You are on page 1of 6

Simpozij OBDOBJA 29

UTOPIJE V SODOBNI SLOVENSKI MLADINSKI KNJI@EVNOSTI
(1980–2010)
Milena Mileva Bla`i}
Pedago{ka fakulteta, Ljubljana

UDK 821.163.6-93-313.2.09"1980/2010"

Motiv utopije kot de`ele izobilja in brezdelja je zanimiv pokazatelj simbolnih, kulturnih in
ekonomskih prvin v ~asu sodobne slovenske mladinske knji`evnosti od 1980 do 2010. V teh letih so se
v Sloveniji zgodile {tevilne politi~ne in dru`bene spremembe. V (slovenski) mladinski knji`evnosti so
preko motiva utopije, predvsem gastronomske utopije, neposredno izra`ene dru`inske, kulturne in
dru`bene vrednote. Motivi utopije, antiutopije in distopije kot zunajliterarna snov so na{li literarno
ubeseditev in izra`ajo bistvene zna~ilnosti ~asa in prostora ter kulturo.
antiutopija, distopija, gastronomska utopija, utopija, 1980–2010, slovenska mladinska knji`evnost

The theme of utopia as a land of plenty and idleness is an interesting indicator of the abundance of
symbolic, cultural and economic values in modern Slovene children’s literature from 1980 to 2010. In
these years Slovenia changed political and social systems a few times. In (Slovene) children’s literature,
via the theme of utopia, especially gastronomic utopia, there are expressed family, cultural and social
values. The literary themes of utopia, anti-utopia and dystopia as extraliterary substance express the
essential characteristics of time, space and culture.
anti-utopia, dystopia, gastronomic utopia, utopia, 1980–2010, Slovene children’s literature

Uvod pija~e je v izobilju, prosti ~as, spanje, osred-
nja dejavnost pa je igranje. Zna~ilnost
Utopija je naslov knjige filozofa Thomasa
utopi~ne literature je tudi pomanjkanje
Moora iz leta 1515/16, beseda je sestavljena
konfliktov, opisano je stati~no stanje brez
iz gr{ke besede ou (ne) in topos (prostor) ter
`elje po spremembi, torej `elje po ohranjanju
pomeni idealno de`elo, hkrati pa je pojem
obstoje~ega stanja brezdelja in preobilja.
motiviral nastajanje literarnega `anra z izrazi-
timi prvinami utopije (Abrams 2009: 378). V V sloven{~ini se pojavljajo razli~ne be-
slovenski mladinski knji`evnosti se poleg sede za poimenovanje utopije ali domi{ljijske
utopije pojavlja {e motiv antiutopije (Roz- de`ele. V ljudskem izro~ilu je poimenovanje
man) in distopije (Flisar), opazen pa je pre- Indija Koromandija de`ela ([mitek 2004:
mik iz ruralnega v urbano okolje (1980– 243–262), kjer je vsega dovolj: de`ela brez-
2010). delja ter obilje hrane in pija~e. Zipes (2001:
V sloven{~ini utopija pomeni zamisel 845) trdi, da imata tudi umetnost in knji-
idealne dru`bene ureditve, ki v stvarnosti ni `evnost funkcijo utopije, to funkcijo oprav-
uresni~ljiva. Opaziti je porast del v (sloven- ljajo {e slikarstvo, opera in pesni{tvo, v
ski) mladinski knji`evnosti, ki `anrsko ustre- sodobnem ~asu predvsem mediji, spektakli in
zajo pojmu utopija, za katero je zna~ilna: reklame. Tudi C. G. Jung razpravlja o funkciji
~arobnost, ve~na poletna idila, izoliranost umetnosti oz. knji`evnosti, tj. korekcija in
kraja in ~asa, zaprtost prostora, v katerem je kompenzacija, Freud pa je dnevnemu sanjar-
vedno poletje, samozadostnost sveta, brez- jenju posvetil (daydreaming) celo poglavje.
delje, narava samodejno uspeva, hrane in V slovenski knji`evnosti se motiv utopije

27
Simpozij OBDOBJA 29

pojavlja v razli~nih poimenovanjih. Utopije oseb C, D, E, F celo nagrajena in skupnost – v
so bile vedno povezane z upanjem ni`jega piskr~ku – ji pomaga pri legalizaciji nepra-
socialnega sloja, ki je hrepenelo za bolj{im, vi~nosti. Lisica za svojo krajo medu obto`i
predvsem la`jim `ivljenjem, ali za privilegiji nedol`nega zajca, ki ga ostale `ivali, ne da bi
tistih, ki so v lastno korist spodbujali upanje v preverile hipotezo, telesno kaznujejo in mu
utopije, tudi v `ivljenje po `ivljenju. zlomijo zadnji nogi (v nekaterih razli~icah si
jih zlomi »sam«).
V slovenski mladinski knji`evnosti je
viden premik iz ruralnega (1950–1980) v
urbano okolje (1980–2010). Utopije so v Utopija za odrasle Indija Koromandija in
sodobnosti povezane s srednjim in vi{jim za otroke Cicibanija, 1900–1950
socialnim slojem. Na osnovi primerjave teo- V tem obdobju je najpogostej{a utopija
reti~nih izhodi{~ Nikolajeve (2000: 36)1 in vezana na de`elo, to je npr. Koromandija,
analize slovenske mladinske knji`evnosti Radivoj Rehar je v reviji Zvon~ek leta 1925
lahko potrdimo, da je gastronomska utopija v objavil pesem o utopiji Koromandiji. Tudi
sodobni slovenski mladinski knji`evnosti Mile Klop~i~ je v Ljubljanskem zvonu, leta
1980–2010 usmerjena predvsem v sladko in 1938, objavil pesem Indija Koromandija v
neslano hrano `ivalskega izvora (kuhano, treh delih. V prvem prevladuje utopija, v
pe~eno), ki je bila dominantna do leta 1950, drugem otroci ponavljajo verze (odraslih) o
potem pa se je {e pojavljala do 1980. Kot lepi Indiji Koromandiji (~e{nje zorijo trikrat v
izrazit primer lahko navedemo jedilnik v letu, `ito dozori dvakrat, ni snega, ni de`ja, ne
Ma~ku Muriju (1975), ki je prehod od hrane poznajo nadlog, ni ~asa), ki je de`ela zlatega
`ivalskega k hrani rastlinskega izvora ter prahu, rajska de`ela, kjer se cedita med in
prehodu od slane k sladki hrani, je tudi mleko. V tretjem delu pride do problemati-
pokazatelj uresni~evanja nepravih in pravih zacije utopije (blato, brozga, ni radosti, kazen
~lovekovih potreb. in greh, zlo~in, mr`nja, je~e, ve{ala, rabelj,
lumpi ...) s poanto, da sta slepar in poet Kri-
Gastronomska utopija, 1850–1900 {tof Kolumb, ki se odpravita iskat novo Indijo
(Koromandijo) ali utopijo, ker jim obstoje~a
V slovenski mladinski knji`evnosti, pred- de`ela ne ustreza. V obdobju od 1900 do
vsem v ljudskem izro~ilu, prevladujejo ga- 1950 se uveljavi avtorska poezija za otroke z
stronomske utopije, v katerih so omenjena Otonom @upan~i~em, le-ta izumi de`elo
osnovna `ivila (kruh, poga~a) in slana (pe~en Cicibanijo, prvo otro{ko utopijo, omenja tudi
pi{~anec) ter mo~nata hrana ({truklji). V slo- Indijo Koromandijo kot de`elo izobilja. Leta
venski ljudski pravljici Mojca Pokrajculja 1942 je Kun~i~ v reviji Vrtec objavil ina~ico
npr. zasledimo zabrisano glavno sporo~ilo gastronomske utopije, kjer uvaja lik angela,
pravljice, tj. obto`bo nedol`nega za krajo ki je redek v de`elah izobilja, vendar je to
hrane (medu). Lisica je v realni socialni besedilo kristijanizirana varianta @upan~i~e-
utopiji – v pisker~ku, kjer vsak »nekaj zna« ve O Indiji Koromandiji.
oz. ima poklic (~evljar, kroja~, mesar, {ivilja).
Gre za primer utopije ni`jega socialnega slo-
ja, ki ne funkcionira pravi~no, ampak posne- Socialna utopija, 1950–1980
ma dru`bo, ker je oseba A na osnovi podti- Socialna utopija je vrsta utopije, ki temelji
kanja dokazov osebi B in krivega pri~evanja na zamisli o idealni dru`beni ureditvi, ki ni

1 V knjigi From Mythic to Linear (2000) je Maria Nikolajeva (2000: 36) opredelila glavne zna~ilnosti
gastronomske utopije. Kot izhodi{~no besedilo je obravnavala Charlie in tovarna ~okolade (1964)
britanskega avtorja Roalda Dahla (1916–1990). Izpostavila je naslednje motive: reke in slapovi iz vro~e
~okolade, drevesa in ro`e iz mehkega metinega sladkorja (sladka drevesa), roza ~oln iz kipe~ih sla{~ic,
~okoladne gore in jezera iz kipe~ega sladkorja (sladice) (Nikolajeva 2000: 36).

28
Simpozij OBDOBJA 29

osnovana na resni~nosti. V knji`evnih delih je (jagod s smetano) –, ponovno postane de~ek,
opis take predstave osnovan na predstavi o ki ga pomenljivo vzgaja teta Otilija.
idealni dru`bi. Zna~ilnosti socialne utopije so
povezane z gastronomsko utopijo (izobiljem Didakti~na utopija
hrane), ki predstavlja dru`beno blagostanje.
Vse utopije predstavljajo me{anico raz-
V socialni utopiji naj ne bi bilo diskrimina-
li~nih utopi~nih privilegijev, npr. gastronom-
cije, temeljila naj bi na pravi~nosti (nagrajeno
ska (izobilje hrane in pija~e), socialna (ena-
dobro in kaznovano zlo), uravnote`enosti
kopravnost, pravi~nost; brezdelje), didakti~na
spolnih vlog, dobrinah, pogosto je povezana z
(pridni, poslu{ni in u~ljivi otroci), religiozna
brezdeljem. Avtorji so izumili tudi nova
(Pismo v raj) idr. vrste utopije.
poimenovanja, npr. de`ela Klobu~arija Ele
Peroci (1957). Tudi Ma~je mesto in Ma~ja ob~ina sta
socialni utopiji, gastronomska utopija je v
Zanimiv primer gastronomske utopije v gostilni Pri ~rnem ma~ku (1975 slikanica,
kratki sodobni pravljici je Ma~ek Muri Kaje- 1982 CD, 1993 video, 2001 e-slikanica),
tana Kovi~a, sicer tudi socialna utopija (do- Pedenjped (Pedenjcarstvo, 1966), Ma~ek Mu-
bro je nagrajeno, zlo je kaznovano). Iz opisa ri (1975), Svetlanine pravljice (1970–2010)
kosila Ma~ka Murija in Muce Mace spozna- in distopija v Okrogli vili Barbare Gregori~.
mo, da v {tevilnih knji`evnih besedilih mla- Obdobje od 1980 do 2010 se tudi izrazito
dinske knji`evnosti otroci niso glavne didaktizira, posebej po letu 2000, veliko uto-
knji`evne osebe, ampak skriti odrasli. Hrana pij je didakti~nih: De`ela ~rk, De`ela ~rka-
je nadomestilo za druga ugodja, posebno rija, De`ela besed, De`ela {tevilka, Sveta
vlogo imajo sladkarije. Ma~ek Muri na koncu de`ela, ABC-igralnica, De`ela ~arodejev,
kratke sodobne pravljice »pije mo~no ma~jo De`ela Dober tek, De`ela pravljic ipd.
kavo«, na ilustracijah je narisana tur{ka kava
z dvema kockama sladkorja. Ravno tako v Utopije so tudi premo~rtno eskapisti~ne,
kratki sodobni pravljici Tacamuca le-ta na npr. De`ela ~rk, De`ela ^rkarija, De`ela
koncu odpre ma~jo ~evap~i~arnico, ker je ^rtarija, De`ela igrarija, De`ela pala~ink,
zaslu`ila veliko denarja s pripovedovanjem De`ela smejalka, De`ela {tevilk, V obljubljeni
pravljic. de`eli, V de`eli knjig, V de`eli glasbe ipd.
Izrazit primer didakti~ne utopije je Pismo
Tipi~na utopija je Kosovirija, ki obstaja le
v raj Berte Golob, ki je ideolo{ko besedilo za
na imaginarnem zemljevidu. Prebivalci se
mlade, pisano z izrazito nostalgi~no perspek-
premikajo po zraku na lete~ih `licah in se hra-
tivo, otroke pojmuje kot prazne posode, ki
nijo s paradi`niki. Kosovirji (cosovirius ferus
jim je treba vsiliti »prave vrednote«, in sicer
ululans je mali kosovir) se delijo na rado-
da skoraj po{iljajo sms bogu in so tako
vedne in neradovedne. Kosovirija je postal
(sodobno) poslu{ni, ubogljivi in verni. Gre za
pojem utopije v obdobju od 1980 do 2010.
Slom{kov koncept iz 19. stol., ne`ivljenjsko
Makarovi~eva je utopije dopolnila {e s
prakticiran, ki premo~rtno pojmuje mladin-
socialno utopijo Pekarna Mi{ma{, domi{ljij-
sko knji`evnost kot vzgojno sredstvo tudi v
skimi bitji ([~eper in Mba). V kratki sodobni
21. stol.
pravljici Sa{e Vegri z naslovom Jure Kvak
Kvak (1975), ki je iz{la v obliki stripa z
ilustracijami Kostje Gatnika, je v ospredju Prenajedanje in odrekanje
manipulacija s hrano. Gre za sodobno pro- Motiv hrane ima pri Svetlani Makarovi~
blemsko tematiko in motnje hranjenja, ko se zanimivo vlogo – v smislu preobjedanja in
gastronomska utopija enega obdobja (1950– tudi odrekanja hrani. Njene knji`evne osebe
1980) sprevr`e v nasprotje naslednjega ob- imajo do hrane asketski odnos, npr. Sapra-
dobja (1980–2010). De~ek {ele potem, ko mi{ka funkcionira na principu realnosti in ne
pote{i ~ustveno lakoto – naje se sladkarij na principu ugodja, obred hranjenja s tremi

29
Simpozij OBDOBJA 29

le{niki prelo`i na poseben dan – nedeljo. V ^ustvena utopija
kratki sodobni pravljici Smeti{~ni muc sta dve Problemska tematika je najbolj repre-
knji`evni osebi, naslovni Smeti{~ni muc, ki zentativna tematika med leti 1980–2010. Kot
trpi pomanjkanje hrane, je npr. prilo`nostno podtematika se pojavlja motiv ~ustev – po-
hrano iz smeti{~, in Siamski muc, ki je zdravo zitivnih in negativnih. Kratke sodobne prav-
hrano (ortoreksija). V njenih pravljicah, ki so ljice v slikani{ki knji`ni obliki obravnavajo
za~ele izhajati po letu 1970, vendar so postale tematiko ~ustvenega opismenjevanja, da
popularne v ~asu od 1980 do 2010, je hrana otrok prepozna in razume svoja in tuja ~ustva
tudi prostor manipulacije, npr. kaznovanja ter jih zna spremljati. Pojavljajo se {tevilne
»Vse mi bo pojedla, za kazen ...« v pravljici slikanice, ki obravnavajo izmi{ljene de`ele, v
Mucek se umije. katerih so le pozitivna ~ustva (De`ela sme-
Motiv distopije je prikazan preko gastro- jalka), vendar se pojavljajo tudi de`ele, v
nomske utopije v besedilu Mali parkelj Ma- katerih otroci hrepenijo po pristnih primarnih
li~, kjer je za otroke najve~ja nagrada za`gano ~ustvih (veselje) in ob~utku varnosti.
pecivo. Motiv hrane in telesa prikazuje lite- V sodobni mladinski knji`evnosti je
raturo socialnega upora zoper vse ideologije zanimiv motiv ~ustvene lakote, ki dodatno
(Leva in desna roka). V besedilu so prikazani osvetljuje ~as, prostor in kulturo, predvsem
neposlu{ni otroci, ki ne ustrezajo Miklav`e- sodobni dru`beni pojav, ki se ka`e tudi v
vemu pojmovanju otrok in si, tako kot pe- mladinski knji`evnosti, in sicer preko motnje
klen{~ki, zaslu`ijo za`gane pi{kote oz. le hranjenja (anoreksija, bulimija in ortorek-
enega. Avtorica je dosledna v asketskem poj- sija). V pesmi Okrogla vila Barbare Gregori~
movanju hrane: »Ojoj, kako si `elim pokusiti (Navodila za randi, 2006) upesnjuje odnos do
vsaj en za`gan pi{kot!« Njene osebe so bolj hrane v sodobnem ~asu, ki se je spreminjal
la~ne (Zaj~kovo leto, O stra{ni lisi~ki, Lisja- skozi ~as: od pomanjkanja (1850–1900) do
~ek v luninem gozdu, Lisi~ji nasvet, Nekaj osnovne hrane (1900–1950), od preobjedanja
prav posebnega, La~ni zaj~ek, Hr~kova hru- (1950–1980) do odrekanja (1980–2010).
{ka, Sita in la~na vrana, La~ni vrab~ek) kot
site. Vidna je povezava med lakoto in `alostjo Okrogla vila
(in po{ast je bila la~na in `alostna), knji`evne
Ana-Marija sploh ni~ ve~ ne je.
osebe te`je prena{ajo `alost kot lakoto, zebe
Ker ho~e ostati taka, kot je:
jih in so same, kar neposredno govori o t. i.
drobna kot bilka,
~ustveni zimi, v kateri `ivijo. Nekatere so tudi
tanka kot list, kot metuljeva krila,
razvajene, kar se ka`e neposredno preko hra-
prosojni utrinek,
ne, npr. Papagaj in sir, Razvajeni vrab~ek,
ne deklica – vila!
Sita in la~na vrana.
A prsni vr{i~ki ho~ejo rasti.
Tudi naslovi izra`ajo odnos, ki se ka`e kot
Niso ni~ ve~ samo ro`nate pike.
motnja hranjenja in prehranjevanje, npr.:
Pekarna Mi{ma{, Mi{ka nese v mlin, Vila Kot da so pod njimi majhne blazine.
Malina (govori o skromnosti glavne knji`ev- Skrbi jo, da bodo postale velike in preve~
polne mehkih ute`i.
ne osebe, ki je zadovoljna z osnovno hrano –
Kako naj taka okrogla vila – leti?
rastlinsko), Sita in la~na vrana, Papagaj in
sir, Hr~kova poga~a, Hr~kova hru{ka, Polh si Pesem govori o iluziji, da bo deklica le
sposodi hru{ko (polh si je pri triinpetdesetih »drobna kot bilka« sprejeta v dru`bo, zato je
sorodnikih sposodil po eno hru{ko in vse sam upor telesa kot posledica dru`benih in dru-
pojedel), Breskova ko{~ica, Medena pravljica `inskih pritiskov na otroka, ki postanejo
idr. Strelovod za jezo.

30
Simpozij OBDOBJA 29

Ekonomska utopija Zanimiv premik se zgodi v sodobni
V slovenskem ljudskem izro~ilu so znana slovenski mladinski knji`evnosti med leti
{e nadaljnja ekspresivna poimenovanja za 1980–2010. Utopija se za~ne umikati anti-
utopijo, npr. deveta de`ela (daljna, v kateri se utopiji, kot na primer pri Rozmanu. V pesmi
~loveku zelo dobro godi), obljubljena de`ela [amponija je prisoten motiv antiutopije, kjer
(kjer je izobilje, kjer se izpolnijo `elje, pri~a- literarne osebe ne `elijo spremeniti obstoje-
kovanja), tam se cedita med in mleko (de`ela, ~ega stanja kot v distopiji, v pesmi Vabilo na
kjer je vsega dovolj, je zelo dobro) idr. Pojem Grav`ev dan je antiutopijo poimenoval
obljubljena de`ela, ki je tudi pravlji~na de`e- Ostudna dobrava. V svojih knji`evnih bese-
la, je omenjen v Bibliji, kjer je Izrael pojmo- dilih pogosto podaja motiv antiutopije, za
van kot de`ela, kjer se cedita med in mleko. katerega je zna~ilna estetika grdega in sub-
Hrana ima pomembno vlogo, predvsem go- verzivnost, predvsem v pesmih Vabilo na
vori o povezanosti otrok in dru`ine ter dru- Grav`ev dan, Sladolensko; [amponija, Zvone
`ine in dru`be. Otroku hrana predstavlja Makarone ... Ena izmed najbolj znanih ga-
izobilje, je njegova osnovna potreba in pri- stronomskih utopij v mladinski knji`evnosti
na{a ob~utek ugodja, o katerem je pisal tudi je Grimmova pravljica Janko in Metka. Pred-
Freud (pleasure principe). Hrana je tudi sim- stavlja jo ~arovni~ina hi{a, ki je v Rozmanovi
bol ~ustvenega pomanjkanja, ki se ka`e kot varianti druga~na.
neravnovesje ekonomskih in potro{ni{kih
potreb. Od leta 1980 do 2010 otrok v mla- Distopija
dinski knji`evnosti preko ekonomske utopije V knji`evnosti je termin distopija uvedel
posku{a uresni~iti (ne)prave potrebe in preko M. H. Abrams, definiral ga je kot zelo nepri-
gastronomske utopije pote{iti ~ustveno lako- jazen domi{ljijski svet, v katerem so zlove{~e
to, ki mu pomeni ~ustveno tola`bo. Hrana ni napovedi dru`bene, politi~ne in tehnolo{ke
ve~ simbol varnosti kot v 19. stol., ko hrane ni ter vodijo v katastrofalno prihodnost. Najbolj
bilo dovolj, takrat se je knji`evna oseba znana besedila v svetovni knji`evnosti so
odpravljala od doma in hrana je predstavljala napisali A. Huxley Krasni novi svet (1932),
~ustveno vez z domom. Po letu 1980 ali 1990 G. Orwell, 1984 (1949) idr. Motiv distopije je
postane hrana prostor manipulacije, otroci vizija sveta, ki se je razvil v negativno verzijo
in/ali odrasli s ~ezmernim hranjenjem posku- utopije, kjer je dru`ba degradirala v repre-
{ajo pote{iti ~ustveno podhranjenost, kar je sivno in kontrolirano dr`avo. Ponavadi je
nakazano `e v Pedenjpedu, ki se preobjeda, in prikazana kot avtoritativna oblika vladanja, z
v permisivni vzgoji odsotnih star{ev. represivnim socialnim sistemom, brez svo-
bode izra`anja, v kateri vlada nasilje. V
Antiutopija knji`evnosti je najbolj znana distopija v
Antiutopija je sodobna utopija, za katero romanu 1984, kjer je prikazano zastrahovanje
je zna~ilna estetika grdega in obraten vrstni in kontrola, ki rezultira v vsakodnevnem
red. Kar je v realnem svetu visoko, po- zasebnem `ivljenju.
membno in nadrejeno, je v antiutopiji nizko, Koko{ velikanka je kratka sodobna prav-
nepomembno in podrejeno. Izrazit primer ljica Dese Muck (2007), ki v bahtinovski
antiutopije je Rozmanova pesem Vabilo na maniri razlaga podobnost med zemljevidom
Grav`ev dan. Za razliko od distopije, ki je Slovenije in podobo (be`e~e) koko{i. V njej
tudi vrsta antiutopije, v njej ni izrazite `elje je opaznih nekaj elementov gastronomske
po spremembi dru`benega sistema kot v utopije, npr. koko{ velikanka i{~e semena, ki
distopiji, kjer je ponavadi otrok glavna so velika kot nogometne `oge, i{~e kilo-
knji`evna oseba in nosilec napredka ter `eli metrske de`evnike. Besedilo je tudi politi~na
spremeniti distopijo na bolj{e. satira na slovensko pleme, na podobo matere

31
Simpozij OBDOBJA 29

samohranilke. Avtorica diskretno naka`e mo- »Zakaj ni mogo~e nesporazumov in sporov
tiv brezmade`nega spo~etja, kar je hkrati zgladiti po mirni poti?«).
motiv posilstva v mladinski knji`evnosti, ki Za razliko od ostalih mladinskih avtorjev
spro`i zaplet. Koko{ velikanka ne ve, od kod Flisar ne podcenjuje mladega bralca z motiv-
je znesla jajce, slovensko pleme `eli z njenim no-tematskimi prvinami ego kulture (motnje
otrokom nahraniti svoje otroke. Atipi~na sa- hranjenja, narcizem, samopodoba, videz
mohranilka z otrokom ali koko{ velikanka s ipd.), ki mladega naslovnika na~rtno izlo~ajo
pi{~ancem pobegne pred nehvale`nim slo- iz dru`benega `ivljenja. Flisar tematizira lite-
venskim plemenom, ki ga narava kaznuje s raturo socialnega upora, ne pa sodobnega
poplavami (tako je nastalo Barje) – koko{ hedonizma, eskapizma in mazohizma (ego
Mimi s svojim pi{~ancem pobegne iz Slove- teme). Podobno distopijo oz. razsvetljensko
nije, zato ima podobo be`e~e koko{i. komponento obravnava Milan Jesih v delu
[tiri igre za otroke (1997).
Najsodobnej{i primer distopije je najti v
fantasti~ni pripovedi Evalda Flisarja z naslo- Zaklju~ek
vom Alica v nori de`eli (2008). Besedilo je
Slovenska mladinska knji`evnost je v
ve~naslovni{ko in ve~`anrsko, je v prozni in
obdobju od 1950 do 1980 prikazala `ivljenje
dramski obliki. V domi{ljijski de`eli z dvema
v socialni, od 1980 do 2010 pa `ivljenje v
milijonoma prebivalcev `ivijo Poterunci in
ekonomski utopiji. Le-ta je pripeljala do ust-
Poterunke. Na volitvah je zmagal predsednik
varjanja antiutopije in distopije. Potro{ni{tvo
Potsy-Wotsy, ki vabi na simpozij za obnovo
otrokom uresni~uje neprave potrebe in pov-
prelepe de`ele. Ugotovi, da ljudje nimajo idej
zro~a, da se je za~ela v otro{ki in/ali mla-
in da se da `iveti brez idej ter da to ni slaba
dinski knji`evnosti pojavljati tematika ~ust-
ideja. V izmi{ljeni de`eli, ki je politi~na sati- venega opismenjevanja in potreba po novi
ra, imajo ministre za sesirjene mo`gane. V socialni senzibilnosti.
skladu s konceptom distopije je Alica arhetip
otroka sirote, le-ta re{uje de`elo pred kata- Viri in literatura
strofo. Njen stric Sko~ir trdi, da je Alica kriva
BAHTIN, Mihail, 2008: Ustvarjanje Francoisa
za katastrofo, ker je odrasla. Alica v nori Rabelaisa in ljudska kultura srednjega veka in
de`eli je distopija, gre za aluzijo na propad renesanse. Ljubljana: Literarno-umetni{ko
Slovenije oz. zahodne civilizacije. Edina dru{tvo Literatura.
nosilka pozitivnih vrednot (po{tenosti, pra- DUNDES, Alan, 1999: Holy writ as oral lit: The
vi~nosti in poguma) je dvanajstletna deklica. Bible as folklore. Lanham: Rowman &
Z idejo distopije se Flisar motivno-tematsko Littlefield Publishers, Inc.
povezuje s tovrstnim trendom v evropski NIKOLAJEVA, Maria, 2000: From mythic to
mladinski knji`evnosti (P. Pullman, Severni linear: time in children’s literature. Lanham,
London: Scarecrow.
sij idr.). Flisar je svoji dvanajstletni junakinji
[MITEK, Zmago, 2004: Mitolo{ko izro~ilo
dodelil perspektivo zdravega razuma. Alica Slovencev: svetinje preteklosti. Ljubljana:
ima vse lastnosti heroine, hkrati je subver- [tudentska zalo`ba.
zivna in s tem nadaljuje socialni upor ZIPES, Jack, 2001: The great fairy tales tradition.
(»Komaj ~akam, da se stvari {e poslab{ajo, da From Straparola and Basile to brothers
jih bom la`je prena{ala,« je rekla Alica; Grimm. New York, London: Norton & Co.

32