Dimitris Litoksou∗ (Ксилокастро, Грција)

NACIONALIZMOT I NACIONALNИОТ MIT

I
Sekoja nacionalna ideologija se temeli na edna osnovna ideja, edna
ideolo{ka obremenetost, koja go sozdava jadroto na nacionalniot mit.
Ovaa ideja, {to se odnesuva do gr~kiot nacionalen mit, e „plemenskata
neskr{livost na rodot“ ili „prodol`uvawe na nacijata od anti~kite
vremiwa do dene{ni dни“. Nakuso ka`ano, toa e idejata za postoewe na
edinstven jazik, kultura i rod na gr~kiot narod, koj `ivee i se
reproducira vo Grcija, no i po{iroko vo delot na иsto~niot Mediteran,
barem od bronzenoto vreme dosega.

Doka`uvaweto na ovaa pretpostavka, kako glaven element na

gr~kiot nacionalen mit, претставува proizvod na edna povrzuva~ka
procedura, koja celosno se oformuva kon sredinata na 19 vek.

Postoeweto na tri elementи суштински vlijaelo vrz takviot

razvoj: najprvo, odu{evuvaweto {to go predizvikuvala klasi~nata antika
во evropskite intelektualni krugovi, a vo tie ramki i dvi`eweto na
gr~kata prerodba, вtoro, avtoritetot na gr~kата во однос на pravoslavnата
balkanskа pastvа, blagodarenie na grkofonite1 na Vselenskata
пatrijar{ija vo Istanbul (Konstantinopol), i treto, finansiskata sila
i op{testveniot проcut na edna primorska mnogu bogata trgovska klasa
na gr~ki trgovci.

Soglasuvaweto so nekoj nacionalen mit {to ne e zasnovan na

fakti, vo idninata }e ima dve zna~ajni posledici. Prvata vo oblasta na
mislata i на naukata, a vtorata vo oblasta na politikata.

Regrutiraweto na obrazovanite Grci vo streme`ot дa се vtemelи

nacionalnoto mislewe, sekako so finansiska poddr{ka od gr~kata
dr`ava, dobi karakter na zadol`itelna slu`ba. Trite nau~ni granki
neophodni za oformuvaweto na nacionalnata ideologija - istorijaта,
lingvistikaта i folkloristikaта, go izgubija svojot karakter i се ставија
vo nejzina slu`ba, glavno za vnatre{nite potrebi i dr`avnata
propaganda.

Gr~kite istori~ari, s¢ do poslednite dve decenii, koga po~naa da

se pojavuvaat одделни isklu~oci, gi izostavuvaa ili ги falsifikuvaa
izvorite i proizveduvaa dela so ~isto ideolo{ki karakter. Gr~kite
lingvisti si stavija „prevez“ na o~ite za da ne sretnat nekoj drug jazik

∗
Avtorot Dimitris Litoksou e roden во 1954 godina vo Atina. @ivee vo Ksilokastro -
Korint. So svojata dosega{na aktivnost kako publicist, pistel i borec za ~ovekovi
prava postignal mnogu pove}e za drugite otkolku za samiot sebe, ako se sudi spored
neprijatnostite {to gi do`iveal поradi svojata dejnost od strana na institucii i
poedinci vo R. Grcija. Redakcijata na „EAZ“ go dobi ovoj tekst od avtorot pred
promocijata na negovata najnova kniga „Izme{ana nacija“, која se odr`a vo Skopje na
po~etokot na 2006 godina.
1
Lu|e што go зборуваат gr~kiot jazik.
 2
bogat so dijalekti, a pak gr~kite folkloristi sosema isklu~ija nekoi
geografski prostori od svoite istra`uvawa za da ne gi sretnat obi~aite,
orata i pesnite na „varvarite“.
Site zaedno sorabotuvaa vo komisiiте za preimenuvawe na
toponomite vo dr`avata. Nivnoto delo go dovr{i Geografskata voena
slu`ba, koja gi preimenuva i mikrotoponimite na {tabnite karti.

Posledicite od oblasta na politikata bea mnogu polo{i zatoa

{to se odnesuvaa na lu|eto. Jazi~nite ili etni~kite malcinstva
pominuvaa niz crni denovi koga postepeno se prisoedinuvaa kon gr~kata
dr`ava, a tie (Grcite) se pro{iruvaa preku voeni sudiri.

Nivniot jazik be{e osuden na progon i stana {epot, pesnite ne se

slu{aa nadvor od zatvorenite prozorci. Gr~kiot u~itel, imaj}i ~uvstvo
za negovoto nacionalno misionerstvo, so {lakanica i linijar se trude{e
da gi nau~i na gr~kata katarevusa2. Popot, crpej}i mo} od neboto, se
streme{e da gi pou~i preku narodniot gr~ki jazik na Evangelieto.
Lokalnite mo}nici samovolno im gi pogr~ija prezimiwata. Izdajnikot
gi potka`uva{e, policaecot gi terorizira{e, sudijata gi kaznuva{e. I
koga site ovie ne uspeаja da im go iskorenat maj~iniot jazik i da im ja
promenat svesta, vojskata so oru`je prezede da nalo`i red i da vospostavi
slika, upatuvaj}i gi prestapnicite na prinuden egzil.

Mojata kniga „Izme{ana nacija“3 e posvetena na drugojazi~nite, а

isto taka, vo se}avawe na moite dedovci, na Аlbancite, roditeliте na
mojata majka, na onie {to gi podnesoa posledicite од gr~kiot
golemoidealizam, kako i на begalcite od 40-те crkvi, roditeliте na mojot
tatko.

Naslovot na knigata („Izme{ana nacija“), sugeriran od

soodvetnиот izvadok од Letopisot na Monemvasija, go konstatira bitieto
na naselenieto na dr`avata i istovremeno ja podvlekuva silata i
ubavinata na negovata raznobojnost.

[to se odnesuva do podnaslovot „crti~ki“4, osven kratkosta na

tekstovite, gi prika`uva pri~inite za nivnoto pi{uvawe i du{evnoто
stradawe na pisatelot во врска со ovie pra{awa.

II
2
Porane{en oficijalen stil na novogr~kiot jazik, koj sega ne se upotrebuva.
3
Dimitris Litoksou, Izme{ana nacija: ili za Grcite i raznebitenite Drugojazi~nici,
„Az-Buki“, Skopje 2005.
4
Zborot e te{ko da se prevede na makedonski: sparagmata se crti~ki, komentar~iwa, no
na gr~ki soodvetnoto zna~ewe e otkinatici, kornetici i sl.
 3

Centralna osnova na nacionalnata ideologija e idejata za

postoeweto na edna besmrtna op{tost - nacijata.

Za nacionalnata ideja, nacijata ne e samo sovremeno опстојување i

organizirana zaednica na jazikot, kulturata, civilizacijata i на
ekonomskiot `ivot, tuku i dr`avna obedinetost ili pripojuvawe na
oddelni dr`avni formi. Nacionalizmot (vidi pogore - zatoa ovaa
re~enica tuka izleguva glupava) na nacijata opstojuva najdolgo vreme.
Postoi edno „istorisko prostranstvo“ vo koe se realizira ova
opstojuvawe i ~ii granici se smetaat za fleksibilni i pro{ireni.

Nacijata se smeta за eden `iv organizam. @ivotot na

individualnite netrajni kletki-~lenki nemaat zna~ewe. Tragite na
naciite se gubat vo minatoto, a pri poinakvo ~itawe, (osven ako toa ne e
vozmo`no), vo dlabokata drevnost. Nezavisno od na~inot na produkcijata
i raspredelbata na bogatstvoto, formite na vladeewe i на alternacija so
kulturite, bitieto na nacijata i „negovata du{a“ ostanuvaat
nepromenlivi.

Vrz основа на ovaa ideja se gradi nacionalniot mit. Materijalite

na nacionalniot mit se nao|aat ili se prebaruvaat vo istorijata.
Gradbata treba da bide kolku {to e mo`no pocvrsta. Svoevolnite ili pak
bezrasudni tolkuvawa na faktite sekako treba da se pretpo~itaat pred
spletot na uslovite, za{to davaat pogolema izdr`livost vo ideolo{kite
napadi na protivnicite kon nacionalizmot.

Kamen~iwata na ovoj mitski mozaik se soedinuvaat во vremenskiot

tesnec на nacionalistite-intelektualci. Me|u niv ima golemi pisateli,
inspirativni raska`uva~i i virtuozi.

Sekoja nacija gi ima svoite Paparigopulosi. Do niv se nao|aat

najsposobnite majstori, najdobrite eksperti, lingvisti, folkloristi,
antropolozi, arheolozi, istori~ari: Hayidakis, Politis, Kugeas,
Andriotis, Kirjakidis, Kumaris, Zakitinos, Trijandafilidis...

Potoa sleduvaat fanaticite, obi~no nedou~enite diletanti -

„u~eni patrioti“ i birokratski figuri na umstveniot provincijalizam:
armija na u~iteli, popovi, advokati, oficeri, politi~ari i novinari.

Sekoja nacija gi ima svoite dr`avni slu`benici, profesionalni

presozdava~i i podдr`uva~i na nacionalniot mit, istite {to go
odgleduvaat i se hranat od nacionalizmot: Papatemelidovci,
Martidovci, Meryukovci, Kargakovci, Vakalopulovci, Hristodulovci.

Istorijata {to se pi{uva na vakov na~in e eden golem mit. Gi

opi{uva podvizite na pradedovcite i nivnite pobedi nad neprijatelot.
Postoeweto na neprijatelski dr`avi, koi ja opkru`uvaat i pravat
zagovor protiv „na{ata“ nacija, e centralnata osnova na mitot.
 4
Nacionalnata istorija e temel za u~ebniot materijal na
obrazovniot sistem i re~isi zbir na istoriskata bibliografija. So nego
se vospituvaat pomladite generacii i se pomiruvaat so roditelite.
Drevnata po~it na pradedovcite vo sovremenite op{testva se
preobrazuva vo nacionalna istorija, zna~i vo nacionalen mit, {to
trognuva, omajuva, vospituva i pottiknuva. Tovarot na nacionalnoto
nasledstvo ja postavuva sovremenata zaednica pred novi dol`nosti. Taa,
kako i sekoj nejzin ~len, prifa}aj}i ja nacionalnata istorija, ispolnuva
eden dolg kon po~inatite. Pra{awe na ~esta e da zastane{ dostoen pred
ova nasledstvo i da za~ekori{ kon samo`rtvuvawe.

Nacionalnata svest e ~isto ideolo{ko pra{awe. Kako dokaz na

nejzinata cvrstina, da si prispomneme deka pogolemiot broj od `itelite
na gr~kata dr`ava, koi po edniot ili po dvajcata roditeli ne se
starogrci ili begalci po poteklo Grci, vo site mo`ni vrski kade што
mo`e da se slu~i toa (brakovi so Albanci, Makedonci, Vlasi, хristijani
тurkofoni, Ermenci ili poretko Cigani ili Evrei), po zadol`itelnoto
devetgodi{no u~ili{no obrazovanie se ~uvstvuvaat gordi {to se
potomci na drevnite Elini.

Nacionalizmot sozdava edna ideologija na op{tost, {to rezultira

so kolektivna ednakvost. Kako ideologija, vo istorijata na ~ove{tvoto e
neodamne{na i prvo se pojavuva kon krajot na osumnaesetтiot vek.
Ideologijata ja sozdava bur`oaskata klasa po padot na carstvoto,
ideologija na sovremenite bur`oaski dr`avi.

Obrazovanieto i istaknuvaweto na eden dijalekt ili na nekoe

svojstvo na oficijalniot jazik preku mehanizmot na dr`avata stana
nu`na potreba, kako za efikasnoto funkcionirawe na pazarot taka i za
politi~koto obedinuvawe.

Op{testvenite neednakvosti se smetaat za gre{ka, skr{nuvawe

ili za privremeno ograni~uvawe. ^lenovite na selskite op{tini
zaminuvaat, no duhot na kolektivot ostanuva. @rtvite dobivaat zna~ewe
vo smisla na toa deka preku niv nacijata se osovremenuva i im se
sprotivstavuva na drugite nacii od podobra pozicija. Na politi~kata
rasprava se gleda kako na nacionalen nedostatok, {to obi~no vodi vo
propast. Obedinetata nacija mo`e da napravi golemi dela.

Gr~kata istorija se identifikuva so gr~kiot mit. Dene{nite

gr~ki dr`avjani se smetaat za potomci na gra|anite na drevnite gr~ki
gradovi. Grobarot na helenizmot, pravoslavnata Vizantija, se pretstavi
kako prodol`uva~ na starogr~kiot duh, a modernata gr~ka dr`ava kako
naslednik na imotot na mrtvite.

Ako ne{to nema vrska so oficijalnata gr~ka istorija, toa se

sobitijata {to se slu~ile vo minatoto na ovoj geografski prostor.

Sekako, istoto {to se slu~uva vo Grcija, bez somnenie se

zabele`uva vo site balkanski zemji. To~no istata slika, istata
ideologija: vra}awe vo minatoto, pretenzii na istoriskiot prostor,
 5
falsifikuvawe na imotnite listovi, borba za nasledstvoto na mrtvite.
Sli~ni nacionalni mitovi se pi{uvaat vo u~ili{nite u~ebnici na
sosedite. Golemi idei, krikovi za sloboda, dr`avni propagandi.

Liceto na nacionalizmot, vo krajna linija, e nasekade isto. Toa

jasno se gleda ako go vidime metodot so koj se spre~uva protivnikot na
svoj teren. Zna~i, toa se vrskite na vladeja~kiot dr`aven nacionalizam
so malcinstvata {to se nao|aat vo negovite granici.

Prisoedinuvaweto na li~nosta kon op{testvoto ne e rezultat na

negovata slobodna `elba, tuku na edna prisilna procedura {to po~nuva
so nejzinoto ra|awe. Li~niot izbori e vo golem stepen premnogu
opredelen i nezavisen od nejzinata `elba. Uslovite na materijalniot
`ivot ja dopolnuvaat slikata.

Nacionalnata svest, pokraj retorskite definicii, ne e celosno

pra{awe na samoopredeluvawe, tuku edno drugo neizbe`no opredeluvawe
vo odnos na edno op{testvo {to znae da marginalizira.

Dene{nite dr`avni granici na Balkanskiot Poluostrov se

proizvod na dve balkanski i na dve svetski vojni. @elbite na mesnoto
naselenie ne bea zemeni predvid. Nitu eden referendum {to se
odnesuva{e na barawata na drugojazi~nite ne be{e uspe{en. Site
posilni dr`avi zedoa nekoi oblasti od pobedenite sosedi, {to demnea za
revan{.

Tuka malcinstvata so desetletija go obrazuvaat jabolkoto na

razdorot me|u nacionalizmite. Predlogot na balkanskite dr`avi za
malcinstvata be{e nasekade istiot: vladeewe na voeniot re`im do
celosno soedinuvawe ili prinudno iseluvawe. Na za{titata na
malcinskite prava se gleda{e kako na nacionalno predavstvo.

Nacionalizmot go karakteriziraat lagata i licemerstvoto. Zna~i,

ima dve lica i go neguva licemerniot duh. Sistematskata kritika na
nacionalizmot i povredata na negoviot duh, zna~i na nacionalniot mit,
gi sozdava pretpostavkite za toa predlogot za pro{iruvawe na granicite
i sozdavaweto na edna obedineta Evropa da ne izgleda kako utopija.