Erusalim - Sveta Zemja

Od po~etokot na hristijanstvoto, pa do dene{en den, Erusalimskata Patrijar{ija ja ima vode~kata uloga na svetite mesta, vo Svetata Zemja

Od po~etokot na hristijanstvoto, pa do dene{en den, Erusalimskata Patrijar{ija ja ima vode~kata uloga na svetite mesta vo Svetata Zemja. Nejzinata uloga bila edna herojska borba za da se so~uvaat hristijanskite sveti mesta i duhovnoto bogatstvo akumulirano niz vekovite. Ovaa crkva poteknuva od apostolsko vreme i e prvata hristijanska zaednica vo Erusalim. Vo po~etokot, crkvata vo Erusalim bila edna od najva`nite crkvi Majka na crkvite. Razru{uvaweto i opustu{uvaweto na Erusalim od Tit, vo sedumdesettata godina i dramati~nite nastani {to sledea so uni{tuvaweto na judejskiot Hram, imaa negativni posledici vrz izgledot na Erusalim, vo na~ininot na organizacija i osobeno, vo prioritetnosta na crkvata, bidej}i hristijanite se preselija isto~no od rekata Jordan. Koga vo 135 godina, imperatorot Adrijan izdignal nad ru{evinite vo Erusalim rimski grad, hristijanite se vratile. Me|utoa, zaradi rimskoto vlijanie, hristijanite se rasprsnale niz cela Palestina. So tekot na vremeto sostojbata se prome-

Sveta

Sveta Zemja

nila. Erusalimskata mitropolija porasnala vo va`en i istaknat duhoven centar, osobeno koga vizantiskiot imperator Konstantin Veliki i negovata majka Elena izgradile veli~estveni crkvi i hramovi. Ova dovelo do su{tinsko podignuvawe i do crkoven avtoritet na Kesarija i Erusalim. Podocna ova go prepoznava Vselenskiot sinod vo Halkidon (451 god.), i toga{ episkopatot vo Erusalim e podignat na nivo na Patrijar{ija. Ottoga{ Erusalimskiot patrijarh pretstavuva visok crkoven avtoritet vo Svetata Zemja. Vleguvaweto na arapite vo Palestina, vo 639 godina, predizvikalo zna~itelni promeni vo vnatre{nata organizacija na hristijanskite zaednici i, kako {to se o~ekuvalo, vo pozicijata i funkcioniraweto na Patrijarhatot vo Erusalim. Arapite od edna strana gi ograni~ile aktivnostite na Patrijarhatot, a od druga strana mu doverile golema sila i odgovornost vo crkovnata i socijalnata sfera. Vo edinaesettiot vek Patrijarhatot e dodelen na Konstantinopol, no podocna deluva avtokefalno.

34 Reporta`a Erusalim- Sveta zemja

Crkvata na Voskresenieto Crkvata na Voskresenieto e srcevinata na Svetiot Grad, a srce na crkvata e Svetiot @ivotvoren Grob, koj e izgraden na mestoto kade {to po simnuvaweto od Krstot bilo polo`eno Teloto Hristovo. Sega tamu stoi natpis na gr~ki: “Izvor na na{eto Voskresenie”. Crkvata nema osoben arhitektonski izgled i stil, taka {to e te{ko da se prepoznae pome|u ostanatite gradbi vo gradot. Crkvata vsu{nost ne e edna gradba, tuku e sostavena od pove}e gradbi soedineti bez osobena arhitektonska uniformnost, harmonija ili stil. Sodr`i crkvi, paraklisi, katakombi, podrumi, sobi, skali , premini ...Duri ni plafonot ne e ednakov, sekoj del e so razli~en stil. U{te povpe~atliva e tolpata na posetiteli i poklonici-lu|e od razli~na rasa, sve{tenici ili monasi, pravoslavni, franciskanci, kopti, sirijci, ermenci, so razli~ni nosii, koi zboruvaat na svojot jazik. Pove}e od deset sveti mesta se soedineti vo ovaa crkva na Voskresenieto. Edni od niv se Golgota i Grobot Hristov, koi imaat evangelska istoriska topografska avtenti~nost. Sekoe sveto mesto vo crkvata ima svoja istorija t.e. eden nastan od `ivotot na Hristos. Nazaret Nastrana od golemite pati{ta, Nazaret vo hristovoto vreme bilo zafrleno selo. Ottoga{ se prenesuvala pogovorkata: Mo`e li ne{to dobro da izleze od Nazaret? (Jn.1,46). No, tokmu ovde, Isus pominal re~isi ~etvrt vek od svojot `ivot. Da mo`eme da se najdeme vo Nazaret od toa vreme, }e vidime okolu stotina beli ku}i so ramni pokrivi, rasfrleni po ridot obrasnat so lozi i maslinovi nasadi. Od blagite padini na ridovite se otvara `ivopisna gletka, vrz koja verojatno ne edna{ po~ival pogledot na Isus, nebesno sini planinski sinxiri, zeleni dolini, zaseani poliwa. Gradot denes izobiluva so mnogu arheolo{ki otkritija-grobnici, cisterni, ru{evini od crkvi i eden vizantiski manastir. Nazaret

35 Reporta`a Erusalim- Sveta zemja

za`ivuva za vreme na vizantiskiot period kade {to `iveele pove}e evrei otkolku hristijani. Nazaret stanal episkopija vo dvanaesettiot vek. Vo {esnaesettiot vek stanuva hristijanska naselba. Podocna se naselile i muslimanski arapi, a denes naselenieto e me{ano. Pri na{ata poseta posebno se zadr`avme na mestoto na sredbata na Bogorodica so nebesniot glasnik Gavril, kade{to taa ja slu{nala blagata vest: “Ne boj se Marija, za{to si na{la milost pred Boga; i ete ti }e za~ne{ vo utrobata i }e rodi{ Sin, i }e go nare~e{ so imeto Isus. On }e bide golem i }e se nare~e Sin na Sevi{niot, i }e Mu go dade Gospod Bog prestolot na Negoviot tatko David; i }e caruva nad domot Jakovov sekoga{ i carstvoto Negovo nema da ima kraj.”(Luka 1,30-33). Kana Galilejska Vo kamenite sadovi koi bile nameneti za miewe, Isus naredil da se nalee voda. Slugite go storile naredenoto, nacrpele i mu odnele na starosvatot:” Sekoj najnapred go iznesuva dobroto vino, a koga }e se podnapijat gostite, toga{ polo{oto; a ti si go za~uval dobroto vino za sega”(Jovan 2,310). Projavata na Hristovata vlast nad prirodata zapo~nala, no ne so stra{ni znaci, tuku na svadba. Za da mo`e da prodol`i veselbata, bez nikoj da zabele`i osven majka mu, ja pretvoril vodata vo vino. Galilejskite ribari bile dlaboko dopreni od ova ~udo. Od toj moment tie seriozno poveruvale vo Isus (Jovan 2,11). Denes Kana Galilejska se nao|a na severoistok od

Nazaret, na glavniot pat do Galilejskoto more. Pravoslavnata Crkva i Franciskanskata crkva na naselbata i dadoa nov izgled. Potsetuva na gradba od raniot vizantiski period, mo`ebi drevna sinagoga, so mozai~en pod. Vo vremeto na Noviot Zavet, Kana Galilejska verojatno bila locirana severno od dene{nata naselba, kade se nao|a arheolo{kiot grad nare~en: “ru{evinite na Kana”. Kapernaum Okolu Genisaret postoele niza primorski naselbi, od koi Isus go odbral Kapernaum. Evangelistite go narekuvaat “Negov grad'. Tamu pokraj sinagogata izgradena od Rimjanin-prozelit, `iveel vo domot na Simon, bratot na Andrej. Od tamu Isus odel da propoveda. Od tamu se upatuval po bregot na Vitsaida, Horazin, Magdala, od tamu odel na praznicite vo Erusalim i tamu se vra}al. Lu|eto od Kapernaum stanale svedoci na negovite prvi ~uda. Sveti Epifanij n£ informira deka se do ~etvrtiot vek Kapernaum bil evrejski grad koj{to ne go primil hristijanstvoto. No, sepak, u{te vo vtoriot vek, se pojavila mala evrejska zaednica koja ja primila hristijanskata vera. Tie se sobirale vo ku}ata na svetiot apostol Petar, koja podocna, vo pettiot i {estiot vek, koga hristijanskata zaednica porasnala, bila izgradena kako crkva. Vo Kapernaum imalo u{te edna crkva posvetena na sveti Jovan Bogoslov. Vo edinaesettiot vek, Kapernaum bil uni{ten od zemjotres i napu{ten. Od krajot na edinaesettiot vek go koristat edinstveno ribarite. So arheolo{kite istra`uvawa se pronajdeni nekoi delovi od gradot.

36 Reporta`a Erusalim- Sveta zemja

Galilejskoto ezero Krajbre`jeto na Galilejskoto More, kade{to prestojuval Hristos, podocna silno nastradalo vo vojna. Duri relativno neodamna ovoj predel povtorno zapo~nal da go dobiva svojot porane{en izgled. Vo evangelskite vremiwa, pak, Genisaret se odlikuval, spored zborovite na Flavij, “so za~uduva~ka priroda i ubavina”. Ovo{ni nasadi, palmi i lozja ja vramuvale sinata voda. Zad ogradite rasnele bagremi, leandri, xbunovi na mirta so beli cvetovi. Rodot bil sobiran vo tekot na celata godina. Ezeroto davalo obilen ulov. Dewe i no}e negovata povr{ina bila ispolneta so ribarski ~unovi. Mnogu evangelski nastani i prirodnata ubavina na regionot go napravile ova mesto isklu~itelno popularno i poseteno. Okolu ova ezero se nao|aat mnogu crkvi i manastiri. Kaj Svetite Otci se sretnuva kako katedra Hristova ili mesto kade{to Toj naj~esto propovedal. Tavor Vo hristijanstvoto planinata Tavor e poznata kako “visoka planina” na koja Hristos se preobrazil. Prvata crkva e osnovana vo ~etvrtiot vek. Vo pettiot vek se izgradeni u{te dve crkvi, taka vo {estiot vek stoele tri crkvi na vrvot na planinata, kako trite senici {to sakal sveti apostol Petar da gi napravi. Tavor privlekuva mnogu monasi i iljadnici poklonici. Isto taka e izgradena ~etvrta crkva vo sedmiot vek, so eden episkop i sedumnaeset monasi. Vo trinaesettiot vek muslimanite gi razru{ile crkvite, a hristijanite ja

napu{tile gorata. Denes postoi pravoslaven manastir posveten na Svetoto Preobra`enie, izgraden vo 1862 godina, Melhisedekoviot paraklis i franciskanski manastir podignat vrz ru{evinite na vizantiskata crkva. Ovde se slu~ilo edno od najgolemite Hristovi “sebeotkrivawa”. Na trojcata apostoli-Petar, Jakov i Jovan, im bilo dadeno za moment da ja vidat zavesata na Tajnata podotvorena i da ja sogledaat bo`estvenata slava na Hristos. Mo`ebi vo o~ekuvawe na svoite stradawa Toj sakal duhovno da gi ukrepi najbliskite, znaej}i kakvi isku{enija gi o~ekuvaat vo idnina. Getsimanija U{te od vremeto na Hristos Getsimanija e locirana nadvor od Erusalim. Vo Erusalim, do na{e vreme se za~uvani istrienite skalila na starite kameni skali. Mo`ebi tokmu po niv se spu{tal Isus, upatuvaj}i se kon Eleon. Minuvaj}i go potokot Kedron, Toj ne trgnal kon Vitanija , tuku pretpo~ital da ostane vo Getsimaniskata gradina. Toa bil mal privaten imot, zagraden so yid, vo koj rastele maslinovi nasadi. “O~e moj, ako e mo`no, neka me odmine ovaa ~a{a. No ne kako Jas {to sakam, tuku kako Ti!”(Mat.26,39). On se molel. Apostolite spiele. Na ulicite na Erusalim se slu{ale ~ekorite na stra`ata... Getsimanija ne se povrzuva edinstveno so stradaweto i Hristovoto predavawe, no isto taka i so pogrebenieto na Bogorodica. Grobot e identifikuvan vo pettiot vek i vo isto vreme e izgradena prvata crkva posvetena na Uspenie na

37 Reporta`a Erusalim- Sveta zemja

Presveta Bogorodica, verojatno vo vremeto na vizantiskiot imperator Markijan (450-457) i prviot erusalimski patrijarh Juvenalij. Tagba Mestoto Tagba u{te zna~i i “sedum izvori”. Ova mesto hristijanite i natamu go identifikuvaat so mestoto kade Hristos nahranil 5.000 lu|e so pet leba i dve ribi, no imeto na mestoto ne e spomnato vo Noviot Zavet. Spored arapskite barawa vo Svetata Zemja mestoto bilo napu{teno i re~isi zaboraveno, se do devetnaesettiot vek, koga slu~ajno e pronajden mozai~niot pod od ranohristijanskata bazilika. Sistematskoto arheolo{ko istra`uvawe zavr{ilo vo 1923 godina, koga ja otkrile celata crkva so bogato mozai~ni ukrasi. Poznatiot

mozaik koj go pretstavuva ~udoto na umno`uvawe e pronajden zad oltarot. Ovaa prekrasna crkva so izvonredniot mozai~en pod bila izgradena vo pettiot, a uni{tena vo sedmiot vek od Persijancite. Ne e slu~ajno {to ovoj nastan e opi{an kaj site ~etiri evangelisti, a prvite hristijani go crtale po yidovite na katakombata. Tajnata na umno`uvaweto na hranata vo prazni~nata trpeza na bra}ata stanala navestuvawe na evharistijata, na tajnata na blagodarnosta, koja Sinot ^ove~ki ja postavil vo sredi{teto na Svojata Crkva. Vitleem ...Zatoa pravedniot Josif dojde so Presvetata Deva vo Vitleem, Davidoviot grad, zatoa {to dvajcata bea od Davidovoto carsko koleno.

Bidej}i vo toa grat~e se sobra mnogu narod zaradi popisot, Josif i Marija ne najdoa konak ni vo edna ku}a, pa se zasolnija vo edna ov~arska pe{tera. Vo nea no}ta me|u sabota i nedela na 25 dekemvri (star stil) Presvetata Deva na ~udesen na~in Go rodi Spasitelot na svetot Gospod Isus Hristos... Prvite tri veka od hristijanskata era, Vitleem bil malo nezna~itelno mesto. Sudbinata na ova grat~e totalno se izmenila koga romejskiot imperator Konstantin Veliki i negovata majka Elena izgradile velelepen hram nad pe{terata na Ra|aweto. Ova go preobrazuva Vitleem vo va`no mesto za poklonenie. Pogolemiot del od pe{terata na Ra|aweto e prirodna karpa dodeka ostanatiot del e gradba. Vnatre{noto ukrasuvawe poteknuva

38 Reporta`a Erusalim- Sveta zemja

od dvanaesettiot vek i od golemo zna~ewe se yidnite mozaici i ikonite za koi se poznati ne samo godinata tuku i imeto-Efrem 1169. Rekata Jordan Izvorite na ovaa poznata reka se nao|aat na planinata Ermon vo zapadna Palestina, a se vleva vo Mrtvoto More. Rekata e so dol`ina od okolu sto kilometri. Vo Stariot Zavet Izrailot ja pominuva bezbedno za da stigne do Vetenata Zemja. Vo nea sveti Jovan Krstitel gi kr{teva{e evreite i vo nejzinite vodi e krsten i Hristos. Do dene{en den doa|aat lu|e od site strani za da bidat krsteni vo ovaa voda, nosej}i malku voda za blagoslov vo svoite domovi. Patot na stradaweto Denes vo Erusalim Via Dolorosa go pretstavuva patot {to go pominal Hristos nosej}i go svojot krst od mestoto na negovoto osuduvawePretoriumot, do mestoto na raspnuvaweto Golgota. Patot e okolu eden kilometar, a sodr`i ~etirinaeset stanici koi gi ozna~uvaat oddelnite nastani povrzani so Hristovoto stradawe i iskupitelnata smrt na Krstot. Bidej}i niz istorijata gradot e promenet, denes patot go obele`uvaat glavnite mesta, koi Hristos moral da gi pomine, za da stigne do mestoto nare~eno Golgota. Planinata Sion Vo prvite godini na hristijanskata era, zapadniot rid na Erusalim e poznat kako Sion zabele`an vo Stariot Zavet. Re~isi e sigurno deka vo hristijanstvoto Sion ne go ozna~uva topografski mestoto koe e spomenato vo Stariot Zavet. Sepak e ime za razli~ni mesta, oznaka za carstvoto Judejsko, zemja vo Izrael, lu|e od Izrael i pred se- Duhoven Erusalim od kade{to proizleguva u~eweto i zakonot Bo`ji. Spored hristijanskoto predanie slednite nastani se slu~ile na Sion: Tajnata Ve~era (tajnata na Svetata Evharistija), naitieto na Svetiot Duh i osnovaweto na prvata hristijanska zaednica i Crkva. Taka zborovite na prorokot Mihej za u~eweto i zakonot doa|aat navistina od Sion. Od tuka hristijanskiot Sion `ivee vo simboli~nata konotacija. Zaradi toa, Svetite Otci na Crkvata imeto Sion go upotrebuvaat kako “dom na duhot”. Planinata Sion u{te se povrzuva so sudeweto na Hristos pred prvosve{tenicite Ana i Kajafa, so pojavuvaweto na Hristos pred apostolot Toma i drugite apostoli po Voskresenieto, so sleguvaweto na Svetiot Duh vrz Apostolite i so osnovaweto na prvata hristijanska crkva. Podocna, vo pettiot i {estiot vek, Sion se povrzuva so drugi nastani kako {to se: odrekuvaweto na ap. Petar, Uspenieto na Bogorodica, grobot na Jakov, bratot Gospodov i grobot na carot David. So tekot na vremeto ovie nastani zazele svoe mesto na planinata i stanale zna~ajni hristijanski sveti mesta. Osobeno mesto na poklonenie pretstavuva gornata odaja t.e. mestoto na Tajnata Ve~era i istata ku}a, kako mesto kade Svetiot Duh slegol vrz apostolite vo vid na ogneni jazici. Vo ~etvrtiot vek, na ova mesto se nao|ala sionskata crkva, koja bila uni{tena vo sedmiot vek od persijancite. Nekolku godini podocna e obnovena od Patrijarhot Modest, no povtorno e uni{tena vo desetiot vek, od muslimanskite arapi. Dolgo vreme bila zazemena od muslimanite i bila koristena kako xamija.
39 Reporta`a Erusalim- Sveta zemja

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful