razgovor

ANTONIJ BLUM
Vo narednite brovi }e vi preneseme delovi od knigata "Bog i ~ovekot" od mitropolitot Antonij Blum, objaveni za prvpat pred triesetina godini pod naslovot God and man, Metropolitan Anthony of Sourozh; koga Blum be{e egzarh na Moskovskata Patrijar{ija vo Zapadna Evropa. Negoviot `ivot vo Hrista, kako pravoslaven episkop vo Velika Britanija vo vtorata polovina na XX vek, be{e vrata za mnogumina koi{to imaa potreba da se steknat so `iv opit na Pravoslavieto. Vo veligdenskiot broj na Premin vi nudime del od intervjuto koe{to vo ona vreme Marganita Laski go vode{e so Suro{kiot mitropolit.
ARHIEPISKOP I ATEIST
Marganita Laski: Vie veruvate vo Boga i mislite deka toa e dobro i ispravno. Jas ne veruvam vo Boga i mislam deka e toa dobro i ispravno. Ni vie ni jas ne sme lekomisleni lu|e, seriozni sme i svojata odluka sme ja donele kolku {to sme mo`ele povnimatelno. Postojat mnogu lu|e kako {to sum jas, postojat mnogu, verojatno mnogu pove}e lu|e kako {to ste vie. Kako ja objasnuvate ovaa osnovna, bi mo`elo da se ka`e, su{tinska razlika. Mitropolit Antonij: Navistina ne znam kako da go objasnam toa, no mi se ~ini deka zborot 'veruvawe' e la`liv. N¢ naveduva da mislime deka se raboti za izbor i deka odlukata dali }e veruvame ili ne e vo na{a mo}. Moeto mnogu silno ~uvstvo vo vrska so toa e deka veruvam bidej}i znam deka Bog postoi. I mene mi e neobjasnivo kako vie uspevate da ne go znaete toa. Toa me doveduva do slednoto pra{awe {to sakam da vi go postavam, a se odnesuva na verata. Znam deka verata e glavna hristijanska dobrodetel, no
Antonij Blum 47

Se {koluvav za da bidam nau~nik. I kon s¢ pristapuvam kako da se raboti za eksperimentalna nauka - mo`ebi toa e pogre{no, mo`ebi e ispravno.

spored mene taa e pobliska do porokot i ne sfa}am zo{to mu e potrebna na ~ovekot. Velite 'znam deka Bog postoi' i navistina mnogumina go velat toa od ovaa ili od onaa pri~ina, zatoa {to go do`iveale Boga ili zatoa {to go gledaat Boga vo oblikot na univerzumot. No ako znaete, toga{ verata ne vi e potrebna. A ako ne znaete, za mene kako ateist, toa e re~isi kako da otfrlate ne{to najva`no vo vrska so ~ove~koto bitie - kako da go zamenuvate neznaeweto so vera. Spored mene, koga ne{to ne znaete ispravno e da po~ekate toa da se doznae ili da re~ete 'ne znam'. Ako pak znaete deka Bog postoi, toga{ zo{to verata bi se smetala za dobrodetel? Mislam deka e toa pra{awe na definicija na verata. Se se}avam deka pro~itav vo edna prili~no {egovita teolo{ka kniga deka verata se definira kako sposobnost na vozrasnite da go doka`at za vistinito ona {to znaat deka ne e vistinito.

Ako go upotrebite zborot 'vera', sekako so toa se podrazbira deka imate vera nasproti mo`noto somnevawe? No ako ste sigurni, nema mesto za somnevawe, i zatoa, `al mi e, ne gledam nikakva potreba od vera. Zarem sigurnosta ne e dovolna? Vie na izvesen na~in ste vo ista polo`ba kako jas. Sigurni ste vo nepostoeweto na Boga, {to na izvesen na~in e ~in na vera, bidej}i imate isto tolku malku dokazi {to mo`ete da gi najdete vo nadvore{niot svet kolku i jas. Ne mislite li deka postoi su{tinska razlika vo na~inot na razmisluvaweto za problemite na nevidlivoto ili vo pristapot kon niv, deka mo`ebi na nekoj temperament pove}e mu odgovara da bide siguren vo nevidlivoto, na nekoj pak, da bide rezerviran? Ne sum siguren. Mislam deka mojot stav kon s¢ vo golema mera go odreduva obrazovanieto {to go imav. Se {koluvav za da bidam nau~nik. I kon s¢ pristapuvam kako da se raboti za eksperimentalna nauka - mo`ebi toa e pogre{no, mo`ebi e ispravno. No, {to se odnesuva do verata zapo~nav so do`ivuvaweto koe{to izgleda be{e uverlivo: deka Bog postoi. Somne`ot nastapuva ne kako preispituvawe na ova su{tinsko iskustvo, tuku kako preispituvawe na moite razmisluvawa proizlezeni od toa. I vo toj pogled somne`ot na vernikot treba da bide isto tolku tvore~ki, isto tolku smel, isto tolku radosen, re~isi isto tolku sistemati~en kolku i somne`ot na nau~nikot koj{to otkako gi prona{ol faktite koi{to vo ne{to do izvesna granica go uverile, }e po~ne da bara nedostatoci vo svojot na~in na razmisluvawe, gre{ka vo svojot sistem, ili novi fakti koi{to bi go obezvrednile negoviot model na univerzumot.

Ba{ ubavo... Ako e verata toa, za `al, jas ja nemam. Mislam deka verata najdobro se definira vo zborovite od Poslanieto do Evreite, koga pisatelot veli: "Verata e izvesnost za ne{tata nevidlivi". Toa e sigurnost, toa e prakti~en zbor, i nevidlivite ne{ta ne se ednostavno ne{to zamisleno. Govorej}i, na primer, za sebe i za nekolkumina drugi lu|e, siguren sum deka zapo~navme so edno sosema uverlivo do`ivuvawe. Sega, vo odreden moment ova do`ivuvawe izblede, kako i sekoe drugo do`ivuvawe na ubavinata, qubovta, radosta, bolkata. Postoi moment koga toa do`ivuvawe pove}e ne e stvarno, no izvesnosta za nego ostanuva. Ete toa e momentot koga nastapuva verata. No verata ne zna~i lekovrenost, taa zna~i deka izvesnosta za ne{to {to ne e na{e sega{no do`ivuvawe na ne{tata ostanuva.
Antonij Blum 48

"Ova do`ivuvawe {to go imav jas ne bea moi ~uvstva nitu moi `elbi nitu moja fizi~ka sostojba vo onoj moment; toa be{e sredba so ne{to poinakvo, dlaboko porazli~no od mene samiot, ~ie{to poteklo ne mo`am da go doka`am i ne mo`am da go sporedam so ni{to {to e kako mene i vnatre vo mene, duri ni pri pristojno poznavawe na sociologijata, psihologijata ili biologijata".
No momentot na negovoto otkritie na, kako {to nemu mu se ~ini, noviot model na univerzumot e podednakvo uverliv, bez ogled dali negovoto istra`uvawe na ovoj model go potvrduva toa ili ne. Istra`uva~ot, bez somnenie, }e go vrednuva ~uvstvoto {to doa|a od novoto otkritie, no toa ~uvstvo nema da go smeta za polnova`no, kako {to velite; toj podocna }e izvede eksperimenti i taka natamu. No Vie, pretpostavuvam, ne go priznavate do`ivuvaweto na nekoe ~uvstvo na navodno postoewe na Boga ako toa ~uvstvo nu`no ne ka`uva dali Bog postoi, ili ne? Mislam deka toa ne e vo potpolnost pra{awe na ~uvstvo. Ne mislam deka ~uvstvoto mo`e ednostavno da bide nerazumno ili napolno besmisleno, a sepak da se odr`i nasproti sekoj drug dokaz. No bi rekol deka na primer, ako za mig ja ostavime na strana verata vo Boga i gi pogledneme drugite oblasti, da re~eme muzikata, od gledi{te na nau~nikot muzikata mo`e da se izrazi so crte`, so linija, so matemati~ka formula... Koga gi imate site niv tie ne pru`aat ni pribli`na pretstava za toa dali se raboti za ubavo muzi~ko delo ili ednostavno za disonantna vreva. Postoi moment koga slu{ate i velite ova e muzika, a ne ednostavno vreva. Se razbira, iako mnogu bi sakala da znam zo{to dobrata muzika, dobrata poezija, dobrata umetnost voop{to, dejstvuvaat vrz nas onaka kako {to dejstvuvaat i sekoga{ pretpostavuvam deka sekoe do`ivuvawe na Boga vo sebe sodr`i eden takov model na dejstvuvawe. Kako ateist nikoga{ ne bi sakala da se posomnevam vo dlabokoto znaewe koe{to crkvite, sinagogite i xamiite vo tekot na vekovite go steknale za ~ove~kata priroda, za ~ove~kata misla, za ~ove~kite fizi~ki reakcii. Vie pi{uvavte veli~estveno za vnatre{nata molitva i duri i pred da ja pro~itam Va{ata kniga toa isklu~itelno me interesira{e, bidej}i mi se ~ine{e deka e napolno jasno deka takvata molitva dejstvuva. Odnosno, lu|eto koi{to se obidele da ja primenat kontemplativnata molitva imale polza od toa. Neodamna i samata seriozno se obidov, za{to stradav od bolki od izmesten diskus a ne sakam da pijam lekovi protiv bolka. I mi se vide deka mo`ebi }e mi pomogne da ja ubla`am bolkata ako se obidam da ja primenam kontemplativnata molitva kako {to ja opi{uva Sveti Grigorij, so meditacija za Molitvata Gospodova. I navistina taka se slu~i. Ete, pretpostavuvam deka Crkvata ovde prona{la mentalna tehnika koja{to e blagotvorna i ima terapisko dejstvo. No vo slu~ajot na iskustvoto vo vrska so molitvata, kako i vo drugite do`ivuvawa {to se narekuvaat religiozni, mi se ~ini deka Crkvata taka da se re~e odnapred si gi prisvoila, velej}i: "Ova se na{i do`ivuvawa, tie vodat do Boga". Ne voobrazuvam deka moite obidi mo`at da se sporedat so ne{to {to mo`e da go postigne izve`ban duhovnik, no zarem ne gi zadr`uvate za sebe raznite tehniki i na~ini na `iveewe davaj}i im na ateistite neprifatlivi objasnuvawa za toa, a bi mo`ele da mu pomognete na ~ove{tvoto koe{to mo`ebi duri vo ova vreme na pribegnuvawe kon drogi ima
Antonij Blum 49

potreba od toa pove}e otkolku koga bilo porano? [to se odnesuva do tehnikite i do metodite, napolno se soglasuvam deka ste vo pravo i bi mo`el da Vi dadam tokmu vo prilog na toa {to go ka`uvate vie primer za edna grupa zavisnici od droga koi{to ja pro~itale knigata "Temninata na neznaeweto" i se obratile kaj sve{tenik (ne kaj mene) so zborovite: "Utvrdivme deka tokmu po ova tragame i bi ni bilo mnogu poevtino vaka da dojdeme do toa odo{to so pomo{ na drogata {to ja koristime..." I mnogu pozdravo. Mnogu pozdravo. I sega imame iskustvo so nekoi zavisnici od droga koi{to so pomo{ na meditacija go otkrivaat seto ona po koe{to tragale preku drogata, ja ostavaat drogata i trgnuvaat vo eden drug svet. [to se odnesuva do tehnikite, mislam deka e napolno to~no, bidej}i tehnikite se zanovaat na na{ata zaedni~ka ~ove~ka priroda. Kon koja bilo cel da te`neete va{eto razmisluvawe e sekoga{ va{e ~ove~ko razmisluvawe, va{ite ~uvstva se va{i ~ove~ki ~uvstva itn. Vernikot, od nekoja pri~ina, od istata pri~ina koja{to Ve naveduva da ja prepoznaete ubavinata vo muzikata, vo prirodata, vo umetnosta itn., toa bi go izrazil vaka: "Ova do`ivuvawe {to go imav jas ne bea moi ~uvstva nitu moi `elbi nitu moja fizi~ka sostojba vo onoj moment; toa be{e sredba so ne{to poinakvo, dlaboko porazli~no od mene samiot, ~ie{to poteklo ne mo`am da go doka`am i ne mo`am da go sporedam so ni{to {to e kako mene i vnatre vo mene, duri ni pri pristojno poznavawe na sociologijata, psihologijata ili biologijata". Ova e taa su{tinska razlika me|u nas, neli? Bez razlika dali se raboti za ~uvstvo deka sme se sretnale so ne{to poinakvo od nas samite, so ~uvstvo
Antonij Blum 50

koe{to samite sme go predizvikale ili pak, so ~uvstvo koe{to go predizvikalo ne{to drugo ili se izveduva od ne{to drugo. Zarem toa e ona {to najmnogu n¢ deli? Da. Vernikot bi rekol: "Objektivno znam deka On postoi, {to zna~i deka imam znaewe koe{to se steknuva, a ne znaewe {to se proizveduva." I zarem toa na istiot na~in ne se odnesuva i na iracionalnite iskustva vo obi~niot `ivot? Kako {to e qubovta, kako {to e ~uvstvoto za ubavina vo umetnosta, vo muzikata i taka natamu... Mojata pretpostavka bi bila deka ~uvstvoto za ubavina e samo zasega iracionalno, do momentot dodeka ne se objasni. Sekoga{ pomisluvam na filosofot Hjum, koj{to pred dveste godini re~e deka znaeme deka lebot ni e korisen, no deka nikoga{ nema da doznaeme zo{to, a denes, se razbira, navistina znaeme zo{to. I mislam deka mo`ebi vo ne tolku dale~nata idnina }e doznaeme {to e toa {to dejstvuva vrz nas taka {to go narekuvame "ubavo". Mo`ebi e taka, no zo{to ne mislite deka mo`ebi na istiot na~in }e dojdeme do momentot koga so prou~uvaweto da re~eme na mozo~nite branovi i sl., }e mo`eme da otkrieme deka vo eden takov mig ne{to {to ne mu e vrodeno na na{eto fizi~ko telo go popre~ilo ili navleglo vo na{eto do`ivuvawe. Od logi~ka gledna to~ka vo toa e isto tolku lesno da se poveruva kako i vo ova drugoto. Tokmu toa najmnogu bi sakala da go doznaam i se razbira, ako eksperimentot poka`e deka Vie ste vo pravo, bi nemalo alternativa i ~ovek bi moral da bide vernik. Ednostavno nasetuvam deka eksperiment bi mo`el da poka`e deka jas sum vo pravo. No, Arhiepiskopu, da pretpostavime deka imam, kako {to kaj nas

Koga rabotev kako lekar vo dogovor so majka mi odlu~ivme nikoga{ da ne `iveeme so pogolema koli~ina pari od onaa {to ni e potrebna za pokriv nad glavata i za hrana, za{to mislevme deka s¢ {to }e se potro{i nad toa - i natamu taka mislam - e kradewe od nekoj na kogo {to toa mu e neophodno, a nam ne ni e.
ateistite toa bi mo`elo da se ima, takvo nenadejno do`ivuvawe kakvo {to go opi{uvate Vie kako {to e izvesnosta deka Bog postoi. Da pretpostavime deka toa ne se slu~ilo vo nikakov religiozen kontekst. Da re~eme deka sedam na breg na reka, kako Sveti Ignatij Lojola. Znam deka sum vospitana kako Evrejka, no `iveam vo Anglija, koja{to kako {to velat e zemja so sto i edna religija - i zo{to toa tuka bi imalo nekoja posledica? Mo`am da prifatam deka bi bilo razumno da stanam pripadnik na nekoja religija od strav od nekoj vid nadmeno ludilo koe{to gi snao|a lu|eto {to mislat deka imaat li~na, neposredna vrska so Boga, no {to od vakvoto iskustvo so Boga }e me navede na pretpostavkata deka sum se sretnala so hristijanskiot, evrejskiot, muslimanskiot bog? Deka On }e saka da stanam vernik na Metodisti~kata ili na Ruskata Pravoslavna ili na Anglikanskata crkva? [to bi trebalo da go navede ~ovekot da odi ~ekor podaleku od ova do`ivuvawe i da re~e: "Odli~no, sega sum siguren deka Bog postoi." Toa bi imalo napolno poinakov tek, koga bi go imale - a siguren sum deka ~ovek mo`e da go ima do`ivuvaweto na Boga nadvor od kakov bilo kontekst ili prethodna religioznost ili religiozno obrazovanie - toga{ verojatno bi otkrile deka ako Bog postoi, toa ima neposredna podlaboka smisla za Va{ata polo`ba vo odnos na lu|eto voop{to... Ve molam objasnete mi go toa, bidej}i tokmu toa sakam da go razberam. Vedna{. Moeto iskustvo vo detstvoto be{e takvo deka `ivotot e nasilen, surov, bes~uvstvitelen, deka lu|eto si se me|usebno neprijateli edni na drugi i deka si nanesuvaat stradawa edni na drugi, deka s¢ na s¢ postojat samo nekolkumina najbliski koi{to se so vas i od koi{to ne vi se zakanuva opasnost. ^ovek mora{e da se bori, da sovladuva za da pre`ivee i kone~no - da go vozvrati udarot {to posilno za da pobedi. Toa, veruvam, navistina bila Va{ata situacija, zar ne? Takvo be{e moeto iskustvo vo u~ili{teto vo siroma{noto predgradie vo tekot na prvite godini na revolucijata i podocna - ne vo Rusija, tuku vo stranstvo. Sega, koga Go otkriv Boga, a Go otkriv vo vrska so Evangelieto, prvo me iznenadi deka, eve, postoi Bog na Kogo{to sekoj mu e zna~aen, Koj ne pravi razlika me|u lu|eto, Koj{to ne e Bog na dobroto nasproti zloto, Bog na vernicite nasproti ateistite, Bog na eden vid nasproti drug; deka Nemu sekoj {to postoi Mu e napolno ednakov, zna~aen i vreden. I koga Go otkriv toj Bog, toga{ be{e neizbe`no da go otkrijam i stavot kon svojata okolina. I znaete, po~uvstvuvav, zaprepasten, deka faktot {to otkriv deka Bog e takov i deka Negoviot odnos kon sekogo e takov celosno me izmeni. Se svrtev okolu sebe i pove}e ne gledav odvratni i omrazeni su{testva, tuku lu|e koi{to se vo vrska so Nego i so koi{to bi mo`el da stapam vo nov odnos koga bi veruval deka se takvi kakvi {to Bog veruva deka se.
Antonij Blum 51

Koga se prika`uva Crkvata kako edna dr`ava, svetovna dr`ava, koja{to ne e dr`ava tuku mafija, jas ne ¢ pripa|am na taa i takva crkva, koja{to samo se vika crkva, i ne sakam da ¢ pripa|am; pove}e im pripa|am na onie {to ja odrekuvaat crkvata. No odrekuvaweto na edna laga ne zna~i i afirmacija na

vistinata. To~no toa ni go dava Pravoslavnata Crkva. Taa e zemjotres, eden idolouriva~ki tajfun, koj{to pomaga da se rodi ikonata Bo`ja, tivko i vistinski, ikonata na `iviot Bog, Koj{to i go spasuva ~ovekot. (arhim. Vasilij Gondikakis)

No fakt e deka ateistite mo`at da go imaat ova do`ivuvawe na qubov polna so po~it, na milosrdna qubov kon site sozdanija bez potreba od Boga. Jas ne sum dobar socijalist, no mislam deka lu|eto koi{to se navistina dobri socijalisti, vo osnovnata a ne vo politi~kata smisla na zborot, imaat takvo ~uvstvo. Ne e potrebno da se ima Bog za da se ima ~uvstvo za vrednosta na seko sozdanie. Ne, ne sakam da ka`am deka e toa potrebno. Bi rekol deka ne e nepohodno da se znae deka postoi Bog za da se bide ~ove~ko su{testvo ili za da bidete nad nivoto na koe{to jas bev, sosem sigurno. Nitu e neophodno, bi rekol, da se znae deka Bog postoi za Sebe za vsu{nost da postoi. Spored mene, problemot na Boga e vo ova. On ne e ne{to {to mi e potrebno za da imam svoj pogled na svetot. Bog ne mi e potreben za da ja popolnam prazninata vo svojot stav kon svetot. Otkriv deka Bog postoi na napolno istiot na~in na koj{to gi otkriv faktite vo naukata i tuka ne mo`am ni{to. Za mene On e fakt i zatoa ima zna~ewe i igra uloga na nekoj na~in vo istata smisla vo koja{to otkako
Antonij Blum 52

ste otkrile deka postoi edna li~nost `ivotot vi stanuva poinakov od onoj do momentot pred da stanete svesni za taa li~nost. Mo`am li da Ve zamolam da bidete malku pokonkreten vo vrska so ova? Na primer, u{te ne{to sakam da doka`am, iako toa mo`e da bide prili~no diskutabilno, no mislam deka dokazot e vreden. Vo tekot na izminatite petstotini godini, otkako naukata se ottrgna od pazuvite na Crkvata zna~itelno napreduva{e, taka {to denes e voobi~aeno da se re~e deka na{eto tehnolo{ko, na{eto nau~no znaewe ja nadmina sostojbata na moralot. Od druga strana, Crkvata ima{e na raspolagawe dve iljadi godini za da go razvie na{iot moral, dokolku toa e edna od nejzinite funkcii. No, rekovte deka ~ovekot mo`e da dojde do svest za vistinskata li~nost - koj hristijanski zbor mi e ovde neophoden? - za egzistencija, za dostojna egzistencija na sekoe ~ove~ko su{testvo. I ova povlekuva so sebe, mislam, eden vid odnesuvawe kon ~ove~kite bitija koe{to go povrzuva veruvaweto vo Boga so moralot. Postoi li neophodna

Postojat "sve{teni" ateisti koi{to tragaat po Edniot Bog. Neli Apostol Pavle veli: Ne e verata za site, t.e. ne e Pravoslavieto za site. Imaj}i ja kako iskustvo pravoslavnata vera, koga bi bil na Zapad poprvo bi se nao|al vo prostorot na somnevawe i bi im pripa|al na ateistite otkolku na teistite, ako tie teisti se so

Vatikan. Oti jas sum vo Pravoslavnata Crkva, vo koja{to ona {to go `iveeme i do`ivuvame pretstavuva urivawe na s¢, urivawe na site idoli, neprestajno urivawe, i isplivuvawe na Bo`jata ikona na povidok, Negovata nesozdadena blagodat. (arhim. Vasilij Gondikakis)

vrska me|u veruvaweto vo Boga i moralot? [to e toa? I bidej}i Crkvata vo tekot na ovie dve iljadi godini ne n¢ napravi dobri - vsu{nost, bi rekla deka vo tekot na poslednite dveste godini tokmu svetovnata misla stori najmnogu za da n¢ popravi - mo`e li da se re~e deka Crkvata ja ispolnila ovaa funkcija? So drugi zborovi, kako moralot proizleguva od veruvaweto vo Boga? Zo{to Crkvata ne uspea da napravi od nas moralni su{testva? Mislam deka moralot sosema sigurno treba da proizleze od na{ata vera vo Boga, bidej}i ako gledame deka ustrojstvoto na svetot se temeli na izvesen broj golemi principi, toa bi trebalo da go izmeni na{eto odnesuvawe... Koi se golemite principi? Qubovta, da re~eme... qubovta, pravdata. Zatoa {to ~uvstvuvate qubov koga }e se sretnete so Boga? Zatoa {to izgleda deka Bog e bitie na qubovta i na pravdata? Sakam da ka`am, kade e mestoto na ovie dobrodeteli vo sredbata so Boga?

Dozvolete mi da se ograni~am na Evangelieto; toa }e bide polesno otkolku da se obidam da opfatam po{iroka oblast. Celoto u~ewe vo Evangelieto, vsu{nost, e u~ewe za qubovta. Faktot deka ni nedostasuva qubov n¢ osuduva, no ne ja pravi taa izjava pomalku vistinita. Gotov sum da ka`am deka, individualno i kolektivno, nam ni nedostasuva toj ideal. U{te pove}e se somnevam vo ona {to go rekovte za svetovnata misla, bidej}i mojot vpe~atok e deka zapadnoevropskata svetovna misla - ili svetovnata misla koja{to se razvi od zapadnoevropskata kultura - e proniknata od Evangelieto; na primer gledi{teto za vrednosta na edna li~nost vo anti~koto op{testvo go vovede Evangelieto, inaku prethodno vo nego ednostavno go nema{e. Ima tolku mnogu raboti koi{to sega stanaa op{ti mesta, univerzalno prifateni, a nekoga{ pretstavuvaa novost, i sega dejstvuvaat vo op{testvoto kako kvasec vo testo. Bi se slo`ila so Vas krajno. Velam samo deka vo tekot na poslednite dveste godini, barem od sredinata na osumnaesettiot vek, ovie principi koi{to se, navistina
Antonij Blum 53

taka mi se ~ini, vrvot na zapadnata civilizacija, uspe{no preminaa od racete na religioznite vo racete na svetovnite lu|e, pa dokolku vo tekot na ovoj period postoi moralen napredok, a mislam deka postoi, za toa, po moe mislewe, ne treba da im zablagodarime na crkvite i na sinagogite. Postojat dve raboti {to mi pa|aat vo o~i - ednata e deka vernicite imaa i s¢ u{te imaat edna mnogu nezgodna sklonost da begaat od `ivotnite te{kotii i problemi vo navodnata "pobo`nost". Drago mi e {to go iznesovte ova. Toa e sosem izvesno. Mnogu polesno e da se povle~e{ vo sebe i da re~e{ 'o Bo`e, daj im leb na gladnite', odo{to da prezeme{ ne{to vo vrska so toa. [totuku bev vo Amerika i nekoj postojano zboruva{e za svojata podgotvenost da si go dade `ivotot za gladnite i za siroma{nite, a jas - ne ja gasne{e cigarata - go pra{av zo{to ednostavno ne odvoi za niv edna kutija cigari. I samata mo`am da Vi dadam u{te eden primer. Site nie koi{to imame deca i sre}avame golem broj mladi lu|e... sre}avame lu|e koi{to baraat da ima pove}e qubov vo svetot, a samite nikako ne mo`at da ¢ ja pru`at na postarata generacija. Da, toa e isto taka vistina. Begame vo svetot na neodgovornata molitva namesto da ja ostvarime. Ako Mu re~am na Boga 'eve, ova e potrebno, pomogni!', moram da bidam podgotven da Go ~ujam Boga vo sebe kako mi odgovara, bez da ~ekam otkrovenie. 'Vide {to treba, pa odi i stori ne{to.' Taka, vo toa ne uspevame i tuka, me|u dru-

goto, gre{ime. Mo`am li da navestam deka onaa vtorata pri~ina zaradi koja{to mislam deka Vie i svetovnite dobrotvori isto taka ne uspeavte e ne samo toa {to go otfrlivte svetot, kako {to velite begaj}i vo svojata soba i propu{taj}i da go storite dobroto delo {to e na dofat na racete, tuku e i ~uvstvoto deka svetot, a osobeno gradskiot svet na dene{ninata e pekol, satanska vodenica, mesto koe{to treba da se izbegne. Vo religijata nema radost, nema na primer u`ivawa vo vesel `ivot. Zadovolstvata koi{to op{testvoto obi~no ni gi pru`a, duri ako sakate i zadovolstvoto na trupawe materijalni dobra, zadovolstvoto {to sedime vo na{ite male~ki zamoci so fri`iderite vo niv, so decata {to ni igraat pokraj nozete - toa spored mene se zdravi zadovolstva. No mislam deka serioznite lu|e, serioznite nereligiozni lu|e, otsekoga{ gi smetale ovie raboti vo koi{to nie kako ~ove~ki `ivotni vistinski u`ivame za pre~ka na patot kon dobriot `ivot. Mislam deka vo izvesna mera se vo pravo. Mislam deka e potrebno zna~itelno da se ovladee so sebesi za da ne se zaboravi {to e najdlaboko vo ~ovekot vo korist na ona {to e popovr{no. Polesno e da se bide povr{en odo{to da se soo~i{ so ne{to tragi~no. Videte, te{kotijata e vo toa {to go pretvorivme toa vo la`en stav, vo stav deka ako si hristijanin mora da bide{ strog, re~isi mra~en, nikoga{ da ne se nasmee{... Ili mnogu, mnogu ednostaven, tolku ednostaven i nevin, {to stvarnosta na `ivotot da ti se ~ini neva`na. Da, no ako si navistina svesen za toa

Antonij Blum 54

kolku e `ivotot tragi~en, toga{ postoi ograni~uvawe na tvoeto u`ivawe. Radosta e ne{to drugo. ^ovek mo`e da ima veli~estveno ~uvstvo na polet i vnatre{na radost, no u`ivaweto vo nadvore{nite vidovi na `ivotot pri svesta za stradaweto na tolkav broj lu|e i sl. e ne{to {to mene te{ko mi pa|a. Koga rabotev kako lekar vo dogovor so majka mi odlu~ivme nikoga{ da ne `iveeme so pogolema koli~ina pari od onaa {to ni e potrebna za pokriv nad glavata i za hrana, za{to mislevme deka s¢ {to }e se potro{i nad toa - i natamu taka mislam e kradewe od nekoj na kogo{to toa mu e neophodno, a nam ne ni e. Toa ne n¢ pravi mra~ni, toa ni pru`a ~uvstvo na radost zatoa {to ne{to delime, pru`ame i primame. No jas navistina ~uvstvuvam deka s¢ dodeka postoi edna gladna li~nost vi{okot na sre}a, vi{okot na udobnost e kra`ba... A sepak, sekoja oddelna li~nost e tolku ranliva, tolku podlo`na na tragedija, tolku lesno mo`e da bide vo opasnost, {to na primer koga }e vidam lu|e na pla`a, so premnogu raboti {to tie gi poseduvaat i kako premnogu u`ivaat, mislam ovde e radosta, malku sre}a na edno mesto, eden mig na radost koj{to ne e pogre{en. Ne bi rekol deka e pogre{en. Mislam deka bi mo`el da bide podlabok i potraen. Eden od problemite na sovremeniot ~ovek e vo toa {to imame tolku mnogu {to ve}e ne u`ivame vo sitnicite. Da re~eme, vo godinite koga `ivotot be{e krajno te`ok od iskustvo se se}avam deka najmalata radost be{e kako nekoe ~udo. Sega mi e potrebno mnogu pove}e za da smetam ne{to za tolku ~udesno.

Granicata se pomesti. Da, a sepak ponekoga{ koga lu|eto imaat premnogu povtorno ja otkrivaat ednostavnosta. Od moralna gledna to~ka ne e deka ne se soglasuvam so ova {to go velite, no se pla{am dali - }e go iznesam istiot moralen argument kako i Vie - toa ne e samo za na mnozinstvoto od nas da ni se nametne ~uvstvo na vina. Toa bi bilo op{toto obvinenie, ne samo protiv Vas. Vinata e sekoga{ pogre{na i vinata e bolen stav kon `ivotot. Beskorisna e. Razorna e. ...I zaradi vinata is~eznuva i samoto ~uvstvo deka s¢ e mo`no, deka ~ovek bi mo`el da popravi ne{to. Veruvam deka vinata e pogre{na, no mislam deka e predizvik za pogolema radost. Ako re~am, na primer, 'nema da go napravam toa za da mo`am da po~uvstvuvam radost zatoa {to so nekogo ne{to delam namesto kako parazit da go izlapam toa sam, kako nekoj grablivec', ne si ja namaluvam radosta, a i ne razvivam ~uvstvo na vina. Edinstvenoto {to bi go ka`ala e deka ako ~ovek ne e vo pravo, ako e vinoven, ako storil ne{to lo{o, podobro e samiot da ja snosi vinata odo{to da ja prefrla na drugite. Mo`ebi e neophodno da se podnese svojata sopstvena vina i taa da se nadmine. Mislam deka e podobro zborot 'vina' da se ostavi nastrana, a namesto toa da se pravi ne{to... Sekako, ne{to da se pravi, no ne ja prefrlaj na drug. Ne gledam nikakva prednost vo prefrlaweto na vinata vrz nekoj drug, osven ako

Antonij Blum 55

toj nekoj e podgotven, vo smisla na privrzanost, prijatelstvo, qubov ili kako i da go nare~eme toa, sakam da ka`am vo smisla na odnos kon vas, da ja podeli so vas va{ata te{kotija, neprijatnost, ne va{eto ~uvstvo na vina, ne toa {to se davite, tuku toa {to se obiduvate da prebrodite. Vi nametnuvam pra{awa i Vie ste mnogu velikodu{en, no dali izostaviv - sigurno izostaviv - nekoja va`na oblast za koja{to Vie bi sakale da zboruvate? Vi dadov li prostor za da ka`ete ne{to {to Vam Vi e navistina va`no? Ne, mislam deka be{e mnogu vozbudlivo vaka kako {to be{e. Vo sekoj slu~aj, nikoga{ ne mo`eme da razgovarame za site temi. Ona {to go ~uvstvuvam bi go izrazil so dve kratki re~enici za Boga i za religijata: deka Bog za mene ne e nekoj koj{to mi e potreben za da popolnam praznina. Toa e Nekoj Kogo {to moram da Go prifatam, za{to spored moeto sopstveno `ivotno iskustvo On navistina postoi; ne mo`am da go izbegnam toj fakt. A vtoroto e deka celiot moral koj{to se razviva od Negovoto postoewe ne e del od dol`nosta sprema Nego ili od dol`nosta sprema lu|eto - ne go sakam zborot 'dol`nost' - tuku ~in na sre}a i blagodarewe kon Boga i kon lu|eto, a toa se povrzuva so po~ituvaweto: stav na po~ituvawe kon Boga, stav na po~ituvawe kon lu|eto, stav na po~ituvawe kon `ivotot. Mislam deka ~uvstvoto na po~it, radost i predizvik e ona {to }e mi pomogne da porasnam do polnata mera, ona {to e navistina va`no vo prakti~niot `ivot.

Antonij Blum 56

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful