Univerzitet Goce Del~ev-[tip Ekonomski fakultet

Seminarska rabota po predmetot: Ekonomika na pretprijatie

tema: Mali pretprijatija

Mentor:
Doc.d-r.Margarita Matlievska 081788

izrabotile:
Andrijana Angelovska Marina Velkovska 081590 Elena Traj~evska 081602

[tip,april 2011
SODR@INA:

Voved Problemi na maliot biznis Zamki vo maliot biznis Uspesi na malite pretprijatija Neuspesi na malite pretprijatija Pri~ini za neuspeh na mali pretprijatija Pati{ta za neuspeh Prednosti na malite pretprijatija Slabosti na malite pretprijatija Karakteristiki na menaxerite na malite pretprijatija Zaklu~ok Koristena literatura

2

VOVED
Vo zemjite so pazarna ekonomija postoi {irok spektar na razli~na golemina na pretprijatija: mnogu mali, sredni, golemi i gigantski. Sepak najvoobi~aenata podelba na pretprijatija e na mali, sredni i golemi. Pri opredeluvaweto na toa dali eden biznis e mal ili golem mo`eme lesno da se odlu~ime, no toa mo`e da pretstavuva i dilema. Taka postojat golem broj na pretprijatija koi spored nekoi karakteristiki mo`eme da gi smestime vo mali, a spored drugi vo golemi pretrijatija. Za da ne se najdeme vo nedoumica pretprijatijata se vbrojuvaat vo grupata na mali pretrijatija dokolku ispolnuvaat dve od sledite karakteristiki: 1. Menaxmentot na firmata e nezavisen. Odi~no menaxerite se istovremeno i sopstvenici. 2. Kapitalot e vo sopstvenost na poedinec ili mala grupa. 3. Podra~jeto bide lokalen. 4. relativnata golemina na firmite vo ramkite na industrijata mora da bide mala koga se sporeduva so najgolemata firma vo toa podra~je. Istovremeno ovie karakteristiki ja so~inuvaat i definicijata za malo pretprijatie. na deluvawe e glavno malo, a rabotnicite i sopstvenicite `iveat vo edna zaednica. Sepak pazarot ne mora da

3

Malite pretprijatija vo dene{ni uslovi gi ima vo golem broj, rasprostraneti vo celiot svet i vo site sektori. Pri~inata za toa pred se se prednostite kon ovie pretprijatija ili gi ovozmo`uvaat na nivnite sopstvenici,na onie stopanski subjekti koi se neposredno povrzani so nego, kako i na nacionalnata ekonomija vo celina. Taka tie se fleksibilni, neposredni, efikasni vo odlu~uvawata, lesno se osnovaat, profitot istovremeno e i plata za sopstvenikot. Za malite pretprijatija se veli deka se motor za ekonomskiot razvoj na edna dr`ava, a sepak stapkata na mortalitet na ovie pretprijatija e isklu~itelno golema. Pri~inite za toa se mnogu i vo narednite stranici se elaborirani nekoi od niv.

Problemi na maliot biznis
Vo sekojdnevnoto rabotewe, vo dolgoro~noto planirawe sekoj menaxer na mal biznis se sudruva so specifi~ni problemiod najrazli~na priroda. Spored ramon Thimoti M. Stearns koi se zanimavaat so prou~uvawe na ovaa problematika najgolemi problemi na menaxerite im predizvikuvaat danocite, potoa kamatnite stapki i slabata proda`ba, potoa rabotnicite , propisite i konkurencijata na golemiot biznis, inflacijata i dr. problemi. Vo ovoj konteks problemot mo`eme da go definirame kako nesakano odnesuvawe ili pak lraen rezultat koj bara korekcija. Pokraj gorenavedenite menaxeri na malite pretprijatija vo svoeto rabotewe se sudiraat i so niza drugi problemi kako: 1. Cikli~na osetlivost Malite biznisi se poosetlivi na promenite na fazite od ekonomskiot ciklus poradi faktot {to tie raspolagaat so pomalku resursi otkolku golemiot biznis.

4

Zaradi toa mnogu e verojatno deka vakvite presvrti }e predizvikaat neuspeh kaj malite pretprijatija 2. Inflacija Zaradi toa {to inflacijata pretstavuva op{t porast na cenite na proizvodite, a maliot biznis deluva na konkurentskiot pazar kade postoi mala mo`nost da gi kontroliraat tro{ocite i cenite. Zatoa se pojavuva potreba za dopolnitelen kapital, dopolnitelni tro{oci, neizvesnost vo odnesuvaweto na ekonomijata i sl. 3. Kamatni stapki Malite biznisi imaat mal po~eten obrten kapital, pa imaat potreba od dopolnitelen kapital za da se ostvari rast. Toa go ostvaruvaat preku zemawe na krediti, pa spored toa tie se visoko osetlivi n visokite i ~esto promenlivi kamatni stapki. 4. Priod do kapital 5. Odgovornost za Postojat golem broj na faktori koi go Problemot vo vrska so ograni~uvaat pristapot do kapital, a toa mu {teti na razvojot. proizvodot odgovornosta za proizvodot se pojavuva vo 70-tite god. Koga site istra`uvawa bile naso~eni kon verojatnite pri~ini za pojava na problemot nare~en odgovornost za proizvodot. Dodeka denes zakonot za odgovornost na proizvodot veli deka pretprijatieto e odgovorno za sekoj nedostatok na proizvodot otkrien od strana na korisnikot. 6. Menaxment kadri Poradi toa {to malite biznisi ne nudat golemi i atraktivni plati, atraktivni programi, otsustvo na reputacija, maliot biznis ima problemi da gi privle~e sposobnite kadri. 7. Ruralni lokacii Ovoj problem se odnesuva na malite pretprijatija koi rabotat vo ruralni srdini koi ne obezbeduvaat, opkru`uvaat vo koe mo`e da se osnova uspe{no malo pretprijatie zaradi: 1. Nedostatok na kvalitetni menaxment kadri vo ruralna sredina; 2. Lokalnite finansiski institucii nemaat kapital; 3. Propisite i taksite ne se menuvaat , a pomo{ta {to e potrebna za nivno sovladuvawe izostanuva vo ruralni srdini;

5

4. Tipi~no okru`uvawe vo koe deluva maloto pretprijatie ne postoi vo ruralnite sredini. Toa se odnesuva na instituciite kako, bolnici, {koli,biblioteki,potro{uva~i,advokati,smetkovoditeli,dobavuva~i kupuva~i, in`eneri koi vo ruralnite sredini ne se na raspolagawe. 8. Potrebnite informacii za rezervite i oskudnicite. Poradi toa {to nitu vladite nitu pretprijatijata imaat informacii za ograni~uvawe na resursite vo ekonomijata so {to doveduva do zgolemuvaweto na cenite na site u~esnici vo stopanstvoto, pa maloto pretprijatie ne mo`e da go izbegne zgolemuvaweto na tro{ocite {to mo`e da pridonese za namaluvawe na profitot ili vitalnosta na pretprijatieto. 9. Vladini propisi Vladinite funkcioneri pri donesuvawe na odluka koja se odnesuva na raboteweto na malite pretprijatija, tie obi~no vklu~uvaat i nekoi menaxeri na mali pretprijatija , no zna~eweto na takvite ulogi ima mnogu po{iroko zna~ewe i odraz vrz raboteweto otkolku {to nekoj poedinec mo`e da predvidi.

Zamki vo maliot biznis
Zaradi toa {to upravuvaweto so malite pretprijatija e kompleksno sopstvenicite ~esto pati zapa|aat vo najrazli~ni zamki koi spored mnogu stru~waci pretstavuvaat pri~ina za visokiot mortalitet ma malite pretprijatija. 1. Nedostatok na iskustvo Istra`uvawata sprovedeni vo vrska so ovaa problematika na mal poka`uvaat biznis dek anedostatokot da poseduvaat na iskustvo pretstavuva najgolema zamka vo upravuvaweto so mal biznis. I menaxerite trebva koncepsiska sposobnost koja podrazbira vodewe na pretprijatieto vo kompleksnoto okru`uvawe, gledawe na pretprijatieto kako celina.Ovaa sposobnost e delumno ograni~ena od nedostatok na iskustvo. ^esto se slu~uva

6

iskustvoto na menaxerot da se steknuva paralelno so raboteweto na pretprijatieto ili predizvikuva odredeni problemi, kako nesposobnost da se identifikuvaatpromenite vo okru`uvaweto, odnosite vo razli~en segment. 2. Nedostatok na pari soodveten po~eten kapital. 3. Pogre{na lokacija lokacijata na biznisot e nogu va`na pred se zaradi kontaktot so potro{uav~ite.Tro{ok na lokacijata e rentata. Potrebno e pretprijatieto da bide locirana na mesto kade }e bide ostvarena soodvetna blizina so poptro{uva~ite, blizu do soobra}ajnicite, resursite. 4. Pogre{no upravuvawe so zalihi ^uvawe na nesoodvetni zalihi isto taka pretstavuva zamka i toa od aspekt na ~uvawe na pogre{ni vidovi na zalihi , a ne na goleminata na zalihite. Dokolku se nabavat zalihi za period podolg od predvideniot del od niv sopstvenikot }e mora da prodada za da ne dojde do problem so likvidnosta. ^uvaweto na zalihi gi zgolemuva tro{ocite i istovremeno vrzuva sredstva koi poefikasno bi mo`ele da bidat iskoristeni. 5. Premnogu anga`iran kapital vo fiksni sredstva Dokolku se vlo`uva dopolnitelen kapital vo fiksni sredstva toj kapital ili e zemen od obratnite sredstva ili e pozajmen. No koga }e se ostvari novo pretprijatie ili nova prodavnica toga{ tro{ocite dvojno se zgolemuvaat za{to se raboti za dupliran broj na vraboteni., dvojno pogolema koli~ina na obratni sredstva i potreba od pogolem kapital koj vo toj moment ne e dovelen. 6. Neiskustvo pri dobivawe na kredit Za sopstvenikot na mal biznis mnogu e poopasno dokolku konkurencijata doa|a od firma koja ima mnogu gotovina vo sporedba so situacijata koga konkurent e firma otvorena so pomo{ na kredit. Dokolku menaxerot se naje vo prvata situacija toga{ potrebata od odbivawe na kredit e mnogu pogolema. Ova se odnesuva na nedostatok na

7

No sopstvenikot treba da razmisli za toa dali ima dovolno kapital i dali znae kako da zeme kredit. Mnogu biznismeni velat deka zemaweto kredit e zamka koja mo`e da bide definitivna. 7. Zemawe premnogu za sebe Osnovna gre{ka koja ja pravat golem broj na biznismeni e `iveeweto na visoka noga vedna{ po otvaraweto na biznis. No, fakti~kata situacija nalo`uva podgotvenost za smaluvawe na li~nite tro{oci, odnosno standardot na `iveewe se dodeka biznisot ne po~ne da prosperira i spremno da se prilagodat li~nite tro{oci na varijaciite na profitot. 8. Neplanirana eksopanzija Rastot na pretprijatieto koj mo`e da bide predizvikan od postojaniot rast na proda`bata i zgolemuvawe na profitot, a toj mora da bide planiran. Za taa cel najva`no od se e sposobnosta da se upravuva so lu|eto. Sepak va`no e da se znae deka sekoj biznis e ograni~en vo opredeleno podra~je ili so opredeleni proizvodi i va`no e toa ograni~uvawe da se prepoanae. 9. Poseduvawe na pogre{ni stavovi Za sekoj sopstvenik na mal biznis bitno e da sfati deka e potreben isklu~itelen napor i stavovite od stilot: Sega sum gazda i mo`am da se opu{tam koga sakam” se mnogu pogre{ni. Osven rabotata pogre{ni stavovi mo`e da se ima i za nadvore{nite aktivnosti vo koi e vklu~en i biznismenot i odgovornosta Poradi ovie zamki so koi se soo~uva maliot biznis stapkata na neuspe{ni pretprijatija e mnogu visoka. Zaradi toa menaxerot treba da znae kako da se soo~i so ovie zamki. Toa podrazbira: Prepoznavawe na ograni~uvawata vo okru`uvaweto, planirawe na rastot i raboteweto, razgleduvaweto i na bilansot na sostojbata, a ne samo na profitot, istra`uvawe na pazarot, permanentno u~ewe i obuka i sl. Razni istra`uvawa na neuspe{nosta na malite pretprijatija kako i promenat na gorenavedenite i ogromen broj na drugi odgovori trba da

8

pomognat

za

namaluvawe

na

moralitetot

i

zgolemuvawe

na

verojatnosta za uspeh na ovie pretprijatija.

Uspesi na malite pretprijatija
Sopstvenicite na meli biznisi za da bidat uspe{ni mora da poseduvaat odredeni kvaliteti: Motiv Zaradi toa {to sopstvenikot si e sam svoj gazda treba da Sopstvenikot na mal biznis treb da poseduva poseduva inicijativna upornost i izdr`livost. Intelegencija sposobnost za analiza na problemite , ocenuvaw na raspolo`livite opcii i izbor na akcija.Toj isto taka treba da bide sposoben da misli. Li~nost Vo sekojdnevnoto rakovodewe na pretprijatieto toj kontaktira so mnogu lu|e so cel da napravi biznisot da bide pouspe{en. Zaradi toa toj treba da bide prijatelski raspolo`en , soocijalen, kooperativen, takti~en, prijaten za razgovor, so eden zbor toj treba da poseduva ~ove~ka sposobnost. Komunikaciska sposobnost razbirliva. Tehni~ko iskustvo Poseduvaweto na ovoj kvalitet na podrazbira sopstvenikot da bide ekspert vo site fazi o ddejnosta so koja se zanimava pretprijatieto tuku da ima poznavawe od niv . Biznis znaewe Iskustvo Ova ozna~uva menaxerot na maliot biznis da ima sopstvenikot ima prethodno iskustvo mnogu znaewe od smetkovotstvo,finansii,marketing, buxetirawe. Dokolku poverojatni se {ansite za uspeh, a isto taka kolku pove}e se znae pred da se po~ne biznisot tolku pobrzo se u~i. Ovaa karakteristika se odnesuva na usnata ili pismena komunikacija koja treba da bide jasna, koncizna i

9

Neuspesi na malite pretprijatija
Vo raboteweto na malite pretprijatija nastanuvaat delovni aktivnosti poznati kako diskontinuitet na maloto pretprijatie da prestane da raboti. Pri~ini za diskontinuitetot mo`e da bidat zdravstveni pri~ini, familijarni problemi ili mo`nosta za vrabotuvawe vo drugo pretprijatije. Kaj dikontinuitetot stanuva zbor za dobrovolna odluka. Dodek apak neuspehot ili pak pronao|aweto pretstavuva rezulata od nesposobnost da se uspee. Neuspesite mo`at da bidat formalni koi zavr{uvaat na sud so neuspeh na kreditorite i neformalni koga sopstvenikot ne mo`e da sozdava fimansiski sredstva i go napu{ta biznisot. Praktikata poka`uva deka brojot na formalnite neuspesi e mnogu mal kaj malite pretprijatija. Rizik za neuspeh postoi kaj sekoe pretprijatije, no toj kaj malite e mnogu pogolem. Spored istra`uvawata vo 1987god. Skoro sekoe treto novoformirano pretprijatie e osudeno na neuspeh. Edna od mnogute pri~ini zae toa e faktot deka lesno se vleguva vo maliot biznis.Neuspehot proizleguva od nedostig na pari, pogre{na lokacija, premnogu anga`iran kapital vo fiksni sredstav, neplanirana ekspanzija, tro{oci idr. Tro{ocite za deloven neuspeh-propa|awe vklu~uvaat finansiski tro{oci (zaguba na kapital), tro{oci od psiholo{ka, sociolo{ka i ekonomska priroda. Zaguba na kapitalot na kreditorite Koga biznisot propa|a sopstvenikot gi gubi sredstvata celosno ili delumno. Vo nekoi slu~ai ova zna~i gubewe na `ivotna za{teda. Ovaa zaguba na stranata na sopstvenikot e zgolemena so zaguba od strana na kreditorite. Zna~i vkupnata zaguba e mnogu pogolema od zagubata na sopstvenikot. [tetni psiholo{ki efekti Sopsvenicite koi ne uspeale vo biznisot stradaat po li~en respect, a postarite sopstvenici te{ko zazdravuvaat od nesre}ata. Taka mnogu od niv se vra}aat kako status rabotnici za

10

da

obezbedatramnote`a

vo

sopstveniot

`ivot.

Ova

pretstavuva

seriozna zaguba na nedovolno iskoristenata menaxerska sposobnost. Socijalni i ekonomski zagubi Propa|aweto na pretprijatieto zna~i eliminirawe na negovite proizvodi ili uslugi koi javnosta gi posakuva,se namaluva brojot na rabotni mesta, se zgolemuva nevrabotenosta, zguba na zadnicata zaradi neispla}awe na plati i na krajot se gubat danocite koi pretprijatieto kako dano~en obvrznik gi pla}alo i so koi se podr`uvale, {kolite, policijata, protivpo`arnite dru{tva i drugite uslugi koi gi nudi vladata.

Pri~ini za neuspeh na malite pretprijatija
Pri~inite za neuspeh na malite pretprijatija se mnogu i nekoi od niv se li~ni i povrzani so sopstvenikot, povrzani so manaxmentot , a treti so smetkovodstvoto. Naj~esti logi~ni faktori koi pridonesuvaat za neuspeh na maloto pretprijatie se : 1. Nedostatok na iskustvo Ova e glavna pri~ina za neuspeh i

opfa}a tri aspekta: Nedostatok na iskustvo vo komunikacija so vrabotenite, nedostatok na iskustvo so rabotewe vo pretprijatieto i nedostatok na iskustvo vo komunikacija so potro{uva~ite, dobavuva~ite bankite i potencijalnite investitori. 2. Nedostig na pari Obi~no sumata na pari za vodewe na boznisot e ograni~ena i zatoa e te{ko da se po~ne i da se vodi biznisot, predse da se po~ne za{to se potrebni sredstva za zalihi, ma{ini i oprema, mebel rentirawe i pokrivawe na tekovnite tro{oci. 3. Lo{a lokacija na vidot na Pogre{no izbzana lokaciaj mo`e mnogu da proizvodstvoto, trgovija, uslugite priodnese za neuspehot na pretprijatieto. Lokacijata treba da odgovara dejnosta, grade`ni{tvoto.Zna~i pretprijatieto treba da bide locirano na mesto kade }e bide atraktivno i }e privle~e potro{uva~i.

11

4. Lo{o upravuvawe so zalihi Pogre{no upravuvawe so zalihite kako pri~ina za neuspeh opfa}a: • • Nesoodvetno proizvodstvoto. Nepotrebni zalihi od oddelni vidovi surovini. vlezni koli~ini soglasno so dinamikata na

5. Premnogu anga`irani vlo`uvawa vo fiksni sredstva Dokolku pregolema koli~ina na kapital e anga`irana vo fiksni sredstva se spre~uva normalnoto rabotewe na pretprijatieto i se spre~uva negoviot rast. 6. Neplaniran rast Dokolku na po~etokot na raboteweto biznisot se poka`e kako uspe{en, toa mo`e da go motivira sopstvenikot da razmisluva za pro{iruvawe. Rastot treba da bide planiran za{to e povrzan so dopolnitelnoanga`irawe na resursi, dokolku razvojot ne e planiran anga`iranite resursi }e gi zgolemat tro{ocite i namalat profitabilnost. 7. Naivnost kon okru`uvaweto Okru`uvaweto op{to i posebno ima presudno vlijanie vrz raboteweto na pretprijatijata. Posebno okru`uvawe i opfa}a onie faktori koi vlijaat pozitivno ili negativno na oddelen deloven potfat. Bez ocenka na okru`uvaweto ne mo`e da se o~ekuvaat sopstvenikot rezultati ne podobri kon od prose~nite. Toa zna~i deka mo`e dene{noto isklu~itelno dinami~no

okru~uvawe da se odnesuva konzervativno. Samo onie sopstvenici koi se spremni da go promenat na~inot na stopanisuvawe (strategii, celi, politiki, planovi) vo svetlina na okru`uvaweto ili {ansa da pre`iveat. Drugi li~ni karakteristiki koi mo`at da dovedat do neuspeh se: • Poka`uvawe na preterano moslewe za sopstvenata kompetentnost vo biznisot zasnovano na ograni~eno

znaewe za nekolku menaxerski sposobnosti.

12

Ogranienoto

formalno

obrazovanie

zaradi

toa

toj

ja

istaknuva neva`nosta na {koluvaweto i smeta deka najdobar u~itel e iskustvoto. • • • • • • Nefleksibilost, otpornost na promeni i so nedostatok na pretpriema~ka inicijativa Kako standardi gi sledi negoviot vkus i mislewe Odlu~uva zasnovano na intuicija, emocii i neobjektivni faktori Glavno orientiran kopn minatite nastani, a ja ignorira idninata Malku ~ita stru~na literatura (koja ja tretira negovat dejnost) Glavno ne gi prifa}a sovetite od kvalifikuvani izvori, a gi prifa}a onie od nekvalifikuvani. Zna~i voglavno mo`eme da ka`eme deka pokraj izmamite, nepo~ituvaweto i katastrofite i menaxerskata nesposobnost e edna od klu~nite pri~ini za neuspeh- kako pri~ina povrzana so menaxmentot. Finansiskite problemi kako pri~ina za neuspeh na malio biznis se povrzanii so smetkovotstvoto. Spored odredeno istra`uvawe povrzano so finansiski izve{tai finansiskite pote{kotii se predizvikani od nemawe kontrola od zalihite , potoa nepostoewe na smetkovotstveni podatoci i nekompletni podatoci, potoa nepostoewe analiza na gotovinskiot tek, neobu~eni smetkovoditeli itn. Zemaj}i gi vo predvid razli~nite grupi na faktori kako pri~ina za neuspeh vo nacionalnata ekonomija na prvo mesto se finansiskite pri~ini, me|u koi: Tro{oci za rabotewe,nedovolen kapital, golem instucionalen dolg. Potoa sleduvaat ekonomskite pri~ini: slabosti na

13

industrijata,

nedovolno

ostvaren

profit,

nesoodvetna

proda`ba,

nekonkurentnost. Potoa katastrofi, izmami, strategiski pri~ini itn. Me|utoa pri~inite za neuspeh kaj malite pretprijatija se razli~ni od onie kaj celot stopanstvo. Samo za sporedba tie se: nekonkurentnost, neuramnote`eno iskustvo, nedostig na menaxersko iskustvo vo dadeno podra~je i dr.

Pati{ta za neuspeh
^esto se slu~uva sopstvenicite na mali pretprijatija da ne uspeat da gi usoglasat sopstvenite karakteristiki so menaxerskite problemi. Procesot na neuspeh mo`e da se objasni na sledniot na~in: Li~nite karakteristiki na sopstvenikot na maliot biznis vo sodejstvo nadvore{ni so menaxerskite Propa|aweto faktori kako na {to slabosti se prizveduva vo slabosti ponudata za so i pretprijatieto. pretprijatieto e potpomognato

oscilaciite

pobaruva~kata, promeni vo vkusot na potro{uva~ite, promeni vo u~estvo na pazarot i sl. Toa vodi kon lo{o odlu~uvawe od strana na sopstvenikot na maloto pretprijatie i kako posledica na toa se zgolemuvaat dolgovite, se namaluva gotovinskiot priliv, profitabilnosta opa|a, neefikasno se koristat resursite i seto ova pak vodi kon neuspeh na maloto pretprijatie.

Prednosti na malite pretprijatija
So ogled na faktot deka malite pretprijatija obezbeduvaat najgolem del od rabotnite mesta i pridonesuvaat za sozdavawe na sovr{ena knkurencija na pazarot imaat golemo zna~ewe za ekonomijata.

14

Prednostite na malite sprema golemitep doa|aat do iraz koga: treba da se testira nov proizvod, pazarot e relativno mal, e potrebno li~no prisustvo na sopstvenikot, li~nite uslugi se dominantni, e potreben neposreden nadzor nad rabotniicte i dr. Prednostite na malite pretprijatija koi doa|aat do izraz vo vakvite situacii se slednite: 1. Fleksibilnost pod ovaa prednost na malite pretprijatija se podrazbira nivno brzo prilagoduvawe na pazarnite izmeni. Vsu{nost dokolku dojde do namaluvawe na pobaruvawata od strana na potro{uva~ite, pretprijatijatieto reagira na na~in {to go namaluva obemot na svoeto proizvodstvo. Postojat mali ograni~uvawa vo menuvaweto od edna na druga rabota. Golemite pretprijatija za razlika od malite relativno bavno se prilagoduvaat na novonastanatite promeni vo opkru`uvaweto. 2. Neposrdni kontakti so potro{uva~ite Menaxerite namelite pretprijatija imaat mo`nost da vospostavat direktni odnosi so potro{uva~ite. Sopstvenicite na pretprijatija preku nivnite kantakti ostvareni so potro{uva~ite.Sopatvenicite na pretprijatijata preku nivnite kontakti osdtvareni so kupuva~ite gi prifa}aat sugestiite i prigovorite i gi koristat za usoglasuvawe na svoeto proizvodstvo so nivnite potrebi. 3. Kratki kanali na komunikacija So ogled na faktot deka ovie pretprijatija imaatmal broj na vraboteni i kanalite na komunikacija se kratki. Menaxerite se vo direktni kontakti so vrabotenite i na toj na~in vo organizacijata se vospostavuva porelaksirana atmosfera koja proizveduva i podobri rezultati. 4. Profitot slu`i kako plata Ovaa prednost slu`i kako stimulator, pottiknuva~ na sopstvenicite na ovie biznisi. Imeno vodeni od ovaa prednost na malite pretprijatija menaxerite navleguvaat vo ovaa sfera

15

so cel da ostvarat profit koj na nekoj na~in }e pretstavuva nivna plata, nagrada za vlo`eniot trud od nivna strana. 5. Neposredni kontakti so dobavuva~ite Vo maloto pretprijatie se nastojuva da s vospostavaat direktni odnosi so dobavuva~ite vo pogled na koli~nite, neo~ekuvanite promeni vo nabavkata na surovini i sl. 6. Lesno zapo~nuvaat so rabota Denes sekoe fizi~ko lice moe`e da osnova svoe pretprijatie dokolku gi ispolnuva uslovite vo pogled na: dokumentacija za lokacija, po~eten kapital i dozvola za rabota, registracija. 7. Ednostavno odlu~uvawe Ako kako pojdovna to~ka se zeme deka menaxerot i sopstvenikot e edna ista li~nos mo`e da se zaklu~i deka kaj malite pretprijatija postoi ednostvno odlu~uvawe. Procesot na donesuvawe na odluka se odviva kratko, bidej}i odlukata se donesuva od strana na edna li~nost, i sekoga{ e vo soglasnost na misleweto na taa li~nost za odredena rabota. 8. Neposredna komunikacija so vrabotenite Bidej}i malite pretprijatija imaat mal broj na vraboteni, kontaktite pome|u menaxerite i dr. vraboteni e na zavidno visoko nivo. Imeno ova pridonesuva za podobro razbirawe na celite i povisok stepen na nivno usovr{uvawe.

Slabostite na malite pretprijatija
Pokraj elaboriranite prednosti malite pretprijatija se karakteriziraat i so brojni slabosti. Kako pozna~ajni slabosti na malite pretprijatija se naveduvaat slednite: nedostatok na menaxerski sposobnosti, nedostig od adekvatno planirawe, nedostig od efektiven marketing, brza i neplanirana ekspanzija ili pak, ednostavno osnovanoto pretprijatija nama da ima {ansi za uspeh.

16

1. Nedostig na efektiven menaxement

So samoto osnovawe

na pretprijatieto sopstvenikot se potpira na menaxmentot na edna li~nost. Ovoj menaxer ne delegira avtoritet na drugi vraboteni i go zadr`uva edinstvotto na komanda. 2. Raboti mnogu ~asovi dnevno Ovaa slabost na malite pretprijatija proizleguva od prethodno navedenata slabost. So ogled na faktot deka sopstvenicite ne delegiraat avtoritet na podredenite tie najgolem del od svoeto vreme go posvetuvaat na golemite obvrski koi treba da se izvr{at za normalno funkcionirawena pretprijatieto. Imeno tie prvi doa|aat i posledni go napu{taat rabotnoto mesto i pominuvaat dolgi ~sovi na rabota. Vsu{nost nivnata posvetenost na rabotata treba da pretstavuva primer za ostanatite vraboteni. 3. Nedostig na obrten kapital Ovaa slabost na ovoj vid na pretprijatija gi namaluva konkurentskite sposobnosti vo odnos na golemite kompanii. Nedostig na obrten kapital mo`e da se otstrani so zemawe na kredite od postojanite finansiski institucii odnosno bankite. Me|utoa ovaa mo`nost za namaluvawe na ovaa slabost vo na{ata dr`ava e na nisko nivo, {to proizleguva od visokite kamatni stapki koi ne odat vo prilog na malostopanstvenicite. 4. Nedostig na specijalizacija So ogled na toa {to malite pretprijatija postoi edinstvo na komanda vo odnos na golemite pretprijatija kade postoi podelba na rabotata se ~uvstvuva nedostig na specijalizaciaja. Menaxerite na ovoj vid na pretprijatija raspolagaat so op{to nasproti specijalizirano znaewe koe e potrebno za uspe{no funkcionirawe. 5. Rizik po fondovite poradi nedostig na specijalizirano znaewe nastanuva gubewe na vlo`enite sredstva , sopstveni ili pozajmeni od bankite. Site ovie slabosti namalite pretprijatija vodat kon neuspehza koj kako i za uspehot e odgovoren sopstvenikot t.e menaxerot na istoto.

17

Karakeristiki na menaxerite na mali pretprijatija
Postoi dilema okolu liatatna karakteristiki na malite pretprijatija bidej}i od razli~ni ispituvawa se dobieni razli~ni rezultati. Ima karakteristiki koi se odnesuvaat na eden vid menaxeri drugi karakteristiki se odnesuvaat za drug itn. Karakteristikite na uspe{nite menaxeri se slednive: Inicijativa, sposobnost za organizirawe,tehni~ki za komunikacija, znaewa, kvaliteti administrativna za rakovodewe, sposobnost,sposobnos

trpelivost i pretsopstveni~ko iskustvo. Glavna karakeristika na sopstvenicite na mali biznisi e nivanata postavenost na rabotata, napornata rabota i dolgoto rabotno vrema. Postojat sedum osnovni karakeristiki na menaxerite na malite pretprijatija, a toa se slednite: 1. Golemo ~uvstvo na nezavisnost Ova ~uvstvo na nezavisnost se odnesuva na nezavisnosta na menaxerite vo pogled na nadvore{nata kontrola. Ovaa sloboda im ovozmo`uva da ja realiziraat ssvoja ideja bez pritoa da podnesuva smetka na nekoj 2. Izrazeno ~uvstvo aa pretprijatie Ovaa karakteristika im ovozmo`uva na menaxerite da gi koristat svoite idei, sposobnosti, ambicii preku pretprijatieto. Poradi nivnata `elba za ostvaruvawe tie maksimalno se posvetuvaat na rabotata s# do realizcija na idejata. 3. Motivirani od li~ni i familijarni pobudi Menaxerite ne se motivirani tolku od profitot kolku {to se motivirani od familijarnite obvrski. Tie pove}e preferiraat da rabotat vo familijarni firmi otkolku vo drugite pretprijatija bidej}i sakaat da gi ostvarat svoite obvrski kon familijata 4. Vleguvaweto vo biznis e zasnovano pove}e na {ansi otkolku na planirawe. Najgolemiot del od lu|eto vo ovoj del na

18

biznisi vleguvaat slu~ajno, odnosno bez nikakvo prethodno planirawe. Ovie menaxeri podocna doa|aat vo sostojba da baraat soodvetna menaxerska pomo{. 5. Golema e cenata na sopstvenoto vreme Menaxerite na malite pretprijatija se vo postojana trka so vremetokoja proizleguva od nedostatok na vreme poradi golemite obvrski koi treba da gi izvr{at. Poradi toa tie nemaat vreme da posvetat na nadvore{nite aktivnosti{to ne e slu~aj so menaxerite na golemite pretprijatija koi del od svoeto vreme posvetuvaat na odnosite so javnosta. 6. Ograni~eno formalno obrazovanie so ograni~eno formalno obrazovanie pobrazovanite prijateli ili preku kursevi. 7. O~ekuva brzi i konkretni rezultati Sopstvenicite o`ekuvaat brzi rezultati, odnosno sakkat za kratko vreme vlo`enite sredstva da si gi povratat i zgolemat. Tie se silni individui koi prifa}aat rizik i sekoga{ se spremni da se borat za ostvaruvawe na svoite celi bidej}i se karakteriziraat so visok stepen na istrajnost. Menaxerite raspolagaat so tendencija da ostvarat

neformalno obrazovanie preku ~itawe i koristewe na mislite od

Zaklu~ok:
Pri~inite za golemata stapka na mortalitet na malite pretprijatija gi ima mnogu , no istovremeno i mnogu e golem brojot na novi mali pretprijatija. I pokraj navedenite slabosti tie i ponatamu }e pretstavuvaat motor za razvoj na nacionalna ekonomija. Postojat

19

golem broj na zemji i regini ~ija {to razvienost se dol`i na ravitokot na malite pretprijatija kako Pensilvanija vo SAD, Marke vo Italija. Taka na pr. vo SAD u{te vo 1977 god. ovie pretprijatija u`estvuvale so 54% vo formirawe na brutonacionalniot proizvod i isto tolku procenti vo vkupnata vrabotenost. Vo Japonija so 60-65% vo vkupnata vrabotenost i 50% vo formiraweto na brutonacionalniot dohod. Za zapadno-evropskite zemji 80-90% od vkupnio tbroj na pretprijatija se mali, dodek vo Velika Britanija u{te vo 1986 god. toj procent iznesuval96%. Ova zna~i deka malite pretprijatija se od vitalni zna~ewe za edna ekonomija i gledano na podolg rok brojot na novoformiranite mali pretprijatija go nadminuva onoj na bankrotiranite. Zna~ajno e da se spomne dek vo R. Makedonija se sledi ovoj trend i vo periodot od 1993 do 1999 se formirani nad 90 000 novi mali pretprijatija {to mnogu pozitivno se odrazi na na{eto stopanstvo. Seto ova zna~i deka ovoj sektor na sopstvenost treba da se oddr`uva i stimulira.

Koristena literatura:
1. Prof. d-r Bobek [uklev- Osnovi na menaxment 2. Prof. d-r Bobek [uklev- Menaxment na mal biznis
3. Dan Steinhoff-small business management fundamentals

20

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful