvarnost.

SVETILNIK
Nade STOIMENOVA, sovetnik vo MON na RM
Polio Plus e svoeviden svetilnik! Toa go mislam zatoa {to vo dene{nicava koja potsetuva na razbranuvano more i temnina, Polio Plus se pojavuva i opsto­ juva kako nade`, upornost, kako izlez i posvetla idnina za site koi go zapo~nale patuvaweto.

22

2010 - specijalno izdanie

na lu\eto so specijalni sposobnosti

- Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep

Deceniska borba za dostoinstvo

23

NA^IN NA RABOTA

NA^IN NA RABOTA - od barikadi do priemi

OD BARIKADI DO PRIEMI

Predlog, konstruktivnost,fokusiranost Grupa gra|ani imaat maka, nesre}­ ni se, revoltirani. Se borat i protes­ tiraat. Sobiraat i drugi istomisle­ nici i poddr`uva~i okolu sebe, se vmre`uvaat, organizirano nastapuva­ at vo javnosta, ja alarmiraat. Za toa da ima efekt i da ne bidat samo popusto istro{ena umstvena i fizi~ka energi­ ja, potrebno e da se istapi so konkre­ tno, konstruktivno re{enie ili, ma­ kar, so predlog za toa kakvo re{enie treba da bide prifateno. Predlogot / re{enieto se potrebni i za podocna da se vidi dali e potrebno pak da se protestira za istoto pra{awe. Za taa cel, voobi~aeno, potrebna e analiza, pribirawe mislewa i stavo­ vi od ~initeli od pove}e op{testveni Priem po povod denot na Evropa, 9 Maj 2007, sferi, za{to tie {to protestiraat ne kaj evro­ambasadorot Ervan Fuere mora i zadol`itelno da gi poznavaat i me|unarodnite normi i standardi zacii {to gi zastapuvaat ranlivite grupi: ne znaat da vrzani za nivnoto pra{awe, od pri~ina {to samo tie ka`at {to to~no baraat. Koga pritiskavme Sobranie­ si ja znaat makata. Taka, dojdovme vo situacija na­ to da stane pristapno, na primer, do i vo Sobranieto mesto na barikadite, na{ata prvi~na “lokacija”, s# napravija rampi. Iako, za volja na vistinata, samo gi po~esto da n# sre}avaat na akademski mesta, vo sali premostija postojnite skali i ne napravija ni{to po­ za priemi. Toa be{e neizbe`no, bidej}i moravme da ve}e, a mo`ea da napravat i drugo (duri i za ne tolku go elaborirame svojot protest, odnosno da napravime golemi pari!), za pristapnosta da bide celosna i za seopfatna analiza za da dojdeme do optimalno pred­ licata so o{teten sluh na primer. Ili, s# u{te ne e log­re{enie. Od taka koncipraniot predlog, proizle­ napraven nitu eden pristapen toalet vo Sobranie­to. guva i samoto re{enie, za ~ija finalna izrabotka Me|utoa, Polio Plus ne gi ni pritiska{e za toa; va`­ se kompetentni soodvetni stru~ni lica. Re{enieto, no e {to barem napravija najvisokiot naroden Dom zna~i, mora da bide zaedni~ki doneseno za da mo`e da da bide fizi~ki pristapen! Svesni sme deka mora se o~ekuva deka }e bide i ­ sprovedeno vo praktikata. da se ~eka, bidej}i ni{to ne se slu~uva preku no}, No, na finalnoto zaedni~ko re{enie mu pretho­ a vo me|uvreme poleka da se pritiska i za slednata dat drugi dejstvija: ~ekawe, doa|awe pove}e pati, mo­ merka, pristapen toalet na primer. Zatoa, potrebno lewe, pa dilema na lu|eto na koi im se obra}a{ okolu e po~etniot revolt da se odr`uva, da se “neguva”, da toa {to da se pravi; tie se pod pritisok… mu se dade forma na dejstvuvawe, da se organiziraat Izminative 10 i kusur godini, zaklu~ivme deka istomislenici i poddr`uva~i, za da se premine vo ova e na~inot na koj bi trebalo da se pravat ne{tata. slednite ~ekori…

V

o godinite koga kaj nas gra|anskoto op­ {testvo ­ spored modernite standardi za zdru`uvawe na gra|anite ­ be{e s# u{te vo zarodi{, osnovaweto na Polio Plus be{e vistinski predizvik. Me|u­ toa, i pokraj jasnata cel kon koja treba da te`neeme vo svoeto dejstvuvawe, od­ lukata za na~inot na koj toa treba da se ostvaruva be{e navistina seriozna i odgovorna zada~a. Dotolku pove}e {to nemavme re~isi nikakov reper pred nas.“Alternativnite” nevladini organi­ zacii, kako {to ne narekuvaa, nemaa re~isi voop{to dopirni to~ki so sojuzite na gra|anite, osnovani so nekakvi dekreti i odluki na tela i organi, vo sis­ tem koj ve}e ne postoi. Od druga strana pak, “alter­ nativcite” nemaa ni tolku sredstva kakvi {to imaa nekoi krupni nevladini tvorbi, prakti~no nespon­ tano instalirani vo na{eto o{testveno milje, za da si dozvolat tro{oci za obuki i seminari nekade vo stranstvo. Taka, ostana eden modus, edinstveno mo`en i realen so ogled na okolnostite vo koi Polio Plus se ra|a{e i se kale{e. Svesni sme deka, seto postignato vo izminative 10 godini, mo`ebi i ne e ostvareno na najdobar mo`en na~in. No, pretstavuva najmnogu {to ­ u~ej}i vo od, od samite sebe i od drugite ­ mo`evme i uspeavme da mu go ovozmo`ime na gra|anstvoto na RM i da go ostavime zad sebe za slednite pokolenija.

Od revolt do re{enie, na dva na~ina
Pri~ina za osnovaweto na Polio Plus e revol­ tot koj 13 negovi osnova~i go imaa kon pra{awata i pojavite vrzani za licata so hendikep, {to vo ovaa dr`ava bea pogre{no postaveni i “re{eni” so toga{­ nite zakonski re{enija, a koi imaa vizija i ideja kako tie poinaku da bidat apsolvirani. Ottamu, revoltot prerasna vo protest ili, po na{e ­ barikadi. No, {tom ne{to protestira{ i istapuva{ vo javnosta, protestot ne mo`e da bide stihien, tuku mora da stane artikuli­ ran i organiziran, za da se ~ue makata. Za da ne bide popusto iska`an, protestot mora da bide prosleden so konstruktiven predlog. Od tie pri~ini, Polio Plus u­ {te vedna{ podnese amandmani vrzani za popisot na gra|anite na RM… So takov osmislen i konstruktiven predlog, se odi na re{enie ili na ­ predlog­re{enie. Toa e edniot na~in na dejstvuvawe, prviot sistem na vlijanie. Postoi i vtor na~in. I za vtoriot, sekako, e potre­ ben konkreten i golem revolt. No, vtoriot na~in pod­ razbira na revoltot da mu se dade forma, da mu se da­ de su{tina vrz koja }e se gradat i nadgraduvaat site natamo{ni dejstvija, idei i zalo`bi, no ne vo stihija ili “raspu{tena” anarhija. Zna~i, se pravi organiza­ cija. No, samata organizacija ne e dovolna, kako {to samo edna lastovi~ka ne ja ozna~uva proletta. Zatoa po~navme da se povrzuvame so drugi sli~ni organiza­
24 2010 - specijalno izdanie

Brigadata "Lord Bajron" na barikadite (2002)
cii; na osamenata lastovi~ka & priklu~ivme drugi, pravej}i koalicija, a potoa dobivavme poddr{ka i od drugi organizacii, no i od razni op{testveni ~ini­ teli ­ na protestot mu dadovme su{tina (formalnost), organiziranost, i se vmre`ivme so drugi organizacii i ~initeli, so {to revoltot se institucionalizira. Vo me|uvreme sfativme deka protestot mora da bide izlegitimiziran, potkrepen so mislewa i fakti dadeni od, pred s#, doma{ni priznaeni i aktivni o­ brazovno­nau~ni dejci. No, potrebno be{e predlogot i da bide obznanet i da ne se dozvoli da go tolkuvaat poinaku. Zna~i, sta­ vot mora da e jasen, zaradi {to e ne ophodno postojano da se objasnuva i da se doobjasnuva, vo duhot na Alber Kami koj vo “Stranec”, ka`al:“Da razmisluva{, zna~i sekoga{ odnovo da poglednuva{.”. Ili, ka`ano so sekojdneven govor, za da si ka`e{ koj si, treba toa sekoga{ da go pravi{, inaku }e te za­ boravat, }e te izvadat od kontekstot.

Vmre`uvawe i penetracija
Ova e metodot na rabota {to go osoznavme rabo­ tej}i, zatoa {to kako zdru`ena i organizirana tvorba na gra|anite ne trgnavme so znaewe i svesno poimawe na toj metod tuku od revoltot {to go nosevme vo sebe. Svesni sme i deka site od spomnatite ~ekori verojat­ no sozdavaat slika na nekoja ~udna metodologija i pre­ dizvikuvaat konflikt i dilema za toa kako bilo na po~etokot, a kolku sega Polio Plus e “pomek”, “poume­ ren”, ili se smeta deka n# prisilile da zamol~ime. No, ova e na{e mislewe preto~eno vo svoevidni upat­ stva za toa kako ne{tata treba da se pravat. Da rezimirame. Poentata e da se dojde do nekakov rezultat, ama fokusiran. Primer: ja prozivame “nejzi­ noto veli~estvo rampata” i cela godina ja alarmirame javnosta samo za toa, i ne i go vrtime vnimanieto na drugi ne{ta. Koga ne bi bile fokusirani, i samite odgovorni lica na koi im se obra}avme, najverojatno, ne bi znaele kako da pomognat i {to poprvo, osven da potvrduvaat kimaj}i so glavata. Uvereni sme deka tok­ mu vo toa le`i glavniot problem na pove}eto organi­
- Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep

Jasno e i deka ni{to ne se postiga samo so edno “oru`je”, eden na~in na dejstvuvawe, oti revolti­

Vo dosega{noto dejstvuvawe, sekoga{ sme poa|ale od aspektot na ~ovekovite prava, zapazuvaj}i gi slednite osnovni principi: 1) Polio Plus e organizacija so ne pove}e od 100 ~lenovi 2) Polio Plus e organizacija koja nema svoi ogranoci niz dr`avata 3) Polio Plus e organizacija koja ne bara so`aluvawe, nitu pak, go prakti­ kuva kon kogo bilo 4) Polio Plus e organizacija vo koja sekoj e dobredojden, bez ogled na verskata, nacionalnata, seksualnata, politi~kata ili, kakva i da e, opredelba 5) Polio Plus e organizacija {to go prifa}a i go praktikuva mototo: “Ni{to za nas, bez nas”.

ODREDNICI NA POLIO PLUS
25

na lu\eto so specijalni sposobnosti

Deceniska borba za dostoinstvo

NA^IN NA RABOTA - od barikadi do priemi

raniot mo`e samo da si go iska`e revoltot, ama da ne postigne ni{to pove}e od toa. Zatoa e potrebna kom­ binacija na pove}e na~ini na dejstvuvawe, na borba. Treba da se praktikuva i posrednost ­ ne e izvodlivo idejata za nekoja kauza da im se prenese na site lu|e samo so direktno soop{tuvawe, tuku treba da se kori­ stat sredstva na posredno informirawe, (razni me­ diumi, promotiven pi{uvan, pe~aten, audio i video materijal…). Se podrazbira deka pri prenesuvaweto na pora­ kata (posrednosta) sekako se gubi od kvalitetot, od prvi~niot revolt, artikuliranosta. Mnogu e va`no so revoltot da se vlijae {to e mo`no pove}e, za drugite toa da go osoznaat; mnogu biten fokus {to treba da gi pridvi`i i drugite elementi (javnosta), a zaradi ele­ mentot ot~etnost, kako i zaradi povisokiot stepen na penetrirawe kaj nadle`nite, so nivno sou~estvo, za da se ima legitimna akcija. Za{to, organizacijata i ne­ jzinoto dejstvuvawe ja imaat legitimnosta i so samata zainteresiranost na nejzinite akteri; tie go artikuli­ rale protestot i se organizirani, ama toa ne e dovol­ no ako revoltot ne e artikuliran taka, za drugite da mo`at da go razberat.

Zo{to ne dadovme gol?
Organiziranata forma mora da ja prenese pora­ kata podaleku (posrednost) do javnosta (ot~etnost) za da & se priklu~at i drugi (vmre`uvawe, vklu~uvawe, penetracija). Za prenosot na porakata da bide efika­ sen i efekten, site prima~i i pra}a~i treba da bidat educirani. Zatoa porakata treba da e jasna i foku­ sirana, no treba da e i dosledna, za da im se dade dovolno vreme na drugite da ja razberat i osoznaat ­ se dejstvuva vrz javnosta, ama se ostvaruva i pene­ trirawe na razni op{testveni ~initeli, so nivno u­ ~estvo i vklu~uvawe, za da se stane legitimen, za da se dojde do zaedni~ko re{enie. Taka, predlogot stanuva ne{to, obmislen e, ama ne treba da se o~ekuva deka podnositelite na predlogot }e go dadat i re{enieto. Va`no e samo vlijanieto {to prelaga~ot }e go ima vrz

kone~noto zaedni~ko re{enie. Gra|anskata inicija­ tiva e soodveten primer: do krajot od 2005 godina, za na{iot Predlog­zakon za za{tita na pravata i do­ stoinstvoto na licata so hendikep sobravme mnogu po­ ve}e potpisi od gra|anite, od propi{anite so zakon. No, sepak “ne dadovme gol”, iako bevme organizirani, ot~etni, so poddr{ka od javnosta, a nadle`nite ­ kon­ sultirani, ama nemavme, ni dovolno osvestenost, nitu dovolno vlijanie vrz doma{nite eksperti i vlast, i vrz me|unarodnata zaednica. Taka }e dobievme celos­ na legitimnost i mo`nost za zaedni~ko re{enie. A vo procesot na negovoto donesuvawe }e ostane{e faktot deka ne bevme sami: sobravme golem broj istomisleni­ ci i poddr`uva~i {to go potvrdi i samata gra|anska inicijativa za poddr{ka na eden vakov zakon. Zatoa Predlog­zakonot i se najde vo Sobranieto na RM. Zna~i, bez sou~estvoto na razni ~initeli i orga­ nizacii be{e nemo`no da se dojde do zaedni~ko re­ {enie. A mo`e da profunkcionira samo ­ zaedni~ko re{enie! Mo`ebi do re{enie mo`e da se dojde i od protest do predlog, ako nekoj od Zdru`enieto ima vuj­ ko vladika, na primer. Taka mo`ebi i bi se donel ne­ kakov zakon, ama toj, donesen na takov na~in, nikoga{ ne bi profunkcioniral. Za{to, vo pra{awe ne e zakon {to se donesuva po avtomatizam, tuku takov {to treba da smeni ne{to ­ zakon so koj treba site da se smenime vo razmisluvawata, vo pristapot; koj bara poinakvo rabotewe a so istite pari. Novoto i predizvikot {to toj go povlekuva e proces vo ramkite na koj, naviknati na komocijata dadena so staroto, te{ko se otka`uvame od nea, oti se pla{ime od promenite {to gi nosi no­ voto... Vo metodologijata na dejstvuvaweto (na~inot na rabota), najzna~ajnata ni{ka e da se raboti javno i ot­ ~etno, zatoa i podnesuvame godi{ni izve{tai, pla}ame revizori… A {to se odnesuva do “golot”, smetame deka ne go dadovme bidej}i falea dvete alki: penetracijata so sou~estvo, i vklu~uvaweto na drugi akteri. I, mo`ebi, nie nikoga{ nema da dademe gol, ama sosema e izvesno deka golot ­ }e bide daden!

26

2010 - specijalno izdanie

na lu\eto so specijalni sposobnosti

10 raboti koi ne bi se slu~ile da ne be[e Polio Plus ... I KuSuR...

- Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep

dostoinstvo

10 godini

borba za

10 I KUSUR

V

elat deka kolku e pogrubo to~iloto, tolku e posjaen dijamantot. Vero­ jatno i makedon­ skata realnost i okolnostite od koi se izrodi i izrasna Polio Plus, se tolku “ume{ni” {to go “izbrusija” vo Zdru`enie kakvo {to javnosta go poznava. Vo na­ jmala raka, dovolno se “potti­ knuva~ki” {tom predizvikaa more od idei, zamisli i sni{ta koi ovozmo`ija ova Zdru`enie da ostvari niza kampawi i na­ stani po koi javnosta go prepoz­ na, a se nadevame i go prizna za edna od najrenomiranite ne­ vladini tvorbi na ovie prosto­ ri. Se obidovme od toa mno{tvo proekti, kampawi, razno­razni aktivnosti, nastani i manife­ stacii, da odbereme 10 koi se najreprezentativni i najmnogu “di{ea” so na{ata kauza vo izminatiot period, ama i so i­ mixot na Polio Plus, brusej}i go dopolnitelno, na svoj na~in, i definiraj}i go kakov {to go poznavate. Site koi odblisku go zapoznale Polio znaat deka praveweto lista na “10­te top raboti” e mnogu ma~na rabota i deka sekoj od niv verojatno bi napravil poinakva lista… (Kone~no, zatoa i postoi ona “…I kusur”.) Me|utoa, odbranite “10 i kusur” se onie {to veruvame ­ a od ovaa distanca ve}e i so si­ gurnost znaeme ­ deka ne bi se slu~ile vo Makedonija da ne postoe{e Polio Plus. Barem, ne na takov na~in i ne vo ovaa decenija…

Deceniska borba za dostoinstvo

29

10 I KuSuR...

10 ne[ta koi najverojatno ne bi se slu~ile da ne be[e POLIO PLUS

TRETOTO MAKEDONSKO VOSTANIE
PRVAtA (I DOSEGA EDInStVEnAtA) uSPE{nA GRA|AnSKA InICIJAtIVA

P

KRU[EVO, 11­TI OKTOMVRI 2005 ­ Malku poinakov ~as po istorija
prezede ulogata na dvigatel i zna~aen ~initel na promenite koi }e nastapat potoa ­ se rodi Inter­par­ tiskata parlamentarna lobi­grupa za pravata i in­ teresite na licata so hendikep. Od samiot po~etok, osnovnata pri~ina za nejzinoto rabotewe e taa da ja po~ne podgotovkata za vospostavuvawe sistemsko zakonodavstvo vo oblasta na hendikepot {to preku svoite mehanizmi }e ovozmo`i efi­ kasno re{avawe na problemite na ovie so­ gra|ani. Procesot na gradewe takov seop­ faten zakon (lex generalis) e del od ovaa prikazna.

o~etokot na noviot milenium vo Make­ donija be{e ozna~en so novo dvi`ewe ­ protiv hendikep. Polio Plus zastana na barikadite, i gi povika gra|anite da gi otstranat barierite i da go otvorat i umot, i srceto. Makedonija, kako op­ {testvo koe gradi demokratski vred­ nosti, poka`a sluh za potrebite na li­ cata so hendikep. No, za toa be{e neophodno da se izodi eden pat, da se dopre do zasegnatite i nezaseg­ natite, a tie so zaedni~ki sili da pridonesat kon celosno vklu~uvawe na licata so hendikep vo sevkup­ noto op{testveno `iveewe… A prv po~na...Polio Plus, so edna mala posvete­ na grupa lu|e, verni na svoite ideali, koja gi postavi temelite na eden poinakov pristap kon hendikepot. Od su{testveno zna~ewe be{e nekoj da go poka`e pa­ tot po koj Makedonija, kako dr`ava vo razvoj, koja gi sledi svetskite trendovi, mora da se dvi`i. Vo periodot na post­kosovskata kriza i voeniot konflikt vo zemjava, Makedonija ne go tretira{e hendikepot kako su{testveno pra{awe i prioritet za re{avawe. Esenta 2002 godina nastapi promena vo politi~kiot e{alon vo Makedonija, {to navesti mo`nost za podolgotrajni rezultati ako toj se senzi­ bilizira za problematikata na hendikepot. Toga{­ nata potpretsedatelka na Sobranieto, Liljana Pop­ ovska, gi primi pretstavnicite na Polio Plus i ja

Zdru`uvawe na lu|e so ista vizija i cel
Instinktot za zdru`uvawe na sli~­ nite, so ista vizija, cel, potreba i ~uvstvo za pravi~nost, povle~e spontano formira­ we rabotna grupa koja posveteno }e raboti na zaokru`uvawe na makedonskoto zakonodavstvo za licata so hendikep. No, za da se definiraat normite {to }e za`iveat vo sekojdnevieto, ovaa grupa ima{e svoja strategija: da se napravi temelna anali­ za na doma{nata zakonska regulativa koja gi tretira pra{awata {to gi zasegaat licata so hendikep, i da se sporedi so postojnata vo Evropa i vo svetot. Rezultat na ova se publikaciite od edicijata “Jus­

ticijana”, kako osnov za kreirawe i izrabotka na Predlog­zakon za za{­ tita na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep vo RM. Vo me|u­ vreme, se podgotvuva{e tekstot na zakonot. Revolucijata po~na... Gra|anskata inicijativa po~na so podnesuvaweto inicijativa za sobirawe potpisi od gra|anite, za predlog za donesuvawe Zakon za za­ {tita na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep do Sobrani­ eto na RM (16.09.2005). Polio, kako inicijator, zaedno so 23 zdru`enija na gra|ani, ja po~na gra|anskata ini­ cijativa {to }e ostane vpi{ana kako prva uspe{na gra|anska ini­ cijativa kaj nas. Vo kampawata za sobirawe potpisi se vklu~ija stoti­ na organizacii. Pratenicite i gra­ dona~alnicite gi povedoa svoi te istomislenici da ja poddr`at in­ icijativata. Mediumite gi informi­ raa gra|anite. Na internet te~e{e informacija za tekovnite aktivnos­ ti. Makedonskata javnost se razbudi. Kampawata “Mojot potpis e za­ kon” be{e “zasilena” so karvanot {to go predvode{e Mile Stojkovski na invalidska koli~ka. Obikolka­ ta niz dr`avava po~na od Kru{evo (10.10.2005), a zavr{i vo Gegelija (24.11.2005) po pominati 1.500 kilo­ metri niz 44 naseleni mesta vo koi Mile se sretna so mnogu gra|ani. Na trasata od Berovo do Strumica, nemu mu se priklu~ija u{te dvajca korisnici na invalidski koli~ki. Site niv na krajot gi pre~eka Polio Plus, od lokalnite nevladini orga­ nizacii, od mediumite, lokalnite vlasti i od biznisot. Celiot proces i pravta koja se krena okolu nego, dovede do zna~ajno podigawe na svesta na narodot vo Makedo­ nija za marginalizacijata i diskriminacijata kon ovaa populacija i za faktot deka sekoj e odgovoren i mo`e da stori ne{to za toa, makar i so sopstveniot potpis; pokaz kako nacionalnata volja mo­ `e da bide posilna od koj bi­ lo zakon, deka sepak mo}ta e vo narodot! Sobrani se vkupno 18.968 potpisi, od koi 10.564 vo 10 op{tini. Den koj }e ostane zapameten vo dvi`eweto protiv hendikep od ovoj prostor e 30 dekem­ vri, od ednostavna pri~ina: 18.968 gra|ani go iskoristi­ ja svoeto ustavno pravo da predlo`at zakon i poka­

`aa deka imaat sluh za potrebite na licata so hendikep; ja izrazija svo­ jata volja deka i ovie lica treba da imaat ednakva mo`nost za u`ivawe na fundamentalnite ~ovekovi prava i slobodi; deka se svesni oti vo o­ p{testvoto i ovie gra|ani treba da u~estvuvaat celosno, kako ednakvi gra|ani. Seto ova nema{e tolku ednos­ tavno da te~e, da ne be{e ogromnata poddr{ka od toga{niot pretseda­ tel na Sobranieto na RM, Qup~o Jordanovski. Toj prv go dade svojot potpis, pa duri i go napravi Sobra­ nieto pristapno. Svoj potpis dade i toga{niot pretsedatel na dr`avata, Crvenkovski. Sproti Bo`i} (06.01.2006), sim­ boli~no, so invalidska koli~ka, pot­ pisite bea odneseni vo Sobranieto na RM. Na 3 mart pratenicite so ak­ lamacija (so rezultat 60:0) ja izgla­ saa potrebata od donesuvawe vakov zakon. Kako ovlasten pretstavnik na predlaga~ot, dobivme dva meseca da podneseme predlog­zakon ­ 60 dena za javna rasprava i mo`nost misle­ wata na site zainteresirani da pri­ donesat kon podobar zakon. Neo~ekuvano se najdovme vo ne­ brano ­ za ministerot za trud Zakonot e protivustaven, a za ministerkata za pravda pove}e od potreben. Finan­ sii kalkuliraat, premierot mol~i, vicepremierkata najavuva. Pretse­ datelot na dr`avata se potpi{uva! Samo Vladata nema{e mislewe. Se o~ekuva{e koga se gradi nov sistem da ima otpor od stariot ­ kolku po­ dlaboko zasekuva{, tolku otporot e pogolem. I, ete ti “nepristoen” pred­ log: Na RM mnogu i trebal vakov za­ kon, no na MTSP mu treba vreme za da se proiznese. V`e{tena atmosfera, predizbo­ rie. Vremeno go povlekovme zakonot od procedura. Se formira inter­sek­ torska vladina komisija za rabota na zakonot i po~na usoglasuvaweto. No, poleka s# zastana ­ formiranata rabotna grupa pri MTSP, zaedno so pretstavnici od Vladata, resornite ministerstva i drugi faktori vo o­ vaa oblast temelno rabotea na za­ konski tekst, za da presmetaat kolku }e ja ~ini dr`avata i da se napravi strategija i vremenska ramka za pri­ mena na zakonot po negovoto usvoju­ vawe. Prikaznata go ~eka svojot kraj... A site prikazni imaat kraj. SAMO BORBATA E VE^NA!

Sobiraweto potpisi mo`e da po~ne ­ BUDEWE NA MAKEDONIJA ­

Pretsedatelot na dr`avata se potpi{a kako i sekoj gra|anin

Potpisite stasaa vo Sobranieto koe vo me|uvreme stana pristapno

NO COMMENT REZULTATOT E POVE]E OD JASEN!
Deceniska borba za dostoinstvo 31

30

2010 - specijalno izdanie

na lu\eto so specijalni sposobnosti

- Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep

10 I KuSuR...

10 ne[ta koi najverojatno ne bi se slu~ile da ne be[e POLIO PLUS
Dvegodi{nina na lobi-grupata Sve~ena sednica (maj 2005) Sobranieto kone~no pristapno (oktomvri 2005) Studiska poseta vo Bawa “Bansko”, tret sostav (septemvri 2009)

ALKATA {TO NEDOSTASUVA
Prvata inter partiska prlamentarna lobi grupa (IPPLG) vo makedonskiot Parlament, formirana za pravata na licata so hendikep (2003), reformirana - za pravata na licata so posebni potrebi (2006) i restruktuirana - za pravata na licata so invaliditet (2008). Neformalna, nepartiska i silno posvetena za ostvaruvawe na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep. Podocna sledea sli~ni lobi-grupi: za grani~ni (gorani ili makedonci muslimani), zelena, `enska... No, site u~evme od prvata...
otsekoga{ pretstavuvalo mo`nost procesot na harmo­ nizacija na na{eto zakonodavstvo so postojnoto vo EU da otpo~ne so prilagoduvawe na makedonskite zakoni tokmu vo oblast neobremeneta so razli~ni politi~ki, nacionalni i kulturni interesi. A, pri toa, znaej}i deka fenomenot na hendikep ne razlikuva ni pol, ni vozrast, nitu verska, nitu pak partiska pripadnost. I, tokmu so svojata rabota, ovaa lobi­grupa u{te od osnovaweto stana prepoznatliv sinonim za pro­ mocija i unapreduvawe na pravata na licata so hen­ dikep, respektirana i od tradicionalnite, i od no­ vite organizacii na licata so hendikep vo RM. Nea ja so~inuvaat lobisti koi vlegoa vo grupata od razli~ni pobudi, no so edna cel: da ima pratenici, i od pozi­ cijata, i od opozicijata, ama lobi­grupata da ne se pretvori vo instrument za me|upartiska borba, vo koja licata so hendikep }e bidat samo ­ zloupotrebeni!

P

otrebata od postoewe lobi­grupa za gra|anite so hendikep kaj nas, lobi koe treba da e alkata me|u organizaciite na ovie gra|ani i vlasta, be{e so godini pove}e od o~igledna: nema{e koj da gi zastapuva nivnite interesi i prava pred zakonodavecot. A najvisokiot zakonodaven dom kaj nas, Sobranieto odnosno Parlamentot, od pamtivek, e mesto na koe za se so {to e zasegnata edna zaednica se re{ava so dijalog i zaedni~ka odluka. Izbranicite na narodot gi branat interesite na svoite izbira~i. Ama, ne{tata naj~esto ne odat tokmu taka. Zasta­ puvaweto za ne~ij interes, obi~no, ne se pravi vo sa­ lite za sednici tuku po kancelariite, bifeata, pa i vo hodnicite. Ottamu, toj “proces” se narekuva “lo­ birawe”, a proizleguva od angliskiot zbor “lobby” koj bukvalno zna~i hodnik ili pretsobje. Rabotata, zna~i, se zavr{uva so neposreden kontakt i dogovor, a na sednica samo se ­ verificira. Od druga strana pak, vrednostite koi gi promo­ viraat organizaciite na lica so hendikep, kako del od gra|anskoto op{tetsvo, stanaa ni{ka koja se pro­ vlekuva niz kanditaturata na RM za ~len na EU. E­ vrointegracijata stana u{te pozna~aen moment po izve{tajot na EU za progresot na Makedonija, i na­ glaseniot bezna~aen napredok na poleto na socijal­ nata za{tita i polo`bata na licata so hendikep kaj nas. Taka, predizvikot da se oformi lobi­grupa za interesite na ovie gra|ani i taa da za`ivee, kako prva od takov tip, i kaj nas, i po{iroko, be{e u{te pogolem. Kone~no, nejzinoto postoewe i dejstvuvawe

Prvata lobi-grupa za licata so hendikep
Inter­partiskata parlamentarna lobi­grupa za licata so hendikep (IPPLG) e model na neformal­ na grupa koja se zalaga za su{testvenii promeni vo op{testvoto, vo koe site lica so hendikep }e u~es­ tvuvaat celosno kako ednakvi gra|ani. Prvata IPPLG be{e konstituirana kon krajot na april 2003 godina ­ neformalno, a oficijalno na 19.05.2003, na inicija­ tiva na Polio Plus, vo makedonskoto Sobranie. Toga{, sve~ena Izjava za pristapuvawe potpi{aa 15 pratenici od razli~ni politi~ki partii. Taa ne be{e zamislena da ima stroga formalna struktura, delovnici i pravilnici. No, zaradi zapa­

zuvawe na potrebniot formalen minimum za funkcionirawe na gru­ pata, mora{e da ima definirano ~lenstvo, voda~ na sednicite i tehni~ki sekretar. Sednicite na IPPLG, vo princip, se odr`uvaat vo prostoriite na Parlamentot, a za site ostanati raboti nejzinite ~lenovi se dogovoraat me|u sebe i so Tehni~kiot komitet. Vizijata za postoeweto vakva grupa be{e taa da bide glasnogo­ vornik koj }e gi artikulira potre­ bite na ovie gra|ani pred na rod­ nite izbranici, i }e pomogne tie potrebi da se preto~at vo konkret­ ni zakonski odredbi kako garanci­ ja za ostvaruvawe na pravata i sozdavawe uslovi za ednakvi mo` nosti. Rabotata na IPPLG e konci­ pirana kako sprega od tri kon­ centri~ni krugovi (srcevinata ­ pratenicite, Tehni~kiot i Sove­ todavniot komitet), {to gi opfa­ }aat site segmenti od op{testvoto. Cel na vakvata struktura e {to pogolem broj institucii, eksperti, klu~ni li~nosti, no i obi~ni gra­ |ani, sekoj spored svoite na­dle­ `nosti i kompetencii, da se vklu­ ~at vo procesot vo koj zaedno }e u~ime da gradime sistem na vred­ nosti i po~ituvawe; da `iveeme edni so drugi, a ne edni kraj drugi. Vo prvata godina lobi­grupata gi zajaknuva{e svoite kohezioni sili, ama za da stanat lobisti po­ trebno be{e prvin samite da se “educiraat” i teoretski, i prak­ ti~no, za problemite i `ivotnite uslovi na licata so hendikep vo dr­ `avava. Zatoa za niv bea organizi­

rani seminari i poseti na nekolku od instituciite, vo koi se zgri`eni licata so hendikep. Za{to, edno e koga }e ti ka`at, a drugo e koga }e se vidi so svoi o~i. Potoa lobistite gi napravija i prvite prakti~ni ~ekori: vo Sobra­ nieto be{e donesena Deklara­ci­ jata za za{tita na pravata na lica­ ta so hendikep. I toa ednoglasno! Sledat i brojni inicijativi {to tie gi podnesoa na pove}e postojni zakoni i pravilnici: Zakonot za vrabotuvawe na invalidni lica, za gradba i prostorno i urbanisti~ko planirawe, za socijalna za{tita, Pravilnikot za ortopedski pomaga­ la, Zakonot za bezbednost vo soo­ bra}ajot i mnogu drugi. Na dvegodi{ninata, Polio gi “zakiti” pratenicite so zlatni zna~ki za ~lenstvo vo lobito. Ni go­ stuvaa i kolegi od drugi dr`avi… Makedonija toga{ dobi i eden od najpristapnite parlamenti vo svetot, primer {to treba da go sle­ dat site vo dr`avava. Naporedno se rabote{e i na podgotovka na komparativni sogleduvawa na zakonskite re{enija {to ja tre­ tiraat problematikata na hen­ dikep, i vo doma{nototo zakono­ davstvo, i vo Evropa, i vo svetot. Analizite bea pojdovna osnova za podnesuvawe i­nicijativi za iz­ meni i dopolnuva­wa na postojnite zakoni, no i za i­zrabotka na eden seopfaten zakon koj }e gi garantira pravata i nivnoto ostvaruvawe vo praktika. Ama na{ite “partizani” zapnaa Sistemskiot zakon da bide predlo`en ne od Vladata, ne i od lobito,tuku kako inicijativa na

gra|anite na ova dr`ava, pa od is­ toriskoto Kru{evo go objavivme Tretoto makedonsko vostanie, trg­ na karvanot na Mile Stojkovski. Kako obi~ni gra|ani, so svoj pot­ pis, inicijativata ja poddr`aa 44 pratenici od lobito, ama i nadvor od nego. Potoa se zaka`aa parla­ mentarni izbori i ­ se slu~ija. Na 4 dekemvri 2006 godina, od dotoga{nite 18 ~lenovi na lobito, samo ~etiri bea povtorno izbrani. No, ~etvoricata veterani dobija 15 novi “regruti” ­ vtoriot sostav na lobito be{e u{te poreprezentati­ ven! Ovoj sostav na lobito izrabo­ ti globalen akcionen plan na dej­ stvuvawe, pokrena novi pra{awa zna~ajni za licata so hendikep: za deinstitucionalizacijata, nezavi­ snoto `ivewe... Vo me|uvreme, vo OON be{e u­ svoena Konvencija za pravata na licata so hendikep, koja dr`avava ja potpi{a u{te prviot den! Zaedno so Polio Plus ja pokrenaa i inici­ jativata za nejzina ratifikacija, no se u{te se ~eka za toa. A naporot za donesuvawe sis­ temski zakon za licata so hendi­ kep go zdru`ivme so onoj na pret­ stavnicite na drugi ranlivi grupi i so potrebata od op{ta zakonska ramka protiv diskriminacijata. Obnovuvaweto i tretiot sostav na lobito bea promovirani na 24.07.2009 godina, a go so~inuvaat 43 pratenici, najgolem broj dosega vo rabotata na IPPLG. Tie, poradi usvoeniot Zakon za lobirawe, odlu~ija od imeto na grupata da go izostavat zborot “lo­ bi”.

Osnovawe na prvata lobi grupa (19 maj 2003)

Restruktuirawe - vtor sostav na lobi grupata (3 dekemvri 2006)

Me|unaroden anga`man Saraevo (mart 2004)

BLAGODARNOST DO SITE ^LENOVI NA LOBITO
- Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep 33

32

2010 - specijalno izdanie

na lu\eto so specijalni sposobnosti

Deceniska borba za dostoinstvo

10 I KuSuR...

10 ne[ta koi najverojatno ne bi se slu~ile da ne be[e POLIO PLUS

P

OD PRAVO NA PRISTAP DO PRISTAP ZA PRAVA

ravoto na pristap i mobilnost se va­ `en moment vo procesot na celosnoto vklu~uvawe na gra|anite so hendikep vo site sferi od op{testvenoto `iveewe. Tokmu zatoa, neednakviot pristap vo fizi~ka i arhitektonska smisla, nedo­ stapnite informacii i nemaweto mesta za parkirawe na vozilata na licata so hendikep, se vo centarot na vnimanieto na Polio Plus od samiot po~etok. A u{te pove}e, tie mesta da se najdat, da im se prijde i da se stasa do objektite pred koi se nao­ |aat ­ mnogu lesno. Ednostavno, Polio otsekoga{ vni­ matelno gi objasnuva{e ovie poimi, razgrani~uvaj}i go nivnoto su{tinsko zna~ewe od lai~koto, nesvesno poistovetuvawe i povr{nosta so koja samo navidum ovie pra{awa se re{eni kaj nas. Za{to, ne sekoja ko­ sina e soodvetna rampa. U{te pomalku, sekoj javen iz­ vor / prenositel na informacii, vo vakva dr`ava koja se gri`i ba{ za site gra|ani, e priem~iv i razbirliv ama ba{ za site. Ovie aspekti i na~inot na koj im se pristapuva i na koj se predlaga nivno konkretno re{avawe, a vo imeto na dobroto na celata zaednica, go vodea Po­ lio Plus vo mnogu kampawi i aktivnosti. Niven re­ zultat se golem broj re{eni “konfliktni” to~ki vo Skopje i po op{tinite. I toa, so re{enie korisno i prifatlivo do taa merka {to vo nekolku grat~iwa, sopstvenicite na nekolku objekti, ekspresno brzo, pa duri i preku no}, soodvetno ja re{ija pristapnosta na tie objekti. Ili, po nekoe nepi{ano pravilo, se nametna svo­ eviden natprevar me|u `itelite na dr`avava, pa bea proglaseni najpristapni op{tini, najmobilni mo­ bilni policiski edinici… “Ujdurmite” nare~eni “Brigadata Lord Bajron”, “Neednakviot pristap, ednakvo na prestap” (360 izgra­ deni rampi vo RM!), “Na barikadite – protiv barika­ di” se del od lavovskite zafati na Polio Plus. Seto toa, zaklu~no so humanitarniot koncert vo skopskata op{tina Aerodrom i parkirali{tata za vozilata na aerodromci so hendikep (obele`ani 2008 godina), e svoevidno vrednuvawe na postignatiot kvantitet i kvalitet vo izminative 10 godini, od aspekt na ur­ natite arhitektonski, informativni i tehnolo{ko­ tehni~ki barieri kaj nas.

2006 godina): pove}e od 60 otsto od ispitanicite se ~uvstvuvaat ograni~eni vo dvi`eweto po skopskite ulici, do i vo obejktite, toaletite, a za duri 74 najne­ pristapni se uslugite. Taka, izrabotivme “user friendly” (lesno razbirliv) prira~nik, koj }e im koristi na stru~nite lica, ama i na studentite po arhitektura i

na pristapni Jane i Du{ko internet­ na snimaweto stranici. Se na TV spotot vnimava{e na op{tite “Parking nare~en pravila za `elba” lesen i brz pristap do in­ formaciite, no i na standar­ dite vovedeni od W3 konzorci­ umot za pristapnost. Za stranicite bogati so grafika, za koi se koristat i dopolnitelni komponenti za prezentirawe na sodr`inata (Macromedia Flash), izrabotena e posebna varijanta, so site kriteriumi za pristap­ nost.

Negovata vozvi{enost, Parking
Gra|anite, u~esnici vo soobra}ajot, se i civi­ len faktor za sproveduvaweto i po~ituvaweto na propisite. Za kampawata “Parking nare~en `elba” (2005/2006), Skopje osamna preplaveno od bilbordi so porakata: “Va{eto vozilo e tuka. Kade ja parkiravte va{ata sovest?”. A so edukativnata komponenta pak, sakavme da ja razbudime kolektivnata svest i odgo­ vornost za ostvaruvawe na pravoto na mobilnost na licata so hendikep, i obezbeduvawe pristap za niv do site javni objekti. “Parking...” mo`e da se povtori se­ kade vo dr`avava, pa nejziniot o~ekuvan efekt be{e podobrena zakonska regulativa, odbele`uvawe i po­ ~ituvawe na parking­mestata za lica so hendikep, no ne samo na opfatenite so proektot (100 proekt­ no­finansirani i 200 sponzorirani od lokalnata zaednica), tuku odbele`uvawe i na novi, otkako proektot }e zavr{i. Od proektot proizleze i Prira~nik za za­ konskata osnova, normite i standardite za va­ kvi parking­mesta.

Brigadata Lord Bajron stanuva operativna
grade`ni{tvo, idnite graditeli, za koi toj }e bide potsetnik kon {to treba da te`neeme. No, ete i drug problem: ne postoi mapa za pristap­ nost na gradot! Zatoa re{ivme da napravime takov “vodi~” za pristapnost.

Mapata ima lista od 333 objekti, vo 19 kategorii, so adresa i telefon. Za sekoj objekt ima reden broj i kvadrant za da go locirame, kako i podatoci za fizi~kata pristapnost, spored pet kriteriumi: vlez, parking, parking za lica so hendikep, lift i toalet. Pristap­ niot vlez zna~i da mo`e da se pristapi neza­ visno. Liftot e va`en za katnite objekti. Toaletot treba da e {irok za da mo`e da se vleze so invalidska koli~ka. Ima i grafa za “parking”. “[tikli~ka” zna~i deka mestoto e pristapno, a “iks” deka ne e. Pretstavena e i celata mapa na gradot Skopje, so indeks na ulicite. Od site skospki objekti, samo 176 se prifatlivo pristapni! Dvi`eweto vo na{iot grad e vistinska ve{tina, no mo`ebi vo sled­ noto izdanie na mapata, “ iksovite” }e se na­ malat vo polza na “{tikli~kite”.

PRVA MAPA NA PRISTAPNOST

Nejzinata ekselencija, Informacija
Ovoj problem go postavivme i po{iroko ­ poso­ ~ivme i na problemite so koi se soo~uvaat licata so hendikep vo komunikacijata i vo pristapot do in­ formacii i uslugi koga gi vr{at svoite gra|anski obvrski i prava. Namalenata akusti~ka percepcija na gluvo ili nagluvo lice pretstavuva bariera {to sekojdnevno se obiduva da ja premosti. Gluvite lica ova go re{avaat so speech-reading (~itawe od usta), no samo navidum. Prirodata kaj niv sozdala mehanizam da komuniciraat so pomo{ na racete i da go koristat svojot priroden jazik, znakovniot. No, za `al, ne site go znaat toj jazik, tuku samo onie {to moraat ili ima­ at potreba da go znaat, i nivnite bliski rodnini i kolegi, a nitu eden {alterski rabotnik, doktor, po­ licaec... I povtorno ­ bariera! Zatoa se re{ivme da obu~ime sogra|ani koi rabotat na {alter. Izrabotiv­ me bro{urka {to ja sodr`i makedonskata ednora~na azbuka i upatstva so osnovnite poimi za komunikacija so gluvo lice na {alter. Za ilustraciite i upatst­ vata za izveduvawe na znakot go odbravme znak~eto “sme{ko” (smile), kako neutralno, ama i so `elba site da bideme pozitivni vo komunikacijata! Re{ivme da izrabotime i demo­verzija na pristapna internet stranica za korisnici so o{teten vid, a “Semos Mul­ timedija” ve}e ima{e odredeni iskustva za izrabotka

Nejzinoto viso~estvo, Rampata
S# po~na so trite invalidski koli~ki staveni pred skalite vo dr`avniot univerzitet vo Skopje. Ovoj tivok, samofinansiran proekt na Polio Plus, be{e lajt­motivot so koj so godini potoa di{ea i reakciite na javnosta i na zna~ajni i odgovorni in­ stitucii na pra{aweto: “[to mo`am jas da storam za da napravam mojot objekt da bide pristapen za licata so hendikep?” – pristapnosta se izdigna tolku “viso­

ko“ {to i na{eto Sobranie kone~no stana pristapno! Nejse, re{ivme da napravime prira~nik za kreirawe fizi~ka sredina ednakvo pristapna za sekoj od nas, prv takov kaj nas. No, ne kako kapric, tuku kako rezul­ tat na niza godini promocija na pravoto na ovie lica. Ova iskustvo n# pou~i i deka e potrebno da se vospostavat i standardi so koi aspektot na pristap­ nost (ne samo pristapnite rampi) }e bide decidno de­ finiran. Kone~no, za toa postojat i realni potrebi: pristapnata sredina e ednakvo va`na za site koi `i­veat dovolno dolgo za da go po~ustvuvaat prirod­ noto namaluvawe na sposobnosta, kako posledica na stareewe, bolest ili nesre}en slu~aj! Ona {to n# zainaeti se i rezultatite od anketata (fevruari
na lu\eto so specijalni sposobnosti

34

2010 - specijalno izdanie

- Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep

Deceniska borba za dostoinstvo

35

10 I KuSuR...

10 ne[ta koi najverojatno ne bi se slu~ile da ne be[e POLIO PLUS

D

Tendencijata za gradewe crvst i edinstven glas na licata so hendikep od dr`avava, koj }e dopre do naj{irokata javnost, do vlasta, instituciite..., be{e prvi~no poso~ena so Regionalnata konferencija koja Polio Plus ja organizira{e vo Skopje (2003). Apel za itno otpo~nuvawe na takov proces be{e upaten i od golem broj toga{ni evropski i me|unarodni lideri... Duhot na obedinuvaweto ne dr`e{e i vo 2005, a pesnata za edinstvoto prodol`i da se pee i vo 2006, no ovojpat so sloganot "Loto moe moto" - na soborcite pova`na im be{e "grav~ejadata" otkolku mo`nosta da gi slu{nat evropskite i doma{nite iskustva. Taka, po~naa da se "vrtat" novi refreni: edinstvoto go pretvorija vo - razdor!
vi`eweto za promocija i unapreduvawe na pravata na licata so hendikep vo dr­ `avava, ~ij del e i Polio Plus, ima ja­ sna filozofija, so principi {to vodat kon promeni. Tie promeni vo zaednicata mo`at da se slu~at samo ako licata so hendikep progovorat so eden i edinst­ ven glas, {to }e bide jasen, re{itelen
lica so postojnite sojuzi, obedineti vo Zaednicata na invalidskite organizacii, vo golema merka se uslo­ `nuvaa, se vlo{uvaa, pa duri i se v`e{tija. Sekoj problem se re{ava spored izvorot, a ne spo­ red posledicata. No, zo{to da se otstapi od mental­ nata matrica!? Ne{tata i na planot na hendikep kaj nas se slu~uvaa po toj terk i nepotrebno se uslo`ni i se iskomplicira ne{to tolku ednostavno: na ~ist te­

“Prva sreda” - konsultacii so ~lenstvoto
stvuvawe, a so ista cel ­ rabotnite i `ivotnite uslo­ vi na licata so hendikep da se izedna~at i unapredat, za tie da mo`at celosno i aktivno da se vklu~at vo sevkupnata op{testvena zaednica. Ovaa tendencija ~ija cel i posledica e gradewe edinstven glas koj }e dopre do naj{irokata javnost, do vlasta, instituciite i soodvetnite dr`avni organi, be{e najnapred poso~ena so Regionalnata konferen­ cija {to Polio Plus ja organizira{e vo Skopje (2003). Apel za itno otpo~nuvawe proces na gradewe edins­ tven glas be{e upaten i od golem broj toga{ni evrop­ ski i me|unarodni lideri. So nivna poddr{ka, preku programata na Share See, a soo~eni so bezuspe{nosta na naporite poradi postojnata razedinetost i nedo­ razbirawata me|u postarite organizacii i novite, Po­ lio Plus prezede aktivnosti za radikalni promeni i obedinuvawe na razbieniot front. Nizata neformalni sredbi ostvareni za taa cel, a inicirani od Polio Plus, kone~no, rezultiraa so negova sredba so postojnite sojuzi (2004). Toga{ be{e dogovoreno zaedni~ki da se organizira sovetuvawe na pretstavinci na starite sojuzi na lica so invalid­ nost, odnosno hendikep. Po nekolku dena, i po na~elno dogovorenata sodr`ina na Sovetuvaweto, Polio os­ tvari sredbi so pretstavnici od desetina novi orga­ nizacii na licata so hendikep, zaradi zaokru`uvawe na procesot na gradewe edinstven glas. Od ocenkata za ova Sovetuvawe kako mo{ne korisno, proizleze za­ klu~okot deka treba zaedni~ki da se dejstvuva i vo idnina, za {totuku obedinetiot glas na licata so hen­ dikep vo RM da se doizgradi i zasili. Poddr`an od GTZ i Share See, Polio Plus potoa organizira{e ~etiri neformalni mre`i od po dvae­ settina organizacii na lica so hendikep, pokrivaj­ }i ja taka celata teritorija na dr`avava. Vo duhot na “Unite, unite!” be{e i forumskata debata {to Polio ja

Zaklu~oci za “Edinstven glas”
organizira{e vo ramkite na ~etvrtiot NVO Saem, us­ pe{no realizirana pod istoto moto “Edinstven glas na OLH”. Duhot na obedinuvaweto n# dr`e{e i potoa. Pesnata za edinstvoto prodol`i da se pee i vo sled­ nata 2006 godina, no sega so sloganot “Loto moe moto” ­ na soborcite pova`na im be{e “grav~ejadata” otkolku da gi slu{nat evropskite i doma{nite iskustva.

[to napravija od na{ata pesna?
I koga navidum izgleda{e deka site ne vodi ista ideologija i ne ohrabruva ista pesna i melodija, ete pak problem?! Starite sojuzi razbraa deka edins­ tvoto na koe se apelira, vsu{nost, se odnesuva i na dr`avnite pari, istite {to so decenii gi dobivaat kako milosrdie. Im se “izbistri” esapot i toa deka otsega }e treba dobienite pari da gi opravdaat so sraboteni akcii, a ne i natamu samo da “pita~at”. Ra­ zbraa deka, vo edna pazarno orientirana dr`ava, i samite }e treba da se rakovodat spored tekovnite pazarni mehanizmi ­ “konkurencijata” na novoformi­ ranite organizacii Taka, naedna{ po~naa da se “vrtat” poinakvi re­ freni: edinstvoto go pretvorija vo – razdor! Posledi­ ca na tie refreni e nivnata preregistarcija vo 2005 godina vo Nacionalen sovet na licata so hendikep na RM (ups, na invalidite, ka`ano so niven re~nik!). Tie i takvi, so amanet od MTSP, po tri godini si donesoa svoe zakon~e, so diskriminatorski noti ­ za tie so hendikep. Ama, takva e na{ata realnost, makedonska, stradalna: vo lekuvaweto sekoga{ trgnuvame samo od posledicata, nikako od pri~inite za zaboluvaweto... I? Ima li rezultat na semaforot? Da, site da­ dovme gol, ama i site primivme, ovojpat – avtogol! Za­ {to, istorijata, a duhot na novoto vreme u{te pove}e, nemaat vreme za ispravki vo ~ekorite.

Detskata prikazna za dedoto i repkata - preraska`ana. Ovojpat repkata e otkornata blagodarej}i na deteto so hendikep.
i ~ist. Za licata so hendikep od ovie prostori da mo­`at jasno da go koncipiraat svojot glas i svetot da gi sfati problemite i pra{awata {to gi zasega­ at, potrebno e da se formira struktura koja }e go izrazuva toj niven edinstven glas. Taka, vo izmina­ tiot period se slu~ija golem broj sostanoci, ~ii ras­ pravi, sprotistaveni gledi{ta i diskusii, treba{e da vrodat so formirawe Nacionalen sovet na organi­ zaciite na licata so hendikep (NSOLH). Ovoj Sovet, kako ~ador, treba{e da gi opfati site organizacii: i tradicionalnite, i novite, ~ij broj osobeno se zgolemi so donesuvaweto na Zakonot za zdru`enija na gra|ani i fondacii (1997). Sovetot treba{e da pretstavuva zaedni~ka platforma, most me|u glasot na licata so hendikep i op{testvoto, kako i so Evropa, kon koja se stremime site, kako nejzina idna ~lenka. Dolgo po donesuvaweto na ovoj Zakon i niknu­ vaweto na stotici novi nevladini organizacii koi se borat za na{ata kauza, relaciite na zastapuvanite ren pred eden igra~, timot ~eka toj samo da {utne za da dade gol. Oti, golot e za site, za timot, ne (samo) za igra~ot!

“Unite, unite!” - hendikep
Zna~i, idejata za postigawe edinstvo vo stavo­ vite i zalo`bite, vo borbata za izedna~uvawe na pravata i mo`nostite na licata so hendikep vo dr­ `avava, ima svoja dolga istorija, no dojde do poln izraz poslednive desettina godini. Bidej}i, novoto vreme ~ii sovremenici sme, donese poinakov ambient za postoewe i rabotewe na nositelite na ovaa borba. Ja nametna potrebata od harmonizacija i edinstvo vo dejstvuvaweto na brojnite organizacii {to gi zasta­ puvaat i promoviraat pravata i interesite na licata so hendikep. Ovie dva principa bea neminovni zaradi pogolema efikasnost na raboteweto na ovie organi­ zacii, kako i za povidlivi pridobivki od nivnoto dej­

“Glasot” na 4-ot “NVO Saem”

“Presudi” za disharmonijata vo “glasot”

36

2010 - specijalno izdanie

na lu\eto so specijalni sposobnosti

- Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep

Deceniska borba za dostoinstvo

37

10 I KuSuR...

10 ne[ta koi najverojatno ne bi se slu~ile da ne be[e POLIO PLUS

{OK TERAPIJA NA
o edna od epizodite na uli~niot tea­ tar na Polio Plus (“Arhitektonskiot kamen na sopnuvawe”), brigadata “Lord Bajron”, “naoru`ana” so karton­ ski ~ekani i nalepnici so oznakata “nepristapno”, se upati kon skopskiot legendaren Kamen most so namera da “urne” ne{to {to postoi, ama i da bide graditel na novo, razli~no mesto na `iveewe, bez razdeluvawa, pristapno i udobno za site i po merka na ~ovekot (a ne po merka na invalidot, kako {to obi~no se misli!). Za `al, potrebni se u{te mnogu brigadi “uriva~i” za da se uni{tat site vidovi barieri kaj nas, za svetot kone~no da stane podobar za site… A Polio Plus prv se osmeli na vakov na~in da progovori za svojata kauza, za vkorenetite i nenad­ minati problemi, a so namera da izdejstvuva op{to dobro, pridobivka za site ~lenovi od na{ata zaed­ nica. Zna~i, voobi~aen na~in na izrazuvawe, iskori­ sten na sosema alternativen, re~isi “andergraund”­ na~in, da se digne vreva i prav okolu `ivoten i raboten aspekt koj go zasega celoto op{testvo, ne samo konkretni poedinci ili grupi. Edinstvenosta i isklu~itelnosta na kampawite na Polio plus e i vo pristapot koj postojano mnogu vnimatelno i obmisleno go bira kreatorot na kam­ pawite: nikoga{ premnogu agresiven, negatorski ili napaden, ama dovolno silen, zagado~en, dvosmislen i privle~en, i za oko, i za uvo, pa so toa i vreden za razmisla, vnimanie i konstruktiven zaklu~ok. Korupcijata vo zdravstvoto i “Mitoto na belite mantili” bea prv obid za takva op{testvena rak­ra­ na nekoj da progovori tolku otvoreno, direktno a so sekojdneven re~nik! I, ne slu~ajno, vo 2008 godina bevme nagradeni za “najlajt” kampawa, odnosno kam­ pawa so najsoodveten, najobjektiven pristap. Saka da ka`e, ne deka ne boli {to ~epkame takva tema, ama fer e da se priznae deka e krajno vreme da se progovori i za taa pojava. A bidej}i vistinata, kolku i da e gorka, sepak e najslatka, Ministerstvoto za zdravstvo se u{te kani ~lenovi od na{iot tim po razni komisii, tela, odluki… Osven toa, ona {to e neobi~no i {to nikoj ni pred, ni po nas, ne go postignal so koja bilo kampawa e {okot {to go predizvikuvaat na{ite kampawi, od aspekt na izborot na motivite za grafi~kiot del, ednostavnite sekojdnevni i voobi~aeni repliki za da se naglasi nekoe pra{awe ili da se zagatne ne­ koj problem. Naslikaniot Hitler, izbrkanite lep­ rozni...; kafezot postaven na vlezot vo GTC, kolona­ ta invalidski koli~ki so avtomobilski registerski tabli~ki pred Sobranieto..., pa i samite naslovi na kampawite (serijata uli~ni pretstavi “Smislata na `ivotot”; “Muzikata na mojot grad”, “Glas na ~esta”, “Neednakov pristap ­ ednakvo na prestap”, “Nie sme eden svet”, “Kraj na diskriminacijata po osnov na
na lu\eto so specijalni sposobnosti

SEKOJDNEVIETO
hendikep”, “Eden do drug, ednakvi a razli~ni”…) e slednata karakteristika na kampawite na Polio Plus, tolku nesvojstvena za site drugi re~isi 8.000 nevladini organizacii vo dr`avava, a tolku poseb­ no tipi~na za Polio Plus. A vsu{nost, “Da bideme iskreni” (“Postoi li drugo re{enie?” / “Prikaznata go ~eka svojot kraj. / Misli{ deka denes e poinaku?”) e mediumsko­pravna kampawa za alarmirawe na javnosta za postojanoto gubewe na pravata na licata so hendikep i iznao|awe na~ini za implementirawe na “novi” prava… Ili, “Nikoj ne e sovr{en”, na primer, e imeto na edna od na{ite “najubavi” socijalni kampawi. Sa­ miot naslov ja sodr`i i na{ata cel – da ja potse­ time javnosta na ovaa vistina, na faktot deka nesovr{enstvoto e glavniot adut na vidot Homo Sa­ piens; deka borbata so svoite ograni~uvawa e ona {to go izdignalo do ramni{te da zagospodari so prirodata. Tokmu zatoa, ~ove{tvoto, namesto da se pla{i i zgrozuva, treba da se gordee so ovoj fakt. Celta ni be{e da poso~ime na nevidlivite gra­ |ani, koi nikoj ne gi “esapi”, ne im se pla{i i koi ni­ kade ne mo`e{ da gi sretne{ fizi~ki, virtuelno… Niv gi nema vo spisanijata kako “selebriti”. Zna~i, poetskata sloboda ni dade pravo da gi is­ koristime najpoznatite ikoni na ubavinata od site epohi od vkupnata ~ovekova istorija, onie, re~isi najvidlivite, za da frlime barem malku svetlina vrz onie drugite, nevidlivite, i toa bez namera ne­ kogo da navredime, tuku so namera da poka`eme deka ni Merlin Monro, ni Venera od Milos, pa ni Spaj­ dermen, nema da zagubat ni tro{ka od svojata ubavi­ na i popularnosta, ako voedno koristat i nekakvo ortopedsko pomagalo! Osven vo prepoznatliv i tata­mata za socijalni kampawi, Polio Plus site ovie godini izrasna i vo majstor­proizvoditel, sozdavaj}i svoja edinstvena i posebna bibliografija, biblioteka i videoteka. Za{to, od site svoi kampawi “izvadi” mnogu pove­ }e “produkti” otkolku {to toa go predviduvale dona­ torite vo konkretnite proekti i “se zdobi” so navi­ stina obemna produkcija koja opfa}a raznovidni, i audio­video zapisi (himni, dokumentarci, spotovi, xinglovi), i pe~ateni materijali (magazin, flaeri, bro{uri, bilbordi, siti­lajti, publikacii, knigi, dokumenti…) I povtorno ­ za dobroto na site. Kako i so o~ekuvanite pridobivki od site svoi kampawi i proekti od oblasta na zakonodavstvoto, vrabotuvaweto, obrazovanieto, kreacijata i tvore­ {tvoto, taka i so ovaa svoja produkcija, Polio Plus e pak vo slu`ba na javnosta i vo funkcija na op{toto dobro od koe }e mo`at da crpat znaewe i da se in­ spiriraat site; povtorno e terk i reper {to }e go sledat site sega{ni i idni pokolenija.

Na ulicite na Skopje, slikovno pra{awe vo sliki: “Mislite deka denes e poinaku?” (2002)

V

Dali ikonite na ubavinata gubat od svojot sjaj? - “Nikoj ne e sovr{en” (2003)
39

38

2010 - specijalno izdanie

- Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep

Deceniska borba za dostoinstvo

10 I KuSuR...

10 ne[ta koi najverojatno ne bi se slu~ile da ne be[e POLIO PLUS

T

@ICATA BE{E DAROVNA*
*So po~it kon Ko~o Racin

rgnuvaj}i od svoeto transparentno ra­ botewe, i vodeno od celi ~ija prido­ bivka e op{toto dobro, dobroto za celata zaednica, Polio Plus si ja do­ zvoli slobodata od gra|anite da po­ bara poddr{ka na svoeto rabotewe. Eden od na~inite da se priberat sredstva, koj vo svetot se praktikuva so decenii, a kaj nas e s# u{te vo zarodi{, e pri­ birawe sredstva po pat na telefonsko javuvawe na gra|anite, kako i preku javni aukcii i donacii od poedinci i stopanski subjekti. Na ovoj na~in Polio Plus sobra naj­golema donacija do sega, po onaa za Cunamito, koja, patem ka`ano, be{e inicirana zara­ di me|unaroden a ne doma{en problem…

Koncerti
Kako del od kampawata “364 dena + 3 Dekemvri” be{e organizaran i koncert vo skopskata Univerzal­ na sala (3 Dekemvri 2008), pod mototo “Mojata golema pobeda”, prosleden so direkten televiziski i sate­ litski prenos od MTV. Ovoj koncert go zbogati i tele­ tonot i aukcijata na umetni~kite ostvaruvawa na Roza Mojsovska i nejzinite dvajca pomladi kolegi od Zavo­ dot “Bawa Bansko”. Humanitarni koncerti ima{e i potoa. Kon krajot od letoto 2009 godina, be{e realiziran golem humani­ taren koncert so teleton i modna revija, so ogromna poddr{ka i vo sorabotka so skopskata op{tina Aero­ drom, ostvaren pod mototo “Bidi ~ovek, pomogni!”. Ovoj nastan direktno go prenesuva{e MTV, ovozmo`uvaj} i site gra|ani direktno da se vklu~at na mestoto na nastanot. Teletonot go poddr`aa i go realiziraa ope­ ratorite Cosmofon, T-Mobile i VIP, no i privatnite subjekti i instituciite, doniraj}i pari~ni sredstva. Na telefonskite javuvawa od gra|anite odgovaraa golem broj doma{ni i stranski politi~ki faktori ­ premierot Gruevski, evro­amabasadorot Fuere, gra­ dona~alnikot na Op{tinata, Konevski, ministri ili nivni zamenici, pratenici. Sobranite sredstva od teletonot bea nameneti za obezbeduvawe {to pogole­ ma pristapnost i dostapnost na site objekti od ovaa op{tina za licata so hendikep. Slednata prolet (2010), koncert i teleton e real­ iziran povtorno vo naselbata Aerodrom, vo sorabotka so u{te edna nevladina organizacija od na{ata pro­ blematika ­ “Poraka”. Pribirawe sredstva na vakov na~in praktikuva­le i drugi nevladini organizacii, ama kako aktivnost od nekakov proekt za ~ija realizacija potro{ile duri i 20.000 evra! Kone~no, Polio Plus toa go napravi ne tolku za­ radi parite, kolku {to so toa saka{e da povlijae vrz makedonskata javnost, pridvi`uvaj}i ja nejzinata svest i sovest, i fokusiraj}i go nejzinoto vnimanie vrz razli~ni pra{awa {to gi zasegaat sogra|anite so hendikep. Vo slu~ajov, vrz kreativnosta na licata so hendikep i nivnoto tvore{tvo, no i vrz nivnata spo­ sobnost za nezavisen `ivot, so poddr{ka od neposre­ dnata zaednica, a nadvor od izoliranite, zatvoreni institucii. Za podr{ka na svoeto rabotewe i misija, Polio gi mobilizacira{e i resursite od biznis­zaednicata i od poedincite. Kako izdava~ na magazinot “Vulkan”, od 2003 godina go vklu~i i privatniot sektor, potoa i vo 2006, s# do krajot od 2009, so izdavaweto na “Vulkan Plus” vo vesnikot “Ve~er”. Poddr`uva~i bea i “Make­ donski telekomunikacii”, “Pivara”, “Kjubi­Makedoni­ ja”, ”Komercijalna banka” AD Skopje, MTV, “T-Mobile”, MAT, ”Alkaloid”, “Tutunski kombinat”, “Ve~er”. Kako lider vo oblasta na ~ovekovite prava i pro­ mocijata na fenomenot hendikep, Polio go poddr`a i Nordiskata korporacija “Majlston” so 30.000 evra (2008), za proekti za promocija na pravoto na rabota na licata so hendikep i nivnoto aktivno vklu~uvawe na pazarot na trudot.

Teleton, aukcii
Na vakov ~ekor Polio Plus se osmeli na po~e­ tokot od 2008 godina, organiziraj}i go prviot tele­ ton na nacionalno nivo, vo ramkite na kampawata “364 dena + 3 Dekemvri”. Ovaa kampawa e pridones na Polio vo procesot na deinstitucionalizacijata, preku podignuvawe na javnata svest za sposobnosti­ te na licata so hendikep i nivnata osposobenost za nezavisno `iveewe, so poddr{ka od zaednicata. No, na{a namera be{e i da pridoneseme vo gra­ deweto socijalno partnerstvo i spodeluvaweto na op{testvenata odgovornost so site relevantni ~i­ niteli (instituciite na sistemot, gra|anskiot i biz­ nis­sektorot) kon ranlivite socijalni grupi, osobe­ no kon licata so hendikep. Gra|anite od celata dr`ava mo`ea vo tekot na tri ~asa da doniraat sredstva so svoeto telefonsko javuvawe, a be{e realizirana i aukcija na slikite na Roza Mojsovska, i na Darko i Igor (site {titenici na Zavodot “Bawa Bansko”). Teletonot te~e{e vo ram­ kite na “Iseleni~ki xuboks”, emisija {to, pred s#, ja sledi makedonskata dijaspora. Emisijata ja emitu­ va{e MRTV, edniot od glavnite sponzori na samiot teleton. Na povicite od gra|anite, odgovaraa pret­ stavnici od razni ministerstva, pretsedatelot na Vladata na RM, Gruevski, evro­ambasadorot Fuere, i golem broj poznati akteri, peja~i, pretstavnici od biznis sektorot i od instituciite. Vtoriot teleton se slu~i vo Radovi{ i be{e pre­ nesuvan vo `ivo (i na satelitska) celi {est ~asa, kako del od proektot “Domuvawe ­ ~ekor kon podosto­ instveno `iveewe za licata so hendikep”. Lokacija­ ta be{e odbrana so namera vo vakva filantropska akcija {to e mo`no poaktivno da bide vklu~ena i lo­ kalnata zaednica. Vo Radovi{ dojdoa pove}e od 70 poddr`uva~i, pratenici, ambasadori, Narodniot pravobranitel, sve{teni lica, aktivisti od NVO, estradni umetni­ ci, pretstavnici od Vladata, od Kabientot na pret­ sedatelot. Nastanot opfati i 11 kratki debati za razli~ni aspekti i pristapi kon licata so hendikep vo koi u~estvuvaa pretstavnici od sistemot, od Sobranie­ to, a go prenesuva{e MTV.

Trevnikot pred T.C Biser vo Aerodrom kako “Vembli”

“Iseleni~ki xuboks” ­ umetnikot so premierot

Prenesuvano vo `ivo na MTV, a i na satelit

Estradni yvezdi, novi i stari, za na{ata prikazna

Radovi{ 2008, 6 ~asa telefonski donacii vo `ivo

Site na `ica! ­ Od koricata na op{tinskiot vesnik

40

2010 - specijalno izdanie

na lu\eto so specijalni sposobnosti

- Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep

Deceniska borba za dostoinstvo

41

10 I KuSuR...

10 ne[ta koi najverojatno ne bi se slu~ile da ne be[e POLIO PLUS

VO POtRAGA PO IZGuBEnAtA AGEnDA
Nitu Jovan Bez zemja sakal da mu se slu~i parlament, nitu pak, na{iov Parlament edvaj ~eka{e gra|anska inicijativa, a u{te pomalku Sojuzot na invalidskite organizacii saka{e da iznikne Plio Plus. Ne deka "se slu~i narod", tuku bez ovie slu~uvawa nemalo nitu da ima - narod!

V

o dale~noto izborno leto 2000­to, Polio Plus go realizira{e svojot prv proekt “Da se prepoznae visti­ nata” (poddr`an od ITZ). Proektot ja tretira{e participacijata na li­ cata so hendikep vo izborniot pro­ ces (vo tek bea lokalnite izbori), zaradi nivna motivacija od aspekt na pasivno i aktivno izbira~ko pravo, a da se demaskira eventual­ nata manipulacija so niv, nivnata sostojba i nivniot glas. I vedna{ bevme do~ekani na no` od ZIOM, so zakana deka }e baraat deregistracija na Polio, so obrazlo`enie deka “sme invalidi i ne smeeme da se zanimavame so politika”. Da ti {tukne pamet!? Ovoj problem ne ni se slu~uva samo nam, i vakvoto gledawe na ne{tata ne e osameno. S# u{te po­ stoi mislewe deka gra|anskite organizacii takanare~eni “nevla­ dini”, ili se anti­vladini ili pak,

za da ostanat ~isti, voop{to ne smeat da imaat kontakt so vlasta. Celosno pogre{no. Kako bo`em da postoi nekakva si mitska reka, Rubikon, i toj {to }e ja premine, avtomatski ja zagro­ zuva Republikata ili pak, “nevla­ dinoto bratstvo”. No, Polio Plus re~e: “Aleja jahta est!”. Za volja na vistinata, “kockata be{e frlena” u{te koga Polio Plus vo svojata Platfor­ ma za zdru`uvawe i Statutot, se konstituira kako zdr`enie koe }e vlijae vrz politikite, so cel unapreduvawe na op{testvenata polo`ba na licata so hendikep. A kako toa bi bilo izvodlivo bez da gi sretne{ i da vlijae{ vrz izbranicite na narodot ­ politi­ ~arite!?!

Vo ova vreme, na vistinski na~in
I taka be{e vo site izminati godini. Pretstavnicite na Polio Plus vo ovie deset i kusur godini,

imaa tet­a­tet sredbi (pove}e od edna{!) so site dosega{ni pretse­ dateli na RM, premieri na vladi, ministri za trud i socijala (a ne gi po{tedivme ni drugite resori), om­ budsmani, ustavni i vrhovni sudii, kako i so mnogu gradona~alnici i sovetnici... Celta na site ovie sredbi, lo­ birawa, dogovarawa i vetuvawa be{e edna: na{ite celi da se vmet­ nat vo nivnite programi i agendi, a na{ite zborovi ­ vo nivnite usti. I zatoa ne gubevme nitu eden pogo­ den moment, bez razlika dali se raboti za lokalni, pretsedatelski ili op{ti izbori. So ista `ar go sledevme izborot na sudski, radi­ odifuzen, ku}en pa i sovet za bez­ bednost, ne prenebregnuvaj}i go ni odgovorot na EU pra{alnikot, a ni izve{taite na anketnata, anti­ diskriminacionata ili na protiv­ po`arnata komisija. Taka be{e i koga istra`uvavme i so toa i ja formiravme prvata Inter­partiska parlamentarna lo­

bi­grupa so makedonskite prateni­ ci koi imaat ~uvstvo za pravdina i dostoinstvo na site gra|ani. I {tom toa ~uvstvo e silno, a nameri­ te iskreni, ne ni be{e problem vo slednite dva post­izborni parla­ mentarni sostavi, ova lobi da se rekonstituira, sekojpat so u{te po­ brojno ~lenstvo. A, samo da potseti­ me: edinstven pandan na ova lobi e Disability Inter-group vo evropskiot Parlament. No, Parlamentot samo nosi za­ koni. Problemite {to gi zasegaat licata so hendikep se slu~uvaat nadvor: vo sosedstvoto, pred na­ {iot dvor, vo sosednata ulica... Zatoa i re{ivme problemot i da go “demonstrirame” tokmu vo lo­ kalnata zaednica, poso~uvaj}i na nivnite najslabi alki od aspekt na (ne)pristapnost. Rezultat na ovoj alarm e silnoto eho koe se slu{a{e mnogu godini po nagraduvaweto na najpristapnata op{tina: se izbo­ rivme za pristapno Sobranie, im pomagame na lokalnite samoupravi da donesat svoi lokalni akcioni planovi (LAP) za licata so hendi­ kep; skopskata op{tina Aerodrom odlu~i da stane najpristapna op{­ tina vo RM, pravej}i rampi do jav­ nite objekti na svojata teritorija i obele`uvaj}i parkirali{ta za vozilata na svoite `iteli so hen­ dikep... Gra|anskata inicijativa be{e pokaz kolku kako gra|ani ne se rako­ vodime samo od dnevnopoliti~kite pazarewa, tuku imame izostren sluh za potrebite na licata so hendi­ kep. Ja pozdravija inicijativata, ja poddr`aa davaj}i svoj potpis i

ovozmo`ija na{iot Predlog­zakon so re~isi dvojno pove}e potpisi od potrebnite, da vleze vo sobraniska procedura... Vo istioh duh im ponudivme pomo{ i na SEP pri odgovorot za Acquis­ot. Makedonija treba{e da odgovori na EU pra{alnikot, i vo toj “maaal” del, vo glavata 13, Po­ lio Plus i ja dade pomo{ta.

Kostenite i – orevokr{a~ite
Site ovie godini, nekoga{ po­ uspe{no a nekoga{ i bez o~ekuva­ niot rezultat, no postojano re{eni da se izborime za svoeto mesto pod sonceto ama i vo glavnite op­ {testveni tekovi, iznao|avme na­ ~ini i formi da gi potsetuvame vlastodr{cite, politi~arite i nivnite sovetnici deka i nie sme integralen del od ova op{testvo i deka imaat odgovornost da storat ne{to za toa i navistina da se slu~i. Ne za xabe se gledavme so pret­ hodno navedenite. Sakavme da im objasnime deka mitskata reka Ru­ bikon ne postoi, tuku postoi samo eden `e`ok kosten nare~en “prava i dostoinstvo na licata so hendi­ kep”. Toj kosten postojano ve{to i pla{livo se prefrla od raka na raka, od ~ovek na ~ovek, od vlast na vlast. I, taka, do nedogled. A nie samo insistirame da ne se koristat ma{i, i kostenot da ne se zapretuva v pepel, tuku da se naj­ dat lu|e od onie {to gi izbirame, so silni race i 10 prsti, pa toj kos­ ten i ­ da go izlupat!

Fontana za Del~evo, najpristapna op{tina vo Makedonija (2004)

Pretsedatelot stanuva pobornik na Zakonot za licata so hendikep

Polio ­ edukativno, MVR­ represivno! Kade go parkiravte avtomobilot?

Vo rezidencijata na Pretsedatelot (kratok brifing za tekovni raboti)
42 2010 - specijalno izdanie

Soo~uvawe so pretsedatelskite kandidati ­ predizborie 2009

Hendikepot kako glavno pra{awe vo programata na kandidatite.

Ministerot za transport i vrski ­ zaedni~ki da gi urneme barierite!

Mo`nite gradona~alnici na “Aerodrom” se soo~uvaat so licata so hendikep

Simboli~no ­ Site u~ili{ta vo Op{tinata stanaa pristapni! (2010)
Deceniska borba za dostoinstvo 43

na lu\eto so specijalni sposobnosti

- Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep

10 I KuSuR...

10 ne[ta koi najverojatno ne bi se slu~ile da ne be[e POLIO PLUS

SLOBODA, BRAtStVO
I BAREM MALKU

Elena Ko~oska
Pretsedatel na Sindikatot

EDNAKVOST
Rabotnicite so hendikep sekojdnevno se soo~uvaat so go­ lem broj nepravdi na ekonom­ sko pole. Zatoa i go krenaa svojot glas. Osven na solidar­ nost i pravna za{tita, tie povikuvaat i na barem malku po~ituvawe na principot na e­ dnakvost. Ovoj princip bara dr`a­ vata da dejstvuva pozitivno zaradi otstranuvawe na neo­ pravdanata pazarna neednakv­ ost, barem do stepen na koj si­ te bi imale obezbeden udel vo sozdavaweto na resursite i nivnata raspredelba ­ preku primena na ekonomskite i so­ cijalnite prava.

D

*SO PO^IT KON PRVATA FRANCUSKA REPUBLIKA

oka`ano e deka civi­ lizaciite sistemski, vrz biolo{kata per­ cepcija, diskrimini­ rale i isklu~uvale razni ~ove~ki grupi, sledej}i gi materijal­ nite i ideolo{kite promeni pottiknati so kapitalis­ ti~kiot razvoj. Takviot op{testven napredok, gi zasiluval i vekovnite mitovi, stravovi i predrasudi, osobeno in­ dustrijalizacijata, urbanizacijata i ra­zli~nite ideologii (liberal­ niot utilitarizam i socijalniot darvinizam) koi na vkorenetite mitovi i predrasudi im davale “zna~aen” legitimitet i primat.

Neednakvost po avtomatizam
S# pogolemoto iska~uvawe po razvojnata ekonomska linija pri­ donelo s# pove}e da se diskutira za isklu~enosta na odredeni grupi od op{testvoto. Razvojot dovel do raznolikost, no ne od aspekt na

bojata, rasata ili nacionalnos­ ta, tuku poradi pozicioniraweto na instrumentite na mo}ta i na­ ~inot na nivnata simbioza. Tie pak, za svoja posledica go imaat isklu~uvaweto na odredeni soci­ jalni klasi, pa duri i celi grupi. A ova nasledstvo, po nekoj avtoma­ tizam, n# sledi i denes, taka {to diskriminacijata kon licata so hendikep se vkorenuva ne samo vo dr`avnite institucii, tuku para­ lelno i vo fabri~kite krugovi. Vakvoto “nasledstvo” se zgolemuva i so postoeweto i vospostavuva­ weto razli~ni instrumenti koi, namesto da gi pottiknat i otstra­ nat nesoodvetnite i neprifatli­ vi situacii, ~esto nudat celosna isklu~enost, za {to ~ist primer e i postojniot Zakon za vrabotuvawe invalidni lica, vo prevod: Zakon za vrabotuvawe na ­ bezvrednite. Od druga strana, kako rezultat na industriskiot razvoj, “trudot” se zdobil so “eksluzivitet” da bide zastapnik na slobodata, bratstvo­ to i ednakvosta, za da apelira na

blagosostojba i vrabotuvawe, so ed­ nakvi mo`nosti za site. Pod priti­ sok i vlijanie na tie na~ela, bil pottiknuvan i razvojot na infra­ strukturata za vrabotuvawe, rako­ voden od potrebite na “sposobnite”, a markiranite, kako nesposobni za rabota, bile celosno isklu~eni. No, nevrabotenosta kako konstan­ ta so s# pogolem zamav, vo svoite pazuvi gi pribra i licata so hen­ dikep. Toa, sekako, predizvika pojava na dobro “spakuvani” eko­ nomski, socijalni i psihi~ki po­ sledici za samite lica so hendi­ kep, za nivnite semejstva, no i za op{testvoto. A seto toa iako vo svetot na{iroko se zboruva za pravdata i borbata za ~ovekovi prava na pazarot, ili kako {to bi rekol Ni~e, “eksploatatorite do­ bro ja nametnaa svojata pozicija, za da mo`at da gi ostvarat svoite interesi”. Taka i samata pravda za ~ovekovi prava stanuva rasad­ nik za koj se debatira katadnevno, osobeno vo izminative godini ­ za­ radi vospostavuvawe mehanizam

Novogodi{na fotka za spomen ­ Del od ~lenovite na “Ednakvost” na ~estitawe vo Polio Plus
44 2010 - specijalno izdanie

@eni so hendikep ­ tabu ili predizvik! Ima li diskriminacija na pazarot na trudot?
na lu\eto so specijalni sposobnosti

na vrabotuvawe na “}opavite”. Vo toj kontekst, osobeno e intere­ sen soodnosot me|u dr`avata i nej­ ziniot razvoj: kolku taa stanuva tehni~ko­tehnolo{ki i socijalno posofisticirana, potrebata od za{tita stanuva s# posilna. Ama, barierite ostanuvaat, za{to zako­ nodavstvoto e slabo i bavno, bez nekoi posebni o~ekuvawa i rezul­ tati, a pred s# zatoa {to se bazira vrz individualniot pristap, za ra­ zlika od potrebniot, seopfaten, op{t i globalen i, sekako, inte­ resite na nacionalnite vladi. Politikite, pod pritisok na mono­ polot na silata (koj kaj nas e mnogu relativen), naj~esto poso~uvaat pra{awa {to gi presretnuvaat ra­ botnicite so hendikep, dirigirani glavno od ponudata na pazarot (raznovidni a siroma{ni obuki, skrateno rabotno vreme, niska plata, socijalna gri`a...). Tie, na­ mesto da pottiknuvaat, vsu{nost gi potvrduvaat tradicionalnite “di­ jagnozi” ­ rabotnicite so hendikep se (nekako) neednakvi so svoite kolegi bez hendikep ­ sosema spro­ tivno od ona {to, realno, treba da bide. Nevrabotenosta, otsustvoto na licata so hendikep na pazarot na trudot, ne e samo niven, ekskluzi­ ven problem. Naprotiv, toa e seri­ ozen problem na vladata i na dr­ `avata, za{to zna~ajno vlijaat vrz

bruto­doma{niot proizvod i pro­ centot na nevrabotenosta.

Nedostasuva{e tretoto mno`estvo...
Vo uslovi koga licata so hen­ dikep se soo~eni so svoevidna pravna ra{amonijada, poradi {to i sekoja ponuda za vrabotuvawe im asocira na prikazna, potreb­ no e prezemawe soodvetni merki, pozitivni akcii i politiki za intervencija vo mikro i makro­e­ konomskata infrastruktura. De­ setgodi{nata primena na spomna­ tiot Zakon, poka`a deka najmnogu e zadovolen interesot na gazdite na za{titnite firmi i, sekako, na dr`avata, ama ne i interesot na licata koi samo baraat barem mi­ nimalna {ansa za ednakvost i iz­ vlekuvawe od “crnilata“ vo koi gi stavila dr`avata i nejzinite in­ strumenti na “mo}”. Za{to, vo sve­ tot, od aspekt na pazarnite odnosi, postojat tri mno`estva: dr`avata, biznis­sektorot i glasot na rabot­ nicite preku sindikatite, ~ija u­ nija }e ja dade sakanata blagosos­ tojba kako regulator i za{titnik na trite razli~ni interesi. No, kaj nas, vo oblasta na licata so hendi­ kep, vo posebna zakonska regulati­ va, ovie mno`estva se izrazeni samo preku dr`avata (so jasniot i glasen interes za pogolema vrabo­

tenost na licata so hendikep), i biznis­zaednicata, otslikani vo za{tinite firmi, “soleno“ stimu­ lirani da gi iskoristat benefi­ tite ponudeni so Zakonot. A proble­ mot stanuva u{te pogolem ako se zeme predvid deka prvite se javu­ vaat i kako partner na zaednicata na za{titnite dru{tva, pa poseb­ niot interes im stanuva zaedni~ki. Vo celata prikazna nedostavuva{e malku ednakvost, izrazena vo pr­ viot sindikat na lica so hendikep, “EDNAKVOST”, formiran vo 2007 godina, pottiknat od revoltot od nivnata polo`ba na pazarot na trudot. Negovoto formirawe i po­ javuvawe predizvika revolt kaj biznismenite i nepriznavawe od dr`avata i od postojnite sindika­ ti. Zapo~naa duri i otpu{tawa, pritisoci, zakani, se so eden izgo­ vor: “Kako mo`at, tie koi ne vre­ dat ni{to, da zboruvaat za prava, pa duri i za potreba od sindikalna penetracija?”. Borbata }e bide s# pote{ka i pomakotrpna, a otporot s# pogolem. Samiot Sindikat i ne­ govoto dejstvuvawe donese nova vi­ zija, so promocija na novi pravila, pogolema svest i potreba od po­ soodvetno vrednuvawe na trudot, no i po~ituvawe na „bezvrednite“ za koi i dvete mno`estva dosega iska`aa golema „gri`a“, ama vo os­ tvaruvaweto na svoite ­ zaedni~ki interesi.
Deceniska borba za dostoinstvo 45

- Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep

MOMENT OD DODELUVAWETO NA HUMANITARNI PAKETI

10 I KuSuR...

10 ne[ta koi najverojatno ne bi se slu~ile da ne be[e POLIO PLUS
ven pe~at, za sekoj od nas ija “diskrimo­metar” (desk­ ac top­aplikacija) za da go otkrieme diskri­ ­ Asocijacija za demokratski minatorot vo nas, inicijativi (ADI); a za instituciite, ­ El Hilal; zapoznavawe so ­ Makedonski centar za `enski prava ­ evropskite prak­ [elter centar; tiki, zakonodavs­ ­ Makedonski centar za me|unarodna tvoto i instituci­ ite koi rabotat sorabotka (MCMS); vo oblasta na ne­ ­ Nacionalen sovet na `eni na Make diskriminacijata, donija ­ SO@M; ama i treninzi, ­ Polio Plus ­ dvi`ewe protiv hendikep; kako za niv, taka i ­ Prva detska ambasada vo svetot ­ za nas. Vo predizbo­ “Me|a{i”; rieto, duri i javno gi ­ Humanitarno i dobrotvorno zdru`enie “preslu{uvavme” pret­ na Romite "Mese~ina"; sedatelskite kandidati ­ HOPS ­ opcii za zdrav `ivot, Skopje; za ona {to }e napravat za ­ Centar za ~ovekovi prava i licata so hendikep koga }e razre{uvawe konflikti (R^PRK); zastanat na posakuvanata po­ ­ Univerzitet "Treto doba" zicija, dali }e stavat pot­ e pis vrz na{iot zakon... it malen sojuz na gra|anski organiza­ Za prvpat obezbediv­ cii. Sekoj od nas si rabote{e so i za me prisustvo na visok svojata celna grupa (`eni, deca, pos­ dr`aven slu`benik na tari lica, lica so hendi­kep….), a debata, posvetena na site zaedno rabotevme za ednakvost seksualnata orienta­ i nediskriminacija. Paralelno, se cija. Sojuznici ba­ rabote{e i na podgotovkata za done­ ravme vo Vladata, suvawe zakon; go zajaknuvavme kapa­ Sobranieto, mediumi­ citetot i ja podigavme svesta na in­ te, gra|anskiot sek­ stituciite na sistemot da odgovorat tor i sindikatite, na idnoto (ama tekovno vo EU) anti­ me|unardnata zaedni­ diskriminaciono zakonodavstvo. ca. N# presretnaa so No, kako inicijatori za formi­ ogromna poddr{ka, no i rawe na Koordinativnoto telo za so otpor, a nekade samo nediskriminacija (porano ­ za razme­ so deklarativno ohra­ na na informacii za razvoj na kon­ bruvawe. Taka, vo proce­ ceptot na antidiskriminacija vo sot duri si sozdadovme i ­ RM), i dopolnitelno, kako Izvr{na neprijateli. Pove}e ne bevme kancelarija na sega ve}e formal­ “samo za hendikep”... niot sojuz “Makedonija bez diskrim­ Borbata protiv diskriminaci­ inacija”, kako prva organizacija jata se ~ini neblagorodna, no kako koja dobi poddr{ka od PROGRES {to sekoga{ }e ima pri~ini programata na Evropskata komisi­ za zdru`uvawe, taka }e ima ja, malku izbegavme od svojot pat. i za raziduvawe. A, kako Vlo`uvaj}i vo drugite, zaboravivme {to bevme svesni pred 10 li na sebe? Mo`ebi samo sakavme godini, taka e i sega. I uspe{na prikazna, oti na{ava s# u­ ostavame “istorijata” da {te go ~eka svojot kraj, pa veruvavme poka`e koj bil pomudar. vo zaedni~kata. No, site ne veruvaa Sega ne znaeme, za{to, vo toa. Za `al. Mo`ebi }e treba da spored nas, sme daleku odime u{te tripati po 365 dena. A od celta. Mo`ebi i po mo`ebi i pove}e. mnogupati po 365 dena, Da trneme “Eden do drug, raz­ sakaniot rezultat }e ni li~ni a ednakvi”, spored nas be{e bide dale~en; mo`ebi i dovolno za po~etok. Vo toj duh ja toga{ }e bideme blisku, teravme i istoimenata kampawa, so `elba da po~ne s# {to ne bilo do­ a pak ne ­ dovolno blisku sega. Imavme za sekogo po ne{to: za do ednakvosta. Zatoa, nie sme na fron­ mladite ­ natprevar vo poezija i cr­ tawe, za najmladite ­ slo`uvalki, tot i zatoa ­ ne se otka`uvame... za fotografite ­ nagrada za najdo­ bra objavena fotografija vo dne­

kr im in a

donija bez di s Make

U{te kolku - do ednakvost!?

Velat deka ednak­vos­ ta e ideal, a za nego se gine. Od krajot na 2006 godina (po~etokot na na­ {eto zdru`uva­ we) pa do denes, nau~ivme mnogu. A mo`ebi naj­ mnogu od s#, da bideme trpelivi, iako toa ne e ba{ polioplusovska ka­ rakteristika. No, se soglasivme deka “sega e vistinskoto vreme” (so mal somne` vo toa) i se organiziravme vo nefor­

e” na statutot law na e{ MB “^ D

D

min kri is

acijata vo o~ite

na

na jm

la d

jd Na

o

D

46

2010 - specijalno izdanie

na lu\eto so specijalni sposobnosti

t

a, }e re~ete, mnogumi­ deka }e go donesat, a i tie po niv, na pred nas po~naa da samo u{te nekolku ministerstva zboruvaat za Zakon za da se izjasnat!? za{tita od diskrimi­ Po ednogodi{en molk, si reko­ nacija. Nie pak, si ja vme i nie: “Makedonija nema vreme gledavme na{ata ra­ za ~ekawe”, a nie u{te pomalku! bota i, dodeka dru­ Ama, pak ne n# razbraa ­ mislea gite zboruvaa, si deka sakame, pred site, da gi u`i­ napravivme Zakon za za{tita na vame osnovnite ~ovekovi prava!? pravata i dostoinstvoto na li­ cata so hendikep. Edni lobiraa za prviot zakon, a nie, ne tolku pou~eni od nivniot neuspeh, ja kolku {to n# vode{e pusta ci `elba da ne razberat gra­ |anite (a i licata so hendikep!), si pokre­ navme gra|anska inici­ jativa i gra|anite go predlo`ija zakonot. No, “Ustavniot sud” na ZIOM (na{ite nesudeni soborci, od Nacionalniot so­ vet na invalidski organizacii) go pro­ glasi za neustaven, a i polovina Vlada (taa n# poddr`a od, za nas, nejasni pri~ini). I sose­ Konstiturawe na Nacionalno ma razbirlivo ni e, ama koordinativno telo za za{tita ­ denes, od ovaa perspekti­ od diskriminacija va, a toga{, im objasnuvavme na site deka zakonot e seop­ faten, baziran vrz predlo`eniot tekst na Konvencijata za licata so hendikep na ON… No, ne sa­ mo {to taa ne be{e del od na­ {iot vnatre{en sistem, tuku ne be{e ni poimliva za odredeni “kvazi­sudski” instanci. Vo nedostig od op{t zakon za za{tita od dis­ kriminacija, vo na{iot zakon (koj nagaleno go vikavme sistemski) si predvidovme celo po­ glavje posveteno na ova pra{awe. Poradi otsust­ voto na mehanizam za za{tita, si predlo`ivme Komisija za licata so hen­ dikep… No, dojdoa izbori. I proj­ doa. Ama, nastapi molk od insti­ tuciite. Prethodnite ni vetija

Toga{, koe e vistinskoto vre­ me za toa? Sproti 2007 godina, gi povi­ kavme site na zaedni~ka akcija, znaej}i deka ne sme edinstvenite koi ~ekaat dr`avata da se seti i na niv ­ zagubeni vo lavirintot na sistemot bea i mnogu drugi kako nas. Se zdru`ivme so onie koi poedine~no tropaa na vratite na istituciite, ~ekaj}i priem ili odgovor. Ama denes, gledame deka zaedno ne bilo le­ sno. Koga bevme sami, napred, so idealite i na barakadite, ni be{e polesno. So silen en­ tuzijazam ja najavivme 2007­ta, Evropskata godina na ednakvi mo­ `nosti za site, gra­ dej}i zaedni~ki, repre­ zentativen front na marginaliziranite, za­ boravenite i ostavenite bez odgovor. Zo{to? Za da ja izgradime Makedonija bez diskriminacija! Predizvikot stoe{e pred nas.

a br

ografija na tema dis f ot

kr

im in

^lenki na Sojuzot "Makedonija bez diskriminacija"

o om Pr

ci

a ja n

MBD vo EU inf o

ce nt ar o

- Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep

Deceniska borba za dostoinstvo

47

10 I KuSuR...

10 ne[ta koi najverojatno ne bi se slu~ile da ne be[e POLIO PLUS
na numerata za kompilaciite “Alas barikadas” i “Non pasaran” ~ija namena e da bodrat, i so seta svoja “produkcija”, Polio Plus dopre do razli~ni lu|e, karakteri, temperamenti, profili, sloevi. Golem del od ovaa bogata produkcija, makar spored reakciite na “primatelite”, osvoil mnogu srca, stanal ubav spomen na mnogu gra|ani so i bez hen­ dikep, izveduva~i, amateri­akteri, slu~ajni sogo­ vornici, odbrani so`iteli koi imale potreba po­ rakata da ja “spakuvaat” tokmu taka. Kako poinaku istra`uvaweto na ISPI za stepenot na prifa} awe na sedum marginalizirani socijalni grupi vo dr`a­ vava, bi poka`alo deka 35% od ispitanicite bi prifatile lice so hendikep kako pretpostaven!? “Golot”, od aspekt na mediumskoto izrazuvawe, vaka­taka, sakale ili ne, sepak e postignat!

K

“Zarem }e go natera{ brodot da plovi sprotivno od vetrot i strujata taka {to }e mu zapali{ ogan pod palubata? Nemam vreme za takvi gluposti!“ ­ Napoleon za predlogot na Robert Fulton za prviot parobrod
ako sovremenici na vrtoglaviot tehni~­ ko­tehnolo{ki razvoj {to dosega go za­ bele`alo ~ove{tvoto, osobeno vo elek­ tronikata i osobeno poradi faktot {to toj re~isi n# zarobi vo site sferi od op{testvenoto bitisuvawe i dejstvuva­ we, jasno e deka formite za izrazuvawe {to ni se staveni na raspolagawe, se tokmu tie {to sekoj ideen tvorec }e gi upotrebi za da dopre do sr­ cata i sfa}awata na {to e mo`no po{irok krug lu|e. Vo taa smisla, edna od osobinite po koi Polio Plus stana prepoznatliv, kako organizacija i dvi`ewe, se sekako na~inot i formite {to sme gi koristele za da ja pratime porakata do javnosta. Me|utoa, vremeto zad nas kako najostar kriterium na vistinata, a i samite neobi~ni i unikatni koncept i dizajn na ovaa mono­ grafija, poka`uvaat deka ovie raboti ne samo deka bile dobro osmisleni i deka vo toj aspekt fakti~ki i sme postignale maksimalen uspeh i rezultat, tuku i deka nikoga{ ne bi se ni slu~ile na ovie prostori ako ne postoelo tokmu ­ Polio Plus. I ne na takov na~in. go “upotrebivme” teata­ rot za da privle~eme i sobereme mnogu lu|e, prakti~no za da gi vo­ vle~eme aktivno da gi prosledat i da ja primat porakata so site mo`ni setila. Od druga strana pak, pravot {to go krenavme na takov na~in, o~ekuvano predizvi­ ka i silno i pozitivno medi­ umsko vnimanie a {to ovozmo`i aktiven u~esnik na ovie pretstavi da bidat mnogu pove}e sogra|ani a ne samo minuva~ite koi bea direktni “svedoci” na pretstavite. I masovno izleguvawe na gra|anite od razni pri­ ~ini i za razni celi i interesi postoelo mnogu pred i da se rodi Polio Pplus. No, kako {to ni so teatar­ skite pretstavi ne sakavme nikomu da mu ja zgrozime sekojdnevnata komocija i voobi~aeno te~enie, taka ni so na{iot “Najdolg pat od eden kilometar” ne sakavme buntovni~ki da juri{ame protiv redot i poredokot. Na primer, ne sakavme nikogo ni da voznemirime ili zagrozime, ne daj bo`e, tuku samo da ka`eme deka sme tuka, deka postoime i treba da bideme videni i slu{nati. A toa, za sre}a, i navistina se slu~i. Edna sabota, koga Pretsedatel na dr`avava be{e po~inatiot Bo­ ris Trajkovski, trgnavme od zgradata na Vladata do Sobranieto. Tropavme na vleznata vrata. Tropavme i ~ekavme. I ­ uspeavme: pretsedatelot koj sosema slu­ ~ajno, nedogovoreno, se najde na rabota istata sabo­ ta, im nalo`i na odgovornite da n# pokanat na kafe i sok vo negovata kancelarija. A maratonski destinacii osvojuvavme i podoc­ na. Mile Stojkoski na svojata invalidska koli~ka “pretrkala” 440 i kusur kilometri za da stasa vo A­ tina na denot na otvoraweto na Olimpiskite igri. Toj celi 44 dena, so nekolkumina {to podocna mu se priklu~ija, “izode” i poseti 44 na{i gradovi za da ja raska`e vistinata za toa kolku ni e potrebno sistem­ sko zakonsko re{avawe na pra{awata {to gi zasegaat licata so hendikep…

Dali denes (}e be{)e poinaku?
Ama, postoi i drugo ne{to. Svedoci sme deka sekojdnevno s# pove}e n# zadu{uvaat posteri, bil­ bordi, siti­lajti {to niknuvaat kako gabi ­ sekade naokolu i preku no}. I, toa, se ~ini e sosema vo red, so ogled na izborot {to kako dr`ava go napravivme i pazarnata i proevropska, moderna, orientacija. No, dali se zabele`uva izvesna promena vo ova mediumsko izrazuvawe? Da, sekako, promena vo za­ ~estenosta, vo nivnata sodr`ina, na~inot na koj e “otslikana” komercijalnata poraka, kone~no i vo “nara~atelite” na site tie xinovski posteri i “pro­ dol`etoci” od serii na ne~ija komercijalna kampa­ wa so koi e izlepen sekoj metar od mestoto vo koe `iveeme. “Da bideme iskreni, dali denes e poinaku?” e serija od socijalni bilbordi na Polio Plus, niko­ ga{ porano i nikoga{ otposle ne videna na ovoj pros­ tor, a ne se iznenaduvajte ako toa va`i i ­ po{iroko! Za{to, ni Hitler, ni Mona Liza, ni Spajdermen, niko­ ga{ prethodno ili podocna ne govorele za ne{to {to ne pottiknuva na nekakvo devijantno odnesuvawe, a e bez politi~ka oboenost, tolku e nekomercijalno a suptilno i od vitalno zna~ewe za celata zaednica: nere{eniot status i idnina na licata so hendikep.

Diskriminacijata se osoznava od mali noze. Donacija od Polio Plus ­ slo`uvalki za gradinkite
Verojatno ni najstarite reklamxii od dr`avava, “I­ dea plus” ili “Euro­linija” na primer, ne bi sporele deka Polio Plus so dizajnot i su{tinata na porak­ ite od posterite i bilbordite, ne izmislil topla voda vo ovoj medium, no napravil presvrt i nametnal “opcija” taka da se izrazat i drugi nevladini organi­ zacii, osobeno onie {to ja zastapuvaat na{ata pro­ blematika. Polio izraboti softverska aplikacija, neposredna, interaktivna, kako super­senzor za dis­ kriminatorot vo nas za koj ne sme svesni. Od ona kako osnovcite go nacrtaa svoeto “poinakvo” drugar~e, na­ pravivme slo`uvalki i gi prativme vo gradinki, za­ bavi{ta. Kone~no, Polio Plus ima{e svoja internet­ strana u{te vo 2001 godina, a mnogu organizacii od ovaa problematika takva strana izrabotija so godini podocna. Zna~i, kolku “gola” vsu{nost dadovme?

Najdolgiot mar{ od eden kilometar
A realno, da doprete do srcata na site lu|e od va{eto opkru`uvawe, na na~in na koj tie }e ja razber­ at pratenata poraka, }e ja do`iveat kako ne{to mnogu blisko i prirodno, e slo`ena i odgovorna zada~a. Teatar, na primer, postoi od anti~ko verme, ama nie go “upotrebivme” vo slu`ba na na{ata kauza na na~in na koj ta­ kov medium bi ni bil najmnogu vo funkcija na problemot za koj sakavme da alarmirame. Na{e to izleguvawe na uli­ ca, za nas pretstavuva{e pop­art {to go upotre­ bivme za da go svrtime vnimanieto na javno­ sta deka pokraj niv, vo bliskoto soseds­ tvo, neposredno do niv, egzistiraat i sogra|ani so hendi­ kep. “Pla{ilata” {to “paradiraa” niz ne­ kolku skopski ulici gi soo~ija minuva~ite so sopstvenite predra­ sudi {to so decenii gi imaat kon licata so hen­ dikep, tolku silno vkore­ neti vo niv {to, prosto po avtomatizam, gi prenesuvaat od edno na drugo koleno. So se­ dumte epizodi na uli~nite pretstavi
48 2010 - specijalno izdanie

Spotovi, dokumentarci, himnata
Video­spotovite i video formatot kako zapis i dokument na nekoj nastan, edno vreme ili pojava, ne gi izmislil Polio Plus. Toj samo ostroumno gi sogleda mo`nostite {to gi nudat vakvite elektronski me­ diumi za sosema kulturno, ve{to i umno da gi stavi vo funkcija na ona {to saka da im go soop{ti na site okolu nego. Videoto, dokumentarcite, izrabotkata na namenski pesni ­ “himni”, se del od audio­video opu­ sot na Polio Plus. So citatite od zapisite, so re­ frenite od himnite na Polio Plus, pa i so izborot
na lu\eto so specijalni sposobnosti

“Dva konca paraj od srceto, dragi, edniot crn e, a drugiot crven, edniot budi morni~avi tagi, drugiot kopnec i svetol i strven” (B.Koneski)

Kalendar od Polio Plus vo tvojata soba Diskriminacija vo {est sliki

Kreacija: [titenicite od Demir Kapija vo rabotilnicata na Polio Plus
49

- Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep

Deceniska borba za dostoinstvo

10 I KuSuR...

... I KuSuR
I koga ja po~navme podgotov­ kata za izrabotka na ovaa Mono­ grafija, ama i dodeka gi izbi­ ravme najvpe~atlivite raboti za Polio, jasno ni be{e deka e ma~na rabota da se napravi ka­ kva bilo selekcija, za{to ima aktivnosti i, proektni ili ne, nastani i “proizvodi”, {to pov­ torno nema da bidat spomnati ili samo so re~enica­dve. No, vo duhot na Polio, ama i na naslo­ vot na ovaa Monografija, imame potreba i obvrska da go objasni­ me i “kusurot” ­ takvite “sitni” proekt~iwa koi isto taka se “ne­ {ta” {to ne bi se slu~ile ako ne postoe{e Polio Plus: Korupcija vo zdravstvoto ­ za prvpat nevladina organi­ zacija progovori za mitoto i ko­ rupcijata kaj “du{egri`nicite” vo belite mantili. Pravna ambulanta “Justicijana” (maj 2002 do krajot od 2003, aktivna i po proektniot period) ­ Obezbeduva{e besplat­ ni advokatski i pravni uslugi za slu~ai vrzani so pravata na licata so hendikep. Tim od posvet­ eni advokati gi prezemaa slu~aite i gi vodea vo te­ kot na celiot zakonsko­ praven proces, ja (pr)ocenu­ vaa zakonskata regulativa i sistemot na pogodnosti za li­ cata so hendikep i interveniraa so izmeni ili dopolnuvawa na postojnite zakoni, istovremeno lobiraj}i za nivna prakti~na primena. “Konvencija na OON” ­ (UN Ad hoc Committee) – Koga se u­ svojuva{e i donesuva{e sedma­ ta po red Konvencija na OON, posvetena na unapreduvaweto na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep, Polio Plus u~estvuva{e vo rabotata na III (maj 2004), i na VI Ad-hoc komitet (avgust 2006), kako ekspert, i e­ dinstven pretstavnik na RM. PUBLIKACII -“Zbirka makedonski zakoni koi se odnesuvaat na licata so hendikep” (2003), i “Zbirka propisi na Sovetot na Evropa” (vo odnos na hendikepot),
50 2010 - specijalno izdanie

Pravobranitelot Naumovski i am­ basadorot ^upeski na otvaraweto na “ambulantata ­ Justicijana”

Stojkovska od Polio plus kako pretstavnik na Makedonija vo OON so najava za intervencija (2005).

-“Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep” (2005) ­ (analiza na iskustva od 44 zemji, 60 zakoni i 40 me|unarodni dokumenti za licata so hendikep, i na 54 slu~ai pred evropskiot Sud za ~ovekovi prava i ICJ) -Zbirka “Makedonski propisi za licata so hendikep - so komentari”(2005) - (26 zakoni i niza podzakonski akti), osnova vo izrabotkata na Predlog-zakonot za za{tita na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep vo Makedonija. -“Sogleduvawe na sostojbata i mo`nostite za vklu~uvawe na licata so hendikep vo op{testvenoto `iveewe” (2005). -Konvencijata na OON za za{tita na pravata na licata so hendikep ­ prevod i komentiri od ekspert od rabotnata grupa na Polio Plus. -“Kakov zakon za pravata na licata so hendikep ni e potreben?”, za zapoznavawe so tekstot na Predlog-zakonot (2006). -“Vodi~ za idnata implementacija na lokalno nivo na zakonot za za{tita na pravata na licata so hendikep” ­ nasoki za kreirawe dobra politika za hendikep na lokalno nivo, i preporaki za lokalen akcionen plan za za{tita na pravata na licata so hendikep. -“Od ideja do realnost” ­ @aeta Stojkova-Popovska (2005) ­Zbirka pravni akti “Vrabotuvawe na licata so hendikep” ­ Todor Aleksovski (2005) -“^ekor napred”­ Nata{a Postolovska (2006) “Regulatorni mehanizmi za servisite za licata so hendikep, bazirani vo zaednicata”(“Bela kniga”) -“Zatvorawe na vratite” (na makedonski i albanski jazik) FILMOGRAFIJA “Toni mora da {eta”; “Hodnik”; “Mojata prikazna”; “Somne`” i mnogu drugi pe~ateni i video izdanija koi mo`ete da gi poglednete na YouTube (polioplus makedonija), kako i na:

www.polioplus.org.mk

na lu\eto so specijalni sposobnosti

- POZICII, GLEDI{TA I SU{TINA - Mnogu, mnogu odamna, eden mlad ~ovek se zagubil vo nepoznat kraj. Izgladnet, premrznat, re~isi polumrtov, go spasile lovci od edno izolirano pleme koe do toga{ nemalo nikakov kontakt so ostanatata civilizacija. No, ovie lu|e, prirodno, se ra|ale bez o~i i nemale poim {to e toa setilo za vid. Mom~eto, vozbudeo i mnogu prepla{eno, otkako go nahranile i napoile, go odvele da go ispita cel konzilium nivni lekari. Tie dolgo go pregleduvale, “mudruvale” i ispituvale, i na kraj zaklu~ile deka negoviot um e poremeten. A pri~inata za umstvenata povreda ja na{le vo dve mali i meki depresii na negovoto lice, koi postojano se dvi`ele i treperele, so {to opasno go voznemiruvale i go nadraznuvale negoviot um. Zatoa, uva`eniot konzilium od mudri lekari re{il so edna mala hirur{ka intervencija da mu gi otstrani tie dve nadraznuva~ki tela. Mu gi izvadile o~ite i na{eto mom~e stanalo sosema zdrav i uva`en ~len na zaednicata. Fala mu na Boga za naukata!
H. G. Wells, “Slepata zemja”

dostoinstvo

10 godini

HENDIKEP

borba za

NA BARIKADITE

C

itatite na Lenin odamna ve}e ne se vo moda na na{ive pros­ tori, no za potrebata na temava dobro bi ni do{la i edna para­ fraza na edna zabo­ ravena misla, od ne­ govite rani trudovi. Originalot glasi: “Lu|eto otsekoga{ bile i }e bi­ dat naivni su{testva na izmamata i samoizmamata, s# dodeka ne sfa­ tat deka zad sekoja religiozna, ideolo{ka, politi~ka, stru~na iz­ java, mislewe ili fraza stojat in­ teresite na ovoj ili onoj poedinec, na ovaa ili onaa grupa!” Parafrazirano: “Lu|eto nikoga{ nema da mo`at da se snajdat vo definiraweto na ne{tata dodeka ne sfatat deka zad sekoe mislewe, definicija, pristap stoi pozicijata na grupata na koja & pripa|a avtorot.”

Te{ko e da se definira, no mnogu lesno e da se prepoznae. Osobeno ako se po~uvstvuva na svoja ko`a. Zloupotrebeniot Leninov citat ne mo`e da ni pomogne vo defi­ niraweto na ovoj fenomen – toa e mo`ebi nevozmo`no, no mo`eme barem da go iskoristime vo obi­ dot za negovo razbirawe. No, pred da pristapime kon toa, mora da gi odredime grupite koi ja sledele ~ovekovata istorija, odnosno. ni­ vnite gledi{ta vrz hendikepot. Vo osnova se raboti za posto­e­ we na tri golemi grupi, i gledi{ta na tie grupi, odnosno (ako sakate) obidi za definicii.

TRADICIONALEN MODEL
Ova e miks na razno­razni pristapi, barawa i razbirawa na hendikepot {to ja sledele ~ove­ kovata civilizacija od najraniot moment do docniot sreden vek (a nekade i podocna, s# do dene{en den). Hendikepot za ovaa grupa e breme koe & e nametnato na zaed­ nicata preku nekoj nejzin pri­

I SEGA: [TO E HENDIKEP?
Hendikepot vulgarno ka`ano e mnogu sli~en na pornografijata!

padnik. Pri~inite se razli~ni i glavno nerazbirlivi a re{enieto naj~esto se gleda vo otfrlawe ili izolirawe na pripadnikot koj e no­ sitel na problemot. Tokmu poradi dol`inata na ovoj period i podgrupite se brojni. - Primitiven Darvinizam: Vo najraniot period na osamo­ stojuvawe od prirodata na rodot homo sapiens (lovec i sobira~ na plodovi), pripadnicite so hendi­ kep koi ne mo`ele sami da sobi­ raat plodovi ili da lovat bile celosno prepu{teni na principot na prirodna selekcija, {to zna~i mo{ne rano, i naj~esto po priro­ den pat, bile eliminirani od za­ ednicata. Postojat i ekstremni slu~ai na namerno “~istewe” na problemot so kamenuvawe, `rtvu­ vawe ili kako vo primerot na sta­ ra Sparta – “nau~no” otstranuvawe. - Religiozen: Religijata, kako pogled vrz svetot, ima svoj odnos i kon hendi­ kepot. Dijapazonot se dvi`i od sva}awata deka: 1. hendikepot e kazna bo`ja za nekoi minati grevo­ vi (naj~esto), 2. preku isku{uvawe
53

- Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep

Deceniska borba za dostoinstvo

NA BARIKADITE

NA BARIKADITE

na ~ovekovata dobrina (Martin Luter), 3. do glasot bo`ji preku ustata na hendikepiraniot (dvor­ skite {utovi od desnata strana na kralot). Su{tinata na ovoj pristap e vo maksimata “Qubi go bli`niot svoj” – Biblija, ili vo “^etiriesettiot zlatnik” – Kuran, no so`aluvaweto e zaedni~ki im­ enitel na site niv. Politeizmot, iako postar, oti{ol i ponatamu kreiraj}i duri i bogovi so hen­ dikep, kako reflekcija na zemni­ ot `ivot (primerot so omileniot hendikepiran bog Hefes, ili Vul­ kan, vo starogr~kata, odnosno sta­ rorimskata mitologija). ­ Ideolo{ki: Ideologijata kako sistem na vrednosti i svetogled ne go izos­ tavuva hendikepot kako pra{awe i mu prio|a vo zavisnost od osnov­ nite ideolo{ki principi. I tuka ekstremite se razli~ni, od rimskoto Homo homini lupus, ka­ de i hendikepiraniot e samo u{te eden volk, do zastapnicite na teo­ rijata za prirodno pravo i vra}a­ we kon prirodata (Didro, Ruso…)

­ Semeen: Tradicionalno semejstvoto e prvata kletka koja se soo~uva, a i podocna go apsorbira hendikepot kako pojava. Na~inot na koj semejna­ ta grupa se bori protiv hendikepot na nivniot poedinec sodejstvuva so globalnite sva}awa, mo}ta (finan­ siska ili avtoritativna) i okoli­ nata. Formite na reakcija vo ovaa podgrupa se najrazli~ni, po~nuvaj} i od ~edomorstvoto (kriminogena olesnitelna okolnost!), krieweto i premol~uvaweto na faktot deka vo semejstvoto ima hendikepirano lice, samo`rtvuvawe za potrebite na toa lice, pa duri i do bezrez­ ervna poddr{ka i neosnovano gor­ deewe (edinstven naslednik i dr).

MEDICINSKI MODEL
Koga lu|eto koi go zastapuvaat ovoj pravec, raspravaat za hendi­ kepot naj~esta asocijacija so toj zbor im e nekakov iskriven del od teloto koj se obiduva da simulira normalna aktivnost ili pak beli mantili, vo zabrzano dvi`ewe, so pridru`en miris na aceptol. Ovie

`ivotni sliki ja nametnuvaat de­ finicijata deka hendikepot pret­ stavuva naru{ena zdravstvena sostojba. Takvata sostojba pak, nor­ malno, pretpo~ita pred s# zdravs­ tven tretman. I toa e taka kaj dok­ torite na nauki i kaj lu|eto koi i ne ~ule za zborot definicija. - Zdravstven: Za pripadnicite na ova sfa­ }awe (naj~esto pripadnici na me­ dicinskata fela ili roditeli koi ne go sfa}aat faktot i nemi­ novnosta na ona {to gi sna{lo) hendikepot e bolest, a kako i se­ koja bolest, za niv, hendikepot mo`e da se le~i. Zarodi{ot na ova gledi{te e od zlatnoto vreme na arapskite kalifati koga, za prv pat, vrz hendikepiranite, na­ mesto tradicionalniot pristap, bil primenet metodot na izleku­ vawe. Zapadnata misla kaska zad niv skoro eden milenium, no duri i toga{ lutawata se evidentni. (izdvoeni manastirski oddelenija, bolnici na nasukani brodovi vo Temza ili Sena, ostrovi za lep­ rozni i umobolni, i sl.).

­ Defektolo{ki: Ova e razvojno gledi{te na me­ dicinskiot model koj za prv pat ja uva`uva i vospitnata komponenta. Iniciran od bihejviorizmot, a na­ dgraden so po~etnite uspesi, pri­ padnicite na ovoj model (naj~esto stru~waci, humanitarni rabotnici i nepomirlivi roditeli) smetaat deka hendikepot kako sostojba mo­ `e da se nadmine. Akcentot, pri toa, go stavaat na ranata prevenci­ ja, tehnologijata vo slu`ba na me­ dicinata, i specijalnata edukaci­ ja so specijalnoto obrazovanie. Posakuvaniot efekt vo su{tina zna~i eliminirawe na potrebata za neposredna poddr{ka (se razbira od nivna strana) no ne i o­ bezbeduvawe na samostoj­ nost i nezavisnost na hen­ dikepiraniot. - Rasisti~ki: Ova vo su{tina e va­ rijanta na ideolo{koto gledi{te od tradicional­ niot model, no bidej}i vo opravduvaweto silno se potpira vrz izvori na medicinata i Darvino­ vata teorija, vredi da se razgleda vo sklop na o­ voj pristap. Su{tinata e prosta i se temeli vrz principite na rasizmot kade odredena grupa na lu|e se podvojuva po rasen kriterium a hendikepot e samo u{te eden od argu­ mentite za potrebata od rasno podvojuvawe i nihi­ lacija (primer nacizmot). Opasnosta od ova gledi­ {te ne e samo vo koriste­ weto na nau~nite fakti za potrebite na nacional­ nite frustracii tuku i vo koravos­ ta i reinkarnacijata na motivite (primer: formi na pristapot kon pripadnicite na romskata zaedni­ ca).

od sredinata na sedumdesettite, dobiva i svoja nezavisna forma i silni sledbenici. Avtohtono­ sta na ovie napori zaslu`eno gi obele`uva i kako posledno gra­ |ansko dvi`ewe. Iako ovoj model e daleku po­ napreden od tradicionalniot, i iako vo su{tina hendikepot proi­ zleguva od svoeviden zdravstven problem, i ima zgolemena i pos­ tojana potreba od zdravstvena asistencija, hendikepot, za sled­ benicite na ova gledi{te, nikoga{ ne bil, nitu pak }e bide, zdravst­ ven fenomen.

SOCIJALEN MODEL
Ovoj model e seu{te vo svoja­ ta primarna faza i te{ko e da se definira i razgrani~i. Novite gra|anski dvi`ewa od po~etokot na 60­tite silno mu pogoduvaat i go razvivaat ova gledi{te koe,

Za niv hendikepot ednostavno e – socijalno pra{awe. - Inkluzija: Zdravstvenoto poremetuvawe sozdava bolka, nemo`nost i potre­ ba. No, najprvin goloto ~uvstvo, a potoa i frustracijata predizvi­ kana od nemo`nosta da se real­ izira taa potreba, e su{tinata na hendikepot. Pripadnicite na ovoj model naj~esto ni doa|aat od gru­ pata na semejstvata na hendikip­ iranite ili nivnite nezavisni poddr`uva~i (charity). Nivniot

povik vo su{tina se temeli na site predhodni obrazlo`enija od pozi­ tivnite primeri a baraweto glasi deka nivnite {titenici treba da participiraat celosno i ramno­ pravno vo op{testveniot `ivot. Baraweto e hendikepiranite da bidat del od zaednicata, a pri­ marniot motiv e da se vostanovi eden zaokru`en sistem {to po niv­ nata smrt }e treba da se gri`i za nivnite hendikepirani bliski. - ^ovekovi prava: Za pobornicite na ovoj pravec hendikepot e “kurc{lus” vo relaci­ jata poedinec – zaednica, poto~no, kratok spoj vo “integrale­ cot” kade se vkrstuva pra­ voto na poedinecot da ja zadovoli svojata posebna potreba i obvrskata na za­ ednicata da go ovozmo`i toa. Pripadnicite na ova gledi{te akcentot na svoe­ to deluvawe go stavaat vrz obezbeduvawe na pravna ramka za dostoinstven i ramnopraven `ivot na li­ cata so hendikep, nadevaj} i se, pri toa (bez mnogu os­ nov), deka forsiraweto na pravnata ramka }e sozdade pogodni uslovi i za brzo menuvawe na mentalitetot na celokupnata zaednica. - Samostojno `iveewe: Pripadnicite na ova gledi{te se naj~esto li­ cata so hendikep (poret­ ko nivnite najbliski) koi blagodarenie na nivnata edukacija i ekonomska nezavisnost (nadgradba i pridobivki na pretho­d­ nite grupi) se osamosto­ ile i se celosno svesni za nivnite sposobnosti i ograni~uvawa. Nivniot povik e de­ ka treba da im se sozdadat uslovi za ednakvi mo`nosti so ostana­ tata, uslovno re~eno, zdrava popu­ lacija, a vo s# drugo treba da bidat prepu{teni sami na sebe. Najgolem problem pri toa e {to nivnite barawa, ~estopati, se ogromni i {to e najva`no (i naj­nezgodno) od s# ­ tie toa go baraat sega i vedna{! Eliminiraweto i nadminuvaweto na hendikepot – zdravstven ili psiholo{ki ­ (osven odr`uvaweto na fizi~kata kondicija) za niv ne

54

2010 - specijalno izdanie

na lu\eto so specijalni sposobnosti

- Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep

Deceniska borba za dostoinstvo

55

NA BARIKADITE

NA BARIKADITE

e osoben predizvik. Tie celosno go prifa}aat faktot deka treba da `iveat so hendikepot. Za niv hen­ dikepot ne pretstavuva kazna, nitu pak bo­lest, tuku ednostavno sosto­ jba so koja tie treba da se spravu­ vaat. Napredokot na tehnologijata i modernite komunikacii s# pove­ }e im pridonesuvaat vo nivnata borba.

MODELI I GRUPI – SINXIR NA POVRZANOST
No, da se vratime kaj Lenin… Zad sekoe mislewe postojat istomislenici, zad koi pak, pri­ rodno, postoi interes, neli? Ova podvojuvawe i raslojuvawe na poimot hendikep, vo su{tina, ima svoj osnov vo postoeweto na tri (podvoeni i rasloeni) golemi ~ove~ki grupi, ~ie pak sekojdnevie i egzistencija e povrzana so nego (hendikepot). Zna~i, postojat: 1. Lu|e koi `iveat pokraj hendikepot. 2. Lu|e koi `iveat so hendi­ kepot i 3. Lu|e koi `iveat od hendi­ kepot.

SU[TINA
Hendikepot vo svojata su{tina (bez ogled na definicijata) e fe­ nomen od fiziolo{ka priroda (fizi~ka ili mentalna), koja pak rezultira so nemo`nost ne{tata da bidat izvr{eni (voop{to ili na normalen na~in, sekojdneven). Taa

nemo`nost pak direktno prediz­ vikuva otfrlawe (od strana na okolinata), frustracija (li~na ili na bliskite), ili pak razvoj na nekoja druga mo`nost t.n. sposob­ nost (ekonomski vulgarizirano – kompenzacija). Kako i da e, hendikepot realno pretstavuva vistinski predizvik, i toa kako za samiot nositel na hendikepot, za negovite bliski, taka i za celokupnata zaednica. (Povtorno trite grupi.) No ne smeeme nikako da zabo­ ravime: ovaa trilogija ne mora zadol`itelno da ima sre}en kraj. Posebnite potrebi vodat, no ne se­ koga{ i prerasnuvaat, i vo posebni sposobnosti!
56 2010 - specijalno izdanie

Prvite (najbrojni) se lu|eto koi hendikepot go gledaat od stra­ na, veruva}i deka toa na niv ne mo`e da im se slu~i. Se slu~uva tie da imaat duri i pozitiven stav kon negovoto re{avawe, no vo sekoj slu~aj toa ni oddaleku ne pretsta­ vuva nivno sekojdnevie. Vtorata, (pomalata grupa), se lu|eto so hendikep i nivnite najb­ liski koi sekojdnevno se soo~eni so problemite koi im gi nosat posebnite potrebi i nivnoto za­ dovoluvawe. Tie mnogu ~esto se zaglaveni vo svojata maka i nemaat nitu sluh, nitu pak na~in kako da im gi soop{tat svoite interesi na prvite dve grupi.

Tretata (najmala) grupa e onaa koja se trudi da ja detektira, nad­ mine ili ubla`i pri~inata koja go nosi hendikepot. Vo sekojdnevieto niv mo`e da gi prepoznaete po ti­ tulite: Prim. Mr. Dr. Spec. Dr.sci., i po belite mantili na onie koi postojano i profesionalno se anga­ `irani so niv. I ovie, tretive, sekojdnevno se sre}avaat so hendikepot no, dode­ ka za prvite toa e `ivotna kazna, za vtorive toa e `ivot, za tretive toa e `ivotna profesija. Ovie tri grupi ne se izmisleni za potrebite na napisov, tuku tie postojat u{te od pamtivek. Neolitskiot lovec, povre­ den vo lovot, za ostanatite lovci pretstavuval nesre}en slu~aj i samo eden pomalku vo grupata lov­ ci. No ako pre`iveel, bliskite go nosele da bide le~en od plemen­ skiot vra~. Vra~ot ne odel vo lov poradi obvrskite so povredenite i bolnite vo plemeto. Podocna so podelbata na trudot tretata grupa se razviva i disperzira vo mno{tvo profesii dodeka vtora­ ta ostanuva relativno homogena i samo ve{ta~ki se podreduva po dijagnozi. Prvata grupa, i do den denes, ostanuva da se nadeva deka toa nema nim da im se slu~i a so hendikepot se zafa}aat parci­ jalno, kako del od ideolo{kite, religiozni ili dr`avni~ki opre­ delbi ili obvrski. Ovie tri grupi, poradi svojot razli~en interes i poradi na~inot na koj se zasegnati, vo osnova se nositeli na trite razli~ni poimawa za hendikepot. No, ovaa gruba i {tura podelba nema za cel da ni nametne nekakvo sva}awe deka se raboti za sosema antagonisti~ki grupi. Voop{to! Od edna strana hendikepiranite i­ maat postojana potreba od rabota­ ta na eksperite, dodeka pak, od druga strana, tie (ekspertite) ne bi ni postoele bez hendikepiran­ ite. A od treta strana pak, ovie dve grupi svojata sila, kapacitet, opravduvawe, poddr{ka, pa duri i regrutacija ja crpat od prvata grupa. Bez profesionalen, laden i strani~en pristap kon posebnata potreba malku }e mo`e da se stori za nadminuvawe ili ubla`uvawe na makata. No bez postojana i ce­ losna informacija za su{tinata na hendikepot ekspertot }e se o­

tu|i vo gol stru~wak koj poleka } e go izgubi tloto pod nozete. Na krajot, prvata (i najbrojna) grupa e zaednicata vo celost, koja pak so svojot pristap kon hendikepot }e gi verificira naporite i na ed­ nite i na drugite. Mnogu ~esto se slu~uva prem­ inuvawe od edna vo druga grupa – prvata so ostanatite dve. Toa e ona {to go nosi `ivotot. Prem­ inuvaweto me|u vtorite dve grupi e poretko. Se raboti za stru~no lice koj (slu~ajno) se zdobiva so hendikep, ili pak hendikepiran koj (namerno) se ostru~uva, vo pri­ rodnite ili op{testveni nauki. Ovie fluktucii se korisni i imaat golemo zna~ewe za razbirawe na proble­ mot. Se razbira, toa se samo isklu~oci. No, kako i sekoga{ isklu~ocite se tu­ ka da go potvrdat praviloto! Za­toa ovie dve grupi mora najprvin da se osoznaat sebe­ si, da ja priznaat potrebata od po­ stoewe i na ednite i na drugite i postojano da iznao|aat osnov za me|usebna sorabotka. Cel­ ta i na e­dnite i na drugite e ista ­ ubla`uvawe i unapredu­ vawe na posebnata potreba. Dokolku sakaat da uspeat vo svojata opredelba, i dvete gru­ pi, }e mora da gi obedinat svoite napori. Bez toa nikoga{ nema da se zdobijat so celosnata poddr{ka na prvata grupa.

mo`el da potr~a kako brzite ga­ zeli. Hendikep pogolem od s#! No, uspeal da gi iznajde svoite poseb­ ni sposobnosti, da gi razvie i da zagospodari so prirodata. Hendikepot vo svojata prima­ rna su{tina e iskonskata borba na ~ovekot da go nadmine svoeto nesovr{enstvo. ^ove{tvoto, ~esto, dlaboko zatalkuvalo pri re{avaweto na edno od najprostite pra{awa, ~ie re{enie pak, od druga strana ­ go `iveel katadnevno. Primerite za tie talkawa mo`ebi se povredni od mnogu suvoparni lekcii?

invalidite, koi bile zatvorani, getoizirani i prisileni da nosat yvonci i klopotarci za da go na­ javat svoeto nepo`elno prisustvo. No, vo toa, isto vreme, za napred­ nata muslimanska kultura ova e najsvetliot period. Mo`ebi, zatoa {to na hendikepot gledale kako na bolest koja mo`e da se lekuva i da se nadmine? Slika treta: [to s# ne izmis­ lija nacistite vo namerata da soz­ dadat sovr{en ~ovek, ~ista rasa. Onie, ne~istite i nesovr{enite, duri bea sobirani i fizi~ki uni­ {tuvani na najsvirep na~in. Prime­ rite se brojni. Bukvalno s# vo ime na sovr{enosta. No, vo isto vreme, ~istata rasa be{e pobedena od “ne~isti” lu|e, od koi eden od najva`nite voda~i “ode{e” so inva­ lidska koli~ka (Ruzvelt). Slika ~e­ tvrta: Denes, ~ovekot se so­ o~uva so sebe­ kreirawe ili nau~no ka`ano so klonirawe. Opra­ vduvaweto e deka na toj na~in klonot }e bide podobar od ori­ ginalot. So eden zbor ­ so­ vr{en. Kako da ne bea dovolni site istoriski lekcii deka nesovr{enstvoto e, vsu{nost, ~ovekovata prednost nad s# `i­ vo i divo na ovaa planeta, a vero­ jatno i podaleku.

REKAPITULACIJA
Da se bide sovr{en? Ete toa e najstariot problem {to go ma~i ~ove{tvoto, u{te od negovite prapo~etoci. Edinstveno, mo`ebi, zadovoluvaweto na seksu­ alniot nagon mu go zema primatot, no i vo toj slu~aj ovie dva proble­ mi tesno sorabotuvaat vrz atakot na psihata na kutriot, nesovr{en homo erektus ­ sapiens. Na{iot pra­predok nemal ni{­ to vo sporedba so silnite o~­waci na predatorite. Negovite race bi­ le ni{to vo sporedba so silnite {epi na progonitelite, nitu pak

Nikoj ne e sovr{en!
Slika prva: Spartancite gi frlale svoite deca za koi smeta­ le deka nema da mo`at da bidat dobri hopliti (oklopna anti~ka pe{adija). Koj znae, mo`ebi me|u frlenite izgubile nekoj golem strateg? Kako inaku da go razbe­ reme faktot deka silnata Sparta, osven nekolku voeni prikazni, ne mu ostavila re~isi ni{to na ~o­ ve{tvoto. Ni od daleku kako, vo toa vreme, vojni~ki inferiornata Atina. Slika vtora: Mra~niot Sre­ den vek, pokraj drugoto e mra~en i poradi odnosot kon bolnite i kon No, vo toa e sovr{enstvoto na ~ovekoviot rod. Borbata te tera da istrae{, da pobedi{, da bide{ podobar. Na toa se temeli ~oveko­ vata civilizacija. Na posebnite potrebi ­ koi poleka stanuvaat po­ sebni ­ sposobnosti. Prosto kako boza. Samo treba da se potsetime na toa vo sekoj poedine~en slu~aj, zatoa {to sovr{enite NIE ­ sme sostaveni od mnogubrojni nesovr­ {eni JAS!

na lu\eto so specijalni sposobnosti

- Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep

Deceniska borba za dostoinstvo

57

dostoin stvo

10 godin i

borba za

HRONOLOGIJA

Warning: this document is seriously polioplusocentric !!!
­­ ­­­ ­­­ ­ ­­­ ­­­ ­­­­ ­­­­ ­­ ­­ ­­ ­­ ­­ ­­ ­ ­­ ­­ ­­ ­

Prolog

1946

Vo 1944 godina, makedonskiot narod (barem vo eden del) se zdobi so svoja dr`avnost. Del od makedonskiot narod (licata so hendikep) se zdobi so svoja or­ ganizacija – se formira Sojuzot na slepi na RM vo 1946 godina. Podocna }e bide formiran i Sojuzot na gluvi (1948) kako i s# drugo – pod patronat na dr`avata koja se gri`e{e za s# “{to e drugo”.

Formiran ZIOM

1983

Od nekolkute zdru`enija i sojuzi na lica so hendikep se formira ~ador­ ska organizacija nare~ena Zaednica na invalidski organizacii na Makedonija (ZIOM). Pri~inata e ~isto finansiska i so cel iskoristuvawe na lotariskite sredstva. Zateknatite sostojbi od porane{na SFRJ pri formiraweto na ZIOM } e ja re{at strukturata, ~lenstvoto, nadle`nostite i finansiraweto. Vakvoto br­ zopleto ad hoc re{enie za dolgo vreme }e pretstavuva status quo vo “dvi`eweto” na licata so hendikep vo Republika Makedonija.

Donesen ZZGF

1997
33 A 30 B 31 A 31 B 32 A 32 B

Po dolgo vreme pravna praznina a fakti~ko postoewe na noviot tip na gra­ |ansko zdru`uvawe (t.n. nevladini organizacii ­ NVO) dr`avata donesuva Zakon za zdru`enija na gra|ani i fondacii (ZZGF) koj otvora (i stesnuva) poinakov prostor za gra|ansko organizirawe i vlijanie vo zaednicata. Stapi vo sila vo 1998 godina.

Disidenti

1999

Od ZIOM se otcepuva grupata na roditeli na deca zaboleni od cerebral­ na paraliza i formiraat istoimeno mre`no zdru`enie (ZRDZCP). ZIOM rea­ gira tromo, no uspeva ZRDZCP da gi isklu~i od sistemot na dr`avna poddr{ka. Mre`ata brzo se raspa|a, a samo nekolku ogranoci uspevaat da opstanat i lokal­ no da dejstvuvaat. Mnogu va`na pouka i poraka kon idnite mo`ni disidenti.

“New kids on the block”

30.01.2000

Osnova~ko sobranie na Polio Plus. Trinaeset lica od koi sedum koi pre­ le`ale polio (detska paraliza) formiraat organizacija koja na hendikepot }e gleda kako na pra{awe na ~ovekovi prava i najavuva raskin so milosrdieto i medicinskiot model na hendikep. Zada~a koja lesno se pamti, no te{ko se os­ tvaruva. Organizacijata e registrirana vo mart istata godina. Ovoj primer po­ docna }e bide sleden od mnogu aktivisti i roditeli na lica so hendikep. Poradi ovoj “svetol” primer, odnosite me|u Polio Plus i ZIOM sekoga{ }e bidat “ladni i matni”

Vrabotuvawe na invalidi so ZAKON!

maj, 2000

Sobranieto donese Zakon za vrabotuvawe invalidi. Vredno pole za pravna rabota, no i bav~a za manipulacii i aramilak od za{titnite firmi, politi~ari i tezgaxii mereno so milioni (evra). Potro{ivme toni hartija i kup vreme ama ovoj Zakon (i pokraj desetina izmeni i dopolnuvawa) e eden od na{ite pogolemi neuspesi za promena na ne{tata.

- Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep

59

33 B

34 A

34 B

35 A

35 B

HRONOLOGIJA

HRONOLOGIJA

Polio Plus go prezema svojot prv proekt “Da se prepoznae vistinata” (pod­ dr`an od ITZ), rabotej}i na participacijata na licata so hendikep vo izborniot proces (lokalni izbori 2000 godina). ZIOM go “nadgraduva” svojot ignorantski stav i prezema akcija za deregistracija na Polio, so obrazlo`enie deka “sme invalidi i ne smeeme da se zanimavame so politika”. Proces odnapred osuden na neuspeh, no proces koj }e gi ko~i mnogute eventualni zaedni~ki uspesi.

Dragstor

noemvri, 2001
35 A 30 B 31 A 31 B 32 A 32 B 33 A 33 B 34 A 34 B

“Oktroirana strategija”

noemvri, 2000

Klu~en moment za organizacijata e koga Zvonko re{ava da ja napu{ti rabota­ ta vo MVR i celosno da se posveti na Polio i Vulkan. Podocna istoto go ~ini i Du{ko. Postojaniot anga`man prerasnuva vo 24 ~asovna raboota a Polio funk­ cionira kako da e Rojters (a i kako dragstor).

Vladata na RM donesuva Nacionalna strategijata za izedna~uvawe na mo`nostite na licata so hendikep. Dokumentot ima svoja edukativna uloga. Me|utoa, toa e strategija koja ne sodr`i nositeli, rokovi, finansii, nitu pak akcionen plan, ne e strategija tuku ­ ~ista pozicija. Sepak, i kako takva ima svoja edukativna uloga. Vo dekemvri pak Vladata od grupa “slepci” formira telo za sledewe na t.n. “strategija”. Ova telo ja sledi sudbinata na dokumentot {to go nabquduva i poleka stanuva samo bleda senka na ona {to treba{e da bide.

“Vulkanizacija”

26.12.2001

Polio go izdade prviot broj na “Vulkan”, magazin na licata so posebni sposob­ nosti, {to vo kontinuitet od pet godini }e informira, educira, analizira i }e go “vulkanizira” makedonskiot mediumski prostor.

Postoi li drugo re{enie?

januari, 2002

Nem protest - glasna akcija !

03.12.2000

Nem protest! Iritirani od “slaveweto” na me|unarodniot Den na licata so hendikep (vo nekoja dale~na bawa) samo so lica so hendikep, i samo kako “pri­ vatna zabava”, postavivme tri zabetonirani koli~ki pred klu~ni vladini in­ stitucii. Od toa se rodi eden od najgolemite i najuspe{ni proekti na Balkanot na tema “pristapnost”. Proektot “Neednakov pristap ­ ednakvo na prestap”, spro­ veden esenta 2001 god (a i ponatamu), prerasnuva vo vistinska akcija i model za uspe{no vlijanie vo menuvaweto na svesta i samoorganiziraweto na zaednicata. Pravnata komponenta na ovoj proekt e osnov za podocne`na promena na propi­ site od ovaa oblast. Seto toa podocna e ubavo objasneto so filmski jazik vo dokumentarecot “Toni mora da {eta” (na makedonski i na angliski jazik).

Polio Plus startuva so mediumsko­pravnata kampawa “Da bideme iskreni”. Kontraverzniot Hitler od bilbordite pravi paralela so nacisti~kiot odnos na dr`avata kon licata so hendikep. Pravnata komponenta od mal kalibar vodi do golema pridobivka ­ prvata pravna kancelarija za licata so hendikep vo RM, “Justicijana”.

Na ulica!!!

mart - juni, 2002

Polio Plus izvede serija od 7 uli~ni teatarski prestavi koi za temi gi imaa pre~kite {to licata so hendikep sekojdnevno gi imaat vo zaednicata. Vnimanieto {to “teatarot” go predizvika vo javnosta }e go obele`i Polio kako buntovni~ka organizacija. Podocna }e si imame problem: zo{to od “nepokoleblivi” borci na barikadite sme stanale “nezaobikolni” gosti na priemite.

Sop~e (so {alter~e)
A 33 B 23 A 23 B 13 A 13 B 03

januari, 2001

Vox Populi I

maj - juli, 2002

Gradona~alnikot na op{tina Kisela Voda se soglasi da ni otstapi prostori­ ja. Nie pak, se soglasivme redovno da ja odstapuvavme na DIK za vreme na izbori (oti be{e pristapna). Iako ima{e samo 11 metri kvadratni, nam ni izgleda{e kako palata, a vo sredite (nedelen sobir na ~lenovi) sobira{e i po 15­20 akti­ visti.

Prezemeno prvo pogolemo istra`uvawe (primerok: 930) na odnosot na javnos­ ta kon licata so hendikep. Rezultatite za vklu~enosta, politi~kata partici­ pacija i javniot `ivot pretstavuvaat osnov za razvoj na srednoro~nata strategija na Polio Plus i inspiracija za slednite dva zna~ajni pravni proekti.

Nagrada za “Lord Bajron”

juli, 2002

Treta ANTANTA

fevruari, 2001

Polio Plus stanuva asocijativen ~len na Europian Disability Forum (EDF) ­ e­ dinstvena ~lenka od Republika Makedonija i prva individualna vo jugo­isto~na Evropa. Ova za~lenuvawe i podocna izgradenite partnerstva, }e pridonesat vo izgradbata na pravniot kapacitet na organizacijata i nejzinoto profilirawe vo liderska nevladina organizacija vo svojot sektor.

Polio go dobiva prvoto priznanie (od MCMS) za borba za pravoto na pristap i vadewe na licata so hendikep pred o~ite na javnosta!!! Voglavno za uli~nite teatri i mladinskata rabotna brigada “Lord Bajron” koja namesto socijalizam grade{e pristapni rampi. Izgradivme nad 70 rampi a zaedno so Arhitektonskiot fakultet inspiriravme mnogu graditeli na pristapnosta… Podocna dojdoa i dru­ gi nagradi ­ no ovaa ni e najdraga.

Zasiluvawe

Justicijana

oktomvri, 2002

mart, 2001

Kon Polio se priklu~i Kristina, soprugata na britanskiot ambasador vo Makedonija. Nejzinoto poteklo i iskustvo zna~itelno }e ja unapredi i akceleri­ ra rabotata na organizacijata i }e ovozmo`i polesno lobirawe i me|unarodna (a bogami i doma{na) poddr{ka.

D.K

juli, 2001

Polio ja prezede od IRC (poradi nivno itno napu{tawe na krizno podra~je) kreativnata rabotilnica vo Specijalniot zavod Demir Kapija i prodol`i da ja vodi (so poddr{ka a bogami i bez) slednite tri godini. Ra~no slikanite {amii i vratovrski pominaa desetina izlo`bi i se najdoa na vratovite na mnogu lica (od Boris Trajkovski do Margaret Ta~er).

Otvorena prvata pravna kancelarija (pravna ambulanta) “Justicijana”. Pokraj besplatnite pravni soveti i administrativna pomo{, “ambulantata” gi pokriva{e site tro{oci na advokatska za{tita (vklu~uvaj}i i pokrivawe na sudski taksi) vo sferite na rabotni odnosi, nadomest na nematerijalna {teta i medicinski gre{ki. “Justicijana” uspea da izdejstvuva najgolema isplata na pretrpena bol­ ka i nagrdenost na lice so hendikep vo istorijata na makedonskoto sudstvo. Ne tolku uspe{nata vtora komponenta na ambulantata ­ “sledewe i promeni na legi­ slativata”, n# odvede direktno do IPPLG i idejata za razvoj na sistemsko zako­ nodavstvo.

Lastovi~ki

januari, 2003

[tab

septemvri, 2001

QBE na Polio mu otstapi prostor od 100 kvadratni metri, vo elitna delovna zgrada, na presti`na lokacija vo centarot na Skopje. “Bujoto” go napravi mebe­
60 na lu\eto so specijalni sposobnosti

Sfativme deka, bez ogled na toa kolku sme uspe{ni i posveteni, sonceto nema da zasjae, bidej}i “edna lastovi~ka proletta ne ja nosi”. Polio Plus se vklu~i vo golemiot regionalen proekt na Hendikep Internacional “Share See”, kako partner za Republika Makedonija, i po~na aktivno da raboti na zgolemu­ vaweto i podignuvaweto na kapacitetite na organizaciite na lica so hendikep. Makotrpen proces {to dovede do formirawe silna mre`a od nezavisni NVO na licata so hendikep, no i do dopolnitelnata konfrontacija so ZIOM.
- Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep 61

35 B

Deregistracija !?

avgust, 2000

lot, kompjuterite dojdoa proektno. Formiravme “[tab” i Redakcija na “Vulkan” so postojano anga`irani lica. I ottoga{ do sega, ne mo`eme da objasnuvame nikomu deka sme mala i siroma{na nevladina organizacija. A i ne se ni trudime.

B 53 A 53 B 43 A 43 B 33

HRONOLOGIJA

HRONOLOGIJA

So cel profilirawe na rabotata na poleto na dizajn i kreativnost a od dru­ ga strana obezbeduvawe na odr`livost na organizacijata formiravme “Pretpri­ jatie za vrabotuvawe na invalidi – OZ Dizajn”. No, i pokraj nekolkute uspe{ni “zdelki” i dobieni tenderi konstantnite promeni na Zakonot za vrabotuvawe na invalidi (no i promenite vo Polio) ne ni dadoja prostor OZ da profunkcionira po toj zakon.

Dedeleni prvite nagradi za kreativnost na licata so hendikep “Vulkan”. Za razlika od s# sli~no dosega, za prv pat lica so hendikep nagraduvaat trud na lica so hendikep a nagradata ja vra~uva pretsedatelot na Republikata. Na isti­ot nastan se dodeleni nagradi za dobitnicite na regionalniot konkurs koj go sprovede Polio Plus za objavena fotografija na tema “Hendikep” vo {est balkanski dr`avi.

Sovr{eno !!!

januari - dekemvri, 2003

Vo glavnite tekovi

16.03. 2004

Godinata 2003­ta e proglasena za Evropska godina na licata so hendikep i Polio Plus ja prezede golemata mediumska kampawa “Nikoj ne e sovr{en”, odbe­ le`uvaj}i ja (samoinicijativno) Evropskata godina, no i propagiraj}i doma{na (makedonska) akcija. Kampawata podocna e proglasena za najdobro mediumsko/ nvo­ovsko slu~uvawe, a USAID go vbrojuva Polio+ kako vode~ka organizacija vo NGO ­ (Euro-Asia) Sustainability index i toa vo problemati~nite oblasti: zastapu­ vawe i lobirawe. Vode~kata pozicija e zadr`ana i vo slednite dve godini.

Polio Plus stana ~lenka­osnova~ na Gra|anskata platforma na Makedonija (GPM) i ~len na nejziniot Komitet. ^ekor koj, od getoizirawe pri samoorgani­ zirawe, simboli~no ozna~uva premin kon glavnite tekovi na op{testvoto i mo`nost licata so hendikep, vo gra|anskoto zdru`uvawe, pokraj jadosuvaweto vrz svojata maka, da se vklu~at i vo re{avaweto i na drugite problemi koi ja ti{tat zaednicata.

OON - I

24.05. - 06.06.2004
34 A 30 B 31 A 31 B 32 A 32 B 33 A 33 B

Silni politi~ari ...
A 43 B 33 A 33

mart, 2003

Istra`uvaj}i dali ima dovolno dobra volja i zreli uslovi za silna lobi­ ra~ka aktivnost, posvetena li~nost na visoka funkcija organizira “pres” a novi­ narite prenesuvaa: “Silni politi~ari go poddr`uvaat Polio”. I bez da “sakame”, prvoto otvoreno lobi za pravata na licata so hendikep zapo~na da se samokon­ stituira.

Pretstavnici na Polio Plus, zaedno so 33 nevladini organizacii od sve­ tot, u~estvuvaat (pod ustavno ime) vo rabotata na tretoto zasedanie na Ad hoc Komitetot na OON za donesuvawe seopfatna i univerzalna Konvencija za za{tita na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep. Naslovnata vo “Dnevnik”: “Polio }e ja brani Makedonija vo OON”, }e predizvika dopolnitelni vlo{uvawa na odnosite so ZIOM, pa duri i nivni “razuznava~ki” aktivnosti…

Hodnik

17.05.2003

“Edinstven glas” - po na{ki

07.07.2004

Prva, otvorena, (pa i) sve~ena sednica na novoto lobi (IPPLG) se odr`a vo makedonskiot Parlament. Odedna{ hodnicite (lobby) se otvorija za licata so hendikep, a kade tie vodat, retko koj znae{e. Terminot “sistemsko zakonodavs­ tvo” (krajnata cel na ovie misioneri) po~na da talka baraj}i gi svoite sledbe­ nici. ZIOM se obra}a do Parlamentot i moli zakonodavniot dom da ne stanuva zalo`nik na edna mala i bezna~ajna organizacija. Podocna (2005) javno se izvi­ nija za takviot stav (kon Parlamentot, ama ne i kon Polio).

Kone~no gi sobravme! Po mnogu prepukuvawa i me|usebni obvinuvawa, ZIOM i pretstavnici na 15­tina novi organizacii na lica so hendikep, pod patronat na IPPLG (a so sopstveni pari), organiziraa sovetuvawe vo Ohrid, za da gi nad­ minat razlikite me|u sebe i da uspeat da artikuliraat “edinstven glas” po klu~­ nite pra{awa. Sekako, obidot ne be{e uspe{en, no rakavicata be{e frlena, i barem procesot otpo~na.

Osipuvawe

oktomvri, 2004

Na face od place
Ni pukna filmot
B 23 A 23 B 13 A 13 B 03

23.07.2003 - ???

Za samo dva meseca rabota na IPPLG, makedonskiot Parlament donese De­ klaracija za za{tita na pravata i dostoinstvoto na licata so posebni potrebi. Pravno neobvrzuva~ki, no moralno naso~uva~ki dokument. No, za da ne se svede s# samo na hartija, 17 pratenici kinisija do “kostozglobna bolnica”, “bansko” i “demirkapisko”, kako {to toga{ ka`a eden pratenik: ”Edno e da ti ka`at, ama drugo e koga }e si vidi{ so svoi o~i”. Od toga{ ja svativme silata na “Lice – na lice mesto” i na site parlamentarni sostavi na IPPLG im organizirame takvi “soo~uvawa”. Vo tie momenti ni se priklu~ija mnogu drugi. Nekoi ne znaele, ne­ koi ne videle… Eh, kako na tolku gledawe ne progledaa?

Predhodno ^ombe, a potoa i Kristina, go napu{tija Polio. Ne deka i do to­ ga{ nekoj ne “izgorel vo procesot”, no toa bea zna~itelni ~ove~ki resursi za edna mala organizacija. Organizaciski odgovorivme so vospostavuvawe Sekre­ tarijat od {est klu~ni lica na nivo na postojnite programi.

Zaedno, ZA EDNO !

03.12.2004

^etvrtiot NVO Saem po~na na me|unarodniot Den na licata so hendikep. Duri 16 organizacii (vklu~uvaj}i gi i ZIOM­ci) nastapija zaedno, ednakvite mo`nosti za licata so hendikep be{e glavna tema na Saemot, a lice so hendikep sve~eno go otvori nastanot. Sledea serija promotivni nastani koi ne be{e nitu malku lesno da se izlobiraat i da se organiziraat.

CanDoCo

7 oktomvri, 2003

Britanskiot sovet organizira, baletskata grupa od lica so hendikep “Ken­ duko” od Britanija, da ja poseti Makedonija. Polio se nafati da animira pub­ lika. Imavme polna Univerzalna sala, a spored tan~erite pogolema poseta do­ `iveale samo vo Brazil.

Sina kniga (so mnogu boi)

05.12.2004

Me|unarodna konferencija

09.11.2003

Polio Plus zaedno so Sovetot na Evropa, Hendikep Internacional i EDF or­ ganizira golema me|unarodna konferencija vo Skopje, so pove}e od 100 u~esnici, od vladin i nevladin sektor, od 14 evropski zemji. Na konferencijata e done­ sena “Deklaracija za harmonizacija na zakonodavstvata na zemjite aspiranti za ~lenstvo vo EU”. Za zna~eweto na ovoj nastan ni zboruva faktot {to slednata takva konferencija, po dve godini vo Saraevo, ima{e raboten naslov: “Skopje 2”.

Prvata faza vo izgradbata na sistemsko zakonodavstvo ­ istra`uvawe ­ us­ pe{no zavr{i so promocija na knigata “Me|unarodni normi i standardi za lica­ ta so hendikep”. Za kvalitetot i zna~eweto na ovaa publikacija ni zboruva i faktot {to do sega knigata e prevedena na angliski i na srpski, a e vbroena vo fakultativna literatura za studentite na pravniot fakultet “Justinijan I”. Podocna }e sledi i “Crvenata” koja se osvrnuva na makedonskoto zakonodavs­ tvo. “@oltata” pak go objasni i kodificira naporot i borbata za sistem vo ova sfera. Trilogija so nad 1000 strani.

Yes we can !!!

19.12.2004

Na “Sv. Nikola” vo Bansko, na “obi~en” trening pa|a idejata da se predlo`i sistemski zakon do Sobranieto preku sobirawe 10.000 potpisi. I pokraj predu­ preduvaweto deka dosega kaj nas nemalo uspe{na gra|anska inicijativa, i deka takvo ne{to ne e lesno, euforijata prevlada, a “revolucijata” be{e razbudena.
- Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep 63

62

na lu\eto so specijalni sposobnosti

34 B

35 A

35 B

Vol{ebnikot od OZ

januari, 2003

Nagrada “Vulkan” i “regionalnata”

03.12. 2003

B 53 A 53 B 43

HRONOLOGIJA

HRONOLOGIJA

CIA, KGB i ostanatite
B 53 A 53 B 43 A 43 B 33 A 33 B 23 A 23 B 13 A 13 B 03

oktomvri - dekemvri, 2005 ... a i potoa ...
35 B 30 B 31 A 31 B 32 A 32 B 33 A 33 B 34 A 34 B 35 A

“Samosuspendirawe”

april, 2005

IPPLG odr`a sednica (skoro vo poln sostav) kade ednoglasno se soglasija da se izzemat od podnesuvawe na Predlog Sistemski zakon i da se priklu~at kako obi~ni gra|ani davaj}i pridones na (pred vreme nare~enata) “prvata uspe{na gra|anska inicijativa vo Republika Makedonija”. Vdahnovenite diskusii za ini­ cijativata vo “minato­uspe{no­svr{eno­vreme” osobeno mu se bendisaa na avto­ rot na ovoj tekst.

Mo`ebi poradi problemati~niot referendum, ili poradi lo{iot pomin na lokalnite izbori, no se soo~ivme so silen otpor od instituciite kon koja bilo forma na gra|ansko izjasnuvawe, bez ogled na nespornosta na na{ata ini­ cijativa. Mo`ebi nema nikoga{ da utvrdime od koi pri~ini nekoi dokumenti so negativni sogleduvawa i izmisleni pravni pre~ki vo niza bea isfabrikuvani od silni vladini instanci. No, ni tie nema da doznaat kako, u{te vo rabotna verzija, stignuvaa do nas!

Mojot potpis e zakon !

31.10. 2005

Na pol pat

19.05. 2005

IPPLG na sve~ena sednica vo Parlamentot go slavi svojot vtor rodenden i go promovira sistemskiot zakon i pretstojnata inicijativa. Pretsedatelot na Sobranieto vetuva pristapno Sobranie i poddr{ka na inicijativata. Na sedni­ cata gosti od regionot, Evropa, no duri i lice so hendikep od Honduras, koe crpi iskustva od na{ata prikazna. Po tri meseci, taa ­ Dijana ­ stana pratenik vo Parlamentot na Honduras i formira lobi­grupa po urnek na na{ata.

Malata pres­konferencija se pretvori vo golem nastan so pove}e od 100­ti­ na prisutni, stranci i na{i, politi~ari i patalci, pravnici i muzikanti. Make­ donskite estradni zvezdi ja peeja himnata na inicijativata “Idat denovi” a vi­ ce­premierkata za evro­integracii go proglasi po~etokot na kampawata “Mojot potpis e zakon!”, vetuvaj}i go svojot skromen gra|anski potpis. Mediumite ja imaa svojata prikazna, a vladinite slu`bi svojata zabuna.

Golemata Koalicija

noemvri, 2005

Vox Populi II

juni - septemvri, 2005

Prezemeno vtoroto istra`uvawe na javnoto mnenie za licata so hendikep (primerok:1686). Podatocite za vidlivosta, beneficii, politi~ka participa­ cija i pridru`uvawe kon EU se osnov za dorabotka na afirmativnite akcii vo SZ, no i za pristap kon celnata grupa vo pretstojnata kampawa.

Na inicijalnite 23 organizacii im se pridru`i Gra|anskata platforma na Makedonija, organizaciite na penzioneri, Sojuzot na `eni, pa duri i ekologisti, izvidnici i igraorci. Golema koalicija se vpu{ti vo sobirawe 10.000 potpisi. ZIOM go sovetuva{e (zapla{uva{e) svoeto ~lenstvo da ne se vklu~i vo ini­ cijativata. Ne site bea podgotveni da premol~at takva sramota.

OON - II

12.08. - 24.08.2005

Alas Barricadas !!!

dekemvri, 2005

Dvajca pretstavnici na Polio Plus u~estvuvaa na {estoto zasedanie na OON Ad hoc komitetot za donesuvawe na Konvencijata za licata so hendikep. Ovojpat, ne kako NVO­pretstavnici, tuku kako ~lenovi na makedonskata delega­ cija vo OON (sostavena od dvajca, se razbira). Dvete makedonski intervencii vlegoa vo finalniot tekst na Konvencijata.

“Na petnaesetti septemvri ...!!!”

16. 09. 2005

Pove}e od tragikomi~no ­ i pokraj site cirkuzi, bilbordi i spotovi, kon 10 dekemvri, na kontoto imavme samo 4.000 potpisi. Kilavo i jalovo!!! Mozgavme i premeruvavme koj e vinoven i na {to toa se dol`i… I toga{ padna komanda: “Prozor mora da padne!” Vode~kite organizacii vo inicijativata gi ispraznila svoite kancelarii. Site vraboteni, odbornici, stru~ni lica i volonteri bea na ulica. Po mraz i sneg, prodol`i animiraweto “~ovek na ~ovek”. A mediumite dobija nastan koj trae i vredi da se sledi.

Iako datumot e metafora za druga prigoda, sepak, i pokraj zbunuva~kite informacii i “dobronamerni” soveti uspeavme da go podneseme predlogot za gra|anska inicijativa samo pet dena pred donesuvawe na noviot Zakon za gra­ |ansko izjasnuvawe, koj ne samo {to go restriktira toa pravo, tuku totalno ja is­ frli mo`nosta NVO da se javi kako inicijator. @alime za onie koi se izma~ija da go isturkaat ova ~udo od zakon vo itna postapka i da ne presretnat, no nie bevme pobrzi.

Prijatelot na mojot prijatel...

noemvri - dekemvri, 2005

Nepristoen predlog

septemvri, 2005

Od kabinetot na Premierot ni sovetuvaat deka nema potreba nie da se “ma­ ~ime” so prezemawe na nekakva inicijativa zatoa {to Vladata bila podgotvena da ni napravi zakon za nas. Se “pravdavme” deka e dovolno {to ni “podarija” Strategija. Ovoj zakon sami }e go srabotame, be{e na{iot odgovor. Odgovorot ne im se dopadna.

Mnogu planirani akcii i proektni aktivnosti koi imaat vrska so licata so hendikep ili so gra|anskiot aktivizam, namerno bea odlo`uvani da se slu~at vo ovoj period. Ja lovevme sekoja mo`nost za animacija i mediumsko pokrivawe. Takvi bea odbele`uvawata na parking­mestata za lica so hendikep pred in­ stituciite (vlada, sobranie, gradski sobranija, poznati kompanii), sve~enoto otvorawe na pristapnoto Sobranie (ostvareno vetuvawe), kandidatskiot status na RM vo EU, zimskite igri, novogodi{nite paket~iwa... Vtor target ni bea poznati lica kako sojuznici pri potpi{uvaweto. I do­ bivme potpisi na poznati akteri i peja~i, pisateli, novinari, profesori i po­ liti~ari. Na listata se pove}e od 40 pratenici, 38 gradona~alnici, Pretse­ datelot na Sobranieto i Pretsedatelot na Republikata.

@urka 17.000

30.12. 2005

Tretoto makedonsko vostanie

oktomvri - noemvri, 2005

Iako sobiraweto potpisi (zaglaveno vo pravni proceduri) s# u{te ne be{e otpo~nato, nie trgnavme so pred­kampawa ­ Mile Stojkovski vo svojata koli~ka se spu{ti od Me~kin Kamen do Prilep vo no}ta sproti 11 Oktomvri. U~estvuva{e vo improviziraniot napad na gradot, a utredenta trgna na pat niz Makedonija vo animirawe na idnite potpisnici. Karavanot za ednakvi mo`nosti pomina 1.600 kilometri vo konstantni 44 dena na pat, obikoluvaj}i ja cela Makedonija. Po patot, na Mile mu se priklu~ija mnogu lu|e, pe{aci, velosipedisti, traktoristi, roleri ­ zavr{uvaj}i na 23 noemvri vo Gevgelija, predvodeni od trojca lu|e vo invalidski koli~ki.

Denta pred Nova godina, vo prostoriite na Polio plus se slu~i “op{tonarodna” 13­~asovna `urka na koja prodefiliraa pove}e od 300 du{i, od razli~en status, nacionalnost, proviniencija, hendikep ... site ~ij potpis, ete, stanuva zakon. @urkata “17.000” bila dezinformacija. Vistinskata brojka ve}e mi ti pomi­ nala 19.000.

I da vrne i da vee ...

03 - 06 januari, 2006

Iako redicata pravni i administrativni pre~ki ni go svedoa vremeto za sobirawe potpisi re~isi na polovina ­ uspeavme da sobereme dvojno pove}e pot­ pisi za dvojno pokuso vreme. Kako toa da ne be{e dovolno, pa od Ministerstvoto za pravda ladno ne in­ formiraa deka imame samo tri dena (so zasmetani praznici se svede na den i pol) da gi sobereme knigite so potpisi od 135 mesta rasfrlani niz zaveanata

64

na lu\eto so specijalni sposobnosti

- Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep

65

HRONOLOGIJA
Makedonija oti, inaku, inicijativata ne }e ni bila kompletna. I vrne{e i vee{e ama site slavenici i novogodi{ni mamurlii se rasprskaa na site strani i 18.968 potpisi, na 6 januari, vo pet do 12, bea vo arhivata na makedonskoto So­ branie. Mislevme deka so toa zavr{i i poslednata opstrukcija od sistemot. Ne bevme svesni kolku sme bile naivni...

HRONOLOGIJA
Ku}a
noemvri, 2007
35 B 30 B 31 A 31 B 32 A 32 B 33 A 33 B 34 A 34 B 35 A

B 53 A 53 B 43 A 43 B 33 A 33 B 23 A 23 B 13 A 13 B 03

Polio Plus i u{te ~etiri gra|anski organizacii koi rabotat na razli~ni celni grupi, no od aspekt na ~ovekovi prava, ja formiraa Ku}ata za ~ovokovi prava na Makedonija i ja zdru`ija so istoimenata fondacija od Oslo. Temelot be{e frlen, no za spratovite }e treba u{te mnogu da se poma~ime.

66 : 0

03.03. 2006

Komisijata za trud i socijalna politika (na 30.01.2006) i zakonodavno­prav­ nata Komisijata (na 02.02.2006) dadoa soglasnost, a Sobranieto so 66:0 (i akla­ macija) dade poddr{ka za potrebata od donesuvawe na na{iot zakon. Site tri forumi imaa problem, za{to nemaa mislewe od Vladata. Podoc­ na ni dojde do raka i toa fantomsko mislewe (od 09.02.2006). Misleweto be{e negativno! Predocna ... Glavniot po odnosnite pra{awa ­ Parlamentot ­ be{e pozitiven.

Veterani i regruti

dekemvri, 2007

Izborite bidnaa kako {to bidnaa. ^etvorica ~lenovi na na{ata IPPLG bea povtorno izbrani za pratenici. No, vidi ~udo ­ ~etvoricata veterani dobija 15 novi regruti. Vtoriot sostav na IPPLG se samokonstituira na 3 Dekemvri. Strategiska zalo`ba na akcioniot plan be{e donesuvawe na sistemskiot zakon i ratifikuvawe na OON Konvencijata za pravata na licata so hendikep.

Golemoto rovarewe

Efektot na 31.12. 2006

S# mi ti bilo protivustavno

mart - april, 2006

Sobranieto dade 60 dena za Predlogot za donesuvawe zakon da stane Pred­ log­zakon. Vo toj period bea odr`ani sedum javni raspravi i edna mediumska (virtuelna) ­ na stranicite i portalot na “Dnevnik. Vladata i pokraj site barawa nikako ne se izjasnuva{e. Koga celata prikaz­ na izleze vo mediumite (po naslovni stranici), dojde i nivniot stav... Predlog­ zakonot e protivustaven bidej}i mi ti gi privilegiral licata so hendikep, a po Ustavot ­ site sme mi ti bile isti...!?

Znaevme deka vo ist sekund (na Nova godina) ni zavr{uvaat tri dolgogodi{ni proekti, a sepak (verojatno obremeneti od aktivnostite), ne prezedovme efek­ tivna akcija za da go nadmineme nedostigot od finansirawe. I taka, u{te esen­ ta zapo~na da se {u{ka deka Polio propa|a. Lu|eto (a i gluvcite) po~naa da go napu{taat brodot koj tone. I propa|a{e, i tone{e, i go nema{e, s# dodeka vo mart Du{ko ne go napu{ti Polio za da & se posveti na ekologijata. I tolku. [tetata be{e popravena.

Konsolidacija

april, 2007

Devet ipol nedeli pa izbori

maj, 2006

Dva dena pred sobraniskata sednica, vladinite pretstavnici pobaraa da go povle~eme predlogot za da mo`at da izgradat svoj stav, ubeduvaj}i ne deka “Ne sakale da bidat protiv ne{to tolku humano!?”. Iako ni be{e strav deka toa e u{te edno dnevno­politi~ko driblawe, izra­ zivme dobra volja i prostor za “igra” ­ go povlekovme zakonot od sednica. Vlada­ ta si formira inter­sektorska (se razbira, golema) rabotna grupa i donesoa za­ klu~ok deka takov zakon (celo vreme) & trebal na Republika Makedonija, no samo mu fali malo rafinirawe (fermentacija) za da bide lesno primenliv... Izborite (na koi aktuelnata vlast ja izgubi poddr{kata) stavija tajm­aut na site zakonsko­sistemski slu~uvawa. ^ekavme formirawe na novi ministerstva i nova rabotna grupa (golema, neli?).

Polio Plus izleze od fazata na hibernacija, i kako prva aktivnost, odgovo­ ri na povikot na Vladata so istra`uvawe i locirawe na 68 nadminati zakonski propisi “pe~eni” za proektot “Zakonska gilotiwa”. Na presot be{e staven akcent vrz propisite {to gi diskriminiraat licata so hendikep ili gi stavaat vo po­ nepovolna polo`ba. Vredno rabotevme i podnesovme nekolku proekti i site gi dobivme!

Patuvaj so drugite

april – dekemvri 2007

Godinata 2007­ma be{e proglasena za Evropska godina na ednakvi mo`nosti. Re{ivme da gi zdru`ime silite so drugite ranlivi grupi i zaedno po na{a ini­ cijativa, a so mala poddr{ka na OBSE formiravme (nevladino­vladino­neofi­ cijalno) Telo za razmena na informacii za borba protiv diskriminacija. Redi­ ca sredbi i sednici na teloto i na novata IPPLG bea odr`ani.

Kade e Monika !!!

juni, 2006

Eden do drug

dekemvri, 2007

Klu~en moment vo kratkata istorija na Polio e koga Zvonko re{i da se vklu­ ~i vo inicijativniot odbor a potoa stana i ~len na IO na DOM. Nevladin, a vo politi~ka partija??? Pa duri i na izborna lista?! Zvonko mora{e podocna da objasnuva deka pravoto na politi~ko zdru`uvawe e edno od osnovnite ~ovekovi prava. Izgleda deka ostana nerazbran {tom nekolku pretstavnici na drugi orga­ nizacii na lica so hendikep (zaedno so nekoi ~lenovi na Polio) mu pobaraa svo­ eviden impi~ment. No, bidej}i Monika Levinski ja nema{e za krunski svedok, inicijativata se poka`a neuspe{na. No, {tetata ve}e be{e napravena!!!

Vo prednovogodi{nite denovi Kampawata “Eden do drug ­ razli~ni a ednak­ vi” (na Polio Plus i MCMS a vo realizacija na OZ – dizajn) be{e poprisutna i od Dedo Mraz. Taka barem ni ka`aa od mediumite...

MHI

fevruari, 2008

Organizacija od doverba

juli, 2006

Delegacija od Mental Helth Initiativ od Budimpe{ta dojde kaj nas i ne zamoli da im pomogneme vo realizacijata na nivnata programa za deinstitucionalizaci­ ja na Specijalniot zavod Demir Kapija... Prifativme. Od pomo{ta proizleze poddr{ka, od poddr{kata partnerstvo, a od partnerstvoto ­ ni{to. No, za toa da se objasni, malku ni se stranicive koi ni se na raspolagawe...

ISPPI napravi golemo istra`uvawe za doverbata na gra|anite vo nevla­ diniot sektor. Polio Plus se dobiva neverojaten indeks na doverba ­ 13,6%. Vode~kata pozicija e zadr`ana i vo slednite dve istra`uvawa na istata tema. U{te pointeresen e faktot deka Polio ima najnizok indeks na politi~ka mani­ pulacija i pokraj toa {to Zvonko dvapati se najde na izborna lista.

Teletonski po makedonski

mart, 2008

Golemata preselba

septemvri, 2006

Telefonski donacii imalo i }e ima, no Polio }e ostane zapameteno po prviot i dosega najgolem teleton organiziran po povod doma{en problem – vo slu~ajov, fenomenot hendikep. Na telefonite odgovara{e polovina vlada i u{­ te stotina lica od javniot `ivot. Poneseni od uspehot napravivme u{te dva teletoni. Koj toa go mo`e dami i gospoda???

QBE ni go otka`a gostoprimstvoto i po pet godini besplatno koristewe na prostoriite moravme da se selime. Im blagodarime za poddr{kata. Za sre}a, bevme podgotveni za ne{to sli~no i se preselivme vo na{ata sega{na kancelarija (vo Aerodrom). Ponastrana, ama pogolema i celosno pristapna. I tamu si svivme nov dom.

Pak izbori

maj, 2008

Predvremenite parlamentarni izbori gi odlo`ija site na{i aktivnosti za donesuvawe na sistemskiot zakon i za otpo~nuvawe na procesot na deinstitu­ cionalizacija na Demir Kapija. Letoto i pomogna na letargijata...

66

na lu\eto so specijalni sposobnosti

- Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep

67

HRONOLOGIJA

Eqalite

juni, 2008

B 53 A 53 B 43 A 43 B 33 A 33 B 23 A 23 B 13 A 13 B 03

Od na{ata programa za vrabotuvawe proizleze formirawe nezavisen sindi­ kat na licata so hendikep “Ednakvost”. Elena go prezede vodstvoto, a i odgovor­ nosta... Kone~no ­ tretiot stolb vo sub­kolektivnoto sub­dogovarawe!!!

Pana`

Esen, 2008

Izdr`avme i uspeavme da bide potpi{an dogovorot za Demir Kapija. Uspe­ avme i da podneseme i da odbranime dva golemi proekti (vo Progres i EIDHR). Interesno, koga dr`avata re{i da napravi trening­rabotilnica na tema “Kako da se aplicira vo novata EU programa Progres”, kaj nas ve}e bea stasani parite. “Majstorite” koi toa go napravija ne bea ni povikani na sredbata ?!

Antikorupcioneri

noemvri, 2008

Kampawata na Polio za korupcijata vo zdravstvoto od “Transparensi” be{e proglasena za “naj­lajt” korupciski nastan vo godinata. No, bez ogled na “svetli­ ot” prefiks, uspeavme da dobieme u{te nekolku “mra~ni” neprijateli. .De-institucio-proektizacija dekemvri, 2008

Prvite lica so hendikep (vo slu~ajov site skopjani) deinstitucionalizira­ ni od Specijalniot zavod vo Demir kapija bea vseleni vo prviot grupen dom za nezavisno `iveewe so poddr{ka, vo Skopje... Premierot i ministerot za trud i socijalna politika, im posakaa dobredojde vo nivniot roden grad. Posle devet dena, onie koi za toa se borea, bea deproektizirani (Polio be{e isfrlen od programata). Mo`ebi kako odgovor na na{ata kolumna “Donori i slonovi”.

O~i v’ o~i

mart, 2009

Izbori – pretsedatelski i lokalni. Polio gi sobra site pretsedatelski kandidati na javna tribina za da ka`at: kako tie, koga “bi bile vlast”, bi go re{ile hendikepot. Prvo ne{to od toj tip. Nekoi para{awa ne im se dopadnaa – nitu pak, nam nekoi odgovori.

IPPLG bez “L”

24.06, 2009

Nekoi ~udni du{egri`nici isturkaa zakon za lobirawe. I odedna{ na{ite pratenici (vo tretiot sostav) od IPPLG go izgubija “l”­to ama zdobija ~lenstvo od 44 pratenici. Si mozgame dali da privle~eme u{te 15 pratenici, pa komotno da si formirame nova vlada?!

MBD

Prolet, 2009

Polio i u{te 10 organizacii go formiraat Sojuzot “Makedonija bez diskri­ minacija”. Polio stana organizacija doma}in na Izvr{nata kancelarija a na{ata Nata{a v.d. direktor(ka) na Sojuzot....

Bidi ^uvek

20 septemvri, 2009

Kancelarijata ni e vo op{tinata Aerodrom i najprirodno (a i najlesno) e da gi “nagazi{“ kom{iite. I vidi ~udo – gradona~alnikot Konevski re{i da ja napravi svojata op{tina najpristapna i najdostapna za licata so hendikep. Go otvori ~ekmexeto vo op{tinskiot buxet, a zgora na toa, zaedno so nas, organizira hepening, koncert i teleton pod vedro nebo. Tolku lokalno a tolku globalno. Tri~asoven satelitski prenos so premieri, ministri, evroambasadori, yvezdi i yvezdi~ki, so najubavite manekenki…

Spletki

noemvri, 2009

Polio im dade nagrada na dva mediumi (MRTV i “Ve~er”) za poddr{ka na svo­ jata rabota. Za vtorata bevme obvineti za promocija na diskriminator (Latas). Rovara~ite duri svikaa vonredno sobranie na MBD za da ne isklu~at od ona {to so maka go porodivme. Sekako ne uspeaja, no {tetata be{e napravena ...

Nema kraj

3-ti Dekemvri, 2009

Golem sobir, golemi govornici, golemi temi. Pa, do kade e Sistemskiot, Kon­ vencijata, diskriminacijata...? Bo`e, na prikaznava i nema kraj! So nade` deka nema da staneme poinakvi, tuku samo ­ popametni ... … to be continued…
68 na lu\eto so specijalni sposobnosti

IntERVJu SO XEQAL BAJRAMI, AKtuELEn MInIStER ZA tRuD I SOCIJALnA POLItIKA nA RM

IntERVJu SO StEV^E JAKIMOVSKI, PORAnE{En MInIStER ZA tRuD I SOCIJALnA POLItIKA nA RM

POLIO PLuS - POSAKuVAn PROBLEM ZA SEKOJA VLASt
informati~ko op{testvo. Ovoj portal e pristapen za site, vklu~uvaj}i gi i slepite i slabovidnite lica. Seto ova, za dve godini, e golem napredok vo nivna­ ta socijalna za{tita, a tie samite se zadovolni od smenetiot pristap kon niv. Dosledno go primenuvame nivnoto na~elo “Ni{to za nas bez nas”, taka {to site zakoni i programi gi kreirame vklu~uvaj}i gi licata so invalidnost i nivnite organizacii. Smetam deka sekoj poinakov pristap bi dal po­ mali efekti i ne bi bil vo korelacija so realnite potrebi i stavovi na licata so invalidnost, {to e del od site odredbi na me|unarodnite standardi. P+: Zakonot za vrabotuvawe lica so hendikep se menuva re~isi sekoja godina. Dali smetate deka ima potreba od negovo povtorno menuvawe i vo koja nasoka? XB: Poradi golemata finansiska poddr{ka, se javija brojni firmi koi sakaat da osnovaat za{titni dru{tva i da vrabotat lica so invalidnost. Golem del od niv se so ~esni nameri, no nekoi go zloupo­ trebuvaat Zakonot. Dr`avata vlo`uva mnogu za obra­ zovanie i rehabilitacija na ovie lica, ~ija kraj­na cel e nivno vrabotuvawe i {to e mo`no ponezavisno `iveewe. No, site zalo`bi }e bidat zaludni ako ne se efektuiraat so nivno vistinsko rabotno anga`irawe, so {to tie }e se ~uvstvuvaat korisni vo semejstvoto i vo op{testvoto; tie se socijaliziraat, nasproti izolacijata vo tesni semejni opkru`uvawa. No, i pokraj pozitivnata strana na Zakonot, a po barawe na licata so invalidnost i nivnite organi­ zacii, i sledej}i gi primerite od evropskite dr`avi, MTSP ja razgleduva mo`nosta za voveduvawe kvoten (procentualen) sistem za vrabotuvawe na ovie lica vo administracijata i pogolemite firmi, so {to niv­ noto vrabotuvawe od ona vo za{titni, }e se preori­ entira vo vrabotuvawe vo otvorenoto stopanstvo. P+: [to prezemate, kako minister, licata so hendikep da bidat pozastapeni vo javniot sektor, imaj}i ja predvid Odlukata na Vladata? XB: Vladata kon krajot od 2008 godina donese Odluka so koja gi zadol`i site ministerstva, javni pretprijatija, agencii i fondovi da realiziraat naj­ malku po tri nivni vrabotuvawa. Za `al, potoa usle­ di zabranata za novi vrabotuvawa vo javniot sektor. Del od ministerstvata vrabotija eden­dvajca, a MTSP vraboti dve slepi lica kako telefonski operatpori. Taa brojka sekako mo`e i treba da bide pogolema, no toa zavisi od raspolo`ivite finansii i od potreba­
na lu\eto so specijalni sposobnosti

POLIO PLuS E EDnA OD PEttE nAJVLIJAtELnI GRA|AnSKI ORGAnIZACII VO MAKEDOnIJA
P+: Dali vo sporedba so periodot koga bevte minister za trud i socijalna politika denes bi postapile razli~no vo odnos na licata so hendikep, i vo odnos na koi pra{awa? SJ: Ne bi postapil porazli~no. Minister za trud i socijalna politika bev samo 18 meseci, a sekoja po­ litika {to sakate da ja sprovedete kako minister, bara vreme, i mora da bide poddr`ana so izmeni na zakonski re{enija, a tie pak, potkrepeni so finansii – vo buxetot na dr`avata. Otvorivme pove}e dnevni centri za lica so posebni potrebi. Za licata koi ko­ ristea nadomest za tu|a nega, gi zgolemivme sredst­ vata za onie koi nemaat ~len od semejstvoto {to }e gi opslu`uva. Gi zgolemivme i sredstvata za onie so mnogu niski primawa. Ona {to ne be{e napraveno, oti treba podolgo vreme, e da se otvorat dovolno dnevni centri, da se obezbedat vozila i kompletni sred­ stva, za da se opfatat site koi sakaat da prestoju­ vaat tamu. Zna~i, dr`avata nautro da go zeme liceto, da go odvede vo dneven centar, a po 16 ~asot da go vrati doma (centarot da raboti i vo sabota), za os­ tanatite od semejstvoto da mo`at da funkcioniraat normalno. Vo dneven centar treba da prestojuvaat i licata postari od 18 godini, a ne samo pomladite. A, spored na{ata statistika, samo 37 majki na vakvi deca bea redovno vraboteni. Odgovorno tvrdam deka so ~etiri­pet milioni evra nitu edno lice nema da ostane doma: site nautro }e bidat zemeni, i na vreme vrateni doma, }e mo`e so niv da se raboti so soodvet­ ni programi, za da ne bidat ottrgnati od ostanatiot svet, a semejstvoto, osobeno ona so ~len so te{ki i najte{ki pre~ki vo razvojot, normalno bi funkcion­ iralo. Treba da se primenat i soodvetni obrazovni programi za tie i da se vrabotuvaat. So izmenite vo Zakonot za vrabotuvawe invalidi, tie mo`at da se vrabotuvaat vo site firmi, ne samo vo za{titnite rabotilnici. Enormno gi zgolemivme i sredstvata {to se koristat od Posebniot fond… P+: Zo{to javnite pretprijatija, instituciite i dr`avata kako najgolem rabotodava~ s# u{te nemaat vraboteni lica so hendikep? SJ: Da, site ustanovi, javni pretprijatija, Vlada­ ta, op{tinite se za kritika, za{to nemaat vraboteno nitu edno lice so posebni potrebi ili pak, sosema mal broj. Treba i vie, kako nevladina organizacija, mnogu pove}e da pritiskate za toa i da se ostvari. Kaj nas taka i odat rabotite: koj najmalku pravi prob­

P+: [to, po Va{e mislewe, bi mo`elo poinaku da se napravi vo odnos na licata so hendikep otkako stanavte minister za trud i socijalna politika? XB: Od moeto stapuvawe na ovaa funkcija (2008), vo kreiraweto politiki kon licata so invalidnost go primenuvame socijalniot pristap koj pretposta­ vuva deka sistemskite barieri, negativnite stavovi i isklu~uvaweto {to go pravi op{testvoto, se fakto­ rite koi opredeluvaat koj e lice so invalidnost, a koj ne e vo op{testvoto. Vo taa nasoka, prezedovme su{testveni reformi i merki vo socijalnata za{tita na ovie lica. Taka, vo 2008 godina go donesovme Za­ konot za upotreba na znakovniot jazik so {to se vbro­ ivme vo nekolkute evroposki dr`avi koi znakovni­ ot go priznavaat kako jazik na licata so o{teten sluh, za komunikacija me|u sebe i so drugi pravni i fizi~ki lica. Osobeno me raduva faktot {to ovoj Zakon za`ivuva i vo praktikata. Taa godina, na pred­ log od MTSP be{e donesen i Zakonot za invalidski organizacii, pa Zakonot za socijalna za{tita, a ja zajaknavme i implementacijata na Strategijata za deinstitucionalizacija vo sistemot na socijalna za­ {tita. Kreiravme i internet­stranica, adaptirana za koristewe na lica so invalidnost. Toa e zna~aen ~ekor kon vklu~uvawe na site gra|ani vo gradeweto

lem, toj najmalku i dobiva, bez ogled dali se raboti za pridobivki od institucii, od lokalna samouprava, javni pretprijatija… P+: Koga vo 2005 godina, Polio Plus so prvata uspe{na gra|anska inicijativa predlo`i Zakon za za{tita na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep, nekoi od vlasta mol~ea, drugi ja pozdravija inicijativata, a Vas Ve ostavija sam na barikadite. Vo edno toga{no intervju, tvrdevte deka Zakonot e protivustaven. A denes? SJ: Ustavot ne gi dvoi gra|anite, ne pravi gra­ dacija me|u niv, i zatoa toj Zakon mora seriozno da se izraboti od ustavno­praven aspekt, za da ne ka`eme: ”Ustavniot sud ni e komunisti~ki i ni gi soboruva za­ konite”, {to ~esto se slu~uva, za{to se pravno nedo­ volno definirani, i samite pravat diskriminacija. Od toj aspekt toa go tvrdev. So noseweto na toj Zakon, }e bea potrebni 13 do15 milioni evra, {to MTSP ne mo`e{e da gi obezbedi. Celata suma za trud i soci­ jalna politika, koga bev minister, be{e 3,5 milijardi
Deceniska borba za dostoinstvo 71

70

2010 - specijalno izdanie

- Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep

INTERVJU

INTERVJU

ta od novi vrabotuvawa. Soglasno zakonite (za rabot­ ni odnosi i za spre~uvawe i za{tita od diskrimi­ nacija) gi ohrabruvam licata so invalidnost redovno da gi sledat i da se prijavuvaat na konkursite za vrabotuvawe vo javnata administracija. P+: Dali smetate deka na{ata dr`ava e podgotvena da ja ratifikuva Konvencijata na OON za pravata na licata so hendikep? XB: Ratifikuvaweto na Konvencijata prakti~no zapo~na od denot na potpi{uvaweto, so toa {to nej­ zinite odredbi se vgradeni vo mnogu zakoni i drugi akti koi Vladata i Sobranieto gi imaat doneseno. Nema idealen socijalen sistem i zatoa treba da se unapreduva i da se za{titat ~ovekovite prava na site ranlivi kategorii na lica, osobeno na licata so invalidnost. Zatoa celosnoto ratifikuvawe na Konvencijata bara brojni analizi za pravnite impli­ kacii i dinamikata na nejzinata primena. Minister­ stvoto gi intenzivira{e aktivnostite i gi vklu~i NSIOM i Polio Plus kako najgolemi organizacii na lica so hendikep vo RM. Rabotnata grupa i stru~nite slu`bi pri MTSP, dadoa celosna analiza i infor­ macija za pravnite i fiskalnite implikacii po rat­ ifikacijata i primenata na Konvencijata. Po ovaa Informacija ve}e se dobieni mislewa od Minister­ stvoto za finansii i od Sekretarijatot za zakonod­ avstvo i do krajot na godinava }e bide pratena na us­ vojuvawe na Vladata na RM, po {to MNR }e podgotvi Predlog­zakon za ratifikacija na Konvencijata i na Fakultativniot protokol. P+ Spored vas, dali nepostoeweto regulatorni mehanizmi vo odnos na procesot na deinstitucionalizacija }e go zabavat ili }e go zabrzaat ovoj proces? XB: Vladata na RM donese Strategija za deinsti­ tucionalizacija vo sistemot za socijalna za{tita (2008­2018). Vo sorabotka so nevladiniot sektor, ot­ voreni se 11 stanbeni edinici za samostojno `iveewe na lica so mentalna popre~enost, so poddr{ka, vo koi se smesteni 40 lica prethodno zgri`eni vo Specijal­ niot zavod od Demir Kapija, a so dvata novootvoreni vo op{tinite Debar i ^air, ima vkupno 23 dnevni centri so okolu 350 korisnici. Od niv centrite re­ dovno gi posetuvaat 78 otsto. Postojnite zakonski i podzakonski re{enija ve}e opfa}aat regulatorni mehanizmi, no se soglasuvam deka treba da se unap­ redat kvantitativnite standardi vo socijalnite usl­ ugi. Ministerstvoto i Zavodot za socijalni dejnosti rabotea na toa, so poddr{ka od doma{ni i stranski organizacii, i o~ekuvam deka tie vo skoro vreme }e bidat usoglaseni i }e stapat vo sila. P+: Kakvo e Va{eto mislewe za Zakonot za za{tita na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep {to Polio Plus go predlaga{e vo 2005 godina? XB: Kolku {to sum informiran, bila oformena me|uresorska rabotna grupa koja go razgleduvala teks­ tot na Predlog­zakonot. Odredbite {to se odnesuva­ at na MTSP, glavno bile usoglaseni, no predizviku­ vale golemi fiskalni implikacii koi ne mo`at da
72 2010 - specijalno izdanie

bidat obezbedeni so sega{niot buxet na MTSP, dode­ ka pak, rabotata bila soprena poradi decidnoto mis­ lewe na ministerstvata za pravda, za zdravstvo, za obrazovanie i nauka, i drugi, deka toj zakon e celosno neprimenliv vo postojniot sistem, a poradi {to poba­ rale predlogot da bide povle~en i predlaga~ot da go doraboti. Ovoj zakon nai{ol i na `estok otpor od 180 invalidski organizacii i od NSIOM. Vo na{iot del odredbite bile glavno usoglaseni i zatoa ne mo`am da prifatam deka MTSP mol~i po ova pra{awe… P+: Dali, spored Vas, me|unarodnite standardi se zadovoleni vo RM? XB: Zalo`uvaj}i se za gradewe socijalen sis­ tem koj }e ovozmo`i ednakvi mo`nosti za site, za kus period, vo sorabotka so licata so invalidnost i nivnite organizacii, donesovme niza zakoni koi pozitivno vlijaat vrz nivnata sostojba. Sekako, ima

denari, a opfa}a{e sredstva za nega od drugo lice, socijalna za{tita, ednokratna pari~na pomo{, za voeni i civilni voeni invalidi, za site socijalni ustanovi, za centrite za socijalni raboti, za site prava {to gi koristat pove}e od 130.000 gra|ani. Ovoj zakon zna~e{e zgolemuvawe na buxetot na MTSP za 30 nasto, sredstva {to gi nema{e vo buxetot na RM. No, toa ne zna~i deka, ako se napravat zakonski iz­ meni so odlo`eni dejstvuvawa za podolgo vreme, predlogot nema da ~ini. Zna~i, so nekoi doteruvawa, Predlog­zakonot mo`e{e da se dovede do normalno nivo. Toga{ taka i se dogovorivme: }e se raboti nov zakon, a MTSP }e se vklu~i. No, za{to toj zakon ne e napraven, ne znam. Posledniot dogovor so Polio Plus be{e takov. Glaven pobornik be{e Liljana Popovska ­ taa e ve}e ~etiri godini i dva meseca na vlast, a toga{ be{e opozicija. A i edna od glavnite to~ki vo nejzinata izborna kampawa bea tokmu ovie gra|ani…

P+: Dali ostvaruvaweto na dnevnata politika mo`e da gi zadovoli o~ekuvawata na licata so hendikep? SJ: So `alewe mo`am da konstatiram deka ovaa Vlada potro{i mnogu pari. I, za `al, do sega nikakvo vnimanie ne im posveti na licata so posebni potrebi i na primatelite na socijalna pomo{, najsiroma{niot sloj na gra|anite. Se poka~uvaa plati i penzii nadvor od zakonskite re{enija, se tro{e{e na s# i se{to, a ovie gra|ani mislam deka se zaboraveni. A opfa} aat 130.000 semejstva, {to e mnogu bitna brojka. Tie semejstva do 2006 godina gi alimentiravme vkupno so 60 miloni evra. A toa se minorni sredstva ­ samo za ste~ajnite rabotnici i tehnolo{kiot vi{ok vo Agen­ cijata za vrabotuvawe bea prefrleni 70 miloni evra. Vo pra{awe bea 36.000 gra|ani (ne semejstva!), a ovde se raboti za 130.000 semejstva! Ova jasno poka`uva kolku se degradirani socijalno najzagrozenite kat­ egorii gra|ani. P+: Smetate li deka me|unarodnite standardi se zadovoleni vo RM? Podgotvena li e dr`avava da ja ratifikuva Konvencija-ta za pravata na licata so hendikep? SJ: Ne, u{te mnogu treba da se raboti vo toj del. I ne e potrebno samo da se done­ sat zakonski re{enija, tuku e potrebno i nivno implementirawe. Za{to, nie sme spremni mnogu raboti da ratifikuvame, no pra{awe e kolku toa }e go imlementirame. Toa e najbitno. P+ Koga povtorno bi bile minister vo MTSP, {to bi prezele? SJ: Najnapred bi baral ~etirigodi{en mandat, samo vo takov period mo`e celos­ no da se realizira nekoja politika. Smet­ am deka mo`e da ima pove}e dnevni cen­ tri, osobeno za onie so te{ki pre~ki vo razvojot, i treba da dademe pove}e stimu­ lacii za vrabotuvawe na ovie gra|ani. Ni­ vnoto vrabotuvawe treba da e kako zakonska obvrska ili kvota, kakva {to ima za `eni, za nacionalnosti ­ za da mo`at da bidat vklu~eni a evidentno e deka se marginalizirani… P+: Koi se Va{ite viduvawa za Polio Plus kako eks-minister? So koj zbor bi go opi{ale? SJ: Mislam deka toa e izvonredna organizacija koja mo`e da gi artikulira licata so hendikep. Po­ lio Plus treba sekoga{ ­ so koja bilo Vlada ­ {to e mo`no pove}e da sorabotuva i da dava predlozi, da pritiska tie da vlezat vo zakonite i poskoro da stapat vo sila. Generalno, toa e izvonredna organi­ zacija koja vodi seriozna gri`a za licata so posebni potrebi; se nametna kako edna od, po mene, prvite pet vode~ki nevladini organizacii vo site oblasti vo RM. Mislam deka ne postoi gra|anin {to ne znae za Polio Plus. Toj e vo javnosta ve}e mo{ne imple­ mentiran i prepoznaen kako organizacija koja se bori za pravata na licata so posebni potrebi.
Deceniska borba za dostoinstvo 73

P+: Pra{aweto na hendikepot e sekoga{ posledno vo politi~kata agenda…? SJ: Od Muratovski, Cvetanoski, Stojanov, Jana od Ara~inovo bukvalno ne mo`evme da rabotime, pos­ tojano ne{to baraa, a licata so posebni potrebi se pojavija samo so toj Zakon i tolku. @alno e {to MTSP e svedeno pred s# za trud, a mnogu malku za socijalna politika. Tvrdam deka }e be{e najdobro Ministers­ tvoto za ekonomija da se zanimava so pra{awata na trudot, a ova Ministerstvo da bide samo za socijal­ na politika. Toga{ }e mo`e{e site prava, {to gi u`ivaat gra|anite po osnov na socijalna za{tita, da bidat izdignati na povisoko nivo. Za licata so po­ sebni potrebi re~isi voop{to ne se razgovara, tuku samo na 3 Dekemvri ­ toga{ ministri i direktori }e odat so premierot vo poseta na nekoi domovi, a osta­ natiot period, MTSP }e mu bide prepu{teno na onie {to se mnogu poglasni i mo`at da & pravat na Vladata poseriozni problemi…
- Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep

mnogu me|unarodni standardi i praktiki koi u{te ne se primeneti kaj nas, no vo taa nasoka se i moite i zalo`bite na MTSP i na Vladata. Toa e proces koj opfa}a mnogu aktivnosti na pove}e faktori, me|u koi i od nevladiniot sektor kako partner na dr`avata. Ne e dovolno da se prepi{at me|unarodnite konvencii i povelbi, tuku realnata mo`nost za nivna primena, za {to e potrebno ispolnuvawe na pove}e preduslovi, no ne samo finansiski. Niv treba da gi zadovoli, ne samo dr`avata tuku i celoto op{testvo. Dr`avava sekako ne e na vrvot na dr`avite od Evropa ili svetot vo odnos na po~ituvaweto na me|unarodnite standardi od aspekt na hendikepot ili invalidnos­ ta, no ne e nitu na dnoto.

na lu\eto so specijalni sposobnosti

dostoinstvo

10 godini

borba za

NASLEDSTVO

KON TESTAMENTOT NA POLIO PLUS

"Diskriminacijata po osnov na hendikep ja nasledivme od predcite, no ne smeeme da ja ostavime na potomcite"

rudot i zna­ eweto se mo} i sila, po­ rivot {to go izdignal ~ove~koto nad ostana­ tite `ivi su{testva, iskonskiot dvigatel na seta evolucija i na site promeni koi go uso­ vr{ile ~ovekoviot vid tolku {to go osposobile toj samiot da vladee i da upra­ vuva so ovaa sila, potvrdu­ vaj}i ja, na razni na~ini, na site socijalni nivoa, sekade vo svetot, nejzina­ ta celesoobraznost. Voden od taa vistina, eden od prvite pri­ oriteti {to Polio Plus si go posta­ vi od samite po~etoci be­ {e ovoj fakt

T

* parafrazirana indijanska pogovorka

Avtorite na 30 crte`i na tema “Moeto poinakvo drugar~e”, pred spomenikot na Sv. Kliment ­ Spoj na civilizaciskiot kapital i najvrednata investicija ­ decata

da im se predo~i na licata so hen­ dikep sobrani okolu nego, ama i da im se pomogne sekoj od niv toa da go primeni vo svojot `ivot. Za{to, pravoto informaciite od javen in­ teres, kako i celoto kolektivno ~ove~ko znaewe i iskustvo da im bide dostapno na site `iteli na planetava, e edno od osnovnite ~o­ vekovi prava. Od druga strana, ~ove­ kovo pravo e i sami­ot da izbira, da odlu~uva i da go “menaxira” svojot `ivot, pridonesuvaj}i vo zednica­ ta na svoj na~in, so svoe znaewe i ve{tini, zaradi sopstvena egzisten­ cija, reprodukcija i natamo{no li­ ~no unapreduvawe. Prviot predizvik {to Polio Plus im go ponudi na mladite, be­ {e inovativniot i prv od toj vid edukativen centar i internet­klub {to gi vostanovi re~isi pred cela decenija. Licata so hendikep mo`ea tamu da u~at angliski jazik, kako da upotrebuvaat kompjuter i da osmis­ luvaat internet­stranici ili ra­ zni publikacii, sekoj po sopstven izbor i vo soglasnost so tvore~kite porivi i sposobnosti {to gi posedu­ va. Centarot i Klubot prvi~no bea locirani vo kancelariite na Po­ lio, vo skopskiot Centar (2001), ama funkcioniraa po zavr{etokot na rabotnoto vreme, do docnite ve­ ~erni ~asovi. No, vtorata godina od postoeweto ja odbele`aa vo poseb­ no i udobno kat~e vo naselbata Aer­ odrom (2003). Ovoj Centar “isfrli” kadar dovolno obu~en i osposoben denes samostojno da rakovodi so svoja firma, prodavnica, ili da go ponudi svojot kapacitet na berzata na trudot, ili prosto, da vospostavi i da “ostane vo vrska” so s# podi­ nami~niot razvoj i “podelikatnite’ pobaruvawa na sovremenata tehnika i tehnologija. Re~isi istovremeno, so ovoz­mo­ `uvaweto edukacija zaradi vrabotu­ vawe i li~na afirmacija i nadgrad­ ba na licata so hendikep, Polio aktivno rabote{e i na pottiknuva­ weto, promocijata i popularizaci­

Gali~ica ­ Gledaj}i gi dvete ezera, sredno{kolcite ­ pisateli gi spodelija svoite vpe~atoci i poemi
jata na kreativnite sposobnosti na licata so hendi­kep: magazinot “Vulkan” zabrzano “{tanca{e” novi izdanija; redakcijata ja vostanovi i nagradata za najgolemi tvore~ki os­ tvaruvawa vo pove}e oblasti, a bea pottiknati i fotoreporterite od dr`avava i od regionot da pretsta­ vat svoi vizuelizacii na razni mo­ menti od rabotniot i `ivotniot den na lice so hendikep… Me|utoa, eden od najubavite predizvici na koi odgovorile mla­ dite so hendikep e sekako Kreativ­ nata rabotilnica na {titenicite od Demir Kapija (2002­2005), tvore~ko i “proizvodno” kat~e koe nikoga{ po­ rano, nitu podocna, ne postoelo kaj nas, pa ni vo sosedstvoto. Ne za xabe nivnite ra~no dizajnirani svileni {amii, crtani so specijalni boi, zavr{ile vo racete na golem broj ambasadorki, politi~arki ili so­ prugi na politi~ari od dr`avava i svetot, borci za ~ovekovi prava, me­ |unarodni organizacii i fondacii,

biznismenki, soprugi na biznisme­ ni.. I, ne za xabe, samo vo 2004 godi­ na, bile petpati izlo`uvani na raz­ ni lokacii vo dr`avava i po razni povodi! Ovaa rabotilnica i nejzinite likovni unikati se zarodi{ na auk­ ciite i teletonite za proda`ba na slikite na Roza i dvajcata pomladi umetnici od Zavodot vo Bawa Ban­ sko, {to Polio gi osmisli i so golem rezultat gi organizira{e vo god­ inite {to sledea… Sepak, predizvik koj pobudi osoben interes i odek, be{e svoe­ vidniot festival na tvore{tvoto na osnovcite i sredno{kolcite na­ re~en “Moeto poinakvo drugar~e” (2009). Za osnovcite koi crtaa na o­ vaa tema be{e organizirana posebna izlo`ba vo ohridskiot Kulturen centar, vo ramkite na nivnoto tri­ dnevno gostuvawe vo Ohrid i Struga. Sredno{kolcite pisateli i poeti pak, koi pi{uvaa esei i stihovi na ovaa tema, bea ~etiri dena gosti i­ sto taka na Ohridskoto ezero, ama ovojpat i na Stru{kite ve~eri na po­ ezijata… Vistinsko vreme da se razbijat i da se odbegne prifa}aweto na koja bilo predrasuda ili stereotipija kaj sekoj ~ovek, e najmalata, detska vozrast. Vakvite tvore~ki natpre­ vari i manifestacii, so intere­ sot i vnimanieto na javnosta {to go privlekoa, se eden od na~inite toa da se postigne so re~isi stoot­ stotna sigurnost. Kako blagodarnost za iska`aniot interes za na{iot festival, no i kako svedo{tvo za kreativnite dostreli na na{ite najmladi tvorci, od crte`ite na os­ novcite bea izraboteni slo`uvalki {to potoa im gi dostavivme na pre­ du~ili{nite i na zgri`uva~kite ustanovi, a od eseite i poemite na tinejxerite izrabotivme prekrasen i edinstven – katalog! Za ostanatite mladi, ama povo­ zrasni kreatori koi budno i sekoj­ dnevno ja sledat problematikata i fenomenot hendakep so “okoto” na svojot foto­aparat, taa, 2009 go­ dina izrabotivme katalog i orga­ niziravme izlo`ba {to ja otvori aktuelniot pretsedatel na RM, d­r \orge Ivanov. Toj im dodeli i tri nagradi i edna specijalna na avtorite na naj­ dobrite fotografii i na pretsta­ vnicite na najagilnite redakcii od elektronskite i pi{uvanite mediu­ mi vo dr`avava.

“Mozai~en” predizvik vo gradinkite ­ Nagradenite crte`i na osnovcite, preto~eni vo slo`uvalki za “cicibanite”
- Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep Deceniska borba za dostoinstvo 75

74

2010 - specijalno izdanie

na lu\eto so specijalni sposobnosti

FINANSII
oprema koja mo`e da gi presretne po­ trebite na organizacijata. Vkupniot izvr{en personal se sostoi od deset po­ sveteni ~lenovi i golem broj sorabotni­ ci po razli~ni oblasti, koi pridone­ suvaat za vklu~uvawe na pra{aweto na hendikepot vo drugite op{testveni tekovi. Osven socijalnite, se razbira.

FINANSII

DECENISKI OT^ET
PARItE GO VRtAt SVEtOt ILI SVEtOt PARItE!?
*Ne ti trebaat pari dokolku ima{ dobra ideja

M

Prihodi
Mobilizacijata na sredstvata ja obezbeduvavme cikli~no so samiot or­ ganizaciski razvoj, slede}i gi prediz­ vicite prosilezeni od op{testveno­e­ konomskata sostojba, kaj nas i vo svetot. Od samiot po~etok, Polio Plus, kako nova gra|anska organizacija, obezbedi skromna finansika poddr{ka. Prepoz­ naen po svojata inovativnost, novite socijalni kampawi i razbranuvawata po pra{aweto na hendikepot, finan­ siskata poddr{ka po~nuva i da se zgo­ lemuva za 6,3 %. Vo 2006 godina, po za­ vr{uvaweto na tri pogolemi proekti so trigodi{na finansiska poddr{ka i razbranuvawata vo samata organizacija, doa|a do opa|awe na finasiskiot pril­ iv za 2,6 %. Vo periodot od 2007 do 2009 godina imame trend na zgole­muvawe na finansiite za 12,5 %, za vo 2009 da imame povtorno opa|awe za 9,6 %. Ovie cikli~ni razbranuvawa se rezultat na rabotata, kontekstot vo op{tetsvoto i, sekako, principot na Polio Plus – da ne bide “donor drajven”­organizacija. Sepak prosekot ni e okolu 200.000 evra.

ereweto na pojavite e sekoga{, ne­ kako, povrzano so brojkite. Kon kra­ jot od 19 vek, ekonomistite bile anga`irani na pra{awa povrzani so obezbeduvaweto merki so koi }e gi kvantificiraat konceptite, pri {to brojkite vo finansiskiot krvo­ tok se odraz na realnoto `iveewe i delotvorewe na organizaciite. Vo izminative godini, postojano ni be{e uka`u­ vano deka mnogu “eftino” gi prodavame na{ite idei... duri i ako go vidime efektot od niv. I }e se soglasi­ te so niv. No, pri taa konstatacija se zaboravaat ne­ kolku elementi. Kako prvo, ovaa problematika koja i ne e “kojznae” mnogu visoko rangirana vo donatorskite programi, naj~esto e fokusirana na edno pra{awe od oblasta. A, ako se potrudite toa pra{awe da go nametnete vo nesocijalna tema, od start ste proma{ile... S# u{te pra{aweto e samo ­ socijalno. Vtoro, momentot i vremeto na dejstvuvawe, se­ koja ideja i re{enie, osobeno za ovaa problematika, si ima potreba, soodveten pristap i kombinacija na elementi. Na primer, promena na zakonska odredba ne mo`e bez paralelna edukacija na samite ~initeli, i bez elementi za podignuvawe na javnata svest.

I treto, baraweto za vospostavuvawe sistem koj ni od daleku ne e samo socijalen, zadira vo mo{ne ~uvstvitelni “elementi”, osobeno koga }e posegnete po tekot na dr`avnite pari, pri preraspredelbata. Vsu{nost, i site tektonski razdvi`uvawa, na svetsko nivo, na koe bilo pole, bile i sekoga{ }e se slu~uvaat vo vrska so preraspredlbata na “tor­ tata”, a ne za samata torta. Nejse, vo ovoj del i nemame namera da mudruvame kako bi trebalo da se “oplodat” dr`avnite pari vo nasoka na obezbeduvawe na blagosostojbata na gra|anite. Za toa ja pla}ame na{ata dr`avna admini­ stracija, koja treba za niv da si go dade svojot ot~et. Naprotiv, namerata e da ve zapoznaeme so “skro­ mniot krvotok” koj izminatava decenija be{e del od poddr{kata vo sozdavawata na “~udata” i inicija­ tivite {to ­ na ovoj ili na onoj na~in ­ }e ostanat za­ bele`ani vo makedonskata istorija. Sepak, ostanuva faktot deka za nekoi raboti da se iniciraat ne se potrebni golemi pari, tuku, kako {to bi rekol Tomas Mur “...znaewe, posvetenost, disciplina i dobra orga­ nizacija. Prvata decenija od na{eto postoewe i dejstvuva­ we ja zaokru`ivme so vkupen buxet od 131.847.236 denari ili 2.143.857 evra. Za ovoj vremenski period organizacijata se vdomi vo prostorii od 200 m2 so
God. MKD (vo iljadi) 591 5.541 13.812 13.142 13.779 13.337 10.325 13.109 30.273 17.939 131.847 Euro (vo iljadi) 10 90 225 214 224 217 168 213 492 292 2.144

Raspredelba na sredstvata po programi

Institucii i organizacii 1. Nacionalna i lokalni institucii 2. Nacionalni organizacii i fondacii 3. Biznis zaednica 4. Me|unarodni institucii i organizacii 5. Evropska unija 6. Drugi i sopstveni prihodi Vkupno

iznos vo iljadi MKD 3.762 16.572 13.555 53.009 22.069 12.781 121.748

Izvori za poddr{ka na programskite aktivnosti

Pregled na programite i sektorite
Polio Plus gi sledi svoite posti­ gnuvawa so sistem za nabquduvawe na proektnoto portfolio, kako i so speci­ fi~ni evidencii za poedine~ni proek­ ti. Sledeweto na proektnoto port­ folio, Polio go pravi preku nekolku parametri: sektor, programi, celna grupa i instrument. Vo tabelata broj 1 e daden celosen pregled na programite i sektorite, kako i brojot na sprove­ denite proekti vo peridot od 2000 do 2009 godina. Struktuiraweto na sek­ torite, grupiraweto na proektite po sektori, kako i na~inot na nivnata evi­ dencija e vovedena na krajot od 2002 go­ dina. Zaradi usoglasen prikaz, del od proektite po programite se grupirani retroaktivno.

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 Vk.

Pregled na prihodite od 2000 do 2009

Izvori na mobilizacija na sredstvata

76

2010 - specijalno izdanie

na lu\eto so specijalni sposobnosti

- Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep

Deceniska borba za dostoinstvo

77

FINANSII

FINANSII

Izvori na mobilizacija na sredstvata
Polio Plus gi mobili­ zira sredstvata od golem broj organiza­ cii i institucii od nacionalno, re­ gionalno i me|u­ narodno nivo. Vo desetgodi{niot peri­ od, obezbedeni se 131.847.236 denari ili 2.143.857 evra, od pove­ }e od 40 razli~ni organi­ zacii, institucii­donatori. Individualnite donacii od skromnite 100 denari up­ lateni preku mobilen (~etiri nacionalni teletonski nastani) i samoinicijativnite davawa, se golemi po broj, no sepak malku vo suma (samo 4,3%) . Najgolem del od svoite sredstva, Polio Plus gi mobilizira od me|unarodnite organizacii i in­ stitucii, koi se zastapeni duri so 44 % od vkupnite, dosega mobilizirani sredstva, a potoa sleduva Ev­ ropskata unija preku svoite programi na nacionalno i me|unarodno nivo. So 11 % vo mobiliziraweto na sredstvata e vklu~en bizis­sektorot, a nacionalnite fondacii u~estvuvaat so 14%. Vo dosega{nata deceniska borba, najmal procent na u~estvo vo poddr{kata na aktivnostite na Polio Plus imaat nacionalnite i lokalnite institucii, so duri samo 3%. Poslednata stavka od ovaa tabela se sopstveni prihodi, {to se ostvaruvaat od: ~lenarina, kamati, pozitivni kursni razliki, vonredni prihodi. Interesno e toa {to vo na{eto rabotewe e mnogu zastapen privatniot sektor. Vo 2004 godina, 64 % od vkupnite prihodi bea mobilizirani tokmu od pri­ vatniot sektor. Toa poka`uva deka sepak kako organizacija sme si dosledni na samiot princip da patuvame so dru­ gite i {to e mo`no poaktivno da gi vklu~ime site onie koi mo`at da go vidat svojot interes vo prika­ znata nare~ena hendikep.

Realnost i paradoks
I pokraj toa {to Polio Plus e zdru`enie na gra|ani koe vo svojata rabota ne ost­ varuva dobivka, Poradi nedo­ stigot od komunikacija me|u samite institucii, sepak kontinuirano na dr`avata & go ispla}a svojot danok ­ od 2001 godina. Apsurdot e dotolku pogolem {to, koga treba da se ze­ mat “pari” od orga­ nizaciite, va`i eden zakon (Zakon za trgovski dru­{­ tva), a koga treba da se odvrze dr`avnoto }ese (da se napravi povratok na danokot) – toga{ “Pu, pu, ne va`i, pa neli ste Zdru`enie na gra|ani?”. No kako {to rekol Al Kapone: “mo`e{ s# da pravi{, samo gledaj navreme da & go plati{ “slatkoto” sleduvawe na dr`avata”. Drugiot paradoks koj izbiva na povr{ina, a se odrazuva vrz gra|anskoto dejstvuvawe, e preregis­ tracijata na zdru`enijata soglasno noviot Zakon za zdru`enija na gra|ani (2010) i mo`nosta zdru`enijata da obavuvaat profitna dejnost. Pra{aweto e, samo – koja dejnost? Vo koja dejnost }e bide registrirano zdru`enie koe se zanimava so za{tita i promocija na ~ovekovi prava: kako izdava{tvo, trgovija…? Ovie dilemi ja otslikuvaat voljata na site strani, no ne se nadminuva nejasnoto “slovo na zakonot”, a {to, od druga strana, ima vlijanie i vrz natamo{noto kreirawe na finansiskite politiki.

Trojna kontrola + revizija
Osven na ekonomskata ot~etnost, Polio Plus vo svoeto rabotewe golemo vnimanie & posvetuva i na finansiskata ot~etnost ­ gi pokriva smetkovodstven­ ite sistemi za kontrola na rashodite, kako i vnatre{nata i nadvore{nata re­ vizija. Vo ramkite na vospostavuvawe­ to cvrst sistem na kontrola na resur­ site (pred se, finansiski), Polio ima sistem na trojna kontrola. Ednata e vo odnos na samite donatori, poddr`uva~i, vtorata e me|ufaza koja zadol`itelno se sproveduva kako kontrola od ovlas­ ten smetkovoditel­revizor, a tretata, sekako, e ­ preku ot~etot kon dr`avata. vata.

KOGA BI DOBIL MIIILIIOOOOOn MARKI !?
Toa be{e i pra{aweto {to mi go postavi sosedot, dojden na kafe, dodeka jas gi miev sadovite od ru~ekot (vo dale~nata 1998). I po pravilo, kako i sekoj od nas, najnapred rezervirav za stan, pa za kola (slednata sekunda ja smeniv markata, a ve}e vo milisekunda go smeniv i modelot!), potoa, gledaj}i kako brzo gi tro{am markite, ostaviv vedna{ 100.000 za “ne­daj­bo`e”, za {kolo, duri i za nerodenite deca, a mi dojde i da ostvaram ne­ koi sitni `elbi na moite roditeli, rodnini i prijateli… Bev inspirativen, pa vo fantaziite ni se pridru`ija i `ena mi, i u{te nekolku prijateli i site po~naa da delat od svojot miiliiiooon. Super!!! Ama mene mi ostanaa u{te polovina million!? I, ete, vidi go |avol~eto vo mene kako buri~kalo celo vreme! I se ispozanesov deka so ostatokot bi storil ne{to poi­ nakvo i malku “zaebano” (iako toga{ ne go znaev akademskoto zna~ewe na zborot “inkluzija”): Bi zel cel avtobus “kralici na no}ta” i sred bel den, privremeno, bi go naselil do nekoja institucija za lica so hendikep, so zada~a sekoja od niv da si najde “quboven partner” od institucijata. “Kralicite” po mesec dena }e si zaminat, ama na ovie ostanative }e im ostane “silata” (toga{ ne znaev deka po Amerikine mi ti imalo takvo ne{to {to se vika “surogat”). A silata ja dobiva smislata koga odi zaedno so li~nosta (po starata filmska “Let the force be with you”.). Taka si mislev deka obeshrabreniot mo`e da se okura`i! I, eve me denes – ostarev, ama ne se opametiv. Potro{iv (preku svojot potpis) mnogu pari. Ne samo lotaris­ ki, tuku i od stranski (a boga mi i na{i) dano~ni obvrznici. Sumata vo ovie deset i kusur godini e petkratno pogolema. No, vistinskiot problem e {to tie pari se cepkani na razni proekti, od razni donatori koi imaat svoi prioriteti za {to, kade i kako da se potro{at nivnite pari. S# u{te se trudime so site sili da ne bideme t.n. “donor driven” (zavle~eni od donatorot) organizacija i kolku {to mo`e pove}e da ja stavime na{ata kauza vo nivnite programi. Toa ne e sekoga{ lesno, nitu pak sekoga{ uspe{no. I den­denes mislam deka takvi nezgodni, zagado~ni i pro­ blemati~ni akcii (sega ve}e po najnovo, “proekti”), kako onoj so “kralicite”, mo`ebi }e imaat i najgolem efekt. Verojatno ne za xabe na Elena (koga preo|ame ulica) ja maltretiram i & velam deka, ako dobijam na loto, }e & platam cel den da preo|a ulica na nepe{a~ki, a ne da se maltretira po nekakvi konferencii i seminari. Mnogu sum siguren deka taka pove}e }e svrtime vnima­ nie. A za toa i ne trebaat mnogu pari...!? Samo {to takvo ne{to nema nikoga{ da ni finansiraat od EU ili MMF. Ama zatoa pak, na ovie od “Dare Xambaz” im finansiraat odmori, tortijadi, graf~ijadi i poetski ~itawa. Zvonko [avreski (so celosno pravo sam da se zapra{am “Kaj mi otidoa mil­ ionte marki od po~etokot na tekstov???)

Revizija
Od 2003 godina do denes, Polio Plus kontinuirano anga`ira nadvore{en re­ vizor. Iako revizijata do neodamna ne be{e zadol`itelna, za da se ovozmo`i transparentnost i ot~etnost pred s# kon samite sebe, Polio Plus go prakti­ kuva toa od samite po~etoci. Vo prvite tri godini finansiskite izve{tai, soglasno me|unarodnite finansiski standardi za izvestuvawe, gi prave{e revizorskata ku}a “Prajs Voter Haus Kuper”, koja i pokraj visokata cena na revizijata, sepak (so ogromen popust od 90%) mu ovozmo`i na edno zdru`enie na gra|ani da gi koristi nejzinite uslugi. Po promenata na nivnoto rakovodstvo, i prekinot na povlastenata pozicija, Polio Plus migrira{e vo drugi dve na­ dvore{ni revizorski ku}i, koi gi pra­ vat na{ite finansiski izve{tai po­ slednive pet godini.

Transparentnost
Site prethodno izneseni fakti ­ za na{ite finansiski politiki, stan­ dardi i principi, celishodnosta od efektivnosta i efikasnosta na resur­ site ­ ne bi vredele ako so niv ne e zapoznaena i javnosta. Vo toj kontekst, Polio Plus sekoja godina go objavuva go­ di{niot finansiski izve{taj vo eden, a po mo`nostite i vo dva dnevni pe~ateni mediumi, na makedonski i na albanski jazik (“Dnevnik” i “Koha”). Polio pravi i dopolnitelni, od­ delni izve{tai za odredeni aktivnos­ ti, (Teletonite / 2008, 2009, 2010) pre­ zentirani na javnosta ne samo preku pe~atenite, tuku i preku elektronskite mediumi.

Ot~etnost
Edna od glavnite kariki vo ra­ boteweto na gra|anskite organizacii, sekako, e ot~etnosta. Vrz ot~etnosta, po­ stavena kako imperativ vo svoeto sevkupno rabotewe, Polio Plus posvetuva golemo vnimanie. Za{to, preku ot~etnosta mo`e da se sogleda sistemot za na{eto rabotewe, no i odgovorite kon onie koi ja po­ddr`ale na{ata borba dosega. A preku ekonomska­ ta ot~etnost pak, mo`e da se sogleda efektivnosta na vospotsavenite politiki, kako i efikasnosta od u­potrebata na resursite.
78 2010 - specijalno izdanie na lu\eto so specijalni sposobnosti

- Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep

Deceniska borba za dostoinstvo

79

FINANSII

FINANSII

OD REVIZORSKIOt IZVE{tAJ za 2009 g.
Finansiskata revizija Polio Plus ja pravi ne samo poradi zakonskata obvrska soglasno Zakonot za zdru`enija na gra|ani i fondacii. Naprotiv, ova go pravime vo kontinuitet i gi povikuvame site ostanati organizacii da go sledat istiot pat.

80

2010 - specijalno izdanie

na lu\eto so specijalni sposobnosti

- Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep

Deceniska borba za dostoinstvo

81

PODDR@UVA^I
Im se zablagodaruvame na site pogolemi ili pomali fondacii, organizacii, firmi, kompanii, filantropi... koi dadoa svoj pridones i ostavija li~en pe~at vrz site na[i dosega{ni proekti, manifestacii i nastani, no i na onie koi ne se spomnati na listata podolu...

Ambasadata na SAD, Ambasadata na Velika Britanija, Ambasadata na Kanada, Ambasadata na Kralstvoto Norve{ka, SDR na ambasadata na [vajcarija, Ambasadata na Kralstvoto Holandija, Amerikanski miroven korpus Vladata na Velika Britanija Grad Skopje Evropskata Komisija UNHCR UNDP Unicef USAID Nacionalniot demokratski institut - Me|unarodno oddelenie, Institutot za oddr`livi zaednici, IRC (International Resque Committee) IOM (International Organization for Migration), Sovetot na Evropa, Svetskata banka, Fondacijata Institut Otvoreno op{testvo - Makedonija, Hendikep Internacional, GTZ MENKAP, Vlada na RM, Sovetot za radio-difuzija, Makedonski centar za me|unarodna sorabotka (MCMS) Makedonski radio-difuzen centar Ministerstvo za kultura na RM Ministerstvo za finansii na RM Ministerstvo za trud i socijalna politika na RM Norve{ki helsin{ki komitet OBSE VSO Inicijativa za mentalno zdravje (MHI) - SOROS, Budimpe{ta Edinici na lokalna samouprava (op{tini vo RM) Me|unarodni biznis kompanii (“Mile stone”) Makedonski biznis kompanii Poedinci

QUO VADIS DOMINI
Poedine~ni ostvaruvawa

QUO VADIS DOMINI

2004

2005 20.581.029,00 266.269.601,00 337.925.130,00 23.236.274,00 1.925.961,00

2006 4.612.507,00 92.647.214,00 102.492.388,00 23.236.274,00 84.000,00

IGRA NA SRE}A VRZ NESRE}NITE
redstvata od i­ grite na sre}a kaj nas se zna~itelen finansiski izvor na gra|anskite or­ ganizacii kako i vo svetot. Spo­ red Zakonot za igrite na sre}a i za­ bavnite igri (1997), sredstvata od ovie igri se koristat za finansir­ awe na programite na zdru`enijata na lica so hendikep, za sportot i za Crveniot krst na RM, i toa vo visina od “50% od vkupniot prihod od igrite... utvrden vo prethodnata godina”. Zna~i, vlasta napravi “xentl­ menski dogovor” (ama samata so sebe, za{to vo toj proces ne bea vklu~eni ni zainteresiranite st­ rani, ni korisnicite!): komarskata Vlasta dobro znae deka “ne{tata” vrzani za sredstvata “piksla” }e ja deli so “bednite”, od igrite na sre}a i zabavnite igri {to im se davaat na po sistemot “fifti­fifti”, a vo zdru`enijata na lica so hendikep, }e mora da se menusoglasnost so na~elata na huma­ vaat. “Kola~ot” e mal i sekoja godina se roni (od zakonnost i solidarnost. ski vetenite 50%, zdru`enijata vo 2006 godina dobile Ova e “nasledeno” od SFRJ, samo 8,41%!), a i tie “ronki” otsekoga{ gi dobivaat samo a makedonskata specifika e vo sedum vakvi organizacii. Iako nekolku od 200-te aktivsmenetiot “pat na parite”: pora­no ni organizacii na lica so hendikep se ve}e vpi{ani vo korisnicite gi dobivaa sredstva­ registarot kako zdru`enija od javen interes, sepak od ta direktno od Lotarija na Make­ ronkite ne dobivaat ama ba{ ni{to. donija (kako edinstven doma{en zakonski organizator na komar ­ krivi~no delo), a od 1997 godi­ si ja zabele`al. Dokaz e spektaku­ pari bespolezno se frlaat vo “bu­ na parite mora “da otsednat” vo larnoto “prizemjuvawe” na Zaedni­ nar bez dno”. Ne{to kako postojan­ Ministerstvoto za finansii i od cata na invalidski organizacii ite zagubari... tamu, so odluka na Vladata, da se koi, od dotoga{nite pove}e od 180 Vlasta dobro znae deka rabot­ raspredelat do zdru`enijata. mili­oni, podocna (1998) “spad­ ite }e mora da se menuvaat. Kola~ot Po ovie re{enija, vo 2001 godi­ naa” na samo 20 – re~isi celi 90% e mal i sekoja godina se roni (od na e vmetnato i edno “solomonsko” pomalku, vo 2000 (mo`ebi poradi zakonski vetenite 50%, vo 2002 go­ administrativno ograni~uvawe: primernoto povedenie) parite im dina zdru`enijata dobile 15,20 a sredstvata ne mo`at da bidat: “po­ bea zgolemeni na 50, a od 2004 go­ vo 2006 samo 8,41%). Dopolnitelen mali od 60, nitu pogolemi od 120 dina zastanaa na “stabilnite” ­ 75 problem e {to tie “ronki” otseko­ ­ milioni denari”. No, osven ned­ milioni denari. (Tabela br.1) ga{ gi dobivaat samo sedum organi­ efiniranite i netransparentni Ova, na podolg rok, uslovuva zacii na lica so hendikep, iako pari~ni zafa}awa, ova re{enie pasivizacija i celosen konformi­ ve}e nekolku od okolu 200 vakvi voedno i gi disciplinira zdru`e­ zam na vaka poddr`anite organiza­ aktivni zdru`enija se vpi{ani nijata, korisnici na sredstvata. cii koi, so vreme, ne ni mo`at da vo registarot kako zdru`enija od Za{to, {tom nikoga{ ne e sigurno gi opravdaat svoite aktivnosti i javen interes, a sepak od ronki­ koga i kolku pari }e se dobijat vo misija (pa duri i postoewe), a toa te ne dobivaat ama ba{ ni{to. tekovnata godina (a tie obi~no i vodi do vpe~atokot deka takvite docnat), normalno e i da ne se “r’~­ 2002 2003 2004 2005 2006 ka{“ so vlasta, “du­ 460,510 70,00 566,762 70,00 610,556 75,00 649,937 75,00 223,072 75,00 {ebri`nikot”, bez 15,20% 12,35% 12,28% 11,54% 8,41% ogled na golemina­ ta na nepravdata Tabela 1. Finansii na ZIOM od Ministerstvoto za finansii, po godini ili gre{kata {to

Danok na dohod na prihodi od dobivki od igri na sre}a 29.753.942,00 i drugi nagradni igri Nadomest za licenci od igri na sre}a Mese~en pau{alen nadomest od oddelni igri na sre}a posebni dava~ki za igri na sre}a i zabavni igri 196.302.951,00 298.330.242,00 84.335.705,00

S

prihodi od igri na sre}a od nepodignati stokovi i 1.833.887,00 pari~ni dobivki

Tabela 2. Finansii na ZIOM (NSIOM) od Ministerstvoto za finansii, po godini Vo svetot ...
Vo svetot (osobeno vo zemji­ te so prete`no katoli~ka vero­i­ spovest) vladee na~eloto deka “prokolnatite” (kockarski) pari treba da se potro{at za huma­ ni raboti. Klasi~en primer e {panskata Asocijacija na slepi (ONCE) koja u{te od vremeto na diktatorot Franko ima monopol vrz proda`bata na lozovi. Ili, Handikep Internacional koj vo Francija edinstveno ima dozvola za proda`ba na vre}i za besplat­ no isfrlawe novogodi{ni elki. Malku ponapredni se OXFAM (vo V.Britanija) so svojata proda`ba na kafe, kako patokaz kon socijal­ na odgovornost na kompaniite koi prodavaat akcizni stoki. Na Balkanot, a za razlika od situacijata kaj nas, rabotite zna­ ~itelno se pomesteni vo pozitivna nasoka. Spored posebna uredba vo Hrvatska, vkupnata masa se deli na zdru`enija od javen interes vo 12 oblasti. Vo Slovenija pak, e for­ miran i Fond za distribucija na sredstvata od igri na sre}a, na 23 organizacii na lica so hendikep (so razli~en prioritet i zafa­ }awa), a najinteresnoto e {to tamu ovie organizacii se, i korisnici, i sopstvenici na Fondot. vaweto na soznanijata na nosite­ lite na buxetskata politika za zna~eweto na gra|anskiot sektor vo razvojot na op{testvoto. Bez ogled na razli~nite, pa duri i sprotistaveni mislewa, tekovnata politika neuspe{no go razre{uva problemot. Nedovolnata regulativa za ova pra{awe se nadovrzuva na glavniot problem ­ nedovolnoto (i ~isto fragmentarno) finansirawe na gra|anskiot sektor od central­ nata i lokalnata vlast. No, so ovaa “torta” voop{to ne se opfa­teni redovnite godi{ni raspredelu­ vawa na 10­15 milioni denari koi Ministerstvoto za finansii na konkurs im gi dava na site nevla­ dini organizacii vo zemjata (pa du­ ri i na onie spomnatite sedum). Mo`noto razre{uvawe na pro­ blemot opfa}a nekolku fazi. Vo prvata treba da se nadmine tesna­ ta opredelenost, odnosno samo o­ dredeni organizacii da se kori­ snici, pa delot od 50% od ovie sredstva ({to vo su{tina i onaka e svedeno na 8,41%) da bide namenet na mnogu po{irok krug organiza­ cii, bez ogled na sektorot na de­ jstvuvawe ili naso~enosta kon o­ dredeni celni grupi. Idejata e 25% od sredstvata da ostanat za finansirawe na or­ ganizaciite na lica so hendikep, no so mo`nost programsko finan­ sirawe od tie pari da ostvari se­ koja organizacija na ovie lica, ama od javen interes (spored utvrdeni kriteriumi). Toa }e ovozmo`i pos­ tojnite (izdr`uvani) organizacii da si gi zgolemat finansiite do 50% od dosega{nite, a onie 200 or­ ganizacii (ako se od javen interes) da ostvarat programski razvoj, i da gi zajaknat svoite kapaciteti i samoodr`livosta. A ostanatite 25% treba da im bidat dostapni na site drugi zdru`enija na gra|ani,

Ognen Manevski, u~eni~ki trud na konkursot na Polio Plus na tema: “Moeto poinakvo drugar~e” (2009)

Mo`ni promeni
Interesni se podatocite za poedine~nite ostvaruvawa koi ja so~inuvaat strukturata na ostva­ renite prihodi od igrite na sre}a (vo milioni denari) (Tabela 2) Nositelite na buxetskata po­ litika, pod postojan pritisok od nedovolnite buxetski prihodi, pretpo~itaat drugi priorite­ti, namesto sredstvata da im gi da­ vaat na onie na koi so zakon im se odredeni. Taka, re{enieto na problemot mo`ebi e i vo zgolemu­

84

2010 - specijalno izdanie

na lu\eto so specijalni sposobnosti

- Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep

Deceniska borba za dostoinstvo

85

QUO VADIS DOMINI

od site sektori, po isti kriteriu­ mi kako i za organizaciite na li­ cata so hendikep Treba da se razgleda i ona {to mo`e da se slu~i so posto­ jnite 10­15 milioni od godi{nata raspredelba preku Ministerstvo­ to za finansii. Dr`avata mo`e slobodno da gi ukine tie “ronki” so opravduvawe deka ve}e dala de­ setpati pove}e. No, ako taa posaku­ va vistinski razvoj na gra|anskoto op{testvo, mo`e tie sredstva da im gi ostavi dostapni na ostan­ atite organiza­cii koi ne se od ja­ ven interes, a sepak vr{at op{to polezna rabota. Vo vtorata faza, mo`e da se prezeme nov kvaliteten is~ekor: site sobrani sredstva od igrite da bidat nameneti za proekti na gra|anskite organizacii. Ovie sredstva, zaedno so praktikuvaweto na match fun-ding ili our participation, mo`e nekolkukratno da se oplodat, privleku­ vaj}i sredstva od stran­ ski donatori. A {tom tie sredstva zavr{at kaj nas, od toa }e ima korist, i vlasta, i narodot, a bez ogled koj }e gi tro{i.

(a mnogu brzo, so zgolemuvawe na prihodite, i milijarda denari!) da se ostavat bez “gazda”. Treto, kolku i da se golemi sredstvata, tie mnogu brzo bezefektno }e bi­ dat istro{eni ako nekoj ne se gri`i za kriteriumite, nasokite, ot~etnosta, vidlivosta i celesoo­ braznosta na potro{enite pari.

Ni{to ne e ve~no ..
Na{ata dr`ava ima “unikatno” ­ arbitrarno i sosema administra­ tivno ­ re{enie za repredelbata na vakvite sredstva, koe treba {to poskoro da se menuva; da se napu{ti kriti~nata netranspar­ entnost, a osobeno vo otsustvo na jasni i prifat­

[to treba da se stori?
Najprvin se potrebni izmeni i dopolnuvawa na Zakonot za igrite na sre}a i na za­ bavnite igri, so bri{ewe na teks­ tot koj go opredeluva rasponot na sredstvata: “no ne pomalku od 60 i ne pove}e od 120 milioni denari”. Potrebno e i Vladata da donese Odluka za kriteriumite za utvr­ duvawe na korisnicite i na~inot na raspredeluvawe na odnosnite sredstva. I vo dvete fazi, dr`avata }e mora da razmisli za formirawe posebno finansisko telo (fonda­ cija) koe }e gi naso~uva, kontro­ lira i menaxira ovie pari. Protiv vakvoto etablirawe nov igra~ vo sektorot ima eden seriozen argument ­ formirawe administracija koja }e gi “jade” pa­ ri­te u{te pred da stignat do cel­ nata grupa. No, kontra­argumentite za­ slu`uvaat po~it. Iskustvata na zemjite koi go izodele toj pat, po­ ka`uvaat deka toa e pomaloto zlo. Vtoro, nezamislivo e 700 milioni
86 2010 - specijalno izdanie

livi kriteriumi za taa raspredel­ ba, {to i na naj~esniot odlu~uva~ mu nosat lo{ imix. Ovaa raspre­ delba treba, ~as poskoro, da se uredi so Odluka na Vladata i toa da bide potrajno re{enie, a ne se­ koja godina da se nosi posebna, ili voop{to da ja nema. Zabavnite igri treba da se isfrlat od ovoj i da se predmet na regulirawe na poseben zakon, a javnite dava~ki od niv ­ prihod na edinicite na lokalnata samouprava (se razbira, nameneti za navedenite celi). Potrebna e i reforma na pos­ tojnite sojuzi i asocijacii, koi vaka bile finansirani so godini nanazad. Za{to, proizleguva deka re~isi edinstven na~in da se “o­ slobodime” od niv e postojanoto namaluvawe na nivnite finansii. No, {to so nivnite vrabote­ni i so oblastite koi nikoj, osven niv, ne gi pokriva (bez ogled na nivna­

ta neefektivnost)? Taka, iznao­ |aweto najoptimalno re{enie za raspredeluvawe na ovie sredstva, kako da e usloveno od pra{aweto na transformacija na ovie sojuzi i asocijacii. Za{to, kako {to “za­ gubarskite” zafa}awa se pregole­ mi za makro­ekonomskite parame­ tri na RM, taka i sredstvata za ovie korisnici se pregolemi za finansiskite parametri na celi­ ot gra|anski sektor. Sekoja vlast, prirodno, saka vo vladenie da & ostane mo}en in­ strument kakov {to e arbitrerno­ to finansirawe. Finansiraweto na gra|anskite organizacii na site odgovorni vo ovaa oblast im e nep­ otreben tovar i “sporovozno” pra­ {awe. Vo najmala raka, sekomu mu e neprijatno da ~epne vo “parite na hendikepiranite” ... Klu~niot moment odamna ~uka na vrata i ovoj status quo }e mora da se napu{ti, najprvin zaradi razvojot na gra|anskiot sektor koj ne smee pove}e da ~eka povolna politi~ka klima za premin kon pomalku va`nite pra{awa. Mnogu e va`no dr`avata sega da prezeme del od finansira­ weto na ovoj mnogu va`en lost vo makedonskoto na­ preduvawe kon evrointe­ griraweto. Ako toa se odlo`i, {tetata }e bide mnogu golema, a vra}aweto vo prethodnata sostoj­ ba }e ne ~ini mnogu pove}e od pre­ dlo`eniov is~ekor napred. Gra|anskiot sektor ne smee ni i natamu da bide zalo`nik na ne­ kolku organizacii (samo sedum), iako vo niv ~lenuvaat (bez svoja volja) na{ite najmarginilizirani gra|ani. So reforma na finansirawe­ to vo ovoj sektor, licata so hen­ dikep }e se oslobodat od decenis­ koto zalo`ni{tvo na nekolku poedinci, na (dosega) “nesmenliva i ve~na” pozicija, a }e se ovozmo`i nivnoto dvi`ewe da se izvle~e od za{titenoto milosrdie i gra|an­ skiot `abarnik i da se vlee vo glavnite op{testveni tekovi. Ostanatoto go znaete i sami...

na lu\eto so specijalni sposobnosti

POLIO PLUS VO SLIKATA ZA GRA|ANSKOTO OP{TESTVO

nVO nE E nLO
Ulogata na gra|anskite organizacii vo sovremenoto op{testvo - Primerot na Makedonija
Sa[o KLEKOVSKI
(integralniot tekst e objaven vo „Politi~ka misla ­ Politi~kata misla vo civilnoto op{testvo“ – godina 8, broj 30, juni 2010, Skopje)

G

ra|anskoto op{testvo vo Makedonija e rel­ evanten ~initel niz is­ torijata, a vo dve karak­ teristiki se razlikuva od regionot na Central­ na i Isto~na Evropa: levata politi~ka ori­ entacija i jakiot normativen pristap. Gra|anskoto op{testvo vo Make­ donija, iako se povrzuva so tranzici­ jata vo 1990­tite, ima svoja uloga vo istorijata na zemjata, osobeno vo periodot na nacionalnata prerodba na krajot na 19 vek. Socijalisti~kata modernizacija na zemjata (1945­ 1990) dade osnova za pojavuvawe na mnogu kulturni, sportski, dobro­ tvorni i profesionalni organiza­ cii, iako pod kontrola na Sojuzot na komunistite na Makedonija. Ra­z­ vojot na pluralizmot, nezavisno­s­ ta vo 1991 godina i tranzicijata koja{to proizleze od nea bea va`ni pottiknuva~i na prerodbata na gra­ |anskoto op{testvo vo Makedonija. Na po~etokot na 1990­tite vlegoa stranski donatori – donesoa i sop­ stveni temi (i resursi za niv) i vli­ jaeja na „modeliraweto“ na makedon­ skoto gra|ansko op{testvo. Vtorata razlika e zakonskata definicija na gra|anskoto op{testvo kako sektor „voden od vrednosti“. Makedonija vo golem del ima silen normativen pristap na svoeto zakonodavstvo kon gra|anskoto op{testvo. Zasnovan na istoriskoto nasledstvo, zakonot go ograni~uva registriraweto na or­ ganizacii koi pottiknuvaat rasna diskriminacija, netolerancija i nasilstvo. Toj, istotaka, na klu~en na~in go definira i na~inot na koj gra|anskoto op{testvo odgovori na op{testveniot konflikt vo Makedo­ nija vo 2001 godina. Poslednata karakteristika vklu ~uva i elementi kako nedoverba vo instituciite i niska vklu~enost na gra|anite vo gra|anskoto op{testvo. Vo 2010 g. spored neslu`beni in­ formacii ima okolu 9.000 gra|anski
88 2010 - specijalno izdanie

organizacii ili 4,39 organizacii/iljada `iteli, {to e porast od 2006 g. koga imalo 5.769 gra|anski organ­ izacii (2,85 na 1.000 `iteli). Toa e poni­ sko od okolu 6 organ­ izacii/iljada `iteli vo Srbija i Hrvatska, a povisoko od 1,95 organizacii/iljada `iteli vo Rusija. Po­ golem predizvik e neednakvata urbana/ ruralna distribuci­ ja, odnosno vo 2006 g. vo urbanite sredini imalo 4,7 organiza­ cii/iljada `iteli, a vo ruralnite 0,5 or­ ganizacii. Predni~at Karpo{ i Centar so 7,9 org./iljada `iteli i Bitola so 5,1 org./iljada `iteli. Vakvata geografska distribucija rezultira vo sostojba organizaciite naj~esto da se rakovodeni od etni~ki Makedonci (80,4 %). Isto taka, organ­ izaciite naj~esto se rakovodeni od ma`i (73,6 %) (MCMS 2006).

"Dijamant" na makedonskoto gra\ansko op[testvo
`ensko lobi i Interpartiskata par­ lamentarna grupa za lica so posebni potrebi. Ekolo{kite organizacii bea zna­ menosci vo periodot od 1996 do 2001 godina, koga nivniot model uspe{no se prifati od strana na dr`avata – donesena e strategija, zakon i osnovano Ministerstvo za `ivotna sredina. Me|utoa, po ovoj uspeh, e­ kolo{kite dvi`ewa stanaa pomalku aktivni i vidlivi i baraat nova ul­ oga za sebe. Pokraj ovoj primer deka uspehot na gra|anskoto op{testvo e vo prifa}awe na konceptite od strana na dr`avata i pazarot, mo`e da se navedat i primerite na Make­ donskiot institut za mediumi koj, po uspehot vo obukata na novinari, os­ nova Visoka {kola za novinarstvo, i na zdru`enieto Mo`nosti koe, po us­ pehot vo mikrokreditirawe, osnova {tedilnica Mo`nosti. Kako se povrzani uspesite (vli­ janieto) so vrednostite i organizira­ nosta na gra|anskoto op{testvo? Slu­ ~ajot so `enite (rodovite pra{awa) poka`uva deka uspehot se zasnova na silnata rodova vrednost i na jaki op{testveni grupi i mre`i, {to od svoja strana rezultira vo uspe{no

zajaknuvawe na `enite i vlijanie vrz javnite politiki. Taka, se ~ini deka postignuva­ wata na gra|anskoto op{testvo se baziraat na doma{niot socijalen i na stranskiot finansiski kapi­ tal. Doma{niot socijalen kapital se sostoi od pozitivnite vrednos­ ti, jakite op{testveni grupi i do­ brata komunikacija, koordinacija i sorabotka me|u ~initelite na gra|anskoto op{testvo. Istovremeno, kako {to poka­ `uvaat pra{awata na rodot, lica­ ta so posebni potrebi i ~ovekovi­ te prava, soodvetno vnimanie od stranskite donatori i kako rezul­ tat na toa dobivaweto zna~itelna stranska finansiska poddr{ka, e su{tinsko za vlijanieto na gra­ |anskoto op{testvo (MCMS 2006). Mnozinstvoto od gra|anite (56,1 %) znaat primer na uspe{na gra|anska organizacija i kako takvi gi naveduvaat MOST, FIOOM, El hilal, SO@M, Me|a{i, Transparen­ tnost, MCMS, Helsin{ki komitet za ~ovekovi prava, Sojuz na penzio­ nerite, ADI, Razbudi se, SSUKM, Polio plus, Mese~ina i drugi (MCMS 2008). Gra|anite veruvaat deka gra|anskite organizacii se o­ snovaat za ostvaruvawe na intere­ site na gra|anite (33,1 %), nasproti deka slu`at na interesi na stran­ ski dr`avi (25,4 %).

PO TRANZICIJATA OD STABILIZACIJA KON GRA\ANSKO U^ESTVO
Gra|anskoto op{testvo vo Make­ donija vo momentov se pribli`uva kon krajot na svojot period na sta­ bilizacija. Izgradeno okolu jaki vrednosti, gra|anskoto op{testvo, duri i ako se bazira na ograni~ena gra|anska poddr{ka, e vkoreneto vo nekoi op{testveni grupi (`eni, lica so posebni potrebi, mladi) i igra va`na uloga.

ZNAMENOSCI NA MAKEDONSKOTO GRA\ANSKO OP[TESTVO
Ulogata na ~uvar ili kontro­lor na dr`avata ne e mnogu razviena, za razlika od socijalnata (op{testve­ nata) uloga. Zajaknuvaweto i infor­ miraweto na gra|anite, a osobeno na `enite i marginaliziranite lica (licata so posebni potrebi, Romite), se klu~nite podra~ja na uspeh. Vo ovie podra~ja e postignat uspeh i vo politi~kata uloga, odnosno vo vlija­ nieto na javnite politiki. Pridones kon uspehot vo ovie podra~ja ima i vospostavuvaweto partnerstvo na vode~kite gra|anski organizacii so Sobranieto na Make­ donija, kakvi {to se Makedonskoto

Gra|anskoto op­ {testvo treba da se gradi na ovoj us­ peh i da go pro{iruva gra|anskoto u~estvo vo svoite inicijativi. Predizvikot na zgole­ muvawe na gra|anskoto u~estvo }e bide o­ dreden i od sposobno­ sta na gra|anskoto op{testvo da se pred­ vodi re{avawe na op{testvenite prio­ riteti na gra|anite: borba protiv siroma­ {tijata i protiv korup­ cijata. Namaluvaweto na poddr{kata od stran­ stvo }e go postavi predizvikot na gradewe „doma{no“ gra|ansko op{testvo. Verojatnosta za odr`­ livost na gra|anskoto op{testvo, vo scenario na povlekuvawe na stranskite resursi e izvesna, no }e dovede do remodelirawe vrz osno­ va na noviot balans na poddr{ka so prioritetizirawe na potsektorite na `eni, lica so posebni potrebi, deca i mladi, socijalna gri`a (MCMS 2009). Potsektorot demokratija, ~ove­ kovi prava i razvoj na gra|ansko op{testvo, poradi neidentifiku­ vani doma{ni izvori na poddr{ka, ima potreba od prodol`ena stran­ ska poddr{ka. Dokolku dosega po­ ve}e vnimanie e posvetuvano na gradewe na partnerstvata so dona­ torite, ponatamu postoi predizvi­ kot, pokraj zgolemuvaweto na gra­ |anskoto u~estvo, na gradewe silni partnerstva so dr`avata i so pri­ vatniot sektor, pri {to prvite ~ekori se vzaemno zapoznavawe i priznavawe i gradewe na institu­ cionalna ramka za me|upovrzuvawe. Predizvik }e bide nadminuvawe na stereotipot deka gra|anskite or­ ganizacii se zloupotrebuvani od

Doverba na gra|anite po sektori

politi~kite partii (MCMS 2008). Potrebata od zgolemuvawe na gra­ |anskoto u~estvo ili gradeweto „doma{no“ gra|ansko op{testvo po­ trebno e da se sogleda i vo svetlo na evropskata integracija na Make­ donija. Evropskite integracii }e bi­ dat mo}na dvi`e~ka sila na na­ tamo{niot razvoj na gra|anskoto op{testvo. Od druga strana, gra­ |anskite organizacii }e treba da bidat nositeli na novite vrednos­ ti, koi vo odreden moment mo`e da dojdat vo sudir so tradicionalnite vrednosti. Gra|anskoto op{testvo }e igra zna~ajna uloga vo postignuvawe na vzaemnost na tradicionalnata i multikulturna Makedonija (i Bal­ kan) i postmoderna Evropa. Za da odgovori na toj predizvik, pome|u drugoto, gra|anskoto op{testvo }e treba da poka`e po~it za razli~­ nite vrednosni sistemi. Gra|anskoto op{testvo povtor­ no otkrieno pred nekolku dece­ nii do`ivuva globalna promocija. Gra|anskoto op{testvo kako nov koncept, istovremeno e i nejasen i osporuvan koncept. Ulogata na gra|anskoto op{testvo e odrede­ na od definicijata i pristapite. Razli~nite definicii i pristapi na globalno nivo, kako normativ­ niot pristap, „zapadniot“ model se otslikuvaat i na primerot na Ma­ kedonija. Gra|anskoto op{testvo kaj nas, soo~eno so ograni~enoto gra|ansko u~estvo, gradi svoj model na uspeh – znamenosci se `enite i licata so posebni potrebi. Po tranzicijata i postignuva­ weto odredena stabilnost, potreb­ ni se jaknewe na gra|anskoto u~estvo i gradewe „doma{no“ gra|ansko op{­ testvo.

na lu\eto so specijalni sposobnosti

- Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep

Deceniska borba za dostoinstvo

89

InSPIRAtORI

INSPIRATORI

PESNITE NA POLIO PLUS
Vo Polio si parafrazirame edna anti~ka misla koja veli deka vistinska slava e da se ~ini ona {to zaslu`uva da bide ispeano a da se pee ona {to zaslu`uva da bide opeano. Muzikata od iskona bila duhovna hrana za ~ovekot... ... i vo dobro i vo zlo, i za ra­ dost i za bol... Kako i negovata borba za pravda i sloboda. Sekoja borba si ima svoja muzika. Kako i borbata na licata so hendikep za dostoin­ stven `ivot i ednakvi mo`nosti. Ovie pesni se muzi~ka paralela na ne­ koi prethodni borbi i obid za inspiracija kon dene{nite predizvici i idni pobedi... Za onie {to mislat deka ne se muzikalni eden prakti~en sovet: Ako ne si se rodil za peewe toga{ napravi ne{to {to vredi da se opee. ^ujte gi pesnite na Ju­tjub (Youtube/polioplus) i na internet­stranata na Polio Plus:

DVOBOJ
I eve ne povtorno jas i ti I povtorno o~i v’ o~i Pak so podlosti So gluposti Do beskraj – isti Me la`e{ a s# znam Me ostava{ a ne sum sam Si odi{ te sledam Se krie{ te gledam Me prodava{ a svoj sum Me ubiva{ a `iv sum Me ru{i{ a stojam Me uni{tuva{ a postojam (bidi dobar so mene bidi dobar so mene eden den site }e gi nema i }e ostaneme samo jas i ti) Bega{ Se vra}a{ I na kraj sfa}a{ Ti si samo moj `ivot I samo jas mo`am da te `iveam

IDAT DENOVI
Idat denovi koga mora ne{to da si ka`eme, Idat denovi koga }e nema zo{to da se la`eme, Idat denovi crni od bolka i bleskavi od vistina, Idat denovi Koga }e moram da stisnam zabi i ne{to da napravam Ajde ti izlezi poka`i mi, niedna voda nas ne ne deli, ajde najdi pat, veruvaj mi polesno e da se spodeli. Da posadime zrno za rod da porasne do vistina. Da iskopame bunar od son, da blikne voda za idnina Ova se denovi koga sme najblisku, a ne se znaeme. Ova se denovi koga tolku malku treba za da sfatime deka mo`eme da izlezeme gordo na ~istinata lica ozareni, race podadeni o~i v o~i so vistinata (denovi li se denovi a nema ve}e argati. ni`ime alki kovani a nema ve}e sinxiri.)

MILA ZNAJ
Vo mra~no utro Vo zora rana O mila daj, mila znaj, mila nema kraj Te najdov tebe Se gledam sebe Na planina izrovana Vo partizani Mila }e odam O mila daj, mila znaj, mila nema kraj Vo Partizani Mila }e odam Za sloboda }e se boram I }e ti umram so pratizani O mila daj, mila znaj, mila nema kraj I }e ti umram so partizani Niz rovovi zakopani So tvojte solzi Pokrij me mene O mila daj, mila znaj, mila nema kraj So tvojte solzi Pokrij me mene Za ubav cvet da iznikne I cvet }e nikne voda }e blikne Oh bella ciao, bella ciao, bella ciao -ciao -ciao I cvet }e nikne Voda }e blikne Za site `edni za sloboda Ke morto per la libertà

www.polioplus.org.mk DVOBOJ

Pesna za ~ovekot i negoviot hendikep Tekst: Zvonko [avreski Muzika i aran`man: Idriz Ameti Ispolnuva: Idriz i drugarite Prepev na albanski: Ilir Ajdini Prepev na angliski: Grem i Pegi Rid -------------------------------------------------------

IDAT DENOVI

Himna na prvata uspe{na makedonska gra|anska inicijativa za poddr{ka na donesuvawe zakon Tekst: Zvonko [avreski Muzika i aran`man: Branko Pop~evski Ispolnuvaat: Kaliopi, Martina, Beni, None, Silvi, Vlatko, Maja Grozdanovska Pan~eva, Dule i Koki, \or|i Krstevski, Lidija Ko~ovska, Idriz, Ar~i, Ilija Psaltirov, Slavi{a, Andrijana Janevska, Tafa, Japan... -----------------------------------------------------------------

MILA ZNAJ

Prepev na pesnata “Bella ciao” na Polio Plus Muzika i aran`man: Branko Pop~evski Ispolnuvaat: Prijatelite na Polio Plus Prepev: Elena i Zvonko

90

2010 - specijalno izdanie

na lu\eto so specijalni sposobnosti

- Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep

Deceniska borba za dostoinstvo

91

dostoinstvo

10 godini

borba za

SORABOTKA

SORABOTKA

S

"Ako saka{ da stigne{ brzo, odi sam; ako saka{ da stasa{ daleku, odi so drugite!" - Afrikanska pogovorka
evkupnata istorija izobiluva so zdru­ `uvawe na ~ovekot po razni osnovi i za razli~ni interesi, za{to od pamtivek nau~il deka treba da se zdru`uva, da raboti i dejstvuva so drugite, za da mo­ `e polesno, najprvin da ja skroti priro­ data, a potoa i da gi nadmine site sled­ ni barieri i ograni~uvawa, kone~no i da osvoi i novi teritorii, pa i ­ pozicii. Taka, vo minatiot vek se slu~ija mnogu ne{ta: antikoloni­ jalizam, terorizam, komunizam i tranzicionizam. Se slu~ija u{te mnogu drugi “tektonski pomestuvawa” na puknatinite od civilizaciskata kora. Prvin se slu~i dvi`eweto za emancipacija na `enata, a potoa nastapi anti­rasizmot, pa mladinskite dvi`ewa, seksualnata revolucija, borbata za ~ovekovi pra­ va, a vo ponovo vreme i – dvi`ewata za za{tita na `ivotnite i na `ivotnata sredina. Ostana u{te samo edno – za pravata na licata so hendikep, kako pos­ ledno “tektonsko dvi`ewe” na gra|anskoto op{testvo. Me|utoa, poslednive decenii vo svetot, licata so hen­ dikep poleka, od objekt na gri`a i tutorstvo, prem­ inaa vo subjekt koj sam gi deklarira i {titi svoite prava. Nivnite organizacii stanaa aktiven ~initel vo sevkupnata `ivotna zaednicata, a koaliciite na ovie organizacii, stanuvaat pomo}ni duri i od Tre­ tata internacionala ­ so golem kapital, silno lobi i priznaen sovetodaven status vo OON, Evropskiot par­ lament i Sovetot na Evropa.

Zaedno sme posilni
Taka, sogleduvaj}i ja istovremeno i mo}ta na bor­ bata na drugite obespraveni lu|e i celesoobraznosta na nivnite dvi`ewa niz istorijata, Polio Plus kako sovremena gra|anska organizacija na licata so hen­ dikep vo Makedonija, nau~i deka, ako saka da stasa

do celta {to si ja postavi, mora da patuva so dru­ gite, da se zdru`i so ostanatite. Kone~no, ima li potreba “`enskite” organizacii na primer, ili orga­ nizaciite na ekologistite, ribarite, horistite… da izmisluvaat topla voda za drugata ranliva grupa, {tom mo`at, prosto i ednostavno, pra{awata {to se predmet na nivnoto dejstvuvawe, da go nabqudu­ vaat i od aspekt na druga ranliva socijalna grupa? Ili, vo slu~ajov ­ ako tie lu|e bi bile so hendikep? Za{to, pra{awata {to zasegaat striktno nekoe lice so hendikep, ne se samo negov “ekskluzivitet”, tuku se pra{awa {to mo`at da zasegnat sekogo vo oprede­ len moment od `ivotot, vozrast ili situacija. Zatoa mora da postoi na~in pra{awata {to gi zasegaat sogra|anite so hen dikep, da se vmetnat vo strategi­ ite i programite na site drugi op{testveni ~initeli. A Polio Plus re{i da go inicira toa. Najprvin im se priklu~ivme na “srodnite” organizacii od Bal­ kanot i Evropa vo ramkite na Share See programata. Share See, sedum godini dejstvuva{e vo reginot kako glaven akcelerator i preku treninzi, konsultacii, studiski poseti, razmena na iskustva..., generalno, ovozmo`i razvoj na kapacitetot i silata na sevkupno­ to dvi`ewe na licata so hendikep od ovie prostori. No, promoviraj}i ja potrebata pra{aweto na hendike­ pot da se sfati kako pra{awe na ~ovekovi prava i da bide sostaven del od koe bilo socijalno dejstvuvawe, Polio Plus nau~i i deka ne treba da raboti me samo “na sebe” tuku i okolu sebe. Zatoa, im se priklu~ivme na drugite makedonski organizacii koi dejstvuvaat vo oblasta na ~ovekovite prava, i iniciravme i formiravme novi sojuzi, mre`i i asocijacii, koi so zaedni~ki sili }e se borat za po~ituvawe i ostvaru­ vawe na ~ovekovite prava na site ranlivi grupi, a so toa i na gra|anite so hendikep. Vo taa smisla, vo 2004 godina Polio Plus mu se priklu~i na Sojuzot “Nulta korupcija” koj niz zaedni~ki aktivnosti so drugi or­

ganizacii i institucii, dejstvuva{e za namalu­ vawe na korupcijata vo razli~ni op{testveni sferi, kako i vo podignuvaweto na javnata svest za ovaa negativna op{testvena pojava. Taa godina Polio Plus se vklu~i i vo inici­ raweto i formiraweto na Gra|anskata plat­ forma na Makedonija, osmislena za zaedni~ki pritisok na gra|anskiot sektor vrz vlasta, a so cel obezbeduvawe aktivno i nezaobikolno u­ ~estvo i na gra|anskiot sektor vo procesot na kreirawe politiki vo dr`avava. Na patot kon celosno po~ituvawe i ostvaruvawe na funda­ mentalnite ~ovekovi prava i slobodi, im se priklu~ivme i na soborcite od Ku}ata za ~ove­ kovi prava vo Makedonija (2006), vospostavena kako nacionalna mre`a i kako del od mre`ata na vakvi Ku}i, vostanovena na evropsko nivo. Vo 2007 godina iniciravme i formirawe na Nacionalno koordinativno telo za razmena na informacii zaradi izrabotka na Strategija za za{tita od diskriminacija, koe dve godini po­ docna dobi i praven status kako Sojuz “Make­ donija bez diskriminacija”. Vo ramkite na ovoj Sojuz, aktivno u~estvuvavme vo kreiraweto i donesuvaweto na Zakonot za za{tita od diskri­ minacija, usvoen vo fevruari 2010 godina. Vo 2009 godina, Polio Plus & se priklu~i i na makedonskata Platforma za borba protiv siroma{tijata i socijalnata isklu~enost, pa kako partner na Vladata i MTSP, intenzivno rabote{e na nadminuvaweto na siroma{tijata i socijalnata isklu~enost na oddelni socijalni grupi.

Me|unarodna konferencija “^ekor kon Evropa” (2003)Share See balkanska mre`a

Osnovawe na makedonskata Ku}a za ~ovekovi prava kako del od svetskata mre`a (2006)

Krugot e eden, za site
Od 2002 godina, Polio Plus e ~len na Evropskiot forum za hendikep (EDF), a go­ dinava, sledej}i gi novite potrebi vo sve­ tot i kaj nas za razvoj na politiki i princi­ pi za servisi za podr{ka na gra|anite vo site oblasti, stana ~len na evropskata Aso­ cijacija na davateli na uslugi (EASPD). Imaj}i predvid deka hendikepot po svojata priroda e heterogena pojava, toj treba da se ra­ zgleduva od pove}e aspekti istovremeno, a toa }e pridonese kon posoodvetno i pocelosno osoz­ navawe, i na samite lica so hendikep, i na dru­ gite gra|ani, no i na instituciite, dr`avata i na zaednicata vo celost. Seto toa poradi potre­ bata na licata so hendikep da im se dadat isti mo`nosti kako i na ostanatite gra|ani, a zaradi nivno celosno i aktivno u~estvo vo nejzinoto sevkupno bitisuvawe. Toa zna~i deka op{testvoto treba da go ohrabruva i olesni nivnoto u~estvo preku so­ odvetni servisi, bazirani vo zaednicata, so kvalitetna i soodvetna zakonska potpora. No, toa isto taka zna~i i deka licata so hendikep treba da gi razvijat svoite sposobnosti i kapac­ iteti za da gi iskoristat mo`nostite koi bi se sozdale na toj na~in. Za{to, kako, vpro~em, poinaku bi patuvale so drugite?

Osnova~ko sobranie na Sojuzot “Makedonija bez diskriminacija” (2009)

Gra|anaska platforma na Makedonija Od otvaraweto na 4-ot NVO saem
Deceniska borba za dostoinstvo 93

92

2010 - specijalno izdanie

na lu\eto so specijalni sposobnosti

- Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep

dostoinstvo

10 godini

borba za

LEKCII

LEKCII - od 10 godi[noto iskutvo

6
10 nAu^EnI LEKCII
1
Vklu~uvaj! Vklu~uvaj! Vklu~uvaj!

Podale~noto e poblisku

Razvij go procesot do maksimum. Odi od okolu i popoleka. Samo taka }e obezbedi{ dovolno vreme i prostor da se krene prav, za {to pove}e lu|e da mo`at da ja “svarat” porakata i da go do`iveat ne{toto kako svoe. Takov ~ovek nema da se pre­da­ de sebe si (a ni tebe).

7

Kolku podlaboko zasekuva{, tolku otporot e posilen!

Nemoj nikoga{ da si pomisli{ deka si gi vklu~il site zainteresirani. Veruvaj, sekoga{ }e se najde nekoj koj, ako ne e vklu~en, mo`e i da ne te razbere. Nerazbiraweto pak e pat kon neprijatelstvo. Nemoj toa da go do­ zvoli{! Otvori se. Tvojata kauza e dovolno golema za sekoj da si ja najde svojata prikazna vo nea.

Znaj deka ti si borec za promeni i znaj deka ti napa|a{, ama poleka so tvoite inovacii i rekonstrukcii na postoe~kiot sistem. Kolku podlaboko zasekuva{, tolku e posilen otporot. I ne zaboravaj, ti ne se bori{ do istrebuvawe, ama, ne im ni ostava{ ni manevarski prostor.

8

Tvojata kauza ne e misterija!

2 3

Educiraj!

Bez ogled kolku lu|e si prosvetlil i preobratil na tvoja strana, niko­ ga{ ne ja potcenuvaj nivnata dotoga{na edukativna ramka. Ne dozvoluvaj ramkata da te vrami. ]e mora zaedno da se borite protiv seni{tata na minatoto. Ama, kolku porano po~ne{ da educira{, so tolku pomalku pro­ blemi }e se soo~i{ koga zaedno }e izlezete na barikadite.

Vo “posredni” demokratii, edinstven na~in da ja prenese{ tvojata vistina e sepak preku posredna komunikacija. Ka`ano moderno – mediumi. Fokusiraj se! Poentiraj! Kolku si pojasen, tolku poprecizno }e te prenesat. Sorabotuvaj so mediumite mudro; ne gi maltretiraj; bidi prisuten, ama ne i dosaden; bidi ostar ama ne drzok, i pretstavi se zagri`eno, ama ne isfrus­ trirano. I, kone~no, po~ituvaj gi i pomogni im na lu|eto od no­ vinarskata fela. Tie toa }e znaat da go cenat.

Gledaj gi nevidlivite!

9

Nema sloboda bez borba!

Tvoite protivnici nikoga{ nema javno da se izjasnat deka se protiv pravata na licata so hendikep. Lustriraj i ekspoziraj. Ama imaj merka i znaj si deka s# e pra{awe na interes. Ne dozvoluvaj tvoite i nivnite in­ teresi bez potreba da se razidat i da sogorat.

4

Ne patuvaj sam!

Dali idnite pokolenija }e gi cenat pridobivkite od na{ata borba? Ne. Tie }e se soo~at so nivnite predizvici nasledeni od na{evo vreme. Isto kako {to nie denes se borime so tovarot na na{ite pretci. Samo u{te eden mal is~ekor kon sloboda. S# mo`e da se ukrade, sokrie i podari ­ samo slobodata mo­ ra da se izbori.

Edna stara afrikanska pogovorka veli:”Ako saka{ da patuva{ brzo, toga{ patuvaj sam. No, ako saka{ da stasa{ daleku, patuvaj so dru­ gite”. Zatoa, zdru`i ja svojata borba so drugi patalci kako tebe. Koalicii, mre`i, bratstva, o~ajnici, zaverenici… S# e legitimno dodeka e legitimna tvojata kauza.

10

Razli~ni a ednakvi politi~ka matrica!?

5

Edno ZAedno

Nikoj ne stanal prorok vo sopstvenoto selo. Za da mo`e{ da ja prenese{ porakata, ti tre­ baat posveteni lu|e i priznati propovednici. Zatoa, ne dozvoluvaj tie malkumina {to gi i­ ma{, da ti izgorat. Za{titi gi so frontalna akcija na legitimni grupi i institucii koi te poddr`uvaat.

Pozicijata i opozicijata se samo razli~ni grupi na mo}, so poinakov mentalen sklop kon na{ata kauza: opozicijata sekoga{ }e vetuva, a po­ zicijata sekoga{ }e odlo`uva. Edna­ kvi se samo vo toa {to re{avaweto na hendikepot im e “sporovozno” pra­ {awe. No, znaeme, nitu Jovan bez ze­ mja sakal da ima parlament, nitu pak, na{iot parlament saka{e gra|anska inicijativa. Ama, {to da pravime, ni{to ne ja zapira dobrata ideja ~ie vreme e stasano.

94

2010 - specijalno izdanie

na lu\eto so specijalni sposobnosti

- Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep

Deceniska borba za dostoinstvo

95

DRUGITE ZA POLIO PLUS
Pra{avme {to za Polio Plus mislat mnogumina poznati op{testveni dejci, politi~ari, biznismeni, lideri i ~initeli na koi na{eto postoewe, misija i aktivnosti im se poznati. Od iskazite za toa kako tie n# do`ivuvaat, kako ja ocenuvaat na{ata rabota i kade n# pozicioniraat vo op{testvoto, doznavme kako za nas se razmisluva “od onaa” strana na barikadite... Podolu se pomesteni nivnite razmisluvawa:

dostoinstvo

10 godini

borba za

DRUGITE ZA POLIO PLUS
Tie ne se reklamna agencija, no pravat socijalni kampawi so silen oddek... Tie ne se dramska trupa, no sekoja nivna akcija e dramati~na... Tie ne se golema organizacija, no ostvaruva golemi promeni vo javnata svest... Tie ne sledat nekoi participativni pravila, tuku se borat za celosna demokratija.... Polio ne e mediumski mo}nik, ama ja koristi mo}ta na mediumite na ubav na~in... Politi~ka ambicija za silno vlijanie vrz politi~­ kite odluki... Konvencijata na Obidinetite nacii za pravata na licata so hendikep go prizna po~ituvaweto na na{ite ~ovekovi prava. Nie sme kone~no del od op{testvoto! Neobi~noto iskustvo na Polio Plus, kako dvi`ewe pro­ tiv hendikep, mo`e da bide vistinska alatka vo trans­ formacijata na umot na op{testvoto, vo otstranuvaweto na stereotipiite i predrasudite, vo promocijata na po~ituvaweto i dostoinstvoto, poddr{ka na inkluzijata na licata so hendikep vo op{testvoto. Po niza vekovi vo koi op{testvoto se obiduva da gi rehabilitira licata so hendikep, kone~no dojde vreme da gi promenime ulogite: ~ukna ~asot da se rehabilitira op{testvoto za da gi po~ituva na{ite ~ovekovi prava! zalo`bata na ~lenovite na Polio Plus – dvi`ewe protiv hendikep, koj se obiduva preku sponzorstva i donacii da go zasili vnimanieto na op{testvoto kon ovaa ranliva op{testvena grupa, tuku, ramnopravnata bitka so sekojdnevnite problemi na teren i aktivno­ to u~estvo vo re{avaweto na gra|anskite problemi, e vistinskiot pristap za kreirawe ednakvi mo`nosti za site ~initeli na op{testveniot `ivot.

nikola Gruevski
Pretsedatel na Vladata na Republika Makedonija

Polio Plus - zna~aen op{testven ~initel
Od osobeno zna~ewe za Vladata na RM e da se pot­ tiknuva inkluzijata na licata so invalidnost vo site sferi od op{testveniot `ivot, preku unapreduvawe na komunikacijata i dijalogot pome|u Vladata kako krea­ tor i realizator na politikite, i nevladiniot sektor koj raboti na za{tita na pravata na ovie gra|ani. Pri noseweto na politikite {to direktno ili in­ direktno gi zasegaat pravata na licata so invalidnost, nastojuvam da baram mislewa i da vr{am konsultacii so relevantnite organizacii koi rabotat na poleto na nivnata za{tita i nadminuvaweto na nivnata diskrim­ inacija i marginalizacija vo o{testvoto. Edna od niv e sekako Polio Plus, koj so svojata desetgodi{na ak­ tivnost se promovira{e kako zna~aen o{testven ~ini­ tel. Vospostaveniot partnerski odnos na Vladata so ne­ vladiniot sektor, vo koj zna~ajno mesto ima Polio Plus, ima{e klu~no zna~ewe vo kreiraweto i implementi­ raweto na golem broj re{enija, preto~eni vo regula­ tivi, vo nasoka na eliminirawe na site formi na dis­ kriminacija na licata so hendikep. RM e edna od prvite dr`avi koi ja poti{aa Konvencijata na OON za pravata na licata so invalidnost, i koja naporno raboti na soz­ davawe uslovi za nejzina skore{na ratifikacija vo So­ branieto. Potoa, noseweto na Nacionalnata strategija za izedna~uvawe na pravata na licata so invalidnost, kako i zakonite: za invalidski organizacii, za upotre­ ba na znakovniot jazik i za socijalna za{tita, no i na Strategijata za deinstitucionalizacija. O~ekuvam plodnata sorabotka so Polio Plus da prodol`i i vo idnina, vo nasoka na natamo{no unap­ reduvawe na pravata na licata so hendikep, so {to na tie gra|ani }e im se dade mo`nost da go dadat svojot ce­ losen pridones vo unapreduvaweto na blagosostojbata na dr`avata vo celost.

D-r Vesna Veli]-Stefanovska
Profesor

D-r |orge Ivanov
Pretsedatel na Republika Makedonija

Nade` i verba za `ivot i idnina
Gi pomnam prvite ~ekori na Polio Plus i moeto voodu{evuvawe za hrabrosta i entuzijazmot so koj go zapo~na procesot za eliminirawe na predrasudite za hendikepot vo R. Makedonija i promovirawe na edin­ stvenata vistina za na{ata ednakvost. Polio Plus raste{e i sozreva{e so sekoj predizvik i sekoja nova pobeda. Prerasna vo organizacija – lider, prepoznae­ na, kako od obi~niot ~ovek, taka i od relevantnite avtoriteti. Polio Plus uspea da vnese nade` i ver­ ba za `ivot i idnina vo mnogu du{i i mnogu srca. So svoite aktivnosti uspea od razli~nostite na lu|eto da napravi sovr{ena celina na razbirawe, poddr{ka i zaedni{tvo. Za Polio Plus sekoga{ ima ne{to pove}e koe mo­ `e da bide napraveno. Slavej}i go svojot uspeh, Polio Plus gleda napred, kon ona koe s# u{te treba da se postigne, povikuvaj}i n# da ne zaboravime deka usp­ esite doa|aat so verbata deka sekoj `ivot e ~udo i deka sekoja li~nost ima {to da pridonese.

Polio Plus, neobi~na organizacija

Imperativ na sekoe op{testvo e bliskata sorabot­ ka i partnerstvo me|u dr`avnite institucii i nevla­ diniot sektor so cel podobruvawe na kvalitetot na `ivot na svoite gra|ani. Brojni nevladini organizacii so svoite aktivnos­ ti se relevantni faktori vo podobruvawe na sosto­ jbite vo oblastite vo koi dejstvuvaat. Koga se zboruva za ostvaruvaweto na pravata na licata so hendikep, toga{ nema dilema deka Polio Plus pretstavuva eden od glavnite dvigateli na inicijativi za podobruvawe na sostojbata na ova specifi~na socijalna grupa. Polio Plus vo izminatata dekada be{e poznata po svojata aktivnost fokusirana na postignuvaweto strate{ki zakonodavni i politi~ki promeni vo podi­ gaweto na svesta za pravata na lica so hendikep, {to kulminira{e so inicijativata za donesuvawe Zakon za za{tita na pravata i dostoinstvoto na licata so hen­ dikep. So svojot anga`man, Polio Plus osobeno pridonese vo razvojot na politiki za obrazovanie i vrabotuvawe vo procesot na deinstitucionalizacija, kako i vo bor­ bata protiv diskriminacija i marginalizacija, so cel licata so hendikep da stanat aktivni u~esnici vo op­ {testvoto. Moram da go potenciram i pridonesot na Polio Plus vo vrska so Konvencijata za pravata na licata so popre~enosti koja RM ja potpi{a zaedno so Opcioni­ ot protokol, a so koja se potvrduva univerzalnosta i me|usebnata vrska na ~ovekovite prava i osnovnite slobodi i prava na licata so hendikep, i so koe se ga­ rantira nivno celosno u`ivawe bez diskriminacija. Jas sum ubeden deka Polio Plus i ponatamu }e pro­ dol`i so svoite aktivnosti, nudej}i gi svoite avtoh­ toni idei, re{enija i predlozi od koi }e ima korist celata na{a zaednica.

Hari Kostov
Glaven izvr[en direktor, Komercijalna banka AD Skopje

Podobro op{testvo

@anpjero Grifo
^len na Svetskiot izvr[en odbor na DPI

Alka vo transformacijata

Koga gi zapoznav lu|eto od Polio Plus, bev voodu­ {even! Tie ne se samo organizacija za lica so hendikep, tuku vistinski borci za pravata na licata so hendikep...

Vo presret na jubiulejot na nevladinata organizaci­ ja Polio Plus – dvi`ewe protiv hendikep, imame ~est, no i obvrska da go ka`eme svoeto mislewe i stav ne samo za ovaa organizacija, tuku i za ona {to e napraveno, mo`elo da bide napraveno, no ne e napraveno. Im go ~estitame jubilejot na ~lenovite na Polio Plus – dvi`ewe protiv hendikep i na site poddr`uva~i na ovaa nevladina organizacija, i im posakuvame da iz­ vojuvaat u{te mnogu pobedi vo spravuvaweto so op{tes­ tvenite predrasudi, mentalnite matrici i administra­ tivnite prepreki. Komercijalna banka AD Skopje, u{te od samiot po~etok vo 2001 godina, so silen edntuzijazam pristapi vo poddr{kata na Polio Plus, i be{e Generalen spon­ zor na mese~niot magazin za lica so posebni potrebi “Vulkan”, spisanie koe obrabotuva{e temi od oblasta na ~ovekovite prava i gra|anskoto op{testvo od as­ pekt na licata so posebni potrebi. Spisanieto zgasna, no sorabotkata na Polio Plus prodol`i, osobeno {to Bankata kako op{testveno odgovorna kompanija sekoga{ so vnimanie gi razgleduva{e potrebite na ovaa organi­ zacija i, srazmerno na anga`manite i op{testvenite ak­ tivnosti, odgovara{e pozitivno. Za da go napravime svetot podobro mesto za `ive­ ewe na licata so hendikep, sepak ne e dovolna samo
- Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep

Miki Igwatovi]
Pretsedatel na Nacionalniot sovet na invalidskite organizacii na Republika Makedonija

Zbogatuvawe

Vo vremeto koga se pojavija golem broj organizacii ~ija celna grupa bea licata so invalidnost, se pojavi i Polio Plus. Za razlika od pove}eto drugi, Polio Plus preku proektite {to gi sproveduva{e dade pri­ dones vo podigawe na javnata svest za licata so in­ validnost. Vo tie ramki Polio Plus uspea da stane prepoznatliv vo javnosta. Toa zna~e{e zbogatuvawe na dvi`eweto na licata so hendikep.

96

2010 - specijalno izdanie

na lu\eto so specijalni sposobnosti

Deceniska borba za dostoinstvo

97

DRUGITE ZA POLIO PLUS
da se so~uva sozdadenoto, a istovremeno da ne se os­ tane zaroben i voshiten od ona {to ste go sozdale. Desette godini od postoeweto e pri~ina pove}e za slavewe, pri~ina da se pogledne nanazad, no samo za mig, ama i pri~ina za pogled vo idninata, zatoa {to dvi`eweto na licata so invaliditet, vo Makedonija i na me|unarodno nivo, bara pove}e znaewe, va{ata ino­ vativnost i va{ata energija koja sigurno }e pridonese vo razvojot na op{testvo podobro za site, za{to ona {to e dobro za licata so invaliditet, e podobro za si­ te! poznaam so Zvonko [avrevski (ikonata na Polio). Preku toj kontakt, uspeav da navlezam vo su{tinata na dejst­ vuvaweto na ovaa isklu~itelno simpati~no­obi~no­ neobi~na graganska organizacija. Svesni sme deka imame ogromen priliv na vakov tip organizacii, no prefiksot “seriozna”, malkumina go zaslu`uvaat. Evidenten e pridonesot na ovaa organi­ zacija vo kreiraweto na kompletnata slika vo RM, oso­ beno vo odnos na seriozniot is~ekor vo podigaweto na svesta za postoeweto na licata so hendikep, kreirawe­ to na ambientot vo koj kontinuirano se podobruvaat us­ lovite za dostigawe na krajnata cel na ovaa misija, a toa e “ednakvi mo`nosti za site”. Mo`am samo da im posakam, na Zvonko i negovata “mala dru`ina” (mala samo po broj…!), i vo idnina da prodol`at so vakviot entuzijazam, no sekako so pogole­ mo razbirawe i pottiknuvawe od nadle`nite i relevan­ tni institucii.

DRUGITE ZA POLIO PLUS

Zumrete Jakupi
Prateni~ka vo Sobranieto na Republika Makedonija od DPA

Savka todorovska
Pretsedatelka na nacionalniot sovet za rodova ramnopravnost

Ednakov tretman

Zastapuvaat, educiraat

Vo petnaesette izminati godini vo Republika Ma­ kedonija, edna od organizaciite koja go grade{e gra­ |anskiot sektor, silno i so entuzijazam i `elba da se napravat promeni vo nasoka na za{tita na ~ovekovite prava i podobruvawe na `ivotot na licata so pre~ki, e sekako Polio Plus. Polio Plus preku svoite aktivnosti ovozmo`i licata so pre~ki da dobijat ednakov tretman vo op­ {testvoto, nivna integracija vo site segmenti i ednak­ vi mo`nosti so ostanatite gra|ani vo zemjata. Profesionalnite i sodr`inskite anga`mani na Polio Plus & se prili~no poznati na javnosta vo Make­ donija, no i nadvor od nea. Kapacitetite na organizaci­ jata poka`uvaat deka uspevaat da promenat zakoni, da vlijaat vo kreiraweto na politikite, kako i da dadat golem pridones vo silinata na gra|anskite organizacii vo Republika Makedonija. Spored na{eto iskustvo, sorabotkata so Polio Plus otsekoga{ bila na zavidno nivo, zaedni~ki vo partnerstvo sme rabotele vo nekolku proekti i mo`eme da ka`eme deka za partner sme imale organizacija so visoki moralni i eti~ki vrednosti.

Zoran Stojkovski
Pretsedatel na Centarot za institucionalen razvoj (CIRa)

Lobirawe i zastapuvawe Branko Crvenkovski
Na~inot na koj Polio Plus, kako gra|anska organi­ zacija, uspea so svojata rabota, posvetenost, kreativ­ niot pristap i, pred s#, so postojanoto zastapuvawe i lobirawe za promena na zakonskata regulativa, donese vidliva promena vo tretiraweto na problemite na licata so posebni potrebi i vo funkcioniraweto na gra|anskiot sektor vo RM. Polio Plus ostana edin­ stvena organizacija koja go prifati predizvikot koj go pretstavivme pred niv na obukata za lobirawe i zasta­ puvawe {to ja ispora~avme za niv i nivnite partnerski organizacii na krajot od 2004 godina, za inicirawe na donesuvawe zakon preku sobirawe minimum 10.000 pot­ pisi od gra|anite na RM. Sobraa re~isi dvojno pove}e potpisi, nivnata kampawa vo parlamentot i dr`avata e i ostana edinstven takov slu~aj vo Makedonija. Na toj na~in Polio Plus zasekoga{ se vpi{aa vo istori­ jata na razvojot na gra|anskoto op{testvo, u~estvoto na gra|anite vo procesot na donesuvawe odluki vo razvo­ jot na demokratskite procesi vo Makedonija.

Pretsedatel na SDSM

Isti vrednosti

Suad Zahirovi]
Sovetnik na Premierot na Federacijata na BiH

@ivot Du[ko Minovski
Imam vpe~atok deka `ivotot na edna organizacija potsetuva na `ivotot na eden ~ovek: ­ Vo tekot na prvite godini se borime da pre`i­ veeme i da porasneme, ­ Potoa doa|a vreme koga u~ime i sozdavame pri­ jatelski vrski, i se soo~uvame so neprijatelite, ­ A potoa doa|a vreme na intenzivna rabota i so­ davawe za idninata. Polio Plus mora{e da porasne pobrzo, da u~i po­ brzo, pobrzo da najde prijateli i da se soo~i so nepri­ jatelite, i da go sozdade ona po {to e edinstvena or­ ganizacija, ne samo vo Makedonija, tuku i vo regionalni i me|unarodni razmeri. Me|utoa, mnogu pati sme se soo~ile so soznanieto deka e polesno da se sozdava i da se sozdade otkolku
98 2010 - specijalno izdanie

^len na Komisijata za za[tita od diskriminacija

Seriozna organizacija

Koga razmisluvam ili govoram za Polio Plus, ed­ nostavno, mi naviraat bezbroj konstatacii, prijatni migovi na dru`ewe, konfrontacii na seriozni temi, argumentirawe na stavovi i, sekako, novi idei za podo­ bar i pokvalieteten `ivot na site gra|ani. Verojatno spletot od pozitivnite okolnosti pridonese jas, pokraj mnoguminata, da ja imam privilegijata prvi~no da se za­
na lu\eto so specijalni sposobnosti

Dozvolete mi da vi ~estitam na va{eto desetgodi{no postoewe i da vi posakam da prodol`ite po patot koj sovesno i odgovorno go sledite. Va{ata postojana i neumorna borba vo poleto na op­ {testveno korisnoto, va{ata borba za podobruvawe na pravata na hendikepiranite lica, za gradeweto na ed­ nakvi mo`nosti i pogolemi slobodi e ne{to {to treba da go zasega i da bide cel na sekoj gra|anin vo Makedo­ nija. Veruvam deka blagodarenie na va{iot trud postig­ nat e golem napredok, napredok koj ne celi edinstveno kon tehni~ki podobruvawa ili legislativni promeni, tuku celi kon eden mentalen i duhoven progres na ce­ loto op{testvo. Toj progres se ostvaruva pred se preku va{ite inicijativi vo obrazovanieto, vo podignuvaweto na javnata svest, vo neprifa}aweto na nikakov vid na diskriminacija ili marginalizacija vo op{testvoto. Da bideme iskreni i jasni. Toa e te{ka rabota, ne­ {to {to bara zdravi emocii, razviena civilna svest, ~uvstvo za odgovornost i samo`rtvuvawe. Ne{to {to se narekuva solidarnost. Vie znaete deka osnoven postulat na SDSM e deka: lu|eto se dobri, tie sakaat sloboda i ednakvost, no po­ trebna im e solidarnost. Sekoj ~ovek e li~nost za sebe, i e ednakvo vreden kako i sekoj drug. Sekoe ~ove~ko su{testvo, sekoj od nas, zaslu`uva {ansa za da gi rea­ lizira svoite soni{ta za podobar `ivot. [ansite ne smeat da bidat {ansi samo za nekolkumina, samo za mno­ zinstvoto, tuku za site. ]e se soglasite deka na{ite vrednosti n# spojuvaat, kako zaedno veruvame deka iako site lu|e ne se isti, tie zaslu`uvaat ednakvi mo`nosti. Zatoa sekoga{ }e ja ima­ te aktivnata poddr{ka od mene i od celiot SDSM, a vo idnina, veruvam i od site gra|ani na R. Makedonija.
- Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep

Polio Plus e mnogu aktivna vo borbata za pravata i slobodite, i vo zalo`bata za ednakvi mo`nosti na licata so posebni potrebi so cel nadminuvawe na diskriminacijata i marginalizacijata. Aktivistite od Polio se sekoga{ vo kontakt so zakonodavnata struktura kade maksimalno lobira­at za ratifikacija na Konvencijata, za zakonskata regu­ lativa… Vo kontinuitet se konsultiraat i educiraat pratenici i NVO, za da se informiraat i da se iz­ borat za pravata na licata so posebni potrebi koi, spored mene, ne bi trebalo da im se dadat kako mi­ losrdie, tuku da im se ovozmo`i da stanat kolku {to e mo`no ponezavisni i poproduktivni za op{testvoto. Polio Plus se zalaga i e mnogu aktivna vo promoci­ jata i pottiknuvaweto vrabotuvawe i nezavisno `i­ veewe na licata so hendikep. Me|u drugoto, a {to e najva`no, Polio Plus vo sorabotka so instituciite, so razli~ni mehanizmi, kako {to e organizirawe jav­ ni debati, razni programi, izdavawe bro{uri… pri­ donesuva vo podigawe na javnata svest, s# so cel ovie gra|ani da go zemat svoeto mesto vo op{testvoto.

Sa[o Klekovski
Izvr[en direktor na Makedonskiot centar za me\unarod na sorbaotka

Vulkan na novata generacija

Polio Plus e predvodnik, “vulkan” na novata gener­ acija na lu|eto so hendikep, so pristap kon hendikepot kako pra{awe na ~ovekovi prava. Kako sekoj “vulkan”, Polio predizvika potres, n# soo~i nas, gra|anite na Makedonija, so na{ata strukturna diskriminacija na lu|eto so hendikep. So svojot aktivisti~ki, vulkanski nastap, Polio najdobro demonstrira kolkava energija, talent – koj ~esto e skrien i zanemaren – se krie vo lu|eto so posebni potrebi. So osloboduvawe na cela­ ta energija, za deset godini se postignaa mnogu raboti, po~nuvaj}i od vlijanieto vrz politikite povrzani so hendikepot i anti­diskriminacijata, do konkretni podobruvawa: Makedonija, od zemja so arhitektonski barieri, za deset godini stigna do prvite op{tini bez barieri. Toa e fascinanten uspeh na Polio i na site nas. Sega pred Polio pretstoi predizvikot: kako edno vakvo aktivisti~ko dvi`ewe, eden “vulkan”, da se in­ stitucionalizira, za da prodol`i da mu ja prenesuva energijata na makedonskoto op{testvo…
Deceniska borba za dostoinstvo 99

DRUGITE ZA POLIO PLUS

Ervan Fuere
{ef na delegacijata na Eu vo Makedonija

Polio Plus izvorna organizacija

Ja imav privilegijata da bidam svedok i da u~estvuvam vo golem broj inicijativi i kampawi vo dr`avava, organizirani od civilniot sektor, za bor­ ba protiv diskriminacijata i za unapreduvawe na vklu~enosta na licata so hendikep vo makedonskoto op{testvo. Edna od tie organizacii so koi mi be{e zadovolstvo, vo izminative pet godini, da ostva­ ram mo{ne bliska sorabotka, e Polio Plus, organi­ zacija ~ii ~lenovi rabotat naporno za da obezbedat isklu~itelno vodstvo vo dvi`eweto protiv hendikep, vlo`uvaj}i golema posvetenost, upornost i entuzijazam za da napravat ­ razlika. Niz mnogu svoi inicijativi, Polio Plus segoga{ go sogleduval faktot deka, za da se zgolemat naporite za otstranuvawe na diskriminacijata i za obezbeduvawe ednakvi prava za lu|eto so hendikep, potrebno e da bidat vklu~eni site op{testveni ~initeli, izrazuvaj­ }i ja na takov na~in su{tinskata va`nost na partner­ skite napori vo osmisluvaweto politiki i zakonodavs­ tvo, i nivnoto efektivno promenuvawe vo praktikata. Odli~en primer za ova e kampawata od 2005 godina koi tie ja otpo~naa za da ja prosledi prvata i edinstvenata uspe{na gra|anska inicijativa vo dr`avava, sobiraj} i okolu 20.000 potpisi od gra|anite za usvojuvawe na predlo`eniot Zakon za za{tita na pravata i dostoin­ stvoto na licata so hendikep. ]e gi pametam ne samo kako vistinska izvorna or­ ganizacija i trudoqubivi aktivisti, tuku i kako dragi prijateli koi spodeluvaat vizii i nade`i za pluralno i inkluzivno op{testvo, oslobodeno od diskriminaci­ ja, bez barieri a so ednakvi mo`nosti za site. Ubeden sum deka i natamu }e go neguvaat principot ednakvi prava za site lu|e, borej}i se protiv diskriminacijata. Im posakuvam uspeh vo rabotata vo idnina, kako i vo nivnite otpo~nati zalo`bi za ~ovekovi prava.

zatoa {to go znam ~uvstvoto i, kako pretsedatelka na “@ivotna iskra”, znam deka mnogu na{i ~lenki vo post­ operativniot period se ~uvstvuvaat tokmu taka – so hendikep. Iskreno, `alam {to nemalo pove}e nastani i proekti vo koi ne sum im se priklu~ila, ama sosema sum sigurna deka dosega{nata sorabotka vo idnina }e se zbogati. Polio ~epnal mnogu pra{awa {to ostanuvaat da bidat re{eni, so zaedni~ki sili. Postojano gi sledam aktivnostite na Polio so srce, so du{a, za{to se bori za poodbro utre na site. Smetam deka treba da se dru`ime pove}e na koe bilo pole. Mnogu od licata so hendikep poznavam i samata i ~esto se sre}avame i se dru`ime na razni nastani, manifestacii… Znam deka treba nekogo pove} e da zapoznaeme za da znaeme kako da mu pomogneme, da go ohrabrime. I generalno, Polio, po site raboti {to gi napravil, celiot trud {to go vlo`uva, navisti­ na zaslu`uva mnogumina da mu se priklu~at, da go pod­ dr`at. Redovno go sledev magazinot “Vulkan” i den­denes ponekoga{ gi prelistuvam negovite izdanija. Me raduva {to lica so hendikep {to gi poznavam se aktivni vo po­ ezijata, vo literaturata, vo mnogu obalsti. Navistina e prekrasno ~uvstvoto koga zapoznava{ novi lu|e, zapo­ znava{ deka imaat maka, deka treba da gi poddr`i{…

D-r Damjan tati]
~len na Komitetot na OOn za pravata na licata so invaliditet

Sposobni da mobiliziraat

Violeta tomovska
Prvi~nata "iskra" na Zdru`enieto "@ivotna iskra"

Borec za podobro utre

Mnogu mi e milo {to u{te pred godini bev del od mnogu aktivnosti koi mo{ne uspe{no gi realiziral Polio Plus. Im se raduvam na site aktivnosti {to gi imale, a osobeno sakav da u~estvuvam vo niv i jas,
100 2010 - specijalno izdanie

Vo petnaesette izminati godini vo Republika Ma­ kedonija, edna od organizaciite koja go grade{e gra­ |anskiot sektor, silno i so entuzijazam i `elba da se napravat promeni vo nasoka na za{tita na ~ovekovite prava i podobruvawe na `ivotot na licata so pre~ki, e sekako Polio Plus. Polio Plus preku svoite aktivnosti ovozmo`i li­ cata so pre~ki da dobijat ednakov tretman vo op{te­ stvoto, nivna integracija vo site segmenti i ednakvi mo`nosti so ostanatite gra|ani vo zemjata. Profesionalnite i sodr`inskite anga`mani na Polio Plus & se prili~no poznati na javnosta vo Make­ donija, no i nadvor od nea. Kapacitetite na organizaci­ jata poka`uvaat deka uspevaat da promenat zakoni, da vlijaat vo kreiraweto na politikite, kako i da dadat golem pridones vo silinata na gra|anskite organizacii vo Republika Makedonija. Spored na{eto iskustvo, sorabotkata so Polio Plus otsekoga{ bila na zavidno nivo, zaedni~ki vo partnerstvo sme rabotele vo nekolku proekti i mo`eme da ka`eme deka za partner sme imale organizacija so visoki moralni i eti~ki vrednosti.
na lu\eto so specijalni sposobnosti

^LENOVITE, SEGA{NI I MINATI

OD ^LENOVITE ...
@ivotot te vodi na razni mesta. Ne sekoga{ se zamisle­ ni vo mladosta, nitu vo soni{tata. Polio Plus e mojot vlog za idninata.

Kristina Dikinson Potpretseda­ tel na Polio Plus (2002­ 2004)

Du{ko Hristov Sekretar (2000­2006)

Elena Ko~oska
Programski rakovoditel

Administrati

Ilinka Stal

Da si del od TIMOT koj so golema qu bov i trud raboti na ostvar uvaweto na svojata MISIJA ,preto~uvaj} i gi IDEITE VO REALNOST za PODOBRO UT RE, ti soz­ dava ~ustvo na go rdost za seto sraboteno, ama i obvrska i odgovornost da se prodol`i po toj pat do krajn ata cel .

Vo Polio Plus sum tri godini, Ovde se educiram za nas, za vizijata za ednakvi mo`nosti i borbata za sis­ tem za na{ dostoinstven `ivot.

vno tehni~ki

etovi}
sekretar

Tome Janevsk
^le

i

lus n na Polio P

kaa vo “Stra{ilata” {to tal neobi~en na~in na GTC bea presijata pra}awe poraka. Im o i po osum godini, sam me dr`i kolku trud i {to sega mi e jasno potrebni, neprospieni no}i se i” na Polio da za site “produkt ta da gi bidat podgotveni javnos “primi”…

Anke Haris O.B.E.
Polio Plus e edinstvenata NVO vo RM koja se stremi kon unapreduvawe na ~ove­ kovite prava za licata so popre~enost i podobruvawe na nivnata sevkupna sostoj­ ba, preku mnogubrojni aktiv­ nosti i proekti.
Sorabotnik na

Slobodan Markovski ([ef) Lektor i korektor na site pisanija

Zoran Petrovski Logistika (2000­2004)

Volonter od Velika Bri­ tanija (2003­ 2005) pratena od VSO

Tatjana Stankovi} - Belovska
Novinar

Vera Dimitri

Polio Plus
rale Onie {to go razb us odat is­ Polio Pl ta praveni vo idnina

evska

Od mom en zapoznav tot koga go tiv de Polio, sfa­ ka hen dikepot ne e vo li op{testv ceto, tuku vo o sposobno to koe ne e na site gra|ani svoi da im o bez isti mo` nosti i bedi E, toa e h p endikep! rava.
Kompozitor i

Polio plus e najsjaj­ nata zvezda vo vsele­ nata od nevladini or­ ganizacii. Yvezdenata pateka po koja odi Po­ lio Plus napred, }e gi nau~i lu|eto da gledaat na svetot so na{i o~i.

Slobodata na lu|eto i uri­ vaweto na predrasudi te koi sozdavaat ve { ideal za ko ta~ki granici se j treba da se potro­ {i del od sv ojot `ivot.

Boban Manevski
Logistika

Ogwen Fidanoski
Poddr`uva~ na Polio Plus

Branko Pop~e

muzi~ki prod

vski
ucent

Kosta Gorgiev
Logistika (2006­2010)

Da se opi{e Po­ lio Plus e ne{to kako da se zapre vo­ data na vodopadot. Duri go opi{uva{, ve}e ne{to drugo se slu~uva.

Sowa Dam~evska
Programski rakovoditel (2003­2006)

Xuli Karpenkoj
Volonter (2004­2006) od Mirovniot korpus na SAD.

Mnogu mi se bendisuva vo Polio Plus. U~ime mnogu raboti. Osven rabota so kompjuteri, u~ime za na{ite pra­ va, obvrski, kako da se odnesuvame i da se or­ ganizirame...

Glavnoto moto na Polio (“Misli a: pozitivno”) go razbiram vak otot mo`e da te obremeni so @iv ti sekakvi te{ki problemi; ako os­ mu dozvoli{ na problemot da a tane vrz tebe, toj }e te pritisk ako kako golema kamena plo~a, no i{ uspee{ da ja simne{ i stav i pod sebe, taa mo`e da ti poslu` e edna skala na tvojot kako u{t pat kon pogolem uspeh.
Sorabotnik na

Ivica Stojanovski
^len na Polio Plus

Du{ko Kral

Polio Plus

evski

Nata{a Postolovska
Programski rakovoditel (2004­2010)

Im se izvinuvame na site znajni i neznajni junaci koi ne se na ovoj spisok a na nekoj na~in pridonele vo borbata na Polio Plus

102

2010 - specijalno izdanie

na lu\eto so specijalni sposobnosti

- Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep

Deceniska borba za dostoinstvo

103

nA BARIKADItE I nE E tAKA nAPnAtO
Desette izminati godini od postoeweto na Polio Plus ne bea postojano i po avtomatizam seriozni, nap­ nati i strogo “spored propisite”. Naprotiv, a slikite podolu toa i go potvrduvaat, edna od poubavite speci­ fiki na Polio e negovoto umeewe da im se raduva i na malite is~ekori, da slavi za sekoja pobeda, da pee, opejuva i da se samokura`i so pesna, zabava, dru`ewe... i proslavi so poseben ­ {arm, “scenografija” i stil... Starite velat: “Kako {to e zatkajano, taka i }e se iskine.” Nie, vo Polio Plus, so istata `ar so koja gi bievme site na{i bitki, ja ostvaruvame i komunikaci­ jata me|u nas, ama i zabavata...

“Site na

trkala!”

Fotografite fotograf

irani (2009)

(2004)

Sre}na Nova 2008!

Koga Branko

ne snima (200

8) Ekolo{ka sv est (2008)

“Taka go vrvev svetot...”

(2004)

Balkanska zdravi

ca (2003)

R

ensk odend

a tort

a

Egipet (2008)

Profesorski elaboracii (Holandija,

2006)

n Da

o~

e

r np

ot

es

20 t(

02

)

Nagrad

tina (20 a za Kris

03)

3-ti Dekemvri 2008

Gostin

Prilo`enite fotografii se privatni momenti, “fateni” so slu`bena kamera. Im se izvinuvame na protagonis­ tite za naru{enata priva­ tnost, no od rabotata i zabavata ne se sramime. Vo slednoto izdanie ovaa strana planirame drasti~no da ja pro{irime.

ka od

Hondu

ras

Na defile vo Peh~evo (2005)
- Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep Deceniska borba za dostoinstvo 105

104

2010 - specijalno izdanie

na lu\eto so specijalni sposobnosti

kola` od objaveni "VALIDI" vo Vulkan, od 2001 do 2005 godina

crte`: Smile Cvetanovski, scenario Polio Plus

106

2010 - specijalno izdanie

na lu\eto so specijalni sposobnosti

- Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep

Deceniska borba za dostoinstvo

107

ZLAtEn KLu^ ZA t-tE{tIK
ODVOD
Si sedam jas so moeto DOOEL vo kafan~e i si pieme pivce posle otpu{uvaweto kako i voobi~aeno. Koga eve ti nekoi so {taki mene me baraat. Se setiv deka pred edno pet­{est godini otpu{uvav vo Vulkan i si rekov sigurno pak im se zatnalo {tom me baraat. Mi velat: slu{aj odvodxija, nie }e slavime 10 godini od na{ava organizacija i sakame pak da ni go otpu{i{. ]e delime lekcii, }e pi{uvame za i protiv vlasta, za i protiv na{ite… ima takov kalabalak da napravime {to }e ni treba odvodxija od tvojot kali­ bar da ni go otpu{i. Dobro, im velam, }e Vi go otpu{am i ovojpat, zo{to jas raka stavam tamu kade {to drugite pogled ne sakaat da stavat. ^ekajte, im vikam: Vie ste Polio Plus ili Minus? Plus sme mi vikaat. E, dobro, zo{to se namno`ile vo me|uvreme ova Polijava pa ~ovek ne e siguren kaj }e zagazi. Ostaj odvodxija sega taa rabota, dolga e za ob­ jasnuvawe tuku da premineme na rabotata, mi velat, i po~naa da mi objasnuvaat… Tie pred edno 4 godini se sobrale i storile ne­ kakva inicijativa da se donese Zakon za za{tita na nivnite prava. Odele po sela, gradovi, kafan~iwa, sobrale sekogo {to go na{le, se javile kaj stasale za da soberat minimum 10.000 potpi­ si. I sobrale 20.000! Gi ka~ile na koli~ka demek da li~i i gi odnele vo Sobranie. Posle, kako {to si e redot, se storila sednica i na nea pra­tenicite so aplauz donele Za­klu~ok deka ima potreba da se donese takov Zakon. Na kraj na sednicata, pretsedatelot objavi: “Po~nuva da te~e zakonskiot rok od 60 dena vo koj treba da se donese Zakonot” Eeej, 60 dena ne se igra~ka. Vi se veruva li deka u{te ne pomina­ le? Sega }e ja dopolnam teorijata na Ajn{tajn koja veli deka samo vo vs­ elenata ako se dvi`i{ so brzina na svetlinata vremeto posporo minuva i si ve~no mlad. Teorijata treba da se dopolni: Samo vo vselenata i vo Makedonija. Ajn{tajn ima u{te edna za ~ove~kata glupost ama nejse, Ovde se zatnalo epten, ama pro­ blemot e vo toa {to g..nenicite ne mirisaat kaj pratenicite doma. Tie mirisaat kaj Vas, a Vie ne ste nekoj si faktor. Zatoa ne pominale 60 dena od 2006 godina. Vo ovaa na{a Makedonija nitu eden pratenik vo koli~ka nema, ili bar­ em so {taka pa da Ve razbere{e. Za{to samo stradalnik mo`e da Vi ja razbere makata, ovie drugite samo se slikaat. Zatoa za re{enie ovde treba cisterna od F300 do mak­ simum F350 priklu~ena na magistralniot odvod. Ete, aj sega dajte druga cevka, uf ovaa prethodna­ va epten se zatnala… Prodol`ija... Vo Obedinetive nacii donele Konvencija za za{tita na pravata na licata so hen­ dikep. Se sobrale belosvetskite politici i re{ile da go re{at problemot. Bravo. Eee, arno ama za taa Konvencija da stane validna vo Makedonija treba ovie na{ive politici da ja potvrdat vo Sobranie. I? Eve u{te se mislat kolku pari trebalo da plati Makedonija za da se implementira. Kaj nas u{te ne se izra~unalo kolku vredi eden ~ove~ki `ivot. Aj {to ne se znae kolku ~ini, tuku ednive (bez {taki) izigruvaat Gospod, so toa {to na drugive (so {taki) }e im odredat kolku ~ini nivniot `ivot i dali treba da se potro{at parite za toa. Kakov ~ovek li e toj koj }e se drzne na drug da mu ja odredi cenata na `ivotot…Zatoa ovde treba ogrlica da se instalira na glavniot odvod so G prenaso~uvawe na sporeden magistralen odvod so dupli te{tik. Ete taka, ja sredivme i ova rabota … Imalo u{te... Lani se donel nekoj Zakon za anti­ diskriminacija koj na nekoj na~in treba da gi za{titi ~ove~kite prava na ovie lu|e. Potoa tre­ balo da se formira nekakva si komisija koja treba da ja sledi primenata na toj Zakon. Za ~lenovi na taa komisija se prijavile normalno i ovie so {taki, za{to tie si ja znaat makata i si rekle koj drug ako ne nie mo`eme da pomogneme. Se sobrale mis­ litelite i re{ile deka profe­ sorka po pijano podobro }e im go “svirne” na hendikepiranive ot­ kolku tie samite. De bre {to cevki bea ovie {to mo`at da istrpat olku mnogu g..nenici… Ima li spas bre deca moi stradalni za Va{ive maki. Malku Vi se na Vas 10 godini so vakvi “{upci”. Gledam jas deka nie pak }e se vidime. I taka za zborot re~en i problemot re{en, Poliovci zadovolni od mojata rabota mi dadoa “Zlaten klu~ so vkrsteni {taki za otpu{uvawe od prv stepen”. A bre ne sum jas za nagrada ama aj da ne ja frlam pa da go dozatnam odvodot... Do slednoto zatnuva­ we, Va{,

108

2010 - specijalno izdanie

na lu\eto so specijalni sposobnosti