VPRAANJA CIVILNO PRAVO 1. RUDI TRAVS 1.

Ravnanja v civilnem pravu Aktivna izpolnitvena ravnanja so tista, pri katerih mora dolnik ravnati aktivno, da bi svojo obveznost izpolnil. V to skupino spadajo dajatve in storitve. Pasivna izpolnitvena ravnanja pa so tista, pri katerih mora dolnik ostati pasiven, da bo ravnal v skladu z obveznostjo. V to skupino spadajo opustitve in dopustitve. Za enkratna izpolnitvena ravnanja je znailno, da je obveznost, katere predmet je izpolnitveno ravnanje, izpolnjena, ko je izpolnitveno ravnanje opravljeno (plailo kupnine). Za trajna izpolnitvena ravnanja je znailno, da se obveznost izpolnjuje nepretrgoma ali s ponavljajoimi se izpolnitvenimi ravnanji v doloenem obdobju. Materialna izpolnitvena ravnanja so tista, katerih predmet je doloeno materialno pravno dejanje (na primer ienje poslovnih prostorov, popravilo stvari, varovanje objekta). Za pravnoposlovna izpolnitvena ravnanja pa je znailno, da je njihov predmet doloen pravni posel: * razpolagalni pravni posel je predmet obveznosti, pri katerih je dolnik zavezan prenesti lastninsko pravico na stvari na upnika ali nanj prenesti drugo premoenjsko pravico ali v korist upnika ustanoviti drugo stvarno oziroma obligacijsko pravico na svoji stvari oziroma drugi premoenjski pravici; * zavezovalni pravni posel je predmet obveznosti, ki nastane s sklenitvijo predpogodbe * sklepanje pogodb in opravljanje drugih pravnih dejanj za raun upnika v obligacijskem razmerju. 2. Primer dajatvenega tobenega zahtevka Toenec je dolan izroiti doloen znesek denarja ali individualno doloeno stvar Izrek: Toena stranka je dolna v roku 15 dni plaati toei stranki znesek ___ EUR z zakonskimi zamudnimi od___ dne do plaila, pod izvrbo. 3. Primer opustitvenega zahtevka Toenec je dolan prenehati z doloenimi imisijami ali je dolan prenehati z ravnanjem, ki kri doloeno pravico intelektualne lastnine; posebna oblika tobe za opustitev je t.i. prepovedna toba - tedaj, ko je nedopustno ravnanje toenca e prenehalo, vendar obstaja gronja, da se bo ponovilo. 4. Vmesna sodba 315 len ZPP - sodie izda vmesno sodbo, e je toena stranka izpodbijala tako podlago kot tudi viino, pa je glede podlage stvar zrela za razsojo, lahko sodie, e je to smotrno, izda najprej sodbo o podlagi tobenega zahtevka. Sodie poaka z obravnavanjem o viini zahtevka, dokler vmesna sodba ne postane pravnomona. e sodie ugotovi, da podlaga med strankama ni sporna, lahko izda vmesno sodbo (vmesna sodba na podlagi sporazuma stranka - ZPP-D). Sodie lahko z obravnavanjem nadaljuje takoj, e ni vloena pritoba. Razlog za izdajo takne sodbe pa je, da stranka, ki na zaetku ni ugovarjala, kasneje ne bo spremenila svojega stalia. Tako sodie temelj zahtevka, ki med strankama ni sporen, s posebno zavezujoo sodbo zacementira. 5. Zaasna odredba Zaasna odredba je asovno omejeno sredstvo zavarovanja, katerega namen je ohranitev obstojeega ali ustvaritev novega zaasnega stanja z namenom: - da se ne izjalovi uspeh sodnega postopka oziroma uspeh bodoe izvrbe - da se preprei nastanek hujih kodljivih posledic in grozee nasilje. Zaasno odredbo je mogoe izdati pred uvedbo sodnega postopka, med postopkom, pa tudi do konca postopka, dokler ni opravljena izvrba. e so izpolnjeni pogoji za predhodno odredbo, je ni mogoe izdati. Poznamo dve vrsti zaasnih odredb: - zaasna odredba za zavarovanje denarnih terjatev - zaasna odredba za zavarovanje nedenarnih terjatev. Znailnosti zaasnih odredb: - hitrost (potrebna je hitra vmesna sodna odloitev) - vezanost na doloen postopek, prepoved odloanja o stvari sami (zaasno odredbo je mogoe predlagati samo v povezavi s konkretnim glavnim zahtevkom, za katerega je treba izkazati verjetnost, da je utemeljen) - zaasnost (trajanje je omejeno z rokom, ki ga postavi sodie). Pogoji za izdajo zaasne odredbe so: - verjetnost obstoja terjatve - nastanek neznatne kode za dolnika - subjektivno nevarnost za izvedbo izvrbe (pri denarnih terjatvah) - objektivno nevarnost (pri nedenarnih terjatvah) - uporabo sile ali nastanka teko nadomestljive kode (pri nedenarnih terjatvah) - da dolnik z izdajo zaasne odredbe, e bi se izkazala za neutemeljeno, ne bi pretrpel hujih posledic od tistih, ki bi jih pretrpel upnik brez izdaje le-te (tehtanje interesov). Postopek se zane na predlog ali po uradni dolnosti (postopek zaradi motenja posesti, zakonski spori in spori iz razmerij med stari in otroki). Sodie izda sklep v katerem navede rok, koliko asa naj odredba traja. Sklep mora biti vedno obrazloen. Zaasne odredbe v drugih postopkih:
1

- zakonski spori in spori iz razmerij med stari in otroki (411. len ZPP) - spori zaradi motenja posesti (427. len ZPP) - nepravdni postopki (114 len (ZNP) - spori zaradi kritve avtorskih pravic (170. len ZASP) - spori zaradi kritve pravi industrijske lastnine (123. len ZIL). 6. Prenehanje lastninske pravice na nepremininah Razlikujemo absolutno in relativno prenehanje lastninske pravice. V absolutnem smislu preneha lastninska pravica z unienjem stvari. lastnik ostane lastnik ostankov stvari. v relativnem smislu pa lastninska pravica preneha, e jo pridobi kdo drug. Prav tako preneha lastninska pravica v primeru akcesije, ko samostojna stvar izgubi svojo pravno samostojnost in postane sestavina druge stvari. 7. Oporona sposobnost, kdaj mora biti podana (sestava, sprememba, preklic) Oporona sposobnost je sposobnost napraviti oporoko, jo spremeniti ali preklicati. Oporono je sposoben vsakdo, ki je sposoben za razsojanje in je dopolnil 15 let. Razsodnost, ki se zahteva za oporono sposobnost, se ocenjuje z blajimi merili kot razsodnost, ki je potrebna za poslovno sposobnost. Sodna praksa teje, da je testiranje manj zahteven posel kot sklepanje nekaterih pogodb. Odvzem poslovne sposobnosti sam po sebi ne pomeni, da je zapustnik oporono nesposoben. Odloilno je dejansko stanje njegovega razuma v asu, ko je testiral. 8. Domneva oetovstva Naini doloanja oetovstva se ravnajo po okoliini, ali gre za otroka, rojenega v zakonski zvezi, ali za otroka, ki ni rojen v zakonski zvezi. Pri otroku rojenem v zakonski zvezi nastanejo pravice in dolnosti v razmerju otroka do oeta, z rojstvom, pri otroku, ki ni rojen v zakonski zvezi, pa z ugotovitvijo oetovstva. ZZZDR doloa, da se za otroka, rojenega v zakonski zvezi ali tristo dni po prenehanju zakonske zveze, teje mo otrokove matere (domneva oetovstva). 9. Nepremoenjska koda Pravo priznava pravno sankcijo le za pravno priznano nepremoenjsko kodo. Pravno priznane nepremoenjske kode so: * telesne boleine: pretrpljene in bodoe telesne boleine * duevne boleine: pretrpljene in bodoe telesne boleine * strah: primarni (strah ob kodnem dogodku) in sekundarni strah (strah zaradi izida zdravljenja) * okrnitev ugleda pravne osebe: novost v OZ. Duevne boleine: * zaradi zmanjanja ivljenjskih aktivnosti: nezmonost z dalo, povean telesni napor, manja ivljenjska sposobnost, splono osebno neugodje, zmanjanje osebnih prilonosti * zaradi skaenosti: objektivna merila (zunanjost okodovanca, opaznost sprememb, vidnost sprememb, monost zakrivanja sprememb, starost, spol) in subjektivna merila (vpliv na psihino poutje okodovanca) * zaradi razalitve dobrega imena in asti: neupravieno odrekanje spotovanja, jemanje ugleda, sejanje sovratva, prezir, prepir, nekoga skua osmeiti. * zaradi okrnitve svobode:gre za neupravien poseg v prostost, ki je lahko fizien ali dueven (odvzem svobode volje). * zaradi okrnitve osebnostne pravice: poseg v ime in glas, posegi v duevni mir * zaradi smrti blinjega: duevna boleina mora biti resnina. Upravienci so: zakonec, izvenzakonski partner, stari, otroci, bratje in sestre, e je med njimi obstajala ivljenjska skupnost, stari stari po sodni praksi, e so nadomeali stare * zaradi teje invalidnosti blinjega: gre za duevne boleine zaradi trpljenja druge osebe. Upravienci so enaki kot v prejnji alinei. * zaradi kritve dostojanstva: oseba je bila s prevaro, zlorabo ali silo razmerja podrejenosti zapeljana h kaznivemu spolnemu obevanju; oseba proti kateri je bilo storjeno kaznivo dejanje zoper dostojanstvo osebnosti. * zaradi tekih posegov v sorodstvene ustvene vezi * zaradi izgube stvari: cena posebne priljubljenosti (pretium affectionis) se prizna, e je koda nastala z naklepnim kaznivim dejanjem. 10. Stvarna slunost Stvarna slunost je stvarna pravica na tuji stvari, ki izhaja iz odnosa dveh nepreminin tako, da uinkuje v korist vsakokratnega lastnika ene nepreminine proti vsakokratnemu lastniku druge nepreminine. Zato vsaka stvarna slunost izhaja iz povezanosti dveh nepreminin, od katerih tisto, v korist katere uinkuje, imenujemo gospodujoa nepreminina, drugo, ki jo slunost bremeni, pa sluea nepreminina. Stvarna slunost e po sami definiciji ne more nastati na preminini ali pravici. Predmet slunosti je lahko samo sluea nepreminina. Stvarna slunost nujno pomeni omejevanje lastninske pravice lastnika sluee nepreminine. Pozitivna stvarna slunost je tista, ki slunostnega upravienca upraviuje, da za potrebe gospodujoe nepreminine izvruje doloena dejanja na sluei nepreminini. Negativne slunosti obvezujejo lastnika sluee nepreminine, da se zaradi koristi gospodujoe nepreminine vzdri ravnanj, ki bi jih kot lastnik lahko izvreval. Razliko med pozitivno in negativno slunostjo lepo kae stalie, da pozitivna slunost imetniku zagotavlja uporabo, zavezancu pa trpljenje, negativna slunost pa upraviuje zahtevati prepoved in zavezuje k opustitvi. Tipini primeri negativne slunosti so prepoved vzidanja okna v steno, prepoved dviga objekta, prepoved
2

odvzemanja razgleda in podobno. Tradicionalno se stvarne slunosti delijo na zemljike (poljske) in hine. Hina slunost je tista, katere izvrevanje predpostavlja obstoj stavbe na slueem zemljiu. Druge slunosti so zemljike. Delitev danes nima ve pravega pomena, saj z njo niso povezane pravne posledice. Bila pa je pomembna v rimskem pravu, saj se je razlikoval nain nastanka slunosti. Ta je danes sicer odpravljena z abstraktnim pojmom slunosti, vendar izoblikovane slunosti rimskega prava e danes sluijo kot vzoren model. Stvarna slunost lahko nastane z zakonom, na podlagi pravnega posla ali z odlobo dravnega organa (214. len SPZ). Stvarna slunost se ne prenaa z osebe na osebo, ampak z enega lastnika gospodujoe nepreminine na drugega. Naine nastanka stvarnih slunosti lahko podobno kot naine nastanka lastninske pravice delimo na izvirne in izvedene. e slunost nastane brez soglasja lastnika sluee nepreminine, gre za izviren nain njenega nastanka. Taken primer je nastanek na podlagi zakona ali odlobe pristojnega organa. O izvedenem nastanku slunosti govorimo, e slunost nastane s soglasjem lastnika sluee nepreminine. Taken primer pa je nastanek stvarne slunosti na podlagi pravnega posla, katerega posledica je nastanek nove pravice. Za izvedeno pridobitev stvarne slunosti se teje tudi pridobitev e nastale stvarne slunosti, s tem da oseba pridobi lastninsko pravico na gospodujoi nepreminini. Stvarna slunost je stvarna pravica in za njen nastanek s pravnim poslom veljajo smiselno enaka pravila kot za prenos lastninske pravice ali nastanek drugih stvarnih pravic. Doloba prvega odstavka 215. lena SPZ jasno in izrecno doloa, da mora biti najprej sklenjen zavezovalni pravni posel, iz katerega izhaja obveznost ustanovitve slunosti. Temu mora slediti razpolagalni pravni posel, katerega izraz je zemljikoknjino dovolilo. Konno pa je treba na podlagi zemljikoknjinega dovolila stvarno slunost vpisati v zemljiko knjigo. Le e so opravljeni vsi trije koraki, stvarna slunost veljavno nastane Na podlagi zakona stvarna slunost lahko nastane samo s priposestvovanjem. Za to morajo biti izpolnjeni vsi predpisani pogoji. Pri priposestvovanju to pomeni, da mora obstajati doloena kvaliteta posesti oziroma nain izvrevanja pravice in da mora potei doloen as, ki je doloen z zakonom. Pogoji za priposestvovanje so: (1) dobra vera priposestvoval-ca; (2) izvrevanje slunosti; (3) potek desetletne priposestvovalne dobe. Priposestvovalec je v dobri veri, e ne ve in ne more vedeti, da ni pridobil slunostne pravice, oziroma e slunost izvruje misle, da jo je pridobil na veljaven nain. To pomeni, da mora imeti priposestvovalec ustrezen naslov za izvrevanje slunosti, pa se kasneje pokae, daje naslov pomanjkljiv ali neveljaven. Tipien primer je izvrevanje slunosti, ki je nastala na podlagi pravnega posla in ki je vpisana v zemljiko knjigo, kasneje pa se pokae, da je bil pravni posel nien. Pogoj dobre vere pa ni izpolnjen, e je bila med lastnikoma gospodujoe in sluee nepreminine sklenjena samo pogodba o ustanovitvi slunosti, slunost pa ni bila vpisana v zemljiko knjigo. Podlaga za nepravo priposestvovanje stvarne slunosti je njeno dolgotrajno izvrevanje. Bistvena razlika med pravim in nepravim priposestvovanjem je v tem, da se pri nepravem priposestvovanju ne zahteva dobra vera priposestvovalca Naini prenehanja slunosti so smiselno enaki, kot je njihov nastanek, in tudi prenehanje slunosti lahko temelji na pravnem poslu, zakonu ali odlobi pristojnega organa. Do prenehanja stvarne slunosti na podlagi pravnega posla pride smiselno enako kot do nastanka stvarne slunosti na isti podlagi. Stvarna slunost kot pravica stvarnega prava preneha ele z izbrisom iz zemljike knjige oziroma z vknjibo njenega prenehanja. Podlaga za izbris stvarne slunosti je najprej zavezovalni pravni posel, iz katerega izhaja volja, da pravica preneha. Izpolnitev tega pravnega posla pa je izdaja zemljikoknjinega dovolila, s katerim lastnik gospodujoe nepreminine dovoljuje izbris stvarne slunosti. Prenehanje pa nastopi ele z vpisom prenehanja oziroma izbrisom stvarne slunosti iz zemljike knjige. Tudi zavezovalni pravni posel, usmerjen v prenehanje slunosti, nima svojega imena in njegova vsebina ni urejena z zakonom. Taken pravni posel bi lahko imenovali odpust slunosti, zanj pa je obvezna pisna oblika lastnika gospodujoe nepreminine. Stvarna slunost lahko preneha tudi iz razlogov, ki jih doloa zakon. Veinoma gre za razloge, za katere e zakonodajalec ugotavlja, da stvarna slunost za gospodujoo nepreminino ni ve potrebna in daje moneji interes lastnika sluee nepreminine, da se omejitev lastninske pravice na njej odpravi. Preneha v trenutku, ko so izpolnjeni pogoji, ki jih doloa zakon. Ti primeri so: *osvoboditev slunosti * zastaranje slunosti * unienje nepreminine * enakost lastninskega stanja (zdruitev) * zdruitev in delitev sluee in gospodujoe nepreminine Neprava stvarna slunost je novost, ki jo je v pravni sistem uvedel SPZ. Kot izhaja e iz samega izraza, gre za slunost, ki ima elemente stvarne in osebne slunosti. Neprava stvarna slunost je po vsebini podobna stvarni slunosti. Tako lahko neprava stvarna slunost pomeni rabo sluee nepreminine (pozitivna neprava stvarna slunost) ali opuanje ravnanj na sluei nepreminini, ki bi bila lastniku sluee nepreminine drugae dovoljena (negativna neprava stvarna slunost). Tudi za nepravo stvarno slunost seveda velja, da njena vsebina ne zahteva aktivnega ravnanja lastnika sluee nepreminine. Stina toka med osebno in nepravo stvarno slunostjo pa je v
3

tem, da se neprava stvarna slunost ustanavlja v korist doloene osebe, in ne v korist vsakokratnega lastnika gospodujoega zemljia. Z nepravo stvarno slunostjo pa je lahko obremenjena samo nepreminina. Prav tako je osebna slunost rabe lahko samo pozitivna, negativne osebne slunosti pa nae pravo ne pozna. 11. Sosporniki O sospornitvu govorimo, kadar je na strani toenca ali tonika nastopa ve pravnih ali fizinih oseb. Gre za subjektivno kumulacijo - za zdruevanje procesnih subjektov na strani pravdnih strank. Vrste sospornitva: - formalno (je vedno navadno): predmet spora so zahtevki oziroma obveznosti iste vrste, ki se opirajo na istovrstno dejansko in pravno podlago; e velja stvarna in krajevna pristojnost istega sodia za vsak zahtevek in za vsakega toenca. Med seboj niso v nobene materialnopravni zvezi. Primer: etani lastniki, naroniki doloene knjine zbirke - materialno (je lahko navadno ali enotno): sosporniki so glede na sporni predmet v pravni skupnosti; njihove pravice se opirajo na isto dejansko in pravno podlago; e gre za solidarne terjatve in solidarne obveznosti. Primer: zakonca, solastniki. - navadno: za vsakega sospornika se lahko izda razlina sodba. Vsak navadni sospornik je samostojna stranka in njegova procesna dejanja uinkujejo samo zanj. - enotno: o zadevi se odloi enotno. Vsi enotni sposporniki so pravdna stranka. Aktivno in koristno dejanje enega sospornika uinkuje za vse sospornike. e si procesna dejanja nasprotujejo, bo obveljalo tisto, ki je najkoristneje. Primer: ve zakonitih dediev zahteva ugotovitev neveljavnosti oporoke. e je oporoka neveljavna za enega zakonitega dedia, je neveljavna za vse. -nujno: je podvrsta enotnega sospornitva. Vsi sosporniki morajo nastopati na aktivni ali pasivni strani, ker sicer v procesu ne nastopa aktivni ali pasivno legitimirana stranka. Primer: zakona glede skupnega premoenja, sodedii pred delitvijo zapuine, v pravdni zaradi izpodbijanja oetovstva mati ali otrok. - zakonito: doloa zakon, in sicer: glavna intervencija in toba proti glavnemu dolniku in poroku. - zaetno in naknadno: e v zaetku na aktivni ali pasivni strani nastopa ve oseb (zaetno). e se do konca glavne obravnave prikljui toniku nov tonik (privolitev ni potrebna) ali e se toba raziri na novega toenca (zahteva se privolitev novega toenca) (naknadno). - podrejeno (eventualno): tonik lahko zajeme z eno tobo ve toencev tudi tako, da zahteva, naj sodie ugodi tobenemu zahtevku proti naslednjemu toencu, e bi bil pravnomono zavrnjen zahtevek proti tistemu, ki je v tobi naveden pred njim. Uporabi se predvsem takrat, kadar ni povsem jasna pasivna legitimacija toenca. Zoper eventualnega sospornika se sme postopek uvesti ele, ko je bil zahtevek prosti primarnemu toencu pravnomono zavrnjen. Dovoljeno je: e uveljavlja tonik proti vsakemu toencu isti zahtevek; e so razlini zahtevki v medsebojni zvezi in je isto sodie stvarno in krajevno pristojno za vsak zahtevek. Primer: ni jasno kdo je zakrivil prometno nesreo; pravno ni jasno, kdo je dolan zavarovati opueno gramoznico) 12. Izvrba na podlagi verodostojne litine Za denarne terjatve se dovoli izvrba tudi na podlagi verodostojne listine. ZIZ doloa katera listina se teje za verodostojno: - faktura - menica ali ek s protestom in povratnim raunom, kadar je to potrebno za nastanek terjatve - javna listina - izpisek iz overjenih poslovnih knjig - po zakonu overjena zasebna listina - listina, ki ima po posebnih predpisih naravo javne listine Lastnost verodostojnosti pa lahko pridobi tudi listina, e tako doloa drug zakon (SPZ, ki doloa, da je verodostojna listina poziv upravnika v zgradbi z ve etanimi lastniki posameznemu izmed njih za plailo strokov upravljanja in v rezervni sklad - 119. len SPZ). Verodostojna listina mora biti predloena predlogu za izvrbo v izvirniku ali overjenem prepisu. Sodie mora najprej odloiti o dajatvenem zahtevku, da je dolnik dolan izpolniti zahtevano denarno obveznost, v drugem delu pa odloi o dovolitvi predlagane izvrbe. Dolnik je upravien sklep izpodbijati z ugovorom, tako v delu, ki se nanaa na terjatev, kot v delu o dovolitvi izvrbe. e dolnik z ugovorom izpodbija sklep v delu, ki se nanaa na terjatev oziroma v celoti, sodie razveljavi samo sklep o dovolitvi izvrbe in polje zadevo pravdnemu sodiu. 13. Oporoka Deduje se lahko po oporoki ali po zakonu. Oporoka (testament) je enostranska, preklicna, v predpisani obliki dana izjava volje, s katero neka oseba razpolaga s svojim premoenjem za primer smrti. Oporoka ima naslednje znailnosti: * je enostranski pravni posel: odvisna je samo od volje oporoitelja. Ni potrebno soglasje osebe, ki naj dobi korist z oporoko; * oporoitelj jo lahko vsak as preklie: gre za izjavo poslednje volje oporoitelja; * gre za pravni posel za primer smrti: razpolaganja doloena v oporoki se realizirajo ele ob smrti oporoitelja; * gre za strogo osebni akt: oporoitelj ne more prepustiti doloitve dedia tretjemu; * gre za oporoiteljevo razpolaganje s premoenjem * je strogo formalni pravni akt: veljavna je samo oporoka, ki je narejena v eni izmed oblik, ki jih predpisuje zakon. Gre za formo ad valorem. Oblike oporoke:
4

- lastnorona oporoka - pisna oporoka - sodna oporoka: * oporoka sestavljena v tujini; * oporoka sestavljena na slovenski ladji; * oporoka sestavljena med izrednim ali vojnim stanjem - mednarodna oporoka - notarska oporoka - ustna oporoka 14. Osebnostne pravice Osebnostne pravice so nepremoenjske in absolutne pravice, saj uinkujejo zoper vsakogar in so praviloma doloene v zakonu, katerih namen je varstvo dobrin lovekove osebnosti. Absolutne pravice so tudi: stvarne pravice, pravice intelektualne lastnine (avtorska in izumiteljska pravica), dedna pravica. Vrste osebnostnih pravic: ast, potenje, telesna, duevna in moralna integriteta, lovekovo osebno podroje, podoba, imeOsebne dobrine so neloljivo povezane z osebo, lovekom ali pravno osebo. 15. Dajatve, storitve, opustitve in dopustitve Gre za ravnanje oseb, ki je poseben predmet civilnega prava (obligacijskega prava). Predmet obligacijskega prava je vedno doloeno ravnanje ali dejanje, ki ga imenujemo izpolnitev (nekaj, da stori, opusti ali dopusti). 16. Zavarovalna pogodba Zavarovalna pogodba je dvostransko obvezna, sinalagmatina pogodba, s katero se ena stranka (zavarovalec) zavee plaati premijo ali prispevek, druga stranka (zavarovalnica) pa je dolna, e nastane zavarovalni primer, izplaati zavarovalnino ali odkodnino ali storiti kaj drugega. Pogodba je sukcesivna, adhezijska, kar pomeni, da je obveznost ene stranke (zavarovalnice) odvisna od bodoega, negotovega dogodka, to je od realizacije rizika. Riziko je obstoj nevarnosti za nastanek zavarovalnega primera. Volja strank ne sme vplivati na realizacijo rizika. Za zavarovalni primer gre, e je do dogodka prilo po nakljuju. Obveznost ene od strank je ob sklenitvi pogodbe negotova. OZ doloa, da je pogodba sklenjena, ko pogodbenika podpieta zavarovalno polico ali potrdilo o kritju. Po tej dolobi gre za oblinost ad valorem, ad solemnitatem - oblika je pogoj za veljavnost. e torej polica ni podpisana, je pogodba nina in nobena od strank ni upraviena do izpolnitve. To stalie sprejema tudi sodna praksa. Polica je osrednja listina v zavarovalnem pravu. Zaasno jo lahko nadomesti potrdilo o kritju, zlasti tedaj, ko stranki e nimata vseh relevantnih podatkov, vendar oba elita, da bi pogodba veljala. Pravice in obveznosti strank: * zavarovalec: - prijava nevarnostnih okoliin - plailo premije - obvestilo zavarovalnice o nastopu zavarovalnega primera - obveanje o spremembah nevarnostnih okoliin - prizadevanje za prepreitev zavarovalnega primera (pri premoenjski kodi) * zavarovalnica: - izplailo zavarovalnine ob nastopu zavarovalnega primera - seznanitev zavarovalca z zavarovalnimi pogoji. 17. Podzavarovanje - nadzavarovanje Podzavarovanje: Zavarovalna vsota je manja od vrednosti zavarovane stvari. do podzavarovanja pride hote, ker eli zavarovalec zaradi nijih premij del kode nositi sam, ali pa nehote, zaradi nepravilne ocene vrednosti zavarovane stvari. pri podzavarovanju je uveljavljeno naelo proporcionalnosti. Zavarovalnica je dolna povrniti sorazmerni del kode. Razmerje med odkodnino (zavarovalnino) in kodo je enako razmerju med zavarovalno vsoto in vrednostjo zavarovane stvari. posebna vrsta namernega podzavarovanja so dogovori o franizah. Nadzavarovanje: Zavarovalna vsota je veja od vrednosti zavarovane stvari ob sklenitvi pogodbe. Do tega lahko pride nehote, e nobena stranka ni ravnala nepoteno, lahko pa gre za dejanski stan prevare, ko stranka ravna nepoteno, ker se eli obogatiti. 18. Pri katerih zavarovanjih se zavarovalna vsota omeji do nekega zneska, ki je lahko niji od kode? Pri osebnih zavarovanjih, saj zavarovalnina ne pomeni odkodnine, zato obstoj in viina kode nista pomembni. Zavarovalnica zavarovancu dolguje zavarovalno vsoto, doloeno v pogodbi. Osebno zavarovanje zato imenujemo vsotno zavarovanje. Namen in cilj premoenjskega zavarovanja pa je povrnitev kode, nastale z nastankom zavarovalnega primera, zato zavarovanec iz zavarovanja ne more dobiti ve od nastale kode. 19. Izvedenec v ZPP Izvedenec je oseba, ki na podlagi svojega strokovnega znanja sestavi izvedensko mnenje o preteklih in sedanjih dejstvih ter s tem pomaga sodniku ugotoviti in razjasniti pravno relevantna dejstva. Sodiu torej posreduje zapaanja o pravno pomembnih dejstvih. Na podlagi pravil znanosti ali stroke sklepa na obstoj ali neobstoj doloenih dejstev. e pa izpoveduje o dejstvih, ki jih je sam zapazil, ker ima potrebno strokovno znanje (npr. zdravnik o poteku bolezni doloene osebe), pa v procesu nastopa kot izvedena pria in ne kot izvedenec. Sodie ga postavi s sklepom. Izvedenci so lahko le fizine osebe. Izvedensko delo sestoji iz - izvida: v njem opie dejanske ugotovitve, do katerih je priel na temelju svojega strokovnega znanja; - mnenja: v njem ocenjuje ugotovljena dejstva s stalia svoje stroke. Sodie ni vezano na izvedensko mnenje.
5

Mnenje pridobljeno izven postopka se lahko upoteva le, e ga priznata obe pravdni stranki. 20. Pristojnost pri izvrilnem postopku (Obvezna, ne izbirna) Stvarna pristojnost: kateri organ naj reuje doloeno vrsto pravne zadeve. H kateremu sodiu spada zadeva, kadar odloa na prvi stopnji, k okrajnemu ali okronemu. Stvarno pristojnost lahko opredelimo na podlagi narave doloene zadeve, na podlagi vrednosti predmeta, na podlagi izrecne doloitve v zakonu. Stvarno pristojnost sodi v nepravdnih postopkih doloa ZS, ki za zadeve izvrbe in zavarovanja predvideva pristojnost okrajnega sodia, kadar zakon ne doloa drugae. ZS doloa pristojnost okronega sodia za zadeve zavarovanja z zaasno odredbo, kadar sodie odloa o predlogih, vloenih pred zaetkom spora, o katerem bo sodie odloalo po pravilih v gospodarskem sporih oziroma v zadevah, v katerih je dogovorjena arbitrana pristojnost. Funkcionalna pristojnost: je podvrsta stvarne pristojnosti; katera sodia so pristojna za odloanje v posameznih procesnih fazah (odloanje o ugovoru - nedevolutivno pravno sredstvo; pritoba, odloa vije sodie). Krajevna pristojnost: katero izmed ve vrst sodi naj reuje konkretno zadevo. Velja naelo, da tisto sodie, ki bo najlaje opravilo izvrbo. To je praviloma sodie, na obmoju katerega so stvari ali pravice, ki so predmet izvrbe (forum rei sitae). Na podlagi tega naela velja, da je pristojnost izkljuna in prorogacija ni dopustna. Situacija pa je drugana pri izvrbi na podlagi verodostojne listine, kjer lahko upnik v predlogu za izvrbo predlaga, naj se v primeru dolnikovega ugovora postopek nadaljuje pred sodiem, pristojnim po sklenjenem dogovoru o krajevni pristojnosti. Sodie pa se izree za krajevno nepristojno po uradni dolnosti, e je izkljuno krajevno pristojno drugo sodie. Vendar le do izdaje odlobe na prvi stopnji. Dolnik lahko krajevno nepristojnost uveljavlja v ugovoru. 21. Pri zakonskih sporih o em mora vedno odloiti sodie glede razmerij med stari in otroki O vzgoji, varstvu, stikih in preivljanju otrok - naelo oficialnosti 22. Stvarne pravice SPZ pozna naslednje stvarne pravice: - lastninska pravica - zastavna pravica - zemljiki dolg - slunosti - stvarno breme - stavbna pravica. Dopustne so samo tiste stvarne pravice, ki jih kot take doloa zakon, tako da stranki ne moreta sami s pravnim poslom ustvariti novih stvarnih pravic (numerus clausus). 23. Posest (posredna, neposredna), varstvo Posest je dejanska izkljuna oblast nad neko stvarjo. SPZ jo opredeljuje kot neposredno ali posredno dejansko oblast nad stvarjo. Pri tem ni pomembno ali ima tisti, ki ima stvar v posesti, tudi kakrnokoli pravico do posesti. Tipini primeri posestnikov so: lastnik, tat, ropar, najemnik, zakupnik, jemalec leasinga. Neposredna posest je neposredna dejanska oblast nad stvarjo, pri posredni posesti pa gre za to, da nekdo izvruje dejansko oblast nad stvarjo prek koga drugega. Primer: A je lastnik kolesa, ki ga posodi B-ju. V tem primeru je A posredni, B pa neposredni posestnik. Pomembno je, da med posrednim in neposrednim posestnikom obstaja neko posestnoposredovalno razmerje. Za posredno posest zadostuje, da ima neposredni posestnik posest nad stvarjo iz kakrnega koli pravnega naslova. Znailnost ureditve varstva posesti je, da varuje zgolj posest, ne glede na to, ali ima tisti, ki se sklicuje na varstvo, pravico do posesti ali ne. Posestnik je varovan proti vsakemu motenju posesti, celo v primeru, da to motenje prihaja od lastnika stvari. namen ureditve varstva posesti je ravno varovanje posestnika pred samovoljnimi posegi, saj pravo ne more tolerirati nasilnih sprememb obstojeega dejanskega stanja. SPZ kot izjemo od naela prepovedi samovoljnega ravnanja dovoljuje samopomo, ter doloa zelo stroge pogoje. Zahteva se, da je nevarnost neposredna, da je samopomo nujna, da nain samopomoi ustreza okoliinam, v katerih obstaja nevarnost in da je samopomo takojnja. Toba zaradi motenja posesti - znailni so kratki roki in dejstvo, da se ne razpravlja o pravici. Pravico do posestnega varstva ima tudi tisti, ki nima pravice do posesti. Toenec se tako ne more sklicevati na to, da je on lastnik stvari. Varuje se nedobroverna posest, celo, e je ta bila pridobljena s silo, na skrivaj ali z zlorabo zaupanja, vendar pa lahko toenec ugovarja, da mu je tonik sam odvzel posest s silo, na skrivaj ali z zlorabo zaupanja, pod pogojem, da je toenec pridobil posest nazaj v okviru dovoljene samopomoi. Posestnik pa nima pravnega varstva, e motenje ali odvzem posesti temelji na zakonu (npr. rube). Sodno varstvo pred motenjem je mogoe zahtevati v prekluzivnem roku 30 dni od dneva, ko je posestnik zvedel za motenje in storilca, vendar ne pozneje kot v enem letu od dneva, ko je motenje nastalo. 24. Ali je mona posest na delu stvari Da, ker ne gre za stvarno pravico. Naelo specialnosti pomeni, da je lahko samo individualno doloena samostojna stvar predmet stvarnih pravic, ne pa tudi del stvari. SPZ pa dopua izjemo od tega naela, tako da dopua posest na delu stvari. Za delno posest je znailno, da vsak posestnik izkljuno uporablja del stvari, npr. stanovanje v zgradbi, ki je v solastnini. Pri skupni posesti pa soposestniki uporabljajo isto stvar ali del iste stvari, hkrati ali izmenino (npr. kolesarnico ali dvigalo v stanovanjskem bloku v etani lastnini). 25. Lastninska pravica, varstvo (odvzem, vznemirjanje) Lastninska pravica je najpomembneja in najobseneja stvarna pravica. SPZ jo opredeljuje kot pravico imeti neko stvar v posesti, jo uporabljati in uivati na najobseneji nain ter z njo razpolagati. Lastninska pravica se varuje s
6

stvarnopravnimi tobami: - lastninska toba (vrnitveni zahtevek, rei vindicatio) - publicijanska toba - negatorna toba (prepovedna, opustitvena, negatorna toba) - toba zaradi motenja posesti - popularna toba (133. len OZ). 26. Ali lahko zahtevek za varstvo lastninske pravice zastara Lastninska toba je nezastarljiva, kar se razlaga kot posledica nezastarljivosti same lastninske pravice. 27. Rei vindikacija (lastninska toba) Na voljo je praviloma zgolj lastniku. Poleg tega imata solastnik in skupni lastnik pravico do tobe za varstvo lastninske pravice na celotni stvari, solastnik pa tudi pravico do tobe za varstvo svoje pravice na delu stvari. Z lastninsko tobo se zahteva vrnitev individualno doloene stvari, najvekrat je toenec neposredni lastniki posestnik stvari. Lastnik mora dokazati svojo lastninsko pravico na stvari ter dejansko posest toenca. Toenec, ki je neposredni posestnik lahko ugovarja, da je on ali posredni posestnik, od katerega izvaja pravico do posesti, upravien do posesti. SPZ doloa pravice glede na to, ali je posestnik v dobri veri ali je nedobroveren. Dobroveren lastniki posestnik ima naslednje pravice: - pripadajo mu plodovi, ki so bili obrani do vrnitve - uporabe stvari ni dolan plaati in ne odgovarja za poslabanje in unienje stvari, nastalo v asu, ko je imel stvar v dobroverni posesti - pravico ima do povraila strokov, potrebnih za vzdrevanje stvari - zahteva lahko vrnitev koristnih strokov v tolikni meri, kolikor se je vrednost stvari poveala - pravico ima pridrati stvar, dokler mu niso povrnjeni potrebni in koristni stroki, ki jih je imel v zvezi z njenim vzdrevanjem. Nedobroveni lastniki posestnik ima naslednji poloaj: - lastniku stvari je dolan vrniti vse plodove - lastniku stvari je dolan povrniti vrednost obranih plodov, ki jih je porabil, odtujil, kot tudi vrednost plodov, ki jih ni obral - dolan je povrniti kodo, nastalo s poslabanjem ali unienjem stvari, razen e bi ta koda nastala tudi tedaj, ko bi bila stvar pri lastniku - lahko zahteva povrailo potrebnih strokov, ki bi jih imel tudi lastnik - pravico do povraila koristnih strokov ima samo, e so koristne za lastnika - nima pravice do povraila strokov, ki jih je imel zaradi svojega zadovoljstva ali olepanja stvari, lahko pa odnese stvar, ki jo je vgradil za svoje zadovoljstvo ali olepanje stvari, e se da brez pokodbe loiti od glavne stvari - ius tollendi 28. Pravno sredstvo dolnika zoper sklep o izvrbi, kdo odloa o ugovoru, kaken mora biti ugovor Dolnik lahko zoper sklep o izvrbi vloi ugovor. O ugovoru odloa sodie prve stopnje, ki je izdalo sklep o izvrbi (nedovolutivno pravno sredstvo). Ugovor mora biti obrazloen, v nasprotnem primeru ga sodie zavrne, dolnik pa lahko proti njemu vloi pritobo. Za obrazloenega velja ugovor, v katerem je dolnik navedel dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predloil potrebne dokaze. Ugovor je mogoe vloiti iz vseh razlogov, ki prepreujejo izvrbo, posamezne pa zakon tudi nateva. Na splono lahko dolnik vloi ugovor zaradi bistvene kritve pravil ZIZ in ZPP, napano uporabo materialnega prava in zmotno ter nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. 29. Denarne obveznosti: ali je zamuda pogoj za nastanek zamudnih obresti, delitev zamudnih obresti, vloga zakonskih zamudnih obresti? Zamudne obresti so obresti, ki so doloene kot civilna sankcija za zamudo (kritev obveznosti plaati doloen denarni znesek ob zapadlosti). Zamudne obresti teejo v obdobju od zapadlosti denarne obveznosti (torej od nastanka zamude) do njenega plaila. Pravni temelj nastanka obveznosti plaati zamudne obresti je tako pravno dejstvo nastanka zamude z izpolnitvijo denarne obveznosti. Za nastanek obveznosti plaati zamudne obresti v primeru zamude z izpolnitvijo poslovne obveznosti morata biti izpolnjeni sploni predpostavki: * zamuda, ki ima objektivne znake protipravnega stanja: dolnik pride v zamudo, e svoje obveznosti ne izpolni ob zapadlosti. Vendar doloena objektivna stanja zamude z izpolnitvijo obveznosti nimajo znakov protipravnega stanja. To so stanja, ko ima stranka pravico odkloniti izpolnitev, etudi je njena obveznost dospela: - e uveljavlja ugovor soasnosti izpolnitve oziroma ugovor ogroenosti izpolnitve - e je uresniila pravico odstopiti od pogodbe * vzrok za zamudo z izpolnitvijo (kritev) denarne obveznosti izvira iz sfere pogodbene stranke, ki bi morala opraviti izpolnitev obveznosti. Pri tem velja domneva, da vzrok za kritev izvira iz sfere te stranke, ki pa lahko to domnevo ovre, e dokae, da je vzrok za kritev zunaj njene sfere. Zamudne obresti imajo dvojno funkcijo: * funkcijo nadomestila za uporabo denarja (v obdobju zamude) * kaznovalno funkcijo, in sicer enako kot odkodninska odgovornost: dolnika spodbujajo k pravilni (pravoasni) izpolnitvi obveznosti. Loimo: * zakonske zamudne obresti * pogodbene zamudne obresti. Zamuda je pogoj za nastanek le zakonskih zamudnih obresti. Pri pogodbenih je obrestih je pravni temelj za njihov
7

nastanek pravni posel med dolnikom in upnikom 30. Kdaj preide zapuina na dedie, monost preklica izjave o odpovedi dediini, kaj e poda izjavo pod vplivom sile ali gronje e so podani pogoji za dedovanje, se s trenutkom zapustnikove smrti uvede dedovanje, dedii so poklicani k dedovanju istoasno pa e pridobijo zapuino. Trenutek uvedbe dedovanja, delacija, sovpada s trenutkom pridobitve dediine, z akvizicijo. Zapuina tako ni niti trenutek brez subjekta. Po naem pravu se domneva, da osebe, poklicane k dedovanju, dediino sprejemajo, vendar pa lahko to domnevo spodbijejo s tem, da izjavijo, da dediine ne sprejemajo, se ji odpovedujejo. Izjavo o odpovedi dediini lahko poda dedi do konca zapuinske obravnave, to je do tedaj, ko izda sodie sklep o dedovanju. Odpoved dediini velja tako za odpovedujoega se dedia, kot tudi za njegove morebitne potomce, e dedi izrecno ne izjavi, da se odpoveduje samo v svojem imenu. e so potomci mladoletni, za to domnevno odpoved v njihovem imenu ni potrebna odobritev CSD. Pravna posledica odpovedi dediini pomeni, da odpovedujoi dedi sploh ni postal dedi. Dedni dele oporonega dedia gre zakonitim dediem, e ni bila volja oporoitelja drugana. Z dednim deleem zakonitega dedia, se ravna tako, kot da je umrl pred zapustnikom. Njegov dele dedujejo njegovi potomci na podlagi vstopne pravice. Dedna izjava je enostranski pravni posel, zato morajo biti podani predpogoji veljavnosti takega posla: poslovna sposobnost dedia, njegova prava in resnina volja in predpisana oblika izjave. e kateri izmed pogojev manjka, dedna izjava ni veljavna (sila, gronja). Dedna izjava ne more biti delna. Ni je mogoe podati pogojno, niti z rokom ali bremenom. Ni je mogoe preklicati ali spremeniti. 31. Zamudna sodba, kaj e je izdana v nasprotju z ZPP, kaj stori pritobeno sodie Sodie izda zamudno sodbo: - e toenec ne odgovori na tobo v roku 30 dni; - e toenec ne pride na poravnalni narok ali prvi narok za glavno obravnavo Pod pogojem, da je toba sklepna (to pomeni, da mora iz dejstev navedenih v tobi, izhajati utemeljenost tobenega zahtevka). Zakon doloa pogoje za izdajo zamudne sodbe: - da je pravilno vroena toeni stranki - da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati - da je toba sklepna - da dejstva, na katera se opira tobeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predloil sam tonik, ali z dejstvi, ki so na splono znana. e je toba nesklepna, sodie toniku naloi rok, za odpravo nesklepnosti s sklepom. e toea stranka tobe ustrezno ne odpravi, sodie tobeni zahtevek zavrne (ZPP-D). Sodie pa je vraa tobe v popravo, e je oitno, da stranka nesklepnosti tobe ne bi mogla odpraviti. e je sodie v nasprotju z ZPP izdalo zamudno sodbo gre za bistveno kritev dolob pravdnega postopka. Gre za razlog, na katerega pazi sodie po uradni dolnosti. Sodie razveljavi s sklepom sodbo prve stopnje in zadevo vrne istemu sodiu ali pa jo odstopi pristojnemu sodiu prve stopnje v novo sojenje, e kritve postopka glede na njeno naravo ne more samo odpraviti (ni potrebna nova glavna obravnava, temve lahko sodie samo ozda novo sodbo - novost). 32. Naini prenehanja zakonske zveze, kaj je potrebno uveljavljati v tobi za razvezo, nevzdrnost ali je morala biti podana pri obeh zakoncih Zakonska zveza preneha: * s smrtjo enega od zakoncev * z razglasitvijo enega zakonca za mrtvega * z razvezo zakonske zveze Po ZZZDR je nevzdrnost edini razlog za razvezo zakonske zveze. Zakonska zveza se razvee na zahtevo katerega koli zakonca, tudi tistega, ki je nevzdrnost povzroil. Sodie ugotavlja nevzdrnost v konkretnem primeru, ne pa krivde. Za nevzdrnost se teje, e so odnosi med zakoncema zaradi resnih vzrokov trajno in globoko omajani in njihov znaaj ni zgolj prehodne narave. Za nevzdrnost zadostuje, e le eden od zakoncev ne more ve prenaati zakonske zveze. Postopek za razvezo zakonske zveze se zane s tobo zaradi razloga nevzdrnosti ali s sporazumno razvezo. Toba mora vsebovati doloen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev, dejstva, na katera tonik opira svoj zahtevek, dokaze s katerimi se ta dejstva ugotavljajo in druge podatke, ki jih mora imeti vsaka vloga. Sodie mora po uradni dolnosti storiti vse, da se zavarujejo koristi in pravice otrok in drugih oseb, ki niso sposobne skrbeti zase. V zvezi s tem lahko sodie samo ugotavlja dejstva, ki jih stranke niso navajale. Pri odloanju o varstvu, vzgoji in preivljanju otrok, sodie ni vezano na postavljene zahteve. O teh vpraanjih odloa tudi v primeru, da zahtevek sploh ni bil postavljen. 2. NATAA LOINA 1. Naini nastanka obveznosti Obveznosti nastanejo: * s pravnim poslom (poslovne obveznosti: izjava volje, pravni posel, pogodba) * na podlagi dogodka, ki nima narave voljnega ravnanja (neposlovne obveznosti: delikt, kvazidelikt, kvazikontrakt) 2. Predpostavke za veljavno sklenitev pravnega posla
8

* sposobnost strank (pravna, poslovna sposobnost) * soglasje ali volja (mora biti resnina, svobodna, prosta zavestnih ali nezavestnih napak) * podlaga ali kavza * monost in dopustnost, doloenost oziroma dololjivost predmeta * oblika, e je predpisana 3. Napake volje * Nezavestno nesoglasje: - zmota - sila ali gronja (strah) - prevara * Zavestno nesoglasje - neresnina volja: - mentalna rezervacija - izjava v ali, igri ali na gledalikem odru, pri pouku postavljeni primeri (neresne izjave) - simulirani pravni posli (navidezna pogodba). Zmota je napana predstava o doloeni okoliini, ki ne ustreza resninosti. Sila ali gronja: stranka sklene pravni posel iz strahu, ki ga zakrivi sopogodbenik ali kdo drug. Strah mora biti utemeljen. Prevara je dejanje, s katerim ena stranka pri drugi povzroi zmoto ali drugo stranko dri v zmoti z namenom, da bi drugo stranko pripeljala k sklenitvi pogodbe. V vseh treh primerih je pravna posledica izpodbojno upravienje. 4. Pogodbena kazen Pogodbena kazen je dogovor med upnikom in dolnikom, da bo dolnik plaal upniku doloen denarni znesek ali drugo premoenjsko korist v primeru neizpolnitve ali nepravilne izpolnitve. Dogovorjena je za zamudo, e ni dogovorjeno drugae. Upnik ne more zahtevati pogodbene kazni, e je do neizpolnitve prilo zaradi vzroka izven dolnikove odgovornosti. Pogodbena kazen ne more biti dogovorjena za denarne obveznosti. Dogovorjena mora biti v enaki obliki, kot to velja za glavno obveznost. Stranki pa jo lahko doloita v skupnem znesku, odstotku ali za vsak dan zamude. Vrste pogodbene kazni: * za primer neizpolnitve lahko upnik alternativno zahteva izpolnitev pogodbe ali pogodbeno kazen. Upnik izgubi pravico zahtevati izpolnitev obveznosti, e je zahteval plailo pogodbene kazni. * za primer nepravilne izpolnitve lahko upnik kumulativno zahteva izpolnitev obveznosti in pogodbeno kazen hkrati. Pogoj za pogodbeno kazen je, da upnik ob izpolnitvi dolnika obvesti, da si pridruje pravico do kazni. Upnik ne more zahtevati pogodbene kazni zaradi zamude, e je sprejel izpolnitev in ni nemudoma sporoil dolniku, da si pridruje pravico do pogodbene kazni. Sodie lahko na dolnikovo zahtevo zmanja pogodbeno kazen, glede na vrednost in pomen predmeta. Posebni primeri pogodbene kazni so: izguba plailnih obrokov, odstopnina, sodni penali. 5. Subjektivna in objektivna odkodninska odgovornost. Kdo kaj dokazuje? Subjektivna odgovornost: Krivda je podana, e okodovalec povzroi kodo namenoma ali iz malomarnosti. Krivda povzroitelja kode se v naem odkodninskem pravu domneva: povzroitelj kode velja za krivega, e ne dokae, da je koda nastala brez njegove krivde. Gre za krivdno odgovornost z obrnjenim dokaznim bremenom. Namen je najteja oblika krivde. Poznamo: * direkten naklep: storilec ve za kodljivo posledico, ki bo nastala z njegovim ravnanjem, vendar kljub temu eli dosei kodljivo posledico; * eventualni ali indirektni naklep: storilec ve za kodljivo posledico, ki bo nastala z njegovim ravnanjem, vendar kljub temu privoli v kodljivo posledico. Malomarnost: * zavestna malomarnost: storilec se zaveda, da utegne iz njegovega ravnanja nastati kodljiva posledica, vendar lahkomiselno misli, da ne bo nastala ali da jo bo lahko prepreil * nezavedna malomarnost: storilec se ne zaveda, da utegne iz njegovega ravnanja nastati kodljiva posledica, vendar bi se po okoliinah in svojih osebnih lastnostih tega moral in mogel zavedati. * huda malomarnost: storilec zanemarja pazljivost, ki se priakuje od vsakega obiajnega razumnega loveka * navadna malomarnost: storilec zanemarja pazljivost, ki se priakuje od skrbnega loveka (dobrega gospodarja) * zelo lahka malomarnost: upoteva se le kot ovira za izkljuitev objektivne odgovornosti- e najmanja nepazljivost stranke lahko izkljui objektivno odgovornost. Objektivna odgovornost: Okodovalec odgovarja za kodo ne glede na krivdo, samo zaradi doloenih okoliin na njegovi strani. OZ pozna 3 vrste objektivne odgovornosti: * odgovornost za drugega (odgovornost za duevno bolne, odgovornost starev, odgovornost drugih za mladoletnike) * odgovornost za delavce * odgovornost za kodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti. Za kodo iz nevarne stvari (stvar je nevarna, e zaradi svojih lastnosti, poloaja, naina in mesta uporabe pomeni nevarnost za nastanek kode) ali nevarna dejavnosti (lovekova aktivnost, iz katere izvira poveana nevarnost, ne glede na to, ali poveana nevarnost izvira iz uporabe nevarne stvari ali iz same dejavnosti) se teje, da izvira iz te
9

stvari, e se ne dokae kaj drugega. Okodovanec mora dokazati dejstva, ki opredeljujejo zakonito domnevo o obstoju vzrone zveze. e vzrona zveza ni bila izpodbita, se lahko odgovorni subjekt oprosti odgovornosti le, e dokae okoliine, ki izkljuujejo njegovo odgovornost (koda ni posledica nevarne stvari 6. Kaken je trend v sodni praksi glede objektivne odgovornosti? Subjektivna odgovornost je pravilo, objektivna odgovornost pa izjema v naem pravnem sistemu. Naelo objektivne odgovornosti se vse bolj razirja, zlasti tudi v sodni praksi, kar se kae v tem, da se vse bolj razirja pojem nevarne stvari oziroma nevarne dejavnosti. Ob tem, ko obstajajo tevilne teorije o temelju objektivne odgovornosti, pa v sodni praksi oitno prevladuje teorija rizika: tisti, ki je imetnik nevarne stvari oziroma nevarne dejavnosti, naj tudi nosi riziko, ki izvira iz te stvari, odgovoren naj bo za kode, etudi zanje ni kriv. Pojem nevarna stvar je pravni standard, ki ga izpopolnjuje sodna praksa v vsakem konkretnem primeru. Pravilo je, da v naelu stvar ni nevarna sama po sebi, pa pa je oziroma postane taka ele glede na okoliine konkretnega primera. 7. Katerih dejstev ni potrebno dokazovati (ZPP) Dokazovati ni potrebno dejstev: - ki jih je stranka pred sodiem priznala - dejstev, ki jih stranka ne zanika ali jih zanika brez navajanja razlogov, se tejejo za priznana, razen e namen zanikanj teh dejstev izhaja iz sicernjih navedb strank (ZPP-D) - dejstev, ki se po zakonu domnevajo (lahko se dokazuje, da ne obstajajo) - splono znanih dejstev 8. Pravna sredstva po ZIZ Ugovor, pritoba. Rok 8 dni, od vroitve sklepa sodia prve stopnje. 9. Dokazovanje izvenzakonske skupnosti Zunajzakonska skupnost je dalj asa trajajoa ivljenjska skupnost mokega in enske, ki nista sklenila zakonske zveze. Po zakonu morajo biti izpolnjeni trije pogoji: * da obstaja med partnerjema ivljenjska skupnost * da ta skupnost traja dalj asa * da niso podane okoliine, zaradi katerih bi bila morebitna zakonska zveza med partnerjema neveljavna. ivljenjska skupnost mora biti po vsebini enaka kot ivljenjska skupnost, ki naj bi obstajala med zakoncema. Nanjo kaejo predvsem zunanje okoliine (skupno prebivanje, skupno gospodinjstvo, gospodarska soodvisnost), predvsem pa morata hoteti v oeh zunanjega okolja veljati za moa in eno. Imeti morata voljo, da ivita kot mo in ena. PO ZZZDR ima zunajzakonska skupnost enake pravne posledice kot zakonska zveza. Dokazovanje zunajzakonske skupnosti je zaradi neoblinosti teje kot pri zakonski zvezi. Predvsem je teko dokazati as nastanka in razpada. Ugotavljanje obstoja je ugotavljanje pravnega razmerja, ne pa dejansko vpraanje, ki bi se ga reilo samo z dokazovanjem. Kadar je potrebno zunajzakonsko zvezo dokazati, zakon doloa, da odloitev o obstoju uinkuje samo v zadevi, v kateri je bila sprejeta. Zunajzakonska skupnost se dokazuje v pravdnem postopku. Pri dokazovanju se postavlja ve vpraanj: ali lahko stranke razpolagajo z zahtevkom, ali sodie lahko ugotavlja dejstva po uradni dolnosti, ali je javnost izkljuena 10. Odgovornost zakoncev za dolgove Za svoje obveznosti, ki jih je imel zakonec pred sklenitvijo zakonske zveze in za obveznosti, ki jih prevzame po sklenitvi zakonske zveze, odgovarja s svojim posebnim premoenjem in s svojim deleem na skupnem premoenju. Za obveznosti, ki obremenjujejo oba zakonca, za obveznosti, nastale v zvezi s skupnim premoenjem in obveznosti, ki jih prevzame en zakonec za tekoe potrebe druine, odgovarjata zakonca nerazdelno tako s skupnim kakor s svojim posebnim premoenjem. Zakonec ima pravico terjati od drugega zakonca povrailo tega, kar je ob poravnavi dolga, ki bremeni oba zakonca, plaal ve, kot znaa njegov dolg. 11. Naini pridobitve lastninske pravice Stvarno pravo pozna zaprt sistem nainov pridobitve lastninske pravice. Ti se delijo na izvedene (derivativne) in izvirne (originarne). Pri derivativnih se razlikuje med univerzalnim in singularnim nasledstvom. Originarni naini pridobitve so: - priposestvovanje - prilastitev - najdba - najdba zaklada - prirast - spojitev in pomeanje - izdelava nove stvari - pridobitev lastninske pravice na plodovih Derivativna naina sta: - prenos lastninske pravice (singularno nasledstvo) - dedovanje (univerzalno nasledstvo) Glede na podlago pridobitve lastninske pravice razlikujemo med pridobitvijo na podlagi: - pravnega posla
10

- zakona - dedovanja - odlobe dravnega organa. 12. Vknjiba Vknjiba je vrsta glavnega vpisa v ZK. Glede na posledice je to najpomembneji vpis v ZK in vpis s katerim se dosee (pri konstitutivnem vpisu) in izkae (pri dekleratornem vpisu) pridobite (vpis pravice) oziroma prenehanje (izbris pravice), ki se vpisuje v ZK. Vknjiba ima lahko oblikovalni ali izkazni (deklaratorni) uinek. Vknjiba ima konstitutivni uinek, e se nanaa na pridobitev oziroma prenehanje stvarne pravice, ki uinkuje ele z vpisom v ZK. Imetnik, ki je pravico pridobil zunajknjino, z vpisom izkae obstoj svoje pravice tudi do tretjih oseb. Deklaratorni uinek pa ima pri pridobitvi stvarnih pravic na podlagi zakona ali odlobe dravnega organa ter pri obligacijskih pravicah, ki se vpisujejo v ZK. Listine, ki so podlaga za vknjibo so: javna listina: pravnomona sodne in dokonne ali pravnomone upravne odlobe; listine v obliki notarskega zapisa, ki vsebujejo zk dovolilo glede vknjibe, ki se predlaga. zasebna listina, ki vsebuje zemljikoknjino dovolilo (intabulacijsko klavzulo) = nepogojno izjavo lastnika nepreminine, da dovoljuje vpis pravic. Podpis na zemljikoknjinem dovolilu mora biti overjen pri notarju. Dovolilo ni potrebno za pogodbe, sklenjene pred 1.1.2003. pri zasebni listini notar overi podpis stranke na zk dovolilu. Notarski zapis pa je listina, ki jo v celoti sestavi notar, in e takna listina vsebuje zk dovolilo, ni nobene potrebe, da bi se e posebej overil podpis stranke. 13. Plomba Plomba je oznaba vpisa tevilke delovnega naloga na zemljikoknjini vloek. Je pomoen vpis v zk s katerim se javno objavi, da je bil glede doloene nepreminine zaet zk postopek, v katerem zk sodie o vpisu e ni odloilo. Namen plombe je, da se z njenim vpisom objavi dejstvo, da glede doloene nepreminine tee zk postopek. - zk postopek se zane v trenutku, ko zk sodie prejme predlog za vpis zk oz listino, na podlagi katere o vpisu odloa po uradni dolnosti. Zk sodie vpie plombo po uradni dolnosti potem, ko se je zael zk postopek. - Plomba je odloilna za zagotavljanje vrstnega reda vpisov v zk, na kar kaeta dve pravili. Zk sodie mora vpisovati plombe po vrstnem redu, ki se doloi po trenutku zaetka zk postopka, in mora odloiti o vpisih in opravljati vpise po vrstnem redu, ki se doloi po trenutku zaetka zk postopka. - Zakon plombi doloa iro vsebino, ki omogoa seznanitev z bistvenimi znailnostmi postopka, ki je v teku. Vpiejo se podatki; opravilna t, pod katero se vodi zk postopek; trenutek zaetka zk postopka; datum vpisa plombe v zk; vrsta vpisa; oznaka, da gre za plombo - Plomba se izbrie iz zk skupaj z odloitvijo glede vpisa, ki je predmet zk postopka 14. Priposestvovanje Priposestvovanje je originaren nain pridobitve lastninske pravice tako na premininah kot tudi na nepremininah. Institut priposestvovanja je namenjen varnosti pravnega prometa, saj omogoa, da dejansko stanje stvari po preteku priposestvovalne dobe postane tudi njeno pravno stanje. Priposestvovati je mogoe tudi del stvari, vendar je ta monost omejena samo na nepreminine. Na javnem dobru in stvareh, ki so izven pravnega prometa ni mogoe pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem. Zahteva se dobra vera, tako da nedobroverni posestnik nikoli ne more postati lastnik stvari. SPZ doloa dve predpostavki za priposestvovanje: * dobra vera pridobitelja * neprekinjena lastnika posest: - 3 leta pri premininah - 10 let pri nepremininah Dobroverni lastniki posestnik je tisti, ki ne ve in ne more vedeti, da ni lastnik stvari, ki jo ima v posesti. Posestnik nepreminine je tako lahko v dobri veri samo, e je kot lastnik vpisan v zemljiko knjigo. Drugae pa doloa 44/2 len SPZ, ki predstavlja negativni vidik naela zaupanja v ZK. Ta doloba sugerira, da je s priposestvovanjem mogoe pridobiti pravico, ki ni vpisana v ZK (zunajknjino priposestvovanje). Pri premininah je poglavitni kazalnik posest. Nekdo je v dobri veri praviloma tedaj, ko ta dobra vera temelji na posesti njegovega predhodnika (prodajalca), pri emer seveda ne bi smel imeti razlogov za to, da bi kljub posesti dvomil, da je ta lastnik stvari. Priposestvovalna doba prine tei tisti dan, ko je posestnik dobil stvar v dobroverno lastniko posest, kona pa se z iztekom zadnjega dne tega obdobja. Posestnik mora biti ves as v dobri veri. e ni se priposestvovanje prekine. 15. Sosedsko pravo Sosedsko pravo doloa medsebojne pravice in dolnosti lastnikov sosednjih ali prostorsko povezanih nepreminin in ga lahko tejemo za zakonske omejitve lastninske pravice. Temeljno pravilo sosedskega prava je, da je vsakemu od sosedov prepovedano vznemirjanje in povzroanje kode drugim sosedom. SPZ doloa, kaj vse sodi v okvir sosedskega prava: - prepovedane imisije (gradnja prek meje je poseben primer imisije; dim, neprijetni vonji, saje, tresljaji, ropot, odplake, ki izvirajo iz sosednje nepreminine ali iz dejanj pri uporabi sosednje nepreminine; motee neonske reklame, sevanja, prepreevanje svetlobe, odtegovanje zraka); - druge prepovedi (prepoved poglabljanja nepreminine, prepoved spreminjanja toka, njgove moi ter koliine in kakovosti vode); - ureditev meje
11

- mejna znamenja in drevesa na ali ob meji - zasledovanje ivali - nujna pot 16. Mejni spor Mejni spor je vrsta nepravdnega postopka, katerega delno ureja ZNP (procesna pravila), delno pa SPZ (materialne dolobe). ZNP doloa, da v postopku za ureditev meje sodie uredi mejo med zemljii, e je ta sporna. Postopek se zane na predlog. Narok je opravi na kraju samem, kjer se napravi tudi skica, ki je sestavni del zapisnika. Sodie izda sklep v katerem natanno opie mejo in navede ugotovljeno vrednost spornega mejnega prostora. Skica je sestavni del sklepa. SPZ pa doloa, da sodie uredi mejo na podlagi moneje pravice. Pri tem se domneva moneja pravica, ki je dokonno urejena v katastrskem postopku. e vrednost spornega mejnega prostora presega dvakratno vrednost za doloitev spora majhne vrednosti, lahko sodie uredi mejo na podlagi moneje pravice le, e predlagatelj in oseba, proti kateri je vloen predlog, s tem soglaata. e moneja pravica ni dokazana, ali e ni soglasja, sodie uredi mejo po zadnji mirni posesti. V primeru, da se ne more ugotoviti zadnja mirna posest, sodie uredi mejo tako, da sporni prostor razdeli po pravini oceni. Tisti, ki se s tako ureditvijo ne strinja, lahko uveljavlja morebitno monejo pravico v pravdi. Rok za vloitev tobe je tri mesece po pravnomonosti sklepa o ureditvi meje. 17. Tobe po SPZ Varstvo posesti: * toba zaradi motenja posesti Varstvo lastninske pravice: * lastninska toba * publicijanska toba * prepovedna toba * popularna toba (133. len OZ) - zahteva, da se odstrani kodna nevarnost Varstvo etane lastnine: * izkljuitvena toba (novost v SPZ) Varstvo slunosti: * servitutna toba 18. Motenje posesti Toba zaradi motenja posesti - znailni so kratki roki in dejstvo, da se ne razpravlja o pravici. Pravico do posestnega varstva ima tudi tisti, ki nima pravice do posesti. Toenec se tako ne more sklicevati na to, da je on lastnik stvari. Varuje se nedobroverna posest, celo, e je ta bila pridobljena s silo, na skrivaj ali z zlorabo zaupanja, vendar pa lahko toenec ugovarja, da mu je tonik sam odvzel posest s silo, na skrivaj ali z zlorabo zaupanja, pod pogojem, da je toenec pridobil posest nazaj v okviru dovoljene samopomoi. Posestnik pa nima pravnega varstva, e motenje ali odvzem posesti temelji na zakonu (npr. rube). Sodno varstvo pred motenjem je mogoe zahtevati v prekluzivnem roku 30 dni od dneva, ko je posestnik zvedel za motenje in storilca, vendar ne pozneje kot v enem letu od dneva, ko je motenje nastalo. 19. Razpolaganje zakonca s skupnim premoenjem, kaj lahko drugi zakonec stori brez njegovega soglasja Kadar eden od zakoncev samostojno razpolaga s stvarjo, gre za razpolaganje razpolagalno nesposobne osebe. Dobroverni tretji se lahko sklicuje na 64. len SPZ in tako pridobi lastninsko pravico. Za upravljanje se uporabljajo dolobe, ki urejajo solastnino. Tako je potrebno za posle rednega upravljanja soglasje solastnikov, katerih idealni delei sestavljajo ve kot polovico njene vrednosti. Glede na to, da pri skupni lastnini deleni niso doloeni, za redno upravljanje ni potrebno soglasje drugega zakona, za posle, ki so izven rednega upravljanja, pa je potrebno soglasje drugega zakonca. 20. O katerih zadevah odloa sodie v nepravdnem postopku Sodie odloa o: - osebnih stanjih - druinskih razmerjih - premoenjskih razmerjih - drugih zadevah, za katere je tako doloeno z zakonom. 21. Nasprotna toba Toena stranka lahko do konca glavne obravnave vloi nasprotno tobo: - e je njen zahtevek v zvezi s tobenim zahtevkom - ali e se zahtevka lahko pobotata - e se z nasprotno tobo zahteva ugotovitev kakne pravice ali pravnega razmerja, od katerih obstoja ali neobstoja je v celoti odvisna odloba o tobenem zahtevku. Nasprotna toba se ne more vloiti, e je pristojno drugo stvarno pristojno sodie ali je predpisana druga vrsta postopka. 22. Zamudna sodba (spremembe) Sodie izda zamudno sodbo: - e toenec ne odgovori na tobo v roku 30 dni; - e toenec ne pride na poravnalni narok ali prvi narok za glavno obravnavo Pod pogojem, da je toba sklepna (to pomeni, da mora iz dejstev navedenih v tobi, izhajati utemeljenost tobenega zahtevka). Zakon doloa pogoje za izdajo zamudne sodbe: - da je pravilno vroena toeni stranki - da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati
12

- da je toba sklepna - da dejstva, na katera se opira tobeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predloil sam tonik, ali z dejstvi, ki so na splono znana. e je toba nesklepna, sodie toniku naloi rok, za odpravo nesklepnosti s sklepom. e toea stranka tobe ustrezno ne odpravi, sodie tobeni zahtevek zavrne (ZPP-D). Sodie pa je vraa tobe v popravo, e je oitno, da stranka nesklepnosti tobe ne bi mogla odpraviti. 23. Predpravdno izvedeniko mnenje Se ne upoteva razen, e ga stranki priznata. 24. Kaj stori sodie, e v zapuinskem postopku med strankama sporna dejstva, kaj pa e tretji trdi, da je stvar, ki naj bi bila zapustnikova, njegova? e so med strankama sporna dejstva, sodie prekine zapuinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo ali upravni postopek. e so sporna samo pravna vpraanja, odloi zapuinsko sodie samo o njih. e tretji trdi, da je stvar njegova in ne zapustnikova, sodie prekine zapuinsko obravnavo in napoti stranki na pravdo, da se ugotovi lastninska pravica na stvari. V kolikor pa je bil zapuinski postopek e opravljen ali pa sploh ni bil (ker je zapustnik zapustil samo premino premoenje), ima oseba, ki misli, da ima dedno pravico, pravico uveljavljati svojo pravico v pravdi z dediinsko tobo. S to tobo tonik kot dedi zahteva zapuino, del zapuine ali posamezne predmete zapuine od osebe, ki trdi, da ima to zapuinsko premoenje ali predmete zapuine v posesti na temelju svoje dedne pravice. Z dediinsko tobo se uveljavlja dedna pravica zlasti tedaj, ko je bil toenec s sklepom o dedovanju ugotovljen kot dedi, dejansko pa ni dedi. V pravdi mora tonik dokazati, da ima dedno pravico oziroma, da ima monejo pravico od tiste, na katero toenec opira svojo posest zapuinskih predmetov in pa to, da ima toenec zapuinske predmete v posesti, sklicujo se na dedno pravico. Tonik zahteva, naj sodie: * ugotovi, da je on dedi, ali sodedi * naj toencu naloi, naj mu izroi zapuinske predmete, ki jih ima v posesti. Toba mora vsebovati oba zahtevka: ugotovitveni in dajatveni zahtevek. Iz ugotovitvenega namre izhaja, da zahteva tonik stvari kot sestavni del zapuine, da jih torej zahteva na temelju svoje dedne pravice. V nasprotnem primeru se dediinska toba ne bi razlikovala od lastninske tobe. Ta toba ne zastara. Roki, doloeni v zakonu so zastaralni. Potek roka ima za posledico izgubo tobenega zahtevka, ne pa izgubo dedne pravice. 25. Spor majhne vrednosti ZPP-D je prinesel veliko novosti. Mejna vrednost se je zviala na 2000 EUR, v gospodarskih sporih na 4000 EUR. Opustitev odgovora na tobo povzroi fikcijo pripoznave zahtevka. Ne pride do zamudne sodbe, pa pa sodie izda sodno na podlagi pripoznave (uinek ne bis in idem). Rok za odgovor na tobo je 8 dni. Vsaka stranka lahko poda le eno pripravljalno vlogo. irijo se monosti odloanja brez glavne obravnave. e stranka narok predlaga, pa potem nanj je pride (fikcija odpovedi za tonika, fikcija pripoznave za toenca, e ne pride nihe fikcija umika tobe). e nihe ne zahteva naroka, ga sodie mora izvesti, e ni mogoa odloitev zgolj na podlagi pisnih dokazov. O pritobi bo odloal sodnik posameznik. 26. Ali mora biti darilna pogodba v pisni obliki? OZ glede pogodb kot osnovno naelo sklepanja pogodb ohranja naelo neoblinosti. Za sklenitev pogodb se tako ne zahteva nikakrna oblika, razen e zakon doloa drugae. Glede darilne pogodbe doloa OZ nekatere posebnosti: * predpisana je stroja oblika, saj darilna pogodba ne nastane e s konsenzom, ampak ele, e je stvar istoasno tudi izroena; * neobveznost pismene oblike velja za darilno pogodbo le, e darovalec podarjeno stvar takoj prenese na obdarjenca tako, da ta lahko z njo prosto razpolaga. e prenos ni bil opravljen, mora biti darilna pogodba sklenjena v pisni obliki; * e darilo ni preneseno, ali e darilna pogodba ni v pisni obliki, obdarjenec ne more s tobo zahtevati izpolnitve pogodbe. Posebna oblika je doloena zaradi varstva interesov darovalca, ki mora dobro premisliti ali pa stvar takoj izroiti; * OZ doloa e izjemo za darilne pogodbe za primer smrti, ki je veljavna le, e je sklenjena v obliki notarskega zapisa in e je listina o sklenjeni pogodbi izroena obdarjencu. 27. Kaj je to valutna klavzula? Stranki se lahko dogovorita, da se viina denarne obveznosti doloi glede na spremembe cen za blago ali storitve. Spremembe cen izraa: * indeks cen, ki ga ugotavlja pooblaena organizacija = indeksna klavzula * gibanje teaja tuje valute = valutna klavzula. 3. ANDREJA VIGELJ 1. Kakne vrste kode poznamo? koda je vsako prikrajanje, ki nastane zaradi posega v pravice ali pravno zavarovane dobrine. Vrste kod: * premoenjska (navadna koda - damnum emergens in izgubljeni dobiek - lucrum cessans)) in nepremoenjska koda * neposredna in posredna koda * pretekla, obstojea in bodoa koda
13

* substituirana koda * koda zaradi posebne priljubljenosti stvari (pretium affectionis) * izguba preivljanja in pomoi zaradi smrti preivljalca 2. Nujna pot Je vrsta nepravdnega postopka. Procesna pravila so vsebovana v ZNP, materialne dolobe pa v SPZ (posebna ureditev za to vrsto postopka). Gre za prisilen poseg v lastninsko pravico obremenjenega, zato morajo biti izpolnjeni v zakonu doloeni pogoji. Tako mora obstajati: - ekonomski interes upravienca - ne sme biti onemogoeno ali znatno ovirano izkorianje in uporaba slunega zemljia s strani lastnika tega zemljia. Postopek se zane na predlog: - lastnika zemljia - imetnika pravice uporabe na zemljiu ali pravice razpolaganja. Predlog mora vsebovati z zakonom doloene sestavine. Sodie s sklepom doloi nujno pot. Sklep je konstitutivne narave in mora obsegati: - natanen potek nujne poti - nain uporabe nujne poti - viino denarnega nadomestila. Stroke trpi predlagatelj. SPZ: Namen instituta nujne poti je, da nepreminina pridobi povezavo z javno cesto, ki je nujno potrebna za njeno normalno rabo. Gre za neke vrste slunostno pravico, saj uinkuje v korist vsakokratnega lastnika upraviene nepreminine in v breme vsakokratnega lastnika obremenjene nepreminine. Sodie dovoli nujno pot za nepreminino, ki nima povezave z javno cesto, ki je potrebna za njeno redno rabo, ali v primeru, da bi bila ureditev te poti povezana z nesorazmernimi stroki. Upravienec je dolan za uporabo plaati primerno nadomestilo. Sodie doloi nujno pot tako, da je im manj obremenjena nepreminina, prek katere naj bi nujna pot potekala. 3. Zastaralni rok pri odkodnini Z zastaranjem odkodninske obveznosti preneha pravica zahtevati odkodnino. Vendar lahko okodovanec po zastaranju pravice zahteva odkodnino od odgovorne osebe po pravilih neupraviene obogatitve (verzijski zahtevek). Zastaralni roki: * subjektivni rok 3 leta odkar je okodovanec izvedel za kodo in okodovalca * objektivni rok 5 let od nastanka kode Posebni roki: * zastaranje odkodninske terjatve zaradi kritve pogodbene obveznosti zastara v enakem asu, kot je doloeno za zastaranje pogodbene obveznosti; * zastaranje odkodninske terjatve zaradi kaznivega dejanja zastara v asu, ki je potreben za zastaranje kazenskega pregona; * zastaranje odkodninske terjatve zaradi spolne zlorabe mladoletne osebe zastara v 15 letih po polnoletnosti okodovanca; * zastaranje odkodninske terjatve zaradi korupcije: subjektivni rok 5 let odkar je okodovanec izvedel za kodo in koruptivnega okodovalca in objektivni rok 15 let od nastanka korupcijske kode 4. Pogodba o razdelitvi in izroitvi premoenja (izroilna pogodba) Gre za pogodbo, ki je urejena v OZ. Ne gre za pravni posel za primer smrti, temve za obligacijsko pogodbo o razpolaganju med ivimi. Prednik s pogodbo izroi in razdeli svoje premoenje svojim potomcem, posvojencem in njihovim potomcem. Gre za premoenje, ki ga je imel v asu sklenitve pogodbe, ne pa za premoenje, ki bi ga imel ob smrti, kajti v tem primeru bi lo za prepovedano dedno pogodbo. Po vsebini gre pri izroilni pogodbi za darilno pogodbo. Veljavna je samo v obliki notarskega zapisa. Posebnosti so predvsem dednopravne narave: * zahteva se, da so pogodbeniki samo osebe, ki bi lahko dedovale kot dedii prvega dednega reda. Vsi se morajo strinjati z izroitvijo in delitvijo premoenja; * pogodba ima doloene dednopravne posledice, in sicer: gre za dedovanje pred smrtjo zapustnika s posledico, da te osebe nimajo po smrti zapustnika nobenih dednopravnih zahtevkov glede premoenja, ki jim je bilo izroeno. S pogodbo se vnaprej uredijo premoenjska razmerja, ki bi se sicer urejala po prednikovi smrti, s tistimi osebami, ki bi, e ne bi bilo pogodbe, dedovale po predniku. Premoenje, ki je predmet te pogodbe, ne spada v zapuino prednika (ker ob smrti sploh ni ve njegovo); Osebe delene izroitve in delitve premoenja, ne odgovarjajo za izroiteljeve dolgove. Izroitev in delitev premoenja je dokonna. Poseben poloaj ima zakonec izroitelja. e zakonec ni bil udeleen pri izroitvi in razdelitvi premoenja, ima kot dedi slabi poloaj kot tisti potomec, ki se je strinjal s pogodbo. e pa je bil udeleen, ima enak dednopravni poloaj. Izroilno pogodbo se lahko preklie in to zaradi hude nehvalenosti prevzemnika ali zato, ker ne izpolnjuje pogodbenih obveznosti. 5. Vrste stvarnih pravic SPZ pozna naslednje stvarne pravice: - lastninska pravica - zastavna pravica - zemljiki dolg - slunosti
14

- stvarno breme - stavbna pravica. Dopustne so samo tiste stvarne pravice, ki jih kot take doloa zakon, tako da stranki ne moreta sami s pravnim poslom ustvariti novih stvarnih pravic (numerus clausus). 6. Naelo zaupanja v ZK To naelo je kodificirano v 10. lenu SPZ. Tisti, ki v pravnem prometu poteno ravna in se zanese na podatke o pravicah, ki so vpisani v zemljiko knjigo, zaradi tega ne sme trpeti kodljivih posledic. To pomeni, da se tretji lahko zanesejo na podatke o nepreminini, ki so vpisani v zemljiko knjigo. Pridobitelj pa mora biti v dobri veri. e iz drugih virov ve, da podatki niso resnini, se ne more sklicevati na zemljiko knjigo. 7. Naelo ekvivalence oziroma naelo enake vrednosti dajatev Naelo velja le pri dvostranskih odplanih vzajemnih pogodbah. Najbolj pomemben izraz tega naela je institut ezmernega prikrajanja (laesio enormis): okodovana stranka ima pravico zahtevati razveljavitev pogodbe, e je bilo med obveznostmi strank oitno nesorazmerje. Pomanjkanje ekvivalence ne pomeni ninosti. Sodie na ekvivalenco ne pazi po uradni dolnosti. 8. Slunosti, prenehanje, po vloitvi tobe za razvezo umre zakonec, kaj sledi Znailnosti stvarnih slunosti: Sluea nepreminina slui drugi nepremi nini, tako imenovani gospodujoi nepreminini. Imetnik stvarne slunosti lahko samo vsakokratni lastnik gospodujoe nepreminine in stvarna slunost prehaja na njegove pravne naslednike skupaj z lastninsko pravico. S stvarno slunostjo lahko obremenjena samo lastninska pravica na nepremininah. Stvarna slunost ustanavlja v korist vsakokratnega lastnika gospodujoe nepreminine in gre lahko celo za trajno omejitev lastninske pravice na slue i nepreminini. Stvarna slunost je abstrakten pojem in vsebina pravice imetnika slunosti oziroma omejitve lastnika slue e stvari iz poimenovanja pravice ni razvidna. Vsaka stvarna slunost potrebuje natanen opis vsebine. Zato je mogoe v okviru splonega pravila vsebino stvarne slunosti prilagajati potrebam gospodarskega ivljenja in pravnega prometa. Znailnosti osebne slunosti: - Osebne slunosti so ustanovljene v korist doloene osebe in so asovno omejene. - Gre za osebne premoenjske pravice stvarnega prava, ki jih upravienec ne more prenesti s pravnim poslom in ugasnejo z njegovo smrtjo ali potekom asa, za katerega so bile ustanovljene. - Predmet osebne slunosti so lahko tudi preminine in pravice. - Osebne slunosti pa se ustanavljajo v korist doloene osebe in so nujno asovno omejene. - Vrsta pri osebnih slunosti natanno doloa obseg pravice oziroma vsebino omejitve. Tako lahko povsem jasno doloimo razliko med uitkom, rabo in slunostjo stanovanja. e je lo za stvarno slunost, lahko ta preide na pravne naslednike, osebna slunost pa ugasne s smrtjo in se ustanavljajo le v korist doloene osebe. 9. Kako se kona postopek v pravdi - sklep, sodbe, kakne Postopek se kona z izdajo - sodbe, ki so lahko dajatvene, ugotovitvene ali oblikovalne, - s sklepom: zavre tobo, kadar manjkajo procesne predpostavke, odloa o vseh vmesnih vpraanjih; meritorni sklepi - odloa o utemeljenosti tobenega zahtevka (motenje posesti, plailni nalogi). 10. Motenje posesti, posebnosti v postopku Toba zaradi motenja posesti - znailni so kratki roki in dejstvo, da se ne razpravlja o pravici. Pravico do posestnega varstva ima tudi tisti, ki nima pravice do posesti. Toenec se tako ne more sklicevati na to, da je on lastnik stvari. Varuje se nedobroverna posest, celo, e je ta bila pridobljena s silo, na skrivaj ali z zlorabo zaupanja, vendar pa lahko toenec ugovarja, da mu je tonik sam odvzel posest s silo, na skrivaj ali z zlorabo zaupanja, pod pogojem, da je toenec pridobil posest nazaj v okviru dovoljene samopomoi. Posestnik pa nima pravnega varstva, e motenje ali odvzem posesti temelji na zakonu (npr. rube) - novost. Sodno varstvo pred motenjem je mogoe zahtevati v prekluzivnem roku 30 dni od dneva, ko je posestnik zvedel za motenje in storilca, vendar ne pozneje kot v enem letu od dneva, ko je motenje nastalo. 11. Revizija po novem Novela ZPP-D je prinesla najve novosti ravno z revizijo. Novela uvaja institut dopuene revizije in kot odloile kriterij (ne)dopustnosti revizije skoraj v celoti opua vrednost spornega predmeta. Revizija se dopusti po kriteriju objektivnega pomena zadeve z vidika pravnega reda v celoti - reevanje pomembnih pravnih vpraanj in s tem prispevek k razvoju prava skozi sodni prakso. O dopustitvi revizije odloa Vrhovno sodie v dvofaznem postopku. Stranka najprej vloi predlog za dopustitev revizije, e jo sodie dopusti, pa ima 15 dni za vloitev revizije. Sklep o nedopustitvi revizije bo praktino neobrazloen. V sklepu o dopustitvi revizije bo sodie odloilo, glede katerih vpraanj se revizija dopusti. Predlog se vloi neposredno pri Vrhovnem sodiu skupaj z izpodbijano sodno odlobo, v predlogu pa je potrebno podati zgoen in konkreten opis zadeve. Vrhovno sodie bo po novem pazilo izkljuno na kritve, ki jih zatrjuje stranka. Obveznost presoje pravilne uporabe materialnega prava po uradni dolnosti odpade. Po noveli je revizija v vsakem primeru dopustna, e vrednost izpodbijanega dela sodbe presega 40.000 EUR, v gospodarskih sporih pa 200.000 EUR. Zakon pa postavlja tudi spodnji prag za dopustnost revizije 2.000 EUR. Omejitev je dopusta, saj stroki ne smejo biti v nesorazmerju z vrednostjo spora. Revizija je izkljuena na naslednjih podrojih: steaj, izvrba, sredstva zavarovanja, sodni register, zemljika knjiga in vrsta drugih nepravdnih postopkov. Pri tem izrednem pravnem sredstvu je glavni namen zagotovitev objektivne koristnosti
15

(razvoj prava skozi sodno prakso, poenotenje sodne prakse). 12. Kako se zane pravdni, nepravdni, izvrilni in zapuinski postopek Pravdni - toba Nepravdni - predlog Izvrilni - predlog o izvrbi Zapuinski - postopek se uvede po uradni dolnosti, br ko sodie izve, da je nekdo umrl ali je razglaen za mrtvega. 13. Materialno procesno vodstvo 285 len ZPP - Materialno procesno vodstvo je pripravljalno procesno dejanje sodia, katerega namen je prispevati k zgradbi konne sodbe. Sodnik postavlja vpraanja in skrbi, da se navedejo vsa odloila dejstva, ter dopolnijo nepopolne navedbe, ter da se dajo vsa pojasnila, da se razjasni sporno dejansko stanje. Nanaa se na vsebinsko stran procesnih dejanj, zlasti na zbiranje procesnega gradiva. Sodelovanje sodnika lahko bistveno prispeva k pravinejemu zakljuku spornega pravnega razmerja, ter k veji sprejemljivosti sodne odlobe. Gre za splono naelo, ki sodiu nalaga dolnost, da sporni predmet vsestransko razie. Nanaa se na dejanske navedbe, podroje stvarnih predlogov, na dokazni postopek (dokazni sklep) in pravna vpraanja. Cilj je, da se navedejo vsa dejstva, ter dopolnijo nepopolne navedbe. 14. Ali lahko sodie v zgoraj navedenih postopkih odloa preko postavljenega zahtevka in zakaj da oz. ne Sodie odloa v mejah postavljenih zahtevkov (naelo dispozitivnosti), etudi kaj taknega izhaja iz zbranega procesnega gradiva. Izjema: spori o varstvu, vzgoji in preivljanju otrok, ter spori o stikih otrok s stari in drugimi osebami (408. len ZPP). 15. Izredna pravna sredstva v zgoraj navedenih postopkih (ali so kje omejena)? Pravdni postopek: * revizija * zahteva za varstvo zakonitosti * toba na razveljavitev sodne poravnave * obnova postopka Nepravdni postopek: * pritoba kot izredno pravno sredstvo (pritoba, ki je vloena kot izredno pravno sredstvo) * revizija, e zakon tako doloa (proti sklepu o popolnem ali delnem odvzemu poslovne sposobnosti; sklepu o podaljanju roditeljske pravice; sklepu o pridranju v psihiatrini ustanovi; postopku za doloitev odkodnine) * zahteva za varstvo zakonitosti Izvrilni postopek: * zahteva za varstvo zakonitosti * obnova postopka je dovoljena, e zakon tako doloa Zapuinski postopke: * zahteva za varstvo zakonitosti * revizija (ZD je ne izkljuuje) 16. Slunosti Slunost ali slunostna pravica je omejena stvarna pravica na tuji stvari, ki imetnika upraviuje, da uporablja tujo stvar ali da od lastnika tuje stvari zahteva, da opusti ravnanja, ki bi mu bila sicer dovoljena. Bistvena znailnost slunosti v tem, da lastnika obremenjene (sluee, slune) stvari zavezuje, da nekaj trpi, in sicer v obliki dopustitve (prepustitev popolne ali omejene rabe) ali opustitve (prepoved postavitve okna v steni) nekega ravnanja. Po nainu doloitve imetnika slunostne pravice oziroma slunostnega upravienca pa loujemo stvarne in osebne slunosti. Skupna obema slunostnima je predvsem vsebina kot nain omejitve lastninske pravice na stvari, ki je predmet slunosti (sluea stvar). Zato ima slunost pravno naravo stvarne pravice na tuji stvari z vsemi pravnimi posledicami, ki iz tega izvirajo. Drugae od ZTLR je SPZ (210. do 248. len) celovito uredil slunost kot pravico stvarnega prava v obeh pojavnih oblikah stvarnih in osebnih slunosti. Tako kot pri drugih pravicah stvarnega prava prvi oddelek ureja splona pravila, ki veljajo za vse oblike slunosti, v nadaljevanju pa so posebej urejene stvarne in osebne slunosti. Obseg splonih pravil pri slunostih je razmeroma skromen, saj se stvarne in osebne slunosti med seboj pomembno razlikujejo. Vsebina slunosti je lahko pozitivna ali negativna, v vsakem primeru pa to za lastnika sluee stvari pomeni, da mora v izvrevanju oblasti nad svojo stvarjo nekaj trpeti. Pri pozitivni slunosti lahko imetnik slunosti tujo stvar uporablja oziroma lahko izkoria tujo pravico. Upravienje uporabe oziroma izkorianja je lahko v celoti preneseno na imetnika slunosti. Tipien primer takne slunosti je uitek. Mogoe pa je tudi, da se uporaba sluee stvari deli med njenega lastnika in imetnika slunosti. Takna je vsebina veine stvarnih slunosti, pri katerih prihaja do delitve rabe med obema upraviencema. Za negativne slunosti je znailno, da lastnik ne sme izvrevati vseh oblastvenih dejanj, do katerih bi ga sicer upravievala lastninska pravica. Lastnik sluee stvari se mora delu svoje lastninske oblasti odpovedati v korist imetnika slunosti in opuati doloena ravnanja, ki bi mu bila sicer dopustna. Slunost z vsebino negativne slunosti je mogoa samo kot stvarna slunost. Poleg abstraktne definicije slunosti sta kot sploni pravili doloeni e nain nastanka in varstvo slunosti. Sicer se ureditev obeh vrst slunosti med seboj razlikuje. Most med obema oblikama slunosti pa je posebna oblika stvarne slunosti iz 226. lena SPZ, ki zdruuje elemente stvarnih in osebnih slunosti. eprav slunost imetniku zagotavlja le omejeno oblast nad stvarjo, je poloaj imetnika slunosti v tem prenesenem
16

delu izvrevanja oblasti moneji od lastnikovega pravnega poloaja. Lastnik se mora ustreznemu delu oblasti odpovedati in proti pravilnemu izvrevanju slunosti nima pravnega varstva. Drugane posledice pa ima seveda prekoraitev pri izvrevanju slunosti, ki se ji lahko lastnik sluee stvari upre z vsemi pravnimi sredstvi. Slunost je stvarna pravica na tuji stvari in uinkuje proti vsem tretjim osebam. Gre za absolutno (izkljuujoo) pravico, ki uinkuje erga omnes. Zato mora ne le vsakokratni lastnik sluee stvari, ampak tudi vsak tretji to pravico spotovati ter se vzdrati vsakrnih posegov v to pravico. Slunosti je treba zagotoviti pravno varstvo v obsegu, ki ustreza njeni vsebini. Slunostni upravienec ima za varstvo svojega pravnega poloaja najprej na voljo splona sredstva, namenjena varstvu pravic, SPZ pa v 211. lenu doloa posebno tobo na varstvo slunosti oziroma konfesorno tobo (actio confesoria). Konfesorna toba je oblika varstva slunosti, ki varuje tako osebne kot stvarne slunosti. Za njeno uveljavljanje ni pomembno, kdo kri pravico. Konfesorna toba se lahko naperi proti lastniku sluee stvari ali katerikoli drugi osebi, ki posega v slunost. Samopomo je splono sredstvo za varstvo civilnopravnih poloajev. Pravni temelj samopomoi je lahko dvojen. e oseba, ki ie sodno varstvo slunosti, izpolnjuje merila za posestno varstvo, je pravni temelj za izvrevanje samopomoi lahko doloba 31. lena SPZ. Drugi pravni temelj za samopomo pa lahko izhaja tudi iz dolobe 139. lena OZ, v katerem je samopomo doloena kot splono obrambno sredstvo, s katerim se lahko imetnik pravice upre nedopustnemu posegu vanjo. Ne glede na pravni temelj je vsebina samopomoi enaka. Gre za pravico, da se odvrne kritev pravice, ko grozi neposredna nevarnost, e je takna zaita nujna in e nain odvraanja kritev ustreza okoliinam, v katerih nastaja nevarnost. 17. Odgovornost za drugega - samo nateti kdaj pride v potev Odgovornost za drugega je vrsta objektivne odgovornosti: * odgovornost za duevno bolne: odgovarja nadzornik, razen e je opravljal dolno nadzorstvo ali bi bila koda nastala tudi pri dolnem nadzorstvu; * odgovornost starev: stari odgovarjajo za kodo, ki jo povzroijo otroci do 7. leta starosti (splona odgovornost starev), stari odgovarjajo, e je koda nastala zaradi slabe vzgoje, zgledov in grdih navad (posebna odgovornost starev), odgovornost starev iz pravinosti: e je kodo povzroil razsoden mladoletnik, ki je ne more povrniti, lahko sodie glede na premoenjsko stanje starev in okodovanca naloi povrnitev kode starem, e tako terja pravinost; * odgovornost drugih za mladoletnika: e mladoletnik povzroi kodo pod nadzorstvom skrbnika, ole ali ustanove odgovarjajo skrbnik, ola ali ustanova, razen e dokaejo, da so nadzorstvo opravljali z dolno skrbnostjo ali bi koda nastala tudi pri dolnem nadzorstvu 18. Vrste odgovornosti Subjektivna odgovornost: Krivda je podana, e okodovalec povzroi kodo namenoma ali iz malomarnosti. Krivda povzroitelja kode se v naem odkodninskem pravu domneva: povzroitelj kode velja za krivega, e ne dokae, da je koda nastala brez njegove krivde. Gre za krivdno odgovornost z obrnjenim dokaznim bremenom. Namen je najteja oblika krivde. Poznamo: * direkten naklep: storilec ve za kodljivo posledico, ki bo nastala z njegovim ravnanjem, vendar kljub temu eli dosei kodljivo posledico; * eventualni ali indirektni naklep: storilec ve za kodljivo posledico, ki bo nastala z njegovim ravnanjem, vendar kljub temu privoli v kodljivo posledico. Malomarnost: * zavestna malomarnost: storilec se zaveda, da utegne iz njegovega ravnanja nastati kodljiva posledica, vendar lahkomiselno misli, da ne bo nastala ali da jo bo lahko prepreil * nezavedna malomarnost: storilec se ne zaveda, da utegne iz njegovega ravnanja nastati kodljiva posledica, vendar bi se po okoliinah in svojih osebnih lastnostih tega moral in mogel zavedati. * huda malomarnost: storilec zanemarja pazljivost, ki se priakuje od vsakega obiajnega razumnega loveka * navadna malomarnost: storilec zanemarja pazljivost, ki se priakuje od skrbnega loveka (dobrega gospodarja) * zelo lahka malomarnost: upoteva se le kot ovira za izkljuitev objektivne odgovornosti- e najmanja nepazljivost stranke lahko izkljui objektivno odgovornost. Objektivna odgovornost: Okodovalec odgovarja za kodo ne glede na krivdo, samo zaradi doloenih okoliin na njegovi strani. OZ pozna 3 vrste objektivne odgovornosti: * odgovornost za drugega (odgovornost za duevno bolne, odgovornost starev, odgovornost drugih za mladoletnike) * odgovornost za delavce * odgovornost za kodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti. Za kodo iz nevarne stvari ( stvar je nevarna, e zaradi svojih lastnosti, poloaja, naina in mesta uporabe pomeni nevarnost za nastanek kode) ali nevarna dejavnosti (lovekova aktivnost, iz katere izvira poveana nevarnost, ne glede na to, ali poveana nevarnost izvira iz uporabe nevarne stvari ali iz same dejavnosti) se teje, da izvira iz te stvari, e se ne dokae kaj drugega. Okodovanec mora dokazati dejstva, ki opredeljujejo zakonito domnevo o obstoju vzrone zveze. e vzrona zveza ni bila izpodbita, se lahko odgovorni subjekt oprosti odgovornosti le, e dokae okoliine, ki izkljuujejo njegovo odgovornost (koda ni posledica nevarne stvari 19. Odgovornost pri prometnih nesreah
17

e koda izvira iz delovanja enega motornega vozila, se odgovornost presoja po splonih naelih, ki veljajo za objektivno odgovornost. e je nesrea povzroena po izkljuni krivdi enega imetnika, se uporabljajo pravila o krivdni odgovornosti. e je krivda obojestranska, odgovarja vsak imetnik za kodo, ki jima je nastala, v sorazmerju s stopnjo krivde. e ni kriv nobeden, odgovarjata imetnika po enakih delih, razen e pravinost ne zahteva kaj drugega. e za kodo, ki jo utrpijo drugi, v celoti ali deloma odgovarjata dva imetnika motornih vozil, je njuna odgovornost solidarna. 20. Navajanje novosti v pravdi (paziti je potrebno, da se pove, da so le-te dovoljene v druinskopravnih sporih in zapuinskem postopku) V zakonskih sporih in sporih med stari in otroki lahko stranke navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze do konca glavne obravnave, ter v pritobi. Sicer pa sem pritonik navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, e izkae, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predloiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave. 21. Vmesna sodba (kdaj bi jo izdala) 315 len ZPP - sodie izda vmesno sodbo, e je toena stranka izpodbijala tako podlago kot tudi viino, pa je glede podlage stvar zrela za razsojo, lahko sodie, e je to smotrno, izda najprej sodbo o podlagi tobenega zahtevka. Sodie poaka z obravnavanjem o viini zahtevka, dokler vmesna sodba ne postane pravnomona. e sodie ugotovi, da podlaga med strankama ni sporna, lahko izda vmesno sodbo (vmesna sodba na podlagi sporazuma stranka - ZPP-D). Sodie lahko z obravnavanjem nadaljuje takoj, e ni vloena pritoba. Razlog za izdajo takne sodbe pa je, da stranka, ki na zaetku ni ugovarjala, kasneje ne bo spremenila svojega stalia. Tako sodie temelj zahtevka, ki med strankama ni sporen, s posebno zavezujoo sodbo zacementira. 22. Kaj e se pojavi novi dedi po zakljuku zapuinskega postopka? Po pravnomonosti odlobe v zapuinske postopku se lahko pravice iz do zapuine uveljavljajo samo v pravdi. Zapuinskega postopka ni mogoe ponovno uvesti niti obnoviti, etudi bi se po pravnomono konanem postopku ugotovilo, da so v asu zapustnikove smrti obstajala dejstva, za katera zapuinsko sodie ni vedelo in jih zato ni moglo upotevati, ali e bi uveljavljala kakno pravico do dediine oseba, ki ni sodelovala v zapuinskem postopku in je zato sklep o dedovanju ne vee. Ta oseba lahko vloi dediinsko tobo v pravdnem postopku. 23. Oblika pravnih poslov po OZ Oblika, e je predpisana, je ena izmed predpostavk za veljavnost pogodbe, in sicer kot: * predpisana oblika - zahteva zakona, da mora biti pogodba v doloeni obliki * dogovorjena oblika - pogodbeni stranki se dogovorita, da naj bo oblika pogoj za veljavnost njune pogodbe. Razlikujemo: * obliko za veljavnost (forma ad valorem): oblinost se zahteva za samo veljavnost pravnega posla. Posledica je ninost. * oblika za dokazovanje (forma ad probationem): stranki z njo dokazujeta obstoj pogodbe. Pri dogovorjeni obliki za dokazovanje s sklenitvijo pogodbe nastane za stranki obveznost dati pogodbi potrebno obliko. Pogodba je sklenjena, ko je doseeno soglasje o njeni vsebini. Za stranki pa nastane obveznost pogodbi dati primerno obliko. Vrste oblik: * neformalne oblike: - ustna oblika - konkludentna ravnanja - molk * formalne oblike: - pisna oblika - sklenitev pred priami - sklenitev pred dravnim organom (notarski zapis, sodna overitev) - sveana oblika (sklenitev zakonske zveze) Pogodba, ki ni sklenjena v predpisani obliki, je nina, razen, e iz namena predpisane oblike ne izhaja kaj drugega. Osnovna sankcija je ninost, potrebno pa je ugotoviti, iz kaknega namena zakon predpisuje obliko. Neupotevanje dogovorjene oblike je ninost. Konvalidacija pri pomanjkanju pisne oblike se nanaa na situacijo, ko je bila pogodba z manjkajoo obliko izpolnjena. Pogodba je kljub pomanjkanju oblike, veljavna, e sta stranki v celoti ali preteno izpolnili pogodbene obveznosti, razen e iz namena predpisane oblike oitno izhaja kaj drugega. Konverzija: pravni posel brez predpisane oblinosti izpolnjuje obline pogoje nekega drugega pravnega posla (e se pri menici ne upoteva oblinost predpisov, e vedno izpolnjuje pogoje za nakaznico). 24. Podala mi je primer kritev pravil ZPP in sem morala povedati za kakno kritev gre 4. MARIJA SOUVENT FERENAK 1. Doloitev nujne poti Je vrsta nepravdnega postopka. Procesna pravila so vsebovana v ZNP, materialne dolobe pa v SPZ (posebna ureditev za to vrsto postopka). Gre za prisilen poseg v lastninsko pravico obremenjenega, zato morajo biti izpolnjeni v zakonu doloeni pogoji. Tako mora obstajati:
18

- ekonomski interes upravienca - ne sme biti onemogoeno ali znatno ovirano izkorianje in uporaba slunega zemljia s strani lastnika tega zemljia. Postopek se zane na predlog: - lastnika zemljia - imetnika pravice uporabe na zemljiu ali pravice razpolaganja. Predlog mora vsebovati z zakonom doloene sestavine. Sodie s sklepom doloi nujno pot. Sklep je konstitutivne narave in mora obsegati: - natanen potek nujne poti - nain uporabe nujne poti - viino denarnega nadomestila. Stroke trpi predlagatelj. SPZ: Namen instituta nujne poti je, da nepreminina pridobi povezavo z javno cesto, ki je nujno potrebna za njeno normalno rabo. Gre za neke vrste slunostno pravico, saj uinkuje v korist vsakokratnega lastnika upraviene nepreminine in v breme vsakokratnega lastnika obremenjene nepreminine. Sodie dovoli nujno pot za nepreminino, ki nima povezave z javno cesto, ki je potrebna za njeno redno rabo, ali v primeru, da bi bila ureditev te poti povezana z nesorazmernimi stroki. Upravienec je dolan za uporabo plaati primerno nadomestilo. Sodie doloi nujno pot tako, da je im manj obremenjena nepreminina, prek katere naj bi nujna pot potekala. 2. Slunosti Slunost ali slunostna pravica je omejena stvarna pravica na tuji stvari, ki imetnika upraviuje, da uporablja tujo stvar ali da od lastnika tuje stvari zahteva, da opusti ravnanja, ki bi mu bila sicer dovoljena. Bistvena znailnost slunosti v tem, da lastnika obremenjene (sluee, slune) stvari zavezuje, da nekaj trpi, in sicer v obliki dopustitve (prepustitev popolne ali omejene rabe) ali opustitve (prepoved postavitve okna v steni) nekega ravnanja. Po nainu doloitve imetnika slunostne pravice oziroma slunostnega upravienca pa loujemo stvarne in osebne slunosti. Skupna obema slunostnima je predvsem vsebina kot nain omejitve lastninske pravice na stvari, ki je predmet slunosti (sluea stvar). Zato ima slunost pravno naravo stvarne pravice na tuji stvari z vsemi pravnimi posledicami, ki iz tega izvirajo. Drugae od ZTLR je SPZ (210. do 248. len) celovito uredil slunost kot pravico stvarnega prava v obeh pojavnih oblikah stvarnih in osebnih slunosti. Tako kot pri drugih pravicah stvarnega prava prvi oddelek ureja splona pravila, ki veljajo za vse oblike slunosti, v nadaljevanju pa so posebej urejene stvarne in osebne slunosti. Obseg splonih pravil pri slunostih je razmeroma skromen, saj se stvarne in osebne slunosti med seboj pomembno razlikujejo. Vsebina slunosti je lahko pozitivna ali negativna, v vsakem primeru pa to za lastnika sluee stvari pomeni, da mora v izvrevanju oblasti nad svojo stvarjo nekaj trpeti. Pri pozitivni slunosti lahko imetnik slunosti tujo stvar uporablja oziroma lahko izkoria tujo pravico. Upravienje uporabe oziroma izkorianja je lahko v celoti preneseno na imetnika slunosti. Tipien primer takne slunosti je uitek. Mogoe pa je tudi, da se uporaba sluee stvari deli med njenega lastnika in imetnika slunosti. Takna je vsebina veine stvarnih slunosti, pri katerih prihaja do delitve rabe med obema upraviencema. Za negativne slunosti je znailno, da lastnik ne sme izvrevati vseh oblastvenih dejanj, do katerih bi ga sicer upravievala lastninska pravica. Lastnik sluee stvari se mora delu svoje lastninske oblasti odpovedati v korist imetnika slunosti in opuati doloena ravnanja, ki bi mu bila sicer dopustna. Slunost z vsebino negativne slunosti je mogoa samo kot stvarna slunost. Poleg abstraktne definicije slunosti sta kot sploni pravili doloeni e nain nastanka in varstvo slunosti. Sicer se ureditev obeh vrst slunosti med seboj razlikuje. Most med obema oblikama slunosti pa je posebna oblika stvarne slunosti iz 226. lena SPZ, ki zdruuje elemente stvarnih in osebnih slunosti. eprav slunost imetniku zagotavlja le omejeno oblast nad stvarjo, je poloaj imetnika slunosti v tem prenesenem delu izvrevanja oblasti moneji od lastnikovega pravnega poloaja. Lastnik se mora ustreznemu delu oblasti odpovedati in proti pravilnemu izvrevanju slunosti nima pravnega varstva. Drugane posledice pa ima seveda prekoraitev pri izvrevanju slunosti, ki se ji lahko lastnik sluee stvari upre z vsemi pravnimi sredstvi. Slunost je stvarna pravica na tuji stvari in uinkuje proti vsem tretjim osebam. Gre za absolutno (izkljuujoo) pravico, ki uinkuje erga omnes. Zato mora ne le vsakokratni lastnik sluee stvari, ampak tudi vsak tretji to pravico spotovati ter se vzdrati vsakrnih posegov v to pravico. Slunosti je treba zagotoviti pravno varstvo v obsegu, ki ustreza njeni vsebini. Slunostni upravienec ima za varstvo svojega pravnega poloaja najprej na voljo splona sredstva, namenjena varstvu pravic, SPZ pa v 211. lenu doloa posebno tobo na varstvo slunosti oziroma konfesorno tobo (actio confesoria). Konfesorna toba je oblika varstva slunosti, ki varuje tako osebne kot stvarne slunosti. Za njeno uveljavljanje ni pomembno, kdo kri pravico. Konfesorna toba se lahko naperi proti lastniku sluee stvari ali katerikoli drugi osebi, ki posega v slunost. Samopomo je splono sredstvo za varstvo civilnopravnih poloajev. Pravni temelj samopomoi je lahko dvojen. e oseba, ki ie sodno varstvo slunosti, izpolnjuje merila za posestno varstvo, je pravni temelj za izvrevanje samopomoi lahko doloba 31. lena SPZ. Drugi pravni temelj za samopomo pa lahko izhaja tudi iz dolobe 139. lena OZ, v katerem je samopomo doloena kot splono obrambno sredstvo, s katerim se lahko imetnik pravice upre nedopustnemu posegu vanjo. Ne glede na pravni temelj je vsebina samopomoi enaka. Gre za pravico, da se odvrne kritev pravice, ko grozi neposredna nevarnost, e je takna zaita nujna in e nain odvraanja kritev ustreza okoliinam, v katerih nastaja nevarnost.
19

3. Hipoteka Hipoteka je zastavna pravica na nepremininah. Je neposestna zastavna pravica. Zastavitelj ohrani posest obremenjene nepreminine in jo lahko e naprej nemoteno uporablja. Je tudi knjina stvarna pravica. Predmet hipoteke so nepreminine, lahko pa tudi solastniki dele na napreminini. Solastnik lahko ustanovi hipoteko na svojem delu brez soglasja drugih solastnikov, za ustanovitev na celotni nepreminini pa je potrebno soglasje vseh solastnikov. e je ta v skupni lastnini, je mogoe obremeniti samo nepreminino v celoti. Hipoteka obsega nepreminino v celoti, kot tudi vse njene sestavine in plodove, dokler ti niso loeni od glavne stvari. Hipoteka v skladu z naelom nedeljivosti, jami za zavarovano terjatev vse do dokonnega poplaila terjatve. Hipoteka nastane: * na podlagi pravnega posla (pogodbena hipoteka): Za ustanovitev hipoteke se zahteva: - zavezovalni posel (zastavna pogodba - je pogodba s katero se zastavitelj proti hipotekarnemu upniku zavee, da bo v njegovo korist ustanovil hipoteko na doloeni nepreminini. - razpolagalni posel (zemljikoknjino dovolilo - Zemljikoknjino dovolilo je nepogojna izjava zastavitelja, to je lastnika nepreminine, da dovoljuje vpis pridobitve hipoteke v zemljiko knjigo. - vpis v zemljiko knjigo (pridobitni nain) in - razpolagalna sposobnost zastavitelja: Zastavitelj mora biti v trenutku vloitve predloga za vpis hipoteke praviloma vpisan kot lastnik nepreminine, ki se obremenjuje. * zakonita hipoteka: Nastane na podlagi zakona v trenutku, ko so izpolnjeni zakonski pogoji, brez vpisa v zemljiko knjigo. Vpis ima deklaratoren uinek in je pomemben zgolj z vidika izkljuitve varstva dobrovernih tretjih. Nevpisana zakonita hipoteka se namre glede dobrovernih tretjih teje za neobstojeo. Primer: A-jeva nepreminina je obremenjena z zakonito hipoteko v korist upniku U1. e A nepreminino odsvoji Bju, se ta lahko sklicuje na naelo zaupanja v zemljiko knjigo. Tako je B varovan, e ni vedel in ni mogel vedeti za obstoj zakonite hipoteke. Nevpisana hipoteka z B-jevo pridobitvijo lastninske pravice preneha. e bi A namesto odsvojitve B-ju nepreminino obremenil s pogodbeno hipoteko v korist upnika U2, bi dobroverni hipotekarni upnik na podlagi naela zaupanja v zemljiko knjigo pridobil hipoteko z najboljim vrstnim redom. Stareja nevpisana hipoteka v korist U1 pa bi se pomaknila na drugo mesto. Zakonita hipoteka je v naem pravu redka. Mogoe jo je vknjiiti ele po tem, ko je s sklepom o delitvi nepreminine pravnomono odloeno o vrednosti delea, ki ga mora zavezanec izplaati upraviencu * prisilna hipoteka Lahko nastane na podlagi sodne odlobe. Nastane z vpisom v ZK in ne s pravnomonostjo dolobe. Poznamo tri primere nastanka prisilne hipoteke: hipoteko v postopku izvrbe, hipoteko v postopku zavarovanja in hipoteko na podlagi zaasne odredbe e s hipoteko zavarovana terjatev ni plaana ob zapadlosti, ima hipotekarni upnik pravico, da zahteva prodajo obremenjene nepreminine. Hipotekarni upnik v igar korist je bila ustanovljena hipoteka mora za pridobitev izvrilnega naslova vloiti hipotekarno tobo, s katero zahteva prodajo obremenjene nepreminine. S hipotekarno tobo se lahko zahteva poravnava zavarovane terjatve le v znesku, ki je vpisan v zemljiko knjigo. Poleg glavnice se pri klasini hipoteki lahko zahteva plailo strokov in obresti. Hipotekarni upnik, ki ima izvrilni naslov lahko predlaga izvrbo na obremenjeno nepreminino. Izvrilni naslov je lahko pravnomona sodna odloba, izdana na podlagi hipotekarne tobe, poravnava, neposredno izvrljiv notarski zapis ali arbitrana odloba. Sodie izda sklep o izvrbi, ki se zaznamuje v zemljiki knjigi. Upniki se poplaajo iz izkupika od prodaje nepreminine, ki se praviloma opravi na javni drabi. Ko je draba konana sodie izda sklep o domiku nepreminine. Po poloitvi kupnine se nepreminina izroi kupcu in na njegovo ime se vpie lastninska pravica v zemljiko knjigo. V sklepu se odloi do kdaj se je zastavitelj dolan izseliti iz druinske stanovanjske hie ali stanovanja. Hipoteka preneha v materialnem smislu, e so izpolnjeni pogoji za izbris iz zemljike knjige. Takna hipoteka obstaja zgolj formalno, tako da je hipotekarni upnik ali zastavitelj ne more ve uporabiti za zavarovanje drugih terjatev. V formalnem smislu pa hipoteka preneha samo z izbrisom iz zemljike knjige. Hipoteka materialno preneha zlasti: e preneha zavarovana terjatev, e se hipotekarni upnik hipoteki odree oz. zavarovano terjatev brez hipoteke odstopi drugemu upniku, e je ista oseba postala lastnik nepreminine in imetnik hipoteke na tej nepreminini (konsolidacija), e hipoteka s pretekom desetih let od zapadlosti zavarovane terjatve ugasne (zastara), ob dobroverni pridobitvi nepreminine, ki je obremenjena z nevpisano zakonito hipoteko ali, e se obremenjena nepreminina proda za poplailo zavarovane terjatve. Skupna hipoteka je ena hipoteka, ki se za zavarovanje iste terjatve ustanovi na ve nepremininah.
20

Maksimalna hipoteka je hipoteka, namenjena zavarovanju terjatev, ki nastanejo iz nekega upniko-dolnikega razmerja in katerih viina in zapadlost v trenutku njene ustanovitve praviloma e nista znani. Zato se v zemljiko knjigo vpie z maksimalnim zneskom, ki pomeni zgornjo mejo, do katere e jami obremenjena nepreminina. Od tod tudi poimenovanje maksimalna hipoteka. Podlaga za ustanovitev kreditne hipoteke je navadno okvirna kreditna pogodba. 4. Zastaralni roki Sploni zastaralni rok: terjatve zastarajo v 5 letih, e ni z zakonom doloen za zastaranje drugaen rok. Terjatve iz gospodarskih pogodb zastarajo v 3 letih. Ostali zastaralni roki: * 1 leto: elektrika, plin, voda, snaga, RTV, pota, Telekom, naronina za asopise in revije, internet, kabelska TV, upravljanje vestanovanjskih stavb; * 3 leta: obasne terjatve, ki dospevajo letno ali v krajih asovnih presledkih (npr. preivnina). 3-letni zastaralni rok zane tei za vsako obasno terjatev posebej, glede na njeno dospelost; * 3 leta oziroma 5 let: odkodninske terjatve zastarajo v 3 letih, odkar je okodovanec izvedel za kodo in tistega, ki jo je povzroil, ter v 5 letih, odkar je koda nastala, v vsakem primeru (absolutno zastaranje). Terjatve iz zavarovalnih pogodb za neivljenjska zavarovanja zastarajo v 3 letih od nastopa zavarovalnega primera oziroma v 5 letih od nastopa zavarovalnega primera, e zavarovanec dokae, da ni vedel, da je zavarovalni primer nastopil; * 5 let oziroma 10 let: terjatve 3. oseb iz zavarovalnih pogodb za ivljenjsko zavarovanje zastarajo v 5 letih od upotevne smrti zavarovanca oziroma v 10 letih od upotevne smrti zavarovanca, e 3. oseba dokae, da za smrt zavarovanca ni vedela.; 5 let oziroma 15 let: odkodninske terjatve zaradi korupcije zastarajo v 5 letih, odkar je okodovanec zaradi korupcije zvedel za kodo oziroma v 15 letih, odkar je bilo dejanje korupcije storjeno, v vsakem primeru; * 10 let: terjatve, ugotovljene pred sodiem ali drugim pristojnim organom; 15 let: odkodninske terjatve, povzroene z dejanjem spolne zlorabe mladoletne osebe zastarajo v 15 letih po polnoletnosti okodovance; * nikoli ne zastara pravica do preivljanja in druge nezastarljive pravice: - osebne in rodbinske pravice - zahtevki procesne narave (npr. ugotovitveni zahtevki) - pravica do uveljavljanja ninosti - upravienja, ki izhajajo iz nezastarljivih pravic in pravnih razmerij - oblikovalna upravienja (npr. pravica do odstopa od pogodbe). Odkodninske terjatve za kodo, povzroeno s kaznivim dejanjem zastarajo v roku za zastaranje kazenskega pregona. 5. Priposestvovalne dobe Lastninska pravica: - 3 leta pri premininah - 10 let pri nepremininah Stvarna slunost: - 10 let dobroveren lastnik gospodujoe stvari - 20 let nedobroveren lastnik gospodujoe stvari 6. Verodostojne listine in izvrilni naslovi Izvrilni naslovi so: - izvrljiva sodna odloba in sodna poravnava - izvrljiv notarski zapis - druga izvrljiva odloba ali listina, za katero zakon in objavljena mednarodna pogodba ali pravni akt EU, ki se RS uporablja neposredno, doloa, da je izvrilni naslov. Za denarne terjatve se dovoli izvrba na podlagi verodostojne listine. Listina je verodostojna, e tako doloa ZIZ. Lahko pa to doloa tudi drug zakon (SPZ). Verodostojne listne po ZIZ so: - faktura - menica in ek s protestom in povratnim raunom, kadar je to potrebno za nastanek terjatve - javna listina - izpisek iz overjenih poslovnih knjig - po zakonu overjena zasebna listina - listina, ki ima po posebnih predpisih naravo javne listine 7. Vrste oporok Oblike oporoke, ki jih ureja ZD so: * lastnorona (holografska) oporoka * pisna oporoka pred priami (alografska) * sodna oporoka in iz nje izvedene oblike oporoke (konzularna, vojaka oporoka in oporoka na ladji) * mednarodna oporoka * ustna oporoka * notarska oporoka 8. Nujni dedii Z ustanovo nujnega delea je omejena svoboda oporonega razpolaganja. Zapustnik lahko z oporoko spremeni red dedovanja, doloen z zakonom in tako onemogoi dedovanje osebam, ki bi dedovale po zakonu. Vendar pa
21

doloenim osebam po zakonu gre del zapuine. Te osebe morajo dobiti svoj del, etudi jih je zapustnik v oporoki prezrl. Nujni dele je kompromis med (neomejeno) svobodo testiranja in dedovanjem zapustnikovih svojcev. Osebe iz kroga zakonitih dediev, ki jim gre po kogentnih dolobah zakona del zapuine, so nujni dedii. Del zapuine, ki pripada posameznemu nujnemu dediu, je nujni dele. Skupni nujni dele pa je del zapuine, ki gre vsem nujnim dediem, torej vsota vseh posaminih nujnih deleev. Skupni nujni dele tako imenujemo rezervirani del, rezerva. e je zapustnik s tem delom premoenja razpolagal, lahko prikrajani nujni dedii po zapustnikovi smrti zahtevajo, da se ta razpolaganja razveljavijo. S preostalim delom zapuine pa lahko zapustnik prosto razpolaga; ta del zapuine je razpololjivi del. Dedovanje nujnih dediev je zakonito dedovanje posebne vrste. Osebe, ki imajo po zakonu lastnost nujnih dediev imajo pravico do nujnega delea samo v primeru, e so po zakonitem dednem redu poklicane k dedovanju. Velikost nujnega delea se doloa v razmerju do zakonitega dednega delea. Pravica do nujnega delea je dedna pravica. Nujni dedi je pravi dedi. Poloaj nujnega dedia se ne razlikuje od poloaja, ki bi ga imel pri dedovanju po zakonu. Kot nujni dedii pridejo po naem pravu v potev: * zapustnikovi potomci, njegovi popolni ali nepopolni posvojenci ali njihovi potomci, njegovi stari ali njegov posvojitelj, njegov zakonec ali zunajzakonski partner; * zapustnikovi dedi in babice ter bratje in sestre ali - pri popolni posvojitvi - stari zapustnikovega posvojitelja in otroci zapustnikovega posvojitelja. Osebe iz te skupine so lahko nujni dedii pod pogojem, da so trajno nezmone za delo in nimajo potrebnih sredstev za ivljenje. Del zapuine, ki gre nujnim dediem je manji kot pri dedovanju po zakonu. Nujni dele oseb iz prve alinee znaa polovico, nujni dele oseb iz druge alinee pa tretjino delea, ki bi el posameznemu od njih po zakonitem dednem redu. Najprej pa je potrebno ugotoviti, koliken del bi dedi konkretno dobil. Nujni dele se tako doloa na podlagi obraunske vrednosti zapuine, ki jo dobimo, e vrednosti iste zapuine dodamo vrednost doloenih daril, ki jih je zapustnik naklonil za asa ivljenja. Ob zapustnikovi smrti je potrebno najprej ugotoviti, popisati in oceniti zapustnikovo premoenje, aktiva in pasiva. Iz premoenja je potrebno izloiti tiste dele, ki niso predmet dedovanja. Od ostanka vrednosti premoenja, je potrebno odteti zapustnikove dolgove ter doloene dolgove zapuine. Razlika je ista zapuina. Vrednosti iste zapuine je potrebno priteti vrednost daril, ki jih je zapustnik kadarkoli in na katerikoli nain naklonil osebam, ki bi po zakonitem dedovanju prile v potev kot dedii. K vrednosti iste zapuine se priteje tudi vrednost daril, ki jih je zapustnik v zadnjem letu svojega ivljenja naklonil drugim osebam (ki niso zakoniti dedii), razen e gre za manja darila. Setevek vrednosti iste zapuine in vrednosti daril je obraunska vrednost zapuine od katere izraunamo zakonite delee nujnih dediev in njihove nujne delee kot doloene kvote dednih deleev. Razpololjivi del zapuine dobimo, e od vrednosti iste zapuine odtejemo vrednost skupnega nujnega delea. ZD omogoa zapustniku, da ob doloenih pogojih odtegne ali zmanja nujni dele osebi, ki ima pravico do nujnega delea: * razdedinjenje nujnega dedia: razlogi so taksativno nateti v zakonu. Razlog mora obstajati v asu, ko je zapustnik napravil oporoko. Razdedinjenje je lahko popolno ali delno. * odvzem nujnega delea v korist potomcev: pogoj je, da je potomec ali posvojenec prezadolen ali zapravljivec, tako da obstaja nevarnost, da bodo dediino pobrali njegovi upniki ali da jo bo zapravil. Za odvzem nujnega delea zadostuje e dejstvo zapravljivosti. 9. Vrste sodb Glede vsebine pravnega varstva: Dajatvena: sodie toencu naloi, da nekaj da, stori, opusti ali dopusti. Mogoe jo je izdati le, e je obveznost do konca glavne obravnave e zapadla. Izjemi sta: plailo preivnine ali mesene rente, ter obsodba toenca na izroitev stvari, ki so bile dane v najem ali zakup. Bistvo dajatvene sodbe je njena izvrljivost. Ugotovitvena: sodie izree ali obstaja ali ne obstaja doloena pravica ali pravno razmerje. Le izjemoma je mogoe odloiti o obstoju spornih dejstev (pristnost, nepristnost listine). Oblikovalna: s to sodbo sodie razvee, spremeni ali na novo oblikuje doloeno pravno razmerje. Temelji na oblikovalnem upravienju stranke, uinkuje pa brez izvrbe, s samim izrekom. Glede na izrek: ugoditvene, zavrnilne, meane Glede na obseg odloitve: konne, delne, dopolnilne, vmesne. 10. Zamudna -pogoji Sodie izda zamudno sodbo: - e toenec ne odgovori na tobo v roku 30 dni; - e toenec ne pride na poravnalni narok ali prvi narok za glavno obravnavo Pod pogojem, da je toba sklepna (to pomeni, da mora iz dejstev navedenih v tobi, izhajati utemeljenost tobenega zahtevka). Zakon doloa pogoje za izdajo zamudne sodbe: - da je pravilno vroena toeni stranki - da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati - da je toba sklepna - da dejstva, na katera se opira tobeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predloil sam tonik, ali z dejstvi, ki so na splono znana. e je toba nesklepna, sodie toniku naloi rok, za odpravo nesklepnosti s sklepom. e toea stranka tobe ustrezno ne odpravi, sodie tobeni zahtevek zavrne (ZPP-D). Sodie pa je vraa tobe v popravo, e je oitno, da stranka nesklepnosti tobe ne bi mogla odpraviti.
22

11. Naela obligacijskega prava (najpomembneja) * naelo dispozitivnosti * naelo avtonomije volje strank * naelo enakopravnosti * naelo vestnosti in potenja * naelo skrbnosti * prepoved zlorabe pravic * naelo ekvivalence (enake vrednosti dajatev) * naelo pacta sunt servanda (dolnost izpolnitve obveznosti) * prepoved povzroanja kode * naelo mirnega reevanja sporov * naelo solidarnosti * naelo dobre vere in potenja 12. Osnove glede veljavnosti pogodbe Predpostavke za veljavnost pogodbe so: * sposobnost strank (pravna, poslovna sposobnost) * soglasje oziroma volja: volja mora biti resnina, svobodna in prosta zavestnih in nezavestnih napak * monost in dopustnost, doloenost oziroma dololjivost predmeta * oblika, e je predpisana e manjka katera izmed predpostavk, je pogodba neveljavna (izpodbojnost ali ninost) 13. Izvrilni naslovi. Ali zadoa da je izvrilni naslov pravnomoen Izvrilni naslovi so: - izvrljiva sodna odloba in sodna poravnava - izvrljiv notarski zapis - druga izvrljiva odloba ali listina, za katero zakon in objavljena mednarodna pogodba ali pravni akt EU, ki se RS uporablja neposredno, doloa, da je izvrilni naslov. Pravnomone postanejo sodbe in meritorni sklepi in v tem primeru je pravnomonost pogoj za pridobitev izvrljivosti. ZIZ v 19. lenu doloa, da je sodna odloba izvrljiva, e je postala pravnomona in e je pretekel rok za prostovoljno izpolnitev dolnikove obveznosti. Izvrbo pa dovoli zakon tudi na podlagi sodne odlobe, ki e ni postala pravnomona, e zakon doloa, da pritoba ne zadri njene izvritve. Sodna poravnava je izvrljiva, e je terjatev iz poravnave zapadla. Notarski zapis je izvrljiv, e je dolnik v njem soglaal z njegovo neposredno izvrljivostjo in e je terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa, zapadla. 14. Pridobitev lastninske pravice (naini) Stvarno pravo pozna zaprt sistem nainov pridobitve lastninske pravice. Ti se delijo na izvedene (derivativne) in izvirne (originarne). Pri derivativnih se razlikuje med univerzalnim in singularnim nasledstvom. Originarni naini pridobitve so: - priposestvovanje - prilastitev - najdba - najdba zaklada - prirast - spojitev in pomeanje - izdelava nove stvari - pridobitev lastninske pravice na plodovih Derivativna naina sta: - prenos lastninske pravice (singularno nasledstvo) - dedovanje (univerzalno nasledstvo) Glede na podlago pridobitve lastninske pravice razlikujemo med pridobitvijo na podlagi: - pravnega posla - zakona - dedovanja - odlobe dravnega organa. 15. Motenje posesti Toba zaradi motenja posesti - znailni so kratki roki in dejstvo, da se ne razpravlja o pravici. Pravico do posestnega varstva ima tudi tisti, ki nima pravice do posesti. Toenec se tako ne more sklicevati na to, da je on lastnik stvari. Varuje se nedobroverna posest, celo, e je ta bila pridobljena s silo, na skrivaj ali z zlorabo zaupanja, vendar pa lahko toenec ugovarja, da mu je tonik sam odvzel posest s silo, na skrivaj ali z zlorabo zaupanja, pod pogojem, da je toenec pridobil posest nazaj v okviru dovoljene samopomoi. Posestnik pa nima pravnega varstva, e motenje ali odvzem posesti temelji na zakonu (npr. rube) - novost. Sodno varstvo pred motenjem je mogoe zahtevati v prekluzivnem roku 30 dni od dneva, ko je posestnik zvedel za motenje in storilca, vendar ne pozneje kot v enem letu od dneva, ko je motenje nastalo. 16. Posebnost pri vmesni sodbi na podlagi sporazuma strank Sodie jo izda, kadar temelj med strankama ni sporen, sporna je samo viina. Razlog za uvedbo te sodbe je v tem, da stranka, ki na zaetku temelju ni ugovarjala, kasneje (v pravnih sredstvih), svojega stalia ne bi
23

spremenila. Pogoj je soglasje strank. Ker je vmesna sodba na podlagi sporazuma strank izraz naela dispozitivnosti, je omejeno njeno izpodbijanje (izpodbijanje zaradi bistvene kritve dolob pravdnega postopka, izjava je bila dana v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijae.) 17. Priposestvovanje (razlika posest - imetnitvo) Priposestvovanje je originaren nain pridobitve lastninske pravice tako na premininah kot tudi na nepremininah. Institut priposestvovanja je namenjen varnosti pravnega prometa, saj omogoa, da dejansko stanje stvari po preteku priposestvovalne dobe postane tudi njeno pravno stanje. Priposestvovati je mogoe tudi del stvari, vendar je ta monost omejena samo na nepreminine. Na javnem dobru in stvareh, ki so izven pravnega prometa ni mogoe pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem. Zahteva se dobra vera, tako da nedobroverni posestnik nikoli ne more postati lastnik stvari. SPZ doloa dve predpostavki za priposestvovanje: * dobra vera pridobitelja * neprekinjena lastnika posest: - 3 leta pri premininah - 10 let pri nepremininah Dobroverni lastniki posestnik je tisti, ki ne ve in ne more vedeti, da ni lastnik stvari, ki jo ima v posesti. Posestnik nepreminine je tako lahko v dobri veri samo, e je kot lastnik vpisan v zemljiko knjigo. Drugae pa doloa 44/2 len SPZ, ki predstavlja negativni vidik naela zaupanja v ZK. Ta doloba sugerira, da je s priposestvovanjem mogoe pridobiti pravico, ki ni vpisana v ZK. Pri premininah je poglavitni kazalnik posest. Nekdo je v dobri veri praviloma tedaj, ko ta dobra vera temelji na posesti njegovega predhodnika (prodajalca), pri emer seveda ne bi smel imeti razlogov za to, da bi kljub posesti dvomil, da je ta lastnik stvari. Priposestvovalna doba prine tei tisti dan, ko je posestnik dobil stvar v dobroverno lastniko posest, kona pa se z iztekom zadnjega dne tega obdobja. Posestnik mora biti ves as v dobri veri. e ni se priposestvovanje prekine. Posest je neposredna ali posredna dejanska oblast nad stvarjo. Imetnitvo ali detencija pa je izvrevanje dejanske oblasti nad stvarjo za drugega, pri emer se je imetnik dolan ravnati po navodilih te druge osebe. Razlika mer posestjo in imetnitvom je v tem, da ima posestnik samostojno dejansko oblast, ki jo izvruje zase, medtem ko detentor izvruje oblast za nekoga drugega in mora ravnati po njegovih navodilih. Primer dertencije: natakar v restavraciji, prodajalec v trgovini , gost na veerji, ki uporablja gostiteljev pribor. Vsi, ki imajo dejansko oblast in niso posestniki, se tejejo za detentorje. 18. Razlika zaasne in predhodne odredbe Zaasna odredba je asovno omejeno sredstvo zavarovanja, katerega namen je ohranitev obstojeega ali ustvaritev novega zaasnega stanja z namenom: - da se ne izjalovi uspeh sodnega postopka oziroma uspeh bodoe izvrbe - da se preprei nastanek hujih kodljivih posledic in grozee nasilje. Zaasno odredbo je mogoe izdati pred uvedbo sodnega postopka, med postopkom, pa tudi do konca postopka, dokler ni opravljena izvrba. e so izpolnjeni pogoji za predhodno odredbo, je ni mogoe izdati. Poznamo dve vrsti zaasnih odredb: - zaasna odredba za zavarovanje denarnih terjatev - zaasna odredba za zavarovanje nedenarnih terjatev. Znailnosti zaasnih odredb: - hitrost (potrebna je hitra vmesna sodna odloitev) - vezanost na doloen postopek, prepoved odloanja o stvari sami (zaasno odredbo je mogoe predlagati samo v povezavi s konkretnim glavnim zahtevkom, za katerega je treba izkazati verjetnost, da je utemeljen) - zaasnost (trajanje je omejeno z rokom, ki ga postavi sodie). Pogoji za izdajo zaasne odredbe so: - verjetnost obstoja terjatve - nastanek neznatne kode za dolnika - subjektivno nevarnost za izvedbo izvrbe (pri denarnih terjatvah) - objektivno nevarnost (pri nedenarnih terjatvah) - uporabo sile ali nastanka teko nadomestljive kode (pri nedenarnih terjatvah) - da dolnik z izdajo zaasne odredbe, e bi se izkazala za neutemeljeno, ne bi pretrpel hujih posledic od tistih, ki bi jih pretrpel upnik brez izdaje le-te (tehtanje interesov). Postopek se zane na predlog ali po uradni dolnosti (postopek zaradi motenja posesti, zakonski spori in spori iz razmerij med stari in otroki). Sodie izda sklep v katerem navede rok, koliko asa naj odredba traja. Sklep mora biti vedno obrazloen. Zaasne odredbe v drugih postopkih: - zakonski spori in spori iz razmerij med stari in otroki (411. len ZPP) - spori zaradi motenja posesti (427. len ZPP) - nepravdni postopki (114 len (ZNP) - spori zaradi kritve avtorskih pravic (170. len ZASP) - spori zaradi kritve pravi industrijske lastnine (123. len ZIL). Predhodne odredbe so z zakonom taksativno nateti ukrepi asovno omejenega zavarovanja, katerega namen je zagotoviti monost oprave bodoe izvrbe v asu, ko e obstaja kvalificirana listina o obstoju denarne terjatev, vendar ta e ni izvrljiva. S predhodno odredbo je mogoe zavarovati le denarne terjatve. Pogoji za izdajo predhodne odredbe so:
24

- domae sodne ali upravne odlobe, ki e niso izvrljive - domaa sodna ali upravna poravnava, notarski zapis - verjetnosti obstoja terjatve ni potrebno izkazovati, ker se glede na e izdano kvalificirano listno domneva, - zadostuje objektivna nevarnost, ki pomeni vsakrno objektivno stanje ali obnaanje dolnika ali tretjih oseb, ki bi lahko po oceni sodia resno ogrozilo bodoo izvrbo (razlika z zaasno odredbo). Zakon taksativno nateva predhodne odredbe, ki jih sem izdati sodie: - rube nepreminin in vpis v register, e se ta vodi - rube denarne terjatve ali terjatve, da se izroijo stvari - rube drugih premoenjskih oziroma materialnih pravic - prepoved organizaciji za plailni promet, da ne sme dolniku ali komu drugemu izplaati denarnega zneska z njegovega rauna - vpis zastavne pravice v sodnem registru na deleu drubenika v drubi oziroma v centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev na nematerializiranem vrednostnem papirju - predznamba zastavne pravice na dolnikovi nepreminini ali na pravici, vknjieni na nepreminini. 19. Odkodnine (oblike kode; odgovornost) koda je vsako prikrajanje, ki nastane zaradi posega v pravice ali pravno zavarovane dobrine. Vrste kod: * premoenjska (navadna koda - damnum emergens in izgubljeni dobiek - lucrum cessans)) in nepremoenjska koda * neposredna in posredna koda * pretekla, obstojea in bodoa koda * substituirana koda * koda zaradi posebne priljubljenosti stvari (pretium affectionis) * izguba preivljanja in pomoi zaradi smrti preivljalca OZ pozna subjektivno (krivdno) in objektivno odgovornost. Pri krivdni odgovornosti mora odgovorna oseba dokazati, da je koda nastala brez njene krivde. Objektivna odgovornost je stroja od krivdne. Odgovorna oseba odgovarja e zaradi doloenega poloaja, ki ga zasedajo. Razbremenitev odgovornosti je mona le, e odgovorna oseba dokae odstonost vzrone zveze. Subjektivna odgovornost: Krivda je podana, e okodovalec povzroi kodo namenoma ali iz malomarnosti. Krivda povzroitelja kode se v naem odkodninskem pravu domneva: povzroitelj kode velja za krivega, e ne dokae, da je koda nastala brez njegove krivde. Gre za krivdno odgovornost z obrnjenim dokaznim bremenom. Namen je najteja oblika krivde. Poznamo: * direkten naklep: storilec ve za kodljivo posledico, ki bo nastala z njegovim ravnanjem, vendar kljub temu eli dosei kodljivo posledico; * eventualni ali indirektni naklep: storilec ve za kodljivo posledico, ki bo nastala z njegovim ravnanjem, vendar kljub temu privoli v kodljivo posledico. Malomarnost: * zavestna malomarnost: storilec se zaveda, da utegne iz njegovega ravnanja nastati kodljiva posledica, vendar lahkomiselno misli, da ne bo nastala ali da jo bo lahko prepreil * nezavedna malomarnost: storilec se ne zaveda, da utegne iz njegovega ravnanja nastati kodljiva posledica, vendar bi se po okoliinah in svojih osebnih lastnostih tega moral in mogel zavedati. * huda malomarnost: storilec zanemarja pazljivost, ki se priakuje od vsakega obiajnega razumnega loveka * navadna malomarnost: storilec zanemarja pazljivost, ki se priakuje od skrbnega loveka (dobrega gospodarja) * zelo lahka malomarnost: upoteva se le kot ovira za izkljuitev objektivne odgovornosti- e najmanja nepazljivost stranke lahko izkljui objektivno odgovornost. Objektivna odgovornost: Okodovalec odgovarja za kodo ne glede na krivdo, samo zaradi doloenih okoliin na njegovi strani. OZ pozna 3 vrste objektivne odgovornosti: * odgovornost za drugega (odgovornost za duevno bolne, odgovornost starev, odgovornost drugih za mladoletnike) * odgovornost za delavce * odgovornost za kodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti. Za kodo iz nevarne stvari ( stvar je nevarna, e zaradi svojih lastnosti, poloaja, naina in mesta uporabe pomeni nevarnost za nastanek kode) ali nevarna dejavnosti (lovekova aktivnost, iz katere izvira poveana nevarnost, ne glede na to, ali poveana nevarnost izvira iz uporabe nevarne stvari ali iz same dejavnosti) se teje, da izvira iz te stvari, e se ne dokae kaj drugega. Okodovanec mora dokazati dejstva, ki opredeljujejo zakonito domnevo o obstoju vzrone zveze. e vzrona zveza ni bila izpodbita, se lahko odgovorni subjekt oprosti odgovornosti le, e dokae okoliine, ki izkljuujejo njegovo odgovornost (koda ni posledica nevarne stvari 20. Razlika ninost in izpodbojnost Neveljavni so pravni posli, ki so sklenjeni, vendar ne izpolnjujejo vseh predpostavk. Bipartitni sistem neveljavnosti pozna nine pravne posle (ninost ali absolutna neveljavnost) in izpodbojne pravne posle (izpodbojnost ali relativna neveljavnost). Ninost: Razlogi za ninost:
25

* pogodba nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim naelom * premet pogodbe je nedopusten, nemogo, nedoloen ali nedololjiv * podlaga pogodbe je nedopustna ali je sploh ni * pogodba ni sklenjena v predpisani ali dogovorjeni obliki * oderuka pogodba * pogodbo je sklenila poslovno popolnoma nesposobna oseba * pogodbo je sklenila pravna oseba zunaj meja svoje pravne sposobnosti (ultra vires). Na ninost pazi sodie po uradni dolnosti. Nanjo se lahko sklicuje vsaka zainteresirana oseba. Pravica do uveljavljanja ninosti ne ugasne. Neuinkovitost razmerja sega do njegovega nastanka (uinkovanje ex tunc). Sodba, ki ugotavlja ninost, je ugotovitvena (dekleratorna). Nina pogodba ne postane veljavna, e vzrok ninosti kasneje preneha. Obstajata pa 2 izjemi: konvalidacija zaradi majhnega pomena, konvalidacija oderuke pogodbe. e nina pogodba izpolnjuje pogoje za veljavnost kakne druge pogodbe, velja druga pogodba, e se sklada z namenom strank ob sklenitvi nine pogodbe, e bi stranki zagotovo sklenili drugo pogodbo, e bi vedeli za ninost prve. Pravne posledice ninosti: * vrnitveni zahtevek: vsaka stranka mora vrniti vse, kar je prejela na podlagi nine pogodbe (e to ni mono, pa mora dati denarno nadomestilo) * zavrnitev zahtevka nepotene stranke * odkodninska odgovornost: krivda enega sopogodbenika in dobrovernost okodovanca, nastanek kode, vzrona zveza med sklenitvijo nine pogodbe in nastalo kodo. Izpodbojnost: Razlogi za izpodbojnost: * pogodbo je sklenila poslovno omejeno sposobna oseba * napake volje * OZ ali drug zakon tako doloa * gre za ezmerno prikrajanje (laesio enormis) Izpodbojnost lahko uveljavlja le pogodbenik, v igar interesu je doloena izpodbojnost. Sodie nanjo ne pazi po uradni dolnosti. V pravdi se lahko uveljavlja le s tobo in ne s procesnim ugovorom. Pravica preneha (ugasne) v 1 letu od dneva, ko je upravienec izvedel za razlog izpodbojnosti (subjektivni rok) oziroma v 3 letih od dneva sklenitve pogodbe (objektivni rok). Izpodbojni pravni posel se razveljavi za naprej (ex nunc). Izpodbojna pogodba postane popolnoma veljavna, e se stranka, upraviena za izpodbijanje, izree, da ostaja pri pogodbi, oziroma je ne izpodbija v doloenem roku. Konverzija ni potrebna, ker je izpodbojna pogodba veljavna, dokler se ne izpodbija. Sopogodbenik pa ima pravico zahtevati od upravienca, da se izjasni v roku 30 dni, ali bo pogodbo izpodbijal. e se v roku ne izjasni ali izjavi, da ne ostaja pri pogodbi, se teje, da je pogodba razveljavljena. Pravne posledice: * vrnitveni zahtevek: vsaka stranka mora vrniti vse, kar je prejela na podlagi razveljavljene izpodbojne pogodbe. * odkodninska odgovornost: odgovornost za razveljavitev (pogodbenik, pri katerem je vzrok za izpodbojnost, je dobrovernemu sopogodbeniku odgovoren za kodo, nastalo zaradi razveljavitve pogodbe); odgovornost poslovno omejeno sposobnega prevaranta. Pogoji odkodninske odgovornosti: krivda pogodbenika, nastala koda, vzrona zveza med krivdo pogodbenika in nastalo kodo. 21. Solastnina in skupna lastnina Za solastnino je znailno, da vsakemu od solastnikov pripada v obliki ulomka izraen idealni dele stvari. e solastniki delei niso doloeni, se domneva, da so enaki. Razdeljena je pravica in ne stvar. Vsak solastnik ima stvar v skupni posesti, pravico da jo uporablja, uiva skupaj z drugimi solastniki, v viini svojega delea. Pri tem ne sme kriti pravic drugih solastnikov. Solastniki imajo pravico skupaj upravljati stvar. Za posle rednega upravljanja je potrebno soglasje solastnikov, katerih idealni delei sestavljajo ve kot polovico njene vrednosti. Za posle, ki presegajo okvir rednega upravljanja, pa se zahteva soglasje vseh solastnikov. Pri skupni lastnini delei posameznih skupnih lastnikov niso doloeni. SPZ ne omejuje skupne lastnine na z zakonom doloene primere. Primeri skupne lastnine so: zakonca, dedii, mejne ograde, drevesa, jarki, pregrade in druga mejna znamenja. Pri skupni lastnini ne gre za delee na posameznih stvareh, ampak za delee na premoenju. Skupni lastniki lahko skupno uporabljajo stvar, ter solidarno odgovarjajo za obveznosti, ki nastanejo v zvezi s skupno stvarjo. Kadar eden od skupnih lastnikov samostojno razpolaga s stvarjo, gre za razpolaganje razpolagalno nesposobne osebe. Tretji se lahko sklicuje na dobro vero in tako pridobi lastninsko pravico. Vsak skupni lastnik lahko ob vsakem asu zahteva delitev skupne stvari. drugae kot pri solastnini imajo to pravico tudi upniki skupnih solastnikov. Pri solastnini se upniki poplaajo iz solastnikih deleev, medtem ko to pri skupni lastnini ni mogoe. Edina monost upnikov, da se poplaajo, je, da doseejo delitev skupne lastnine. 22. Osnovni pritobeni razlogi - bistvena kritev dolob pravdnega postopka - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - zmotna uporaba materialnega prava 23. Najpomembneja znailnost zemljike knjige (javnost, zaupanje v zk) * Podatki iz ZK so javni (naelo javnosti); * Kdor v pravnem prometu poteno ravna in se zanese na podatke o pravicah vpisane v ZK, zaradi tega ne sme trpeti kodljivih posledic (naelo zaupanja).
26

5. ANA BOI PENKO ZPP: 1. Kako se prine pravda Pravdni postopek se zane s tobo, pravda zane tei z vroitvijo tobe toni stranki. 2. Kaj je toba in njene sestavine Toba je tonikova zahteva za pravno varstvo. Je procesna predpostavka za zaetek pravdnega postopka. 3 vrste tob: dajatvena, ugotovitvena, oblikovalna. Toba mora vsebovati zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev, dejstva, na katera tonik opira svoj zahtevek, dokaze in druge podatke, ki jih mora imeti vsaka vloga (navedbo sodia, prebivalie strank, zakonitih zastopnikov, pooblaencev, sporni predmet, vsebino izjave, podpis). Stranka mora vedno navesti vrednost spornega predmeta. 3. Vzorni postopek 279b ZPP-D: ob izvedbi vzornega postopka se vsi drugi postopki, ki se opirajo na enako ali podobno dejansko in isto pravno podlago, prekinejo. Stranka, ki je imela monost sodelovati v taknem postopku, ne more oporekati niti dejanskim ugotovitvam niti pravnim staliem, ki jih je zavzelo sodie. To pride v potev, e je odloitev v kodo stranke, ki je v vseh postopkih ista. V drugih - prekinjenih - postopkih bo sodie telo ta stalia za obvezujoa. V nasprotnem primeru, e bo odloitev ugodna, to ne more zavezovati sodi v prekinjenih postopkih in torej iti v kodo nasprotnim strankam v teh postopkih. Prilo bi do kritve ustavne pravice do izjavljanja. 4. Posebni postopki po ZPP - postopek v zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med stari in otroki - postopek v pravdah zaradi motenja posesti - izdaja plailnega naloga - postopek v sporih majhne vrednosti - postopek v gospodarskih sporih 5. Razlike med rednim postopkom in postopkom v zakonskih sporih (hotela je sliati samo naelo oficialnosti) V zakonskih sporih je zaradi interesa otrok poudarjeno naelo oficialnosti, medtem, ko v rednem postopku sodie odloa po naelu dispozitivnosti (v okviru postavljenih zahtevkov). V zakonskih in druinskih sporih pa tudi mimo postavljenega zahtevka, sodie ugotavlja dejstev tudi po uradni dolnosti, sodba uinkuje erga omnes. 6. Koliko mora biti star otrok, da se mu vroi sodba o razvezi starev 15 let. OZ: 7. Kako nastane obligacijsko razmerje? Obligacijsko razmerje je pravno razmerje, v katerem je en subjekt tega razmerja (upnik) upravien od drugega subjekta (dolnika) zahtevati, da opravi doloeno izpolnitveno ravnanje, drugi subjekt (dolnik) pa je to izpolnitveno ravnanje dolan (zavezan) opraviti. Obveznosti nastanejo: * s pravnim poslom (poslovne obveznosti): - izjava volje: dana mora biti z namenom nastanka pravnih posledic, - pravni posel: skupek relevantnih okoliin, ki morajo biti izpolnjene za nastop pravnih posledic, - pogodba: soglasje * na podlagi dogodka, ki nima narave voljnega ravnanja (neposlovne obveznosti) - delikt: nastane na podlagi krivdnega ravnanja, - kvazidelikt: nastane zaradi nastanka kode, za katero oseba odgovarja ne glede na krivdo - kvazikontrakt: nastanejo zaradi okorienja na eni strani in prikrajanja na drugi strani brez pravnega temelja. 8. Elementi civilnega delikta Predpostavke odkodninske odgovornosti so: * nedopustno ravnanje * koda * vzrona zveza med nedopustnim ravnanjem in nastankom kode * odgovornost povzroitelja kode (krivda: naklep ali malomarnost) - krivdna odgovornost z obrnjenim dokaznim bremenom, kar pomeni, da mora odgovorna oseba dokazati, da ni ravnala niti naklepno niti malomarno, ter da ni bila zmona razsojati Izpolnjene morajo biti vse 4 predpostavke, sicer odkodninska odgovornost ne nastane. Fizina oseba je odkodninsko zavezana le, e je odgovorna. Za to mora biti deliktno sposobna. Deliktna sposobnost je sposobnost osebe prevzeti odgovornost za kodo. 9. Odgovornost pri civilnem deliktu - katera je pravilo, katera izjema? Pri civilnem deliktu je pravilo krivdna odgovornost, objektivna pa izjema. Najprej se ugotavlja krivdna odgovornost, ele nato objektivna. ZNP: 10. Kateri so nepravdni postopki, ki se prinejo po uradni dolnosti Uradni postopek zane sodie vedno, kadar izve za okoliine, ki so podlaga za uvedbo postopka. Sodie ne sme akati na formalno vloitev predloga s strani nekoga drugega. e se je postopek zael na predlog in je bil
27

predlog kasneje umaknjen, mora sodie nadaljevati postopek, e so za to podani razlogi. Postopki, ki se zanejo po uradni dolnosti so: - postopek o pridranju oseb v psihiatrinih zdravstvenih ustanovah - postopek za odvzem in vrnitev poslovne sposobnosti - postopek za odvzem in vrnitev roditeljske pravice - postopek za doloitev odkodnine 11. Postopek za ureditev nujne poti Je vrsta nepravdnega postopka. Procesna pravila so vsebovana v ZNP, materialne dolobe pa v SPZ (posebna ureditev za to vrsto postopka). Gre za prisilen poseg v lastninsko pravico obremenjenega, zato morajo biti izpolnjeni v zakonu doloeni pogoji. Tako mora obstajati: - ekonomski interes upravienca - ne sme biti onemogoeno ali znatno ovirano izkorianje in uporaba slunega zemljia s strani lastnika tega zemljia. Postopek se zane na predlog: - lastnika zemljia - imetnika pravice uporabe na zemljiu ali pravice razpolaganja. Predlog mora vsebovati z zakonom doloene sestavine. Sodie s sklepom doloi nujno pot. Sklep je konstitutivne narave in mora obsegati: - natanen potek nujne poti - nain uporabe nujne poti - viino denarnega nadomestila. Stroke trpi predlagatelj. SPZ: Namen instituta nujne poti je, da nepreminina pridobi povezavo z javno cesto, ki je nujno potrebna za njeno normalno rabo. Gre za neke vrste slunostno pravico, saj uinkuje v korist vsakokratnega lastnika upraviene nepreminine in v breme vsakokratnega lastnika obremenjene nepreminine. Sodie dovoli nujno pot za nepreminino, ki nima povezave z javno cesto, ki je potrebna za njeno redno rabo, ali v primeru, da bi bila ureditev te poti povezana z nesorazmernimi stroki. Upravienec je dolan za uporabo plaati primerno nadomestilo. Sodie doloi nujno pot tako, da je im manj obremenjena nepreminina, prek katere naj bi nujna pot potekala. SPZ: 12. Kako se pridobi lastninska pravica Stvarno pravo pozna zaprt sistem nainov pridobitve lastninske pravice. Ti se delijo na izvedene (derivativne) in izvirne (originarne). Pri derivativnih se razlikuje med univerzalnim in singularnim nasledstvom. Originarni naini pridobitve so: - priposestvovanje - prilastitev - najdba - najdba zaklada - prirast - spojitev in pomeanje - izdelava nove stvari - pridobitev lastninske pravice na plodovih Derivativna naina sta: - prenos lastninske pravice (singularno nasledstvo) - dedovanje (univerzalno nasledstvo) Glede na podlago pridobitve lastninske pravice razlikujemo med pridobitvijo na podlagi: - pravnega posla - zakona - dedovanja - odlobe dravnega organa. 13. Razlika med lastninsko pravico in posestjo Posest je dejanska izkljuna oblast nad neko stvarjo, ki najvekrat izhaja iz lastninske pravice. Lastninska pravica pa je stvarna pravica, ki jo zakon opredeljuje kot pravico imeti neko stvar v posesti, jo uporabljati in uivati na najobseneji nain ter z njo razpolagati. 14. Superficies solo cedit in izjeme od tega naela Naelo povezanosti zemljia in objekta pomeni, da je vse kar je po namenu trajno spojeno z nepreminino, sestavina nepreminine, to je zemljia. Zemljie je samostojna glavna stvar, vse kar je nad ali pod njim, pa ni samostojna stvar in praviloma ne more biti predmet stvarnih pravic, ampak deli pravno usodo zemljia. Izjemi od tega naela sta: - etana lastnina - stavbna pravica. ZD: 15. Kako se zane zapuinski postopek? Zapuinski postopek se zane po uradni dolnosti, br ko sodie izve, da je nekdo umrl, ali je razglaen za mrtvega. Postopek se lahko uvede tudi na predlog strank, zlasti dediev.
28

16. Prvi dedni red in kako se deduje v njem Prvi dedni red so zapustnikovi potomci in njegov zakonec. Ti so dedii pred vsemi drugimi. Otroci zapustnika in zakonec dedujejo praviloma po enakih delih. Oddaljeneji potomci zapustnika dedujejo na podlagi vstopne pravice. e zakonec deduje v prvem dednem redu, deli zapuino z zapustnikovimi otroki praviloma po enakih delih. Sodie pa lahko povea dedni dele v breme dednega delea zakonca, e gre za nepreskrbljene otroke. V okviru prvega dednega reda pa lahko tudi posamezni sodedii (zakonec je tu izvzet) zahtevajo poveanje svojega dednega delea v breme drugih sodediev, e nimajo potrebnih sredstev za ivljenje. 17. Separatio bonorum Odgovornost dedia je omejena. Gre do viine vrednosti podedovanega premoenja, vendar odgovarja dedi s celotnim premoenjem, tako s podedovanim kot lastnim. Samo iz zapuine se poplaajo dolgovi zlasti tedaj, kadar se na zahtevo zapustnikovih upnikov dediina loi od dedievega premoenja (separatio bonorum). 18. Kaj je bistvo zakona o dedovanju kmetijskih zemlji in kako so doloeni zakoniti dedii po tem predpisu? Bistvo ZDKZ je, da se preprei drobitev zaitenih kmetij, dediu naj se omogoi, da prevzame kmetijo pod pogoji, ki ga preve ne obremenjujejo, ustvari naj se monost za ohranitev in krepitev gospodarske, socialne in ekoloke funkcije zaitenih kmetij. Zaradi naela nedeljivosti zaitenih kmetij, naj kmetijo deduje samo en dedi. Dedi zaitene kmetije je lahko samo oseba, ki je glede na zakoniti dedni red po splonih predpisih poklicana k dedovanju. e je teh oseb ve, deduje kmetijo tisti, ki ima namen delati na kmetiji in ga sporazumno izberejo vsi dedii. e se ne morejo sporazumeti, ima prednost tisti, ki je svoj namen delati na kmetiji e izkazal na nain, da se na primer usposablja za kmetovanje. Pri oporonem dedovanju lahko oporoitelj postavi za dedia praviloma samo eno fizino osebo. Izjemoma pa lahko doloi dve oseb: zakoncema ali staru in otroku. ZZZDR: 19. Kateri so razlogi za prenehanje zakonske zveze? Zakonska zveza preneha: * s smrtjo enega od zakoncev * z razglasitvijo enega zakonca za mrtvega * z razvezo S smrtjo ali z razglasitvijo za mrtvega, preneha zakonska zveza z dnem, ki je v mrliki knjigi naveden kot dan smrti. Tudi, ko pogreani zakonec dejansko ni mrtve, zakonska zveza ne oivi. Razveza zakonske zveze je prenehanje zakonske zveze za ivljenje obeh zakoncev po odlobi sodia na podlagi sporazuma ali na podlagi ugotovljenega razveznega razloga. Nevzdrnost je edini razvezni razlog po ZZZDR. 20. Kako je s skupnim premoenjem zakoncev? Premoenje, ki ga zakonca pridobita z delom v asu trajanja zakonske zveze, je njuno skupno premoenje. Skupno premoenje zakonca upravljata in z njim razpolagata skupno in sporazumno. Lahko pa se dogovorita, da ga upravlja le eden izmed njiju. zakonec ne more razpolagati s svojim nedoloenim deleem na skupnem premoenju s pravnimi posli med ivimi, zlasti ga ne more odsvojiti ali obremeniti. Pravice na nepremininah se vpiejo v ZK kot skupno premoenje po nedoloenih deleih. Skupno premoenje se razdeli, e zakonska zveza preneha ali se razveljavi. Po delitvi skupnega premoenja se teje, da sta delea zakoncev na skupnem premoenju enaka, zakonca pa lahko dokaeta, da sta prispevala k skupnemu premoenju v druganem razmerju. Pri tem se ne upoteva le dohodek, temve tudi druge okoliine, kot na primer pomo, ki jo zakonec da drugemu zakoncu, varstvo in vzgoja otrok, opravljanje domaih del, skrb za ohranitev premoenja Zakonca se lahko sporazumeta o viini deleev na skupnem premoenju ali pa zahtevata, da doloi sodie ta dele. ZPP: 21. Revizija, razlogi, novosti Novela ZPP-D je prinesla najve novosti ravno z revizijo. Novela uvaja institut dopuene revizije in kot odloile kriterij (ne)dopustnosti revizije skoraj v celoti opua vrednost spornega predmeta. Revizija se dopusti po kriteriju objektivnega pomena zadeve z vidika pravnega reda v celoti (reevanje pomembnih pravnih vpraanj in s tem prispevek k razvoju prava skozi sodni prakso. O dopustitvi revizije odloa Vrhovno sodie v dvofaznem postopku. Stranka najprej vloi predlog za dopustitev revizije, e jo sodie dopusti, pa ima 15 dni za vloitev revizije. Sklep o nedopustitvi revizije bo praktino neobrazloen. V sklepu o dopustitvi revizije bo sodie odloilo glede katerih vpraanj se revizija dopusti. Predlog se vloi neposredno pri Vrhovnem sodiu skupaj z izpodbijano sodno odlobo, v predlogu pa je potrebno podati zgoen in konkreten opis zadeve. Vrhovno sodie bo po novem pazilo izkljuno na kritve, ki jih zatrjuje stranka. Obveznost presoje pravilne uporabe materialnega prava po uradni dolnosti, odpade. Po noveli je revizija v vsakem primeru dopustna, e vrednost izpodbijanega dela sodbe presega 40.000 EUR., v gospodarskih sporih pa 200.000 EUR. Zakon pa postavlja tudi spodnji prag za dopustnost revizije 2.000 EUR. Omejitev je dopusta, saj stroki ne smejo biti v nesorazmerju z vrednostjo spora. Revizija je izkljuena na naslednjih podrojih: steaj, izvrba, sredstva zavarovanja, sodni register, zemljika knjiga in vrsta drugih nepravdnih postopkov. Pri tem izrednem pravnem sredstvu je glavni namen zagotovitev objektivne koristnosti (razvoj prava skozi sodno prakso, poenotenje sodne prakse). 22. Vrednost spornega predmeta - zakaj je pomembna Zaradi pravice do revizije in pristojnosti sodia.
29

23. Pritobeni razlogi - bistvena kritev dolob pravdnega postopka - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - zmotna uporaba materialnega prava 24. Glavna obravnava - katera naela pridejo najbolj v potev Naelo javnosti Naelo ustnosti Naelo neposrednosti - dokazi se izvajajo neposredno na glavni obravnavi Naelo kontradiktornosti - vsaka stranka se ima pravico izrei o navedbah nasprotne stranke. Obsega enakopravnost strank in razmerja strank do sodia. To naelo pomeni: pravico biti seznanjen z izjavami (pravica vroanja in pravica vpogleda v spis), pravica navajati dejstva, dokaze, sodelovati v postopku tudi s postavljanjem vpraanja izvedencem in priam, obveznost sodia, da mora vsako strankino izjavo vzeti na znanje. Kritev tega naela pomeni eno izmed bistvenih kritev postopka, na katero pazi sodie v pritobi po uradni dolnosti. Samostojna naela, ki veljajo za glavno obravnavo: - naelo obligatornosti: le izjemoma je mogoe izdati sodbo brez glavne obravnave (e se stranki tako dogovorita, v gospodarskem sporu, zamudna sodba) - naelo koncentracije: glavno obravnavo naj se opravi na enem naroku, e je to mono. - naelo enotnosti: glavno obravnavo se lahko preloi in nadaljuje pred istim senatom, predsednik senata tako le povzame kaj se je dogajalo na prejnjih narokih. e to ni mono in se ne more nadaljevati pred istim senatom, se zane od zaetka. e je senat spremenjen, lahko stranki soglaata, da se preberejo zapisniki o dosedanjem poteku obravnave. - naelo formalnega in materialnega procesnega vodstva: formalno vodstvo v imenu senata izvruje predsednik senata. Materialno procesno vodstvo je sporno glede uveljavljanja naela nepristranskosti. Stranki imata pravico vedeti, kakno sodbo lahko priakujeta, vendar sodnik ne sme postati pristranski. - eventuelna maksima: stranki morata najkasneje na prvem naroku navesti vsa dejstva in predlagati dokaze. Lahko jih tudi kasneje, e jih brez svoje krivde nista mogli navajati prej. 25. Odgovor na tobo Sodie mora tobo poslati toeni stranki v roku 30 dni od njene vloitve. Toena stranka mora odgovoriti v roku 30 dni od njene vroitve. V nasprotnem primeru sodie izda sodbo, s katero tobenemu zahtevku ugodi (zamudna sodba), e so za to izpolnjeni zakonski pogoji. Odgovor na tobo mora biti obrazloen, sicer se teje, da ni vloen. Iz obrazloitve mora izhajati, ali toena stranka nasprotuje tobenemu zahtevku v celoti ali deloma in v katerem delu. Priloiti mora tudi listine in predlagati dokaze. Odgovor na tobo mora sodie vroiti toeni stranki v 30 dneh od prejema. 26. Sklepnost/popolnost tobe Toba je sklepna, e izhaja utemeljenost tobenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tobi. 27. Zamudna sodba Sodie izda zamudno sodbo: - e toenec ne odgovori na tobo v roku 30 dni; - e toenec ne pride na poravnalni narok ali prvi narok za glavno obravnavo Pod pogojem, da je toba sklepna (to pomeni, da mora iz dejstev navedenih v tobi, izhajati utemeljenost tobenega zahtevka). Zakon doloa pogoje za izdajo zamudne sodbe: - da je pravilno vroena toeni stranki - da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati - da je toba sklepna - da dejstva, na katera se opira tobeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predloil sam tonik, ali z dejstvi, ki so na splono znana. e je toba nesklepna, sodie toniku naloi rok, za odpravo nesklepnosti s sklepom. e toea stranka tobe ustrezno ne odpravi, sodie tobeni zahtevek zavrne (ZPP-D). Sodie pa je vraa tobe v popravo, e je oitno, da stranka nesklepnosti tobe ne bi mogla odpraviti. OZ: 28. Objektivna odgovornost Objektivna odgovornost: Okodovalec odgovarja za kodo ne glede na krivdo, samo zaradi doloenih okoliin na njegovi strani. OZ pozna 3 vrste objektivne odgovornosti: * odgovornost za drugega (odgovornost za duevno bolne, odgovornost starev, odgovornost drugih za mladoletnike) * odgovornost za delavce * odgovornost za kodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti. Za kodo iz nevarne stvari ( stvar je nevarna, e zaradi svojih lastnosti, poloaja, naina in mesta uporabe pomeni nevarnost za nastanek kode) ali nevarna dejavnosti (lovekova aktivnost, iz katere izvira poveana nevarnost, ne glede na to, ali poveana nevarnost izvira iz uporabe nevarne stvari ali iz same dejavnosti) se teje, da izvira iz te stvari, e se ne dokae kaj drugega. Okodovanec mora dokazati dejstva, ki opredeljujejo zakonito domnevo o obstoju vzrone zveze. e vzrona zveza ni bila izpodbita, se lahko odgovorni subjekt oprosti odgovornosti le, e dokae okoliine, ki izkljuujejo njegovo odgovornost (koda ni posledica nevarne stvari
30

29. Glede na kaj se doloi odkodnina za telesne boleine? Telesne boleine so lahko posledica telesnih pokodb ali najrazlinejih okvar zdravja. V sodni praksi je ustaljeno stalie, da se najrazlineje nevenosti med zdravljenjem (na primer kraja nezavest, hospitalizacija, vezanost na posteljo, razne vrste imobilizacij in fiksacij, rentgensko slikanje, operacije, infuzije, previjanje ran, odstranitve ivov, uporaba invalidskega vozika in bergel, bolniki stale, obiskovanje ambulante, fizioterapija), ki jih trpi okodovanec, obravnavajo v okviru odkodnine za telesne boleine. Same telesne boleine pa izvedenci medicinske stroke razvrajo glede na stopnjo (lahke, srednje, mone), pri emer opredeljujejo njihovo trajanje. Tako je mogoa individualizacija odmere pravine denarne odkodnine za nepremoenjsko kodo, upotevaje pri tem intenzivnost, trajanje bolein in potek zdravljenja. 30. Prenehanje obveznosti Obstajata 2 naina prenehanja: * redno ali normalno prenehanje = izpolnitev * izredno prenehanje = drugi z zakonom doloeni primeri prenehanja: - prenehanje s sporazumom strank, po volji obeh strank: Nadomestna izpolnitev Prenovitev (novacija) Odpust dolga Razveza pogodbe - prenehanje z opcijo ene stranke: Pobotanje (kompenzacija) Sodna poloitev Samopomona prodaja Razveza z opcijo - prenehanje brez volje strank: Zdruitev (konfuzija) Prenehanje subjektov obveznosti (smrt) Prenehanje upnikovega interesa - ostali primeri prenehanja: Nemonost izpolnitve Potek asa, odpoved Ninost Izpodbojnost Razveza pogodbe zaradi neizpolnitve Razveza pogodbe zaradi spremenjenih razmer Razveza pogodbe zaradi ezmernega prikrajanja Odstop od pogodbe. ZNP: 31. Kateri so nepravdni postopki - postopek za odvzem in vrnitev poslovne sposobnosti - postopek za podaljanje in prenehanje podaljanja roditeljske pravice - postopek za odvzem in vrnitev roditeljske pravice - postopek za pridobitev popolne poslovne sposobnosti mladoletne osebe, ki je postala roditelj - postopek za omejitev pravic starev glede upravljanja z otrokovim premoenjem - postopek o pridranju oseb v psihiatrinih zdravstvenih organizacijah - postopek o razglasitvi pogreancev za mrtve in dokazovanju smrti - postopek za doloitev odkodnine - postopek za cenitev in prodajo stvari - postopek v stanovanjskih zadevah - postopek za ureditev razmerij med solastniki - postopek za delitev stvari in skupnega premoenja - postopek za ureditev mej - postopek za doloitev nujne poti - postopek za sestavo in overitev listin - postopek za hrambo listin - postopek za razveljavitev listin (amortizacija listin) - sodni depozit - postopek za vpis v zemljiko knjigo - zapuinski postopek - sodni register - izvrba (ni prav jasno ali gre za vrsto nepravdnega postopka - deljena mnenja) 32. Katero sodie odloa Odloa okrajno sodie - sodnik posameznik. Glede priznanja tujih sodnih odlob pa okrono sodie. 33. Kako se zane zapuinski postopek Po uradni dolnosti, im sodie izve, da je nekdo umrl ali da je bil razglaen za mrtvega. Postopek se uvede tudi
31

na predlog strank, zlasti dediev. SPZ: 34. Etana lastnina - kako nastane in kdaj (8 enot) Etana lastnina je posebna lastninska pravica na posameznem delu zgradbe. Je izjema od naela specialnosti in naela povezanosti zemljia z objektom, saj omogoa lastninsko pravico na delu nepreminine. SPZ jo opredeljuje kot lastnino posameznega dela zgradbe in solastnino skupnih delov. Posebni del zgradbe je lahko stanovanje ali samostojen poslovni prostor. Skupni deli zgradbe, ki so v solastnini etanih lastnikov, so deli nepreminine, ki so namenjeni skupni rabi etanih lastnikov (stavbie, dvigalo, stopnice, streha, zelenice, igria) za odnose med etanimi lastniki je kljunega pomena razmerje med njihovimi delei na skupnih delih. Pri tem se upoteva vrednost posameznega dela v etani lastnini v razmerju do skupne uporabne vrednosti nepreminine. Pri etani lastnini gre za posebno obliko solastnine, ki je neloljivo povezana z lastnino na posameznem delu. Zato s posebnim delom ali solastnikim deleem ni mogoe samostojno razpolagati, niti se mu odpovedati. Prav tako ne more nihe od solastnikov zahtevati delitve solastnine na skupnih delih. Etana lastnina nastane na podlagi pravnega posla ali odlobe sodia in z vpisom v ZK. Pravni posel za pridobitev etane lastnine je lahko sporazum o delitvi solastnine v etano lastnino ali enostranski pravni posel. e ima nepreminina ve kot dva etana lastnika in ve kot osem posameznih delov, je obvezna doloitev upravnika, ter rezervni sklad. Izkljuitveno tobo pa je mogoe vloiti proti etanemu lastniku, ki grobo kri temeljna pravila sosedskega soitja ali svoje dolnosti po pogodbi o medsebojnih razmerjih. Etani lastniki lahko sprejmejo sklep, da se vloi toba za njegovo izkljuitev in prodajo njegovega posameznega dela v etani lastnini. Ta toba pomeni daljnoseno omejitev lastninske pravice tega etanega lastnika, vendar tudi on s svojim ravnanjem omejuje lastninsko pravico drugih etanih lastnikov, ki ne krijo svojih obveznosti in elijo vzdrevati vrednost svoje etane lastnine. 35. Stavbna pravica Stavbna pravica je pravica imeti v lasti zgrajeno zgradbo pod ali nad tujo nepreminino. Stavbna pravica omogoa postavitev stavbe na tujem zemljiu, zato je lahko predmet stavbne pravice samo nepreminina - lastnik nepreminine mora imetniku stavbne pravice dopustiti rabo svojega zemljia. Razlika od slunosti: slunost upraviuje imetnika, da ima na tujem zemljiu postavljeno zgradbo, vendar je ta objekt sestavni del sluee nepreminine. Lastnik gospodujoe nepreminine na taknem objektu nima lastninske pravice. Stavbna pravica je asovno omejena. Po prenehanju postane stavba, ki je bila prej samostojna stvar, sestavni del zemljia na katerem stoji - naelo superficies solo cedit. Najpomembneja pravna posledica, ki izvira iz definicije stavbne pravice, je opredelitev zgradbe kot samostojnega predmeta lastninske pravice: dokler traja stavbna pravica, je zgradba samostojen predmet lastnine in drugih stvarnih pravic. V vseh drugih primerih je stavba sestavni del zemljia in deli njegovo usodo. Dokler stavbna pravica traja, zagotavlja imetniku bistveno vsebino lastninske pravice na zemljiu, lastniku pa ostane samo gola lastninska pravica - zato je stavbna pravica asovno omejena. Traja lahko najve 99 let. Dalji rok je doloen zato, da omogoa gospodarsko amortizacijo zgradbe. Stranki lahko doloita kraji rok trajanja, ne more pa trajati dlje, kot je doloeno z zakonom. Nastane lahko samo na podlagi pravnega posla. Teoretino lahko nastane na podlagi zakona s priposestvovanjem oz. ob upotevanju zaupanja v ZK, vendar je tudi tukaj potrebna sklenitev pravnega posla. Podlaga za nastanek je najprej zavezovalni pravni posel, s katerim se lastnik zemljia zavee ustanoviti stavbo pravico. Pogodba o ustanovitvi je obligacijskopravna pogodba. Pogodba mora biti v pisni obliki Redno prenehanje stavbne pravice: Preneha s potekom asa IN izbrisom iz zemljike knjige. ele po izbrisu pravica ugasne. Zadoa, da upravieni predlagatelj predlaga izbris. Pravne posledice prenehanja: Zgradba izgubi lastnost samostojnega predmeta lastninske pravice. Ponovno oivi naelo povezanosti zemljia in objekta, po prenehanju se stavba teje za sestavino zemljia imetniku ugasne upravienje rabe in uivanja zemljia. Imetnik stavbne pravice mora prepustiti posest nepreminine kot celote lastniku zemljia. Lastnik nepreminine mora imetniku stavbne pravice plaati dogovorjeno nadomestilo, ki ne sme biti manje od polovice poveanja trne vrednosti nepreminine (primerja se trna vrednost nepreminine brez zgradbe in vrednost skupaj z zgradbo). e se stranki o tem ne dogovorita, se upoteva z zakonom predvideno nadomestilo. Terjatev na plailo nadomestila ni posebej zavarovana, ima pa prednost pred morebitnimi hipotekami na nepreminini. Predasno prenehanje na podlagi pravnega posla: Lastnik nepreminine in imetnik stavbne pravice se lahko o prenehanju sporazumeta s pogodbo. Gre za zavezovalni pravni posel imetnik stavbne pravice se zavezuje, da bo izdal ZK-dovolilo, s katerim bo lastnik nepreminine dosegel izbris stavbne pravice iz ZK. Tudi v tem primeru pravica preneha ele z izbrisom. Stranki se morata posebej dogovoriti o viini nadomestila. Predasno prenehanje zaradi kritve: Vzrok za prenehanje je ravnanje imetnika stavbne pravice, ki nasprotuje vsebini te pravice: neplaevanje nadomestila za stavbno pravico, e je pravica ustanovljena odplano
32

 izvrevanje stavbne pravice preko dogovorjenega okvira, kadar imetniku stavbne pravice ni prepuena celotna

nepreminina Prenehanje pravice zaradi kritve lahko zahteva samo lastnik nepreminine - s tobo. Stavbna pravica preneha s pravnomonostjo sodne odlobe. Sodie doloi viino nadomestila, ki ga mora plaati lastnik nepreminine imetniku stavbne pravice. ZD: 36. Odgovornost dediev za zapustnikove dolgove Za zapustnikove dolgove odgovarjajo zakoniti, oporoni in nujni dedii, ter tudi drava, ki ji sodie izroi zapuino brez dedia kot lastnino. Z dedovanjem kot univerzalno sukcesijo preidejo na dedia vsa premoenjska razmerja zapustnika, vse podedljive pravice in obveznosti, ki jih je imel zapustnik ob smrti. Tako kot pravice preidejo na dedia tudi obveznosti zapustnika ipso iure, brez posebnega pravnega akta, s katerim bi dedi obveznosti prevzel. Dedii zato odgovarjajo za zapustnikove dolgove, in to tudi tedaj, kadar bi zapustnik odgovornost izrecno izkljuil. Dedi, ki se je odpovedal dediini, ni odgovoren za zapustnikove dolgove (142/2 len ZD). Odgovornost dedia je omejena. Gre do viine vrednosti podedovanega premoenja, vendar odgovarja dedi s celotnim premoenjem, tako s podedovanim kot lastnim. Samo iz zapuine se poplaajo dolgovi zlasti tedaj, kadar se na zahtevo zapustnikovih upnikov dediina loi od dedievega premoenja (separatio bonorum). 37. Nujni dedi Z ustanovo nujnega delea je omejena svoboda oporonega razpolaganja. Zapustnik lahko z oporoko spremeni red dedovanja, doloen z zakonom in tako onemogoi dedovanje osebam, ki bi dedovale po zakonu. Vendar pa doloenim osebam po zakonu gre del zapuine. Te osebe morajo dobiti svoj del, etudi jih je zapustnik v oporoki prezrl. Nujni dele je kompromis med (neomejeno) svobodo testiranja in dedovanjem zapustnikovih svojcev. Osebe iz kroga zakonitih dediev, ki jim gre po kogentnih dolobah zakona del zapuine, so nujni dedii. Del zapuine, ki pripada posameznemu nujnemu dediu, je nujni dele. Skupni nujni dele pa je del zapuine, ki gre vsem nujnim dediem, torej vsota vseh posaminih nujnih deleev. Skupni nujni dele tako imenujemo rezervirani del, rezerva. e je zapustnik s tem delom premoenja razpolagal, lahko prikrajani nujni dedii po zapustnikovi smrti zahtevajo, da se ta razpolaganja razveljavijo. S preostalim delom zapuine pa lahko zapustnik prosto razpolaga; ta del zapuine je razpololjivi del. Dedovanje nujnih dediev je zakonito dedovanje posebne vrste. Osebe, ki imajo po zakonu lastnost nujnih dediev imajo pravico do nujnega delea samo v primeru, e so po zakonitem dednem redu poklicane k dedovanju. Velikost nujnega delea se doloa v razmerju do zakonitega dednega delea. Pravica do nujnega delea je dedna pravica. Nujni dedi je pravi dedi. Poloaj nujnega dedia se ne razlikuje od poloaja, ki bi ga imel pri dedovanju po zakonu. Kot nujni dedii pridejo po naem pravu v potev: * zapustnikovi potomci, njegovi popolni ali nepopolni posvojenci ali njihovi potomci, njegovi stari ali njegov posvojitelj, njegov zakonec ali zunajzakonski partner; * zapustnikovi dedi in babice ter bratje in sestre ali - pri popolni posvojitvi - stari zapustnikovega posvojitelja in otroci zapustnikovega posvojitelja. Osebe iz te skupine so lahko nujni dedii pod pogojem, da so trajno nezmone za delo in nimajo potrebnih sredstev za ivljenje. Del zapuine, ki gre nujnim dediem je manji kot pri dedovanju po zakonu. Nujni dele oseb iz prve alinee znaa polovico, nujni dele oseb iz druge alinee pa tretjino delea, ki bi el posameznemu od njih po zakonitem dednem redu. Najprej pa je potrebno ugotoviti, koliken del bi dedi konkretno dobil. Nujni dele se tako doloa na podlagi obraunske vrednosti zapuine, ki jo dobimo, e vrednosti iste zapuine dodamo vrednost doloenih daril, ki jih je zapustnik naklonil za asa ivljenja. Ob zapustnikovi smrti je potrebno najprej ugotoviti, popisati in oceniti zapustnikovo premoenje, aktiva in pasiva. Iz premoenja je potrebno izloiti tiste dele, ki niso predmet dedovanja. Od ostanka vrednosti premoenja, je potrebno odteti zapustnikove dolgove ter doloene dolgove zapuine. Razlika je ista zapuina. Vrednosti iste zapuine je potrebno priteti vrednost daril, ki jih je zapustnik kadarkoli in na katerikoli nain naklonil osebam, ki bi po zakonitem dedovanju prile v potev kot dedii. K vrednosti iste zapuine se priteje tudi vrednost daril, ki jih je zapustnik v zadnjem letu svojega ivljenja naklonil drugim osebam (ki niso zakoniti dedii), razen e gre za manja darila. Setevek vrednosti iste zapuine in vrednosti daril je obraunska vrednost zapuine od katere izraunamo zakonite delee nujnih dediev in njihove nujne delee kot doloene kvote dednih deleev. Razpololjivi del zapuine dobimo, e od vrednosti iste zapuine odtejemo vrednost skupnega nujnega delea. ZD omogoa zapustniku, da ob doloenih pogojih odtegne ali zmanja nujni dele osebi, ki ima pravico do nujnega delea: * razdedinjenje nujnega dedia: razlogi so taksativno nateti v zakonu. Razlog mora obstajati v asu, ko je zapustnik napravil oporoko. Razdedinjenje je lahko popolno ali delno. * odvzem nujnega delea v korist potomcev: pogoj je, da je potomec ali posvojenec prezadolen ali zapravljivec, tako da obstaja nevarnost, da bodo dediino pobrali njegovi upniki ali da jo bo zapravil. Za odvzem nujnega delea zadostuje e dejstvo zapravljivosti. ZZZDR: 38. O em odloi sodie ob razvezi? Sodie odloi tudi o varstvu, vzgoji in preivljanju skupnih otrok, ter o stikih med zakoncema in skupnimi otroki. O tem odloi sodie tudi, e ni bil postavljen zahtevek, e je bil postavljen, pa sodie nanj ni vezano.
33

39. Preivnina zakonca Zakonec, ki nima sredstev za ivljenje in brez svoje krivde ni zaposlen, ima pravico od drugega zakonca zahtevati preivnino. To lahko zahteva v postopku za razvezo zakonske zveze, ali s posebno tobo, ki jo lahko vloi v enem letu od dne, ko je bila zakonska zveza pravnomono razvezana. Sodie lahko zahtevek zavrne, e je to krivino do zavezanca, ali e je upravienec pred ali med postopkom za razvezo zakonske zveze oziroma po razvezi storil kaznivo dejanje zoper zavezanca, otroke ali stara zavezanca. Zakonca pa lahko o preivnini skleneta tudi sporazum v obliki izvrljivega notarskega zapisa. Preivnina se sme priznati za doloen as, da se razvezani zakonec vivi v nov poloaj in da si uredi razmere. Preivnina se doloi glede na potrebe upravienca in zmonosti zavezanca. Doloi se v mesenem znesku ali v enkratnem znesku ali drug nain. Zakonec ni dolan preivljati drugega zakonca, e bi bilo s tem ogroeno njegovo lastno preivljanje ali preivljanje mladoletnih otrok. Sodie lahko na zahtevo zavezanca ali upravienca zvia, znia ali odpravi doloeno preivnino, e se spremenijo potrebe upravienca ali zmonosti zavezanca. Pravica do preivnine preneha, e razvezani zakonec, pridobi premoenje ali svoje dohodke, ali e sklene novo zakonsko zvezo ali e ivi v zunajzakonski skupnosti. 6. VLADIMIR HORVAT 1. Objektivna odgovornost organizatorja prireditve Za kodo, ki nastane v zvezi z izrednimi okoliinami na prireditvi, je objektivno odgovoren organizator prireditve. Doloilo daje podlago za povrnitev osebne kode: premoenjske in nepremoenjske, nastale zaradi smrti ali telesne pokodbe. Takna koda je morala biti posledica izrednih okoliin, ki spremljajo zbrano mnoico ljudi. Zakonodajalec nateva: gibanje mnoic in sploen nered. Sem pa lahko dodamo e: brezglavo hitenje, nestrpnost, morda panika, ezmerno in nekontrolirano izraanje veselja, ogorenja, velika gnea, ki nastane zaradi pomanjkanja prostora. Zgolj zbiranje vejega tevila ljudi e ni podlaga za objektivno odgovornost organizatorja. Primer: sodie je presodilo, da je podana krivdna odgovornost organizatorja tekme za kodo, do katere je prilo zaradi izrednih okoliin, ko so gledalci nekontrolirano navalili na ograjo, ki je loevala nogometno igrie od tribun in jo skuali preplezati. Izvor nevarnosti v taknem primeru ni ograja, pa pa neprimerno ravnanje gledalcev, ki ga organizator tekme s krivdnimi opustitvami ni prepreil. Samo dejstvo, da je koda v vzroni zvezi z neko stvarjo, e ne zadoa za presojo, da gre za nevarno stvar po OZ. Organizator bo praviloma oseba, ki se ukvarja z organizacijo prireditve v okviru opravljanja svoje dejavnosti. Ni nujno, da je dejavnost gospodarska. Odgovornost organizatorja je objektivna. 2. Odgovornost pri nesrei dveh avtov, spet preko primera, kako odgovarjata proti tretjim, sopotnikom, kako med sabo, objektivna in krivdna odgovornost, predpostavke krivdne odgovornosti e koda izvira iz delovanja enega motornega vozila, se odgovornost presoja po splonih naelih, ki veljajo za objektivno odgovornost. e je nesrea povzroena po izkljuni krivdi enega imetnika, se uporabljajo pravila o krivdni odgovornosti. e je krivda obojestranska, odgovarja vsak imetnik za kodo, ki jima je nastala, v sorazmerju s stopnjo krivde. e ni kriv nobeden, odgovarjata imetnika po enakih delih, razen e pravinost ne zahteva kaj drugega. e za kodo, ki jo utrpijo drugi, v celoti ali deloma odgovarjata dva imetnika motornih vozil, je njuna odgovornost solidarna. Subjektivna odgovornost: Krivda je podana, e okodovalec povzroi kodo namenoma ali iz malomarnosti. Krivda povzroitelja kode se v naem odkodninskem pravu domneva: povzroitelj kode velja za krivega, e ne dokae, da je koda nastala brez njegove krivde. Gre za krivdno odgovornost z obrnjenim dokaznim bremenom. Namen je najteja oblika krivde. Poznamo: * direkten naklep: storilec ve za kodljivo posledico, ki bo nastala z njegovim ravnanjem, vendar kljub temu eli dosei kodljivo posledico; * eventualni ali indirektni naklep: storilec ve za kodljivo posledico, ki bo nastala z njegovim ravnanjem, vendar kljub temu privoli v kodljivo posledico. Malomarnost: * zavestna malomarnost: storilec se zaveda, da utegne iz njegovega ravnanja nastati kodljiva posledica, vendar lahkomiselno misli, da ne bo nastala ali da jo bo lahko prepreil * nezavedna malomarnost: storilec se ne zaveda, da utegne iz njegovega ravnanja nastati kodljiva posledica, vendar bi se po okoliinah in svojih osebnih lastnostih tega moral in mogel zavedati. * huda malomarnost: storilec zanemarja pazljivost, ki se priakuje od vsakega obiajnega razumnega loveka * navadna malomarnost: storilec zanemarja pazljivost, ki se priakuje od skrbnega loveka (dobrega gospodarja) * zelo lahka malomarnost: upoteva se le kot ovira za izkljuitev objektivne odgovornosti- e najmanja nepazljivost stranke lahko izkljui objektivno odgovornost. Objektivna odgovornost: Okodovalec odgovarja za kodo ne glede na krivdo, samo zaradi doloenih okoliin na njegovi strani. OZ pozna 3 vrste objektivne odgovornosti: * odgovornost za drugega (odgovornost za duevno bolne, odgovornost starev, odgovornost drugih za mladoletnike) * odgovornost za delavce * odgovornost za kodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti. Za kodo iz nevarne stvari ( stvar je nevarna, e zaradi svojih lastnosti, poloaja, naina in mesta uporabe pomeni
34

nevarnost za nastanek kode) ali nevarna dejavnosti (lovekova aktivnost, iz katere izvira poveana nevarnost, ne glede na to, ali poveana nevarnost izvira iz uporabe nevarne stvari ali iz same dejavnosti) se teje, da izvira iz te stvari, e se ne dokae kaj drugega. Okodovanec mora dokazati dejstva, ki opredeljujejo zakonito domnevo o obstoju vzrone zveze. e vzrona zveza ni bila izpodbita, se lahko odgovorni subjekt oprosti odgovornosti le, e dokae okoliine, ki izkljuujejo njegovo odgovornost (koda ni posledica nevarne stvari Predpostavke odkodninske odgovornosti: * nedopustno ravnanje * koda * vzrona zveza med nedopustnim ravnanjem in kodo * odgovornost (krivda ali malomarnost) 3. Posest Posest je dejanska izkljuna oblast nad neko stvarjo. SPZ jo opredeljuje kot neposredno ali posredno dejansko oblast nad stvarjo. Pri tem ni pomembno ali ima tisti, ki ima stvar v posesti, tudi kakrnokoli pravico do posesti. Tipini primeri posestnikov so: lastnik, tat, ropar, najemnik, zakupnik, jemalec leasinga. Neposredna posest je neposredna dejanska oblast nad stvarjo, pri posredni posesti pa gre za to, da nekdo izvruje dejansko oblast nad stvarjo prek koga drugega. Primer: A je lastnik kolesa, ki ga posodi B-ju. V tem primeru je A posredni, B pa neposredni posestnik. Pomembno je, da med posrednim in neposrednim posestnikom obstaja neko posestnoposredovalno razmerje. Za posredno posest zadostuje, da ima neposredni posestnik posest nad stvarjo iz kakrnega koli pravnega naslova. Znailnost ureditve varstva posesti je, da varuje zgolj posest, ne glede na to, ali ima tisti, ki se sklicuje na varstvo, pravico do posesti ali ne. Posestnik je varovan proti vsakemu motenju posesti, celo v primeru, da to motenje prihaja od lastnika stvari. Namen ureditve varstva posesti je ravno varovanje posestnika pred samovoljnimi posegi, saj pravo ne more tolerirati nasilnih sprememb obstojeega dejanskega stanja. SPZ kot izjemo od naela prepovedi samovoljnega ravnanja dovoljuje samopomo, ter doloa zelo stroge pogoje. Zahteva se, da je nevarnost neposredna, da je samopomo nujna, da nain samopomoi ustreza okoliinam, v katerih obstaja nevarnost in da je samopomo takojnja. Toba zaradi motenja posesti - znailni so kratki roki in dejstvo, da se ne razpravlja o pravici. Pravico do posestnega varstva ima tudi tisti, ki nima pravice do posesti. Toenec se tako ne more sklicevati na to, da je on lastnik stvari. Varuje se nedobroverna posest, celo, e je ta bila pridobljena s silo, na skrivaj ali z zlorabo zaupanja, vendar pa lahko toenec ugovarja, da mu je tonik sam odvzel posest s silo, na skrivaj ali z zlorabo zaupanja, pod pogojem, da je toenec pridobil posest nazaj v okviru dovoljene samopomoi. Posestnik pa nima pravnega varstva, e motenje ali odvzem posesti temelji na zakonu (npr. rube). Sodno varstvo pred motenjem je mogoe zahtevati v prekluzivnem roku 30 dni od dneva, ko je posestnik zvedel za motenje in storilca, vendar ne pozneje kot v enem letu od dneva, ko je motenje nastalo. 4. Kako bi razdelila NP v nepravdnem postopku Delitev: - ureditev v ZNP - ureditev v drugih zakonih 5. Priposestvovanje, zunajknjino priposestvovanje Priposestvovanje je originaren nain pridobitve lastninske pravice tako na premininah kot tudi na nepremininah. Institut priposestvovanja je namenjen varnosti pravnega prometa, saj omogoa, da dejansko stanje stvari po preteku priposestvovalne dobe postane tudi njeno pravno stanje. Priposestvovati je mogoe tudi del stvari, vendar je ta monost omejena samo na nepreminine. Na javnem dobru in stvareh, ki so izven pravnega prometa ni mogoe pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem. Zahteva se dobra vera, tako da nedobroverni posestnik nikoli ne more postati lastnik stvari. SPZ doloa dve predpostavki za priposestvovanje: * dobra vera pridobitelja * neprekinjena lastnika posest: - 3 leta pri premininah - 10 let pri nepremininah Dobroverni lastniki posestnik je tisti, ki ne ve in ne more vedeti, da ni lastnik stvari, ki jo ima v posesti. Posestnik nepreminine je tako lahko v dobri veri samo, e je kot lastnik vpisan v zemljiko knjigo. Drugae pa doloa 44/2 len SPZ, ki predstavlja negativni vidik naela zaupanja v ZK. Ta doloba sugerira, da je s priposestvovanjem mogoe pridobiti pravico, ki ni vpisana v ZK (zunajknjino priposestvovanje). Pri premininah je poglavitni kazalnik posest. Nekdo je v dobri veri praviloma tedaj, ko ta dobra vera temelji na posesti njegovega predhodnika (prodajalca), pri emer seveda ne bi smel imeti razlogov za to, da bi kljub posesti dvomil, da je ta lastnik stvari. Priposestvovalna doba prine tei tisti dan, ko je posestnik dobil stvar v dobroverno lastniko posest, kona pa se z iztekom zadnjega dne tega obdobja. Posestnik mora biti ves as v dobri veri. e ni se priposestvovanje prekine. 6. Ureditev meje (moneja pravica, zadnja mirna posest, pravina ocena) Vrsta nepravdnega postopka. Procesne dolobe so v ZNP, materialne v SPZ. V potev pride le, e je meja sporna. Postopek: narok se opravi na kraju samem, izdela se skica, obvezno sodelovanje izvedenca geodetske stroke. Moneja pravica, zadnja mirna posest in pravina ocena: gre za tri metode, na podlagi katerih sodie uredi mejo. e vrednost spornega mejnega prostora presega vrednost, do katere lahko v pravdnem postopku odloa okrajno sodie, lahko sodie uredi mejo na podlagi moneje pravice le, e predlagatelj in oseba, proti kateri je vloen predlog, s tem soglaata. e moneja pravica ni dokazana, ali e ni podano soglasje, sodie uredi mejo po
35

zadnji mirni posesti. e pa se ne more ugotoviti zadnja mirna posest, sodie uredi mejo tako, da sporni prostor razdeli po pravini oceni. 7. Zaznamba spora Zaznamba je glavni vpis, namenjen vpisu pravnih dejstev, ki so pomembna za promet z nepremininami. Zaznambe so vrste vpisa, ki se bistveno loijo od ostalih. Vpisujejo se pravna dejstva, ki se nanaajo na imetnika pravice, vpisane v ZK ali na pravne lastnosti vpisane nepreminine. Za veino zaznamb zakonska doloba, ki omogoa vpis zaznambe, opredeljuje listine, ko so potrebne za vpis zaznambe. e takne dolobe ni se zaznamba vpisuje na podlagi listine, ki izkazuje obstoj zaznamovanih dejstev. Zaznamba ne vsebuje domneve tonosti in na zaznambo se ne razteza naelo zaupanja v ZK. Ustvarja domnevo poznavanja, ki pa jo je mogoe v vsakem trenutku ovrei. Lahko se izbrie, ko zaznamovano pravno dejstvo preneha obstajati. zaznamba spora - oznauje, da poteka spor o pravici, ki je vpisana v ZK. Dopuajo se samo zaznambe stvarnopravnih sporov. Loimo: a) STVARNOPRAVNI SPORI = dopustno zaznamovati priposestvovanje, slunosti, skupno premoenje zakoncev b) OBLIGACIJSKOPRAVNI SPORI = ni dopustno zaznamovati Varuje tonika in ustvarja publiciteto spora. Zaznamba uinkuje tako, da rezultat spora (sodna odloba) uinkuje proti vsem, ki so pridobili pravice po vpisu zaznambe. Ob vloitvi tobe je treba hkrati vloiti predlog za zaznambo spora. Vpis lahko predlaga tonik oz. predlagatelj postopka o sporu. Zaznamba ni ovira za nadaljnje vpise v ZK. Vsi kasneji vpisi uinkujejo pod razveznim pogojem, ki nastopi, e je dovoljena vknjiba pridobitve lp v vrstnem redu zaznambe spora, in preneha, e je zaznamba spora izbrisana. 8. Predhodno vpraanje: Ali bi lahko pravdno sodie kot predhodno vpraanje reevalo spor glede tega kdo je dedi, e bi imeli recimo primer z lastninsko tobo, kakne ugovore bi lahko imel toenec? Predhodno vpraanje je vpraanje o obstoju ali neobstoju kakne pravice ali pravnega razmerja, od reitve katerega je odvisna meritorna odloba o glavni stvari. Predhodno vpraanje predhodno samo neposredno ni predmet odloanja o glavni stvari. Ne gre pa za predhodno vpraanje, e je potrebno ugotoviti le obstoj ali neobstoj posameznih dejstev. V primeru smrti aktivne ali pasivne stranke je upravienec ali zavezanec iz materialnopravnega razmerja lahko le njen dedi. Zato je od vpraanja, kdo je dedi, odvisna meritorna odloitev o glavni stvari, eprav se iz tega izvaja tudi procesno nasledstvo. Kadar stranka umre med visenostjo pravde, pride do procesnega nasledstva na podlagi dedovanja in na mesto umrle stranke morajo vstopiti njeni dedii. Ni potrebno, da pravdno sodie aka na izid zapuinskega postopka, temve lahko samo rei vpraanje, kdo so zapustnikovi dedii. Dedii namre na podlagi zakona vstopijo v vse zapustnikove podedljive pravice in obveznosti e v trenutku smrti, in ne ele s pravnomonostjo sklepa o dedovanju (prehod zapuine na dedie ipso iure). Dedi se ne more upreti procesnemu nasledstvu. e pravdno sodie samo ugotovi, kdo so dedii, in z njimi izpelje postopek, v zapuinskem postopku pa sodie o dediih odloi drugae, je to razlog za obnovo postopka. Na podlagi lastninske tobe bi imel toenec, ki je neposredni posestnik, ugovor, da je on ali posredni posestnik, od katerega izvaja pravico do posesti, upravien do posesti (npr. tonik - lastnik A je dal zgradbo v zakup B-ju, ki je dal stanovanje v zgradbi v najem toencu C-ju). Prav tako lahko neposredni posestnik ugovarja zahtevku tonika tako,da imenuje posrednega posestnika ali prednika. 9. Zamudna sodba Sodie izda zamudno sodbo: - e toenec ne odgovori na tobo v roku 30 dni; - e toenec ne pride na poravnalni narok ali prvi narok za glavno obravnavo Pod pogojem, da je toba sklepna (to pomeni, da mora iz dejstev navedenih v tobi, izhajati utemeljenost tobenega zahtevka). Zakon doloa pogoje za izdajo zamudne sodbe: - da je pravilno vroena toeni stranki - da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati - da je toba sklepna - da dejstva, na katera se opira tobeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predloil sam tonik, ali z dejstvi, ki so na splono znana. e je toba nesklepna, sodie toniku naloi rok, za odpravo nesklepnosti s sklepom. e toea stranka tobe ustrezno ne odpravi, sodie tobeni zahtevek zavrne (ZPP-D). Sodie pa je vraa tobe v popravo, e je oitno, da stranka nesklepnosti tobe ne bi mogla odpraviti. 10. Preklic darila Darilna pogodba je praviloma nepreklicna. Samo v primerih, ki jih doloa zakon, lahko pride do preklica pogodbe. Dolobe o pravici do preklica do kogentne, saj OZ doloa, da je odpoved pravici do preklica nina. Preklic je doloen tako iz socialnih kot tudi moralnih razlogov v smislu odnosa do darovalca. Razlogi za preklic so natanno doloeni: * preklic zaradi stiske: darovalec lahko preklie darilno pogodbo, e po sklenitvi pogodbe pride v poloaj, da je ogroeno njegovo preivljanje; * zaradi hude nehvalenosti: podana je, e se po sklenitvi pogodbe obdarjenec proti darovalcu ali njegovemu blinjemu obnaa tako, da bi bilo po temeljnih moralnih naelih nepravino, da bi obdarjenec prejeto obdral; * preklic zaradi pozneje rojenih otrok, e darovalec ele po sklenitvi dobi otroka, prej pa otrok ni imel. Preklic je asovno omejen, saj je moen le v roku enega leta od dneva, ko je darovalec izvedel za razlog za preklic.
36

Preklic pa ima tudi predpisane posledice. e je pogodba e izpolnjena ima preklic za posledico vrnitev darovanih stvari ali pravice oziroma plailo vrednosti, za katero je obdarjenec obogaten. e pa pogodba e ni izpolnjena pa preklic pomeni njeno prenehanje. 11. Monosti za pospeitev postopka * pravoasno predlaganje pripravljalnih vlog in izjavljanje na poziv sodia * sankcije za izostanek z narokov * monost neposrednega vroanja med odvetniki * pisne izjave pri * odpoved pravici do glavne obravnave * upotevanje pravil o prekluziji po uradni dolnosti 12. Kdaj sodie opravi obravnavo na II.st. Pritobena obravnava je obvezna v primeru, ko gre za procesne kritve, pod pogojem, da gre za takne kritve, ki jih je glede na naravo mogoe odpraviti z dopolnjenim postopkom. Obvezna pa je tudi v primeru, ko je napaka sodia prve stopnje v tem, da nekaterih zatrjevanih dejstev ni ugotavljalo ali v tem, da ni izvedlo nekaterih predlaganih dokazov. e na pritobeno obravnavo ne pride pritonik, se teje, da njegove dejanske trditve v pritobi niso resnine. e ne pride nasprotne stranka, se teje, da so dejanske trditve v pritobi resnine. e ne pride nobena stranka, sodie izvede dokaze, ki jih je mogoe takoj izvesti. 7. MARJAN FEGU 1. Elementi civilnega delikta Civilni delikt je protipravno vedenje in ravnanje, s katerim se drugemu povzroa koda. Pravni temelj za civilni delikt je v splonem pravilu o odgovornosti za kodo: kdor drugemu povzroi kodo, jo je dolan povrniti, e ne dokae, da je koda nastala brez njegove krivde. Predpostavke odkodninske odgovornosti so: * nedopustno ravnanje * koda * vzrona zveza med nedopustnim ravnanjem in nastankom kode * odgovornost povzroitelja kode (krivda: naklep ali malomarnost) - krivdna odgovornost z obrnjenim dokaznim bremenom, kar pomeni, da mora odgovorna oseba dokazati, da ni ravnala niti naklepno niti malomarno, ter da ni bila zmona razsojati Izpolnjene morajo biti vse 4 predpostavke, sicer odkodninska odgovornost ne nastane. Fizina oseba je odkodninsko zavezana le, e je odgovorna. Za to mora biti deliktno sposobna. Deliktna sposobnost je sposobnost osebe prevzeti odgovornost za kodo. 2. Zastaranje pri korupciji in terjatvah upravnika v bloku Zastaranje odkodninske terjatve zaradi korupcije: subjektivni rok 5 let odkar je okodovanec izvedel za kodo in koruptivnega okodovalca in objektivni rok 15 let od nastanka korupcijske kode. Terjatve upravnikov vestanovanjskih stavb za storitve upravljanja ter druge terjatve, ki se plaujejo v trimesenih in krajih rokih zastarajo v 1 letu. 3. Ureditev meje, kdo ocenjuje vrednost zemljia... Vrsta nepravdnega postopka. Procesne dolobe so v ZNP, materialne v SPZ. V potev pride le, e je meja sporna. Postopek: narok se opravi na kraju samem, izdela se skica, obvezno sodelovanje izvedenca geodetske stroke. Moneja pravica, zadnja mirna posest in pravina ocena: gre za tri metode, na podlagi katerih sodie uredi mejo. e vrednost spornega mejnega prostora presega vrednost, do katere lahko v pravdnem postopku odloa okrajno sodie, lahko sodie uredi mejo na podlagi moneje pravice le, e predlagatelj in oseba, proti kateri je vloen predlog, s tem soglaata. e moneja pravica ni dokazana, ali e ni podano soglasje, sodie uredi mejo po zadnji mirni posesti. e pa se ne more ugotoviti zadnja mirna posest, sodie uredi mejo tako, da sporni prostor razdeli po pravini oceni. Vrednost zemljia doloi izvedenec geodetske stroke ??? 4. Preklic darila Darilna pogodba je praviloma nepreklicna. Samo v primerih, ki jih doloa zakon, lahko pride do preklica pogodbe. Dolobe o pravici do preklica do kogentne, saj OZ doloa, da je odpoved pravici do preklica nina. Preklic je doloen tako iz socialnih kot tudi moralnih razlogov v smislu odnosa do darovalca. Razlogi za preklic so natanno doloeni: * preklic zaradi stiske: darovalec lahko preklie darilno pogodbo, e po sklenitvi pogodbe pride v poloaj, da je ogroeno njegovo preivljanje; * zaradi hude nehvalenosti: podana je, e se po sklenitvi pogodbe obdarjenec proti darovalcu ali njegovemu blinjemu obnaa tako, da bi bilo po temeljnih moralnih naelih nepravino, da bi obdarjenec prejeto obdral; * preklic zaradi pozneje rojenih otrok, e darovalec ele po sklenitvi dobi otroka, prej pa otrok ni imel. Preklic je asovno omejen, saj je moen le v roku enega leta od dneva, ko je darovalec izvedel za razlog za preklic. Preklic pa ima tudi predpisane posledice. e je pogodba e izpolnjena ima preklic za posledico vrnitev darovanih stvari ali pravice oziroma plailo vrednosti, za katero je obdarjenec obogaten. e pa pogodba e ni izpolnjena pa preklic pomeni njeno prenehanje. 5. Kaj je pravnomonost? Avtoriteto, gotovost in trdnost daje sodnim odlobam pravnomonost. Pravnomoni postanejo sodbe in meritorni
37

sklepi. Ob sklenitvi sodne poravnave nastopijo uinki pravnomonost tudi za ta dispozitivno dejanje strank. Odloba prve stopnje postane pravnomona: - e stranka ne vloi pritobe, s potekom pritobenega roka - z dnevom odpovedi pritobi - z dnevom umika pritobe Pravnomoen postane le izrek sodbe glede zahtevkov. e sodie ni odloilo o kaknem zahtevku ali delu zahtevka, se pravnomonost na ta del ne nanaa. Pravnomonost preneha le z razveljavitvijo sodne odlobe z izrednimi pravnimi sredstvi. 6. Problem spremembe obresti v izvrilnem postopku e se po nastanku izvrilnega naslova spremeni viina zamudnih obresti, odloi sodie na predlog upnika ali dolnika o obveznosti plaila zamudnih obresti po spremenjeni obrestni meri (22. len ZIZ). 7. Zaasne odredbe Zaasna odredba je asovno omejeno sredstvo zavarovanja, katerega namen je ohranitev obstojeega ali ustvaritev novega zaasnega stanja z namenom: - da se ne izjalovi uspeh sodnega postopka oziroma uspeh bodoe izvrbe - da se preprei nastanek hujih kodljivih posledic in grozee nasilje. Zaasno odredbo je mogoe izdati pred uvedbo sodnega postopka, med postopkom, pa tudi do konca postopka, dokler ni opravljena izvrba. e so izpolnjeni pogoji za predhodno odredbo, je ni mogoe izdati. Poznamo dve vrsti zaasnih odredb: - zaasna odredba za zavarovanje denarnih terjatev - zaasna odredba za zavarovanje nedenarnih terjatev. Znailnosti zaasnih odredb: - hitrost (potrebna je hitra vmesna sodna odloitev) - vezanost na doloen postopek, prepoved odloanja o stvari sami (zaasno odredbo je mogoe predlagati samo v povezavi s konkretnim glavnim zahtevkom, za katerega je treba izkazati verjetnost, da je utemeljen) - zaasnost (trajanje je omejeno z rokom, ki ga postavi sodie). Pogoji za izdajo zaasne odredbe so: - verjetnost obstoja terjatve - nastanek neznatne kode za dolnika - subjektivno nevarnost za izvedbo izvrbe (pri denarnih terjatvah) - objektivno nevarnost (pri nedenarnih terjatvah) - uporabo sile ali nastanka teko nadomestljive kode (pri nedenarnih terjatvah) - da dolnik z izdajo zaasne odredbe, e bi se izkazala za neutemeljeno, ne bi pretrpel hujih posledic od tistih, ki bi jih pretrpel upnik brez izdaje le-te (tehtanje interesov). Postopek se zane na predlog ali po uradni dolnosti (postopek zaradi motenja posesti, zakonski spori in spori iz razmerij med stari in otroki). Sodie izda sklep v katerem navede rok, koliko asa naj odredba traja. Sklep mora biti vedno obrazloen. Zaasne odredbe v drugih postopkih: - zakonski spori in spori iz razmerij med stari in otroki (411. len ZPP) - spori zaradi motenja posesti (427. len ZPP) - nepravdni postopki (114 len (ZNP) - spori zaradi kritve avtorskih pravic (170. len ZASP) - spori zaradi kritve pravi industrijske lastnine (123. len ZIL). 8. Razmerje med sodnimi penali in izvrilnim postopkom Upniku, ki ima izvrilni naslov, ni treba takoj predlagati izvrbe za izterjavo nedenarne terjatve, temve ima na izbiro e predlog za doloitev sodnih penalov, s katerimi lahko pritisne na dolnika, da sam izpolni obveznost. O takni upnikovi zahtevi odloa izvrilno sodie. Po pravnomonosti sklepa o naloitvi plaila penalov lahko upnik predlaga izdajo sklepa o dovolitvi izvrbe. Plaila sodni penalov upnik ne more ve zahtevati, e predlaga izvrbo za izvritev te terjatve. 8. MAGDA MLA SPZ: 1. Kako vemo, da je nekdo lastnik nepreminine (ZK) Je vpisan v zemljiko knjigo. 2. Zemljikoknjino dovolilo Za prenos lastninske pravice na nepremininah je potreben vpis v ZK, ki se opravi na podlagi listine, ki je primerna za vpis v ZK. Poleg tega se zahteva, da ta listina vsebuje tudi ZK dovolilo (intabulacijsko klavzulo), ki jo SPZ opredeljuje kot izrecno nepogojno izjavo tistega, igar pravica se prenaa, spreminja, obremenjuje ali preneha, da dovoljuje vpis v ZK. Podpis prenosnika na ZK dovolilu mora biti overjen. ZK dovolilo je razpolagalni prenosni posel na nepremininskem podroju in se zahteva tudi ob ustanovitvi, spremembi ali pravnoposlovnem prenehanju drugih stvarnih pravic na nepremininah. Pogojna pridobitev lastninske pravice ni mona. Izjeme pa so dopustne glede preminih stvari. 3. Lastnik da v najem nepreminino in sosed nekega dne zloi opeke na to nepreminino. Kaken nasvet bi dali lastniku nepreminine?
38

Najemnik ima posestno varstvo- toba zaradi motenja posesti. 4. Posestna toba (kako bi kot odvetnik napisal tobo - vse sestavine: od naslova sodia do zahtevka in podpisa tonika), roki za posestno tobo Toba zaradi motenja posesti - znailni so kratki roki in dejstvo, da se ne razpravlja o pravici. Pravico do posestnega varstva ima tudi tisti, ki nima pravice do posesti. Toenec se tako ne more sklicevati na to, da je on lastnik stvari. Varuje se nedobroverna posest, celo, e je ta bila pridobljena s silo, na skrivaj ali z zlorabo zaupanja, vendar pa lahko toenec ugovarja, da mu je tonik sam odvzel posest s silo, na skrivaj ali z zlorabo zaupanja, pod pogojem, da je toenec pridobil posest nazaj v okviru dovoljene samopomoi. Posestnik pa nima pravnega varstva, e motenje ali odvzem posesti temelji na zakonu (npr. rube). Sodno varstvo pred motenjem je mogoe zahtevati v prekluzivnem roku 30 dni od dneva, ko je posestnik zvedel za motenje in storilca, vendar ne pozneje kot v enem letu od dneva, ko je motenje nastalo. 5. V koliknem asu je potrebno zahtevati izvrbo sklepa o motenju posesti? Predlog za izvrbo zaradi ponovnega motenja posesti lahko poda upnik v 30 dneh od dneva, ko izve za ponovno motenje posesti, najkasneje pa v enem letu od ponovnega motenja. 6. Ali lahko sodie solastnino razdeli v etano lastnino in kako? Da. 113. len SPZ: Etani lastniki lahko sklenejo pisni sporazum, da skupni deli postanejo del posameznega dela v etani lastnini, e je to mogoe. Razmejitev med posameznimi in skupnimi deli tako ni konstantna, temve se lahko v asu trajanja etane lastnine spremeni. 7. Pogodbena ustanovitev etane lastnine in delitev solastnine v nepravdnem postopku Etana lastnina nastane na podlagi eno ali vestranskega pravnega posla. Izjemoma lahko ta pravni posel nadomesti odloba sodia v nepravdnem postopku, in sicer, da se v etano lastnino preoblikuje obstojea solastnina na nepreminini, e o tem ni mogoe dosei soglasja med solastniki. Eno ali vestranski pravni posel ali sodna odloba je pravni naslov za nastanek etane lastnine in podlaga za ureditev medsebojnih obveznosti ter za doloitev solastnikih deleev na skupnih delih. Za nastanek etane lastnine pa je potreben e vpis v ZK, ki se opravi na podlagi sporazuma o delitvi ali sodne odlobe. e se solastniki ne morejo sporazumeti o nainu delitve, odloi sodie v nepravdnem postopku. Temeljno vodilo delitve je, da solastniki dobijo v naravi tisti del stvari, za katerega izkaejo upravien interes. e fizina delitev v naravi ni mogoa, ali je mogoa le ob znatnem zmanjanju vrednosti stvari, sodie odloi, da se stvar proda in razdeli kupnina (civilna delitev). Lahko pa sodie na predlog solastnika odloi, da mu namesto prodaje pripada stvar v celoti, pri emer mora izplaati druge solastnike. Drugi solastniki mu odgovarjajo za pravne in stvarne napake stvari v mejah vrednosti svojih idealnih deleev. 8. Poimenovanje strank v nepravdnem postopku Udeleenci: - udeleenci v formalnem smislu: predlagatelj, nasprotni udeleenec, oseba glede katere se vodi postopek po uradni dolnosti; - udeleenci v materialnem smislu: osebe na katere se odloba neposredno nanaa, osebe katerih pravni interes utegne biti s sodno odlobo prizadet; - udeleenci po zakonu: skrbniki, stari, CSD; - osebe legitimirane za uvedbo postopka: toilec, zakonec osebe, kateri naj se odvzame poslovna sposobnost

ZZZDR: 9. Delitev skupnega premoenja po razvezi in vraanje daril (po primeru) Skupno premoenje je premoenje, ki ga zakonca pridobita z delom v asu trajanja zakonske zveze. Le-to se razdeli, ko zakonska zveza preneha ali se razveljavi. Pri delitvi skupnega premoenja se teje, da sta delea zakoncev enaka, zakonca pa lahko dokaeta, da sta prispevala k skupnemu premoenju v druganem razmerju. V sporu sodie upoteva zraven dohodka, tudi druge okoliine, kot na primer pomo, ki jo zakonec daje drugemu zakoncu, varstvo in vzgojo otrok, opravljanje domaih del, skrb za ohranitev premoenja. Zakonca se lahko sama sporazumeta o viini deleev na skupnem premoenju ali pa zahtevata, da doloi sodie ta dele. Pred ugotavljanjem delea vsakega zakonca na skupnem premoenju se ugotovijo dolgovi in terjatve zakoncev do tega premoenja. Obiajnih daril, ki sta jih zakonca dala drug drugemu, ni treba vraati. Druga darila, ki niso sorazmerja premoenjskemu stanju darovalca, se morajo vrniti, v taknem stanju, kot so bila v trenutku, ko je nastal razlog za razvezo. Namesto odsvojenih daril se vrne vrednost ali stvar, prejeta zanje. ZD: 10. Pisna in ustna oporoka Pisna oporoka pred priami je redna, zasebna pisna oporoka. Za to oporoko je najprej potrebno, da obstaja pisni sestavek (listina). Sestavek mora biti podpisan s strani oporoitelja. Oporoitelj mora znati pisati in brati v jeziku, v katerem je sestavek napisan in biti sposoben brati in pisati. Oporoitelj mora oporoko podpisati ob prisotnosti dveh pri in hkrati izjaviti, da je pisni sestavek njegova poslednja volja. Zakon doloa, katere osebe ne morejo biti prie pri pisni oporoki pred priami: * absolutno nesposobne so osebe, ki nimajo poslovne sposobnosti in ki ne znajo brati in pisati; * relativno nesposobne so osebe, ki so v doloeni krvni ali osebni povezanosti z oporoiteljem zato, da ne bi imele interesa na usodi zapuine oporoitelja (obstaja nevarnost, da bi vplivale na njegovo voljo).
39

Nesposobnost pri ima za posledico spodbojnost oporoke. Ustna oporoka je zasebna, izredna oblika oporoke, ki ni vezana na kakno listino. Oporoitelj svojo voljo izjavi pred dvema priama, ki morata biti soasno navzoi. Ta oblika oporoke velja samo, e zapustnik zaradi izrednih razmer ni mogel napraviti pisne oporoke. Mora iti za izjemne razmere, da zapustnik ni mogel testirati v pisni obliki (poplava, potres, epidemija, vojna, nenadna teka bolezen, nesrea v gorah). Izjavo poslednje volje oporoitelja morata prii nemudoma zapisati in jo im prej izroiti sodiu ali pa jo ustno reproducirati pred sodiem. Toda e prii tega ne storita, oporoka ni neveljavna, saj oporoka ne more biti neveljavna iz razloga, ki je nastal ele po oporoiteljevi smrti, vendar pa takne oporoke ni mogoe uporabiti. as veljavnosti pisne oporoke je omejen. Velja le dokler trajajo izredne razmere in e 30 dni po prenehanju izrednih razmer. Po zakonu ne morejo biti prie pri ustni oporoki osebe, ki ne morejo biti prie pri sodni oporoki (enako kot pri pisni oporoki + sodnik ne sme biti z oporoiteljem v krvnem sorodstvu + absolutno nesposobne so tudi osebe, ki ne razumejo jezika, v katerem je oporoka sestavljena). Vendar priam pri ustni oporoki ni treba znati brati in pisati. Relativna nesposobnost biti pria zajema pri ustni oporoki iri krog oseb, saj je veja monost prikrojiti vsebino oporoiteljeve izjave. 11. Kdo je lahko pria pri pisni oporoki (npr. ali je lahko pria tudi oseba, ki je oporoko sestavila in jo je oporoitelj samo podpisal pred priama> da!) Zakon doloa, katere osebe ne morejo biti prie pri pisni oporoki pred priami: * absolutno nesposobne so osebe, ki nimajo poslovne sposobnosti in ki ne znajo brati in pisati; * relativno nesposobne so osebe, ki so v doloeni krvni ali osebni povezanosti z oporoiteljem zato, da ne bi imele interesa na usodi zapuine oporoitelja (obstaja nevarnost, da bi vplivale na njegovo voljo). Nesposobnost pri ima za posledico spodbojnost oporoke. Pri pisni oporoki ni pomembno, kako je sestavek nastal - s tujo roko, s strojem - in kdo je pisec. Sestavek mora oporoitelj samo podpisati. 12. V zapuinskem postopku nekdo uveljavlja, da oporoka ni pristna, kaj stori zapuinsko sodie? e so med strankama sporna dejstva, sodie prekine zapuinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo ali upravni postopek. e so sporna samo pravna vpraanja, odloi zapuinsko sodie samo o njih. 13. Kako izgleda napotitev zapuinskega sodia na pravdo? Sodie izda sklep s katerim napoti stranko, katere pravico teje za manj verjetno, na pravdo. e sodie prekine postopek, doloi rok, v katerem je treba sproiti pravdo. e se stranka ravna po sklepu sodia, traja prekinitev postopka, dokler ni pravda zakljuena. e se stranka ne ravna po sklepu sodia, se nadaljuje zapuinska obravnava in se dokona, ne glede na zahtevke, glede katerih jo je sodie napotilo na pravdo. O zadevnem zahtevku je vedno mono sproiti pravdo ne glede na to ali je sodie opravilo zapuinsko obravnavo ali ne. OZ: 14. Navidezna pogodba (uinek med strankama in pokrivanje druge pogodbe, za katero so izpolnjeni pogoji oblinosti) Pri navidezni pogodbi gre za zavestno nesoglasje. Obe stranki izjavita, da hoeta skleniti doloen pravni posel, vendar tega pravnega posla v resnici noeta skleniti. Stranki se zavedata, da s svojima izjavama ne izraata resnine volje. Pod navideznim poslom skrivata drug posel, ki ga sicer hoeta skleniti, vendar zanj ne izjavita potrebne volje. OZ doloa, da navidezna pogodba nima uinka med strankama. e navidezna pogodba prikriva kakno drugo pogodbo, velja prikrita pogodba, e so izpolnjeni pogoji za njeno pravno veljavnost. Navideznosti pogodbe ni mogoe uveljavljati nasproti tretji poteni osebi. 15. Pogodba o dosmrtnem preivljanju (definicija oziroma njen smisel) Definicija: S pogodbo o dosmrtnem preivljanju se pogodbenik (preivljalec) zavee, da bo preivljal drugega pogodbenika ali koga drugega (preivljanjca), drugi pogodbenik pa izjavi, da mu zapua vse premoenje ali del premoenja, ki obsega nepreminine in preminine, ki so namenjene za rabo in uivanje nepreminin, s tem, da je njihova izroitev odloena do izroiteljeve smrti. Pogodba o dosmrtnem preivljanju nima dednopravnih elementov (razlika z izroilno pogodbo). Gre za izkljuno obligacijsko pogodbo med ivimi. Odplatek za preivljanje do smrti je premoenje ali del premoenja, ki pripada preivljancu ob sklenitvi pogodbe. Izroitev premoenja, ki pomeni odplatek, je odloena do smrti preivljanca. Preivljavec lahko s premoenjem pravno razpolaga, vendar z zaetnim rokom (smrt preivljanca). Preivljanec se lahko zavee, da ne bo razpolagal s premoenjem, ki je predmet pogodbe. Ta zaveza se kot prepoved obremenitve in odsvojitve lahko vpie v ZK. Preivljavec ne odgovarja za preivljaneve dolgove po njegovi smrti, razen e se v pogodbi doloi drugae. Zakon doloa, da pogodba s smrtjo preivljavca ne preneha. V pogodbo stopijo njegovi dedii. 16. Izpodbijanje (kako se uveljavlja, roki) Razlogi za izpodbojnost: * pogodbo je sklenila poslovno omejeno sposobna oseba * napake volje * OZ ali drug zakon tako doloa * gre za ezmerno prikrajanje (laesio enormis) Izpodbojnost lahko uveljavlja le pogodbenik, v igar interesu je doloena izpodbojnost. Sodie nanjo ne pazi po uradni dolnosti. V pravdi se lahko uveljavlja le s tobo in ne s procesnim ugovorom. Pravica preneha (ugasne) v 1 letu od dneva, ko je upravienec izvedel za razlog izpodbojnosti (subjektivni rok) oziroma v 3 letih od dneva
40

sklenitve pogodbe (objektivni rok). Izpodbojni pravni posel se razveljavi za naprej (ex nunc). Izpodbojna pogodba postane popolnoma veljavna, e se stranka, upraviena za izpodbijanje, izree, da ostaja pri pogodbi, oziroma je ne izpodbija v doloenem roku. Konverzija ni potrebna, ker je izpodbojna pogodba veljavna, dokler se ne izpodbija. Sopogodbenik pa ima pravico zahtevati od upravienca, da se izjasni v roku 30 dni, ali bo pogodbo izpodbijal. e se v roku ne izjasni ali izjavi, da ne ostaja pri pogodbi, se teje, da je pogodba razveljavljena. Pravne posledice: * vrnitveni zahtevek: vsaka stranka mora vrniti vse, kar je prejela na podlagi razveljavljene izpodbojne pogodbe. * odkodninska odgovornost: odgovornost za razveljavitev (pogodbenik, pri katerem je vzrok za izpodbojnost, je dobrovernemu sopogodbeniku odgovoren za kodo, nastalo zaradi razveljavitve pogodbe); odgovornost poslovno omejeno sposobnega prevaranta. Pogoji odkodninske odgovornosti: krivda pogodbenika, nastala koda, vzrona zveza med krivdo pogodbenika in nastalo kodo. 17. Razlika: Odkodnina in zavarovalnina * zavarovalnina je mona le na pogodbeni osnovi, medtem, ko je odkodnina tudi nepogodbena * osnova za odkodnino je koda, osnova za zavarovalnino pa viina premije in as plaevanja) 18. Deljena odgovornost Okodovanec, ki je tudi sam prispeval k nastanku kode ali povzroil, da je bila koda veja, kot bi bila sicer, ima pravico do sorazmerno zmanjane odkodnine. Gre za delno razbremenitev odgovornosti odgovorne osebe, v primerih, ko je tudi ravnanje okodovanca so prispevalo k nastanku kode. Trditveno in dokazno breme o teh okoliinah nosi odgovorna oseba. Ravnanje okodovanca mora imeti znake neskrbnega ravnanja. e so podane predpostavke za delno razbremenitev, je odgovorna oseba okodovancu dolna povrniti samo tisti del celotne kode, ki je enak deleu njene odgovornosti. Okodovanec ima tako pravico do delno zmanjane odkodnine, ki je enaka odkodnini za celotno kodo, ki mu je nastala, zmanjani za tisti dele odkodnine, za katerega mora negativen posledice nositi okodovanec sam. ZPP: 19. Kaj stori sodie, e toenec ne odgovori na tobo in kaj, e toenec odgovori, a svojega odgovora ne utemelji Zamudna sodba v obeh primerih. Sodie izda zamudno sodbo: - e toenec ne odgovori na tobo v roku 30 dni; - e toenec ne pride na poravnalni narok ali prvi narok za glavno obravnavo Pod pogojem, da je toba sklepna (to pomeni, da mora iz dejstev navedenih v tobi, izhajati utemeljenost tobenega zahtevka). Zakon doloa pogoje za izdajo zamudne sodbe: - da je pravilno vroena toeni stranki - da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati - da je toba sklepna - da dejstva, na katera se opira tobeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predloil sam tonik, ali z dejstvi, ki so na splono znana. e je toba nesklepna, sodie toniku naloi rok, za odpravo nesklepnosti s sklepom. e toea stranka tobe ustrezno ne odpravi, sodie tobeni zahtevek zavrne (ZPP-D). Sodie pa je vraa tobe v popravo, e je oitno, da stranka nesklepnosti tobe ne bi mogla odpraviti. 20. Sodba na podlagi pripoznave. Ali je mono preklicati pripoznavo tobenega zahtevka in do kdaj, na kaj sodie pazi? Sodba na podlagi pripoznave se izda, e toena stranka do konca glavne obravnave pripozna tobeni zahtevek. Sodie ne izda te sodbe, e gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (nasprotuje prisilnim predpisom, moralnim pravilom). Toena stranka lahko preklie pripoznavo tudi brez privolitve toee stranke do izdaje sodbe. SPZ 21. Naini pridobitve lastninske pravice Stvarno pravo pozna zaprt sistem nainov pridobitve lastninske pravice. Ti se delijo na izvedene (derivativne) in izvirne (originarne). Pri derivativnih se razlikuje med univerzalnim in singularnim nasledstvom. Originarni naini pridobitve so: - priposestvovanje - prilastitev - najdba - najdba zaklada - prirast - spojitev in pomeanje - izdelava nove stvari - pridobitev lastninske pravice na plodovih Derivativna naina sta: - prenos lastninske pravice (singularno nasledstvo) - dedovanje (univerzalno nasledstvo) Glede na podlago pridobitve lastninske pravice razlikujemo med pridobitvijo na podlagi:
41

- pravnega posla - zakona - dedovanja - odlobe dravnega organa. 22. Ali ima etani lastnik predkupno pravico e ima nepreminina dva ali ve etanih lastnikov in nima ve kot pet posameznih delov, imajo pri prodaji posameznega dela v etani lastnini drugi etani lastniki predkupno pravico. ZZK: 23.Kaj je plomba, emu slui? Plomba je oznaba vpisa tevilke delovnega naloga na zemljikoknjini vloek. Je pomoen vpis v zk s katerim se javno objavi, da je bil glede doloene nepreminine zaet zk postopek, v katerem zk sodie o vpisu e ni odloilo. Namen plombe je, da se z njenim vpisom objavi dejstvo, da glede doloene nepreminine tee zk postopek. zk postopek se zane v trenutku, ko zk sodie prejme predlog za vpis zk oz listino, na podlagi katere o vpisu odloa po uradni dolnosti. Zk sodie vpie plombo po uradni dolnosti potem, ko se je zael zk postopek. Plomba je odloilna za zagotavljanje vrstnega reda vpisov v zk, na kar kaeta dve pravili. Zk sodie mora vpisovati plombe po vrstnem redu, ki se doloi po trenutku zaetka zk postopka, in mora odloiti o vpisih in opravljati vpise po vrstnem redu, ki se doloi po trenutku zaetka zk postopka. Zakon plombi doloa iro vsebino, ki omogoa seznanitev z bistvenimi znailnostmi postopka, ki je v teku. Vpiejo se podatki; opravilna t, pod katero se vodi zk postopek; trenutek zaetka zk postopka; datum vpisa plombe v zk; vrsta vpisa; oznaka, da gre za plombo Plomba se izbrie iz zk skupaj z odloitvijo glede vpisa, ki je predmet zk postopka OZ: 24. Krivdna in objektivna odgovornost Subjektivna odgovornost: Krivda je podana, e okodovalec povzroi kodo namenoma ali iz malomarnosti. Krivda povzroitelja kode se v naem odkodninskem pravu domneva: povzroitelj kode velja za krivega, e ne dokae, da je koda nastala brez njegove krivde. Gre za krivdno odgovornost z obrnjenim dokaznim bremenom. Namen je najteja oblika krivde. Poznamo: * direkten naklep: storilec ve za kodljivo posledico, ki bo nastala z njegovim ravnanjem, vendar kljub temu eli dosei kodljivo posledico; * eventualni ali indirektni naklep: storilec ve za kodljivo posledico, ki bo nastala z njegovim ravnanjem, vendar kljub temu privoli v kodljivo posledico. Malomarnost: * zavestna malomarnost: storilec se zaveda, da utegne iz njegovega ravnanja nastati kodljiva posledica, vendar lahkomiselno misli, da ne bo nastala ali da jo bo lahko prepreil * nezavedna malomarnost: storilec se ne zaveda, da utegne iz njegovega ravnanja nastati kodljiva posledica, vendar bi se po okoliinah in svojih osebnih lastnostih tega moral in mogel zavedati. * huda malomarnost: storilec zanemarja pazljivost, ki se priakuje od vsakega obiajnega razumnega loveka * navadna malomarnost: storilec zanemarja pazljivost, ki se priakuje od skrbnega loveka (dobrega gospodarja) * zelo lahka malomarnost: upoteva se le kot ovira za izkljuitev objektivne odgovornosti- e najmanja nepazljivost stranke lahko izkljui objektivno odgovornost. Objektivna odgovornost: Okodovalec odgovarja za kodo ne glede na krivdo, samo zaradi doloenih okoliin na njegovi strani. OZ pozna 3 vrste objektivne odgovornosti: * odgovornost za drugega (odgovornost za duevno bolne, odgovornost starev, odgovornost drugih za mladoletnike) * odgovornost za delavce * odgovornost za kodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti. Za kodo iz nevarne stvari ( stvar je nevarna, e zaradi svojih lastnosti, poloaja, naina in mesta uporabe pomeni nevarnost za nastanek kode) ali nevarna dejavnosti (lovekova aktivnost, iz katere izvira poveana nevarnost, ne glede na to, ali poveana nevarnost izvira iz uporabe nevarne stvari ali iz same dejavnosti) se teje, da izvira iz te stvari, e se ne dokae kaj drugega. Okodovanec mora dokazati dejstva, ki opredeljujejo zakonito domnevo o obstoju vzrone zveze. e vzrona zveza ni bila izpodbita, se lahko odgovorni subjekt oprosti odgovornosti le, e dokae okoliine, ki izkljuujejo njegovo odgovornost (koda ni posledica nevarne stvari 25. Na primeru opisati tobo - vse sestavine od imena strank, navedbe sodia, do zahtevka, strokov, roki od kdaj zahtevek, od kdaj stroki Toba je tonikova zahteva, naj mu sodie proti konkretnemu toencu zagotovi pravno varstvo konkretne vsebine. Poleg opredelitve pravdnih strank, je za tobo bistveno, da tonik v njej natanno opredeli vsebino sodnega varstva, ki ga zahteva. To se imenuje tobeni predlog oziroma tobeni zahtevek. Opredelitev tobenega zahtevka je bistveni del tobe. Ta mora biti konkretno opredeljen (pri denarnem zahtevku z navedbo doloenega zneska denarja). Toba mora obsegati tudi navedbo sodia, mora biti podpisana. V tobi je potrebno navesti dejstva, na katera tonik opira svoj zahtevek in predlagati dokaze, s katerim ga
42

utemeljuje. Vrednost spornega predmeta je obvezna sestavina tobe, kadar je od tega odvisna pristojnost sodia ali pravica do revizije (v sporu zaradi varstva izumov je revizija vedno dovoljena, prav tako je pristojno okrono sodie - zato navedba vrednosti predmeta ni potrebna). O povrnitvi strokov odloi sodie le na podlagi zahteve stranke, ne pa po uradni dolnosti. Zahteva mora biti opredeljena. Strokovni zahtevek se mora pravoasno uveljaviti. Sodie o strokovnem zahtevku odloi v sodbi ali sklepu, s posebno odlobo pa le takrat, kadar gre za separatne stroke, ki jih mora ena stranka povrniti drugi ne glede na izid pravde o glavni stvari. ZPP: 26. Sodba na podlagi stanja spisa Gre za nekoliko omiljeno obliko zamudne sodbe. V potev pa pride, e obe stranki izostaneta s kaknega kasnejega naroka, sodie pa je pred tem e opravilo narok, na katerem je izvajalo dokaze in je dejansko stanje dovolj pojasnjeno. Tako ne bo prilo do preloitve naroka. Takno sodbo lahko sodie izda tudi v primeru, e na narok ne pride ena stranka, nasprotna stranka pa predlaga odloitev glede na stane spisa. V tem primeru sodie za podlago vzame vso zbrano procesno gradivo in vse pisne navedbe strank. Pogoj pa je, da sodie oceni, da zadeva izgleda dovolj pojasnjena za odloitev 27. Kdaj sodie ne izvede glavne obravnave Novela ZPP-D je uvedla novost, da se stranki lahko odpovesta glavni obravnavi. V tem primeru sodie odloi na podlagi pisnih vlog in dokazov. Stranki dobita prednostno obravnavo zadeve. To pride v potev, ko so sporna le pravna vpraanja ali je o spornih dejanskih vpraanjih mono odloiti e na podlagi pisnih dokazov. ZIZ: 28. Nasprotna izvrba Vodi jo dolnik proti upniku, da bi dobil nazaj tisto, kar mu je bilo odvzeto v izvrbi, ker je bil izvrba opravljena brez pravne podlage. Sodie odloi o dolnikovi materialni pravici s sklepom o nasprotni izvrbi, ki postane izvrilni naslov. Dolnik mora predlog vloiti v 3 mesecih od dneva, ko je izvedel za razlog, najpozneje pa v 1 letu od dneva, ko je bil konan izvrilni postopek. e ta rok zamudi, mu e vedno ostane toba zaradi neupraviene obogatitve. Z nasprotno izvrbo pa je mogoe zahtevati le vrnitev tistega, kar je upnik dobil s prisilno izvrbo. Predlog za nasprotno izvrbo vroi sodie upniku v odgovor. Njegova pasivnost pomeni pripoznavo zahtevka in izda zamudni sklep. Na podlagi pravoasnega upnikovega odgovora, da predlogu nasprotuje, mora sodie obvezno razpisati narok za obravnavo spornih okoliin. Proti pravnomonemu sklepu s katerim sodie predlogu ugodi ali ga zavrne, je dovoljen predlog za obnovo postopka. 29. Oblika odloitve v izvrbi - predlogu ugodi in izda sklep o izvrbi - predlog zavrne kot neutemeljen (pomanjkanje materialnih predpostavk) - predlog zavre (zaradi pomanjkanja formalnih predpostavk) - izvrbo ustavi (neplailo predujma za izvrilne stroke, ugotovitev, da je izvrilni naslov neveljaven, pravnomona odprava, sprememba, razveljavitev izvrilnega naslova, uveljavitev kritnega naela - 180. len ZIZ, vrednost nepreminine ne zadoa niti za poplailo enega upnika, zato naslednji predlaga ustavitev izvrbe) 30. Zahteva za varstvo zakonitosti v izvrbi Proti v izvrilnem postopku izdanim pravnomonim sklepom prve in druge stopnje lahko dravni toilec vloi zahtevo za varstvo zakonitosti. Zahteva je najvekrat vloena proti sklepu o izvrbi, izdanem v dovolitveni fazi, kateri praviloma sledi oprava izvrbe. Zahtevo za varstvo zakonitosti je mogoe vloiti le zaradi pravnih napak, in sicer zaradi: - absolutnih bistvenih kritev procesnih dolob, razen zaradi kritve krajevne pristojnosti, obligatornosti naroka, visenosti drugega izvrilnega postopka z identinim zahtevkom in naela javnosti glavne obravnave. - zmotne uporabe materialnega prava Zaradi relativnih procesnih kritev je mogoe vloiti zahtevo za varstvo zakonitosti samo, e so se pripetile na drugi stopnji. O njej odloa vrhovno sodie, ki se omeji samo na preizkus kritev, ki jih uveljavlja toilstvo v svoji zahtevi. ZNP 31. Natej nekaj postopkov - postopek za odvzem in vrnitev poslovne sposobnosti - postopek za podaljanje in prenehanje podaljanja roditeljske pravice - postopek za odvzem in vrnitev roditeljske pravice - postopek za pridobitev popolne poslovne sposobnosti mladoletne osebe, ki je postala roditelj - postopek za omejitev pravic starev glede upravljanja z otrokovim premoenjem - postopek o pridranju oseb v psihiatrinih zdravstvenih organizacijah - postopek o razglasitvi pogreancev za mrtve in dokazovanju smrti - postopek za doloitev odkodnine - postopek za cenitev in prodajo stvari - postopek v stanovanjskih zadevah - postopek za ureditev razmerij med solastniki - postopek za delitev stvari in skupnega premoenja - postopek za ureditev mej
43

- postopek za doloitev nujne poti - postopek za sestavo in overitev listin - postopek za hrambo listin - postopek za razveljavitev listin (amortizacija listin) - sodni depozit - postopek za vpis v zemljiko knjigo - zapuinski postopek - sodni register - izvrba (ni prav jasno ali gre za vrsto nepravdnega postopka - deljena mnenja) 32. Ali lahko ureditev meje tudi v pravdi Da, to doloa SPZ v 78. lenu. e vrednost spornega mejnega prostora presega dvakratno vrednost za doloitev spora majhne vrednosti, predlagatelj in oseba, proti kateri je vloen predlog, pa ne soglaata, da se uredi meja na podlagi moneje pravice, lahko vsak izmed njiju uveljavlja monejo pravico v pravdnem postopku v treh mesecih po pravnomonosti sklepa o ureditvi meje. ZD 33. Rok za pritobo Redno pravno sredstvo zoper sklep o dedovanju je pritoba, ki ima suspenzivni in devolutivni uinek. Pritoba se vloi v 15 dneh od vroitve pri sodiu, ki je izdalo sklep in ki lahko po pritobi samo z novim sklepom spremeni svoj prejnji sklep ali ga preklie. e s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na ta sklep. e sodie tega ne naredi, polje pritobo sodiu druge stopnje, ne glede na to, ali je bila pritoba vloena v roku, ki ga doloa zakon. Sodie druge stopnje praviloma odloa samo o pritobah, ki so vloene pravoasno, vendar lahko upoteva tudi pritobo, ki ni bila vloena pravoasno, e s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na ta sklep. 34. Oblika odloitev Odlobe se izdajajo v obliki sklepov, ki morajo biti obrazloeni, e je zoper njih dovoljena samostojna pritoba. Prav tako morajo biti obrazloeni sklepi sodia druge stopnje. Sklep o dedovanju je ugotovitvena, dekleratorna odloba. Z njim se razglasi dedie, volilojemnike oziroma druge upraviene osebe, ki so pridobile dedno pravico, pravico do volila oziroma doloeno pravico do zapuine v trenutku zapustnikove smrti. 35. Sporna dejstva - napotitev na pravdo e so med strankama sporna dejstva, sodie prekine zapuinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo ali upravni postopke. e so sporna samo pravna vpraanja, odloi zapuinsko sodie samo o njih. 36. Ali lahko prvostopenjsko zapuinsko sodie samo spremeni svoj sklep na podlagi pritobe? Da. 37. Lastnorona oporoka Je kot zasebna, pisna oporoka najbolj uporabljana oblika oporoke. Za njeno veljavnost je potrebno, da je oporoitelj izjavo poslednje volje z lastno roko napisal in lastnorono podpisal. Zapis s pisalnim strojem ali s tujo roko ne zadostuje, lahko pa tuja oseba pomaga voditi roko oporoitelju. Oznaka kraja in datuma ni pogoj za veljavnost oporoke, vendar je datum koristno oznaiti zlasti glede na monost obstoja kakne prejnje oporoke. SPZ 38. Kje je urejeno sosedsko pravo? SPZ 39. Ustanovitev slunosti in prenehanje Stvarna slunost nastane: * z zakonom: priposestvovanje, e je lastnik gospodujoe stvari dejansko izvreval slunost v dobri veri 10 let. * na podlagi pravnega posla: pogodba med slunostnim zavezancem in slunostnim upraviencem je pravni naslov, potreben pa je e vpis v ZK. * z odlobo dravnega organa: slunost nastane z dnem, ko sodna odloba postane pravnomona oziroma odloba upravnega organa dokonna. Stvarna slunost preneha na podlagi pravnega posla, zakona ali odlobe organa. Glede pravnega posla in odlobe organa velja podobno kot glede nastanka. Zakon pa doloa prenehanje: - e se lastnik sluee stvari upre njenemu izvrevanju, lastnik gospodujoe stvari pa svoje pravice 3 leta zaporedoma ne izvruje (usucapio libertatis); - e se ne izvruje v asu, potrebnem za njeno priposestvovanje (non usus) - e je gospodujoa oziroma sluea stvar uniena - e ista oseba postane lastnik gospodujoe in sluee nepreminine (zdruitev). Osebne slunosti: * uitek nastane na podlagi pravnega posla ali sodne odlobe * glede rabe in slunosti stanovanja SPZ napotuje na uporabo doloil glede uitka. Uitek preneha s smrtjo upravienca, z odpovedjo uitkarja, unienjem sluee stvari ali s prenehanjem uitkarja, le je pravna oseba. e je predmet uitka nepreminina, uitek preneha ele z izbrisom iz ZK. 40. Osebne slunosti - ali je tu vpis v ZK? Osebne slunosti se od stvarnih slunosti loijo predvsem v tem, da tukaj obstaja samo sluna stvar (dominium
44

serviens) in da je upravienec doloena oseba, bodisi fizina bodisi pravna. Negativne osebne slunosti ne obstajajo. Niso tako trajne v svojem obstoju. e so ustanovljene v korist fizine osebe, prenehajo najkasneje z njeno smrtjo, e pa so ustanovljene v korist pravne osebe, as trajanja ne sme biti dalji od 30 let (glej 227. len SPZ). So neprenosljive, dopusten je le prenos izvrevanja, kar pride v potev le pri uitku (229. len SPZ). SPZ ureja tri klasine osebne slunosti. To so uitek, raba in slunost stanovanja (228. len SPZ). (poznali so jih e v rimskem pravu). Njihova znailnost je tudi ta, da lahko nastanejo le na podlagi pravnega posla (pogodbe ali oporoke) ter izjemoma na podlagi sodne odlobe (na primer uitek). Predmet osebnih slunosti so lahko stvari in pravice, ki dajejo koristi. Za nastanek uitka na nepreminini se poleg veljavnega pravnega posla, iz katerega izhaja obveznost ustanoviti uitek, zahtevata e zemljikoknjino dovolilo in vpis v zemljiko knjigo. Slunost stanovanja, ki ima podlago v pravnem poslu, se pridobi z vpisom v zemljiko knjigo. Tudi najemno pravico je mogoe vpisati v zemljiko knjigo (glej 2. toko drugega odstavka 13. lena ZZK-1), vendar pa vpis ni konstitutivne narave, ampak je pomemben le z vidika publicitete. 41. ZK dovolilo Za prenos lastninske pravice na nepremininah je potreben vpis v ZK, ki se opravi na podlagi listine, ki je primerna za vpis v ZK. Poleg tega se zahteva, da ta listina vsebuje tudi ZK dovolilo (intabulacijsko klavzulo), ki jo SPZ opredeljuje kot izrecno nepogojno izjavo tistega, igar pravica se prenaa, spreminja, obremenjuje ali preneha, da dovoljuje vpis v ZK. Podpis prenosnika na ZK dovolilu mora biti overjen. ZK dovolilo je razpolagalni prenosni posel na nepremininskem podroju in se zahteva tudi ob ustanovitvi, spremembi ali pravnoposlovnem prenehanju drugih stvarnih pravic na nepremininah. Pogojna pridobitev lastninske pravice ni mona. Izjeme pa so dopustne glede preminih stvari. Pri pravnoposlovnih prenosih in ustanovitvah stvarnih pravic na nepremininah je ZK dovolilo bistven element razpolagalnega p.p. ZK dovolilo je izraz oblinosti razpolagalnega pravnega posla. Pri tem ne gre le za pisno obliko z overjenim podpisom izjavitelja, ampak zakon prepisuje tudi vsebino izjave imetnika pravice, ki se prenaa ali obremenjuje. Za ZK dovolilo tejemo le izjavo, ki vsebuje vse predpisane elemente. Zk dovolilo je strogo formalen instrument glede na obliko in vsebino. Vsebina intabulacijske klavzule je doloena v 23.lenu, to je izjava osebe, s katero se prenaa, spreminja, obremenjuje ali preneha, da dovoljuje vpis v ZK. Bistvena je izjeva volje, ki izraa dovoljenje za vpis. 23 len SPZ - Zemljikoknjino dovolilo (intabulacijska klavzula) je izrecna nepogojna izjava tistega, igar pravica se prenaa, spreminja, obremenjuje ali preneha, da dovoljuje vpis v zemljiko knjigo. Podpis na zemljikoknjinem dovolilu mora biti overjen. Pogoji za overitev podpisa na zemljikoknjinem dovolilu! Najbolj pogosta podlaga za vpis vknjibe v ZK je zasebna listina, ki vsebuje overjeno ZK dovolilo glede vknjibe, ki se predlaga. Zavezovalni pravni posel, iz katerega izhaja obveznost v zvezi s stvarno pravico in ZK-dovolilo za pridobitev ali prenehanje stvarne pravice sta lahko zdruena v enotno listino, kar je v praksi obiajno. ZK-dovolilo pa se lahko izda tudi kot samostojna listina. Overitev podpisa na ZK-dovolilu pri notarju zahteva stranka, ki v skladu z materialnopravnimi predpisi izdaja ZKdovolilo. Posebna pravila veljajo za overitev podpisa na ZK-dovolilu, e je predmet prenosa last. p. na zemljiu. V tem primeru mora stranka notarju predloiti tudi lokacijsko informacijo (= izpis o prostorskih lastnostih nepreminine). Notarju je treba predloiti potrdilo davne uprave, da je bil plaan davek na promet z nepremininami. Notar mora ugotoviti tudi dravljanstvo pridobitelja last. p. e gre za tujca, mora biti ZK-dovolilu priloena pravnomona odloba ministrstva, pristojnega za pravosodje, o ugotovitvi vzajemnosti. ZK dovolilu je treba priloiti tudi soglasje ali odobritev upravnega organa za: - kmetijska zemljia in gozdove, - nepreminine na zavarovanih obmojih, - nepreminine na obmo- jih, ki so posebnega pomena za obrambo. e soglasje ni potrebno je treba predloiti ustrezen akt iz katerega je to razvidno. e navedeni pogoji niso izpolnjeni, mora notar zavrniti overitev podpisa na ZK-dovolilu 42. Nastanek zastavne pravice na preminini Rona zastavna pravica na premininah tradicionalno nastane z izroitvijo stvari zastavnemu upniku, zato se imenuje rona zastava (pignus). Bistvena znailnost rone zastavne pravice na premininah je njena posestna narava. Rona zastavna pravica je posestna zastavna pravica, ker ima stvar v neposredni posesti zastavni upnik ali tretja oseba zanj. Zastavni upnik je torej bodisi neposredni bodisi posredni, nelastniki posestnik zastavljene stvari. Zastavitelj pri tem posesti ne izgubi, temve se z zastavitvijo, to je z izroitvijo stvari zastavnemu upniku ali tretji osebi, iz neposrednega spremeni v posrednega lastnikega posestnika zastavljene preminine. Vendar bistvo rone zastavne pravice ni v posesti zastavnega upnika (ali tretje osebe zanj), temve v neposesti zastavitelja. Predmet rone zastavne pravice so preminine, ki morajo biti v skladu z naelom specialnosti individualno doloene. Tako ni mogoe z enim samim ustanovnim aktom ustanoviti zastavne pravice na celotnem dolnikovem preminem premoenju. Preminina je lahko predmet rone zastave samo, e je v prometu in e ima prometno vrednost. Sestavine so pravno nesamostojne, kar ima za posledico, da se zastavna pravica na premini stvari
45

razteza tudi na vse njene sestavine. Zastavna pravica se lahko razteza le na tiste pritikline, ki so skupaj z glavno stvarjo izroene zastavnemu upniku ali tretji osebi. Rona zastavna pravica lahko nastane na podlagi: pravnega posla (pogodbena zastavna pavica), zakona (zakonita zastavna pravica) ali odlobe dravnega organa (prisilna zastavna pravica). * Najpomembneji nain pridobitve rone zastavne pravice je pridobitev na podlagi pravnega posla. Za ustanovitev rone zastavne pravice se zahteva: - veljavna zastavna pogodba, - sporazum o ustanovitvi zastavne pravice - razpolagalni posel: Praviloma se sklene s konkludentnim ravnanjem. Zastavitelj izrazi svojo voljo s tem, da izroi predmet zastavne pravice zastavnemu upniku, slednji pa s tem, da predmet sprejme. - izroitev predmeta zastavne pravice v neposredno posest zastavnemu upniku ali tretji osebi in - razpolagalna sposobnost (pravica razpolaganja) zastavitelja. * Med tem, ko so na nepremininskem podroju zakonite zastavne pravice zelo redke, predvideva OZ celo vrsto zakonitih zastavnih pravic na premininah. Zakonita zastavna pravica nastane, ko so izpolnjeni z zakonom doloeni pogoji. V OZ je doloena v korist podjemnika, prevoznika, skladinika, prevzemnika naroila, komisionarja, zastopnika, pediterja in vrilca kontrole blaga. * Zastavna pravica na preminini lahko nastane tudi na podlagi sodne odlobe (prisilna zastavna pravica). Nastane lahko: v postopku izvrbe, v postopku zavarovanja, na podlagi predhodne odredbe. Zastavna pravica ni izkljuujoa, zato lahko na isti preminini hkrati obstaja ve zastavnih pravic. Lahko gre za ve ronih zastavnih pravic, ve neposestnih zastavnih pravic, ali pa je ista preminina obremenjena z ronimi in neposestnimi zastavnimi pravicami. Glede razmerja med zastavnimi pravicami velja prednostno naelo. Vrstni red poplaila iz naslova zastavnih pravic se doloi po trenutku njihovega nastanka. ele ko je stareja zastavna pravica v celoti poplaana, pride na vrsto mlaja. Pri koliziji med starejim neposestnim zastavnim upnikom in mlajim ronim zastavnim upnikom ima prednost slednji, pod pogojem, da je bil ob ustanovitvi zastavne pravice dobroveren. e mlaja neposestna zastavna pravica konvertira v rono zastavno pravico pred starejo neposestno zastavno pravico, ima mlaji zastavni upnik prednost, spet pod predpostavko, da je bil v trenutku konverzije dobroveren. Ena temeljnih obveznosti zastavnega upnika je, da hrani zastavljeno stvar kot dober gospodarstvenik oz. kot dober gospodar. e so s hranjenjem stvari povezani stroki, se zavarovana terjatev povea za znesek potrebnih strokov. e zastavni upnik zastavljene preminine ne hrani tako, kot bi jo moral, e jo brez zastaviteljevega dovoljenja uporablja ali da v uporabo komu drugemu ali e je ne uporablja v skladu z dovoljenjem, pogodbo ali zakonom, lahko zastavitelj zahteva, da sodie odredi odvzem stvari zastavnemu upniku. V takem primeru se stvar izroi tretji osebi, ki jo ima v posesti za zastavnega upnika in za njegov raun. Zastavni upnik ima zastavljeno stvar v posesti in jo lahko varuje z enakimi zahtevki kot lastnik stvari. Pod enakimi pogoji kot lastnik lahko zahteva vrnitev zastavljene stvari, prenehanje vznemirjenja in posestno varstvo. e zavarovana terjatev ob zapadlosti ni plaana, ima zastavni upnik pravico do uresniitve (realizacije), zavarovanja tako, da se poplaa iz zastavljene stvari. Nae pravo pozna dva naina uresniitve rone zastavne pravice: sodna prodaja, izvensodna prodaja. Pri sodni prodaji mora zastavni upnik najprej vloiti tobo, s katero zahteva, da se dolniku naloi plailo zavarovane terjatve. Sodie nato ugotavlja obstoj terjatve, njeno viino in zapadlost. Sodba, s katero ugodi zastavnemu upniku, je izvrilni naslov. Na podlagi te sodbe lahko zastavni upnik od izvrilnega sodia zahteva, da izda odlobo, da se v zastavo dana preminina proda v izvrilnem postopku. Prodaja se opravi bodisi na javni drabi, bodisi z neposredno pogodbo med kupcem in izvriteljem ali prek osebe, ki opravlja komisijske posle. Precej bolj praktina od sodne prodaje je izvensodna prodaja, ki jo opravi zastavni upnik sam. Mogoa je le na podlagi posebnega dogovora v zastavni pogodbi. Med tem, ko se za zastavno pogodbo ne zahteva nobena oblika, mora biti dogovor o izvensodni prodaji sklenjen pisno. Rona zastavna pravica lahko preneha na ve nainov, ki niso vsi izrecno urejeni v zakonu. Rona zastavna pravica preneha: 1. s prenehanjem zavarovane terjatve, 2. z odrekom zastavni pravici, 3. z zdruitvijo zastavitelja in zastavnega upnika v isti osebi (konsolidacija), 4. s prenehanjem predmeta zastavne pravice, 5. z odsvojitvijo zastavljene stvar dobrovernemu tretjemu in 6. pri prisilni prodaji zastavljene stvari. Zastavna pravica ne preneha, e zastavni upnik izgubi posest zastavljene stvari (npr. ob tatvini ali izgubi). S
46

prenehanjem zastavne pravice zastavni upnik izgubi pravico do posesti zastavljene stvari in jo mora vrniti zastavitelju, oz. mu omogoiti, da jo prevzame iz neposredne posesti tretjega. OZ 43. Prenehanje obveznosti Obstajata 2 naina prenehanja: * redno ali normalno prenehanje = izpolnitev * izredno prenehanje = drugi z zakonom doloeni primeri prenehanja: - prenehanje s sporazumom strank, po volji obeh strank: Nadomestna izpolnitev Prenovitev (novacija) Odpust dolga Razveza pogodbe - prenehanje z opcijo ene stranke: Pobotanje (kompenzacija) Sodna poloitev Samopomona prodaja Razveza z opcijo - prenehanje brez volje strank: Zdruitev (konfuzija) Prenehanje subjektov obveznosti (smrt) Prenehanje upnikovega interesa - ostali primeri prenehanja: Nemonost izpolnitve Potek asa, odpoved Ninost Izpodbojnost Razveza pogodbe zaradi neizpolnitve Razveza pogodbe zaradi spremenjenih razmer Razveza pogodbe zaradi ezmernega prikrajanja Odstop od pogodbe. 44. Ali je v pogodbi mogoe spremeniti zastaralni rok? Prepovedano je skrajevanje ali podaljevanje zakonskih zastaralnih rokov. Gre za kogentna pravila. Dogovor strank o spremembi zastaralnih rokov je nien. Nanj pazi sodie po uradni dolnosti, pravica do uveljavljanja ninosti pa ne ugasne. 45. Ali se zastaranje vedno upoteva? Sodie upoteva zastaranje le na ugovor dolnika. Sodie ga ne upoteva po uradni dolnosti. Dolnik mora ugovarjati zastaranje ter navesti vsa relevantna dejstva in dokaze na prvem naroku za glavno obravnavo, pozneje pa le izjemoma pod pogoji, doloenimi v ZPP. 46. Ali zastaranje tee med vsemi osebami? Sprememba upnika ali dolnika ne vpliva na tek zastaranja. Velja pravilo, da pridobljeni as velja tudi za naslednika. Pri spremembi upnika se tisti as, ko prejnji upnik ni terjal izpolnitve obveznosti, vteva v breme novega upnika. Zastaranje ne zane tei znova. Enako velja pri spremembi dolnika. Tisti as, ko je dolgoval prejnji dolnik, se priteje asu, ko dolguje novi dolnik. Pravilo, da sprememba upnika ali dolnika ne vpliva na tek zastaranja, velja le pri tistih poslih, ko ne pride do spremembe terjatve, ampak pride le do spremembe na strani strank. Pravilo velja za primere univerzalnega in singularnega nasledstva. 47. Kdaj zastarajo stranske terjatve? Za stranske terjatve velja, da imajo enako usodo kot glavne terjatve. Ko zastara glavna terjatev, zastara tudi stranska terjatev. Noveja sodna praksa pa zastopa stalie, kot je doloeno v OZ: e glavna terjatev ni zastarala (ker je bila izpolnjena), zastarajo stranske terjatve takrat, ko bi zastarala glavna terjatev, e ne bi zaradi izpolnitve prenehala. 48. Napake volje (bistvena zmota) na primeru - izpodbijanje s tobo, rok, oblika tobenega zahtevka Napake volje: * nezavestno nesoglasje: - zmota - sila ali gronja - prevara * zavestno nesoglasje: - mentalna rezervacija - izjava v ali, igri, na gledalikem odru, pri pouku postavljeni primeri -simulirani pravni posel. Bistvena zmota: Zmota je napana predstava o doloeni okoliini, ki ne ustreza resninosti. Najbolj pravno relevantna je bistvena zmota. Zmota je bistvena, e se nanaa na:
47

* bistvene lastnosti predmeta * osebo, s katero sklepa pogodbo * okoliine, ki se tejejo za odloilne * nagib pri neodplanih pogodbah. Stranka v bistveni zmoti lahko zahteva razveljavitev pogodbe, e je pri njeni sklenitvi ravnala s skrbnostjo, zahtevano v pravnem prometu. Roki: - 1 leto od dneva, ko je izvedela za zmoto (subjektivni rok) - 3 leta od dneva sklenitve pogodbe (objektivni rok). Izpodbijanje se lahko uveljavlja s tobo ali z ugovorom. Gre za ugotovitveno tobo, saj sodie ugotovi obstoj ali neobstoj doloenega pravnega razmerja. 49. Rok za uveljavljanje ninosti? Pravica do uveljavljanja ninosti ne ugasne (neomejeno uveljavljanje ninosti). 50. Kakna je oderuka pogodba? Gre za nino pogodbo, na kar pazi sodie po uradni dolnosti. 51. Posojilna pogodba (posodil si 5.000 EUR in jih nisi dobil nazaj) - kaj napie v tobo? S posojilno pogodbo se posojilodajalec zavezuje, da bo posojilojemalcu izroil doloen znesek denarja ali doloeno koliino drugih nadomestnih stvari, posojilojemalec pa se zavezuje, da mu bo po doloenem asu vrnil enak znesek denarja oziroma enako koliino stvari iste vrste in kakovosti. Obveznost posojilodajalca je v tem, da posojilojemalcu izroi doloeno stvar, obveznost posojilojemalca pa v tem, da mora v dogovorjenem roku vrniti enako koliino stvari iste vrste in kakovosti. Posojilo je lahko tudi brezobrestno. Pri negospodarskih pogodbah dolguje posojilojemalec obresti samo, e so posebej dogovorjene. Pri gospodarskih pogodbah pa dolguje obresti tudi, e niso bile dogovorjene. e pri gospodarski pogodbi elita stranki brezobrestno posojilo, morata to posebej dogovoriti. V nasprotnem primeru velja domneva, glede viine obrestne mere, in sicer 6 % na leto (382. len OZ). V tobo bo tonik napisal pravdni stranki, sodie, vrednost zahtevka (5.000 EUR), zamudne obresti, e so dogovorjene, dejstva in dokaze (predloil bo posojilno pogodbo), rok, kdaj bi toenec moral posojeni znesek vrniti. ZPP 52. Kaj e tonik ne pride na poravnalni narok oz. 1 narok za glavno obravnavo? e ne pride tonik, se bo telo, da se odpoveduje zahtevku in bo sodie izdalo sodbo na podlagi odpovedi. Odpoved zahtevku ima uinek ne bis in idem. Za tonika bo izostanek s prvega naroka pomenil, da je zadeva zanj praktino dokonno izgubljena. 53. Omejitev navajanja novih dejstev in izjema Nova dejstva in dokaze je potrebno navajati na prvem naroku. Izjema velja za zakonske in druinske spore, kjer se lahko nova dejstva navajajo tudi v pritobi. Lahko pa se upotevajo tudi v drugih sporih, e jih stranka brez svoje krivde ni mogla navajati prej. 9. ANTON BIZJAK 1. Tobeni zahtevek v priposestvovanju 2. Tobeni zahtevek lastninske tobe 3. Tobeni zahtevek za zmanjanje darila zaradi prikrajanja nujnega delea 4. Tobeni zahtevek izpodbijanje dolnikovih pravnih dejanj 10. MARIJA BELE VATOVEC 1. Zaznamba spora Zaznamba je glavni vpis, namenjen vpisu pravnih dejstev, ki so pomembna za promet z nepremininami. Zaznambe so vrste vpisa, ki se bistveno loijo od ostalih. Vpisujejo se pravna dejstva, ki se nanaajo na imetnika pravice, vpisane v ZK ali na pravne lastnosti vpisane nepreminine. Za veino zaznamb zakonska doloba, ki omogoa vpis zaznambe, opredeljuje listine, ko so potrebne za vpis zaznambe. e takne dolobe ni se zaznamba vpisuje na podlagi listine, ki izkazuje obstoj zaznamovanih dejstev. Zaznamba ne vsebuje domneve tonosti in na zaznambo se ne razteza naelo zaupanja v ZK. Ustvarja domnevo poznavanja, ki pa jo je mogoe v vsakem trenutku ovrei. Lahko se izbrie, ko zaznamovano pravno dejstvo preneha obstajati. zaznamba spora - oznauje, da poteka spor o pravici, ki je vpisana v ZK. Dopuajo se samo zaznambe stvarnopravnih sporov. Loimo: c) STVARNOPRAVNI SPORI = dopustno zaznamovati priposestvovanje, slunosti, skupno premoenje zakoncev d) OBLIGACIJSKOPRAVNI SPORI = ni dopustno zaznamovati Varuje tonika in ustvarja publiciteto spora. Zaznamba uinkuje tako, da rezultat spora (sodna odloba) uinkuje proti vsem, ki so pridobili pravice po vpisu zaznambe. Ob vloitvi tobe je treba hkrati vloiti predlog za zaznambo spora. Vpis lahko predlaga tonik oz. predlagatelj postopka o sporu. Zaznamba ni ovira za nadaljnje vpise v ZK. Vsi kasneji vpisi uinkujejo pod razveznim pogojem, ki nastopi, e je dovoljena vknjiba pridobitve lp v vrstnem redu zaznambe spora, in preneha, e je zaznamba spora izbrisana. 2. Predhodno vpraanje: Ali bi lahko pravdno sodie kot predhodno vpraanje reevalo spor glede tega
48

kdo je dedi, e bi imeli recimo primer z lastninsko tobo, kakne ugovore bi lahko imel toenec? Predhodno vpraanje je vpraanje o obstoju ali neobstoju kakne pravice ali pravnega razmerja, od reitve katerega je odvisna meritorna odloba o glavni stvari. predhodno vpraanje predhodno samo neposredno ni predmet odloanja o glavni stvari. ne gre pa za predhodno vpraanje, e je potrebno ugotoviti le obstoj ali neobstoj posameznih dejstev. V primeru smrti aktivne ali pasivne stranke je upravienec ali zavezanec iz materialnopravnega razmerja lahko le njen dedi. Zato je od vpraanja, kdo je dedi, odvisna meritorna odloitev o glavni stvari, eprav se iz tega izvaja tudi procesno nasledstvo. Kadar stranka umre med visenostjo pravde, pride do procesnega nasledstva na podlagi dedovanja in na mesto umrle stranke morajo vstopiti njeni dedii. Ni potrebno, da pravdno sodie aka na izid zapuinskega postopka, temve lahko samo rei vpraanje, kdo so zapustnikovi dedii. Dedii namre na podlagi zakona vstopijo v vse zapustnikove podedljive pravice in obveznosti e v trenutku smrti, in ne ele s pravnomonostjo sklepa o dedovanju (prehod zapuine na dedie ipso iure). Dedi se ne more upreti procesnemu nasledstvu. e pravdno sodie samo ugotovi, kdo so dedii, in z njimi izpelje postopek, v zapuinskem postopku pa sodie o dediih odloi drugae, je to razlog za obnovo postopka. Na podlagi lastninske tobe bi imel toenec, ki je neposredni posestnik, ugovor, da je on ali posredni posestnik, od katerega izvaja pravico do posesti, upravien do posesti (npr. tonik - lastnik A je dal zgradbo v zakup B-ju, ki je dal stanovanje v zgradbi v najem toencu C-ju). Prav tako lahko neposredni posestnik ugovarja zahtevku tonika tako,da imenuje posrednega posestnika ali prednika. 3. Predznamba Predznamba je pogojni vpis v zemljiko knjigo. Pri njej so izpolnjeni bistveni pogoji za vknjibo, vendar manjka e en pogoj. Je glavni vpis, s katerim se dosee pridobitev oz. prenehanje pravice, ki se vpisuje v ZK in ki uinkuje pod pogojem, da se predznamba opravii (uporablja se takrat, ko nimamo listine, ki bi upraviila vknjibo). Predznamba zemljikega dolga ni dopustna! V ZK dovolilu je pogojni vpis izrecno prepovedan, zato pa lahko uinke pogojnega prenosa lp doseemo z uporabo predznambe. Predznamba varuje vrstni red, zato se je z njenim vpisom mogoe izogniti tveganjem kasnejih razpolaganj. Vpis predznambe se lahko predlaga za: 1. nepravnomone sodne odlobe, oz. upravne odlobe, ki e niso dokonne ali pravnomone; 2. listine v obliki notarskega zapisa, e se predlaga vpis z izvodom notarskega zapisa, ki ni namenjen vpisu v ZK 3. sklep izvrilnega sodia o predhodni odredbi 4. zasebna listina, ki ne vsebuje ZK dovolila ali podpis na ZK dovolilu ni overjen. 5. druge odlobe, za katere zakon doloa, da so lahko podlaga za predznambo pravice Predznamba, ki je vpisana v ZK ni ovira za nadaljnje vpise v ZK. To velja tako za vpise, ki izhajajo iz pravnega nasledstva z imetnikom predznamovane pravice, kot tudi za vpise, ki izhajajo iz pravnega nasledstva z imetnikom vpisane pravice. Za prve velja, da je njihova usoda odvisna od usode predznambe. Pravimo, da veljajo pod odlonim pogojem, da se predznamba opravii. 4. Zaasna odredba Zaasna odredba je asovno omejeno sredstvo zavarovanja, katerega namen je ohranitev obstojeega ali ustvaritev novega zaasnega stanja z namenom: - da se ne izjalovi uspeh sodnega postopka oziroma uspeh bodoe izvrbe - da se preprei nastanek hujih kodljivih posledic in grozee nasilje. Zaasno odredbo je mogoe izdati pred uvedbo sodnega postopka, med postopkom, pa tudi do konca postopka, dokler ni opravljena izvrba. e so izpolnjeni pogoji za predhodno odredbo, je ni mogoe izdati. Poznamo dve vrsti zaasnih odredb: - zaasna odredba za zavarovanje denarnih terjatev - zaasna odredba za zavarovanje nedenarnih terjatev. Znailnosti zaasnih odredb: - hitrost (potrebna je hitra vmesna sodna odloitev) - vezanost na doloen postopek, prepoved odloanja o stvari sami (zaasno odredbo je mogoe predlagati samo v povezavi s konkretnim glavnim zahtevkom, za katerega je treba izkazati verjetnost, da je utemeljen) - zaasnost (trajanje je omejeno z rokom, ki ga postavi sodie). Pogoji za izdajo zaasne odredbe so: - verjetnost obstoja terjatve - nastanek neznatne kode za dolnika - subjektivno nevarnost za izvedbo izvrbe (pri denarnih terjatvah) - objektivno nevarnost (pri nedenarnih terjatvah) - uporabo sile ali nastanka teko nadomestljive kode (pri nedenarnih terjatvah) - da dolnik z izdajo zaasne odredbe, e bi se izkazala za neutemeljeno, ne bi pretrpel hujih posledic od tistih, ki bi jih pretrpel upnik brez izdaje le-te (tehtanje interesov). Postopek se zane na predlog ali po uradni dolnosti (postopek zaradi motenja posesti, zakonski spori in spori iz razmerij med stari in otroki). Sodie izda sklep v katerem navede rok, koliko asa naj odredba traja. Sklep mora biti vedno obrazloen. Zaasne odredbe v drugih postopkih: - zakonski spori in spori iz razmerij med stari in otroki (411. len ZPP) - spori zaradi motenja posesti (427. len ZPP)
49

- nepravdni postopki (114 len (ZNP) - spori zaradi kritve avtorskih pravic (170. len ZASP) - spori zaradi kritve pravi industrijske lastnine (123. len ZIL). 5. Nekaj o predkupnih upraviencih po zakonu o kmetijskih zemljiih ZKZ ne govori o predkupni pravici, temve o prednostni pravici pri nakupu kmetijskih zemlji in gozdov. Posebnost prednostne pravice po tem zakonu je, da se poloaj prednostnega upravienca priznava razmeroma irokemu krogu oseb, ki niti ni povsem natanno doloen. Zato prodajalec nepreminine sploh ne ve, kdo pride vse v potev kot prednostni upravienec. Tako prodajalcu kmetijskega zemljia ni potrebno ali gozda ni potrebno posredovati individualne ponudbe vsakemu od prednostnih udeleencev, ampak zadoa ponudba, poslana upravni enoti, ki ima elemente javne ponudbe. Z nabitjem ponudbe na oglasni deski UE in objavo na portalu e-uprave se teje, da je bila ponudba posredovana vsem prednostnim upraviencem. Naslednja posebnost je v nainu sprejema ponudbe. Iz ZKZ jasno izhaja, da morajo v roku veljavnosti predkupne ponudbe svojo izjavo o sprejemu posredovati ne samo prednostni upravienci, temve tudi drugi zainteresirani kupci (tretje osebe). Velja, da je ponudba neuspena, e je nihe ne sprejme v 30-dnevnem roku od njene objave. Neuspeno ponudbo pa je treba ponoviti in novo ponudbo ponovno objaviti na enak nain. Prodajalec po neuspeni ponudbi prednostnim upraviencem ne more nadaljevati posla s sklenitvijo pogodbe s tretjo osebo. teje se, da je ponudba na oglasni deski namenjena vsem in e je neuspena, se naj ponovi. ZKZ doloa vrstni red prednostne pravice, med ve osebami istega vrstnega red pa po kriteriju, ki izhaja iz naina opravljanja kmetijske dejavnosti. Prednostni upravienci so: solastnik, kmet, katerega zemljie, ki ga ima v lasti, meji na zemljie, ki je naprodaj, zakupnik zemljia, ki je naprodaj, drugi kmet, kmetijska organizacija ali s.p., ki ima zemljie, sklad kmetijskih zemlji in gozdov RS. 6. Predkupna pravica po OZ, kako se uveljavlja? Predkupna pravica je obligacijska pravica v razmerju med lastnikom stvari in predkupnim upraviencem. e je tretji sklenil prodajno pogodbo z lastnikom stvari v dobri veri, da kupuje stvar, ki je prosta predkupne pravice, oziroma da je bila predkupna pravica spotovana, uiva predkupni upravienec pravno varstvo samo proti lastniku stvari. e pa tretji ni bil v dobri veri, lahko pravne posledice veljajo tudi zanj. Predkupni upravienec ima tako zahtevek za razveljavitev pogodbe. S tobo lahko izpodbija prodajno pogodbo, s katero je krena predkupna pravica. Prvi del tobe je oblikovalni, z njim se zahteva razveljavitev prodajne pogodbe, drugi del pa je dajatveni, predkupni upravienec mora zahtevati, da kupec iz razveljavljene pogodbe z njim sklene novo prodajno pogodbo pod enakimi pogoji. Uveljavljanje zahtevka pa je vezano na roke, ki so prekluzivni. Subjektivni prekluzivni rok je odvisen od naina kritve predkupne pravice in znaa 6 mesecev. e predkupni upravienec o prodaji sploh ni bil obveen, subjektivni rok tee od dneva, ko je izvedel za prodajno pogodbo. e pa je bila prodajna pogodba sklenjena pod ugodnejimi pogoji, subjektivni rok tee od dneva, ko je predkupni upravienec izvedel za pogoje prodaje, ki so ugodneji kot v predkupni pogodbi. Objektivni prekluzivni rok znaa 5 let od prenosa lastninske pravice na tretjega. Predkupni upravienec lahko uveljavlja tudi odkodninski zahtevek zaradi kode, ki mu je s tem nastala. Proti dobroverni osebi nima zahtevka, e pa ni v dobri veri, odgovarjata lastnik stvari in tretji. 7. Natej stvarne pravice SPZ pozna naslednje stvarne pravice: - lastninska pravica - zastavna pravica - zemljiki dolg - slunosti - stvarno breme - stavbna pravica. Dopustne so samo tiste stvarne pravice, ki jih kot take doloa zakon, tako da stranki ne moreta sami s pravnim poslom ustvariti novih stvarnih pravic (numerus clausus). 8. Lastninska pravica, nastanek Lastninska pravica je najpomembneja in najobseneja stvarna pravica. Ustava zagotavlja pravico do zasebne lastnine, v SPZ pa je opredeljena kot pravica imeti neko stvar v posesti, jo uporabljati in uivati na najobseneji nain ter z njo razpolagati. Stvarno pravo pozna zaprt sistem nainov pridobitve lastninske pravice. Ti se delijo na izvedene (derivativne) in izvirne (originarne). Pri derivativnih se razlikuje med univerzalnim in singularnim nasledstvom. Originarni naini pridobitve so: - priposestvovanje - prilastitev - najdba - najdba zaklada - prirast - spojitev in pomeanje - izdelava nove stvari - pridobitev lastninske pravice na plodovih Derivativna naina sta: - prenos lastninske pravice (singularno nasledstvo) - dedovanje (univerzalno nasledstvo)
50

Glede na podlago pridobitve lastninske pravice razlikujemo med pridobitvijo na podlagi: - pravnega posla - zakona - dedovanja - odlobe dravnega organa. 9. Posest, kaj je to Posest je dejanska izkljuna oblast nad neko stvarjo. SPZ jo opredeljuje kot neposredno ali posredno dejansko oblast nad stvarjo. Pri tem ni pomembno ali ima tisti, ki ima stvar v posesti, tudi kakrnokoli pravico do posesti. Tipini primeri posestnikov so: lastnik, tat, ropar, najemnik, zakupnik, jemalec leasinga. Neposredna posest je neposredna dejanska oblast nad stvarjo, pri posredni posesti pa gre za to, da nekdo izvruje dejansko oblast nad stvarjo prek koga drugega. Primer: A je lastnik kolesa, ki ga posodi B-ju. V tem primeru je A posredni, B pa neposredni posestnik. Pomembno je, da med posrednim in neposrednim posestnikom obstaja neko posestnoposredovalno razmerje. Za posredno posest zadostuje, da ima neposredni posestnik posest nad stvarjo iz kakrnega koli pravnega naslova. Znailnost ureditve varstva posesti je, da varuje zgolj posest, ne glede na to, ali ima tisti, ki se sklicuje na varstvo, pravico do posesti ali ne. Posestnik je varovan proti vsakemu motenju posesti, celo v primeru, da to motenje prihaja od lastnika stvari. namen ureditve varstva posesti je ravno varovanje posestnika pred samovoljnimi posegi, saj pravo ne more tolerirati nasilnih sprememb obstojeega dejanskega stanja. SPZ kot izjemo od naela prepovedi samovoljnega ravnanja dovoljuje samopomo, ter doloa zelo stroge pogoje. Zahteva se, da je nevarnost neposredna, da je samopomo nujna, da nain samopomoi ustreza okoliinam, v katerih obstaja nevarnost in da je samopomo takojnja. Toba zaradi motenja posesti - znailni so kratki roki in dejstvo, da se ne razpravlja o pravici. Pravico do posestnega varstva ima tudi tisti, ki nima pravice do posesti. Toenec se tako ne more sklicevati na to, da je on lastnik stvari. Varuje se nedobroverna posest, celo, e je ta bila pridobljena s silo, na skrivaj ali z zlorabo zaupanja, vendar pa lahko toenec ugovarja, da mu je tonik sam odvzel posest s silo, na skrivaj ali z zlorabo zaupanja, pod pogojem, da je toenec pridobil posest nazaj v okviru dovoljene samopomoi. Posestnik pa nima pravnega varstva, e motenje ali odvzem posesti temelji na zakonu (npr. rube). Sodno varstvo pred motenjem je mogoe zahtevati v prekluzivnem roku 30 dni od dneva, ko je posestnik zvedel za motenje in storilca, vendar ne pozneje kot v enem letu od dneva, ko je motenje nastalo. 10. Priposestvovanje Priposestvovanje je originaren nain pridobitve lastninske pravice tako na premininah kot tudi na nepremininah. Institut priposestvovanja je namenjen varnosti pravnega prometa, saj omogoa, da dejansko stanje stvari po preteku priposestvovalne dobe postane tudi njeno pravno stanje. Priposestvovati je mogoe tudi del stvari, vendar je ta monost omejena samo na nepreminine. Na javnem dobru in stvareh, ki so izven pravnega prometa ni mogoe pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem. Zahteva se dobra vera, tako da nedobroverni posestnik nikoli ne more postati lastnik stvari. SPZ doloa dve predpostavki za priposestvovanje: * dobra vera pridobitelja * neprekinjena lastnika posest: - 3 leta pri premininah - 10 let pri nepremininah Dobroverni lastniki posestnik je tisti, ki ne ve in ne more vedeti, da ni lastnik stvari, ki jo ima v posesti. Posestnik nepreminine je tako lahko v dobri veri samo, e je kot lastnik vpisan v zemljiko knjigo. Drugae pa doloa 44/2 len SPZ, ki predstavlja negativni vidik naela zaupanja v ZK. Ta doloba sugerira, da je s priposestvovanjem mogoe pridobiti pravico, ki ni vpisana v ZK (zunajknjino priposestvovanje). Pri premininah je poglavitni kazalnik posest. Nekdo je v dobri veri praviloma tedaj, ko ta dobra vera temelji na posesti njegovega predhodnika (prodajalca), pri emer seveda ne bi smel imeti razlogov za to, da bi kljub posesti dvomil, da je ta lastnik stvari. Priposestvovalna doba prine tei tisti dan, ko je posestnik dobil stvar v dobroverno lastniko posest, kona pa se z iztekom zadnjega dne tega obdobja. Posestnik mora biti ves as v dobri veri. e ni se priposestvovanje prekine. 11. Kaj je zastavna pravica Zastavna pravica je omejena stvarna pravica na tono doloeni tuji stvari ali premoenjski pravici, ki slui zavarovanju doloene terjatve, ki jo ima imetnik zastavne pravice (zastavni upnik) proti lastniku zastavljene stvari oz. imetniku zastavljene pravice (zastavitelju) ali proti tretji osebi, kateri ni hkrati zastavitelj. Predmeti zastavne pravice so lahko stvari, pravice in vrednostni papirji, e je mogoe z njimi razpolagati in e imajo premoenjsko vrednost. Zastavne pravice se razvrajo glede na predmet, ki je z zastavno pravico obremenjen. Razlikujemo: zastavno pravico na nepremininah, neposestno zastavno pravico na nevpisanih nepremininah po doloilih ZIZ, zastavno pravico na premininah: rono zastavno pravico (pignus), navadno neposestno zastavno pravico, registrsko neposestno zastavno pravico zastavno pravico na premoenjskih pravicah in sicer: terjatvah, vrednostnih papirjih,
51

 drugih premoenjskih pravicah. zastavno pravico na plovilih, zastavno pravico na zrakoplovih.

12. Etana lastnina, nastanek Etana lastnina je posebna lastninska pravica na posameznem delu zgradbe. Je izjema od naela specialnosti in naela povezanosti zemljia z objektom, saj omogoa lastninsko pravico na delu nepreminine. SPZ jo opredeljuje kot lastnino posameznega dela zgradbe in solastnino skupnih delov. Posebni del zgradbe je lahko stanovanje ali samostojen poslovni prostor. Skupni deli zgradbe, ki so v solastnini etanih lastnikov, so deli nepreminine, ki so namenjeni skupni rabi etanih lastnikov (stavbie, dvigalo, stopnice, streha, zelenice, igria) za odnose med etanimi lastniki je kljunega pomena razmerje med njihovimi delei na skupnih delih. Pri tem se upoteva vrednost posameznega dela v etani lastnini v razmerju do skupne uporabne vrednosti nepreminine. Pri etani lastnini gre za posebno obliko solastnine, ki je neloljivo povezana z lastnino na posameznem delu. Zato s posebnim delom ali solastnikim deleem ni mogoe samostojno razpolagati, niti se mu odpovedati. Prav tako ne more nihe od solastnikov zahtevati delitve solastnine na skupnih delih. Etana lastnina nastane na podlagi pravnega posla ali odlobe sodie in z vpisom v ZK. Pravni posel za pridobitev etane lastnine je lahko sporazum o delitvi solastnine v etano lastnino ali enostranski pravni posel. e ima nepreminina ve kot dva etana lastnika in ve kot osem posameznih delov, je obvezna doloitev upravnika, ter rezervni sklad. Izkljuitveno tobo pa je mogoe vloiti proti etanemu lastniku, ki grobo kri temeljna pravila sosedskega soitja ali sovje dolnosti po pogodbi o medsebojnih razmerjih. Etani lastniki lahko sprejmejo sklep, da se vloi toba za njegovo izkljuitev in prodajo njegovega posameznega dela v etani lastnini. Ta toba pomeni daljnoseno omejitev lastninske pravice tega etanega lastnika, vendar tudi on s svojim ravnanjem omejuje lastninsko pravico drugih etanih lastnikov, ki ne krijo svojih obveznosti in elijo vzdrevati vrednost svoje etane lastnine. 13. Solastnina, delitev Vsak solastnik ima pravico, da ob vsakem asu zahteva delitev skupne stvari, mono pa je to pravico omejiti z zakonom ali s pravnim poslom. Solastnik pa se lahko odree pravici, da zahteva delitev, vendar ni dopustno, da se tej pravici odree za dalji as ali za vedno. Solastniki skupne stvari doloijo nain delitve sporazumno. Stvar se tako lahko razdeli v naravi, tako da vsak od solastnikov pridobi lastninsko pravico na delih skupne stvari, ki postanejo samostojna stvar (na primer delitev zemljia na ve manjih). Pri delitvi solastnine pogosto pride do pridobitve lastninske pravice enega ali ve solastnikov. Zahtevata se veljaven pravni naslov in pridobitni nain. Pravni naslov je pogosto pogodba o delitvi, pridobitni nain pa je razpolagalni posel ter realno dejanje, ki je odvisno od vrste stvari, ki se deli. e se solastniki ne morejo sporazumeti o delitvi, odloi sodie v nepravdnem postopku. Temeljno vodilo pri tej vrsti delitve je, da solastniki dobijo v naravi tisti del stvari, za katerega izkaejo upravien interes. e fizina delitev v naravi ni mogoa, se stvar razdeli tako, da se proda in izkupiek razdeli (civilna delitev). Lahko pa sodie doloi, da stvar pripade enemu od solastnikov, ki mora izplaati ostale. Ostali solastniki odgovarjajo temu solastniku za pravne in stvarne napake v mejah vrednosti svojih idealnih deleev. 14. Ara, odstopnina Ara je premoenjska korist, ki jo ob sklenitvi pogodbe stranka izroi drugi stranki zaradi utrditve obveznosti. OZ: Ara je nek znesek denarja ali neka koliina nadomestnih stvari, ki jo ena stranka ob sklenitvi pogodbe da drugi stranki v znamenje, da je pogodba sklenjena. Pogodba je sklenjena, ko je ara dana. Ara ne sme biti previsoka. Sodie jo lahko na zahtevo zainteresirane osebe zmanja. Pri neizpolnitvi obveznosti: - e odgovarja dajalec are ima prejemnik 3 monosti: * zahteva izpolnitev * zahteva povrnitev kode, pri emer lahko aro vrne ali jo vteje v odkodnino * obdri aro. - e odgovarja za neizpolnitev prejemnik are: * zahteva izpolnitev * zahteva povrnitev kode in vrnitev are * zahteva vrnitev dvojne are. Pri delni izpolnitvi obveznosti upnik lahko: * zahteva izpolnitev ostanka obveznosti in povrnitev kode, ara se vteje v odkodnino * zahteva povrnitev kode zaradi nepopolne izpolnitve, ara e vteje v odkodnino * odstopi od pogodbe in vrne, kar je prejel kot delno izpolnitev. e se pogodba pravilno izpolni, se ara vrne ali vrauna v izpolnitev. Odstopnina (skesnina) je sporazum strank, da lahko ena ali druga odstopi od pogodbe, e plaa doloen znesek. Ko upraviena stranka izjavi, da bo dala odstopnino, ne more ve zahtevati izpolnitve. Pravica do odstopa preneha, e upraviena stranka zane izpolnjevati svoje obveznosti ali zane sprejemati izpolnitev druge stranke. Ara se teje za odstopnino, e je bila ob ari dogovorjena pravica odstopiti od pogodbe. e dajalec are odstopi, aro izgubi. e odstopi prejemnik are, mora vrniti dvojno aro. 15. Navidezne pogodbe Pri navidezni pogodbi gre za zavestno nesoglasje. Obe stranki izjavita, da hoeta skleniti doloen pravni posel, vendar tega pravnega posla v resnici noeta skleniti. Stranki se zavedata, da s svojima izjavama ne izraata resnine volje. Pod navideznim poslom skrivata drug posel, ki ga sicer hoeta skleniti, vendar zanj ne izjavita
52

potrebne volje. OZ doloa, da navidezna pogodba nima uinka med strankama. e navidezna pogodba prikriva kakno drugo pogodbo, velja prikrita pogodba, e so izpolnjeni pogoji za njeno pravno veljavnost. Navideznosti pogodbe ni mogoe uveljavljati nasproti tretji poteni osebi. 16. Izpodbojnost po OZ Izpodbojnost: Razlogi za izpodbojnost: * pogodbo je sklenila poslovno omejeno sposobna oseba * napake volje * OZ ali drug zakon tako doloa * gre za ezmerno prikrajanje (laesio enormis) Izpodbojnost lahko uveljavlja le pogodbenik, v igar interesu je doloena izpodbojnost. Sodie nanjo ne pazi po uradni dolnosti. V pravdi se lahko uveljavlja le s tobo in ne s procesnim ugovorom. Pravica preneha (ugasne) v 1 letu od dneva, ko je upravienec izvedel za razlog izpodbojnosti (subjektivni rok) oziroma v 3 letih od dneva sklenitve pogodbe (objektivni rok). Izpodbojni pravni posel se razveljavi za naprej (ex nunc). Izpodbojna pogodba postane popolnoma veljavna, e se stranka, upraviena za izpodbijanje, izree, da ostaja pri pogodbi, oziroma je ne izpodbija v doloenem roku. Konverzija ni potrebna, ker je izpodbojna pogodba veljavna, dokler se ne izpodbija. Sopogodbenik pa ima pravico zahtevati od upravienca, da se izjasni v roku 30 dni, ali bo pogodbo izpodbijal. e se v roku ne izjasni ali izjavi, da ne ostaja pri pogodbi, se teje, da je pogodba razveljavljena. Pravne posledice: * vrnitveni zahtevek: vsaka stranka mora vrniti vse, kar je prejela na podlagi razveljavljene izpodbojne pogodbe. * odkodninska odgovornost: odgovornost za razveljavitev (pogodbenik, pri katerem je vzrok za izpodbojnost, je dobrovernemu sopogodbeniku odgovoren za kodo, nastalo zaradi razveljavitve pogodbe); odgovornost poslovno omejeno sposobnega prevaranta. Pogoji odkodninske odgovornosti: krivda pogodbenika, nastala koda, vzrona zveza med krivdo pogodbenika in nastalo kodo. 17. Vrste oporok, kako bi dedovala vdova, e po zapustniku ni bilo otrok, ostala je ona in brat ter sestra od zapustnika? Oblike oporok, ki jih ureja ZD: * lastnorona (holografska) oporoka * pisna oporoka pred priami (alografska) * sodna oporoka in iz nje izvedene oblike (konzularna, vojaka oporoka, oporoka na ladji) * mednarodna oporoka * ustna oporoka * notarska oporoka Vdova bi dedovala v 2. dednem redu. ona, ostala dva pa na podlagi vstopne pravice vsak ). 18. Kakno oporoko bi lahko naredil slep? Sodno oporoko, notarsko oporoko (sestavljena pred notarjem po ustni izjavi oporoitelja) 19. Razlike med izroilno pogodbo, pogodbo o dosmrtnem preivljanju in preuitkom, v kakni obliki morajo biti te pogodbe! Gre za pogodbe, urejene v OZ, se pravi za obligacijske pogodbe. Pogodbe dednopravnega znaaja so po naem pravu praviloma neveljavne. Izroilna pogodba in pogodba o dosmrtnem preivljanju pa nista dednopravni pogodbi, kajti z njima pogodbenik ne razpolaga s premoenjem, ki ga bo imel ob smrti, temve s premoenjem, ki ga ima ob sklenitvi pogodbe. Pogodba o izroitvi in razdelitvi premoenja (izroilna pogodba) ni pravni posel za primer smrti, ampak obligacijska pogodba o razpolaganju s premoenjem med ivimi. Prednik s pogodbo izroi in razdeli svoje premoenje svojim potomcem, posvojencem in njihovim potomcem. Gre za premoenje, ki ga ima v asu sklenitve pogodbe, ne pa za premoenje, ki bi ga imel ob smrti. Po vsebini gre pri izroilni pogodbi za darilno pogodbo. Posebnosti te pogodbe so predvsem dednopravne narave: * sopogodbeniki so lahko samo osebe, ki bi dedovale na podlagi prvega dednega reda * dednopravne posledice so: gre za vnaprejnje dedovanje in te osebe po smrti zapustnika nimajo nobenih dednopravnih zahtevkov glede premoenja, ki jim je bilo izroeno. S pogodbo se vnaprej uredijo razmerja, ki bi se sicer urejala po prednikovi smrti. Premoenje, ki je predmet pogodbe, ne spada v zapuino prednika; osebe delene izroitve in razdelitve, ne odgovarjajo za izroiteljeve dolgove po njegovi smrti; osebe, delene izroitve in razdelitve, jamijo druga drugi za pravne in skrite stvarne napake stvari ter za obstoj in izterljivost terjatev, ki so jih dobile z izroitvijo in razdelitvijo. Izroilna pogodba se lahko preklie samo zaradi hude nehvalenosti prevzemnika ali zaradi tega, ker ne izpolnjuje pogodbenih obveznosti. Pogodba o dosmrtnem preivljanju nima dednopravnih elementov (razlika z izroilno pogodbo). Gre za izkljuno obligacijsko pogodbo med ivimi. Odplatek za preivljanje do smrti je premoenje ali del premoenja, ki pripada preivljancu ob sklenitvi pogodbe. Izroitev premoenja, ki pomeni odplatek, je odloena do smrti preivljanca. Preivljavec lahko s premoenjem pravno razpolaga, vendar z zaetnim rokom (smrt preivljanca). Preivljanec se lahko zavee, da ne bo razpolagal s premoenjem, ki je predmet pogodbe. Ta zaveza se kot prepoved obremenitve in odsvojitve lahko vpie v ZK. Preivljavec ne odgovarja za preivljaneve dolgove po njegovi smrti, razen e se v pogodbi doloi drugae. Zakon doloa, da pogodba s smrtjo preivljavca ne preneha. V pogodbo stopijo njegovi dedii.
53

Pogodba o preuitku: preuitkar se zavee prenesti za ivljenja na prevzemnika lastninsko pravico na doloenih svojih nepremininah ali premininah, namenjenih za rabo in uivanje nepreminin, prevzemnik pa se zavee, da bo preuitkarju do njegove smrti nudil doloene dajatve in storitve: ivljenjske potrebine, obasne denarne dajatve, oskrbo, stanovanje, uivanje doloenega zemljia. Z vpisom preuitka v ZK se ustanovi stvarna pravica v korist preuitkarja: stvarno (realno) breme. Razlogi razveze pogodbe so enaki kot pri pogodbi o dosmrtnem preivljanju (skupno ivljenje je nevzdrno, druga stranka ne izpolnjuje pogodbenih obveznosti). Pri izroilni pogodbi so drugani razlogi za razvezo pogodbe. 20. Kaj OZ doloa glede oblike pogodb? Biti morajo v obliki notarskega zapisa. Gre za tvegane (aleatorne) pogodbe. 21. Nekaj vpraanj iz ZPP, novosti, revizija, nepopolni zahtevki, zelo malo vpraanj iz ZPP-ja, ker je zmanjkovalo asa (Glej str.: ????????') 22. Priposestvovanje na nepremininah Priposestvovanje je originaren nain pridobitve lastninske pravice tako na preminih kot nepreminih stvareh. Pri nepremininah je mogoe priposestvovati tudi del stvari. za priposestvovanje je potrebna dobra vera. Posestnik nepreminine je lahko v dobri veri samo, e je kot lastnik vpisan v ZK. e ni vpisan, ve oziroma bi moral vedeti, da ni lastnik (28. l. SPZ). 44. l. SPZ pa doloa negativni vidik naela zaupanja v ZK. V skladu s to dolobo pravica, ki je bila pridobljena s priposestvovanjem, ne sem biti v kodo tistemu, ki je v dobri veri in v zaupanju v javne knjige pridobil pravico, e preden je bila s priposestvovanjem pridobljena pravica vpisana v javno knjigo. Ta doloba sugerira, da je s priposestvovanjem mogoe pridobiti pravico, ki ni vpisana v ZK. Ti dve dolobi sta si v nasprotju. 28. l. Izvenknjinjo priposestvovanje onemogoa, 44. l. pa ga dopua. Nadaljnji razvoj bo odvisen od sodne prakse. 23. Zamudna sodba Sodie izda zamudno sodbo: - e toenec ne odgovori na tobo v roku 30 dni; - e toenec ne pride na poravnalni narok ali prvi narok za glavno obravnavo Pod pogojem, da je toba sklepna (to pomeni, da mora iz dejstev navedenih v tobi, izhajati utemeljenost tobenega zahtevka). Zakon doloa pogoje za izdajo zamudne sodbe: - da je pravilno vroena toeni stranki - da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati - da je toba sklepna - da dejstva, na katera se opira tobeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predloil sam tonik, ali z dejstvi, ki so na splono znana. e je toba nesklepna, sodie toniku naloi rok, za odpravo nesklepnosti s sklepom. e toea stranka tobe ustrezno ne odpravi, sodie tobeni zahtevek zavrne (ZPP-D). Sodie pa je vraa tobe v popravo, e je oitno, da stranka nesklepnosti tobe ne bi mogla odpraviti. e je sodie v nasprotju z ZPP izdalo zamudno sodbo gre za bistveno kritev dolob pravdnega postopka. Gre za razlog, na katerega pazi sodie po uradni dolnosti. Sodie razveljavi s sklepom sodbo prve stopnje in zadevo vrne istemu sodiu ali pa jo odstopi pristojnemu sodiu prve stopnje v novo sojenje, e kritve postopka glede na njeno naravo ne more samo odpraviti (ni potrebna nova glavna obravnava, temve lahko sodie samo ozda novo sodbo - novost). 24. Revizija Novela ZPP-D je prinesla najve novosti ravno z revizijo. Novela uvaja institut dopuene revizije in kot odloile kriterij (ne)dopustnosti revizije skoraj v celoti opua vrednost spornega predmeta. Revizija se dopusti po kriteriju objektivnega pomena zadeve z vidika pravnega reda v celoti (reevanje pomembnih pravnih vpraanj in s tem prispevek k razvoju prava skozi sodni prakso. O dopustitvi revizije odloa Vrhovno sodie v dvofaznem postopku. Stranka najprej vloi predlog za dopustitev revizije, e jo sodie dopusti, pa ima 15 dni za vloitev revizije. Sklep o nedopustitvi revizije bo praktino neobrazloen. V sklepu o dopustitvi revizije bo sodie odloilo glede katerih vpraanj se revizija dopusti. Predlog se vloi neposredno pri Vrhovnem sodiu skupaj z izpodbijano sodno odlobo, v predlogu pa je potrebno podati zgoen in konkreten opis zadeve. Vrhovno sodie bo po novem pazilo izkljuno na kritve, ki jih zatrjuje stranka. Obveznost presoje pravilne uporabe materialnega prava po uradni dolnosti, odpade. Po noveli je revizija v vsakem primeru dopustna, e vrednost izpodbijanega dela sodbe presega 40.000 EUR., v gospodarskih sporih pa 200.000 EUR. Zakon pa postavlja tudi spodnji prag za dopustnost revizije 2.000 EUR. Omejitev je dopusta, saj stroki ne smejo biti v nesorazmerju z vrednostjo spora. Revizija je izkljuena na naslednjih podrojih: steaj, izvrba, sredstva zavarovanja, sodni register, zemljika knjiga in vrsta drugih nepravdnih postopkov. Pri tem izrednem pravnem sredstvu je glavni namen zagotovitev objektivne koristnosti (razvoj prava skozi sodno prakso, poenotenje sodne prakse). 25. Ugovor po poteku roka Ugovor po izteku roka in celo po pravnomonosti sklepa je mogoe vloiti vse do konca postopka, e temelji na dejstvu, ki se nanaa na samo terjatev in tega dejstva dolnik ali tretji brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v ugovoru. Dolnik je dolan navesti vse razloge, ki jih lahko uveljavi v asu vloitve. Sodie zavre kasneji ugovor, e temelji na razlogih, ki bi jih dolnik lahko uveljavil v prejnjem ugovoru. 26. Natej nepravdne postopke - postopek za odvzem in vrnitev poslovne sposobnosti - postopek za podaljanje in prenehanje podaljanja roditeljske pravice - postopek za odvzem in vrnitev roditeljske pravice
54

- postopek za pridobitev popolne poslovne sposobnosti mladoletne osebe, ki je postala roditelj - postopek za omejitev pravic starev glede upravljanja z otrokovim premoenjem - postopek o pridranju oseb v psihiatrinih zdravstvenih organizacijah - postopek o razglasitvi pogreancev za mrtve in dokazovanju smrti - postopek za doloitev odkodnine - postopek za cenitev in prodajo stvari - postopek v stanovanjskih zadevah - postopek za ureditev razmerij med solastniki - postopek za delitev stvari in skupnega premoenja - postopek za ureditev mej - postopek za doloitev nujne poti - postopek za sestavo in overitev listin - postopek za hrambo listin - postopek za razveljavitev listin (amortizacija listin) - sodni depozit - postopek za vpis v zemljiko knjigo - zapuinski postopek - sodni register - izvrba (ni prav jasno ali gre za vrsto nepravdnega postopka - deljena mnenja) 27. Nujna pot-v predlogu predlaga po eni poti, sodie ugotovi da bi bilo po drugi poti primerno, kaj naredi sodie Nujna pot se doloi tako, da se z njo ne omogoa ali znatno ovira uporaba nepreminine, po kateri naj bi nujna pot potekala. Sodie doloi nujno pot tako, da se im manj obremeni tuja nepreminina. V primeru, da bi stranka predlagala eno, sodie pa bi ugotovilo, da bi bila druga pot bolj primerna, bi veljalo to, kar bi doloilo sodie. 28. Oblika pogodb Oblika, e je predpisana, je ena izmed predpostavk za veljavnost pogodbe, in sicer kot: * predpisana oblika - zahteva zakona, da mora biti pogodba v doloeni obliki * dogovorjena oblika - pogodbeni stranki se dogovorita, da naj bo oblika pogoj za veljavnost njune pogodbe. Razlikujemo: * obliko za veljavnost (forma ad valorem): oblinost se zahteva za samo veljavnost pravnega posla. Posledica je ninost. * oblika za dokazovanje (forma ad probationem): stranki z njo dokazujeta obstoj pogodbe. Pri dogovorjeni obliki za dokazovanje s sklenitvijo pogodbe nastane za stranki obveznost dati pogodbi potrebno obliko. Pogodba je sklenjena, ko je doseeno soglasje o njeni vsebini. Za stranki pa nastane obveznost pogodbi dati primerno obliko. Vrste oblik: * neformalne oblike: - ustna oblika - konkludentna ravnanja - molk * formalne oblike: - pisna oblika - sklenitev pred priami - sklenitev pred dravnim organom (notarski zapis, sodna overitev) - sveana oblika (sklenitev zakonske zveze) Pogodba, ki ni sklenjena v predpisani obliki, je nina, razen, e iz namena predpisane oblike ne izhaja kaj drugega. Osnovna sankcija je ninost, potrebno pa je ugotoviti, iz kaknega namena zakon predpisuje obliko. Neupotevanje dogovorjene oblike je ninost. Konvalidacija pri pomanjkanju pisne oblike se nanaa na situacijo, ko je bila pogodba z manjkajoo obliko izpolnjena. Pogodba je kljub pomanjkanju oblike, veljavna, e sta stranki v celoti ali preteno izpolnili pogodbene obveznosti, razen e iz namena predpisane oblike oitno izhaja kaj drugega. Konverzija: pravni posel brez predpisane oblinosti izpolnjuje obline pogoje nekega drugega pravnega posla (e se pri menici ne upoteva oblinost predpisov, e vedno izpolnjuje pogoje za nakaznico). 29. Pobot Pobotanje je prenehanje terjatev med istima strankama, ki sta druga nasproti drugi hkrati upnik in dolnik. Do pobota lahko pride: * e se obe terjatvi glasita na denar ali nadomestne stvari iste vrste in kakovosti * e sta obe terjatvi zapadli. Vrste pobota: * pogodbeni ali dogovorjeni pobot * enostranski prisilni pobot (urejen v OZ): izjava o pobotu * zakonski prisilni pobot (v steaju se terjatve, ki jih je bilo mogoe na dan steaja pobotati, tejejo za pobotane) * materialnopravni in procesni pobot Lastnosti terjatev, ki se lahko pobotajo: * vzajemnost: dolnik je hkrati upnik upnika in upnik je hkrati dolnik dolnika
55

* istovrstnost: obe terjatvi se glasita na denar ali druge nadomestne stvari iste vrste in kakovosti * dospelost: terjatvi morata biti dospeli in nepogojni * pobotljivost: ni zakonskih ovir za pobotanje * resninost * iztoljivost: naturalnih terjatev naeloma ni mono pobotati. Izjema: dolg se lahko pobota z zastarano terjatvijo, e terjatev ni bila zastarana v asu, ko so se stekli pogoji za pobot * likvidnost: terjatev mora biti nesporna in jasna. 30. Predkupna pravica pri etani lastnini, kako zgleda zahtevek? SPZ doloa predkupno pravico pri etani lastnini, e gre za prodajo posameznega dela stavbe v etani lastnini, e gre za manjo stavbo. Meja je doloena z ve kot dvema lastnikoma in ne ve kot petimi posameznimi deli. Zakonita predkupna pravica na stanovanju kot posameznem delu stavbe pa je doloena kot posebna pravica tistega najemnika stanovanja, ki mu je najemna pravica nastala ex lege na podlagi prejnje stanovanjske pravice. SZ-1 doloa razmeroma irok krog oseb, ki jim je priznana predkupna pravica (solastnik stanovanja, najemnik, drugi etani lastniki, e imajo predkupno pravico po SPZ, obina, obinski stanovanjski sklad in Stanovanjski sklad RS). 31. Primer za navidezne pogodbe Sklene se pogodba, v kateri je doloena nija cena. Smisel navideznega posla je dostikrat prikrivanje drugega posla na primer iz razloga obida davnih predpisov. 32. Dedni redi, vstopna pravica, prirast Pri ureditvi dednih redov izhaja zakon iz parentelnega sistema z reprezentanco. Osnova za oblikovanje dednih redov je sorodstvo z zapustnikom. Posamezno parentelo sestavljajo zapustnikovi predniki, ki so po stopnji sorodstva enako oddaljeni od zapustnika in vsi njihovi potomci. Po zakonu se dedovanje zakljui s tretjo parentelo. Med parentelami velja izkljunost: sorodniki iz parentele, ki je po stopnji sorodstva bolj oddaljena od zapustnika, ne morejo dedovati, e obstaja kaken sorodnik iz blinje parentele. Linijo predstavlja skupina sorodnikov, ki izhajajo od skupnega prednika. Med sorodniki, ki sestavljajo doloeno linijo, velja vstopna pravica (pravica reprezentance). e predstavnik linije ne deduje (ker ni preivel zapustnika, je dedno nevreden, se je odpovedal dediini), stopijo na njegovo mesto kot dedii njegovi potomci prve stopnje oziroma otroci; e ne deduje kaken otrok predstavnika linije, dedujejo njegovi otroci. Dedovanje na podlagi vstopne pravice ne pride v potev, e od dedovanja odpadli dedi nima potomcev ali pa ti ne morejo ali noejo dedovati po zapustniku. V takem primeru nastopi prirast (akrescenca): dedni dele odpadlega dedia priraste sodediem po razmerju njihovih dednih deleev. Dedovanje je mono v okviru treh dednih redov. Prvi dedni red: zapustnikovi potomci in njegov zakonec Drugi dedni red: zapustnikovi stari in njegov zakonec Tretji dedni red: zapustnikovi stari stari. 33. Glede oporoke-spor o veljavnosti-prekinitev, napotitev na pravdo! e so med strankama sporna dejstva, sodie prekine zapuinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo ali upravni postopke. e so sporna samo pravna vpraanja, odloi zapuinsko sodie samo o njih. Sodie izda sklep s katerim napoti stranko, katere pravico teje za manj verjetno, na pravdo. e sodie prekine postopek, doloi rok, v katerem je treba sproiti pravdo. e se stranka ravna po sklepu sodia, traja prekinitev postopka, dokler ni pravda zakljuena. e se stranka ne ravna po sklepu sodia, se nadaljuje zapuinska obravnava in se dokona, ne glede na zahtevke, glede katerih jo je sodie napotilo na pravdo. O zadevnem zahtevku je vedno mono sproiti pravdo ne glede na to ali je sodie opravilo zapuinsko obravnavo ali ne. 34. Zaitena kmetija. Ali jih lahko ve deduje in e je to se zaitena kmetija? Predmet dedovanja, za katerega veljajo dolobe ZDKG, so zaitene kmetije. Status zaitene kmetije dobi kmetijska oziroma kmetijsko - gozdarska gospodarska enota, ki izpolnjuje pogoje glede velikosti in pogoj glede lastnitva. Pogoj velikosti: kmetija mora biti srednje velika (najmanj 5 in najve 100 hektarjev primerljive kmetijske povrine). Pogoj lastnitva: kmetija mora biti v lasti ene fizine osebe ali v lasti, solasti ali skupni lasti zakoncev, ali v solasti enega os starev in otroka ali posvojenca in njegovega potomca. Kmetije, ki pripadajo ve osebam ali osebam, ki jih ta doloba zakona ne navaja, ne morejo imeti statusa zaitene kmetije in se torej ne dedujejo po posebnih predpisih ZDKG. 11. IGOR STRNAD 1. Spremembe OZ od njegovega sprejetja in zakaj? OZ je zael veljati 1.1.2002. od takrat je bil spremenjen enkrat z novelo OZ-A, in sicer leta 2007. Novela OZ-A je rtala 376. len, ki je doloal, kdaj obresti nehajo tei in vkljuil novi len 382.a, ki doloa omejitev le e za pogodbene obresti. 2. Tek obresti in "ne ultra alterum tantum" Zakonske zamudne obresti teejo ipso iure s samim nastopom zamude. Pogodbene obresti so obresti za katere se dogovorita upnik in dolnik in ki teejo v obdobju od nastanka denarne obveznosti do njene zapadlosti. Pravni temelj nastanka obveznosti plaati pogodbene obresti je tako pravni posel (pogodba). Naelo ne ultra alterum tantum pomeni, da obresti nehajo tei, ko vsota zapadlih, pa ne plaanih obresti, dosee
56

glavnico. OZ-A ohranja to naelo za pogodbene obresti, medtem ko za zamudne obresti tega ve ne doloa. Pred novelo je to naelo veljajo tako za pogodbene kot za zamudne obresti. 3. Valorizacija predhodnih plail, ali lahko sodie samo valorizira? Valorizacija denarnih terjatev je nasprotje monetarnega nominalizma. Valorizacija denarne terjatve (obveznosti) je metoda, z uporabo katere doseemo, da ima vsota denarnih enot, ki so predmet obveznosti, ob plailu enako kupno mo kot v asu nastanka obveznosti. Loimo: * pogodbeno valorizacijo: dogovor pogodbenih strank o uporabi ene od valorizacijskih klavzul za valorizacijo denarne obveznosti. Pravni temelj za valorizacijo je pogodba. * zakonsko valorizacijo: pravni temelj upnikove pravice zahtevati plailo valoriziranega denarnega zneska je neposredno zakon. Sodie lahko samo valorizira predhodna plaila. 4. 14 dni nazaj je bila izdana neka nova odloba US in e jo poznam? (Nujno poglej odlobe US!!!!!! za zadnji mesec) Gre za odlobo U-I 188/07 z dne 2.4.2009, kjer je US sodie odloalo o neskladju OZ-A (1. in 3. len) z Ustavo. Odloilo je, da neskladja ni in da OZ-A, ki doloa, da se rta 376. len OZ, velja. Tako naelo ne ultra alterum tantum velja le e za pogodbene obresti, pred novelo pa je veljal tudi za zamudne obresti. Zamudne obresti tako teejo, dokler traja zamuda, torej do plaila. Po oceni US je takna sprememba pravila o teku zamudnih obresti v splonem in javnem interesu. 5. Naelo zaupanja v zemljiko knjigo in v katerih zakonih je navedeno (SPZ, ZZK), zakaj v obeh (poudarja pomembnost naela) To naelo je kodificirano v 10. lenu SPZ in v ZZK. Tisti, ki v pravnem prometu poteno ravna in se zanese na podatke o pravicah, ki so vpisani v zemljiko knjigo, zaradi tega ne sme trpeti kodljivih posledic. To pomeni, da se tretji lahko zanesejo na podatke o nepreminini, ki so vpisani v zemljiko knjigo. Pridobitelj pa mora biti v dobri veri. e iz drugih virov ve, da podatki niso resnini, se ne more sklicevati na zemljiko knjigo. 6. Dvojna prodaja nepreminine - A proda B ju, ki se ne vknjii in nato e C-ju, iz tega nato preide na vpraanja o dobrovernosti Na nepremininskem podroju varuje dobrovernega pridobitelja nepreminine naelo zaupanja v ZK. V tem primeru je bil kot lastnik v ZK e vedno vpisan A in zato C ne bi smel trpeti kodljivih posledic, e je bil dobroveren. Lastnik postane C, ko se vpie v ZK. Vknjiba v ZK je konstitutivni element pri pridobitvi pravice. Brez vknjibe v ZK se lastninska pravica na nepreminini pravnoposlovno ne more pridobiti. S takno vknjibo hkrati preneha lastninska pravica prejnjega lastnika. 7. Dobra vera posestnika, kaj je, kje je opredeljena (SPZ) in v katerem delu zakona, razlike ZTLR (zakonita...) in SPZ Dobra vera posestnika je opredeljena v SPZ. Ta v 28. lenu doloa, da posestnik ni v dobri veri, e je vedel ali mogel vedeti, da ni upravien do posesti. Dobroverni posestnik je tako tisti, ki ne ve in ne more vedeti, da stvar, ki jo ima v posesti ni njegova. Dobrovernost je pogoj za priposestvovanje lastninske pravice in slunosti. V 9. lenu SPZ je napisano splono pravilo, da se dobra vera domneva. SPZ je ukinil pojem zakonite posesti, ki ga je ZTRL prevzel iz avstrijskega prava. Kot zakonita se je tela posest, ki temelji na veljavnem pravnem naslovu in ki ni bila pridobljena na nepristen nain. Izkljueno je, da bi posestnik, ki ne more izkazati pravnega naslova za svojo posest, bil dobroveren. Tisti, ki ne ve, na kakni podlagi je pridobil stvar v posest, ima najmanj razlog za dvom o tem, ali je res lastnik ali ne. To privede do ugotovitve, da je dobroverna in zakonita posest po ZTRL izenaena z dobroverno posestjo po SPZ. 8. Kako je z dobro vero v povezavi z naelom zaupanja v zemljiko knjigo, raziskovalna dolnost Varuje se zaupanje dobrovernih oseb v to, da so vpisi v zemljiki knjigi materialnopravno pravilni. 9. Katere dolobe so deljene nekaj v SPZ in nekaj v ZNP, 2 primera teh dolob ureditev meje, nujna pot, kaj opredeljujejo (v SPZ material. dol. v ZNP pa proces. dol.) 10. Kako je z upniki v dediinskem postopku, ali so stranke? Kaj bi naredil z zahtevkom ko upnik na ded. obravnavi uveljavlja zahtevek? (zavre - ni stranka) Stranka zapuinskega postopka so dedii, volilojemniki in druge osebe, ki uveljavljajo kakno pravico iz zapuine. Med slednje je teti zlasti vse tiste osebe, ki poleg dediev in volilojemnikov uveljavljajo zahtevke iz naslova dedovanja, npr. osebe, ki imajo na skrbi spolnitev nalogov in vse tiste osebe, ki zahtevajo izloitev doloene premoenjske mase iz zapustnikovega premoenja. Stranka so lahko tudi upniki zapustnika, ki v roku 3 mesecev od uvedbe dedovanja, zahtevajo loitev zapuine od premoenja dedia (spearatio bonorum). e upnik uveljavlja na zapuinski obravnavi zahtevek, izda sklep s katerim ga zavre (e ne gre za zahtevek po loitvi premoenja). 11. Avtentina razlaga Dravnega zbora glede OZ Dravni zbor je sprejel Avtentino razlago 195. lena OZ: Za neutemeljeno plailo se teje tudi plailo na podlagi pravnomone sodne odlobe, ki je bila kasneje spremenjena in odpravljena. 195. len OZ: Ni mogoe zahtevati nazaj neutemeljeno plaanih zneskov odkodnine zaradi telesne pokodbe, prizadetega zdravja ali smrti, e so bili plaani potenemu prejemniku. 12. Kako je glede obresti po OZ in ZOR pri nepremoenjski kodi, kakna je sprememba? Pred veljavnostjo ZOR je veljalo stalie, da teejo zamudne obresti od denarje terjatve za odkodnino od opomina, oziroma od vloitve tobe - ODZ. Po sprejetju ZOR je bilo sprejeto drugano stalie, in sicer da teejo zamudne obresti za odkodnino od nastanka
57

kode. Iz tega mnenja pa ne izhaja, kdaj koda nastane. ZOR je kot primarni zahtevek pri odkodninah predvideval restitucijo in ne denarno odkodnino. e restitucija ni mona, se lahko zahteva denarna odkodnina, ne pa prej. Restitucija pa je nedenarni zahtevek, od katerega ne teejo zamudne obresti. Da ne bi bila nesankcionirana zamuda pri izpolnitvi nedenarnih obveznosti, pa je ZOR predvidel, da se odkodnina prisodi na dan izdaje sodbe in se s tem omogoi valorizacija. Ker pa je to stalie postalo problematino po noveli ZOR leta 1985, ko so zamudne obresti prevzele valorizacijsko funkcijo in je zaradi odmerjanja odkodnine glede na cene ob izdaji sodbe, prilo do dvojne valorizacije, je bilo sprejeto novo stalie, in sicer, da se zamudne obresti od denarne odkodnine za povrnitev nedenarne premoenjske kode, odmerjene v denarju po cenah na dan sodne odlobe, teejo od dneva izdaje sodbe sodia prve stopnje, s katero je bila doloena odkodnina. Zamudne obresti od pravine denarne odkodnine za nepremoenjsko kodo teejo od dneva izdaje sodbe sodia prve stopnje, s katero je bila odkodnina odmerjena. Naelno pravno mnenje z dne 26.6.2002 se nanaa na denarne terjatve za nepremoenjsko kodo in doloa, da pripadajo okodovancu za as nastanka zamude do dneva sodbe sodia prva stopnje zamudne obresti po 13,5 % obrestni meri, in to od 1.1.2002 dalje, e ni zamuda nastala kasneje, za as od nastanka zamude do dneva sodbe prve stopnje; od prvega dne po dnevu sodbe dalje pa mu pripadajo zamudne obresti po predpisani obrestni meri zamudnih obresti. Po naelnem pravnem mnenju je pri istih denarnih obveznostih dolnik v zamudi takoj z dnevom nastanka kode. Pri neistih (nepremoenjski kodi) pa kadar okodovanec sam odpravi kodo, ima pravico terjati obresti od popravila. Kadar pa ne reparira kode, pa obstajata dve monosti: ali od opomina dalje skladno z 299. lenom OZ, ali pa od nastanka kode oziroma ko je koda znana okodovancu (to drugo stalie prevladuje v sodni praksi). 13. Kdaj zanejo tei obresti pri nepremoenjski kodi e se zahteva odkodnina od zavarovalnice, ali je to urejeno s posebno dolobo? Za zamudo se teje, da nastopi z opominom, e pa gre za pogodbeno obveznost zavarovalnice, pa po poteku 14 dni od opomina. OZ doloa ta rok, v katerem je zavarovalnica dolna izpolniti svojo obveznost. e izpolnitev ni mona, ker obveznosti zavarovalnice ni mogoe ugotoviti v tako kratkem roku, zane tei rok takrat, ko sta obstoj in viina obveznosti ugotovljeni. Na primer pri nezgodnem zavarovanju mora biti zdravljenje konano, vrednost uniene stvari pri premoenjskem zavarovanju mora biti ugotovljena 14. Stavbna pravica, koliko asa lahko traja, kako preneha, kako je s prenehanjem stavbne pravice na podlagi sodne odlobe Stavbna pravica je pravica imeti v lasti zgrajeno zgradbo pod ali nad tujo nepreminino. Stavbna pravica omogoa postavitev stavbe na tujem zemljiu, zato je lahko predmet stavbne pravice samo nepreminina - lastnik nepreminine mora imetniku stavbne pravice dopustiti rabo svojega zemljia. Razlika od slunosti: slunost upraviuje imetnika, da ima na tujem zemljiu postavljeno zgradbo, vendar je ta objekt sestavni del sluee nepreminine. Lastnik gospodujoe nepreminine na taknem objektu nima lastninske pravice. Stavbna pravica je asovno omejena. Po prenehanju postane stavba, ki je bila prej samostojna stvar, sestavni del zemljia na katerem stoji - naelo superficies solo cedit. Najpomembneja pravna posledica, ki izvira iz definicije stavbne pravice, je opredelitev zgradbe kot samostojnega predmeta lastninske pravice: dokler traja stavbna pravica, je zgradba samostojen predmet lastnine in drugih stvarnih pravic. V vseh drugih primerih je stavba sestavni del zemljia in deli njegovo usodo. Dokler stavbna pravica traja, zagotavlja imetniku bistveno vsebino lastninske pravice na zemljiu, lastniku pa ostane samo gola lastninska pravica - zato je stavbna pravica asovno omejena. Traja lahko najve 99 let. Dalji rok je doloen zato, da omogoa gospodarsko amortizacijo zgradbe. Stranki lahko doloita kraji rok trajanja, ne more pa trajati dlje, kot je doloeno z zakonom. Nastane lahko samo na podlagi pravnega posla. Teoretino lahko nastane na podlagi zakona s priposestvovanjem oz. ob upotevanju zaupanja v ZK, vendar je tudi tukaj potrebna sklenitev pravnega posla. Podlaga za nastanek je najprej zavezovalni pravni posel, s katerim se lastnik zemljia zavee ustanoviti stavbo pravico. Pogodba o ustanovitvi je obligacijskopravna pogodba. Pogodba mora biti v pisni obliki Redno prenehanje stavbne pravice: Preneha s potekom asa IN izbrisom iz zemljike knjige. ele po izbrisu pravica ugasne. Zadoa, da upravieni predlagatelj predlaga izbris. Pravne posledice prenehanja: - Zgradba izgubi lastnost samostojnega predmeta lastninske pravice. - Ponovno oivi naelo povezanosti zemljia in objekta, po prenehanju se stavba teje za sestavino zemljia imetniku ugasne upravienje rabe in uivanja zemljia. - Imetnik stavbne pravice mora prepustiti posest nepreminine kot celote lastniku zemljia. Lastnik nepreminine mora imetniku stavbne pravice plaati dogovorjeno nadomestilo, ki ne sme biti manje od polovice poveanja trne vrednosti nepreminine (primerja se trna vrednost nepreminine brez zgradbe in vrednost skupaj z zgradbo). e se stranki o tem ne dogovorita, se upoteva z zakonom predvideno nadomestilo. Terjatev na plailo nadomestila ni posebej zavarovana, ima pa prednost pred morebitnimi hipotekami na nepreminini. Predasno prenehanje na podlagi pravnega posla: Lastnik nepreminine in imetnik stavbne pravice se lahko o prenehanju sporazumeta s pogodbo. Gre za zavezovalni pravni posel imetnik stavbne pravice se zavezuje, da bo izdal ZK-dovolilo, s katerim bo
58

lastnik nepreminine dosegel izbris stavbne pravice iz ZK. Tudi v tem primeru pravica preneha ele z izbrisom. Stranki se morata posebej dogovoriti o viini nadomestila. Predasno prenehanje zaradi kritve: Vzrok za prenehanje je ravnanje imetnika stavbne pravice, ki nasprotuje vsebini te pravice: - neplaevanje nadomestila za stavbno pravico, e je pravica ustanovljena odplano - izvrevanje stavbne pravice preko dogovorjenega okvira, kadar imetniku stavbne pravice ni prepuena celotna nepreminina Prenehanje pravice zaradi kritve lahko zahteva samo lastnik nepreminine - s tobo. Stavbna pravica preneha s pravnomonostjo sodne odlobe. Sodie doloi viino nadomestila, ki ga mora plaati lastnik nepreminine imetniku stavbne pravice. 15. Katere pravice je na novo uvedel SPZ? SPZ je na novo uvedel: - zemljiki dolg - stavbno pravico. 16. V kakni sestavi odloa vije sodie pri odloanju o pritobi zoper sklep v izvrilnem postopku Senat treh sodnikov. 17. SPZ in ZNP, njuno medsebojno razmerje V SPZ so materialne dolobe glede nujne poti, ureditve meje in delitve stvari v solastnini, ZNP pa glede teh institutov vsebuje procesne dolobe. 18. Ali se ZNP uporablja e v kaknih drugih postopkih? 3. odst. 1. lena doloa, da splone dolobe tega zakona veljajo za vse nepravdne postopke, e s tem ali drugim zakonom ni doloeno drugae. To pomeni, da e nek drug zakon, na primer SPZ, eli izkljuiti uporabo pravil splonega dela ZNP, mora to izrecno povedati. e drug zakon moli, pomeni, da se uporablja ZNP. 19. Ali lahko sodie v sklepu o dedovanju tudi kaj odloi o morebitni terjatvi? Lahko, e bi se dedii tako dogovorili. 20. ZPP- prekluzija glede dokazov na podlagi ZPP-D Po novem se monost prekluzije glede navajanja novih dejstev in dokazov lahko prestavi e na as pred prvim narokom. Do prekluzije lahko pride le, e je sodie stranke pozvalo, da se o doloenih okoliinah dodatno izjavijo oziroma dopolnijo svoje navedbe in dokazne predloge. Po novem ima tako sodie pri pripravi glavne obravnave tri monosti: - da dela tako kot doslej (da stranka na prvem naroku navaja dejstva in dokaze) - da stranko s pisnimi pozivi spodbudi k dodatnim navedbam, dopolnitvam in predloitvi listin - da se sodie odloi, da bo poravnalni narok razpisalo loeno od prvega naroka in na poravnalnem naroku strankam poda taken poziv. 12. TATJANA KAMENEK KRAJNC 1. Varstvo posesti Toba zaradi motenja posesti - znailni so kratki roki in dejstvo, da se ne razpravlja o pravici. Pravico do posestnega varstva ima tudi tisti, ki nima pravice do posesti. Toenec se tako ne more sklicevati na to, da je on lastnik stvari. Varuje se nedobroverna posest, celo, e je ta bila pridobljena s silo, na skrivaj ali z zlorabo zaupanja, vendar pa lahko toenec ugovarja, da mu je tonik sam odvzel posest s silo, na skrivaj ali z zlorabo zaupanja, pod pogojem, da je toenec pridobil posest nazaj v okviru dovoljene samopomoi. Posestnik pa nima pravnega varstva, e motenje ali odvzem posesti temelji na zakonu (npr. rube). Sodno varstvo pred motenjem je mogoe zahtevati v prekluzivnem roku 30 dni od dneva, ko je posestnik zvedel za motenje in storilca, vendar ne pozneje kot v enem letu od dneva, ko je motenje nastalo. 2. Negatorna toba (prepovedna, opustitvena toba) Gre za posebno tobo za varstvo lastninske pravice. S to tobo lastnik (ali domnevni lastnik) varuje svoj poloaj v primeru, da ga kdo drug protipravno ovira pri izvrevanju lastninske pravice, vendar pri tem vznemirjanju ne gre za odvzem stvari. Lastnik zahteva prenehanje vznemirjenja, prepoved bodoega vznemirjenja ali vzpostavitev v prejnje stanje. e je toenec z vznemirjenjem povzroil kodo, ima lastnik pravico zahtevati njeno povrnitev po splonih pravilih o povrnitvi kode. Ta toba ne zastara. 3. Doloitev meje Vrsta nepravdnega postopka. Procesne dolobe so v ZNP, materialne v SPZ. V potev pride le, e je meja sporna. Postopek: narok se opravi na kraju samem, izdela se skica, obvezno sodelovanje izvedenca geodetske stroke. Moneja pravica, zadnja mirna posest in pravina ocena: gre za tri metode, na podlagi katerih sodie uredi mejo. e vrednost spornega mejnega prostora presega vrednost, do katere lahko v pravdnem postopku odloa okrajno sodie, lahko sodie uredi mejo na podlagi moneje pravice le, e predlagatelj in oseba, proti kateri je vloen predlog, s tem soglaata. e moneja pravica ni dokazana, ali e ni podano soglasje, sodie uredi mejo po zadnji mirni posesti. e pa se ne more ugotoviti zadnja mirna posest, sodie uredi mejo tako, da sporni prostor razdeli po pravini oceni. 4. Skupno premoenje zakoncev Premoenje, ki ga zakonca pridobita z delom v asu trajanja zakonske zveze, je njuno skupno premoenje. Skupno premoenje zakonca upravljata in z njim razpolagata skupno in sporazumno. Lahko pa se dogovorita, da ga upravlja le eden izmed njiju. Zakonec ne more razpolagati s svojim nedoloenim deleem na skupnem premoenju
59

s pravnimi posli med ivimi, zlasti ga ne more odsvojiti ali obremeniti. Pravice na nepremininah se vpiejo v ZK kot skupno premoenje po nedoloenih deleih. Skupno premoenje se razdeli, e zakonska zveza preneha ali se razveljavi. Po delitvi skupnega premoenja se teje, da sta delea zakoncev na skupnem premoenju enaka, zakonca pa lahko dokaeta, da sta prispevala k skupnemu premoenju v druganem razmerju. Pri tem se ne upoteva le dohodek, temve tudi druge okoliine, kot na primer pomo, ki jo zakonec da drugemu zakoncu, varstvo in vzgoja otrok, opravljanje domaih del, skrb za ohranitev premoenja Zakonca se lahko sporazumeta o viini deleev na skupnem premoenju ali pa zahtevata, da doloi sodie ta dele. 5. Preivnina zakonca v primeru razveze zakonske zveze Zakonec, ki nima sredstev za ivljenje in brez svoje krivde ni zaposlen, ima pravico od drugega zakonca zahtevati preivnino. To lahko zahteva v postopku za razvezo zakonske zveze, ali s posebno tobo, ki jo lahko vloi v enem letu od dne, ko je bila zakonska zveza pravnomono razvezana. Sodie lahko zahtevek zavrne, e je to krivino do zavezanca, ali e je upravienec pred ali med postopkom za razvezo zakonske zveze oziroma po razvezi storil kaznivo dejanje zoper zavezanca, otroke ali stara zavezanca. Zakonca pa lahko o preivnini skleneta tudi sporazum v obliki izvrljivega notarskega zapisa. Preivnina se sme priznati za doloen as, da se razvezani zakonec vivi v nov poloaj in da si uredi razmere. Preivnina se doloi glede na potrebe upravienca in zmonosti zavezanca. Doloi se v mesenem znesku ali v enkratnem znesku ali drug nain. Zakonec ni dolan preivljati drugega zakonca, e bi bilo s tem ogroeno njegovo lastno preivljanje ali preivljanje mladoletnih otrok. Sodie lahko na zahtevo zavezanca ali upravienca zvia, znia ali odpravi doloeno preivnino, e se spremenijo potrebe upravienca ali zmonosti zavezanca. Pravica do preivnine preneha, e razvezani zakonec, pridobi premoenje ali svoje dohodke, ali e sklene novo zakonsko zvezo ali e ivi v zunajzakonski skupnosti. 6. Kako se deduje v primeru, e zapustnik z oporoko razpolaga z delom zapuine, kdo deduje preostali del, e je zapustil eno in dva otroka, po kaknih deleih Deduje se na podlagi zakona ali oporoke. V tem primeru se bo dedovalo na podlagi oporoke, preostali del pa po zakonu. V kolikor pa je zapustnik z oporonimi razpolaganji prekorail vrednost razpololjivega dela zapuine in je nael ali celo izrpal nujni dele, gre po zakonu za prikrajanje nujnega delea, ki se odpravi tako, da se na zahtevo nujnega dedia najprej zmanjajo ali docela odpravijo razpolaganja, ki jih je zapustnik doloil z oporoko: redukcija oporonih razpolaganj. e se s tem ne more pokriti primanjkljaj pride do vraanja, restitucije daril. Nujni dedi mora zahtevati nujni dele, e tega ne stori, sodie po uradni dolnosti ugotovi njegov zakoniti dele, upotevajo tisti del zapuine, s katerim zapustnik ni razpolagal. Pri tem se sodie ne ozira na to, ali je nujni dele prikrajan ali ne. e dedujeta ena in dva otroka, gre za dedovanje po prvem dednem redu, in sicer ena 1/2, otroka vsak 1/4. 7. Po kateri oporoki se deduje, e je glede istega premoenja sestavil ve oporok, ki so si asovno sledile e se s poznejo oporoko izrecno ne preklie prejnja oporoka, ostanejo doloila prejnje oporoke v veljavi, kolikor niso v nasprotju z doloili pozneje. e je oporoitelj uniil poznejo oporoko, dobi prejnja oporoka znova veljavo, razen, e se dokae, da to ni bila oporoiteljeva volja. 8. Objektivna odgovornost Okodovalec odgovarja za kodo ne glede na krivdo, samo zaradi doloenih okoliin na njegovi strani. OZ pozna 3 vrste objektivne odgovornosti: * odgovornost za drugega (odgovornost za duevno bolne, odgovornost starev, odgovornost drugih za mladoletnike) * odgovornost za delavce * odgovornost za kodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti. Za kodo iz nevarne stvari ( stvar je nevarna, e zaradi svojih lastnosti, poloaja, naina in mesta uporabe pomeni nevarnost za nastanek kode) ali nevarna dejavnosti (lovekova aktivnost, iz katere izvira poveana nevarnost, ne glede na to, ali poveana nevarnost izvira iz uporabe nevarne stvari ali iz same dejavnosti) se teje, da izvira iz te stvari, e se ne dokae kaj drugega. Okodovanec mora dokazati dejstva, ki opredeljujejo zakonito domnevo o obstoju vzrone zveze. e vzrona zveza ni bila izpodbita, se lahko odgovorni subjekt oprosti odgovornosti le, e dokae okoliine, ki izkljuujejo njegovo odgovornost (koda ni posledica nevarne stvari 9. Odgovornost v primeru nesree dveh avtomobilov, kdo lahko e odgovarja in na kakni podlagi? (zavarovalnica na podlagi direktne tobe) e koda izvira iz delovanja enega motornega vozila, se odgovornost presoja po splonih naelih, ki veljajo za objektivno odgovornost. e je nesrea povzroena po izkljuni krivdi enega imetnika, se uporabljajo pravila o krivdni odgovornosti. e je krivda obojestranska, odgovarja vsak imetnik za kodo, ki jima je nastala, v sorazmerju s stopnjo krivde. e ni kriv nobeden, odgovarjata imetnika po enakih delih, razen e pravinost ne zahteva kaj drugega. e za kodo, ki jo utrpijo drugi, v celoti ali deloma odgovarjata dva imetnika motornih vozil, je njuna odgovornost solidarna. Pri zavarovanju pred odgovornostjo lahko okodovanec zahteva neposredno od zavarovalnice povrnitev kode, ki mu je nastala zaradi dogodka, za katerega odgovarja zavarovanec, toda najve do zneska obveznosti (965. len OZ). Gre za direktno tobo nasproti zavarovalnici. Okodovanec ima monost, da odkodnino zahteva neposredno od zavarovalnice. Po pravilu o direktni tobi je zavarovalnica zavezana povrniti okodovancu kodo le, e je zavarovanec - to je povzroitelj kode - zanjo odgovoren. Viina pa je odvisna od zavarovalne pogodbe. Pri zavarovanju odgovornosti namre praviloma ni vrednosti zavarovanega predmeta, stranki ob sklepanju pogodbe ne vesta, koliken bo znesek prizadejane kode. Zato doloita najvije zavarovalne vsote (limit), za katere
60

zavarovalnica jami. e je koda veja, okodovanec lahko zahteva preseek od povzroitelja. 10. Oblinost pravnih poslov Oblika, e je predpisana, je ena izmed predpostavk za veljavnost pogodbe, in sicer kot: * predpisana oblika - zahteva zakona, da mora biti pogodba v doloeni obliki * dogovorjena oblika - pogodbeni stranki se dogovorita, da naj bo oblika pogoj za veljavnost njune pogodbe. Razlikujemo: * obliko za veljavnost (forma ad valorem): oblinost se zahteva za samo veljavnost pravnega posla. Posledica je ninost. * oblika za dokazovanje (forma ad probationem): stranki z njo dokazujeta obstoj pogodbe. Pri dogovorjeni obliki za dokazovanje s sklenitvijo pogodbe nastane za stranki obveznost dati pogodbi potrebno obliko. Pogodba je sklenjena, ko je doseeno soglasje o njeni vsebini. Za stranki pa nastane obveznost pogodbi dati primerno obliko. Vrste oblik: * neformalne oblike: - ustna oblika - konkludentna ravnanja - molk * formalne oblike: - pisna oblika - sklenitev pred priami - sklenitev pred dravnim organom (notarski zapis, sodna overitev) - sveana oblika (sklenitev zakonske zveze) Pogodba, ki ni sklenjena v predpisani obliki, je nina, razen, e iz namena predpisane oblike ne izhaja kaj drugega. Osnovna sankcija je ninost, potrebno pa je ugotoviti, iz kaknega namena zakon predpisuje obliko. Neupotevanje dogovorjene oblike je ninost. Konvalidacija pri pomanjkanju pisne oblike se nanaa na situacijo, ko je bila pogodba z manjkajoo obliko izpolnjena. Pogodba je kljub pomanjkanju oblike, veljavna, e sta stranki v celoti ali preteno izpolnili pogodbene obveznosti, razen e iz namena predpisane oblike oitno izhaja kaj drugega. Konverzija: pravni posel brez predpisane oblinosti izpolnjuje obline pogoje nekega drugega pravnega posla (e se pri menici ne upoteva oblinost predpisov, e vedno izpolnjuje pogoje za nakaznico). 11. Kaj se vpisuje v ZK V ZK se vpisujejo: o vse stvarne pravice na nepreminini 1. lastninska pravica, 2. hipoteka, 3. zemljiki dolg, 4. stvarno breme, 5. stavbna pravica. o obligacijske pravice, katerih predmet je nepreminina 1. prepoved obremenitve in odtujitve, 2. zakupna in najemna pravica, 3. predkupna oz. odkupna pravica, 4. pravica uporabe javnega dobra, druge pravice za katere zakon tako doloa 12. Kdaj se pridobi LP na nepreminini na podlagi pravnega posla Za prenos lastninske pravice se postavljajo naslednji pogoji: - veljavni pravni naslov - sporazum strank o prenosu lastninske pravice in izpolnitev drugih pogojev, ki jih doloa zakon - razpolagalna sposobnost strank (ni doloeno v SPZ) Za pridobitev lastninske pravice se zahteva veljaven zavezovalni posel, ki je pravni naslov za prenos lastninske pravice. Gre za pravni posel, iz katerega izhaja obveznost prenesti lastnino (prodajna pogodba). Zavezovalni posel mora biti veljaven v trenutku, ko naj bi prenos lastninske pravice pridobil uinek (ko se prenos lastnine vpisuje v ZK). Za veljaven prenos lastninske pravice se zahteva sporazum med prenosnikom in pridobiteljem, v katerem pridobitelj izjavi, da prenaa lastninsko pravico, pridobitelj pa izjavi, da lastninsko pravico sprejema. Tu gre za razpolagalni pravni posel, s katerim pravni subjekt razpolaga s svojo pravico. Razpolagalni posel je pravni posel stvarnega prava, zavezovalni posel pa pravni posel obligacijskega prava. Na nepremininskem podroju pride do vidnega razpolagalnega posla, kjer je razpolagalni posel zemljikoknjino dovolilo, na katerem mora biti podpis prenosnika overjen. Za prenos lastninske pravice na nepremininah je potreben vpis v ZK, ki se opravi na podlagi listine, ki je primerna za vpis v ZK. Ta listina mora vsebovati zemljikoknjino dovolilo (intabulacijska klavzula), ki je izrecna in nepogojna izjava tistega, igar pravica se prenaa, da dovoljuje vpis v ZK. ZK dovolilo je razpolagalni prenosni posel na nepremininskem podroju. Vknjiba v ZK je konstitutivni element, saj brez nje ni mogoe pridobiti lastninske pravice na nepreminini. 13. Razlika med izvrbo na podlagi izvrilnega naslova in na podlagi verodostojne listine -Pri izvrilnem naslovu je lo predhodno za nek postopek, v katerem je bila ugotovljena upnikova terjatev.
61

- Izvrba na podlagi verodostojne listine je mona samo za denarne terjatve, na podlagi izvrilnega naslova pa tudi za nedenarne - Pri izvrbi na podlagi verodostojne listine sodie napoti na pravdo, kadar ugodi ugovoru dolnika, pri izvrilnem naslovu v taknem primeru sklep o izvrbi razveljavi. 14. Ali se lahko izvrijo ugotovitvene sodbe Ne. Izvrljivost je lastnost dajatvenih sodb. Ugotovitvena sodba uinkuje e z pravnomonostjo. 15. Natej sredstva zavarovanja po ZIZ ZIZ jih taksativno nateva: - zastavna pravica na nepreminini - zastavna pravica na preminini - predhodne odredbe - zaasne odredbe Zavarovanje se lahko ustanovi tudi na podlagi sporazuma strank. 16. Odpoved najemne pogodbe v primeru, e najemnik ne plaa najemnine po SZ! Lastnik stanovanja lahko odpove najemno pogodbo iz krivdnih razlogov navedenih v zakonu. Eden izmed teh je tudi, e najemnik ne plaa najemnine ali strokov, ki se plaujejo poleg najemnine, v roku, ki ga doloa najemna pogodba, e rok ni doloen pa v 60 dneh od prejema rauna. Najemne pogodbe ni mogoe odpovedati s tobo, e lastnik predhodno pisno ne opozori najemnika, ki kri najemno pogodbo. Opomin mora vsebovati kritev in nain odprave odpovednega razloga ter primeren rok za odpravo odpovednega razloga. Ta rok ne sme biti kraji kot 15 dni. 17. Pritobeni razlogi - bistvena kritev dolob pravdnega postopka - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - zmotna uporaba materialnega prava 18. Vrste sodb glede na vsebino Glede vsebine pravnega varstva: Dajatvena: sodie toencu naloi, da nekaj da, stori, opusti ali dopusti. Mogoe jo je izdati le, e je obveznost do konca glavne obravnave e zapadla. Izjemi sta: plailo preivnine ali mesene rente, ter obsodba toenca na izroitev stvari, ki so bile dane v najem ali zakup. Bistvo dajatvene sodbe je njena izvrljivost. Ugotovitvena: sodie izree ali obstaja ali ne obstaja doloena pravica ali pravno razmerje. Le izjemoma je mogoe odloiti o obstoju spornih dejstev (pristnost, nepristnost listine). Oblikovalna: s to sodbo sodie razvee, spremeni ali na novo oblikuje doloeno pravno razmerje. Temelji na oblikovalnem upravienju stranke, uinkuje pa brez izvrbe, s samim izrekom. 19. Tobe za varstvo LP * lastninska toba * publicijanska toba * negatorna toba * toba zaradi motenja posesti * popularna toba 20. Stavbna pravica Stavbna pravica je pravica imeti v lasti zgrajeno zgradbo pod ali nad tujo nepreminino. Stavbna pravica omogoa postavitev stavbe na tujem zemljiu, zato je lahko predmet stavbne pravice samo nepreminina - lastnik nepreminine mora imetniku stavbne pravice dopustiti rabo svojega zemljia. Razlika od slunosti: slunost upraviuje imetnika, da ima na tujem zemljiu postavljeno zgradbo, vendar je ta objekt sestavni del sluee nepreminine. Lastnik gospodujoe nepreminine na taknem objektu nima lastninske pravice. Stavbna pravica je asovno omejena. Po prenehanju postane stavba, ki je bila prej samostojna stvar, sestavni del zemljia na katerem stoji - naelo superficies solo cedit. Najpomembneja pravna posledica, ki izvira iz definicije stavbne pravice, je opredelitev zgradbe kot samostojnega predmeta lastninske pravice: dokler traja stavbna pravica, je zgradba samostojen predmet lastnine in drugih stvarnih pravic. V vseh drugih primerih je stavba sestavni del zemljia in deli njegovo usodo. Dokler stavbna pravica traja, zagotavlja imetniku bistveno vsebino lastninske pravice na zemljiu, lastniku pa ostane samo gola lastninska pravica - zato je stavbna pravica asovno omejena. Traja lahko najve 99 let. Dalji rok je doloen zato, da omogoa gospodarsko amortizacijo zgradbe. Stranki lahko doloita kraji rok trajanja, ne more pa trajati dlje, kot je doloeno z zakonom. Nastane lahko samo na podlagi pravnega posla. Teoretino lahko nastane na podlagi zakona s priposestvovanjem oz. ob upotevanju zaupanja v ZK, vendar je tudi tukaj potrebna sklenitev pravnega posla. Podlaga za nastanek je najprej zavezovalni pravni posel, s katerim se lastnik zemljia zavee ustanoviti stavbo pravico. Pogodba o ustanovitvi je obligacijskopravna pogodba. Pogodba mora biti v pisni obliki Redno prenehanje stavbne pravice: Preneha s potekom asa IN izbrisom iz zemljike knjige. ele po izbrisu pravica ugasne. Zadoa, da upravieni predlagatelj predlaga izbris. Pravne posledice prenehanja:
62

Zgradba izgubi lastnost samostojnega predmeta lastninske pravice. Ponovno oivi naelo povezanosti zemljia in objekta, po prenehanju se stavba teje za sestavino zemljia imetniku ugasne upravienje rabe in uivanja zemlji- a. - Imetnik stavbne pravice mora prepustiti posest nepreminine kot celote lastniku zemljia. lastnik nepreminine mora imetniku stavbne pravice plaati dogovorjeno nadomestilo, ki ne sme biti manje od polovice poveanja trne vrednosti nepreminine (primerja se trna vrednost nepreminine brez zgradbe in vrednost skupaj z zgradbo). e se stranki o tem ne dogovorita, se upoteva z zakonom predvideno nadomestilo. Terjatev na plailo nadomestila ni posebej zavarovana, ima pa prednost pred morebitnimi hipotekami na nepreminini. Predasno prenehanje na podlagi pravnega posla: Lastnik nepreminine in imetnik stavbne pravice se lahko o prenehanju sporazumeta s pogodbo. Gre za zavezovalni pravni posel imetnik stavbne pravice se zavezuje, da bo izdal ZK-dovolilo, s katerim bo lastnik nepreminine dosegel izbris stavbne pravice iz ZK. Tudi v tem primeru pravica preneha ele z izbrisom. Stranki se morata posebej dogovoriti o viini nadomestila. Predasno prenehanje zaradi kritve: Vzrok za prenehanje je ravnanje imetnika stavbne pravice, ki nasprotuje vsebini te pravice: - nepla- evanje nadomestila za stavbno pravico, e je pravica ustanovljena odplano - izvrevanje stavbne pravice preko dogovorjenega okvira, kadar imetniku stavbne pravice ni prepuena celotna nepremi- nina Prenehanje pravice zaradi kritve lahko zahteva samo lastnik nepreminine - s tobo. Stavbna pravica preneha s pravnomonostjo sodne odlobe. Sodie doloi viino nadomestila, ki ga mora plaati lastnik nepreminine imetniku stavbne pravice. 21. Oblike nepremoenjske kode Pravo priznava pravno sankcijo le za pravno priznano nepremoenjsko kodo. Pravno priznane nepremoenjske kode so: * telesne boleine: pretrpljene in bodoe telesne boleine * duevne boleine: pretrpljene in bodoe telesne boleine * strah: primarni (strah ob kodnem dogodku) in sekundarni strah (strah zaradi izida zdravljenja) * okrnitev ugleda pravne osebe: novost v OZ. Duevne boleine: * zaradi zmanjanja ivljenjskih aktivnosti: nezmonost z dalo, povean telesni napor, manja ivljenjska sposobnost, splono osebno neugodje, zmanjanje osebnih prilonosti * zaradi skaenosti: objektivna merila (zunanjost okodovanca, opaznost sprememb, vidnost sprememb, monost zakrivanja sprememb, starost, spol) in subjektivna merila (vpliv na psihino poutje okodovanca) * zaradi razalitve dobrega imena in asti: neupravieno odrekanje spotovanja, jemanje ugleda, sejanje sovratva, prezir, prepir, nekoga skua osmeiti. * zaradi okrnitve svobode:gre za neupravien poseg v prostost, ki je lahko fizien ali dueven (odvzem svobode volje). * zaradi okrnitve osebnostne pravice: poseg v ime in glas, posegi v duevni mir * zaradi smrti blinjega: duevna boleina mora biti resnina. Upravienci so: zakonec, izvenzakonski partner, stari, otroci, bratje in sestre, e je med njimi obstajala ivljenjska skupnost, stari stari po sodni praksi, e so nadomeali stare * zaradi teje invalidnosti blinjega: gre za duevne boleine zaradi trpljenja druge osebe. Upravienci so enaki kot v prejnji alinei. * zaradi kritve dostojanstva: oseba je bila s prevaro, zlorabo ali silo razmerja podrejenosti zapeljana h kaznivemu spolnemu obevanju; oseba proti kateri je bilo storjeno kaznivo dejanje zoper dostojanstvo osebnosti. * zaradi tekih posegov v sorodstvene ustvene vezi * zaradi izgube stvari: cena posebne priljubljenosti (pretium affectionis) se prizna, e je koda nastala z naklepnim kaznivim dejanjem. 22. Zavarovalna pogodba Zavarovalna pogodba je dvostransko obvezna, sinalagmatina pogodba, s katero se ena stranka (zavarovalec) zavee plaati premijo ali prispevek, druga stranka (zavarovalnica) pa je dolna, e nastane zavarovalni primer, izplaati zavarovalnino ali odkodnino ali storiti kaj drugega. Pogodba je sukcesivna, adhezijska, kar pomeni, da je obveznost ene stranke (zavarovalnice) odvisna od bodoega, negotovega dogodka, to je od realizacije rizika. Riziko je obstoj nevarnosti za nastanek zavarovalnega primera. Volja strank ne sme vplivati na realizacijo rizika. Za zavarovalni primer gre, e je do dogodka prilo po nakljuju. Obveznost ene od strank je ob sklenitvi pogodbe negotova. OZ doloa, da je pogodba sklenjena, ko pogodbenika podpieta zavarovalno polico ali potrdilo o kritju. Po tej dolobi gre za oblinost ad valorem, ad solemnitatem - oblika je pogoj za veljavnost. e torej polica ni podpisana, je pogodba nina in nobena od strank ni upraviena do izpolnitve. To stalie sprejema tudi sodna praksa. Polica je osrednja listina v zavarovalnem pravu. Zaasno jo lahko nadomesti potrdilo o kritju, zlasti tedaj, ko stranki e nimata vseh relevantnih podatkov, vendar oba elita, da bi pogodba veljala. Pravice in obveznosti strank: * zavarovalec: - prijava nevarnostnih okoliin
63

- plailo premije - obvestilo zavarovalnice o nastopu zavarovalnega primera - obveanje o spremembah nevarnostnih okoliin - prizadevanje za prepreitev zavarovalnega primera (pri premoenjski kodi) * zavarovalnica: - izplailo zavarovalnine ob nastopu zavarovalnega primera - seznanitev zavarovalca z zavarovalnimi pogoji. 23. Zamuda dolnika Dolnikova zamuda nastopi, e dolnik ne izpolni svoje obveznosti v trenutku njene zapadlosti. Bistveni predpostavki sta zapadlosti in neizpolnitev. e je rok za izpolnitev doloen, pride dolnik v zamudo, ko se rok iztee. Upniku tako ni potrebno opraviti nobenih dejanj, da nastopi stanje zamude. e rok ni doloen, je potreben upnikov opomin. Opomin je enostranska pravnoposlovna izjava volje, s katero upnik pozove dolnika, da opravi izpolnitev. Za opomin tejemo samo tisto ravnanje upnika, iz katerega nedvoumno izhaja, da dolnika poziva k izpolnitvi obveznosti. Zamuda ne nastopi, e obstajajo okoliine, ki nastop zamude prepreujejo: * dolnikovi ugovori: - ugovor ogroenosti: izpolnitev druge stranke postane negotova zaradi poslabanja premoenjskih razmer. Zaradi tega lahko stranka v zamudi, ki se je zavezala izpolniti obveznost prva, odloi izpolnitev, dokler druga stranka ne izpolni svoje obveznosti ali da zavarovanja; - ugovor neizpolnjene pogodbe: uveljavlja ga lahko stranka, ki je dolna izpolniti kasneje kot nasprotna stranka. Ta ugovor uporabi stranka, ki eli ohraniti obveznost v veljavi; - ugovor nepravilne izpolnitve: e je dolnik opravil izpolnitev nepravilno, lahko stranka, ki je v zamudi, ugovarja zahtevi za izpolnitev; - zasledovalna pravica: ima jo prodajalec, e se po odposlanju stvari pokae, da zaradi premoenjskih razmer kupca obstaja utemeljen dvom o kupevi zmonosti plaila. Posledice dolnikove zamude: * splone posledice: - odkodninska obveznost dolnika - prehod nevarnosti nakljunega unienja stvari iz upnika na dolnika - zamudne obresti pri denarnih obveznostih - pogodbena kazen - aktiviranje zavarovanj * posebne posledice pri vzajemnih pogodbah: - razdor pogodbe pri fiksnih poslih - odstopno upravienje pri nefiksnih poslih - ugovori zaradi zamude. Dolnikova zamuda preneha z dolnikovo izpolnitvijo ali z nemonostjo izpolnitve. 24. Premoenje zakoncev, odgovornost za dolgove Premoenje, ki ga zakonca pridobita z delom v asu trajanja zakonske zveze, je njuno skupno premoenje. Skupno premoenje zakonca upravljata in z njim razpolagata skupno in sporazumno. Lahko pa se dogovorita, da ga upravlja le eden izmed njiju. Zakonec ne more razpolagati s svojim nedoloenim deleem na skupnem premoenju s pravnimi posli med ivimi, zlasti ga ne more odsvojiti ali obremeniti. Pravice na nepremininah se vpiejo v ZK kot skupno premoenje po nedoloenih deleih. Skupno premoenje se razdeli, e zakonska zveza preneha ali se razveljavi. Po delitvi skupnega premoenja se teje, da sta delea zakoncev na skupnem premoenju enaka, zakonca pa lahko dokaeta, da sta prispevala k skupnemu premoenju v druganem razmerju. Pri tem se ne upoteva le dohodek, temve tudi druge okoliine, kot na primer pomo, ki jo zakonec da drugemu zakoncu, varstvo in vzgoja otrok, opravljanje domaih del, skrb za ohranitev premoenja Zakonca se lahko sporazumeta o viini deleev na skupnem premoenju ali pa zahtevata, da doloi sodie ta dele. Za svoje obveznosti, ki jih je imel zakonec pred sklenitvijo zakonske zveze in za obveznosti, ki jih prevzame po sklenitvi zakonske zveze, odgovarja s svojim posebnim premoenjem in s svojim deleem na skupnem premoenju. Za obveznosti, ki obremenjujejo oba zakonca, za obveznosti, nastale v zvezi s skupnim premoenjem in obveznosti, ki jih prevzame en zakonec za tekoe potrebe druine, odgovarjata zakonca nerazdelno tako s skupnim kakor s svojim posebnim premoenjem. Zakonec ima pravico terjati od drugega zakonca povrailo tega, kar je ob poravnavi dolga, ki bremeni oba zakonca, plaal ve, kot znaa njegov dolg. 25. Ali lahko dedii delijo zapuino v zapuinskem postopku? Delitev dediine lahko zahteva vsak dedi ob vsakem, vendar ne ob nepravem asu. Ta pravica ne more zastarati. Tako lahko dedii delijo zapuino tudi v zapuinskem postopku, e ne gre za nepravi as. 26. Vzorni postopek po ZPP 279b ZPP-D: ob izvedbi vzornega postopka se vsi drugi postopki, ki se opirajo na enako ali podobno dejansko in isto pravno podlago, prekinejo. Stranka, ki je imela monost sodelovati v taknem postopku, ne more oporekati niti dejanskim ugotovitvam niti pravnim staliem, ki jih je zavzelo sodie. To pride v potev, e je odloitev v kodo stranke, ki je v vseh postopkih ista. V drugih - prekinjenih - postopkih bo sodie telo ta stalia za obvezujoa. V
64

nasprotnem primeru, e bo odloitev ugodna, to ne more zavezovati sodi v prekinjenih postopkih in torej iti v kodo nasprotnim strankam v teh postopkih. Prilo bi do kritve ustavne pravice do izjavljanja. 27. Ugovor po izteku roka Ugovor po izteku roka in celo po pravnomonosti sklepa je mogoe vloiti vse do konca postopka, e temelji na dejstvu, ki se nanaa na samo terjatev in tega dejstva dolnik ali tretji brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v ugovoru. Dolnik je dolan navesti vse razloge, ki jih lahko uveljavi v asu vloitve. Sodie zavre kasneji ugovor, e temelji na razlogih, ki bi jih dolnik lahko uveljavil v prejnjem ugovoru. 13. TADEJA PRIMOI 1. SPZ; pridobitev LP na nepreminini, kako v primeru ko s pravnim poslom Za prenos lastninske pravice se postavljajo naslednji pogoji: - veljavni pravni naslov - sporazum strank o prenosu lastninske pravice in izpolnitev drugih pogojev, ki jih doloa zakon - razpolagalna sposobnost strank (ni doloeno v SPZ) Za pridobitev lastninske pravice se zahteva veljaven zavezovalni posel, ki je pravni naslov za prenos lastninske pravice. Gre za pravni posel, iz katerega izhaja obveznost prenesti lastnino (prodajna pogodba). Zavezovalni posel mora biti veljaven v trenutku, ko naj bi prenos lastninske pravice pridobil uinek (ko se prenos lastnine vpisuje v ZK). Za veljaven prenos lastninske pravice se zahteva sporazum med prenosnikom in pridobiteljem, v katerem pridobitelj izjavi, da prenaa lastninsko pravico, pridobitelj pa izjavi, da lastninsko pravico sprejema. Tu gre za razpolagalni pravni posel, s katerim pravni subjekt razpolaga s svojo pravico. Razpolagalni posel je pravni posel stvarnega prava, zavezovalni posel pa pravni posel obligacijskega prava. Na nepremininskem podroju pride do vidnega razpolagalnega posla, kjer je razpolagalni posel zemljikoknjino dovolilo, na katerem mora biti podpis prenosnika overjen. Za prenos lastninske pravice na nepremininah je potreben vpis v ZK, ki se opravi na podlagi listine, ki je primerna za vpis v ZK. Ta listina mora vsebovati zemljikoknjino dovolilo (intabulacijska klavzula), ki je izrecna in nepogojna izjava tistega, igar pravica se prenaa, da dovoljuje vpis v ZK. ZK dovolilo je razpolagalni prenosni posel na nepremininskem podroju. Vknjiba v ZK je konstitutivni element, saj brez nje ni mogoe pridobiti lastninske pravice na nepreminini. 2. primer: Slovenec je pred leti prodal tujcu kmetijsko zemljie s pogodbo. Tujec je pogodbo plaal, vmes se je spremenil zakon, ki zahteva za vpis LP zemljikoknjino dovolilo. Kakne monosti ima kupec? Nato prodajalec poda ugovor vzajemnosti ali lahko? Kaj preostane kupcu in kdo nosi dokazno breme? Kupec lahko najprej zahteva, da mu prodajalec izstavi ZK dovolilo, da se bo lahko vpisal v ZK. Na ZK dovolilu mora bili njegov podpis overjen. e to naredi, se lahko vpie v ZK. Prodajalec lahko poda ugovor vzajemnosti, ker tujci ne morejo biti lastniki kmetijskih zemlji. Kupec lahko zahteva od prodajalca, da napako odpravi (mu izstavi ZK dovolilo - kar v danem primeru ne bo lo, da tujci ne morejo biti lastniki kmetijskih zemljii), zato bo kupec lahko odstopil od pogodbe tudi brez dodatnega roka, e mu bo prodajalec po obvestilu o napakah sporoil, da ne bo izpolnil pogodbe, ali e iz okoliin danega primera oitno izhaja, da je prodajalec niti v dodatnem roku ne bo mogel izpolniti. Kupec bo mogel dokazati, da je dal prodajalcu primeren rok za izpolnitev oziroma, da je odstopil od pogodbe zato, ker je bilo oitno, da ne bo izpolnjena. * ZZZDR 3. Primer: Otrok podeduje ogromno vsoto denarja, kako stari razpolagajo z njim? Kako pa takrat ko je star 15 let, pa 18? Kaj lahko naredijo, ali so upravieni do obresti, e vloijo denarna sredstva na banni raun? Otrokovo premoenje upravljajo do otrokove polnoletnosti v otrokovo korist njegovi stari. V tem primeru bodo s to vsoto razpolagalni otrokovi stari. Za posle, ki jih bo elel mladoletnik, ki je dopolnil 15 let skleniti sam, jih bo lahko. Odobritev starev bo pomembna samo, e bodo ti posli tako pomembni, da bodo bistveno vplivali na mladoletnikovo ivljenje, ali e so takni, da bi lahko vplivali na njegovo ivljenje po polnoletnosti. Po 18 letu postane otrok popolno poslovno sposoben in takrat ni ve potrebna odobritev starev. Dohodke iz premoenja otrok smejo stari uporabljati predvsem za njegovo preivljanjem vzgojo, izobraevanje, pa tudi za nujne potrebe druinske skupnosti, e sami nimajo zadosti sredstev. S privolitvijo CSD smejo odsvojiti ali obremeniti stvari iz premoenja svojega otroka samo zaradi njegovega preivljanja, vzgoje in izobrazbe ali e to zahteva kakna druga njegova korist. Do obresti bodo upravieni, vendar jih bodo lahko porabili zgolj za potrebe otroka. 4. Primer: ali lahko mati zahteva, da otrok ki dobiva pokojnino prispeva nekaj za svoje olanje? Ali in kdaj so dolni otroci preivljati svoje stare? Stari so dolni po svojih moeh skrbeti za olanje in strokovno izobrazbo svojih otrok glede na njihove sposobnosti, nagnjenja in elje. Glede na to, da je pokojnina izplailo zaradi smrti enega izmed starev, bi lahko mati zahtevala, da otrok prispeva del pokojnine za svoje olanje. Polnoletni otrok je dolan po svojih zmonostih preivljati svoje stare, e ti nimajo dovolj sredstev za ivljenje in si jih ne morejo pridobiti. Ni pa dolan preivljati tistega stara, ki iz neopravienih razlogov ni izpolnjeval preivninskih obveznosti do njega. 5. ZD Primer: oe je z oporoko zapustil vse premoenje sinu, sin pa je oeta zapustil, ni skrbel zanj. Zanj je
65

skrbel edino sosed, oe oporoke ni preklical. Kako je z dediino? Ali ima sosed kakne pravice in kdo poleg njega ima e lahko? Sin deduje tako po zakonu (1. dedni red), kot tudi na podlagi oporoke. Dediina pripada sinu. Sosed nima pravic iz dediine ima le obligacijski zahtevek nasproti sinu, na podlagi neupraviene obogatitve. Iz dediine pa se poravnajo zapustnikovi dolgovi, tako da imajo svoje pravice tudi upniki. 6. ZPP; razlika med delno sodbo in vmesno sodbo? Sredi obravnave toenec poda ugovor zastaranja in sodie sledi ugovoru ter izda zavrnilno sodbo. Ali je pravilno in kakna kritev je to? Delno sodbo sodie izda, kadar je samo en od ve tobenih zahtevkov ali samo del zahtevka zrel za konno odlobo. Lahko jo izda tudi, kadar je bila vloena nasprotna toba, e je za odlobo zrel samo zahtevek tobe ali nasprotne tobe. Delna sodba se teje za samostojno sodbo. Vmesno sodbo pa sodie izda, kadar je toena stranka izpodbijala tako podlago kot tudi viino tobenega zahtevka, pa je glede podlage stvar zrela za odlobo. Sodie poaka z obravnavanjem o viini zahtevka, dokler vmesna sodba ne postane pravnomona. Ko je izdana vmesna sodba, s katero sodie ugodi temelju zahtevka, v nadaljevanju odloa samo e o njegovi viini in stranka ne more ve podati ugovora zastaranja. Ugovor zastaranja je potrebno podati najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo. 7. Zaznamba spora in zaasne odredbe (denarne in nedenarne-preko primerov) Zaznamba je glavni vpis, namenjen vpisu pravnih dejstev, ki so pomembna za promet z nepremininami. Zaznamba spora oznauje, da poteka spor o pravici, ki je vpisana v ZK. Dopuajo se samo zaznambe stvarnopravnih sporov. Loimo: * stvarnopravne spore: dopustno zaznamovati (priposestvovanje, slunosti, skupno premoenje zakoncev) * obligacijsko pravni spori: ni dopustno zaznamovati. Zaznamba uinkuje tako, da rezultat spora (sodna odloba) uinkuje proti vsem, ki so pridobili pravice po vpisu zaznambe. Ob vloitvi tobe je treba hkrati vloiti predlog za zaznambo spora. Vpis lahko predlaga tonik oziroma predlagatelj postopka o sporu. Zaznamba ni ovira za nadaljnje vpise v ZK. Vsi kasneji vpisi uinkujejo pod razveznim pogojem, ki nastopi, e je dovoljena vknjiba pridobitve lastninske pravice v vrstnem redu zaznambe spora in preneha, e je zaznamba spora izbrisana. Zaasna odredba je asovno omejeno sredstvo zavarovanja, katerega namen je ohranitev obstojeega ali ustvaritev novega zaasnega stanja z namenom: - da se ne izjalovi uspeh sodnega postopka oziroma uspeh bodoe izvrbe - da se preprei nastanek hujih kodljivih posledic in grozee nasilje. Zaasno odredbo je mogoe izdati pred uvedbo sodnega postopka, med postopkom, pa tudi do konca postopka, dokler ni opravljena izvrba. e so izpolnjeni pogoji za predhodno odredbo, je ni mogoe izdati. Poznamo dve vrsti zaasnih odredb: - zaasna odredba za zavarovanje denarnih terjatev - zaasna odredba za zavarovanje nedenarnih terjatev. Znailnosti zaasnih odredb: - hitrost (potrebna je hitra vmesna sodna odloitev) - vezanost na doloen postopek, prepoved odloanja o stvari sami (zaasno odredbo je mogoe predlagati samo v povezavi s konkretnim glavnim zahtevkom, za katerega je treba izkazati verjetnost, da je utemeljen) - zaasnost (trajanje je omejeno z rokom, ki ga postavi sodie). Pogoji za izdajo zaasne odredbe so: - verjetnost obstoja terjatve - nastanek neznatne kode za dolnika - subjektivno nevarnost za izvedbo izvrbe (pri denarnih terjatvah) - objektivno nevarnost (pri nedenarnih terjatvah) - uporabo sile ali nastanka teko nadomestljive kode (pri nedenarnih terjatvah) - da dolnik z izdajo zaasne odredbe, e bi se izkazala za neutemeljeno, ne bi pretrpel hujih posledic od tistih, ki bi jih pretrpel upnik brez izdaje le-te (tehtanje interesov). Postopek se zane na predlog ali po uradni dolnosti (postopek zaradi motenja posesti, zakonski spori in spori iz razmerij med stari in otroki). Sodie izda sklep v katerem navede rok, koliko asa naj odredba traja. Sklep mora biti vedno obrazloen. Zaasne odredbe v drugih postopkih: - zakonski spori in spori iz razmerij med stari in otroki (411. len ZPP) - spori zaradi motenja posesti (427. len ZPP) - nepravdni postopki (114 len (ZNP) - spori zaradi kritve avtorskih pravic (170. len ZASP) - spori zaradi kritve pravi industrijske lastnine (123. len ZIL). ZZZDR 8. Izvenzakonska skupnost, na katerih podrojih se kaejo posledice, vse o preivljanju med partnerjema, roki in pogoji za preivninske zahtevke... (primer je bil 23-letna tudentka, brezposelna ivi v izvenzakonski skupnosti). Zunajzakonska skupnost je dalj asa trajajoa ivljenjska skupnost mokega in enske, ki nista sklenila zakonske
66

zveze. Po zakonu morajo biti izpolnjeni trije pogoji: * da obstaja med partnerjema ivljenjska skupnost * da ta skupnost traja dalj asa * da niso podane okoliine, zaradi katerih bi bila morebitna zakonska zveza med partnerjema neveljavna. ivljenjska skupnost mora biti po vsebini enaka kot ivljenjska skupnost, ki naj bi obstajala med zakoncema. Nanjo kaejo predvsem zunanje okoliine (skupno prebivanje, skupno gospodinjstvo, gospodarska soodvisnost), predvsem pa morata hoteti v oeh zunanjega okolja veljati za moa in eno. Imeti morata voljo, da ivita kot mo in ena. PO ZZZDR ima zunajzakonska skupnost enake pravne posledice kot zakonska zveza. Dokazovanje zunajzakonske skupnosti je zaradi neoblinosti teje kot pri zakonski zvezi. Predvsem je teko dokazati as nastanka in razpada. Ugotavljanje obstoja je ugotavljanje pravnega razmerja, ne pa dejansko vpraanje, ki bi se ga reilo samo z dokazovanjem. Kadar je potrebno zunajzakonsko zvezo dokazati, zakon doloa, da odloitev o obstoju uinkuje samo v zadevi, v kateri je bila sprejeta. Zunajzakonska skupnost se dokazuje v pravdnem postopku. Pri dokazovanju se postavlja ve vpraanj: ali lahko stranke razpolagajo z zahtevkom, ali sodie lahko ugotavlja dejstva po uradni dolnosti, ali je javnost izkljuena Otroka, ki se redno ola, so stari dolni preivljati do 26 leta starosti, eprav je sklenil zakonsko zvezo ali ivi v izvenzakonski skupnosti, vendar le, e ga ne more preivljati zakonec ali zunajzakonski partner. ZD 9. Preklic oporoke, naini, ali mora biti v isti obliki kot je bila oporoka sestavljena, ali lahko preklie, e je zapustnik e razpolagal s premoenjem? Oporoitelj lahko vselej preklie oporoko, ali v celoti ali deloma, z izjavo, dano v kateri koli obliki, v kateri se po zakonu lahko napravi oporoka. Pisno oporoko lahko preklie tudi tako, da jo unii. Neveljavna je pogodba, s katero se oporoitelj zavee, da svoje oporoke ne bo preklical. Imamo ve monosti preklica: * izrecni preklic z izjavo o preklicu, dano v katerikoli obliki, v kateri se napravi oporoka * ve nainov moleega preklica: z unienjem, z napravo nove oporoke, s konkludentnim dejanjem. Domneva o preklicu oporoke zaradi unienja oporoke ne velja, e je bila oporoka uniena po nakljuju ali z dejanjem druge osebe, brez vednosti in volje oporoitelja. Taka oporoka ima pravni uinek, e jo je mogoe rekonstruirati. e je oporoitelj kasneje razpolagal z doloeno stvarjo, ki jo je komu naklonil, ima to za posledico preklic naklonitve te stvari. SPZ 10. Naini prenehanja stvarne slunosti in vse v tej zvezi. Naini prenehanja slunosti so smiselno enaki, kot je njihov nastanek, in tudi prenehanje slunosti lahko temelji na pravnem poslu, zakonu ali odlobi pristojnega organa. Med naini prenehanja stvarne slunosti prenehanje s potekom asa ni posebej urejeno. V skladu s splonimi pravili civilnega prava trajajoa pravica preneha, ko potee as, za katerega je bila ustanovljena in z izbrisom iz zemljike knjige. Ker se stvarna slunost lahko ustanovi za doloen as, se lahko ob njenem vpisu v zemljiko knjigo oznai as njenega trajanja. e je pri pravici, ki je asovno omejena, vpisan podatek o dnevu prenehanja te pravice, pogojev za vknjibo prenehanja te pravice ni treba dokazovati s posebno listino. e pa as trajanja stvarne slunosti ni vpisan v zemljiko knjigo oziroma je trajanje stvarne slunosti vezano na razvezni pogoj, stvarna slunost preneha na enak nain, kot da bi bila ustanovljena za nedoloen as kot trajajoa slunost. Do prenehanja stvarne slunosti na podlagi pravnega posla pride smiselno enako kot do nastanka stvarne slunosti na isti podlagi. Stvarna slunost kot pravica stvarnega prava preneha ele z izbrisom iz zemljike knjige oziroma z vknjibo njenega prenehanja. Stvarna slunost lahko preneha tudi iz razlogov, ki jih doloa zakon. Veinoma gre za razloge, za katere e zakonodajalec ugotavlja, da stvarna slunost za gospodujoo nepreminino ni ve potrebna in daje moneji interes lastnika sluee nepreminine, da se omejitev lastninske pravice na njej odpravi. Preneha v trenutku, ko so izpolnjeni pogoji, ki jih doloa zakon. Ti primeri so: *osvoboditev slunosti * zastaranje slunosti * unienje nepreminine * enakost lastninskega stanja (zdruitev) * zdruitev in delitev sluee in gospodujoe nepreminine Stvarna slunost preneha s pravnomonostjo sodne ali dokonnostjo upravne odlobe, s katero pristojni organ na podlagi zakonskega pooblastila odloi, da slunost preneha. Seveda pa proti dobrovernim tretjim slunost ugasne ele z izbrisom iz zemljike knjige. OZ 11. A plaa (pravilno izpolni obveznost) B-ju, B pa mu denar vrne nazaj. Ali je A e dolan? Morala sem ugotovit, da gre za upniko zamudo in potem so sledila vpraanja. Upnik pride v zamudo, e: * brez utemeljenega razloga noe sprejeti izpolnitve * izpolnitev preprei s svojim ravnanjem
67

* je pripravljen sprejeti izpolnitev dolnikove soasne obveznosti, vendar ne nudi izpolnitve svoje zapadle obveznosti - vendar upnik ne pride v zamudo, e dokae ni mogel izpolniti. Posledice upnikove zamude so: * prenehanje dolnikove zamude (zamudne obresti prenehajo tei) * prehod nevarnosti nakljunega unienja ali pokodovanja stvari na upnika * prenehanje pogodbenih obresti od dneva zamude * dolnost povrnitve kode * povrnitev strokov hrambe, ki nastanejo po zamudi. Ko upnik pride v zamudo, se lahko dolnik rei obveznosti s sodno poloitvijo. Posebno odstopno upravienje pri prodajni pogodbi - e kupec brez utemeljenega razloga noe prevzeti stvari, pravoasno in pravilno ponujene v izroitev, lahko prodajalec odstopi od pogodbe, e utemeljeno dvomi v plailo kupnine. ZNP 12. Sodni polog, katero sodie, kako, za kaken as, ali lahko A vzame ta denar nazaj in vse v zvezi s sodnim pologom Sodni polog je vrsta nepravdnega postopka, ki ga ureja ZNP. Predmet depozita so denar, dragocene kovine in izdelki, vrednostni papirji in drugi predmeti, ki jih doloa zakon. Ti predmeti se lahko sprejmejo v depozit pri vsakem stvarno pristojnem sodiu. Sodie doloi s sklepom o depozitu nain hrambe, rok hrambe in opozorilo glede zastaranja pravice do dviga depozita. Upravienec lahko izjavi, da predmet sprejme in sodie mu ga s sklepom izroi. e ga zavrne, se stranke napoti na pravdo. Predlagatelj lahko zahteva vrnitev stvari iz depozita, e odpadejo razlogi za depozit. Zastaralni rok: 5 let od pravnomonosti sklepa o depozitu (prekluzivni rok - pravica zahtevati predmet ugasne; predmet pripade dravi). ZPP 13. Prosta presoja dokazov Naelo proste presoje dokazov pomeni, da sodie odloi, katera dejstva bo telo za dokazana, po svojem preprianju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka. Sodie ni vezano na formalna dokazna pravila. 14. Sestavine tobe. Toba je tonikova zahteva za pravno varstvo. Je procesna predpostavka za zaetek pravdnega postopka. 3 vrste tob: dajatvena, ugotovitvena, oblikovalna. Toba mora vsebovati zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev, dejstva, na katera tonik opira svoj zahtevek, dokaze in druge podatke, ki jih mora imeti vsaka vloga (navedbo sodia, prebivalie strank, zakonitih zastopnikov, pooblaencev, sporni predmet, vsebino izjave, podpis). Stranka mora vedno navesti vrednost spornega predmeta. 15. Nepopolna vloga. Kaj sodie stori s tako vlogo. Kaj e so navedbe nejasne, nepopolne? Ali sodie pozove na dopolnitev? Kako bo odloilo v tem primeru o zahtevku. Tukaj mi ni bilo isto jasno kaj je elela, med drugim je hotela sliati "materialno procesno vodstvo". e je vloga nerazumljiva ali nepopolna, zahteva sodie od vlonika, da jo popravi oziroma dopolni. Vloniku doloi rok, e je v tem roku ne popravi oziroma dopolni, vlogo zavre. V kolikor so navedbe nejasen ali nepopolne, vrne sodie tobo toniku, v kolikor le-ta ni sklepna in mu da dodaten rok za odpravo nesklepnosti. e je toba sklepna, pa bo sodie v okviru materialno procesnega vodstva moralo z vpraanji na glavni obravnavi vzpodbuditi tonika, da dopolni svoje pomanjkljive navedbe. V primeru, da so dejanske navedbe v tobi premalo opredeljene, toba ni nesklepna, pa pa nepopolna, saj v njej ni zadostno opredeljeno dejansko stanje. Podobno tudi ne dovolj konkretiziran tobeni zahtevek povzroi nepopolnost in ne nesklepnost tobe. 16. Od nekoga eli kupiti zemljie. Kaj mora storiti, kaj priloiti pogodbi za overitev? Pri nepremininah preide lastninska pravica ele z vpisom v ZK. Podlaga za vpis prenosa lastninske pravice je listina, ki vsebuje ZK dovolilo. To je izrecna nepogojna izjava osebe, katere pravica se prenaa, spreminja, obremenjuje ali preneha, da dovoljuje vpis v ZK. Ne glede na to, da je ZK dovolilo enostranska izjava volje, je izraz oblinosti razpolagalnega pravnega posla. V pravnem prometu je ZK dovolilo ponavadi zdrueno z zavezovalnim pravnim poslom v enotno listino. Lahko pa se izda tudi posebej, na samostojni listini. V tem primeru mora biti podpis na ZK dovolilu posebej overjen. e to ZK dovolilo ni e vsebovano v listini o pravnem poslu, mora biti ZK dovolilu priloena tudi listina o tem pravnem poslu. 17. Kako se brani, e nekdo na delu zemljia uveljavlja priposestvovanje. Pomemben je 2. odst. 44. lena SPZ. Dobroverni lastniki posestnik je tisti, ki ne ve in ne more vedeti, da ni lastnik stvari, ki jo ima v posesti. Posestnik nepreminine je tako lahko v dobri veri samo, e je kot lastnik vpisan v zemljiko knjigo. Drugae pa doloa 44/2 len SPZ, ki predstavlja negativni vidik naela zaupanja v ZK. V skladu s to dolobo pravic, ki je pridobljena s priposestvovanjem, ne sme biti v kodo tistemu, ki je v dobri veri in v zaupanju v javne knjige pridobil pravico, e preden je bila s priposestvovanjem pridobljena pravica vpisana v javno knjigo. Ta doloba sugerira, da je s priposestvovanjem mogoe pridobiti pravico, ki ni vpisana v ZK (zunajknjino priposestvovanje). 28. len SPZ onemogoa izvenknjino priposestvovanje, 44/2 len pa ga omogoa. Nadaljnji razvoj bo odvisen od prakse. 18. V zvezi s tem e o zaasnih odredbah po ZIZ Zaasna odredba je asovno omejeno sredstvo zavarovanja, katerega namen je ohranitev obstojeega ali ustvaritev novega zaasnega stanja z namenom:
68

- da se ne izjalovi uspeh sodnega postopka oziroma uspeh bodoe izvrbe - da se preprei nastanek hujih kodljivih posledic in grozee nasilje. Zaasno odredbo je mogoe izdati pred uvedbo sodnega postopka, med postopkom, pa tudi do konca postopka, dokler ni opravljena izvrba. e so izpolnjeni pogoji za predhodno odredbo, je ni mogoe izdati. Poznamo dve vrsti zaasnih odredb: - zaasna odredba za zavarovanje denarnih terjatev - zaasna odredba za zavarovanje nedenarnih terjatev. Znailnosti zaasnih odredb: - hitrost (potrebna je hitra vmesna sodna odloitev) - vezanost na doloen postopek, prepoved odloanja o stvari sami (zaasno odredbo je mogoe predlagati samo v povezavi s konkretnim glavnim zahtevkom, za katerega je treba izkazati verjetnost, da je utemeljen) - zaasnost (trajanje je omejeno z rokom, ki ga postavi sodie). Pogoji za izdajo zaasne odredbe so: - verjetnost obstoja terjatve - nastanek neznatne kode za dolnika - subjektivno nevarnost za izvedbo izvrbe (pri denarnih terjatvah) - objektivno nevarnost (pri nedenarnih terjatvah) - uporabo sile ali nastanka teko nadomestljive kode (pri nedenarnih terjatvah) - da dolnik z izdajo zaasne odredbe, e bi se izkazala za neutemeljeno, ne bi pretrpel hujih posledic od tistih, ki bi jih pretrpel upnik brez izdaje le-te (tehtanje interesov). Postopek se zane na predlog ali po uradni dolnosti (postopek zaradi motenja posesti, zakonski spori in spori iz razmerij med stari in otroki). Sodie izda sklep v katerem navede rok, koliko asa naj odredba traja. Sklep mora biti vedno obrazloen. Zaasne odredbe v drugih postopkih: - zakonski spori in spori iz razmerij med stari in otroki (411. len ZPP) - spori zaradi motenja posesti (427. len ZPP) - nepravdni postopki (114 len (ZNP) - spori zaradi kritve avtorskih pravic (170. len ZASP) - spori zaradi kritve pravi industrijske lastnine (123. len ZIL). 19. Kaj stori, e ugotovi, da kot nezakonski otrok nisi dedoval po oetu, kakni so roki? e se po pravnomonosti sklepa o dedovanju oseba, ki ni sodelovala v zapuinskem postopku, uveljavlja kakno pravico do zapuine kot dedi, zapuinsko sodie ne opravi nove glavne obravnave, temve napoti to osebo, da lahko uveljavlja svoje pravice v pravdi. Pravno sredstvo, s katerim se uveljavlja dedna pravica v pravdi, je dediinska toba. Z dediinsko tobo se uveljavlja dedna pravica zlasti tedaj, ko je bil toenec s sklepom o dedovanju ugotovljen kot dedi, dejansko pa ni dedi. V pravdi mora tonik dokazati, da ima dedno pravico oziroma, da ima monejo pravico od tiste, na katero toenec opira svojo posest zapuinskih predmetov in pa to, da ima toenec zapuinske predmete v posesti, sklicujo se na dedno pravico. Tonik zahteva, naj sodie: * ugotovi, da je on dedi, ali sodedi * naj toencu naloi, naj mu izroi zapuinske predmete, ki jih ima v posesti. Toba mora vsebovati oba zahtevka: ugotovitveni in dajatveni zahtevek. Iz ugotovitvenega namre izhaja, da zahteva tonik stvari kot sestavni del zapuine, da jih torej zahteva na temelju svoje dedne pravice. V nasprotnem primeru se dediinska toba ne bi razlikovala od lastninske tobe. Ta toba ne zastara. Roki, doloeni v zakonu so zastaralni. Potek roka ima za posledico izgubo tobenega zahtevka, ne pa izgubo dedne pravice. Roki: pravica dedia do potenega posestnika zastara v roku 1 leta, odkar je dedi izvedel za svojo pravico in za posestnika stvari zapuine, najpozneje pa v 10 letih, raunajo za zakonitega dedia od zapustnikove smrti, za oporonega dedia pa od razglasitve oporoke. Nasproti nepotenemu posestniku zastara ta pravica v 20 letih. 20. Vse v zvezi z ugotavljanjem oetovstva, koga toiti, e domnevni oe umre, v kakem roku. Pomembna je sodba Ustavnega sodia, da je ukinjen petletni rok za otroka, mislim da je sodba iz novembra ali decembra 2008. Za oeta otroka, rojenega v zakonski zvezi ali v dobi tristo dni po prenehanju zakonske zveza, velja mo otrokove matere. Za oeta otroka, ki ni rojen v zakonski zvezi, velja tisti, ki ga prizna za svojega ali igar oetovstvo se ugotovi s sodno odlobo. Oe lahko prizna svojega otroka pri CSD, pred matiarjem ali v javni listini ali v oporoki. Priznanje velja, e se s tem strinja otrokova mati. e se mati ne strinja, se lahko vloi toba pri sodiu v enem letu po prejemu obvestila, da se mati ne strinja, vendar najve v petih letih po rojstvu otroka. Tobo na ugotovitev oetovstva, lahko vloi v otrokovem imenu tudi mati, dokler izvruje roditeljsko pravico, pa tudi otrok, ko postane polnoleten (Ust. Doloba razveljavlja besedilo: vendar najkasneje pet let od dneva, ko postane polnoleten - velja od 5.11.2008). toba se lahko vloit tudi po smrti domnevnega oeta, vendar eno leto po njegovi smrti. 21. Vpis EL Za nastanek etane lastnine je potreben tudi vpis v ZK, ki se opravi na podlagi eno ali vestranskega pravnega posla (sporazuma o delitvi) ali sodne odlobe, ki je podlaga za nastanek etane lastnine. 22. Izpolnitev pogodbe Izpolnitev je pravno dejstvo, ki povzroi prenehanje obveznosti. Je reden nain prenehanja obveznosti. Izpolnitev je dejanje dolnika z namenom dosei v obveznostnem razmerju doloeni uspeh. Z izpolnitvijo preneha obveznost, ne preneha pa obveznostno razmerje. e kdo kaj plaa namesto dolnika, nastopi subrogacijski uinek.
69

Izpolnitveni upravienec (solvens) je oseba, ki je upraviena opraviti izpolnitveno ravnanje prejemniku (accipiens), ki je predmet obveznosti. To je lahko: * dolnik * tretja oseba: - upnik je dolan sprejeti izpolnitev od vsakogar, ki ima pravni interes; - upnik ni dolan sprejeti izpolnitve od 3. osebe, e mora izpolnitev opraviti dolnik osebno; - upnik lahko sprejme izpolnitev od 3. osebe brez dolnikove vednosti; - upnik ne sme sprejeti izpolnitve od 3. osebe, e se je dolnik ponudil, da bo sam izpolnil obveznost. Izpolnitelj je lahko poslovno nesposobna oseba, vendar lahko veljavno izpolni le, e je obstoj obveznosti nedvomen in e je obveznost zapadla. Predmet izpolnitve: Izpolnitev je izvritev vsebine obveznosti. Dolnik ne more izpolniti z niemer drugim. Upnik ne more zahtevati niesar drugega. Izpolniti je potrebno v celoti, izjema so denarne obveznosti. Zaporedje plail: naprej se plaajo stroki, nato obresti in na koncu glavnica (sog). Kraj in as izpolnitve: Dolnik je dolan izpolniti v kraju, ki je doloen s pravnim poslom ali zakonom. e kraj ni doloen in ga ni mono doloiti, je treba izpolniti v kraju, kjer je imel dolnik ob nastanku obveznosti sede ali prebivalie. Denarne obveznosti se izpolnjujejo v kraju, kjer ima upnik sede ali prebivalie. e rok ni doloen, se doloi glede na naravo in obiaje. e ni doloen in ga ni mono takoj doloiti, lahko upnik zahteva takojnjo izpolnitev, dolnik pa lahko zahteva takojen sprejem. Zamuda nastopi, ko dolg dospe. Pri fiksnih poslih se as izpolnitve bistvenega pomena. Zamuda zato pomeni razdor pogodbe. Upnik lahko doloi naknadni rok izpolnitve in obdri pogodbo. Pri nefiksnih poslih je obveznost mono izpolniti tudi po poteku roka. Dolnik pa lahko izpolni tudi predasno, e je rok dogovorjen izkljuno v interesu dolnika, vendar mora svoj namen sporoiti upniku in paziti, da ne izpolni ob nepravem asu. Prav tako lahko upnik zahteva predasno izpolnitev, e dolnik ni dal obljubljenega zavarovanja, e ni dopolnim zavarovanja in je rok doloen izkljuno v upnikovem interesu. 23. Oderuka pogodba - dokazno breme Oderuka pogodba je pogodba, pri kateri stranka izkoristi stisko, teko premoenjsko stanje, nezadostno izkuenost, lahkomiselnost ali odvisnost (neugoden poloaj drugega) in si izgovori zase ali za koga tretjega korist v oitnem nesorazmerju z njeno dajatvijo, storitvijo ali zavezo. Takna pogodba je nina. Nanjo se lahko sklicuje vsakdo, ki ima pravni interes. Sodie pazi na oderuko pogodbo po uradni dolnosti. Pravica do uveljavljanja ninosti oderuke pogodbe ne zastara. Okodovani pa lahko zahteva, da se njegova obveznost zmanja na pravien znesek, sodie ugodi taknemu zahtevku, e je to mogoe. V tem primeru pride do ustrezne spremembe pogodbe, ki ostane v veljavi. Roka za uveljavljanje zahteve je 5 let od sklenitve. Dokazno breme je na toniku 24. Odgovornost za dolgove pri odstopu dednega delea in odpovedi dediine! Dedi, ki se je odpovedal dediini, ni odgovoren za zapustnikove dolgove. Dedi, ki odstopi svoj dedni dele sodediu ali tretji osebi, prenese nanj svojo dedno pravico in tako ne odgovarja za dolgove. 14. KARMEN IGLI STROLIGO 1. Revizija (spremembe glede na stari ZPP) Novela ZPP-D je prinesla najve novosti ravno z revizijo. Novela uvaja institut dopuene revizije in kot odloile kriterij (ne)dopustnosti revizije skoraj v celoti opua vrednost spornega predmeta. Revizija se dopusti po kriteriju objektivnega pomena zadeve z vidika pravnega reda v celoti (reevanje pomembnih pravnih vpraanj in s tem prispevek k razvoju prava skozi sodni prakso. O dopustitvi revizije odloa Vrhovno sodie v dvofaznem postopku. Stranka najprej vloi predlog za dopustitev revizije, e jo sodie dopusti, pa ima 15 dni za vloitev revizije. Sklep o nedopustitvi revizije bo praktino neobrazloen. V sklepu o dopustitvi revizije bo sodie odloilo glede katerih vpraanj se revizija dopusti. Predlog se vloi neposredno pri Vrhovnem sodiu skupaj z izpodbijano sodno odlobo, v predlogu pa je potrebno podati zgoen in konkreten opis zadeve. Vrhovno sodie bo po novem pazilo izkljuno na kritve, ki jih zatrjuje stranka. Obveznost presoje pravilne uporabe materialnega prava po uradni dolnosti, odpade. Po noveli je revizija v vsakem primeru dopustna, e vrednost izpodbijanega dela sodbe presega 40.000 EUR., v gospodarskih sporih pa 200.000 EUR. Zakon pa postavlja tudi spodnji prag za dopustnost revizije 2.000 EUR. Omejitev je dopusta, saj stroki ne smejo biti v nesorazmerju z vrednostjo spora. Revizija je izkljuena na naslednjih podrojih: steaj, izvrba, sredstva zavarovanja, sodni register, zemljika knjiga in vrsta drugih nepravdnih postopkov. Pri tem izrednem pravnem sredstvu je glavni namen zagotovitev objektivne koristnosti (razvoj prava skozi sodno prakso, poenotenje sodne prakse). 2. Pritobeni razlogi - bistvena kritev dolob pravdnega postopka - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - zmotna uporaba materialnega prava 3. Procesne predpostavke (nateti in kaj se lahko sanira, kdaj pa je treba zavrei) Pred presojo utemeljenosti zahtevka je potrebno ugotoviti ali je toba sploh dopustna. Izpolnjene morajo biti
70

procesne predpostavke, ki se nanaajo na: - sodie: mednarodna, sodna, stvarna, krajevna pristojnost) - stranke (sposobnost biti stranka, procesna sposobnost, procesna legitimacija, pravilnost zastopanja po pooblaencih) - sporni predmet (da e ne tee pravda o isti stvari - litispendenca, da o stvari ni e pravnomono odloeno oziroma ni sklenjena sodna poravnava - res iudicata oziroma res transacta, ter da obstaja pravni interes tonika za tobo - pravovarstveni interes). Pri dajatvenih tobah se pravni interes domneva, pri ugotovitveni tobi je potrebno pravni interes posebej ugotoviti. e sodie ugotovi, da niso izpolnjene procesne predpostavke, tobo zavre. Razen pri krajevni in stvarni pristojnosti, pri kateri pride do odstopa zadeve pristojnemu sodiu. Pomanjkljivosti se lahko odpravijo pri: - sposobnosti biti stranka s postavitvijo skrbnika za poseben primer - krajevna in stvarna pristojnost - odstop zadeve pristojnemu sodiu 4. Postulacijska sposobnost Postulacijska sposobnost je sposobnost dati procesnim dejanjem pravno relevantno obliko. Postulacijska sposobnost se kae tako, da lahko stranka sama brez pooblaenca neposredno opravlja procesna dejanja. 5. Kaj se zgodi, e stranka umre med postopkom, ko je toba e vloena? Nesporno stalie sodne prakse je, da zoper tistega, ki je umrl pred vloitvijo tobe, toba sploh ni mogoa in jo je potrebno zavrei. Ni pomembno ali je stranka za asa svojega ivljenja pooblastila odvetnika za vloitev tobe. Procesno pooblastilo s smrtjo pooblastitelja sicer ne preneha, vendar to velja le, e pooblastitelj umre po zaetku postopka. e pooblastitelj umre po izdaji procesnega pooblastila, vendar e preden pooblaenec vloi tobo, pooblastilo preneha. e med postopkom umre stranka, ki je ne zastopa pooblaenec, se postopek prekine, e pa je stranko zastopal pooblaenec, se postopek nadaljuje brez prekinitve, kar je posledica pravila, da procesno pooblastilo s smrtjo stranke ne preneha. Sodba se bo glasila na dedie umrle osebe. e stranka umre med postopkom, sodba pa se glasi na ime umrle osebe, je to absolutna bistvena kritev postopka v zvezi v (ne)sposobnostjo biti stranka. e gre za zavrnilno sodbo, ne gre za kritev, saj pri zavrnitvi ne morejo nastati problemi v izvrbi (Vrhovno sodie). 6. Ugotavljanja oetovstva, pogoji za priznanje oetovstva, posebnosti postopka v teh zakonskih oz. starevskih sporih Za oeta otroka, rojenega v zakonski zvezi ali v dobi tristo dni po prenehanju zakonske zveza, velja mo otrokove matere. Za oeta otroka, ki ni rojen v zakonski zvezi, velja tisti, ki ga prizna za svojega ali igar oetovstvo se ugotovi s sodno odlobo. Oe lahko prizna svojega otroka pri CSD , pred matiarjem ali v javni listini ali v oporoki. Priznanje velja, e se s tem strinja otrokova mati. e se mati ne strinja, se lahko vloi toba pri sodiu v enem letu po prejemu obvestila, da se mati ne strinja, vendar najve v petih letih po rojstvu otroka. Tobo na ugotovitev oetovstva, lahko vloi v otrokovem imenu tudi mati, dokler izvruje roditeljsko pravico, pa tudi otrok, ko postane polnoleten (Ust. Doloba razveljavlja besedilo: vendar najkasneje pet let od dneva, ko postane polnoleten - velja od 5.11.2008). toba se lahko vloit tudi po smrti domnevnega oeta, vendar eno leto po njegovi smrti. Posebnost v teh sporih je, da sodie po uradni dolnosti ugotavlja doloena dejstva, ter da ni vezano na zahtevke strank. Tako je poudarjeno naelo oficialnosti. 7. Zastaranje, do kdaj se lahko poda ugovor zastaranja Dolnik mora ugovarjati zastaranje ter navesti relevantna dejstva in dokaze na prvem naroku za glavno obravnavo, pozneje pa le izjemoma pod pogoji, doloenimi v ZPP. V nasprotnem primeru sodie ugovora zastaranja ne upoteva. 8. Sprememba tobe, pogoji, da lahko namesto prvotnega toi drugega toenca Sprememba tobe je sprememba: - istovetnosti zahtevka - poveanje obstojeega zahtevka - uveljavljanje drugega zahtevka poleg obstojeega Toba ni spremenjena, e toea stranka: - spremeni pravno podlago tobenega zahtevka - zmanja tobeni zahtevek - spremeni, dopolni ali popravi posamezne navedbe. Toea stranka lahko spremeni tobo do konca glavne obravnave. Ko je toba vroena toeni stranki, je potrebna njena privolitev, vendar sodie dovoli spremembo, e je to smotrno za dokonno ureditev razmerja med strankama. Sprememba pa ni smotrna, e bi zaradi tega prilo do spremembe stvarne pristojnosti sodia. e se toena stranka spusti v obravnavanje glavne stvari, se teje, da je v spremembo privolila. Subjektivna sprememba tobe - spremeni se prvotno toena stranka. Potrebna pa je privolitev tistega, ki stopi v pravdo namesto toene stranke. e pa se je toena stranka e spustila v obravnavanje glavne stvari, je potrebna tudi njena privolitev. Kdor stopi v pravdo namesto toene stranke, mora prevzeti pravdo v tistem stanju, v katerem je, ko stopi vanjo 9. Cesija, katere terjatve se ne morejo prenaati s cesijo? Cesija je pogodba, s katero odstopnik (cedent = stari upnik) prenese (cedira) svojo terjatev na prevzemnika (cesionar) brez sodelovanja odstopljenega dolnika. Cesija je sprememba obligacijskega subjekta na aktivni strani. Vrste cesij: * pogodbena cesija
71

* nujna cesija * zakonska cesija * cesija z aktom dravnega organa. Pogoji za nastanek cesije: * dopustnost - odstopnik ne sem prenesti naslednjih terjatev: Terjatve katerih prenos je prepovedan po zakonu: - odkodninskih terjatev v obliki denarne rente - zapadlih odkodninskih terjatev - terjatev za povrnitev nepremoenjske kode - terjatev iz drubene pogodbe - druinskopravnih terjatev Terjatve, povezane z osebnostjo upnika Terjatve, katerih narava nasprotuje prenosu Terjatve, glede katerih je bil sklenjen pactum de non cedendo - dolnik in upnik sta se dogovorila, da upnik ne sme prenesti terjatve na drugega. * oblika na zahtevo prevzemnika: Oblika ni potrebna, vendar mora odstopnik prevzemniku izroiti vse dokaze o odstopljeni terjatvi in stranskih pravicah. Predmet odstopa je terjatev. Mora biti doloena in opredeljena. Lahko je tudi bodoa, pogojna, naturalna, nedospela, zapadla v izvrilnem postopku na upnika, e ne nastala. 10. Kaj je posest, kako izgleda toba oz. izrek sodbe, kaj se ugotavlja v postopku Posest je dejanska izkljuna oblast nad neko stvarjo. SPZ jo opredeljuje kot neposredno ali posredno dejansko oblast nad stvarjo. Pri tem ni pomembno ali ima tisti, ki ima stvar v posesti, tudi kakrnokoli pravico do posesti. Tipini primeri posestnikov so: lastnik, tat, ropar, najemnik, zakupnik, jemalec leasinga. Neposredna posest je neposredna dejanska oblast nad stvarjo, pri posredni posesti pa gre za to, da nekdo izvruje dejansko oblast nad stvarjo prek koga drugega. Primer: A je lastnik kolesa, ki ga posodi B-ju. V tem primeru je A posredni, B pa neposredni posestnik. Pomembno je, da med posrednim in neposrednim posestnikom obstaja neko posestnoposredovalno razmerje. Za posredno posest zadostuje, da ima neposredni posestnik posest nad stvarjo iz kakrnega koli pravnega naslova. Znailnost ureditve varstva posesti je, da varuje zgolj posest, ne glede na to, ali ima tisti, ki se sklicuje na varstvo, pravico do posesti ali ne. Posestnik je varovan proti vsakemu motenju posesti, celo v primeru, da to motenje prihaja od lastnika stvari. namen ureditve varstva posesti je ravno varovanje posestnika pred samovoljnimi posegi, saj pravo ne more tolerirati nasilnih sprememb obstojeega dejanskega stanja. SPZ kot izjemo od naela prepovedi samovoljnega ravnanja dovoljuje samopomo, ter doloa zelo stroge pogoje. Zahteva se, da je nevarnost neposredna, da je samopomo nujna, da nain samopomoi ustreza okoliinam, v katerih obstaja nevarnost in da je samopomo takojnja. Toba zaradi motenja posesti - znailni so kratki roki in dejstvo, da se ne razpravlja o pravici. Pravico do posestnega varstva ima tudi tisti, ki nima pravice do posesti. Toenec se tako ne more sklicevati na to, da je on lastnik stvari. Varuje se nedobroverna posest, celo, e je ta bila pridobljena s silo, na skrivaj ali z zlorabo zaupanja, vendar pa lahko toenec ugovarja, da mu je tonik sam odvzel posest s silo, na skrivaj ali z zlorabo zaupanja, pod pogojem, da je toenec pridobil posest nazaj v okviru dovoljene samopomoi. Posestnik pa nima pravnega varstva, e motenje ali odvzem posesti temelji na zakonu (npr. rube). Sodno varstvo pred motenjem je mogoe zahtevati v prekluzivnem roku 30 dni od dneva, ko je posestnik zvedel za motenje in storilca, vendar ne pozneje kot v enem letu od dneva, ko je motenje nastalo. Izrek sodbe: toena stranka je dolna v roku ___ (sodie ga doloi samo) prenehati z motenjem posesti na nepreminini toee stranke par.t. , k.o. 11. Posebnosti tega sklepa o posestnem sporu v izvrbi e dolnik prostovoljno izpolni svojo obveznost, potem pa ponovno moti posest na nain, ki se ne razlikuje od prejnjega motenja, izda sodie na upnikov predlog na podlagi istega izvrilnega naslova nov sklep o izvrbi, s katerim naloi vrnitev stvari v posest, oziroma sklep o izvrbi, s katerim izree kazen za neizvritev dejanja, ki ga more opraviti le dolnik. Predlog lahko poda upnik v 30 dneh od dneva, ko je izvedel za ponovno motenje posesti, najkasneje pa v enem letu od ponovnega motenja. 12. Izvrba na podlagi verodostojne listine Za denarne terjatve se dovoli izvrba na podlagi verodostojne listine. Listina je verodostojna, e tako doloa ZIZ. Lahko pa to doloa tudi drug zakon (SPZ). Verodostojne listne op ZIZ so: - faktura - menica in ek s protestom in povratnim raunom, kadar je to potrebno za nastanek terjatve - javna listina - izpisek iz overjenih poslovnih knjig - po zakonu overjena zasebna listina - listina, ki ima po posebnih predpisih naravo javne listine Predlogu za izvrbo mora biti verodostojna listina priloena v izvirniku ali overjenem prepisu. Sklep o izvrbi na podlagi verodostojne liste vsebuje tudi kondemnatorni del, v katerem sodie dolniku naloi, da v paricijskem roku (8 ali 3 dni) poravna terjatev, skupaj z odmerjenimi stroki, ter del v katerem sodie dovoli izvrbo za poplailo teh terjatev. Upnik pa mora v predlogu vedno navesti dan zapadlosti terjatve.
72

15. VLAJ 1. Predhodna vpraanja; kaj pa e eli tonik, da bi imela ta ugotovitev sodia uinek pravnomonosti? (ugotovitvena toba, tudi vmesni ugotovitveni zahtevek po 181(3) ZPP) Kadar je odloba sodia odvisna od predhodne reitve vpraanja, ali obstaja kakna pravica ali pravno razmerje (pravno vpraanje), pa o njem e ni odloilo sodie ali drug organ, lahko sodie samo rei to vpraanje, e ni s posebnimi predpisi drugae doloeno. Reitev predhodnega vpraanja ima pravni uinek samo v pravdi, v kateri je bilo vpraanje reeno. e pa je o predhodnem vpraanju e bilo pravnomono odloeno, velja naelo vezanosti na tako reitev (kar je ugotovljeno s pravnomono sodbo se teje za resnino). Z ugotovitveno tobo toea stranka zahteva, da sodie ugotovi obstoj oziroma neobstoj kakne pravice ali pravnega razmerja ali pa pristnost ali nepristnost kakne listine. Pogoji za dopustnost ugotovitvene tobe: - zahteva se le ugotovitev pravice ali pravnega razmerja kot celote, ne pa ugotovitev posameznega dejstva; - tonik mora izkazati pravni interes t.j. okoliine, ki kaejo na to, zakaj takno varstvo potrebuje, kakno korist bo imel od tega. Namen vmesnega ugotovitvenega zahtevka je omogoiti strankam, da doseejo, da sodie odloi tudi o obstoju prejudicialnega pravnega razmerja v izreku sodbe z uinkom pravnomonosti. e tonik postavi vmesni ugotovitveni zahtevek in s tem zahteva, da sodie odloi o obstoju prejudicialnega pravnega razmerja, obstoj tega razmerja ne pomeni ve le predhodnega vpraanja, od katerega je odvisna odloitev o zahtevku, ampak preraste v neposredno vsebino enega izmed zahtevkov v tobi. Razlika med predhodnim vpraanjem in vmesnim ugotovitvenim zahtevkom je v tem, da sodie odloi o predhodnem vpraanju le v obrazloitvi sodbe (kar ne postane pravnomono, saj postane pravnomoen le izrek), odloitev o vmesnem ugotovitvenem zahtevku pa ima uinek pravnomonosti 2. Kakne vrste kumulacije poznamo (objektivne, subjektivne...), potem me je spraeval bolj podrobno o objektivni kumulaciji, kakni pogoji morajo biti izpolnjeni, o eventualni kumulaciji itd. Poznamo: - subjektivno kumulacijo: gre za zdruevanje procesnih subjektov na strani pravdnih strank - sospornitvo. Ta se deli na aktivno (zdruitev na strani tonika) in pasivno (zdruitev na strani toenca). Sospornitvo: * materialno * formalno * navadno * enotno * nujno * zakonito * zaetno in naknadno * podrejeno (eventualno) Objektivna kumulacija je podana, kadar isti tonik proti istemu toencu v eni tobi uveljavlja ve razlinih tobenih zahtevkov. Gre za ve glavnih zahtevkov. Zdruevanje zahtevkov je lahko podano e ob vloitvi tobe (zaetna kumulacija), lahko pa do tega pride med postopkom, ko tonik prvemu doda nov zahtevek (naknadna kumulacija). Pri objektivni kumulaciji zahtevkov mora vsak zahtevek izpolnjevati enake procesne pogoje, kot e bi bil uveljavljen v posebni tobi. Za vsak zahtevek velja, da mora tonik navesti dejstva in dokaze, ki ga utemeljujejo. e toenec ne odgovori na vse zahtevke, se za tiste izda zamudna sodba. Posebna vrsta kumulacije je eventualna kumulacija oziroma uveljavljanje podrejenega (eventualnega) zahtevka. Podrejeni zahtevek je postavljen za primer, e bo primarni zahtevek zavrnjen. Ta procesni institut je koristen predvsem v primerih, ko tonik ne more z gotovostjo oceniti, do esa je po materialnem pravu upravien. Pogoj za uveljavljanje eventualnega zahtevka je obstoj medsebojne zveze ter predpisana ista vrsta postopka in ista stvarna pristojnost. Posebna oblika kumulacije zahtevkov je uveljavljanje vmesnega ugotovitvenega zahtevka. Dopustnost kumulacije zahtevkov je izraz naela ekonominosti 3. potem me je spraeval nekaj v zvezi s tem, kako bi toil dedie za dolg zapustnika; to je bilo bolj v stilu debate in sva la hitro naprej in se ne spomnim isto tono za kaj je lo; sva pa skupaj ugotovila, da verjetno ne nujno kot eventualne sospornike, ker po OZ na primer za enega solidarnega dolnika dolg lahko zastara, za drugega pa ne... 4. Kakne vrste predpostavka je aktivna legitimacija - procesna ali materialna? Materialna: e tonik ni aktivno legitimiran, se izda zavrnilna sodba. Aktivno procesno legitimiran za vloitev tobe je tisti, ki zatrjuje, da je nosilec upravienec iz materialnopravnega razmerja in ki s tem uveljavlja varstvo svojih pravic. 5. Zamudna sodba, kaj je novost? (rok za popravo nesklepnosti...) Sodie izda zamudno sodbo: - e toenec ne odgovori na tobo v roku 30 dni; - e toenec ne pride na poravnalni narok ali prvi narok za glavno obravnavo Pod pogojem, da je toba sklepna (to pomeni, da mora iz dejstev navedenih v tobi, izhajati utemeljenost tobenega zahtevka). Zakon doloa pogoje za izdajo zamudne sodbe: - da je pravilno vroena toeni stranki - da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati
73

- da je toba sklepna - da dejstva, na katera se opira tobeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predloil sam tonik, ali z dejstvi, ki so na splono znana. e je toba nesklepna, sodie toniku naloi rok, za odpravo nesklepnosti s sklepom. e toea stranka tobe ustrezno ne odpravi, sodie tobeni zahtevek zavrne (ZPP-D). Sodie pa ne vraa tobe v popravo, e je oitno, da stranka nesklepnosti tobe ne bi mogla odpraviti. 6. Kdo odloa v zemljikoknjinih zadevah (ZK referent, ZK sodnik), kdaj je potem odloba pravnomona? O vpisih v ZK odloa ZK sodie (okrajno sodie), ki je pristojno za vodenje glavne knjige glede na lego k.o. ZK postopek je urejen v ZZK, subsidiarno pa se zanj uporabljajo pravila nepravdnega postopka. Kot postopkovni naeli sta poudarjeni naeli zakonitosti oz. formalnosti postopka in naelo vrstnega reda. Izrecno je poudarjeno naelo hitrosti postopka, zato je zaslianje strank omejeno, postopek poteka veinoma na podlagi listin. V ZK zadevah na prvi stopnji odloa ZK referent, ki je sodni uslubenec. Zakon doloa vpise, o katerih mora e na prvi stopnji odloiti sodnik. Odloba postane pravnomona, e ni vloen ugovor - 8 dni (e odloa ZK referent), oziroma, e ni vloena pritoba, kadar odloa ZK sodnik. 7. Izbrisna toba (po ZZK): kdo jo lahko vloi, proti komu in kaken je uinek? Odpravi materialnopravno nepravilnih vpisov je namenjen poseben INSTITUT IZBRISNE TOBE. Ureditev izbrisne tobe je v celoti podrejena naelu zaupanja v ZK. Izbrisna toba je po naravi stvarnopravna toba, podobna vindikcijski tobi. Z vindikcijo preminine se zahteva vrnitev stvari, z izbrisno tobo pa ugotovitev neveljavnosti vknjibe in vzpostavitev prejnjega ZK stanja. Izbrisno tobo vloi prejnji lastnik nepreminine. Listina, ki je bila podlaga vknjibi, je bila formalnopravno pravilna, njena materialnopravna podlaga pa ne. V postopku odloi pravdno sodie, ZK sodie pa izvede njene uinke z izbrisom potem, ko odloba postane pravnomona. Tudi z izbrisno tobo pa ni mogoe posei v naelo zaupanja v ZK. Zakon v skladu z naelom zaupanja namre varuje dobroverno osebo, ki se je zanesla na stanje vpisov v ZK. Primer: Med tonikom in toencem je bila sklenjena zavezovalna pogodba in tonik je toencu izdal tudi popolno ZK dovolilo. Na tej podlagi je bila opravljena vknjiba lastninske pravice v korist toenca. Kasneje se izkae, da je bila zavezovalna pogodba neveljavna. V skladu s splonimi materialnopravnimi pravili z ugotovitvijo neveljavnosti pogodbe zaradi naela kavzalnosti oivi LP prejnjega lastnika. Vendar lastnina oivi samo zunajknjino. e eli prejnji lastnik izkljuiti tudi tveganje uinkovanja naela zaupanja v ZK, mora dosei tudi vnovino vknjibo svoje pravice. To dosee z izbrisom vknjibe, ki nima materialnopravne podlage. 8. Kaj lahko stori, e ti je prekrena predkupna pravica? Koga lahko toi in na kaj? Ali bi lahko toil na ninost pogodbe Predkupna pravica je obligacijska pravica v razmerju med lastnikom stvari in predkupnim upraviencem. e je tretji sklenil prodajno pogodbo z lastnikom stvari v dobri veri, da kupuje stvar, ki je prosta predkupne pravice, oziroma da je bila predkupna pravica spotovana, uiva predkupni upravienec pravno varstvo samo proti lastniku stvari. e pa tretji ni bil v dobri veri, lahko pravne posledice veljajo tudi zanj. Predkupni upravienec ima tako zahtevek za razveljavitev pogodbe. S tobo lahko izpodbija prodajno pogodbo, s katero je krena predkupna pravica. Prvi del tobe je oblikovalni, z njim se zahteva razveljavitev prodajne pogodbe, drugi del pa je dajatveni, predkupni upravienec mora zahtevati, da kupec iz razveljavljene pogodbe z njim sklene novo prodajno pogodbo pod enakimi pogoji. Uveljavljanje zahtevka pa je vezano na roke, ki so prekluzivni. Subjektivni prekluzivni rok je odvisen od naina kritve predkupne pravice in znaa 6 mesecev. e predkupni upravienec o prodaji sploh ni bil obveen, subjektivni rok tee od dneva, ko je izvedel za prodajno pogodbo. e pa je bila prodajna pogodba sklenjena pod ugodnejimi pogoji, subjektivni rok tee od dneva, ko je predkupni upravienec izvedel za pogoje prodaje, ki so ugodneji kot v predkupni pogodbi. Objektivni prekluzivni rok znaa 5 let od prenosa lastninske pravice na tretjega. Predkupni upravienec lahko uveljavlja tudi odkodninski zahtevek zaradi kode, ki mu je s tem nastala. Proti dobroverni osebi nima zahtevka, e pa ni v dobri veri, odgovarjata lastnik stvari in tretji. Na ninost ne more toiti ker je ninostna sankcija po OZ samo, e zakon ne predpisuje esa drugega - s tem, da bi toil na ninost, bi se lahko izognil rokom, ki jih zakon predpisuje pri tobi v zvezi s predkupno pravico. 9. Kakne vrste zahtevek je ninostni zahtevek? Ugotovitveni . 10. Kakno obliko oporoke, bi svetoval nekomu, ki je slep? potem sva bolj skozi debato ugotavljala katere ne pridejo v potev (pisna pred priami npr. ne, ker ne bi mogel prebrati, kaj so mu pripravili...) in katere ja (nekako sva ugotovila, da je sodna e najbolj primerna) Sodna ali notarska oporoka. 11. Nesklepnosti tobe Toba ni sklepna, kadar iz dejstev navedenih v tobi, ne izhaja utemeljenost tobenega zahtevka. Gre za preizkus subsumpcije zatrjevanih dejstev pod materialno pravo in ne za preizkus procesnih predpostavk. e je toba nesklepna, sodie toniku naloi rok, za odpravo nesklepnosti s sklepom in ne izda takoj zavrnilne zamudne sodbe. e toea stranka tobe ustrezno ne odpravi, sodie tobeni zahtevek zavrne (ZPP-D). Sodie pa ne vraa tobe v popravo, e je oitno, da stranka nesklepnosti tobe ne bi mogla odpraviti. Za nesklepnost bo lo v primeru ko tonik v tobi za razveljavitev pogodbe navaja, da toenec ob zapadlosti ni izpolnil, ne navede pa, ali je dal toencu dodatni rok za izpolnitev; ali pa v tobi za uveljavitev jamevanja za napake ne navede dejstva, da je napako pravoasno grajal.
74

12. Predhodno vpraanje Kadar je odloba sodia odvisna od predhodne reitve vpraanja, ali obstaja kakna pravica ali pravno razmerje (pravno vpraanje), pa o njem e ni odloilo sodie ali drug organ, lahko sodie samo rei to vpraanje, e ni s posebnimi predpisi drugae doloeno. Reitev predhodnega vpraanja ima pravni uinek samo v pravdi, v kateri je bilo vpraanje reeno. e pa je o predhodnem vpraanju e bilo pravnomono odloeno, velja naelo vezanosti na tako reitev (kar je ugotovljeno s pravnomono sodbo se teje za resnino). 13. Katere dokazne predloge upoteva sodie - ali lahko katerega zavrne, zakaj O tem, kateri dokazi naj se izvedejo, odloa sodie (dokazni sklep). Sodie upoteva dokazne predloge, ki so bili dani na prvem naroku za glavno obravnavo, kasneje pa le, kolikor stranka dokae, da jih brez svoje krivde ni mogla navesti prej. Sodie lahko tudi zavrne dokaz s prio, e oceni, da pria o zadevi ne ve niesar. Sodie sme zavrniti dokaz le, e za to obstaja upravien razlog. 16. JELKA VERTANIK ZADRAVEC 1. Vzorni postopek 279b ZPP-D: ob izvedbi vzornega postopka se vsi drugi postopki, ki se opirajo na enako ali podobno dejansko in isto pravno podlago, prekinejo. Stranka, ki je imela monost sodelovati v taknem postopku, ne more oporekati niti dejanskim ugotovitvam niti pravnim staliem, ki jih je zavzelo sodie. To pride v potev, e je odloitev v kodo stranke, ki je v vseh postopkih ista. V drugih - prekinjenih - postopkih bo sodie telo ta stalia za obvezujoa. V nasprotnem primeru, e bo odloitev ugodna, to ne more zavezovati sodi v prekinjenih postopkih in torej iti v kodo nasprotnim strankam v teh postopkih. Prilo bi do kritve ustavne pravice do izjavljanja. 2. Kdo ne sme biti zaslian kot pria, kdaj lahko pria odkloni odgovor na posamezno vpraanje Kot pria ne sme biti zaslian, kdor bi s svojo izpovedjo prekril dolnost varovanja uradne ali vojake skrivnosti, dokler ga pristojni organ ne odvee te dolnosti. Pria lahko odkloni odgovor na posamezno vpraanje, e ima za to tehtne razloge, zlasti e, e bi s svojim odgovorom na tako vpraanje spravila v hudo sramoto, precejnjo premoenjsko kodo ali v kazenski pregon sebe ali svoje sorodnike 3. Novosti glede pisnih izjav pri Predloitev pisnih izjav pri pripomore h koncentraciji in ekonominosti postopka, in sicer: - sodie lahko ugotovi, da predlagana pria ne more izpovedati ni o pravno relevantnih dejstvih in ta dokaz zavrne, -e nobena od strank ne bo vztrajala pri ustnem zaslianju prie, bo sodie kot dokaz z zaslianjem prie lahko ocenilo njeno pisno izjavo, - na podlagi pisne izjave bo mogoe oceniti, kakna dejstva pria pozna in o em se lahko izree. Izjavo prie je mogoe dobiti na predlog sodia ali na lastno pobudo. e ena od stranka zahteva zaslianje prie, se le-to mora izvesti kljub njeni pisni izjavi. e se kasneje izkae, da stroek z zaslianjem prie ni bil potreben, se ta stroek naloi osebi, ki je zahtevala zaslianje, ne glede na uspeh v pravdi. 4. Novosti glede osebnega vroanja Osebno se vroajo: toba, sodna odloba, zoper katero je dovoljena posebna pritoba, izredno pravno sredstvo in nalog za plailo sodne takse in vabilo stranki na poravnalni narok ali prvi narok za glavno obravnavo. Osebna vroitev se opravlja tako, kot se je doslej opravljala neosebna. e vroevalec naslovnika ne najde, v nabiralniku pusti obvestilo. Vendar ne ve obvestila o tem, kdaj bo vroitev poskuena znova, pa pa obvestilo, da pisanje aka (praviloma) na poti 15 dni. e v tem asu ni dvignjeno, nastopi fikcija vroitve (in sicer s potekom 15 dni - ne kot doslej e s trenutkom, ko je bilo pueno obvestilo). Da se zagotovi im veja dejanska verjetnost, da se bo naslovnik kljub temu seznanil s pisanjem, se mu pisanje pusti v nabiralniku. 5. Sestavine vloge in tobe Vloga mora biti razumljiva in obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnava. Predvsem pa mora obsegati: - navedbo sodia - stalno oziroma zaasno prebivalie oziroma sede strank, zakonitih zastopnikov in pooblaencev - sporni predmet - vsebino izjave Vlonik mora vlogo tudi podpisati. Toba pa mora vsebovati: - zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev - dejstva, na katera tonik opira zahtevek - dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo - druge podatke, ki jih mora imeti vsaka vloga. 6. Kdaj se zane pravdni postopek, kdaj pravda Pravdni postopek se zane s tobo. Pravda zane tei z vloitvijo tobe toeni stranki. 7. Predhodni preizkus tobe Je prva in obligatorna faza pripravljalnega postopka, ki traja samo, dokler toba ni poslana toeni stranki v odgovor. Njen namen je preizkus ali so podane vse obvezne sestavine tobe in procesne predpostavke. Predhoden preizkus se opravi na podlagi podatkov v tobi in dejstev, ki so sodiu znana in jih lahko upoteva po uradni dolnosti (splono znana dejstva). Ta faza postopka je namenjena zlasti odpravi pomanjkljivosti zaradi nepopolne ali nerazumljive tobe. Z vpraanjem sklepnosti se sodnik ukvarja ele v primeru toeneve zamude roka za vloitev odgovora na tobo in ne e ob predhodnem preizkusu tobe. Za sklepnost je potrebno, da iz zatrjevanih dejstev,
75

ki jih toena stranka z opustitvijo odgovora na tobo prizna, izhaja utemeljenost zahtevka. Faza predhodnega preizkusa tobe se kona z vroitvijo tobe toencu, s tem trenutkom nastopi litispendenca, ki preneha s pravnomonim zakljukom postopka. 8. Razpolaganje z zahtevki V pravdnem postopku stranke prosto razpolagajo z zahtevki in sodie odloa v mejah postavljenih zahtevkom. To je izraz naela dispozitivnosti. Stranke se lahko odpovedo svojemu zahtevku, pripoznajo nasprotnikov zahtevek in se poravnajo - materialne procesne dispozicije. 9. O em sodie odloa? Sodie odloa v mejah postavljenih zahtevkov. Sodie druge stopnje pazi na prekoraitev zahtevka samo na zahtevo stranke. Dispozitivnost je mono omejena v postopkih iz druinskopravnih razmerij. V zakonskih in oetovskih sporih ni dopustna pripoznava in odpoved zahtevku, izdaja zamuden sodbe, in vmesne sodbe na podlagi sporazuma strank ter sodna poravnava. Sodna poravnava je dopustna glede vzgoje, varstva in preivljanja otrok, vendar so pooblastila sodia moneja kot v pravdnem postopku. Sodie namre poravnave ne dopusti, e ugotovi, da ni v interesu otroka. 10. Katera dejstva se tejejo za priznana Dokazovati ni potrebno dejstev (tejejo za priznana): - ki jih je stranka pred sodiem priznala - dejstev, ki jih stranka ne zanika ali jih zanika brez navajanja razlogov, se tejejo za priznana, razen e namen zanikanj teh dejstev izhaja iz sicernjih navedb strank (ZPP-D) - dejstev, ki se po zakonu domnevajo (lahko se dokazuje, da ne obstajajo) - splono znanih dejstev 11. Kdaj sodie odloa po prostem preudarku? 216. len ZPP Sodie odloi po prostem preudarku, e se viina kode ne more natanno ugotoviti ali e je to zamudno in predrago. e odloitev o enem od ve uveljavljenih zahtevkov iste toee stranke v isti tobi glede na celoto predstavlja le neznaten del, odloanje o podlagi ali viini tega zahtevka pa bi bilo pretirano zamudno ali predrago, lahko sodie o dejstvih, ki se nanaajo na podlago oziroma viino zahtevka, odloi po prostem preudarku. To je izjema, ki jo je potrebno ozko tolmaiti. Nepremoenjska koda se doloi po pravilu pravinosti, pri premoenjski pa se prisodi popolna odkodnina. Odloanje po prostem preudarku se nanaa na dejanska, ne na pravna vpraanja. Nadomea pa dokazovanje in je zato izjema. 12. Kaj, e ni plaana taksa za tobo? Sodna taksa za tobo mora biti plaana najkasneje v roku, ki ga doloi sodie v nalogu za plailo sodne takse. Sodie opozori stranko na posledice neplaila sodne takse, in sicer e taksa ne bo plaana v roku in tudi ne bodo podani pogoji za oprostitev odlog ali obrono plailo sodne takse, se bo telo, da je toba umaknjena. 13. Zamudna sodba Sodie izda zamudno sodbo: - e toenec ne odgovori na tobo v roku 30 dni; - e toenec ne pride na poravnalni narok ali prvi narok za glavno obravnavo Pod pogojem, da je toba sklepna (to pomeni, da mora iz dejstev navedenih v tobi, izhajati utemeljenost tobenega zahtevka). Zakon doloa pogoje za izdajo zamudne sodbe: - da je pravilno vroena toeni stranki - da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati - da je toba sklepna - da dejstva, na katera se opira tobeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predloil sam tonik, ali z dejstvi, ki so na splono znana. e je toba nesklepna, sodie toniku naloi rok, za odpravo nesklepnosti s sklepom. e toea stranka tobe ustrezno ne odpravi, sodie tobeni zahtevek zavrne (ZPP-D). Sodie pa je vraa tobe v popravo, e je oitno, da stranka nesklepnosti tobe ne bi mogla odpraviti. 14. Subjektivna sprememba tobe Subjektivna sprememba tobe - spremeni se prvotno toena stranka. Potrebna pa je privolitev tistega, ki stopi v pravdo namesto toene stranke. e pa se je toena stranka e spustila v obravnavanje glavne stvari, je potrebna tudi njena privolitev. Kdor stopi v pravdo namesto toene stranke, mora prevzeti pravdo v tistem stanju, v katerem je, ko stopi vanjo 15. Kdaj lahko sodie odloi mimo zahtevka V sporih o varstvu, vzgoji in preivljanju otrok ter v sporih o stikih otrok s stari in z drugimi osebami sodie ni vezano na postavljene zahtevke. 16. Oblika pogodbe, kdaj mora biti pisna, dogovorjena oblika Oblika, e je predpisana, je ena izmed predpostavk za veljavnost pogodbe, in sicer kot: * predpisana oblika - zahteva zakona, da mora biti pogodba v doloeni obliki * dogovorjena oblika - pogodbeni stranki se dogovorita, da naj bo oblika pogoj za veljavnost njune pogodbe. Razlikujemo: * obliko za veljavnost (forma ad valorem): oblinost se zahteva za samo veljavnost pravnega posla. Posledica je ninost. * oblika za dokazovanje (forma ad probationem): stranki z njo dokazujeta obstoj pogodbe. Pri dogovorjeni obliki za dokazovanje s sklenitvijo pogodbe nastane za stranki obveznost dati pogodbi potrebno obliko. Pogodba je sklenjena, ko je doseeno soglasje o njeni vsebini. Za stranki pa nastane obveznost pogodbi dati primerno obliko.
76

Vrste oblik: * neformalne oblike: - ustna oblika - konkludentna ravnanja - molk * formalne oblike: - pisna oblika - sklenitev pred priami - sklenitev pred dravnim organom (notarski zapis, sodna overitev) - sveana oblika (sklenitev zakonske zveze) Pogodba, ki ni sklenjena v predpisani obliki, je nina, razen, e iz namena predpisane oblike ne izhaja kaj drugega. Osnovna sankcija je ninost, potrebno pa je ugotoviti, iz kaknega namena zakon predpisuje obliko. Neupotevanje dogovorjene oblike je ninost. Konvalidacija pri pomanjkanju pisne oblike se nanaa na situacijo, ko je bila pogodba z manjkajoo obliko izpolnjena. Pogodba je kljub pomanjkanju oblike, veljavna, e sta stranki v celoti ali preteno izpolnili pogodbene obveznosti, razen e iz namena predpisane oblike oitno izhaja kaj drugega. Konverzija: pravni posel brez predpisane oblinosti izpolnjuje obline pogoje nekega drugega pravnega posla (e se pri menici ne upoteva oblinost predpisov, e vedno izpolnjuje pogoje za nakaznico). 17. Pravne napake S sklenitvijo prodajne pogodbe se prodajalec zavee, da bo opravil razpolagalni pravni posel, potreben za prenos lastninske pravice na kupca in po potrebi opravil druga pravna dejanja oziroma zagotovil ustrezne pogoje, da bo kupec stvar prejel v ustreznem stanju. Da bi prodajalec pravilno izpolnil svojo obveznost glede pravnega stanja stvari, mora: * opraviti ustrezen razpolagalni pravni posel v korist kupca, ki je potreben za prenos lastninske pravice na stvari kupca * zagotoviti pravne pogoje, da bo kupec pridobil lastninsko pravico * zagotoviti pravne pogoje, da je pravno stanje stvari ustrezno obiajnemu oziroma pogodbenemu pravnemu stanju. Prodajaleva izpolnitev ima zato znailnosti izpolnitve s pravno napako, e takrat, ko zane uinkovati razpolagalni pravni posel, s katerim je prodajalec prenesel lastninsko pravico na kupca, obstaja naslednji pravni poloaj: * pogoji za pridobitev lastninske pravice niso izpolnjeni oziroma prenehajo * stvar je predmet pravic oziroma pravnih dejstev, ki omejujejo uresnievanje kupeve lastninske pravice. Kupec mora o pravni napaki obvestiti prodajalca, ko to napako ugotovi. Sankcije za pravne napake: * pogodba je razvezana, e prodajalec ne ravna po kupevi zahtevi in mu kdo stvar odvzame * odstop od pogodbe ali zmanjanje kupnine (odloitev na strani kupca) * pravica do povraila kode v vsakem primeru * e pa je kupec vedel za monost, da mu bo stvar vzeta ali da bo njegova pravica zmanjana, nima pravice do odkodnine, pa pa lahko zahteva vrnitev oziroma znianje kupnine. 18. Elementi gradbene pogodbe Gradbena pogodba je pogodba, s katero se ena stranka (izvajalec) zavee, da bo po doloenem nartu v dogovorjenem roku zgradila doloeno gradbo na doloenem zemljiu ali da bo na takem zemljiu oziroma na e obstojeem objektu izvedla kakna druga gradbena dela, druga pogodbena stranka (naronik) pa se zavee za opravljeni posel plaati doloeno ceno. Gradbena pogodba je posebna vrsta podjemne pogodbe, katere predmet je izdelava (nove) stvari. Predmet je izdelava nove stvari, vendar ne katere koli, temve izgradnja objekta oziroma oprava drugih gradbenih del. Stranki sta izvajalec (stranka, ki se s sklenitvijo pogodbe zavee na naronikovi nepreminini zgraditi objekt ali na tej nepreminini opravi druga gradbena dela) in naronik (ima pravico zahtevati, da izvajalec objekt zgradi oziroma izvede druga gradbena dela, ki so predmet pogodbe). Bistvene sestavine gradbene pogodbe: * predmet stranki doloita na podlagi projektne dokumentacije, ki je sistematino urejen sestav nartov oziroma tehninih opisov in poroil, izraunov, risb in drugih prilog; * cena: odplanost je bistvena znailnost gradbene pogodbe, vendar doloitev viine plaila ni bistvena (nujna) sestavina pogodbe, v tem pomenu, da bi stranki to morali urediti v pogodbi. e tega ne naredita se cena doloi glede na as, ki je obiajno potreben, da se tak posel opravi in glede na plailo, ki je obiajno za tako vrsto posla. Oblika: Gradbena pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki, ki je predpisana izkljuno zaradi varstva interesa strank in zaradi dokaznih namenov. 19. Pogodba o delu Pogodba o delu je pogodba, s katero se ena pogodbena stranka (podjemnik) zavee opraviti (izvriti) doloen posel, druga pogodbena stranka (naronik), pa se zavee plaati za opravljeni posel. Po nainu izpolnitve spada izpolnitveno ravnanje, ki se ga podjemnik s podjemno pogodbo zavee opraviti, med storitvene obveznosti. Merilo za presojo, ali je podjemnik izpolnil svojo obveznost, je konni rezultat (uspeh) njegove storitve. Zato ima podjemnik pravico terjati plailo samo, e je ta konni rezultat dosegel. V tem pomenu
77

podjemnik nosi tveganje za uspeh svojega delovanja. Konni rezultat je tudi merilo za presojo, ali je podjemnik pravilno izpolnil svojo obveznost. Za podjemno pogodbo je znailna odplanost. Naronik se namre zavee podjemniku plaati za opravljeni posel. Oblika za veljavnost ni doloena. Pogodba je lahko tudi neoblina. Stranki: * podjemnik: se zavee opraviti doloen posel (ima poloaj profesionalne osebe) * naronik: ima pravico zahtevati, da podjemnik posel opravi, ki je predmet pogodbe in se hkrati zavee plaati za opravljeni posel. Bistvene sestavine podjemne pogodbe: * predmet je oprava posla: izdelava stvari, popravilo stvari, telesno (fizino) delo, intelektualno (umsko) delo * plailo: cena ni bistvena sestavina podjemne pogodbe Vrste podjemnih pogodb: * tipina podjemna pogodba: podjemnik se zavee izdelati doloeno stvar * atipina podjemna pogodba: - podjemna pogodba, katere predmet je popravilo stvari - podjemna pogodba, katere predmet je intelektualno (umsko) delo - podjemna pogodba, katere predmet je telesno (fizino) delo - posebna vrste nominatnik (imenskih) najemnih pogodb: prevozna pogodba, gradbena pogodba 20. Kdaj je pogodba sklenjena? Pogodba je sklenjena, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah. Stranki se sporazumeta, ko nastane soglasje volj ali konsenz, e niso predpisane e druge predpostavke za sporazum (oblika, izroitev stvari). 21. Objektivna in krivdna odgovornost in oprostitev odgovornosti Subjektivna odgovornost: Krivda je podana, e okodovalec povzroi kodo namenoma ali iz malomarnosti. Krivda povzroitelja kode se v naem odkodninskem pravu domneva: povzroitelj kode velja za krivega, e ne dokae, da je koda nastala brez njegove krivde. Gre za krivdno odgovornost z obrnjenim dokaznim bremenom. Namen je najteja oblika krivde. Poznamo: * direkten naklep: storilec ve za kodljivo posledico, ki bo nastala z njegovim ravnanjem, vendar kljub temu eli dosei kodljivo posledico; * eventualni ali indirektni naklep: storilec ve za kodljivo posledico, ki bo nastala z njegovim ravnanjem, vendar kljub temu privoli v kodljivo posledico. Malomarnost: * zavestna malomarnost: storilec se zaveda, da utegne iz njegovega ravnanja nastati kodljiva posledica, vendar lahkomiselno misli, da ne bo nastala ali da jo bo lahko prepreil * nezavedna malomarnost: storilec se ne zaveda, da utegne iz njegovega ravnanja nastati kodljiva posledica, vendar bi se po okoliinah in svojih osebnih lastnostih tega moral in mogel zavedati. * huda malomarnost: storilec zanemarja pazljivost, ki se priakuje od vsakega obiajnega razumnega loveka * navadna malomarnost: storilec zanemarja pazljivost, ki se priakuje od skrbnega loveka (dobrega gospodarja) * zelo lahka malomarnost: upoteva se le kot ovira za izkljuitev objektivne odgovornosti- e najmanja nepazljivost stranke lahko izkljui objektivno odgovornost. Objektivna odgovornost: Okodovalec odgovarja za kodo ne glede na krivdo, samo zaradi doloenih okoliin na njegovi strani. OZ pozna 3 vrste objektivne odgovornosti: * odgovornost za drugega (odgovornost za duevno bolne, odgovornost starev, odgovornost drugih za mladoletnike) * odgovornost za delavce * odgovornost za kodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti. Za kodo iz nevarne stvari ( stvar je nevarna, e zaradi svojih lastnosti, poloaja, naina in mesta uporabe pomeni nevarnost za nastanek kode) ali nevarna dejavnosti (lovekova aktivnost, iz katere izvira poveana nevarnost, ne glede na to, ali poveana nevarnost izvira iz uporabe nevarne stvari ali iz same dejavnosti) se teje, da izvira iz te stvari, e se ne dokae kaj drugega. Okodovanec mora dokazati dejstva, ki opredeljujejo zakonito domnevo o obstoju vzrone zveze. e vzrona zveza ni bila izpodbita, se lahko odgovorni subjekt oprosti odgovornosti le, e dokae okoliine, ki izkljuujejo njegovo odgovornost (koda ni posledica nevarne stvari OZ doloa oprostitev odgovornosti: * vija sila (vis maior): imetnik stvari je prost odgovornosti, e dokae, da koda izvira iz vzroka, ki je izve stvari, uinka ni mogoe priakovati, se mu ni mogoe izogniti, ga ni bilo mogoe odvrniti. Pod vijo silo sodijo tudi: naravni dogodki (poplave postresi), drubeni dogodki (vojne, stavke, revolucije) in ukrepi dravnih organov (moratorij, prepoved uvoza). * ravnanje tretjega: imetnik stvari je prost odgovornosti, e dokae, da koda izvira izkljuno iz ravnanja tretjega, katerega ni mono priakovati, se posledicam ni mogoe izogniti, posledic ni mono odstraniti * ravnanje okodovanca: imetnik stvari je prost odgovornosti, e dokae, da koda izvira izkljuno iz ravnanja okodovanca, katerega ni mono priakovati, se ni mogoe posledicam izogniti in jih ni mogoe odstraniti; * privolitev okodovanca: imetnik stvari je prost odgovornosti, e je okodovanec prispeval k nastanku kode. Ekskulpacijske razloge mora vedno dokazati tisti, ki se nanje sklicuje = objektivno odgovorni subjekt.
78

22. Ninost in izpodbojnost Neveljavni so pravni posli, ki so sklenjeni, vendar ne izpolnjujejo vseh predpostavk. Bipartitni sistem neveljavnosti pozna nine pravne posle (ninost ali absolutna neveljavnost) in izpodbojne pravne posle (izpodbojnost ali relativna neveljavnost). Ninost: Razlogi za ninost: * pogodba nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim naelom * premet pogodbe je nedopusten, nemogo, nedoloen ali nedololjiv * podlaga pogodbe je nedopustna ali je sploh ni * pogodba ni sklenjena v predpisani ali dogovorjeni obliki * oderuka pogodba * pogodbo je sklenila poslovno popolnoma nesposobna oseba * pogodbo je sklenila pravna oseba zunaj meja svoje pravne sposobnosti (ultra vires). Na ninost pazi sodie po uradni dolnosti. Nanjo se lahko sklicuje vsaka zainteresirana oseba. Pravica do uveljavljanja ninosti ne ugasne. Neuinkovitost razmerja sega do njegovega nastanka (uinkovanje ex tunc). Sodba, ki ugotavlja ninost, je ugotovitvena (dekleratorna). Nina pogodba ne postane veljavna, e vzrok ninosti kasneje preneha. Obstajata pa 2 izjemi: konvalidacija zaradi majhnega pomena, konvalidacija oderuke pogodbe. e nina pogodba izpolnjuje pogoje za veljavnost kakne druge pogodbe, velja druga pogodba, e se sklada z namenom strank ob sklenitvi nine pogodbe, e bi stranki zagotovo sklenili drugo pogodbo, e bi vedeli za ninost prve. Pravne posledice ninosti: * vrnitveni zahtevek: vsaka stranka mora vrniti vse, kar je prejela na podlagi nine pogodbe (e to ni mono, pa mora dati denarno nadomestilo) * zavrnitev zahtevka nepotene stranke * odkodninska odgovornost: krivda enega sopogodbenika in dobrovernost okodovanca, nastanek kode, vzrona zveza med sklenitvijo nine pogodbe in nastalo kodo. Izpodbojnost: Razlogi za izpodbojnost: * pogodbo je sklenila poslovno omejeno sposobna oseba * napake volje * OZ ali drug zakon tako doloa * gre za ezmerno prikrajanje (laesio enormis) Izpodbojnost lahko uveljavlja le pogodbenik, v igar interesu je doloena izpodbojnost. Sodie nanjo ne pazi po uradni dolnosti. V pravdi se lahko uveljavlja le s tobo in ne s procesnim ugovorom. Pravica preneha (ugasne) v 1 letu od dneva, ko je upravienec izvedel za razlog izpodbojnosti (subjektivni rok) oziroma v 3 letih od dneva sklenitve pogodbe (objektivni rok). Izpodbojni pravni posel se razveljavi za naprej (ex nunc). Izpodbojna pogodba postane popolnoma veljavna, e se stranka, upraviena za izpodbijanje, izree, da ostaja pri pogodbi, oziroma je ne izpodbija v doloenem roku. Konverzija ni potrebna, ker je izpodbojna pogodba veljavna, dokler se ne izpodbija. Sopogodbenik pa ima pravico zahtevati od upravienca, da se izjasni v roku 30 dni, ali bo pogodbo izpodbijal. e se v roku ne izjasni ali izjavi, da ne ostaja pri pogodbi, se teje, da je pogodba razveljavljena. Pravne posledice: * vrnitveni zahtevek: vsaka stranka mora vrniti vse, kar je prejela na podlagi razveljavljene izpodbojne pogodbe. * odkodninska odgovornost: odgovornost za razveljavitev (pogodbenik, pri katerem je vzrok za izpodbojnost, je dobrovernemu sopogodbeniku odgovoren za kodo, nastalo zaradi razveljavitve pogodbe); odgovornost poslovno omejeno sposobnega prevaranta. Pogoji odkodninske odgovornosti: krivda pogodbenika, nastala koda, vzrona zveza med krivdo pogodbenika in nastalo kodo. 23. Odgovornost starev Splona odgovornost starev: Stari odgovarjajo za kodo, ki jo povzroi njihov otrok do 7. leta. Ne odgovarjajo, e je koda nastala medtem, ko je bil otrok zaupan drugemu v varstvo. Stari odgovarjajo za kodo, ki jo povzroi otrok med 7. in 14. letom, razen e dokaejo, da je koda nastala brez njihove krivde. Posebna odgovornost starev: Mladoletnik povzroi kodo izven nadzorstva starev. Stari odgovarjajo, e je koda nastala zaradi slabe vzgoje mladoletnika, slabih zgledov ali grdih navad, ki so jih mladoletniku dali stari. Odgovornost starev iz pravinosti: e je kodo povzroil razsoden mladoletnik, ki je ne more povrniti, lahko sodie glede na premoenjsko stanje starev in okodovanca naloi povrnitev kode starem, e tako terja pravinost. 24. Nujna pot Je vrsta nepravdnega postopka. Procesna pravila so vsebovana v ZNP, materialne dolobe pa v SPZ (posebna ureditev za to vrsto postopka). Gre za prisilen poseg v lastninsko pravico obremenjenega, zato morajo biti izpolnjeni v zakonu doloeni pogoji. Tako mora obstajati: - ekonomski interes upravienca - ne sme biti onemogoeno ali znatno ovirano izkorianje in uporaba slunega zemljia s strani lastnika tega zemljia. Postopek se zane na predlog: - lastnika zemljia
79

- imetnika pravice uporabe na zemljiu ali pravice razpolaganja. Predlog mora vsebovati z zakonom doloene sestavine. Sodie s sklepom doloi nujno pot. Sklep je konstitutivne narave in mora obsegati: - natanen potek nujne poti - nain uporabe nujne poti - viino denarnega nadomestila. Stroke trpi predlagatelj. SPZ: Namen instituta nujne poti je, da nepreminina pridobi povezavo z javno cesto, ki je nujno potrebna za njeno normalno rabo. Gre za neke vrste slunostno pravico, saj uinkuje v korist vsakokratnega lastnika upraviene nepreminine in v breme vsakokratnega lastnika obremenjene nepreminine. Sodie dovoli nujno pot za nepreminino, ki nima povezave z javno cesto, ki je potrebna za njeno redno rabo, ali v primeru, da bi bila ureditev te poti povezana z nesorazmernimi stroki. Upravienec je dolan za uporabo plaati primerno nadomestilo. Sodie doloi nujno pot tako, da je im manj obremenjena nepreminina, prek katere naj bi nujna pot potekala. 25. Kaj je lastninska pravica, kdaj se lahko omeji Lastninska pravica je najpomembneja in najobseneja stvarna pravica. Ustava v 33. lenu zagotavlja pravico do zasebne lastnine. SPZ pa opredeljuje lastninsko pravico kot pravico imeti neko stvar v posesti, jo uporabljati in uivati na najobseneji nain ter z njo razpolagati. Vendar pa lastninska pravica ni neomejena. Lastnik lahko izvruje svojo lastninsko pravico tako, da ne kri pravic drugih posameznikov ali zakona. Pri omejitvah lastninske pravice loimo med tistimi, ki so naloene v javnem interesu, ter tistimi, ki nastanejo po volji lastnika. Najdaljnoseneja omejitev lastninske pravice v javnem interesu je razlastitev. Ustava doloa, da se lahko lastninska pravica na nepreminini v javno korist odvzame ali omeji proti nadomestilu v naravi ali proti odkodnini pod pogoji, ki jih doloa zakon. SPZ pa doloa, da lahko vsak lastnik sam omeji svojo lastninsko pravico za vsak namen, ki ni prepovedan (zakup, najem, leasing). 26. Kaj je slunost, vrste in posebnosti osebnih slunosti Slunost ali slunostna pravica je omejena stvarna pravica na tuji stvari, ki imetnika upraviuje, da uporablja tujo stvar ali da od lastnika tuje stvari zahteva, da opusti ravnanja, ki bi mu bila sicer dovoljena. Bistvena znailnost slunosti v tem, da lastnika obremenjene (sluee, slune) stvari zavezuje, da nekaj trpi, in sicer v obliki dopustitve (prepustitev popolne ali omejene rabe) ali opustitve (prepoved postavitve okna v steni) nekega ravnanja. Po nainu doloitve imetnika slunostne pravice oziroma slunostnega upravienca pa loujemo stvarne in osebne slunosti. Skupna obema slunostnima je predvsem vsebina kot nain omejitve lastninske pravice na stvari, ki je predmet slunosti (sluea stvar). Zato ima slunost pravno naravo stvarne pravice na tuji stvari z vsemi pravnimi posledicami, ki iz tega izvirajo. Drugae od ZTLR je SPZ (210. do 248. len) celovito uredil slunost kot pravico stvarnega prava v obeh pojavnih oblikah stvarnih in osebnih slunosti. Tako kot pri drugih pravicah stvarnega prava prvi oddelek ureja splona pravila, ki veljajo za vse oblike slunosti, v nadaljevanju pa so posebej urejene stvarne in osebne slunosti. Obseg splonih pravil pri slunostih je razmeroma skromen, saj se stvarne in osebne slunosti med seboj pomembno razlikujejo. Vsebina slunosti je lahko pozitivna ali negativna, v vsakem primeru pa to za lastnika sluee stvari pomeni, da mora v izvrevanju oblasti nad svojo stvarjo nekaj trpeti. Pri pozitivni slunosti lahko imetnik slunosti tujo stvar uporablja oziroma lahko izkoria tujo pravico. Upravienje uporabe oziroma izkorianja je lahko v celoti preneseno na imetnika slunosti. Tipien primer takne slunosti je uitek. Mogoe pa je tudi, da se uporaba sluee stvari deli med njenega lastnika in imetnika slunosti. Takna je vsebina veine stvarnih slunosti, pri katerih prihaja do delitve rabe med obema upraviencema. Za negativne slunosti je znailno, da lastnik ne sme izvrevati vseh oblastvenih dejanj, do katerih bi ga sicer upravievala lastninska pravica. Lastnik sluee stvari se mora delu svoje lastninske oblasti odpovedati v korist imetnika slunosti in opuati doloena ravnanja, ki bi mu bila sicer dopustna. Slunost z vsebino negativne slunosti je mogoa samo kot stvarna slunost. Poleg abstraktne definicije slunosti sta kot sploni pravili doloeni e nain nastanka in varstvo slunosti. Sicer se ureditev obeh vrst slunosti med seboj razlikuje. Most med obema oblikama slunosti pa je posebna oblika stvarne slunosti iz 226. lena SPZ, ki zdruuje elemente stvarnih in osebnih slunosti. eprav slunost imetniku zagotavlja le omejeno oblast nad stvarjo, je poloaj imetnika slunosti v tem prenesenem delu izvrevanja oblasti moneji od lastnikovega pravnega poloaja. Lastnik se mora ustreznemu delu oblasti odpovedati in proti pravilnemu izvrevanju slunosti nima pravnega varstva. Drugane posledice pa ima seveda prekoraitev pri izvrevanju slunosti, ki se ji lahko lastnik sluee stvari upre z vsemi pravnimi sredstvi. Slunost je stvarna pravica na tuji stvari in uinkuje proti vsem tretjim osebam. Gre za absolutno (izkljuujoo) pravico, ki uinkuje erga omnes. Zato mora ne le vsakokratni lastnik sluee stvari, ampak tudi vsak tretji to pravico spotovati ter se vzdrati vsakrnih posegov v to pravico. Slunosti je treba zagotoviti pravno varstvo v obsegu, ki ustreza njeni vsebini. Slunostni upravienec ima za varstvo svojega pravnega poloaja najprej na voljo splona sredstva, namenjena varstvu pravic, SPZ pa v 211. lenu doloa posebno tobo na varstvo slunosti oziroma konfesorno tobo (actio confesoria). Konfesorna toba je oblika varstva slunosti, ki varuje tako osebne kot stvarne slunosti. Za njeno uveljavljanje ni pomembno, kdo kri pravico. Konfesorna toba se lahko naperi proti lastniku sluee stvari ali katerikoli drugi osebi, ki posega v slunost. Samopomo je splono sredstvo za varstvo civilnopravnih poloajev. Pravni temelj samopomoi je lahko dvojen.
80

e oseba, ki ie sodno varstvo slunosti, izpolnjuje merila za posestno varstvo, je pravni temelj za izvrevanje samopomoi lahko doloba 31. lena SPZ. Drugi pravni temelj za samopomo pa lahko izhaja tudi iz dolobe 139. lena OZ, v katerem je samopomo doloena kot splono obrambno sredstvo, s katerim se lahko imetnik pravice upre nedopustnemu posegu vanjo. Ne glede na pravni temelj je vsebina samopomoi enaka. Gre za pravico, da se odvrne kritev pravice, ko grozi neposredna nevarnost, e je takna zaita nujna in e nain odvraanja kritev ustreza okoliinam, v katerih nastaja nevarnost. Znailnosti osebne slunosti: - Osebne slunosti so ustanovljene v korist doloene osebe in so asovno omejene. - Gre za osebne premoenjske pravice stvarnega prava, ki jih upravienec ne more prenesti s pravnim poslom in ugasnejo z njegovo smrtjo ali potekom asa, za katerega so bile ustanovljene. - Predmet osebne slunosti so lahko tudi preminine in pravice. - Osebne slunosti pa se ustanavljajo v korist doloene osebe in so nujno asovno omejene. Vrsta pri osebnih slunosti natanno doloa obseg pravice oziroma vsebino omejitve. Tako lahko povsem jasno doloimo razliko med uitkom, rabo in slunostjo stanovanja 27. Katere stvarne pravice poznamo in kako uinkujejo SPZ pozna naslednje stvarne pravice: - lastninska pravica - zastavna pravica - zemljiki dolg - slunosti - stvarno breme - stavbna pravica. Dopustne so samo tiste stvarne pravice, ki jih kot take doloa zakon, tako da stranki ne moreta sami s pravnim poslom ustvariti novih stvarnih pravic (numerus clausus). Stvarne pravice so absolutne, kar pomeni, da uinkujejo proti vsakomur, medtem, ko so obligacijske pravice praviloma relativne in uinkujejo le proti doloeni osebi. Stvarne pravice ostajajo na stvari, ne glede na to, kje se stvar nahaja. Njihov imetnik ima zasledovalno pravico. 28. Nujni dedii; delei; kaj je nujni dele, kaj razpololjivi del? Z ustanovo nujnega delea je omejena svoboda oporonega razpolaganja. Zapustnik lahko u oporoko spremeni red dedovanja, doloen z zakonom in tako onemogoi dedovanje osebam, ki bi dedovale po zakonu. Vendar pa doloenim osebam po zakonu gre del zapuine. Te osebe morajo dobiti svoj del, etudi jih je zapustnik v oporoki prezrl. Nujni dele je kompromis med (neomejeno) svobodo testiranja in dedovanjem zapustnikovih svojcev. Osebe iz kroga zakonitih dediev, ki jim gre po kogentnih dolobah zakona del zapuine, so nujni dedii. Del zapuine, ki pripada posameznemu nujnemu dediu, je nujni dele. Skupni nujni dele pa je del zapuine, ki gre vsem nujnim dediem, torej vsota vseh posaminih nujnih deleev. Skupni nujni dele tako imenujemo rezervirani del, rezerva. e je zapustnik s tem delom premoenja razpolagal, lahko prikrajani nujni dedii po zapustnikovi smrti zahtevajo, da se ta razpolaganja razveljavijo. S preostalim delom zapuine pa lahko zapustnik prosto razpolaga; ta del zapuine je razpololjivi del. Dedovanje nujnih dediev je zakonito dedovanje posebne vrste. Osebe, ki imajo po zakonu lastnost nujnih dediev imajo pravico do nujnega delea samo v primeru, e so po zakonitem dednem redu poklicane k dedovanju. Velikost nujnega delea se doloa v razmerju do zakonitega dednega delea. Pravica do nujnega delea je dedna pravica. Nujni dedi je pravi dedi. Poloaj nujnega dedia se ne razlikuje od poloaja, ki bi ga imel pri dedovanju po zakonu. Kot nujni dedii pridejo po naem pravu v potev: * zapustnikovi potomci, njegovi popolni ali nepopolni posvojenci ali njihovi potomci, njegovi stari ali njegov posvojitelj, njegov zakonec ali zunajzakonski partner; * zapustnikovi dedi in babice ter bratje in sestre ali - pri popolni posvojitvi - stari zapustnikovega posvojitelja in otroci zapustnikovega posvojitelja. Osebe iz te skupine so lahko nujni dedii pod pogojem, da so trajno nezmone za delo in nimajo potrebnih sredstev za ivljenje. Del zapuine, ki gre nujnim dediem je manji kot pri dedovanju po zakonu. Nujni dele oseb iz prve alinee znaa polovico, nujni dele oseb iz druge alinee pa tretjino delea, ki bi el posameznemu od njih po zakonitem dednem redu. Najprej pa je potrebno ugotoviti, koliken del bi dedi konkretno dobil. Nujni dele se tako doloa na podlagi obraunske vrednosti zapuine, ki jo dobimo, e vrednosti iste zapuine dodamo vrednost doloenih daril, ki jih je zapustnik naklonil za asa ivljenja. Ob zapustnikovi smrti je potrebno najprej ugotoviti, popisati in oceniti zapustnikovo premoenje, aktiva in pasiva. Iz premoenja je potrebno izloiti tiste dele, ki niso predmet dedovanja. Od ostanka vrednosti premoenja, je potrebno odteti zapustnikove dolgove ter doloene dolgove zapuine. Razlika je ista zapuina. Vrednosti iste zapuine je potrebno priteti vrednost daril, ki jih je zapustnik kadarkoli in na katerikoli nain naklonil osebam, ki bi po zakonitem dedovanju prile v potev kot dedii. K vrednosti iste zapuine se priteje tudi vrednost daril, ki jih je zapustnik v zadnjem letu svojega ivljenja naklonil drugim osebam (ki niso zakoniti dedii), razen e gre za manja darila. Setevek vrednosti iste zapuine in vrednosti daril je obraunska vrednost zapuine od katere izraunamo zakonite delee nujnih dediev in njihove nujne delee kot doloene kvote dednih deleev. Razpololjivi del zapuine dobimo, e od vrednosti iste zapuine odtejemo vrednost skupnega nujnega delea. ZD omogoa zapustniku, da ob doloenih pogojih odtegne ali zmanja nujni dele osebi, ki ima pravico do nujnega
81

delea: * razdedinjenje nujnega dedia: razlogi so taksativno nateti v zakonu. Razlog mora obstajati v asu, ko je zapustnik napravil oporoko. Razdedinjenje je lahko popolno ali delno. * odvzem nujnega delea v korist potomcev: pogoj je, da je potomec ali posvojenec prezadolen ali zapravljivec, tako da obstaja nevarnost, da bodo dediino pobrali njegovi upniki ali da jo bo zapravil. Za odvzem nujnega delea zadostuje e dejstvo zapravljivosti. 17. IRENA VETER 1. Kaj ureja SPZ? SPZ ima 12 delov: temeljna naela, temeljni pojmi, posest, lastninska pravica, etana lastnina, zastavna pravica, zemljiki dolg, prenos v zavarovanje, slunosti, stvarno breme, stavbna pravica, prehodna in konna doloila. Nekatere stvarnopravne ureditve so se preselile v SPZ: - zastavne pravice na premininah in premoenjskih pravicah iz ZOR, - neposestne zastavne pravice iz ZIZ - etana lastnina iz SZ. Na novo ureja SPZ zemljiki dolg, stavbno pravico in fiduciarna zavarovanja. Poleg tega je SPZ prinesel izrecno ureditev pravice stvarnega bremena in osebnih slunosti, glede katerih so se doslej uporabljala pravna pravila ODZ. SPZ ureja tudi dve obligacijski pravici: - prepoved odtujitve ali obremenitve - odkupno pravico. 2. Znailnost stvarnih pravic SPZ pozna naslednje stvarne pravice: - lastninska pravica - zastavna pravica - zemljiki dolg - slunosti - stvarno breme - stavbna pravica. Dopustne so samo tiste stvarne pravice, ki jih kot take doloa zakon, tako da stranki ne moreta sami s pravnim poslom ustvariti novih stvarnih pravic (numerus clausus). Stvarne pravice so absolutne, kar pomeni, da uinkujejo proti vsakomur, medtem, ko so obligacijske pravice praviloma relativne in uinkujejo le proti doloeni osebi. Stvarne pravice ostajajo na stvari, ne glede na to, kje se stvar nahaja. Njihov imetnik ima zasledovalno pravico. Niso neomejene, temve so omejene s pravicami drugih. Svoboda enega se kona tam, kjer se kona svoboda drugega. 3. Posest Posest je dejanska izkljuna oblast nad neko stvarjo. SPZ jo opredeljuje kot neposredno ali posredno dejansko oblast nad stvarjo. Pri tem ni pomembno ali ima tisti, ki ima stvar v posesti, tudi kakrnokoli pravico do posesti. Tipini primeri posestnikov so: lastnik, tat, ropar, najemnik, zakupnik, jemalec leasinga. Neposredna posest je neposredna dejanska oblast nad stvarjo, pri posredni posesti pa gre za to, da nekdo izvruje dejansko oblast nad stvarjo prek koga drugega. Primer: A je lastnik kolesa, ki ga posodi B-ju. V tem primeru je A posredni, B pa neposredni posestnik. Pomembno je, da med posrednim in neposrednim posestnikom obstaja neko posestnoposredovalno razmerje. Za posredno posest zadostuje, da ima neposredni posestnik posest nad stvarjo iz kakrnega koli pravnega naslova. Znailnost ureditve varstva posesti je, da varuje zgolj posest, ne glede na to, ali ima tisti, ki se sklicuje na varstvo, pravico do posesti ali ne. Posestnik je varovan proti vsakemu motenju posesti, celo v primeru, da to motenje prihaja od lastnika stvari. namen ureditve varstva posesti je ravno varovanje posestnika pred samovoljnimi posegi, saj pravo ne more tolerirati nasilnih sprememb obstojeega dejanskega stanja. SPZ kot izjemo od naela prepovedi samovoljnega ravnanja dovoljuje samopomo, ter doloa zelo stroge pogoje. Zahteva se, da je nevarnost neposredna, da je samopomo nujna, da nain samopomoi ustreza okoliinam, v katerih obstaja nevarnost in da je samopomo takojnja. 4. Motenje posesti. Toba. Zahtevek Toba zaradi motenja posesti - znailni so kratki roki in dejstvo, da se ne razpravlja o pravici. Pravico do posestnega varstva ima tudi tisti, ki nima pravice do posesti. Toenec se tako ne more sklicevati na to, da je on lastnik stvari. Varuje se nedobroverna posest, celo, e je ta bila pridobljena s silo, na skrivaj ali z zlorabo zaupanja, vendar pa lahko toenec ugovarja, da mu je tonik sam odvzel posest s silo, na skrivaj ali z zlorabo zaupanja, pod pogojem, da je toenec pridobil posest nazaj v okviru dovoljene samopomoi. Posestnik pa nima pravnega varstva, e motenje ali odvzem posesti temelji na zakonu (npr. rube). Sodno varstvo pred motenjem je mogoe zahtevati v prekluzivnem roku 30 dni od dneva, ko je posestnik zvedel za motenje in storilca, vendar ne pozneje kot v enem letu od dneva, ko je motenje nastalo. 5. Lastninske tobe * lastninska toba * publicijanska toba * negatorna toba
82

* toba zaradi motenja posesti * popularna toba 6. Odpoved najemne pogodbe po SZ Najemnik lahko odpove najemno pogodbo brez navajanja razlogov, mora pa o tem pisno obvestiti lastnika. Odpovedni rok znaa 90 dni. Lastnik lahko odpove najemno pogodbo iz krivdnih razlogov: * e najemnik dela kodo * e opravlja dejavnost v stanovanju brez dovoljenja * e ne plaa najemnine in strokov * e grobo kri pravila sosedskega soitja * e poleg njega ve kot 60 dni uporablja stanovanje kdo drug * e odda najeto stanovanje brez soglasja lastnika * e najemnika ne spusti v stanovanje v skladu z zakonom * e ne prine bivati v stanovanju v 30 dneh po sklenitvi pogodbe * e ne uporablja stanovanja brez presledka ve kot 3 mesece * e posreduje lane podatke, ki so osnova za subvencionirane najemnine. Najemne pogodbe ni mono odpovedati s tobo, e lastnik ni predhodno opomnil najemnika, da kri pogodbo. Opomin mora vsebovati kritev in nain odprave odpovednega razloga ter primeren rok za odpravo odpovednega razloga. Lastnik lahko odpove najemno pogodbo iz nekrivdnih razlogov, le e najemniku priskrbi drugo primerno stanovanje. 7. Kdaj najemodajalec ne more odpovedati najemne pogodbe? Lastnik ne more odpovedati najemne pogodbe, e najemnik dokae, da krivdni razlog ni nastal po njegovi krivdi oziroma da ga brez svoje krivde ni mogel odpraviti v danem roku. 8. Znailnost med spori med stari in otroki V teh sporih je javnost izkljuena. Sodie mora po uradni dolnosti ukreniti vse, kar je potrebno, da se zavarujejo pravice in interesi otrok. Sodie v teh sporih ni vezano na postavljene zahtevke. Tako lahko sodie ugotavlja tudi dejstva, ki jih stranke niso navajale, ter zbere podatke za odloitev. Poudarjeno je naelo oficialnosti, zaradi interesa otrok. 9. Preivnina med zakoncema po prenehanju zakonske zveze in med zakonsko zvezo Zakonec, ki nima sredstev za ivljenje in brez svoje krivde ni zaposlen, ima pravico od drugega zakonca zahtevati preivnino. To lahko zahteva v postopku za razvezo zakonske zveze, ali s posebno tobo, ki jo lahko vloi v enem letu od dne, ko je bila zakonska zveza pravnomono razvezana. Sodie lahko zahtevek zavrne, e je to krivino do zavezanca, ali e je upravienec pred ali med postopkom za razvezo zakonske zveze oziroma po razvezi storil kaznivo dejanje zoper zavezanca, otroke ali stara zavezanca. Zakonca pa lahko o preivnini skleneta tudi sporazum v obliki izvrljivega notarskega zapisa. Preivnina se sme priznati za doloen as, da se razvezani zakonec vivi v nov poloaj in da si uredi razmere. Preivnina se doloi glede na potrebe upravienca in zmonosti zavezanca. Doloi se v mesenem znesku ali v enkratnem znesku ali drug nain. Zakonec ni dolan preivljati drugega zakonca, e bi bilo s tem ogroeno njegovo lastno preivljanje ali preivljanje mladoletnih otrok. Sodie lahko na zahtevo zavezanca ali upravienca zvia, znia ali odpravi doloeno preivnino, e se spremenijo potrebe upravienca ali zmonosti zavezanca. Pravica do preivnine preneha, e razvezani zakonec, pridobi premoenje ali svoje dohodke, ali e sklene novo zakonsko zvezo ali e ivi v zunajzakonski skupnosti. Zakonec, ki nima sredstev za ivljenje, pa brez svoje krivde ni zaposlen ima pravico, da ga drugi zakonec preivlja, kolikor je to v njegovi moi. Za preivninska razmerja med trajanjem zakonske zveze se smiselno uporabljajo dolobe o preivljanju zakoncev po razvezi zakonske zveze. 10. Odgovornost za delavce po OZ Odgovornost za delavce je oblika odgovornosti za drugega. Delodajalec ne odgovarja za vsako ravnanje delavca. Njegova odgovornost je omejena na kodna dejanja, ki so bila storjena pri delu (na delovnem mestu, v delovnem asu, v okviru delovnega podroja) ali v zvezi z delom (kodna dejanja storjena izven delovnega mesta in asa, vendar v vzroni zvezi z opravljanjem dela). Svoje odgovornosti se bo delodajalec razbremenil tako, e bo dokazal, da je delavec v danih okoliinah ravnal tako, kot je bilo treba. Kriterij odgovornosti je krivda, ki se domneva in nanaa na oitek opustitve potrebnega nadzorstva domnevnemu povzroitelju. Objektivna odgovornost delodajalca ni izkljuena, e so izpolnjene posebne predpostavke zanjo. Imetnik nevarne stvari je lahko tudi delodajalec. Prav tako je lahko dejavnost, ki jo opravlja delodajalec nevarna. 11. Kar veliko o odgovornosti, odkodnini.... 12. Odgovornost zdravnikov Pri zdravnikih posegih zdravnik ne ravna kot je treba oziroma je zdravniki poseg nedopusten, kadar: * je poslabanje zdravja posledica nepravilnega (nestrokovnega) zdravnikovega ravnanja; * kadar je zdravnikovo ravnanje sicer strokovno popolnoma neoporeno, pa je kljub temu protipravno, ker zanj ni bilo bolnikovega soglasja. ZZV bolniku izrecno zagotavlja poleg pravice do pojasnila glede diagnoze in terapije tudi pravico do pojasnila glede tveganja. Privolitev bolnika v zdravniki poseg mora biti resnina in svobodna. Resnina in svobodna volja mora biti prosta vseh napak, pogoj za to pa je poznavanje poloaja, torej bolnikova obveenost o lastnem stanju in monostih zdravljenja. Soglasje bolnika pa ni potrebno: * poseg mora biti nujen za ohranitev bolnikovega ivljenja;
83

* in bolnik mora biti v taknem stanju, da ne more odloati sam. Kadar zdravnik opravi poseg lege artis, vendar brez veljavne privolitve bolnika, je mogoe kodo pripisati temu posegu le, e se zdravstveno stanje bolnika poslaba. 13. Zakon o nepravdnem postopku - Zakon o duevnem zdravju ZNP je vseboval dolobe o postopku pridranja oseb v psihiatrinih zdravstvenih organizacijah. Zaradi neskladja z Ustavo RS, so bile te dolobe razveljavljene (odloba US z dne 25.12.2003). Z dnem uveljavitve Zakona o duevnem zdravju (12.8.2009) so prenehale veljati dolobe ZNP. Zakon je uredil pravice oseb, doloil omejitve pravic z najmilejimi monimi ukrepi, obvezno zastopanje po odvetniku, posebne varovalne ukrepe. Zakon ureja naslednje vrste postopkov: - postopek za sprejem osebe na zdravljenje v psihiatrino bolninico v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve; - postopek za sprejem osebe na zdravljenje v psihiatrino bolninico v oddelek pod posebnim nadzorom v nujnih primerih; - postopek za sprejem osebe v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve; - nadzorovano obravnavo. 14. Zaznamba spora Zaznamba je glavni vpis, namenjen vpisu pravnih dejstev, ki so pomembna za promet z nepremininami. Zaznambe so vrste vpisa, ki se bistveno loijo od ostalih. Vpisujejo se pravna dejstva, ki se nanaajo na imetnika pravice, vpisane v ZK ali na pravne lastnosti vpisane nepreminine. Za veino zaznamb zakonska doloba, ki omogoa vpis zaznambe, opredeljuje listine, ko so potrebne za vpis zaznambe. e takne dolobe ni se zaznamba vpisuje na podlagi listine, ki izkazuje obstoj zaznamovanih dejstev. Zaznamba ne vsebuje domneve tonosti in na zaznambo se ne razteza naelo zaupanja v ZK. Ustvarja domnevo poznavanja, ki pa jo je mogoe v vsakem trenutku ovrei. Lahko se izbrie, ko zaznamovano pravno dejstvo preneha obstajati. zaznamba spora - oznauje, da poteka spor o pravici, ki je vpisana v ZK. Dopuajo se samo zaznambe stvarnopravnih sporov. Loimo: a) STVARNOPRAVNI SPORI = dopustno zaznamovati priposestvovanje, slunosti, skupno premoenje zakoncev b) OBLIGACIJSKOPRAVNI SPORI = ni dopustno zaznamovati Varuje tonika in ustvarja publiciteto spora. Zaznamba uinkuje tako, da rezultat spora (sodna odloba) uinkuje proti vsem, ki so pridobili pravice po vpisu zaznambe. Ob vloitvi tobe je treba hkrati vloiti predlog za zaznambo spora. Vpis lahko predlaga tonik oz. predlagatelj postopka o sporu. Zaznamba ni ovira za nadaljnje vpise v ZK. Vsi kasneji vpisi uinkujejo pod razveznim pogojem, ki nastopi, e je dovoljena vknjiba pridobitve lp v vrstnem redu zaznambe spora, in preneha, e je zaznamba spora izbrisana. 15. Dokazno pravilo po ZPP Stranka mora zatrjevati dejstva, iz katerih izvirajo zahtevki in ugovor - trditveno breme, navesti pa mora dokaze, na podlagi katerih je taka dejstva mogoe ugotoviti - dokazno breme. ZPP doloa, katerih dejstev ni potrebno dokazovati in se tejejo za priznana. 16. Zamudna sodba Sodie izda zamudno sodbo: - e toenec ne odgovori na tobo v roku 30 dni; - e toenec ne pride na poravnalni narok ali prvi narok za glavno obravnavo Pod pogojem, da je toba sklepna (to pomeni, da mora iz dejstev navedenih v tobi, izhajati utemeljenost tobenega zahtevka). Zakon doloa pogoje za izdajo zamudne sodbe: - da je pravilno vroena toeni stranki - da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati - da je toba sklepna - da dejstva, na katera se opira tobeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predloil sam tonik, ali z dejstvi, ki so na splono znana. e je toba nesklepna, sodie toniku naloi rok, za odpravo nesklepnosti s sklepom. e toea stranka tobe ustrezno ne odpravi, sodie tobeni zahtevek zavrne (ZPP-D). Sodie pa je vraa tobe v popravo, e je oitno, da stranka nesklepnosti tobe ne bi mogla odpraviti. 17. Izbrisna toba Odpravi materialnopravno nepravilnih vpisov je namenjen poseben INSTITUT IZBRISNE TOBE. Ureditev izbrisne tobe je v celoti podrejena naelu zaupanja v ZK. Izbrisna toba je po naravi stvarnopravna toba, podobna vindikcijski tobi. Z vindikcijo preminine se zahteva vrnitev stvari, z izbrisno tobo pa ugotovitev neveljavnosti vknjibe in vzpostavitev prejnjega ZK stanja. Izbrisno tobo vloi prejnji lastnik nepreminine. Listina, ki je bila podlaga vknjibi, je bila formalnopravno pravilna, njena materialnopravna podlaga pa ne. V postopku odloi pravdno sodie, ZK sodie pa izvede njene uinke z izbrisom potem, ko odloba postane pravnomona. Tudi z izbrisno tobo pa ni mogoe posei v naelo zaupanja v ZK. Zakon v skladu z naelom zaupanja namre varuje dobroverno osebo, ki se je zanesla na stanje vpisov v ZK. Primer: Med tonikom in toencem je bila sklenjena zavezovalna pogodba in tonik je toencu izdal tudi popolno ZK dovolilo. Na tej podlagi je bila opravljena vknjiba lastninske pravice v korist toenca. Kasneje se izkae, da je bila zavezovalna pogodba neveljavna. V skladu s splonimi materialnopravnimi pravili z ugotovitvijo neveljavnosti
84

pogodbe zaradi naela kavzalnosti oivi lp prejnjega lastnika. Vendar lastnina oivi samo zunajknjino. e eli prejnji lastnik izkljuiti tudi tveganje uinkovanja naela zaupanja v ZK, mora dosei tudi vnovino vknjibo svoje pravice. To dosee z izbrisom vknjibe, ki nima materialnopravne podlage. 18. Darilna pogodba Darilna pogodba je bila pred sprejetjem OZ urejena v ODZ, od 1.1.2002, pa jo ureja OZ, ki doloa, da je to pogodba, s katero se ena oseba (darovalec) zavee prenesti na drugo osebo (obdarjenca) lastninsko ali drugo pravico ali na drugaen nain v breme svojega premoenja obogatiti obdarjenca, ta pa izjavi, da se s tem strinja. Za darilo se teje tudi odpoved pravici, e se s tem zavezanec strinja. Darilna pogodba je dvostranski pravni posel, saj OZ zahteva, da obdarjenec izjavi, da darilo sprejema. Potrebna je torej soglasna izjava volj dveh strank. Ena od temeljnih znailnosti darilne pogodbe je neodplanost. Samo darovalec je stranka, ki nekaj da ali stori, se emu odpove. Darilna pogodba je praviloma sklenjena kot pogodba inter vivos, zakon pa dopua tudi darilno pogodbo kot darilo za primer smrti (mortis causa). Oseba, ki vedoma podari tujo stvar in obdarjencu to zamoli, odgovarja za kodo. e ima podarjena stvar napake ali nevarne lastnosti, zaradi katerih nastane koda obdarjencu, odgovarja darovalec za kodo le, e je za napako oziroma nevarno lastnost vedel ali bi moral vedeti in ni opozoril obdarjenca. Pri darilni pogodbi ima nagib posebno mono vlogo. e je nagib nedopusten in je bistveno vplival na odloitev enega pogodbenika, da je sklenil pogodbo, drugi pogodbenik pa je to vedel ali bi moral vedeti, je takna pogodba nina. Neodplana pogodba, torej tudi darilna pa je nina tudi tedaj, ko drugi pogodbenik ni vedel, da je nedopusten nagib bistveno vplival na odloitev drugega sopogodbenika. Predmet darilne pogodbe je lahko prenos lastninske ali druge pravice ali drug nain v breme premoenja darovalca obogatitev obdarjenca. Kot predmet izpolnitve je lahko vse, kar ima premoenjsko vrednost. To so lahko stvari, storitve, pravice (tudi bodoe pravice). OZ glede pogodb kot osnovno naelo sklepanja pogodb ohranja naelo neoblinosti. Za sklenitev pogodb se tako ne zahteva nikakrna oblika, razen e zakon doloa drugae. Glede darilne pogodbe doloa OZ nekatere posebnosti: * predpisana je stroja oblika, saj darilna pogodba ne nastane e s konsenzom, ampak ele, e je stvar istoasno tudi izroena; * neobveznost pismene oblike velja za darilno pogodbo le, e darovalec podarjeno stvar takoj prenese na obdarjenca tako, da ta lahko z njo prosto razpolaga. e prenos ni bil opravljen, mora biti darilna pogodba sklenjena v pisni obliki; * e darilo ni preneseno, ali e darilna pogodba ni v pisni obliki, obdarjenec ne more s tobo zahtevati izpolnitve pogodbe. Posebna oblika je doloena zaradi varstva interesov darovalca, ki mora dobro premisliti ali pa stvar takoj izroiti; * OZ doloa e izjemo za darilne pogodbe za primer smrti, ki je veljavna le, e je sklenjena v obliki notarskega zapisa in e je listina o sklenjeni pogodbi izroena obdarjencu. Darilna pogodba je praviloma nepreklicna. Samo v primerih, ki jih doloa zakon, lahko pride do preklica pogodbe. Dolobe o pravici do preklica do kogentne, saj OZ doloa, da je odpoved pravici do preklica nina. Preklic je doloen tako iz socialnih kot tudi moralnih razlogov v smislu odnosa do darovalca. Razlogi za preklic so natanno doloeni: * preklic zaradi stiske: darovalec lahko preklie darilno pogodbo, e po sklenitvi pogodbe pride v poloaj, da je ogroeno njegovo preivljanje; * zaradi hude nehvalenosti: podana je, e se po sklenitvi pogodbe obdarjenec proti darovalcu ali njegovemu blinjemu obnaa tako, da bi bilo po temeljnih moralnih naelih nepravino, da bi obdarjenec prejeto obdral; * preklic zaradi pozneje rojenih otrok, e darovalec ele po sklenitvi dobi otroka, prej pa otrok ni imel. Preklic je asovno omejen, saj je moen le v roku enega leta od dneva, ko je darovalec izvedel za razlog za preklic. Preklic pa ima tudi predpisane posledice. e je pogodba e izpolnjena ima preklic za posledico vrnitev darovanih stvari ali pravice oziroma plailo vrednosti, za katero je obdarjenec obogaten. e pa pogodba e ni izpolnjena pa preklic pomeni njeno prenehanje. 19. Izvenzakonska skupnost ali obstaja kaken poseben postopek v zvezi s tem, kako se dokazuje? Zunajzakonska skupnost je dalj asa trajajoa ivljenjska skupnost mokega in enske, ki nista sklenila zakonske zveze. Po zakonu morajo biti izpolnjeni trije pogoji: * da obstaja med partnerjema ivljenjska skupnost * da ta skupnost traja dalj asa * da niso podane okoliine, zaradi katerih bi bila morebitna zakonska zveza med partnerjema neveljavna. ivljenjska skupnost mora biti po vsebini enaka kot ivljenjska skupnost, ki naj bi obstajala med zakoncema. Nanjo kaejo predvsem zunanje okoliine (skupno prebivanje, skupno gospodinjstvo, gospodarska soodvisnost), predvsem pa morata hoteti v oeh zunanjega okolja veljati za moa in eno. Imeti morata voljo, da ivita kot mo in ena. PO ZZZDR ima zunajzakonska skupnost enake pravne posledice kot zakonska zveza. Dokazovanje zunajzakonske skupnosti je zaradi neoblinosti teje kot pri zakonski zvezi. Predvsem je teko dokazati as nastanka in razpada. Ugotavljanje obstoja je ugotavljanje pravnega razmerja, ne pa dejansko vpraanje, ki bi se ga reilo samo z dokazovanjem. Kadar je potrebno zunajzakonsko zvezo dokazati, zakon doloa, da odloitev o obstoju uinkuje samo v zadevi, v kateri je bila sprejeta. Zunajzakonska skupnost se
85

dokazuje v pravdnem postopku. Pri dokazovanju se postavlja ve vpraanj: ali lahko stranke razpolagajo z zahtevkom, ali sodie lahko ugotavlja dejstva po uradni dolnosti, ali je javnost izkljuena 20. Zakon o duevnem zdravju - ali e velja e velja, uporablja pa se e ne (12.8.2009) 21. Kakni so tu roki, po katerem postopku tee postopek na sodiu? Roki so kraji, zaradi varstva pravic posameznika. Gre pa za nepravdni postopek. 22. Izdaja plailnega naloga Gre za poseben postopek urejen v ZPP. Sodie izda toeni stranki nalog, naj izpolni tobeni zahtevek (plailni nalog), kadar se tobeni zahtevek nanaa na zapadlo denarno terjatev, ki je dokazana z verodostojno listino. e zapadla denarna terjatev ne znaa 2000 EUR, potem lahko sodie izda plailni nalog tudi, e verodostojna listina ni priloena, so pa navedeni podlaga in viina dolga ter dokazi, s katerimi se lahko ugotovi resninost tobenih navedb. e sodie ne ugodi predlogu, da naj se izda plailni nalog, se postopek nadaljuje v pravdi. Plailni nalog sme toena stranka izpodbijati samo z ugovorom, ki mora biti obrazloen, kar pomeni, da mora navesti dejstva in predlagati dokaze. e je ugovor utemeljen, se plailni nalog razveljavi s sklepom in po pravnomonosti sklepa se zane z obravnavanjem glavne stvari. 23. Naelo superficies solo cedit Naelo povezanosti zemljia in objekta pomeni, da je vse kar je po namenu trajno spojeno z nepreminino, sestavina nepreminine, to je zemljia. Zemljie je samostojna glavna stvar, vse kar je nad ali pod njim, pa ni samostojna stvar in praviloma ne more biti predmet stvarnih pravic, ampak deli pravno usodo zemljia. Izjemi od tega naela sta: - etana lastnina - stavbna pravica. 24. Priposestvovanje Priposestvovanje je originaren nain pridobitve lastninske pravice tako na premininah kot tudi na nepremininah. Institut priposestvovanja je namenjen varnosti pravnega prometa, saj omogoa, da dejansko stanje stvari po preteku priposestvovalne dobe postane tudi njeno pravno stanje. Priposestvovati je mogoe tudi del stvari, vendar je ta monost omejena samo na nepreminine. Na javnem dobru in stvareh, ki so izven pravnega prometa ni mogoe pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem. Zahteva se dobra vera, tako da nedobroverni posestnik nikoli ne more postati lastnik stvari. SPZ doloa dve predpostavki za priposestvovanje: * dobra vera pridobitelja * neprekinjena lastnika posest: - 3 leta pri premininah - 10 let pri nepremininah Dobroverni lastniki posestnik je tisti, ki ne ve in ne more vedeti, da ni lastnik stvari, ki jo ima v posesti. Posestnik nepreminine je tako lahko v dobri veri samo, e je kot lastnik vpisan v zemljiko knjigo. Drugae pa doloa 44/2 len SPZ, ki predstavlja negativni vidik naela zaupanja v ZK. Ta doloba sugerira, da je s priposestvovanjem mogoe pridobiti pravico, ki ni vpisana v ZK (zunajknjino priposestvovanje). Pri premininah je poglavitni kazalnik posest. Nekdo je v dobri veri praviloma tedaj, ko ta dobra vera temelji na posesti njegovega predhodnika (prodajalca), pri emer seveda ne bi smel imeti razlogov za to, da bi kljub posesti dvomil, da je ta lastnik stvari. Priposestvovalna doba prine tei tisti dan, ko je posestnik dobil stvar v dobroverno lastniko posest, kona pa se z iztekom zadnjega dne tega obdobja. Posestnik mora biti ves as v dobri veri. e ni se priposestvovanje prekine. 25. Neupraviena pridobitev, kdaj se ne more zahtevati vrnitev (191. len OZ) Neupraviena pridobitev: * kondikcija: en stranka izpolni neobstojei dolg in druga stranka v zmoti takno izpolnitev sprejme. * verzija: se uporablja, ko pravo ne daje nobenega drugega varstva zaradi neupraviene obogatitve. Stranki sta prikrajanec in okorianec. OZ doloa 3 primere nedopustnosti kondikcijskega zahtevka: * volenti non fit iniuria: kdor, kaj plaa, eprav ve, da ni dolan, nima pravice zahtevati nazaj, razen e si je pridral pravico zahtevati nazaj ali e je plaal, da bi se izognil sili. * izpolnitev naravne obveznosti ali moralne dolnosti * kondikcijski zahtevek je v nasprotju z moralo: ni mogoe zahtevati nazaj neutemeljeno plaanih zneskov odkodnine zaradi telesne pokodbe, prizadetega zdravja ali smrti, e so bili plaani potenemu (dobrovernemu) prejemniku. Za uspeno uveljavljanje kondikcijskega zahtevka se zahteva zmota glede obstoja obveznosti. Stranka misli, da obveznost, ki jo izpolnjuje, obstaja, eprav ni tako. Zmota je lahkot tudi krivdna (stranka ni dovolj skrbna in je zato v zmoti). 26. Kdaj je pravni posel nien, kakne so posledice ninosti? Ninost: Razlogi za ninost: * pogodba nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim naelom * premet pogodbe je nedopusten, nemogo, nedoloen ali nedololjiv * podlaga pogodbe je nedopustna ali je sploh ni * pogodba ni sklenjena v predpisani ali dogovorjeni obliki * oderuka pogodba
86

* pogodbo je sklenila poslovno popolnoma nesposobna oseba * pogodbo je sklenila pravna oseba zunaj meja svoje pravne sposobnosti (ultra vires). Na ninost pazi sodie po uradni dolnosti. Nanjo se lahko sklicuje vsaka zainteresirana oseba. Pravica do uveljavljanja ninosti ne ugasne. Neuinkovitost razmerja sega do njegovega nastanka (uinkovanje ex tunc). Sodba, ki ugotavlja ninost, je ugotovitvena (deklaratorna). Nina pogodba ne postane veljavna, e vzrok ninosti kasneje preneha. Obstajata pa 2 izjemi: konvalidacija zaradi majhnega pomena, konvalidacija oderuke pogodbe. e nina pogodba izpolnjuje pogoje za veljavnost kakne druge pogodbe, velja druga pogodba, e se sklada z namenom strank ob sklenitvi nine pogodbe, e bi stranki zagotovo sklenili drugo pogodbo, e bi vedeli za ninost prve. Pravne posledice ninosti: * vrnitveni zahtevek: vsaka stranka mora vrniti vse, kar je prejela na podlagi nine pogodbe (e to ni mono, pa mora dati denarno nadomestilo) * zavrnitev zahtevka nepotene stranke * odkodninska odgovornost: krivda enega sopogodbenika in dobrovernost okodovanca, nastanek kode, vzrona zveza med sklenitvijo nine pogodbe in nastalo kodo. ZPP: 27. Naelo kontradiktornosti (pojem, izjeme, katera kritev je to, kaj e sodnik zaslii samo toeo, ne pa toene in ree da je stanje dovolj razjasnjeno; t.j. kritev tega naela...) Gre za naelo obojestranskega zaslianja. Vsaka stranka ima pravico, da pride do besede, ter se izjasni o svojih pravicah in obveznostih. To naelo obsega enakopravnost strank in razmerje strank do sodia. Vsebuje tri elemente: - pravica biti seznanjen z izjavami (pravica do vroanja, pravica do vpogleda v spis) - pravica navajati dejstva, dokaze, sodelovati v postopku s postavljanjem vpraanj priam, izvedencem - obveznost sodia, da mora vse, glede esar se stranka izjavi, vzeti na znanje, nato pa presoja ali so navedbe sploh dopustne in ali so pravno relevantne. Kontradiktornost je pravica sodelovati v postopku, ni pa tudi obveznosti, zato tudi izdaja zamudne sodbe ni izjema od naela do kontradiktornosti, saj mora biti toeni stranki toba pravilno vroena, s emer je kontradiktornosti zadoeno. Kritev tega naela pomeni absolutno bistveno kritev postopka, na katero pa sodie po novem ZPP ne pazi ve po uradni dolnosti. Gre za pravico, ki je zagotovljena predvsem v individualnem interesu stranke, in zato je logino, da je predvsem odgovornost stranke, da se odloi, ali bo kritev te pravice uveljavljala ali ne. 28. Kaj e tonik ne pride na 1. narok za glavno obravnavo (kaj e toenec ne pride, kaj e oba ne prideta) e ne pride tonik, se bo telo, da se odpoveduje zahtevku in bo sodie izdalo sodbo na podlagi odpovedi. Odpoved zahtevku ima uinek ne bis in idem. Za tonika bo izostanek s prvega naroka pomenil, da je zadeva zanj praktino dokonno izgubljena. e ne pride toenec izda sodie zamudno sodbo ob pogojih, ki jih doloa zakon. e ne pride nobena stranka se teje, da je tonik tobo umaknil. 29. Faza priprave na G.O. (kaj sodnik pone) Po vloitvi tobe se toba najprej preizkusi, e ugotovi doloene pomanjkljivosti tobo s sklepom zavre (listispendenca, res iudicata, ni podana pravna korist toee stranke za vloitev tobe,). Tobo, ki ima vse sestavine, sodie polje toeni stranki, da nanjo odgovori. Toena stranka mora odgovoriti v roku 30 dni od vroitve, v nasprotnem primeru sodie izda zamudno sodbo. Po prejemu odgovora na tobo predsednik senata razpie narok za glavno obravnavo. Sodie do naroka za glavno obravnavo lahko odloa: - o vstopu prednika v pravdo - o intervenciji - o zavarovanju dokazov - o spremembi tobe - o ustavitvi postopka zaradi umika tobe - o prekinitvi ali mirovanju postopka - o zaasnih odredbah - o zdruitvi pravd in o razloitvi postopka - o doloitvi ali podaljanju sodnih rokov - o razpisu ali preloitvi narokov - o vrnitvi v prejnje stanje zaradi zamude roka ali naroka - o oprostitvi, odlogu ali obronem plailu sodnih taks - o varini za pravdne stroke - o poloitvi predujma za stroke posameznih pravdnih dejanj - o postavitvi izvedenca - o postavitvi zaasnega zastopnika - o vroitvi sodnih pisanj - o ukrepih za popravo vlog - o pravilnosti pooblastila. 30. G.O. (kako se zane...torej preverjanje vabila, ali so vsi vabljeni, ali so se opraviili, ....) Predsednik senata zane glavno obravnavo in razglasi predmet obravnavanja. Nato ugotovi, ali so prili vsi
87

povabljenci, e niso, se prepria ali so bili v redu povabljeni in ali so opraviili svoj izostanek.

ZZZDR: 31. Stiki z otroki (ob sporazumni razvezi, ob tobi, kaj e sploh ni razveze ampak, pa samo ne ivijo skupaj)- potrebno povedat, da lahko sporazumno uredijo, e to ne gre pa sodie Otrok ima pravico do stikov z obema starema. e stara ve ne ivita skupaj, je potrebno doloiti stike. Lahko se stara sporazumeta o stikih, e pa se ne moreta, jima pri tem pomaga CSD. e sporazumeta o stikih, lahko predlagata, da sodie v nepravdnem postopku izda o tem sklep. Sporazum mora biti v skladu s koristjo otrok. e pa se stara tudi ob pomoi CSD ne moreta sporazumeti, odloi o tem sodie, pri emer pridobi mnenje CSD in mnenje otroka, e ga je ta izrazil sam ali po osebi, ki ji zaupa in e je sposoben razumeti njegov pomen in posledice. Tisti od starev, pri katerem otrok ivi, mora opustiti vse, kar oteuje ali onemogoa otrokove stike. Sodie lahko pravico do stokov odvzame ali omeji samo, e je to potrebno zaradi varovanja otrokove koristi. Stiki niso v otrokovo korist, e pomenijo za otroka psihino obremenitev ali e se sicer z njimi ogroa telesni ali duevni razvoj. Sodie lahko odloi, da se omogoijo stiki pod nadzorom tretje osebe. Otrok ima pravico do stikov z drugimi osebami (stari stari, bratje, sestre) ZDen 32. Posebnosti dedovanja Po zakonu o denacionalizaciji se lahko izpelje zapuinski postopek glede denacionaliziranega premoenja ele po konanem denacionalizacijskem postopku tj. potem, ko postane odloba o denacionalizaciji pravnomona. Zapuinski postopek se tako ne opravi v okviru denacionalizacijskega postopka. Tako so osebe, ki pridejo v potev kot dedii prvega dednega reda dedovanja po osebi, ki ji je bilo premoenje podravljeno, upravienci do denacionalizacije. Tudi osebe, za katere je verjetno, da bodo dedovale denacionalizirano premoenje, imajo doloena upravienja e pri denacionalizaciji: * monost uveljavljati pravico do denacionalizacije, e je oseba, ki ji je bilo premoenje podravljeno, umrla ali bila razglaena za mrtvo; * pravico do vloitve zahteve za denacionalizacijo (aktivno legitimacijo) in biti stranka v postopku za denacionalizacijo. Odloba o denacionalizaciji se glasi na ime upravienca, etudi je e umrl in je bil morebiti e opravljen zapuinski postopek glede njegovega premoenja, v katero pa ni bilo zajeto podravljeno premoenje. e je upravienec do denacionalizacije e umrl in je bil opravljen zapuinski postopek ter s pravnomonim sklepom o dedovanju konan, vendar sodie ni odloilo o denacionaliziranem premoenj, se opravi nov zapuinski postopek. ZDen torej odstopa od pravila ZD, da se tedaj, kadar se po pravnomonosti sklepa o dedovanju najde premoenje, za katero ob izdaji sklepa ni vedelo, da spada v zapuino, ne opravi nova zapuinska obravnava, ampak da razporedi sodie to premoenje z novim sklepom na podlagi prejnjega sklepa o dedovanju. SPZ: 33. Materialni pogoji za ureditev meje, kateri postopek (prve ureja SPZ, postopek je nepravdni) Vrsta nepravdnega postopka. Procesne dolobe so v ZNP, materialne v SPZ. V potev pride le, e je meja sporna. Postopek: narok se opravi na kraju samem, izdela se skica, obvezno sodelovanje izvedenca geodetske stroke. Moneja pravica, zadnja mirna posest in pravina ocena: gre za tri metode, na podlagi katerih sodie uredi mejo. e vrednost spornega mejnega prostora presega vrednost, do katere lahko v pravdnem postopku odloa okrajno sodie, lahko sodie uredi mejo na podlagi moneje pravice le, e predlagatelj in oseba, proti kateri je vloen predlog, s tem soglaata. e moneja pravica ni dokazana, ali e ni podano soglasje, sodie uredi mejo po zadnji mirni posesti. e pa se ne more ugotoviti zadnja mirna posest, sodie uredi mejo tako, da sporni prostor razdeli po pravini oceni. ZDuevnem zdravju 34. Kaj e danes pridrijo osebo kateri zakon se uporablja Velja e ZDuevnem zdravju, uporablja pa se e ne , ele od avgusta dalje, zato se e uporablja ureditev po ZNP ob ustavni odlobi, po kateri mora nujno imeti pisno obrazloitev razlogov ter odvetnika. ZZK-1 35. Postopek vzpostavitve zk listine (treba povedat da gre za zemljikoknjini postopek, odloa zk sodie) V postopku odloanja o vpisu ZK sodie ugotavlja ali so izpolnjene formalne procesne predpostavke za odloanje (upravienost predlagatelja, oblika predloga in listin, plailo takse). Odloilen je trenutek, ko sodie prejme predlog. Vse vloge se reujejo po vrstnem redu vpisa. e sta 2 vlogi istoasni in si medsebojno nasprotujeta, sodie odpre plombo za obe vlogi ter predlagatelja napoti na pravdno sodie, ki doloi vrstni red. e ima vloga procesne pomanjkljivosti, ki jih je mogoe odpraviti, sodie pozove vlagatelja, da vlogo ustrezno dopolni in doloi rok za odpravo pomanjkljivosti. e vlagatelj v roku tega ne stori, ZK sodie vlogo zavre. V zavrnilnih sklepih je treba navesti razloge za zavrnitev oz. zavrenje vloge. Pri odloanju o utemeljenosti vpisa je treba po preizkusu procesnih predpostavk najprej ugotoviti utemeljenost predlaganega sklepa z listinami, ki so priloene in oblikovno ustreznost teh listin (obstoj overjenega ZK dovolila, e
88

se to zahteva za vpis, oz. pravnomonost ali dokonnost odlobe). Temu sledi ugotavljanje dovoljenosti vpisa glede na stanje vpisov v ZK v trenutku zaetka ZK postopka. e so izpolnjeni vsi navedeni pogoji, ZK sodie izda sklep o dovolitvi vpisa in ga vpie v ZK hkrati z zaznambo nepravnomonosti sklepa o dovolitvi vpisa. e kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, se izda sklep o zavrnitvi vpisa, v ZK pa se vpie zaznamba zavrnitve. OZ 36. Ara Ara je premoenjska korist, ki jo ob sklenitvi pogodbe stranka izroi drugi stranki zaradi utrditve obveznosti. OZ: Ara je nek znesek denarja ali neka koliina nadomestnih stvari, ki jo ena stranka ob sklenitvi pogodbe da drugi stranki v znamenje, da je pogodba sklenjena. Pogodba je sklenjena, ko je ara dana. Ara ne sme biti previsoka. Sodie jo lahko na zahtevo zainteresirane osebe zmanja. Pri neizpolnitvi obveznosti: - e odgovarja dajalec are ima prejemnik 3 monosti: * zahteva izpolnitev * zahteva povrnitev kode pri emer lahko aro vrne ali jo vteje v odkodnino * obdri aro. - e odgovarja za neizpolnitev prejemnik are: * zahteva izpolnitev * zahteva povrnitev kode in vrnitev are * zahteva vrnitev dvojne are. Pri delni izpolnitvi obveznosti upnik lahko: * zahteva izpolnitev ostanka obveznosti in povrnitev kode, ara se vteje v odkodnino * zahteva povrnitev kode zaradi nepopolne izpolnitve, ara e vteje v odkodnino * odstopi od pogodbe in vrne, kar je prejel kot delno izpolnitev. e se pogodba pravilno izpolni, se ara vrne ali vrauna v izpolnitev. Ara se teje za odstopnino, e je bila ob ari dogovorjena pravica odstopiti od pogodbe. e dajalec are odstopi, aro izgubi. e odstopi prejemnik are, mora vrniti dvojno aro. 37. Neizpolnitev pogodbe (kakne so monosti stranke, kdaj je razvezana po samem zakonu- torej fiksni in nefiksni posli...) Pri fiksnih poslih se as izpolnitve bistvenega pomena. Zamuda zato pomeni razdor pogodbe. Upnik lahko doloi naknadni rok izpolnitve in obdri pogodbo. Pri nefiksnih poslih je obveznost mono izpolniti tudi po poteku roka. Dolnik pa lahko izpolni tudi predasno, e je rok dogovorjen izkljuno v interesu dolnika, vendar mora svoj namen sporoiti upniku in paziti, da ne izpolni ob nepravem asu. Prav tako lahko upnik zahteva predasno izpolnitev, e dolnik ni dal obljubljenega zavarovanja, e ni dopolnim zavarovanja in je rok doloen izkljuno v upnikovem interesu. 18. NEVENKA DJURKOVI 1. Naela (dispozitivnosti, avtonomije) Naelo dispozitivnosti pomeni, da lahko udeleenci drugae uredijo obligacijska razmerja, kot je to doloeno v OZ. Tega pa ne morejo, e iz posamezne dolobe ali njenega smisla izhaja kaj drugega (kogentne dolobe). Izjeme od naela dispozitivnosti so: - kogentne ali prisilne dolobe - sklepanje pogodb po samem zakonu - omejitve v korist drugih temeljnih nael obligacijskega prava. Naelo avtonomije volje strank pomeni, da udeleenci prosto urejajo obligacijska razmerja, ne morejo pa jih v nasprotju z ustavo, prisilnimi predpisi in z moralnimi naeli. Prosto urejanje pomeni, da subjekti sami odloajo ali bodo sploh sklenili obligacijsko razmerje, si sami izberejo sopogodbenika, sami doloijo vsebino obligacijskega razmerja. Omejitve pa pomenijo: - pogodbe, ki jih je po zakonu treba nujno skleniti (avtomobilsko zavarovanje) - pogodbe, ki jih je po zakonu treba skleniti z doloenim udeleencem (predkupna pravica) - ninost pogodb - zakonsko obvezne sestavine - obvezna oblika pogodb - omejitve v korist ostalih nael obligacijskega prava. Posledica kritve naela avtonomije volje strank je ninost pogodbe. 2. Predmet, kdaj je nien Pogodba je nina, kadar je predmet obveznosti nemogo, nedopusten, nedoloen ali nedololjiv. Monost predmeta: Obveznost mora biti mogoa. Nemonost izpolnitve je stanje, ko obveznosti zaradi pravnih ali dejanskih razlogov ni mono izpolniti. Poznamo dejansko in pravno nemonost (nekdo, ki ni kmet ne more kupiti kmetijskega zemljia).
89

Nedopustnost predmeta: Predmet je nedopusten, e je v nasprotju z ustavo, prisilnimi predpisi ali z moralnimi naeli. Doloenost in dololjivost predmeta: Predmet obveznosti je dololjiv, e pogodba vsebuje podatke za doloitev ali stranki prepustita doloitev tretjemu. e tretji ne more ali noe doloiti, je pogodba nina. 3. Podlaga (ni treba znat kakne super teorije, dve besedici do tri so dovolj) Podlaga ali kavza je razlog obligacijskega razmerja. Od kavze je odvisna veljavnost pogodbe. Za veljavnost pogodbe sta potrebna: * obstoj kavze - pravna podlaga mora obstajati * dopustnost kavze - ne sme biti v nasprotju z ustavo, prisilnimi predpisi ali moralnimi naeli. Teorije o kavzi: * subjektivna teorija: stranki doloita, katera izmed okoliin je tako pomembna, da je od nje odvisna veljavnost pravnega posla. * objektivna teorija: gre za okoliine na katere stranki ne mislita; so same po sebi umevne. * klasine teorije: izhajajo iz stalia, da je kavza pri vse tipih pogodb enaka - tipske kavze. * sintetine teorije: vse opisane razloge je potrebno obravnavati kot celoto. e kavze ni ali je nedopustna, je pogodba nina. 4. Odgovornost pri nesrei, ki jo povzroijo premikajoa se motorna vozila e koda izvira iz delovanja enega motornega vozila, se odgovornost presoja po splonih naelih, ki veljajo za objektivno odgovornost. e je nesrea povzroena po izkljuni krivdi enega imetnika, se uporabljajo pravila o krivdni odgovornosti. e je krivda obojestranska, odgovarja vsak imetnik za kodo, ki jima je nastala, v sorazmerju s stopnjo krivde. e ni kriv nobeden, odgovarjata imetnika po enakih delih, razen e pravinost ne zahteva kaj drugega. e za kodo, ki jo utrpijo drugi, v celoti ali deloma odgovarjata dva imetnika motornih vozil, je njuna odgovornost solidarna. 5. Predpostavke odkodninske odgovornosti (kdo ima dokazno breme)? * nedopustno ravnanje * koda * vzrona zveza med nedopustnim ravnanjem in nastankom kode * odgovornost (krivda = naklep ali malomarnost) Dokazno breme: * okodovanec mora dokazati prve tri predpostavke * odgovorna oseba mora dokazati, da ni odgovorna (krivdna odgovornost z obrnjenim dokaznim bremenom 6. Kako se doloa nepremoenjska koda (spet ni treba vedet lena na pamet, ampak, e bo rekel, da imamo po navadi izvedenca bo to super!) Pojem pravine denarne odkodnine za nepremoenjsko kodo je pravni standard. Tehtanje, kateri znesek ustreza pravini denarni odkodnini v konkretnem primeru, pomeni opredelitev vsebine pravnega standarda. Zato pravimo, da tisti, ki o tem odloa, kreira pravo za konkretni primer. OZ doloa kriterije, od katerih je odvisna doloitev pravine denarne odkodnine: * stopnja trajanja telesnih in duevnih bolein ter strahu * pomen prizadete dobrine * namen denarne odkodnine za nepremoenjsko kodo * omejitev, da odkodnina ne bi la na roko tenjam, ki niso zdruljive z njeno naravo in drubenim namenom. 7. Preuitek (samo to, v kakni obliki je in ali je preklicljiv) Pogodba o preuitku: preuitkar se zavee prenesti za ivljenja na prevzemnika lastninsko pravico na doloenih svojih nepremininah ali premininah, namenjenih za rabo in uivanje nepreminin, prevzemnik pa se zavee, da bo preuitkarju do njegove smrti nudil doloene dajatve in storitve: ivljenjske potrebine, obasne denarne dajatve, oskrbo, stanovanje, uivanje doloenega zemljia. Z vpisom preuitka v ZK se ustanovi stvarna pravica v korist preuitkarja: stvarno (realno) breme. Razlogi razveze pogodbe so enaki kot pri pogodbi o dosmrtnem preivljanju (skupno ivljenje je nevzdrno, druga stranka ne izpolnjuje pogodbenih obveznosti). Pogodba se mora skleniti v obliki notarskega zapisa. ZPP 8. Zastaranje, prekluzija Zastaranje pomeni, da po preteku doloenega asa preneha pravica zahtevati izpolnitev obveznosti. Z zastaranjem se civilnopravna obveznost spremeni v naturalno. Obveznost ne preneha, spremeni se le njena pravna narava. e dolnik ne ugovarja, da je terjatev zastarala in izpolni zastarano obveznost, nima pravice terjati nazaj tistega, kar je dal. e se dolnik na zastaranje ne sklicuje, se tudi sodie nanj ne sme ozirati in mora o zadevi odloiti tako kot o vsakem drugem zahtevku. S pretekom zastaralnega roka preneha sodno varstvo pravice. Prekluzija - po preteku prekluzivnega roka preneha tako sodno varstvo kot tudi pravica. Zakonski roki, doloeni za stranke, so praviloma prekluzivni. 9. Kakni odlobi izdamo pri tem Pri zastaranju izdamo zavrnilno sodbo - tobeni zahtevek zavrnemo kot neutemeljen (materialnopravni ugovor ugovor zastaranja), pri prekluziji pa tobo s sklepom zavremo, ker je vloena prepozno. 10. Pobotanje (malce o tem, kako uveljavlja, do kakne viine, kaken je izrek pri ugovoru pobotanja)
90

Pobotanje je prenehanje terjatev med istima strankama, ki sta druga nasproti drugi hkrati upnik in dolnik. Do pobota lahko pride: * e se obe terjatvi glasita na denar ali nadomestne stvari iste vrste in kakovosti * e sta obe terjatvi zapadli. Vrste pobota: * pogodbeni ali dogovorjeni pobot * enostranski prisilni pobot (urejen v OZ): izjava o pobotu * zakonski prisilni pobot (v steaju se terjatve, ki jih je bilo mogoe na dan steaja pobotati, tejejo za pobotane) * materialnopravni in procesni pobot Lastnosti terjatev, ki se lahko pobotajo: * vzajemnost: dolnik je hkrati upnik upnika in upnik je hkrati dolnik dolnika * istovrstnost: obe terjatvi se glasita na denar ali druge nadomestne stvari iste vrste in kakovosti * dospelost: terjatvi morata biti dospeli in nepogojni * pobotljivost: ni zakonskih ovir za pobotanje * resninost * iztoljivost: naturalnih terjatev naeloma ni mono pobotati. Izjema: dolg se lahko pobota z zastarano terjatvijo, e terjatev ni bila zastarana v asu, ko so se stekli pogoji za pobot * likvidnost: terjatev mora biti nesporna in jasna. Pobotanje ne nastane takoj, ko se steejo pogoji zanj, temve mora to ena stranka izjaviti drugi. Izjavo, s katero eli stranka pobotati medsebojne obveznosti, imenujemo pobotna izjava. Posledica pobota je, da prenehata pobotani obveznosti do viine, nije od njiju. dolnik vrednostno vije ostane zavezan za preostanek z vsemi posledicami dolnikove zamude od dneva zapadlosti naprej glede tega dela obveznosti. Izrek pri ugovoru pobotanja: Ugotovi se, da obstoji terjatev toee stranke do toene stranke in sicer glede plaila zneska 5.500 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi za as od 1.2.2007 do plaila. Ugotovi se,da obstoji terjatev toene stranke do toee stranke in sicer glede plaila zneska 4.000 EUR z zakonskim zamudnimi obrestmi za as od 1.2.2007 do plaila. PO medsebojnem pobotu terjatev, navedenih v t. 1 in 2. izreka je toena stranka dolna plaati toei stranki glavnico v znesku 1.500 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.2.2007 do plaila ter ji v istem roku povrniti njene pravdne stroke v znesku 350 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi za as od prvega dne po preteku paricijskega roka dalje do plaila. 11. Sestavine tobe Toba mora obsegati: - zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev - dejstva, na katera tonik opira svoj zahtevek - dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo - druge podatke, ki jih mora imeti vsaka vloga (navedbo sodia, prebivalie oziroma sede strank, sporni predmet, vsebino izjave) - vrednost spornega predmeta. 12. Pritobeni razlogi (nateje) - bistvena kritev dolob pravdnega postopka - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - zmotna uporaba materialnega prava 13. Kakni so pa pri sporu majhne vrednosti - bistvena kritev dolob pravdnega postopka - zmotna uporaba materialnega prava. e sodie ugotovi, da je zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, razveljavi sodbo oziroma sklep prve stopnje in zadevo vrne sodiu prve stopnje v novo sojenje. 14. Dopolnilna sodba (rok) Sodie izda dopolnilno sodbo, e sodie ni odloilo o vseh zahtevkih, o katerih bi moralo odloiti. Stranka lahko v 15 dneh od prejema sodbe predlaga, da sodie izda dopolnilno sodbo. e je predlog utemeljen, predsednik senata razpie glavno obravnavo, da se izda sodba o zahtevku, o katerem ni bilo odloeno. Prepozen predlog se s sklepom zavre oziroma zavrne. Kadar pa je vloena tudi pritoba, sodie prve stopnje poaka in polje pritobe sodiu druge stopnje, dokler ne odloi o predlogu za dopolnitev sodbe in se ne iztee rok za pritobo zoper to odlobo. 15. Kako pa sodie lahko popravi svoje napake Napake v imenih in tevilkah ter druge oitne pisne in raunske pomote, pomanjkljivosti glede oblike, predsednik senata kadar koli popravi. O popravi se izda poseben sklep, ki se zapie na koncu izvirnika, strankam pa se vroi prepis sklepa. 16. Sprememba tobe Sprememba tobe je sprememba: - istovetnosti zahtevka - poveanje obstojeega zahtevka - uveljavljanje drugega zahtevka poleg obstojeega Toba ni spremenjena, e toea stranka:
91

- spremeni pravno podlago tobenega zahtevka - zmanja tobeni zahtevek - spremeni, dopolni ali popravi posamezne navedbe. Toea stranka lahko spremeni tobo do konca glavne obravnave. Ko je toba vroena toeni stranki, je potrebna njena privolitev, vendar sodie dovoli spremembo, e je to smotrno za dokonno ureditev razmerja med strankama. Sprememba pa ni smotrna, e bi zaradi tega prilo do spremembe stvarne pristojnosti sodia. e se toena stranka spusti v obravnavanje glavne stvari, se teje, da je v spremembo privolila. Subjektivna sprememba tobe - spremeni se prvotno toena stranka. Potrebna pa je privolitev tistega, ki stopi v pravdo namesto toene stranke. e pa se je toena stranka e spustila v obravnavanje glavne stvari, je potrebna tudi njena privolitev. Kdor stopi v pravdo namesto toene stranke, mora prevzeti pravdo v tistem stanju, v katerem je, ko stopi vanjo. SPZ 17. Vrste posesti - neposredna in posredna posest Posestnik lahko izvruje dejansko oblast nad stvarjo neposredno, ali preko nekoga drugega (posredna posest). - lastnika in nelastnika posest Lastniki posestnik je tisti, ki ima stvar v posesti, kot da je njegova. Nelastniki posestnik pa je tisti, ki ima stvar v posesti brez volje imeti jo za svojo in priznava vijo pravno oblast posrednega posestnika. Kriterij razlikovanja je volja posedovati neko stvar kot svojo. - soposest O soposesti govorimo kadar ima ve oseb v dejanski oblasti neko stvar. Dve vrsti soposesti: * delna posest: vsak posestnik izkljuno uporablja del stvari (npr. stanovanje v zgradbi, ki je v solastnini) * skupna posest: soposestniki uporabljajo isto stvar ali del iste stvari (npr. kolesarnico ali dvigalo v stanovanjskem bloku v etani lastnini) - dobroverna in nedobroverna posest: Dobroveren posestnik je tisti, ki ne ve ali ne more vedeti, da nima pravice do posesti. 18. Etana lastnina Etana lastnina je posebna lastninska pravica na posameznem delu zgradbe. Je izjema od naela specialnosti in naela povezanosti zemljia z objektom, saj omogoa lastninsko pravico na delu nepreminine. SPZ jo opredeljuje kot lastnino posameznega dela zgradbe in solastnino skupnih delov. Posebni del zgradbe je lahko stanovanje ali samostojen poslovni prostor. Skupni deli zgradbe, ki so v solastnini etanih lastnikov, so deli nepreminine, ki so namenjeni skupni rabi etanih lastnikov (stavbie, dvigalo, stopnice, streha, zelenice, igria) za odnose med etanimi lastniki je kljunega pomena razmerje med njihovimi delei na skupnih delih. Pri tem se upoteva vrednost posameznega dela v etani lastnini v razmerju do skupne uporabne vrednosti nepreminine. Pri etani lastnini gre za posebno obliko solastnine, ki je neloljivo povezana z lastnino na posameznem delu. Zato s posebnim delom ali solastnikim deleem ni mogoe samostojno razpolagati, niti se mu odpovedati. Prav tako ne more nihe od solastnikov zahtevati delitve solastnine na skupnih delih. Etana lastnina nastane na podlagi pravnega posla ali odlobe sodie in z vpisom v ZK. Pravni posel za pridobitev etane lastnine je lahko sporazum o delitvi solastnine v etano lastnino ali enostranski pravni posel. e ima nepreminina ve kot dva etana lastnika in ve kot osem posameznih delov, je obvezna doloitev upravnika, ter rezervni sklad. Izkljuitveno tobo pa je mogoe vloiti proti etanemu lastniku, ki grobo kri temeljna pravila sosedskega soitja ali sovje dolnosti po pogodbi o medsebojnih razmerjih. Etani lastniki lahko sprejmejo sklep, da se vloi toba za njegovo izkljuitev in prodajo njegovega posameznega dela v etani lastnini. Ta toba pomeni daljnoseno omejitev lastninske pravice tega etanega lastnika, vendar tudi on s svojim ravnanjem omejuje lastninsko pravico drugih etanih lastnikov, ki ne krijo svojih obveznosti in elijo vzdrevati vrednost svoje etane lastnine. ZIZ 19. Kakno pravno sredstvo ima dolnik zoper sklep o izvrbi Ugovor, ki ga mora vloiti v roku 8 dni od vroitve sklepa. 20. Kaken mora biti ugovor, kaj e ni, ali ima pritobo Ugovor mora biti obrazloen, e ni se kot neutemeljen zavrne, dolnik pa lahko proti njemu vloi pritobo. Za obrazloenega velja ugovor, v katerem je dolnik navedel dejstva s katerimi ga utemeljuje in predloil potrebne dokaze. Po izteku roka pa lahko dolnik vloi ugovor, ki se nanaa na samo terjatev in tega dejstva dolnik ali tretji brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v ugovoru zoper sklep o izvrbi. Dolnik je dolan v nepravoasnem ugovoru navesti vse razloge, ki jih lahko uveljavi v asu vloitve. Sodie zavre kasneji ugovor, e temelji na razlogih, ki bi jih dolnik lahko uveljavil v prejnjem ugovoru. ZZK Kakni so vpisi?************************************************************* ZK postopek se zane se po uradni dolnosti ali na predlog stranke. Pri vpisih na predlog stranke veljajo doloene formalnosti: predpisani obrazci za zemljikoknjine vloge; naelo popolnosti vloge - priloiti je treba zasebno ali javno listino, sposobno za vpis;
92

obrazec, ki izkazuje upravienost vpisa.

ZK predlog lahko vloi vsak, ki ima pravni interes (oseba, na katero se raztezajo pravne posledice vpisa). V redkih primerih zakon doloa, da je za predlaganje vpisa pooblaena natanno doloena oseba. Takna primera sta zaznamba neposredne izvrljivosti in vknjiba zemljikega dolga. Predlog mora obsegati: - navedbo sodia, - podatke o predlagatelju (oz. zakonitem zastopniku ali pooblaencu), - oznako predmeta predloga z identifikacijskim znakom nepreminine, na katero se nanaa in vrsto vpisa, ki se predlaga, - navedbo listin, ki so podlaga za vpis, - doloen zahtevek za vpis z navedbo identifikacijskega znaka nepreminine, pri kateri naj se vpis opravi ter vrste in vsebine vpisa, ki se s predlogom zahteva, - podpis vlagatelja. Zasebne listine morajo biti priloene v izvirniku. e predlog za vpis temelji na sodni ali upravni odlobi, mora biti na overjenem prepisu odlobe navedeno tudi potrdilo o pravnomonosti oz. dokonnosti te odlobe. Predlogu za vpis v ZK mora predlagatelj priloiti potrdilo o plailu sodne takse. Pri vpisih, ki jih vodi ZK sodie po uradni dolnosti, pa se ZK postopek zane tako, da organ, ki je izdal odlobo, to polje ZK sodiu. 19. JOE ILC 1. Osebnostne pravice Osebnostne pravice so nepremoenjske in absolutne pravice, saj uinkujejo zoper vsakogar in so praviloma doloene v zakonu, katerih namen je varstvo dobrin lovekove osebnosti. Absolutne pravice so tudi: stvarne pravice, pravice intelektualne lastnine (avtorska in izumiteljska pravica), dedna pravica. Vrste osebnostnih pravic: ast, potenje, telesna, duevna in moralna integriteta, lovekovo osebno podroje, podoba, imeOsebne dobrine so neloljivo povezane z osebo, lovekom ali pravno osebo. Pravno varstvo lahko zahteva neposredni upravienec - nosilec krene pravice. Poleg opustitvenega zahtevka je OZ e izrecno opredelil prepovedni in odstranitveni zahtevek. Opustitveni zahtevek: tonik uveljavlja prenehanje kritve, ki traja e ob zakljuku glavne obravnave pred sodiem prve stopnje. Prepovedni zahtevek: tonik od toenca zahteva opustitev doloenega ravnanja v prihodnosti. Odstranitveni zahtevek: tonik uveljavlja, naj sodie kritelju naloi opravo nekega v tobenem predlogu jasno definiranega dejanja, ki naj preprei, da se e dokonna kritev ne ponovi. Potrebno je neko novo dejanje kritelja, ki naj odstrani posledice kritve. (primer: umik izjave, ki posega v dobro ime tonika, preklic takne izjave, unienje filma, zahtevek za objavo sodbe - miljena je objava izreka). 2. Naelo enake vrednosti dajatev Naelo velja le pri dvostranskih odplanih vzajemnih pogodbah. Najbolj pomemben izraz tega naela je institut ezmernega prikrajanja (laesio enormis): okodovana stranka ima pravico zahtevati razveljavitev pogodbe, e je bilo med obveznostmi strank oitno nesorazmerje. Pomanjkanje ekvivalence ne pomeni ninosti. Sodie na ekvivalenco ne pazi po uradni dolnosti. 3. Vija sila, komu lahko pripiemo krivdo Vija sila je naravni dogodek, katerega bistvena znailnost je mo, ki se ji lovek ne more uspeno zoperstaviti. Da se neki dogodek teje za vijo silo, mora biti zunanji, to je zunaj stvari in zunaj okvira dejavnosti, ki jo opravlja objektivno odgovorna oseba. Dogodek mora biti nepriakovan. Kriteriji, kdaj je dogodek nepriakovan, so v sodni praksi dokaj strogi. Dogodek mora biti neprepreljiv. Merilo pa je skrajna skrbnost objektivno odgovorne osebe: z nevarno stvarjo je potrebno ravnati skrajno previdno, saj je sicer e tako neobiajno velika nevarnost, ki jo nevarna stvar prinaa v ivljenje, potencialno e toliko veja. Krivde pri viji sili ni, razen, e manjka kateri od zgoraj natetih elementov. e bi se bilo dogodku mogoe izogniti, potem ne gre za vijo silo. Kriterije pa doloa sodna praksa. 4. Samopomo Samopomo je izjema v okviru varstva posesti. SPZ doloa pogoje za samopomo, in sicer: nevarnost mora biti neposredna, samopomo mora biti nujna, nain samopomoi mora ustrezati okoliinam, v katerih obstaja nevarnost, samopomo mora biti takojnja. Gre za izjemo od naela prepovedi samovoljnega ravnanja. Namen varstva posesti je varovanje posestnika pred samovoljnimi posegi, saj pravo ne more tolerirati nasilnih sprememb obstojeega dejanskega stanja. 5. Kdaj je dolnik dolan izpolniti dajatev? Izpolnitev je pravno dejstvo, ki povzroi prenehanje obveznosti. Je reden nain prenehanja obveznosti. Izpolnitev je dejanje dolnika z namenom dosei v obveznostnem razmerju doloeni uspeh. Z izpolnitvijo preneha obveznost, ne preneha pa obveznostno razmerje. e kdo kaj plaa namesto dolnika, nastopi subrogacijski uinek. Izpolnitveni upravienec (solvens) je oseba, ki je upraviena opraviti izpolnitveno ravnanje prejemniku (accipiens), ki je predmet obveznosti. To je lahko: * dolnik * tretja oseba:
93

- upnik je dolan sprejeti izpolnitev od vsakogar, ki ima pravni interes; - upnik ni dolan sprejeti izpolnitve od 3. osebe, e mora izpolnitev opraviti dolnik osebno; - upnik lahko sprejme izpolnitev od 3. osebe brez dolnikove vednosti; - upnik ne sme sprejeti izpolnitve od 3. osebe, e se je dolnik ponudil, da bo sam izpolnil obveznost. Izpolnitelj je lahko poslovno nesposobna oseba, vendar lahko veljavno izpolni le, e je obstoj obveznosti nedvomen in e je obveznost zapadla. Predmet izpolnitve: Izpolnitev je izvritev vsebine obveznosti. Dolnik ne more izpolniti z niemer drugim. Upnik ne more zahtevati niesar drugega. Izpolniti je potrebno v celoti, izjema so denarne obveznosti. Zaporedje plail: naprej se plaajo stroki, nato obresti in na koncu glavnica (SOG). Kraj in as izpolnitve: Dolnik je dolan izpolniti v kraju, ki je doloen s pravnim poslom ali zakonom. e kraj ni doloen in ga ni mono doloiti, je treba izpolniti v kraju, kjer je imel dolnik ob nastanku obveznosti sede ali prebivalie. Denarne obveznosti se izpolnjujejo v kraju, kjer ima upnik sede ali prebivalie. e rok ni doloen, se doloi glede na naravo in obiaje. e ni doloen in ga ni mono takoj doloiti, lahko upnik zahteva takojnjo izpolnitev, dolnik pa lahko zahteva takojen sprejem. Zamuda nastopi, ko dolg dospe. Pri fiksnih poslih je as izpolnitve bistvenega pomena. Zamuda zato pomeni razdor pogodbe. Upnik lahko doloi naknadni rok izpolnitve in obdri pogodbo. Pri nefiksnih poslih je obveznost mono izpolniti tudi po poteku roka. Dolnik pa lahko izpolni tudi predasno, e je rok dogovorjen izkljuno v interesu dolnika, vendar mora svoj namen sporoiti upniku in paziti, da ne izpolni ob nepravem asu. Prav tako lahko upnik zahteva predasno izpolnitev, e dolnik ni dal obljubljenega zavarovanja, e ni dopolnim zavarovanja in je rok doloen izkljuno v upnikovem interesu. 6. Ali mora stranka vrniti kar je prejela na podlagi nine pogodbe? Vsaka stranka mora vrniti vse, kar je prejela na podlagi nine pogodbe (vrnitveni zahtevek). e vrnitev ni mona, mora dati stranka denarno nadomestilo po cenah v asu izdaje sodne odlobe (naelo valorizacije vrnitvenega zahtevka). Sodie pa lahko, pri pogodbi, nini zaradi nasprotovanja temeljnim moralnim naelom, zavrne vrnitveni zahtevek nepotene stranke, pri emer upoteva potenost strank in pomen ogroenih interesov. 7. Zastaranje Zastaranje pomeni, da po preteku doloenega asa preneha pravica zahtevati izpolnitev obveznosti. Z zastaranjem se civilnopravna obveznost spremeni v naturalno. Obveznost ne preneha, spremeni se le njena pravna narava. e dolnik ne ugovarja, da je terjatev zastarala in izpolni zastarano obveznost, nima pravice terjati nazaj tistega, kar je dal. Zastaranje je tipina vrsta ugovora. e se dolnik nanj ne sklicuje, se tudi sodie nanj ne ozira. Zastaralni roki so kogentni in jih stranke ne morejo prostovoljno spreminjati. Dolnik se tudi ne more odpovedati zastaranju pred potekom zastaralnega roka. Predhodna odpoved je nina. Zastaranje nastopi, ko pretee z zakonom doloen as, v katerem bi bil upnik lahko zahteval izpolnitev obveznosti. Zastaranje zane tei prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico zahtevati izpolnitev obveznosti oziroma prvi dan po dnevu, ko je dolnik ravnal proti obveznosti. Zastaranje pa nastopi, ko potee zadnji dan z zakonom doloenega asa. Zastaralni roki: Sploni zastaralni rok: terjatve zastarajo v 5 letih, e ni z zakonom doloen za zastaranje drugaen rok. Terjatve iz gospodarskih pogodb zastarajo v 3 letih. Ostali zastaralni roki: * 1 leto: elektrika, plin, voda, snaga, RTV, pota, Telekom, naronina za asopise in revije, internet, kabelska TV, upravljanje vestanovanjskih stavb; * 3 leta: obasne terjatve, ki dospevajo letno ali v krajih asovnih presledkih (npr. preivnina). 3-letni zastaralni rok zane tei za vsako obasno terjatev posebej, glede na njeno dospelost; * 3 leta oziroma 5 let: odkodninske terjatve zastarajo v 3 letih, odkar je okodovanec izvedel za kodo in tistega, ki jo je povzroil, ter v 5 letih, odkar je koda nastala, v vsakem primeru (absolutno zastaranje). Terjatve iz zavarovalnih pogodb za neivljenjska zavarovanja zastarajo v 3 letih od nastopa zavarovalnega primera oziroma v 5 letih od nastopa zavarovalnega primera, e zavarovanec dokae, da ni vedel, da je zavarovalni primer nastopil; * 5 let oziroma 10 let: terjatve 3. oseb iz zavarovalnih pogodb za ivljenjsko zavarovanje zastarajo v 5 letih od upotevne smrti zavarovanca oziroma v 10 letih od upotevne smrti zavarovanca, e 3. oseba dokae, da za smrt zavarovanca ni vedela.; 5 let oziroma 15 let: odkodninske terjatve zaradi korupcije zastarajo v 5 letih, odkar je okodovanec zaradi korupcije zvedel za kodo oziroma v 15 letih, odkar je bilo dejanje korupcije storjeno, v vsakem primeru; * 10 let: terjatve, ugotovljene pred sodiem ali drugim pristojnim organom; 15 let: odkodninske terjatve, povzroene z dejanjem spolne zlorabe mladoletne osebe zastarajo v 15 letih po polnoletnosti okodovance; * nikoli ne zastara pravica do preivljanja in druge nezastarljive pravice: - osebne in rodbinske pravice - zahtevki procesne narave (npr. ugotovitveni zahtevki) - pravica do uveljavljanja ninosti - upravienja, ki izhajajo iz nezastarljivih pravic in pravnih razmerij - oblikovalna upravienja (npr. pravica do odstopa od pogodbe).
94

Odkodninske terjatve za kodo, povzroeno s kaznivim dejanjem, zastarajo v roku za zastaranje kazenskega pregona. Zadranje zastaranja: Pomeni, da zastaranje v doloenem asu ne tee zaradi zakonski predvidenih dogodkov. Razlogi za zadranje so: * osebna vez med upnikom in dolnikom (zakonska zveza, stari in otroci) * terjatve do doloenih oseb: zastaranje ne tee med vojno, mobilizacijo, terjatve oseb v vojaki slubi, terjatev oseb, ki imajo v tujem gospodinjstvu zaposlene osebe proti delodajalcu ali njegovim druinskim lanom, ki ivijo skupaj z njimi, vse dokler traja to delovno razmerje * nepremagljive ovire: upnik zaradi taknih ovir ni mogel sodno zahtevati izpolnitve obveznosti. Pretrganje zastaranja: Pomeni, da se zastaralni roki zanejo teti znova. Zastaranje se pretrga: * s pripoznavo dolga * z vloitvijo tobe (ne pretrga ga zavrena ali zavrnjena toba in ne toba, ki je namenjena kot gronja). 8. Elementi prodajne pogodbe Prodajna pogodba je pogodba med prodajalcem in kupcem, s katero se prodajalec zavee, da bo kupcu izroil stvari in nanj prenesel lastninsko pravico na stvari oziroma bo kupcu priskrbel drugo premoenjsko pravico, kupec pa se za to zavezuje plaati kupnino. Prodaja je dvostransko obvezna vzajemna pogodba, ki je nujno odplane narave. Kot bistveni sestavini prodaje se navajata cena in stvar oziroma predmet in kupnina. Naeloma velja, da je prodajna pogodba sklenjena, ko se kupec in prodajalec dogovorita o predmetu in viini kupnine. Predmet prodaje je lahko vsaka stvar, ki je lahko predmet lastninske pravice v pravnem prometu ali pravica oziroma terjatev, ki jo je mogoe prenesti s cesijo. Prav tako so lahko predmet prodaje korporacijske pravice, ki niso izraene v vrednostnih papirjih (poslovni delei v d.o.o.). Predmet prodaje so lahko tudi vrednostni papirji, ki zdruujejo elemente prodaje stvari in prodaje pravice. Kupnina je bistven element prodajne pogodbe. Cena mora biti izraena v denarju, ki opravlja funkcijo plailnega prometa. e je cena oznaena v denarju, ki te funkcije nima, gre za menjalno pogodbo. Pogoji za veljavnost prodaje: * pravna in poslovna sposobnost strank * oblinost se ne zahteva, razen e tako zahteva zakon. Stvarne napake (predpostavke prodajaleve odgovornosti); * stvar ima napako * vzrok za napako izvira iz prodajaleve sfere * kupec ob sklenitvi pogodbe za napako ni vedel in tudi ni bil dolan vedeti * pravoasno obvestilo o napaki * e je napaka skrita, se mora pokazati v 6-mesenem jamevalnem roku * sodna uveljavitev zahtevka v 1-letnem (prekluzivnem) roku: na potek tega roka NE pazi sodie po uradni dolnosti, temve le na prodajalev ugovor. Za stvarno napako pa gre, e stvar nima pogodbenih oziroma obiajnih lastnosti. 9. Darilna pogodba Darilna pogodba je bila pred sprejetjem OZ urejena v ODZ, od 1.1.2002, pa jo ureja OZ, ki doloa, da je to pogodba, s katero se ena oseba (darovalec) zavee prenesti na drugo osebo (obdarjenca) lastninsko ali drugo pravico ali na drugaen nain v breme svojega premoenja obogatiti obdarjenca, ta pa izjavi, da se s tem strinja. Za darilo se teje tudi odpoved pravici, e se s tem zavezanec strinja. Darilna pogodba je dvostranski pravni posel, saj OZ zahteva, da obdarjenec izjavi, da darilo sprejema. Potrebna je torej soglasna izjava volj dveh strank. Ena od temeljnih znailnosti darilne pogodbe je neodplanost. Samo darovalec je stranka, ki nekaj da ali stori, se emu odpove. Darilna pogodba je praviloma sklenjena kot pogodba inter vivos, zalon pa dopua tudi darilno pogodbo kot darilo za primer smrti (mortis causa). Oseba, ki vedoma podari tujo stvar in obdarjencu to zamoli, odgovarja za kodo. e ima podarjena stvar napake ali nevarne lastnosti, zaradi katerih nastane koda obdarjencu, odgovarja darovalec za kodo le, e je za napako oziroma nevarno lastnost vedel ali bi moral vedeti in ni opozoril obdarjenca. Pri darilni pogodbi ima nagib posebno mono vlogo. e je nagib nedopusten in je bistveno vplival na odloitev enega pogodbenika, da je sklenil pogodbo, drugi pogodbenik pa je to vedel ali bi moral vedeti, je takna pogodba nina. Neodplana pogodba, torej tudi darilna pa je nina tudi tedaj, ko drugi pogodbenik ni vedel, da je nedopusten nagib bistveno vplival na odloitev drugega sopogodbenika. Predmet darilne pogodbe je lahko prenos lastninske ali druge pravice ali drug nain v breme premoenja darovalca obogatitev obdarjenca. Kot predmet izpolnitve je lahko vse, kar ima premoenjsko vrednost. To so lahko stvari, storitve, pravice (tudi bodoe pravice). OZ glede pogodb kot osnovno naelo sklepanja pogodb ohranja naelo neoblinosti. Za sklenitev pogodb se tako ne zahteva nikakrna oblika, razen e zakon doloa drugae. Glede darilne pogodbe doloa OZ nekatere posebnosti: * predpisana je stroja oblika, saj darilna pogodba ne nastane e s konsenzom, ampak ele, e je stvar istoasno tudi izroena;
95

* neobveznost pismene oblike velja za darilno pogodbo le, e darovalec podarjeno stvar takoj prenese na obdarjenca tako, da ta lahko z njo prosto razpolaga. e prenos ni bil opravljen, mora biti darilna pogodba sklenjena v pisni obliki; * e darilo ni preneseno, ali e darilna pogodba ni v pisni obliki, obdarjenec ne more s tobo zahtevati izpolnitve pogodbe. Posebna oblika je doloena zaradi varstva interesov darovalca, ki mora dobro premisliti ali pa stvar takoj izroiti; * OZ doloa e izjemo za darilne pogodbe za primer smrti, ki je veljavna le, e je sklenjena v obliki notarskega zapisa in e je listina o sklenjeni pogodbi izroena obdarjencu. Darilna pogodba je praviloma nepreklicna. Samo v primerih, ki jih doloa zakon, lahko pride do preklica pogodbe. Dolobe o pravici do preklica do kogentne, saj OZ doloa, da je odpoved pravici do preklica nina. Preklic je doloen tako iz socialnih kot tudi moralnih razlogov v smislu odnosa do darovalca. Razlogi za preklic so natanno doloeni: * preklic zaradi stiske: darovalec lahko preklie darilno pogodbo, e po sklenitvi pogodbe pride v poloaj, da je ogroeno njegovo preivljanje; * zaradi hude nehvalenosti: podana je, e se po sklenitvi pogodbe obdarjenec proti darovalcu ali njegovemu blinjemu obnaa tako, da bi bilo po temeljnih moralnih naelih nepravino, da bi obdarjenec prejeto obdral; * preklic zaradi pozneje rojenih otrok, e darovalec ele po sklenitvi dobi otroka, prej pa otrok ni imel. Preklic je asovno omejen, saj je moen le v roku enega leta od dneva, ko je darovalec izvedel za razlog za preklic. Preklic pa ima tudi predpisane posledice. e je pogodba e izpolnjena ima preklic za posledico vrnitev darovanih stvari ali pravice oziroma plailo vrednosti, za katero je obdarjenec obogaten. e pa pogodba e ni izpolnjena pa preklic pomeni njeno prenehanje. 10. Pritobeni razlogi po ZPP - bistvena kritev dolob pravdnega postopka - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - zmotna uporaba materialnega prava 11. Pobot Pobotanje je prenehanje terjatev med istima strankama, ki sta druga nasproti drugi hkrati upnik in dolnik. Do pobota lahko pride: * e se obe terjatvi glasita na denar ali nadomestne stvari iste vrste in kakovosti * e sta obe terjatvi zapadli. Vrste pobota: * pogodbeni ali dogovorjeni pobot * enostranski prisilni pobot (urejen v OZ): izjava o pobotu * zakonski prisilni pobot (v steaju se terjatve, ki jih je bilo mogoe na dan steaja pobotati, tejejo za pobotane) * materialnopravni in procesni pobot Lastnosti terjatev, ki se lahko pobotajo: * vzajemnost: dolnik je hkrati upnik upnika in upnik je hkrati dolnik dolnika * istovrstnost: obe terjatvi se glasita na denar ali druge nadomestne stvari iste vrste in kakovosti * dospelost: terjatvi morata biti dospeli in nepogojni * pobotljivost: ni zakonskih ovir za pobotanje * resninost * iztoljivost: naturalnih terjatev naeloma ni mono pobotati. Izjema: dolg se lahko pobota z zastarano terjatvijo, e terjatev ni bila zastarana v asu, ko so se stekli pogoji za pobot * likvidnost: terjatev mora biti nesporna in jasna. 12. Naela ZK 1. Naelo zakonitosti (legalitete) = zemljiko knjigo vodi sodie, ki ga doloa zakon (postopek temelji na nepravdnem) in v zemljiko knjigo se vpisujejo le pravice, ki so po zakonu doloene. ZK sodie opravi vpis, e so zanj izpolnjeni z zakonom doloeni pogoji. ZK sodie pri odloanju o vpisih ne preverja materialnopravnih, temve samo formalnopravne pogoje za vpis. Drugi vidik naela pa se nanaa na vrste in vsebine vpisov - vpisujejo se samo podatki o pravicah in pr. dejstvih, za katere tako doloa zakon. 2. Naelo javnosti oz. formalno publicitetno naelo= podatki iz glavne knjige in registrov so javni. Naelo javnosti se uresniuje z monostjo vpogleda v stanje vpisov v zk in pridobivanja podatkov. Vsi vpisani podatki v glavni knjigi zk so javni in jih sme vsakdo pregledati, prepisovati ali zahtevati, da mu zemljikoknjino sodie izda overjen izpisek iz ZK Dostop do zbirke listin je omejen - treba je izkazati upravien interes 3. Naelo zaupanja = Kdor v pravnem prometu poteno ravna in se zanese na podatke o pravicah vpisane v ZK, zaradi tega ne sme trpeti kodljivih posledic. - pozitivni uinek naela se pokae v tem, da na nepreminini obstaja samo pravica, ki je vpisana, negativni uinek pa nam pove, da pravica, ki ni vpisana ne obstaja. - Bistvena razlika med materialnim publicitetnim in naelom zaupanja je, da se publiciteta nanaa na celotno stanje vpisov v ZK, naelo zaupanja pa samo na stanje vpisa pravic. Zato so moneji tudi uinki naela zaupanja. Naelo s poz. in neg. uinkom deluje v korist dobroverne osebe kot neizpodbitna domneva. Ne gre le za poznavanje pravic ampak tudi za uinke pravnih dejanj, ki jih stranka, ki zaupa ZK stanju opravi v pr. prometu. Kdor izpolni pogoje za vpis pravice oz pr. dejstva v ZK v svojo korist in tega vpisa ne predlaga, nosi sam kodljive posledice takne opustitve.
96

Primer: kupim parcelo - s priposestvovanjem je nastala slunost, ki ni vpisana dobim neobremenjeno parcelo. 4. Naelo publicitete = obstajajo le tiste pravice, ki so v zemljiko knjigo vpisane. Domneva se, da vsakdo pozna vse podatke iz zemljike knjige. - pozitivni publicitetni uinek: bistvo je v vzpostavljanju pravne domneve, da je vsakomur v pravnem prometu znano stanje vpisov glede pravic in pravnih dejstev, kakor je evidentirano v zk. Opustitev pregleda je breme tistega, ki je pregled opustil. Domneva o poznavanju zemljikoknjinega stanja se teje za izpodbojno domnevo. - Vpisi pravic in pravnih dejstev v zk uinkujejo od trenutka, ko je zemljikoknjino sodie prejelo predlog za vpis oz ko je prejelo listino, na podlagi katere o vpisu odloa po uradni dolnosti. Funkcija Plombe je opozarjanje na zemljikoknjini postopek vpisa, ki je v teku. Naelo publicitete se nanaa tudi na plombo. - Negativni publicitetni uinek: e pravica ali pravno dejstvo, za katero zakon doloa, da se vpisuje v zk, v zk ni vpisano, se teje, da tretji za to ni vedel, e se ne dokae drugae. Ustvarja izpodbojno domnevo nepoznavanja pravice ali pravnega dejstva. 5. Naelo obveznosti uporabe zemljike knjige = v pravnih razmerjih glede nepreminin moramo nujno uporabljati zemljiko knjigo. 6. Naelo konstitutivnosti vpisa = pomeni, da se pravica na nepreminini pridobi oz. preneha z vpisom v ZK. Naelo konstitutivnosti oz. naelo oblikovalnega uinka vpisa je poudarjeno pri pridobitvi in prenehanju stvarnih pravic. Oblikovalni uinek vpisa je doloen kot pravilo in le v primerih, ki jih doloa zakon, lahko stvarna pravica nastane oz. preneha zunajknjino. Vpis v ZK je obvezen pogoj za pridobitev stvarnih pravic na podlagi pravnega posla, v nekaterih primerih pa tudi na podlagi sodne odlobe. - vpisi, ki zapisujejo e nastalo pravico imajo so deklaratorni. 7. Naelo vrstnega reda = vloge za vpis v zemljiko knjigo se vpisujejo po kronolokem redu, kot prispejo na sodie. - Izraa staro pravilo prior tempore, potior iure. Zemljikoknjino sodie odloa o vpisih in opravlja vpise po vrstnem redu, ki se doloi po trenutku, ko je sodie prejelo predlog za vpis oz. ko je prejelo listino, na podlagi katere o vpisu odloa po uradni dolnosti. e med seboj konkurira ve spisov ima prednost tisti, ki je bil prvi vloen na zk sodiu. Kdaj je bil sklenjen pravni posel, ki je podlaga za nastanek pravice oz. kdaj je bilo izdano ZK dovolilo naeloma ni pomembno. - Vrstni red vpisane pravice se lahko spremeni samo pod pogoji, dolo enimi s tem zakonom. Primer: Lastnik nepreminine ustanovi ve hipotek za zavarovanje razlinih terjatev. Med hipotekarnimi upniki ne bo imel prednosti tisti, ki je prvi sklenil kreditno pogodbo oz. pridobil ZK dovolilo za vpis hipoteke. Prednost ima tisti hipotekarni upnik, ki je prvi predlagal vpis svoje pravice v ZK. Odloilen je trenutek zaetka ZK postopka. 8. Naelo pravnega prednika . - zagotavlja verigo pravnih nasledstev pri prenosu lp in ustanavljanju drugih pravic na nepremi ninah. Zemljikoknjino dovolilo za vknjibo pravice lahko izda samo tisti, ki je vpisan kot imetnik pravice v ZK. - Vpisi so dovoljeni proti osebi, proti kateri uinkuje listina, ki je podlaga za vpis in ki je v ZK vpisana kot imetnik pravice, na katero se vpis nanaa. - Naelo temelji na tem, da nekdo, ki ni kot imetnik te pravice vpisan v ZK, nima razpolagalne moi za prenos, spremembo, ali ukinitev knjine pravice. 13. Koliko stvarnih pravic poznate. Ali je njihovo tevilo omejeno? Naelo povezanosti zemljia in objekta pomeni, da je vse kar je po namenu trajno spojeno z nepreminino, sestavina nepreminine, to je zemljia. Zemljie je samostojna glavna stvar, vse kar je nad ali pod njim, pa ni samostojna stvar in praviloma ne more biti predmet stvarnih pravic, ampak deli pravno usodo zemljia. Izjemi od tega naela sta: - etana lastnina - stavbna pravica. 14. Definicija nepreminine (s svojimi besedami) Nepreminina je prostorsko odmerjen del zemeljske povrine, skupaj z vsemi sestavinami. 15. Kako se pridobi lastninska pravica Stvarno pravo pozna zaprt sistem nainov pridobitve lastninske pravice. Ti se delijo na izvedene (derivativne) in izvirne (originarne). Pri derivativnih se razlikuje med univerzalnim in singularnim nasledstvom. Originarni naini pridobitve so: - priposestvovanje - prilastitev - najdba - najdba zaklada - prirast - spojitev in pomeanje - izdelava nove stvari - pridobitev lastninske pravice na plodovih Derivativna naina sta: - prenos lastninske pravice (singularno nasledstvo)
97

- dedovanje (univerzalno nasledstvo) Glede na podlago pridobitve lastninske pravice razlikujemo med pridobitvijo na podlagi: - pravnega posla - zakona - dedovanja - odlobe dravnega organa. 16. Zastavna pravica. Kdaj se lahko predmet proda izvensodno? Zastavna pravica je omejena stvarna pravica na tono doloeni tuji stvari ali premoenjski pravici, ki slui zavarovanju doloene terjatve, ki jo ima imetnik zastavne pravice (zastavni upnik) proti lastniku zastavljene stvari oz. imetniku zastavljene pravice (zastavitelju) ali proti tretji osebi, kateri ni hkrati zastavitelj. Predmeti zastavne pravice so lahko stvari, pravice in vrednostni papirji, e je mogoe z njimi razpolagati in e imajo premoenjsko vrednost. Zastavne pravice se razvrajo glede na predmet, ki je z zastavno pravico obremenjen. Razlikujemo: zastavno pravico na nepremininah, neposestno zastavno pravico na nevpisanih nepremininah po doloilih ZIZ, zastavno pravico na premininah: rono zastavno pravico (pignus), navadno neposestno zastavno pravico, registrsko neposestno zastavno pravico zastavno pravico na premoenjskih pravicah, in sicer na: terjatvah, vrednostnih papirjih, drugih premoenjskih pravicah. zastavno pravico na plovilih, zastavno pravico na zrakoplovih. Izvensodna prodaja je mogoa le na podlagi posebnega dogovora v zastavni pogodbi. Med tem, ko se za zastavno pogodbo ne zahteva nobena oblika, mora biti dogovor o izvensodni prodaji sklenjen pisno. Olajava velja glede gospodarskih pogodb, pri katerih se obstoj dogovora o izvensodni prodaji domneva. 17. Razlastitev Lastninska pravica ni neomejena. Najdaljnoseneja omejitev LP v javnem interesu je razlastitev. Ustava v 69. l. Doloa, da se LP v javno korist odvzame ali omeji proti nadomestilu v naravi ali proti odkodnini pod pogoji, ki jih doloa zakon. Prav tako omejuje LP vrsta drugih zakonov, Zakon o kmetijskih zemljiih, Zakon o stavbnih zemljiih, Zakon o gozdovih in Zakon o vodah. 18. Etana lastnina Etana lastnina je posebna lastninska pravica na posameznem delu zgradbe. Je izjema od naela specialnosti in naela povezanosti zemljia z objektom, saj omogoa lastninsko pravico na delu nepreminine. SPZ jo opredeljuje kot lastnino posameznega dela zgradbe in solastnino skupnih delov. Posebni del zgradbe je lahko stanovanje ali samostojen poslovni prostor. Skupni deli zgradbe, ki so v solastnini etanih lastnikov, so deli nepreminine, ki so namenjeni skupni rabi etanih lastnikov (stavbie, dvigalo, stopnice, streha, zelenice, igria) za odnose med etanimi lastniki je kljunega pomena razmerje med njihovimi delei na skupnih delih. Pri tem se upoteva vrednost posameznega dela v etani lastnini v razmerju do skupne uporabne vrednosti nepreminine. Pri etani lastnini gre za posebno obliko solastnine, ki je neloljivo povezana z lastnino na posameznem delu. Zato s posebnim delom ali solastnikim deleem ni mogoe samostojno razpolagati, niti se mu odpovedati. Prav tako ne more nihe od solastnikov zahtevati delitve solastnine na skupnih delih. Etana lastnina nastane na podlagi pravnega posla ali odlobe sodie in z vpisom v ZK. Pravni posel za pridobitev etane lastnine je lahko sporazum o delitvi solastnine v etano lastnino ali enostranski pravni posel. e ima nepreminina ve kot dva etana lastnika in ve kot osem posameznih delov, je obvezna doloitev upravnika, ter rezervni sklad. Izkljuitveno tobo pa je mogoe vloiti proti etanemu lastniku, ki grobo kri temeljna pravila sosedskega soitja ali sovje dolnosti po pogodbi o medsebojnih razmerjih. Etani lastniki lahko sprejmejo sklep, da se vloi toba za njegovo izkljuitev in prodajo njegovega posameznega dela v etani lastnini. Ta toba pomeni daljnoseno omejitev lastninske pravice tega etanega lastnika, vendar tudi on s svojim ravnanjem omejuje lastninsko pravico drugih etanih lastnikov, ki ne krijo svojih obveznosti in elijo vzdrevati vrednost svoje etane lastnine. 19. Pogoji za prenos lastninske pravice na nepreminini * Veljaven pravni naslov: gre za pravni posel, iz katerega izhaja obveznost prenesti lastnino. Zavezovalni pravni posel mora biti veljaven v trenutku, ko naj bi prenos lastninske pravice pridobil uinek. (ko se prenos vpisuje v ZK). * Sporazum o prenosu lastninske pravice: gre za stvarnopravni sporazum, razpolagalni (pravni) posel (ZK dovolilo na katerem mora biti podpis prenosnika overjen) Pogoji pri nepremininah so: - vpis v ZK, ki se opravi na podlagi listne, ki je primerna za vpis v ZK. Listina mora vsebovati ZK dovolilo (intabulacijsko klavzulo), ki je izrecna in nepogojna izjava tistega, igar pravica se prenaa, da dovoljuje vpis v ZK. Vknjiba je konstitutivni element, saj se brez nje lastninska pravica ne more prenesti. 20. Kdaj je pogodba sklenjena? Pogodba je sklenjena, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah. Stranki se sporazumeta, ko nastane soglasje volj ali konsenz, e niso predpisane e druge predpostavke za sporazum
98

(oblika, izroitev stvari). 21. Molk naslovnika e naslovnik moli, ne pomeni, da sprejema ponudbo. Doloilo v ponudbi, da molk ali opustitev naslovnika veljata za sprejem, nima uinka. Za opustitev naslovnika teje, e naslovnik ne zavrne ponudbe v doloenem roku ali e naslovnik v doloenem asu ne vrne stvari, za katero je dana ponudba. Izjemoma molk teje za sprejem ponudbe: * med stalnimi poslovnimi partnerji z ustaljenim nainom poslovanja * naslovnik ponudbe izvruje naroila: e naslovnik naroil ne zavrne, je pogodba sklenjena v trenutku, ko naslovnik prejme ponudbo (naroilo). 22. Prevzem dolga, prevzem izpolnitve Zrcalna slika cesije je prevzem dolga, ki je pogodba med starim in novim dolnikom (prevzemnik), s katero novi dolnik stopi na mesto starega in v katero mora upnik privoliti. O prevzemu dolga je potrebno upnika obvestiti. Velja domneva upnikove privolitve, e je sprejel brez omejitve kakno izpolnitev od prevzemnika. S prevzemom dolga je prejnji dolnik prost obveznosti. Prejnji dolnik pa ni prost obveznosti, e upnik ne ve za prezadolenost novega dolnika. Stari in novi dolnik odgovarjata solidarno. Mono je prevzeti le dolgove, ki so v pravnem prometu, niso strogo osebni, so bodoi in pogojni. Prevzemnik dolga lahko uveljavlja vse ugovore: * iz razmerja med starim dolnikom in upnikom * iz razmerja med prevzemnikom in upnikom * iz pogodbe o prevzemu (npr. sposobnost, napake volje). Prevzemnik proti upniku ne more uveljavljati ugovorov iz razmerja med prevzemnikom in starim dolnikom. Prevzem izpolnitve je dogovor med dolnikom in 3. osebo (prevzemnik izpolnitve), da bo 3. oseba upniku izpolnila dolnikovo obveznost. Upnik nima proti prevzemniku izpolnitve nobenih pravic, ker prevzemnik izpolnitve ne prevzema dolga. e upnik terja dolnika, ker prevzemnik izpolnitve ni izpolnil pravoasno, prevzemnik izpolnitve dolniku ne odgovarja. Odgovornost prevzemnika izpolnitve je objektivna. Pogodba o prevzemu dolga se teje za prevzem izpolnitve, e upnik ne da privolitve - poseben dogovor o razbremenitvi dolga. 23. Kdaj se uvede dedovanje? Odgovornost dediev za dolgove! Dedovanje se uvede s smrtjo po umrlem. Isti uinek ima razglasitev za mrtvega. Za zapustnikove dolgove odgovarjajo zakoniti, oporoni in nujni dedii, ter tudi drava, ki ji sodie izroi zapuino brez dedia kot lastnino. Z dedovanjem kot univerzalno sukcesijo preidejo na dedia vsa premoenjska razmerja zapustnika, vse podedljive pravice in obveznosti, ki jih je imel zapustnik ob smrti. Tako kot pravice preidejo na dedia tudi obveznosti zapustnika ipso iure, brez posebnega pravnega akta, s katerim bi dedi obveznosti prevzel. Dedii zato odgovarjajo za zapustnikove dolgove, in to tudi tedaj, kadar bi zapustnik odgovornost izrecno izkljuil. Odgovornost dedia je omejena. Gre do viine vrednosti podedovanega premoenja, vendar odgovarja dedi s celotnim premoenjem, tako s podedovanim kot lastnim. Samo iz zapuine se poplaajo dolgovi zlasti tedaj, kadar se na zahtevo zapustnikovih upnikov dediina loi od dedievega premoenja (separatio bonorum). 24. Kaj so obresti, vrste? Obresti so plailo za prepustitev rabe denarnega zneska ali druge nadomestne stvari. pravni temelj nastanka obveznosti plaati tudi obresti je lahko: * pravni posel (pogodba med upnikom in dolnikom) * drugo pravno dejstvo (nastop zamude) Glede na pravni temelj loimo: * zamudne obresti, ki so doloene kot civilna sankcija za zamudo. Zamudne obresti teejo v obdobju od zapadlosti denarne obveznosti do njenega plaila. * pogodbene obresti za katere se dogovorita upnik in dolnik in ki teejo v obdobju od nastanka denarne obveznosti do njene zapadlosti. Pravni temelj nastanka obveznosti plaati pogodbene obresti je pravni posel (pogodba). Procesne obresti so posebna vrsta zamudnih obresti, saj je tudi zanje znailno, da teejo ele po zapadlosti denarne terjatve. Od splone vrste zamudnih obresti se razlikujejo po tem, da : * splone zamuden obresti teejo od neplaane glavnice denarne obveznosti (za obdobje od zapadlosti te glavnice do plaila) * procesne obresti pa teejo od zapadlih in neplaanih (zamudnih ali pogodbenih) obresti. Procesne obresti je mono zahtevati od dneva, ko je pri sodiu vloen zahtevek za njihovo plailo. 25. Izvrilni naslov Izvrilni naslovi so: - izvrljiva sodna odloba in sodna poravnava - izvrljiv notarski zapis - druga izvrljiva odloba ali listina, za katero zakon in objavljena mednarodna pogodba ali pravni akt EU, ki se RS uporablja neposredno, doloa, da je izvrilni naslov. 26. Negatorna toba Gre za posebno tobo za varstvo lastninske pravice. S to tobo lastnik (ali domnevni lastnik) varuje svoj poloaj v primeru, da ga kdo drug protipravno ovira pri izvrevanju lastninske pravice, vendar pri tem vznemirjanju ne gre za odvzem stvari. Lastnik zahteva prenehanje vznemirjenja, prepoved bodoega vznemirjenja ali vzpostavitev v prejnje stanje. e je toenec z vznemirjenjem povzroil kodo, ima lastnik pravico zahtevati njeno povrnitev po splonih pravilih o povrnitvi kode. Ta toba ne zastara.
99

27. Popularna toba Doloena je v 133. lenu OZ, ki doloa, da lahko vsakdo zahteva od drugega, da odstrani vir nevarnosti, od katerega grozi njemu ali nedoloenemu tevilu oseb veja koda, ter da se vzdri dejavnosti, iz katere izvira vznemirjenje ali kodna nevarnost, e nastanka vznemirjenja ali kode ni mogoe prepreiti z ustreznimi ukrepi. S to tobo se prav tako varuje lastninska pravica. 28. Kdaj se postopa po nepravdnem postopku Le ko zakon tako doloa. Poseben zakon mora posebej izkljuiti uporabo ZNP, e moli se teje, da se uporabljajo pravila nepravdnega postopka. 29. Vsebina tobe, postopek po vloitvi Toba mora obsegati: - zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev - dejstva, na katera tonik opira svoj zahtevek - dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo - druge podatke, ki jih mora imeti vsaka vloga (navedbo sodia, prebivalie oziroma sede strank, sporni predmet, vsebino izjave) - vrednost spornega predmeta. Po vloitvi tobe se toba najprej preizkusi, e ugotovi doloene pomanjkljivosti tobo s sklepom zavre (listispendenca, res iudicata, ni podana pravna korist toee stranke za vloitev tobe,). Tobo, ki ima vse sestavine, sodie polje toeni stranki, da nanjo odgovori. Toena stranka mora odgovoriti v roku 30 dni od vroitve, v nasprotnem primeru sodie izda zamudno sodbo. Po prejemu odgovora na tobo predsednik senata razpie narok za glavno obravnavo. 30. Bistvene novosti ZPP, primerjava pritobenih obravnav Novosti: - stvarna pristojnost (20.000 EUR) - nerazumljive in nepopolne vloge, ki jih vloi odvetnik, se takoj zavrejo - objektivni rok za vrnitev v prejnje stanje (6 mesecev) - vroitev (osebna) - vroanje na uradno prijavljenem naslovu - zahteva po obrazloenem prerekanju dejstev - pisni povzetek listinske dokumentacije - odpoved pravici do glavne obravnave - takojnje grajanje procesnih kritev - sankcije za izostanek z naroka - vmesna sodba na podlagi sporazuma strank - pritobena obravnava - rok za odgovor na pritobo je 15 dni in je prekluziven - odloanje po pritobenem sodniku posamezniku - sodba preseneenja - revizija (dopuena revizija)!! - najveja sprememba! - spor majhne vrednosti (mono se je zviala mejna vrednost) - ni ve poglavja o arbitrai (nov zakon 9.8.2008) 20. MAJDA URH 1. Bistvene novosti ZPP - kaj je novo in zakaj pomembno? Zakaj bodo postopki sedaj hitreji? Novosti: - stvarna pristojnost (20.000 EUR) - nerazumljive in nepopolne vloge, ki jih vloi odvetnik, se takoj zavrejo* - objektivni rok za vrnitev v prejnje stanje (6 mesecev) - vroitev (osebna) - vroanje na uradno prijavljenem naslovu - zahteva po obrazloenem prerekanju dejstev* - pisni povzetek listinske dokumentacije - denarna kazen za izvedenca, e ne bo v roku izdelal mnenja* - odpoved pravici do glavne obravnave* - takojnje grajanje procesnih kritev* - sankcije za izostanek z naroka* - e ni plaana taksa za tobo, bo sodie telo, da je toba umaknjena* - vmesna sodba na podlagi sporazuma strank - pritobena obravnava - rok za odgovor na pritobo je 15 dni in je prekluziven* - odloanje po pritobenem sodniku posamezniku - sodba preseneenja - revizija (dopuena revizija)!! - najveja sprememba! - spor majhne vrednosti (mono se je zviala mejna vrednost)
100

- ni ve poglavja o arbitrai (nov zakon 9.8.2008) Postopki bodo hitreji iz razlogov oznaenih z zvezdico. 2. Posebni postopki, katerega ni ve v ZPP - postopek v zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med stari in otroki - postopek v pravdah zaradi motenja posesti - izdaja plailnega naloga - postopek v sporih majhne vrednosti - postopek v gospodarskih sporih Ni ve postopka pred arbitraami. 3. Posebnosti spora majhne vrednosti, motenjskega spora, navezava na ZIZ, posebnosti Spor majhne vrednosti je spor, kjer vrednost tobenega zahtevka ne presega 2.000 EUR oziroma 4.000 EUR v gospodarskih sporih. ZPP-D uvaja novost, da se v primeru opustitve odgovora na tobo izda sodba na podlagi pripoznave in ne zamudna sodba. irijo se tudi monosti odloanja brez glavne obravnave - tudi e so sporna dejstva, pa so pisni dokazi ter nobena od strank obravnave ne predlaga. e stranka narok predlaga, vendar potem nanj ne pride, sledijo ostreje sankcije (za tonika fikcija odpovedi, za toenca fikcija pripoznave, e ne pride noben pa fikcija umika tobe). e noben ne zahteva naroka, ga sodie vendarle mora izvesti, e ni mona odloitev e na podlagi pisnih dokazov. O pritobi bo odloal naeloma sodnik posameznik. Za spore majhne vrednosti se ne tejejo spori zaradi motenja posesti. Za motenjski spor so znailni kratki roki in dejstvo, da se ne razpravlja o pravici, kar pomeni, da ima pravico do posestnega varstva tudi tisti, ki nima pravice do posesti. Toenec se tako ne more sklicevati na to, da je on lastnik stvari. varuje se tudi nedobroverna posest, celo e je bila pridobljena s silo, na skrivaj ali z zlorabo zaupanja. Tobo je potrebno vloiti v prekluzivnem roku 30 dni od dneva, ko je posestnik izvedel za motenje in storilca, vendar ne pozneje kot v 1 letu od dneva, ko je motenje nastalo. ZIZ doloa, da e je na podlagi izvrilnega naslova, izdanega v postopku zaradi motenja posesti, dolnik prostovoljno izpolnil svojo obveznost, oziroma je bila proti njemu opravljena izvrba, potem pa je ponovno motil posest na nain, ki se ni razlikoval od prejnjega motenja, izda sodie na upnikov predlog na podlagi istega izvrilnega naslova nov sklep o izvrbi, s katerim naloi vrnitev stvari v posest, oziroma sklep o izvrbi, s katerim izree kazen za neizvritev dejanja, ki ga more opraviti le dolnik. Taken predlog lahko poda upnik v roku 30 dni od dneva, ko je izve ponovno motenje posesti, najkasneje pa v 1 letu od ponovnega motenja. 4. SPZ-osnovni pojmi-katere pravice, kaj je etana lastnina, kaj zemljiki dolg, posebnosti ZK dovolil,.... 5. Ninost, izpodbojnost Neveljavni so pravni posli, ki so sklenjeni, vendar ne izpolnjujejo vseh predpostavk. Bipartitni sistem neveljavnosti pozna nine pravne posle (ninost ali absolutna neveljavnost) in izpodbojne pravne posle (izpodbojnost ali relativna neveljavnost). Ninost: Razlogi za ninost: * pogodba nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim naelom * premet pogodbe je nedopusten, nemogo, nedoloen ali nedololjiv * podlaga pogodbe je nedopustna ali je sploh ni * pogodba ni sklenjena v predpisani ali dogovorjeni obliki * oderuka pogodba * pogodbo je sklenila poslovno popolnoma nesposobna oseba * pogodbo je sklenila pravna oseba zunaj meja svoje pravne sposobnosti (ultra vires). Na ninost pazi sodie po uradni dolnosti. Nanjo se lahko sklicuje vsaka zainteresirana oseba. Pravica do uveljavljanja ninosti ne ugasne. Neuinkovitost razmerja sega do njegovega nastanka (uinkovanje ex tunc). Sodba, ki ugotavlja ninost, je ugotovitvena (deklaratorna). Nina pogodba ne postane veljavna, e vzrok ninosti kasneje preneha. Obstajata pa 2 izjemi: konvalidacija zaradi majhnega pomena, konvalidacija oderuke pogodbe. e nina pogodba izpolnjuje pogoje za veljavnost kakne druge pogodbe, velja druga pogodba, e se sklada z namenom strank ob sklenitvi nine pogodbe, e bi stranki zagotovo sklenili drugo pogodbo, e bi vedeli za ninost prve. Pravne posledice ninosti: * vrnitveni zahtevek: vsaka stranka mora vrniti vse, kar je prejela na podlagi nine pogodbe (e to ni mono, pa mora dati denarno nadomestilo) * zavrnitev zahtevka nepotene stranke * odkodninska odgovornost: krivda enega sopogodbenika in dobrovernost okodovanca, nastanek kode, vzrona zveza med sklenitvijo nine pogodbe in nastalo kodo. Izpodbojnost: Razlogi za izpodbojnost: * pogodbo je sklenila poslovno omejeno sposobna oseba * napake volje * OZ ali drug zakon tako doloa * gre za ezmerno prikrajanje (laesio enormis) Izpodbojnost lahko uveljavlja le pogodbenik, v igar interesu je doloena izpodbojnost. Sodie nanjo ne pazi po uradni dolnosti. V pravdi se lahko uveljavlja le s tobo in ne s procesnim ugovorom. Pravica preneha (ugasne) v 1 letu od dneva, ko je upravienec izvedel za razlog izpodbojnosti (subjektivni rok) oziroma v 3 letih od dneva
101

sklenitve pogodbe (objektivni rok). Izpodbojni pravni posel se razveljavi za naprej (ex nunc). Izpodbojna pogodba postane popolnoma veljavna, e se stranka, upraviena za izpodbijanje, izree, da ostaja pri pogodbi, oziroma je ne izpodbija v doloenem roku. Konverzija ni potrebna, ker je izpodbojna pogodba veljavna, dokler se ne izpodbija. Sopogodbenik pa ima pravico zahtevati od upravienca, da se izjasni v roku 30 dni, ali bo pogodbo izpodbijal. e se v roku ne izjasni ali izjavi, da ne ostaja pri pogodbi, se teje, da je pogodba razveljavljena. Pravne posledice: * vrnitveni zahtevek: vsaka stranka mora vrniti vse, kar je prejela na podlagi razveljavljene izpodbojne pogodbe. * odkodninska odgovornost: odgovornost za razveljavitev (pogodbenik, pri katerem je vzrok za izpodbojnost, je dobrovernemu sopogodbeniku odgovoren za kodo, nastalo zaradi razveljavitve pogodbe); odgovornost poslovno omejeno sposobnega prevaranta. Pogoji odkodninske odgovornosti: krivda pogodbenika, nastala koda, vzrona zveza med krivdo pogodbenika in nastalo kodo. 6. Poslovodstvo brez naroila Poslovodstvo brez naroila je opravljanje poslov za drugega brez njegove privolitve. Oseba, ki opravlja tuj posel se imenuje gestor (poslovodja). Oseba, katere posel opravi gestor, se imenuje dominus (poslovni gospodar). Dominus lahko posel kasneje tudi odobri. Odobritev velja ex tunc. Poznamo: * dopustno gestijo: pravni sistemi razlikujejo med nujno (gestor ravna v stiski) in koristno gestijo (zaradi gestorjevega ravnanja je pridobljena oitna korist ta dominusa). * nedopustno gestijo: gestor ravna kljub gospodarjevi prepovedi in gestija ni niti nujna niti koristna. Obveznosti in pravice poslovodje brez naroila: - notifikacijska dolnost: br, ko je to mogoe, mora poslovodja brez naroila obvestiti o poslu dominusa. e ta posel odobri se razmerje nadaljuje kot pogodbeno, e ga zavrne, gre za nedopustno gestijo. Molka ne smemo interpretirati kot soglasje. - nadaljevalna dolnost: gestor mora posel nadaljevati, dokler dominus ne more prevzeti iniciative. Ko je posle konan mora gestor dati dominusu obraun in mu prepustiti koristi, ki jih je zanj pridobil. - gestor mora ravnati s skrbnostjo dobrega gospodarja: e nastane koda, je odgovoren po splonih pravilih o odkodninski odgovornosti. - gestor lahko zahteva oprostitev vseh obveznosti, ki jih je prevzel nase - lahko zahteva prevzem obveznosti, ki jih je sklenil v dominusovem imenu - ima pravico do povraila potrebnih in koristnih strokov - gestor je upravien do odkodnine, ki mu je nastala pri opravljanju posla - kadar gestija ni dopustna in gestor zato ne more zahtevati povrnitve strokov, se mu v skladu z obogatitvenim naelom priznava ius tollendi. Stvari, s katerimi je poveal tuje premoenje, sme odvzeti, e se s tem ne poslaba stvar, ki so ji bile dodane. Prepovedana gestija: Gre za primer, ko je dominusova volja jasno izraena in o njej ne more biti nikakrnega dvoma. Ravnanje zoper tako izraeno voljo je nedopustno. Kdor se vtakne v tuj posel, kljub nasprotovanju dominusa, nima poloaja poslovodje brez naroila. Prav tako je odgovoren za kodo, ki jo je povzroil. Nedopustna je vsaka gestija, ki ni nujna in koristna. V taknih primerih gestor nima pravice do povrnitve strokov, kode ali plaila za trud, temve je dolan vzpostaviti prejnje stanje ali povrniti kodo, e restitucija ni mogoa. Nepristno poslovodstvo spada med primere nedopustnih gestij. Posebnost je v tem, da gestor zavestno nepoteno ravna, saj se zaveda, da opravlja tuj posel, vendar to stori z namenom, da obdri koristi zase. Zakon taknemu gestorju ne priznava nikakrnih pravic. 7. Kdaj mora biti plaana sodna taksa Sodna taksa za tobo mora biti plaana najkasneje v roku, ki ga doloi sodie v nalogu za plailo sodne takse. Sodie opozori stranko na posledice neplaila sodne takse, in sicer e taksa ne bo plaana v roku in tudi ne bodo podani pogoji za oprostitev odlog ali obrono plailo sodne takse, se bo telo, da je toba umaknjena 8. Sestavine tobe Toba mora obsegati: - zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev - dejstva, na katera tonik opira svoj zahtevek - dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo - druge podatke, ki jih mora imeti vsaka vloga (navedbo sodia, prebivalie oziroma sede strank, sporni predmet, vsebino izjave) - vrednost spornega predmeta. 9. Zakaj pomembna vrednost spornega predmeta Zaradi revizije in pristojnosti sodia. 10. Kdo je lahko zagovornik Pred okrajnim sodiem je lahko pooblaenec vsak, ki je popolnoma poslovno sposoben. V postopku pred okronim, vijim in vrhovnim sodiem je lahko pooblaenec samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniki dravni izpit. 11. Posebni postopki - postopek v zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med stari in otroki - postopek v pravdah zaradi motenja posesti - izdaja plailnega naloga
102

- postopek v sporih majhne vrednosti - postopek v gospodarskih sporih 12. Glavna obravnava - kdaj ni potrebna Novela ZPP-D je uvedla novost, da se stranki lahko odpovesta glavni obravnavi. V tem primeru sodie odloi na podlagi pisnih vlog in dokazov. Stranki dobita prednostno obravnavo zadeve. To pride v potev, ko so sporna le pravna vpraanja ali je o spornih dejanskih vpraanjih mono odloiti e na podlagi pisnih dokazov. 13. Identifikacijski znak nepreminine Nepreminine se v ZK vpisujejo z identifikacijskim znakom. Identifikacijski znak je oznaka katastrske obine in parcelna tevilka, kot je vpisana v zemljikem katastru. 14. Skupno premoenje Premoenje, ki ga zakonca pridobita z delom v asu trajanja zakonske zveze, je njuno skupno premoenje. Skupno premoenje zakonca upravljata in z njim razpolagata skupno in sporazumno. Lahko pa se dogovorita, da ga upravlja le eden izmed njiju. zakonec ne more razpolagati s svojim nedoloenim deleem na skupnem premoenju s pravnimi posli med ivimi, zlasti ga ne more odsvojiti ali obremeniti. Pravice na nepremininah se vpiejo v ZK kot skupno premoenje po nedoloenih deleih. Skupno premoenje se razdeli, e zakonska zveza preneha ali se razveljavi. Po delitvi skupnega premoenja se teje, da sta delea zakoncev na skupnem premoenju enaka, zakonca pa lahko dokaeta, da sta prispevala k skupnemu premoenju v druganem razmerju. Pri tem se ne upoteva le dohodek, temve tudi druge okoliine, kot na primer pomo, ki jo zakonec da drugemu zakoncu, varstvo in vzgoja otrok, opravljanje domaih del, skrb za ohranitev premoenja Zakonca se lahko sporazumeta o viini deleev na skupnem premoenju ali pa zahtevata, da doloi sodie ta dele. 15. Izpodbijanje oetovstva, kdo je lahko oe Za oeta otroka, rojenega v zakonski zvezi ali v dobi tristo dni po prenehanju zakonske zveza, velja mo otrokove matere. Za oeta otroka, ki ni rojen v zakonski zvezi, velja tisti, ki ga prizna za svojega ali igar oetovstvo se ugotovi s sodno odlobo. Oe lahko prizna svojega otroka pri CSD , pred matiarjem ali v javni listini ali v oporoki. Priznanje velja, e se s tem strinja otrokova mati. e se mati ne strinja, se lahko vloi toba pri sodiu v enem letu po prejemu obvestila, da se mati ne strinja, vendar najve v petih letih po rojstvu otroka. Tobo na ugotovitev oetovstva, lahko vloi v otrokovem imenu tudi mati, dokler izvruje roditeljsko pravico, pa tudi otrok, ko postane polnoleten (Ust. Doloba razveljavlja besedilo: vendar najkasneje pet let od dneva, ko postane polnoleten - velja od 5.11.2008). toba se lahko vloit tudi po smrti domnevnega oeta, vendar eno leto po njegovi smrti. Priznanje oetovstva lahko da oseba, ki je razsodna in stara najmanj 15 let. 16. Dediinska toba e so med strankama sporna dejstva, sodie prekine zapuinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo ali upravni postopke. e so sporna samo pravna vpraanja, odloi zapuinsko sodie samo o njih. e tretji trdi, da je stvar njegova in ne zapustnikova, sodie prekine zapuinsko obravnavo in napoti stranki na pravdo, da se ugotovi lastninska pravica na stvari. V kolikor pa je bil zapuinski postopek e opravljen ali pa sploh ni bil (ker je zapustnik zapustil samo premino premoenje), ima oseba, ki misli, da ima dedno pravico, pravico uveljavljati svojo pravico v pravdi z dediinsko tobo. S to tobo tonik kot dedi zahteva zapuino, del zapuine ali posamezne predmete zapuine od osebe, ki trdi, da ima to zapuinsko premoenje ali predmete zapuine v posesti na temelju svoje dedne pravice. Z dediinsko tobo se uveljavlja dedna pravica zlasti tedaj, ko je bil toenec s sklepom o dedovanju ugotovljen kot dedi, dejansko pa ni dedi. V pravdi mora tonik dokazati, da ima dedno pravico oziroma, da ima monejo pravico od tiste, na katero toenec opira svojo posest zapuinskih predmetov in pa to, da ima toenec zapuinske predmete v posesti, sklicujo se na dedno pravico. Tonik zahteva, naj sodie: * ugotovi, da je on dedi, ali sodedi * naj toencu naloi, naj mu izroi zapuinske predmete, ki jih ima v posesti. Toba mora vsebovati oba zahtevka: ugotovitveni in dajatveni zahtevek. Iz ugotovitvenega namre izhaja, da zahteva tonik stvari kot sestavni del zapuine, da jih torej zahteva na temelju svoje dedne pravice. V nasprotnem primeru se dediinska toba ne bi razlikovala od lastninske tobe. Ta toba ne zastara. Roki, doloeni v zakonu so zastaralni. Potek roka ima za posledico izgubo tobenega zahtevka, ne pa izgubo dedne pravice. Roki: pravica dedia do potenega posestnika zastara v roku 1 leta, odkar je dedi izvedel za svojo pravico in za posestnika stvari zapuine, najpozneje pa v 10 letih, raunajo za zakonitega dedia od zapustnikove smrti, za oporonega dedia pa od razglasitve oporoke. Nasproti nepotenemu posestniku zastara ta pravica v 20 letih. 17. Dedna izjava Dedna izjava (izjava o odpovedi dediini ali o sprejemu dediine) je enostranski pravni posel inter vivos. Zato morajo biti podani predpogoji za veljavnost takega posla: * poslovna sposobnost dedia * njegova prava in resnina volja * predpisana oblika izjave Dedna izjava ne more biti delna, ni je mogoe podati pogojno, niti z rokom ali z bremenom. Ni je mogoe preklicati niti spremeniti, npr. tako, da bi dedi, ki je sprejel dediino na podlagi zakona, to izjavo preklical in sprejel dediino po oporoki. 18. Zemljiki dolg Zemljiki dolg je v naem pravu nov pravni institut in ena poglavitnih novosti, ki jih je prinesel SPZ. Po vsebini in namenu je podoben hipoteki. Bistvena razlika med obema institutoma je v tem, da zemljiki dolg ni odvisen od
103

obstoja zavarovane terjatve, tako da nastane in obstaja ne glede na zavarovano terjatev. Zemljiki dolg slui tudi v druge namene. Razlikujemo: zavarovalni zemljiki dolg izolirani zemljiki dolg (lahko pomeni alternativo darilni pogodbi, ko stari, namesto da otroku podarijo nepreminino, na njej ustanovijo zemljiki dolg v njegovo korist) Zemljiki dolg nastane kot: lastniki (ustanovi ga lastnik nepreminine) nelastniki (konverzija e obstojee hipoteke) Zemljiki dolg ne nastane e z vpisom v zemljiko knjigo, ampak ele z izstavitvijo zemljikega pisma. Zemljiki dolg se vpie v zemljiko knjigo samo ob ustanovitvi ali spremembi, medtem ko se prenaa izvenknjino, in sicer zgolj s prenosom zemljikega pisma. Zemljiko pismo je stvarnopravni vrednostni papir po odredbi, ki se prenaa z indosamentom. Zemljiki dolg je prenosljiva omejena stvarna pravica. Ker je zemljiko pismo stvarnopravni vrednostni papir, se zemljiki dolg prenaa skupaj z zemljikim pismom, zato je treba upotevati pravila, ki veljajo za prenos vrednostnih papirjev. 19. Stavbna pravica Stavbna pravica je pravica imeti v lasti zgrajeno zgradbo pod ali nad tujo nepreminino. Stavbna pravica omogoa postavitev stavbe na tujem zemljiu, zato je lahko predmet stavbne pravice samo nepreminina - lastnik nepreminine mora imetniku stavbne pravice dopustiti rabo svojega zemljia. Razlika od slunosti: slunost upraviuje imetnika, da ima na tujem zemljiu postavljeno zgradbo, vendar je ta objekt sestavni del sluee nepreminine. Lastnik gospodujoe nepreminine na taknem objektu nima lastninske pravice. Stavbna pravica je asovno omejena. Po prenehanju postane stavba, ki je bila prej samostojna stvar, sestavni del zemljia na katerem stoji - naelo superficies solo cedit. Najpomembneja pravna posledica, ki izvira iz definicije stavbne pravice, je opredelitev zgradbe kot samostojnega predmeta lastninske pravice: dokler traja stavbna pravica, je zgradba samostojen predmet lastnine in drugih stvarnih pravic. V vseh drugih primerih je stavba sestavni del zemljia in deli njegovo usodo. Dokler stavbna pravica traja, zagotavlja imetniku bistveno vsebino lastninske pravice na zemljiu, lastniku pa ostane samo gola lastninska pravica - zato je stavbna pravica asovno omejena. Traja lahko najve 99 let. Dalji rok je doloen zato, da omogoa gospodarsko amortizacijo zgradbe. Stranki lahko doloita kraji rok trajanja, ne more pa trajati dlje, kot je doloeno z zakonom. Nastane lahko samo na podlagi pravnega posla. Teoretino lahko nastane na podlagi zakona s priposestvovanjem oz. ob upotevanju zaupanja v ZK, vendar je tudi tukaj potrebna sklenitev pravnega posla. Podlaga za nastanek je najprej zavezovalni pravni posel, s katerim se lastnik zemljia zavee ustanoviti stavbo pravico. Pogodba o ustanovitvi je obligacijskopravna pogodba. Pogodba mora biti v pisni obliki Redno prenehanje stavbne pravice: Preneha s potekom asa IN izbrisom iz zemljike knjige. ele po izbrisu pravica ugasne. Zadoa, da upravieni predlagatelj predlaga izbris. Pravne posledice prenehanja: - Zgradba izgubi lastnost samostojnega predmeta lastninske pravice. - Ponovno oivi naelo povezanosti zemljia in objekta, po prenehanju se stavba teje za sestavino zemljia imetniku ugasne upravienje rabe in uivanja zemlji- a. - Imetnik stavbne pravice mora prepustiti posest nepreminine kot celote lastniku zemljia. lastnik nepreminine mora imetniku stavbne pravice plaati dogovorjeno nadomestilo, ki ne sme biti manje od polovice poveanja trne vrednosti nepreminine (primerja se trna vrednost nepreminine brez zgradbe in vrednost skupaj z zgradbo). e se stranki o tem ne dogovorita, se upoteva z zakonom predvideno nadomestilo. Terjatev na plailo nadomestila ni posebej zavarovana, ima pa prednost pred morebitnimi hipotekami na nepreminini. Predasno prenehanje na podlagi pravnega posla: Lastnik nepreminine in imetnik stavbne pravice se lahko o prenehanju sporazumeta s pogodbo. Gre za zavezovalni pravni posel imetnik stavbne pravice se zavezuje, da bo izdal ZK-dovolilo, s katerim bo lastnik nepreminine dosegel izbris stavbne pravice iz ZK. Tudi v tem primeru pravica preneha ele z izbrisom. Stranki se morata posebej dogovoriti o viini nadomestila. Predasno prenehanje zaradi kritve: Vzrok za prenehanje je ravnanje imetnika stavbne pravice, ki nasprotuje vsebini te pravice: - nepla- evanje nadomestila za stavbno pravico, e je pravica ustanovljena odplano - izvrevanje stavbne pravice preko dogovorjenega okvira, kadar imetniku stavbne pravice ni prepuena celotna nepremi- nina Prenehanje pravice zaradi kritve lahko zahteva samo lastnik nepreminine - s tobo. Stavbna pravica preneha s pravnomonostjo sodne odlobe. Sodie doloi viino nadomestila, ki ga mora plaati lastnik nepreminine imetniku stavbne pravice 20. Pridobitev lastninske pravice Stvarno pravo pozna zaprt sistem nainov pridobitve lastninske pravice. Ti se delijo na izvedene (derivativne) in
104

izvirne (originarne). Pri derivativnih se razlikuje med univerzalnim in singularnim nasledstvom. Originarni naini pridobitve so: - priposestvovanje - prilastitev - najdba - najdba zaklada - prirast - spojitev in pomeanje - izdelava nove stvari - pridobitev lastninske pravice na plodovih Derivativna naina sta: - prenos lastninske pravice (singularno nasledstvo) - dedovanje (univerzalno nasledstvo) Glede na podlago pridobitve lastninske pravice razlikujemo med pridobitvijo na podlagi: - pravnega posla - zakona - dedovanja - odlobe dravnega organa. 21. Stvarne pravice SPZ pozna naslednje stvarne pravice: - lastninska pravica - zastavna pravica - zemljiki dolg - slunosti - stvarno breme - stavbna pravica. Dopustne so samo tiste stvarne pravice, ki jih kot take doloa zakon, tako da stranki ne moreta sami s pravnim poslom ustvariti novih stvarnih pravic (numerus clausus). 22. Etana lastnina Etana lastnina je posebna lastninska pravica na posameznem delu zgradbe. Je izjema od naela specialnosti in naela povezanosti zemljia z objektom, saj omogoa lastninsko pravico na delu nepreminine. SPZ jo opredeljuje kot lastnino posameznega dela zgradbe in solastnino skupnih delov. Posebni del zgradbe je lahko stanovanje ali samostojen poslovni prostor. Skupni deli zgradbe, ki so v solastnini etanih lastnikov, so deli nepreminine, ki so namenjeni skupni rabi etanih lastnikov (stavbie, dvigalo, stopnice, streha, zelenice, igria) za odnose med etanimi lastniki je kljunega pomena razmerje med njihovimi delei na skupnih delih. Pri tem se upoteva vrednost posameznega dela v etani lastnini v razmerju do skupne uporabne vrednosti nepreminine. Pri etani lastnini gre za posebno obliko solastnine, ki je neloljivo povezana z lastnino na posameznem delu. Zato s posebnim delom ali solastnikim deleem ni mogoe samostojno razpolagati, niti se mu odpovedati. Prav tako ne more nihe od solastnikov zahtevati delitve solastnine na skupnih delih. Etana lastnina nastane na podlagi pravnega posla ali odlobe sodie in z vpisom v ZK. Pravni posel za pridobitev etane lastnine je lahko sporazum o delitvi solastnine v etano lastnino ali enostranski pravni posel. e ima nepreminina ve kot dva etana lastnika in ve kot osem posameznih delov, je obvezna doloitev upravnika, ter rezervni sklad. Izkljuitveno tobo pa je mogoe vloiti proti etanemu lastniku, ki grobo kri temeljna pravila sosedskega soitja ali sovje dolnosti po pogodbi o medsebojnih razmerjih. Etani lastniki lahko sprejmejo sklep, da se vloi toba za njegovo izkljuitev in prodajo njegovega posameznega dela v etani lastnini. Ta toba pomeni daljnoseno omejitev lastninske pravice tega etanega lastnika, vendar tudi on s svojim ravnanjem omejuje lastninsko pravico drugih etanih lastnikov, ki ne krijo svojih obveznosti in elijo vzdrevati vrednost svoje etane lastnine. 23. Solastnina, skupna lastnina Za solastnino je znailno, da vsakemu od solastnikov pripada v obliki ulomka izraen idealni dele stvari. e solastniki delei niso doloeni, se domneva, da so enaki. Razdeljena je pravica in ne stvar. Vsak solastnik ima stvar v skupni posesti, pravico da jo uporablja, uiva skupaj z drugimi solastniki, v viini svojega delea. Pri tem ne sme kriti pravic drugih solastnikov. Solastniki imajo pravico skupaj upravljati stvar. Za posle rednega upravljanja je potrebno soglasje solastnikov, katerih idealni delei sestavljajo ve kot polovico njene vrednosti. Za posle, ki presegajo okvir rednega upravljanja, pa se zahteva soglasje vseh solastnikov. Pri skupni lastnini delei posameznih skupnih lastnikov niso doloeni. SPZ ne omejuje skupne lastnine na z zakonom doloene primere. Primeri skupne lastnine so: zakonca, dedii, mejne ograde, drevesa, jarki, pregrade in druga mejna znamenja. Pri skupni lastnini ne gre za delee na posameznih stvareh, ampak za delee na premoenju. Skupni lastniki lahko skupno uporabljajo stvar, ter solidarno odgovarjajo za obveznosti, ki nastanejo v zvezi s skupno stvarjo. Kadar eden od skupnih lastnikov samostojno razpolaga s stvarjo, gre za razpolaganje razpolagalno nesposobne osebe. Tretji se lahko sklicuje na dobro vero in tako pridobi lastninsko pravico. Vsak skupni lastnik lahko ob vsakem asu zahteva delitev skupne stvari. drugae kot pri solastnini imajo to pravico tudi upniki skupnih solastnikov. Pri solastnini se upniki poplaajo iz solastnikih deleev, medtem ko to pri skupni lastnini ni mogoe. Edina monost upnikov, da se poplaajo, je, da doseejo delitev skupne lastnine. 24. Zakonski, sodni roki
105

Zakonske roke doloa zakon in jih ni mogoe podaljati. Sodne roke doloi sodie (npr. rok v katerem mora stranka vloiti pripravljalno vlogo). Sodni roki so praviloma podaljljivi. 25. Elementi odkodninske odgovornosti (krivdna, objektivna, malo na primerih - npr. tvoj pes ugrizne nekoga, medtem ko si na dopustu - v glavnem vse glede odkodnin) Odkodninska obveznost je obveznost stranke poravnati kodo, za katero je odgovorna. Predpostavke odkodninske odgovornosti so: * nedopustnost = nedopustno ravnanje * koda = nastanek kode * vzrona zveza med nedopustnim ravnanjem in nastankom kode * odgovornost povzroitelja kode. Izpolnjene morajo biti vse 4 predpostavke, sicer odkodninska odgovornost ne nastane. OZ doloa dva vrsti odgovornosti: Subjektivna odgovornost: Krivda je podana, e okodovalec povzroi kodo namenoma ali iz malomarnosti. Krivda povzroitelja kode se v naem odkodninskem pravu domneva: povzroitelj kode velja za krivega, e ne dokae, da je koda nastala brez njegove krivde. Gre za krivdno odgovornost z obrnjenim dokaznim bremenom. Namen je najteja oblika krivde. Poznamo: * direkten naklep: storilec ve za kodljivo posledico, ki bo nastala z njegovim ravnanjem, vendar kljub temu eli dosei kodljivo posledico; * eventualni ali indirektni naklep: storilec ve za kodljivo posledico, ki bo nastala z njegovim ravnanjem, vendar kljub temu privoli v kodljivo posledico. Malomarnost: * zavestna malomarnost: storilec se zaveda, da utegne iz njegovega ravnanja nastati kodljiva posledica, vendar lahkomiselno misli, da ne bo nastala ali da jo bo lahko prepreil * nezavedna malomarnost: storilec se ne zaveda, da utegne iz njegovega ravnanja nastati kodljiva posledica, vendar bi se po okoliinah in svojih osebnih lastnostih tega moral in mogel zavedati. * huda malomarnost: storilec zanemarja pazljivost, ki se priakuje od vsakega obiajnega razumnega loveka * navadna malomarnost: storilec zanemarja pazljivost, ki se priakuje od skrbnega loveka (dobrega gospodarja) * zelo lahka malomarnost: upoteva se le kot ovira za izkljuitev objektivne odgovornosti- e najmanja nepazljivost stranke lahko izkljui objektivno odgovornost. Objektivna odgovornost: Okodovalec odgovarja za kodo ne glede na krivdo, samo zaradi doloenih okoliin na njegovi strani. OZ pozna 3 vrste objektivne odgovornosti: * odgovornost za drugega (odgovornost za duevno bolne, odgovornost starev, odgovornost drugih za mladoletnike) * odgovornost za delavce * odgovornost za kodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti. Za kodo iz nevarne stvari ( stvar je nevarna, e zaradi svojih lastnosti, poloaja, naina in mesta uporabe pomeni nevarnost za nastanek kode) ali nevarna dejavnosti (lovekova aktivnost, iz katere izvira poveana nevarnost, ne glede na to, ali poveana nevarnost izvira iz uporabe nevarne stvari ali iz same dejavnosti) se teje, da izvira iz te stvari, e se ne dokae kaj drugega. Okodovanec mora dokazati dejstva, ki opredeljujejo zakonito domnevo o obstoju vzrone zveze. e vzrona zveza ni bila izpodbita, se lahko odgovorni subjekt oprosti odgovornosti le, e dokae okoliine, ki izkljuujejo njegovo odgovornost (koda ni posledica nevarne stvari. Odgovornost imetnika ivali je poseben primer odgovornosti po OZ. Za kodo, ki jo povzroi nevarna ival odgovarja njen imetnik (velja objektivna odgovornost). Za kodo, ki jo povzroi domaa ival, odgovarja njen imetnik, razen e dokae, da je poskrbel za primerno varstvo (krivdna odgovornost). e nekdo prevzame nadzor nad psom, preide nanj tudi odgovornost, da bo nadzor uinkovit. Ustrezen nadzor psa vkljuuje skrb, da bo pes zanesljivo priklenjen, ter da bo zanesljivo poskrbljeno, da ne bo mogel pobegniti in se brez nadzora gibati po okolici. 26. Motenje posesti (kdo odloa, tobeni zahtevek, posebnosti tega postopka) Toba zaradi motenja posesti - znailni so kratki roki in dejstvo, da se ne razpravlja o pravici. Pravico do posestnega varstva ima tudi tisti, ki nima pravice do posesti. Toenec se tako ne more sklicevati na to, da je on lastnik stvari. Varuje se nedobroverna posest, celo, e je ta bila pridobljena s silo, na skrivaj ali z zlorabo zaupanja, vendar pa lahko toenec ugovarja, da mu je tonik sam odvzel posest s silo, na skrivaj ali z zlorabo zaupanja, pod pogojem, da je toenec pridobil posest nazaj v okviru dovoljene samopomoi. Posestnik pa nima pravnega varstva, e motenje ali odvzem posesti temelji na zakonu (npr. rube). Sodno varstvo pred motenjem je mogoe zahtevati v prekluzivnem roku 30 dni od dneva, ko je posestnik zvedel za motenje in storilca, vendar ne pozneje kot v enem letu od dneva, ko je motenje nastalo. V sporih zaradi motenja posesti odloa okrajno sodie. 27. Na podlagi esa se lahko deduje? Na podlagi zakona ali oporoke. (dva dedna naslova). Pogodbenega dedovanja pri nas ne poznamo. 28. Vrste oporok * lastnorona (holografska) oporoka * pisna oporoka s priami (alografska) * sodna oporoka in iz nje izvedene oblike (konzularna, vojaka oporoka in oporoka na ladji)
106

* mednarodna oporoka * ustna oporoka * notarska oporoka 29. Obresti (kako je urejeno po novem)? Obresti so plailo za prepustitev rabe denarnega zneska ali druge nadomestne stvari (glavnice). Pravni temelj nastanka obresti je: * pravni posel (pogodba med upnikom in dolnikom) * drugo pravno dejstvo (nastop zamude). Glede na pravni temelj nastanka obveznosti plaati obresti je treba razlikovati zamudne in pogodbene obresti. Zamudne obresti so obresti, ki so doloene kot civilna sankcija za zamudo- teejo v obdobju od zapadlosti denarne obveznosti (od nastanka zamude) do njenega plaila. Pogodbene obresti so obresti, za katere se dogovorita upnik in dolnik in ki teejo v obdobju od nastanka denarne obveznosti do njene zapadlosti. Pravni temelj je pogodba. OZ doloa, da znaajo te obresti 6 % letno. OZ-A je rtal 376. len, ki je doloal, da obresti nehajo tei, ko vsota zapadlih in neplaanih obresti dosee glavnico (naelo ne ultra alterum tantum). Z uveljavitvijo OZ je to naelo veljalo tako za zakonske kot zamudne obresti, vendar je lo zgolj za redakcijsko napako, ki pa je bila z sprejemom OZ-A odpravljena. Tako naelo ne ultra alterum tantum velja le e za pogodbene obresti, zamudne obresti pa teejo do plaila. Prav tako OZ pozna procesne obresti, ki so posebna vrsta zamudnih obresti, saj je tudi zanje znailno, da teejo (ele) po zapadlosti denarne terjatve. Od neplaanih obresti je mogoe zahtevati plailo zamudnih obresti od dneva, ko je bil pri sodii vloen zahtevek za njihovo plailo. To pravilo je izjema od splonega pravila o prepovedi obrestnih obresti. 30. Kaj bi sodie naredilo s tako in drugano vlogo (zavrniti/zavrei), kdaj sodba/kdaj sklep S sodbo se zavrne, e je toba neutemeljena - zavrnilna sodba. Tobo zavre s sklepom - kadar niso izpolnjene procesne predpostavke. 31. Stvarna pristojnost okrajno/okrono Stvarna pristojnost soditi v civilnih sporih se na prvi stopnji deli med okrajna in okrona sodia. Okrajno sodie je pristojno za sojenje v sporih, e vrednost spornega predmeta ne presega 20.000 EUR (1.1.2010). Ne glede na vrednost pa ta sodia sodijo: - v sporih zaradi motenja posesti - v sporih o slunostih in realnih bremenih - v sporih iz najemnih in zakupnih razmerij Okrona sodia so pristojna, e vrednost spornega predmeta presega 20.000 EUR, ne glede na to pa: - v sporih o ugotovitvi ali izpodbijanju oetovstva ali materinstva - v zakonskih sporih - v sporih o zakonitem preivljanju - v sporih o varstvu in vzgoji otrok - v sporih o stikih otrok s stari in drugimi osebami, kadar se reujejo skupaj s spori o varstvu in vzgoji otrok - v sporih iz avtorskih pravic in sporih v zvezi z intelektualno lastnino - v gospodarskih sporih - v sporih, ki nastanejo v zvezi s steajnim postopkom. Sodie pazi ves as po uradni dolnosti na stvarno pristojnost. Toena stranka lahko poda ugovor o stvari nepristojnosti najkasneje v odgovoru na tobo, pa do razpisa glavne obravnave. 32. Ali lahko skupni lastnik razpolaga s svojim delom na skupni lastnini Ne. Tretji pa se lahko sklicuje na dobro vero in s tem pridobi lastninsko pravico. Tretji ni v dobri veri, e je vedel, da je stvar v skupni rabi in da se z njo razpolaga brez soglasja drugega skupnega lastnika. 33. Cesija, kaj je nasprotno dejanje (prevzem dolga) Cesija je pogodba, s katero odstopnik (cedent = stari upnik) prenese (cedira) svojo terjatev na prevzemnika (cesionar) brez sodelovanja odstopljenega dolnika. Cesija je sprememba obligacijskega subjekta na aktivni strani. Vrste cesij: * pogodbena cesija * nujna cesija * zakonska cesija * cesija z aktom dravnega organa. Pogoji za nastanek cesije: * dopustnost - odstopnik ne sem prenesti naslednjih terjatev: Terjatve katerih prenos je prepovedan po zakonu: - odkodninskih terjatev v obliki denarne rente - zapadlih odkodninskih terjatev - terjatev za povrnitev nepremoenjske kode - terjatev iz drubene pogodbe - druinskopravnih terjatev Terjatve, povezane z osebnostjo upnika Terjatve, katerih narava nasprotuje prenosu Terjatve, glede katerih je bil sklenjen pactum de non cedendo - dolnik in upnik sta se dogovorila, da upnik ne sme prenesti terjatve na drugega.
107

* oblika na zahtevo prevzemnika: Oblika ni potrebna, vendar mora odstopnik prevzemniku izroiti vse dokaze o odstopljeni terjatvi in stranskih pravicah. Predmet odstopa je terjatev. Mora biti doloena in opredeljena. Lahko je tudi bodoa, pogojna, naturalna, nedospela, zapadla v izvrilnem postopku na upnika, e ne nastala. Zrcalna slika cesije je prevzem dolga, ki je pogodba med starim in novim dolnikom (prevzemnik), s katero novi dolnik stopi na mesto starega in v katero mora upnik privoliti. O prevzemu dolga je potrebno upnika obvestiti. Velja domneva upnikove privolitve, e je sprejel brez omejitve kakno izpolnitev od prevzemnika. S prevzemom dolga je prejnji dolnik prost obveznosti. Prejnji dolnik pa ni prost obveznosti, e upnik ne ve za prezadolenost novega dolnika. Stari in novi dolnik odgovarjata solidarno. Mono je prevzeti le dolgove, ki so v pravnem prometu, niso strogo osebni, so bodoi in pogojni. Prevzemnik dolga lahko uveljavlja vse ugovore: * iz razmerja med starim dolnikom in upnikom * iz razmerja med prevzemnikom in upnikom * iz pogodbe o prevzemu (npr. sposobnost, napake volje). Prevzemnik proti upniku ne more uveljavljati ugovorov iz razmerja med prevzemnikom in starim dolnikom. 34. Vmesna sodba po dogovoru strank Sodie jo izda, kadar temelj med strankama ni sporen, sporna je samo viina. Razlog za uvedbo te sodbe je v tem, da stranka, ki na zaetku temelju ni ugovarjala, kasneje (v pravnih sredstvih), svojega stalia ne bi spremenila. Pogoj je soglasje strank. Ker je vmesna sodba na podlagi sporazuma strank izraz naela dispozitivnosti, je omejeno njeno izpodbijanje (izpodbijanje zaradi bistvene kritve dolob pravdnega postopka, izjava je bila dana v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijae.) 35. Kakno sodbo sodie izda, e se odpove zahtevku ali e ga pripozna e se zahtevku odpove - sodba na podlagi odpovedi, e ga pripozna, na podlagi pripoznave. 36. Kdaj zavre tobo Toba se zavre, kadar niso podane procesne predpostavke za njeno vloitev. Procesne predpostavke se nanaajo na: - sodie: mednarodna, sodna, stvarna, krajevna pristojnost) - stranke (sposobnost biti stranka, procesna sposobnost, procesna legitimacija, pravilnost zastopanja po pooblaencih) - sporni predmet (da e ne tee pravda o isti stvari - litispendenca, da o stvari ni e pravnomono odloeno oziroma ni sklenjena sodna poravnava - res iudicata oziroma res transacta, ter da obstaja pravni interes tonika za tobo - pravovarstveni interes). 37. Delitev solastnine, naini Vsak solastnik ima pravico, da ob vsakem asu zahteva delitev skupne stvari, mono pa je to pravico omejiti z zakonom ali s pravnim poslom. Solastnik pa se lahko odree pravici, da zahteva delitev, vendar ni dopustno, da se tej pravici odree za dalji as ali za vedno. Solastniki skupne stvari doloijo nain delitve sporazumno. Stvar se tako lahko razdeli v naravi, tako da vsak od solastnikov pridobi lastninsko pravico na delih skupne stvari, ki postanejo samostojna stvar (na primer delitev zemljia na ve manjih). Pri delitvi solastnine pogosto pride do pridobitve lastninske pravice enega ali ve solastnikov. Zahtevata se veljaven pravni naslov in pridobitni nain. Pravni naslov je pogosto pogodba o delitvi, pridobitni nain pa je razpolagalni posel ter realno dejanje, ki je odvisno od vrste stvari, ki se deli. e se solastniki ne morejo sporazumeti o delitvi, odloi sodie v nepravdnem postopku. Temeljno vodilo pri tej vrsti delitve je, da solastniki dobijo v naravi tisti del stvari, za katerega izkaejo upravien interes. e fizina delitev v naravi ni mogoa, se stvar razdeli tako, da se proda in izkupiek razdeli (civilna delitev). Lahko pa sodie doloi, da stvar pripade enemu od solastnikov, ki mora izplaati ostale. Ostali solastniki odgovarjajo temu solastniku za pravne in stvarne napake v mejah vrednosti svojih idealnih deleev. 38. Zastaranje Zastaranje pomeni, da po preteku doloenega asa preneha pravica zahtevati izpolnitev obveznosti. Z zastaranjem se civilnopravna obveznost spremeni v naturalno. Obveznost ne preneha, spremeni se le njena pravna narava. e dolnik ne ugovarja, da je terjatev zastarala in izpolni zastarano obveznost, nima pravice terjati nazaj tistega, kar je dal. Zastaranje je tipina vrsta ugovora. e se dolnik nanj ne sklicuje, se tudi sodie nanj ne ozira. Zastaralni roki so kogentni in jih stranke ne morejo prostovoljno spreminjati. Dolnik se tudi ne more odpovedati zastaranju pred potekom zastaralnega roka. Predhodna odpoved je nina. Zastaranje nastopi, ko pretee z zakonom doloen as, v katerem bi bil upnik lahko zahteval izpolnitev obveznosti. Zastaranje zane tei prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico zahtevati izpolnitev obveznosti oziroma prvi dan po dnevu, ko je dolnik ravnal proti obveznosti. Zastaranje pa nastopi, ko potee zadnji dan z zakonom doloenega asa. Zastaralni roki: Sploni zastaralni rok: terjatve zastarajo v 5 letih, e ni z zakonom doloen za zastaranje drugaen rok. Terjatve iz gospodarskih pogodb zastarajo v 3 letih. Ostali zastaralni roki: * 1 leto: elektrika, plin, voda, snaga, RTV, pota, Telekom, naronina za asopise in revije, internet, kabelska TV, upravljanje vestanovanjskih stavb; * 3 leta: obasne terjatve, ki dospevajo letno ali v krajih asovnih presledkih (npr. preivnina). 3-letni zastaralni rok zane tei za vsako obasno terjatev posebej, glede na njeno dospelost;
108

* 3 leta oziroma 5 let: odkodninske terjatve zastarajo v 3 letih, odkar je okodovanec izvedel za kodo in tistega, ki jo je povzroil, ter v 5 letih, odkar je koda nastala, v vsakem primeru (absolutno zastaranje). Terjatve iz zavarovalnih pogodb za neivljenjska zavarovanja zastarajo v 3 letih od nastopa zavarovalnega primera oziroma v 5 letih od nastopa zavarovalnega primera, e zavarovanec dokae, da ni vedel, da je zavarovalni primer nastopil; * 5 let oziroma 10 let: terjatve 3. oseb iz zavarovalnih pogodb za ivljenjsko zavarovanje zastarajo v 5 letih od upotevne smrti zavarovanca oziroma v 10 letih od upotevne smrti zavarovanca, e 3. oseba dokae, da za smrt zavarovanca ni vedela.; 5 let oziroma 15 let: odkodninske terjatve zaradi korupcije zastarajo v 5 letih, odkar je okodovanec zaradi korupcije zvedel za kodo oziroma v 15 letih, odkar je bilo dejanje korupcije storjeno, v vsakem primeru; * 10 let: terjatve, ugotovljene pred sodiem ali drugim pristojnim organom; 15 let: odkodninske terjatve, povzroene z dejanjem spolne zlorabe mladoletne osebe zastarajo v 15 letih po polnoletnosti okodovance; * nikoli ne zastara pravica do preivljanja in druge nezastarljive pravice: - osebne in rodbinske pravice - zahtevki procesne narave (npr. ugotovitveni zahtevki) - pravica do uveljavljanja ninosti - upravienja, ki izhajajo iz nezastarljivih pravic in pravnih razmerij - oblikovalna upravienja (npr. pravica do odstopa od pogodbe). Odkodninske terjatve za kodo, povzroeno s kaznivim dejanjem zastarajo v roku za zastaranje kazenskega pregona. Zadranje zastaranja: Pomeni, da zastaranje v doloenem asu ne tee zaradi zakonski predvidenih dogodkov. Razlogi za zadranje so: * osebna vez med upnikom in dolnikom (zakonska zveza, stari in otroci) * terjatve do doloenih oseb: zastaranje ne tee med vojno, mobilizacijo, terjatve oseb v vojaki slubi, terjatev oseb, ki imajo v tujem gospodinjstvu zaposlene osebe proti delodajalcu ali njegovim druinskim lanom, ki ivijo skupaj z njimi, vse dokler traja to delovno razmerje * nepremagljive ovire: upnik zaradi taknih ovir ni mogel sodno zahtevati izpolnitve obveznosti. Pretrganje zastaranja: Pomeni, da se zastaralni roki zanejo teti znova. Zastaranje se pretrga: * s pripoznavo dolga * z vloitvijo tobe (ne pretrga ga zavrena ali zavrnjena toba in ne toba, ki je namenjena kot gronja). 39. Zamudna sodba Sodie izda zamudno sodbo: - e toenec ne odgovori na tobo v roku 30 dni; Pod pogojem, da je toba sklepna (to pomeni, da mora iz dejstev navedenih v tobi, izhajati utemeljenost tobenega zahtevka). Zakon doloa pogoje za izdajo zamudne sodbe: - da je pravilno vroena toeni stranki - da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati - da je toba sklepna - da dejstva, na katera se opira tobeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predloil sam tonik, ali z dejstvi, ki so na splono znana. e je toba nesklepna, sodie toniku naloi rok, za odpravo nesklepnosti s sklepom. e toea stranka tobe ustrezno ne odpravi, sodie tobeni zahtevek zavrne (ZPP-D). Sodie pa je vraa tobe v popravo, e je oitno, da stranka nesklepnosti tobe ne bi mogla odpraviti. e je sodie v nasprotju z ZPP izdalo zamudno sodbo gre za bistveno kritev dolob pravdnega postopka. Gre za razlog, na katerega pazi sodie po uradni dolnosti. Sodie razveljavi s sklepom sodbo prve stopnje in zadevo vrne istemu sodiu ali pa jo odstopi pristojnemu sodiu prve stopnje v novo sojenje, e kritve postopka glede na njeno naravo ne more samo odpraviti (ni potrebna nova glavna obravnava, temve lahko sodie samo ozda novo sodbo - novost). 21. JAN ZOBEC 1. Teorije vzrone zveze, navedi primer vsake Vzrona zveza je zveza med kodnim dogodkom, za katerega je stranka odgovorna in posledicami tega dogodka, ki pomenijo kodo. Teorije o vzroni zvezi: - teorije o naravni vzronosti (condictio sine qua non teorija) Kot vzrok je mogoe upotevati le okoliine, brez katerih posledica ne bi mogla nastati. Probleme povzroajo: * konkurirajoa vzronost: dva lovca ustrelita gozdnega paznika, eden v glavo, drugi v srce; * kumulativna vzronost: kodo povzroi ve storilcev in vsako dejanje zase ne bi imelo kodne posledice; * alternativna vzronost: ve oseb sodeluje pri povzroitvi kode, vendar ni mono ugotovite, katera oseba ko je dejansko povzroila (npr. demonstranti meejo kamenje in kamen zadene mimoidoega v glavo - ne ve se kateri demonstrant je vrgel kamen)
109

* hipotetina vzronost: ne ve se, zakaj je koda nastala, temve se le domneva. - teorije o pravno relevantni vzronosti: * teorija o izkljuni povzroitvi posledice * teorija o enakosti pogojev o povzroitvi posledice * teorija o nujni uinkovitosti vzronosti * teorija o adekvatni vzronosti * teorija o predvidljivosti * teorija o ratio legis vzronosti Dokazno breme glede vzronosti: * nosi okodovanec - dokazati mora nastalo kodo ter dejstvo, da koda izvira iz kodnega ravnanja odgovorne osebe. * obratno dokazno breme - velja pri objektivni odgovornosti. Za kodo iz nevarne stvari se domneva, da je nastala iz nevarne stvari, razen e se dokae, da nevarna stvar ni bila vzrok kode. Okodovanec mora dokazati le obstoj kode in obstoj nevarne stvari. Odgovorna oseba nosi dokazno breme, da nevarna stvar ni bila vzrok kode. 2. Ius novorum v pritobi Velja pravilo o prekluziji tako kot pred sodiem prve stopnje. V pritobi sme pritonik navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, e izkae, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predloiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave. Resninost pritonikovih navedb sodie preveri. Ugovor pobota, ki ni bil uveljavljen pred sodiem prve stopnje, se ne more uveljavljati v pritobi. 3. Relativna bistvena kritev postopka Bistvena kritev postopka je podana, kadar sodie ni uporabilo kakne dolobe ZPP ali jo je uporabilo napano, pa bi to lahko vplivalo na zakonitost in pravilnost odlobe (relativna bistvena kritev). 4. asovne meje obligacij (rok, elel je sliat predvsem pogoj) Rok je asovno obdobje, ki mora pretei od nastopa enega pravnega dejstva do nastopa drugega pravnega dejstva. Doloen je lahko v dnevih, tednih, mesecih ali letih. Pogoj je negotovo (pravno) dejstvo, ki ga pogodbeni stranki s pogodbo doloita kot predpostavko za zaetek uinkovanja pogodbe (odloni pogoj) oziroma kot predpostavko za prenehanje uinkovanja pogodbe (razvezni pogoj). Temeljna razlika med pogojem in rokom je v tem, da je rok bodoa gotova okoliina, pogoj pa bodoa negotova okoliina. Oba pa omejujeta pravne posle. 5. Pridobitev lastninske pravice Stvarno pravo pozna zaprt sistem nainov pridobitve lastninske pravice. Ti se delijo na izvedene (derivativne) in izvirne (originarne). Pri derivativnih se razlikuje med univerzalnim in singularnim nasledstvom. Originarni naini pridobitve so: - priposestvovanje - prilastitev - najdba - najdba zaklada - prirast - spojitev in pomeanje - izdelava nove stvari - pridobitev lastninske pravice na plodovih Derivativna naina sta: - prenos lastninske pravice (singularno nasledstvo) - dedovanje (univerzalno nasledstvo) Glede na podlago pridobitve lastninske pravice razlikujemo med pridobitvijo na podlagi: - pravnega posla - zakona - dedovanja - odlobe dravnega organa. 6. Naelo vpisa v ZK Naelo konstitutivnosti vpisa = pomeni, da se pravica na nepreminini pridobi oz. preneha z vpisom v ZK. Naelo konstitutivnosti oz. naelo oblikovalnega uinka vpisa je poudarjeno pri pridobitvi in prenehanju stvarnih pravic. Oblikovalni uinek vpisa je doloen kot pravilo in le v primerih, ki jih doloa zakon, lahko stvarna pravica nastane oz. preneha zunajknjino. Vpis v ZK je obvezen pogoj za pridobitev stvarnih pravic na podlagi pravnega posla, v nekaterih primerih pa tudi na podlagi sodne odlobe. Vpisi, ki zapisujejo e nastalo pravico imajo so deklaratorni. 7. Osebnostne pravice + primer s tega podroja: videonadzor (ali lahko nekdo snema (ima stalno kamero) pred svojim stanovanjem v vestanovanjski stavbi, nato nadaljevanje: nekdo s kamero snema pred svojo hio in njegova kamera zajame tudi del sosednje stavbe, kjer se zgodi tatvina. Kako kot sodnik upoteva ta dokaz? In iz tega razvija naprej konkurenca med pravico do zasebnosti in pravico do sodnega varstva! OZ doloa, da lahko vsakdo zahteva od sodia ali drugega pristojnega organa, da odredi prenehanje dejanja, s katerim se kri kakna njegova osebnostna pravica, ter da preprei tako dejanje ali odstrani njegove posledice. Kritev lahko izvira iz dejanja ali opustitve. Lahko gre za enkratno dejanje, ponavljajoa se dejanja ali za stanje.
110

Vasih bo s kritvenim dejanjem tesno povezana uporaba doloenega sredstva, ki ni prepovedana. Toda e bi lo za sistematino uporabo doloenega sredstva (na primer za opazovanje privatnega ivljenja), bi bila podana kritev osebnostnih pravic. V tem primeru bi lahko bilo sporno snemanje v vestanovanjski stavbi, brez odobritve preostalih stanovalcev. 8. Nekaj malega glede temelja dednega prava; Kakna je razlika glede dedovanja med izvenzakonskimi partnerji in registriranimi istospolnimi partnerji Zunajzakonski partner deduje tako kot zakonec, v prvem ali drugem dednem redu. ZRIPS pa doloa (22. len), da v primeru smrti partnerja ima preiveli partner pravico do dedovanja na deleu skupnega premoenja. e ima zapustnik otroke, dedujejo preiveli partner in otroci po enakih delih. e nima otrok, deduje preiveli partner celoten dele na skupnem premoenju. Posebno premoenje se deduje po splonih predpisih o dedovanju. 9. Sankcije za izostanek iz naroka e na poravnalni narok ali prvi narok za glavno obravnavo ne pride tonik, izda sodie sodbo na podlagi odpovedi, e ne pride nobena stranka, se teje, da je tonik tobo umaknil. 10. Zamudna sodba in sodba na podlagi odpovedi, kako uinkujeta (neposredni, posredni uinek) Zamudno sodbo sodie izda, kadar toena stranka ne odgovori na tobo (pasivnost toene stranke). Sodbo na podlagi odpovedi pa, kadar se tonik odpove tobenemu zahtevku (zavrne tobeni zahtevek). 11. Zahteva za varstvo zakonitosti, primerjava z revizijo, ali je ZVZ upraviena (elel je sliati, da ne, ker zgolj preobremenjuje VS) Zahteva za varstvo zakonitosti: Je devolutivno (o njem odloa Vrhovno sodie), nesuspenzivno (ne zadri izvrbe), dvostransko (se vroi nasprotni stranki, da nanj odgovori), reformatorino (pritobeno sodie lahko spremeni sodbo, e je pravno sredstvo utemeljeno) izredno pravno sredstvo dravnega toilca, ki ga le-ta vloi zoper pravnomono sodno odlobo v treh mesecih. Vloi se lahko le zoper pravnomono sodno odlobo, zoper katero sodie ne more dopustiti revizije. Dravni toilec lahko vloi ZVZ: - zaradi nekaterih bistvenih kritev dolob pravdnega postopka (razen, e se kritev nanaa na krajevno pristojnost, na pristojnost arbitrae, e sodie ni opravilo glavne obravnave, e je bilo odloeno o zahtevku o katerem e tee pravda, e je bila v nasprotju z zakonom izkljuena javnost); - zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Ne more pa se vloiti zaradi prekoraitve tobenega zahtevka in ne zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Sodie se omeji samo na preizkus kritev, ki jih dravno toilstvo uveljavlja v svoji zahtevi. Revizija: Novela ZPP-D je prinesla najve novosti ravno z revizijo. Novela uvaja institut dopuene revizije in kot odloile kriterij (ne)dopustnosti revizije skoraj v celoti opua vrednost spornega predmeta. Revizija se dopusti po kriteriju objektivnega pomena zadeve z vidika pravnega reda v celoti (reevanje pomembnih pravnih vpraanj in s tem prispevek k razvoju prava skozi sodni prakso. O dopustitvi revizije odloa Vrhovno sodie v dvofaznem postopku. Stranka najprej vloi predlog za dopustitev revizije, e jo sodie dopusti, pa ima 15 dni za vloitev revizije. Sklep o nedopustitvi revizije bo praktino neobrazloen. V sklepu o dopustitvi revizije bo sodie odloilo glede katerih vpraanj se revizija dopusti. Predlog se vloi neposredno pri Vrhovnem sodiu skupaj z izpodbijano sodno odlobo, v predlogu pa je potrebno podati zgoen in konkreten opis zadeve. Vrhovno sodie bo po novem pazilo izkljuno na kritve, ki jih zatrjuje stranka. Obveznost presoje pravilne uporabe materialnega prava po uradni dolnosti, odpade. Po noveli je revizija v vsakem primeru dopustna, e vrednost izpodbijanega dela sodbe presega 40.000 EUR, v gospodarskih sporih pa 200.000 EUR. Zakon pa postavlja tudi spodnji prag za dopustnost revizije 2.000 EUR. Omejitev je dopusta, saj stroki ne smejo biti v nesorazmerju z vrednostjo spora. Revizija je izkljuena na naslednjih podrojih: steaj, izvrba, sredstva zavarovanja, sodni register, zemljika knjiga in vrsta drugih nepravdnih postopkov. Pri tem izrednem pravnem sredstvu je glavni namen zagotovitev objektivne koristnosti (razvoj prava skozi sodno prakso, poenotenje sodne prakse). 12. iz stvarnega prava pa samo naini pridobitve lastninske pravice, nekaj malega o pridobitvi na podlagi pravnega posla 22. MAGDA GOMBA GLUHAK 1. Razpravno naelo: kaj pomeni, ali so z ZPP-D kakne novosti, v katerih postopkih poznamo izjeme. Nanaa se na vpraanje, kdo zbira procesno gradivo. Po razpravnem naelu dokaze priskrbita stranki, sodie pa upoteva le tisto, kar sta stranki navajali. V procesno gradivo spadajo: trditve o dejstvih, dokazi, pravila znanosti, strok, izkustvena pravila in pravila loginega miljenja, pravna pravila. Po istem razpravnem naelu vse gradivo priskrbijo stranke, po istem preiskovalnem naelu pa vse gradivo priskrbi sodnik. V ZPP so novosti glede navajanj novih dejstev in predlaganja novih dokazov na as pred prvim narokom in monost prekluzije, e stranke na pisni poziv sodia tega ne storita. Materialno procesno vodstvo se lahko tako prestavi na as pred glavno obravnavo. Izjeme glede razpravnega naela poznamo v zakonskih in druinskih sporih, ter zapuinskem postopku. 2. Pravdna sposobnost: definicija, povezava s poslovno sposobnostjo, kaj je z poslovno nesposobnimi in kaj z omejeno poslovnimi osebami, kdo jih zastopa, kakne monosti ima v obeh primerih nasprotna stranka, e s tako osebo sklene pogodbo, kakno tobo vloi v enem in kakno v drugem primeru.
111

Pravdna oziroma procesna sposobnost je sposobnost stranke, da samostojno in veljavno opravlja procesna dejanja. Kdor je poslovno sposoben, je tudi procesno (pravdno) sposoben in v pravdi lahko samostojno opravlja procesna dejanja. V nasprotnem primeru, mora stranka opraviti procesna dejanja po zakonitem zastopniku. To velja za otroke, ki so mlaji od 15 let in za osebe, ki jim je v celoti odvzeta poslovna sposobnost. Nastanek popolne poslovne sposobnosti se vee na starost 18 let. Otrok med 15 in 18 letom starosti nima procesne sposobnosti pri nepogodbenih odkodninskih in obogatitvenih pravdah. Vrhovno sodie je zavzelo stalie, da delna poslovna sposobnost mladoletnika ne omogoa samostojnega razpolaganja z dedno pravico. e se sklene pogodba s popolno poslovno nesposobno osebo, je pogodba nina. e se sklene z mladoletnikom med 15 in 18 letom (delna poslovna sposobnost), je pogodba izpodbojna. 3. Mati vloi predlog za izvrbo zaradi neplaevanja preivnine. Mati med postopkom umre, na njeno mesto vstopi oe kot zakoniti zastopnik otroka in predlog umakne. Kaj stori sodie? Sodie postopek prekine in otroku postavi kolizijskega zastopnika; v primeru, ki ga je predstavila, je sodie postopek ustavilo, kar je bilo narobe. 4. Vmesna sodba: vse o njej, katera sodba je podobna in nova v ZPP-D. 315 len ZPP - sodie izda vmesno sodbo, e je toena stranka izpodbijala tako podlago kot tudi viino, pa je glede podlage stvar zrela za razsojo, lahko sodie, e je to smotrno, izda najprej sodbo o podlagi tobenega zahtevka. Sodie poaka z obravnavanjem o viini zahtevka, dokler vmesna sodba ne postane pravnomona. e sodie ugotovi, da podlaga med strankama ni sporna, lahko izda vmesno sodbo (vmesna sodba na podlagi sporazuma stranka - ZPP-D). Sodie lahko z obravnavanjem nadaljuje takoj, e ni vloena pritoba. Razlog za izdajo takne sodbe pa je, da stranka, ki na zaetku ni ugovarjala, kasneje ne bo spremenila svojega stalia. Tako sodie temelj zahtevka, ki med strankama ni sporen, s posebno zavezujoo sodbo zacementira. 5. Primer: sodie izda vmesno sodbo na podlagi sporazuma strank, v nadaljnjem postopku pa toenec vztraja pri ugovoru zastaranja - ali je to sploh mogoe, zakaj, kaj stori sodie? Vmesno sodbo sodie izda kadar je med strankama sporna le viina, ne pa tudi temelj. Glede temelja sodie odloi z vmesno sodbo. Toenec lahko poda ugovor zastaranja najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo. Ko je sodie odloilo o temelju in je vmesna sodba postala pravnomona, toenec ne more ve podati ugovora zastaranja, saj je prekludiran. Prav tako sodie poaka z nadaljevanjem postopka, da postane vmesna sodba pravnomona. 6. Primer: imamo dva toenca, ki sta glavni dolnik in porok. Porok med postopkom umre, kaj stori sodie (vse variante: e ima pooblaenca, e ga nima, e ima zakonitega zastopnika, e ga nima, e dedi ne nadaljuje postopka)? e porok med postopkom umre, se postopek nadaljuje zoper glavnega dolnika. Sodie ne more izdati sodbe proti osebi, ki je umrla in tako ne obstaja. e bi sodie izdalo sodbo na ime stranke, ki je umrla med postopkom, je to sicer procesna napaka, vendar morajo dedii procesno kritev uveljavljati v pritobi ali izrednimi pravnimi sredstvi. e tega ne storijo, takna sodba ni absolutno nina, ampak postane tudi materialno pravnomona in zavezuje dedie. e med postopkom umre stranka, ki je ne zastopa pooblaenec, se postopek prekine, e pa je stranko zastopal pooblaenec, se postopek nadaljuje brez prekinitve, kar je posledica pravila, da procesno pooblastilo s smrtjo ne preneha. Porok ne more imeti zakonitega zastopnika, saj v tem primeru ne bi mogel biti porok. S porotveno pogodbo se more zavezati samo, kdor ima popolno poslovno sposobnost. Razlog pa je v vsebini porotva, saj se porok zavee, da bo s svojim premoenjem jamil za izpolnitev tretje osebe. Prav tako skrbnik poslovno nesposobne osebe ne more skleniti porotvene pogodbe, s katero bi zavezal poslovno nesposobno osebo kot poroka. e porok ni popolno poslovno sposoben, je pogodba nina. 7. Ali lahko sodie dokona postopek samo zoper glavnega dolnika? V kakni vlogi nastopata glavni dolnik in porok? (elela je sliati, da sta navadna sospornika). Vse o vrstah sospornitva in kaj pomeni vsaka od njih. e umre porok, sodie nadaljuje postopek zoper glavnega dolnika, saj porotvo s smrtjo poroka preneha, ker gre za osebno zavezo. Glavni dolnik in porok nastopata kot zakonita sospornika. Glavni dolnik in porok sta lahko skupaj toena, e to ne nasprotuje pogodbi o porotvu, zato je potrebno najprej ugotoviti kakna je vsebina porotvene pogodbe. Naelno je porok samo subsidiarno zavezan, stranki pa se lahko vedno dogovorita, da subsidiarnosti ni. e je obveznost nastala iz gospodarske pogodbe, porok tudi brez posebnega dogovora odgovarja solidarno. O sospornitvu govorimo, kadar je na strani toenca ali tonika nastopa ve pravnih ali fizinih oseb. Gre za subjektivno kumulacijo - za zdruevanje procesnih subjektov na strani pravdnih strank. Vrste sospornitva: - formalno (je vedno navadno): predmet spora so zahtevki oziroma obveznosti iste vrste, ki se opirajo na istovrstno dejansko in pravno podlago; e velja stvarna in krajevna pristojnost istega sodia za vsak zahtevek in za vsakega toenca. Med seboj niso v nobene materialnopravni zvezi. Primer: etani lastniki, naroniki doloene knjine zbirke - materialno (je lahko navadno ali enotno): sosporniki so glede na sporni predmet v pravni skupnosti; njihove pravice se opirajo na isto dejansko in pravno podlago; e gre za solidarne terjatve in solidarne obveznosti. Primer: zakonca, solastniki. - navadno: za vsakega sospornika se lahko izda razlina sodba. Vsak navadni sospornik je samostojna stranka in njegova procesna dejanja uinkujejo samo zanj.
112

- enotno: o zadevi se odloi enotno. Vsi enotni sposporniki so pravdna stranka. Aktivno in koristno dejanje enega sospornika uinkuje za vse sospornike. e si procesna dejanja nasprotujejo, bo obveljalo tisto, ki je najkoristneje. Primer: ve zakonitih dediev zahteva ugotovitev neveljavnosti oporoke. e je oporoka neveljavna za enega zakonitega dedia, je neveljavna za vse. -nujno: je podvrsta enotnega sospornitva. Vsi sosporniki morajo nastopati na aktivni ali pasivni strani, ker sicer v procesu ne nastopa aktivni ali pasivno legitimirana stranka. Primer: zakona glede skupnega premoenja, sodedii pred delitvijo zapuine, v pravdni zaradi izpodbijanja oetovstva mati ali otrok. - zakonito: doloa zakon, in sicer: glavna intervencija in toba proti glavnemu dolniku in poroku. - zaetno in naknadno: e v zaetku na aktivni ali pasivni strani nastopa ve oseb (zaetno). e se do konca glavne obravnave prikljui toniku nov tonik (privolitev ni potrebna) ali e se toba raziri na novega toenca (zahteva se privolitev novega toenca) (naknadno). - podrejeno (eventualno): tonik lahko zajeme z eno tobo ve toencev tudi tako, da zahteva, naj sodie ugodi tobenemu zahtevku proti naslednjemu toencu, e bi bil pravnomono zavrnjen zahtevek proti tistemu, ki je v tobi naveden pred njim. Uporabi se predvsem takrat, kadar ni povsem jasna pasivna legitimacija toenca. Zoper eventualnega sospornika se sme postopek uvesti ele, ko je bil zahtevek prosti primarnemu toencu pravnomono zavrnjen. Dovoljeno je: e uveljavlja tonik proti vsakemu toencu isti zahtevek; e so razlini zahtevki v medsebojni zvezi in je isto sodie stvarno in krajevno pristojno za vsak zahtevek. Primer: ni jasno kdo je zakrivil prometno nesreo; pravno ni jasno, kdo je dolan zavarovati opueno gramoznico) 8. Vse o porotvu po OZ Porotvo je pogodba, s katero se porok nasproti upniku zavezuje izpolniti veljavno in zapadlo obveznost, e je dolnik ne bo izpolnil. Porotvo je osebno sredstvo za zavarovanje dolnikovih obveznosti. Stranki sta porok in upnik glavnega dolnika. Upnik ima dejansko dva dolnika - poroka in glavnega dolnika. Znailnosti porotva: * akcesornost: porotvo je akcesorna (stranska) obveznost, ki je povsem odvisna od glavne obveznosti. Porotvena obveznost ne more biti veja od glavne obveznosti. Izjeme akcesornosti: porotvo za poslovno nesposobnega in dispozitivna izkljuitev akcesornosti. * enostransko obligacijsko razmerje: gre za enostransko obligacijsko razmerje, ker je samo porok zavezan opraviti izpolnitev. * neodplanost: odplanost ni opredelilni element porotvene pogodbe. Porokova obveznost je veljavna tudi, e v zameno ne dobi plaila. * subsidiarnost: subsidiarnost ni nujni opredelilni element porotva. S porotveno pogodbo se lahko doloi solidarnost porokove obveznosti. e ni doloeno drugae, je porokova obveznost subsidiarna. Za obveznost iz gospodarskih pogodb se domneva solidarnost porokove obveznosti. * nepreklicnost: porotva ni mogoe preklicati z enostransko izjavo volje. Porotvena pogodba je dvostranski pravni posel. Za nastanek in spremembo je potrebno soglasje volj obeh pogodbenih strank. * oblinost: porotvena pogodba zavezuje poroka le, e da porotveno izjavo pisno. Predmet porotva je vsaka veljavna obveznost, ne glede na vsebino. Obseg porokove odgovornosti - porokova obveznost ne more biti veja od obveznosti glavnega dolnika. Lahko pa se porok zavee v manjem obsegu. Izjeme od omejitve na obveznost glavnega dolnika so, da porok odgovarja tudi za: stroke neuspene izterjave, vsako poveanje obveznosti zaradi dolnikove zamude ali krivde in zapadle obresti po sklenitvi porotvene pogodbe. e glavni dolnik umre in njegov dedi iz podedovanega premoenja ne more plaati celotnega dolga, porok kljub temu odgovarja za celotno obveznost. Porok lahko uveljavlja vse ugovore iz: * razmerja med glavnim dolnikom in upnikom: - pobotanje - odlog plaila - znianje plaila - odpust dolga Porok pa proti upniku nima osebnih ugovorov dolnika: omejena odgovornost, plailna nesposobnost, odstop od pogodbe, ezmerno prikrajanja. * ugovori iz razmerja med porokom in upnikom: - ninost porotvene pogodbe - zastaranje porotvenih terjatev - pobotanje vzajemnih terjatev - beneficium ordinis. Dolnosti upnika: * dolnost obvestitve: Upnik mora obvestiti poroka o tem, da dolnik ni pravoasno izpolnil obveznosti. e tega ne stori odgovarja za kodo. * priglasitev terjatev v steaju glavnega dolnika * hitra izterjava glavnega dolnika: upnik mora glavnega dolnika terjati v 1 mesecu po zapadlosti terjatve. e tega ne stori, postane porok prost (oprostitev zaradi zavlaevanja). * doloitev dneva izpolnitve: porok lahko po 1 letu od sklenitve porotvene pogodbe zahteva od upnika doloitev dneva izpolnitve. e upnik tega ne stori v 1 mesecu, je porok prost.
113

* obdranje garancij Subrogacija = prehod upnikovih pravic na poroka: upnik, ki je poravnal dolnikov dolg, pridobi terjatev z vsemi stranskimi pravicami in jamstvi. Porok ima do dolnika regresno pravico. Z zastaranjem glavne obveznosti zastara tudi porokova obveznost. Porotvo pa lahko zastara tudi pred zastaranjem glavne obveznosti. To se zgodi v primeru, e je za zastaranje glavne obveznosti doloen rok, ki je dalji od 2 let. Porokova obveznost zastara tako po 2 letih od zapadlosti obveznosti glavnega dolnika, razen pri solidarnem porotvu. Pretrganje zastaranja (zastaranje zane tei znova) ne uinkuje proti poroku, razen e je razlog za pretrganje upnikovo dejanje pred sodiem za ugotovitev, zavarovanje ali izterjavo glavne terjatve. Zadranje zastaranja nima uinka proti poroku. 9. Primer: Mati eli zavarovati terjatev iz preivninske obveznosti. Kakno sredstvo ima na voljo? Preivninsko obveznost, kot denarno terjatve, lahko zavaruje z zaasno odredbo. Zaasna odredba je asovno omejeno sredstvo zavarovanja, katerega namen je ohranitev obstojeega ali ustvaritev novega zaasnega stanja z namenom: - da se ne izjalovi uspeh sodnega postopka oziroma uspeh bodoe izvrbe - da se preprei nastanek hujih kodljivih posledic in grozee nasilje. Zaasno odredbo je mogoe izdati pred uvedbo sodnega postopka, med postopkom, pa tudi do konca postopka, dokler ni opravljena izvrba. e so izpolnjeni pogoji za predhodno odredbo, je ni mogoe izdati. Poznamo dve vrsti zaasnih odredb: - zaasna odredba za zavarovanje denarnih terjatev - zaasna odredba za zavarovanje nedenarnih terjatev. Znailnosti zaasnih odredb: - hitrost (potrebna je hitra vmesna sodna odloitev) - vezanost na doloen postopek, prepoved odloanja o stvari sami (zaasno odredbo je mogoe predlagati samo v povezavi s konkretnim glavnim zahtevkom, za katerega je treba izkazati verjetnost, da je utemeljen) - zaasnost (trajanje je omejeno z rokom, ki ga postavi sodie). Pogoji za izdajo zaasne odredbe so: - verjetnost obstoja terjatve - nastanek neznatne kode za dolnika - subjektivno nevarnost za izvedbo izvrbe (pri denarnih terjatvah) - objektivno nevarnost (pri nedenarnih terjatvah) - uporabo sile ali nastanka teko nadomestljive kode (pri nedenarnih terjatvah) - da dolnik z izdajo zaasne odredbe, e bi se izkazala za neutemeljeno, ne bi pretrpel hujih posledic od tistih, ki bi jih pretrpel upnik brez izdaje le-te (tehtanje interesov). Postopek se zane na predlog ali po uradni dolnosti (postopek zaradi motenja posesti, zakonski spori in spori iz razmerij med stari in otroki). Sodie izda sklep v katerem navede rok, koliko asa naj odredba traja. Sklep mora biti vedno obrazloen. Zaasne odredbe v drugih postopkih: - zakonski spori in spori iz razmerij med stari in otroki (411. len ZPP) - spori zaradi motenja posesti (427. len ZPP) - nepravdni postopki (114 len (ZNP) - spori zaradi kritve avtorskih pravic (170. len ZASP) - spori zaradi kritve pravi industrijske lastnine (123. len ZIL). 10. Kaj mora vsebovati predlog za izdajo zaasne odredbe? - vse podatke, kot jih mora imeti vsaka vloga; - izkaz verjetnosti, da terjatev obstoji ali da bo terjatev nastala; - verjetno nevarnost, da je zaradi dolnikovega odtujevanja, skrivanja ali drugega razpolaganja s premoenjem uveljavitev terjatve onemogoena ali precej oteena (konkretna nevarnost!, pri zavarovanju nedenarne terjatve zadostuje izkaz objektivne nevarnosti); - natanne podatke o dolniku ter sredstva in predmet izvrbe, po monosti izvritelja. Sama zadnje alineje nisem navedla in je vrtala in vrtala, kaj e, kaj e. Ko ni lo, me je vpraala, kot kaj teje zaasna odredba, e je predlogu ugodeno. Ko sem izustila, da kot sklep o izvrbi, mi je rekla, no, mi pa povejte, kaj mora vsebovati sklep o izvrbi. 11. Pridobitev LP na pravno poslovni podlagi. Kaj vse je potrebno za vpis v ZK? Za prenos lastninske pravice se postavljajo naslednji pogoji: - veljavni pravni naslov - sporazum strank o prenosu lastninske pravice in izpolnitev drugih pogojev, ki jih doloa zakon - razpolagalna sposobnost strank (ni doloeno v SPZ) Za pridobitev lastninske pravice se zahteva veljaven zavezovalni posel, ki je pravni naslov za prenos lastninske pravice. Gre za pravni posel, iz katerega izhaja obveznost prenesti lastnino (prodajna pogodba). Zavezovalni posel mora biti veljaven v trenutku, ko naj bi prenos lastninske pravice pridobil uinek (ko se prenos lastnine vpisuje v ZK). Za veljaven prenos lastninske pravice se zahteva sporazum med prenosnikom in pridobiteljem, v katerem pridobitelj izjavi, da prenaa lastninsko pravico, pridobitelj pa izjavi, da lastninsko pravico sprejema. Tu gre za razpolagalni pravni posel, s katerim pravni subjekt razpolaga s svojo pravico. Razpolagalni posel je pravni posel
114

stvarnega prava, zavezovalni posel pa pravni posel obligacijskega prava. Na nepremininskem podroju pride do vidnega razpolagalnega posla, kjer je razpolagalni posel zemljikoknjino dovolilo, na katerem mora biti podpis prenosnika overjen. Za prenos lastninske pravice na nepremininah je potreben vpis v ZK, ki se opravi na podlagi listine, ki je primerna za vpis v ZK. Ta listina mora vsebovati zemljikoknjino dovolilo (intabulacijska klavzula), ki je izrecna in nepogojna izjava tistega, igar pravica se prenaa, da dovoljuje vpis v ZK. ZK dovolilo je razpolagalni prenosni posel na nepremininskem podroju. Vknjiba v ZK je konstitutivni element, saj brez nje ni mogoe pridobiti lastninske pravice na nepreminini. 12. Identifikacijski znak nepreminine? Kaj e je predlogu za vpis v ZK priloen sklep o izvrbi, v katerem je navedena zgolj tevilka zemljikoknjinega vloka, v tem pa ve nepreminin? Nepreminine se v ZK vpisujejo z identifikacijskim znakom. Identifikacijski znak je oznaka katastrske obine in parcelna tevilka, kot je vpisana v zemljikem katastru. e predlog za vloitev ZK predloga ni popoln, ga sodie po predhodnem preizkusu vrne v popravo in doloi rok. e ga predlagatelj v roku ne popravi, ZK predlog zavre. V tem primeru ZK predlog ne vsebuje sestavin, ki jih mora vsebovati. 13. Kaj je to dedni dogovor? Kakne uinke ima in kako ga izpodbijamo? Dedni dogovor je sporazum o delitvi dediine, naveden v sklepu o dedovanju. Ima uinke sklenjene sodne poravnave in se lahko izpodbija s tobo za razveljavitev sodne poravnave, ki jo mora stranka vloiti v roku 3 mesecev od dneva, ko je izvedela za razlog razveljavitve, najkasneje pa v roku 3 let, ko je bila sodna poravnava sklenjena. 14. Toba na razveljavitev sodne poravnave: za kakne vrste pravno sredstvo gre, razlogi, roki. Gre za izredno pravno sredstvo. Vloi se lahko: - ker je bila sodna poravnava sklenjena v zmoti ali pod vplivom sile ali zvijae, - ker je pri sklenitvi sodne poravnave sodeloval sodnik, ki bi moral biti izloen oziroma je bil s sklepom izloen, - e je sodeloval nekdo, ki ne more biti pravdna stranka ali e stranka ni bila pravilno zastopana, ali e pooblaenec ni imel pooblastila. Tobo za razveljavitev sodne poravnave lahko vloi stranka v 3 mesecih od dneva, ko je izvedela za razlog za razveljavitev. Po preteku 3 let od dneva, ko je bila sodna poravnava sklenjena, se ve ne more vloiti. Vloi se pri sodiu, kjer je bila poravnava sklenjena. 15. Odgovornost za dolgove, e se dedi odpove dediini v korist drugega dedia. Dedi, ki se je odpovedal dediini, ni odgovoren za zapustnikove dolgove (142/2 len ZD). [v ZD je za tak primer doloena izjema; dedi v tem primeru najprej sprejme dediino, ele nato se odpove svojemu dednemu deleu, zato ga moramo obravnavati kot dedia, ki e v asu dediinske skupnosti razpolaga s svojim deleem - odgovarja za dolgove.] 16. Odgovornost imetnika psa. Kakne vrste odgovornosti je to? Odgovornost imetnika ivali je poseben primer odgovornosti po OZ. Za kodo, ki jo povzroi nevarna ival odgovarja njen imetnik (velja objektivna odgovornost). Za kodo, ki jo povzroi domaa ival, odgovarja njen imetnik, razen e dokae, da je poskrbel za primerno varstvo (krivdna odgovornost). e nekdo prevzame nadzor nad psom, preide nanj tudi odgovornost, da bo nadzor uinkovit. Ustrezen nadzor psa vkljuuje skrb, da bo pes zanesljivo priklenjen, ter da bo zanesljivo poskrbljeno, da ne bo mogel pobegniti in se brez nadzora gibati po okolici. 17. Objektivna odgovornost. Kaj je nevarna stvar po sodni praksi in kaken je trend sodne prakse Okodovalec odgovarja za kodo ne glede na krivdo, samo zaradi doloenih okoliin na njegovi strani. OZ pozna 3 vrste objektivne odgovornosti: * odgovornost za drugega (odgovornost za duevno bolne, odgovornost starev, odgovornost drugih za mladoletnike) * odgovornost za delavce * odgovornost za kodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti. Za kodo iz nevarne stvari ( stvar je nevarna, e zaradi svojih lastnosti, poloaja, naina in mesta uporabe pomeni nevarnost za nastanek kode) ali nevarna dejavnosti (lovekova aktivnost, iz katere izvira poveana nevarnost, ne glede na to, ali poveana nevarnost izvira iz uporabe nevarne stvari ali iz same dejavnosti) se teje, da izvira iz te stvari, e se ne dokae kaj drugega. Okodovanec mora dokazati dejstva, ki opredeljujejo zakonito domnevo o obstoju vzrone zveze. e vzrona zveza ni bila izpodbita, se lahko odgovorni subjekt oprosti odgovornosti le, e dokae okoliine, ki izkljuujejo njegovo odgovornost (koda ni posledica nevarne stvari). Trend v sodni praksi: Subjektivna odgovornost je pravilo, objektivna odgovornost pa izjema v naem pravnem sistemu. Naelo objektivne odgovornosti se vse bolj razirja, zlasti tudi v sodni praksi, kar se kae v tem, da se vse bolj razirja pojem nevarne stvari oziroma nevarne dejavnosti. Ob tem, ko obstajajo tevilne teorije o temelju objektivne odgovornosti, pa v sodni praksi oitno prevladuje teorija rizika: tisti, ki je imetnik nevarne stvari oziroma nevarne dejavnosti, naj tudi nosi riziko, ki izvira iz te stvari, odgovoren naj bo za kode, etudi zanje ni kriv. Pojem nevarna stvar je pravni standard, ki ga izpopolnjuje sodna praksa v vsakem konkretnem primeru. Pravilo je, da v naelu stvar ni nevarna sama po sebi, pa pa je oziroma postane taka ele glede na okoliine konkretnega primera. 18. Razlika pravna - pravdna sposobnost? Pravna sposobnost je sposobnost biti subjekt pravic in dolnosti. Pridobi se z rojstvom in preneha s smrtjo fizine
115

osebe. Je abstraktni pojem in pomeni zmonost imeti katerokoli po zakonu priznano pravico. Pravdna sposobnost je sposobnost stranke, da samostojno in veljavno opravlja procesna dejanja. Vee se na obstoj poslovne sposobnosti, ki se pridobi z 18 letom, ali e prej s sklenitvijo zakonske zveze pred polnoletnostjo ali e postane roditelj. Sposobnost biti stranka ustreza pravni sposobnosti materialnega prava. Vsak, ki je po materialnem pravu pravno sposoben, je op procesnem pravu sposoben biti stranka. To so torej vse fizine osebe in vse pravne osebe, zasebnega in javnega prava. Sposobnost biti stranka je od pravne sposobnosti nekoliko ira: * ZPP doloa, da se lahko s posebni predpisom doloi, kdo poleg fizinih in pravnih oseb, je lahko pravdna stranka (dravni toilec, CSD) * sodie lahko z uinkom za konkretni primer sposobnost biti stranka podeli tudi nekomu, ki nima pravne sposobnosti (podeljena sposobnost biti stranka). Sodie sem podeliti sposobnost biti stranka, e ugotovi, da doloena oblika zdruevanja v bistvu izpolnjuje glavne pogoje za sposobnost biti stranka (skupnost lastnikov gara, glasbenih skupin, partnerska druba, skupnost stanovalcev po SZ, vaka skupnost 19. Primer: predlog izvrbe na podlagi verodostojne listine vloi mati zaradi neplaevanja preivnine. Mati med postopkom umre, oe pravi, zdaj sem pa jaz zakoniti zastopnik in umakne predlog? Kaj stori sodie? Sodie v taknem primeru postavi otroku zaasnega zastopnika, saj gre v prvi vrsti za varstvo njegove koristi. 20. Poslovno omejena oseba sklene p.p., usoda p.p.? Omejeno poslovno sposobnost imajo: * mladoletniki od 15 do 18 leta * osebe, ki jim je bila poslovna sposobnost delno odvzeta oziroma omejena. Te osebe lahko sklepajo le pravne posle, katere jim dovoljuje zakon, brez dovoljenja zakonitega zastopnika. Omejeno poslovno sposobna oseba lahko sklepa praktino vse posle, razen bolj pomembnih, za katere je potrebna odobritev starev ali skrbnika. e so sklenjene brez dovoljenja, so takne pogodbe izpodbojne, vendar lahko ostanejo v veljavi, e jih zakoniti zastopnik kasneje odobri. Kot pomembni se tejejo pravni poseli (ZZZDR): * pravni posli, ki bistveno vplivajo na ivljenje mladoletnika * pravni posli, ki vplivajo na ivljenje mladoletnika tudi po polnoletnosti. Gre za epave pravne posle, saj veljajo do avtorizacije (odobritve) le za sopogodbenika. Po avtorizaciji pa velja, kot bi bil veljaven e od dneva sklenitve. Gre za izpodbojen posel. Izpodbija ga lahko mladoletnik. Sopogodbenik ima pravico zahtevati od njegovih starev, naj se izjavijo, ali bodo posel avtorizirali ali ne. 21. Umik tobe - izjava o umiku, na koga mora biti naslovljena? Umik tobe pomeni preklic zahteve za pravno varstvo v konkretni pravdi. Monost umika tobe je izraz naela dispozitivnosti. Umik tobe povzroi konec pravdnega postopka. Umik tobe za toenca zaradi odsotnosti uinka ne bis in idem ni nujno ugoden, saj ga ne varuje pred monostjo, da bi tonik v isti stvari ponovno vloil tobo. Toenec lahko ima interes, da se pravda meritorno kona in da se zadeva pravnomono zakljui. ZPP zato varuje poloaj toenca s tem, da od trenutka, ko vloi odgovor na tobo in se spusti v obravnavanje glavne stvari, za dopustnost umika tobe zahteva soglasje toenca. teje se, da je soglasje toenca podano, e v 15 dneh od tedaj, ko je obveen o umiku tobe, ne izjavi da umiku nasprotuje. Z izjavo o umiku je treba toenca seznaniti. e ima toenec pooblaenca, se izjava o umiku vroi njemu. e je toba umaknjena, se teje, kot da sploh nikdar ni bila vloena. Izjave o umiku ni mogoe preklicati Sodie ob umiku tobe izda sklep deklaratorne narave (sklep o ustavitvi postopka). 22. Prejem tobe? Kako ravna sodnik, e toba vloena zoper mrtvo stranko? Nesporno stalie sodne prakse je, da zoper tistega, ki je umrl pred vloitvijo tobe, toba sploh ni mogoa in jo je potrebno zavrei. Ni pomembno ali je stranka za asa svojega ivljenja pooblastila odvetnika za vloitev tobe. Procesno pooblastilo smrtjo pooblastitelja sicer ne preneha, vendar to velja le, e pooblastitelj umre po zaetku postopka. e pooblastitelj umre po izdaji procesnega pooblastila, vendar e prej, preden pooblaenec vloi tobo, pooblastilo preneha. e med postopkom umre stranka, ki je ne zastopa pooblaenec, se postopek prekine, e pa je stranko zastopal pooblaenec, se postopek nadaljuje brez prekinitve, kar je posledica pravila, da procesno pooblastilo s smrtjo stranke ne preneha. Sodba se bo glasila na dedie umrle osebe. e stranka umre med postopkom, sodba pa se glasi na ime umrle osebe, je to absolutna bistvena kritev postopka v zvezi v (ne)sposobnostjo biti stranka. e gre za zavrnilno sodbo, ne gre za kritev, saj pri zavrnitvi ne morejo nastati problemi v izvrbi (Vrhovno sodie). 23. Predhodni preizkus tobe. Sklepi sodia pred razpisom GO? Je prva in obligatorna faza pripravljalnega postopka, ki traja samo, dokler toba ni poslana toeni stranki v odgovor. Njen namen je preizkus ali so podane vse obvezne sestavine tobe in procesne predpostavke. Predhoden preizkus se opravi na podlagi podatkov v tobi in dejstev, ki so sodiu znana in jih lahko upoteva po uradni dolnosti (splono znana dejstva). Ta faza postopka je namenjena zlasti odpravi pomanjkljivosti zaradi nepopolne ali nerazumljive tobe. Z vpraanjem sklepnosti se sodnik ukvarja ele v primeru toeneve zamude roka za vloitev odgovora na tobo in ne e ob predhodnem preizkusu tobe. Za sklepnost je potrebno, da iz zatrjevanih dejstev, ki jih toena stranka z opustitvijo odgovora na tobo prizna, izhaja utemeljenost zahtevka. Faza predhodnega preizkusa tobe se kona z vroitvijo tobe toencu, s tem trenutkom nastopi litispendenca, ki preneha s pravnomonim zakljukom postopka.
116

Sodie do naroka za glavno obravnavo lahko odloa: - o vstopu prednika v pravdo - o intervenciji - o zavarovanju dokazov - o spremembi tobe - o ustavitvi postopka zaradi umika tobe - o prekinitvi ali mirovanju postopka - o zaasnih odredbah - o zdruitvi pravd in o razloitvi postopka - o doloitvi ali podaljanju sodnih rokov - o razpisu ali preloitvi narokov - o vrnitvi v prejnje stanje zaradi zamude roka ali naroka - o oprostitvi, odlogu ali obronem plailu sodnih taks - o varini za pravdne stroke - o poloitvi predujma za stroke posameznih pravdnih dejanj - o postavitvi izvedenca - o postavitvi zaasnega zastopnika - o vroitvi sodnih pisanj - o ukrepih za popravo vlog - o pravilnosti pooblastila. 24. Rok za vroitev tobe nasprotni stranki? 30 dni od njene vloitve oziroma v 30 dneh od odloitve o predlogu za oprostitev, odlog ali obrono plailo sodnih taks. 25. Neobrazloen odgovor toene stranke, kaj je s tem? e odgovor na tobo ni obrazloen, sodie izda zamudno sodbo. teje se, da ni vloen. 26. Ve toenih strank - skupnost dediev, samo en od njih odgovori. Kako ravna sodie? Pri skupnosti dediev gre za materialno sosopornitvo (glede na sporni predmet so v pravni skupnosti). Materialno sospornitvo pa je lahko navadno ali enotno. V tem primeru gre za enotno sospornitvo, kar pomeni, da se v zadevi odloi enotno za vse sospornike. Vsi enotni sosporniki so pravdna stranka in zaradi tega aktivno in koristno dejanje enega sospornika uinkuje za vse enotne sospornike. Tak uinek imajo le aktivna in koristna dejanja. Kar bo eden od sospornikov naredil, bo nujno vplivalo tudi na druge, ker bo izdana enotna sodba. e si procesna dejanja enotnih sospornikov nasprotujejo, bo obveljalo tisto, kar je najkoristneje. Nadaljnja procesna posledica enotnega sospornitva je, da lahko vsi opravijo procesno dejanje do roka, ki potee zadnjemu sosporniku - za vse teejo roki skupaj, velja pa zadnji rok enega izmed njih. V primeru, da je toenih ve dediev in odgovori samo en, se teje, kot da so odgovorili vsi in se ne izda zamudna sodba. Gre za aktivno in koristno dejanje, ki uinkuje za vse. 27. Pravnomoen sklep o izvrbi, kaj e dolnik trdi, da sklepa ni prejel? Njegova pravna sredstva? Kdaj je mono vloiti predlog za obnovo postopka? Predpostavka? Sklep o izvrbi je potrebno vroiti dolniku osebno, saj ima dolnik monost ugovora, upnik pa monost pritobe, e je njegov predolg zavrnjen. Vroitev se opravi tako, da se vroi dolniku osebno, e ga ni doma, pa enemu od odraslih lanov gospodinjstva, ki so ga dolni sprejeti. e takna vroitev ni mona, vroevalec pusti obvestilo, vendar ne ve obvestila, kdaj bo vroitev poskuena znova, pa pa obvestilo, da pisanje aka (praviloma) na poti 15 dni. e v tem asu ni dvignjeno, nastane fikcija vroitve. Da pa se zagotovi im veja dejanska verjetnost, da se bo naslovnik kljub temu seznanil s pisanjem, se mu pisanje pusti v nabiralniku. V kolikor dolnik ni prejel pravnomonega sklepa o izvrbi ima monost obnove postopka, e obstaja en izmed v ZPP doloenih obnovitvenih razlogov (394. len ZPP). Predlog za obnovo je potrebno vloiti v 30 dneh pri sodiu, ki je odlobo izdalo. V predlogu mora navesti zakoniti razlog, okoliine, iz katerih izhaja, da je predlog vloen v zakonitem roku in dokaze, s katerimi se podpirajo navedbe predlagatelja. Nasprotna stranka mora v roku 15 dni na predlog odgovoriti. 28. Razveljavitev klavzule o pravnomonosti Potrdilo o izvrljivosti pomeni, da je po pravnomonosti ali dokonnosti odlobe potekel rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti. Pravnomonost in izvrljivost ugotavlja organ, ki je odlobo izdal in sme sam tudi razveljaviti neupravieno potrdilo. O upravienosti potrdila glede pravnomonosti izvrilno sodie ne more odloati. Na ugovor dolnika pa lahko izvrilno sodie ugotovi, da ob vloitvi predloga e ni potekel rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti. Izvrljivost preneha iz vseh procesnih in materialnih razlogov, zaradi katerih ni ve mogoe uveljavljati terjatve. Mednje spada tudi razveljavitev potrdila o izvrljivosti. Razveljavitev potrdila ni mogoe zahtevati v pravdi. Neutemeljeno potrdilo razveljavi organ, ki je odlobo izdal na predlog stranke ali po uradni dolnosti. Izvrljivost preneha tudi s prenehanjem terjatve ali z iztekom zastaralnega roka ali prekluzivnega roka. 29. Predlog za izdajo zaasne odredbe, sestavine, neplaevanje preivnine, zavarovanje terjatve. Pravni uinki izdanega sklepa o zaasni odredbi? Zaasna odredba je asovno omejeno sredstvo zavarovanja, katerega namen je ohranitev obstojeega ali ustvaritev novega zaasnega stanja z namenom: - da se ne izjalovi uspeh sodnega postopka oziroma uspeh bodoe izvrbe - da se preprei nastanek hujih kodljivih posledic in grozee nasilje.
117

Zaasno odredbo je mogoe izdati pred uvedbo sodnega postopka, med postopkom, pa tudi do konca postopka, dokler ni opravljena izvrba. e so izpolnjeni pogoji za predhodno odredbo, je ni mogoe izdati. Poznamo dve vrsti zaasnih odredb: - zaasna odredba za zavarovanje denarnih terjatev - zaasna odredba za zavarovanje nedenarnih terjatev. Znailnosti zaasnih odredb: - hitrost (potrebna je hitra vmesna sodna odloitev) - vezanost na doloen postopek, prepoved odloanja o stvari sami (zaasno odredbo je mogoe predlagati samo v povezavi s konkretnim glavnim zahtevkom, za katerega je treba izkazati verjetnost, da je utemeljen) - zaasnost (trajanje je omejeno z rokom, ki ga postavi sodie). Pogoji za izdajo zaasne odredbe so: - verjetnost obstoja terjatve - nastanek neznatne kode za dolnika - subjektivno nevarnost za izvedbo izvrbe (pri denarnih terjatvah) - objektivno nevarnost (pri nedenarnih terjatvah) - uporabo sile ali nastanka teko nadomestljive kode (pri nedenarnih terjatvah) - da dolnik z izdajo zaasne odredbe, e bi se izkazala za neutemeljeno, ne bi pretrpel hujih posledic od tistih, ki bi jih pretrpel upnik brez izdaje le-te (tehtanje interesov). Postopek se zane na predlog ali po uradni dolnosti (postopek zaradi motenja posesti, zakonski spori in spori iz razmerij med stari in otroki). Sodie izda sklep v katerem navede rok, koliko asa naj odredba traja. Sklep mora biti vedno obrazloen. Z zaasno odredbo je mogoe posei le v pravno sfero dolnika, ne pa tudi koga tretjega. Zaasno odredbo med drugim civilnim postopkom izda sodie, ki vodi postopek. Tak sklep ima takoj uinek sklepa o izvrbi. Zaasne odredbe v drugih postopkih: - zakonski spori in spori iz razmerij med stari in otroki (411. len ZPP) - spori zaradi motenja posesti (427. len ZPP) - nepravdni postopki (114 len (ZNP) - spori zaradi kritve avtorskih pravic (170. len ZASP) - spori zaradi kritve pravi industrijske lastnine (123. len ZIL). 30. Skupno premoenje zakoncev - ureditev. Toba na ugotovitev delea zakonca. Premoenje, ki ga zakonca pridobita z delom v asu trajanja zakonske zveze, je njuno skupno premoenje. Skupno premoenje zakonca upravljata in z njim razpolagata skupno in sporazumno. Lahko pa se dogovorita, da ga upravlja le eden izmed njiju. Zakonec ne more razpolagati s svojim nedoloenim deleem na skupnem premoenju s pravnimi posli med ivimi, zlasti ga ne more odsvojiti ali obremeniti. Pravice na nepremininah se vpiejo v ZK kot skupno premoenje po nedoloenih deleih. Skupno premoenje se razdeli, e zakonska zveza preneha ali se razveljavi. Po delitvi skupnega premoenja se teje, da sta delea zakoncev na skupnem premoenju enaka, zakonca pa lahko dokaeta, da sta prispevala k skupnemu premoenju v druganem razmerju. Pri tem se ne upoteva le dohodek, temve tudi druge okoliine, kot na primer pomo, ki jo zakonec da drugemu zakoncu, varstvo in vzgoja otrok, opravljanje domaih del, skrb za ohranitev premoenja Zakonca se lahko sporazumeta o viini deleev na skupnem premoenju ali pa zahtevata, da doloi sodie ta dele. 31. Skupno premoenje - za kaken nain pridobitve LP gre? Na podlagi pravnega posla (zakonska zveza).???????????? ne ne ne ne, gre za originaren nain pridobitve z delom 32. Solastnina - delitev, vsebina pogodbe o razdelitvi Vsak solastnik ima pravico, da ob vsakem asu zahteva delitev skupne stvari. Mono pa je to pravico omejiti z zakonom ali s pravnim poslom. Solastnik pa se lahko odree pravici, da zahteva delitev, vendar ni dopustno, da se tej pravici odree za dalji as ali za vedno. Solastniki skupne stvari doloijo nain delitve sporazumno. Stvar se tako lahko razdeli v naravi, tako da vsak od solastnikov pridobi lastninsko pravico na delih skupne stvari, ki postanejo samostojna stvar (na primer delitev zemljia na ve manjih). Pri delitvi solastnine pogosto pride do pridobitve lastninske pravice enega ali ve solastnikov. Zahtevata se veljaven pravni naslov in pridobitni nain. Pravni naslov je pogosto pogodba o delitvi, pridobitni nain pa je razpolagalni posel ter realno dejanje, ki je odvisno od vrste stvari, ki se deli. e se solastniki ne morejo sporazumeti o delitvi, odloi sodie v nepravdnem postopku. Temeljno vodilo pri tej vrsti delitve je, da solastniki dobijo v naravi tisti del stvari, za katerega izkaejo upravien interes. e fizina delitev v naravi ni mogoa, se stvar razdeli tako, da se proda in izkupiek razdeli (civilna delitev). Lahko pa sodie doloi, da stvar pripade enemu od solastnikov, ki mora izplaati ostale. Ostali solastniki odgovarjajo temu solastniku za pravne in stvarne napake v mejah vrednosti svojih idealnih deleev. 33. Razveljavitev oporoke - ugotovitev neveljavnosti oporoke, kaj se zahteva, pogoji, roki! Oporoka, ki ne ustreza zakonskim pogojem, je lahko nina ali izpodbojna. e zapustnik v asu testiranja ni bil oporono sposoben ali e je njegova volja imela napake (sila, gronja, zmota, zvijaa, simulacija) ali e oporoke ni napravil v eni izmed predpisanih oblik, je oporoka neveljavna (izpodbojna). Neveljavnost je treba uveljavljati, zahtevati, da se oporoka razveljavi. Zahtevo poda tisti, ki ima pravni interes. Oporoka je lahko delno ali v celoti neveljavna. Zahtevek za razveljavitev oporoke je vezan na doloene roke. Roki so zastaralni in ne prekluzivni. Gre za
118

subjektivne in objektivne roke. Oporoka je nina, e je njena vsebina nemogoa ali e se vsebine ne da doloiti, e je vsebina v nasprotju z ustavo, ali e se posega v moralna naela, ki pomenijo podlago pravnega reda. Kritev prisilnih pozitivnih predpisov pa nima vedno za posledico ninosti oporoke. Nina je doloba oporoke, s katero zapustnik doloi dedia svojemu dediu ali legatarju (fidejkomisarina substitucija). Tudi ninost je lahko samo delna. e je nina posamina doloba v oporoki, ni nina oporoka v celoti, razen e oporoka brez nine dolobe ne more obstajati. Bistvena razlika med nino in izpodbojno oporoko je v tem, da je nina oporoka neuinkovita sama po sebi, zato na ninost pazi sodie po uradni dolnosti. Na ninost se lahko sklicuje vsakdo, ki ima pravni interes. Ker uinkuje ninost ex lege, pravica do uveljavljanja ninosti ne ugasne. 34. Pisna oporoka, sestavine Pisna oporoka pred priami je redna, zasebna pisna oporoka. Za to oporoko je najprej potrebno, da obstaja pisni sestavek (listina). Sestavek mora biti podpisan s strani oporoitelja. Oporoitelj mora znati pisati in brati v jeziku, v katerem je sestavek napisan in biti sposoben brati in pisati. Oporoitelj mora oporoko podpisati ob prisotnosti dveh pri in hkrati izjaviti, da je pisni sestavek njegova poslednja volja. Zakon doloa, katere osebe ne morejo biti prie pri pisni oporoki pred priami: * absolutno nesposobne so osebe, ki nimajo poslovne sposobnosti in ki ne znajo brati in pisati; * relativno nesposobne so osebe, ki so v doloeni krvni ali osebni povezanosti z oporoiteljem zato, da ne bi imele interesa na usodi zapuine oporoitelja (obstaja nevarnost, da bi vplivale na njegovo voljo). Nesposobnost pri ima za posledico spodbojnost oporoke. 35. ez plonik je veriga, predel ni osvetljen, nekdo se pokoduje. Za kakno vrsto odkodninske odgovornosti gre? Gre za objektivno odgovornost. e lahko pripiemo del krivde tudi okodovancu, bo lo za deljeno odgovornost. 36. Vpis v ZK? Kako se opredeli nepreminina? Nepreminine se vpisujejo s podatki iz zemljikega katastra. Vpie se lahko le nepreminina, ki ima parcelno tevilko. V ZK se vpisujejo vse stvarne pravice in nekatere obligacijske pravice. Razlika je v tem, da: ima vpis stvarne pravice konstitutiven znaaj - ele z vpisom stvarna pravica nastane; ima vpis obligacijske pravice deklaratoren znaaj - pravica obstaja e prej, vendar dobi z vpisom uinke erga omnes. Pravice se v ZK vpisujejo tako, da se oznai vrsta pravice in njen imetnik. Lastninska pravica se vpisuje le z imenom lastnika v listu B. Pri vpisu ostalih stvarnih pravic moramo pravico natanno opisati. 23. BREDA KOLARI LAH 1. Kakne vrste civilnih postopkov poznamo? Pravdni in nepravdni postopek. 2. Bistvene razlike * norme pravdnega postopka so bolj stroge, norme nepravdnega pa bolj elastine; * pravdni postopek se vedno zane na predlog strank, nepravdni pa se pogosto zanejo in vodijo po uradni dolnosti, tako da je v njih temeljno naelo oficialnosti; * v nepravdnem postopku je bolj izraeno preiskovalno naelo, saj lahko sodie raziskuje tudi tista dejstva, ki jih stranki nista zatrjevali; * naeli ustnosti in neposrednosti nista tako izraeni v nepravdnem postopku; * nepravdno sodie izjemoma odloi na podlagi ustne obravnave; * pravna sredstva so v nepravdnem postopku urejena nekoliko drugae, saj lahko vasih o pravnem sredstvu odloi isto sodie, ki je izdalo odlobo prve stopnje. 3. Udeleenci - poimenovanje Udeleenci: - udeleenci v formalnem smislu: predlagatelj, nasprotni udeleenec, oseba glede katere se vodi postopek po uradni dolnosti; - udeleenci v materialnem smislu: osebe na katere se odloba neposredno nanaa, osebe katerih pravni interes utegne biti s sodno odlobo prizadet; - udeleenci po zakonu: skrbniki, stari, CSD; - osebe legitimirane za uvedbo postopka: toilec, zakonec osebe, kateri naj se odvzame poslovna sposobnost 4. Ponudba Ponudba je predlog za sklenitev pogodbe doloeni osebi, ki vsebuje vse bistvene sestavine pogodbe. S sprejemom ponudbe se pogodba sklene. Ponudba je enostransko obveznostno dejanje. Bistveni elementi ponudbe so: * izraati mora voljo za sklenitev pogodbe * naslovljena mora biti na doloeno osebo (splona ponudba: naslovljena je na nedoloeno tevilo oseb; realna ponudba: razstavljanje blaga z oznaitvijo cene; katalogi in oglasi: so le vabila k ponudbi pod objavljenimi pogoji). * oblika ponudbe: zahteva se posebna oblika, e se zahteva posebna oblika tudi za pogodbo. Razlikujemo: * sistem vezane ponudbe: ponudnik ne more preklicati ponudbe po tem, ko jo je stranka e prejela. Ponudnika ponudba vee, in sicer e je rok doloen, ponudba vee do izteka tega roka, e pa rok ni doloen pa vee kolikor je
119

obiajno potrebno, da ponudba prispe do naslovnika, da jo le-ta proui, da se odloi o ponudi, ter da odgovor o sprejemu prispe do ponudnika * sistem nevezane ponudbe Pomeni, da ponudnik lahko ponudbo tudi preklie. Preklic pa ni dopusten, ko naslovljenec sprejme ponudbo. 5. Sprejem ponudbe Sprejem ponudbe je enostranska izjava naslovnika ponudniku, da se strinja s ponudbo. Ponudba je sprejeta, ko ponudnik prejme izjavo naslovnika, da sprejema ponudbo. Ponudba je sprejeta, e: * naslovnik polje stvar * plaa ceno * stori kaj drugega, kar se lahko teje za izjavo o sprejemu. e naslovnik hkrati s sprejemom predlaga spremembo ali dopolnitev ponudbe, se teje, da je ponudbo zavrnil in sam dal novo ponudbo. Mora pa iti za bistveno spremembo ponudbe, za kar e teje sprememba: - cene - plaila - kakovost in koliina blaga - kraj in as dobave - obseg odgovornosti ene stranke v primerjavi z drugo - reevanje sporov. Ponudba se sprejme na naslednje naine: * z izrecno izjavo * s konkludentnim dejanjem * z molkom e naslovnik moli, to ne pomeni, da sprejema ponudbo. Molk se samo izjemoma teje za sprejem, in sicer med stalnimi poslovnimi partnerji z ustaljenim nainom poslovanja in kadar naslovnik ponudbe izvruje naroila. 6. Zastaranje odkodninskih terjatev Z zastaranjem odkodninske obveznosti preneha pravica zahtevati odkodnino. Vendar lahko okodovanec po zastaranju pravice zahteva odkodnino od odgovorne osebe po pravilih neupraviene obogatitve (verzijski zahtevek). Zastaralni roki: * subjektivni rok 3 leta odkar je okodovanec izvedel za kodo in okodovalca * objektivni rok 5 let od nastanka kode Posebni roki: * zastaranje odkodninske terjatve zaradi kritve pogodbene obveznosti zastara v enakem asu, kot je doloeno za zastaranje pogodbene obveznosti; * zastaranje odkodninske terjatve zaradi kaznivega dejanja zastara v asu, ki je potreben za zastaranje kazenskega pregona; * zastaranje odkodninske terjatve zaradi spolne zlorabe mladoletne osebe zastara v 15 letih po polnoletnosti okodovanca; * zastaranje odkodninske terjatve zaradi korupcije: subjektivni rok 5 let odkar je okodovanec izvedel za kodo in koruptivnega okodovalca in objektivni rok 15 let od nastanka korupcijske kode 7. Pisnost pogodb Obvezna pisna oblika se zahtev za pogodbe o prenosu nepreminin. Pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki, e se z njo: * prenaa lastninska pravica na nepreminini * ustvarja druga stvarna pravica na nepreminini. 8. Kako se zane pravdni postopek Pravdni postopek se zane s tobo, pravda zane tei z vroitvijo tobe toeni stranki (nastop litispendence). 9. Kakne sestavine mora imeti toba Toba je tonikova zahteva za pravno varstvo. Je procesna predpostavka za zaetek pravdnega postopka. 3 vrste tob: dajatvena, ugotovitvena, oblikovalna. Toba mora vsebovati zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev, dejstva, na katera tonik opira svoj zahtevek, dokaze in druge podatke, ki jih mora imeti vsaka vloga (navedbo sodia, prebivalie strank, zakonitih zastopnikov, pooblaencev, sporni predmet, vsebino izjave, podpis). Stranka mora vedno navesti vrednost spornega predmeta. 10. Kaj pomeni sklepnost tobe Utemeljenost tobenega zahtevka izhaja iz dejstev, ki so navedena v tobi. 11. Eventualna maksima Eventualna maksima pomeni, da je potrebno vsa dejstva navajati in vse dokaze predlagati najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo. Novost v ZPP-D pa je, da lahko sedaj sodie strankam e pred prvim narokom naloi, da se dodatno izjavijo oziroma dopolnijo svoje navedbe in predloge. Monost prekluzije glede navajanja novih dejstev in dokazov se lahko prestavi e na as pred prvim narokom. 12. Izredna pravna sredstva - revizija - zahteva za varstvo zakonitosti - toba za razveljavitev sodne poravnave - obnova postopka
120

13. Zahteva za varstvo zakonitosti Je devolutivno o njem odloa (Vrhovno sodie), nesuspenzivno (ne zadri izvrbe), dvostransko (se vroi nasprotni stranki, da nanj odgovori), reformatorino (pritobeno sodie lahko spremeni sodbo, e je pravno sredstvo utemeljeno) izredno pravno sredstvo dravnega toilca, ki ga le-ta vloi zoper pravnomono sodno odlobo v treh mesecih. Vloi se lahko le zoper pravnomono sodno odlobo, zoper katero sodie ne more dopustiti revizije. Dravni toilec lahko vloi ZZV: - zaradi nekaterih bistvenih kritev dolob pravdnega postopka (razen, e se kritev nanaa na krajevno pristojnost, na pristojnost arbitrae, e sodie ni opravilo glavne obravnave, e je bilo odloeno o zahtevku o katerem e tee pravda, e je bila v nasprotju z zakonom izkljuena javnost); - zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Ne more pa se vloiti zaradi prekoraitve tobenega zahtevka in ne zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Sodie se omeji samo na preizkus kritev, ki jih dravno toilstvo uveljavlja v svoji zahtevi. 14. Kdaj lahko sodie samo izvaja dokaze V postopkih iz druinskih razmerij, e je to v interesu otroka. 15. Nujna pot Je vrsta nepravdnega postopka. Procesna pravila so vsebovana v ZNP, materialne dolobe pa v SPZ (posebna ureditev za to vrsto postopka). Gre za prisilen poseg v lastninsko pravico obremenjenega, zato morajo biti izpolnjeni v zakonu doloeni pogoji. Tako mora obstajati: - ekonomski interes upravienca - ne sme biti onemogoeno ali znatno ovirano izkorianje in uporaba slunega zemljia s strani lastnika tega zemljia. Postopek se zane na predlog: - lastnika zemljia - imetnika pravice uporabe na zemljiu ali pravice razpolaganja. Predlog mora vsebovati z zakonom doloene sestavine. Sodie s sklepom doloi nujno pot. Sklep je konstitutivne narave in mora obsegati: - natanen potek nujne poti - nain uporabe nujne poti - viino denarnega nadomestila. Stroke trpi predlagatelj. SPZ: Namen instituta nujne poti je, da nepreminina pridobi povezavo z javno cesto, ki je nujno potrebna za njeno normalno rabo. Gre za neke vrste slunostno pravico, saj uinkuje v korist vsakokratnega lastnika upraviene nepreminine in v breme vsakokratnega lastnika obremenjene nepreminine. Sodie dovoli nujno pot za nepreminino, ki nima povezave z javno cesto, ki je potrebna za njeno redno rabo, ali v primeru, da bi bila ureditev te poti povezana z nesorazmernimi stroki. Upravienec je dolan za uporabo plaati primerno nadomestilo. Sodie doloi nujno pot tako, da je im manj obremenjena nepreminina, prek katere naj bi nujna pot potekala. 16. Dobra vera V 9. lenu SPZ je doloeno, da se dobra vera domneva, kar je pomembno dokazno pravilo v primerih, ko se za nastop neke pravne posledice zahteva dobrovernost stranke. Tako se dobrovernost zahteva pri priposestvovanju, gradnji ez mejo, pridobitvi lastninske pravice na plodovih, pridobitvi lastninske pravice od razpolagalno nesposobne osebe, stvarnopravnih reparacijah, publicijanski in prepovedni tobi, priposestvovanju slunosti. Dobra vera posestnika je opredeljena v SPZ. Ta v 28. lenu doloa, da posestnik ni v dobri veri, e je vedel ali mogel vedeti, da ni upravien do posesti. Dobroverni posestnik je tako tisti, ki ne ve in ne more vedeti, da stvar, ki jo ima v posesti ni njegova. Dobrovernost je pogoj za priposestvovanje lastninske pravice in slunosti. V 9. lenu SPZ je napisano splono pravilo, da se dobra vera domneva. 17. Hipoteka Hipoteka je zastavna pravica na nepremininah. Je neposestna zastavna pravica. Zastavitelj ohrani posest obremenjene nepreminine in jo lahko e naprej nemoteno uporablja. Je tudi knjina stvarna pravica. Predmet hipoteke so nepreminine, lahko pa tudi solastniki dele na napreminini. Solastnik lahko ustanovi hipoteko na svojem delu brez soglasja drugih solastnikov, za ustanovitev na celotni nepreminini pa je potrebno soglasje vseh solastnikov. e je ta v skupni lastnini, je mogoe obremeniti samo nepreminino v celoti. Hipoteka obsega nepreminino v celoti, kot tudi vse njene sestavine in plodove, dokler ti niso loeni od glavne stvari. Hipoteka v skladu z naelom nedeljivosti, jami za zavarovano terjatev vse do dokonnega poplaila terjatve. Hipoteka nastane: * na podlagi pravnega posla (pogodbena hipoteka): Za ustanovitev hipoteke se zahteva: - zavezovalni posel (zastavna pogodba - je pogodba s katero se zastavitelj proti hipotekarnemu upniku zavee, da bo v njegovo korist ustanovil hipoteko na doloeni nepreminini. - razpolagalni posel (zemljikoknjino dovolilo - Zemljikoknjino dovolilo je nepogojna izjava zastavitelja, to je lastnika nepreminine, da dovoljuje vpis pridobitve hipoteke v zemljiko knjigo. - vpis v zemljiko knjigo (pridobitni nain) in - razpolagalna sposobnost zastavitelja: Zastavitelj mora biti v trenutku vloitve predloga za vpis hipoteke praviloma vpisan kot lastnik nepreminine, ki se obremenjuje.
121

* zakonita hipoteka: Nastane na podlagi zakona v trenutku, ko so izpolnjeni zakonski pogoji, brez vpisa v zemljiko knjigo. Vpis ima deklaratoren uinek in je pomemben zgolj z vidika izkljuitve varstva dobrovernih tretjih. Nevpisana zakonita hipoteka se namre glede dobrovernih tretjih teje za neobstojeo. Primer: A-jeva nepreminina je obremenjena z zakonito hipoteko v korist upniku U1. e A nepreminino odsvoji Bju, se ta lahko sklicuje na naelo zaupanja v zemljiko knjigo. Tako je B varovan e ni vedel in ni mogel vedeti za obstoj zakonite hipoteke. Nevpisana hipoteka z B-jevo pridobitvijo lastninske pravice preneha. e bi A namesto odsvojitve B-ju nepreminino obremenil s pogodbeno hipoteko v korist upnika U2, bi dobroverni hipotekarni upnik na podlagi naela zaupanja v zemljiko knjigo pridobil hipoteko z najboljim vrstnim redom. Stareja nevpisana hipoteka v korist U1 pa bi se pomaknila na drugo mesto. Zakonita hipoteka je v naem pravu redka. Mogoe jo je vknjiiti ele po tem, ko je s sklepom o delitvi nepreminine pravnomono odloeno o vrednosti delea, ki ga mora zavezanec izplaati upraviencu * prisilna hipoteka Lahko nastane na podlagi sodne odlobe. Nastane z vpisom v ZK in ne s pravnomonostjo dolobe. Poznamo tri primere nastanka prisilne hipoteke: hipoteko v postopku izvrbe, hipoteko v postopku zavarovanja in hipoteko na podlagi zaasne odredbe e s hipoteko zavarovana terjatev ni plaana ob zapadlosti, ima hipotekarni upnik pravico, da zahteva prodajo obremenjene nepreminine. Hipotekarni upnik v igar korist je bila ustanovljena hipoteka mora za pridobitev izvrilnega naslova vloiti hipotekarno tobo, s katero zahteva prodajo obremenjene nepreminine. S hipotekarno tobo se lahko zahteva poravnava zavarovane terjatve le v znesku, ki je vpisan v zemljiko knjigo. Poleg glavnice se pri klasini hipoteki lahko zahteva plailo strokov in obresti. Hipotekarni upnik, ki ima izvrilni naslov lahko predlaga izvrbo na obremenjeno nepreminino. Izvrilni naslov je lahko pravnomona sodna odloba, izdana na podlagi hipotekarne tobe, poravnava, neposredno izvrljiv notarski zapis ali arbitrana odloba. Sodie izda sklep o izvrbi, ki se zaznamuje v zemljiki knjigi. Upniki se poplaajo iz izkupika od prodaje nepreminine, ki se praviloma opravi na javni drabi. Ko je draba konana sodie izda sklep o domiku nepreminine. Po poloitvi kupnine se nepreminina izroi kupcu in na njegovo ime se vpie lastninska pravica v zemljiko knjigo. V sklepu se odloi do kdaj se je zastavitelj dolan izseliti iz druinske stanovanjske hie ali stanovanja. Hipoteka preneha v materialnem smislu, e so izpolnjeni pogoji za izbris iz zemljike knjige. Takna hipoteka obstaja zgolj formalno, tako da je hipotekarni upnik ali zastavitelj ne more ve uporabiti za zavarovanje drugih terjatev. V formalnem smislu pa hipoteka preneha samo z izbrisom iz zemljike knjige. Hipoteka materialno preneha zlasti: e preneha zavarovana terjatev, e se hipotekarni upnik hipoteki odree oz. zavarovano terjatev brez hipoteke odstopi drugemu upniku, e je ista oseba postala lastnik nepreminine in imetnik hipoteke na tej nepreminini (konsolidacija), e hipoteka s pretekom desetih let od zapadlosti zavarovane terjatve ugasne (zastara), ob dobroverni pridobitvi nepreminine, ki je obremenjena z nevpisano zakonito hipoteko ali, e se obremenjena nepreminina proda za poplailo zavarovane terjatve. Skupna hipoteka je ena hipoteka, ki se za zavarovanje iste terjatve ustanovi na ve nepremininah. Maksimalna hipoteka je hipoteka, namenjena zavarovanju terjatev, ki nastanejo iz nekega upniko-dolnikega razmerja in katerih viina in zapadlost v trenutku njene ustanovitve praviloma e nista znani. Zato se v zemljiko knjigo vpie z maksimalnim zneskom, ki pomeni zgornjo mejo, do katere e jami obremenjena nepreminina. Od tod tudi poimenovanje maksimalna hipoteka. Podlaga za ustanovitev kreditne hipoteke je navadno okvirna kreditna pogodba. 18. Stvarno breme Stvarno ali realno breme je stvarna pravica, na podlagi katere je vsakokratni lastnik tako obremenjene nepreminine zavezan izpolnjevati upraviencu ponavljajoe se dajatve in opravljati storitve. Temeljna znailnost je, da nepreminina jami za posamine izpolnitve. Izpolnitve so lahko izgovorjene v obliki: naturalij - dolnost dajati produkte nepreminine periodinega plaevanja denarnega zneska - rentno realno breme doloenih opravil oziroma storitev - npr. prevoz k nedeljski mai Realno breme je lahko ustanovljeno za doloen ali nedoloen as, ni pa mono za enkratno izpolnitev. Ni nujno, da se izpolnitve opravijo v vedno ponavljajoem se redu in da izvirajo iz izroenega premoenja. Mono je na solastnikem deleu. Stroke pridobivanja dobrin, ki so vsebina realnega bremena, nosi lastnik obremenjene nepreminine. Od slunosti
122

se razlikuje po tem, da gre pri realnem bremenu za pozitivne izpolnitve lastnika tako obremenjen nepreminine. Primer: e si upravienec izgovori osebno slunost rabe doloene nepreminine, ki daje naravne plodove, mu mora lastnik te nepreminine dovoliti, da jo upravienec na ta nain rabi, in opuati vsa dejanja, ki bi upraviencu prepreevala, da stvar rabi. e pa si upravienec izgovori realno breme glede teh plodov, mu jih mora lastnik tako obremenjene nepreminine priskrbeti (obrati in izroiti) z aktivnim ravnanjem. Od rentnega dolga (Rentenschuld) pa se realno breme loi po tem, da lahko zajema tudi nedenarne dajatve in storitve. Stvarno breme se lahko ustanov na podlagi: - pravnega posla - zakona Zaradi ustanovitve stvarnega bremena se lastninska pravica omeji. Za nastanek je potreben zavezovalni pravni posel, iz katerega izhaja obveznost ustanovitve realnega bremena. Potreben je tudi razpolagalni posel v obliki zemljikoknjinega dovolila in vpis v zemljiko knjigo. Zavezovalni posel bo predvsem izroilna in preuitna pogodba. Sklenjeni morata biti v obliki notarskega zapisa. Ta oblika ni potrebna za razpolagalni posel, ki je lahko tudi samostojna listina, e ni vsebovan v pogodbi. V zemljikoknjinem dovolilu mora biti podpis osebe, katere pravica se obremenjuje, notarsko overjen. e je dovolilo e v notarskem zapisu, to ni potrebno. Realno breme se lahko izgovori v korist osebe ali vsakokratnega lastnika doloene nepreminine. Tako loimo: personalna bremena - v korist dolone osebe predialna bremena - v korist vsakokratnega lastnika doloene nepreminine. 19. Posest in motenje Posest je dejanska izkljuna oblast nad neko stvarjo. SPZ jo opredeljuje kot neposredno ali posredno dejansko oblast nad stvarjo. Pri tem ni pomembno ali ima tisti, ki ima stvar v posesti, tudi kakrnokoli pravico do posesti. Tipini primeri posestnikov so: lastnik, tat, ropar, najemnik, zakupnik, jemalec leasinga. Neposredna posest je neposredna dejanska oblast nad stvarjo, pri posredni posesti pa gre za to, da nekdo izvruje dejansko oblast nad stvarjo prek koga drugega. Primer: A je lastnik kolesa, ki ga posodi B-ju. V tem primeru je A posredni, B pa neposredni posestnik. Pomembno je, da med posrednim in neposrednim posestnikom obstaja neko posestnoposredovalno razmerje. Za posredno posest zadostuje, da ima neposredni posestnik posest nad stvarjo iz kakrnega koli pravnega naslova. Znailnost ureditve varstva posesti je, da varuje zgolj posest, ne glede na to, ali ima tisti, ki se sklicuje na varstvo, pravico do posesti ali ne. Posestnik je varovan proti vsakemu motenju posesti, celo v primeru, da to motenje prihaja od lastnika stvari. namen ureditve varstva posesti je ravno varovanje posestnika pred samovoljnimi posegi, saj pravo ne more tolerirati nasilnih sprememb obstojeega dejanskega stanja. SPZ kot izjemo od naela prepovedi samovoljnega ravnanja dovoljuje samopomo, ter doloa zelo stroge pogoje. Zahteva se, da je nevarnost neposredna, da je samopomo nujna, da nain samopomoi ustreza okoliinam, v katerih obstaja nevarnost in da je samopomo takojnja. Toba zaradi motenja posesti - znailni so kratki roki in dejstvo, da se ne razpravlja o pravici. Pravico do posestnega varstva ima tudi tisti, ki nima pravice do posesti. Toenec se tako ne more sklicevati na to, da je on lastnik stvari. Varuje se nedobroverna posest, celo, e je ta bila pridobljena s silo, na skrivaj ali z zlorabo zaupanja, vendar pa lahko toenec ugovarja, da mu je tonik sam odvzel posest s silo, na skrivaj ali z zlorabo zaupanja, pod pogojem, da je toenec pridobil posest nazaj v okviru dovoljene samopomoi. Posestnik pa nima pravnega varstva, e motenje ali odvzem posesti temelji na zakonu (npr. rube). Sodno varstvo pred motenjem je mogoe zahtevati v prekluzivnem roku 30 dni od dneva, ko je posestnik zvedel za motenje in storilca, vendar ne pozneje kot v enem letu od dneva, ko je motenje nastalo. 20. Kdo so zakoniti dedii? Zakoniti dedii so: - zapustnikovi potomci, njegovi posvojenci in njihovi potomci, njegov zakonec ali zunajzakonski partner, zapustnikovi nepopolni posvojenci in njihovi potomci (le e njihova dedna pravica od posvojitvi ni bila izkljuena ali omejena) - zapustnikovi stari in njihovi potomci, ali zapustnikov posvojitelj in njegovi potomci (naravni ali posvojeni) - zapustnikovi stari stari ter njihovi potomci ali pa stari zapustnikovega posvojitelja in njihovi potomci (naravni ali posvojeni). 21. Odgovornost za zapustnikove dolgove Za zapustnikove dolgove odgovarjajo zakoniti, oporoni in nujni dedii, ter tudi drava, ki ji sodie izroi zapuino brez dedia kot lastnino. Z dedovanjem kot univerzalno sukcesijo preidejo na dedia vsa premoenjska razmerja zapustnika, vse podedljive pravice in obveznosti, ki jih je imel zapustnik ob smrti. Tako kot pravice preidejo na dedia tudi obveznosti zapustnika ipso iure, brez posebnega pravnega akta, s katerim bi dedi obveznosti prevzel. Dedii zato odgovarjajo za zapustnikove dolgove, in to tudi tedaj, kadar bi zapustnik odgovornost izrecno izkljuil. Dedi, ki se je odpovedal dediini, ni odgovoren za zapustnikove dolgove (142/2 len ZD). Odgovornost dedia je omejena. Gre do viine vrednosti podedovanega premoenja, vendar odgovarja dedi s celotnim premoenjem, tako s podedovanim kot lastnim. Samo iz zapuine se poplaajo dolgovi zlasti tedaj, kadar se na zahtevo zapustnikovih upnikov dediina loi od dedievega premoenja (separatio bonorum). 22. Kako je z oporonim dedovanjem? Oporoka je enostranska, preklicna, v predpisani obliki podana izjava volje, s katero neka oseba razpolaga s svojim
123

premoenjem za primer smrti. Oporoka ima naslednje znailnosti: * je enostranski pravni posel * vsak as se lahko preklie * je pravni posel za primer smrti * je strogo osebni akt * gre za oporoiteljevo razpolaganje s premoenjem * je strogo formalni pravni posel. Za veljavnost oporoke morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: * oporona sposobnosti: vsakdo, ki je sposoben razsojati in 15 let; * izraz resnine volje zapustnika * oblika e niso izpolnjeni pogoji, je oporoka neveljavna (nina ali izpodbojna). Oblike oporoke: * lastnorona (holografska) oporoka * pisna oporoka pred priami (alografska) * sodna oporoka in iz nje izvedene oblike oporoke (konzularna, vojaka oporoka in oporoka na ladji) * mednarodna oporoka * ustna oporoka * notarska oporoka Podrobno ZIZ 23. Ugovor 3 v izvrbi Ugovor lahko vloi tudi tretji, ki trdi, da ima na predmetu izvrbe pravico, ki prepreuje izvrbo. To mora verjetno izkazati, sicer se ugovor teje za neutemeljenega in ga sodie brez obravnavanja zavrne. Upnik mora na ugovor v 8 dneh odgovoriti, v nasprotnem primeru se teje, da je ugovor utemeljen. Ugovor tretjega ne zadri izvritve. Tretji pa ima monost, da v 30-ih dneh po pravnomonosti sklepa o ugovoru vloi tobo zaradi nedopustnosti izvrbe. 24. Kako se zane? Postopek izvrbe se uvede na predlog upnika. Lahko se uvede tudi po uradni dolnosti, e tako doloa zakon. 25. Kakni so postopki? Hitri. 26. Odlog izvrbe Odlog izvrbe predstavlja zaasni zastoj izvrilnega postopka. Dokler traja, se izvrilna dejanja ne opravljajo. Roki prenehajo tei in zanejo tei znova, ko se izvrba nadaljuje. Posledice odloga nastopijo ele po pravnomonosti sklepa. Odloena izvrba se po uradni dolnosti nadaljuje, ko pretee as, za katerega je bila odloena. Na upnikov predlog lahko sodie nadaljuje izvrbo tudi pred iztekom roka, za katerega je bila odloena, e upnik izkae za verjetno, da so prenehali razlogi za odlog ali e poloi varino. Odlog izvrbe smejo predlagati: dolnik, upnik in tretji. Dolnik sem predlagati odlog izvrbe: - e je vloil izredno pravno sredstvo proti izvrilnemu naslovu; - e je bil vloen predlog za vrnitev v prejnje stanje; - e je vloena toba za razveljavitev arbitrane odlobe; - e je vloena toba za razveljavitev poravnave; - e je dolnik zoper sklep o izvrbi vloil ugovor; - e je dolnik vloil predlog za razveljavitev potrdila o izvrljivosti; - e je izvrba odvisna od soasne izpolnitve kakne upnikove obveznosti; - e je dolnik zahteval odpravo nepravilnosti v postopku; - e je dolnik zael pravdo ali drug postopek zaradi nedopustnosti izvrbe. Dolnik mora izkazati za verjetno, da bi s takojnjo izvrbo nastala nenadomestljiva koda in da je ta koda veja od tiste, ki jo odloga lahko povzroi upniku. Upnik, ki predlaga odlog, ni potrebno pojasnjevati razlogov. Sodie bo predlogu ugodilo brez soglasja dolnika, e se izvrba e ni zaela, po zaetku izvrbe pa samo, e dolnik odlogu ne nasprotuje. Tretji lahko predlaga odlog samo, e izkae za verjetno, da bi s takojnjo izvrbo pretrpel nenadomestljivo kodo. Odlog traja do konca postopka o pravnem sredstvu, e sodie dovoli izvrbo na dolnikov predlog iz kaknega drugega razloga, doloi as odloga glede na okoliine primera. e je predlagal odlog upnik, se odloi za toliko asa koliko je upnik predlagal. 27. Izvrba na nepreminino Izvrba na nepreminino se izpelje s 4 izvrilnimi dejanji: - zaznamba sklepa o izvrbi v ZK - ugotovitev vrednosti nepreminine (z izvedencem) - prodaja nepreminine (na javni drabi ali z neposredno pogodbo) - poplailo upnikov (po opravljenem razdelilnem naroku) Bistvena novost ZIZ je nesuspenzivnost sklepov sodia, predvidenih do prodaje nepreminine. Sodie lahko vrednost nepreminine ugotavlja e pred pravnomonostjo sklepa o izvrbi in takoj po izdaji sklepa o vrednosti nepreminine e izda odredbo o prodaji. Le ko se nepreminina prodaja, morata biti oba sklepa e pravnomona. Zakon predpisuje obvezno cenitev izvedenca, sodie ga postavi s sklepom. Po konani drabi izda sodie sklep o domiku, s katerim ugotovi, kateri od ponudnikov je ponudil najvijo ceno in razglasi, da je temu ponudniku
124

nepreminina domaknjena. Sklep o izroitvi nepreminine kupcu izda sodie, ko je sklep o domiku pravnomoen in je poloena kupnina 24. MILAN MLINAR ZPP: 1. Vrste sodb Glede vsebine pravnega varstva: Dajatvena: sodie toencu naloi, da nekaj da, stori, opusti ali dopusti. Mogoe jo je izdati le, e je obveznost do konca glavne obravnave e zapadla. Izjemi sta: plailo preivnine ali mesene rente, ter obsodba toenca na izroitev stvari, ki so bile dane v najem ali zakup. Bistvo dajatvene sodbe je njena izvrljivost. Ugotovitvena: sodie izree ali obstaja ali ne obstaja doloena pravica ali pravno razmerje. Le izjemoma je mogoe odloiti o obstoju spornih dejstev (pristnost, nepristnost listine). Oblikovalna: s to sodbo sodie razvee, spremeni ali na novo oblikuje doloeno pravno razmerje. Temelji na oblikovalnem upravienju stranke, uinkuje pa brez izvrbe, s samim izrekom. Glede na izrek: ugoditvene, zavrnilne, meane Glede na obseg odloitve: konne, delne, dopolnilne, vmesne. 2. Posebej o tem, kdaj zamudna sodba Sodie izda zamudno sodbo: - e toenec ne odgovori na tobo v roku 30 dni; Pod pogojem, da je toba sklepna (to pomeni, da mora iz dejstev navedenih v tobi, izhajati utemeljenost tobenega zahtevka). Zakon doloa pogoje za izdajo zamudne sodbe: - da je pravilno vroena toeni stranki - da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati - da je toba sklepna - da dejstva, na katera se opira tobeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predloil sam tonik, ali z dejstvi, ki so na splono znana. e je toba nesklepna, sodie toniku naloi rok, za odpravo nesklepnosti s sklepom. e toea stranka tobe ustrezno ne odpravi, sodie tobeni zahtevek zavrne (ZPP-D). Sodie pa je vraa tobe v popravo, e je oitno, da stranka nesklepnosti tobe ne bi mogla odpraviti. 3. Razlika med zamudno sodbo in sodbo na podlagi pripoznave Zamudno sodbo sodie izda, e toena stranka v roku ne odgovori na tobo, e so za to izpolnjeni v zakonu doloeni pogoji. Sodbo na podlagi pripoznave pa sodie izda, e toena stranka do konca glavne obravnave pripozna tobeni zahtevek. Pripoznavo tobenega zahtevka lahko stranka preklie do izdaje sodbe. 4. Kakne so odlobe sodia 2.st., ko odloa o pritobi (kdaj sklep, kdaj sodba) Odloitve sodia druge stopnje so: zavre pritobo kot prepozno, nepopolno ali nedovoljeno pritobo zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodia prve stopnje razveljavi sodbo in polje zadevo sodiu prve stopnje v novo sojenje razveljavi sodbo prve stopnje in zavre tobo spremeni sodbo prve stopnje 5. Kaj so ABK in kaj RBK, kaj je razlika Bistvena kritev postopka je podana, kadar sodie ni uporabilo kakne dolobe ZPP ali jo je uporabilo napano, pa bi to lahko vplivalo na zakonitost in pravilnost odlobe (relativna bistvena kritev). Absolutna bistvena kritev je podana: * glede procesnih predpostavk: - glede sodia (e je sodie nepravilno sestavljeno ali je pri izdajo sodbe sodeloval sodnik ali porotnik, ki ga ni bilo na glavni obravnavi ali bi moral biti izloen; e je bilo odloeno o zahtevku, ki ne sodi v sodno pristojnost); - glede strank: procesna sposobnost biti stranka, sposobnost zastopanja, kritve glede pooblastila; - glede postopka: kritev pravil o litispendenci, sodni poravnavi, kritev ne bis in idem; * ostale kritve: - e je izdalo zamudno sodbo, sodbo na podlagi pripoznave, sodbo na podlagi odpovedi ali vmesno sodbo na podlagi sporazuma strank, pa za to niso bili izpolnjeni pogoji - e je izrek sodbe nerazumljiv sam s sabo v nasprotju, ni obrazloen, je v nasprotju z razlogi. Razlike med ABK in RBK: - na absolutne kritve pazi sodie po uradni dolnosti, na relativne na predlog strank; - ABK so taksativno natete v ZPP, RBK pa so opredeljene z generalno klavzulo; - pri RBK je potrebno dokazati, da je kritev vplivala ali mogla vplivati na pravilnost sodbe, pri ABK se vpliv nepravilnosti na vsebino domneva in nepravilnosti ni potrebno dokazovati. 6. e stranka k tobi priloi "izvedensko" mnenje, kako se le-to v pravdi upoteva e ga nasprotna stranka prizna, ga sodie upoteva, sicer ga ne sme. 7. Kaj pomeni izraz eventualna maksima, kaj je novega v zvezi s tem po noveli ZPP Eventualna maksima pomeni, da je potrebno vsa dejstva navajati in vse dokaze predlagati najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo. Novost v ZPP-D pa je, da lahko sedaj sodie strankam e pred prvim narokom
125

naloi, da se dodatno izjavijo oziroma dopolnijo svoje navedbe in predloge. Monost prekluzije glede navajanja novih dejstev in dokazov se lahko prestavi e na as pred prvim narokom. 8. Natej izredna pravna sredstva - revizija - zahteva za varstvo zakonitosti - toba za razveljavitev sodne poravnave - obnova postopka 9. Katerih dejstev ni treba dokazovati Dokazovati ni potrebno dejstev, ki: - jih je stranka pred sodiem priznala - jih stranka ne zanika ali jih zanika brez navajanja razlogov, se tejejo za priznana, razen e namen zanikanj teh dejstev izhaja iz sicernjih navedb strank (ZPP-D) - se po zakonu domnevajo (lahko se dokazuje, da ne obstajajo) - so splono znana 10. Ureditev meje - kdo pride na narok (pazi ne geodet, ampak izvedenec geodetske stroke), kje se izvede narok, kaj je sestavni del odlobe (skica), kaj je na skici (sporna meja) ipd. Vrsta nepravdnega postopka. Procesne dolobe so v ZNP, materialne v SPZ. V potev pride le, e je meja sporna. Postopek: narok se opravi na kraju samem, izdela se skica, ki je del odlobe, obvezno sodelovanje izvedenca geodetske stroke. Moneja pravica, zadnja mirna posest in pravina ocena: gre za tri metode, na podlagi katerih sodie uredi mejo. e vrednost spornega mejnega prostora presega vrednost, do katere lahko v pravdnem postopku odloa okrajno sodie, lahko sodie uredi mejo na podlagi moneje pravice le, e predlagatelj in oseba, proti kateri je vloen predlog, s tem soglaata. e moneja pravica ni dokazana, ali e ni podano soglasje, sodie uredi mejo po zadnji mirni posesti. e pa se ne more ugotoviti zadnja mirna posest, sodie uredi mejo tako, da sporni prostor razdeli po pravini oceni. 11. Dejansko/pravno vpraanje v zvezi z zapuinskim postopkom - primer enega in drugega e so med strankama sporna dejstva, sodie prekine zapuinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo ali upravni postopke. e so sporna samo pravna vpraanja, odloi zapuinsko sodie samo o njih. Dejansko vpraanje: velikost dednega delea, pristnost listine, vpraanje ali se je nekdo odpovedal dediini Pravno vpraanje: spor o uporabi prava. 12. Vrnitev v prejnje stanje, roki e stranka zamudi rok in ima zamuda hude posledice, stranka pa za zamudo ni sama kriva in bi bilo nepravino, da jo te sankcije zadenejo, lahko prosi za vrnitev v prejnje stanje. Sodie ji to dovoli, e je rok zamudila iz opravienega razloga. Predpostavke za vrnitev v prejnje stanje so: - zamuda roka ali naroka - prekluzija, nastanek kodljivih posledic - zamuda zaradi opravienega razloga - predlog za vrnitev v prejnje stanje v doloenem roku (subjektivni - 15 dni od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je stranka zamudila narok ali rok; objektivni - 6 mesecev od dneva zamude) - da stranka skupaj z vloitvijo predloga opravi zamujeno procesno dejanje. 13. Dokazi v cpp (pazi dokaz z izvedencem je pravilno, ne pa samo izvedenec, ali pa zaslianje izvedenca) * ogled * listine * prie * izvedenci * zaslianje strank 14. Zastaranje (pretrganje ipd) Zastaranje pomeni, da po preteku doloenega asa preneha pravica zahtevati izpolnitev obveznosti. Z zastaranjem se civilnopravna obveznost spremeni v naturalno. Obveznost ne preneha, spremeni se le njena pravna narava. e dolnik ne ugovarja, da je terjatev zastarala in izpolni zastarano obveznost, nima pravice terjati nazaj tistega, kar je dal. Zastaranje je tipina vrsta ugovora. e se dolnik nanj ne sklicuje, se tudi sodie nanj ne ozira. Zastaralni roki so kogentni in jih stranke ne morejo prostovoljno spreminjati. Dolnik se tudi ne more odpovedati zastaranju pred potekom zastaralnega roka. Predhodna odpoved je nina. Zastaranje nastopi, ko pretee z zakonom doloen as, v katerem bi bil upnik lahko zahteval izpolnitev obveznosti. Zastaranje zane tei prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico zahtevati izpolnitev obveznosti oziroma prvi dan po dnevu, ko je dolnik ravnal proti obveznosti. Zastaranje pa nastopi, ko potee zadnji dan z zakonom doloenega asa. Zastaralni roki: Sploni zastaralni rok: terjatve zastarajo v 5 letih, e ni z zakonom doloen za zastaranje drugaen rok. Terjatve iz gospodarskih pogodb zastarajo v 3 letih. Ostali zastaralni roki: * 1 leto: elektrika, plin, voda, snaga, RTV, pota, Telekom, naronina za asopise in revije, internet, kabelska TV, upravljanje vestanovanjskih stavb; * 3 leta: obasne terjatve, ki dospevajo letno ali v krajih asovnih presledkih (npr. preivnina). 3-letni zastaralni rok zane tei za vsako obasno terjatev posebej, glede na njeno dospelost;
126

* 3 leta oziroma 5 let: odkodninske terjatve zastarajo v 3 letih, odkar je okodovanec izvedel za kodo in tistega, ki jo je povzroil, ter v 5 letih, odkar je koda nastala, v vsakem primeru (absolutno zastaranje). Terjatve iz zavarovalnih pogodb za neivljenjska zavarovanja zastarajo v 3 letih od nastopa zavarovalnega primera oziroma v 5 letih od nastopa zavarovalnega primera, e zavarovanec dokae, da ni vedel, da je zavarovalni primer nastopil; * 5 let oziroma 10 let: terjatve 3. oseb iz zavarovalnih pogodb za ivljenjsko zavarovanje zastarajo v 5 letih od upotevne smrti zavarovanca oziroma v 10 letih od upotevne smrti zavarovanca, e 3. oseba dokae, da za smrt zavarovanca ni vedela.; 5 let oziroma 15 let: odkodninske terjatve zaradi korupcije zastarajo v 5 letih, odkar je okodovanec zaradi korupcije zvedel za kodo oziroma v 15 letih, odkar je bilo dejanje korupcije storjeno, v vsakem primeru; * 10 let: terjatve, ugotovljene pred sodiem ali drugim pristojnim organom; 15 let: odkodninske terjatve, povzroene z dejanjem spolne zlorabe mladoletne osebe zastarajo v 15 letih po polnoletnosti okodovance; * nikoli ne zastara pravica do preivljanja in druge nezastarljive pravice: - osebne in rodbinske pravice - zahtevki procesne narave (npr. ugotovitveni zahtevki) - pravica do uveljavljanja ninosti - upravienja, ki izhajajo iz nezastarljivih pravic in pravnih razmerij - oblikovalna upravienja (npr. pravica do odstopa od pogodbe). Odkodninske terjatve za kodo, povzroeno s kaznivim dejanjem zastarajo v roku za zastaranje kazenskega pregona. Zadranje zastaranja: Pomeni, da zastaranje v doloenem asu ne tee zaradi zakonski predvidenih dogodkov. Razlogi za zadranje so: * osebna vez med upnikom in dolnikom (zakonska zveza, stari in otroci) * terjatve do doloenih oseb: zastaranje ne tee med vojno, mobilizacijo, terjatve oseb v vojaki slubi, terjatev oseb, ki imajo v tujem gospodinjstvu zaposlene osebe proti delodajalcu ali njegovim druinskim lanom, ki ivijo skupaj z njimi, vse dokler traja to delovno razmerje * nepremagljive ovire: upnik zaradi taknih ovir ni mogel sodno zahtevati izpolnitve obveznosti. Pretrganje zastaranja: Pomeni, da se zastaralni roki zanejo teti znova. Zastaranje se pretrga: * s pripoznavo dolga * z vloitvijo tobe (ne pretrga ga zavrena ali zavrnjena toba in ne toba, ki je namenjena kot gronja). 15. Preivnina, med kom se doloa in kako, zahtevki in vse podrobno v zvezi s preivnino, vloga CSD-ja! Preivnina se lahko doloi med stari in otroki ter med zakoncema. Doloi se glede na zmonosti zavezanca in potrebe upravienca. Doloi se s tobo ali sporazumno. Ob razvezi sodie odloi tudi o preivninski obveznosti otrok. Preivnina mora zajemati stroke ivljenjskih potreb otroka, zlasti stroke bivanja hrane, obutve, verstva, izobraevanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb. Stari so dolni preivljati svoje otroke do polnoletnosti, e pa se redno olajo, pa do konca olanje, vendar najdalj do 26. leta. Otroci so dolni preivljati svoje stare, e ti nimajo dovolj sredstev za ivljenje in si jih ne morejo pridobiti. Polnoletni otrok ni dolan preivljati tistega od starev, ki iz neopravienih razlogov ni izpolnjeval preivninskih obveznosti do njega. O preivnini, ki jo je otrok dolan plaevati starem, se lahko sklene sporazum v obliki izvrljivega notarskega zapisa. Zakonec, ki brez svoje krivde nima sredstev za preivljanje, ima pravico od drugega zakonca zahtevati preivnino. To lahko zahteva s tobo za razvezo ZZ ali pa s posebno tobo, ki jo mora vloiti v roku 1 leta odkar je bila ZZ pravnomono razvezana. O tem lahko zakonca skleneta tudi sporazum v obliki izvrljivega notarskega zapisa. Zakonec ni dolan preivljati drugega zakonca, e bi bilo s tem ogroeno njegovo lastno preivljanje ali preivljanje mladoletnih otrok. Pravica do preivnine preneha, e zakonec pridobi premoenje, se zaposli ali sklene zakonsko zvezo (izvenzakonsko skupnost). CSD pisno obvesti upravienca o vsakokratni uskladitvi in novem znesku preivnine. Obvestilo CSD je skupaj s sodno odlobo izvrilni naslov. Upravienec, ki se po 18 letu redno ola, je dolan CSD do konca januarja predloiti potrdilo o olanju in ga obvestiti, kje se redno ola. 16. Pritobeni rok, paricijski roki Paricijski rok je rok, ki ga sodie doloi toencu za prostovoljno izpolnitev dajatve, ki mu jo je naloilo sodie. ele po preteku tega roka je dovoljena izvrba. Pritobeni rok je rok, v katerem je potrebno vloiti pritobo in je doloen z zakonom (nepodaljljivi rok). 17. Solastnina, skupna lastnina, razloge pri upravljanju Za solastnino je znailno, da vsakemu od solastnikov pripada v obliki ulomka izraen idealni dele stvari. e solastniki delei niso doloeni, se domneva, da so enaki. Razdeljena je pravica in ne stvar. Vsak solastnik ima stvar v skupni posesti, pravico da jo uporablja, uiva skupaj z drugimi solastniki, v viini svojega delea. Pri tem ne sme kriti pravic drugih solastnikov. Solastniki imajo pravico skupaj upravljati stvar. Za posle rednega upravljanja je potrebno soglasje solastnikov, katerih idealni delei sestavljajo ve kot polovico njene vrednosti. Za posle, ki presegajo okvir rednega upravljanja, pa se zahteva soglasje vseh solastnikov. Pri skupni lastnini delei posameznih skupnih lastnikov niso doloeni. SPZ ne omejuje skupne lastnine na z zakonom doloene primere. Primeri skupne lastnine so: zakonca, dedii, mejne ograde, drevesa, jarki, pregrade in druga mejna znamenja. Pri skupni lastnini ne gre za delee na posameznih stvareh, ampak za delee na
127

premoenju. Skupni lastniki lahko skupno uporabljajo stvar, ter solidarno odgovarjajo za obveznosti, ki nastanejo v zvezi s skupno stvarjo. Kadar eden od skupnih lastnikov samostojno razpolaga s stvarjo, gre za razpolaganje razpolagalno nesposobne osebe. Tretji se lahko sklicuje na dobro vero in tako pridobi lastninsko pravico. Vsak skupni lastnik lahko ob vsakem asu zahteva delitev skupne stvari. drugae kot pri solastnini imajo to pravico tudi upniki skupnih solastnikov. Pri solastnini se upniki poplaajo iz solastnikih deleev, medtem ko to pri skupni lastnini ni mogoe. Edina monost upnikov, da se poplaajo, je, da doseejo delitev skupne lastnine. 18. Naelo kontradiktornosti Gre za naelo obojestranskega zaslianja. Vsaka stranka ima pravico, da pride do besede, ter se izjasni o svojih pravicah in obveznostih. To naelo obsega enakopravnost strank in razmerje strank do sodia. Vsebuje tri elemente: - pravica biti seznanjen z izjavami (pravica do vroanja, pravica do vpogleda v spis) - pravica navajati dejstva, dokaze, sodelovati v postopku s postavljanjem vpraanj priam, izvedencem - obveznost sodia, da mora vse, glede esar se stranka izjavi, vzeti na znanje, nato pa presoja ali so navedbe sploh dopustne in ali so pravno relevantne. Kontradiktornost je pravica sodelovati v postopku, ni pa tudi obveznosti, zato tudi izdaja zamudne sodbe ni izjema od naela do kontradiktornosti, saj mora biti toeni stranki toba pravilno vroena, s emer je kontradiktornosti zadoeno. Kritev tega naela pomeni bistveno kritev postopka, na katero pa sodie po novem ZPP ne pazi ve po uradni dolnosti. 19. Razlika med delno in vmesno sodbo Delno sodbo izda sodie, kadar so nekateri od ve tobenih zahtevkov zreli za konno odlobo. Delna sodba je samostojna sodba. Vmesno sodbo pa takrat, kadar je toena stranka izpodbijala tako podlago kot tudi viino tobenega zahtevka, pa je glede podlage stvar zrela za odlobo. 20. Pritobeni razlogi Sodba se sme izpodbijati zaradi: - bistvene kritve dolob pravdnega postopka - zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - zmotne uporabe materialnega prava. 21. Kaj e sodie vseeno izvede dokaze, eprav je bila stranka s tem dokaznim predlogom prekludirana? To vpraanje je sporno. e sodie upoteva neupravieno prepozno navedbo, se postopek podalja, vendar pa tega podaljanja ni ve mogoe popraviti na pritobeni stopnji. e bi pritobeno sodie sodbo sodia 1. stopnje razveljavilo z utemeljitvijo, da je nedopustno upotevalo doloeno prepozno navedeno dejstvo, bi se postopek spet podaljal. Drugi argument pa je, da bi v primeru, e bi dopustili pritobo, sodia lahko silili, da ved izdajajo sodbo, ki ne ustreza resninim pravicam in obveznostim strank. Odgovornost sodia je, da zagotovi uinkovitost sistema prekluzij. To pa je mono le, e je zaradi kritev pravil o prekluzijah mona pritoba. Brez gronje instanne presoje namre ni mogoe priakovati, da bodo sodia 1. stopnje dosledno pazila na pravoasnost navedb dejstev in dokazov. e bi monost instanne presoje grozila le, e sodia ne upotevajo dejstev, ki bi jih moralo, ne pa tudi v primeru, e upoteva dejstva, ki jih ne bi smelo, je realno priakovanje, da bodo sodia v praksi dolobe o prekluziji redko uporabljene. Zato je sprejemljiveje stalie, da ravnanje sodia, ki brez upravienega razloga upoteva prepozno navedbo stranke, pomeni bistveno kritev postopka, ki jo pritobeno sodie sankcionira. Odgovornost nasprotne stranke pa bi morala biti, da e na 1. stopnji ugovarja prepoznim navedbam nasprotne stranke. 22. Razlika med izvrbo na podlagi verodostojne listine in izvrilnega naslova -Pri izvrilnem naslovu je lo predhodno za nek postopek, v katerem je bila ugotovljena upnikova terjatev. - Izvrba na podlagi verodostojne listine je mona samo za denarne terjatve, na podlagi izvrilnega naslova pa tudi za nedenarne - Pri izvrbi na podlagi verodostojne listine sodie napoti na pravdo, kadar ugodi ugovoru dolnika, pri izvrilnem naslovu v taknem primeru sklep o izvrbi razveljavi. 23. Kdo opravlja dejanja neposredne izvrbe, po nalogu koga Dejanja neposredne izvrbe opravljajo izvritelji po nalogu sodia. 24. Pritoba v zapuinskem postopku! Redno pravno sredstvo zoper sklep o dedovanju je pritoba, ki ima suspenzivni in devolutivni uinek. Pritoba se vloi v 15 dneh od vroitve pri sodiu, ki je izdalo sklep in ki lahko po pritobi samo z novim sklepom spremeni svoj prejnji sklep ali ga preklie, e s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na ta sklep. e sodie ne ravna tako, polje pritobo sodiu druge stopnje, ne glede na to, ali je bila pritoba vloena v roku, ki ga doloa zakon. Sodie druge stopnje praviloma odloa samo pritobah, vloenih pravoasno, a upoteva tudi pritobo, ki ni bila vloena pravoasno, e s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na ta sklep. Sklep sodia druge stopnje mora biti obrazloen. 25. Napotitev na pravdo v zapuinskem postopku e so med strankama sporna dejstva, sodie prekine zapuinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo ali upravni postopke. e so sporna samo pravna vpraanja, odloi zapuinsko sodie samo o njih. e tretji trdi, da je stvar njegova in ne zapustnikova, sodie prekine zapuinsko obravnavo in napoti stranki na pravdo, da se ugotovi lastninska pravica na stvari. V kolikor pa je bil zapuinski postopek e opravljen ali pa sploh ni bil (ker je zapustnik zapustil samo premino premoenje), ima oseba, ki misli, da ima dedno pravico, pravico uveljavljati svojo pravico v pravdi z dediinsko tobo. S to tobo tonik kot dedi zahteva zapuino, del zapuine ali posamezne predmete zapuine od osebe, ki trdi, da ima to zapuinsko premoenje ali predmete zapuine v
128

posesti na temelju svoje dedne pravice. Z dediinsko tobo se uveljavlja dedna pravica zlasti tedaj, ko je bil toenec s sklepom o dedovanju ugotovljen kot dedi, dejansko pa ni dedi. V pravdi mora tonik dokazati, da ima dedno pravico oziroma, da ima monejo pravico od tiste, na katero toenec opira svojo posest zapuinskih predmetov in pa to, da ima toenec zapuinske predmete v posesti, sklicujo se na dedno pravico. Tonik zahteva, naj sodie: * ugotovi, da je on dedi, ali sodedi * naj toencu naloi, naj mu izroi zapuinske predmete, ki jih ima v posesti. Toba mora vsebovati oba zahtevka: ugotovitveni in dajatveni zahtevek. Iz ugotovitvenega namre izhaja, da zahteva tonik stvari kot sestavni del zapuine, da jih torej zahteva na temelju svoje dedne pravice. V nasprotnem primeru se dediinska toba ne bi razlikovala od lastninske tobe. Ta toba ne zastara. Roki, doloeni v zakonu so zastaralni. Potek roka ima za posledico izgubo tobenega zahtevka, ne pa izgubo dedne pravice. Roki: pravica dedia do potenega posestnika zastara v roku 1 leta, odkar je dedi izvedel za svojo pravico in za posestnika stvari zapuine, najpozneje pa v 10 letih, raunajo za zakonitega dedia od zapustnikove smrti, za oporonega dedia pa od razglasitve oporoke. Nasproti nepotenemu posestniku zastara ta pravica v 20 letih. 26. Kaj e je sporno pravno vpraanje? Odloi sodie v zapuinskem postopku. 27. Domneve oetovstva Za oeta otroka, rojenega v zakonski zvezi ali v dobi tristo dni po prenehanju zakonske zveza, velja mo otrokove matere. Za oeta otroka, ki ni rojen v zakonski zvezi, velja tisti, ki ga prizna za svojega ali igar oetovstvo se ugotovi s sodno odlobo. Oe lahko prizna svojega otroka pri CSD , pred matiarjem ali v javni listini ali v oporoki. Priznanje velja, e se s tem strinja otrokova mati. e se mati ne strinja, se lahko vloi toba pri sodiu v enem letu po prejemu obvestila, da se mati ne strinja, vendar najve v petih letih po rojstvu otroka. Tobo na ugotovitev oetovstva, lahko vloi v otrokovem imenu tudi mati, dokler izvruje roditeljsko pravico, pa tudi otrok, ko postane polnoleten (Ust. Doloba razveljavlja besedilo: vendar najkasneje pet let od dneva, ko postane polnoleten - velja od 5.11.2008). toba se lahko vloit tudi po smrti domnevnega oeta, vendar eno leto po njegovi smrti. 28. Naini priznanja oetovstva * pri CSD * pred matiarjem * v javni listini * v oporoki 29. Ali se lahko ugotavlja oetovstvo pri oploditvi z biomedicinsko pomojo? Naeloma ne. Pri homologni inseminaciji oetovstva ni mogoe izpodbiti. Pri heterologni inseminaciji se mo ene teje za oeta. On lahko spodbija oetovstvo v enem letu po rojstvu otroka, e je za osemenitev vedel ali v petih letih, e ni vedel za osemenitev ene. Dajalec semena ne more izpodbijati oetovstva. Pri zunajtelesni inseminaciji starevstva ni mogoe izpodbijati. Za oeta otroka, ki je bil spoet z OBMP, velja materin mo ali njen zunajzakonski partner, ob pogoju, da sta za postopek OBMP dala privolitev. Oetovstvo tistega, ki velja za oeta, ni dovoljeno izpodbijati, razen, e trdi, da otrok ni bil spoet z OBMP. e je bil otrok spoet z OBMP s semensko celico darovalca, njegovega oetovstva ni dovoljeno ugotavljati. 30. Vrste stvarnopravnih pravic SPZ pozna naslednje stvarne pravice: - lastninska pravica - zastavna pravica - zemljiki dolg - slunosti - stvarno breme - stavbna pravica. Dopustne so samo tiste stvarne pravice, ki jih kot take doloa zakon, tako da stranki ne moreta sami s pravnim poslom ustvariti novih stvarnih pravic (numerus clausus). 31. Ali je posest pravica, kaj je? Ne, posest je dejanska izkljuna oblast nad neko stvarjo. Je zelo specifien pravni institut, ki ga teoretiki razlino uvrajo od pravice do dejanske situacije in hibridnega instituta. OZ: 32. Ali se stranki lahko dogovorita o tem, da ne odgovarjata za kritev pogodbe iz malomarnosti in kje je to urejeno v OZ? To je urejeno v poglavju Uinki obveznosti v 242. lenu OZ, ki doloa, da odgovornosti dolnika za naklep in hudo malomarnost ni mogoe s pogodbo vnaprej izkljuiti. Stranki lahko odgovornost pogodbene stranke: * izkljuita * omejita (doloita najviji znesek odkodnine, doloita pojavno obliko kode). Dopusten pa je kasneji dogovor pogodbenih strank o izkljuitvi oziroma omejitvi odgovornosti, ki ga skleneta pogodbeni stranki po nastanku odkodninske obveznosti. Taken dogovor ima znailnosti odpusta dolga.
129

Pogodbena stranka, v breme katere je bila odgovornost druge stranke izkljuena, izpodbojno upravienje za razveljavitev takne dolobe, e je izpolnjena predpostavka, ki jo mora zatrjevati in dokazati v pogodbi zvesta stranka. Pogosto bo pogodbeno doloilo o izkljuitvi odgovornosti vsebovano e v splonih pogojih (adhezijska pogodba), ki jih je pripravila pogodbena stranka, v korist katere je odgovornost izkljuena. V takem primeru bo pogodbeno doloilo nino e po 121. lenu OZ. SPZ: 33. Posestno varstvo Toba zaradi motenja posesti - znailni so kratki roki in dejstvo, da se ne razpravlja o pravici. Pravico do posestnega varstva ima tudi tisti, ki nima pravice do posesti. Toenec se tako ne more sklicevati na to, da je on lastnik stvari. Varuje se nedobroverna posest, celo, e je ta bila pridobljena s silo, na skrivaj ali z zlorabo zaupanja, vendar pa lahko toenec ugovarja, da mu je tonik sam odvzel posest s silo, na skrivaj ali z zlorabo zaupanja, pod pogojem, da je toenec pridobil posest nazaj v okviru dovoljene samopomoi. Posestnik pa nima pravnega varstva, e motenje ali odvzem posesti temelji na zakonu (npr. rube). Sodno varstvo pred motenjem je mogoe zahtevati v prekluzivnem roku 30 dni od dneva, ko je posestnik zvedel za motenje in storilca, vendar ne pozneje kot v enem letu od dneva, ko je motenje nastalo. 34. Natej lastninske tobe Lastninska pravica se varuje s stvarnopravnimi tobami: - lastninska toba (vrnitveni zahtevek, rei vindicatio) - publicijanska toba - negatorna toba (prepovedna, opustitvena, negatorna toba) - toba zaradi motenja posesti - popularna toba (133. len OZ). ZD: 35. Kdaj pride do napotitve na pravdo? Povej en primer dejanskega vpraanja in en primer pravnega vpraanja v zvezi z oporoko e so med strankama sporna dejstva, sodie prekine zapuinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo ali upravni postopke. e so sporna samo pravna vpraanja, odloi zapuinsko sodie samo o njih. Dejansko vpraanje: sporna je velikost dednega delea, utemeljenost razdedinjenja, pravica do dediine. Pravno vpraanje: spor o uporabi prava. ZIZ: 36. Odlog izvrbe: kdo lahko zahteva odlog; iz katerih razlogov (seveda ni treba nateti vseh, le priblino, kdaj dolnik, kdaj upnik...); kdaj se potem izvrba nadaljuje Odlog izvrbe predstavlja zaasni zastoj izvrilnega postopka. Dokler traja, se izvrilna dejanja ne opravljajo. Roki prenehajo tei in zanejo tei znova, ko se izvrba nadaljuje. Posledice odloga nastopijo ele po pravnomonosti sklepa. Odloena izvrba se po uradni dolnosti nadaljuje, ko pretee as, za katerega je bila odloena. Na upnikov predlog lahko sodie nadaljuje izvrbo tudi pred iztekom roka, za katerega je bila odloena, e upnik izkae za verjetno, da so prenehali razlogi za odlog ali e poloi varino. Odlog izvrbe smejo predlagati: dolnik, upnik in tretji. Dolnik sem predlagati odlog izvrbe: - e je vloil izredno pravno sredstvo proti izvrilnemu naslovu; - e je bil vloen predlog za vrnitev v prejnje stanje; - e je vloena toba za razveljavitev arbitrane odlobe; - e je vloena toba za razveljavitev poravnave; - e je dolnik zoper sklep o izvrbi vloil ugovor; - e je dolnik vloil predlog za razveljavitev potrdila o izvrljivosti; - e je izvrba odvisna od soasne izpolnitve kakne upnikove obveznosti; - e je dolnik zahteval odpravo nepravilnosti v postopku; - e je dolnik zael pravdo ali drug postopek zaradi nedopustnosti izvrbe. Dolnik mora izkazati za verjetno, da bi s takojnjo izvrbo nastala nenadomestljiva koda in da je ta koda veja od tiste, ki jo odloga lahko povzroi upniku. Upnik, ki predlaga odlog, ni potrebno pojasnjevati razlogov. Sodie bo predlogu ugodilo brez soglasja dolnika, e se izvrba e ni zaela, po zaetku izvrbe pa samo, e dolnik odlogu ne nasprotuje. Tretji lahko predlaga odlog samo, e izkae za verjetno, da bi s takojnjo izvrbo pretrpel nenadomestljivo kodo. Odlog traja do konca postopka o pravnem sredstvu, e sodie dovoli izvrbo na dolnikov predlog iz kaknega drugega razloga, doloi as odloga glede na okoliine primera. e je predlagal odlog upnik, se odloi za toliko asa koliko je upnik predlagal. 37. Redna pravna sredstva v izvrilnem postopku Ugovor in pritoba. Ugovor je redno pravno sredstvo, ki ga lahko dolnik vloi zoper sklep o izvrbi v roku 8 dni od vroitve sklepa. Biti pa mora obrazloen, sicer se zavrne. Pritobo lahko vloi dolnik proti sklepu o izvrbi le, e ga izpodbija samo v delu o strokih. Pritoba je mona sicer le proti sklepu, izdanem na podlagi ugovora. Upnik ima pravico do pritobe proti sklepu, s katerim je bil njegov predlog zavrnjen. Proti odredbam ni nobenega pravnega sredstva. 38. Kaj stori upnik, e nepreminina, na katero eli posei, ni vpisana v ZK na dolnika
130

Za lastnika nepreminine se teje samo tisti, ki je vpisan v ZK. e dolnik ni vpisan, upnik ne more zavarovati svoje terjatve. 25. SILVIJ INKOVEC 1. Kaj je to dobra vera. Pomen dobre vere pri posestnem varstvu V 9. lenu SPZ je doloeno, da se dobra vera domneva, kar je pomembno dokazno pravilo v primerih, ko se za nastop neke pravne posledice zahteva dobrovernost stranke. Tako se dobrovernost zahteva pri priposestvovanju, gradnji ez mejo, pridobitvi lastninske pravice na plodovih, pridobitvi lastninske pravice od razpolagalno nesposobne osebe, stvarnopravnih reparacijah, publicijanski in prepovedni tobi, priposestvovanju slunosti. Dobra vera posestnika je opredeljena v SPZ. Ta v 28. lenu doloa, da posestnik ni v dobri veri, e je vedel ali mogel vedeti, da ni upravien do posesti. Dobroverni posestnik je tako tisti, ki ne ve in ne more vedeti, da stvar, ki jo ima v posesti ni njegova. Dobrovernost je pogoj za priposestvovanje lastninske pravice in slunosti. V 9. lenu SPZ je napisano splono pravilo, da se dobra vera domneva. Varuje se nedobroverna posest, celo, e je ta bila pridobljena s silo, na skrivaj ali z zlorabo zaupanja, vendar pa lahko toenec ugovarja, da mu je tonik sam odvzel posest s silo, na skrivaj ali z zlorabo zaupanja, pod pogojem, da je toenec pridobil posest nazaj v okviru dovoljene samopomoi. 2. Posest (dobroverni, slaboverni, lastninski, nelastninski, posredni, neposredni ... vse na primerih) - neposredna in posredna posest Posestnik lahko izvruje dejansko oblast nad stvarjo neposredno, ali preko nekoga drugega (posredna posest). Primer: A je lastnik kolesa, ki ga je posodil B-ju. V tem primeru je A posredni, B pa neposredni posestnik. - lastnika in nelastnika posest Lastniki posestnik je tisti, ki ima stvar v posesti, kot da je njegova. Nelastniki posestnik pa je tisti, ki ima stvar v posesti brez volje imeti jo za svojo in priznava vijo pravno oblast posrednega posestnika. Kriterij razlikovanja je volja posedovati neko stvar kot svojo. Primer: e A da svojo nepreminino v zakup B-ju, je A posredni lastniki posestnik, B pa neposredni in nelastniki posestnik. - soposest O soposesti govorimo kadar ima ve oseb v dejanski oblasti neko stvar. Dve vrsti soposesti: * delna posest: vsak posestnik izkljuno uporablja del stvari (npr. stanovanje v zgradbi, ki je v solastnini) * skupna posest: soposestniki uporabljajo isto stvar ali del iste stvari (npr. kolesarnico ali dvigalo v stanovanjskem bloku v etani lastnini) - dobroverna in nedobroverna posest: Dobroveren posestnik je tisti, ki ne ve ali ne more vedeti, da nima pravice do posesti. 3. Imisije (bistvene, nebistvene, posredne, neposredne), actio negatoria (hoe vedeti slovensko ime zanjo!!!) in rei vindicatio (hoe vedeti slovensko ime - je bil kar malo ualjen, ker nisem vedela slovenskih imen!!!) Prepovedane imisije so navedene v 75. l. SPZ. Gre za motnje, kot so dim, neprijetni vonji, toplota, saje, tresljaji, ropot, odplake, ki izvirajo iz sosednje nepreminine ali iz dejanj pri uporabi sosednje nepreminine. Prav tako so prepovedane motee neonske reklame, razna sevanja, prepreevanje svetlobe, odtegovanje zraka. Pri imisijah loimo med direktnimi in indirektnimi imisijami. Direktne so v vsakem primeru prepovedane, razen e obstaja poseben pravni naslov (npr. slunost). Indirektne pa so prepovedane samo, e presegajo krajevno obiajno mero ali povzroajo znatno kodo. Lastnik se pred prepovedanimi imisijami lahko brani s prepovedno ali popularno tobo. Actio negatoria - prepovedna, opustitvena, negatorna toba Rei vindicatio - lastninska toba Z negatorno emisijsko tobo je dopustno postaviti tako: - opustitveni zahtevek (prenehanje vznemirjanja in prepoved nadaljnjega vznemirjanja) - zahtevek, da se nekaj stori s ciljem prepreitve ali zmanjanja emisij 4. Nepremoenjska koda (kaj se ugotavlja, obseg, - podrobno) Pravo priznava pravno sankcijo le za pravno priznano nepremoenjsko kodo. Pravno priznane nepremoenjske kode so: * telesne boleine: pretrpljene in bodoe telesne boleine * duevne boleine: pretrpljene in bodoe telesne boleine * strah: primarni (strah ob kodnem dogodku) in sekundarni strah (strah zaradi izida zdravljenja) * okrnitev ugleda pravne osebe: novost v OZ. Duevne boleine: * zaradi zmanjanja ivljenjskih aktivnosti: nezmonost z dalo, povean telesni napor, manja ivljenjska sposobnost, splono osebno neugodje, zmanjanje osebnih prilonosti * zaradi skaenosti: objektivna merila (zunanjost okodovanca, opaznost sprememb, vidnost sprememb, monost zakrivanja sprememb, starost, spol) in subjektivna merila (vpliv na psihino poutje okodovanca) * zaradi razalitve dobrega imena in asti: neupravieno odrekanje spotovanja, jemanje ugleda, sejanje sovratva, prezir, prepir, nekoga skua osmeiti. * zaradi okrnitve svobode:gre za neupravien poseg v prostost, ki je lahko fizien ali dueven (odvzem svobode volje). * zaradi okrnitve osebnostne pravice: poseg v ime in glas, posegi v duevni mir
131

* zaradi smrti blinjega: duevna boleina mora biti resnina. Upravienci so: zakonec, izvenzakonski partner, stari, otroci, bratje in sestre, e je med njimi obstajala ivljenjska skupnost, stari stari po sodni praksi, e so nadomeali stare * zaradi teje invalidnosti blinjega: gre za duevne boleine zaradi trpljenja druge osebe. Upravienci so enaki kot v prejnji alinei. * zaradi kritve dostojanstva: oseba je bila s prevaro, zlorabo ali silo razmerja podrejenosti zapeljana h kaznivemu spolnemu obevanju; oseba proti kateri je bilo storjeno kaznivo dejanje zoper dostojanstvo osebnosti. * zaradi tekih posegov v sorodstvene ustvene vezi * zaradi izgube stvari: cena posebne priljubljenosti (pretium affectionis) se prizna, e je koda nastala z naklepnim kaznivim dejanjem. Pojem pravine denarne odkodnine za nepremoenjsko kodo je pravni standard. Tehtanje, kateri znesek ustreza pravini denarni odkodnini v konkretnem primeru, pomeni opredelitev vsebine pravnega standarda. Zato pravimo, da tisti, ki o tem odloa, kreira pravo za konkretni primer. OZ doloa kriterije, od katerih je odvisna doloitev pravine denarne odkodnine: * stopnja trajanja telesnih in duevnih bolein ter strahu * pomen prizadete dobrine * namen denarne odkodnine za nepremoenjsko kodo * omejitev, da odkodnina ne bi la na roko tenjam, ki niso zdruljive z njeno naravo in drubenim namenom. 5. Oblinost, posledice oblinosti Oblika, e je predpisana, je ena izmed predpostavk za veljavnost pogodbe, in sicer kot: * predpisana oblika - zahteva zakona, da mora biti pogodba v doloeni obliki * dogovorjena oblika - pogodbeni stranki se dogovorita, da naj bo oblika pogoj za veljavnost njune pogodbe. Razlikujemo: * obliko za veljavnost (forma ad valorem): oblinost se zahteva za samo veljavnost pravnega posla. Posledica je ninost. * oblika za dokazovanje (forma ad probationem): stranki z njo dokazujeta obstoj pogodbe. Pri dogovorjeni obliki za dokazovanje s sklenitvijo pogodbe nastane za stranki obveznost dati pogodbi potrebno obliko. Pogodba je sklenjena, ko je doseeno soglasje o njeni vsebini. Za stranki pa nastane obveznost pogodbi dati primerno obliko. Vrste oblik: * neformalne oblike: - ustna oblika - konkludentna ravnanja - molk * formalne oblike: - pisna oblika - sklenitev pred priami - sklenitev pred dravnim organom (notarski zapis, sodna overitev) - sveana oblika (sklenitev zakonske zveze) Pogodba, ki ni sklenjena v predpisani obliki, je nina, razen, e iz namena predpisane oblike ne izhaja kaj drugega. Osnovna sankcija je ninost, potrebno pa je ugotoviti, iz kaknega namena zakon predpisuje obliko. Neupotevanje dogovorjene oblike je ninost. Konvalidacija pri pomanjkanju pisne oblike se nanaa na situacijo, ko je bila pogodba z manjkajoo obliko izpolnjena. Pogodba je kljub pomanjkanju oblike, veljavna, e sta stranki v celoti ali preteno izpolnili pogodbene obveznosti, razen e iz namena predpisane oblike oitno izhaja kaj drugega. Konverzija: pravni posel brez predpisane oblinosti izpolnjuje obline pogoje nekega drugega pravnega posla (e se pri menici ne upoteva oblinost predpisov, e vedno izpolnjuje pogoje za nakaznico). 6. Kakne oblike lastnine ve lastnikov na isti stvari poznamo. Kaj je to skupna lastnina, razdruitev skupne lastnine - celoten postopek (najprej razdruitev, delitev na delee in potem e preko primera razdelitev nepreminine na dve nepriminini - postopek) Solastnina in skupna lastnina. 7. Kot primer skupne lastnine (sam mora povedat primer) skupno premoenje zakoncev, vse o tem, predvsem pa spet delitev skupnega premoenja, kako se ga opredeli (pozabila sem, da se ustvarja samo toliko asa, kolikor sta skupaj v ivljenjski skupnosti! To ga je malo ujezilo). Pa e postopek pred sodiem s tem v zvezi. Pri skupni lastnini delei posameznih skupnih lastnikov niso doloeni. SPZ ne omejuje skupne lastnine na z zakonom doloene primere. Primeri skupne lastnine so: zakonca, dedii, mejne ograde, drevesa, jarki, pregrade in druga mejna znamenja. Pri skupni lastnini ne gre za delee na posameznih stvareh, ampak za delee na premoenju. Skupni lastniki lahko skupno uporabljajo stvar, ter solidarno odgovarjajo za obveznosti, ki nastanejo v zvezi s skupno stvarjo. Kadar eden od skupnih lastnikov samostojno razpolaga s stvarjo, gre za razpolaganje razpolagalno nesposobne osebe. Tretji se lahko sklicuje na dobro vero in tako pridobi lastninsko pravico. Vsak skupni lastnik lahko ob vsakem asu zahteva delitev skupne stvari. Drugae kot pri solastnini imajo to pravico tudi upniki skupnih solastnikov. Pri solastnini se upniki poplaajo iz solastnikih deleev, medtem ko to pri skupni lastnini ni mogoe. Edina monost upnikov, da se poplaajo, je, da doseejo delitev skupne lastnine. 8. Kaj je to dodatna odkodnina? Pri sporazumni doloitvi odkodnine - primer sporazum z zavarovalnico - kjer se doloi tudi bodoa koda in
132

odkodnina zanjo, vendar nastane dodatna koda v bodonosti, ki je stranki nista predvideli. 9. Kaj mora vsebovati toba Toba pa mora vsebovati: - zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev - dejstva, na katera tonik opira zahtevek - dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo - druge podatke, ki jih mora imeti vsaka vloga. 10. Kaj preizkusi II. stopnja po uradni dolnosti? Absolutne bistvene kritve postopka. Absolutna bistvena kritev je podana: * glede procesnih predpostavk: - glede sodia (e je sodie nepravilno sestavljeno ali je pri izdajo sodbe sodeloval sodnik ali porotnik, ki ga ni bilo na glavni obravnavi ali bi moral biti izloen; e je bilo odloeno o zahtevku, ki ne sodi v sodno pristojnost); - glede strank: procesna sposobnost biti stranka, sposobnost zastopanja, kritve glede pooblastila; - glede postopka: kritev pravil o litispendenci, sodni poravnavi, kritev ne bis in idem; * ostale kritve: - e je izdalo zamudno sodbo, sodbo na podlagi pripoznave, sodbo na podlagi odpovedi ali vmesno sodbo na podlagi sporazuma strank, pa za to niso bili izpolnjeni pogoji - e je izrek sodbe nerazumljiv sam s sabo v nasprotju, ni obrazloen, je v nasprotju z razlogi. 11. En primer: e sta dva lastnika nepreminine, uporablja pa jo le en, drugi pa ne, kaken je njegov zahtevek do lastnika, ki nepreminino v celoti uporablja? Gre za obligacijski, obogatitveni zahtevek - verzijo. Gre za uporabo tuje stvari v svojo korist. Stranka mora dokazati, da je prilo do neupravienega premika premoenja, zaradi katerega je ena stranka prikrajanja, druga stranka pa obogatena. Med prikrajanjem in obogatenjem mora obstajati vzrona zveza. V OZ velja splono pravilo, kdor je bil brez pravnega temelja obogaten na kodo drugega, je prejeto dolan vrniti, e je to mogoe, sicer pa nadomestiti vrednost doseene koristi. (190/1. len OZ). Lastnik, ki nepreminino v celoti uporablja je obogaten in mora prikrajancu (drugemu solastniku) povrniti ta del, v kolikor ga zahteva. V skladu z naelom volenti non fit inuria zahtevek ni utemeljen, kadar se prikrajanec s prikrajanjem strinja. Prikrajanje se kae v zmanjanju premoenja, prepreitvi njegovega poveanja ter vsaki izgubi in slabem poloaju, ki ju je mo denarno ovrednotiti. Pravna teorija opredeljuje kot prikrajanje vsak poseg v pravice in pravno zavarovane dobrine. 26. JELKA KURNIK 1. Krajevna pristojnost Pravila o krajevni pristojnosti povedo, katero izmed ve stvarno pristojnih sodi je pooblaeno odloati v konkretnem sporu. Splono krajevno pristojno je sodie na obmoju stalnega ali zaasnega prebivalia toenca. Posebna krajevna pristojnost je doloena glede na vrsto spora (odkodninski spor, zakonski spor,). Izkljuna krajevna pristojnost - zakon doloa kraj, kjer je potrebno toiti. Sodie se lahko izree za krajevno nepristojno na ugovor toene stranke, ki ga ta lahko poda najkasneje v odgovoru na tobo, do razpisa glavne obravnave. Sodie se lahko po uradni dolnosti izree za krajevno nepristojno le, kadar je kakno drugo sodie izkljuno krajevno pristojno, in sicer ob predhodnem preizkusu tobe. 2. Stvarna pristojnost Stvarna pristojnost soditi v civilnih sporih se na prvi stopnji deli med okrajna in okrona sodia. Okrajno sodie je pristojno za sojenje v sporih, e vrednost spornega predmeta ne presega 20.000 EUR (1.1.2010). Ne glede na vrednost pa ta sodia sodijo: - v sporih zaradi motenja posesti - v sporih o slunostih in realnih bremenih - v sporih iz najemnih in zakupnih razmerij Okrona sodia so pristojna, e vrednost spornega predmeta presega 20.000 EUR, ne glede na to pa: - v sporih o ugotovitvi ali izpodbijanju oetovstva ali materinstva - v zakonskih sporih - v sporih o zakonitem preivljanju - v sporih o varstvu in vzgoji otrok - v sporih o stikih otrok s stari in drugimi osebami, kadar se reujejo skupaj s spori o varstvu in vzgoji otrok - v sporih iz avtorskih pravic in sporih v zvezi z intelektualno lastnino - v gospodarskih sporih - v sporih, ki nastanejo v zvezi s steajnim postopkom. Sodie pazi ves as po uradni dolnosti na stvarno pristojnost. Toena stranka lahko poda ugovor o stvari nepristojnosti najkasneje v odgovoru na tobo, pa do razpisa glavne obravnave. 3. Naela - N. dispozitivnosti in oficialnosti - N. ustnosti in pisnosti - Razpravno in preiskovalno n.
133

- N. pospeitve postopka in ekonominosti postopka - N. koncentracije - N. pomoi prava nevei stranki (sodie opozori samo na procesne pravice) - N. vestnosti in potenja, prepoved zlorabe procesnih pravic - N. ustavnosti in zakonitosti - N. kontradiktornosti - N. proste presoje dokazov - N. neposrednosti - N. javnosti - N. prirejenosti postopkov in pravilo reevanj predhodnih vpraanj. 4. Vrste sodb Glede vsebine pravnega varstva: Dajatvena: sodie toencu naloi, da nekaj da, stori, opusti ali dopusti. Mogoe jo je izdati le, e je obveznost do konca glavne obravnave e zapadla. Izjemi sta: plailo preivnine ali mesene rente, ter obsodba toenca na izroitev stvari, ki so bile dane v najem ali zakup. Bistvo dajatvene sodbe je njena izvrljivost. Ugotovitvena: sodie izree ali obstaja ali ne obstaja doloena pravica ali pravno razmerje. Le izjemoma je mogoe odloiti o obstoju spornih dejstev (pristnost, nepristnost listine). Oblikovalna: s to sodbo sodie razvee, spremeni ali na novo oblikuje doloeno pravno razmerje. Temelji na oblikovalnem upravienju stranke, uinkuje pa brez izvrbe, s samim izrekom. Glede na izrek: ugoditvene, zavrnilne, meane Glede na obseg odloitve: konne, delne, dopolnilne, vmesne. 5. Novosti ZPP po noveli D Novosti: - stvarna pristojnost (20.000 EUR) - nerazumljive in nepopolne vloge, ki jih vloi odvetnik, se takoj zavrejo - objektivni rok za vrnitev v prejnje stanje (6 mesecev) - vroitev (osebna) - vroanje na uradno prijavljenem naslovu - zahteva po obrazloenem prerekanju dejstev - pisni povzetek listinske dokumentacije - odpoved pravici do glavne obravnave - takojnje grajanje procesnih kritev - sankcije za izostanek z naroka - vmesna sodba na podlagi sporazuma strank - pritobena obravnava - rok za odgovor na pritobo je 15 dni in je prekluziven - odloanje po pritobenem sodniku posamezniku - sodba preseneenja - revizija (dopuena revizija)!! - najveja sprememba! - spor majhne vrednosti (mono se je zviala mejna vrednost) - ni ve poglavja o arbitrai (nov zakon 9.8.2008) 6. Ara Ara je premoenjska korist, ki jo ob sklenitvi pogodbe stranka izroi drugi stranki zaradi utrditve obveznosti. OZ: Ara je nek znesek denarja ali neka koliina nadomestnih stvari, ki jo ena stranka ob sklenitvi pogodbe da drugi stranki v znamenje, da je pogodba sklenjena. Pogodba je sklenjena, ko je ara dana. Ara ne sme biti previsoka. Sodie jo lahko na zahtevo zainteresirane osebe zmanja. Pri neizpolnitvi obveznosti: - e odgovarja dajalec are ima prejemnik 3 monosti: * zahteva izpolnitev * zahteva povrnitev kode pri emer lahko aro vrne ali jo vteje v odkodnino * obdri aro. - e odgovarja za neizpolnitev prejemnik are: * zahteva izpolnitev * zahteva povrnitev kode in vrnitev are * zahteva vrnitev dvojne are. Pri delni izpolnitvi obveznosti upnik lahko: * zahteva izpolnitev ostanka obveznosti in povrnitev kode, ara se vteje v odkodnino * zahteva povrnitev kode zaradi nepopolne izpolnitve, ara e vteje v odkodnino * odstopi od pogodbe in vrne, kar je prejel kot delno izpolnitev. e se pogodba pravilno izpolni, se ara vrne ali vrauna v izpolnitev. 7. Odstopnina Odstopnina (skesnina) je sporazum strank, da lahko ena ali druga odstopi od pogodbe, e plaa doloen znesek. Ko upraviena stranka izjavi, da bo dala odstopnino, ne more ve zahtevati izpolnitve. Pravica do odstopa preneha, e upraviena stranka zane izpolnjevati svoje obveznosti ali zane sprejemati izpolnitev druge stranke.
134

Ara se teje za odstopnino, e je bila ob ari dogovorjena pravica odstopiti od pogodbe. e dajalec are odstopi, aro izgubi. e odstopi prejemnik are, mora vrniti dvojno aro. 8. Neveljavnost in izpodbojnost pogodb Neveljavni so pravni posli, ki so sklenjeni, vendar ne izpolnjujejo vseh predpostavk. Bipartitni sistem neveljavnosti pozna nine pravne posle (ninost ali absolutna neveljavnost) in izpodbojne pravne posle (izpodbojnost ali relativna neveljavnost). Ninost: Razlogi za ninost: * pogodba nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim naelom * premet pogodbe je nedopusten, nemogo, nedoloen ali nedololjiv * podlaga pogodbe je nedopustna ali je sploh ni * pogodba ni sklenjena v predpisani ali dogovorjeni obliki * oderuka pogodba * pogodbo je sklenila poslovno popolnoma nesposobna oseba * pogodbo je sklenila pravna oseba zunaj meja svoje pravne sposobnosti (ultra vires). Na ninost pazi sodie po uradni dolnosti. Nanjo se lahko sklicuje vsaka zainteresirana oseba. Pravica do uveljavljanja ninosti ne ugasne. Neuinkovitost razmerja sega do njegovega nastanka (uinkovanje ex tunc). Sodba, ki ugotavlja ninost, je ugotovitvena (dekleratorna). Nina pogodba ne postane veljavna, e vzrok ninosti kasneje preneha. Obstajata pa 2 izjemi: konvalidacija zaradi majhnega pomena, konvalidacija oderuke pogodbe. e nina pogodba izpolnjuje pogoje za veljavnost kakne druge pogodbe, velja druga pogodba, e se sklada z namenom strank ob sklenitvi nine pogodbe, e bi stranki zagotovo sklenili drugo pogodbo, e bi vedeli za ninost prve. Pravne posledice ninosti: * vrnitveni zahtevek: vsaka stranka mora vrniti vse, kar je prejela na podlagi nine pogodbe (e to ni mono, pa mora dati denarno nadomestilo) * zavrnitev zahtevka nepotene stranke * odkodninska odgovornost: krivda enega sopogodbenika in dobrovernost okodovanca, nastanek kode, vzrona zveza med sklenitvijo nine pogodbe in nastalo kodo. Izpodbojnost: Razlogi za izpodbojnost: * pogodbo je sklenila poslovno omejeno sposobna oseba * napake volje * OZ ali drug zakon tako doloa * gre za ezmerno prikrajanje (laesio enormis) Izpodbojnost lahko uveljavlja le pogodbenik, v igar interesu je doloena izpodbojnost. Sodie nanjo ne pazi po uradni dolnosti. V pravdi se lahko uveljavlja le s tobo in ne s procesnim ugovorom. Pravica preneha (ugasne) v 1 letu od dneva, ko je upravienec izvedel za razlog izpodbojnosti (subjektivni rok) oziroma v 3 letih od dneva sklenitve pogodbe (objektivni rok). Izpodbojni pravni posel se razveljavi za naprej (ex nunc). Izpodbojna pogodba postane popolnoma veljavna, e se stranka, upraviena za izpodbijanje, izree, da ostaja pri pogodbi, oziroma je ne izpodbija v doloenem roku. Konverzija ni potrebna, ker je izpodbojna pogodba veljavna, dokler se ne izpodbija. Sopogodbenik pa ima pravico zahtevati od upravienca, da se izjasni v roku 30 dni, ali bo pogodbo izpodbijal. e se v roku ne izjasni ali izjavi, da ne ostaja pri pogodbi, se teje, da je pogodba razveljavljena. Pravne posledice: * vrnitveni zahtevek: vsaka stranka mora vrniti vse, kar je prejela na podlagi razveljavljene izpodbojne pogodbe. * odkodninska odgovornost: odgovornost za razveljavitev (pogodbenik, pri katerem je vzrok za izpodbojnost, je dobrovernemu sopogodbeniku odgovoren za kodo, nastalo zaradi razveljavitve pogodbe); odgovornost poslovno omejeno sposobnega prevaranta. Pogoji odkodninske odgovornosti: krivda pogodbenika, nastala koda, vzrona zveza med krivdo pogodbenika in nastalo kodo. 9. Vrste nepremoenjske kode Pravo priznava pravno sankcijo le za pravno priznano nepremoenjsko kodo. Pravno priznane nepremoenjske kode so: * telesne boleine: pretrpljene in bodoe telesne boleine * duevne boleine: pretrpljene in bodoe telesne boleine * strah: primarni (strah ob kodnem dogodku) in sekundarni strah (strah zaradi izida zdravljenja) * okrnitev ugleda pravne osebe: novost v OZ. Duevne boleine: * zaradi zmanjanja ivljenjskih aktivnosti: nezmonost z dalo, povean telesni napor, manja ivljenjska sposobnost, splono osebno neugodje, zmanjanje osebnih prilonosti * zaradi skaenosti: objektivna merila (zunanjost okodovanca, opaznost sprememb, vidnost sprememb, monost zakrivanja sprememb, starost, spol) in subjektivna merila (vpliv na psihino poutje okodovanca) * zaradi razalitve dobrega imena in asti: neupravieno odrekanje spotovanja, jemanje ugleda, sejanje sovratva, prezir, prepir, nekoga skua osmeiti. * zaradi okrnitve svobode:gre za neupravien poseg v prostost, ki je lahko fizien ali dueven (odvzem svobode volje). * zaradi okrnitve osebnostne pravice: poseg v ime in glas, posegi v duevni mir
135

* zaradi smrti blinjega: duevna boleina mora biti resnina. Upravienci so: zakonec, izvenzakonski partner, stari, otroci, bratje in sestre, e je med njimi obstajala ivljenjska skupnost, stari stari po sodni praksi, e so nadomeali stare * zaradi teje invalidnosti blinjega: gre za duevne boleine zaradi trpljenja druge osebe. Upravienci so enaki kot v prejnji alinei. * zaradi kritve dostojanstva: oseba je bila s prevaro, zlorabo ali silo razmerja podrejenosti zapeljana h kaznivemu spolnemu obevanju; oseba proti kateri je bilo storjeno kaznivo dejanje zoper dostojanstvo osebnosti. * zaradi tekih posegov v sorodstvene ustvene vezi * zaradi izgube stvari: cena posebne priljubljenosti (pretium affectionis) se prizna, e je koda nastala z naklepnim kaznivim dejanjem. 10. Zastaranje Zastaranje pomeni, da po preteku doloenega asa preneha pravica zahtevati izpolnitev obveznosti. Z zastaranjem se civilnopravna obveznost spremeni v naturalno. Obveznost ne preneha, spremeni se le njena pravna narava. e dolnik ne ugovarja, da je terjatev zastarala in izpolni zastarano obveznost, nima pravice terjati nazaj tistega, kar je dal. Zastaranje je tipina vrsta ugovora. e se dolnik nanj ne sklicuje, se tudi sodie nanj ne ozira. Zastaralni roki so kogentni in jih stranke ne morejo prostovoljno spreminjati. Dolnik se tudi ne more odpovedati zastaranju pred potekom zastaralnega roka. Predhodna odpoved je nina. Zastaranje nastopi, ko pretee z zakonom doloen as, v katerem bi bil upnik lahko zahteval izpolnitev obveznosti. Zastaranje zane tei prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico zahtevati izpolnitev obveznosti oziroma prvi dan po dnevu, ko je dolnik ravnal proti obveznosti. Zastaranje pa nastopi, ko potee zadnji dan z zakonom doloenega asa. Zastaralni roki: Sploni zastaralni rok: terjatve zastarajo v 5 letih, e ni z zakonom doloen za zastaranje drugaen rok. Terjatve iz gospodarskih pogodb zastarajo v 3 letih. Ostali zastaralni roki: * 1 leto: elektrika, plin, voda, snaga, RTV, pota, Telekom, naronina za asopise in revije, internet, kabelska TV, upravljanje vestanovanjskih stavb; * 3 leta: obasne terjatve, ki dospevajo letno ali v krajih asovnih presledkih (npr. preivnina). 3-letni zastaralni rok zane tei za vsako obasno terjatev posebej, glede na njeno dospelost; * 3 leta oziroma 5 let: odkodninske terjatve zastarajo v 3 letih, odkar je okodovanec izvedel za kodo in tistega, ki jo je povzroil, ter v 5 letih, odkar je koda nastala, v vsakem primeru (absolutno zastaranje). Terjatve iz zavarovalnih pogodb za neivljenjska zavarovanja zastarajo v 3 letih od nastopa zavarovalnega primera oziroma v 5 letih od nastopa zavarovalnega primera, e zavarovanec dokae, da ni vedel, da je zavarovalni primer nastopil; * 5 let oziroma 10 let: terjatve 3. oseb iz zavarovalnih pogodb za ivljenjsko zavarovanje zastarajo v 5 letih od upotevne smrti zavarovanca oziroma v 10 letih od upotevne smrti zavarovanca, e 3. oseba dokae, da za smrt zavarovanca ni vedela.; 5 let oziroma 15 let: odkodninske terjatve zaradi korupcije zastarajo v 5 letih, odkar je okodovanec zaradi korupcije zvedel za kodo oziroma v 15 letih, odkar je bilo dejanje korupcije storjeno, v vsakem primeru; * 10 let: terjatve, ugotovljene pred sodiem ali drugim pristojnim organom; 15 let: odkodninske terjatve, povzroene z dejanjem spolne zlorabe mladoletne osebe zastarajo v 15 letih po polnoletnosti okodovance; * nikoli ne zastara pravica do preivljanja in druge nezastarljive pravice: - osebne in rodbinske pravice - zahtevki procesne narave (npr. ugotovitveni zahtevki) - pravica do uveljavljanja ninosti - upravienja, ki izhajajo iz nezastarljivih pravic in pravnih razmerij - oblikovalna upravienja (npr. pravica do odstopa od pogodbe). Odkodninske terjatve za kodo, povzroeno s kaznivim dejanjem zastarajo v roku za zastaranje kazenskega pregona. Zadranje zastaranja: Pomeni, da zastaranje v doloenem asu ne tee zaradi zakonski predvidenih dogodkov. Razlogi za zadranje so: * osebna vez med upnikom in dolnikom (zakonska zveza, stari in otroci) * terjatve do doloenih oseb: zastaranje ne tee med vojno, mobilizacijo, terjatve oseb v vojaki slubi, terjatev oseb, ki imajo v tujem gospodinjstvu zaposlene osebe proti delodajalcu ali njegovim druinskim lanom, ki ivijo skupaj z njimi, vse dokler traja to delovno razmerje * nepremagljive ovire: upnik zaradi taknih ovir ni mogel sodno zahtevati izpolnitve obveznosti. Pretrganje zastaranja: Pomeni, da se zastaralni roki zanejo teti znova. Zastaranje se pretrga: * s pripoznavo dolga * z vloitvijo tobe (ne pretrga ga zavrena ali zavrnjena toba in ne toba, ki je namenjena kot gronja). 11. Actio pauliana A Pauliana - izpodbijanje dolnikovih pravnih dejanj zunaj steaja. Aktivno legitimiran je upnik, e je resno ogroena njegova monost poplaila, pasivno legitimiran pa je tretji, ki je stopil v pravno razmerje z dolnikom. Pri tem je dokazno breme izpolnjevanja vseh pogojev za izpodbijanje pravnih
136

dejanj dolnika na upniku, ki vloi izpodbojno tobo. Predpostavke izpodbijanja: * insolvenstnost (plailna nezmonost) dolnika * ravnanje dolnika: mora biti na premoenjskem podroju. Lahko gre tudi za opustitev. * prikrajanje upnika. Pogoji za izpodbijanje: * objektivni pogoji pri neodplanih razpolaganjih: - teje se, da je dolnik vedel, da z neodplanimi razpolaganji koduje upnikom. Ne zahteva se, da bi moralo biti tretjemu znano okodovanje upnikov. Izjema od objektivnega pogoja je izkljuitev izpodbijanja remuneracijskih daril. Tako ni mono izpodbijati obiajnih prilonostnih daril, nagradnih daril ali daril iz hvalenosti. Tobo zaradi izpodbijanja neodplanega razpolaganja je potrebno vloiti v 3 letih od dneva storitve izpodbijanega pravnega dejanja. * subjektivni pogoj pri odplanih razpolaganjih: - odplano razpolaganje se lahko izpodbija samo, e je dolnik vedel ali bi moral vedeti, da z razpolaganjem koduje upnikom; - odplano razpolaganje se lahko izpodbija samo, e je bilo 3. osebi, v korist katere je bilo razpolaganje storjeno, znano ali bi moralo biti znano, da dolnik z razpolaganjem koduje svojim upnikom. Slaba vera 3. osebe se domneva, e je dolnikov zakonec, z dolnikom v sorodu do 4. kolena ali v svatvu do 4. kolena. Toba zaradi izpodbijanja odplanega razpolaganja se lahko vloi v 1 letu od dneva storitve izpodbijanega pravnega dejanja. 12. Poslovna sposobnost Poslovna sposobnost je sposobnost stranke, da lahko sama ustvari voljo, ki jo pravni red zahteva za uspeno sklepanje pravnih poslov. Popolna poslovna sposobnost se pridobi s polnoletnostjo, izjemoma pa tudi prej, in sicer s sklenitvijo zakonske zveze ali rojstvom potomca. Delno ali omejena poslovna sposobnost: imajo jo osebe med 15 in 18 letom in osebe, ki jim je bila poslovna sposobnost delno odvzeta. Posle lahko sklepajo samo z odobritvijo zakonitega zastopnika. Specialna poslovna sposobnost: mladoletnik lahko po 15. letu sklepa posle, ki so povezani z njegovim lastnim zaslukom, osebnostnimi pravicami, avtorskimi in izumiteljskimi pravicami, tipendijo, vsakdanjimi posli. Poslovna nesposobnost: osebe mlaje od 15 let in osebe, ki jim je poslovna sposobnost popolnoma odvzeta. Vsak posel, ki ga sklene takna oseba, je nien. 13. Natej stvarne pravice SPZ pozna naslednje stvarne pravice: - lastninska pravica - zastavna pravica - zemljiki dolg - slunosti - stvarno breme - stavbna pravica. Dopustne so samo tiste stvarne pravice, ki jih kot take doloa zakon, tako da stranki ne moreta sami s pravnim poslom ustvariti novih stvarnih pravic (numerus clausus). 14. Zastavna pravica Zastavna pravica je omejena stvarna pravica na tono doloeni tuji stvari ali premoenjski pravici, ki slui zavarovanju doloene terjatve, ki jo ima imetnik zastavne pravice (zastavni upnik) proti lastniku zastavljene stvari oz. imetniku zastavljene pravice (zastavitelju) ali proti tretji osebi, kateri ni hkrati zastavitelj. Predmeti zastavne pravice so lahko stvari, pravice in vrednostni papirji, e je mogoe z njimi razpolagati in e imajo premoenjsko vrednost. Zastavne pravice se razvrajo glede na predmet, ki je z zastavno pravico obremenjen. Razlikujemo: zastavno pravico na nepremininah, neposestno zastavno pravico na nevpisanih nepremininah po doloilih ZIZ, zastavno pravico na premininah: rono zastavno pravico (pignus), navadno neposestno zastavno pravico, registrsko neposestno zastavno pravico zastavno pravico na premoenjskih pravicah in sicer: terjatvah, vrednostnih papirjih, drugih premoenjskih pravicah. zastavno pravico na plovilih, zastavno pravico na zrakoplovih. 15. Premoenjska razmerja med zakonci Premoenje, ki ga ima zakonec ob sklenitvi zakonske zveze, ostane njegova last in z njim samostojno razpolaga. Premoenje, ki ga zakonca pridobita z delom v asu trajanja zakonske zveze, je njuno skupno premoenje. Osebno premoenje je tisto, ki ga ima zakonec ob sklenitvi zakonske zveze in ki ga pridobi v asu trajanja zakonske zveze, vendar ne z delom (darila, dedovanje). S skupnim premoenje zakonca upravljata in razpolagata skupno. Pravice na nepremininah, ki so skupno
137

premoenje, se vpiejo v ZK na ime obeh zakoncev kot njuno skupno premoenje. Obveznosti, ki jih je imel zakonec pred sklenitvijo zakonske zveze in obveznosti, ki jih prevzame po sklenitvi zakonske zveze, odgovarja s svojim posebnim premoenjem in s svojim deleem na skupnem premoenju. Za obveznosti, ki obremenjujejo oba zakonca, ki so nastale v zvezi s skupnim premoenjem in ki jih prevzame en zakonec za tekoe potrebe druine, odgovarjata oba nerazdelno, tako s skupnim kot s posebnim premoenjem. Skupno premoenje se razdeli, e zakonska zveza preneha ali se razveljavi. Pri delitvi se teje, da sta delea na premoenju enaka, zakonca pa lahko dokaeta, da sta prispevala k skupnemu premoenju v druganem razmerju. Pri tem se upoteva tako dohodek, kot tudi druge okoliine kot na primer pomo, ki jo zakonec daje drugemu zakoncu, varstvo in vzgoja otrok, opravljanje domaih del, skrb za ohranitev premoenja in vsaka druga oblika dela in sodelovanja. Zakonca se lahko o deleih na skupnem premoenju tudi sporazumeta ali pa zahtevata, da o tem odloi sodie. 16. Podlaga za dedovanje (zakon, oporoka), dedni redi Na podlagi zakona ali oporoke. (dva dedna naslova). Pogodbenega dedovanja pri nas ne poznamo. Dedovanje je mono v okviru treh dednih redov. Prvi dedni red: zapustnikovi potomci in njegov zakonec Drugi dedni red: zapustnikovi stari in njegov zakonec Tretji dedni red: zapustnikovi stari stari. 17. Katere pogodbe morajo biti sklenjene v obliki notarskega zapisa? Izroilna pogodba, pogodba o dosmrtnem preivljanju, pogodba o preuitku. Gre za tvegane (aleatorne) pogodbe. 18. Nujna pot Je vrsta nepravdnega postopka. Procesna pravila so vsebovana v ZNP, materialne dolobe pa v SPZ (posebna ureditev za to vrsto postopka). Gre za prisilen poseg v lastninsko pravico obremenjenega, zato morajo biti izpolnjeni v zakonu doloeni pogoji. Tako mora obstajati: - ekonomski interes upravienca - ne sme biti onemogoeno ali znatno ovirano izkorianje in uporaba slunega zemljia s strani lastnika tega zemljia. Postopek se zane na predlog: - lastnika zemljia - imetnika pravice uporabe na zemljiu ali pravice razpolaganja. Predlog mora vsebovati z zakonom doloene sestavine. Sodie s sklepom doloi nujno pot. Sklep je konstitutivne narave in mora obsegati: - natanen potek nujne poti - nain uporabe nujne poti - viino denarnega nadomestila. Stroke trpi predlagatelj. SPZ: Namen instituta nujne poti je, da nepreminina pridobi povezavo z javno cesto, ki je nujno potrebna za njeno normalno rabo. Gre za neke vrste slunostno pravico, saj uinkuje v korist vsakokratnega lastnika upraviene nepreminine in v breme vsakokratnega lastnika obremenjene nepreminine. Sodie dovoli nujno pot za nepreminino, ki nima povezave z javno cesto, ki je potrebna za njeno redno rabo, ali v primeru, da bi bila ureditev te poti povezana z nesorazmernimi stroki. Upravienec je dolan za uporabo plaati primerno nadomestilo. Sodie doloi nujno pot tako, da je im manj obremenjena nepreminina, prek katere naj bi nujna pot potekala. 19. Posest Posest je dejanska izkljuna oblast nad neko stvarjo. SPZ jo opredeljuje kot neposredno ali posredno dejansko oblast nad stvarjo. Pri tem ni pomembno ali ima tisti, ki ima stvar v posesti, tudi kakrnokoli pravico do posesti. Tipini primeri posestnikov so: lastnik, tat, ropar, najemnik, zakupnik, jemalec leasinga. Neposredna posest je neposredna dejanska oblast nad stvarjo, pri posredni posesti pa gre za to, da nekdo izvruje dejansko oblast nad stvarjo prek koga drugega. Primer: A je lastnik kolesa, ki ga posodi B-ju. V tem primeru je A posredni, B pa neposredni posestnik. Pomembno je, da med posrednim in neposrednim posestnikom obstaja neko posestnoposredovalno razmerje. Za posredno posest zadostuje, da ima neposredni posestnik posest nad stvarjo iz kakrnega koli pravnega naslova. Znailnost ureditve varstva posesti je, da varuje zgolj posest, ne glede na to, ali ima tisti, ki se sklicuje na varstvo, pravico do posesti ali ne. Posestnik je varovan proti vsakemu motenju posesti, celo v primeru, da to motenje prihaja od lastnika stvari. namen ureditve varstva posesti je ravno varovanje posestnika pred samovoljnimi posegi, saj pravo ne more tolerirati nasilnih sprememb obstojeega dejanskega stanja. SPZ kot izjemo od naela prepovedi samovoljnega ravnanja dovoljuje samopomo, ter doloa zelo stroge pogoje. Zahteva se, da je nevarnost neposredna, da je samopomo nujna, da nain samopomoi ustreza okoliinam, v katerih obstaja nevarnost in da je samopomo takojnja. Toba zaradi motenja posesti - znailni so kratki roki in dejstvo, da se ne razpravlja o pravici. Pravico do posestnega varstva ima tudi tisti, ki nima pravice do posesti. Toenec se tako ne more sklicevati na to, da je on lastnik stvari. Varuje se nedobroverna posest, celo, e je ta bila pridobljena s silo, na skrivaj ali z zlorabo zaupanja, vendar pa lahko toenec ugovarja, da mu je tonik sam odvzel posest s silo, na skrivaj ali z zlorabo zaupanja, pod pogojem, da je toenec pridobil posest nazaj v okviru dovoljene samopomoi. Posestnik pa nima pravnega varstva, e motenje ali odvzem posesti temelji na zakonu (npr. rube). Sodno varstvo pred motenjem je mogoe zahtevati v prekluzivnem roku 30 dni od dneva, ko je posestnik zvedel za motenje in storilca, vendar ne pozneje kot v enem letu od dneva, ko je motenje nastalo. 20. Priposestvovalni roki
138

* 3 leta pri premininah * 10 let pri nepremininah 21. Javno dobro-ali lahko na njem pridobi lastninsko pravico Javno dobro je v SPZ opredeljeno kot stvar, ki je v sploni rabi. To pomeni, da jo lahko v skladu z njenim namenom uporablja vsakdo. Primeri so: (narodni) parki, javne ceste, reke in druge javne vode. Javna dobra so praviloma v lasti drave ali lokalnih skupnosti. Mono pa je, da se kot javno dobro opredeli del stvari ali stvar, ki je v zasebni lasti (npr. cesta na zasebnem zemljiu se opredeli kot javna cesta). Javna dobra niso v pravnem prometu oziroma je pravni promet z njimi omejen. Tako na javnem dobru ni mogoe pridobiti lastninske pravice s priosestvovanjem. 22. Katere so aleatorne pogodbe Aleatorne pogodbe ali pogodbe na sreo so pogodbe, v katerih je obveznost ene stranke doloena vnaprej, medtem ko je obveznost druge stranke visea. Vrednost izpolnitve je odvisna od negotovega dogodka. Primeri: loto, stave, reb, zavarovalna pogodba, izroilna pogodba, pogodba o dosmrtnem preivljanju, pogodba o preuitku. 27. HEDVIKA VRATARI 1. Kakno prednost ima vpisani lastnik v ZK pred lastnikom, ki ni vpisna v ZK (domneva LP, posesti; n. zaupanja v ZK, publiciteta) V skladu z naelom publicitete obstajajo le tiste pravice, ki so vpisane v ZK. Lastnik, katerega pravica je vpisana v ZK, se teje kot lastnik nepreminine, v koliko pa pravica ni vpisana, lastninska pravica na nepreminini ni nastala. Kot lastnik se teje tisti, ki je vpisan. Vpis v ZK je konstitutivni element za nastanek lastninske pravice. 2. Lastnika posest Lastniki posestnik je tisti, ki ima stvar v posesti, kot da je njegova. Nelastniki posestnik pa je tisti, ki ima stvar v posesti brez volje imeti jo za svojo in priznava vijo pravno oblast posrednega posestnika. Kriterij razlikovanja je volja posedovati neko stvar kot svojo. Primer: e A da svojo nepreminino v zakup B-ju, je A posredni lastniki posestnik, B pa neposredni in nelastniki posestnik. 3. Pogoji za priposestvovanje - kaj e se nekdo drug vpie v ZK pred priposestvovalcem Priposestvovanje je originaren nain pridobitve lastninske pravice tako na premininah kot tudi na nepremininah. Institut priposestvovanja je namenjen varnosti pravnega prometa, saj omogoa, da dejansko stanje stvari po preteku priposestvovalne dobe postane tudi njeno pravno stanje. Priposestvovati je mogoe tudi del stvari, vendar je ta monost omejena samo na nepreminine. Na javnem dobru in stvareh, ki so izven pravnega prometa ni mogoe pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem. Zahteva se dobra vera, tako da nedobroverni posestnik nikoli ne more postati lastnik stvari. SPZ doloa dve predpostavki za priposestvovanje: * dobra vera pridobitelja * neprekinjena lastnika posest: - 3 leta pri premininah - 10 let pri nepremininah Dobroverni lastniki posestnik je tisti, ki ne ve in ne more vedeti, da ni lastnik stvari, ki jo ima v posesti. Posestnik nepreminine je tako lahko v dobri veri samo, e je kot lastnik vpisan v zemljiko knjigo. Drugae pa doloa 44/2 len SPZ, ki predstavlja negativni vidik naela zaupanja v ZK. Ta doloba sugerira, da je s priposestvovanjem mogoe pridobiti pravico, ki ni vpisana v ZK (zunajknjino priposestvovanje). Pri premininah je poglavitni kazalnik posest. Nekdo je v dobri veri praviloma tedaj, ko ta dobra vera temelji na posesti njegovega predhodnika (prodajalca), pri emer seveda ne bi smel imeti razlogov za to, da bi kljub posesti dvomil, da je ta lastnik stvari. Priposestvovalna doba prine tei tisti dan, ko je posestnik dobil stvar v dobroverno lastniko posest, kona pa se z iztekom zadnjega dne tega obdobja. Posestnik mora biti ves as v dobri veri. e ni se priposestvovanje prekine. 4. Kakne tobe ima lastnik na razpolago, e ga nekdo moti? Toba zaradi motenja posesti in negatorno tobo 5. Ali ima slunostni upravienec tudi negatorno tobo Da. e slunostnega upravienca kdo neutemeljeno moti pri izvrevanju slunosti, lahko ta s tobo zahteva, da prepreevanje oziroma motenje preneha. Gre za servitutno tobo (actio confessoria), ki je po svoji vsebini podobna negatorni tobi. SPZ doloa, da se za to tobo smiselno uporabljajo pravila o negatorni tobi. 6. Kaken je zahtevek pri motenjski tobi? Dajatveni - prepovedni in restitucijski 7. Ali gre pri izklopu elektrike za motenje Da, energija je tudi stvar. 8. Kakna imisija je prepovedana? Prepovedane imisije so navedene v 75. l. SPZ. Gre za motnje, kot so dim, neprijetni vonji, toplota, saje, tresljaji, ropot, odplake, ki izvirajo iz sosednje nepreminine ali iz dejanj pri uporabi sosednje nepreminine. Prav tako so prepovedane motee neonske reklame, razna sevanja, prepreevanje svetlobe, odtegovanje zraka. Pri imisijah loimo med direktnimi in indirektnimi imisijami. Direktne so v vsakem primeru prepovedane, razen e obstaja poseben pravni naslov (npr. slunost). Indirektne pa so prepovedane samo, e presegajo krajevno obiajno mero ali povzroajo znatno kodo. Lastnik se pred prepovedanimi imisijami lahko brani s prepovedno ali popularno tobo. 9. Kdaj posestnik odgovarja za kodo na stvari?
139

e je nedobroveren 10. Antihreza Dogovor o antihrezi je dogovor po katerem je zastavnemu upniku dovoljeno, da pobira plodove zastavljene nepreminine ali da jo kako drugae izkoria. Pravica do plodov je stvar dogovora med zastavnim upnikom in zastaviteljem, e dogovora ni plodovi pripadajo zastavitelju. Pri hipoteki je dogovor o anatihrezi nien. Hipoteka je neposestna zastavna pravica, kar pomeni da zastavitelj po ustanovitvi hipoteke lahko e naprej izkoria zastavljeno nepreminino. Plodovi nepreminine imajo lahko pomembno ekonomsko vrednost in zastavitelju pogosto omogoajo, da odplauje obroke zavarovane terjatve. e zastavljena stvar daje plodove, velja splono pravilo v skladu s katerim lastnik stvari pridobi tudi lastninsko pravico na plodovih. Vendar je pri roni zastavni pravici dopusten dogovor o antihrezi (pactum antihreticum). Tako zastavna pogodba lahko doloa, da ima pravico do plodov zastavni upnik. Zastavni upnik s tem pridobi podoben poloaj, kot ga ima uitkar. e ima zastavni upnik pravico do plodov, se zavarovana terjatev zmanja za njihovo vrednost. 11. Kako se lahko zaiti pogodba o preuitku, ko se izloi nepreminino? Vpis stvarnega bremena v ZK v korist preuitkarja. Pogodbene obveznosti prevzemnika se drijo lastnika nepreminin; e prevzemnik nepreminine odsvoji, je obveznosti dolan izpolnjevati novi pridobitelj. 12. Ali lahko stvarna slunost preneha zaradi neuporabe? Da. Gre za prenehanje na podlagi zakona: - e se lastnik sluee stvari upre njenemu izvrevanju, lastnik gospodujoe stvari pa svoje pravice tri leta zaporedoma ne izvruje (usucapio libertatis) - e se ne izvruje v asu, potrebnem za njeno priposetvovanje (non usus). 13. Do kdaj in kdaj lahko razvezani zakonec zahteva preivnino? S tobo v 1 letu, odkar je bila zakonska zveza pravnomono razvezana. Po koncu postopka za razvezo zakonske zveze sme zahtevati preivnino le, e so pogoji za preivljanje obstajali e v asu razveze in obstajajo tudi, ko zakonec zahteva preivnino. 14. Posli med zakoncema Zakonca lahko med seboj sklepata vse pravne posle, ki bi jih lahko sklepala tudi z drugimi osebami in na tej podlagi ustanavljata pravice in obveznosti. 15. Ali se lahko razdeli skupno premoenje zakoncev e med ZZ? Zakaj je to dobro? Zakonca se lahko sporazumeta o viini deleev na skupnem premoenju ali pa zahtevata, da doloi sodie ta dele. To je dobro za to, ker lahko potem razpolagata s tem premoenjem neodvisno drug od drugega. 16. Ali je otrok dolan preivljati stare? Polnoletni otrok je dolan preivljati po svojih zmonostih svoje stare, e ti nimajo dovolj sredstev za ivljenje in si jih ne morejo pridobiti. Ni pa dolan preivljati tistega od starev, ki iz neopravienih razlogov ni izpolnjeval preivninskih obveznosti do njega. 17. Do kdaj lahko otrok izpodbija oetovstvo? Tobo na ugotovitev oetovstva lahko vloi otrok, ko postane polnoleten. Ustavno sodie je rtalo rok 5 let, kar velja od 5.11.2008. Oetovstvo pa lahko izpodbija najkasneje v roku 5 let od polnoletnosti. 18. Oporona sposobnost Oporona sposobnost je sposobnost napraviti, spremeniti ali preklicati oporoko. Oporono sposoben je vsakdo, ki je sposoben za razsojanje in je dopolnil 15 let. Razsodnost, ki se zahteva za oporono sposobnost, se ocenjuje z blajimi merili kot razsodnost, ki je potrebna za poslovno sposobnost. Sodna praksa teje, da je testiranje manj zahteven posel kot sklepanje nekaterih pogodb. Odvzem poslovne sposobnosti ne pomeni, da je oporoitelj oporono nesposoben. Odloilno je dejansko stanje njegovega razuma in volje v asu, ko je testiral. e zapustnik v asu testiranja ni bil oporono sposoben, je oporoka neveljavna (izpodbojna). 19. Ali lahko, e ostaneta po zapustniku vdova in bratranec, bratranec izpodbija oporoko? Ne, ker nima pr. interesa, saj je v III. dednem redu in ni nujni dedi. Oporoko lahko izpodbija samo tisti, ki ima pravni interes, da se oporoka razveljavi: tisti, ki bi zaradi neveljavnosti priel do kakne koristi (da bi kaj dobil iz zapuine ali bi se reil kaknega bremena). 20. Kaj e je dvom v oporoki, v korist koga se razlaga? V dvomu se je potrebno drati tistega, kar je bolj ugodno za zakonitega dedia oziroma tistega, ki mu je z oporoko naloena kakna obveznost. Ta reitev izhaja iz domneve, da je dedovanje po zakonitem dednem redu v najve primerih v skladu z zapustnikovo voljo. e oporoitelj hoe, da pride do druganega dedovanja, naj to izrazi s tako dolonostjo in poudarkom, da bo dvom izkljuen (logika tega stalia ni v redu! Veina evropskih drav predpisuje, da je potrebno v dvomu razlagati oporono doloilo tako, da bo po monosti obveljalo). 21. Ali mora biti dedi v oporoki naveden s polnim imenom? Za doloitev dediev, volilojemnikov ali drugih oseb, ki jim je v oporoki doloena kakna korist, zadoa, da so v oporoki podatki, na podlagi katerih se da ugotoviti, kdo so. 22. Kakno oporoko, e je prestar, da bi prebral? Sodna oporoka, notarska oporoka. 23. Naelo enakopravnih dajatev - oderuka pogodba, ezmerno prikrajanje Naelo velja le pri dvostranskih odplanih vzajemnih pogodbah. Pomanjkanje ekvivalence ne pomeni ninosti. Sodie na ekvivalenco ne pazi po uradni dolnosti. Najbolj pomemben izraz tega naela je institut ezmernega prikrajanja: okodovana stranka ima pravico zahtevati
140

razveljavitev pogodbe, e je bilo med obveznostmi strank oitno nesorazmerje. Pravica zahtevati razveljavitev pogodbe preneha po 1 letu od sklenitve pogodbe. Zaradi prikrajanja posel ni e sam po sebi neveljaven, ampak ga mora prikrajana stranka izpodbijati. Izpodbija ga tako, da toi ali ugovarja na razveljavitev posla. Posledica je vzpostavitev prejnjega stanja. Vsaka stranka ima pravico zahtevati, da ji druga stranka vrne tisto korist, ki jo ima brez temelja in sprio tega, da posel ne velja ve. Oderuka pogodba: e kdo izkoristi stisko ali teko premoenjsko stanje drugega, njegovo nezadostno izkuenost, lahkomislenost ali odvisnost in si izgovori zase ali za koga tretjega korist, ki je v oitnem nesorazmerju s tistim, kar je sam dal ali storil ali se zavezal dati ali storiti drugemu, je takna pogodba nina. Znailno za oderuko pogodbo je, da ena stranka prejme od druge stranke nesorazmerno izpolnitev. Iti mora za oitno nesorazmerje. Ker gre za ninost, lahko zahteva ugotovitev neveljavnosti ne samo prikrajanec, ampak vsakdo, ki ima pravni interes. Ninost se lahko upoteva tudi po uradni dolnosti, posledica neveljavnosti pa je kondikcija. Vsaka stranka lahko zahteva tisto korist, ki jo je na podlagi pogodbe izroila drugi stranki. Vendar pa utegne biti za prikrajanca preteko, e mora vzpostaviti prejnje stanje, saj tako lahko zaide v stisko, e je posel sklenil v stiski. Zato ima prikrajanec pravico zahtevati vrednost, za katero je bil prikrajan (pravino znesek), s tem pa pogodba ostane v veljavi. 24. Odgovornost ole za otroka. Kdaj kljub nadzoru ole dogovarjajo stari? Odgovornost drugih za mladoletnika: e mladoletnik povzroi kodo pod nadzorstvom skrbnika, ole ali ustanove odgovarjajo skrbnik, ola ali ustanova, razen e dokaejo, da so opravljalo nadzorstvo z dolno skrbnostjo ali da bi koda nastala tudi pri dolnem nadzorstvu. Odgovornost je solidarna, e odgovarja tudi mladoletnik. Posebna odgovornost starev: e mladoletnik povzroi kodo izven nadzorstva starev, stari odgovarjajo, e je koda nastala zaradi slabe vzgoje mladoletnika, slabih zgledov ali grdih navad, ki so jih mladoletniku dali stari. Nadzornik, ki je plaal odkodnino, ima prosti starem regresni zahtevek. Odgovornost starev iz pravinosti: e je kodo povzroil razsoden mladoletnik, ki je ne more povrniti, lahko sodie glede na premoenjsko stanje starev in okodovanca naloi povrnitev kode starem, e tako terja pravinost. 25. Okodovanec, ki zahteva nepremoenjsko odkodnino, umre - ali imajo dedii pravico do tega? Pravica do povrnitve nepremoenjske kode je osebna. To pomeni, da je vezana na osebo upravienca, zato ni podedljiva. Osebno naravo izgubi, ko je terjatev za plailo denarne odkodnine priznana s pravnomono odlobo ali s pisnim sporazumom. Gre le e za vpraanje izpolnitve premoenjske (denarne) obveznosti. Terjatev za povrnitev nepremoenjske kode ne sodi v zapuino okodovanca, ki je umrl po izdaji sodbe sodia prve stopnje, a preden je sodba postala pravnomona. 26. Kaj spada pod telesne boleine (boleine in nevenosti z zdravljenjem; tudi bodoa koda, tudi zaasna zmanjana aktivnost!!!) Telesne boleine so najstareja vrsta nepremoenjske kode. So posledica telesnih pokodb ali najrazlinejih okvar zdravja. Kaj vse sodi pod pojem telesnih bolein, daje sodna praksa. Tako je ustaljeno stalie, da se najrazlineje nevenosti med zdravljenjem (na primer kraja nezavest, hospitalizacija, vezanost na posteljo, razne vrste imobilizacij in fiksacij, rentgensko slikanje, operacije, infuzija, transfuzije, injekcije, previjanje ran, odstranitev ivov, uporaba invalidskega vozika in bergel, bolniki stale, obiskovanje ambulante, fizioterapije), ki jih trpi okodovanec, obravnavajo v okviru odkodnine za telesne boleine. Okodovancu pripada tudi odkodnina za bodoo nepremoenjsko kodo v okviru zahtevka za posamezno vrsto kode, e je mogoe ugotoviti, da bodo telesne boleine trajale tudi v prihodnosti. 27. Poravnava med domnevnim oetom in sinom - nato se ugotovi, da sin ni sin - roki za izpodbijanje zamujeni, kaj sedaj? Poravnava je nina, e temelji na zmotnem preprianju obeh strank, da obstaja pravno razmerje, ki ga v resnici ni. Poravnava je nina, e sta v zmoti obe stranki. e je v zmoti samo ena stranka, je lahko poravnava izpodbojna zaradi prevare. Odpoved pravici do uveljavljanja ninosti poravnave nima pravnega uinka. 28. Ali je mono poravnavo izpodbijati zaradi ezmernega prikrajanja? Zaradi ezmernega prikrajanja se ne more zahtevati razveljavitev poravnave. Gre za naelo volenti non fit iniuria = tistemu, ki hoe, se ne godi krivica. 29. Ali porok odgovarja, etudi je dolnik umrl? e glavni dolnik umre in njegov dedi iz podedovanega premoenja ne more plaati celotnega dolga, porok kljub temu odgovarja za celotno obveznost. 30. Kaj e ni darilnega namena? Nagib je konkreten vzrok, ki prevesi voljo posameznega darovalca v smeri odloitve, da bo daroval. Nagibi, iz katerih je bila sklenjena odplana pogodba, ne vplivajo na njeno veljavnost, razen e je nedopusten nagib bistveno vplival na odloitev enega pogodbenika, da je sklenil pogodbo, drugi pogodbenik pa je to vedel, ali bi moral vedeti. V takem primeru je pogodba nina. Darilna pogodba je nina, e je darovalca k sklenitvi vodil nedopusten nagib, eprav obdarjenec za to ni vedel. Pri darilni pogodbi se teje za bistveno zmoto tudi zmota v nagibu, zaradi katere je darovalec sklenil darilno pogodbo. Zmota v nagibu je zmota o vzroku, ki je stranko napeljal do tega, da se je zavezala darovati 31. Preklic darila Darilna pogodba je praviloma nepreklicna. Samo v primerih, ki jih doloa zakon, lahko pride do preklica pogodbe. Dolobe o pravici do preklica do kogentne, saj OZ doloa, da je odpoved pravici do preklica nina. Preklic je
141

doloen tako iz socialnih kot tudi moralnih razlogov v smislu odnosa do darovalca. Razlogi za preklic so natanno doloeni: * preklic zaradi stiske: darovalec lahko preklie darilno pogodbo, e po sklenitvi pogodbe pride v poloaj, da je ogroeno njegovo preivljanje; * zaradi hude nehvalenosti: podana je, e se po sklenitvi pogodbe obdarjenec proti darovalcu ali njegovemu blinjemu obnaa tako, da bi bilo po temeljnih moralnih naelih nepravino, da bi obdarjenec prejeto obdral; * preklic zaradi pozneje rojenih otrok, e darovalec ele po sklenitvi dobi otroka, prej pa otrok ni imel. Preklic je asovno omejen, saj je moen le v roku enega leta od dneva, ko je darovalec izvedel za razlog za preklic. Preklic pa ima tudi predpisane posledice. e je pogodba e izpolnjena ima preklic za posledico vrnitev darovanih stvari ali pravice oziroma plailo vrednosti, za katero je obdarjenec obogaten. e pa pogodba e ni izpolnjena pa preklic pomeni njeno prenehanje. 32. Tonik umre, kaj stori sodie? Nesporno stalie sodne prakse je, da zoper tistega, ki je umrl pred vloitvijo tobe, toba sploh ni mogoa in jo je potrebno zavrei. Ni pomembno ali je stranka za asa svojega ivljenja pooblastila odvetnika za vloitev tobe. Procesno pooblastilo s smrtjo pooblastitelja sicer ne preneha, vendar to velja le, e pooblastitelj umre po zaetku postopka. e pooblastitelj umre po izdaji procesnega pooblastila, vendar e prej, preden pooblaenec vloi tobo, pooblastilo preneha. e med postopkom umre stranka, ki je ne zastopa pooblaenec, se postopek prekine, e pa je stranko zastopal pooblaenec, se postopek nadaljuje brez prekinitve, kar je posledica pravila, da procesno pooblastilo s smrtjo stranke ne preneha. Sodba se bo glasila na dedie umrle osebe. e stranka umre med postopkom, sodba pa se glasi na ime umrle osebe, je to absolutna bistvena kritev postopka v zvezi v (ne)sposobnostjo biti stranka. e gre za zavrnilno sodbo, ne gre za kritev, saj pri zavrnitvi ne morejo nastati problemi v izvrbi (Vrhovno sodie). 33. Pravdna sposobnost strank Pravdna oziroma procesna sposobnost je sposobnost stranke, da samostojno in veljavno opravlja procesna dejanja. Kdor je poslovno sposoben, je tudi procesno (pravdno) sposoben in v pravdi lahko samostojno opravlja procesna dejanja. V nasprotnem primeru, mora stranka opraviti procesna dejanja po zakonitem zastopniku. To velja za otroke, ki so mlaji od 15 let in za osebe, ki jim je v celoti odvzeta poslovna sposobnost. Nastanek popolne poslovne sposobnosti se vee na starost 18 let. Otrok med 15 in 18 letom starosti nima procesne sposobnosti pri nepogodbenih odkodninskih in obogatitvenih pravdah. Vrhovno sodie je zavzelo stalie, da delna poslovna sposobnost mladoletnika ne omogoa samostojnega razpolaganja z dedno pravico. e se sklene pogodba s popolno poslovno nesposobno osebo, je pogodba nina. e se sklene z mladoletnikom med 15 in 18 letom (delna poslovna sposobnost), je pogodba izpodbojna. 34. Kdaj se vroi na sodno desko? Vsako spremembo naslova je potrebno sporoiti sodiu. e stranka tega ne stori, odredi sodie, da naj se vse nadaljnje vroitve opravljajo tako, da se pisanje pritrdi na sodno desko. Vroitev velja za opravljeno po preteku 8 dni, odkar je bilo pisanje pritrjeno na sodno desko. 35. Zamudna sodba - kaj e ni sklepna (v dopolnitev), ali je lahko delna (ja) Sodie izda zamudno sodbo: - e toenec ne odgovori na tobo v roku 30 dni; - e toenec ne pride na poravnalni narok ali prvi narok za glavno obravnavo Pod pogojem, da je toba sklepna (to pomeni, da mora iz dejstev navedenih v tobi, izhajati utemeljenost tobenega zahtevka). Zakon doloa pogoje za izdajo zamudne sodbe: - da je pravilno vroena toeni stranki - da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati - da je toba sklepna - da dejstva, na katera se opira tobeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predloil sam tonik, ali z dejstvi, ki so na splono znana. e je toba nesklepna, sodie toniku naloi rok, za odpravo nesklepnosti s sklepom. e toea stranka tobe ustrezno ne odpravi, sodie tobeni zahtevek zavrne (ZPP-D). Sodie pa je vraa tobe v popravo, e je oitno, da stranka nesklepnosti tobe ne bi mogla odpraviti. 36. Kaken mora biti ugovor v ZIZ Dolnik lahko zoper sklep o izvrbi vloi ugovor. O ugovoru odloa sodie prve stopnje, ki je izdalo sklep o izvrbi (nedovolutivno pravno sredstvo). Ugovor mora biti obrazloen, v nasprotnem primeru ga sodie zavrne, dolnik pa lahko proti njemu vloi pritobo. Za obrazloenega velja ugovor, v katerem je dolnik navedel dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predloil potrebne dokaze. Ugovor je mogoe vloiti iz vseh razlogov, ki prepreujejo izvrbo, posamezne pa zakon tudi nateva. Na splono lahko dolnik vloi ugovor zaradi bistvene kritve pravil ZIZ in ZPP, napano uporabo materialnega prava in zmotno ter nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. 37. Kako je z ugovorom 3. osebe v ZIZ Ugovor lahko vloi tudi tretji, ki trdi, da ima na predmetu izvrbe pravico, ki prepreuje izvrbo. To mora verjetno izkazati, sicer se ugovor teje za neutemeljenega in ga sodie brez obravnavanja zavrne. Upnik mora na ugovor v 8 dneh odgovoriti, v nasprotnem primeru se teje, da je ugovor utemeljen. Ugovor tretjega ne zadri izvritve. Tretji pa ima monost, da v 30-ih dneh po pravnomonosti sklepa o ugovoru vloi tobo zaradi nedopustnosti izvrbe. 38. Kdaj je mona obnova v ZIZ ZIZ omogoa obnovo postopka zoper tisti del sklepa o izvrbi, v katerem je odloilo o predlogu upnika za plailo na podlagi verodostojne listine (dajatven del). Obnova postopka je prav tako mona proti pravnomonemu sklepu, s
142

katerim je sodie predlogu za nasprotno izvrbo ugodilo ali ga zavrnilo. 39. Kaj e dolnik izvritelja ne spusti v stanovanje Denarna kazen 40. Ali odloa o dolnikovi nepreminini, prodani na javni drabi, v ZIZ ali v pravdi V ZIZ. 41. Zaznamba izvrbe, uinek (pridobi hipoteko) Zaznamba izvrbe pomeni nastanek prisilne zastavne pravice, s katero ima upnik ve monosti, da pride do poplaila svoje terjatve. Pravica, ki prisilno nastane v postopku izvrbe na podlagi zaznambe sklepa o izvrbi na nepreminino, zakon imenuje, zastavna pravica. Za to pravico je potrebna sodna odloba (sklep o izvrbi). ZIZ pa posebej doloa kot pridobitni nain v izvrbi zaznambo. Zastavna pravica tako nastane z zaznambo sklepa o izvrbi. Zastavna pravica v izvrbi pa preneha, e je izvrilni postopek ustavljen. 42. Plomba Plomba je oznaba vpisa tevilke delovnega naloga na zemljikoknjini vloek. Je pomoen vpis v zk s katerim se javno objavi, da je bil glede doloene nepreminine zaet zk postopek, v katerem zk sodie o vpisu e ni odloilo. Namen plombe je, da se z njenim vpisom objavi dejstvo, da glede doloene nepreminine tee zk postopek. - zk postopek se zane v trenutku, ko zk sodie prejme predlog za vpis zk oz listino, na podlagi katere o vpisu odloa po uradni dolnosti. Zk sodie vpie plombo po uradni dolnosti potem, ko se je zael zk postopek. - Plomba je odloilna za zagotavljanje vrstnega reda vpisov v zk, na kar kaeta dve pravili. Zk sodie mora vpisovati plombe po vrstnem redu, ki se doloi po trenutku zaetka zk postopka, in mora odloiti o vpisih in opravljati vpise po vrstnem redu, ki se doloi po trenutku zaetka zk postopka. - Zakon plombi doloa iro vsebino, ki omogoa seznanitev z bistvenimi znailnostmi postopka, ki je v teku. Vpiejo se podatki; opravilna t, pod katero se vodi zk postopek; trenutek zaetka zk postopka; datum vpisa plombe v zk; vrsta vpisa; oznaka, da gre za plombo - Plomba se izbrie iz zk skupaj z odloitvijo glede vpisa, ki je predmet zk postopka 28. VIREK 1. Izpodbijanje oetovstva, kdo lahko in kdo so stranke v postopkih Mo lahko izpodbija oetovstvo, e misli, da ni njegov oe. Tobo mora vloiti 1 leto od tedaj, ko je izvedel za okoliine, ki vzbujajo sum, da otrok ni njegov, vendar najkasneje pet let po rojstvu otroka. Mati lahko izpodbija, da je oe njenega otroka tisti, ki velja po tem zakonu za njegovega oeta. Tobo mora vloiti v roku 1 leta po rojstvu otroka. Otrok lahko s tobo izpodbija, da je njegov oe tisti, ki po tem zakonu velja za njegovega oeta, in sicer v 5 letih od dneva, ko postane polnoleten. Kdor misli, da je oe otroka, lahko izpodbija oetovstvo tistega, ki po tem zakonu velja za otrokovega oeta. Tobo mora vloiti v 1 letu od dneva, ko je bilo oetovstvo vpisano v matino knjigo. 2. Zaasne odredbe Zaasna odredba je asovno omejeno sredstvo zavarovanja, katerega namen je ohranitev obstojeega ali ustvaritev novega zaasnega stanja z namenom: - da se ne izjalovi uspeh sodnega postopka oziroma uspeh bodoe izvrbe - da se preprei nastanek hujih kodljivih posledic in grozee nasilje. Zaasno odredbo je mogoe izdati pred uvedbo sodnega postopka, med postopkom, pa tudi do konca postopka, dokler ni opravljena izvrba. e so izpolnjeni pogoji za predhodno odredbo, je ni mogoe izdati. Poznamo dve vrsti zaasnih odredb: - zaasna odredba za zavarovanje denarnih terjatev - zaasna odredba za zavarovanje nedenarnih terjatev. Znailnosti zaasnih odredb: - hitrost (potrebna je hitra vmesna sodna odloitev) - vezanost na doloen postopek, prepoved odloanja o stvari sami (zaasno odredbo je mogoe predlagati samo v povezavi s konkretnim glavnim zahtevkom, za katerega je treba izkazati verjetnost, da je utemeljen) - zaasnost (trajanje je omejeno z rokom, ki ga postavi sodie). Pogoji za izdajo zaasne odredbe so: - verjetnost obstoja terjatve - nastanek neznatne kode za dolnika - subjektivno nevarnost za izvedbo izvrbe (pri denarnih terjatvah) - objektivno nevarnost (pri nedenarnih terjatvah) - uporabo sile ali nastanka teko nadomestljive kode (pri nedenarnih terjatvah) - da dolnik z izdajo zaasne odredbe, e bi se izkazala za neutemeljeno, ne bi pretrpel hujih posledic od tistih, ki bi jih pretrpel upnik brez izdaje le-te (tehtanje interesov). Postopek se zane na predlog ali po uradni dolnosti (postopek zaradi motenja posesti, zakonski spori in spori iz razmerij med stari in otroki). Sodie izda sklep v katerem navede rok, koliko asa naj odredba traja. Sklep mora biti vedno obrazloen. Zaasne odredbe v drugih postopkih: - zakonski spori in spori iz razmerij med stari in otroki (411. len ZPP)
143

- spori zaradi motenja posesti (427. len ZPP) - nepravdni postopki (114 len (ZNP) - spori zaradi kritve avtorskih pravic (170. len ZASP) - spori zaradi kritve pravi industrijske lastnine (123. len ZIL). 3. Dedna transmisija, kje pride v potev (oporono dedovanje), pogoji za dedovanje Pogoji za dedovanje: * zapustnikova smrt * da so ob smrti zapustnika dedii e ivi * dedna sposobnost * da niso dedii dedno nevredni * dedni naslov: zakon ali oporoka Dedna transmisija: e umre dedi pred koncem zapuinskega postopka in se ni odpovedal dediini, preide pravica odpovedi se dediini na njegove dedie. Prehod dedieve pravice odpovedati se dediini na njegove dedie (oziroma dedovanje pravice odpovedati se dediini) je primer t.i. dedne transmisije v sistemu ispo iure pridobitve dediine. 4. Zastavna pravica, pridobitev, primeri, kako je z uporabo stvari pri hipoteki in pignusu, nevarnost nakljunega unienja (pri rabi nosi zastavni upnik) Zastavna pravica je omejena stvarna pravica na tono doloeni tuji stvari ali premoenjski pravici, ki slui zavarovanju doloene terjatve, ki jo ima imetnik zastavne pravice (zastavni upnik) proti lastniku zastavljene stvari oz. imetniku zastavljene pravice (zastavitelju) ali proti tretji osebi, kateri ni hkrati zastavitelj. Predmeti zastavne pravice so lahko stvari, pravice in vrednostni papirji, e je mogoe z njimi razpolagati in e imajo premoenjsko vrednost. Zastavne pravice se razvrajo glede na predmet, ki je z zastavno pravico obremenjen. Razlikujemo: zastavno pravico na nepremininah, neposestno zastavno pravico na nevpisanih nepremininah po doloilih ZIZ, zastavno pravico na premininah: rono zastavno pravico (pignus), navadno neposestno zastavno pravico, registrsko neposestno zastavno pravico zastavno pravico na premoenjskih pravicah in sicer: terjatvah, vrednostnih papirjih, drugih premoenjskih pravicah. zastavno pravico na plovilih, zastavno pravico na zrakoplovih. Uporaba pri pignisu: Rona zastavna pravica slui zavarovanju zavarovane terjatve in njenemu poplailu. Zato mora biti zastavni upnik glede predmeta zastavne pravice pasiven in so njegova upravienja omejena na zavarovalni in poplailni namen zastavne pravice. Zastavnemu upniku uporaba zastavljene preminine v naem pravu ni absolutno prepovedana. Lahko uporablja zastavljeno preminino ali uiva njene plodove, sam ali preko tretje osebe, ali jo da v podzastavo, e ima za to dovoljenje zastavitelja. Dovoljenje se lahko da v zastavni pogodbi ali pozneje. Hipoteka je po naravi neposestna zastavna pravica. Zastavitelj ohrani posest, tako da ne pride do uporabe stvari. e zastavljena preminina po zastavitvi izgubi vrednost zaradi nakljunega unienja ali poslabanja, ali e se zmanja njena trna vrednost, zastavitelj ne odgovarja in zastavni upnik nima pravice zahtevati nadomestnega oz. dopolnilnega zavarovanja. 5. Razlika med nevarnostjo nakljunega unienja in objektivno odgovornostjo. Nekaj primerov. Kaj sploh pomeni objektivna odgovornost? Objektivna odgovornost: Okodovalec odgovarja za kodo ne glede na krivdo, samo zaradi doloenih okoliin na njegovi strani. OZ pozna 3 vrste objektivne odgovornosti: * odgovornost za drugega (odgovornost za duevno bolne, odgovornost starev, odgovornost drugih za mladoletnike) * odgovornost za delavce * odgovornost za kodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti. Za kodo iz nevarne stvari ( stvar je nevarna, e zaradi svojih lastnosti, poloaja, naina in mesta uporabe pomeni nevarnost za nastanek kode) ali nevarna dejavnosti (lovekova aktivnost, iz katere izvira poveana nevarnost, ne glede na to, ali poveana nevarnost izvira iz uporabe nevarne stvari ali iz same dejavnosti) se teje, da izvira iz te stvari, e se ne dokae kaj drugega. Okodovanec mora dokazati dejstva, ki opredeljujejo zakonito domnevo o obstoju vzrone zveze. e vzrona zveza ni bila izpodbita, se lahko odgovorni subjekt oprosti odgovornosti le, e dokae okoliine, ki izkljuujejo njegovo odgovornost (koda ni posledica nevarne stvari). O nevarnosti nakljunega unienja in pokodovanja govorimo lahko samo, e je nastop posledice zunaj vzroka iz sfere pogodbenih strank. Krivdno ravnanje lahko pripelje do strojih posledic. Nevarnost nakljunega unienja in pokodovanja je urejena pri: * upnikovi zamudi: e pride upnik v zamudo, preide nanj nevarnost nakljunega unienja ali pokodovanja stvari. svoje odgovornosti se lahko razbremeni le, e dokae, da bi bila stvar uniena in pokodovana tudi, e bi bila
144

dolnikova izpolnitev sprejeta. * prodajni pogodbi: do izroitve stvari kupcu trpi nevarnost nakljunega unienja ali pokodovanja stvari prodajalec, z izroitvijo stvari pa preide nevarnost na kupca. * podjemni pogodbi: za nevarnost nakljunega unienja je odvisna od tega, katera stranka da material. Primeri nakljunega unienja: hia se podre, stvar zgori, sadje zgnije, vino se skisa. O pokodovanju govorimo, e stvar e naprej obstaja kot ista, izgubi pa doloene pomembne lastnosti. Gre predvsem za okvare stvari. Pri objektivno odgovornosti zakon tono doloa, kateri primeri se tejejo za objektivno odgovornost. Pri nakljunem unienju in pokodovanju tega ne doloa. 6. Zamuda in zamudne obresti (zlasti ustavna odloba in kako je s tem v praksi)? Zakonske zamudne obresti teejo ipso iure s samim nastopom zamude. Pogodbene obresti so obresti za katere se dogovorita upnik in dolnik in ki teejo v obdobju od nastanka denarne obveznosti do njene zapadlosti. Pravni temelj nastanka obveznosti plaati pogodbene obresti je tako pravni posel (pogodba). Naelo ne ultra alterum tantum pomeni, da obresti nehajo tei, ko vsota zapadlih, pa ne plaanih obresti, dosee glavnico. OZ-A ohranja to naelo za pogodbene obresti, medtem ko za zamudne obresti tega ve ne doloa. Pred novelo je to naelo veljajo tako za pogodbene kot za zamudne obresti. Pred veljavnostjo ZOR je veljalo stalie, da teejo zamudne obresti od denarje terjatve za odkodnino od opomina, oziroma od vloitve tobe - ODZ. Po sprejetju ZOR je bilo sprejeto drugano stalie, in sicer da teejo zamudne obresti za odkodnino od nastanka kode. Iz tega mnenja pa ne izhaja, kdaj koda nastane. ZOR je kot primarni zahtevek pri odkodninah predvideval restitucijo in ne denarno odkodnino. e restitucija ni mona, se lahko zahteva denarna odkodnina, ne pa prej. Restitucija pa je nedenarni zahtevek, od katerega ne teejo zamudne obresti. Da ne bi bila nesankcionirana zamuda pri izpolnitvi nedenarnih obveznosti, pa je ZOR predvidel, da se odkodnina prisodi na dan izdaje sodbe in se s tem omogoi valorizacija. Ker pa je to stalie postalo problematino po noveli ZOR leta 1985, ko so zamudne obresti prevzele valorizacijsko funkcijo in je zaradi odmerjanja odkodnine glede na cene ob izdaji sodbe, prilo do dvojne valorizacije, je bilo sprejeto novo stalie, in sicer, da se zamudne obresti od denarne odkodnine za povrnitev nedenarne premoenjske kode, odmerjene v denarju po cenah na dan sodne odlobe, teejo od dneva izdaje sodbe sodia prve stopnje, s katero je bila doloena odkodnina. Zamudne obresti od pravine denarne odkodnine za nepremoenjsko kodo teejo od dneva izdaje sodbe sodia prve stopnje, s katero je bila odkodnina odmerjena. Naelno pravno mnenje z dne 26.6.2002 se nanaa na denarne terjatve za nepremoenjsko kodo in doloa, da pripadajo okodovancu za as nastanka zamude do dneva sodbe sodia prva stopnje zamudne obresti po 13,5 % obrestni meri, in to od 1.1.2002 dalje, e ni zamuda nastala kasneje, za as od nastanka zamude do dneva sodbe prve stopnje; od prvega dne po dnevu sodbe dalje pa mu pripadajo zamudne obresti po predpisani obrestni meri zamudnih obresti. Po naelnem pravnem mnenju je pri istih denarnih obveznostih dolnik v zamudi takoj z dnevom nastanka kode. Pri neistih (nepremoenjski kodi) pa kadar okodovanec sam odpravi kodo, ima pravico terjati obresti od popravila. Kadar pa ne reparira kode, pa obstajata dve monosti: ali od opomina dalje skladno z 299. lenom OZ, ali pa od nastanka kode oziroma ko je koda znana okodovancu (to drugo stalie prevladuje v sodni praksi). Gre za odlobo U-I 188/07 z dne 2.4.2009, kjer je US sodie odloalo o neskladju OZ-A (1. in 3. len) z Ustavo. Odloilo je, da neskladja ni in da OZ-A, ki doloa, da se rta 376. len OZ, velja. Tako naelo ne ultra alterum tantum velja le e za pogodbene obresti, pred novelo pa je veljal tudi za zamudne obresti. Zamudne obresti tako teejo, dokler traja zamuda, torej do plaila. Po oceni US je takna sprememba pravila o teku zamudnih obresti v splonem in javnem interesu. 7. Zpp-zamudna sodba, kaj je sklepnost, bistvene novosti zpp glede pospeitve postopka Sodie izda zamudno sodbo: - e toenec ne odgovori na tobo v roku 30 dni; - e toenec ne pride na poravnalni narok ali prvi narok za glavno obravnavo Pod pogojem, da je toba sklepna (to pomeni, da mora iz dejstev navedenih v tobi, izhajati utemeljenost tobenega zahtevka). Zakon doloa pogoje za izdajo zamudne sodbe: - da je pravilno vroena toeni stranki - da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati - da je toba sklepna - da dejstva, na katera se opira tobeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predloil sam tonik, ali z dejstvi, ki so na splono znana. e je toba nesklepna, sodie toniku naloi rok, za odpravo nesklepnosti s sklepom. e toea stranka tobe ustrezno ne odpravi, sodie tobeni zahtevek zavrne (ZPP-D). Sodie pa je vraa tobe v popravo, e je oitno, da stranka nesklepnosti tobe ne bi mogla odpraviti. Sklepnost pomeni, da iz dejstev navedenih v tobi izhaja utemeljenost tobenega zahtevka. K pospeitvi postopka v novem ZZP prispeva zlasti: - raziritev sankcij prekluzije - monost raziritve prekluzij navajanja novih dejstev in dokazov na as pred prvim narokom - nevraanje nepopolnih vlog v popravo odvetnikom - breme takojnjega grajanja procesnih kritev
145

- odgovornost izvedencev - denarna kazen 29. RUPEL 1. Ustna oporoka Ustna oporoka je zasebna, izredna oblika oporoke, ki ni vezana na kakno listino. Oporoitelj svojo voljo izjavi pred dvema priama, ki morata biti soasno navzoi. Ta oblika oporoke velja samo, e zapustnik zaradi izrednih razmer ni mogel napraviti pisne oporoke. Mora iti za izjemne razmere, da zapustnik ni mogel testirati v pisni obliki (poplava, potres, epidemija, vojna, nenadna teka bolezen, nesrea v gorah). Izjavo poslednje volje oporoitelja morata prii nemudoma zapisati in jo im prej izroiti sodiu ali pa jo ustno reproducirati pred sodiem. Toda e prii tega ne storita, oporoka ni neveljavna, saj oporoka ne more biti neveljavna iz razloga, ki je nastal ele po oporoiteljevi smrti, vendar pa takne oporoke ni mogoe uporabiti. as veljavnosti pisne oporoke je omejen. Velja le dokler trajajo izredne razmere in e 30 dni po prenehanju izrednih razmer. Po zakonu ne morejo biti prie pri ustni oporoki osebe, ki ne morejo biti prie pri sodni oporoki (enako kot pri pisni oporoki + sodnik ne sme biti z oporoiteljem v krvnem sorodstvu + absolutno nesposobne so tudi osebe, ki ne razumejo jezika, v katerem je oporoka sestavljena). Vendar priam pri ustni oporoki ni treba znati brati in pisati. Relativna nesposobnost biti pria zajema pri ustni oporoki iri krog oseb, saj je veja monost prikrojiti vsebino oporoiteljeve izjave. 2. Sporazumna razveza zakonske zveze - potek; ali mora biti tudi sporazum glede otrok v notarski obliki (ne, to preverja sodie) Zakonska zveza se lahko razvee na podlagi sporazuma zakoncev, e sta se sporazumela o varstvu, vzgoji in preivljanju skupnih otrok ter o njihovih stikih s starema in e sta predloila v obliki notarskega zapisa sklenjen sporazum o delitvi skupnega premoenja o tem, kdo od njiju ostane ali postane najemnik stanovanja in o preivljanju zakonca, ki nima sredstev za ivljenje in to brez svoje krivde. Preden sodie razvee ZZ mora ugotoviti ali je s sporazumom zakoncev poskrbljeno za varstvo, vzgojo in preivljanje skupnih otrok ter za stike, ter pridobiti mnenje CSD, ter otrokovo mnenje, e ga je izrazil sam ali po osebi, ki ji zaupa in e je sposoben razumeti njegov pomen in posledice. 3. Kaj sodi v skupno premoenje zakoncev, kam gre patent (odvisno, kdaj pridobljen, razlino tudi materialne in moralne pravice iz patenta - kam gredo slednje? v posebno premoenje zakonca) Premoenje, ki ga zakonca pridobita z delom v asu trajanja zakonske zveze, je njuno skupno premoenje. Skupno premoenje zakonca upravljata in z njim razpolagata skupno in sporazumno. Lahko pa se dogovorita, da ga upravlja le eden izmed njiju. Zakonec ne more razpolagati s svojim nedoloenim deleem na skupnem premoenju s pravnimi posli med ivimi, zlasti ga ne more odsvojiti ali obremeniti. Pravice na nepremininah se vpiejo v ZK kot skupno premoenje po nedoloenih deleih. Skupno premoenje se razdeli, e zakonska zveza preneha ali se razveljavi. Po delitvi skupnega premoenja se teje, da sta delea zakoncev na skupnem premoenju enaka, zakonca pa lahko dokaeta, da sta prispevala k skupnemu premoenju v druganem razmerju. Pri tem se ne upoteva le dohodek, temve tudi druge okoliine, kot na primer pomo, ki jo zakonec da drugemu zakoncu, varstvo in vzgoja otrok, opravljanje domaih del, skrb za ohranitev premoenja Zakonca se lahko sporazumeta o viini deleev na skupnem premoenju ali pa zahtevata, da doloi sodie ta dele. Osebno premoenje zakonca je vse tisto premoenje, ki ga ima zakonec ob sklenitvi ZZ in premoenje, ki ga pridobi v trajanju ZZ, vendar ne z delom (darilo, dedovanje). Posebno premoenje zakonca so tudi tiste pravice, vezane na njegovo osebo: * osebne slunosti * preivnine * invalidnine, nezgodne rente * pravica do odkodnine za nepremoenjsko kodo * zavarovalnina * plodovi in dohodki posebnega premoenja zakonca, ki niso bili pridobljeni z delom. 4. Vrste kode. Kakna je pri trenju dveh vozil in kakna, e avto povozi kolesarja? Ekskulpacijski razlogi pri objektivni odgovornosti. Kaj je vija sila? koda je vsako prikrajanje, ki nastane zaradi posega v pravice ali pravno zavarovane dobrine. Vrste kod: * premoenjska (navadna koda - damnum emergens in izgubljeni dobiek - lucrum cessans)) in nepremoenjska koda * neposredna in posredna koda * pretekla, obstojea in bodoa koda * substituirana koda * koda zaradi posebne priljubljenosti stvari (pretium affectionis) * izguba preivljanja in pomoi zaradi smrti preivljalca e trita dve vozili je koda premoenjska, e ni nihe pokodovan. Ko nekdo povozi kolesarja, je koda nepremoenjska, e pa uveljavlja tudi pokodbo kolesa in opreme, pa je lahko tudi premoenjska. OZ doloa oprostitev odgovornosti: * vija sila (vis maior): imetnik stvari je prost odgovornosti, e dokae, da koda izvira iz vzroka, ki je izve stvari, uinka ni mogoe priakovati, se mu ni mogoe izogniti, ga ni bilo mogoe odvrniti. Pod vijo silo sodijo tudi:
146

naravni dogodki (poplave postresi), drubeni dogodki (vojne, stavke, revolucije) in ukrepi dravnih organov (moratorij, prepoved uvoza). * ravnanje tretjega: imetnik stvari je prost odgovornosti, e dokae, da koda izvira izkljuno iz ravnanja tretjega, katerega ni mono priakovati, se posledicam ni mogoe izogniti, posledic ni mono odstraniti * ravnanje okodovanca: imetnik stvari je prost odgovornosti, e dokae, da koda izvira izkljuno iz ravnanja okodovanca, katerega ni mono priakovati, se ni mogoe posledicam izogniti in jih ni mogoe odstraniti; * privolitev okodovanca: imetnik stvari je prost odgovornosti, e je okodovanec prispeval k nastanku kode. Ekskulpacijske razloge mora vedno dokazati tisti, ki se nanje sklicuje = objektivno odgovorni subjekt. Vija sila je naravni dogodek, katerega bistvena znailnost je mo, ki se ji lovek ne more uspeno zoperstaviti. Da se neki dogodek teje za vijo silo, mora biti zunanji, to je zunaj stvari in zunaj okvira dejavnosti, ki jo opravlja objektivno odgovorna oseba. Dogodek mora biti nepriakovan. Kriteriji, kdaj je dogodek nepriakovan, so v sodni praksi dokaj strogi. Dogodek mora biti neprepreljiv. Merilo pa je skrajna skrbnost objektivno odgovorne osebe: z nevarno stvarjo je potrebno ravnati skrajno previdno, saj je sicer e tako neobiajno velika nevarnost, ki jo nevarna stvar prinaa v ivljenje, potencialno e toliko veja. Krivde pri viji sili ni, razen, e manjka kateri od zgoraj natetih elementov. e bi se bilo dogodku mogoe izogniti, potem ne gre za vijo silo. Kriterije pa doloa sodna praksa. 5. Kaj vse predstavlja podlago sodniku pri odloanju? * ustava * zakoni * podzakonski predpisi * pogodbe 6. Kaj e sodnik dvomi v skladnost zakona z ustavo in kaj, e v skladnost podzakonskega akta z zakonom? Sodie lahko pri odloanju samo izloi nezakonite ali neustavne podzakonske predpise (t. i. exceptio illegalis), e pa meni, da gre za neustaven zakon, pa mora glede na 156. len Ustave in 23. len ZUstS zaeti postopek za oceno njegove ustavnosti pred Ustavnim sodiem. 7. Lastninska toba - kaj vse mora dokazovati Lastnik mora opisati in oznaiti stvar in dokazati svojo lastninsko pravico na stvari ter dejansko oblast toenca. 8. Bistvene novosti ZPP (najveja je revizija - in nato podrobno o njej) Novosti: - stvarna pristojnost (20.000 EUR) - nerazumljive in nepopolne vloge, ki jih vloi odvetnik, se takoj zavrejo - objektivni rok za vrnitev v prejnje stanje (6 mesecev) - vroitev (osebna) - vroanje na uradno prijavljenem naslovu - zahteva po obrazloenem prerekanju dejstev - pisni povzetek listinske dokumentacije - odpoved pravici do glavne obravnave - takojnje grajanje procesnih kritev - sankcije za izostanek z naroka - vmesna sodba na podlagi sporazuma strank - pritobena obravnava - rok za odgovor na pritobo je 15 dni in je prekluziven - odloanje po pritobenem sodniku posamezniku - sodba preseneenja - revizija (dopuena revizija)!! - najveja sprememba! - spor majhne vrednosti (mono se je zviala mejna vrednost) - ni ve poglavja o arbitrai (nov zakon 9.8.2008 Novela ZPP-D je prinesla najve novosti ravno z revizijo. Novela uvaja institut dopuene revizije in kot odloile kriterij (ne)dopustnosti revizije skoraj v celoti opua vrednost spornega predmeta. Revizija se dopusti po kriteriju objektivnega pomena zadeve z vidika pravnega reda v celoti (reevanje pomembnih pravnih vpraanj in s tem prispevek k razvoju prava skozi sodni prakso. O dopustitvi revizije odloa Vrhovno sodie v dvofaznem postopku. Stranka najprej vloi predlog za dopustitev revizije, e jo sodie dopusti, pa ima 15 dni za vloitev revizije. Sklep o nedopustitvi revizije bo praktino neobrazloen. V sklepu o dopustitvi revizije bo sodie odloilo glede katerih vpraanj se revizija dopusti. Predlog se vloi neposredno pri Vrhovnem sodiu skupaj z izpodbijano sodno odlobo, v predlogu pa je potrebno podati zgoen in konkreten opis zadeve. Vrhovno sodie bo po novem pazilo izkljuno na kritve, ki jih zatrjuje stranka. Obveznost presoje pravilne uporabe materialnega prava po uradni dolnosti, odpade. Po noveli je revizija v vsakem primeru dopustna, e vrednost izpodbijanega dela sodbe presega 40.000 EUR., v gospodarskih sporih pa 200.000 EUR. Zakon pa postavlja tudi spodnji prag za dopustnost revizije 2.000 EUR. Omejitev je dopusta, saj stroki ne smejo biti v nesorazmerju z vrednostjo spora. Revizija je izkljuena na naslednjih podrojih: steaj, izvrba, sredstva zavarovanja, sodni register, zemljika knjiga in vrsta drugih nepravdnih postopkov. Pri tem izrednem pravnem sredstvu je glavni namen zagotovitev objektivne koristnosti (razvoj prava skozi sodno prakso, poenotenje sodne prakse). 30. JOA VELKAVRH
147

1. Relativni uinek pogodb Najpomembneja znailnost, po kateri se obligacijsko razmerje razlikuje od drugih civilnopravnih razmerij, je njegova relativnost. Relativnost obligacijskega razmerja pomeni, da pravice in obveznosti, ki so vsebina doloenega obligacijskega razmerja, uinkujejo med udeleenci tega razmerja. Relativnost OR ima dva vidika: * soodvisnost konkretne obligacijske pravice in obligacijske obveznosti, zaradi katere posamina konkretna obligacijska pravica ne more obstajati, e hkrati ne obstaja tej pravici nasprotna obligacijska obveznost; * uinkovanje samo ta udeleence razmerij. 2. Katere pravice uinkujejo erga omnes ? Stvarne pravice uinkujejo erga omnes, kar pomeni, da uinkujejo nasproti nedoloenemu tevilu subjektov. Gre za izkljuujoe pravice, ker ima nosilec izkljuujoe pravice monost, da ostale subjekte od poseganja v svojo pravico. 3. Razlika med preuitkom in pogodbo o dosmrtnem preivljanju Pogodba o dosmrtnem preivljanju nima dednopravnih elementov (razlika z izroilno pogodbo). Gre za izkljuno obligacijsko pogodbo med ivimi. Odplatek za preivljanje do smrti je premoenje ali del premoenja, ki pripada preivljancu ob sklenitvi pogodbe. Izroitev premoenja, ki pomeni odplatek, je odloena do smrti preivljanca. Preivljavec lahko s premoenjem pravno razpolaga, vendar z zaetnim rokom (smrt preivljanca). Preivljanec se lahko zavee, da ne bo razpolagal s premoenjem, ki je predmet pogodbe. Ta zaveza se kot prepoved obremenitve in odsvojitve lahko vpie v ZK. Preivljavec ne odgovarja za preivljaneve dolgove po njegovi smrti, razen e se v pogodbi doloi drugae. Zakon doloa, da pogodba s smrtjo preivljavca ne preneha. V pogodbo stopijo njegovi dedii. Pogodba o preuitku: preuitkar se zavee prenesti za ivljenja na prevzemnika lastninsko pravico na doloenih svojih nepremininah ali premininah, namenjenih za rabo in uivanje nepreminin, prevzemnik pa se zavee, da bo preuitkarju do njegove smrti nudil doloene dajatve in storitve: ivljenjske potrebine, obasne denarne dajatve, oskrbo, stanovanje, uivanje doloenega zemljia. Z vpisom preuitka v ZK se ustanovi stvarna pravica v korist preuitkarja: stvarno (realno) breme. Razlogi razveze pogodbe so enaki kot pri pogodbi o dosmrtnem preivljanju (skupno ivljenje je nevzdrno, druga stranka ne izpolnjuje pogodbenih obveznosti). Pri izroilni pogodbi so drugani razlogi za razvezo pogodbe 4. Kaj stori ZK, e je ZK-dovolilo pogojno Sodie ne opravi vpisa, temve pozove vlagatelja, da vlogo ustrezno popravi in doloi rok za odpravo pomanjkljivosti. Gre za to, da niso izpolnjene formalne procesne predpostavke za odloanje. 5. Kaj je novacija? Prenovitev (novacija) je izreden nain prenehanja obveznosti, po katerem se upnik in dolnik sporazumeta, da bosta obstojeo obveznost nadomestila z novo ter ima nova obveznost drugaen predmet ali pravno podlago (kavzo). Prenovitev se ne domneva. e stranki med ustvarjanjem nove obveznosti nista izrazili namena, naj dotedanja obveznost ugasne, potem ta NE preneha, temve obstaja poleg nove. Prenovitev je odplana pogodba. Zanjo veljajo pravila jamevanja in ezmernega prikrajanja. Potrebna je volja strank, da namesto prejnje obveznosti nastane nova. Pogoji za veljavnost novacije: * upnik in dolnik skleneta pogodbo o prenehanju prejnje obveznosti in soasnem nastanku nove * veljavnost prejnje obveznosti: prenovitev je brez uinka, e je bila prejnja obveznost nina ali je e ugasnila; prenovitev je veljavna, e je bila prejnja obveznost izpodbojna in je dolnik vedel za izpodbojni razlog; veljavno se lahko prenovi tudi naturalna obveznost. * veljavnost nove obveznosti - e je pogodba o prenovitvi veljavna, se teje, da prenovitve sploh ni bilo in da prejnja obveznost sploh ni prenehala. Uinki novacije: * prejnja obveznost preneha, nova obveznost nastane * prenehata zastava in porotvo * prenehajo vse stranske pravice iz prejnje obveznosti. 6. Kako teejo roki med sodnimi poitnicami. Ali se lahko v tem asu vloi motenjka in roke pri motenjki? Pri tetju rokov se kot lex specialis upoteva 83. len Zakon o sodiih, ki se nanaa na sodne poitnice. Po tem lenu sodia med 15. julijem in 15. avgustom (sodne poitnice) odloajo samo v nujnih zadevah. Kot nujne se tejejo naslednje zadeve: izdaja zaasne odredbe, nepravdne in izvrilne zadeve v zvezi z vzgojo in varstvom otrok ter preivninskimi obveznostmi, nepravdne zadeve o pridranju oseb v psihiatrinih zdravstvenih organizacijah, menini in ekovni protesti ter menine tobe, spori za objavo popravka objavljene informacije, popis zapustnikovega premoenja, zadeve prisilne poravnave in steaja ter druge zadeve, za katere tako doloa zakon. V asu sodnih poitnic procesni roki ne teejo, prav tako se ne vroajo sodna pisanja. e bi bilo pisanje vroeno, zane rok tei prvi naslednji dan po koncu sodnih poitnic. Prav tako se roki prekinejo in zano tei po koncu sodnih poitnic (16.8.). V asu sodnih poitnic se toba zaradi motenja posesti lahko vloi, vendar je sodie ne bo obravnavalo, saj ne gre za njuno zadevo. Toba se bo vloila, sodie pa jo bo obravnavalo ele po koncu sodnih poitnic. Toba zaradi motenja posesti se mora vloiti v prekluzivnem roku 30 dni od dneva, ko je posestnik izvedel za motenje in storilca, vendar ne pozneje kot v enem letu od dneva, ko je motenje nastalo 7. Definicija nepreminine (ZZK, SPZ) SPZ: Nepreminina je prostorsko odmerjen del zemeljske povrine, skupaj z vsemi sestavinami. ZZK: ne daje definicije nepreminine, temve doloa, da so nepreminine, ki se vpisujejo v ZK:
148

* zemljika parcela * objekt oziroma njegov posamezen del. Doloa pa definicijo zemljike parcele in objekta. Zemljika parcela je prostorsko odmerjen del zemeljske povrine, skupaj z vsemi sestavinami (identina definicija kot v SPZ). Objekt je stavba ali gradbeni inenirski objekt. 8. Oblinost Oblika, e je predpisana, je ena izmed predpostavk za veljavnost pogodbe, in sicer kot: * predpisana oblika - zahteva zakona, da mora biti pogodba v doloeni obliki * dogovorjena oblika - pogodbeni stranki se dogovorita, da naj bo oblika pogoj za veljavnost njune pogodbe. Razlikujemo: * obliko za veljavnost (forma ad valorem): oblinost se zahteva za samo veljavnost pravnega posla. Posledica je ninost. * oblika za dokazovanje (forma ad probationem): stranki z njo dokazujeta obstoj pogodbe. Pri dogovorjeni obliki za dokazovanje s sklenitvijo pogodbe nastane za stranki obveznost dati pogodbi potrebno obliko. Pogodba je sklenjena, ko je doseeno soglasje o njeni vsebini. Za stranki pa nastane obveznost pogodbi dati primerno obliko. Vrste oblik: * neformalne oblike: - ustna oblika - konkludentna ravnanja - molk * formalne oblike: - pisna oblika - sklenitev pred priami - sklenitev pred dravnim organom (notarski zapis, sodna overitev) - sveana oblika (sklenitev zakonske zveze) Pogodba, ki ni sklenjena v predpisani obliki, je nina, razen, e iz namena predpisane oblike ne izhaja kaj drugega. Osnovna sankcija je ninost, potrebno pa je ugotoviti, iz kaknega namena zakon predpisuje obliko. Neupotevanje dogovorjene oblike je ninost. Konvalidacija pri pomanjkanju pisne oblike se nanaa na situacijo, ko je bila pogodba z manjkajoo obliko izpolnjena. Pogodba je kljub pomanjkanju oblike, veljavna, e sta stranki v celoti ali preteno izpolnili pogodbene obveznosti, razen e iz namena predpisane oblike oitno izhaja kaj drugega. Konverzija: pravni posel brez predpisane oblinosti izpolnjuje obline pogoje nekega drugega pravnega posla (e se pri menici ne upoteva oblinost predpisov, e vedno izpolnjuje pogoje za nakaznico). 9. Cesija, pristop k dolgu Cesija je pogodba, s katero odstopnik (cedent = stari upnik) prenese (cedira) svojo terjatev na prevzemnika (cesionar) brez sodelovanja odstopljenega dolnika. Cesija je sprememba obligacijskega subjekta na aktivni strani. Vrste cesij: * pogodbena cesija * nujna cesija * zakonska cesija * cesija z aktom dravnega organa. Pogoji za nastanek cesije: * dopustnost - odstopnik ne sem prenesti naslednjih terjatev: Terjatve katerih prenos je prepovedan po zakonu: - odkodninskih terjatev v obliki denarne rente - zapadlih odkodninskih terjatev - terjatev za povrnitev nepremoenjske kode - terjatev iz drubene pogodbe - druinskopravnih terjatev Terjatve, povezane z osebnostjo upnika Terjatve, katerih narava nasprotuje prenosu Terjatve, glede katerih je bil sklenjen pactum de non cedendo - dolnik in upnik sta se dogovorila, da upnik ne sme prenesti terjatve na drugega. * oblika na zahtevo prevzemnika: Oblika ni potrebna, vendar mora odstopnik prevzemniku izroiti vse dokaze o odstopljeni terjatvi in stranskih pravicah. Predmet odstopa je terjatev. Mora biti doloena in opredeljena. Lahko je tudi bodoa, pogojna, naturalna, nedospela, zapadla v izvrilnem postopku na upnika, e ne nastala. Pristop k dolgu je pogodba med upnikom in 3. osebo (pristopnik), s katero 3. oseba stopi v zavezo poleg dolnika. Dolnik in pristopnik odgovarjata solidarno. Od porotva se pristop razlikuje po tem, da novi dolnik nima: * pravne dobrote vrstnega reda (beneficium ordinis) = porok lahko zahteva od upnika, da najprej toi dolnika, e tega upnik e ni storil. Pristopnik tega ne more. * regresne pravice = e porok poplaa upnika, lahko zahteva enako vsoto od dolnika. Tega pristopnik ne more,
149

ker je pristop k dolgu nastal brez sodelovanja dolnika 10. Prevzem izpolnitve Je dogovor med dolnikom in 3. osebo (prevzemnik izpolnitve), da bo 3. oseba upniku izpolnila dolnikovo obveznost. Upnik nima proti prevzemniku izpolnitve nobenih pravic, ker prevzemnik izpolnitve ne prevzema dolga. e upnik terja dolnika, ker prevzemnik izpolnitve ni izpolnil pravoasno, prevzemnik izpolnitve dolniku ne odgovarja. Odgovornost prevzemnika izpolnitve je objektivna. Pogodba o prevzemu dolga se teje za prevzem izpolnitve, e upnik ne da privolitve - poseben dogovor o razbremenitvi dolga. 11. Darilna pogodba Darilna pogodba je bila pred sprejetjem OZ urejena v ODZ, od 1.1.2002, pa jo ureja OZ, ki doloa, da je to pogodba, s katero se ena oseba (darovalec) zavee prenesti na drugo osebo (obdarjenca) lastninsko ali drugo pravico ali na drugaen nain v breme svojega premoenja obogatiti obdarjenca, ta pa izjavi, da se s tem strinja. Za darilo se teje tudi odpoved pravici, e se s tem zavezanec strinja. Darilna pogodba je dvostranski pravni posel, saj OZ zahteva, da obdarjenec izjavi, da darilo sprejema. Potrebna je torej soglasna izjava volj dveh strank. Ena od temeljnih znailnosti darilne pogodbe je neodplanost. Samo darovalec je stranka, ki nekaj da ali stori, se emu odpove. Darilna pogodba je praviloma sklenjena kot pogodba inter vivos, zalon pa dopua tudi darilno pogodbo kot darilo za primer smrti (mortis causa). Oseba, ki vedoma podari tujo stvar in obdarjencu to zamoli, odgovarja za kodo. e ima podarjena stvar napake ali nevarne lastnosti, zaradi katerih nastane koda obdarjencu, odgovarja darovalec za kodo le, e je za napako oziroma nevarno lastnost vedel ali bi moral vedeti in ni opozoril obdarjenca. Pri darilni pogodbi ima nagib posebno mono vlogo. e je nagib nedopusten in je bistveno vplival na odloitev enega pogodbenika, da je sklenil pogodbo, drugi pogodbenik pa je to vedel ali bi moral vedeti, je takna pogodba nina. Neodplana pogodba, torej tudi darilna pa je nina tudi tedaj, ko drugi pogodbenik ni vedel, da je nedopusten nagib bistveno vplival na odloitev drugega sopogodbenika. Predmet darilne pogodbe je lahko prenos lastninske ali druge pravice ali drug nain v breme premoenja darovalca obogatitev obdarjenca. Kot predmet izpolnitve je lahko vse, kar ima premoenjsko vrednost. To so lahko stvari, storitve, pravice (tudi bodoe pravice). OZ glede pogodb kot osnovno naelo sklepanja pogodb ohranja naelo neoblinosti. Za sklenitev pogodb se tako ne zahteva nikakrna oblika, razen e zakon doloa drugae. Glede darilne pogodbe doloa OZ nekatere posebnosti: * predpisana je stroja oblika, saj darilna pogodba ne nastane e s konsenzom, ampak ele, e je stvar istoasno tudi izroena; * neobveznost pismene oblike velja za darilno pogodbo le, e darovalec podarjeno stvar takoj prenese na obdarjenca tako, da ta lahko z njo prosto razpolaga. e prenos ni bil opravljen, mora biti darilna pogodba sklenjena v pisni obliki; * e darilo ni preneseno, ali e darilna pogodba ni v pisni obliki, obdarjenec ne more s tobo zahtevati izpolnitve pogodbe. Posebna oblika je doloena zaradi varstva interesov darovalca, ki mora dobro premisliti ali pa stvar takoj izroiti; * OZ doloa e izjemo za darilne pogodbe za primer smrti, ki je veljavna le, e je sklenjena v obliki notarskega zapisa in e je listina o sklenjeni pogodbi izroena obdarjencu. Darilna pogodba je praviloma nepreklicna. Samo v primerih, ki jih doloa zakon, lahko pride do preklica pogodbe. Dolobe o pravici do preklica do kogentne, saj OZ doloa, da je odpoved pravici do preklica nina. Preklic je doloen tako iz socialnih kot tudi moralnih razlogov v smislu odnosa do darovalca. Razlogi za preklic so natanno doloeni: * preklic zaradi stiske: darovalec lahko preklie darilno pogodbo, e po sklenitvi pogodbe pride v poloaj, da je ogroeno njegovo preivljanje; * zaradi hude nehvalenosti: podana je, e se po sklenitvi pogodbe obdarjenec proti darovalcu ali njegovemu blinjemu obnaa tako, da bi bilo po temeljnih moralnih naelih nepravino, da bi obdarjenec prejeto obdral; * preklic zaradi pozneje rojenih otrok, e darovalec ele po sklenitvi dobi otroka, prej pa otrok ni imel. Preklic je asovno omejen, saj je moen le v roku enega leta od dneva, ko je darovalec izvedel za razlog za preklic. Preklic pa ima tudi predpisane posledice. e je pogodba e izpolnjena ima preklic za posledico vrnitev darovanih stvari ali pravice oziroma plailo vrednosti, za katero je obdarjenec obogaten. e pa pogodba e ni izpolnjena pa preklic pomeni njeno prenehanje. 12. Etana lastnina Etana lastnina je posebna lastninska pravica na posameznem delu zgradbe. Je izjema od naela specialnosti in naela povezanosti zemljia z objektom, saj omogoa lastninsko pravico na delu nepreminine. SPZ jo opredeljuje kot lastnino posameznega dela zgradbe in solastnino skupnih delov. Posebni del zgradbe je lahko stanovanje ali samostojen poslovni prostor. Skupni deli zgradbe, ki so v solastnini etanih lastnikov, so deli nepreminine, ki so namenjeni skupni rabi etanih lastnikov (stavbie, dvigalo, stopnice, streha, zelenice, igria) za odnose med etanimi lastniki je kljunega pomena razmerje med njihovimi delei na skupnih delih. Pri tem se upoteva vrednost posameznega dela v etani lastnini v razmerju do skupne uporabne vrednosti nepreminine. Pri etani lastnini gre za posebno obliko solastnine, ki je neloljivo povezana z lastnino na posameznem delu. Zato s posebnim delom ali solastnikim deleem ni mogoe samostojno razpolagati, niti se mu odpovedati. Prav tako ne more nihe od solastnikov zahtevati delitve solastnine na skupnih delih.
150

Etana lastnina nastane na podlagi pravnega posla ali odlobe sodie in z vpisom v ZK. Pravni posel za pridobitev etane lastnine je lahko sporazum o delitvi solastnine v etano lastnino ali enostranski pravni posel. e ima nepreminina ve kot dva etana lastnika in ve kot osem posameznih delov, je obvezna doloitev upravnika, ter rezervni sklad. Izkljuitveno tobo pa je mogoe vloiti proti etanemu lastniku, ki grobo kri temeljna pravila sosedskega soitja ali sovje dolnosti po pogodbi o medsebojnih razmerjih. Etani lastniki lahko sprejmejo sklep, da se vloi toba za njegovo izkljuitev in prodajo njegovega posameznega dela v etani lastnini. Ta toba pomeni daljnoseno omejitev lastninske pravice tega etanega lastnika, vendar tudi on s svojim ravnanjem omejuje lastninsko pravico drugih etanih lastnikov, ki ne krijo svojih obveznosti in elijo vzdrevati vrednost svoje etane lastnine. 13. Izvrba na podlagi verodostojne listine Za denarne terjatve se dovoli izvrba tudi na podlagi verodostojne listine. ZIZ doloa katera listina se teje za verodostojno: - faktura - menica ali ek s protestom in povratnim raunom, kadar je to potrebno za nastanek terjatve - javna listina - izpisek iz overjenih poslovnih knjig - po zakonu overjena zasebna listina - listina, ki ima po posebnih predpisih naravo javne listine Lastnost verodostojnosti pa lahko pridobi tudi listina, e tako doloa drug zakon (SPZ, ki doloa, da je verodostojna listina poziv upravnika v zgradbi z ve etanimi lastniki posameznemu izmed njih za plailo strokov upravljanja in v rezervni sklad - 119. len SPZ). Verodostojna listina mora biti predloena predlogu za izvrbo v izvirniku ali overjenem prepisu. Sodie mora najprej odloiti o dajatvenem zahtevku, da je dolnik dolan izpolniti zahtevano denarno obveznost, v drugem delu pa odloi o dovolitvi predlagane izvrbe. Dolnik je upravien sklep izpodbijati z ugovorom, tako v delu, ki se nanaa na terjatev, kot v delu o dovolitvi izvrbe. e dolnik z ugovorom izpodbija sklep v delu, ki se nanaa na terjatev oziroma v celoti, sodie razveljavi samo sklep o dovolitvi izvrbe in polje zadevo pravdnemu sodiu. 14. Postopek ponudbe Ponudba je predlog za sklenitev pogodbe doloeni osebi, ki vsebuje vse bistvene sestavine pogodbe. S sprejemom ponudbe se pogodba sklene. Ponudba je enostransko obveznostno dejanje. Bistveni elementi ponudbe so: * izraati mora voljo za sklenitev pogodbe * naslovljena mora biti na doloeno osebo (splona ponudba: naslovljena je na nedoloeno tevilo oseb; realna ponudba: razstavljanje blaga z oznaitvijo cene; katalogi in oglasi: so le vabila k ponudbi pod objavljenimi pogoji). * oblika ponudbe: zahteva se posebna oblika, e se zahteva posebna oblika tudi za pogodbo. Razlikujemo: * sistem vezane ponudbe: ponudnik ne more preklicati ponudbe po tem, ko jo je stranka e prejela. Ponudnika ponudba vee, in sicer e je rok doloen, ponudba vee do izteka tega roka, e pa rok ni doloen pa vee kolikor je obiajno potrebno, da ponudba prispe do naslovnika, da jo le-ta proui, da se odloi o ponudi, ter da odgovor o sprejemu prispe do ponudnika * sistem nevezane ponudbe Pomeni, da ponudnik lahko ponudbo tudi preklie. Preklic pa ni dopusten, ko naslovljenec sprejme ponudbo. Sprejem ponudbe je enostranska izjava naslovnika ponudniku, da se strinja s ponudbo. Ponudba je sprejeta, ko ponudnik prejme izjavo naslovnika, da sprejema ponudbo. Ponudba je sprejeta, e: * naslovnik polje stvar * plaa ceno * stori kaj drugega, kar se lahko teje za izjavo o sprejemu. e naslovnik hkrati s sprejemom predlaga spremembo ali dopolnitev ponudbe, se teje, da je ponudbo zavrnil in sam dal novo ponudbo. Mora pa iti za bistveno spremembo ponudbe, za kar e teje sprememba: - cene - plaila - kakovost in koliina blaga - kraj in as dobave - obseg odgovornosti ene stranke v primerjavi z drugo - reevanje sporov. Ponudba se sprejme na naslednje naine: * z izrecno izjavo * s konkludentnim dejanjem * z molkom e naslovnik moli, to ne pomeni, da sprejema ponudbo. Molk se samo izjemoma teje za sprejem, in sicer med stalnimi poslovnimi partnerji z ustaljenim nainom poslovanja in kadar naslovnik ponudbe izvruje naroila. 15. Zahtevki ob kritvi predkupne pravice Predkupna pravica je obligacijska pravica v razmerju med lastnikom stvari in predkupnim upraviencem. e je tretji sklenil prodajno pogodbo z lastnikom stvari v dobri veri, da kupuje stvar, ki je prosta predkupne pravice, oziroma da je bila predkupna pravica spotovana, uiva predkupni upravienec pravno varstvo samo proti lastniku stvari. e pa tretji ni bil v dobri veri, lahko pravne posledice veljajo tudi zanj. Predkupni upravienec ima tako zahtevek za razveljavitev pogodbe. S tobo lahko izpodbija prodajno pogodbo, s
151

katero je krena predkupna pravica. Prvi del tobe je oblikovalni, z njim se zahteva razveljavitev prodajne pogodbe, drugi del pa je dajatveni, predkupni upravienec mora zahtevati, da kupec iz razveljavljene pogodbe z njim sklene novo prodajno pogodbo pod enakimi pogoji. Uveljavljanje zahtevka pa je vezano na roke, ki so prekluzivni. Subjektivni prekluzivni rok je odvisen od naina kritve predkupne pravice in znaa 6 mesecev. e predkupni upravienec o prodaji sploh ni bil obveen, subjektivni rok tee od dneva, ko je izvedel za prodajno pogodbo. e pa je bila prodajna pogodba sklenjena pod ugodnejimi pogoji, subjektivni rok tee od dneva, ko je predkupni upravienec izvedel za pogoje prodaje, ki so ugodneji kot v predkupni pogodbi. Objektivni prekluzivni rok znaa 5 let od prenosa lastninske pravice na tretjega. Predkupni upravienec lahko uveljavlja tudi odkodninski zahtevek zaradi kode, ki mu je s tem nastala. Proti dobroverni osebi nima zahtevka, e pa ni v dobri veri, odgovarjata lastnik stvari in tretji. 31. ALE BUTALA 1. Odvetnik zastopa stranko, ki umre pred vloitvijo tobe Nesporno stalie sodne prakse je, da zoper tistega, ki je umrl pred vloitvijo tobe, toba sploh ni mogoa in jo je potrebno zavrei. Ni pomembno ali je stranka za asa svojega ivljenja pooblastila odvetnika za vloitev tobe. Procesno pooblastilo smrtjo pooblastitelja sicer ne preneha, vendar to velja le, e pooblastitelj umre po zaetku postopka. e pooblastitelj umre po izdaji procesnega pooblastila, vendar e prej, preden pooblaenec vloi tobo, pooblastilo preneha. e med postopkom umre stranka, ki je ne zastopa pooblaenec, se postopek prekine, e pa je stranko zastopal pooblaenec, se postopek nadaljuje brez prekinitve, kar je posledica pravila, da procesno pooblastilo s smrtjo stranke ne preneha. Sodba se bo glasila na dedie umrle osebe. e stranka umre med postopkom, sodba pa se glasi na ime umrle osebe, je to absolutna bistvena kritev postopka v zvezi v (ne)sposobnostjo biti stranka. e gre za zavrnilno sodbo, ne gre za kritev, saj pri zavrnitvi ne morejo nastati problemi v izvrbi (Vrhovno sodie). 2. Izrek pri sodbi na podlagi odpovedi Tobeni zahtevek tonika, ki glasi: _________ se zavrne. 3. Darilna pogodba Darilna pogodba je bila pred sprejetjem OZ urejena v ODZ, od 1.1.2002, pa jo ureja OZ, ki doloa, da je to pogodba, s katero se ena oseba (darovalec) zavee prenesti na drugo osebo (obdarjenca) lastninsko ali drugo pravico ali na drugaen nain v breme svojega premoenja obogatiti obdarjenca, ta pa izjavi, da se s tem strinja. Za darilo se teje tudi odpoved pravici, e se s tem zavezanec strinja. Darilna pogodba je dvostranski pravni posel, saj OZ zahteva, da obdarjenec izjavi, da darilo sprejema. Potrebna je torej soglasna izjava volj dveh strank. Ena od temeljnih znailnosti darilne pogodbe je neodplanost. Samo darovalec je stranka, ki nekaj da ali stori, se emu odpove. Darilna pogodba je praviloma sklenjena kot pogodba inter vivos, zalon pa dopua tudi darilno pogodbo kot darilo za primer smrti (mortis causa). Oseba, ki vedoma podari tujo stvar in obdarjencu to zamoli, odgovarja za kodo. e ima podarjena stvar napake ali nevarne lastnosti, zaradi katerih nastane koda obdarjencu, odgovarja darovalec za kodo le, e je za napako oziroma nevarno lastnost vedel ali bi moral vedeti in ni opozoril obdarjenca. Pri darilni pogodbi ima nagib posebno mono vlogo. e je nagib nedopusten in je bistveno vplival na odloitev enega pogodbenika, da je sklenil pogodbo, drugi pogodbenik pa je to vedel ali bi moral vedeti, je takna pogodba nina. Neodplana pogodba, torej tudi darilna pa je nina tudi tedaj, ko drugi pogodbenik ni vedel, da je nedopusten nagib bistveno vplival na odloitev drugega sopogodbenika. Predmet darilne pogodbe je lahko prenos lastninske ali druge pravice ali drug nain v breme premoenja darovalca obogatitev obdarjenca. Kot predmet izpolnitve je lahko vse, kar ima premoenjsko vrednost. To so lahko stvari, storitve, pravice (tudi bodoe pravice). OZ glede pogodb kot osnovno naelo sklepanja pogodb ohranja naelo neoblinosti. Za sklenitev pogodb se tako ne zahteva nikakrna oblika, razen e zakon doloa drugae. Glede darilne pogodbe doloa OZ nekatere posebnosti: * predpisana je stroja oblika, saj darilna pogodba ne nastane e s konsenzom, ampak ele, e je stvar istoasno tudi izroena; * neobveznost pismene oblike velja za darilno pogodbo le, e darovalec podarjeno stvar takoj prenese na obdarjenca tako, da ta lahko z njo prosto razpolaga. e prenos ni bil opravljen, mora biti darilna pogodba sklenjena v pisni obliki; * e darilo ni preneseno, ali e darilna pogodba ni v pisni obliki, obdarjenec ne more s tobo zahtevati izpolnitve pogodbe. Posebna oblika je doloena zaradi varstva interesov darovalca, ki mora dobro premisliti ali pa stvar takoj izroiti; * OZ doloa e izjemo za darilne pogodbe za primer smrti, ki je veljavna le, e je sklenjena v obliki notarskega zapisa in e je listina o sklenjeni pogodbi izroena obdarjencu. Darilna pogodba je praviloma nepreklicna. Samo v primerih, ki jih doloa zakon, lahko pride do preklica pogodbe. Dolobe o pravici do preklica do kogentne, saj OZ doloa, da je odpoved pravici do preklica nina. Preklic je doloen tako iz socialnih kot tudi moralnih razlogov v smislu odnosa do darovalca. Razlogi za preklic so natanno doloeni: * preklic zaradi stiske: darovalec lahko preklie darilno pogodbo, e po sklenitvi pogodbe pride v poloaj, da je
152

ogroeno njegovo preivljanje; * zaradi hude nehvalenosti: podana je, e se po sklenitvi pogodbe obdarjenec proti darovalcu ali njegovemu blinjemu obnaa tako, da bi bilo po temeljnih moralnih naelih nepravino, da bi obdarjenec prejeto obdral; * preklic zaradi pozneje rojenih otrok, e darovalec ele po sklenitvi dobi otroka, prej pa otrok ni imel. Preklic je asovno omejen, saj je moen le v roku enega leta od dneva, ko je darovalec izvedel za razlog za preklic. Preklic pa ima tudi predpisane posledice. e je pogodba e izpolnjena ima preklic za posledico vrnitev darovanih stvari ali pravice oziroma plailo vrednosti, za katero je obdarjenec obogaten. e pa pogodba e ni izpolnjena pa preklic pomeni njeno prenehanje. 4. Uporaba tujega prava Ko kolizijska norma domaega prava napoti na uporabo tujega prava, se postavi vpraanje, kaj tuje pravo sploh je. Prav gotovo gre za sistem pravnih norm, ki veljajo in uinkujejo na doloenem obmoju. Tuje pravo lahko obravnavamo kot: dejstvo ali pravo. iste skrajnosti ni sprejela nobena zakonodaja. V skladu s pravili procesnega prava je naa teorija zavzela stalie, da je treba tuje pravo obravnavati kot pravo in ne kot dejstvo. To predvsem pomeni, da tudi glede tujega prava velja naelo iura novit curia, da torej stranke niso dolne dokazovati vsebine tujega prava. Odloba, po kateri je bilo tuje pravo napano uporabljeno, se ne izpodbija zaradi nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, temve zaradi nepravilne uporabe materialnega prava. Kvalifikacija tujega prava vpliva tudi na dopustnost pravnih sredstev. ZMZPP v 12. lenu doloa, da sodie ali drug pristojni organ po uradni dolnosti ugotovi vsebino tujega prava, ki ga je treba uporabiti. Pri tem lahko preko zaprosila zahteva obvestilo o tujem pravu od ministrstva, pristojnega za pravosodje, oz. se o njegovi vsebini prepria na drug ustrezen nain. Overjeno javno ali drugo listino pristojnega tujega organa ali ustanove o vsebini tujega prava (certificat de coutume) lahko predloijo tudi stranke. Ta listina vsebuje naslov predpisa, datum, tekst, sodno prakso ter stalia teorije. V sistemih, kjer tuje pravo obravnavajo kot dejstvo, je njegovo vsebino mogoe dokazovati tudi z izvedenikimi mnenji. Na zakon take monosti ni predvidel, eprav bi bila verjetno koristna. Kadar sodie tujega prava ne more ugotoviti, potem v tistih pravnih redih, ki tuje pravo kvalificirajo kot dejstvo (kjer ga torej morajo dokazovati stranke), sodie zavrne tobeni zahtevek. Ker v Sloveniji tujega prava ne kvalificiramo kot dejstva, strankinega zahtevka iz tega razloga ni mogoe zavrniti, sodie mora o njem odloiti. . Prejnji zakon o MZP ni vseboval reitve za ta problem, stalia teorije pa so bila razlina. Mone reitve so bile uporaba sorodnega prava (npr. pravo, ki je bilo zakonodajalcu vzor), uporaba prava, na katerega kae navezna okoliina najoje koneksnosti, ali uporaba lex fori. ZMZPP v 4. odst. 12. lena doloa, da se v primeru, ko za posamezno razmerje nikakor ni mogoe ugotoviti vsebine tujega prava, uporabi pravo Republike Slovenije. 5. Oporona sposobnost; ali lahko oseba mlaja od 15 let napravi oporoko po zastopniku Ne more. Bistveno pri oporoki je izjava volje. Zapustnik mora hoteti narediti oporoko, njegova volja mora biti usmerjena na nastanek oporoke oziroma na morebitno spremembo ali preklic oporoke. Oporona sposobnost je sposobnost napraviti, spremeniti ali preklicati oporoko. Oporono sposoben je vsakdo, ki je sposoben za razsojanje in je dopolnil 15 let. Razsodnost, ki se zahteva za oporono sposobnost, se ocenjuje z blajimi merili kot razsodnost, ki je potrebna za poslovno sposobnost. Sodna praksa teje, da je testiranje manj zahteven posel kot sklepanje nekaterih pogodb. Odvzem poslovne sposobnosti ne pomeni, da je oporoitelj oporono nesposoben. Odloilno je dejansko stanje njegovega razuma in volje v asu, ko je testiral. e zapustnik v asu testiranja ni bil oporono sposoben, je oporoka neveljavna (izpodbojna). 6. Naelo materialne resnice Tega naela ZPP ne pozna ve oziroma je drugotnega pomena, saj sodie upoteva voljo strank. e se tonik zahtevku odpove, ima to isti uinek, kot e bi bil zahtevek pravnomono zavren. Ko toenec ne pripozna zahtevka in tonik ne odstopi, tee postopek dalje in tedaj postane naelo materialne resnice pomembno, ker namen pravde ni samo razreiti spor, temve je pomembno, da sodie odloi pravilno. 7. Razpravno in preiskovalno naelo Nanaa se na vpraanje, kdo zbira procesno gradivo. Po razpravnem naelu dokaze priskrbita stranki, sodie pa upoteva le tisto, kar sta stranki navajali. V procesno gradivo spadajo: trditve o dejstvih, dokazi, pravila znanosti, strok, izkustvena pravila in pravila loginega miljenja, pravna pravila. Po istem razpravnem naelu vse gradivo priskrbijo stranke, po istem preiskovalnem naelu pa vse gradivo priskrbi sodnik. V ZPP so novosti glede navajanj novih dejstev in predlaganja novih dokazov na as pred prvim narokom in monost prekluzije, e stranke na pisni poziv sodia tega ne storita. Materialno procesno vodstvo se lahko tako prestavi na as pred glavno obravnavo. Izjeme glede razpravnega naela poznamo v zakonskih in druinskih sporih ter zapuinskem postopku. Preiskovalno naelo pomeni, da vse gradivo priskrbi sodnik, ki po uradni dolnosti ie vsa dejstva in dokaze. Preiskovalno naelo pride do izraza v druinskem pravu, kjer je na prvem mestu interes otroka. 8. Litispendenca Pravda zane tei z vroitvijo tobe toeni stranki. Tedaj nastopi litispendenca, kar pomeni, da v isti stvari, med istima strankama ne sme zaeti tei nova pravda - ne bis in idem. e se pravda kljub temu zane, mora sodie tobo zavrei, na litispendenco pa pazi tudi pritobeno sodie po uradni dolnosti. Gre za bistveno kritev postopka. V takem primeru pritobeno sodie sodbo sodia prve stopnje razveljavi in tobo zavre.
153

9. Pred (med) vloitvijo tobe stranka, ki ima odvetnika, umre. Kaj naredi sodie? Pooblastilo s smrtjo preneha, ni stranke, toba se zavre. Ko se je pravda e zaela, pa odvetnik nadaljuje, stranka so zdaj dedii, ki lahko pooblastilo prekliejo. 10. Izpodbojnost pravnega posla, napake volje, zmota Razlogi za izpodbojnost: * pogodbo je sklenila poslovno omejeno sposobna oseba * napake volje * OZ ali drug zakon tako doloa * gre za ezmerno prikrajanje (laesio enormis) Izpodbojnost lahko uveljavlja le pogodbenik, v igar interesu je doloena izpodbojnost. Sodie nanjo ne pazi po uradni dolnosti. V pravdi se lahko uveljavlja le s tobo in ne s procesnim ugovorom. Pravica preneha (ugasne) v 1 letu od dneva, ko je upravienec izvedel za razlog izpodbojnosti (subjektivni rok) oziroma v 3 letih od dneva sklenitve pogodbe (objektivni rok). Izpodbojni pravni posel se razveljavi za naprej (ex nunc). Izpodbojna pogodba postane popolnoma veljavna, e se stranka, upraviena za izpodbijanje, izree, da ostaja pri pogodbi, oziroma je ne izpodbija v doloenem roku. Konverzija ni potrebna, ker je izpodbojna pogodba veljavna, dokler se ne izpodbija. Sopogodbenik pa ima pravico zahtevati od upravienca, da se izjasni v roku 30 dni, ali bo pogodbo izpodbijal. e se v roku ne izjasni ali izjavi, da ne ostaja pri pogodbi, se teje, da je pogodba razveljavljena. Pravne posledice: * vrnitveni zahtevek: vsaka stranka mora vrniti vse, kar je prejela na podlagi razveljavljene izpodbojne pogodbe. * odkodninska odgovornost: odgovornost za razveljavitev (pogodbenik, pri katerem je vzrok za izpodbojnost, je dobrovernemu sopogodbeniku odgovoren za kodo, nastalo zaradi razveljavitve pogodbe); odgovornost poslovno omejeno sposobnega prevaranta. Pogoji odkodninske odgovornosti: krivda pogodbenika, nastala koda, vzrona zveza med krivdo pogodbenika in nastalo kodo. 11. Poslovna sposobnost, odvzem, postopek, v katerem zakonu je to urejeno Poslovna sposobnost je sposobnost stranke, da lahko sama ustvari voljo, ki jo pravni red zahteva za uspeno sklepanje pravnih poslov. Popolna poslovna sposobnost se pridobi s polnoletnostjo, izjemoma pa tudi prej, in sicer s sklenitvijo zakonske zveze ali rojstvom potomca. Delno ali omejena poslovna sposobnost: imajo jo osebe med 15 in 18 letom in osebe, ki jim je bila poslovna sposobnost delno odvzeta. Posle lahko sklepajo samo z odobritvijo zakonitega zastopnika. Specialna poslovna sposobnost: mladoletnik lahko po 15. letu sklepa posle, ki so povezani z njegovim lastnim zaslukom, osebnostnimi pravicami, avtorskimi in izumiteljskimi pravicami, tipendijo, vsakdanjimi posli. Poslovna nesposobnost: osebe mlaje od 15 let in osebe, ki jim je poslovna sposobnost popolnoma odvzeta. Vsak posel, ki ga sklene takna oseba, je nien. Razlogi za odvzem poslovne sposobnosti so v ZNP nateti samo primeroma: duevna bolezen, duevna zaostalost, odvisnost od alkohola in mamil. Moni so tudi drugi vzroki, za vse pa velja, da jih sodie upoteva le, e so vplivali na nastanek posledice, da oseba ni sposobna skrbeti zase in za svoje interese. Odvzem poslovne sposobnosti je lahko delen ali popoln. Pri delnem odvzemu lahko sodie odloitev odloi najdalj 1 eno leto, e oseba pristane na zdravljenje vzroka. Oseba, ki ji je delno odvzeta poslovna sposobnost lahko sklepa pravne posle, razen e ni z zakonom drugae doloeno. Za veljavnost teh poslov je potrebno soglasje starev ali skrbnika, e so tako pomembni, da bistveno vplivajo na ivljenje takne osebe. Po ZZZDR ima oseba, ki ji je delno odvzeta poslovna sposobnost poloaj mladoletnika, ki je star 15 let. Poslovna sposobnost se odvzame s sodno odlobo. Sodie izda takno odlobo v nepravdnem postopku, v katerem zaslii prizadetega in izvedenca. e se stanje prizadete osebe izbolja ali poslaba, sodie lahko popolni odvzem spremeni v delnega ali obratno. e pa odpadejo vzroki, ki so narekovali odvzem, se osebi lahko poslovna sposobnost vrne. 12. Izredna pravna sredstva v nepravdnem postopku * Pritoba kot izredno pravno sredstvo - e je pritoba vloena po poteku roka, se teje kot izredno pravno sredstvo; * Revizija ni dovoljena, razen, e zakon doloa drugae. Tako je dopustna: - proti sklepu o popolnem ali delnem odvzemu poslovne sposobnosti - proti sklepu o podaljanju roditeljske pravice - prosti sklepu o pridranju v psihiatrini ustanovi - v postopku za doloitev odkodnine * zahteva za varstvo zakonitosti * obnova postopka 13. Nujna pot Je vrsta nepravdnega postopka. Procesna pravila so vsebovana v ZNP, materialne dolobe pa v SPZ (posebna ureditev za to vrsto postopka). Gre za prisilen poseg v lastninsko pravico obremenjenega, zato morajo biti izpolnjeni v zakonu doloeni pogoji. Tako mora obstajati: - ekonomski interes upravienca - ne sme biti onemogoeno ali znatno ovirano izkorianje in uporaba slunega zemljia s strani lastnika tega zemljia. Postopek se zane na predlog: - lastnika zemljia - imetnika pravice uporabe na zemljiu ali pravice razpolaganja. Predlog mora vsebovati z zakonom doloene sestavine. Sodie s sklepom doloi nujno pot. Sklep je konstitutivne
154

narave in mora obsegati: - natanen potek nujne poti - nain uporabe nujne poti - viino denarnega nadomestila. Stroke trpi predlagatelj. SPZ: Namen instituta nujne poti je, da nepreminina pridobi povezavo z javno cesto, ki je nujno potrebna za njeno normalno rabo. Gre za neke vrste slunostno pravico, saj uinkuje v korist vsakokratnega lastnika upraviene nepreminine in v breme vsakokratnega lastnika obremenjene nepreminine. Sodie dovoli nujno pot za nepreminino, ki nima povezave z javno cesto, ki je potrebna za njeno redno rabo, ali v primeru, da bi bila ureditev te poti povezana z nesorazmernimi stroki. Upravienec je dolan za uporabo plaati primerno nadomestilo. Sodie doloi nujno pot tako, da je im manj obremenjena nepreminina, prek katere naj bi nujna pot potekala. 14. Izbrisna toba Odpravi materialnopravno nepravilnih vpisov je namenjen poseben INSTITUT IZBRISNE TOBE. Ureditev izbrisne tobe je v celoti podrejena naelu zaupanja v ZK. Izbrisna toba je po naravi stvarnopravna toba, podobna vindikcijski tobi. Z vindikcijo preminine se zahteva vrnitev stvari, z izbrisno tobo pa ugotovitev neveljavnosti vknjibe in vzpostavitev prejnjega ZK stanja. Izbrisno tobo vloi prejnji lastnik nepreminine. Listina, ki je bila podlaga vknjibi, je bila formalnopravno pravilna, njena materialnopravna podlaga pa ne. V postopku odloi pravdno sodie, ZK sodie pa izvede njene uinke z izbrisom potem, ko odloba postane pravnomona. Tudi z izbrisno tobo pa ni mogoe posei v naelo zaupanja v ZK. Zakon v skladu z naelom zaupanja namre varuje dobroverno osebo, ki se je zanesla na stanje vpisov v ZK. Primer: Med tonikom in toencem je bila sklenjena zavezovalna pogodba in tonik je toencu izdal tudi popolno ZK dovolilo. Na tej podlagi je bila opravljena vknjiba lastninske pravice v korist toenca. Kasneje se izkae, da je bila zavezovalna pogodba neveljavna. V skladu s splonimi materialnopravnimi pravili z ugotovitvijo neveljavnosti pogodbe zaradi naela kavzalnosti oivi lp prejnjega lastnika. Vendar lastnina oivi samo zunajknjino. e eli prejnji lastnik izkljuiti tudi tveganje uinkovanja naela zaupanja v ZK, mora dosei tudi vnovino vknjibo svoje pravice. To dosee z izbrisom vknjibe, ki nima materialnopravne podlage. 15. Kaj je paricijski rok To je rok, ki ga sodie doloi toencu za prostovoljno izpolnitev dajatve, ki mu jo je naloilo sodie. ele po preteki tega roka je dovoljena izvrba. 16. Kdaj je sodna odloba izvrljiva? Po poteku paricijskega roka. 17. Potrdilo o izvrljivosti, kaj e se sodie zmoti? Potrdilo o izvrljivosti pomeni, da je po pravnomonosti ali dokonnosti odlobe potekel rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti. Pravnomonost in izvrljivost ugotavlja organ, ki je odlobo izdal in sme sam tudi razveljaviti neupravieno potrdilo. O upravienosti potrdila glede pravnomonosti izvrilno sodie ne more odloati. Na ugovor dolnika pa lahko izvrilno sodie ugotovi, da ob vloitvi predloga e ni potekel rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti. Izvrljivost preneha iz vseh procesnih in materialnih razlogov, zaradi katerih ni ve mogoe uveljavljati terjatve. Mednje spada tudi razveljavitev potrdila o izvrljivosti. Razveljavitev potrdila ni mogoe zahtevati v pravdi. Neutemeljeno potrdilo razveljavi organ, ki je odlobo izdal na predlog stranke ali po uradni dolnosti. Izvrljivost preneha tudi s prenehanjem terjatve ali z iztekom zastaralnega roka ali prekluzivnega roka. 18. Pravna sredstva v izvrbi Pritoba in ugovor. 19. Kako dedujejo zakonec in dva otroka? V prvem dednem redu. Zakonec 1/2 , otroka vsak . 20. Kaj pa e ni otrok? Potem zakonec deduje v drugem dednem redu skupaj s stari zapustnika. 21. Vstopna pravica, akrescenca Pri ureditvi dednih redov izhaja zakon iz parentelnega sistema z reprezentanco. Osnova za oblikovanje dednih redov je sorodstvo z zapustnikom. Posamezno parentelo sestavljajo zapustnikovi predniki, ki so po stopnji sorodstva enako oddaljeni od zapustnika in vsi njihovi potomci. Po zakonu se dedovanje zakljui s tretjo parentelo. Med parentelami velja izkljunost: sorodniki iz parentele, ki je po stopnji sorodstva bolj oddaljena od zapustnika, ne morejo dedovati, e obstaja kaken sorodnik iz blinje parentele. Linijo predstavlja skupina sorodnikov, ki izhajajo od skupnega prednika. Med sorodniki, ki sestavljajo doloeno linijo, velja vstopna pravica (pravica reprezentance). e predstavnik linije ne deduje (ker ni preivel zapustnika, je dedno nevreden, se je odpovedal dediini), stopijo na njegovo mesto kot dedii njegovi potomci prve stopnje oziroma otroci; e ne deduje kaken otrok predstavnika linije, dedujejo njegovi otroci. Dedovanje na podlagi vstopne pravice ne pride v potev, e od dedovanja odpadli dedi nima potomcev ali pa ti ne morejo ali noejo dedovati po zapustniku. V takem primeru nastopi prirast (akrescenca): dedni dele odpadlega dedia priraste sodediem po razmerju njihovih dednih deleev. Dedovanje je mono v okviru treh dednih redov. Prvi dedni red: zapustnikovi potomci in njegov zakonec Drugi dedni red: zapustnikovi stari in njegov zakonec Tretji dedni red: zapustnikovi stari stari.
155

22. Odgovornost za zapustnikove dolgove! Za zapustnikove dolgove odgovarjajo zakoniti, oporoni in nujni dedii, ter tudi drava, ki ji sodie izroi zapuino brez dedia kot lastnino. Z dedovanjem kot univerzalno sukcesijo preidejo na dedia vsa premoenjska razmerja zapustnika, vse podedljive pravice in obveznosti, ki jih je imel zapustnik ob smrti. Tako kot pravice preidejo na dedia tudi obveznosti zapustnika ipso iure, brez posebnega pravnega akta, s katerim bi dedi obveznosti prevzel. Dedii zato odgovarjajo za zapustnikove dolgove, in to tudi tedaj, kadar bi zapustnik odgovornost izrecno izkljuil. Dedi, ki se je odpovedal dediini, ni odgovoren za zapustnikove dolgove (142/2 len ZD). Odgovornost dedia je omejena. Gre do viine vrednosti podedovanega premoenja, vendar odgovarja dedi s celotnim premoenjem, tako s podedovanim kot lastnim. Samo iz zapuine se poplaajo dolgovi zlasti tedaj, kadar se na zahtevo zapustnikovih upnikov dediina loi od dedievega premoenja (separatio bonorum).

IZPRAEVALCI: 1. RUDI TRAVS 2. NATAA LOINA 3. ANDREJA VIGELJ 4. MARIJA SOUVENT FERENAK 5. ANA BOI PENKO 6. VLADIMIR HORVAT 7. MARJAN FEGU 8. MAGDA MLA 9. ANTON BIZJAK 10. MARIJA BELE VATOVEC 11. IGOR STRNAD 12. TATJANA KAMENEK KRAJNC 13. TADEJA PRIMOI 14. KARMEN IRGOLI STROLIGO 15. VLAJ 16. JELKA VERTANIK ZADRAVEC 17. IRENA VETER 18. NEVENKA DJURKOVI 19. JOE ILC 20. MAJDA URH 21. JAN ZOBEC 22. MAGDA GOMBA GLUHAK 23. BREDA KOLARI LAH 24. MILAN MLINAR 25. SILVIJ INKOVEC 26. JELKA KURNIK 27. HEDVIKA VRATARI 28. VIREK 29. RUPEL 30. JOA VELKAVRH 31. ALE BUTALA

156