You are on page 1of 12

Intervju: Mitropolit Strumi~ki g.

Naum
od Marina Domazetovska

SPC neka ne razmisluva


za paralelna erarhija vo Makedonija!
"Pokraj neposrednoto pastirsko pra{awe, a toa e misi-
jata me|u makedonskiot narod, episkopite na Makedon-
skata Pravoslavna Crkva imaat i dopolnitelno, pre-
dizvikano pastirsko pra{awe, osobeno posle minato-
godi{nite slu~uvawa na takanare~eniot 'Ni{ki dogov-
or' i otcepuvaweto na Mitropolitot Povardarski od
Svetiot Sinod na Makedonskata Pravoslavna Crkva.
Toa e pra{aweto za slu`benoto ime i nazivot na admin-
istrativnoto ureduvawe na na{ata Crkva. Istoto ova
pra{awe voop{to ne e pastirsko, na primer, za eden
Episkop vo Srbija, Crna Gora ili Rusija, zatoa {to niv-
nata pastva ne e neposredno zainteresirana za toa pra-
{awe, a kojznae i dali tamo{nite pravoslavni hristi-
jani voop{to ~ule za postoeweto na ovoj problem," veli
Mitropolitot Strumi~ki g. Naum vo intervjuto za Pre-
min, odgovaraj}i na mnogute pra{awa vrzani so aktuel-
nite problemi so koi{to se soo~uva Makedonskata
Pravoslavna Crkva

Mitropolit strumi~ki Intervju 15


"Episkopot kako Glava na svojata episkopi- duva namesto nego. Toa ozna~uva poimot
ja ili eparhija e edinstven nositel na 'avtokefalnost' i svetotainski, i pastirs-
realna avtokefalnost, i toa kako vo delot ki, i administrativno, i etimolo{ki.
na svoeto svetotainsko dejstvuvawe taka i Sekoe nadyiduvawe na kakva bilo vlast
vo delot na svoeto pastirsko dejstvuvawe i nad Episkopot na lokalnata Crkva pro-
administrativno rabotewe, bez pritoa da e javeno vo nekakva nadstruktura od "kanons-
obvrzan da pra{a nekogo za mislewe. ki", "praven", "organizacionen" ili u{te
Zna~i, toj e Glava na Crkvata i nema druga pomalku "nacionalen" ili sli~en karakter
'glava' nad nego koja{to }e odlu~uva i nare- e bolest, strav i grev na papocentrizmot."

Re{avaweto na makedonskoto crkovno Republika Makedonija. Iako {ansite


pra{awe stana mnogu slo`en problem. ovaa paralelna struktura da pro-
Iako site prognozi vodea vo sprotivna funkcionira vo dogledno vreme se mini-
nasoka, Crkvata sepak do`ivea raskol vo malni, sepak zaradi potkrepata {to
svoite redovi. Sega MPC go nosi na grb i momentalno ja imaat od nekoi od osta-
egzarhot na SPC. [to realno ni se natite pravoslavni Crkvi i dokolku
slu~uva i {to mo`eme da o~ekuvame? istata prodol`i, nikoj so sigurnost ne
mo`e da predvidi kolku taa struktura }e
Makedonskata Pravoslavna Crkva, uspee da se razvie po desetina ili po
Ohridska Arhiepiskopija, se nao|a pred dvaeset godini ili pak kolku seto toa
nov, mo`ebi dosega najgolem predizvik za negativno }e vlijae vrz kone~noto
nea i za nejzinoto pastirsko dejstvuvawe re{avawe na makedonskoto crkovno
na prostorot na Republika Makedonija. pra{awe. Ona {to so sigurnost mo`e da
S¢¢ po~esti se zakanite na Srpskata se o~ekuva, ako vaka prodol`at da se
Pravoslavna Crkva i na nejziniot egzarh odvivaat nastanite, e deka toa }e bide i
vo Republika Makedonija deka dokolku eden raskol - ne e va`no kolkav - vo make-
Makedonskata Pravoslavna Crkva ne gi donskoto nacionalno bitie na crkoven
prifati nivnite barawa, }e se soo~i so plan, pokraj ve}e postoe~kite podelbi na
obidot za formirawe na erarhija para- verski, etni~ki, ideolo{ki, politi~ki,
lelna na nejzinata, a so toa i so formi- ekonomski, socijalen i kulturen plan.
rawe na druga crkovna organizacija, para- Zatoa, najneposredna zada~a na
lelna na nejzinata, koja{to od imeto i Makedonskata Pravoslavna Crkva e
pod uprava na Srpskata Pravoslavna spre~uvaweto na ovoj vnatre{en crkoven
Crkva }e dejstvuva na teritorijata na raskol i spre~uvaweto na
Mitropolit strumi~ki Intervju 16
"Poimot 'avtonomnost' za edna pomesna Crkva etimolo{ki i administra-
tivno zna~i deka taa sama, na svoj Sobor, si go donesuva svojot Ustav i
svoite pravilnici za rabota, a ne nekoj odnadvor ili nekoja druga
Crkva... Naporot koj{to vo na{e vreme Makedonskata Pravoslavna Crkva
go vlo`uva preku svojata aktivna crkovno-diplomatska dejnost e tokmu
naporot za vleguvawe i vo sobornite strukturi na odlu~uvawe na uni-
verzalnata (Sobornata) Crkva, da ne dozvoli nikoj vo nejzino ime i na
nejzino mesto da donesuva odluki od su{tinsko zna~ewe za `ivotot na
Pravoslavnata Crkva."

prodlabo~uvaweto na, bi rekle, adminis- nie, ili avtonomija, kako {to saka
trativniot raskol so Srpskata Srpskata Pravoslavna Crkva.
Pravoslavna Crkva i so ostanatite Kolku pak ovie pra{awa, slu`benoto ime
pravoslavni Crkvi. na Crkvata i nazivot na nejzino adminis-
trativno ureduvawe, navistina imaat
Kade zastanaa pregovorite so SPC? Vo vrska so ona {to se slu~i - prekin na
koi pra{awa le`at vistinskite proble- evharistiskata zaednica - ili so ona {to
mi pome|u dvete Crkvi? se narekuva ~ista, pravoslavna vera i
Bo`estvena qubov i zaednica me|u bra}a
Okolu dve pra{awa ne mo`at da se vo Hristos, Gospod, toa, za `al, se dove-
soglasat dvete Crkvi. Prvo, za slu`beno- dovme vo situacija da treba da bide pred-
to ime na na{ata pomesna Crkva, odnosno met na posebna teolo{ka analiza. Mislam
dali taa oficijalno }e se pretstavuva deka takva edna analiza, za sekoj dobron-
pred site drugi pomesni Crkvi kako ameren ~ovek koj{to ne bil zapoznat
Makedonska Pravoslavna Crkva, soglasno dosega, pokraj ostanatoto }e bide i oslo-
imeto na dr`avata vo koja{to ja izvr{uva boduvawe od pogre{nata pretstava za
svojata misija, kako {to barame nie, ili nekoi poimi (slu`beni imiwa na Crkvi),
}e go koristi samo svoeto istorisko i a na nekoi, pak, poimi ('avtokefalnost' i
eklisiolo{ko, crkovno ime, Ohridska 'avtonomija') }e im go vrati nivnoto
Arhiepiskopija, kako {to sega prifa}a i vistinsko zna~ewe. Isto taka vo slu~ajov
bara Srpskata Pravoslavna Crkva. I treba da se odredi i definira {to e tuka
vtoro, za toa kako }e se nare~e adminis- vistinski pastirski problem, a {to
trativnoto ureduvawe na na{ata Crkva, prodor na svetovnoto, na svetot i na nego-
odnosno avtokefalija, kako {to barame vata politika i interesi vo `ivotot na
Mitropolit strumi~ki Intervju 17
Crkvata. Site ovie pra{awa bi trebalo su{tinata na Crkvata i vo konkretnite
da bidat predmet na razgleduvawe i seri- istoriski uslovi.
ozno bogoslovsko tolkuvawe na eden sim- Crkvata e edna. Gospod ne vostanovi
pozium, kako na primer na onoj koj{to mnogu crkvi, tuku edna. A taa edna Crkva
zaedni~ki go najavuvaat i go podgotvuvaat se poistovetuva so edinstvenoto Telo na
Srpskata Pravoslavna Crkva i Ruskata Ediniot Hristos. No, zaradi toa {to taa
Pravoslavna Crkva, a na koj{to bi treba- edna Crkva se ostvaruva, se projavuva i
lo da u~estvuva i Makedonskata ikoni~no se izobrazuva vo evharistiskata
Pravoslavna Crkva. Ovie pra{awa }e zaednica, taa, spored prirodata na
mora da bidat i predmet na teolo{ka ne{tata, se pojavuva kako mnogu Crkvi,
rasprava i zazemawe jasen pravoslaven za{to nezamislivo e da postoi edna
stav i na edna idna sepravoslavna kon- evharistiska zaednica, edna Sveta
ferencija, i toa pred da se premine na liturgija, za cel svet. Zna~i, tamu kade
prezemawe konkretni merki za nadminu- {to vernicite se sobiraat 'na edno mesto'
vaweto na problemot koj{to nekoi Crkvi okolu svojot Episkop za da go sovr{at
go imaat so Makedonskata Pravoslavna evharistiskoto sobranie, tamu se ostvaru-
Crkva. va i sevkupnoto Telo Hristovo, odnosno
tamu se vozglavuva tajnata na Bo`estve-
Problemot vo o~ite na javnosta povleku- niot domostroj i vo potpolnost se izo-
va samo politi~ki i istoriski dimenzii, brazuva Carstvoto Bo`jo. Zatoa nie
a kako {to objasnuvate Vie, istiot vo zboruvame za edna Crkva, koja{to e
sebe ima svoi dogmatski, kanonski, ekli- sostavena od mno{tvo lokalni Crkvi.
siolo{ki i eshatolo{ki dimenzii. Da se Isto taka, zaradi toa {to sekoja lokalna
zadr`ime malku na problemot i od ovoj Crkva vo koja{to se sovr{uva Svetata
aspekt? evharistija pretstavuva potpolno Telo
Hristovo, sekoja takva lokalna Crkva e,
Ako sakame da se zapoznaeme so struktu- treba da bide i mo`e da se nare~e sevkup-
rata na Crkvata, istata }e ja otkrieme vo na, potpolna Crkva. So drugi zborovi,
strukturata na Svetata evharistija. Zatoa kako {to Svetata evharistija go ostvaru-
{to tamu }e najdeme tokmu takva struktu- va celiot Hristos, a ne samo nekoj Negov
ra kakva {to e obrazuvana vo prvata del taka i sekoja lokalna Crkva pret-
Crkva i kakva {to ni e predadena preku stavuva potpolno Telo Hristovo, a ne
pravoslavnoto Predanie do denes. Toa samo nekoj Negov del. Zna~i, spored
pak, e edinstvenata osnova na koja{to e pravoslavnata eklisiologija sekoja
izgradeno kanonskoto ureduvawe na lokalna episkopska Crkva pretstavuva
Crkvata, onakvo kakvo {to i denes go potpolna, soborna Crkva, ispolneta so
po~ituvame. Vidlivoto kanonsko uredu- site blagodatni bogo~ove~ki darovi
vawe na Pravoslavnata Crkva ne pret- Bo`ji potrebni za spasenie na lu|eto,
stavuva slu`ewe na nejzinite organiza- odnosno pretstavuva celo Telo Hristovo,
cioni potrebi - nitu mo`e - tuku pred s¢ za{to poimot Crkva se zasnovuva na
projava na ureduvaweto na Carstvoto Svetata evharistija.
Bo`jo. Crkvata vo svojata priroda pret-
stavuva zaednica na eshatonot, odnosno na Koja e vistinskata uloga na Episkopot vo
Carstvoto Bo`jo, a nejzinoto ureduvawe negovata Crkva?
treba da odgovara na nejzinata eshato-
lo{ka ipostas. Sekako, vidlivoto kanon- Kako {to ve}e rekovme, sobiraweto na
sko ureduvawe treba da ja izrazuva narodot Bo`ji na edno mesto e neophodno

Mitropolit strumi~ki Intervju 18


"Na{ata Crkva }e go zadr`i imeto regulira na eden sepravoslaven
Makedonska Pravoslavna Crkva Sobor, so va`nost za site pomesni
s¢¢ dodeka i drugite Crkvi gi Crkvi. Kako i da e, Makedonskata
upotrebuvaat pridavkite (etnici): Pravoslavna Crkva so svoeto ime
Srpska, Bugarska, Ruska i sli~no, samo se vklopi vo ve}e
i s¢ dodeka toa pra{awe ne se vospostavenata {ema."

za postoeweto na Crkvata, no sredi{teto na lokalnata i univerzalnata


na toa sobranie e li~nosta Hristova. (Sobornata) Crkva ne e nekoe edinstvo vo
Episkopot pak, koj go vozglavuva toa 'kolektivnost' (kade {to lokalnite
sobranie e ikona na eshatolo{kiot Crkvi bi so~inuvale 'delovi' od edna
Hristos. Bidej}i Hristos e Glava na pogolema 'celina'), tuku e blagodatno
Teloto, na Crkvata, odnosno vozglavu- edinstvo vo identitet, kade {to site
vawe na s¢¢ i bidej}i taa Glava e upatena lokalni episkopski Crkvi vo Svetata
kon Boga Otecot, zaradi toa i Episkopot evharistija se poistovetuvaat me|usebno
kako ikona Hristova e pretstojatel na i so Teloto Hristovo, odnosno i so onaa
Svetata evharistija koja{to se voznesuva prvobitna Apostolska Crkva vo
kon Boga, odnosno kon Negoviot prestol: Erusalim i so eshatolo{kata Crkva na
†Tvoi darovi od Tvoite Tebe Ti prinesu- neve~erniot den na Carstvoto na Otecot
vame za site i za s¢¢". Episkopot e onoj i Sinot i Svetiot Duh. Zna~i, kako
koj{to stoej}i pred Crkvata i vo nejzino Crkva vo seta svoja polnota lokalnata
ime gi prinesuva darovite na Crkvata episkopska Crkva nitu mo`e da bide 'del'
pred prestolot Bo`ji, pred Boga. Preku koj{to spa|a vo ramkite na edna 'pogole-
nego se sovr{uva tajnata na soborniot ma' Crkva nitu mo`e da bide, po istata
na~in na postoewe: samite sebesi, eden so eklisiolo{ka logika, nekoja 'pomala'
drug i celiot na{ `ivot na Hrista Boga, Crkva koja{to e podvlastena od nekoja
a vo Nego na Boga i Otca da Mu go 'pogolema' Crkva. Soglasno dosega
predademe. Zna~i, Episkopot blagodatno, napi{anoto mislam deka ni se razjasnuva
svetotainski, go ostvaruva toa vozglavu- barem pra{aweto {to vsu{nost ne se i ne
vawe onaka kako {to go ostvaruva toa mo`e da pretstavuvaat poimite 'avtoke-
Hristos i toj e ikona Hristova i se nao|a falnost' i 'avtonomija'. Avtokefalna
na mestoto i vo obrazot Hristov. Crkva ne e nekoja 'pogolema' Crkva vo
~ii{to ramki, kako 'del' od nea, spa|a
Kakvi zaklu~oci mo`e da izvle~eme od nekoja 'pomala', necelosna, avtonomna
dosega ka`anoto a koi{to }e ni gi objas- Crkva, koja{to istovremeno e i pod nejzi-
nat terminite 'avtonomija' i 'avtokefal- na vlast. A lai~ki, ili vo najdobar slu~aj
ija'? administrativno, rabotite tokmu taka se
sfa}aat. No, kako {to vidovme, vakvoto
- Prvo, spored pravoslavnata eklisi- sfa}awe na poimite 'avtokefalnost' i
ologija sekoja lokalna episkopska Crkva 'avtonomija' ne e soglasno so u~eweto na
e Crkva vo seta svoja polnota. Edinstvoto pravoslavnata eklisiologija. I u{te

Mitropolit strumi~ki Intervju 19


"Od eklisiolo{ki aspekt, vistinskoto i edinstvenoto teolo{ki oprav-
dano ime na edna Crkva koja{to dejstvuva na odredena teritorija se
odreduva spored katedrata na prviot po ~est Episkop. Vo taa smisla
vistinskoto eklisiolo{ko ime na Pravoslavnata Crkva vo Grcija e
Atinska Arhiepiskopija, vo Makedonija - Skopska Arhiepiskopija, vo
Srbija Belgradska Patrijar{ija, vo Bugarija - Sofiska Patrijar{ija..."

ne{to: kako {to gledame kontekstot vo "nacionalen" ili sli~en karakter e


koj{to ovie poimi denes se koristat e bolest, strav i grev na papocentrizmot.
napolno sekulariziran, politi~ki opto- Zna~i, da zaklu~ime: terminot 'avtoke-
varen i pastirski aktuelen. Zatoa, zarem falnost', kanonski, e soodveten edin-
ne e vreme Pravoslavnata Crkva da se stveno za mestoto na Episkopot vo struk-
oslobodi od ovie i vakvi poimi koi{to turata na lokalnata Crkva, ~ija pak
vo pravoslavnata terminologija i vo struktura na ureduvawe e opredelena od
crkovniot `ivot se koristat vo nivniot nejzinata eshatolo{ka ipostas.
pogre{en kontekst, i toa od pred neceli
dveste godini, a se potpolno nepoznati vo Vo {to se sogleduva samostojniot status
nejzinite sveti kanoni? na Episkopot vo ramkite na negovata
Treba da se napomene i toa deka eparhija t. e. na lokalnata Crkva?
nema i ne mo`e da postoi vlast nad
Episkopot, bidej}i toj e ikona Hristova Episkopot, kako pastir, sloboden e da go
i Glava na Crkvata sobrana okolu nego na ureduva `ivotot na svojata eparhija,
Svetata evharistija. Kako {to nema vlast soglasno dogmite i kanonite na
nad Hristos taka nema vlast ni nad Pravoslavnata Crkva, polagaj}i za toa
Episkopot, koj e ikona Hristova. Zatoa smetka samo pred Boga. Nikoj ne se me{a,
Episkopot kako Glava na svojata nitu mo`e, vo negovata pastirska dejnost:
episkopija ili eparhija e edinstven nosi- ni pomesen Sobor na Episkopi (Svet
tel na realna avtokefalnost, i toa kako Sinod) ni Vselenski Sobor. Ovde da go
vo delot na svoeto svetotainsko dejstvu- napomeneme i toa deka i prviot po ~est
vawe taka i vo delot na svoeto pastirsko Episkop (Arhiepiskop, Patrijarh) gi ima
dejstvuvawe i administrativno rabotewe, istite prava kako i sekoj Episkop; toa se
bez pritoa da e obvrzan da pra{a nekogo prava so koi{to raspolaga samo vo svoja-
za mislewe. Zna~i toj e Glava na Crkvata ta eparhija. Vo slu~aj koga bi posakal da
i nema druga 'glava' nad nego koja{to }e poseti druga eparhija i da napravi ne{to
odlu~uva i nareduva namesto nego. Toa vo nea, toa mo`e da go stori samo so
ozna~uva poimot 'avtokefalnost' i sveto- dozvola i blagoslov na Episkopot na taa
tainski, i pastirski, i administrativno, eparhija, i obratno. Sekako, Episkopite
i etimolo{ki. Sekoe nadyiduvawe na ni{to pova`no ne treba da prezemaat bez
kakva bilo vlast nad Episkopot na znaewe na Prviot me|u niv, tuku sekoj
lokalnata Crkva projavena vo nekakva prezema dejstvija {to se odnesuvaat samo
nadstruktura od "kanonski", "praven", na negovata eparhija, no ni onoj Prviot
"organizacionen" ili u{te pomalku neka ne pravi ni{to bez znaewe na osta-

Mitropolit strumi~ki Intervju 20


"Namesto Srpskata Pravoslavna Crkva da se koristat vo nivnata vistinska smisla
razmisluva za voveduvawe na paralelna kako {to pogore predlo`ivme ili pak pot-
erarhija na teritorijata na Republika polno da se napu{tat kako sekluarizirani i
Makedonija, podobro e da poka`e pastirska politi~ki optovareni termini i namesto
gri`a za nekoe od dvete mo`ni re{enija: niv vo eden me|ucrkoven dogovor da se
ili terminite avtokefalija i avtonomija da koristi, na primer, terminot samostojnost."

natite Episkopi (34 Pravilo na svetite donesuva svojot Ustav i svoite pravilni-
Apostoli). ci za rabota, a ne nekoj odnadvor ili
Soborot na Episkopi, kako telo, nekoja druga Crkva. Takviot Ustav i
ustanova, mo`e da se pojavi i da se pravilnici za rabota i site drugi odluki
nametne samo vo slu~aj koga nekoja odluka i akti {to pomesnata Crkva avtonomno
ili dejstvo na Episkopot na lokalnata gi donesuva, a koi{to skoro sekoga{ se
Crkva se sprotivni na dogmite i na odnesuvaat samo na nejzinoto administra-
kanonite na Crkvata i vlijaat negativno tivno ureduvawe i rabotewe, va`at i se
i vrz `ivotot na ostanatite lokalni soodvetni samo na dr`avnata, politi~ka i
Crkvi. Ova pretstavuva glavno i osnovno administrativna teritorija na koja{to
pravilo na sinodalnosta. No Soborot ne Crkvata e organizirana. Za pra{awa pak
pretstavuva ustanova, nadstruktura od dogmatski, liturgiski i kanonski
koja{to ima vlast nad lokalnata Crkva, karakter nitu na{ata nitu koja bilo
tuku telo, ustanova koja{to gi izrazuva druga pomesna Crkva mo`e samostojno,
edinstvoto, istovetnosta, ednomislieto, avtonomno i kone~no na svoj Sobor da
zaednicata i vzaemnosta na lokalnite odlu~uva. Za kone~ni odluki na takov vid
Crkvi. Toa, vo smisla na ureduvawe i pra{awa potrebno e zaedni~ko, soborno
organizacija, se postignuva so faktot odlu~uvawe, odnosno Vselenski Sobor.
deka site Episkopi ramnopravno (so Toa, isto taka, e eden od bitnite nedosta-
ednakvo pravo na glas, vklu~uvaj}i go i toci koi{to vo sega{nava pozicija kako
prviot po ~est, ili pretsedatelot na pomesna Crkva gi trpime. Zatoa, naporot
Soborot), dobrovolno i slobodno u~estvu- {to vo na{e vreme Makedonskata
vaat na Soborite. So samoto toa i Pravoslavna Crkva go vlo`uva preku svo-
odlukite na Soborot ne ¢ se tu|i na jata aktivna crkovno-diplomatska dejnost
lokalnata Crkva. e tokmu naporot da vleze vo tie soborni
strukturi na odlu~uvawe i da ne dozvoli
Ovde e i mestoto kade {to prirodno pa|a nikoj vo nejzino ime i na nejzino mesto da
i treba da se objasni poimot 'avtonomija' donesuva odluki od su{tinsko zna~ewe za
zatoa {to toj poim, kako {to velite Vie, `ivotot i misijata na Pravoslavnata
e povrzan isklu~ivo samo so rabotata na Crkva vo svetot.
Soborot na pomesnata Crkva.
Pogore rekovte deka "poimot Crkva se
Poimot 'avtonomnost' za edna pomesna zasnova na Svetata evharistija" i deka
Crkva etimolo{ki i administrativno dokolku sakame da se zapoznaeme so struk-
zna~i deka taa sama, na svoj Sobor, si go turata na Crkvata "treba da se zapoz-

Mitropolit strumi~ki Intervju 21


"Samo prose~ni i prazni lu|e, bez vo i neverstvo kon Evangelieto
Hrista vo sebe, ~ij `ivot nema Hristovo. Toj e stra{en grev spre-
nikakva duhovna sodr`ina se ma Bo`jiot lik vo ~ovekot. Onoj
~uvstvuvaat vozvi{eni nad drugite {to odbiva i ne saka da vidi brat
i ispolneti so pogolemo ~uvstvo vo Hristos, vo ~ovek od druga
na vlast preku pripadnosta na nacionalnost, toj ne samo {to ne e
nacionalnoto". Ironijata e vo toa hristijanin tuku ja gubi i svojata
{to stanuvaj}i rob i slu`ej}i mu ~ove~ka dlabo~ina. Na ova ropstvo
na idolot nacija" ~ovekot se mo`e da mu se sprotivstavi samo
~uvstvuva vozvi{en. No i u{te li~nost so duhovna sodr`ina."
polo{o, nacionalizmot e predavst-

naeme so strukturata na Svetata evharis- kako {to nad Episkopot nema druga
tija". Objasnete ni ja administrativnata 'glava' ili 'vlast' na Svetata evharistija
struktura na lokalnata Crkva od ovoj taka toj e i administrativna glava na svo-
aspekt. jata eparhija i nikoj ne mu se nametnuva,
nitu mo`e da se me{a vo negovoto admin-
- Da, kako {to Episkopot pretsedava so istrativno, materijalno-finansisko i
sobranieto na vernite na Svetata pastirsko rakovodewe so negovata eparhi-
evharistija taka toj pretsedava i so ja, s¢ dodeka e toa soglasno so svetite
eparhiskiot upraven odbor na svojata kanoni i so Ustavot na pomesnata Crkva.
eparhija. I kako {to sve{tenicite,
|akonite i verniot narod se rasporedeni Pogore rekovte deka "poimot Crkva se
okolu Episkopot na Svetata evharistija, zasnova na Svetata evharistija" i deka
sekoj so svoja funkcija - takva soodvetna dokolku sakame da se zapoznaeme so struk-
dol`nost dobivaat pod rakovodstvo na turata na Crkvata "treba da se zapoz-
Episkopot i vo upravuvaweto so eparhija- naeme so strukturata na Svetata evharis-
ta. Pritoa postojat slu`bi koi{to ne se tija". Objasnete ni ja administrativnata
menuvaat, zatoa {to ¢ pripa|aat na esha- struktura na lokalnata Crkva od ovoj
tolo{kata priroda na Crkvata; i posto- aspekt.
jat slu`bi koi{to se menuvaat, zatoa {to
¢ pripa|aat na istoriskata priroda na - Ako pravilno i vo nivnata vistinska
Crkvata, zatoa {to Crkvata mora da pravoslavna eklisiolo{ka smisla gi
odgovori na razli~ni istoriski potrebi. koristime terminite 'avtokefalija' i
So drugi zborovi, vo eshatonot, vo 'avtonomija', mo`eme da zaklu~ime deka:
Carstvoto Bo`jo, nema da postoi potreba sekoja Crkva organizirana na odredena
od misionerstvo, od propoved, od dr`avna, politi~ka ili administrativna
mona{ki zaednici, od humanitarna teritorija, odnosno sekoja pomesna Crkva
dejnost i taka natamu. I u{te ne{to: (Ruskata Pravoslavna Crkva, Srpskata

Mitropolit strumi~ki Intervju 22


Pravoslavna Crkva, Makedonskata Kako se odreduva imeto na Crkvata od
Pravoslavna Crkva i drugite) e avtonom- dogmatski i eklisiolo{ki aspekt?
na vo odnos na site ostanati Crkvi, zatoa
{to sama, na svoj Sobor, si gi donesuva - Od dogmatski aspekt na{ata pravoslav-
svojot Ustav, svoite pravilnici i drugi na vera e vera vo Edna, Sveta, Soborna i
akti za teritorijata na koja{to e admin- Apostolska Crkva. Ottamu, vo koja bilo
istrativno organizirana, no i deka pravoslavna zemja da pojdete ili vo koj
episkopite na taa pomesna Crkva se edin- bilo pravoslaven hram da vlezete i na koj
stveni nositeli na realna avtokefalnost bilo jazik da go slu{nete pravoslavniot
vo odnos na svoeto svetotainsko, Simbol na Verata, edinstveno nasekade }e
pastirsko i administrativno dejstvuvawe bide posvedo~ena i potvrdena samo taa
vo svoite lokalni Crkvi, a treba da se vo vera - vo Ednata, Sveta, Soborna i
liturgisko i kanonsko edinstvo so site Apostolska Crkva i ni{to drugo.
ostanati pravoslavni episkopi i u{te, Pravoslavnite hristijani ja primaat ovaa
deka pomesnata Crkva e vo apsolutna zav- vera vo Svetata Tajna Kr{tenie, so ovaa
isnost od odlukite na Svetite Vselenski vera `iveat i so ovaa vera umiraat. Ovaa
Sobori, na minatite, no i na idnite, vera ako treba i ma~eni~ki }e ja posve-
dokolu so svoite episkopi u~estvuva do~at.
ramnopravno vo niv. Vo duhot na pogore Nitu eden vistinski pravoslaven
re~enoto, glavna cel na eden me|ucrkoven ~ovek nema da vi ispoveda vera vo nekoja
dogovor e, i bi trebalo da bide, da se Gr~ka, Makedonska, Bugarska, Srpska ili
postigne takva pozicija na Crkvite ne znam koja crkva. Vo svetlina na pogore
koja{to }e isklu~uva sekakvo realno izlo`enoto Ednata, Sveta, Soborna i
me{awe i demonstracija na vlast na edna Apostolska Crkva (Pravoslavnata
Crkva vo `ivotot na drugata, i toa kako Crkva) samo se projavuva vo odredeni
vo svetotainskoto i vo pastirskoto politi~ki, dr`avni i etni~ki granici za
dejstvuvawe - {to se podrazbira - taka i da go propoveda i posvedo~i na tamu nase-
vo administrativnoto rabotewe. Samo leniot (raseaniot) narod Bo`ji, soglasno
takvoto kanonsko ureduvawe na me|useb- negoviot jazik i mentalitet, Domostrojot
nite odnosi na pomesnite Crkvi }e pret- na Bogo~ovekot Isus Hristos za spasenie
stavuva projava na ureduvaweto na na sekoj ~ovek. Zaradi toa, od dogmatski i
Carstvoto Bo`jo, a ne slu`ewe na zatoa nepromenliv aspekt i soglasno na
nivnite prizemni (etnofiletisti~ki) odnosnata administrativna podelba,
organizacioni potrebi. Crkvata e dar imeto na edna pomesna Crkva poprecizno
Bo`ji na ~ovekot vo Hristos, a ne nekoja bi zvu~elo i pove}e bi go izrazuvalo
~ove~ka "tvorba" ili privatizirana nejzinoto edinstvo koga bi glaselo:
"organizacija" na Rim ili Carigrad, na Pravoslavna Crkva vo Grcija, vo
Belgrad, Moskva ili Atina ili na koj Makedonija, vo Srbija, vo Rusija, a ne
bilo ~ovek, narod ili mesto na koja{to ¢ kako {to e vo praktikata - Ruska
komanduva ili ¢ presuduva nekoj {to e Pravoslavna Crkva, Makedonska, Srpska,
nadvor i nad samata realnost na pol- Bugarska. Za neupatenite vo crkovnata
nomo}nata lokalna episkopska Crkva, problematika koristeweto na ovie imen-
koja{to e nositel na apostolskata polno- ski prisvojni pridavki pove}e go
ta, na sobornosta, na vistinskata vera, na ozna~uva nacionalnoto otkolku teritori-
blagodatta, na zaednicata na Svetiot Duh. jalnoto.

Mitropolit strumi~ki Intervju 23


Od eklisiolo{ki aspekt, vistinskoto i {to e dozvoleno na primer skopskiot
edinstvenoto teolo{ki opravdano ime na mitropolit da ima uprava nad samo eden
edna Crkva koja{to dejstvuva na odredena hram vo Ohrid, mu se opravduva i titulata
teritorija se odreduva spored katedrata Arhiepiskop Ohridski ili so toa {to na
na prviot po ~est Episkop. Od druga belgradskiot mitropolit mu e dozvolena
strana pak, katedrata na prviot po ~est uprava nad eden hram vo Pe}, mu se oprav-
Episkop niz istorijata se pomestuvala vo duva i titulata Arhiepiskop Pe}ski...
zavisnost od toa kade se nao|al centarot Zatoa, od dogmatski i eklisio-
na dr`avnata i na politi~kata mo}. Nitu lo{ki aspekt imiwata {to nekoi
edna dr`ava ne sakala Crkvata koja{to pravoslavni Crkvi gi upotrebuvaat denes
dejstvuva na nejzinata suverena teritori- se samo pogre{no viduvawe nasledeno od
ja da ima svoj centar na upravuvawe nad- periodot koga i crkovni voda~i bile
vor od toj prostor, a zaradi polesna komu- vklu~eni vo borbata za nacionalen iden-
nikacija i Crkvata i dr`avata titet i dr`avno osamostojuvawe, a ne
pretpo~itale nivnite sedi{ta da bidat imiwa zasnovani vrz Svetoto Predanie i
vo edno isto mesto, grad. Crkvata niko- vrz svetite kanoni na Crkvata. Sekako i
ga{ ne go apsolutizirala nitu eden na{ata Crkva }e go zadr`i svoeto ofici-
istoriski stadium na procesot na jalno ime za komunikacija kon nadvor,
nejzinoto administrativno organizirawe, Makedonska Pravoslavna Crkva, s¢ dode-
zatoa {to toa bi bilo slu`ewe na idoli. ka i drugite pomesni Crkvi gi upotrebu-
Zaradi toa, niz istorijata e zabele`ana vaat pridavkite-etnici: Srpska,
dislokacija na crkovnite centri i na kat- Bugarska, Ruska i sli~no, i s¢¢ dodeka toa
edrite na prvite po ~est Episkopi, pa pra{awe ne se regulira na eden
duri i formirawe na sosema novi. sepravoslaven Sobor, so va`nost za site
Vakvoto pastirsko prilagoduvawe na Crkvi. Kako i da e, Makedonskata
Crkvata se projavuva i vo 34 kanon na Pravoslavna Crkva so svoeto ime samo se
Svetite Apostoli: Episkopite na sekoj vklopi vo ve}e vospostavenata {ema.
narod treba da go znaat Prviot pome|u Redno e, tie {to da re~eme od razbirlivi
sebe i da go smetaat za Glava... Vo taa pri~ini pred stotina godini gi vovedoa
smisla vistinskoto eklisiolo{ko ime na ovie imiwa vo upotreba vo pravoslavniot
Pravoslavnata Crkva vo Grcija e svet, sega da najdat doblest i da gi voso-
Atinska Arhiepiskopija, vo Makedonija - glasat imiwata na pomesnite Crkvi so
Skopska Arhiepiskopija, vo Srbija nivnata evangelska misija. Ako nemaat
Belgradska Patrijar{ija, vo Bugarija - hrabrost za toa toga{ barem neka ne ni
Sofiska Patrijar{ija... (Starite eklisi- sudat nam.
jalni imiwa s¢ u{te i denes gi koristat, I u{te ne{to, sekoja Crkva bi
i toa kako edinstveni oficijalni imiwa, trebalo da se posveti na slu`eweto na
najstarite Crkvi: Carigradskata narodot me|u koj{to po Bo`ja Promisla
Patrijar{ija, Aleksandriskata, pastirski dejstvuva. No nitu edna pomesna
Erusalimskata i Antiohiskata). No za da Crkva ne mo`e da se poistoveti so cel
se so~uva istoriskiot kontinuitet i eden narod, neguvaj}i pritoa idei za
se}avaweto na neprekinatiot crkoven bogoizbranost na toj narod. Vakvoto
`ivot i svedo{tvo niz istorijata, povrzuvawe vo istorijata se poka`alo i
napraven e eden eklisiolo{ki isklu~ok i se poka`uva kobno i za toj narod i za taa
smislena e takanare~enata minimalna Crkva. Spored Stariot Zavet bogoizbra-
crkovna jurisdikcija. Odnosno, so toa nosta e privilegija samo na Evrejskiot

Mitropolit strumi~ki Intervju 24


narod i na nikoj drug. Spored Noviot vawe barem na negovata etni~ka pripad-
Zavet na na{iot Gospod Isus Hristos, nost i jazik. Svetiot apostol Pavle veli:
Crkvata Bo`ja, Noviot Izrael u{te za site stanav s¢, ta po kakov i da bilo
otsega, vo liturgiskoto 'denes', ja `ivee na~in da spasam nekogo. A ova go pravam
eshatolo{kata realnost deka nema ve}e poradi Evangelieto, za da bidam u~esnik
ni Judejci, ni Elini, ni Makedonci, ni vo Nego (1Kor. 9, 22 - 23). Sekoj poinakov
Srbi, ni Bugari, ni rob, ni sloboden, nastap na Crkvata bi bil ontolo{ko
nema ma{ki pol ni `enski, za{to site proma{uvawe na misijata i neispolnu-
nie sme edno vo Hrista Isusa (Gal. 3, 28). vawe na Evangelieto. Zatoa
Od crkoven aspekt baraweto sekoj Pravoslavnata Crkva nikoga{ ne bi tre-
konkreten, formiran pravoslaven narod balo, a kone~no i ne mo`e, da dejstvuva
za vreme na svoeto istorisko postoewe da kako instrument za nacionalno porobu-
Mu prinese na Boga plodovi na pokajanie vawe od strana na eden narod vrz drug.
i svetost e pastirski problem, a ne esha- Pokraj neposrednoto pastirsko pra{awe,
tolo{ki. Ovie dva poimi ne treba da se a toa e misijata me|u makedonskiot narod,
me{aat. Crkvata ne e toa {to se gleda, episkopite na Makedonskata Pravoslavna
tuku toa {to }e bide vo Carstvoto Crkva imaat i dopolnitelno, predi-
Nebesno. Odnosno, eshatolo{kata sostoj- zvikano pastirsko pra{awe, osobeno
ba na Crkvata go pretstavuva nejziniot posle minatogodi{nite slu~uvawa na
identitet, a ne istoriskata. Koj ima u{i takanare~eniot 'Ni{ki dogovor' i
da slu{ne, neka ~ue. otcepuvaweto na Mitropolitot
Povardarski od Svetiot Sinod na
Rekovte deka "treba da se odredi i Makedonskata Pravoslavna Crkva. Toa e
definira {to e tuka vistinski pastirski pra{aweto za slu`benoto ime i nazivot
problem, a {to prodor na svetot i negova- na administrativnoto ureduvawe na
ta politika". Ottuka, kolku makedonsko- na{ata Crkva. Istoto ova pra{awe
to crkovno pra{awe e pastirski problem voop{to ne e pastirsko, na primer, za
i za kogo ? eden Episkop vo Srbija, Crna Gora ili
Rusija, zatoa {to nivnata pastva ne e
- Da se zadr`ime na nekolku osnovni neposredno zainteresirana za toa
misli koi{to smetame deka se dovolni, pra{awe, a kojznae i dali tamo{nite
bez ponatamo{no navleguvawe vo detali. pravoslavni hristijani voop{to ~ule za
Sekoe pra{awe, na koj bilo plan, za postoeweto na ovoj problem. Vsu{nost, i
~ie{to re{avawe pastvata na eden sekoj {to vistinski prebiva vo pokajanie
Episkop e neposredno zainteresirana e daleku e od ovaa svetovna problematika,
istovremeno i pastirsko pra{awe za osobeno ako e sovesen Pastir koj{to zad
odnosniot Episkop. Postojat prirodni sebe ima slovesno stado so mnogu
ili normalni pastirski pra{awa, a ima i posu{testveni potrebi.
predizvikani, posle odredeni slu~uvawa.
Na primer: ~uvstvoto za etni~ka pripad- Zna~i, tuka ni se postavuva edno klu~no
nost na eden narod i negoviot jazik e pra{awe: ako za eden pravoslaven
fakt koj{to osobeno Pravoslavnata Episkop problemot na slu`benoto ime i
Crkva ne mo`e da go previdi. Zna~i, kade nazivot na administrativnoto ureduvawe
i da zapo~ne svoja misija Pravoslavnata na Pravoslavnata Crkva koja{to dejstvu-
Crkva mora da mu se obrati na konkret- va na prostorot na Republika Makedonija
niot ~ovek ili narod so potpolno po~itu- ne e pastirsko pra{awe, toga{ kogo toj

Mitropolit strumi~ki Intervju 25


samostojno da se rakovodi vo duhovniot pomogne na svojot narod i na Crkvata vo
`ivot ('avtokefalnost') ili samostojno koja{to slu`i tuku i mnogu }e im
da vospostavuva pravila na duhovno na{teti.
`iveewe za sebe i za drugite ('avtonom- No za sekoj koj{to ima zrnce iskrenost
nost'), a pritoa da e rob na svoite vo sebe, ima nade`. Takviot neka se obide,
strasti: gordost, srebroqubie i slasto- koga }e zastane na molitva da vleze
qubie. Slavoqubieto ili gordosta e molitveno so umot vo srceto. Sekoj
strast na umot preku koja{to demonot go koj{to ne }e mo`e so umot da izleze pred
zaveduva i go zarobuva ~ovekot. oltarot na srceto i na nego da prinese
Nacionalizmot, pak, ili etnofiletizmot ~ista molitvena `rtva, a namesto toa vna-
e samo eden vid na individualno sebequ- tre }e naide na temnina i neproboen yid,
bie i egoizam i zarobenost na ~ovekot i e neka znae deka srceto mu e zatvoreno.
mnogu dlaboko vkorenet vo negoviot emo- 'Zatvoreno' srce zna~i srce zarobeno od
cionalen `ivot. Samo prose~ni i prazni strastite, od grevovnata navika, od
lu|e, bez Hrista vo sebe, ~ij `ivot nema demonot. 'Otvoreno srce' e srce oslobode-
nikakva duhovna sodr`ina se ~uvstvuvaat no od presudnoto vlijanie na prethodno
vozvi{eni nad drugite i ispolneti so navedenite zla, srce vo koe{to se pro-
pogolemo ~uvstvo na vlast preku pripad- javuva blagodatta na Svetoto Kr{tenie.
nosta na †nacionalnoto". Ironijata e vo Umot koj{to molitveno prebiva vo
toa {to stanuvaj}i rob i slu`ej}i mu na dovolno 'o~istenoto srce' postojano se
idolot †nacija" ~ovekot se ~uvstvuva preobrazuva i prosvetluva od Bo`estve-
vozvi{en. No i u{te polo{o, nacional- nata blagodat. Zna~i, samo onoj {to e slo-
izmot e predavstvo i neverstvo kon boden mo`e duhovno da se samorakovodi i
Evangelieto Hristovo. Toa e stra{en da gi rakovodi drugite vo Boga ('avtoke-
grev sprema Bo`jiot lik vo ~ovekot. Onoj falnost'), voden od 'prosvetleniot um' vo
{to odbiva i ne saka da vidi brat vo svetlinata na projavenata blagodat.
Hristos, vo ~ovek od druga nacionalnost, Zarobeniot }e bide voden od porobuva~ot,
toj ne samo {to ne e hristijanin tuku ja a pritoa }e bide ubeden deka samiot sebe-
gubi i svojata ~ove~ka dlabo~ina. Na ova si se patevodi i deka duhovno gi rakovodi
ropstvo mo`e da mu se sprotivstavi samo drugite.
li~nost so duhovna sodr`ina. Problemite so koi{to se zanima-
[to se slu~uva, zna~i, koga ~ovek bolen va Pravoslavnata Crkva vo na{e vreme -
od etnofiletizam duhovno rakovodi so slu`beni imiwa na Crkvi i naziv na
drugi ili koga }e padne vo mnenie deka ja nivno administrativno ureduvawe -
spasuva celata Crkva? Rezultatite ni se voop{to ne postoele za vreme na pro-
dobro poznati. Gi vidovme i vo posled- gonot od prvite tri veka. Zatoa, ili }e
nite neceli dva veka, a gi gledame i sobereme sili i mudrost sami da izna-
deneska: Pravoslavnata Crkva e obessile- jdeme re{enie ili problemite sami po
na vo propovedta i svedo{tvoto Hristovo sebe }e se re{at za vreme na posledniot
pred svetot zaradi podelenosta i progon, zatoa {to tajnata na bezzakonieto
zatvorenosta vo oddelni etnosi, ~esto i toga{ otvoreno i silno }e podejstvuva, i
neprijatelski raspolo`eni edni sprema toa }e bide izvr{eno, zatoa {to nema da
drugi. Zatoa, ~ovek bolen od etnofileti- Go ima Onoj {to ja zadr`uva sega (2 Sol.
zam, a so toa i odgolen od Bo`jata blago- 2,7).
dat, ne samo {to ne }e mo`e da mu

Mitropolit strumi~ki Intervju 27