Kalendar na Svetiite

17 APRIL Svetiot sve{tenoma~enik Simeon, episkop Persiski Pretrpe ma~ewe za Hrista vo vremeto na carot Savorij. So nego gi ma~ea i negovite dvajca prezviteri Avdelaj i Ananija. Sveti Simeon predizvika pokajanie kaj carskiot evnuh Ustazan, koj{to prethodno odre~e deka e Hristov sledbenik. Ukorot na svetitelot go trogna i navede Ustazan da primi ma~eni{tvo za Hrista. Zaedno so Sv. Simeon na gublil{teto bea izvedeni u{te 1000 hristijani. Ovoj svet episkop se zasolnuva{e da postrada posleden, za da mo`e da gi ukrepi svoite duhovni ~eda vo stradawata. Otkako go isprati stadoto pred nebesniot Car, postrada i samiot. Progonstvata na carot Savorij prestanaa po ubistvoto na negoviot omilen evnuh Azat, koj{to godinata posle ubistvoto na Sv. Simeon na Veliki Petok be{e ubien kako hristijanin. Site postradaa za Hrista vo 341 ili vo 344 godina. 18 APRIL Prepodoben Jovan U~enik na Sv. Grigorij Dekapolit. @ivee{e vo vremeto na ikonoborniot car Lav Ermenin. Ovoj car eretik gi podlo`i na ma~ewe trojcata: Sv.
98 Mali `itija

Grigorij Dekapolit, Sv. Josif Pesnopisec i ovoj prepodoben Jovan. No tie ovie stradawa gi pre`iveaja. Otkako Grigorij Dekapolit mirno se upokoi, igumen na negoviot manastir vo Carigrad stana prepodobniot Jovan, koj{to se pameti kako golem podvi`nik vo vpodobuvaweto na Hrista. Mirno se upokoi okolu 820 godina. Nego go pogreba Sv. Josif Pesnopisec, vo blizina na grobot na negoviot u~itel Grigorij. 19 APRIL Prepodobniot ma~enik Agatangel Svetskoto ime mu e Atanasij. Slu`e{e kaj Turcite vo Smirna, a tie nasilno go potur~ija. Se pokaja i se zamona{i vo manastirot Esfigmen na Sveta Gora. Tolku dlaboko se kae{e, {to posaka so svojata krv da si go o~isti grevot. Otide vo Smirna i izleze pred Turcite so krstot i so ikonata na Hristovoto Voskresenie. Go ubija na 19 april 1819 g. na devetnaesetgodi{na vozrast. Po smrtta mu se javi `iv na svojot duhovnik German. 20 APRIL Bla`eniot Grigorij, patrijarh Antiohiski Be{e igumen na manastirot Faran pod Sinajskata Gora. Po

narodnost be{e Ermenec. Protiv negovata volja go postavija za patrijarh Antiohiski, i toa posle progonstvoto na negoviot istoimen prethodnik, koj{to i samiot pred toa be{e monah na Sinajskata Gora. Bla`eniot Grigorij be{e mnogu poznat po negovoto golemo milosrdie, osobeno kon gre{nicite. Se upokoi vo Boga 593 godina. 21 APRIL Svetiot sve{tenoma~enik Januarij Be{e episkop vo Kampanija Italijanska. Go ma~ea za Hrista vo vremeto na hristogoniot car Maksimijan. Makite gi podnesuva{e mnogu trpelivo i nezloblivo. Koga go frlija vo ogan, ognot se razladi so nevidliva rosa, a ma~enikot nepovreden stoe{e vnatre falej}i Go Boga i peej}i. Teloto mu go stru`ea so `elezni ~etki. Zaedno so negovite duhovni ~eda Faust i Disiderij, so puteolskite |akoni Prokul i Sosij i so dvajca hristijani od puteolskiot zatvor go frlija pred yverovi, no yverovite ne sakaa ni da gi doprat Hristovite ma~enici. Toga{ site gi ubija so me~ vo gradot Puteol. Teloto na Sv. Januarij tajno go zedoa hristijanite od Neapol i go polo`ija vo edna crkva vo nivniot grad. Nad ova telo se izvr{ija mnogubrojni ~uda, me|u koi se pameti koga edna vdovica go donese svojot mrtov sin edinec nad mo{tite na Svetitelot, a zaradi

nejzinite solzi i molitvi kon Sv. Januarij Bog go o`ivea nejziniot sin. Sveti Januarij postrada vo 305 godina. 22 APRIL Prepodobniot monah Vitalij Ovoj monah ima{e neobi~en podvig. Dojde vo gradot Aleksandrija i vedna{ si napravi spisok na gradskite bludnici, pa dewe rabote{e najte{ki raboti, a no}e so zarabotenite pari ode{e kaj nekoja od bludnicite i se zatvara{e so nea v soba cela no}. No {tom }e se zatvorea, Vitalij ja mole{e `enata da si legne, a samiot ja minuva{e no}ta pla~ej}i i molej}i Go Boga za taa gre{nica. Na `enite im zabranuva{e da raska`uvaat {to pravi so niv. Gi menuva{e dodeka ne gi izredi site i povtorno po~nuva{e od prvata do poslednata. Vo gradot go smetaa za golem besramnik i za ova trpe{e mnogu navredi. Golem broj od tie bludnici zaradi negovoto pokajanie i po negovite molitvi se otka`aa od nivniot razvraten `ivot, pa nekoi se oma`ija, drugi ~esno se vrabotija, a treti se zamona{ija. Svetosta na ovoj monah stana poznata posle negovata smrt, koga na negoviot grob po~naa da se slu~uvaat ~udotvorni iscelenija na bolni. @ivee{e vo vremeto na patrijarhot Jovan Mnogumilostiv.

99 Mali `itija

23 APRIL Svetiot velikoma~enik Georgij Sin na bogati i blago~estivi roditeli od Kapadokija. Tatko mu umre ma~eni~ki za Hrista. Na dvaesetgodi{na vozrast Georgij be{e tribun vo vojskata na carot Dioklecijan. Koga ovoj car po~na da gi goni hristijanite, Georgij izleze pred carot i odva`no ja objavi svojata vera vo Gospod Hristos. Carot go zatvori i go podlo`i na nevideni maki. Mu gi stavaa nozete vo kladi so te`ok kamen na gradite, go vrzuvaa na trkalo i go vrtea s¢ dodeka ne mu go pretvorija teloto vo krvava rana, go trueja so smrtonosni otrovi, go zakopaa vo rov do vratot itn., no pri site maki Gospod ~udesno go isceluva{e ma~enikot, a bidej}i Georgij ima{e neprestajna molitva kon Boga, pri ova vr{e{e ~uda me|u lu|eto {to prisustvuvaa na negovite stradawa. Mnogumina gledaj}i go svedo{tvoto na Svetiot velikoma~enik ja primija verata vo Hrista. Go ubija so me~ 303 godina. Do den denes im se javuva na vernite i ~udotvori vo imeto na Boga kaj onie {to go molat da gi zastapuva pred Nego. 24 APRIL Svetite ma~enici Pasikrat i Valentin Koga go ma~ea Pasikrat, negoviot brat Papijan koj{to prethodno zaradi stravot
100 Mali `itija

od ma~ewata otpadna od Hrista go nagovara{e i toj da se odre~e. Nemu i na sudijata ma~itel Pasikrat im vozvikna: "Teloto e smrtno i }e izgori vo ognot, no du{ata e besmrtna i ne gi ~uvstvuva vidlivite maki!# Majka mu pak, mnogu go hrabre{e vo stradawata. Postrada od me~ za Hrista zaedno so Valentin okolu 228 godina. 25 APRIL Svetiot apostol i evangelist Marko Mu be{e sopatnik i pomo{nik na Sv. apostol Petar. Koga bea zaedno vo Rim, tamo{nite hristijani go zamolija da im ja zapi{e spasonosnata nauka na Gospod Isus, Negoviot `ivot i Negovite ~uda. Taka nastana Evangelieto spored Marko, koe{to go vide i go posvedo~i kako vistinito Sv. apostol Petar. Od nego Sv. Marko be{e postaven za episkop vo Misir, koj{to vo ona vreme tone{e vo mrakot na paganstvoto, na gatarskite i zlo~estivite dejstva. So Bo`ja pomo{ Sv. Marko uspea da go posee semeto na Hristovata nauka vo Livija, Amonikija i vo Pentapol. Ottamu otide vo Aleksandrija, kade {to postavi episkop i sve{tenstvo i dobro ja utvrdi verata vo Hrista. Negovata propoved Bog ja krepe{e so mnogubrojni i prekrasni ~uda.

No neznabo`cite se krenaa protiv ovoj razoritel na nivnata ne~estiva vera i sakaa da go ubijat. Sv. Marko se zasolni od Aleksandrija vo Pentapol i vo nea se vrati duri posle dve godini, koga ja najde Crkvata umno`ena. Toga{ neznabo`cite go fatija, go vrzaa i go vle~ea po kaldrmata na aleksandriskite ulici, pa ranet go frlija vo zatvor. Gospod mu se javi vo zatvorot i go ukrepi. Sledniot den ma~itelite povtorno go ma~ea na onoj svoj na~in, pa taka Sv. Marko vo isto{tenost izdivna. Negovite sveti ~udotvorni mo{ti gi pogrebaa hristijanite. 26 APRIL Svetiot sve{tenoma~enik Vasilij, episkop Amasiski Za{titnik na devicata Glafira, koja{to otpadnat od Hrista i voden od ne~ista strast ja gone{e za da ja oskverni Likinij, zetot na carot Konstantin. Glafira be{e na slu`ba kaj blago~estivata carica, `ena na Likinij, a sestra na carot Konstantin. Pod zakrila na caricata pobegna od napasniot Likinij od Nikomidija vo gradot Amasija, vo Pontiskata oblast. Tamo{niot episkop i Crkvata vo Amasija ja primija so mnogu qubov, no edno od nejzinite pisma do caricata padna vo racete na Likinij. Ovoj, razjaren, pobara da mu go dovedat amasiskiot episkop Vasilij zaedno so Glafira. Na patot od Amasija za Nikomidija umre Glafira, a

bla`eniot Vasilij otide na ma~ewe pred hristogoniot car. Go ubija so me~, pa go frlija vo moreto. Angel Gospodov uka`a deka teloto mu se nao|a vo vodite blizu gradot Sinop. Carot Konstantin krena vojska protiv svojot ne~estiv zet, go fati i go isprati vo progonstvo vo Galija. 27 APRIL Svetiot apostol Simeon Eden od Sedumdesettemina pomali apostoli. Toj mu e sin na Kleopa, bratot na pravedniot Josif, svr{enikot na Presveta Bogorodica. So golema revnost i hrabrost go propoveda{e Evangelieto Hristovo nasekade po Judeja. Otkako Evreite go ubija Sv. apostol Jakov, bratot Gospodov, po nego za episkop na erusalimskata Crkva be{e postaven ovoj apostol Simeon. So Crkvata Bo`ja vo Svetiot Grad upravuva{e so mudrost i so sila Bo`estvena do svojata starost. Ima{e pove}e od 100 godini koga postrada za vreme na progonstvata na carot Trajan. Prvo pretrpe golemi maki, a potoa go raspnaa na krst. 28 APRIL Svetite apostoli Jason i Sosipatar i devicata Kerkira Jason i Sosipatar bea od Sedumdesettemina pomali apostoli. Sv.
101 Mali `itija

apostol Pavle go postavi Jason za episkop Tarsiski, a Sosipatar za episkop Ikoniski. Patuvaj}i i propovedaj}i go Evangelieto otidoa na ostrovot Krf, kade {to izgradija crkva posvetena na Sv. prvoma~enik Stefan i gi obratija nekoi neznabo`ci vo Hristovata vera. Carot na ostrovot gi frli vo zatvor, a tamu ima{e sedummina razbojnici. Ovie od apostolite ja primija verata vo Hrista, no {tom dozna za toa carot naredi da gi usmrtat vo vrela smola. I taka nekoga{nite razbojnici primija ma~eni~ki venci. Koga potoa carot gi podlo`i apostolite na maki, negovata }erka Kerkira gi vide nivnite stradawa, se raspra{a i dozna za nivnata vera, pa i samata se oglasi kako hristijanka i im go razdade svojot nakit na siromasite. Carot ne ja po{tedi, no ja zatvori vo poseben zatvor i bidej}i ne uspea da ja odvrati od Gospoda vo Kogo taa poveruva, naredi da go zapalat zatvorot. Zatvorot izgore, a devicata pre`ivea. Zaradi ova ~udo mnozina se krstija. Po ova carskite vojnici ja ubija Kerkira so streli. 29 APRIL Prepodobniot Memnon ^udotvorec Od mladosta se predade na podvig na post i molitva i tolku si go o~isti srceto od strastite, {to stana `iveali{te na Svetiot Duh. Isceluva{e neiscellivi bolni i so imeto Bo`jo vr{e{e mnogu

drugi ~uda. Se javuva{e vo morski buri i spasuva{e brodovi od propast. Mirno se upokoi vo Gospod vo 2 vek i se preseli vo nebesnite dvorci na Hristos. 30 APRIL Svetiot apostol Jakov Zavedeev Eden od Dvanaesettemina golemi apostoli. Brat na apostolot Jovan Bogoslov. Koga Gospod Isus minuvaj}i pokraj niv gi povika dvajcata bra}a da trgnat po Nego, tie bez dvoumewe gi ostavija ribarskite mre`i i tatko im Zavedej i ottoga{ ne se delea od Gospoda. Ovoj apostol e eden od trojcata apostoli {to Mu bea najbliski na Hrista. Gospod go povede, zaedno so Petar i Jovan, so Sebe na gorata Tavor, koga se preobrazi pred niv vo Negovata Bo`estvena slava, no tie bea so Nego i pri poslednite predsmrtni momenti vo Getsimanskata gradina. Sv. apostol Jakov posle Pedesetnica ode{e da propoveda po razni krai{ta, duri do [panija. [tom se vrati ottamu, so nego po~naa da se prepiraat za Svetoto Pismo Evreite, pa za da go nadvladeat go najmija ma|esnikot Hermogen. No Hermogen i negoviot u~enik Filip se poklonija pred silata na vistinata i se krstija. Potoa kako klevetnik be{e najmen nekoj Josija, ama i toj poveruva, pa na krajot i postrada za Hrista zaedno so Sv. apostol Jakov. Postradaa pod ostrica na me~ vo 45 godina vo Erusalim.

102 Mali `itija

1 MAJ Svetiot prorok Eremija Roden e vo 600 g. pred Hrista vo blizinata na Erusalim. Po~na da prorokuva koga ima{e 15 godini, vo vremeto na carot Josija. Kaj ovoj car ima{e mnogubrojni golemci, sve{tenici i la`ni proroci i niv Eremija gi povikuva{e na pokajanie. No odvaj se spasi od nivnite ubistveni race. Na carot Joakim mu prore~e za negovata sramna smrt, t.e. deka }e bide pogreban nedostojno kako magare. Za ova carot go frli Eremija, a toj od prozor~eto go vide Varuh i po~na da mu diktira proro{tvo. Carot se razgnevi i od ova proro{tvo, no zborovite na prorokot se ispolnija. Im prorokuva{e i na carevite posle ovie, na evrejskite robovi vo Vavilon, na idolopoklonicite vo dolinata Totef itn. Koga Vaviloncite navistina go zazedoa Erusalim, Eremija go zede kivotot od hramot i go skri vo dlabo~inata na eden bunar. Poslednite 4 godini od `ivotot gi mina vo Misir, prinuden od nekoi Evrei, a na krajot tamu umre kamenuvan od negovite sonarodnici. Postoi predanie deka Aleksandar Makedonski go posetil grobot na prorokot Eremija i naredil mo{tite na prorokot da se prenesat i da se pogrebaat dostoinstveno vo Aleksandrija.

2 MAJ Svetite ma~enici Esper, Zoa, Kirijak i Teodul Tie se edno hristijansko semejstvo. Vo vremeto na carot Adrijan neznabo`ecot Katal gi kupi kako robovi Esper, `ena mu Zoa i nivnite sinovi Kirijak i Teodul. Bidej}i ne sakaa da vkusat od idolskite `rtvi na neznabo`cite, im ja frlaa taa hrana na ku~iwata, a samite gladuvaa. Koga dozna, Katal se razgnevi i po~na te{ko da gi izma~uva. Gi ma~e{e prvo decata, no tie ne samo {to ne se raskolebaa tuku duri i baraa u{te pote{ki maki. Najposle celoto semejstvo go frlija vo ognena pe~ka. Nivnite tela ostanaa celi i nepodgoreni od ognot. Postradaa ~esno vo 2 vek.

3 MAJ Prepodoben Teodosij KievoPe~erski Od najranata mladost se predade na molitva i bogomislie. Za ova majka mu ~esto go tepa{e. Edna{ {tom gi pro~ita vo Evangelieto Hristovite zborovi koj saka pove}e tatko ili majka pove}e od Mene ne e dostoen za Mene, Teodosij go napu{ti roditelskiot dom i pobegna vo Kievskata pe{tera kaj Sveti

103 Mali `itija

Antonij, koj go primi i naskoro go zamona{i. So podvigot i so dobrodetelite {to gi stekna Teodosij mnogu se izvi{i nad drugite monasi, pa nabrzo Sveti Antonij go postavi za igumen na manastirot. Na ovoj prekrasen devstvenik Bog mu dade golema blagodat i ~udotvorna sila. Se upokoi mirno vo 1074 godina. Mo{tite mu po~ivaat pokraj onie na Sv. Antonij.

so klinci po teloto, ja vodea zauzdana kako dobi~e, no angel Gospodov ja zatrese zemjata pod nejzinite ma~iteli i zemjata gi progolta. Nejzinite stradawa se neopislivi i te{ko zamislivi. Mnozina {to gi gledaa ja primaa verata vo Hrista. Preku ~udata {to gi javi Bog pri stradawata na Sveta Irina se obratija nad 100 000 neznabo`ci. Na krajot legna vo grob i zapoveda da go zatvorat. Po ~etiri dena grobot go otvorija, no nejzinoto telo ne go najdoa. 6 MAJ Sveti Varvar Razbojnikot Posle mnogu zlostorstva se pokaja i se osudi samiot sebesi: prvo, tri godini da odi na ~etiri noze i da jade so ku~iwata i vtoro, dvanaeset godini da `ivee vo {uma, bez obleka, bez pokriv i druga hrana osven treva i lisja. Angel Gospodov go izvesti deka grevovite mu se prosteni. Edni trgovci patuvaa po {umata, pa koga go vidoa oddaleku Varvar pomislija deka e yver a ne ~ovek, gi vperija kon nego strelite i go ubija. Umiraj}i gi pomoli da mu javat na bliskiot sve{tenik za nego. Sve{tenikot dojde i ~esno go pogreba. Od negovoto telo pote~e celebno miro {to gi le~e{e lu|eto od razni bolesti i maki. 7 MAJ Svetiot ma~enik Akakij Be{e rimski oficer vo vremeto na carot Maksimijan. Koga odgovara{e na sud za verata vo Hrista, re~e deka negovata blago~estiva vera ja nasledil od

4 MAJ Prepodoben Nikifor Toj mu e u~itel na pro~ueniot Grigorij Palama. Sv. Nikifor prvo be{e katolik. Koga premina vo Pravoslavie, zaedno so premudriot Teolipt Filadelfiski stana svetogorski podvi`nik. Napi{a zna~ajno delo za umstvenata molitva. Se narekuva i Nikifor Isihastot. 5 MAJ Svetata velikoma~eni~ka Irina Tatko ¢ be{e male~ok car vo gradot Magedon na Balkanot. @ivee{e vo vremeto na apostolite. Irina i nejzinite dvorjanki se krstija od Sv. Timotej, u~enikot na Sv. apostol Pavle. Na ~udesen na~in taa go obrati vo Hristovata vera nejziniot tatko, koj prethodno ja ma~e{e zaradi Hrista. Ovaa Hristova stradalnica pretrpe maki u{te od ~etiri cara. Bog ja spasuva{e preku angeli. Ja stru`ea so bi~kija, no bi~kijata se odbiva{e od nejzinoto telo. Ja vrzuvaa za vodeni~ko trkalo i so vodata sakaa da ja ubijat, no ostana zdrava i `iva. Ja kovea
104 Mali `itija

roditelite i deka vo nea se utvrdil gledaj}i gi ~udesnite iscelenija od mo{tite na hristijanskite svetiteli. Posle golemi maki hrabro pretrpeni vo gradot Pirint, Akakij go sprovedoa vo Vizantija, kade {to izdr`a novi maki, a najposle go ubija so me~. Postrada za Hrista vo 303 godina. 8 MAJ Prepodoben Arsenij Veliki Roden e vo patricisko semejstvo vo Rim, dobro {koluvan vo svetskite nauki, vo filosofijata i vo duhovnata mudrost. Prvo be{e |akon na Crkvata vo Rim. Potoa carot Teodosij go zede za u~itel na negovite sinovi. Pritisnat od dvorskata sueta i od odmazdoqubivoto srce na svojot vospitanik Arkadij, Sveti Arsenij se oble~e kako pita~, sedna na korab za Misir i dojde vo slavniot podvi`ni~ki Skit, kade {to mu stana u~enik na pro~ueniot Jovan Kolov. Se smeta{e sebesi za mrtov. Koga nekoj mu javi deka dobil nasledstvo od eden negov upokoen bogat rodnina, Svetitelot odgovori: "Kako mo`am da go nasledam koga jas pred nego umrev!" @ivee{e kako pustino`itel 55 godini, a po`ivea vkupno 100 godini. Denovite vo kelijata gi minuva{e pletej}i ko{nici od palmovi lisja, a no}ite vo molitva. Mnogu gi odbegnuva{e lu|eto. Se upokoi mirno vo 448 godina. 9 MAJ Svetiot prorok Isaija Od carski rod. So golemata Bo`ja blagodat {to be{e vo nego Isaija se udostoi i Go vide Gospoda Savaot na

prestolot nebesen. Prorokuva{e mnogu ne{ta: na poedinci i na narodi. Edna{ tri dena ode{e gol po ulicite na Erusalim prorokuvaj}i go skoriot pad pod asirskiot car Senaherim i gi predupreduva{e carot i narodnite glave{ini da se upravat edinstveno kon Gospoda Sevi{niot i od Nego da baraat pomo{, a da ne se nadevaat na pomo{ od Misircite i Etiopjanite. Site negovi proro{tva se ispolnija bukvalno. Najva`ni mu se proro{tvata za za~nuvaweto na Presvetata Deva, za Sv. Jovan Predvesnik i za nastanite od `ivotot na Gospod Hristos. Zaradi negovoto ~isto srce primi od Boga dar na ~udotovorstvo. Po negovite molitvi od gorata Sion pote~e Siloamskata voda, na koja{to so vekovi podocna otide Hristos za da go isceli raslabeniot. Prorokot Isaija `ivee{e i prorokuva{e 700 godini pred Hrista. 10 MAJ Svetiot apostol Simon Zilot Eden od Dvanaesettemina golemi apostoli. Rodum e od Kana Galilejska. Na svadba mu dojde Gospod Isus so Bogorodica i so u~enicite. Koga snema vino, Gospod pretvori voda vo vino. [tom go vide ova ~udo mlado`enecot Simon si go ostavi domot, roditelite i nevestata, pa pojde po Hrista. Zilot zna~i revnitel. Simon e nare~en Revnitel zaradi negovata golema i ognena revnost kon Spasitelot i Negovoto Evangelie. Otkako na Pedesetnica Go primi Svetiot Duh, Simon otide da go propoveda Evangelieto vo Mavritanija vo Afrika. Uspea da obrati vo verata mnogumina, a potoa be{e ma~en i najposle raspnat na krst kako negoviot Gospod.
105 Mali `itija

11 MAJ Svetite Metodij i Kiril Ramnoapostolni Rodeni bra}a po poteklo od Solun. Otkako pomina vo oficerski ~in na voena slu`ba 10 godini me|u Slovenite, Metodij otide i se zamona{i na gorata Olimp. Podocna tamu mu se pridru`i i brat mu Konstantin (Kiril). Na zapoved od carot Mihail ovie bra}a gi ispratija na hristijanska misija me|u Hazarite. Tamu go vovedoa hazarskiot Kagan vo Hristovata vera, pa go krstija nego i negovite dostoinstvenici i golem broj podanici. Potoa vo Carigrad ja sostavija slovenskata azbuka i gi prevedoa crkovnite knigi od gr~ki na slovenski jazik. Po ova bea prateni vo Moravija i tamu so uspeh go ra{irija i utvrdija Pravoslavieto. Hrabro se borea protiv trijazi~ni~kata eres i go {irea Evangelieto na lokalnite jazici na narodite. Imaa mnogu nevolji od germanskoto sve{tenstvo. Prv se upokoi Sv. Kiril vo Rim, kade {to prestojuvaa povikani od toga{niot papa, koj{to gi odlikuva{e so mnogu po~esti. Sveti Metodij ja prodol`i misijata vo Moravija i se potrudi na Evangelieto me|u Slovenite. Se upokoi vo Gospod vo 885 godina. Po negovata smrt negovite u~enici Petto~islenici prodol`ija so prosvetuvaweto za Hrista vo Makedonija. 12 MAJ Sveti Epifanij episkop Kiparski Se rodi kako Evrein, no koga ja uvide silata na verata Hristova se krsti toj i negovata sestra Kalitropija. Na 26 godini se
106 Mali `itija

zamona{i vo manastirot na Sv. Ilarion. Podocna samiot ustroi manastir i se pro~u po cela Palestina i Misir zaradi podvi`ni{tvoto, duhovnata mudrost i ~udotvorstvoto. Begaj}i od ~ove~kata slava se oddale~i vo Misir. No po Bo`ja Promisla stana episkop vo gradot Salamina na Kipar. Toj mu e sovremenik na Sv. Jovan Zlatoust. Vo vremeto koga ovoj golem Svetitel trpe{e progonstvo od caricata Evdoksija, nekoi se ponadevaa da go iskoristat Sv. Epifanij protiv Zlatoust. Duri i mu javija na Zlatoust deka kiparskiot episkop se soglasil so carot protiv nego. Sv. Epifanij go razbi somne`ot na Sv. Jovan so edno pretsmrtno proro{tvo za bliskata smrt na obajcata. Se upokoi vo Gospod vo 403 godina. Od negovite mnogubrojni bogoslovski dela najpoznato e t.n. Kov~e`e (Panarion), vo koe{to se izlo`eni i pobieni 80 eresi. 13 MAJ Prepodobnite Jovan, Eftimij, Georgij i Gavriil Iverski Osnova~i na poznatiot Iverski (Gruziski) manastir na Sveta Gora. Sv. Jovan najprvo se podvizuva{e vo lavrata na Sv. Atanasij, a potoa go osnova manastirot Iver. Se upokoi vo 998 godina. Eftimij i Georgij go prevedoa Svetoto Pismo na gruziski jazik. Eftimij se upokoi vo 1028 g., a Georgij vo 1066 g. Gavriil se udostoi da ja prifati ~udotvornata ikona na Presveta Bogorodica, koja{to po moreto dojde vo manastirot za vreme na ikonobornite progonstva. 14 MAJ Bla`eniot Isidor Jurodiv Po poteklo Germanec. Dojde vo Rostov, ja zasaka pravoslavnata vera, i ne samo {to

premina vo Pravoslavieto tuku i zede te`ok podvig na jurodstvo zaradi Hrista. No}eva{e vo edna koliba od granki. Poka`a golemi i prekrasni ~uda za vreme na `ivotot i posle smrtta. Na eden trgovec {to be{e isfrlen od korab i se dave{e vo moreto, Isidor mu se javi po vodata i go izvede na bregot. Edna{ kaj rostovskiot knez presu{ija site sadovi so vino, zatoa {to prethodno negovite slugi go izbrkaa Isidor i ne mu dadoa ~a{a voda. Koga umre vo svojata koliba, na 14 maj 1484 g., celiot Rostov zamirisa so nekoe prekrasno blagouhanie. Trgovecot kogo{to bla`eniot Isidor go spasi vo moreto mu podigna na svetitelot crkva na mestoto na negovata koliba. 15 MAJ Prepodoben Teodor Osveten U~enik na Sv. Pahomij. Tajno od roditelite pobegna vo manastirot na Sv. Pahomij u{te kako mom~e. Sv. Pahomij go zamona{i i mnogu go zasaka zaradi negovata neobi~na revnost i poslu{nost. Dojde majka mu da go vika doma, no toj ne saka{e da ¢ se javi, tuku Go mole{e Boga da ja prosvetli za verata na Vistinata. I navistina, toga{ majka mu se upati vo bliskiot `enski manastir vo koj{to upravuva{e sestra mu na Sv. Pahomij i samata se zamona{i. Nabrzo vo manastirot dojde i brat mu na Teodor, Pafnutij, pa stana monah. Po smrtta na Sv. Pahomij go postavija Teodor za igumen na site Pahomievi manastiri i toj po`ivea do dlaboka starost, upravuvaj}i gi mnogubrojni monasi na patot kon spasenieto.

17 MAJ Svetiot apostol Andronik Eden od Sedumdesettemina apostoli. Rodnina mu e na apostolot Pavle. Go postavija za episkop na Panonija. Ne `ivee{e na edno mesto, tuku patuva{e po Panonija i nasekade go propoveda{e Evangelieto. Zaedno so Sveta Junija uspeaja mnogumina da gi obratat kon Hrista i razorija mnogubrojni idolski hramovi. Obajcata imaa blagodat na ~udotvorstvo, so koja{to gi izgonuvaa demonite od lu|eto i isceluvaa sekakva nemo} i bolest. Na krajot postradaa ma~eni~ki. Mo{tite im se najdeni vo Evgeniskite krai{ta. 18 MAJ Svetite ma~enici Petar, Dionisij, Andrej, Pavle i Hristina Petar - prekrasno mom~e, Dionisij ugleden ~ovek, Andrej i Pavle - vojnici i Hristina - {esnaesetgodi{na devica. Site hrabro Go ispovedaa Hrista i podnesoa maki i smrt za Negovoto ime. Nekoj Nikomah, koj{to be{e ma~en so niv, se odre~e od Hrista nasred makite i odedna{ sleze od umot, pa kako besen si go grize{e svoeto telo i isfrla{e pena na ustata s¢ dodeka ne izdivna. Ova stana vo 250 g. 19 MAJ Sveti Jovan, episkop Gotski Be{e episkop vo Gruzija, no koga tamo{niot tatarski kagan po~na da gi ma~i hristijanite, toj se zasolni ~etiri
107 Mali `itija

godini me|u Gotite vo Besarabija (Gotska eparhija obrazuvana za vreme na Konstantin Veliki). Koga slu{na za smrtta na kaganot, se vrati na svojata slu`ba i revnosno i bogougodno go rakovode{e stadoto {to mu be{e dovereno od Boga. Pred smrtta re~e: "Po ~etirieset dena odam da se sudam so kaganot". I navistina, na ~etiriesettiot den se prestavi kaj Gospod vo 8 vek. 20 MAJ Svetiot ma~enik Talalej Roden e vo Livan. Postrada koga ima{e 18 godini. Ima{e prekrasno lice i crveno`olta kosa. Be{e lekar. Go ma~ea zaradi Hrista vo vremeto na Numerijan. Sudijata naredi so svrdel mu gi izdup~at kolenata, da mu provle~at vnatre ja`e i taka da go obesat na edno drvo. No Bog im go pomra~i vidot na xelatite i namesto ma~enikot tie obesija edna {tica. Mislej}i deka namerno go napravile toa, ma~itelot naredi da gi tepaat. Toga{ i tie se priklonija kon Hrista, pa primija ma~eni~ka smrt zaradi Nego. Potoa ma~itelot samiot zede svrdel i se zafati da mu gi dup~i kolenata na Talalej, no racete mu premalea i ne mo`e{e. Mora{e da go moli Talalej da mu pomogne za da mu se vrati silata. Talalej se pomoli i Bog go slu{na. No so ova ne zavr{ija negovite maki. Go frlija vo voda, ama toj izleze `iv pred ma~itelot. Go frlija pred yverovi, a tie se umilkuvaa pred nego. Najposle go ubija so me~ vo 284 g.

21 MAJ Svetiot car Konstantin i caricata Elena Najpoznati hristijanski vladeteli. Verata vo Hrista prv ja primi carot Konstantin, na kogo od Boga vo videnie mu be{e daden znakot na pobedata so hristijanskiot krst. Za verata vo silata na Krstot Bog mu ja dade golemata pobeda nad tiranot Maksencij, po {to Konstantin go izdade prviot edikt za slobodna veroispoved vo rimskoto carstvo. Ottoga{ ne samo {to prestanaa progonstvata na hristijanite tuku i se rodi novo op{testvo, vo ~ie sredi{te be{e Crkvata Hristova. Carot Konstantin go premesti i sedi{teto na novoto carstvo vo novoosnovan grad na temelite na dotoga{ bezna~ajnoto grat~e Vizant, koe{to ottoga{ se nare~e Konstantinopol i Carigrad. Carot Konstantin e zaslu`en za svikuvaweto na Prviot Vselenski Sobor, koj{to pod negovo pokrovitelstvo so neviden sjaj zasvetli vo carskiot dvorec vo Nikeja. Majka mu, caricata Elena, poveruva vo Hrista i pri nejzinite revnosni poklonenija po Svetite mesta od `ivotot i stradawata na Gospod go utvrdi po~ituvaweto na svetostite vo Erusalim, izgradi strojni crkvi, go pronajde ^esniot Krst na koj{to be{e raspnat Hristos i izvr{i mnogu drugi bogougodni dela. 22 MAJ Svetiot ma~enik Vasilisk Go ma~ea zaedno so Evtropij i Kleonik. Niv gi raspnaa na krst i taka svr{ija na 3 mart, a Vasilisk go vratija vo zatvorot.

108 Mali `itija

Zaradi smenata na vlasta ostana zatvoren dolgo. No tamu toj Go mole{e Boga da ne mu go odzeme darot na ma~eni{tvoto. Samiot Gospod mu se javi i mu veti ma~eni~ki podvig, no go isprati vo rodnoto selo za da se pozdravi so majka mu i bra}ata. Toga{ tamu dojde namesnikot Agripa, koj se poka`a hrisstogonitel. Go fati Vasilisk i go tera{e da mu prinese `rtva na idolot Apolon. Vasilisk se pomoli usrdno na Boga i idolot se urna vo prav, a hramot se zapali. Agripa se ispla{i i naredi pa go ubija Vasilisk. No toga{ ma~itelot polude. Vo ludiloto otide na gubili{teto, zede malku od krvta na ma~enikot vo pra{inata i si ja privrza na pojasot. Od toa ozdrave i se krsti. Eden gra|anin komanski podigna crkva vrz mo{tite na Sveti Vasilisk i vo nea mnogumina se iscelija od svoite bolesti i maki. 23 MAJ Prepodobna Efrosinija, knegiwa Polocka Taa mu e }erka na knezot Vseslav Polocki. Koga roditelite sakaa da ja svr{at, pobegna vo `enski manastir i se zamona{i. Angel Gospodov ¢ se javi tripati i ¢ poka`a mesto za da ustroi nov devstven manastir. Vo mona{tvo ja privle~e i svojata sestra Evdokija i mnogu drugi blagorodni~ki. Na starost Sveta Efrosinija posaka da umre vo Erusalim i Mu se mole{e na Boga za toa. Bog ¢ ja usli{i molitvata i navistina, koga go poseti Erusalim se upokoi tamu. Ja pogrebaa vo manastirot na Sv. Teodosij na 23 maj 1173 godina.

Roden e vo Antiohija vo 522 g. Tatko mu zagina vo zemjotres, a Simeon ostana so majka mu Marta. Na pustinski podvig trgna koga ima{e {est godini, kaj nekoj duhovnik Jovan. Mnogu se podvizuva{e vo postot i vo molitvata, a pretrpe stra{ni demonski isku{enija. No po ova mu se javi Hristos vo vid na prekrasno mom~e i mu podari golema blagodat na Simeon. Posle toa videnie vo srceto na Sv. Simeon se razgore golema qubov kon Gospoda, pa mnogu godini pomina stoej}i na eden stolb i peej}i Mu psalmi na Boga. Potoa, upaten od Gospod zamina na gorata Divna i `ivee{e tamu. Ima{e golema blagodat na isceluvawe, na proyirawe vo dale~ina, gi skrotuva{e yverovite, izleguva{e nadvor od sebe i gi gleda{e nebesata, razgovara{e so angelite, gi izgonuva{e demonite, ne jade{e po 30 dena, prima{e hrana od race na angeli. Se upokoi vo 75 godina od `ivotot vo 596 g. 25 MAJ Svetiot sve{tenoma~enik Terapont, episkop Kiparski Monah i podvi`nik na ostrovot Kipar. Be{e episkop, a postrada kako ma~enik za Hrista. Negovoto telo po~iva{e vo edna crkva na Kipar. Vo 806 g. Agarjanite udrija na ostrovot Kipar i toga{ svetitelot mu se javi na tutorot na onaa crkva, mu ka`a deka nevernici }e go napadnat Kipar i mu zapoveda da gi prenese negovite mo{ti vo Carigrad. Koga korabot so kivotot trgna po moreto se krena golema bura, no okolu korabot moreto be{e tivko i od kivotot se razleva{e blagouhan miris po celiot korab i
109 Mali `itija

24 MAJ Prepodoben Simeon Stolpnik Divnogorec

naokolu. Toga{ tutorot go otvori kivotot i go najdoa celiot ispolnet so miro izleano od mo{tite na Sveti Terapont. So toa miro mnogumina bolni se nama~kaa i ozdravea. Vo Carigrad nad ovie ~udotvorni mo{ti izgradija crkva. Od niv so blagodatta Bo`ja se le~ea bolni od najte{ki bolesti. 26 MAJ Svetiot apostol Karp Eden od Sedumdesettemina apostoli. Sledbenik i pridru`nik na Sv. apostol Pavle, koj{to go postavi za episkop na Verija Trakiska. Go propoveda{e Evangelieto i na Krit, kade {to go primi vo svojot dom Sv. Dionisij Areopagit. Za nego Sv. Dionisij svedo~i deka bil ~ovek so neobi~no ~ist um, krotok i nezlobliv, i deka vo videnie mu se javil Samiot Gospod Isus so Svoite angeli, i deka nikoga{ ne po~nuval da slu`i liturgija ako prethodno nemal nebesno videnie. Otkako pretrpe mnogu napasti za imeto Hristovo, Sv. Karp najposle postrada ma~eni~ki od nevernite Evrei. 27 MAJ Sveti David Garexiski Toj e eden od Trinaesette otci Gruziski. Imeto go dobi po Garexiskata pustina blizu Tiflis, kade {to se podvizuva{e vo hristijanskiot `ivot. Na starost zede nekolkumina od svoite u~ienici i trgna da ja poseti Svetata zemja. No koga stignaa na eden rid od koj{to se gleda{e Erusalim, David se rasplaka i re~e:
110 Mali `itija

"Kako da se drznam so ovie moi gre{ni noze da odam po stapkite na Bogo~ovekot?" Pa im re~e na svoite u~enici tie, kako dostojni, da pojdat i da im se poklonat na svetostite, a samiot zede tri kamewa i se vrati nazad. Ova smirenie Gospod mu go objavi na toga{niot patrijarh Erusalimski Ilija, velej}i: "Isprati vedna{ po starecot {to se vra}a za Sirija; kaj nego ima tri kamewa, so sebe toj ja odnese celata blagodat na Svetata zemja. Nemu za blagoslov mu e dovolen eden kamen, a drugite dva neka gi vrati vo Erusalim. Toj starec e avva David Garexiski." Patrijarhot taka i napravi. A onoj tret kamen do den denes le`i na grobot na Sveti David i ima ~udotvorna iscelitelna sila. 28 MAJ Sveti Nikite Ispovednik, episkop Halkidonski Vo mladosta se odre~e od svetot i otide na mona{ki podvig. Zablesna so dobrodetelta kako sonce, pa crkovnite stare{ini go izdignaa na arhierejskiot prestol vo Halkidon. Kako arhierej be{e osobeno milostiv kon bednite i mnogu se gri`e{e za siracite, za vdovicite i za ni{tite. Koga carot Lav Ermenin stana protiv ikonite, Sveti Nikita stana hrabro vo odbrana na ikonite, go razobli~i carot i mu go objasnuva{e zna~eweto na ikonite. Zaradi ova pretrpe mnogu poni`uvawa, zloba i zatvor. Najposle carot go protera vo progonstvo, a tamu Sv. Nikita se prestavi kaj Gospod za da primi venec na slava vo Negovoto Carstvo. 29 MAJ Prepodobnata ma~eni~ka Teodosija

Rodena e po molitvite na majka ¢ kon Sv. ma~eni~ka Atanasija, koja{to ¢ se javi i ¢ go objavi ra|aweto na Teodosija. Roditelite go posvetija deteto na Boga, t.e. rano ja dadoa vo manastir. Po nivnata smrt od nivniot ogromen imot taa nara~a da ¢ izrabotat tri ikoni: na Spasitelot, na Presveta Bogorodica i na Sv. ma~eni~ka Atanasija. Drugoto im go razdade na siromasite. Postrada ma~en~ki vo vremeto na ikonogonitelot Lav Isavrijanin. 30 MAJ Sveta Makrina Taa mu e baba na Sv. Vasilij Veliki. Ima{e prekrasen um i retka blago~estivost. U~eni~ka mu e na Sv. Grigorij Neokesariski ~udotvorec. Vo vremeto na Dioklecijan zaedno so ma`ot ¢ se zasolnija vo {umite i se krieja po pustinite. Imotot im go konfiskuvaa, no tie ne se `alea. Li{eni od s¢, osven od qubovta kon Boga, se naselija vo edna prastara {uma, vo koja{to pominaa 7 godini. Po Bo`ja Promisla kozite se spu{taa od planinata i im se podavaa za da gi nahranat. Obajcata mirno se upokoija vo 4 vek, otkako pretrpea mnogu stradawa zaradi verata vo Hrista. 31 MAJ Svetiot ma~enik Filosof Roden e vo okolinata na Aleksandrija. Vo vremeto na progonstvata na hristijanite Filosof ne saka{e da

se odre~e od svojot Gospod Isus Hristos pred knezovite i neznabo`nite sudii. Za ova go podlo`ija na maki. Za da go oskvernat, najposle go polo`ija na meka postela, mu gi vrzaa racete i nozete i pu{tija kaj nego edna razvratna `ena {to go naveduva{e na grev. Koga po~uvstvuva deka vo nego se budi strast od dopirot na `enskite race, Sv. Filosof si go stegna jazikot so zabite, go otkina i ¢ go plukna na bludnicata v lice. Od ova strasta vedna{ is~ezna, a `enata ja opfati u`as i pobegna. Potoa go ubija so me~. Postrada za Hrista vo 252 g. na mladi godini. 1 JUNI Prepodoben Agapit Pe~erski Besrebren lekar. U~enik na Sv. Antonij Pe~erski. Gi le~e{e lu|eto so molitva i so edno zelje od koe{to prave{e leb za sebe. Taka go izle~i i knezot Vladimir Monomah, zaradi {to mnogu se pro~u. Na ova mu pozavide lekarot na knezot, nekoj Ermenec, i po~na da go kleveti. Agapit se razbole i Ermeninot pojde kaj nego, pa mu re~e deka za tri dena }e umre, a ako ne umre, deka toj, Ermeninot, }e se zamona{i. Agapit mu odgovori deka nemu od Gospod mu e javeno deka nema da umre za tri dena tuku za tri meseci. Taka i se slu~i. Po smrtta na Agapit onoj Ermenin pojde kaj pe~erskiot igumen i go zamoli da go zamona{i, za{to, re~e, mu se javil Sv. Agapit od onoj svet i go potsetil na vetuvaweto. Sv. Agapit se upokoi vo 1095 godina.

111 Mali `itija

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful