P. 1
Kopija od izpitna-vprasanja--odgovori izpit

Kopija od izpitna-vprasanja--odgovori izpit

|Views: 605|Likes:
Published by Peter Gruškovnjak

More info:

Published by: Peter Gruškovnjak on Mar 15, 2011
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as DOC, PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

08/21/2011

pdf

text

original

Navedite primer ter pojasnite usodo stvari, ko le-ta preneha samostojno eksistirati!

Primer: Avtomobilsko kolo je načeloma samostojna stvar, vendar ob spojitvi z avtomobilom, kot taka preneha eksistirati in postane del avtomobila. Po načelu »accessio cedit principali« stranska stvar pripade glavni, kar pomeni, da postane s spojitvijo kolesa z avtomobilom, lastnik avtomobila tudi lastnik kolesa. Če je lastnik avtomobila kolo ukradel, ga oškodovanec ne more zahtevati nazaj dokler se le-ta ne loči od glavne stvari. Lahko pa zahteva protivrednost. Stranska stvar deli pravno usodo glavne stvari. V našem primeru je stranska stvar kolo, glavna pa avtomobil. Katere od stvarnih pravic je možno priposestvovati? Lastninsko pravico (razen izjem) in služnosti (razen negativnih). Načelo publicitete (razpoznavnosti) oz. domneve LP v stvarnem pravu! Zapis publicitetnega načela: »Lastnina naj bo navzven razpoznavna.« To je pomembno za pravni promet. Zakon namreč varuje zaupanje v pravni promet – v tiste pravne položaje, ki izgledajo kot dejanski. Pri nepremičninah je ključen publicitetni učinek zemljiška knjiga, pri premičninah pa publicitetni učinek posesti (oblasti nad stvarjo). Nepremičnine: »Domneva se, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v ZK.« Premičnine: »Domneva se da je lastnik premičnine lastniški posestnik.« Materialno publicitetno načelo ima 2 plati: - pozitivna; kar je napisano je resnično - negativna; kar ni napisano ne obstaja Kako se odraža publicitetno načelo stvarnega prava na področju premičninskega prava? Določeni zunanji znaki kažejo na obstoj pravice stvarnega prava. SPZ določa domnevo, da je lastnik premičnine tisti, ki jo ima v lastniški posesti. To je pomembno, ker lahko 3. osebe na podlagi posesti domnevajo obstoj LP, kar pride najbolj jasno do izraza pri prodibitvi LP od nelastnika – LP na premičnini se pridobi, četudi prenosnik ni imel pravice razpolagati s stvarjo, če je pridobitelj v trenutku izročitve stvari v dobri veri in je pridobil stvar na podlagi odplačnega pravnega posla. Potreba po varstvu dobrovernega pridobitelja je na premičninskem področju bistveno večja kot na nepremičninskem, ker pri premičninah zgolj posest zagotavlja publiciteto LP (pri nepremičninah pa je to zemljiška knjiga). Izraz te potrebe je predvsem določba 64.člena SPZ Superficies solo cedit in odstopanja (načelo povezanosti zemljišča in objekta)! Načelo povezanosti zemljišča in objekta (superficies solo cedit, načelo enotnosti nepremičnine) pomeni pravno povezanost zemljišča in objekta. Vse kar je po namenu trajno spojeno ali je trajno na nepremičnini, nad ali pod njo, je sestavina nepremičnine, razen, če zakon določa drugače(8. člen SPZ). Tudi v okviru instituta prirasti (54. člen SPZ) je jasno določeno, da se lastninska pravica na nepremičnini razširi na premičnino, ki je postala sestavina nepremičnine. Nepremičnina je torej vedno glavna stvar, vse ostalo pa so stranske stvari ter s spojitvijo z nepremičnino preneha njihova samostojna pravna in fizična eksistenca. Izjeme:

1

- etažna lastnina - stavbna pravica (omogoča, da je ena oseba lastnik zemljišča, druga lastnik zgradbe, ki leži na tem zemljišču) - gradnja čez mejo nepremičnine

Načelo nemo plus iuris! »Nihče ne more na drugega prenesti več pravic kot ji ima sam« Načelo pomeni, da s pravico lahko veljavno razpolaga samo njen imetnik (razpolagalna sposobnost) in samo on lahko veljavno prenese pravico s pravnim poslom. Tudi omejitve lastninske pravice lahko izhajajo samo od lastnika stvari in samo on lahko omeji svojo lastninsko pravico s pravnim poslom tako, da ustanovi omejeno stvarno pravico. Na področju pravnoposlovnih razpolaganj ni odstopanja od tega načela. Načelo ni absolutno – izjemi: - pridobitev lp od razpolagalno nesposobne osebe (gre za na videz pravnoposlovno pridobitev pravice); - pridobitev pravice na podlagi zaupanja v zemljiško knjigo (pridobitelj ne pridobi pravice zato, ker jo je imel njegov prednik, ampak zato, ker se je zanesel na stanje vpisa v ZK) Gre za pridobitev stvarnih pravic na podlagi zakona! Pojasnite načelo »petitorum absorbet possessorum«! Gre za pravilo, ki izhaja iz prioritete pravnomočno končanih postopkov. Če je ob vzporednem postopku posesorne in petitorne pravde prišlo prej do pravnomočne odločitve v petitorni pravdi ima prednost pravica in ne zadnje stanje posesti. Če pa je pravnomočno končan posesorni spor pred petitornim, pa ima prednost zadnje stanje posesti. Pravilo je utemeljeno predvsem z načelom prepovedi zlorabe pravic in načelom vestnosti in poštenja. V petitornem postopku se razpravlja o pravici do posesti (npr. na podlagi lastninske tožbe), v posesornem postopku pa se daje sodno varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje. Da mora sodišče upoštevati ugovor »pravice«, ko odloča o varstvu posesti, je edina izjema v posesornih sporih. To pravilo v SPZ ni izrecno navedeno. V 36. čl. SPZ je le določeno, da je mogoče ne glede na spor zaradi motenja posesti, zahtevati sodno varstvo posesti iz naslova pravice do posesti. Kaj razumete pod pojmoja »accessorium sequitur principale« in »accessorium cedit principale« V povezavi s katerimi stvarnopravnimi instituti prideta navedena pojma v poštev? Accessorium sequitur principale pomeni, da postarnska terjatev zastara skupaj z glavno terjatvijo oziroma, ko zastara glavna terjatev, zastara tudi postranska terjatev, četudi zanjo rok še ni potekel. Accessorium credit principale pomeni, da dodatek pripade glavni stvari (gre za trajno povezavo). Navedena pojma prideta v poštev pri spojitvi premičnin, ko stranske stvari s spojitvijo izgubijo svojo pravno in fizično eksistenco, lastninski položaj na glavni stvari pa se razširi na ves prirast. Glavna stvar je namreč tista, ki diktira lastninskopravne položaje ob spojitvi. Enaka določila se uporabljajo pri pomešanju, če stvari več ni mogoče ločiti. S

2

tema načeloma se tesno povezuje načelo »superficies solo cedit«. Tudi tukaj se šteje nepremičnina za glavno stvar in vse kar je z njo trajno spojeno je njena sestavina. Sestavina po tem načelu ne more biti samostojen predmet stvarnih pravic dokler se ne loči od glavne stvari. Pritiklina v dvomu deli usodo stranske stvari. Pri vertikalni akcesiji ima graditelj do lastnika nepremičnine, na kateri je gradil, verzijski zahtevek – čeprav je objekt zgradil sam, pa ta kot »stranska stvar« pripade lastniku nepremičnine. Tudi pridobitev plodov se ureja po teh načelih. Načelo prioritete (prior tempore potior iure)! V SP za razliko od OP (kjer velja načelo enakosti upnikov) velja pravilo »prior tempore, patior iure« - hitrejši po času, močnejši po pravici. Prednostno načelo pove, katera stvarna pravica med več stvarnimi pravicami na isti stvari ima prednost. Prej pridobljena stvarna pravica iste vrste ima prednost pred pozneje pridobljeno stvarno pravico. To pravilo rešuje primere, ko gre za konkurenco pravic, ki se rangirajo in ne izključujejo. Ko gre za področje nepremičninskega prava, bo relevanten trenutek vložitve ZK predloga za vpis. Zastavni upniki se poplačajo v enakem vrstnem redu kot so nastale njihove zastavne pravice. Katere stvarne pravice se lahko ustanovijo s priposestvovanjem? Te stvarne pravice zagotovo ne morejo nastati s priposestvovanjem: zastavna pravica, zemljiški dolg, služnost (osebna). »Acontrario« ostale lahko nastanejo s priposestvovanjem. Katere omejene stvarne pravice lahko samostojno eksistirajo? Omejena stvarne pravice načeloma ne morejo samostojno eksistirati (zastavna p., realno breme, služnost), razen redkih izjem: fiduciarna lastnina, neakcesorne omejene stvarne pravice (npr. zemljiški dolg).

POSEST Kaj je zakonita in kaj dobroverna posest? ZTLR je poznal zakonito in dobroverno posest: Zakonita posest = posest, ki temelji na pravnem temelju, ki je podlaga za pridobitev lastninske pravice. Po tej opredelitvi dobroverni kupec ukradene stvari ne more postati njen lastnik. Dobroverna posest – posestnik stvar poseduje in izhaja iz prepričanja, da je lastnik stvari. Če bi moral in mogel vedeti, da ni lastnik, potem ni dobroverni posestnik. Kaj je posestno nakazilo?

3

Posestno nakazilo je drug izraz za izročitev na dolgo roko (longa manu traditio). Posestno nakazilo je bilo urejeno s 5.odst 34. člena ZTLR, izročitev na dolgo roko pa uzakonja SPZ prav namesto posestnega nakazila. Razlika med ZTLR in SPZ je samo v ureditvi tega instituta. SPZ je namreč doslednejši. Ker gre za cesijo izročitvenega zahtevka, je potrebno o cesiji obvestiti še cessusa (neposrednega posestnika), sicer proti njemu cesija nima učinka, po ZTLR obvestilo ni bilo potrebno. Razlika med njima je torej v času, kdaj začne prenos posesti veljati: Primer: A da svoje kolo v popravilo B-ju. Medtem, ko se kolo nahaja na popravilu, A proda kolo C-ju. Glede izročitve se dogovorita, da C sam dvigne kolo pri B-ju ter o svojem dogovoru obvestita tudi B-ja. Prenos posesti (in lastnine) prične učinkovati v trenutku, ko je B obveščen. Pri posestnem nakazilu pa je pričel učinkovati prenos že s samim dogovorom med A-jem in C-jem.

Pridobitev, prenos ter prenehanje posredne posesti stvari! Podlaga za nastanek posredne posesti je posestno posredovalno razmerje. Posredno posest ima tisti, ki izvršuje dejansko oblast nad stvarjo preko koga drugega, ki ima neposredno posest iz kakršnegakoli pravnega naslova. Za razmerje posredni – neposredni posestnik mora obstajati volja posedovati stvar kot npr. najemnik, zakupnik…, kar pomeni, da mora neposredni posestnik priznavati neko višjo posest posrednemu posestniku. Pravna razmerja, ki vzpostavljajo odnos posredna – neposredna posest so npr. najem, posoda, mandat, pridržek lastninske pravice. Pridobitev posesti 1. izvedena (derivativna) 2. izvirna (originarna) Pridobitev posredne posesti: Pridobi se, ko neposredni posestnik izroči stvar neki drugi osebi v neposredno posest na podlagi najema, zakupa… Pridobi se tudi na podlagi poestnega konstituta in izročitve na dolgo roko. Stvar se torej daje v neposredno posest s telesno predajo posredna posest pa se pridobi z izjavo volje. Poznamo tudi stopenjsko posredno posest – prejšnji neposredni posestnik postane posredni posestnik. Če lastnik stanovanja (posredni posestnik) to stanovanje proda, je novi lastnik stanovanja posredni posestnik. Tako posredna kot neposredna posest se pridobi tudi v trenutku smrti zapustnika. Izguba posredne posesti: - z izgubo posesti neposrednega posestnika, - s prenosom posredne posesti na temelju izročitve na dolgo roko, - z uresničitvijo odložnega pogoja (pri pridržku lastninske pravice) - z vrnitvijo v najem dane stvari zaradi prenehanja najemnega razmerja, - s spremembo nelastniškega posestnika v lastniškega. Posredna posest se ne izgubi, če prejšnji neposredni posestnik postane posredni posestnik. Oblikuje se stopnjevito posestno razmerje – užitkar odda v robokup (prenese izvrševanje užitka na drugo osebo), najemnik odda stvar v podnajem. Pridobitev in izguba neposredne posesti!

4

da detentor nikakor ni oseba. kateri je lastnik izročil stvar v neposredno posest. . derelikcija. Navedite vsaj en primer. ki pripada B-ju je B posredni lastnik A pa neposredni.prenese dej. ko pravo priznava določeni osebi položaj posestnika. ki lahko po preteku priposestvovalne dobe 3 let priposestvuje stvar. Zakaj ustvarja posestno posredovalno razmerje riziko za izgubo lastninske pravice (pojasni na primeru)? Če ima A v najemu stvar (premičnino). Zaključimo lahko.ampak oseba. B v času trajanja najema nima neposrednega vpogleda nad stanjem premičnine. medtem. Obrazloži objektivno ter subjektivno koncepcijo posesti! Kakšen je vpliv navedenih koncepcij na pojmovanje detentorja? Katero koncepcijo je prevzel ZTLR ter nato SPZ? Kako vpliva subjektivna ali objektivna koncepcija na pojmovanje detencije? Razmejitev med posestjo in detencijo je v največji meri posledica zbirke nekega pravnega reda med objektivno in subjektivno koncepcijo posesti. V skladu z objektivno koncepcijo za posest zadostuje dejanska oblast nad stvarjo. z izročitrvijo ključev ali kakšnega dela stvari. da se stvar najde) Posest se ne izgubi. ki si je neposredno posest vzela samovoljno. 5 . da je to razmerje veljavno. Ni nujno. da ima subjekt voljo posedovati stvar kot svojo. brez upanja. kar pomeni. tretji dobroverni pridobitelj ne more pridobiti lastninske pravice na podlagi 64. oblast na stvari na drugega. da B izgubi LP.Pridobitev: Pridobi se s telesno predajo stvari – dejanska predaja (traditio vera). Posestno posredovalno razmerje! Pojem in nastanek! Posestno posredovalno razmerje je podlaga za nastanek posredne posesti. ne da bi oseba izvajala dejansko oblast nad stvarjo! Posest dediča od trenutka zapustnikove smrti do dejanskega prevzema posesti.stvar kako drugače izgubi iz dejanske oblasti (uničenje stvari. Detencija v razmerju z dobroverno pridobitvijo LP od razpolagalno nesposobne osebe! Če detentor stvar odsvoji. kar pomeni. da je s pomočjo posestnega varstva posest ponovno pridobil nazaj. pod pogojem. izbuba.da predstavlja detentorjeva konverzija v posestnika odvzem posesti gospodarju. da lahko A v tem času odsvoji to stvar dobrovernemu tretjemu. kar postane na primer s podajo premičnine tretjemu dobro vidno tudi navzven. V vseh primerih mora med posrednim in neposrednim posestnikom obstajati neko pravno razmerje.člena SPZ glede na to. Izguba neposredne posesti: Neposredni posestnik izgubi posest če preneha izvrševati dejansko oblast nad stvarjo: . Za razmerje posredne – neposredne posesti mora neposredni posestnik priznavati nekomu drugemu (posrednemu posestniku) neko višjo oblast. Zahteva se. če posestnik neodvisno od svoje volje začasno ne more izvrševati dejanske oblasti. ko subjektivna koncepcija povdarja še voljni element.

fiduciarni prenos LP. jemalca leasinga in zastavnega upnika. Retencijska pravica in stvranopravne reparacije 6 . tisti. mandat. saj razen tipičnih primerov (natakar v gostilni. ki je pridobil posest s silo. Vse druge osebe. na skrivaj ali z zvijačo. se štejejo za posestnike. Tako široko pojmovanje posesti pa pušča le malo prostora za detencijo. Praktična razlika med obema koncepcijama je. od katerega je stvar protipravno pridobil. Skoraj vsi tiski. od katerega je na tak način pridobil posesti. 1980 uzakonil ZTLR. naslov tisti. kadar viciozni posestnik sproži posestno pravdo zoper njega. vedoč. Ugovor viciozne posesti lahko okradeni uveljavlja le tedaj. ki posredujejo stvar brez volje šteti jo za svojo. Prej pa je v skladu z ODZ pri nas veljala subjektivna koncepcija. pri katerem je stvar v neposredni posesti. tat. užitek zastavna pravica. Če sta njuna pravna naslova enako močna ima prednost tisti. vendar pa takšen viciozen posestnik nima posestnega varstva nasproti tistemu. Kako SPZ rešuje konkurenco domnevnih lastnikov? Dobroverni lastniški posestnik (domnevni lastnik) stvari ima v primeru odvzema posesti pravico zahtevati njeno vrnitev tudi od dobrovernega lastniškega posestnika. Kdaj viciozna posest ne uživa posestnega varstva? Pravico do varstva posesti ima tudi tisti posestnik. komisija. zakupnika. kadar se okradeni posluži dovoljene samopomoči ( glej 31. Če se dva štejeta za domnevna lastnika iste stvari. ki je kupil stvar. tat na splošno uživa posestno varstvo. pa so zgolj detentorji. ki imajo dejansko oblast nad neko stvarjo. ima močnejši pr. spz). saj se zahteva tudi volja imeti stvar za svojo. ropar. Tako so posestniki: lastnik stvari. V katerem primeru bi sodišče v posestni pravdi upoštevalo ugovor posesti? Edini ugovor. ki imajo dejansko oblast nad stvarjo. Možno le tedaj. da je pojem posestnika po objektivni koncepciji mnogo širši. Se pravi.SPZ je ohranil objektivno koncepcijo posesti. da stvar pripada njemu. da je pridobil pravico do posesti. dobroverni posestnik. ki uporablja gostiteljev prostor) detentorje težko najdemo. pri katerem je stvar s šibkejšim pravnim naslovom. ne uživa pa ga proti tistemu. ki je v opravičljivi zmoti. Obligacijske pravice: najemna pogodba. Če sta posestna in petitorna pravda tekli sočasno in je bila petitorna pravda pravnomočno končana pred posestno pravdo. pa je povezan s pravilom petitorium absorbet possessorium. član gospodinjstva in gost na večerji. Katere omejene stvarne pravice ter katera obligacijska razmerja so lahko pravna podlaga za vzpostavitev razmerja posredne in neposredne posesti? Stvarne pravice: pridržek LP. ne glede na pravni naslov za to oblast. ki jo je l. ker zajema vse osebe. ki je stvar pridobil odplačno. ki je utemeljen na pravici do posesti ter dopusten v posestni pravdi. lahko toženec ugovarja. zakup. da je ukradena in nepošteni najditelj. To velja zlasti za najemnika. zaradi česar mora sodišče tožbeni zahtevek iz posestne tožbe zavrniti. Kolizija domnevnih lastnikov se torej rešuje v prvi vrsti na temelju močnejšega pravnega naslova – kriterij je odplačnost. Po subjektivni koncepciji je pojem posestnika mnogo ožji. prodajalec v trgovini.

da ne bi nastal v času od zapustnikove smrti ter do dejanskega prevzema posesti t.potrebnih stroškov. parcele zemljišča in oznako k. Razloži pravni pomen ugovora »exceptio venditae et traditae«? To je ugovor dobrovernega lastniškega posestnika v pravdi za vrnitev stvari (reivindikacija). ne sme biti v škodo tistemu. dobrovernosti subjektivno naravnano. ki je v trenutku zapustnikove smrti najpogosteje odsoten.o. ki je zaupal v podatke v ZK. neposredna. Tako je pogodba o prodaji stanovanjske hiše na določenem naslovu veljavna. ki je v dobri veri ter v zaupanju v javne knjige pridobil pravico . nudi posestno varstvo nasproti 3. Ali pozna naše pravo kontratabularno priposestvovanje nepremičnin? Za primer konflikta med priposestvovalcem in dobrovernim pridobiteljem nepremičnine na podlagi pr. stanje. potrebni. ki jih je posestnik dodal stvari. 7 . . Razlike glede določitve nepremičnine v zavezovalnem poslu in ZK dovolilu! Za veljavnost obligacijskega pravnega posla zadošča že določljivost predmeta. ko ga prodajalec toži na vrnitev stvari. Navesti je treba št. izvenknjižno (kontratabularno) priposestvovanje.i. kolikor bi jih imel lastnik. da je bila zapustnikova posest neupravičena (zapustnik ni imel pravice do nje) pa bo v trenutku zapustnikove smrti dedič postal nedobroverni posestnik. ker je vprašanje slabovernosti oz. posestni vakum oz. Nedobroverni posestnik ima pravico do povračila: . V trenutku zapustnikove smrti se lahko pridobi posredna. Kakšen je pravni položaj dobrovernega pridobitelja premične stvari od nelastnika. da se dediču. Kakršen posestnik je bil zapustnik takšno posest bodo podedovali dediči. predmet določen. Cilj takšne določbe je v tem. nujni za vzdrževanje stvari 2. delna posest ali soposest. ko mu prenosnik izroči stvar v neposredno posest. če stvar pridobi v posest na temelju posestnega konstituta? Če je bila pridobitev opravljena s posestnim konstitutom pridobitelj pridobi LP takrat. Posest dedičev! Dedič pridobi na zapustnikovih stvareh posest v trenutku zapustnikove smrti. stroški. še preden je bila s priposestvovanjem pridobljena pravica vpisana v javno knjigo. koristni. povečajo vrednost stvari 3. osebam. Enako velja za nelastniško posest. zaradi lastnega zadovoljstva ali polepšanja stvari. Če je bil zapustnik nedobroveren. Stroški se delijo v 3 skupine: 1.korisnih stroškov. je določeno. Ta določba SPZ-ja je pomembna.Reparacijski zahtevki so zahtevki posestnika proti lastniku zaradi stroškov stvari. Toženec lahko ugovarja. bo praviloma takšno kvalifikacijo pridobil tudi dedič. Če pa je dedič vedel. posla. ko nihče ne bi bil posestnik stvari.i. da mu je prodajalec (lastnik) stvar prodal in izročil. To pomeni. pa se dobra vera dediča presoja samostojno. da pravica pridobljena s priposestvovanjem. Takšna označba nepremičnine pa v skladu z načelom specialnosti ne zadošča v ZK dovolilu. medtem ko mora biti v razpolagalnem poslu – ZK dovolilu. poleg tega pa velja domneva dobre vere.glede olepševalnih stroškov ima samo ločitveno pravico. če so koristni tudi za lastnika . da naše novo stvarno pravo še zmeraj dopušča t. olepševalni. Če je bil prednik dobroverni lastniški posestnik. razen če takrat ni več v dobri veri. Ta ugovor je veljaven.

da za hipoteko ni vedel. pravno dejstvo ni vedel. Pozitivni publicitetni učinek: Če je vpis pravice ali pravnega dejstva dovoljen. saj je bila obremenitev vpisana v ZK. Vpis v ZK ni potreben za pridobitev LP. če se ne dokaže drugače. Dobim neobremenjeno parcelo. da uživajo podatki. Ker se nepremičnine obremenjene s hipoteko vpisujejo v ZK. V tem primeru pridobi LP na neobremenjeni nepremičnini. na podlagi katere je o vpisu odločilo po uradni dolžnosti. 2. ki je vpisano v ZK. da se vpisuje v ZK. priposestvovanje – LP se pridobi na podlagi zakona v trenutku. Pridobitev LP na podlagi odločbe državnega organa – gradnja čez mejo nepremičnine. pomemben je le z vidika publicitete. 8 . ko so izpolnjeni vsi pogoji.NEPREMIČNINSKE EVIDENCE Pojasni vsebino zemljiškoknjižnega materialnega publicitetnega načela (pozitivna in negativna stran)! Materialno publicitetno načelo pove. dedovanje – LP bo pridobljena s pravnomočnostjo sodne odločbe. Domneva se. za katero zakon določa. Negativni učinek: Pravica. ki ni vpisana v ZK. pravno dejstvo. zaradi tega ne sme trpeti škodljivih posledic«. pravno dejstvo ni bilo znano. ki jih zakon določa. pravnega dejstva oz. Sodna in upravna odločba imata konstitutivni učinek – vpis v ZK ni potreben za pridobitev LP. se šteje (domneva je izpodbojna).povečanje vrednosti nepremičnine. pravnoposlovno ne more pridobiti. ki je vpisana. nosi vse škodljive posledice takšne opustitve – služnost bo ugasnila! Navedi načine pridobitve LP na nepremičnini ter pojasni za vsak posamezni primer učinek vpisa LP v ZK! 1. pomemben je le z vidika publicitete. Poznavanje ZK stanja se domneva in opustitev pregleda je v breme tistega. dejstva v ZK v svojo korist in tega vpisa ne predlaga. Pridobitev LP na podlagi zakona . ne obstaja. da mu je bilo pravno dejstvo znano. da A za obremenitev ni vedel. ko je ZK sodišče v zemljiški knjigi vpisalo prejem predloga za vpis te pravice oz. ki zagotavlja publiciteto prenosnega posla (pridobitni način v ožjem smislu). Breme opustitve vpogleda v ZK nosi sam. Pravnoposlovna pridobitev LP: Vpis v ZK pomeni realno dejanje. vsakomur znano od začetka uradnih ur ZK sodišča v naslednjem delovnem dnevu po dnevu. da mu ta pravica oz. ki ni vpisana. V primeru. S priposestvovanjem je nastala služnost. Poleg zavezovalnega posla in ZK dovolila je potreben še vpis v ZK. Načelo zaupanja v ZK! Je trdnejše od publicitete. da hipoteka ne bi bila vpisana v ZK se domneva. 3. se ne more sklicevati na dejstvo. da je ta pravica oz. javno zaupanje. Na primeru pojasni načelo publicitete pri zemljiški knjigi! A kupi od B-ja nepremičnino. ki je pregled opustil. pravno dejstvo. Načelo zaupanja deluje v korist dobroverne osebe kot neizpodbojna domneva. da tretji za to pravico oz. »Kdor v pravnem prometu pošteno ravna in se zanese na podatke o pravicah. Pozitivni učinek načela: Na nepremičnini obstaja samo tista pravica. se šteje. ki so vpisani v ZK. prejem listine. pr. obremenjeno s hipoteko. ki so vpisane v ZK. Kdor izpolni pogoje za vpis pravice oz. Negativni publicitetni učinek: Če pravica oz. ki pomeni konstitutiven element. in se nihče ne more sklicevati. Brez vpisa v ZK se LP na nepr. v ZK ni vpisano. Primer: Kupim parcelo.

Ustvarja domnevo poznavanja. obl. pri pridobitvi stvarnih pravic na podlagi zakona. prenehanje pravic. hipoteke. ki so podlaga: . Zaznamba ne vsebuje domneve točnosti in nanjo se ne razteza načelo zaupanja v ZK. ki ne vsebujejo ZD ali podpis na ZD ni overjen . . Konstitutiven učinek.listine sestavljene v obliki notarskega zapisa.listine v obliki notarskega zapisa.pravna dejstva. da se predznamba upraviči – uporabi se kadar nimamo listine.predznamba . ki še niso dokončne .pravnomočne sodne in dokončne upravne odločbe Predznamba! Je pogojna vknjižba.plomba Vknjižba! Je glede na posledice najpomembnejši vpis v ZK.vknjižba . ki ni namenjen vpisu v ZK . izkaže pridobitev oz.sklep izvršilnega sodišča o predhodni odredbi . Zaznamba se izbriše. Zaznamba osebnega stanja (zaznamba odvzema poslovne sposobnosti. Listine.zasebne listine. ki se nanašajo na lastnosti vpisane nepremičnine Vsem zaznamkom je skupen publiciteten učinek vpisa. 9 . za pridobitev etažne lastnine in stavbne pravice) 3. ki jo je mogoče ovreči. Zaznamba spora.zasebne listine. učinkujejo šele z vpisom v ZK Deklaratoren učinek. ko zaznamovano dejstvo preneha obstajati. ki še niso pravnomočne . prenehanje pravice. odločbe drž. Je glavni vpis s katerim se doseže oz. Nekaj pomembnejših zaznamb: 1. če niso izpolnjeni vsi pogoji. ki so potrebni za vpis vknjižbe. izbris hipoteke.Katere vrste vpisov v ZK poznamo. ki se nanašajo na imetnika pravice.zaznamba . pridobitev in prenehanje pravic na podlagi p. ki bi upravičila vknjižbo. ki vsebujejo ZK dovolilo . organa. če se predlaga vpis z izvodom notarskega zapisa. . ki varuje vrstni red in jo stranke uporabijo. Zaznamba izvršbe 4.p.druge odločbe za katere zakon določa. ki se vpisuje v ZK in ki učinkuje pod pogojem. Zaznamba izrednega pravnega sredstva 5. Je glavni vpis s katerim se doseže oz. da so lahko podlaga za predznambo pravice Zaznamba! Je glavni vpis namenjen vpisu dejstev: . pravice – erga omnes učinek. na kratko opiši. zaznamba podaljšanja roditeljske pravice) 2.sodne odločbe.. Listine. Zaznamba vrstnega reda (za pridobitev LP.pravna dejstva. izkaže pridobitev oz. ki vsebujejo ZK dovolilo .upravne odločbe.poočitev . ki se vpisuje v ZK. ki so podlaga za vknjižbo: .

če je zaznamba spora izbrisana. Poočitev! Pomožen vpis v ZK. Pomen vrstnega reda zaznambe za pridobitev LP! Zaznamba vrstnega reda za pridobitev LP varuje vrstni red pridobitve LP. Vrstni red in plomba! Začetek ZK postopka se jasno objavi s plombo. če je dovoljena vknjižba pridobitve LP v zaznamovanem vrstnem redu in preneha. Ali je vpis predznambe ovira za nadaljne vpise? Kako učinkujejo ostali vpisi če je predznamba že učinkovala pred njimi? Predznamba. imetnika pravice na nepremičnini. kot so prispeli predlogi za začetek postopka. torej ko je ZK postopek končan. Izbriše se z odločitvijo glede vpisa. hipoteke. razen če je bila izbrisana zaradi vknjižbe LP v zaznamovanem vrstnem redu.ali ucinkuje na nadaljnje vpise? Kaksen ucinek ima? Zaznamba spora ni ovira za nadaljnje vpise v ZK. Vpisuje se v B listo. Plombo se mora vpisati najkasneje do začetka uradnih ur naslednjega delovnega dne po dnevu začetka ZK postopka – s tem nastopi publicitetni učinek vpisa v ZK. s katerim se objavi. Zaznamba spora . če je zaznamba vrstnega reda izbrisana. stavbne pravice in etažne lastnine). če je glede na stanje v zemljiški knjigi tak vpis dovoljen. ki izhajajo iz pravnega nasledstva z imetnikom predznamovane pravice velja. kadar ZK ni temeljna evidenca za ta podatek (npr. ki nastopi. v zemljiškem katastru se spremeni podatek o površini parcele). vendar so takšni vpisi tvegani. Pomembna je z vidika načela vrstnega reda . Predlog za overitev zaznambe vrstnega reda lahko vloži le lastnik nepremičnine.ZK sodišče mora vpisovati plombe po vrstnem redu tako. da je bil glede določene nepremičnine začet ZK postopek. s katerim se bodisi vpiše sprememba podatka glede nepremičnine oz. ki je identičen začetku ZK postopka. ki je vpisana v ZK ni ovira za nadaljnje vpise v ZK. V tem vrstnem redu mora tudi odločati o vpisih in opravljati vpise. Publicitetni učinek vpisov se začnejo že z vpisom plombe v ZK. Ni potrebna predložitev nobene listine. Oblikovalni učinki vpisa (trenutek pridobitve. je pravno dejstvo in velja 1 leto. pri hipoteki pa tudi prenos in prenehanje hipoteke. Vpisana zaznamba vrstnega reda ni ovira za nadaljnje vpise v ZK. da se publicira začetek ZK postopka. od katerega učinkuje ta zaznamba. Sodišče na podlagi predloga za zaznambo vrstnega reda opravi vpis samo. kateri se javno objavi s plombo. in preneha. Podpis te osebe mora biti na predlogu zaznambe overjen. da je njihova usoda odvisna od usode predznambe – veljajo pod odložnim pogojem. ko se začne ZK postopek. da 10 . ki se vpisuje v ZK. Vsi nadaljnji vpisi učinkujejo pod razveznim pogojem. katere vpis bo predlagan kasneje.Zaznambe varujejo vrstni red pridobitve pravic (LP.pomožen vpis. s trenutkom. učinkujejo pod razveznim pogojem. ampak predlog. ki so kasnejši od zaznambe spora. spremembe in prenehanja pravic) nastopijo s trenutkom začetka učinkovanja vpisov. če je dovoljena vknjižba pridobitve LP v vrstnem redu zaznambe spora. ki nastopi. Vpiše jo ZK sodišče po uradni dolžnosti potem. razen če je bila izbrisana zaradi vknjižbe pravice v vrstnem redu zaznambe spora. Za vpise. Plomba . ki je pomožni vpis in katerega namen je. Vsi vpisi v ZK. ki je predmet ZK postopka. je anonimna. bodisi označijo povezave med vpisi v ZK.

. ima prednost tisti. Z opravičenjem predznambe postanejo učinkoviti tudi vsi naslednji vpisi.se predznamba opraviči. Na podlagi izrecne zakonske določbe je mogoče spreminjati vrstni red hipotek in zemljiških dolgov. Ti vpisi ostanejo veljavni. Kdaj vse ni mogoče napisati ZK dovolila? zk dovolila ni dopustno napisati v vseh tistih primerih. vendar morajo biti predlogu za vpis priložene za vpis v ZK sposobne listine za vsakega od zaporednih prenosov. Izjeme od načela vrstnega reda so mogoče. ki je vpisana v ZK. ki izvirajo od imetnika vpisane pravice pa velja. če se predznamba opraviči. V teh primerih se lahko posamezni prenos ne vpiše in se pravica vpiše v korist končnega pravnega naslednika.. le pri večkratnih zaporednih zunajknjižnih prenosih.npr . Sprememba vrstnega reda temelji na soglasju vseh tistih. izdano ZK dovolilo navadno ni pomembno. Kdaj je bil sklenjen pravni posel oz. ki ni vpisan v ZK kot imetnik nima razpolagalne moči za prenos. ki imajo pravni interes.. ko to prepoveduje : 1. Načelo vrstnega reda! To načelo izraža staro pravdno maksimo prior tempore. ki si med seboj ne nasprotujejo. da nekdo. Če si pa nasprotujejo. da ima eden izmed solastnikov sklenjeno pogodbo s tretjim. Če gre za vpise. odločba drž organa. vendar morajo biti posebej določene v zakonu. ki je vpisan kot imetnik pravice v ZK. pri čemer ostali solastniki niso pogodbena stranka. se izbrišejo. saj je pravica zahtevati delitev zakonska pravica vsakega solastnika in je ni mogoče omejevati s tem. Ali predstavlja vknjižena odkupna pravica pravno oviro za prenos lastninske pravice na nepremičnini? Čeprav gre za določeno omejitev razpolaganja po volji lastnika. glede te pravice da se doseže na ta način erga omnes učinek.ravno zaradi publ. ki izhajajo od imetnika predznamovane pravice. Če si med seboj konkurira več vpisov. ki je bil prvi vložen pri zemljiškoknjižnem sodišču. Ali se sme stvar prodati zaradi delitve? DA. ni nobenih težav. in se opravi z vpis v z. spremembo ali ukinitev knjižne pravice. temveč zaradi publicitetnih učinkov velja tudi nasproti pridobitelju (ki ne more biti dobroveren . ko se stranka tako zaveže z razpolagalnim p. 2. stvar zaradi vpisane odkupne pravice ni res extra commercium. Zemljiškoknjižno sodišče ob sprejemu vloge označi dan.zakonita predkupna pravica občine na npr . uro in minuto prejema. Izjema je določena. saj vsak solastnik prosto razpolaga s svojim solastniškim deležem..sodišče upravni organ. Upravičenec iz odkupne pravice bo tako lahko uveljavljal odkupno pravico z enostransko izjavo volje (oblikovalno upravičenje) za odkup nepremičnine nasproti vsakemu lastniku nepremičnine. poselitvenih območjih itd. oz. lahko vsak imetnik tako vpisane pravice s tožbo zahteva od sodišča. Načelo pravnega prednika! ZK dovolilo za vknjižbo pravice lahko izda le tisti. predkupna pravica soseda na zemljišču.k. da učinkujejo pod razveznim pogojem opravičenja predznambe. da odredi izbris pravice drugega imetnika. potior iure. Za vpise s slabšim vrstnim redom od predznamovane pravice. 3. ki je vpisana z istim vrstnim redom. učinkov). zakon . na katerega se meji.. Glede solastniškega deleža je v ZK vpisana prepoved razpolaganja (prepoved odsvojitve in obremenitve).. Načelo temelji na tem.. niti nimajo na pogodbo nobenega vpliva. 11 .p. če se predznamba ne opraviči.

da tudi ZK vpis pridobitve LP ne more biti pogojen – zato ni mogoč pridržek LP. kjer pa ne smeš pozabit. 12 . Katere stvarne pravice se vpisujejo v ZK? Vse stvarne pravice na nepremičninah: LP. Iz zahteve po nepogojnosti izhaja. spreminja. nepogojna. Vpis obligacijskih pravic v zemljiško knjigo pa povzroči omejene absolutne učinke. Odsvojiteljev podpis na ZK dovolilu mora biti overjen. Katere obligacijske pravice se smejo vpisovati v ZK? . kadar pa gre za pogodbo o dosmrtnem doživljanju je lahko sklenjena med katerokoli osebo. če je nastala na podlagi pravnega posla. Intabulacijska klavzula! Je izrecna. da dovoljuje vpis v ZK.posebna pravica uporabe javnega dobra. kar pomeni da se tretja oseba lahko seznani s zemljiškoknjižnim stanjem n a določeni nepremičnini. . morda se motim. če vpis v ZK nima pravne podlage oz. .potrebne podatke o nepremičnini Materialnopravno nepravilni vpisi in izbrisna tožba! O tem govorimo. .potrebne podatke o osebi na katero se dovolilo nanaša . zakoniti PP publiciteto zagotavlja sam zakon.Vknižba odkupne pravice ne blokira razpolaganja z nepremičnino. služnost. hipoteka. poglej v spz). . Dobijo višjo pravno kvaliteto. Prepoved obremenitve in odsvojitve blokira promet z nepremičnino. Zakonita predkupna pravica ima prednost pred vknjiženo odkupnino. samo vknjižit se mora na podlagi te pogodbe. obremenjuje ali preneha. Vsebovati mora vse. če je sklenjena med taksativno določenimi osebami v 38 členu SPZ ( nekje tu. če je vknjižba pravilna. Odpravi materialnopravnih nepravilnih vpisov je namenjen poseben institut izbrisne tožbe. pisna izjava tistega.Pojasni kakšen vpliv ima vknižba naslednjih pravic na pravni promet? -odkupna -predkupna -prepoved odsvojitve in obremenitve Prvi dve sta obligacijski pravici. odkupna pravica. zemljiški dolg. odkupni zavezanec pa lhko svojo pravico zahtevati odkup naperi zoper novega pridobitelja. da se v ZK vpisuje samo pogodbena.Vpis zagotavlja publicitetne učinke. čigar pravica se prenaša. ki so pomembni za vpis v ZK: . je ta podlaga kasneje odpadla. lastnik( odkupni zavezanec) jo lahko brez problema odsvoji novemu pridobitelju.zakupna in najemna pravica.pravica prepovedi odtujitve in obremenitve. če je nastala na podlagi pravnega posla lastnika in so izpolnjeni vsi pogoji za vpis v ZK po SPZ ali je nastala na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju. stvarno breme. stavbna pravica.predkupna oz. Popdobno je s predkupno pravico. To je. na kateri je vpisana.

predzaznamovan z učinkom pred trenutkom. od katerega učinkuje zaznamba izbrisne tožbe. Zakonita predkupna pravica se vzpostavi. Ta ima učinek. ki so bili opravljeni po pomotnem vpisu. Zakupna pravica. Vpis zagotavlja publiciteto – 3. O popravi odloči ZK sodišče s sklepom o odpravi pomote. Izbrisna tožba ni dovoljena proti dobrovernim osebam. dopustno vknjižiti le. ki je podlaga vknjižbi. Absolutno učinkuje le med temi upravičenci in če je vpisana v ZK. vendar pa učinkuje tudi zoper kasnejšega pridobitelja nepremičnine. Če je knjižena ne predstavlja pravne ovire za prenos nepremičnine oz. je bil izbris pravice vknjižen oz. – ne more se sklicevati na dobro vero. ko je prejelo listino na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti. Pojasni pravne učinke v ZK vpisane predkupne pravice. Je pa vpis v interesu predkupnega upravičenca saj tako dobi publicitetni učinek. 13 . oseba ne more trditi. za nastanek zaznamba v ZK nima kontitutivnega pomena. ne pa tudi drugih vpisov v ZK. LP na nepremičnini. posvojenci in posvojitelji ter v primeru pogodbe o dosmrtnem preživljanju v korist preživljalca. z vpisom v ZK učinkuje proti 3. ko je ZK sodišče prejelo predlog za vpis oz.. s katero se varujejo knjižne pravice na nepremičnini pred omejevanjem ali oškodovanjem. da vpisi. Z izbrisno tožbo se lahko zahteva samo izbris vknjižbe. je bila formalnopravno pravilna. Vloži jo prejšnji lastnik nepremičnine. zakupne pravice ter prepovedi odsvojitve in obremenitve! Predkupna pravica. se spremeni ali se omeji. če je sklenjena med zakoncema. starši in otroci. Gre za napako ZK sodišča. Prepoved odsvojitve in obremenitve. Listina. Odkupna pravica. ki mora po uradni dolžnosti začeti postopek popravljanja pomote in pri vpisu opraviti zaznambo pomote. ni opredeljeno v ZZK-1 Kdaj nastopijo pravni učinki prioritete v ZK pravu? Od trenutka. ko je izpolnjen pogoj določen v zakonu. Tudi z izbrisno tožbo pa ni mogoče poseči v načelo zaupanja v ZK. njena materialnopravna podlaga pa ne. ne ovirajo poprave pomotnega vpisa. Zahteva se ugotovitev neveljavnosti vknjižbe in vzpostavitev prejšnjega ZK-stanja. sama pravica nastane že s sklenitvijo pogodbe in zato vpis v ZK niti ni potreben. ki ga povzroči materialnopravno neveljavna vknjižba pravice nekoga drugega. v korist katerih je bila pridobitev oz. Ali je dopustno vpisati v ZK retencijsko pravico na nepremičnini? Ne. zaradi česar varovana pravica preneha. Formalno nepravilni vpisi! Pri formalno nepravilnih vpisih govorimo o pomoti – dejansko opravljen vpis v ZK se ne sklada z dovoljenim vpisom. odkupne pravice.Izbrisna tožba je stvarnopravna tožba. da ji obstoj ni bil znan.

posla ima za posledico neveljavnost razpol. Res je. 14 . posla sta ločena. pr. da mu stvar odsvoji. ko se posestno stanje ne spreminja = nadomestna izročitev! Gre za prenos posesti s sporazumom.sporazum strank o prenosu LP Načelo kavzalnosti! Pomeni.LASTNINSKA PRAVICA Predpostavke za prenos LP! . p. uveljavlja kavzalen odnos z določenimi izjemaji. poslom ni vzročnosti – posla sta med seboj ločena! Kavzalni pristop. SPZ. poslom sklenjenim z nelastnikom (64. 3.zavezovalni posel = vzrok . posel in s tem tudi veljaven pravni naslov (iustus titulus).načelo zaupanja v ZK . se šteje. da je za veljaven prenos LP pomembna veljavna pogodba. naslov ni bil veljaven ali je bil naknadno razveljavljen z učinkom ex tunc. Abstrakten pristop. vendar neveljavnost zavezovalnega p.veljaven pravni naslov . Načelo kavzalnosti kot pogoj za veljavno razpolaganje zahteva veljaven zavezovalni p. – izročitev) . Navedi primere pridobitve LP. brez dejanske izročitve = nadomestna (fiktivna) izročitev. 1. Če p. neveljavnost zavezovalnega pr. (prenos lastnine ni uspel). ne vpliva na veljavnost razpol. medtem. . prem. Odnos med zavezovanlim in razpol. Posest se prenese šele z obvestilom tretjega – ni pomembno kdo ga obvesti.razpolagalni posel = posledica 2) abstrakten.razpolagalni p. Pravica nikoli ni bila prenesena. da mora imeti razpol. vendar izključno za premičnine! Prenos LP v zavarovanje (fiduciarni prenos) in pridržek LP. p. p. podlago v zavezovalnem p. Poslom je lahko: 1) kavzalen . da last. ko stvar začasno ostane tam kje je – pridobitelj postane posredni posestnik stvari. medtem. Posestni konstitut (constitutum possessorium): Gre za dogovor med strankama o prenosu posesti in LP.p.p. Izročitev na kratko roko (traditio brevi manu): Uporablja se.razpolagalna sposobnost prenosnika . ki je posredni lastniški posestnik dogovori. pr. razpol.veljaven zavezovalni p.možnost pridobitve lastnine s pr. ki jih predstavljajo: . in zavez.) Ali naše pravo dopušča pogojni prenos LP? Da. – ta ostane v veljavi (kupec ostane lastnik – prenos lastnine je uspel). Izročitev na dolgo roko (traditio longa manu): Prenostnik z izročitvijo na dolgo roko pridobitelju prenese svojo posredno lastniško posest. 2. ostane neposredni nelastniški posestnik.p. med zavezovalnim in razpol.p. čl.. če je pridobitelj že neposredni.p. (nepr. nelastniški posestnik stvari in se z njenim lastnikom.p. ko 3. – vpis v ZK.p. pr.

nespodobnega prenosnika. Izročitev se izvrši izključno med prenosnikom in pridobiteljem. ki ni prepovedan. ker omogoča zlorabe. zgolj s posestnim konstitutom ne more postati lastnik na podlagi 64. Izročitev navzven ni vidna.služnost v javno korist . 15 . Pri posestnem konstitutu ni obvestitve tretjega.zakonita predkupna pravica občine Omejitev v zasebnem interesu (po volji lastnika) – lastnik lahko omeji LP za vsak namen. V primerjavi z LP ne zajema zgolj razpolagalnega upravičenja.predkupna pravica . da prenosnik nima razpolagalne sposobnosti. Užitkar ima pravico stvar uporabljati in pobirati plodove. da je sporazum o prenosu sklenjen v obliki notarskega zapisa.etažna pogodba Lastninska pravica pri spojitvi! Če se premičnine (trde snovi). Če se lahko ena od premičnin šteje za glavno stvar. Potrebna je še izročitev v neposredno posest pridobitelja pri čemer se zahteva njegova dobra vera tudi v času dejanske izročitve v neposredno posest.začasna uporaba nepremičnine s strani države ali občine . SPZ.Razlika med izročitvijo s posestnim konstitutom in izročitvijo na dolgo roko! Razlika je v obvestitvi tretjega.prepoved odtujitve in obremenitve . zaradi tega ne sme trpeti škodljivih posledic.najemna pogodba . nastane na novi stvari solastninska pravice dotedanjih lastnikov in sicer v sorazmerju z vrednostjo. čl. S posestnim konstitutom ni mogoče pridobiti LP od nelastnika. saj lastniku ostaja gola LP. Omejitve LP! LP je lahko omejena v javnem ali zasebnem interesu. postane lastnik glavne stvari lastnik enotne premičnine. proti odškodnini) . Poleg tega pridobitelj. Omejitev v javnem interesu: . ki so jo imele posamezne premičnine ob spojitvi. čl. Za razliko od premičnin tukaj ni potrebna pridobitev LP na podlagi odplačnega pravnega posla. tako spojijo. ki pripadajo različnim lastnikom. Tudi tukaj ima pravnoposlovna pridobitev LP učinek ne glede na to.razlastitev (mora biti v javno korist. ne da bi posegal v substanco. Ali nepremičninsko stvarno pravo ureja dobroverno pridobitev LP na nepremičnini (podobno kot to ureja SPZ v 64. čl. za premičnine)? Da to ureja 10 čl. ki je pridobil stvar od razpol. Neobstoj publicitete pri posestnem konstitutu je problematičen. Katera izmed drugih stvarnih pravic je po upravičenjih najbližja LP? Zakaj? Užitek! Je najširši izmed vseh stvarnih pravic na tuji stvari. Lastninska pravica na novo nastane pri pridobitelju in se ne pridobi od prednika. SPZ v pogledu posestnega konstituta. Pridobitev LP na temelju 64. Če se je dobroverni pridobitelj zanesel na podatke vpisane v ZK. razen če zakon določa drugače: . na podlagi zakona. Zato SPZ glede prenosa LP v zavarovanje zahteva. da postanejo sestavine enotne premičnine.odkupna pravica .

Od tega načela odstopa v 64. Opredeli pojem razpolagalne sposobnosti in navedi primer. 16 . Pomen prepovedi odsvojitve v povezavi s pogodbo o dosmrtnem preživljanju! V ZK se lahko vpišejo poleg "družinskega kroga" tudi 3.Pridobitev lastninske pravice na premičnini nove stvari! Gre za originaren način pridobitve LP (ne glede na voljo pr. Lastnik nepremičnine se namreč zaveže. če je dogovorjena med zakoncema ali zunajzakonskima partnerjema. kjer stvarno pravo odstopa od tega načela! Razpolagalna sposobnost je lastnost imetnika prenosljive premoženjske pravice. na njih preneha LP. Če je material pripadal različnim lastnikom.zastavna pravica . SPZ »Lastninska pravica na premičnini se pridobi. med starši in otroci ter posvojenci in posvojitelji in če je vpisana v ZK. pridobi na njej LP. Prepoved razpolaganja ima absolutne učinke le. Kdor iz svojega materiala izdela ali si da izdelati nov premičnino. z njo drugače razpolaga. postanejo solastniki materiala solastniki nove stvari. je nepremičnina izven pravnega prometa. tudi če prenosnik ni imel pravice razpolagati s stvarjo. da svojo pravico prenese na drugega imetnika oz. prednika). V času trajanja prepovedi razpolaganja.če je prenosnik pridobil premičnino v posest po volji njenega lastnika Katere stvarne pravice ZTLR (kljub utemeljenosti zakona) ni uredil? Katere stvarne pravice ureja SPZ? ZTLR kljub utemeljenosti v zakonu ni uredil stavbne pravice! SPZ: . pridobi na njej LP.stavbna pravica Kdaj učinkuje pravnoposlovna prepoved odsvojitve in obremenitve absolutno? Pojasni. prodana na javni dražbi. kako se »absolutnost« odraža v pravnem prometu! Absolutnost pomeni. SPZ nima opredelitve razpolagalne sposobnosti. zavaruje in sicer z vpisom v ZK prepove razpolaganje z nepremičnino. ko je LP pridobljena v skladu z voljo pravnega prednika – pridobitve na podlagi pravnega posla in dedovanja. ki so jo imeli materiali pred predelavo. Če si nekdo iz tujega materiala izdela ali da izdelati novo premičnino. . čl. ki na novo nastane na novi stvari.služnost .zemljiški dolg . če vrednost dela ni bistveno nižja od vrednosti materiala (bivši lastnik ima obogatitveni zahtevek).LP . . da ga bo ta do smrti preživljal. njihovi deleži pa se določijo v skladu z vrednostjo.če prenostnik daje takšne premičnine v promet v okviru svoje dejavnosti. če je pridobitelj v trenutku izročitve v dobri veri in je pridobil stvar na podlagi odplačnega pravnega posla in so izpolnjeni drugi pogoji: . da na nekoga prenese LP pod pogojem. osebe Lastnik nepremičnine v vmesnem času – do smrti.če je bila nepr. Pri katerih načinih pridobitve LP pride v poštev načelo »nemo plus«? Pri derivativnem (izvedenem) načinu.etažna lastnina . Prvotne stvari s predelavo izgubijo svojo fizično identiteto. da stvarna pravica učinkuje proti vsakomur (erga omnes).

Gradnja čez mejo nepremičnine (horizontalna akcesija) – če nekdo zgradi zgradbo. ko lahko graditelj glede na zakonsko možnost postane lastnik zemljišča. ki jo je zaradi gradnje utrpel lastnik nepremičnine. vprašanje dobre vere graditelja in obnašanje lastnika nepremičnine.i. Lastnik in graditelj pa se lahko dogovorita. Vertikalna akcesija je premičninsko – nepremičninska prirast.možnosti za prodajo 3. medtem ko gre graditelju t. LP na njegovi nepremičnini. da vsaka prirast pripade lastniku nepremičnine. da poruši zgradbo in na nepremičnini vzpostavi prvotno stanje. da na nepremičnine nastane solastnina. ko izročitelj pridobi razpolagalno sposobnost. Institud gradnje čez mejo nepremičnine deloma odstopa od načela. posest razširja horizontalno. da na nepremičnini nastane solastnina. osebi so veliko manjše kot pri pogodbeni. Sodišče lahko vzpostavi prvotno stanje ali določi novo mejo in odškodnino. da graditelj na lastnikovi nepremičnine ne pridobi LP. pač pa lahko od lastnika nepr. Vsaka prirast gre lastniku nepr. To pomeni. graditelj pa dobi verzijski zahtevek. za kar je bil ta obogaten.Kako učikuje prenos LP v primeru naknadne pridobitve sposobnosti? Pridobitelj pridobi LP šele. da sodišče v nepravdnem postopku odloči o ureditvi medsebojnih razmerij. ko je izvedel za gradnjo. S katerim stvarnopravnim institutom povezujemo vertikalno in horizontalno akcesijo? V pravni teoriji se za prirast na nepremičninskem področju pogosto uporabljata izraza vertikalna in horizontalna akcesija. Pri odločitvi iz prejšnjega odstavka sodišče upošteva vse okoliščine. Ker se v takem primeru last. Za razliko od vertikalne. razpolagalne Horizontalna in vertikalna akcesija! Povečanje vrednosti nepremičnine(vertikalna akcesija) – če nekdo s soglasjem lastnika nepremičnine postavi. pač pa pridobitev LP na podlagi odločbe državnega organa. Razlike med pogodbeno in zakonito predkupno pravico! Zakonita predkupna pravica: . dogovorita. Horizontalna akcesija predstavlja tudi enega izmed pomembnejših sosedskopravnih institutov. na nepremičnini ne pridobi lastninske pravice. 17 . Če bi bile posledice vzpostavitve prvotnega stanja v očitnem nesorazmerju s škodo. verzijski zahtevek. Sodišče lahko graditelju naloži. lahko pa od lastnika zahteva tisto. prizida ali izboljša zgradbo. V takem primeru lahko graditelj na podlagi dogovora zahteva od lastnika nepremičnine izstavitev listine za vpis solastnine v zemljiško knjigo. govorimo o horizontalni akcesiji oz. nad ali pod tujo nepremičnino. katere del sega na. Zahteva tisto. Vertikalna je v svojem bistvu izražena skozi načelo »supreficies solo cedit« SPZ uporablja besedno zvezo »povezanost zemljišča in objekta«. Izstavitev listine za vpis solastnine ZK. lahko lastnik nepremičnine ali graditelj predlaga. za kar je bil ta obogaten. Horizontalna akcesija pa je nepremičninsko – nepremičninska prirast.. lahko sodišče določi lastniku nepremičnine primerno odškodnino in s sklepom določi novo mejo med sosednjima nepremičninama.nastane na podlagi samega zakona. Lastnik in graditelj pa se lahko dogovorita. prirasti. horizontalna akcesija ne predstavlja originarne pridobitve LP. Graditelj lahko na podlagi dogovora zahteva od lastnika neprem. Takšni spori se rešujejo na nepravdnem oddelku. Zahtevek za izstavitev listine za vpis v zemljiško knjigo zastara v 10 letih. na katerem je gradil objekt. da LP na tujem zemljišču priraste graditelju oz. . To pomeni. Pri vertikalni se lahko graditelj in lastnik nepr. zlasti pa upravičene interese udeležencev. Zlasti. potem.

.odsvojitelj ima razpolagalno sposobnost.če je bila nepr. da je bila stvar izročena drugače kot s posestnim konstitutom + dodatni pogoj (64/2 čl. v drugem pogodbenem razmerju se izčrpa (če oče podari sinu nepremičnino predkupna pravica sina ne veže).nastane na podlagi pravnega posla. da je bil sklenjen razpolagalni pravni posel.če prenostnik daje takšne premičnine v promet v okviru svoje dejavnosti. . V katerih primerih je možno pridobiti lastninsko pravico na premičnih stvareh od nelastnika? 64.če prenostnik daje takšne premičnine v promet v okviru svoje dejavnosti. na premičnini. veže vse kasnejše lastnike – ni vezana na osebo.se izčrpa. .gre za odplačni pravni posel .traja dokler traja zakon. če je vpisana v ZK. čl. če: . SPZ.odsvojitelj ima razpolagalno sposobnost. . . prodana na javni dražbi. . SPZ: 1.se ne izčrpa. se pravi od razpolagalno nesposobne osebe – morajo biti izpolnjeni pogoji iz 64.preneha s smrtjo upravičenca.če je prenosnik pridobil premičnino v posest po volji njenega lastnika Kdaj se pridobi LP pri izročitvi na dolgo roko. veže samo pri prodaji v prvem razmerju. . SPZ): ..možnosti prodaje 3. . Pogodbena predkupna pravica: . če je pridobitelj v trenutku izročitve v dobri veri in je pridobil stvar na podlagi odplačnega pravnega posla in so izpolnjeni drugi pogoji: . .pridobitelj pridobi LP ko je tretji pri katerem je stvar obveščen o prenosu. stvar je bila pridobljena na podlagi veljavnega pravnega naslova. ker ji publicitetne učinke zagotovi zakon. p. se pravi pridobitelj pridobi LP. SPZ »Lastninska pravica na premičnini se pridobi.odsvojitelj nima razpolagalne sposobnosti in pridobitelj tega ne ve. gre za pridobitev »a non domino«. Kdaj se pridobi LP pri izročitni na kratko roko če: .drugi pogoji iz 40 čl. .pridobi publicitetne učinke. s samo sklenitvijo dogovora 18 . gre za izročitev na dolgo roko . . Pridobitelj lahko kljub neizpolnjeni predpostavki razpolagalne sposobnosti pridobi last. prodana na javni dražbi. .odsvojitelj nima razpolagalne sposobnosti in pridobitelj to ve. 3. tudi če prenosnik ni imel pravice razpolagati s stvarjo.pridobitelj je v dobri veri . osebi so večje. čl. gre za anticipiran posestni konstitut. če so izpolnjeni določeni pogoji: .če je bila nepr. ko odsvojitelj pridobi razpolagalno sposobnost.vpis v ZK ni potreben.če je prenosnik pridobil premičnino v posest po volji njenega lastnika Gre za pridobitev od razpolagalno nesposobne osebe (non domino). 2.

izdelava nove stvari) Absolutno – preneha za vse.PRAVNI POSEL (derivativni) . darilne pogodbe. Omejitev LP na nepremičninah! LP je lahko omejena v javnem interesu: . prirast). možno le na premičninah 19 .razlastitev (mora biti v javno korist.. ko to določa zakon (združitev. proti odškodnini) . Ta prepoved je najdosledneje izpeljana pri nepremičninah. gre za pridobitev a non domino (od razpolagalno nesposobne osebe) . prirast. nepogojna izjava…. . gre za anticipiran posestni konstitut. LP preneha zlasti: če LP na isti stvari dobi nekdo drug z opustitvijo uničenjem v drugih primerih. menjalne. .predkupna pravica. V skladu s pravno naravo LP.prepoved odtujitve in obremenitve. Intabulacijska klavzula je izrecna. neodvisno od volje lastnika (priposestvovanje.odsvojitelj nima razpolagalne sposobnosti in pridobitelj to ve. .etažna pogodba. kot najobsežnejše stvarne pravice. lp se bo prenesla ko bo odsvojitelj pridobil razpolagalno sposobnost . na podlagi zakona. . Pridobitev LP na nepremičninah! .najemna pogodba.ZAKON (izvirni/originarni) priposestvovanje prirast povečanje vrednosti nepremičnine pridobitev na podlagi zaupanja v ZK .odsvojitelj nima razpolagalne sposobnosti in pridobitelj tega ne ve.odkupna pravica.ODLOČBA DRŽAVNEGA ORGANA (gradnja čez mejo) Prenehanje LP! Relativno ali abolutno prenehanje lahko nastopi po volji lastnika (prenos na podlagi prodajne.služnost v javno korist.zakonita predkupna pravica občine v zasebnem interesu (po volji lastnika): . . oporočnega dedovanja).pod pogoji iz 64č+40č SPZ Ali je po našem pravu dopustna prodaja nepremičnine s pridržkom lastninske pravice? Ne. je določena prepoved njene vezanosti na rok ali pogoj.začasna uporaba nepremičnine s strani države ali občine.DEDOVANJE (derivativni) . .

Poglavitna posebnost ureditve 48. SPZ. ampak šele ko graditelj izgubi (so)posest nepremičnine. v primerjavi s splošnimi pravili OZ o verzijskih zahtevkih so specifična pravila glede zastaranja. Ta ureditev se močno razlikuje od ureditve zastaranja v OZ. Obogatitveni zahtevek graditelja zastara v petih letih (OZ).Verzijski zahtevek po SPZ Graditelj ima do lastnika nepremičnine zahtevek a povrnitev vrednosti vlaganja. Gre za obogatitveni verzijski zahtevek. 20 . v skladu s SPZ pa ne začne zastaralni rok teči ob končanju gradnje.

nasledstvo. ki so jo sklenile. nasledstvo. Razlika med razpolago skupnega lastnika in solastnika? Skupni lastniki lahko skupaj razpolagajo s stvarjo kot celoto in prenesejo LP oz. V primeru neupravičenega razpolaganja je posebej varovana dobra vera tretjega. Posamezni del mora predstavljati samostojno funkcionalno celoto.uporaba posameznih delov v posebne namene 21 . Pravni posel mora biti sklenjen v obliki notarskega zapisa oz. ni pa možno ustanoviti potne služnosti. .nastopanje etažnih lastnikov v pravnem prometu .način uporabe skupnih delov in namen uporabe posameznih delov . Zakon predpisuje njeno minimalno vsebino – bistvene sestavine: . Vpis ima konstitutiven pomen.način upravljanja skupnih delov. jo obremenijo z omejeno stvarno pravico. Pogodba o medsebojnih razmerjih etažnih lastnikov! Sklenjena mora biti v pisni obliki. ker gre za miselni delež – lahko jo ustanovijo le vsi solastniki skupaj).: Tehnična delitev – opis posameznih in skupnih delov Pravna delitev – določitev imetnikov LP na posameznem delu stavbe in solastninskega deleža na skupnih delih. ustanovitev ZP. aktu in pogodbi enaka. .morebitne omejitve pri uporabi posameznih delov. primerno za samostojno uporabo. ki so mogoče glede na naravo idealnega deleža (univerzalno pr. mora vsebovati ZK dovolilo. osebne služnosti. da se opravi tehnična (fizična) in pravna delitev zemljišča z objektom. Zavezuje tudi pravne naslednike etažnih lastnikov. S svojim idealnim deležem pa lahko samostojno razpolagajo (ga obremenijo. Seveda pridejo v poštev samo tiste oblike razpolaganja. Pojem etažne lastnine! Etažna lastnina je lastnina posameznega dela zgradbe in solastnina skupnih delov. Bistvo je. .zavarovanje zgradbe kot celote.pooblastila upravnika. singularno pr. po spz pa je solastnina pravna oblast več oseb na isti nerazdeljeni stvari.LASTNINSKA PRAVICA VEČ OSEB Bistvene razlike med solastnino po Stanovanjskem zakoniku ter »navadno« solastnino? Po stanovanjskem zakonu se nanaša na etažno lastnino. . . ki omogočata samostojno rabo.način oblikovanja rezervnega sklada. p. Mogoča je samo na nepremičninah – zgradbah. obveznosti. Nastane z vpisom v ZK. Solastniki lahko s stvarjo kot celoto razpolagajo le ob soglasju vseh solastnikov. odsvojijo) – vsak solastnik o razpolaganju s svojim idealnim deležem odloča samostojno in ne potrebuje soglasja drugih. Ne more pa skupni lastnik razpolagati s svojim nedoločenim delom na skupni lastnini. Zgradba mora imeti vsaj 2 dela. zemljiškega dolga. Pravni akt za nastanek etažne lastnine! Vsebina je pri enost. .opredelitev stroškov. če odstopajo od SPZ.

v skladu s krajevnimi običaji in na način. ki je glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na krajevne razmere običajna ali povzročajo znatnejšo škodo = prepovedana imisija. na kateri je nujno potrebno izvesti dela. vplivanje. Sodišče odredi nujno pot za nepremičnino. s čigar nepremičnine prihajajo (z naravnimi silami. Indirektne (posredne) imisije! Posredne imisije »pridejo« na sosednjo nepremičnino brez neposrednega vplivanja tistega. Prav tako sme lastnik na tuji nepremičnini zasledovati domače in udomačene živali. Sodišče odredi nujno pot za nepremičnino. Meja: Razmejuje 2 ali več LP na nepremičninah. ki se ustanovi s prisilno sodno odločbo. Prepoved poglabljanja nepremičnine.rdeči teniški pesek . ki namerava prodati svoj del. ki se ustanovi prisilno s sodno odločbo. Pristop na tujo nepremičnino: Lastnik nepremičnine. ki nima za redno rabo potrebne zveze z javno cesto ali pa bi bila taka zveza povezana z nesorazmernimi stroški. ki so potrebna za uporabo in izkoriščanje nepremičnine. SOSEDSKO PRAVO Navedi vsaj 5 sosedskopravnih institutov in na kratko pojasni njihovo vsebino! Imisije: Predstavljajo enega najbolj tipičnih sosedskopravnih institutov. Meja kot razmejitvena črta med sosednjima zemljiškima parcelama različnih lastnikov se uredi v nepravdnem ali upravnem postopku. Pravna narava nujne poti! Gre za stvarno služnost.Zakonita predkupna pravica etažnih lastnikov! Lastnik posameznega dela. ki najmanj obremenjuje lastnika nepremičnine. Pravice. po naključju). spreminjanja vodotoka in odtekanja meteornih padavin: Vsi ti instituti so namenjeni varovanju sosednje nepremićnine. če teh ni mogoče izvesti drugače ali jih je mogoče izvesti samo z nesorazmernimi stroški. če glede na naravo in namen nepremičnine presegajo krajevno običajno mero ali povzročajo znatnejšo škodo. Imisije! Z imisijami razumemo delovanje.hrup (igranje klavirja…) 22 . učinkovanje na tuje nepremičnine. Z imisijami so začrtane meje dopustne uporabe nepremičnin. se morajo izvrševati pošteno. mora o nameravani prodaji in njenih pogojih najprej obvestiti druge etažne lastnike. premičnine in osebne vrednote. ki izvirajo iz njegove nepremičnine in otežujejo uporabo drugih nepremičnin čez mero. Prepovedane le. Če ti pravice ne uveljavljajo. lahko začasno uporabi tujo nepremičnino zaradi izvedbe del. Imisijsko varstvo je namenjeno mirnemu medsosedskemu bivanju. pa je mogoča prodaja tretji osebi. ki nima za redno rabo potrebne zveze z javno cesto ali pa bi bila taka pot povezana z nesorazmernimi stroški. Lastnik nepremičine mora pri uporabi nepremičnine opuščati dejanja in odpravljati vzroke. Primeri posrednih emisij: . Nujna pot: Je stvarna služnost. ki omejujejo LP lastnika sosednje nepremičnine.

ki sta pomembna za opredelitev prepovedanih posrednih emisij.opustitveni zahtevek (prenehanje vznemirjanja in prepoved vznemirjanja) .imetnik omejene obligacijske pravice PASIVNO LEGITIMIRAN: - lastnik nepr.lastnik . ki je glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na krajevne razmere običajna.zahtevek.tiste.. da se nekaj stori s ciljem preprečitve ali zmanjšanja imisij nadaljnjega 23 . Lastniku gre sodno varstvo pred vznemirjanjem v primeru. Pravno varstvo pred imisijami! AKTIVNO LEGITIMIRAN : . Prepovedane so tiste imisije. ki .glede na naravo in namen nepremičnine presegajo krajevno običajno mero ali . Kriterija.domnevni lastnik .rastlina plezalka Poseg postane protipraven. sta dva. iz katere izvirajo imisije imetnik omejene stvarne ali obligacijske pravice Z negatorno emisijsko tožbo je dopustno postaviti tako: . ki povzročajo znatnejšo škodo (za njih ni potrebno.prelivanje vode . ko je uporaba njegove nepremičnine otežkočena preko mere.imetnik omejene stvarne pravice . ko preseže določen tolerančni prag. da bi presegale krajevno običajno mero glede na naravo in namen nepremičnine).

pod pogojem. Izjemo določa SPZ. ki dopušča ustanovitev ZP za zavarovanje bodočih in pogojnih terjatev. Ločimo: . Ni mogoče ustanoviti ZP za znesek. 5.neregistrske ZP – so ročna in navadna neposestna ZP na nevpisanih nepremičninah in ZP na drugih premoženjskih pravicah (nematerializirani VP). zavarovana za ZP. pravice delijo pravno usodo glavne stvari oz. Načelo ekstenzivnosti zastavne pravice: ZP se nunno razsteza na vse sestavine zastavljene stvari in načeloma tudi na vse njene pritikline. Načelo specialnosti pri zastavni pravici! 24 . če zavarovana terjatev že obstaja. Pri ZP je glavna pravica zavarovana zavarovana terjatev. 7. Načela zastavnega prava in odstopanja od teh načel? 1. stranska pa ZP. 4. Izjema je zastava nevpisanih premičnin. Načelo vrstnega reda (prioritetno načelo): Če je na istem predmetu ustanovljenih več ZP. poplačila in prenehanja. ZP do polnega zneska bremeni vse na novo nastale stvari ali pravice. Izjema = maksimalna hipoteka. kot so nastajale njihove ZP.se vpisujejo v javne registre.). kateri ni hkrati zastavitelj. Načelo specialnosti (določenosti): Predmet ZP so lahko samo individualno določene samostojne stvari ali premoženjske pravice. .pojem! Je omejena stvarna pravica na točno določeni tuji stvari ali premoženjski pravici. Načelo javnosti (publicitetno načelo): Stvarne pravice morajo biti tretjim znane. Nastanejo.ZASTAVNA PRAVICA Zastavna pravica . se prenašajo ali prenehajo z vpisom v javni register = ZK. lahko pa tudi zato.registrske ZP . prenosa. 3. ki jo ima imetnik zastavne pravice (zastavni upnik) proti lastniku zastavljene stvari (zastavitelju) ali proti tretji osebi. Pri nepremičninah ga zagotavlja ZK. k bi bil višji od zavarovane terjatve. Načelo nadaljnjega obstoja osebnega jamstva: Če terjatev. ki služi zavarovanju določene terjatve. ZP lahko načeloma nastane le. Pri koliziji med starejšim neposestnim zastavnim upnikom in mlajšim »ročnim« zastavnim upnikom ima prednost slednji. odstop od kreditne pog. 6. Obseg je odvisen od višine zavarovane terjatve. lahko zastavni upnik prosto izbira med poplačilom z uresničitvijo ZP na zastavljenem predmetu in poplačilom kot navaden upnik iz vsega dolžnikovega premoženja. registrske z izbrisom iz registra. če je bil hipotekarni upnik ob ustanovitvi hipoteke dobroveren. 2. Neregistrske ZP prenehajo samodejno. Izjema: V primeru kolizije med starejšo nevpisano zakonito hipoteko in mlajšo pravnoposlovno hipoteko ima prednost slednja. ob zapadlosti ni plačana. ZP je odvisna od zavarovane terjatve glede nastanka. Načelo postranskosti (akcesornosti): Stranske stvari oz. pravice. obsega. se zastavni upniki poplačajo v enakem vrstnem redu. ker preneha obstajati pravno razmerje iz katerega izvira (npr. ZP najpogosteje preneha s plačilom zavarovane terjatve. da je bil ob ustanovitvi ZP dobroveren. Načelo nedeljivosti zastavnega jamstva: Če pride po ustanovitvi ZP do delitve zastavljene stvari.

Načelo specialnosti opredeljuje predmet ZP in s tem varuje interese zastavitelja. za katere sestavine velja ZP. Pojasnite pojma skupna in maksimalna hipoteka! Za zavarovanje terjatve je mogoče hipoteko ustanoviti tudi na več nepremičninah. To velja tako za pritikline. ki imajo ta status v začetku uveljavitve ZP. ki niso zavarovane. da se določi najvišji znesek. Prav tako se zastavna pravica razteza na vse plodove zastavljene stvari ali pravice. ki so ta status pridobile po ustanovitvi ZP. ustrezno opredeljena. delno pa tudi ZU. da hipoteka sega le na tiste pritikline. ZP bremeni vse tiste sestavine (vključno s plodovi) objekta. ki izrecno dopušča neposestno zastavno pravico na zalogah. Pri realizaciji lahko hipotekarni upnik zahteva poplačilo s prodajo katerekoli nepremičnine v kakršnemkoli vrstnem redu. ki je namenjena zavarovanju plačila terjatev. zato se zastavna pravica nujno razteza na vse sestavine zastavljene stvari. to je v trenutku popisa in cenitve predmeta ZP v cenilnem zapisniku. pravice. Neposestna ZP: Z združitvijo zastavitelja in ZU v eni osebi. ki so v lasti zastavitelja. ZP na glavni stvari se torej načeloma razteza tudi na vse njene pritikline. do katerega za zavarovane terjatve jamči nepremičnina in se ta znesek vpiše v zemljiško knjigo. Maksimalna hipoteka se ustanovi tako. Takšna hipoteka se imenuje skupna hipoteka. ki so v lasti zastavitelja. Nepremičnine so lahko v lasti enega ali več različnih zastaviteljev. To velja tudi za sestavine. Odmik od katerega načela predstavlja ekstenzivnost hipoteke? Gre za odmik od načela specialnosti. ker je lahko predmet stvarnih pravic le individualno določena stvar. Maksimalna hipoteka je hipoteka. če ne gre za isto osebo). Opredeljuje tudi z zastavno pravico zavarovano terjatev. ki nastanejo iz določenega razmerja in njihova višina v trenutku ustanovitve hipoteke načeloma še ni znana. ker mora biti terjatev zavarovana z ZP. Vendar so pritikline kot predmet ZP praktično pomembne zgolj pri hipoteki. pri čemer SPZ izrecno določa.V skladu z načelom specialnosti so predmet ZP lahko samo individualno določene samostojne stvari ali premoženjske pravice. kot za pritikline. je pomembno v katerem trenutku se določi. Ker se sestavine lahko spreminjajo. Odmik od načela specialnosti v zastavnem pravu? Odmik od načela specialnosti je razložen v 173. Pritikline v dvomu delijo pravno usodo glavne stvari. Razloži pojem konsolidacije v zvezi z zastavo! Hipoteka: Če je ista oseba postala lastnik nepremičnine in imetnik hipoteke na tej nepremičnini potem hipoteka preneha. ki še niso bile uveljavljene. 25 . Predmet ZP torej ne more biti del stvari. Načelo ekstenzivnosti hipoteke! Sestavine vedno delijo usodo glavne stvari. Prenehanje ročne ZP: Z združitvijo zastavitelja in ZU v eni osebi. v tem primeru pa to ni. da se jo lahko loči od tistih upnikovih terjatev. členu SPZ. Z maksimalno hipoteko zavarovana terjatev in iz nje izvirajoče stranske terjatve so zavarovane samo do višine vpisanega najvišjega zneska. ki so v lasti tretje osebe. Tudi na terjatvi ZP preneha zaradi konsolidacije. Tako je varovan dolžnik (in zastavitelj. ki še niso ločeni od glavne stvari oz.

V primeru odstopa terjatev.dogovori. ko zastavitelj (hipotekarni dolžnik) ni hkrati tudi osebni dolžnik (npr. dogovor s katerim si ZU ob zastavitvi izgovori pravico. Zaradi akcesornosti preide nanj tudi hipoteka. Ali nastane podzastava oz. ampak v tem primeru zastavna pravica ugasne!!! Navedi prepovedane dogovore . Na nepremičninskem področju so zelo redke. Če se prenese zgolj terjatev.komisornega dogovora. da pobira plodove zastavljene nepremičnine ali da jo kako drugače izkorišča. komisionarja. da se ZU ne bi smel poplačati iz predmeta ZP ali se dolžnik ne more rešiti ZP. špediterja…) 26 . Pri večkratnem zaporednem prenosu zavarovane terjatve v ZK ni treba vpisati vseh prenosov. ki jih za nastanek ZP določa zakon. zavarovane z zastavno pravico! Če na drugo osebo preide zgolj terjatev. zavarovane z zastavno pravico? Podzastava oz. Nastanek pa ni mogoč pri vseh vrstah zastavne pravice. da si prilasti predmet ZP. Obrazloži pojem zakonite zastavne pravice! ZP lahko nastane na podlagi zakona. pomembno je. da cesionar ne bo pridobil zavarovanja. nadhipoteka pri cesiji terjatve. da opravi izbris. ni dopusten dogovor. gre za načelo akcesornosti. Kdaj pride do tega in kakšna razmerja se pri tem vzpostavijo? Do konsolidacije pride v primeru. dogovor po katerem je ZU dovoljeno. kar pomeni neujemanje s publicitetnim načelom. . prevoznika. ko so izpolnjeni vsi pogoji. Vpis ima deklaratoren učinek in je pomemben zgolj z vidika izključitve varstva dobrovernih tretjih. prepovedi glede: . oče s hipoteko zastavi svojo nepremičnino za dolg svojega sina) in v strahu pred realizacijo hipoteke plača dolg hipotekarnemu upniku. Za formalnopravno prenehanje bo hipotekarni upnik (hkrati tudi hipotekarni dolžnik) izstavil dovolilo za izbris hipoteke iz ZK in ga posredoval zemljiškoknjižnemu sodišču. Cedent ki prenaša terjatev s tem prenese tudi zastavno pravico. Odstop terjatve.pakte . . ampak le kjer zakon to predvideva. zastopnika. seveda pa se lahko dogovorita da preide le terjatev. da za njen nastanek ni potreben vpis v ZK. .dogovora o antihrezi. pri čemer s subrogacijo preide terjatev do osebnega dolžnika nanj. prevzemnika naročila. hipoteka v materialnem smislu preneha in je podan razlog za izbris iz ZK. ne pa tudi zastavna pravica (ZU se posebej dogovori. ki so v nasprotju z naravo ZP in v SPZ niso izrecno prepovedani. Predvsem glede zakonite hipoteke velja poudariti. na premičninah pa OZ predvideva celo vrsto zakonitih zastavnih pravic (v korist podjemnika.pri zastavi! Pri dogovarjanju ZP je potrebno upoštevati omejitve oz. Nastane v trenutku. nadhipoteka ne nastane. čeprav plača terjatev. je prenos hipoteke izključen. ampak samo terjatev). ki pa zaradi konsolidacije materialnopravno preneha.prepovedi razpolaganja (odsvojitve in obremenitve). Pri cesiji terjatve se z terjatvijo prenese tudi zastavna pravica. da je vpisan prenos s prvega na zadnjega hipotekarnega upnika v verigi.Prenehanje hipoteke s konsolidacijo. le-ta preneha kot posledica načela akcesornosti. zavarovanih z maksimalno hipoteko. če terjatev ob zapadlosti ne bo plačana ali si vnaprej izgovori pravico do prodaje predmeta ZP po vnaprej določeni ceni. skladiščnika.

ima povsod najboljši vrstni red. H. da opusti dejanja. ki pa pozna tudi nekaj izjem. Pri koliziji med starejšim neposestnim zastavnim upnikom in mlajšim »ročnim« zastavnim upnikom ima prednost slednji. da stvar še ni obremenjena. V primeru kolizije med starejšo nevpisano zakonito hipoteko in mlajšo pravnoposlovno hipoteko ima prednost slednja. Če se stanje obremenjene nepremičnine slabša. Premičnina. lahko hipotekarni upnik zahteva poplačilo svoje terjatve s prodajo katerekoli nepremičnine in v kakršnemkoli vrstnem redu Skupna hipoteka preneha z izbrisom hipoteke pri glavni nepremičnini. Pri uresničitvi le-teh se v tem primeru ZU poplačajo sorazmerno. za kaj gre. Devastacijska tožba! Zastavitelj je dolžan skrbeti za ohranitev vrednosti nepremičnine. pod pogojem. Skupna hipoteka se pri glavni nepremičnini v ZK vpiše z vknjižbo. zato je lahko na istem objektu hkrati več ZP. Posebnost skupne hipoteke je to. navadno hipotekarni upnik. lahko HU z devastacijsko tožbo zahteva. zato mora skrbeti za redno vzdrževanje. Kako h. os. ki veljajo v stečajnem postopku. ne more biti predmet navadne ZP. Glede razmerja med njimi velja prednostno načelo (ZU se poplačajo v enakem vrstnem redu. če ima zastavitelj stvar v svoji posesti. Če zastavitelj ne ravna v skladu z odločbo lahko upnik zahteva prisilno izterjavo s hipoteko zavarovane terjatve še pred zapadlostjo. Če zavarovana terjatev ob dospelosti ni plačana. ki se za zavarovanje iste terjatve ustanovi na več nepremičninah. pa drugih nepremičninah pa z zaznambo. da o vse s skupno hipoteko obremenjene nepremičnine v lasti istega zastavitelja. v kolikor terjatev ob zapadlosti ne bo poplačana. kot so nastajale njihove ZP). iz katere se bo poplačal. glede katerih je prispela zahteva za vpis v register v istem dnevu. da je bil ob ustanovitvi ZP dobroveren. Glavno nepremičnino določi predlagatelj vpisa skupne hipoteke v ZK. da sodišče naloži zastavitelju. kako je z zavarovanjem? Gre za skupno hipoteko. v skladu s pravili. druge nepremičnine. Pri skupni hipoteki je treba razlikovati glavno nepremičnino in t. Skupna hipoteka! Skupna hipoteka je (ena) hipoteka. imajo enak vrstni red. pridobi isti vrstni red na več nepremičninah.i. ki so obremenjene s skupno hipoteko. vendar zastavni upnik ob pridobitvi ZP v dobri veri misli. kjer lahko zastavitelj za isto terjatev hkrati zastavi več nepremičnin in hipotekarni upnik sam izbira. razen če se nanašajo samo na glavno nepremičnino.u.Pravni položaj dobrovernega zastavnega upnika pri večkratni zastavitvi iste premičnine in nepremičnine! ZP ni izključujoča. ki poslabšujejo stanje ali vrednost obremenjene nepremičnine. Pri tem ni treba. Vrstni red navadnih neposestnih ZP se ravna po trenutku sklenitve sporazuma o ustanovitvi ZP v obliki notarskega zapisa. da vpisi glede skupne hipoteke pri glavni nepremičnini učinkujejo tudi pri vseh drugih nepremičninah. Če je premičnina že zastavljena. 27 . ki je predmet registrske ZP. Že obstoječa ZP pa se premakne nazaj. Registrske neposestne ZP. če je bil hipotekarni upnik ob ustanovitvi hipoteke dobroveren (ni vedel in ni mogel vedeti za starejšo zakonito hipoteko). pridobi ZP z najboljšim vrstnim redom. Ima tudi odstranitveni zahtevek proti 3.u.

temveč na razmerje med hipoteko in zavarovanim upniško – dolžniškim razmerjem. prenos hipoteke izključen. Opredelitev razmerja je pomembno zato. Dopusten je dogovor o antihrezi (pactum antihreticum) na podlagi katerega ima zastavni upnik pravico do plodov ZU. Posamezne terjatve. Maksimalna hipoteka in načelo akcesornosti Maksimalna hipoteka se ne nanaša na razmerje med hipoteko in zavarovano terjatvijo. ni razlog za prenehanje hipoteke. morata ustanoviti zemljiški dolg. iz katere izvira temeljno razmerje. Zavarovana terjatev se v tem primeru zmanjša za njihovo vrednost. zavarovane z maksimalno hipoteko. da so vse z maksimalno hipoteko zavarovane terjatve v danem trenutku poplačane. ki bi bila z njo zavarovana. Poplačilo iz maksimalne hipoteke Poplačilna pravica hipotekarnega upnika je odvisna od zavarovanih terjatev. v primeru odstopa terjatve. so lahko predmet odstopa terjatve (cesije). Prenehanje maksimalne hipoteke Dejstvo.Skupna hipoteka se lahko izbriše: .pri vseh obremenjenih nepremičninah . Ali pridobi zastavni upnik lastninsko pravico na plodovih zastavljene stvari? Pojasni! Pravica do plodov pri ročni zastavi je stvar dogovora med zastavnim upnikom in zastaviteljem. Ustanovi se lahko tudi če še ne obstaja nobena terjatev. Maksimalna hipoteka ni neposredno izvršljiva.samo pri eni ali več drugih nepremičninah Če se skupna hipoteka izbriše samo pri glavni nepremičnini. ki pomeni zgornjo mejo. da je. ne da bi morali vnaprej opredeliti posamezne zavarovane terjatve. Zato se v ZK vpiše z maksimalnim zneskom. 28 . do katere še jamči obremenjena nepremičnina. Izrecno je določeno. ZK-sodišče določi novo glavno nepremičnino. Če dogovora ni plodovi pripadajo zastavitelju. ki nastanejo iz nekega upniško – dolžniškega razmerja in katerih višina in zapadlost v trenutku njene ustanovitve praviloma še nista znani. da se lahko ugotovi katere terjatve med hipotekarnim upnikom in dolžnikom so zavarovane z maksimalno hipoteko. dokler obstaja razmerje med upnikom in dolžnikom ter v skladu z načelom akcesornosti preneha šele ob prenehanju zavarovalnega upniško-dolžniškega razmerja. Maksimalna hipoteke obstaja tako dolgo.samo pri glavni nepremičnini . po katerem je antihreza izrecno prepovedana. namenjena zavarovanju terjatev. razen če se prenese celotna pogodba. ki izvirajo iz pravnega razmerja. Če stranki želita neposredno izvršljivost zavarovanja svojega kreditnega razmerja. Maksimalna hipoteka ni akcesorna zavarovanim terjatvam. ampak zavarovanemu upniško-dolžniškemu razmerju. Maksimalna hipoteka! Maksimalna hipoteka je hipoteka. Maksimalna hipoteka in načelo specialnosti Upniško – dolžniško razmerje mora biti opredeljeno v zastavni pogodbi in tudi v ZD za vpis maksimalne hipoteke v ZK. Pri neposestni zastavni pravici se smiselno uporabi določilo o hipoteki. zavarovanega z maksimalno hipoteko. katerih vsota v danem trenutku ne presega najvišjega zneska. Maksimalna hipoteka varuje le terjatve.

obremenjuje ali preneha. ki pa ni nujno. da ne potrebuje terjatve za svoj obstoj. Zemljiškoknjižno dovolilo (intabulacijska klavzula) je izrecna nepogojna izjava tistega. • ga prenaša dalje. Podzastavna pravica = zastavitev terjatve! Zastavni upnik lahko z svojo ročno zastavno pravico zavarovano terjatev zastavi (podzastava). 29 . Če sta dolžnik z ročno zastavno pravico zavarovane terjatve in zastavitelj različni osebi. Čemu služi zemljiški dolg? Ker je zemljiški dolg neakcesorna oblika zavarovanja. t. • zemljiško pismo se glasi nanj. da sta oba neodvisna od obstoja zavarovane terjatve – nista akcesorna zavarovanim terjatvam. spreminja. DRUGA STVARNOPRAVNA ZAVAROVANJA Opredelite pojma nepremičnina in zemljiškoknjižno dovolilo! Nepremičnina je prostorsko omejen del zemeljske površine. skupaj z vsemi sestavinami. gre za neko abstraktno terjatev. Maksimalna hipoteka je akcesorna zavarovanemu upniško-dolžniškemu razmerju. Zastavna pravica nastane v trenutku. Podoben je hipoteki. vendar ni odvisen od obstoja zavarovane terjatve (nastane in obstaja ne glede na zavarovano terjatev). da že obstaja. da dovoljuje vpis v zemljiško knjigo. Pojem zemljiškega dolga! Zemljiški dolg je pravica zahtevati poplačilo določenega denarnega zneska iz vrednosti nepremičnine pred drugimi upniki s slabšim vrstnim redom. če mu to dovoli zastavitelj. hipotekarni upnik. kar pomeni.j. kar pomeni. kjer se posestno stanje ne spreminja! - neposestna zastavna pravica (navadna in registrska) Kaj je skupnega zemljiškemu dolgu in maksimalni hipoteki? Zemljiškemu dolgu in maksimalni hipoteki je skupno to. Dolžnika mora obvestiti zastavitelj terjatve. je treba obvestiti oba. Zastavna pravica na terjatvi nastane z obvestilom dolžnika zastavljene. dogovorom z ZU in je nima pravice odtujiti ali obremeniti brez soglasja ZU. Za kaj se lahko ustvari zemljiški dolg? Naša zakonodaja se je opredelila za lastniški zemljiški dolg. Poleg tega mora ZU premičnino izročiti podzastavnemu upniku. da: • ga lahko ustanovi lastnik obremenjene nepremičnine. čigar pravica se prenaša. z ročno zastavno pravico zavarovane terjatve. • ta postane tudi prvi zakoniti imetnik zemljiškega pisma. Za podzastavo se uporabljajo pravila o zastavni pravici na terjatvah. ko dolžnik obvestilo prejme.Uporaba zastavljene premičnine! Zastavitelj lahko uporablja zastavljeno premičnino v skladu z njenim ekonomskim namenom oz. Navedi načine pridobitve zastavne pravice.

lahko pa se spremeni hipoteka pri kateri je zaznamovana nadhipoteka. da se lahko zemljiški dolg ustanovi tedaj.Poznamo tudi nelastniški dolg. nelastniški zemljiški dolg konvertira v lastniškega. ko bi bila kupnina plačana. Obstoječa hipoteka se lahko t enostranskim pravnim poslom HU spremeni v zemljiški dolg. Pri konverziji je treba paziti. pri čemer se ohrani vrstni red njegove prvotne ustanovitve. Lastnik (bodoče obremenjene nepremičnine) ustanovi zemljiški dolg in da pismo notarju v hrambo. da znesek zemljiškega dolga ne preseže skupne obremenitve iz naslova hipoteke. Na nepremičnini bi ustanovila še kot ZK lastnik zemljiški dolg ter počakala do vpisa. ki ima slabši vrstni red. bo vzel zemljiško pismo in tako že imel zavarovanja. ki pa ga ustanovi hipotekarni upnik. Ko bo potreboval npr.. Konverzija hipoteke v ZD! Razlog za spremembo je zlasti to. Hipotekarni upnik lahko spremeni v soglasju z lastnikom obremenjene nepremičnine svojo hipoteko v enega ali več zemljiških dolgov. postane HU prvi imetnik zemljiškega pisma in s tem tudi zemljiškega dolga. na njeno mesto in v isti vrstni red pa vstopi eden ali več zemljiških dolgov. Po tem bi to pismo obdržala za svoje. kredit. (preveri!) Kako bi z zemljiškim dolgom zavarovali nepremičninsko transakcijo? (prodaja nepremičnine na obroke) Z rentnim zemljiškim dolgom . ki je hkrati tudi hipotekarni upnik na določeni nepremičnini. Je večkratno uporaben. Nato bi nepremičnino prodali na obroke in kupcu pismo izročila. Razpolagalni pravni posel mora biti sklenjen v obliki notarskega zapisa – vsebovati mora ZK dovoliko. kjer gre za spremembo hipoteke v zemljiški dolg (akcesorna stvarna pravica se spremeni v neakcesorno). ko ni nobene terjatve (pa se mogoče pričakuje).izstavitev zemljiškega pisma. v nasprotnem primeru bi lahko kot upnik zahtevala prisilno prodajo. Zahteva se še listina o soglasju morebitnega nadhipotekarnega upnika. ki imajo isti ali kasnejši vrstni red. vendar le s soglasjem hipotekarnega upnika. Enako velja za skupno in maksimalno hipoteko. Pri nadhipoteki ni te možnosti. Zahteva se še listina o soglasju morebitnega hipotekarnega upnika. da postanem upnik ZK dolga. na podlagi ZP se lahko predlaga neposredna izvršba . Če je zavarovana terjatve plačana in upnik zemljiško pismo izroči in indosira lastniku obremenjene nepremičnine. Nelastniški dolg je upravičena ustanoviti samo tista oseba. da je zemljiški dolg zaradi neakcesornosti precej bolj fleksibilen kot hipoteka. Kateri hipotekarni instituti pridejo v poštev tudi pri zemljiškem dolgu? 30 . Obremenitev nepremičnine iz zemljiških dolgov ne sme presegati obremenitve iz hipoteke. Pravni posel o ustanovitvi zemljiškega dolga je razpolagalni pravni posel in mora biti sestavljen v obliki notarskega zapisa – vsebovati mora ZK dovolilo. Torej. Če se hipoteka spremeni v zemljiški dolg. Za takšno spremembo ni potrebna privolitev ostalih imetnikov zemljiškega dolga ali hipoteke. zakaj bi nekdo sam sebi ustvarjal zemljiški dolg? Posledica neakcesornosti je. Pogoji za spremembo (konverzijo) hipoteke v zemljiški dolg! Edina možnost ustanovitve nelastniškega dolga po SPZ je konverzija hipoteke v zemljiški dolg. hipoteko pa je treba ob poplačilu izbrisati in za zavarovanje novega kredita ustvariti novo. S takšno konverzijo hipoteka ugasne.

medtem ko stvar.: »Plačajte. Ker je zemljiški dolg neakcesorne narave plačilo zavarovane terjatve nima nobenega neposrednega vpliva na zemljiški dolg. Kupec nepremičnine in upnik iz zemljiškega dolga se lahko sporazumeta. Ta neobstoj publicitete je problematičen. Navzven. Zato tretji prenosnika. Posestni konstitut! Je oblika fiktivne tradicije. lastnik terjatev že plačal. po izpolnitvi izgubi oboje. izročitev ni vidna. ostane. Primer 236. Pri posestnem konstitutu ni nujno. Prodajalec je do izpolnitve pogoja posredni posestnik in lastnik. Načini prenehanja zemljiškega dolga! Zemljiški dolg preneha z izbrisom iz ZK. vendar si hoče še za nekaj časa zagotoviti njeno uporabo. pravila o obsegu hipoteke. ki ima tudi po posestnem konstitutu stvar v svoji neposredni posesti. da bo dobil LP ob izpolnitvi pogoja. Klavzula zavaruje lastnika. kjer je mesto za indosamente in se glasi npr. da zemljiški dolg na nepremičnini ostane. Prodajalec proda in izroči kupcu premično stvar pod odložnim pogojem plačila celotne kupnine. da bo pridobitelj odslej lastnik in posredni posestnik stvari. temveč je lahko tudi posredni lastniški posestnik. Recta kavzula! Ta klavzula se navede na hrbtno stran zemljiškega pisma. medtem ko bo prenosnik ostal njen neposredni posestnik. s tem indosant (lastnik obremenjene nepremičnine) prepove nadaljnji prenos ZD z indosamentom zemljiškega pisma. V tem primeru se kupnina zmanjša za prevzeti dolg. Kupec s posestjo pridobi že pričakovalno pravico. praviloma začasno. toda ne po odredbi A. ko prenosnik sicer odsvoji stvar. Izročitev s posestnim konstitutom ima praktičen pomen zlasti tedaj. 31 . da uveljavi svojo pravico do povratnega prenosa zemljiškega pisma. V takem primeru lahko govorimo o porednem posestnem konstitutu. Lastnik nepremičnine pa ima navadno na podlagi fiduciarne pogodbe z upnikom pravico. pri kateri ostane premičnina v neposredni posesti prenosnika ali tretje osebe za njega. Lastnik obremenjene nepremičnine ga dobi tako. Izbris se zahteva ob predložitvi zemljiškega pisma sodišču. Izroči se izključno med prenosnikom in pridobiteljem. kjer je bila. čeprav upnik iz zemljiškega dolga ni v celoti poplačan. da je prenosnik neposredni lastniški posestnik stvari.A«. Gre za dogovor med strankama o prenosu posesti in LP. ko postane sklep o izročitvi kupcu pravnomočen. da zahteva povratni prenos zemljiškega dolga. Opredeli lastninskopravne in posestnopravne položaje pri pridržku LP! Pri pridržku LP gre za pogojni prenos LP. Fiduciarni prenos = prenos LP v zavarovanje! Je oblika zavarovanja terjatve. ker imetnik ZP lahko le-to indosira naprej. analogno je mogoče uporabiti določbe o ničnosti pogodbenih določil ali o nedeljivosti hipoteke. potem ko poravna zavarovano terjatev ali zemljiški dolg. torej za tretje osebe. Kupec je do plačila celotne kupnine neposredni posestnik stvari. po plačilu pa lastnik. Primer 237. pri kateri se prenosnik in pridobitelj dogovorita. Najpogostejši je pri fiduciarnem prenosu LP v zavarovanje. ker omogoča zlorabe. Prav tako preneha v primeru izvršbe na nepremičnino z dnem. čeprav je npr.Pravila o hipoteki ne nepremičnini v lasti več oseb. še vedno štejejo za lastnika stvari. kupec pa prevzame toliko dolžnikovega dolga proti temu upniku. kolikor bi mu ga pripadlo v izvršilnem postopku.

p. dokler mu K ne plača celotne kupnine. temveč kasneje. ker ni mogoče oblikovati oz. Pojasni pomen anticipiranega posestnega konstituta v zvezi s pridržkom LP s klavzulo o predelavi in v zvezi s fiduciarnim prenosom LP v zavarovanje! Klavzula o predelavi: Če so predmet lastninskega pridržka surovinske zaloge.p.p. Drugi primer je pogojni prenos l. Tu gre za pogojno fiduciarno odsvojitev. S klavzulo o predelav se dobavitelj z lastninskim pridržkom zavaruje pred izgubo zavarovanja. Domneva se. pod razveznim ali odložilnim pogojom. ki naj zavaruje nove terjatve . Prenos se opravi z anticipiranim posestnim konstitutom. ko bo odsvojitelj pridobil razpolagalno sposobnost. postane lastnik. mora fiduciar sam prenašati nazaj l. pri kateri ostane premičnina v neposredni posesti prenosnika ali 3. v kolikor bosta stranki želeli vzpostaviti avtomatizem glede vnovičnega prenosa fiduciarne lastnine na fiduciarja. Na novi stvari delita solastninsko pravico v razmerju vrednosti surovin in proizvodnih stroškov. Takšni izjavi volje ne bosta prinesli stvarnopravnih učinkov v trenutku. s pravnim poslom. l. stare pravice na prejšnji stvari ugasnejo.Anticipiran posestni konstitut! Anticipiran posestni konstitut se uporablja takrat. Fiduciarni prenos LP v zavarovanje: Gre za obliko zavarovanja terjatve. 32 .. Ko K plača vse. Vrste pravnih razmerij pri pridržku lastninske pravice s klavzulo o predelavi! S predelavo nastane solastninsko razmerje med dobaviteljem/prodajalcem in predelovalcem/kupcem. Stvarnopravni sporazum in posestni konstitut sta izjavi. avtomatsko preide nazaj na fiducianta. ustanoviti stvarnih pravic na bodočih stvareh. Lahko pa se dogovorita drugače in pravne učinke razveznega pogoja izključita s posebnim dogovorom – ko nastopijo p. pridržana LP s predelavo zalog načeloma ugasne. ko se želi vnaprej zagotoviti veljavne pravne podlage za kasnejše stvarnopravno učinkovanje. gre za prodajo s pridržkom lastninske pravice. Gre za pogodbeni prenos l. se bo aktiviral dogovor o anticipiranem posestnem konstitutu. Rešitev je anticipiran posestni konstitut. Klavzulo o predelavi je treba kvalificirati kot dogovor o anticipiranem fiduciarnem prenosu solastninskega deleža na novi stvari na dobavitelja. Ob sklenitvi sporazuma in konstituta morata biti ob njuni sklenitvi tako določena. ko fiduciant poplača dolg in se uresniči razvezni pogoj. Izpolnjena morata biti dva pogoja: 1.fiduciarna lastnina bo v posledici plačila terjatve najprej »padla« za juridično sekundo nazaj na fiducianta. učinki razveznega pogoja. da ni dvoma katere stvari zajemata. Ko nastane nova stvar. ko fiduciant prepusti določeno stvar v zavarovanje dolga fiduciarju in ta pridobi položaj lastnika.p. še pred tem.. ter takoj spet na fiduciarja. z odložnim pogojem. Če s pogojem ni omejeno. da je pridobitelj (fiduciar) pridobil LP pod razveznim pogojem plačila zavarovane terjatve. Solastninska pravica prodajalca je fiduciarne narave in traja dokler ni plačana celotna kupnina. pod razveznim pogojem. ki ju je možno anticipirati. Različne oblike anticipiranih (vnaprej sklenjenih) oblik zavarovanja se razvijejo zaradi tega.p. da P obdrži l. dokler se razvezni pogoj ne izpolni. ko bo odsvojitelj postal lastnik in posestnik stvari. in sicer v sorazmerju z vrednostjo surovin in proizvodnih stroškov.p. osebe za njuega. Npr. pridobitev razpolagalne sposobnosti fiducianta Pomen in učinki anticipiranega posestnega konstituta! Gre za učinke omejevanja prenosa l. Stvarnopravni sporazum in izročitveni surogat (posestni konstitut) je možno skleniti vnaprej. določenost objekta zavarovanja 2.

Pri zavarovalnem zemljiškem dolgu ga je lastnik v skladu s fiduciarno pogodbo dolžna prenesti upniku. ki postane prvi imetnik zemljiškega pisma in s tem tudi zemljiškega dolga. kdo ga izda? Zemljiško pismo izda ustanovitelju zemljiškega dolga sodišče. ustanovitelj zemljiškega dolga zavezuje plačati denarni znesek zakonitemu imetniku zemljiškega pisma. da se prenaša z indosamentom kot razpolagalni p. Zakaj je zemljiško pismo nevarno za lastnika in kako je mogoče preprečiti nevarnost? Za lastnika je nevarno zato. čeprav lastnik ni nič dolžan. Da se to prepreči. pignus. Zemljiški dolg se prenaša skupaj z zemljiškim pismom. Zemljiško pismo je stvarnopravni vrednostni papir. V primeru konverzije hipoteke v zemljiški dolg pa se zemljiško pismo izstavi neposredno hipotekarnemu upniku. Novi imetnik bo lahko potem spet terjal lastnika za poravnavo dolga (ker je zemljiško pismo v korist vsakokratnega imetnika) in tako v nedogled.Navedi primere iz stvarnopravnih zavarovanj! fiduciarni prenos LP na premičnini. hipoteka. da je zemljiško pismo stvarnopravni vrednostni papir? ZP je stvarnopravni vrednostni papir po odredbi oz. Namen = zavarovanje prodajalčeve terjatve do kupca. lahko lastnik napiše rekta klavzulo v zemljiško pismo in s tem prepove prenos le-tega. ki vodi zemljiško knjigo glede obremenjene nepremičnine potem. kar pomeni. navadna neposestna ZP. pridržek LP… Zemljiško pismo! Lastniški zemljiški dolg je ustanovljen z izstavitvijo zemljiškega pisma lastniku nepremičnine. ki se prenaša z indosamentom. ordrski vrednostni papir. ko je izvrešena vknjižba v ZK. Kot takšen torej predstavlja pisno listino s katero se izdajatelj oz. ki se zahtevajo za enostranski posel o ustanovitvi zemljiškega dolga . Obvezne sestavine zemljiškega pisma: .vsi podatki.žig sodišča Izstavitev zemljiškega pisma se opravi po pravnomočnosti sklepa o dovolitvi vknjižbe zemljiškega dolga v ZK. 33 . ker lahko imetnik zemljiškega pisma le-to indosira naprej na drugega imetnika. čeprav je lastnik dolg že poravnal. Kako se zemljiško pismo prenaša.. Prenaša se skupaj z zemljiškim pismom.navedba ZK-sodišča. sama pravica zahtevati plačilo denarnega zneska je torej inkorporirana v zemljiškem pismu.p. Pridržek LP! Je oblika neposestnega stvarnopravnega zavarovanja terjatev. pri katerem se prodajalec in kupec dogovorita. Zemljiško pismo je vrednostni papir po odredbi. ZD je prenosljiva omejena stvarna pravica. da ostane prodajalec lastnik blaga vse do plačila polne kupnine. ki ga izstavlja . in izročitvijo papirja. zato je treba upoštevati pravila o prenosu vrednostnih papirjev. Zakaj se pravi.čas izdaje .

pričakovalna pravica preneha. da se lahko prenaša bodisi v zavarovanje ali na prodajni način. Individualni upnik v izvršbi in stečajni upravitelj lahko izbirata med vrnitvijo blaga prodajalcu in plačilom preostanka kupnine. ko je pridobitev določene pravice (največkrat lastninske) že na taki stopnji (tako gotova). Pri podaljšanem pridržku gre za to. da bo prenesel na prodajalca terjatve. Za pričakovalno pravico gre takrat. pridobljenih iz nadaljnje prodaje. Gre torej za sistem neposredne pridobitve polne (lastninske) pravice. ko je gotovo. podobno velja v kupčevem stečaju. pač pa prehaja neposredno od prodajalca. Pomen pričakovalne pravice je v tem. Ker gre za neposredno pridobitev pričakovalne pravice. Prodajalec izgubi pridržano LP v trenutku. Možen je izključno glede premičnin. da npr. ki je kupcu prodal stvari pod pridržkom lastnine. V takem primeru ne prehaja lastnina na tretjega preko kupca. saj se lahko pričakovalna pravica razvije v polno pravico le pri tistem. V teh dveh primerih pridržek učinkuje le. Za prenos ni potrebna privolitev prodajalca. ko prvi kupec blago preproda naprej. da bo nastala polna pravica. Prenaša se s stvarnopravnim sporazumom o prenosu pričakovalne pravice in izročitvijo stvari. podeli trgovcu na drobno sposobnost razpolaganja s tem blagom. bo tretji zavarovan pred kupčevo nesolventnostjo. ki je kupil stvar pod lastninskim pridržkom ter še ni postal lastnik te stvari. da predstavlja zavarovan pridobitni položaj (npr. ki je kupil stvar s pridržkom LP). Pričakovalna pravica je predstopnja pričakovane pravice (lastninske pravice). Kupec kot nelastnik je tako upravičen do nadaljnje prodaje blaga in se zaveže. Prodajalec se lahko upre izvršbi kateregakoli kupčevega upnika s tem. če je podpis kupca na pogodbi. ker še nima razpolagalne sposobnosti glede pričakovane stvari. trgovec na debelo. položaj kupca. Pomen: Če prenese kupec. Z golo cesijo pa se prenaša pričakovalna pravica do neke terjatve. ki vsebuje določilo o pridržku notarsko overjen. 34 . Pričakovalna pravica! Ni vsako pričakovanje pričakovalna pravica – pričakovanje pridobi pravni status pričakovalne pravice takrat. zavarovanja. da se sklicuje na svojo LP. izpolniti se more še odložni pogoj. na tretjega pričakovalno pravico. na tretjega. njen prenosnik nikoli ne postane lastni stvari. Pomembnost pričakovalne pravice je v tem. ki je trgovcu na drobno dobavil blago pod pridržkom. če pa se ne izpolni.Gre za prenos LP pod odložnim pogojem. Pri podaljšanem pridržku LP gre torej za kombinacijo lastninskega pridržka s fiduciarno cesijo terjatev. V čem se razlikuje podaljšani pridržek od navadnega? Pri navadnem pridržku gre za neposredno obliko stvarnega zavarovanja terjatev. ki jih bo pridobil iz nadaljnje prodaje stvari. se pričakovalna pravica spremeni v polno pravico. Če se odložni pogoj izpolni. Takšen prenos terjatev ima pravno naravo prenosa v zavarovanje. da je kot premoženjska pravica samostojno prenosljiva ter je zato lahko samostojen objekt prenosa oz. Kateri instituti hipotekarnega pava pridejo smiselno v poštev tudi pri zemljiškem dolgu? Za zemljiški dolg se lahko uporabljajo določbe o hipoteki. Kupec s prenosom prenaša samo pričakovalno pravico. in sicer tiste ki odražajo neakcesornost. ki je imetnik pričakovalne pravice. Kateri instituti so to pa nimam pojma. kjer lahko uveljavlja izločitveni zahtevek.

V primeru izvršbe lahko ugovarja nedopustnost izvršbe na fiduciarno preneseni premičnini proti fiduciantovim upnikom.Neakcesorna zavarovanja po SPZ? Neakcesornost se pojavlja pri maksimalni hipoteki. v zavarovanje? Pri načinu poplačila pa je treba izpostavit dejstvo. fiduciarni lastnini in zemljiškem dolgu. če tega ni se smiselno uporabljajo pravila glede poplačila neposestne zastavne pravice. medtem ko prenosnik ostane neposredni posestnik še nekaj časa in si s tem zagotovi uporabo stvari. l. tako. Posestno nakazilo: Pri posestnem nakazilu odsvojitelj izgubi lastnino in posredno posest. posestnega konstituta in izročitve na kratko roko! Posestni konstitut: Pomen je v tem. Če mu je ne.p. da se prenese LP na pridobitelja. Ni potrebna obvestitev neposrednega posestnika o prenosu LP. Sicer pa je posebnost fiduciarnega prenosa lastninske pravice pri poplačilu. more ta le-to zahtevati po sodni poti. da mora v primeru neplačila ob zapadlosti fiduciant premičnino izročiti v neposredno posest fiduciarju. Razloži pravni pomen posestnega nakazila. Način poplačila iz premičnine pri fiduciarnem pren. Poplačilo je odvisno od dogovora. da lahko za primerno ceno obdrži stvar in sicer v smislu enake vrednosti vzajemnih prestacij. le-ta preide na pridobitelja v trenutku dogovora med pridobiteljem in odsvojiteljem. Izročitev na kratko roko: Pomen je v tem. ki jo že ima v neposredni posesti. katera pri poplačilu konvertira v ročno zastavno pravico pri kateri velja domneva o obstoju dogovora o izvensodni prodaji. 35 . da neposredni nelastniški posestnik stvari po dogovoru z lastnikom (posrednim lastniškim posestnikom) postane lastniški neposredni posestnik stvari (lastnik). da gre (običajno) za neposestno zavarovanje. Fiduciar ima v primeru stečaja ali prisilne poravnave fiducianta ločitveno pravico na preneseni premičnini.

prepoved odvzemanja razgleda…) Razlika med pozitivno in negativno služnostjo! Pozitivna služnost upravičuje služnostnega upravičenca. da ni negativnih osebnih služnosti. V nasprotju s stvarnimi služnostmi niso tako trajne v svojem obstoju. Njen smisel je v koristi. Učinkuje »erga omnes«. 36 . negativna služnost pa upravičuje zahtevati prepoved in zavezuje k opustitvi. Pozitivna služnost torej imetniku zagotavlja uporabo. ki služnostnega upravičenca upravičuje. če pa so ustanovljene v korist pravne osebe. opuščati določena ravnanja. prenehajo najkasneje z njeno smrtjo. Obstajajo samo tri prave osebne služnosti. služnosti je mogoča samo kot stvarna služnost. ki omogoča lažje izvrševanje lastninske oblasti na gospodujoči nepremičnini. Tipični primeri: vzidava okna v steno. da za potrebe gospodujoče nepremičnine izvršuje določena dejanja na služeči nepremičnini. da se vzdrži določenih ravnanj (ki bi jih sicer kot lastnik lahko izvrševal) v korist gospodujoče nepremičnine. Tipičen primer takšne služnosti je užitek. imetnik služnosti lahko tujo stvar uporablja oz. da izvršuje določena dejanja na služeči nepremičnini za potrebe gospodujoče neprmičnine. Negativna služnost pa obvezuje lastnika služeče nepremičnine. Pozitivna stvarna služnost je tista. lahko pa tudi del stavbe ali stavba. da tukaj obstaja samo služna stvar in da je upravičenec določena oseba. da učinkuje v korist vsakokratnega lastnika ene nepremičnine proti vsakokratnemu lastniku druge nepremičnine. Tipičen primer je služnost poti. Kot pravica na tuji stvari stvarna služnost nujno pomeni omejevanje lastninske pravice lastnika služeče nepremičnine. da opusti ravnanja. bodisi fizična bodisi pravna. Zaradi vezanosti na osebo upravičenca so osebne služnosti neprenosljive. lastnik služeče stvari se more delu svoje LP odpovedati v korist imetnika služnosti. izkorišča tujo pravico. kar pomeni. Služnost z vsebino neg. Pozitivne in negativne stvarne služnosti! Pozitivna služnost. ki bi mu bila sicer dopustna. Služeča stvar je največkrat zemljiška parcela. V nasprotju s stvarnimi služnostmi je število osebnih služnosti omejeno. Prav tako je vsebina osebnih služnosti zmeraj uporaba oziroma uživanje tuje stvari ali izkoriščanje pravice do zakonsko predvidene stopnje.SLUŽNOST Pojem služnosti! Služnost ali služnostna pravica je omejena stvarna pravica na tuji stvari. Osebna služnost – se od stvarne služnosti loči predvsem po tem. na podlagi pravnega posla ali z odločbo državnega organa. čas trajanja ne sme biti daljši od 30 let. Njihova značilnost je tudi ta. Če so ustanovljene v korist fizične osebe. Razlike med stvarnimi in osebnimi služnostmi? Stvarna služnost – je stvarna pravica na tuji stvari. zavezancu pa trpljenje. da uporablja tujo stvar ali da od lastnika tuje stvari zahteva. ki bi mu bila sicer dovoljena. ki imetnika upravičuje. Negativna služnost. ki izhaja iz odnosa dveh nepremičnin tako. Stvarna služnost lahko nastane z zakonom (s priposestvovanjem). prepoved dviga objekta. da lahko nastanejo le na podlagi pravnega posla (pogodbe ali oporoke) ter izjemoma na podlagi sodne odločbe (užitek).

Neprava stvarna služnost . služnost je časovno omejena stv. 37 .ustanovi se v korist vsakokratnega imetnika gospodujočega zemljišča.služnost dajatve ne obstaja .užitek preneha s potekom časa. S katero stvarno pravico povezujemo pojem »usucapio libertatis« ter kaj je vsebina tega stvarnopravnega pojma? Povezujemo jo s služnostjo. smrtjo.služnost na lastni stvari ni mogoča Ali je možno priposestvovati negativno služnost? Pojasni! Ne. da lastnik služeče nepremične prepove izvrševanje stvarne služnosti. izpolnitev drugih pogojev. Osvoboditev služnosti (usucapio libertatis) je posebna kvalificirana oblika prenehanja stvarne služnosti zaradi njenega neizvrševanja. izjemoma z odločbo pristojnega organa. Ustanovi se jo s pravnim poslom. in ker nima dejanske oblasti nad služečo stvarjo. Z njo je lahko obremenjena samo nepremičnina. glede vsebine pa pravila.služnost služnosti ni mogoča . ki bi jih sicer kot lastnik smel izvrševati. razpolagalni p. Je časovno omejena (pri FO preneha s smrtjo upravičenca. Bistven pogoj za osvoboditev služnosti je. ne z zakonom. Neprava stv. bodisi FO ali PO. ki veljajo za osebne služnosti. odpovedjo užitkarja. Razlike med pravo in nepravo stvarno služnostjo! Prava stvarna služnost .pravnega posla (zahteva se zavezovalni p.služnost se mora izvrševati obzirno (v obsegu. Če je ustanovljena v korist fizične osebe se ustanovi najdlje za čas njenega življenja. niti možnost priposestvovanja. Na takšen način negativne služnosti ne izvršuje lastnik gospodujočega zemljišča. razpolagalna sposobnost lastnika služeče nepr.p. Glede ustanovitve in prenehanja veljajo pravila. se mu v tem smislu ne priznava niti posestno varstvo. ki jih določa zakon) .p. pravica. Načini prenehanja neprave stvarne služnosti! Za nastanek in prenehanje neprave stvarne služnosti se uporabljajo pravila o osebnih služnostih. Ustanovi se jo lahko s pravnim poslom. v korist pravne osebe pa največ za 30 let. (preveri!) Nastanek neprave stvarne služnosti! Nastane na podlagi: . zakonom (priposestvovanje) in odločbo pristojenga organa.. če ni drugače dogovorjeno in pri PO se lahko ustanovi do 30 let). da mora lastnik v korist lastnika gospodujočega zemljišča opuščati določena lastninska upravičenja. ki veljajo za stvarne služnosti. ki ustreza vsebini) . Ni nujno časovno omejena. negativnih služnosti ni mogoče priposestvovati zaradi njihove narave.ustanovi se v korist določene osebe.odločbe pristojnega organa. Osebne služnosti . vendar se jo lahko časovno omeji. ufničenjem stvari. Zakaj se ne more priposestvovati negativna služnost? Negativne služnosti ne moreš priposestvovati.Načela služnosti! .npr.. ker negativna služnost pomeni..

Izvršitev pa je lahko dejanska ali pravna. da se neprava stvarna služnost ustanavlja v korist določene osebe. v katerih je bila služnost ustanovljena. Neprava stvarna služnost! Neprava stvarna služnost – gre za služnost. Če je predmet delitve služeča nepremičnina. se stvarna služnost prenese na vse parcele. začne izvrševati ravnanja. da lastnik služeče nepr. če stvarna služnost pomeni večjo omejitev LP služeče nepremičnine. če se ne izvršuje v času potrebnem za njeno priposestvovanje (20 let). . ki izhaja iz odnosa dveh nepremičnin tako. če želi da steče nov rok za osvoboditev. da učinkuje v korist vsakokratnega lastnika ene nepremičnine proti vsakokratnemu lastniku druge nepremičnine.zastaranje služnosti – Služnost preneha. . Proti tretjim preneha šele. Njen smisel je v koristi. ki ima elemente stvarne in osebne služnosti. Tako lahko neprava stvarna služnost pomeni rabo služeče nepremičnine ali opuščanje ravnanj na služeči nepremičnini. Stična točka med osebno in nepravo stvarno služnostjo pa je v tem. nepr. Prenehanje služnosti na podlagi odločbe! Stvarna služnost preneha s pravnomočnostjo sodne ali dokončnostjo upravne odločbe. parcel ni več koristna (na zahtevo lastnika služeče nepremičnine). Tudi neg. se stvarna služnost prenese na tiste parcele. ki traja vsaj 3 leta. da izvrševanju služnosti nasprotuje. Lastnik služeče nepremičnine lahko s tožbo proti lastniku gospodujoče nepremičnine. Tožba se lahko vloži zaradi nekoristnosti stvarne služnosti ali .uničenje nepremičnine – Uniči se objekt na katerega se služnost nanaša. da mora po vsaki izvršitvi lastnik služeče nepremičnine znova izraziti voljo. .Stanje neizvrševanja mora trajati tri leta in z iztekom tega časa stvarna služnost preneha na podlagi zakona. zemljišče preneha obstajati kot zemljiška parcela (komasacija). ki bi jih drugače moral opustiti in to jasno pokaže lastniku gosp. ko se opravi njen izbris iz ZK. in ne v korist 38 . kot je korist gospodujoče nepremičnine.združitev in delitev služeče in gospodujoče nepremičnine – Če je predmet delitve gospodujoča nepremičnina. da njena vsebina ne zahteva aktivnega ravnanja lastnika služeče nepremičnine. Vendar velja. .osvoboditev služnosti (usucapio libertatis) – Prenehanje zaradi neizvrševanja. ki bi bila lastniku služeče nepremičnine drugače dovoljena Tudi za nepravo služnost velja. razen če za katero od novo nastalih zemlj.enakost lastninskega stanja (združitev) – Lastnik obeh nepremičnin (gospodujoče in služeče) postane ista oseba. Primeri zakonite služnosti! . ki nastanejo z delitvijo na katerih se izvršuje. Zakonski načini prenehanja stvarne služnosti! .nujna pot Prava stvarna služnost! Je stvarna pravica na tuji stvari. ki omogoča lažje izvrševanje lastninske oblasti na gospodujoči nepremičnini. Neprava služnost je po vsebini podobna stvarni služnosti. ker so se bistveno spremenile okoliščine. ki nastanejo z delitvijo nepremičnine. Proces osvoboditve služnosti pretrga vsaka vnovična izvršitev služnosti. služnosti lahko prenehajo tako. Kot pravica na tuji stvari stvarna služnost nujno pomeni omejevanje lastninske pravice lastnika služeče nepremičnine. zahteva prenehanje služnosti.začasna uporaba tuje nepremičnine .

pri stvarnih služnostih pa so to ravnanja. vendar vpis nima konstitutivne narave ampak je pomemben le z vidika publicitete. Užitkar lahko prenese pravico izvrševanja na druge osebe. da pride do posega v izvrševanje. užitek pa je lahko odplačen ali ne. ki bi jih sicer imel pravico izvrševati. če ni dogovorjeno drugače. Naperi se proti vsakogar. ki varuje osebne in stvarne služnosti v primeru. Gre za dajatveno tožbo (podobna negatorni). Tudi najemno pravico je mogoče vpisati v ZK. Zato tudi ni potrebno. Aktivno legitimiran je služnostni upravičenec. da bi bila neprava stvarna služnost v korist določenega zemljišča. ki mora dokazati obstoj služnosti. a preprečuje ali pomembneje otežuje izvrševanje vsebine služnostne pravice). ki daje pravico uporabljati tuje stanovanje ali njegov del za potrebe imetnika služnosti in njegove družine tako. Zadošča že. ki daje pravico uporabljati in uživati tujo stvar ali pravico tako. da se ohranja njegova substanca. se pa lahko vpiše v ZK in na ta način pridobi omejene absolutne učinke. Predmet užitka je lahko potrošna ali nepotrošna stvar ali pravica. 39 . zakup) in užitkom? Užitek je stvarna pravica in vpis v ZK je zanj konstitutivnega pomena. ali 3. česar se pa užitkarju ne more!. Izrševanje ni mogoče prenesti na tretjo osebo. Nastane s sklenitvijo pogodbe. Užitkar svoje pravice ne more prenesti. ki služnostnega upravičenca vznemirjajo (vznemiranje mora biti takšno. Razlike: užitek. Konfesorna tožba (actio confesoria) oz. ki se glasi na opustitev vseh ravnanj. Razlike med rabokupom (najem. Pridobi se z vpisom v ZK in ima podlago v pravnem poslu in ni podedljiva. Gre za posebno vrsto rabe. Tudi pri rabokupu se lahko prenese pravica izvrševanja na drugo osebo. užitek pa je neprenosen. Rabokup je obligacijska pravica in zanj vpis v ZK ni konstitutivnega pomena. iz katere izvirajo obresti ali druge koristi.pri osebnih služnostih je lahko tako ravnanje tudi odvzem stvari. Služnost stanovanja je lahko odplačna ali neodplačna. oseba). Služnost stanovanja in rabokup (najem. Predmet rabokupa lahko najemnik ali zakupnik odda v podnajem ali podzakup. ki nedopustno posegajo v izvrševanje služnosti . ki protipravno moti izvrševanje služnosti (lastnik služečega zemlj. Pri služnosti pa mora lastnik služeče stvari trpeti določena ravnanja lastnika stvari ali posestnika ali opuščati določena ravnanja. da je v korist osebe. zakup)! Služnost stanovanja je osebna služnost. Pojasni razliko med realnim bremenom in služnostjo! Pri realnem bremenu gre za pozitivne izpolnitve lastnika tako obremenjene nepremičnine. Najem stanovanja je podedljiv. da se ohranja njena substanca. Rabokup je vedno odplačen. Varstvo na temelju služnostne pravice pride v poštev takrat ko posestno varstvo ni mogoče (pri negativni služnosti in kadar služnostni upravičenec iz drugih razlogov ne izpolnjuje pogojev posestnega varstva).zakup! Užitek je osebna služnost. rabokup pa se lahko nadaljuje tudi z dediči. lahko pa prenese njeno izvrševanje. katere predmet pa je lahko samo nepremičnina (stanovanje ali njegov del).vsakokratnega lastnika gospodujočega zemljišča. Pri najemu stanovanja (rabokup) gre za obligacijskopravno razmerje in je vedno odplačen. tožba na varstvo služnosti! Oblika varstva služnosti. Užitek je osebna pravica in preneha najkasneje s smrtjo užitkarja. vendar se to lahko prepove. Konfesorna tožba ne zastara.

. Užitkar pa je ob prenehanju užitka dolžan vrniti prejšnjemu lastniku takšno količino.z odpovedjo užitka s strani užitkarja.i. Zakupna pravica se lahko ustanovi za določen ali nedoločen čas trajanja. . kar velja za užitkarja.zaradi neizvrševanja. Ko se potrošne stvari z rabo oz. STVARNO BREME Pojem stvarnega bremena! Stvarno ali realno breme je stvarna pravica na podlagi katere je vsakokratni lastnik tako obremenjene nepremičnine zavezan izpolnjevati upravičencu ponavljajoče se dajatve ali opravljati storitve. razlastitve. 40 . katere predmet je lahko nepremičnina in ki nastane s pogodbo med zakupodajalcem (najemodajalcem) in zakupnikom (najemnikom).s smrtjo oz. . . Nepravi užitek! Je užitek na potrošnih stvareh. Kaj je predialno realno breme? Predialno realno breme je stvarno breme ustanovljeno v korist vsakokratnega lastnika določene nepremičnine. letih Prenehanje užitka! . Kdaj nastopi realna subrogacija pri užitku? Uničenje stvari ima. prenehanjem pravne osebe. Uzuar lahko uporablja tujo stvar le za osebne potrebe. . ko na mesto uničene stvari stopi nova stvar ali pravica. Na plodovih pridobi uzar LP s percepcijo in ne z ločitvijo.na podlagi sporazuma med lastnikom in užitkarjem. da se ohranja substanca stvari. zemljiških operacij.zaradi poteka časa. vrsto in kakovost stvari. ki je pravni naslov za prenehanje užitka. Vpisuje se v evidenčni list C1 zemljiškoknjižnega vložka. osebe. stvari ne more uživati. V kolikšnem času preneha užitek zaradi neizvrševanja? V 20.zaradi uničenja predmeta užitka . Koristi od stvari. realno subrogacijo. ni rabe na potrošnih stvareh. V izjemnem primeru pa naše pravo dopušča t. Kdaj (in kako) preneha užitek po volji strank? S sporazumom (po volji lastnika in užitkarja). uživanjem porabijo. . ki je predmet rabe. ki presegajo potrebe imetnika rabe. konstitutivni učinki pa se pridobijo z izbrisom užitka na služeči nepremičnini iz ZK. zaradi načela specialnosti. za posledico prenehanje užitka.zaradi konsolidacije ( užitkar postane tudi lastnik predmeta užitka). Razlike: užitek – raba! Raba – stvar se lahko rabi tako.Zakupna oziroma najemna pravica je pravica obligacijskega prava.zaradi kršitve užitkarja (ko je ogrožena substanca stvari zaradi neizpolnjevanja užitkarjevih obveznosti. . kot jo je prejel. izključen je prenos izvrševanja na 3. se pri nepravem užitku stvar prenese v last užitkarja.zaradi uresničitve razveznega pogoja. pripadajo lastniku.

Personalna in predialna stvarna bremena! Stvarno breme je stvarna pravica. da se z razpolagalnim poslom (intabulacijsko klavzulo) ne bo dovoljevalo vpisa v korist določene osebe. Lahko pa preneha to stvarno breme zaradi združitve. Predialna realna bremena so lahko trajnejšega značaja. ampak v korist nepremičnine oz. 41 .Razlika v primejavi s personalnimi je zlasti v tem. ki zavezuje vsakega lastnika tako obremenjene nepremičnine k BODOČIM ponavaljajočim dajatvam ali storitvam. Razlika med realnim bremenom in rentnim dolgom? Rentni dolg pomeni plačevanje periodičnega denarnega zneska. Sprememba latnika »gospodujoče nepremičnine« ne vpliva na obstoj realnega bremena pa tudi sprememba lastnika »služeče nepremičnine« ne vpliva. bremenih) ali 2) vsakokratni lastnik določene nepremičnine (predialna stv. v korist upravičenca. bremena). ki je lahko 1) točno določena oseba (v tem primeru govorimo o personalnih stv. njenega vsakokratnega lastnika. realno breme pa lahko zajema tudi nedenarne dajatve in storitve.

You're Reading a Free Preview

Download
scribd
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->