You are on page 1of 19

Univerzitet Sv.

Kiril i Metodij
Filozofski Fakultet
Institut za Odbranbeni i Mirovni Studii

Predmet :Osnovi na Razuznavawe


Tema: Razuznava~kiot ciklus pri u~estvo
na
armiski kontingenti vo mirovni misii

(seminarska rabota)

mentor:
izrabotil:
prof.d-r.Mitko Kotov~evski Bojan Taneski
Broj na indeks
3331/04

1
SODR@INA

Vove
d....................................................................................................
........................3

I DEL
PRINCIPI NA RAZUZNAVAWETO................................................................5

1. Razuznava~ki
izvori................................................................................................5
1.1.
IMINT.................................................................................................................
..6
1.2.
OSINT................................................................................................................
....6
1.3.
RADINT..............................................................................................................
....6
1.4.
SIGINT...............................................................................................................
...6
1.5.
HUMINT.............................................................................................................
....6
1.6.
TECHINT............................................................................................................
...7

2. Organizacija na
razuznvaweto..............................................................................8
2.1. Ulogata na razuznavakiot
personal ................................................................8
2.2. Definirawe na razuznava~kite
celi..............................................................8
2.3. Proces na
planirawe ..........................................................................................9
2.4. Razuznava~ka podgotovka na poleto na
operacii.........................................10
2.5. Procenka na
zakanata.........................................................................................11

2
3. Razuznava~ki
ciklus................................................................................................11

II DEL
UPATUVAWE NA KONTINGENTINAARM VO MISII NADVOR OD
REPUBLIKA
MAKEDONIJA..............................................................................12

1. U~estvo na R.Makedonija vo mirovni


misi.......................................................12
2. Razuznava~ka poddr{ka na kontingetite na
ARM...........................................13
3. Mo`ni zakani po bezbednosta na kontingentite i spravuvawe so
istite..................................................................................................................
............14

Zaklu~ok........................................................................................
.................................16

Literatura...........................................................................................................
..........18

Odr`uvaweto na mirot ne e rabota na vojnici,


no samo vojnici mo`at da go napravat toa.
Gen. Dag Hamerskold
porane{en Generalen sekretar na ON

VOVED

Vo periodot na ~ovekovata istorija od vtorata svetska vojna navamu,


potvrtdeni se nekolku obidi od strana na OON da arbitrira vo spre~uvawe na
vooru`eni konflikti pome|u dve dr`avi, ili pak pri etno ideolo{ko-religiski
sprotivstaveni strani vo edna dr`ava, so namera trajno ili privremeno da go
zapre samiot konflikt. Takvi primeri ima{e od Sinaj, preku Kipar do BiH.
Pritoa misiite koi bea ispra}ani od strana na OON, pokraj humanitarniot
karakter, sekade ja sodr`e{e i voenata komponenta.
Ovaa komponenta naj~esto podrazbira{e u~estvo na pripadnici na armii od
drugi zemji, koi pod znameto na OON dobivaa mandat so manifestirawe na
sila preku svojata prisatnost vo problemati~nata oblast, da gi popre~at
stranite vo konfliktot od natamo{na me|usebna destruktivnost.
Po nastanite od 11.09.2001 godina na tloto na SAD i objavuvaweto na

3
globalnata borba protiv terorizmot, dojde i do zna~itelna promena na
karakterot na samite voeni mirovni misii.
Imeno, OON vo slu~ajot so Avganistan i Irak i dade odobruvawe na NATO
alijansata, so svoite armiski kontingenti da primeni klasi~ni operativno-
takti~ki vooru`eni operacii i da izvr{i voena intervencija vo ovie zemji. Po
zavr{uvaweto na voenata intervencija, sleduvaa fazi koi bea definirani kako
vospostavuvawe (nametnuvawe) i podocna, odr`uvawe na mirot. Rezultatite
od vakviot priod kon mirovnite operacii vo koi u~estvuvaat armiski
kontingenti na drugi dr`avi se o~igledni. Podobruvaweto na sostojbata vo
Avganistan odi isklu~itelno bavno, a nezna~itelnoto namaluvawe na
nasilstvata vo Irak vo posledniov period, se nadopolni so navleguvaweto na
turskata armija vo severot na zemjata, kade izvr{uva voeni operacii protiv
PKK (Kurdskata Rabotni~ka Partija).
Priota ne treba da se zanemari i se pogolemoto negativno mislewe za
vakvite operacii kaj javnosta vo zemjite ~ii armiski kontingenti se upatuvat
vo vakvi misii, kako i tro{ocite koi proizleguvaat po buxetot na dr`avata od
sproveduvaweto samite operacii.
Kone~no, se postavuva i pra{aweto, dali svetot e posiguren od globalnata
zakana od terorizmot so vakviot na~in na spravuvawe so nego?!
Kako i da #, pri izveduvaweto na bilo koja operacija vo koja se vklu~uvaaat
vooru`eni sili potrebno e da se izvr{i dobra razuznava~ka podgotovka na
voenoto pole, odnosno na poleto za operacii. Razuznava~kata poddr{ka e
neophodna ne samo od pri~ini da se doznaat neophodnite informacii za
terenot, vremeto, opkru`uvaweto i neprijatelot, ami isto taka da se doznae
rasporedot, zada~ite i oblasta na operacii na sojuznicite, na~inot, vremeto i
silite so koi tie }e go izveduvaat toa i.t.n Ova e od vitalno zna~ewe pri
izvr{uvaweto na voenite zada~i vo mirovnite misii, osobeno dokolku vo
zemjata kade se vr{at vakvite operacii, treba da se osposobat, vklu~at vo
akcija i koordiniraat i del od nekoga{nite sprotivstaveni armiski ili policiski
delovi od taa zemja vo koja bila izvr{ena voena intervencija. Vakva e
sostojbata vo momentov i vo Irak i vo Avganistan.
Posebna specifi~nost pretstavuva i momentot koga odreden armiski
kontingent na edna zemja se nao|a pod komandna, logisti~ka i takti~ka
odgovornost na komanda na druga armija, pritoa nemaj}i mo`nost za
direktna komunikacija so voenite avtoriteti na svojata zemja. Ovde osobeno
silno doa|a do izraz prednosta od dobivaweto na navremeni i kvalitetni
razuznava~ki informacii, kako za voeno-politi~koto rakovodstvo vo zemjata
od kade se ispra}a kontingentot radi donesuvawe na pravilni polliti~ki
odluki, taka i za razuznava~ka poddr{ka na samiot kontingent koj ja
izvr{uva misijata, radi za{tita trupite i sretstvata i pravilno izvr{uvawe na
zada~ata.
Vladite na odredeni zemji vo zavisnost od aktuelniot politi~ki moment na
vnatre{en ili me|unaroden plan, ~esto se odlu~uvaat da ispra}aat svoi
armiski kontingenti vo vakvi misii. Pritoa, samo kaj mal broj od ovie dr`avi
u{te na samiot po~etok na odlu~uva~kiot proces, se posvetuva nedovolno
vnimanie za potrebnite informacii koi bi uka`ale {to mo`e da se o~ekuva od
eden vakov ~in, kako za bezbednosta na kontingentot koj se ispra}a, taka i
za eventualnite posledici po samata vlast od donesuvaweto na vakva odluka.
Ova }e pretstavuva obid da se dade kratok osvrt kon zaokru`uvaweto na
razuznava~kot ciklus, tokmu pri vr{ewe na voeni operacii za odr`uvawe na

4
mirotnadvor od mati~nata zemja.

IDEL

Principi na razuznavaweto

Postojat osum osnovni principi koi ja vodat razuznava~kata produkcija,


kako i organizacijata i aktivnostite na onie koi ja proizveduvaat. Toa se
slednive:
a. Centralizirana kontrola. Razuznavaweto mora da bide centralno
kontrolirano, so {to }e se izbegne nesakanoto duplirawe(preklopuvawe) na
rabotata, pritoa obezbeduvaj}i vzaemna poddr{ka i osiguruvawe na uspe{no
i ekonomi~no iskoristuvawe na site izvori.
b. Navremenost. Razuznavaweto e beskorisno dokolku produkcijata
predocna pristigne do svoeto odredi{te. So drugi zborovi, sistemot na
pobaruvawa i obezbeduvawe na informacii mora da bide sposoben
navremeno i bez zadocnuvawe da uka`uva na site zna~itelni promeni na

5
sostojbite od interes.
v. Sistematsko iskoristuvawe. Izvorite i kapacitetite mora da bidat
sistematski iskoristuvani so metodi~ni pobaruvawa, bazirani na
poznavaweto na realnite mo`nosti i ograni~uvawa.
g. Objektivnost. Sekoj obid za preoblikuvawe na vistinskata informacija
po odnapred sozdadena ideja mora da bide otfrlena.
d. Dostapnost. Relevantnite informacii mora da bidat dostapni do
razuznava~kite {tabiovi i do krajnite korisnici. Site razuznava~ki informacii
mora da bidat procesuirani od razuznava~kite {tabovi, pri {to }e bide
vklu~en i priocesot na sporeduvawe so ve}e dobienite informacii.
Razuznava~kata informacija nema vrednost dokolku nema nejzina
diseminacija i dostapnost do/od onoj koj ja baral.
|. Odgovornost. Razuznava~kiot sistem mora da bide kreiran da
odgovovri na pobaruvawata vo sekoe vreme.
e. Za{tita na izvorite. Site izvori na informacii mora da bidat adekvatni
za{titeni.
`. Kontinuirano proveruvawe. Razuznavaweto mora kontinuirano da se
proveruva i koga e neophodno da se izmeni, zemaj}i gi vo predvid site novi
informacii, za da se sporedat so onie koi ve}e se poseduvaat.

1. RAZUZNAVA^KI IZVORI

1.1. IMINT-(Imagery intelligence)

Vo bukvalen smisol podrazbira slikovito razuznavawe, no vsu{nost toa


e razuznavawe koe se bazira na podatociso slikovit prikaz od fotografski,
radarski, elektro-opti~ki, infra-crveni, termi~ki i multi srektralni senzori, koi
mo`e da bidat kopneni, pomorski ili vozdu{ni. Pogovorkata deka slikata e
zbor koj vredi iljada zborovi, e vistina vo razuznavaweto. Razuznavaweto
dobieno od slikovit prikaz e jasno, koncizno i sekoga{ slu`i kako podr{ka ili
potvrda na razuznavaweto koe proizleguva od drugi izvori. Te`i{teto na
IMINT proizleguva od izvorite kako {to se sateliti, avioni i bespilotni letala
zaradi potrebite toa da bide obraboteno na strate{ko ili najmalku na
operativno ramni{te. Toa ne e sekoga{ dostapno na poniskoto nivo na
politi~ki ili voeni avtoriteti. Ovaa situacija mo`e da se promeni na blizok do
sreden rok vo zavisnost od tehnolo{kiot razvojot na posovremeni metodi za
pribirawe na informacii.

1.2. OSINT- (Opensource Inteligence)


Razuznavawe od otvoreni izvori . Ova razuznavawe e bazirano na
informacite sobrani od izvori otvoreni za javnosta kako {to se mediumi
(radio, TV, vesnici), dr`avna propaganda, magazini i tehni~ki vesnici,
Internet, tehni~ki prira~nici i knigi. Slobodata na legislativata za informirawe
nasekade vo svetot gi otkriva site osven najvrednite dr`avni tajni a
sposobnosta da se dobijat novi informacii dobieni od sistemite kako {to e
Internetot pridonese za brza i lesna dostapnost do izvorite na informacii.
OSINT-ot najverojatno }e stane izvor na bazi~no razuznavawe iako so
mo`nostite od modernata oprema za sobirawe na vesti }e postojat momenti

6
koga televiziskite izve{tai }e produciraat momentalno razuznavawe.

1.3. RADINT- (Radar Intelligence)

Razuznavawe koe prizleguva od podatocite sobarni preku radar. Ova


razuznavawe se potpira na upotrebata na radarskite uredi kako naprava za
detekcija. Na primer identifikuvaweto na predmet koj mo`e ili ne mo`e da se
prepoznae na sprecifi~na odale~enost od radarot ili ednostavna detekcija na
dvi`ewa na odredena to~ka od terenot. Najzastapeno vo mornaricata,
avijacijata i protivavionskite dejstva.

1.4. SIGINT- (Signal Intelligence)

Op{t termin koj se upotrebuva za objasnuvawe na seto razuznavawe


koi poteknuva odElektrto-Magnetniot Spektrum (EMS). Se deli na
(1) COMINT. (Komunikacisko razuznavawe.) Razuznavawe koe
proizleguva od elektro-magnetnite komunikacii i komunikaciski sistemi od
onie koi ne se odredeni da gi primat informaciite.
Ova razuznavawe sobira informacii dobieni preku me{awe vo
komunikaciskite vrski.
(2) ELINT. (Elektronsko razuznavawe.) Razuznavawe koe prizleguva od
elektro-magnetnite nekomunikaciski transmisii od strana na onie koi ne se
odredeni da gi primat informaciite.
Ova e razuznavawe koe se dobiva so tehni~ka procenka na elektro-
magnetnite nekomunikaciski emisii kako {to se onie koi gi produciraat
radarite i sistemite za naso~uvawe na raketite. Tuka se vklu~uvaat i
laserite, infracrvenite napravi i sekoja ostanata oprema koja producira emisii
vo EMS.

1.5. HUMINT (Human Intelligence)

Kategorija na razuznavawe koe proizleguva od informaciite sobrani i


dobieni od ~ove~ki izvori.
Spektarot na HUMINT izvorite e enormen. Sekoe lice, prijatelsko,
neprijatelsko ili neutralno e potencijalen izvor na HUMINT.
Sobira~ite na HUMINT se onoj personal obu~en za sobirawe na
informacii od ~ove~ki izvorikako odgovor na razuznava~kite potrebi.
Sobira~ite na HUMINT vklu~uvaat specijalno obu~en personal za
ispra{uvawe i organizirawe na mre`a na sorabotnici. Sobira~ite mo`e isto
taka da bidat razuznava~ki oficeri, kontra-razuznava~ki agenti ili personal
na specijalnite ili regularnite edinici pri koristeweto na tehnikite za sobirawe
na informacii vo nasoka na nivnite zada~i.
HUMINT-ot e od posebno zna~ewe vo potvrdata i dopolnuvaweto na
IMINT i SIGINT a ponekoga{ i edinstven mo`en izvor na informacii pri
izvr{uvaweto na takti~ki operacii vo ramkite na misijata.

1.6. TECINT (Technology Intelligence)

Razuznavawe koe se odnesuva na stranskite tehnolo{ki dostignuvawa,

7
performansot i operativnite sposobnosti na stranski kapaciteti i potencijali
koi imaat ili mo`at da imaat prakti~na primena vo politi~ki, voeni,
ekonomski ili drugi celi.
Ova e razuznavawe ~ija cel naj~esto se nau~nite istra`uvawa, eksperimenti
i dostignuvawaso {irok spektar na iteres.

2.ORGANIZACIJA NA RAZUZNAVAWETO

2.1. Uloga na razuznava~kiot personal

So cel da se zadovolat potrebite za dobivawe na to~no, navremeno i


relevantno razuznavawe koe }e gi zadovoli potrebite na pobaruva~ot, no }e
gi poddr`i i u~esnicite vo misijata, razuznava~kiot personal od edna
razuznava~ka organizacija({tab) treba da gi izvede slednite zada~i
Najnapred e potrebno da se razvie razuznava~kata arhitektura za
prenesuvawe na informaciite vnatre vo organizacijata i na povisoko nivo,

8
kako i vo, odnosnopome|u srodnite organizacii (edinici).
Voedno potrebno e da se razviva politika za izveduvaweto na
operacijata, so koja }e se dobijat validni informacii. Odvivaweto na
razuznava~kiot proces treba da bide vo sklop so dobienoto pobaruvawe i vo
soglasnost sonacionalnata razuznava~ka praktika i procedura. Vo zavisnost
od pobaruvaweto }e treba da se utvrdi metodot koj }e se primenuva za doa|
awe do informacijata, odnosno dali toj }e bide taen, prikrien ili legalen.
Identifikuvawe na prioritetno razuznava~ko pobaruvawe i
implementacija naPlan na sobirawe na informacii.
Dokolku za toa ima potreba, }e se izgotvi plan za razmena na
razuznava~ki informacii so drugi dr`avi, odnosno pri neposrednoto
u~estvoto vo mirovni misii, planot za razmena se odviva preku Alijansata ili
koaliciskite sili zemaj}i gi vo predvid pre~kite koi se javuvaat od
bezbednosnite proceduri na sekoja dr`ava.
Vr{ewe na razuznava~ka podgotovka na poleto na operacii kako
podr{ka na procesot na donesuvawe na odluki od strana na politi~kite I
voenite avtoriteti.
Razuznava~kiot personal treba da pridonese vo komandata i kontrolata na
voenite aktivnosti preku razuznava~ka podr{ka na Operativnata Bezbednost
(OB), za{titata od izmama i psiholo{kite operacii, za{tita od Elektronsko
Vojuvawe (EV) i fizi~koto uni{tuvawe na sopstvenite sili.

2.2. Definirawe na razuznava~kite celi

Komandantot na armiskiot kontingent vo mirovna misija, pomognat od svojot


Operativen i Razuznava~ki [tab gi odreduva klu~nite potrebi za informacii i
prioritetni razuznava~ki barawa i gi naso~uva razuznava~kite celi koi }e
pomognat vo ostvaruvaweto na celite na misijata. Ovie aktivnosti se klu~ni
za misijata na kontingentot a nivnata priroda, obem i orientacija se definirani
spored va`nosta koja komandantot ja dava na razuznavaweto pri vedeweto
na uspe{na operacija.
Razuznava~kiot [tab mora da bide podgotven da go usovr{i originalniot
koncept na razuznava~kite operacii za da odgovaraat na site promeni na
misijata na koontingentot.
Razuznava~kiot personal mora da potvrdi deka razuznava~kite potrebi na
komandantot na kontingentot se to~ni, soodvetno definirani i pravilno
protolkuvani.
Ponatamu, preku koordinacijata so operativniot personal, razuznava~kiot
personal }e potvrdi deka ovie barawa se sinhronizirani, prioritizirani i
prevedeni vo aktivnosti koi }e rezultiraat so proizvodstvo na soodvetno
razuznavawe za da se ovozmo`i uspe{no realizirawe na misijata na
kontingentot.

2.3. Proces na planirawe

Procesot na planirawe se odnesuva na sekoj strate{ki, operativen ili


takti~ki {tab pri planiraweto, upatuvaweto, odnosno izvr{uvaweto na
samata misija. Razuznava~kiot personal dava golem pridones vo vodeweto
na celiot proces. Ova vo osnova proizleguva od prioritenite razuznava~ki
barawano razuznavawetoistotakatreba da bide proizvodi odgovor na

9
razuznava~kite potrebi koi proizleguvaat od kursot na vodewe na procesot
na planirawe. Vo sklop na samiot proces ima i odredeni proceduri, a
sevkupniot proces sodr`i 5 nivoa.

Nivo 1- Po~etok

Sesijata za planirawe mo`e da zapo~ne na razli~ni nivoa, no pri


upatuvawe na kontingent vo mirovna misija zapo~nuva so donesuvaweto na
samata politi~ka odluka za ispra}awe na armiski kontingent na vakva
zada~a.
Vrz osnova na po~etnata odluka, vedna{ potoa teba da bide formirana i
Grupa za strategisko i operativno planirawe, ~ija primarna zada~a }e bide
da ja definira misijata i da donese strategija za nejzino otpo~nuvawe,
realizacija, izvr{uvawe i zavr{uvawe.

Nivo 2- Orientacija

Po dobivaweto na prvi~nata zada~a, komandantot na kontingentot


odreduva {to treba da se postigne. Ova se pravi preku procesot nare~en
Analiza na misijata. Procesot na Analiza na misijata }e bide sodr`an vo
Prira~nik za planirawe na komandantot na kontingentot, koj }e sodr`i detali
kako {to se pretpostavki, Centar na Gravitacija, zada~i, celi, posakuvana
krajna sostojba i kriteriumi za uspeh.

Nivo 3- Koncept

Konceptot vo sebe gi sodr`i formata i tekot na aktivnostite pri


izvr{uvaweto na misijata. Tekot na aktivnostite naj~esto se formira
upotrebuvaj}i pove}e mislewa i voeni ve`bi vo pribli`ni uslovi so koi
kontingentot }e se soo~i vo zemjata kade se upatuva, {to }e pomogne vo
donesuvaweto na klu~nite to~ki na odluka.
Pritoa e potrebno da se razvivaat tekovi na akcija, radi
interoperabilnost so prijatelskite sili, kako i za spravuvawe so neprijatelskite.
Komandantot na kontingentottreba da go odbere tekot na aktivnostite koi }e
bidat razvieni vo Koncept na operacii i da izvr{i identifikacija na silite
neophodni za izvr{uvawe na misijata.

Nivo 4- Razvoj na planot

Vo ovaa faza, Konceptot na operacii se razviva vo plan koj potoa se


odobruva i izdava. Vrz osnova na slo`enosta na operaciite, silite mo`e da
zapo~nat so podgotovka za ispra}awe vo misija pri krajot na ova nivo.

Nivo 5- Pregled na planot

Ova nivo sodr`i dve fazi- Pregled na planot i Procenka na planot. Za


vreme na samata misija, planot postojano se pregleduva. Planot se
procenuva, obi~no preku izvr{uvaweto na takti~kite zada~i za vreme na
samata misija ili spored nekoj drug kriterium. Dokolku po dobieni

10
razuznava~ki informacii za promena na sostojbata, se utvrdi deka se
potrebni golem broj na promeni na planot, toga{ mo`e da se organizira nov
brifing na koja komandatot na kontingentot soglasno utvrdenata sostojba, }e
donese soodvetni odluki za promena na misijata, so koja }e bidat zapoznaeni
sojuzni~kite i nacionalnite politi~ki i voeni avtoriteti.

2.4. Razuznava~ka podgotovka na poleto na operacii

Celta na razuznava~kata podgotovka na poleto na operacii (RPPO) e


da se pomogne vo procesotna zapoznavawe na kontingentot koj se upatuva
vo mirovna misija, taka {to preku prezentiraweto na osnovata }e se dobie
celosna slika za sostojbata vo poleto na operacii. Isto taka, mu pomaga na
personalot da asistira preku naso~uvaweto na izviduva~kite i
nabquduva~kite sredstva na klu~nite aktivnosti. Glavnite prednosti na RPPO
vo odnos na Razuznava~kite Procenki se:
a) Lesno i brzo dopolnuvawe i prezentirawe na golemo koli~estvo na
informacii i razuznavawe.
b) Lesna asimilacija na informaciite i dopolnuvawe na razuznava~kata
slika zaradi promenite na golem broj faktori preku praveweto na ednostavni
promeni na prezentiranoto ili kompjuterskite grafikoni.
v) Lesna koordinacija na golema koli~ina neprioritetni informacii
sodr`ani vo razuznava~kite bazi na podatoci.
g) Lesna identifikacija na va`nite zoni na razuznavawe i vitalnite to~ki
za donesuvawe na odluka.
d) Fokusirawe na prostorot kade kontingentot }e gi vr{i glavnite
operacii pri realizacijana misijata.

Pritoa razuznava~kata pooddr{ka treba da posveti vnimanie na


nekolku najbitni segmenti koi u{te odnapred }e mu obezbedat odredena
prednost na kontingentot pred toj i da bide upaten vo misija. Pokraj
informaciite za vremenskite uslovi, socijalno-ekonomskata sostojba vo
zemjata kade se vr{i misijata, infrastrukturata, za{titenite zoni i sli~no,
najgolemo vnimanie pri RPPO, treba da mu se posveti na obezbeduvawe na
informacii za terenot.
Ovde pred se se misli na karakteristiki na terenot kako{umi, vodeni
tela, mo~uri{ta, planinski tereni i urbani zoni koi ja ograni~uvaat mo`nosta
za dvi`ewe vo poleto na operacii do stepen koj varira. Analizata na terenot }
e odredi zoni na manevrirawe na terenot kako {to se ODI (NEOGRANI^ENO),
NE ODI (STROGO OGRANI^ENO), ODI POLEKA (OGRANI^ENO) i.t.n.
Razuznava~kot segment koj se upatuva vo sostav na kontingentot,
mora za celo vreme na traewe na misijata, vo kontinuitet da gi sledi,
nadograduva i a`urira promenite na terenot so {to }e mu osiguri najbliski
mo`ni sigurni uslovi na timovite od kontingentot za dvi`ewe vo poleto na
opracii.

2.5. Procenka na zakanata

Procenkata na zakanite se sostoi od pronao|awe na zakanata,


identifikacija na takti~kata doktrina na zakanata ili nejzinite operativni
metodi i odreduvawe na kursot na aktivnostite na kontingentot spored

11
nejzinata doktrina.
Osnovnata namena na Razuznava~kata procenka na zakanata e da
mu se dade na kontingentot {to posigurna osnova za ralizacija na misijata.
Celta na Razuznava~kata procenka e da se analizira sostojbata na sosednite
sojuzni~ki kontingenti ia so operativnite pobrauvawa vo nasoka da se ima
uspe{no vlijanie vrz zavr{uvaweto na operacijata.

3. Razuznava~ki ciklus

Razuznava~kiot ciklus, zapo~nuva so nacionalnata bezbednost i


nadvore{nata politika na avtoritetite koi imaat potreba da raspolagaat so
informacii za drugi dr`avi ili za drugi globalni akteri involvirani vo svetski
zbidnuvawa ~ii aktivnosti mo`at da predstavuvaat interes ili opasnost za
bezbednosta na nivnata dr`ava.
Razuznava~kiot ciklus otpo~nuva so fazata vo koja avtoritetite vr{at
pobaruvawa za odredeni informacii do razuznava~kiot segment,~ija cel e da
se doznaat {to pove}e relevantni podatoci za misijata koja treba da se izvr{i.
Ponatamu sledi fazata na sobirawe na podatoci, koristej}i gi site
razuznava~ki izvori i kapaciteti (IMINT,SIGINT i.t.n.) i pravej}i kombinacija od
istite, se vr{at aktivnosti kako selektirawe na podatoci, utvrduvawe na
vistinitosta na istite i sl.
Slednata faza e analiza na dobienite podatoci,koja spored mnogumina
e najte{kata i najva`ntaetapa od procesot, bidej}i od sobranite i ~esto
nedovolno provereni informacii treba da se odberat najkorisnite i da se
so~ini izvestuvawe, a ~esto i procenka za sostojbata vo zonata na interes.
Po izvr{enata analiza sledi produkcija, kade najva`na uloga igra
faktorot navremenost, od pri~ini {to kriti~nata i vremenski senzitivnata
informacija treba bide dostavena vo korisen tajming do onie koi donesuvaat
odluki.
Posledna faza od ciklusot e negovoto zatvorawe odnosno, dostavuvawe
na informaciite do onie koi gi pobarale zaradi donesuvawe na odredena
odluka.
Kako {to mo`e da se vidi, upatuvaweto na armiski kontingent vo
mirovni operacii, kade istiot spored svojata osnovna misija }e bide opkru`en
so neprijatelski raspolo`ena sredina, pobaruva da se imaat najbliski mo`ni
to~ni podatoci za sostojbata vo zonata na operacii, kako i da bide izvr{ena
detalna procenka na mo`nite posledici od takvoto re{enie.
Pritoa kako eden od vkupnite segmenti za realizacija na vakvata misija,
pretstavuva razuznava~kiot ciklus, koj na razli~no nivo e zadol`itelen del
odkontinuiranata razuznava~ka aktivnost pred upatuvaweto, za vreme na
misijata i pri odlukata za povlekuvawe na kontingetot od misijata.

II DEL

Upatuvawe na kontingenti na ARM vo mirovni misii

12
Upatuvaweto na armiski kontingenti od R.Makedonija vo mirovni misii
e od ponov datum i koindicira so zalo`bite na na{ata zemja da stane
polnopravna ~lenka na evro-atlantskite integracii.
Samata mirovna misija treba da pretstavuva nepristrasna operacija,
koja gi poddr`uva diplomatskite i humanitarnite aktivnostivo postignuvaweto
politi~ki celi.
Pritoa va`no e da se napomene deka osven deklarativnata politi~ka
zalo`ba za fizi~ka prisatnost na armiski kontingenti na R.Makedonija nadvor
od nejzinite granici i prevzemenite finansiski i (delumno) logisti~ki obvrski na
MO i ARM kon kontingentite koi se upatuvaat, seta ostanata organizacija,
vklu~itelno smestuvaweto, ishranata i aktivnata razuznava~ka poddr{ka na
silite, se vo direktna nadle`nost na kontingetot pod ~ija supervizija se nao|
aat na{ite armiski sili.

1. U~estvo na R.Makedonija vo mirovni misii

Vo momentov R.Makedonija, so svoi armiski kontingenti u~estvuva vo


mirovni misii vo Avganistan-ISAF, Irak-Sloboda za Irak, BiH- ALTHEA i vo
Liban-UNIFIL. Kako i za site ostanati aktivnosti od nacionalno zna~ewe, taka i
odlukata za ispra}awe na sili vo mirovni misii, se donesuva dokolku
mnozinstvoto pratenici od Republi~koto sobranie dadat soglasnost po
predlogot na Vladata na R.Makedonija.
Potoa se odi na planirawe na vidot na misijata koja }e mo`e da ja
izvr{uvaat na{ite sili, goleminata na kontingentot koj }e bide ispraten vo
misija, od koi armiski sostav }e bidat pripadnicite i.t.n.. Ovie aktivnosti se vo
nadle`nost na soodvetni politi~ki i voeni avtoriteti od MO na R.Makedonija i
ARM.
Spored pogore iznesenite osobenosti, od ovoj moment bi trebalo da
otpo~ne i razuznava~kiot ciklus, koj }e treba da gi obezbedi site potrebni
podatoci i informaci za zonata na operacii vo kojase upatuva kontingentot,
odnosno za {to podobro planirawe, podgotovka, sproveduvawe i realizacija
na deklariranata misija.
I re~isi vedna{ kako problem se nametnuva kreiraweto
naelementarnite uslovi neophodni za ispra}awe na vakov vid na misii nadvor
od mati~nata zemja. Tuka pred s# spa|a nemaweto na sopstveni kapaciteti
za prevoz na silite do i od odredi{teto, sopstveni mo`nosti za obezbeduvawe
na smestuvawe, ishrana i prestoj itn. Edinstveno {to nadle`nite institucii na
R.Makedonija im obezbeduvaat na sopstvenite kontingenti seoprema (vo
~est broj slu~ai nesoodvetna za uslovite na teerenot, osobeno vo Irak i
Avganistan), oru`je i vozila.
Pritoa, vredno za napomena e i deka, pokraj misijata ALTHEA vo koja
u~estvuame so helikopterski i medicinski timovi, UNIFIL kade imame samo
eden pretstavnik na ARM i ISAF kade nezavisno od borbeniot imame i
medicinski tim, od dosega{nata praktika, R.Makedonija vo udarnite misii vo
Irak i Avganistan, isklu~itelno deklarira sili koi glavno vr{at zada~i od
borben karakter.
Ova od edna strana pretstavuva priznanie na me|unarodnite sili
(NATO) za sposobnosta na makedonskite kontingenti da izvr{uvaat zada~i
vo koi se bara isklu~itelna podgotvenost za u~estvo vo borbeni operacii pri

13
vonredno neprijatelski uslovi i opkru`uvawe, no od druga strana toa zna~i
rasporeduvawe na edinicite vo zoni so visoko nivo na zagrozenost, pri {to
samite kontingenti se doveduvaat vo neposredna opasnost da bidat direktna
cel na neprijatelski napadi.
Dokolku se zeme vo predvid faktot, deka i pokraj zalo`bite za u~estvo
vo globalnata borba protiv terorizmot, sepakR.Makedonija ne e zemja ~lenka
na NATO, bi bilo sosema legitimno politi~kite i voenite avtoriteti od na{ata
zemja, da pobaraat od sojuzni~kite sili odgovorni za glavnite operacii vo Irak
i Avganistan, u~estvo na na{ite armiski kontingenti vo pomalku zagrozeni
oblasti.
Vpro~em, ne mal e primerot kade zemji ~lenki na NATO voop{to i ne
u~estvuvaat so armiski kontingenti vo misiite ISAF i Sloboda za Irak, kako i
simboli~no u~estvo na zemji ~lenki na NATOso timovi za logisti~ka
poddr{ka, timovi na edinici za vrski i drugi neborbeni formi na u~estvo.

2. Razuznava~ka poddr{ka na kontingentite na ARM

Dokolku ja smetame za relevantna va`nosta na razuznava~kiot ciklus


pri upatuvaweto na kontingenti vo mirovni misii, vedna{ }e voo~ime deka
u{te na samiot po~etok doa|a do nepravilen pristap kon sproveduvaweto na
eden seriozen nacionalen anga`man vo me|unarodni ramki. Imeno,
nikoga{ dosega pratenicite vo Republi~koto Sobranie, ne pobarale
izvestuvawe od nadle`nite razuznava~ki institucii na R.Makedonija, za
uslovite vo koi se ispra}aat kontingentite, na~inot na opremuvawe na istite
itn., nitu pak dosega vo Sobranieto se vodela parlamentarna debata, okolu
minimumot uslovi pod koi armiski kontingent na na{ata zemja }e bide
upatuvan vomirovni misii. Duri se postavuva pra{awe dali za upatuvawe na
armiski kontingent vo mirovna misija e potrebno dvotretinsko ili prosto
parlamentarno mnozinstvo.
So toa u{te na po~etokot necelosno se sproveduva prvata faza od
razuznava~kiot ciklus, odnosno fazata pobaruvawe i planirawe, {to ima za
posledica nesoodvetno sproveduvawe na ostanatite fazi i nemawe na
kvaliteten kone~en produkt. Kako potvrda za pogore navedenoto }e bidat
navedeni vistinski primeri, poso~eni od neposredni u~esnici vo mirovnite
misii vo Irak i Avganistan.

Primer br.1. Poradi nepobaruvaweto na razuznava~ki podatci za


vremenskite uslovi vo Irak, eden od kontingentite na ARM upatuvani vo ovaa
zemja, vr{elpodgotovki za misijata vo nesoodvetni vremenski i geografski
uslovi na teritorijata na R.Makedonija. Pritoa temperaturata na vozduhot vo
podgotvitelniot period iznesuvala pome|u 2i 23 S, a vremenskite uslovi bile
vrne`livi.
Po pristignuvaweto vo Irak,na kontingentot mu bil dozvolen ednonedelen
period za adaptacija i zapoznavawe so zonata na operacii (koja bila terenski i
prostorno sosema razli~na od onaa vo podgotvitelnite uslovi), po {to
otpo~nale so izvr{uvawe na zada~i koi im bile dodeluvani od sojuzni~kite
avtoriteti.
U{te pri prvata akcija, pripadnicite na kontingentot bile soo~eni so
temperatura na vozduhot od 47S, opasnost od dehidracija i neadekvatnost

14
na opremata koja ja nosele na sebe so realnite uslovi na terenot.
So vonreden fizi~ki napor na pripadnicite na ARM, akcijata bila uspe{no
sprovedena.

Primer br.2 Poradi nepobaruvaweto na razuznava~ki podatoci za


uslovite i prilikite vo zonata na operacii na na{iot kontingent vo Irak, koi
mo`at da vlijaat vrz zdravjeto na pripadnicite na ARM, dodeluvana e i
nesoodvetna medicinska za{tita.
Imeno, na site pripadnici koi dosega se upatuvale vo Irak, pokraj ostanatiot
medicinski tretman vo zemjava, im bile podeluvani i antimalari~ni tableti, so
zadol`enie do sekoj pripadnik na kontingentot edna{ sedmi~no da
konsumira po edna tableta.
Koristeweto na ovie tableti, me|u ostanatite reakcii predizvikuva
malaksanost na organizmot, {to sekako deka e krajno negativno za eden
vojnik koj re~isi 24 ~asa e vozgolemena borbena podgotvensost, a istata
mo`e da predizvika i halucinantna sostojba kaj konzumentot.
Najposle, porazitelen e podatokot deka ne samo {to medicinskiot tim na
armijata na SAD po doznavaweto na sostojbata, ne go prepora~uval
natamo{noto koristewe na ovie tableti, tuku uka`ale i na faktot deka
konkretnata zona na operacii vo izminative 4godini, va`ela za celosno
nemalari~no pora~je.

Ovie dva primeri se samo del od nekolkute problemi koi se pojavuvaat


pri upatuvaweto na kontingenti na ARM vo mirovni misii, no koi so sigurnost
bi bile mnogu pouspe{no nadminati dokolu se sproveduva pravilna,
navremena i seriozna postapka za razuznava~ka poddr{ka.
Sepak, kako krajna neserioznost, pri upatuvaweto na armiski
kontingenti vo mirovni misii, mo`e da se smeta nemaweto na zakonska
regulativna so koja }e se definira (i pred se odobri) razuznava~ko
bezbednosnsta dejnost na voeno razuznava~kiot segment. Imeno, za razlika
od UBK pri MVR i nacionalnata Agencija za Razuznavawe, na koi zakonski im
se regulirani bezbednosnite, odnosno razuznava~kite aktivnosti, Voenata
slu`ba za bezbednost i razuznavawe (VSBiR) pri MO na R.Makedonija, nema
zakonska potkrepa za vakvi dejnosti vo delokrugot na odbranata i
razuznava~kata poddr{ka na mirovnite misii. Vredno e da se napomene
deka vo vavkvi okolnosti se doveduva vo pra{awe i voobi~aenata bilateralna
sorabotka na VSBiR, so zemji ~lenki na NATO na ova pole.
Samo kako primer, za razlika od na{ata zemja, R.Slovenija, R.Hrvatska i
R.Srbija, so zakon ja imaat regulirano rabotata i delokrugotna odgovornost
na svoite voeno (odbranbeno) razuznava~ko-bezbednosni subjekti.

3. Mo`ni zakani po bezbednosta na kontingentite i spravuvawe so


istite

Zakanata po bezbednosta pretstavuva odnapred prifatliva kategorija,


so samoto deklarirawe za upatuvawe na kontingenit vo mirovni misii, a
indeksot na istata samo se zgolemuva so u~estvo vo podra~ja kako Irak i
Avganistan.
Me|utoa, so pravilno i seopfatno sogleduvawe na sostojbite, so
pribirawe na soodvetni i navremeni razuznava~ki podatoci i nivna adekvatna

15
analiza, mo`nite zakani po bezbednosta na kontingentot, stanuvat sogledlivi
i polesno sovladlivi.
Kako naj~est oblik na zakana po bezbednosta pri site mirovni operacii,
e izvr{uvaweto na neposreden vooru`en napad vrz silite, postavuvawe na
improvizirani eksplozivni napravi na mesta kade kontingentot pominuva ili
vr{i operacii, vr{ewe na zasedni dejstva od strana na neprijatelskata strana i
nedovolnoto poznavawe na prilikite vo zonata na operacii od strana na
samiot kontingent.
Spravuvaweto so navedenite i so drugi pojavi na zagrozuvawe na
bezbednosta na kontingentot pred, za vreme i po zavr{uvweto na misijata, e
mo`no samo dokolku se ima seriozen pristap kon razuznavaweto, kako
neizostaven del koj mu prethodi na izvr{uvaweto na sekoja voena, odnosno
mirovna operacija. Voedno, treba da se naglasi i va`nosta od primenata na
site fazi od razuznava~kiot ciklus, koj vo zna~itelna merka }e go eliminira
sekoe improvizirawe, nesoodveten pristap ili nametnuvawe na nerealna
sostojba pri izvr{uvaweto na misijata.

16
ZAKLU^OK

Ne postoi, nitu treba da postoi eden i edinstven op{toprifaten model, {to bi


gi odredil pri~inite za upatuvawe na armiski kontingenti vo mirovni misii, a
koj }e bide univerzalno primenliv vo site demokratski op{testva.
No, pri upatuvawe na svoi kontingenti vo misii nadvor od mati~nite
dr`avi i naj~esto vo neprijatelsko opkru`uvawe, sekoja odgovorna
nacionalna vlast treba da bide sposobna pravovremeno da gi identifikuva
site opasnosti koi proizleguvaat od takvata odluka i da bide vo mo`nost da
napravi seriozna procenka za spravuvawe pri nejzinoto manifestirawe.
Najdobrata varijanta za uspe{no sproveduvawe na mirovna misija
pretstavuva obezbeduvawe ne samo na adekvatna razuznava~ka poddr{ka i
celosno ispolnuvawe na razuznava~kio ciklus, tuku i prevzemawe na
vkupnite neophodni merki so koi bi se eliminirale site potencijalni faktori {to
imaat su{tinsko zna~ewe za uspe{no sproveduvawe na deklariranata
misijata.
Odgovornata vlada mora da ima jasna slika za prirodata i te`inata na
mirovnata misija, bez nejzino precenuvawe ili potcenuvawe vo ramkite na
sevkupniot politi~ki, op{testven, ekonomski i strategiski kontekst i op{toto
zna~ewe.
Paralelno so ovie su{tinski aktivnosti, odgovornata vlada mora da gi
ima vo predvid sposobnosta i podgotvenosta na svoite (kontra)razuznava~ki
slu`bi i soodvetnata zakonska legislativa koja jasno }e go definira nivniot
anga`man i delokrug na rabota. Ova dotolku pove}e, {to dokolku dojde do
zagrozuvawe na kontingentot koj ja izvr{uva misijata, ili pak do nemo`nost
od natamo{no izvr{uvawe na samata misija, potrebno e da se ima odnapred
izgradena strategija spored koja kontingentot koj ja izvr{uva istata bezbedno
bi se vratil vo mati~nata zemja. Ottuka, Vladata }e ima klu~na uloga da
iznajde optimalna, efikasna i dobro presmetana varijanta na odgovor pri
vakvi okolnosti.
Razuznavaweto, kako segment vo sevkupniot proces na otpo~nuvawe,
realizacija i zavr{uvawe na misijata, samo pomaga vo determiniraweto na
optimalnata varijanta.

R.Makedonija kako zemja koja e aktivno vklu~ena vo sproveduvaweto


na najaktuelnite svetski mirovni misii, mora da ima poseriozen pristap pri
upatuvaweto na svoite armiski sili vo vakvi operacii. Ne samo zaradi
va`nosta od dobivaweto na pozitivni ocenki od me|unarodnata javnost i od
NATO, koi }e vlijaat vrz natamo{nite politi~ki sostojbi od strategiska va`nost
za zemjava, tuku pred se od humanata strana na problemot, odnosno
bezbednoto upatuvawe, obezbeduvawe na optimalnite uslovi za vr{ewe na
misijata i bezbednoto vra}awe na svoite pripadnici po zavr{uvaweto na
istata.
Dosega{noto iskustvo poka`a deka na{ite edinici se obu~eni spored
standardite na NATO i deka i pokraj site problemi so koi se soo~eni, uspe{no

17
odgovaraat na postavenite zada~i i dejstvuvaat kako ramnopraven ~len vo
sostav na mirovnite multinacionalni edinici.

Sepak, dobrite rezultati na armiskata komponenta pred s# na takti~ko i


operativno ramni{te, ne sekoga{ zna~at i ispolnuvawe na potrebnite
kriteriumi za postignuvawe na strate{kata opredelba na op{testvoto.
Vo slu~ajot so Kosovo vo 1999godina, NATO alijansata izvr{i voena
intervencija vrz zemja ~lenka na OON duri i bez soglasnost na SB na ON.
Ova osobeno se odnesuva na pridru`ni zemji ~lenki na NATO kako {to e
slu~ajot so R.Makedonija,koi seu{te ne koristat NATO komunikaciski i IT
sistemi
Vo slu~ajot so kontingentite na R.Makedonija kako pridru`na zemja na
NATO, potrebno e da se po~ituvaat i NATO razuznava~kite praktiki i
proceduri

18
Literatura

1. Allied Joint Publication-AJP-2.1, “Intelligence procedures“, NATO, Brussels, 2002

2. Милашиновиќ М.Радомир „Обавештајна служба у меÚународним односима“, 4 Јул,


Београд, 1981

3. www.counter-intelligence.com

4. Intelligence service Act 1994, 26 May 1994, The Intelligence and security Commitiee

19