You are on page 1of 6

Li~nosta vo Pravoslavnoto Predanie

Jerotej Vlahos
OTE^KOTO ISKUSTVO I
TERMINOLOGIJATA NA LI^NOSTA

Svetite otci, a osobeno otcite od IV vek, ta. Ereticite od taa epoha ne bile so
koga nastana taa polemika me|u namaleno filosofsko razbirawe, tuku
bogoslovite za li~nosta-ipostasta, iako bile filosofi. Zatoa i mo`eme da
ja studiraa elinskata filosofija, sepak tvrdime deka sekoj zabluden ne e eretik.
ne filosofiraa koga go prou~uvaa i Mo`e da e bezumen, no ne eretik, bidej}i
opredelija poimot na li~nosta. Spored ereticite imale filosofski pretpostav-
toa, tie ne bea filosofi, tuku bogoslovi ki.
vo polnoto zna~ewe na zborot. Za primer da navedeme deka ari-
Kako {to zabele`uva jancite ja pravele razlikata pome|u
Visokopreosveteniot mitropolit su{tina i energija, no velele deka
Pergamski Jovan Ziziulas, vo drevnata Logosot ne se ra|a od Otecot, tuku deka e
Crkva - toga{ koga se odigruvalo edno rezultat na Negovata energija. Na toj
pribli`uvawe pome|u elinizmot i na~in ja poistovetile energijata so
Hristijanstvoto - postoele dve predani- na~inot na postoewe. A bidej}i rezulta-
ja. Ednoto mo`e da se nare~e elinizam na tot na energijata e sozdanie, zatoa do{le
Hristijanstvoto, i nego go pretstavuvale do toa deka Logosot e sozdanie Bo`jo.
ereticite. Drugoto mo`e da se nare~e Zna~i, se raboti za obid na logikata da ja
hristijaniziran elinizam, koj{to go opredeli ovaa bogoslovska vistina, bez da
pretstavuvaa Svetite otci. postoi iskustvo na otkrovenieto.
Navistina, ereticite bile pod Svetite otci, kako {to se gleda
silno vlijanie na klasi~nata metafizika vo site nivni spisi, dostignale do iskust-
i dogmatskata vistina se obiduvale da ja vo na Boga, Go videle Boga vo Negovata
izrazat niz perspektivata na filosofija- slava, ja do`iveale Pedesetnicata.

34 Bog e iskustvo Jerotej Vlahos


Svetite otci, kako {to se gleda vo site nivni spisi, dostignale do
iskustvo na Boga, Go videle Boga vo Negovata slava, ja do`iveale
Pedesetnicata.

Imaj}i go iskustvoto na otkrovenieto i Taka razbirame dobro deka edno e


poznavaj}i ja terminologijata {to ja dogmata, a drugo e tajnata. Koga svetite }e
upotrebuvale filosofite i ereticite, ja dojdat vo iskustvoto na slavata Bo`ja,
formulirale bogovdahnoveno, preku ter- do`ivuvaat deka Bog e svetlina, no i
minologijata koja{to bila vo upotreba, toga{ Bog ostanuva tajna, bidej}i ne
otkako ¢ dale druga sodr`ina. mo`at da dostignat soedinuvawe po
Taka, zna~i, treba da pravime su{tina. Soedinuvaweto na svetitelot so
jasna razlika pome|u iskustvo i termi- Boga za vreme na iskustvoto e po energija,
nologija. Iskustvoto e ne{to stati~no i a ne po su{tina. Zatoa Sveta Troica,
nepromenlivo, dodeka terminologijata se duri i vo samoto iskustvo, ostanuva tajna.
menuva spored vremiwata. Menuvaweto na Ona {to mo`e da bide logi~ki sfatlivo
terminologijata ne ja podrazbira prome- e dogmata za tajnata na Sveta Troica.
nata na iskustvoto. Taka, Svetite otci u~estvoto vo netvar-
Razlikata pome|u iskustvoto i nata slava Bo`ja, koja{to ostanuva i za
terminologijata e ista so razlikata vreme na sozercanieto tajna, go izrazu-
pome|u u~estvoto vo nesozdadenata vaat so terminologija i go pravat dogma
energija i slava Bo`ja i negovoto for- {to mo`e da se sfati. Edno e tajnata, a
mulirawe so tvarni zborovi i poimi. drugo e dogma za tajnata na Sveta Troica.
Sveti Grigorij Bogoslov ja naglasuva Zatoa i Svetite otci sovr{uvaat
frazata: "Boga e nevozmo`no da Go izraz- razli~na upotreba na terminologijata vo
ime, a da Go pojmime e u{te sekoja epoha. Me|utoa, koga na Vselenski
ponevozmo`no". So zborot 'pojmime' se Sobor se opredeluva konkretnoto
podrazbira 'sfatime so razumot'. Nikoj zna~ewe na terminologijata, toga{ toa
ne mo`e logi~ki da Go sfati Boga. A koga ostanuva nepromenlivo.
u~estvuva vo slavata Negova, toga{ e i Potoa, filosofijata na
pote{ko da go formulira (u~estvoto). ereticite jasno se razlikuva od teologi-
Toa ima vrska so iskustvoto na otkrove- jata na Svetite otci spored toa {to
nie na Apostolot Pavle, koj zapi{al: I teoriite na ereticite ne mo`at da se
znam deka toj ~ovek, so telo, ili bez telo prifatat i da bidat potvrdeni, dodeka
- ne znam: Bog znae, be{e grabnat i odne- teoriite (sozercanijata) na Svetite se
sen vo rajot i deka ~ul neiska`livi potvrduvaat. Na primer, treba da ka`eme
zborovi, koi{to ~ovek ne mo`e da gi deka teorijata za svetot na ideite, kako
iska`e (2 Kor. 12, 3 - 4). {to vele{e klasi~nata metafizika,

Iskustvoto e ne{to stati~no i nepromenlivo, dodeka terminologijata se


menuva spored vremiwata. Menuvaweto na terminologijata ne ja
podrazbira promenata na iskustvoto.

35 Bog e iskustvo Jerotej Vlahos


nau~no ne mo`e da se potvrdi. I zatoa {to go sre}avame vo isto~nite religii,
denes ne va`i klasi~nata filosofija. tuku go podrazbirame crkovnoto iskustvo,
Me|utoa, u~eweto na Svetite deka Bog e kako {to go `iveele Prorocite,
svetlina se potvrduva niz iskustvoto. Apostolite i obo`enite lu|e vo site
Zna~i, onoj koj{to saka da precizira dali epohi. Obi~no filosofite meditiraat
e toa vistina, go sledi metodot {to go intelektualno, dodeka otcite go for-
`iveele otcite i mo`e, ako Bog go saka muliraat toa {to go videle i ~ule, kolku
toa, da dostigne do istite rezultati. A {to e mo`no da se formulira. Vo isi-
Sveti Grigorij toa se doka`uva i medicinski, bidej}i hasti~kata teologija, kako {to ja izrazu-
~ovekot vo taa sostojba se osvetuva, a va i poop{irno ja razviva Sv. Grigorij
Bogoslov ja naglasu- negovoto telo stanuva netrule`na mo{ta. Palama, se gleda na~inot {to go primenu-
Toa zna~i deka se nadminuva trule`nosta, vaat Svetite za u~estvoto vo slavata
va frazata: "Boga e fakt {to mo`e da go potvrdi i samata Bo`ja. Se otka`uvaat od odnosot so sve-
nevozmo`no da Go medicinska nauka. tot i so tvarta, go `iveat apofati~koto
Spored toa, dogmata go izrazuva i iskustvo, t.e. umot od negovoto rasejuvawe
izrazime, a da Go formulira iskustvoto na otkrovenieto, po okolinata i tvarite se vra}a vo srceto
no sfa}aweto na dogmata nikoga{ ne i od tamu se izdiga kon Boga. Sveti
pojmime e u{te zna~i deka paralelno se sfa}a i tajnata Grigorij Niski vo negovoto delo "Za
ponevozmo`no". So na Sveta Troica, koja{to e neiska`liva `ivotot na Mojsej" analiti~ki go
i nepoimliva duri i pri nejzinoto pro- prika`uva toa dvi`ewe.
zborot 'pojmime' se javuvawe. Za toa otcite velat deka Otcite od IV vek, paralelno so
Svetite gledaat nevidlivo i slu{aat dogmatskata polemika za Li~nostite na
podrazbira 'sfatime ne~ujno i u~estvuvaat neu~estlivo i Go Sveta Troica, zboruvale za na~inot na
poimaat Boga nepoimlivo. do`ivuvawe i pri~esnost na Troi~niot
so razumot'. Nikoj ne
Ovie osnovni vistini {to bea Bog. A toj na~in e o~istuvaweto na srce-
mo`e logi~ki da Go ispitani dosega }e se analiziraat to. Me|utoa, toa ne go pravele pod vli-
poop{irno ponatamu. No be{e potrebno janie na novoplatonizmot, kako {to
sfati Boga. da se ka`at kako voved za da mo`eme sakale da tvrdat nekoi. Vo celoto Sveto
podobro da go sfatime ona {to sledi. Pismo stanuva zbor za o~istuvaweto na
~ovekot i za u~estvoto vo slavata Bo`ja.
BOG E ISKUSTVO Zborot 'obo`enie' ne postoi vo Svetoto
Vo celoto biblisko-svetoote~ko Pismo, no tamu se sre}avaat drugi termi-
predanie e o~igledno deka Bog ne e pred- ni, kako {to se: proslavuvawe, podobie
met na razmisluvawe i na logi~ko itn.
sfa}awe, no deka stanuva zbor za u~estvo, Inaku, postoi haoti~na razlika
otkrovenie, t.e. iskustvo. Normalno, koga pome|u u~eweto na Svetite otci i novo-
zboruvame za iskustvo ne go podrazbirame platonizmot vo odnos na o~istuvaweto i
koe bilo individualno iskustvo, kako prosvetluvaweto. Za novoplatonistite

Za Svetite otci o~istuvaweto e otfrlawe na site pomisli od srceto i


nivno prebivawe vo razumot, a prosvetluvaweto e ozaruvawe na umot od
blagodatta Bo`ja. Metodot za o~istuvawe i prosvetluvawe na umot i na
srceto se narekuva isihazam.

36 Bog e iskustvo Jerotej Vlahos


o~istuvaweto e otfrlawe na `elbeniot i eto koe{to ~ovekot go ima pred sebe i go
drazbeniot del na du{ata, a prosvetlu- `ivee vo tajnata na Sveta Troica i znae
vaweto e poznanie na arhetipite na biti- deka slavata e nesozdadena, energiite se
jata. Op{to ka`ano, spasenie e nesozdadeni; su{tinata ne ja gleda, no vo
vra}aweto na du{ata vo svetot na ideite. slavata gi razlikuva Otecot i Sinot i
Ovie gledi{ta nemaat nikakva vrska so Svetiot Duh. Sekako, ovie imiwa ne se
u~eweto na Svetite otci za o~istuvaweto Bog. Gleda svetlina, svetlina, svetlina.
i prosvetluvaweto. Za Svetite otci Svetlina od svetlina, svetlina voplote-
o~istuvaweto e otfrlawe na site pomis- na. I druga svetlina nevoplotena, Obi~no filosofite
li od srceto i nivno prebivawe vo razu- koja{to e svetlina od prvata svetlina.
mot, a prosvetluvaweto e ozaruvawe na Taka, dvete svetlini se od prvata svetli- meditiraat intelek-
umot od blagodatta Bo`ja. Metodot za na. Ednata e voplotena. Drugata ne e
o~istuvawe i prosvetluvawe na umot i na voplotena. Toa {to ednata svetlina e tualno, dodeka
srceto se narekuva isihazam. voplotena, a drugite dve svetlini ne se otcite go formuli-
Niz taa prizma se veli deka voploteni, zna~i deka postoi edna takva
Svetite otci ne bile filosofi, tuku razlika pome|u trite svetlini. Toa bara raat toa {to go
bogoslovi i bogovidci. Ne razmisluvale nekakva formulacija, izrazuvawe, ta
racionalno i ne fantazirale za Boga, katihumenot, onoj {to nema iskustvo na videle i ~ule, kolku
tuku Go videle, otkako se o~istile sebesi obo`enie, da go znae toa".
od strastite i ja otfrlile fantazijata. Mnogu e interesno ova u~ewe na
{to e mo`no da se
Ne e mo`no da stigne nekoj do sozercanie, o. Jovan Romanidis, koe{to go smetam za formulira.
a da ne do`ivee deka Bog e nesozdaden, t.e. mnogu zna~ajno i pravoslavno. Poka`uva
deka ne se pome{uva so sozdanijata. Samo deka edno e iskustvoto, a drugo negovoto
onoj {to logi~ki meditira mo`e da dojde formulirawe koe se vr{i od
do zaklu~okot deka Hristos e sozdanie. antiereti~ki pri~ini, no i od katihetski
Go smetam za zna~ajno i pri~ini. Ponekoga{ iskustvoto se for-
pravoslavno gledi{teto na o. Jovan mulira za da se porazat eresite, a poneko-
Romanidis, kako {to go formulira{e vo ga{ za da se katihiziraat katihumenite,
edna negova usna beseda. Otkako pravi t.e. da se naso~at pravilno, ta i tie da
razlika pome|u dogmata i iskustvoto, i stignat nekoga{ do istoto iskustvo.
otkako analizira deka edno e dogmata a Za{to, ako nekoj ne gi upotrebuva sood-
drugo iskustvoto, veli: "Onoj {to stignu- vetnite lekovi, ne mo`e nikoga{ da se
va do obo`enieto iskustveno znae deka izle~i. I ako nekoj ne ~ekori po vistin-
Logosot e nesozdaden, deka slavata e skiot pat, nikoga{ nema da dojde do
nesozdadena, deka Otecot e nesozdaden, mestoto kade {to saka da odi.
deka Duhot e nesozdaden, deka Duhot e Taka, Svetite pri sozercanieto
ipostas itn. Toa e pove}e od empiriskata gledaat tri svetlini. Istovremeno ja
teologija. Edno e iskustvoto na obo`eni- gledaat i razlikata pome|u niv, bidej}i

Za{to, ako nekoj ne gi upotrebuva soodvetnite lekovi, ne mo`e nikoga{


da se izle~i. I ako nekoj ne ~ekori po vistinskiot pat, nikoga{ nema da
dojde do mestoto kade {to saka da odi.

37 Bog e iskustvo Jerotej Vlahos


Taka razbirame
dobro deka edno e
dogmata, a drugo e
tajnata. Koga svetite
ednata e izvorot na drugite, vtorata U~enicite vidoa i svetol oblak koj{to
}e dojdat vo proizleguva od prvata, no ima ~ove~ka gi zaseni (Mat. 17, 5). Toj oblak, spored
iskustvoto na slava- priroda i taka i teloto e izvor na nesoz- u~eweto na Sv. Grigorij Palama, e pris-
dadenata Svetlina, a tretata proizleguva ustvoto na Svetiot Duh. Taka i Svetiot
ta Bo`ja, do`ivuvaat od prvata, no nema ~ove~ka priroda. Ova Duh e svetlina, no nema telo, bidej}i ne
iskustvo go formulirale so terminite se vo~ove~i. Najposle od oblakot se
deka Bog e svetlina, nerodeno, rodeno i ishode~ko, koi{to se slu{na glasot na Otecot Ovoj e Mojot
na~inite na postoewe na Li~nostite na Vozquben Sin, Koj e po Moeto blagovole-
no i toga{ Bog Sveta Troica. Zatoa, izrazot 'na~in na nie; Nego poslu{ajte Go (Mat. 17, 5). Se
ostanuva tajna, postoewe', {to go upotrebuvaat otcite, raboti za najgolemiot moment na sozer-
nema nikakva vrska so savelijanskite canieto. Otecot e sokrien vo svetliot
bidej}i ne mo`at da gledi{ta. Ova iskustvo go formulirale oblak i objavuva deka Hristos e Negoviot
so terminite li~nost-ipostas, na~in na Sin, t.e. roden od Nego.
dostignat soedinu- postoewe i sl. ]e go vidime toa podolu. Vo nastanot na Hristovoto
vawe po su{tina. Vo Svetoto Pismo mo`eme da Preobra`enie ja sre}avame vistinata
vidime nekolku takvi primeri. deka Bog e iskustvo, deka za vreme na
Najprvo treba da se potsetime na iskustvoto se do`ivuva troi~nosta Bo`ja
golemiot nastan na Preobra`enieto kako tri svetlini, no iako ja imaat ista-
Hristovo. Trojcata U~enici na gorata ta energija pri {to ja poka`uvaat istata
Tavor Go vidoa Troi~niot Bog kako nesozdadena priroda, sepak postoi i raz-
svetlina. Bogo~ovekot Hristos se preo- lika. Hristos ima ~ove~ka priroda,
brazi pred niv, i Negovoto lice blesna Otecot e izvor na drugite dve, a Svetiot
kako sonce (Mat. 17, 2). Ovde Duh ishodi od Otecot, no nema ~ove~ka
zabele`uvame deka Vtoroto Lice na priroda.
Sveta Troica Koe{to ja primi ~ove~kata Istoto iskustvo go sre}avame i
priroda go poka`a Svoeto Bo`estvo, t.e. kaj prvoma~enikot Stefan za vreme na
deka e svetlina kako Otecot, a isto taka negovata apologija pred Sinedrionot na
i deka ~ove~koto telo e izvor na nesoz- Judejcite. Vo Delata Apostolski pi{uva:
dadenata blagodat. Istovremeno Ispolnet so Duh, koga pogleda kon

38 Bog e iskustvo Jerotej Vlahos


Soedinuvaweto na
svetitelot so Boga
za vreme na
iskustvoto e po
energija, a ne po
su{tina. Zatoa Sveta
Troica, duri i vo
samoto iskustvo,
ostanuva tajna.

neboto, ja vide slavata Bo`ja i Isusa tol Jakov brat Gospodov vo koj se veli: Ne
kako stoi od desnata strana na Boga, i zabluduvajte se, bra}a moi vozqubeni.
re~e: "Eve, gi gledam nebesata otvoreni i Sekoe dobro davawe i sekoj sovr{en dar
Sinot ^ove~ki kako stoi od desnata ide odozgora, doa|a od Otecot na svetlin-
strana na Boga" (Dela 7, 55 - 56). ite (Jak. 1, 17).
Prvoma~enikot Stefan ja vide Svetite otci go imale istoto
slavata Bo`ja. Taa slava e svetlinata. Vo iskustvo na Svetite Apostoli. Sveti
isto vreme Go videl Isusa, Sinot Grigorij Bogoslov i Sv. Vasilij Veliki,
^ove~ki, t.e. Bogo~ovekot Hristos odd- koi{to pridonele za kone~nata upotreba
esno na Boga, Vtorata Li~nost na Sveta na terminite 'li~nost', 'ipostas', imale
Troica, Onoj Koj{to se vo~ove~i. Izvor golemi iskustva, kako {to jasno se gleda
na Vtorata Li~nost e prvata slava, vo nivnite dela.
Otecot. Vo taa smisla treba da go pro- Ona {to treba da se potcrta e
tolkuvame toa 'oddesno na Boga'. toa deka Sv. Vasilij Veliki, upotrebu-
Poka`uva deka Otecot e pri~initel na vaj}i gi terminite na filosofite i pol-
ra|aweto na Sinot. I normalno, prvo- nej}i gi so drugo zna~ewe i smisla, imal
ma~enikot Stefan ja videl slavata Bo`ja, li~no iskustvo. Ne odel
Isusa Hrista vo slava, t.e. go videl toa racionalisti~ki, tuku bil naso~uvan od
golemo sozercanie bivaj}i ispolnet so otkrovenieto {to go primil od Boga.
Duh Svet. Preku zaednicata so Svetiot Zatoa i ovie termini so nivnoto osobeno
Duh, preku svetlinata na Svetiot Duh ja zna~ewe ve}e ne se menuvaat.
videl slavata Bo`ja. Za ova va`at
zborovite od psalmot: vo Tvojata svetlina Prevod od gr~ki:
}e vidime svetlina... (Ps. 35, 35). Aleksandar Arsovski
Niz ovaa perspektiva treba da
vidime i mnogu drugi mesta od Svetoto
Pismo vo koi se zboruva za toa deka Bog e
svetlina. Bi sakal da go navedam samo
otse~okot od poslanieto na Svetiot apos-

39 Bog e iskustvo Jerotej Vlahos