SPLOŠNI DEL CIVILNEGA PRAVA

Splošno o civilnem pravu

Zasebno pravo  civilno pravo Splošni del civilnega prava

Obligacijsko pravo

Stvarno pravo

 Dedno pravo

Družinsko pravo(?)

-Civilno pravo predstavlja panogo zasebnega prava, ki funkcionira kot splošni del
zasebnega prava. Predmet pravnega urejanja so primarno premoženjska pravna
razmerja, izjemoma nepremoženjska, kadar imajo ta zvezo s premoženjskimi in
zahtevajo civilnopravno varstvo.

-temeljni institut civilnega prava so premoženjske pravice to so tiste pravice, ki jih

je mogoče ovrednotiti z denarjem (npr. lastninska pravica). Obstajajo pa tudi pravice,
ki niso premoženjske narave, so pa z njimi povezane (npr. osebnostne
pravicenamenjene varstvu osebnosti, osebnostskupek določenih psihofizičnih
sposobnosti)

-Načela civilnega prava:

a) načelo enakopravnosti

b) načelo dispozitivnosti

c)načelo avtonomije volje

-Definicija: Pravna panoga zasebnega prava, ki ureja premoženjska razmerja med

enakopravnimi subjekti na temelju avtonomije volje in dispozitivnosti, ter tista
nepremoženjska pravna razmerja, ki uživajo premoženjsko pravno varstvo.

Splošni del civilnega prava

-Pravna pravila, načela in instituti, ki so skupni celotnemu civilnemu pravu + tista
pravila, načela in instituti, ki ne spadajo v nobeno izmed podpanog civilnega prava.

-SUBJETKI- fizične in pravne osebe

-OBJEKTI- pravice civilnega prava + predmeti oblastvenih pravic

-PRAVNI POSLI- instrument oblikovanja, spreminjanja in ukinjanja razmerij

1
-OSEBNOSTNE PRAVICE

Viri civilnega prava

USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE Neke izrecne regulative civilnega prava v
ustavi ni, kljub temu pa lahko v njej najdemo nekaj določb, ki so ključnega pomena
za civilno pravo:

33 .člen pravica do zasebne lastnine in dedovanjajedro civilnega prava

35. člen varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic

37.,38.,49. Člen varstvo zasebnosti

42. člen pomemben 2. Odstaveksvoboda združevanja podlaga za vse pravne

osebe

53.- 56. člen temelj družinskega prava

60. člen avtorske pravice

III. poglavje omejevanje lastninske pravice

74. člen svobodna gospodarska pobuda iz nje izvira avtonomija volje v

zasebnem pravu

ZAKON področni temeljni zakoni/zakoniki + stranska, dodatna zakonodaja

-Temeljni zakoni: Obligacijski zakonik-OZ, Stvarnopravni zakonik-SPZ, Zakon o

dedovanju-ZD, Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerij-ZZZDR (v prihodnosti
Družinski zakonik?)

-Specialna zakonodaja: Zakon o notariatu, Zakon o nepravdnem postopku,

Stanovanjski zakon, Zakon o nepremičninskem posredovanju, Zakon o zemljiških
zemljiščih, Zakon o zemljiški knjigi,...

- Iz vseh temeljnih zakonov skušamo izluščiti vse kar je splošno in vse to tvori
Splošni del civilnega prava.

-Velik vpliv v civilnem pravu imajo pravna načela, prav tako pa je za civilno pravo
ključna analogija, saj je veliko pravnih praznin3. Člen Zakona o sodnikih

-ODZ Obči državljanski zakonik Uporablja se za pravne praznine, ki jih je

povzročila njegova razveljavitev 1945. Danes v sodni praksi verjetno potreba po
uporabi ODZ-ja ne obstaja več, saj so te pravne praznine ob pregledu sodne prakse
sproti zapolnjevali z novimi slovenskimi zakoni.

LEX CONTRACTUS V civilnem pravu ima velik pomen dispozitivno urejanje, zato
je veliko norm dispozitivnih in prav te nove norme, ki zamenjajo stare so lex
contractus Če ni kogentnih norm nas v prvi vrsti zanima kaj so se stranke odločile,
2
potem lahko preverimo, če to ustreza določeni avtonomiji volje oziroma če je to
dopustno in če ni šele potem pogledamo kako je to urejeno v zakonski normi.

SOFT LAW navodila napotki, ipd., ki jih izdajajo stranke, pravne osebe, ipd., ki
določajo kako bodo razlagale določene normeneobvezujoče norme

BLANKETNE NORME morala + običaji-uzance(ti so še posebej pomembni v

gradbeništvu)

PREDPISI EU Direktive in uredbe čedalje bolj vplivajo na CP, čeprav še niso
posegle v njegovo jedro. Urejajo bolj obrobne zadeve(varstvo potrošnikov ipd.).
Nakazujejo se večji vplivi.

Kodifikacije civilnega prava

-Kodifikacije v našem pravnem redu nimamo; imamo samo parcialne
zakonike(OZ,SPZ,..)

-Kodifikacija CP predstavlja ambicijo, da na enem mestu uredimo celoten sistem

civilnega pravacelotna združitev vseh pravil na enem mestu. Inspiracijo za tako
početje predstavlja Justinijanova kodifikacija.

-V 19.stoletju pride do izbruha različnih kodifikacij civilnega prava:

* Code civil (1804) V času I. Francoske republikeNapoleon BonaparteDojema

se ne le kot pravni temveč tudi ko civilizacijski dosežek. Ta kodifikacija je pomembna
zato, ker ima dualistični pristop k ureditvi CP in trgovinskega prava za trgovinsko
pravo se sprejme posebna kodifikacija Code commerce. Code civil ima velik vpliv
na kasnejše kodifikacije. Veliko držav ga prenese v svojo zakonodajo in velik del
držav ima še danes podobno ali identično zakonodajo kot je Code civil (frankofonske
države Španija, Portugalska, Belgija, Italija, skoraj celotna Srednja in Južna
Amerika, Quebec, Louisiana-edina zvezna država ZDA) romanski sistem

* ODZ/ABGB(1811) V svetovnem merilu ni tako pomemben kot Code civil, vendar

je za naše pravo ključnega pomena. Zanj je značilno, da je sistematizacija pravnih
norm še vedno v izgradnji. Bistveno bolj kot Code civil povzame veljavno rimsko
pravo, ki je takrat veljalo ko obče pravo temelj germanskega sistema( več
rimskega prava, zakoni so pisani v nemškem jeziku.) ODZ je za nas veljal do 1945,
za ogrsko polovico države najprej ni veljal, potem je nekaj časa veljal, leta 1867 pa
ga ob uvedbo dualizma Madžari zopet odvržejo, Hrvati, ki spadajo pod Ogrsko pa ga
obdržijo. Med 1.sv. vojno se sprejmejo 3 delne novele, da bi ODZ bolj približali
modernejšemu nemškemu BGB-ju. Te novele so veljale le v avstrijskem delu države
in Dalmaciji. Naša zakonodaja na civilnem področju je v veliki meri izvirujoča iz ODZ-
ja.

* Ob koncu 19.stoletja pride do drugega vala nastajanja kodifikacij civilnega prava.

Vmes se v Evropi razvija pandektna šola, ki temelji na občem rimskem pravu. Razvija
se pandektni sistem civilnega prava, za razliko od justnijanovega sistema. Leta 1900
nastane BGB, ki je prav kodifikacija, ki vsebuje posebno knjigo splošnega dela
civilnega prava in pa ostala področja CP (obligacijsko, dedno, stvarno,..)pandektni

3
sistem. Podobno zakonodajo imajo Kitajska, Japonska, Rusija, Italija(1942; najprej
imajo podobno zakonodajo kot Code civil). Ta zakonik je še danes vzor vsem ostalim
kodifikacijam. Posredno je vplival na slovensko zakonodajo 3 novele ODZ-ja, po
letu 1945, ko se ODZ odpravi, se v našo zakonodajo prevzemajo koncepti BGB-ja
(objektivna koncepcija posesti, sistem ipso iure prehoda zapuščine na dediča- ni več
ležeče zapuščine tako kot v ODZ-ju.) Tudi pravo RS se je pri reformiranju zgledovalo
po BGB-ju, čeprav so temeljne predpostavke našega prava še vedno posnete po
ODZ-ju.

* Germanski(BGB,ODZ) + romanski sistem(Code civil)= civilno pravo, kot nasprotje

common law-u

* Codice Civile(1942)Italija

* ZGB + OR(1912) Švica Po prvi svetovni vojni je to zakonodajo sprejela Turčija,

kjer še danes velja podobna zakonodaja monizem (tudi Codice civile zgled za
naš OZ) trgovinsko in civilno pravo sta urejeni na enem mestumonizem urejanja
CP

* NWB(1992) Nizozemska najmodernejša evropska kodifikacijamonizem,

vsebinsko pa podobno nemškemu pravunov razvoj sistematizacije CP. 16.člen
SPZ izvira iz NWB.

-Te različne kodifikacije povzročijo to, da v Evropi pride do različnih pravnih

sistemov problem izobrazbe

-V drugi polovici 20. Stoletja se postavi vprašanje ali so kodifikacije še sploh

smiselne, saj je veliko število parcialnih zakonov dekodifikacija CP

-Na drugi strani pa v Evropi istočasno teče projekt za pripravo skupnega evropskega
zakonika CZEU.

Civilnopravno razmerje
- pravno razmerje, ki je regulirano s pravili civilnega pravadružbeno urejen odnos
med subjekti prava in temelji na pravicah in dolžnostih

- V civilnem civilnopravnem razmerju lahko ima samo ena stranka pravice in ena
dolžnosti, lahko pa je razmerje vzajemno in sta obe stranki hkrati nosilki pravic in
dolžnosti.

- Ponavadi je civilnopravno razmerje premoženjsko, izjemoma je lahko

nepremoženjsko (nepremoženjske pravice in dolžnosti, ki so povezane z
premoženjskimi – osebnostne pravice – nimajo tržne vrednosti, vendar pa poseg v te
pravice pripelje do premoženjskih pravic – odškodninska terjatev).

-Razmerje se lahko nanaša na nek subjekt, ravnanje subjektov oz. na prepoved

določenega ravnanja-- na neko terjatev – obligacije.

4
-Lahko pa se te pravice nanašajo še vedno na subjekte in na nekatere druge
predmete – stvarne pravice – zahtevki glede stvari.

Objekti ali predmeti civilnega prava

- objekti I. reda

* osebe/subjekti jih lahko uporabljajo – njihova kvaliteta je uporaba. To so: stvari,

duhovne stvaritve in opredmeteni izrazi oseb ( specifična situacija, kadar se elementi
osebnosti določenega subjekta spojijo z določeno stvarjo, tako da jih ni več mogoče
ločiti – nastane hibrid med stvarno in osebnostno pravico – npr. umetniška fotografija
določene osebe(stvar, duhovna stvaritev in opredmeteni izraz osebnosti), tonski
avdio zapisi človeškega glasu, avdio-video zapisi, druge oblike upodabljanja
osebvarovano z osebnostnimi pravicami)

-objekti II. reda

* Z njimi se lahko razpolaga(možnost, da se jih lahko prenese, spremeni, obremeni

ali ukine). To so pravice.

* oblastvene pravice- z njihovo pomočjo se ustvarja pravna oblast nad subjekti I.

reda.

- Štejemo, da pravice ne pripadajo osebi na podlagi neke oblastvene pravice,

temveč nam pripadajo neposredno na določeni pravici nimamo oblastvene pravice.

Pravice CP (objekti II. reda)

= pravno zavarovana možnost, da lahko od osebe zahtevamo neko ravnanje

- Posebna kategorija pravic, ki se regulirajo z civilnopravnimi pravili, primarno se

nanašajo na premoženjske pravice

- Pravno zavarovani premoženjski interesi določenih oseb.

-LOČIMO:

1. abstraktne (zapisane v zakonski normi; pripadajo vsakomur, ki izpolnjuje

pogoje za njihovo pridobitev) in konkretne
2. popolne- civilne (temeljno upravičenje + pravovarstveno upravičenje) in
nepopolne- naturalne (ni pravovarstvenega upravičenja)192 OZ
3. absolutne (erga omnes učinek- učinkujejo nasproti vsakemu- npr. lastninska
pravica reivindikacijska tožba- tožba na vrnitev stvari v neposredno posest),
relativne ( domet učinka je bistveno ožji, učinkujejo samo zoper točno
določeno osebo- inter partes učinek- med strankami pravnega razmerja- npr.

5
 obligacijska terjatev NAJEMNA PRAVICA-lastnik ne more zahtevati najete
stvari v posest in uporabo) in kvazi-absolutne (relativne pravice, ki so se
zaradi določenega dejstva samo v nekaterih pogledih začele obnašat kot
absolutne pravice- npr. predkupna pravica, ki se zapiše v zemljiško knjigo in
pridobi materialno-publicitetni učinek)
4. premoženjske ( izražene v denarni vrednosti, ki se izoblikuje na trgu na
podlagi ponudbe in povpraševanja- posledica tega je, da so prenosljive;
določene pravice pa so v pravu določene kot premoženjske, a neprenosljive-
npr. osebna služnost užitka) in nepremoženjske (neprenosljive, na osebo
vezane pravice, katere vrednosti ni mogoče določiti v denarju)
5. deljive (možno jih je po vsebini razdeliti na več oseb – npr. solastninadelitev
je namišljena, saj bi drugače šlo za več pravic) in nedeljive (narava upravičenj
je takšna, da ne omogoča delitve – npr. osebna služnost užitka)
6. samostojne (tiste, ki so sposobne obstajati same zase in v svoji obstojnosti
niso odvisne od drugih pravic- lahko v odnosu do nesamostojnih funkcionirajo
kot glavna pravica) in nesamostojne (niso sposobne obstajati same zase in
so v svoji obstojnosti odvisne od drugih pravic – stranske pravice-- akcesorne
pravice pravna akcesornost:

a) akcesorna pravica ne more nastati brez tega, da bi že prej obstajala glavna

pravica

b) ves čas obstajanja se akcesorne pravice ravnajo po glavni

c) če preneha glavna pravica, to prizadene tudi stransko pravico, akcesorne

pravice lahko prenehajo tudi samostojno, a to ne vpliva na glavno pravico

-pravno akcesornost v njeni najčistejši zgoraj navedeni obliki v praksi zelo

težko najdemo.

Primer: ZASTAVNA PRAVICA (128. čl SPZ) – pravica do prednostnega poplačila za

vrednost terjatve iz zastavljene stvari-tipični primer akcesorne pravice :

*Lahko se ustanovi za bodoče in pogojne terjatve (129. čl) to pomeni, da nastane v

času, ko glavne pravice še ni izjema od tega, da lahko akcesorna pravica nastane
samo če prej obstaja glavna pravica.

*37. čl. SPZ: Če preneha terjatev, preneha tudi zastavna pravica, razen če zakon
določa drugače-- npr. hipoteka(zastavna pravica na nepremičnini) (138.čl SPZ)
preneha šele z izbrisom iz zemljiške knjige izjema od tega da dogajanje z glavno
pravico dejansko prizadene akcesorno.

-DELITEV PRAVIC GLEDE NA SISTEMSKO UMESTITEV PRAVIL, KI TE PRAVICE

REGULIRAJO ZNOTRAJ SISTEMA CP:

1. obligacijske pravice, stvarne pravice, dednopravne pravice, družinsko-

pravne pravice

6
 2. in personam(osebne), in rem(stvarne) --> starejša delitev, v sodobni
pandektni dogmatiki se ne uporablja

DELITEV PRAVIC PO VSEBINI:

1.) OBLASTVENE PRAVICE– predmet pravice je vzpostavljanje pravne oblasti nad

objekti I. Reda:

a) stvarne pravice- delijo se na temeljno stvarno pravico (lastninsko pravico)

in izvedene stvarne pravice (zastavna pravica, pravica zemljiškega dolga,
stvarno ali realno breme, služnosti, stavbna pravica). Velja načelo numerus
clausus poznamo samo toliko stvarnih pravic, kot jih določa zakon; lahko se
spreminja

*Razlike med temeljno in izvedenimi pravicami:

 Lastninska pravica predstavlja najvišjo stopnjo oblasti, ki jo lahko subjekt nad

stvarjo ima, vse druge predstavljajo nižjo oblastvene.
 Vse izvedene pravice nastanejo tako, da se izvedejo iz lastninske pravice – z
razpolaganjemiz lastninske pravice se odvzame del upravičenj in se jim
doda pravovarstveno upravičenje
 Lastninska pravica je po definiciji pravica na lastni stvari, izvedene pravice pa
so praviloma stvarne pravice na tuji stvari- izjema je zemljiški dolg, ki nastane
na lastni stvari, a vendar na lastni stvari ne učinkuje-- funkcionirati začne šele
ko je na tuji stvari.

ZEMLJIŠKI DOLGpravica zahtevati poplačilo določenega denarnega zneska iz

vrednosti nepremičnine

b) pravice intelektualne lastnine- spadajo med oblastvene pravice poleg stvarnih

Delijo se na avtorsko in sorodne pravice (pravice iz ustvarjanja umetniških del +

derivati avtorskih pravic- nižja stopnja monopola- varujejo avtorja pred
posnemanjempravice izvajalcev; pravice ustvarjalnih, znanstvenih knjižnih del) ter
pravice industrijske lastnine (gre za monopolne pravice izkoriščanja duhovnih pravic
stvaritev- izumov (patent), odkritij, oblikovanja (model), znakov razlikovanja
(storitvene in blagovne zanmke) , ipd.- danes lahko področje, ki ureja pravice
industrijske lastnine štejemo kot posebno izločeno panogo zasebnega prava- pravo
intelektualne lastnine).

2.) OSEBNOSTNE PRAVICE

 Tako kot oblastvene so absolutne.

 Namenjene varovanju človekove osebnosti- z njimi lahko posameznik pred
drugimi zavaruje svoje interese
 So nepremoženjske in neprenosljive – človekove osebnosti ne moremo
ovrednotiti v denarju, vendar če so kršene, lahko pride zaradi te kršitve do
odškodninske terjatve.

7
  Njihov obstoj je vezan na posameznika katerega osebnost varujejo.
 Uživajo dvojno varstvo kot temeljne človekove pravice in kot osebnostne
pravice

3.) TERJATVE IN ZAHTEVKI MATERIALNEGA PRAVA

 Terjatve so najbolj tipični zahtevki materialnega prava nastale v meri

obligacijskega prava
 To so pravice na podlagi katerih lahko upnik od druge stranke v pravnem
razmerju (dolžnika) zahteva, da mu nekaj da, zagotovi, opusti ali dovoli.
 Terjatve nastanejo iz kontraktov, kvazikontraktov, deliktov in kvazideliktov.
 Nekaj zahtevkov materialnega prava(ki niso iz obligacijskega prava):
reivindikacijski zahtevek, negatorni zahtevek,...
 Zahtevki materialnega prava niso isto kot zahtevki procesnega
pravazahtevki, ki jih postavljamo v določenem postopku pred določenimi
organi- npr. tožbeni zahtevek
 Procesni zahtevek zelo pogosto temelji na zahtevku materialnega prava, ni pa
nanj absolutno vezan. Je pa res, da bo sodišče ugodilo procesnemu zahtevku
samo če bo ta temeljil na zahtevku materialnega prava  npr. A je dolžan B-ju
100 denarnih enot in B vloži tožbo, da mu je A dolžan 100 denarnih enot; če bi
B vložil isto tožbo proti A-ju, pa mu ta sploh ne bi bil kaj dolžan, bi sodišče
tožbo zavrnilo kot neutemeljeno ( ni ustreznega materialnega zahtevka)
 Treba je ločevati trenutek, ko pravica nastane in časovni trenutek zapadlosti
pravice ( to je trenutek od katerega naprej lahko zahtevamo, da nam nekdo
neko pravico izpolni) - ta dva trenutka sta lahko istočasna lahko pa sta ločena
z rokom. Tukaj pa je še trenutek izpolnitve, ki je prav tako lahko od ostalih
dveh časovno ločen ali pa z njima istočasen pripelje do prenehanja terjatve

4.) OBLIKOVALNE PRAVICE

 Svojim imetnikom dajejo možnost, da z enostransko izjavo volje vplivajo na

nastanek, spremembo ali ukinitev pravice (oblikovanje pravnega razmerja)
na svoj ali tuj pravni položaj, pravno razmerje in pravice.
 Z njimi se ustvarjajo in ukinjajo pravice, ki se tičejo drugih pravic.
 Oblikovalne pravice so pravice, da oblikujemo pravno razmerje.
 Vplivajo z enostransko izjavo volje tudi na položaj druge stranke
 Včasih jih najdemo tudi pod besedo opcije.
 Nekaj oblikovalnih pravic: odstopno upravičenje pri pogodbah, odkupna
pogodba,..
 oblikovalne tožbene pravice- Posebna vrsta oblikovalnih pravic, pri katerih
mora biti enostranska izjava volje podana pred pristojnim državnim organom
in šele če jo ta prizna in ugotovi, da ta obstaja in o tem izda pravnomočno
sodbo, nastanejo učinki te pravice- npr. izpodbojna pravica, tožba za
razveljavitev zakonske zveze, ipd. učinek nastane s pravomočnostjo

8
5.) PRIČAKOVALNE PRAVICE

 Z njimi se imetnikom teh pravic nudi dodatno varstvo v situaciji, ko določena

pravica še ni nastala, je pa v fazi nastajanja in je že tako razvita, da si zasluži
pravno varstvo- to je torej nekakšna predstopnja pravice.
 Temeljno upravičenje nosi tista pravica, katere nastanek pričakujemo.
 Treba je opozoriti, da vsakršno pričakovanje da bomo pravico dobili, še ni
pričakovalna pravica, zato je ključno, da razlikujemo katere pravice so
pričakovalne in katere niso:

* Kadarkoli lahko kdorkoli drug razen tistega, ki neko pravico pričakuje,

prepreči nastanek te pravice to ni pričakovalna pravica.

*Ko pa lahko samo tisti, ki neko pravico pričakuje prepreči njen nastanek, je to
pričakovalna pravica.

Tipični primer je obročni kup z pridržkom lastninske pravicekup na

obrokeprodajalec si pridrži lastnino, dokler ni poplačana celotna
kupninatako ima kupec pričakovalno pravico, da bo dobil lastninsko pravico,
a jo bo dobil, le če bo poplačal celotno kupnino)

6.) ČLANSKE IN UDELEŽBENE PRAVICE

 Pravice članov pravnih oseb korporacijskega tipa in pravnih oseb societetnega

tipa ( npr. da lahko sodelujejo v njihovih organih)
 Če so člani vložili kaka sredstva, lahko z njimi zahtevajo povrnitevpri
nepridobitnih pravnih osebah
 V nekaterih pridobitnih pravnih osebah si člani med seboj delijo dobiček –
pravica do udeležbe na dobičku.

7.) UGOVORI MATERIALNEGA PRAVA

 Njihovo temeljno upravičenje je onemogočanje drugih pravic so protipravice

 Uveljavitev ugovora zadrži učinkovanje nasprotne pravice- npr. ugovor
zastaranja.

Pridobivanje pravic
-Pridobivanja pravic ne smemo enačiti z razpolaganjem s pravicami (prenos,
sprememba, obremenitev, ukinitev,...).

-Razpolaga je lahko, ne pa nujno zrcalna slika pridobivanja – nekdo s pravico

razpolaga, drugi pa jo s tem pridobiva.

-V grobem je sistem pridobivanja pravic prevzet iz tradicije avstrijske oziroma

nemške pravne tradicije.

-Osnovna formula za pridobivanje je TITULUS + MODUS

9
Titulus ali pravni naslov

-Pravni temelj, ki mora obstajati, da se lahko neka pravica pridobi

Lahko je: pravni posel, zakon, odločba pristojnega organa ter pogojno dedovanje
(pogojno, ker je v bistvu pridobivanje pravic na podlagi zakona, a v povezavi s
pravnim poslom).

-Če pravnega naslova ni, pridobitev pravice ni veljavna – nedovoljena obogatitev.

Modus ali pridobitni način

-Dodatno dejstvo, ki mora biti izpolnjeno, da pride do nastanka ali pridobitve

pravicepogoj, ki mora nastopiti

-Lahko je nek realen akt, ki ga moramo opraviti ali pa samo neko dejstvo, zaradi
katerega se bo aktivirala neka zakonska predpostavka (npr. vpis v zemljiško knjigo;
akt prilastitve pri okupaciji)

- Modus pri odločbi je njena pravnomočnost

Ločimo dva velika sistema pridobivanja pravic: originarno (izvirno) pridobivanje

pravic in derivativno (izvedeno) pridobivanje pravic

Originarno pridobivanje pravic

-Temelji na zakonu

- do takšne pridobitve pravic pride, če so izpolnjeni v zakonu predpisani

pogojimodus

-Nekatere orginarne pridobitve pravic : okupacija (50 čl. SPZ), priposestvovanje (43.
ćl. SPZ), predelava nove premičnine,...

Pogoji priposestvovanja: dobrovernost, posest in čas

-2 najpomembnejši lastnosti:

* pravica, ki jo pridobimo originarno nastane na novo (manj jasno pri

priposestvovanju, a vseeno originarno, saj prejšnjemu lastniku pravica
ugasne, priposestvovalec pa na novo dobi pravico)

* glede te pravice nimamo pravnih prednikov

Derivativno pridobivanje pravic

-Pravica, ki jo pridobivamo je izpeljana od nekoga drugega- ni nova pravica- to

pomeni, da so vsaj nekateri elementi te pravice obstajali že prej pri drugi osebi.

10
Poznamo dve kategoriji derivativnega pridobivanja pravic:

* translativni način – Situacija, ko nekdo, ki je pravico že imel, to pravico

prenese na drugega.

*konstitutivni način – Situacija, ko nekdo, ki ima neko pravico, iz te pravice

izvzame določena upravičenja in jih prenese na nekoga drugega in s tem
oblikuje novo pravico – na nek način je to nova pravica, a je njeno jedro
upravičenj že prej obstajalo v drugi pravici, zato je ta pravica izvedena.

-V tem primeru imamo pravne prednike – to so tiste osebe od katerih smo te pravice
pridobili.

-NAČELO NEMO PLUS IURIS – Nihče ne more na drugega prenesti več pravic, kot
jih ima sam

-Pogosto se zgodi, da zaradi varstva določenih pravic pravni red to načelo preskoči
to potem ni več derivativna pridobitev.

-Ta način pridobivanja pravic delimo še na univerzalno in singularno pridobitev

pravic:

 UNIVERZALNA PRIDOBITEV – Pridobitev pravic v skupkih brez posebne

individualizacije pravic, ki se pridobivajo (npr, da prenesemo celotno
premoženje) – takšna oblika prenosa je problematična iz vidika pravne
varnosti, ker ne vemo kaj vse ti skupki zajemajo, zato je ta prenos pravic
predviden samo izjemoma v točno določenih situacijah, ko predvideva
zakon sukcesija – primer dedovanja, statusno preoblikovanje,...
 SINGULARNA PRIDOBITEV – Vsaka pravica, ki se prenaša je posamično
individualizirana. Zato ta pridobitev pomeni boljšo rešitev od univerzalne, saj
se tu točno ve katere pravice se prenašajo. Pravo v glavnem predvideva
singularen prenos pravicpravica mora biti individualizirana – individualizacijo
pravic, ki se prenašajo zahteva načelo specialnosti.  splošen način
prenašanja pravic

Pridobitev pravic na podlagi pravnega posla

-derivativno, singularno, pravnoposlovna (temelji na pravnem poslu) in translativna
pridobitev pravic

-TITULUS + MODUSda lahko pridobimo pravico potrebujemo:

1. zavezovalni pravni posel = iustus titulus

2. razpolagalni pravni posel
3. morda poseben pridobitni način v ožjem pomenu besede

-Zavezovalni pravni posel je iustus titulus ali pravni naslov; razpolagalni pravni posel
in pridobitni način pa sta skupaj modus adquirendi (v širšem pomenu)

11
1. Zavezovalni pravni posel je pravni naslov, ki nam bo dal pravno podlago, da
pridobimo pravico. Je tisti pravni posel ki ustvarja zavezo k prenosu pravice
gre za obligacijske pogodbe o odsvojitvi (kupoprodajna, darilna,..). Je nujno
potreben pogoj za kasnejši prenos pravice, s prenosom pa se v tej fazi ne
zgodi nič, obstaja samo zaveza za prenos. Glede obličnosti zavezovalnega
pravnega posla velja načelo konsenzualnosti. To pomeni za pravni posel ni
potrebna določena oblika, razen če zakon določa drugače. Če gre za
nepremičnine bomo za prenos lastninske pravice potrebovali pisno obliko
zavezovalnega pravnega posla.
2. V fazo prenosa pridemo šele v drugi fazi, v fazi modus adquirendi (v širšem
pomenu) – razpolagalni pravni posel je izjavljanje volje, da želimo prenesti
praviceizraz razpolagalne volje. Nujno ga rabimo za prenos pravice.
Razpolagalni pravni posel ni nujno pogodba. Razlikujemo razpolagalni pravni
posel za nepremičnine in premičnine.

Za nepremičnine je razpolagalni pp zemljiškoknjižno dovolilo oziroma

intabulacijska klavzula (23.člen SPZ). To je izrecna, nepogojna izjava tistega
katerega pravica se prenaša – enostranski pravni poselmora biti v pisni obliki in
uverjeno. Vidimo da je v tem primeru zavezovalni posel dvostranski, razpolagalni
posel pa enostranski.

Za premičnine pa je razpolagalni pravni posel inominatna oziroma skrita pogodba,

torej dvostranski pravni posel, ki je praviloma nedoločena in se skriva za tradicijo
(konkludentna izjava volje – s tem ko stvar izročim premičnino izjavim voljo).
Cesija- razpolagalni pravni posel o prenosu terjatev/ Indosament – namenjen
prenosu pravic iz vrednostnih papirjev, ki se prenašajo po odredbi

 Cesija- razpolagalni pravni posel (dvostranski pravni posel- pogodba o cesiji)

o prenosu vseh pravic, kadar ni drugače določeno (navadno oziroma
največkrat terjatev). Lahko je neoblična, pri prenosu vrednostnih papirjev pa
mkora biti v pisni obliki. Prav tako potrebuje kot temelj zavezovalni pravni
posel, ki pa ni obličen, čeprav pa so pogodbe o cesiji navadno zapisane.
Velja načelo nevtralnosti cesionarjevega položaja – njegov položaj se s
prenosom terjatve ne sme poslabšati. Cezus mora biti o prenosu terjatve
obveščen z notifikacijo, vendar to ni pridobitni način v ožjem pomenu
besedez notifikacijo pride do učinkov cesijecesus ne more več izpolniti
cedentu
 Indosament – Razpolagalni posel namenjen prenosu pravic iz vrednostnih
papirjev, ki se glasijo na odredbo – ORDERSKI VREDNOSTNI PAPIRJI –
strogo obličen in enostranski pravni posel
Indosantindosatar
Indosament za razliko od cesije ne varuje dolžnikovega položaja. Z prenosom
se položaj dolžnika poslabša (če ima ugovore proti indosantu, jih potem proti
indosatarju nima več). S tem pa se olajša prometnost trgovanja z vrednostnimi
papirji.

12
 3. Včasih pa poleg razpolagalnega pravnega posla potrebujemo še pridobitni
način v ožjem pomenu besede, ki je drugačen za nepremičnine + registrske
stvari in premičnine. Za premičnine je pridobitni način v ožjem pomenu besede
TRADITIO. Za nepremičnine in registrske stvari(imajo velik gospodarski
pomen in vrednost) pa vpis v javni register, ki ima vpliv materialne publicitete
(npr. zemljiška knjiga, ladijski register, register letal)

 TRADITIO: a) dejanska izročitev, b) simbolična izročitev – neko simbolno

dejanje, ki simbolizira celotno izročitev, c) izročitve z izjavo (posestni
konstitut – Prenos lastninske pravice, pri čemer želi dosedanji lastnik po
prenosu lastninske pravice obdržati stvar v posesti iz drugega pravnega
naslova; izročitev na kratko roko – Obratna situacija od posestnega
konstituta – pridobitelj lastninske pravice ima že pred njenim prenosom posest
nad stvarjo – z izjavo tistega, ki prenaša lastninsko pravico, to pridobi;
izročitev na dolgo roko – Prenos lastninske pravice, takrat, ko se stvar
nahaja pri tretji osebiče ima tretji na stvari neko pravico, ki izključuje druge
do uporabe

Vse to kar mi obravnavamo kot zavezovalni pravni posel, razpolagalni pravni

posel in pridobitni način v ožjem pomenu besede, ponavadi v resničnosti srečamo
v obliki ene listine.

Odnos med zavezovalnim in razpolagalnim pravnim poslom

-2 različni rešitvi:

 Abstrakten odnoskavza in potrebna (BGB)

 Kavzalen odnos(naše pravo-ODZ)

-Vprašanje ali zavezovalni pravni posel predstavlja kavzo razpolagalnega? Ali

razpolagalni pp sploh potrebuje zavezovlanega) Od tod sledi razlikovanje pravnih
poslov na abstraktne in kavzalne pravne posle.

-Na to vprašanje se je skušalo odgovoriti z proučevanjem rimskega prava. Prišlo je

do tega, da BGB temelji na abstraktnosti, ODZ pa na kavzalnosti, ki je značilna tudi
za naše pravo – 40 člen SPZ . Za pridobitev pravice se zahteva veljaven pravni
posel Zavezovalni pravni posel je kavza razpolagalnega , če zakon ne določa
drugače.

-Razpolagalni pravni posel je ključen za prenos pravice, a da bi bil veljaven

potrebujemo veljavno kavzo v obliki zavezovalnega pravnega posla – to pomeni, da
neveljavnost zavezovalnega pravnega posla povzroči tudi neveljavnost
razpolagalnega pravnega posla.

-Za uspešnost prenosa pravic morata biti torej veljavna oba pravna posla.

-Izjema od kavzalnosti je določena v Zakonu o gospodarskih družbah, in sicer v

delu, ki ureja pridobivanje lastnih delnic – gospodarska družba kupuje lastne delnice.

13
Pridobitev od neupravičene osebe
-Razpolaga lahko samo tisti, ki ima razpolagalno upravičenje, razen če to pravico
zakon odvzamestečaj, aki če je ta razpolagalna pravica izčrpana

-Načelo Nemo plus iuris

-Pri pridobitvi od neupravičene osebe pravo naredi izjemo od načela Nemo plus iuris
– včasih se imenuje tudi A NON DOMINO PRIDOBITEV (pridobitev od nelastnika) :

-Premičnine ( 64. Čl SPZ):

* princip 3x3

* Izpolnjeni morajo biti 3 pogoji v eni izmed treh možnih situacij.

* 3 pogoji so: a) da gre za premičnino b) da gre za pridobivanje na podlagi

odplačnega posla + izročitev in c) da je pridobitelj v dobri veri morajo biti
kumulativno izpolnjeni

* 3 situacije: a) kup na javni dražbi, b) prodajalec mora opravljati registrirano

dejavnost (s tem se ukvarja poklicno) in c) prodajalec je dobil posest po volji lastnika

tako lahko prenese lastninsko pravico tudi tat, če je npr. podnevi trgovec, ponoči
pa tat

* 5. odstavek 64. člena SPZ daje določeno varstvo lastniku.

* Gre za orginarno pridobitev na podlagi zakonapravica nastane na novo

* vprašanje ukradenih avtomobilov.

- Nepremičnine (8 čl. ZZK-1) :

*načelo zaupanja v ZK

*Zaradi zaupanja v zemljiškoknjižne podatke ne sme biti nihče oškodovan.

*To kar piše v zemljiški knjigi, je izpodbojna domneva  obstaja možnost, da je neka
oseba vpisana v ZK, pa v materialnem smislu ni lastnik, ker npr. zavezovalni pp ni bil
veljaven in s tem tudi ne prenos lastninske pravicemožnost izpodbijanja  pride do
tega, da imamo enega knjižnega lastnika in enega lastnika v materialnem smislu 
tipični primer pri priposestvovanju.  V ZK je vpisan še prejšnji lastnik, ki pa ni več
upravičen do stvari( do priposestvovanja po 10-ih letihv ZK je vpisan še vedno
lastnik A, upravičen pa priposestvovalec B, tretja oseba C pa kupi to od domnevnega
lastnika Alastninsko pravico dobi C

14
*Če tretja oseba kupi stvar od knjižnega lastnika in je pri tem v dobri veri, potem ta
pridobi lastninsko pravico na tej stvari po zakonu  isto velja za hipoteko, saj banka
verjame ZK .

*2. odstavek 8. člena ZZK-1: Kdor ne poskrbi za vpis svoje lastninske pravice v ZK,
sam nosi posledice tega ravnanja.

Ugovor zastaranja
-Je pravica materialnega prava  sodi v kategorijo protipravic, ki so namenjene
temu, da z njimi trajno zadržimo učinkovanje nasprotne pravice.

-Ni enako kot zastaranje. Zastaranje v širšem pomenu je institut, ki vsebuje tudi
ugovor zastaranja. V ožjem pomenu pa je pogoj za nastanek ugovora zastaranja.

-Ugovor zastaranja učinkuje na nasprotno pravico tako, da zadrži njeno učinkovanje.

-Ugovori materialnega prava so naperjeni proti materialnim pravicam, včasih pa jih

uporabimo tudi v postopkih pred državnimi organi kot procesne ugovore.

-Ugovor zastaranja ureja OZ od 335. čl. dalje.

-Zastaranje učinkuje tako, da preneha pravica zahtevati izpolnitev obveznosti.

-Zastaranje je proces, ki pripelje do ugovora zastaranja, na samo terjatev pa ne

vpliva  šele z ugovorom zastaranja postane obveznost naturalna.

-Zastaranja in ugovora zastaranja pa ne smemo enačiti z prekluzijo – prenehanjem

pravice:

1.) Pri zastaranju originarno pridobivamo ugovor, posledica tega pa je naturalna

pravica. Prekluzija učinkuje tako, da pravica preneha neposredno na podlagi
prekluzivnega roka.

2.) Zastaranje je institut materialnega prava, prekluzija je prav tako institut

materialnega prava, vendar še pogosteje institut procesnega prava (npr. izguba
pravice do uveljavljanja procesnih sredstev).

3.) Zastaranje učinkuje samo na terjatve in zahtevke materialnega, prekluzija pa

učinkuje tudi na druge pravice.

4.) Zastaranje je urejeno generalno (splošna ureditev v zakonu, ki velja za vse

pravice, ki imajo naravo, da zastarajo, razen če zakon ne določa drugače), prekluzija
pa specialno (za vsako pravico, ki prekludira mora biti določeno, da prekludira in pa
specialno določen rok).

5.) Pri zastaranju imamo generalno določene motnje, ki se lahko dogajajo v teku
zastaralnih rokov (zadržanje in pretrganje), pri prekluziji takšnih motenj ni.

15
6.) Če pride do zastaranja bo sodišče tožbeni zahtevek zavrnilo, v primeru prekluzije
pa bo tožbeni zahtevek zavržen  to pomeni, da sodišče ni meritorno odločalo o
zadevi  sploh se ni spustilo v odločanje ali obstaja pravni temelj za tožbeni
zahtevek.

-Temeljni pogoj za zastaranje je, da pravica skozi določen čas ni bila uveljavljena,
zastaranje pa nastane z zadnjim dnem zastaralnega roka.

-Zastaranja ni mogoče izločiti z dogovorom, vendar pa zakon omogoča, da se

zastaranju odpovemo (tudi ugovoru zastaranja)

-Posebnosti zastaranja se pojavijo pri akcesornih pravicah (343 in 344. čl. OZ):

*344. čl. Ko zastara glavna terjatev, zastara tudi akcesorna terjatev. To pride v
poštev samo takrat, ko bi akcesorna pravica po svojem zastaralnem roku zastarala
kasneje kot glavna in takrat če glavna pravica preneha.

*343. čl. Terjatev in zastavna pravica  učinek zastaranja je takšen, da zastavna

pravica kot takšna ni prizadeta.  Čeprav je bila terjatev zastarana, se je za glavnico
terjatve iz nje možno poplačati.( Ko preteče čas zastaranja, se upnik, čigar terjatev je
zavarovana z zastavo ali s hipoteko, lahko poplača le iz obremenjene stvari, če jo
ima v rokah ali če je njegova pravica vpisana v javni knjigi.)

Računanje zastaralnih rokov

-Splošno pravilo je, da začne zastaralni rok teči prvi dan po zapadlosti terjatve in
se konča ob poteku zadnjega dne zastaralnega roka.

 1. izjema: Tek zastaralnega roka je od samega začetka zadržan. To pomeni, da

zastaralni rok ob zapadlosti ne začne teči, ampak šele ko odpade ovira, ki mu to
preprečuje.

 2. izjema: subjektivni in objektivni rok – subjektivni rok je vezan na subjektovo

vedenje o nekem dejstvu, objektivni pa je vezan na neko objektivno dejstvo.
Večinoma je postavitev objektivnega roka skladna s splošnim pravilom, subjektivni
roki pa tečejo znotraj objektivnega roka.

*Primer: Objektivni zastaralni rok je 5 let in ko se izteče ta rok, terjatev zastara.

Subjektivni rok pa je 3 leta in začetek tega roka nastopi v prvem letu teka
objektivnega roka. Zastaranje je zaradi tega subjektivnega roka nastopilo v 4. letu
teka objektivnega roka

*Objektivni rok je neke vrste maksimalni rok znotraj katerega mora priti do
zastaranja, subjektivni rok pa je rok znotraj objektivnega roka zaradi katerega lahko
pride do zastaranja.

 3.izjema: Zastaralni rok začnemo šteti šele prvi dan naslednjega leta. Takšno
štetje se zgodi v primeru komunalnih terjatev.

16
-V iztečeni zastaralni rok se vštevajo tudi iztečeni zastaralni roki naših univerzalnih
prednikov.

Zastaralni roki se v CP delijo na splošnega in posebne.

*SPLOŠNI- pride v poštev vedno takrat, kadar nimamo kakšnega specialnega

zastaralnega roka  5 let

*POSEBNI: različni zastaralni roki za različne kategorije terjatev.

a) občasne terjatve – 3 leta

b) terjatve iz gospodarski pogodb – 3 leta  13. člen OZ  2 kriterija za

gospodarske pogodbe:
1.) subjektivni kriterij: pogodbe, ki jih med seboj sklepajo gospodarski subjekti.
2.) objektivni kriterij: pogodbe, ki jih sklepajo tudi negospodarski subjekti, kadar so
registrirani za opravljanje pridobitnih dejavnosti in sklepajo pogodbo v okviru te
pridobitne dejavnosti (npr. društva).
c) odškodninske terjatve – delijo se na deliktne in poslovne.
*Pri deliktnih poznamo subjektivni in objektivni rok. Objektivni rok poteče po 5 letih
od nastanka škode. Subjektivni rok pa teče od trenutka ko izvemo za nastalo škodo
in je 3 leta. Tukaj pa je še specialno pravilo:
1.) če se škoda povzroči s kaznivim dejanjem, se v primeru, da je daljši uporabi
kazenskopravni rok.
2.) če škoda nastane zaradi korupcije
3.) ali pa če škoda nastane z spolnim nasiljem nad mladoletniki
V zadnjih dve primerih traja subjektivni rok 5, objektivni pa 15 let
*Poslovne terjatve nastanejo zaradi kršitev pogodb. Uporabi pa se takšen rok kot se
uporabi za terjatve iz pogodbe.
d) terjatev na izstavitev ZK listine – 10 let
e) judikaturne terjatve (356. čl. OZ) – 10 let
f) komunalne terjatve(355. čl. OZ) – 1 leto* - odvisno od tega kdaj zapade terjatev

Motnje v teku zastaralnih rokov

ZADRŽANJE- Zastaranje zaradi nastopa določenega dejstva sploh ne začne teči in
začne teči pozneje ali pa se v teku zaradi določenega dejstva ustavi in začne
ponovno teč po prenehanju tega določenega dejstva in sicer od tiste točke kjer se je
ustavilo. Obe situaciji se lahko kumulirata, čeprav do tega praviloma ne prihaja.

-V času zadržanja zastaralni rok ne teče.

-358 – 363 čl. OZ  dejstva zaradi katerih nastopi zadržanje (nepremagljive ovire,
med mobilizacijo, neposredno vojno nevarnostjo, za terjatve oseb v vojaški službi)

-Z vložitvijo tožbe za uveljavitev terjatve nastopi zadržanje zastaralnega roka

PRETRGANJE – Zaradi določenega dejstva zastaranje preneha teči, zastaralna

doba se izniči in po prenehanju določenega dejstva začne teč na novo.

-2 dejstvi, ki to povzročita:

17
1.) pripoznava dolga – dolžnik svoj dolg pripozna z izjavo ali konkludentnim
ravnanjem (da nekaj plača na račun)

2.) oprava ustreznega dejanja za uveljavitev terjatev pred pristojnim organom ( npr.
tožba)

Varstvo pravic
-Varstvo pravic lahko razdelimo v tri sklope in sicer na državno varstvo, dovoljeno
samopomoč in avtonomno varstvo

DRŽAVNO VARSTVO

-Od določenega državnega organa zahtevamo, da zavaruje naše pravice v zakonsko

predpisanem postopku

-Lahko je :

1.) neposredno  varstvo pravic v t.i. civilnopravnih postopkih : pravdni in nepravdni

postopki (npr. izvršilni postopek)

Pravdni postopek se začne na podlagi tožbe ,ki je lahko dajatvena , oblikovalna ali
ugotovitvena in takšne so potem posledično tudi različne sodbe, s katero pravdni
postopek praviloma rezultira. Sodba lahko sama ustvari želene učinke ali pa
funkcionira kot izvršilni naslov, ki mu sledi izvršilni postopek. Sodba funkcionira kot
izvršilni naslov samo v primeru, da je tožba in posledično sodba dajatvena, saj v
drugih dveh primerih že sama po sebi ustvarja želen učinek.

Pravo pa nam omogoča bližnjico, da preskočimo tožbo in pridemo neposredno do

izvršilnega naslova in sicer tako, da na podlagi verodostojne listine vložimo predlog
za izvršbo. Verodostojna listina je listina na katero se lahko tožnik in ki dokazuje
obstoj terjatve, urejena pa je v Zakonu o izvršbi (ZIZ). V takem primeru torej za
izvršbo ne potrebujemo izvršilnega naslova, saj sodišče verjame verodostojni listni in
izda sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki v tem primeru nadomešča
sodbo.

2.) posredno uporaba postopkov, ki primarno niso namenjeni varstvu civilnih pravic
(javno pravo – adhezijski postopek v kazenskem pravu)

DOVOLJENA SAMOPOMOČ

-Samopomoč je dovoljena samo v določenih primerih in je strogo pravno regulirana.

-To je ravnanje, kjer z lastnim ravnanjem poskušamo zavarovati lastne ali tuje
dobrine, pri čemer pravni red temu ravnanju daje legitimacijo s tem, da temu
ravnanju odvzame kaznivost in odškodninsko odgovornost – pri skrajni sili je
oškodovanec, ki ni povzročitelj upravičen do odškodnine – če pa je povzročena

18
škoda večja od grozeče škode bo odgovarjal tudi ta, ki je povzročil to škodo z
institutom skrajne sile.

-Dovoljena je takrat ko grozi neposredna nevarnost, ko je zaščita nujna in pa če

način odvračanja ustreza okoliščinam

-silobran, skrajna sila, pridržna (retencijska pravica), varstvo posesti(31. člen SPZ)
Posestnik ima pravico do samopomoči proti tistemu, ki neupravičeno moti njegovo
posest ali mu jo odvzame. Pogoj pa je, da je nevarnost neposredna, da je
samopomoč takojšnja in nujna ter da način samopomoči ustreza okoliščinam, v
katerih obstaja nevarnost.

-Retencijska pravica upnik lahko zadrži drugo dolžnikovo stvar, ki jo ima v

posesti, če ima nasproti njemu neporavnano terjatev.

Vprašanje je, ali lahko zadržimo neko stvar proti volji dolžnika? V našem pravu
izrecne določbe o tem ni, vendar lahko rečemo, da lahko Vsako zadržanje
presojamo posebej po pogojih za dovoljeno samopomoč.

Posebnost pri tej pravici je, da lahko dolžnik predlaga, da to pridržano stvar zamenja
z drugo njegovo stvarjo.

AVTONOMNO VARSTVO

-Varstvo pri katerem se dogovorita o rešitvi spora subjekta, ki sta v njem udeležena
sama ali pa rešitev prepustita tretji osebi.

-Ta način se uporablja na temelju avtonomije volje in načela dispozitivnosti

-Zajema tri oblike, kjer s ciljem nekega kvaziprocesa želimo zaščititi svojo pravico:

1.) pogajanja  poravnava  Ima naravo materialne pogodbe. Poravnava ima tudi
možnost, da postane izvršilni naslov (notarski zapis o poravnavi, ki funkcionira kot
izvršilni naslov)

2.) ARS – alternativno reševanje sporov  Skupno ime za eno paleto sorodnih
situacij, ki pripeljejo do rešitve spora. Med najbolj znanimi oblikami so mediacija
(lahko poteka na sodišču ali izven sodišča), koncilidacija ter zgodnja nevtralna ocena
spora

3.) arbitraža  oblika nedržavnega sojenja  Arbitražni senat (tribunal) izda

arbitražno odločbo, ki je izenačena z sodbo sodišča in je tudi izvršilni naslov.
Arbitraža je enostopenjski postopek brez pravnih sredstev, kar pomeni da je hitrejši
postopek od sodnega. Največkrat so predmet arbitraže dejanska stanja, ki so zelo
zapletena in sodniki nimajo zadostnega znanja za reševanje takšnih sporov.

Objekti I. reda

19
Stvari
- v civilnem pravu imajo največjo vlogo

-Kaj stvar sploh je? SPZ (15. člen- skoraj identičen 90.čl. BGB)  samostojen telesni
predmet, ki ga človek lahko obvladuje  3 lastnosti:

1.) samostojnost

2.) telesnost  stvari so deli narave; ta zahteva prevzeta iz nemškega prava

3.) obvladljivost  Za pravo niso zanimivi predmeti nad katerimi ni mogoče

vzpostaviti človekove oblasti. Ta zahteva je lahko relativna ampak vsaj neka stopnja
verjetnosti do tega, da je stvar obvladljiva mora obstajati.

-2.odst. 15. čl. SPZ-ja nam pove, da so stvari tudi energija in različna valovanja, ki jih
je mogoče obvladovati.

-Stvar je možno deliti na enostavne in sestavljene stvari. Enostavne so tiste, ki jih

brez tega, da bi jih uničili ali poškodovali, ni mogoče razdeliti na manjše dele.
Sestavljene pa imajo več različnih delov  glavna stvar + njeni sestavni deli
(sestavine)

-1. odst. 16.čl. - Sestavina je vse kar se v skladu s splošnim prepričanjem šteje za
del druge stvari

-2 odst. 16. čl. –(Sestavina ne more biti samostojen predmet stvarnih pravic, dokler
se ne loči od glavne stvari.) Ko se neka stvar vgradi, spoji z glavno stvarjo, izgubi
svojo samostojnost, torej izgubi sovjo naravo samostojnega predmeta in tako deli
posledično isto usodo kot glavna stvar (npr. Če nekdo vgradi tujo stvar v svojo glavno
stvar pridobi na tej sestavini lastninsko pravico) –Accessio cedit principali

-pritikline (Ne zamenjuj z sestavinami!!!)  Premična stvar, ki po splošnem

prepričanju služi polepšanju ali gospodarski rabi druge stvari. Je samostojna stvar in
ni spojena z glavno stvarjo – gre za funkcionalno povezavo in ne fizično. Tipični
primeri: okrasni pokrov na kolesih avtomobila, avtoradio, ki je naknadno vgrajen v
avtomobil, vrtni palčki, pohištvo v stanovanju pod pogojem, da ni spojeno (v smislu
montaže) z stanovanjem, mehanizacija, ki služi obdelovanju kmetijskih zemljišč, ipd.
Pritikline sicer so samostojni predmeti oblastvenih pravic, vendar v dvomu delijo
usodo glavne stvari.

-plodovi  2 fazi obstoja. Primarno se razumejo kot naravni produkti določene

stvari. Te plodove imenujemo naravni plodovi. Dokler so ti plodovi spojeni z stvarjo
katere produkt so, se obravnavajo kot njena sestavina. Z tistim trenutkom, ko pride
do ločitve od stvari, katere produkt plod je, postane le ta samostojna stvar.

Poleg naravnih plodov pa poznamo v pravu tudi civilne plodove. Denarne terjatve,
ki jih ustvarjamo z nekimi stvarmi analogno imenujemo civilni plodovi. Civilni plod se
največkrat osamosvoji, ko je plačan  prej je sestavina druge stvari.
20
-Najpomembnejša je delitev stvari na nepremičnine in premičnine, zato ker po tej
delitvi delimo tudi celotno stvarno pravo  določene stvarne pravice lahko obstajajo
samo na nepremičninah ( zemljiški dolg, stavbna pravica, pravica realnega bremena)
in te sodijo v okvir nepremičninskega stvarnega prava

1.) NEPREMIČNINE - zemljišča

*18. čl. SPZ  definicija: Prostorsko odmerjen del določene površine skupaj z
svojimi sestavinami. Kot prostorsko odmerjen del površine se smatra parcela kot
enota zemljiškega katastra, ki ima 2 identifikatorja: katastrska občina in parcelna
številka. Zemljiška knjiga temelji na teh dveh podatkih, poleg tega pa vsebuje še
vložno številko.

*Kaj pa sestavine zemljišča?

8. čl. SPZ  načelo povezanosti objekta in zemljišča Superficies solo cedit Kar
je po namenu trajno spojeno z nepremičnino je del le te.  Vse kar je nad in pod
zemljiščem in je po namenu trajno spojeno z njim.

Izjeme od tega načela:

1.) Etažna lastnina:

Gre za poseben pravno reguliran režim (SPZ čl. 105 in sledeči). Gre za situacijo, ko
se na zemljišču nahaja stavba, ki jo je mogoče razdeliti na posebne dele – etaže. Kot
samostojni predmet nastopi vsak ta posebni del. Pri etažni lastnini je ta posebni del
stavbe glavna stvar. Da se v stavbi vzpostavi ta režim, je treba vzpostaviti etažno
lastnino  To se naredi tako, da se načelo Superficies solo cedit obrne na glavo. 
Skupni deli stavbe postanejo sestavine posebnega dela, ki postane glavna stvar.
Skupni deli ne morejo pripadati samo enemu posebnemu delu. Ta problem se rešuje
z akcesorno solastnino  z solastnino ne moremo razpolagati neodvisno od
posebnega dela.

2.) Stavbna pravica – navidezna izjema:

Definicija stavbne lastnine je podana v 256. čl. SPZ. Zemljišče, na katerem stoji
zgradba, za katero bi sklepali, daje po načelu Superficies solo cedit last lastnika
zemljišča. Stavbna pravica pa se vrine med zemljišče in stavbo  učinek načela
Superficies solo cedit je pretrgan, zato stavba funkcionira kot samostojna stvar.

Vendar 2. odst. 256. čl. SPZ določa, da lahko traja ta pravica največ 99 let  Zato je
to navidezna izjema. Imetnik stavbne pravice ima enaka upravičenja kot lastnik, z
eno izjemo, da lastninska pravica ne more biti oročena, kar pa stavbna pravica je.
Stavbno pravico je mogoče obremeniti, a samo za čas dokler traja stavbna pravica.

2.) PREMIČNINE

21
*Premičnina je določena z negativno definicijo  Vse kar ni nepremičnina je
premičnina

-Pravo priznava, da se več samostojnih stvari poveže v funkcionalno povezavo in

delujejo kot ena stvar (npr. čevlji) in kot skupen predmet lastninske pravice.

-Stvari, ki služijo javnemu interesu:

JAVNO DOBRO  namenjene splošni rabi, so izven pravnega prometa, v praksi so

last države ali lokalnih skupnosti (vodna zemljišča, parki,cest, ipd.) v skladu z
njenim namenom ob enakih pogojih lahko uporablja vsakdo (splošna raba)

JAVNE STVARI  služijo posredno splošni koristi. So v lasti države ali lokalnih
skupnosti  npr. Občina je lastnik neke zgradbe, vendar ker občina zagotavlja neko
splošno korist za vse svoje občane, zato tudi ta zgradba posredno služi javni koristi.

-Nikogaršnje stvari: Lahko so izvorno nikogaršnje ali pa to postanejo po opustitvi.

Za njih je značilno, da jih lahko okupiramo.

-Izgubljene stvari: Za njih ni mogoče vedeti ali komu pripada ali ne. To pomeni, da
vsaka najdena stvar ni nikogaršnja stvar.

- Zamenljive in nezamenljive stvari : Ta delitev je pomembna kadar je stvar

predmet določene izpolnitve obveznosti.

-Deljive in nedeljive: Deljive se lahko delijo brez bojazni za njihov obstoj, nedeljive
pa ne.

-Ocenljive in neocenljive: Ocenljive se dajo oceniti v denarni vrednosti, neocenljive

pa ne.

-Potrošne in nepotrošne: Potrošne se ob enkratni uporabi potrošijo, nepotrošne pa

ne.

-Stvari v pravnem prometu (npr. orožje, ki ne potrebuje dovoljenja), stvari izven

pravnega promet (npr. vojaško orožje) in stvari v omejenem pravnem prometu
(npr. orožje)

Posebne kategorije stvari

1.) Deli človekovega telesa – Problem je v tem, da so to deli subjekta prava. Deli
človekovega telesa tudi po ločitvi od telesa ostanejo pod varstvom osebnostnih
pravic. Deli človekovega telesa se lahko tretirajo kot objekt, če se že po svoji naravi
lahko ločujejo od človekovega telesa (lasje, nohti, izločki,…) . Za preostale pa velja,
da niso stvari v smislu civilnega prava.

2.) Vrednostni papirji – Problem je v tem, da se pravica in stvar združita v neko

celoto. Na eni strani imamo papir, na drugi strani pa neko pravico, ki se na ta medij
prilepi. Gre za spoj objekta I. in II. reda. Mogoče jih je deliti na popolne in nepopolne.

22
Popolni – takrat, ko se pravica popolnoma spoji z stvarjo, tako da začne delovati kot
stvar. Ves pravni promet s to pravico bo potekal tako kot promet z lastninsko pravico
nad papirjem. – To so prenosni oziroma imetniški vrednostni papirji.

Nepopolni – pravica se je sicer spojila z papirjem, vendar za prenos pravice ne

zadošča sama izročitev vrednostnega papirja, ampak je potreben še poseben pravni
posel – cesija oziroma indosament. Tisti, ki potrebujejo cesijo so imenski vrednostni
papirji; tisti, ki pa za uspešen prenos potrebujejo indosament pa so orderski
vrednostni papirji. Orderski vrednostni papirji se prenašajo po odredbi in so bolj
primerni za gospodarski promet. Imenski vrednostni papirji pa se prenašajo po imenu
in se glasijo na imetnika pravice.

3.) Živali – Vse skupaj je povezano z vprašanjem o obstoju pravic živali.

Čeprav obstajajo pritiski, da bi se živalim priznale pravice, torej da se jim da

subjektiviteta, de lege lata (po sedanjem pravu) živali nimajo subjektivitete.  Po
našem pravu so stvari. Pravni red pa priznava, da živali niso identična drugim
stvarem, zato jim nudi posebno zaščito.  Zakon o zaščiti živali, ki omejuje
lastninsko pravico imetnika živali

4.) Opredmeteni izrazi oseb in materializirana avtorska dela

Opredmeteni izrazi oseb – spoj stvari in delov človekove osebnosti, ki je varovana z

osebnostnimi pravicami.

Avtorska dela – spoj materiala in duhovne stvaritve  knjiga

5.) Denar – Problematična stvar, ker mu civilno pravo v preteklosti ni posvečalo

dovolj pozornosti. Problem je v tem, da je pri denarju mogoče razlikovati med stvarjo,
ki predstavlja denar (bankovci, kovanci) in denar v netelesnem pomenu besede
(elektronsko bančništvo, kartice,…)

Problem je tudi, ker bankovci in kovanci predstavljajo denarno vrednost. Denarna

vrednost pa je abstraktno menjalno sredstvo. Denar pa je tudi abstraktno merilo
našega premoženja ipd.

Denarju njegovo avtoriteto daje država s tem, ko ima monopol nad izdajanjem le
tega marsikje ima država lastninsko pravico nad stvarjo, ki predstavlja denarno
vrednost (bankovec, kovanec) , torej je tisti, ki ima denar lastnik samo abstraktne
denarne vrednosti te stvari  od tod sled prepoved uničevanja denarnih bankovcev
ali kovancev. Nekatere države pa priznavajo lastniku denarne vrednosti, tudi
lastninsko pravico nad stvarjo, ki predstavlja to denarno vrednost.

Problem pa je tudi to, da denar lahko funkcionira tudi kot numizmatična stvar 
denar se obnaša kot navadna stvar oziroma ima dvojno vrednost  numizmatično in
tisto, ki jo predstavlja.

23
Drugi objekti I. reda
- avtorska dela
- izumi
- znaki razlikovanja
- opredmetena osebnost

-POSEBEJ! Premoženje (osebno + skupno)

 Je skupek premoženjskih pravic, ki spadajo pod skupen premoženjski režim  v

pravnem prometu zagotavlja jamstvo, da bodo upniki lahko poplačani iz premoženja.
Ni poseben objekt I. reda, temveč je skupek objektov I. reda. Predstavlja tudi
varovalo pred posegom v našo osebnost, če smo nekaj dolžni  nihče ne sme biti
zaprt zato ker ne izpolni svoje obveznosti. Vsak od nas jamči za svoje obveznosti z
osebnim premoženjem.

Poleg osebnega premoženja lahko ima posameznik tudi skupna premoženja, ki

spadajo pod skupne premoženjske režime. Gre za naše premoženjske pravice, ki pa
istočasno pripadajo še drugi osebi, tako da deleži niso razdeljeni. Z takšno pravico
sami ne moremo razpolagati, saj lahko z njo razpolagamo samo skupaj z soimetniki
te pravice.

Istočasno upniki ne morejo poseči v te pravice, saj morajo najprej doseči, da se to

premoženje razdeli.

V ta premoženjski režim sodijo predvsem tiste pravice, ki jih pridobivamo z delom

tekom zakonske zveze, skupno premoženje dedičev, ki še ni razdeljeno, ipd.

Nastajanje skupnega premoženja s pravnim poslom, tedaj ko bi stranke to želele ni

dopustno, saj takšno premoženje skriva osebno premoženje pred upniki, zato je
takšno skupno premoženje dopustno samo pod pogoji ki jih določa zakon.

Zakon predvideva kriterij za razdelitev premoženja med zakoncema in sicer 50:50,

kar pa ne pomeni, da je premoženje že od začetka razdeljeno, prav tako pa je ta
domneva izpodbojna.

Izvenzakonska zveza je v tem pogledu izenačena z zakonsko.

Zakonci lahko tekom zakonske zveze s pravnimi posli delijo skupno premoženje,
za kar je potreben notarski zapis ali s sodnim postopkom; upniki to storijo s tožbo.Ni
pa mogoče ukiniti posebnega premoženjskega režima.

Tekom življenja lahko imamo več skupnih premoženj, temeljno premoženje za

poplačilo upnikov pa je osebno premoženje.

Subjekti civilnega prava

-Enaki kot subjekti prava nasploh.

-Zanimajo nas kot nosilci pravic in dolžnosti in kot stranke civilnopravnih razmerij.
24
-fizične(pravna personifikacija človeka) in pravne osebe (določena skupina oseb ali
namensko izločeno premoženje, ki mu pravni red priznava subjektiviteto)

-Za njihovo sodelovanje v pravnem prometu so najpomembnejše SPOSOBNOSTI:

pravna sposobnost – sposobnost biti nosilec pravic in dolžnostikdor jo ima, je

subjekt prava

sposobnost za dejanja (poslovnaopravljati posle v pravu in deliktna)

sposobnost biti stranka, procesna sposobnost in postulacijska sposobnost -

subjektom omogočajo da sodelujejo v(sodnem postopku) pravnem prometu

OSEBNO STANJE (STATUS)

-Skupek individualnih lastnosti, po katerih se oseba civilnega prava loči od druge in

na katere pravni red veže pravne posledice  npr. ena izmed teh lastnosti je kraj
bivanja.

-Glavni elementi osebnega stanja za fizične osebe so: ime, prebivališče,

državljanstvo,..; za pravne osebe pa: ime(firma), sedež, pripadnost.

-Osebna stanja se evidentirajo v različnih evidencah kot so matični register, evidenca

državljanstva in register pravnih oseb (sodni register, register društev)

FIZIČNA OSEBA
-To je živ človek kot pravni subjekt, ki nastane z rojstvom, ki je pravno kvalificiran kot
dokončan porod živega otroka. Fizična oseba s tem trenutkom tudi pridobi pravno
sposobnost. Izjemoma pa je lahko pravna sposobnost priznana že spočetemu, a še
nerojenemu otroku, v kolikor gre za njegove koristi (125. čl ZD)nasciturus. Kljub
temu pa otrok pridobi pravno sposobnost šele z rojstvom.

-Fizična oseba preneha z smrtjo, razglasitvijo pogrešanega za mrtvega ali s

potrditvijo smrti.

 Smrt je potrebno evidentirati, zato lahko samo zdravnik ugotovi, da je prišlo do

smrti. V izjemnih situacijah lahko smrt ugotovijo tudi druge osebe (npr. v vojni). Kadar
pa iz določenih vzrokov potrditev medicinske stroke ni mogoča, potrem je potreben
pravni postopek, s katerim se to ugotovi( npr. razglasitev pogrešanega za mrtvega).

SPOSOBNOST ZA DEJANJA

Sposobnost, da subjekt prava opravlja dejanja, ki jim pravni red predpisuje pravne
posledice

a) poslovna sposobnost – sposobnost za opravljanje in sklepanje pravnih poslov in

sposobnost pravno relevantnega izražanja poslovne volje (ZZZDR, ZNP, OZ)

25
- Pridobi se 18 letom ali z sklenitvijo zakonske zveze pred 18 letom ter po odločbi z
roditeljstvom (117. čl ZZZDR), pod pogojem da se subjekt zaveda posledic svojega
ravnanja.

- Poleg popolne poslovne sposobnosti poznamo tudi nižje stopnje poslovne

sposobnosti:

delna ( s 15. letom) – sposobnost sklepanja manj pomembnih pravnih poslov, ki ne

predstavljajo večjih posledic ali težjih finančnih obveznosti, razpolaganja z večjim
premoženjem, razpolaganja z nepremičnim premoženjem. Subjekt s takšno
sposobnostjo lahko sklene npr. pogodbo o zaposlitvi, lahko pa tudi sestavi oporoko –
117. čl ZZZDR.

specialna ( s 15. letom in zaposlitvijo) – 112. čl ZZZDR. Osebe s takšno

sposobnostjo so dolžne prispevati k stroškom za svoje preživljanje in izobraževanje,
z ostankom pa lahko prosto razpolagajo. To pomeni, da so glede svoje plače
popolno poslovno sposobne – limitirana popolna poslovna sposobnost .

- Do 15. leta starosti fizična oseba nima nobene poslovne sposobnosti. Če oseba
mlajša od 15 let sklene kakšen pravni posel, je ta posledično ničen (to je določila
sodna praksa), nepomembne posle pa se rešuje z obogatitvenimi zahtevki.

-Problem, ki ga naša zakonodaja ne ureja je, da v realnosti otroci mlajši od 15 let

sklepajo različne pravne posle (kupujejo v trgovinah,…). Tega problema ne ureja tudi
predvideni novi Družinski zakonik. Možna rešitev bi bila konstrukcija sla (otrok je
samo sel starševmedij, ki prenaša voljo svojega zakonitega zastopnika), druga
možnost je, da so pravni posli sicer nični vendar konvalidirajo (nepomembni pravni
posli), tretja možnost pa je s pomočjo obogatitvenih zahtevkov

- Osebe, ki sploh nimajo ali pa nimajo potrebne poslovne sposobnosti za opravo

nekega pravnega posla morajo imeti svojega zastopnika za opravljanje pravnih
poslov.

- Možen je postopek pred sodiščem za podaljšanje roditeljske pravice, katere

posledica je, da oseba z 18. letom ne pridobi poslovne sposobnosti ali odvzem
poslovne sposobnosti, katerega posledica je, da se odvzame že pridobljena poslovna
sposobnostker bi lahko škodovali sebi ali drugim. V takem primeru obseg odvzema
določi sodiščelahko je delen(npr. samo odvzem sposobnosti opravljati posle z
nepremičninami) ali popoln

b) deliktna sposobnost – sposobnost odškodninsko odgovarjati za delikte (OZ)

protipravnemu ravnanju se prepišejo posledice

- Relevantna za obstoj odškodninske odgovornosti Gre za krivdno odškodninsko

odgovornost.

26
- Domneva se, da z 14 letom dobimo takšno stopnjo zavedanja o posledicah svojega
ravnanja, da nam pravni red pripiše popolno deliktno sposobnost.

- 7-14 let – pogojna deliktna sposobnost. Če se dokaže, da je bil subjekt pri

povzročitvi škode zmožen razsojati.

- do 7 let – deliktna nesposobnost (137.čl OZ). Do 7. leta odgovarjajo starši

objektivno, po 7. letu pa krivdno (142. čl OZ). Tudi, če je otrok zaupan komu
drugemu v varstvo odgovarjajo starši za slabo vzgojo. (142/III OZ Starši ne
odgovarjajo, če je škoda nastala medtem, ko je bil otrok zaupan drugemu, in če je ta
zanjo odgovoren)

- Oseba z motnjo v duševnem razvoju, težavami v duševnem zdravju ali

nerazsodnostjo ni deliktno sposobna (odgovarja oseba z dolžnim nadzorom).

- Prehodna nerazsodnost ( actio libera in causa- 136. čl OZ).

SPOSOBNOSTI PROCESNEGA PRAVA

a) sposobnost biti stranka (76. čl. ZPP)

- Sposobnost biti subjekt pravnega razmerjasposobnost biti stranka (delno se

prekriva s pravno sposobnostjo

- Imajo jo fizične in pravne osebe + podeljena sposobnost  Lahko jo pridobijo

nekatere združevalne oblike, ki niso pravne osebe (npr. družba civilnega prava –
societas). To sposobnost jim podeli sodišče in v tem se ta sposobnost razlikuje od
pravne sposobnosti, čeprav se večjem delu prekriva z njo.

b) procesna sposobnost (77. čl. ZPP)

- Sposobnost pravno relevantno izražati voljo v CP postopku, voljo za opravo

procesnih dejanj.

-To sposobnost imajo tisti, ki imajo popolno poslovno sposobnost – v celoti se

prekriva z njo.

- Kdor te sposobnosti nima je zastopan po zakonitem zastopniku.

- Ne poznamo delne procesne sposobnosti.

c )postulacijska sposobnost

- Sposobnost samostojnega nastopanja pred državnim organom. Lahko zadeva

samo fizično nastopanje pred sodiščem ali pa pisno naslavljanje sodišča.

- Razlogi za odvzem postulacijske sposobnosti so odvisni od dojemanja sodstva v

odnosu do družbe. V angleškem pravu vse osebe nimajo postulacijske sposobnosti,
ampak jo imajo samo posebni odvetniki (baristers). V slovenskem pravnem redu je
postulacijska sposobnost postavljena zelo široko. Vsi, ki imajo popolno poslovno

27
sposobnost, jo imajo za vse civilne postopke, razen za tiste z izrednimi pravnimi
sredstvi  zastopanje po zakonitem zastopniku.

PRAVNA OSEBA
-umetno, s pravnim aktom ustvarjen pravni subjekt, ki je sposoben biti nosilec pravic
in dolžnosti

-ELEMENTI:

a)substrat: ljudje (personalni), kapital (materialni) ali oboje skupaj

b)namen (cilj; ključen za to, da določimo substrat) in dejavnost ( aktivnost, ki jo

pravna oseba izvaja za doseganje namena)

c)organizacijska struktura – organi, ki upravljajo z pravno osebo navznoter

(poslovodstvo) in navzven (zastopanje). Organi so lahko avtonomni (sami člani) ali
heteronomni (osebe, ki niso člani).

-Obstajajo pravne osebe javnega in zasebnega tipa. Nas zanimajo predvsem pravne
osebe zasebnega tipa, zato ker:

* so lahko stranke CP razmerij

* pravne osebe zasebnega tipa že same po sebi predstavljajo CP razmerje (med

člani korporacij)

-Pravne osebe javnega tipa lahko vstopajo v CP razmerje, vendar pa ne predstavljajo

CP razmerij.  Za njih veljajo pravila javnega prava. V največji meri v CP razmerja
vstopa država, ki je urejena z ustavo.

-Pravne osebe javnega tipa imajo posebno nalogo izvrševanja javnopravnih nalog.

-Kriteriji ločevanja pravnih oseb javnega in zasebnega prava:

* ustanovni akt

* obvezen obstoj

* izvajanje javnih pooblastil

* prenos državnih oblastnih nalog

* obvezno članstvo (v zbornicah zdravnikov v zdravniških zbornicah)

* uporaba prisilnih sredstev

* javno financiranje in dolžnost javnih naročil

Temeljna načela, ki veljajo za pravne osebe zasebnega tipa

 Načelo numerus clausus – omejeno število tipov pravnih oseb

28
 Načelo enakopravnosti pravnih subjektov (na temelju 14. in 22. čl. URS) nasproti
fizičnim osebam

 načelo avtonomije volje in dispozitivnosti Treba je priznati članom korporacije,

da na podlagi avtonomije volje dispozitivno urejajo razmerja med njimi.

Ustanovitev pravne osebe zasebnega tipa:

-SISTEM:

a) normativni registracijski  Za vse normativne sisteme je značilno, da morajo biti

izpolnjeni zakonski pogoji za ustanovitev pravne osebe. To ugotavlja poseben organ,
torej je konstitutivni akt pravne osebe odločba tega organa. V normativnem
registracijskem sistemu pa je ta odločba šele podlaga za vpis v javni register. Pri nas
se po tem sistemu ustanavlja večina pravnih oseb zasebnega prava

b) koncesijski  Temelji na tem, da pravna oseba nastane z dovoljenjem

državnega organa, k ima diskrecijo. Konstitutivni naravo ima dovoljenje tega organa.
Pri nas se na ta način ustanavljajo ustanove.

- elementi za nastanek pravne osebe:

1.) ustanovitveni akt, ki se sprejme po posebnem postopku (zasebni pravni akt 

pravni posel pravne osebe zasebnega prava; pri pravnih osebah javnega tipa je to
lahko tudi splošen pravni akt.)

2.)zagotovitev substrata

3.)vpis v register (normativni registracijski sistem) ali soglasje (koncesijski sistem)

-obdobja ustanovitve:

1.) faza pred sprejemom ustanovnega akta

2.) faza, ko je sprejet ustanovni akt  na podlagi tega med osebami, ki ustanavljajo
pravno osebo nastane pravno razmerje

3.) faza po vpisu v register oziroma po pridobitvi soglasja za ustanovepravna

oseba že obstaja

-Vmesno obdobje med sprejemom ustanovnega akta in vpisom v register oziroma

pridobitvijo soglasja (pred pridobitvijo pravne sposobnosti) je najbolj problematično:

* pomembna vprašanja, ki se pojavljajo v tem obdobju so: vprašanja v zvezi z

odgovornostjo za prevzete obveznosti, vprašanja pripadnosti pravic, ipd.;

* v tem vmesenem obdobju takšne tvorbe imenujemo s posebnimi imeni

(preddružba, preddruštvo, predustanova, predzadruga)ko je že sprejet ustanovni
akt, ni pa še soglasja oziroma še ni bilo vpisa v ustrezen register
29
*Korporacije se v takem primeru presojajo kot societas (analogno 5. čl. ZGD), sodna
praksa pa širi uporabo na druge pravne osebe5 čl. ZGD/II in III (Če kdo pred
vpisom družbe v register nastopa v njenem imenu, je odgovoren osebno z vsem
svojim premoženjem; če je teh oseb več, so odgovorne solidarno. Če pri takem
nastopanju družbeniki pridobijo kakšne pravice, jih morajo po vpisu družbe v register
prenesti na družbo, razen če družba nasprotuje prevzemu.)

Sposobnosti pravne osebe

-pravna

-poslovna (lastne nimajo, zato se le ta presoja po organih in zastopnikih)

-deliktna (prav tako se presoja po organih in zastopnikih po organih in zastopnikih –

odgovornost za organ ali zaposlene – 147 in 148 OZ)

-Sposobnost biti stranka

-Procesna: po organih in zastopnikih

-Postulacijska: po organih in zastopnikih

Identifikacija pravne osebe

-ime oziroma firma – Praviloma statusna oblika in namen/dejavnost (ime mora
izražati za katere vrste pravno osebo gre, ter za kakšen namen je bila ustanovljena
ustanova oziroma katero dejavnost opravlja) ter drugo (fantazijski dodatki)da se še
bolj loči id drugih oseb

-sedež – kraj

-poslovni naslov – Naslov na katerem se nahaja sedež pravne osebe.

-davčna številka

matična številka – pridobi jo z registracijo  podobna EMŠO fizični osebi

-številka sodnega registra (Srg številka)

Prenehanje pravne osebe

-Razloge določa zakon ali ustanovni akt

-Načini prenehanja:

a) ex lege

b) odločba pristojnega organa  prisilno prenehanje

c) samoprenehanje  Avtonomna odločitev članov, da pravna oseba preneha. Tudi

tu je potrebna odločba pristojnega organa.

30
-Posledice prenehanja: izguba pravne sposobnosti, izbris iz registra, prenos
premoženja (prej se še poplačajo upniki) na člane, drugo PO,..; prenos obveznosti

Vrste pravnih oseb zasebnega prava

-korporacije: prosta fluktuacija članstva; avtonomni organi (zbor članov); uprava
načeloma od nečlanov; neodgovornost članov za obveznosti (društvo, d.d., k.d.d.,
d.o.o., zadruga)

-pravne osebe societetnega tipa: fluktuacija članstva vpliva na obstoj pravne

osebe; uprava od članov; osebna odgovornost članov; pravna osnova v družbi CP
(d.n.o., davčna družba,..)

-pravne osebe ustanovnega tipa: namembno premoženje; heteronomni organi; ni

članov (ustanove) so samo prejemniki koristi.

-zasebni zavodi: Ta oblika je unikum slovenskega prava. Primarno so zavodi urejeni

kot javni zavodi (univerza, šole, vrtci,…)pravne osebe javnega prava. Zakon o
zavodih pa dopušča ustanovitev tudi zasebnikom in sicer na področjih, ki sicer sodijo
v javno sfero. Velik del nevladnih organizacij funkcionira kot zasebni zavodi. Zavodi
so pravzaprav neke mešane tvorbe. Po eni strani so podobni korporacijam
(potrebujejo člane), po drugi strani pa ustanovam - potrebno premoženje za
udejanjanje namena.

DRUŠTVO
-Društvo je temeljna korporacija. V veliki meri vsebuje vse tiste prvine, ki jih
korporacije imajo

-Nadzorujejo jih upravne enote (ministrstvo za notranje zadeve. To je posledica tega,

da je veliko društev politične narave, poleg tega društva nastanejo z združevanjem
oseb, kar je lahko v določenih situacijah problematično zato si je, zgodovinsko
gledano, država vedno želela imeti nadzor nad njimi. V praksi je to lahko
problematično, saj društvo kot pravna oseba zasebnega prava temelji na načelu
dispozitivnosti in avtonomiji volje, zato Zakon o društvih ureja le temeljne zadeve.
Problematično je predvsem to, da upravna enota, kot javni organ omejuje to
avtonomijo volje in dispozitivnost.

-Je samostojno in nepridobitno združenje, ki ga ustanovitelji skladno z zakonom

(ZDru-1) ustanovijo zaradi uresničevanja skupnih interesov.

-Namen, cilj, dejavnost in način delovanja se določijo v temeljnem aktu društva.

-Deluje nepridobitno, kar pomeni, da ne sme biti dobičkonosno. Izjemoma je

pridobitna dejavnost lahko ena od pomožnih dejavnosti za doseganje namena
društva.

-Društvo lahko ima neke vrste dobiček, kadar ima več prihodkov kot pa odhodkov,
vendar to ni pravi dobiček, saj člani nimajo pravice z njim razpolagati, ampak se

31
mora ta denar porabiti v skladu z namenom, s katerim je bilo društvo
ustanovljenopresežek dohodka nad odhodkom

-Za obveznosti odgovarja društvi, zastopnik pa za zakonitost poslovanja

- ima članeprostovoljnost in enakopravnost pristopa (vsak lahko vstopi pod enakimi

pogoji)

Ustanovitev društva
-Za ustanovitev društva so potrebne najmanj tri poslovno sposobne fizične ali pravne
osebe (razen gospodarske družbe za enako dejavnost kot je njihova)dovolj, da je
delna poslovna sposobnost

-Na ustanovnem zboru je potrebno sprejeti sklep o ustanovitvi, temeljni akt društva in
potrebno je izvoliti zastopnika društva, ki mora biti popolnoma poslovno sposobna
fizična oseba (ki bo vodil posle in jo zasopal).

-Vse to pripelje do tega, da nastane preddruštvo, za dokončen nastanek društva pa

je potreben še vpis v registerpridobitev subjektivitete

Člani društva
-Ustanovni so najmanj 3 poslovno sposobne fizične oz. pravne osebe.

-Kasneje lahko pod enakimi pogoji pristopi vsakdo.

-Članstvo je osebno, pravno osebo v društvu pa zastopa pooblaščena oseba.

-Samostojen vstop v društvo je mogoč z dopolnjenim 15. letom.

- Članske pravice uresničujejo z delom v organih.

Temeljni akt društva

-Ime in sedež

-Namen in cilj ter dejavnost in naloge

-Pogoji in način včlanitve ter prenehanje članstva

-Pravice in obveznosti članov

-Način zastopanja društva

-Financiranje društva ter nadzor poslovanja

-Način zagotavljanja javnosti dela

-Spremembe in dopolnitve akta

-Način prenehanja in razpolaganje s premoženjem

32
Ime društva
-Če društvo nima sedeža na dvojezičnem območju, mora biti načeloma v slovenskem
jeziku.

-Imeti mora razlikovalni učinek

-Ne sme biti zavajajoče in žaljivo.

-Vsebovati mora besedo društvo, združenje ali klub in iz imena mora biti razvidna
dejavnost društva. Poleg tega lahko ima dodatek (npr. Šahovsko društvo Tekač).

-Ne sme vsebovati besedne zveze Republika Slovenija.

-Za uporabo imena državnega/občinskega organa, gospodarske družbe, pravne

osebe ali osebnega imena znamenite osebe je potrebno dovoljenje – za umrlo osebo
da dovoljenje zakonec ali otrok, če jih ni pa starši in potomci do 3. kolena.

Organi društva
-Določijo se s temeljnim aktom (vrsta, sestava, pristojnosti, odgovornost,…)delno
to ureja zakon o društvih

-Ločimo jih lahko na mandatorne (nujne za obstoj društva) in fakultativne (društvo jih
lahko ima, ni pa nujno)

-Mandatorni: zastopnik društva in zbor članov

-Fakultativni: po lastni izbiri (npr. komisija, blagajnik, ipd.)

-Odločanje zbora članov:

1.) sklic zbora  obstajajo različni načini za sklicevanje zbora članov

2.) ugotavljanje sklepčnosti  sklepčnost določi temeljni akt društva, sicer pa se

zahteva navzočnost več kot polovice vseh članov z veljavnim odločanjem večine
navzočih  sklepčnost je ključna za odločanje.

3.) večina navadna, kvalificirana, absolutna dvotretinjska,…

-Člani društva imajo pravna sredstva proti odločitvam organov:

* pritožbe: uredi jih temeljni akt, sicer pritožba na zbor članov (določa
zakon)odločitev je dokončna

* Možna je tudi tožba, če je bila izkoriščena pritožba. Tukaj gre za civilnopravno

razmerje med člani društva in iz tega razmerja izhaja tudi tožba.

Prenehanje društva
-pripojitev (društvo A se pridruži društvu B in s tem preneha obstajati) ali spojitev z
drugim društvom (društvo A in B se združita in nastane društvo C).

33
-po volji članov (sklep, ki poleg prenehanja društva uredi tudi prenos premoženja 
prenesti se mora na neko druge nepridobitno organizacijo  ne sme se razdeliti med
člane društva)preneha šele z izbrisom iz registra ne s samim sklepom

-stečaj (univerzalna izvršba)  Želi se vzpostaviti enakopravni položaj upnikov, za

razliko od prisilne (individualne izvršbe), kjer velja prior tempore, potior iure upniki
vložijo izvršbo(kdor je prej ima prednost pred izplačilom pred drugim)

-sodna prepoved (Društvo preneha prisilno na podlagi odločbe sodišča, če društvo

opravlja prepovedano dejavnost ali pa opravlja prepovedane politične dejavnosti 
rušenje ustavne ureditve, razpihovanje sovraštva, pozivanje k vojni, ipd). O tem
odloči upravno sodišče na podlagi predloga državnega tožilca.

- na temelju zakona (če je v času 5 let 2x kaznovano, ker presežka prihodkov ne

uporablja za namen društva)

USTANOVA
-Na določen namen vezano premoženje

-Namen mora biti splošnokoristen ali dobrodelen

*splošnokoristen: znanost, kultura, šport, izobraževanje, …

*dobrodelen: za osebe, ki so pomoči potrebne

-Pogoj: krog oseb je lahko omejen, vendar ni poimensko določen ali omejen na člane
družine

Ustanovitev ustanove
-Ustanovi jo lahko domača ali tuja fizična ali pravna oseba

-Pravni posel inter vivos (notarski akt) ali mortis causa (oblika oporoke)

-Vsebina ustanovitvenega akta: ime in sedež/prebivališče ustanovitelja, ime in sedež

ustanove, navedba premoženja in vrednost, namen ustanove, način in postopek
imenovanja članov uprave, poimenska navedba članov prve uprave. Fakultativno tudi
druge določbe.

-Člane uprave lahko določi tudi organ za imenovanje, način imenovanja pa pravila
ustanove

-Notarski akt notar v 15 dneh predloži pristojnemu organu skupaj z dokazili, oporoko
pa takoj vroči zapuščinsko sodišče.

Ustanovitveno premoženje
-Temelj vsake ustanove

-To je lahko: denar, premičnine in nepremičnine ter premoženjske pravice

34
-Denar mora biti nakazan na poseben račun – ne da se dvigniti nazaj, ko je enkrat
nakazan.

-Za nedenarno premoženje je potrebna cenitev sodnega cenilcaizročeno tako, da

lahko ustanova z njim prosto razpolaga

-Premoženje mora biti izročeno tako, da lahko organ/skrbnik/ustanova z njim prosto

razpolaga

-Premoženje mora biti primerno namenu ustanove.

-Premoženje se lahko poveča v skladu z aktom o ustanovitvi in pravili ustanove

(donacije, investicije).

-Prihodki se lahko porabijo le za namen, za katerega je bila ustanova ustanovljena.

Zmanjšanje premoženja je možno le, če tako predvideva akt ali s soglasjem organa
odloči uprava. Soglasje je potrebno tudi za razpolaganje z nepremičnino.

Pridobitev subjektivitete ustanove

-Pristojni organ je ministrstvo, v katerega delovno področje sodi namen ustanove ali
vsaj pretežen namen. Če ga ni mogoče ugotoviti je to MNZ.

-Organ izda soglasje: če je akt o ustanovitvi veljaven, namen splošno-koristen in

dobrodelen, zagotovljeno ustanovitveno premoženje (zadostno in primerno!) in
ustanovitev ni v nasprotju z javnim redom  organ ima diskrecijo.

-Soglasje se na stroške ustanove objavi v Uradnem listu

-Ustanova je ustanovljena z dnem izdaje soglasja. Soglasje pa MNZ vpiše tudi v

evidenco ustanov.

Ime in sedež ustanove

-Ime mora vsebovati besedo ustanova, dodana pa mora biti označba namena,
ustanovitelja ali druga označba z razlikovalnim učinkom (npr. Ustanova za
štipendiranje mariborskih študentov)

-Sedež ustanove mora biti v RS in ga določi ustanovitelj

Sprememba ustanovnega akta

-Ustanova nima članov!

-Uprava lahko v skladu z aktom o ustanovitvi spremeni ime, sedež ali namen
ustanove, upošteva pa voljo in namen ustanovitelja in dolžnost ravnanja s
premoženjem s skrbnostjo dobrega gospodarja

-Spremembe so veljavne, če da soglasje pristojen organ.

35
Akti ustanove
-Pravila/statut, ki jih sprejme ustanovitelj ali uprava: organizacija, organi, imenovanje
novih članov uprave, način odločanja, upravljanje in zastopanje, razpolaganje s
prihodki

-Soglasje da pristojni organ – za predložitev v treh mesecih po soglasju k ustanovitvi

odgovarja uprava, ki jo lahko pristojni organ sicer razreši

-Lahko ima tudi druge akte – npr. pravilnik o štipendiranju

Organi ustanove
-Ustanovo upravlja neprofesionalni organ uprava – vrši poslovodstvo, zastopanje;

-Ostali organi so fakultativni. Če je več živih/obstoječih ustanoviteljev se lahko

oblikuje »skupni organ ustanoviteljev«, ki pa nima pristojnosti uprave. Lahko ima tudi
skrbnika.

-Uprava ima najmanj 3 člane. Biti morajo poslovno sposobni, ne smejo biti zaposleni
v ustanovi ali nadzornemu organu

-Člane uprave razrešijo na predlog ustanoviteljev ali donatorjev ali po uradni

dolžnosti z aktom pristojnega organa.

-Uprava zastopa ustanovo in opravlja druge naloge ter upravlja premoženje s

skrbnostjo dobrega gospodarja.

-Odloča z večino ali po pravilih.

-Člani uprave imajo pravico do nagrade in povrnitve stroškov po merilih, ki jih

sprejme uprava in potrdi pristojni organ.

Prenehanje
-Ustanova preneha, če premoženje ne zadošča za namen, če namen postane
nemogoč, če organ ugotovi, da ni pogojev za obstoj ustanove ali če se namen
ustanove izpolni

-O prenehanju odloči uprava s soglasjem organa ali sam pristojni organ ob

upoštevanju volje in namena ustanovitelja. O tem se obvesti sodišče, ki izvede
likvidacijo.

-Preostanek premoženja se dodeli drugi ustanovi, ki izvaja enak namen, če pa take

ni pa tisti, ki izvaja podoben namen.

-Prenehanje se objavi v uradnem listu in ustanova se izbriše iz evidence

Splošni del civilnega prava

36
FUNDACIJA
-Pravne osebe, ki so ustanovljene v splošnokoristne ali dobrodelne namene in tega
ne opravljajo kot pridobitno dejavnost.

-To je lahko ustanova, lahko pa tudi druga pravna oseba, npr. zavod.

-Pod temi pogoji se lahko v imenu oz. firmi uporablja pristavek fundacija.

RAZVOJNE PREDOBLIKEso pravna podlaga

Skupnosti
-So združevalne oblike, ki temeljijo na (praviloma naključni) skupnosti premoženja

-Ločimo:

*a) po deležih  solastnina

*b) skupnoročneskupnopremoženjski režim

-Po deležih: solastninske (65. Čl. SPZ), naključne (1003. Čl OZ), solidarnost upnikov
(406. Čl. OZ) itd.

-Skupnoročne: skupna lastnina (72. Čl. SPZ), skupno premoženje zakoncev (51. Čl.
ZZZDR), skupnost dedičev (145. Čl. ZD)pravica pripada članom skupnosti na
skupno rokopravica ne pripada nobenemu posebej

-Pravica pripada več osebam hkrati

-Upravljanje s stvarjo: redna in izredna uprava

-Razlika med a in b je v možnosti razpolaganja s pravicami a lahko prosto

razpolaga s svojim deležem, pri b pa to ni možno

-Prenehanje z razdelitvijo premoženja: pravnoposlovna (dogovor), prisilna (sodba),

dejanska oz. civilna (prodaja in razdelitev premoženja)

Societeta – družba civilnega prava

-990. Čl. OZ: Z družbeno pogodbo se dve ali več oseb zaveže, da si bodo s svojimi
prispevki prizadevale doseči z zakonom dopustni skupni namen, tako kot je določeno
s pogodbo.

-Lahko je golo pogodbeno razmerje (tudi konkludentno) ali pa temelji na skupnosti

(po deležih)

družbeniki nimajo premoženjasocietete brez premoženja

37
-Po namenu je lahko trajna ali priložnostna (za opravo določenega poslako je
končan preneha obstajati)

-Uprava je načeloma naravnana po družbenikih (upravljajo jo družbeniki) –

sprememba družbenikov pomeni spremembo identitete.

-Družba je lahko notranja ali zunanja. Pri zunanji družbi se odgovarja za obveznosti
družbe. Zunanja pravice in obveznosti dobivajo vsi člani družbesolidarna
odgovornost. Notranjanpr. A pridobi pravice in dolžnosti, ki jih mora šele prenesti
na ostale družbenike

-Pridobljeno premoženje pripada po družbenikom po deležih.

Fiducija
-Pravni posel na podlagi zaupanjazahteva višje stopnje skrbnosti

-Inominaten kontrakt strogo osebne narave, razen fiducio cum creditore (201. Čl.
SPZ).

Fiduciarna pogodbafiduciarno prenesemo premoženje na drugo osebo (lahko ji

določimo, v kakšen namen naj uporablja to premoženje)lahko so nevarne, ker se
lahko upniki fiduciarja poplačajo iz fiduciarnega premoženja

-Pogodba s katero se ena oseba drugi zaveže, da bo ravnala v skladu z njenimi

navodili in na temelju medsebojnega zaupanja.

-Trust: vmesna stopnja med fiducijo in ustanovo: premoženje se osamosvoji, a še ni

pravna oseba (upniki zato ne morejo poseči po njem), na drugi strani pa pogodbeno
razmerje

-Primer: A prenese lastninsko pravico na B, ta pa se A-ju zaveže, da bo premoženje

uporabljal le v namen, določen s pogodbo, sicer bo npr. pogodba prenehala veljati in
bo premoženje prešlo nazaj na osebo A

PRAVNI POSLI
-Def: voljno izjavno dejanje na katerega pravni red navezuje pravno posledico

-Osnova pp je izjava volje, pravni red pa lahko kot pogoj za nastop pravne posledice
predpiše tudi druge predpostavke.

-brez izjave poslovne volje (konsenza) pp sploh ni

-Posledica je lahko nastanek pravic, razpolaga, …

-Vse izjave volje niso pravni posli  pravni posli niso:

*realna ravnanja (materialni akti)ni potrebna izjava volje (npr. izdelava nove
stvari)volja ni bistvena, bistveno je ravnanje

38
* ravnanja zaradi zavarovanja položaja (npr. grajanje stvarne napake)obvestimo
prodajalca zaradi napake in da naj jo odpravitakšna izjava volje ni pp
*izjave volje z dejanskim učinkom (npr. poziv k plačilu – zapadlost)
*notifikacije (npr. pri cesiji)

Vrste pravnih poslov

-enostranski (sprejemni – pooblastilo, nesprejemni – oporoka) / dvostranski (soglasje
volj, enostransko ali dvostransko obvezujoči) / večstranski (sklepi)priti mora do
ujemanja volje (zrcalno ujemanje)

-zavezovalni / razpolagalni

-kavzalni / abstraktni (ček, menica, bančna garancija, pridobivanje lastnih delnic)

-odplačni(aleatorni) in neodplačni(lukrativni)

-civilni, gospodarski in potrošniški

-obligacijski, stvarnopravni, dednopravni, družinskopravni

Načini izjave volje

-Izrecno: ustno, pisno( vsi podpišejo oz. izmenjajo podpisane listine oz. znak pred
dvema pričama), elektronsko (je veljavno a nadomešča ustno ali pisno izjavljanje
voljepotreben je podpis z digitalnim potrdilom)

-Simbolično (dvig roke)

-Konkludentnoizražanje volje z ravnanjem, s katerim je mogoče nedvomno sklepati

izjavo volje

-Molk (!): ne šteje za izjavo volje: lahko če se stranki tako dogovorita ali za neko dlje
časa trajajoč biznis (če je bil že prej dogovor)

-POSLOVNA VOLJA: IZRAŽENA, ZAVEST O IZRAŽANJU, ZAVEST O POSLEDICI,

ŽELJA PO POSLEDICI!

Predpostavke za veljavnost pravnega posla

-Izražena poslovna volja: svobodna in prava kadar zakon ne pravi ničesar, se
lahko izjava poslovne volje poda na katerikoli način, drugače pa na poseben
predpisan način

-Poslovna sposobnost

-Spoštovanje predpisane oblike

-Dopustnost, možnost in določenost predmeta

39
-Obstoječa in dopustna kavza

-Druge – če jih predpiše zakon npr. razpolagalna moč, pri razpolagalnem pravnem
poslu

če ne izpolnjuje predpostavkneveljavnost pplahko pripelje do izpodbojnosti ali

ničnosti (oblike, poslovne sposobnosti, predmeta, kavze)

Napake glede volje

-Mentalna rezervacija – irelevantna, ker ni izražene volje

-Ni volje ali ni konsenza – disenz (sankcija neobstoj pravnega posla)

-Napake volje v ožjem pomenu besede:

*absolutna silapp sploh ne nastane

*grožnja (relativna sila  utemeljen strah – 45. Čl. OZ tako da je ta zaradi tega
sklenila pogodbo, lahko druga stranka zahteva razveljavitev pogodbe. Strah se šteje
za utemeljenega, če se iz okoliščin vidi, da je grozila resna nevarnost življenju, ali pa
telesni ali drugi pomembni dobrini pogodbene stranke ali koga drugega.
*zmota (opravičljiva (ravnanje z zadostno skrbnostjo, drugače ni pravno relevantna)
in bistvena + zmota v osebi, predmetu, sestavinah posla in nagibu (motivi pri
neodplačnih))
*prevara: Povzročitev zmote ali preprečitev, da bi druga oseba spoznala, da je v
zmoti ni treba, da je bistvena. Povzroči izpodbojnost pp. Lahko jo povzroči
sopogodbenik ali tretja oseba  Če prevara tretja oseba in sopogodbenik za to ni
vedel je posel veljaven če je ODPLAČEN.

*absolutna simulacija: npr. prezadolženec prenese premoženje na ženo da »ne

morem« plačati upnikom; takšnega pravnega posla sploh ni želel tak pp je
ničenničnost učinkuje samo med strankami in je ni mogoče uveljavljati nasproti 3.
dobroverni osebi
*relativna simulacija: s pravnim poslom želimo prikriti drug pravni posel 
simulirani velja, če so izpolnjene predpostavke za veljavnost pravnega
poslaprekrivamo obstoj nekega pp, ker želimo doseči določene učinke

-Sankcija: izpodbojnost pravnega posla

Napake poslovne sposobnosti

1.) Oseba, ki sklepa pravni posel nima poslovne sposobnosti (stara je manj kot 15
let)  Sankcija takšne napake je neobstoj oziroma ničnost pravnega posla. OZ tega
ne predpisuje, ampak je to razvila pravna stroka.

2.) Oseba, ki sklepa pravni posel nima ustrezne poslovne sposobnosti (stara je od 15
dol 18 let ali pa ji je bila poslovna sposobnost odvzeta ali pa podaljšana roditeljska
pravica)  Sankcija takšne napake je izpodbojnost pravnega posla. Zastopnik
takšne osebe pa lahko pravni posel naknadno odobri, kar odpravi neveljavnost.

40
Napake oblike
-Naše pravo v večini primerov sloni na konsenzualnosti oziroma neobličnosti pri
sklepanju pravnih poslov, kar pomeni, da za veljavnost pravnega posla ni potrebna
nobena posebna oblika, razen če zakon določa drugače.

-Naše pravo pa pozna tudi realne kontrakte (da obveljajo, je treba poleg konsenza
tudi nekaj dati), katerih tipični primer v našem pravu je pogodba o ariaro je treba
tudi izplačati, da pogodba sploh velja

-Obličnost:

1.) Forma ad valorem: Oblika je pogoj za veljavnost pravnega posla po zakonu ali
pa po dogovoru med strankami sankcija za nespoštovanje oblike za veljavnost je
ničnost pravnega posla.

2.) Forma ad probationem: Oblika je pogoj za dokazovanje pravnega posla pred

državnim organom. Pravni posel, ki nima te oblike je veljaven, vendar se ga ne da
dokazati pred državnim organom (npr. zemljiškoknjižni postopek  vedno je treba
predložiti listino)

*možnost konvalidacije (52. čl. OZ Situacija, ko pravni red določa, da morajo biti
pravni posli o prodaji nepremičnin v pisni obliki (58. čl. OZ). Ta člen pa določa od
tega izjemo. Če bi morala biti pogodba sklenjena pisno, pa ni bila, pravni posel velja,
če so stranke že v pretežni meri izpolnile svoje obveznosti, ki so iz nje nastali, razen
če iz namena, zaradi katerega je bila oblika predpisana, očitno ne izhaja kaj
drugega.)

Napake predmeta
-Določbe glede predmeta pogodbe se nahajajo v 34. in sledečih členih OZ-ja.

-Predmet pravnega posla je dati, storiti ali trpeti, v kolikor gre za obligacijske
pogodbe, poleg tega pa je lahko predmet pravnega posla še kaj drugega (npr.
prenesti,..)

-Predmet pravnega posla = vsebina pravnega posla, ki mora biti:

1.) mogoča

2.) dopustna

3.) določena ali določljiva Določljiva mora biti pri obligacijskih pravnih poslih,
določena pa pri drugih vrstah pravnih poslov (npr. pri razpolagalnih pravnih poslih).
Določljivost pri obligacijskih pogodbah pomeni, da je predmet oziroma vsebine
pogodba v sklenitveni fazi določljiv, v solucijski fazi pa določen.

-Če predmet oziroma vsebina pravnega posla ni možna ali dopustna ali dovolj
določena je posledica tega ničnost pravnega posla.

41
Napake kavze
-Določbe o kavzi zavezovalnega pravnega posla najdemo v 39. čl. OZ-ja.

-Kavza je objektivni gospodarski smoter pravnega posla. To ni enako nagibu

oziroma motivu. Kavza mora biti dopustna, njen obstoj pa se domneva.

-Podlaga je nedopustna, če je v nasprotju z ustavo, s prisilnimi predpisi ali z

moralnimi načeli.

-Če kavze ni ali pa je nedopustna, je posel ničen

-Nagib: Nedopusten bistveni nagib ene stranke, za katerega druga stranka ve,
pomeni ničnost odplačnega pravnega posla. Nedopusten pravni nagib ene stranke
pa vedno pomeni ničnost neodplačnega pravnega posla.

Sankcije za neizpolnjevanje predpostavk

1.) Neobstoj pravnega posla (ni izražene poslovne volje)

2.) Ničnost pravnega posla (absolutna neveljavnost – Pravni posel ne velja od

samega začetka.)

3.) Izpodbojnost pravnega posla (relativna neveljavnost – Če je pravni posel

izpodbojen, je v trenutku sklenitve veljaven, če pa ga katera od strank izpodbija
postane neveljaven. Pravni posel je lahko izpodbijan v določenem prekluzivnem
roku, po poteku tega roka pa postane neizpodbojen. Viseč pravni posel pravimo
izpodbojnemu pravnemu poslu od trenutka sklenitve pa do poteka prekluzivnega
roka za izpodbijanje.

4.) Pravni posel lahko predvideva tudi kakšno drugo sankcijo (npr. neiztožljivost pri
darilni pogodbi – Pri donatio imperfecta, kjer se nekdo samo zaveže, da bo nek
predmet izročil, s tem nastane pogodba, ki ni iztožljiva  pogodba je naturalna. Pri
donatio perfecta, kjer se predmet takoj izroči takšne situacije ni.)

Ničnost
-Strožja sankcija kot izpodbojnost.

-Pravni red določa, da so nični vsi pravni posli, ki nasprotujejo ustavi, prisilnim
predpisom ali moralnim načelom

-Posledice ničnosti:

*pravni posel ne učinkuje ex tunc (za nazaj, že od samega začetka)

*kondikcija (obogatitveni zahtevek, ki ga vloži oseba, ki je nekaj izpolnila na podlagi

ničnega pravnega posla)

*odškodninski zahtevek

42
-Na ničnost se pazi ex officio, uveljavljanje ničnosti pa ne zastara. V praksi bo
sodišče pazilo na ničnost, če mu bodo predloženi določeni dokazi, ki kažejo na obstoj
ničnosti. Tudi, če bo sodišče razpolagalo z določenimi dokazi, še ne bo odločalo o
ničnosti, temveč je treba poslati procesni ugovor ( v primeru, da je nekdo tožen na
izpolnitev iz naslova nične pogodbe) ali pa vložiti tožbo na ugotovitev ničnosti.

-Kasnejše prenehanje vzroka za ničnost nanjo ne vpliva

OMILITVE NIČNOSTI

-presoja namena predpisa, ki je kršen86/I OZ Pogodba, ki nasprotuje ustavi,

prisilnim predpisom ali moralnim načelom, je nična, če namen kršenega pravila ne
odkazuje na kakšno drugo sankcijo ali če zakon v posameznem primeru ne
predpisuje kaj drugega.

-obstanek pogodbe pri enostranski prepovedi pogodbe -86/II OZČe je sklenitev

določene pogodbe prepovedana samo eni stranki, ostane pogodba v veljavi, razen
če ni v zakonu za posamezen primer določeno kaj drugega, stranko, ki je prekršila
zakonsko prepoved, pa zadenejo ustrezne posledice.

-delna ničnost – 88 OZ – Omogoča, da ostane pravni posel v veljavi tudi, če je

kakšen njegov del ničen, razen, če gre za ključno določilo (bistvene sestavine
pravnih poslov) ostane pogodba v veljavi celo takrat, ko je bilo nično določilo zanjo
pogoj ali odločilen nagib, če je namen ugotovitve ničnosti prav v tem, da bi se
pogodba znebila tega določila in bi veljala brez njega.

-konverzija – 90/II OZ in 58 OZ

Izpodbojnost
-V primeru omejene poslovne sposobnosti, napake volje ali drugih primerov, ki jih
določa zakon (npr. čezmerno prikrajšanje).

-Uveljavlja se s tožbo (oblikovalna tožbena pravica).

-Posledice ničnosti so neveljavnost posla (ex tunc ali ex nunc), kondikcija in

odškodninska odgovornost.

-Uveljavljanje te oblikovalne tožbe je oročeno z splošnim subjektivnim (1leto) in

objektivnim (3 leta) prekluzivnim rokom.

Oprava in sklenitev pravnega posla

-Enostranski posel je opravljen, ko je izražena volja in ko je ta po potrebi sprejeta pri
drugi osebi.

-Dvostranski posel pa je sklenjen, ko je dosežen konsenz med strankami.

-Večstranski pa, ko je dosežena predpisana večina

43
Sklepanje pogodb
1.) Izmenjava ponudbe (offerta) in sprejema/akcepta (acceptio).

2.) Dosežen konsenz  zrcalna slika izmenjave ponudbe in sprejema

- Z dosegom konsenza je pravni posel nastal

-Pred sklenitvijo pravnega posla se odvijajo pogajanja. Pogajanja ne zavezujejo,

lahko pa stranke odškodninsko odgovarjajo za škodo, ki jo povzročijo nasprotni
stranki med pogajanjem.

-Če je posel obličen, velja samo oblično izražena volja,veljavni pa so stranski ustni
dogovori, ki niso v nasprotju z vsebino pogodbe ali njenim namenom. Veljavni so tudi
ustni dogovori, ki olajšujejo položaj strank, če je oblika predpisana v njihovo korist.

Ponudba
-Da bi bila ponudba veljavna mora vsebovati vse bistvene sestavine pogodbe
(objektivnepredpiše jih zakon in subjektivne stranke določijo, da je nekaj pogoj
za veljavnost pravnega posla)

-Ponudba je obvezna (Ko smo enkrat dali ponudbo nas ta veže in je ne moremo kar
enostavno preklicati, razen če se to pravilo izrecno ne izključi oziroma to izhaja iz
določenih okoliščin.)

-Ponudba prejemnika ponudbe veže z rokom. Če je nasprotna stranka ob ponudbi

prisotna mora dati takojšen akcept. Če ponudba ne vsebuje roka prejemnika
ponudbe veže nek razumen čas, ki je odvisen od okoliščin. Rok veže prejemnika
ponudbe tudi glede zavrnitve ponudbe.

-Preklic velja le, če prispe pred ali hkrati z dano ponudbo oziroma

-Posebnosti: -razstavno blago (23 OZ) Razstavljanje blaga z označitvijo cene se

šteje za ponudbo, če ne izhaja iz okoliščin primera ali iz običajev kaj drugega.,
-katalogi in oglasi Niso ponudba, ampak vabilo k ponudbi, vendar pošiljatelj takšnih
vabil odgovarja za škodo, ki je nastala ponudniku, če brez utemeljenega razloga ne
sprejme njegove ponudbe.

-Oblika ponudbe se ravna po obliki pogodbe.

Akcept
-Akcept učinkuje, ko ga prejme ponudnik (po tem se presoja kraj in čas sklenitve
pogodbe).

-Lahko je konkludenten.

-Posebnost velja kadar naslovnik poda akcept skupaj s predlogom za spremembo

pogojev. To je nasprotna ponudba, razen če bistveno ne spreminja ponudbe (29/III
OZ  določbe kdaj se šteje, da ti novi pogoji bistveno spreminjajo ponudboceno,

44
plačilo, kakovost ali količino blaga, kraj in čas dobave, obseg odgovornosti ene
stranke v primerjavi z drugo ali na reševanje sporov

-zapozneli akcept je nova pozudba

Posebnosti
-Predpogodba (33 OZ)  Pogodba, ki se od drugih pogodb loči po specifičnem
predmetu (pogodba s katero se zavežemo skleniti neko pogodbo). Bistvene
sestavine predpogodbe so obveznost skleniti pogodbo in bistvene sestavine glavne
pogodbe. Predpogodba mora biti sklenjena v takšni obliki kot se zahteva za
pogodbo. Od sklenitve predpogodbe teče 6-mesečni rok za sklenitev glavne
pogodbe. Predpogodba veže, če vsebuje bistvene sestavine glavne pogodbe.

-Punktacija (885 ODZ)  Če so se stranke dogovorile o nekih točkah pogodbe in jih

zapisale so te točke zavezujoče.

-Okvirna pogodba (praksa)  Stranke z eno pogodbo ustvarijo okvirno obligacijsko

pogodbo, ki vsebuje modalitete za sklepanje nadaljnjih pogodb. Pogosta je v
gospodarstvu. Lahko bi rekli, da predstavlja pravni okvir za bodoče poslovanje.

-Uporaba splošnih pogojev pogodbe (120 in 121 OZ)  splošni pogoji so lista
klavzul, ki jo napiše stranka in jo vključi v pogodbo (npr. zavarovalne police). Ključno
je, da so ti pogoji javno objavljeni, da se nasprotna stranka lahko z njimi seznani.

-Pristopna (formularna) pogodba (83 OZ)  Pogodbo sestavi ena stranka, druga
pa ima samo možnost vzemi ali pusti. Pri teh pogodbah velja, da se, če se pojavi
dvom pri razlagi pravnega posla, razlaga takšna pogodba v škodo sestavljavca.

-Kontrahirna dolžnost (17 OZ)  Ena stranka nima možnosti zavrnitve sklenitve
pogodbemora po zakonu skleniti pogodbo, lahko zainteresirana oseba zahteva, da
se takšna pogodba nemudoma sklene.

-opcije (oblikovalna upravičenja) – 38/V SPZLastnik se lahko s pravnim poslom

zaveže, da bo drugi pogodbeni stranki pod dogovorjenimi pogoji na njeno zahtevo
prodal določeno stvar (odkupna pravica). Odkupna pravica se ne more prenesti.
Odkupna pravica se lahko časovno omeji. Odkupna pravica preneha s smrtjo
oziroma prenehanjem druge pogodbene stranke.

Razlaga pravnih poslov

-Izjave volje se načeloma razlagajo tako kot se glasijo. Toda, pri tem se išče prava
volja stranke oziroma strank, skupni nameni strank in upoštevajo se načela civilnega
prava - 82 OZ.

-Pri formularnih pogodbah velja domneva o razlagi v prid stranki, ki pristopa.

-Pri neodplačni pogodbi je razlaga v korist dolžnika, pri odplačnih pa v korist

vzajemnostida so vzajemne dajatve v pravičnem razmerju)

45
-Možna je razlaga pomena in namena po tretji osebi (arbitrarnost).

-Oporoka se razlaga po oporočiteljevem namenu, v dvomu pa v korist zakonitemu

dediča ali osebe, ki ji je z oporoko naložena obveznost – 84 ZD

Zastopanje
-Opravljanje določenih dejanj izražanja volje za druge osebe. Pri zastopanju
obstajata dve pravni razmerji in sicer notranje, ki se vzpostavi med zastopanim in
zastopnikom in zunanje, ki se vzpostavi proti 3. osebi.

-Poznamo dve vrsti zastopanja:

1) direktno – v imenu in na račun zastopanega

2.) indirektno – v imenu zastopnika in na račun zastopanega

-V našem pravu je direktno zastopanje pravilo, indirektno pa izjema zaradi

preglednosti pravnega prometa.

-Zastopanje mora temeljiti na določenem pravnem temelju, ki je lahko:

1.) zakon (zakonsko zastopanje) – Zastopnik po zakonu je direktor pravne osebe in

pa tisti, ki ima poslovno pooblastilo (to pooblastilo imajo določene osebe, ki so
zaposlene v pravni osebi in imajo glede na opis delovnih nalog dolžnost sklepanja
pogodb)

2.) drug pravni akt – npr. prokura (prokuristi so posebne vrste zastopniki)

3.) pooblastilo

Pooblastilo
-Je enostranski pooblastilni pravni posel.

-Oblika, ki se zahteva za pooblastilo, je enaka kot za tisti pravni posel za katerega je

zastopnik pooblaščen.

-Načeloma je neprenosljivo in ga zastopnik ne more prenesti na drugo osebo, saj

zastopani za izbiro svojega zastopnika odgovarja. Prenos je možen samo izjemoma,
če je to dovoljeno po zakonu ali če zastopani to dovoli s pravnim poslom.

-Vedno ga je mogoče preklicati ali zožiti brez kakršne koli oblike, tudi če je bilo dano
oblično.

-Pooblastilo kot enostranski pravni posel ima samo eno vsebino in sicer upravičenje
ne pa obveznosti. Zato je praviloma povezano z drugim pravnim poslom (npr.
mandatom).

46
Posebni primeri
1.) Prekoračitev pooblastil  Zastopnik preseže obseg upravičenj, ki mu je bil dan.
Tak pravni posel lahko zastopani naknadno odobri, če pa ga ne, zastopani in
zastopnik solidarno odgovarjata za škodo dobroverni tretji osebi. Posel torej ne velja.

2.) Sklepanje po preklicu ali zožitvi pooblastil  Zastopani lahko pravni posel
naknadno odobri, sicer pa pravni posel navkljub preklicu velja naproti dobroverni tretji
osebi, zastopani pa lahko zahteva odškodnino od zastopnika, ki je odgovoren za
kršitev pooblastil.

3.) Zastopanje brez temelja  Poseben primer poslovodstva brez naročila. Posel
se lahko zastopani naknadno odobri, sicer pa zastopnik odškodninsko odgovarja
dobroverni tretji osebi.

Pogoj
-Urejen je v 59. in sledečih členih OZ.

-Je negotovo dejstvo na katero se veže nastanek pravne posledice (nastanek,

učinkovanje, prenehanje pravnega posla, preoblikovanje razmerja, ipd.)  Za razliko
od rimskega prava v našem pravu ni definiran kot objektivno negotovo dejstvo,
ampak samo kot negotovo dejstvo.

-Ločimo odložni in razvezni pogoj. Odložni pogoj odlaga pravne posledice pravnega
posla, razvezni pa učinkuje tako da bo pravna posledica, ki že velja prenehala z
izpolnitvijo pogoja.

-Nedopustni pogoj povzroči ničnost pravnega posla, prav tako tudi nemogoč odložni
pogoj, nemogoč razvezni pogoj pa se šteje za neobstoječega.

-Če nepoštena stranka prepreči nastop pogoja v njeno breme, se pogoj šteje za
izpolnjenega in obratno.

Rok
-Je potek časa ali nastop časovnega trenutka, na katerega se veže pravna posledica.

-Poznamo odložni in razvezni rok.

-Računanje rokov je urejeno v 62 čl. OZ 

(1) Rok, določen v dnevih, začne teči prvi dan po dogodku, od katerega se računa, konča pa se
z iztekom zadnjega njegovega dneva.

(2) Rok, določen v tednih, mesecih ali letih, se konča tistega dne, ki se po imenu in številki
ujema z dnevom nastanka dogodka, od katerega začne teči; če takšnega dneva v zadnjem
mesecu ni, pa se konča zadnji dan tega meseca.

(3) Če zadnji dan roka sovpada z dnem, ko se po zakonu ne dela, se za zadnji dan roka šteje
naslednji delavnik.

47
(4) Začetek meseca označuje prvi dan v mesecu, sredina – petnajsti, konec pa zadnji dan v
mesecu, če ne izhaja kaj drugega iz namena strank, iz narave pogodbenega razmerja ali iz
običajev.

-Pomemben je tudi za zastaranje, prekluzijo in priposestvovanje.

Osebnostne pravice
-Osebnostne ali človekove pravice?

Osebnostne pravice so hkrati človekove in civilne pravice. Kot človekove pravice

učinkujejo predvsem vertikalno (neposredno nasproti državi in posredno nasproti
tretjim osebam –Drittwirkung učinek). Kot civilne pravice pa neposredno učinkujejo
proti tretjim osebam.

-horizontalni učinek

-Enotna pravica ali pluralnost?

V evropskih kontinentalnih pravih sta navedena oba sistema. V germanskih pravnih

redih je uveljavljena enotna osebnostna pravica, v romanskih sistemih pa je
uveljavljen pluralni sistem osebnostnih pravic. V Sloveniji imamo pluralni sistem
osebnostnih pravic, kar pa nima praktičnih posledic.

Zgodovinski razvoj:

Rimsko pravo: actio iniuriarum aestimatoria

Deliktna tožba zaradi poškodovanja osebe

Telo, čast, zdravje so dobrine

Kant: Pravica do svobode je prapravica

Značilnosti
-Pripadajo človeku kot takšnemu, smiselno pa tudi pravnim osebam, če je to
smiselno na podlagi načela enakopravnosti subjektov.

-Objekt varovanja osebnostnih pravic je človekova osebnost – skupek psihofizičnih

lastnosti.

-Pripadajo vsem enako, glede na stopnjo razvitosti osebnosti.  Enake osebnostne

pravice priznavamo tistim, ki so si v bistvenem podobni.

-So nepremoženjske, neprenosljive in nepodedljive absolutne pravice, ki se jim ni

možno odreči.

-So civilne pravice, ker uživajo premoženjsko varstvo.

48
-Ker so temeljne pravice, za njih veljajo enaka pravila omejevanja kot za ostale
temeljne pravice.

- Vsebinsko se spreminjajo glede na družbene in tehnične razmere.

-Prenehajo s smrtjo, a »residium« pravic ostane in varuje pieteto. Te elemente pravic

lahko kot neke vrste zastopniki umrlega uveljavljajo njegovi sorodniki.

-Problem zastaranja (denarni in nedenarni zahtevki).

Katere so osebnostne pravice?

-Zakon ne določa kataloga osebnostnih pravic, zato je ta bolj kot ne teoretični
konstrukt.

-Finžgar:

*pravica do življenja

*pravica do zdravja

*pravica do telesne integritete

*pravica do svobode

*pravica do časti in ugleda

*pravica do imena

*pravica do osebne integritete

*pravica do lastne podobe

*pravica do tajnosti pisanja

*pravica do lastnega glasu

*pravica do zasebnosti

*pravica do duševne integritete

-človekove pravice kot osebnostne pravice

Varstvo osebnostnih pravic

-ugotovitvena tožba (181 ZPP, 178/3 stav. OZ)  Tožba s katero zahtevamo
ugotovitev kršitve osebnostnih pravic. Sodna praksa temelji na tem, da se pravni
interes za to tožbo ne izkazuje, če imamo na voljo dajatveno tožbo.

-zahteva za preklic izjave (178 OZ)

-zahteva za prenehanje kršitve osebnostne pravice in odstranitveni zahtevek

(134 OZ)

-odškodninski zahtevek:

49
*negmotna škoda (178 -185 OZ)  Škoda, ki je ni mogoče denarno izraziti. Pripada
nam pravična odškodnina (npr. odškodnina za zlom roke, skazitev in duševno
trpljenje zaradi tega).

*gmotna škoda (177 OZ)

Odškodninske zahtevek obstaja, če so izpolnjene določene predpostavke:

1.) nastati mora škoda

2.) povzročitelj škode mora ravnati protipravno – protipravno dejstvo
3.) obstajati mora vzročna zveza med protipravnim dejstvom in nastalo
škodo
4.) krivda oziroma objektivna odgovornost

Dokazno breme glede krivde in objektivne odgovornosti je na obtoženemu, ostale tri

predpostavke pa mora dokazovati tožnik.

-obogatitveni zahtevek – verzija (190/I + analogno 198 OZ)  Oškodovanec lahko

zahteva povrnitev premoženja, ki ga je nekdo dobil z nedopustnim posegom v
njegovo osebnost.

+posredno javno varstvo (URS, KZ-1, EKČP)Primeri iz vaj

-popravek objavljenega besedila

Primeri iz vaj

1.) . A je vzel od B-ja na posodo B-jev gradbeni stroj. B pa mu še ni vrnil

50.000e terjatve, ki je že zdavnaj zapadla. A ga je že nekaj časa brezuspešno
pozival na plačilo, nakar je tudi vložil tožbo.

Ali lahko pridrži B-jev stroj do poplačila terjatve? Ali lahko stroj tudi proda in
se iz njegove vrednosti poplača? Navedi in utemelji upoštevajoč pri tem
relavantne predpise?

Pri tem primeru je pomembno, da poznamo naravo posodbene pogode. Posodbena

pogodba (prav tako tudi shranjevalna) vsebuje vrnitveni zahtevek in zato retencijska
pravica nanjo ne učinkuje. Iz tega torej tudi sledi, da stroja ne sme prodati in se iz
njegove vrednosti poplačati.

V primerih, v katerih bi upnik imel retencijsko pravico, bi se lahko na njeni podlagi

poplačal iz dolžnikove stvari, ki bi jo imel v posesti, če bi preden bi se za to odločil,
pravočasno svoj namen prodaje sporočil dolžniku264 OZ. Vendar v tem primeru
upnik nima pridržne (retencijske) pravice.

50
2.) . A je prodal s pridržkom lastninske pravice B-ju zlato zapestno uro znamke
Rolex. Zatem je B, ki ni plačal kupnine uro odnesel k zlatarju, ki redoma
odkupuje tovrstne predmete in mu jo prodal za 3.000e. Dogovorjene kupnine A-
ju ni poravnal. A je odkril, kje se nahaja njegova ura in slednjo zahteval od
zlatarja nazaj. Ali bo uspel?

V tem primeru gre za vprašanje ali je zlatar na podlagi 64. čl. SPZ (a non domino
pridobitev) pridobil na uri lastninsko pravico. Za a non domino pridobitev lastninske
pravice na premični stvari je pomembno, da so kumulativno izpolnjeni naslednji
pogoji Stvar mora biti premičnina, pridobljena mora biti na podlagi odplačnega
pravnega posla z dejansko ali simbolično izročitvijo, pridobitelj mora biti v dobri veri in
pridobitev se mora odviti v eni iz med možnih situacij:1.) kupljena je na javni dražbi
ali 2.)pri prodajalcu, ki opravlja registrirano dejavnost oziroma se s tem poklicno
ukvarja ali pa 3) če je prodajalec stvari dobil posest po volji lastnika.

V tem primeru lahko ugotovimo, da so izpolnjeni vsi pogoji za zlatarjevo pridobitev

lastninske pravice po 64. čl. SPZ. Ura je premična stvar, pridobil jo je na podlagi
odplačnega pravnega posla z dejansko izročitvijo, bil je v dobri veri in B, ki je v tem
primeru prodajalec je imel uro v posesti po volji A-ja. Iz tega lahko sklepamo, da A z
svojim zahtevkom nasproti zlatarju ne bo uspel.

3.) Katere izmed naštetih pravic so glede na vsebino absolutne (učinkujejo

ergo omnes) in imajo premoženjsko vrednost.

Terjatvene pravice. NE

Oblastvene pravice. DA

Oblastvene pravice in terjatvene pravice. NE

Sodelovalne pravice in osebnostne pravice. NE

Sodelovalne pravice in terjatvene pravice. NE

4.) A se je ustno dogovoril z B jem o prodaji terjatve, ki jo ima zoper dolžnika D

v višini 10.000e za 5.000e. Prav tako sta se ustno dogovorila, da se terjatve
prenesejo na B-ja- Obkroži pravilno!

a) Terjatev je veljavno prešla na B-ja DA

b) Terjatev ni prešla , ker ni bila spoštovana pisna oblika odstopa

c) Terjatev ni prešla, ker ni bila spoštovana pisna oblika prodaje pogodbe,

zaradi česar tudi odstop ni veljaven.

d) Terjatev ni prešla, ker nista bili spoštovani biti pisni oblika odstopa niti
pogodbe.

51
d) Terjatev ni prešla, ker stranki nista podpisali indosamenta kar je v posledici
načela kavzalnosti povzročilo neveljavnost cesije.

V tem primeru je edini možen in logičen odgovor A zato ker ne prodajna pogodbe in
ne cesija za svojo veljavnost ne potrebujeta nobene posebne oblike.

5.) A,B in C želijo ustanoviti društvo prijateljev piva kozorog. Navedi kateri
organ je po predpisih, ki urejajo društvo pristojen za registracijo tega društva!
Kaj pa če bi želeli ustanoviti delniško družbo (DD).

Društvo se ustanovi na upravni enoti, delniška družba pa se ustanovi z vpisom v

sodni register  okrožno sodišče.

6.) A je osebi B brez obrestno posodil 1.000e. Rok za vračilo posojila je bil
1.1.2007. Ker B posojila v roku ni vrnil, je sedaj v dolžniški zamudi in dolguje
glavnico skupaj z zamudnimi obrestmi. Dne 6.6.2007 A pisno s priporočeno
pošiljko s povratnico pozove osebo B, naj mu izpolni obveznosti. Ali je to
vplivalo na tek zastaralnega roka in če kako? A in B sta bila do 1.3.2007. v
zakonski zvezi (to je dan nastopa pravnomočnosti sodbe o razvezi). Kdaj bo
zastarala obveznost plačila glavnice in kdaj obresti?

Pisna pošiljka na zastaralni rok nima nobenega vpliva. Glavnica bo zastarala 5 let po
razvezi, obresti zastarajo sukcesivno, kar pomeni, da zastarajo najkasneje skupaj z
glavnico, saj so akcesorne obveznosti.

7.) A-jev umetniški kip je bil na popravilu pri restavratorju R-ju. Kip je A že pred
časom zastavil zastavnemu upniku ZU-ju, čigar terjatev še ni bila poplačana. V
času trajanja popravila je A kip prodal B-ju s pridržkom lastninske pravice za
znesek 200.000e, o prodaji pa je obvestil tudi restavratorja R-ja. Čez teden dni
je restavrator R kip tudi izročil B-ju, ki ga je čez en mesec prodal nič hudega
slitečemu C-ju. B kupnine ni plačal, uato A zahteva kot lastnik kip nazaj.

Ali ima prav? Kdo je lastnik kipa? Kako je z obstojem zastavne pravice ZU na
kipu? Kakšni bi bili stvarnopravni položaji na kipu, če bi ga C vzidal v hišno
nišo svoje vile v Ljubljani?

Pri tem primeru sta na voljo dve različni možnosti, odvisno od tega kaj sta se
pogovarjala A in R. Če je A R-ju ob tem ko ga je obvestil o prodaji naročil, da naj kip
izroči B-ju gre za tipični primer longa manu traditio. V tem primer je posledično C na
podlagi 64. člena SPZ pridobil na kipu lastnino izvirno (a non domino), kar pomeni,da
je s tem prenehala tudi zastavna pravica, saj lastninska pravica ne more biti že v
naprej omejena oziroma ne more nastati že omejena pravica.

52
Če pa je A R-ja samo obvestil o prodaji in nič drugega ne gre za longa manu traditio
in je potem takem A še vedno lastnik, saj R ni imel razpolagalnega upravičenja
oziroma razpolagalne moči za prenos lastninske pravice. V tem primeru zastavna
pravica na kipu ostane.

Če bi C kip vzidal v hišno nišo svoje vile, A-jeva lastninska pravica ugasne, prav tako
zastavna pravica, razen v primeru, če bi C zanjo vedel. A bo v tem primeru(če R ni
imel razpolagalnega upravičenja in je prišlo do C-jeve vzidave kipa) lahko terjal od B-
ja odškodnino.

Pri določbah 64. člena SPZ-ja je pomemben še . odstavek, ki pravi, da če je prišlo v

drugem kolenu do prenosa s konstitutom, se šteje, da so pogoji po 64. členu za a
non domino pridobitev lastninske pravice izpolnjeni šele takrat, ko pride do dejanske
izročitve.

8.) Kakšna je razlika med pravnimi posli in realnimi ravnanji (akti)? Navedite
primer enega in drugega

Pravni posli so izjava volje, realna dejanja pa ne. Pravni posli so cesija, prodajna
pogodba, … Realni akti pa so tradicija, povzročitev škode,…

9.) A je bil nekoliko nepošten. Odločil se je, da bo objavil oglas, s katerim bo

prodal osebno vozilo, ki pa je bilo v lasti njegovega znanca B-ja. Tako je
objavil, da prodaja osebno vozilo znamke Ranault, serijska št. XXX, za 10.000
EUR. Na A-jev oglas se je najprej oglasil C, s katerim se je A tudi srečal in sta
sestavila pisno pogodbo o nakupu vozila. Pri tem se je izdajal za njegovega
lastnika. Povsem enako se je pripetilo, ko se je na isti oglas javil D, s katerim
sta tudi sestavila pisno pogodbo. Zatem pa se je A o prodaji istega avtomobila
ustno dogovoril še z E-jem, le da se je v tem primeru izdajal za B-jevega
zastopnika, četudi to ni bilo res. C in E sta A-ju znesek kupnine tudi takoj
izročila. Naslednji dan je A prišel k B-ju in ga zaprosil, da mu posodi vozilo za
kakšno uro in B mu je tudi izročil ključe. Ključe pa je A odnesel in izročil E-ju.
Kako je z lastninsko pravico na vozilu?

Obkroži pravilne odgovore:

a) Pogodbi med A in C in A in D sta veljavno sklenjeni.

b) Pogodbi med A in C in A in D nista veljavni, ker je A prodal tujo stvar.

c)Pogodba med A in E je veljavna. –ni, ker je a zastopal brez pooblastila

d) Pogodba med A in E ni veljavna, A bo odgovarjal E-ju za morebitno

škodo.

V tem primeru gre za zastopanje brez pooblastila, ki ima za posledico neveljavnost

pravnega posla.

53
 e) Pogodba med A in E ni veljavna, A in B bosta odgovarjala solidarno E-
ju za morebitno škodo.

f) Lastnik avtomobila je C, ker mu je bil avtomobil prvemu prodan

g) Lastnik avtomobila je B, ker velja načelo, da ne moreš prenesti več

pravic, kot jih imaš.

h) Lastnik avtomobila je E, ki je pridobil lastninsko pravico na podlagi

zakona.

10.) A je prišel v gostilno in vprašal: “ali bi lahko dobil kosilo?” Gostilničar mu

je odvrnil, da se pri njem ničesar ne more dobiti in: “tukaj se je samo za denar,
saj tudi mesar meni ne da ničesar zastonj.” A je privolil in takoj zatem bil
postrežen z izdatnim kosilom. Po kosilu je A terjal od gostilničarja denar, saj je
le-ta dejal, da se pri njem jé samo za denar. Gostilničar pa se s tem ne strinja in
zatrjuje, da bi moral A njemu izročiti denar. A je vložil tožbo in gostilničar
zatem nasprotno tožbo.

Kdo ima prav? Utemeljite.

Pri tem primeru imamo na voljo dve različni možnosti.

a) Ni bilo soglasja volje in govorimo o disenzu, pogodba ni nastala. Ni kavze. Očitno

je bilo, da ni bilo prave volj in zato ni bila sklenjena pogodba. B je A-ju izpolnil neko
storitev, zato je A prišel do no neupravičene pridobitve

b) Je pa še druga možnost, da že po zdravi pameti ne moremo šteti izjave inverzno

ampak je razvidna logika, da mora A plačati. Sodišče bi reklo, da ni disenza, ker bi A
moral razbrati, kaj je gostilničar mislil in pogodba ostane veljavna. Razlagamo, kot
ustreza splošnim določilom obligacijskega prava. Torej mora A plačati.

11.) Navedi, kateri institut je na nepremičninskem področju ekvavilent

(ustreznik) pridobitvi od razpolagalno nesposobne osebe (a nón domino
pridobitev) iz 64. Člena SPZ.

Navedi tudi konkretni primer uporabe takšnega instituta.

Načelo zaupanja v zemljiško knjigo.

Tisti, ki se zanese na podatke o pravicah, ki so zapisani v zemljiški knjigi ne sme

zaradi tega trpeti kakršnih koli posledic. Tukaj se potem ugotavlja le dobra vera.

Teorija, ki smo jo obravnavali na vajah

PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV

54
-Vrednostni papir je papir na katerega se inkorporira terjatev. Teorija prava
vrednostnih papirjev loči dve pravici:

1.)pravica do papirja

2.)pravica iz papirja (terjatev)  prenese se skupaj z papirjem.

-Vrednostne papirje lahko delimo glede narave pravice na obligacijskopravne,

stvarnopravne (samo zemljiški dolg se lahko inkorporira na papir), korporacijske
pravice (večinoma delnice  delničarji imajo korporacijske pravice in delničar ni
lastnik družbe),…) ali pa glede na način prenosa na:

a) imetniški ali prinosniški vrednostni papirji  Glasijo se na imetnika  Najbolj

popolni vrednostni papirji. Prenašajo se po pravilih stvarnega prava. Pravica je
popolnoma inkorporirana na papir. Pridobitni način za to vrsto vrednostnih papirjev je
traditio.

b) orderski ali vrednostni papirji po odredbi  Zahtevajo poseben obličen

razpolagalni pravni posel. Na papirju mora pisati po odredbi…(neka oseba).
Pridobitni način je traditio. Zapisu na papirju rečemo indosament.  razpolagalni
pravni posel.

c) imenski ali recta vrednostni papirji Glasijo se na ime. Problematični zato, ker
zakon predpisuje, da se pravica iz papirja prenaša s cesijo potem pa se še pravica
na papirju prenese z traditio. Zakon za to vrsto vrednostnih papirjev predpisuje
oblično cesijo, ki se približuje indosamentu.

55