Voved

Vo osnova na sekundarnite iskustva vo praktikata postojat tri na~ini na koi {to se vr{i kupoproda`bata na dolgoro~nite hartii od vrednost i toa: 1. neposredna proda`ba 2. kupoproda`ba na nacionalniot pazar 3. kupoproda`ba na dolgoro~ni hartii od vrednost {to se narekuva berza na dolgoro~ni hartii od vrednost ili berza na efekti Na pazarot na kapital se javuvaat mnogubrojni posrednici, edno od najzna~ajnite mesta go zazema berzata koja vsu{nost e javen pazar na dolgoro~ni hartii od vrednost, zasnovan na principot na aukcija ili licitacija na koja {to prisustvuvaat negovite ~lenovi, obvlasteni pretstavnici (me{etari) i drugi u~esnici. Pod obvlasteni pretstavnici me{etari se podrazbiraat dileri, brokeri, i makleri, koi {to posreduvaat pri trguvaweto so dolgoro~ni hartii od vrednost na berzata. Berzata e institucionalno regulirano mesto na koe {to se vr{i trgovija so dolgoro~ni hartii od vrednost , kade {to strogo zakonski se po~ituvaat opredeleni pravila ili uzansi od site ~lenovi u`esnici na toj pazar. Berzata sama kako institucionalno mesto vo vrska so svoeto rabotewe treba da se istakne deka nema sopstveni dolgoro~ni hartii od vrednost.

a spored drugi poteknuva od francuskiot zbor “bourse” {to zna~i mesto kade {to se sostanuvale trgovcite u{te vo po~etokot na petnaesetiot vek. brzinata so koja {to se vr{at rabotite na niv.1. Poradi toa pretstavuva i specifi~en na~in na organizirawe i rabotewe i se narekuva i “pazar nad pazarite”. Berzata pretstavuva organiziran na~in na trguvawe so hartii od vrednost. koncentracijata na najgolemite kupuva~i i prodava~i. ogromniot kapacitet na pazarot. sepak prvata organizirana berza e osnovana vo 1563 godina vo Pariz “Bourse de valures” a vo London vo 1669 godina “Royal Exchange”. realnosta na cenite i kursevite {to tamu se formiraat.  Utvrduvawe na cenite na hartiite od vrednost na berzata se vr{i vrz objektivni pazarni kriteriumi. No. Spored edni avtori zborot berza poteknuva od latinskiot zbor “bursa” koja ozna~uva kese za pari. Berzata gi ima slednite funkcii:  Se vr{i koncentracija na ponudata i pobaruva~kata na dolgoro~ni hartii od vrednost vo isto vreme i na isto mesto. pred se zaradi sigurnosta vo nivnoto rabotewe. Poim za berza Za zborot berza vo literaturata se srekavaat najrazli~ni interpretacii.Funkcii i karakteristiki na berzata Analizirajki go razvojot na berzite se doa|a do zaklu~okot deka najgolem napredok vo razvot na berzite bele`at berzite na dolgoro~ni hartii od vrednost. 2. .

Berzata na dolgoro~ni hartii od vrednost ili berzata na efekti raboti pod strogo opredeleni pravila na odnesuvawe na site u~esnici i drugi op{ti elementi i karakteristiki na pazarnoto stopanstvo. Uspe{ni pretprijatija se onie koi {to poseduvaat hartii od vrednost koi se kotiraat na berzata i postignuvaat pogolema vrednost od nominalnata.pod kotirawe se podrazbira deka ne{to se bara na pazarot. . Onie hartii od vrednost {to se kotiraat imaat pogolema vrednost od onie {to ne se kotiraat i na sopstvenicite im slu`i kako pokazatel da prodol`at so izdavawe na dolgoro~ni hartii od vrednost.  Predviduvawe na idnoto rabotewe na pretprijatijata. oznaki ili so primena na sovremena elektronska tehnika. Su{tinata na berzite na efekti se sostoi vo slednovo:  Na berzite na efekti se raboti spored odnapred Berzata raboti na sostanoci {to se dr`at vo to~no Berzanskite raboti se vr{at so posredstvo na Rabotite se vr{at na najbrz mo`en na~in po pat na strogo opredeleni pravila. Se postignuva kontinuirana likvidnost kako za kupuva~ite taka i za prodava~ite. odnosno nivnata uspe{nost ili neuspe{nost.  aukcija so koristewe golem broj kratenki.  opredeleno vreme.  posrednici ili neposredno me|u ~lenovite na berzata.  Kotirawe na dolgoro~ni hartii od vrednost .  Se vr{i javna promocija na uspe{nosta na pretprijatieto preku kotiraweto ili nekotiraweto na dolgoro~nite hartii od vrednost. a ako ne se kotiraat ne se baraat na pazarot.

berzi na hartii od vrednost Od aspekt na na~inot na organiziranost. ednostavno se razlikuvaat spored na~inot na osnovawe. steknuvawe ~lenski status i na~in na upravuvawe i kontrola. me{ovit tip na berzi promptni berzi.Berzite na efekti postojat i funkcioniraat vo site zemji so pazarna ekonomija posebno vo zemjite so razvieno stopanstvo kade {to pazarniot na~in na stopanisuvawe e dominanten. 3. elektronski tip Od aspekt na vidot na berzanskite raboti se delat na: Od aspekt na teholo{kata opremenost se delat na: . strogost vo zakonskata regulativa i principielnosta vo nivnoto rabotewe se razlikuvaat slednive vidovi berzi: berza od anglo-saksonski tip. terminski berzi klasi~en tip. pari~ni i devizni berzi. francuski tip na berzi. Celite i zada~ite na site berzi na efekti se edinstveni.Vidovi na berzi Berzite se delat od razli~ni aspekti i toa: Od aspekt na funkcionirawe na pazarnoto stopanstvo berzite se delat na: stokovni i uslu`ni berzi.

sedi{ta.  Brojot na ~lenovite e ograni~en i odnapred opredelen po pat na kooptirawe i kupuvawe na t. Sekoja godina na sobranieto na berzata se izbira    sindikalna komora od 8 ~lenovi {to upravuva so berzata.Portugalija.e. Francija. pretstavuva pravno lice. bidejki taa e akcionersko dru{tvo. Karakteristiki na tipovite berzi Berzite od angliskiot tip se razlikuvaat od drugite tipovi na berzi po slednite karakteristiki:  Taa e organizirana kako akcionersko dru{tvo od nejzinite ~lenovi t.n. . Bankite ne mo`at da bidat ~lenovi na ovaa berza.  Bankite i drugite finansiski organizaciine mo`at da bidat ~lenovi na ovoj vid berza  Se javuva kaj Londonskata i Wujor{kaat berza tip na berza se karakterizira so slednite Francuskiot karakteristiki:  Raboti pod neposredna kontrola na dr`avata i ima karakter na javno pretprijatie. Belgija.  Se javuva vo [panija.  Ne e pod stroga kontrola na dr`avata vo pogled na registriraweto i stanuvaweto ~len na berzata. Italija. a eden od niv e predsedatel.1.3. ^lenovite kaj ovoj tip na berza gi postavuva direktno ministerstvoto za finansii.

Bankite mo`at da bidat ~lenki na berzata. bidejki zad niv stoi dr`avata i ~estopati tie se narekuvaat hartii od vrednost bez rizik. tie se delat vo dve grupi: hartii od vrednost {to ne se kotiraat na berzata hartii od vrednost {to se kotiraat na berzata Hartiite od vrednost {to ne se kotiraat na berzata se hartii od vrednost {to nemaat bonitet.n. Se javuva vo Germanija. [vajcarija i Avstrija 4. hartii od vrednost {to gi izdavaat pretprijatijata. da ima . Za razlika od ovie. hartiite od vrednost koi se kotiraat na berzata se podeleni vo dve pod grupi: hartii od vrednost {to gi izdava dr`avata. Na~ini na rabotewe na berzite na efekti Vo zavisnost od stepenot na kotiraweto na hartiite od vrednost. redovno da gi plaka svoite obvrski. rentabilno. Brojot na ~lenovite na berzata ne e ograni~en. Kupoproda`bata ne se vr{i na berzata tuku na otvoreni pazari von berzata – na ulica t. crna berza. bidejki pretprijatieto za da izdava hartii od vrednost mora da bide likvidno. Kaj drugite hartii od vrednost sekoj praven subject pred izdavaweto na hartiite od vrednost podnesuva barawe za ocenuvawe na bonitetot.Me{ovitiot karakteristiki:     tip na berza se karakterizira so slednite Vo upravata na ovoj vid berza e zastapena dr`avata. Kaj prvite hartii od vrednost ne se bara nikakov dokaz za ocenuvawe na bonitetot.

• Vtora grupa t. berzanski trgovci.n. pretstavnici i trgovci Novinari i posetiteli . Obvlasteni u~esnici Handler Eksterni u~esnici Dileri i brokeri Makler Interni u~esnici Lica u~esnici bez pravo na trguvawe Bankarski i dr. U~esnici na berzata na efekti Postojat tri grupi na u~esnici i toa: • Prva grupa t. Toa se pretstavnici na banki i investicioni trustovi koi {to se obvlasteni da kupuvaat i prodavaat hartii od vrednost. berzanski posrednici ili me{etari. Pod bonitet se podrazbira zbirot na site pozitivni karakteristiki na negovoto tekovno i idno rabotewe.n. da ima kontinuirana stabilnost i soodvetno renome kako soliden deloven partner.jasna pretstava za svojot razvoj. Toa se obvlasteni posrednici koi {to mo`at vo ime i za smetka na klientite da kupuvaat i pvodavaat hartii od vrednost. Proverkata na bonitetot ja vr{i specijalna komisija. 5. • Treta grupa se ostanati u~esnici koi ne se obvlasteni da kupuvaat i prodavaat hartii od vrednost.

~lenka na berzata i ne smee da se zanimava so berzanski raboti. no toj nema pravo na glas. 7. Londonska berza Londonskata berza e formirana vo po~etokot na 19 vek i ima okolu 4600 ~lenovi {to poteknuvaat od okolu 400 firmi. So berzata upravuva Sovetot sostaven od 36 ~lena od koi 35 se od redovite na ~lenstvoto. So ovaa berza upravuva Odbor na guverneri koi {to go izbira sobranieto na berzata koe pak go so~inuvaat site ~lenovi.6. ^lenot na Odborot na guverneri mo`e da bide i pretsedatel na Odborot na guverneri no toj ne smee da bide ~len na bilo koja firma .1 [to treba da znaeme za Wujor{kata berza . a eden e pretstavnik na Centralnata banka na Anglija. Wujor{ka berza Wujor{kata berza e osnovana vo 1817 godina i ima 1366 ~lenovi koi se organizirani od 604 posredni~ki firmi. 7.

na 19-ti oktomvri.Akciite na najgolemite i najpoznatite amerikanski korporacii. individualnite investitori.brojka koja go nadminuva vkupniot dneven promet na berzata pred 80 tite godini. a po~nuvajki od 1985 godina. ne kupuva niti pak prodava akcii. vo dene{no vreme i na mnogu korporaciski xinovi {irum svetot. Na po~etokot od 1994 godina. prose~niot dneven promet kontinuirano ja nadminuva brojkata od 100 milioni akcii. market mejkeri. kupuvawe i prodavawe vo iznos od 80 milioni akcii . Taa samo pretstavuva mesto kade {to . na ovie investitori otpaga{e okolu 44% od vkupniot promet na Wujor{kata berza. poveke od 2400 kompanii. a drugite 24% od prometot pretstavuvaat trguvawe izvr{eno od samite ~lenki na Wujor{kata berza a pogolem del od toa kako del na nivnata funkcija kreatori na pazarot. Vo 1993 godina. samata berza nitu gubi. ~estopati nare~ena “ Golemata tabla” . 32% od prometot otpaga na t. koga prometot izrazen vo akcii iznesuval 604 milioni dnevno. Dokolku akciite {to se prodavaat na Berzata kumulativno zagubat ili dobijat vo vrednost milijarda dolari vo eden den trguvawe. koj {to nastanal po namaluvaweto na vrednosta na indeksot Dow Jones Industrial Average od 508 indeksni poeni. Wujor{kata berza seu{te mo`eme da ja nare~eme “biznis koj {to nikoj ne go razbira no site zboruvaat za nego”. Rekordot na site vremiwa od 608 milioni akcii dnevno. nitu dobiva. Eksplozivniot porast na trguvaweto so hartii od vrednost vo najgolem del go reflektira golemiot porast na biznisot na institucionalnite investitori. Berzata ne poseduva. za vreme na golemiot mete`. Prviot den na trgivawe so promet od nad 100 milioni akcii bil zabele`an vo 1982 godina. bea kotirani na Wujor{kata berza. malite biznisi i sli~ni na niv voobi`aeno davaat nalozi za trguvawe. “mali investitori” – {to zna~i deka vo den na trguvawe so 260 milioni akcii. se kupuvaat i prodavaat na Wujor{kata berza.n. vklu~uvajki i 159 stranski. bil registriran na 20-ti oktomvri 1987 godina.

Berzata e najslobodniot pazar na svetot.nadolu. no toa ne zna~i i miren pazar. osnovaan vo 1934 godina. Oscilatornosta. Kompjuterite se programirani taka {to avtomatski go signaliziraat koe bilo nevoobi~aeno dvi`ewe na cenite na akciite. Berzata ima kompjuteriziran sistem za nadgleduvawe na trguvaweto so akciite {to vo sekoj moment konstantno go nabquduva dvi`eweto na cenite i obemot na trguvawe an site akcii so koi se trguva na Berzata. kako i od amerikanskoto obvinitelstvo. a sekoj prodava~ se natprevaruva so drugite prodava~i za najvisokata cena. zna~ajno se zgolemi poradi toa {to golemite institucionalni investitori nastojuvaat da gi nadopolnat visokite povrati na sredstvata {to im bea dovereni na ~uvawe. Cenite se utvrduvaat po pat na dvonaso~en sistem na aukcii. pazar so najmalku pre~ki vo slobodnata igra na ponudata i pobaruva~kata. Postojat postrogi zakoni. Sekoj kupuva~ se natprevaruva so drugite kupuva~i za najniskata cena. Berzata odlu~uva za sekoe barawe za kotacija spored svoe nao|awe. normalnite minimalni uslovi za kotacija vo 1993 godina vklu~uva : .insajderstvo. Integraciite na komisiajta za hartii od vrednost. merena preku ostrite kratkoro~ni pridvi`uvawa na cenite nagore . koe se zanimava so krivi~ni dela. se so cel da se spre~i manipulacijata so cenite i trguvaweto po pat na vnatre{nata zloupotreba na informaciite . Site pravila i napori za kontrola imaat za cel da obezbedat sloboden i fer pazar. Komisijata e vo pozicija da go nadgleduva pazarot mnogu pokonkretno i poefikasno da gi sproveduva svoite pravila i propisi. Ovie zakoni energi~no se sproveduvaat od strana na amerikanskata komisija za hartii od vrednost. se zgolemuvaat konstantno i po 1964 godina se zajaknuvaat so serija dopolnitelni propisi vo oblasta na hartiite od vrednost.sekojdnevno iljadnici lu|e i institucii kupuvaat i prodavaat akcii preku nivnite zastapnici .brokerite.

naj~esto po komjuterski pat se prosleduva od ekspoziturata direktno do trgovskoto mesto na Berzata. 18 milioni amerikanski dolari pazarna vrednost na akciite vo posed na javnosta. 7.5 milioni dolari pred odano~uvawe vo poslednata godina i 2 milioni vo sekoja od prethodnite 2 godini. klientite voobi~aeno mu telefoniraat na svojot broker .1.2 Kako raboti berzata Vo dene{no vreme. 2. se vraka nazad vo ekspoziturata. zaedno so nekoga{ poznatite tikeri vo staklena kupola. kade{to nalogot brzo se izvr{uva po najpovolnata raspolo`liva cena. 4.n.n. registriran zastapnik vo o~ite na komisijata za hartii od vrednost. Otkako ke se dobie nalog od klientot. koi gi poka`uvaat berzanskite ceni. brzo. denes isto taka isprepleteni so kabli i druga komunikaciska oprema. Slu`benicite koi pi{uvaat na tabla i morzeovata azbuka veke podolgo vreme se is~eznati od kancelariite na brokerskite ku}i. 2000 sopstvenici na t. godi{na zarabotuva~ka od 2. Po dol`inata na perifernite yidovi na prostorot za trguvawe postojat telefonski pultovi naj~est narekuvani “pultovi”. brokerite mo`at lesno da im gi ka`at poslednite ceni na akciite na svoite klienti ili da dobijat drugi relevantni informacii. “Pultovite” se . na kogo negovata firma mu dodelila titula “izvr{itel na smetka” ili finansiski konsultant. neto . po {to izve{tajot za taa transakcija molskavi~no.sega t. 5. trkalezni lotovi. 1100000 akcii vo posed na javnosta. So pomo{ na kompjuterskiot terminal na svoite rabotni masi. 3.materijalni sredstva od 18 milioni dolari. istiot.

Tie se koristea kako klu~en komunikaciski jazol pome|u kancelarijata na brokerskata ku}a i berzanskiot parket. mnogu nalozi vo ovaa kompjuterska era kompletno gi zaobikoluvaat ovie pultovi. Sekoj broker so nalog za kupuvawe ili prodavawe odi kon opredelen del kade {to znae deka }e gi najde drugite brokeri.navistina tesni. kako {to ve}e spomnavme.7 vo glavnata sala. podeleni rabotni masi. nemeneti za slu`benicite koi gi pretstavuvaat razli~nite brokerski ku}i. Trgovskite mesta denes se napraveni od 2 malku iskriveni polukruga. Vo salite za trguvawe se nao|aat 17 mesta za trguvawe vo forma na stolbovi . [to e najva`no. no. . svrteni eden nasproti drug. tamu se nao|a i specijalistot za opredelen vid na akcija. 4 vo “Gara`ata” i 6 vo “Sinata soba”.

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful