ZAKON O IZVREVANJU KAZENSKIH SANKCIJ NEURADNO PREIENO BESEDILO (ZIKS-1-NPB3)

SKUPNE DOLOBE 1. len (1) Po tem zakonu se izvrujejo kazenske sankcije ter drugi ukrepi, ki jih je izreklo sodie v kazenskem postopku. (2) Po dolobah tega zakona se izvrujejo tudi sankcije, varstveni in vzgojni ukrepi, izreeni v postopku o prekrku ali v kaknem drugem postopku, e ni z zakonom drugae doloeno. (3) Po dolobah tega zakona se izvruje tudi kazen zapora, ki jo je izreklo Mednarodno kazensko sodie, e je obsojenca napotilo na prestajanje zaporne kazni v Republiko Slovenijo skladno z doloili 103. lena statuta Mednarodnega kazenskega sodia (Zakon o ratifikaciji Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodia, Uradni list RS MP, t. 29/01). (4) Obsojenec, ki je napoten na prestajanje kazni zapora v smislu prejnjega odstavka, prestaja kazen zapora tako, kot jo je izreklo Mednarodno kazensko sodie. (5) Obsojenec, ki prestaja kazen zapora po sodbi Mednarodnega kazenskega sodia, polje pritobo, pronjo, predlog ali zahtevo za revizijo iz statuta Mednarodnega kazenskega sodia Mednarodnemu kazenskemu sodiu. Njegova pisanja se Mednarodnemu kazenskemu sodiu posreduje prek ministrstva, pristojnega za pravosodje. 2. len (1) Kazenska sankcija se izvri, ko postane odloba, s katero je sankcija izreena, pravnomona in ko za njeno izvritev ni zakonite ovire. (2) Samo izjemoma, kadar to zakon posebej doloa, se sme zaeti posamezna sankcija izvrevati, e preden postane odloba, s katero je izreena, pravnomona. 3. len (1) e sodie, ki je izdalo odlobo na prvi stopnji, ni samo pristojno za njeno izvritev, mora poslati overjen prepis odlobe s potrdilom o izvrljivosti pristojnemu sodiu v osmih dneh od dneva, ko postane odloba izvrljiva, oziroma v osmih dneh od dneva, ko jo prejme od sodia vije stopnje. (2) Izvritev kazenske sankcije se sme odloiti samo v primerih in ob pogojih, ki jih doloa zakon. 4. len

Med izvrevanjem kazenskih sankcij so obsojencu zagotovljene vse pravice dravljanov Republike Slovenije, razen tistih, ki so mu izrecno odvzete ali omejene z zakonom. 5. len Tisti, proti kateremu se izvri kazenska sankcija, ne plaa strokov za njeno izvritev, razen e z zakonom ni drugae doloeno. 6. len (1) Dravni organi, javni zavodi, gospodarske javne slube, organi lokalnih skupnosti in druge organizacije ali osebe, ki opravljajo na svojem delovnem podroju dejavnosti, pomembne tudi za izvrevanje posameznih kazenskih sankcij, morajo sodelovati z organi, ki so pristojni za izvrevanje teh sankcij. (2) Organi, ki so pristojni za izvrevanje kazenskih sankcij, sodelujejo z drugimi organizacijami, ki se ukvarjajo s tem podrojem. 7. len Upravne takse za vloge, uradna dejanja in odlobe v zvezi z izvrevanjem tega zakona doloa zakon, ki ureja upravne takse. 8. len (1) Odlobe, izdane na podlagi 12., 25., 26., 62., drugega odstavka 77., 79., 81., 82., 89., 95., 98., 107., 108., 113., 193., 206. in 236. lena tega zakona, se izdajajo skladno z zakonom, ki ureja sploni upravni postopek. (2) O dovoljenih pritobah zoper odlobe, ki jih izda na prvi stopnji Uprava Republike Slovenije za izvrevanje kazenskih sankcij (v nadaljnjem besedilu: uprava), odloa ministrstvo, pristojno za pravosodje. O zadevah, o katerih na prvi stopnji odloa direktor zavoda, odloa na drugi stopnji generalni direktor. (3) Organi, pristojni za odloanje o zadevah po dolobah prvega odstavka tega lena, odloajo v skrajanem postopku brez zaslianja strank. (4) Vpis odloitve v osebni nart na podlagi tega zakona nadomesti izdajo odlobe. Zoper odloitev, sprejeto v osebnem nartu, ima obsojenec pravico vloiti pritobo na generalnega direktorja uprave v roku osmih dni od seznanitve z odloitvijo. (5) Upravni postopek lahko vodi in odloa v upravnih zadevah iz 236. lena tega zakona delavec, ki ima najmanj srednjo strokovno izobrazbo. 9. len Republika Slovenija zagotavlja iz prorauna sredstva za: - izvrevanje kazenskih sankcij, - financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti na podroju penologije, - za zaposlovanje zaprtih oseb.

10. len Posamezni izrazi iz tega zakona imajo naslednji pomen: Osebni nart je pisni dogovor med obsojencem in zavodom o vseh pomembnih vsebinah in aktivnostih med prestajanjem kazni in predstavlja individualiziran nart prestajanja kazni in priprave na odpust vsakega obsojenca ter zajema vsa podroja ivljenja in delovanja med prestajanjem kazni in pripravo na odpust. V osebnem nartu morajo biti opredeljeni vsi cilji, dejavnosti, aktivnosti in akterji, ki bodo pripeljali do realizacije. Osebni nart obsojenca zajema obdobje samega prestajanja kazni in tudi obdobje po prestani kazni. Muenje je vsako dejanje, s katerim uslubenec javne slube ali druga oseba po ukazu ali pristanku uradne osebe z namenom, da bi dobila od te ali od tretje osebe obvestila ali priznanje, da osebo kaznuje za dejanje, ki ga je storila ali ga je osumljena, zaradi zastraevanja ali kaznovanja tretje osebe ali zaradi kaknega koli drugega razloga, ki temelji na diskriminaciji katerekoli vrste osebi, zoper katero se izvruje kazenska sankcija, hote povzroa hude telesne ali duevne boleine ali trpljenje. Ta pojem ne zajema boleine ali trpljenja, ki je neizogibna in nehotena posledica izvrevanja zakonite sankcije. Oji druinski lani so: zakonec oziroma oseba, s katero oseba, zoper katero se izvruje kazenska sankcija, ivi v ivljenjski skupnosti, sorodnik v ravni rti, sorodnik v stranski rti do drugega kolena, posvojenec, posvojitelj, oim, maeha, pastorek in pastorka. PRVI DEL IZVREVANJE KAZENSKIH SANKCIJ I. IZVREVANJE KAZNI I. P O G L A V J E KAZNI, IZREENE V KAZENSKEM POSTOPKU 1. oddelek Kazen zapora 11. len Kazni zapora in mladoletnikega zapora, uklonilni zapor ter kazni zapora, izreene po drugih predpisih, se izvrujejo v zavodih za prestajanje kazni zapora (v nadaljnjem besedilu: zavod). 12. len (1) Direktor zavoda lahko dovoli obsojencem, ki so bili obsojeni na kazen zapora do 36 mesecev, e niso bili obsojeni na kazen zapora zaradi storitve kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, e so osebnostno urejeni in so redno zaposleni ali se izobraujejo, da med prestajanjem kazni zapora e naprej ostanejo v svojem delovnem ali izobraevalnem razmerju in prebivajo doma, razen ob prostih dneh, praviloma na koncu tedna, ko morajo biti v zavodu.

(2) Direktor zavoda dovoli prestajanje kazni zapora iz prejnjega odstavka na pronjo obsojenca ali na predlog zavoda, ko obsojenec kazen zapora nastopi v zavodu. (3) e se ugotovi, da obsojenec kakorkoli zlorablja nain prestajanja kazni zapora iz prvega odstavka tega lena, direktor zavoda nemudoma odloi, da obsojenec prestaja kazen v zavodu. (4) Zoper odlobo iz drugega in tretjega odstavka tega lena je dovoljena pritoba. 12.a len (1) Kazen zapora do devetih mesecev, ki jo sodie s sklepom nadomesti s hinim zaporom, prestaja obsojenec v poslopju, v katerem stalno ali zaasno prebiva, oziroma v javni ustanovi za zdravljenje ali oskrbo, v kateri je nameen. (2) Sodie polje sklep o nadomestnem hinem zaporu tudi zavodu za prestajanje kazni, v katerega bi bil obsojenec sicer napoten, ter policijski postaji na obmoju, kjer se izvaja hini zapor. (3) Sodie lahko obsojencu v hinem zaporu omeji ali prepove stike z osebami, ki z njim ne prebivajo oziroma ga ne oskrbujejo. (4) Izvajanje hinega zapora nadzoruje sodie samo ali preko policije. Policija sme vsak as tudi brez zahteve sodia preverjati izvajanje hinega zapora, o morebitnih kritvah hinega zapora pa mora brez odlaanja obvestiti sodie. 13. len (1) Izvrevanje dela v splono korist, s katerim sodie nadomesti kazen zapora do dveh let, pripravi, vodi in nadzoruje center za socialno delo, pristojen po predpisih o socialnem varstvu (v nadaljnjem besedilu: pristojni center) v sodelovanju z obmonimi zavodi, pristojnimi za zaposlovanje. Dogovor o zaetku opravljanja nalog, ki ga sklenejo obsojenec, organizacija, pri kateri bo delo opravljal in pristojni center, se teje kot poziv za nastop kazni. (2) Pristojni center obvesti sodie, e obsojeni ne izpolnjuje nalog, ki izvirajo iz opravljanja dela v korist humanitarnih organizacij ali samoupravne lokalne skupnosti. (3) Samoupravne lokalne skupnosti so dolne zagotavljati delovne naloge in izvajalske organizacije za izvrevanje dela v splono korist. 14. len (1) Izvrevanje kazni zapora in mladoletnikega zapora mora biti organizirano tako, da obsojencu in mladoletniku nudi programe in aktivnosti za izboljanje kakovosti ivljenja in vejo socialno vkljuenost po prestani kazni. (2) Obsojenca je treba vzpodbujati in mu omogoiti, da aktivno sodeluje pri pripravi in izvajanju osebnega narta. (3) Obsojenca je treba seznaniti z ravnanji, s postopki in z aktivnostmi med izvrevanjem kazenskih sankcij. Opozoriti ga je treba, v kolikni meri utegnejo posamezne oblike posegati v njegove osebnostne pravice.

(4) Obsojenca, ki odkloni postopke iz prejnjega odstavka, je treba opozoriti na morebitne posledice zavrnitve teh postopkov. 15. len (1) Obsojencu, ki je zmoen za delo, je treba omogoiti delo v skladu z monostmi zavoda. Za obsojenca, ki ni sposoben za redno delo, mora zavod v okviru monosti zagotoviti delovno terapijo. (2) Delo obsojenca mora omogoiti ohranjevanje, pridobivanje in poveanje njegovih strokovnih sposobnosti, da bi se po prestani kazni lae vkljuil v ivljenje na prostosti. (3) Delo za obsojenca mora biti organizirano v okviru monosti zavoda po sodobnih tehnolokih in drugih postopkih, v kakrnih se enaka ali podobna dela opravljajo zunaj zavoda. 16. len (1) Obsojencu je treba skladno z monostmi zavoda in njegovimi sposobnostmi in interesi omogoiti, da med prestajanjem kazni pridobi znanja, zlasti pa da dokona osnovnoolsko obveznost in si pridobi poklic. Izobraevanje, opredeljeno v osebnem nartu, ima enak status kot delo. (2) Obsojencu je treba v zavodu skladno z monostmi omogoiti kulturno-izobraevalne dejavnosti, portno-rekreativne dejavnosti, spremljanje dogajanj doma in v svetu ter druge aktivnosti, ki so koristne za njegovo telesno in duevno zdravje. (3) Obsojencu se lahko za doseene rezultate pri izobraevanju dajejo ugodnosti, doloene s tem zakonom in drugimi predpisi. 17. len Minister, pristojen za pravosodje, podrobneje uredi izvrevanje kazni zapora. 1. Sprejem obsojencev Poziv obsojencem na prestajanje kazni 18. len (1) Obsojenca, ki je na prostosti, pozove na prestajanje kazni zapora okrono sodie, na obmoju katerega je sodie izdalo sodbo na prvi stopnji, takoj, najpozneje pa v osmih dneh po prejemu izvrljive odlobe. (2) Obsojenca, ki je v priporu, in obsojenca, ki je e na prestajanju kazni, pa je bil ponovno obsojen, razporedi na prestajanje kazni okrono sodie iz prejnjega odstavka. (3) Sodie, ki je izdalo sodbo na prvi stopnji, ukrene vse potrebno, da se najde obsojenec, ki je neznanega prebivalia.

(4) Pri odloitvi o tem, v kateri zavod polje obsojenca, sodie upoteva spol, starost, vrsto in viino izreene kazni, ter pri zaitenih osebah po zakonu, ki ureja zaito pri, tudi ukrepe v programu zaite. (5) e je obsojencu izreena kazen zapora do petih let, lahko sodie glede na okoliine primera odredi, da jo prestaja v odprtem oddelku. e je obsojencu izreena kazen zapora do osmih let, pa lahko sodie glede na okoliine primera odredi, da jo prestaja v polodprtem oddelku. 19. len (1) Obsojencu, ki je v hinem priporu, polje okrono sodie, na obmoju katerega prestaja hini pripor, nalog, da takoj, najpozneje pa v 24 urah od prejema naloga, nastopi kazen zapora v doloenem zavodu. (2) Glede izvritve kazni zapora obsojencu, ki je v hinem priporu, se smiselno uporabljajo tudi dolobe od drugega do petega odstavka 20. lena tega zakona. 20. len (1) V pozivu za nastop kazni zapora se doloi dan, ko mora obsojenec nastopiti kazen, in zavod, v katerem mora nastopiti kazen. Dan nastopa kazni v zavodu mora biti doloen tako, da ostane obsojencu od prejema poziva do nastopa kazni najmanj osem dni, vendar ne ve kot en mesec. (2) e obsojenec doloenega dne ne nastopi kazni, obvesti zavod o tem sodie, ki ga je pozvalo na prestajanje kazni. e sodie ugotovi, da je bil poziv za nastop kazni obsojencu pravilno vroen ali e iz okoliin izhaja, da se obsojenec izmika vroitvi poziva, odredi privedbo. (3) Ne glede na dolobe prvega odstavka tega lena, lahko sodie odredi privedbo obsojenca, e posebne okoliine kaejo na nevarnost, da bo pobegnil. (4) e privedba ne uspe, e obsojenec sodiu ni sporoil spremembe svojega naslova oziroma prebivalia ali e ni mogoe ugotoviti, kje se obsojenec nahaja, odredi sodie tiralico. (5) Zaetek prestajanja kazni se teje od dneva zglasitve, v primerih iz prejnjega odstavka pa od dneva, ko je obsojenec priveden v zavod. (6) Dolobe tega lena o privedbi ne veljajo za obsojence, ki se jim poziv za prestajanje kazni dostavlja v tujino. 21. len O nastopu kazni obsojenca, ki je tuji dravljan ali oseba brez dravljanstva, je treba obvestiti konzularne organe njegove drave oziroma uradno organizacijo, ki po pravilih mednarodnega prava varuje njegove koristi. 22. len

(1) Obsojenec ima pravico do brezplane vozovnice, e so mu za nastop kazni potrebna medkrajevna prevozna sredstva. (2) Stroke privedbe na prestajanje kazni plaa obsojenec. Plailni nalog o plailu strokov privedbe izda organ, ki je privedbo izvril. Zoper plailni nalog je dopustno na organ, ki je izdal plailni nalog, v roku osmih dni od vroitve vloiti ugovor le iz razloga napane odmere strokov. O ugovoru odloi organ, ki je izdal plailni nalog. Obseg sredstev, ki naj jih obsojenec povrne, se doloi s smiselno uporabo dolob zakona, ki ureja kazenski postopek. 23. len (1) Zahtevo za oddajo v zavod pred pravnomonostjo sodbe da obdolenec, ki je v priporu, pisno ali ustno na zapisnik pri sodiu, ki je izreklo sodbo. (2) Obdolenec, ki se odda v zavod po dolobi prejnjega odstavka, je glede pravic in dolnosti, doloenih v tem zakonu in na njegovi podlagi izdanih predpisih, izenaen z drugimi obsojenci. Ugodnosti se lahko omejijo, e to narekujejo razlogi, zaradi katerih je odrejen pripor. Pred odloitvijo o zahtevi ga mora sodie o tem pouiti. Pouk se vnese v zapisnik. (3) e sodie ugodi zahtevi obdolenca, polje odlobo in en izvod sodbe prve stopnje sodiu, pristojnemu za izvritev. 24. len (1) Obsojencu, ki je na prostosti, se sme na njegovo pronjo ali z njegovo privolitvijo na pronjo ojih druinskih lanov, rejnika in skrbnika ali na predlog pristojnega centra odloiti izvritev kazni zapora: 1. e zaradi huje bolezni ni zmoen nastopiti kazni; 2. e v njegovi oji druini kdo umre ali je huje bolan in je nujno potrebna obsojeneva pomo; 3. e mu je potrebna odloitev, da bi lahko opravil ali dokonal neodloljiva poljska ali sezonska dela ali dela, ki jih je povzroila naravna nesrea ali kakna druga nesrea, pa v svoji druini nima za delo drugih sposobnih lanov; 4. e mora opraviti doloeno delo, ki ga je zael, in bi nastala obutneja koda, e ga ne bi opravil; 5. e mu je potrebna odloitev, da kona olo ali opravi izpit, za katerega se je pripravljal; 6. e je odloitev potrebna, da obsojenec poskrbi za varstvo in vzgojo otrok ali v primerih, ko bi se lahko bistveno poslabale bivanjske razmere njegove druine, o emer da mnenje pristojni center, na obmoju katerega prebiva obsojeneva druina; 7. e so skupaj z njim obsojeni njegov zakonec ali drugi lani skupnega gospodinjstva ali e prestajajo kazen in bi bilo ogroeno preivljanje starih, bolnih ali mladoletnih druinskih lanov, e bi vsi obsojeni hkrati prestajali kazen zapora; 8. e ima obsojenka otroka, ki e ni star eno leto, ali e je obsojenka nosea in do poroda ni ostalo ve kot pet mesecev, ali e ima otroka, ki e ni star dve leti, in zahtevajo posebni zdravstveni, socialni ali drugi razlogi, da sama skrbi zanj; 9. e mu je potrebna odloitev, da dokona program zdravljenja odvisnosti, v katerega je vkljuen in bi njegova prekinitev ogrozila uspeno dokonanje programa, e to predlaga pristojni center.

(2) Izvritev kazni se v primeru iz 1. toke prejnjega odstavka lahko odloi, dokler traja bolezen, v primerih iz 2., 3., 4. in 6. toke skupaj najve za tri mesece, v primerih iz 5. in 7. toke najve za est mesecev, v primerih iz 8. toke pa, dokler otrok ne dopolni enega leta oziroma dveh let starosti, v primerih iz 9. toke prejnjega odstavka pa najve za dve leti. V primeru iz 1. toke prejnjega odstavka je obsojenec dolan vsak mesec predloiti sodiu zdravniko potrdilo o nezmonosti za prestajanje kazni. (3) Izvritev kazni iz razloga po 1. toki prvega odstavka tega lena se lahko odloi tudi po uradni dolnosti. 25. len (1) Pronjo za odloitev izvritve kazni zapora je treba vloiti v treh dneh po prejemu poziva za nastop kazni. e nastane razlog za odloitev pozneje, lahko vloi obsojenec pronjo tudi po tem roku, vendar pred dnevom, ko bi se moral zglasiti na prestajanju kazni. (2) Pronji je treba priloiti tudi dokaze o razlogih za odloitev. (3) O pronji za odloitev izvritve kazni odloa sodnik, ki vodi zadeve izvrevanja kazni zapora. Odlobo je treba izdati v osmih dneh od prejema pronje. Preden izda odlobo, lahko sodie s potrebnimi preverjanji ugotovi dejstva, ki jih prosilec navaja v pronji. Do izdaje odlobe o pronji se zaetek prestajanja kazni odloi. (4) e sodie ugodi pronji za odloitev izvritve kazni, polje en izvod odlobe zavodu, v katerem bi moral obsojenec nastopiti prestajanje kazni. (5) e je pronja vloena pred vroitvijo poziva, po izteku roka iz prvega odstavka tega lena ali e pronji niso priloena dokazila, da je razlog za odloitev nastal pozneje, sodie pronjo s sklepom zavre. 26. len (1) Zoper odlobo, izdano na podlagi tretjega in petega odstavka prejnjega lena, je dovoljena pritoba na vije sodie v treh dneh od vroitve odlobe. Pritoba zadri izvritev kazni, razen pritobe zoper odlobo, s katero je bila pronja za odloitev kazni zavrnjena, ker je bila vloena ponovno iz istih odloitvenih razlogov, oziroma zavrena, ker je bila vloena po preteku predpisanega roka. (2) e ima obsojenec pooblaenca, vroi sodie odlobe in druga pisanja pooblaencu. (3) Vije sodie je dolno izdati odlobo o pritobi v treh dneh od dneva prejema pritobe. (4) e je bila pritoba iz prvega odstavka tega lena zavrnjena oziroma zavrena, mora obsojenec nastopiti kazen zapora prvi delovni dan po vroitvi odlobe. Vloitev nove pronje za odloitev izvritve kazni zapora v tem terminu ne povzroi zadranja zaetka prestajanja kazni. 27. len (1) Kadar zahteva pristojni dravni toilec na podlagi pooblastila, ki mu ga daje zakon, odloitev izvritve kazni zapora, lahko pristojno sodie odloi, da obsojenca ne klie na

prestajanje kazni; e ga je e poklicalo, pa e ni pretekel rok, v katerem bi se moral zglasiti v zavodu, lahko izda predsednik pristojnega sodia odlobo o odloitvi izvritve kazni. Zoper to odlobo ni pritobe. (2) Odloitev izvritve kazni iz prejnjega odstavka traja v takem primeru toliko asa, dokler ne sporoi dravni toilec pristojnemu sodiu, da lahko zane z izvrevanjem kazni oziroma dokler ni izdana nova sodna odloba. 28. len (1) Pristojno sodie mora po uradni dolnosti paziti na to, ali ni nastopilo zastaranje izvritve kazni. e ugotovi, da se izreena kazen ne sme ve izvriti zaradi zastaranja, izda sodnik, ki vodi zadeve izvrevanja kazni zapora, sklep, s katerim ugotovi zastaranje izvritve kazni. e zavod meni, da je doloenemu obsojencu izvritev kazni zastarala, mora to sporoiti pristojnemu sodiu. (2) Sklep iz prejnjega odstavka se vroi pristojnemu dravnemu toilstvu in zavodu, v katerem bi moral obsojenec prestajati kazen zapora. (3) e se ugotovi, da se izreena kazen ne more izvriti zaradi smrti obsojenca, izda sodnik iz prvega odstavka tega lena o tem sklep. (4) e nastane dvom o dovoljenosti izvrbe, polje sodnik, ki vodi zadeve izvrevanja kazni zapora, vse spise sodiu, ki je sodilo na prvi stopnji. Sprejem obsojenca v zavod 29. len (1) Ko obsojenec nastopi kazen, je treba ugotoviti njegovo istovetnost, ga fotografirati, mu vzeti prstne odtise, bris ustne sluznice in druge biometrine podatke, zapisati njegov osebni opis ter opraviti zdravniki pregled. (2) Ob sprejemu v zavod je treba obsojenca seznaniti s hinim redom, z omejitvami pravic oziroma dolnostmi, ki jih ima med prestajanjem kazni, z nainom uveljavljanja njegovih pravic in z disciplinskimi kaznimi, ki se lahko izreejo zoper njega, ter z ugodnostmi, ki jih je lahko deleen. (3) Zavod mora nameniti posebno pozornost obsojencem v sprejemnem obdobju. V sprejemnem obdobju se opravljajo vse aktivnosti in postopki, ki so potrebni za ustrezno vkljuitev obsojencev v ivljenje v zavodu in izdelavo osebnega narta obsojenca, ki mora upotevati tudi varnostne razloge. (4) Pri zaitenih osebah po zakonu, ki ureja zaito pri, mora zavod ob sprejemu obsojenca in sestavi osebnega narta upotevati odloitve komisije, pristojne za zaito ogroenih oseb, in sodelovati z enoto, pristojno za zaito ogroenih oseb. 30. len (1) Za obsojenca se ob prihodu na prestajanje kazni lahko doloi poseben reim, ki traja najve 30 dni. V sprejemnem obdobju se spoznava njegova osebnost, zdravstveno stanje,

delovne in une sposobnosti in druge okoliine, pomembne za obravnavo obsojenca ter za njegovo pravilno razvrstitev. Ob zakljuku sprejemnega obdobja se z obsojencem sklene pisni dogovor o osebnem nartu. e obsojenec odkloni podpis, ne more biti deleen ugodnosti, kar pa ne velja za pravice, ki so mu zagotovljene po zakonu. (2) Za preuitev osebnosti po prejnjem odstavku se posamezni obsojenci z njihovo privolitvijo lahko poljejo v specializirane organizacije, kjer lahko ostanejo najve tri mesece. 30.a len (1) Zavod za prestajanje kazni oziroma prevzgojni dom prijavi obsojenca ali druge osebe, ki so nastopile kazen zapora ali so bile sprejete v zavod, skladno z zakonom, ki ureja prijavo prebivalia. (2) Obsojence ali druge posameznike, ki so nastopili kazen zapora ali bili v zavode sprejeti pred uveljavitvijo zakona iz prejnjega odstavka, zavod prijavi v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona. Zbirke podatkov o obsojencih in varstvo osebnih podatkov 31. len Zaradi uresnievanja zakonitega in strokovnega izvrevanja kazenskih sankcij zavod zbira, obdeluje, shranjuje in vodi zbirko podatkov o obsojencih na prestajanju kazni zapora (v nadaljnjem besedilu: upravljalec zbirke podatkov). 32. len Zbirka podatkov iz prejnjega lena obsega: - podatke o identiteti obsojenca in o njegovem osebnem stanju; - podatke o ojih druinskih lanih obsojenca; - podatke o sodni odlobi, ki jo je treba izvriti oziroma ki se izvruje; - podatke o obsojencu, ki se zbirajo med prestajanjem kazni zapora. 33. len Podatki o identiteti obsojenca in o njegovih osebnih stanjih obsegajo: - ime in priimek obsojenca, - enotno matino tevilko, - osebno fotografijo, - prstne odtise, podatke o DNK profilu osebe in druge biometrine podatke, - osebni opis, - rojstne podatke, - podatke o dravljanstvu, - podatke o prebivaliu, - podatke o splonem zdravstvenem stanju ob sprejemu v zavod in morebitni invalidnosti. 34. len Podatki o ojih druinskih lanih obsojenca obsegajo: - podatke, ki se nanaajo na druinsko razmerje,

- tevilo druinskih lanov, - spol in starost druinskih lanov, - podatki o preskrbljenosti druinskih lanov. 35. len Podatki o sodni odlobi, ki jo je treba izvriti, obsegajo: - naslov sodia, ki je sodbo izreklo, opravilno tevilko in datum sodbe, - vrsto kaznivega dejanja, - vrsto in viino kazni, - datum nastopa kazni in iztek kazni, - morebitne prejnje kazni, - pravno podlago za odpust s prestajanja kazni zapora. 36. len Podatki o obsojencu, ki se zbirajo med izvrevanjem kazni zapora in se uporabljajo pri izdelavi in dopolnjevanju osebnega narta obsojenca, obsegajo: - podatke o osebnosti in vedenju obsojenca, - podatke o ukrepih in sklenjenih dogovorih z obsojencem v osebnem nartu in glede priprave na ivljenje po prestani kazni, - podatke o doseenih rezultatih njegove obravnave med izvrevanjem kazni zapora, - podatke o ukrepih in dosekih na podroju priprave na odpust, - podatke, ki se nanaajo na druinski status (samski, poroen, vdovec, dalj asa trajajoa ivljenjska skupnost), - podatke, ki se nanaajo na stanovanjske, bivalne in druinske razmere, - podatke o izobrazbi in pridobljenih znanjih, - podatke o dosedanjih zaposlitvah, - podatke o socialnem in ekonomskem stanju, o plai pred nastopom kazni zapora, drugih prejemkih, lastnitvu nepreminin in obveznostih preivljanja, - podatke o samomorilni ogroenosti, - fotografijo iz 29. lena tega zakona, - osebni opis, - podatke o kazenskih postopkih, ki teejo pri sodiih zaradi utemeljenega suma storitve kaznivih dejanj pred nastopom kazni zapora in po njem, - podatkih o odprtih kazenskih postopkih in pravdnih postopkih, v katerih je bilo odloeno o kodi glede kaznivega dejanja. 37. len (1) Upravljalec zbirke podatkov oziroma oseba, ki jo upravljalec pooblasti, zbira podatke za zbirke podatkov o obsojencih iz lenov od 32. do 36. tega zakona neposredno od obsojenca, na katerega se nanaajo, od drugih oseb pa le tedaj, e obsojenec pisno privoli. (2) Ne glede na dolobo prejnjega odstavka se podatki o obsojencu, kadar je to mogoe, zbirajo pri pravosodnih organih, policiji in drugih dravnih organih, javnih zavodih, pristojnih centrih ter organih lokalne samouprave. 38. len (1) Osebni podatki iz zbirke podatkov o obsojencih se shranjujejo in uporabljajo, dokler je

obsojenec na prestajanju kazni zapora. Po prestani kazni ali odpustu obsojenca s prestajanja kazni zapora se podatki arhivirajo in se hranijo trajno. (2) Dostop do podatkov iz prejnjega odstavka je dopusten le upravljalcu zbirke podatkov oziroma osebi, ki jo upravljalec pooblasti, osebam, ki so pooblaene za nadzor nad delom zavodov, in osebi, na katero se podatki nanaajo. (3) Ugotovitve, ki se zbirajo med izvrevanjem kazni zapora, niso dostopne osebi, na katero se nanaajo, e bi seznanitev s temi ugotovitvami lahko negativno vplivala na delo z njo. (4) Podatki iz prvega in tretjega odstavka tega lena so po zakonski rehabilitaciji dostopni le osebi, na katero se ti podatki nanaajo. 39. len (1) Osebne podatke iz zbirke podatkov o obsojencih lahko uporabljajo pooblaeni delavci uprave in ministrstva, pristojnega za pravosodje, za izvrevanje z zakonom doloenih nalog. Delavci uprave so dolni varovati kot uradno tajnost podatke o obsojencih, za katere zvedo pri opravljanju uradnih dolnosti. (2) Upravljalec zbirke podatkov obsojencev posreduje drugim uporabnikom podatke iz te zbirke, e so za njihovo uporabo pooblaeni z zakonom ali na podlagi pisne privolitve ali zahteve posameznika, na katerega se podatki nanaajo. 40. len (1) Uprava vodi centralno evidenco o osebah na prestajanju kazni zapora. (2) Podatke za centralno evidenco iz prejnjega odstavka posredujejo upravi upravljalci zbirke podatkov in drugi organi v skladu z zakonom. Upravi se, skladno z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, zakonom, ki ureja sploni upravni postopek, in zakonom, ki ureja davni postopek, za izvajanje njenih nalog in pooblastil iz prvega odstavka tega lena, omogoi neposreden elektronski dostop do evidenc prekrkov, kazenske evidence, pravdnega vpisnika, kazenskega vpisnika in vpisnika prekrkovnih zadev na sodiih, do vpisnikov na dravnih toilstvih, do evidenc socialnih transferov, evidenc davne uprave, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Centralnega registra prebivalstva in vseh drugih evidenc dravnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, ki se vodijo v elektronski obliki. (3) Centralna evidenca razvida oseb iz prvega odstavka tega lena vsebuje podatke iz lenov od 32. do 36. tega zakona. (4) Skladno z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in zakonom, ki ureja sploni upravni postopek, je upravljavcu zbirke podatkov oziroma osebi, ki jo upravljavec pooblasti, osebam, ki so pooblaene za nadzor nad delom zavodov, sodiu, dravnemu toilstvu ter policiji glede kazenskega postopka, ki tee zoper obsojeno osebo, za izvajanje njihovih nalog in pooblastil, povezanih s pregonom storilcev kaznivih dejanj ter z vodenjem kazenskega postopka, o osebah na prestajanju kazni zapora dopusten neposredni elektronski dostop do naslednjih podatkov iz centralne evidence: - ime in priimek,

- EMO, - rojstni podatki, - stalno ali zaasno prebivalie, - dravljanstvo, - zavod, kraj prestajanja kazni, - izrek, nastop in iztek kazni oziroma predviden odpust. (5) Dostop do podatkov iz prejnjega odstavka je dopusten tudi osebi, na katero se podatki nanaajo. (6) Uprava zagotavlja in je odgovorna za vzpostavitev, razvoj in delovanje elektronskega poslovanja v zavodih in v upravi v skladu z dolobami zakona, ki ureja upravni postopek. 41. len Minister, pristojen za pravosodje, podrobneje predpie nain zbiranja podatkov in vodenja zbirke podatkov po tem zakonu, kakor tudi postopek za ugotavljanje negativnega vpliva podatkov, ki v smislu tretjega odstavka 38. lena tega zakona niso dostopni osebi, na katero se nanaajo. 2. Poloaj obsojencev Prostori in prehrana 42. len (1) Prostori, v katerih prebivajo obsojenci, morajo ustrezati zdravstvenim, higienskim zahtevam in omogoati realizacijo osebnega narta. (2) Obsojenca se razporedi v enoposteljno sobo skladno s prostorskimi monostmi zavoda. Skupne spalnice obsojencev imajo najve osem postelj. (3) Obsojencu je skladno z monostmi zavoda ter na njegovo eljo mogoe dodeliti samsko sobo. (4) Obsojenca, ki je zaitena oseba po zakonu, ki ureja zaito pri, se razporedi ob upotevanju odloitev komisije, pristojne za zaito ogroenih oseb, in v sodelovanju z enoto, pristojno za zaito ogroenih oseb. 43. len Obsojencu je treba omogoiti, da prebiva vsak dan najmanj dve uri na prostem. 44. len Obsojenec dobiva hrano, ki zadoa za ohranitev njegovega zdravja in popolne telesne sposobnosti. Delo obsojencev 45. len

Obsojencu, ki med prestajanjem kazni zapora dela polni delovni as in med delom neopravieno ne izostaja z delovnega mesta ve, kot je razlog za prenehanje delovnega razmerja po splonih predpisih, oziroma ki pri delu dosega glede na svoje sposobnosti primeren uspeh, je treba zagotoviti vse pravice iz dela po splonih predpisih, e ni z zakonom drugae doloeno. 46. len (1) Preden se obsojenca razporedi na delo v zavodu ali zunaj njega, ga mora zavod poslati na zdravniki pregled. (2) Zdravniki pregled iz prejnjega odstavka se lahko opusti, e je bil obsojenec pred nastopom kazni v delovnem razmerju in e od prekinitve delovnega razmerja ni preteklo ve kot est mesecev. (3) Na specialni zdravniki pregled, s katerim se ugotavlja zdravstveno in psihofizino stanje, mora zavod obsojenca poslati, preden je razporejen na delo z vejo nevarnostjo pokodb ali zdravstvenih okvar. (4) Med opravljanjem dela iz prejnjega odstavka je treba obsojenca poiljati tudi na obdobne zdravstvene preglede, pri katerih se ugotavlja, ali e izpolnjuje posebne zdravstvene in psihofizine pogoje za delo z vejo nevarnostjo pokodb ali zdravstvenih okvar. (5) Zdravstveni pregledi iz tega lena se opravljajo po splonih predpisih. 47. len Stroke za zdravstvene storitve iz prejnjega lena plaa zavod oziroma sklenitelj pogodbe o delu. 48. len Obsojenec se razporedi na delo v skladu z njegovimi duevnimi in telesnimi sposobnostmi in monostmi zavoda. V okviru monosti zavoda se pri razporeditvi na delo upotevajo tudi elje obsojenca. 49. len (1) Obsojencu, ki se ola ali se izobrauje po verificiranih programih za pridobitev stopnje izobrazbe in obenem dela, lahko direktor zavoda skraja delovni as in prizna druge pravice iz tudija ob delu. (2) Odloitev o skrajanju delovnega asa in priznanju drugih pravic iz tudija se zapie v obsojenev osebni nart. 50. len Obsojenca, ki je s storitvijo kaznivega dejanja zlorabil svoj poklic, dejavnost ali dolnost ali mu je izreen varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica, ni mogoe razporediti na tako delo v zavodu ali zunaj njega.

51. len Izven rednega delovnega asa je dovoljeno obsojenca zaposliti najve dve uri na dan z deli, ki so potrebna, da se ohrani istoa in red za normalno ivljenje v zavodu. 52. len (1) Obsojenec dela v gospodarskih dejavnostih zavoda, na delih, potrebnih za normalno poslovanje zavoda, ali v okviru delovne terapije. (2) Obsojenec lahko dela tudi zunaj zavoda pri pravnih ali fizinih osebah, e je to skladno z osebnim nartom. 53. len O delu obsojenca zunaj zavoda sklene zavod z delodajalcem pogodbo, v kateri se podrobneje doloijo pogoji dela in medsebojne pravice in obveznosti. 54. len (1) Osnova za izraun plaila za delo obsojencev je 25 odstotkov osnove za obraun plae orientacijskega delovnega mesta v sistemu pla javnega sektorja. (2) Kolinike za doloitev osnovnih plail ter kriterije in merila za ocenjevanje uspenosti in rezultatov dela predpie minister, pristojen za pravosodje, v soglasju z ministrom, pristojnim za delo. Pri oblikovanju kriterijev in meril se upoteva kakovost in koliina opravljenega dela, obsojenev prispevek k zmanjanju strokov proizvodnje, zahtevnost in teavnost dela ter delovne pogoje. (3) Obsojencu se za doseeni nadpovpreni oziroma podpovpreni uspeh pri delu v skladu z merili in kriteriji iz tega lena plailo za delo ustrezno povea oziroma zmanja. 55. len (1) Obsojenec, ki zaasno ni zmoen za delo, nima pravice do nadomestila med zaasno nezmonostjo za delo. (2) Med letnim poitkom dobiva obsojenec nadomestilo enako povprenemu plailu, ki ga je dobival za delo v rednem delovnem asu v zadnjih estih mesecih oziroma v asu, ko je delal, e je delal manj kot est mesecev. 56. len (1) Obsojenec, ki med prestajanjem kazni zapora dela, ima za vsak mesec dela s polnim delovnim asom pravico do dveh dni letnega dopusta. Po kriterijih, ki jih predpie minister, pristojen za pravosodje, obsojenec lahko dobi do est dni dodatnega letnega dopusta v enem letu, pri emer se upoteva stalnost in prizadevnost obsojenca pri delu. Obsojenec, ki je kazen zapora nastopil iz pripora, lahko za as, ko je v priporu delal, pridobi najve 30 dni letnega dopusta v letu, ko je nastopil kazen zapora. (2) e obsojenec med trajanjem letnega dopusta zboli, se mu ta as ne teje v letni dopust.

(3) Dopust mora obsojenec izkoristiti najpozneje eno leto po pridobitvi pravice. Odloitev o odmeri in izrabi letnega dopusta se zapie v obsojenev osebni nart. (4) e obsojenec preivlja svoj letni dopust v zavodu, ga preivi v posebnih prostorih zavoda. Reim v posebnih prostorih oziroma med letnim dopustom mora biti organiziran tako, da omogoa sprostitev, razvedrilo, rekreacijo in poitek, skladno z monostmi zavoda. 57. len (1) Zavod, v katerem obsojenec prestaja kazen, mora 20 odstotkov plaila za delo, ki ga prejme obsojenec, hraniti kot njegov obvezni prihranek. (2) Ko vsota prihranjenega denarja iz prejnjega odstavka dosee vrednost treh zneskov mesene denarne socialne pomoi, doloene po predpisih o socialnem varstvu, lahko obsojenec s presekom ravna kot s preostalim denarjem, ki ga dobi za nagrado. Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje 58. len (1) Obsojenci na prestajanju kazni zapora, mladoletnikega zapora in mladoletniki na prestajanju vzgojnega ukrepa oddaje v prevzgojni dom, ki so obvezno zavarovani po splonih predpisih o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, imajo pravico do zdravstvenih storitev po teh predpisih, razen pravic do proste izbire zdravnika, zdravnikaspecialista in zdravstvenega zavoda, zdravstvenega varstva v zvezi z dajanjem tkiv in organov za presaditev drugim osebam, zdravljenja in nege na domu, zdravljenja v tujini, zdravilikega zdravljenja, pogrebnine in posmrtnine ter povraila potnih strokov v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenih storitev. (2) Druinski lani zavarovane osebe iz prejnjega odstavka niso zavarovane osebe. 59. len (1) Vsak zavod mora imeti pogoje za zagotavljanje osnovne zdravstvene in zobozdravstvene dejavnosti. (2) teje se, da so pogoji iz prejnjega odstavka izpolnjeni, e imajo zavodske ambulante koncesijo za opravljanje javne slube v osnovni zdravstveni dejavnosti. (3) Osnovno zdravstveno dejavnost iz prejnjega odstavka opravlja zdravnik zdravstvenega zavoda ali zdravnik, ki se ukvarja z zasebno zdravstveno dejavnostjo, in medicinske sestre ter drugi zdravstveni delavci. (4) Izvajanje zdravstvene dejavnosti iz prejnjega odstavka ureja zavod z zdravstvenim zavodom oziroma zasebnimi zdravniki s pogodbo, medtem ko so zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci v delovnem razmerju v zavodu. (5) Zdravstvena dejavnost za obsojence se lahko opravlja tudi v ustreznih zdravstvenih ustanovah zunaj zavoda.

(6) O napotitvi obsojenca na zdravstveni pregled ali zdravljenje iz prejnjega odstavka odloa zdravnik, ki opravlja v zavodu zdravstveno dejavnost, o emer je dolan obvestiti direktorja zavoda. (7) e obsojenec zahteva zdravniko pomo oziroma zdravljenje, ki po oceni zdravnika, ki opravlja v zavodu zdravstveno dejavnost, ni potrebno, se mu to omogoi na njegove stroke. Ti stroki se mu povrnejo, e se pri specialistinih in drugih pregledih ugotovi, da je bilo zdravljenje potrebno. 60. len (1) Vsak zavod mora imeti bolniko sobo, v kateri bivajo in se zdravijo obsojenci. Bolnika soba mora biti opremljena skladno s splonimi predpisi. (2) Obsojenci iz vseh zavodov v Republiki Sloveniji, ki jih zaradi begosumnosti ali iz drugih upravienih razlogov ni mogoe zdraviti v splonih zdravstvenih zavodih ali v bolniki sobi posameznega zavoda, se lahko zdravijo v posebnih bolnininih prostorih enega izmed zavodov ali v ustrezno varovanem oddelku zdravstvenega zavoda. (3) O napotitvi na zdravljenje obsojenca iz prejnjega odstavka odloa zdravnik, ki v zavodu opravlja zdravstveno dejavnost, po predhodnem soglasju zdravnika, ki v zavodu iz prejnjega odstavka opravlja zdravstveno dejavnost. 61. len (1) Izbrana lekarna na obmoju, kjer je zavod, ima v zavodu prirono zalogo zdravil za potrebe zdravljenja obsojencev. (2) Prirona lekarna posluje v skladu s splonimi predpisi o lekarniki dejavnosti. 62. len (1) Obsojenkam, ki so nosee ali ki so rodile med prestajanjem kazni zapora, je zagotovljena ustrezna zdravnika nega in pogoji za nego otroka. Otrok sme ostati pri materi na njeno zahtevo do dopolnjenega prvega leta starosti, potem pa se odda v sporazumu z materjo otrokovemu oetu ali sorodnikom. e to ni mogoe ali ni v otrokovo korist, stori pristojni center potrebne ukrepe za varstvo in vzgojo otroka v skladu z dolobami zakona, ki ureja zakonsko zvezo in druinska razmerja. (2) Ne glede na dolobo prejnjega odstavka sme otrok ostati pri materi do dopolnjenega drugega leta starosti, e bo mati v tem asu prestala kazen ali e to zahtevajo posebni zdravstveni, socialni ali drugi razlogi. O tem odloi generalni direktor uprave. (3) Zoper odlobo je dovoljena pritoba. 63. len (1) Za obsojence, za katere se utemeljeno sumi, da so pod vplivom prepovedane droge, in za osebe, ki so vkljuene v program obravnave ali zdravljenja odvisnosti, se lahko opravi preizkus prisotnosti psihotropnih substanc na telesu ali v telesnih tekoinah.

(2) Obsojencem je potrebno omogoiti zaupno testiranje na okuenost s HIV in virusi hepatitisa obenem s svetovanjem pred testiranjem in po njem. Pokojninsko in invalidsko zavarovanje 64. len Pokojninsko in invalidsko zavarovanje obsojencev med prestajanjem kazni zapora se izvaja po splonih predpisih, e s tem zakonom ni drugae doloeno. 65. len (1) Obsojence, ki so obsojeni na kazen nad 30 dni zapora in med prestajanjem te kazni delajo s polnim delovnim asom ter pri tem dosegajo vsaj povpreni delovni uspeh, je zavod dolan pokojninsko zavarovati po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. (2) Obsojenci, ki se jim as, prebit v priporu, teje v kazen zapora in so v asu pripora delali skladno s prejnjim odstavkom, so za as pripora pokojninsko zavarovani, e so bili plaani prispevki. (3) teje se, da je obsojenec med prestajanjem kazni zapora ali med trajanjem pripora delal: - ko je opravljal delo pri proizvodni dejavnosti v zavodu, - ko je opravljal delo pri delodajalcu zunaj zavoda, - ko je bil redno zaposlen pri delih, potrebnih za normalno poslovanje zavoda. 66. len (1) Obsojenci so na prestajanju kazni zapora zavarovani za invalidnost in telesno okvaro, ki sta posledica poklicne bolezni ali nesree pri delu, pri poklicnem izobraevanju ali pri opravljanju dovoljenih dejavnosti. (2) Dovoljene dejavnosti v zavodu so tiste, ki se izvajajo po osebnem nartu obsojencev (portne, kulturne, prosvetne in podobne dejavnosti). (3) Obsojenci so med prestajanjem kazni zavarovani tudi za primer invalidnosti, ki je posledica nesree izven dela, nastale zaradi vije sile. (4) Kaj se teje za nesreo pri delu ali poklicno bolezen, se ugotavlja po splonih predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. 67. len (1) Pravice iz invalidskega zavarovanja po tem zakonu so: - pravica do invalidske pokojnine in pravica do poklicne rehabilitacije in zaposlitve z ustreznimi denarnimi nadomestili - za primer zmanjane ali izgubljene delovne zmonosti (invalidnost); - pravica do denarnega nadomestila - za primer telesne okvare; - pravica do druinske pokojnine - za primer smrti zavarovanega obsojenca. (2) e obsojenec meni, da ga zavod neopravieno ni prijavil v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, lahko vloi pritobo na ministrstvo, pristojno za pravosodje.

68. len Poklicna rehabilitacija se izvaja v okviru monosti v zavodih, z dovoljenjem generalnega direktorja uprave pa tudi v specializiranih zavodih za rehabilitacijo. 69. len Zavod zavaruje pri zavarovalni organizaciji obsojence med prestajanjem kazni zapora za primer smrti ali trajne izgube splone delovne zmonosti. Dopisovanje, sprejemanje obiskov in poiljk 70. len (1) Obsojenec sprejema pisanja od dravnih organov, organov lokalnih skupnosti, nosilcev javnih pooblastil in organizacij ter se obraa nanje z vlogami za varstvo svojih pravic in pravnih koristi preko zavoda v zaprtih kuvertah. (2) Obsojeni tuji dravljani se smejo obraati tudi na konzularne organe svoje drave ali drave, ki varuje njihove koristi. Osebe brez dravljanstva in begunci se smejo obraati na uradno organizacijo, ki po pravilih mednarodnega prava varuje njihove koristi. 71. len (1) Obsojencu je treba omogoiti neomejeno dopisovanje z ojimi druinskimi lani. Z drugimi osebami si lahko obsojenec dopisuje, e je to v skladu z njegovim osebnim nartom. O tem odloi direktor na njegovo pronjo. (2) Obsojenec prejema in poilja pisemske poiljke preko zavoda v zaprtih kuvertah. (3) Obsojencu je treba zagotoviti tajnost pisem in drugih obil. 72. len (1) Nadzor pisemskih poiljk je dopusten le, kadar gre za sum vnaanja ali iznaanja predmetov, ki jih obsojenec ne sme posedovati. Pregled se opravi tako, da pravosodni policist odpre pisemsko poiljko v navzonosti obsojenca, pri emer pravosodni policist ne sme brati vsebine pisma. (2) Nadzor poiljk iz prejnjega odstavka odredi direktor zavoda ali druga oseba, ki jo on pooblasti. (3) Minister, pristojen za pravosodje, s pravilnikom podrobneje uredi nadzor pisemskih poiljk iz prvega odstavka tega lena in doloi, katerih predmetov obsojenec ne sme imeti pri sebi. 73. len (1) Obsojencu je treba omogoiti, da ga najmanj dvakrat tedensko lahko obiejo oji druinski lani, rejnik in skrbnik. Z dovoljenjem direktorja zavoda ga smejo obiskati tudi druge osebe. Obiska ni mogoe omejiti na manj kot eno uro. Mladoletne osebe, ki niso oji

sorodniki, smejo biti na obisku samo v prisotnosti polnoletnega obiskovalca. Odloitev o obiskih drugih oseb se zapie v osebni nart obsojenca. (2) Obsojencu je treba omogoiti, da ga na njegovo zahtevo obie pooblaenec, ki ga zastopa v njegovih zadevah, strokovni delavec pristojnega centra oziroma svetovalec, e mu je bil doloen. (3) e je obsojenec tuj dravljan, oseba brez dravljanstva ali begunec, ima konzularni predstavnik njegove drave ali drave, ki varuje njegove koristi, oziroma predstavnik uradne organizacije, ki varuje koristi beguncev, pravico, da ga obiskuje. Ta pravica se sme odrei konzularnemu predstavniku samo, e se taka pravica odreka slovenskim konzularnim predstavnikom v dravi, ki ji pripada obsojenec. 74. len (1) Obiski obsojenca se opravljajo v primerno opremljenih notranjih ali zunanjih prostorih in so nenadzorovani in nadzorovani, pri emer se lahko nadzorovani obiski opravijo tudi za stekleno pregrado. O nainu obiska odloa direktor zavoda. Odloitev o obliki obiska se zapie v osebni nart obsojenca. (2) Obisk se lahko prekine le, e se obsojenec ali njegov obiskovalec neprimerno vedeta, motita druge ali e je ogroena varnost oseb ali zavoda. (3) Ob zaostrenih varnostnih razmerah ali dogodkih lahko direktor zavoda zaasno odredi, da se vsi obiski zavoda ali dela zavoda opravljajo za steklom ali da se zaasno ne izvajajo. (4) Zoper prekinitev iz drugega odstavka tega lena je dovoljena pritoba, ki ne zadri izvritve. 75. len (1) Obsojencu je treba omogoiti telefonske pogovore z ojimi druinskimi lani, pooblaencem, konzularnim predstavnikom oziroma predstavnikom uradne organizacije, ki varuje koristi beguncev, predstavnikom pristojnega centra in predstavnikom zavoda za zaposlovanje. (2) Obsojencu se lahko omogoi tudi telefonske pogovore z drugimi osebami. Odloitev o tem se zapie v njegov osebni nart. (3) Direktor lahko obsojencu prepove telefonske pogovore, e to narekujejo varnostni razlogi. Odloitev o prepovedi telefonskih pogovorov obsojencu se zapie v njegov osebni nart. (4) Stroke telefonskih pogovorov nosi obsojenec. (5) Obsojenci lahko uporabljajo tudi druge elektronske komunikacije (elektronska pota, svetovni splet, mobilna telefonija, faksimilna sporoila, glasovna pota, storitev SMS) pod pogojem, da izvajanje teh komunikacij ne ogroa varnosti v zavodu in izven njega. Podrobneje pogoje in tehnine monosti za uporabo teh sredstev predpie minister, pristojen za pravosodje.

(6) Direktor zavoda lahko v okviru izvajanja kazenskih sankcij ter vzdrevanja reda in discipline v zavodu odloi, da na podlagi potrebe po varnostnih ukrepih za zagotovitev varnosti zapornikov, zaporskega osebja in drugih oseb v zavodu ter varnosti premoenja in podatkov, uvede ukrepe varovanja s snemanjem in shranjevanjem telefonskih klicev in drugih elektronskih komunikacij. Pri uvedbi ukrepa varovanja ter snemanja in shranjevanja elektronskih komunikacij se smiselno uporabljajo dolobe zakona, ki ureja elektronske komunikacije, ki urejajo podroje zaite tajnosti, zaupnosti in varnosti elektronskih komunikacij ter hrambo podatkov o prometu elektronskih komunikacij. (7) Ukrep iz prejnjega odstavka se sme nanaati na zunanje telefonske in druge elektronske komunikacije. V primerih zunanjih elektronskih komunikacij mora biti oseba, ki hoe komunicirati z zavodom v primeru telefonskih klicev predhodno zvono obveena, da bo pogovor sneman, v primeru drugih komunikacij pa mora biti o tem predhodno obveena na drug primeren nain (objave na spletni strani uprave, opozorila v sistemu elektronske pote in podobno). 76. len (1) Obsojenec v zaprtem reimu lahko tirikrat letno sprejme poiljke s hrano, enkrat meseno poiljke s perilom in z osebnimi predmeti ter neomejeno poiljke s asopisi, z revijami oziroma s knjigami. (2) Obsojenci v polodprtem reimu lahko tirikrat letno sprejmejo poiljke s hrano, enkrat tedensko poiljke s perilom in z osebnimi predmeti ter neomejeno poiljke s asopisi, z revijami oziroma s knjigami. (3) Obsojenci v odprtem reimu lahko brez omejitev sprejemajo poiljke s hrano, perilom, z osebnimi predmeti in s asopisi oziroma knjigami. (4) Ob zaostrenih varnostnih razmerah ali dogodkih lahko direktor zavoda zaasno, vendar ne za ve kot 14 dni, omeji prejemanje poiljk s hrano, perilom in z osebnimi predmeti in s asopisi oziroma knjigami. (5) Obsojenec v zavodu praviloma ne sme imeti pri sebi denarja v gotovinski obliki. Podrobneje izvajanje tega odstavka predpie minister, pristojen za pravosodje, s pravilnikom. (6) Nadzor sprejetih poiljk opravljajo pravosodni policisti. (7) Zavod vodi evidenco paketov, ki jih prejme obsojenec. Ugodnosti obsojencev 77. len (1) Za aktivno prizadevanje in doseganje uspehov pri izpolnjevanju osebnega narta ter spotovanje hinega reda lahko direktor zavoda obsojencu podeli naslednje ugodnosti: - podaljan ali nenadzorovan obisk; - nenadzorovan obisk zunaj zavoda; - izhod iz zavoda s spremstvom pooblaene uradne osebe; - prost izhod iz zavoda, razen v okolje, kjer je storil kaznivo dejanje;

- prost izhod iz zavoda; - delna ali popolna izraba letnega dopusta zunaj zavoda; - do sedem dni neplaanega letnega dopusta letno; - dodatne ugodnosti znotraj zavoda. (2) Prost izhod iz zavoda se sme obsojencu dodeliti do petkrat meseno in sme trajati do 53 ur. Med prostim izhodom obsojenec ne sme zapustiti ozemlja Republike Slovenije. Izjemoma, kadar to zahtevajo osebne okoliine obsojenca, lahko odhod iz drave dovoli minister, pristojen za pravosodje. (3) Pri odloanju o dodelitvi posamezne vrste ugodnosti je treba poleg kriterijev iz prvega odstavka tega lena upotevati osebnost obsojenca, nevarnost pobega, vrsto in nain storitve kaznivega dejanja, nain nastopa kazni, mogoe odprte kazenske postopke, pa tudi druge okoliine, ki kaejo na monost zlorabe dodeljenih ugodnosti. Upotevati je treba tudi odziv okolja, kjer je bilo kaznivo dejanje storjeno, zlasti okodovancev. (4) e je obsojenec od dodelitve ugodnosti do njihove izrabe storil disciplinski prekrek ali se ni dral sprejetih dogovorov iz osebnega narta, se mu lahko ugodnost odvzame ali nadomesti z drugo vrsto ugodnosti. (5) Stroke izhoda iz zavoda s spremstvom pooblaene uradne osebe plaa obsojenec; e obsojenec brez svoje krivde nima sredstev, te stroke plaa zavod. (6) Ugodnosti iz tega lena podeljuje direktor zavoda po predhodnem mnenju strokovnih delavcev. (7) Obsojencu, ki prestaja kazen zapora po sodbi Mednarodnega kazenskega sodia, se zunajzavodske ugodnosti iz tega lena lahko na predlog direktorja zavoda dodelijo samo po predhodni odloitvi Mednarodnega kazenskega sodia. 78. len (1) Obsojencu, ki je nastopil kazen pred pravnomonostjo sodbe, ni mogoe dodeliti zunajzavodskih ugodnosti, dokler sodba ni pravnomona. (2) Obsojenec, ki mu je izreena kazen izgona tujca iz drave, praviloma ne more pridobiti zunajzavodskih ugodnosti. 78.a len (1) Obsojenci imajo pravico do duhovne oskrbe v skladu z zakonom, ki ureja versko svobodo. Vsebina in obseg duhovne oskrbe se lahko omejita le zaradi varnosti in ohranitve reda v zavodu. (2) Minister, pristojen za pravosodje, podrobneje predpie uresnievanje in izvajanje duhovne oskrbe obsojencev. Premeanje obsojencev in prekinitev prestajanja kazni 79. len

(1) Obsojenec se lahko premesti iz enega v drug zavod ali oddelek zavoda v Republiki Sloveniji, e je to potrebno za izvajanje osebnega narta ali delovnega programa zavoda oziroma, e to narekujejo razlogi varnosti ali interesi ohranitve reda in discipline v zavodu ali e to zaradi zagotavljanja varnosti obsojenca predlaga enota, pristojna za zaito ogroenih oseb, po zakonu, ki ureja zaito pri. (2) e je podan utemeljen sum, da je storil kaznivo dejanje, se lahko obsojenec zaasno premesti iz enega v drug zavod ali oddelek zavoda, e je to potrebno zaradi racionalneje izvedbe postopka. (3) O premestitvi iz prejnjih odstavkov za obsojenca, ki prestaja kazen zapora po sodbi Mednarodnega kazenskega sodia, se to nemudoma obvesti. 80. len (1) Obsojenca, ki prestaja kazen zapora v zavodu ali njegovem oddelku s strojim reimom, se med prestajanjem kazni zapora lahko premesti v zavod ali njegov oddelek s svobodnejim reimom, e se oceni, da ne bo zlorabil takega reima. (2) Obsojenca, ki zlorabi svobodneji reim zavoda ali njegovega oddelka ali za katerega narekujejo premestitev drugi utemeljeni razlogi, se premesti v zavod ali njegov oddelek s strojim reimom. (3) Premestitev v zavod ali oddelek s svobodnejim reimom se za obsojenca, ki prestaja kazen zapora po sodbi Mednarodnega kazenskega sodia, izvede le po pridobitvi ustreznega mnenja Mednarodnega kazenskega sodia. 81. len (1) Postopek za premestitev se zane na predlog direktorja zavoda ali enote, pristojne za zaito ogroenih oseb po zakonu, ki ureja zaito pri, ali na pronjo obsojenca oziroma njegovih ojih druinskih lanov, rejnika in skrbnika. (2) O premestitvi obsojenca v okviru istega zavoda odloa direktor zavoda potem, ko dobi mnenje vodje oddelka, o premestitvi iz enega zavoda v drugega pa generalni direktor uprave, ko dobi mnenje zavoda, v katerem obsojenec prestaja kazen zapora, in mnenje zavoda, v katerega naj bi bil obsojenec premeen. (3) Odloitev o premestitvi obsojenca v okviru istega zavoda na podlagi 80. lena tega zakona se zapie v obsojenev osebni nart. (4) e to narekujejo razlogi varnosti ali interesi ohranitve reda in discipline v zavodu, lahko o premestitvi odloi direktor zavoda, in sicer v soglasju z direktorjem zavoda, kamor se obsojenec premea, o emer obvesti generalnega direktorja. e med direktorjema ni doseeno soglasje, o premestitvi odloi generalni direktor. V nujnih primerih mora biti odloitev sprejeta v 48 urah. Zoper odloitev direktorja zavoda je dopustna pritoba na generalnega direktorja, zoper odloitev generalnega direktorja pa na ministrstvo, pristojno za pravosodje, in sicer v treh dneh. Pritoba ne zadri izvritve.

(5) e je obsojenec premeen na lastno pronjo ali pronjo njegovih ojih druinskih lanov, plaa stroke premestitve sam, sicer pa zavod, iz katerega je premeen. (6) Zoper odlobo o premestitvi je dovoljena pritoba. Pritoba zoper odlobo iz 79. lena tega zakona ne zadri njene izvritve. (7) Pronja za premestitev iz istih razlogov se lahko ponovi po preteku estih mesecev od dneva, ko je bilo odloeno o prejnji pronji. (8) Ob odloanju o premestitvi obsojenca, ki prestaja kazen zapora po sodbi Mednarodnega kazenskega sodia, se zaprosilo za mnenje Mednarodnemu kazenskemu sodiu posreduje prek ministrstva, pristojnega za pravosodje. 82. len (1) Direktor zavoda lahko po uradni dolnosti ali na pronjo obsojenca, njegovih ojih druinskih lanov, rejnika in skrbnika dovoli prekinitev prestajanja kazni. Pri prekinitvi prestajanja kazni se smiselno upotevajo enaki razlogi kot za odloitev izvritve kazni (prvi odstavek 24. lena tega zakona). Prekinitev sme trajati najve tri mesece; e je bila prekinitev dovoljena zaradi zdravljenja obsojenca, lahko traja prekinitev, dokler je potrebno zdravljenje. Prekinitev po uradni dolnosti sme izjemoma trajati tudi ve kot tri mesece. as prekinitve se ne vteje v prestajanje kazni. (2) e se med trajanjem prekinitve kazni ugotovi, da so prenehali razlogi, iz katerih je bila prekinitev dovoljena, poklie direktor zavoda obsojenca takoj na prestajanje kazni ne glede na rok, do katerega mu je bila prekinitev dovoljena. (3) Zoper odlobo iz tega lena je dovoljena pritoba. Pritoba zoper odlobo iz prejnjega odstavka ne zadri njene izvritve. (4) Pronja za prekinitev prestajanja kazni iz istih razlogov se lahko ponovi po preteku estih mesecev od dneva, ko je bilo odloeno o prejnji pronji. (5) Obsojencu, ki prestaja kazen po sodbi Mednarodnega kazenskega sodia, ni mogoe prekiniti prestajanja kazni, e ni tako odloilo Mednarodno kazensko sodie. Uveljavljanje in varstvo pravic obsojencev 83. len (1) Obsojenec, ki meni, da je bil podvren muenju ali drugim krutim oblikam nelovekega ali poniujoega ravnanja, lahko s predlogom zahteva sodno varstvo. (2) Predlog iz prejnjega odstavka je zavod dolan poslati tudi pristojnemu dravnemu toilcu. 84. len e je bila obsojencu zaradi ravnanja iz prvega odstavka prejnjega lena povzroena koda, lahko zahteva odkodnino v skladu z zakonom neposredno tudi od tistega, ki mu je povzroil kodo.

85. len (1) e gre za druge kritve pravic ali za druge nepravilnosti, za katere ni zagotovljeno sodno varstvo, ima obsojenec pravico pritoiti se generalnemu direktorju uprave. (2) e obsojenec ne dobi odgovora na svojo pritobo v 30 dneh od njene vloitve ali e ni zadovoljen z odloitvijo generalnega direktorja, ima pravico vloiti vlogo na ministrstvo, pristojno za pravosodje. (3) Obsojenec ima pravico pritoiti se zaradi kritve svojih pravic in zaradi nepravilnosti iz prvega odstavka tudi drugim organom, ki opravljajo nadzorstvo v zavodu. Red in disciplina a) Disciplinske kazni 86. len (1) Obsojenec se mora na prestajanju kazni zapora ravnati po hinem redu, pravilih o delovni disciplini in odredbah uradnih oseb. (2) Za ohranitev reda in discipline so dovoljene samo tiste omejitve, ki so potrebne za varnost in skupno ivljenje v zavodu. 87. len (1) Obsojenec se lahko disciplinsko kaznuje za disciplinske prestopke. Disciplinski prestopki so huji in laji. (2) Huji disciplinski prestopki so: - neizpolnitev ukaza uradne osebe, ki bi povzroila huje motnje v delovanju zavoda; - fizini napad na soobsojenca, delavca zavoda ali tretjo osebo; - izdelovanje ali vnaanje predmetov, primernih za napad, pobeg ali za storitev kaznivega dejanja in poskusa pobega; - pobeg s prestajanja kazni zapora; - zloraba dodeljenih ugodnosti; - posedovanje, vnaanje, skrivanje in razpeevanje alkoholnih pija in narkotikov ter drugih nedovoljenih predmetov; - naklepna kritev predpisov o varstvu pri delu, varstvu pred poarom, eksplozijo ali drugimi naravnimi nesreami; - povzroitev materialne kode, e je povzroena namenoma ali iz hude malomarnosti; - ukvarjanje s prekupevanjem; - posojanje denarja in medsebojno zadolevanje za oderuke obresti; - ponavljanje lajih disciplinskih kritev; - prisiljevanje, izvajanje psihinih in fizinih oblik pritiska nad drugimi in napeljevanje k temu. (3) Laje disciplinske prestopke doloi s pravilnikom minister, pristojen za pravosodje. 88. len

(1) Disciplinske kazni, ki se smejo izrei obsojencu za huje disciplinske prestopke, so: 1. razporeditev na drugo delo do treh mesecev, e je kritev storjena v zvezi z delom; 2. omejitev podeljevanja ugodnosti iz 77. lena tega zakona do treh mesecev, e je obsojenec zlorabil dodeljene ugodnosti; 3. omejitev sprejemanja poiljk do estih mesecev, e se v poiljki najdejo alkoholne pijae, prepovedana droga ali predmeti, ki so primerni za pobeg ali napad, ali mobilni telefon; 4. oddaja v samico do enaindvajset dni s pravico do dela; 5. oddaja v samico do tirinajst dni brez pravice do dela. (2) Za laje disciplinske prestopke se obsojencu lahko izree javni opomin. 89. len (1) e stori obsojenec v zavodu dejanje, ki ima vse znake kaznivega dejanja, zavod pristojnemu dravnemu toilstvu poda kazensko ovadbo. (2) e obstaja utemeljen sum, da je obsojenec med prestajanjem kazni zapora v zavodu storil kaznivo dejanje, lahko direktor zavoda odloi, da se tak obsojenec iz razlogov varnosti zaasno, najdlje do vroitve sodne odlobe, loi od drugih obsojencev. e pristojno sodie zahteva loitev obsojenca zaradi interesov preiskave, je direktor zavoda to dolan storiti. (3) Zoper odlobo iz prejnjih odstavkov je dovoljena pritoba. Pritoba zoper odlobo iz prejnjega odstavka ne zadri njene izvritve. 90. len (1) Disciplinske kazni izreka direktor zavoda ali oseba, ki jo za to pooblasti direktor zavoda, v dislociranih oddelkih pa vodja dislociranega oddelka ali oseba, ki jo za to pooblasti vodja dislociranega oddelka. (2) Disciplinska kazen oziroma javni opomin se ne sme izrei, e je od storitve disciplinskega prestopka preteklo ve kot est mesecev, izvriti pa ne, e je od izreka disciplinske kazni preteklo ve kot est mesecev. (3) Pri izrekanju disciplinskih kazni za huje disciplinske prestopke sme direktor zavoda oziroma vodja dislociranega oddelka odloiti izvritev izreene disciplinske kazni za as do estih mesecev. Direktor zavoda oziroma vodja dislociranega oddelka odloi izvritev disciplinske kazni, e oceni, da je mogoe priakovati, da bo pri obsojencu tudi brez izvritve disciplinske kazni doseen namen kaznovanja. (4) e obsojenec v asu, za katerega je bila odloena izvritev disciplinske kazni, znova stori huji disciplinski prestopek, se mu izree za oba prestopka ena sama disciplinska kazen. (5) Policijska postaja, ki v skladu z zakonom pridri obsojenca v asu korienja zunajzavodskih ugodnosti, ga po konanem postopku privede v najbliji zavod. 91. len (1) Disciplinska kazen oddaje v samico se ne sme izrei, e bi bilo z njeno izvritvijo ogroeno obsojenevo zdravje.

(2) Obsojenec, ki mu je izreena disciplinska kazen oddaje v samico, ima pravico do dveurnega sprehoda na prostem dnevno. 92. len (1) Disciplinski postopek se zane na obrazloen predlog za uvedbo disciplinskega postopka, ki ga poda vodja tiste notranje organizacijske enote zavoda, v kateri je bil prestopek storjen. Prijava se poda vodji notranje organizacijske enote zavoda oziroma vodji dislociranega oddelka. Predlog mora biti podan najpozneje v petih delovnih dneh od storitve oziroma odkritja disciplinskega prestopka in mora biti vroen obsojencu. Preden se obsojencu izree disciplinska kazen ali javni opomin, mu je treba omogoiti, da se izjasni o predlogu, ugotoviti je treba dejanski stan prestopka ter druge okoliine glede prestopka in osebnosti obsojenca, ki so potrebne za pravilno izbiro oziroma odmero kazni. (2) O izreeni disciplinski kazni se izda pisna odloba, ki se jo vroi obsojencu. 93. len (1) Zoper odlobo o izreeni disciplinski kazni je dovoljena pritoba. Pritoba zadri izvritev disciplinske kazni, razen javnega opomina in omejitve podeljevanja ugodnosti. (2) Zoper odlobo o izreeni disciplinski kazni se sme obsojenec pritoiti v treh dneh. O pritobi odloi v treh dneh minister, pristojen za pravosodje, ki odlobo potrdi, spremeni ali odpravi. 94. len Direktor zavoda lahko ustavi izvrevanje disciplinske kazni oddaje v samico pred iztekom izreene disciplinske kazni, e oceni, da je disciplinska kazen dosegla svoj namen. 95. len (1) Predmeti ali denar, ki so nastali, bili uporabljeni, namenjeni ali pridobljeni v zvezi z disciplinskimi prestopki iz drugega odstavka 87. lena tega zakona, se lahko obsojencu vzamejo. O odvzemu odloi direktor zavoda. Z odlobo o odvzemu direktor tudi odloi, ali naj se odvzeti predmeti vrnejo lastniku, uniijo ali pa shranijo in vrnejo obsojencu po odpustu iz zavoda. (2) Odvzeti denar se uporabi za pomo obsojencu po odpustu s prestajanja kazni. (3) Zoper tako odlobo je dovoljena pritoba. 96. len e obsojenec povzroi namenoma ali iz hude malomarnosti zavodu kodo, jo mora poravnati. Obstoj kode, okoliine, v katerih je koda nastala, koliko znaa in kdo jo je povzroil, ugotavlja komisija, ki doloi tudi rok za njeno povrnitev. Komisijo imenuje direktor zavoda. e obsojenec ne povrne kode, sproi zavod postopek za plailo odkodnine pred pristojnim sodiem.

97. len Obsojencu, ki sta mu izreena kazen zapora in kazen prepovedi vonje motornega vozila oziroma varnostni ali varstveni ukrep odvzema voznikega dovoljenja, med prestajanjem kazni zapora ni dovoljeno voziti tiste vrste oziroma kategorije motornega vozila, za katero mu je sodie izreklo prepoved vonje ali odvzem voznikega dovoljenja. b) Drugi ukrepi 98. len (1) Zoper obsojenca, ki ogroa ivljenje ali zdravje drugih, se sme odrediti, da prestaja kazen loeno od drugih obsojencev. Le izjemoma sme tak obsojenec pod nadzorstvom delati skupaj z drugimi obsojenci. (2) Zoper obsojenca, ki v tolikni meri ovira delo in ivljenje v zavodu, da so redni disciplinski ukrepi zoper njega neuspeni, se sme odrediti osamitev v prostih urah. (3) Ukrepe iz prejnjih odstavkov odreja generalni direktor uprave na predlog direktorja, ko dobi mnenje zdravnika. (4) Izvrevanje ukrepov osamitve iz prvega in drugega odstavka tega lena spremlja uprava, pri emer mora vsakih est mesecev oceniti, e so e podani razlogi za osamitev. (5) Izvrevanje teh ukrepov preneha, e so odpadli razlogi, iz katerih so bili odrejeni, ali prekine, e se z zdravnikim izvidom ugotovi, da telesno in duevno stanje obsojenca ne dovoljuje nadaljnje osamitve. (6) Zoper odlobo je dovoljena pritoba, ki ne zadri njene izvritve. Pomo obsojencu za socialno vkljuevanje po odpustu 99. len (1) Zavodi obsojencu med prestajanjem kazni nudijo pomo, vodenje in urejanje pri nartovanju socialnega vkljuevanja po odpustu. (2) Nartovanje in realizacija socialnega vkljuevanja po prestani kazni potekata po osebnem nartu obsojenca prek vkljuevanja v individualne, skupinske in skupnostne programe in aktivnosti. Programi in aktivnosti za dvig kakovosti ivljenja, vejo socialno vkljuenost in poveanje zaposlitvene monosti po odpustu se izvajajo v zavodu, zunaj zavoda in v njegovem ivljenjskem okolju. (3) Obsojenec, ki se v skladu z osebnim nartom est mesecev pred odpustom vkljui v programe aktivnega iskanja zaposlitve pri zavodu za zaposlovanje, lahko v skladu z zaposlitvenim nartom sklene neposredno delovno razmerje z delodajalcem. Obsojenec je ob prejemu pogodbe o zaposlitvi dolan zavodu predloiti kopijo sklenjene pogodbe. (4) Delo obsojenca po prejnjem odstavku in delo obsojenca po prvem odstavku 12. lena tega zakona se ne teje za delo obsojenca zunaj zavoda po 53. lenu tega zakona.

(5) Izvrevanje dela v splono korist po 13. lenu tega zakona s pravilnikom podrobneje uredi minister, pristojen za pravosodje. (6) Nartovanje socialnega vkljuevanja zaprtih oseb vodijo strokovni delavci zavoda, ki delujejo v strokovnem timu in so pri svojem delu dolni uporabljati sodobne metode dela in spoznanja posameznih strok. 100. len (1) Pri nartovanju in izvajanju aktivnosti in programov socialnega vkljuevanja poleg obsojenca in delavcev zavoda sodelujejo pristojni centri, zavodi za zaposlovanje, organi in organizacije, ki zagotavljajo nastanitvene monosti, ter javni zavodi s podroja zdravstva in izobraevanja, razen e obsojenec to odkloni. (2) Poleg organov in slub iz prejnjega odstavka lahko pomo obsojencu organizirajo tudi drutva, dobrodelne organizacije, organizacije za samopomo in druge organizacije civilne drube. (3) Vsi udeleenci v procesu socialnega vkljuevanja obsojenca morajo delovati usklajeno. (4) Pri izdelavi in izvajanju osebnega narta za obsojenca, ki je zaitena oseba po zakonu, ki ureja zaito pri, zavod sodeluje z enoto, pristojno za zaito ogroenih oseb, ter v soglasju z njo tudi z drugimi organi iz prvega in drugega odstavka tega lena. 101. len (1) Zavod predlaga pristojnemu centru, da obsojencu doloi svetovalca, e je to potrebno za izvedbo osebnega narta in e so za to podani objektivni pogoji. (2) Svetovalci opravljajo svoje delo pod vodstvom pristojnega centra ob sodelovanju delavcev uprave. 102. len (1) Zavodi morajo skrbeti za izobraevanje in poklicno usposabljanje obsojencev. (2) Izobraevanje obsojencev v zavodu se izvaja v skladu s predpisi s podroja vzgoje in izobraevanja. Izobraevanje se lahko organizira v zavodu ali tudi zunaj njega v sodelovanju z vzgojno-izobraevalnimi organizacijami in izobraevalnimi zavodi. (3) Pri izbiri izobraevalnega programa in obsojenevega poklica je treba upotevati njegove zmonosti in nagnjenja, monosti zavoda in druge okoliine. (4) Izobraevalni program lahko obsojenci izpolnijo v krajem asu, kot to doloa predmetnik in predpisi o trajanju olanja, vendar je treba zagotoviti tako raven znanja, kot jo zahteva izobraevalni program rednega olanja. (5) Posameznim obsojencem se lahko na njihove stroke v skladu z njihovim osebnim nartom omogoi izobraevanje tudi na drugih vzgojno-izobraevalnih organizacijah.

103. len (1) Zavod, pristojen za zaposlovanje, poda med prestajanjem kazni na podlagi ocene delovne sposobnosti posebnih kategorij obsojencev mnenje o poklicnem usposabljanju telesno, duevno ali socialno prizadetih oseb. (2) Poklicno usposabljanje za obsojence iz prejnjega odstavka se lahko tudi med prestajanjem kazni zapora izvaja izven zavoda. 104. len (1) Obsojencu, ki je dokonal olo ali pridobil poklic v zavodu, se izda sprievalo, iz katerega ne sme biti razvidno, da ga je pridobil v zavodu. (2) Opravljanje doloenega dela v zavodu se teje v delovne izkunje na doloenem podroju dela. 3. Odpust obsojencev Pogojni odpust 105. len (1) O pogojnem odpustu obsojencev odloa komisija za pogojni odpust (v nadaljnjem besedilu: komisija). (2) Pogojni odpust lahko komisija odredi brez nadzorstva ali z varstvenim nadzorstvom. Naloge varstvenega nadzorstva nad pogojno odpuenim opravlja svetovalec iz 143. lena tega zakona. (3) Predsednika, njegovega namestnika in lane komisije ter njihove namestnike imenuje minister, pristojen za pravosodje, izmed vrhovnih ali vijih sodnikov, vrhovnih ali vijih dravnih toilcev in delavcev ministrstva, pristojnega za pravosodje. (4) Komisija odloa v sestavi treh lanov. (5) Komisijo sklie predsednik oziroma njegov namestnik, ki mora paziti, da so v komisiji zastopani predstavniki vseh organov iz tretjega odstavka tega lena. (6) Strokovno delo za komisijo opravlja ministrstvo, pristojno za pravosodje. (7) Pogojni odpust obsojenca, ki prestaja kazen po sodbi Mednarodnega kazenskega sodia, je mogo le na podlagi odloitve Mednarodnega kazenskega sodia skladno s 110. lenom statuta Mednarodnega kazenskega sodia. 106. len (1) Komisija odloa o pogojnem odpustu na pronjo obsojenca ali njegovih ojih druinskih lanov, rejnika in skrbnika ali na predlog direktorja zavoda. Zavod po uradni dolnosti pri obsojencih, ki so prvi na prestajanju zaporne kazni in ki niso obsojeni na zaporno kazen, daljo od petih let, proui izpolnjevanje pogojev za pogojni odpust ob polovici prestane kazni.

Za preostale obsojence zavod proui izpolnjevanje pogojev za pogojni odpust po dveh tretjinah prestane kazni. (2) Za potrebe odloanja o pogojnem odpustu lahko zavod brez soglasja obsojenca: - od sodi pridobi podatek, ali zoper obsojenca tee drug kazenski postopek ali postopek o prekrku; - pridobi podatek iz tretjega odstavka 250.a lena tega zakona in podatke iz evidence pravnomonih sodb oziroma sklepov o prekrkih. (3) V pronji za pogojni odpust mora biti navedeno, v katerem kraju namerava obsojenec prebivati v asu, ko je na pogojnem odpustu. (4) Pronja za pogojni odpust se vloi pri zavodu ali neposredno pri komisiji. (5) Pogojno odpueni obsojenec se mora po prihodu v kraj iz drugega odstavka tega lena v osmih dneh prijaviti pristojni upravni enoti, ki ji mora v enakem roku sporoiti tudi vsako spremembo kraja prebivanja in skladno z nartom varstvenega nadzorstva pristojnemu centru. (6) Komisija za pogojni odpust lahko predlaga sodiu prve stopnje, ki je izreklo kazen zapora, da pogojno odpuenemu obsojencu postavi svetovalca, ki opravlja varstveno nadzorstvo. Sodie s sklepom doloi svetovalca pred nastopom pogojnega odpusta. V sklepu lahko obsojencu doloi naloge v skladu s Kazenskim zakonikom. (7) Izvajanje pogojnega odpusta z varstvenim nadzorstvom se izvaja v enaki obliki kot pri pogojni obsodbi z varstvenim nadzorstvom. 107. len (1) Komisija odloa na seji z veino glasov. Komisija izda o odloitvi pisno odlobo. (2) Odloba iz prejnjega odstavka, s katero je bila zavrnjena vloga ali predlog za pogojni odpust, mora biti obrazloena. (3) Zoper odlobo komisije ni dovoljena pritoba. 108. len (1) Direktor zavoda ima pravico potem, ko dobi mnenje strokovnih delavcev, predasno odpustiti obsojenca, ki se ustrezno obnaa, si prizadeva pri delu in se aktivno udeleuje drugih koristnih dejavnosti ter je prestal dve tretjini kazni, vendar najve tri mesece pred iztekom kazni. (2) Predasni odpust obsojenca, ki prestaja kazen po sodbi Mednarodnega kazenskega sodia, je mogo le na podlagi odloitve Mednarodnega kazenskega sodia skladno s 110. lenom statuta Mednarodnega kazenskega sodia. Predlog za predasni odpust poda Mednarodnemu kazenskemu sodiu direktor zavoda. (3) Zoper to odlobo ni dovoljena pritoba.

Odpust obsojencev in pomo po prestani kazni 109. len (1) Obsojenec se odpusti iz zavoda tisti dan, ko mu iztee kazen. (2) e je zadnji dan prestajanja kazni nedelja, dravni praznik ali dela prost dan, se obsojenec odpusti zadnji delovni dan pred tem dnem. (3) Obsojenec, ki je odpuen iz zavoda, ima pravico do brezplane vozovnice do svojega prejnjega prebivalia ali do kraja v dravi, ki si ga izbere za novo stalno prebivalie; e je obsojenec tujec, ki nima prebivalia v dravi, pa do mejnega prehoda. Stroke za vozovnico plaa zavod, iz katerega je obsojenec odpuen. (4) Obsojencu, ki ob odpustu s prestajanja kazni brez svoje krivde nima sredstev, nudi zavod nujno potrebno obleko in obutev ter enkratno denarno pomo, ki jo za denarni dodatek doloajo predpisi na podroju socialnega varstva. 110. len (1) e je obsojenec ob odpustu s prestajanja kazni tako bolan, da zaradi tega ne more na pot, ga zavod odda v oskrbo najblijemu ustreznemu zdravstvenemu zavodu. (2) Stroki zdravljenja iz prvega odstavka se plaujejo po splonih predpisih o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. (3) e gre v primeru iz prvega odstavka tega lena za tujca, plaa stroke zdravljenja Republika Slovenija na podlagi splonih predpisov o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. 111. len Pristojni centri in drugi subjekti iz prvega odstavka 100. lena tega zakona morajo v sodelovanju z zavodom najmanj tri mesece pred odpustom s prestajanja kazni pripraviti program potrebnih ukrepov za pomo obsojencu in mu vsak na svojem podroju nuditi pomo pri njegovi vkljuitvi v drubo po prestani kazni. 2. oddelek Mladoletniki zapor 112. len Dolobe o izvrevanju kazni zapora se smiselno uporabljajo tudi za izvrevanje kazni mladoletnikega zapora, e ni z zakonom drugae doloeno. 113. len (1) Kazen mladoletnikega zapora prestajajo stareji mladoletniki v posebnem zavodu za prestajanje kazni mladoletnikega zapora (v nadaljnjem besedilu: zavod za mladoletnike), v katerem lahko ostanejo do dopolnjenega triindvajsetega leta. e dotlej ne prestanejo kazni, se

premestijo v zavod, v katerem prestajajo kazen polnoletni obsojenci. Izjemoma lahko ostane v zavodu za mladoletnike tudi obsojenec, ki je e star triindvajset let, vendar samo, e je to potrebno, da dokona olo ali strokovno usposobitev. O premestitvi odloi generalni direktor uprave. (2) Zoper to odlobo je dovoljena pritoba. 114. len (1) Delo za obsojenega mladoletnika se izbere tako, da je primerno njegovim zmonostim, da ustreza njegovim sposobnostim in interesom za posamezno vrsto dela in da je v skladu z monostmi zavoda za mladoletnike. (2) Delovni as obsojenega mladoletnika se doloi tako, da mu je omogoeno olanje in strokovno usposabljanje in da ima dovolj asa za telesno vzgojo in razvedrilo. 115. len (1) Zavod za mladoletnike namenja posebno pozornost pedagoki, psihosocialni in specialnoterapevtski obravnavi mladoletnika, organizira pouk za dokonanje osnovne ole in pridobitev poklica ter skrbi za portno udejstvovanje in druge aktivnosti mladoletnikov. (2) Pri izbiri pouka za mladoletnika upoteva zavod za mladoletnike njegove osebnostne lastnosti ter sposobnosti in interese za doloen poklic ter monosti za organiziranje izobraevanja. (3) Mladoletniku, ki obiskuje pouk v osnovni ali srednji oli in opravlja druge olske obveznosti, se as, predviden za delo, temu ustrezno skraja. (4) Obsojeni mladoletniki uivajo pri delu posebno varstvo v skladu s splonimi predpisi o delovnih razmerjih. 116. len Direktor zavoda lahko dovoli mladoletniku, ki je discipliniran in prizadeven pri delu ali uenju, da obiskuje stare in druge oje sorodnike ter druge osebe, e je to doloeno z osebnim nartom. 117. len Obsojenemu mladoletniku je treba omogoiti, da je najmanj tri ure dnevno na prostem, praviloma v prostem asu. 118. len (1) Zoper obsojenega mladoletnika ni dovoljena osamitev. (2) Obsojenemu mladoletniku se sme za huje disciplinske prestopke samo izjemoma izrei disciplinska kazen oddaje v samico s pravico do dela ali brez nje, vendar najve do sedem dni.

(3) Direktor zavoda mora o vsaki izreeni disciplinski kazni oddaje v samico takoj obvestiti generalnega direktorja uprave. 3. oddelek Denarna kazen 119. len e obsojenec ne plaa denarne kazni v doloenem asu, se kazen izterja prisilno. 120. len (1) Glede pristojnosti in postopka za izterjavo denarnih kazni se uporablja zakon, ki ureja izvrbo denarnih terjatev, oziroma zakon, ki ureja prisilno izterjavo davkov, e je tako doloeno z zakonom. (2) Stroke prisilne izterjave plaa obsojenec. (3) Pri prisilni izterjavi denarne kazni se najprej poplaa denarna kazen, potem pa stroki prisilne izterjave. 121. len Pri soasni prisilni izterjavi denarne kazni in strokov kazenskega postopka se najprej poplaa denarna kazen, nato stroki kazenskega postopka in nazadnje stroki prisilne izterjave. 122. len Plaane oziroma izterjane denarne kazni so prihodek Republike Slovenije. 123. len e se zaradi prisilne izterjave denarne kazni obsojenevo premoenje toliko zmanja, da iz njega ni mogoe poravnati odkodninskega zahtevka okodovanca, se poravna ta zahtevek do viine izterjane denarne kazni iz sredstev plaane denarne kazni. Glede roka, v katerem ima okodovanec pravico zahtevati poravnavo odkodninskega zahtevka, se uporabljata dolobi drugega in tretjega odstavka 97. lena kazenskega zakonika (Uradni list RS, t. 63/94, 70/94 popravek in 23/99). 4. oddelek Prepoved vonje motornega vozila 124. len (1) Kazen prepovedi vonje motornega vozila se izvri trideseti dan po pravnomonosti sodbe oziroma trideseti dan po vroitvi pravnomone sodbe, s katero je kazen izreena, obsojencu. (2) Kazen prepovedi vonje motornega vozila se za potrebe izvrevanja te kazni vpie v evidenco izdanih voznikih dovoljenj. Podatke vpisujejo sodia, pri katerih ti nastanejo.

Vpiejo se: - podatki o sodbi (tevilka in datum sodbe, organ, ki je sodbo izdal, datum pravnomonosti sodbe, podatki o kategorijah voznikega dovoljenja za katere je izreena kazen prepovedi vonje motornega vozila), - podatki o asu trajanja izreene kazni, raunajo od dneva vpisa v evidenco voznikih dovoljenj, - podatki o preteku asa iz prejnje alineje. (3) Dostop do podatkov iz evidence iz prejnjega odstavka in pravico do njihove uporabe imajo le tisti, ki so po zakonu upravieni do pridobivanja podatkov iz kazenske evidence. (4) Vpis iz drugega odstavka tega lena se opravi z elektronsko obdelavo podatkov. (5) Sodie seznani obsojenca z dnem vpisa iz drugega odstavka tega lena. (6 Minister, pristojen za vodenje evidence izdanih voznikih dovoljenj, lahko podrobneje predpie nain izvritve kazni prepovedi vonje motornega vozila. (7) Do vzpostavitve ustreznih elektronskih povezav opravi vpis v evidenco iz drugega odstavka upravna enota v kraju sedea sodia, ki je izreklo kazen prepovedi vonje motornega vozila. Sodie mora overjen prepis sodbe s potrdilom o izvrljivosti poslati pristojni upravni enoti v osmih dneh po pravnomonosti sodbe oziroma po njeni vroitvi obsojencu. 125. len (1) Za izvritev kazni prepovedi vonje motornega vozila osebi, ki ima tuje vozniko dovoljenje, se smiselno uporabljajo dolobe 124. lena tega zakona. (2) Za osebo, ki ima tuje vozniko dovoljenje in v Republiki Sloveniji nima stalnega oziroma zaasnega prebivalia, se v evidenco izdanih voznikih dovoljenj, poleg podatkov iz drugega odstavka 124. lena tega zakona, vpie ime in priimek osebe, datum in kraj rojstva ter stalno oziroma zaasno prebivalie osebe. 126. len e je sodie izreklo kazen prepovedi vonje motornega vozila ob pogojni obsodbi, mora pristojna policijska postaja obvestiti sodie, ki je izreklo to kazen, e pogojno obsojeni ne spotuje prepovedi vonje motornega vozila. 5. oddelek Izgon tujca iz drave 127. len (1) Tujec, ki mu je izreena kazen izgona tujca iz drave, se v skladu z zakonom po pravnomonosti sodbe oziroma po odpustu iz zavoda prisilno odstrani iz drave. (2) Tujca policija v skladu z dolobo prejnjega odstavka privede do dravne meje in ga napoti ez mejo.

(3) Tujcu, ki ga ni mogoe takoj odstraniti, odredi policija v skladu z zakonom kraj, kjer mora prebivati, dokler ne zapusti Republike Slovenije. II. P O G L A V J E SANKCIJE, IZREENE V POSTOPKU O PREKRKU 1. oddelek Uklonilni zapor 128. len (1) Dolobe o izvrevanju kazni zapora se smiselno uporabljajo tudi za osebe, ki prestajajo uklonilni zapor, doloen v postopku o prekrku (v nadaljnjem besedilu: oseba, ki prestaja uklonilni zapor), e ni z zakonom drugae doloeno. (2) Oseba, ki prestaja uklonilni zapor, lahko tudi e med njegovim prestajanjem sodiu predlaga nadomestitev plaila globe z opravo nalog v splono korist ali v korist samoupravne lokalne skupnosti. O predlogu odloi sodie v 48 urah po prejemu predloga. 129. len (rtan) 130. len Za izvritev oprave doloene naloge v splono korist ali v korist samoupravne lokalne skupnosti, s katero se nadomesti plailo globe, izreene v postopku za prekrek, poskrbi pristojni center. 131. len (1) Zavod zbira, obdeluje, shranjuje in vodi zbirko podatkov o osebah, ki prestajajo uklonilni zapor. (2) Zbirka podatkov iz prejnjega odstavka obsega: - podatke o identiteti osebe, ki prestaja uklonilni zapor, - podatke o odlobi, ki jo je treba izvriti, - podatke o osebi, ki prestaja uklonilni zapor, ki se zbirajo med prestajanjem uklonilnega zapora. (3) Za zbirke podatkov iz prejnjega odstavka se smiselno uporabljajo dolobe tega zakona, ki urejajo zbirke podatkov o obsojencih na prestajanju kazni zapora. 132. len (1) Prestajanje uklonilnega zapora, izreenega v postopku o prekrku, se sme prekiniti oziroma odloiti samo zaradi zdravstvenih razlogov. (2) e je osebi, ki prestaja uklonilni zapor, prekinitev oziroma odloitev dovoljena zaradi

zdravljenja, lahko prekinitev oziroma odloitev traja, dokler je potrebno zdravljenje zunaj zavoda. (3) O prekinitvi prestajanja uklonilnega zapora odloi direktor zavoda s sklepom na podlagi mnenja zavodskega zdravnika, o odloitvi prestajanja uklonilnega zapora pa odloa sodie. (4) as prekinitve se ne vteje v prestajanje uklonilnega zapora. 133. len (rtan) 134. len Oseba, ki prestaja uklonilni zapor, sme uporabljati svojo posteljnino, obleko, obutev in perilo ter na svoje stroke dobivati hrano v zavod. 135. len Osebo, ki prestaja uklonilni zapor, se odpusti s prestajanja zapora v skladu z razlogi, ki jih doloa zakon, ki ureja prekrke. 136. len (rtan) 2. oddelek Globa 137. len Za izvritev globe, izreene v postopku o prekrku posamezniku ali odgovorni osebi pravne osebe, in za izvritev globe, izreene po drugih predpisih, se smiselno uporabljajo dolobe 120. do 123. lena zakona. 3. oddelek Kazenske toke in prenehanje veljavnosti voznikega dovoljenja 138. len Kazen kazenske toke v cestnem prometu se izvri z vpisom v evidenco, predpisano z zakonom, ki ureja prekrke. 139. len Za izvritev stranske sankcije prenehanja veljavnosti voznikega dovoljenja in stranske sankcije prepovedi vonje motornega vozila se smiselno uporabljajo dolobe 124. lena tega zakona. III. P O G L A V J E

KAZNI, IZREENE PRAVNIM OSEBAM 1. oddelek Denarna kazen 140. len Za izvritev denarne kazni, izreene za kaznivo dejanje ali prekrek pravni osebi, se smiselno uporabljajo dolobe tega zakona o izvritvi denarne kazni, izreene fizini osebi v kazenskem postopku. 2. oddelek Odvzem premoenja 141. len (1) Sodie, ki je izreklo kazen odvzema premoenja, zane po uradni dolnosti postopek za njeno izvritev. Glede pristojnosti in postopka se uporablja zakon, ki ureja izvrilni postopek. (2) Lastninsko pravico na odvzetem premoenju pridobi Republika Slovenija. (3) e pravna oseba, ki ji je sodie izreklo kazen odvzema premoenja, preneha, se postopek za izvritev kazni izvede proti pravni osebi, ki je prevzela premoenje, in sicer do viine vrednosti prevzetega premoenja. (4) Sredstva za izplailo odkodnine okodovancu, ki je naknadno ugotovljena s pravnomono sodno odlobo, se zagotavljajo v proraunu Republike Slovenije. 3. oddelek Prenehanje pravne osebe 142. len (1) Za izvritev kazni prenehanja pravne osebe se smiselno uporabljajo dolobe zakona, ki ureja prenehanje pravne osebe. (2) Postopek za prenehanje pravne osebe zane sodie po uradni dolnosti. II. IZVREVANJE DRUGIH KAZENSKIH SANKCIJ 1. oddelek Opozorilna sankcija Pogojna obsodba z varstvenim nadzorstvom 143. len

(1) Sodie, ki je izreklo obsojencu pogojno obsodbo z varstvenim nadzorstvom, polje sodbo z razpololjivimi podatki o obsojenevi osebnosti takoj po pravnomonosti pristojnemu centru. (2) Pristojni center v 30 dneh po prejemu sodbe predlaga sodiu svetovalca, ki bo izvreval varstveno nadzorstvo. (3) Pristojni center predlaga svetovalca izmed strokovnih delavcev centra ali drugih oseb, ki so primerne za opravljanje dolnosti svetovalca in s predlogom soglaajo. (4) Minister, pristojen za pravosodje, v soglasju z ministrom, pristojnim za socialne zadeve, podrobneje uredi pogoje, ki jih morajo izpolnjevati svetovalci, in druga vpraanja v zvezi z delom svetovalcev. 144. len (1) Svetovalec z obsojencem izdela nart varstvenega nadzorstva, ki mora vsebovati vsebinsko in asovno izpolnjevanje navodil, ki jih je odredilo sodie. V nartu se opredelijo vsebina, izvajalci in roki za realizacijo narta. (2) Med izvajanjem varstvenega nadzorstva in narta iz prejnjega odstavka morata svetovalec in obsojenec vzdrevati redne osebne stike. (3) Pri medsebojnih stikih svetovalec ugotavlja, ali se dogovor v praksi uresniuje, ter hkrati opozarja obsojenca na morebitna odstopanja od dogovorjene vsebine varstvenega nadzorstva. 145. len (1) Svetovalec med izvrevanjem varstvenega nadzorstva pomaga obsojencu reevati osebne, druinske in druge teave, zlasti pa tiste, ki nastajajo v zvezi z izpolnjevanjem navodil, ki jih je odredilo sodie. (2) e ima obsojenec teave v zvezi z zaposlitvijo, nastanitvijo, zdravljenjem ali izobraevanjem, se svetovalec razen s pristojnim centrom povee e z ustreznimi organi, podjetji in drugimi organizacijami, ki obsojencu lahko nudijo potrebno pomo. 146. len (1) Svetovalec med izvrevanjem varstvenega nadzorstva nadzira izvajanje izreenih navodil tako, da pri ustreznih organih ali drugih osebah, kjer se posebna navodila neposredno izvajajo, ugotavlja, e se izreeno navodilo izvaja. (2) Svetovalec nemudoma obvesti sodie, ki je izreklo pogojno obsodbo z varstvenim nadzorstvom, e ugotovi, da obsojenec med preizkusno dobo ne izpolnjuje navodil ali se neopravieno izogiba stikom s svetovalcem. (3) Svetovalec najmanj vsakih est mesecev poroa sodiu iz prejnjega odstavka o poteku izvrevanja varstvenega nadzorstva. V poroilu lahko glede na uspenost izvajanja posebnega navodila predlaga spremembo ali odpravo navodil oziroma ustavitev nadzorstva.

2. oddelek Varnostni in varstveni ukrepi 1. Varnostni ukrepi, izreeni v kazenskem postopku 147. len Za izvrevanje varnostnih ukrepov, ki so povezani z odvzemom prostosti, veljajo smiselno dolobe tega zakona o izvrevanju kazni zapora. 148. len Ministrstvo, pristojno za zdravstvo, doloi zdravstvene zavode, v katerih se lahko izvrujejo varnostni ukrepi obveznega psihiatrinega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu, obveznega psihiatrinega zdravljenja na prostosti in obveznega zdravljenja alkoholikov in narkomanov. 149. len Sredstva za izvrevanje varnostnih ukrepov iz prejnjega lena se zagotavljajo v proraunu Republike Slovenije. 150. len Minister, pristojen za zdravstvo, izda v soglasju z ministrom, pristojnim za pravosodje, podrobneje predpise o izvrevanju varnostnih ukrepov iz 148. lena tega zakona. Obvezno psihiatrino zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu 151. len (1) Varnostni ukrep obveznega psihiatrinega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu se izvruje v zdravstvenem zavodu, v katerem so zagotovljeni pogoji za psihiatrino zdravljenje in varstvo. (2) Sodie, ki je izreklo varnostni ukrep, odloi o tem, v kateri zdravstveni zavod naj se odda tisti, zoper katerega je bil izreen ta varnostni ukrep, potem ko dobi mnenje posvetovalne komisije. (3) Posvetovalno komisijo iz prejnjega odstavka ustanovi in njene lane imenuje minister, pristojen za pravosodje, v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravstvo. 152. len (1) Oseba, ki ji je izreen varnostni ukrep obveznega psihiatrinega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu, ki je v priporu ali je nastopila kazen zapora pred pravnomonostjo sodbe, se na njeno zahtevo lahko napoti v ustrezen zdravstveni zavod, e preden je sodba ali sklep pravnomoen.

(2) O tem odloi sodie, ki je izreklo varnostni ukrep obveznega psihiatrinega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu. 153. len Pri osebah, proti katerim se izvruje varnostni ukrep obveznega psihiatrinega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu, so dovoljene samo tiste omejitve gibanja in stika z zunanjim okoljem, ki so nujne za njihovo varstvo in zdravljenje in za varnost okolice. 154. len (1) Zdravstveni zavod, v katerem se izvruje varnostni ukrep obveznega psihiatrinega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu, mora, takoj ko meni, da zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu nista ve potrebna, to sporoiti sodiu, ki je ta ukrep izreklo. (2) Ne glede na prejnji odstavek mora zdravstveni zavod enkrat letno poroati sodiu, ki je izreklo ukrep, o njegovem izvrevanju in uspehih zdravljenja. Obvezno psihiatrino zdravljenje na prostosti 155. len (1) Sodie, ki je izreklo varnostni ukrep obveznega psihiatrinega zdravljenja na prostosti, napoti tistega, ki mu je izreklo ta ukrep, v zdravstveni zavod, v katerem naj se zdravi. O napotitvi obvesti tudi zdravstveni zavod. (2) Zdravstveni zavod je dolan obvestiti sodie, e se obsojenec ni zael zdraviti, e je zdravljenje samovoljno opustil ali e je kljub zdravljenju tako nevaren za svojo okolico, da je potrebno njegovo zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu. Obvezno zdravljenje alkoholikov in narkomanov 156. len (1) Varnostni ukrep obveznega zdravljenja alkoholikov in narkomanov, izreen skupaj s kaznijo zapora, se izvruje v zavodu, v katerem obsojenec prestaja kazen. (2) Ob pogojih, ki jih doloa predpis iz 150. lena tega zakona, se sme varnostni ukrep iz prejnjega odstavka izvrevati v zdravstvenem zavodu ali kakni drugi specializirani ustanovi. 157. len (1) e je varnostni ukrep obveznega zdravljenja alkoholikov in narkomanov izreen ob pogojni obsodbi, se izvruje v zdravstvenem zavodu, ki se ukvarja z zdravljenjem alkoholikov in narkomanov, ali v kakni drugi za ta namen specializirani ustanovi. (2) Zdravstveni zavod doloi sodie, ki je izreklo ta ukrep ob pogojni obsodbi. O izreku tega varnostnega ukrepa obvesti sodie zdravstveni zavod, ki ga je doloilo za izvrevanje tega ukrepa. (3) e se pogojno obsojeni brez opravienega razloga ne zane zdraviti ali zdravljenje

samovoljno opusti, mora zdravstveni zavod o tem obvestiti sodie, ki je izreklo ta ukrep. (4) Zdravstveni zavod po konanem zdravljenju obvesti sodie o uspehu zdravljenja. Prepoved opravljanja poklica 158. len (1) Prepoved opravljanja poklica, samostojne dejavnosti ali dolnosti izvruje upravna enota, na obmoju katere ima tisti, ki mu je izreen ta ukrep, stalno oziroma zaasno prebivalie. (2) e se tisti, ki mu je izreen varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica, samostojne dejavnosti ali dolnosti, preseli na obmoje druge upravne enote, je treba o izreku varnostnega ukrepa obvestiti pristojni organ, ki nadaljuje izvrevanje tega varnostnega ukrepa. 159. len (1) e je opravljanje poklica, samostojne dejavnosti ali dolnosti vezano na dovoljenje pristojnega organa, se izvruje ta ukrep tako, da ta organ obsojencu vzame dovoljenje in prepove izdati drugo, dokler traja ta varnostni ukrep. (2) e opravljanje poklica, samostojne dejavnosti ali dolnosti ni vezano na posebno dovoljenje, izvruje upravni organ za notranje zadeve ta ukrep tako, da ukrene vse potrebno, da se tistemu, ki mu je izreen ta ukrep, onemogoi opravljanje poklica, samostojne dejavnosti ali dolnosti, ki mu je prepovedana. (3) e je sodie izreklo ta varnostni ukrep ob pogojni obsodbi, mora pristojna policijska postaja obvestiti sodie, kadar pogojno obsojeni prekri prepoved opravljanja poklica, samostojne dejavnosti ali dolnosti. Odvzem voznikega dovoljenja 160. len (1) Za izvritev varnostnega ukrepa odvzema voznikega dovoljenja se smiselno uporabljajo dolobe 124. lena tega zakona. (2) e tisti, ki mu je izreen ta varnostni ukrep, nima voznikega dovoljenja, se ta ukrep izvri tako, da se v evidenco izdanih voznikih dovoljenj vpie prepoved izdaje voznikega dovoljenja za as trajanja tega ukrepa. (3) Za osebo iz prejnjega odstavka se v evidenco voznikih dovoljenj poleg podatkov iz drugega odstavka 124. lena tega zakona vpie ime in priimek osebe, EMO in kraj rojstva ter stalno oziroma zaasno prebivalie v Republiki Sloveniji. 161. len e je sodie izreklo varnostni ukrep odvzema voznikega dovoljenja ob pogojni obsodbi, mora pristojna policijska postaja obvestiti sodie, ki je izreklo ta ukrep, e pogojno obsojeni zlorablja ta ukrep.

Odvzem predmetov 162. len (1) Varnostni ukrep odvzema predmetov izvri sodie, ki je izreklo sodbo na prvi stopnji. (2) Odvzeti predmeti se prodajo v skladu z zakonom, ki ureja izvrilni postopek, izroijo kriminalistinemu muzeju ali kaknemu drugemu zavodu ali uniijo. (3) Denar, ki se dobi s prodajo odvzetih predmetov, je prihodek Republike Slovenije. 2. Varstveni ukrepi, izreeni v postopku o prekrkih 163. len Dolobe o izvrevanju varnostnih ukrepov se smiselno uporabljajo tudi za izvrevanje varstvenih ukrepov, izreenih v postopku o prekrku, e ni s tem zakonom drugae doloeno. 164. len Za izvritev varstvenega ukrepa prepovedi vonje motornega vozila, izreenega v postopku o prekrku, se smiselno uporabljajo dolobe 124. in 125. lena tega zakona. 165. len Za izvritev varstvenega ukrepa odstranitve tujca iz drave, ki je bil izreen v postopku o prekrku, se smiselno uporabljajo dolobe 127. lena tega zakona. 166. len (1) Za izvrevanje varstvenega ukrepa zaasnega odvzema motornega vozila v cestnem prometu in kolesa s pomonim motorjem se smiselno uporabljajo dolobe tega zakona o izvrevanju varnostnega ukrepa odvzema voznikega dovoljenja. (2) Odvzeta motorna vozila v cestnem prometu in kolesa s pomonim motorjem v asu trajanja varstvenega ukrepa hrani in uva pristojna policijska postaja ali pristojna organizacija oziroma podjetnik posameznik, ki opravlja dejavnost skladienja. 3. Varnostni ukrepi, izreeni pravni osebi Objava sodbe 167. len (1) e je pravni osebi izreen varnostni ukrep objave sodbe, polje sodie, ki je odloilo na prvi stopnji, prepis sodbe v celoti ali izvleku v objavo tisku, radiu ali televiziji ali ve navedenim sredstvom javnega obveanja hkrati. (2) Stroki za izvritev tega varnostnega ukrepa bremenijo obsojeno pravno osebo.

Prepoved doloene gospodarske dejavnosti 168. len Varnostni ukrep prepovedi doloene gospodarske dejavnosti pravne osebe izvri pristojno sodie, ki vodi sodni register. 3. oddelek Vzgojni ukrepi 169. len (1) Za izvritev vzgojnih ukrepov skrbi center, pristojen po kraju bivanja; e mladoletni storilec kaznivega dejanja (v nadaljnjem besedilu: mladoletnik) nima stalnega prebivalia, pa tisti center, kjer je sede sodia, ki je izreklo ukrep. (2) Sodie polje pravnomono odlobo o vzgojnem ukrepu v izvritev pristojnem centru v osmih dneh po izvrljivosti odlobe. (3) e je mladoletnik zaitena oseba po zakonu, ki ureja zaito pri, pristojni center pri izvajanju vzgojnega ukrepa upoteva odloitve komisije, pristojne za zaito ogroenih oseb, in sodeluje z enoto, pristojno za zaito ogroenih oseb. (4) Minister, pristojen za pravosodje, izda v soglasju z ministrom, pristojnim za socialne zadeve, podrobneje predpise o izvrevanju vzgojnih ukrepov, razen vzgojnega ukrepa oddaje v prevzgojni dom. 170. len (1) Pristojni center mora zaeti izvrevati vzgojni ukrep najpozneje v 30 dneh od prejema odlobe, s katero je izreen. (2) e je izreen zavodski ukrep oddaje v vzgojni zavod, doloi pristojni center vzgojni zavod za usposabljanje otrok in mladoletnikov, v katerem se bo izvreval vzgojni ukrep, in zaetek izvrevanja ukrepa; o tem mora obvestiti najmanj osem dni pred zaetkom izvrevanja ukrepa mladoletnika in vzgojni zavod, ki mu polje tudi odlobo, s katero je izreen vzgojni ukrep, in podatke, ki so pomembni za izvrevanje tega ukrepa. (3) Vzgojni zavod je dolan sprejeti mladoletnika, ki ga napoti pristojni center. 171. len (1) e se izvrevanje vzgojnega ukrepa ne more zaeti ali nadaljevati, ker je mladoletnik pobegnil ali se skriva, mora pristojni center oziroma vzgojni zavod o tem obvestiti sodie in pristojno policijsko postajo, da ga izsledi in privede v vzgojni zavod, iz katerega je mladoletnik pobegnil. (2) Minister, pristojen za notranje zadeve, izda v soglasju z ministrom, pristojnim za socialne zadeve, navodilo za izvajanje dolobe prejnjega odstavka.

172. len (1) Organ, ki je izrekel vzgojni ukrep, lahko na pronjo mladoletnika, njegovih ojih druinskih lanov, rejnika in skrbnika, na predlog centra ali po uradni dolnosti odloi izvritev zavodskega ukrepa: 1. e je mladoletnik huje bolan; 2. e v njegovi oji druini kdo umre ali je huje bolan; 3. e mladoletnik konuje olo ali je pred izpitom, na katerega se je pripravljal; 4. e ima mladoletnica otroka, ki e ni star eno leto, ali e je nosea ali e ima otroka, ki e ni star dve leti in posebni zdravstveni, socialni in drugi razlogi zahtevajo, da sama skrbi zanj; 5. e je potrebno, da poskrbi za varstvo in vzgojo otrok, o emer da mnenje center, na obmoju katerega prebivajo mladoletnikovi otroci. (2) Pronji za odloitev je potrebno priloiti tudi dokaze o vzrokih za odloitev. (3) Zaetek izvrevanja ukrepa se lahko odloi v primeru iz 1. toke prvega odstavka tega lena, dokler traja bolezen; v primerih iz 2. in 5. toke najve za tri mesece; v primeru iz 3. toke najve za est mesecev; v primeru iz 4. toke pa, dokler otrok ne dopolni enega leta oziroma dveh let starosti. (4) Zoper sklep o zavrnitvi pronje za odloitev je dovoljena pritoba v treh dneh po vroitvi sklepa na predsednika vijega sodia, ki je dolan v treh dneh izdati odlobo. (5) Pritoba odloi izvritev odlobe. 173. len Sredstva za izvrevanje vzgojnih ukrepov zagotavlja Republika Slovenija. 174. len (1) Zavod, v katerem se izvruje zavodski ukrep, odpusti mladoletnika takoj, ko dobi pravnomono odlobo o pogojnem odpustu, spremembi, ustavitvi ali nadomestitvi zavodskega vzgojnega ukrepa oziroma ko pretee z zakonom doloena najdalja doba za izvrevanje tega ukrepa. (2) Mladoletniku, ki je neposredno pred koncem olanja oziroma pred izpitom in bi mu odpustitev onemogoila ali ga ovirala dokonati olo oziroma opraviti izpit, lahko zavod, v katerem se izvruje vzgojni ukrep, na njegovo pronjo ali pronjo njegovega zakonitega zastopnika in s privolitvijo pristojnega centra omogoi, da obiskuje olo do konca olskega leta oziroma da dela izpit. (3) Glede odpusta in pomoi mladoletniku po odpustu iz zavoda, v katerem se izvruje vzgojni ukrep, se smiselno uporabljajo dolobe lenov od 109. do 111. tega zakona. Pristojni center je e posebej dolan vsakemu mladoletniku po odpustu iz zavoda, v katerem se izvruje vzgojni ukrep, pomagati pri njegovem vkljuevanju v ivljenje in mu v ta namen po potrebi, na predlog tega zavoda pa obvezno, postaviti svetovalca. 175. len Za izvrevanje vzgojnih ukrepov, izreenih mladoletniku v postopku o prekrku, se smiselno

uporabljajo dolobe tega zakona o izvrevanju vzgojnih ukrepov, izreenih v kazenskem postopku. Navodila in prepovedi 176. len (1) Izvrevanje navodil in prepovedi, ki jih sodie izree mladoletniku, pripravi, vodi in nadzira pristojni center. (2) Navodila in prepovedi, ki jih ne izvajajo pristojni centri, se izvrujejo v organih in organizacijah, v katerih delovno podroje sodi izvajanje take dejavnosti; le-ti morajo o uspehu izvrevanja navodil in prepovedi obveati sodie in pristojni center. (3) Pristojni center obvesti sodie, ki je mladoletniku izreklo kot vzgojni ukrep navodilo iz prvega odstavka tega lena, ko oceni, da je namen izvrevanja tega vzgojnega ukrepa doseen. 177. len Za izvritev prepovedi vonje motornega vozila mladoletniku se smiselno uporabljajo dolobe tega zakona o izvrevanju kazni prepovedi vonje motornega vozila. Nadzorstvo organa socialnega varstva 178. len (1) Ko prejme center odlobo sodia, s katero je mladoletniku izreen vzgojni ukrep nadzorstva organa socialnega varstva, doloi mladoletniku svetovalca in o tem obvesti sodie. (2) Minister, pristojen za socialne zadeve, podrobneje uredi pogoje, ki jih morajo izpolnjevati svetovalci, in druga vpraanja v zvezi z delom svetovalcev. 179. len (1) Svetovalec mora nameniti posebno skrb vzgoji, varstvu in nadzorstvu mladoletnika. Pri tem se lahko obraa za strokovno pomo na sodie, pristojni center ter na druge strokovne organizacije. (2) Svetovalec mora zlasti skrbeti, da bo mladoletnik izvreval posebna navodila, e mu jih je naloilo sodie. 180. len Mladoletnikovi stari, posvojitelj, rejnik ali skrbnik morajo omogoiti svetovalcu izvrevanje njegovih nalog. 181. len (1) Svetovalec mora imeti z mladoletnikom ustrezne stike. Stari, posvojitelj, rejnik ali

skrbnik so dolni obvestiti svetovalca o razmerah, okoliinah in pogojih, ki negativno vplivajo na izvajanje tega ukrepa. (2) Dravni organi, organi lokalnih skupnosti, javni zavodi in druge organizacije so dolne sodelovati s svetovalcem, e je to potrebno za izvrevanje njegovih nalog. 182. len (1) Pristojni center mora o uspehih izvrevanja tega vzgojnega ukrepa poroati sodiu v rokih, ki jih doloi sodie, najmanj pa vsakih est mesecev. (2) Pristojni center lahko sodiu za mladoletnike predlaga prenehanje tega vzgojnega ukrepa, e oceni, da je namen tega vzgojnega ukrepa doseen. Oddaja v vzgojni zavod 183. len (1) Vzgojni ukrep oddaje v vzgojni zavod se izvruje v skladu s predpisi, ki urejajo usmerjanje mladostnikov s posebnimi potrebami. (2) Minister, pristojen za olstvo, doloi vzgojne zavode, v katerih se izvaja vzgojni ukrep oddaje v vzgojni zavod za posamezne kategorije mladoletnikov. Oddaja v prevzgojni dom 184. len (1) Vzgojni ukrep oddaje v prevzgojni dom se izvruje v prevzgojnem domu za mladoletnike (v nadaljnjem besedilu: prevzgojni dom). (2) Prevzgojni dom je notranja organizacijska enota uprave. (3) Nadzorstvo nad izobraevanjem mladoletnikov v prevzgojnem domu opravlja ministrstvo, pristojno za olstvo. 185. len Za prevzgojni dom se smiselno uporabljajo dolobe tega zakona, ki urejajo organizacijo in delo zavodov. 186. len Ob sprejemu v prevzgojni dom se proui mladoletnikova osebnost, ugotovi njegovo zdravstveno stanje, zmonost usposabljanja, sposobnosti in interesi ter druge lastnosti, pomembne za vzgojo, prevzgojo in izobraevanje mladoletnika. 187. len (1) Mladoletnikom, ki so zmoni za delo in elijo delati, se omogoi delo, ki ustreza potrebam njihovega izobraevanja ter pridobivanju in izpopolnjevanju delovnih navad.

(2) Za delo in nagrajevanje mladoletnikov in za gospodarsko dejavnost prevzgojnega doma se smiselno uporabljajo dolobe tega zakona o delu obsojencev in o gospodarski dejavnosti zavoda, e ni z zakonom drugae doloeno. (3) Mladoletniki, ki se poklicno izobraujejo, dobivajo nagrado glede na uni uspeh in uspeh pri praktinem delu; osnova za nagrado je 50 odstotkov vrednosti, doloene z zakonom, ki ureja poklicno in strokovno izobraevanje. 188. len Mladoletniki, ki se primerno vedejo in imajo uspehe pri delu oziroma pri izobraevanju, lahko dobijo pohvale in nagrade ali druge ugodnosti, ki se doloijo v hinem redu prevzgojnega doma. 189. len (1) Mladoletniki v prevzgojnem domu, ki delajo, uivajo pravice in varstvo v skladu s splonimi predpisi. (2) Mladoletnike se lahko zaposli najve dve uri na dan pri delih, ki so potrebna za vzdrevanje reda in snage v prevzgojnem domu. (3) Za mladoletnike v prevzgojnem domu se lahko organizira skupno letovanje zunaj doma. Letni poitek in skupno letovanje se tejeta v as prestajanja vzgojnega ukrepa. (4) Letni poitek in skupno letovanje se organizirata praviloma med olskimi poitnicami. 190. len (1) Prevzgojni dom mora mladoletniku omogoiti, da pridobiva znanje, zlasti pa da dokona osnovnoolsko obveznost in si pridobi poklic. Za to prevzgojni dom organizira osnovnoolsko in poklicno izobraevanje v skladu s predpisi o osnovni oli in drugimi predpisi s podroja vzgoje in izobraevanja. (2) Iz sprievala ne sme biti razvidno, da se je mladoletnik izobraeval v prevzgojnem domu. 191. len (1) Za disciplinske prestopke se smejo izrei mladoletniku v prevzgojnem domu naslednje disciplinske kazni: 1. opomin; 2. prepoved izhoda do treh mesecev; 3. namestitev v posebnem prostoru v prostem asu do sedem dni; 4. namestitev v posebnem prostoru brez pravice do dela do sedem dni. (2) Disciplinska kazen prepovedi izhoda in namestitve v posebnem prostoru se sme mladoletniku izrei samo za huje disciplinske prestopke, doloene v drugem odstavku 87. lenu tega zakona. 192. len

Disciplinske kazni izreka direktor prevzgojnega doma oziroma oseba, ki jo pooblasti. Za disciplinski postopek se smiselno uporablja doloba 92. lena tega zakona. 193. len (1) Mladoletnika, ki je nevaren, ker ogroa sebe ali druge, se lahko izloi iz skupine in namesti v poseben prostor. Ta ukrep traja, dokler obstaja razlog za namestitev, vendar najve 12 ur. (2) Namestitev mladoletnika v poseben prostor odredi z odlobo direktor prevzgojnega doma oziroma tisti, ki v njegovi odsotnosti odgovarja za delovanje prevzgojnega doma. O ukrepu je treba takoj obvestiti domskega zdravnika in generalnega direktorja uprave. 194. len Poseben prostor za izvritev disciplinske kazni iz 191. lena tega zakona mora biti opremljen kot bivalni prostor, poseben prostor za izvritev ukrepa iz prejnjega lena tega zakona pa mora biti opremljen tako, da se prepreijo samopokodbe in unievanje opreme. 195. len (1) V prevzgojnem domu se organizira vzgojno delo po programu vzgojnega dela v skladu z ustreznimi dolobami zakona, ki ureja izobraevanje in usposabljanje otrok in mladoletnikov z motnjami v telesnem in duevnem razvoju. (2) e se mladoletnik ni sposoben prilagajati delu in ivljenju po programu vzgojne skupine, v katero je bil napoten, se lahko premesti v posebno vzgojno skupino z intenzivnejim postopkom. (3) O premestitvi mladoletnika odloa direktor na predlog vodje strokovne skupine. 196. len Posameznemu mladoletniku lahko prevzgojni dom omogoi izobraevanje in delo zunaj doma. 197. len Dolobe 29. lena, 31. do 41. lena, 57. do 63. lena, 66. do 69. lena, 83. do 85. lena in 114. do 117. lena tega zakona veljajo tudi za mladoletnike. 198. len (1) Minister, pristojen za pravosodje, podrobneje uredi izvrevanje vzgojnega ukrepa oddaje v prevzgojni dom. (2) ivljenje in delo mladoletnikov v prevzgojnem domu doloa hini red, ki ga predpie direktor v soglasju z generalnim direktorjem uprave.

Oddaja v zavod za usposabljanje 199. len (1) Vzgojni ukrep oddaje v zavod za usposabljanje se izvruje v zavodih za usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duevnem razvoju. (2) Sodie v odlobi doloi, v kateri zavod naj se odda mladoletnik, ki mu je izreklo ta ukrep. Pred tem mora sodie dobiti mnenje posvetovalne komisije iz 151. lena tega zakona. 200. len Ministrstvo, pristojno za socialne zadeve, doloi, v katerih zavodih za usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duevnem razvoju se lahko izvruje vzgojni ukrep iz prejnjega lena. DRUGI DEL I. ORGANI ZA IZVREVANJE KAZENSKIH SANKCIJ 1. oddelek Uprava 201. len (1) V Republiki Sloveniji izvruje kazenske sankcije Uprava Republike Slovenije za izvrevanje kazenskih sankcij kot organ v sestavi ministrstva, pristojnega za pravosodje. (2) Kazni zapora in mladoletnikega zapora, uklonilni zapor, doloen v postopku o prekrku, ter kazni zapora, izreene po drugih predpisih, se izvrujejo v zavodih, ki so dislocirane notranje organizacijske enote uprave. Zavodi imajo lahko dislocirane oddelke. 202. len (1) Uprava v okviru delovnega podroja, doloenega z zakonom: - skrbi za uveljavljanje pravic in obveznosti zaprtih oseb, - skrbi za razvoj specifinih, psiholokih, socialnih, pedagokih, sociolokih ter drugih oblik in metod dela z zaprtimi osebami, - skrbi za razvoj socialnega dela in postpenalne obravnave zaprtih oseb, - skrbi za zdravstveno varstvo zaprtih oseb, - skrbi za usklajeno izvajanje drugih kazenskih sankcij, - skrbi za uniformo in drugo osebno opremo, oboroitev, tehnino in drugo opremo pravosodnih policistov, - skrbi za razvoj sistemov zavarovanja zaprtih oseb, - predlaga izboljanje sistema izvrevanja kazenskih sankcij, - odloa na prvi stopnji v upravnem postopku, kadar je tako doloeno z zakonom, - zbira in obdeluje statistine in druge podatke o izvrevanju kazenskih sankcij, - skrbi za varovanje sodnih zgradb, - opravlja druge naloge, doloene z zakonom.

(2) Pri opravljanju nalog iz prejnjega odstavka sodeluje uprava z znanstvenimi organizacijami, strokovnimi drutvi in drugimi zainteresiranimi organizacijami. 203. len (1) Uprava v izrednem ali vojnem stanju opravlja naloge s svojega delovnega podroja tako, da z obrambnim nartom doloi svojo organiziranost, oblike in metode dela nastalim razmeram. (2) Pooblaene uradne osebe uprave so v izrednem ali vojnem stanju razporejene na delovno dolnost v upravi. (3) Materialno tehnina sredstva, zemljia in objekti uprave so v izrednem ali vojnem stanju v uporabi uprave. 204. len (1) Zavode ustanavlja in odpravlja Vlada Republike Slovenije z uredbo. (2) Notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest v zavodih in njihovih oddelkih doloi generalni direktor uprave s pravilnikom. 205. len (1) Delo uprave vodi generalni direktor. (2) Generalnega direktorja uprave nadomea namestnik. (3) Delo zavoda vodi direktor zavoda. Direktor zavoda je viji upravni delavec in je za svoje delo in za delo zavoda odgovoren generalnemu direktorju uprave. 206. len (1) Zavodi s strojim reimom prestajanja kazni zapora so zaprti zavodi, zavodi s svobodnejim reimom pa so polodprti in odprti ter se med seboj loijo po stopnji zavarovanja in omejevanja svobode gibanja obsojencev. Podrobneje kriterije doloi minister, pristojen za pravosodje, s pravilnikom. (2) Po stopnji zavarovanja in omejevanja svobode gibanja se lahko razlikujejo tudi oddelki znotraj zavoda. (3) Za obsojence, ki so nevarni, ker ogroajo druge, je mogoe organizirati posebej varovan oddelek v okviru zavoda. V ta oddelek razvra nevarne obsojence direktor zavoda s soglasjem generalnega direktorja uprave. (4) V okviru posameznega zavoda je mogoe izvajati stroji in svobodneji reim prestajanja kazni zapora. 207. len (1) V zavodih morajo biti med seboj loeni moki od ensk in mladoletni od polnoletnih.

Skladno s prostorskimi zmonostmi zavoda je treba v im veji meri zagotoviti tudi loitev oseb v uklonilnem zaporu od obsojencev, nekadilcev od kadilcev, upotevati pa je treba tudi zdravstveno stanje zaprtih oseb. (2) Obsojenci se poiljajo v zavode po navodilu o poiljanju in razporejanju obsojencev, ki ga predpie minister, pristojen za pravosodje. (3) Pri napotitvi obsojencev, ki jim je bila izreena kazen zapora do treh let (107. len kazenskega zakonika), je treba upotevati tudi, ali so osebnostno urejeni oziroma je mogoe utemeljeno priakovati, da ne bodo zlorabili svobodnejega reima prestajanja kazni. (4) Doloba prejnjega odstavka velja tudi za napotitev obsojencev, ki jim je bila izreena kazen do petih let zapora. (5) Sodie, ki je izreklo kazen na prvi stopnji, oceni, ali obsojenec iz tretjega in etrtega odstavka tega lena izpolnjuje pogoje za prestajanje kazni zapora v odprtem oziroma polodprtem zavodu ali oddelku. (6) Sodie, ki je osebi v postopku o prekrku doloilo uklonilni zapor, polje to osebo na izvritev uklonilnega zapora skladno z navodilom, ki ureja razporejanje in poiljanje obsojencev na prestajanje kazni zapora v zavode za prestajanje kazni zapora. 208. len (1) Zavod ima hini red, v katerem je v skladu s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi natanneje doloeno ivljenje in delo obsojencev v zavodu. (2) Hini red predpie direktor zavoda v soglasju z generalnim direktorjem uprave. 209. len (1) Uradni jezik v zavodih je slovenina. (2) V zavodih na obmojih obin, v katerih ivita avtohtoni italijanska in madarska narodnostna skupnost, je uradni jezik tudi italijanina oziroma madarina. Na teh obmojih zavodi poslujejo, vodijo postopke, izdajajo upravne akte v slovenini in v jeziku narodnostne skupnosti, e obsojenci uporabljajo italijanski oziroma madarski jezik. (3) Kadar je zavod na prvi stopnji vodil postopek tudi v italijanini oziroma v madarini, mora biti tudi drugostopna odloba izdana v istem jeziku. (4) Obsojenca, ki ne obvlada uradnega jezika, mora zavod seznaniti z gradivom in svojim delom v njegovem jeziku in mu omogoiti, da spremlja postopek po tolmau. 210. len (1) Ta zakon in na njegovi podlagi izdani predpisi morajo biti dostopni obsojencem med prestajanjem kazni zapora. (2) Obsojencem morajo biti na voljo tudi vsi mednarodni pravni akti, ki jih je ratificirala

Republika Slovenija in se nanaajo na izvrevanje kazenskih sankcij in varstvo lovekovih pravic. 211. len Zavodi so dolni zagotoviti brezplano pravno pomo obsojencem za varstvo njihovih pravic, doloenih v tem zakonu in v predpisih, izdanih na njegovi podlagi. Nadzorstvo nad zavodi 212. len (1) Nadzorstvo glede zakonitega ravnanja z obsojenci opravljajo ministrstvo, pristojno za pravosodje, in predsednik okronega sodia, na obmoju katerega je zavod oziroma njegov oddelek. Pooblaena uradna oseba ministrstva, pristojnega za pravosodje, oziroma predsednik okronega sodia se seznani pri obsojencih o ravnanju z njimi ter izvajanju njihovih pravic, na njihovo eljo tudi brez navzonosti delavcev zavoda. (2) e ministrstvo, pristojno za pravosodje, oziroma predsednik okronega sodia iz prejnjega odstavka pri nadzorstvu ugotovijo, da so bile krene pravice obsojencev, ukrenejo vse potrebno za zagotovitev pravic obsojencev. (3) Nadzorstvo iz prvega odstavka tega lena je treba omogoiti tudi varuhu lovekovih pravic v skladu z zakonom o varuhu lovekovih pravic in po mednarodnih aktih pooblaenim pristojnim organom za varstvo lovekovih pravic in za prepreevanje muenja, nelovekega, ponievalnega postopka in kaznovanja. (4) Nadzorstvo nad izobraevanjem obsojencev v zavodih opravlja ministrstvo, pristojno za olstvo. (5) Strokovni nadzor in upravni nadzor nad zdravstveno dejavnostjo zavoda se izvajata v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost. 2. oddelek Delavci zavodov 213. len Za delavce uprave se uporabljajo sploni in posebni predpisi, ki urejajo delovna razmerja, zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje delavcev, e s tem zakonom ni drugae doloeno. 214. len (1) Delavci uprave so delavci s posebnimi dolnostmi in posebnimi pooblastili (v nadaljnjem besedilu: pooblaene uradne osebe) in drugi delavci. (2) Pooblaene uradne osebe so delavci pravosodne varnostne policije (v nadaljnjem besedilu: pravosodni policisti), ki opravljajo naloge varovanja in nadzora, strokovni delavci, generalni direktor in njegov namestnik, delavci uprave, ki opravljajo nadzor, direktorji

zavodov in njihovi namestniki, vodje oddelkov obsojencev, vodje dislociranih oddelkov zavodov in njihovi namestniki ter direktor prevzgojnega doma in njegov namestnik. (3) V pravilniku o sistemizaciji delovnih mestu se doloi tista delovna mesta, na katerih delajo pooblaene uradne osebe. 215. len (1) Delavci uprave so dolni varovati dravno, uradno ali drugo skrivnost, s katero se seznanijo pri opravljanju nalog. Dolnost varovanja dravne, uradne ali druge skrivnosti traja tudi po prenehanju delovnega razmerja v upravi. (2) Minister, pristojen za pravosodje, lahko med delovnim razmerjem, kakor tudi po prenehanju delovnega razmerja delavca uprave v utemeljenem primeru razrei dolnosti varovanja dravne, uradne ali druge skrivnosti. 216. len (1) Minister, pristojen za pravosodje, podeljuje na predlog posebne komisije zavodom, prevzgojnemu domu za mladoletnike, njihovim delavcem in zunanjim sodelavcem priznanja za izjemne uspehe irega drubenega pomena, ki prispevajo k boljemu izvrevanju kazenskih sankcij ter k razvoju in krepitvi humanizacije postopanja z zaprtimi osebami. (2) Minister, pristojen za pravosodje, predpie natanneje pogoje za podeljevanje priznanj iz prejnjega odstavka, sestavo komisije in postopek za podeljevanje priznanj. 217. len Delavci uprave morajo med stavko opravljati vsa dela in naloge, ki zagotavljajo varnost in nemoteno delovanje uprave, pravosodni policisti pa morajo tudi spremljati in varovati priprte osebe po odredbi sodia. 218. len Delavec uprave, ki uveljavi pravico do pokojnine, ima pravico do povraila strokov za selitev iz kraja, v katerem je sluboval, v kraj, v katerem se eli nastaniti, e je bil v kraj slubovanja premeen ali razporejen zaradi nemotenega opravljanja nalog uprave. Pooblaene uradne osebe 219. len Pooblaene uradne osebe so dolne opravljati vse uradne naloge, tudi kadar je izvritev nalog povezana z nevarnostjo za njihovo ivljenje. 220. len Pooblaene uradne osebe imajo posebno izkaznico, ki jo izda minister, pristojen za pravosodje, ki s pravilnikom predpie tudi obrazec izkaznice. 221. len

Pooblaeni uradni osebi pripada za vsako zaeto leto delovne dobe nad pet let v zavodu dodatek na stalnost v viini 0,5% osnovne plae. 222. len (1) Pooblaena uradna oseba, ki je uveljavila pravico do starostne ali invalidske pokojnine, ima pravico do odpravnine po splonih predpisih. (2) Ob smrti pooblaene uradne osebe se njeni druini izplaa odpravnina v skladu s prejnjim odstavkom. 223. len (rtan) 224. len Uprava zavaruje pri zavarovalnici pooblaene uradne osebe za primer smrti ali trajne izgube splone delovne zmonosti. 225. len (1) Pooblaena uradna oseba, ki pri opravljanju slubene naloge ali v zvezi z opravljanjem take naloge izgubi ivljenje, se na stroke uprave pokoplje v kraju na obmoju Republike Slovenije, ki ga doloijo njeni oji sorodniki. (2) V primeru iz prejnjega odstavka imajo oji sorodniki umrlega delavca pravico do enkratne denarne pomoi. Ta pomo ne sme znaati manj kot znaa vsota plae in drugih osebnih prejemkov, ki jih je pooblaena uradna oseba prejela v zadnjih estih mesecih. (3) O viini enkratne pomoi iz prejnjega odstavka odloi generalni direktor uprave. (4) Denarna pomo iz drugega odstavka tega lena se izplaa poleg odpravnine. 226. len Pooblaenim uradnim osebam pripada poleg pravic iz delovnega razmerja v skladu z zakonom, ki ureja ta vpraanja za delavce v dravnih organih, dodatno e en dan letnega dopusta zaradi zahtevnosti dela. 227. len (1) Pooblaene uradne osebe morajo opravljati delo v manj ugodnem delovnem asu, kadar je to potrebno za izvajanje nalog zavoda. (2) Delo v manj ugodnem delovnem asu je: - delo v neenakomernem delovnem asu; - delo v deljenem delovnem asu; - delo preko polnega delovnega asa; - pripravljenost za delo na domu, v doloenem kraju ali na delovnem mestu.

(3) Delo v neenakomernem delovnem asu vkljuuje opravljanje delovne obveznosti v izmenah, ob sobotah, nedeljah, praznikih in drugih dela prostih dnevih ter nono delo s prerazporeditvijo delovnega asa v okviru doloene redne mesene ali letne delovne obveznosti. Prerazporeditev doloi direktor zavoda ali vodja dislociranega oddelka zavoda. (4) Pripravljenost za delo se ne teje v tevilo ur delovne obveznosti. e pooblaena uradna oseba dela med pripravljenostjo za delo, se as dejanskega dela teje kot delo v podaljanem delovnem asu. (5) e opravljeno delo pooblaene uradne osebe presega predpisano meseno ali tedensko delovno obveznost, se razlika teje kot delo preko polnega delovnega asa. 227.a len (1) Delovna mesta, na katerih poteka delo v manj ugodnem delovnem asu, se doloijo v aktu o sistemizaciji delovnih mest. (2) Druge oblike dela v posebnih razmerah se odredijo, e to zahtevajo varnostne razmere ali e se samo tako lahko opravijo doloene naloge, ki jih ni mogoe odlagati ali morajo biti opravljene v doloenem asu. (3) V izjemnih razmerah lahko direktor zavoda v soglasju z generalnim direktorjem uprave odredi odloitev ali prekinitev letnega dopusta pooblaenih uradnih oseb. (4) Delovna obveznost v posameznih izmenah lahko traja najve 12 ur. e je organizirana 12urna nona izmena, je potrebno zagotoviti 24-urni poitek. 228. len (prenehal veljati) 229. len (1) Pooblaena uradna oseba ne sme opravljati dela, ki bi jo oviralo pri opravljanju nalog uprave, ali dela, ki bi kodovalo ugledu uprave, oziroma dela, ki ni zdruljivo z naravo dejavnosti uprave. (2) Dela, ki jih pooblaena uradna oseba ne sme opravljati, doloi generalni direktor uprave. (3) Za vrednotenje posebnih prepovedi in omejitev iz tega lena doloi Vlada Republike Slovenije odstotek poveanja osnovne plae pooblaenih uradnih oseb. 230. len Dolobe tega poglavja, ki se nanaajo na pooblaene uradne osebe, veljajo tudi za druge delavce, za katere je tako doloeno v pravilniku o sistemizaciji. Pravosodna varnostna policija 231. len (1) Delovno razmerje pravosodnega policista lahko sklene, kdor izpolnjuje poleg splonih

pogojev, doloenih z zakonom, e naslednje posebne pogoje: - da je dravljan Republike Slovenije s stalnim prebivaliem v Republiki Sloveniji, - da aktivno govori slovenski jezik, - da ima konan najmanj tiriletni program srednjega izobraevanja, - da ima ustrezne psihofizine sposobnosti za delo v zavodu in ne uiva prepovedanih drog, - da ni bil pravnomono obsojen zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolnosti, - da je bil varnostno preverjen in da zanj ne obstaja varnostni zadrek. (2) Psihofizine sposobnosti se doloijo v pravilniku o sistemizaciji delovnih mest. (3) Pred sklenitvijo delovnega razmerja mora pravosodni policist opraviti preizkus psihofizinih sposobnosti za delo. (4) Uprava lahko zbere o osebi, s katero eli skleniti delovno razmerje za opravljanje nalog pravosodnega policista, z njeno pisno privolitvijo podatke, na podlagi katerih se ugotavlja varnostne zadrke za opravljanje nalog v upravi. (5) Varnostno preverjanje iz prejnjega odstavka obsega preveritev podatkov, doloenih s predpisi, ki doloajo pogoje za pridobitev orone listine. Varnostno preverjanje na podlagi zahtevka uprave opravi ministrstvo, pristojno za pravosodje, v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za notranje zadeve. (6) Uprava preveri tudi ostale podatke, ki jih kandidat za sklenitev delovnega razmerja posreduje v postopku sklenitve delovnega razmerja. (7) Oseba, za katero se z varnostnim preverjanjem ugotovi obstoj varnostnega zadrka, ne more skleniti delovnega razmerja za opravljanje del pravosodnega policista. Za osebo, ki ne privoli v varnostno preverjanje, se teje, da ne izpolnjuje varnostnih pogojev za opravljanje teh del. (8) e se varnostni zadrek ugotovi po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi, se razveljavi pogodba o zaposlitvi v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja javnih uslubencev. 232. len (1) Pravosodni policist mora v osemnajstih mesecih po sprejemu v delovno razmerje uspeno opraviti predpisano usposabljanje in zahtevan strokovni izpit. Program usposabljanja in program strokovnega izpita predpie minister, pristojen za pravosodje. (2) e pravosodni policist ne opravi izpita iz prejnjega odstavka, mu po preteku odpovednega roka preneha delovno razmerje. (3) Po opravljenem izpitu iz prvega odstavka tega lena mora pravosodni policist pred generalnim direktorjem uprave dati prisego, ki se glasi: "Slovesno prisegam, da bom pri izvajanju nalog varovanja in nadzora vestno, odgovorno, humano in zakonito izpolnjeval svoje naloge ter spotoval lovekove pravice in temeljne svoboine." (4) Pravosodni policist, ki je pridobil status pooblaene uradne osebe v drugem dravnem organu, mora opraviti usposabljanje samo iz vsebin, ki jih program za pooblaene uradne

osebe drugega dravnega organa ne zajema. Zahtevane vsebine doloi minister, pristojen za pravosodje. 233. len (1) Pravosodni policist mora vsakih pet let pred posebno komisijo opraviti preizkus poznavanja predpisov in strokovne usposobljenosti za delo. (2) Pravosodni policist, ki preizkusa ne opravi, ima pravico do ponovitve preizkusa v asu do treh mesecev. e preizkusa ponovno ne opravi, se ga razporedi na drugo delovno mesto v skladu s predpisi, ki urejajo pogoje za razporeditev javnih uslubencev. (3) Nain opravljanja preizkusa ter sestavo komisije iz prvega odstavka tega lena doloi generalni direktor uprave. 234. len (1) Pravosodni policisti so oboroeni in enotno uniformirani ter nosijo poloajne oznake. (2) Pravosodni policisti lahko opravljajo delo tudi v civilni obleki pod pogoji, ki se jih doloi s pravilnikom. (3) Vozila, ki se uporabljajo za opravljanje nalog varovanja in nadzora, so posebej oznaena in opremljena. (4) Minister, pristojen za pravosodje, s pravilnikom predpie noenje, hrambo in vzdrevanje oroja, vrsto, videz in nain noenja uniforme, poloajne oznake ter oznaitev vozil. 235. len (1) Pravosodni policisti skrbijo za varnost, red in disciplino v varovanih objektih, spremljajo varovane osebe zunaj zavoda, nadzirajo in organizirajo delo v delavnicah, skrbijo za poklicno in delovno usposabljanje obsojencev ter sodelujejo v izvajanju programov obravnave in nadzirajo obsojence na zunanjih deloviih. (2) Pravosodni policisti lahko opravijo preizkus alkoholiziranosti ali prisotnosti prepovedane droge pri obsojencu, e so znaki, da je v zavodu ali ob prihodu v zavod pod vplivom alkohola ali prepovedane droge. (3) Pravosodni policisti morajo zasledovati pobegle varovane osebe, dokler obstaja monost prijetja. O pobegu obsojenca se takoj obvesti policija. Pravosodni policisti lahko brez odlobe sodia vstopijo v tuje stanovanje in druge prostore, e zasledujejo pobeglo varovano osebo. (4) Pravosodni policisti skrbijo tudi varovanje varovanih objektov in oseb. (5) Varovani objekti so: zavodi za prestajanje kazni zapora, zgradbe, kjer so sodia, dravna toilstva, dravna pravobranilstva in ministrstvo, pristojno za pravosodje. (6) Varovane osebe so zaprte osebe: obsojenci, priporniki, mladoletniki v prevzgojnem domu in osebe, zoper katere je odrejena izvritev uklonilnega zapora.

(7) Pravosodni policisti, ki varujejo ali so v slubi v varovanih objektih, lahko ugotavljajo identiteto oseb, ki prihajajo ali odhajajo iz varovanih objektov ali so na obmoju, na katerem je prepovedano ali omejeno gibanje. (8) Pravosodni policisti zagotavljajo pomo pravosodnim organom, e ti pri izvrevanju svojih nalog naletijo na upiranje ali ogroanje ali e to utemeljeno priakujejo. 236. len (1) Pravosodni policist sme obsojenca odstraniti iz skupnih bivalnih in drugih prostorov in ga odvesti v poseben prostor, e je podan sum: - da je storil kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolnosti, ali e resno grozi, da bo storil tako kaznivo dejanje, - da se pripravlja na beg ali upor, - da kakorkoli ogroa sebe ali druge, - da huje ovira druge pri delu, poitku ali razvedrilu. (2) O odstranitvi je pravosodni policist, vodja izmene, dolan takoj obvestiti direktorja zavoda oziroma vodjo oddelka zavoda. V posebnem prostoru sme ostati obsojenec do odloitve direktorja ali vodje oddelka zavoda, vendar najve 12 ur. (3) e se sumi, da obsojenec v telesu skriva ali prenaa prepovedane substance ali predmete, se ga namesti v samsko sobo s posebno opremo, kjer prebiva loeno od drugih obsojencev. (4) Namestitev iz prejnjega odstavka odredi direktor zavoda in lahko traja najdlje 30 dni. (5) Podrobnejo ureditev pogojev za odreditev in izvajanje ukrepa iz tretjega odstavka tega lena doloi z navodilom minister, pristojen za pravosodje. 237. len Dolobe 235., 236. in 239. lena tega zakona veljajo smiselno tudi za osebe, kaznovane v postopku za prekrek, ter za mladoletnike. 238. len (1) Za zagotovitev varnosti, reda in discipline smejo pravosodni policisti izdajati ukaze, opraviti osebni pregled obsojenca, pregled bivalnih prostorov, pregled osebne prtljage obsojencev in oseb, ki prihajajo v varovani objekt, identifikacijo in varnostni pregled oseb, ki prihajajo v varovani objekt ali se zadrujejo v varovanem obmoju varovanih objektov ali ovirajo delo pravosodnih policistov pri njihovem delu zunaj varovanih objektov. Pravosodni policisti lahko od obsojencev in drugih oseb zbirajo tudi operativne informacije, ki se nanaajo na obsojence. (2) Pravosodni policisti smejo opraviti osebni pregled obiskovalca zaprte osebe, e sumijo, da ima obiskovalec pri sebi predmete ki niso dovoljeni. (3) Pravosodni policisti imajo pravico prepreiti vstop in izstop vozilu ali osebi s prtljago, e oseba ne dovoli njihovega pregleda. (4) Za varovanje obmoij zavodov za prestajanje kazni zapora ter prepreevanje pobegov

obsojencev se lahko namestijo in uporabljajo videonadzorni sistemi. (5) Obvestilo o izvajanju ukrepa uporabe videonadzornega sistema mora biti jasno in vidno objavljeno. (6) e eli posameznik pogledati posnetke, ki se nanaajo nanj, se njegov zahtevek reuje na nain, doloen z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. (7) Nain uporabe videonadzornega sistema, odrejanja snemanja, ravnanje s posnetki ter nadzor podrobneje predpie minister, pristojen za pravosodje. 239. len (1) Pravosodni policisti imajo pravico uporabiti prisilna sredstva zoper obsojence, e drugae ne morejo prepreiti bega, napada, samopokodbe ali veje materialne kode. (2) Pravosodni policisti imajo med opravljanjem svojega dela pravico uporabiti prisilna sredstva tudi zoper druge osebe, e te ovirajo njihovo delo, ogroajo varnost varovanega objekta in oseb v njem ali varovane osebe zunaj varovanih objektov. Pravosodni policisti imajo med opravljanjem svojega dela pravico uporabiti prisilna sredstva zoper osebo, ki je zalotena pri kaznivem dejanju ali krenju javnega reda in miru in jo zadrijo do prihoda policije. (3) Telesna sila se sme uporabiti tudi, e drugae ni mogoe zagotoviti izvritve ukaza, ki je izdan v mejah pooblastil. (4) Za prisilna sredstva iz prvega odstavka tega lena se tejejo: - sredstva za vklepanje in vezanje; - telesna sila; - plinski razprilec; - palica; - opozorilni strel; - strelno oroje z ivljenjsko manj nevarnim strelivom; - slubeni psi. (5) Pravosodni policist sme uporabiti le tisto prisilno sredstvo, s katerim lahko glede na varnostne okoliine z najmanjimi kodljivimi posledicami za osebo, proti kateri ga uporabi, opravi uradno nalogo. (6) O vsaki uporabi prisilnega sredstva zoper obsojenca je treba takoj obvestiti upravo. 240. len (1) Pri opravljanju uradnih nalog sme pravosodni policist uporabiti strelno oroje samo, e ne more drugae: - zavarovati ivljenja ljudi; - odvrniti od sebe neposrednega napada, s katerim je ogroeno njegovo ivljenje; - odvrniti napada na objekt, ki ga varuje, e je pri tem ogroeno ivljenje ljudi v njem; - odvrniti napada na osebo, ki jo varuje.

(2) Za prepreitev bega iz zaprtega oziroma posebej varovanega zavoda ali oddelka sme pravosodni policist zoper pobeglega obsojenca uporabiti strelno oroje z gumijastimi naboji. (3) V primerih iz prejnjih odstavkov sme pravosodni policist uporabiti strelno oroje ele, e ne more z drugimi sredstvi, ki jih doloajo predpisi o opravljanju slube, zagotoviti izvritve uradne naloge. Pred vsako uporabo strelnega oroja mora pravosodni policist, kadar okoliine to dopuajo, tistega, zoper katerega naj bi se uporabilo strelno oroje, opozoriti s klicem in opozorilnim strelom. (4) Pravosodni policist, ki opravlja uradno nalogo pod neposrednim vodstvom predpostavljenega, sme uporabiti strelno oroje samo po njegovem ukazu. Uporabo strelnega oroja se sme ukazati le v primerih iz prvega in drugega odstavka tega lena. 241. len (1) Uprava zagotavlja pravno pomo delavcu uprave, zoper katerega je uveden kazenski postopek ali odkodninski postopek zaradi opravljanja uradnih nalog, ki jih je po oceni uprave opravljal skladno s predpisi. (2) Oceno poda komisija, ki jo imenuje generalni direktor uprave. (3) e je bil pravosodni policist obsojen zaradi kaznivega dejanja iz druge alineje prvega odstavka 231. lena tega zakona, mora sodie pravnomono sodbo poslati generalnemu direktorju uprave. (4) Pravosodnemu policistu preneha delovno razmerje z dnem, ko uprava na podlagi pravnomone sodbe izda ugotovitveni sklep o prenehanju delovnega razmerja. 242. len Minister, pristojen za pravosodje, podrobneje uredi izvrevanje nalog pravosodnih policistov. Vzgojna sluba 243. len Naloge vzgojne slube opravljajo strokovni delavci: vzgojitelji, psihologi, pedagogi, socialni delavci, uitelji, uitelji praktinega pouka, delovni terapevti in zdravstveno osebje. 244. len (1) Strokovni delavci skrbijo za takno organizacijo ivljenja in dela v zavodu, ki pospeuje ustrezno vkljuitev obsojenca v normalno ivljenje na prostosti po prestani kazni. (2) Strokovni delavci pripravljajo osebni nart obsojenca in vodijo njegovo realizacijo, organizirajo in vodijo skupinske in individualne programe za obsojence ter sodelujejo pri nartovanju in izvajanju vse ostalih ukrepov, s katerimi se poskua dosei boljo vkljuitev obsojencev v drubeno skupnost. (3) Za strokovne delavce se organizira usposabljanje in izobraevanje za specifino podroje in metode dela.

245. len (rtan) II. GOSPODARSKA DEJAVNOST 246. len (1) Za zagotavljanje monosti dela obsojencev v asu prestajanja kazni zapora se v upravi organizirajo ustrezne gospodarske dejavnosti. (2) Gospodarske dejavnosti uprave so sestavni del izvrevanja kazni zapora v Republiki Sloveniji. (3) Gospodarske dejavnosti uprave se opravljajo v javnem interesu. 247. len (1) Gospodarske dejavnosti uprave se organizirajo kot terapevtske in une delavnice v tistih zavodih, kjer je to potrebno za izvajanje izobraevalnih in korektivnih dejavnosti obsojencev. (2) Za delovanje terapevtskih in unih delavnic se smiselno uporabljajo predpisi s podroja izobraevanja. (3) Obsojencem, ki so vkljueni v delovno terapijo iz 15. lena tega zakona, pripada plailo za delo pri delovni terapiji, in sicer po kriterijih in merilih, ki jih predpie minister, pristojen za pravosodje, v soglasju z ministrom, pristojnim za delo. (4) Obsojenci iz prejnjega odstavka imajo tudi pravico do letnega dopusta v viini in pod pogoji, ki jih doloa ta zakon in na njegovi podlagi izdani predpisi o letnem dopustu obsojencev. Obsojencem je zagotovljena tudi pravica do 30-minutnega odmora med delovno terapijo, e traja poln delovni as. Pravico do sorazmernega odmora med delovno terapijo imajo tudi obsojenci, e delovna terapija traja najmanj tiri ure dnevno. 248. len (1) Ustanovitelj posameznih pravno-organizacijskih oblik gospodarskih dejavnosti uprave je Vlada Republike Slovenije, ki v ustanovnem aktu uredi vpraanja, ki izhajajo iz namena ustanovitve posamezne organizacijske oblike, ter druga vpraanja skladno z dolobami zakona, ki ureja gospodarske javne slube. (2) Gospodarske dejavnosti uprave se organizirajo kot reijski obrati smiselno po predpisih, ki urejajo organizacijo reijskih obratov. Taka organizacijska oblika je smiselna, ko bi bilo zaradi majhnega obsega ali znailnosti slube neekonomino ali neracionalno ustanoviti podjetje po dolobah zakona, ki ureja gospodarske drube, ali podeliti koncesijo. Reijski obrati se organizirajo kot notranje organizacijske enote zavodov. (3) Gospodarske dejavnosti uprave se lahko organizirajo tudi v eni od pravno-organizacijskih oblik, ki jih doloa zakon, ko se zaradi zagotavljanja vejih monosti dela obsojencev ukvarjajo tudi s proizvodnjo izdelkov in storitev za potrebe uprave in potrebe drugih organov ali so ti izdelki lahko namenjeni trgu.

249. len Kadar obstajajo pogoji, da se gospodarske dejavnosti uprave v enaki kakovosti lahko uinkoviteje zagotavljajo na drug nain, se te pravne osebe lahko preoblikujejo skladno z zakonom, ki ureja javno zasebno partnerstvo. 250. len V posameznem zavodu se lahko glede na velikost zavoda, posebne znailnosti zavodskih programov, velikost in posebnosti gospodarskih dejavnosti ter iz drugih razlogov organizirajo gospodarske dejavnosti v ve organizacijskih oblikah. III. DAJANJE PODATKOV IZ KAZENSKE EVIDENCE 250.a len (1) Kazenska evidenca obsega: osebne podatke o storilcih kaznivih dejanj iz sodb ali drugih odlob sodi, podatke o izreenih kaznih, varnostnih ukrepih, pogojnih obsodbah, sodnih opominih in o obsodbah, s katerimi je bila storilcem kaznivih dejanj, o katerih se vodi kazenska evidenca, oproena kazen, ter o njihovih pravnih posledicah; pozneje spremembe podatkov o obsodbah, ki so bile vpisane v kazensko evidenco, pa tudi podatke o izvreni kazni in razveljavitvi vpisa neupraviene obsodbe. (2) O vzgojnih ukrepih se vodi posebna evidenca, ki obsega osebne podatke o mladoletniku, podatke o izreenih vzgojnih ukrepih in podatke o izvrenih vzgojnih ukrepih oziroma druge podatke, ki se nanaajo na izvrevanje vzgojnih ukrepov. (3) Podatki iz kazenske evidence se dajejo le za neizbrisane obsodbe sodiu, dravnemu toilstvu, policiji za potrebe kazenskih postopkov, ki teejo zoper prej obsojeno osebo, organom, pristojnim za izvrevanje kazenskih sankcij, in pristojnim organom, ki sodelujejo v postopku za podelitev amnestije, pomilostitve ali za izbris obsodbe. Navedenim organom se omogoi varen elektronski dostop do kazenske evidence tako, da lahko zahtevo posredujejo tudi v elektronski obliki, in v primeru, e oseba ni zabeleena v evidenci, takoj prejmejo sporoilo, da oseba ni vpisana v kazenski evidenci. e je oseba zabeleena, ministrstvo, pristojno za pravosodje, organu posreduje v elektronski obliki podatek iz kazenske evidence o neizbrisani sodbi. (4) Podatki iz kazenske evidence o neizbrisani obsodbi se posredujejo dravnim organom, na obrazloeno zahtevo pa se smejo posredovati tudi pravnim osebam in zasebnim delodajalcem, e e trajajo pravne posledice obsodbe ali varnostni ukrepi ali pa e imajo upravien, na zakonu utemeljen interes. Dravnim organom in izvajalcem javnih pooblastil se omogoi varen elektronski dostop do kazenske evidence tako, da lahko zahtevo posredujejo tudi v elektronski obliki, in v primeru, e oseba ni zabeleena v evidenci, takoj prejmejo sporoilo, da oseba ni vpisana v kazenski evidenci. e je oseba zabeleena, ministrstvo, pristojno za pravosodje, organu posreduje v elektronski obliki podatek iz kazenske evidence o neizbrisani sodbi. (5) Na upravieno, z zakonom doloeno zahtevo ustanov, drutev ali skupin, ki so jim otroci ali mladoletniki zaupani v uenje, vzgojo, varstvo ali v oskrbo, se dajo podatki iz kazenske evidence tudi za izbrisane obsodbe za kazniva dejanja po 173. lenu, po drugem odstavku

174. lena, po drugem odstavku 175. lena, storjenega proti mladoletni osebi, in po 176. lenu Kazenskega zakonika (Uradni list RS, t. 55/08 in 66/08 - popravek). (6) Obsodbe za kazniva dejanja iz prejnjega odstavka se vpiejo v posebno evidenco, s podronimi zakoni pa se predpiejo pogoji in omejitve za dajanje podatkov o takih obsodbah. V primerih, ki niso zajeti v prejnjem odstavku, se obsodba kljub ohranitvi v posebni evidenci teje za izbrisano. (7) Posamezniku se sme na njegovo zahtevo dati podatke o tem, da je bil oziroma da ni bil obsojen, samo e jih potrebuje za uveljavitev svojih pravic. (8) Dolobe o zakonski rehabilitaciji in izbrisu sodbe in o sodni rehabilitaciji se smiselno uporabljajo tudi, kadar gre za sodbo, ki jo je slovenskemu dravljanu izreklo tuje sodie. (9) Dolobe tega lena se uporabljajo tudi za sodbe, ki so jih dravljanom Republike Slovenije izrekla tuja sodia, dolobe o posredovanju podatkov pa se uporabljajo tudi za dravne organe, pravne osebe in zasebne delodajalce drav, lanic Evropske unije, e ni z zakonom doloeno drugae. (10) Dolobe tega lena se smiselno uporabljajo tudi za dajanje podatkov iz evidence pravnomonih sodb oziroma sklepov o prekrkih ter skupne evidence kazenskih tok v cestnem prometu, iz evidence kazenskih tok in sklepov sodi v postopkih za prekrke, e ni z zakonom doloeno drugae. TRETJI DEL I. KAZENSKE DOLOBE 251. len (1) Z globo od 1.400 eurov do 21.000 eurov se kaznuje za prekrek pravna oseba: 1. e opravlja doloeno gospodarsko dejavnost, ki ji je prepovedana z varnostnim ali varstvenim ukrepom prepovedi doloene gospodarske dejavnosti (168. len tega zakona); 2. e omogoi drugemu opravljanje poklica, dejavnosti in dolnosti, eprav ve, da mu je bil s pravnomono odlobo izreen varnostni ukrep prepovedi opravljanja doloenega poklica, doloene samostojne dejavnosti ali kakne dolnosti (159. len tega zakona). (2) Z globo od 150 eurov do 1.400 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, e stori prekrek iz 1. toke prejnjega odstavka. 252. len (1) Z globo od 150 eurov do 500 eurov se kaznuje za prekrek tisti, ki se izmika odvzemu voznikega dovoljenja (160. len tega zakona). (2) Z globo od 150 eurov do 500 eurov se kaznuje za prekrek tisti, ki med prestajanjem kazni zapora vozi tiste vrste oziroma kategorije motornega vozila, za katero mu je sodie izreklo prepoved vonje ali odvzem voznikega dovoljenja (97. len tega zakona). 253. len

Z globo od 250 eurov do 700 eurov se kaznuje za prekrek tisti, ki mu je izreen varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica, samostojne dejavnosti ali dolnosti (158. len tega zakona) ali varnostni ukrep prepovedi samostojnega opravljanja dejavnosti ali poklica, e to prepoved prekri (163. len tega zakona). 254. len Z globo 50 eurov se kaznuje pogojno odpueni obsojenec, e se v osmih dneh po prihodu v kraj, kjer namerava stalno prebivati, ne javi pristojni upravni enoti ali ne sporoi spremembe kraja prebivanja, dokler je na pogojnem odpustu (106. len tega zakona). 255. len (1) Z globo od 500 eurov do 4.500 eurov se kaznuje za prekrek vzgojni zavod, ki ne sprejme mladoletnika, ki mu je izreen vzgojni ukrep oddaje v vzgojni zavod (170. len tega zakona). (2) Z globo od 50 eurov do 500 eurov se kaznuje odgovorna oseba vzgojnega zavoda, e stori prekrek iz prejnjega odstavka. 256. len Nadzor nad izvrevanjem 97. lena tega zakona izvaja policija, nad izvrevanjem etrtega odstavka 106. lena in 160. lena inpektorat, pristojen za notranje zadeve, nad izvrevanjem 158., 159., 163. in 168. lena tega zakona inpektorat, pristojen za delo, nadzor nad izvrevanjem 170. lena tega zakona pa inpektorat, pristojen za olstvo.

Zakon o izvrevanju kazenskih sankcij ZIKS-1 (Uradni list RS, t. 22/2000) vsebuje naslednje prehodne in konne dolobe: II. PREHODNE IN KONNE DOLOBE 257. len Za gospodarske enote se do sprejema ustanovnega akta, vendar najdalj eno leto po uveljavitvi tega zakona, uporabljajo predpisi, ki veljajo za gospodarske drube. 258. len (1) Do sprejema predpisov, ki bodo urejali tetje zavarovalne dobe s poveanjem, se za pooblaene uradne osebe uporablja doloba 112. lena zakona o izvrevanju kazenskih sankcij (Uradni list SRS, t. 17/78 in Uradni list RS, t. 12/92, 58/93, 71/94, 29/95, 10/98, 56/98 - odloba US in 26/99) v zvezi z 99. lenom zakona o notranjih zadevah (Uradni list SRS, t. 28/80, 38/88, 27/89 in Uradni list RS, t. 8/90, 19/91, 4/92 in 58/93, 87/97 in 31/98 odloba US) in zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, t. 12/92, 5/94, 7/96 in 54/98). (2) V enem letu od uveljavitve tega zakona se opravi revizija delovnih mest v upravi, na katerih se teje zavarovalna doba s poveanjem.

259. len Do sprejema predpisa, ki bo urejal poloaj javnih uslubencev, se za pooblaene uradne osebe uporablja doloba 112. lena zakona o izvrevanju kazenskih sankcij (Uradni list SRS, t. 17/78 in Uradni list RS, t. 12/92, 58/93, 71/94, 29/95, 10/98, 56/98 - odloba US in 26/99) v zvezi s 136. lenom zakona o notranjih zadevah. 260. len (1) Do sprejema predpisa, ki bo urejal pogoje za upokojevanje pooblaenih uradnih oseb, ima pooblaena uradna oseba, ki ima najmanj 30 (moki) oziroma 25 (enska) let pokojninske dobe, od tega najmanj 15 let s statusom pooblaene uradne osebe, in dopolni najmanj 45 (moki) oziroma 40 (enska) let starosti, v roku est mesecev po vloitvi zahteve pravico do upokojitve. (2) Pokojnina se pooblaeni uradni osebi iz prejnjega odstavka odmeri v viini 65% pokojninske osnove. Za vsako leto pokojninske dobe nad 30 let (moki) oziroma 25 let (enska) se pokojnina povea za 2% pokojninske osnove, vendar najve do 85% pokojninske osnove. (3) Pooblaena uradna oseba, ki na dan uveljavitve tega zakona izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka tega lena, ima v obdobju estih mesecev po uveljavitvi tega zakona pravico do upokojitve. 261. len Vlada Republike Slovenije izda predpise o nazivih, pogojih za pridobitev nazivov in posebnih oznab paznikov najpozneje v estih mesecih po uveljavitvi tega zakona. 262. len Predpise na podlagi tega zakona morajo pristojni ministri izdati najkasneje v enem letu po uveljavitvi tega zakona. 263. len Do izdaje ustreznih predpisov, najdalj pa eno leto po uveljavitvi tega zakona, ostanejo v veljavi: 1. Pravilnik o izvrevanju kazni zapora (Uradni list SRS, t. 3/79), 2. Pravilnik o izvrevanju vzgojnega ukrepa oddaje v prevzgojni dom (Uradni list SRS, t. 3/79), 3. Pravilnik o izvrevanju del in nalog pooblaenih uradnih oseb kazenskih poboljevalnih zavodov (Uradni list SRS, t. 3/79, 2/83 in 23/87 in Uradni list RS, t. 10/91), 4. Pravilnik o nainu in odmerjanju plaila za delo obsojencev in o nagradah za delo mladoletnikov v prevzgojnem domu (Uradni list SRS, t. 3/79), 5. Navodilo o razporejanju in poiljanju obsojencev na prestajanje kazni v zavode za prestajanje kazni zapora (Uradni list RS, t. 41/97), 6. Navodilo o vodenju evidenc in zbiranju statistinih podatkov o osebah na prestajanju kazni zapora in mladoletnikih v prevzgojnem domu (Uradni list SRS, t. 3/79), 7. Navodilo o ravnanju z mladoletnikom, ki se izmika izvritvi vzgojnega ukrepa (Uradni list SRS, t. 12/79).

264. len Zavodi in prevzgojni dom za mladoletnike morajo hine rede uskladiti z dolobami tega zakona ter na podlagi zakona izdanih predpisov v estih mesecih po izdaji pravilnika o izvrevanju kazni zapora oziroma pravilnika o izvrevanju vzgojnega ukrepa oddaje v prevzgojni dom. 265. len Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Pravilnik o posebnih skladih gospodarskih enot kazenskih poboljevalnih zavodov in njihovi uporabi (Uradni list SRS, t. 3/79 in 17/84). 266. len Z dnem, ko zane veljati ta zakon, preneha veljati Zakon o izvrevanju kazenskih sankcij (Uradni list SRS, t. 17/78 in Uradni list RS, t. 12/92, 58/93, 71/94, 29/95, 10/98, 56/98 odloba US in 26/99), razen dolobe 21. lena, ki ostane v veljavi do izdaje ustreznega predpisa, in 145. lena ter lenov od 145.a do 145.. 267. len Ta zakon zane veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrevanju kazenskih sankcij ZIKS1B (Uradni list RS, t. 70/06) vsebuje naslednji prehodni in konno dolobo: PREHODNI IN KONNA DOLOBA 20. len Do vzpostavitve ustreznih elektronskih povezav opravi vpis po 124. lenu zakona upravna enota v kraju sedea sodia, ki je izreklo kazen prepovedi vonje motornega vozila. Sodie mora overjen prepis sodbe s potrdilom o izvrljivosti najpozneje v osmih dneh po pravnomonosti poslati pristojni upravni enoti. 21. len Z uveljavitvijo tega zakona se prenehajo uporabljati etrti, peti in esti odstavek 234. lena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, t. 25/06 - uradno preieno besedilo). 22. len Ta zakon zane veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrevanju kazenskih sankcij ZIKS1C (Uradni list RS, t. 76/08) vsebuje naslednje prehodne in konne dolobe:

PREHODNE IN KONNE DOLOBE 104. len Do vzpostavitve ustreznih varnih elektronskih povezav, najkasneje pa v petih letih od uveljavitve tega zakona, se podatki iz 26. lena tega zakona posredujejo pisno. 105. len Varovanje varovanih objektov iz 85. lena tega zakona se zane izvajati postopoma po zagotovljenem dodatnem tevilu ustrezno usposobljenih pravosodnih policistov, najkasneje pa v petih letih od uveljavitve tega zakona. 106. len teje se, da uradniki, ki imajo do dneva, ko se bo v celoti zael izvajati program usposabljanja, opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka, izpolnjujejo pogoj glede opravljenega strokovnega izpita po 232. lenu zakona. 107. len Podzakonski predpisi, doloeni s tem zakonom, oziroma izdani na podlagi Zakona o izvrevanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, t. 110/06 uradno preieno besedilo), morajo biti izdani oziroma usklajeni s tem zakonom najkasneje v 12 mesecih po njegovi uveljavitvi. Do izdaje oziroma uskladitve podzakonskih predpisov z dolobami tega zakona se uporabljajo dosedanji podzakonski predpisi, kolikor niso v nasprotju s tem zakonom. 108. len Z uveljavitvijo tega zakona preneha veljati Uredba o nazivih, pogojih za pridobitev nazivov in posebnih oznabah nazivov paznikov (Uradni list RS, t. 53/2000). 109. len Z uveljavitvijo tega zakona preneha veljati tretji odstavek 10. lena Pravilnika o izvrevanju kazni zapora (Uradni list RS, t. 102/2000, 127/06 in 112/07). 110. len Z uveljavitvijo tega zakona preneha veljati sedmi odstavek 22. lena Zakona o prekrkih (Uradni list RS, t. 3/07 uradno preieno besedilo, 17/08 in 21/08 popravek). 111. len Ta zakon zane veljati 1. novembra 2008.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrevanju kazenskih sankcij ZIKS1D (Uradni list RS, t. 40/09) vsebuje naslednjo prehodno in konno dolobo: 5. len Postopki, ki jih vodi posebna zdravstvena komisija in do uveljavitve tega zakona e niso bili konani, se konajo po dosedanjih predpisih. 6. len Ta zakon zane veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.