APOSTOLSKA

SPODBUDA
PAVLA VI.
o
EVANGELIZACIJI
DANAŠNJEGA
SVETA
EVANOELII NUNTIANDI
Škofom,
duhovMiDi
in vernikom
vse katoliške Cerkve
U UBLJANA 1976
Slovenski prevod apostolske spodbude Pavla VI.
.. Evangelii nuntiandi ..
Izdal in založil Nadškofijski ordinariat v Ljubljani
UVOD
Posebna vnema za evangelizacijo
1. Prizadevanje za oznanjevanje evangelija ljudem našega
č ki jih navdaja upanje, a hkrati pogosto č tudi strah
in tesnoba, je nedvomno usluga, izkazana ne samo š č
skupnosti č vsemu č š
Odtod dolžnost potrjevati brate, ki smo jo prejeli od Gospoda
s službo Petrovega naslednika' in ki je za nas »vsakdanji opra-
vek", l življenjski in delovni program ter temeljno prizadevanje
našega papeževanja. Ta dolžnost se nam zdi še č š in
nujnejša, ko gre za to, da č svoje brate pri njihovem
poslanstvu, ki ga imajo kot oznanjevalci evangelija, da bi ga v
teh č negotovosti in zmede opravljali z vedno č ljubez-
nijo, vnemo in veseljem.
V zvezi s tremi dogodki
2. Prav to č storiti zdaj, ob sklepu tega svetega leta.
V njem ni Cerkev, ki se »trudi, da bi oznanila evangelij vsem
Ijudemo: ,3 hotela narediti č drugega kakor spolniti svojo nalogo
oznanjevalke veselega oznanila Jezusa Kristusa, ki ga razglaša
na temelju dveh prvenstvenih č »Oblecite novega č
veka ..
4
in »Spravite se z Bogom«.5
1 Prim. Lk 22. 32.
• Z Kor li, 28.
• Prtm. M 1.
, PMm. Et i. 2i; 2, 15; Kol 3, 10; Gal 3, 2"1 ; Rlmlj 13, U ; 2 Kor 5, 11.
• 2 Kor 5, 20.
3
4
To č storiti ob desetletnici sklepa 2. vatikanskega cer-
kvenega zbora, katerega namene bi č lahko povzeli z enim
samim: naredite Cerkev 20. stoletja vedno bolj sposobno za
oznanjevanje evangelija č š 20. stoletja. To č storiti
ob obletnici tretjega rednega zasedanja škofooke sinode - ki
je bilo, kot je znano, č evangelizaciji - tem bolj, ker
so to zahtevali sinodaini č sami. Ob koncu tega znamenitega
zasedanja so č z velikim zaupanjem in preprostostjo skle-
nili prepustiti pastirju vesoljne Cerkve sad svojega dela. Izjavili
so, da č od papeža nove pobude, ki bo mogla Cerkvi,
še bolj zakoreninjeni v neminljivi binkoštni č in silnosti,
prinesti za evangelizacijo nove č

Pogosto nagla.še-na misel našega papeževanja
3. Kako važna je evangelizacija, to smo že dalj č pred
obhajanje sinode ponovno naglašali. .. Casovne razmere - smo
rekli kardinalskemu zboru 22. junija 1973 - nam vsem nala-
gajo dožnost, da pregledamo metode in na vse č skušamo
ugotoviti, kako bi modernemu č mogli približati š č
sko oznanilo: saj samo v njem lahko najde č odgovor na
svoja vprašanja in č za č povezanosti ljudi med
seboj«.1 Dodali bi k temu, da je potrebno dvoje, č č dati
kaj vreden odgovor na zahteve koncila, mimo katerih ne more-
mo: brezpogojno nujno je potrebno, da imamo pred č zaklad
vere, ki ga mora Cerkev č v nedotaknjeni č prav
tako pa, da ga ljudem našega č podaja na kolikor č
razumljiv in č č
č sinode lo 1974
4. Ta zvestoba oznanilu, katerega služabniki smo, ter osebam,
katerim ga moramo nedotaknjenega in živega posredovati, je
osrednja os evangelizacije. Zastavlja nam tri č vprašanja,
ki jih je sinoda 1. 1974 imela stalno pred č
- Kako je danes s tisto energijo, ki je skrita v veselem
oznanilu in ki lahko seže č globoko v njegovo zavest?
- Koliko in kako more ta evangeljska č zares spremeniti
č našega stoletja?
- Kakšne metode naj se pri oznanjevanju evangelija drži-
mo, da bo njegova č dosegla svoje č
• Prim. Pavel VI .• govor ob sklepu tretjega rednega zasedanja
sinode (26. okt. It"'); AAS 66 (aU) 634·6:15; S3'1.
, Pavel VI., nagovor kardinalskemu zboru Cu. Jun. AAS 65 (lt13) 383.
Ta vprašanja dejansko razkrivajo temeljno vprašanje, ki
si ga Cerkev danes zastavlja in ki bi ga mogli takole izraziti:
Ali se Cerkev po koncilu in zaradi koncila, ki je bil božji tre-
nutek v tej njeni novejši zgodovini, č ali ne č sposobna ozna-
njevati evangelij ter ga zasajati v č srce s č
vostjo, duhovno svobodo in uspešno?
Povabilo k razmišljanju
5. Vsi vidimo, kako nujno je, da damo na to vprašanje odkri-
č ponižen in pogumen odgovor ter da se ga potem držimo
v dejanju.
V naši skrbi za vse bi radi svojim bratom in sino-
vom pomagali odgovoriti na ta vprašanja. Naše besede izhajajo
iz bogastva sinode in č biti razmišljanje o evange!izaciji;
spodbudile pa naj bi k podobnemu razmišljanju vse v Cerkvi
zbrano božje ljudstvo. Nov polet naj bi dale vsem, »ki se trudijo
z besedo in č da bi vsak izmed njih ,.besedo resni-
ce prav oznanjal«IB in tako opravljal delo oznanjevalca evange-
lija ter na popolen č izvrševal svojo službo. Taka spodbuda
se nam je zdela nad vse pomembna. Saj podajanje evangeljskega
oznanila za Cerkev ni prosti izbiri dana naloga. To je č
zanjo dolžnost, ki jo je naložil Gospod Jezus, da bi ljudje mogli
verovati in se č Da, to oznanjevanje je nujno potrebno.
Edinstveno je in nenadomestljivo. Ne trpi ne brezbrižnost i ne
sinkretizmov ne prilagojevanj. Saj gre za odrešenje in č
nje ljudi. Pred č nam postavlja lepoto razodetja. Vsebuje
modrost, ki ni od tega sveta. Samo po sebi je sposobno vzbuditi
vero, in sicer vero, ki sloni na božji č Gre za oznanilo,
ki je resnica. Vredno je, da mu apostol posvet i ves svoj č
vse svoje č da za to oznanilo žrtvuje, č je pot rebno, tudi
svoje življenje.
I Z Kor 11. 28.
'i Tim 5, 17.
II Z Tim 2. 15.
" Prim. 1 Kor 2, 5.
5
6
I
OD EVANGELlZATQRJA KRISTUSA
DO EVANGELJZATORICE CERKVE
Jezusovo č in poslanstvo
6. č ki ga daje Gospod sam o sebi in ki ga sv. Luka
podaja v svojem evangeliju - »oznaniti moramo božje kralje-
- ima brez dvoma velik pomen, ker z eno besedo opre-
deli Jezusovo poslanstvo: roKer sem za to poslan«.13 Te besede
dobe ves svoj pomen, č jih povežemo s prejšnjimi vrsticami,
kjer je Jezus nase obrnil besede preroka Izaija: »Duh Gospodov
je nad menoj, zato me je mazilil. Poslal me je, da oznanim bla-
govest ubogimi! ,14
Razglašati od mesta do mesta, zlasti najbolj ubogim, ki so
bili dostikrat najbolj sprejemljivi, veselo oznanilo, da so dopol-
njene obljube in da je sklenjena zaveza, ki jo je Bog ponudil :
to je poslanstvo, izjavlja Kristus, za katero ga pošilja č In
vsi vidiki Kristusove skrivnosti - č č samo, č ž
nauk, poklic č pošiljanje dvanajsterih, križ in vstajenje,
njegova stalna č med č - vse to so sestavni deli
njegove evangelizacijske dejavnosti.
Jezus prvi evangelizator
7. Med sinodo so škofje pogosto opozorili na tole resnico:
Jezus sam, ta božji Evangelij,U je bil v vsakem pogledu prvi
" Lk 4. 43.
" Pr. I.
" Lk 4. 18; prim. 17. 61, 1.
" P r! m . M r 1, 1; R!mlJ 1, 1-3.
in č evangelizator. Ostal je to do konca: do dovršitve,
do žrtve svojega zemeljskega življenja.
Oznanjati evangelij: kakšen pomen je imela ta zahteva za
Kristusa? Prav gotovo ni lahko v popolni sintezi izraziti smisel,
vsebino in oblike evangelizacije, kakor jo je Kristus zamišljal
in č Z druge strani te sinteze nikoli ne bo č
č Omejimo se le na nekaj bistvenih vidikov.
Oznanilo božjega kTaUestva
8. Kot evangelizator oznanja Kristus najprej kraljestvo, božje
kraljestvo, ki je tako važno, da je v primeri z njim vse drugo
nekaj, kar bo navrženo.te Samo božje kraljestvo je torej abso-
lutno, zaradi njega je vse drugo relativno. Gospod v neštetih
č podobah opisuje č tistih, ki so v božjem kraljestvu,
nenavadno č ki jo prinašajo stvarnosti, za katere svet ne
mara
t7
; opisuje zahteve božjega kraljestva in njegovo ustavo
(Magna Charta),i8 glasnike božjega njegove skriv-
nosti,tO male v ter č č in zvestobo, ki sta potrebna
vsakomur, ki č č prihod božjega
Oznanilo č odrešenja
9. Kot jedro in š č svoje vesele novice naznanja Kristus
odrešenje, ta veliki božji dar, ki je osvoboditev od vsega, kar sti-
ska in zatira č a je predvsem osvoboditev od greha in
hudobnega duha, v veselju nad tem, da č pozna Boga in da
Bog pozna njega, da Boga vidi in se mu zaupno č Vse to se
č za č Kristusovega življenja, č pa je pridob-
ljeno z njegovo smrtjo in vstajenjem, toda izvajati je to treba
potrpežljivo v č zgodovine, da bo v polnosti dovršena ob
č Kristusovem prihodu, za katerega uro č ne ve
razen č
Za ceno napeTa in križa
10. To božje kraljestvo in to
evangelizacije Jezusa Kristusa
" Prim. 6. 3l.
" Prtm. Mt 5, 3-12.
"Ml
" Prim. MIlO .
.. Prim. Mt 13.
" Prlm. Mt 18.
ol Prim. Mt
odrešenje - č besedi
je č vsakemu č
.. Prim. Ml 24, 36: Apd l. 7: 1 Tes 5. 1-2.
7
8
prejeti kot dar milosti in usmiljenja; kljub temu pa mora to
kraljestvo in to odrešenje č vsakdo osvojiti s silo -
"silni ga osvajajo«, pravi - z napori in trpljenjem, z
življenjem po evangeliju, z odpovedjo in križem, z duhom
blagrov. Predvsem pa si ga vsakdo osvoji s popolno notranjo
preokrenitvijo, ki jo evangelij č z besedo »metanoia«,
kar pomeni korenito spreobrnjenje, globoko preusmeritev miš-
ljenja in
Neutrudna oznanjevanje
l1. To vest o božjem kraljestvu Kristus nenehno razglaša
z besedo, ki ji nikjer drugod ni enake: :o Kaj je to? Nov nauk
z oblastjo«;2B "vsi so mu pritrjevali in se č besedam milosti,
ki so prihajale iz njegOvih USh;21 »nikoli noben č ni tako
govoril kakor ta č Njegove besede odkrivajo božja
skrivnost, božji č in obljubo in spreminjajo s tem č
srce in njegovo usodo.
Z evangeljskimi znamenji
12. To razglašanje pa uveljavlja Kristus tudi z neštetimi
znamenji, ki vzbujajo č množic in jih č pri-
vabljajo k njemu, da bi ga videli, poslušali in se mu dali preobli-
kovati; ta znamenja so ozdravljeni bolniki, v vino spremenjena
voda in mrtvi, ki se č v življenje. Med vsemi znamenji
pa pripisuje sam č pomen enemu: malim, ubogim se
oznanja evangelij ; ti postajajo njegovi č in se »v njegovem
imenu« zbirajo v veliko skupnost tistih, ki verujejo vanj . Jezus,
ki je izjavil: "Oznaniti moram božje kraljestvo«," je č
isti, o katerem je Janez Evangelist dejal, da je prišel jn da
mora umreti zato, "da bi zbral razkropljene otroke božje«.3G
Tako dovrši svoje razodetje s tem, da ga dopolni in potrdi z
vsem svojim nastopanjem, z besedami in dejanji, z znamenji
in č ž predvsem pa s svojo smrtjo in svojim vstajenjem
in ter s posianim Duhom resnice.
3t
.. Prim. Me Il. 12: Lk 16. IS.
lO Prim. Me 4, 17.
lO Mr. l. :n
ff LIt 4. 22.
n Jan 1. 46.
lO Lk 4, 43 .
.. Jan 11.
.. p ri m. BR 4.
Z č ki evangelij sprejema in oznanja
13. Tisti, ki veselo novico iskreno sprejmejo, se prav v č
tega sprejetja in v č vere, ki je postanejo deležni, v Jezuso-
vem imenu zbirajo, da bi božje kraljestvo skupno iskali, ga gra-
dili in živeli. Tako sestavljajo skupnost, ki tudi sama postane
oznanjevalka evangelija. Apostolom dano č - ,Pojdite,
oznanjujte evangelij « - velja tudi za vse kristjane, č na
č č Prav zato jih Peter imenuje ,pridobljeno l jud-
stvo, da bi oznanjali slavna božja delaf: ,'» prav tista velika dela,
ki jih je mogel vsakdo slišati v svojem jeziku.
13
Sicer pa je
veselo oznanilo o božjem kraljestvu, ki prihaja in se je č
za vse ljudi in za vse č Tisti, ki so ga sprejeli in jih to veselo
oznanilo združuje v odrešenjsko skupnost, ga morejo in morajo
posredovati drugim in ga širiti.
Evangelizacija posebna poklicanost Cerkve
14. Cerkev to ve. 2ivo se zaveda, da č beseda -
, oznaniti moram božje kraljestvo«'4 - č zares velja za njo
samo. S sv. Pavlom rada dostavlja: ,. Ce č evangelij ozna-
njam, mi ne gre hvala, ker mi je naložena dolžnost; kajti gorje
mi, č evangelija ne bi oznanjala«.n V veselje in tolažbo nam je
bilo, ko smo na koncu velikega oktobrskega zborovanja 1. 1974
slišali tele jasne besede: ,.Ponovno č potrditi, da je naloga
oznanjati evangelij vsem ljudem bistveno poslanstvo Cerkve«.3$
'ra naloga in poslanstvo zaradi širokih in globokih sprememb
\' današnji družbi nikakor nista nekaj manj nujnega. Nasprotno.
Naloga evangelizirat i je zares milost in poklicanost, lastna Cer-
kvi, njena najgloblja identiteta. Cerkev je zato tukaj, da evan-
gelizira, se pravi, da pridiga in č da po njej prihaja do
nas dar milosti, da grešnike spravlja z Bogom in da s sveto
mašo, ki je živ spomin Kristusove smr ti in č vsta-
jenja, brez konca nadaljuje njegovo daritev.
Medsebojne zveze med Cerkvijo in evangelizacijo
15. Kdorkoli v novi zavezi pazljivo bere, kako je nastajala
Cerkev, spremlja korak za korakom njeno zgodovino in jo opa-
zuje v njenem življenju in delovanju, opazi, da je po svoji
najbolj notranji naravi povezana z evangelizacijo:
.. Prim. 1 Pel. 1. 9 •
.. Prim. Apd 2. 11 •
.. Lk 4, 43 .
.. 1 Kor l. 16.
.. Prim. _Izjave sinodalnlh č 4: L'Oss. Romano, 21. lD. 1&14. 6.
2 - Aposto1:;ka spodbuda
9
10
- Cerkev nastane iz C!vangelizacijske dejavnosti Jezusa in
dvanajsterih. Cerkev je normalni, hoteni in najbolj neposredni
ter najvidnejši sad te dejavnosti: c. Pojdite torej in napravljajte
za č vse narode«.37 ,.Tisti, ki so sprejeli njegovo besedo,
so bili š č in pridružilo se je tisti dan okoli tri č duš ...
Gospod pa je vsak dan pridruževal takih, ki naj bi se č
- Poslanstvo je torej poklicalo Cerkev v življenje, Jezus
pa s svoje strani pošilja Cerkev. Cerkev ostane na svetu, med-
tem ko se č Gospod vrne k č Na svetu je kot
č in hkrati svetlo znamenje nove Jezusove č
njegovega odhoda in njegove č č ki trajno ostane.
Cerkev Jezusa podaljšuje in nadaljuje. In sicer je poklicana
predvsem za to, da nadaljuje njegovo poslanstvo in delo ozna-
njevalca Skupnost kristjanov ni č nikoli
zaprta sama vase. V njej notranje življenje - življenje molitve,
poslušanja božje besede in nauka apostolov, izvrševanje bratske
ljubezni, lomljenje kruha{O - dobi svoj polni smisel šele, ko
postane č ko vzbudi č in spreobrnjenje, ko
postane pridiga in oznanjevanje vesele novice. Tako vsa Cerkev
dobiva poslanstvo evangeliziranja in delo vsakega posameznika
je pomembno za celoto.
- Kot nositeljica evangelizacije č Cerkev s tem, da evan-
gelizira sama sebe. Kot č č č živetega
in oznanjevanega upanja, č bratske ljubezni je Cerkvi
nujno potrebno, da stalno posluša, kaj mora verovati, kaj so
razlogi njenega upanja, kakšna je nova zapoved ljubezni. Kot
božje ljudstvo sredi sveta je Cerkev dostikrat skUŠ<lna od mali-
kov; zato ji je stalno potrebno, da spet in spet sliši oznanjevanje
c.velikih božjih ki so jo spreobrnila k Gospodu, in da jo
Gospod znova č in zbere v enoto. To z eno besedo pomeni,
da je Cerkvi sami vedno potrebna evangelizacija, č č ostati
sveža, č in č za oznanjevanje evangelija. 2. vatikanski
koncil je in sinoda iz 1. 1974 je krepko povzela to temo
o Cerkvi, ki z nenehnim č in prenavljanjem sama
sebe evangelizira, da bi mogla z verodostojnost jo evangelizirati
svet.
- Cerkev je varuhinja vesele novice, ki jo je treba oznanjati.
Obljube nove zaveze v Jezusu Kristusu, Gospodov nauk in nauk
" Mt 28, ID .
.. Apd 3, 41-47 •
.. prim. C B; M .
.. Prim. Apd 2. 42-41; f. \2-16.
" Prim. Apd 2, It; 1 Petl" 2, 9.
II M 5; t\-12.
apostolov, beseda življenja, studenci božje milosti in božje
dobrote ter pot odrešenja in č vse to je bilo zaupano
Cerkvi. Ona ohranja vsebino evangelija in torej evangelizacije
kot živ in dragocen zaklad, ki naj ga posreduje drugim, ne pa
drži skritega.
- Cerkev, ki je sama poslana in deležna evangelija, pošilja
oZnanjevalee tega evangelija. V njihova usta polaga besedo, ki
rešuje, razlaga jim oznanilo, katerega č je; daje
jim č ki ga je sama prejela, in jih pošilja pridigat: toda
ne pridigat sebe, tudi ne svojih osebnih idej,43 č evangelij,
katerega absolutni lastnik in gospodar niso ne oni ne ona, da
bi smeli z njim razpolagati po svoji volji, č so le služabniki
evangelija, ki naj ga z č zvestobo posredujejo drugim.
Cerkev č od Kristusa
16. Med Kristusom, Cerkvijo in evangelizacijo je torej glo-
boka povezanost. V tem č Cerkve« ima Cerkev nalogo
evangeliziratL Ta naloga se ne izpolnjuje brez nje, še manj proti
njej.
Na to je dobro opozoriti v trenutku, ko se dogaja, da z žalo-
stjo slišimo, kako nekateri, ki o njihovi dobronamernosti ne bi
hoteli dvomiti, ki pa so duhovno gotovo skrenili s prave poti,
ponavljajo, da č ljubiti Kristusa, ne pa Cerkve, da č
poslušati Kristusa ne pa Cerkve, da č biti Kristusovi, a
zunaj Cerkve. Kako nesmiselna je ta razdvojenost, se jasno vidi
iz evangeljskih besed: »Kdor vas č mene č
In kako naj bi hoteli ljubiti Kristusa, ne da bi ljubili Cerkev,
č je najlepše č ki ga je č dati Kristusu, č
vanje sv. Pavla: "Kristus je Cerkev ljubil in sam sebe zanjo
dal.«45
.. Prim. 2 Kor 4, S; sv. Avguatin Serm. 46, De Pa.st.orlbus: CCL 41, 5211-5JD.
"Lk lO. 16; prim. sv. CIprijan. Dc unhate Eecleslae 14: PL 4. sv.
Avguštin, Enarr. 8B. Sermo 2, 14: l'L 37, IBO; sV. Janez Krtzostom. Hom. de
eapto Eutf"OP!O 6: PG 402.
ol Ef 5.
11
12
II
KAJ POMENI EVANGELIZlRATI
Mnogovrstnost evangelizacijske dejavnosti
17. V evangelizacijski dejavnosti Cerkve so prav gotovo prvi-
ne in vidiki, ki jih je treba ohraniti. Nekateri so tako važni, da
bi jih kar istovetili z evangelizacijo. Tako je bilo č opre-
deliti evangeJizacijo kot oznanjevanje Kristusa tistim, ki ga ne
poznajo, kot pridiganje, kot katehezo, kot podeljevanje krsta
in drugih zakramentov.
Nobena delna in fragmentarna opredelitev ne more ustrezati
bogati, mnogovrstni in č č kakršna je evan-
gelizacija, ne da bi se izpostavili nevarnosti, da jo osiromašimo
in celo okrnimo. Ni je č razumeti, č ne skušamo s pogle-
dom zajeti vseh njenih bistvenih sestavin.
Te sestavine so bile jasno naglašene na zgoraj omenjeni sinodi;
v tem č pa pod vplivom sinodalnega dela dobivajo še poglo-
bitev. Drago nam je, da se v bistvu skladajo s tistimi, ki nam
jih je č 2. vatikanski cerkveni zbor, zlasti v konstituciji
o Cerkvi, v konstituciji o Cerkvi v sedanjem svetu in v odloku
o misijonski dejavnosti Cerkve.
Prenova č š
18. Evangelizirati pomeni za Cerkev prinašati veselo oznanilo
v vse plasti č š in z vplivom tega oznanila od znotraj
spreminjati in prenavljati č š "Glej, vse delamo
.. Raz 21, 5; prim. 2 Kor 5, 17; Gal 6, 15.
Toda o novem č š ne moremo govoriti, č nimamo prej
novih ljudi, prenovljenih s krstom
41
in z življenjem po evan-
geliju.
ta
Namen evangelizacije je prav ta notranja spremenitev;
in č bi hoteli to na kratko izraziti, bi bilo č č
č da Cerkev evangelizira tedaj, č se trudi, da bi s samo
č oznanila, ki ga š preoblikovala osebno in obenem
skupno zavest ljudi, dejavnost, katero opravljajo, njihovo kon-
kretno življenje in vsakokratno okolje.
ln prenova č ter č š
19. Katera č č š je treba preoblikovati? Cerkvi
ne gre samo za lo, da oznanja evangelij na vedno širših zemlje-
pisnih č ali med vedn() b()lj razkropljenimi ljudstvi,
č tudi, da doseže in z č evangelija preoblikuje krite-
rije presojanja, č č vrednote, interesna č miselne
smeri, vire navdihnjenj in življenjske vwre č š ki so v
nasprotju z božj() besedo in odrešenjskim č
Evangeliziranje kultur
20. Vse to bi lahko izrazili takole: treba je evangelizirati -
ne za okras, kakor č kaj povrhu prebarvamo, č po notra-
nje, življenjsko, v globino in do korenin - kulturo in kulture
č v bogatem in vseobsežnem pomenu, ki ga imajo ti izrazi
v konstituciji o Cerkvi v sedanjem pri tem je treba
vedno izhajati od osebe in se vedno spet č k razmerju
oseb med seboj in z Bogom.
Evangelij in torej evangelizacija nista isto kakor kultura in
sta neodvisna od katerekoli kulture. Vendar pa tisto božje kra-
ljestvo, ki ga evangelij oznanja č v svojem življenju
ljudje, ki so globoko povezani z č kulturo; zato pri gra-
ditvi božjega kraljestva nujn() uporabljamo prvine č š kul-
ture in kultur. Evangelij in evangelizacija sta sicer neodvisna
od katerekoli kulture, vendar pa ne nujno nezdružljiva z raz-
nimi kulturami, č sposobna vse prežeti. a ne da bi si
katero zasužnjila.
Prelom med kulturo in evangelijem je brez dvoma drama
naše dobe, kakor je to bilo tudi v drugih dobah. Zato pa je treba
vse storiti, da bi kulturo, bolje č kulture, zavzeto evangeli-
zira1i. Preroditi jih je treba od znotraj s č z veselim
" Plim. RimU 4 .
.. PMm. Et 4, 23-24: Kol 3, 9-10 •
.. PMm. Rlmlj 1, 16; 1 KOl" 1, 18 ; 2, 4.
oo PMm. op. 53.
13
14
oznanilom. Toda do tega č ne bo prišlo, č vesele blago-
vesti ne bomo oznanjevali.
Prvenstvena pomembnost č z življenjem
21. Evangelij je treba oznanjati predvsem s č
Zgled: kristjan ali skupina kristjanov znotraj č š družbe,
v kateri živi, razodeva, da zna razumeti in sprejemati druge, da
:ma z njimi deliti življenje in usodo, da je solidaren z delom vseh
za vse tisto, kar je plemenitega in dobrega. Razen tega s tem
na č preprost in samoumeven č izžareva vero v nekatere
vrednote, ki presegajo navadne vrednote, in upanje na nekaj, kar
se ne vidi in o č bi si č ne upal niti sanjati. S takim
č brez besed ti kristjani prebujajo v srdh tistih, ki
vidijo njihovo življenje, neustavljiva vprašanja: Zakaj so taki?
Zakaj tako žive? Kaj ali kdo jih navdihuje? Zakaj so sredi med
nami? Tako č je že tiho, vendar zelo č in č
kovito razglašanje veselega oznanila. Taka vprašanja si bodo
morda č postavili mnogi nekristjani, pa naj bodo to osebe,
ki jim Kristusa še č ni oznanil, ali že š č ljudje, ki pa
vere ne prakticirajo, ljudje, ki žive sicer v š č okolju,
pa nikakor ne po š č č ali pa taki, ki z bridkostjo
š č nekaj ali Nekoga, katerega slutijo, ne da bi ga mogli ime-
novati. Oglasila se bodo druga, globlja in zahtevnejša vprašanja,
ki jih bo vzbudilo to č ki č č delitev
istega življenja in vzajemnost; in takšno č je bistvena
in v splošnem prva sestavina v
K takemu č so poklicani vsi kristjani in pod tem
vidikom morejo vsi biti pravi oznanjevalci. Mislimo predvsem
na odgovorno nalogo izseljencev v deželah, ki so jih sprejele.
Nujnost izrecnega oznanjevanja
22. Vendar ostane to č vedno nezadostno; zakaj tudi
najlepše č se v dalj.šem razdobju izkaže kot č
vito, č ga ne osvetli in utemelji to, č Peter pravi navedba
»razloga za svoje - in č ni to č razvito
z jasnim in nedvoumnim oznanilom o Gospodu Jezusu. Veselo
oznanilo, ki ga razgla.šamo s č življenja, je torej prej
ali slej treba razglasiti z besedo življenja. Ni prave evangeliza-
cije, č ni oznanila o imenu, nauku, življenju, obljubah, kralje-
stvu in skrivnosti Jezusa iz Nazareta kot božjega Sina.
" Prim. TertuU,an, Apologet!cum 39: CCL, 1, lSO-I5!; Mlnuclj Feliks, Octa-
vlUS DIn 31: C$LP TorIno 1963,' ll-ta. 47--41.
.. 1 Pet 3, 15.
Zgodovina Cerkve je od Petrovega govora na binkoštno jutro
naprej č združena z zgodovino tega oznanjevanja. V vsa-
kem novem obdobju č š zgodovine je Cerkev, ki jo ne-
prestano priganja hrepenenje po evangeliziranju, prepojena samo
z eno skrbjo: Koga naj pošlje, da bo oznanjal Jezusovo skrivnost?
V kakšnem jeziku naj bo ta skrivnost oznanjevana? Kaj storit i,
da jo bodo slišali vsi in da bo prišla do vseh, ki bi jo morali
slišati? To oznanilo - kcr igma, pridiga ali kateheza - zavzema
v evangelizaciji tako mesto, da je pomen obeh postal že skoraj
isti. Vendar je to le en vidik evangelizacije.
Za življenjski in č sprejem
23. Saj dobi oznanilo vso svojo razsežnost šele takrat, ko ga
l judje slišijo, sprejmejo in si ga č ko mu pritrdijo z vsem
svojim srcem. To je pritrditev resnicam, ki jih je Gospod iz
usmiljenja razodel. Se bolj pa je to pritrditev programu živ-
ljenja - življenja, ki je odslej preoblikovano in ki ga t a pro-
gram predlaga. To je, z eno besedo, pritrditev božjemu kral je-
stvu, se pravi, »novemu svetu«, novemu stanju stvari, novemu
č bivanja, življenja, sožitja skupaj z drugimi; v vse to
č evangelij uvaja. Do take pr itrditve, ki ne more ostati
abstraktna in brezteiesna, konkretno pride z vidnim vstopom
v skupnost vernikov. Tako torej tisti, katerih življenje se je
preoblikovalo, vstopijo v skupnost, ki je sama po sebi znamenje
preoblikovanja, znamenje prenove življenja: to je Cerkev, vidni
zakrament š S svoje strani najde vstop v cerkveno
skupnost svoj izraz v mnogih drugih znamenjih, ki so podaljšek
in razvitje znamenja Cerkve. Kdor sprejme evangelij kot besedo,
ki š tisti v dinamizmu evangelizacije ta svoj korak
redno izrazi v naslednjih zakramentalnih znamenjih, ki so: pri-
trditev Cerkvi, prejemanje zakramentov, ki č njegovo
pripadnost Cerkvi in jo utrjujejo z milostjo, katero podeljujejo.
Pobuda k novemu apostolatu
24. Kdor je bil evangeIiziran, ta bo č s svoje st rani
tudi sam evangeliziral. Tu imamo preskus resnice, to je pre-
skusni kamen evangelizacije: ni si č misliti, da bi nekdo
sprejel božjo besedo in se č za božje kraljestvo, ne da bi
postal tudi sam č in oznanjevalec .
.. prim. e 1, t, 48; es 42, 45; M 1, S.
.. Prim. Rlmlj 1, 16; t Kor 1, 18.
15
16
Ob koncu teh razmišljanj o pomenu evangelizacije naj po-
damo še zadnjo pripombo, ki se nam zdi, da bo osvetlila nadalj-
nja r azmišljanja.
Evangelizacija je, smo rekli, mnogovrsten proces z č
prvinami: prenova č š č izrecno oznanjevanje,
pritrditev srca, vstop v č sprejem znamenj, apostolska
prizadevnost.
Te prvine se lahko zde, da si medsebojno nasprotujejo in da
se medsebojno celo č V resnici pa se med seboj do-
polnjujejo in vzajemno bogate. Vedno je treba nanje gledati
v povezavi z drugimi. Zasluga zadnje sinode je v tem, da nas je
stalno pozivala, naj namesto da bi jih postavljali v medsebojno
nasprotje, te prvine raje združujemo, da burno lahko globoko
razumeli evangelizacijsko dejavnost Cerkve.
Ta celostni pogled bi radi zdaj podali s tem, da bomo razisko-
vali, kaj je vsebina evangelizacije in katera so sredstva zanjo,
pa tudi s tem, da bomo ugotovili, na koga se evangeljsko ozna-
nilo č in komu je danes oznanjevanje naloženo.
III
VSEBINA EVANGELlZACIJE
Bistvena vsebina in drugo tne prvine
25. V blagovesti, ki jo Cerkev oznanja, je prav gotovo veliko
drugotnih prvin. Kako so ali kako naj bodo prikazane, to je zelo
odvisno od spremenljivih razmer. Tudi te prvine same se me-
njavajo. Imamo pa tudi bistveno vsebino, živo jedro, ki ga ni
č spremeniti ali iti č mimo njega, ne da bi evangeli-
zadjo samo hudo č
č za č ljubezen
26. Ne bo č č spomnimo: evangelizacija je pred vsem
drugim preprosto in neposredno č o Bogu, ki ga nam
je razodel Jezus Kristus v Svetem Duhu. To je č da
je Bog v svojem Sinu ljubil svet; da je v svoji č č Besedi
vsemu dal obstoj in poklical ljudi k č žiVljenju. To pri-
č o Bogu bo morda mnogim pomagalo priti do neznanega
katerega č ne da bi ga imenovali, ali ki ga s skriv-
nim teženjem svojega srca š č ko doživljajo č vseh
malikov. Polno evangelizacijsko č pa ima to č tedaj,
ko razodeva, da Stvarnik za č ni neka brezimna in od-
daljena č č č ,.Imenujemo se in smo božji
torej smo drug drugemu v Bogu bratje .
.. prim. Apd 17, 22-23.
.. 1 Jan 3, 1; prim. Rlm]J 8, 14-11.
3 - Apostolska spodbuda
17
18
V š č oznanila: odrešenje v Jezusu Kristusu
27. Evangelizacija bo vedno vsebovala - kot temelj, š č
in obenem vrhunec svojega dinamizma - tudi jasno izpoved, da
je v Jezusu Kristusu, č č umrlem in vsalem božjem
Sinu, vsakemu č ponudeno odrešenje kot dar božje milosti
in Toda pri tem ne gre za imanentno, tostransko
odrešenje po meri materialnih ali tudi duhovnih potreb, ki se
č v okviru zemeljskega bivanja in se popolnoma krijejo
s tostranskimi željami, upanji, stremljenji in boji; gr e č
za odrešenje, ki presega vse te !neje in Se č v č
z edinim lO Absolutnim .. , z Bogom: za transccndentno, eshatološko
odrešenje, ki se sicer č v tem življenju, a se dovrši v č
nosti.
V znamenju upanja
28. Evangelizacija torej nujno obsega preroško naznanilo on-
stranstva, to globoko in č č poklicanost, ki je
nadaljevanje in hkrati popolno preseženje sedanjega stanja: on-
stran č in zgodovine, onstran č tega sveta, katerega
podoba prejde, in onstran stvarnosti tega sveta, katerega skrita
razsežnost bo č prišla na dan; onstran č samega, č
prava usoda ni č v njegovi č podobi, č se bo
razodela v prihodnjem življenju.
58
Evangelizacija obsega torej
tudi oznanjevanje upanja na obljube, ki jih je v novi zavezi Bog
dal Jezusu Kristusu; oznanjevanje božje ljubezni do nas in naše
ljubezni do Boga; oznanjevanje bratske ljubezni do vseh ljudi
- sposobnosti darovanja in š č odpovedi in č bra-
tom - ki je kot izraz božje ljubezni jedro evangelija; oznanje-
vanje skrivnosti zla in dejavnega iskanja dobrega. Prav tako
je to tudi oznanjevanje - in sicer vedno č - o iskanju
Boga samega prek molitve, ki naj bo predvsem č in
zahvalna, pa tudi prek č s tistim vidnim znamenjem
č z Bogom, ki je Cerkev Jezusa Kristusa; to č se
pa spet izraža z uveljavljanjem onih drugih znamenj Jezusa
Kristusa, ki živi in deluje v Cerkvi, to se pravi z zakramenti.
Živeti iz zakramentov tako, da pri njih obhajanju pride do
izraza vsa njihova polnost, nikakor ne pomeni, kakor bi ne-
kateri radi, postavljati evangelizaciji ovire ali jo zavesti na
krivo pot; to č pomeni dati ji njeno č polnost .
• , p ri m. El 2, 8; RlmlJ 1, IG; p rim. S. C. de Doctrino Fidel, Declor otio od
f\dem tuendom ln mys t erlo IncarnaUonls et 5 S. Trl nltotll a qUlbusdam recenl l _
bUJ'! errorlbu8 (21. 2. 19'12) : AAS 64 (19'12) 237- 2'1.
lO P r im. 1 Jan 3, 2; R lml.l 8, 29; Flp 3, 20-21; pr im. C C&-51.
Zakaj evangelizacija v svoJi celoti ni le oznanjevanje neke
novice, č je tudi zasajanje in graditev Cerkve, č
pa ni brez tega dihanja, ki je zakramentaIno življenje in ki do-
sega svoj višek v
Oznanilo, ki zajema vse življenje
29. Toda evangelizacija ne bi bila popolna, č ne bi upoštevala
medsebojnega vplivanja, ki nenehno obstoji med evangelijem in
konkretnim č kot osebo in kot č družbe. Zato
evangelizacija obsega jasno izraženo oznanilo, ki je prilagojeno
č vsakokratnim razmeram in se stalno podanašnja, ozna-
nilo o pravicah in dolžnostih vsake č š osebe, o družinskem
življenju, brez katerega je osebna rast komaj č o skup-
nem življenju v družbi, o mednarodnem življenju, o miru, pra-
č in razvoju; v naših dneh posebno in krepko oznanilo
" osvoboditvi.
Oznanilo o osvoboditvi
30. Znano je, s kakšno izrazitost jo so na zadnji sinodi o tem
govorili številni škofje z vseh celin, zlasti .škofje tretjega sveta.
Govorili so s pastoralnim naglasom, v katerem je drhtel glas
milijonov sinov Cerkve, ki jo sestavljajo ti narodi. To so narodi,
kakor dobro vemo, ki se z vsemi silami zavzemajo in bojujejo za
to, da bi premagali vse tisto, zaradi č so obsojeni ostati ob
robu življenja: pomanjkanje, č bolezni, analfabetizem,
š č č mednarodne odnose in zlasti č odnose
v trgovanju ter č ekonomski in kulturni položaj,
ki je č prav tako okruten kakor stari č kolonializem.
Cerkev ima, kakor so ponavljali škofje, dolžnost oznanjati osvo-
boditev milijonov č š bitij, od katerih so mnogi njeni si-
novi; Cerkev je dolžna pomagati, da pride do te osvoboditve;
dolžna, da č za to osvoboditev in da dela na to, da bo
osvoboditev popolna. Vse to evangelizaciji ni tUje.
Nujna povezanost z delom za č razvoj
31. Med evangelizacijo in delom za č š razvoj - razvoj
in osvoboditev - obstoje dejansko globoke vezi. To so vezi an-
tropološkega reda: saj č ki ga je treba evangelizirati, ni
.. Prim. S. C. de Doctrlna Fidel Deciaratio clrea CatholIcam DQctrlnam de
Ece-lesla contra nonnullos errores hod!ernos tuendam (24. B. 11173): AAS fi5 (11173)

do CS 47-52; Pavel VI., okro.t.nlca Humanae vitae: AAS 60 (1968) 481 19
20
abstraktno bitje, č podvržen družbenim in ekonomskim
vprašanjem. To so tudi vezi teološkega reda: saj reda stvarjenja
ni č č od reda odrešenja, ki posega prav v konkretno
č boja proti krivicam in za vzpostavitev č To
so dalje vezi izrazito evangeljskega reda, ki je red ljubezni: kako
bi č mogli razglašati novo zapoved, ne da bi pospeševali
č ter č in pristni napredek č v miru? To
smo sami hoteli naglasiti, ko smo opozorili na to, kako nespre-
jemljiva je misel, »da je pri evangelizaciji č iti ali da je
treba iti mimo tako važnih vprašanj, o katerih je danes toliko
razpravljanja in ki se nanašajo na č osvoboditev, raz-
voj in mir na svetu. To bi pomenilo, da pozabljamo na nauk, ki
nam ga daje evangelij glede ljubezni do bližnjega v trpljenju in
potrebi«.Gl
No, prav isti glasovi, ki so se na omenjeni sinodi vneto, ra-
zumno in pogumno lotili tega č predmeta, so v naše
veliko veselje podali tudi č č iz katerih lahko
dojamemo daljnosežnost in globoki smisel osvoboditve, kakršno
je oznanjal in č Jezus iz Nazareta in kakršno oznanja
Cerkev.
Brez č in dvoumnosti
32. Ne smemo si prikrivati, da mnoge tudi plemenite in za
č vprašanja, ki so obsežena v vprašanju osvoboditve,
č kristjane, ki bi radi Cerkev vpregli v prizadevanje
za osvoboditev, mnogokrat moti skušnjava, da bi poslanstvo
Cerkve č na raven zgolj naravnega programa; njene cilje
in naloge na antropološko zamisel; odrešenje, ki ga oznanja in
katerega zakrament je, na tvarno blaginjo; njeno dejavnost na
č in socialne pobude, ne da bi se zmenila za duhovna in
verska vprašanja. Ce bi bilo tako, bi Cerkev izgubila svoj te-
meljni pomen. Njeno oznanilo o osvoboditvi ne bi imelo nika-
kršne izvirnosti č ter bi se ga z lahkoto polastili in z njim
manipulirali razni ideološki sistemi in č stranke. č
č ne bi imela avtoritete, da bi v božjem imenu oznanjala
osvoboditev. Zaradi tega smo v istem nagovoru ob č tre-
tjega sinodalnega zasedanja hoteli nagJasiti, »kako potrebno je,
da spet jasno poudarimo izrazito religiozno namenskost evange-
lizacije. Ne bi č imela č razloga za svoj obstoj, č bi se
odmaknila od religiozne osi, ki jo nosi; in ta os je: pred vsem
drugim božje kraljestvo v polnem teološkem
" pavel VI. , nagovor ob odprt j u tretj ega č zasedanj a škofovske sI -
node (2'1. 9. 1974): AAS 68 (1974) 562.
.. Pr. t. 562.
Evangeljska osvoboditev
33. O osvoboditvi, ki jo oznanja in skuša č evangeli-
zacija, moramo č reH:
- Ne more se omejiti samo na ozko ekonomsko, č
socialno ali kulturno razsežnost, č mora imeti pred č
celotnega. č v vseh njegovih razsežnostih, tudi v njegovi
odprtosti nasproti absolutnemu, tudi nasproti Absolutnemu, ki
je Bog.
- Zakoreninjena je torej v č pojmovanju č
v č antropologiji, katere nikdar ne more žrtvovati zahte-
vam kakršnekoli strategije, te ali one prakse ali č
č
Nara.vnanost na božje kraLjestvo
34. Zato pa Cerkev sicer res oznanja osvoboditev in se pri-
družuje tistim, ki se trudijo in trpe za to osvoboditev - pri
č pa ne š č da bi bilo njej lastno poslanstvo omejeno
zgolj na religiozno č in da bi se ne zmenila za č
č probleme; vendar pa znova nagla.ša prvenstvo svoje du-
hovne poklicanosti ter odklanja misel, da naj bi oznanilo o
božjem kraljestvu zamenjala z oznanjevanjem č š osvobo-
ditve, hkrati zatrjuje, da bi bil njen prispevek k osvoboditvi
nepopoln, č bi zanemarjala oznanjevanje odrešenja v Jezusu
Kristusu.
V skladu z evangeljskim pojmovanjem č
35. Cerkev č š osvoboditev tesno povezuje z odrešenjem
v Jezusu Kristusu, nikdar pa ju ne č iz razodetja, iz zgo-
dovinskega izkustva in iz razmišljanja o vsebini vere č ve,
da ni vsak pojem osvoboditve nujno skladen in združljiv z evan-
geljskim pojmovanjem č stvari in dogodkov; zaveda se,
da ni dovolj poskrbeti za osvoboditev in za ustvaritev blago-
stanja in razvoja, č naj pride božje kraljestvo.
Se č Cerkev je celo trdno č da vsaka č
in vsaka č osvoboditev - tudi č skuša najti zase
č na tej ali oni strani nove ali stare zaveze, tudi č
se za svoje ideološke zahteve in za svoja akcijska vodila sklicuje
na avtoriteto teoloških podatkov in č tudi č č
veljati kot teologija za današnje dni - nosi sama v sebi kal
zanikanja same sebe in se oddalji od ideala, ki si ga zastavlja,
bodisi zato, ker je ne vodijo nagibi č v ljubezni, bodisi
zaradi tega, ker polet, ki jo nOSi, nima zares duhovne razsežnosti
in ker njen č cilj ni odrešenje in blaženost v Bogu. 21
22
Nujna potrebnost spreobrnjenja
36. Cerkev ima prav gotovo za nekaj važnega in nujnega
graditev bolj č š bolj č struktur, ki bolj spoštu-
jejo pravice osebe in ki manj utesnjujejo in manj uporabljajo
silo; zaveda se pa, da najboljše strukture in najlepše zamišljeni
sistemi postanejo kmalu č š č niso ozdravljena č
veška nagnjenja č srca, č ne pride do spreobrnjenja
srca in misli tistih, ki žive v teh strukturah ali jih č
č nasilja
37. Cerkev ne more sprejeti nasilja, zlasti ne sile orožja - ki
uide izpod vsake kontrole, kadar se razdivja - niti ne smrti ko-
garkoli kot pot k osvoboditvi; saj ve, da nasilje vedno izzove
nasilje in neizogibno poraja nove oblike zatiranja in sužnosti,
ki so hujše kot tiste, izpod katerih je baje hotelo č osvo-
boditi. To smo jasno povedali na svojem potovanju v Kolumbiji:
"Spodbujamo vas: ne imejte zaupanja v naSilje in v revolucijo;
tako š č nasproluje š č duhu in more socialni
napredek, po katerem č težite, tudi zavreti, namesto
da bi ga pospešilo«;13 č moramo in ponovno poudariti, da
nasilje ni ne š č ne evangeljsko in da bi bile bliskovite
ali nasilne spremembe struktur varljive, same v sebi neuspešne
in prav gotovo ne v skladu z dostOjanstvom ljudstva«.u
Poseben prispevek Cerkve
38. Po vsem tem smo veseli, da se Cerkev vedno bolj živo
zaveda, da mora pri osvobajanju ljudi sodelovati na poseben,
v temelju evangeljski č In kaj Cerkev v ta namen stori?
Vedno bolj skuša prebuditi številne kristjane, da bi se posvetili
osvobajanju drugih. Tem kristjanom-»osvoboditeijem« posreduje
navdihe iz vere, nagib za bratsko ljubezen, in socialni nauk, ki
ga noben pravi kristjan ne more š č vnemar, ampak ga mora
jemati za temelj svoje modrosti in svoje skušnje, da ga potem
prevede v dejanje v svojem ravnanju, v svojem sodelovanju
z drugimi in v svojih prizadevanjih. Ne da bi to zamenjavali
s č staJga ali službo kakemu č sistemu,
mora vse to biti č za zavzetost dejavnega kristjana. Cer-
kev si prizadeva š č boj za osvoboditev vedno č
v celotni č odrešenja, katerega oznanja.
"Pavel VI .• nagovor nil kolumbijske »campeslnos' (23. 8. AAS GO
(1008) 623 .
.. PIIV.,t VI .. nagovor nil .Dnevu razvoJa_ v Bogota (23.8.1968): AAS 60 (1968)
627: prim. sv. Ep. 2;29. 2, PL 33, lOm.
Kar smo tukaj navedli, je bilo č kot enkrat izraženo v si-
nodalnih razpravah. S svoje strani smo hoteli tej temi posvetiti
nekaj besed pojasnila v svojem govoru sinodalnim č ob
sklepu
Vsa ta razmišljanja, tako smemo upati, naj bi pomagala, da
se odstranijo nekatere dvoumnosti, ki jim je v raznih ideolo-
gijah, sistemih in č skupinah le č izpostavljena
beseda »osvoboditev •. Osvoboditev, katero oznanja in pripravlja
evangelizacija, je tista osvoboditev, ki jo je oznanjal in podaril
č s svojo žrtvijo Kristus sam.
Verskn. svoboda
39. Od te č osvoboditve, ki je povezana z evangeliza-
cijo in ki meri na č takih struktur, ki š č č š
š č ne more biti č zagotovilo vseh temeljnih pravic
č med katerimi pripada verski svobodi važnost prvega
reda. Nedavno smo še govorili o aktualnosti tega vprašanja, ko
smo pokazali na to, :.kolikeri kristjani so še danes zaradi tega,
ker so kristjani, ker so č deležni š č č
nega zatiranja! Drama zvestobe do Kristusa in drama verske
svobode se kljub temu, da je zakrinkana s č izja-
vami v prid pravicam č š osebe in družbe, še nadaljuje! .d'
.. Pavel VI., nagovor ob sklepu tretjega re.:lnega zasedanja si_
node (26. LO. L9'14): AAS 66 (L9'14) G37 .
.. Nagovor 15. 10. 1915: L'Osserv. Romano, 17. LO. U7S, l.
23
24
IV
POTA EVANGELIZACIJE
Iskanje primernih sredstev
40. Vsebina evangelizacije je seveda pomembna; toda to ne
sme zakriti pomembnosti poti in sredstev.
To vprašanje »kako oznanjati evangelij« je vedno aktualno,
ker se č s č krajevnimi in kulturnimi š č
spreminjajo. Te razlike nekako izzivajo našo sposobnost za od-
krivanje in prilagajanje.
Posebno mi, pastirji v Cerkvi, imamo dolžnost, da pogumno
in modro ter ob popolni zvestobi do vsebine š č bolj pri-
mernih in bolj uspešnih č za posredovanje evangeljskega
oznanila današnjim ljudem. Naj v tem razmišljanju opozorimo
vsaj na nekatere poti, ki so iz tega ali onega vzroka temeljnega
pomena.
č z življenjem
41. Ne da bi ponavljali vse tisto, kar smo že zgoraj omenili,
je treba naglasiti predvsem tole: za Cerkev je prvo sredstvo
evangelizacije pristno č življenje, ki je vse predano
Bogu in v povezanosti z njim, tak6 da tega ne more pretrgati
nobena stvar, a ki se prav tako z neomejeno vnemo daruje
bližnjemu .. "Danafinji č I"aje poslusa č kakor p.."l
č - smo lansko leto rekli skupini laikov - č pa posluša
č jih zato, ker so č Sv. Peter je to dobro izrazil,
" Pavcl Vlo, naGovor č . Sveta (2. 10. 1974) : AAS 66 (1974)
ko je podal sliko č in spoštljivega življenja, ki brez besede
pridobi tiste, ki ne verujejo besedi.
es
Cerkev bo torej oznanjala
svetu evangelij v prvi vrsti s svojim življenjem in svojim vede-
njem; se pravi, z živim č zvestobe Gospodu Jezusu,
s č uboštva in nenavezanosti ter svobode v razmerju
do oblasti tega sveta, z eno besedo: z živim č svet osti.
Ziva pridiga
42. Ni č nadalje poudariti, kako važno in nujno je pri-
diganje. »Kako naj verujejo v tistega, o komer niso slišali? In
kako naj slišijo brez oznanjevalca? ... Torej je vera iz oznanila,
oznaniJo pa po Kristusovi Ta zakon, ki ga je č
postavil apostol Pavel, ima tudi še danes vso svojo č
Da, vedno je pridiganje, to se pravi ustno razglašanje veselega
oznanila, nujno potrebno. Dobro vemo, da je moderni Clovek, sit
od poplave besed, dostikrat č poslušanja; in še huje:
da se ga beseda že kar č č ne prime. Znane so nam tudi
ideje mnogih psihologov in sociologov, ki trdijo, da je moderni
č že pustil za seboj kulturo besede, ki da je postala ne-
uspešna in nekoristna, in da danes živi v kulturi podobe. Ta
dejstva bi nas seveda morala priganjati, da pri posredovanju
evangelske blagovesti č uporabljat i moderna sredstva, ki
jih je ta kultura iznašla. Sicer pa so bili v tej smeri narejeni
že zelo dobri poskusi. Lahko jih samo pohValimo in damo spod-
budo za njihov nadaljnji razvoj. Utrujenost, ki jo danes prebuja
mnoštvo praznega č in aktualnost drugih oblik druž-
benega š č pa vendar ne zmanjšata z nujnost jo stalne
č besede in ne sme nam to dvoje vzeti zaupanja vanjo. Be-
seda ostane vedno aktualna, zlasti kadar je nosilka božje č
Zato je !;ie vedno veljavno č sv. Pavla : »Vera je iz oznani-
la«:71 ravno poslušanje božje besede vodi k verovanju.
Besedno bogoslužje
43. To pridiganje, ki je evangelizacija, ima lahko č
oblike; č daje tukaj nešteto prenovitvenih navdihov.
V resnici je brez števila življenjskih dogodkov in č š polo-
žajev, ki dajejo priložnost za obzirno, pa vendar č
oznanilo, ki ga ima Gospod povedati za to priložnost. Treba je
imeti le pravo duhovno č da bomo znali v dogodkih
.. PrIm. 1 Pet 3, l .
.. Rlml) 10, 11, 17.
" Prim. I Kor 2. 1_5.
" RImU ID, 11.
4 _ Apostolska apodbuda
25
26
brati božje oznanilo. Toda v trenutku, ko je po koncilskem
č prenovljena liturgija dala velik pomen »besednemu
bogoslužju«, bi se motili, č ne bi v homiliji videli č in
zelo primernega sredstva za evangelizacijo. Treba je seveda
poznati in izkoristiti zahteve in možnosti homilije, da dobi vso
svojo pastoralno č Kajpada moramo biti o tem naj-
prej č in se temu z ljubeznijo posvetiti. To oznanjevanje,
ki je na poseben č č v č bogoslužje -
od katerega dobiva posebno č in č - ima prav
gotovo posebno vlogo pri evangelizaciji, in sicer tem bolj , č
bolj je izraz globoke vere duhovnika, ki pridiga, in č bolj je
prepojeno z ljubeznijO. Verniki, ki SO zbrani, da bi sestavljali
č Cerkev, ki obhaja praznik med njimi č
Gospoda, od te pridige veliko č in zajemajo iz nje
dragocene sadove, č je le preprosta, jasna, neposredna, prilago-
jena, globoko zakoreninjena v evangeljskem nauku in zvesta
cerkvenemu č č jo oživlja zdrava apostolska č
nost, ki ji po njegovi naravi pripada, č je polna upanja in
č č vere in č poraja mir ter edinost. Marsikatero
župnijsko ali č č živi in se utrjuje na temelju
redne nedeljske hom ilije, č ima omenjene lastnosti.
Dodajmo še, da po zaslugi iste č prenove č
slavje ni edina primerna priložnost za homilijo. Svoje mesto ima
- in ne smemo na to pozabljati - pri obhajanju vseh zakra-
mentov, pa tudi pri besednih bogoslužjih, ki so podobna litur-
giji in ki se k njim zbirajo verniki. HOmilija bo vedno ostala
posebno primerna priložnost za posredovanje Gospodove besede.
Kateheza
44. Pot, ki je pri evangelizaciji ne smemo zanemariti, je
katehetski pouk. Razumu, zlasti otrok in mladih, je treba s po-
č č pouka pomagati do spoznanja temeljnih
dejstev in žive vsebine tiste resnice, ki nam jo je Bog dobrohotno
raZodel in ki jo je Cerkev skušala v teku svoje dolge zgodovine
izraziti na vedno bogatejši č č ne bo oporekal, da je
treba ta pouk podajati tako, da oblikuje navade š č
življenja, ne pa da ostane samo pri razumu. Na č kate-
hetskega pouka v Cerkvi, v šolah, kjer je č vsekakor pa
v š č družinah, bo prizadevanje za evangelizacijo prina-
šalo veliko korist, č imajo katehet je na voljo ustrezna besedila,
ki so ob odgovornem vodstvu škofov modro in strokovno prire-
jena. Metode morajo biti prilagojene starosti, kulturi in sposob-
nosti oseb; pred č morajo vedno imeti to, kako bi v spomin,
razum in srce vtisnile bistvene resnice, ki naj bi prepajale ce-
lotno življenje. Vzgojiti je treba predvsem dobrih katehetov -
župnijskih katehistov oziroma katehistinj, č staršev -
ki jim bo pri srcu skrb, da bi se spopolnjevali v tej veliki, nujno
potrebni in zahtevni umetnosti verskega pouka. Ne da bi si
upali č zanemariti vzgojo otrok, je z druge strani č
da je zaradi sedanjih razmer za veliko število mladih in odraslih,
ki jih prevzame mi lost in polagoma odkrivajo Kristusov obraz
ter č potrebo, da se mu darujejo, vedno bolj potreben
katehetski pouk v obliki katehumcnata.
Uporaba družbenih č
45. V našem stoletju, ki so zanj č .mass media.o: ali
sredstva družbenega č ne morejo pogrešati teh sred-
stev ne prvo oznanilO, ne katehetski pouk ne nadaljnje poglab-
ljanje vere, kakor smo že poudarili.
Ce jih postavimo v službo evangelija, lahko ta sredstva raz-
širijo krog poslušalcev božje besede tako č v č
in posredujejo veselo oznanilo milijonom ljudi. Cerkev bi se
č krivo pred svojim Gospodom, č teh č sredstev,
ki jih č š razum vsak dan bolj spopolnjuje, ne bi izrabila.
Ko jih Cerkev uporablja, ,.oznanja na strehah.o:
72
blagovest, ki ji
je č V njih najde moderno in č obliko prižnice.
S č teh sredstev more govoriti velikim ljudskim mno-
žicam.
Uporaba sredstev družbenega š č za evangelizaci jo
pa vendar predstavlja nekakšen izziv: evangeljska blagovest bi
morala prek njih č množice ljudi , toda tako, da bi prodrla
v zavest vsakogar, da bi se v srcu vsakogar zasidrala tako, kakor
da bi bila z vsem tistim, kar ima ta č č posebnega in
osebnega, edino le njemu namenjena, in da bi prebudila č
osebno pritrditev in osebno zavezanost.
Nujnost osebnega stika
46. Zato pa je poleg oznanjevanja evangelija na ta splošni
č vedno veljavna in pomembna druga oblika njegovega posre-
dovanja, č od osehe do osebe. GoopOO. je tako pogosto
delal - kot npr. č njegovi razgovori z Nikodemom, Zahe-
jem, Samarijanko, farizejem Simonam in drugimi -; prav tako
apostoli. Ali obstOji navsezadnje sploh katera druga oblika po-
sredovanja evangelija kakor le ta, da drugim č svoje
izkustvo vere? Ne bi se smelo dogajati, da bi zaradi tega, ker
" PrIm. Mt ln, 2"7; Lk 12, 3.
27
28
je nujno potrebno prinašati veselo oznanilo množicam ljudi,
pozabljali na tisto obliko č s katero se približarno
osebni č zavesti, ki jo prizadene č izredna beseda,
katero nanj naslovi nekdo drug. Ne bi mogli dovolj pohvaliti
duhovnikov, ki pri zakramentu pokore ali v dušnopastirskem
pogovoru razodevajo pripravljenost voditi ljudi po evangeljskih
potih, jih č v njihovih prizadevanjih, jih dvigati, č so
padli, ter jim vedno razsodno in s pripravljenostjo pomagati.
Vloga zakramentov
47. Vendar nikoli ne bomo dovolj naglašali dejstva, da nalo-
ge evangelizacije ne spolnima do kraja s pridiganjem in č
vanjem nekega č nauka. EvangeJizaeija mora č v
življenje : v naravno življenje, kateremu daje nov smisel, ko mu
odpre evangeljska obzorja; in v nadnaravno življenje, ki ni
zanikanje, č je Č š č in dvignjenje naravnega življenja.
To nadnaravno življenje dobi svoj živi izraz v sedmerih zakra-
mentih in v njihovem č izžarevanju milosti in svetosti.
Tako evangelizacija razvije vse svoje bogastvo, ko č
najtesnejšo povezavo, ali še bolje, nepretrgano vzajemno izme-
njavo med besedo in zakramenti. V nekem smislu je dvoumno,
č postavljamo v nasprotje, kakor se č dogaja, evangeli-
zaeijo in zakramentalizacijo. Res je, da č č podelje-
vanja zakramentov č pr-ivede do tega, da izgubi velik del
svoje č tedaj č č to podeljevanje nima trdne
podlage v katehezi o tistih zakramentih in v splošni katehezi.
Naloga evangelizacije je prav to, da v veri vzgaja na tak č
da vsakega kristjana vodi k življenju iz zakramentov kot č
nih zakramentov vere, da jih ne bo spremljal trpno ali pa zaradi
tega, ker »mora č tako biti«.
Ljudska pobožnost
48. Tu se dotikamo vidika evangclizacije, ki nas ne sme
pustiti brezbrižnih. Spregovorili bi radi o tisti stvarnosti, ki jo
danes pogosto č z izrazom ljudska religiOZnost.
Tako v pokrajinah, kjer je Cerkev zasajena že dolga stoletja,
kakor drugod, kjer se šele zasaja, najdemo pri ljudstvu posebne
izraze iskanja Boga in vere. Dolgo č so gledali na te izraze
vernosti kot na nekaj manj vrednega in so jih č prezirali;
danes pa skoraj povsod veljajo za predmet, ki ga na novo odkri-
vajo. Škofje so na zadnji sinodi z izrazitim pastoralnim realiz-
mom in č prikazali njihov pomen.
Ljudska religioznost, to lahko č ima gotovo, svoje
meje. Dostikrat je odprta za raznovrstna č religije, ki
se vanjo vkradejo, celo za praznoverje. č se zaustavi na
ravni kultnih dejanj, ne da bi privedla do pristne pritrditve
vere. Voditi more tudi do izoblikovanja č in tako ogrožati
pravo cerkveno č
Toda č je deležna pravilnega usmerjanja, zlasti s strani
evangelizacijske pedagogike, ima v sebi bogate vrednote. Razo-
deva se v tej ljudski vernosti taka žeja po Bogu, kakršno lahko
poznajo samo preprosti in ubogi. Cloveka napravlja sposobnega
za velikodušnost in požrtvovalnost prav do junaštva, ko gre
za izpovedovanje vere. V njej se kaže izostreni č za neizrek-
ljive božje lastnosti: za božje č previdnost, č in
stalno č Ta ljudska pobožnost poraja notranjo usmer-
jenost, ki je kje drugod zlepa ne č v enaki č potrpež-
ljivost, smisel za križ v vsakdanjem življenju, nenavezanost,
odprtost za druge, predanost. Zaradi vsega tega ji radi pravimo
.. ljndska pobožnost .. , se pravi, ljudska bogwdanost, raje kakor pa
ljudska vernost (religiositas).
Pastoraina lj ubezen mora vsem tistim, ki jih je Gospod po-
stavil za voditelje cerkvenih č navdihniti č katerih
se bodo držali v svojem ravnanju v odnosu do te tako bogate
in hkrati ranljive stvarnosti. Potrebno je biti zanjo predvsem
č znati je treba dojeti njene notranje razsežnosti in
njene neutaljive vrednote; treba je pripravljenosti za č
da ta ljudska pobožnost premaga nevarnost za skrenitev na krivo
pot. Ce je ta ljudska pobožnost deleina dobrega usmerjanja,
lahko postane za naše ljudske množice bolj in bolj č
č z Bogom v Jezusu Kristusu.
29
30
v
KOMU JE EVANGELlZACIJA NAMENJENA
Namenjena je vsem
49. Zadnje Jezusove besede v Markovem evangeliju dajejo
evangelizacij i, ki jo č Gospod apostolom za nalogo, neome-
jeno vesoljnost: »Fojdite po vsem svetu in Qznanjujte evangelij
vsemu stvarstvu«.73
Dvanajsteri in plvi š č rod 50 dobro razumeli nauk
teh vrstic in drugih podobnih; postal jim je delovni program.
Celo preganjanje, ki je razkropila apostole, je s tem prispevalo
k širjenju božje besede in k zasajanju Cerkve v vedno bolj od-
daljenih pokrajinah. Ta univerzalizem je še bolj podkrepila to,
da je bil sprejet med apostole Pavel in da je imel karizmo ozna-
njevalca o prihodu J ezusa Kristusa poganom - ne Judom.
Kljub vsem oviram
50. V dvajsetih stoletjih zgodovine so š č rodovi od č
do č zadevali na razne ovire, ki so nasprotovale temu vesolj-
nemu poslanstvu. S strani oznanjevalcev evangelija samih je
nastopala skušnjava, da bi pod raznimi pretvezami omejili
č svojega misijonskega delovanja. S strani tistih, ki jim
je bila evangelizacija namenjena, pa se je že javljal dostikrat
nepremagljiv odpor. Z žalostjo moramo ugotoviti, da evange1i-
zacijskemu delovanju Cerkve ponekod č nasprotujejo javne
oblasti, č ga sploh ne č Tudi v naših dnt:!h se doga-
n MI' IG. 15.
ja, da so oznanjevalci božje besede oropani svojih pravic in
preganjani, deležni groženj in č samo zato, ker oznanjajo
Jezusa Kristusa in njegov evangelij. Vendar pa zaupamo, da
kljub tem č preizkušnjam delo teh apostolov č le
ne bo v nobeni pokrajini na svetu izginilo.
Kljub takim neprilikam Cerkev vedno znova v sebi oživlja
svojo najglobljo pobudo, ki jo prejema naravnost od č
Po vsem svetu! Vsemu stvarstvu! Do skrajnih koncev zemlje!
'l.'o je znova storila na zadnji sinodi, ko je izdala poziv, naj ne
zapiramo evangeljskega oznanila s tem, da ga omejujemo samo
na en odsek č š ali samo na en razred ljudi ali samo na
eno vrsto kultur. Nekaj zgledov nam lahko to pojasni.
Prvo oznanilo tistim, ki so č
51. Od binkoštnega jutra naprej je temeljni program, ki ga
je Cerkev kot od svojega ustanovitelja danega sprejela: odkri-
vati Jezusa Kristusa in njegov evangelij tistim, ki ju ne poznajo.
Vsa nova zaveza in na poseben č Apostolska dela č
za izreden pomen, v nekem smislu za č pomen,
pomen zgleda, ki ga ima ta misijonski napor in ki ga nato č
jemo vso zgodovino Cerkve.
Za to prvo oznanilo o Jezusu Kristusu skrbi Cerkev z obsežno
in raznovrstno dejavnostjo, ki ji pravimo č »predevange-
lizacija«, ki pa jc, po pravici č že evangelizaeija, č v
svojem č in še ne na popolni stopnji. V ta namen je
č uporabiti tako č č vrsto sredstev: seveda
neposredno in izrecno oznanjevanje, pa tudi umetnost, znanstve-
ni pristop filozofsko raziskovanje in č vplivanje na
hrepenenje in č č š srca.
Oznanilo razkristjanjenemu. svetu.
52. Ce se to prvo oznanilo č posebej na tiste, ki nikoli
še niso slišali vesele vesti o Jezusu, ali na otroke, se danes zaradi
pogostnega položaja razkristjanjenosti prav tako vidi, da je to
prvo oznanilo vedno bolj potrebno za množice ljudi, ki so prejeli
krst, a žive popolnoma zunaj š č življenja, za preprosto
ljudstvo, ki ima neko vero, a slabo pozna njene temelje, za izo-
bražence, ki č potrebno, da bi Jezusa Kristusa spoznali
v č č kakor pa so ga pri pouku, katerega so bili
deležni v svoji mladosti, in za mnoge druge.
š č religije
53. č se tudi na neizmerne dele č š ž č v
š č verstvih. Ta verstva Cerkev ceni in spoštuje, ker 31
32
so živ izraz duše naj širših č š skupnosti. V sebi nosijo
odmev č iskanja Boga, nezadostnega iskanja, ki pa
je bilo dostikrat živeto iskreno in s poštenim srcem. V posesti
so presenetljive š č globoko religioznih besedil. Rodove
in rodove ljudi so ta verstva č moliti. Vsa so posuta z
neštetimi »semem Besedeo:
H
in lahko pomenijo pristno »pripravo
na evangelij «,'s da uporabimo č izraz 2. vatikanskega
cerkvenega zbora, povzet po Evzebiju iz Cezareje.
Tako stanje vzbuja seveda zapletena in č vprašanja,
ki jih je treba č v č š č č in cerkve-
nega č da lahko današnjim in jutrišnjim misijonarjem
pokažemo nova obzorja v njihovem stiku z š č ver-
stvi. Radi bi zlasti danes poudarili, da niti cenitev in spoštovanje
do teh verstev niti zapletenost s tem nastalih problemov ne po-
meni za Cerkev poziva, naj pred nekristjani raje č kakor
da bi oznanjala Kristusa. Nasprotno, Cerkev misli, da imajo
te množice pravico poznati bogastvo Kristusove skrivnosti,7& ki
v njej, kakor mi verujemo, lahko vse č š najde v nesluteni
polnosti vse tisto, kar tipaje š č o Bogu, č in njegovi
usodi, o življenju in smrti, o r esnici.
Tudi č vsega spoštovanja vrednih oblik naravnih religij
se Cerkev drži dejstva, da Jezusova religija, ki jo Cerkev z
evangeJizacijo oznanja, č objektivno postavlja v zvezo z
božjim č z živo božjo Č in z njegovim delova-
njem. Tako Cerk(N vodi k č s skrivnostjo božjega č
tovstva, ki se sklanja k č š z drugimi besedami, naša reli-
gija dejansko vzpostavlja z Bogom pristen in živ odnos, ki ga
druga verstva ne morejo Vl'p<)Staviti, č svoje roke stegu-
jejo, da tako č k nebesom.
Zato Cerkev ohranja živ misijonarski polet in ga č v
našem zgodovinskem trenutku še okrepiti. č celih narodov
č svojo odgovornost. Nima miru, dokler ne bo naredila
vsega, kar more, da bi razglasila veselo vest o odrešeniku Jezusu.
Vedno nove rodove apostolov pripravlja. To z veseljem ugotav-
ljamo v trenutku, ko ne manjka takih, ki mislijo in tudi govore,
da sta se apostolska č in polet č in da je doba
misijonov zdaj že mimo. Sinoda je odgovorila, da misijonarsko
oznanjevanje ne usiha in da bo Cerkev vedno težila za tem, da
to nalogo izpolni.
" Prim. sv. Justin, 1 Apo!ogia 46, 1-4; 2 Apoiogla 1 (8), 1-4; 10, 1--3; 13,
Florl.leglum Patrlstlcum ll. Bonn I9U. ' el. iZ5, 129, 133: Klemen Aleksan-
d,:rljski, Stromala 1, 19, 91, 94: S. Ch. 30, 117_118; 119--120; M 11; C 11.
" Evzeblj Iz Ce'.areje, Praeparatio evangel1ca 1, 1: PG 21, 26--28; prim. C 16.
,. Prim. Et 3, 8.
Opora veTi vernikov
54. Vendar Cerkev ne misli, da jc š č prav tako ne-
utrudne pozornosti na tiste, ki so vero sprejeli in so dostikrat
že skozi cela pokolenja v stiku z evangelijem. Zato skuša poglo-
biti, utrditi, okrepiti in privesti do vedno č zrelosti vero
tistih, ki pravijo, da že verujejo in da so že verniki, da bi bili
to še bolj.
Ta vera je danes skoraj vedno č s sekularizmom, da,
celo z borbenim brezboštvom: je to preizkUšnjam izpostavljena
in ogrožena vera; še č to je oblegana in pobijana vera. Prav
lahko se zaduši in izhlra, č ni stalno nahranjevana in vzdrže-
vana. Evangelizirati torej dostikrat pomeni zlasti s katehezo,
ki je polna evangeljskega soka in prip!'avljena v jeziku, prilago-
jenem č in osebam, dovajati veri vernikov to potrebno
hrano in oporo.
Katoliška Cerkev razodeva tudi živo skrb za kristjane, ki niso
v polnem č z njo: ko pripravlja z njimi polno č
katerega hotel Kristus, dela to ravno z namenom, da bi uresni-
č edinost v resnici, in se zaveda, da bi se hudo izneverila
svoji dolžnosti, č ne bi pri njih č za polnost razodetja,
katerega zaklad varuje.
č
55. č je tudi skrb, ki se je razodevala na omenjeni
Sinodi, glede dveh drugih č ki sta si med seboj zelo raz-
č pa spet drugo drugemu zelo blizu zaradi izziva, s katerim
vsak na svoj č stopata pred evangelizacijo.
Prvo č bi lahko imenovali š č č nevero v mo-
dernem svetu: koliko je pod tem splošnim nazivom miselnih
tokov, koliko vrednot in protivrednot, koliko skritih teženj
ali semen razkraja, starih č ki izginjajo, in novih, ki se
vsiljujejo! Z duhovnega š č gledano se zdi, da se moderni
svet premetava v č kar je današnji avtor imenovallOdramo
bz·ezbožnega humani7.ma .... n
Z ene strani moramo prav v č tega današnjega sveta
ugotoviti pojav, ki postaja zanj skoraj najbolj presenetljiv znak:
sekularizem. Ne govorimo o sekularizaciji, ki je sama po sebi
pravilno in č prizadevanje, ki nikakor ni nezdrUŽljivo
z vero in religijo, da bi v stvarstvu, v vseh stvareh in v vseh
dogajanjih v vesoljstvu odkrili zakone, ki tem stvarnostim vla-
dajo z neko avtonomijo; saj smo globoko č da je te
" J-1enrl de Lubo.c, Le drame de !,humanlsme athee, Ed. Spe!. Paris 1!145.
33
34
zakone vanje položil Stvarnik. Zadnji vesoljni cerkveni zbor
je v tem smislu poudaril, da imata kultura in zlasti znanost
č avtonomijo.18 Tu imamo pred č pravi sekulari-
zem: pojmovanje sveta, po katerem je ta svet sam sebi razlaga,
ne da bi se bilo treba zatekati k Bogu, ki na ta č postane
č in nadležen. Tak sekularizem torej zato, da bi priznal
č oblast, č ne potrebuje Boga in ga celo zanika.
Zdi se, da od tod izhajajo nove oblike brezboštvo. - antro-
č ateizem, ki ni č abstrakten in č č
je č s premišljenimi nameni predložen in borben.
V zvezi s tem brezbožnim sekularizmam se nam v najbolj raz-
č oblikah kar naprej ponujajo potrošniška civilizacija, na
stopnjo najvišje vrednote povzdignjeni hedonizem, volja po obla-
sti in gospostvu ter vsakovrstne diskriminacije: sama č š
nagnjenja tega humanizma.
V prav tem modernem svetu pa z druge strani - prarado-
ksalno - ni č tajiti č č č s š č
in tudi evangdjskih vrednot, vsaj v oblike praznine in domotožja
po dobroti. Ne bi bilo pretirano govoriti o č in tra-
č klicu po cvangelizaciji.
Tisti, ki ne živijo po v eri
56. Drugo č so tisti, ki ne žive po veri (nepraktikanti);
danes imamo veliko število š č ki č niso č
zatajili svojega krsta, ki pa gledajo nanj kot na nekaj postran-
skega in ne žive iz njega. Pojav vernikov, ki ne žive po veri,
ki niso praktikanti, je v zgodovini š č zelo star; povezan
je z naravno slabostjo, z neko globoko nedoslednost jo, ki jo,
žal, nosimo v dnu samega sebe. Vendar pa si ta pojav danes
privzema nove poteze. Dostikrat ima svoje vzroke v izkoreni-
njenosti, ki je č za našo dobo. Poraja se tudi iz dejstva,
da kristjani danes žive poleg č in so je stalno pod
č udarci nevere. Z druge strani tisti, ki danes
ne žive po veri, bolj kakor pa č iz prejšnjih
č skušajo razložiti in č svoje č z izgovarja-
njem na neko notranjo religioznost, z izgovarjanjem na osebno
avtonomijo ali na osebnostno pristnost.
Ateisti in č z ene strani, z druge strani pa tisti,
ki ne živijo po veri, so torej za evangelizacijo ovira, ki je ne
smemo prezreti. Pri prvih je ovira v tem, da evangelizacijo na
neki č odklanjajo ali pa da so nesposobni za dojetje novega
reda stvari, novega smisla sveta, življenja in zgodovine; saj je
" Pri m. e s 59.
takšno dojetje možno le tedaj, č č za š č jemlje
Absolutnost, Boga. Pri drugih je ovira evangelizacije brezbrižna
lenobnost, nekoliko sovražno razpoloženje nekoga, ki se č
varnega v svoji lastni hiši in ki pravi, da vse ve, da je vse okusil
in da ne veruje č
č sekularizem in š č verske prakse najdemo
pri odraslih in pri mladih, pri eliti in v širokih ljudskih množi-
cah, v vseh kulturnih plasteh v starih in mladih Cerkvah.
Evangelizacijska dejavnost Cerkve, ki ne more slepo mimo teh
dveh svetov in se tudi ne pred njima ustaviti, mora stalno iskati
primernih sredstev in ustrezne govorice, da bi z njima tudi tema
dvema svetovoma spet prinesla božje razodetje in vero v Jezusa
Kristusa.
V 8'I'CU ljudskih množic
57. Kakor Kristus za č svojega oznanjevanja in kakor
dvanajsteri na binkoštno jutro tako gleda tudi Cerkev pred
seboj neizmerno množico ljudi, ki potrebujejo evangelija in ima-
jo pravico do njega, saj ,.Bog č da bi se vsi ljudje č
in prišli do spoznanja
Ker se Cerkev zaveda, da je dolžna oznanjati odrešenje vsem,
in ker ve, da evangeljsko oznanilo ni pridržano majhni skupini
uvedenih, priviligiranih ali izbranih, č da je namenjeno
vsem, zato je kakor Kristus zaskrbljena č razkropljenih
in utrujenih množic, ki so kakor »ovce brez pastirja«, in pogosto
ponavlja Kristusovo besedo: :o Množice se mi smilijo«.80 Zaveda se
pa tudi, da bo njeno oznanjevanje evangelija sredi množic
uspešno le, č se bo s svojim oznanilom č na č
vernikov, katerih dejavnost more in mora potem č druge.
Temeljna cerkvena č
58. Zadnja sinoda se je veliko ukvarjala z majhnimi č
ali č (temeljnimi) č ker se ta v današnji Cerkvi
pogosto oznanjajo. Kaj so in zakaj naj bi ta bila posebni naslov-
niki evangelizacije in č nositelji evangelizacije?
PO raznovrstnih č ki smo jih slišali na sinodi,
cveto skoraj povsod v Cerkvi; razl ikujejo pa se med seboj že
celo znotraj iste pokrajine, še bolj pa od pokrajine do pokra-
jine.
V nekaterih pokrajinah nastajajo in se razvijajo - razen te
ali one izjeme - znotraj Cerkve; tesno se udeležujejo njenega
" I TIm 2, 4.
.. Mt 9. 36; 15, 32.
35
36
življenja, hranijo se z njenim naukom in povezane so z njenimi
pastirji. V tem primeru nastajajo iz potrebe, da bi še bolj inten-
zivno živela cerkveno življenje; ali pa zato, ker si žele in š č
bolj č š č kakršnega č cerkvene skupnosti tež-
ko nudijo; tako je zlasti v današnjih velikih mestih, ki pospe-
šujejo življenje v množicah in hkrati brezimnost. Ta č
č so lahko na svoj č na duhovni in religiozni ravni -
kar se č bogoslužja, poglabljanja vere, bratske ljubezni, mo-
litve, povezanosti s pastirji - podalj.šek majhne sociološke skup-
nosti, kakršna je vas in podobno. Ali pa č za poslušanje
in premišljevanje božje besede, za zakramente in za vez agape
zbirati skupine, ki so si sorodne po starosti, kulturi, stanu ali
družbenem položaju: zakonce, mlade ljudi, profesionalce in po-
dobno; dalje osebe, ki jih že življenje samo zedinja v boju za
č za bratsko č revežem, za č š napredek.
Ali pa č združujejo kristjane tam, kjer zaradi pomanj-
kanja duhovnikov ni ugodnih pogojev za normalno življenje
župnijskega č V vseh teh primerih gre za skupine znotraj
č ki jih je osna-vala Cerkev, zlasti zna-traj delnih Cerkva
in župnij.
V drugih pokrajinah pa se ta temeljna č zbirajo v
duhu ostl'e kritike zoper Cerkev, ki jo rade žigosajo kot »insti-
tucionalno« in sebe v nasprotju 7. njo č kot karizma-
č prosta struktur in navdihovana samo od evangelija. Zanje
je torej č da grajajo in zametajo oblike, v katerih se
izraža Cerkev: njeno hierarhijo in njena znamenja. To Cerkev
ta č radikalno kontestirajo, jo radikalno postavljajo pod
vprašaj. Na tej č postane njihova miselnost kaj kmalu ideo-
loška; le r edko se zgodi, da ne postanejo nato plen te ali one
č smeri, tega ali onega gibanja, sistema ali celo stranke,
z vsem tistim tveganjem, ki je s tem združeno: da bodo č
izrabljena kot njihovo orodje.
To je že znatna razlika: skupnosti, ki se po svojem duhu
č š odrezavajo od Cerkve in zadajajo rane njeni edino-
sti, se morejo č č (temeljna) č toda ta
naziv je č sociološki. Ne morejo pa se imenovati cerkve-
na temeljna č ne da bi zlorabila izrazoslovje, tudi č ob
svojem vztrajanju pri sovražnosti do hierarhije še naprej č
ostati v edinosti Cerkve. Ime ,.cerkvenih temeljnih č
zaslužijo druga, tista č ki se združujejo v Cerkvi zato,
da bi pospeševala rast Cerkve. Ta druga č bodo kraj
evangelizacije v korist širših skupnosti, zlasti delnih Cerkva in
bodo upanje za vesolino Cerkev, kakor smo rekli na koncu
omenjene sinode; in sicer bodo to v tisti meri, v kateri:
- š č svojo hrano v božji besedi in se ne dajo ujeti v poli-
č polarizacijo ali v tiste modne ideologije, ki so vedno pri-
pravljene zlorabiti njihov veliki č š potencial;
- se izogibajo vedno č nevarnosti č opore-
kanja in duha pretiranega kritiziranj a, izvajanega pod pretvezo
pristnosti in volje do sodelovanja;
- se trdno oklepajo krajevne Cerkve, v katero so č
in obenem vesoljne Cerkve, ter se tako izogibajo - žal, č
- nevarnosti, da bi se zapirale same vase in se imele za edino
pravo Kristusovo Cerkev, zato pa č druge cerkvene
skupnosti;
- ohranjajo iskreno povezanost s pastirji, ki jih je Gospod
dal svoji Cerkvi, in z č službo, katero je pastirjem zaupal
Kristusov Duh;
- se nikoli nimajo za edinega naslovnika evangelizacije ali
za edinega evangelizatorja - še manj za edinega č
evangelija; zavedajo se č da je Cerkev mnogo prostra-
nejša in č š in zato po notranje priznavajo, da se ta
Cerkev uteleša t udi v takih oblikah, ki se od njihovih oblik
razlikujejo;
- vsak dan napredujejo v zavestnosti, č in v misi-
jonarskem izžarevanju; se v vsem izkazujejo vesoljnostna in ni-
koli ne sektaška.
Pod navedenimi pogoji, ki so gotovo zahtevni, a tudi osre-
č č bodo cerkvena temeljna č spolnila svojo osnovno
poklicanost; poslušala bodo evangelij, ki jim bo o;manjevan, in
iz izbranih naslovnikov evangelizacije bodo brez obotavljanja
postala oznanjevalec evangelija.
37
38
VI
NOSITEL.H EVANGELIZACJJE
Vsa Cerkev misijonarska
59. Ce so ljudje, ki po svetu evangelij odrešenja,
potem deJajo to po č v imenu in z milostjo Kristusa
Odrešenika ... Kako naj oznanjajo, č niso posiani?«,81 je zapisal
tisti, ki je bij gotovo eden č oznanjevalcev evangelija.
č ne more opravljati te naioge, č ni bil za to poslan.
Kdo pa ima torej poslanstvo oznanjati eV<lngelij?
2. vatikanski cerkveni zbor je jasno odgovoril: Cerkev »ima
po č dolžnost iti po vsem svetu in oznanjati
evangelij vsemu stvarstvu«.S2 Na drugem mestu pa pravi: :tVsa
Cerkev je miSijonarska in evangelizacija je osnovna dolinost
božjega ljudstva ... «83
Na to tesno zvezo med Cerkvijo in evangeJizacijo smo že po-
kazali. Ko Cerkev oznanja božje kraljestvo in ga gradi, S3-ma
poganja korenine v srce sveta kot znamenje in orodj e tega
kraljestva, ki je č in ki prihaja. Koncil navaja zelo zna-
č besede sv. Avguština o misijonski dejavnosti dvanajsterih:
Apostoli :oso ozn:mjevali besedo r esnice in poklicali Cerkev v
ž
" R!mlj 10, 15.
" vs 13; prim. C 5; M l .
.. Prim. M 35.
.. Sv. Av"uStln, EnaITaI, ln PS 44, 23: CCL 38 510; prim. M l.
Cerkvenostno dejanje
60. Ugotovitev, da je Cerkev poslana in č za ozna-
njevanje evangelija, bi morala vzbuditi v nas dve č
č evangelizacija ni nikoli in za nikogar individualno in
izolirano dejanje, Č globoko cerkvenostno. Tudi ko najbolj
nepoznan pridigar, katehist ali dušni pastir v najbolj zakotnem
kraju oznanja evangelij, zbira svojo malo skupnost ali podeljuje
ta ali oni zakrament, tudi č je č sam, opravlja dejanje
Cerkve; njegova dejavnost je z institucialnimi orlnosi, pa tudi
z nevidnimi vezi in z globokimi koreninami, ki spadajo v red
milosti, gotovo povezana z evangelizacijskim delovanjem celotne
Cerkve. Pogoj za to pa je, da ne nastopa kot samozvanec in ne
iz kakega osebnega navdiha, č v zedinjenju s poslanstvom
Cerkve in v njenem imenu.
Posledica tega je drugo č č vsakdo oznanja evan-
gelij v imenu Cerkve, ki spet to dela v č Gospodovega naro-
č potem noben oznanjevalec ni absoluten gospodar svoje
evangelizacijske dejavnosti, da bi o tem mogel č po svojih
osebnih merilih in nazorih. To mora č delati v č
!i Cerkvijo in njenimi pastirji. Celotna Cerkev je oznanjevalka,
kakor smo že poudarili. To pomeni, da se Cerkev č odgovorno
7.a nalogo oznanjevanja evangelija po vsem svetu v njegovi
celoti in v vsakem posameznem delu sveta, kjerkoli se nahaja.
Vidik vesoUne Cerkve
61. Na tem mestu svojega razmišljanja se z vami, dragi
bratje in sinovi, zaustavimo pri vprašanju, ki je danes posebno
važno. Prvi kristjani so - v obhajan ju li turgije, pri svojem
č pred sodniki in rablji, v svojih č spisih
- radi izražali globoko vero v Cerkev in izjavljali, da je raz-
širjena po celotnem vesoljstvu. V polnosti so se zavedali, da
pripadajo velikemu č ki mu ne more postaviti meja ne
prostor ne č . Od č AbeJa do poslednjega izvoljen-
ca«,8-S .do skrajnih meja zemlje«,1lII .vse dni do konca sveta •.
S7
Takšno je hotel imeti Gospod svojo Cerkev: vesoljno, veliko
drevo, v katerega vejah gnezdijO ptice neba,sS mrežo, ki zajema
vsakovrstne ali ki jo Peter potegne na breg s sto štiriin-
petdesetimi velikimi ribami,io č Id jo vodi na pašo en sam
"Sv. Gregor Veill<i, Hom. In Evangelia 19.1: PL 16, 1154 .
.. Apd 1, 8; prim. Dldache 9, 1: Funk, Patres Apostol!d 1,22.
" Mt 211, 20.
" PrIm. Mt 13, 32 .
.. Prim. Mt 13, 41.
.. PrIm. Jan 21, Il.
39
40
To je vesoljna Cerkev, ki je brez ograj in brez meja,
razen, na žalost, tistih meja, ki jih postavljata srce in duh greš-
nega č
Vidik delne Cerkve
62. Vendar je ta vesoljna Cerkev dejansko utelešena v posa-
meznih delnih Cerkvah; te s svoje strani obstoje iz tega ali onega
konkretnega dela č š govore č jezik in žive iz
svoje kulturne š č iz č pogleda na svet in iz
neke zgodovinske preteklosti. Odprtost za bogastvo delne Cerkve
ustreza posebnemu č današnjega č
Toda paziti moramo, da ne bi pojmovali vesoljne Cerkve kot
vsoto ali, č smemo tako č kot bolj ali manj rahlo zvezo
bistveno č delnih Cerkva. Cerkev, ki je po poklicanosti
in poslanstvu vesoljna, ona je po Gospodovi zamisli tista, ki si
v vsakem delu sveta privzema č zunanjo podobo in
izraz, ko poganja svoje korenine v č kulturna, socialna
in č š tla.
Tako bi vsaka delna Cerkev, ki bi se prostovoljno č od
vesoljne Cerkve, izgubUa svojo povezavo z božjim č in
bi v svoji cerkvenostni razsežnosti obubožala. Z druge strani
pa bi »po vsem svetu razširjena" Cerkev postala abstrakcija,
č se ne bi utesnila in zaživela prav v delnih Cerkvah. Samo č
smo stalno pozorni na oba ta dva pola Cerkve, bomo mogli doje-
mati bogastvo tega razmerja med vesoljno CerkvijO in delnimi
Cerkvami.
Prilagajanje in zvestoba v govorici
63. Delne Cerkve so globoko notranje povezane z ljudmi, pa
tudi s teženji, z bogastvom in mejami ter s tistimi č molitve,
ljubezni in gledanja na življenje in svet, ki so č za dolo-
č č š okolje. Te Cerkve imajo nalogo, da si bistveno
vsebino vsebino evangeljskega oznanila globoko č in pri-
svoji jo ter jo brez najmanjšega izdajstva nad njegovo bistveno
resnico prelijejo v govorico, ki jo ti ljudje razumejo, nato pa
lo blagovest v isti govorici oznanjajo.
Za to prevajanje evangelija je treba razsodno, resno,
spoštljivo in strokovno, kakor zahteva stvar sama poskrbeti
zlasti na č bogoslužnih izraznih oblik,lI! na č
" p rim. Jan lO, 1- 16 .
.. P r im. B 31-38; p rim. tudi č knjige ln d r uge dokumente , k i jih
je d rugega za dr ugi m I>:dal apost olski sede!, da b l ge izvedla č pre-
nova, ki Jo Je hotel Isti koncil.
kateheze, bogoslovnih formulacij, drugotnih cerkvenih struktur
in služb. Izraz :ogovorica« je treba tukaj razumeti manj v seman-
č (pomenoslovnem) ali slovstvenem smislu kakor pa v
tistem, katerega bi lahko imenovali antropološki in kulturni
smisel.
Vprašanje je brez dvoma č Evangelizacija izgubi ve-
liko svoje č in č č ne upošteva konkretnega
ljudstva, na katerega se č č ne uporablja njegove govorice,
njegovih znamenj in simbolov, č ne odgovarja na vprašanje,
ki jih to ljudstvo postavlja, č se ne zanima na dejansko življe-
nje. Z druge strani pa je evangelizacija v nevarnosti, da izgubi
svojo dušo in se notranje izprazni, č pod pretvezo, da jo je
treba prevesti, izvotlimo ali č vsebino evangelizacije, ali
pa za vse veljavno resnico žrtvujemo in razbijemo edinost, brez
katNe ni vesoljnosti, ko č to za vse veljavno resnico
prilagoditi č okolju. Toda v resnici more samo takšna
Cerkev, ki se stalno zaveda svoje vesoljnosti in ki na sebi razo-
deva, da je dejansko vesoljna, prinašati vsem ljudem razumljivo
oznanilo, ki presega krajevne meje.
Sicer pa č pozornost na delne Cerkve more Cerkev
samo obogatiti. Ta pozornost je nujno potrebna in neodložljiva.
Saj ustreza najgloblj im težnjam narodov in č š č
da bi vedno popolneje odkrila svojo podobo.
Odprtost nasproti CeTkvi
64. Ta obogatitev pa zahteva, da posamezne Cerkve ostanejo
globoko odprte nasproti vesoljni Cerkvi. Pri tem je č da
imajo ravno najpreprostejši, evangeliju najzvestejši ter pravemu
č za Cerkev najbolj odprti kristjani neko spontano č
vost za to vesoljstveno razsežnost Cerkve. Naravnost nagonsko
in zelo č č potrebo po vesoljstveni razsežnosti in zlahka
se znajdejo v njej; uglašeni so zanjo in trpe v svoji najgloblji
Ilotranjosti, kadar jih kdo v imenu teorij, ki jih oni ne razumejo,
č č v tako Cerkev, ki nima le vesoljnosti, ki je omejena
na č pokrajino in je brez obzorja.
Zgodovina nam dokazuje: kadarkoli se je ta ali ona delna
Cerkev, č z najboljšimi nameni, iz teoloških, socioloških,
č ali pastoralnih razlogov ali tudi v želji po neki svobodi
gibanja in delovanja, odrezala od vesoljne Cerkve in od njenega
živega ter vidnega š č vedno je zelo težko ušla, č je sploh
ušla, dvema enako hudima nevarnostima, z ene strani nevarnosti
izolacionizma (osamitve), ki vodi k izsušitvi in nato prav kmalu
k razkroju, ker se vsaka njena celica skuša č od nje, kakor
se je ta delna Cerkev sama č od osrednjega jedra ; z druge 41
42
strani nevarnosti, da izgubi svojo svobodo, ker je odrezana od
š č in od drugih Cerkva, ki so ji posredovale č in ener-
gijo, in je zaradi svoje osamljenosti postala plen sil zasužnjeva-
nja in š č
eim bolj je delna Cerkev s trdnimi vezmi č združena
z vesoljno Cerkvijo - v ljubezni in iskrenosti, v odprtosti za
Petrovo Č službo, v edinosti glede ,. postave molitve«
(lex orandi), ki je tudi »postava verovanja« (lex credendi), v
skrbi za ohranitev edinosti z drugimi Cerkvami, ki sestavljajo
celoto - tem bolj bo ta Cerkev sposobna zaklad vere prevesti
v č č izražanja veroizpovedi, molitve in
č š č življenja in ravnanja ter duhovnega
izžarevanja ljudstva, v katerem je zasajena. Toliko bolj bo ta
Cerkev obenem č stala v službi eV<J.ngelizacije, se pravi,
sposobna bo zajemati iz vesoljne š č v korist svojega ljud-
stva, kakor tudi vesoljni Cerkvi posredovati skušnjo in življenje
svojega ljudstva v korist vseh.
Nespremenljivi zaklad vere
65. Prav v tem smislu smo ob sklepu tretjega zasedanja ško-
fovske sinode hoteli č jasno in č č besedo ter
poudariti vlogo Petrovega naslednika kot vidnega, živega in
č č edinosti med Cerkvami in torej tudi vesolj-
nosti ene same Cerkve.
u
Naglasili smo tudi veliko odgovornost,
ki nam je naložena, ki pa jo delimo s SVOjimi brati v škofovstvu,
kako č vsebino katoliške vere, ki jo je Gospod č
apostolom, ohraniti nespremenjeno: tudi č je ta vsebina pre-
vedena v vse jezike, ne sme biti č in ne okrnjena. Ce je
odeta v simbole, ki so vsakemu ljudstvu lastni, in razložena s
teološkimi izraznimi oblikami (formulacijami), ki upoštevajo raz-
č kulturno, socialno in tudi rasno (rodovno) okolje, mora to
ostati vsebina katoliške vere, kakor jo je cerkveno č
prejelo in jo č naprej.
Raznovrstne naloge
66. Vsa Cerkev je torej poklicana k evangelizaciji; vendar je
v tem okviru evangelizacije treba spolniti med seboj č
dejavnosti. Ta raznovrstnost služb v enoti istega poslanstva se-
stavlja bogastvo in lepoto evangclizacije. Naj na kratko omeni-
mo te naloge .
.. Pavel VI .• govor na tretjem rednem zasedanju Akofovske sinode (26. la.
1974): AAS 68 (197tl 636.
Predvsem naj nam bo dovoljeno spomniti, s kakšnim poudar-
kom Gospod na straneh evangelija č apostolom službo ozna-
njevalcevevangelija. On jih je izbral,u jih v č tesni do-
č z njimi vzgaja}lI$ ter jih postavili
6
in posial
H
kot po-
š č č in č odrešenjskega oznanila, Dvanajsteri
pa so s svoje strani pošiljali svoje naslednike, ki po apostolskih
smernicah oznanjajo naprej veselo novico.
Petrov nasrednik
67. Tako je po Kristusovi volji Petrovemu nasledniku na
poseben č podeljena naloga, da č razodeto resnico. Nova
zaveza č pokaže Petra, kako »poln Svetega Duha;.;u spre-
govori v imenu vseh. Zato sv. Leon Veliki govori o Petru kot
tistem, ki je zaslužil prvenstvo v apostolatu.
llt
Zato dalje glas
Cerkve prikaZUje papeža »na najvišjem vrhu - in apicc, in spe-
eula .. - apostolata.
loo
2. vatikanski cerkveni zbor je hotel to
potrditi z izjavo: »Kristusova zapoved, da je treba evangelij
oznanjati vsem stvarem (Mr 16, 15), zadeva najprej in neposredno
prav nje (škofe), skupaj s Petrom in pod Petrovim vodstvom«,IDI
Polna, vrhovna in vesoljna oblast,lD2 ki jo je Kristus za
pastirsko vodstvo Cerkve podelil svojemu namestnikU, obstoji
torej zlasti v tisti dejavnosti, ki jo papež opravlja, ko oznanja
in daje oznanjati veselo novico o odrešenju.
Skofje in duhovniki
68, Zedinjcni s Petrovim naslednikom prejmejo škofje kot
nasledniki apostolov v č škofovskega č oblast v
Cerkvi č razodeto resnico. Oni so č vere.
Sko[om so pri službi evangelizacije kot na poseben č
odgovorni pridruženi tisti, ki na temelju duhovniškega posve-
č delujejo kot Kristusovi namestniki,m in sicer kot vzgoji-
" Prim. J an 15, 16; Mr 3, 13-19; Lk 6, 13-16,
.. Prim. Apd I. 21-22,
ol Prim. Mr 3, 14.
" Prim. Mr 3, 14_15; Lk 9, 2.
ol Apd 4, B; prim. Apd 2. 14; 3, 12.
" Prim. Leon Vellki, Senno 69, 3; S.,rmo 70, $crmo 94. 3; $crmo
95,2; S. Ch, 200, SO-52; Sa--6!i; 268.
' " prim. konstitucljo 1, lyonskega veSOljnega cerkvenega y.borll Ad aposto.
J!c .. c dlgnltlltls; ConZl11orum Oecumcnicon.lm Decreta, BoloIlnIl 1971.' 276; kons!!·
tucij .. vlennskcga koncila Ad p!'ovidllm Cllristi, nav, IZeI .. 343; 5. lateranski
cerkveni zbor. konst. ln apostollcl culmlnl$, nllV. Izd., G08; konst. Postquam ad
unlversallB, nav. 009; kons t . Supernae dlsposltlonlS, nav. Izd., G14, konst.
DIvina dlsponente clementla, nav. Izd., 638.
,. , M 38.
, .. C Z2.
, .. CUI. 31; M 39; D 2, 12, 13.
43
44
kiji božjega ljudstva v veri, kot oznanjevalci božje besede,
obenem pa kot služabniki in delilci evharistije ter drugih zakra-
mentov.
Vsi mi pastirji smo torej bolj kakor katerikoli drug ud
Cerkve poklicani, da se zavemo te dolžnosti. Kaj sestavlja edin-
stvenost naše duhovniške službe? Kaj daje globoko enoto tiso-
č nalogam, ki se jim moramo v vsem svojem življenju dan
za dnem č Kaj daje vsem našim dejavnostim č
poseben č Kaj je cilj in kaj je namen, ki je č v vsa-
kem našem dejanju? To, lOda bi ... oznanili božji evangelij«!I01
V tem prihaja do izraza tista poteza naše indentitete, ki je
nikoli nC! bi smel č noben dvom in je nikoli ne zatemni
noben ugovor: kot pastirje nas je kljub naši nebogljenosti izbralo
llsmiljenje najvišjega da z oblastjo oznanjamo božjo
besedo, da zbiramo razkropljeno bo-lje ljudstvo, da hranimo
to ljudstvo z znamenji Kristusovega delovanja, to je z zakra-
menti, ga vadimo po poti č ga ohranjamo v tisti edino-
sti, za katero smo mi sami na č stopnjah dejavno in živo
orodje, da to č ki je po svoji globoki notranji poklica-
nosti zbrano okoli Kristusa, nenehno prebujamo k živemu poletu;
in kadar vse to po božji milosti spolnjujemo v toliki meri, koli-
kor nam le š č naše č š meje. izpolnjujemo delo
evange!izacije: Mi kot pastir vesoljne Cerkve, naši bratje v ško-
fovstvu kot voditelji delnih Cerkva, duhovniki in diakoni v
zedinjenju s svojimi škofi, katerih sodelavci so na temelju ob-
č ki ima svoj izvir v zakramentu svetega reda in v ljubezni
do CerkVI:!.
Redovniki
69. Redovniki spet imajo v svojem č življenju po-
sl:!bno č sredstvo za č evange1izacijo. ZI:! s samo
notranjo naravo svojega življenja se č v dinamizem
Cerkve, ki je prežeta od žeje po Absolutnem, ki je Bog, in
poklicana k svetosti. Redovniki so č te svetosti. V njih je
utelešena Cerkev, kolikor hrepeni po tem, da bi se predala
zahtevnemu radikalizmu blagrov. S svojim življenjem so redov-
niki znamenje popolne pripravljenosti v razmerju do Boga,
Cerkve in bratov.
Na ta č imajo prav poseben pomen v zvezi s č
ki je pri evangelizaciji, kakor smo naglasili, prvenstvenega
pomena.
, .. Prim. I Tes 2. 9.
.. , Prim. I Pet 5, 4.
To tiho č uboštva in nenavezanosti na svetne do-
brine, č in neomadeževanosti življenja ter predanosti v po-
š č lahko postane ne le izziv za svet in za Cerkev samo,
č tudi zgovorna pridiga, ki je sposobna delovati tudi na
nekristjane dobre volje, ki imajo smisel za nekatere duhovne
vrednote.
Pod tem vidikom lahko uvidimo vlogo, ki jo imajo pri evan-
gelizaciji redovniki in redovnice, ki se č molitvi, molku,
š č in žrtvi. Drugi redovniki se v zelo velikem številu
č naravnost oznanjevanju Kristusa. Njihova misijonar-
ska dejavnost je seveda odvisna od hierarhije in se mora uskla-
jevati z dušnopastirskim delovanjem, ki ga č izvajati hier-
arhija. Toda kdo ne vidi, kako zares ogromno so oni prispevali
in še prispevajo k evangelizaciji? Zaradi svojega redovnega po-
č so prav posebno oni voljni in svobodni, da zapuste vse
in gredo oznanjat evangelij do skrajnih koncev sveta. Oni so
podjetni in mnogokrat je njihov apostolat zaznamovan z izvir-
nostjo in genialnost jo, ki prisilita č Velikodušni
so: pogosto jih najdemo na misijonskih prednjih stražah; pri-
pravljeni so na č tveganja z ozirom na svoje zdravje in
celo glede svojega življenja. Da, Cerkev jim zares mnogo dolguje.
Laiki
70. Laiki, ki jih njihov posebni poklic postavlja v sredo sveta
in k opravljanju č š č nalog, morajo prav s tem
č posebno obliko evangelizadje.
Njihova prvenstvena in neposredna naloga ni vzpostavljanje
ali razvijanje cerkvenih skupnosti - to je posebna naloga pa-
stirjev; naloga laikov je č uveljavljanje vseh š č
in evangeljskih možnosti, ki se sicer na skrit č avendar
č že nahajajo v svetnih stvarnostih in so v njih na delu.
Svojsko č njihove evangelizacijske dejavnosti je obširni
in zapleteni svet politike, socialnosti in gospodarstva; a tudi zna-
nosti in umetnosti, mednarodnega življenja in sredstev družbe-
nega š č prav tako drugih stvarnosti, ki so evangelizaciji
posebno odprte, kakor so to ljubezen, družina, vzgoja otrok in
mladine, strokovno delo, trpljenje. tim č bo tukaj laikov, ki
GO prcžeti z evangeljskim duhom in se č odgovorne za te
stvarnosti ter se v njih č udejstvujejo in zastavljajo
za njihov razvoj in napredek svoje skromno znanje in sposob-
nosti, obenem pa se zavedajo, da je treba v polnosti razviti svoje
š č možnosti, mnogokrat zakopane in zadušene, tem bolj
bodo te stvarnosti stopile v službo graditvi božjega kraljestva
in s tem odrešenja v Jezusu Kristusu, ne da bi izgubile ali za- 45
46
pravile kaj od svoje č š vrednote in pomembnosti; na-
sprotno, razodevale bodo dostikrat pozabljeno transcendentno
razsežnost.
Družina
71. V č evangelizacijskega apostolata, ki je lasten lai-
kom, je č č iti mimo evangelizacijske dejavnosti
družine. Saj je v č trenutkih cerkvene zgodovine res
zaslužila lepo ime č Cerkev«, ime, ki ga je potrdil 2. vati-
kanski cerkveni ZbOr.'1H To pomeni, da bi morali v vsaki š č
družini nastopati č vidiki celotne Cerkve. Razen tega mora
tako kakor Cerkev tudi družina hiti kraj, kjer evangelij č
naprej poznejšim rodovom in od koder evangelij izžareva v
okolje.
Znotraj družine, ki se zaveda tega poslanstva, torej vsi njeni
č evangelizirajo in prejemajo evangclizacijo. Starši ne samo
posredujejo evangelij svojim otrokom, č morejo od njih
tudi prejemati isti evangelij, in sicer kot globoko živeti evan-
gelij. Taka družina postane nositeljica evangelizacije za mnoge
druge družine in za okolje, h kateremu spada.
Tudi iz mešani h zakonov nastale družine so dolžne svojim
otrokom oznanjati Kristusa z vsemi posledicami, ki izvirajo iz
skupnega krsta; nadalje imajo nelahko nalogo pospeševalcev
edinosti.
Mladina
72. Razmere nas č naj posvetimo prav posebno pozor-
nost mladim ljudem. Š č njihovega števila in njihova
vedno č š č v družbi, problemi, ki mlade č
morajo v vseh vzbuditi zavzetost za to, da bi jim č in ra-
zumno prilrazali evangeljski ideal, da bi ga spoznali in po njem
živeli. Z druge strani je treba, da v veri in molitvi dobro vzgojeni
mladi ljudje postanejo vedno bolj apostoli mladine. Cerkev ima
mnogo zaupanja v njihov prispevek in mi sami smo ob raznih
priložnostih izrazili svoje veliko zaupanje do njih.
Raznovrstne službe
73. Tako dobi dejavna č laikov v zemeljskih stvar-
nostih vso svojo pomembnost. Vendar ni treba prezreti ali po-
zabiti na neko drugo razsežnost: laiki se morejo č tudi po-
, .. C 11; LA li; sv. ,Janez K rLz()stom. ln Genes! m scrm. 6, 2; 1, 1; PG S4,
607-208.
klicane ali biti poklicani k sodelovanju s svojimi pastirji v službi
cerkvene skupnosti za njeno rast in življenjsko č to store
z opravljanjem č š služb v skladu z milostjo in ka-
rizmami, ki jih jim bo č hotel dati Gospod.
Veliko veselje č v svojem srcu, ko opazujemo legijo
pastirjev, redovnikov in laikov, ki v svoji sveti razvnetosti za
evangelizacijsko poslanstvo š č vedno bolj primernih č
kako bi uspešno oznanjali evangelij. Vzpodbujamo odprtost, ki
jo na tej č in s to razvnetost jo Cerkev danes č Pred
vsem drugim je tu odprtost v smeri k razmišljanju, nato odprtost
za cerkvene službe, ki morejo pomladiti in okrepiti evange1i-
zacijski dinamizem Cerkve.
Poleg služb, sprejetih s svetim redom, na katerega t emelju
so nekateri prišteti med pastirje in se na poseben č po-
č slUženju skupnosti, Cerkev priznava vlogo služb, ki ne
zahtevajo svetega reda, a morejo zagotoviti Cerkvi posebno
korist.
Pogled na č Cerkve je zelo č in nam po-
maga do uporabljanja starodavne skušnje, ki ima t em č
vrednost, ker je Cerkvi č da se je utrdila, da je rastla
in se širila. To pozornost na izvire pa je treba dopolniti s pažnjo
na sedanje potrebe č š in Cerkve. OdŽejati se ob teh vedno
ž č izvirih, č od teh vrednot ne zapraviti in se
znati prilagoditi današnjim zahtevam in potrebam: to so vodilne
smernice, ki bodo pomagale modro poiskati tiste službe in jim
vrniti vrednost, ki so Cerkvi potrebne in ki se jih bodo mogli
njeni č v korist č življenjske č cerkvenega č
z veseljem okleniti. Te službe bodo imele toliko pristne pasto-
ralne vrednosti, kolikor bodo zasidrane v brezpogojnem spošto-
vanju do edinosti in se bodo držale smernic, ki jih dajejo pa-
stirji, ki so za edinost Cerkve odgovorni in jo zagotavljajo.
Take službe, ki so na videz nove, a so č povezane z živ-
ljenjskimi skušnjami Cerkve v teku njenega obstoja na primer
službe katehistov, voditeljev molitve in petja, kristjanov, ki se
č službi besede ali bratom, ki potrebujejo č č
no vodij majhnih skupnosti, voditeljev, ki so odgovorni za apo-
stolska gibanja, in drugih odgovornih vodij - vse to je nekaj
dragocenega za "'plantatio« (zasajanje), življenje in rast Cerkve
in za njeno sposobnost izžarevanja v svoje okolje in v smeri
k njim, ki so č Svoje posebno priznanje smo dolžni dati
vsem laikom, ki so pripravljeni del svojega č svojih č
č pa celo vse svoje življenje posvetiti služenju misijonom.
Vsem delavcem za evangelizacijo je potrebna resna priprava.
Se balj pa je potrebna priprava tistim, ki se posvete službi be- 47
48
sede. Tiste, ki imajo nalogo, da posredujejo božjo besedo, mora
prežemati neprestano poglabIjano č o č in bo-
gastvu božje besede; razodevati morajo kar č skrbnost
v spoštljivosti do njenega dostojanstva, v č izražanja
in v prilagovanju govorice. Vsem je znano, da je umetnost go-
vorjenja danes velikega pomena. Kako bi jo mogli zanemarjati
pridigarji in kateheti? 2ivo torej želimo, da bi v vsaki delni
Cerkvi škofje pazili na primerno oblikovanje vseh služabnikov
besede. Ta resna priprava bo v njih okrepila nujno potrebno
č gotovosti, pa tudi navdušenje za oznanjevanje Jezusa
Kristusa danes.
vu
DUH EVANGELIZACIJE
Nujen poziv
74. Ne bi radi č tega svojega razgovora s svojimi pre-
ljubimi brati. in sinovi brez nujnega poziva glede notranjega
razpoloženja, ki mora navdajati delavce v evangelizaciji.
V imenu Gospoda Jezusa Kristusa in v imenu svetih apo-
stolov Petra in Pavla spodbujamo vse ki so na temelju
karizem Svetega Duha in na temelju poslanstva s strani Cerkve
pravi oznanjevalci evangelija, naj bodo res vredni tega poklica,
naj ga opravljajo, ne da bi č š č dvomu ali strahu,
in naj ne zanemarjajo pogojev, ob katerih bo ta evangelizacija
ne samo č č tudi dejavna in plodovi ta. Tu vam
želimo podati izmed mnogih drugih nekaj temeljnih pogojev.
V č Svetega Duha
75. Evangelizacija ne bo nikoli č brez delovanja Svetega
Duha. Na Jezusa iz Nazareta je prišel Duh v trenutku krsta, ko
je č glas - lOTa je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam
veselje«IOl - jasno razodel, da je Jezus izbran in poslan. Duh
Jezusa odvede v š č in Jezus tam doživi č boj in
najhujšo preskušnjo, preden č svoje poslanstvo.
1oa
lOV č
Duha«IOg se vrne v Galilejo in v Nazaretu č s svojim ozna-
"f Mt 3, 17.
, .. 1.
, .. Lk 4, 14.
49
50
njevanjem, ko nase obrne odlomek iz Izaija: .Duh Gospodov je
nad menoj.<I In razglasi: »Danes se je to pismo izpolnilo.«IIO
Ko je na tem, da razpošlje č dihne vanje in jim č
"Prejmite Svetega Duha.<l111
Apostoli dejansko šele potem, ko so na binkoštni dan
prejeli Svetega Duha, odidejo na vse strani sveta in č z ve-
likim delom evangelizacije, ki je zaupana Cerkvi; in Peter vidi
v tem dogodku č JO€'love prerokbe: .. Izlil bom od svo-
jega Duha na vse č š Peter je poln Svetega Duha in
zato govori ljudstvu o božjem Sinu Jezusu.1I3 Tudi Pavel je
»napolnjen s Svetim Duhom«,lu preden se posveti svoji apostol-
ski službi; prav tako Stefan, ko je izbran za diakonsko službo,
in pozneje, ko z č š daje č Isti Duh, ki
nagne h govorjenju Petra, Pavla in druge apostole, ko jim na-
vdihne besede, katere naj govore, pride tudi na ," vse, ki so govor
poslušali «.IIG
,. Po tolažbi Svetega Duha« je Cerkev »rastJa «.m Duh je
duša te Cerkve. On je tisti, ki razlaga vernikom globoki pomen
Jezusovega nauka in njegove skrivnosti. On je tisti, ki prav
tako danes kakor na č Cerkve deluje v vsakem oznanje-
valeu, ki se prepusti Svetemu Duhu v last in se mu da voditi;
on mu navdihuje besede, ki jih sam ne bi znal najti, in č
pripravlja dušo tistega, ki posluša, da je odprta za sprejem vese-
lega oznanila in za oznanjeno božje kraljestvo.
Evangelizacijske tehnike (metode) so dobre; toda tudi naj-
popolnejše med njimi ne morejo nadomestiti skritega delovanja
Svetega Duha. Tudi najbolj prefinjena č priprava
brez Svetega Duha č ne zmore. Brez njega je še tako pre-
č dialektika brez č nad duhom ljudi. Brez njega so
še tako spretno izdelani zasnutk:i, č se na sociološke ali
psihološke metode, prazni in brez vrednosti.
Mi danes v Cerkvi doživljamo izbrani trenutek Svetega Duha.
Vsepovsod ga skušajo bolje spoznati takega, kakršen se razodeva
v sv. pismu. Z veseljem se š č njegovemu navdihovanju.
Zbirajo se okoli njega in se č š č njegovemu vod-
stvu. A č ima božji Duh č mesto v vsem življenju Cerkve,
potem deluje zlasti še v evangelizacijskem poslanstvu: ni slu-
HO Lk 4. 18. 21 ; pdm. Iz n. l.
'" Jan 20. 2.2.
' " Apd 2, 17.
" . P r im. Apd 4. 8.
'" Pdm. Apd 9, 11.
" . Prim. Apd 6, 5--10; 1, 55.
'" Apd 10, 44.
m Pdm. Apd 31.
č da je do velikega č evangelizacije prišlo na bin-
koštno jutro, ob viharnem vetju Svetega Duha.
č moremo, da je Sveti Duh glavni dejavnik pri evangeli-
zaciji: on priganja k oznanjevanju evangelija in on je tisti, ki
nagiblje globine notranje zavesti, da besedo odrešenja sprejme
in razume.
118
Lahko pa č tudi, da je on cil j evangelizacije:
samo on prebuja novo stvarstvo, novo č č na katero
mora biti evangelizacija usmerjena s tisto enoto v č
katero č evangelizacija č v š č č Po
Svetem Duhu prodira evangelij v srce sveta, zakaj Sveti Duh
je tisti, ki daje spoznati znamenja č - božja znamenja -
ki jih evangelizacija v zgodovini odkriva in uveljavlja.
Skofovska sinoda 1. 1974, ki je zelo naglašala vlogo Svetega
Duha pri evangelizaciji, je izrazila tudi željo, da bi pastirji in
bogoslovni č - mi pa bomo dodali: da bi tudi verniki, ki
so s krstom prejeli č Duha - bolje premišljevali naravo,
vlogo in č delovanja Svetega Duha v današnji evange1izaciji.
To je tudi naša želja, ko č vzpodbujamo evange1izatorje
- katerikoli so že - naj nenehno z vero in č prosijo
Svetega Duha in naj se mu dajo modro voditi kot č
navdihovalcu njihovih programov, njihovih pobud in njihove
evangelizacijske dejavnosti.
č č
76. Oglejte si zdaj osebnost oznanjevalcev: Danes dostikrat
slišimo ponavljati trditev, da je naše stoletje žejno č
pristnosti. Zlasti slišimo o mladih, da č strašen odpor do
vsega ponarejenega in zlaganega in da si pred vsem drugim
žele resnice in odkritosti.
Takšna .znamenja č bi nas morala najti budne. Vprašu-
jejo nas tiho ali pa z glasnim č vedno pa č v
srce: Ali res verujete v tist o, kar oznanjate? Ali živite iz tistega,
kar verujete? Ali res pridigate tisto, iz č ži vite? č
življenja je postalo bolj kot kdajkoli bistveni pogoj za globinsko
č pridiganja. Zaradi te ozke povezanosti smo do dolo-
č mere odgovorni za celotni napredek in uspeh evangelija,
katerega oznanjamo.
»Kaj je s Cerkvijo deset let po č koncilu?« smo se
vprašali v č teh razmišljanj. Ali je res zakoreninjena
v srcu sveta, pa vendar dovolj svobodna in neodvisna, da lahko
svet postavlja pod vprašaj? Ali daje č za svojo
iskreno vzajemnost z ljudmi in č za povezavo z .Abso-
HO PrIm. M 4.
51
52
lutnim«, ki je Bog? Ali je postala bolj č v kontemplaciji
in adoraciji, hkrati pa bolj zavzeta za misijonarsko dejavnost,
za karitativno in osvoboditveno delo? Ali se č zavzema
in trudi, da bi se č popolna edinost med kristjani, tista
edinost, ki skupno č napravlja bolj uspešno, lOda bo
svet Mi vsi smo odgovorni za odgovore, ki bi jih
mogli dati na ta vprašanja.
Spodbujamo torej svoje brate v škofovstvu, ki jih je Sveti
Duh postavil, da vodijo Cerkev.
120
Spodbujamo duhovnike in
diakone, sodelavce škofov pri zbiranju božjega ljudstva in du-
hovnem oskrbovanju in navduševanju krajevnih skupnosti. Spod-
bujamo redovnike, č tiste Cerkve, ki je poklicana k svetosti,
č ki so same deležne življenja, v katerem se izražajo evan-
geljski blagd. Spodbujamo laike: š č družine, mlade ljudi
in odrasle, zaposlene v poklicnih dejavnostih, vodstvene osebe,
ne da bi pri tem pozabili na uboge, ki 50 pogosto bogati v veri
in upanju, vse laike, ki se zavedajo svoje vloge pri evange!izaciji
v službi Cerkve ali sredi družbe in sveta. Vsem tem pravimo:
naša velika vnema za evangelizacijo mora izhajati iz č
svetega življenja; oznanjevanje, ki se hrani z molitvijo in zlasti
z ljubeznijo do evharistije, pa naj s svoje strani - kakor nam
č v spomin 2. vatikanski cerkveni zbor - pospešuje rast
v svetosti pri oznanjevalcu.l!1
Svet, ki kljub neštetim znamenjem odklanja Boga na para-
doksalen č Boga po č potih š č in bridko
č potrebo po njem, prav isti svet č po takih oznanjevalcih,
ki bi mu govorili o Bogu, katerega ti oznanjevalci sami poznajo
in jim je č kakor da bi gledali Nevidnega.U2 Svet hrepeni
in č od nas preprostost življenja, duha molitve, ljubezen
do vseh in zlasti do malih in ubogih, š č in ponižnost,
č in smisel za odpoved. Brez tega znamenja svetosti
si bo naša beseda težko utrla pot v srce današnjega č
grozi ji nevarnost, da bo prazna in nerodovitna.
Ustvarjalci edinosti
77. č evangelizacije bo zelo oslabljena, č bodo tisti, ki
oznanjajo evangelij, na raznovrstne č med seboj razdeljeni.
Ali ni morda to ena glavnih korenin za težavnost današnje evan-
gelizacije? Ce č evangelij, ki ga oznanjamo, stopa pred
ljudi, kot nekaj, kar je razcefrano od prepirov glede nauka,
'" Jan 11. 2l.
'lO prim. Apd 20, 28.
'" Prim. D 13.
' " pri m. Hebr Il , 1:1.
od ideoloških polarizacij in od medsebojnih obsojanj kristjanov,
ki se razvnemajo za svoje č poglede na Kristusa in na Cer-
kev, pa tudi medsebojno napadajo zaradi č pojmovanja
družbe in č š ustanov: kako se ne bi tisti, ki jim je naše
oznanjevanje namenjeno, č zbegane in zmedene, č ne že
naravnost pohujšane?
Gospodova duhovna oporoka nam pravi, da je edinost med
njegovimi č ne samo dokaz, da smo njegovi, ampak tudi
dokaz, da je njega poslal č ta edinost je torej preskus za
verodostojnost kristjanov in Kristusa samega. Kot evange!iza-
torji moramo nuditi Kristusovim vernikom ne podobo ljudi, ki
jih razdvajajo in č spori, ki č ne grade, č
podobo v veri zrelih oseb, ki so sposobne ne glede na vse kon-
kretne napetosti č se v skupnem, iskrenem in č
iskanju resnice. Da, usoda evangelizacije je prav gotovo vezana
na č za edinost, ki ga daje Cerkev. To nas z vso č
sili k odgovornosti, je pa tudi vir tolažbe.
Tu bi hoteli naglasiti znamenje edinosti med vsemi kristjani
kot pot in orodje evangelizacije. Razcepljenost kristjanov je ža-
lostno dejansko stanje, ki ima za posledico, da trpi Kristusovo
delo samo. 2. vatikanski cerkveni zbor jasno in č trdi, da
ta razdeljenost resno š najsvetejši zadevi oznanjevanja
evangelija vsem stvarem in mnogim zapira dostop do vere«.m
Ko smo napovedali sveto leto, se nam je zato zdelo potrebno vse
vernike katoliškega sveta spomniti, da je ... sprava vseh ljudi
z Bogom, našim č odvisna od obnove č med tistimi,
ki so v veri že spoznali in sprejeli Jezusa Kristusa kot Gospoda
usmiljenja, ki osvobaja ljudi in jih zedinja v Duhu ljubezni jn
resnice«.124
Z velikim zaupanjem spremljamo napore v š č svetLi
za obnovitev tiste popolne edinosti, katero je hotel Kristus.
Sv. Pavel nam zagotavlja: l'IUpanje ne osramoti«.125 Medtem ko
se še trudimo, da bi od Gospoda dosegli popolno edinost, č
da bi vsi še vneteje molili. Nadalje se pridružujemo želji č
tretjega rednega zasedanja škofovske sinode, da je treba še
bolj zavzeto sodelovati s š č brati, in sicer na
I{rsta in zaklada vere, ki nam je skupen. Tako bomo že zdaj pri
istem delu za evangelizacijo dajali za Kristusa širše skupno
č pred svetom. K temu nas priganja Kristusovo naro-
č to zahteva od nas dolžnost oznanjati evangelij in č
zanj.
""M6;El.
ul Bula ApOstolorum liml.na, VII: AAS 68 (1914) 305.
'lO Rlmlj S, S.
53
54
Služabniki Tesnice
78. Evangelij, ki nam je bil zaupan, je tudi beseda resnice.
To je resnica, ki nas osvobaja
1H
in ki edina more prinesti mir
srca: to je tisto, kar š č ljudje, ko jim oznanjamo blagovest.
'1'0 je resnica o Bogu, resnica o č in o skrivnostnem
namenu njegovega življenja, resnica o svetu. Težavna resnica,
ki jo š č v božji besedi, ki pa nismo - to ponavljamo - ne
njeni gospodarji ne njeni razsodniki, č varuhi, glasniki
in služabniki.
Od vsakega nositelja evangelizacije svet č da ima
v č resnico, to tem bolj , ker je tista resnica, v katero se
poglablja in jo posreduje, razodeta resnica in torej - bolj
kakor vsaka druga - č prvenstvene resnice, ki je Bog
sam. Oznanjevalec evangelija bo torej tisti, ki tudi za ceno
osebne odpovedi in trpljenja vedno š č resnico, ki jo mora
posredovati drugim. Evangelizator resnice nikoli ne izda in tudi
ne prikriva zato, da bi ugajal ljudem, da bi vzbujal č
ali č tudi ne zaradi izvirnosti ali iz želje, da bi se
postavljal. Ne odklanja resnice; ne zatemnjuje resnice, ker bi
se mu je ne ljubila iskati, ali pa iz lagodnosti ali strahu. Ne
zanemarja č o njej ; velikodušno ji služi, ne da bi ji
delal nasilje.
Kot pastirje vernega ljudstva nas naša pastirska služba pri-
ganja, naj varujemo, branimo in posredujemo resnico, ne da bi
se zmenili za žrtve. Veliko č in svetih pastirjev nam je
zapustilo zgled take ljubezni - v mnogih primerih jW1aške
ljubezni - do resnice. Bog resnice č od nas, da bomo
njeni budni branilci in požrtvovalni oznanjevalci.
Vam, ki ste č to se pravi teologom, eksegetom in zgo-
dOvinarjem, pravimo: delo evangelizacije potrebuje vašega ne-
utrudnega raziskovalnega prizadevanja, kakor tudi vaše pozor-
nosti in vaše č pri podajanju resnice, ki se ji s
svojim študijem približujete, ki pa vedno presega č š srce,
saj je to resnica Boga samega.
Starši in č vaša naloga - ki zaradi mnogovrstnih se-
danjih navzkrižij gotovo ni lahka - je, da pomagate svojim
otrokom in gOjencem pri odkrivanju resnice, tudi verske in du-
hovne resnice.
Ob 1Ulvdihovanju ljubezni
79. Delo evangelizacije zahteva v oznanjevalcu vedno bolj
č bratsko ljubezen do tistih, ki jih evangelizira. Vzor vsa-
, .. PrIm . .Jan 1, 32.
kega evangelizatorja apostol Pavel, je napisal č teJe
besede, ki so za nas vse program: .Tako smo v č do
vas pripravljeni dati vam ne samo božji evangelij, ampak tudi
svoje življenje, ker ste se nam Kakšna ljubezen
je to? Veliko č kakor ljubezen vzgojitelja; to jt:! ljubezen
č še č to je materinska ljubezen.
us
Gospod č
takšno ljubezen od vsakega oznanjevalca blagovesti in od vsako-
gar, ki č graditi Cerkev. Znamenje ljubezni bo skrb, da bi
posredovali resnico in vodili k edinosti. Znamenje ljubezni bo
tudi, da se brez pridržka in brez pretvez posvetimo oznanjevanju
Jezusa Kristusa. Dodajmo še nekaj drugih znamenj te ljubezni.
Prvo je spoštovanje do verskega in duhovnega položaja oseb,
ki jih evangeliziramo. Obzirnost in spoštovanje do njihovega
ritma, ki ga nimamo pravice č mero poganjati. Spoštovanje
do njihove vesti in do njihovih č brez kakršnekoli
trdote.
Nadaljnje znamenje je pazljivost in skrb, da ne bi bližnjega
ranili, zlasti č je slaboten v veri,l2f1 s trditvami, ki morajo biti
razumljive za že č ki pa morejo za vernike postati vir
zmedenosti in pohujšanja, tako č rana v duši.
Znamenje ljubezni bo č tudi prizadevanje, l;:ako bi
kristjanom posredovali ne dvome in negotovosti, ki izvirajo iz
slabo prisvojenega znanja, č trdne resnice, trdnt:! zato, ker
so zasidrane v božji besedi. Kristjanom so takšne trdne gotovosti
potrebne zato, da bi š č živeli; pravico imajo do njih kot
božji otroci, ki so v svojem oklepanju Boga pripravljeni na vse,
kar zahteva ljubezen.
Z č svetnikov
80. Naš poziv dobiva tukaj navdihnjenje ob č naj-
č pridigarjev in evangelizatarjev, katerih življenje je bilo
č apostolatu: med njimi bi radi posebej spomnili na tiste,
ki smo jih v tem svetem letu predložili vernikom v č š č
Ti so znali premagati toliko ovir za evangelizacijo.
Med takšnimi ovirami, ki nastopajo tudi v naših č bomo
tukaj posebej naglasili samo eno: pomanjkanje č To
pomanjkanje č je tem usodnejše, ker prihaja od znotraj.
Kaže se v utrujenosti, v č v lagodnosti, brezbrižnosti
in predvsem v pomanjkanju veselja in upanja. Zato pa vse tiste,
ki imajo kakršenkoli č ali na katerikoli stopnji nalogo evan-
'" 1 Tes 2, 8; prim. Ftp 1, 8.
, .. Prim. 1 Te,; 2, 7, 11; 1 Kor 4, 15; Gal 4, 19.
, .. Prim. 1 Kor 8, 9-13; RlmlJ 14. 15.
55
56
gelizacije, spodbujamo, naj poživijo in okrepijo duhovno go-
č i3G
Ta č pred vsem drugim zahteva, da se znamo upreti
alibijem (izgovorom), ki bi nas mogli odvrniti od oznanjevanja.
Najbolj zahrbtni so gotovo tisti izgovori, ki č najti oporo
v tem ali onem koncilskem nauku.
Tako se dogaja, da le prepogosto v raznih oblikah slišimo
tole: ponujati neko resnico, tudi č je iz evangelija, velevati
neko pot, tudi č je pot odrešenja in č ne more biti
č drugega kakor le naSilje nad versko svobodo. Sicer pa, tako
dodajajo, le zakaj bi oZnanjali evangelij, ko vendar morejo do-
č odrešenje in č vsi ljudje s poštenostjo svojega srca?
Ce sta razen tega svet in zgodovina polna »semen Besede«
(semina Verbi), ali ni potem utvara, ako č prinašati evan-
gelij tja, kjer se že nahaja v semenskih kaleh, ki jih je tam
zasejal Gospod sam?
Kdorkoli se potrudi, da bi se na podlagi koncilskih doku-
mentov poglobil v vprašanja, ki se jih ti alibiji (izgovori) vse
č površno dotikajo, bo tam našel č č gledanje
na te stvari.
Gotovo bi bilo zmotno, č bi vesti svojih bratov hoteli kaj
vsiliti. Toda tej vesti predložiti evangeljsko resnico in odrešenje
v Jezusu Kristusu s polno jasnostjo in ob brezpogojnem spošto-
vanju do svobodnih č ki jih ta vest napravi - .brez
siljenja ali nepoštenega ali č č -
to nikakor ni atentat na versko svobodo; to je č spoštljiva
priklonitev pred tisto svobodo, ki se ji ponudi izbira take poti,
kakršna je celo v č č plemenita in š č Ali
je to res č zoper svobodo bližnjega, č z veseljem oznanjamo
radostno novico, ki smo sami zanjo zvedeli po Gospodovem
In zakaj bi samo laži in zmoti, č š č č
veka in pornografiji bila dana pravica, da jih ljudje ponujajo
in, žal, zaradi popustljivosti zakonov ter zaradi č dobrih
in drznosti hudobnih z razkrajaIno propagando družbenih č
dostikrat naravnost vsiljujejo? Spoštljiv č oznanjevanja Je-
zusa Kdstusa in njegovega kraljestva ni le evangelizatorjeva
pravica, ampak je č to je njegova dolžnost. In prav tako ima-
jo ljudje, njegovi bratje, pravico prejeti od njega oznanilo vesele
novice o odrešenju. To odrešenje in č more Bog, za
kogar č č po izredni poti, ki jo samo on pozna.
l3i
, .. Prim. Rlmlj 12, 11.
," Prim. VS f.
,JO Prim. pr. t. &-14.
, .. P r im. M 7.
Toda č je Sin božji prišel, je prišel prav zato, da bi nam s svo-
jim življenjem in besedo razodel redna pota odrešenja in zve-
č In č nam je, naj to razodetje z isto oblastjo kakor
on sam posredujemo drugim. Prav koristno bo, č se bo vsak
kristjan in vsak oznanjevalec v molitvi poglobil v tole misel:
Ljudje bodo mogli zaradi božjega usmiljenja č odrešenje
in č tudi po drugih potih, č jim mi ne oznanimo
evangelija. Toda ali se bomo mogli č mi sami, č jim ga
iz nemarnosti, iz strahu ali sramu - č je sv. Pavel dejal
l> sramovati se - ali zaradi krivih idej ne ozna-
nimo? Saj bi to pomenilo zagrešiti izdajstvo nad pozivom Boga,
ki č da bi po ustih služabnikov evangelizacij@. vzklila setev;
od nas je odvisno, ali bo to seme zrastlo v drevo in obrodilo ves
svoj sad.
Ohranimo torej č duha. Ohranimo č in tolaž-
ljivo veselje, ki je lastno oznanjevalcu evangelija tudi tedaj,
kadar mora sejati v solzah. Naj bo to za nas - kakor je bilo
za Janeza Krstnika, za Petra in Pavla, za druge apostole ter za
množico č evangelizatorjcv v teku cerkvene zgodovine
- notranji polet, ki ga č in nobena stvar ne bo mogla za-
dušiti. Naj bo to veliko veselje našega požrtvovalnega življenja.
Naj bo današnjemu svetu, ki š č zdaj v tesnobi zdaj v upanju,
č da prejme veselo oznanilo ne iz ust žalostnih in
malodušnih, nepotrpežljivih in preplašenih evangelizatorjev,
č od takih služabnikov evangelija, ki iz njihovega življe-
nja izžareva č od takih, ki so najprej sami sprejeli vase
Kristusovo veselje in so pripravljeni zastaviti svoje življenje, da
bi bilo božje kraljestvo oznanjeno in bi bila Cerkev zasajena
v srce sveta .
.... Prim. Rlmlj 1, 16,
57
SKLEP
Izzarevanje svetega leta
81. To je torej, bratje in sinovi, krik, ki se dviga iz globine
nasega srca kot odmev na glas nasih bratov, zbranih na tretj em
rednem zasedanju skofovske sdnode. To so premisleki, s katerimi
smo se hotel! obrniti na vas ob koncu svetega leta, v katerem
smo lahko bolj kot kdajkoli dojeli potrebe in klice mnozice
bratov — tako kristjanov kakor nekristjanov —, ki pricakujejo
od Cerkve besedo odresenja in zvelicanja.
O da bi luc svetega leta, ki je za milijone z Bogom spravlje-
nih ljudi zasijala v delnih Cerkvah in v Rimu, zarela tudi se
po sklepu svetega leta v programu pastoralne dejavnosti za ta
leta, ki so vigilija novega stoletja in celo vigilija tretjega tisoc-
letja krscanstva. V tern programu naj bo oznanjevanje evangelija
temeljna misel.
Marija, zvezda vodnica evangelizacije
82. To je zelja, ki jo z veseljem polagamo v roke in srce
presvete Device Marije, brez madeza izvirnega greha spocete,
na ta dan, ki ji je posebej posvecen, na deseto obletnico sklepa
2. vatikanskega cerkvenega zbora. Na binkostno jutro je ona
s svojo molitvijo bila na celu, ko se je po delovanju Svetega
Duha zacela evangelizacija. Naj bo ona zvezda vodnica vedno
znova prenavljane evangelizacije, ki jo mora Cerkev, zvesta
Gospodovemu narocilu, izvajati in dovrsevati, zlasti v teh tezav-
nih, a upanja polnih casih!
V Kristusovem imenu blagoslavljamo vas, vasa obcestva,
58 vase druzine, vse tiste, ki so vam dragi, z besedami, s katerimi
se je sv. Pavel obrnil na Filipljane: »Zahvaljujem Boga, kadar-
koli se vas spomnim, in v sleherni molitvi vedno za vas vse pro-
sim z veseljem, ker se udelezujete dela za evangelij . . . Imam
(vas) v srcu . . . , (ker ste) pri obrambi in utrjevanju evangelija
vsi vi delezni iste milosti ko jaz. Zakaj Bog mi je prica, kako
hrepenim po vas vseh v ljubezni Kristusa Jezusa«.
135
Dano v Rimu pri Sv. Petru, 8. decembra, na slovesni praznik
brezmadeznega spocetja Device Marije, leta 1975, v 13. letu na-
sega papezevanja.
Papez PAVEL VI.
135
Flp 1, 3—4, 7—8.
KAZALO
Uvod 3
Od evangelizatorja Kristusa do evangelizaiborice Cerkve . . 6
Kaj pomeni evangelizirati 12
V&ebina evangelizacije 17
Pota evangelizacije 24
Komu je evangelizacija namenjena 30
Nositelji evangelizacije 38
Duh evangelizacije 49
Sklep . 58

Slovenski prevod apostolske spodbude Pavla VI. .. Evangelii nuntiandi..

Izdal in založil Nadškofijski ordinariat v Ljubljani

UVOD
Posebna vnema za evangelizacijo
1. Prizadevanje za oznanjevanje evangelija ljudem našega ki jih navdaja upanje, a hkrati pogosto mučita tudi strah in tesnoba, je nedvomno usluga, izkazana ne samo krščanskl skupnosti temveč vsemu človeštvu. Odtod dolžnost potrjevati brate, ki smo jo prejeli od Gospoda s službo Petrovega naslednika' in ki je za nas »vsakdanji opravek",l življenjski in delovni program ter temeljno prizadevanje našega papeževanja. Ta dolžnost se nam zdi še odličnejša in nujnejša, ko gre za to, da osrečujemo svoje brate pri njihovem poslanstvu, ki ga imajo kot oznanjevalci evangelija, da bi ga v teh časih negotovosti in zmede opravljali z vedno večjo ljubeznijo, vnemo in veseljem.
časa,

V zvezi s tremi dogodki
2. Prav to hočemo storiti zdaj, ob sklepu tega svetega leta. V njem ni Cerkev, ki se »trudi, da bi oznanila evangelij vsem Ijudem o:,3 hotela narediti nič drugega kakor spolniti svojo nalogo oznanjevalke veselega oznanila Jezusa Kristusa, ki ga razglaša na temelju dveh prvenstvenih naročiL »Oblecite novega člo­ veka ..4 in »Spravite se z Bogom«.5
1 Prim. Lk 22. 32.

• • , •

Z Kor Prtm . PMm. 2 Kor

li, 28. M 1. E t i. 2i; 2, 15; Kol 3, 10; Gal 3, 2"1 ; Rlmlj 13, U ; 2 Kor 5, 11. 5, 20.

3

Izjavili so. kot je znano. nagovor kardinalskemu zboru Cu. kako bi modernemu človeku mogli približati krščan­ sko oznanilo: saj samo v njem lahko najde človek odgovor na svoja vprašanja in moč za uresničevanje povezanosti ljudi med seboj«. katerega namene bi končno lahko povzeli z enim samim: naredite Cerkev 20.• govor ob sklepu tretjega rednega zasedanja ~kofovske 4 sinode (26.Kakšne metode naj se pri oznanjevanju evangelija držimo. 1974 imela stalno pred očmi: . . katerega služabniki smo. Pavel VI . posvečeno evangelizaciji . ki bo mogla Cerkvi. še bolj zakoreninjeni v neminljivi binkoštni moči in silnosti. 19'/~). ki jih je sinoda 1..Kako je danes s tisto energijo. da imamo pred očmi zaklad vere. ki ga mora Cerkev čuvati v nedotaknjeni čistosti. Ob koncu tega znamenitega zasedanja so namreč z velikim zaupanjem in preprostostjo sklenili prepustiti pastirju vesoljne Cerkve sad svojega dela. Ta zvestoba oznanilu.ki je bilo.smo rekli kardinalskemu zboru 22. je osrednja os evangelizacije. mimo katerih ne moremo: brezpogojno nujno je potrebno. da je potrebno dvoje. stoletja vedno bolj sposobno za oznanjevanje evangelija človeštvu 20. ker so to zahtevali sinodaini očetje sami. ki je skrita v veselem oznanilu in ki lahko seže človeku globoko v njegovo zavest? . da pričakujejo od papeža nove pobude.tem bolj. stoletja. Zastavlja nam tri pereča vprašanja. 8 Pogosto nagla. Casovne razmere .nam vsem nalagajo dožnost. da ga ljudem našega časa podaja na kolikor mogoče razumljiv in prepričevalen način. da pregledamo metode in na vse načine skušamo ugotoviti. S3'1. prav tako pa.Koliko in kako more ta evangeljska moč zares spremeniti človeka našega stoletja? . če hočemo dati kaj vreden odgovor na zahteve koncila. AAS 65 (lt13) 383. Pavel VI. Načrti sinode lo 1974 4. vatikanskega cerkvenega zbora. AAS 66 (aU) 634·6:15. To hočemo storiti ob obletnici tretjega rednega zasedanja škofooke sinode . da bo njegova moč dosegla svoje učinke? • Prim.še-na misel našega papeževanja 3. Kako važna je evangelizacija. to smo že dalj časa pred obhajanje sinode ponovno naglašali. katerim ga moramo nedotaknjenega in živega posredovati. Jun. ter osebam. junija 1973 .To hočemo storiti ob desetletnici sklepa 2. It"').1 Dodali bi k temu. . . prinesti za evangelizacijo nove čase. okt..

ki je bil božji trenutek v tej njeni novejši zgodovini. To je namreč zanjo dolžnost. 5 . 28. da damo na to vprašanje odkriponižen in pogumen odgovor ter da se ga potem držimo v dejanju.Ta vprašanja dejansko razkrivajo temeljno vprašanje. 17. kako nujno je. Vredno je. Taka spodbuda se nam je zdela nad vse pomembna. da mu apostol posvet i ves svoj čas.g da bi vsak izmed njih . Naše besede izhajajo iz bogastva sinode in hočejo biti razmišljanje o evange!izaciji. »ki se trudijo z besedo in poučevanjem«. to oznanjevanje je nujno potrebno. in sicer vero. če je pot rebno. II Z Tim 2. I Z Kor 11. tosrčen. da bi ljudje mogli verovati in se zveličati. čuti ali ne čuti sposobna oznanjevati evangelij ter ga zasajati v človekovo srce s prepričlji­ vostjo. Ne trpi ne brezbrižnost i ne sinkretizmov ne prilagojevanj. Saj gre za odrešenje in zveliča­ nje ljudi.besedo resnice prav oznanjal«IB in tako opravljal delo oznanjevalca evangelija ter na popolen način izvrševal svojo službo. tudi svoje življenje. 5. ki jo je naložil Gospod Jezus. Da. 1 Kor 2. Vsebuje modrost. 15. V naši skrbi za vse Cerkve~8 bi radi svojim bratom in sinovom pomagali odgovoriti na ta vprašanja. Pred oči nam postavlja lepoto razodetja. " Prim. ki sloni na božji močLIJ Gre za oznanilo. ki si ga Cerkev danes zastavlja in ki bi ga mogli takole izraziti: Ali se Cerkev po koncilu in zaradi koncila. Edinstveno je in nenadomestljivo. spodbudile pa naj bi k podobnemu razmišljanju vse v Cerkvi zbrano božje ljudstvo. ' i Tim 5. vse svoje moči. Vsi vidimo. ki je resnica. da za to oznanilo žrtvuje. ki ni od tega sveta. Samo po sebi je sposobno vzbuditi vero. Nov polet naj bi dale vsem.. Saj podajanje evangeljskega oznanila za Cerkev ni prosti izbiri dana naloga. duhovno svobodo in uspešno? Povabilo k razmišljanju 5.

Pričevanje. 17. ker z eno besedo opre- deli Jezusovo poslanstvo: roKer sem za to poslan«. 1. Luka poda ja v svojem evangeliju . nauk. ki so bili dostikrat n ajbolj sprejemljivi. Med sinodo so škofje pogosto opozorili na tole resnico: Jezus sam. d a so dopolnjene obljube in da je sklenjena zaveza. izjavlja Kristus. " P r! m . veselo oznanilo. 18. " Pr. Poslal me je. ki ga daje Gospod sam o sebi in ki ga sv. ta božji Evangelij. 61. 43. za katero ga pošilja Oče. čudeži . kjer je Jezus nase obrnil besede preroka Izaija: »Duh Gospodov je nad menoj. njegova stalna navzočnost med učenci . poklic učencev. 1. pošiljanje dvanajsterih. zato me je ma zilil. Jezus prvi evangelizator 7. zlasti najbolj ubogim. I. 1-3.vse to so sestavni deli njegove evangelizacijske dejavnosti. In vsi vidiki Kristusove skrivnosti .U je bil v vsakem pogledu prvi " L k 4. 6 " Lk 4. . križ in vstajenje. če jih povežemo s prejšnjimi vrsticami. da oznanim blagovest ubogimi! .učlovečenje samo.I OD EVANGELlZATQRJA KRISTU SA DO EVANGELJZATORICE CERKVE Jezusovo pričevanje in poslanstvo 6.13 Te besede dob e ves svoj pomen. ki jo je Bog ponudil : to je poslanstvo. p rim .14 Razglašati od mesta do mesta.»oznaniti moramo božje kraljestvO « I~ ima brez dvoma velik pomen. M r 1. R!mlJ 1.

da je v primeri z njim vse drugo nekaj.ključni besedi evangelizacije Jezusa Kristusa je mogoče vsakemu človeku " Prim. 7 .tO male v njem~' ter čuječnost in zvestobo. Mt 5. Vse to se začenja za časa Kristusovega življenja. ta veliki božji dar. MIlO . 3l. Oznanjati evangelij: kakšen pomen je imela ta zahteva za Kristusa? Prav gotovo ni lahko v popolni sintezi izraziti smisel. To božje kraljestvo in to odrešenje . !3 Za ceno napeTa in križa 10. . Mt 13.~~ Oznanilo osvobajajočega odrešenja 9. "Ml ~7. ol Prim. kakor jo je Kristus zamišljal in uresničeval. Mt 18. Prim . Kot evangelizator oznanja Kristus najprej kraljestvo. ki pričakuje dokončni prihod božjega kraljestva. božje kraljestvo. dokon čno pa je pridobljeno z njegovo smrtjo in vstajenjem.i8 glasnike božjega kraljestva. nenavadno srečo. opisuje zahteve božjega kraljestva in njegovo ustavo (Magna Charta). Kot jedro in središče svoje vesele novice naznanja Kristus odrešenje. vsebino in oblike evangelizacije. .. ki je tako važno. Ostal je to do konca: do dovršitve. a je predvsem osvoboditev od greha in hudobnega duha. " Prim. 36: Apd l. " Prtm. ki so v božjem kraljestvu. v veselju nad tem. 1-2.. Ml 24. Omejimo se le na nekaj bistvenih vidikov. 7: 1 Tes 5. da bo v polnosti dovršena ob dokončnem Kristusovem prihodu. Z druge strani te sinteze nikoli ne bo mogoče dokončati. za katere svet ne mara t7 .te Samo božje kraljestvo je torej absolutno. ki jo prinašajo stvarnosti. Oznanilo božjega kTaUestva 8. zaradi njega je vse drugo relativno. Gospod v neštetih različnih podobah opisuje srečo tistih. da človek pozna Boga in da Bog pozna njega. 3-12. da Boga vidi in se mu zaupno izroča. toda izvajati je to treba potrpežljivo v času zgodovine.t~ njegove skrivnosti. kar stiska in zatira človeka. Mt U-2~. M~ 6. za katerega uro nihče ne ve razen Očeta. kar bo navrženo. do žrtve svojega zemeljskega življenja. ki sta potrebna vsakomur. ki je osvoboditev od vsega. " Prlm.in največji evangelizator. Prim.

~. predvsem pa s svojo smrtjo in svojim vstajenjem in ter s posianim Duhom resnice. Z evangeljskimi znamenji 12. 3t . 17. To vest o božjem kraljestvu Kristus nenehno razglaša z besedo. o katerem je Janez Evangelist dejal. Jan 11. Prim. To razglašanje pa uveljavlja Kristus tudi z neštetimi znamenji. ki vzbujajo začudenje množic in jih istočasno privabljajo k njemu.z napori in trpljenjem. lO Prim. da ga dopolni in potrdi z vsem svojim nastopanjem. . z odpovedjo in križem. 22. ki ji nikjer drugod ni enake: :oKaj je to? Nov nauk z oblastjo«. Predvsem pa si ga vsakdo osvoji s popolno notranjo preokrenitvijo.prejeti kot dar milosti in usmiljenja. božji načrt in obljubo in spreminjajo s tem človekovo srce in njegovo usodo. ki verujejo vanj . Me Il. lO Lk 4. 12: Lk 16. ki je izjavil: " Oznaniti moram božje kraljestvo«.2B "vsi so mu pritrjevali in se čudili besedam milosti. z duhom blagrov. ti postajajo njegovi učenci in se »v njegovem imenu « zbirajo v veliko skupnost tistih.. . da bi ga videli. Me 4. 46. n Njegove besede odkrivajo božja skrivnost. lO Mr. l. Med vsemi znamenji pa pripisuje sam največji pomen enemu: malim. 8 . n Jan 1. v vino spremenjena voda in mrtvi.. 43 . IS. p ri m . globoko preusmeritev mišljenja in srca. :n ff LIt 4. !~ Neutrudna oznanjevanje l1.3G Tako dovrši svoje razodetje s tem. Jezus. ki se vračajo v življenje. pravi Kristus~4 . kljub temu pa mora to kraljestvo in to odrešenje istočasno vsakdo osvojiti s silo "silni ga osvajajo«. "da bi zbral razkropljene otroke božje«. BR 4. ki so prihajale iz njegOvih USh.. kar pomeni korenito spreobrnjenje. z znamenji in čudeži. z besedami in dejanji. ubogim se oznanja evangelij . da je prišel jn da mora umreti zato." je namreč isti. z življenjem po evangeliju. ki jo evangelij označuje z besedo »metanoia«.21 »nikoli noben človek ni tako govoril kakor ta človek « . poslušali in se mu dali preoblikovati. ta znamenja so ozdravljeni bolniki.

Apostolom dano naročilo . Cerkev je zato tukaj. mi ne gre hvala. ki veselo novico iskreno sprejmejo. ki prihaja in se je začelo.Pojdite. _Izjave sinodalnlh 2 Aposto1:. . Tisti. 1. Lk 4. 2ivo se zaveda. Prav zato jih Peter imenuje . 43 .n V veselje in tolažbo nam je bilo.... 1&14. da je po svoji najbolj notranji naravi povezana z evangelizacijo: . Prim.. da po njej prihaja do nas dar milosti.Z ob čestvom. Nasprotno. oznanjujte evangelij « . oznaniti moram božje kraljestvo«'4 .Ponovno hočemo potrditi. da Zveličarjeva beseda ..ka spodbuda oče'lov. Ce namreč evangelij oznanjam. spremlja korak za korakom njeno zgodovino in jo opazuje v njenem življenju in delovanju. Evangelizacija posebna poklicanost Cerkve 14. se prav v moči tega sprejetja in v moči vere. 11 • . ki so ga sprejeli in jih to veselo oznanilo združuje v odrešenjsko skupnost. lD. da evangelizira. da grešnike spravlja z Bogom in da s sveto mašo. njena najgloblja identiteta.3$ 'ra naloga in poslanstvo zaradi širokih in globokih sprememb \' današnji družbi nikakor nista nekaj manj nujnega.. lastna Cerkvi. kako je nastajala Cerkev. za vse ljudi in za vse čase. ga gradili in živeli. 6. Pavlom rada dostavlja: . 9 . opazi. da bi božje kraljestvo skupno iskali. 1 Kor l. Apd 2. da je naloga oznanjati evangelij vsem ljudem bistveno poslanstvo Cerkve«. Medsebojne zveze med Cerkvijo in evangelizacijo 15. ga morejo in morajo posredovati drugim in ga širiti. Prim. . ker mi je naložena dolžnost. Naloga evangelizirat i je zares milost in poklicanost.čisto zares velja za njo samo. brez konca nadaljuje njegovo daritev.'» prav tista velika dela. Romano. ki jih je mogel vsakdo slišati v svojem jeziku. ko smo na koncu velikega oktobrskega zborovanja 1. 9 • . čeprav na drugačen način.pridobljeno ljudstvo. ki je postanejo deležni. 4: L'Oss. Cerkev to ve. ki tudi sama postane oznanjevalka evangelija. Prim . 16. Tako sestavljajo skupnost.. 21. če evangelija ne bi oznanjala«. 1974 slišali tele jasne besede: . Kdorkoli v novi zavezi pazljivo bere. Tisti. kajti gorje mi. 13 Sicer pa je veselo oznanilo o božjem kraljestvu. ki evangelij sprejema in oznanja 13.velja tudi za vse kristjane. se pravi. v Jezusovem imenu zbirajo. ki je živ spomin Kristusove smr ti in poveličanega vstajenja. da pridiga in poučuje. da bi oznanjali slavna božja delaf:. S sv.. 1 Pel.

. so bili krščeni. Kot božje ljudstvo sredi sveta je Cerkev dostikrat skUŠ<lna od malikov.Kot nositeljica evangelizacije začne Cerkev s tem. kakšna je nova zapoved ljubezni. . In sicer je poklicana predvsem za to. občestvu živetega in oznanjevanega upanja. . ko vzbudi občudovanje in spreobrnjenje. izvrševanje bratske ljubezni.. Kot občestvu verujočih. da stalno posluša.Tisti. da nadaljuje njegovo poslanstvo in delo oznanjevalca evangelija.življenje m olitve. " Apd 3. Jezus pa s svoje strani pošilja Cerkev. da je Cerkvi sami vedno potrebna evangelizacija. hoteni in najbolj neposredni ter najvidnejši sad te dejavnosti: c. da spet in spet sliši oznanjevanje c. Gospodov nauk in nauk " Mt 28. Cerkev Jezusa podaljšuje in nadaljuje.velikih božjih del «. 41-47 • prim. Tako vsa Cerkev dobiva poslanstvo evangeliziranja in delo vsakega posameznika je pomembno za celoto. Cerkev ostane na svetu. ko postane pridiga in oznanjevanje vesele novice.. kaj mora verovati. lomljenje kruha{O . ko postane pričevanje. in da jo Gospod znova skliče in zbere v enoto. . 10 . ki z nenehnim spreobračanjem in prenavljanjem sama sebe evangelizira.Poslanstvo je torej poklicalo Cerkev v življenje. kaj so razlogi njenega upanja. Prim. 2.Pojdite torej in napravljajte za učence vse narode«. 1974 je krepko povzela to temo o Cerkvi. občestvu bratske ljubezni je Cerkvi nujno potrebno. goreča in močna za oznanjevanje evangelija.37 . njegovega odhoda in njegove pričujočnosti. II M 5. 1 Petl" 2. Gospod pa je vsak dan pridruževal takih.~l ki so jo spreobrnila k Gospodu. t\-12.dobi svoj polni smisel šele. It. Obljube nove zaveze v Jezusu Kristusu. f. M ~ ..~.:l8 . Prim. ki naj bi se zveličali«. Apd 2. če hoče ostati sveža. da evangelizira sama sebe. ki jo je treba oznanjati.. 32-35. da bi mogla z verodostojnostjo evangelizirati svet. ID .. To z eno besedo pomeni. V njej notranje življenje . . vatikanski koncil je omenil~2 in sinoda iz 1. . zato ji je stalno potrebno. Apd 2. \2-16.Cerkev je varuhinja vesele novice. 9. Cerkev je normalni. in pridružilo se je tisti dan okoli tri tisoč duš .. Na svetu je kot zastirajoče in hkrati svetlo znamenje nove Jezusove navzočnosti. medtem ko se poveličani Gospod vrne k Očetu. ki trajno ostane.Cerkev nastane iz C!vangelizacijske dejavnosti Jezusa in dvanajsterih. ki so sprejeli njegovo besedo. C B.~Q Skupnost kristjanov ni namreč nikoli zaprta sama vase. 42-41. poslušanja božje besede in nauka apostolov.

Avguatin Serm. 16.«45 .apostolov. marveč so le služabniki evangelija. Hom. da z žalostjo slišimo. . priče­ vanje sv. Dc unhate Eecleslae 14: PL 4. 14: l'L 37. Sermo 2. 46. Kako nesmiselna je ta razdvojenost. in jih pošilja pridigat: toda ne pridigat sebe.orlbus: CCL 41. CIprijan. se jasno vidi iz evangeljskih besed: »Kdor vas zaničuje. Avguštin. ki naj ga posreduje drugim. razlaga jim oznanilo. 5211-5JD. V njihova usta polaga besedo. ki ga je mogoče dati Kristusu. sv. Na to je dobro opozoriti v trenutku. ko se dogaja. 402. ne da bi ljubili Cerkev. 8B. sv. studenci božje milosti in božje dobrote ter pot odrešenja in zveličanja. ki o njihovi dobronamernosti ne bi hoteli dvomiti.Cerkev. tudi ne svojih osebnih idej. da hočejo biti Kristusovi. Cerkvijo in evangelizacijo je torej globoka povezanost. "Lk lO. pošilja oZnanjevalee tega evangelija. sV. V tem »času Cerkve« ima Cerkev nalogo evangeliziratL Ta naloga se ne izpolnjuje brez nje. ki pa so duhovno gotovo skrenili s prave poti. da hočejo ljubiti Kristusa. 2 Kor 4. De Pa. ne pa drži skritega. ponavljajo. ki rešuje. Enarr. ~27. sv. katerega absolutni lastnik in gospodar niso ne oni ne ona. da hočejo poslušati Kristusa ne pa Cerkve. ki je sama poslana in deležna evangelija. kako nekateri.. Ona ohranja vsebino evangelija in torej evangelizacije kot živ in dragocen zaklad. Med Kristusom. Pavla: "Kristus je Cerkev ljubil in sam sebe zanjo dal. Janez Krtzostom. 11 .43 temveč evangelij. Cerkev neločljiva od Kristusa 16. vse to je bilo zaupano Cerkvi. še manj proti njej. ol Ef 5. prim. daje jim naročilo. beseda življenja. mene zaničuje « Y In kako naj bi hoteli ljubiti Kristusa. a zunaj Cerkve. 2~. ki naj ga z največjo zvestobo posredujejo drugim.st. ki ga je sama prejela. ne pa Cerkve. S. Prim. katerega zakladničarka je. če je najlepše pričevanje. de eapto Eutf"OP!O 6: PG ~2. IBO. da bi smeli z njim razpolagati po svoji volji.

2 Kor 5. kot pridiganje. ne da bi se izpostavili nevarnosti. Nobena delna in fragmentarna opredelitev ne more ustrezati bogati. . če ne skušamo s pogledom zajeti vseh njenih bistvenih sestavin. v konstituciji o Cerkvi v sedanjem svetu in v odloku o misijonski dejavnosti Cerkve. Gal 6. da jo osiromašimo in celo okrnimo. Drago nam je. Evangelizirati pomeni za Cerkev prinašati veselo oznanilo v vse plasti človeštva in z vplivom tega oznanila od znotraj spreminjati in prenavljati človeštvo: " Glej. prim.II KAJ POMENI EVANGELIZlRATI Mnogovrstnost evangelizacijske dejavnosti 17. da bi jih kar istovetili z evangelizacijo. 17. kot katehezo. Ni je mogoče razumeti. 5. ki ga ne poznajo. ki jih je treba ohraniti. zlasti v konstituciji o Cerkvi. 15. Raz 21. ki nam jih je začrtal 2. Tako je bilo mogoče opredeliti evangeJizacijo kot oznanjevanje Kristusa tistim. Prenova človeštva 18. mnogovrstni in dinamični resničnosti. kakršna je evangelizacija. vse delamo novo~.. V evangelizacijski dejavnosti Cerkve so prav gotovo prvine in vidiki. da se v bistvu skladajo s tistimi. Nekateri so tako važni. v tem času pa pod vplivom sinodalnega dela dobivajo še poglobitev. vatikanski cerkveni zbor. Te sestavine so bile jasno naglašene na zgoraj omenjeni sinodi. kot podeljevanje krsta in drugih zakramentov.4e 12 .

. 53. temveč tudi. 2. PMm. katero opravljajo. oo PMm. Vse to bi lahko izrazili takole: treba je evangelizirati ne za okras. marveč po notranje. Evangelij in evangelizacija sta sicer neodvisna od katerekoli kulture. da oznanja evangelij na vedno širših zemljepisnih področjih ali med vedn() b()lj razkropljenimi ljudstvi. PMm. v globino in do korenin . 13 . Zato pa je treba vse storiti. njihovo konkretno življenje in vsakokratno okolje. da bi kulturo.Toda o novem človeštvu ne moremo govoriti. vendar pa ne nujno nezdružljiva z raznimi kulturami. ki ga evangelij oznanja uresničujejo v svojem življenju ljudje. ki so v nasprotju z božj() besedo in odrešenjskim načrtom. Vendar pa tisto božje kraljestvo. 9-10 • . Katera področja človeštva je treba preoblikovati? Cerkvi ne gre samo za lo. bolje rečeno kulture. ln prenova področij ter človeštva 19. da bi s samo močjo oznanila. Preroditi jih je treba od znotraj s srečanjem z veselim " Plim. RimU ~.·~ preoblikovala osebno in obenem skupno zavest ljudi.. odločujoče vrednote. bi bilo pač najprivlačneje reči.. ki ga razglaša. če se trudi. ki so globoko povezani z določeno kulturo.kulturo in kulture človeka v bogatem in vseobsežnem pomenu.~O pri tem je treba vedno izhajati od osebe in se vedno spet vračati k razmerju oseb med seboj in z Bogom. Rlmlj 1. zato pri graditvi božjega kraljestva nujn() uporabljamo prvine človeške kulture in kultur. a ne da bi si katero zasužnjila. op. kakor če kaj povrhu prebarvamo. Evangelij in torej evangelizacija nista isto kakor kultura in sta neodvisna od katerekoli kulture. 16. prenovljenih s krstom 41 in z življenjem po evangeliju. 4 . če nimamo prej novih ljudi. dejavnost. ki ga imajo ti izrazi v konstituciji o Cerkvi v sedanjem svetu. kakor je to bilo tudi v drugih dobah. interesna področja. in če bi hoteli to na kratko izraziti. 23-24: Kol 3. 18 . življenjsko. zavzeto evangelizira1i. temveč sposobna vse prežeti. vire navdihnjenj in življenjske vwre človeštva. 4. Prelom med kulturo in evangelijem je brez dvoma drama naše dobe. Evangeliziranje kultur 20. da doseže in z močj() evangelija preoblikuje kriterije presojanja. miselne smeri. Et 4. ta Namen evangelizacije je prav ta notranja spremenitev. da Cerkev evangelizira tedaj. 1 KOl" 1.

ki pa vere ne prakticirajo. ki ga razgla. pa naj bodo to osebe. delitev istega življenja in vzajemnost. ki jim Kristusa še nihče ni oznanil.' ll-ta. Apologet!cum 39: CCL. čemur Peter pravi navedba »razloga za svoje upanje «5~ . obljubah. ki presegajo navadne vrednote. ki žive sicer v krščanskem okolju. Taka vprašanja si bodo morda prvič postavili mnogi nekristjani. " Prim. kraljestvu in skrivnosti Jezusa iz Nazareta kot božjega Sina. in takšno pričevanje je bistvena in v splošnem prva sestavina v evangelizaciji.šem razdobju izkaže kot neučinko­ vito. Oglasila se bodo druga. Vendar ostane to pričevanje vedno nezadostno. ki so jih sprejele.in če ni to pričevanje razvito z jasnim in nedvoumnim oznanilom o Gospodu Jezusu. ki jih bo vzbudilo to pričevanje.oznanilom. Veselo oznanilo. če ga ne osvetli in utemelji to. je torej prej ali slej treba razglasiti z besedo življenja. vesti ne bomo oznanjevali. Razen tega s tem na čisto preprost in samoumeven način izžareva vero v nekatere vrednote. ljudje. zakaj tudi najlepše pričevanje se v dalj. Ni prave evangelizacije. vendar zelo močno in učin­ kovito razglašanje veselega oznanila.šamo s pričevanjem življenja. Mislimo predvsem na odgovorno nalogo izseljencev v deželah.~' K takemu pričevanju so poklicani vsi kristjani in pod tem vidikom morejo vsi biti pravi oznanjevalci. 1. lSO-I5!. življenju. kar se ne vidi in o čemer bi si človek ne upal niti sanjati. nauku. ki vidijo njihovo življenje. da zna razumeti in sprejemati druge. in upanje na nekaj.. Evangelij je treba oznanjati predvsem s pričevanjem. ki z bridkostjo iščejo nekaj ali Nekoga. kar je plemenitega in dobrega. razodeva. da :ma z njimi deliti življenje in usodo. 47--41.an. Zgled: kristjan ali skupina kristjanov znotraj človeške družbe. 15. . da je solidaren z delom vseh za vse tisto. globlja in zahtevnejša vprašanja. TertuU. ne da bi ga mogli imenovati. ki vključuje navzočnost. katerega slutijo. S takim pričevanjem brez besed ti kristjani prebujajo v srdh tistih. Toda do tega srečanja ne bo prišlo. če ni oznanila o imenu. Octa- 14 vlUS DIn 31: C$LP TorIno 1963. Prvenstvena pomembnost pričevanja če vesele blago- z življenjem 21. pa nikakor ne po krščanskih načelih. Nujnost izrecnega oznanjevanja 22. Mlnuclj Feliks. ali pa taki. ali že krščeni ljudje. 1 Pet 3. . v kateri živi. neustavljiva vprašanja: Zakaj so taki? Zakaj tako žive? Kaj ali kdo jih navdihuje? Zakaj so sredi med nami? Tako pričevanje je že tiho.

Se bolj pa je to pritrditev programu življenja . To je pritrditev resnicam. sožitja skupaj z drugimi. ki odrešuje. ki spričujejo njegovo pripadnost Cerkvi in jo utrjujejo z milostjo. katero podeljujejo. ki so: pritrditev Cerkvi. da bi nekdo sprejel božjo besedo in se odločil za božje kraljestvo. 18. vidni zakrament odrešenja. novemu načinu bivanja. Pobuda k novemu apostolatu 24. To je. ki jo neprestano priganja hrepenenje po evangeliziranju. prepojena samo z eno skrbjo: Koga naj pošlje. 45. ko ga ljudje slišijo. katerih življenje se je preoblikovalo. ko mu pritrdijo z vsem svojim srcem. Vendar je to le en vidik evangelizacije. ne da bi postal tudi sam pričevalec in oznanjevalec . 16. Prim . Do take pr itrditve. z eno besedo. t. Rlmlj 1. 48. 15 . ta bo končno s svoje st rani tudi sam evangeliziral. pridiga ali kateheza . . ki jih je Gospod iz usmiljenja razodel. ki je sama po sebi znamenje preoblikovanja. Saj dobi oznanilo vso svojo razsežnost šele takrat.zavzema v evangelizaciji tako mesto. ki so podaljšek in razvitje znamenja Cerkve.. e 1. sprejmejo in si ga priličijo. življenja. to je preskusni kamen evangelizacije: ni si mogoče misliti. es 42. novemu stanju stvari. Za življenjski in občestveni sprejem 23.življenja. da je pomen obeh postal že skoraj isti.kcr igma. da bo oznanjal Jezusovo skrivnost? V kakšnem jeziku naj bo ta skrivnost oznanjevana? Kaj storit i. V vsakem novem obdobju človeške zgodovine je Cerkev. konkretno pride z vidnim vstopom v skupnost vernikov. t Kor 1.. ki bi jo morali slišati? To oznanilo . da jo bodo slišali vsi in da bo prišla do vseh.~t tisti v dinamizmu evangelizacije ta svoj korak redno izrazi v naslednjih zakramentalnih znamenjih. »novemu svetu«. ki je odslej preoblikovano in ki ga t a program predlaga. S. pritrditev božjemu kraljestvu. Kdor sprejme evangelij kot besedo. prim.~3 S svoje strani najde vstop v cerkveno skupnost svoj izraz v mnogih drugih znamenjih.Zgodovina Cerkve je od Petrovega govora na binkoštno jutro naprej neločljivo združena z zgodovino tega oznanjevanja. prejemanje zakramentov. M 1. se pravi. Tako torej tisti. Tu imamo preskus resnice. Kdor je bil evangeIiziran. znamenje prenove življenja: to je Cerkev. v vse to namreč evangelij uvaja. . ki ne more ostati abstraktna in brezteiesna. vstopijo v skupnost.

V resnici pa se med seboj dopolnjujejo in vzajemno bogate. da burno lahko globoko razumeli evangelizacijsko dejavnost Cerkve.Ob koncu teh razmišljanj o pomenu evangelizacije naj podamo še zadnjo pripombo. Vedno je treba nanje gledati v povezavi z drugimi. Evangelizacija je. da bomo raziskovali. kaj je vsebina evangelizacije in katera so sredstva zanjo. Te prvine se lahko zde. da nas je stalno pozivala. Ta celostni pogled bi radi zdaj podali s tem. da bo osvetlila nadaljnja r azmišljanja. mnogovrsten proces z različnimi prvinami: prenova človeštva. smo rekli. te prvine raje združujemo. Zasluga zadnje sinode je v tem. pričevanje. izrecno oznanjevanje. da bomo ugotovili. 16 . ki se nam zdi. vstop v občestvo. naj namesto da bi jih postavljali v medsebojno nasprotje. na koga se evangeljsko oznanilo obrača in komu je danes oznanjevanje naloženo. pritrditev srca. da si medsebojno nasprotujejo in da se medsebojno celo izključujejo. pa tudi s tem. apostolska prizadevnost. sprejem znamenj.

III

VSEBINA EVANGELlZACIJE

Bistvena vsebina in drugo tne prvine
25. V blagovesti, ki jo Cerkev oznanja, je prav gotovo veliko drugotnih prvin. Kako so ali kako naj bodo prikazane, to je zelo odvisno od spremenljivih razmer. Tudi te prvine same se menjavajo. Imamo pa tudi bistveno vsebino, živo jedro, ki ga ni mogoče spremeniti ali iti molče mimo njega, ne da bi evangelizadjo samo hudo spači1i.
Pričevanje

za

Očetovo

ljubezen

26. Ne bo odveč, če spomnimo: evangelizacija je pred vsem drugim preprosto in neposredno pričevanje o Bogu, ki ga nam je razodel Jezus Kristus v Svetem Duhu. To je pričevanje, da je Bog v svojem Sinu ljubil svet; da je v svoji učlovečeni Besedi vsemu dal obstoj in poklical ljudi k večnemu žiVljenju. To pričevanje o Bogu bo morda mnogim pomagalo priti do neznanega Boga,~'~ katerega časte, ne da bi ga imenovali, ali ki ga s skrivnim teženjem svojega srca iščejo, ko doživljajo ničevost vseh malikov. Polno evangelizacijsko moč pa ima to pričevanje tedaj, ko razodeva, da Stvarnik za človeka ni neka brezimna in oddaljena moč, marveč Oče ,.Imenujemo se in smo božji otroci«,~6 torej smo drug drugemu v Bogu bratje.
.. prim. Apd 17, 22-23. .. 1 Jan 3, 1; prim. Rlm]J 8, 14-11. 3 Apostolska spodbuda

17

V

sredi.šču

oznanila: odrešenje v Jezusu Kristusu

kot temelj, središče tudi jasno izpoved, da je v Jezusu Kristusu, učlovečenem, umrlem in vsalem božjem Sinu, vsakemu človeku ponudeno odrešenje kot dar božje milosti in usmiljenja.~7 Toda pri tem ne gre za imanentno, tostransko odrešenje po meri materialnih ali tudi duhovnih potreb, ki se izčrpajo v okviru zemeljskega bivanja in se popolnoma krijejo s tostranskimi željami, upanji, stremljenji in boji; gr e marveč za odrešenje, ki presega vse te !neje in Se uresniči v občestvu z edinim lO Absolutnim.. , z Bogom: za transccndentno, eshatološko odrešenje, ki se sicer začenja v tem življenju , a se dovrši v več­ nosti.
27. Evangelizacija bo vedno vsebovala in obenem vrhunec svojega dinamizma -

V znamenju upanja

28. Evangelizacija torej nujno obsega preroško naznanilo onstranstva, to globoko in d okončno človekovo poklicanost, ki je nadaljevanje in hkrati popolno preseženje sedanjega stanja: onstran časa in zgodovine, onstran resničnosti tega sveta, katerega podoba prejde, in onstran stvarnosti tega sveta, katerega skrita razsežnost bo nekoč prišla na dan ; onstran človeka samega, čigar prava usoda ni izčrpana v njegovi časni podobi, marveč se bo razodela v prihodnjem življenju.58 Evangelizacija obsega torej tudi oznanjevanje upanja na obljube, ki jih je v novi zavezi Bog dal Jezusu Kristusu; oznanjevanje božje ljubezni do nas in naše ljubezni do Boga; oznanjevanje bratske ljubezni do vseh ljudi - sposobnosti darovanja in odpuščanja, odpovedi in pomoči bratom - ki je kot izraz božje ljubezni jedro evangelija; oznanjevanje skrivnosti zla in dejavnega iskanja dobrega. Prav tako je to tudi oznanjevanje - in sicer vedno pereče - o iskanju Boga samega prek molitve, ki naj bo predvsem častiina in zahvalna, pa tudi prek občestva s tistim vidnim znamenjem srečanja z Bogom, ki je Cerkev Jezusa Kristusa; to občestvo se pa spet izraža z uveljavljanjem onih drugih znamenj Jezusa Kristusa, ki živi in deluje v Cerkvi, to se pravi z zakramenti. Živeti iz zakramentov tako, da pri njih obhajanju pride do izraza vsa njihova polnost, nikakor ne pomeni, kakor bi nekateri radi, postavljati evangelizaciji ovire ali jo zavesti na krivo pot; to marveč pomeni dati ji njeno resnično polnost.
•, p ri m . El 2, 8; RlmlJ 1, IG ; p rim . S . C. de Doctrino Fide l, Declo r otio od f\dem tuendom ln mys t er lo In c arn aU on ls et 5 S. T rl nltotll a qUlbusdam rec enl l_ bUJ'! errorlbu8 (21. 2. 19'12) : AAS 64 (19'12) 237- 2'1 . lO P r im. 1 Jan 3, 2 ; R lml.l 8, 29 ; Flp 3, 20-21; p r im . C C&-51.

18

Zakaj evangelizacija v svoJi celoti ni le oznanjevanje neke novice, marveč je tudi zasajanje in graditev Cerkve, česar pa ni brez tega dihanja, ki je zakramentaIno življenje in ki dosega svoj višek v evharistiji.~~
Oznanilo, ki zajema vse življenje

29. Toda evangelizacija ne bi bila popolna, če ne bi upoštevala medsebojnega vplivanja, ki nenehno obstoji med evangelijem in konkretnim človekom kot osebo in kot članom družbe. Zato evangelizacija obsega jasno izraženo oznanilo, ki je prilagojeno različnim vsakokratnim razmeram in se stalno podanašnja, oznanilo o pravicah in dolžnostih vsake človeške osebe, o družinskem življenju, brez katerega je osebna rast komaj mogoča,eD o skupnem življenju v družbi, o mednarodnem življenju, o miru, pravičnosti in razvoju; v naših dneh posebno in krepko oznanilo " osvoboditvi.
Oznanilo o osvoboditvi

30. Znano je, s kakšno izrazitost jo so na zadnji sinodi o tem govorili številni škofje z vseh celin, zlasti .škofje tretjega sveta. Govorili so s pastoralnim naglasom, v katerem je drhtel glas milijonov sinov Cerkve, ki jo sestavljajo ti narodi. To so narodi, kakor dobro vemo, ki se z vsemi silami zavzemajo in bojujejo za to, da bi premagali vse tisto, zaradi česar so obsojeni ostati ob robu življenja: pomanjkanje, kronične bolezni, analfabetizem, revščina, krivične mednarodne odnose in zlasti krivične odnose v trgovanju ter neokolonialistični ekonomski in kulturni položaj, ki je včasih prav tako okruten kakor stari politični kolonializem. Cerkev ima, kakor so ponavljali škofje, dolžnost oznanjati osvoboditev milijonov človeških bitij, od katerih so mnogi njeni sinovi; Cerkev je dolžna pomagati, d a pride do te osvoboditve; dolžna, da pričuje za to osvoboditev in da dela na to, da bo osvoboditev popolna. Vse to evangelizaciji ni tUje.
Nujna povezanost z delom za
človekov

razvoj

31. Med evangelizacijo in delom za človeški razvoj - razvoj in osvoboditev - obstoje dejansko globoke vezi. To so vezi antropološkega reda: saj človek, ki ga je treba evangelizirati, ni
.. Prim. S. C. de Doctrlna Fidel Deciaratio clrea CatholIcam DQctrlnam de Ece-lesla contra nonnullos errores hod!ernos tuendam (24. B. 11173): AAS fi5 (11173)
396--4~8.

do

5O~.prlm.

CS 47-52; Pavel VI., okro.t.nlca Humanae vitae : AAS 60 (1968) 481

19

prav isti glasovi. ne da bi pospeševali pravičnost ter resnični in pristni napredek človeka v miru? To smo sami hoteli naglasiti. razvoj in mir na svetu. ki posega prav v konkretno področje boja proti krivicam in za vzpostavitev pravičnosti. To so dalje vezi izrazito evangeljskega reda. nagovor ob od prt j u tretj ega node (2'1. če bi se odmaknila od religiozne osi. Brez skrčevanja in dvoumnosti 32. Njeno oznanilo o osvoboditvi ne bi imelo nikakršne izvirnosti več ter bi se ga z lahkoto polastili in z njim manipulirali razni ideološki sistemi in pOlitične stranke. 562. na tvarno blaginjo. Zaradi tega smo v istem nagovoru ob začetku tretjega sinodalnega zasedanja hoteli nagJasiti. ki nam ga daje evangelij glede ljubezni do bližnjega v trpljenju in potrebi«. njene cilje in naloge na antropološko zamisel. mnogokrat moti skušnjava. Nič več ne bi imela avtoritete. ki bi radi Cerkev vpregli v prizadevanje za osvoboditev. Ce bi bilo tako. ki so se na omenjeni sinodi vneto. 1974): AAS 68 (1974) 562. iz katerih lahko dojamemo daljnosežnost in globoki smisel osvoboditve.~2 dramatična 20 " pavel VI. da mnoge tudi plemenite in za vprašanja. kakršno je oznanjal in uresničil Jezus iz Nazareta in kakršno oznanja Cerkev. da bi v božjem imenu oznanjala osvoboditev. . da spet jasno poudarimo izrazito religiozno namenskost evangelizacije. »da je pri evangelizaciji mogoče iti ali da je treba iti mimo tako važnih vprašanj. so v naše veliko veselje podali tudi razsvetIjujoča načela. ki ga oznanja in katerega zakrament je. ne da bi se zmenila za duhovna in verska vprašanja. temveč podvržen družbenim in ekonomskim vprašanjem. osvoboditev. bi Cerkev izgubila svoj temeljni pomen. t. Ne smemo si prikrivati. da pozabljamo na nauk. občne g a zasedan j a škofovske sI - . da bi poslanstvo Cerkve skrči1i na raven zgolj naravnega programa. razumno in pogumno lotili tega kočljivega predmeta. .abstraktno bitje. ki so obsežena v vprašanju osvoboditve. o katerih je danes toliko razpravljanja in ki se nanašajo na pravičnost. in ta os je: pred vsem drugim božje kraljestvo v polnem teološkem smislu«. To bi pomenilo. njeno dejavnost na politične in socialne pobude. občutljive kristjane. Pr. 9. ko smo opozorili na to. ki je red ljubezni: kako bi namreč mogli razglašati novo zapoved. ki jo nosi. Ne bi namreč imela več razloga za svoj obstoj. »kako potrebno je.Gl No.. odrešenje. kako nesprejemljiva je misel. To so tudi vezi teološkega reda: saj reda stvarjenja ni mogoče ločiti od reda odrešenja.

Nara. 21 .ša prvenstvo svoje duhovne poklicanosti ter odklanja misel.pri čemer pa ne dopušča. katere nikdar ne more žrtvovati zahtevam kakršnekoli strategije. V skladu z evangeljskim pojmovanjem človeka 35. nima zares duhovne razsežnosti in ker njen končni cilj ni odrešenje in blaženost v Bogu. da bi bil njen prispevek k osvoboditvi nepopoln. tudi v njegovi odprtosti nasproti absolutnemu. hkrati zatrjuje. bodisi zato. Zato pa Cerkev sicer res oznanja osvoboditev in se pridružuje tistim. socialno ali kulturno razsežnost. človeka v vseh njegovih razsežnostih. O osvoboditvi. da bi bilo njej lastno poslanstvo omejeno zgolj na religiozno področje in da bi se ne zmenila za človekove časne probleme. stvari in dogodkov. politično. ker je ne vodijo nagibi pravičnosti v ljubezni. bodisi zaradi tega. Cerkev človeško osvoboditev tesno povezuje z odrešenjem v Jezusu Kristusu. če naj pride božje kraljestvo.Zakoreninjena je torej v določenem pojmovanju človeka. tudi če se za svoje ideološke zahteve in za svoja akcijska vodila sklicuje na avtoriteto teoloških podatkov in zaključkov. moramo marveč reH: .Evangeljska osvoboditev 33. Se več. temveč mora imeti pred očmi celotnega. ki je Bog. tudi če hoče veljati kot teologija za današnje dni . te ali one prakse ali kratkoročne učinkovitosti. ki jo oznanja in skuša uresničiti evangelizacija. vendar pa znova nagla.Ne more se omejiti samo na ozko ekonomsko. v določeni antropologiji. da ni vsak pojem osvoboditve nujno skladen in združljiv z evangeljskim pojmovanjem človeka. iz zgodovinskega izkustva in iz razmišljanja o vsebini vere namreč ve.nosi sama v sebi kal zanikanja same sebe in se oddalji od ideala. tudi nasproti Absolutnemu. zaveda se. da ni dovolj poskrbeti za osvoboditev in za ustvaritev blagostanja in razvoja.vnanost na božje kraLjestvo 34. ker polet. . Cerkev je celo trdno prepričana. nikdar pa ju ne enači. da naj bi oznanilo o božjem kraljestvu zamenjala z oznanjevanjem človeške osvoboditve. da vsaka časna in vsaka politična osvoboditev tudi če skuša najti zase opravičenje na tej ali oni strani nove ali stare zaveze. ki si ga zastavlja. ki jo nOSi. ki se trudijo in trpe za to osvoboditev . če bi zanemarjala oznanjevanje odrešenja v Jezusu Kristusu. iz razodetja.

v temelju evangeljski način. da najboljše strukture in najlepše zamišljeni sistemi postanejo kmalu nečloveški. nagib za bratsko ljubezen. namesto da bi ga pospešilo«. da nasilje ni n e krščansko ne evangeljsko in da bi bile bliskovite ali nasilne spremembe struktur varljive.. po katerem upravičeno težite. . 1~G8): AAS GO 22 (1008) 623 . 2. kadar se razdivja .u Poseben prispevek Cerkve 38. Ne da bi to zamenjavali s taktičnimi staJga ali službo kakemu političnemu sistemu. In kaj Cerkev v ta namen stori? Vedno bolj skuša prebuditi številne kristjane. saj ve. Avs~tm. "Pavel VI . zlasti ne sile orožja . same v sebi neuspešne in prav gotovo ne v skladu z dostOjanstvom ljudstva«. če ne pride do spreobrnjenja srca in misli tistih. izpod katerih je baje hotelo človeka osvoboditi. nagovor nil . zaveda se pa.29. Cerkev si prizadeva krščanski boj za osvoboditev vedno vključiti v celotni načrt odrešenja..Dnevu razvoJa_ v Bogota (23. da mora pri osvobajanju ljudi sodelovati na poseben. Tem kristjanom-»osvoboditeijem« posreduje navdihe iz vere. 2. tudi zavreti. ampak ga mora jemati za temelj svoje modrosti in svoje skušnje. ki ga noben pravi kristjan ne more puščati vnemar.• nagovor nil kolumbijske »campeslnos' (23. Cerkev ne more sprejeti nasilja. mora vse to biti značilno za zavzetost dejavnega kristjana.13 »reči moramo in ponovno poudariti. PL 33. da nasilje vedno izzove nasilje in neizogibno poraja nove oblike zatiranja in sužnosti. Izključitev nasilja 37. da se Cerkev vedno bolj živo zaveda.8. ki bolj spoštujejo pravice osebe in ki manj utesnjujejo in manj uporabljajo silo. v svojem sodelovanju z drugimi in v svojih prizadevanjih. .ki uide izpod vsake kontrole. katerega oznanja. Ep.t VI .Nujna potrebnost spreobrnjenja 36. da ga potem prevede v dejanje v svojem ravnanju. lOm.niti ne smrti kogarkoli kot pot k osvoboditvi. če niso ozdravljena nečlo­ veška nagnjenja človekovega srca. PIIV.. bolj pravičnih struktur. Po vsem tem smo veseli. da bi se posvetili osvobajanju drugih. ki so hujše kot tiste. tako stališče nasproluje krščanskemu duhu in more socialni napredek. ki žive v teh strukturah ali jih določaj o. in socialni nauk. sv.1968): AAS 60 (1968) 627: prim. 8. Cerkev ima prav gotovo za nekaj važnega in nujnega graditev bolj človeških. To smo jasno povedali na svojem potovanju v Kolumbiji: "Spodbujamo vas: ne imejte zaupanja v naSilje in v revolucijo.

Kar smo tukaj navedli. še nadaljuje! . deležni dušečega sistematič­ nega zatiranja! Drama zvestobe do Kristusa in drama verske svobode se kljub temu. ~kofovske si_ 23 .d' .. ko smo pokazali na to. 10.:lnega zasedanja node (26. Pavel VI. ki je povezana z evangelizacijo in ki meri na uresničenje takih struktur. sistemih in političnih skupinah le prevečkrat izpostavljena beseda »osvoboditev•. LO. Verskn. da je zakrinkana s kategoričnimi izjavami v prid pravicam človeške osebe in družbe. Romano. Osvoboditev. L9'14): AAS 66 (L9'14) G37 . da se odstranijo nekatere dvoumnosti. 17. nagovor ob sklepu tretjega re. Nagovor 15. tako smemo upati. S svoje strani smo hoteli tej temi posvetiti nekaj besed pojasnila v svojem govoru sinodalnim očetom ob sklepu zasedanja. . ki ščitijo človeške svoboščine. l. U7S. Od te pravične osvoboditve. 1915: L'Osserv.. ker so katoličani. ne more biti ločeno zagotovilo vseh temeljnih pravic človeka. je bilo več kot enkrat izraženo v sinodalnih razpravah. katero oznanja in pripravlja evangelizacija.. ki jim je v raznih ideologijah. med katerimi pripada verski svobodi važnost prvega reda. ki jo je oznanjal in podaril človeku s svojo žrtvijo Kristus sam. Nedavno smo še govorili o aktualnosti tega vprašanja.~ Vsa ta razmišljanja. svoboda 39. :.kolikeri kristjani so še danes zaradi tega. je tista osvoboditev. naj bi pomagala. ker so kristjani. LO.

IV POTA EVANGELIZACIJE Iskanje primernih sredstev 40. Ne da bi ponavljali vse tisto. "Danafinji človek I"aje poslusa pričevalce kakor p. kar smo že zgoraj omenili. tak6 da tega ne more pretrgati nobena stvar. 10.. Sveta lalkov~ (2. Peter je to dobro izrazil. Posebno mi. Naj v tem razmišljanju opozorimo vsaj na nekatere poti. . Te razlike nekako izzivajo našo sposobnost za odkrivanje in prilagajanje.če pa posluša učitelje. pastirji v Cerkvi. jih zato. Pričevanje z življenjem 41. ki so iz tega ali onega vzroka temeljnega pomena. da pogumno in modro ter ob popolni zvestobi do vsebine iščemo bolj primernih in bolj uspešnih načinov za posredovanje evangeljskega oznanila današnjim ljudem. ki je vse predano Bogu in v povezanosti z njim. To vprašanje »kako oznanjati evangelij« je vedno aktualno. krajevnimi in kulturnimi okoliščinami spreminjajo.. naGovor članom . toda to ne sme zakriti pomembnosti poti in sredstev. ker so pričevalci «. imamo dolžnost. ker se načini s časovnimi."l učitelje smo lansko leto rekli skupini laikov . 24 " Pavcl Vlo. a ki se prav tako z neomejeno vnemo daruje bližnjemu .e7 Sv. Vsebina evangelizacije je seveda pomembna. 1974) : AAS 66 (1974) 56~. je treba naglasiti predvsem tole: za Cerkev je prvo sredstvo evangelizacije pristno kriičansko življenje.

. oznaniJo pa po Kristusovi besedi«. Ta dejstva bi nas seveda morala priganjati. To prid iganje. ki trdijo. 10. da je moderni Clovek. Ziva pridiga 42. to se pravi ustno razglašanje veselega oznanila. ki ga je nekoč postavil apostol Pavel. Lahko jih samo pohValimo in damo spodbudo za njihov nadaljnji razvoj. ki da je postala neuspešna in nekoristna. 11. I Kor 2. da pri posredovanju evangelske blagovesti začnemo uporabljat i moderna sredstva. 25 4 _ Apostolska apodbuda . da bomo znali v dogodkih . Da. Beseda ostane vedno aktualna. ki je evangelizacija.ko je podal sliko čistega in spoštljivega življenja. " " PrIm. s pričevanjem uboštva in nenavezanosti ter svobode v razmerju do oblasti tega sveta. Pavla : »Vera je iz oznanila«:71 ravno poslušanje božje besede vodi k verovanju. ima lahko različne oblike. Dobro vemo. ki brez besede pridobi tiste.ie vedno veljavno načelo sv. nujno potrebno. Torej je vera iz oznanila. vedno je pridiganje. gorečnost daje tukaj nešteto prenovitvenih navdihov..'° Zato je !. zlasti kadar je nosilka božje moči. V resnici je brez števila življenjskih dogodkov in človeških položajev.G~ Ta zakon. Treba je imeti le pravo duhovno rahločutnost.. z živim pr ičevanjem zvestobe Gospodu Jezusu. . ki ne verujejo besedi. 17. 11. ID. da je moderni človek že pustil za seboj kulturo besede. kako važno in nujno je pridiganje. ki ga ima Gospod povedati za to priložnost. Utrujenost. ima tudi še danes vso svojo moč . ki jih je ta kultura iznašla.. pa venda r u či n kov ito oznanilo. l . ki jo danes prebuja mnoštvo praznega besedičenja. »Kako naj verujejo v tistega. o komer niso slišali? In kako naj slišijo brez oznanjevalca? . Znane so nam tudi ideje mnogih psihologov in sociologov. in aktualnost drugih oblik družbenega obveščanja pa vendar ne zmanjšata z nujnostjo stalne moči besede in ne sme nam to dvoje vzeti zaupanja vanjo. sit od poplave besed. Sicer pa so bili v tej smeri narejeni že zelo dobri poskusi. ki dajejo priložnost za obzirno. z eno besedo: z živim pričevanjem svet osti. dostikrat naveličan poslušanja. in še huje : da se ga beseda že kar nič več ne prime. Rlml) Prim. Besedno bogoslužje 43. Ni odveč nadalje poudariti. in da danes živi v kulturi podobe.es Cerkev bo torej oznanjala svetu evangelij v prvi vrsti s svojim življenjem in svojim vedenjem. se pravi. RImU 1 Pet 3. 1_5.

če ne bi v homiliji videli močnega in zelo primernega sredstva za evangelizacijo. Verniki. Kateheza 44. če jo oživlja zdrava apostolska goreč­ nost. je treba s pomočjo sistematičnega pouka p omagati do spoznanja temeljnih dejstev in žive vsebine tiste resnice. če je le preprosta. je katehetski pouk. Nihče ne bo oporekal. ki je na poseben način vključeno v evharistično bogoslužje od katerega dobiva posebno moč in učinkovitost . od te pridige veliko pričakujejo in zajemajo iz nje dragocene sadove. če imajo katehet je na voljo ustrezna besedila. ki ji po njegovi naravi pripada. Metode morajo biti prilagojene starosti. da je treba ta pouk podajati tako. in sicer tem bolj . kjer je mogoče . ko je po koncilskem naročilu prenovljena liturgija dala velik pomen »besednemu bogoslužju«. Svoje mesto ima . bi se motili. ki so ob odgovornem vodstvu škofov m odro in strokovno prirejena.brati božje oznanilo. bo prizadevanje za evangelizacijo prinašalo veliko korist. Dodajmo še.pri obhajanju vseh zakramentov. Na področju katehetskega pouka v Cerkvi. Marsikatero župnijsko ali drugačno občestvo živi in se utrjuje na temelju redne nedeljske hom ilije. in čim bolj je prepojeno z ljubeznijO. da dobi vso svojo pastoralno učinkovitost. če je polna upanja in okrepčujoče vere in če poraja mir ter edinost. da po zaslugi iste liturgične prenove evharistično slavje ni edina primerna priložnost za homilijo. če ima omenjene lastnosti. da oblikuje navade krščanskega življenja. razum in srce vtisnile bistvene resnice. Treba je seveda poznati in izkoristiti zahteve in možnosti homilije.in ne smemo na to p ozabljati . To oznanjevanje. ki SO zbrani. ki so podobna liturgiji in ki se k njim zbirajo verniki. Pot. Kajpada moramo biti o tem najprej prepričani in se temu z ljubeznijo posvetiti. Razumu. prilagojena. ki pridiga. HOmilija bo vedno ostala posebno primerna priložnost za posredovanje Gospodove besede. čim bolj je izraz globoke vere duhovnika. ki obhaja praznik med njimi navzočega Gospoda. kako bi v spomin. zlasti otrok in mladih. ki je pri evangelizaciji ne smemo zanemariti. ki naj bi prepajale ce- 26 . jasna. pa tudi pri besednih bogoslužjih. Toda v trenutku.ima prav gotovo posebno vlogo pri evangelizaciji. globoko zakoreninjena v evangeljskem nauku in zvesta cerkvenemu učiteIjstvu. ki nam jo je Bog dobrohotno raZodel in ki jo je Cerkev skušala v teku svoje dolge zgodovine izraziti na vedno b ogatejši način. ne pa da ostane samo pri razumu. v šolah. pred oč mi morajo vedno imeti to. da bi sestavljali velikonočno Cerkev. kulturi in sposobnosti oseb . vsekakor pa v krščanskih družinah. neposredna.

da bi se v srcu vsakogar zasidrala tako. prav tako apostoli. vedno bolj potreben katehetski pouk v obliki katehumcnata. Cerkev bi se čutila krivo pred svojim Gospodom. namreč: od osehe do osebe. da se mu darujejo. Ce jih postavimo v službo evangelija. Ali obstOji navsezadnje sploh katera druga oblika posredovanja evangelija kakor le ta. da bi prodrla v zavest vsakogar.. ne katehetski pouk ne nadaljnje poglabljanje vere. Samarijanko. V našem stoletju. je z druge strani očitno. da bi zaradi tega. edino le njemu namenjena. da bi se spopolnjevali v tej veliki. Ko jih Cerkev uporablja.mass media. ki jih prevzame milost in polagoma odkrivajo Kristusov obraz ter začutijo potrebo. nujno potrebni in zahtevni umetnosti verskega pouka. 27 . toda tako. S pomočjo teh sredstev more govoriti velikim ljudskim množicam.oznanja na strehah. da drugim priobčimo svoje izkustvo vere? Ne bi se smelo dogajati. Uporaba sredstev družbenega obveščanja za evangelizaci jo pa vendar predstavlja nekakšen izziv: evangeljska blagovest bi morala prek njih doseči množice ljudi . staršev ki jim bo pri srcu skrb. kar ima ta človek čisto posebnega in osebnega. ki ji je izročena. je tako pogosto delal .o: 72 blagovest. 2"7. da je zaradi sedanjih razmer za veliko število mladih in odraslih. ki jih človeški razum vsak dan bolj spopolnjuje. Zato pa je poleg oznanjevanja evangelija na ta splošni vedno veljavna in pomembna druga oblika njegovega posredovanja. Lk 12. Uporaba družbenih občil 45. če teh mogočnih sredstev. lahko ta sredstva razširijo krog poslušalcev božje besede tako rekoč v neskončnost in posredujejo veselo oznanilo milijonom ljudi. in da bi prebudila čisto osebno pritrditev in osebno zavezanost.lotno življenje. kakor da bi bila z vsem tistim. ki so zanj značilna . 3. kakor smo že poudarili.kot npr. ker način " PrIm. .o: ali sredstva družbenega občevanja. farizejem Simonam in drugimi .. Vzgojiti je treba predvsem dobrih katehetov župnijskih katehistov oziroma katehistinj. Ne da bi si upali kOličkaj zanemariti vzgojo otrok. Zahejem. ne bi izrabila. pričajo njegovi razgovori z Nikodemom. GoopOO. Mt ln. učiteljev. V njih najde moderno in učinkovito obliko prižnice. ne morejo pogrešati teh sredstev ne prvo oznanilO. Nujnost osebnega stika 46.

kjer se šele zasaja. tedaj namreč. kateremu daje nov smisel. da izgubi velik del svoje učinkovitosti. da določen način podeljevanja zakramentov končno pr-ivede do tega. ko uresničuje najtesnejšo povezavo. ali še bolje. Res je. če to podeljevanje nima trdne podlage v katehezi o tistih zakramentih in v splošni katehezi. Tu se dotikamo vidika evangclizacije. danes pa skoraj povsod veljajo za predmet. kakor se včasih dogaja. Spregovorili bi radi o tisti stvarnosti. marveč je oČiščenje in dvignjenje naravnega življenja. ki ga na novo odkrivajo. kakor drugod. najdemo pri ljudstvu posebne izraze iskanja Boga in vere. Naloga evangelizacije je prav to. kjer je Cerkev zasajena že dolga stoletja. Tako evangelizacija razvije vse svoje bogastvo. To nadnaravno življenje dobi svoj živi izraz v sedmerih zakramentih in v njihovem čudovitem izžarevanju milosti in svetosti. da v veri vzgaja na tak način. Škofje so na zadnji sinodi z izrazitim pastoralnim realizmom in gorečnostjO prikazali njihov pomen. jih osrčevati v njihovih prizadevanjih. Ljudska pobožnost 48. ki jo prizadene čisto izredna beseda. in v nadnaravno življenje. nepretrgano vzajemno izmenjavo med besedo in zakramenti. ki pri zakramentu pokore ali v dušnopastirskem pogovoru razodevajo pripravljenost voditi ljudi po evangeljskih potih. ki nas ne sme pustiti brezbrižnih. da vsakega kristjana vodi k življenju iz zakramentov kot resnič­ nih zakramentov vere. Ne bi mogli dovolj pohvaliti duhovnikov. ter jim vedno razsodno in s pripravljenostjo pomagati. evangelizaeijo in zakramentalizacijo. Vendar nikoli ne bomo dovolj naglašali dejstva. če so padli. da naloge evangelizacije ne spolnima do kraja s pridiganjem in pouče­ vanjem nekega izročenega nauka. ker »mora pač tako biti«. ko mu odpre evangeljska obzorja. s katero se približarno osebni človekovi zavesti. ki jo danes pogosto označujemo z izrazom ljudska religiOZnost. Dolgo časa so gledali na te izraze vernosti kot na nekaj manj vrednega in so jih včasih prezirali. če postavljamo v nasprotje. 28 . V nekem smislu je dvoumno. Tako v pokrajinah. EvangeJizaeija mora seči v življenje : v naravno življenje. katero nanj naslovi nekdo drug.je nujno potrebno prinašati veselo oznanilo množicam ljudi. da jih ne bo spremljal trpno ali pa zaradi tega. Vloga zakramentov 47. pozabljali na tisto obliko priobčevanja. ki ni zanikanje. jih dvigati.

29 . Večkrat se zaustavi na ravni kultnih dejanj. nenavezanost. Zaradi vsega tega ji radi pravimo . previdnost. katerih se bodo držali v svojem ravnanju v odnosu do te tako bogate in hkrati ranljive stvarnosti. lahko postane za naše ljudske množice bolj in bolj resnično srečevanje z Bogom v Jezusu Kristusu. se pravi. treba je pripravljenosti za pomoč. smisel za križ v vsakdanjem življenju. ki je kje drugod zlepa ne srečamo v enaki moči : potrpežljivost.. Ta ljudska pobožnost poraja notranjo usmerjenost. ki jih je Gospod postavil za voditelje cerkvenih občestev. ki se vanjo vkradejo. Voditi more tudi do izoblikovanja ločin in tako ogrožati pravo cerkveno občestvo. svoje meje. to lahko rečemo. ima v sebi bogate vrednote. kakršno lahko poznajo samo preprosti in ubogi. raje kakor pa ljudska vernost (religiositas). navdihniti načela. ima gotovo.. Toda če je deležna pravilnega usmerjanja. . predanost. Dostikrat je odprta za raznovrstna zmaličenja religije. ljudska bogwdanost. ljndska pobožnost . da ta ljudska pobožnost premaga nevarnost za skrenitev na krivo pot. celo za praznoverje. Ce je ta ljudska pobožnost deleina dobrega usmerjanja.Ljudska religioznost. odprtost za druge. ko gre za izpovedovanje vere. Pastoraina ljubezen mora vsem tistim. zlasti s strani evangelizacijske pedagogike. Razodeva se v tej ljudski vernosti taka žeja po Bogu. Potrebno je biti zanjo predvsem rahločuten. ljubečo in stalno navzočnost . ne da bi privedla do pristne pritrditve vere. V njej se kaže izostreni čut za neizrekljive božje lastnosti: za božje očetovstvo. Cloveka napravlja sposobnega za velikodušnost in požrtvovalnost prav do junaštva. znati je treba dojeti njene notranje razsežnosti in njene neutaljive vrednote.

postal jim je delovni program.ne Judom. če ga sploh ne preprečujejo. pa se je že javljal dostikrat nepremagljiv odpor. Ta univerzalizem je še bolj podkrepila to. da bi pod raznimi pretvezami omejili področje svojega misijonskega delovanja. da evange1izacijskemu delovanju Cerkve ponekod mo čno nasprotujejo javne oblasti. Tudi v naših dnt:!h se doga- 30 n MI' IG. je s tem prispevalo k širjenju božje besede in k zasajanju Cerkve v vedno bolj oddaljenih pokrajinah. Zadnje Jezusove besede v Markovem evangeliju dajejo evangelizacij i. S strani tistih. ki jim je bila evangelizacija namenjena. V dvajsetih stoletjih zgodovine so krščanski rodovi od časa do časa zadevali na razne ovire. ki jo izroča Gospod apostolom za nalogo. Celo preganjanje.v KOMU JE EVANGELlZACIJA NAMENJENA Namenjena je vsem 49. da je bil sprejet med apostole Pavel in da je imel karizmo oznanjevalca o prihodu J ezusa K ristusa poganom . ki je razkropila apostole.73 Dvanajsteri in plvi krščanski rod 50 dobro razumeli nauk teh vrstic in drugih podobnih. . Kljub vsem oviram 50. ki so nasprotovale temu vesoljnemu poslanstvu. Z žalostjo moramo ugotoviti. 15. neomejeno vesoljnost: »Fojdite po vsem svetu in Qznanjujte evangelij vsemu stvarstvu«. S strani oznanjevalcev evangelija samih je nastopala skušnjava.

kakor pa so ga pri pouku. da so oznanjevalci božje besede oropani svojih pravic in preganjani.'o je znova storila na zadnji sinodi. naj ne zapiramo evangeljskega oznanila s tem. čeprav v svojem začetku in še ne na popolni stopnji. ki ji pravimo včasih »predevangelizacija«. živečega nekrščanskih verstvih. za izobražence. a žive popolnoma zunaj krščanskega življenja. Nekaj zgledov nam lahko to pojasni. po pravici rečeno. ki ga je Cerkev kot od svojega ustanovitelja danega sprejela: odkrivati Jezusa Kristusa in njegov evangelij tistim. ki jo prejema naravnost od Učenika: Po vsem svetu! Vsemu stvarstvu! Do skrajnih koncev zemlje! 'l. ker oznanjajo Jezusa Kristusa in njegov evangelij. Ce se to prvo oznanilo obrača posebej na tiste. Prvo oznanilo tistim. ali na otroke. da kljub tem bolečim preizkušnjam delo teh apostolov končno le ne bo v nobeni pokrajini na svetu izginilo. se danes zaradi pogostnega položaja razkristjanjenosti prav tako vidi. pa tudi umetnost. ki so prejeli krst. da bi Jezusa Kristusa spoznali v drugačni luči. ki ju ne poznajo. a slabo pozna njene temelje. Vsa nova zaveza in na poseben način Apostolska dela pričajo za izreden pomen. v nekem smislu za eksemplaričen pomen. za preprosto ljudstvo. svetu. katerega so bili deležni v svoji mladosti. ki nikoli še niso slišali vesele vesti o Jezusu. Ta verstva Cerkev ceni in spoštuje. ki čutijo potrebno. ki ima neko vero. Oznanilo razkristjanjenemu. Vendar pa zaupamo. in za mnoge druge. pomen zgleda. Od binkoštnega jutra naprej je temeljni program. Obrača se tudi na neizmerne dele v 31 . da ga omejujemo samo na en odsek človeštva ali samo na en razred ljudi ali samo na eno vrsto kultur. ker 53. ko je izdala poziv.ja. ki ga ima ta misijonski napor in ki ga nato sreču­ jemo vso zgodovino Cerkve. V ta namen je mogoče uporabiti tako rekoč neskončno vrsto sredstev: seveda neposredno in izrecno oznanjevanje. znanstveni pristop filozofsko raziskovanje in upravičeno vplivanje na hrepenenje in čustva človeškega srca. že evangelizaeija. deležni groženj in izločeni samo zato. ki pa jc. Za to prvo oznanilo o Jezusu Kristusu skrbi Cerkev z obsežno in raznovrstno dejavnostjo. 52. Nekrščanske religije človeštva. ki so daleč 51. da je to prvo oznanilo vedno bolj potrebno za množice ljudi. Kljub takim neprilikam Cerkev vedno znova v sebi oživlja svojo najglobljo pobudo.

7& ki v njej. C 11. ko ne manjka takih. Zato Cerkev ohranja živ misijonarski polet in ga hoče v našem zgodovinskem trenutku še okrepiti. 13. Bonn I9U. Praeparatio evangel1ca 1. sv. V sebi nosijo odmev tisočletnega iskanja Boga. povzet po Evzebiju iz Cezareje. 129. 1-4. M 11. da bi razglasila veselo vest o odrešeniku Jezusu.so živ izraz duše naj širših človeških skupnosti. ki ga druga verstva ne morejo Vl'p<)Staviti. naša religija dejansko vzpostavlja z Bogom pristen in živ odnos. V posesti so presenetljive dediščine globoko religioznih besedil. o r esnici. prim. Justin. kakor da bi oznanjala Kristusa. kakor mi verujemo. " Evzeblj Iz Ce'. Tudi spričo vsega spoštovanja vrednih oblik naravnih religij se Cerkev drži dejstva. 10. Nima miru. C 16. 30. nezadostnega iskanja. z drugimi besedami. Stromala 1. da Jezusova religija.leglum Patrlstlcum ll.areje. 119--120. Spričo celih narodov čuti svojo odgovornost. Vsa so posuta z neštetimi »semem Besedeo: H in lahko pomenijo pristno »pripravo na evangelij «. 26--28. Radi bi zlasti danes poudarili. Vedno nove rodove apostolov pripravlja. ki jih je treba preučevati v luči krščanskega izročila in cerkvenega učiteljstva. 94: S. z živo božjo naV""LOČJlostjo in z njegovim delovanjem. Et 3. Ch. Cerkev misli. 8. iZ5. da tako rečemo . 19. Tako stanje vzbuja seveda zapletena in kočljiva vprašanja. da misijonarsko oznanjevanje ne usiha in da bo Cerkev vedno težila za tem. da imajo te množice pravico poznati bogastvo Kristusove skrivnosti. 1 Apo!ogia 46. 32 . kar more. vatikanskega cerkvenega zbora. Nasprotno.:rljski. človeku in njegovi usodi. lahko vse človeštvo najde v nesluteni polnosti vse tisto. 1-4. .'s da uporabimo posrečen izraz 2. Sinoda je odgovorila. ~! Florl. 117_118. kar tipaje išče o Bogu. Rodove in rodove ljudi so ta verstva učila moliti. človeka objektivno postavlja v zvezo z božjim načrtom. Prim . čeprav svoje roke stegujejo. da lahko današnjim in jutrišnjim misijonarjem pokažemo nova obzorja v njihovem stiku z nekrščanskimi verstvi. 133: Klemen Aleksand. Tako Cerk(N vodi k srečanju s skrivnostjo božjega oče­ tovstva. 91. 2 Apoiogla 1 (8). naj pred nekristjani raje molči. ki jo Cerkev z evangeJizacijo oznanja. ' el.. ki pa je bilo dostikrat živeto iskreno in s poštenim srcem. da niti cenitev in spoštovanje do teh verstev niti zapletenost s tem nastalih problemov ne pomeni za Cerkev poziva. k nebesom. da to nalogo izpolni. To z veseljem ugotavljamo v trenutku. da sta se apostolska gorečnost in polet izčrpala in da je doba misijonov zdaj že mimo. dokler ne bo naredila vsega. o življenju in smrti. ki se sklanja k človeštvu. 1--3. ki mislijo in tudi govore. 1: PG 21. " Prim.

Značilna je tudi skrb. ki tem stvarnostim vladajo z neko avtonomijo. dovajati veri vernikov to potrebno hrano in oporo. utrditi. starih prepričanj. v vseh stvareh in v vseh dogajanjih v vesoljstvu odkrili zakone. kar je današnji avtor imenovallOdramo bz·ezbožnega humani7. katerega hotel Kristus. in se zaveda. s katerim vsak na svoj način stopata pred evangelizacijo. Le drame de !. da bi uresničila edinost v resnici. da bi se hudo izneverila svoji dolžnosti. Prav lahko se zaduši in izhlra. Neverujoči 55. Prvo področje bi lahko imenovali naraščajočo nevero v modernem svetu: koliko je pod tem splošnim nazivom miselnih tokov. koliko vrednot in protivrednot. Evangelizirati torej dostikrat pomeni zlasti s katehezo.. okrepiti in privesti do vedno večje zrelosti vero tistih. Vendar Cerkev ne misli. 33 . ki postaja zanj skoraj najbolj presenetljiv znak: sekularizem. in novih. Ne govorimo o sekularizaciji. da. ki nikakor ni nezdrUŽljivo z vero in religijo. ki pravijo. glede dveh drugih področij. pa spet drugo drugemu zelo blizu zaradi izziva. če ne bi pri njih pričala za polnost razodetja. prilagojenem časom in osebam. dela to ravno z namenom. ki se je razodevala na omenjeni Sinodi. da bi bili to še bolj. katerega zaklad varuje. ki niso v polnem občestvu z njo: ko pripravlja z njimi polno občestvo. da bi v stvarstvu. da je te " J-1enrl de Lubo. saj smo globoko prepričani. n Z ene strani moramo prav v srčiki tega današnjega sveta ugotoviti pojav. Paris 1!145.c.. celo z borbenim brezboštvom: je to preizkUšnjam izpostavljena in ogrožena vera. ki je sama po sebi pravilno in upravičeno prizadevanje. če ni stalno nahranjevana in vzdrževana. ki izginjajo. da jc oproščena prav tako neutrudne pozornosti na tiste. ki sta si med seboj zelo različna.Opora veTi vernikov 54.humanlsme athee. koliko skritih teženj ali semen razkraja. še več.ma. Katoliška Cerkev razodeva tudi živo skrb za kristjane. da se moderni svet premetava v nečem. ki so vero sprejeli in so dostikrat že skozi cela pokolenja v stiku z evangelijem. da že verujejo in da so že verniki. Spe!.. Ta vera je danes skoraj vedno soočena s sekularizmom. ki je polna evangeljskega soka in prip!'avljena v jeziku. Ed. ki se vsiljujejo! Z duhovnega stališča gledano se zdi. Zato skuša poglobiti. to je oblegana in pobijana vera.

da kristjani danes žive poleg ne verujočih in so je stalno pod nasprotujočimi udarci nevere.18 Tu imamo pred očmi pravi sekularizem: pojmovanje sveta. s premišljenimi nameni predložen in borben. Tak sekularizem torej zato. saj je 34 " P ri m . Zdi se. povezan je z naravno slabostjo. Pri prvih je ovira v tem. . življenja in zgodovine . vsaj v oblike praznine in domotožja po dobroti. Dostikrat ima svoje vzroke v izkoreninjenosti. so torej za evangelizacijo ovira. Drugo področje so tisti. V prav tem modernem svetu pa z druge strani . Z druge strani tisti. končno ne potrebuje Boga in ga celo zanika. ki je značilna za našo dobo. ki ne žive po veri. Ateisti in neverujoči z ene strani. Ne bi bilo pretirano govoriti o mogočnem in tragičnem klicu po cvangelizaciji. bolj kakor pa neprakticirajoči iz prejšnjih časov skušajo razložiti in upravičiti svoje stali§če z izgovarjanjem na neko notranjo religioznost. Vendar pa si ta pojav danes privzema nove poteze. Poraja se tudi iz dejstva. po katerem je ta svet sam sebi razlaga.zakone vanje položil Stvarnik. temveč je pragmatičen.antropocentrični ateizem. z izgovarjanjem na osebno avtonomijo ali na osebnostno pristnost. novega smisla sveta. na stopnjo najvišje vrednote povzdignjeni hedonizem. ki ne žive po veri (nepraktikanti). . ki večinoma niso izrečno zatajili svojega krsta.praradoksalno ni mogoče tajiti resničnih stičnih točk s krščanstvom in tudi evangdjskih vrednot. Zadnji vesoljni cerkveni zbor je v tem smislu poudaril. ki ne živijo po veri. z neko globoko nedoslednostjo. ki danes ne žive po veri. volja po oblasti in gospostvu ter vsakovrstne diskriminacije: sama nečloveška nagnjenja tega humanizma. ki pa gledajo nanj kot na nekaj postranskega in ne žive iz njega. es 59. ki na ta način postane odveč in nadležen. da od tod izhajajo nove oblike brezboštvo. da evangelizacijo na neki način odklanjajo ali pa da so nesposobni za dojetje novega reda stvari. da imata kultura in zlasti znanost upravičeno avtonomijo. ki jo. ne da bi se bilo treba zatekati k Bogu. danes imamo veliko število krščenih. ki ni več abstrakten in metafizičen. V zvezi s tem brezbožnim sekularizmam se nam v najbolj različnih oblikah kar naprej ponujajo potrošniška civilizacija. ki ne živijo po v eri 56. Tisti. ki je ne smemo prezreti. nosimo v dnu samega sebe. je v zgodovini krščanstva zelo star. žal. ki niso praktikanti. z druge strani pa tisti. da bi priznal človekovo oblast. Pojav vernikov.

ker se ta v današnji Cerkvi pogosto oznanjajo. Zadnja sinoda se je veliko ukvarjala z majhnimi občestvi ali :obazičnimi « (temeljnimi) občestvi. cveto skoraj povsod v Cerkvi. Kaj so in zakaj naj bi ta bila posebni naslovniki evangelizacije in istočasno nositelji evangelizacije? PO raznovrstnih pričevanjih. 15. ki smo jih slišali na sinodi. razl ikujejo pa se med seboj že celo znotraj iste pokrajine. 4. ki ne more slepo mimo teh dveh svetov in se tudi ne pred njima ustaviti. Boga. da je vse okusil in da ne veruje več. V 8'I'CU ljudskih množic 57. da evangeljsko oznanilo ni pridržano majhni skupini uvedenih. da je dolžna oznanjati odrešenje vsem.. V nekaterih pokrajinah nastajajo in se razvijajo . in ker ve. da bi z njima tudi tema dvema svetovoma spet prinesla božje razodetje in vero v Jezusa Kristusa. da bo njeno oznanjevanje evangelija sredi množic uspešno le. in pogosto ponavlja Kristusovo besedo: :oMnožice se mi smilijo«. ki potrebujejo evangelija in imajo pravico do njega. mora stalno iskati primernih sredstev in ustrezne govorice. katerih dejavnost more in mora potem doseči druge. Evangelizacijska dejavnost Cerkve. Ateistični sekularizem in opuščanje verske prakse najdemo pri odraslih in pri mladih. 36. . v vseh kulturnih plasteh v starih in mladih Cerkvah.80 Zaveda se pa tudi. če se bo s svojim oznanilom obračala na občestva vernikov. 35 . Kakor Kristus za časa svojega oznanjevanja in kakor dvanajsteri na binkoštno jutro tako gleda tudi Cerkev pred seboj neizmerno množico ljudi. 32. Temeljna cerkvena občestva 58.takšno dojetje možno le tedaj. ki se čuti varnega v svoji lastni hiši in ki pravi.. ki so kakor »ovce brez pastirja«. Mt 9. Pri drugih je ovira evangelizacije brezbrižna lenobnost.7~ Ker se Cerkev zaveda. marveč da je namenjeno vsem. da vse ve. da bi se vsi ljudje zveličali in prišli do spoznanja resnice«. saj . pri eliti in v širokih ljudskih množicah. še bolj pa od pokrajine do pokrajine.Bog hoče. priviligiranih ali izbranih.znotraj Cerkve. zato je kakor Kristus zaskrbljena spričo razkropljenih in utrujenih množic.razen te ali one izjeme . nekoliko sovražno razpoloženje nekoga. tesno se udeležujejo njenega " I TIm 2. če človek za izhodišče jemlje Absolutnost.

V vseh teh primerih gre za skupine znotraj občestev. Ne morejo pa se imenovati cerkvena temeljna občestva.: zaslužijo druga.podalj.36 življenja.šek majhne sociološke skupnosti. poglabljanja vere. hranijo se z njenim naukom in povezane so z njenimi pastirji. molitve. ki jih je osna-vala Cerkev. njo označujejo kot karizmaUčna. v kateri: . se morejo označevati . ne da bi zlorabila izrazoslovje.. bratske ljubezni. dalje osebe. kakršnega večje cerkvene skupnosti težko nudijo. za zakramente in za vez agape zbirati skupine. To Cerkev ta občestva radikalno kontestirajo. prosta struktur in navdihovana samo od evangelija. z vsem tistim tveganjem. da bi še bolj intenzivno živela cerkveno življenje. Ta bazična občestva so lahko na svoj način na duhovni in religiozni ravni kar se tiče bogoslužja. ki so si sorodne po starosti. tudi če ob svojem vztrajanju pri sovražnosti do hierarhije še naprej hočejo ostati v edinosti Cerkve. tista namreč. za človeški napredek. ki pospešujejo življenje v množicah in hkrati brezimnost. ker si žele in iščejo bolj človeškega ozračja. sistema ali celo stranke. v katerih se izraža Cerkev: njeno hierarhijo in njena znamenja. tega ali onega gibanja. le r edko se zgodi.. To je že znatna razlika: skupnosti. T a druga občestva bodo kraj evangelizacije v korist širših skupnosti.cerkvenih temeljnih občestev . mlade ljudi. jo radikalno postavljajo pod vprašaj. stanu ali družbenem položaju: zakonce.bazična (temeljna) občestva«. V drugih pokrajinah pa se ta temeljna občestva zbirajo v duhu ostl'e kritike zoper Cerkev. toda ta naziv je izključno sociološki. Ali pa končno združujejo kristjane tam. Ime . ki je s tem združeno: da bodo namreč izrabljena kot njihovo orodje. profesionalce in podobno. da ne postanejo nato plen te ali one politične smeri. V tem primeru nastajajo iz potrebe. ali pa zato. ki jih že življenje samo zedinja v boju za pravičnost. kakor smo rekli na koncu omenjene sinode. zlasti zna-traj delnih Cerkva in župnij. ki se združujejo v Cerkvi zato. kjer zaradi pomanjkanja duhovnikov ni ugodnih pogojev za normalno življenje župnijskega občestva. Zanje je torej značilno. kakršna je vas in podobno. Ali pa hočejo za poslušanje in premišljevanje božje besede. povezanosti s pastirji . ki jo rade žigosajo kot »institucionalno« in sebe v nasprotju 7. za bratsko pomoč revežem. in sicer bodo to v tisti meri. da grajajo in zametajo oblike. tako je zlasti v današnjih velikih mestih. kulturi. da bi pospeševala rast Cerkve. ki se po svojem duhu oporečništva odrezavajo od Cerkve in zadajajo rane njeni edinosti. Na tej črti postane njihova miselnost kaj kmalu ideološka. zlasti delnih Cerkva in bodo upanje za vesolino Cerkev.

da bi se zapirale same vase in se imele za edino pravo Kristusovo Cerkev. da se ta Cerkev uteleša t udi v takih oblikah.žal. . ki se od njihovih oblik razlikujejo. zaved ajo se marveč. izvajanega pod pretvezo pristnosti in volje do sodelovanja. ter se tako izogibajo . zato pa izobčev ale druge cerkvene skupnosti. poslušala bodo evangelij. ki jim bo o. - tično 37 . ki jih je Gospod dal svoji Cerkvi.se izogibajo vedno preteči nevarnosti sistematičnega oporekanja in duha pretiranega kritiziranj a. . in v misijonarskem izžarevanju. se v vsem izkazujejo vesoljnostna in nikoli ne sektaška. in iz izbranih naslovnikov evangelizacije bodo brez obotavljanja postala oznanjevalec evangelija.iščejo svojo hrano v božji besedi in se ne dajo ujeti v polipolarizacijo ali v tiste modne ideologije. da je Cerkev mnogo prostranejša in raznoličnejša. in z učiteljsko službo. katero je pastirjem zaupal Kristusov Duh.se trdno oklepajo krajevne Cerkve. a tudi osrečujoči.se nikoli nimajo za edinega naslovnika evangelizacije ali za edinega evangelizatorja . .manjevan.še manj za edinega zakladničarja evangelija. ki so gotovo zahtevni.ohranjajo iskreno povezanost s pastirji. ki so vedno pripravljene zlorabiti njihov veliki človeški potencial.nevarnosti. Pod navedenimi pogoji. resnični . . gorečnosti. in zato po notranje priznavajo. .vsak dan napredujejo v zavestnosti. v katero so vkl jučene. in obenem vesoljne Cerkve. bodo cerkvena temeljna občestva spolnila svojo osnovno poklicanost.

Prim. S3-ma poganja korenine v srce sveta kot znamenje in orodje tega kraljestva. M 35. prim.81 je zapisal tisti.8~ " R!mlj 10. EnaITaI. Ce so ljudje. 38 " vs 13. M l. v imenu in z milostjo Kristusa Odrešenika .. Nihče ne more opravljati te naioge. ki je navzoče in ki prihaja. če ni bil za to poslan. 15. . potem deJajo to po naročilu..H EVANGELIZACJJE Vsa Cerkev misijonarska 59. Koncil navaja zelo značilne besede sv. Kako naj oznanjajo. . Ko Cerkev oznanja božje kraljestvo in ga gradi. 23: CCL 38 510. . ki je bij gotovo eden n ajvečjih oznanjevalcev evangelija. Avguština o misijonski dejavnosti dvanajsterih: Apostoli :oso ozn:mjevali besedo r esnice in poklicali Cerkev v življenje«.. «83 Na to tesno zvezo med Cerkvijo in evangeJizacijo smo že pokazali. vatikanski cerkveni zbor je jasno odgovoril: Cerkev »ima po bo~jem naročilu dolžnost iti po vsem svetu in oznanjati evangelij vsemu stvarstvu«. Sv. ki po svetu razgta~ajo evangelij odrešenja.S2 Na drugem mestu pa pravi: :tVsa Cerkev je miSijonarska in evangelizacija je osnovna dolinost božjega ljudstva .VI NOSITEL. M l . Av "uStln.. ln PS 44... Kdo pa ima torej poslanstvo oznanjati eV<lngelij? 2. prim. če niso posiani?«. C 5.

sS mrežo. . Ugotovitev. opravlja dejanje Cerkve.do skrajnih meja zemlje«. Jan 21. ki spet to dela v moči Gospodovega naročila.io čredo. 8. gotovo povezana z evangelizacijskim delovanjem celotne Cerkve. 39 . da ne nastopa kot samozvanec in ne iz kakega osebnega navdiha. Od pravičnega AbeJa do poslednjega izvoljenca«. Posledica tega je drugo prepričanje: če vsakdo oznanja evangelij v imenu Cerkve. da se Cerkev čuti odgovorno 7. Mt 13 . Celotna Cerkev je oznanjevalka. prim. " PrIm. zbira svojo malo skupnost ali podeljuje ta ali oni zakrament. da bi o tem mogel odločati po svojih osebnih merilih in nazorih. Vidik vesoUne Cerkve 61.. zaustavimo pri vprašanju. ki mu ne more postaviti meja ne prostor ne čas: . 1154 . . katehist ali dušni pastir v najbolj zakotnem kraju oznanja evangelij. Gregor Veill<i. v katerega vejah gnezdijO ptice neba. Dldache 9. Id jo vodi na pašo en sam "Sv. PrIm. To mora marveč delati v občestvu !i Cerkvijo in njenimi pastirji.v obhajan ju liturgije. da je razširjena po celotnem vesoljstvu.Cerkvenostno dejanje 60.1: PL 16.1lII . Tudi ko najbolj nepoznan pridigar..8-S . kakor smo že poudarili. Prvič: evangelizacija ni nikoli in za nikogar individualno in izolirano dejanje. ki spadajo v red milosti. v svojih apologeti čnih spisih . V polnosti so se zavedali. temveč v zedinjenju s poslanstvom Cerkve in v njenem imenu. veliko drevo. 1: Funk. Patres Apostol!d 1. njegova dejavnost je z institucialnimi orlnosi. S7 Takšno je hotel imeti Gospod svojo Cerkev: vesoljno. pri svojem pričevanju pred sodniki in rablji. pa tudi z nevidnimi vezi in z globokimi koreninami. dragi bratje in sinovi. Prim.a nalogo oznanjevanja evangelija po vsem svetu v njegovi celoti in v vsakem posameznem delu sveta. da je Cerkev poslana in določena za oznanjevanje evangelija. mal" VeČ globoko cerkvenostno. Hom. da pripadajo velikemu občestvu.R~ ali ki jo Peter potegne na breg s sto štiriinpetdesetimi velikimi ribami. .radi izražali globoko vero v Cerkev in izjavljali. 20.. In Evangelia 19. tudi če je čisto sam.vse dni do konca sveta •. 41. Pogoj za to pa je. potem noben oznanjevalec ni absoluten gospodar svoje evangelizacijske dejavnosti. " Mt 211.22. Apd 1. Na tem mestu svojega razmišljanja se z vami. 32. bi morala vzbuditi v nas dve prepričanji. ki je danes posebno važno. ki zajema vsakovrstne ribe. Il. kjerkoli se nahaja. To pomeni. Prvi kristjani so . Mt 13.

razen. Te Cerkve imajo nalogo. Toda paziti moramo. ki jih postavljata srce in duh grešnega človeka. Z druge strani pa bi »po vsem svetu razširjena" Cerkev postala abstrakcija. ona je po Gospodovi zamisli tista. tu di litu rgl čne knjige ln d r u g e d okum ente . na žalost. Odprtost za bogastvo delne Cerkve ustreza posebnemu čutenju današnjega človeka. ki Jo Je hotel Isti koncil.. tistih meja. .lI! na področju " p rim. 40 . ki je brez ograj in brez meja. Tako bi vsaka delna Cerkev. Cerkev. resno. da ne bi pojmovali vesoljne Cerkve kot vsoto ali. Prilagajanje in zvestoba v govorici 63. ki so značilni za določeno človeško okolje. k i jih je d rugeg a za d r u gi m I>:da l apos t o lski sede!. Delne Cerkve so globoko notranje povezane z ljudmi. govore določeni jezik in žive iz svoje kulturne dediščine. kakor zahteva stvar sama ~ poskrbeti zlasti na podro čju bogoslužnih izraznih oblik. če se ne bi utesnila in zaživela prav v delnih Cerkvah. kot bolj ali manj rahlo zvezo bistveno različnih delnih Cerkva.~t To je vesoljna Cerkev. B 31-38 . bomo mogli dojemati bogastvo tega razmerja med vesoljno CerkvijO in delnimi Cerkvami. p rim. 1. te s svoje strani obstoje iz tega ali onega konkretnega dela človeštva. ki je po poklicanosti in poslanstvu vesoljna. Vendar je ta vesoljna Cerkev dejansko utelešena v posameznih delnih Cerkvah. socialna in človeška tla. ko poganja svoje korenine v različna kulturna.16. Samo če smo stalno pozorni na oba ta dva pola Cerkve. da b l ge izvedla IItu rg l čnll prenov a.pastir. ljubezni in gledanja na življenje in svet. P r im. Vidik delne Cerkve 62. ki bi se prostovoljno ločila od vesoljne Cerkve. da si bistveno vsebino vsebino evangeljskega oznanila globoko priličijo in prisvoji jo ter jo brez najmanjšega izdajstva nad njegovo bistveno resnico prelijejo v govorico. če smemo tako reči. nato pa lo blagovest v isti govorici oznanjajo. ki si v vsakem delu sveta privzema drugačno zunanjo podobo in izraz. iz določenega pogleda na svet in iz neke zgodovinske preteklosti. spoštljivo in strokovno. ki jo ti ljudje razumejo. z bogastvom in mejami ter s tistimi načini molitve. izgubUa svojo povezavo z božjim načrtom in bi v svoji cerkvenostni razsežnosti obubožala. Jan lO. Za to prevajanje evangelija je treba ~ razsodno. pa tudi s teženji.

da jo je treba prevesti. čeprav z najboljšimi nameni. ko hočemo to za vse veljavno resnico prilagoditi določenemu okolju. z d ruge 41 . hoče stlačiti v tako Cerkev. Ta obogatitev pa zahteva. Z druge strani pa je evangelizacija v nevarnosti. če ne upošteva konkretnega ljudstva. izvotlimo ali popačimo vsebino evangelizacije. katerega bi lahko imenovali antropološki in kulturni smisel. ki jih to ljudstvo postavlja. če ne odgovarja na vprašanje. Zgodovina nam dokazuje: kada rkoli se je ta ali ona delna Cerkev. dvema enako hudima nevarnostima. socioloških. njegovih znamenj in simbolov. uglašeni so zanjo in trpe v svoji najglob lji Ilotranjosti. na katerega se obrača. brez katNe ni vesoljnosti.kateheze. Izraz :ogovorica« je treba tukaj razumeti manj v semantičnem (pomenoslovnem) ali slovstvenem smislu kakor pa v tistem. prinašati vsem ljudem razumljivo oznanilo. ki jih on i ne razumejo. vedno je zelo težko ušla. političnih ali pastoralnih razlogov ali tudi v želji po neki svobodi gibanja in delovanja. ki je omejena na določeno pokrajino in je brez obzorja. drugotnih cerkvenih struktur in služb. evangeliju najzvestejši ter pravemu čutu za Cerkev najbolj odprti kristjani neko spon tano občutlji­ vost za to vesoljstveno razsežnost Cerkve. Vprašanje je brez dvoma kočljivo. ker se vsaka njena celica skuša l očiti od nje. da b i vedno popolneje odkrila svojo podobo. kakor se je ta delna Cerkev sama ločila od osrednjega jedra . z ene strani nevarnosti izolacionizma (osamitve). kadar jih kdo v imenu teorij. Sicer pa upravičena pozornost na delne Cerkve more Cerkev samo obogatiti. bogoslovnih formulacij. da imajo ravno najpreprostejši. Evangelizacija izgubi veliko svoje moči in učinkovitosti. da je dejansko vesoljna. da izgubi svojo dušo in se notranje izprazni. ki presega krajevne meje. odrezala od vesoljne Cerkve in od njenega živega ter vidnega središča. iz teoloških. če se ne zanima na dejansko življenje. ki se stalno zaveda svoje vesoljnosti in ki na sebi razodeva. Saj ustreza najgloblj im težnjam narodov in človeških občestev. Ta pozornost je nujno potrebna in neodložljiva. ki vodi k izsušitvi in nato prav kmalu k razkroju. ki nima le vesoljnosti. Odprtost nasproti veso~jni CeTkvi 64. Toda v resnici more samo takšna Cerkev. če pod pretvezo. ali pa za vse veljavno resnico žrtvujemo in razbijemo edinost. P ri tem je značilno. Naravnost nagonsko in zelo močno čutijo potrebo po vesoljstveni razsežnosti in zlahka se znajdejo v njej. če ne uporablja njegove govorice. če je sploh ušla. d a posamezne Cerkve ostanejo globoko odprte nasproti vesoljni Cerk vi.

v skrbi za ohranitev edinosti z drugimi Cerkvami. živega in dinamičnega počela edinosti med Cerkvami in torej tudi vesoljnosti ene same Cerkve. Naj na kratko omenimo te naloge. Nespremenljivi zaklad vere 65. ohraniti nespremenjeno: tudi če je ta vsebina prevedena v vse jezike. u Naglasili smo tudi veliko odgovornost. ki nam je naložena. vendar je v tem okviru evangelizacije treba spolniti med seboj različne dejavnosti.v ljubezni in iskrenosti. la. 1974): AAS 68 (197tl 636. ki upoštevajo različno kulturno. in razložena s teološkimi izraznimi oblikami (formulacijami).. v edinosti glede . Toliko bolj bo ta Cerkev obenem resnično stala v službi eV<J. in je zaradi svoje osamljenosti postala plen sil zasužnjevanja in izkoriščanja. eim bolj je delna Cerkev s trdnimi vezmi občestva združena z vesoljno Cerkvijo . kakor jo je cerkveno učiteljstvo prejelo in jo izroča naprej. kakor tudi vesoljni Cerkvi posredovati skušnjo in življenje svojega ljudstva v korist vseh. ki so ji posredovale moč in energijo. Pavel VI . v katerem je zasajena. Vsa Cerkev je torej poklicana k evangelizaciji. ker je odrezana od središča in od drugih Cerkva.tem bolj bo ta Cerkev sposobna zaklad vere prevesti v upravičeno raznoličnost izražanja veroizpovedi. ki jo je Gospod izročil apostolom. 42 .strani nevarnosti. ki so vsakemu ljudstvu lastni. mora to ostati vsebina katoliške vere. ki pa jo delimo s SVOjimi brati v škofovstvu.• govor na tretjem rednem zasedanju Akofovske sinode (26. ki sestavljajo celoto . Prav v tem smislu smo ob sklepu tretjega zasedanja škofovske sinode hoteli reči jasno in očetovsko ljubečo besedo ter poudariti vlogo Petrovega naslednika kot vidnega. molitve in bogočastja. krščanskega življenja in ravnanja ter duhovnega izžarevanja ljudstva. da izgubi svojo svobodo. ki je tudi »postava verovanja« (lex credendi). socialno in tudi rasno (rodovno) okolje. . v odprtosti za Petrovo uČiteljsko službo. Raznovrstne naloge 66.. ne sme biti načeta in ne okrnjena. se pravi.postave molitve« (lex orandi). sposobna bo zajemati iz vesoljne dediščine v korist svojega ljudstva. Ce je odeta v simbole.ngelizacije. Ta raznovrstnost služb v enoti istega poslanstva sestavlja bogastvo in lepoto evangclizacije. kako namreč vsebino katoliške vere.

2. " Prim. da uči razodeto resnico.in apicc.Predvsem naj nam bo dovoljeno spomniti. Izd.IDI Polna. B.lm Decreta.2. 268. 13-16.u jih v večletni tesni domačnosti z njimi vzgaja}lI$ ter jih postavili 6 in posial H kot poob laščene priče in učitelje odrešenjskega oznanila.' 276. J!c . ko oznanja in daje oznanjati veselo novico o odrešenju. skupaj s Petrom in pod Petrovim vodstvom«. SO-52.borll Ad aposto. S. konst. Prim. Lk 9. Mr 3. nllV.. . 3. Zedinjcni s Petrovim naslednikom prejmejo škofje kot nasledniki apostolov v moči škofovskega posvečenja oblast v Cerkvi učiti razodeto resnico. Sko[om so pri službi evangelizacije kot na poseben način odgovorni pridruženi tisti. 343. Sa--6!i. Dvanajsteri pa so s svoje strani pošiljali svoje naslednike. $crmo 95. Apd I.. 15). s kakšnim poudarkom Gospod na straneh evangelija izroča apostolom službo oznanjevalcevevangelija. vlennskcga koncila Ad p!'ovidllm Cllristi. 14_15. . Skofje in duhovniki 68. Mr 3. nav. Mr 3. Zato sv. 12.. 3.m in sicer kot vzgoji" Prim.apostolata. Apd 2.u spregovori v imenu vseh. prim. konst. 638. CUI. Nova zaveza večkrat pokaže Petra. . 21-22. I~d.. 14. . 5. Leon Vellki. lateranski cerkveni zbor. c dlgnltlltls. 2~8-260. obstoji torej zlasti v tisti dejavnosti.. BoloIlnIl 1971. 13-19. Izd. nav. ln apostollcl culmlnl$. Supernae dlsposltlonlS. M 38. M 39. Postquam ad unlversallB. . Senno 69.. ki je zaslužil prvenstvo v apostolatu. 3. On jih je izbral. Izd .. kons!!· tucij . IZeI . Lk 6. ki po apostolskih smernicah oznanjajo naprej veselo novico.. Petrov nasrednik 67.rmo 70. konst. lyonskega veSOljnega cerkvenega y. ConZl11orum Oecumcnicon.lD2 ki jo je Kristus za pastirsko vodstvo Cerkve podelil svojemu namestnikU. vrhovna in vesoljna oblast. nav. nav. G08. loo 2. DIvina dlsponente clementla. 009. da je treba evangelij oznanjati vsem stvarem (Mr 16. ~ v. D 2. . G14. 31. llt Zato dalje glas Cerkve prikaZUje papeža »na najvišjem vrhu .. ... in speeula .. 200. 16. . l~ : $crmo 94. konstitucljo 1. J an 15. zadeva najprej in neposredno prav nje (škofe).. C Z2. S. vatikanski cerkveni zbor je hotel to potrditi z izjavo: »Kristusova zapoved. ki jo papež opravlja. kako »poln Svetega Duha. Ch. '" prim. ol Apd 4. 14. 43 . 13. " Prim . Oni so učitelji vere. 12.. kons t . ki na temelju duhovniškega posvečenja delujejo kot Kristusovi namestniki. Leon Veliki govori o Petru kot tistem.. ol Prim. Tako je po Kristusovi volji Petrovemu nasledniku na poseben način podeljena naloga.

Na ta način imajo prav poseben pomen v zvezi s pričevanjem. izpolnjujemo delo evange!izacije: Mi kot pastir vesoljne Cerkve. ki se jim moramo v vsem svojem življenju dan za dnem posvečati? Kaj daje vsem našim dejavnostim čisto poseben pe čat? Kaj je cilj in kaj je namen. k aterih sodelavci so na temelju občestva. I Pet 5. ZI:! s samo notranjo naravo svojega življenja se vključujejo v dinamizem Cerkve. da se zavemo te dolžnosti. ga ohranjamo v tisti edinosti. oznanili božji evangelij«!I01 V tem prihaja do izraza tista poteza naše indentitete. 44 . Redovniki 69.. lOda bi . Redovniki spet imajo v svojem posvečenem življenju posl:!bno odlično sredstvo za učinkovito evange1izacijo. da zbiramo razkropljeno bo-lje ljudstvo. ki je nikoli nC! bi smel načeti noben dvom in je nikoli ne zatemni noben ugovor: kot pastirje nas je kljub naši nebogljenosti izbralo llsmiljenje najvišjega Pastirja. . kot oznanjevalci božje besede. in poklicana k svetosti. obenem pa kot služabniki in delilci evharistije ter drugih zakramentov. in kadar vse to po božji milosti spolnjujemo v toliki meri. da bi se predala zahtevnemu radikalizmu blagrov. . V njih je utelešena Cerkev.. to je z zakramenti. ki je navzoč v vsakem našem dejanju? To. duhovniki in diakoni v zedinjenju s svojimi škofi. da to občestvo. Redovniki so priče te svetosti. kolikor nam le dopuščajo naše človeške meje. Kaj sestavlja edinstvenost naše duhovniške službe? Kaj daje globoko enoto tisočerim nalogam. .. ga vadimo po poti zveličanja. Prim. ki je prežeta od žeje po Absolutnem. kolikor hrepeni po tem. ki je pri evangelizaciji. Vsi mi pastirji smo torej bolj kakor katerikoli drug ud Cerkve poklicani.kiji božjega ljudstva v veri. 4. naši bratje v škofovstvu kot voditelji delnih Cerkva. I Tes 2. ki je po svoji globoki notranji poklicanosti zbrano okoli Kristusa. da hranimo to ljudstvo z znamenji Kristusovega delovanja. Prim. Cerkve in bratov. kakor smo naglasili. za katero smo mi sami na različnih stopnjah dejavno in živo orodje.IG~ da z oblastjo oznanjamo božjo besedo. 9. ki je Bog. prvenstvenega pomena. nenehno prebujamo k živemu poletu.. S svojim življenjem so redovniki znamenje popolne pripravljenosti v razmerju do Boga.. ki ima svoj izvir v zakramentu svetega reda in v ljubezni do CerkVI:!.

Njihova prvenstvena in neposredna naloga ni vzpostavljanje ali razvijanje cerkvenih skupnosti . ki ga hoče izvajati hierarhija. a tudi znanosti in umetnosti. ki je sposobna delovati tudi na nekristjane dobre volje. Njihova misijonarska dejavnost je seveda odvisna od hierarhije in se mora usklajevati z dušnopastirskim delovanjem. tim več bo tukaj laikov. ki prisilita kobčudovanju. ki imajo smisel za nekatere duhovne vrednote.to je posebna naloga pastirjev. pripravljeni so na največja tveganja z ozirom na svoje zdravje in celo glede svojega življenja. Velikodušni so: pogosto jih najdemo na misijonskih prednjih stražah. trpljenje. ki jo imajo pri evangelizaciji redovniki in redovnice. Cerkev jim zares mnogo dolguje. prav tako drugih stvarnosti. Drugi redovniki se v zelo velikem številu posvečajo naravnost oznanjevanju Kristusa. družina. Pod tem vidikom lahko uvidimo vlogo. socialnosti in gospodarstva. Toda kdo ne vidi. ki so evangelizaciji posebno odprte. molku. tem bolj bodo te stvarnosti stopile v službo graditvi božjega kraljestva in s tem odrešenja v Jezusu Kristusu. strokovno delo. Laiki 70. pokorščini in žrtvi. Svojsko področje njihove evangelizacijske dejavnosti je obširni in zapleteni svet politike. ki GO prcžeti z evangeljskim duhom in se čutijo odgovorne za te stvarnosti ter se v njih prepričljivo udejstvujejo in zastavljajo za njihov razvoj in napredek svoje skromno znanje in sposobnosti. ki se posvečajo molitvi. ki jih njihov posebni poklic postavlja v sredo sveta in k opravljanju najrazličnejših časnih nalog. Da. čistosti in neomadeževanosti življenja ter predanosti v pokorščini lahko postane ne le izziv za svet in za Cerkev samo. morajo prav s tem uresničevati posebno obliko evangelizadje. Oni so podjetni in mnogokrat je njihov apostolat zaznamovan z izvirnostjo in genialnostjo. vzgoja otrok in mladine. da je treba v polnosti razviti svoje krščanske možnosti.To tiho pričevanje uboštva in nenavezanosti na svetne dobrine. mnogokrat zakopane in zadušene. Laiki. naloga laikov je marveč uveljavljanje vseh krščanskih in evangeljskih možnosti. ki se sicer na skrit način. kako zares ogromno so oni prispevali in še prispevajo k evangelizaciji? Zaradi svojega redovnega posvečenja so prav posebno oni voljni in svobodni. temveč tudi zgovorna pridiga. ne da bi izgubile ali za- 45 . avendar resnično že nahajajo v svetnih stvarnostih in so v njih na delu. kakor so to ljubezen. obenem pa se zavedajo. da zapuste vse in gredo oznanjat evangelij do skrajnih koncev sveta. mednarodnega življenja in sredstev družbenega obveščanja.

Saj je v različnih trenutkih cerkvene zgodovine res zaslužila lepo ime _domača Cerkev«. V območju evangelizacijskega apostolata. marveč morejo od njih tudi prejemati isti evangelij. da bi jim goreče in razumno prilrazali evangeljski ideal.. NaraŠčanje njihovega števila in njihova vedno močnejša navzočnost v družbi. . LA li. Vendar ni treba prezreti ali pozabiti na neko drugo razsežnost: laiki se morejo čutiti tudi po- 46 . 2. naj posvetimo prav posebno pozornost mladim ljudem. Tako dobi dejavna navzočnost laikov v zemeljskih stvarnostih vso svojo pomembnost. C 11. Raznovrstne službe 73. Taka družina postane nositeljica evangelizacije za mnoge druge družine in za okolje. 1. da bi morali v vsaki krščan sk i družini nastopati različni vidiki celotne Cerkve. nadalje imajo nelahko nalogo pospeševalcev edinosti.. PG S4. in sicer kot globoko živeti evangelij. Znotraj družine. Tudi iz mešanih zakonov nastale družine so dolžne svojim otrokom oznanjati Kristusa z vsemi posledicami. torej vsi njeni član i evangelizirajo in prejemajo evangclizacijo. Z dr uge strani je treba. ki je lasten laikom. morajo v vseh vzbuditi zavzetost za to. 607-208. ime. da bi ga spoznali in po njem živeli. ki mlade mučijo. kjer evangelij izročajo naprej poznejšim rodovom in od koder evangelij izžareva v okolje.'1H To pomeni. Razmere nas kličejo. Družina 71. razodevale bodo dostikrat pozabljeno transcendentno razsežnost. 6. ki se zaveda tega poslanstva. da v veri in molitvi dobro vzgojeni mladi ljudje postanejo vedno bolj apostoli mladine. h kateremu spada. sv. 1. problemi. Razen tega mora tako kakor Cerkev tudi družina hiti kraj. ln Genes! m scrm. je nemogoče molče iti mimo evangelizacijske dejavnosti družine. Cerkev ima mnogo zaupanja v njihov prispevek in mi sami smo ob raznih priložnostih izrazili svoje veliko zaupanje do njih.pravile kaj od svoje človeške vrednote in pomembnosti. Mladina 72.Janez K rLz()stom. ki izvirajo iz skupnega krsta. Starši ne samo posredujejo evangelij svojim otrokom. . ki ga je potrdil 2. vatikanski cerkveni ZbOr. nasprotno.

da je rastla in se širila. ki so na videz nove. kako bi uspešno oznanjali evangelij. da se je utrdila. ki morejo pomladiti in okrepiti evange1izacijski dinamizem Cerkve. in drugih odgovornih vodij . ko opazujemo legijo pastirjev. ničesar od teh vrednot ne zapraviti in se znati prilagoditi današnjim zahtevam in potrebam: to so vodilne smernice. ki so pripravljeni del svojega časa. Cerkev priznava vlogo služb. Veliko veselje občutimo v svojem srcu. P red vsem drugim je tu odprtost v smeri k razmišljanju. na katerega t emelju so nekateri prišteti med pastirje in se na poseben način posvečajo slUženju skupnosti. kolikor bodo zasidrane v brezpogojnem spoštovanju do edinosti in se bodo držale smernic. voditeljev molitve in petja. nato odprtost za cerkvene službe. ki jo na tej črti in s to razvnetostjo Cerkev danes uresničuje. ki v svoji sveti razvnetosti za evangelizacijsko poslanstvo iščejo vedno bolj primernih načinov . ki potrebujejo pomoči. a morejo zagotoviti Cerkvi posebno korist. Poleg služb. ki so Cerkvi potrebne in ki se jih bodo mogli njeni člani v korist večje življenjske moči cerkvenega občestva z veseljem okleniti. Te službe bodo imele toliko pristne pastoralne vrednosti. včasih pa celo vse svoje življenje posvetiti služenju misijonom. redovnikov in laikov. konč­ no vodij majhnih skupnosti. To pozornost na izvire pa je treba dopolniti s pažnjo na sedanje potrebe človeštva in Cerkve. Pogled na začetke Cerkve je zelo razsvetljujoč in nam pomaga do uporabljanja starodavne skušnje. ki jih jim bo pač hotel dati Gospod. a so močno povezane z življenjskimi skušnjami Cerkve v teku njenega obstoja ~ na primer službe katehistov. Svoje posebno priznanje smo dolžni dati vsem laikom. ki so daleč. ki se posvečajo službi besede ali bratom. svojih moči.klicane ali biti poklicani k sodelovanju s svojimi pastirji v službi cerkvene skupnosti za njeno rast in življenjsko moč. k i ne zahtevajo svetega reda. ki jih dajejo pastirji. Vsem delavcem za evangelizacijo je potrebna resna priprava. Take službe. kristjanov. ki so odgovorni za apostolska gibanja. življenje in rast Cerkve in za njeno sposobnost izžarevanja v svoje okolje in v smeri k njim.vse to je nekaj dragocenega za "'plantatio« (zasajanje). Vzpodbujamo odprtost. Se balj pa je potrebna priprava tistim. ker je Cerkvi omogočila. ki so za edinost Cerkve odgovorni in jo zagotavljajo. to store z opravljanjem najrazličnejših služb v skladu z milostjo in karizmami. OdŽejati se ob teh vedno oživljajočih izvirih. ki se posvete službi be- 47 . voditeljev. ki ima t em večjo vrednost. sprejetih s svetim redom. ki bodo pomagale modro poiskati tiste službe in jim vrniti vrednost.

mora prežemati neprestano poglabIjano prepričanje o veličini in bogastvu božje besede. ki imajo nalogo. razodevati morajo kar največjo skrbnost v spoštljivosti do njenega dostojanstva. da je umetnost govorjenja danes velikega pomena. pa tudi navdušenje za oznanjevanje Jezusa Kristusa danes. Kako bi jo mogli zanemarjati pridigarji in kateheti? 2ivo torej želimo. v natančnosti izražanja in v prilagovanju govorice. Tiste. da bi v vsaki delni Cerkvi škofje pazili na primerno oblikovanje vseh služabnikov besede. da posredujejo božjo besedo. Ta resna priprava bo v njih okrepila nujno potrebno občutje gotovosti. 48 . Vsem je znano.sede.

ob katerih bo ta evangelizacija ne samo mogoča. V imenu Gospoda Jezusa Kristusa in v imenu svetih apostolov Petra in Pavla spodbujamo vse tist~.lOTa je moj ljubljeni Sin. . preden začne svoje poslanstvo. Na Jezusa iz Nazareta je prišel Duh v trenutku krsta. nad katerim imam veselje«IOl . Tu vam želimo podati izmed mnogih drugih nekaj temeljnih pogojev. Duh Jezusa odvede v puščavo in Jezus tam doživi odločilni boj in najhujšo preskušnjo. ko je Očetov glas . V moči Svetega Duha 75.. marveč tudi dejavna in plodovi ta. 17. 49 .vu DUH EVANGELIZACIJE Nujen poziv 74.jasno razodel. Ne bi radi končali tega svojega razgovora s svojimi preljubimi brati.. Evangelizacija ne bo nikoli mogoča brez delovanja Svetega Duha. ki so na temelju karizem Svetega Duha in na temelju poslanstva s strani Cerkve pravi oznanjevalci evangelija. Lk 4. 14.1oa lOV moči Duha«IOg se vrne v Galilejo in v Nazaretu začne s svojim ozna"f Mt 3. da je Jezus izbran in poslan. naj bodo res vredni tega poklica.. ki mora navdajati delavce v evangelizaciji. in sinovi brez nujnega poziva glede notranjega razpoloženja. ne da bi količkaj popuščali dvomu ali strahu. 1. . Mt~. . naj ga opravljajo. in naj ne zanemarjajo pogojev.

potem deluje zlasti še v evangelizacijskem poslanstvu: ni sluHO '" '" ".1I3 Tudi Pavel je »napolnjen s Svetim Duhom«. odidejo na vse strani sveta in začno z velikim delom evangelizacije. katere naj govore. 55. 17. kakršen se razodeva v sv. On je tisti. ki razlaga vernikom globoki pomen Jezusovega nauka in njegove skrivnosti. Brez njega so še tako spretno izdelani zasnutk:i.<I In razglasi: »Danes se je to pismo izpolnilo. Apd 4. P r im.1l6 Isti Duh. ki se prepusti Svetemu Duhu v last in se mu da voditi. Iz n. toda tudi najpopolnejše med njimi ne morejo nadomestiti skritega delovanja Svetega Duha. 1. 44. ki so govor poslušali «." vse. '" ". Mi danes v Cerkvi doživljamo izbrani trenutek Svetega Duha. pismu. Pdm. l. Tudi najbolj prefinjena oznanjevalčeva priprava brez Svetega Duha ničesar ne zmore.Izlil bom od svojega Duha na vse človeštvo. ki posluša.m Duh je duša te Cerkve. da je odprta za sprejem veselega oznanila in za oznanjeno božje kraljestvo. Brez njega je še tako prepričljiva dialektika brez moči nad duhom ljudi.. dihne vanje in jim reče: "Prejmite Svetega Duha. pride tudi na . opirajoči se na sociološke ali psihološke metode. 8. 18. ki prav tako danes kakor na začetku Cerkve deluje v vsakem oznanjevaleu. 2.njevanjem. on mu navdihuje besede. da razpošlje učence. ko so na binkoštni dan prejeli Svetega Duha. in istočasno pripravlja dušo tistega. Apd 6. « 11 2 Peter je poln Svetega Duha in zato govori ljudstvu o božjem Sinu Jezusu. ko z mučeništvom daje pričevanje.Po tolažbi Svetega Duha« je Cerkev »rastJa «. A če ima božji Duh odlično mesto v vsem življenju Cerkve.lu preden se posveti svoji apostolski službi. 31. Apd ~. 11. ko je izbran za diakonsko službo. prav tako Stefan. 50 . ki je zaupana Cerkvi.<l111 Apostoli dejansko šele potem. Pavla in druge apostole. Jan 20. 21 . ki jih sam ne bi znal najti. in Peter vidi v tem dogodku uresničenje JO€'love prerokbe: . Z veseljem se prepuščajo njegovemu navdihovanju. ko jim navdihne besede. Vsepovsod ga skušajo bolje spoznati takega. Apd 2. 5--10. On je tisti. m Pdm. pdm. ko nase obrne odlomek iz Izaija: .2. Apd 9 . ki nagne h govorjenju Petra. Zbirajo se okoli njega in se hočejo prepuščati njegovemu vodstvu.. Prim.IIG .Duh Gospodov je nad menoj. Apd 10. in pozneje. Evangelizacijske tehnike (metode) so dobre. prazni in brez vrednosti. '" Lk 4.«IIO Ko je na tem.

ki je zelo naglašala vlogo Svetega Duha pri evangelizaciji. pristnosti. njihovih pobud in njihove evangelizacijske dejavnosti. M 4. da je Sveti Duh glavni dejavnik pri evangelizaciji: on priganja k oznanjevanju evangelija in on je tisti. da besedo odrešenja sprejme in razume. ki so s krstom prejeli pečat Duha . Oglejte si zdaj osebnost oznanjevalcev: Danes dostikrat slišimo ponavljati trditev.katerikoli so že .mi pa bomo dodali: da bi tudi verniki. Zlasti slišimo o mladih. da je do velikega začetka evangelizacije prišlo na binkoštno jutro. ko istočasno vzpodbujamo evange1izatorje . vedno pa segajoče v srce: Ali res verujete v tist o. Skofovska sinoda 1. ki nagiblje globine notranje zavesti. Zaradi te ozke povezanosti smo do določene mere odgovorni za celotni napredek in uspeh evangelija. da je naše stoletje žejno avtentičnosti.čajno. »Kaj je s Cerkvijo deset let po končanem koncilu?« smo se vprašali v začetku teh razmišljanj.naj nenehno z vero in gorečnostjo prosijo Svetega Duha in naj se mu dajo modro voditi kot odločil nemu navdihovalcu njihovih programov. 1974. kar oznanjate? Ali živite iz tistega. zakaj Sveti Duh je tisti. Ali je res zakoreninjena v srcu sveta. pa vendar dovolj svobodna in neodvisna. 118 Lahko pa rečemo tudi. To je tudi naša želja.bolje premišljevali naravo. Po Svetem Duhu prodira evangelij v srce sveta. katero hoče evangelizacija uresničiti v krščanskem občestvu.božja znamenja ki jih evangelizacija v zgodovini odkriva in uveljavlja. 51 . na katero mora biti evangelizacija usmerjena s tisto enoto v raznoličnosti. vlogo in način delovanja Svetega Duha v današnji evange1izaciji. ki daje spoznati znamenja časov .AbsoHO PrIm.znamenja časa« bi nas morala najti budne. Takšna . Reči moremo. Vprašujejo nas tiho ali pa z glasnim kričanjem. da čutijo strašen odpor do vsega ponarejenega in zlaganega in da si pred vsem drugim žele resnice in odkritosti. da bi pastirji in bogoslovni učitelji . novo človečnost. ob viharnem vetju Svetega Duha. je izrazila tudi željo. iz česar ži vite? Pričevanje življenja je postalo bolj kot kdajkoli bistveni pogoj za globinsko učinkovitost pridiganja. katerega oznanjamo. Avtentične priče 76. kar verujete? Ali res pridigate tisto. da lahko svet postavlja pod vprašaj? Ali daje pričevanje za svojo iskreno vzajemnost z ljudmi in istočasno za povezavo z . da je on cil j evangelizacije: samo on prebuja novo stvarstvo.

lOda bo svet veroval«?ll~ Mi vsi smo odgovorni za odgovore. ki so same deležne življenja. Apd 20. pokorščino in ponižnost. če bodo tisti. Moč evangelizacije bo zelo oslabljena. priče tiste Cerkve. stopa pred ljudi. Brez tega znamenja svetosti si bo naša beseda težko utrla pot v srce današnjega človeka. da vodijo Cerkev. grozi ji nevarnost. duha molitve. sodelavce škofov pri zbiranju božjega ljudstva in duhovnem oskrbovanju in navduševanju krajevnih skupnosti. ki skupno pričevanje napravlja bolj uspešno. kar je razcefrano od prepirov glede nauka. 2l. v katerem se izražajo evangeljski blagd. na raznovrstne načine med seboj razdeljeni. ki jih je Sveti Duh postavil.l!1 Svet. 1:1. pa naj s svoje strani . kot nekaj. katerega ti oznanjevalci sami poznajo in jim je domač. ki bi jih mogli dati na ta vprašanja. ljubezen do vseh in zlasti do malih in ubogih. vodstvene osebe. ki oznanjajo evangelij. za karitativno in osvoboditveno delo? Ali se odločneje zavzema in trudi.kakor nam kliče v spomin 2. 52 'lO prim . ki ga oznanjamo. '" Jan 11. hkrati pa bolj zavzeta za misijonarsko dejavnost. Spodbujamo laike: krščanske družine. da bo prazna in nerodovitna. zaposlene v poklicnih dejavnostih. Spodbujamo torej svoje brate v škofovstvu. ki 50 pogosto bogati v veri in upanju. Spodbujamo redovnike. ki se zavedajo svoje vloge pri evange!izaciji v službi Cerkve ali sredi družbe in sveta. Vsem tem pravimo: naša velika vnema za evangelizacijo mora izhajati iz resnično svetega življenja. mlade ljudi in odrasle. tista edinost. vatikanski cerkveni zbor pospešuje rast v svetosti pri oznanjevalcu.lutnim«. . da bi se uresničila popolna edinost med kristjani. ki je poklicana k svetosti. Hebr Il . Ali ni morda to ena glavnih korenin za težavnost današnje evangelizacije? Ce namreč evangelij. prav isti svet kliče po takih oznanjevalcih. kakor da bi gledali Nevidnega. nesebičnost in smisel za odpoved. vse laike. priče. ne da bi pri tem pozabili na uboge. '" Prim . D 13. 28. ki se hrani z molitvijo in zlasti z ljubeznijo do evharistije. 120 Spodbujamo duhovnike in diakone.U2 Svet hrepeni in pričakuje od nas preprostost življenja. ki bi mu govorili o Bogu. ki je Bog? Ali je postala bolj goreča v kontemplaciji in adoraciji. Ustvarjalci edinosti 77. ki kljub neštetim znamenjem odklanja Boga na paradoksalen način Boga po nepričakovanih potih išče in bridko čuti potrebo po njem. '" pri m . oznanjevanje.

da je edinost med njegovimi učenci ne samo dokaz. da bi od Gospoda dosegli popolno edinost. če ne že naravnost pohujšane? Gospodova duhovna oporoka nam pravi. Da. in sicer na tem~lju I{rsta in zaklada vere. iskrenem in nesebičnem iskanju resnice. ki nam je skupen. Razcepljenost kristjanov je žalostno dejansko stanje. ki se razvnemajo za svoje različne poglede na Kristusa in na Cerkev. ki jih razdvajajo in ločujejo spori.sprava vseh ljudi z Bogom. da je . ""M6. pa tudi medsebojno napadajo zaradi različnega pojmovanja družbe in človeških ustanov: kako se ne bi tisti. 2. S.m Ko smo napovedali sveto leto. K temu nas priganja Kristusovo naročilo. da ta razdeljenost resno ~škod uje najsvetejši zadevi oznanjevanja evangelija vsem stvarem in mnogim zapira dostop do vere« . VII: AAS 68 (1914) 305. ampak tudi dokaz. to zahteva od nas dolžnost oznanjati evangelij in pričevati zanj. temveč podobo v veri zrelih oseb. da smo njegovi. katero je hotel Kristus. 53 . ki jim je naše oznanjevanje namenjeno. da trpi Kristusovo delo samo. Nadalje se pridružujemo želji očetov tretjega rednega zasedanja škofovske sinode.na. Tu bi hoteli naglasiti znamenje edinosti med vsemi kristjani kot pot in orodje evangelizacije. ul Bula ApOstolorum liml. Pavel nam zagotavlja: l'IUpanje ne osramoti«. usoda evangelizacije je prav gotovo vezana na pričevanje za edinost.El. da je njega poslal Oče. 'lO Rlmlj S. ki so v veri že spoznali in sprejeli Jezusa Kristusa kot Gospoda usmiljenja. Kot evange!izatorji moramo nuditi Kristusovim vernikom ne podobo ljudi.124 Z velikim zaupanjem spremljamo napore v krščanskem svetLi za obnovitev tiste popolne edinosti. ki ničesar ne grade.125 Medtem ko se še trudimo. Tako bomo že zdaj pri istem delu za evangelizacijo dajali za Kristusa širše skupno pričevanje pred svetom. ki ga daje Cerkev. ki so sposobne ne glede na vse konkretne napetosti srečevati se v skupnem. se nam je zato zdelo potrebno vse vernike katoliškega sveta spomniti.. vatikanski cerkveni zbor jasno in odločno trdi. ki osvobaja ljudi in jih zedinja v Duhu ljubezni jn resnice«. da bi vsi še vneteje molili. Sv. odvisna od obnove občestva med tistimi. ki ima za posledico.od ideoloških polarizacij in od medsebojnih obsojanj kristjanov. čutili zbegane in zmedene. je pa tudi vir tolažbe.. To nas z vso močjo sili k odgovornosti. ta edinost je torej preskus za verodostojnost kristjanov in Kristusa samega. našim Očetom. hočemo. da je treba še bolj zavzeto sodelovati s krščanskimi brati.

da pomagate svojim otrokom in gOjencem pri odkrivanju resnice. resnica o človeku in o skrivnostnem namenu njegovega življenja. v katero se poglablja in jo posreduje. da bi se postavljal. naj varujemo. PrIm . ki jo mora posredovati drugim. Veliko odličnih in svetih pastirjev nam je zapustilo zgled take ljubezni . ali pa iz lagodnosti ali strahu. je tudi beseda resnice. . resnica o svetu. ne da bi se zmenili za žrtve. to tem bolj . velikodušno ji služi. branimo in posredujemo resnico. razodeta resnica in torej . ki je Bog sam. da bi vzbujal občudovanje ali presenečenost. 32. ki nas osvobaja 1H in ki edina more prinesti mir srca: to je tisto. ki jih evangelizira. da ima v časti resnico. Evangelizator resnice nikoli ne izda in tudi ne prikriva zato. Oznanjevalec evangelija bo torej tisti. Vzor vsa. Kot pastirje vernega ljudstva nas naša pastirska služba priganja. ko jim oznanjamo blagovest. ker bi se mu je ne ljubila iskati. Ne odklanja resnice.je.v mnogih primerih jW1aške ljubezni . kar iščejo ljudje. Starši in učitelji. Od vsakega nositelja evangelizacije svet pričakuje. ki tudi za ceno osebne odpovedi in trpljenja vedno išče resnico. To je resnica. ki se ji s svojim študijem približujete. ki pa nismo . Težavna resnica. ne zatemnjuje resnice.Jan 1. Delo evangelizacije zahteva v oznanjevalcu vedno bolj bratsko ljubezen do tistih.. tudi ne zaradi izvirnosti ali iz želje. Bog resnice pričakUje od nas. eksegetom in zgodOvinarjem.to ponavljamo . da bomo njeni budni branilci in požrtvovalni oznanjevalci. temveč varuhi.bolj kakor vsaka druga .ki zaradi mnogovrstnih sedanjih navzkrižij gotovo ni lahka . tudi verske in duhovne resnice. '1'0 je resnica o Bogu. ki nam je bil zaupan. ker je tista resnica. Ne zanemarja preučevanja o njej . to se pravi teologom.delček prvenstvene resnice. glasniki in služabniki. 54 .do resnice. ne da bi ji delal nasilje. saj je to resnica Boga samega. Vam. Evangelij. ki ste učitelji. vaša naloga . kakor tudi vaše pozornosti in vaše tenkočutnosti pri podajanju resnice.ne njeni gospodarji ne njeni razsodniki. ki pa vedno presega človeško srce. pravimo: delo evangelizacije potrebuje vašega neutrudnega raziskovalnega prizadevanja. Ob 1Ulvdihovanju ljubezni rastočo 79. da bi ugajal ljudem.Služabniki Tesnice 78.. ki jo iščemo v božji besedi.

Obzirnost in spoštovanje do njihovega ritma. v lagodnosti. 11. da ne bi bližnjega ranili. 9-13. ampak tudi svoje življenje.. 15. Gal 4. Z gorečnostjo svetnikov 80. ki so za nas vse program: . da se brez pridržka in brez pretvez posvetimo oznanjevanju Jezusa Kristusa. Kristjanom so takšne trdne gotovosti potrebne zato. Dodajmo še nekaj drugih znamenj te ljubezni.. Znamenje ljubezni bo končno tudi prizadevanje. to jt:! ljubezen očeta. ki ga nimamo pravice čez mero poganjati. RlmlJ 14. 19. prim. Prim. ki so v svojem oklepanju Boga pripravljeni na vse. 1 Kor 4. Znamenje ljubezni bo tudi. 15. trdnt:! zato. Znamenje ljubezni bo skrb. Zato pa vse tiste. . . kar zahteva ljubezen.:ako bi kristjanom posredovali ne dvome in negotovosti. To pomanjkanje gorečnosti je tem usodnejše. l. Prim. us Gospod pričakuje takšno ljubezen od vsakega oznanjevalca blagovesti in od vsakogar. Ftp 1.Tako smo v blagočutju do vas pripravljeni dati vam ne samo božji evangelij.. zlasti če je slaboten v veri. 7.1~1 Kakšna ljubezen je to? Veliko večja kakor ljubezen vzgojitelja. ki smo jih v tem svetem letu predložili vernikom v češčenje. brez kakršnekoli trdote. 8. ki hoče graditi Cerkev. Naš poziv dobiva tukaj navdihnjenje ob gorečnosti najpridigarjev in evangelizatarjev. je napisal Solunčanom teJe besede. marveč trdne resnice. Med takšnimi ovirami.. v razočaranju. Kaže se v utrujenosti. bomo tukaj posebej naglasili samo eno: pomanjkanje gorečnosti.l2f1 s trditvami.kega evangelizatorja apostol Pavel. ki imajo kakršenkoli način ali na katerikoli stopnji nalogo evanvečjih '" 1 Tes 2. ki izvirajo iz slabo prisvojenega znanja. 55 . ki jih evangeliziramo. 8. Spoštovanje do njihove vesti in do njihovih prepričanj. pravico imajo do njih kot božji otroci. to je materinska ljubezen. ker prihaja od znotraj. še več. ker so zasidrane v božji besedi. 1 Te. da bi krščansko živeli. ker ste se nam priljubili«. . katerih življenje je bilo posvečeno apostolatu: med njimi bi radi posebej spomnili na tiste. da bi posredovali resnico in vodili k edinosti. brezbrižnosti in predvsem v pomanjkanju veselja in upanja. Nadaljnje znamenje je pazljivost in skrb. Prvo je spoštovanje do verskega in duhovnega položaja oseb. ki nastopajo tudi v naših časih. ki morajo biti razumljive za že poučene. 1 Kor 8. Ti so znali premagati toliko ovir za evangelizacijo. 2. ki pa morejo za vernike postati vir zmedenosti in pohujšanja. tako rekoč rana v duši.

. ako hočemo prinašati evangelij tja. 56 . ki se jih ti alibiji (izgovori) vse preveč površno dotikajo. Toda tej vesti predložiti evangeljsko resnico in odrešenje v Jezusu Kristusu s polno jasnostjo in ob brezpogojnem spoštovanju do svobodnih odločitev. ki bi nas mogli odvrniti od oznanjevanja. Prim. onečaščanju člo­ veka in pornografiji bila dana pravica. ne more biti nič drugega kakor le naSilje nad versko svobodo. ki smo sami zanjo zvedeli po Gospodovem usmiljenju?' 3~ In zakaj bi samo laži in zmoti. &-14. če bi vesti svojih bratov hoteli kaj vsiliti. Najbolj zahrbtni so gotovo tisti izgovori. tudi če je pot odrešenja in zveličanja. . da bi se na podlagi koncilskih dokumentov poglobil v vprašanja.brez siljenja ali nepoštenega ali neupravičenega prepričevanja"U1 to nikakor ni atentat na versko svobodo. če z veseljem oznanjamo radostno novico. tudi če je iz evangelija. da se znamo upreti alibijem (izgovorom). M 7. to je marveč spoštljiva priklonitev pred tisto svobodo. Sicer pa. VS f. 11. Ali je to res zločin zoper svobodo bližnjega. za kogar hoče. kakršna je celo v očeh neverujočih plemenita in povišujoča. da le prepogosto v raznih oblikah slišimo tole: ponujati neko resnico.gelizacije. tako dodajajo. njegovi bratje. naj poživijo in okrepijo duhovno gorečnost. Gotovo bi bilo zmotno. ki jo samo on pozna. velevati neko pot. pravico prejeti od njega oznanilo vesele novice o odrešenju. l3i . kjer se že nahaja v semenskih kaleh. . . t. ko vendar morejo doseči odrešenje in zveličanje vsi ljudje s poštenostjo svojega srca? Ce sta razen tega svet in zgodovina polna »semen Besede« (semina Verbi). Tako se dogaja. da jih ljudje ponujajo in. ki jih je tam zasejal Gospod sam? Kdorkoli se potrudi. Rlmlj 12.JO Prim. ki se ji ponudi izbira take poti. bo tam našel čisto drugačno gledanje na te stvari.. To odrešenje in zveličanje more Bog. spodbujamo." Prim . uresničiti po izredni poti. P r im. žal.. i3G Ta gorečnost pred vsem drugim zahteva. le zakaj bi oZnanjali evangelij. ki hočejo najti oporo v tem ali onem koncilskem nauku. ali ni potem utvara. ki jih ta vest napravi .. In prav tako imajo ljudje. pr.. zaradi popustljivosti zakonov ter zaradi boječnosti dobrih in drznosti hudobnih z razkrajaIno propagando družbenih občil dostikrat naravnost vsiljujejo? Spoštljiv način oznanjevanja Jezusa Kdstusa in njegovega kraljestva ni le evangelizatorjeva pravica. ampak je več: to je njegova dolžnost.

16.notranji polet.ali zaradi krivih idej ne oznanimo? Saj bi to pomenilo zagrešiti izdajstvo nad pozivom Boga. iz strahu ali sramu . ali bo to seme zrastlo v drevo in obrodilo ves svoj sad. ki ga nihče in nobena stvar ne bo mogla zadušiti. Naj bo današnjemu svetu. ki hoče. ki iz njihovega življenja izžareva gorečnost.. Rlmlj 1.čemur je sv. da prejme veselo oznanilo ne iz ust žalostnih in malodušnih. da bi po ustih služabnikov evangelizacij@. če jim ga iz nemarnosti. Naj bo to za nas . za Petra in Pavla. vzklila setev.. da bi bilo božje kraljestvo oznanjeno in bi bila Cerkev zasajena v srce sveta . če se bo vsak kristjan in vsak oznanjevalec v molitvi poglobil v tole misel: Ljudje bodo mogli zaradi božjega usmiljenja doseči odrešenje in zveličanje tudi po drugih potih. Toda ali se bomo mogli zveličati mi sami. za druge apostole ter za množico čudovitih evangelizatorjcv v teku cerkvene zgodovine . . od takih. Naj bo to veliko veselje našega požrtvovalnega življenja. ki so najprej sami sprejeli vase Kristusovo veselje in so pripravljeni zastaviti svoje življenje.kakor je bilo za Janeza Krstnika. ki išče zdaj v tesnobi zdaj v upanju. Ohranimo torej gorečnost duha. Pavel dejal l>sramovati se evangeUja«13~ . od nas je odvisno. Ohranimo prisrčno in tolažljivo veselje. 57 . In naročil nam je. kadar mora sejati v solzah. nepotrpežljivih in preplašenih evangelizatorjev..Toda če je Sin božji prišel. naj to razodetje z isto oblastjo kakor on sam posredujemo drugim. ki je lastno oznanjevalcu evangelija tudi tedaj. Prav koristno bo. marveč od takih služabnikov evangelija. je prišel prav zato. da bi nam s svojim življenjem in besedo razodel redna pota odrešenja in zveličanja. omogočeno. Prim. čeprav jim mi ne oznanimo evangelija.

zvesta Gospodovemu narocilu. Na binkostno jutro je ona s svojo molitvijo bila na celu. izvajati in dovrsevati. zarela tudi se po sklepu svetega leta v programu pastoralne dejavnosti za ta leta. ki ji je posebej posvecen. brez madeza izvirnega greha spocete. vatikanskega cerkvenega zbora. s katerimi smo se hotel! obrniti na vas ob koncu svetega leta. zlasti v teh tezavnih. a upanja polnih casih! V Kristusovem imenu blagoslavljamo vas. Naj bo ona zvezda vodnica vedno znova prenavljane evangelizacije. Marija. na ta dan. na deseto obletnico sklepa 2. vase druzine. s katerimi 58 . ki so vam dragi. ki jo mora Cerkev. zbranih na tretj em rednem zasedanju skofovske sdnode. ki jo z veseljem polagamo v roke in srce presvete Device Marije. krik. O da bi luc svetega leta. v katerem smo lahko bolj kot kdajkoli dojeli potrebe in klice mnozice bratov — tako kristjanov kakor nekristjanov —. ki so vigilija novega stoletja in celo vigilija tretjega tisocletja krscanstva. To je torej. zvezda vodnica evangelizacije 82. To so premisleki. ki je za milijone z Bogom spravljenih ljudi zasijala v delnih Cerkvah in v Rimu. ko se je po delovanju Svetega Duha zacela evangelizacija. ki se dviga iz globine nasega srca kot odmev na glas nasih bratov. vasa obcestva. z besedami.SKLEP Izzarevanje svetega leta 81. vse tiste. V tern programu naj bo oznanjevanje evangelija temeljna misel. ki pricakujejo od Cerkve besedo odresenja in zvelicanja. bratje in sinovi. To je zelja.

Petru. kadarkoli se vas spomnim. Papez PAVEL VI... v 13. leta 1975. (ker ste) pri obrambi in utrjevanju evangelija vsi vi delezni iste milosti ko jaz. 135 Flp 1.. 3—4. . ker se udelezujete dela za evangelij . . decembra. in v sleherni molitvi vedno za vas vse prosim z veseljem. kako hrepenim po vas vseh v ljubezni Kristusa Jezusa«. 7—8. Pavel obrnil na Filipljane: »Zahvaljujem Boga.se je sv. Zakaj Bog mi je prica. letu nasega papezevanja.135 Dano v Rimu pri Sv. . na slovesni praznik brezmadeznega spocetja Device Marije. Imam (vas) v srcu . 8.

. 6 Kaj pomeni evangelizirati 12 V&ebina evangelizacije 17 Pota evangelizacije 24 Komu je evangelizacija namenjena 30 Nositelji evangelizacije 38 Duh evangelizacije 49 Sklep . 58 .KAZALO Uvod 3 Od evangelizatorja Kristusa do evangelizaiborice Cerkve .

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful