P. 1
Византија и Словените од Македонија во VII век

Византија и Словените од Македонија во VII век

|Views: 841|Likes:

More info:

Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

05/26/2013

pdf

text

original

ГОДИШНИК НА СОФИЙСКИЯ УНИВЕРСИТЕТ “СВ.

КЛИМЕНТ ОХРИДСКИ” ЦЕНТЪР ЗА СЛАВЯНО-ВИЗАНТИЙСКИ ПРОУЧВАНИЯ “ИВАН ДУЙЧЕВ” том 95 (14) ANNUAIRE DE L’UNIVERSITE DE SOFIA “ST. KLIMENT OHRIDSKI” CENTRE DE RECHERCHES SLAVO-BYZANTINES “IVAN DUJČEV” Tome 95 (14)

VIZANTIJA I SLOVENITE OD MAKEDONIJA VO VII VEK
ALEKSANDAR ATANASOVSKI

Istorijata na Slovenite od Makedonija bila predmet na prou~uvawe na pove}e istra`uva~i. Sepak i pokraj obemnata literatura pove}e segmenti od ranosrednovekovnata istorija na Slovenite od Makedonija ostanale sî u{te enigma za istori~arite. Kako glavna pri~ina za toa se naveduva oskudicata na izvorni podatoci za toj period. No, ne treba da zaboravime deka i tie podatoci {to postojat razli~no se tolkuvani i interpretirani. Taka, nau~nite rabotnici vodeni od razli~ni ideolo{ki opredelbi namerno ili ne, na nekoi nastani se obidele da im dadat nacionalna etiketa {to ne odgovara na istoriskata vistina. Vo toj period “nacii ne postojat, i problemot treba da go gledame od ” globalen aspekt. Me|u problemite koi i do denes ne se razre{eni se dva osnovni: prviot e za naseluvaweto na Slovenite vo Makedonija, dali e preselba ili bunt na porobenoto naselenie i vtoroto pra{awe e odnosot na Slovenite so Vizantija, ili nivniot status vo ramkite na “Pax Romana Prvoto ” . pra{awe ovde nema da bide razgleduvano. Vnimanieto }e go posvetime na vtoroto pra{awe: statusot na Slovenite vo ramkite na Isto~nata rimska imperija ili kako {to miluvame da ja narekuvame - Vizantija. T pra{awe go razgleduvame vo tekot na VII vek. Zo{to?! oa Sedmiot vek po mnogu ne{ta e specifi~en i tokmu toj spored nekoi istori~ari e po~etok na tipi~noto srednovekovie. Vo toj vek Isto~nata rimska imperija definitivno se transformira vo srednovekovna dr`ava. T oga{ e napravena preobrazbata na dr`avnata uprava, toga{ e uni{tena drevna Persija, toga{ se javuva novata sila Arabite vdahnoveni od islamot, toga{ e napravena zamenata na latinskiot jazik so srednovekoven vizantiski i na krajot toga{ Imperijata uspeva da go vrati svojot avtoritet vo Evropa, pred sè nad Slovenite. Sedmiot vek po mnogu ne{ta e zna~aen i za Slovenite od Makedonija. Site izvori, za `al ne mnogu, zboruvaat za odnosite na Slovenite so Vizantija. Hendikepot e vo toa {to najmnogu izvori imame za odnosite na Slovenite od okolinata na Solun i nivnite borbi za prevzemawe na ovoj grad od Vizantija, iako, spored nekoi izvori del od Slovenite `iveele i vnatre vo gradot. [to se slu~uvalo so Slovenite od vnatre{nosta na Makedonija vo VII vek, izvorite ne ni ovozmo`uvaat da doznaeme ni{to konkretno.

T okmu zatoa i te`i{teto na ovoj trud e skoncentrirano na odnosite me|u Vizantija i Slovenite od po{irokata okolina na Solun. Prvite zna~ajni vesti za Slovenite od okolinata na Solun se odnesuvaat na slovenskiot plemenski sojuz na ~elo so “egzarhot (knezot) ” Hacon1 i nivniot obid za zavzemaweto na Solun vo 614-616 godina. T e oa prvo ~udo vo zbirkata Miracula s. Demetrii II i avtorot posvetuva prili~no golemo vnimanie na toj nastan. T del e dosta eksploatiran od nau~nite oj rabotnici za doka`uvawe na razli~ni tezi. Nas nè interesira toa {to dosega ne bilo predmet na posebno istra`uvawe, a e sodr`ano vo raskazot. Posebno vnimanie zaslu`uva po~etokot na raskazot: “…i taka se slu~i da se krene (podigne) narodot na Slovenite sostaven od neizmerno mno`estvo Dragoviti, Sagudati, Velegeziti, Vajuniti, Berziti i dr. plemiwa2. Interesna e konstatacijata na avtorot: “se krena t.e. se ” podigna narodot ne veli trgna od tamu i tamu, tuku veli se “podigna a toa ” , ” , zna~i deka tie Sloveni go imale regulirano svojot prestoj vo Makedonija i sega se krenale, t.e. se podignale, {to }e re~e se razbuntuvale. Ne ni e poznata pri~inata za toj bunt. Drugo {to e zna~ajno, avtorot gi naveduva imiwata na oddelnite slovenski plemiwa. T ni ovozmo`uva da mo`eme oa polesno da opredelime koi se tie plemiwa {to go so~inuvale “narodot na Slovenite, {to `iveele vo Makedonija. ” Celta na ova “krevawe na Slovenite e jasna i na avtorot: “ re{ile da ” go napadnat i razurnat i na{iot grad, kako {to napravija i so ostanatite gradovi3. Ovaa re~enica e razli~no preveduvana i interpretirana, pa ” duri nekoi istra`uva~i ja stavaat vo nejasnite4, iako e sosema jasna. Site okolni gradovi na Solun bile razurnati i opqa~kani od Slovenite i sega sakale toa da go storat i so Solun. Nekoi istori~ari pomisluvaat i na toa deka celta im bila da sozdadat svoja dr`ava so prestolnina vo Solun5. Dilemata se razre{uva od slednata re~enica “ ...nosej}i gi so sebe i svoite semejstva zaedno so poku}ninata, planiraa po zazemaweto na gradot da gi smestat vnatre6. Od ovoj del, isto taka se dobiva vpe~atok ” deka Slovenite go imale regulirano svojot prestoj vo okolinata na Solun, pa mo`ele da si ja ponesat poku}ninata i semejstvata so sebe za da po osvojuvaweto na gradot se smestat vnatre. Ne treba da se misli deka pri ovoj napad Slovenite trgnale od Vla{ko i do{le do Solun7. Po izvr{enite podgotovki za napad “celiot narod na Slovenite go opkru`i gradot kako smrtonosen venec8. T zna~i deka do{lo do opsada na ” oa gradot. I tokmu tuka avtorot na ^udata II ni go dava imeto na voda~ot na Slovenite - Hacon9. Negovoto ime skoro site go prifa}aat kako Hacon, isklu~ok pravi T. @ivkovi} koj go preveduva kako Hakon10. Negovata titula ja preveduvaat kako “voda~” “knez i “egzarh11. Kako {to se gleda od , ” ” izvorot taa e tipi~no vizantiska titula “egzarh i se odnesuva na voen ” upravnik na odredena voeno-administrativna edinica vo Vizantija12. Zo{to avtorot na ^udata mu ja dava taa titula na Hacon, ne ni e jasno. Po obi~aj vizantiskite avtori mnogu retko gi tituliraat vladetelite na drugi narodi so svoi tituli. Koga stanuva zbor za Slovenite vo Makedonija 2

toa se slu~uva redovno vo VII vek i zatoa zaslu`uva posebno vnimanie. Za tekot na opsadata e daden celosen opis, no pove}e nè interesira sudbinata na Hacon i negoviot odnos so prvencite na gradot Solun. Izvorot e jasen : “nekoi od prvencite na na{iot grad go sokrija doma od nekakva korist i so nedobri nameri13. No, “Sv. Dimitri pottiknal ” ma{ka hrabrost kaj `enite i tie go izvlekle od ku}ata kade {to se krie{e, go sprovedoa niz gradot i go kamenuvaa14. ” T del od izvorot naveduva na zaklu~ok deka prvencite na Solun dobro oj go poznavale Hacon, pa zatoa go sokrile, mo`ebi imale namera da go razmenat za nekakov otkup ili pak vo pra{awe bilo ne{to drugo, za {to avtorot veli deka “nivniot moral ne e za pofalba15. Isto taka i `enite ” od Solun go poznavale Hacon pa poradi negovoto kriewe go izvlekle na ulica i go kamenuvale. Po stariot makedonski obi~aj so kamenuvawe se kaznuvale predavnicite. Mo`ebi `enite go smetale za predavnik na zapo~natoto delo pa go kaznile, ili pak mu bile luti za stradawata {to im gi predizvikal so podigaweto na narodot na Slovenite protiv gradot i nesre}ata {to gi sna{la po opsadata. Ostanuva nejasno zo{to dodeka Hacon bil zatvoren vo Solun, Slovenite i bez nego ja prodol`ile opsadata, dali ve}e imale izbrano negov zamenik ili pak bez voda~ prodol`ile da se borat za da go oslobodat Hacon. Kako i da e, i po smrtta na Hacon slovenskata opsada na Solun prodol`ila. Za toa avtorot na Miracula II veli: “Po spomenatiot napad na Slovenite t.e. na Hacon, i po lesniot i praveden kole` {to gi snajde, i najposle po sramnata vojna {to ja vodea protiv nas, tie pretrpea ne mala {teta, koga vo na{iot od boga ~uvan grad prebegnaa nivnite zarobenici koi bea oslobodeni od nivniot voda~. Tie prebegnuvaj}i kaj ovde{nite im odzedoa i del od voeniot plen. Bedata gi natera da svikaat sovetuvawe i otkako sobraa premnogu podaroci, gi ispratija preku pratenici do haganot na Avarite, vetuvaj}i mu i uveruvaj}i go deka ako im uka`e sojuzni~ka pomo{, za negovoto zazemawe }e mu dadat ogromni pari, {to bi gi ograbile od na{iot grad16. Jasno e deka ovde stanuva zbor za nastanite po ” smrtta na Hacon. T uka avtorot ka`uva deka zarobenicite bile oslobodeni od voda~ot na Slovenite, no ne go naveduva negovoto ime. T najverojatno oa bil naslednik na Hacon koj ja prezel rakovodnata dol`nost vo vojnata protiv Solun. No, toj voda~ sam ne odlu~uval za najva`nite raboti, tuku za toa svikuval sovetuvawe i na toa sovetuvawe e donesena odluka da se pobara pomo{ od Avarite, poto~no od nivniot hagan. Ovie vesti se mnogu bitni za sogleduvawe na odnosite me|u Slovenite od Makedonija i Avarite od Zaddunav. Tie dva entiteta istapuvaat kako dva posebni subjekta vo me|usebnite odnosi. Slovenski pratenici oti{le kaj Avarite so podaroci i so molbi da go ubedat haganot da im pomogne da go osvojat Solun, pri {to mu vetile deka }e mu dadat u{te pari od tie {to bi gi ograbile od gradot. Avarskiot hagan znael deka gradot Solun mo`e lesno da padne, a i slovenskoto prateni{tvo go ubeduvalo deka toj e okru`en od niv i deka se pusti site gradovi i oblasti koi zavisele od nego, edinstveno toj stoi 3

okru`en od nivnite naselbi i gi prifa}a site begalci od dunavskite krai{ta, Panonija, Dakija, Dardanija i ostanatite provincii i gradovi, davaj}i im za{tita17. Od ovie vesti jasno se gleda deka Slovenite se tie koi vo dvaesetite godini na VII vek `iveat vo okolinata na Solun i tie pregovaraat ramnopravno so Avarite za zaedni~ka akcija protiv gradot. Haganot ispratil pomo{, vojska sostavena od Avari i Sloveni koi bile pot~ineti na Avarite i tie zaedno so Slovenite od Makedonija vo 618 godina go opsadile Solun. Zna~i vo opsadata na Solun u~estvuvale dve grupi Sloveni, ednata {to do{la so Avarite od zad Dunav i vtorata od Makedonskite Sloveni koi `iveele vo okolinata na Solun18. T e i oa edna od najgolemite opsadi na Solun. Opsadata zavr{ila neuspe{no. Vizantiskata vlada ispratila pomo{ni vojski vo gradot i na krajot avarskiot hagan se soglasil da ja napu{ti opsadata pod uslov da dobie izvesni darovi. Haganot dobil otkupnina, kako i nadomest vo pari i namirnici za oslobodenite zarobenici19. T gest na haganot ja poka`uva celta na negovoto vojuvawe - dobivawe oj plen ili podaroci. Po 33 dena toj se vratil zad Dunav, no negovite sojuznici od Makedonija ostanale da `iveat vo okolinata na Solun. Tie i ponatamu se obiduvale da go osvojat gradot. Nivniot sleden obid bil vo 630 godina, koga Solun bil zafaten od silen zemjotres i mnogu zgradi bile razurnati. Slovenite {to `iveele vo blizina na gradot po smiruvaweto na zemjotresot trgnale so kopa~i i lopati vo race da gi ras~istat urnatinite i da se naselat vo gradot. Otkako se “dobli`ija do gradot, tie vidoa deka celiot yid od site strani e neo{teten i deka gradot si ostanal kako i porano, a i vojnicite {to stra`arele na yidi{tata se gledaa od nadvor, i taka Slovenite se vratija nazad ispla{eni i bez rezultat20. ” Avtorot jasno uka`uva deka Slovenite se tie koi `iveat vo okolinata na Solun i deka vo mirno vreme ne smeele da mu se dobli`at na gradot. Pri prirodnata katastrofa se obidele da ja iskoristat mo`nosta i da go zazemat gradot, no i ovoj obid ne im uspeal. Solun ostanal glavna vizantiska voena baza na Balkanot. Po ovoj nastan, za izvesno vreme prekinuvaat vestite za Slovenite od Makedonija. Duri vo 658 godina Teofan Ispovednik bele`i pohod na vizantiskiot imperator Konstans II (641-668) protiv Sklaviniite, pri {to mnogumina zarobil i pot~inil21. Ovoj pohod e razli~no datiran22, nie ja prifa}ame hronologijata {to ja dava G eorgi Ostrogorski23 i M. Rajkovi} i zatoa go stavame vo 658 godina. Vo prilog na toa e faktot {to po smrtta na kalifot Omar, juni 656 godina vo arabskiot kalifat zapo~nale borbi za prestolot. Borbite se vodele pome|u Alija od rodot na Muhamed i Muavij, pro~uen vojskovoda~ i zapovednik na oblasta pome|u Eufrat i Egipet. Muavij vo 657 godina izvojuval pobeda nad Alija kaj Eufrat, no gra|anskata vojna prodol`ila. Edna godina podocna vizantiskiot car Konstans, koristej}i go prekinot vo svoeto neprekinato vojuvawe so Muavij, 4

posvetil vnimanie na zapadnite oblasti na svojata dr`ava i toga{ zavojuval protiv Sklavinija. Ovoj termin spored istra`uva~ite se odnesuva na Makedonija24. Rezultatot od pohodot e jasen, Konstans II zarobil i pokoril mnogu narodi. Najverojatno del od Makedonskite Sloveni bil nateran da ja priznaat carskata vlast. Kako rezultat na toa primirje bilo i preseluvaweto na slovensko naselenie vo Mala Azija, bidej}i od toga{ se spomenuvaat maloaziski Sloveni i slovenski vojnici vo vizantiskata vojska vo maloaziskite temi. Ne e isklu~ena mo`nosta po ovoj pohod Slovenite {to bile zasegnati od pohodot da steknale status na federati vo vizantiskata imperija. Vo 659 godina do{lo do mir me|u Vizantija i Arabjanite, a Muavij se obvrzal da pla}a godi{en tribut (danok). Od slovenskite preselenici vo Mala Azija, odred od 5000 vojnici vo 665 godina spored Teofan preminale na stranata na Arabjanite i bile naseleni vo Sirija25. Samiot fakt {to vizantiskiot imperator gi naselil Slovenite vo Mala Azija i gi naoru`al za borba protiv Arabjanite uka`uva na toa deka Konstans II uspeal da vospostavi svoja vlast vo oblastite od kade {to gi preselil i deka me|u nego i Slovenite bile vospostaveni odnosi na sizeren i pot~ineti. Vo sprotivno, ne mo`e da se objasni na zadovolitelen na~in postapkata {to ja napravil - preseluvawe i vooru`uvawe. Ne mo`e da preseli{ nekogo ako nema{ vlast nad nego, a ne mo`e{ i da mu dade{ oru`je na nekoj ako ne se regulirani me|usebnite odnosi. T nè tera na pomisla deka po pohodot od 658 godina do{lo do oa vospostavuvawe na mirni odnosi me|u Slovenite vo Makedonija {to bile zasegnati od ovoj pohod i Vizantija. Vo prilog na ovaa konstatacija e i tvrdeweto na avtorot na ^udata II, koga zboruva za rinhinskiot reks Prebond (Prvud) 674-677 godina, koga veli deka “ ~esto spomenuvanite Sloveni, koi se nastaneti vo blizina ... na ovoj od boga ~uvan grad, samo navidum go ~uvaat mirot26. T zna~i ” oa deka me|u tie Sloveni i Vizantija bile vospostaveni mirni odnosi, koi najverojatno bile rezultat od pohodot na Konstans II od 658 godina. Dejnosta na rinhinskiot reks Prebond (Prvud) bila predmet na istra`uvawe na pove}e avtori. Sepak i do denes ostanale sporni nekolku pra{awa. Prvin, hronolo{ki ne se voedna~eni gledi{tata, pa nekoi istra`uva~i negovata dejnost ja datiraat vo 645-647 godina27, dodeka pak drugi vo 674, a opsadata na Solun od negovite soplemenici vo periodot 674-677 godina28. Imaj}i gi vo predvid site okolnosti poso~eni vo ^udata II, vizantiskoarapskata vojna, slovenskite napadi i pqa~kawa okolu Solun, prednost vo datiraweto davame na grupata istori~ari koi dejnosta na Prebond ja stavaat vo 70-tite godini na VII vek. T od pri~ina {to i avtorot oa indirektno ka`uva deka Slovenite go ~uvaat prividno mirot. T mir oj me|u Slovenite i Vizantija mo`el da bide vospostaven samo po pohodot na Konstans II od 658 godina, a nikako porano. 5

Vtoroto pra{awe na koe posebno sakam da se zadr`am e titulata na Prebond “reks (/Rugc…nwn hgÑj)29. Skoro re~isi site istra`uva~i na ” problemot, ja preveduvaat titulata so slovenskata “knez {to mislam deka ” , ne soodvetstvuva na realnata sostojba. Avtorot na ^udata e vizantiski crkoven velikodostojnik, koj {to dosledno gi sledi vizantiskite dr`avnopravni principi i ja upotrebuva vizantiskata titulatura. Bukvalniot prevod na titulata “reks na slovenski jazik e “kral T ” ” okmu . toa gi zbunilo istra`uva~ite, pa tie se kolebaat da ja upotrebat taa titula “kral koga fakti~ki toga{ nemame slovensko kralstvo. No, ako ” , se ima predvid vizantiskata diplomatija i politi~ka praksa vo odnos na drugite narodi koi `iveele na nejzina teritorija, ova ne treba da ne za~uduva. Vo periodot na gotskata invazija i borbite so Vizantija, vizantiskata vlada gi priznala (poto~no im dodelila ) titula “kral na svoite G ” na Teodorih Strabon i na Teodorih Amal. Tie G oti oti `iveele na vizantiska teritorija, a se upravuvale formalno od svoi kralevi i slu`ele kako federati na Vizantija. T voop{to ne ja voznemiruvalo oa Vizantija, bidej}i dr`avnata hierarhija ne bila naru{ena. Imaj}i go predvid ovoj fakt mo`e da se dopu{ti deka po pohodot na Konstans II protiv Slovenite vo 658 godina do{lo do sklu~uvawe na miroven dogovor, spored koj najverojatno vizantiskiot imperator mu ja dodelil titulata “reks (kral) na svoite Sloveni na Prebond i ” tie Sloveni go ~uvale mirot sè do 674 godina koga kralot Prebond bil nakleveten od upravnikot na Solun deka ima ne~esni nameri kon Solun. Dokolku ne bilo taka, te{ko mo`e da se prifati faktot, vizantiski crkoven velikodostojnik da go titulira voda~ot na Slovenite so titula “reks (kral), koga se znae od podocne`nite periodi deka Vizantija gi ” oslovuva so takva titula samo onie vladeteli koi istata ja dobile od Vizantija, vo sprotivno ednostavno izbegnuva da gi titulira. Na primer car Samuil, nikoga{ direktno vo vizantiskite izvori ne e nare~en so titulata car30! Vo prilog na na{eto gledi{te go naveduvame iskazot na avtorot na ^udata II koga veli deka: “onoj {to upravuva{e toga{ vo ovaa oblast, ne znam na koj na~in i zo{to mu isprati izve{taj do bogomudrite u{i na onoj {to po bo`ja volja caruva{e nad nas, protiv reksot na Rinhinite, po ime Prebond, deka kroel planovi protiv na{iot grad so itra i pakosna namera31. Potoa sleduva odgovorot na imperatorot koj {to “isprati svoe ” pismo do prefektot so naredba da mu go isprati reksot vrzan kaj nego. Pismoto bilo poka`ano na najvidnite prvenci, koi vedna{ go fatija, zo{to toj se nao|a{e vo gradot, i go ispratija okovan vo sinxiri32. ” Ovoj del od raskazot na avtorot svedo~i deka upravnikot na Solun, kako i prvencite mnogu dobro go poznavale Prebond, a indirektno se navestuva deka i imperatorot go poznaval. Od druga strana pak, Prebond sosema slobodno prestojuval vo Solun, {to }e re~e deka toj nemalo od {to da se pla{i, t.e. negovoto dvi`ewe ne bilo ograni~eno, odnosno, toj imal dobri odnosi so gradot, na {to aludira i avtorot na ^udata II. Mo`no e Prebond sekojdnevno da komuniciral so upravnikot na gradot 6

pa taka toj razbral za negovata zla namera. Vo prilog kon na{eto gledi{te gi dodavame i slednite dejstvija {to se slu~ile. Kako {to naveduva avtorot “bidej}i toa se slu~i i seto toa go dozna narodot na Slovenite, toga{ dvete grupi-onie od Rinhina i onie od Strimon, pobaraa od upravnikot i od gradot da zamoli ovoj (Prebond) da ne go izgubi `ivotot, i bidej}i ve}e molat da bide osloboden da im se isprati nazad33. Upravnikot na Solun, otkako gi soslu{al slovenskite ” pratenici re{il “za taa cel nekoi od ovde{nite (Solun~anite) po izbor iskusni lu|e, zaedno so izbranite delegati na Slovenite bea isprateni kaj carot34. ” Upravnikot na Solun go primil slovenskoto prateni{tvo, gi islu{al nivnite barawa i odlu~il da isprati me{ano prateni{tvo kaj carot. Seto toa uka`uva na faktot deka bile regulirani odnosite me|u Vizantija i Slovenite. Vo sprotivno, ne bi mo`ele da go objasnime zaedni~koto patuvawe na pratenicite od Sloveni i Solun~ani i nivniot priem kaj carot. Carot razgovara so niv i im vetil deka }e go pu{ti Prebond po zavr{uvawe na vojnata so Arabjanite. Prebond dobil sloboda na dvi`ewe vo prestolninata, a zaedni~koto prateni{tvo se vratilo nazad. Seto toa uka`uva deka Vizantija gi tretirala Slovenite vo Makedonija kako politi~ki partner i faktor vo me|usebnite odnosi. Vo sprotivno, kako da go objasnime priemot na slovenskite pratenici vo Carigrad i toa od samiot imperator, ili pak nivnoto patuvawe do tamu so najvidnite Solun~ani. Ostanuva enigma samo dali Prebond bil kral i na Strumjanite, bidej}i i tie se krenale zaedno so Rinhinite, ili toa go napravile od solidarnost. Edno e sigurno, na {to upatuva i konstatacijata na avtorot deka “{tom pratenicite se vratija, Slovenite i ednite i drugite popu{tija vo svojot bes 35. ” Prebond, koristej}i se od slobodata {to mu bila dadena, “oble~en vo romejska obleka i govorej}i na{ (romejski) jazik izlegol od glavnata porta na Konstantinopol i vo dogovor so eden od preveduva~ite izbegal ” na negoviot imot vo Trakija. Poterata po nego traela ~etiriesetina denovi, a imperatorot ispratil izvestuvawe do upravnikot na Solun za slu~kata i go predupredil da se podgotvi za odbrana na gradot. Otkako bil otkrien Prebond i vraten vo prestolninata bila sprovedena istraga i na raspra{uvaweto ja otkril svojata namera i istaknal deka “ od momentot koga bi stignal vo svoeto mesto pove}e voop{to ne bi vodel smetka za mirot, tuku i site bliski plemiwa bi gi sobral i posle toa ne bi ostavil ni{to ni na more ni na kopno bez borba, tuku neprekinato bi vodel borba i nieden hristijanin ne bi ostavil vo `ivot pa kakov i da bil36. ” I vo ovoj del se nao|aat argumenti deka pred toa Prebond imal sklu~eno mir so Vizantija i deka ñ bil dobro poznat na vladea~kite krugovi vo Konstantinopol. Se znael so preveduva~ot, a samiot veli deka “ne bi vodel smetka za mirot zna~i za mirot {to bil sklu~en so ” , Vizantija vo prethodnite godini, a edinstven pohod koga bi mo`el da 7

bide sklu~en toj mir e onoj od 658 godina. Po istragata, imperatorot naredil Prebond da bide likvidiran. Otkako doznale za toa “plemiwata na spomenatite Sloveni, velam onie od Strimon i Rinhina, a i Sagudatite, napolno se krenaa na oru`je protiv na{iot grad Solun37. Od ovoj iskaz se zaklu~uva deka pred toa ” Slovenite miruvale, t.e. imale dobri odnosi so gradot i voop{to so Vizantija. Taa vojna {to zapo~nala se prodol`ila do 677 godina, koga bil opsaden i Solun “25 juli 5 indikt, 677godina38, pri {to bila opusto{ena ” okolinata na gradot, a vnatre vo gradot se pojavil glad. T vlijaelo oa mnogumina od Solun da izbegaat kaj Slovenite i imalo opasnost celiot grad da ostane bez `iteli39. Ovoj podatok e interesen i naveduva na pomislata deka mnogu gra|ani od Solun se poznavale so nekoi od Slovenite, ili pak so nivnite voda~i. T bi zna~elo deka pred sudirot oa tie odr`uvale vrski so Slovenite, pred sè trgovski40. So gradot Solun vo mirni odnosi ostanale Velegezitite. Pri opsadata na gradot avtorot gi spomenuva i “knezovite na Dragovitite koi se naredile vo borben red 41 kaj yidi{tata za da go zazemat gradot . Opsadata prodol`ila i poradi ” toa do{lo do nervoza i kavga me|u slovenskite plemiwa {to doprinelo opsadata da ne uspee i Slovenite se povlekle vo svoite mesta. Iako opsadata bila razbiena ne prestanale grabe`ite i napadite vo okolinata na gradot. Voedno, taa vojna ni poka`uva deka postoele nekolku politi~ki celini kaj makedonskite Sloveni. Po neuspehot na opsadata vo 677 godina nekoi Sloveni ja prodol`ile vojnata koja im nanesuvala {teta na trgovijata. T oa go nateralo vizantiskiot imperator da gi napadne Strumjanite i toa ne tajno “tuku 42 odnapred im objavil vojna . Ovoj podatok, sam po sebe uka`uva deka ” vizantiskiot imperator im objavil vojna na Strumjanite, a toa zna~i deka gi tretira kako politi~ki subjekt koj e nadvor od vizantiskata vlast. Po objavata na vojnata Strumjanite gi zaposednale klisurite i najverojatno bile potpomognati i od drugi Slovenski kne`evstva. Sepak, Vizantija uspeala da gi sovlada i da izvr{i silen kole`43. Dodeka traela vojnata vo Solun pristignale brodovi so `ito, a kopnenata vizantiska vojska napreduvala kon Solun44. Na krajot Slovenite “progovorile za mir45. Ovie nastani se datiraat vo docnata esen 678 ili vo proletta 679 ” godina46. Vo 678 godina Vizantija sklu~ila mir so Muavij na 30 godini, pod uslov Arabjanite da pla}aat godi{en danok i da pra}aat mnogu podaroci. Istata godina, `itelite na zapadnite kraevi mu pratile prateni{tvo na Konstantin IV. Ovie vesti ni gi dava Teofan47, bidej}i avtorot na ^udata svoeto izlagawe go zavr{uva so nastanite od 677 godina. Ne ni e poznato kolku vreme trael mirot me|u Vizantija i Makedonskite Sloveni sklu~en vo 678 godina i dali voop{to bil sklu~en, bidej}i Teofan samo veli deka Slovenite progovorile za mir. No, posle 10 godini Teofan zboruva za pohodot na Justinijan II (687/88) 8

protiv Bugarite i Sklaviniite48. Ovoj podatok uka`uva na toa deka, dokolku bil sklu~en mir pome|u Vizantija i Strumjanite vo 678 godina, sega, negde po 685 i 687 godina toj miroven dogovor bil raskinat. Nekoi avtori se na mislewe deka celta na ovoj pohod bila istata Sklavinija koja vo 657/8 godina ja napadnal Konstans II49, a toa zna~i Strimon. Justinijan II stasal do Solun i ottuka so brodovi ispratil 30.000 Sloveni vo temata Opsikion50. Za drugi pridobivki za Vizantija nemame podatoci. Mo`no e Strumjanite i Rinhinite da ja priznale vrhovnata vizantiska vlast. Na takov zaklu~ok nè naveduva faktot {to posle ovoj pohod na Justinijan II nemame registrirano drug vizantiski pohod protiv Slovenite vo Makedonija sè do 758 godina koga Konstantin V gi napadnal Sklaviniite vo Makedonija51. Interesni se podatocite za sudbinata na preselenite Sloveni vo Mala Azija. Tie vo 691/2 godina52, namesto da se borat protiv Arabjanite, preminale na nivna strana. Vo 693/4 godina53 prebegnatite Sloveni zaedno so Arabjanite gi napa|ale vizantiskite oblasti. [to se odnesuva do Slovenite vo Makedonija za krajot na VII vek nemame podatoci vo kakvi odnosi bile so Vizantija.
БЕЛЕЖКИ:
Titulata egzarh (™xarcoj) istra`uva~ite ja preveduvaat so slovensko zna~ewe “knez “voda~” egzarh, a negovoto ime C£txwn, kako Hacon, Hakon i sl.; Sporedi: ” , , Izvori za bxlgarskata istoriя, VI, - Гръцки izvori za bъlgarskata istoriя, III,133; Vizantiski izvori za istoriju naroda Jugoslavije. T I, Beograd 1955, 186 bel.15-19 i om 193; Dokumenti za borbata na makedonskiot narod za samostojnost i za nacionalna dr`ava. T prvi, Skopje 1981, 31 i bel. 75; S. Antoljak, Makedonskite Sklavinii. om - Srednovekovna Makedonija, T. 1, Skopje 1985, 157; Istiot, Doa|aweto na Slovenite na Balkanot. - Srednovekovna Makedonija, 1 , Skopje 1985, 117; B. Panov, Za etnogenezata na makedonskiot narod. - Srednovekovna Makedonija. T. 3, Skopje, 1985, 15; L. Slaveska, Etnogenezata na makedonskiot narod kontinuitet i tradicija nekoi aspekti. Skopje, 1992, 46; I. Bo`ilov - V. Gюzelev, Istoriя na srednovekovna Bxlgariя VII-XIV vek. Sofiя 1999, 43; T. @ivkovi}, Ju`ni Sloveni pod vizantijskom vla{}u (600-1025), Beograd 2002, 190-191; S. Zogovi}, Etni~kite zaednici vo Makedonija do krajot na raniot sreden vek. Prilep, 2001, 259-260. 2 Vizantiski izvori,I, 186-187; Dokumenti za borbata, 1, 29. 3 Vizantiski izvori,I, 189-190; Dokumenti,1, 30. 4 Sporedi: F Bari{i}, ^uda Dimitrija Solunskog kao istorijski izvor. Beograd 1953, . 85-89. 5 Dokumenti,1, 31 bel. 5; B. Panov, Za etnogenezata, 15. 7 6 Vizantiski izvori,I, 190; Dokumenti,1, 30; I. Bo`ilov-V. Gюzelev, Istoriя, 43. 7 T. @ivkovi}, Ju`ni Sloveni pod vizantijskom vla{}u, 192-193. 8 Vizantiski izvori,I, 190-191 i bel. 9; Dokumenti,1, 30 9  tîn aÙtîn Sklab…nwn œxarcoj toànoma C£txwn, Dokumenti,1, 31 bel. 5. 7 10 T. @ivkovi}, Ju`ni Sloveni, 190. 11 Vidi literaturata navedena vo bel. 1, kako i: Ivanova O.V., Slavяane i Fessalonika vo vtoroй polovine VII v. po dannьm “^udesa sv. Dimitriя” – Slavяanskie drevnosti. . Э}tnogenez, materialьnaя kulьtura drevneй Rusi. ND Kiev 1980, 82-83 zab.5; Istata: Formy politi~eskoй organizacii slavяnskogo opщestva v centralьnoй i ю`noй ~astяh Balkanskogo Poluostrova v VII-VIII vv. - Э}tnosocialьnaя i politi~eskaя
1

9

struktura rannefeodalьnыh slavяnskih gosudarstv i narodnosteй. Moskva 1987, 61. Titulata egzarh ja prifa}a S. Antoljak, Makedonskite Sklavinii, 136; Istiot, Voenoadministrativnata organizacija na makedonskite Sloveni. - Srednovekovna Makedonija,1, Skopje 1985, 157. Vo Vizantija egzarhatite se javuvaat vo vremeto na Mavrikij 584 godina, sp. G Ostrogorski, Istorija Vizantije, Beograd 1969 (prvo . fototipno izdanie), 98. 13 Vizantiski izvori,I, 193; Dokumenti,1, 31. 14 Vizantiski izvori,I, 193-194; Dokumenti, 1, 31. 15 Vizantiski izvori, I, 193. 16 Vizantiski izvori, I, 195; Dokumenti, 1, 32. 17 Vizantiski izvori, I, 195; Dokumenti, 1, 32. 18 Za toa sporedi: Vizantiski izvori, I, 195 bel. 23. Nekoi avtori ovaa opsada ja datiraat vo 617 godina, vidi: I. Bo`ilov-V. Gюzelev, Istoriя, 44. 19 Vizantiski izvori,I, 196; sp. I. Bo`ilov-V. Gюzelev, Istoriя, 45. 20 Vizantiski izvori, I, 197; Dokumenti, 1, 32- 3. 3 21 Vizantiski izvori, I, 221-222; Dokumenti,1, 33. Sporedi i: Litavrin G G Slavinii VII. ., IX vv. Socialьno-politi~eskie organizacii slavяn. - Э}tnogenez narodov Balkan i Severnogo Pri~ernomorья. Lingvistika, arheologiя. NM., 1984 272 bel. 257-260; B. Panov, Op{testveno-politi~kite priliki vo Strumi~kata oblast od krajot na na VI do po~etokot na H vek. - Srednovekovna Makedonija, 3, Skopje 1985, 394; S. Antoljak, Makedonskite Sklavinii, 137-138; S. Zogovi}, Etni~kite zaednici, 250; I. Bo`ilovV. Gюzelev, Istoriя, 49. 22 Za razli~nite datirawa vidi: Vizantiski izvori,I, 221 bel. 8. 23 G Ostrogorski, Istorija Vizantije, 131-132 i bel. 1. . 24 Poop{irno za toa vidi: Vizantiski izvori, I, 222 bel. 9; G Ostrogorski, Istorija . Vizantije, 132 bel.1. 25 Vizantiski izvori, I, 223; G Ostrogorski, Istorija Vizantije, 132. . 26 Vizantiski izvori, I, 198 i bel. 21; Dokumenti, 1, 34. 27 Tekstove i dokumenti po Istoriя na Bxlgariя. Sofiя 1993, 13; Al. Burmov, Slavяnskite napadeniя sreщu Solun v “^udesata na sv. Dimitxr i tяhnata hronologiя. GSU FIF, ” , XL, 2 (1952), 202; I. Bo`ilov-V. Gюuzelev, Istoriя, 48-49. 28 P. Lemerle, Les plus anciens recueils des miracles de saint Démétrius, I, 198-221; II, III- 133; P. Lemerle, Invasions et migrations dans les Balkans depuis la fin de l’epoque jusqu’au VIIIe siécle, Revue Historique, 211 (1954), 270-273; Vizantiski izvori, I, 198-206; IBI, VI, GIBI, III, 143 zab.3; Dokumenti, 1, 34; F Bari{i}, ^uda, 100 zab.64, 124; B. Panov, Makedonskite . sklavinii od krajot na VII vek do pa|aweto pod vizantiska i bugarska vlast. Srednovekovna Makedonija, 3, Skopje 1985, 31- 3; S. Antoljak, Makedonskite sklavinii, 3 138; S. Zogovi}, Etni~kite zaednici, 283 i 326; T. @ivkovi}, Ju`ni Sloveni, 211-212. 29 Vizantiski izvori, 199 i bel. 22; Dokumenti, 1, 34 i bel. 95. 30 Poop{irno za toa pra{awe vidi: S. Antoljak, Samuilova dr`ava. - Srednovekovna Makedonija, 1, Skopje 1985, 432-446; S. Pirivatri}, Samuilova dr`ava. Beograd 1997, 133-144. 31 Vizantiski izvori, I, 199; Dakumenti, 1, 34. 32 Vizantiski izvori, I, 199; Dokumenti, 1, 35. 33 Vizantiski izvoti, I, 200. 34 Vizantiski izvori, I, 200-201; Dokumenti, 1, 35. 35 Vizantiski izvori, I, 201; Dokumenti, 1, 35. 36 Vizantiski izvori, I, 202; Dokumenti, 1, 37. 37 Vizantiski izvori, I, 202; Dokumenti, 1, 37. 38 Vizantiski izvori, I, 205. 39 Vizantiski izvori, I, 203; Dokumenti, 1, 37; T. @ivkovi}, Ju`ni Sloveni, 215. 40 T. @ivkovi}, Ju`ni Sloveni, 215-216. 41 Vizantiski izvori, I, 204; Dokumenti, 1, 37; T. @ivkovi}, Ju`ni Sloveni, 216. 42 Vizantiski izvori, I, 206-207; Dokumenti, 1, 38-40; B. Panov, Makedonskite sklavinii, 34; T. @ivkovi}, Ju`ni Sloveni, 218
12

10

Vizantiski izvori, I, 210. Isto, 211; F Bari{i}, ^uda, 215 i bel.145. . 45 Vizantiski izvori, I, 211; Dokumenti, 1, 40; T. @ivkovi}, Ju`ni Sloveni, 219 46 F Bari{i}, ^uda, 215, gi datira vo 680 godina; P. Lemerl, Commentaire, 132, vo 678 . godina; B. Panov,Makedonskite sklavinii, 34; Dokumenti,1, 39-40, vo 680; T. @ivkovi}, Ju`ni Sloveni, 219, vo 678/79 godina. 47 Vizantiski izvori, I, 223-224; I. Bo`ilov-V. Gюzelev, Istoriя, 50. 48 Vizantiski izvori, I, 226; Dokumenti, 1, 41; B. Panov, Makedonskite sklavinii, 35; S. Antoljak, Makedonskite Sklavinii, 141; T. @ivkovi}, Ju`ni Sloveni, 224-225. 49 T. @ivkovi}, Ju`ni Sloveni, 225. 50 Vizantiski izvori, I, 226; Dokumenti, 1, 41, 2. G Ostrogorski, Istorija Vizantije, 143-144. 4 . 51 Vizantiski izvori, I, 230. 52 Vizantiski izvori, I, 227 i 241-242. 53 Isto, 229; G Ostrogorski, Istorija Vizantije, 145. .
43 44

11

You're Reading a Free Preview

Download
scribd
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->