You are on page 1of 18

UNIVERZA NA PRIMORSKEM VISOKA OLA ZA ZDRAVSTVO IZOLA

SEMINARSKA NALOGA PRI PREDMETU EPIDEMIOLOGIJA NALEZLJIVIH BOLEZNI POVEZANIH S HRANO VIRUSNE DRISKE

tudenti: Mateja Megli , Nina Blejc, eljka Vudrag, Kristina Bembi Mentor: Ada Ho evar Grom tudijski program: Prehransko svetovanje - Dietetika

Izola, januar, 2011

................... ...... ....................................... 10 4.. ................2 2.................................................................................................................... ..... 5 Kalicivirus ........ ....... .. .................. K.......... 16 VIRI IN LITERATURA ................ 2 1 2 UVOD ...................3 4............................................................. 5 Astrovirusi .....3 2................. 11 Noravirus v EU ............................. ......... ..5 3 4 Rotavirus............ 10 Primeri rotavirusa na Irski ................... .... .... .... ......... ........................................................................................................................................................... ... ...........2 4................4 5 6 7 Primeri rotavirusa v Jordanu.............................................................................................................. 4 Adenovirus .................................................................................... ..... .................... ..................................................... ...... ........... 7 Virusne driske v Sloveniji .... ... ....................................................................................... Blejc................... 3 VIRUSNE DRISKE ......................... 1 KAZALO SLIK ......................................... ........ 5 Norwalk virusne driske ............ ........................ ........................1 4............................. ....................... 11 Rotavirus v Avstraliji .. ....................................................................................... .............. 4 ANALITI NI DEL ......................... ..... ... Virusne driske KAZALO KAZALO ............ Bembi ... ...................................................................................................... ....... .. ............. 4 2............. 13 Primeri virusnih drisk v Sloveniji v primerjavi z tujino .............. Vudrag............................M.............................................................................. .... ...................... 15 1 ........... . 7 VIRUSNE DIEAREJE V TUJINI ............................. .......................... ....... .................................... ................ 17 PERSPEKTIVNI DEL ....................................................................................................Megli ...... 5 TEORETI NI DEL............................................ 14 ZAKLJU EK............... .................... ...................... ......... ............... ......1 2...............4 2................. ............ .... .....N.................... ...... .......... ........................... .. ........

............ 4 Slika 2: tevilo prijavljenih oku b po starostnih skupinah ....... 11 Slika 7: tevilo rotavirusnih oku b v obdobju 2008/2009 ....................................................... .... Bembi .................... .............................. ...... 12 Slika 9: tevilo objavljenih izbruhov v obdobju 2001-2006 . 10 Slika 6: tevilo rotavirusnih oku b pri otrocih mlaj ih od 2 let od leta 2001 do 2009 .. 13 2 ............................Megli .......................................... Blejc.............N......... K.................M. 7 Slika 3: Rotavirusno in norovirusno nihanje prijav v letih od 2001 do 2003 ........ .................... Vudrag... 9 Slika 4: Rotavirusno in kalicivirusno nihanje prijav virusnih oku b v letih 2008/2009 ......... 12 Slika 8: tevilo rotavirusnih oku b za obdobje 1999/2000 ........... Virusne driske KAZALO SLIK Slika 1: Rotavirus pod elektroskim mikroskopom.................. ........ .... ........

M. V seminarski nalogi vam bomo predstavile rotavirus kot najbolj znanega povzro itelja diarealnih obolenj kateremu smo namenile tudi ve ji del pozornost. Predstavile vam bomo tudi ostale akutne dieralne bolezni povzro ene s strani virusov in sicer kaliciviruse. Bembi . Ocenjujejo. da letno v Aziji. Virusne driske 1 UVOD Virusni enteritisi so eden vidnej ih vzrok obolevanja in smrti povsod po svetu.N. adenviruse ter virus Norwalk (norovirus). Vudrag..Megli . Afriki in Latinski Ameriki povzro ijo tevilne primere diarealnih obolenj. K.. ki dose ejo ve miljonov smrtnih rtev. Blejc. . Najpogosteje se rotavirus pojavlja pri otrocih zaradi nerazvitega imunskega sistema ter pri starej ih osebah zaradi padanja odporno imunskega sti sistema. 3 .

. K.B. Sicer pa se najve (80%) obolenj zaznava v zimskem asu. Virusne driske TEORETI NI DEL 2 VIRUSNE DRISKE Driska je simptom vnetja revesne sluznice.M. (Marolt. virus iz dru ine Reoviriade je raz irjen po celem svetu.virus Norwalk in Norwalku podobni virusi. 2. ime pa je dobil po svoji zna ilni obliki. Pod elektronskim mikroskopom so videti. saj sam nima celi nih mehanizmov. ( (IVZ 2006: 13) Oku ba lahko poteka brez simptomov.D. bakterijami ali glivami. od katerih 90% vseh drisk pri ljudeh povzro a rotavirus A. kar je lahko posledica oku be z virusi. pri emer so mo ne razli ne intenzitete.N. katerih imunski sistem je oslabljen. ki jo sestavljajo zunanji in notranji obro ter sredica. Vírus je izraz za droben delec zgrajen iz verige nukleinske kisline ki se lahko razmno uje le v ivih celicah.Gomi ek M. Virus je zelo nalezljiv saj se zlahka prena a z osebe na osebo. pozro ajo razli ni virusi in sicer kalicivirusi.Rad el. in tako je vsaka naslednja oku ba bla ja. astrovirusi. Bembi . kr evite bole ine v trebuhu in vro ino. predvsem pri otrocih v prvih treh letih ivljenja in starostnikih.Megli . Bistveno je zadostno nadome anje teko ine in uravnavanje elektrolitov. Blejc. Vudrag.F in G). Akutne diareale bolezni. se razvije imunost. 2002: 140) Prav tako sodijo med pomembne povzro itelje potovalnih drisk. oziroma kot kroni ni enteritis pri bolnikih z motnjami v imunskem odzivu. torovirusi ter nekvalificirani mali okrogli virusi. povzro a drisko bruhanje. Obstaja 7 vrst (in II podskupini) rotavirusov (A. med njimi tudi z diarejo. Slika 1: Rotavirus pod elektroskim mikroskopom 4 . ( Marolt . kot akutni gastroenteritis. katere so predstavljene.adenovirusi. Kot preventiva proti virusu se za otroke pri nas vr ijo cepljenja.E. ki so zaradi mo ne odpornosti virusa proti obi ajnim razku ilom. medtem ko odraslim preostanejo le higienski ukrepi. . Odrasli redko zbolijo. toliko zahtevnej i. Obramba telesa proti virusnim napadom se lahko ka e na razli ne na ine. 2002: 140) Z vsako prebolelo oku bo..1 Rotavirus Rotavirus. Tovrstni virusi imajo tridelno kapsido.C. Rotavirusna driska se zdravi simptomatsko. kot kolesca (Slika 1). potrebnih za lastno razmno evanje.

. Blejc. utrujenost in glavobol. 2002: 145-146).M. 2002: 144. Kalicivirusi imajo dokaj zna ilno obliko. Akutna obolenja z drisko povzro ata adenovirusa serotipa 40 in 41. Vudrag. To pomeni. bruhanje. Potek bolezni se pri odraslih in otrocih razlikuje. Pogostej i primeri obolenj se pojavljajo v hladnej ih mesecih. o esne veznice. kar povzro i obolenje. Povzro ajo predvsem vnetja zgornjih dihal. Genom sestavlja linearna molekula dvojne vija nice DNA.N. otroci pa prete no bruhajo in manj kot polovica jih ima drisko. kar povzro a nove adenovirusne serotipe.3 Kalicivirus Kalicivirusi so iz dru ine Caliciviridae in sodijo med najpogostej e povzro itelje oku b s hrano. leta starosti.2 Adenovirus Spadajo v dru ino Adenoviridae.. ti pa preko vnosnih poti s hrano ali vodo pridejo v organizem. Bembi . Vodilni klini ni znaki so: driska. z osebe na osebo. morda nekoliko manj v poletnih mesecih.Rad el. lahko pa prizadanejo tudi osrednje iv evje. rod Mastadenovirus in so poleg rotavirusov drugi najpomembnej i povzro itelji akutnega virusnega enteritisa. bruhanje. da bi bila hrana ali voda kontaminirana z adenovirusom. Oku ba se prena a fekalno-oralno. 2002: 146) 2. Prav tako kot kalicivirusna driska. Za adenoviruse je zna ilna sposobnost rekombinacije med posameznimi adenovirus. spada v dru ino Caliciviridae. Dosedanje preiskave niso mogle dokazati. Klini na slika oku be z astrovirusi je podobna rotavirusni. Izvor oku be so ljudje ali ivali. bole ina v trebuhu. . Specifi nega zdravila za omenjeno zdravstveno problematiko ni. V organizmu ostajajo v mirujo i obliki.Rad el. revesje in se ila. predvsem pri otrocih do 7. povi ana telesna temperatura v asih tudi prehladni znaki.Megli .5 Astrovirusi Astrovirusi so predstavniki dru ine Astroviridae. Oku ba se prena a enako kot pri rotavirusnih driskah. ki mikroorganizme izlo ajo z blatom. Norwalkova bolezen je zelo ku na. le da ni tako zelo izrazita. Vodilni znaki oku be so: driska.(Marolt. da pri loveku povzro a akutna diarealna obolenja.da imata enak genom ter strukturo. za katerega so ugotovili. 2. 324) 2. zato bolezen zdravimo simptomatsko (Marolt. (Marolt.4 Norwalk virusne driske To je prvi virus. zato zdravljenje obi ajno ni 5 . kar pa e ne pomeni. Virusne driske 2.Rad el. ve kot polovica jih bruha. podobno Davidovi zvezdi. Povzro ajo oku be. da je izvzeto obolenje pri odraslih. K. Bolezen lahko spremljajo bole ine v mi icah.odrasli bolniki imajo ve inoma drisko. Pri oku bah prebavil se virusi izlo ajo e ve mesecev po akutnem obdobju. Oku be zaznavajo tekom celega leta. Najve obolenj povzro ajo pri otrocih in pogosto posnema rotavirusno bolezen.

M. Vudrag. Blejc. (Marolt..N. K. Bembi . Zadostuje zadostno u ivanje teko ine (najbolje peroralna rehidracijska raztopina). Virusne driske potrebno.Rad el. . 2002: 148) 6 ..Megli .

zbranih s strani In tituta za varovanje zdravja skupaj z zavodi za zdravstveno varstvo. kar sicer predstavlja 15% manj zdravstvenih tegob na tem podro ju v primerjavi z letom prej. Norovirusi in adenovirusi jim sledijo na etrtem oziroma estem mestu. e se omejimo zgolj na najpogostej e povzro itelje virusnih drisk so to rotavirusi. navaja virusne oku be. Epidemiolo ko spremljanje nalezljivih bolezni v Sloveniji. del izbruhov pa se ne prijavi iz morebiti drugih razlogov. (IVZ. kar ponazarja tudi Tabela 1. v samem vrhu najpogostej ih nalezljivih bolezni. ki hkrati govori v prid pomembnosti izvajanja preventive in s tem potencialnega prepre evanja morebitne oku be. V preteklem letu (2009) na podlagi statisti nih podatkov. .2003:6). (IVZ. (IVZ. Blejc. 2009 Slika 2: tevilo prijavljenih oku b po starostnih skupinah Analiza podatkov o nalezljivih boleznih Centra za nalezljive bolezni. saj nekateri oboleli zaradi blage klini ne slike ne i ejo zdravni ke pomo i. Bembi . kot prikazuje incidenca na osnovi prijav. v letu 2003 (IVZ. da prebivalec letno vsaj enkrat zboli z akutno revesno oku bo. Virusne driske ANALITI NI DEL 3 VIRUSNE DRISKE V SLOVENIJI Nalezljive bolezni so najpogostej e bolezni v populaciji. 2009:13) Samo v preteklem letu. in norovirusi. Ocenjuje se. ki se zaradi velike ku nosti pogosto pojavljajo v obliki izbruhov ali epidemij in predstavljajo problematiko tako pri otrocih kot tudi pri starej ih.. K. Vudrag.N.M. Del izbruhov namre ni zaznan. 2009: 41) 7 .. Med opredeljenimi povzro itelji je bilo v najve rotavirusnih in kampilobakterskih oku b. kalcivirusi. rotavirusni enteritis zasede mesto pod samim vrhom v mno ici najpogostej ih nalezljivih revesnih bolezni v Sloveniji. kar je po starostnih skupinah tudi grafi no prikazano na Sliki 2. Dejansko tevilo oku b ni znano in je najbr bistveno ve je. katerih posledica je tudi hospitalizacija. je bilo prijavljenih 19122 primerov revesnih nalezljivih bolezni. 2009: 39) Vir: IVZ.Megli . s katerim oku eni primerki so bili hospitalizirani.

predstavljenem na Sliki 3).B i i i Tabela 1 Najpogosteje hospitalizi ane revesne nalezljive bolezni v letu 2009  Naj t j i povzro it lji izbruhov virusnih driske. v primerjavi z obdobjem do leta 2002. Bl j . Kasneje. domovih za ostarele. zdravili ih. Zabele enih je bilo 33% ve prijav kot leta 2008. gostinskih obratih in v olskih ustanovah. 2009 . ki so posledi a prenosa oku be s tesni i stiki. poleg drugih dejavnikov. Najve omenjenih izbruhov je bilo zaznati v bolni ni ah. do vklju no leta 2002. saj so se tovrstni izbruhi pred tem v glavnem pojavljali v pred olskih in olskih © © ¨§ ¥ ¦ ¥ ¤ V £¢¡   VZ Epide iolo o spre lj je nale ljivih bole ni v Sloveniji. Po letu 2003 je v Sloveniji in drugih dr avah EU tevilo prijav virusnih revesnih oku b za elo nara ati. ki pa ne dose e inciden ne ravni med izbruhom leta 2002.16/1999). Zato dotedanjih podatkov nismo vklju evale v seminarsko nalogo. Leto zatem (2007) je bilo zabele eno 2. predvsem v domovih za ostarele.3% zmanj anje in v obdobju 2008. so bili v preteklem letu norovir si Njihov dele predstavlja kar 91%.(IVZ. leta 2006 sledi 9% pove anje. oziroma 19 izbruhov. kar je bilo do tedaj nespecifi no. ve ine najpogosteje prijavljenih diagnoz nalezljivih revesnih bolezni. da bi bilo lahko nara anje prijav. velja omeniti. Glede na trenutno stanje prijav nalezljivih bolezni. 2009: 40) Pozimi 2002. po izbruhu rotavirusnih drisk v ljubljanski regiji (izbruh je mo no izstopajo na grafu. se je tevilo prijav v letih od 2003 do 2005 zmanj evalo. zlasti v za etku leta. ko so bili zabele eni trije rotavirusni izbruhi.M li M. ki si er sodijo v kategorijo nalezljivih u bolezni. . ahko posledi a l objave Pravilnika o prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za njihovo prepri evanje in obvladovanje (Ur list t. 16% porast tevila obolelih za virusnimi povzro itelji drisk v Sloveniji. da revesne nalezljive bolezni v Sloveniji e vedno predstavljajo pomemben javni zdravstveni problem. 2009: 9) Iz poro il je torej mo razbrati. (IVZ.

ki so plod virusnih enteritisov. kolektivih. 2009: 41) enteritisov takrat. je zna ala Virusne driske 102.000 prebivalcev. Incidenca rotavirusnih prebivalcev. Blejc. Bembi .5/100. kar v primerjavi z letom 2008 predstavlja zmanj anje prijav oku b z rotavirusi za petino. Vudrag. 2003 Slika 3: Rotavirusno in norovirusno nihanje prijav v letih od 2001 do 2003 V letu 2009 je bilo zabele enih 5013 primerov prijav (od skupno 59838 prijavljenih primerov desetih najpogostej ih nalezljivih bolezni) ali 245.M.4/100... (IVZ. katerih zdravstvene te ave so govorile v »prid« revesnim oku bam kot posledica virusne oku be. Prav zaradi slednjih se je povi al tudi dele hospitalizacij. K.Megli . Epidemiolo ko spremljanje nalezljivih bolezni v Sloveniji. medtem ko se je znatno pove alo tevilo oku b z adenovirusi. 2009: 15) Od tega je bilo v letu 2009 v Sloveniji zabele enih 1644 primerov rotavirusnih drisk. . (IVZ.(IVZ. Nihanje oziroma analiza podatkov zabele enih rotavirusnih in kalcivirusnih prijav v letih 2008 in 2009 je predstavljena na Sliki 4.000 Vir: IVZ. 2009: 49) 9 .N. Sicer pa so bile virusne revesne oku be v letu 2009 na petem mestu (leta 2003 na tretjem) med najpogosteje prijavljenimi nalezljivimi boleznimi v Sloveniji in predstavljajo 8% dele najpogosteje prijavljenih nalezljivih bolezni pri nas.

.. kjer so nadzirali gibanje rotavirusnih oku b skozi leto pri otrocih. Bembi .M. Virusne driske Vir: IVZ. . e manj je raziskanih primerov laboratorijih. Skupina. Vudrag. Tako smo na li ve poro il ter lankov. v starosti od 0-60 mesecev. K. saj je bila dolo ena literatura nedostopna. koliko cepiva proti rotavirusu je potrebnega za za ititi celotno populacijo. lanek o raziskavih primerov oku b z rotavirusom v Jordanu ter primere noravirusa za EU( lanek. Leta 2007 so v Jordanu izvedli tudijo. S to raziskavo so hoteli raziskati. ve ina ljudi ne gre niti na pregled k zdravniku. lanki in poro ila.Megli . saj se je pokazalo. V raziskavo so vklju ili tudi podatke o tem. 2009 Slika 4: Rotavirusno in kalicivirusno nihanje prijav virusnih oku b v letih 2008/2009 4 VIRUSNE DIEAREJE V TUJINI Skupno poro ilo za EU(Annual epidemiological reporton communicable diseases in Europe) ne navaja primerov virusnih drisk. Kot enega izmed poglavitnih vzrokov je dejstvo. katerih nismo vklju ili za kon no razpravo. ki je prikazovala starej a poro ila. V analiti ni del za tuje dr ave smo tako vklju ile lanek. Tudi dostopnost podatkov glede na vrsto virusa je bila omejena. Blejc. Problem se pojavi tudi zaradi neenotnega bele enja prijavljenih obolenj. da je tevilo prijavljenih primerov e vedno dale od realne slike oku b. Primeri virusnih drisk so kratkotrajni. Iskanje podatkov za tujino je bilo ote eno. podatki pa raztreseni po celotnem spletu. Vzrokov za to je ve .N.da nekatere dr ave bele ijo primere virusnih driske glede na na in prenosa. kdaj je bilo prijavljenih najve oku b ter kako so se kazali simptomi bolezni. Epidemiolo ko spremljanje nalezljivih bolezni v Sloveniji. ki se navezujejo na adenoviruse ter calici viruse pa so bili neprimerni za obdelavo.1 Primeri rotavirusa v Jordanu Rotavirus je eden izmed glavnih povzro iteljev drisk v razvijajo em se svetu. pri kateri so zbirali podatke je tela 148 otrok. Od celotnega tevila oseb so 10 . ki opisuje ugotovitve o primerih noravirusa za 13 evropskih dr av) 4. ki so bili mlaj i od 5 let. spet drugi jih bele ijo na regionalni in ne dr avni ravni. ki opisuje letno poro ilo o primerih rotavirusa v Avstraliji ter na Irskem. saj je bila dostopna literatura. ki se navezujejo na oku be z norovirusi ter rotavirusi.

(O¶Flanagan 2009: 53) VIR: Epidemiolo ko spremljanje nale ljivih bole ni. Ve primer so zabele ili pri mo kem kot pri enskem spolu. Avstralski in titut bele i primere rotavirusa e od leta 1999. ki prepre uje oku be z rotavirusom.06. Najve primerov oku be z rotavirusom(96 %) so zabele ili pri otrocih mlaj ih od dveh let. Bembi . (O. Vudrag. Blejc. je bila vro ina ter dehidracija. .354 primerov oku be z rotavirusom. tevilo oku b z rotavirusom znotraj te starostne skupine nara a(Slika5). Kot najve jega pokazatelja oku be z rotavirusom.M.2 Primeri rotavirusa na Irski In titut za varovanje zdravja na Irskem objavlja letna epidemiolo ka poro ila e od leta 1999.3%(n=1.Nafi 2010: 1064) 4.07. najmanj pa pozimi.3 Rotavirus v Avstraliji Avstralski institut za nadzorovanje primerov oku b z rotavirusom je leta 2009 izdalo poro ilo o primerih oku be z rotavirusom za asovno obdobje od 01. vi ek je bil april. Na Irski so leta 2009 zabele ili 2.Megli . Najve primerov oku be so zabele ili spomladi. poleg driske. Kot vzrok za to so navedli slab i imunski sistem. da je e vedno najbolj rizi na skupina otrok v starosti dveh let. Najve primerov bolezni so zabele ili jeseni. Kot glavni in najbolj o iten razlog za zmanj anje tevila lahko navedemo uporabo cepiva. leta 2009 pa »le« 445. V primerjavi z letom 1999 in zadnjim poro ilom je tevilo prijavljenih oku b padlo. V primerjavi z letom 2008 so opazili spremembo pogostosti bolezni v starosti skupini do 6 mesecev(povi ano tevilo) ter starostni skupini 7-12 meseca(zmanj ano tevilo).. Ve primerov oku b so odkrili pri mo kem kot pri enskem spolu vendar niso znali navesti vzroka za to.2009.2008 do 30. K. Najve primerov so zabele ili pri otrocih mlaj ih od dveh let in sicer kar 74. Kot mo en razlog za to so navedli izbruh oku b z rotavirusom v 11   . Leta 1999 je bilo pozitivnih 1545 primerov. HPSC Irska 2009 Slika 5: tevilo rotavirusnih oku b pri otrocih mlaj ih od 2 let od leta 2001 do 2009 4..748). Virusne driske rotavirus zasledili pri 59 ljudeh. e primerjamo graf iz leta 1999(Slika 7) ter graf iz leta 2009(Slika 6) opazimo.N.

Oku be z rotavirusom so najpogostej e v poletnih mesecih z vi kom avgusta. Avstralija1999 Slika 7: tevilo rotavirusnih oku b za obdobje 1999/2000 12 .. K. Bembi . (Carl D Kirkwood 2008/2009: 386) VIR: Epidemiolo ko spremljanje rotavirusnih obolenj.. Virusne driske kraju.M. kjer je ve ina otrok bila starih od 0-6 mesecev. Blejc. Rotavirus je bil pogosteje zabele en pri de kih kot pri deklicah. . Vudrag. Najve primerov oku be iz leta 2009 so zabele ili pri starostni skupini 0 -5let(81%).Megli . Avstralija 2009  Sli a 6: tevilo rotavirusnih oku b v obdobju 2008/2009 VIR: Epidemiolo ko spremljanje rotavirusnih obolenj.N.

N. Nizozemska. Ti izbruhi niso bili enokomerno razporejeni. Raziskava je primerjala tevilo izbruhov v Angliji in Walesom v primerjavi z ostalimi dr avami v obdobju estih let (Slika 8) Najve izruhov so zabele ili v obdobju od 2002 ± 2003. ki se je prena al preko hrane. Italija in panija pa sta podatke zbirale glede na dolo ene regije in ne na dr avni ravni. Tako so na primer v Franciji(in tudi na Danski ter vedski) zabele ili le tiste primere norovirusa. Italija. Blejc.M. Virusne driske 4. V tem asovnem obdobju je bilo zabele enih 7637 primerov izbruhov noravirusa.. Nem ija. vedska. Mad arska. da ima vsaka dr ava svoj na in bele enja oku b z norovirusom ter da ni nekega standardnega zapisa primerov oku b. najmanj pa v obdobju od leta 2003 ± 2004. Slovenija. (A.4 Noravirus v EU V raziskavi je sodelovalo 13 dr av in sicer Anglija in Wales(ki sta bili navedeni kot 1 dr ava). Danska. Kroneman 2008) VIR: Analysis of Integrated Virological and Epidemiological Reports of Norovirus Outbreak Collected within the Fo odborne Viruses in Europe Network from 1 July 2001 to 30 June 2006 Slika 8: tevilo objavljenih i bruhov v obdobju 2001-2006  13 . . kar pa je bila najverjetneje posledica dejstva.Megli . panija. Finska. Vudrag.. da so podatke za oku be z norovirusom pri eli zbirati razli no(Norve ka in Irska leta 2004. Problem je nastal tudi v tem. Francija in Irska ki so bele ile izbruhe norovirusa od julija 2001 do julija 2006. K. Slovenija leta 2002). V primerjavi med izbruhi je bilo razmerje objavljenih primerov med Anglijo in Walesom ve je in bolj u inkovito v primerjavi z ostalimi dr avami. saj je bila znatna razlika med objavljenimi primeri. Bembi .

. K. da v Sloveniji deluje obve evalni sistem u inkoviteje kot v ostali dr avah oziroma deluje obve evalni sistem v tujih dr avah slab e.N. Kot primer slab ega sistem bi rade izpostavile Avstralijo. Vudrag. da je bilo to najpogostej e obolenje v prej njem letu e vedno v majhnem tevilu v primerjavi z dr avami. da je bilo dejansko tako malo oku b vendar je glede na populacijo Avstralije. Razlogov za to je lahko ve . Slovenija 1049). 14 .Megli . Bembi . da je najbolj rizi na skupina od 0-2 leta. Primeri norovirusa so kljub dejstvu.. V istem obdobju kot Slovenija je Avstralija zabele ila za skoraj polovico manj primerov oku b z rotavirusom(Avstralija 592. kot so na primer Velika Britanija. ki je pribli no enastkrat ve ja kot Slovenija to malo verjetno. Virusne driske 5 PRIMERI VIRUSNIH DRISK V SLOVENIJI V PRIMERJAVI Z TUJINO Slovenija ima glede na svojo populacijo na letni ravni visok dele prijavljenih oku b z virusno diareao v primerjavi s tujimi dr avami.M. Mo no je. Iz letnega poro ila za Slovenijo ter poro il tujih dr av smo potrdile tudi dejstvo. Mo no je. Blejc..

pravilno in strokovno ravnanje z ivili ter nenazadnje osebna higiena in ozave anje.. Tveganje virusnih oku b se bistveno zmanj a s skrbno higieno. solatni prelivi.za katero se ve ali predvideva . Sestava temelji na povpre ni elektrolitni sestavi iztrebkov pri driski.. solata in druga surova zelenjava. prav to je vzrok temu. e ne toplotno obdelano meso. uli na hrana. da pride do oku be moramo nadome ati teko ino in elektrolite. kontrola kvalitete prehranskih izdelkov. Le redkokdaj je primerno zdravljenje z antibiotiki. u enju higienskih navad ter stali do lastnega zdravja. Na podro ju javnega zdravstva so to predvsem oskrba z neopore no pitno vodo. laj ati neprijetne simptome. 1999: 22) Naloga vsakega posameznika je torej aktivno vklju evanje v ozave anje in prepre evanju prenosa virusnih oku b. ivila.: toplotno obdelana hrana. 14) Klju no za prepre evanje. ( kornik. Vpliv vzgoje je eden izmed klju nih faktorjev pri ozave anju. higiena okolja. Virusne driske PERSPEKTIVNI DEL Virusi so zelo nalezljivi in odporni. raki). 15 . marmelada) zelenjava in sadje. zelo sladka hrana (sirup. e se zgodi. neolupljena zelenjava in sadje. 2006. Pomembna je dezinfekcija vseh kontaminiranih predmetov in povr in. glukoza pa pospe uje absorbcijo vode in soli. Peroralna rehidracija zmanj a potrebo po bolni ni nem zdravljenju. ki ni toplotno obdelana. ustekleni ena pija a . predvsem zaradi visoke smrtnosti v nerazvitih de elah. Za to uporabljamo raztopino oralne rehidracijske soli (ORS) ± Nelit 60 ali v te jih primerih intravenozne infuzije. Prav tako se je potrebno izogibati hrani. ki ga je potrebno grobo o istiti. ki ju o istimo in olupimo sami.M. Rehidracija z ORS omogo a nadome anje za etne izgube teko ine in elektrolitov in vzdr uje ravnovesje. sladoled. da ustrezno ravnamo z ivili (pravilno odtajanje. da zgolj sanitarna intervencija in promoviranje sanitarnih pravil higiene niso dovolj za zmanj anje pojavljanja slednjih.(Draga Z. prilagoditi prehrano. suha hrana (kruh. ivila s katerimi pa najve krat pride do oku be so hrana. nepasterizirano mleko in mle ni izdelki so prav tako pogosto vir virusov. da je stala ve ur na sobni temperaturi(predvsem npr. shranjevanje). Bistvo zdravljenja revesnih oku b je nadome anje vode in soli.Megli .N. Morski sade i ( koljke.originalno zaprta. Brez vseh teh ivil seveda ne moremo. Nujno je. Vudrag. zato moremo biti skrajno pazljivi in paziti na higieno.). K. kocke ledu.A.. obvladovanje in zatiranje nalezljivih bolezni je poznavanje epidemiolo kih zna ilnosti posamezne nalezljive bolezni. kuhanje. krekerji). dokler traja driska. e je njihova uporaba in shranjevanje neustrezno. ki jih lahko smatramo za varna so npr. natan nim in pravilnim umivanjem rok ter z varnim odstranjevanjem fekalij. Bembi . Vsi ukrepi za prepre evanje irjenja virusnih obolenj imajo namen prepre iti zbolevanje in prenos virusa na zdravega loveka. Blejc. voda iz pipe. Zaradi visoke obolevnosti in pogostih hospitalizacij je cepljenje proti rotavirusnim oku ba pomembno tudi v razvitih de elah. Pomemben cilj pri prepre evanju rotavirusnih oku b je uporaba cepiva. .. vzdr evana na temperaturi >65°C (u iva naj le prekuhano in vro o hrano).

saj pride lahko do izsu itve telesa. da je sistem obve anja in osve anja u inkovit.da ne predstavlja realne slike. Virusne driske 6 ZAKLJU EK e strnemo celotno seminarsko nalogo. 16 . .. ugotovimo. Higiena rok je pri virusnih enteritisih zelo pomembna zato je nujno. da otroke e od rane mladosti u imo higiene rok. eprav vemo. Bembi . Tu lahko izpostavimo Avstralijo. Vudrag. Slovenija ima kljub kratki zgodovini dobro razvit epidemiolo ki program.N. da bi morali ve pozornosti posve ati virusnim enteritisom (rotavirus. Predvsem je potrebno izpostaviti dejstvo. in sicer posebno pri otrocih ter starej ih. Kot smo e v uvodu omenile so eden izmed glavnih vzrok smrtnosti po vsem svetu. kalicivirus.M. ki namenjajo velik poudarek in trud k prepre evanju oku b..adenovirus in norwalk virus) kot smo jo posve ali do sedaj. . ki se trudi zajeziti primere virusnih diarej pri v nerazvitem svetu. K. Zaradi pogostosti virusnih obolenj povzro enih s strani omenjenih virusov nastajajo samostojne organizacije. Zaradi visokega dele a smrti pri otrocih je na problem irjenja virusnih entritisov postala pozorna tudi organizacija UNICEF. Blejc.Megli . kjer so razli ne oblike driske eden izmed vodilnih vzrokov smrti.astrovirus. katere organizacija za prepre itev rotavirusov deluje e od leta 1999.

J. Carl D Kirkwood. 1999. Izola: Diplomska naloga. I. K. Ä revesno naleljive bolezni. Oku be in cepljenje proti rotavirusom.Gomi ek M. Vudrag. Infekcijske bolezni. Darina Dr. Pivec. revesne oku be pri otrocih in ukrepi za prepre evanje prenosa. T... H.³ HPSC Annual Report. Graeme L Barnes. 2008/2009. Harris. Brajnik. Gray..Megli . dr. Victoria: National Rotavirus Reference Centre.. 2008. Zdravstvena nega infekcijskega bolnika. Epidemiolo ko spremljanje prijavljenih nalezljivih bolezni v Sloveniji. M.1069. 2009: 134. 2006. Ruth F Bishop. ÄAnalysis of Integrated Virological and Epidemiological Reports of Norovirus Outbreak Collected within the Foodborne Viruses in Europe Network from 1 July 2001 to 30 June 2006. Maribor. Duizer. Virusne infekcije pri otrocih. umak. Maribor: Zveza dru tev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije.. 2006. 2002.M. september 2008: 2959 . kornik. Australian rotavirus surveillance program Annual report. Oku be z rotavirusi v Sloveniji.³ Gorenjski bilten javnega zdravja. Ljubljana: Diplomska naloga.N. Klasinec. Virusne driske 7 VIRI IN LITERATURA y y A. and the Australian Rotavirus Surveillance Group.³ Eastern Mediterranean Health Journal. 2006. IN titut za varovanje zdravja Republike Slovenije. y Marolt . Seljak. Ur ka. poro ilo.2965. J. Vennema.A. januar . 2009.. Iturriza.februar 2010: 618. Ljubljana: MInistrstvo za zdravje Republike Slovenije. O. Bembi . M. Kroneman. Zdravstvena vzgoja in preventiva irjenja rotavirusnih oku b. Karen Boniface. . 2010. Mili .Nafi. Ljubjana: IVZ. Y. van Duynhoven. ÄRotavirus gastroenteritis among children aged under. Higiena in obvladovanje oku . Slovenije. ÄRotavirus. med. 2003. * L. Marija. Draga Z. Rad el Medve ek A. Ljubljana: Izbrana poglavja. Verhoef. kerl M.. Mag. In titut za varovanje zdravja Republike.³ Journa of Clinical Biology. Tina. y y y y y y y y y y y y 17 . Ljubljana: Tangram. Blejc. O¶Flanagan.. E. 2010: 1064 . Zbornik predavanj.