You are on page 1of 45

Slovenščina

spraševanje

KAZALO
7. RAZRED – UMETNOSTNO 1
7. RAZRED – NEUMETNOSTNO 5

8. RAZRED – UMETNOSTNO 14
8. RAZRED – NEUMETNOSTNO 19

9. RAZRED – UMETNOSTNO 26
9. RAZRED – NEUMETNOSTNO 34

Avtor: Lovro Mažgon

1

Slovenščina
spraševanje

7. RAZRED
UMETNOSTNO BESEDILO NIKO GRAFENAUER
SAMOTA
TONE PARTLJIČ
"ALI VEŠ, KOGA SO DANES POKOPALI?" JE RIMA je ujemanje samoglasnikov in soglasnikov
VPRAŠAL DOMEN OSORNO ponavadi na koncu verza ali vrstice
(doma – sama; klobuk – muk; šminke –
palačinke)
ČRTICA je kratka zgodba, napisana na podlagi
drobnega dogodka, občutja, kakšnega spomina,…
Prestopna rima: nemira a
Zato pravimo črtici tudi skica, kroki, arabeska ali
oči b
vinjeta. Avtorji z njo prikazujejo svoje razpoloženje,
izbira a
kakšen zanimiv pripetljaj ali pa drobec spomina na
poti b
lastno otroštvo.

Črtica "Ali veš, koga so danes pokopali?"… je
anekdotična, saj je pripoved kratka, zgoščena, s
končnim komičnim preobratom. Odlikujejo jo humor, ALENKA GOLJEVŠČEK – KERMAUNER
veselost. KRALJ MATJAŽ, KAKO SE IMAŠ?

DRAMSKO BESEDILO sestavljata govor oseb in
DIDASKALIJE oz. REŽIJSKE OPOMBE  dramatikova
SAŠA VEGRI navodila za uprizoritev igre.
KAJ VSE DIŠI
PRIZOR je najmanjša enota igre, ki prikazuje potek
RETORIČNO VPRAŠANJE je vprašanje, na katero se dogajanja med dvema prihodoma oz. odhodoma
odgovora ne pričakuje (tudi pri SIMON GREGORČIČ: igralcev.
SOČI).
DEJANJE je sestavljeno iz več prizorov in je zaključena
enota igre.

2

Slovenščina
spraševanje

KOSTUMI in REKVIZITI  oblačila in predmeti, ki jih
igralci potrebujejo za nastop.

3

Slovenščina
spraševanje

FRAN LEVSTIK FRAN SALEŠKI FINŽGAR
MARTIN KRPAN POD SVOBODNIM SONCEM

UMETNA PRIPOVEDKA  Ker se resničnost prepleta z "Povest DAVNIH DEDOV".
izmišljenimi podobami, pogosto je pretiravanje, ljudska ROMAN je slavospev bratoljubja, sloge in discipline.
rekla in pregovori, obrati v dogajanju,… Pisatelj je mojstrsko naslikal življenje naših prednikov
Umetna pa zato, ker jo je napisal znan umetnik po ob Donavi v 6. st. ter njihove boje z Bizantinci.
zgledu ljudske pripovedke.
Osebe:
Ljudsko/folklorno resničnost v Martino Krpanu poudarja Starešina Svaruh, njegov sin Iztok, sovražna
OKVIRNA ZGODBA, ki jo pisatelju pripoveduje kmet bizantinska vojska, ki ji poveljuje Hilbudij.
Močilar. Ta Krpana prikaže kot junaka, močnega,
samosvojega in bistrega hrusta. Je tudi pošten in STOPNJEVANJE ali KLIMAKS
zgovoren. Pri tem Levstik uporabi slogovni postopek – (… "Udarile so sekire, pokali oklepi, tolkli in klali meči"
DIALOG. Martin Krpan tako razkrinka nepošten in …)
mačehovski odnos dunajskega dvora do Slovencev v
19. stoletju.

PREŽIHOV VORANC
POTOLČENI KRAMOH
JOSIP JURČIČ
KOZLOVSKA SODBA V VIŠNJI GORI ČRTICA
Potolčeni kramoh  KRAMOH (malo omejen človek)
HUMORESKA je kratka zgodba, ki na dobrohoten in
veder način prikazuje življenje.
KOMIČNO je v besedilu to, kar zbuja smeh, veselje nad
prikazanim.

4

: …in blisk in grom – oh. PRETIRAVANJE ali HIPERBOLA: …in ti mi boš krvava tekla… TONE PAVČEK VZKLIK ali EKSKLAMACIJA PESEM npr.). poosebljena – reka ima človeške lastnosti sovražna te kalila bo. dobimo nasvet ali sporočilo.… BASEN je poučna pripoved. v kateri nastopajo ljudje.… povezano s domovino (2. ničbeseda. in blisk in grom… 5 . samoglasnikom. RAK IN ŠČUKA kako čvrsto. domovinska pesem – opeva vse. čez vso c) ANADIPLOZA: Mar veš. POSNEMANJE NARAVNIH GLASOV  SLIČNOGLASJE ali ONOMATOPOIJA MATEJ BOR IVAN ANDREJEVIČ KRILOV npr.: vedra višnjevost višav ogromno naučimo. ljubo šumljaš. pesnitev nagovor Soči. polovica 19. ki je naglašen Vsaka basen ima nauk ali poanto. da tečeš tik grobov. bitva vroča! NOVOTVORBE ali NEOLOGIZMI – pesnik je izumil dve MNOGOVEZJE: …in dež krvav in solz potok novi besedi: vsebeseda.Slovenščina spraševanje SIMON GREGORČIČ SOČI PONAVLJANJE ali ITERACIJA: a) ANAFORA: kako glasno. vzhičena. kar je kako čvrsto. NAGOVOR ali APOSTROFA je retorična figura. OSEL JE OSEL LABOD. iz katerega se npr. krepko skakljaš. Cela pesem je b) EPIFORA: kri naša te pojila bo. krepko skakljaš. st. ki jo pesnik izraža v podobi grobov slovenskega domovja? svežega dekleta.: Kako glasno. Pesem je ODA  čustvena. ALITERACIJA je ujemanje soglasnikov pred poosebljene živali ali stvari. Domoljubna. ljubo šumljaš.

Slovenščina spraševanje LJUDSKA ODISEJ IN KIKLOP POLIFEM VOLKODLAK BAJKA BAJKE so pripovedi.…). v drugem tisto. pri Grkih in Rimljanih pa najdemo druga npr. škrati. volkodlak. ljubezni. Hera.…) LJUDSKA LJUDSKA PEGAM IN LAMBERGAR KRALJ MATJAŽ ROMANCA je lirsko-epska ljudska pesem s srečnim ZGODOVINSKA PRIPOVEDKA nas popelje v zgodovino. zajema tudi podrobnosti. pripovedovanje je obširno. vendar je dogajanje domišljijsko preoblikovano. Govori o viteških dvobojih. koncem. … Romanca je pripovedna pesem. s čimer (povodni mož. SLIKOVITA PODOBA  v enem delu je Govorijo o različnih polčloveških in nečloveških bitjih napisano tisto. srednjeveškem plemstvu. primerjamo. rojenice.: "pa ju trešči ob tla ko dvoje ščenet…" bajeslovna bitja in bogove (Zevs. nastale v bogati ljudski domišljiji. vile. kar primerjamo. PRISPODOBA oz. sojenice. zgodovini. grajskem življenju. HOMER 6 .

ki sta (med osebama.…) 7 .…) KNJIŽNI POGOVORNI podpis (Metka) pozdrav (Lep pozdrav) JEZIK podpis (Metka Kranjc) (manj stroga različica. RAZRED NEUMETNOSTNO BESEDILO ZVRSTI SLOVENSKEGA JEZIKA KNJIŽNI JEZIK NEKNJIŽNI JEZIK ZVRSTI ZASEBNEGA PISMA (skupen vsem Slovencem) (načeloma ga ne pišemo. ŽARGON gospod učimo se ga v šoli. pisanju. začnimo delat.Slovenščina spraševanje 7. ki sta v v enakovrednem odnosu) neenakovrednem NAREČJA odnosu) POKRAJINSKI POGOVORNI JEZIK Značilnosti: Značilnosti: ZBORNI JEZIK SLENG nagovor (Dragi Peter!) nagovor (Spoštovani (pri branju. le NEURADNO URADNO Govorimo) (med osebama. opušča nenaglašene končne samoglasnike: smo bli. ARGO tikanje Peter Jarc!) govorimo pri govornem pozdrav (Prisrčen pozdrav) vikanje nastopanju.

nam jih sporočite. 9. DATUM PISANJA_ Založba Rokus. d. VSEBINA na Vašo željo Vam v prilogi pošiljamo katalog knjig. in prospekt našega darilnega programa. POZDRAV__ Če imate še kakšne želje. 5191 NAGOVOR 1260 Ljubljana Polje Ljubljana. 12.Slovenščina spraševanje OBLIKE IN SESTAVINE URADNEGA PISMA POŠTNA ŠTEVILKA IN KRAJ URADNO PISMO IME. IME IN NASLOV 1998 NASLOVNIKA ZADEVA____ Spoštovani gospod Jež. p. Studenec 2 a SPOŠTLJIV p. prospekt VLJUDNOSTNI NAGOVOR IME IN PRIIMEK ULICA IN HIŠNA ŠTEVILKA 8 . PODATKI NA OVOJNICI vodja prodaje Saša Škrjanc Priloga: katalog. PODPIS____ S spoštovanjem Saša Škrjanc. NASLOV PISCA _KRAJ. Grad Fužine. ki smo jih izdali v letošnjem letu.o.o.

VABILO -koga vabi. 2006 naslednje podatke: -na katero prireditev vabi. -kdo vabi. OSNOVNA ŠOLA POLJANE -kdaj bo potekala. ki bo v ali manjši skupini ljudi) nedeljo. 40. Pričakujem. da boste prišli na pogovor. Podpis staršev: Podpis učitelja: ______________ __Milena Kosi__ 9 . 96) na Pokljuki. uri v našem vikendu (št. 1. Upam.4. 1. 2006. 28. ki so v (med osebami. dne 4. da je avto že (med osebami. da to potrdite s podpisom. KRANJ. Prešernova cesta 10 -kje bo potekala. Spoštovani starši učenca/-ke Tatjane košir! Vabim Vas. vsebovati mora Kranj. ki bo v torek. in prosim.Slovenščina spraševanje VRSTE VABILA ZASEBNO JAVNO Draga Nevenka! (namenjeno posamezniku (namenjeno vsem ljudem) Vabim te na praznovanje rojstnega dne. uri v sobi št. enakovrednem odnosu) neenakovrednem Dragica odnosu) VABILO je besedilo. v katerem sporočevalec vabi naslovnika. naj se udeleži prireditve. ki so v popravil. 13. NEURADNO URADNO Vabim tudi tvojega brata Uroša. da se skupaj z otrokom oglasite na govorilni uri.2006 ob 15. ob 18.

za kaj se opravičujemo. ki so v enakovrednem odnosu) neenakovrednem Prosim Vas. 25. oktobra 2005 ZASEBNO JAVNO OPRAVIČILO (namenjeno posamezniku (namenjeno vsem ljudem) ali manjši skupini ljudi) Spoštovana gospa razredničarka! Moja hčerka Vida Eržen je imela gnojno angino. kdaj in zakaj je do tega prišlo).Slovenščina spraševanje VRSTE OPRAVIČILA Bovec. oktobra 2006 ni bilo pri pouku. Ana Eržen -nagovor naslovnika. da ji zamujene ure opravičite in da jo za ta odnosu) teden opravičite tudi pri športni vzgoji. do 24. -pozdrav OPIS KRAJA -podpis sporočevalca -lega -sestava -zgodovina (predstavitev kraja) -prebivalci -javne zgradbe -gospodarstvo -znamenitosti 10 . ki so v (med osebami. zato je NEURADNO URADNO od 10. -osrednji del besedila (da se opravičujemo. OPRAVIČILO mora vsebovati: Lepo Vas pozdravljam -kraj in čas pisanja. (med osebami.

So besede. s katerimi posredno poimenujemo bitja.Slovenščina spraševanje ZAIMKI SVOJILNI ZAIMEK stoji namesto svojilnega pridevnika (sestrin plašč – njen plašč). pridevnikov (sestrin – ZAIMEK njen/čigav) ali prislovov (zvečer – takrat/kdaj). stvari. rastlini. Uporabljamo jih namesto SVOJILNI LASTNIK samostalnikov (učitelj – on/kdo). njihove lastnosti. s katerimi sprašujemo: on NJEGOV -po človeku  KDO ona NJEN -po živali. jaz MOJ ti TVOJ VPRAŠALNI ZAIMKI so besede. stvari ali pojmu  KAJ midva / medve / midve NAJIN -po lastnosti  KAKŠEN/ -A/ -O vidva / vedve / vidve VAJIN -po vrsti  KATERI/ -A/ -O onadva / onedve / onidve NJUN -po svojini  ČIGAV/ -A/ -O mi / me NAŠ -po količini  KOLIKO vi / ve VAŠ -po kraju  KJE oni / one NJIHOV -po izboru  OD KOD -po cilju  KAM -po času  KDAJ OSEBNI -po pogostnosti  KOLIKOKRAT ZAIMKI -po načinu  KAKO -po vzroku  ZAKAJ POVRATNO OSEBNI ZAIMEK: SEBE. SE -po namenu  ČEMU POVRATNO SVOJILNI SVOJ/ -A/ -O ZAIMEK: 11 .

stvari. ženska Je besedilo. ed. Ines) 2.: -i države: (perut) -kulturni -lega -himna spomeniki -plačilno -mejne države -domača obrt sredstvo -velikost -državni jezik -pomembne 12 .: -e BESEDE BESEDE (pismonoša) (uporabljamo jih lahko v (uporabljamo jih le v Vseh okoliščinah  oče) določenih okoliščinah ŽENSKE SKLANJATVE atek) 1. Delimo jo na: -samostalnik (deček. ed. moška končnica v rod.: -a končnica v rod. ženska končnica v rod. ed.: -e končnica v rod. nekdo. mesto) navadna srednja posebna srednja -samostalniški zaimek (kdo. ed.: -a končnica v rod. v katerem opisujemo značilnosti neke končnica v rod. ed.: - ø OPIS DRŽAVE (lipa) (Beti. EKG) SLOGOVNO NEZAZNAMOVANESLOGOVNO 2. ed. pojme. ženska 3. moška ZAZNAMOVANE končnica v rod.: VRSTI BESED -ø (avtobus) (RTV. moška 3. Krško) -ega (mesto) (Krško) MOŠKE SKLANJATVE 1.Slovenščina spraševanje SAMOSTALNIŠKA BESEDA SREDNJE SKLANJATVE Poimenuje bitja. nihče) končnica v rod.: -posamostaljeni pridevnik (Čajkovski. ed. ed.

Slovenščina spraševanje -glavno mesto -pokrajine osebnosti -zastava -najvišja gora -grb -večje reke 13 .

obleko. med prazniki. v katerem v pravilnem zaporedju naštevamo. sedim. Je besedilo. rastem.…) -namenilnik (pisat) OPIS ŽIVLJENJA OSEBE GLAGOLSKI NAKLON Je besedilo. po tekmi) GLAGOLI 14 . iz šole) -časovno (pred tekmo. -nedoločnik (pisati) čas. ob koncu tedna. s katero izražamo razna razmerja: -prostorsko (v šoli. Povemo: -kje nastane DVE OBLIKI -kako nastane Glagoli so v sedanjiku. naklon. število. hrano.…). stanje.… Skratka opišemo ljudi.Slovenščina spraševanje OPIS NARAVNEGA POJAVA So besede. v katerem povemo bivališče. s katerimi poimenujemo dejanje.… POVEDNI VELELNI POGOJNI (sem povedal) (povej) (bi povedal) OPIS ŽIVLJENJA LJUDI PREDLOG Je besedilo. običaje.… (pišem. naravni pojav. v katerem prikazujemo ponavljajoči se dogajanje. kaj vse dela oseba ponavadi ob delovnikih. Je beseda. OSEBNA NEOSEBNA -kako poteka -kaj povzroči (določimo osebo.

Slovenščina spraševanje STALNE BESEDNE ZVEZE ZAPIS ŠTEVNIKOV npr. glavni vrstilni glavni vrstilni -brez pike -s piko -do sto in ČASOPISNO POROČILO -skupaj stotice skupaj Je neumetnostno besedilo v katerem sporočevalec -milijonice narazen resnično/stvarno pripoveduje o preteklem dogodku. vprašajem ali klicajem. S ŠTEVILKO Z BESEDO Jabolko ne pade daleč od drevesa.: Stisniti rep med noge. ŠTEVNIKI ENOSTAVČNA VEČSTAVČNA ima eno osebno ima več osebnih glagolsko obliko (povedek): glagolskih oblik GLAVNI VRSTILNI (povedkov): Koliko? Kateri? Pišem pesmi. STAVEK je sestavljen iz stavčnih členov: -povedek -osebek 15 . ko imam (tri) (tretji) čas. 3465  tri tisoč štiristo petinšestdeset KAJ SE JE ZGODILO? KAKO JE POTEKALO? 3465  tritisočštiristopetinšestdeseti KDO JE BIL UDELEŽEN? KJE SE JE ZGODILO? KDAJ SE JE ZGODILO? POVED Začne se z veliko začetnico in konča s piko. Pišem pesmi.

d. kako. kakšen način Zaradi dežja vzroka p. vzrok zakaj je spolzko. način Govori hitro. kje. koga – kaj Pijem sok. čas časa 21h. č. Lenka osebek os. kdaj. d. 8. kraj kam. koga – česa kar/kogar komu – čemu osebkovo predmet pred. d. RAZRED 16 . povedek pov. določila okoliščine Sedim v kraja p. koliko Zaspim ob časa p. d. potek vršilec dejanja. n. kaj se dogaja Poslušam. k. kdo – kaj nosilec stanja pometa. stanje. d.Slovenščina spraševanje -predmet -prislovno določilo PREGLEDNICA STAVČNIH ČLENOV Grafične Sravčni členi Krajšave Pomeni Vprašalnice Primeri oznake dejanje. kod kuhinji. na načina p. dejanje o kom – o čem prizadeva s kom – s čim prislovna izražajo p. v.

poosebi – pripiše mu človeške lastnosti). ZAPOREDNA RIMA: kdaj a PRESTOPNA RIMA: mlaj a živi a ni b manj b mudi b polzi a dan b TONE PAVČEK SOGLASNIŠKI STIK ali ALITERACIJA je ponavljanje istega soglasnika na začetku dveh ali več zaporednih TOŽBA besed. da ga je zmeraj manj (življenje Srednjeveška balada (križarska vojna. nasilje.: Življenje tako živi. očetom b ZNAČILNOSTI: kmetom b -ustvarjanje umetnega sanjskega sveta cvetom b -beg pred resničnostjo nebom b -kopičenje dražljajev (erotika. smrt. umetniško dedom b manjvredno zvrst literature.Slovenščina spraševanje UMETNOSTNO BESEDILO METAFORA ali PRENOS pomeni rabo besede v prenesenem pomenu. DESA MUCK HČI LUNE SVOBODNA RIMA: pogovarja a TRIVIALNA LITERATURA: gre za ceneno. 17 .…) zarja a -značajsko poenostavljene osebe pogovarja a -neizviren jezik -srečni konec NIKO GRAFENAUER ŽIVLJENJE JANEZ MENART PAŽ Življenje – POOSEBITEV ali PERSONIFIKACIJA npr. pogreb).

ANADIPLOZA je zadnja beseda ponovljena na začetku MOŠKA RIMA – enozložna (npr.: zasliši na nebu se strašno } slikanje ALPSKA POSKOČNICA je stalna kitica iz štirih gromenje… viharja amfibraških verzov.Slovenščina spraševanje npr. morjé – redé) naslednjega verza. ŽENSKA RIMA – dvozložna (npr. že Uršika zala _________. RAZPLET in VALENTIN VODNIK RAZSNOVO. ples. Od ne|kdaj le|pe so Lju|bljan|ke slo|ve|le… u – u u – u u – u u – u Balada ima 3 dele: FRANCE PREŠEREN 1.: ______ nobene nobene ______. STOPICA: amfibrah u–u -TEKOČA ASONANCA (trije samoglasniki – asonanca - sonata). ki So brž pridrvili se črni oblaki. -ŽENSKA ASONANCA (dva samoglasnika – razsipa - hipa). Urška. značilna za Vodnika. Pogosta v ljudskem pesništvu. že Uršika zala _________. samoglasnikov na koncu dveh ali več verzov. srednje dolga lirsko- epska pesem. 3. 11. ne boj se _______. Delimo jo v tri skupine: npr. glávé – postave) npr. npr. ki ima ZASNOVO. POVODNI MOŽ Prva slovenska umetna balada.: ne boj se _______. ZAPLET. DRAMILO PODOBNOGLASJE ali ONOMATOPOIJA je posnemanje glasov v naravi. VRH. -MOŠKA ASONANCA (en samoglasnik – živi .lebdi). ples Urške in Povodnega moža. kitica je izpoveduje ljubezen do domovine in naroda.: …med prsti polzi… ANAFORA je ponavljanje besed na začetku zaporednih SAMOGLASNIŠKI STIK ali ASONANCA je ujemanje verzov. 18 . Narodno prebudna domoljubna pesem – pesem. 2.

+ 23. kitica) npr. 4. PRETIRAVANJE ali SPREMENJEN BESEDNI RED ali INVERZIJA: obrnjeni PRISPODOBA besedni red.Slovenščina spraševanje ANTON AŠKERC 1. Črtomir je z vojsko obkoljen. HOMORESKA/ PRISPODOBA NAJLEPŠI DAN (22.: snubaču on tretjemu stisne roko poraz. ČRTOMIR pa nekristjanov. Črtomirova vojska doživi (9.… umrlemu prijatelju Matiju Čopu (utonil v Savi). Govor Črtomira. Ima 2 dela – UVOD. posvečena tragično klanje. ZAPOREDNA RIMA STOPICA: jamb u– leži a kleči a Valj|hun. kitica) 2. 3. KRST VALJHUN je na strani kristjanov. razmere) 7 kitic (Črtomirjev govor) 9 kitic (epilog – posledice) 19 . mesarsko Epska pesnitev iz leta 1836. UVOD sestavlja: 10 kitic (položaj. Primanjkuje hrane. boj kr|va|vi… trije b u – u – u – u – u – u srce b tri c VERIŽNA RIMA: govori c krvavi a veru stavi b a } TRIVRSTIČNA KITICA – TERCINA marsikateru b ALITERACIJA: …svetlim soncam FRANCE PREŠEREN Korotani a sužni dnovi UVOD H KRSTI PRI SAVICI jezeru b STOPNJEVANJE: …se strašni boj. sin Kaj|ti|ma|ra. boj.

ljubezenske. verz) -družinske. -oče Polikarp Kalan 7. stol. Dogajanje je zapleteno. Osrednje osebe so: 6. snubače – igrače (8. Istočasno opisuje tudi družbeno življenje iz 2. Rozamunda se zaroči z Ostrovrharjem. -zgodovinske. ki opeva boje in ljubezni plemstva. stol. Glavna oseba je prikazana v raznih situacijah. poglavij. Rozamunda pošlje Ostrovrharja nad Turke. in 18. Je vedrejša kot balada. dogodke iz svojega življenja v časovnem zaporedju. Ostrovrhar izpolni naročilo. Hrast sto|ji v tur|jaš|kim dvo|ri… Poznamo: – u – u – u – u -viteške. Ostrovrhar se zaljubi v Lejlo in se z njo poroči. Pevec oceni Rozamundino lepoto. Prikaže značilnosti kraja. 3. -socialne… NI RIME!! IVAN TAVČAR 20 . tudi veliko STOPICA: trohej –u drugih oseb. časa. 17. 5. ki zajemajo daljše časovno obdobje. Rozamunda odide v samostan. ŽENSKA ASONANCA -ljubezenske. Ima 14 1. polovice 4.Slovenščina spraševanje FRANCE PREŠEREN VISOŠKA KRONIKA TURJAŠKA ROZAMUNDA Zgodovinski roman. junaške romance. v Škofji Loki. Poznamo ROMAN je dolgo prozno delo. poglavij in epilog. v katerih Izidor Kalan opisuje 2. napisan v obliki KRONIKE. -sin Izidor Kalan (pripovedovalec) -Jurij Epska-pripovedna pesem – ROMANCA -Agata To je pesem španskega izvora. Razdeljen je na več zgodovinske. Gostovanje na Turjaškem gradu. in v začetku 18.

zabavljivo kritizira človeške 21 . osebe so smešne JANKO KERSNIK zaradi govora. štirivrstična. Dogodek je izjemen. Pripoveduje o enem obstal b dogodku. dogajanja je malo.… MAČKOVA OČETA Mojstra slike sta Ivan Tavčar in Janko Kersnik. TONE PARTLJIČ opisovanje realistično. V njej je malo nastopajočih oseb. vsebuje velik časovni razpon. nastopajočih oseb samostojni verz je manj kot v romanu.… Hoče zabavati. Ta posmehljivo. je kratka pripoved o eni osebi. golega boja za STAREJŠI BRAT obstanek. Opis dogodka je realističen. vse SATIRA. Mačkov oče je Med sodobnimi zvrstmi komedije je zelo pogosta posebnež. LINHART } KOMEDIJA ŽUPANOVA MICKA VESELOIGRA ali KOMEDIJA je igra z veselo vsebino. obnašanja. SLIKA – spada med črtice. srečno razplete. ANA KARENINA. MOJ ATA. Po dolžini sodi med črtico in novelo. konec srečen. Komično se zaplete. PO SLOVESU TRILOGIJA O LASTNI MLADOSTI ZGRADBA: trivrstična. pripovedovanje ZAPOREDNA RIMA: preprosto. SIMON JENKO Romanopisec – VOJNA IN MIR. Avtor je v ANTON TOMAŽ- PRVA SLOVENSKA njej prisoten kot priča dogajanja. Tudi Mačkova očeta je slika. V zgodbi je udeležen neposredno tudi avtor. gore a polje a ČRTICA – krajše pripovedno delo. povezuje ju POVEST – srednje dolga pripoved. vzgajati. SOCIALISTIČNI KULAK nastopa malo oseb.Slovenščina spraševanje LEV NIKOLAJEVIČ TOLSTOJ obnašanje pa je posledica revščine. obdal b Pomembni so opisi razpoloženj. pri njem prevlada razum nad čustvi.

socialistični kulak.Slovenščina spraševanje lastnosti ter družbene ali politične razmere. Satira je tudi komedija Moja ata. 22 .

na radiu in počutje. čustva. (v besedilu so izražena mnenje. Slovenščina spada v slovansko jezikovno družino – Pogovor. RAZRED NEUMETNOSTNO BESEDILO JEZIKOVNE DRUŽINE POGOVOR Sorodni jeziki spadajo v isto jezikovno družino. Menjavata so: se v vlogi govorca in poslušalca. na GLAGOLSKI Za sleng so značilne besede. v katerem se izmenjujejo vprašanja in odgovori. predvsem najstniki. ni pa primeren za rabo v vseh okoliščinah sporočanja. v katerem sodelujeta spraševalec (novinar) in vprašani (intervjuvanec). -romanska Pogovor. Zato jima pravimo kar -germanska sogovorca. izražena Intervjuji so objavljeni v časopisih. prevzete iz tujih jezikov. Pogovor. revijah.(v besedilu niso gre za pogovor o življenju osebe. prepričuje. je raziskovalni pogovor. v katerem skuša eden od sogovorcev med južne slovanske jezike.… sporočevalca) SLENG uporabljajo enako stari sogovorci. čustva.… sporočevalca) mnenje. -slovanska je pogajalni pogovor. to je besedilo. pripraviti drugega do določenega dejanja in ga pri tem Večina evropskih jezikov izvira iz indoevropščine.Slovenščina spraševanje 8. v katerem sogovorca usklajujeta svoji mnenji. VID so glagoli 23 . V Evropi je več jezikovnih družin – največje med njimi V pogovoru sodelujeta najmanj dve osebi. je prepričevalni pogovor. Glede na TRAJANJE DEJANJA oz. televiziji. VRSTI BESEDIL Posebna vrsta javnega raziskovalnega pogovora je intervju. počutje. Če SUBJEKTIVNO BESEDILO OBJEKTIVNO BESEDILO spraševalec sprašuje vprašanega o njegovem življenju.

spregovoriti) npr.Slovenščina spraševanje DOVRŠNI NEDOVRŠNI (poimenujejo dejanje z (poimenujejo dejanje z omejenim trajanjem neomejenim trajanjem npr. govoriti) 24 .: pridelati.: pridelovati.

Pri tem uporablja take besedne in nebesedne prvine (npr. če boš žejna. ali prislovnih določil časa (npr. s katerim želi sporočevalec vplivati na enakovrednih neenakovredni naslovnika. iz ene iz več Glagoli so v pretekliku. in sicer v resničnem časovnem zapovrstju. preverljive GLAVNI STAVEK ODVISNI STAVEK praktičnega namena) podatke in ima (npr. ki vsebuje domišljijske. ki vsebuje nepreverljive podatke in nima resnične.) (dopolnjuje samo praktični en namen) 25 . leta 1794). polnopomenske polnopomenskih Pripoved o življenju osebe je subjektivno besedilo. nato).Slovenščina spraševanje PRIPOVED O ŽIVLJENJU OSEBE Sporočevalec navaja pomembne pretekle dogodke iz SESTAVA STAVČNEGA ČLENA življenja te osebe. da bi kupil njegov izdelek ali uporabil besed h besed njegovo storitev. besede besed goli stavčni člen zloženi stavčni člen REKLAMA iz iz Je besedilo. zato je v besedilu precej časovnih prislovov (npr. Kupi sok. (besedilo. ki pritegnejo naslovnikovo pozornost in vzbudijo prijetna čustva. fotografije). priredno podredno zloženi zloženi stavčni stavčni člen člen VRSTI BESEDIL UMETNOSTNO NEUMETNOSTNO PODREDNO ZLOŽENA POVED (besedilo.

če boš žejna.Slovenščina spraševanje del glavnega stavka npr. Kupi sok.) 26 .

da mi boš pomagala. komu/čemu je dejanje namenjeno… zato je zanj več vprašalnic. kamor si je že dolgo želela. naj zapleše prvi. berem knjigo. stavka s podatkom o vsebini njegovega dejanja ali o Vprašalnica: kdaj + povedek glavnega stavka. GLAVNI STAVEK NAČINOVNI ODVISNIK Kako je odšla? 27 . ČASOVNI ODVISNIK GLAVNI STAVEK komu/čemu + povedek glavnega stavka… Kdaj berem knjigo? Obljubila si mi. npr. stavka. GLAVNI STAVEK PREDMETNI ODVISNIK Kaj si mi obljubila? NAČINOVNI ODVISNIK dopolnjuje povedek iz glavnega stavka s podatkom o načinu njegovega dejanja. Vprašalnica: kako + povedek glavnega stavka. ne da bi se poslovila. Šla je tja. koga/česa + povedek glavnega stavka. GLAVNI STAVEK KRAJEVNI ODVISNIK OSEBKOV ODVISNIK GLAVNI STAVEK Kam je šla? Kdo naj zapleše prvi? ČASOVNI ODVISNIK dopolnjuje povedek iz glavnega PREDMETNI ODVISNIK dopolnjuje povedek glavnega stavka s podatkom o času njegovega dejanja. koga/kaj + povedek glavnega Kadar imam čas. stavka. tem. OSEBKOV ODVISNIK dopolnjuje povedek glavnega Vprašalnice: kam/kje/kod… + povedek glavnega stavka s podatkom o vršilcu njegovega dejanja. Vprašalnica: kdo/kaj + povedek glavnega stavka. Odšla je.Slovenščina spraševanje ODVISNIKI KRAJEVNI ODVISNIK dopolnjuje povedek iz glavnega stavka s podatkom o kraju njegovega dejanja. Kdor je pogumen.

DOPUSTNI ODVISNIK GLAVNI STAVEK Zakaj je ostal doma? Kljub čemu si ni ničesar zapomnil? NAMERNI ODVISNIK dopolnjuje povedek iz glavnega stavka s podatkom o namenu njegovega dejanja. GLAVNI STAVEK NAMERNI ODVISNIK Zemljo grejejo žarki. stavka. je ostal doma. Vprašalnica: kljub čemu + povedek glavnega stavka. Vprašalnice: kateri/kakšen/koliko/čigav + ustrezna Uči se. Če bi sijalo sonce. Ker je bil bolan. S kakšnim namenom se uči? GLAVNI STAVEK PRILASTKOV ODVISNIK Kateri žarki? POGOJNI ODVISNIK dopolnjuje povedek iz glavnega stavka s podatkom o pogoju njegovega dejanja. dejanja. Vprašalnica: pod katerim pogojem + pov. da bi znal. si ni ničesar zapomnil. stavka s podatkom o kljubovanju oviri njegovega Vprašalnica: zakaj + povedek glavnega stavka. gl. temveč katero drugo besedo v stavka. beseda iz glavnega stavka. VZROČNI ODVISNIK GLAVNI STAVEK Kljub poslušanju. ki jih oddaja sonce. PRILASTKOV ODVISNIK ne dopolnjuje povedka iz Vprašalnici: čemu/s kakšnim namenom + pov. glavnega stavka.Slovenščina spraševanje VZROČNI ODVISNIK dopolnjuje povedek iz glavnega DOPUSTNI ODVISNIK dopolnjuje povedek iz glavnega stavka s podatkom o vzroku njegovega dejanja. POGOJNI ODVISNIK GLAVNI STAVEK Pod katerim pogojem bi odšel v hribe? 28 . bi odšel v hribe. gl. glavnem stavku.

kadar. do kdaj? kar. če. Krajevni kr.… pogojem? 29 . Osebkov os. odv. odv.… ne da. ali.… S kom ali s čim? kjer.… Čemu. da. da bi.… ko. kakor. kod. če. Časovni čas. Koga ali kaj? Pri kom ali pri čem? kaj. kar. da. kamor. odv. da.Slovenščina spraševanje PREGLEDNICA ODVISNIKOV Vezniške Ime odvisnika Podčrtovanje Krajšave Vprašalnica besede kdor. Kdo ali Kaj? da. aki. ali. Predmetni predm. kakor da. s kakšnim Namerni nam. kdo. Kam. ko. ko način? da.… Vzročni vzr. kje kod? koder. odv. dokler. ko.… Koga ali česa? Komu ali čemu? kogar. odv. ki. kako. od kdaj. kar. odv. Kako. da. Kdaj. odkoder. odv.… namenom? Pod katerim Pogojni pog. do koder. Zakaj? ker. na kakšen Načinovni nač. medtem ko. odv.

da. kot. kateri.Slovenščina spraševanje Dopustni dop.… Kakšen. kaj. četudi. Kljub čemu? čeprav. odv. kateri. odv. ki. čigav? kam.… 30 . kakor. Prilastkov pril.

pražijo/pražimo) ali 2. pišemo ime barve skupaj ali -iz definiranega pojma (npr. narazen (npr. sivorjav ali sivo rjav = rjav z odtenkom -iz nadpomenke (npr. JE POJAV IN orodje. osebo množine (npr. pražiš). je ustanova). Glagoli so v sedanjiku. v katerem se strokovnjak odziva na So ločilo. praži/pražite) – tako besedilo imenujemo navodilo za delo. Ti očeta do praga …) ali nedokončano besedo časopisa/revije/radia televizije/medmrežja. skrbi za ohranjanje svetovne kulturne in naravne pišemo ime barve narazen (npr.Slovenščina spraševanje OPIS POSTOPKA (npr. -iz navedenih lastnosti definiranega pojma (npr. NASVET STROKOVNJAKA TRI PIKE Je besedilo. Definicija je iz treh delov: Če je predmet enobarven. KATERE LASTNOSTI IMA PISANJE BARV DEFINICIJA Če je predmet večbarven. v drugem pa levo Koraki/faze so našteti v pravilnem časovnem stično. ki Če odtenek njegove barve lahko v čim primerjamo. s katerim zaznamujemo nedokončano poved prošnjo ali vprašanje bralca/poslušalca (npr. osebo RAZLAGA NASTANKA POJAVA ednine (npr. V prvem primeru jih pišemo levo in desno nestično. rumeno-rjav = rumen in rjav). zapovrstju. sestavine. in sicer o 31 . in sicer v obliki 3. pišemo imena barv z vezajem (npr. pesek). UNESCO).…). lahko so tudi v velelniku (npr. peščeno siv = siv kot dediščine). Pred naštevanjem korakov/faz postopka so KATERE VRSTE ZAKAJ NASTANE KAJ POVZROČI pogosto navedeni pripomočki za delo (npr. ali 1. sive). Prejmi pozdrave in polj…).

kako ravnati npr. domače živali ali rastline. pri vzgoji otroka… 32 .Slovenščina spraševanje tem. pri negi bolnika.

NASLOV PISCA _KRAJ. Pisna uradna zahvala ima naslednje dele: Pred veznikom. vzrok. …). s katerim naslovniku. pridi h kosilu. lahko napišemo na koncu vsake enote vejico ali pa je ne napišemo. Pridi h kosilu. kako je okusno! Kako je okusno. ravnatelj in učitelji) ter zahvala je lahko ustna ali pisna. lahko VSEBINA namesto vejice napišemo podpičje. moramo za zadnjo enoto napisati piko. Uradna prinesi kredo) in besede (npr. DATUM PISANJA_ IME IN VEJICA NASLOV NASLOVNIKA Kadar kaj naštevamo v stolpcih. Matjaž. ki povezujejo stavke (npr. ne! Zbudi se. Ne. posledico. ki povezuje stavka. je Ana malicala). izrekamo So besede. s katerim smo v neenakovrednem odnosu. povedi). kar je storil za nas. po navadi stoji vejica (npr. mmm! Tilen.Slovenščina spraševanje ZAHVALA VEZNIKI URADNA ZAHVALA je besedilo. Znotraj večbesednih veznikov vejice ne pišemo (npr. Medtem ko je Peter pisal. POSEBNA RABA VEJICE POZDRAV__ PODPIS____ Mmm. Če naštevamo daljše enote (npr. lepo vreme kliče! 33 . izražajo logična razmerja (npr. pogoj. IME. Tilen. Pojdi k tabli in mi svojo hvaležnost za to. Če NASLOV BESEDILA____ vejice napišemo. Poravnaj torbo. tega ti ne bom povedal! Tega ti ne bom povedal. da se ne bo kdo spotaknil).

do konca 15. časnik Ljubljanske novice 1. slovenski roman 1866 Josip Jurčič: Deseti brat 1. pesniška zbirka Pesmi za pokušino Zoisov krog: UMETNOSTNA OBDOBJA Anton Tomaž Linhart Valentin Vodnik 1. pisava GAJICA. PROTESTANTIZEM ali REFORMACIJA Matija Čop 1550-1595 Andrej Smole Primož Trubar 1550 prvi slovenski knjigi abecednik in Stanko Vraz katekizem A.PISEMSTVO Jernej Kopitar Od 9. Marko Pohlin celovški ali rateški rokopis. RAZSVETLJENSTVO 34 . France Prešeren 2. glasbe. 1819-1848 škofjeloški rokopis. Razcvet pesništva. stoletja Žiga Zois brižinski spomeniki. RAZRED 1768-1819 1. stiški rokopis. 4. umetna pripovedka Fran Levstik: Martin Krpan literarni program Popotovanje od Litije do Čateža Josip Jurčič Fran Levstik Simon Gregorčič Simon Jenko 3. SREDNJI VEK . OD ROMANTIKE DO REALIZMA Sebastjan Krelj 1848-1881 1.Slovenščina spraševanje 9. komedija Županova Micka UMETNOSTNO BESEDILO 1. ROMANTIKA starogorski rokopis. Martin Slomšek Jurij Dalmatin 1584 prevod Svetega pisma Adam Bohoriš slovnica Zimske urice 5.

vsebina je važnejša od obile.Slovenščina spraševanje 6. zg trenutek). Proze skoraj 1899-1918 ni. MODERNA Največ je pesmi in kratkih dramskih del. dekadenca in nova Karel Destovnik – Kajuh romantika Ivan Minatti Dragotin Kette Oton Župančič Josip Murn-Aleksandrov Edvar Kocbek Ivan Cankar Oton Župančič Sopotnika moderne: Fran Saleški Finžgar Fran Milčinski 8. REALIZEM b) SOCIALNI REALIZEM 1930-1941 1881-1899 Tone Seliškar razumsko obdobje Mile Klopčič Ivan Tavčar Anton Ingolič Janko Kersnik Ciril Kosmač Anton Aškerc Prežihov Voranc Zofka Kveder Miško Kranjec Fran Govekar Stopnjevani realizem je NATIRALIZEM (3 determinante 9. OBDOBJE MED OBEMA VOJNAMA a) EKSPRESIONIZEM 1918-1930 Srečko Kosovel Slavko Grum 35 . okolje. dosežen je svetovni vrh v prozi. 1940-1945 Preprosta besedila. dramatiki in poeziji Matej Bor simbolizem. impresionizem. 7. NOB dednost.

Veno Taufer. c) 2. Andrej Brvar. Drago Jančar. Ivo Svetina. Ciril Kosmač. Zunanja zgodba je pomembnejša od čustev. kvečjemu dveh ali treh glavnih dogodkih in maloštevilnih oseb. a) PREDVOJNI ROD: Miško Kranjec. ki do nje pripelje pa je prikazan naknadno. opisi oseb in zunanjih dogodkov so skopi. Tone Večinoma so razvojni ali sintetični (dogodki so opisani Pavček. razdeljen je na več poglavij. KNJIŽEVNOST PO 2. Matej Bor. Ciril Zlobec. Lojze Krakar. Kajetan Kovič. nastopajočih oseb je Novak. POVOJNI ROD: Janez Menart.… Poznamo viteške. Jože Snoj. zgodovinske.… POVEST d) 3. Boris A. PROZA 36 . Cene Vipotnik. NOVELA Je krajša pripoved o enem.… situacijo. Ivan Potrč. Kocbek. SVETOVNI VOJNI ROMAN Od 1950 naprej Je dolga prozna pripoved. v enakem časovnem vrstnem redu. Milan Jesih. Gregor Strniša. je pa več središčnih oseb. ki obsegajo daljše časovno obdobje. Dogajanje je psihološko poglobljeno.… Pripovedovanje je preprosto. razvoj. Beno ali razpletni oz. Ivan Minatti. Jože Udovič. postopoma). Glavna oseba je Anton Ingolič. Ervin Fritz. POVOJNI ROD: Drago Jančar. Niko Grafenauer. Alojz Rebula. Milan Dekleva. starostih in dogodkih. manj kot v romanu. Tone Partljič. analitični (najprej spoznamo določeno Zupančič. pustolovske. Mate Dolenc.… b) 1. Tomaž Šalamun. POVOJNI ROD: Rudi Šeligo. kot so se dogajali) Dane Zajc. konec je hiter in pogosto srečen. Je srednje dolgo prozno delo. Edvard prikazana v raznih situacijah. ljubezenske.Slovenščina spraševanje 10. Svetlana Makarovič. Velikokrat je značilen dramatski trikotnik.

Junak je zaključkom. konec je tragičen. plemenit in skuša doseči neki ljubezen plemstva. ki ima navadno od šest do trideset verzov in ni deljena na kitice. Velikokrat je brez zgodbe in štirivrstičnici ali kvartini in imata oklepajočo rimo. Vsebuje refren. ki je po tematiki zgodovinska. Fizično pesnitev. EPSKE ali PRIPOVEDNE PESMI BALADA je srednje dolga lirsko-epska pesem. dogajanje je ŽALOIGRA ali TRAGEDIJA napeto. 37 . ki ima DRAMATIKA značilno zgradbo: zasnova. bajeslovna. živalska. je španskega izvora in opeva boje in praviloma dober. GLOSA je pesem.… Kritična je do slabih in nato v vseh sodih. gre le za orise stanj. prvi dve sta pomembna pa so čustva. ritem Je krajša pripoved. Verz je četverostopični trohej – španski osmerec. brez osebne krivde. je daljša pripovedna silami. razpoloženj glavne osebe. V njej nastopa malo oseb. rima pa se ponovi v prvih dveh vrsticah pretiravanjem v izražanju. Dvogovor. ki zgoščeno pripoveduje o enem dogodku in je malo nastopajočih oseb. drugi dve sta trivrstičnici ali tercini in imata najpogosteje prestopno rimo. SONET je sestavljen iz štirih kitic.… Pripovedovanje je raztegnjeno in zelo nazorno. ki vzbuja smeh z nesmisli. moralno pa zmaga. razplet in razsnova. ki v štirih desetvrstičnicah razlaga neko življenjsko dogajanje. Verz je italijanski enajsterec. vzvišeni cilj. vrh. dramatično. propade. zaplet. zato doživi poraz. Pri tem se zaplete v boj z uničujočimi EP pripoveduje o dogodkih. rima pa si sledi v posebnem POEZIJA zaporedju. vendar ne žali.Slovenščina spraševanje ČRTICA LIRSKE ali IZPOVEDNE PESMI Je krajše pripovedno delo. ki je zgoščeno v štirih verzih gesla ali motta. stopica pa jamb. HUMORESKA GAZELA je orientalska pesniška oblika. ni predpisan. navad ljudi. smeši. ROMANCA je epsko-lirska pesnitev s pomirljivim Prikazuje resnično ali izmišljeno dogajanje.

.anadiploza – na koncu prvega in na začetku drugega verza ITALIJANSKI ali LAŠKI . . . SAMOGLASNIŠKI STIK ali ASONANCA  stran 15 STOPICA PONAVLJANJE GLASOV Je osnovna metrična enota verza.štirivrstičnica ali kvartina POOSEBITEV ali PERSONIFIKACIJA – predmetu.epifora – na koncu dveh verzov AMFIBRAH u–u . srečno SOGLASNIŠKI STIK ali ALITERACIJA  stran 15 razplete. st.Slovenščina spraševanje VESELOIGRA ali KOMEDIJA PONAVLJANJE GLASOV Je igra z veselo vsebino.pripev ali refren ENAJSTEREC –u–u–u–u peterostopičen nadštevilčni jamb ŠPANSKI OSMEREC u–u–u–u–u–u BESEDNI SLOG četverostopičen trohej METAFORA – pomeni rabo besede v prenesenem KITICA pomenu. PRIMERA ali KOMPARACIJA – pomeni primerjavo dveh . 38 . komično se zaplete. zabavati ali se norčevati. rastlinam damo človeške lastnosti.epanalepsis – na začetku prvega in na koncu drugega verza VERZ . ki jo sestavlja PONAVLJANJE ali ITERACIJA  stran 3 poudarjeni (–) in nepoudarjeni (u) zlog. živalim.dvovrstičnica ali distih stvari. .anafora – na začetku dveh verzov TROHEJ –u .trivrstičnica ali tercina OKRASNI PRIDEVEK – rdeči oblaki. Osebe so smešne zaradi imen. Sestavljajo jo štirje amfibraški verzi. obnašanja.podvojitev ali geminacija – v verzu JAMB u– .… Hoče vzgajati.alpska poskočnica – je stalna domača kitica iz 12.

Slovenščina spraševanje PREIMENOVANJE ali METONIMIJA – je zamenjava dveh predmetov ali pojmov. 39 . ki sta v neki medsebojni zvezi.

Brunetto). ki imajo urejeno rimanje ROMEO IN JULIJA ababccx. ki ima stalno število zlogov. RAZRED BOCCACIO PRIMOŽ TRUBAR DEKAMERON PESEM O STVARJENJU V sebi združuje sto novel. Deset mladih Firenčanov se je v času velike kuge zateklo v podeželsko vilo. on živi.) GLOSA (slep je kdor se s petjem ukvarja. GAZELA (Ne hčere ne sina po meni ne bo. me pesmi pojo. Turjaška Rozamunda. dovolj je spomina. Povodni mož. urejal časopis pevcu vedno sreča laže. Kranjec moj mu osle Valentin Vodnik je prvi umetni pesnik. Zgodba o ljubezni dveh.Slovenščina spraševanje DELA 9. umre brez denarja) Lublanske novice ter Veliko in Malo pratiko. čas pa Trubar je leta 1550 izdal prvi slovenski knjigi krajšajo s pripovedovanjem. MOJ SPOMINEK Moj spominek je izpovedna pesem. oblika pesmi je FRANCE PREŠEREN alpska poskočnica. 40 . zato se ljubezen in VALENTIN VODNIK zgodba tragično konča. Apel in Čevljar). ne pa urejenega izmenjavanja U in – zlogov. napisal je zbirki kaže: Pisanice in Pesmi za pokušino. ZLOGOVNOGLASNI ali SILABOTANIČNI VERZ Verz. Zbirka Poezija (Zdravljica 1844. LUTROVA KITICA je zgrajena iz osem zložnih verzov – WILLIAM SHAKESPEARE osmercev in sedmercev. čigar družini (Capuletovi in Montegovi) se na smrt sovražita. (prepir med Chichibio in Abecednik in Katekizem. Krst pri Savici.

Spomini. vendar jih je preoblikoval. saj kritično obravnava gazela). TA LEPA KRČMARICA ŽEBLJARSKA Pesnik. njegovi smrti.… smrti izdal Aškerc – Poezije. zbirka Pesmi in romance je izšla po Konsi. Samogovori. zavrže rimo in razbije harmoničnost podob. revščino. JOSIP MURN ALEKSANDROV IN ČAROVNICA SREČKO KOSOVEL Je razpoloženjska pesem. vzklike. Je pesnikin pripovednik. Najbolj znan impresionist. Knjige za otroke: Pisanice. Ciciban. Sto ugank. Lahkih nog naokrog. Tilka in Jeprški učitelj. Ostala dela: Čaša opojnosti. besede. Spada med socialne pesmi. Pesmi je po njegovi družbene odnose. kopiči glasove. zbirka pesmi Lirika ter prozna dela Spada med domovinske pesmi. 41 . ki je uporabljal stalne pesniške oblike (sonet. saj izpovedovalec v lirski KONSTRUKTIVIZEM pesmi izraža svoje razpoloženje. matematične in kemijske simbole.Slovenščina spraševanje SIMON JENKO RODOLJUBKI OTON ŽUPANČIČ Z VLAKOM Spada med domovinske pesmi. ENJAMBEMENT (verzni prestop) DRAGOTIN KETTE OTON ŽUPANČIČ EJ. Čez plan.

zrelo obdobje 1900 – 1909 (družbeno kritično) Martin Kačur. mladostno obdobje 1891 – 1900 Vinjete in Romantične duše 2.Slovenščina spraševanje CIRIL KOSMAČ IVAN CANKAR IVAN CANKAR GOSENICA BOBI NA PEČI Bobi in Na peči sta črtici – sintetična zgradba dogajanja (dogodki v zaporedju kot so se zgodili. Za narodov blagor. Hlapci. FRANCE BEVK analitična zgradba-kronologija ne drži. Na klancu. Kralj na Betajnovi. ampak se KAPLAN MARTIN ČEDRMAC pisatelj večkrat s svojimi pogledi obrne nazaj) 1. Hlapec Jernej in njegova pravica. Hiša Marije pomočnice. Pohujšanje v dolini Šentflorjanski 3. pozno obdobje 1909 – 1918 (psihološko obdobje) Podobe iz sanj in Moje življenje 42 .

hiška. SAMOGLASNIKI SOGLASNIKI 8 21 ŽIVLJENJEPIS i. a. n. NEZVENEČI ZVENEČI BESEDNA DRUŽINA 9 6 c. Navajamo v NEZVOČNIKI ZVOČNIKI resničnem časovnem zaporedju. s katerimi izražamo svojo sodbo (že. konca. življenja osebe. č. t b. glagoli so v 15 6 pretekliku. s katerimi izražamo razpoloženje ali posnemamo glasove (oh. h. (đ). j. v priimek. d. hišnica – besede z istim korenom spadajo (Ta SuHi ŠKaFeC PuŠČa) z. še. in sicer od začetka njenega življenja polglasnik ə do sedanjega trenutka oz. m. V svojem življenjepisu navedemo ime. kraj in datum pisanja.Slovenščina spraševanje 9.…). široki o. u. g. V življenju predstavimo pomembne dogodke iz ozki o. l. os. š.…). Hiša. RAZRED ČLENKI NEUMETNOSTNO BESEDILO So besede. s. p. naslov.… Pišemo v 1. r. jav. šolanje. k. 43 . datum in kraj (MoJ NoRi LeV) rojstva. GLASOVI SLOVENSKEGA JEZIKA MEDMETI GLASOVI 29 So besede. ed. ozki e. poklicno pot. f. široki e. ž v isto besedno družino.

nestično pa med osebnim imenom in vzdevkom MARSI. ki deležnik glagola na –n/. t) pri zloženkah (100-odstoten. Položnica je bila . kraj bivanja. način gledanja. zamolku. stično pa zgolj kot predlog od–do (112–113) osebna glagolska oblika) sporočevalcu ne zdi pomemben ali ga ne želi razkriti – v povedku VEZAJ sta osebna glagolska oblika glagola biti in . 44 . C-vitamin). med kratico in črko . plačana. je daljša črtica npr. OPIS NAPRAVE Naštejemo njene sestavne dele ter predstavimo OPIS OSEBE OZNAKA OSEBE njihovo značilnost in uporabo. mn. nestično se uporablja namesto vejice. malo.… pišemo vedno skupaj (marsikdo).. tiste. največkrat v 1.Kajuh) Zaimek marsi.. glagoli so v sed. V opisu osebe na podlagi opazovanja predstavimo zunanjost.… Glagoli so v sed. V oznaki osebe predstavimo notranjost.Slovenščina spraševanje SOPOMENSKE POVEDI POMIŠLJAJ TVORNE/AKTIVNE NETVORNE . ker se . glagola. ki pomeni brezčasnost. so bili včasih povezani z in (poljsko-ruski slovar). stični se uporablja med deli zložene besede. MALO… (Karel Destovnik . Maja je plačala npr. os.… (v osebku je izražen vršilec (v osebku ni izražen . nestično se uporablja tudi pri naštevanju dejanja – v povedku je vršilec dejanja. pri izpustu položnico. ki se končujejo na koli pa skupaj ali narazen (kjerkoli ali kjer koli).

sicer pišemo Je besedilo. ali v 1. ed. Glagoli so v sed. temveč vzročno saj. 45 . vendar. pret. ne – ne. ali mn. Brižinski spomeniki (okoli leta 1000) so natisnjeni v karolinški minuskuli. pišemo posledično tako. Glagoli so v 1. to je pišemo potoval in kaj je med potjo doživel. Pod oceno se podpiše. kako niti – niti. zatorej. zato.Slovenščina spraševanje PRIREDJA Vrsta priredja Vezniki Vejica OPIS POTI ne vezalno in. os. mn. zakaj. ne samo – ampak tudi ne ločno ali – ali pišemo a. lahko pride iz kraja v kraj. os. Besedilo je subjektivno in javno. POTOPIS protivno pišemo ampak. od srede 19. v katerem naslovniku predstavimo. pa. ed. kajti. stoletja pa pišemo v gajici. v katerem pisec pripoveduje o tem. ter. in sicer v stopnjevalno ja in ne 2. kje je pojasnjevalno in sicer. SLOVENSKA PISAVA Pisava Slovencev se je spreminjala. os. pa pišemo Je besedilo.. sklepalno ali torej. tedaj OCENA Je besedilo. toda. s katerim sporočevalec vrednoti kakšno delo in tako sooblikuje javno mnenje. Trubar je v glavnem pisal v bohoričici.