You are on page 1of 10

razgovor

ANTONIJ BLUM
Vo narednite brovi }e vi preneseme
delovi od knigata "Bog i ~ovekot"
od mitropolitot Antonij Blum,
objaveni za prvpat pred triesetina
godini pod naslovot God and man,
Metropolitan Anthony of Sourozh;
koga Blum be{e egzarh na
Moskovskata Patrijar{ija vo
Zapadna Evropa.
Negoviot `ivot vo Hrista,
kako pravoslaven episkop vo
Velika Britanija vo vtorata polov-
ina na XX vek, be{e vrata za mnogu- ARHIEPISKOP I ATEIST Mitropolit Antonij: Navistina
mina koi{to imaa potreba da se ne znam kako da go objasnam toa,
Marganita Laski: Vie veruvate no mi se ~ini deka zborot 'veru-
steknat so `iv opit na vo Boga i mislite deka toa e vawe' e la`liv. N¢ naveduva da
dobro i ispravno. Jas ne veruvam mislime deka se raboti za izbor
Pravoslavieto. vo Boga i mislam deka e toa i deka odlukata dali }e veruvame
dobro i ispravno. Ni vie ni jas ili ne e vo na{a mo}. Moeto
Vo veligdenskiot broj na
ne sme lekomisleni lu|e, seri- mnogu silno ~uvstvo vo vrska so
Premin vi nudime del od intervjuto ozni sme i svojata odluka sme ja toa e deka veruvam bidej}i znam
donele kolku {to sme mo`ele deka Bog postoi. I mene mi e
koe{to vo ona vreme Marganita povnimatelno. Postojat mnogu neobjasnivo kako vie uspevate da
lu|e kako {to sum jas, postojat ne go znaete toa.
Laski go vode{e so Suro{kiot mit- mnogu, verojatno mnogu pove}e
ropolit. lu|e kako {to ste vie. Kako ja Toa me doveduva do sled-
objasnuvate ovaa osnovna, bi noto pra{awe {to sakam da vi go
mo`elo da se ka`e, su{tinska postavam, a se odnesuva na vera-
razlika. ta. Znam deka verata e glavna
hristijanska dobrodetel, no

Antonij Blum 47
spored mene taa e pobliska do porokot i Ako go upotrebite zborot 'vera',
ne sfa}am zo{to mu e potrebna na sekako so toa se podrazbira deka imate
~ovekot. Velite 'znam deka Bog postoi' i vera nasproti mo`noto somnevawe? No
navistina mnogumina go velat toa od ovaa ako ste sigurni, nema mesto za somnevawe,
ili od onaa pri~ina, zatoa {to go i zatoa, `al mi e, ne gledam nikakva
do`iveale Boga ili zatoa {to go gledaat potreba od vera. Zarem sigurnosta ne e
Boga vo oblikot na univerzumot. No ako dovolna?
znaete, toga{ verata ne vi e potrebna. A
Se {koluvav za da ako ne znaete, za mene kako ateist, toa e Vie na izvesen na~in ste vo ista
re~isi kako da otfrlate ne{to najva`no polo`ba kako jas. Sigurni ste vo nepos-
bidam nau~nik. I kon vo vrska so ~ove~koto bitie - kako da go toeweto na Boga, {to na izvesen na~in e
zamenuvate neznaeweto so vera. Spored ~in na vera, bidej}i imate isto tolku
s¢ pristapuvam kako mene, koga ne{to ne znaete ispravno e da malku dokazi {to mo`ete da gi najdete vo
po~ekate toa da se doznae ili da re~ete nadvore{niot svet kolku i jas.
da se raboti za
'ne znam'. Ako pak znaete deka Bog postoi,
eksperimentalna toga{ zo{to verata bi se smetala za Ne mislite li deka postoi su{tinska raz-
dobrodetel? lika vo na~inot na razmisluvaweto za
nauka - mo`ebi toa e problemite na nevidlivoto ili vo
Mislam deka e toa pra{awe na pristapot kon niv, deka mo`ebi na nekoj
pogre{no, mo`ebi e definicija na verata. Se se}avam deka temperament pove}e mu odgovara da bide
ispravno. pro~itav vo edna prili~no {egovita siguren vo nevidlivoto, na nekoj pak, da
teolo{ka kniga deka verata se definira bide rezerviran?
kako sposobnost na vozrasnite da go
doka`at za vistinito ona {to znaat deka Ne sum siguren. Mislam deka mojot stav
ne e vistinito. kon s¢ vo golema mera go odreduva obrazo-
vanieto {to go imav. Se {koluvav za da
bidam nau~nik. I kon s¢ pristapuvam
Ba{ ubavo... kako da se raboti za eksperimentalna
Ako e verata toa, za `al, jas ja nauka - mo`ebi toa e pogre{no, mo`ebi e
nemam. Mislam deka verata najdobro se ispravno. No, {to se odnesuva do verata
definira vo zborovite od Poslanieto do zapo~nav so do`ivuvaweto koe{to izgle-
Evreite, koga pisatelot veli: "Verata e da be{e uverlivo: deka Bog postoi.
izvesnost za ne{tata nevidlivi". Toa e Somne`ot nastapuva ne kako preispitu-
sigurnost, toa e prakti~en zbor, i nev- vawe na ova su{tinsko iskustvo, tuku
idlivite ne{ta ne se ednostavno ne{to kako preispituvawe na moite razmislu-
zamisleno. Govorej}i, na primer, za sebe i vawa proizlezeni od toa. I vo toj pogled
za nekolkumina drugi lu|e, siguren sum somne`ot na vernikot treba da bide isto
deka zapo~navme so edno sosema uverlivo tolku tvore~ki, isto tolku smel, isto
do`ivuvawe. Sega, vo odreden moment ova tolku radosen, re~isi isto tolku sis-
do`ivuvawe izblede, kako i sekoe drugo temati~en kolku i somne`ot na
do`ivuvawe na ubavinata, qubovta, rados- nau~nikot koj{to otkako gi prona{ol
ta, bolkata. Postoi moment koga toa faktite koi{to vo ne{to do izvesna
do`ivuvawe pove}e ne e stvarno, no izves- granica go uverile, }e po~ne da bara
nosta za nego ostanuva. Ete toa e momen- nedostatoci vo svojot na~in na razmislu-
tot koga nastapuva verata. No verata ne vawe, gre{ka vo svojot sistem, ili novi
zna~i lekovrenost, taa zna~i deka izves- fakti koi{to bi go obezvrednile
nosta za ne{to {to ne e na{e sega{no negoviot model na univerzumot.
do`ivuvawe na ne{tata ostanuva.
Antonij Blum 48
"Ova do`ivuvawe {to go imav jas ne bea moi ~uvstva nitu moi `elbi nitu moja fizi~ka sostojba
vo onoj moment; toa be{e sredba so ne{to poinakvo, dlaboko porazli~no od mene samiot, ~ie{to
poteklo ne mo`am da go doka`am i ne mo`am da go sporedam so ni{to {to e kako mene i vnatre
vo mene, duri ni pri pristojno poznavawe na sociologijata, psihologijata ili biologijata".

No momentot na negovoto otkritie na, model na dejstvuvawe. Kako ateist niko-


kako {to nemu mu se ~ini, noviot model ga{ ne bi sakala da se posomnevam vo
na univerzumot e podednakvo uverliv, bez dlabokoto znaewe koe{to crkvite, sina-
ogled dali negovoto istra`uvawe na ovoj gogite i xamiite vo tekot na vekovite go
model go potvrduva toa ili ne. steknale za ~ove~kata priroda, za
Istra`uva~ot, bez somnenie, }e go vred- ~ove~kata misla, za ~ove~kite fizi~ki
nuva ~uvstvoto {to doa|a od novoto reakcii. Vie pi{uvavte veli~estveno za
otkritie, no toa ~uvstvo nema da go smeta vnatre{nata molitva i duri i pred da ja
za polnova`no, kako {to velite; toj pro~itam Va{ata kniga toa isklu~itelno
podocna }e izvede eksperimenti i taka me interesira{e, bidej}i mi se ~ine{e
natamu. No Vie, pretpostavuvam, ne go deka e napolno jasno deka takvata molitva
priznavate do`ivuvaweto na nekoe ~uvst- dejstvuva. Odnosno, lu|eto koi{to se
vo na navodno postoewe na Boga ako toa obidele da ja primenat kontemplativnata
~uvstvo nu`no ne ka`uva dali Bog postoi, molitva imale polza od toa. Neodamna i
ili ne? samata seriozno se obidov, za{to stradav
od bolki od izmesten diskus a ne sakam da
Mislam deka toa ne e vo potpolnost pijam lekovi protiv bolka. I mi se vide
pra{awe na ~uvstvo. Ne mislam deka deka mo`ebi }e mi pomogne da ja ubla`am
~uvstvoto mo`e ednostavno da bide ner- bolkata ako se obidam da ja primenam
azumno ili napolno besmisleno, a sepak kontemplativnata molitva kako {to ja
da se odr`i nasproti sekoj drug dokaz. No opi{uva Sveti Grigorij, so meditacija za
bi rekol deka na primer, ako za mig ja Molitvata Gospodova. I navistina taka
ostavime na strana verata vo Boga i gi se slu~i. Ete, pretpostavuvam deka
pogledneme drugite oblasti, da re~eme Crkvata ovde prona{la mentalna tehnika
muzikata, od gledi{te na nau~nikot koja{to e blagotvorna i ima terapisko
muzikata mo`e da se izrazi so crte`, so dejstvo. No vo slu~ajot na iskustvoto vo
linija, so matemati~ka formula... Koga gi vrska so molitvata, kako i vo drugite
imate site niv tie ne pru`aat ni prib- do`ivuvawa {to se narekuvaat reli-
li`na pretstava za toa dali se raboti za giozni, mi se ~ini deka Crkvata taka da
ubavo muzi~ko delo ili ednostavno za dis- se re~e odnapred si gi prisvoila, velej}i:
onantna vreva. Postoi moment koga "Ova se na{i do`ivuvawa, tie vodat do
slu{ate i velite ova e muzika, a ne ednos- Boga". Ne voobrazuvam deka moite obidi
tavno vreva. mo`at da se sporedat so ne{to {to mo`e
da go postigne izve`ban duhovnik, no
Se razbira, iako mnogu bi sakala da znam zarem ne gi zadr`uvate za sebe raznite
zo{to dobrata muzika, dobrata poezija, tehniki i na~ini na `iveewe davaj}i im
dobrata umetnost voop{to, dejstvuvaat na ateistite neprifatlivi objasnuvawa
vrz nas onaka kako {to dejstvuvaat i seko- za toa, a bi mo`ele da mu pomognete na
ga{ pretpostavuvam deka sekoe do`ivu- ~ove{tvoto koe{to mo`ebi duri vo ova
vawe na Boga vo sebe sodr`i eden takov vreme na pribegnuvawe kon drogi ima
Antonij Blum 49
potreba od toa pove}e otkolku koga bilo koe{to samite sme go predizvikale ili
porano? pak, so ~uvstvo koe{to go predizvikalo
ne{to drugo ili se izveduva od ne{to
[to se odnesuva do tehnikite i do drugo. Zarem toa e ona {to najmnogu n¢
metodite, napolno se soglasuvam deka ste deli?
vo pravo i bi mo`el da Vi dadam tokmu vo
prilog na toa {to go ka`uvate vie Da. Vernikot bi rekol: "Objektivno znam
primer za edna grupa zavisnici od droga deka On postoi, {to zna~i deka imam
koi{to ja pro~itale knigata "Temninata znaewe koe{to se steknuva, a ne znaewe
na neznaeweto" i se obratile kaj {to se proizveduva." I zarem toa na
sve{tenik (ne kaj mene) so zborovite: istiot na~in ne se odnesuva i na ira-
"Utvrdivme deka tokmu po ova tragame i cionalnite iskustva vo obi~niot `ivot?
bi ni bilo mnogu poevtino vaka da Kako {to e qubovta, kako {to e ~uvstvo-
dojdeme do toa odo{to so pomo{ na droga- to za ubavina vo umetnosta, vo muzikata i
ta {to ja koristime..." taka natamu...

I mnogu pozdravo. Mojata pretpostavka bi bila deka


Mnogu pozdravo. I sega imame ~uvstvoto za ubavina e samo zasega ira-
iskustvo so nekoi zavisnici od droga cionalno, do momentot dodeka ne se objas-
koi{to so pomo{ na meditacija go otkri- ni. Sekoga{ pomisluvam na filosofot
vaat seto ona po koe{to tragale preku Hjum, koj{to pred dveste godini re~e deka
drogata, ja ostavaat drogata i trgnuvaat znaeme deka lebot ni e korisen, no deka
vo eden drug svet. [to se odnesuva do nikoga{ nema da doznaeme zo{to, a denes,
tehnikite, mislam deka e napolno to~no, se razbira, navistina znaeme zo{to. I
bidej}i tehnikite se zanovaat na na{ata mislam deka mo`ebi vo ne tolku
zaedni~ka ~ove~ka priroda. Kon koja bilo dale~nata idnina }e doznaeme {to e toa
cel da te`neete va{eto razmisluvawe e {to dejstvuva vrz nas taka {to go nareku-
sekoga{ va{e ~ove~ko razmisluvawe, vame "ubavo".
va{ite ~uvstva se va{i ~ove~ki ~uvstva
itn. Vernikot, od nekoja pri~ina, od ista- Mo`ebi e taka, no zo{to ne mislite deka
ta pri~ina koja{to Ve naveduva da ja pre- mo`ebi na istiot na~in }e dojdeme do
poznaete ubavinata vo muzikata, vo priro- momentot koga so prou~uvaweto da re~eme
data, vo umetnosta itn., toa bi go izrazil na mozo~nite branovi i sl., }e mo`eme da
vaka: "Ova do`ivuvawe {to go imav jas ne otkrieme deka vo eden takov mig ne{to
bea moi ~uvstva nitu moi `elbi nitu moja {to ne mu e vrodeno na na{eto fizi~ko
fizi~ka sostojba vo onoj moment; toa telo go popre~ilo ili navleglo vo
be{e sredba so ne{to poinakvo, dlaboko na{eto do`ivuvawe. Od logi~ka gledna
porazli~no od mene samiot, ~ie{to to~ka vo toa e isto tolku lesno da se
poteklo ne mo`am da go doka`am i ne poveruva kako i vo ova drugoto.
mo`am da go sporedam so ni{to {to e
kako mene i vnatre vo mene, duri ni pri Tokmu toa najmnogu bi sakala da go doz-
pristojno poznavawe na sociologijata, naam i se razbira, ako eksperimentot
psihologijata ili biologijata". poka`e deka Vie ste vo pravo, bi nemalo
alternativa i ~ovek bi moral da bide
Ova e taa su{tinska razlika me|u nas, vernik. Ednostavno nasetuvam deka
neli? Bez razlika dali se raboti za eksperiment bi mo`el da poka`e deka jas
~uvstvo deka sme se sretnale so ne{to sum vo pravo. No, Arhiepiskopu, da pret-
poinakvo od nas samite, so ~uvstvo postavime deka imam, kako {to kaj nas
Antonij Blum 50
Koga rabotev kako lekar vo dogovor so majka mi odlu~ivme nikoga{ da ne `iveeme so pogolema
koli~ina pari od onaa {to ni e potrebna za pokriv nad glavata i za hrana, za{to mislevme deka
s¢ {to }e se potro{i nad toa - i natamu taka mislam - e kradewe od nekoj na kogo {to toa mu e
neophodno, a nam ne ni e.

ateistite toa bi mo`elo da se ima, takvo Vedna{. Moeto iskustvo vo detstvoto


nenadejno do`ivuvawe kakvo {to go be{e takvo deka `ivotot e nasilen,
opi{uvate Vie kako {to e izvesnosta surov, bes~uvstvitelen, deka lu|eto si se
deka Bog postoi. Da pretpostavime deka me|usebno neprijateli edni na drugi i
toa ne se slu~ilo vo nikakov religiozen deka si nanesuvaat stradawa edni na
kontekst. Da re~eme deka sedam na breg na drugi, deka s¢ na s¢ postojat samo
reka, kako Sveti Ignatij Lojola. Znam nekolkumina najbliski koi{to se so vas i
deka sum vospitana kako Evrejka, no od koi{to ne vi se zakanuva opasnost.
`iveam vo Anglija, koja{to kako {to ^ovek mora{e da se bori, da sovladuva za
velat e zemja so sto i edna religija - i da pre`ivee i kone~no - da go vozvrati
zo{to toa tuka bi imalo nekoja posledi- udarot {to posilno za da pobedi.
ca? Mo`am da prifatam deka bi bilo
razumno da stanam pripadnik na nekoja Toa, veruvam, navistina bila Va{ata
religija od strav od nekoj vid nadmeno situacija, zar ne?
ludilo koe{to gi snao|a lu|eto {to mis-
lat deka imaat li~na, neposredna vrska so Takvo be{e moeto iskustvo vo
Boga, no {to od vakvoto iskustvo so Boga u~ili{teto vo siroma{noto predgradie
}e me navede na pretpostavkata deka sum vo tekot na prvite godini na revolucijata
se sretnala so hristijanskiot, evrejskiot, i podocna - ne vo Rusija, tuku vo stranst-
muslimanskiot bog? Deka On }e saka da vo. Sega, koga Go otkriv Boga, a Go otkriv
stanam vernik na Metodisti~kata ili na vo vrska so Evangelieto, prvo me iznena-
Ruskata Pravoslavna ili na di deka, eve, postoi Bog na Kogo{to sekoj
Anglikanskata crkva? [to bi trebalo da mu e zna~aen, Koj ne pravi razlika me|u
go navede ~ovekot da odi ~ekor podaleku lu|eto, Koj{to ne e Bog na dobroto
od ova do`ivuvawe i da re~e: "Odli~no, nasproti zloto, Bog na vernicite naspro-
sega sum siguren deka Bog postoi." ti ateistite, Bog na eden vid nasproti
drug; deka Nemu sekoj {to postoi Mu e
Toa bi imalo napolno poinakov tek, koga napolno ednakov, zna~aen i vreden. I koga
bi go imale - a siguren sum deka ~ovek Go otkriv toj Bog, toga{ be{e neizbe`no
mo`e da go ima do`ivuvaweto na Boga da go otkrijam i stavot kon svojata okoli-
nadvor od kakov bilo kontekst ili na. I znaete, po~uvstvuvav, zaprepasten,
prethodna religioznost ili religiozno deka faktot {to otkriv deka Bog e takov
obrazovanie - toga{ verojatno bi otkrile i deka Negoviot odnos kon sekogo e takov
deka ako Bog postoi, toa ima neposredna celosno me izmeni. Se svrtev okolu sebe i
podlaboka smisla za Va{ata polo`ba vo pove}e ne gledav odvratni i omrazeni
odnos na lu|eto voop{to... su{testva, tuku lu|e koi{to se vo vrska
so Nego i so koi{to bi mo`el da stapam
Ve molam objasnete mi go toa, bidej}i vo nov odnos koga bi veruval deka se
tokmu toa sakam da go razberam. takvi kakvi {to Bog veruva deka se.

Antonij Blum 51
Koga se prika`uva Crkvata kako vistinata. To~no toa ni go dava
edna dr`ava, svetovna dr`ava, Pravoslavnata Crkva. Taa e
koja{to ne e dr`ava tuku mafija, zemjotres, eden idolouriva~ki taj-
jas ne ¢ pripa|am na taa i takva fun, koj{to pomaga da se rodi
crkva, koja{to samo se vika crkva, ikonata Bo`ja, tivko i vistinski,
i ne sakam da ¢ pripa|am; pove}e ikonata na `iviot Bog, Koj{to i
im pripa|am na onie {to ja odreku- go spasuva ~ovekot.
vaat crkvata. No odrekuvaweto na (arhim. Vasilij Gondikakis)
edna laga ne zna~i i afirmacija na

No fakt e deka ateistite mo`at da go ste otkrile deka postoi edna li~nost
imaat ova do`ivuvawe na qubov polna so `ivotot vi stanuva poinakov od onoj do
po~it, na milosrdna qubov kon site soz- momentot pred da stanete svesni za taa
danija bez potreba od Boga. Jas ne sum li~nost.
dobar socijalist, no mislam deka lu|eto
koi{to se navistina dobri socijalisti, Mo`am li da Ve zamolam da bidete malku
vo osnovnata a ne vo politi~kata smisla pokonkreten vo vrska so ova? Na primer,
na zborot, imaat takvo ~uvstvo. Ne e u{te ne{to sakam da doka`am, iako toa
potrebno da se ima Bog za da se ima ~uvst- mo`e da bide prili~no diskutabilno, no
vo za vrednosta na seko sozdanie. mislam deka dokazot e vreden. Vo tekot na
izminatite petstotini godini, otkako
Ne, ne sakam da ka`am deka e toa potreb- naukata se ottrgna od pazuvite na
no. Bi rekol deka ne e nepohodno da se Crkvata zna~itelno napreduva{e, taka
znae deka postoi Bog za da se bide {to denes e voobi~aeno da se re~e deka
~ove~ko su{testvo ili za da bidete nad na{eto tehnolo{ko, na{eto nau~no
nivoto na koe{to jas bev, sosem sigurno. znaewe ja nadmina sostojbata na moralot.
Nitu e neophodno, bi rekol, da se znae Od druga strana, Crkvata ima{e na raspo-
deka Bog postoi za Sebe za vsu{nost da lagawe dve iljadi godini za da go razvie
postoi. Spored mene, problemot na Boga e na{iot moral, dokolku toa e edna od
vo ova. On ne e ne{to {to mi e potrebno nejzinite funkcii. No, rekovte deka
za da imam svoj pogled na svetot. Bog ne ~ovekot mo`e da dojde do svest za vistin-
mi e potreben za da ja popolnam praznina- skata li~nost - koj hristijanski zbor mi e
ta vo svojot stav kon svetot. Otkriv deka ovde neophoden? - za egzistencija, za dos-
Bog postoi na napolno istiot na~in na tojna egzistencija na sekoe ~ove~ko
koj{to gi otkriv faktite vo naukata i su{testvo. I ova povlekuva so sebe, mis-
tuka ne mo`am ni{to. Za mene On e fakt lam, eden vid odnesuvawe kon ~ove~kite
i zatoa ima zna~ewe i igra uloga na nekoj bitija koe{to go povrzuva veruvaweto vo
na~in vo istata smisla vo koja{to otkako Boga so moralot. Postoi li neophodna
Antonij Blum 52
Postojat "sve{teni" ateisti koi{to Vatikan. Oti jas sum vo Pravoslavnata
tragaat po Edniot Bog. Neli Apostol Crkva, vo koja{to ona {to go `iveeme
Pavle veli: Ne e verata za site, t.e. ne i do`ivuvame pretstavuva urivawe na
e Pravoslavieto za site. Imaj}i ja s¢, urivawe na site idoli, nepresta-
kako iskustvo pravoslavnata vera, jno urivawe, i isplivuvawe na
koga bi bil na Zapad poprvo bi se Bo`jata ikona na povidok, Negovata
nao|al vo prostorot na somnevawe i nesozdadena blagodat.
bi im pripa|al na ateistite otkolku (arhim. Vasilij Gondikakis)
na teistite, ako tie teisti se so

vrska me|u veruvaweto vo Boga i Dozvolete mi da se ograni~am na


moralot? [to e toa? I bidej}i Crkvata Evangelieto; toa }e bide polesno otkolku
vo tekot na ovie dve iljadi godini ne n¢ da se obidam da opfatam po{iroka
napravi dobri - vsu{nost, bi rekla deka oblast. Celoto u~ewe vo Evangelieto,
vo tekot na poslednite dveste godini vsu{nost, e u~ewe za qubovta. Faktot
tokmu svetovnata misla stori najmnogu za deka ni nedostasuva qubov n¢ osuduva, no
da n¢ popravi - mo`e li da se re~e deka ne ja pravi taa izjava pomalku vistinita.
Crkvata ja ispolnila ovaa funkcija? So Gotov sum da ka`am deka, individualno i
drugi zborovi, kako moralot proizleguva kolektivno, nam ni nedostasuva toj ideal.
od veruvaweto vo Boga? Zo{to Crkvata U{te pove}e se somnevam vo ona {to go
ne uspea da napravi od nas moralni rekovte za svetovnata misla, bidej}i
su{testva? mojot vpe~atok e deka zapadnoevropskata
svetovna misla - ili svetovnata misla
Mislam deka moralot sosema sigurno koja{to se razvi od zapadnoevropskata
treba da proizleze od na{ata vera vo kultura - e proniknata od Evangelieto; na
Boga, bidej}i ako gledame deka ustrojstvo- primer gledi{teto za vrednosta na edna
to na svetot se temeli na izvesen broj li~nost vo anti~koto op{testvo go
golemi principi, toa bi trebalo da go vovede Evangelieto, inaku prethodno vo
izmeni na{eto odnesuvawe... nego ednostavno go nema{e. Ima tolku
mnogu raboti koi{to sega stanaa op{ti
Koi se golemite principi? mesta, univerzalno prifateni, a nekoga{
Qubovta, da re~eme... qubovta, pravdata. pretstavuvaa novost, i sega dejstvuvaat vo
op{testvoto kako kvasec vo testo.
Zatoa {to ~uvstvuvate qubov koga }e se
sretnete so Boga? Zatoa {to izgleda deka Bi se slo`ila so Vas krajno. Velam samo
Bog e bitie na qubovta i na pravdata? deka vo tekot na poslednite dveste godi-
Sakam da ka`am, kade e mestoto na ovie ni, barem od sredinata na osumnaesettiot
dobrodeteli vo sredbata so Boga? vek, ovie principi koi{to se, navistina
Antonij Blum 53
taka mi se ~ini, vrvot na zapadnata civi- goto, gre{ime.
lizacija, uspe{no preminaa od racete na
religioznite vo racete na svetovnite Mo`am li da navestam deka onaa vtorata
lu|e, pa dokolku vo tekot na ovoj period pri~ina zaradi koja{to mislam deka Vie
postoi moralen napredok, a mislam deka i svetovnite dobrotvori isto taka ne
postoi, za toa, po moe mislewe, ne treba uspeavte e ne samo toa {to go otfrlivte
da im zablagodarime na crkvite i na sina- svetot, kako {to velite begaj}i vo svojata
gogite. soba i propu{taj}i da go storite dobroto
delo {to e na dofat na racete, tuku e i
Postojat dve raboti {to mi pa|aat vo o~i ~uvstvoto deka svetot, a osobeno grad-
- ednata e deka vernicite imaa i s¢ u{te skiot svet na dene{ninata e pekol, satan-
imaat edna mnogu nezgodna sklonost da ska vodenica, mesto koe{to treba da se
begaat od `ivotnite te{kotii i proble- izbegne. Vo religijata nema radost, nema
mi vo navodnata "pobo`nost". na primer u`ivawa vo vesel `ivot.
Zadovolstvata koi{to op{testvoto
Drago mi e {to go iznesovte ova. obi~no ni gi pru`a, duri ako sakate i
Toa e sosem izvesno. Mnogu polesno e da zadovolstvoto na trupawe materijalni
se povle~e{ vo sebe i da re~e{ 'o Bo`e, dobra, zadovolstvoto {to sedime vo
daj im leb na gladnite', odo{to da na{ite male~ki zamoci so fri`iderite
prezeme{ ne{to vo vrska so toa. [totuku vo niv, so decata {to ni igraat pokraj
bev vo Amerika i nekoj postojano zboru- nozete - toa spored mene se zdravi zado-
va{e za svojata podgotvenost da si go dade volstva. No mislam deka serioznite lu|e,
`ivotot za gladnite i za siroma{nite, a serioznite nereligiozni lu|e, otsekoga{
jas - ne ja gasne{e cigarata - go pra{av gi smetale ovie raboti vo koi{to nie
zo{to ednostavno ne odvoi za niv edna kako ~ove~ki `ivotni vistinski u`ivame
kutija cigari. za pre~ka na patot kon dobriot `ivot.

I samata mo`am da Vi dadam u{te eden Mislam deka vo izvesna mera se vo pravo.
primer. Site nie koi{to imame deca i Mislam deka e potrebno zna~itelno da se
sre}avame golem broj mladi lu|e... ovladee so sebesi za da ne se zaboravi {to
sre}avame lu|e koi{to baraat da ima e najdlaboko vo ~ovekot vo korist na ona
pove}e qubov vo svetot, a samite nikako {to e popovr{no. Polesno e da se bide
ne mo`at da ¢ ja pru`at na postarata gen- povr{en odo{to da se soo~i{ so ne{to
eracija. tragi~no. Videte, te{kotijata e vo toa
{to go pretvorivme toa vo la`en stav, vo
Da, toa e isto taka vistina. Begame vo sve- stav deka ako si hristijanin mora da
tot na neodgovornata molitva namesto da bide{ strog, re~isi mra~en, nikoga{ da
ja ostvarime. Ako Mu re~am na Boga 'eve, ne se nasmee{...
ova e potrebno, pomogni!', moram da bidam
podgotven da Go ~ujam Boga vo sebe kako Ili mnogu, mnogu ednostaven, tolku
mi odgovara, bez da ~ekam otkrovenie. ednostaven i nevin, {to stvarnosta na
'Vide {to treba, pa odi i stori ne{to.' `ivotot da ti se ~ini neva`na.
Taka, vo toa ne uspevame i tuka, me|u dru- Da, no ako si navistina svesen za toa

Antonij Blum 54
kolku e `ivotot tragi~en, toga{ postoi Granicata se pomesti.
ograni~uvawe na tvoeto u`ivawe. Radosta Da, a sepak ponekoga{ koga lu|eto imaat
e ne{to drugo. ^ovek mo`e da ima premnogu povtorno ja otkrivaat ednos-
veli~estveno ~uvstvo na polet i vna- tavnosta. Od moralna gledna to~ka ne e
tre{na radost, no u`ivaweto vo nad- deka ne se soglasuvam so ova {to go
vore{nite vidovi na `ivotot pri svesta velite, no se pla{am dali - }e go iznesam
za stradaweto na tolkav broj lu|e i sl. e istiot moralen argument kako i Vie - toa
ne{to {to mene te{ko mi pa|a. Koga ne e samo za na mnozinstvoto od nas da ni
rabotev kako lekar vo dogovor so majka se nametne ~uvstvo na vina. Toa bi bilo
mi odlu~ivme nikoga{ da ne `iveeme so op{toto obvinenie, ne samo protiv Vas.
pogolema koli~ina pari od onaa {to ni e
potrebna za pokriv nad glavata i za hrana, Vinata e sekoga{ pogre{na i vinata e
za{to mislevme deka s¢ {to }e se bolen stav kon `ivotot. Beskorisna e.
potro{i nad toa - i natamu taka mislam - Razorna e. ...I zaradi vinata is~eznuva i
e kradewe od nekoj na kogo{to toa mu e samoto ~uvstvo deka s¢ e mo`no, deka
neophodno, a nam ne ni e. Toa ne n¢ pravi ~ovek bi mo`el da popravi ne{to.
mra~ni, toa ni pru`a ~uvstvo na radost Veruvam deka vinata e pogre{na, no mis-
zatoa {to ne{to delime, pru`ame i pri- lam deka e predizvik za pogolema radost.
mame. No jas navistina ~uvstvuvam deka s¢ Ako re~am, na primer, 'nema da go
dodeka postoi edna gladna li~nost napravam toa za da mo`am da po~uvstvu-
vi{okot na sre}a, vi{okot na udobnost e vam radost zatoa {to so nekogo ne{to
kra`ba... delam namesto kako parazit da go izlapam
toa sam, kako nekoj grablivec', ne si ja
A sepak, sekoja oddelna li~nost e tolku namaluvam radosta, a i ne razvivam ~uvst-
ranliva, tolku podlo`na na tragedija, vo na vina.
tolku lesno mo`e da bide vo opasnost,
{to na primer koga }e vidam lu|e na Edinstvenoto {to bi go ka`ala e deka
pla`a, so premnogu raboti {to tie gi ako ~ovek ne e vo pravo, ako e vinoven,
poseduvaat i kako premnogu u`ivaat, mis- ako storil ne{to lo{o, podobro e samiot
lam ovde e radosta, malku sre}a na edno da ja snosi vinata odo{to da ja prefrla
mesto, eden mig na radost koj{to ne e na drugite. Mo`ebi e neophodno da se
pogre{en. podnese svojata sopstvena vina i taa da se
nadmine.
Ne bi rekol deka e pogre{en. Mislam
deka bi mo`el da bide podlabok i Mislam deka e podobro zborot 'vina' da se
potraen. Eden od problemite na sovreme- ostavi nastrana, a namesto toa da se pravi
niot ~ovek e vo toa {to imame tolku ne{to...
mnogu {to ve}e ne u`ivame vo sitnicite.
Da re~eme, vo godinite koga `ivotot Sekako, ne{to da se pravi, no ne ja pre-
be{e krajno te`ok od iskustvo se se}avam frlaj na drug.
deka najmalata radost be{e kako nekoe
~udo. Sega mi e potrebno mnogu pove}e za Ne gledam nikakva prednost vo prefr-
da smetam ne{to za tolku ~udesno. laweto na vinata vrz nekoj drug, osven ako

Antonij Blum 55
toj nekoj e podgotven, vo smisla na
privrzanost, prijatelstvo, qubov ili
kako i da go nare~eme toa, sakam da ka`am
vo smisla na odnos kon vas, da ja podeli so
vas va{ata te{kotija, neprijatnost, ne
va{eto ~uvstvo na vina, ne toa {to se
davite, tuku toa {to se obiduvate da pre-
brodite.

Vi nametnuvam pra{awa i Vie ste mnogu


velikodu{en, no dali izostaviv - sigurno
izostaviv - nekoja va`na oblast za
koja{to Vie bi sakale da zboruvate? Vi
dadov li prostor za da ka`ete ne{to {to
Vam Vi e navistina va`no?

Ne, mislam deka be{e mnogu vozbudlivo


vaka kako {to be{e. Vo sekoj slu~aj,
nikoga{ ne mo`eme da razgovarame za
site temi. Ona {to go ~uvstvuvam bi go
izrazil so dve kratki re~enici za Boga i
za religijata: deka Bog za mene ne e nekoj
koj{to mi e potreben za da popolnam
praznina. Toa e Nekoj Kogo {to moram da
Go prifatam, za{to spored moeto sop-
stveno `ivotno iskustvo On navistina
postoi; ne mo`am da go izbegnam toj fakt.
A vtoroto e deka celiot moral koj{to se
razviva od Negovoto postoewe ne e del od
dol`nosta sprema Nego ili od dol`nosta
sprema lu|eto - ne go sakam zborot
'dol`nost' - tuku ~in na sre}a i blago-
darewe kon Boga i kon lu|eto, a toa se
povrzuva so po~ituvaweto: stav na
po~ituvawe kon Boga, stav na po~ituvawe
kon lu|eto, stav na po~ituvawe kon `ivo-
tot. Mislam deka ~uvstvoto na po~it,
radost i predizvik e ona {to }e mi
pomogne da porasnam do polnata mera, ona
{to e navistina va`no vo prakti~niot
`ivot.

Antonij Blum 56