UVOD IN TEMELJNO O KAZENSKI MATERIALNI ZAKONODAJI

• • • telefon: 02 250 42 46; liljana.selinsek@uni-mb.si govorilne ure: PONEDELJEK, od 9. – 10. ure kabinet: pritličje – desno (gledano s smeri glavnega vhoda v fakulteto)

22.10.2008

♦ ♦ ♦

temeljna literatura: Liljana Selinšek: KAZENSKO PRAVO. SPLOŠNI DEL IN OSNOVE POSEBNEGA DELA, GV založba, Ljubljana 2007; - učbenik temelji na zakonodaji, veljavni do 1.11.2008!! Kazenski zakonik, uvodna pojasnila, GV založba, Ljubljana 2008 literatura za vaje: Ivan Bele, Goran Klemenčič [et.al.]: Repetitorij in praktikum za kazensko materialno pravo, Fakulteta za varnostne vede, Ljubljana 2007 • tip izpita: PISNI • sestava: 8 vprašanj: ♦ Prvo (1) vprašanje se nanaša na kazensko pravo kot pravno vejo in pravno znanost ter na položaj tega prava v pravnem redu (viri, načela, položaj KP, razmerje do drugih vej..) ♦ Drugo(2) in tretje(3) vprašanje se nanašata na kazenskopravno dogmatiko (temeljni instituti KP*) Četrto(4) in peto(5) vprašanje sta zastavljeni izključno na primerih Šesto (6) in sedmo (7) vprašanje se nanašata na področje kazenskih sankcij Osmo (8) vprašanje je povezano s posebnim delom KZ.
SKUPAJ JE NA IZPITU MOŽNIH 80 TOČK, kriterij za pozitivno oceno je 45 točk. Dodaten kriterij za pozitivno oceno je vsaj 50% uspešnost odgovarjanja pri vprašanjih od 1 – 3! • poudarek je na razumevanju snovi! na izpitu je dovoljena uporaba Kazenskega zakonika in Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja – zgolj zakonsko besedilo brez vsakršnih ročno ali kako drugače pripisanih dodatkov! * primer izpitnega vprašanja: a.) Kratko pojasnite pojem prostovoljnega odstopa od kaznivega dejanja ter razliko med prostovoljnim odstopom pri dokončanem in pri nedokončanem poskusu kaznivega dejanja. b.) A je sosedu B-ju ukradel kolo. Naslednjega dne ga je zapekla vest in je kolo vrnil lastniku ter se mu za dejanje opravičil. Ali se v tem primeru A-ju lahko odpusti kazen zaradi prostovoljnega odstopa (odgovor obrazložite)?

SPLOŠNO O KAZENSKEM ZAKONIKU
Kazenski zakonik je sestavljen iz splošnega in posebnega dela. 1. SPLOŠNI DEL KZ V splošnem delu KZ se nahajajo t.i. SPLOŠNE KAZENSKOPRAVNE NORME. Splošne kazenskopravne norme so v pravno obliko odeta splošna načela in splošna pravila ter pogoji, ki se nanašajo na: 1) splošni pojem kaznivega dejanja; 2) pojem krivde in 3) na pojem kazenskih sankcij. 2. POSEBNI DEL KZ V posebnem delu KZ pa se nahajajo t.i. TIPIČNE KAZENSKOPRAVNE NORME Tipične kazenskopravne norme so norme, ki vsebujejo opis posameznega kaznivega dejanja (hipotezo in dispozicijo) in kazen zanj. Opis kaznivega dejanja je sestavljen iz zakonskih znakov dejanja. Določitev zakonskih znakov kaznivega dejanja pa je v funkciji načela zakonitosti. Kazniva dejanja so v posebnem delu KZ razdeljena v zaokrožena poglavja.
♦ ♦ ♦ … Kazenski zakonik Republike Slovenije (objava v Ur.l. RS št. 63/94 in 70/94 (popravek) – pričetek veljave: 01.01.1995 … Zakon o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika Republike Slovenije (KZ-A), Ur.l. RS št. 23/1999 (pričetek veljave: 23.4.1999) … Zakon o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika (KZ-B), Ur.l. RS št. 40/2004 (pričetek veljave: 05.05.2004) Ur.l. št. 95/2004 z dne 27.8.2004: uradno prečiščeno besedilo KZ-UPB1, ki vsebuje obe noveli (nanašali sta se na posebni del; gre za drugačne opise KD; novele ne spreminjajo št.členov.

Novi KAZENSKI ZAKONIK (KZ-1) – zgolj 1/3 zakona je vsebinsko spremenjena ♦ sprejet 20. maja 2008 (“za” je glasovalo 47 poslancev) ♦ objavljen 04. junija 2008 v Ur.l. RS, št. 55/2008 ♦ veljati je pričel 01. novembra 2008
Razlogi za sprejem KZ-1: ♦ Reforma kazenskega prava l. 1994 naj ne bi bila dovolj temeljita. ♦ KZ iz l.95 naj bi kot podlago upošteval predvsem prejšnjo jugoslovansko ureditev.

1

V KZ iz l.95 je mogoče najti sledi prejšnjih teoretičnih, pogosto sociološko in tudi ideološko obarvanih izhodišč o kazenskem pravu (to naj bi bile določbe o dejanju majhnega pomena in o kaskadni kaznivosti za medijske delikte, velika hiba tega KZ naj bi bila tudi ta, da ne ločuje dovolj natančno med pojmoma kazenske odgovornosti in krivde). Kritike na dveh nivojih: ♦ način priprave; ♦ vsebina.

BISTVENE NOVOSTI v SPLOŠNEM DELU:


Sprememba sistematike splošnega in posebnega dela oz. prenumeracija členov (največja sprememba) Spremenjeni instituti splošnega dela


     

Delna sprememba definicije kaznivega dejanja Spremenjen koncept kazenske odgovornosti Spremenjen pojem malomarnosti Okleščeni so biološki temelji neprištevnosti Spremenjena koncepta dejanske in pravne zmote Spremenjen koncept skrajne sile Spremenjen koncept udeležbe

 Spremenjen koncept zastaranja Novi pojmi v splošnem delu  Storilec in posredni storilec  Nadaljevano kaznivo dejanje  Privolitev oškodovanca (institut splošnega dela, ki je vsebovan v posebnem delu pri telesnih poškodbah) Odpravljeni pojmi in instituti splošnega dela 
   Ultima ratio načelo Dejanje majhnega pomena Kaskadna kaznivost Medicinski varnostni ukrepi in vzgojni ukrepi za mladoletnike

Novosti na področju kazenskih sankcij:  Uvedba kazni dosmrtnega zapora  Nov splošni maksimum zaporne kazni (do trideset let)  Hišni zapor


  ♦     

Sprememba sistema izrekanja denarne kazni Odprava stranske kazni izgona tujca iz države Posebna evidenca za storilce spolnih kaznivih dejanj zoper osebe, mlajše od 15 let

BISTVENE NOVOSTI v POSEBNEM DELU:
Nova kazniva dejanja: novačenje in usposabljanje za terorizem (111. člen KZ-1), prepovedana tvorba živih bitij (114. člen KZ-1), javna objava kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime (116. člen KZ-1), mazaštvo (180. člen KZ-1) šikaniranje na delovnem mestu (197. člen KZ-1), zaposlovanje na črno (199. člen KZ-1), zloraba izvršbe (216. člen KZ-1), goljufija na škodo Evropskih skupnosti (229. člen KZ-1), zloraba trga finančnih instrumentov (239. člen KZ-1), uporaba ponarejene bančne, kreditne ali druge kartice (247. člen KZ-1), nezakonito dajanje pravne pomoči (254. člen KZ-1), mučenje (265. člen KZ-1), oviranje pravosodnih in drugih državnih organov (286. člen KZ-1), protizakonito, pristransko in krivično sojenje (288. člen KZ-1), ogrožanje okolja s hrupom ali svetlobo (317. člen KZ-1), predrzna vožnja v cestnem prometu (324. člen KZ-1).


         

Poleg novitet je precej kaznivih dejanj doživelo vsebinske dopolnitve, nekatera pa tudi zgolj jezikovne popravke. Na primer:  kaznivo dejanje zlorabe zaupanja je preimenovano v izneverjenje, zatajitev finančnih obveznosti pa je preimenovana v davčno zatajitev,

2

 prej ločeni kaznivi dejanji poneverbe ter neupravičene uporabe sta v 209. členu KZ-1 združeni v eno kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja,  kaznivo dejanje umora se je razdelilo na dve dejanji: na uboj (115. člen KZ1) in na umor (166. člen KZ-1)  Pri kaznivem dejanju zlorabe osebnih podatkov je kot poseben izvršitven način kaznivega dejanja po novem opredeljena kraja identitete (četrti odstavek 143. člena KZ-1)  Kazniva dejanja v zvezi z drogami so razširjena tudi na nedovoljene snovi v športu (186. in 187. člen KZ-1)  In tako dalje.

29.10.2008

ZAKONSKI ZNAKI KAZNIVEGA DEJANJA, OBLIKE KAZNIVEGA DEJANJA IN PRAVNA KVALIFIKACIJA
Kazensko pravo je zelo eksakten predmet!! Da lahko oblikujemo pravno kvalifikacijo potrebujemo:  Opis kaznivega dejanja,  Oblike kaznivih dejanj,  Zakonske znake.

OPIS KAZNIVEGA DEJANJA – ZAKONSKI ZNAKI ♦ Opis kaznivega dejanja je navzven, s pravno normo izražen zakonski dejanski stan oz. “bit kaznivega
dejanja”. Opis kaznivega dejanja vsebuje samo bistvene elemente, na podlagi katerih je mogoče določeno dejanje, ki se zgodi v praksi, prepoznati kot kaznivo dejanje oz. ga subsumirati pod določen zakonski opis kaznivega dejanja. Tem elementom pravimo tudi zakonski znaki kaznivega dejanja. ♦ Primer: iz opisa kaznivega dejanja odvzema motornega vozila po 216. členu KZ oz. po prvem odstavku 210. člena KZ-1 (Inkriminacija temeljne oblike odvzema motornega vozila v KZ-1 ostaja enaka kot v KZ; v KZ-1 pa je dodan tretji odstavek, ki vsebuje kvalificirano obliko tega kaznivega dejanja)! je mogoče razbrati naslednje zakonske znake:  tuje vozilo (tega kaznivega dejanja nikoli ne more storiti lastnik);  motorno vozilo (če je odvzel npr.lesene sanke, to kaznivo dejanje ne pride v poštev);  protipravna uporaba(storilec ni imel dovoljenja od lastnika);  namen protipravne uporabe za vožnjo (storilec se mora zavedati, da dela kaznivo dejanje), Obstajajo izjeme, ko pravo dovoljuje odvzem tujega vozila (ko se rešuje življenje..). Ta člen imenujemo tudi TATVINA RABE! Drugi del te kazenskopravne norme predstavlja predpisana kazen – to je zapor do dveh let. Zakonski znaki po 3. odstavku so enaki kot po 1. odstavku, ker se 3. odst. sklicuje na 1. odst. Prav tako je izpolnjen tudi dodatni zakonski znak (»ga uniči…« je kvalifikatorna okoliščina). Če so znaki v samem členu ločeni z besedo ¨¨ali¨¨, gre za ALTERNATIVNE ZNAKE, kjer zadošča, da je izpolnjen zgolj eden izmed njih.

OBLIKE KAZNIVEGA DEJANJA
Ločimo 4 oblike kaznivih dejanj: 1. TEMELJNO KAZNIVO DEJANJE 2. KVALIFICIRANO KAZNIVO DEJANJE 3. PRIVILEGIRANO KAZNIVO DEAJNJE 4. DELICTUM SUI GENERIS

Temeljne oblike posameznega kaznivega dejanja (tudi temeljno kaznivo dejanje) so navadno
vsebovane v prvem odstavku člena, ki opisuje to kaznivo dejanje, zajemajo pa najbolj pogoste, tipične in povprečne primere tega kaznivega dejanja. Če te oblike ni, ni kaznivega dejanja. PRIMER: 210/1

Privilegirane oblike kaznivega dejanja so tiste, ki obsegajo vse zakonske znake temeljnega kaznivega
dejanja in še enega ali več znakov, ki so take narave, da je dejanje zaradi njih lažje (vendar ne gre za olajševalne okoliščine) in je zato zanj zagrožena tudi milejša kazen. PRIMER: 210/2

3

Kvalificirane oblike kaznivega dejanja so tiste. Ima zgolj podobne znake. Pri kvalificiranem kaznivem dejanju mora biti podan storilčev naklep do vseh znakov kaznivega dejanja! PRIMER: 210/3 POZOR! Od kvalificiranega kaznivega dejanja je potrebno ločevati kazniva dejanja. VAJA Analizirajte oblike kaznivega dejanja zatajitve iz vseh odstavkov 208. da imajo vsi členi vse oblike kaznivih dejanj! RAZMERJE MED OBLIKAMI KAZNIVEGA DEJANJA ♦ Privilegirane in kvalificirane oblike kaznivega dejanja ter delicta sui generis so SPECIALNE OBLIKE ♦ ♦ temeljnega kaznivega dejanja. pri katerem je eden ali več zakonskih znakov glede na temeljno obliko kaznivega dejanja določenih tako. člena KZ . KZ-1) Primera: 1. “A s strelnim orožjem umori B-ja medtem ko ta spi” – umor na zahrbten način po 1. člena KZ . odstavka. (če vsebuje odstavek tudi točke) TOČKA (napiše se za rimsko št. odstavku 127.1) 2. posebno kaznivo dejanje) pa je dejanje. ker si stvari ni sam vzel. člena KZ (= 127/I KZ) oz. ČLEN + 2. “A s strelnim orožjem umori B-ja” – umor po 1. ampak jo je sam našel.  pod kateri zakonski opis kaznivega dejanja lahko subsumiramo dejansko stanje primera. zato ima tudi drugačno naravo) 208/6 – Določba kaznovalne oblike (nobena oblika kaznivega dejanja) Ni nujno. točki 2. da je dejanje zaradi njih težje in je zato zanj zagrožena tudi strožja kazen. (če vsebuje tipična kazenskopravna norma odstavke) ODSTAVEK ( piše se z rimskimi številkami) + 3. bo pravna kvalifikacija kaznivega dejanja zajela le to obliko! PRAVNA KVALIFIKACIJA KAZNIVEGA DEJANJA Nam pove:  katero kaznivo dejanje ustreza dejanskemu stanju primera oz. ki obsegajo vse zakonske znake temeljnega kaznivega dejanja in še enega ali več znakov. v katerem je uzakonjeno kaznivo dejanje (trenutno sta v stranski kazenski zakonodaji uzakonjeni le dve kaznivi dejanji.1 (=115/I KZ . odstavka 127. člena KZ-1! 208/1 – Temeljno kaznivo dejanje (ne gre za tatvino. večina kaznivih dejanj pa se nahaja v posebnem delu KZ oz.1) POZOR: v določenih primerih je treba v pravno kvalifikacijo dejanja vključiti tudi institute splošnega dela KZ! Primer: 4 .1 (= 116/1 KZ . ločeno je z vejico) + 4. ki so take narave. Sestava pravne kvalifikacije: 1. lex specialis derogat legi generali! (specialnejša norma derogira splošnejšo) če so izpolnjeni zakonski znaki katerekoli specialne oblike. kvalificirana s hujšo posledico!! Delicum sui generis (tudi “delikt svoje vrste” oz. po novem uboj po prvem odstavku 115. člena KZ (= 127/II . ampak sem mu jo jaz dala) 208/2 – Privilegirano kaznivo dejanje (imenujemo ga tudi »MALA ZATAJITEV«) 208/3 – Kvalificirano kaznivo dejanje 208/4 – Kvalificirano kaznivo dejanje ( imenovano tudi »VELIKA ZATAJITEV«) 208/5 – Sui generis ( stvar mu ni bila zaupana.1 KZ) oziroma po novem umor po prvi točki 116. da dobi dejanje zaradi njih drugačno naravo ali drugačen pomen. PREDPIS.

je lahko približno vedel. nakar je A pograbil šop bankovcev in pobegnil. koliko ga je. da si je želel pridobiti stvar majhne vrednosti. Pristopil je k blagajničarki. a oster nož na vrat ter zahteval. 22 KZ) oz. Kvalificirana tatvina ima podlago v navadni tatvini. da je želel majhno vrednost.  Kakšna je pravna kvalifikacija A-jevega dejanja? Gre za kaznivo dejanje zoper premoženje. 205/I–3 KZ-1 Če bi mu s silo iztrgal iz rok bankovec za 50 EUR.“A strelja na B-ja z namenom odvzeti mu življenje. Blagajničarka je to storila. izvršena na predrzen način (npr. člena KZ-1 (= 115/KZ-1 v zvezi s čl.) Primer 3 A je v trgovini stal na blagajni v vrsti za B-jem. vendar je ni uporabil zoper osebo. S tem je B – ja oškodoval za 35 EUR. V denarnici je bilo poleg vseh dokumentov tudi 35 EUR. odstavku 115. A si je na ta način prisvojil 535 EUR. da morajo biti vrednosti točno določene. a zgreši” – poskus kaznivega dejanja umora po 1. To je razlika med ROPOM in TATVINO NA PREDRZEN NAČIN. 5 . Zakonski znaki so: ♦ stvar majhne vrednosti ♦ namen prilastitve (tat ni vedel. 34 KZ-1) POZOR: Poskus je institut splošnega dela.) 204/I KZ-1 = navadna tatvina 204/II KZ-1 = mala tatvina 204/III KZ-1 = določba kaznovalne narave 204/IV KZ-1 = nobena oblika kaznivega dejanja Primer 2 A je v trgovini stal na blagajni v vrsti za B –jem. ji naslonil manjši. mu je A iz žepa izmaknil denarnico in pobegnil. da je bila ena od blagajn prosta strank. ni vedel. zato govorimo o poskusu kaznivega dejanja umora in NE o poskusu umora!! VAJA Pravno okvalificirajte spodnja dejanja (uporabite KZ-1): Primer 1 A je v trgovini opazil. zato ne moremo dokazat. Ker je denar videl na pultu. odstavku 127. Ko je B zlagal stvari na pomični pult. ki mu ga je vrnila blagajničarka. Ko se je B nekoliko obrnil stran. koliko denarja je v njej. je A naglo pograbil denar in izginil. Po starem KZ se je ta vrednost določila na podlagi povprečne neto plače. temveč zoper stvar. naj odpre blagajno. člena KZ (= 127/I v zvezi s čl. 99/IX pravi. na pult poleg kupljenih stvari.  Katero kaznivo dejanje je storil A? Gre za kaznivo dejanje po 204/I KZ – 1.) ♦ storilčev namen za povzročitev tega kaznivega dejanja (iz načina izvršitve lahko dokažemo. Ko je B nameraval iz moške torbice vzeti denarnico in plačati kupljene stvari.  Pravna kvalifikacija A-jevega dejanja? Storilec je uporabil silo. je še vedno mala tatvina. ki jih je zlagal v vrečko. po novem poskus kaznivega dejanja uboja po 1. zato ne gre za rop. Zato ta znak ni podan in gre za navadno tatvino. Ko je storilec iztrgal torbico. 204/II KZ – 1 Zakonski znaki. koliko denarja je v denarnici. z vlomom). mu je A iztrgal torbico iz rok in pobegnil proti izhodu. ker je to bolj praktično. ki jih je potrebno ugotoviti in argumentirati in ki priviligirajo to dejanje so: ♦ majhna vrednost stvari (KZ -1 v čl. da je B odložil denar. V torbici je bila poleg dokumentov še denarnica s 35 EUR. Primer 4 A je v trgovini počakal tako dolgo. Mala tatvina. bi bilo podano kaznivo dejanje po 205/I KZ-1(ne bi šlo za veliko tatvino).

odstavku. Pobral ga je in vtaknil v žep. Primer 6 A je v trgovini na tleh zagledal bankovec za 50 EUR. kjer je zaposlena. saj je 500 EUR zadnji znesek.odst.  A ukrade 500 EUR svojemu očetu. V primerjavi s tatvino je roparska tatvina sui generis. Gre za zatajitev. Katero kaznivo dejanje je storil A? Gre za rop. ki je sui generis. da to stvar tudi obdrži. ukrade 500 EUR iz blagajne državnega organa. NE. bi šlo za veliko tatvino. 209/III-I KZ-1(3. To je opazil varnostnik. Da je ustrelil sovražnika se lahko upošteva pri odmeri kazni. Razlika je le v pregonu (kadar premoženjski delikt stori sorodnik. bi ga dobil po naključju. šele nato uporabi silo. Gre za uboj. Primer 8 Ali ima lastnost oškodovanca (žrtve) kaznivega dejanja v spodnjih primerih kakšen vpliv na pravno kvalifikacijo kaznivega dejanja?  A s strelnim orožjem odvzame življenje svojemu sovražniku B-ju. Vsi so izpolnjeni. 115/I KZ-1 6 . se je A sunkovito obrnil. Vprašati se moramo ali so izpolnjeni vsi zakonski znaki po 1. katerega? Da izpolnil je znake kaznivega dejanja po 208/V KZ-1 (iti mora za protipravno pridobitev). Gre za malo tatvino. Izpolnjeni so vsi zakonski znaki po 1. A si je na ta način prisvojil 535 EUR. Gre za malo tatvino. odstavek in ne na 2. ne vpliva na kaznivo dejanje. ki je stekel za A –jem. 224 KZ-1  Blagajničarka A ukrade 500 EUR iz blagajne trgovskega podjetja. Gre za to.) 3. nato pa odšel iz trgovine.odstavek. Prilastila si je stvar majhne vrednosti  Uradna oseba A. v zvezi s 1. odstavku. da je denar ukradel prijatelju. Ko ga je ujel. 209/III-I KZ-1 A si je prilastil stvar majhne vrednosti in to si je tudi želel. ker sorodstvo nima vpliva na pravno kvalifikacijo.  Ali je A s svojim ravnanjem izpolnil zakonske znake kakšnega kaznivega dejanja? Če da.  Katero kaznivo dejanje je storil A? Gre za roparsko tatvino po 207/I KZ-1 (stvar pridobi. Dejstvo. da je storilec vedno zaloten pri storitvi kaznivega dejanja). Če bi mu ukradel 501 EUR. pač pa se upošteva pri odmeri kazni. saj je storilec uporabil silo (lahko bi tudi grožnjo) zoper osebo. Primer 5 A je v trgovini na blagajni izkoristil nepazljivost blagajničarke. Če bi mu bankovec prinesel veter skozi okno. Rop ima enake zakonske znake kot tatvina. Enako velja tudi za odvzem motornega vozila s strani sorodnika). v katerem je zaposlena.odst. 206/I KZ-1 V 206/II najdemo kvalificirano obliko ropa. pooblaščena za gotovinsko poslovanje s strankami. udaril varnostnika s pestjo v obraz in še hitreje stekel stran. Primer 7 Ali ima lastnost storilca kaznivega dejanja v spodnjih primerih kakšen vpliv na pravno kvalifikacijo kaznivega dejanja?  A ukrade 500 EUR svojemu prijatelju B-ju.odstavek se nanaša samo na 1. to ne vpliva na pravno kvalifikacijo. ki še spada v malo tatvino. se le-ta preganja na zasebno tožbo in ne na zahtevo policije in tožilca. ki se je sklonila pod pult po ovoj cigaret in iz odprtega predala blagajne pograbil šop bankovcev ter stekel proti izhodu. Razen podplutbe varnostnik ni utrpel nobene poškodbe.

tako da gre za malo tatvino. ko bo pristala na njegovo.A s strelnim orožjem odvzame življenje policistu neposredno potem. ker ni nobene okoliščine. ker policist ni izvajal javne varnosti (če bi pazil predsednika oz. Primer 9 (IZPIT) Po razvezi zakoncev A in B je sodišče njunega mladoletnega sina C dodelilo v skrbništvo materi B. ki bi vplivala na pravno kvalifikacijo. A s strelnim orožjem odvzame življenje obsojencu za kaznivo dejanje spolnega napada na osebo mlajšo od 15 let. čeprav je storjeno na predrzen način. ki jo je ta obiskoval.2008 7 . da ga v nekaj prisili Bistvena razlika je v sankciji! Gre za to. Gre za uboj po 115 KZ-1. Novi KZ-1 je predsednika vlade izključil iz 352 KZ-1. bi prišel v poštev 116 KZ-1). delal kaj drugega v korist javne varnosti. B pa sporočil. ki v konkretnem primeru dela ugrabitev kot kvalificirano obliko odvzema mladoletne osebe. Specialnejše dejanje je ugrabitev. Iz trgovine je odnesel nekaj zavojev cigaret in steklenico žgane pijače. Gre za kaznivo dejanje po 134/II – I KZ-1. očetu A-ju pa dovolilo stike z otrokom 1x tedensko. torej A-jevo skrbništvo nad otrokom. saj nima kodificirane oblike.   A z namenom ogroziti ustavno ureditev RS s strelnim orožje odvzame življenje predsedniku vlade. zato je nekega dne C-ja počakal pred osnovno šolo. ko mu je ta izrekel globo zaradi prehitre vožnje. ČASOVNA IN KRAJEVNA VELJAVNOST KAZENSKE ZAKONODAJE ČASOVNA VELJAVNOST KAZENSKE ZAKONODAJE Časovna veljavnost kazenskega zakonika ≠ čas izvršitve kaznivega dejanja Gre za med seboj povezana pojma! ČAS IZVRŠITVE: kdaj je bilo kaznivo dejanje izvršeno? ♦ 9. namen pridobiti majhno vrednost). in ga odpeljal v tujino. Izsiljevanje je kvalificirana okoliščina. da bo sina videla šele. A se s tem ni strinjal.11. Gre za uboj po 115 KZ-1.  Ali so v tem primeru izpolnjeni zakonski znaki kaznivega dejanja odvzema mladoletne osebe (člen 190 KZ-1) ali ugrabitve (člen 134 KZ-1)? Obrazložite! Zakonski znaki so izpolnjeni po obeh členih in sicer: ♦ Odvzem prostosti ♦ Preprečevanje vrnitve ♦ Protipravno zadrževanje osebe ♦ Izsiljevanje drugega. 115 KZ-1 Ne gre za kvalificirano okoliščino. da moramo najti specialnejše dejanje. Primer 10 A je vlomil v trgovino na način. zato to ni več kvalificirana okoliščina.  V vseh 4 primerih bi lahko sodnik dejanske okoliščine upošteval pri odmeri kazni – oteževalne okoliščine. člen KZ – delavnostna teorija! 5.  Ali je A v tem primeru izpolnil zakonske znake kaznivega dejanja tatvine po členu 204/II KZ-1 (mala tatvina) ali kaznivega dejanja velike tatvine po členu 205/I-1 KZ (vlomna tatvina)? Obrazložite! Izpolnjeni so zakonski znaki po 204/II KZ-1 (stvar majhne vrednosti. da je razbil ključavnico na zadnjih vratih. vse skupaj v vrednosti 250 EUR.

se lahko uporabi za nazaj. KZ-1 kaznivega dejanja grdega ravnanja ne inkriminira!! Je pa grdo ravnanje po novem eden od zakonskih znakov kaznivega dejanja ogrožanja varnosti iz 135. ki je veljal v času storitve. Zakonski znaki kaznivega dejanja po 146.11. ker je 1. ne obravnava več. ki je to kaznivo dejanje. sicer se uporablja samo za dejanja. tako kot v KZ). LEX MITIOR (beri »micior«) = milejši zakon za storilca VAJA A je dne 1. člen KZ-1) (1) Kdor ogrozi varnost kakšne osebe z grdim ravnanjem ali z resno grožnjo.  Ali lahko sodišče A-ja dne 6. členu KZ so:  grdo ravnanje. razen če je novi zakon milejši za storilca ♦ 7.♦ 18. lahko tudi kakšnega doda. Sodišče bo moralo uporabiti KZ-1. ki pojasnjuje časovno veljavnost blanketnih norm (stari KZ je ni poznal). 135. se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta. jih vsebuje samo v izjemnih primerih (npr.11.2008 začel veljati novi zakon KZ-1. dekriminiralo in je zato KZ-1 milejši za storilca (ko je KZ-1 milejši. členu KZ.2008 spozna za krivega kaznivega dejanja grdega ravnanja po 146.2008. členu KZ? Normativni podlagi iz posebnega dela: 146.: če bi takšno dejanje ogrozilo varnost). če se kazenski zakon v času med izvršitvijo kaznivega dejanja in začetkom oziroma koncem sojenja spremeni? ♦ 3. kdaj nastane posledica! POZOR: čas izvršitve dejanje je treba ločevati od časa DOKONČANJA kaznivega dejanja (pri tem pa je pomemben čas nastanka posledice)! ČASOVNA VELJAVNOST KAZENSKE ZAKONODAJE: kateri zakon uporabiti. členu uporablja neprimeren termin “čas storitve” kaznivega dejanja – pravilneje bi bilo “čas izvršitve. člen KZ-1 – delavnostna teorija! (KZ-1 v 18. novembra 2008 dalje). V tem primeru gre za predlagalni delikt. temveč pravi. ki so bila storjena od 1.8. da bo napadel njeno življenje ali telo. člen KZ-1 ne vsebuje kazenskih znakov 146.vsebuje enako temeljno pravilo kot KZ.” saj ta izraz zajema tako storitvena kot tudi opustitvena kazniva dejanja!). člen KZ – uporabi se zakon. člen KZ: (1) Kdor z grdim ravnanjem prizadene telesno ali duševno celovitost drugega. kot samostojnega. člen KZ (ali v KZ-1 še vedno obstoji inkriminacija grdega ravnanja. Pri času izvršitve ni pomembno. se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do šestih mesecev. dodana pa je določba. Ogrožanje varnosti (135. ne sme pa nobenega odvzeti? KZ-1 grdega ravnanja.2008 grdo ravnal z B-jem. členu KZ. ki tega dejanja ne inkriminira. člen KZ-1 vsebuje vse enake zakonske znake kot 146. (2) Pregon se začne na predlog. da je grdo ravnanje eden izmed zakonskih znakov novega kaznivega dejanja ogrožanja varnosti.11. ki je prav tako predlagalni delikt. 8 . člena KZ-1. člena KZ oz. B je vložil predlog za pregon A-ja zaradi kaznivega dejanja grdega ravnanja po 146. člen KZ-1 . V predmetni zadevi je razpisana glavna obravnava. ODGOVOR: Sodišče tega ne more storiti.  prizadeta telesna ali duševna celovitost druge osebe Vprašati se moramo ali 135. ki bo dne 6. po 146. (2) Pregon se začne na predlog.

2008? Tožilci lahko umaknejo vse predloge zaradi grdega ravnanja. če jih ne bodo. A je to dejstvo izkoristil. zato se uporabi KZ. ko je A oddal pisemsko bombo na pošto (leta 2003).11. dokončano pa 30 let kasneje. Gre sicer za umor na zahrbten način po 116/I KZ-1. da se jim ne more soditi po starem kazenskem zakoniku. Posledica tega je. npr. Teorija pravi. ker novi zakon tega kaznivega dejanja več ne inkriminira in je zato za storilce milejši. Novi KZ-1 (zastaranje v KZ-1 se je popolnoma spremenilo. Ker je od takrat preteklo že več kot 25 let. da naj zastaralni rok teče od dokončanja kaznivega dejanja. da jih bo staral. če bi bil milejši za storilca. UMOR NA GROZOVIT NAČIN: storilec žrtev mori počasi z mučenjem.. bo sodišče storilce oprostilo. 19 let zapora).  Po katerem zakonu se kazensko preganja A-ja (oziroma se mu dosodi kazen)? Obrazložite! Težava se pojavi..) Izvršitveni način tega kaznivega dejanja se po obeh zakonih (KZ in KZ-1) ne razlikujejo. razlika je samo v sankciji. ki je veljal v času storitve KD. zato se je odločil. Stran 69/ primer 18 B je s piramidnimi igrami ogoljufal A-ja. tako da imamo sedaj samo še absolutno zastaranje . ker se je po storitvi dejanja zakon spremenil.  Ali je zoper A-ja možno sprožiti kazenski postopek? Obrazložite! Dejanje je bilo storjeno ob zastrupitvi. Nastanek posledice tukaj ni pomemben (posledica je nastala leta 2008. določbi KZ in KZ-1 se ne razlikujeta. zato bi se novi zakon uporabil samo v primeru. kjer pa so ga zaradi malomarnosti izgubili (padlo je za omaro). KI JE BILO STORJENO PRED 1. pregon ni več možen). za kar ni nikoli kazensko odgovarjal. B je zastrupljeno vino spil šele čez 30 let. ob smrti. pri čemer je le-to eksplodiralo in ga ubilo. Glede pravne kvalifikacije pa se gleda. se gledajo v letu 2003. Pisemsko bombo je oddal na pošto leta 2003.. Stari KZ (zastaranje teče od dneva storitve kaznivega dejanja.KAJ SE BO ZGODILO S PREDLOGI ZARADI GRDEGA RAVNANJA. Enako velja tudi glede hude telesne poškodbe (po 123/I KZ-1) njegove žene (uporabi se KZ. storilčeva starost. tisti se uporabi (torej stari??). da posledica nastane šele čez nekaj časa. B je skupaj ž svojo ženo pismo odprl.. da bi B umrl. PRIMERI IZ PRAKTIKUMA: (veljavnost kazenskega zakona) Stran 71/ primer 31 A in B sta bila soseda. kje B živi in da ima veliko vinsko klet. V poštev pride torej zakon. 9 . v katerem ga je zmerjal. novi KZ-1 pa bi se uporabil samo. KZ pravi. KZ-1 pa pravi. da je zagrožena zaporna kazen najmanj 10 let ali pa 30 let (izjemoma). če bi bil milejši za storilca. da žrtev trpi in ne umre takoj. da bo temu naredil konec in je B-ju poslal pisemsko bombo. ženo pa hudo ranilo. Zaradi zamer se je A odločil poslati pismo B-ju. Iz tega izhaja. sicer pa pride v poštev tisti. Po enem letu dopisovanja je A-ju prekipelo. Ko je vino spil. ker je storilec izrabil zaupanje žrtve in le-ta ni mogla ničesar storiti. Vse okoliščine. kot so npr. Leta 2002 se je A odselil. Njegov cilj je. kateri zakon je milejši. vlomil v B-jevo klet in zastrupil nekaj steklenic vina z namenom. da je zagrožena zaporna kazen najmanj 15 let in največ 30 let (lahko se mu dosodi tudi nekaj vmes. ki je veljal v času storitve KD).  Kdaj je bilo KD storjeno? Obrazložite! Dejanje je bilo storjeno. člen KZ-1). v katero nima vstopa nihče. Ob dokončanju KD je veljal že novi KZ-1. je umrl. saj se je odločil. ker je takrat bilo dejanje dokončano). ki sta se vedno prepirala zaradi zemljišča.90. UBOJ NA MAH ne dopušča. A je odkril. krivda. B mu je odgovarjal na podoben način. in da tudi svojega vina ne deli z nikomer. da je KZ-1 strožji. Čez 5 let (leta 2008) so ga našli zaradi obnavljanja in so ga poslali B-ju. da bi se zaščitila ( primeri takega umora so še: zastrupitve. umor v spanju. saj ima zagroženo višjo zaporno kazen kot KZ.

4. da se ga izroči Sloveniji. 13/I KZ-1): spremenjeno tako. da je na Hrvaškem že sprožen kazenski postopek? Obrazložite! Gre za kaznivo dejanje po 205/II KZ-1 (velika tatvina. temveč zgolj glede jurisdikcijske oblasti. da se storilca zaloti na ozemlju RS oz. posledica pa nastane takrat. člen KZ-1 podrobnejša ureditev vštevanja odvzema prostosti v tujini kot v 125. Ni nobene spremembe glede kaznovalne oblasti. členu uporablja neprimeren termin “kraj storitve” – pravilneje bi bilo “kraj izvršitve.000 EUR). kje je storjeno. Realno načelo (121. 5.  Ali se A. To pa je bilo v Sloveniji. da za vzpostavitev kaznovalne oblasti naše države ni več potrebno. da je avto ukraden. Univerzalno načelo (123/II KZ. 11. na katera se to načelo nanaša: po novem zajema ponarejanje denarja ali drugo kaznivo dejanje. ko lastnik z avtom ne more več razpolagat (to pomeni tudi v Sloveniji). 12. člen KZ. B-jem. Dejanje je bilo storjeno v Ljubljani (Sloveniji). ki se po mednarodni pogodbi mora preganjati v vseh državah podpisnicah. členu. da se storilca zaloti na ozemlju RS oz. A-ju uspe pobegnit iz hrvaškega zapora nazaj v Slovenijo. – 15. 10 . 2. člen KZ-1): spremenjen je obseg kaznivih dejanj. pomembno je samo to. ker menimo. kjer naj bi se sestal s prodajalcem ukradenih vozil. člen KZ – ubikvitetna teorija! ♦ 19. člen KZ-1 so urejeni posebni pogoji za pregon. da za vzpostavitev kaznovalne oblasti naše države ni več potrebno. Hrvaška policija pri rutinski kontroli vozil ugotovi. Pasivno personalitetno načelo (123/I KZ. Ni nobene spremembe glede kaznovalne oblasti. – 125. člen KZ-1: V zvezi s krajevno pristojnostjo poznamo 5 načel: 1. Zelo pomembno: V 14. Gre za omejitve jurisdikcijske oblasti domačih sodišč glede kaznivih dejanj z mednarodnim elementom!! (KZ je to urejal v 124. člen KZ oziroma 10. KZ-1 je dodal predvsem omejitve v zvezi z realnim načelom!) 15. tuje državljanstvo oškodovanca ipd. Ni pomembno državljanstvo storilca ali žrtve. Kasneje ugotovijo tudi vpletenost B-ja in zoper obema sprožijo kazenski postopek. Teritorialno načelo (120.ju odvzame prostost. člen KZ. člen KZ-1 – ubikvitetna teorija! (KZ-1 v 19. člen KZ-1): spremenjeno tako. temveč zgolj glede jurisdikcijske oblasti. kje je kaznivo dejanje bilo storjeno. člen KZ-1): sprememba vojaškega letala v državno. 3.)? ♦ 120. 10.KRAJEVNA VELJAVNOST KAZENSKE ZAKONODAJE Krajevna veljavnost kazenskega zakonika ≠ kraj izvršitve kaznivega dejanja. da je avto vreden vsaj 50. terorizem in kazniva dejanja zoper suverenost RS in njeno demokratično ustavno ureditev. Gre za dva povezana pojma! KRAJ IZVRŠITVE: kje je bilo kaznivo dejanje izvršeno? ♦ 10. 13/II KZ-1): nespremenjeno Kaznovalna oblast lahko obstoji samostojno. zato A. da se ga izroči Sloveniji. vendar kot taka nič ne pomeni. tuje državljanstvo storilca. pri čemer pa ga zaloti slovenska policija. člen KZ.” saj ta izraz zajema tako storitvena kot tudi opustitvena kazniva dejanja!) KRAJEVNA VELJAVNOST KAZENSKE ZAKONODAJE: kateri zakon uporabiti v primeru kaznivega dejanja z mednarodnim elementom (taki elementi so: izvršitev KD v tuji državi. nato pa odide v Zagreb. Aktivno personalnitetno načelo (122. Tukaj pride v poštev teritorialno načelo (10/I KZ-1). ne glede na to. členu KZ (je bolj dodelan glede na starega)! PRIMERI IZ PRAKTIKUMA: (veljavnost kazenskega zakona) Stran 65/ primer 3 A v Ljubljani ukrade Audi A6.ja lahko kazensko preganja v Sloveniji navkljub temu.

člen KZ-1 – v ozemlje RS spada kopno. poleg Slovenije. A-ja se lahko preganja v Sloveniji. Sistem je naravnan tako. da je kazenska zakonodaja teh držav podobna slovenski)? Obrazloži! A-ja se lahko preganja v SLOVENIJI po teritorialnem načelu (10/II KZ-1). člen KZ-1) V vsakem konkretnem primeru lahko nastopi samo eno načelo. pod določenimi pogoji. ki pade na glavo nemškemu državljanu B-ju in mu prizadene hude telesne poškodbe. da ne sme biti nihče ponovno preganjan za isto zadevo.  Ali se lahko A-ja kazensko preganja v Sloveniji. vrže zaboj. JURISDIKCIJSKA OBLAST pomeni možnost pregona (14. če mu je bila izrečena oprostilna sodba v tujini? Obrazloži! Če je bila A-ju izrečena oprostilna sodba. na podlagi načela univerzalnosti. ker ne gre z domačo ladjo. Za jurisdikcijo po 13. da obstaja KAZNOVALNA OBLAST naše države. da se A nikakor ne more izognit pregonu (ena izmed teh držav ga bo sigurno preganjala). zrak in teritorialne vode). členu KZ-1.  Katere države. bi potrebovali dovoljenje ministrstva za pravosodje. Stran 66/ primer 5 11 . ga lahko Slovenija za isto zadevo preganja samo z dovoljenjem ministrstva ob izpolnjenem dodatnem pogoju (enako kot pri prejšnjem vprašanju). ubil španskega državljan B-ja. ki se nanaša na to. ker kazenski postopek ne teče še v nobeni državi. vendar pa s tem ni avtomatično vzpostavljena tudi JURISDIKCIJSKA OBLAST (če bi želeli Slovenci začeti kazenski postopek v Sloveniji. da je kazenska zakonodaja drugih držav glede veljavnosti KZ urejena podobno kot v Sloveniji)? Če bi imele vse države enak zakon oziroma enaka načela kot Slovenija. v ŠPANIJI po pasivno personalnem načelu. Ali se A-ja lahko kazensko preganja v Sloveniji. in sicer na podlagi teritorialnega načela (10/I KZ-1). ki je bilo storjeno v Sloveniji (9. členu KZ-1 bi moralo biti izpolnjenih veliko pogojev.  Velja NE BIS IN IDEM (zaščita storilca pred ponovnim obravnavanjem v isti zadevi). Stran 71/ primer 29 A-argentinski mornar s krova argentinske ladje. če je že bil obsojen v tuji državi? Obrazloži! Tukaj je potrebno upoštevati omejitev iz 14/I KZ-1. ki je bila zasidrana v Kopru. bi morali paziti še na Argentino (ta bi ga lahko preganjala po 10/II KZ-1) in na Nemčijo (ta pa bi ga lahko preganjala na podlagi personalnega načela. zato se jurisdikcijska oblast vzpostavi avtomatično. Na takšni podlagi bi imeli kaznovalno oblast.Iz tega izhaja. v VELIKI BRITANIJI po teritorialnem načelu (10/I KZ-1). S tem je vzpostavljena kaznovalna oblast. tudi vse druge države.  V kateri državi se lahko kazensko preganja A-ja (če predpostavite. Glede jurisdikcije ni nobenih omejitev. Kaznovalno oblast bi lahko imele. ker so Hrvati že začeli postopek. če ga Hrvati še ne bi začeli.  Ali se A-ja v Sloveniji lahko preganja v skladu s slovensko kazensko zakonodajo (in po katerem načelu)? Obrazloži! Gre za kaznivo dejanje hude telesne poškodbe po 123. 10/II KZ-1 ne pride v poštev. ki je bila zasidrana v Liverpoolu. bi še lahko sprožile kazenski pregon zoper A-ja (če predpostavljate. pa Slovenci ne bi potrebovali dovoljenja in bi lahko sami začeli postopek). Stran 73/ primer 38 A – britanski državljan je na slovenski ladji.

člen KZ-1 – ureditev je vsebinsko nespremenjena. Dejanje je bilo storjeno v tujini. po katerem se ga lahko kazensko preganja. Avstrijski organi so to sporočili slovenski policiji.VI KZ-1. Ko sta se vrnila v Slovenijo. da je B umrl še preden je vlak prečkal nemško-avstrijsko mejo. ki ima PRIMARNO KAZNOVALNO OBLAST (vedno jo ima tista država.A je na vlaku Slovenskih železnic. na delu v Pakistanu. je B prijavila A-ja domači policiji. Po končanem delu se je vrnil v Slovenijo.III.  Ali se A-ja lahko kazensko preganja v Sloveniji in po katerem načelu? Obrazloži! Kaznivo dejanje je bilo storjeno v Nemčiji. bi imela na podlagi aktivno personalnega načela. če se vrne v Slovenijo z vsemi svojimi ženami? Obrazloži!  Kaj v primeru. Jurisdikcijsko oblast imamo po 14/II.  V katerih državah se lahko kazensko preganja A-ja (če predpostavimo. 12 . da je v vseh državah podobna kazenskopravna ureditev kot pri nas)? Kaznivo dejanje je bilo storjeno v Nemčiji. da posilstvo lastne žene v dotični državi ni kaznivo dejanje. V Sloveniji bi se ga lahko kazensko preganjalo po pasivno personalnem načelu (13/I KZ-1). ker je vedel. Tam je A posilil svojo ženo B. da odstopi od pogajanj.2008 8. Stran 68/ primer 15 Slovenca A in B sta šla na potovanje v tujino. KZ-1 pa v 17. Slovenija bi imela primarno kaznovalno oblast. na ozemlju katere je bilo dejanje storjeno). se je oženil s 3 Pakistankami.  Ali se A-ja lahko kazensko preganja v Sloveniji? Obrazloži! B je storil kaznivo dejanje posilstva (170/IV KZ-1). Če bi bil tako A kot tudi B Slovenec. če bi bil A (na podlagi aktivno personalnega načela) ali B (na podlagi pasivno personalnega načela) slovenski državljan. Slovenija bi imela kaznovalno oblast na podlagi 12. bi prišel v poštev 14/V KZ-1 (omenjen je tudi 14/4 člen ????) Stran 68/ primer 17 Slovenec A. zato je Nemčija tista. umoril B-ja. člen KZ in 17. členu uporablja neprimeren termin “način storitve” – pravilneje bi bilo “način izvršitve. ki je peljal na progi Frankfurt-Zagreb. člena KZ-1 = aktivnega personalnega načela (le-to je močnejše od pasivnega personalnega.  Ali se bo A-ja v Sloveniji kazensko preganjalo zaradi KD dvojne zakonske zveze. ker je imel tam tudi vse svoje premoženje.11. ki so na ravni splošnega pravila urejena v tem členu. Ugotovilo se je. ki je A-ja prijela v Ljubljani. Stran 67/ primer 12 Tuj državljan A je v Nemčiji razstrelil avtobus pol slovenskih turistov z namenom »dati lekcijo slovenski oblasti glede mejnega vprašanja! In s tem prisiliti Slovenijo. sicer bi lahko prišlo v poštev tudi to) Če bi bila B tuja državljanka. če se vrne brez vseh žena ali pa samo z eno? Obrazložite! POMEMBNO: KZ-1 v členih 4 – 6 vsebuje določbe o osebni veljavnosti kazenskega zakona (KZ te vsebine ni urejal v obliki neposrednih norm)! NAČIN IZVRŠITVE KAZNIVEGA DEJANJA IN VZROČNA ZVEZA VRSTE KAZNIVIH DEJANJ GLEDE NA NAČIN IZVRŠITVE 12. ugotovimo zgolj kaznovalno oblast.” saj ta izraz zajema tako storitvena kot tudi opustitvena kazniva dejanja. njegovo truplo pa odvrgel v Avstriji. če so vse tri žene Slovenke?  Kaj v primeru. s seboj pa je želel pripeljati tudi svoje tri žene. člen KZ-1. Za ugotovitev jurisdikcijske oblasti moramo pogledati 14. Ko ugotovimo načelo oziroma člen.

da je dejanje možno storiti tudi z opustitvijo. Storil je eno kaznivo dejanje uboja oziroma poskusa uboja. ločimo omisivna kazniva dejanja na prava in neprava.  Ali je A-jevo ravnanje relevantno v kazenskopravnem pomenu? Obrazloži! 13 . da ga ubije. kako oziroma kje je določena dolžnost storilca delovati na določen način. če storilec opusti dolžnost preprečiti nastanek prepovedane posledice (torej krši t. kdaj je lahko opustitev kazenskopravno relevanten vzrok za prepovedano posledico! VAJE IZ PRAKTIKUMA: (način izvršitve kaznivega dejanja) Stran 79/ primer 61 A je zasledoval B-ja. Glede na to. večinoma ne vsebujejo posledic.  Kolikšno je število storitev? Gre za storitveni način izvršitve kaznivega dejanja. Avta ni ustavil in mu ni nudil pomoči. odstavka 17. lahko pa izhaja tudi iz drugih pravno urejenih razmerij. kadar storilci z navzven razvidnim aktivnim ravnanjem kršijo prepovedne norme. Storilec stori oziroma naredi nekaj. C-ja in D-ja.Iz 1. ker se mu je mudilo v službo. člena KZ-1) – gre za kršitev medčloveške solidarnosti ♦ neprava (3. izrecno določena v posebnem delu Kazenskega zakonika. V tem primeru gre za kaznivo dejanje le. da mora obstajat določena nevarnost (oz. glede na posledico. če B ni umrl. člena KZ-1) Storitveni oziroma komisivni način izvršitve kaznivega dejanja je podan takrat.  Kolikšno je število storitev? A je storil tri kazniva dejanja. Gre za stek kaznivih dejanj. ki nimajo posledic najdemo v 15. da opis kaznivega dejanja vsebuje besede. zakonski znaki zanjo). pri katerih je dolžnost delovati oziroma kaj storiti. kot so: “pusti”. STORITVENA (KOMISIVNA) KD (najpogostejša) 2. 17/III KZ-1 (kriteriji za presojo ali gre za to dejanje ali ne) POZOR: Prava in neprava opustitvena kazniva dejanja se razlikujejo tudi glede vprašanja. Lahko bi storil 1 kaznivo dejanje poskusa uboja in 2 kaznivi dejanji uboja ali obratno (več variant). Stran 79/ primer 65 Voznik avta A je ob cesti opazil ponesrečenca. VAJA Poiščite nekaj pravih opustitvenih kaznivih dejanj v posebnem delu KZ-1! Tipična prava kazniva dejanja. Gre za to. odstavek 17. kadar je kaznivo dejanje posledica pasivnosti storilca. ki je ležal na pločniku. PRAVA OPUSTITVENA KAZNIVA DEJANJA so tista. Sem spada tudi povzročitev nevarnosti. “zapusti” ipd. člena KZ-1 izhaja. garantno dolžnost). Prepoznamo jih po tem. ki so v zakonu sicer določena kot storitvena kazniva dejanja.i. ker bi v primeru dokončanja nastale 3 posledice. poglavju (zadnja tri). da ločimo: 1. izvlekel pištolo in na njih streljal z namenom. česar ne bi smel. “ne pomaga”. Storitev gledamo kot celoto. Opustitveni oziroma omisivni način izvršitve kaznivega dejanja pa je podan takrat. iz narave dejanja pa je razvidno. Stran 80/ primer 66 A je zasledoval B-ja. s čimer storilec ne izpolni dolžnosti iz zapovedne norme. OPUSTITVENA (OMISIVNA KD). izvlekel pištolo in nanj 4x streljal z namenom. Storilec torej ne stori oziroma ne naredi nečesa. kar bi moral storiti oziroma narediti. Taka dolžnost je lahko razvidna iz opisa kakega kaznivega dejanja. ki se dalje delijo na: ♦ prava (2. “opusti”. posledica pa je izven dejanskega stanja NEPRAVA OPUSTITVENA KAZNIVA DEJANJA pa so tista. da jih ubije. odstavek 17.

Ker smo pozitivno odgovorili na vsa vprašanja.  Ali bi bilo A-jino ravnanje pravno relevantno če otrok ne bi umrl? Obrazloži! A bi odgovarjala ali po 192. zato lahko umre. Obe sta pravi opustitveni dejanji. bi lahko šlo tudi za kaznivo dejanje poskusa umora.  Ali je A-jevo ravnanje relevantno v kazenskopravnem pomenu? Obrazloži! A je storil kaznivo dejanje po 328 člen KZ-1. pač pa opustitev skrbi za otroka. ki je obležal na tleh. lahko pa tudi za povzročitev smrti iz malomarnosti (če bi dokazala. Tak delikt lahko zagreši določen krog oseb. členu KZ-1.  ali bi mu A lahko pomagal brez nevarnosti zase ali nekoga drugega. Prava opustitvena dejanja nimajo posledic Zato gre za nepravo opustitveno KD. DA  koga je ta garantna dolžnost zavezovala. da bi B-ja pustil v zmoti. 14 . ki je specialna oblika in se veže na dejanja storjena v javnem prometu. ker je to specialno KD. ga je 10 dni pustila samega doma. navedi primer! Da in sicer tako. ker v KD zoper družino in otroke ni posledice smrti). da bo umrl. členu KZ-1. MATER  ali je bila konkretna opustitev vzrok za prepovedano posledico. členu KZ-1 (specialno kaznivo dejanje) ali pa po 129. Stran 83/ primer 81 A je mati samohranilka 3-mesečnega otroka.členu KZ-1. Ker A ni našla varstva za otroka.  Ali je A-jino ravnanje relevantno v kazenskopravnem pomenu? Obrazloži! Potrebna je pravna kvalifikacija. Zato pride v poštev uboj po 115. DA (način opustitve mora biti po naravi enak storitvi). ki jo B povabi na počitnice. zahteva se samo poškodba (sem spada tudi šok). člena KZ-1 (zahteva se smrtna nevarnost) Gre za PRAVO OPUSTITVENO DEJANJE. Stran 85/ primer 91 A je ogoljufal B-ja in si tako pridobil večjo premoženjsko korist. Sodišče mora ugotoviti:  ali je bil ponesrečenec v neposredni smrtni nevarnosti. Denar odnesemo. v 2. A je privolila v smrt otroka. Nevarnost za A-ja mora biti vsaj približno enaka poškodovančevi nevarnosti (nanašat se mora zoper življenje ali zdravje. vendar ni ustavil in B-ju ni nudil pomoči.A je storil kaznivo dejanje po 130. členu KZ-1 (zaradi posledice. členu KZ-1. Zamuda v službo ni primerljiva).odstavku je kvalificirana oblika 128. zato je podan eventualni naklep. Uboj je po načinu izvršitve storitveni kaznivo dejanje. bo A odgovarjala za uboj (nepravo opustitveno dejanje). V tem primeru ni bilo storitve. V tem primeru bi šlo zgolj za zanemarjanje otroka po 192. Otrok je umrl. da je A epileptik in je pozabil doma tablete. Primerljiva nevarnost bi bila npr. Primer: A dvigne na banki 50 EUR. Izhajat je treba iz posledice. Stran 82/ primer 76 Voznik avta A je na poti v službo zbil kolesarja B-ja. da je otroka pozabila doma). Gre za kršitev roditeljske dolžnosti po 192. Gre za PRAVO OPUSTITVENO DEJANJE. kar je A opazil. blagajničarka se zmoti in izplača 500 EUR. Gre za pravo opustitveno dejanje. ki je nastala.  Ali je mogoče storiti goljufijo z opustitvijo? Če da. Gre za deliktum im proprium. če ne pride pravočasno do njih. je sui generis. saj ji je moralo biti jasno. ki se nanašajo na neprava opustitvena dejanja in sicer:  ali je obstajala pravna dolžnost ravnati na določen način oziroma preprečiti nastanek prepovedane posledice (garantna dolžnost). Če bi se ugotovil njen naklep. ne da bi jo na to opozorili in jo pustimo v zmoti). DA  ali je bila opustitev po svoji moči in učinku za nastanek prepovedane posledice enakega pomena kot storitev. Treba je odgovoriti na vsa vprašanja.

 koga je ta garantna dolžnost zavezovala. 3. četudi bi dokazal.  ali je bila opustitev po svoji moči in učinku za nastanek prepovedane posledice enakega pomena kot storitev. Prekinitve vzročnosti lahko izhajajo iz: ♦ delovanja tretjih oseb. teorija o adekvatni vzročnosti (za vzrok posledice se šteje vsak dejavnik. je potrebno predhodno ugotoviti naslednje:  ali je v danih okoliščinah obstajala pravna (bodisi iz kakega drugega zakona. odstavek 17. ali ♦ storitve drugega kaznivega dejanja. ki naj bi bilo prvotni vzrok za prepovedano posledico. teorija o razlikovanju vzrokov in pogojev za nastanek posledice kaznivega dejanja (najbolj splošna teorija. OPUSTITEV KOT VZROK PREPOVEDANE POSLEDICE ♦ pri PRAVIH OPUSTITVENIH KAZNIVIH DEJANJIH Pri pravih opustitvenih kaznivih dejanjih je posledica praviloma izven zakonskega dejanskega stanu kaznivega dejanja (je ni). se pravi dejavnik. tretjih oseb. POZOR: v primeru prekinitve vzročne zveze ostane dejanje. pa je kaznivo dejanje zaradi pretrganja vzročne zveze sploh izključeno. VAJE IZ PRAKTIKUMA: (vzročna zveza) Stran 87/ primer 101 15 . v primerih. bodisi iz pravnega posla ipd. Po mnenju stroke (sodišča) je le-ta najmočnejša. po kateri je relevanten vzrok za posledico le storilčevo osebno ravnanje neposredno pred nastankom prepovedane posledice – vse drugo. 2. ki se med sabo dopolnjujejo: 1. in ki je v kakršnikoli zvezi s prepovedano posledico). ki prekrije pomen prvotnega vzroka in povzroči posledico neodvisno od njega. da bi posledica nastala kljub njegovemu dolžnemu ravnanju. ekvivalenčna teorija oziroma teorija condictio sine qua non (kot vzrok prepovedane posledice se šteje vsaka storitev ali opustitev. ko je nek vzrok že začel delovati v določeni smeri proti prepovedani posledici. zato je pri teh kaznivih dejanjih vprašanje vzročnosti drugotnega pomena – storilec odgovarja. ker je možno po njej dokazati krivdo.) dolžnost ravnati na določen način oziroma preprečiti nastanek prepovedane posledice (garantna dolžnost). Pri vzročni zvezi lahko pride tudi do njenega PRETRGANJA oz. ki redoma in praviloma pripelje do prav take posledice). ki je po človekovih izkušnjah in znanju o naravnih zakonitostih zmožen pripeljati do prepovedane posledice.  ali je bila konkretna opustitev vzrok za prepovedano posledico. ali ♦ delovanja naravnih sil. člena KZ-1) Da lahko nepravo opustitev opredelimo kot vzrok prepovedane posledice. PREKINITVE – to se zgodi. ♦ pri NEPRAVIH OPUSTITVENIH DEJANJIH (3. PRI POSKUSU. ko poskus ni kazniv. ta posledica pa v končni fazi nastane zaradi drugega vzroka.VZROČNA ZVEZA je objektivna zveza med izvršitvenim dejanjem in nastalo posledico! Vzročna zveza je teoretični institut. ki jo kot izvršitveno dejanje določa kazenski zakon. npr. ki ni urejen v KZ-1 (in tudi ni bil urejen v KZ)! Poznamo 3 poglavitne teorije o vzročni zvezi. pogoji pa ne). naravnih sil …. ravnanje oškodovanca. pa so le pogoji za kaznivo dejanje. Vzročno zvezo sprožijo vzroki.

ki se je zato peš odpravil v bolnišnico. B in C sta umrla. ki jih je dobil pri padcu. če bi ga pravočasno spravili k sebi).A je v svoji hiši zasačil B. kako razmetavata in uničujeta stvari.  Presodi vzročno zvezo med A-jevim ravnanjem in B-jevo smrtjo! Najprej je treba ugotoviti vzrok smrti. Zato moramo najprej ugotoviti vzrok smrti.  Presodite vzročno zvezo med A-jevim ravnanjem in B-jevo smrtjo ter C-jevimi hudimi telesnimi poškodbami! Vzročna zveza je absolutno nesporna. sta skočila skozi okno in zbežala. zato je A porinil B-ja po stopnicah.  Presodi vzročno zvezo med A-jevim ravnanjem in nastalo končno posledico! Vprašati se je treba ali je ravnanje A vzrok smrti B-ja.ja. A pa je posegel po svoji pištoli in stekel za njima ter tudi streljal. Če ne bi bilo smrti (posledice) bi šlo za ta člen (npr. zato bo A odgovarjala za KD povzročitve hude telesne poškodbe po 123/II KZ-1. Nikakor ne gre za silobran. Stran 90/ primer 115 A je hudo telesno poškodovala B-ja. če bi A vozil po predpisih. če bi A vozil s hitrostjo 45 km/h. zato se upoštevata tudi preostali dve. ki mu je izsilila prednost. zato je podana vzročna zveza. Stran 84/ primer 88 (način izvršitve) V domu za ostarele negovalka A ni primerno skrbela za tetraplegika B-ja. bi bila podana VZ. Pri vzročni zvezi je treba izhajat iz poškodb. vendar je preživel in nadaljeval pot do bolnice. Izvedenec je ugotovil. je B shiral in umrl. saj je ravnanje A-ja povzročilo obe nastali posledici.  Presodi vzročno zvezo med A-jevim in B-jevim ravnanjem ter nastalo končno posledico! V vzročni zvezi sta oba. Ekvivalenčna teorija potrdi vzročno zvezo (če ga ne bi ranila. Pri vzročni zvezi je treba izhajat iz poškodb. da bi nesrečo lahko preprečili le. Težava je v tem. ker je vzročna zveza objektivna zveza med ravnanjem in posledico. kjer je čez 6 dni umrl.  Presodi vzročno zvezo med A-jevim ravnanjem in nastalo končno posledico! Takšno izvedensko mnenje nam ne odgovori na to ali obstoji vzročna zveza ali ne. je smrt povzročilo ravnanje A. B je umrl. Izvedenec je ugotovil. Preostali dve teoriji VZ ne potrdita zaradi delovanja naravnih sil. na katerem sta se peljala B in C. Za kazensko pravo je ta teorija preširoka. Če je B umrl zaradi strele.  Ali je ravnanje A relevantno v kazenskopravnem pomenu? Obrazloži! Izpolnjeni so zakonski znaki za kaznivo dejanje po 129. Če ga strela ne bi poškodovala. Na poti tja ga je zadela strela. C pa je bil hudo telesno poškodovan. da do nesreče ne bi prišlo. V bolnici je še isti večer umrl. da ta člen nima posledice (naš konkretni primer pa ima posledico in sicer smrt). 16 . člen KZ-1 (če ni bilo naklepa ali malomarnosti)-gre za pravo opustitveno dejanje. tako A kot tudi B (noben ni upošteval predpisov).ja in C-ja. zato je A zapeljal na nasprotni vozni pas in zbil kolesarja C. Če je B umrl zaradi kakšnih notranjih poškodb. Ker je A opuščala hranjenje in osebno nego B-ja. vendar je motorist izsilil prednost A-ju. ne bi šel v bolnico in ga ne bi zadela strela). Pripeljala je B. Ko sta videla A-ja. Stran 94/ primer 127 A in B sta se prerekala zaradi dekleta. Stran 89/ primer 108 A je po naselju (omejitev 50 km/h) vozil s hitrostjo 60 km/h. kjer je bila omejitev 50 km/h. ki se je zato hudo telesno poškodoval. in trčil v motor. ni vzročne zveze med dejanjem A in posledico. Zaradi zlomljene noge so B-ja odpeljali v bolnišnico. Stran 91/ primer 120 A je vozil 100 km/h.

če je z njimi nastala neznatna premoženjska škoda (primer 6.2008 SPREMEMBE V SISTEMU RAZLOGOV ZA IZKLJUČITEV KAZNIVEGA DEJANJA KZ-1 pozna zgolj 2 razloga za izključitev kaznivega dejanja (oziroma 3. Silobran (22. 282/IV KZ-1) Silobran (22. člen KZ-1) Silobran je obrambno dejanje. da storilec odvrne od sebe ali nekoga drugega napad. Branimo lahko sami sebe ali pa nekoga drugega. To je neznatni premoženjski delikt! Kot razlog za izključitev kaznivega dejanja je po KZ-1 treba šteti tudi neznatni premoženjski delikt! Prepoznavanje različnih izključitvenih razlogov v splošni kazenskopravni normi: ♦ Izključitev kaznivega dejanja: “… ni kaznivo dejanje.  ali je bila konkretna opustitev vzrok za prepovedano posledico. členu KZ-1 ali za temeljno obliko uboja po 115. člena KZ-1). dejanje majhnega pomena (14.  koga je ta garantna dolžnost zavezovala. silobran (11. člen KZ-1) po novem ne izključuje kaznivega dejanja. po novem je to skrajna sila in obe obliki zmote ♦ Izključitev kaznivosti: “… se ne kaznuje. člen KZ-1) = bivša absolutna sila iz prvega odstavka 13. skrajna sila (12. kjer se protipravna ravnanja s premičnim ali nepremičnim premoženjem ne štejejo za kazniva dejanja. je obvezen izvedenec. saj ga je urejal že KZ v sili in grožnji)! POZOR: skrajna sila (32. člena KZ (to ni nov razlog. Podana je vzročna zveza med ravnanjem A in posledico. sila in grožnja (13. ki je nujno potrebna za to. ki ob protipravnem napadu brani določeno pravno zavarovano vrednoto ali dobrino. 2. Prisiljenost (23. pri čemer oseba. tudi v KZ-1. če pozorno beremo zakon – tudi skrajna sila. Če na vsa odgovorimo pozitivno. člen KZ) 4. moramo odgovoriti na 4 vprašanja:  ali je v danih okoliščinah obstajala pravna dolžnost ravnati na določen način oziroma preprečiti nastanek prepovedane posledice (garantna dolžnost). s tem obrambnim dejanjem izpolni zakonske znake nekega kaznivega dejanja (npr.” (določeno izključno v splošnem delu!!) 22. člen KZ-1) – nespremenjena ureditev! 2. 3.” (določeno v splošnem ali v posebnem delu!! – primer 142/II KZ-1. 17 . da izključimo kaznivost nekega kaznivega dejanja.11. ampak delno izključuje krivdo. Le-to je treba še ugotoviti (odgovarjala bo za uboj iz malomarnosti po 118. člen KZ).Pojavi se vprašanje ali gre za uboj ali povzročitev smrti iz malomarnosti? V zvezi s tem. člen KZ) 26. v zvezi s premoženjskimi delikti.člen KZ-1 ♦ Izključitev krivde: “… ni kriv. RAZLOGI ZA IZKLJUČITEV KAZNIVEGA DEJANJA KZ je poznal 4 razloge za izključitev kaznivega dejanja: 1. členu KZ-1). se moramo spustiti še v odgovornost. A je imela GARANTNO DOLŽNOST. delno pa kaznivost! POZOR: KZ-1 ne pozna več instituta dejanja majhnega pomena /soroden institut pa je še vedno uzakonjen. pri obrambi koga ali kaj poškoduje). vendar to še ne pomeni njene krivde. Ko gre za smrt ali telesne poškodbe.” (določeno izključno v splošnem delu!!). ki se je spremenila): 1. Gre za to. Dovoljuje obrambo.  ali je bila opustitev po svoji moči in učinku za nastanek prepovedane posledice enakega pomena kot storitev. odstavek 99. člen KZ).

ampak okoliščina. zato se zoper storilca poda pregon. govorimo o PREKORAČENEM SILOBRANU. in .  Ali bi sprejeli B-jev zagovor? Obrazložite! Ali obrambno dejanje predstavlja KD? Da.izpolnjen  Protipravnost . dokler traja napad) . KZ-1 v 22. treba je vedeti tudi to. in . gre za temeljno obliko uboja po 115/I KZ-1.neizogibno potrebna za odvrnitev napada (tukaj sta še 2 kriterija: ♦ ali napada ni bilo mogoče odvrniti drugače kot s poškodbo napadalčeve dobrine oziroma z dejanjem. ni šlo za silobran in se zato nanj ne more sklicevati. B se je branil in A-ja pri tem ubil. ker se ima vsaka oseba pravico braniti). ki se upošteva pri odmeri kazni! VAJE IZ PRAKTIKUMA: (silobran) Stran 107/ primer 178 A je hodil po pločniku. KRITERIJI ZA SILOBRAN:  Resničen napad .naperjena zoper napadalca/njegovo dobrino. je sorazmerno. kako je bil napad izveden (če ga je A napadel z nožem. da gre za silobran. morajo biti izpolnjeni določeni pogoji. da je ravnal v silobranu? Obrazloži! Treba se je vprašati ali obrambno dejanje izpolnjuje znake kakšnega KD in na takšni podlagi ugotovimo. člen KZ). in . ♦ sorazmernost med intenzivnostjo napada in intenzivnostjo obrambe). Na sodišču se je B zagovarjal. če ga je želel A samo pretepst in mu je to tudi povedal ter se ga temu primerno 18 .  Ali se A lahko uspešno zagovarja. Če so izpolnjeni vsi pogoji za silobran. A se ju je skušal otepsti in je klical na pomoč.istočasna z napadom.Silobran ni enako kot maščevanje. da bi se oseba morala umakniti napadalcu. in . ki ima znake kaznivega dejanja. Da bi se A lahko skliceval na silobran.protipraven (ni dovoljen silobran zoper silobran). izvršenega z obrambnim dejanjem. da je obstoj kaznivega dejanja. drugega pa hudo poškodovati. člena KZ-1). ko sta ga napadla 2 psa in ga začela gristi. ker napada ni bilo mogoče odvrniti oziroma preprečiti (v kazenskem pravu ne pride v poštev možnost. ni pa nujno. Stran 101/ primer 155 A je napadel B-ja z namenom.  pri drugem (sorazmernosti napada in obrambe) je treba tehtati vrednote in dobrine (če je z obrambo prizadeta višja dobrina. lahko se. le-ta ni resničen) – je izpolnjen  Protipravnost (protipravno lahko ravna samo človek. izključen: NAPAD . členu postavlja naslednje kriterije. ki jim morata zadostiti napad in obramba. moramo ugotoviti ali so izpolnjeni vsi pogoji kriteriji:  Resničen napad (če si napad izmisli. prekoračena pa je meja sorazmernosti med intenzivnostjo napada in obrambe. da ga hudo telesno poškoduje.istočasnost napada in obrambe. da je ravnal v silobranu in da A-ja ni hotel ubiti. nato pa mu je uspelo povleči pištolo (za katero je imel dovoljenje) in enega psa ubiti. žival pa le po ukazu človeka) – ni izpolnjen Ker niso izpolnjeni vsi pogoji. OBRAMBA .izpolnjen  Naperjen zoper napadalca – izpolnjen  Ali je bila potrebna obramba za odvrnitev napada – izpolnjen + 2 dodatna kriterija:  prvi je izpolnjen. POZOR: Prekoračeni silobran ni razlog za izključitev obstoja kaznivega dejanja. da gre za poškodovanje tuje stvari (220.izpolnjen  Istočasnost (obratno dejanje sme trajati tako dolgo.resničen (zato putativni silobran ni silobran v smislu 22.

ker je vse odvisno od intenzitete obrambe Stran 106/ primer 173 A je parkiral avto in se odpravil v opero. če nas nekdo zmerja)  Protipravnost – izpolnjen  Istočasnost – ni izpolnjen (napad preneha po prvem udarcu. Ker A ni želel izgubiti avta. je A odprl prtljažnik. Sodnik bi lahko priznal tudi silobran. ampak ga je slučajno zadel npr. Izpolnjeni so vsi kriteriji za silobran (tudi dodatna dva). Stran 102/ primer 158 A in B sta potrebovala denar za nakup mamil. teža. da so vrata v stanovanje priprta. člen KZ-1) in lahke telesne poškodbe (122. saj če bi tudi on začel bežati. vzel ven kij (treniral je baseball). C pa se jima je postavil po robu in pri tem A-ja hudo. do sem gre za silobran. od tod dalje pa gre za samostojno kaznivo dejanje . Napadalno dejanje je bilo resnično. je lahko oproščen. s pištolo v roki. Prekoračeni silobran se mu lahko šteje za olajševalno okoliščino. V tem primeru je obramba povzročila hujšo posledico. Ne gre niti za prekoračen silobran. napada morda ne bi bilo možno drugače odvrniti. oddaljenost pištole in njena resničnost. Pri tem ga je hudo telesno poškodoval. Ker se je ustrašil. da je ravnal v silobranu? Obrazložite! A in B sta storila kaznivo dejanje ropa. Če tisti. da je ravnal v silobranu. Za rop ni šlo. bi napadalca verjetno tekla za njima). B-ja pa lahko telesno poškodoval.morda je šlo za igračko A-jevega otroka. če to ni možno nikakor drugače. Stran 105/ primer 170 A je utrujen prišel domov. ni videl naklepa storilca. da ju oropata. vendar pa so izpolnjeni vsi kriteriji za silobran (je resničen. členu KZ-1. da ima denarnico v avtu in da morata oditi tja po njo. zato sta se odločila. saj je storilec z njim razorožen. Ali je C ravnal v silobranu ugotovimo tako. ko je opazil. treba je presodit tudi obrambo (ni ga imel namena ubiti.  Ali se C lahko uspešno zagovarja na sodišču. je planil nadenj. B se je strinjal. Nasproti jima je prišel par (C in D). se je B-ju zlagal.  Presodite A-jevo ravnanje z vidika silobrana! A je storil KD hude telesne poškodbe. Pri zadnjem kriteriju je treba ugotoviti. če je bilo sorazmerno. Ko sta A in B napadla C-ja in D. nato pa začel udarjati po njem in mu zadal posebno hude telesne poškodbe. ker ni bilo sile zoper osebo. zato lahko dobi manj kot 5 let.lotil. Na sodišču se je A zagovarjal.povzročitve hude telesne poškodbe (maščevanje). členu KZ-1. kot bi jo napad. saj je napad že prenehal. ki je ostal na ravni poskusa. s prvim udarcem razorožil B-ja. protipraven. Silobran ni avtomatično izključen. Napadena je bila oseba in njeno premoženje. istočasen.  Presodi A-jev zagovor! B je storil kaznivo dejanje tatvine po 204. 19 . se ga kaznuje za prekoračen silobran. če nekdo posega v pravno zavarovano dobrino nekoga. svoje premoženje lahko branimo tudi s silo nasproti storilcu. Treba bo ugotavljati vse podrobnosti (fizične lastnosti obeh – višina. v glavno žilo. C pa sam. Upoštevala se bo tudi okoliščina. Izpolnjeni morajo biti kriteriji za silobran:  Resničnost – izpolnjen (tudi. bi šlo za prekoračitev silobrana). Če je bil zelo prestrašen. ki je bil napaden. naperjen zoper dobrino. členu KZ-1). Ko sta prišla do avta. člen KZ-1). da presodimo ali so izpolnjeni vsi kriteriji. je treba ugotoviti. da je bil A zelo prestrašen. Tudi C je storil kaznivo dejanje in sicer hude (123. ko mu je nasproti prišel B. ki je na pogled deloval dokaj premožno. A je na postelji videl ležati pištolo (ki ni bila njegova). kako je izgledal napad in kako obramba (ker sta bila napadalca dva.) A bo odgovarjal za posebno hude telesne poškodbe po 124. da jo bo B uporabil. in zahteval. je D začela bežati. gre za sorazmernost. Šlo je izključno za napad na premoženje. A je storil kaznivo dejanje povzročitve hude telesne poškodbe (123. Previdno je vstopil in v spalnici zagledal tatu B. da mu izroči ključe avta in denarnico. protipravno in istočasno z obrambo. ki je jemal nakit iz omarice.

. člena KZ-1) (Neznatna premoženjska škoda se ocenjuje na podlagi okoliščin konkretnega primera)! 20 . B ni mogel storiti nič. C je utrpel lahko telesno poškodbo. . za kar morajo biti izpolnjeni določeni kriteriji:  Resničen napad – je izpolnjen  Protipraven – je izpolnjen (napad lahko izvrši vsak človek.ničesar ne more storiti. B je še vedno poskušal udariti C-ja v obraz. kateri se ni možno upreti. členu KZ-1. B je bil pod absolutno silo (sem spada tudi gravitacijska sila). Absolutna sila ima za posledico brezpogojno IZKLJUČITEV KAZNIVEGA DEJANJA! VAJE IZ PRAKTIKUMA: (sila in grožnja) Stran 96/ primer 132 A in B sta se prepirala. A ne bi bil odgovoren. kar se bo dogajalo. da bi le-te zadel C-ja. Po novem KZ-1 gre za posredno storilstvo. zato ga je C večkrat udaril. naj steče do najvišjega sedeža v dvorani. da: . zato ne bi bili izpolnjeni kriteriji za silobran. se je C branil in B-ja udaril v trebuh.ne more se upreti. saj je slišal hipnotizerja)  ali je bilo sorazmerno (klofuta in več udarcev v trebuh nista sorazmerna) C je imel pravico do obrambe. ki se ji posameznik ne more upreti = ABSOLUTNA SILA To pomeni. B ne bo odgovarjal za kaznivo dejanje povzročitve lahke telesne poškodbe (122. da bi to lahko preprečil.  Ali bo B odgovarjal za lahko telesno poškodbo? Obrazloži! Ne.ne more ravnati po svoji volji. Lahko bi odgovarjal A. saj gre za gravitacijsko silo. zato je kaznivo dejanje po 99/VII KZ-1 izključeno. strinjajo. B je zbil C-ja in mu povzročil lahke telesne poškodbe. Ko je B prišel do C-ja in ga hotel udariti. ta pa mu je isto vrnil. če bi B-ja namerno potisnil.  Presodi B-jevo ravnanje s kazenskopravnega stališča! B je nasproti C-ju storil kaznivo dejanje povzročitve lahke telesne poškodbe po 122. člen KZ-1). B-ja pa je hudo telesno poškodoval.Prisiljenost (23. medtem ko je B odrinil A-ja. kateri se ni mogel nikakor upreti. V tem primeru bi šlo za privolitev oškodovancev in zato tak napad B-ja ne bi bil protipraven. tudi otrok ali duševno bolan)  Istočasen – je izpolnjen  Naperjen zoper osebo – je izpolnjen  + 2 dodatna pogoja:  ali je bilo to neizogibno potrebno. da bi preprečil nastanek prepovedane posledice. da odvrne napad (C je vedel. zato gre za prekoračeni silobran  Pravno opredeli A-jevo ravnanje! Klofuta je po KZ-1 prekršek in ne več KD kot je bilo v KZ. zato je kaznivo dejanje brezpogojno izključeno. člen KZ-1) – po starem KZ je to absolutna sila Sila. po katerih je prihajal C. če bi se vsi prisotni vnaprej pisno zavezali. Po starem KZ bi A napeljeval h kaznivemu dejanju.  Ali bo C odgovarjal za hude telesne poškodbe? Obrazloži! Pri C-ju je treba presoditi ali je le-ta ravnal v silobranu. Stran 96/ primer 133 Hipnotizer A je na svoji predstavi hipnotiziral B-ja in mu ukazal. vendar jo je prekoračil. klofne tam sedečega C-ja in se nato kot žoga prikotali nazaj. Pri tem je B izgubil ravnotežje in padel po stopnicah. da se z vsem. kaj bo B naredil. Neznatni premoženjski delikt (6. odstavek 99.

Stran 99/ primer 146 Kmet A ima kmetijo in veliko travnikov. ker ima A še veliko drugih travnikov. Tukaj je potrebno ugotoviti ali je bilo kaznivo dejanje sploh dokončano. člena KZ-1)-(nanaša se lahko na premičnine in nepremičnine). KRIVDA IN ODGOVORNOST ZA HUJŠO POSLEDICO (IZPIT ) SPREMEMBE V SISTEMU KRIVDE KZ loči 2 vrsti krivde: 1.2008 21 . Ker je ukradeno stvar vrnil.  Presodi B-jevo ravnanje s kazenskopravnega stališča! Vprašati se moramo ali gre za kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari (220 KZ-1) ali za neznatni premoženjski delikt (6. ko je bil že mimo blagajne.). pa bi imela trgovina zgolj neznatno premoženjsko škodo. je kaznivo dejanje izključeno. VAJE IZ PRAKTIKUMA: (dejanje majhnega pomena) Stran 99/ primer 145 A je šel s prijateljem B-jem v znan trgovski center. MALOMARNOST (18. ki ima dve uzakonjeni obliki:  zavestna malomarnost  nezavestna malomarnost 3. To je opazil varnostnik trgovine in ga izprašal.. člen KZ). A je žvečilne prostovoljno vrnil. Če ga je ogovoril v sami trgovini. Šlo bi za neznatni premoženjski delikt (6. ko bi storilec odšel mimo blagajne (po teoriji aprehenzije. gledat pa se mora tudi z vidika storilca (vzel je 50 EUR. člen KZ) in dve uzakonjeni obliki:  direktni naklep  eventualni naklep 2. Ker ni imel pri sebi nič denarja. člena KZ-1). lahko pa bi 500 EUR)). Če jih ne bi vrnil. Ker je bila trava ravno pred košnjo je A ovadil B-ja zaradi kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari. edina s takšnim določenim namenom. A je žvečilne prostovoljno vrnil. je A vzel zavojček žvečilnih gumijev in ga spravil v žep. odstavek 99. NAKLEP (17. Če ga je varnostnik ogovoril.12. dejanje še ni bilo dokončano. ki velja v trgovinah). V konkretnem primeru bi lahko šlo za neznatni premoženjski delikt. je bilo dejanje dokončano.Je okoliščina. morda njegova najboljša. ki jo je treba ocenit v vsakem posameznem primeru (A ukrade 50 EUR beraču ali pa bogatašu. odstavek 99. kaj škoda pomeni za oškodovanca. Uničenje trave se presoja z vidika kmeta (ali je to njegova edina trava. treba je ocenit. Na enem izmed travnikov je B postavil šotor in tam kampiral 14 dni. zato trgovina ni imela nobene premoženjske škode. Pri tem je poteptal skoraj 50% trave.  Presodite A-jevo ravnanje s kazenskopravnega stališča! V tem primeru bi lahko šlo za kaznivo dejanje male tatvine (204/II KZ-1). Dejanje bi bilo dokončano šele.

A je to kaznivo dejanje izvršil s krivdno obliko direktnega naklepa. ali so izpolnjeni pogoji iz 3. člena KZ-1 (vemo. bo A odgovarjal za hudo telesno poškodbo po členu 123/II KZ-1. člena KZ-1 (vemo. Krivda je potrebna. člen KZ-1). ki stori kaznivo dejanje z naklepom. prav tako ne vemo. člena KZ-1). ker zakon v 2. ni krivde! 26/I KZ-1: nova definicija malomarnosti 26/II KZ-1: kriterij za ločevanje malomarnosti od eventualnega naklepa 26/III KZ-1: kriterij za ločevanje malomarnosti od nesrečnega naključja POZOR: nov koncept malomarnosti ni izpeljan dosledno. da je smrtno posledico A lahko pričakoval. presojamo pa obliko krivde do smrtne posledice!):  če je A želel ubiti B-ja: V tem primeru gre ob upoštevanju A-jeve krivde za dokončano (!) kaznivo dejanje uboja po členu 115/I KZ-1. v 27. ali je vanjo privolil (dejstvo. KZ-1 loči 2 vrsti krivde: 1. še ne pomeni.  če si A ni želel B-jeve smrti. člen KZ-1). da bi zaradi poškodbe B lahko umrl: V tem primeru je treba ugotoviti. Najdemo jo v 2. ali je bil storilec ob tem. da je bila huda telesna poškodba povzročena z direktnim naklepom. saj mu je do hujše (smrtne) posledice mogoče očitati malomarnost (prim. člen KZ-1 – spremenjen koncept: malomarnost se po novem veže na storilčevo ravnanje in ne več na prepovedano posledico!). ali je A ukrenil karkoli v zvezi z odvračanjem te posledice). ki stori istovrstno dejanje iz malomarnosti (malomarnost je milejša vrsta krivde). NAKLEP (25. 22 . Če se ugotovi.Pozna tudi ZAVEST O PREPOVEDANOSTI DEJANJA (tretja oblika krivde. če pozorno beremo zakon). ali so izpolnjeni pogoji iz 2. odpravljena je delitev na zavestno in nezavestno malomarnost KZ-1 pozna tudi ZAVEST O NASPROTNOSTI PRAVU (vsebinsko je enaka zavesti o prepovedanosti dejanja. vedno kaznovan strožje od tistega. MALOMARNOST (26. ki jo je uzakonjal KZ). da A posledice ni želel. ali je ta posledica nastala kljub potrebni pazljivosti storilca – zakon torej smiselno sprašuje po tem. Če ni naklepa. odstavka 26. člen KZ-1 = 15/III KZ in 45. ne vemo pa. ker omogoča kazen. da smrtne posledice ni bilo mogoče pričakovati in s tem A tudi ni mogel predvideti njenega odvračanja. saj mu do smrtne posledice ni mogoče očitati malomarnosti in s tem tudi ne odgovornosti za hujšo posledico (prim. Presodite obliko krivde A-ja v naslednjih primerih (pri tem izhajamo iz domneve. ko je drugemu (naklepno) povzročal hudo telesno poškodbo. ne vemo pa. posledica pa je nastala. KZ-1 je posegel na to področje in tu se vidijo velike kritike. saj se je zavedal svojega dejanja in ga je hotel storiti! 123/II KZ-1 v kombinaciji z 28. ampak je bila ta posledica zajeta v njegovem (direktnem) naklepu!  če A ni mogel predvideti. bo A odgovarjal za kaznivo dejanje hude telesne poškodbe po členu 123/I KZ-1. zaradi katere je B v nekaj dneh umrl. Odgovornost za hujšo posledico: 28. člen KZ (ni vsebinskih sprememb. da vanjo ni privolil!). 28. in 3. ker je iz lahkomiselnosti ni pravočasno odvrnil. člen KZ (ni vsebinskih sprememb) VAJA Stran 139/ primer 297 A je B-ju povzročil hudo telesno poškodbo. ker storilec glede hujše (torej smrtne) posledice ni ravnal malomarno. da mora biti tisti. dovolj pazljiv v smeri izognitve smrtni posledici! Če je odgovor pozitiven. člen KZ-1 – določba je vsebinsko nespremenjena – še vedno ločimo direktni in eventualni naklep) 2. člen KZ-1 = 19. členom KZ-1 v tem primeru ne pride v poštev. da v posledico ni privolil. bi jo pa lahko predvidel: V tem primeru je treba ugotoviti. ki jo spoznamo. niti malomarnosti. 28. odstavka 26. odstavku 27. členu KZ-1 pa je dodana nova določba o tem. odstavku še vedno opredeljuje storilčev odnos do posledice in ne do ravnanja!! Kaznivost malomarnosti: 27.

ali je pričakoval posledico (v takšnem primeru bi odgovarjal po 2. bo odgovarjal po 26/II KZ-1 (bil je pazljiv. da posledice ni bilo možno pričakovati. Če je bil B hudo telesno poškodovan. Če je bilo posledico možno pričakovati. Pri vsakem kaznivem dejanju posebej mora pisati. zato bo odgovarjal za eventualni naklep po 25/II KZ-1. da gre za kaznivo dejanje po 123/III-I KZ-1 . bi prišel v poštev 26/I KZ-1. bo A odgovarjal za povzročitev lahke telesne poškodbe po 122/I KZ-1. bo A odgovarjal za povzročitev hude telesne poškodbe po 123/I KZ-1. mora računati s tem . zato moramo ugotoviti. ker je že za več kot 2 uri prekoračil svoj delovni čas! Ker mu je bilo vseeno. člen KZ-1). ali je B gluh. Če sploh ne bi nič pazil. kot da je v posledico posledično privolil. je podana krivdna oblika malomarnosti. vseeno mu je. ne bi odgovarjal. če je storjeno iz malomarnosti kaznivo. Zakon določa. Če je bil B lahko telesno poškodovan. Treba je ugotoviti ali je bil dovolj pazljiv ali ne. se šteje. vendar pa v njo ni privolil (ker je zaklical). Ločimo direktni naklep (storilec želi posledico) in eventualni naklep (storilec posledice ne želi. če je kdo spodaj! Tukaj se jasno vidi.  A je preveril. s strehe zmetal ostanke lesa. Če je A B-ju povzročil hudo telesno poškodbo. Če je B utrpel lahko telesno poškodbo. naj se umaknejo. ki pa ni kazniv (tukaj mora biti izpolnjen pogoj. do posledice je indiferenten. pri čemer bi lahko A odgovarjal zgolj za odškodnino. ki meče nekaj iz višine. Pravna kvalifikacija tega primera. saj je bil pazljiv. Če je tega bil zmožen. odstavku 26. ki je šel ravno takrat mimo. Stari KZ je bil bolj jasen (v tem primeru bi šlo za zavestno malomarnost. da je tudi malomarnost kazniva. Vsa kazniva dejanja. zato bo potrebna rekonstrukcija dogodka na sodišču (za kakšen tip hiše gre. člena KZ-1). Vsak. To ne rabi biti nikjer izrecno zapisano. gre za krivdno obliko malomarnosti.odstavku 26. Tretji odstavek tega člena nam pove. člena KZ-1. ker je zaklical in jih s tem opozoril.  A je namenoma ciljal B-ja. če je B utrpel hudo telesno poškodbo. za katero bo A odgovarjal po 1. ki se je ukvarjalo s pokrivanjem streh. A-ja ne obravnavamo. povzročena iz malomarnosti. Gre zgolj za civilni delikt. za katerega bo A odgovarjal po 26/III KZ-1. Pravna kvalifikacija se razlikuje glede na to ali je povzročil B-ju hudo ali lahko telesno poškodbo. da je B pod oziroma poleg zgradbe! A je ravnal malomarno in ne naklepno. Če ni bil dovolj pazljiv. bi bila. Če bi B-ju povzročil lahko telesno poškodbo.VAJA IZ PRAKTIKUMA: (spremenjeni koncepti krivde) Stran 122. da lahka telesna poškodba.…). je nekega dne. ker je imel z njim neporavnane račune! Gre za direktni naklep po prvem delu 25. Zato 25. da ni imel naklepa. gre za nesrečno naključje.delavec podjetja. da je določeno kaznivo dejanje. člen KZ-1 ne pride v poštev. ker je ravnal iz malomarnosti in ne naklepno (povzročitev lahke telesne poškodbe iz malomarnosti. Treba je torej ugotoviti ali se je bil zmožen zavedati in tudi prepričati o posledicah. ki pa je KZ-1 več ne pozna). malomarnost ne pride več v poštev. Če je kljub njegovemu opozorilu nastala posledica. ali je kdo pod stavbo tako. saj v tem primeru ne odgovarja.da je lahko kdo spodaj).člena KZ-1. ki so zapisana v kazenskem zakonu so kazniva (z izjemo malomarnostnega kaznivega dejanja). Presodi A-jevo odgovornost v naslednjih primerih:  A ni vedel.  A-ju je bilo vseeno za vse. ni kaznivo). členu KZ-1). bo odgovarjal po 123/I KZ-1 23 . da je bilo dejanje storjeno iz malomarnosti. Če v zakonu ne piše. Ko oseba privoli v posledico.123/ primer 236 A . se ne kaznuje. vendar vanjo privoli. kar pa v danem primeru ne drži najbolj. ali gre za zelo obljudeno področje. da je zaklical. vendar premalo). če so storjena z naklepom. ali se bo nekaj zgodilo ali ne). Gre za njegovo malomarnost (26. ni kazniva (ker to ni posebej zapisano v 122. pri čemer je zadel B-ja. A bi v danem primeru odgovarjal za povzročitev hude telesne poškodbe po 123/II-I KZ-1 (to je pravna kvalifikacija). ko je končal svoje delo.

Pričakoval je posledico. Stran 123/ primer 240 A se je skozi naselje. Sama izvršitev mora biti storjena naklepno. ki jame ni videla. A bo odgovarjal zaradi predrzne vožnje v cestnem prometu po 324/III-I KZ-1 in sicer po zadnji alineji (prekoračil je dovoljeno hitrost). da je cesta dovolj pregledna. vendar mu ni uspelo! A je ravnal iz čiste malomarnosti. saj ga B vidi. Preverit je treba ali je ravnal s potrebno pazljivostjo (če se mu to dogaja večkrat.  A je skušal vreči ostanke lesa tako daleč. zapeljala vanjo in si zlomila roko ter poškodovala svoje kolo. A bi lahko odgovarjal tudi po 122/II KZ-1 (ker ne vemo. bo odgovarjal po 26/II KZ-1). katere posledica bi bila smrt. kateremu jo je želel pokazati. V 1. Stran 123/ primer 238 A je na črnem trgu kupil ukradeno pištolo. bo odgovarjal po 122/I KZ-1. torej specialna oblika 323. v 2. členu KZ-1. ko je pripeljal A. ker je menil.odstavku (ni možno. Gre za krivdno obliko malomarnosti po 26/1 KZ-1. in 3. in odšli na malico. Naklepa ni. ker A ni želel posledice. členu KZ-1 (na podlagi tega vemo. Na rabi zajemat krivde storilca). lahko telesno poškodbo. odstavku pa se nekaj mora zgoditi (huda telesna poškodba in smrt sta hujši posledici. peljal 100km/h.  Kakšna je oblika krivde A-ja glede B-jeve smrti? Obrazloži! Gre za malomarnost po 26. ker ni ravnal dovolj pazljivo. To kaznivo dejanje je novo in je specialna oblika povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti. Vanjo bi privolil. ker je menil. Za kaznivo dejanje po 324. Kaznivo dejanje po 123/II KZ-1 ne pride v poštev. Stran 124/ primer 244 Delavci podjetja A. ker lahko to v naprej pričakuje. 100 metrov pred prehodom za pešce je opazil B-ja. Prav tako bo odgovarjal tudi za kaznivo dejanje po 307/III-I KZ-1. Gre za kvalificirano posledico. Gre za 26/I KZ-1. ki je umrl. B in C so opravljali gradbena dela zamenjave vodovodnih cevi. člena KZ-1.  A-ju je deska padla iz rok! Ni naklepa. B-ja in C-ja glede končnih posledic? Obrazloži! 24 . B je stopil na prehod v trenutku. zato zadostuje malomarnost. V poštev pride malomarnost. člena KZ-1 so inkriminirane zgolj ogrozitve (nič se ne rabi zgoditi). Ravno v tem času se je po cesti pripeljala D. in jo pustili nezavarovano. v kateri je B umrl. da ga B vidi in da ne bo stopil na cesto. Nato je domov povabil prijatelja B-ja. B je prišel na obisk v trenutku. bo odgovarjal po 123/II-I KZ-1. ker bi prvotno moralo priti do povzročitve hude telesne poškodbe. ko se je A igral s pištolo in mu je ta padla na tla. Ti dve dejanji sta v pravem steku. pri čemer se je sprožila in zadela B-ja. s svojim dejanjem. ne bo odgovarjal. Če pa običajno ni neroden.  Kakšna je krivda A-ja. zato so na javni cesti izkopali jamo.Če mu je povzročil lahko telesno poškodbo. kjer je omejitev 50km/h. da do nje ne bo prišlo. ker je menil. ker je bila cesta neprometna. vendar je precenil svoje sposobnosti. da se storijo iz malomarnosti). ni kazniva. zato je prišlo do prometne nesreče. s čim ga je ciljal). bo šlo za naključje in bo odgovarjal po 26/III KZ-1 . Črni trg nima nobenega vpliva na krivdo in posledico. ker ta poškodba. če bi mu bilo vseeno. ali ga bo B-ja zadel ali ne. Če je B-ju povzročil. da je bilo dejanje storjeno iz krivdne malomarnosti). A bo odgovarjal za povzročitev smrti iz malomarnosti po 118. vendar ni zmanjšal hitrosti. ki je želel prečkati cesto. kjer nihče ne hodi.odstavku 324. Takšna oseba mora biti še posebej pazljiva. ki je ni želel. povzročena iz malomarnosti. niti ni vanjo privolil. Če je B-ju povzročil hudo telesno poškodbo. členu KZ-1 se zahteva naklep do vseh alinej v 1.  Kakšna je oblika krivde A-ja glede B-jeve smrti? Obrazloži! B v posledico ni privolil. ki pa ni kazniv.

V takšnem primeru bi bil lahkomiseln in bi odgovarjal po 26/II KZ-1. Bili so premalo pazljivi (glede na svoj poklic bi morali biti seznanjeni z varnostjo okolja). ki je ravno takrat prišel po mačka.  Presodi A-jevo krivdo glede C-jeve smrti! Med ravnanjem A-ja in nastalo posledico ni vzročne zveze. pač pa drevo od katerega se je metek odbil in prestrelil nogo A-ja. Če bi B-ju povzročil zgolj lahko telesno poškodbo.12. vendar jo je prodajalec pri tem odkril. ne bi odgovarjal. opazil C-ja. zato je prišlo do hudih telesnih poškodb D. vendar je z dejanjem kljub temu nadaljeval. Povzročil je hudo telesno poškodbo. nameril v mačka in ustrelil. kar je B-ja zelo jezilo. gre za povzročitev splošne nevarnosti po 314. da bo temu naredil konec. Če mu pripišemo malomarnost. 25 . Hkrati pa ga je po telefonu poklical prijatelj B. ki jih je A povzročil. Ugotoviti je treba posledice. Povzročitev hude telesne poškodbe je kazniva. zato se je odločil. členu KZ-1 Izpolnjeni so vsi zakonski znaki kaznivega dejanja 314. da je ponarejen. ker to kaznivo dejanje ne pozna malomarnostne oblike). Nekega dne. A je dala v obtok ponarejen denar. B je ravnal malomarno. da bo ta stopil na cesto. da ga bo poskusila vnovčiti z nakupom. zato je ravnala z direktnim naklepom po 25/I KZ-1. s tem je kaznivo dejanje objektivno podano. saj A kljub njegovim pritožbam ni storil ničesar. Stran 134/ primer 276 A je v butiku pri vračanju denarja s strani prodajalke prejela 50 EUR. če bi bila kap posledica strahu zaradi trčenja. zato je prekoračil dovoljeno hitrost. Ni zadel mačka. če ji izroči ponarejen bankovec. zato ni je prepozno zavrl in ga podrl. če je opazil A-ja (to pomeni. B in C so ravnali malomarno. da se nebo nič zgodilo. koliko je bil A vešč ravnanja s puško. Pomembno je tudi. ker bi v tem primeru morali vedeti oziroma bi morali predvideti. Pravna kvalifikacija tega primera je odgovornost A-ja.A. 9. s katerim se je zapletel v dolg pogovor. Če je A povzročil C-ju vsaj hude telesne poškodbe. ki jo je doživel tik preden je A trčil vanj. A ni ravnal naklepno. ker ni želel nastale posledice. Zato preidemo na vprašanje malomarnosti in se vprašamo ali je bil dovolj pazljiv? Njegova malomarnost je podana. če bi bilo gradbišče sredi naselja. ko je maček bil znova na vrtu B-ja. Ko storilec ne ve. ni pa pričakoval. Kap ni bila posledica ravnanja A-ja. če je bil lahkomiseln (v dobri veri je mislil. da 50 EUR s strani policije ne bo prejela. členu KZ-1. če je storjena naklepno (ne pozna malomarnostne oblike).2008 Stran 133/ primer 274 A-jev maček je stalno hodil na sosedov vrt in tam delal škodo. kdo se bo poškodoval. Kasneje je bilo ugotovljeno. ker ga je videl skočiti k sosedom. medtem ko je povzročitev lahke telesne poškodbe kazniva samo. A se je približal prehodu za pešce. Ker je vedela. na kom bo posledica nastala. da je posledico lahko pričakoval). da je C umrl zaradi srčne kapi. Stran 126/ primer 255 A-ju se je mudilo domov.I KZ-1. bi morala biti posledica nepričakovana (ne samo z vidika storilca. . bi odgovarjal za povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti po 323. Le-ta bi bila podana. prav tako pa bi moral B ravnati potrebno pazljivo. čeprav je posledico pričakoval). ne glede na to ali je storjena naklepno ali iz malomarnosti. Krivda mora biti definirana na določen ali določljiv krog oseb. Ne bodo odgovarjali po 123. vendar je denar vseeno hotela vnovčit. ki ga je dobila kot pravega. ampak z vidika kogarkoli). niti ni vanjo privolil. kakšna poškodba je nastala. členu KZ-1. člena KZ-1.  Presodi obliko A-jine krivde! Storila je kaznivo dejanje po 243/IV KZ-1 in pri tem ravnala naklepno. je B stekel po očetovo lovsko puško. se je odločila. Vedela je za poneverbo. zato bo odgovarjal za kaznivo dejanje povzročitve hude telesne poškodbe po 123/III . B-ja in C-ja po 314/IV-III-I KZ-1 Po tem členu bi lahko odgovarjal tudi A v primeru številka 236 (metanje lesa). katero KD je storil (vedeti je treba. za katerega je kasneje ugotovila. je treba ugotoviti še.  Presodite B-jevo krivdo glede na A-jevo telesno poškodbo! Da bi šlo za nesrečno naključje.

Treba se je vprašati ali to spada pod izvršitvene načine tega kaznivega dejanja? 4. odstavek 243. člena je posebna oblika tega kaznivega dejanja. Če ne bi vedela, da je denar ponarejen in bi to ugotovila šele pri nakupu, pred blagajno, ne bi šlo za kaznivo dejanje po 243/IV KZ-1, ker ne bi imela naklepa.  Kaj v primeru, če A bankovca ni poskusila vnovčiti, vendar ga tudi ni izročila policiji! Prav tako je storila kaznivo dejanje po 243/IV KZ-1, vendar je njegovo odkrivanje, v praksi, izredno težko, zato ne bo pregona. Stran 138/ primer 290 (odgovornost za hujšo posledico) A je v pretepu lažje telesno poškodoval B-ja, čigar rana se je zagnojila, zaradi česar je B posledično umrl.  Kakšna je oblika krivde A-ja z vidika odgovornosti za hujšo posledico glede B-jeve smrti? Obrazloži! A je z naklepom povzročil B-ju lahko telesno poškodbo. Nastala je lahka telesna poškodba, ki v 122. členu KZ-1 nima takšnega odstavka kot ga ima huda telesna poškodba v 123 /II KZ-1. V 123/II KZ-1 je kaznivo dejanje, kvalificirano s hujšo posledico. 28. člen KZ-1 nima hujše posledice. Ne bo odgovarjal za smrt, temveč samo za povzročitev lahke telesne poškodbe ali pa za povzročitev smrti iz malomarnosti po 118. členu KZ-1. Vzročna zveza obstoji. Po 118. členu KZ-1 bo odgovarjal, če se ugotovi, da je podana malomarnosti do smrti, to pomeni, da smrti ni želel. Vprašati se moramo ali je posledico lahko pričakoval. Ker posledice ni mogel pričakovati, ta člen ne pride v poštev. Odgovornosti za hujšo posledico NI. Stran 139/ primer 296 Tabornik A je ob jezeru ob robu gozda zakuril ogenj. Zaradi vetra se je ogenj razširil v notranjost gozda, kjer so bile počitniške hišice. Preden so gasilci uspeli pogasiti požar, je zgorelo več hišic, počitnikar B pa je dobil hude opekline.  Kakšna je oblika krivde A-ja glede B-jevih hudih telesnih poškodb in ostalih posledic? Obrazloži! A je povzročil kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti po 314/IV-III-I KZ-1. To je storil iz malomarnosti (najdemo jo v 3. odstavku 314. člena KZ-1). 314/I KZ-1 nam pove izvršitveni način 314/III KZ-1 glede na krivdo 314/IV KZ-1 glede na posledico  Kaj v primeru, če je gasilcem požar v gozdu uspelo pravočasno pogasiti in ni bil nihče poškodovan, materialne škode tudi ni bilo? V tem primeru bi A storil ogrozitveni delikt, za katerega se ne zahteva nastanek škode, temveč zadostuje že sama povzročitev nevarnosti. Pravna kvalifikacija: A bi odgovarjal za povzročitev splošne nevarnosti po 314/III-I KZ-1 (odgovarjal bi samo po 1. odstavku). Stran 136/ primer 284 (naklep in malomarnost) A je moral med snemanjem filma po scenariju ustreliti B-ja. C, ki je bila zadolžena za pripravo orožja, je dala v pištolo slepe naboje. Ko so snemali, je A ustrelil proti B-ju in ga ubil. Kdo je vstavil v pištolo prave naboje, ni bilo mogoče ugotoviti.  Presodi A-jevo in C-jino ravnanje z vidika krivde! A je bil v dejanski zmoti glede znakov kaznivega dejanja uboja (zakonski znak uboja je odvzem življenja drugemu; ni vedel, da bo B resnično umrl). A je sicer izvršil uboj in je zato podana vzročna zveza, vendar ni krivde. Če bi C to storila naklepno, bi ravnala z direktnim naklepom in bi zato odgovarjala za uboj, čeprav dejanja ni sama izvršila. Ne gre za nesrečno naključje. Preostane nam še samo malomarnost, zato se je treba vprašati, kaj se je z orožjem dejansko dogajalo?

26

Ugotoviti je treba ali je C vstavila v pištolo slepe naboje, ki so jih nato zamenjali s pravimi (če se ugotovi, da na njenem mestu nihče ne bi mogel tega pričakovati, niti preprečiti, ni podana njena krivda.), ali je vstavila v pištolo že prave naboje, ker jih je nekdo že zamenjal in tega ni opazila (v tem primeru bi ravnala premalo pazljivo in bi bila malomarna). Kazensko pravo ne pozna objektivne krivde, kar pomeni, da nihče ne odgovarja zgolj zato, ker je bil za nekaj zadolžen, pač pa se mu mora dokazati tudi krivda (naklep ali malomarnost). Stran 128/ primer 260 A je napisal knjigo, v kateri je natančno opisal več načinov storitve samomora in pri vsakem tudi predvidel potencialne zaplete ter kako se jim izogniti. Knjiga je bila dobro prodajana, vendar povečane stopnje samomorov ni bilo zaznati. Tri mesece po izidu knjige je B našla svojo mrtvo hčerko C (bila je polnoletna), zraven katere je ležala A-jeva knjiga, ki je bila odprta na strani, kjer je bila opisana metoda, s katero se je ubila C.  Presodi obliko A-jeve krivde glede na C-jino smrt! Obrazloži! Ugotoviti moramo ali je A storil kaznivo dejanje napeljevanja in pomoč pri samomoru po 120. členu KZ-1. Odgovor je NE, ker 120. KZ-1 pravi, da mora storilec to narediti z naklepom. Naklep je lahko naperjen samo zoper določeno osebo ali določen krog oseb, kar pa v tem primeru ni, zato krivda A-ja ni podana. Ne gre za neposredno napeljevanje, ker je le-to možno samo zoper določeno osebo, ki jo ima storilec pred seboj. Ali je A storil kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti po 314. členu KZ-1? 314. člen KZ-1 je splošnejše kaznivo dejanje, za katero pa se ne zahteva naklep. Vendar pa tudi to kaznivo dejanje ne pride v poštev, ker knjiga ni nevarno sredstvo. Avtorja A in založbe ni možno preganjat. Možna je edino odškodninska odgovornost založbe. Založbe preverjajo vsebino knjig, ker se zavedajo svoje odgovornosti, zato se lahko zgodi, da takšna knjiga izide v samozaložbi (nihče ne odgovarja, niti odškodninsko).

IZKLJUČITVE KRIVDE IN IZKLJUČITVE KAZNIVOSTI SPREMEMBE V SISTEMU RAZLOGOV, KI IZKLJUČUJEJO KRIVDO IN KAZNIVOST
KZ je poznal 3 razloge za izključitev krivde: 1. NEPRIŠTEVNOST (16. člen KZ), 2. DEJANSKA ZMOTA (20. člen KZ), 3. PRAVNA ZMOTA (21. člen KZ); Izključitve kaznivosti so bile določene le v posebnem delu, upoštevni razlogi oziroma podlaga za izklučitev kaznivosti:  splošno koristno ravnanje storilca (153/II KZ),  sorodstvene vezi (285/III KZ)- v poštev pride samo pri težjih kaznivih dejanjih,  nezmožnost storilca upreti se storitvi kaznivega dejanja brez škode zase (283. člen KZ) ipd.

1. 2. 3. 4.

KZ-1 pozna 4 razloge za izključitev krivde: NEPRIŠTEVNOST (29. člen KZ-1), DEJANSKA ZMOTA (30. člen KZ-1), PRAVNA ZMOTA (31. člen KZ-1) SKRAJNA SILA (PRVI odstavek 32. člena KZ-1) Izključitve kaznivosti so institut splošnega dela (se spada SKRAJNA SILA 2. odstavek 32. člena KZ-1); sicer pa so določene v posebnem delu – upoštevni razlogi so enaki:  splošno koristno ravnanje storilca (142/II KZ-1),  sorodstvene vezi (280/III KZ-1),  nezmožnost storilca upreti se storitvi kaznivega dejanja brez škode zase (283. člen KZ) ipd.

27

Določba o mejah kaznivosti (33. člen KZ-1): v prvem odstavku omenja “dejanje, ki … ni kaznivo;” v drugem odstavku pa se sklicuje na“… izključitve kaznivosti po prvem odstavku …” (zakonodajalec ima očitno težave pri ločevanju med izključitvami kaznivega dejanja in izključitvami kaznivosti! V 33/I KZ-1 bi moralo pisati izključitev kaznivosti, ne pa izključitev kaznivega dejanja Izključitev kaznivega dejanja – manjka zakonski znak kaznivega dejanja Izključitev kaznivosti – podani so vsi znaki kaznivega dejanja, manjka pa kazen Skrajna sila je deljen institut; v 32/I KZ-1 je izključeno kaznivo dejanje (oz.krivda), v 32/II,III KZ-1 pa je izključena kaznivost.

NEPRIŠTEVNOST (16. člen KZ in 29. člen KZ-1)
Glede neprištevnosti je v KZ-1 vsebinska sprememba in sicer ta, da je KZ-1 oklestil biološke pogoje (KZ je poznal 4 biološke pogoje neprištevnosti in bistveno zmanjšane prištevnosti:  trajno ali začasno duševno bolezen,  začasno duševno motnjo,  duševno zaostalost  drugo trajno in hudo duševno motenost. KZ-1 pa pozna le še 2 biološka pogoja neprištevnosti ♦ duševna motnja ♦ duševna manjrazvitost In 3 biološke pogoje bistveno zmanjšane prištevnosti ♦ duševne motnje, ♦ duševne manjrazvitosti, ♦ drugo trajno in hudo duševno motenost. V preostalem je 29. člen KZ-1 vsebinsko enak 16. členu KZ! Sprememba sistematike člena: ♦ 29/I KZ-1: neprištevnost kot razlog za izključitev krivde ♦ 29/II KZ-1: opredelitev neprištevnosti ♦ 29/III KZ-1: opredelitev bistveno zmanjšane prištevnosti ♦ 29/IV KZ-1: actio libera in causa (gre za dejanja, ki so svobodna v odločitvi, ne pa tudi v izvršitvi) – nekdo si sam povzroči neprištevnost. POZOR 1: krivdo izključi le neprištevnost. Bistveno zmanjšana prištevnost ni razlog za izključitev krivde, ampak le razlog za milejše kaznovanje (je olajševalna okoliščina)! POZOR 2: Pri actiones libera in causa neprištevnost ne izključi krivde! Neprištevnost neke osebe se začne ugotavljat šele takrat, ko se pojavi dvom o prištevnosti (to je izpodbojna domneva). To pomeni, da se ne preverja prištevnost vsakega storilca. Za ugotavljanje se postavi izvedenca medicinske stroke, kateri oceni stanje storilca v času storitve kaznivega dejanja in ne v času sojenja. Ugotavlja se ali je bil storilec sposoben zavedati se in obvladati samega sebe. Izvedenec poda zgolj svoje mnenje, odločitev o prištevnosti pa sprejme sodišče.

VAJE IZ PRAKTIKUMA (neprištevnost)
Stran 139, 140/ primer 299 A se je pozno zvečer vračal domov. Na poti je srečal soseda B-ja, ki je A-ja prepoznal in začel za njim vpiti, naj ga počaka. A se je B-jevega kričanja ustrašil in pričel teči. Skril se je za ovinkom in z leseno palico počakal na Bja ter ga začel pretepati. B je utrpel hude telesne poškodbe, A pa je v svojem zagovoru pojasnil, da mu tajna

28

Alkohol je začasna duševna motnja. da ugotovi ali je bil storilec v času storitve kaznivega dejanja neprišteven. Treba si je odgovoriti na naslednja vprašanja:  Ali se je A opil z namenom. ♦ če je prvi pogoj izpolnjen. Če A ni bil neprišteven (to pomeni. bo odgovarjal po 29/III KZ-1). da mora storilec krivdo do dejanja razviti prej. ne gre za neprištevnost. da bo lahko rešilo vprašanje o A-jevi prištevnosti? Člen 29/IV KZ-1 pride v poštev samo v kombinaciji z hudo telesno poškodbo (lahka telesna poškodba ne pride v poštev. ker ne moremo dokazat krivde do dejanja). zato se 29/IV KZ-1 redko uporablja (ne pride v poštev. Stran 143. Če zaradi biološkega pogoja ni razumel svojega dejanja je neprišteven in ne bo odgovarjal za povzročitev hude telesne poškodbe. Zato ta člen ne izloči krivde. in ga začel brez razloga tepsti. vendar ni razumel pomena svojega dejanja (ni se zavedal svojega dejanja). Če je bil A neprišteven. napadalcem. da je ravnal malomarnostno. 144/ primer 314 A se je ponoči opit vračal domov. Gre za to. da je A duševno moten in da trpi za preganjalnimi motnjami.organizacija Tera neprestano sledi in prisluškuje ter da je le želel ubežati pred zasledovalcem oz. Če kateri izmed njiju podan. Na poti domov je srečal brezdomca B. preden se spravi v neprištevnost. da bo nekoga pretepel (to je v praksi težko dokazat). ker ni imel naklepa do kaznivega dejanja. ki je nastala. ker je že večkrat v takem stanju isto ravnal) bi odgovarjal po 123/III KZ-1. ker nima malomarnostne oblike).  Kaj mora sodišče ugotoviti. ki je spal na klopci. da bo v opitem stanju nekoga poškodoval. Če tudi to ne pride v poštev. preden se je A spravil v neprištevnost. da je A kazensko odgovoren v skladu s 29/IV KZ-1. A se je imel v oblasti (to vemo po njegovih dejanjih). B je utrpel hude telesne poškodbe.  Ali je storilec A lahko pričakoval. Nadalje je C povedal. da manjka biološki ali psihološki pogoj) se nadalje ugotavlja ali je šlo morda za bistveno zmanjšano prištevnost (če se to ugotovi. je treba preveriti ali so podani pogoji po 29/IV KZ-1 in sicer: ♦ storilec si je neprištevnost povzročil sam. zato je bil neprišteven. da se ni mogel obvladati. da se krivda ugotavlja na eni stopnji prej. vendar je lahko sklepal. Če je bil malomaren (posledico je lahko pričakoval. Sodnomedicinski izvedenec C je ugotovil. Težko je ugotovi za nazaj. Na sodišču je A trdil. Po starem KZ bi se mu lahko izrekel varnostni ukrep psihiatričnega zdravljenja. da bo v neprištevnosti storil takšno kaznivo dejanje. člen KZ-1) ♦ Opredelitev dejanske zmote v ožjem (nanaša se na zakonske znake kaznivega dejanja) in v širšem pomenu (avtomatično izključi naklep) ostaja v 2. da je B član preganjalske organizacije. Sodišče mora imenovati sodnomedicinskega izvedenca. člena KZ-1 vsebinsko v bistvenem nespremenjena 29 . člen KZ in 30. Gre za to. je treba ugotoviti krivdo do posledice. če je v trenutku storitve kaznivega dejanja imela svetel trenutek (to so psihološki pogoji). da se dejanja ne spomni. ki mu je stalno »za petami«. Državni tožilec je zavzel stališče. odstavku 29. da A B-ja (zelo verjetno) ni prepoznal. Duševno motena oseba je lahko odgovorna. V konkretnem primeru je podan biološki pogoj (duševna motnja) in tudi psihološki pogoj (ni imel svetlega trenutka). kot pa izvršitev kaznivega dejanja. ampak je bil (zaradi svojih blodenj) prepričan. Ugotoviti mora ali je količina popitega alkohola vplivala na A-ja. je bil A prišteven. ker ni kriv.  Ali se je A opil iz malomarnosti. ker ga je pustilo dekle. Bil je zelo jezen in razburjen. DEJANSKA ZMOTA (20. Iz tega izhaja.  Kako naj sodišče odloči glede A-jeve prištevnosti? Obrazloži! Neprištevnost je kombinacija biološkega in psihološkega pogoja. A ni ravnal naklepno. Pri tem ločimo naklep in malomarnost.

zato gre za NAMIŠLJENI oz.  Presodi ravnanje D-ja z vidika zmote! Dejanska zmota v ožjem pomenu ne pride v poštev. da je A v prepričanju. vendar se k njej šteje. Zvečer je B na ulici napadel A-ja. vzel lopato in C-ja udaril po glavi. pa je krivda storilca izključena! ♦ Teorija o posebnih primerih dejanske zmote (zmota o osebi. malomarnost pa nas ne zanima. da je ta grdo padel in utrpel lahke telesne poškodbe. zmota o vzročni zvezi) ter o zgrešenem udaru oziroma aberratio ictus ostaja nespremenjena! Zgrešen udar ni tipičen primer zmote.« D je A-ja spotaknil. je šel okoli hiše. da seka na svoji posesti. da seka svoja drevesa. kot si je zamislil D. ki ga bo ubil. Ko se je A v ponedeljek zvečer vračal domov.”) ♦ KZ-1 ima nov koncept v zvezi z izključitvijo krivdne oblike malomarnosti zaradi dejanske zmote (30/III KZ1). Ker se je zbal za svoje življenje. Če bi bilo vse tako. Ker pa je bil A prepričan. Gre za dejansko zmoto v širšem pomenu. Ker smo ugotovili zmoto A-ja. da je napad resničen. bi ugotavljali malomarnost. saj je bil prepričan. To je zmota o okoliščinah. kar pa je _B zanikal. storjenem iz malomarnosti. kako beži pred A-jem in vpije:«Ustavite norca. ki bi se jih storilec v mejah potrebne pazljivosti moral in mogel zavedati (= izogibna zmota oziroma zmota iz malomarnosti). vendarle sekal v B-jevem gozdu. da jemlje tujo stvar). ko je storilec zmotno mislil. V tistem trenutku je D opazil B-ja. A mu je odvrnil. v katerem se je odločil posekati nekaj dreves. zmota neizogibna. ker D ni bil v zmoti glede zakonskih znakov kaznivega dejanja. da je izterjevalec. VAJE IZ PRAKTIKUMA (dejanska in pravna zmota) Stran 149/ primer 333 A je podedoval del gozda. A se je na sodišču zagovarjal. je krivda že tako ali tako izključena). da bo A-ja okradel. Ni ju pametno zelo ločevati. naj preneha uničevati njegov gozd. Kasneje se je ugotovilo. nas ne zanima več ali je prišlo do zmote iz malomarnosti (če ugotovimo zmoto. da je meja z B-jevim gozdom 10m bolj levo. Zmota nima malomarnostne oblike. Za dejanja. Stran 147/ primer 326 A je v šolo prinesel prenosni računalnik. C se je hudo telesno poškodoval. je bil v dejanski zmoti v ožjem pomenu (pri tatvini se mora zavedati.12. ki imajo malomarnostno obliko pride v poštev 26/III KZ-1. za katerega jse zahteva. v katerih bi bilo to dejanje dopustno.” da so podane okoliščine. “da so okoliščine take. mu vzel nahrbtnik in začel teči. da je to njegov sosed. Če je bila pri kaznivem dejanju. bi le-ta ravnal v silobranu. da bi bilo dejanje dopustno ali nekaznivo” – KZ je to pojasnjeval kot zmotno prepričanje storilca. ki nima malomarnostne oblike (povzročitev iz malomarnosti ni kazniva). V tam primeru napad ni bil resničen. ker je nastala zgolj lahka telesna poškodba. 30 . je opazil C-ja. ki je postopal pred njegovo hišo.2008 Stran 146/ primer 322 (dejanska in pravna zmota) Hazarder A je B-ju dolgoval večjo vsoto denarja. nato pa ugotovil. zmota o predmetu. To je opazil B in se odločil. B mu je zagrozil. da se je pred C-jem branil. Pri sekanju ga je zalotil B in mu velel. da počne nekaj prepovedanega. da če mu ne vrne denarja do nedelje. če bi bile zares podane. PUTATIVNI SILOBRAN. S tem se avtomatično izključi naklep. Le-ta ne izključi krivde.  Ali je A-ju v tem primeru mogoče očitati kaznivo dejanje tatvine? Obrazloži! Objektivno gledano si je A prilastil tujo premično stvar in je s tem izpolnil zakonske znake kaznivega dejanja tatvine. Pravna zmota = A se ne bi zavedal. Če bi nastala huda telesna poškodba. mu bo nekdo polomil vse kosti.(dejanska zmota v širšem pomenu je opredeljena z nekoliko drugačnimi besedami in zajema primere. A je stekel za njim. 16.

Če bi dejanje storil iz malomarnosti. Medtem je A postregla s pijačo. ki pa se mu je ob padcu v vodo povrnila. saj je A menil. je videl. V tistem trenutku je zazvonil telefon. A-ju ne bi mogli očitati dokončanega kaznivega dejanja uboja. Posamezniku se očita poskus dejanja. Stran148/ primer 330 A in B sta povabila na večerjo prijatelje C. ko se obramba dovoljuje nekaj sekund pred napadom. pa bi odgovarjal za poskus umora po 34. da je ravnal v silobranu. s tem. stresel strup. Zato se je zagovarjal s tem. da je storilec namesto. členu KZ-1. Ker B ni maral D-ja. imenovan ZGREŠENI UDAR oziroma ABBERATIO ICTUS. Poskušal se je rešiti. gre za privolitev (nereagiranje storilca glede na to. členu KZ-1. nato pa se vzročna zveza spremeni). ker ni istočasnosti napada in obrambe. čeprav je vedel. A bo odgovarjal za kaznivo dejanje uboja po 115/I KZ-1. na katerega se je javil B. ki ga je nameraval dati D-ju. je v en kozarec šampanjca. člen KZ-1) Opredelitev pravne zmote je vsebinsko nespremenjena. ki je kaznivo dejanje storil zaradi nepoznavanja pravnih pravil. pač pa kaznivo dejanje poskusa uboja po 34. člen KZ in 31. ki bo pripeljala do posledice. kdaj ni mogoče govoriti o upravičenih razlogih za pravno zmoto – tako se na pravno zmoto ne more sklicevati storilec. V tem primeru gre za poseben institut. členu KZ-1 Stran 85/ primer 92 (način izvršitve kd: opustitev) A je s kladivom po glavi udaril B-ja. Treba se je vprašati ali bi v primeru. da bo posledica nastala). Če bi se B rešil. da bi povzročil posledico žrtvi. Poznamo primere. Privolitev pa pomeni eventualni naklep. ki ga je želel storiti. Kako presojate primer? Obrazloži! A je ravnal naklepno in je zaradi dejanske zmote glede osebe (to je vrsta dejanske zmote in nima vpliva na storilčevo krivdo) B-ju povzročil hudo telesno poškodbo. Lahko pa vpliva na pravno kvalifikacijo (v dobro storilca). če bi bil C izterjevalec. kateri jo je nameraval. D in E. ampak le izgubil zavest. vlogo ali siceršnji položaj poznati posebna pravila. kateri je dobil zastrupljen šampanjec. vendar mu ni uspelo. če A ne bi umrla. ga je zavil v vrečo in vrgel v vodo. da je jasno. ali je B ravnal z eventualnim naklepom ali iz malomarnosti? Ker B ni ničesar storil.  Ali je B kazensko odgovoren? Obrazloži! Nekateri teoretiki menijo. zato se je utopil. 31 . A bo odgovarjal za kaznivo dejanje povzročitve hude telesne poškodbe po 123/I KZ-1. da ga je ubil. člena KZ-1 na novo pojasnjeno. Ne obstoji noben vpliv na krivdo. Do dejanske zmote je prišlo v posebnih okoliščinah. Isti dan je zaradi zastrupitve umrla A. da so kozarci pomešani. šlo za silobran? Odgovor je NE. Ko se je B vrnil. da imajo gostje pijačo in da ne ve. da ne gre za dejansko zmoto. Zmota o vzročni zvezi ne vpliva na krivdo. Zato bo B odgovarjal za kaznivo dejanje umora po 116/I KZ-1 (dokončano kaznivo dejanje.  Presodi ravnanje A-ja z vidika končne posledice! Gre za zmoto o vzročni zvezi (storilec si zamisli vzročno verigo. Misleč. da je v 2. Gre za to. Ne gre za putativni silobran. PRAVNA ZMOTA (21. Treba se je vprašati. Vendar B zaradi A-jevega udarca ni umrl. Pogoji malomarnosti so v 26. s katerimi bi se lahko seznanil pod enakimi pogoji kot drugi v njegovem širšem okolju ali pa je moral glede na svoje delo. povzročil drugemu oškodovancu ali predmetu. vendar se le-ti presojajo po posebej strogih okoliščinah. bi odgovarjal za kaznivo dejanje povzročitve smrti iz malomarnosti po 118. da ga bo C napadel. členu KZ-1. ker je izterjevalec in ga je zato napadel. B je bil obtožen za kaznivo dejanje uboja. odstavku 31.

da je bil v neopravičljivi pravni zmoti. Če bi mi nekdo grozil. to še vedno ni dovoljeno. člen KZ in 32. C in D sta bila obtožena za kaznivo dejanje neupravičenega prisluškovanja in zvočnega snemanja. da posname izjavo. kasneje pa posnetek dal televizijski hiši.  Presodi A-jevo krivdo s kazenskopravnega vidika! Gre za neupravičeno uporabo in ne za protipravno prilastitev. Gre za nepoznavanje pravnega pravila. da sploh ni vedel. ker je bil v pravni zmoti. ker ni izpolnil vseh zakonskih znakov tega kaznivega dejanja. da je z objavo posnetka želel doseči. da jo je direktor znanega podjetja B. členu KZ-1 se D sklicuje na pravno zmoto. Glede na to ločimo izogibno in neizogibno pravno zmoto. kar pomeni. ki je imel v žepu 100 EUR za informatorja. če mi nekdo grozi. od koga je takšno mnenje dobil. da bi se seznanil s pravom (nekatera dejanja v tujini niso kazniva. člen KZ-1 nam prepoveduje snemanje izjav. Ker je B v pogovoru s D-jem obtožbe A zanikal. C je pogovor snemal (z dovoljenjem A). Čeprav je oseba privolila v snemanje. se je odločil. mu tega dejanja ne moremo očitati. D bi kot novinar moral poznati posebna pravna pravila glede snemanja. da ga v tem primeru ni izvršil. lahko tudi po 137/II KZ-1). če je bil v dobri veri? Pomembno je to. ki je takšno dejanje storil pri nas. vendar jih imamo namen zlorabiti. ki odkazuje na neko kaznivo dejanje. informatorja pa plačal. Novinarja bi odgovarjala po 137/I KZ-1 (glede odstavka je dopustno različno mnenje. Če je glede davčne zatajitve dobil mnenje od davčnega zavezanca. 151/ primer 339 Policist A. je nujno potreboval denar. Ali se lahko posamezniku očita kaznivo dejanje. pri nas pa so in tega tujec. ta bi takšno ravnanje lahko bilo kaznivo in da ga sicer ne bi storil. ki so nam namenjene. A bo odgovarjal za kaznivo dejanje poneverbe in neopravičene uporabe tujega premoženja po 209/I-V KZ-1 SKRAJNA SILA (12. ki nam niso namenjene kot tudi izjav. A. je kriv. če je opravičljiva in neizogibna (če bi se ji storilec lahko izognil. a se ga sme kaznovati mileje). ki je v Sloveniji nekoga ubil. se je v sodnem procesu zagovarjal. ker je želel kupiti ženi darilo. C pa priznava. s katerim je imela razmerje. Ali lahko nekoga pooblastim. ker je imel namen denar vrniti. ko dobi plačo. Pride v poštev v primerih. bi ga lahko posnela in bi šlo za dokaz v postopku. češ da je A privolila v snemanje in potencialno objavo.  Presodi C-jev in D-jev zagovor z vidika zmote! Glede kaznivega dejanja neupravičenega prisluškovanja po 137. Gre za tipičen primer neopravičljive pravne zmote. ker je uboj povsod kazniv. Informator pa brez plačila ni hotel povedati informacij. C se je zagovarjal. ki je bil obtožen kaznivega dejanja neupravičene uporabe v službi. da bi B nehal lagati in se ni zavedal. Stran 150. člen KZ-1 pa je treba šteti za IZJEMA od tega pravila: pravna zmota namreč izključi krivdo le. da si bo sposodil ta denar. bi moral pridobiti še eno pravno mnenje. zato se je na policiji izvedelo. da s tem krši zakon. Če je bil v dvomu. Izjema je. pretepel.Pravna zmota škoduje. tujec. ki je imela intervju z B-jem. ko posameznik ni imel možnosti. 31. da je A vzel denar. člen KZ-1) Gre za popolna sprememba koncepta v primerjavi s starim KZ ! V KZ je bila skrajna sila razlog za izključitev kaznivega dejanja ! V KZ-1 je skrajna sila: 32 . Novinar C je A naročil. ki je namenjena meni? Vprašanje ni popolnoma urejeno v praksi. Nanjo se ne more sklicevati npr. jaz pa tega ne znam posneti. VAJE IZ PRAKTIKUMA (dejanska in pravna zmota) Stran 149/ primer 335 A je prišla v časopisno hišo in povedala. ni vedel). Pravilo “ignorantio iuris nocet” pri nas še vedno velja (pravna zmota v celoti izključi krivdo). vendar ocenjuje. D pa je izjavil. da sicer pozna kaznivo dejanje. 137. so predvajali posnetek. Ker še ni dobil plače. naj B-ja pokliče.

To je nelogičen koncept?! VAJE IZ PRAKTIKUMA (skrajna sila) Stran 113. če je imel A namen iz B-jevega računalniškega sistema ukrasti njegove poslovne dokumente? Tipičen primer maščevanja. da je zoper tako dejanje DOVOLJEN SILOBRAN! (Npr. ki je grozilo). če se storilec nevarnosti ni bil dolžan izpostavljati. razlog za izključitev krivde (zato storilec NI KRIV . da se malo pošali z njegovim operacijskim sistemom. osebni svobodi ali premoženju. Odvračanje nevarnosti: ♦ je mogoče le. B. ♦ je upravičeno le. odstavka 32. je upravičeno le. Glej člene 220. telesni celovitosti.: V skrajni sili vlomim v gorsko kočo. če nevarnosti ni bilo mogoče odvrniti drugače. 32/III KZ-1: Gre za: 2.  Ali je B ravnal v skrajni sili ali silobranu? Obrazloži!  Kaj v primeru. ♦ sočasna z odvračanjem nevarnosti. 114/ primer 203 A je vdrl v računalniški sistem B-ja z namenom. Če je skrajna sile prekoračena v posebno olajševalnih okoliščinah. pa je mogoča tudi odpustitev kazni. člena KZ-1). ♦ sme biti le toliko intenzivno. nujnemu za preživetje.). ♦ je upravičeno le. Nevarnost mora biti: ♦ objektivno resnična. da A ne bo imel več vpogleda v svoj računalniški sistem. zaradi izgube poslovnih dokumentov. da prizadejano zlo ni večje od zla. ♦ sočasna z odvračanjem nevarnosti. storilec sicer ni kriv oziroma se ne kaznuje. povzročil premoženjsko škodo?  Kaj v primeru. ♦ groziti mora življenju. Odvračanje nevarnosti pa: je mogoče le. ki je grozilo (skrajna sila ne sme povzročit večje škode kot je grozila. ♦ ♦ ♦ o o malomarno zakrivljeno nevarnost (= storilec sam povzroči nevarnost iz malomarnosti). je to opazil in vdrl v računalniški sistem A-ja z namenom. ♦ groziti mora katerikoli drugi pravno zavarovani vrednoti. ki je bil računalničar. dokler traja nevarnost (sočasnost).1.32/II KZ-1) – če nevarnost grozi drugi kazenskopravno zavarovani dobrini: Nevarnost mora biti: ♦ objektivno resnična. telesni celovitosti. če je B popolnoma uničil operacijski sistem A-ja in mu s tem. če nevarnosti ni bilo mogoče odvrniti drugače.32/I KZ-1). Ne izključujeta krivde oziroma kaznivosti (ne gre za izključitvene razloge). Ne gre za skrajno silo (ker ni istočasnosti. izvršeno v skrajni sili. ampak omogočata omilitev kazni. 227? KZ-1 33 . nujnemu za preživetje. 221. dokler traja nevarnost (sočasnost). razen če gre za pogoje iz 1. razlog za izključitev kaznivosti (storilec se NE KAZNUJE . me lahko vrže ven. PROBLEM: Za dejanje. je upravičeno le. RAZEN življenju. osebni svobodi ali premoženju. če se storilec nevarnosti ni bil dolžan izpostavljati. vendar dejanje OSTAJA PROTIPRAVNO! To teoretično pomeni. ker pa ima lastnik pravico so silobrana. prekoračena skrajna sila (= nevarnost je bilo mogoče odvrniti z milejšim ukrepom ali pa je prizadejano zlo enako ali večje od zla. da mu onesposobi delovanje sistema do te mere.

ki povzroči nevarnost je hkrati tista oseba. Na morju jih je ujela burja. A bi sam zakrivil nevarnost oziroma bi bil sokriv – to se imenuje ZAKRIVLJENA NEVARNOST. Med pohajkovanjem po mestu so si nakupili ogromno hrane. ki morajo biti izpolnjeni. da se vsak čas utegne zrušiti tram in stekel ven. Ko se je gasilec A prebijal skozi plamene k otroku B. ko so zagledali avto. Na sodišču se je zagovarjal.  Kaj v primeru. ki je ogrozila njihova življenja. vendar se ga lahko kaznuje mileje. ♦ obstoj nevarnosti. Treba se je vprašati ali je nevarnost možno odvrniti kako drugače (to je odvisno od odgovora izvedenca prometne stroke). Kriteriji.  Ali se A lahko zagovarja. A ni kriv. ker gre za tipičen primer odvračanja nevarnosti v skrajni sili. da je ravnal v skrajni sili. in da se ne bi čoln prevrnil. da je ravnal v skrajni sili. so v morje vrgli pol tovora. če A ne bi vozil po predpisih? Če bi A vozil 100 km/h in bi se ugotovilo. B se je branil in streljal na A-ja.1. krivda a-JA ni izključena. Kateri tovor se je odvrgel. ko je hudo telesno poškodoval C-ja? Obrazloži! Stran 112/ primer 196 Prijatelji A. ni pomembno. da je dejanje A-ja dejanje odvračanje nevarnosti. Če v konkretnem primeru predpostavimo. Obtoženi so se zagovarjali. Nevarnost lahko povzroči živa ali neživa narava (z razliko od silobrana). stran 127 ) A je streljal na B-ja.  Presodi njihov zagovor! Obstajala je resnična grožnja. B. ki grozi življenju telesni celovitosti. da gre za odvračanje nevarnosti so: ♦ resničnost . V poštev bo prišla odškodninska odgovornost. je opazil. kateri grozi nevarnost za telesno celovitost) in sočasno odvračanje nevarnosti. Treba se je vprašati ali bi bilo možno odvrniti grozečo nevarnost kako drugače? Odgovor je NE (če so bile stvari E-ja najtežje). Znebili so se E-jevih stvari in ne hrane. ki je utrpel hude telesne poškodbe. SPLOŠNO O KAZENSKIH SANKCIJAH IN KAZNIH POJEM KAZENSKIH SANKCIJ 5. da so ravnali v skrajni sili. skrajne sile ne bi bilo. ki je zletela čez cesto. se je eden od otrok brezglavo zapodil za žogo. Goreči tram je padel na otroka in ga ubil. nato pa se odpravili nazaj. pri čemer pa je zadel sprehajalca C-ja in ga hudo telesno poškodoval. pri tem pa trči v nasproti vozeč avto B-ja. ogenj pa se je razširil tudi na staro hišo. Za kazensko pravo je relevantno le to ali je bilo nujno odvrženje tovora. ki jim je dal nekaj stvari za E-ja. Stran 110/ primer 188 ( učbenik. saj bi drugače tudi sam izgubil življenje. ki so se umaknili. da bi se otroku izognil.  Presodi zagovor A-ja! Stran 110/ primer 189 ( učbenik. Ko se je A zelo približal. da se bo čoln prevrnil in zato tudi nevarnost.2009 34 . storilec se ni dolžan izpostavljat nevarnosti.♦ Stran 109/ primer 187 A je peljal skozi naselje 50km/h. S tem so izpolnjeni vsi pogoji za skrajno silo po 32/II KZ-1. Na cesti so se igrali otroci. stran 126 ) Sredi vasi je zagorel skedenj. saj so bila ogrožena njihova življenja. da je hitrost prispevala k nastanku nevarnosti. medtem ko so bili oče in ostali otroci že zunaj.  Ali se A lahko sklicuje na skrajno silo? Obrazloži! Otrok na cesti zmeraj pomeni nevarnost. da nevarnosti ni bilo možno odvrniti nikakor drugače. Gasilci so poleg gašenja morali rešiti iz hiše še spečega otroka in njegovo mater. Iz tega izhaja.… (otrok. A je sunkovito zavil v levo. C in D so si izposodili E-jev motorni čoln. Med vožnjo so se ustavili še pri Z-ju. E je zoper njih podal predlog za kazenski pregon zaradi kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari.

3. (določene morajo biti vnaprej po vrsti. da se udejanji načelo individualizacije. Skupne značilnosti vseh vrst kazenskih sankcij: 1. zavarovano s kazenskim pravom (torej. Izrekajo se namesto kazni. svetovni vojni se pojavijo še druge vrste kazenskih sankcij). se izreče kazen. da ne bi bilo pritožbe. povezana s kazenskimi sankcijami. Se širijo. ki ga je povzročil. ali pa na druga vprašanja. ♦ dualizem (kazni so se pridružili še varnostni ukrepi) ♦ pluralizem (po 2.To poglavje je eden izmed treh večjih vsebinskih sklopov materialnega kazenskega prava (poleg kaznivega dejanja in krivde). danes v obliki odškodnine) / načelo humanizacije. biti morajo humane (telesne kazni ne pridejo v poštev ) in popravljive (v primeru sodne zmote. predpišejo se lahko le z zakonom / načelo zakonitosti. ki je storil kaznivo dejanje). VARNOSTNI UKREPI 35 . Če pride do poravnave s kaznivim dejanjem. tega ne smemo mešati s 45. to načelo je tesno povezano z načelom sorazmernosti (sorazmernost mora biti podana med dejanjem in sankcijo ter med težo dejanja in storilčevo krivdo). storilec mora nekaj trpeti in s tem poravna zlo. ki je ugotovljeno posegel v pravno vrednoto oziroma dobrino. S tem se kazen odloži. vendar sodišče na predlog ni vezano. Vsa vprašanja kazenskega materialnega prava so v končni fazi osredotočena na predpostavke za uporabo kazenske sankcije. KZ-1. So eden izmed temeljnih oziroma osrednjih pojmov kazenskega prava. VRSTE KAZENSKIH SANKCIJ V NAŠEM PRAVNEM SISTEMU (KZ-1 ne ureja vseh) 1. Izraza “kazen” in “kazenska sankcija” nista sopomenki!! Kazen = opredelilni element kazenskega prava v zgodovinski perspektivi. čeprav v praksi večinoma temu sledi. Kazenska sankcija = opredelilni element sodobnega kazenskega prava. se jih lahko popravi. 3. če se uveljavijo ob spoštovanju ustavno zagotovljenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter na načelih pravne države (izrekajo se lahko samo za kazniva dejanja in samo storilcu) / načelo pravne države. 4. 5. zato se upoštevajo vse okoliščine dejanja in storilca). Je širši pojem in zajema vse vrste kazenskih sankcij. 2. KAZNI Gre za ukrepanje zaradi že storjenega kaznivega dejanja. ki pa ne posega v posameznikove pravice. zakonodajalec mora paziti na to. policija ne more predlagati kazenske sankcije). Razvoj na področju kazenskih sankcij kaže prehod: ♦ monizem (poznali smo samo kazen). Njihova vsebina je zgolj opozorilo. ki se nanaša zgolj na kazni. temveč ga le opozori. ♦ kakšna so sredstva za dosego teh ciljev. da predpiše lažjo kazen za milejšo obliko kaznivega dejanja. Sistem kazenskih sankcij posamezne države sporoča dvoje: ♦ katerim ciljem služi kazensko pravo. da se bo to zgodilo. pluralizem po vrstah in trajanju omogoča individualizacijo kazenskih sankcij (zakonodajalec mora omogočat prilagoditev sankcije konkretnemu storilcu. vsebini in trajanju). legitimne so le. DEFINICIJA KAZENSKIH SANKCIJ Kazenske sankcije so prisilni ukrepi v obliki odvzema ali omejitve določenih pravic posamezniku. če bo s tem nadaljeval tudi v prihodnje. omogoča. Poznamo samo 3 vrste. Je ožji pojem in je ena vrsta kazenske sankcije. ki je bolj praktično usmerjen kot KD ali krivda. OPOZORILNE SANKCIJE Gre za ukrep zaradi že storjenega kaznivega dejanja. gre za poravnavo v simboličnem pomenu. izreče jih lahko le sodišče (državni tožilec jo lahko predlaga.

DENARNA KAZEN. PREPOVED DOLOČENE GOSPODARSKE DEJAVNOSTI PRAVNI OSEBI 3. 2. 3. Izreče se lahko osebi. SODNI OPOMIN (najmilejša kazenska sankcija).… 4. ODVZEM PREDMETOV *. 5. POGOJNA OBSODBA Z VARSTVENIM NADZORSTVOM (pri nas se ne uporablja). OBVEZNO PSIHIATRIČNO ZDRAVLJENJE NA PROSTOSTI. 2. ZAPOR (sem sodita tudi mladoletniški zapor. UKOR. OBVEZNO ZDRAVLJENJE ALKOHOLIKOV IN NARKOMANOV. PREPOVED TRGOVANJA S FINANČNIMI INSTRUMENTI PRAVNE OSEBE NA ORGANIZIRANEM TRGU. obvezno zdravljenje odvisnosti. ODDAJA V VZGOJNI ZAVOD. PREPOVED VOŽNJE MOTORNEGA VOZILA. da bi povzročil kaznivo dejanje (npr. 4. zaradi alkoholizma). (* urejeni v KZ-1. 3. za pravne osebe: 1. 5. VZGOJNI UKREPI Gre za ukrepe zoper mladoletnike (od 14-18 let) in mlajše polnoletnike (do 21 leta). PRENEHANJE PRAVNE OSEBE. NADZORSTVO ORGANA SOCIALNEGA VARSTVA. OBJAVA SODBE 2. ki bi storjeno kaznivo dejanje lahko ponovila. POGOJNA OBSODBA ♦ ♦ VARNOSTNI UKREPI: za fizične osebe: 1. 4. 3. DENARNA KAZEN. NOTRANJA DELITEV POSAMEZNIH VRST KAZENSKIH SANKCIJ KAZNI: ♦ za fizične osebe: 1. Je ukrep. 2. 6. 2. Vse te tri kazni so vsebovane v KZ-1. PREPOVED UDELEŽBE NA RAZPISIH NA PODROČJU JAVNEGA NAROČANJA. ki ga KZ-1 ne ureja več in dosmrtni zapor). POGOJNA OBSODBA (najpogostejša kazenska sankcija). 3. ki odpravlja nevarnost pri konkretnem storilcu. Primer: odvzem vozniškega dovoljenja. 3. OBVEZNO PSIHIATRIČNO ZDRAVLJENJE IN VARSTVO V ZDRAVSTVENEM ZAVODU. PREPOVED OPRAVLJANJA POKLICA*. ♦ 36 . 4. Njihov namen je zagotoviti pravilni razvoj mladoletnika. 2. ODVZEM PREDMETOV VZGOJNI UKREPI ♦ za fizične osebe (mladoletnike in mlajše polnoletnike): 1. za ostale se uporabljajo določbe KZ do uveljavitve ZDZdr) za pravne osebe: 1.Gre za ukrep zaradi preprečitve storitve kaznivega dejanja v prihodnosti. ODVZEM VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA*. ki so že storili kaznivo dejanje. ODVZEM PREMOŽENJA. OPOZORILNE SANKCIJE: ♦ za fizične osebe: 1. NAVODILA IN PREPOVEDI. ♦ za pravne osebe: 1.

in sicer: • bodisi samostojno (člen 128 KZ-1 in 232/III KZ-1) • alternativno (člen 122/I KZ-1). ga to od KD ne bo odvrnilo. člen ZOPOKD – poseben način predpisovanja kazni za pravne osebe glede na kazni. ki izvirajo iz narave posamezne vrste kazenske sankcije (vsaka vrsta kazni ima svoj namen): KAZEN: povračilnost (retribucija) + preprečevanje kaznivih dejanj OPOZORILNE SANKCIJE: opozorilo + preprečevanje kaznivih dejanj VARNOSTNI UKREPI: odvrnitev nevarnosti + preprečevanje kaznivih dejanj VZGOJNI UKREPI: namen je (bil) predpisan v 73. prevzgoja in pomoč IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ (je posebna veja znotraj kazenskega prava) Domena izvršilne veje oblasti / vir: ZIKS-1 skupaj s podzakonskimi akti (v ZIKS najdemo izvrševanje vseh vrst kazenskih sankcij). 26. predpisane za fizične osebe. VSE OSTALE KAZENSKE SANKCIJE SE PREDPISUJEJO V IN IZREKAJO PO DOLOČBAH SPLOŠNEGA DELA KZ-1!! za pravne osebe: Gre za specifičen način. 6. kot represivni ukrepi in 2. tega morda ne bo storil. za 5 let.Denarna kazen se predpisuje zgolj po vrsti. • kumulativno (člen 250/I KZ-1). (Nekateri jo uvrščajo v kazensko procesno pravo. členu KZ: vzgoja. da bo šel v zapor 2 leti po storitvi kaznivega dejanja za 10 let. naj tega ne storijo). Če pa misli. kot preventivni dejavnik. ♦ NAMEN KAZENSKIH SANKCIJ (je eden od temeljnih. ostale kazenske sankcije se za pravne osebe izrekajo po določbah splošnega dela ZOPOKD. ODDAJA V PREVZGOJNI DOM. zanje se do sprejema Kazenskega zakona za mladoletnike uporabljajo določbe KZ) PREDPISOVANJE KAZENSKIH SANKCIJ (je zelo kompleksno) ♦ za fizične osebe: Gre za kombinacijo členov 3/II KZ-1 in 44 KZ-1. Višina sankcije nima vpliva na prevencijo. 37 . Nameni. v tipičnih kazenskopravnih normah sta določeni le denarna in/ali zaporna kazen. – 89. ODDAJA V ZAVOD ZA USPOSABLJANJE. (KZ-1 jih ne ureja. ki sledijo kaznivemu dejanju v najkrajšem času. Najučinkovitejše sankcije so tiste. členu KZ-1 (večinoma se nanašajo na zaporno kazen).5. naj tega ne ponovi več)  na nivoju generalne prevencije (na nivoju vseh potencialnih storilcev. da bo 1 mesec po storitvi kaznivega dejanja moral v zapor npr.do) ali pa v maksimalnem (do -) oziroma minimalnem trajanju (najmanj -). Če storilec ve. Za doseganje tega namena morajo kazenske sankcije delovati v dveh smereh: 1. Zaporna kazen se predpisuje v razponu (od . ♦ načelo humanizacije. da je samostojna pravna veja kazenskega prava). njena višina pa se določi na podlagi splošnega dela KZ-1. Temelji prava izvrševanja kazenskih sankcij pa so določeni v 85. ki je dejanje že storil. osnovnih namenov kazenskega prava) Primarni namen vseh vrst kazenskih sankcij je VARSTVO DRUŽBE PRED KRIMINALITETO. drugi pa menijo. 2 temeljni pravili: ♦ minimalna omejitev pravic obsojencev (sme se posegat v njihove pravice toliko kot je to potrebno). in sicer na dveh nivojih:  na nivoju specialne prevencije (na nivoju storilca.

NULLA POENA SINE CULPA = NI KAZNI BREZ KRIVDE To velja tudi za opozorilne sankcije. Danes prevladujeta 3. da bi oseba. ki ga je storilec povzročil s kaznivim dejanjem. ki se medsebojno dopolnjujeta. da se s tem materializira negativna vrednostna ocena storilčevega ravnanja. Kazni ni možno izreči neprištevnemu storilcu. s katero se zlo. da ne bo več izvrševal kaznivih dejanj (specialna prevencija). Kazen ima funkcijo maščevanja). Je ozka teorija). PRAVIČNA KAZEN Obstojijo teoretični standardi.. Črpamo osnovo. vendar NE maščevalni) UKREP  negativna vrednostna ocena storilčevega dejanja. da izvršuje tisto. 2. člena KZ-1! Krivdno načelo preprečuje objektivno odgovornost (A bi odgovarjal. smiselno izhaja iz 1. da ne bodo izvrševali kaznivih dejanj (generalna prevencija). sociološke teorije (družba se brani pred posamezniki). 2. ki bi naj bili vodilo zakonodajalcu in sodniku in sicer: ♦ kazen mora biti sorazmerna s težo dejanja in s storilčevo krivdo (nobena določba se ne sme uporabljati tako.  opomin storilcu.POJEM KAZNI KAZEN je pravna posledica. da je kazen pravna kategorija. 3. Objektivna redukcija zla v kazni : zlo v kazni je omejeno na poseg v nekatere človekove pravice storilca. ♦ kazen mora biti osebna (prizadeti mora storilca). in dovoljeno le toliko. Teorije o upravičenosti kazni: 1. da družba njegovega ravnanja ne odobrava. ker je bil ob nepravem času na nepravem mestu). Kaznuje vedno država (sodišče je reprezentativni organ države).   PREVENTIVNI UKREP specialna prevencija generalna prevencija KAZEN NAJ TOREJ: ♦ pomeni povračilo za storjeno kaznivo dejanje (retribucija). ♦ vpliva na druge. odgovarjala hujše). NAMEN KAZNI 1. ki je ravnal v skrajni sili. storilcu. zato prepusti državi. Gre za zaščito prava. RETRIBUTIVNI (povračilni. ki jo daje pravo. 38 . kar sam ne more. teorije družbene pogodbe (posameznik se sam ne more braniti pred kriminalci. 4.… ACTIO LIBERA IN CAUSA ne pomeni prestopa krivdnega načela. ♦ kazen mora biti popravljiva. ki je storila kaznivo dejanje iz malomarnosti. Danes se ne uporabljajo več). poravna z zlom iz kazni. metafizične ali idealistične teorije (so najstarejše in se jih danes ne upošteva več. ♦ kazen mora biti humana. Mi ne poznamo objektivne odgovornosti. Krivdno načelo pri izrekanju kazni = temelj sodobnega kazenskega prava . in 4. pravno – normativne teorije (pravica do kaznovanja je pravica. ♦ dolgoročno prevzgoji storilca in ga prepriča.

da bi država na nasilje odgovarjala z nasiljem in bi se vrteli v krogu. niti ne izvrši. zato so možne napake. SMRTNA KAZEN Je pri nas prepovedana z Ustavo RS in je večen predmet razprav. Najbolj tipična premoženjska kazen je denarna kazen. V posebnem delu KZ-1 so predpisane samo glavne kazni. ki ga je imel pred storitvijo KD. medtem ko ga izključno stranska kazen ne more. lahko pa sem spada tudi prepoved vožnje motornega vozila. ki se načeloma nikoli ne iztečejo. ker le-ta dopušča dosmrtni zapor. ki ga je pridobil s kaznivim dejanjem.  trajne in časovno omejene kazni Glede teh velja sprememba v KZ-1.VRSTE KAZNI ZAKONSKA KLASIFIKACIJA 1. Sodišče jo samo določi in pri tem tudi ostane. Primer časovno omejene kazni je prepoved vožnje za 6 mesecev. ♦ izvršena kazen Ko je izrečena kazen dokončana oziroma ko se prestane.  prostostne in premoženjske kazni Prostostne posegajo v svobodo in omejitev gibanja storilca. in sicer izgon tujca iz države! 2. Enotna kazen je kazen za dejanja v steku. Ima razloge ZA (PRO) in PROTI (CONTRA)! Vsi smo samo ljudje. tudi to je nasilje. ostane nedotaknjeno. ki bi v takšnem primeru bile nedopustne. ♦ določena kazen se povezuje s pogojno obsodbo in z izrekanjem kazni v steku. da je njegovo dejanje absolutno nesprejemljivo in je ni možno izreči samostojno. 39 . temveč gre zgolj za grožnjo. Kazni po KZ-1 (ob upoštevanju prehodnih in končnih določb): ♦ zaporna kazen / dosmrtni zapor / mladoletniški zapor ♦ denarna kazen ♦ prepoved vožnje motornega vozila POZOR: KZ je poznal še eno kazen. bodisi kot stranska). ♦ izrečena kazen / sem sodi tudi enotna kazen Sodišče jo izreče in se zato lahko tudi izvrši. Denarna kazen se lahko pojavi v obeh oblikah (bodisi kot glavna. Stranska kazen pomeni dodatno opozorilo storilcu kaznivega dejanja. Se ne izreče. ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ Kazni po ZOPOKD: denarna kazen odvzem premoženja prenehanje pravne osebe prepoved udeležbe na razpisih na področju javnega naročanj (novost) prepoved trgovanja s finančnimi instrumenti pravne osebe na organiziranem trgu (novost) TEORETIČNA KLASIFIKACIJA  glavne (zapor. ki se bo uresničila. če bo storilec kaznivo dejanje ponovil. Te kazni je treba ločiti od ODVZEMA PREMOŽENJSKE KORISTI (storilcu se odvzame premoženje. če bo obsodba pravnomočna. Najbolj tipična je zaporna kazen. Premoženjske kazni se odražajo kot zmanjšanje storilčevega premoženja. ki spada med trajne kazni. kar pomeni. postane izvršena. prestane se samo enotna kazen. prenehanje pravne osebe) in stranske (prepoved vožnje motornega vozila) kazni Izključno glavna kazen lahko sama doseže namen kaznovanja. PRAKTIČNA KLASIFIKACIJA ♦ predpisana kazen je glavna kazen. kar velja tudi za sodnika. ki jo zakon predpiše v tipični kazensko-pravni normi. premoženje.

da ga sodišče lahko izreče. POVZROČENO S KAZNIVIM DEJANJEM. če zakon ne določi višjega minimuma za posamezno kaznivo dejanje. da bi ukrepi lahko vplivali nanj Vsak zapornik ima temeljno pravico do dela (znotraj zavoda ali zunaj). Sporne so dolgotrajne IN kratkotrajne zaporne kazni! Pri nas je visoka stopnja povratništva (pri premoženjskih deliktih je 50 % povratnikov). PORAVNA Z ZAČASNIM ODVZEMOM PRAVICE DO SVOBODNEGA GIBANJA STORILCU KAZNIVEGA DEJANJA. kadar maksimuma zaporne kazni za posamezno kaznivo dejanje ne določi zakon. pokojninskega zavarovanja in plače (1/3 zneska. člen KZ-1). ♦ v primeru dveh ali več kaznivih dejanj umora (116. gre za prekratek čas. ♦SPECIALNI MAKSIMUM: dosmrtni zapor (46/II KZ-1) kot specialni maksimum zaporne kazni pride v poštev za kazniva dejanja genocida (100. to jih pahne v socialno stisko. če je pri dejanju prišlo do naklepnega odvzema življenja eni ali več osebam 40 . Znižanje zaporne kazni pod splošni minimum ni mogoče! ♦ SPECIALNI MINIMUM: 15 LET (46/III KZ-1) pride v poštev pri kaznivih dejanjih. KRATKOTRAJNA ZAPORNA KAZEN (do 1 leta) storilci se srečajo z ostalimi.2009 POJEM ZAPORNE KAZNI ZAPORNA KAZEN JE PRAVNA POSLEDICA. le-ta tudi velja. Če minimum določi tipična kazensko-pravna norma (posebni del). člen KZ). hujšimi storilci. slabši učinek imajo vsi ukrepi. člen KZ-1). uvršča se jo med izključno glavne kazni in med prostostne kazni. vojnih hudodelstev (102. v tem času mu teče delovna doba. člen KZ-1). hudodelstev zoper človečnost (101. Maksimum zaporne kazni: ♦SPLOŠNI MAKSIMUM: 30 LET (46/I KZ-1) pride v poštev. Je najstrožja kazen pri nas. člen KZ-1) in agresijo (103. člen KZ-1) in jemanja talcev (373. S KATERO SE ZLO.čl. ogrožanja oseb pod mednarodnim varstvom (371.ZAPORNA KAZEN (sprememba) 6. DOLGOTRAJNA ZAPORNA KAZEN (10 let in več)  problematične osebe v tem času postanejo še bolj neprilagodljive. ima pravico do dopusta. Je problematična z vidika resocializacijskih ciljev. člen KZ-1) in uboja predsednika republike (352.1. ki bi ga dobila svobodna oseba na enakem delovnem mestu). Je alternativen. ♦ v primeru dveh ali več kaznivih dejanj iz členov 348 – 351 in 353 – 357 (kazniva dejanja zoper suverenost RS in njeno demokratično ureditev). ki se izvajajo znotraj zavoda. pri katerih je predpisana kazen zapora do 30 let (v KZ-1 ni niti enega takšnega kaznivega dejanja). POZOR! Dosmrtni zapor se lahko izreče tudi: ♦ v primeru dveh ali več kaznivih dejanj terorizma (108. kar pomeni. člen KZ-1).KZ-1). ni pa nujno.   MINIMUM IN MAKSIMUM ZAPORNE KAZNI Minimum zaporne kazni: ♦ SPLOŠNI MINIMUM: 15 DNI (46/I KZ-1) pride v poštev.  ne dobijo službe. Dlje kot je storilec v zaporu. če je pri dejanju prišlo do naklepnega odvzema življenja eni ali več osebam.

kolikšna je višina njihove kazni. POZOR: Kazen zapora do dveh let se po izrecni določbi 4. KOREKCIJE KRATKOTRAJNIH ZAPORNIH KAZNI Ločimo 3 institute. da so šolanje zakjučili v zaporu. predavanja. predvsem 86. V njih veljajo različni režimi varovanja. vendar določen čas opravlja določena dela. v spričevalu ali diplomi ne sme biti navedeno. ♦ ZIKS -1. za drugo pa 20 let. ♦ 12. ki ureja pogojni odpust (obsojenca izpustijo iz zapora še preden prestane kazen. Večina naših zaporov ima tri oddelke (zaprti. ki so med seboj geografsko povezani ali ločeni. če je to nujno potrebno za nabavo življenjskih potrebščin. npr.  Za zapornike je zelo pomemben 88. Na odprtem oddelku so večinoma povzročitelji prometnih nesreč. “do treh let” (204/I KZ-1) – vključno s tremi leti. Obsojenec prestaja zaporno kazen zgolj ob vikendih in praznikih. ♦ 86/IV KZ-1: zapor do 2 let se lahko nadomesti z delom v korist humanitarnih organizacij ali lokalne skupnosti O tem odloči sodišče. “najmanj petnajst let” (116. Od teh oseb se pričakuje sodelovanje in spoštovanje pravil. “od enega do desetih let” (124/I KZ-1).V teh primerih se lahko dosmrtni zapor izreče kot ENOTNA KAZEN. Poznamo različne variante (živi v zaporu.  zgolj z navedbo minimalnega trajanja zaporne kazni /najmanj/. pa pride v poštev le-ta.do/. ki nadomestijo kratkotrajno zaporno kazen: ♦ 86/III KZ-1: zapor do 9 mesecev se lahko nadomesti s hišnim zaporom To je novost. o tem odloči sodišče. člena KZ-1 vedno predpiše brez najmanjše mere – torej zgolj z navedbo maksimalnega trajanja! IZREKANJE ZAPORNE KAZNI (46/V KZ-1) ♦ zaporna kazen se izreka NA CELA LETA in CELE MESECE. Oseba živi normalno naprej. poglavje KZ-1. O pogojnem odpustu odloča 3-članska komisija (predstavnik sodišča. čl. ♦ zaporna kazen do 6 mesecev se izreka tudi NA CELE DNI.  zgolj z navedbo maksimalnega trajanja zaporne kazni /do …/. če je za dve ali več kaznivih dejanj v steku sodišče določilo kazen zapora tridesetih let (če mu za eno KD dosodi 30 let.. ♦ Pravilnik o izvrševanju kazni zapora TEMELJNE ZAHTEVE IN STANDARDI PRI IZVRŠEVANJU KAZNI ZAPORA!  Obsojenci se razvrščajo po zaporih glede na to. državnega tožilstva in ministrstva za pravosodje) in niso pogosti. pride v poštev splošni minimum = 15 dni. izhodi zaradi izpitov. Kakšen je v tem primeru minimum? Če minimum ni predpisan.  ZIKS natančno določa higienske in prostorske standarde (naši zapori jih ne dosegajo)..  Zaporniki imajo pravico do dela (prisilnega dela ni) in do izobraževanja (priskrbi se jim literatura. dosmrtni zapor ne pride v poštev). medtem ko med tednom hodi v službo. vendar se 41 . NAČINI PREDPISOVANJA ZAPORNE KAZNI Zaporna kazen se predpiše:  v razponu /od . IZVRŠEVANJE ZAPORNE KAZNI Pravna podlaga: ♦ 10.  Po prihodu v zapor sledi 1 mesec uvajanja in velja posebni režim (z zapornikom se ukvarjajo strokovne službe). člen KZ-1. Nadzor vrši policija z nenapovedanimi obiski. Iz hišnega zapora sme le. “najmanj eno leto” (371/I KZ-1) Kakšen je v tem primeru maksimum? V poštev pride splošni maksimum = 30 let. člen (temeljna napotila). določen je minimum in maksimum. odstavka 46. če so izpolnjeni pogoji za specialni maksimum. člen ZIKS-1: zaporna kazen do 36 mesecev (RAZEN zaradi storitve kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost) se lahko izvrši kot “vikend zaporna kazen” O tem odloči direktor Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij.). npr. polodprti in odprti). KZ-1). npr.

ker je občasno blodil.) 3.  Kakšno kazen lahko izreče sodišče? Obrazloži! Sodišče A ne sme kaznovati. če A v času nesreče ni imel blodenj in bi to potrdil tudi psihiater? Obrazloži! V tem primeru bi bil A prišteven. vendar še ni prišlo do nastanka posledice) in nedokončan poskus (storilec se ni izpolnil vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja). člena KZ-1? Gre za nasprotje s 4. v zapor hodi samo čez vikend. Za kazniva dejanja. POSKUS (je načeloma kazniv . in 2. vendar še ne pomeni izvedbe kaznivega dejanja. kazniv je poskus izvršitve vseh tistih kaznivih dejanj. zato se 5. odstavek (v zvezi s prvim oziroma drugim odstavkom) 249.1. Obe temeljni obliki tega kaznivega dejanja. Dosodi se osebam. če bi bilo KD storjeno v hudodelski družbi. saj je bil A v času nesreče neprišteven. 2 meseca in 2 dni zapora NE 7 let in 3 mesece zapora DA 21 let in 2 meseca zapora DA      VAJE IZ PRAKTIKUMA Stran 191 / primer 503 A je redno hodil na obiske k psihiatru.) 2. dopuščal bi ga. sicer ni. ki pravi. ITER CRIMINIS (pot naklepnega kaznivega dejanja) 7. za katera je zagrožena zaporna kazen 3 leta ali več. člen KZ-1) 4. Kaj to pomeni v praksi? Upošteva se splošni minimum. odstavkom 46.. za katera je zagrožena zaporna kazen do 2 let.  Ali so pravilni naslednji izreki zaporne kazni (obrazložite): 3 mesece in 12 dni zapora DA 6 mesecev in 2 dni zapora NE 2 leti. vendar to ni kazen.2009 Naklepno kaznivo dejanje lahko ima 4 faze: 1. Ločevanje dokončanega in nedokončanega poskusa je pomembno zaradi prostovoljnega odstopa (36. Gre za nasprotovanje splošnemu delu. ko se je z avtom vozil skozi mesto in zaradi blodenj izgubil kontrolo nad vozilom ter povzročil promerno nesrečo s smrtnim izidom in hudimi telesnimi poškodbami dveh oseb. živi doma. se le-ta ne upoštevajo. da zaporna kazen do 2 let nima minimuma. členu KZ-1.vozi v službo. odstavku tega člena. PRIPRAVLJALNA DEJANJA (načeloma so nekazniva. GOLI NAKLEP (je absolutno nekazniv. člena KZ-1. odstavek ne sme uporabiti. zato je sodišče ugotovilo. Norme posebnega dela morajo biti v celoti skladne z normami splošnega dela.…). Ločimo dokončan (storilec izpolni vse zakonske znake kaznivega dejanja. zato bi ga sodišče lahko kaznovalo po 323. po katerem je zagrožena zaporna kazen do 8 let + prepoved vožnje motornega vozila. v zapor hodi takoj po službi. če bi bila zagrožena zaporna kazen več kot 5 let.  Primerjajte 5. pojasnite. da leti. Sodni izvedenec je na sodišču potrdil A-jevo zgodbo. ki znaša 15 dni. da je poskus kazniv. ne glede na to ali je to zapisano v zakonu ali ne. zato se ne more določit višja kazen. ki jih je sam postavil v splošnem delu. da je bil A v času povzročitve nesreče neprišteven. ker gre za nasprotje med določbo splošnega in posebnega dela. člena KZ-1 s členom 41 KZ-1. ki so osebnostno urejene in imajo službo. Če opazite kakšno neskladje. Lahko bi izreklo varnostni ukrep. VAJE:  Kaj je narobe s predpisano kaznijo v tretjem odstavku 249. Gre zgolj za razmišljanje o storitvi kaznivega dejanja. Če zakonodajalec prestopi pravila. mora v zakonu pisati. DOKONČANO KAZNIVO DEJANJE (je kaznivo) 42 .  Kaj v primeru. imata prenizko kazen. Odločitev storilca je objektivno navzven vidna.. kako bi ga rešili v praksi! Predpisana zaporna kazen je od 6 mesecev do 5 let. ki se nahajata v 1. 41/I KZ-1 ne dopušča člena 249/V KZ-1.kaznivost je odvisna od teže kaznivega dejanja. To se mu je zgodilo tudi.

Cilj A-ja je bil ubiti B-ja. Ko je kaznivo dejanje dokončano. do katerega pa ni prišlo. spremenile so se le številke členov. členu KZ-1. členu KZ-1. ko je B zopet kosil travo na zemlji.. Stran 154 / primer 353 (pripravljalna dejanja) A se je odločil. Prostovoljni odstop je urejen v 36. s katerim je bil v dolgoletnih sporih. A je zgolj kupil sredstvo za izvršitev kaznivega dejanja po 243. zato bo A odgovarjal po 248. vendar je utrpel hude telesne poškodbe. Začel je oprezati za B-jem in si zapisoval vsak njegov korak in navade. na poti tja je odprl preklopni nož in B-ja zabodel v predel srca. kadar želi storilec storiti kaznivo dejanje z neprimernim predmetom. bi šlo za poskus storitve kaznivega dejanja uboja. gre za poskus storitve tega kaznivega dejanja. da bo umoril B-ja. saj pravda na sodišči še ni dobila epiloga. ker je to samostojno kaznivo dejanje samo. ki je nastala. Do ponarejanja ni prišlo. členu KZ-1 POZOR: pomembno je ločevanje med dokončanim in nedokončanim poskusom kaznivega dejanja. da bo B-ja ubil. dokler kaznivo dejanje po 243. členu KZ-1 Podan je.  Kakšna je oblika krivde A-ja z vidika končne posledice? Obrazloži! Gre za direktni naklep do storitve kaznivega dejanja uboja po 115. ne bi imel direktnega naklepa do uboja. ker ga je imel namen ubiti na način. B je napad preživel. ki pa je dokončan. ki je samo po sebi kaznivo. Nekega dne. ki bi najmanj ogrozil druge ljudi. prostovoljni odstop ni več mogoč. Njegov nakup je pripravljalno dejanje na storitev kaznivega dejanja. zato je na črnem trgu kupil vojaško bombo. ni bila smrt. členu KZ-1. poleg tega pa ga tudi ostali sosedje niso jemali več resno. da odvrne prepovedane posledice – pri dokončanem poskusu. členu KZ-1. 43 . Če bi A vedel. Če bi A bombo uporabil. Storilcu se lahko odpusti. ♦ Poskus je urejen v 34.  Katero kaznivo dejanje (če sploh katero) je storil A? obrazloži! Če bi A to matrico uporabil. pač pa huda telesna poškodba. se je A odločil temu narediti konec. ki je bila po A-jevem prepričanju njegova. poleg tega je bil podoben osebi. ker je že dalj časa grozil. Po 248. Nakup bombe še ne pomeni izvršitve kaznivega dejanja uboja. Pravna kvalifikacija = 115/I KZ-1 v zvezi s členom 34 KZ-1 ! Vprašanje krivde je tesno prepleteno s pravno kvalifikacijo. ki pa je kaznivo samo po sebi (A bo odgovarjal za storitev kaznivega dejanja po 307/III KZ-1.). členu KZ-1 ne bi odgovarjal. če ga še enkrat zaloti na svoji zemlji. ki naj bi ogoljufala več občanov.« ♦ VAJE IZ PRAKTIKUMA: (naklep in malomarnost) Stran 121 / primer 229 A in B sta bila v dolgoletnih sporih glede mejnega drevesa in zemlje. Zavestno in voljno se odloči. bi odgovarjal po 243. Treba je preveriti tudi objektivne vidike. ki pa samo po sebi ni kaznivo. Storilec stori vse. Če pa bi B pri tem umrl. pa bi A odgovarjal za uboj po 115. ali vsaj poskusil uporabiti. da je nož neprimeren in bi ga zavestno uporabil. Pravna kvalifikacija poskusa se glasi: »številka člena. Ker B ni umrl.Ureditev poskusov storitve kaznivega dejanja v KZ in KZ-1 je vsebinsko nespremenjena. da gre za poskus). A je zato odšel do B-ja. vendar B ne bi umrl. členu KZ-1 ni izvršeno ali poskušeno. Nakup bombe je tudi pripravljalno dejanje. ♦ Neprimeren poskus je urejen v 35. Posledica. da tega dejanja ne bo storil (v to odločitev ga ne sme nihče prisiliti). ker je B A-jev nakup naznanil policiji.v zvezi s členom 34/35/36 (iz tega vidimo. kar je potrebno. npr: če je bil nož neprimeren in ne bi nikakor mogel povzročiti smrti. členu KZ-1. členu. bi šlo za neprimerno sredstvo in zato tudi za neprimeren poskus po 35.  Kazenskopravno opredeli A-jeva ravnanja! Oprezanje in zapisovanje njegovih navad je pripravljalno dejanje. členu KZ-1 Storilec preneha izvrševati znake kaznivega dejanja – pri nedokončanem poskusu. saj se mu je A zdel zelo sumljiv. Stran 155 / primer 356 A si je od izdelovalca gravur B-ja pridobil matrice za izdelovanje bankovcev za 100 EUR.

 Kazenskopravno opredeli A-jevo ravnanje! Roparska tatvina ne pride v poštev. je A skušal pobegniti. da si avta nima namena prilastiti. da gre za neprimeren poskus (prazna blagajna je neprimeren predmet. bi bil poskus dokončan. bi pravtako šlo za neprimeren poskus. to se lahko stori z rekonstrukcijo in z izvedencem. bi odgovarjal za tatvino na predrzen način po 205/III KZ-1. zato se A-ju lahko kazen odpusti. Do izvršitve tega KD ni prišlo zaradi ravnanja oškodovanke same. saj je A storil vse. To kaznivo dejanje je začel izvrševati s tem. ker je A-ja med dejanjem zalotil lastnik vozila B in ga pridržal do prihoda policije. ker avta še ni premaknil. Če pištola ne bi imela takšnega dometa in bi to potrdil tudi izvedenec. v tem primeru pa stvari ni še niti dobil. ko se avto premakne. ki je od daleč videl celotno situacijo. bi šlo za poskus uboja. bi odgovarjal za veliko tatvino po 205/I-I KZ-1. Pokvarjen avto bi bil neprimerno sredstvo. Pripravljalna dejanja so bila izvedena = ko se je zapeljal nasproti njej Tudi do poskusa je prišlo. zato to kaznivo dejanje ni bilo dokončano. da je poskus kaznivega dejanja dokončan. Gre za nedokončan poskus. 44 . je šlo za nedokončan poskus. ker je bila blagajna prazna. ker je zanjo potrebno. od koder je imel zaradi lepega vremena dober razgled nad okolico.Stran 156 / primer 363 (poskus) Kolesar A je na tržnici opazil starejšo gospo B. Stran 160 / primer 380 A se je povzpel na stolp. se zapeljal proti njej in ji z rame poskušal iztrgati torbico.  Kazenskopravno opredelite A-jevo ravnanje! Če bi bilo kaznivo dejanje dokončano. zato je iz žepa vzel revolver in streljal na B-ja z namenom. temveč je samo sedel v njem. A je ustrelil proti B-ju. Če bi pištola lahko imela tak domet.  Kazenskopravno opredelite A-jevo ravnanje! A je imel direktni naklep do povzročitve kaznivega dejanja uboja po 115. zoper katerega ni možno izvršiti kaznivega dejanja tatvine). bi odgovarjal po 205/I-I KZ-1. Gre za to. zato je A padel po tleh. vendar A ne bi zadel zaradi svoje nerodnosti. ki pa bi bila prazna. se vanj usedel in skušal zagnati motor. s tem. To pomeni. Tatvina motornega vozila ni uspela. A je začel izvrševati zakonske znake tega kaznivega dejanja. vendar ga je še pred dokončanjem zalotil lastnik. da ostane pri poskusu. ker ni želel zbuditi lastnika vozila.  Kaj je s kazenskopravnega vidika storil A? obrazloži! Če bi A dokončal kaznivo dejanje. saj so uslužbenci prejšnji dan denar oddali na banko. vendar ga ni zadel. pač pa je ostalo pri poskusu. ko ji je iztrgal torbico (s tem bi prišlo do nedovoljene prilastitve). bi šlo za neprimeren poskus po 115/I v zvezi s členom 35 KZ-1 (A bi uporabil neprimerno sredstvo). ker je nujno potreboval prevoz in bi ga nato vrniti. da se šteje. V daljavi je opazil Bja. s katerim je imel neporavnane račune. da ga ubije. zato bi šlo za neprimeren poskus po 35. Dokler A avta ni premaknil. kar je potrebno za izvršitev tega kaznivega dejanja. Kljub trudu do denarja ni prišel. Z rekonstrukcijo je bilo ugotovljeno. če je A vlomil v vozilo in ga potiskal do ceste. Večinsko stališče pri tem primeru je. Če bi A avto vzel zgolj zato. gre za poskus. da bi stvar obdrži.  Kaj v primeru. kolikšen domet ima konkretno orožje. Stran 158 / primer 370 A je vlomil v vozilo. členu KZ-1 Stran 159 / primer 377 A je ponoči vlomil v menjalnico. da je bil B v času streljanja od stolpa oddaljen 2 kilometra. Ker pa v konkretnem primeru posledica (prilastitev tuje stvari) ni nastala. ki je spal v hiši? Obrazloži! Večinsko mnenje teorije je. členu KZ-1. ki nam pove. Vso zadevo je treba konkretno proučiti. bi odgovarjal za kaznivo dejanje odvzema motornega vozila po 210. onesposobil alarm in z vrtalnim strojem odprl blagajno. Če bi A dokončal kaznivo dejanje. da storilec uporabi silo. Če bi avto vžgal in premaknil. a ga je prijel policist. Zaradi prisotnosti veliko ljudi. členu KZ-1. ko je vlomil v avto. B je torbico močno držala. Pravna kvalifikacija = 205/I-I v zvezi s členom 35 KZ-1 Primer: Če bi A iz žepa B-ju ukradel denarnico.

To kaznivo dejanje je bilo v fazi pripravljalnih dejanj. zato gre za dokončan poskus.  Kazenskopravno opredeli A-jevo ravnanje! Če bi A kaznivo dejanje dokončal. Stran 160 / primer 382 A. ki je bil v hudi finančni stiski.Pravtako bi A lahko odgovarjal tudi za povzročitev splošne nevarnosti po 314. nato pa si premislil zaradi policista. povzročeno s kaznivim dejanjem. KAZNI ZA PRAVNE OSEBE. da običajno ne prizadene le storilca. Pravna kvalifikacija = 115/I v zvezi s členom 36 12. ker je v banki videl policista. ki je bil na voljo premožnim slojem. V poštev pride pri lažjih kaznivih dejanjih. ki bodo znali bombo odstraniti.2009 DENARNA KAZEN. ki je videl. ter velel. členu KZ-1. da ima A pod plaščem polavtomatsko puško. s katero se zlo. ker bi to storil zaradi policista in ne zaradi sebe in svoje volje. globe zaradi prehitre vožnje. Njegov namen je bil ubiti B-ja. Če bi si A kasneje premislil. ko bo B zjutraj odhajal v službo. ta pa je zoper A-ja podala kazensko ovadbo. če je prilagojena premoženjskim razmeram posameznega storilca. bi šlo za grožnjo. premislil. Po KZ-1 je edini način določanja in izrekanja denarne kazni V DNEVNIH ZNESKIH (KZ je kot subsidiarno možnost poznal tudi izrekanje denarne kazni v določenem znesku!) 45 . vendar ga je na izhodu pridržal varnostnik. členu KZ-1 ne more iti. ne bi šlo za prostovoljni odstop.. Vendar ga vest ponoči ni pustila spati. zato je poklical B-ja in mu povedal. ker ni prišlo do poskusa (če bi A zavpil »rop« in si nato premislil.. in bi s tem začel izvrševati kaznivo dejanje. bi bilo to kaznivo dejanje dokončano. Za prostovoljni odstop po 36. razen tega. Včasih je bila privilegij. Učinkovita je zgolj tedaj. se obrnil in poskušal oditi iz banke. členu KZ-1. ne posega v svobodo posameznika). a si je tik pred tem. kaj je storil. je lažja za odmero. če bi stolp stal v središču mesta. da bi prišlo do posledice. DENARNA KAZEN je pravna posledica. bi šlo za nedokončani poskus. ni možen prostovoljni odstop. bi šlo za poskus in njegov prostovoljni odstop). zato se mu lahko prizna prostovoljni odstop. Ima določene prednosti pred zaporno kaznijo (je bolj prilagodljiva posamezniku. Ker je A pištolo že sprožil. A je storil vse potrebno.  Kaj v primeru. je hotel oropati banko. Njena temeljna slabost pa je ta. poravna s posegom v storilčevo premoženje. naj ne prižiga avta in naj pokliče strokovnjake. bi se mu lahko priznal prostovoljni odstop.). preden je želel zavpiti »rop«. saj A tega ne zna. da je posledico preprečil. ker ni še nič storil. B je A-ja prijavil policiji.1. Ker gre zgolj za pripravljalna dejanja. Loči se od globe za prekrške (sem spadajo npr. katero naj bi razneslo. Če bi A izvlekel orožje. ki sama po sebi niso kazniva. Je premoženjska kazen in je učinkovito sredstvo kaznovanja v potrošniško usmerjeni družbi (plačana denarna kazen postane prihodek proračuna RS). Stran 161 / primer 383 A je nastavil v B-jev avto bombo. bi odgovarjal za rop po 206/I KZ-1. bi odgovarjal za uboj po 115. da se je v banko podal oborožen. ODMERA KAZNI POJEM DENARNE KAZNI Denarna kazen je edina vrsta premoženjske kazni za fizične osebe. Če bi storilec nehal izvrševati zakonske znake kaznivega dejanja. ki se je po naključju nahajal v banki? Obrazloži! Če bi A začel izvrševati kaznivo dejanje. zato je z orožjem pod plaščem vstopil vanjo.  Kazenskopravno opredeli A-jevo ravnanje! Če bi A kaznivo dejanje dokončal. ker ni želel priti do denarja na tak način. PREPOVED VOŽNJE MOTORNEGA VOZILA. Nato si je premislil in storil vse potrebno. če si je A premislil zgolj zato.

IZRAČUN IN IZREK DENARNE KAZNI V poštev pridejo zgolj DNEVNI ZNESKI. pride v poštev: 2. ki se lahko izreče kot glavna ali kot stranska kazen! Denarna kazen kot glavna kazen Izreče se lahko le za kazniva dejanja. Specialni maksimum pride v poštev. izjemoma na obroke do 2 let) če obsojenec sploh ne plača ali ne plača celotne denarne kazni v roku.: 15 dni in max. SPLOŠNI MAKSIMUM znaša največ 360 dnevnih zneskov.) če tudi prisilna izterjava ni uspešna. nato pa lahko še po ZIZ. storjena iz koristoljubnosti (to je IZJEMA. ker sicer velja. bodisi alternativno (ali denarna ali zaporna kazen) ali pa kumulativno z zaporno kaznijo (obe. ki se izračuna glede na uradne podatke davčnega organa in ob upoštevanju storilčevih družinskih obveznosti (sodišče lahko upošteva podatke. SPECIALNI MAKSIMUM znaša.: 3 mesece. največ 1500 dnevnih zneskov. vendar le za kazniva dejanja. VIŠINA. Za kazniva dejanja iz koristoljubnosti se lahko denarna kazen izreče kot stranska kazen tudi. člen) IZREKANJE DENARNE KAZNI Je edina kazen. Sprememba denarne kazni v nadomestni zapor (To je možno samo pri kaznivih dejanjih. ki ga določi sodišče (min. če je dejanje izvršeno iz koristoljublja. da se lahko izreče samo tista kazen.64 EUR). 46 . ki je predpisana). če sta za kaznivo dejanje alternativno predpisani zaporna in denarna kazen. Prostovoljno plačilo obsojenca v roku. Pozna pravila o omejitvi kazni (lahko se določi pod splošni minimum). pride v poštev: 3. za katera je izrecno predpisana (bodisi samostojno (kot glavna. Prisilna izterjava (najprej po ZDavP. stare največ 6 mesecev). sodišče pa kot glavno kazen izreče zaporno kazen. Denarna kazen kot stranska kazen Izreče se lahko tudi. če ni predpisana. IZVRŠITEV DENARNE KAZNI (87. PREDPISOVANJE in IZREKANJE DENARNE KAZNI je urejeno v 47. POZOR: Če sodišče ne more dobiti podatkov o storilčevem dnevnem zaslužku. členu KZ-1. Višina te kazni se vedno določi na podlagi splošnega dela KZ-1 (47. se kot dnevni znesek denarne kazni vzame 1/30 zadnje uradno objavljene povprečne mesečne neto plače na zaposleno osebo v Republiki Sloveniji (zadnja objavljena povprečna mesečna neto plača v RS za mesec oktober 2008 znaša 917. se izrečeta kot glavni kazni)). Denarna kazen nima enakega namena kot zaporna kazen. člen KZ-1) 1. ne pa tudi pri prekrških). SPLOŠNI MINIMUM znaša najmanj 30 dnevnih zneskov. Denarna kazen = število dnevnih zneskov x višina dnevnega zneska Število dnevnih zneskov se odmeri znotraj zakonsko določenega minimuma in maksimuma (v konkretnem primeru se število dnevnih zneskov določi po pravilih za odmero kazni) Višina dnevni znesek je storilčev dnevni zaslužek. tako denarna kot tudi zaporna kazen. PREDPISOVANJE DENARNE KAZNI V tipični kazenskopravni normi (v posebnem delu KZ-1) je denarna kazen predpisana zgolj po vrsti.POZOR: Loči denarno kazen in odvzem protipravno pridobljene premoženjske koristi (le-temu lahko sledi tudi denarna kazen). zraven pa se lahko izreče še kakšna stranska kazen).

za kazniva dejanja. Če osebe niso sposobne za vožnjo. bo izbralo. ki je imelo za posledico kaznivo dejanje. povzročene ali pridobljene s kaznivim dejanjem. se osebi vozniško dovoljenje vrne) in odvzem vozniškega dovoljenja (z odvzemom ji vozniško dovoljenje preneha veljati in ga mora ponovno opraviti) !! KAZNI ZA PRAVNE OSEBE (ni treba podrobno znati) Temeljna kazen za pravne osebe je denarna kazen. Denarne kazni so v razponu predpisane z zakonom. Po obsojenčevi smrti se denarna kazen ne izvrši! To je v skladu z načelom individualizacije. Konkretna pravila glede višine denarne kazni za pravne osebe: 1. denarne kazni. POZOR: loči prepoved vožnje motornega vozila (ko poteče določen čas. pa se kazen vpiše v evidenco upravnega organa. pogojne obsodbe ali opozorilne sankcije. Glede denarne kazni velja drugačen sistem. ki so sposobne za vožnjo. 2. za kaznivo dejanje po členu 323/II pa jo MORA izreči). 10. Tukaj ni dnevnih zneskov. vendar so odgovorne za kazniva dejanja. za kazniva dejanja. prebit v zaporu ali zdravstvenem zavodu se ne všteje v to kazen). se mu preostanek sorazmerno spremeni v zapor. pristojnega za izdajanje vozniških dovoljenj. ♦ Kazen se izvrši z vpisom v vozniško dovoljenje. za katera je za fizično osebo predpisana zaporna kazen NAD 3 leta: 47 . Nadomestni zapor v nobenem primeru ne more trajati dlje kot 6 mesecev!  Če obsojenec plača samo del denarne kazni. ♦ V poštev pride le za storilce.000 EUR oziroma 200. za katera je za fizično osebo predpisana zaporna kazen DO 3 let:  od 10. ♦ V času trajanja kazni vozniško dovoljenje za določeno vrsto ali kategorijo motornega vozila ne velja oziroma miruje. ♦ Traja minimalno 6 mescev in maksimalno 2 leti od pravnomočnosti sodbe (čas. izmed možnih. PREPOVED VOŽNJE MOTORNEGA VOZILA Je izključno stranska kazen. ♦ Njen namen je dodatni opomin storilcu. ki so storili kaznivo dejanje kot vozniki motornega vozila in ki so sicer psihofizično sposobni za vožnjo. ♦ Prepove se vožnja motornega vozila določene vrste ali kategorije (vsebina). da je njegovo ravnanje v prometu. Pravne osebe niso nikoli storilke kaznivih dejanj. kot pri fizičnih osebah. ne more biti samostojna).kratnik premoženjske škode ali koristi. V času trajanja kazni storilec ne sme opravljati vozniškega izpita. kateri znesek. ki se lahko izreče le POLEG zaporne kazni. Kazen je namenjena osebam. če ga storilec nima. ampak le določeni zneski! Splošni razpon denarne kazni za pravne osebe: ♦ min. v splošnem delu ta možnost ni predvidena (po členu 48/I KZ-1 “SME sodišče izreči to kazen. ki jih storijo njihovi vodstveni organi.000. 1.000 EUR ♦ max. povzročene ali pridobljene s kaznivim dejanjem. vendar se v prometu obnašajo objestno (ima omejen krog možnih obsojencev). nevarno in zato nedopustno. npr. se jim izreče varnostni ukrep odvzem vozniškega dovoljenja. sodišče pa se samo odloči. PROBLEM: KZ-1 v posebnem delu določa obvezen izrek te kazni. Višina denarne kazni je odvisna od storjenega kaznivega dejanja.000 EUR ali do zneska 100-kratne premoženjske škode ali koristi. Vsaka dva dnevna zneska denarne kazni se spremenita v 1 dan zapora. vendar so se neprimerno obnašale na cesti (izreče se jim samo poleg glavne kazni. po poteku kazni pa velja dalje.000 do 500.

ODVZEM PREMOŽENJA ♦ Izreče se NAMESTO denarne kazni pravni osebi. če tako določi zakon. ♦ ♦ ♦ ♦ ODMERA KAZNI Ko sodišče ugotovi. ♦ Sodišče praviloma izreče kazen znotraj razpona predpisane kazni. ki izhajata iz dejanja samega: 1. ♦ za fizične osebe podobne kazni ne poznamo! 2. ♦ za fizične osebe podobne kazni ne poznamo! PRENEHANJE PRAVNE OSEBE ♦ Izreče se NAMESTO denarne kazni. da sprememba denarne kazni v nadomestni zapor pri pravni osebi po naravi stvari ne pride v poštev! Poleg denarne kazni poznamo še 4 vrste kazni: 1. povzročene ali pridobljene s kaznivim dejanjem. členu KZ-1. ♦ KZ-1 ne pozna postrožitve kazni (stari KZ jo je poznal). Ločimo 2 temeljna dejavnika (temeljni okoliščini) za odmero kazni.000. ki je spoznana za odgovorno za kaznivo dejanje. preide na odmero kazni. PREPOVED UDELEŽBE NA RAZPISIH NA PODROČJU JAVNEGA NAROČANJA Izreče se lahko le za gospodarska kazniva dejanja in POLEG denarne kazni. ♦ Možen je sočasen izrek kazni odvzema premoženja (če so izpolnjeni pogoji). za fizične osebe podobne kazni ne poznamo! 4. 50.000 EUR oziroma 200-kratnik premoženjske škode ali koristi. če je dejavnost pravne osebe v celoti ali v pretežni meri izrabljena za izvršitev kaznivih dejanj. ♦ Omilitev predpisane kazni je mogoča le.. ki so z zakonom predpisane za kaznivo dejanje. teža in narava kaznivega dejanja. zaporna. Urejena je v 49. za fizične osebe podobne kazni ne poznamo! ZAKONITOST PRI IZREKANJU KAZNI (45. stari KZ pa je določal tudi možnost postrožitve kazni!) REDNA ODMERA KAZNI Je odmera kazni v mejah. konkretno višino oziroma trajanje kazni pa določi po pravilih za odmero kazni. gre za izključno stransko kazen. to premoženje pravne osebe postane last Republike Slovenije.. traja lahko od 3 do 10 let. za katero je za fizično osebo predpisana kazen zapora 5 let ali več. 48 . 1.000 EUR in max. gre za izključno stransko kazen. ♦ ♦ ♦ ♦ 3. Kot prvo se odloči za vrsto glavne kazni (denarna. trajanja kazni ločimo: ♦ Redno odmero kazni. min. traja lahko od 1 do 8 let. da so izpolnjeni objektivni in subjektivni znaki kaznivega dejanja.I ♦ Izredno odmero kazni (KZ-1 v sklopu izredne odmere kazni pozna omilitev (pod predpisan minimum) in odpustitev kazni.). člen KZ-1) ♦ Sodišče sme praviloma izreči le tisto kazen. Izvršitev denarne kazni je enaka kot pri fizičnih osebah. ki je za kaznivo dejanje PREDPISANA. s to izjemo. nato pa se odloči še o vrsti in višini oziroma trajanju kazni v konkretnem primeru! Glede višine oz. PREPOVED TRGOVANJA S FINANČNIMI INSTRUMENTI PRAVNE OSEBE NA ORGANIZIRANEM TRGU Izreče se lahko le za gospodarska kazniva dejanja in POLEG denarne kazni. ♦ Možen je odvzem ½ ali več premoženja in tudi odvzem celotnega premoženja pravni osebi.

točki 2. vendar se mu kazen ne izreče oziroma se ta v izreku sodbe odpusti! Odpustitev kazni je možna le na podlagi FORMALNEGA RAZLOGA – če tako določi zakon (npr. To ni pravica storilca. člen KZ-1) Poznamo 2 možnosti: 1. 120/VI KZ -1) + skesanci (294/III KZ-1) 2. členu KZ-1 (sodišče bo uporabilo 51/II KZ-1 – minimum je 1 leto (ne 3leta – 1 leto = 2 leti). Poznamo 2 vrsti razlogov. 204/IV KZ-1). 35. v 51/IV KZ-1 je minimum 15 dni. 49 .2. sledita 2 koraka:: ♦ sodišče DOLOČI kazen za vsako kaznivo dejanje v steku glede na splošna pravila o odmeri kazni. ODMERA KAZNI V PRIMERU STEKA KAZNIVIH DEJANJ (53. odmera kazni pod mejo.2. Uporabi se tisto.te se delijo na OLAJŠEVALNE OKOLIŠČINE in na OBTEŽEVALNE OKOLIŠČINE) Posamezna okoliščina je lahko v enem primeru oteževalna. 31/III. STEK = storilec stori dve ali več kaznivih dejanj. ODPUSTITEV KAZNI (v praksi se redko pojavlja) ne smemo je enačiti z oprostilno sodbo (vsebuje izrek: «ni kriv«). V 51/III KZ-1 je minimum 3 mesece. da sta alternativna. 22/III. odpustitev kazni pa pomeni. ki jo bo treba prestati. asperacije (= lat. in 51. ki omogočajo omilitev kazni (razlogi so alternativni!): 1. za katera se mu sodi hkrati Zaporne kazni se pri nas NE seštevajo! Ko sodišče osebo spozna za krivo navedenih dveh ali več kaznivih dejanj. materialni razlogi (posebne olajševalne okoliščine) Praksa meni.3 in 53/III KZ-1 (NAPAKA: pisati bi moralo. vendar ne manj kot 15 dni) 2. ♦ Omilitev kazni je vedno FAKULTATIVNA (sodišče sme omiliti kazen. odstavka. zbiranje. Po starem KZ se je za povratek lahko izrekla strožja kazen. ♦ sodišče ob upoštevanju določenih kazni IZREČE ENOTNO KAZEN. uporaba milejše vrste kazni (če so izpolnjeni pogoji iz 51/V KZ-1).) ♦ Kazen se odmerja za vsakega storilca posebej. + vse okoliščine primera. 40/II. zaostrovanje) – 53/II.4 KZ-1 Veže se na denarno kazen (NAPAKA: KZ-1 ne pozna več določanja denarne kazni v določenih zneskih. Po KZ-1 spada med obteževalne okoliščine avtomatično tudi povratništvo (ponovna storitev kaznivega dejanja). vpijanje. ni pa mu tega treba storiti. da zaporna kazen ne sme preseči 30 let. ♦ Omilitev kazni ni neomejena – meje omilitve zaporne kazni so določene v 51. ki je predpisana z zakonom (izreče se mu lahko zaporna kazen manj kot 6 mesecev. Za posamezno dejanje se kazen zaostri. kar je za storilca ugodnejše. malomarnost). eventualni naklep. Njena višina je omejena po 3 pravilih: absorpcije (= lat. povečanje. ki jih je po principu pravičnosti treba upoštevati pri odmeri kazni. člene 32/III. v 51/V KZ-1 pa je minimum denarna kazen. zato so evrski zneski irelevantni. OMILITEV KAZNI (50. člen KZ-1) Pride v poštev v primeru PRAVEGA STEKA. 36/I. 32/III. 1. kopičenje) – 53/II. storilčeva krivda (direktni naklep. (le. formalni razlog (možnost omilitve kazni določi zakon (npr. ker v zakonu nič ne piše. 3. kumulacije (= lat.). 2. v drugem pa olajševalna. da se storilca obsodi. V 2. vsrkanje) Ni izrazito in jasno določena v KZ-1.

člena KZ-1 izreči zaporno kazen kot glavno kazen in denarno kazen kot stransko kazen? Obrazložite! Da dobimo odgovor na vprašanje. člena KZ-1. ki stori med prestajanjem kazni zapora kaznivo dejanje. DOLOČI kazen za novo kaznivo dejanje izreče ENOTNO kazen (vanjo všteje že prestano kazen !). ki jo prištevamo ali odštevamo. tatvine po 1.ODMERA KAZNI OBSOJENCU (55. ♦ olajševalne in obteževalne okoliščine + gospodarska moč pravne osebe. se kaznuje LE DISCIPLINSKO (ne izvede se kazenski postopek!). POSEBNOST: IZKLJUČITEV KAZNIVOSTI OBSOJENCEV ZA LAŽJA KAZNIVA DEJANJA: obsojenca. za katero je zagrožena denarna kazen ali zapor do 1 leta. člen KZ-1) (ni treba znati podrobno) je obvezna sestavina obsodilne sodbe. odstavku 220. 1 dan. Sodišče mu izreče ENOTNO KAZEN po pravilih za odmero kazni v steku. tega ne more storiti. 1 mesec. člen v zvezi s 53. člena KZ izreči denarno kazen kot glavno kazen. ki je v tem primeru 1 mesec) maksimalno: 6 let in 10 mesecev (sešteli smo vse kazni (6 let 11 mesecev) in od njih odšteli 1 enoto (1 mesec)) V teh mejah se sodišče samo odloči glede na okoliščine. ker je zaporna kazen izključno glavna kazen in se zato ne more izreči kot stranska. ne da bi hkrati izreklo zaporno kazen? Obrazložite! DA. saj izrek denarne kazni kot stranske kazni ni mogoč. ker sta kazni predpisani alternativno. člena in prikrivanja po 1.  Ali sme sodišče za kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz prvega odstavka 323. Enotno kazen smo določili po pravilu asperacije (53/II KZ-1) Če je za kaznivo dejanje zagrožena zaporna kazen do 6 mesecev. NE. kar pomeni. Skladno s predpisanimi kaznimi za ta kazniva dejanja je določilo:  za goljufijo kazen zapora 1 leto in 9 mesecev. tega ne sme storiti. člena KZ-1. če obsojeni stori novo kaznivo dejanje PREDEN prestane kazen za prvo kaznivo dejanje. poškodovanja tuje stvari po 1. Pri tem: upošteva prej izrečeno kazen kot DOLOČENO kazen. VŠTEVANJE PRIPORA IN PREJŠNJE KAZNI (56. da se denarna kazen izreka kot stranska kazen (45/II KZ-1). Če je za kaznivo dejanje zagrožena zaporna kazen nad 6 mesecev. člena. da se sodišče samo odloči katero bo izbralo.  Ali sme sodišče za kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz prvega odstavka 323. ♦ ♦ ♦ VAJA  Ali sme sodišče za kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz prvega odstavka 323. ♦ stopnja prispevka pravne osebe h kaznivemu dejanju.  za tatvino kazen zapora 2 leti in 11 mesecev. kadar obstojijo pogoji za vštevanje. ki se pri tem upoštevajo so: ♦ teža kaznivega dejanja. člena KZ izreči denarno kazen kot glavno kazen in zaporno kazen kot stransko kazen? Obrazložite! NE. ODMERA KAZNI PRAVNI OSEBI (ni treba znati podrobno) Okoliščine. je treba ugotoviti ali so izpolnjeni vsi pogoji. PRIMER 1 Sodišče je A -ja spoznalo za krivega kaznivih dejanj goljufije po 1. odstavku 217. odstavku 204. je enota.  za poškodovanje tuje stvari kazen zapora 1 leto in 1 mesec in  za prikrivanje 1 leto in 2 meseca zapora  Enotna kazen (giblje se v nekih mejah – IZJEMA je absorbcija) lahko znaša: minimalno: 3 leta (najvišjo določeno kazen smo zvišali za 1 enoto. ki jo prištevamo ali odštevamo. členom KZ-1) V poštev pride. 50 . odstavku 211. je enota. ker kaznivo dejanje ni bilo storjeno iz koristoljublja.

odstavku 186. odstavku 220. člena KZ-1 omejuje pravilo.) PRIMER 3 Sodišče je A -ja spoznalo za krivega dveh kaznivih dejanj umora po prvi točki 116. ker je splošni minimum 30 let) maksimalno: 20 let in 60 dnevnih zneskov (po zakonu bi se.  Enotna kazen se določi po pravilu asperacije in lahko znaša: minimalno: 3 leta in 1 mesec maksimalno: 8 let (3. Po katerem pravilu se določi enotna kazen in koliko znaša? Enotna kazen se določi po pravilu absorbcije je pa dosmrtni zapor (1.PRIMER 2 Sodišče je A -ja spoznalo za krivega kaznivih dejanj goljufije po 1.    51 . tatvine po 1. • za neupravičeno proizvodnjo in promet z drogami kazen zapora 4 let in 3 mesecev in • za tihotapstvo kazen zapora 2 let in 11 mesecev in denarno kazen v višini 260 dnevnih zneskov. Skladno s predpisanimi kaznimi za ta kazniva dejanja je določilo: • za goljufijo kazen zapora 3 let. odstavku 206. člena KZ-1. • za tatvino kazen zapora 3 let. ropa po 1. po 1. po kateri znaša maksimum 30 let.točka 2. člena KZ-1 in razžalitve po 2. Enotna kazen se določi po pravilu asperacije in lahko znaša: minimalno: 30 let in 60 dnevnih zneskov (najvišjemu znesku bi morali prišteti 1 enoto (1 mesec) in bi minimum znašal 30 let in 1 mesec. PRIMER 6 Sodišče je A -ja spoznalo za krivega kaznivih dejanj kršitve tajnosti občil po 1. Enotna kazen se določi po pravilu asperacije in lahko znaša: minimum: 11 let in 6 mesecev ter 260 dnevnih zneskov (najvišji kazni prištejemo 1 enoto) maksimum: 18 let in 6 mesecev ter 260 dnevnih zneskov (od seštevka vseh kazni se odšteje 1 enota. člena in tihotapstva po 1. Enotna kazen za kazniva dejanja. člena in prikrivanja po 1. • za rop kazen zapora 3 let in 6 mesecev in • za goljufijo kazen zapora 1 leta in 60 dnevnih zneskov denarne kazni (kot stranske kazni). odstavku 115. Skladno z predpisano kaznijo za to kaznivo dejanje je določilo: • za prvi umor kazen zapora 30 let in • za prvi umor prav tako kazen zapora 30 let. • za poškodovanje tuje stvari kazen zapora 2 let in • za prikrivanje kazen zapora 2 let. člena KZ-1). člena KZ. člena KZ-1. Skladno z predpisanimi kaznimi za ta kazniva dejanja je določilo: • za uboj kazen zapora 11 let in 5 mesecev. Skladno z predpisanimi kaznimi za ta kazniva dejanja je določilo: • za umor kazen zapora 30 let. odstavku 158. odstavku 147. člena KZ-1. moralo uporabiti pravilo absorbcije. da se enotna kazen določa tako. kršitve moralnih avtorskih pravic po 1. Ni minimuma in maksimuma. poškodovanja tuje stvari po 1. odstavku 217. neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami ipd. Lahko odločimo po logični rešitvi. pri 30 letni zaporni kazni. PRIMER 5 Sodišče je A -ja spoznalo za krivega kaznivih dejanj uboja po 1. člena KZ-1. odstavku 211. 18 let in 7 mesecev – 1 mesec = 18 let in 6 mesecev). člena KZ-1. člena. člena KZ-1. odstavka 53. To pa ne pride v poštev. PRIMER 4 Sodišče je A -ja spoznalo za krivega kaznivih dejanj umora po prvi točki 116. ker pa je v zakonu najbrž napaka. odstavku 204. odstavku 139. odstavku 211. ne sme presegat 8 let. da od seštevka vseh kazni odštejemo eno enoto. točka 2. odstavka 53. člena in goljufije po 1. člena KZ-1. pride do nelogične rešitve). odstavku 250. člena KZ-1. za katera je zagrožena zaporna kazen do 3 let.

52 . ker gre za parakazenske sankcije. ki bi lahko bila izrečena A – ju glede na njegovo celotno kriminalno dejavnost? Vedeti bi morali. koliko mu je sodišče dosodilo za rop po 206. točki 2. So nadomestilo za kazen. druga možnost pa je. Prva možnost je.  Katera pravila bo za odmero kazni uporabilo sodišče. saj le-to zamenjajo z opozorilom storilcu.  Enotna kazen se določi po pravilu kumulacije ( 4. ♦ Ni retributivnosti. ♦ Končni cilj opozorilni sankcij je identičen cilju oziroma namenu kazni (varstvo pred kriminaliteto). člena KZ-1. takšne kazni pa se ne izrekajo)  OPOZORILNE SANKCIJE (ni sprememb. Pomenijo izogib negativnim učinkom kazni.Skladno z predpisanimi kaznimi za ta kazniva dejanja je določilo: • za kršitev tajnosti občil denarno kazen v višini 150 dnevnih zneskov. odstavka 53. bodisi 230 denarnih zneskov (najvišji znesek se zviša za 1 enoto. odstavku 204. pa je v začetku novembra leta 2008 skupaj z B – jem storil še kaznivo dejanje ropa (206 /II-I KZ-1). kateremu prištejemo 1 ali 30. medtem ko se način za dosego tega namena razlikuje. točka 2. – 68. ♦ izrazita specialna prevencija. člena KZ-1). pri tem pa upošteva prejšnjo kazen – 14 let in v njo ne sme posegati. odstavku 127. zato se vzame le-ta) PRIMER 7 Sodišče je A -ja spoznalo za krivega kaznivih dejanj male tatvine po 2. v našem primeru pa mu je dosodilo npr. Najvišja zagrožena kazen je 15 let zapora. 12 let.1. člena KZ konec meseca oktobra 2008 (torej pred uveljavitvijo KZ-1) pravnomočno obsojen na kazen 14 let zapora.2009 So sankcije opominjevalne (admoniivne) narave. Preden je začel prestajati to zaporno kazen. • za kršitev moralnih avtorskih pravic denarno kazen v višini 200 dnevnih zneskov in • za razžalitev denarno kazen v višini 50 dnevnih zneskov. odstavka 53.ja obravnava za kaznivo dejanje ropa?  Kolikšna je minimalna in kolikšna maksimalna zaporna kazen. Najvišji znesek je 200. odstavka 211. ♦ Ne posega v pravice posameznika. člena KZ-1 in goljufije iz 6. katero bo izbralo. Sodišče mu določi kazen za rop. zato sta v praksi 2 možnosti. v poštev pride učbenik) POJEM IN NAMEN OPOZORILNIH SANKCIJ (57. člena KZ-1) in lahko v tem primeru znaša: minimum: bodisi 201. maksimum: 360 dnevnih zneskov (seštevek preseže maksimum. ki A. ♦ Izreče se lahko samo ob pozitivni prognozi storilčeve prihodnosti. POGOJNA OBSODBA Je najpogosteje izrečena opozorilna sankcija. člen KZ-1) 13. ♦ šibka generalna prevencija. da 1 enota znaša 1 dnevni znesek. da 1 enota znaša 30 dnevnih zneskov (to je minimum). minimum: 14 let in 1 mesec (najvišji kazni prištejemo 1 enoto) maksimum: 20 let (zaradi napake v 2. sicer bi bilo 30 let (seštevku odštejemo 1 enoto: 26 let – 1 mesec = 25 let in 11 mesecev. če ne presegajo 360 dnevnih zneskov) PRIMER 8 A je bil za kaznivo dejanje umora po 1. Zakon ne določa koliko znaša 1 enota. Na takšni podlagi mu določi enotno kazen. členu KZ-1. sodišče pa se samo odloči. Skladno z predpisanimi kaznimi za ta kazniva dejanja je določilo: • za tatvino denarno kazen v višini 120 dnevnih zneskov in • za goljufijo denarno kazen v višini 100 dnevnih zneskov. Enotna kazen se določi po pravilu kumulacije in lahko v tem primeru znaša: minimum: 121 ali 150 dnevnih zneskov maksimum: 220 dnevnih zneskov (seštevek vseh kazni.

Sodišče jih lahko določi. sodišče se zanjo odloči na podlagi okoliščin in kriterijev iz 58/III KZ-1). navedbo. Izrek pogojne obsodbe obsega: 1. ♦ pogojna obsodba je vedno FAKULTATIVNA MOŽNOST (ni pravica obdolženca. 2. povrnitev škode ali izpolnitev drugih obveznosti iz kazenskopravnih določb. da bo pogojna obsodba preklicana in odložena kazen izvršena. določitev TRAJANJA PREIZKUSNE DOBE (minimalno 1 leto. + opcijsko 4. Če se po izreku pogojne obsodbe ugotovi. ♦ za ostala kazniva dejanja je možna nadomestitev kazni s pogojno obsodbo LE. Sodišča to redko storijo. ♦ temeljiti mora na pozitivni prognozi storilčevega bodočega obnašanja. PREKLIC POGOJNE OBSODBE Pomeni. opozorilo storilcu. Izraža se samo v letih. Preklic je lahko: ♦ OBLIGATORNI (če sodišče za to kaznivo dejanje izreče zaporno kazen 2 leti ali več. ni pa nujno. osebam ne preneha delovno razmerje). ki so mu bile naložene s pogojno obsodbo (na voljo imamo različne ♦ ♦ ♦ možnosti): sodišče lahko: prekliče pogojno obsodbo in izreče kazen ALI podaljša rok za izpolnitev obveznosti ALI nadomesti obveznost z drugo obveznostjo ALI odpusti izpolnitev obveznosti. 2. OMEJITVE PRI IZREKANJU POGOJNE OBSODBE ♦ Pogojne obsodbe NI mogoče izreči za kaznivo dejanje. ♦ 53 . 1. pogojno obsodbo lahko prekliče ali pa ne. ♦ FAKULTATIVNI (če sodišče izreče zaporno kazen nižjo od 2 let. POSEBNOSTI ♦ Kljub pogojni obsodbi je možna izvršitev stranskih kazni. Odložitev izvršitve kazni + 2. če storilec v preizkusni dobi ne bo storil novega kaznivega dejanja. če bo storil novo kaznivo dejanje. določitev POSEBNIH OBVEZNOSTI (vrnitev premoženjske koristi. maksimalno 5 let). ki se vedno izvršijo. To je doba. Samo se odloči. da kazen NE BO IZREČENA (in s tem tudi ne izvršena). V praksi se to opušča). da je storil nekaj prepovedanega + 3. za katero je predpisan zapor najmanj 3 let (58/II KZ-1). če sodišče v konkretnem primeru za kaznivo dejanje DOLOČI kazen zapora DO 2 LET ali DENARNO KAZEN. 3. preden je bil pogojno obsojen. ♦ možen je sočasen izrek nekaterih varnostnih ukrepov. da je posameznik storil še kako drugo kaznivo dejanje. ♦ pogojna obsodba nima pravnih posledic obsodbe (npr. npr. redno plačevanje preživnine ). mora preklicati pogojno obsodbo). Če obsojeni ni izpolnil obveznosti. 3. Določitev kazni za storjeno kaznivo dejanje ( to je določena kazen ). grožnja. Tukaj gre za FAKULTATIVNI PREKLIC (sodišče se samo odloči o preklicu pogojne obsodbe).Sistem pogodbene obsodbe: 1. v kateri oseba ne sme storiti novega kaznivega dejanja. da se s pogojno obsodbo določena kazen IZREČE in nato tudi IZVRŠI ! 3 razlogi za preklic: Storitev novega kaznivega dejanja v preizkusni dobi.

če stori novo kaznivo dejanje. Možen je tudi preklic pogojne obsodbe z varstvenim nadzorstvom(če se A ne odziva na pozive svetovalca in ne sodeluje. ♦ usposabljanje za poklic ali sprejem ustrezne zaposlitve. – 67. ♦ prepoved druženja z nekaterimi osebami. nadzor – nad vedenjem osebe. ki jo je povzročil B-ju. 122/III KZ-1) OPOZORILNA SANKCIJA ZA PRAVNE OSEBE POGOJNA OBSODBA ( namesto denarne kazni do višine 500. POGOJNA OBSODBA Z VARSTVENIM NADZORSTVOM (63. ki jih delajo posebno lahka). Gre za golo opozorilo osebi. V preostalem je sistem enak kot pri fizičnih osebah. Obe omejitvi sta izpolnjeni: ♦ predpisana kazen je nižja od meje. ko je jasno. ČE tako določi zakon v tipični kazenskopravni normi (npr. VAJE IZ PRAKTIKUMA: (kazenske sankcije) Stran 192 / primer 509 A je bil obsojen za kaznivo dejanje hude telesne poškodbe po123/I KZ-1. + možna je odreditev enega ali več navodil.) ! Traja tako dolgo kot preizkusna doba. Sodišče je A-ju določilo kazen 1 leta in povrnitev škode. psihološke ali druge posvetovalnice. Izreče se s sklepom BREZ KRIDOVREKA in ne s sodbo (edina takšna sankcija). obenem pa je poškodoval tudi njegov suknjič. IZJEMOMA pride v poštev tudi za kazniva dejanja. varstvo – usmerjanje k pozitivnim vzorcem delovanja ) za določen čas v mejah preizkusne dobe. ♦ obiskovanje poklicne.. Od nje se razlikuje po tem. člena KZ-1 in sicer: ♦ višina predpisane kazni. lahko pa tudi manj.ROK ZA PREKLIC POGOJNE OBSODBE: dokler traja preizkusna doba oziroma v nekaterih primerih največ 1 leto po preteku preizkusne dobe. ♦ prepoved dostopa na določene kraje. PRAVILOMA pride v poštev za posebno lahka kazniva dejanja (to so tista kazniva dejanja. To ni kazen pač pa pomoč posamezniku. ki jo je povzročil B-ju. da poleg opozorila vsebuje še VARSTVENO NADZORSTVO (sem spada pomoč. ♦ višina določene kazni. ♦ prepoved približevanja žrtvi ali kaki drugi osebi. ki jo določa KZ-1. 54 . če so storjena v takih olajševalnih okoliščinah. členu KZ-1: ♦ zdravljenje. ♦ poraba dohodkov skladno s preživninskimi obveznostmi.000 EUR). Izreče se samo takrat. Sodišče mora uporabiti pravila o steku pri odmeri kazni ter določiti enotno kazen in novo preizkusno dobo – če ne prekliče prejšnje pogojne obsodbe. SODNI OPOMIN Je najblažja kazenska sankcija.. da obsojenčevo obnašanje na prostosti spremljajo državni organi (sodišče neposredno in posredno preko svetovalca). za katera je predpisana zaporna kazen do 3 let. da oseba ne potrebuje nobenih drugih sankcij. člen KZ-1) Glede pogojev izrekanja je popolnoma izeenačena s pogojno obsodbo. ki so taksativno našteta v 65.  Ali se sme A-ju izreči pogojna obsodba? Obrazloži! Treba je ugotoviti ali sta izpolnjeni 2 omejitvi iz 58. da je storila kaznivo dejanje in da naj tega ne ponovi več. Temeljna posebnost je ta. za katera je predpisana denarna kazen ali zapor do 1 leta.

pač pa. pravilno bi bilo 1 leto in 6 mesecev ). zaporna kazen se lahko omili do 1 leta – to ne pomeni. ker se je bal zaporne kazni. ker je minimalna zagrožena zaporna kazen za to kaznivo dejanje 5 let (uboj je izvzet iz pogojne obsodbe. zato to ni kaznivo dejanje. kateremu je sodilo zaradi poskusa uboja. ker se vedno piše v letih in ne v mesecih. zato bi mu sodišče lahko kaznivo dejanje tatvine (v primeru obsodbe) odpustilo. za katero je bil A pogojno obsojen. pride v poštev 51.  Kaj v primeru. da od najnižje predpisane kazni odštejemo 1 leto (5 let.♦ določena kazen je nižja od 2 let zapora. ki se mu lahko dosodi 5 let. katero ji je A kmalu vrnil.  Ali je sodišče dolžno preklicati pogojno obsodbo? NE. Za kaznivo dejanje po 115/I KZ-1 je zagrožena zaporna kazen od 5 let do 15 let.  Kako naj v tem primeru ravna sodišče? Tatvina vreče jabolk se šteje za neznatni premoženjski delikt. maksimalna pa 15 let. Preizkusna doba traja minimalno 1 leto in maksimalno 5 let. ker jo je sam vrnil ( 36. da minimalna kazen znaša 1 leto). lahko se izreče pogojna obsodba.  Kaj v primeru. druga pa torbica neke gospe. Hkrati pa mu sodišče lahko naloži tudi povračilo škode. ki jo je povzročil oškodovancu ( 57/III KZ-1 ). Stran 193 / primer 510 Sodišče je v kazenskem postopku zoper A-ja. člen KZ-1.1 leto = 4 leta). Tatvina jabolk in torbice ne pomenita storitve novega kaznivega dejanja v preizkusni dobi. če A v zahtevanem času B-ju ne povrne škode? Če A ne povrne škode v zahtevanem roku zaradi opravičljivih razlogov. V tem primeru je minimalna kazen. se mu lahko ta rok podaljša. Sodišče lahko prekliče pogojno obsodbo: ♦ Če bi bili drugi dve tatvini storjeni v preizkusni dobi.  Kdaj lahko in kdaj mora sodišče preklicati pogojno obsodbo? Obveznega preklica pogojne obsodbe v tem primeru ni. člen KZ-1 ) ♦ pogojno obsodbo prekliče. čeprav so izpolnjeni pogoji za omilitev). sodišče ni dolžno preklicati pogojne obsodbe. da sodišče ne izreče 18 mesečne zaporne kazni)? minimum: 1 leto ( 51/II KZ-1 . maksimum: 15 let (najvišja predpisana kazen) Ko obstoji možnost uporabe omilitvenih določb. da A-ja obsodi na 18 mesecev zaporne kazni. Ena tatvina je bila vreča jabolk v trgovini in jo lahko okvalificiramo kot dejanje majhnega pomena. da je sodišče dosodilo 1 leto in 6 mesecev. Stran 193 / primer 512 A je bil pogojno obsojen na 1 leto zaporne kazni za kaznivo dejanje tatvine. ki jo sodišče lahko izreče (ob pogoju. V tem času je storil še dve tatvini. ♦ odpusti. Odgovor je DA. je preklic pogojne obsodbe odvisen od tega. Sodišče mu lahko: ( 61. je določba o poskusu ( 34/II KZ-1 ). zato se storilca lahko kaznuje tudi pod določen minimum. 58/II KZ-1  Kakšna je najnižja in najvišja kazen. Podlaga. 55 . člen KZ-1 ). na podlagi ugotovljenih olajševalnih okoliščin odločilo.  Ali se sme A-ju izreči pogojna obsodba? Obrazloži! Kazen ni pravilno izražena ( 18 mesecev zaporne kazni je narobe. zato le-ta tudi ni mogoča. kolikšna je zaporna kazen za drugo kaznivo dejanje. če je A dokončal kaznivo dejanje uboja? V tem primeru ni nobenega formalnega razloga za omilitev. ker sta bili storjeni v istem časovnem trenutku kot prva tatvina. ♦ nadomesti z drugo obveznostjo. Pogojna obsodba se NE SME izreči. Tatvina torbice bi se mu lahko odpustila.

KONSUMPCIJA .lex primaria derogat legi subsidiariae ( KZ-1 formalne subsidiarnosti ne pozna. Je stek. le-to je treba izpeljati iz pravila – primarno dejanje razveljavi subsidiarno ) Je logična pravna ocena. da storilec izpolni zakonske znake dveh ali več kaznivih dejanj. Poškodovanje tuje stvari se spregleda.  Kako bi na pogojno obsodbo vplivalo dejstvo. členu vsebuje določbo o nadaljevanem kaznivem dejanju (KZ tega ni poznal). čeprav gre za pravi stek. Če pa bi A B-ja ubil z bombo in bi zraven poškodoval še hišo. da se storilec kaznuje samo.1. 2. kar je pomenilo. SUBSIDIARNOST . člen KZ-1).lex specialis derogat legi generali ( med dvema kaznivima dejanjoma je pravna kvalifikacija specialnejša oblika) Je logična pravna ocena. + ♦ ♦ nekaznivo predhodno dejanje nekaznivo naknadno dejanje 3. pa bi šlo za stek in ne več za inkluzijo. KZ-1 formalne subsidiarnosti ne pozna več. Gre za navidezni stek po volji zakona (primer: oseba. Ločevanje med njima je zgolj teoretično. Stek v KZ-1 materialno ni urejen. ) ♦ kolektivno dejanje ( ni tipičen primer konsumpcije. če se naložene obveznosti ne bi izpolnile. ). ♦ V primeru. 2. ) 56 . REALNI stek (storilec ločeno. KZ-1 v 54. Ločimo tudi: 1. Ločimo: ♦ ♦ IDEALNI stek ( storilec z enim dejanjem izpolni zakonske znake dveh ali več kaznivih dejanj ).lex consumens derogat legi consumpta ( količina enega kaznivega dejanja je v celoti zajeta v količini drugega kaznivega dejanja in se zato upošteva samo eno kaznivo dejanje ). PRAVI stek ( v primeru pravega idealnega ali realnega steka pravna kvalifikacija storilčevega dejanja sestoji iz dveh ali več kaznivih dejanj (uporabimo posebna pravila za odmero kazni!).V primeru preklica bi minimum zaporne kazni bil 1 leto in 1 mesec. člen KZ-1) ♦ Zaradi prej storjenih kaznivih dejanj. ki se ukvarja s prepovedano dejavnostjo. STEK KAZNIVIH DEJANJ 14. zato ne uporabimo posebnih pravil za odmero kazni) ) ! 3 skupine dejavnikov. če niso izpolnjeni pogoji za kaj drugega. vendar pride v končni fazi v poštev le en zakonski opis. V konsumpcijo spada: ♦ Inkluzija ( A ustreli B-ja in s tem stori dve kaznivi dejanji in sicer: uboj in poškodovanje tuje stvari (preluknja mu obleko). niti steka. maksimum pa 1 leto in 2 meseca. ker je minornega pomena v primerjavi z ubojem. V konkretnem primeru ne pride v poštev. z dvema ali več izvršitvenimi ravnanji izpolni zakonske znake dveh ali več kaznivih dejanj ). (59. Če preklica pogojne obsodbe ne bo. za katera se mu sodi hkrati. ki povzročijo navideznost steka: 1. SPECIALNOST . ki bi lahko vplivala na izrek pogojne obsodbe (60.2009 Pomeni. Je vrednostna pravna ocena. temveč mu sodišče zanjo dosodi 3 mesece zaporne kazni. ki izključuje uporabo vseh ostalih – pravna kvalifikacija storilčevega dejanja pri navideznem (idealnem ali realnem) steku sestoji le iz enega kaznivega dejanja (navidezni stek torej ni stek. (61. člen KZ-1). gre A v zapor za 3 mesece. da je sodišče za drugo tatvino izreklo 3 mesece zaporne kazni? Če se mu tatvina torbice ne odpusti. KZ je poznal formalno subsidiarnost. gre A v zapor za 3 mesece. NAVIDEZNI stek ( eno ali več storilčevih dejanj se lahko subsumira pod dva ali več zakonskih opisov kaznivih dejanj. Vse ostalo je ostalo enako in pride učbenik v poštev.

zato je specialna oblika teh dveh kaznivih dejanj. si je praksa to dejanje razširila tudi na spolno zlorabo (sem niso nikoli spadali umori). da je vsaka izvršitev posamezno kaznivo dejanje. Ker so izpolnjeni zakonski znaki obeh kaznivih dejanj.  časovna kontinuiteta (istočasnost ali zaporednost). drugo pa poškodoval. ♦ VARIABILNI KRITERIJI:  najrazličnejši (enotnost kraja.). člen KZ-1 – pravila o odmeri kazni za kazniva dejanja v steku (v bistvu so nespremenjena!) V KZ-1 je nova določba v 54. NADALJEVANO KAZNIVO DEJANJE (do uveljavitve KZ-1 je bilo nadaljevano kaznivo dejanje teoretični konstrukt). ni potrebno dokazovat vsake posebej.STEK V KZ IN KZ-1 49. zato je storil dve kaznivi dejanji.). Urejeno je RESTRIKTIVNO. Zakonski znaki za rop po 206/I KZ-1 so izpolnjeni. prav tako pa so izpolnjeni tudi zakonski znaki za kaznivo dejanje prisiljenja po 132/I KZ-1. kot je oškodovancev. A je v konkretnem primeru eno osebo ubil.  Ali se bo A-ja preganjalo za kaznivo dejanje ropa ali tudi za kaznivo dejanje prisiljenja po 132. Če je A storil tri tatvine. Nato se je treba vprašati ali bo A preganjan za obe kaznivi dejanji. Ni bilo treba dokazovat vsake posamezne zlorabe. da gre za enotno dejavnost VAJE IZ PRAKTIKUMA: (stek kaznivih dejanj) Stran 166 / primer 408 A je z orožjem prisilil B-ja. IZJEMA je pri kaznivem dejanju povzročitve splošne nevarnosti po 314. pri čemer pa gre za idealni stek (en strel. se šteje. V času veljave starega KZ. ki jo je treba izpeljati iz opisa vseh treh kaznivih dejanj. ki ga je treba dokazovati (treba bo dokazati vsako posamezno zlorabo. gre za navidezni stek v korist kaznivega dejanja ropa. Pri dejanjih. ki imajo za posledico smrt ali poškodbo. ki so istovrstni. ko je ta stopil iz bloka na prometno ulico. Konstrukcija nadaljevanega kaznivega dejanja: ♦ STALNI KRITERIJI:  istovrstnost premoženjskih kaznivih dejanj (dveh ali več).  enoten psihični odnos storilca do kaznivega dejanja – koristoljubnost ali oškodovalni nagibi. Sodišče bo A-ja obravnavalo zgolj za rop. C je umrl. časa ali načina izvršitve in podobno) – kazati morajo na to. členu KZ-1? Obrazloži! Najprej je treba ugotoviti ali je A izpolnil zakonske znake obeh kaznivih dejanj. zato pa omogoča višje kazni. členu KZ-1 (gre zgolj za eno kaznivo dejanje zoper nedoločen krog oseb). Naboj je B-ja le oplazil. zato je ta utrpel lahke telesne poškodbe. ampak se je gledalo kot celota. Zgrešeni strel pa je zadel C-ja.  Koliko kaznivih dejanj je storil A? Obrazloži! A je storil eno kaznivo dejanje. ker je ta specialno kaznivo dejanje v primerjavi s prisiljenjem. ampak se uporabijo najdeni dokazi iz vseh treh. je storila samo eno kaznivo dejanje !! Gre za preferiranje zato se ne uporabijo pravila za stek ! ). A je glede B-ja storil kaznivo dejanje poskusa uboja z direktnim naklepom po 115/I v zvezi s členom 34/I KZ-1. Gre za pravno oceno. Stran 163 / primer 390 A je z ostrostrelno puško streljal na B-ja. 57 . ki stori več premoženjskih deliktov. ki pa je poškodoval dve osebi). pod pogojem. člen KZ – pravila o odmeri kazni za kazniva dejanja v steku 53. KZ-1 tega ne dopušča več. Nadaljevano kaznivo dejanje je možno zgolj na premoženju. da je storjena zoper isto osebo (A je zlorabljal B-ja 1 x na teden. Gre za poseben primer navideznega realnega steka (nadaljevano kaznivo dejanje je torej ENO kaznivo dejanje – oseba. da mu je izročil denarnico s 1000 evri. ker meni. Rop je sestavljeno kaznivo dejanje (tatvina + prisiljenje). da je storilec storil toliko kaznivih dejanj. ki se je nahajal za B-jem. člen KZ-1.

da je B stopil na prometno cesto. zato se ju ne more preganjati za kaznivo dejanje po 295. naj se nikar ne zapletajo s tem podjetjem. ker sta sostorilca.  Ali se A-ja in B-ja lahko kazensko preganja za kaznivo dejanje dogovarjanja za kaznivo dejanje? Obrazloži! Kaznivo dejanje dogovarjanje za kaznivo dejanje je urejeno v 295. členu KZ-1 bi se A-ja in B-ja lahko preganjalo. To dokažemo iz njunega dogovora (če sta bila dogovorjena. Razžalitev je osebno kaznivo dejanje. ki je kvalificirana oziroma težja oblika tega kaznivega dejanja. Stran 164 / primer 395 A je v televizijski oddaji izjavil.  Za katera kazniva dejanja se A-ja in B-ja (še) lahko kazensko preganja? A in B sta storila rop v sostorilstvu ( 206/II KZ-1 ). Med ropom je A udaril uslužbenko v obraz in ji izbil dva zoba. če je izstrelek ubil tudi B-ja? Obrazloži! V tem primeru bi A storil dve kaznivi dejanji uboja po 115. Ker ne gre za konsumpcijo. da je storjenih toliko kaznivih dejanj koliko je vpletenih oseb. v tem primeru bi za lahko telesno poškodbo odgovarjal tudi B. To pomeni. členu KZ-1. Čutil se je dolžnega. Do takega mnenja je bil upravičen zato. kdaj se oseba ne kaznuje za razžalitev Poleg razžalitve je treba dokazati tudi namen zaničevanja. ni navideznega steka. Sodišče bi določilo kazen za vsako kaznivo dejanje posebej. ker je delal v omenjenem podjetju. saj lahko odgovarja strožje kot zaradi uboja po 115. Če bi bili izpolnjeni pogoji za nadaljevani stek. saj iz primera izhaja. S to izjavo je razžalil dve osebi. nato pa ga kasneje ne bi niti poskusila izvršiti. Pravna kvalifikacija se glasi: 158/II-I KZ-1. A je poleg ropa storil tudi kaznivo dejanje povzročitve lahke telesne poškodbe po 122. nato pa bo izreklo enotno kazen. da je šlo za uboj. da bosta nekoga poškodovala…). členu KZ-1 (če je bilo na cesti več ljudi) z eventualnim naklepom. členu KZ-1 in se šteje za pripravljalno kaznivo dejanje. členu KZ-1 (izbitje dveh zob spada med lahke telesne poškodbe). Natanko to se je zgodilo v konkretnem primeru. razen če je le-ta v to dejanje privolil. členu KZ-1. členu KZ-1 . bi mu lahko očitali obe kaznivi dejanji. Če bi rop izvršila ali ga vsaj poskusila izvršiti. členu KZ-1 (če sta bila na cesti samo A in B) ali pa kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti po 314. če bi se ta dva resno dogovorila za rop. Sodišče bo določilo kazen za vsako kaznivo dejanje posebej. členu KZ-1. tega pa v tem primeru ni. Zato bo A poleg ropa po 206/II KZ-1 odgovarjal tudi za povzročitev lahke telesne poškodbe po 122 KZ-1. Sodišče bo oba preganjalo za kaznivo dejanje ropa. ki jo je treba pretehtati v konkretnem primeru. goljufiva in prepotentna idiota.Glede C-ja pa je A storil kaznivo dejanje uboja po 115. Stran 164 / primer 399 A in B sta se dogovorila za rop menjalnice. Gre za pravi idealni stek dveh razžalitev. ostale lahke telesne poškodbe. da sta namestnik direktorja in direktor določenega podjetja nesposobna. Obe kaznivi dejanji bi bili dokončani. Huda telesna poškodba. Če bi A-ja preganjali zaradi uboja. ki so na zgornjem pragu (trije izbiti zobje. potem pa zaradi nesoglasij in osebnih sporov odšel. členu KZ-1 izgubilo samostojnost. da gre za pravi stek. Lahke telesne poškodbe. 58 . bi odgovarjal za samo eno kaznivo dejanje. ki so na spodnjem pragu teh poškodb so konzumirane v ropu. bi kaznivo dejanje po 295. Menim. v katerem sta A in B rop dejansko izvedla. zato tega kaznivega dejanja B-ju načeloma ne moremo pripisati. Če bi A-ja preganjali zaradi povzročitve splošne nevarnosti po 314. B je A-ja le nemo opazoval. bi že pomenili hudo telesno poškodbo) pa niso konzumirane v ropu. posebno huda telesna poškodba in smrt niso konzumirane v ropu !! Lahko telesno poškodbo je povzročil A. ker gre za pravi idealni stek med njima (poskus uboja in uboj). Za kaznivo dejanje po 295. medtem ko je praznil sef. Treba se je vprašati ali je lahka telesna poškodba konzumirana v kriminalni količini ropa? To je vrednostna ocena.  Kaj v primeru. ga s tem ne bi preferirali. nato pa bi izreklo enotno kazen. da ljudi posvari. V 158/III KZ-1 je zapisano.  Koliko kaznivih dejanj je storil A? Obrazloži! A je storil dve kaznivi dejanji (ena izjava je razžalila 2 osebi). za katero velja.

 A je 15-krat v januarju 2009 vlomil v avte. Koliko kaznivih dejanj je storil A? Obrazloži! Z vlomov v avto C-ja. Glede B-ja je storil kaznivo dejanje ropa po 206/I KZ-1. kako razmetavata in uničujeta stvari. Med veliko tatvino ( 205 KZ-1 ) in ropom ( 206 KZ-1 ) je podan pravi stek. Glede vlomov v druge avtomobile pa je treba ugotoviti vrednost ukradenih avtoradiev. B je v tem času ukradla A-jino uro. Če A avtoradia ne bi uničil. da bo po ropu ubil uslužbence. bi odgovarjal za umor iz koristoljublja. hudo telesno poškodbo po 123. Med poškodovanjem tuje stvari in med nadaljevalnim kaznivim dejanjem velike tatvine je podan pravi stek.Če bi A uslužbenki povzročil hudo telesno poškodbo ali posebno hudo telesno poškodbo. vendar je ta odvrnila. Stran 172 / primer 430 A je v svoji hiši zasačil B-ja in C-ja. Ko je A ugotovila. nato pa nič do leta 2010. da ure ni. Koliko kaznivih dejanj je storil A? Obrazloži! Tatvina in rop (vsebuje silo) nista istovrstni kaznivi dejanji. da ne ve. po igri pa sta se stuširali in preoblekli. gre za kaznivo dejanje velike tatvine po 205/I KZ-1. če je vrednost avtoradia višja od 500 evrov. bi zanjo odgovarjal zgolj A. in vprašala tudi B ali morda ve kje je. členu KZ-1. je A storil kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari po 220/I KZ-1. členu KZ-1.  A je poleg rednih vlomov. Prijateljici sta šli skupaj na tenis. Ker je bila ura B zelo všeč. Ker se nista hotela ustaviti. ker ga je ta ponižal pred njegovo punco. Sodišče določi kazen za vsako kaznivo dejanje posebej. Pravna kvalifikacija tega kaznivega dejanja se glasi: 204/II-I KZ-1 ali 205/I-1 KZ-1 ! Med vsemi njegovimi vlomi je podan pravi stek. nato pa izreče še enotno kazen. zato se šteje da je storil dve kaznivi dejanji. Ne gre za nadaljevalno kaznivo dejanje. ko je znova vlomil v nek avto na tem parkirišču. členu KZ-1). Stran 174 / primer 437 A je kupila novo uro in jo pokazala prijateljici B.  Koliko kaznivih dejanj je storil A? Obrazloži! A je storil tri kazniva dejanja (uboj po 115. se je ta odločila. ker se je hotel C-ju maščevati. pa gre za navadno tatvino po 204/I KZ-1 (nima kvalificirane oblike v veliki tatvini). če bi se že prej odločil. gre za navadno tatvino. Če bi prišlo do uboja uslužbenke zaradi nepredvidljivih situacij pa bi bil podan stek ropa in uboja. Koliko kaznivih dejanj je storil A? Obrazloži! A je storil dve kaznivi dejanji. Stran 167 / primer 413 A je na parkirišču pred trgovskim centrom vlamljal v avte in kradel avtoradie. jo je začela iskati. pri čemer je B-ja ubil. Če skupaj stanejo več kot 500 evrov.  A je enkrat na tem parkirišču tudi z nožem zagrozil B-ju in mu pri tem odvzel nov avtoradio. Tatvina in velika tatvina sta istovrstni kaznivi dejanji. ki ga je B takrat kupil. to ne bi spadalo v nadaljevalno kaznivo dejanje velike tatvine. ker ne bi bilo enotnega psihičnega odnosa. ker nista istovrstni kaznivi dejanji. da jo bo vzela. Policija je ovadila B za kaznivo dejanje tatvine (204 KZ-1) in za kaznivo dejanje prikrivanja (217 KZ-1). ker ni niti istočasnosti. Ker sta se A-ja ustrašila. neupravičeno posedovanje orožja po 307. A je storil dva kazniva dejanja. gre za nadaljevalna kazniva dejanja. je streljal. Ne gre za nadaljevano kaznivo dejanje po 54. če manj kot 500 evrov. členu KZ-1. Med njimi je podan pravi stek. niti zaporedne izvršitve z zadnjim kaznivim dejanjem. Šlo bi za kaznivo dejanje navade tatvine po 204. Če bi A uslužbenko ubil. Gre za nadaljevalno kaznivo dejanje 205/I-1 v zvezi s členom 54 KZ-1.  Ali je policija ravnala pravilno? Obrazloži! 59 . sta skočila skozi okno in začela bežati. A je storil 15 vlomov v januarju 2009. C pa je utrpel hude telesne poškodbe. A pa je stekel po svojo neprijavljeno pištolo in za njima. katerih pravna kvalifikacija se glasi: 205/I-1 v zvezi s členom 54 KZ-1 ! A je storil 1 vlom v letu 2010. če je vrednost tega avtoradia nižja od 500 evrov ali za veliko tatvino. členu KZ-1. vlomil še v avto C-ja in uničil avtoradio. pač pa ga ukradel.

♦ obvezni oz. ♦ osebni (posegajo v pravico posameznika) in stvarni varnostni ukrepi (pomenijo odvzem nevarnega predmeta). *PROBLEM: ZDZdr sploh ne omenja neprištevnih in bistveno zmanjšano prištevnih storilcev kaznivih dejanj. To velja za OSEBNE VARNOSTNE UKREPE. Da se varnostni ukrep lahko izreče. isti predmet bo uporabljen za novo kaznivo dejanje). V praksi se šteje. OBVEZNO PSIHIATRIČNO ZDRAVLJENJE IN VARSTVO V ZDRAVSTVENEM ZAVODU (urejen je v KZ!) 60 . zato to (verjetno) ni zakon. Namen je odprava endogenih in/ali eksogenih dejavnikov. Prikrivanje po 271. (Vsaj)* do pričetka uporabe Zakona o duševnem zdravju (12. členu KZ-1 je nekoliko nejasna!). zaradi katerih posameznik izvršuje kazniva dejanja. in sicer se zahteva negativna prognoza bodočega obnašanja storilca. to so samo tisti. členu KZ-1?! Posamezen varnostni ukrep lahko razporedimo v naslednje skupine: ♦ samostojni oz. VRSTE IN SKUPINE VARNOSTNIH UKREPOV Poznamo 6 varnostnih ukrepov. B bi morala odgovarjati zgolj za kaznivo dejanje tatvine po 204/II KZ-1.2009) so del pozitivnega kazenskega prava tudi varnostni ukrepi (376 KZ-1). KZ-1 pa ureja zgolj 3 (69. da njihovo dejanje ni pravno dopustno. ki jih je urejal KZ (KZ-1 pa jih ne pozna več) – to so: ♦ obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu. ♦ odvzem vozniškega dovoljenja. ♦ obvezno psihiatrično zdravljenje na prostosti. medtem ko so varnostni ukrepi preventivno usmerjeni (da se odpravi takšno vedenje).storilci z izraženimi posebnimi potrebami (gre za osebe. So specializirane kazenske sankcije in so ožji kot kazni in opozorilne sankcije. Poznamo pa udi STVARNE VARNOSTNE UKREPE (nevarnost predmeta. 19. KZ-1 ureja naslednje vrste varnostnih ukrepov: ♦ prepoved opravljanja poklica.) in za ožji krog kaznivih dejanj.2009 VARNOSTNI UKREPI IN SANKCIJE ZA MLADOLETNIKE POJEM IN NAMEN VARNOSTNIH UKREPOV So tretja velika skupina. da pomeni doseganje namena. je potrebna diagnoza osebnosti storilca. principalni (izrekajo se lahko samostojno.vse je odvisno od razlage.… Ti vzroki vplivajo na to. Med njima je podan navidezni stek. poleg kazni in opozorilnih sankcij. KZ-1). ki ga je imel storilec že pri prvem kaznivem dejanju (tatvini). fakultativni varnostni ukrepi (sodišče sme izreči tak varnostni ukrep). Razmerje varnostnih ukrepov do kazni in opozorilnih sankcij: Kazni in opozorilne sankcije so retributivno oziroma povračilno usmerjene. Pričakujejo se spremembe. akcesorni varnostni ukrepi (izrečejo se poleg kazni ali opozorilne sankcije).8. V poštev pridejo za ožji krog storilcev . ♦ (najverjetneje tudi) obvezno zdravljenje alkoholikov in narkomanov (prehodna določba v 376. ki izvršujejo kazniva dejanja zaradi notranjega oziroma endogenega vzroka – osebe z nizkim IQ. ki izpolnjuje pogoje iz prehodne določbe v 376.-73. Razvili so se po kaznih in pred opozorilnimi sankcijami. ♦ odvzem predmetov. obligatorni (sodišče izreče ukrep obveznega zdravljenja) in neobvezni oz.NE. ki pridejo v poštev za nepreištevnega) in dodatni oz. se varnostni ukrep ne more izreči. Temelj ukrepanja je STORILČEVA NEVARNOST Če ni storilčeve nevarnosti. naknadno ravnanje. da je zajet. ki je po naravi tako. nekaznivo. členi KZ-1 je subsidiarno. duševno bolni.1.

oseben in fakultativen. Ocena. NIKOLI ne pride v poštev za neprištevnega ! VSEBINA: zdravljenje alkoholizma ali odvisnosti od mamil. da storilec kaznivega dejanja potrebuje psihiatrično zdravljenje. da storilec ne bo ponavljal hujših kaznivih dejanj (to so kaznivih dejanj. da je bilo kaznivo dejanje storjeno zaradi odvisnosti od alkohola ali mamil (posredna ali neposredna vzročna zveza). Zdravljenje se izvršuje v zavodu za prestajanje kazni zapora ali v zavodu za zdravljenje odvisnosti. OBVEZNO PSIHIATRIČNO ZDRAVLJENJE NA PROSTOSTI (urejen je v KZ!) Je soroden prejšnjemu varnostnemu ukrepu s to razliko. vendar najdlje: ♦ 10 let za neprištevnega storilca (po tem času varnostni ukrep preneha. 2. oseben in obvezen. spolno nedotakljivost ali premoženje (če je v nevarnosti kaj drugega od zgoraj naštetega. da bo zaradi odvisnosti od alkohola ali mamil storilec ponavljal kazniva dejanja. ko je bil nekaj časa podvržen varnostnemu ukrepu obveznega psihiatričnega zdravljenja v zdravstvenem zavodu (s tem se jim ne krši pravica do pogojnega odpusta) ! ♦ TRAJANJE : dokler je potrebno. ta varnostni ukrep ne pride v poštev. 2. IZJEMOMA je možen izrek tudi bistveno zmanjšano prištevnemu storilcu. Ugotovitev. Ta varnostni ukrep je omejeno samostojen (samostojen ukrep za neprištevne storilce. kolikor traja izrečena zaporna kazen za bistveno zmanjšano prištevnega storilca (v tem primeru se čas. Za izrek morata biti kumulativno izpolnjena 2 pogoja: 1. všteje v izrečeno zaporno kazen). Če oseba stori neko kaznivo dejanje. VSEBINA: obvezno ambulantno zdravljenje storilca. Ugotovitev. ki je sicer na prostosti Prvenstveno je namenjen neprištevnim storilcem kaznivega dejanja. kot prejšnji. 2 pogoja za izrek. ko ni nobene druge možnosti). oseben in obvezen. vendar najdlje: ♦ dokler traja izrečena zaporna kazen. vendar le po pogojnem odpustu s prestajanja kazni potem. TRAJANJE : dokler je potrebno. akcesoren ukrep za bistveno zmanjšano prištevne storilce). ki pa ni povezano z njegovo odvisnostjo. da bo ukrep zadostoval za to. vendar najdlje: 2 leti OBVEZNO ZDRAVLJENJE ALKOHOLIKOV IN NARKOMANOV (urejen je v KZ!) Zelo pogost varnostni ukrep. da bi storilec na prostosti lahko storil kakšno hudo kaznivo dejanje zoper življenje in telo. ki se izreče. Za izrek morata biti kumulativno izpolnjena 2 pogoja: 1. akcesoren ukrep za bistveno zmanjšano prištevne storilce). v primeru izreka ob pogojni obsodbi pa zdravljenje poteka ambulantno. prestan v zdravstvenem zavodu. da obstaja nevarnost. Ugotovitev. za katera je predpisana zaporna kazen več kot 3 leta). Teža kaznivega dejanja in stopnja storilčeve duševne motenosti kažeta na nevarnost. da se le-ta izvaja ambulantno in ne v ustanovi. ta varnostni ukrep ne pride v poštev). Oba se redko uporabljata. TRAJANJE: dokler je potrebno. Nevarnost je mogoče odpraviti le z zdravljenjem in varstvom v zdravstvenem zavodu (gre za prisilno zdravljenje. čeprav se oseba ne pozdravi). 2. VSEBINA: zdravljenje v ustrezni psihiatrični ustanovi (določi jih Ministrstvo za zdravje).Ta varnostni ukrep je omejeno samostojen (samostojen ukrep za neprištevne storilce. ♦ toliko. ki pa je akcesornen (izreče se lahko le poleg zaporne kazni ali ob pogojni obsodbi na zaporno kazen). ki morata biti kumulativno izpolnjena: 1. 61 .

pa tudi ob varnostnih ukrepih obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu in obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti (zmeraj. TRAJANJE: Minimalno 1 leto. dejavnost ali dolžnost (gre za kazniva dejanja. in fakultativen. 62 . Maksimalno 5 let od pravnomočnosti sodne odločbe. VSEBINA :  začasna prepoved opravljanja določenega poklica  začasna prepoved določene samostojne dejavnosti  začasna prepoved prevzema kakšne dolžnosti Za izrek morata biti kumulativno izpolnjena 2 pogoja: 1. V poštev pride le za storilce kaznivih dejanj zoper varnost javnega prometa. mu s tem preneha delovno razmerje). pa tudi ob varnostnih ukrepih obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu in obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti. ko kazen ne bo imela za posledico prenehanje poklica). NOVOST: izreka se lahko samo vozniku motornega vozila (ožje). ko in če ozdravi. Utemeljena ocena. oseben. da se to utegne zgoditi ponovno. ki jih izvrši določena oseba. Za izrek morata biti kumulativno izpolnjena2 pogoja za izrek: ugotovitev. 2. pri prepovedi vožnje ostaja enako kot v knjigi) VSEBINA: odvzem vozniškega dovoljenja za določene vrste motornih vozil in / ali začasna prepoved opravljanja vozniškega izpita. Izreče se lahko ob kazni (tudi če je odpuščena).. če bi storilec še naprej opravljal tak poklic. da bi storilčeva nadaljnja udeležba v prometu pomenila nevarnost za javni promet storilčeva nevarnost izvira iz nesposobnosti za varno upravljanje motornih vozil ♦ ♦ TRAJANJE : Minimalno 1 leto Maksimalno 5 let Po preteku varnostnega ukrepa sme storilec na novo pridobiti vozniško dovoljenje. bolezen. dejavnost ali zasedal tak položaj. lahko ponovno dela vozniški izpit. ODVZEM VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA Ta varnostni ukrep je akcesoren. POZOR: odvzem vozniškega dovoljenja ≠ prepoved vožnje motornega vozila (stranska kazen). lekarnar.). uradna oseba. Ta ukrep se izreče osebi. položaj.. Storilec je za izvršitev kaznivega dejanja zlorabil svoj poklic. PREPOVED OPRAVLJANJA POKLICA (urejen je v KZ-1) Ta varnostni ukrep je akcesoren. oseben in fakultativen. ob pogojni obsodbi na kazen zapora.). ki ni sposobna za vožnjo (slep. ob sodnem opominu. Vozniško dovoljenje preneha. odvisnež. Izreče se lahko ob kazni zapora. Treba ga je ločiti od IZGUBE SLUŽBE (če je policist obsojen na zaporno kazen..♦ v primeru izreka ob pogojni obsodbi do konca preizkusne dobe oziroma najdlje 2 leti. ob pogojni obsodbi (ne glede na določeno kazen).

ODVZEM PREDMETOV Ta varnostni izrek je akcesoren. VARNOSTNI UKREPI ZA PRAVNE OSEBE 1. Pogoj za izrek : nevarnost. da se odvrne nevarnost za življenje in zdravje ljudi ali da se zavaruje varnost prometa ali druga korist gospodarstva. ki bo vseboval materialno in procesno pravo ter izvrševanje. 2. 248/II ipd.) POSEBNOST: v določenih primerih je obvezen ( to nam pove posebni del. člene 186/V. ob sodnem opominu. člen KZ-1). DE LEGE FERENDA bodo ta vprašanja urejena v Kazenskem zakonu za mladoletnike (KZM). ODVZEM PREDMETOV (vse velja enako kot za fizične osebe). poglavja KZ (členi 70 . da se predmet odvzame. zato se do sprejema KZM uporabljajo določbe 6. dokazovanje pred vrstniki). POZOR: odvzem predmetov ≠ odvzem premoženjske koristi. ukrep lahko zoper pravno osebo traja minimalno 6 mesecev in maksimalno 5 let). Gre za predmet. Izreče se lahko ob kazni (tudi če je odpuščena). 375. da javnost izve za sodbo. ki so nastali s kaznivim dejanjem. pa tudi ob varnostnih ukrepih obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu in obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti VSEBINA: odvzem predmetov. 245/VI. KZ-1 teh vprašanj ne ureja. da bi storilec s temi predmeti ponovno storil kaznivo dejanje oziroma nevarnost predmeta samega. MLADOLETNIŠKA DELINKVECA ♦ ♦ ♦ Prevladujejo premoženjska kazniva dejanja. izjemoma pa tudi nevarni predmeti. Starost storilca se odkriva glede na čas storitve kaznivega dejanja: ♦ otroci ( manj kot 14 let ) ♦ mlajši mladoletniki ( 14 – 16 let ) ♦ starejši mladoletniki ( 16 – 18 let ) ♦ mlajši polnoletniki ( 18 – 21 let ) 63 . Pogosto je izvrševanje kaznivih dejanj v skupini (mladoletniške tolpe). 187/III.94) (prim. ki so last storilca. na radiu ali televiziji). ob pogojni obsodbi (ne glede na določeno kazen). nam ni treba ugotavljati nevarnosti predmeta ).  Če bi bilo koristno. Pogosti so drugačni nagibi pri izvrševanju kaznivih dejanj kot nagibi odraslih oseb (npr.npr. OBJAVA SODBE (v tisku. Sankcije se jim lahko izrečejo pod določenimi pogoji. niso subjekti kazenskega prava. ki so last tretje osebe. stvaren in načeloma fakultativen (v določenih primerih KZ-1 določa OBVEZEN odvzem predmetov . ki so bili uporabljeni ali namenjeni za kaznivo dejanje ter predmetov. Obravnava jih Center za socialno delo in so izven dometa kazenskega prava. ki je prepovedan. ali če bi objava sodbe pripomogla k temu. ♦ Poseben status mladoletnikov v kazenskem pravu ( storilci so nedozorele in psihično ter socialno nerazvite oziroma še ne povsem razvite osebe (močan vpliv na njih imajo zunanje okoliščine). pridobljene s kaznivim dejanjem 1. če v določenem členu piše. Je edini stvarni varnostni ukrep. V teh primerih ni potrebno ugotavljati nevarnosti za ponovno storitev kaznivega dejanja s tem predmetom !! Praviloma se odvzamejo predmeti. PREPOVED DOLOČENE GOSPODARSKE DEJAVNOSTI (sorodno je prepovedi opravljanja poklica za fizično osebo. 3. 243/V.

rojstni dan. Mladoletnike obravnavajo posebni senati pri Okrožnih sodiščih (senat je sestavljen iz 3 članov – profesionalni sodnik s posebnimi znanji glede otrok. rojstni dan. spada pod starejše mladoletnike. ko se osebo usmerja na normalno ravnanje v družbi). 64 . vseeno pa mora biti utemeljen z elementi kazenske odgovornosti (naklep ali malomarnost) vsaj na ravni pravne kvalifikacije). NAMEN KAZENSKIH SANKCIJ ZA MLADOLETNIKE ( 73. ♦ PRAVILNEGA RAZVOJA MLADOLETNIKA (gre za skupni učinek prvih dveh namenov.) VZGOJNI UKREPI – UPOŠTEVNE OKOLIŠČINE ZA IZBIRO IN IZREK ♦ So milejši kot kazni in pomenijo reakcijo na storjeno kaznivo dejanje.  oddaja v vzgojni zavod  oddaja v prevzgojni dom  oddaja v zavod za usposabljanje To so ZAVODSKI UKREPI (pri teh pa se posameznika izvzame iz njegovega okolja). 1. posameznik ostane v svojem okolju):  ukor  navodila in prepovedi  nadzorstvo organa socialnega varstva To so NEZAVODSKI UKREPI. izrečejo se mlajšim in starejšim mladoletnikom ): ♦ Usmerjevalni (njihov namen je usmeriti posameznika k pravilnemu ravnanju z ne preveč intenzivnimi ukrepi. člen KZ ) Je v kombinaciji: ♦ VZGOJE (predstava pravilnih vzorcev obnašanja). itd. 2 sodnika porotnika z vrst pedagogov. spada pod mlajše mladoletnike. socialnih delavcev. ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ Sredstva za dosego tega namena (vsebovana so v sankcijah): varstvo pomoč nadzorstvo strokovno usposabljanje razvijanje osebne odgovornosti SANKCIJE ZA MLADOLETNIKE VZGOJNI UKREPI ( so tipična in ožja vrsta. ♦ Potrebno je ugotoviti. čeprav se ni zavedal. 2. če pa stori kaznivo dejanje na 14. da je mladoletnik storil kaznivo dejanje (vzročna zveza). ♦ Krivda se ne ugotavlja v enakem obsegu kot pri izreku kazni – kot pri odraslih osebah (vzgojni ukrep se izreče s sklepom BREZ krivdoreka. KAZNI ( izrečejo se samo starejšim mladoletnikom ):  mladoletniški zapor  denarna kazen Obe imata svoje specifike. ♦ Sodišče zmeraj izreče najprej najlažji vzgojni ukrep – to je nezapisano pravilo. ♦ PREVZGOJE (ponotranjeni negativni vzorci se odpravijo in nadomestijo s pozitivnimi).Če A stori kaznivo dejanje na njegov 16. da je storil nekaj prepovedanega.

če vsi prejšnji varnostni ukrepi ne zaležejo. ♦ usposabljanje za poklic. ki vsebuje GRAJO in OPOZORILO. Posameznik je opozorjen. v katerih je mladoletnik živel. da se posameznik pogovori s predsednikom senata za mladoletne. sprejetje ustrezne zaposlitve. ♦ obiskovanje vzgojne.mladoletnik biva doma. sodišče izreče katero izmed NAVODIL IN PREPOVEDI ( to je skupina vzgojnih ukrepov. TRAJANJE: ♦ ♦ Minimalno 1 leto. ker je treba TRAJNEJE vplivati na njegovo vzgojo. Izreče se mladoletniku. Ta vzgojni ukrep lahko TRAJA največ 1 leto. ♦ zdravljenje v ustrezni zdravstveni organizaciji. ♦ udeležba na programih socialnega treninga. nagnjenja mladoletnika. vendar se dnevno udeležuje aktivnosti v zavodu ( mladoletnik se sreča z nedelikventnimi osebami ). Možno je izvajanje v stanovanjskih skupinah. iz katerih je bilo storjeno kaznivo dejanje. duševno razvitost. v domu ali drugje. ♦ oprava dela v korist humanitarnih organizacij ali lokalne skupnosti. Če ukor ne zadostuje. 65 . ki potrebuje trajnejšo vzgojo in prevzgojo POD STALINIM VODSTVOM in NAZDORSTVOM STROKOVNO USPOSOBLJENIH VZGOJITELJEV. da v kolikor se ne bo držal določenega navodila. ♦ dotedanjo vzgojo. poklicne. ♦ oprava preizkusa znanja prometnih predpisov. psihološke ali druge podobne posvetovalnice. ♦ prepoved vožnje motornega vozila. okolje in razmere.Pri izbiri vzgojnega ukrepa je potrebno upoštevati naslednje okoliščine: ♦ starost. ki jih organizirajo vzgojni zavodi ali z dnevnim bivanjem v zavodu . ♦ morebitno povratništvo. ♦ redno obiskovanje šole. ♦ poravnava z oškodovancem. sodišče izreče naslednji vzgojni ukrep. To se opravi tako. prevzgojo in pravilen razvoj. VSEBINA: nadzor + aktivno spodbujanje mladoletnika k načinu življenja. ga bo sodnik kaznoval z naslednjim vzgojnim ukrepom. NADZORSTVO ORGANA SOCIALNEGA VARSTVA Izreče se mladoletniku. izmed katerih sodišče izbere eno ali več obveznosti ): ♦ osebno opravičilo oškodovancu. UKOR Je najmilejši vzgojni ukrep. Če ta ukrep ne zadostuje. ♦ nastanitev pri določeni družini. Maksimalno 3 leta ODDAJA V VZGOJNI ZAVOD V poštev pride šele. ki bo skladen s pravnimi in družbenimi normami Možno ga je kombinirati z navodili in prepovedmi. ♦ nagibe. psihične lastnosti. ki potrebuje strokovno pomoč in nadzorstvo. ♦ težo in naravo kaznivega dejanja.

Okoliščine. izjemoma pa tudi do 21 leta. pri katerem so potrebni učinkovitejši PREVZGOJNI UKREPI. ki so bila vedno hujša. da nedlikventna mladina dobro vpliva na delikventa. Zaradi narave in teže dejanja ter visoke stopnje kazenske odgovornosti ne bi bilo upravičeno izreči katerega od vzgojnih ukrepov oziroma ta očitno ne bi dosegel svojega namena. če je obratno. dejanja zoper človečnost. Po sami naravi nima možnosti za uspeh. s katerimi se skuša ODPRAVITI že prevzeta negativna duhovna in značajska oblikovanost in te osebnostne lastnosti NADOMESTITI s pozitivnimi notranjimi nagnjenji. ČE je mladoletni storilec kaznivega dejanja oseba. Izreče se z obsodilno sodbo (krivdorek!) – krivda mora biti popolnoma ugotovljena. za katera je za polnoletnega alternativno predpisana 30-letna zaporna kazen pa najdlje 10 let (za genocid. Izreče se mladoletniku.. ♦ ♦ TRAJANJE: Minimalno 1 leto Maksimalno 3 leta Možen pogojni odpust. motena v duševnem in / ali telesnem razvoju. slabost pa.. Deluje na principu. za katero je z zakonom predpisana zaporna kazen 5 let ali več. dokler so mladoletni. ODDAJA V PREVZGOJNI DOM Je skrajni ukrep. TRAJANJE: ( ♦ ♦ ♦ Minimalno 6 mesecev Maksimalno 5 let Za kazniva dejanja. TRAJANJE: ♦ Maksimalno 3 leta MLADOLETNIŠKI ZAPOR V poštev pride le za starejše mladoletnike ( če noben prejšnji ukrep ni učinkovit in če je izvršil hujše kaznivo dejanje ) !! Za izrek morata biti kumulativno izpolnjena 2 pogoja: 1. znotraj zavoda se tudi šolajo. Stopnja mladoletniških povratnikov je zelo visoka. Starejši mladoletnik je ugotovljeno storil kaznivo dejanje. TRAJANJE: ♦ ♦ Minimalno 6 mesecev Maksimalno 3 leta Možen je pogojni odpust. saj se v njem srečajo zgolj delikventni posamezniki. ki so izvršili že več kaznivih dejanj.Prednost tega varnostnega ukrepa je. Prevzgojni dom za celotno območje RS deluje v Radečah. ODDAJA V ZAVOD ZA USPOSABLJANJE Izreče se namesto oddaje v vzgojni zavod ali prevzgojni dom. da mladoletnike polno zaposlijo. Ko postanejo polnoletni pa večinoma ne izvršujejo več kaznivih dejanj. ki se upoštevajo pri odmeri: 66 .). Je variacija zaporne kazni veljajo enaka pravila). Ta ukrep pride v poštev za mladoletnike do 18 leta. 2.

♦ ♦ ♦ olajševalne in obteževalne okoliščine. Ni možna nobena kombinacije z vzgojnimi ukrepi in denarno kaznijo. zmožen plačati sam. Ni omilitve in postrožitve kazni. člen KZ – sankcije se uporabijo izjemoma).73 EUR (10. ♦ Izrekanje kazenskih sankcij polnoletnikom. Starejši mladoletnik je ugotovljeno storil kaznivo dejanje. Ločimo ZAKONSKO (nastopi po zakonu) in SODNO REHABILITACIJO (odredi jo sodišče). ki so storili kaznivo dejanje kot mlajši mladoletniki (92. kar pa ni v redu. Ni možno kombiniranje z mladoletniškim zaporom ali vzgojnimi ukrepi. možen pa je odpust. ampak ukrep sui generis (nihče ne more obdržati premoženjske koristi.5 mio SIT) Tako je treba napisati. pridobljene s kaznivim dejanjem) – ureditev v KZ-1 je v bistvenem nespremenjena (učbenik in členi 74–77 KZ-1 ) ! PRAVNE POSLEDICE OBSODBE 67 .000 SIT ) Maksimalno 180 dnevnih zneskov oziroma 6. PRIDOBLJENE S KAZNIVIM DEJANJEM Ni kazenska sankcija. Sem spada AMNESTIJA ( podeli jo državni zbor ) in POMILOSTITEV ( izreče jo predsednik države ) – pri obeh pride v poštev učbenik in členi 96 – 98 KZ-1 ! Pri obeh aktih gre za poseg v sodno vejo oblasti. člen KZ). ODVZEM PREMOŽENJSKE KORISTI. VIŠINA: Minimalno 2 dnevna zneska oziroma 41. Je izključno glavna kazen. ki jih je imel pred obsodbo zaradi kaznivega dejanja. glede na svoje dohodke. Za izrek morata biti kumulativno izpolnjena 2 pogoja: 1.39 EUR (1. ker KZ-1 le-teh ne pozna več. ♦ Izrekanje vzgojnih ukrepov mlajšim polnoletnikom (94. stopnja mladoletnikove osebne zrelosti. KZ vsebuje še posebna pravila za: ♦ Izrekanje kazenskih sankcij polnoletnikom. čeprav bi morali odgovarjati kot polnoletni). člen KZ – pod določenimi pogoji se jim lahko izreče varnostni ukrep. za katero je z zakonom predpisana denarna kazen ali zaporna kazen do 5 let. ♦ ♦ OSTALI KAZENSKOPRAVNI INSTITUTI (znati je treba osnovno poznavanje in ločevanje) REHABILITACIJA Po določenem času se obsojencu ponovno in brez omejitev prizna celotna paleta pravic in obveznosti. DENARNA KAZEN V poštev pride le za starejše mladoletnike! Razpon je manjši kot pri odraslih osebah. ki so storili kaznivo dejanje kot starejši mladoletniki (93. ker veljajo glede tega določbe KZ. Ureditev v KZ-1 je v bistvenem nespremenjena (v poštev pride učbenik in členi 81 – 84 KZ-1) ! AKTI MILOSTI Ustrezni so v primeru smrtnih kazni. izbrišejo se iz kazenske evidence (IZJEMA: nekatera kazniva dejanja se ne izbrišejo). Mladoletniški zapor za celotno območje RS je v Celju. prevzgojo in strokovno usposabljanje. potreben za vzgojo. čas. sodišče pa bi v praksi uporabilo zgolj dnevne zneske in ne določenih. 2.259. Starejši mladoletnik je denarno kazen. Pravno se štejejo za neobsojenega.

člen KZ-1) – nova določba v splošnem delu. Pravila v zvezi s prekinitvijo in pretrganjem zastaranja so v bistvenem enaka (učbenik in členi 90 – 95 KZ-1) ! V zvezi s tem je v KZ-1 nekoliko nejasnosti. člen KZ-1) in pomagača (38. Ureditev sostorilstva je vsebinsko nespremenjena. da po novem poznamo LE ABSOLUTNO ZASTARANJE. 20. zakaj zakonodajalec v določbo o mejah kaznivosti udeležencev uvršča storilca! NOVOST: Odgovornost članov in vodij hudodelske združbe (41. Otrok za to ne bo odgovarjal. A-ja se bo preganjalo za veliko tatvino po 205/I-1 KZ-1. Ko mu je A sporočil. da stori kaznivo dejanje. da je hiša prazna. Izpolnjeni so zakonski znaki vloma. Medtem ga je v kombiju čakal B. Primer posrednega storilca: starš napelje otroka. odgovarjal bo starš.2009 UDELEŽBA PRI KAZNIVEM DEJANJU (učbenik) SPREMENJENI KONCEPTI UDELEŽBE V KZ-1 KZ je poznal 3 oblike udeležbe: ♦ sostorilstvo (25.  Ali se bo A-ja kazensko preganjalo za kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari ali le za kaznivo dejanje velike tatvine? Obrazloži! A je izpolnil zakonske znake obeh kaznivih dejanj. člen KZ-1) – nespremenjena vsebina Kaznovanje napeljevalca (37. zvočnike. člen KZ-1) – glede napeljevalcev in pomagačev je ureditev nespremenjena. ki je znak velike tatvine. S skupnimi močmi sta odnesla televizor. V našem primeru gre za navidezen stek v korist vloma.1. člen KZ-1) – nespremenjena vsebina ♦ pomoč (38. ni pa jasno. ker je posredni storilec (po starem KZ bi bil starš napeljevalec ali storilec). člen KZ) ♦ pomoč (27. člen KZ-1).Na novo je dodana izguba pravica tujca do prebivanja v Republiki Sloveniji. ureditev posrednega storilstva pa je nova. v preostalem je ureditev v bistvenem nespremenjena (učbenik in členi 78 – 80 KZ-1) ! ZASTARANJE KZ-1 je spremenil koncept zastaranja kazenskega pregona in izvršitve kazni tako. se mu je B pridružil. člen KZ-1) za poskus (39. nasilen vstop v prostor in v okviru tega tudi poškodovanje. 68 . člen KZ) ♦ napeljevanje (26. člen KZ) KZ-1 pozna zgolj 2 obliki udeležbe : ♦ napeljevanje (37. člen KZ-1) – nespremenjena ureditev! Napeljevanje in pomoč ne moreta biti storjena iz malomarnosti. Meje kaznivosti udeležencev (40. VAJE IZ PRAKTIKUMA: (stek kaznivih dejanj) Stran 166 / primer 407 A je vlomil v stanovanje in pri tem uničil vhodna vrata. Poškodovanje tuje stvari je konzumirano oziroma v celoti zajeto v kaznivem dejanju vloma. hi-fi opremo in dva računalnika. tako velike tatvine po 205/I-1 KZ-1 kot tudi poškodovanja tuje stvari po 220/I KZ-1. KZ-1: sostorilstvo (20/II KZ-1) in posredno storilstvo sodita v okvir STORILSTVA (20. Treba se je vprašati ali gre med tema dvema kaznivima dejanjema za pravi stek ( A bo obravnavan zaradi obeh kaznivih dejanj ) ali navidezni stek ( A bo obravnavan samo za eno kaznivo dejanje ).

da gre zgolj za odločilen prispevek ene osebe k storitvi kaznivega dejanja. kar pomeni. da naj hudo pretepe B-ja in mu da lekcijo. Stran 173 / primer 433 A-ju se je hudo zameril poslanec B. Če sta A in B ravnala kot sostorilca. zato je C-ja napeljal k temu. nato pa se je pridružil C-ju in sodeloval pri pretepu. S tem je storil kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti po 314/V-I KZ-1. A je pospremil C-ja do parlamenta. da skupaj storita kaznivo dejanje in tudi skupaj izvršujeta zakonske znake tega kaznivega dejanja.. Ker se je B hotel polastiti C-jevega deleža. v takšnem primeru ne gre za izvrševanje zakonskih znakov kaznivega dejanja). ki sta storila zgolj eno kaznivo dejanje. 1.  Koliko kaznivih dejanj je storil A? obrazloži! A je storil eno kaznivo dejanje. je najel A-ja. ki je ravno takrat hodil za C-jem. nato pa je postal sostorilec. ki se kaznuje enako kot poskus. Odgovarjala bosta za veliko tatvino. Napeljeval je k uboju konkretne osebe. Težja oblika udeležbe vedno konzumira lažjo obliko udeležbe. 69 . V trenutku. ko je C prišel mimo. je A streljal nanj. ki pa je lahko različno visoka. zato se pravna kvalifikacija po kateri bo odgovarjal B glasi 115/I v zvezi s členom 34/I v zvezi s členom 37/I KZ-1 . ker je bil za to izurjen. ker sta skupaj storila eno kaznivo dejanje. ki ga izvrši druga oseba. Najprej je bil napeljevalec.o. Za katera kazniva dejanja bo državni tožilec kazensko preganjal B-ja? Obrazloži! B se je A-ju pridružil pri odnašanju stvari. storjeno v sostorilstvu po 205/I-1 v zvezi s členom 20/II KZ-1 Ni nujno. Poleg tega bo odgovarjal tudi za poskus uboja po 115/I v zvezi s členom 34/I KZ-1. A pa je sprva pretep le opazoval. ker je streljal v obljudenem okolju. da to stori. ki sta jo skupaj ustanovila. ker sta oba izvrševala zakonske znake kaznivega dejanja. Poslanec je bil lahko telesno poškodovan. Pri NAPELJEVALCU in POMAGAČU moramo dokazati dvojni naklep: naklep do kaznivega dejanja. je pravna kvalifikacija obeh enaka (nikoli ne more biti različna) !! Gre za to. Vsakemu se izreče individualna kazen. Odgovarjala bosta za kaznivo dejanje povzročitve lahke telesne poškodbe po 122/I v zvezi s členom 20/II Sostorilstvo nima vpliva na odmero kazni. B je napeljevalec. da C-ja na poti iz službe ustreli. Obravnavana bosta skupaj v enem kazenskem postopku. da vsak sostorilec izpolni vse zakonske znake kaznivega dejanja.o. 2. Gre za navidezni stek v korist sostorilstva. zato gre za sostorilstvo. ker je očitno vplival na odločitev A-ja. Poskus uboja je v pravem steku s splošno nevarnostjo. vendar je zgrešil in zadel D-ja. da bo A odgovarjal za obe kaznivi dejanji. čeprav dejanje sploh ni bilo poskušeno. naklep do napeljevanja oziroma do pomoči. ki pa je težja oblika udeležbe. C ga je napadel in začel pretepati. A-jeva oblika krivde je eventualni naklep. Gre za ZGREŠENI UDAR. Napeljevanje je lažja oblika udeležbe. zadostuje tudi samo en ali pa ni potreben niti en ( v primeru. Imata isto pravno kvalifikacijo. A je zasedel dobro pregleden prostor nad Tromostovjem v bližini C-jevega stanovanja in čakal na priložnost za strel. iz katerega je po več urnem čakanju končno prišel B. ker se napeljevanje upošteva kot oteževalna okoliščina. Stran 121 / primer 230 (naklep in malomarnost) C in B sta družbenika družbe Kekec d. ker ni izpolnjeval danih obljub. njuna pravna kvalifikacija pa mora biti popolnoma enaka. A bo dobil višjo kazen. Da bi B odgovarjal tudi za povzročitev splošne nevarnosti. A in B sta torej sostorilca. Gre za neuspelo napeljevanje. Pomoč je tudi konzumirana v sostorilstvu. bi mu morali dokazati naklep do splošne nevarnost.  Kakšna je oblika krivde A-ja glede D-jeve smrti? Obrazloži! A pri svojem dejanju ni mogel biti malomaren. ki je konzumirana v sostorilstvu. ki se je v vojski izuril za ostrostrelca.

členu KZ-1 . ta člen ne pride v poštev. da životari in cele dneve razmišlja o pokojni ženi.37/II KZ-1 se ne more uporabiti. ampak da je zamisel dobra in naj to kar storita in jima z veseljem da navodila). da se v takšne zadeve ne misli vpletati. naj ju vsaj nauči. bi B odgovarjal v zvezi z neuspelim napeljevanjem. saj je C-ja in D-ja napotil na določeno osebo. Teoretično bi lahko šlo za pomoč. A je storil nekaj. vendar v praksi tega ne bi bilo možno dokazati. Stran 176 / primer 444 (udeležba pri kaznivem dejanju) C in D sta želela vlomiti in okrasti mestnega bogataša. Če A ne bi niti poskusil streljati.letni A je živel s svojim dedkom. ki so ista naštetim po intenziteti. če bi jima pomagal. zato se ne bo vpletal na samem kraju. vendar sta ga C in D prepričala. E bo odgovarjal za veliko tatvino po 205/I-1 v zvezi s členom 38 KZ-1 Imel je eventualni naklep do kaznivega dejanja. člen KZ-1 ali morda 120. C je vprašal prijatelja A-ja. lahko pa povpraša znanca. Če bi pisalo. potrebno pa je dokazati dvojni naklep pomagača. Če bi ena oseba nagovarjala drugo osebo k varanju. E se je zavedal. V 38/II KZ-1 so naštete oblike pomoči. členu KZ-1. vendar nihče od njiju ni znal onesposobiti hišnega alarma. Da bi A odgovarjal po 37. ker je A poskusil izvršiti kaznivo dejanje. E pri vlomu ni želel sodelovati. ki je bil njegov zadnji živeči sorodnik. ki sta ga C in D storila. ki je delal v zasebnovarnostni agenciji. kot če bi A sam dal nasvet. Kaznivo dejanje po 205. ki je bil zaradi smrti žene čustveno neuravnovešen. zato je treba ugotoviti ali tem dejanjem ustreza po intenziteti. da je na pogojni. B je C-ju povedal. Ker je bil A že pošteno naveličan negovanja dedka. členu KZ-1? Za konkretno kaznivo dejanje mora biti predpisana zaporna kazen minimalno 3 leta ali več (to je pogoj za odgovornost po 280. napeljeval k samomoru rekoč. Pomoč (38. je dedka. ker tega dejanja nimamo v KZ-1 . B ne bo odgovarjal za nič. člen KZ-1) je najlažja oblika udeležbe.  Kdo bo v tem primeru odgovarjal za to dejanje in kako? Obrazloži! C in D bosta odgovarjala za veliko tatvino po 205/I-1 v zvezi s členom 20/II KZ-1. Stran 179 / primer 458 70 . Lahko bi ravnal tudi z direktnim naklepom (če bi povedal. da mora biti izrečena kazen minimalno 3 leta ali več. Treba je oceniti ali dejanje A-ja (napotil ju je k prijatelju) lahko enačimo s tem. Ali se A-ju lahko očita kaznivo dejanje po 280. vendar je A zavrnil in ga napotil k B-ju. zato A ne bo odgovarjal po 280. člen KZ-1? Obrazloži! A bo odgovarjal za napeljevanje k samomoru po 120/I KZ-1. ker mu je dokazan dvojni naklep. kar zakon ne našteva kot pomoč. členu KZ-1. ki bo kaznovan kot da je dejanje storil sam ali pa mileje. Njegovo dejanje je bolj intenzivno. Napeljevanje k samomoru in pomoč pri samomoru sta kazniva. poleg tega pa se je želel dokopati do njegovega premoženja. bi A odgovarjal za kaznivo dejanje po 280. če je nekdo vedel za to kaznivo dejanje in ga ni naznanil. zato A ni napeljevalec. V poštev pridejo vse te oblike kot tudi vsa podobna dejanja. E je udeleženec. Ker ga ni nagovarjal h kaznivemu dejanju. da če jima že noče pomagati na kraju samem. členu KZ-1. bivšega zapornika E-ja. členu KZ-1). da tako ali tako nima več nobenega smisla.  Ali pride v tem primeru v poštev 37. Njegovo dejanje se ne more šteti kot pomoč. to ne bi bilo kaznivo. bi moral B-ja nagovarjati h kaznivemu dejanju (samomor ni kaznivo dejanje). Stran 181 / primer 462 42. ki pa bi joma znala pomagati. kako naj izključita alarmno napravo. E jima je dal navodila kako izvršiti določen zakonski znak kaznivega dejanja. členu KZ-1 nima minimuma zaporne kazni pri 3 letih. kot dejanje A-ja. C in D sta uspešno vlomila in okradla bogataša. bo odgovarjal po 280. kar je E tudi storil. IZJEMA: 173/I KZ-1 . da bo njegov nasvet pomagal in je v to tudi privolil. Dedek si je nekega dne res vzel življenje. A ne bo odgovarjal za nič. Gre za pomagača.

da je oborožen. A jo je ustrelil in z ukradenimi predmeti prišel k Bju ter ga prosil. Če ji je A povzročil hudo telesno poškodbo ali jo je ubil s strelom. C. gre za pravi stek. naj ga skrije. 21. členu KZ-1. B je to tudi storil. ni pa vedela. za katero je zagrožena zaporna kazen 3 leta ali več). Neuspela pomoč ni kazniva.  Opredeli A-jevo in C-jevo ravnanje s kazenskopravnega stališča! A bo odgovarjal za povzročitev hude telesne poškodbe po 123/I KZ-1. B je A-ju obljubil. če bo potrebno.2009 VAJE ZA PONAVLJANJE 71 . nato pa jo je s pištolo udaril po glavi in odšel. da si je premislil. členu KZ-1. Na poti tja je srečal C-ja in mu povedal. B A-jevih namer ni komentiral. Odgovarjal bo za kaznivo dejanje pomoči storilcu po storitvi kaznivega dejanja po 282. v katerem je konzumirana lahka telesna poškodba. ki se je predčasno vrnila domov. ki jo je dal A-ju. Obljuba storilcu olajša odločitev glede storitve kaznivega dejanja. A-ja je med dejanjem zalotila C. ni hotel skriti ukradenih predmetov. B bo odgovarjal po pravni kvalifikaciji 205/I-1 v zvezi s členom 38 KZ-1 . ki jo je morebiti povzročil C-ju.  Opredeli B-jevo ravnanje z vidika udeleže! A je storil kaznivo dejanje velike tatvine po 205/I KZ-1. zato B ne bo odgovarjal za nič. zato ni možno dokazati B-jevega naklepa do ropa po 206. ki pa je ni bilo. vendar mu ta ni hotel pomagati. da namerava vlomiti v C-jino stanovanje v času. ker mu je za petami policija.1. ker ni dal vnaprejšnje obljube. Ko je B izvedel. C ne bo odgovarjal kot napeljevalec. da bo skril predmete. ki jih bo A prinesel iz C-jinega stanovanja. kaj namerava storiti. in da bo skril tudi njega. ki jih bo A prinesel iz C-jinega stanovanja. Gre za t. ko bo C na službeni poti in odnesti dragocenosti. A-ja je med dejanjem zasačila C in ga poskušala zadržati do prihoda policistov. pač pa obstoji samo njegov naklep do velike tatvine.i.  Opredeli B-jevo ravnanje z vidika udeleže! A je storil kaznivo dejanje roparske tatvine po 207/I KZ-1. A je storil kaznivo dejanje velike tatvine in se z ukradenimi predmeti zatekel k B-ju. bi moral opustiti ovadbo za kaznivo dejanje. saj je bil ta že popolnoma odločen. zato se je s kijem odpravil k njemu.  Opredeli B-jevo ravnanje z vidika udeleže! A je storil kaznivo dejanje ropa po 206/I KZ-1. 2. da je A poškodoval C. Sostorilstvo je možno MED storitvijo kaznivega dejanja. da bi ga hudo pretepel. zato bo odgovarjal za obe kaznivi dejanji. nima nobenega vpliva na njegovo udeležbo in je vseeno pomagač. B je pomočnik in sicer zaradi vnaprejšnje obljube. B ni pomagač. A in B sta bila dogovorjena za veliko tatvino. naj mu izroči denarnico in Diorjevo ročno uro. je lahko olajševalna okoliščina (lahko pa tudi oteževalna – odvisno od sodnika). To. 3. če bo potrebno. ki jih ima C spravljene v sefu v dnevni sobi. da B obljube ni držal. je A-ju rekel. A ji je s pištolo v roki velel. da naj ga kar »prebuta«. 1. C ne bo odgovarjal za nič. Prav tako ne bo odgovarjal za opustitev ovadbe po 280/I KZ-1. da bo skril predmete. To. B je A-ju obljubil. Neuspelo napeljevanje je kaznivo po 37/I KZ-1 Pri udeležencih ni nikoli različne pravne kvalifikacije.A-ja je razjezil sosed B. ki ni maral B-ja. Gre za neuspelo pomoč (B je obljubil pomoč za veliko tatvino. ker je za konkretno kaznivo dejanje zagrožena zaporna kazen minimalno 6 mesecev (da bi odgovarjal po 280/I KZ-1. A je B-ju zadal hude telesne poškodbe. in da bo skril tudi njega. EKCES STORILCA (storilec stori hujše kaznivo dejanje kot je bilo dogovorjeno in kot je bilo v naklepu B-ja). ker je A storil drugo kaznivo dejanje). ker A-ja ni na nič napeljal. Stran 183 / primer 471 A je prišel k B-ju in mu povedal. Napeljevanje je možno PRED storitvijo kaznivega dejanja. Pomoč je možna PRED in MED samo storitvijo kaznivega dejanja.

ker ni istočasnosti s storitvijo kaznivega dejanja. C se je približal B-ju za hrbet in mu prislonil orožje ter ga vprašal ali se preda. Ker ni nobene okoliščine.. ker je bil v dejanski zmoti v širšem pomenu. da bi užival v obrambi. če bi bile okoliščine takšne kot je mislil. Ugotovljena mora biti krivda D-ja z direktnim naklepom do samega kaznivega dejanja. B je izjavil. Med dejanjem po 314. Njegovo prijateljstvo z X bo olajševalna okoliščina. B-ja. Njuna pravna kvalifikacija je glede tega enaka. Naslednji spopad se je odvijal med B-jem in C-jem. C je A-ja ustrelil v trebuh. nato pa bi B umrl čez pol ure. Treba se je vprašati ali bi bilo njegovo ravnanje pravilno. Če ugotovimo D-jev naklep do smrti. ki je začel streljati proti C-ju in zato porabil vse metke. ♦ B ni storil nič narobe. Elementi silobrana so navedeni v 22/II KZ-1 ♦ D bo odgovarjal za kaznivo dejanje povzročitve posebno hude telesne poškodbe po 124/II KZ-1 – 72 . bo odgovarjal za kaznivo dejanje uboja po 115/I KZ-1. A je naletel na D-ja in le-ta je začel streljati misleč.« Psi so A-ja posebno hudo telesno poškodovali. Ker je menil. C-ju pa se je zdelo primerno. hkrati pa je bil tudi dreser psov in prijatelj X. To je opazil policist B (ki je bil na dopustu in zato v civilu) in začel teči za A-jem. A se ne more sklicevati na silobran. da je B nek nasilnež.4 KZ-1 ( gre za stek dveh kvalifikatornih okoliščin – 3. zato ne bo odgovarjal. B-ju je povzročil posebno hudo telesno poškodbo. da ravna v silobranu. ki bi lahko izključila krivdo D-ja. A in B pa sta imela drugačne namene – namesto orožja na plastične metke. da so. Ujel je A-ja. C in D so se odločili. D je imel s seboj 3 pse.  Kazenskopravno opredeli ravnanje A-ja. B-ja. Ko ga je ujel in začel na njem izvajati policijske prijeme. C ne bo odgovarjal. C-ja in D-ja! ♦ A je storil kaznivo dejanje velike tatvine po 205/I-3. A se je ustrašil za življenje.  Kazenskopravno opredeli ravnanje A-ja. ki je videl celotno dogajanje. da bo odgovarjal za svoje dejanje. kar pomeni.v pravno kvalifikacijo se zapišeta obe. Začeli so z igro. da znajo biti precej nasilni. zato bosta oba odgovarjala za kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti po 314/I v zvezi s členom 20 KZ-1. da so naboji nenevarni. moramo izpeljati pravno kvalifikacijo. da gre za plastične metke. to je oteževalna okoliščina ) in kaznivo dejanje umora po 116/IV KZ-1. ga odrinil in brcnil ter mu povzročil lahko telesno poškodbo. Prepričan je bil. ker je bil napad izzvan s strani A-ja. ker lahka telesna poškodba nima krivdne oblike. zato bo A odgovarjal za obe kaznivi dejanji. Poleg tega bo A odgovarjal tudi za kaznivo dejanje uboja po 115/I KZ-1 glede D-ja. da ima pomembne zveze na policiji in da bo kaznovan. če ugotovimo vsaj malomarnosti ( če bi A B-ja poškodoval in ga pustil na tleh. točka . in 4. in po 115. Medtem je A pobegnil in naletel na D-ja. nož pa odvrgel v smetnjak. bi bila podana malomarnost A-ja ). Tako je C spredvidel. se je X za njim zadrl. D ni ravnal v silobranu. sta le-te nadomestila s pravimi. 122/I KZ-1. A in B pa je tudi nista omenila. Zato se je A vrnil in X zabodel do smrti. C-ja in D-ja! ♦ A in B sta bila sostorilca pri zamenjav nabojev. da gredo na paintball. Stran 202 / primer 535 A. zato ga je ustrelil v hrbet misleč. ki se izživlja nad A-jem. da se preda. B. zato je D-ja pokončal. Šlo je za PUTATIVNI SILOBRAN. členu je podan pravi stek. da je ta čez 2 uri v bolnici umrl. da so metki pravi in bil navdušen nad idejo. za katere je vedel. zaradi česar je A naslednji dan v bolnici umrl. Ko je A začel bežati. da vseeno dobi kazen. ♦ C je objektivno izvršil zakonske znake kaznivega dejanja povzročitve lahke telesne poškodbe po glede krivde ima pogoje v 28. členu KZ-1. da bi bila zadeva še bolj adrenalinska. Ni treba ugotavljati njegove krivde. če je storjena iz malomarnosti. C in D zamenjave nista opazila. da bo A odgovarjal za obe kaznivi dejanji. Odgovornost D-ja za posebno hudo telesno poškodbo po 124/II KZ-1 bo podana. Spustil jih je na A-ja z ukazom: »Dajte ga. vendar gre zgolj za eno kaznivo dejanje. je mimo pritekel športnik C (ki se ukvarja z borilnimi veščinami). je prijel B-ja .VAJE IZ PRAKTIKUMA: (splošni primeri) Stran 200-201 / primer 532 A se je v parku zaletel v osebo X in mu medtem ukradel 1000 EUR. Med tema kaznivima dejanjema je podan pravi stek.

Miza je zadela drugega otroka. ♦ D je mislil.  Kazenskopravno opredeli ravnanje A-ja. Odgovarjal bo po 314/IV-I KZ-1 . šlo je za ograjeno hišo.Treba je ugotoviti ali je bil napad protipraven. Nato sploh ni več preverjal. ki se ni zavedala. ♦ B je storil kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti po 314/III-I KZ-1. da je A sam ustvaril protipravnost napada. Kasneje sta se k pohištvu prišla igrat otroka. zato se ni zavedal. ki je hotel pomagati prijatelju in ga ubila. Če je bil podan direktni naklep do poškodbe. so glede tega v praksi deljena mnenja. gre za pravi stek. Njegov napad je sicer bil protipraven. Ker je moral izprazniti stanovanje in se mu pohištva ni dalo nositi po stopnišču. Prepričal se je. temveč je nadaljeval z dejanjem. ♦ B bo odgovarjal za kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti po 314/I v zvezi s členom 20/II KZ-1. če se spodaj kdo nahaja. bi šlo za tatvino (A bi izgubil denarnico iz žepa. A je zaslišal kričanje. kaj vse se ljudje spomnijo in odšel naprej. ga je zmetal skozi okno. je začel z metanjem. Ker je bil lahkomiseln. če je ravnal z eventualnim naklepom (blok leži v obljudenem področju). Krivde ni možno izvajat za nazaj. C bo odgovarjal zaradi A-ja. vendar je menil. da s svojim dejanjem dejansko ogroža življenje drugega. bo odgovarjal po 314/IV-III-I KZ-1 (malomarnost je treba dobro argumentirati. Gre za to. ♦ C je storil kaznivo dejanje zatajitve po 208/V KZ-1. A je povzročil otroku hudo telesno poškodbo. duševno bolni. B-ja in C-ja! ♦ A je storil vsaj toliko kaznivih dejanj kot je žrtev. nadstropju bloka. bo odgovarjal za posebno hudo telesno poškodbo po 124/II KZ-1 ali pa za hudo telesno poškodbo po 123/II KZ-1. Stran 213 / primer 557 A je živel v 4. če se kdo nahaja pod balkonom in ker ni bilo nikogar. bo odgovarjal za kaznivo dejanje uboja po 115/I KZ-1. ker je takrat že vedel. D ne bo odgovarjal za nič. se bo že umaknil. ker ima v naklepu. K pohištvu. Če je bil podan C-jev eventualni naklep do smrti A-ja. Če bi vedel kdo je lastnik (če bi ga videl kot osebo). da bi nekoga pretepel. ♦ C Treba je ugotoviti ali se je C moral ali mogel zavedati pravih nabojev. Zato bo odgovarjal za obe dejanji posebej ). Policist je dolžan skrbeti za varnost ljudi. Izzvan napad daje pravico do silobrana (če nekdo izzove napad. 73 . da je v omari). lahko bi šlo tudi za silobran. Krivda se presoja glede na posledico. Denarnico s 100 EUR je odnesel s seboj. le-ta pa izključi njegov naklep. Če pa je A ravnal malomarnostno. vendar pa se lahko C-ja kaznuje tudi zaradi malomarnosti. Bil je bil v dejanski zmoti v ožjem pomenu po 30/II KZ-1. To je opazil policist B. oseba. Ogrozitev je prepovedana posledica pri tem dejanju. da ima prave naboje in se mu je zdelo zabavno. C glede B sploh ne bo odgovarjal. nato pa se skliceval na silobran. Med igro pa je priletela knjižna polica in hudo telesno poškodovala enega otroka. niti za poskus uboja iz malomarnosti (to ni kaznivo. vendar se ga ne more kaznovati (tudi če ne bi umrl). mu je dokazana malomarnost. ker se poskus uboje veže zgolj na naklep). da gre za igro. Protipravno lahko napade tudi otrok. da je to protipravno. smrt pa je nastopila iz malomarnosti. ki je ležalo pod balkonom je prišel C in opazil denarnico (A je ni imel namena zavreči. vendar ni vedel. ki je šel mimo bloka in bil navdušen nad tem. to pa bi videl C in bi jo vzel). Do ogrozitve je ravnal z eventualnim naklepom (ker ni več preverjal ali se spodaj kdo nahaja ali ne). V konkretnem primeru nam na to nič ne kaže. da če je kdo pod balkonom. ki se nahaja nekje na samem). Zaradi smrti drugega otroka bo A odgovarjal po 314/V KZ-1 ( če iz enega kaznivega dejanja nastane smrt in huda telesna poškodba. C je bil v dejanski zmoti glede B-ja. pa vendar nihče ne odgovarja). in vrgel čez balkon še mizo.

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful