P. 1
Zapiski

Zapiski

|Views: 1,792|Likes:
Published by nikarakusa

More info:

Published by: nikarakusa on Mar 16, 2011
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as DOC, PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

12/18/2012

pdf

text

original

Sections

  • KRATKA ZGODOVINA CIVILNEGA PRAVA
  • TEMELJNA NAČELA IN IZHODIŠČA CP
  • SPOSOBNOST FIZIČNE OSEBE
  • PRAVNI POSLI
  • PRAVNI UČINKI POGODB
  • ZASTOPANJE

ZASEBNO PRAVO Ureja pravna razmerja med posamezniki, ki so enako močni (nobena od strank nima oblastnega položaja, vendar

pa gre večinoma samo za formalno prirejenost). Če v zasebnopravnem razmerju nastopa država, ne nastopa kot nosilka oblasti, temveč izgubi atribut oblasti in je enaka posamezniku. V zasebnem pravu veljajo dispozitivna pravna pravila: stranki lahko uredita vprašanje v skladu z zakonom ali pa se dogovorita drugače. Ta pravila ne omejujejo volje strank, ampak jo le dopolnjujejo, nadomeščajo. V zasebnem pravu velja načelo avtonomije: stranke same odločajo, če se bodo spustile v določeno razmerje, s kom bodo sklenile pogodbo in kakšna bo le ta. Zasebno pravo ni popolnoma identično civilnemu; civilno pravo je del zasebnega. JAVNO PRAVO  Pravna razmerja med državo, kot nosilko oblasti in posameznikom. V javnopravnem razmerju ima država oblastni položaj nad posameznikom, je imperium. Oblast izvršuje preko aparata represije. Panoge javnega prava: - upravno pravo - kazensko pravo - ustavno pravo - davčni predpisi CIVILNO PRAVO civilno pravo ureja tudi razmerja med prirejenimi subjekti. Razvilo se je že v času rimskega prava – ius civile za rimske državljane. Za civilnopravna razmerja je značilna avtonomija volje, saj je volja tista, ki vzpostavlja civilnopravna razmerja. Avtonomija volje je omejena s kogentnimi predpisi javnega prava, ki določajo okvir svobodnega delovanja strank v civilnopravnih razmerjih. Značilna pa so tudi dispozitivna pravna pravila. So subsidiarna in zavezujejo le, če se stranke ne dogovorijo drugače, ne omejujejo volje strank. Velja načelo enakopravnosti strank – subjekti vstopajo v razmerje z enakimi možnostmi za porazdelitev pravic. Civilno pravo želi urediti področja, ki so aktualna za posameznike (dedno, stvarno, obligacijsko in družinsko pravo). Civilne kodifikacije; kodeks: nek zakon, ki celovito uredi neko pravno področje. Code civil: francoski civilni zakonik, 1804 (Napoleonov čas)

-

BGB: Bürgerliches Gesetzbuch ABGB: splošni civilni zakonik (Au) 1907, Švica; 1911 OZ 1942, Italija

Pri nas takega kodeksa ni bilo – v času AO  ODZ. Ureditev v celotni Jugoslaviji: - ZTLR: Zakon o temeljnih lastninskih razmerjih (danes SPZ) - ZOR: Zakon o obligacijskih razmerjih (danes OZ) Družinsko in dedno pravo so urejale republike same . SPLOŠNI DEL Vsebuje neka splošna pravna pravila, ki veljajo za vsa področja. Skrbijo za usklajenost posameznih delov med seboj.  najpomembnejši skupni imenovalec vseh vej materialnega zasebnega prava. Mi nimamo posebnih splošnih pravil. Nekatera so sicer vsebovana v OZ (ker nimamo enotnega splošnega dela, se nekatere stvari ponavljajo). Zelo pomanjkljiva so pravila o volji in sklepanju pravnih poslov. Splošni del je pomemben tudi zaradi terminologije. Splošni del cp vsebuje visoko abstraktne pravne norme, s katerimi opredeljuje: - pravila, ki urejajo položaj subjektov pravic in dolžnosti (pojmi: fizične osebe, pravne osebe, sposobnosti itd.) - pravila, ki urejajo položaj objektov (npr. premoženje) - pravila v zvezi s pravnimi posli - temeljna načela (Načelo vestnosti in poštenja) DEDNO PRAVO (zasebni del) Ureja način prehoda premoženja po smrti zapustnika na njegove dediče. Do dedovanja pride s smrtjo zapustnika in gre za prehod premoženja kot celote  z enim aktom. deduje se lahko samo po fizični osebi podeduje pa se lahko fizična ali pravna oseba deduje se lahko po zakonu ali oporoki (oporočitelj je oseba, ki napravi oporoko; oporočni dedič je oseba, ki deduje)

Po zakonu se deduje, če ni oporoke! PRVI DEDNI RED Zapustnik…………………zakonec/zunajzakonski partner/registriran istospolni partner – 1/3

1/3 sin in 1/3 hčerka (če je sin že umrl, deduje njegov potomec namesto njega, seveda pod pogojem, da ga ima)  če ni imel potomcev, pride do dedovanja po DRUGEM REDU: Zakonec deduje skupaj s starši zapustnika Zakonec ½ Mati ¼  če ni staršev, zakonca, bratov, sester se deduje po TRETJEM DEDNEM REDU Dedujejo stari starši po očetovi/mamini strani (1/2 se deli še na ¼ + ¼ )  če tudi po tretjem dednem redu ni nikogar, prevzame zapuščino DRŽAVA NUJNI DELEŽ: zapustnik bi moral, tudi če bi hotel vse premoženje zaupustiti 3. osebi, upoštevati red zakona, morajo nekaj dobiti. To je ½ zakonitega deleža (prosto lahko razpolaga v oporoki le z ½ ) Nujni delež po drugem redu: mati in oče lahko v vsakem primeru zahtevata nujni delež, bratje in sestre le, če so nepreskrbljeni  ABSOLTUNI NUJNI DELEŽ. RELATIVNI NUJNI DELEŽ: po tretjem dednem redu so to stari starši (1/3 zakonitega deleža) Dolgovi se dolgujejo le do višine zapuščine. STVARNO PRAVO (zasebni del) Stvarno pravo ureja: • odnos med subjekti, ki nastopajo kot nosilci pravic in dolžnosti v razmerju do stvari, • oblast nad stvarjo v odnosu do drugih posameznikov, • način pridobitve, prenehanje in varstvo stvarnih pravic v času njihovega obstajanja. Stvarne pravice so: ⇒ lastninska pravica: je dominantna stvarna pravica, imetniku pravice zagotavlja izvrševati oblast nad stvarjo, ta pravica je danes precej omejena z predpisi javnopravne narave, omejuje se jo javnem interesu (SPZ jo definira kot 'imeti stvar v posesti, jo uporabljati, jo uživati na najobsežnejši način in z njo razpolagati') Je nepogojna- ne more biti omejena s pogojem ali rokom. Omejitev lastninske pravice je lahko določena le z zakonom, ki pa mora upoštevati Ustavo, ki daje smernice, kako jo izvrševati (zagotovljena je socialna, ekonomska in ekološka funkcija lastnine). Lastnik se lahko sam odloči, da bo lastn. Pravico omejil (obremenitev stvari; lahko pa še komu ustanovi lastn. Pravico na nerazdeljeni stvari- idelani delež). SKUPNA LASTNINA: več oseb ima lastninsko pravico na nerazdeljeni stvari, vendar tu deleži niso določeni (naš pravni sistem bolj teži k solastnini, skupna lastnina, naj nastane izjemoma, kadar to določi zakon). - nerazdeljena zapuščina oče ¼

(če umre dobi delež otrok očeta – zapustnikov brat/sestra)

-

zunajzakonska skupnost (premoženje, ki ga partnerja pridobita v času trajanja njune zveze in sicer z delom)

Lastninsko pravico se pridobi z: - dedovanjem - na podlagi odločbe - na podlagi zakona: 1. s priposestvovanjem (dobroverni posestnik), zakon razloča različne priposestvovalne roke (za premičnine 3 leta za nepremičnine 10 let; zemljiška knjiga 2. okupacija- stvar vzamemo v posest, z namenom, da se je prilastimo – res nullius. 3. najdba 4. najdba zaklada- stvar, ki je zakopana v zemljo; postane samo solastnik, drugi lastnik pa je zemljiški lastnik 5. spojitev 6. pomešanje, zmešanje 7. izdelava nove premičnine- če nekaj izdelamo iz svojega materiala, postanemo lastniki izdelka; lastniki postanemo tudi, če damo blago za izdelavo izdelovalcu in mu naročimo, kaj naj naredi. 8. ločitev plodov- če je dobroverni posestnik 9. prirast Pridobi se tudi z atributom povečanja vrednosti nepremičnine Superficies solo cedit stvarne pravice na tuji stvari: služnost, zastavna pravica, stavbna pravica, zemljiški dolg, stvarno breme Institut posesti: poseben institut, ki ni pravica, to je dejansko stanje, ki mu pravni red zagotavlja varstvo. Gospodarsko pravo je del zasebnega prava: Register gospodarskih družb (z vpisom v register se pridobi pravno subjektiviteto) Matični register (javno pravo): podatki, ki se nanašajo na osebna stanja posameznika. Zastavna pravica (na nepremičnini-hipoteka) Je stvarna pravica na tuji stvari. Je pravica zastavnega upnika, da se zaradi neplačila terjatve ob njeni zapadlosti poplača pred vsemi drugimi upniki. Zastavna pravica na premičnini je ročna zastava- pignus. - neposestna zastava: stvar ni v posesti, ampak pri zastavnemu dolžniku, vendar mora obstajati varnost. - Register neposestnih zastavnih pravic Razvila se je tudi zastavna pravica na pravicah: med upnikom in dolžnikom obstaja terjatev, ki se zavaruje z drugo terjatvijo. pravica stvarnega bremena: lastnik nepremičnine, kjer je taka pravica ustanovljena, je zavezan k določenim terjatvam (v korist določene osebe ali vsakokratnega lastnika) stavbna pravica: lastnik zemlj. Lahko dovoli, da se pod zemljo zgradi nov objekt ali pravica zgraditi objekt na zemlj. Ali nad njim

-

zemljiški dolg: vsebina je ista kot pri zastavni pravici, le da je ta vezana na terjatev, ki je zavarovana (akcesorna), zemljiški dolg pa ni akcesoren in se vpiše v zemljiško knjigo - služnosti: stvarne in osebne  stvarne služnosti: Upravičenje izvrševanja določenega dejanja na tuji nepremičnini za potrebe svoje nepremičnine ali pa pomeni, da lahko od lastnika služnosti zahteva opustitev določenih dejanj. Služeče zemljišče: je zapisano v zemljiški knjigi; gospodujoče zemljišče je zemljišče, v korist katerega je prodana služnost  osebne: Ni prenosljiva in je ustanovljena v korist določene osebe (kar pomeni, da je omejena za čas življenja služnostnega upravičenca). Najbolj široka osebna služnost je užitek, ki imetnika upravičuje, da uporablja in uživa stvar. Predmet užitka je nepotrošna stvar. Raba daje upravičenje uporabljati stvar samo za lastne potrebe. Pravica stanovanja: za potrebe družine. delovno pravo (ureja razmerja med delavci in delodajalci) osebnostno pravo (varuje temeljne človekove pravice in svoboščine iz ustave v odnosu do države in do drugih posameznikov) gospodarsko pravo (ureja položaj gospodarskih subjektov, gospodarske posle, vrednostne papirje in pravno ureditev trga) PIL(pravo intelektualne lastnine) -Predmet pravic je oblast nad intelektualno stvaritvijo.

KRATKA ZGODOVINA CIVILNEGA PRAVA
PRAVNI VIRI 1. Rimsko pravo
- izjemen vpliv na cp in evropsko kulturo - CIC (Corpus Iuris Civilis), 543- Justinijan - Ius Commune; subsidiarna veljava:  odkritje Digest (konec 11. stol), recepcija rimskega prava  Glosatorji (Azo: Summa COdicis, Accursius: Glossa ordinaria)  Rimsko cp + ius canonici (kanonsko pravo)- Decretum Gratiani  traja vse do obdobja civilnih kodifikacij (19.stol)

2. Civilne kodifikacije
pruski Algemeines LandsRecht (1794) francoski Code Civil (1804)- velja še danes; ni močnega vpliva na SLO avstrijski ABGB (Algemeines Bürgerliches GesetzBuch), 1811- še vedno velja, vendar s spremembami; 1850- prvi prevod v SLO; vpliv naravnega prava; sistem Gajevih institucij + zemljiška knjiga, ki še danes temelji na avstrijskem sistemu (1871)

3. Ločenost civilnega in gospodarskega prava (dualizem)

Področja niso enako prizadeta (odškodninsko pravo se je normalno razvijalo!) - 8. ''Stara Jugoslavija'' ni enoten pravni prostor Slovenija. ko v S. zgolj posamični predpisi na tem področju .Italiji razvijajo mesta (12. ZOB zvezni zakon. ''Nova Jugoslavija'' 1946: povratna razveljavitev (retroaktivno p. poenoteno oblig. zato razvijejo IUS MERCATORUM (profesionalno pravo trgovcev) . Kasnejše kodifikacije monizem.1952. 13. stol) trgovski sloj je postajal vedno močnejši in niso več zadoščala pravila CP (ius commune). uporaba še naprej. Veka. 1942 (monizem + izjeme) 5.ni posebnega razvoja na CP področju 7. globalizacija povezanost poslovanja z bankami večje varuštvo upnikov avtonomna pravila 6. kvazizakonodaja) . 1911: Obligationenrecht (monizem + izjeme) Italija: Codice Civile. ker so imeli potrebe po drugačni zakonodaji.NI CIVILNE KODIFIKACIJE. Zakon o obligacijskih razmerjih oz. Črna Gora OIZ) Priprave na sprejem civilnega kodeksa.dualizem ločenega urejanja že v prvih kodifikacijah:  Code Civil + Code de Commerce (1807)  ABGB + HandelsGesetzbuch (1862)  BGB (nemški) + HGB (prevzet iz avstrijskega) - 4.Še naprej se uporablja ODZ .izvira iz sr.. hitrejša sodišča. Razlogi za posebno ureditev gospodarskih pogodb hitrost pri sklepanji in izpolnjevanju poslov množičnost sklepanja poslov specializacija. komercializacija CP.Številni odmiki od klasičnih civilnopravnih načel Nacionalizacija. urejanje) predvojnih in medvojnih pravil.civilno se prilagaja trgovskemu Švica. kolikor ne nasprotujejo novemu družbenemu redu .darilna posodbena in družbena pogodba . Pravo razmeroma sodoben opravlja tudi del funkcije splošnega dela nekateri instituti manjkajo (ODZ). zaplembe premoženja Omejitve LP Ni svobodne podjetniške pobude Državni monopol nad kapitalom Družbena lastnina in samoupravljanje Vsa pr. ODZ (Srbija SGZ. oz. Splošne uzance za blagovni promet (uzance: zapisani običaji. a do tega ne pride.

ZAKONI S PODROČJA CP OZ SPZ ZZZDR ZD ZVPot SZ (stanovanjski zakon) Zakon o obveznh zavarovanjih v prometu Zakon o registraciji istospolnih partnerjev 3.ZD: materialne in procesne določbe . odvzetetga z zaplembami) lastninjenje (spreminjanje družbene lastnine v LP) privatizacija (prehod LP z oseb javnega prava na osebe zasebnega prava) . naraščanje pomena precedenčnega prava v kontinentalnih pr.. približevanje (naraščanje količine zakonodaje v anglosaških sis.novi zakoni: SPZ (2002). ampak preko zakonov 2. POMEN SODNE PRAKSE . Zakon o temeljnih lastninskih razmerjih ZZZDR. če imamo 'ustaljeno' sodno prakso. zakon o dedovanju (še danes!) 10.ZIZ: Dvostopenjsko pravno varstvo (če je npr. družina in otroci (53-56) itn. vendar ukradene stvari ne dobim nazaj. Reforma .ZZK 4.ustavne čl. lastninska sodba meni v prid. Pravice se v horizontalnih p. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (še danes!) ZD. vendar morajo obstajati dobro . sledi izvršba) . USTAVA . druga področja CP ZTLR. bistvo ni spor (odvzem poslovne sposobnosti…) .proces reform: denacionalizacija (vrnitev premoženja. OZ (2001) PRAVNI VIRI ustava zakoni sodna praksa stroka 1.dva tradicionalna modela: Evropski in Anglosaški (precedenčni sistem) .ZPP .razmeroma malo 'čistih' CP materialnih določb: lastnina in dedovanje (33).vmesni model: delno formalna veljava precedensa.9.ZNP: za razliko od pravde. Sistemih) . . vendar to posredno niso formalni pravni viri. razmerjih (CP) ne uresničujejo neposredno. PRAVNI VIRI CPP . razen.sodoben trend.

pravosodno sodelovanje v civilnih razmerjih) EVROPSKO SEKUNDARNO PRAVO DIREKTIVA: (harmonizacija. omejuje pogodbeno avtonomijo. ki mora biti v skladu z direktivo!. kjer je uredba nacionalizirana prava ni več. manevrski prostor načeloma ni neposrednega učinka v horizontalnih pr. preklica (cooling-off) pri določenih oblikah sklepanja poslov (prodaja na daljavo. varstvo potrošnikov. razlagalni precedensi) razlogi za razvoj: pomen ČP in ustavnosodne prakse.ureja medn. Evropsko sodišče za ČP: odločata na način. EVROPSKO ZASEBNO CP 27 pravnih sistemov (vsaka država članica ima svojega) Namen evropskega združevanja je predvsem integracija trgov (namen ni poenotenje CP) Skupnost po pogodbi o ES (PES) nima splošne pristojnosti za CP-zakonodajo. Prodajno pogodbo in je najuspešnejša medn. Razmerjih UREDBA: (unifikacija: evropski zakon. enotne uporabe zakonov. PRAVO VARSTVA POTROŠNIKOV obligacijsko razmerje: podjetje – potrošnik pravo varuje šibkejšo stranko. želi preprečiti zavajanje in nepremišljeno prevzemanje obveznosti OSNOVNI MEHANIZMI VPot: Koncept varstva z informacijami (predpogodbeno informiranje z ustreznim navajanjem končnih cen) Pravica do odstopa. določena mera normativnih učinkov. ni naslovljena na vse prebivalce.- utemeljeni razlogi (načelo enakega varstva pravic. prodaja od vrat do vrat) . ima pa vrsto posamičnih pristojnosti (ukrepi za uresničevanje skupnega trga. ampak le na članice EU) naslovljena je na DČ (implementacija= uresničevanje direktive v rpavnih redih DČ). Konvencija. ki ima nacionalni pomen. sodišče ES. upoštevanje sodne prakse SES v Luksemburgu Možnost odškodninske odgovornosti DČ PODROČJA CP Z EVROPSKO REGULATIVO (v širšem smislu) Pravo gospodarskih družb Varstvo potrošnikov Obligacijsko pravo PIL Mednarodno zasebno pravo Mednarodno civilno procesno pravo Dunajska konvencija. sredstvo približevanja prava. posredno uporabna) Razlaga nacionalnega prava.

pravna kultura… Evropska CP znanost napreduje.vročanje v državah članicah .priznavanje in izvrševanje sodnih odločb .primerjalnopravno delo.  Nosilni stebri liberalno-individualistične ureditve CP: . da svoja zasebna pravna razmerja oblikuje na lastno odgovornost in svobodno. da zagotovi standarde.nezavezujoč vir.nastajanje evropskega pravosodnega prostora (obvezno sodelovanje sodišč  Obstoječe evropsko CP .zasebna avtonomija .projekt CFR (skupni referenčni okvir). komentarji.ureja številna posamična področja.splošna pr.zasebna lastnina . položaj posameznika je kar najbolj neodvisen od države (vključno s pravnim položajem) Zasebna avtonomija: svoboda posameznika. priznanje pravne subjektivitete .delo pravne znanosti .- Kogentna ureditev pravic Odgovornost proizvajalca za proizvod Direktive EVROPKSO CIVILNO PROCESNO PRAVO  Procesno pravo čezmejnih razmerij/ urejeno z uredbami . TEMELJNA NAČELA IN IZHODIŠČA CP ZASEBNA AVTONOMIJA Cp temelji na ideji liberalizma. nima argumenta pravne moči.teoretične priprave za obsežnejše poenotenje .najbolj napredno je pogodbeno pravo (Principals of European Contract Law) . da poseže v svobodna razmerja. modelni zakoni . vendar ima 'moč argumenta' za delovanje CP sistema je potrebno več od dobre zakonodaje: znanje.načelo socialne države. Sposobnost. država očetovsko ima pravico in obveznost.mednarodna pristojnost sodišč v civilnih in gospodarskih zadevah .ni sistematičnega pristopa  Projekti za prihodnost EZP . je pomanjkljivo: FRAGMENTIRANO IN NEKOHERENTNO .izvajanje dokazov v tujini .v zadnjih letih dejavna tudi komisija ES . ki sodijo v koncept socialne države .

ali bo. temveč tudi v: . ki lahko vodi v zlorabo. SVOBODA OBLIKOVANJA VSEBINE: Stranki lahko svobodno oblikujeta vsebino pogodbe .ni treba. . Plačilo davkov…)  IUS DISPOSITIVUM Stranki lahko pravno razmerje uredita drugače. če ena stranka ne izpolni dogovorjenega. in s kom. kot to predvideva zakon  IUS COGENS Kogentni predpisi veljajo ne glede na voljo strank POGODBENA AVTONOMIJA 1. varstvo šibkejše stranke (prisilni predpisi)  zaradi realne ekonomske in intelektualne neenakosti. prevoz oseb in blaga) b) prepoved diskriminacije .člen) Področja konkurence: . npr. drugi ima na voljo učinkovite sankcije (Pacta sunt servanda.kakršnakoli vsebina v okviru kogentnih predpisov Sredstvo za izmenjavo dobrin preko svobodnega sklepanja pogodb. obvezno zavarovanje. da mora neka oseba skleniti pogodbo (ali pogodbo z določeno vsebino). SVOBODA SKLEPANJA: Vsak lahko svobodno odloča. da se držita tipov pogodb. prodajnih pogodb (pogodbena svoboda). posvojitev otrok) .) pravna svoboda ne more biti neomejena.nelojalna (več konkurentov.področje preprečevanja omejevanje konkurence (kartel) omejitev svobode sklepanja pogodb a) kontrahirana dolžnost Zakon določa.  INSTITUT POGODBE Je nujna predpostavka za delovanje trga! Pogodbena svoboda in avtonomija volje veljata le v primeru.DRUŽINSKEM PRAVU (sklenitev ZZ.varstvo javnega interesa (prisilni predpisi).kadar obstaja utemeljen monopol (izvajalci javnih služb. prepoved zlorabe prepovedujočega položaja (10. nepoštenost) .DEDNEM RPAVU (sestavitev oporoke) Na področju javnega prava se posameznik praviloma ne more odločati ali bo prevzel določeno obveznost ali ne (no. zaradi socialne države  MEJE POGODBENE SVOBODE .konkurenčno pravo (v javnem interesu) ZPOmk-Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence: prepoved omejevalnih sporazumov (5.Ne velja le za sklepanje pravnih poslov. sklenil pogodbo 2. urejenih v posebnem delu OZ . ter odstop od liberalizma. člen).

prepovedan namen PP 2. Danes velja načelo.varstvo delavcev . ki omejujejo zasebno gospodarsko svobodo ali konkurenco .izkoriščanje gospodarske moči ene stranke za vsiljevanje pogodbenih določb . tipične skupine primerov: . Kako in ali bo subjekt pridobil določene pravice in dolžnosti. npr. prepričanje…) . Pomeni zmožnost subjekta.pogodbe. sankcija-ničnost . JE ABSOLUTNA (ni je mogoče odvzeti. kjer imata stranki izrazito neenake pogajalske možnosti . Z zakonom prepovedani PP. . da ima katerekoli pravice in dolžnosti. ni pa imel pravne sposobnosti). v škodo potrošnika) . To zahteva že osebnostna pravica.kršitve družinskega prava ter vrednost .varstvo stanovalcev SPOSOBNOST FIZIČNE OSEBE PRAVNA SPOSOBNOST Pravna sposobnost je sposobnost biti in postati in subjekt pravic in dolžnosti. 'dobri poslovni običaji'.načelo vestnosti in poštenja. starost ali duševno stanje. je odvisno od njegove poslovne sposobnosti. PP v nasprotju z moralnimi načeli . S priznanjem pravne sposobnosti pravo prizna subjekta in pravno osebnost ter pravno lastnost (pravna subjektiviteta). temveč tudi za interese nasprotne stranke  vsebina obveznosti ni opredeljena vnaprej  kršitev je lahko tudi podlaga za odškodninsko odgovornost Pdb.prepovedana vsebina PP . etnično pripadnost. raso. ki od kogentnih predpisov odstopajo.oderuštvo (domneva oderuških obresti) 3. PP.Tudi v CP. ne glede na spol. versko pripadnost.temeljno načelo CP:  skrb ne le za lastne. ki so pravno dovoljene. Pravno sposobnost ima vsak. ki ima voljno sposobnost tudi pravno sposobnost (vedno pa ni bilo tako. da ima tisti. posameznik se ji ne more odpovedati). Zakon o uresničevanju načela enakega obravnavanja (zagotovljeno ne glede na spol. omejiti.varstvo potrošnikov (ničnost dogovorov. izraz morale v CP . prisilnimi predpisi ali moralnimi načeli 1. v rimskem pravu je suženj imel poslovno sposobnost.pravica do dostojanstva.omejitev oblikovanja vsebine pogodbe Stranke ne smejo urejati pogodbeni razmerij v nasprotju z ustavo.

lahko izpodbija vsak. ni samostojno bitje s pravicami in svoboščinami. delna. ki bi imel od tega korist. otrok. da izvršuje pravice določene s Konvencijo o otrokovih pravicah: ⇒ vezana je na določeno starost. zato zastopanje tu ni mogoče ⇒ zahteve za priznanje te sposobnosti so zaradi osebnosti nižje • ženitna sposobnost ⇒ vezana je na določeno starost (18 let) ⇒ sposobnost sklenitve zakonske zveze ⇒ korenini v trajni razsodnosti. ⇒ volje zapustnika ne more nihče nadomestiti. Vendar se tudi nasciturusu prizna določeno pravno varstvo. V dvomu velja pravna domneva. Nasciturus šteje za že rojenega. parcialna pravna sposobnost – oseba mora izpolnjevati določene pogoje.Vendar pa fizična oseba tega ne more zlorabljati. Po naši zakonodaji pravno sposobnost priznavamo samo živorojenemu otroku. ki ni poslovno sposoben Pridobitev pravne sposobnosti Pravna sposobnost se pridobi z rojstvom. sicer te pravice odpadejo. To velja za: • oporočna sposobnost: ⇒ je sposobnost napraviti oporoko. da otrok diha). ustava sicer zagotavlja nedotakljivost življenja. zato da bi lahko postala nosilec nekaterih pravic in dolžnosti. ni defekta volje in razuma ⇒ izpodbojna. Pravice nasciturusa so: • dedna pravica: nasciturus lahko deduje (otrok. ki je že spočet v trenutku zapustnikove smrti. Tudi te pravice in obveznosti ne more pridobivati sam. a to ne velja za nasciturusa. če se rodi živ) . quotiens de commodis eius agitur). psihične in moralne lastnosti) • sposobnost otroka. jo spremeniti ali uničiti. ni defekta volje. da je bil otrok živ rojen. ⇒ načeloma je dedič lahko vsak razen. vendar je hkrati odvisno od njene volje. če je dedno nevreden. legitimiran v postopku je vsak. primerna za rojevanje. Njegovo življenje je varovano posredno preko življenja njegove matere. ni pa potrebno. da je oseba. kadar gre za njegove pravice in koristi (ne pa ko gre dolžnosti). vendar se mora roditi živ. kakor da ne bi nikoli nastale (pravilo: nasciturus pro iam nato habetur. da bi po njem dedoval • sposobnost za uresničevanje z ustavo določene pravice o svobodi odločanja glede rojstev otrok: ⇒ zahteva se razsodnost. da stopi v položaj zapustnika. drugi posebni pogoji pa so vprašljivi (zdravje. sposobnost izjaviti poslednjo voljo ⇒ starost oporočnika mora biti nad 15 let. velja za rojenega. domneva se. Varstvo zarodka (nasciturusa) Po našem pravu nasciturus nima pravne sposobnosti. starost. Nima absolutne pravice do življenja. biti mora razsoden. oz. Posebna oz. ker s svojim zavržnim ravnanjem do zapustnika zapravil možnost. leta starosti oz. za otroka se šteje človek do 18. da je sposoben za življenje (tudi spačku se pripozna pravna sposobnost). ki je dopolnila 15 let sposobna za razsojanje  izpodbojna domneva. začasna nerazsodnost enega od zakoncev. ki ima pravni interes (tudi državni tožilec!) ⇒ zaradi osebnosti so zahteve za priznanje te sposobnosti nižje • dedna sposobnost: ⇒ sposobnost dediča. kadar gre za njegove pravice. dolgotrajna nerazodnost. Pri tem se postavi vprašanje koga smatramo za že rojenega. Otrok mora ob rojstvu kazati znake življenja (pogoj za življenje je.

če je uničen plod je to kaznivo dejanje zoper telo matere. ker ga ogroža. ni domneve: tožba na pripoznanje očetovstva (sodna ugotovitev. izhodišče. PRIPOZNANJE OČETOVSTVA . če zakon ne določa drugače. Tako npr. evropska Konvencija o ČP.OZ: darilna pogodba.pravni položaj otroka med porodom (po naravni poti. razen.nobena njena določba ne kaže nanašanje na pojem nerojenega-zarodek je del matere.Normativni del: zavezuje države.če je ženska v ZZ velja za otroka. ki so vezane na umrlo osebo. intima o odločanju o prekinitvi nosečnosti . Smrt ugotovi zdravnik.določeno. ki so konvencijo ratificirale EVROPSKA KOMISIJA ZA ČP: . če se rodi otrok. zaradi nehvaležnosti obdarovalca ali. sodišče lahko v nepravdnem postopku z odločbo pogrešano osebo spozna za mrtvo.ireverzibilna izguba možganskih funkcij.očetovstvo otroka. ki ga nosi. se toži njegove pravne naslednike) .v primeru zunajzakonske skupnosti. ki je okužena z virusom HIV: . da je tudi med porodom otrok del materinega telesa . vendar pa se večina pravic lahko z dedovanjem prenese na dediče (ugasne npr. Da lahko matičar vpiše smrt v matično knjigo.• pravica do povračila škode. zakonska zveza). se smrt ugotavlja na druge načine. DOMNEVA OČETOVSTVA (=materin mož se šteje za otrokovega očeta. ki je na smrt bolan: pravo omogoča pripoznanje očetovstva. pojem otroka definira: otrok je človeško bitje. ki velja za dan smrt. carski rez). če moški ne pripozna otroka in umre. Varstvo otroku gre pred in po rojstvu! . mora imeti potrdilo o smrti ali mrliški list.veliko bolj tvegano. mlajše od 18 let. možganske vijuge se ne izpišejo več). še 300 dni po ločitvi!). analiza DNK. da če je darovalec nekaj dal. danes je to ESČP. da otrok pridobi potrebne pravice .ogrožanje s strani matere po porodu: dojenje.ne obstaja več. ki je odvisnica. nato pa se to dejstvo pravno registrira v osebnih registrih (rojstna matična knjiga).po družinskem pravu se otroka materi lahko odvzame. S smrtjo ugasnejo vse tiste pravice. prej pa jih ni imel Prenehanje pravne sposobnosti Pravna sposobnost človeka preneha s smrtjo (pravno relevantna je možganska ali cerebralna smrt.Prim: nosečnice. lahko tudi prekliče in zahteva nazaj. če so izpolnjeni določeni pogoji. ko je bil še nasciturus • Družinsko pravo: center za socialno delo lahko zarodku. če pa tega ni mogoče predložiti. dodeli skrbnika za poseben primer kaznivo dejanje zoper matere: če nekdo proti njeni volji prekine nosečnost. ne moremo poslati na prisilno zdravljenje Nosečnica. ki se rodi. KONVENCIJA O OTROKOVIH PRAVICAH . V . ki je bila povzročena s škodnim ravnanjem v času.preambula: programske narave in ni obvezujoča. Sodišče določi dan in uro. kadar je to potrebno za varstvo njegovih pravic.ta domneva je izpodbojna .

mora sodišče vzpostaviti prejšnje stanje ter mu vrniti vse pravice in dolžnosti. mati je v komi. • je izginil v požaru.VS: človekovo dostojanstvo je v času življenja samo takrat dovolj zavarovano. Pri nas se govori o nekakšnih ostankih osebnostnih pravic po smrti. se zapuščinski postopek prekine. Posameznik se boj svobodno odloča. edino zakonska zveza z vrnitvijo pogrešanega ne oživi. Če se pogrešani slučajno vrne. da Mefisto (knjiga) ne sme iziti! . ki nima poslovne sposobnosti vključi v pravni promet. ki zaradi uveljavljanja koristi trdi. da bo zavarovano tudi po njegovi smrti. podoba in čast umrlega in čustva najemnika groba (primer: mati in hči v prometni nesreči. (mladoletnik. mati se zbudi iz kome in zahteva prekop. Sodišče pogrešanega razglasi za mrtvega.to naj bi iznakazilo čast umrlega. vendar ni subjekta.US: ustava nikjer ne pravi. če: • o njem zadnjih 5 let ni nobenega poročila in je njegovega rojstva poteklo 70 let ter je verjetno. če lahko računamo. da je ena oseba preživela drugo. 1971: svak pisatelja je upodobljen nacistično. Tisti. pred odločbo sodišča v Nemčiji so bile tri teorije:  osebnostne pravice tudi po smrti. to pa je največkrat zelo težko (gre za hudičev dokaz. pa o njem 1 leto ni glasu.tem primeru se vzpostavi domneva smrti z vsemi pravnimi posledicami. potopu ladje.  dediščina preide v trenutku. probatio diabolica). kazensko pravo varuje truplo. (Vprašanje komorience se postavi v primeru.v Nemčiji preobrat z zadevo MEFISTO. katera je umrla prej. ko je pogrešani razglašen za mrtvega in je odločba pravnomočna. samo dejstvo pa je pomembno npr. . mora to dokazati. naj bi imel seksualne perverzije. da dostojanstvo posameznika s smrtjo preneha – država ga mora varovati!  ne govorijo več o pravici 'dostojanstvo'. pogrešani pa mora vložiti tožbo za povrnitev. Ta domneva je izpodbojna – če se pogrešani vrne. hči umre oče pa jo pokoplje v materin grob. ZAKONITO ZASTOPANJE (IN OMEJITEV POSLOVNE SPOSOBNOSTI) S pomočjo zastopnika se lahko oseba. da ni več živ. • je pogrešan v vojni.sodišče zahtevek zavrne) . grob – INTEGRITETA TRUPLA. zaradi dedovanja. letalski nesreči ali drugi katastrofi. le ve. duševni bolnik) . te naj v okviru svojih osebnostnih dobrin varujejo osebnostne dobrine umrlega Sodišče odloči. ''visijo v zraku'' posameznik ima po smrti delno subjektiviteto osebnostne dobrine: varovalka so svojci. pa o njem več kot 6 mesecev ni glasu.) POSMRTNO VARSTVO OSEBNOSTNIH DOBRIN – na kaj se prenese pravice? Zakonodaja določene dobrine ureja parcialno. da bodo njegove dobrine zavarovane tudi po smrti. temveč o dobrini 'dostojanstvo'. ko umreta 2 osebi v istem dogodku in se ne da natančno določiti.

lucidum intervallum) – zasledimo celo.ne more razumeti posledic in pomena odločitev (defekt razuma) . Fizična oseba je nerazsodna. ki se nanjo sklicuje. ki jih sklene oseba z odvzeto poslovno sposobnostjo.S polnoletnostjo praviloma preneha zakonito zastopanje. je ničen – kljub temu pa včasih takšnih pravnih poslov ne štejemo za nične (npr. ki se zahteva za sklepanje pravnih poslov. POSLOVNA SPOSOBNOST Sposobnost samostojno izražati voljo v pravnem prometu. ki je bila v trenutku sklenitve pravnega posla razsodna. Poslovna sposobnost je sposobnost subjekta.pravilno doumeti pomen in posledico odločitev in se v skladu s tem tudi ravnati. • pridobivati pravice iz teh poslov in • prevzemati obveznosti iz teh poslov.to ne drži pri otrocih. ampak smatramo. so v enakem položaju kot otroci do 15. da sam ustvari voljo. ki je imela svetel trenutek .posebna pravila o poslovni sposobnosti mladoletnikov . Oseba. Pravo predpostavlja. ki jim je bila poslovna sposobnost v celoti odvzeta.pravila o podaljšanju roditeljske pravice po polnoletnosti domneva poslovne sposobnosti temelji na sposobnosti za razsojanje. duševnih bolnikih – zakonodajalec jih mora varovati: . ker ne more izjaviti pravno relevantne volje • vsak posel.ne more ravnati v skladu s pravilnim razumevanjem (defekt volje) pravo izhaja iz tega. da gre za neobstoječe pp. ZAKONSKA UREDITEV POSLOVNE SPOSOBNOSTI a) Poslovna nesposobnost (od rojstva pa do 15.posebna pravila o odvzemu poslovne sposobnosti polnoletnim osebam . .priznava jim popolno poslovno sposobnost. Poslovna sposobnost pomeni zavest in voljo pravnega subjekta: • sklepati pravne posle. • se zavezovati na podlagi teh poslov. če otrok kupi malico). da je otrok sel svojih staršev. Polnoletna oseba je lahko v določenih trenutkih nerazsodna. leta starosti (veljavni pa so pravni posli. nerazsodnost dokaže tisti. ki ji je odvzeta poslovna sposobnost ima lahko tudi 'svetle trenutke' – LUCIDUM INTERVALUM – vendar vseeno velja neizpodbojna domneva razsodnosti (PP so nični. leta starosti • otrok je popolnoma nesposoben. ki ga sklene otrok. da so odrasle osebe razsodne. taki pravni posli so nični. ki ni nujno poslovno sposoben • tisti. leta starosti) • popolnoma poslovno nesposoben je mladoletnik do 15. da smo vse fizične osebe sposoben izražati voljo. neveljavni). ne morejo sklepati pravnih poslov. če: .

Ta pravica ugasne v 30 dneh. Sam lahko sklene delovno razmerje! – ZDR – in sme razpolagati s svojim zaslužkom. Ta poziv. ko druga stranka to izve (ali ko prejme odobritev zakonitega zastopnika). Na ničnost pazi sodišče po uradni dolžnosti in nanjo se lahko sklicuje vsaka zainteresirana stranka. ki je dopolnil 15 let sklenil pp brez soglasja zakon. ki bistveno vplivajo na njegovo življenje pred in po polnoletnostjo npr. V tem primeru si nasprotujeta 2 ureditvi in sicer iz OZ in ZZZDR. do 18. se pp razveljavi ali če se v 30 dneh od poziva ne izreče odobritve. OZ pa pravi. Po avtorizaciji pa pravni posel velja. da je poslovno sposoben. da se pp uveljavi. da ima soglasje zakonitega zastopnika. da ni soglasja zakonitega zastopnika. leta. da ima ta stranka pravico zahtevati povračilo škode. ki ga je sklenil kot mladoletnik.Ničen pravni posel v tem primeru ne zavezuje nobene stranke in niti ne more kontravalidirati (ne more postati veljaven. če ni avtoriziran. Splošno pravilo oblig. ta pravni posel ne velja in ne ustvarja nobenih posledic za mladoletnika in 3. Lahko se pa zgodi. Zastopnika. osebo. da dokler pomembnejši pravni posli niso avtorizirani. . ZZZDR pravi.po zakonu ne zavezuje nobene stranke. saj ne ustvarja nobenih pravnih obveznosti in posledic . ki ga sklene omejeno poslovno sposobna oseba ne velja. le ni vedela za mladoletnikovo poslovno nesposobnost ali če je zanjo vedela. Pomembnejši pravni posel. prodaja nepremičnine). le jo je mladoletnik z zvijačnim ravnanjem prepričal. Zakon: Lahko odstopi od pogodbe. Negotovost: nasprotna stranka lahko pozove zakonitega zastopnika za odobritev. let še 3 mesece časa. če vzrok ničnosti kasneje odpade!). vendar le. do 18 leta starosti) Omejeno poslovno sposobnost ima mladoletnik od 15. toda jo je mladoletnik prevaral. Prava: Škoda je vedno povrnjena. da se bo želel takega pp čim prej znebiti. do 18. so izpodbojni – izpodbija jih lahko mladoletnik. let sklenila pravni posel brez soglasja staršev. b) Delna ali omejena poslovna sposobnost (od 15. VAROVANJE NASPROTNE STRANKE Zakon določa. če ga zakoniti zastopnik odobri.odstop ni mogoč!  prejemna teorija Taka je ureditev po OZ. če le-ta zavrne. Taka oseba lahko praktično sklepa vse posle. ko je stranka zainteresirana.  Izjava o odobritvi: (za nazaj-ex tunc) PP mora dospeti nasprotni stranki in šele tedaj pp dokončno velja. Ureditev po ZZZDR: če je mladoletnik. razen pomembnejših pravnih poslov. da če je oseba stara od 15. ko izve. da tedaj. kot da bi bil veljaven že od dneva sklenitve (ex tunc). Mladoletnik ima potem. PP. da izpodbija pravni posel. ki ga sklene mladoletnik brez soglasja zakonitega zastopnika postane veljaven. je tak pp NEVELJAVEN. vendar le. ko je dopolnil 18. za katere je potrebna avtorizacija (odobritev) staršev ali skrbnika (kot pomembnejši pravni posli se štejejo tisti pravni posli. ki je pod roditeljsko ali skrbniško pravico.

taka ureditev ni v redu. tak pp izpodbija. ZZZDR pa je bil prvič sprejet 1. trajnega ali pretiranega uživanja alkohola. ki se lahko izda le mladoletniku. ki je postal roditelj. ker ureja oblig.1977 in je to vprašanje prvi rešil in sicer po nemškem vzoru. starši popolnoma izgubijo pravico in dolžnost za skrb za otroka. za katere skrbijo skrbniki – tak mladoletnik potrebuje za vsak pp soglasje skrbnikov. če so bili njegovi zakoniti zastopniki PASIVNI  urejeno z zakoni! Odvzem poslovne sposobnosti Poslovna sposobnost se odvzame osebi. Poznamo 2 stopnji odvzema poslovne sposobnosti in sicer delni ter popolni odvzem poslovne sposobnosti. živčnih plinov ali hude telesne prizadetosti (čeprav se praviloma poslovna sposobnost zaradi telesne prizadetosti ne odvzame) • zapravljivost: če neka oseba trajno in nesmiselno brez razloga zapravlja denar in s tem spravlja v nevarnost svoje bližnje . saj le-ti potrebujejo soglasje zakonitega zastopnika le za pomembne pp. Pride v poštev. če ta ni sposobna skrbeti zase. Mladoletnike deli tudi na tiste. S polnoletnostjo se praviloma preneha zakonito zastopanje. vendar v tem primeru se mora mladoletnik strinjati. V treh mesecih od polnoletnosti lahko mladoletnik. Razlogi za odvzem so: • napake razuma.10. PRIDOBITEV POSLOVNE SPOSOBNOSTI PRED 18 LETOM če sklene ZZ. po samem zakonu – EX LEGE.1. ki je sklenil pp in postal polnoleten. ki želi skleniti zakonsko zvezo. nastopi avtomatično. saj bi tudi skrbniki morali varovanca uvajati v sklepanje pp. Razmerja . .1978).Z odločbo sodišča (nepravdni postopek. mora za to pridobiti dovoljenje CSD in mora biti stara najmanj 15 let) ali rojstvom potomca-postane roditelj in pridobi roditeljsko pravico (če obstajajo pomembni razlogi za pridobitev poslovne sposobnosti – gre za spregled mladoletnosti. sodišče presoja c) Popolna poslovna sposobnost (od 18. 18 let  polna poslovna sposobnost. venia aetatis). CzSD presoja ali je mladoletnik dovolj zrel za sklenitev zz.Katera ureditev velja (ali OZ ali ZZDR)? . vendar potrebuje soglasje Centra za socialno delo in od staršev. volje in značaja (nerazsodnost) kot posledice duševnih bolezni ali duševne zaostalosti. ZZZDR razlikuje med tistimi mladoletniki za katere skrbijo starši.lex specialis derogat legi generali: specialnejši je OZ. nepravdno sodišče). s samo sklenitvijo pa postane mladoletnik poslovno sposoben. Katera ureditev je smiselnejša? OZ tovrstne pp bolj podrobneje ureja: pravice obeh strank  uvaja mladoletnika v sklepanje pp. Izjemoma se lahko pridobi že prej in sicer s sklenitvijo zakonske zveze (mladoletna oseba. leta naprej) Popolno poslovno sposobnost se praviloma pridobi s polnoletnostjo. za svoje pravice in koristi.lex posterior derogat legi priori: ZOR je predhodnik OZ (1. vendar ni sklenil zz  predlog za tako odločbo da lahko sam mladoletnik ali njegovi starši.

ki je že dopolnil 15 let. O nerazsodni osebi govorimo. ko oseba ni sposobna razumeti posledic svojih ravnanj in daljnosežnih posledic. ker sam ni sposoben skrbeti za svoje pravice in koristi. To lahko storimo v primeru otrokove duševne in telesne zaostalosti. mamil) . ki neprestano vlagajo tožbe. Posel. ki ga določi CzSD. je neveljaven. Uvedbo postopka za odvzem poslovne sposobnosti lahko predlagajo: • zakonec. zaostalost . ki ji je poslovna sposobnost odvzeta popolno je izenačena z mladoletnikom mlajšim od 15 let. člen). • CSD.drugi vzroki. ne pa še 18 let (vendar to ne drži popolnoma. do 56. vendar le. kar pa naj bi bil tudi prekomeren poseg v posameznikove pravice. ne more več nastopati v pravnem prometu. Skrbništvo za poseben primer: če je nerazsodnost kratkotrajna se poslovna sposobnost ne odvzame! Postopek za odvzem in vrnitev poslovne sposobnosti Ureja ga Zakon o nepravdnem Postopku (44. Posel. če je vzrok obstajal že pred polnoletnostjo. Oseba. Če je oseba nerazsodna. pa ima v času sklenitve pravnega posla svetle trenutke (lucidum intervallum). Predlog mora biti podan praviloma pred polnoletnostjo. • državni tožilec. in če ja. Zakon o nepravdnem postopku določa tudi razloge za odvzem: . • sorodnik v ravni črti in v stranski črti do drugega kolena. Izjemoma lahko tudi nekoliko kasneje. • prizadeta oseba sama v obdobju svetlega trenutka. potem je pravni posel veljaven.• tožbarjenje (kverulant): ljudem. ki ga dosežemo z odvzemom poslovne sposobnosti. • zunajzakonski partner. če so vpletene tudi nepremičnine. čeprav ji poslovna sposobnost ni bila odvzeta. . ki ga sklene oseba. saj oseba. se lahko poslovna sposobnost odvzame v celoti Vrsta in intenzivnost teh vzrokov vplivata na to. je izenačena z mladoletnikom.duševna bolezen. je neveljaven. vendar so posredno s tem varovani tudi udeleženci pravnega prometa). kakšen bo odvzem poslovne sposobnosti. ali bo osebi odvzelo poslovno sposobnost ali ne. Odvzem se zaznamuje v matičnem uredništvu in tako dejstvo se zaznamuje tudi v zwmljiški knjigi. ki ji je poslovna sposobnost odvzeta delno. ali delno ali v celoti. ki ji je v celoti odvzeta poslovna sposobnost.odvisnost (od alkohola. ki ga sklene dejansko nerazsodna oseba. ki vplivajo na psihofizična stanja Sodišče nato odloči na podlagi dokazov in pričanj izvedencev (najbolj upošteva mnenje izvedenca sodnopsihiatrične stroke). ki ji je bila delno odvzeta poslovna sposobnost za vse pravne posle potrebuje skrbnika. PODALJŠANJE RODITELJSKE PRAVICE S podaljšanjem roditeljske pravice dosežemo enak učinek. Oseba.

54. Kdor je v stanju prehodne nerazsodnosti. V civilnem pravu je deliktna sposobnost. Kdor je nerazsoden ne odgovarja za škodo. Ta sposobnost je neodvisna od konkretnega pravnega razmerja. razen če dokaže. neizpodbojna domneva . Razsodnost (= prištevnost v kazenskem pravu) je pogoj za krivdno odgovornost v civilnopravnem pomenu.Dejanja.To je omejitev poslovne sposobnosti kot odrasli osebi. To sposobnost ima vsaka fizična oseba. • vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo. pritožbe…) Fizična oseba je pravdno sposobna načeloma v mejah poslovne sposobnosti. da ni po svoji krivdi prišel v tako stanje (ACTIO LIBERA IN CAUSA. To se ureja v nepravdnem postopku. URS. SPOSOBNOST BITI STRANKA Sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti v procesnem razmerju. ko o njih odločamo). V vseh drugih civilnih sporih je mladoletnik procesno nesposoben in potrebuje zastopnika. • nastanek prepovedane posledice. ki nimajo pravne subjektivitete. ki ga je v tako stanje spravil. ki jo povzroči drugemu. ki ji je vzeta poslovna sposobnost. odločbo izda sodišče. njegova uporaba za odrasle osebe ni primerna. ki jih sklepa sam. da samostojno in veljavno opravlja procesna dejanja (podaja izjave. odgovarja za škodo tisti. DELIKTNA SPOSOBNOST (voljna sposobnost) Deliktna sposobnost je sposobnost prevzeti odgovornost za posledice prepovedanega dejanja krivdna sposobnost. ki so svobodna. preprečimo pridobitev poslovne sposobnosti. če je prišel v tako stanje po tuji krivdi. leta: deliktno nesposoben. Enako velja za polnoletno osebo. Za odškodninsko odgovornost so potrebni 4 pogoji: • krivdna odgovornost. PROCESNA SPOSOBNOST Sposobnost stranke. ustanove. Pravni položaj je potem praviloma tak kot pred podaljšanjem. ki izključi domnevo o popolni poslovni sposobnosti. odgovarja za škodo. • nedopustno škodno ravnanje. Oseba lahko nastopa kot tožnik ali toženec. člen: Roditeljska pravica. sposobnost za škodno ravnanje in odškodninsko odgovornost. Mladoletnik je pravdno sposoben samo v tistih pravnih razmerjih. Odškodninska odgovornost ima obrnjeno dokazno breme – toženec mora dokazati da ni ravnal škodno. ki jo povzroči. institut je praviloma namenjen otroku. ne glede na poslovno sposobnost (tudi zarodek) in razne organizacije. Deliktna sposobnost mladoletnika: • mladoletnik do dopolnjenega 7.

ki je usmerjena v doseganje pravne posledice. medsebojna civilna pravna razmerja. ni pa edini. če je škodo povzročil za razsojanje zmožen mladoletnik. V CP je pomembno razlikovanje med pp in drugimi načini nastanka obveznosti. razen če so podani razlogi za izključitev odgovornosti. razen če se dokaže. leta: ne odgovarja za škodo. na podlagi zasebne avtonomije). da je bil pri povzročitvi škode zmožen razsojati. . Pp sestavlja najmanj ena izjava volje(bistvo pp. da je škoda nastala brez njihove krivde. sodišče pa mora ugotoviti. ki jim s skupnim imenom pravimo pravni posli. abstrakcija – ta pojem smo si izmislili ljudje. leti: deliktno sposoben (odgovornost po splošnih pravilih kazenskega prava) – če se sklicuje na nerazsodnost. leti: odgovarja po splošnih pravilih odgovornosti za škodo. da na področju CP sami oblikujemo pr. leta do dopolnjenega 14. PRAVNI POSLI Pravni posel je fiktivni pojem. da je bil zmožen razsojati. da lahko razumemo vse načine. naložiti staršem. odgovarja solidarno poleg staršev. dokazno breme je na strani staršev. da se dokaže. starši odgovarjajo za škodo. odgovarjajo starši. • mladoletnik z dopolnjenimi 14. kdo je odgovoren za tako stanje Deliktna odgovornost mladoletnika: • mladoletnik do dopolnjenega 7. starši odgovarjajo subsidiarno. če se dokaže.sestavitev oporoke . saj so tu še enostranski pp (nagrade za najditelje itd. sme sodišče. da ne nastanejo zato. Pri pravnih posledicah je bistveno. To naredimo na različne načine.• mladoletnik od dopolnjenega 7. ne glede na krivdo (so objektivno odgovorni). Volja pa mora biti izražena v skladu z zakonskim redom! KATEGORIJE PRAVNIH POSLOV ENOSTRANSKI To so pravni posli. Razmerja. ker jih oseba želi. da je bil otrok ob povzročitvi škodljive posledice razsoden. pogoj je. razen če dokažejo. leta: pogojno deliktno sposoben. izpodbojna domneva • mladoletnik z dopolnjenimi 14. ki jo povzroči. Najbolj tipičen in izdelan pp je institut pogodbe. • mladoletnik od dopolnjenega 7.).obljuba nagrade . V CP pravu velja zasebna avtonomija. čeprav zanjo ne odgovarjajo. leta do dopolnjenega 14. ki vsebujejo izjavo volje samo ene stranke.odpoved najemne pogodbe VEČSTRANSKI . ki pa je ne more povrniti. leta: ne odgovarja za škodo. da v celoti ali deloma povrnejo škodo. vendar mora pravni red te posledice priznati. jo mora tudi dokazati! Oseba se lahko sklicuje tudi na stanje prehodne nerazsodnosti.

Družba lahko sama z zakonom določi sklepčnost. Intabulacijska klavzula: zemljiško knjižno dovolilo. ni več posestne volje) vse pravne posle delimo glede na UČINEK: zavezovalni in razpolagalni (glede na to. odločitev. Sklenitev prodajne pogodbe. sklenitev zz. Skupni akti: izjava volje dveh oseb. v kateri sferi prava učinkuje) primer-prodaja: smisel prodaje je. ki pa jo sprejme predpisana večina. da lastnine ne želiš več. priznanje očetovstva…) dednopravni pravni posli (oporoka) stvarnopravni pravni posli (okupacija.ko sklenem pogodbo še ne postanem lastnik  sklenitev pogodbe ustvari samo obveznost obeh strank.pravni osebi izjavljata voljo.So pravni posli. vendar izjave stojijo SKUPAJ! (skupna ENAKA volja) Sklep: izjava volje večih oseb v nekem združenju. da stvar zamenja lastnika v zameno za plačilo. društvu. delinkvirana stvar postane res nullius. kar sta obljubili (stvar za denar ali obratno). da je izročitev veljavna je veljavna pogodva. ki nastanejo na podlagi izjave volje dveh ali več strank. najpomembnejše področje) družinskopravni pravni posli (posvojitev. . opustitev stvari. s katero nastane obveznost razpolagalni pravni posel pomeni izpolnitev obveznosti zavezovalnega pravnega posla . da izpolnita. Z ZK se kaže PUBLICITETA-premičnost navzven.skupni akti . latninska pravica pa ne preide z izročitvijo.sklepi Pogodba: vsebuje izjave volje najmanj dveh oseb (simbol zasebne avtonomije). pri premičninah se publiciteta kaže s posestjo) če se pravni posel ne zaključi z izročitvijo  kršitev pogodbe .pogodba . NISO VSE IZJAVE VOLJE IN DOGOVORI PRAVNI POSLI! PODROČJA CP obligacijskopravni pravni posli (matično.glede na to. Kadar jo izjavljata navzven. s katerim odsvojitelj izrecno dovoli vpis novega lastnika v ZK. pogoj. delerikcija: izjava volje. da je prišlo do prenosa lastninske pravice (dejansko spremembo lastnine spremeni šele RAZPOLAGALNI PRAVNI POSEL. ki pa morata biti skladni.izročitvijo (razpolagalni pravni posel. Sam obstoj obveznosti ne pomeni. Volja mora biti usmerjena v pravno posledico! Primer: prijatelj povabi prijatelje na večerjo.(pri nepremičninah sta sklenitev in zapadlost časovno določena. kaj prodajamo: lastninska pravica premičnine se prenese z: . ki sta skladni. jih nekdo zastopa! Sklepi urejajo notranja razmerja družb in društev. temveč z vpisom v zemljiško knjigo. vendar ga potem ni – ni zavezujoč pravni posel (je bolj moralno sporno). postane veljavna za vse – zavezuje vse člane družbe. vendar si izjavi ne stojita nasproti (kot pri pogodbi).

da je stranka ponudbo sprejela.  30. resna in zavestna. molk ne pomeni potrditve). ne voljno ravnanje (izjave v spanju. consentire videtur. kdaj nastopi pravni učinek IZJAVA VOLJE Volja je gibalo pp.Zavezovalni pp ustvarjajo relativna razmerja med strankami. kot so jo razumeli drugi? TEORIJA IZJAVE TEORIJA VOLJE Vendar pa nam pravo redkokdaj daje dokončno opredelitev . jo je v določenem roku vrnila.s tem varujemo pravno varnost. Izjava volje mora biti svobodna. Normiran molk: kadar zakon določa pravne posledice molka v določenih situacijah  95. Izjavljajoči mora imeti zavest. člen OZ: izpodbojna pravica (''šepavi pp''. se šteje.pomembna je obrazložitev. ni nobene izjave – ali pa molk velja za izjavo?  qui tacet consentire videtur (to načelo samo po sebi ne velja. Izjema: qui tacet. iz katerih se da zanesljivo sklepati. 18. da obstoji  konkludentna dejanja (izjavna dejanja.varstvo pravnega prometa . anesteziji ali pod vplivom absolutne sile – vis absoluta). člen OZ: če med strankama obstaja stalna poslovna povezava. člen OZ: volja za sklenitev pogodbe se izjavi z besedami. da njegovo ravnanje pomeni pravnorelevantno izjavo volje (primer z dražbo vin) Dva pola razlage: . V našem pravu ima večjo težo objektivni pomen izjave. hipnozi. ki ne pomenijo ne zavestno. določen je rok) Izključene so izjave. če je ni. Avtonomija volje je ponavadi utemeljena z varstvom šibkejše stranke (fizične osebe). Da lahko volja učinkuje. iz katerih lahko sklepamo o volji-molčeča izjava). ki pogodbo podpišejo (inter partes!). Pravni posli INTER VIVOS in MORTIS CAUSA  ne glede na to. cum loqui potuit et debuit. Molk: popolna pasivnost. mora biti na nek način izjavljena.varstvo volje NESOGLASJE MED VOLJO IN IZJAVO Ali se upošteva resnična volja ali izjava. UČINKOVANJE IZJAVE VOLJE . z običajnimi znaki ali z drugačnimi ravnanji.

ko izjava pride v naslovnikovo vplivno sfero (območje oblasti). Pri tem se ni treba drćati dobesednega pomena. Če je naslovnik izjavo razumel drugače. Prejem pomeni možnost seznanitve z vsebino izjave. je treba ugotoviti objektivni pomen izjave – pri iskanju moramo upoštevati obe plati razlage.razmerja). kot je izjavljajoči hotel. OZ. Če je dvomljivo kako razumeti izjavo. 2. iščemo namreč skupni namen/pomen strank in pri tem moramo upoštevati temlje CP (oblig. PREPOSTAVKE GLEDE SUBJEKTOV pravna sposobnost poslovna sposobnost . ki je blažji do dolžnika. pogodbenika . začne ta za zunanji svet obstajati.primarno sredstvo = jezik. pogodba ni individualno dogovorjena  nejasnosti se razlagajo v škodo tiste stranke. 82. Izjava mora na nek način priti do naslovljenca. stranka pripravi pogodbo vnaprej. da dobi učinek. kot se glasijo (. izjemoma deluje izjava tudi brez prejema (npr obljuba nagrade) 3. Če je kljub napačnemu izrazu naslovnik izjavo razumel tako.Nejasnosti v neodplačnih pp se razlagajo v smislu. da izjava volje tudi učinkuje (da povzroči pravne posledice).1. To pa praviloma še ne zadošča za to. člen. ki naj ga izjava ima . razumevanje naslovnika. Dvojna funkcija izjave volje RAZLAGA VOLJE Razlaga je iskanje skupnega pomena. kot je izjavljajoči hotel. Prejemna teorija Riziko prenosa nosi izjavitelj.CONTRA PROFERENTEM: 83. med temeljna načela pa sodi tudi varstvo pravnega prometa. prevlada skupni namen: FALSA DEMONSTRATIO NON NOCET  mentalna rezervacija IN CLARIS NON FIT INTERPRETATIO.skupni pomen za obe stranki. Med prisotnimi osebami to ni problem.Nejasnosti pri odplačni pogodbi pa se razlagajo v smislu pravičnega sorazmerja PREDPOSTAVKE VELJAVNOSTI PRAVNIH POSLOV 1. gramatikalna razlaga). Prejem NI ENAKO kot sprejem! Izjemoma velja ODDAJNA teorija. kdaj učinkuje izjava volje? Ko subjekt izrazi svojo voljo. darovalca. praviloma v obliki obrazca. člen: določila pogodbe se uporabljajo tako. ki je pogodbo pripravila (vendar samo v dvomu!) . Dopolnilna pravila: .

se pravni posel ne prizna. Formalnih pogodb narašča! * za pogodbo je načeloma pomembno. PREPOSTAVKE GLEDE PODLAGE (KAVZE)  pravna oseba izgubi pravno sposobnost z LIKVIDACIJO – izbris iz registrov OBLIKE PRAVNIH POSLOV Zgodovina: FORMALIZEM (stipulacija) Danes: načelo konsenzualnosti* (51/1 OZ). dednem in stvarnem pravu  šte. PREDPOSTAVKE GLEDE PREDMETA OBVEZNOSTI dopustnost določnost ali določljivost možnost 4.svarilna funkcija (dodaten premislek o pravnih posledicah – močnejši pomen) .skleneta poseben dogovor o obliki poslovanja) Zapoved oblike – različne izjave: . UČINEK brez prejema) oblika izjave volje soglasje volj 3.oblika pogodb . notarska. več formalnosti v družinskem. da stranki dosežeta konsenz. prejemna teorija. zlasti v obligacijskem pravu. ne glede na obliko – praviloma se za veljavnost ne zahteva nobene oblike PISNA OBLIKA: zapis je bistveno obstojnejši od človekovega spomina – dokazovanje. nujno pisne oblike) Obliko določi (=pogoj veljavnosti): . ''pravotvorna oblika'' za veljavnost pp) . če oseba v času sklepanja pp ni dejansko razsodna.omogoča naknadni nadzor transakcij s strani tretje osebe (npr. velja tudi elektronska oblika. četudi ji poslovna sposobnost ni bila odvzeta) 2. Zakon o nepremičninah. upnika) ali države (slednje zaradi varstva javnega interesa  fiskalne zadeve.- razsodnost (= dejanska sposobnost razumeti pomen svojih dejanj.stranki sami (pogosto v pogodbah.forma ad valorem: konstitutivni namen.zakon . priče NAMEN OBLIKE: .forma ad probationem: dokazni namen FUNKCIJA OBLIKE: . PREPOSTAVKE GLEDE IZJAVE VOLJE (animus contrahendi) volja (mora biti izjavljena.

pogodba o potovanju . . in 15. člen: določa. ki ohranja zapis besedila neokrnjen in ki omogoča preverjanje izvora besedila ZEPEP(Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu.notar mora ugotoviti istovetnost strank . ko listino podpišejo vsi.strankam prebere pp . Obliko z el. Obliki . 1.zakon določa.Kadar imamo el. ni nujo papirni dokument 2.zapis pp . PODPIS: lastoročni podpis.nepismenost. čen: Elektronske oblike se ne sme diskriminirati!  4.poroštvo .če iz nje izhaja zapadla obveznost in je dolžnik soglašal z izvršitvijo .pogodba o prenosu nepremičnin . predvsem notifikacije (=obveznost seznanjenja) –obvestila… PISNA OBLIKA: . da je za veljavnost pogodbe potrebna pisna oblika . LISTINA: inkorporacija besedila.- oblika drugih pp (enostranskih izjav volj) – ponudbe.listina enaka papirnati listini: kadar so podatki dosegljivi in primerni za kasnejšo uporabo. Podpis ima več funkcij. je pogodba sklenjena.bistvo obličnosti nista papir in črnilo. vendar pod pogoji (57.gradbena pogodba .15. da lahko z njimi razpolagaš. sprejet l. če sta torej zagotovljena ekvivalentna in če ta oblika ohranja zapis besedila in izvor besedila pošiljatelja. varen) je na poseben način overovljen in je popolnoma enak lastnoročnemu podpisu. predvsem identifikacijsko in avtentifikacijsko OZ 57/2: enake učinke kot listina ima katerikoli način ali oblika sporočanja. člen Elektronska oblika je v Cp izenačena s pisno obliko.licenčna pogodba OZ 57/1: če je treba za sklenitev pogodbe napraviti listini.je izvršilni naslov  izvršilni postopek se lahko začne takoj . ki se z njo zavezujejo. (metoda: šifriranje.13. 4.kreditna pogodba . kriptografija) . 13. imaš podatke v taki obliki.lahko tudi v el.kateri pp se opravljajo pri notarju. kdaj je elek.. 2000).obljuba darila . sestavljen v posebnem postopku: POSTOPEK ZA SESTAVO NOTARSKE LISTINE . ročni znak + dve priči/notar. je določeno z Zakonom o notariatu (pogodbe o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema…) Notarski zapis je izenačen s sodno odločbo pod določenimi pogoji: . člen): . ampak funkcija. Podpisom je pravno izenačeno Notarska oblika= notarski zapis. člen: poseben elektronski podpis (kvalificiran. .stranke in notar morajo podpisati vsako stran . izjave o odstopu oblika za druge izjave.

člen  notarski zapis (celo pogodbo napravi notar) . neposredna komunikacija /telefon…/ od prejema) . ko je zavrnjena e) Rok za sprejem ponudbe (OZ 26): . če iz namena (teleološka razlaga*) predpisa. Zakon o notariatu. izpolnitev obveznosti . s katerim je določena oblika.upoštevanje dejanskega stanja . ko se stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah ponudba in sprejem ponudbe: ena stranka da ponudbo. Od prejema ali hkrati z njim je mogoč umik ponudbe d) OZ 26/5: Ponudba v vsakem primeru ugasne.običajni rok. vendar samo za upravne postopke. Je enakovredna notarski overitvi.nedoločen rok (če je ponudba dana odsotni osebi. temvel invitatio ad offerendum. 47.ANIMUS CONTRAHENDI.premoženjska razmerja med zakoncema .Notarska overitev: notar potrjuje določena dejstva. da je nekaj potrebno premisleka) . OZ 22. če iz okoliščin izhaja.katalogi. lastoročnost podpisa ali overitev prepisa/kopije. Izvedeno na upravni enoti. ne izhaja kaj drugega *varstvo interesa ene stranke: izpodbojnost.volja za sklenitev pogodbe . Upravna overitev: nanaša se na prepis. varstvo javnega interesa: ničnost! TEORIJA O REALIZACIJI OZ 58 (KONVALIDACIJA): ozdravitev. npr. soglasje lahko nastane tudi kako drugače PONUDBA a) je samostojni pravni posel (izjava volje in pravne posledice.preprečevanje zlorab (venite contra factum proprium) SOGLASJE VOLJ OZ 15. člen) b) elementi: . če vezanost ni izključena (OZ 25/1).Vsebuje vse elemente pogodbe .naslovljena na določeno osebo ( na nedoločen krog to niso prave ponudbe. člen: Pogodba je sklenjena.določeno z zakonom SANKCIJA ZA KRŠITEV PRAVIL O OBLIKI OZ 55/1: pogodba je nična.določen rok: (posredna komunikacija/pismo. ponudba dana ustno mora biti sprejeta takoj./ od oddaje. druga jo sprejme. če to določa pogodba c) učinek ponudbe: ponudba veže.. razen. oglasi…OZ 22/3) .Oblika.

s katerimi je mogoče določiti predmet obveznosti  stranki sta določanje prepustili tretjemu  prodaja s specifikacijo. (ni si mogoče premisliti. da ima obveznost podlago.domneva se. stiska. ki jo je treba dokazati) – ZVPot Ko je ponudba sklenjena je pravno zavezujoča! – Pacta sunt servanda.možnost: nemogoč predmet obveznosti povzroči ničnost pp (Impossibilium nulla obligatio est. ki ga ima ena stranka. . konkludentna dejanja so izjema .izrecna izjava – učinkuje s prejemom.Zapozneli sprejem: zavrnitev in nova.če ni podlage ali je ta nedopustna. nagib. pravni naslov) . če so spremembe bistvene (cena.identiteta sprejema in ponudbe.darilna pogodba (huda nehvaležnost. da sprejema.dopustost . kakovost.Smrt stranke ne povzroči ničnosti ponudbe (obveznosti se dedujejo!) Pravni red dopušča. prisilnimi predpisi ali moralnimi načeli .odstop kot preklic brez navajanja razlogov v potrošniških pogodbah ( odstop kot posledica kršitve. določenost cene pri prodaji . ni zavrnitve. hkrati pa predlaga spremembe ali dopolnitve. je pogodba nična Kavza= vzajemna obveznost. količina…) je za to odgovorna ena stranka ali pa se spor rešuje . je pa v posebnih primerih omogočen preklic) PREDPOSTAVKE GLEDE PREDMETA OBVEZNOSTI . ko ponudnik prejme izjavo naslovnika.določenost ali določljivost  pogodba vsebuje podatke. da si premisli. skladni izjavi (če odgovor izraža sprejem. zakoni. da sklene pogodbo. plačilo. • nagib ni enako kot kavza!! OBJEKTI CIVILNOPRAVNEGA RAZMERJA . da se določene pogodbe prekličejo – Zakon dopušča stranki. člen . je naslovnik ponudbo zavrnil in dal novonasprotno ponudbo) . čeprav ta ni izražena . Celsus) – pravice in obveznosti ne nastanejo (ni odgovornosti za izpolnitev). vendar pa obstaja možnost odškodninske odgovornosti (culpa in contrahendum). če je v nasprotju z ustavo. OZ 91.SPREJEM PONUDBE Pogodba je sklenjena. Zakaj posel skleniti? Glede kavze morata stranki soglašati.vsaka pogodbena obveznost mora imeti dopustno podlago (razlog. novo rojeni otrok…) .podlaga je nedopsutna. nasprotna ponudba .IDENTITETA NI ABSOLUTNA: če so spremembe nebistvene. . člen PODLAGA OBVEZNOSTI (KAVZA) OZ 39.

taka pogodba nastane in zavezuje v trenutku. so samostojni deli narave. vendar samo. vendar so le redko lahko predmet nakupa. lahko naključno. Netelesne dobrine so stvarne pravic. To je predvsem intelektualna lastnina. da se le-ta obnavlja. da je v paru in da je darovalec s prejemnikom v tesni zvezi darilo je v tem primeru realen kontrakt.premoženje STVARI So najpomembnejši objekti.) SPZ: prostorsko odmerjen del zemeljske površine. Nekateri deli pa lahko z ločitvijo od telesa postanejo stvar. lahko pa smo škodninsko odgovorni. Netelesne dobrine so varovane z drugimi oblikami premoženjskih pravic. da v pravna razmerja stopamo po svoji volji. .Premičnine (res mobiles) . pravice na tujih stvareh. ki jih človek lahko obvladuje. Ne more se sklepati posla o človeku kot objektu. ki jih zaznavamo s čutili in služijo zadovoljitvi človekovih potreb. za stvar štejejo tudi oblike energije in valovanja. NEPREMIČNINE Se ne morejo premikati.Objekti so vzrok. ki ga človek lahko dodeluje. ko je izpolnjena. Delitev: . Superficies solo cedit.izpolnitvena dejanja . Neminem laedere: nikomur škodovati. pravice na intelektualnih lastninah. darovanje organov: poseben zakon javnega prava. Ni nujno. obligacijske pravice.organ ali tkivo se lahko daruje pod pogoji. Človekovo truplo: ohrani osebnostne pravice preko svojcev. So fizične in telesne stvari. ki so na zemljišču. Obligacijsko pravno se ne moremo zavezati za darovanje organa Prva kategorija je delitev glede naravnih lastnosti: . ki niso stvari.stvari .imaterialne dobrine (Imaterialne dobrine so vsi ostali objekti izključujočih pravic. Za nepremičnine lahko štejemo tudi posamezne dele stavb. ki jo varujejo osebnostne pravice) . Sem spadajo tudi druge samostojne stvari. Morajo biti prostorsko omejene in človeku dosegljive (človek jih lahko obvladuje). zakaj stopamo v pravna razmerja. SPZ: stvar je samostojen telesni predmet. ki jo varujejo pravice intelektualne lastnine in človekova osebnost. brez. z njim se ne razpolaga kot s stvarjo. skupaj z vsemi sestavinami. ko imamo uveljavljen režim etažne lastnine. zapolnjujejo prostor.Nepremičnine (res imobiles) Govorimo o fiksiranosti oziroma mobilnosti. da bi prišlo do oškodovanja njenega bistva: zemljišče in kar je z njim trajno spojeno (Accessio cedit principali.

zaradi propada stvari. Po uporabi ni več mogoča postavitev v prejšnje stanje in je ni mogoče dati v pogodbo ali najem. moka). nihče ne sme trpeti škodljivih posledic. potrošne nepotrošne stvari POTROŠNE Se z enkratno uporabo uničijo ali pa se jim vidno zmanjša zunanja substanca oz. Z običajno/enkratno rabo se substanca vidno ne zmanjša in se ne uničijo. z vpisom v register (plovila. Nima posebnih individualnih posebnosti. To so tudi generične stvari ali genus. nadomestne pa predmet posojilne pogodbe. V določenih primerih velja določena stvar za nepremičnino. . pri nenadomestnih pride do denarne odškodnine in te so lahko predmet posodbene pogodbe. da obstajajo različni režimi za nastajanje pravic. če gre za nepremičnino zaradi namena (gospodarskega) in služi nepremičnini (npr. zamenjujejo. Nadomestitev naturalne konstitucije je mogoča samo pri nadomestnih stvareh. V obligacijskem pravu so lahko predmet najema in posodbe.nenadomestne NADOMESTNE Po gospodarski funkciji se med seboj lahko nadomeščajo oz.Pravni promet z nepremičninami je manj frekventen kot s premičninami. V pravnem prometu se določajo po vrsti. Nekatere so množinske. Za nepremičnine se zahteva pisna oblika. Pomen delitve je. NEPOTROŠNE Lahko se jih uporabi večkrat oz neomejeno. letalo). Stvari se delijo tudi na: . Za premičnine večjih vrednosti pravo uvaja režim. če se nanaša na ZK. Pomen te delitve je. (ZK omogoča tudi individualizacijo) PREMIČNINE Sem štejemo stvari. številu teži ali meri. To so individualno določene stvari. vsebina. izrazi se. da so razmerja možna samo na nepotrošnih stvareh (raba. potrošne pa predmet posojilne pogodbe. NENADOMESTNE Ni je mogoče nadomestiti z nobeno drugo stvarjo. ko oblikujemo pravni zahtevek. Lahko jih brez škode za njihovo bistvo prenašamo. gasilni aparat v stavbi). ki se približuje vpisovanju nepremičnin. ki jih ne uvrstimo v kategorijo nepremičnin. Vodimo jih v zemljiški knjigi in pravni promet je zaradi tega bolj varen. avto. Denar v gotovini je premičnina in ima status kot ostale premičnine. nastopajo posamično ali v množini. užitek). (species) Pomen delitve je obligacijsko-pravni in ni pomemben za stvarno pravo. saj nastopajo vedno v množini (tekočine.nadomestne .

sila. člen OZ  TEORIJA VOLJE. kar je s pp že dal Grožnja mora biti protipravna: ko je uporabljeno protipravno sredstvo ali če se zasleduje nek protipravni namen (včasih zadostuje tudi. z nedopustno grožnjo povzročil pri drugi stranki utemeljen strah in je ta sklenila pogodbo.Potrošne stvari so nadomestljive. če ji je nastala škoda in to zahteva nazaj. prisila . ampak te sploh ni v tem primeru in ne moremo govoriti tudi o tem. to ni napaka volje.zmota . ni pa nujno. ker pravne učinke povzroči že sama izjava – ščiti prejemnika Danes se ščiti pravo voljo in prejemnika. če sopogodbenik ni nič kriv in je upravičen do odškodnine. ampak lahko vpliva na pp) pravila 18. Grožnja je lahko verbalna ali neverbalna: neka konkludentna dejanja in v to vključujemo tudi silo oz. NAPAKE VOLJE ZA SKLEPANJE PRAVNIH POSLOV Razlogi: . člena OZ: izjava volje mora biti svobodna in resna razlika med grožnjo in siko: OZ ne obravnava fizičnega nasila. Ko govorimo o odsotnosti kakršnekoli volje  vis absoluta. grožnja tega ne vključuje. Pravne posledice: pp pod vplivom grožnje prizadeti izpodbija. da je bil pp sklenjen Tudi grožnja tretje osebe. člen OZ sankcija (ne v kazenskem smislu. če sopogodbenik ne ve za to: pogodba se lahko razveljavi. Razmerij: udeleženci prosto urejajo razmerja v skladu z zakonitostmi brez prisil  3. Roki so kratki in so prekluzivni (po preteku roka izgubimo pravico. tudi.prevara GROŽNJA – 45. neskladje med voljo in izjavo ni pomembno. v vsakem primeru pa v 3 letih sklenitve pravnega posla ZMOTA -46. ki se mu grozi). ne zastara in pravni posel konvalidira) Roki: 1 leto od prenehanja grožnje. Pomembno je. In le ta ni prava (izjava) nima pravnih učinkov – ščiti izjavitelja  TEORIJA IZJAVE. a je problem v notranji nepovezanosti med njima).grožnja. ali tretji. pri tem na to gledamo iz subjektivnega vidika (kakšna oseba je ta. če je strah utemeljen. ki ima lahko potrošno stvar za nepotrošno. da je odločila prava volja stranke. zagovarja se stališče. Pp lahko razveljavimo samo. kakšen je bil namen stranke. člen OZ Če je pogodbena stranka. ko grozi resna nevarnost telesni ali pomembni dobrini posameznika To utemeljenost presojamo od konkretnega primera. če grožnja ni protipravna ali nedopustna. Deluje posredno preko strahu. potem ta druga stranka zahteva njeno razveljavitev. fizično prisilo. . povzročen mora biti utemeljen strah in ne povzroča zmote naša svoboda odločanja je omejena pred tem nas varuje prosto urejanje oblig.

ki sopogodbeniki niso jasni ali v primeru. se pravi. zapiše. če je nasprotna stranka pripravljena pogodbo izpolniti v skladu z zmoto. Simulirani posel: sklenitev pp navidezno. lahko pa je tudi takrat. ki poda zmotno izjavo. In abstracto: kakor bi ravnala povprečna pogodbena stranka NESPORAZUM – DISENZ Ko pride do zmote o naravi.če je opravičljiva  ko se nanaša na bistvene lastnosti predmeta in ko se nanaša na osebo. notranje okoliščine stranke. kar je njegova resnična pravna volja. ki jo utrpi. Upravičenec je oseba. Pravica za izpodbojnost preneha po enem letu po vedenju o razlogu izpodbojnosti in 3 let od sklenitve pogodbe. zmota v vsebini izjave. ki izpodbija.če je bistvena . podlagi pogodbe ali predmetu obveznosti. pp sploh ni nastal. da ni vedel za razlog. tudi če ta stranka ni kriva za svojo zmoto.Zmota je nezavedna razlika med tem. ki po običajih v pravnem prometu ali namenu strank pomenijo odločilne. če je ta pošten. je lahko odgovorna nasprotni stranki za škodo. da je kot motiv izrecno vključena v pogodbo – kot pogoj ali kot kavza računska zmota če je zmota glede bistvenih stvari. o se nanaša na okoliščine. ki pravno ni upoštevan. Pravica zahtevati odškodnino. ker jih stranka ne bi sklenila. Pravne posledice: izpodbojnost in če smo z izpodbijanjem uspešni gredo posledice EX TUNC. Pri zavestnem razhajanju – mentalna rezervacija/miselni pridržek. napačni izrazi zmota v pravni posledici: v tipu pogodbe zmota o pravni podlagi zmota o motivu/nagibu: upoštevana samo za neodplačne pp. . Zmota je upoštevana (OZ): . se ni mogoče sklicevati na zmoto in pp obvelja. kar izjavimo in tem. ki se zahteva v pravnem prometu in mu ne moremo očitati malomarnosti. ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST Pogodbena stranka. ne glede na to. je pravni posel neveljaven. KONVALIDACIJA Pp naknadno postane veljaven. ko je sopogodbenik ravnal z vso skrbnostjo. da se prikrije nek drugi pp Šaljiva izjava zmota v izjavi: da se nekaj zareče. a le. Opravičljiva je.

da bi jo prepričal. ki ga v resnici želita (disimuliran pp).simuliran pp  mentalna rezervacija: stranka izjavi voljo.  simuliran pp je urejen z zakonom: navidezna pogodba – stranki zavestno skleneta pp. da druga stranka ne ve. členu OZ (1 leto= subjektivni rok – odkar je upravičenec zvedel za razlog. neveljavnimi trditvami in konkludentnimi dejanji. to pa je omejeno z rokom.prevara To so napake volje. a dovolj velika.  prepostavlja sporazum. odpust dolga (OZ. da gre za miselni pridržek: ta se ne upošteva in velja za veljaven pp. ki omogočajo izpodbijanje pp. lahko pride tudi do odškodninskih odgovornosti v zvezi z ničnim pp.PREVARA – 49. da dovolimo razveljavitev. 319. z namenom. PRAVNI UČINKI POGODB Učinek pogodbe zavezuje stranki. pravne posledice v primeru. morata soglašati. Ta zmota je nebistvena. Če pa nekdo nekoga dobro povleče za nos. 3 leta= objektivni rok – od sklenitve pp).sopogodbenik: prizadeta oseba zahteva razveljavitev. in odškodninski zahtevek – tudi ko pogodbe morda ne izpodbija . Nanaša se na dejstva. delni ali popolni odpust . da ga ne bodo vzeli resno. zato. Je nična ne vodi v sklenitev pp. ki ga ne želita.tretja oseba: ko gre za odplačne posle. Iz pogodbe nastanejo pravice in obveznosti. ZAVESTNO . npr. ki je določen v 99.miselni pridržek/mentalna rezervacija . Zagrešimo jo z zamolčanimi dejstvi. lahko stranka izpodbija. ko je druga stranka vedela za prevaro ali bi morala. da prekrijeta drug pp. neodplačne posle – prizadeta stranka vedno izpodbija ODSTOPANJE VOLJE OD IZJAVE zavestno nezavestno NEZAVESTNO . Glede na povzročitelja se lahko loči: . vendar ne želi pravnih posledic.zmota . člen OZ Nekdo povzroči zmoto pri drugemu. ki navzven niso razpoznavna. Obveznosti morata izpolniti obe stranki – Pacta sunt servanda! Ko je pogodba veljavno sklenjena. tudi ko ni bistvena.izjava v šali . jo lahko stranki soglasno ukineta. člen).grožnja . da pogodbo sklene.  stranka izjavi v šali in verjame. Za to obstajajo različni načini.

ima UGOVOR izpolnitve. preklic v nekaterih potrošniških pogodbah. S tem stranki prevzameta riziko sprememb okoliščin. s tem lahko zadrži izpolnitev lastne obveznosti. posledice: . Sprememba okoliščin: stranki s pogodbo uredita razmerje za prihodnost.lahko prekliče pogodbo.kadar je predmet obveznosti generična stvar ali generično delo. tako kot je bilo dogovorjeno. zahtevek na povrnitev škode zaradi zamude . v kateri druga stranka ni izpolnila.Umik izjave volje je možen le do trenutka. zahtevek za povrnitev škode/odškodninski zahtevek: nastopa lahko v dveh oblikah – lahko spremlja izpolnitveni zahtevek (škoda zaradi zamude). Nasprotna stranka ima na voljo tri zahtevke: 1.lahko uveljavlja ničnost . ki je odgovorna za kršitev. ODGOVORNOST ZA IZPOLNITEV Stranki imata na voljo pravna sredstva za primer kršitve pogodbe  ena stranka na kakršenkoli način ne izpolni obveznosti pogodbe/pogodbenih obveznosti. neizpolnitev do zapadlosti oz. naknadna nezmožnost izpolnitve 3. Če prejme naslovnik to izjavo hkrati s prvotno izjavo – umik izniči izjavo. ko izjava volje začne učinkovati. da bi namesto izpolnitve v naravi. dolžnik je imel še eno možnost (ker mu mora upnik dati še eno možnost. izpolnitveni zahtevek: izpolnitev v naravi. kjer zakon omogoča potrošnikom. neizpolnitev (zamuda)/mora debitoris 2. Stranka ima na voljo mehanizme. nosi škodo. V tem času se lahko marsikaj spremeni. lahko pa nadomesti izpolnitveni zahtevek (škoda zaradi neizpolnitve) ODSTOPNO UPRAVIČENJE Če je ena stranka nezvesta. Tista stranka.izpolnitveni zahtevek. dospelosti. kar sta prejeli. ji tudi druga stranka ne dolguje zvestobe. Stranka se ne more odločiti sama. izpolnitev z napako 1. vendar morata druga drugi vrniti. plačala odškodninsko odgovornost ali naredila kaj drugega 2.lahko izpodbija pogodbo . da si premislijo  sklepanje pogodb od vrat do vrat. Exceptio non adimpleti? Contractus: stranka v pogodbi. Predpostavka za odstop. še en rok). pravica do preklica: preklic darilne pogodbe (natančno določene okoliščine). za katere so predvidene različne pravne posledice: 1. Druga stranka lahko razdre pogodbo in odstopi in se tako izogne svojim obveznostim. lahko vzamem nekaj drugega pod njegove stroške . s katerimi varuje svoje interese (svoje ali od javnosti): . Pri nepredvidljivih spremembah se pogodbe lahko rešiš – rebus sic santibus? – pogodba se razveže KRŠITEV POGODBE Trije tipi.

se lahko določi po naravi stvari le kot predhodna ali naknadna izpolnitev. napake moraš grajati v določenih rokih. če je to v naravi pp ali z zakonom. 2 funkciji: predstavlja nadomestilo vrednosti denarja  silijo dolžnika. člen: Načelo sočasnosti izpolnitve . nato druga (prva stranka sicer precej tvega) – negotovost  zavarovanje obveznosti Do pravila se lahko odstopi. Več tveganja vsebujejo tiste pogodbe.kadar je druga stranka v zamudi denarne obveznosti. 7%) = obrestna mera!) Če nastane zaradi neplačila denarja višja škoda. IZPOLNITEV 101. ga spodbujajo k izpolnitvi ZPOMZO (Zakon o predpisani obrestni meri za zamudne obresti.obe stranki sta hkrati upnik in dolžnik (svojo obveznost izpolnita hkrati). 1%) + pribitek (min. kjer je čas izpolnitve odmaknjen.odškodnina Pogoj je. ko to stori druga stranka. da so obresti sestavljene iz referenčne stopnje/referenčne mere (določa jo Evropska Centralna Banka. Ideja sočasnosti je. Odstop: ali se dogovorita drugače. poroštvu). zastavah.element pp. - . ki je odložen dispoziciji strank. če in le takrat. naj stranka izpolni svojo obveznost. ki je nasprotna trajajoči izpolnitvi. da je kupec stvar pregledal in napake notificiral.odstop . določa. posledica je lahko tudi odstopno upravičenje! 3. .naknadna izpolnitev . pri vzajemnih pogodbah naj stranki izpolnita 'iz rok v roke'. odgovarja za naključje. Stranki pa lahko razdelita obveznosti (tu ne gre več za načelo sočasne izpolnitve): najprej ena stranka. Do odstopa z naravo pp – izpolnitev. za nastopom zamude lahko upnik začne uresničevati stranske dogovore (o sankcijah.načelo enakopravnosti strank (nobena od strank naj ne bi bila posebej ogrožena). (najemna pogodba) Načelo sočasnosti velja za glavno obveznost. nekatere stranske je potrebno opraviti pred glavno obveznostjo. so pravice upnika: . čas izpolnitve. kot so še obresti.znižanje kupnine . Tudi v tem primeru je tveganje za obe stranki enako. ker konkretizira še širše načelo CP. ko nastopi zamuda omogočajo ZAHTEVEK NA ZAMUDNE OBRESTI.Napaka: stvarna ali pravna Če je napaka stvarna. lahko zahteva še popolno odškodnino Dolžnikova odgovornost postane še strožje.to je načelo.

glede oblike in vsebine ni predpisov Vse samo v primeru neizpolnjene GLAVNE OBVEZNOSTI!! Delna izpolnitev: Za stranko to pomeni neizpolnitev. do 111. da se stranka sama odloči. če načelo sočasne izpolnitve ni spoštovano: .  materialni ugovor z dilatoričnim učinkom (odložilni učinek). Pogodbe. ki zadrži izpolnitev ne zadenejo negativne posledice zamude. ko stranka. UGOVOR NEIZPOLNJENE POGODBE Univerzalno in splošno sredstvo za ugotavljanje načela sorazmernosti. ki ji je bila ponujena delna izpolnitev. da zadrži izpolnitev toliko časa. in 117. kaj bo uveljavljala – kaj bolj ustreza njenim interesom. da bo tudi druga stranka to izpolnila. ki z izpolnitvijo zamuja. ki je prej ugovarjala.Posledice.ugovor neizpolnjene pogodbe (101. da stranka nima ugovora neizp. ko prva stranka ne izpolni obveznosti) Vsebina: Ugovor daje stranki pravico. Učinki prenehajo v trenutku. če mora biti stvar popolna. Stranke. Pogoji: . Kadar je zamik bistven. ponudnik pa lahko trenutno odda le 130 kg in pek mora to sprejeti. UGOVOR NEPRAVILNO IZPOLNJENE POGODBE Pravo stoji na stališču. člen) 1.prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve (103. se stranka. člen) . če je bil predmet individualno določen. saj ga je lažje uveljavljati. V tem primeru se lahko uveljavlja le jamčevalne zahtevke. saj bo vseeno lahko delal naprej). ko je izpolnitveni čas razdeljen – neenoten (v poštev pride. da dobi zagotovilo. jo more sprejeti (če to ni bistveno za popolnost obveznosti. UGOVOR OGROŽENOSTI V primeru. ki je prej ugovarjala.nezmožnost izpolnitve (116. npr: Pek nabavi 250 kg moke. tudi.ugovor ogroženosti (102. Ugovor neizpolnjene pogodbe je bolj pogost. Teorija stoji na stališču. člen) . izpolnitev ponudi – izpolniti mora tudi stranka. Stranka. 2. ki ga ima prva stranka in lahko počaka toliko časa. da obveznosti ne bosta izpolnili sočasno – negotovost – OZ stranki priznava posebno obliko pravnega varstva – ugovor ogroženosti. le stvar nima znatne napake (tudi jamčevalnih zahtevkov nima) Prim: kupcu je dobavljen pokvarjen televizor – ali je pogodba neizpolnjena?  ugovor neizpolnitve ali jamčevalnih zahtevkov (ki pa niso enaki kot odškodninski zahtevki!) Ugovora ni mogoče uveljavljati. dokler je ne izpolni tudi druga stranka. člen) . ki se lahko uveljavlja tudi zunajsodno in preventivno za naprej z IZJAVO – potrebna je uveljavitev. da sta se stranki odločili. lahko izgovarja na daljši čas izpolnitve.

dokler ji druga stranka ne da zagotovila – zavarovanja. zavarovanje denarne obveznosti z zastavno pravico dolžnik se odpove kasnejši izpolnitvi – ugovor  izpolnitev stranka ponuja predčasno izpolnitev v denarju – druga stranka je dolžna sprejeti izpolnitev. stranka ni vedno dolžna sprejeti predčasne izpolnitve. Neizpolnitev pomeni kršitev obveznosti – varuje stranko. PRENEHANJE ZARADI NEIZPOLNITVE Obveznost je treba izpolniti v času. Dvom mora biti utemeljen.odškodninski zahtevek Posledice neizpolnitve. Kaj je neizpolnitev? Če se nanaša na glavno obveznost. ki je bila pogodbi zvesta. namen pogodbe zaradi nepomembnih razlogov je še vedno dosežen. kot je bilo določeno.dolžnik je v zamudi – pritisk upnika naj izpolni  izpolnitveni zahtevek (če čas ni bistven. vendar stranka to ni vedela ali ni mogla vedeti (po zakonu) uveljavlja se zunajsodno v času. Odstop od pogodbe ni mogoče pri izpolnitvi neznatnega dela pogodbe (potrebno je upoštevati vse okoliščine)  v nasprotju z načelom bonae fidei. omogočijo odstop oziroma prenehanje pogodbenega razmerja (najhujša posledica kršitve obveznosti). Če druga stranka v roku ne izpolni. ko obveznost stranke zapade uveljavlja se z izjavo. drugače je treba dolžnika pozvati na izpolnitev). če je delna izpolnitev – odvisno od pomena za stranko. Primeren rok: še ena možnost po zamudi (kadar je čas izpolnitve bistven. ki bi morala kasneje izpolniti obveznost – postaja isolventna ali drugi resni razlogi. ki bi lahko preprečili nasprotni izpolnitev. ki jo je sama že izpolnila. Prenehanje nastopi ne glede na krivdo druge stranke – objektivna posledica kršitve. ki stranki. če tudi tedaj obveznost ni izpolnjena. ki je bila pogodbi zvesta ima pravico. če obveznosti ne izpolni do konca dodatnega roka. Negotovost mora nastati po sklenitvi pogodbe Ob sklenitvi pogodbe: negotovost obstaja že prej.  pravno varstvo: (oblika=alternativna) .- negotovost: slabe premoženjske razmere stranke. mora dati dodaten rok. se pogodoba razveže po zakonu) . Krivdo se upošteva le pri odškodnini. ki ni predpisana (lahko tudi ustno…) učinki: zadržanje izpolnitve svoje obveznosti in z utemeljenim ugovorom ne pomeni kršitve pogodbe. da od druge stranke zahteva povračilo škode ali povrnitev obveznosti. kraju in z vsebino. ki upošteva pogodbo. Stranka. se pogodba z zakonom razveljavi. ki ugovarja ogroženost od pogodbe ODSTOPI z enostransko izjavo. Svojo izpolnitev lahko stranka zadržuje toliko časa. 3. V primeru nedenarne obveznosti. . lahko stranka.

premalo časa za posamično dogovarjanje . z vnaprej pripravljenim modelom. da niso posamično dogovorjeni. ki jih ena stranka pripravi v naprej in uporablja za večje število poslovanj. Druga stranka se ne more z njo pogajati. Način predložitve pogodbe ni v naprej pripravljen. stroškov za pravnike (sestavijo pogodbo za več strank) . Bistveno je. Dva nivoja varstva SPP . To se uporablja pri večini – predvsem podjetja na podlagi SPP (banka. mi smo to implementirali v zakon.OZ 120/121 .prihranek denarja. ena stranka ima monopol . če je potrošnik dejansko prebral SPP. če je bil potrošnik seznanjen z njimi. če se v točki dogovor izključuje. da je bil seznanjen.Fiksni posli: kršena je bistvena sestavina SKLEPANJE POGODB S SPLOŠNIMI POGOJI POSLOVANJA Posle se sklepa množično.zavarovanje svojih interesov: čim več pravic želi pridržati sebi .če sta stranki podjetje in potrošnik.podjetja. SPP: deli pogodbe na tiste. operativni lizing (krajša doba.nadzor vsebine pogodbe B2C SPP so vključeni v pogodbo. ga vrnemo ali vzamemo drug predmet) Stranka pripravi osnutek pogodbe (ekonomsko močnejša). če sta stranki ekonomsko zelo različni: ena stranka diktira pogodbo. SPP V SLOVENIJI Dva predpisa: .obstajajo tipi pogodb. Ta pogoj se ne navezuje na to. Zakaj? . Del pogodbe postanejo samo SPP-ji. B2C (B2B. zadošča že možnost.kjer se sklepajo pogodbe s fizičnimi osebami. avtonomija ne pomeni nič.nadzor vključitve v pogodbo . ki so jasni in razumljivi. zavarovalnice…) SPP prinaša določena tveganja: . a še vedno razlagamo v skladu z direktivo 93/13 o nedovoljenih pogojih v nepotrošniških pogodbah. ima prednost individualni. B2B/C2C – redko uporabljajo SPP: stranki so SPP znani oz bi bili morali biti znani. V primeru spora je potrebno ugotoviti določena pravila – lizing. C2C-potrošniki) . drugega se dogovorijo individualno.racionalizacija . objavljeni morajo biti na običajen način.pogodbena svoboda. izrecno opozorjen in če so dostopni SPP. ki jih ni v zakonu. je ta pravno-poslovno slabše podkovana zaradi tveganj in varstva pred zlorabo šibkejše stranke. . pravni red uvaja poseben način sklepanja SPP.ZVPot 22/24 Te so evropskega izvora z direktivo.

določeno nejasno. B2B: SPP. pride do ugotovitvene sodbe (deklaratorna sodba). to se konkretizira: 2. ki jo ena stranka v naprej pripravlja. kdaj prejme predmet izpolnitve.) . ki je zainteresirana za kasnejšo izpolnitev. kar kaže na voljo druge stranke. To je posebna izjava.z zakonom – razveza pogodbe . da je izpolnitev pogodbe znatno drugačna od utemeljenih pričakovanj d) nasprotujejo načelom vestnosti in poštenja Grey list: člen 24: primeroma so naštete nepoštene pogodbene klavzule (seznam 20-ih klavzul). DVOSTRANSKE POGODBE: .čas ni bistven . da vztraja pri pogodbi in določi . Razlaga SPP/contra proferentem: če je v pogodbi. ker ne izražata roka. Samo ta okoliščina ne pomeni. ki jo pripravi. Nadzor vsebine Niso vsi SPP v pogodbi nujno veljavni.Niso vsi SPP deli pogodbe. a lahko vztraja pri pogodbi in ta ostane v veljavi  izraziti jo mora nemudoma. čeprav tega namena ni imela. Včasih pride do stranske pogodbe. Merilo pomembnosti časa: . če povzročijo znatno neravnotežje v pravicah in obveznostih strank v škodo potrošnika b) povzročijo.čas je bistvena sestavina: fiksne pogodbe . a) SPP so nepošteni. je pogodba razvezana po zakonu in ni potrebno nobeno ravnanje druge stranke. Stranki lahko nastane večja škoda. To mora biti izrecno izjavljeno in je kasnejša izpolnitev brez pomena. Kasnejša izpolnitev mora biti brez pomena. pravni red želi preprečiti zlorabe. so NIČNI. se razlaga v škodo stranki.volje stranke: mora podati enostransko izjavo o odstopu FIKSNE POGODBE – čas je bistvena sestavina S kasnejšo izpolnitvijo ni možnosti dosega gospodarskega namena oz. ki nasprotujejo namenu pogodbe ali so v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji. Vsaka stranka računa. Motivi ne vplivajo na veljavnost in ne gre za fiksno pogodbo. da je izpolnitev pogodbe v škodo potrošnika c) povzročijo. B2C: dve generalni klavzuli: 1. Če ni izpolnitve. da je bistvena sestavina. ampak jih je potrebno vključiti v pogodbo.dogovora strank (redko. učinkovati začne. volje strank. nepošteni SPP so nični.narava posla: stranki ne izražata to izrecno. ko jo prejme naslovnik. da sta želeli.zaporedne obveznosti dve možnosti prenehanja: . Če pride do spora. Drugače niso pravno veljavni. saj ugotavlja ali je fiksna in preneha po zakonu. Pogodbena kazen sili k izpolnitvi.

Te obveznosti so lahko samostojne zaporedne obveznosti ali pa so zlite v celoto. za katero velja. to so pogodbe z zaporednimi obveznostmi ali trajajoče. če pogodba ni fiksna. pravna oseba. za naslednje pa lahko zvesta stranka ima možnost odstopa od pogodbe. Obstajajo tudi pravni razlogi: nesposobnost za izjavljanje volje. druga za drugo nimajo pomena (obročna plačila). dolžnik pa ni izpolnil  če ni izpolnitve. Če so samostojne. na podlagi povračilnih zahtevkov. se razveže po zakonu (lahko pa še vztraja pri pogodbi). kako jo presojamo. še preden rok poteče. Če ne doseže prenehanja pogodbe. člen OZ  s pretekom preneha pogodba po dodatnem roku in je jasno. za otroke . Če ni roka. .prenehanje pogodbe v posebnih primerih: zvesta stranka preneha razmerje. ki se presoja po objektivnem merilu. da ne bo izpolnil. če dolžnik ne izpolni obveznosti (za bistvene in nebistvene sestavine). upnik odstopi in pogodba preneha c) upnik je fiksno obveznost ohranil v veljavi. je zastopnik. ki za drugega pravno-poslovno ravna. Pri neizpolnitvi je odvisno. pogodbeno zvesta stranka odstopi od pogodbe prenehanje zaporednih obveznosti: 108. če ne določi roka. čas ni bistvena sestavina: pogodbeno zvesta stranka vztraja pri pogodbi ali ne – odloči se sama. To je čas. poroštvo… Dolžnik mora izpolniti najprej kar ni izpolnil za nazaj. upnik določi dodatni rok. Načeloma stranke same izjavljajo voljo v civilnopravnih razmerjih. Ta rok ima značilnosti fiksnega roka.člen OZ – ena izpolnitev ene stranke: ponavadi. Za prvo neizpolnitvijo še ni prenehanja pogodbe. druga stranka je dolžna izpolnitev sprejeti. včasih mora ena stranka zagotavljati neko stanje. Če so celota. bodoče izpolnitve ne bodo izpolnjene 2. Oseba. Tu pogodba preneha kot celota in nastopijo posledice EC TUNC. je zastopani. odstopna izjava mora biti podana v primernem času Ker so samostojne nastopijo posledice EX NUNC. preneha po zakonu. je dolžnik dolžan obveznost izpolniti. je to več pravnih razmerij.  Nastane odškodninsko pravno razmerje: upnik zahteva povrnitev škode in se lahko zahteva. Ta je v korist dolžnika. upnik da lahko rok daljši od 2 dni. dolžnik sporoči. če dolžnik ponudi možnost zavarovanja (pri denarju) pogodbene kazni. kar je že bilo dano. a morata biti izpolnjena dva pogoja: 1. vendar pa včasih stranka sploh ne more izjaviti volje (popolnoma poslovno nesposobna oseba. ta velja tudi. Oseba. da stranka ne bo izpolnila obveznosti  preneha. Pogodba ne preneha. da obveznosti ne bo izpolnil. Obveznost očitno ne bo izpolnjena v roku – a) pred iztekom roka je očitno. Zvesta stranka določi dodaten rok za izpolnitev in mora biti primeren. - ZASTOPANJE Zaradi okoliščin ali pomanjkanja potrebnih znanj. pogodba ne preneha b) če je bil določen dodatni primerni rok in očitno ne bo izpolnjena 106.dodaten rok in ima naravo fiksnega roka in če ne pride do izpolnitve.

• sla: sel le prenaša voljo drugega. Lahko je: • aktivno zastopanje: dajanje izjav. da sklepa pravni posel z zastopanim (v tujem imenu na tuj račun).gospodarske družbe.. ko oseba sama ne more poslovno ravnati (otroci). ex lege (poleg otrok še): . • posrednika: posrednik stranki spravlja v stik in si prizadeva da bi sklenili pogodbo. drugi komplementarji.Komanditna družba: eni so komanditisti. Vrste zastopanja glede na učinke: • direktno (neposredno) zastopanje: pravni posel velja neposredno med zastopanim in tretjo osebo. jo poda zastopnik. ki ga imenuje sodišče • statutarno zastopanje: zastopanje temelji na aktu pristojnega organa.velja EX LEGE) ali je ne more izraziti zaradi določenih okoliščin (je zadržana. sel pa to pisano obliko zgolj prenese. izjavljanje volje za zastopanega • pasivno zastopanje: sprejemanje izjav od tretjih oseb za zastopanega. zastopnik mora prenesti učinke pravnega posla na zastopanega (v svojem imenu na tuj račun). . Družba ne odgovarja zgolj s svojim premoženjem. – tak družbenik je upravičen družbo tudi zastopati.O. Zastopnika je treba ločiti od: • predstavnika: predstavnik opravlja dejanska opravila. temveč tudi s premoženjem družbenikov. zastopnik pa izjavlja voljo za drugega. za sla ni potrebna poslovna sposobnost (zato gre npr..). ta družbenik je osebno odgovoren. da izjavi svojo voljo preko zastopnika. upravitelj zapuščine. Zastopanje pomeni nastopanje v pravnem prometu za drugega. drugi je osebno odgovoren in ima upravičenje za zastopanje.. prvi ni osebno odgovoren in ne more zastopati Pogoji za učinkovito zastopanje (pri direktnem zastopanju): . Pri kapitalski družbi – samo premoženje družbe. • indirektno (posredno) zastopanje: pravni posel velja med zastopnikom in tretjo osebo. sklene ga zastopnik v svojem imenu in na račun zastopanega. sklene ga zastopnik v imenu zastopanega in na račun zastopanega.zakoni. bolna. ki imajo osebno odgovorne družbenike  D. lahko 7-letni otrok kupit v trgovino kruh za starše) – če je potrebna posebna oblika.N. če so določeni v družbeni pogodbi ali statutu • pravno-poslovno zastopanje: zastopanje temelji na pooblastilu zastopanega. Vrste direktnega zastopanja se ločijo glede na podlago. V tem primeru je stranki omogočeno. zastopnik pa pravna opravila. začasni oskrbnik zapuščine  Pomorski zakonik: zakoniti zastopnik ladje je kapitan • zastopanje na podlagi odločbe državnega organa: gospodarsko družbo v postopku stečaja zastopa stečajni upravitelj. ki določajo zakonite zastopnike so:  ZZZDR: zakoniti zastopniki otrok so starši  ZGD-1: zakoniti zastopniki so določeni za vsako družbo posebej  ZD: zakoniti zastopniki so izvršitelj oporoke. na kateri temelji zastopanje: • zakonito zastopanje: zastopanje temelji na zakonu . nima moči odločanja. na izjavi volje zastopanega Zakon daje upravičenje za zastopanje. tako podlago za zastopanje imajo zastopniki gospodarskih družb. tretja oseba ve.

zavezuje neposredno zastopanega in drugo pogodbeno stranko. za zastopnika ne nastanejo pravne posledice • jasno mora biti. Če druga stranka ni vedela in ni bila dolžna vedeti za prekoračitev pooblastil. interesi zastopanega pa terjajo. ki jo je imela druga stranka. lahko takoj. če je druga stranka vedela ali bi po okoliščinah lahko sklepala. V tem primeru lahko stranka. Če zastopani ne odobri prekoračitve v običajnem roku. če mu okoliščine onemogočajo opraviti posel osebno. s katerim zastopani podeli upravičenost za zastopanje. če ni vedela in ni bila dolžna vedeti za prekoračitev pooblastil Falsus procurator (zastopnik brez pooblastil): Pravni posel. s katero je pravni posel sklenjen. s katero je bil pravni posel sklenjen. ki ga sklene pooblaščenec v imenu drugega brez njegovega pooblastila. kadar zastopnik tega ne stori. je pisna oblika predpisana tudi za pooblastilo. da pravni posel sploh ni bil sklenjen. Torej če je za pogodbo predpisana pisna oblika.• zastopnik mora biti pooblaščen: imeti mora pravno moč. ko zve za prekoračitev pooblastil. ki jo pridobi z zakonom ali pa mu jo podeli zastopani z enostransko izjavo volje. zahteva povrnitev škode od neupravičenega pooblaščenca. gre za pooblastilo. da naj opravlja zanj posle v določenem obsegu • zastopnikova volja mora biti usmerjena v ravnanje za drugega: pogodba. sklenjenega po zastopniku : izpolnjene morajo biti predpostavke kot pri navadnem pravnem poslu. Če neupravičeno zastopani v danem roku ne odobri pravnega posla. se šteje. Stranka. Pooblastilo je upravičenost za zastopanje. da on nastopa kot zastopnik • predpostavke za veljavnost pravnega posla. je zastopani zavezan le. izjavi. se šteje. Pooblastitev se najlažje izvede z mandatno pogodbo. Pooblastilo Pooblastilo je akt. izjemoma sme to storiti. da nastopa v imenu zastopanega. da se v primernem roku izreče. . pogodba ima pravni učinek tudi. Pooblaščenec je lahko tudi pravna oseba. sta zastopnik in zastopani solidarno odgovorna za škodo. da se pravni posel nemudoma opravi Prekoračitev pooblastil: Če zastopnik prekorači pooblastilo. s katerim je navzven vidno. da zastopnik ne nastopa v svoji volji: zastopnik mora obvestiti drugo stranko. pri pravno-poslovnem zastopanju pa ne. če odobri prekoračitev. razen če mu to dovoljuje zakon ali pogodba. velja tudi za pooblastilo. Če je pooblastitev navzven izjavljena. zastopani pa ne nujno • prenos pooblastil: zastopnik ne more prenesti svojih pooblastil na drugega. zastopnik mora biti poslovno sposoben (to velja le za zakonitega zastopnika. Abstraktnost pooblastila: obstoj in obseg pooblastila nista odvisna od pravnega razmerja. če ob sklenitvi pogodbe ni vedela in ni mogla vedeti. da se ne čuti zavezana s pogodbo. da je odobritev zavrnil. da ni imel pooblastila. poleg tega pa si zastopani sam pripiše. ki je z zakonom predpisana za določeno pogodbo ali kakšen drug pravni posel. ki jo sklene zastopnik v imenu zastopanega in v mejah svojih pooblastil. ki jo da pooblastitelj s pravnim poslom pooblaščencu. lahko zahteva od neupravičeno zastopanega. če ga pozneje odobri. kakšenga zastopnika si je izbral). da je pooblaščeni zastopnik. ker ni stranka pogodbe. ali odobrava pogodbo ali ne. Oblika. zavezuje neupravičeno zastopanega samo. vendar potem postane zastopnik tudi zavezan. ki je bilo zanj podlaga. Če zastopani noče odobriti pogodbe. Pooblastitev Pooblastitev je enostranski pravni posel.

če se dogovorita drugače ali pa to ureja zakon. je kljub časovni obliki taka omejitev pogoj. Kadar je negotovo. Če je s preklicem ali zožitvijo pooblastila kršena druga pogodba. Negotovost pogoja se ponavadi nanaša na prihodnje dejstvo (objektivna negotovost). Je negotovo dejstvo od katerega je odvisen začetek uresničitve/prenehanja pr.člen OZ Pogoj je sredstvo za omejevanje pravnega posla. Za preklic in zožitev pooblastila ni potrebna nobena posebna oblika. POGOJ IN ROK Učinki pravnega posla nastanejo s sklenitvijo. • se brez povračila odpovedati kakšni pravici. ali bo trenutek sploh nastopil (ko se boš poročil). • skleniti pogodbe o poroštvu. ki ima splošno pooblastilo. pogoj. razen če postavijo rok ali pogoj. To izhaja iz zakona ali pa iz narave pp (kjer mora biti pp jasen) – npr. razen. Pravne posledice nastanejo ex tunc – od sklenitve pp. V OZ je obravnavan kot pravno-poslovni pogoj. kaj se je zgodilo (subjektivna negotovost). če je dejstvo poteklo pa je negotovost v tem. da stranki še ne vesta. Posebno (specialno) pooblastilo je tako. ima pooblaščenec pravico do povrnitve škode.Obsega pooblastila Splošno (generalno) pooblastilo: pooblaščencu. ki ga kot pogoj postavlja zakon in tega OZ v 59. • se spustiti v spor. zakonska zveza ali oblikovalne pravice. četudi se je s pogodbo tej pravici odpovedal. • skleniti arbitražni sporazum. Preklic in zožitev pooblastila Pooblastitelj lahko po svoji volji zoži ali prekliče pooblastilo.razmerja. ki spadajo v redno poslovanje. Nekateri pp ne smejo biti sklenjeni pod pogoji. ki ga stranki vključita v pravni posel. Pravni pogoj pa je pogoj. Pooblaščencu so dovoljeni samo tisti pravni posli. . s katerim pooblastitelj daje pooblastilo za opravljanje posebnih pravnih poslov ali enega ali več določenih poslov. POGOJ (CONDITIO)  59. • skleniti pogodbe o poravnavi. Odložni (suspenzivni pogoj) odlaga nastop pravne posledice do nastopa pravnega dejstva. Le opredeljuje nastop pravnih posledic v prihodnje. oz.členu ne obravnava. • skleniti pogodbe o odtujitvi ali obremenitvi nepremičnine. za katere je pooblaščen! Pooblaščenec ne sme brez posebne pooblastitve za vsak posamezen primer: • prevzeti menične obveznosti. Nujni pogoj v bistvu ni pravi pogoj. so dovoljeni samo pravni poslu. ki je bilo negotovo. Pravnih posledic ne postavlja v negotovost – te bodo nastopile.

se smiselno uporabljajo pravila o razveznem pogoju. ali bo trenutek sploh nastopil (ko se boš poročil). da gre za bodoče gotovo dejstvo.člen OZ). zavarovanje je lahko npr. da trajajo pravni učinki do določenega trenutka (ustreza razveznemu pogoju). Čas nastopa roka je lahko: • nedoločen (ko bo prvič deževalo). ROK Rok je (tako kot pogoj) sredstvo za omejevanje pravnega posla. če je pogoj nemogoč. da je bil pogoj uresničen/neuresničen. Pri razveznem pogoju pa pomeni. učinki nastopijo ex nunc. ne najdeš stanovanja. lahko živiš pri meni. Začetni rok je rok. se smiselno uporabljajo pravila o odložnem pogoju. pred katerim se ne uveljavljajo pravni učinki (ustreza odložnemu pogoju). pomeni. Kazualni pogoj je tisti. Pogoja se pogosto kombinirata z rokom. da je taka pogodba nična. • določen (11.Resolutivni pogoj odlaga konec učinkovanja pr. Pri pogodbi sklenjeni pod odložnim pogojem sme upnik. ko je izpolnitev pogoja odvisna od volje stranke. . se smiselno uporabljajo pravila o odložnem pogoju. Končni rok je rok. ki zagotavlja. Npr. zakon postavi fikcijo.11. S tem omejujejo časovno obdobje negotovosti. prisilnim predpisom in moralnim načelom  takšen pogoj je nedopusten in pogodba je nična. Nedopustni pogoji nasprotujejo ustavi. se smiselno uporabljajo pravila o razveznem pogoju. v zastavni pravici. Kadar je negotovo. ko je izpolnitev odvisna od naključja. Gre za določen potek časa ali za določen trenutek v času. Razveže pp. se rok razlikuje po tem. da je nemogoč razvezen pogoj neobstoječ (ga sploh ni bilo). kadar pa pogodba neha veljati po izteku določenega roka.posledic do uresničitve pogoja. Zakon fingira. Nedopusten pogoj strank pri (ne)uresničitvi pogoja zakon sankcionira. septembra) ali • določljiv (zgodaj spomladi). kadar pa pogodba neha veljati po izteku določenega roka. Kadar se učinek pogodbe začenja od določenega časa. Potestativni pogoj je tisti. ki jih noben ne more uresničiti (objektivno negotovi). da tak pp ne bo nikoli razvezan. na katerega se veže začetek delovanja ali prenehanja pravnega posla. Nemogoči pogoji so tisti. ki je objektivno negotovo dejstvo. da posledice ne nastopijo – zakon določi. Če je nemogoč odložni. čigar pravica je omejena zahtevati zavarovanje pogojene pravice. Od pogoja. Če pa dolžnik zavarovanja ne da. je kljub časovni obliki taka omejitev pogoj. če do 19. Kadar se učinek pogodbe začenja od določenega časa. le je njena uveljavitev v nevarnosti (61. lahko upnik odstopi od pogodbe.

če je predmet izpolnitve nemogoč ali nedoločen/nedoločljiv ali ni dovoljen) . V resnici pa se ne strinjata o: . ki so določeni s pravili. želita pa skleniti prekritega –simuliranega. Te pravne posledice sploh ne nastanejo. ničnost nikoli ne preneha. Vendar pa more biti ta pp deljiv.Materialni rok. sodišče ničnost le ugotovi z ugotovitveno (deklaratorno) odločbo. ni potrebno dokazovati.predmetu pogodbe pravna posledica je. je kršena. NIČNOST (absolutna neveljavnost) Pomeni. NESPORAZUM (DISENZ) Je nezavestno nesoglasje volj med strankami.podlagi (kavzi) .naravi same pogodbe . pravica do odškodnine v določenem roku) Procesni rok.kršitve glede izpolnitve (npr. Neveljavnost je civilno-pravna sankcija za kršitev pravil sklepanja pp.nesporazum . . ki jih predvideva. da v veljavi ostane le del pp. v katerem se uveljavljajo pravice materialnega prava. navidezni pa je lahko veljaven. če izpolnjuje vse pogoje za njegovo veljavnost) . ki so določeni s pravili materialnega prava (npr.če je pogodba oderuška (stranka izkoristi neroden položaj nasprotne stranke – slabo premoženjsko stanje ali slabo obveščenost ali odvisnost…) DELNA NIČNOST Nastopi.nedopustnost (ne sme biti v nasprotju s prisilnimi predpisi.tisti. ki urejajo postopek. da se strinjata.simulacija (pogodbeni stranki v resnici navideznega pp ne želita skleniti.tisti roki. Takšno stanje je trajno. na ničnost pazi sodišče po uradni dolžnosti.če pride do težav o podlagi pp (causa). na ničnost se lahko sklicuje vsak. da tak pp ne nastane! (NIČNOST) NEVELJAVNOST PRAVNIH POSLOV Pravni posel je neveljaven. moralnih načel…). če kavze sploh nima ali če ta kavza sploh ni dovoljena . moralo in ustavo) . Vendar pa sta obe stranki prepričani. Razlagi za ničnost: . Ničnost nastopi ex lege in nastane ex tunc. Pomembna je hipotetična volja strank.če ni sklenjen v predpisani obliki . Da je pp ničen. da je pp neučinkovit glede vseh pravnih razmerij in posledic. ko kakšna prepostavka za veljavnost pp ni izpolnjena oz. ko so nične le posamezne določbe pravnega posla. Z ničnostjo se ščitijo javni interesi (varnost pravnega prometa. Simulirani pp je ničen. Uveljavljanje ničnosti ni vezano na rok (uveljavljanje ničnosti ne zastara).kršitve glede sposobnosti pogodbenih strank (kadar stranka nima pravne ali poslovne sposobnosti ali v trenutki sklenitve pp ni razsodna) .

KOVERZIJA (pretvorba) Je pojav. vendar le v primeru. ko ničen pp ohranimo v veljavi kot nek drug pp. da lahko hkrati domnevamo. da ničen pp ustreza predpostavkam za veljavnost oz.. bi sklenili tega drugega. . da je prvi pp ničen. da je takšna tudi volja pogodbenih strank (če bi stranki vedeli.

eno samo pravo. katero pravo. ta oblika je redka. ki je pomembno za vse. Arbitraže so: • ad hoc arbitraže: arbitraža se oblikuje za posamezen primer. Lahko nastane na različne načine. družinsko pravo) Negativne lastnosti arbitraže: zelo draga. ki segajo izven meja države – civilno razmerje z mednarodnimi elementi  ima stike z več pravnimi redi. kateri zakon uporabimo 'pravni smerokaz'  usmeri nas v eno nacionalno pravo Še preden se vprašamo. katero sodišče? (katero procesno pravo).prometna infrastruktura (države postavijo standard) . pravice s katerimi stranki prosto razpolagata (premoženjske pravice). 74 držav članic (danes) .komisija ZDA (UNCITRAL) razglasi mednarodno konvencijo – sprejeta na Dunaju.MEDNARODNI IN EVROPSKI VIDIK CP » ALL LEGISLATION IS PRIMA FACIE TERITORIAL. Z njo se lahko urejajo samo razmerja oz. – izključna pristojnost 2. pritožbe ni (enostopenjsko razsojanje .« Vsa zakonodaja je po naravi teritorialna. da nekatera razmerja ureja sama (npr.pravo prodajne pogodbe (Rabel)  pravo prodaje blaga . Pozitivne lastnosti: hitrejša. 1980 – CISG  najuspešnejša med konvencijami vseh časov (Dunajska konvencija). ta dva arbitra pa skupaj izbereta predsednika arbitražnega senata  odločitev je dokončna. KLASIČNI MZP MEHANIZEM katero pravo se uporablja? (imamo več kot eno možnost uporabe) MZP nam z institutom – kolizijske norme – pove. glede lastninske pravice na nepremičninah). rešujemo jih na dva načina: 1. ustanovljeno s pogodbo). Nevtralno reševanje mednarodnih vprašanj . ki velja za vse. uredijo na enoten način) . mednarodne pristojnosti – splošna pristojnost (kjer je stranka doma)  Actor sequitur forum rei.glede sodišč obstaja še tretja pot  ARBITRAŽA (zasebno sodišče. dedno. z MEDNARODNIMI KONVENCIJAMO (=pogodbe med državami. ta dva arbitra pa skupaj imenujeta predsednika. POENOTENO PRAVO (UNIFICIRANO) .prednost poenotenega prava = nevtralnost. vsaka stranka si izbere enega. se vprašamo. Niso pa vsi spori arbitrarni – država ima interes. poleg tega sodi liho število sodnikov. diskretna (dosijo bolj specializirani ljudje) Za arbitražo mora vedno obstajati soglasje strank. Pravo je v principu teritorialno. države neko področje. Obstaja pa cela vrsta pravnih razmerij. V nekaterih primerih pa sploh ni dovoljena (npr.plačilni in kreditni instrumenti . vsaka stranka imenuje enega arbitra. • stalne arbitraže: ⇒ pojavlja se predvsem v gospodarskih sporih.SEMINAR 1. bolj strokovna in fleksibilna. pogoste pa so tudi v mednarodnih razmerjih ⇒ obstaja lista arbitrov.

po kateri se loči od drugih. na katere pravo veže določene pravne posledice. le ga stranka ne razume oz. spremembe osebnega imena. Konvencija velja za mednarodne pogodbe. članice pogodbe morajo biti iz različnih držav. Direktiva – harmonizacija(namen je približati nacionalne zakone) Uredba – unifikacija (uredbe so omejene na območje procesnega prava (evropsko procesno pravo se ukvarja le z čezmejnimi razmerji) Direktiva je naslovljena na države članice. .Dunajska konvencija: dispozitivno pravo (v določenem primeru se jo da izključiti). EU počasi gradi evropsko CP. Vseeno ostaja vprašanje Katero sodišče? (vendar je izbira sodišča tako drugotnega pomena. Ima pa vrsto posamičnih pristojnosti  odstranjevanje ovir za delovanje skupnega trga. . Problem pri vročanju je jezik – znotraj Evrope je pravica zavrniti vročitev sodnega akta. Bruselj 1: poenoteno evropsko civilno procesno pravo glede mednarodne pristojnosti . SEMINAR 2 – STATUS FIZIČNE OSEBE Vsak človek ima svojo osebnost. ni v jeziku države članice. ker vsa sodišča uporabljajo enako pravo). Evidenca osebnega stanja se vodi v matičnih knjigah (rojstna. kako neka tožba pride do nas. sprememba državljanstva. kjer ima EU izrecno pooblastilo – največ proc. je nosilec 3 statusov: • status familiae: pripadnost družini • status personae: osebni položaj • status civitatis: pripadnost državi Lastnosti človeka so prirojene ali pridobljene. Največ direktiv je na področju varstva potrošnikov. skrbništvo. Na področju CP lahko EU izvaja direktive in z njimi harmonizira posamezne aspekte skupnega trga. Direktive niso neposredno uporabne in nimajo horizontalnega učinka (nimajo neposrednega učinka v horizontalnih razmerjih (razmerja. POENOTENJE EVROPSKEFA PRAVA – EVROPSKI VIDIK CP EU za civilno področje nima splošno zakonodajne pristojnosti. Obstaja pa posredni učinek  načelo razlage v skladu z direktivo (+sodna praksa ES) = lojalna razlaga Uredbe so dopustne tam. poročna in mrliška matična knjiga) V rojstno matično knjigo se vpiše rojstvo in tudi druge okoliščine: priznanje očetovstva in materinstva. Osebno stanje ali osebni status je celota človekovih lastnosti.prava.najpomembnejša 44/2001.vročanje v državah članicah (tožb in drugih pravnih aktov): pravila vročanja nam povejo. dejstvo posvojitve. itd. ki so članice pogodbe. kjer sta dve enakopravni stranki). Z materialnim pravom gre v Evropi bolj počasi.

OSEBNI IME PARTNERJA Osebni ime zakonca: ob sklepanju ZZ se morata sporazumeti kakšen priimek bosta imela. ki ga sestavljata ime in priimek. Dovoljeno je imeti največ 2 imeni in 2 priimka in sicer zaradi varnosti pravnega prometa. da to storita oba. ⇒ s sklenitvijo zakonske zveze. ko sodba postane pravnomočna. člane družine tudi povezuje). mesecu od pravnomočnosti sodbe o razvezi ZZ mora sprožiti postopek prenosa priimka po splošnem postopku .priimek. • s spremembo: ⇒ na zahtevo.pogoj za ta postopek: oseba (ob sklenitvi) v zakonu drugače ne sme spreminjati priimkov OSEBNO IME ZUNAJZAKONSKEGA PARTNERJA IN REGISTRIRANIH ISTOSPOLNIH PARTNERJEV .ZOI-1 ne ponuja poenostavljene možnosti za spremembo priimka  posebnih določb ni. posameznik imam možnost. drugi del osebnega imena. si mora izbrati ime. • kaže na spol posameznika. Velja obveznostna pravica glede osebnega imena. ⇒ s posvojitvijo. da zahteva nazaj prejšnji priimek. se zadeva zgodi . zakon predvideva štiri možnosti:  skupni priimek bo priimek enega ali drugega  svojemu priimku morata dodati priimek zakonca (po starem zakonu nujno. To pomeni. dalj časa živita skupaj. nov zakon pa prinese več svobode)  sporazumeta se. lahko le po splošnih pravilih za spremembo osebnega imena . vendar v tej skupnosti ni formalnega akta nastanka . da izbereta priimek zakonca in imenu dodata svoj priimek  vsak bo imel svoj priimek Ob prenehanju ZZ: . sprejet 2006) ima vsak človek osebno ime. Pomen osebnega imena: • razlikovanje in ohranjanje reda v družbi (priimki dajejo podobo o medsebojni povezanosti).postopek z notifikacijo: po podani izjavi. da je oseba dolžna uporabljati svoje ime v pravnem prometu. Ime je lahko sestavljeno iz največ dveh besed nedeljvih celot (tudi priimek – Dijana Van der Bild) Pridobitev osebnega imena: • ob rojstvu (starši sporazumno določijo ime).razveljavite in razveza.Osebno ime Po Zakonu o osebnem imenu (ZOI-1. Osebno ime je edini reprezentativni znak fizične osebe. Če ima oseba več imen. po imenu se posamezna fizična oseba loči od ostalih (posameznika loči od drugih članov družbe. V 6.dejanska skupnost. s katerim bo nastopala v pravnem prometu.

lahko tudi ime .ZOI-1 pri tem vsebuje le eno omejitev: vsako osi dovoljeno. nezmožnost zasnovati družino po naravni poti. treba je dovoliti. ki bi spremenila spol. Nikjer ni določbe. Tu je šlo za diskriminacijo na podlagi spola.Zakon o matičnem registru: taka oseba prinese zdravniško potrdilo na upravno enoto. nikjer ni mogoče razbrati sprememb. ki so želeli popraviti zgodovinske podatke. da bi ime moralo odražati spol nosilca (medtem ko v Nemčiji mora ime odražati spol nosilca). še vedno pa se stališče ne spremeni 4. če ne ogroža morale.Praksa ES: 1. zato ravnanje VB ni pravilno in do sprememb mora priti v uradnih evidencah  sodišče je obravnavalo tudi ZZ.« 2. ne more biti razlog. da se taki osebi odreka pravico do sklenitve ZZ. npr. se upokoji in se hoče prej. IZJAVA O REGISTRACIJI. Spol je treba po posegu tretirati na novo.Za transs. enakost med spoloma pri prenehanju delovnega razmerja. Vidijo napredek v znanosti. 13/94: moški postane ženska. C. da se upokoji kot ženska. Lahko za oba spola (Saša.osebno ime kaže na spol v večini kultur. . javne varnosti ali pravic in svoboščin drugih ljudi. ker je zdaj ženska. saj bi lahko imeli težave s spolno identiteto. B. Osebo. da to ne pomeni kršitve pravice zasebnega življenja  vprašanje sklenitve ZZ: sodišče: »Zakonsko zvezo je treba razumeti kot tradicionalno skupnost dveh oseb različnih spolov. .- (za istospolne partnerje) obstaja formalni nastanek skupnosti  ustno soglasje. Izpiske dobi na novo. Tako so države sprejele posebno zakonodajo. Vanja…) . dobi novo EMŠO številko in se vnese v matični register. Sodna p. REES proti VB: po spremembi spola ni mogoče doseči spremembe v rojstnem listu. Pri tem je potrebno varovati zasebnost posameznika. 117 parlamentarne skupščine: VB na začetku ni dovoljevala sprememb  države članice naj sprejmejo ustrezno zakonodajo.Evropsko sodišče za ČP: veliko primerov (VB) transseksualcev. da le-ti dovolijo spremembo in na izkaznici ne smejo biti stari podatki . da bi bilo treba spol presojati biološko. Določeno so omejitve pri otrocih. Pritožil se je pred tem sodiščem. vs Francija: sodišče ugotovilo. registrih in omogočila spremembo osebnega imena.Priporočilo št. ker hočejo spremeniti spol . V redkih primerih je ime določeno tako. sodišča v Luksemburgu (ES): 1. da ne vemo kaj je. nimajo možnosti skupnega priimka po enostavnem postopku VPRAŠANJE SPREMEMBE IMENA PRI SPREMEMBI SPOLA . redka pa je sklenitev ZZ. GOODWIN vs VB (2002): iz EKČP ne izhaja. Pri nas so taka dovoljena. Diskriminacija na podlagi spola je prepovedana. COSSEY vs. da je praksa sodišča dinamična in da se mora izboljševati v skladu z napredkom v družbi. ki bi transseksualcem omogočala spremembe spola v osebnih dokumentih. VB: sodišče ponovi! 3. na začetku ESČP pravi. Naša zakonodaja: . Spremembo osebnega imena v glavnem dopuščajo.

da je osebno ime pravica vsakogar. vsaj do 18. ampak jim naprej določi 15-dnevni rok za spremembo imena. če pa še naprej vztrajajo. samo priimek. da bo imel otrok vpisano tako ime. Nima pa pravice. saj psihologi pravijo. CSD lahko otroka tudi odvzame. upravni organ vpiše ime v matično knjigo. Z njihovo pomočjo se poskušata sporazumeti. da se o tem vprašanju odloča na sodišču (nepravdni postopek). ki je mama. ime določa tisti starš. je nesposoben. določata ime skupno in sporazumno. Problem nastane. na predlog enega od staršev ali na predlog socialnega delavca.  Zakaj v 30-ih dneh? Ker mednarodni dokumenti pravijo. morali Če otrok nima staršev. poenostavljeni postopek: mati ni bila v ZZ. če tako zahteva otrokova korist – enega od očeta in enega od matere. Če očetovstvo ni znano. Je pa to neprimerna rešitev spora. zakon o tem določa. če tega ne storijo. vendar je to prekomeren ukrep. če pa ne. Otrokovo ime Starši niso upravičeni dati otroku kakršnegakoli imena. Če se mu spremeni ime in je že star 9 let. in 3. SPREMEMBA O IMENU OTROKA . • slogovno zaznamovano. ko se ne moreta sporazumeti: dokler traja spor. saj CSD nima na razpolago ukrepov. ZOI. letom pa imena ni dovoljeno spreminjati. v tej odločbi posvojitelji lahko spremenijo ime in priimek. ki je še živ. če je ime neprimerno. Uporablja se poleg osebnega imena. ne moreta imena predložiti upravni enoti. se lahko starša sporazumeta. se jih prijavi in dobijo denarno kazen. zato je ime določila sama. s katerimi bi v takem primeru lahko posegali v pravice staršev. • ne sme vsebovati nižjega izraza ali • imeti žaljive vsebine • izraža nasprotni spol • imena se ne sme kar naprej spreminjati Primernost imena presoja matičar. mora dati soglasje. saj imata oba roditeljsko pravico.Psevdonim uživa enako pravno varstvo kot osebno ime. vendar o tem obvesti CSD – iz tega lahko izhaja spor. kadar gre za spremembo v družinskih razmerjih . omejijo se lahko le. Med 4. sociološke in splošne podobe ter integritete. da se takrat začne graditi otrokova identiteta in bi ga to preveč zmedlo. ki ga že ima določena znana oseba (gre za nedopustno korist). ime mora biti primerno – to je v interesu normalne. Kadar sta stasrša znana. da se spremeni tudi osi otroka. določa. saj je domnevno že razsoden. ne sme pa se uporabljati psevdonima. leta starosti. da ima tri imena. Kadar se otrok posvoji: CSD da odlobčo o posvojitvi.poenostavljeni postopki. Ime ne sme nasprotovati javni varnosti. Zgodi se tako. . določi ime skrbnik. kadar eden ne more izvrševati roditeljske pravice. ga ne vpiše v matično knjigo.splošni postopek 1. če pride do pripoznanja očetovstva. ki se zgleduje po Družinskem zakoniku. tisti. vendar mora biti znan in se ga mora uporabljati. Ime ne sme biti: • vulgarno. da gresta na CSD. Starši morajo ime otroka izbrati v tridesetih dneh (30 dni) in ga prijaviti upravni enoti. ki potrebuje soglasje centra za socialno delo. Sodišče odloči s kompromisom.

zlorabljanje z očetove strani. Če je otrok star 9 let. da med posameznikom in naseljem obstajajo trajne povezave . šolanja ali drugih razlogov. zaradi dela. Kako naj odloči sodišče? V povprečju so take zahtevke zavračali. potem ko sta že odločila osi se starša lahko sporazumeta. da je razsoden. Poznamo stalno in začasno prebivališče. da ima tudi otrok priimek novega moža. Odločata skupno in sporazumno. če so starši . da sodišče iz pogovora ugotovi. če je šlo za zanemarjenje otroka. gresta na CSD. a nima volje tam stalno prebivati! Register stalnega prebivalstva: Vse osebe. pa na sodišče. se mudi. mati pa se na novo poroči in želi. opravlja službo Ne zahtevajo se samo objektivni elementi (dejansko bivanje v določenem naselju/kraju – coprus). kjer se posameznik zadržuje ali začasno prebiva. kje ima stalno/začasno prebivališče (zakonca skupno in sporazumno izbereta skupno prebivališče) otroci mlajši od 18 let: preb. kjer posameznik dejansko stalno prebiva in je to naselje središče njegovega življenja. življenjskih interesov. ki mora odločiti ali naj se sprememba imena dopusti ali ne (kdaj se to stori? – kadar se starša razvežeta.2. Mati lahko sproži postopek pred sodiščem. da bosta spremenila ime ali priimek. Če pa sta imela stike. Tam prebiva. ekonomskih vezi itd. Če ne živi več tam. pod pogojem. 1. Stalno prebivališče je naselje. oziroma jo pod določenimi pogoji pridobi prej) odjavljajo in prijavljajo prebivališče sami. 2. so mu pustili priimek. ima dom. socialnih. ima otrok po ločitvi priimek očeta. Navadno: tam. Kako mi to vemo? Presoja se na podlagi njegovih poklicnih.. da nekdo tam živi. ki kažejo. kjer je središče življenjskih razmer posameznika in življenjskega delovanja določene osebe – s katerim je oseba tesno povezana. če ne gre tudi tako.ne samo. kjer se posameznik naseli z namenom. da v njem prebiva. ampak pogosto subjektivni elementi (voljo prebivati na določenem mestu – animus manendi). ki imajo stalno ali začasno prebivališče v RS ali so imele pa so se ta tri mesece odselile (ali več/manj). vsako drugo prebivališče. vendar v njem stalno ne prebiva. ima pa voljo…oseba ima lahko le eno prebivališče! vsak prostovoljno izbira. ampak mora biti corpus + animus manendi. se sam odloči in sodišče tako zadevo reši. Zakon: prebivališče. Če se ne bosta mogla sporazumeti. kjer živi. dovolili pa so se . SEMINAR 3 – ZAKON O PRIJAVI PREBIVALIŠČA Prebivališče je kraj. je naselje.odjavljajo in prijavljajo starši otroci starejši od 15 let: (ima poslovno sposobnost.

v praksi pa si z njo ne moremo dosti pomagati. . če pa tujec. ki imetniku omogoča. počitniška hiša. da pravni subjekt na določen način ravna. Definicija pravice je pomembna zaradi sistematike civilnega prava. če ima neveljavno dovoljenje za stalno prebivanje. Sodobna teorija skuša pravico opredeliti tako. do plodov in do uničenja stvari). Pravice imajo možnost samostojnega obstoja in samostojnega pravnega prenašanja. Temeljno upravičenje. z overovljenim potrdilo tudi preko interneta (treba je priložiti potrdilo o lastništvu. lastninska pravica je sestavljena iz ius utendi. apartma itd. SEMINAR 4 – PRAVICA Pravica je element vsakega civilnopravnega razmerja. ius fruendi in ius abutendi – lastnik je upravičen do rabe. pisno soglasje lastnika. Upravičenja so ožja od pravice. Kdor ima tudi začasno. se odloča katero. da sme živeti tam) . Pristojnost v zapuščinskih zadevah je krajevna pristojnost sodišča v pravdnih postopkih/zadevah v kraju stalnega prebivališča. vendar so tudi lahko predmet pravnega prometa. Teorija skuša opredeliti pojem pravice. pravnik upošteva državljanstvo obeh. so trajno prenosljive.tujec. slovensko pravo. so le začasno prenosljiva. v treh dneh. – stalno. da našteva njena upravičenja. ko pristojni organ to ugotovi. ki so žrtve in v domovih Naslov je pomemben za vročanje pisem itd. najemno pogodbo.prebivališče se prijavi pri katerikoli upravni enoti. ki jim nudi pomoč . izda odločbo in to velja za stalno prebivališče . če je imel eden od zakoncev stalno prebivališče v RS.če je več kot 60 dni.novorojenčki se prijavijo v 8-ih dneh po določitvi osebnega imena . pri katerem otrok živi.: stanodajalec je dolžan to prijaviti v 12-ih urah. Sestavljena je iz temeljnega upravičenja in zahtevka. ki izvira iz vsake civilnopravne pravice je tožbeno upravičenje. od tedaj naprej – stalno. je treba prijaviti tri dni po naselitvi če greš iz države za več kot tri mesece. ki imata različno državljanstvo. kateremu je zaupan otrok . dodelitev socialne pomoči. vendar so definicije zaradi mnogih pojavnih oblik pravice preveč abstraktne. Pravice in upravičenja Pravica je sestavljena iz različnih kategorij upravičenj (npr. V vsakem razmerju imamo pravico in njej pripadajočo dolžnost.začasno prebivališče: gostinski objekt. tisti. če pa ima le začasno se to izbere namesto stalnega. vendar pa je meja med pravico in upravičenjem včasih težko določljiva. prijavlja in odjavlja tisti starš. da pod določenimi pogoji doseže prisilno vzpostavitev pravice. če ste dlje v bolnišnici ali tiste osebe. podnajemno pogodbo.problemi: brezdomci – imajo stalno prebivališče v tisti instituciji. je treba to prijaviti ni pa treba prijaviti. Če ima začasno prebivališče in to preneha. Poskus opredelitve pravice Je pravno zavarovano upravičenje.ločeni. le se ne da. kraj izpolnitve v CP  kjer prebiva ob sklenitvi pogodbe! Če se razvežeta dva.

Pravica je izraz volje posameznika in tej moči volje se morajo podrediti vsi. Pravica je povezana z voljo subjekta – subjekt lahko na podlagi pravice z voljo oblikuje določen položaj. . ki ima pravno subjketiviteto . ne le pravica. Voljna teorija (Windscheid) Ta teorija pravi. Kritika te teorije je. da drug drugega vznemirjajo in da drug drugemu povzročajo škodo. da je pravica pravno zaščiten interes (pravica je usmerjena je k varovanju interesa). vendar se ni prijela. Voljni element tako ne more biti temeljni element pravice. Integralna ali voljno-interesna teorija (Jellinek) Ta teorija poskuša združiti pozitivna spoznanja interesne in voljne teorije. ali bo pravico uporabljal ali ne. 2. Kritika te teorije je. Ta pristop so izrabili vsi totalitarni režimi v Evropi.mora pripadati nekomu. Predmet lastninske pravice kot oblastvene pravice je lahko samo stvar. Opredelitev pravice lahko vežemo na njeno vsebino. Ta teorija danes prevladuje. 3.Nemško sosedsko pravni primer: prepovedano je. opozarja na socialno funkcijo pravice. da je presplošna. Pravica ni sama sebi namen. Vendar pa je lastnik omejen z izvrševanjem (pravni red!). tako zagotavlja svobodno ravnanje. da z voljno oblastjo varujemo lastno pravico). da je pravica socialni pojem.mora temeljiti v pravnem redu. Po načelu specialnosti ne moreta obstajati dva izključna lastnika na isti stvari. ker subjekt dobi možnost. pravice nerojenega otroka). da je pravica pravno priznana in pravno zavarovana moč volje. Volja je pomembna tudi pri uresničevanju pravnega razmerja – subjekt sam odloči. da preko svojih dejanj uveljavlja voljo . 1. vendar pa ne gre samo za zadovoljevanje interesov imetnika pravice.Temeljne značilnosti: . saj služi posamezniku in družbi. LASTNINSKA PRAVICA (37. 4. zato pravno varstvo ne more biti opredelilni element pravice. odvisno od vsakokratne pravice. ki so s to pravico zavezani. da je pravica je od pravnega reda podeljena voljna oblast. Interesna teorija (Jhering) Ta teorija pravi. ki niso sposobni oblikovati volje. ki je usmerjena k določeni dobrini ali interesu. . Ni je mogoče izvrševati in gledati zgolj individualistično. temveč za zadovoljevanje interesov vseh. Vse prej naštete teorije so bile zelo individualistične.namen je zagotoviti človekove interese. poleg tega pa pravne interese ščitijo tudi drugi instituti.subjektu daje moč odločanja. vendar pa pravne interese ščitijo tudi drugi instituti. zato težko rečemo. lahko pa obstaja solastnina. Ta teorija velja le za oblastvene. VRSTE PRAVIC Absolutne ali izključujoče pravice (učinkujejo v razmerjih erga omnes) so: ⇒ oblastvene pravice (sp – lastninska pravica). ta pa opozarja na socialno funkcijo pravice. Kolektivistična teorija (Duguit) Ta teorija pravi. člen SPZ) Lastninska pravica lastniku zagotavlja oblast nad stvarjo in zagotavlja uporabo stvari proti vsakomur. ki bi bila upoštevana v pravu (npr. saj vsaka pravica varuje nek interes. posameznik mora upoštevati tudi pravice drugih. vendar to ni pravica . Poudarja individualizem. lahko izhaja iz običajev. ne samo pravica – pravno varstvo interesov ne more biti temeljni element pravice. terjatvene in premoženjske pravice (ne pride pa v poštev pri osebnostnih pravicah – te pravice se nanašajo na varovanje osebne sfere. da pravico priznavamo tudi nekaterim subjektom. Pravi. Je najosnovnejša premoženjska pravica.

zato ne morejo biti v pravnem prometu. ne morejo se prenašati. ⇒ oblikovalne pravice. zasebnosti na lastni podobi so individualne pravice. na katerega so vezane. Pri oblikovalni sodbi ni izvršbe! Po sodni poti je izjema. če to zahteva varstvo javnega interesa ali interesa konkretnega udeleženca pravnega razmerja (predvsem na področju družinskega in gospodarskega prava). ⇒ zahtevki. spor ali prenehanje pravnega razmerja). ABSOLUTNE PRAVICE in izključujoče pravice (?) lol  Dijana nauči se pisat!! .razmerja so NEGATIVNE OBLIKE pravic Pozitivne oblike pravic: . da se lahko enostransko oblikuje pravno razmerje. sprememba. varnosti. Pripadajo le tistemu. dedovati imetnike varujejo zoper vsakogar. pravica do življenja. ko je sodba pravnomočna! ( določene pravice je mogoče oblikovati samo s tožbo  tožnik zahteva ustanovitev. prenehanja pravnega razmerja pravica do odpovedi pogodbe pravica do odstopa od pogodbe  Pravice. saj oblikovalni učinek nastopi šele. Oblikovalne pravice podeljujejo upravičenje. ki imajo osebno in ne premoženjske narave človeku pripadajo že od rojstva dalje. do dostojanstva. ki povzročajo prenehanje p. Relativne pravice (učinkujejo v razmerjih inter partes): ⇒ terjatve. ne da bi sodelovala Ne zastarajo Razlikujejo se od zahtevkov – prekluzivni rok Tudi ugovori! OSEBNOSTNE PRAVICE Tiste. nastanek. ⇒ ugovori. varujejo njegove temeljne dobrine.odkupna pravica oblikovalna tožba – je izpodbojna pravica. ne pa tudi dolžnosti. upravičencu daje možnost oblikovanja razmerja. zato drugače imenovano – opcije! Položaj nasprotne stranke se spremeni.⇒ osebnostne pravice in ⇒ pravice intelektualne lastnine. ki gredo človeku kot bitju.

You're Reading a Free Preview

Download
scribd
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->