64

Spremna beseda
George G. Ritchie se je rodil 25.09.1923; 20.12.1943 ob 4. uri zjutraj je bil9 minut klinicno mrte~ - 9 minut, ki so zacele spreminjati s~et tisti trenutek, ko je filozof, zdra~nik in psihiater dr. Raymond A. Moody (roj. 30.06.1944) prav na osnovi tega dogodka razpoznal pomembnost zunajtelesnih izkuenj za vse eloI/enI/o in se jim posveti!. George Ritchie je danes morda najpomembneji ,psihiater na s~etu, ker ve, kam Ijudje gremo. Po izidu Moodyje~e knjige ("Zil/ljenje po il/ljenju" _ 1/ angl8cini je bila izdana leta 1975, 1/ slol/encini pa 1984), je bilo narejenih kar precej anket o obsmrtnih doil/etjih, ena pomembnejh od druge. Spoznanje o samem prehodu, ki ga imenujemo smrt, postaja iz leta v leto popolneje. Srecen tlstl, kdor se z njim pral/ocasni seznani! 'lsi imamo sl/ojce, ki so odli na to pot - ~ecinoma nepripral/ljeni; ~si drugi gremo po isti poti, ~endar - bogateji za pricujoco izkunjo in e kakno podobno pripravljeni, pripra~ljeni na I/elicastno meanje. Gospa Carol Zaleski, profesorica I/eroslol/ja na Harvardski univerzi, j~ 1/ svoji obseni knjigi "Onstranska potovanja" (1/ anglecini je izla 1987 pri Oxford Unil/ersity Press) tudi Siovencem podarila pregled vrnite~ iz onstranst~a od srednjega ~eka do danes - knjiga, prevedena 1/ slo~eCino, je izla pri Mladinski knjigi v ljubljani 1991. Tokrat imamo spet 1/ roki knjigo, ki "ni kar tako"; ob ponol/nem bmi" in morebiti pripol/edovanju, se bo moral vsak dl/omljivec I/praati: "Ka] p~, ce je to res?" Brez skrbi, ~edenje o obsmrtnih doivetjih bo ~pli~alo na da bo "potihnil ves prepir, da bi bile vesele I/iharje~ jeznih mrzle domaije" Vzljubili bomo i~ljenje \' I/seh oblikah. Pustili bomo, da bodo "mil, ivele tudi ivali. Somnl/o, zavist, preklinjanje, ubijanje zaradi hme zdravil in zabave, odhod dragih ali tudi 1/ I/oj nah in nesreeah pobitih .. vse to zadobi drugacen pomen: ele z vedenjem o obsmrtnih doivetjih se zacenja prava filozofija, se razkriva smsel ivljenja. Teko bo estal kriem rok, kdor bo doumel Ritchiejel/o "pokuino" onstranstva. Kos za kosom bomo slekli Um. "javno mnenje" in materialisticni brillsmisel ivljenja, ki ju e 'prodajajo' na unil/erzah in drugih olah. Hvala dr. Ritchieju in Katarini, prel/ajalki in oblikovalki, ki je spolnal3 vrednote te knjige in jih s tako ocitno radostjo prelila 1/ slovenCino. Ko bomo sedaj rekli "Isheno soalje", ne bomo vec 1/ zadregi; prepri cani smo, da smemo reci, da bo ta knjiga najlepi "alni" ~enec ~sem tistim, ki objokujejo sl/ojce, pa tudi I/sem tistim, ki jih na tej poti spremlja strah. Dr. France Susman, zgodol/inar in parapsiholog

George
K

G. Ritchie prihodnosti
Picasso

Ilmbeth Sherrill

Vrnitev iz

e se le bezno ozremo Ilazaj

George G. Ritchie & Elizabeth Sherrill "RETURN FROM TOMORROW" (1977) e se le beno ozrcmo nazaj na zgodovino in razvoj filozofije, kaj hitro ugotovimo, da je srnrt v vseh asih vzbujala arobno zanirnanje znanosti. Filozofe je smrt od nekdaj privlaevalu globoko in temeljito. Torej ni ni presenet!jivega, da sem tudi jaz - kot enaindvajsetletni raz iskujoi tudent filozofije - postal silno radovcden, ko sem leta 1965 slial za moa, ki so ga bili razglasili za klinino mrtvega, in k i bi naj bil v tern asu imel neverjetno doiVelje - in ki sedaj ivi in o tern pripovcduje. Pa ne samo to, ta mo jc priznan zdravnik s svojo prakso, ki se je je v tisteru asu nabralo c za tirinajst let, pa vendar je bil pripravljen o svojem doivetju pripovedovali drugim. Scveda je odve rci, da sem izkoristil prvo prilonost, k i se mi je ponudila, da mu prisluhnem. Njegova pripoved se rni je vf isnila globoko v spomin, vcnrlar sem vedenje o vsem skupaj duhovno "odloil rued akte", Kasnejc, ko scm slial e za nekaj zclo podobnih prirncrov, sern se lotil raziskovanja doivetij v bliini srurt i. Mou je ime dr. George Hitchie; svoje doivljaje nam odkriva sedaj sam: to je eno od treh ali tirih najsijajnejih in najbolje dokurnentiranih poroil o izkunji 'umretja", kar jih poznam. Tudi e njegovo poroilo pogledamo sarno zase, je doivctje dr. Hitchija senzacionalno; ruorda je temu tern bolj tako, ko ugotovimo, da je na stot ine in stotine takih, ki jih je presenetila smrt, a so se vrnili v ivljenje, o tem podalo podobna pricvanja. Za rnnog<' pa ostane vpraanje: ''Je bil (;l'orgl! Rit chl (in ali so bili t.udi m.nogi drugi; ki so sc znali I' t.aknem. stanju] - resnino mrteo?" Je e t rr-b.a prizrutti: joe hoemo "smrt"; kar se zdi ut.emeljeno ; oznaiu kot stan] t iz ereuo: jl' pOfwvna vzpstavilet' nemogola, pot.em. seue da nihe od njih ni bil mrt.eu. A lrodi f' kakorkoli; v klini nem pogll'rlu i celorno t akru: zlull'l'u Z zadnjimi kriteriji zu doloiWI' smrti fJrrw sedu] mo no v zraku; v medicinskom. Jlogll'rlu nikakor ni reema . Osehno sem zadovoljcn, da je dr. Ritchie (in e mnogo drugih) priel temu PI)PVU prec(,j blie od velike veiw, njegovih sodobnikov, in lo nc glede na to, katcrcruu trenutku pripiemo dokono telesno srnrt. e sarno zaradi tega sern vcdno pripravljen posluati, kar irnajo povedaii. Vaeih sc pojavi vpraanjc, kakne uinkc je imelo takno doivetje na nadaljnje ivljenje tistih, k so ga izkusili. Ne rnorerno spregledati, kako izredno in v njegovo bit vtisnjeno je bilo doi vetje za nadaljnje ivljcnjc dr, Ritehija. kodaje, da more le nekaj nas, ki smo ga smeli spoznati tudi kot prijatelja, v resnie obutiti g!obino njegove prijaznosti, njegovega razumevanja in njegove Ijuhee skrhi za druge - kajti to je tisto, kar OZW1(~uje tega astivrednega moa. Po teh mojih skromnih besedah bi se rad umaknil, da predstavim bralcu svojega prijatelja Georga. Upam, da ga bodo zaradi te knjige spoznali e mnogi.
elesa; kut njegooih funkci]

I. II. III.

IV.

V.
VI. VII. VIII. IX.

X.

XI. XII.
XIII.

XIV.
**

e se le beino ozremo nmj 19odaj sem priiel laprl sem oci in pomislil Prebudil me je krc 1 enim zamahom Pocasi sem se bliial Spet sva bila v gibanju Potrebovala sva pogovore Potem, ko sem se zruil Pripovedoval sem naprej Po mojem nenavadnem srecanju Moj prihod domov Tokrat sem ostal la novo leto Bilo je boiicno praznovanje Spremna beseda

4
8 IS
17 22 B 37

39 41 43 46 SI
53 61

64

"Ali veste, zakaj vsako jutro pridem zgodaj?" sem vprdal Freda nekllga dne, ko sva govorila o tem, kakien ucinek je imelo texaiko doi"elje na moje iivljenje. "Preden pridejo drugi zdravniki in sodelavci? lato, ker ta cas porabim za molitev za IJUkega pacienta, ki ga tisti dan vidim. Verjamem, da ima Jezes za vsakega od nas en dnevni red in en "ozni red, in molim, da bi ju z njegovo pomocjo pacient in jaz skupaj odkrila. e Vam je Jezus dai na zemlji le e nekaj tednov namesto nekaj desetletij", sem mu rekel, "potem je to naredil zato, ker ve, da lahko opravite s"oje delo tukaj v nekaj tednih. Lahko odpustite in odpuiCanje prejmete. Lahko se reite vsake odvisnosti in "sake jeze - reite "sakega kosa prtljage, ki ga noeete vzeti s seboj v kraljestvo, kjer je vse luc."

r
T
I

Dr. Haymond A. Moody, ml. Avtor knjige "ivljenje po ivljenju" ('Lij after Life", v nem,~ki izdaji rwslovljene "ivljenje po smrti'')

I. Zgodaj sem priel

predpostavljenik k i so ga izkori,'ali, in rwsre(l1Ip, z.ik oua; k(~rnaj ,.la je sp(~zr~al kaj drugega, kot bolne raztncr. Najin cilj Je I,i! odknl.1 zdr:\V(' lJudI. Znek:~ksllitn predujmom zaupanja v mojo osc\'o je prvit v zlvlwnl'l zat'eI rasti v prljatelJstvu, In sedaj naj urnre! Zadnii zlom zaupanjajc sl~l pred vr.u], .Iokonui dokaz, da je ivljenje od samega zab~lka igralo proti nielrlu. To julro so se misli n,,~d p"sameznitlli oiliski v spl'eJetllnie vedno znova HaI'ale k Fn,du. Za k""jI" sen' 'i' n;u"rd '~"ndvlt v spl'ejcmnieo III ga na hitro pojedel kar za pis;:l1n() mizo, z;~ liri\ll,'r~ d:j ;"i }'''?d prej. Ur:J je hla cna, nato ("':ctrf (~(.~Z cno, Frcd se nr pojavi!. Kunt"".I" llio i,ell/Mid,'se! !tIdl"j "~'CI eno in "ni,' po petlh
nl(~se('jh je

Zgodaj sem priel v svojo sprejernnico. Rad sern bil nekaj trenutkov sam, preden je priel prvi pacient. Z benim pogledom sem preletel zatemnjeni prostor: pisalna miza, udobni sedei, pred oknom rumena zofa. Moja praksa me je v vlogi psihiatra popolnoma izpolnjevala. Preteklih trinajst let sem delal kot praktini zdravnik in velikokrat sem imel obutek, da zdravim le posarnine dele oseb, da imam opraviti mnogo ve z bolezenskimi simptomi, kakor pa s samo boleznijo. V Richmondski bolniniei v Virginiji, kjer sem opravljal prakso, se rni je godilo prav tako kot se dogaja v vseh velikih sodobnih bolninieah - nisem irnel asa, da bi spoznal svoje paciente kot ljudi; ni bilo asa, da bi poslual vpraanja, ki so v sprejemniei ostala neizgovorjena. Zato sem el s tiridesetimi leti spet nazaj v olo, Ni mi bilo lahko, prositi eno, da zapusti Richmond in se preseli v Charlollcsville, najina dva otroka sta rnorala menjati olo, jaz pa sem se moral odrei poloaju predsednika "Richrnondske akademije prakticirajoih. zdraonikov" in se zakopati za ve let nazaj v tudij, Toda v dvanajstih letih, ki so pretekla od tiste odloitve, sem bil zaradi tega vckrat sreen, nikoli pa bolj, kot v tern tihem trenutku tega dne. Odprl sem terminski koledar pred seboj in pregledal vpise za ta dan. Mildred Brown, Peter Jones, Jane Martin (imena pacientov so spremenjena). Tukaj se je moj prst ustavi!. Moj prvi paeient po kosilu naj bi bil Fred Owen. Pozabil sem bil, da so ga prejnji dan odpustili z univerzitetne klinike. Pretekli teden sern dobil zdravniko poroilo Fredovega zdravnika po lclefonu - "Pljune metastazc na poti v mogane" - no, sam sem to e vede!. Fred bo urnr] za pljunim rakom. e septembra sem tako dornneval, pred petimi meseci, ko me je prvi poiskal, s simptomi razlinih depresij. Pozornost so rni vzbudile njegove depresije, suh kaelj, verino kajenje med pogovororn. Zato sem bil na Univerzilelni kliniki v Charloltesvillu zaprosil, da ga popolnoma preiejo. Toda Fred se oitno ni dral roka. Ko scm pred lremi tedmi posumil, da je tako, sem ga kratkomalo preiskal v svoji sprejemnici. Sicer nisem ime! vseh potrebnih instrumentov, loda stetoskop mi je povedal dovolj. Nato pa je le moralna Univerzitetni kliniki skozi vrsto teslov in preiskav. VendaI' je bilo vse to potrebno bolj zavoljo Freda samega, kakor zaradi dvoma v diagnozo. In sedaj, ob 1:~. uri, bo tu. Kako naj mu pomagam sooiti se s strahotno neizbenostjo smrti? V preteklih meseeih rnuje us pel obuten napredek, toda pred njim je bila e preeej dolga pot do spoznanja. Tisto, kal' bi pravzaprav najnujneje potrebovaJ, je bil as. In prav tega Fred ni ime! ve dosti. In po vsern tistern, kar je v ivljenju "dosegel", bo kot lovek v srednjih tiridesetih obutil sporoilo o neozdravljivern raku kot popoln NE. Diagnoza bo podrtala natanko tisto, kal' je on kot nevrotik stalno trdil - namre, da se je ta svet in vsi skupaj na njem e od njegovega rojstva sem zarotil proti njemu. Problem je bil v tern, da lo njegovo gledanje niti ni bilo tako popaeno. e zanemo z njegovo materjo, ki se gaje odrekla, pa prek eele vrste nestanovitnih rejnikov tja do mnoice

prjcl na pogovor

prcpOZTiu. plf/tf//,'i"

"Ne l.ou: VOT//.mogefl'et

l'ekd, :,"

seui o.lpooedal slnb, Ten: odl'rllllOT//.' Sl'lII pOfIUIIIOII!!! l.a] mignil

mislun! l lot eli so; .la ost n ueni, d"klN IU' !lajdcl" zanjc ?" , "Zdracniki tt dajo'" stir! IIleSCI'(,.I" je n:lri:ilJ"va! in Sd' vrgei v naslanja<; s onoru, k i naj bi Lil "i1~<lli kot snwh. "1\0/.:.'1'11 tu, !UI, doktor;~Sl' lo Jraskafljl" v preu-klosti, do. hi rtu. bilo 11",dotlJosli 11{,lj;;" slmW,/'L: liod,,;:,wl! i II" born vel" doiuel, Ra;;pravljojte o prol,ll'mi iJ z Tlwju IfllI/N/O, ~: 111"/" ,"",w lSI' drugo l'' seda] t-l:slo ;:(JI)r(11J(ja,~i(' ,~aS(L ha.';-,\t "/Vasprotno," ~,elil Ill'! I'<,kcl, "s('([uj je pot reh",jJie /',01 klf,1[koll. Va.lia hodobwst
.

y .'-'ed(~!."[laru:s zjutra] fll!ko;;al, ka] si o fljih na-l.nnrstil, a rupu]: II' tl'TIIU bie

ztutst.

od. fl(~iasniI1:l' 1'I1.'iI, ruznu:r,

In lo holi, ko! si

lIIi,III('"

,
< H
< / ~"

Pogledal tile .1". \I"f.:",e ranjene oti su hi'1" Vil. I' s!r:lHI", :lJ % 'I m( l ocnos .. di je ponovi!. "Saj seni raru f"l/l).:ar [wu'dal, .l III! .'/1 nusecc, in to n/egne pomenit.i iiri t.c.ln, kaj/I zdtcurul.: , en.l ar lu".eio, k"kor nul, I'SI dru e], Udkrit

'I'

poveda,w ''''''H''JI/IIU'III, drt sc s/doh s/,li/"i/," "Ne g01:or III niti t nih mcsccil: u/! ,;! iril: /c,{nih

. nit i
li

.lilrideseuh

' let ih,

meril . spllslile " re).o ku! roleliL ";vlistl' 'riclicsa in peke!" 1~1i ak,,w pudohll" kranu., k Si 110.1/1' p il' utotal.i iznusli! i knj !wlj,ega, doktor!" (,oskusilje z",lrJ.:lti ui,j,'ajn regi.'itu IIIC'l'rog {",ciTra", atlll'ak ugolovit i scrn moral. da s('tII ga ra?,jezi L /I Icds'" 'OpIO I :Utlll :Ije ';e je zgrad ilo potasi iz ledna , l,,,len zaradi IlIojl'ga zago!o"ila, da g:' Ill' bOllJ vkkd za nos. To je bilo silno ponu-rnhno. !\1nogukrat .1" pripomnil. da s'~n, I'ni tluvl'k. ki ga Ill' poskua ofrll:,ti.
IU
1\

Cocorin! o !Jodor":fl,fisl i~za kat.cro N je"ove im!-.u r:lzpric ut-i

Sl) Sl'

"Od vseh dmgih da smrt obljaiJljajo ni konee perutnice

hi ka; lakega IWI verjel,

pri('akof'(ll, potem

amlJa!, (,d I'us!: t:e InI' /111,,0 tVl'kallje,

vsega,

IJi bil "el IL /:a/'.lII"IIW liujn. kdo .:1'11 .. e le dosli .;""ula."

Ti Noveku

pa har/;) in kal' SI. sica

Clo>oko sem zaje! zrak in ollllpno iskal pravih b"s .d - al i vsaj n" nal'w'nih. O Fredovih zgodnejih ivljenjskih zgodhah seru v.del dmolj, da sem razumel, da je bila zanj vsaka tema, kakork"li povezana z re!igioznostjo, ni(na. Med njegovirni rejniki ~ta bila najslaba prav pobona zakonea, ohiskovalca eerkve, ki sta veljela, da bosta lahko izbila upornoslll1alega fantka s palicu. nO harfah in perlltnicah ne vem ru!"," sem "dHilii, nlnhko vam .Wnw povem,
kar SeTlI sam vide!, potem ko sem.,.
lo

Tukaj se rni je zalaknilo - iz strahu pred nevarno besedo, ki lahko podre most zaupanja, ki sva ga zgradila med sabo. n.,.potem ko sem umrI" ' no, to je bil" tislo,

6 kar sem hotel rei , Tukaj pa je sede! rno, ki so ga mnogokrat nalagali _Kako naj rnu povern o preobratu svojega ivljenja, ne da bi me irncl za najvejega Ianivca sploh? "Fred," sern zao] obotavljajoe, "sdraoniki so tudi ruul merwj e enkrat duignili roke. Razglasili so me za mrtvega - rjulio so mi potegruli ez glavo. De)stvo, da sem se po desetih. minutali ali ka] takega urnil o ivljenje, da hi .11' malo tlail zemljo na tem svetu,je zame st.ranski dogodek neke mnogo bol] pomembne zgodbe. Prao to je tista oeliastna zgodba, Fred, ki bi uani jo nul pouedal:" Fred je izvlekcl novo katlieo eigaret in si s treso roko eno prigal. "Od mene priakujete, da vam bom uerjel, da ste lahko pogledali 1) neke vrste bodoe iljenje? To je tisto; kar bi mi radi pouedali, ne? Saj to pa ILislabo, tole ivljenje tukaj je erut sarrui klavrrw goljl~f)a, naslednjc bo torej vse ronato?" "Ne priakujem; da mi boste t.erjeli, Preprosto pouedal bi vam rad, ka] jaz oerjarneni. In nnam niti pojma, lcakna bo naslednje ioljenjc. Karkoli setri e uulel, sent vide! takoreko s praga.. Ampak] zadost.oualo, da sent se oil tega trenutka dal] popolnom preprial t: duojc: prvi ; da nac zauest ne umre s telesno smrtjo, t: resnici je bolj izostrena in zauest na kakor je bila pre]. Drugi pa je neuerjetno pomernbrui, mnogo bol] kot mislno, kako preioimo svoj as IW zemlji, in kakn.e medlcn.eke odnose uzpostaoimo:" Neb~ minut je bil Fred preve hescn, da bi me mogel pogledati vobraz. "e ste bili tako bolni kot.prevue, "je vpraal z omi, prikovanimi na rjavozeieno preprogo, "kako pa potem oeste, da niste bili IJ deliriju?" "Zato, Fred, ker je bil t.a dogodek dale najbliji iroko obsegajoi resnici, za katero se mije kdaj ponudila prilonast, Od t akrat napre] seni seucda imel prilonost uulirati sarije in halucirutcijc, lmel sent uuli pacierue s halucinacijami. Enost acria ni nobene podobnost.i," "Hoete 1'1'6, da popolnoma uerjatnete, da gre dalje ... tore) mi ostanemo nu.? Potern, misln?" "Prisegarn uam pri suojcrn ivljenjll. Vse, karsem napranil. t: preteklili tridesetih. letili, tudiral za zdrauruka, dodat.no uuliral za strokounjaka v psihitriji, use moje ure dela pri asuuh.funkcijah za mlade Ijwh teden. za tednom - use to ima svoj izuor v tern mojetn dogodku. Ne uerjamem, da kak .leliri] lahko temeljito in v celot.i dolo: ioljenje nekega mokega:" "Delirij tega ne bi mogel," se je strinjal, "kaj pa, te je bila le trenutrw prevam? VestI', morda ste bili samo malo dulwvno odsotni?" "l'vlislite, e sem bil mania samo malo nor?" Srnehljal sem se, pa vendaI' je bilo vpraanje doee!a na mestu. Norost se urnirajorirn zdi kal' najverjetneja. "Na to je teko odgovoriti, Fred. Mislim, da rLih.e od rws ne more biti isto preprian, da ima vedrw vse utI' IULvajetih. VelUlar pa imam zase prav dober vzrok za upanje - to je oglyeni preizkus, ki sem mu bil izpostavljen na vseuliu, preden sem zael s tudijem psilLiatrije. Predstavili so me vsakemu izkuenemu sodelavcu koleg~ja posebej in vsakemu sem moral odgovoriti rULvsa njegova vpraanja. Ker je omenjeni dogodek - izkurya smrti in kal' se je dogajalo neposredno za tem - zade1Jal prav v sriko tistega, v kal' verjamem, sem meni!, da imajo pravico zvedeti o njem. Zato semjim ga povedal. Kako so ti :::vrstni zdravniki z vsem skupaj opravili, ne vem. Ampak pot em, ko so me bili zasliali, me je vsak od njih. imel za duevno zdravega in nstveno uravrwveenega."

7
"Kars.uno do so zdrrurulct nori:" je nkei hed. \ll,!."k s'" je sttlehljal. ;stopiL in n'~ gledc Il:j ni'').~o\'' ?Wl,),!!)" dr" S('t:1 vr-de]. da

Prvi smehljaj,

orlk.u

JC

Je hil sedaj pl'iprm ljell f'0"lu.':'all. Zgodba je hila predoiga, da bi jo i,il l.ihk o IH",-dal v cni ,di dveh urah v sprejcrunic-i , vondur sem ('ul il, da je z:wj I.,jo l'ornernbn:J, I:~ etll) rni je bilo, koliko (v,asa bova zapravil.. Z IIj\), Kal' za<!.va Fred" in njegovo osclmosl, scm vedel, da je bolje, da ne zancm s l'azlago, On potrebu!" po,,!optiO pnpovedovanje, prav tako kot se je odvijalo, n.u o P" si 1,0sam zgradiJ svoje rtlt!!'nje. "Ne born UWI! poskusa! naslikat.i nekeg dogodka prcil oti, Fre.] .. '011I" "fJi.w! hom, kill' se] zgodjlo, korak :::akarakom, zael pa hom s trenutl.om, ko sen: pris{)('i t rU/IID hulni.:"C<LCe se liost kasneie hoteli pogovar{oli (; t.cm, IUlj to ponictii - za nutu-, zo ras to cedno laliko
st oricu," sret.outio vojlw, ,tilY ue? flo(de

"Vojna bo/,.lni(,II?" je ITw::al ~n,d. 'itd jI' Il'la naz"i. "Tu] l.ilo rued. drugo le6. " do st e hili list re0'eU! >" "l)a, IJil" je mcd f)(~jIJO, ampa]: 11.1 lrilu kroglo ust. kar meJe zwlelo." Bil sern nazaj v svojih"'porninih, r'aldo Ilchogljen s.-rn se srtIPhljal. "lJi/u jc I rente I' ZIl/II1(lIWllt
Tex asu ... " Gromaire:

"Vojna"

II. Zaprl sem oci in pomislil

Zaprl sem oi in pornislil tiriinlrideset let nazaj, spomni! sem se na dolgo vonjo z vlakorn iz Virginije v Abileno (Texas): stotine mladih rekrutov, mnogi med njimi - kakor jaz - prvi zdorua. Bojen sern bil v Hichmondu in tarn tudi odrastel; spornin rni jc obudil moje zaudenje nad tern, da je na tcm svetu e kaken kraj, kjer nc rastejo drevesa v tako velikern tcvilu. "Bilo je konec sept.embra 19,13," scm zael, "bi! seni na poti v taborie Barkelev (Texas), na obuezno osnoono izoebanje, duajsetleten, potegnjen, tenak, precej tipien. otrok tistih. dni, poln idealizma, da born dobil oojno in potolkel naciste;" Tako scm pripovedoval... Edina re, na katero nisern bil pripravljen, je hil boj S prahorn, V Abilcni na cloznik i postaji so nas naloili v tovorne vagone, da bi nas prcpeljali v taboril'e, ki je lealo ve milj zunaj mesta. Prailo se je tako strano, da na vsej poti nisrno videli prav niesar. Da mora biti tabori(:e Barkeley zclo veliko, sern vedol - tam naj bi nastanili 2S0.000 mo zaradi osnovnega olanja - toda preteklo je nekaj dni, preden scm rnogeltaboril'c izluM:iti iz prahu: razpotegnjeno mesto lesenih barak noter do puavc. Med peonimi viharji, v takcm so nas namre vebali, smo morali marirati z zaitnirni oali. Kljub temu srno se morali z roko drati za ramo prednjega moa, da nisrno padali drug (~cz drugega. Novcrnbra pa se je zaelo deevje, prah sc je spremenil v blato, a veter gaje na povrju izsuil in spet je velo prah v ohraz. Pravijo, da je to edini kraj na svetu, kjer rnarirajo v hlatu do kolen in s prahorn v oeh, Da bi bila mera polna, je bil december bridko mrzel, bolj mrzel kot kdajkoh v Hichrnondu. Dcsetega decembra smo sedeli dve uri na goii zernlji, bilo jc "kmg 10C pod nilo, da namje nadebudni mlad poronik dral predavanje o pravilnem nainu ienja nae bojne opreme. Naslednjo no(~je kaljala vsa kompanija. Zjutraj me je e vcdno bolelo grlo, zalo sem sc prijavil v bolniko. Sevcda sem imcl vro(~ino, a ne visoko, okmg :19C, toda pojavil se je dip in me odpeljal v lazaret. Lazaret je bil monstrum s S.OOO posteljami. Obsegal je ve kot 200 nizkih lesenih barak, ki so bile vse povezane s hodniki. Kcr sem imel vroino, me je sprejemna scstra odredila v izolacijski oddelck. To je bila baraka s tiriindvajsctimi posteljami, eno zdravniko sobo, eno soho za sestre in prostorom za hramho zdravi! naeni strani vhoda, nadrugi pa so bile tri rnajhne spalne kamre, v katereso namestili tiste, ki so bili resno bolni. Meni ni manjkalo drugega, kot da sem imel malo vroine, zato so me potem vtaknili na glavni oddelck. Pri vsem skupaj me je skrbe!o samo to, da je bil e enajsti december, osemnajstega decembra bi namre<~ moral e sedel i na vlaku za Virginijo. Pravkar so mi bili odobrili najudovitejo premest itev, ki je je bil kdaj dcen kak dvajsetletni zaetnik v armadi Zdruenih drav - te pa si na noben nain niscm botel vzeti zaradi nekega neumncga prehlada. Dvainidvajsetega decembra born - to sem e imel rno na belem - zael s ludijem na Virginijski medicinski fakulteti, v svojem rojstnem mestu Richmond, da bi po posebnem izobraevalnem programu armade Zdruenih drav postal zdravnik.

Nad tern sern bil tako zauden, da ponoi nisem mogel spati, spraeval sem se, e je to sploh mogoe. Kmalu po Zahvalnem dnevu so me bili nenadoma poklicali z vebalia v sobo, polno majorjcv, polkovnikov in celo generalov. Bil scm preprian, da je to vojno sodie, skual sern se spomniti iz podobnih filmskih seen, ali so sploh irneli navado dati monost, da lovek poklie stare, ali pa ga kar - mcni ni, tebi ni - odpeljejo in ustrele. Z mehkimi koleni sem stal v pozoru, medtem pa so me obstreljevali z vpraanji. .lc res, da sem konal predtudij na llniverzi v Hichmondu? Je res, da so me pripustili k tudiju mcdicine na Virginijski fakulteti? Katcri vzrok sem irnel, da sem se prijavil v Armadi, s~ so tudcnte medicine tako ali tako pridrali? Konno mi je neki oficir razloil poloaj. Tiste zirne (I 94:j) je v Arrnadi vladalo akutno pomanjkanje zdravnikov. Vsakdo je vede!, da bo nekega dne v prihodnjcm letu velika invazija zaveznik ih sil v Evropi. Koliko asa bi potem vojna e trajala? Pet let? est? Nujno so potrebovali zdravnike in seveda je bila najhitreja pot ta, da odkrijejo vojakc, ki so e irneli neko predznanje. Trepetajo od olajanja sem jim zagotovil, da sem konal svoj predtudij lansko poletje, z devetnajstimi leti, ker sern uspel opraviti tiriletni tudij v dveh let ih, tako kot marsikdo med vojno, Da, to dri. moja pronja na Virginijski medicinski fakulteti je bila sprejeta. Zakaj sem se prijavil v Arrnadi, namesto ... to je pa moja osehna zadeva. Ampak vsi ti ofieirji so me motrili in akali na moj odgovor. Zaradi mojega oeta, sern jim povedal, kerje bil on tudi v vojaki slubi. Motrili so me e naprcj in akali, da povem vso zgodbo. Torej sem se moral krepko zbrati in jim povedati, da je rnoj oe strokovnjak za ogrevanje pri elezniki drubi C&O in da je bil pogosto na potovanjih, da obie vejc kupee premoga in jim pokae, kako je treba graditi dobre pei i.pd. Ko je izbruhnila vojna, je druba C&O dala oeta na razpolago in je torej potoval po vsej dceli, prcverjal toplarne v upravljanju armade. Ko se je pokazala rnonost invazije v Evropi, mu je Armada dala nalogo, da se pridrui oddelku, ki naj bi bil odgovoren za oskrbo z gorivom za Dan X. Tam je bil moj oe, z e davno prekoraenim lctnikom vpokliea, pa vcndarle pripravljen, da se odpravi <~ez morje in sledi prvim <:etam na kontinent, gradit skladia za gorivo. Tukaj pa sem bil jlZ, dvajsct let, e v oli in kot da se ne bi bilo ni zgodilo. Zato sem se prijavil in so me torej poslali v taborie Barke1ey, Texa'3. Seveda ofcirjem nisem povedal, koliko je v tej vojni v resniei vreden posamezen vojak, kajti nekaj tcdnov v prahu in blatu je mono spremenilo moje mnenje o lern. In potem je pr-ila, prav v trenutku, ko sem se poutil pravi nie, neverjetna novica, da grem na medicinsko olo in da me tja poilja prav Armada. V bl'ezobli(~ni beli pidami, ki so mi jo dali, sem torej leal na izolacijskem ~ddelku in strme! v strop, s krasnim olJutkom, kako dobro se vendar vse odvija. Ce bi bil veren, bi si lJil rekel, da je e Bog tako uredil, a kaj takega mi ni prilo na misel. Seveda sem doma hodil v eerkev, vendaI' mi to ni pomenilo ni posebnega. Pomembno je bilo tabornitvo. Od svojega dvanajstega leta sem bil tabornik, pretolkel scm se od "Volia" do "Orla", v zadnjem poletju sem ee10 postal pomonik tabornika-mojstra. Tako sem bil seveda navajen misliti v obliki pohval, tok, napredovanj in drugih stvari v tern smislu. In sedaj je skoraj kazalo, da je prostovoljna voja.!ika sluba pohvalna znaka, odhod na tudij medieine pa nagrada. Takno je bilo pa iv ljenje. Vzemirno, na primer, medieino. Vse ivljenje sem

10 elel postati zdravnik, dolgo preden scm bil sploh dovolj star, da bi se ukvarjal z vpraanji preivetja. Nafakulteti sem ugolovil, da zdravnik , ki dela dobra dela, lahko zaslui na kupe denarja. Pomembno je le, da cilj ni zaslllek. Za.s!llek pride kot rezultat pravilnega dela. Pri moji postelji je obstala bolnika sestra in stresala toplurncr. Vtaknil sern ga pod jezi~ v upanju, da bo pokazal dobro novico.Medtem je bil e petnajsti december. Stiri dni sem bil e na tern oddolku, pa nobcnega napredka. Postal sern c resnino nemiren, (~e sem pomislil na osemnajst i december, ali hom tedaj res sedel na vlaku. Tudi e je vroina popustila, so loveka zadrali e nekaj dni na okrevanju, na nekern dmgem oddelku. Opazovala je top lome I' in nckaj vpisala na bolniki lisl. ",~eoedno 39C. Hojim se ... ", je rekla, in res je zvenelo, kakor da bi ji bi lo al. Povedal scm ji bil o skorajnj! premestitvi in tako ona kol oslali uslubenei so bili videti resnino zaskrbljeni. Muil sern jih tako dolgo, da so rni nanosili gol'o elcznikih voznih redov, ki S'''" jih natlail na nono omarico poleg posode za vodo, kozarca, pljuvalnika in svct ilke. Med vsem, kar je spadalo k holninici, so bili samo vozni redi moja zveza s svetorn Za primer, da ne bi imel sree, se pravi, (~ebi bil osemnajstega deccmbra (~ vcduo tukaj, sern hotel pretudirati vse rnogoc clcznik c zveze od tukaj do Virginijc, k i bi mi c dale rnonost, da dvaindvajsetega dcceruhra le zancrn. e se ne bi po'javi!, rni je bilo jasno,je ducate drugih vojakov, ki so akali na to, da zasedejo moje mcsto. Celo e hi se zgodil ude in bi to mojo mesto ostalo nezasedeno, so bile ruoje ,!!onosti, datudij dokonam, enako ni - e bi so pojavil ele potem, ko SO e za<~e1i. Slo je za enega armadnih izobracvalnih programov z najvejo rnogoo konkurenco. Opozorili so me, da tretjina lctnika odpade e v prvih devetih rnesccih. Pogoltnil sern pilule, k i jo je bila sestra vtaknila v papirnati kozar.-k in S'~ vrnil k svoji tolailni tiozofji. Natanko sem vedel, zakaj scm hotel postati zrlruvnik. Ni bilo zaradi denarja. Hotel scm pomagati papa Dalmeyu. Papa Dabney je bil oe moje matere; sposoben sern bil zamiati in takoj ,,,leti njegove modre oi in njegovo trleo belo brado. Dabneyi so bili francosk i illlgcnoti, ki so se v osemnajstem stoletju naselili v Virginiji, v enem od okroij, ki je do, lalles zadralo svojo posebno govorico. Vrt papa Dabneya je bil vedno "gyarden" (franc. jardin. - izg. arden). On in mama Dabney sta bila moji stareji sestri in meni bolj stara kol slara stara. En mesec po mojem rojstvu je najina mati umrla, oe pa je moral zaradi delovnih nalog pri drubi C&O veliko potovati. Zato sla naju z Mary Jarw vzela mama in papa Dabney na "Mass Side" v svojo veliko, staro hio iz palija, ki je te(bj leala e zunaj Richrnonda. Odrasti tukaj je bilo za malega fantka nekaj udovitega. Tu je bil ogromen gugalnik na iroki verandi, prastari hrasti v vrtu. Mama Dabney je imela v vrtu kravo in kure tako dolgo, dokler ji tega mestni urad ni prepovedal. Bila je staromodna maladama, kije svojegarnoa imenovalamister Dabney in imelasvoj stari kuhinjski tedilnik na drva raji kat novega plinskega. Vsako jutro mojega zgodnjega ivljenja me je prebujalo ropotanje spodaj v kuhinji: mama Dabney je mesila testo za kruh. Papa Dabney je imel najve(;jo prodajalno s evlji naJugu. V otrokem oddelku v drugem nadstropju se je vrtel otroki vrtiljak na noni pogon, s katerim sem se rad igra!. Vasih me je jemal s seboj na elezniko zemljie v bliini nae hie,

11 kjer sva opazovala, kako so rnenjavali lokomotive na starih vlakih za srneri Richmond, Frederick in Potomac. Naslednji lan druine je bila gospodina Williams, bolnika sestra, ki je prila k nam iz bolninice - z menoj, bolehnim in prezgodaj rojenim brez posebnih monosti za preivetje. Papa Dabney je rad pripovedoval, da sem bil tako majhen, da so me lahko prinesli domov v katli za evlje. Gospodina Williams je imela oala s srebrnim okvirom in bulico na nosu, ki so ga bili po nekem zlomu prav bedno zakrpali. Vzredila me je s stekleniko, kar je bilo v tistem asu v Riehmondu neznana novotarija, a se je je drala tudi pri Mary Jane. Oe se je ponovno poroil, ko sem bil star scdcrn let. Z Mary Jane sva la k njcrnu in najini maehi v majhno hio na brooki cesti in gospodina Williams nas je zapustila, la je v slubo k nekomu drugemu. Kljub temu pa sem preivel skoraj vsak konee tedna pri mami in papa Dabney na Mass Side. Poasi, z leti, sem opazil, kako papa Dabneya krivi in lomi boiezen, ki je ni mogel nihe pozdraviti. Rekli so ji revrnatini artritis. Ko sem bil majhen, ga je irnel samo v nogah, hodil je z berglami. Potem pa se je raziril v ramena in rake in iveti je moral iz invalidskega vozika. Ko sern postal veji, sem ga dvigal z njegovega stola, prenaal v avto ali posteljo in vsakokrat sern ugotavljal, kako stran boieine je trpe!. Pa ne da bi papa Dabney o tem izgubil kakno besedo, bil je prizemljcn lovek , zadnji, ki bi se pritoeval. Da, njegov zdravnik je celo pripeljal druge pacientc, da so obiskali tako pohabljenega starega moa, zgolj zato, da bi se lahko razvedrili nad svojo usodo, Ampak scm in tja je trznil, njegov obrazje pobledel do skrajnosti. Tako sem si zadal cilj - postati zdravnik. Zdaj je bilo preprozno, da bi c kaj storil za papa Dabneya. Pred tremi leti je umri, ko sern jih imel sedenmajst. Sporninjam se e; ko scm se vraal domov po koncu tedna, ki seru ga prebil s taborniki, sem zagledal na oknu svojega polhrata Henryja in svojo malo polsestro Bruce Gordon. Henry je bil ele sedem let star, Bruce Gordon pa pet - verjetno sta bila prcmlada, da bi resnino razumela, kaj se je zgodilo, vondar sern takoj zaznal, da sta jokala. Povedala sta rni, da so oe, mati in Mary Jane tarn v Moss Sidu. Papa Dabneya so poloili v prednjo sobo. Dolgo fLsasem stal ob vhodnih vrat ih v druinsko sobo in utilnck sebi popolnoma tuj odpor, ki mi je prepreeval vstopiti. Sivo ploevinsta krsta je stala, podloena v raven poloaj, poieg starega Edisonovega gramofona. Konno sem vendarle el naprej in zmogel pogled navzdol k svojemu staremu oetu. Ampak ta bieda, negibna postava ni bil papa Dabney! Bila je pretiha, preve negibna. Posebno njegove roke so me pretresle. Pogrebnikje raztegnil njegove prste, da so lahko leali plosko na razsvetljeni atlasni svili. Roke papa Dabneya, kakrne so rni bile v spominu, skrivenene, so bile zame lepe. Te roke pa so bile ravne, voeno blede, najeilc so me. eprav nikoli nisem imel prilonosti, da bi pomagal svojemu staremu oetu, je bil vendarle on tisti, ki me je seznanil s trpljenjem tega sveta. In e bi kdo, to sem spoznal v tern trenutku, s prepreevanjem trpljenja uspel e zasluiti denar, bi bila to enostavno udovita pravinost na nain, kakren je pa ustolien na tem naem svetu. Bilo je prav zabavno, v resnici ... kakor hitro pa sem odkril zaslukarsto plat,

12 sem zael pasti domiljijo o tern, kaj vse bi rad imel, Sestavil seru e eel spisek, ki se je zael s eadillaeom, plavalnim bazenom in olnorn. Strenik je pripe!jal voziek s kosilom v veliki prostor.jaz pa scm odloil svoje sanje o visokern standardu na stran, vsaj za toliko asa, da scm se lahko posvetil ploevinasternu kroniku pred sabo. Br ko je kosilo minilo, so se vrnile misli, ki so rni bile zrasle ez glavo. Preraunal scm, da bi bil stem pospeenim armadnim programom lahko eden najmlajih zdravnikov, ki so kdajkoli konali svoj tudij. In potem, no, dobro, vojna vendar ne more trajati v nedogled. Opazoval sern prstan na svoji levi roki: v ovalu mega oniksa je bilo opaziti zlato sovo, znak "Zveze phi-gama-delta", ki je bil zaokroen z besedami "Univcrz Richmond 1945". Kot mnogo drugih iz petint irideselq~a lelnika sern hil e 191\,:~. leta dokonal olanje in tial sedaj v lejle uniforrni! e bi zael S tudijem medicine ta mesec in ga v trch letih dokonal... bi lahko e imd cadillac. estnajsti december. Z none omariee scm potegniJ olcznike vozne rede in jih zael stoti pregledovati. Kakorkoli sern prernunaval, nikakor ni bilo najt izveze med Abileno v Texasu in Hiehmondorn v Virginiji, ki bi vze]a manj kot Iri,ksd ur, V vojnern asu kot je bil, nikakor ni bilo najti, v hoincm asu e posebej ne, hitreje zveze kot v oseruintiridesetih urah. To jc pomeniJo, dajc bil devetnajsti december skrajni dan, ko bi moral odpotovali iz Abilene. Zdravniki pa rni sedaj povedo, da nisem prehlajen, da imam gripo! Nato pa se je ivo srebro, popolnorna nepriakovano, sedernnajstega decembra ustavilo pri :36,oC. Dnevna sestra je to dobro novieo nernudorna poroala slubujoornu rnedicincu, V nekaj rninutah se je pojavil ob moji postelji. "Sam vas bam odpeljal v barako, kjer se bost.e lahko odpoili," je rekcl. Naloil si je rnoje stvari na rarno in me peljal skozi labirint lesenih hodnikov; klamal scm v svojih kornjih in vrhnjeru plau za njirn. Komaj sern mogel "'lJcl i, da se ti moje in ene, vrh vsega oficirji, toliko trudijo za rekruta-prostuku, v.'r"lar rni je zdravik zagotovil, da bo pospeil moj odpusl, :: rni vroina ne bo zrasla. V tern primeru me bo e spravil yen. Baraka za okrevanje, v kaleri sem se zrw..;d,je bila videti prav takna kol tisla, ' ki sem jo pravkar zapusti!. Dvanajst lei na vsaki strani, tiriindvajsd no,'nilJ omarie, na vsaki svetilka in mala nona Iu<'ka. Enaki trije prostori, e si vst0l'il, Iri spalne kamre nasproti. Vendar pa smo tu, ozdravljeni, lahko prihajali in odlrajali, lahko smo li e v druge dele ogromnega zdravstvenega kompleksa, na "rin",r v bolninino Irgovino ali v kino, oddaljena Ie nekaj zgradb. Navz!ic vsemu scm "n~bil dan sede pri svoji postelji. Zunaj je sndilo in na vsak nain sem se hotel izogniti kakrnikoli monosti, da se v katerem od hodnikov nalezem dodatnega preIrlada. Poleg tega me je zaposlovala misel na boi,\ kako ,'udovito bi vendaI' bilo, ,;e bi bil spel v Richmondu. Vedel sem, da tudentom medicine odobrijo dodaten dan za boi, in ker je bil H ichmond moj rojstni kraj, bi se utegnilo zgoditi, da bi bil lahko v krogu svoje druine. Oeta seveda ni bilo, mama pa bo zagotovo. Pravzaprav je bila to moja maeha in nisva vedno dobro vozila drug z drugim; toda ko sem sedeI v leseni baraki bolninice v Texasu in je na okna udarjala sodra, sem spoznal, kako jo pogream. Morda bosta prila tudi Mary Jane in njen mo iz Fort Belvoir (Virginija). Pogreal sem posebno Mary .lane. Celo Henryja in Bruce Cordon. Odkar sla bila

13 rojena, sern jima bil nevoljiv, kajti ko je moja kruna mati dobila svoje otrokc, sern bil preprian, da se ne bo ve loliko brigala zarnc. Ampak za boi,\ no da, bi bilo e lepo opazovat i, kako mali pritulijo z bojno sekiro po stopniu, Ko so pogm;li lui. je la skozi barako scstra, ki je merila vroino in jo zapisovala na bolnike liste. To je bil en del rut ine - to so poel v doloenih razmakih vcs ljubi dan, zato sc rni ni zdelo ni posebnega, dokler se pri moji postelji ni prikazal bolruar z mojo vojako vreo in drugo kramo pod roko. "Morava v izolactjski oddelek, J" rekel.
li

Pogledal sem ga. "Kako, prosini?" "Vroirw imate, SpravLli vas morani v izolacijski oddelek:" "Ampak - moja uroina jc minila! [uui lahko grail!" Zmignil je z ramcni in el, da poie sestro. Tedaj sern lahko sam prebral s loplomera: :39.5C. Omot ien sem sledil vojaku po dolgih I,~senih hodnikih v ncko barako, ki je bila videt] prav takna kot obe drugi, v katerih sern hi]. llpal sem najmanj, da me bodo odpeljali v barako, ki scm jo isto jutro zapust il in katcre osebje je pokazalo tako ivo zanimanje zame; ,'eprav je bila baraka viddi enaka drugim, scm po enorninutncm mzgiedovanju ugolovl, da ni bila ista. Bolniar rni je povedal, da jc v tahoriu Irenutno toliko gr-i"", dajc vsak.a poslelja zasedena tisti hip, ko je prosta. Spus il sem se v tisto, ki mi jo jc odkazal, ampak na spanee ni bilo misliti. Kaj pa naj sedaj storim? .Iutri smo osemnajstega. Nikoli ne born sede! na tern z ukazom odrejcnem vlaku - a kaj bo, e born zamudil c tistega, ki odpelje dcvctnajstega? Vso no scm se metal sem in tja, rnoje lastno in kaljanje mo okrog mene me je dralo budnega. Zakaj mi jc morala tako nenadoma zrasti vroina? Zahvaljujo svoji medicinski predizobraxhi sem vedel, da se lahko gripa bliskovito in brez predhodnega opozorila prelevi v pljuno vnclje in potem nirna ve kaj prida priakovati, ,'e do lega pride. Le redki zdravniki si v lem primeru upajo "reizkusiti kakna nova zdravila, ki e niso bila v spJoni .-abi. (:" bo torej pljlJ('no vnelje, no - polem ne rabim nikogar, da bi rni povedal, kako dolgo born c tukaj. Toda naslednje jutro, osemnajslega decembra, je moja vroina spet malo padla. Ne dovolj, da bi se lahko vrnil v barako za okrcvanje, loda dovolj, da sem obdra! svoje upanje. Novim scsI ram sem povedal za svoj "kritini" dan v Riehmondu in bile so prav tako sirnpatihlC kot one prej. Proti ve,;cru se je zbrala posebna skupinica zaskrbljenih sodelavcev, ki se je izdalno posvet ila rnojemu problemu. Ko smo e enkral preesavali vozne rede, je nekdo odkril vlak, ki naj bi odpeljal develnajslega ponoi - pravzaprav bi bilo to e dvajselega, ob etrti uri zjutraj, iz Abilene. Z malee sree bi bil rnogoe vendarle pravoasno v Hiehmondu. "jaz bi lahkopriskrbel dip, ki bi vas pobral prav pred bolni.nico," j~ rekel eden od zdravnikov. "Ce bo va.a vroina .e Twprcj padala, vas bomo zJlltraJ - lo bI btio polem develrUljstega - preselili v baraka za okrevanjc, od koder grcsle lahko naslednje jnlro rwmvTwsl TUL elczni.fko poslajo, ne da bi se vam bilo trebajaviti v va.i baraki." In glej, ude nad udei, devetnajstega zjutraj sem ime! spet normalno ternperaturo! Na zdravnikovo besedo so me takoj odpcljali v drugo barako, z vsemi mojimi stvarmi in zagotovilom, da me bo naslednje jutro Db treh in dvajsel minut od lam odpeljal dip.

14 To je bila etrta postelja, ki so mi jo dodelili v tern bolnikem labirintu, in na zunaj ni bila videti prav nil' drugana od tistih v onih treh barakah. Dvanajst postelj v eni vrsti, dvanajst na nasprotni strani hodnika, tri sprejcrnnicc blizu vrat in nasproti tri majhne kamre za resne primere. Meni pa se je zdela ta rnonotona razporeditev najlepi prostor pod soneem. Semkaj bo to no priel po mene dip in me za vedno odpeljal pro od peenih viharjev in vojak ih vebali. To popoldne sem oblekel svojo uniformo, cnostavno da se spet navadim na obleko. Skual sem poivati, a bil sern preve razburjen, tla bi miroval. Okrog petih mi je sosed predlagal, da greva v kino, da s tern ubijeva a'3. Ko sem bil prvi na tern oddelku, si nisem upal iti , da ne bi spct zbolel. Tokral sern bil za vse, samo da skrajarn akanje. Negotovosl zadnjih dni, ko sem bil e skoraj odpuen, pa nato spet poslan na izolaeijski oddclek, pa spet nazaj v barako za okrevanje - vse to me je unii!o. la sva na zgodnjo predsfavo lakoj po veerji, ker sem hotel krnalu spat. e tega ne vern, kateri film sva gledala, vern le, da me je popadel straen kaelj, ko sva sedela v kinu. Priblino ob devetih in petnajst minut zvecr sva la nazaj v barako, Ti] sem oba palea, da bi sestra svojo zadnjo rundo opravila e pred nojo, V slubi je bil le e bolniar in zadihal sern od olajanja. Ulil seru, da utegnem spet irneti vroir~o in nisern rnaral, da bi mi kdo vtaknil toplorner v usta, Sel sem do male holniarjeve sob ice in prosil za nekaj aspirinov. DaI mi jih je est in tri neke tablete, vse, kar je sruel dati. Iz njegove sobiee sem vzel e svojo vojako vreo, visoke evlje in olivno zeleni vrhnji plaI' in vse skupaj nagrmadil pri nogah svoje postelje. Nato sern zloil uniformo na stol, da mi bo sredi noi br pri roki. Ena od sester mi je bila posodila budilko; najprej sern prcveril, e je res naravnana na Iri zjutraj. KOIH~no sern vzel e dva aspirina in eno lableto, el v posteljo in v sekundi zaspal, eprav so bili moakarji v baraki e pokonei in so topotali naokrog.

15

III. Prebudil me je krc

Prebudil me je kr kalja. Vzel sern pljuvalnik z none ornarice in nekaj pljunil vanj, Bolela me jc glava, prsi pa scm ohul il, kol bi gorele. Na oddelku je bilo tiho in temno, le male none luke so svetile poleg vsakc postelje. Koliko pa je sploh ura? Opr'ezal sem za budilko, a bilo je pretemno, da bi kaj razpoznal. Vzel scm uro in jo primaknil k luki. Polno(~. Z mize sern vzel posodo z vodo in si je nalil kozarcc, pogo\tnil e dva aspirina in cno tahleto in legel spet nazaj. Tedaj sem opazil, da je moja posteljnina vsa prernocna. Vedno znova sem moral sesti in pljuvati. Nalo scm moral zadremati, kajti nenadoma sern so prebudil in hlastnl za zrakom. Ko je napad kalja minil, scm spd pogledal na uro. Deset ez dve. Manj kot ura, preden bo treba vstati. Moje poutje je bilo bedno. Pot mi je curIjal iz vsch pOI', srce mi je lolklo kot tlano kladivo. Vze! sem zadnji aspirin iu poskusil e enkrat zaspati, toda pri kaljanju se rni je vedno znova nekaj orlluilo v prsih in gmbiti scm moral za pljuvalnikom. Nazadnje sem se podpr! z blazinami v napol sede(~ poloaj. Kazalo je, da bo to pomagalo pri kalju, a vse me jc bolelo in z gotovostjo sern vedel, da imam vroino. Pomembno je le to, sem si zatrjeval, da tega nih(~e ne ugotovi, preden se born scdol v vlaku! Spet sem pogledal na uro. Bilje 'I.e skoraj bls. da se napravim. lzkljuil scm budilko. Ni treba motiti drulih, ko scm 'I.e buden. Vslal sem in premiljal, ali naj tvegam prigati lu na mizi. Ce e moj k:L<\eljljudi ni zbudil, si nisem moge! misliti, da bi jih moglo kaj drugega. Prigal sem IIH~ na mizi in e! okrog svoje postelje k slolu, rnalcc zbegan zaradi tresoih se kolcn. Vzcl scm svojo uniformo in s(~previdno pomikal k noni ornarici. Obupno se mi je vrtelo. Paxiti ruoraru, da voznik dipa ne bo kaj opazil. Obstal sem in stnne! na mizo. PIjuvalnik je bil do roba poln svetle, rde(~e krvi. lz sobe za hrarnbo zdravil blizu vral je prihajal trak svetlobe. el scm tja in pogledal noter. Noni holniar je bralneko revijo. "Posodite mi lID za sckundo en toplomer," sem mu rekel. Vslal je in mi dai enega iz predala. Za nekaj korakov sem se odmaknil, preden sem ga vlaknil v usla: ta podatek je namenjen izkljuno samo meni.Minuto kasneje sem na vhodu y shmmbo za zdntvila oditaltemperaturo. Bolje reeno, poskusil sem. Nisem je mogd odgonetiti. Kakorkoli sem toplomer obraal, ivosrebrni trakec je tekelnaravnost do konca. Za mojimlu'blom se je pojavi! bolniar in rni ga vzel iz rok. "Erwiniftirleset," je izdavil, in preden sem ga lahko zadral, se je pognaIskozi nihajna vrata v hodnik. V eni minuti je bil nazaj z nono sestro za petami. Iz predala je vze!a drug toplomer in gledala na svojo uro, medtem ko ,.em jaz tialmalo eevico podjezikom in se zmerjal za tepea. Polegnila mi ga je iz ust in vanj 7.apiila o(;i. "Sedite," je rekla. Kot majhnega otruka me je peljala do stola, na katerem je bil sede! bolniar.

16 "Ostanite pri njem," je rekla v njegovo srner. ''Takoj born nazaj!" "Ne morem akati tukaj," sern povedal vojaku, potem ko je izginila. "Oblei se moram. Natanko v eni uri moram. ujeti vlak." "Vse lepo poasi," je reke!. "Zdravnik e prihaja." Kaj paje bilo moakarju? Me ni razumel? "Moram v Abileno! Cez dvajset minut bo tu. dip, da me odpelje!" "e prav," je rekel, "sede lepo pri miru in vse bo O.K." Noree me enostavno ni hotel sliati in ko je priel zdravnik, ni bilo ni drugae. Poslual je pljua in nato govoril nekaj o rentgenskem slikanju. "Ta e ne more iti tako dale", je rekel bolniar sestri. "Raje naroimo bolniki
y

17

IV. Z enim zamahom

auto sem." Ko je sestra telefonirala, sem jim skual dopovedati, da ne akam na bolnik i avto, arnpak na dip. e vedno sem nadaljeval z dopoverlovanjcm, ko sta pritekla dva vojaka z nosili. Zdravnik je hotel, da Idem nanja, kar je bilo popolnoma nora, ko moram vendar oblei svojo uniformo. Arnpak rekrut se ne prepira s svojirn predpostavljenim, zato sem legel na nosila, zavili so me V nekaj odej in vse skupaj dvignili. Naslednjo minuto sern zautil na svojem obrazu mrzlo no, p<:rinili so me skozi zadnja vrata v reilni voz in zaeli smo poskakovati po neki pori. Cez nekaj asa so se vrata odprla in spet sem zautilleden pi. Nesli so me skozi nekaj vrat in poloili nosila v prostor, nabit z aparaturami. Nadme se je nagnil mot v beli halji. "Mislite, da boste lahko eno minuto stali pokonci?" je vpraal. Skoraj smejati sem se moral, ko sta me nosaa zagrabila pod pazduhama in me postavila na noge - prav kmalu born vendarstal na postaji, precej dlje kot minuto! e vedno sta me drala za roke, ko smo se pomikali proti pokonni kovinski ploi, ki je imela zgoraj majhno vhoklino za brado. Moakar v belern me je motri!. "Meter petinosemdeset;" je rckel in vrtel nek vzvod ob strani aparata, da hi ga malo vzdigni!. Zatipal je malo okroglino. "Lahko poloe brado vanjo? Tako je prav. Zdaj zadrit.e dih za sekundo," Moakarja sta me spustila in odla s tehnikom za za('itno steno. Slial sern klikanje in hrnenje. Brnenje ni vei~ ponehalo. Nasprotno, postalo je gla.'ineje. Brnelo je v moji glavi, moja kolena pa so bila nenadoma kol iz gurne. Klecnila so in jaz sem padel,
brnelo pa je vedno moneje.

Z enim zamahom sern sedel , Koliko pa je ura? Pogledal sem k noni ornarici, aha, torej so mi jo vzeli. Sploh pa ... kje so vse rnoje stvari? Vozni redi, Moja ura! Pogledal sern naokrog. Bil sem v majhnem prostoru, ki ga nisem videl nikoli prej. V slabotnem soju none luke scm lahko videl, da ga zapolnjuje pravzaprav e ta postelja. Ob vhodu je stallesen stol, postelja, omarica, to je bilo vse. Kje pa sem? In kako sem priel semkaj? Pomislil sem nazaj in se skual spomniti. Rentgen, tono! Pripeljali so me na rentgenski oddelek in ... moral scm pasti v nezavest ali kaj podobnega. Vlak! Zamudil bom vlak! II itro sern skoil iz postelje in sc oziral za obleko. Sevcda tisti Ijudjc pri rentgenu niso ni vedcli o rnojcrn vlaku. Zato so me pripeljali semle, namesto da bi mc zapeljali tja, kjcr name aka dip. Moje uniforme pa ni bilo na stofu. Pogledal sern podenj. Zadaj za njim? Tudi nobene vojak e vr e e. Kje pa bi v tej mali temniei e lahko hila? Morda pOll posteljo? Obrnil sem se in okamenel. V postelji je nekdo leal. SLopil sern korak blie. Preeej mlad moki s kratkimi rjavimi lasmi, Hil je zelo mireu. Ampak ... Lo vendar ni mogoe. Saj sem pravkar vstal s Le postelje! Skr-ivnost me je zapoelovala kratek trenutek; hilo je preve tuje, da bi o tern razmiljal - in sJlloh, saj nimam asa. Noni bolniar! Morda so moja oblaila v njegovi sobici! Pohitel sem v mali prostor in sc razgleda!' None svetilke so osvetljcvale stene oddclka. Nisem imcl obutka, da scm tukaj e bil, ampak teko je rei, saj so si bile videti vse tako podobne. Naravnosl nasproti sebe sem zagledal vrata v prostor za hrarnbo zdravil, bolninrja pa nikjcr. Vstopil sem; pol icc so bile zatrpane z ohiajnirni stvarmi, a nobcnc oblckc ali evljev. Sobi zdravnika in sestrc sta bili obe v temi - tudi tu nikogar. Potiho sem el mimo vrsto speih vojakov v veliki sobi in prerniljeval, kam bi bili lahko odloili moje stvari. Razen rahlega srnranja in obasnega kaljanja ni bilo sliali niesar. el sern nazaj, mimo sprejerrmic in ven na hodnik. Nasproti mi je prihajal neki narednik s pladnjem instrumentov, pokritih s prtikorn, Verjetno si tega ni mogel biti svest, ampak jaz scm biltako sreen, da sem nael nekoga pokonci, da scm el naravnost k njemu, "Oprostite mi, narednik", sem rekel. "Ste morda videli oddel1U!ga bolniarja?" Ni mi odgovoril. Niti poteno pogledal me ni. Sei je naravnost proti meni, ne da bi upoasnil korak. "Pazite vendar!" sem zavpil in odskoil na stran. V naslednjem trenutku je bil e mimo mene in naprej po hodniku, tako, kot da bi me sploh ne bil videl, jaz pa nisem mogel dojeti, zakaj se nisva zaletela. Nato pa sem ugledal nekaj, kar mi je dalo novo idejo. Globlje v hodniku so bila teka kovinska vrata, ki so oitno vodila veno Pohite! sem tja. Vlak sem resda e
y

18 zarnudil, arnpak born e nael kakno drugo monost, da pridern v Richmond! Zna.el sem se zunaj, ne da bi prav vedel kako, in odbrzel, tako hitro, kakor e nikoli v ivljenju. Ni bilo tako mrzlo kot prejnji vccr - no, pravzaprav nisem util ne mraza ne vroine. Ko sem pogledal navzdol, sem se zaudil, da pod sabo nisem vide! zemlje, ampak vrike nekaj grrnov. Kazalo je, da je tahori Barkeley e za mano, brzel sem ez tern no zamrz lo puavo. Hazum mi je skual dopovedati, da je to, kar pravkar ponem, nernogoc, pa vcndar ... zgodilo se je. Pod mano so se prikazale lui nekega mesta, na kriiih so utripale signalne lui. To je vendar srneno, C:loveko bitje ne more leteti brez letala - sploh pa sem za letalo dosti prenizko. Sedaj je bila pokrajina videti spremenjena: iroka, s snegom pokrita polja. obdana s temnimi drevesi. Scm in Ija sem vide! cesto. Toda ob tern nonem asu jc bIl pr:,met zelo redck , mesta, nad katerimi sern se poruik al , pa Vtemi in tihotna. SeI sem v Hiehmond; nekako sem to vedel od trenutka daljc, ko sem se zapodiJ skozi teka vrata bolniniee. V Bichmond scm !ahko hite! stokrat hitreje, kot bi zrnogel katerikoli vlak na zemlji. Toda ... e sedaj o tern razmilim, kako pa sploh lahko zagotovo vern, da je to pot v Hiehmond? Med Texasorn in Virginijo scm potoval r. vlakorn le enkrat in e to v drugi srner i, vrh tega je bila to ve inorna nona vonja. Kaj pa me potrjuje v misli, da born sam nae] v Hichmond? Pod menoj je bilo videti neko zelo iroko reko. Tam je bil tudi dolg in visok most, na drugi strani pa najveje mesto, ki sem ga bil do sedaj ugledal. Zaelel scm si, da bi mogel tam dol poiskati koga, ki bi mi povedal za pot. . Skoraj hkrati scm opazil, da se gibljem poasncjc. Prav pred seboj, kjer sta sc stekali dve cesti, scm zagledal utripajoo rnodro lu. Prihajala je od neonskega naprsa enonadstropne stavbe z rdeo streho, v enem od oken je bila tabla: "Pabst Blue Ribbon Beer" (reklama za posebno vrsto piva]. "Cafe"; sem razbral iz pleoih rk nad vrati; skozi okna je Iu osvetljevala asfalt. Ko sem strmel dol, sem odkril, da sem se popolnoma ustavi!. Ob(~utek, da visim nekako petnajst metrov nad tlemi, mi je bil e bolj tuj kot IIlOjvihravi polet. A nisem imel asa, da bi si o tern razbijal glavo, kajti po plo(~niku s(~je nobli kavarni hitro pribli~val neki moakar. Mislil sem si, no, ga bom vsaj lahko vpraal, katero je to mesto III katen) smer sem bil ubral. Ravno ko rni je to prilo na misel - kot bi bila porojena misel in gibanje hkratna - sem se znael na plo('niku in hitel ob strani moakarja. Bilje civilist, morda40 ali 45let star, s pla.em in brez klobuka. Kazalo je, da napeto o neem premiljuje, niti ozrl se ni k meni ves a.. ko sem gaspremljal. 'i, '~Milahko, prosim, poveste", sem ga vpraal, "katero je tole mesto?" Sel je enostavno dalje. "Prosim vas, gospod!" sem rekel, tokrat malo glasneje. 'Tujec sem v tem mestu in zela bi vam bil hvaleen, e ... " PI'ispela sva do kavarne in on se je obrniJ, da bi prijel za vhodno kljuko. Je bil moakar gluh? Stegnil sem svojo levo roko, da ga pocukam za ramo. Ampak - tu ni bilo ni. . .Stal ser~ t~kaj pred vrati in buljil za njim, ko jih je odprl in izginil za njimi. Bilo Je, kot bI bil potipal redek zrak. Kot da tam nikoga!' ne bi bilo. In vendaI' sem

19 ga zagotovo videl, eelo njegove kratke rne etine na bradi, ki bi si jih bil moral obriti. Obrnil sem se pro od skrivncstnega moakarja brez telesa in se naslonil na pod porno VI'V nekega telefonskega droga, da premislim zadevo. Moje telo je lo skozi vrv, kol da me ne bi bilo tu. Na ploniku tega neznanega mesta se je rodilo moje neverjetno razrniljanje. Najbolj tuje in najteje razmiljanje, s katerim scm se kdaj ukvarjal. Moakar v kavarni, telefonski drog ... recirno, da sta bila oba popolnoma normalna, Hecirno, da scm jaz tisti, ki je v nekern smislu sprernenjen. Kako bi bilo, e bi bil vendarle na nek nemogo, nepredstavljiv nain izgubil svoje tclo, svojo sposobnost, da prirnem stvari, da pridem v stik s tern svelom? Da bi me opazili! Ta moakar pravkar. Oitno je bilo, da me ni niti videl niti slial. Tudi tisti narednik v bdtninici ne, mi je poasi postalo ja .. sno. Bilo je, kot da me zanju sploh ni. In e me ta dva nista videla - nore misli so me oblelavale naprej - kdo pa pravi, da me bodo videli Ijudje na virginijski medicinski fakulteti? Kaken srnisel pa ima, da hitim v Hichmond, e tam ne bo nihe opazilmojega prihoda? Tudi boi - kaj bi bilo, e bi priel domov in me moja lastna druina ne bi niti videla? Preplavila me je strana osamljenost. Nekako, po neki poti rnoram dobiti nazaj to telo, ki ga drugi vidijo, na kalerega se odzovejo. Nenadoma sem sc spomnilmladega rnoa, ki sem ga vide! leati v svoji postelji v bolniki sobi. Kako, bi bilo mogoe .. da sem bil to jaz? Ali samo snovni, trdni del mene, ki je bil na nek nepojmljiv in nerazloljiv nain loen od mene, Kaj pa, e je ovojnica, ki sern jo bil zapustil v bolnik i sobi v Texasu, moja lastna? In c jc temu tako, kako naj jo dobim nazaj? Le kako sem mogel tako brezglavo odbrzeti pro! Zope! sem bil v gibanju, hitro sern sc oddaljeval od mesta. Pod mano je bila iroka reka. Kazalo je, da sern na poti nazaj, nazaj v smcri, iz katere sern priel, in zdelo se mi je, da e hitrcje kot prej. Pod rncnoj so lcte]] mirno grii, jezera, farme, v nenehno ravni rti sem brze] nad lemno, nono pokrajino. Konno je zmanjkalo drevja, posvetilo se mi je iz sporn ina, da vidim pod seboj grmovje in suha vodna korita zapadnega Texasa. Tarn so se pojavile strehe barak tabOl'i("aBarke!ey, dolge, ternne obrise je bilo loiti od ssnegom pokritih tal. Izgubil sem na viini; postal sem poasneji. Stal scm pred bolninico. Pohitel sem noter. Tam je bila sprejemnica, v kateri sem se zglwsil pred desetimi dnevi. Seveda je bilo sredi noi vse tiho, uradi so bili zaprti. Zavil sem v levi hodnik, a sem se ustavil, ker sem videl, da je - tako je kazalo - vodil v jedilnico za osebje. Kje je oddelek, v katerem sem se malo prej v lej noi prebudil? Na koncu ve hodnikov sem priel v enega velikih proslomv, ki se rni je vsaj zdel znano V vsaki postelji vzdol stene je leala po ena ovojnica, ampak tista, ki sem jo iskal - prav tista, o kateri sem bil preprian, da pripada meni - tista je bila v neki majhni enoposte!jni sobici poleg vrat, o tern sem bil preprian. Nestrpno sem pogledal v vse tri, a prvi dve sta bili prazni, v zadnji pa je leal moakar, stegnjen in z obema nogama v mavcu. Vmil sem se na hodnik in gledal neodloeno dol in gor. Kje je tista mala sobiea? V katerem krilu te ogromne bolninice je sploh?

20 Razbijal sem si glavo, skual sem se spomniti esarkoli - neesa, kar bi mi pomagalo najti izhodie, pa ni lo. Je e moralo hiti tako, da scm se onesvesti], ko so me prinesli nazaj iz rentgenskega oddelka, ko pa sem se prebudil, sern bil tako obseden od misli, da rnoram v Virginijo, da sem jo pobrisal, nc da bi se sploh ozr!. Na vsak nain pa dri, da je nek je, v eni od dveslo barak, majhen prostor, ki je zarne sila pomemben - oh, in ta bi billahko v kalerikoli od njih. Tako sem se lotil najbolj nenavadnega iskanja, ki se ga je sploh kdaj kdo polotil: iskanja sarnega sebe. l litel sem po lern grornozanskern kornpleksu iz enega oddelka v drugega, se ustavil v vsakern majhnem prosloru, nagnil nad vsakogar, ki je leal v postelji, pa spet naprej. Bilo jih je na slot inc in stotine, leh malih enoposteljnih sobic, druga podobna drugi, oddelki so si bili lako slim, da scm bil prav kmalu zmeden, in nisern ve zagolovo vedel, v kalerem scm c bil, enostavno, ali sern vedno opravil isti vrstni red iskanja, spet in spel. Poasi scm zaznal e e no vzncmirjajoo r esrrir-o. Sam ega sobe e nisern vide]. Ne zares. Ne na ta nain, kakor scm vide! druge ljudi. Od svojih prsi navzgor scm se seveda lahko vide! "okrog in okrog", ampak sedaj scm moral ugotovil i, da sem se od ramen navzgor videlle kot dvodimenzionalno zrcalno sl iko, ki mi je zrla nasproli s koka stekla. Sem in tja pa nekaken prcbl isk , tudi dvodimenzionalen. To je bilo torej. Zaokroene, i ve, prostor zapol nj ujoe prisol nost i sam ega sebe sploh nisem pozna\. In to je nain, sem odkril, kako spoznali drugega. Ne po postavi ali barvi oi. lemve po eelolni trodimenzionalni pojavi, z vserni podrohnoslllli, loda hkra i, Jasno, da sem vedel za svojo velikost in teo. "Meter petinoscnuleset in 80 kilogramov", sern kar naprej ponavljal, kakor hi se holel na pamet nauiti opisa kakega tujea. Ampak, kakno korist imam od tega, e je oseba leala v postelji? Tukaj so bile vrste in vrste vojakov, ki so najbr illleli vsi podolmo viino. Kot jaz so bili vsi stareji najstniki ali v ziH'etku dvajselih leI. Vsi so li(;ali v hinih oblailih bolniniee, pod rjavillli voj<L~kimiodejami, in vsi so hili poslrieni po enaki vojaki 'modi'. Edino, esar sem se lahko dral, je bila ovojnica, ki sem jo iskal, v eni od treh malih enoposteljnih sobie oh vhodu na enega od oddelkov. 'roda v taknih proslorih sem do zdaj vide! e na dueale rno, ki so hili videti prav laki, kol sem si zamiljal sebe, pa sem cle dohm za,'el iskali v lem lahirintu bolninice. Kako mi bo mogoe ugotoviti, da sem se nae!? Bi se bilo lahko e zgodilo, da sem cl mirno sebe, ne da bi bil to opazil? el sem dalje, se ustavil, ludiral obraze in spet pogledal stran. Osamljenosl, ki sem jo bil ob,:util e v neznanem mestu, se je bila prelevila v rastoo paniko. Nekdo me je odrezal od tega sveta, od same telesnosti tega zemeljskega sveta, in sedaj ... e celo od moje lastne identitete. e je bila oseba v postelji debela ali svetlih las ali je imela sonne pege, sem hitro stekel dalje. Toda v priduenem svellikanju nonih lu,:k to razpoznati ni bilo prav enostavno. Bilo je brezupno. Naslonil sem se na sleno (medtcm sem se bil e privadil, da mc stene ne drijo, a to je bila navada), bl'skal sem po spominu za kakno posebnostjo, telesnim znamenjem, ki bi me lahko loilo od drugih dvajsetletnih vojakov. Kakno znamenje na obrazu ali rokah? Morda bradaviea ali brazgotina?

21 Seveda! rni oniksov oval z zlalo sovo ... Kako da se tega nisem dornisl il e prej! Za('eti born moral znova, iti nazaj v vsak proslor, kjer se mi je kaken moak ar v postelji zdcl taken, za kaknega sern imel samega sebe. Tako scm spet zael tarn, od koder scm prie\. Se pravi ... mislil scm, da je lo prava pol. Vse je bilo lako zamotano: cnak i oddelki, enaki vanje vodei hodniki. l l lastal scm skozi male cnopostcljnc sobiee, vrgel en sam kratek pogled na levo roko. <'eje leala vrh odeje. Vendar pa je leala vse prernnogokral pod odejo in potem scm moral ,'akali, da s(~je spei prernaknil. Enkrat scm precej dolgo sedel po leg tetnnolaseg:1 mladega moa, "igar usIa in brada sta me zclo spominjali na mojega 'l('eta. Pridueno je je"'!I, spal na lcvcm boku in njegova lev rokaje hila pod blazino; bolj ko senl ga opazoval, bolj sem bil preprian, da je lo moj laslni telosni jaz. Spel in spet scrn j!rabil po blazini, da hi jo polegnil slran. Moji prsf i so vedno zajdi le zrak. KOIH'no pa se je dvignil na kornolcc in segelna nono omarieo po koznrcc z vodo. Na levici je bil zlat poroni prstan, Nadaljeval sem z iskanjem iz oddelka v oddclek. :'Iiekalcri vojaki, mimo kalerih sem el, so bili budni, nemo so strrnuli v strop ali sedeli na robu svoje postelje in kadili cigarete. Prav ti so bili tisti Ijudje, ki so rnojo osamljcnosl delali tako grozljivo. Preeejnja razlika je, ,'e pride nezapaen v nek prostor, kjcr nckdo spi, ali pa ,'e nekdo strrni naravnost vale, pa kljuh temu ne da nobenega znaka od sebe, da obslaja. V hodnik ih sern se n--hal umiknf i na stran, ,'e so je priblievala kaka scstra ali deurni. Sedaj sctn vcde], da se ne moremo znlctcti - sploh se ne morerno ni i dotak niti - toda nekako je bila miscl, da se j,~ nekdo napotil naravnost tja, kjer stojirn, preve," niscrn mogd kar tako opravit i z njo. KOIH~no scru v svojcm tavanju nael rt~nlg<~nskioddelek. Belo oble('eni tchnik , ki sern ga bil prej srcal, je sedal za svojo pisaino mizo in prcueval neke papirje. Tole je zadnje <'Ioveko bilje, ki je govorilo z menoj. "I'oglejte me!" sem zavpil vanj. "StojitlL tohw pred vami!" Vzelje kemini svin,'nik in si neka; zapisal na listek. Je minilo le nekaj ur, odkar so me na nosilih prinesli v la prostor? Colovo je tnini!o e nekaj lednov. LeI. Ali ... so bile morda minute? Kal' se li.'e ,:asa, je bilo ludi nekaj ,:udnega, v svetu, kjer so pravila o prostoru in hilrosti in telesnih substaneah drugat'na. Popolnoma s(~m bi I izgubil ob,'utek za lo, ali je neka izkunja trajala delek sekunde ali kal' ure. Obutek, da bi zapustil cdino oseho, ki sem jo prepoznal, tni je bil wpm. Toda kon,:no, po kolikem .'asll, sev,~da ne bi mogcl rt;"i, sem s(~ odpravil dalj,~. e ve hodnikov, e ve,: oddelkov: dvanajsl poslelj vzdol desne slene, dvanajsl postelj vzdol leve stene, Iri sprejemnice na koncu ob vratih,lrije proslori nalanko nasproli. Spei moje, popolnoma budni moje, zdolgoblseni moje, prestraeni moje. Toda nikjer prslana s sovo. V eni od malih spalnic je jokal mladi mo. Morda zararjj domoloja. Mnogi od nas jokamo, e mislirno, da nas nih,'e ne vidi, posebno sedaj o boi,'u. V naslednji spalniei - nikogar. Postelja je bila pregrnjena. V zadnji - IrzniJ sem nazaj, prestrw3en. Tukaj je bil nekdo v postelji, z rjuho potegnjeno ez vse telo, samo roke so gledale izpod odeje. C:udno okorne in ravne so bile videti, nenaravne, dlani obrnjene navzdol... Na Iretjem prstu leve roke je bila majhna zlata sova v ovalu iz rnega oniksa.

22

23

v.

Poeni sem se blial

Poasi scm se hlial, z orni, prikovanimi na roko. Ob tern sern obutil nekaj stranega. Celo 01, pridueni noni luki sern lahko videl, da je bila prcve bela, prcve gladka. Kje sern e vide! tako roko? Spomnil scm se: papa Dabney je takole Ical v svoji krsti v Moss Sidu. Odneslo me je nazaj k vratom. Moakar v tejle postelji je bil mrtcv! Zautil scm enak odpor kot zadnjikrat, ko scm v en em od prostorov stal nasproti nckernu rnrtvecu. Toda ... c je to moj prstan, polem - sem lo jaz, moj od rnenc loeni del, ki tukaj lei pod rjulio. Mar to porncni, da sern ... Bilo je prvi v vsern tem velikem doivljaju, da se je v povezavi s tern, kar se je dogajalo, pojavila beseda "smrt", Pa saj vendar nsem mrtev! Le kako hi mogcl biti hkrati mrtev in popolnoma buden? Hazmiljal scm. Doivljal izkunje. Srnrt je bila nekaj drugega. Smrtje bila ... enostavno niscrn vedel, kaj. Pobledct i. Ni. Jaz sem bil jaz, popolnoma burien, samo brez lelesa, s katerim scm se sir-or giba!. Kot zmean scrn zagrabil po rjuhi in jo skual potegnili dol, poskusil scm odkri ti postavo v postelj i. Toda vsa moja naprezanja n iso povzroi la ni ti najman jega premika zraka v tern malern prosloru. Preplavljen z obupom scm sc konno zruil pred posteljo. Ali bolje reerro, to sern naredil v duhu: v resnici moja raztelesena bit ni bila v nikakrni povezavi s tern. Tarn, prav tam je bila moja laslna postava in substanca, vcndar tako dale od rnene, kot bi hila stanovala na razlinih planet iii. Je hila to smrt? Loitcv enega dela osebnosti od preostalcga? Nisem si bil golov. Lu<; v prostoru se je zaela spreminjati; nenadoma sem opazil, da postaja svetleje, mnogo svetleje, kot je bilo c malo prej. Oziral sem se po noni svetilki na omariei. Zagolovo ni rtlogo(~e, da bi cna sama petnajstvatna arniea mogla dajati toliko svetlobe. Bil sem neznansko zauden, ker je svelloba naraala. Priliajala ni od nikoder in zdelo se je, da je povsod naekral. Vse arniee sveta tega ne zmorejo! Bilo je nemogoe svetlo: bilo je kot ble(~ava milijon na enkrat vklopljenih varilnih gorilcev. Sredi mojega udenja me je obla nepesnika misel, ki se rni je verjetno prikradla zaradi mojih nekdanjih vseu61inili unih ur iz biologije. "Kako veselsem, dasedaj, v tem trenntku, nimamfiziolokih oi", sem si rekel. "Ta lu bi mi pogala mrenico v desetinki sekunde." Ne, sem se popravil, ne lu. On! On bi bil pn~ve bleav, da bi ga mogel pogledati. Kajti sedaj sem uvidel, da ni bila svetilka, temve mo, ki je vstopil v prostor, ali bolje, mo iz svetlobe, eprav je bilo to za moj razum prav tako nemogoe kot nepopisna silovitost svetlosti, ki je tvorila njegovo postavo. V trenutku, ko sem ga opazil, se je v moji zavesti sam od sebe pojavil ukaz. "Vstani!" Besedaje prila iz moje notranjosti, vendaI' je bila tako gospodovalna, kot niso bile moje misli nikoli.

Skoil scm na noge in ko sem to storil, me je obla presenetljiva gotovost: "Si v naozonosti Bojega Sinn." In spet je kot sama od sebe v meni nastala predstava, loda ne kot misel ai ugibanje. Bilo je ncke vrste vedenje, bliskovito in popolno. O njeru so mi bila znana e druga dejstva. Eno od njih, na p~imer,je bilo, da je on najpopolneje loveko bitje, za katerega seru kdaj slial. Ce je hil lo Boji Sin, potem mu je ime Jezus. Toda ... to ni bil .lezus iz mojih nedeljsk i]: uhonikov. Tisti .lezu-, je bil prijazcn, Ijubezniv, razumevajo. Ta oseba tukaj pa je rno sarua, starcia kol as in vendarle sodobneja kol kdorkoli, za kogar scm vedcl. Predvscm seru bil v svoji i"udeni nolranji gotovosli prcpri.in, da me la mo ljubi. Njegova brezpogojna ljuhezen je bila dalei" vcja od rnoi, ki jo je izarevala njegova navzonost , Nadvse prcsenetljiva Ijubezen. Ljubczen zunaj vseh mojih najsmelejih predstav. Ta Ijube:r.en je poznala vse moje ne!jubel'e vzgibe -Irpinenja z mojo macho, moj eksplozivni temperamenl, seksualn ruisli, ki jih niscrn uspcl spraviti pod nadzor, vsako proslako, sebii"no misel in njeno izvedbo od dneva mojega rojstva - sprejel me je in Ijubil lakega, kol scm bil. :e rccm, da je vedcl vse o meni, moram povedati, daje bilo vse to preprosto vidno dejslvo. Kajti hkr.ui z njegovo blef,('do prisolnostjo - ('(' o tern pripoVf,dujem, moram govorili o vsak ern posebej - sc je bila v prosloru pojavila Ludi vsaka posamezna epizoda mojega ivljenja. Vse, kar sc je kdaj dogodilo v zvczi z menoj, je bilo cnostavno lukaj, popolnoma vidno, hkrati in tekoc, tako, kot (~e bi se v nekem trenutku dogajalo vse naenkral. Kako je bilo to mogoe, nisem vedcl. Nikoli v ivljenjl~ nisern izkusil kakega takega ivljenjskega proslom kot se mi je prnvkar dogaja!' Se vedno je bilo videti enoposleljno sobieo, vendar naju ni vel' utesnjcvula, Nasprotno, na vsch straneli okrog naju je bilo nekaj, kar bi lahko opisal kot neke vrste zidno slikarijo - le da so bile postave trodimenzionalne, sc tako tudi gibale in govorile. In o(:itno so bile tnnoge od leli postav jaz sam. Kot zabiran sem slrme! vase, kako pred tablo nazidu slojim v treljem razredu. Kako prejemam Orlovoodlikovanje od svoje skupine tabornikov. Kako porivarn papa Dalltleya na verando v Moss Sidu. Videl sem se kot majeeno poldrugi kilogram leko dete, ki v inkubatorju lilasla za zrakom. Hkrali sem vide! (kazalo je, da ni 'pn:j' ali 'kasneje'), kako me s earskinl rezom osvobajajo iz maternice bolne in umirajoi"e mlade ene, ki je nikoli nisem zares dobil pred ()(~i. Videl sem se nekaj mesecev starejega, kako sediln v naro(~ju prijazne ene s srebrnimi o(~ali in krivim nosom. Tri lela staro dekletce, ki se je igralo na lIdI poleg naju, mora biti Mary Jane, ko se je ne morem spmninjati v lej starosti. Ampak gospodina Williams je bila videti natanko lakna, kol sem jo pozna!. Pojavila se je v mnogili prizorih; z izrazom dolgo pozabljenega hrepenenja sem uvidel, kako zelo sem jo imel rad. Stran za stranjo sem v prizorih videl, kako je oe pripelja! v Moss Side vitko, ibko rjavolasko, eno, ki jo je ele] poroiti. Videl sem Mary Jane in sebe pri selitvi v hio na brooki eesti tevilka 4306, opazoval sem se, kako bojazljivo stojim poleg okna v jedilniei, poln lirepenenja, da bi el ven, a ludi [Join strahu pred fantom, ki je stanoval blizu nas. Razen lepih prizorov so bili tudi strani. Opazoval sem se, kako me je tisti {~ml

24
prelepe!, videl svoje ponianje, ko je moja sestra tekla iz hie, da hi se zame borila. Vide! sem se v solzah, ko se je oe poslavljal za teden dni, za dva, za mesec; njegovo delo nam ga je vzelo za vedno. Mnogo bede je prvotno nastalo v meni samem. Vide! sem se, kako se odvraam od svoje maehe, ko se je nagibala nad menoj, da me poljubi za lahko no, vide! sern celo tisto mise!: "Te ene ne bom nel rad, Moja mama ]e umrla, Gospodina Williamsje odla, ejo born imel rad, bo t.udi OfW odla:" Vide! sem se starega deset let, kako stojirn ob tisti mizi v jedlnici, ko gre o(o;ev bolninico, da pripclje domov najinega novega bratca Ilenryja. Vide! sem se, kako seru se odloil, e preden sem ga utegnil videti, da tega nov inca ne born imcl rad. Bilo je e mnogo drugih prizorov, slotine, t isoe, vseh osvetljenih z goreo Iujo, v nekem slanju, v katerern je kazalo, da as stoji. Normalno bi hili potrebni tedni samo za to, da bi beno preletel vse te mnoge dogodke, vcndar sem imel vtis, da niso bile prelekle niti minute. Opazoval sern nao selitcv; star scm bil dvanajst let. Bila je nova hia v zahodnem delu Hichmonda. VirIe! sern novo kolo, ki sta rni ga podarila papa in mama Dabney in sebe, kako se tisokrat vozim ez elcznik i most, da bi ju obiskal v Moss Sidu. Videl scm se prihajati domov na zahodno stran, tistega popoldneva, ko seru na ploniku nael Ireske balzamovega lesa. To je hilo vsc, kar je oslalo od velikega modela letala, ki sem ga bil zlepil koek za kokom. Videl sem se zaslepljenega od jeze na tri leta starega Henryja, ko je dejanje priznal, vidcl sem pa tudi mojo poslopno otrditev, potem ko scm se zlovoljno odvrnil od vse druine. Tu so bile tudi epizode iz mojih visokoolsk ih let - sestanki z dekleti, izpiti iz kemije, ali Irenutek, ko scm najhitrejc na oli preleke! miljo. Vide! sern zakljuni izpit , svoj vstop na richmondsko vseuilic. Ves ta ('as sem lahko opazovaJ svojo trdovratnost do krune matere, polbrata Hcnryja in celo do male Bruce Gordon. Videl sem octa prihajali domov v majorski unifonni, sd)e, kako grern na poto, da se darn prostovoljno zapisati v obramlltlo sluho, opazoval scm nahor v laboriu Lee in kako stopam, skupaj s slolinami rekrulov, na vlak za tahorie Barkcley ... Vsaka podrobnost nekega dvajsclletnega ivljenjaje bila vidna. Dobro, slabo, viki, lisIo, zaradi esar bi se vdrl. In ob tej vs,~obsegajo,~i predstavi je nastalo vpra.';anje, prisotno v vsakem prizoru in prav kakor zanje je kazalo, da ga vodi i va svetloba poleg mene. Kaj si nopravil s svojim it,ljtmjem? Oitno to ni bilo tiste vrste vpra.';anje, ki bi zahtevalo odgovor, kajti karsern bil sam bolel napraviti s svojim ivljenjem, je bilo jasno razbrati. Na vsak nain pa je pricl ta popolni priklie preteklosli z vsemi podrobnostmi in brezhibno od njega, ne od mene. Sam bi se ne bil mogel spomnili niti desetine vsega, kal' sem lahko opazoval, dokler mi ni tega on pokaza!. Kaj si napravil s svojim =ivljelljem? Zdelo se je, da se vpraanje nana.';a na vrednote in ne na dejslva: Kaj si napravil z dragoeenim asom, ki ti je bil dodeljen? In pri tern vse razja."njujoem vpraanju, ki se mi je porodilo iz tislb splonih danosti neke takoreko<' tipine mladosti, moje ivljenje ni bilo le dolgoasno, temve tudi nepomembno. Mar res nisem napravil nil' Irajnega, ni pomembnega? Obupamo sem iskal za neem, kal' bi utegnilo biti

25
dragoceno v lui le bleee resninosti, Pa ne da bi lo za kakne posebno v nebo vpijoe grehe, to so bila bolj seksualna nagnjenja in skrivanja veine najstnikov. Dasiravno ni bilo posebno grozljivih prepadov, tudi ni bilo posebnih viav. Samo brezkonno, kratkovidno, hrupno ukvarjanje s samim seboj. Mar nisern nikoli zmogel priti ez svoje trenutne interese, nisem nikoli stori] nekaj, kar bi drugi ljudjc Iahko priznali kot dragoceno? In potem sem se, konno, vendarle domislil neesa, najponosnejega trenutka svojega ivljcnja: "Dobil sent tahorniko odlikonanje 'Ore!'!" In spe! je kazalo, da prihajajo besedc od navzonosti poleg mene: To le je poastilo, To je dralo. Lahko scm vide! sarnegasebe slati v sredi(~u kroga odlikovaneev, pordclega od ponosa, vsa druina in moji prijatclji so upirali oi varnc. .laz, jaz, jaz - vedno v srediu. Torej v mojem ivljenju ni bilo asa, v kalerem bi svoj proslor izpraznil za drugega? Pot ern scrn sc videl, enajstletnega, kako pri mai korakam v prednji del cerk vc, da hi prosil .lezusa, naj postane gospodar mojega ivljenja. Toda videl sem, kako hitro se je pl'va navduenost pre!evila v otopelo rutino: v cerkveno nedeljo. e huje, vide! sern samozadovoljstvo in samospotovanje, s kalerima sem hodil tja. Bil sern bolji od otrok, k i niso prihajali v cerkev. Bil sem celo bolji od mnogih drugih, k i so prihajali: moja znaka o rednem obiskovanju je priala o lem. Nato scm zacl kazati na svoje predmedicinske teaje, kako hoem postati zdravnik, da bi pomagal Ijudem. Toda poleg prizorov iz predavalnice je bilo videti cadillaca in zasebno letalo - misli prav tako vidnc kot dejanja, oitno zahvaljujo vsc prccmajoi lui, Potem pa se je v meni hliskovito pojavil odpor do sam ega vpraanja. To pa ni bilo poteno! Seveda nisern naredil ni,~ iz svojega ivljcnja! Nisem ime! asa. Kako lahko takole sodimo osebo, ki e poteno iveli ni za<~ela? Kakorkoli, v odgovoru ni bilo zasledili niti trohice sodbe. Smrl, je bilo povedano lJ(~sko!\{~noljubezni vo, lahko pride v vsaki slarosl. Jasno. Vedcl sem, da iahko umrejo ludi dojenki in majhni otroci. VendaI' pa sem v,~dno mislil, da mi pripada eno polno ivljenjsko obdobje. "Kaj pa je Z z(Jvarovalnino, ki naj bi jo prejel pri sedemdeselih?" lzustil sem, v lej odtujeni resni(~nosti, v kateri se je pogovor odvijal prek misli namesto prek govora, e preden sem se lahko zadra!. Pred meseci sem bil sklenil ivljenjsko zavarovanje, ki so ga obiajno ponujali v voja.';ki slubi. Menda nisem v svoji podzavesti verjcl, da mi ta ko(~ek papirja bhko jami ivljenje? e prej sem slutil, da v navzonosti poleg melw t ii tudi veselost, sedaj sem bilo tern lahko preprian: zdclo se je, ria blcava vibrira in utripa v neke vrste svetem hohotu - ne zaradi mene in moje neumnosti, ni bilo zasmeha, temve veselost, ki se je trudila povedati, da vsem napakam in tragedijam navkljub vedno ohrani radost. In pod vtisom tega smejanja sem spoznal, da sem bil jaz tisti, ki sem najine danosti sodil preslrogo. Jaz sem bil tisti, ki semjih spoznal za nebistvene, egoistine, nesmisclne. Nobena leh obsodb ni prila od vclia5tva, ki mc je obdajalo. Ni mc karal, ni rni ni oita!. On ... me je enostavno ljubi!. Zapolnil je ves svet s samim seboj in vendaI' se rni je nekako pl'iblieval osebno. Vpraanje paje e vedno visclo v zraku in on je akal na moj odgovor.

26 Kaj si naprainl s soojn ivijenjem? Kaj mi lahko pokae? Zdaj sern e razume!, da s svojimi norimi poskusi, postrei z uinkovitirn odgovorom, nisern ime! prav. Ni me vpraal po dosekih in odlikovanjih. Vpraanje je zadevalo, tako kot vse, kar je prihajalo od njega, Ijubezen. Koliko si ljubil I' svojem ivljenju? Si ljubi! druge tako kot jaz ljubim tebe? Popolnoma? Brezpogojno? Ko scm zasl ial vpraanje s taknim razumevanjem, scm spoznal, kako bedasto je bilo, iskati odgovor rned svojimi prizori , Zakaj'( Nisem pozna] le vrsle ljubezni, takna rnonosl se mi je pravkar odkrila. Nekdo bi mi bil moral zanjo povedali, scm pomislil, razoroen! Dober trenutek, da odkrijc, kaj prines ivljenje - kol bi priel na zakljuni izpit in mora! odkriri, da le preverjajo I' predmetu, ki ga nisi nikoli tudiral. (~e je lo srika vsch stvari, zakaj rni o lem ni nil e ni poveda!? x Pa eprav so le misli izvirale iz mojega samoso(xulja in snmoopravievanja, I' rniselnem odgovoru spot ni bilo graj,~, pa pa skriti nel>eki sruch za l>esedami: Saj sent ti poveda!. Ampak kako? e vcdno sem se trudil, da oprnviirn samega sob: Kako rni je mogel povedati, e pa nisem ni slial? Pooedal sem skozi ivijenje, ki sent ga iuel, Pouedal sent ti skozi smrt., ki sent ja preiuel. In e se boK raunal po meni, bo videl e ue ... Naenkral scm opazil, da sc prernikava, Nisem bil nil i zaznal, da sva azarct e zapustilu, toda sedaj ga ni bilo ve vidcti. ive podrobnosli mojega ivljenja, ki so se bile drenjalo okrog naju, so prav tako izginile; pa pa se je zdelo, da sva visoko nad zemljo in da se gibljeva z velik o hitrostjo proti neki oddaljeni lui. N i bilo tako kot mojc potovanje zunaj tclesa, ki sern ga bil doivel prej. Takral so me obvladova!e moje laslne misli. Zdelo se rui je, da drsirn nad zcrneljsko povrino. Zdaj sva bila vij(~, gibala sva se hilreje in medlem ko sem ga videl dajali ukaze, se rni potovanje ni ve zdelo luje ali celo zastrtL':;ujO(xe. Oddaljena toka se je razvila I' veliko mesIo, kaza!o je, da se spuava vani. e vedno je bila no(\ vendaI' je iz tovarnikih dimnikov uhajal dim, I' mnogih zgradbah je gore!a lu I' vsakem nadstropju. Zadaj za lujo je moral biti ocean ali veliko jezero; to bi billahko Boslon, Detroit, Toronto, na vsak nain ni bilo mesto, ki bi ga bi! e kdaj videl, toda ()(~ilnomesto, sem si mislil, ko sva prila dovolj blizu, da sva opazila prenapolnjene eesle, v kalerem je delala vojna proizvodnja tiriindvajset ur na dan. V resnici so bile ceste neverjetno zatrpane. Natanko pod nama sta !a dva moakarja I' isti smeri po plo(;niku, trenutek za tern pa sta enoslavno la drug skozi drugega. Enako je bilo I' ogromnih tovarnah in poslovnih zgradbah, ki semjih zapazil prav tako zlahka kot ceste - preve(~ ljudi ob strojih in pisalnih mizah. V enem od prostorov je na svojem pisarnikem stolu sede! sivolas mo in narekoval pismo I' vrtei se cilinder. Manj kat dva centimetra za njim je stal e en mo, morda deset let mlaji, ki se je kal' naprej trudil, da bi zgrabil mikrofon, kot bi ga hotel iztrgati iz rok drugega moa. "Ne!" je zavpil, "e ba TULroilslo velikih ducalov, bodo zaraluwli ve. Vzemi liso velikih ducalov naenkral. Pierce bi ti bil dal boijKo ponudbo. Zakaj si predal posel Billu?" Nepretrgoma je tako nadaljeval, korigiral, dajal naroila, medtem ko ga mo na stolu oitno ni ne videl ne slia!.

27
Spet scm opazoval ta pojav, ljudi, ki se niso zavedali prisotnosti drugih v neposredni bliini. Videl sern skupino delavcev na tekoem traku, ki so se zbrali I' kantini. Ena od ena je prosila drugo za eigareto, pmvzaprav je beraila, kat bi si na vsern svetu ne elela niesar bolj. Toda ona druga, ki se je pogovarjala s svojimi prijateljicami.je sploh ni opazila. lz svoje de!ovne obleke je izvlekla katlico cigaret in si eno prigala, ne da bi ja ponudila eni, ki je tako poeljivo segala po njej. Preraunljivo kot kaa, ki ho zdaj zdaj usekala, je enska hlastnila po prigani eigareti I' ustih one druge, ta paje ni niti opazila.lllastnilaje e enkrat.ln e enkrat... Spreletela me je rahla zona spomina, ko sern videl, da ni sposobna zagrabiti. Mislil sern na telefonski drog, na rjuho v lazaretu. Spomnil scm se, kako sern zavpil na moakarja, ki se ni niti ozrl name. Polem sem se spomnil vseh teh ljudi, ki so zaman poskuali prilegniti pozornosl rIILSe,ki so hodili po ploniku, ne da bi zasedali prostor. Golovo so bile te osebe I' islem breztelesnem sIanju kot jaz. Kol jaz, dejansko, mrtvi. Toda - vse to je bilo tako drugano od tistcga, kar sem si predstavljalo srnrti, o 'bif i rnrtev'. Opnzoval scm neko eno okrog petdesetih let, ki je sledila moakarju iste starosti. Videl i je bila prav iva, razburjena in vsa objokana, le da je moakar, ki mu je namenjala tako rotee besede, pozabil na njen obstoj. "Premalo spi, Marjorie te preve lcomandira, Ve, da nisi bil nikoli rauno moan. Zakaj nna ala? Ne bi se smel po roiti z njo, ker misli samo nase!" ... in tako naprej; iz tislega, kar scm uje!, sem ugolovil, da je bila njegova mali, eprav sta bila videti enako slara. Koliko asa mu je c takole sledila? Je bilo lo tisto, kar porncni smrt - da si vedno neviden za ivee in vendar stalno zapreden I' njihove zarlcve? "Ne delajte si zakladot: IUl zemlji! Kajti tam, kjer je vaKzaklad.]e tudi oae srce!" Nikoli nisem bil prcve dober v uenju Biblije na pame , venrlar pa so le Jczusovc besede iz Govora lUI gori preinile moj spomin kot eleklri,xni udar. Morda imajo tile brezlelesni Ijudje - poslovne, ena, ki je moledovala za cigarete, ta mali - ki niso mogli bili ve(~ v stiku s svetom, vendarle srce e tarn. Ca imam jaz tudi e'( Slreslo me je, pomislil sem na svoje taborniko odlikovanje. Na "Phi Gama". Na medicinsko izobrazbo. Je bilo moje srce, ari(xe moje bili, naravnano na te rei? Havnaj se po meni, tako rni je bil rcke!Jezus, preden sva zaela to rwnavadno potovanje. In ko sem lo storil, ko sem pogled usmeril nanj, je slrab izginil, eprav je ono stra.no vpraanje ostalo brez odgovora. Brez njega in njegove navzonosli bi ne bil prenese! vsega lega, kal' rni je pokazal. Hilro kot misel sva potovala od mesla do rrIesta, verjdno na znani zemlji, vsaj na enem koncu zemlje - Zdruenih dravah in morda Kanadi - ki rni je bil znan, razen teh tisoev brezte!esnih bitij, za kalen~ sem sedaj zaznal, da ludi zasedajo ta "normalni" proslor. V neki hii je mlaji mo vztrajno sledil nekemu slarejemu iz enega proslora I' drugega. "al mije, oe!" je govori! kal' napn:j. "Nisem !Jedel, da bo mama tako prizadelo! Nisem Zlwi drugae." Tada eprav sem ga lahko slial popolnoma jasno, je bilo oitno, da ga mo, na katerega se je obraal, ni razume!. Stari mo je nosil pladenj I' nek prostor, I' k:;terem je stara ena sedela I' postelji. "al mi je, oe", je spet rekel mladi mo. "Zal mije, mama." Brez konca, vedno znova, I' uesa, ki ga niso mogla sliati. Nisem razume!, obrnil sem se k bleavi poleg mene. cprav sem util, kako njegovo usmiljenje tee kal reka I' prostor pred nama, mojih utov ni razsvelli!o

28

29 je odpr! zHl'ellu,"ili ez ramena. Ilkrat i in hitreje, kot som kdaj koga videl ukrepati, se je znalo eno od brezte!esnih bitij, k i so prej stala ob toilni rniz i, nad njim. Kot ejna senra je bilo postopalo okrog mornarja in poelji vo zaslcduvalo vsak poirek, ki ga jc mladi mo srknil, V tern trcnutku je bilo videii. da je skoilnanj kot zver na plen. Y naslednjern trenutku je bila na moje veliko zW'Ulknje 'hitera sene-a' izginila. To se je zgGdilo, preden ,.;Ia moakarja potegnila nczavcstni tovor izpod nog tislih, ki so e sedeli ob to,'iinenl pult u. Z:l kralek as seru zagotovn vidd dve pnsamezni osebi: ko pa sla mornarja na.'donila svojega onerllogl,,!ul tovaria ob steno, je bila
sarno c cna,

nikakrno razumevanje. Nekajkrat sva se ustavila pri podobnih prizorih. Neki fant je zasledoval mladenko po hodnikih ole. "tal mi je, Nancy!" Neka druga ena srednjih let je . lJ;J" prosila si volasega moa, naj..JI, oprosn. . "C esa Jun I" pa ta k'0 zai, ezus . scm zaprosl '1. "emu ne prenehajo govoriti z Ijudmi, ki jih ne morejo razumeti?" Od lui poleg mene je prila misel: To so samomorilci, vezani na posledice svojih dejanj. Ta misel mi jc zaprla sapo, eprav sem vedol , da je prila od njega in ne od rnene, kajti jaz nisem vide! nohenih prizorov le vrsle ve," nekako tako, kot da hi se bil nauil resrrice, kot je on clel. Sem pa opazil nekaj drugega. V,..i ivi Ijullje, ki sva jih ogledovala, so bili obtlani z morno svetfikajo im hlt>,,..kom, skor aj 1.01 z deklrinim poljem na povrini svojih lelc>,,... svetlenj ,..c>, I'mnikalo, ko so se sami To je pomikafi, 1.01 njihova druga koa, 1.01 neka blc>,da,komaj vidna svelloba. Najprej sem mislil, da.jc lo najhr odhlesk osebe oh mcni. Toda slav he, v katere sva vstopala, niso dajale odbleska, neivi predmeti prav tako ne. Nato scm odkril, da tega ludi breztelesna bitja ne pono. Moje lastno hrezsnovno telo je hilo, kol sern tedaj spoznal, prav tako brez tega svetleega ovoja. Na tem mcstu mc je svcl loha vodila v notranjost nekega umazanega bara v bliini nekega velikega mornarikega oporia, kot je hilo virlcti , Mnoiea ljudi, veinoma mornarjev, je stala v trojieab oh toilnem pultu, medtem ko so se drugi drenjali v z lesoru obitih skupinah sedd"v oh steni. (eprav so nckateri pili pivo, se je zdelo, da veina med njimi poene po grlu toliko visk ija, kolikor sta ga dva toaja v potu svojega obraza uspela sproti nalakali. Potem pa sem opazoval nekaj izrednega. Nekaj mo, ki so se obculi na loilni pult, je bilo videti nesposobnih, da bi prinesli kozaree do svojih ustnic. Kal' naprej sem jih vide! grabiti po kozareih, a so s svojimi rokarni li skozi mone korke, skozi leki leseni to,"ilni pull, skozi roke in lelesa piveev okrog sebe. In ti moje, to sem lahko zmdedil pri vsakem od njih, niso imeli svetleega ovoja, s katerim so bili obdani drugi. Torej je moral svetlobni kokon p"ipadati le ivim tdesom. Mrtvi, mi, ki smo izguhili svojo trdno materijo, smo s tem izgubili tudi "drugo ko:;o". In hilo je o,"itno, da so zgolj ti ive,"i ljudje, ki so bili obdani s svetloho, v resnici pili, se pogovarjali, ejni nazdravljali drug drugemu. Niso videli ne obupno ejnih breztelesnih bilij okrog sehe ne obulili njihovega suvanja, s katerirn so ti hoteli priti do njihovih kozarcev. (Kljub temu mi je bilo ob opazovanju jasno, da so se brezte/esna bitja Jahko vidda in hkrati sliala. Vedno znova so izbruhnili besni prepiri zaradi kozarcev, ki jih v resniei nihe od njih ni nikoli prinese! do ustnie.) Mislil sem, da sem e doive! teko popivanje ob druenjih Zveze tudentov v Hichmondu, toda to, kal' sem vide! tukaj pri civilistih in pripadnikih Arrnade oh toilni mizi, je spravilo vse v ko. Videl sem, kako je neki mladi mornar gugajoe vstal z barskega stolka, naredt! dva ali tri korake in se nato kol teka vrea zruil na tla. Dva njegova kompanjona sta ga zgrabila in odvlekla pro," od tam. Toda to ni bilo tisto, kal' sem ogledoval. Zauden sem gledal svetlei kokon, ki je obdajalnezavestnega mornarja - enostavno se je razprl. Nad njegovo glavo se
v .., v

Enak postopek sem, zaprepa('en, vide! ponov ljen I' dvakral. En ;no je padd v nczavest, bl iskovilojc p()('i1a njegova ovojniea, enood bn'zlelesnih bilijje izginilo, lako da se je pognalo v razpoko, kot da I,i se hilo splazilo vanj. .Je bila mar ovojnica nck o vrstc ,'it! .Je I,ila za('ila pred ... pred brezte!esnimi hitji kot jaz? I'redpo~lavljal scm, da so inwli t i neresnini <t vori neko,' "Hsta tclesa, kakor sern ga irnel jaz. Beeirno. da sc je v njih v ,'w,u, ko so bili e v svojem telesu, razvila odvisnost od alkohola, ki se je nadaljevaIa ez Iiziuo do psihibtega, da, cclo do duevnega. Ko pa so polem izgubi Ii svoje telo, so bi Ii za vse vcuc ase odrezani od vsega lislega, po (,emer so neprestano hrepcnel i, razen v prirueru, i:e so bili e kralek as v nck.crn dnlgem tclesu. Taka ve,'nost - mise/me je preinila kol mrzla prha - je morala biti v resnici neka vrsta pekla. (:e sem bil sploh o tern premiljal, potem scm si predstavljal peke! kol ognjen prostor pod zerllljo in v njcj, kjer naj bi se pekli zli Ijudje kot na printer II iller. Ampak kako, ,'e pa obstaja ena raven p(~kla ltepnsredno na pOHini - nevidna in neslutena za ive,'e, ki zasedajo isti prostnr': Kako ..,'e lo pomeni, da oslane na zemlji, a nikoli vel' nisi v stanju vzposlavili stika z njo'? Mislil sem na listo maler, ki je sin Ili mogd sliali. Na eno, ki si j,~ del" cigarete. Mislil sem sam na"e, obsedcnega od elje, da pridem v Hichmond - brcz monosti, da me vidijo ali mi pomagajo. Polni elja, gord'i od potrebe. pa vendaI' nelno(,ni - to bi bil v resnici peke!. Ne "bi bi!", sem nenadoma spozna!. Bil je. To je bil pekd: in jaz sam sem bi prav toliko njegov del, kol ti brezte!esni stvori. Umri sem. Izgubil sem svoje zemdjsko telo. Sedaj bivam v nekem obmo,'ju, v kat(~rern ne born na"iel nikakrne pozornosti. Toda ,'e je bilo to tukaj pekel, e ni bilo nobenega upanja, ,'cmu je bil on z menoj? (:emu je bilo moje SITe polno radosti, kadarkoli s"m se obrnil k njemu! Ker je bil on na prevladujo,~ nain najpomemlJlwji viis leWi potovanja. Vsi prizori in oki, ki so se zgrnili nadme, niso bili ni,' v prim,.,rjavi z najvanejim, kal' se je zgodilo. In tn je bilo, isto preprosto, da sem se zaljubil v osebo polcg sebe. Y katerokoli smel' sem pogledal, dejansko arie moje pozornosti je ostal on. Karkoli drugega sem sicer e vide/, ni ni bilo prirnerUivo z njim. Zaprepastilo pa me je e nckaj drugega. Ce sem ga jaz lahko videl, kako to, da ga vsi ostali niso mogli? Bil je preve ble,'e, da bi ga ive oi mogle gledali - to sem spoznal takoj. Toda zagotovo so morali ivi Ijudje, ki sva jih sreblla, nekako utiti tok ljubezni, ki jim je vel naproti kot vroina ogromnega ognja! In drugi, ki lako kot jaz niso ve ime!i normalnih oi, ki bi jih to lahko uniilo,

30 so vendar morali utit i gore'~o Ijubezen in soutje v svoji sredini? Kako bi mogli spregledati nekoga, ki jim pride naprou blie in bolj sijol~e kol opoldansko sonce? Hazen ... Zgodilo se je pni, da sern potnislil na to, ali sc ni morda zgodilo nekaj mnogo bolj pomembnega kol scm mcnil dosleJ. ko scm, enujstleten, e! v cerkvi proti o1tarju. Ali je rnogo"'~, da scm bil zan's, d"jansko "POfWVfW rojen", kakor je rekel pridigar - obdarjen z novirni omi, pa (;e sern kaj o tern raznmel ali ne. Ali bi ga tudi drugi mogli videli, l~e njihova pozornosl ne bi bila usrnerjena na zerneljske zadeve, k i so jih izgubili':' "Kjer] ru srce ... " Dokler je bilo ruoje srcc naravnano na to, da prdern nekega dolo,~enega dne v Hichrnond, ludi nisern bil sposoben vidoti Jezusa. Morda srno ga s lem mogli pregnati iz svojega ohzorja, ('~e je naa sredil~na toka n.irnvn.m na nekaj drugega. Spd sva bila v gibanjll. Zapuslila sva pornorsko oporire z njegovo okolieo zanikrnih c'~sl iII l,a,."v iII sedaj slala n:1 rollli iroko, ploske ravniuc, v nek i razsenosl i, za k.ucro je kaz.il, da potovanj v njej ne zahlcvn nobenega rasa. Na najinem potovanju doslej sva obiskal:l kr.ij, kjerso bok oh boku bivali ivi in mrlvi: kjer so dejansko lebdele Im'zlllesne poslave, popolnorna nezapaene od ivih, neposredno lIad zerlleljskllfli IjiH!lIIi In slvanlli, na kalere je, hilo vezano njihovo hrepenenje. No, k.ikorknli , eprav <v.i hil.. ,)(~iIIiO vedllo IH,kie na povrju zemlje, nisem e mogel nikjer odkritl nili er"'ga ive!!" Illokega ali cn. Haven je Inrgolela, da, v njcj so Sl' drcnjal.- horde hn'zl .l"sllih hit ij; nikjcr ni bilo videli nobene zcrneljsk, S svctlobo obdane osebe. Kazalo.l", da vsi ti lisoi ljudi ni-,o ve'~ lelesni, prav kakor jaz. In bili so najb"lj razoarana, n:ljbolj zlovoljna, v vsch pogledih najbedneja bitja, kal' se jih kdaj videi. "Gospod jezu,,!" "em krital. "I\jc /){J sva (" Najprcj sem mislil. da zreva na ogrOlnno l)l)ji~,e: povsod so bili ljndje, prekleli v lo, da se bojuj"jo nll'<I seboj, krivli so 'w, se 1"I,li, divje bojevali. To ni rnogell,ili boj naih <Ini, kajti ni hilo nili lankov niti oroja. Ko senl pogl.,dal blie, nisem videl nikakrne vrsle orop, sarllO gole rok . iiI noge in zob", PoleI' tegaje bilo videti, kot da nihte ni r:HlJen. Ni tekla kri, na lidi ni !ea!" nobeno telo; udaree, ki naj bi pokotJ(~:jl nasprolnika, je bilje 1)llslll v stanju, v kalnem je bilo prej. (eprav je I,ilo videti, kot da bi l!'ali drug ("cz drug;,ga, je bil;, vendade tako, kot da l,i vsakdo wlaril v prazno; seveda senl konno spoznal, da se ne morejo resnino zadeli, saj nisu bili telesa. Niso IlJOgii ubijati, eprav so imeli nedvodmno lake elje, njihove rtve so bile e rnrlv,~. In tako so juriali drug na drugega v norosti nemonega divjanja. Ce sem e prej pomisliL da sem doivel pekel, sem si bil sedaj tega golov. Do lega lrenutka sern opazoval vso lo bedo, ki pomeni biti vezan na zemeljski svet, katerega pa nismo ve'~ dcll'ni. Uvide! sertl, da so e drugane vrste verig. Tu ni bilo nobene stvari ali ljudi iz ,"vrste tvari, ki bi lahko vklenile duo. Ti stvori so bili videti vklenjeni na navade i~utOVin obJtkov, nasovralvo, poelenje in na razdiralne misli in predstave. e bolj ogabne kot ugrizi in bree, ki so si jih narnenjali, so bile spolne zlorabe, ki so jih mnogi med njimi razkazovali v vroini pantomimi. Vse naokrog so poskuali sprijenosti, o katerih se mi ni nikoli sanjalo. Nernogoe je bilo rei, ali je

31 bilo razoarano uljcnjc, ki je prodiralo do naju. resnien glas ali sarno prenos ohupanih misli. V tem brezlelesnem svelu se je to zdelo vsceno. Kar je kdo misli], beno ali nchotc, je bilo takoj vsern okrog njega vidno, popolneje kot bi lo izrazile bescde, hitreje kot odrnev. In rnisli, ki so jih izmenjavali najpogostc], so irncle nekaj skupnega S prevladujoirn vedenjem, sposohnostjo ali pretcklostjo mislecga. "S] sem. ti vendor pooedal!" - "Sa] sem uedno oedell" - "Mar te rusem opozoril!" Vreanj, ki se je prevpilo z odrnevorn. Z ohutkom prave zaupnost i sern tukaj spoznal svoje lastno rniljenje. To sorn bil jaz, moj lasten gl:ls - I'ravi<'!li, Odlikovani, Ghiskovalorcerk ve. V starosti dvajsetih let e niscm bil razvil rcsnin zasvojilne tclesnc navade, nc v tolikni meri kol ta bitjn, k i scrn jih opazoval, kako obupano skuajo priti blie k toilnernu pultu. Toda v hevskanju zavisti in aljivega vanjarjcnj scm se slial vse predobro. Kljub teruu pa ludi tokral od ob meui navzoega ni I'ri .. nohcna sodba :;la proklctstva, le soutjc do teh ncsrcnih stvorov, ki so rnu zlomil srr-e. Zagolovo ni hila njegova elja, daje bil katerikoli teh ncsrcnikov na tern rue-stu. Kaj pa pomen - kaj jih je zadrevalo lukaj? (cmu enoslavno ne vstancjo in gredo? .Jaz nisorn rnogel vedeti za nikakren razlog, zakaj bi na primer oseba, ki jo je udaril nekdo s sp:ll~enim obrazoru, cnoslavno ne odla. Ali zaka] neka rnlada cnska ne gre tiso milj stran od neke druge, k i s svojimi neresnili;lli pestrui kol nora udriha po njej. V rcsnici ti noro besni ljudje niso mogli zadrali svojih rtev. Ni bilo ograj. Kol je bilo vidr-t], jih ni,~ ne zadruj, da hi ne mogli oditi. " ,~{a~en... razen scvcda, e v tem obnll~l~jn hrezlelesnih bilij ni bilo nolwnega sam. Nobcnih zasehnih kotov v nckem uruvc-rzurnu, v kuterem ni stcn. Nohenega kraj, k i bi ne bilo zasedeno od drugih hitij, kaleritll so bili za vse '~ase izpostavljcni na milost in nemilost. Kako pa hi bilo, sem pomislil v nenadni I'aniki, I~C bi moral veno iveti lukaj, kjcr moje najinlimncje misli nikakor ne hi mogle hiti vel' zaseht""? Da jih nc bi mogel skriti ali prikriti, hrez mot!osti, da hi hlinil, kdo sem, da bi enostavno moral hit i, kal' sem. Kako neZtHlSno. Hazen, tc bi vsakdo okrog mene ime! enakl~ misli ... Hazcn, lo bi bila neke vrslc lolaba, '~e bi do drngih obulil prav takno odvratnost, kot jo obutirn do scbc, tudi, e nam nc bi ostalo drugega, kot da drug na drugega brizgamo sirup. Morda je bilo to pojasnilo te odvratne ravni. Morda so si stvori tukaj v dobi eonov ali tudi sekund izhrali drubo takih, ki so bili prav tako ponosni in polni sovnl,tva, kot on sam, preden so skupaj tvorili druho prekletih. Morda ni bil Jezus tisti, ki jihje zapuslil, morda so bili oni lisli, ki so pobegnili iz svetlobe, ki jim je pokazala njihovo lemo. Ali pa ... so bili n",nilO tako sami, kakor je nakazoval prvi vtis.'? Na vsak na(~in scm se ovedel, da jc lu. na irni ravni medsebojno horeih se bitij, najti e nekaj drugega. To sem zal~util ie na samem zatetku, vendar se dalj blsa nisem moge! izrazili. Ko pa "cm bil v slanju lo storiti, me je zadelo kot ogluujo grom. Nad vso to nesreno ravnijo so lebdele poslave, ki so bile videli, kot da so iz lui. Njihova velikosl in bleet~i soj sta me ovirala, da bi jih prepoznal ie prej. Sedaj, ko sem jih videl, ko sem naravnal nanje svoje ot~i, sem lahko spoznal, da se te brezrnejne postave sklanjajo nad male slvore na tej ravni, da se morda celo pogoval'jajo z njimi.

"~m

32 So bila ta l.lcea bitjaangeli? Je bila Jut poleg mene tudi angel? Toda rniscl, ki se rni je bila I' mali kamrici lazaret a tako neustavljivo globoko vtisnila, jc bila: "Si II lWI'ZOIWS Hojega Sinn." Ali je bilo mogoe, daje bil vsakdo od teh drugih umrlih, beden in ncvreden kot jaz, tudi I' njegovi nuvzonosti? Mar ni mogc1 biti I' nekcrn kraljestvu, v katerem prosor in as nista ve tekla I' skladu z meni znanimi pravili, navzo tudi pri vseh drugih, tako kot pri meni? Tega nisern vedel. Vse, kar sern jasno spoznal, je bilo, da nobeno od teh prepirajoih se bitij ni bilo pozabljeno na tej ravni. Nekdo je bil z njimi, pazil je nanje in jirn sluil. Prav tako oitno je bilo tudi to, da nih~ od njih tega ni vedel. e so jih Jezus ali angeli nagovarjali, tega gotovo niso sliali. I\eka sovratva, ki je vrela iz njihovega srca, ni ,h'pu,xala premora; njihove o i so I' svoji bliini vedno iskalc neko osebo, ki bi jo lahko poniali. Zdelo Sl~ rni je nernogoe, da ne bi zaznal najvejcga in najvplivnejega dogajanja na vscj ravni, razen, ('e seru jih sam gledal, ne da bi jih videl. Ko sem sij()('e postave spoznal. sem dejansko zauden ugotovil, da scrn jih hil vide] e ves ,'as, ne da bi jih bil zavestno opazil, kakor da bi rni bil Jezus vsak trenutek pokazal le toliko, kolikor sem bil pripravljen videti. Angeli so naseljevali oivljena me-stu in vasi , ki sva jih bila obiskala. Prisotni so bil i na cestah, I' tovarnah, celo I' tislern rwprijazn(,m baru, v katr-rr-ru se jilt nilt,'e ni zavedal bolj kot jaz. NenadOlua sem spoznal, da obstaja skupna razlaga za vsc prizorc, ki scm jih bil vide! do sedaj. Bilaje pomanjkljivosl, ki hi ji lahko rekli ncrno spoznati .lezusa. Ali je bilo to telesno poclcnjc, neka zerneljska elja, zalopljenost I' sam ega sebe vsccno, kaj jc stopilo WI pot njegovi Iui, povzru ilu je lo<'llico, I' katero smo vstopili s snutjo.

33

VI. Spet sva bila v gibanja

1
Spet sva bila I' gibanju. Ali bolje - nekako se je spremenil prizor pred nama. Odprl se je, Svctloba je dobila drugo kakovost, tako kot da bi zrak nenadoma postal prozorneji in rni na ta nain omogoil, da vidim tisto, kar je bilo od vekomaj tu. Spet je bilo, kot bi rni Jezus hotel odkriti le toliko, kolikor zrnorejo moji uti. Najprej mi je bil pokazal pekel, poln bitij, ujetih v v neke vrste sarnospotovanja, Zdaj, ko je bilo to mirno, sem zaradi tega zael zaznavati neko novo kraljestvo. V krasnem, sonnem parku so stale velikanske slavbe, med razlinirni zgradbami sem ugotovil neke vrsle sorodnosl, neki vzore, I' skladu z neke vrste redom, kar me je spominjalo na dobro nartovano vseuj lic; razlika je bila I' tern, da je bilo tisto, kar scm opazoval, smeno prirnerjari s imerkoli na zemlji. Bolj prav bi bilo rei, da so bile ole in vscuilia na zemlji le I' skromnih kokih videti 'ponaredki' teh resninosti tukaj. Videti je bilo, kot bi bila nenadoma vstopila I' neko novo razsenost, skoraj I' neko drugo vrsto bivanja. Kraval v mestih z vojnim asom in vrecimi glasovi one ravni je sedaj zamenjal vse preemajoi mir. Ko sva vstopila I' eno od zgradb in la vzdol visokega hodnika, je bilo okrog naju tako tiho, da sern se ustrail, ko sern v njem zagledalljudi. Ne bi mogel rei, ali so bili moje ali ene, mladi ali stari, kajti vsi so bili od nog do glave odeti v ohlapne plae s kapucami, kar me je beno spominjalo na menihe. Toda ozraje tega kraja sploh ni bilo takno, kakrno sem si predstavljal I' kakem samostanu. Bilo je bolj kot ogromen tudijsk i center, neznanski, poln navduenja nad nek im velikim odkritjern. Vsakdo, ki sva ga sreala v prostranih dvoranah al i na tekoih slopnieah, se je zdel ujet I' neko svojo popolnoma izpolnjujoo zaposlitev; niso izmenjali dosti besed. Vcnrlar pa med temi bitji nisem mogel zaznati nobene ne1jubeznivosti, pa pa neko posebno osredotoenost, zbranosl. Nisem vedel, kaj bi ti Ijudje siocr e lahko bili, a videti so bili skrajno zatopljeni I' svojc misli - popolnoma predani nekernu neznanskemu nartu, visoko nad vsakim svojim. Skozi odprta vrata sem ugledal ogmrnne prostore, zatrpane z zapletenimi napravami. V enem od njih so se postave s kapucami sklanjale nad leavne diagrame ali sedele poleg kontrolnih tabel na svojih dclovnih mestih, kjer so utripale luke. Jaz sem bil vedno rahlo ponosen na zaetke svoje znanstvene izobrazbe. Na vseuiliu je bil moj glavni predmet kemija, drugi predmet biologija, razen tega sern tudiral e fziko in matematiko. e pa je bilo tole udejstvovanje tukaj kakrnokoli znanstveno delo, potem so bili tile tako oddaljeni od vsega, kar sem jaz poznal, da nisem mogel uganiti niti tudijske veje, s katero so se ukvarjali. Nekako sem util, da so sredi nekega straansko pomernbnega preizkusa, no, rnorda dueatov in dueatov lakih preizkusov. "Kaj pa ponejo lukaj, jezns?" sem vpraal. Iz njega je aI'elo znanje kot ognjen plamen - in dasi sem dejansko uti! izvor vseh dejavnosti v zvezi s tern "campnsom" I' Bogu - vendarle mojih utov ni razsvetlilo nobeno pojasnilo. Kot do sedaj je bil nain pogovarjanja Ijubezen: soutje do mojega neznanja, razumevanje, ki je obdajalo vse moje nerazumevanje.

,.",.

George Draque

'1 It
I,

34
In e nekaj ... kjul> njcgO\ emu oitneruu vesclju nad hitji okroz naju sern 'slial', da ludi lo e lil zadnje, da ima za hregottl !'e mnogo vc, kar mi hoc pokazuti, ,'e horn c rnogel vi.lcti. Tako ,;,'W ruu sledil v druge zgradl>c lega k raljest v., rnisli, VSlopila sva v studio, kjn su sklada\, in pledvajali zapleleno glasbo, ki ji jaz cnostavno nisern rnogel sl(~(lill. Bili "u teavni ritrui, toni iz neke rncni neznane ionsko lestvir-e. "Krasno"; scm "i nu-.lil. "Hach] tore] eie zact.ek!" \alo sva '::la skoz! neko knjinic-o, k ije bila vdja kol richmondsko vseuilie. Pazljiv ,,'IU ogledoval pro-store, k i so hili od lal do stropa zaloeni s pergamenti, ilovir-o. kovin.uni. papirjem. "Tul.u]", rni je prilo na urn. "so zbrane vse P": tnrml.u: celot rug II ncrrtuna," sen' vedel. da to ne ruorc hili rr-s. Le wlidje' Mis,1 pa je vztrajala, ,'epnn "Slandurrlrw .lcl nnu.erzu.ma" j,~ hi! izraz, ki se j" koraila skozi <'llaln"e s k upolastirui slrupi in nabilo Pri vrat ih v nck i mal i prostor, pomon i pro,.;lor, hi rok o]. ria misel t- zcrnl]." \0. kjerkuli wnai kako hi mogli pisati knjige jo je moj razum zavraal. v,~dno zuova vraa], ko sva po lnirni mu!,'e,'lh ucncev. pa nenadoma: "Tu.je sredi-

35 kar sem spoznal kot neko "uijo raven" globokih rnisli in uenja, oitno ni bilo preve oddaljeno od "[izine ravni", na kateri so breztelesna bitja e vezana na trdni svet. Sedaj pa je kazalo, da sva pustila zemljo za seboj. Nisem je mogel vel' videti, Kot je kazalo, sva bila zdaj v nekern neizrnernern niu, na katerega sem bil vedno rnislil z neko strah vzbujajoo besedo, pa vendar ni bilo tako, Skozi to nezasliano praznino je vela neka nedognana obljuba. Nato sern zagledal, neznansko dale stran, mnogo predale, da hi moglo ustrezati mojim pojmom o tern, kako se da videti tako dale ... neko mesto. Hleee, neskonno sijoe rnesto, da, dovolj svcl!o, da ga je bilo mol' videti iz tako neizrnerne daljave. Zdelo se je, da je bli(~ vrel iz zidov in cest in iz hitij, ki sem jih tedaj lahko razpoznal v gibanju. Resnino, to rnesto in vse v njem je bilo videti, kot daje ustvarjeno iz te lui, prav tako kot oseba poleg mene. V mojih dneh na zemlji e nisern bil prebral Razodetja. Tako semlahko prizor opazoval lc s strahospotovanjem od dale in se udil, kako bleea je rnorala biti vsaka zgradba, vsak stanovalee, da jih je mol' vidcti iz oddaljenosti tolikih svetlobnih let. Zauden scm se spraeval, ali niso ta bleea bitja prav tisti, ki so zares sprejeli Jczusa kot gorie svojega ivljenja? Scm na koncu vendarle videl tiste, ki so se v vsem in vsakornur zgledovali po njern? Ki so tako dohro in natanno gledali, da jih je to sprcmenilo v njegovo sliko in priliko? - Prav ko sern izoblikoval to vpraanje, je bilo videti dve bleei hitji, kako se oddaljujeta iz rnesta in prihajata naravnost k nama. Drveli sta nad neskonnostjo s hitrostjo svetlobe. A naj sta se nama priblievali e tako hitro, midva sva se oddaljevala hitreje. Razdalja se je poveala, moj obraz pobledel. eprav bi bil najraje zavpil narl izgubo, scm vcndarle vedel, da moje nepopolno videnje v tem trenutku ne prenese vel' kot le drobcen soj tega kraljestva, dokonnih nebes. Pokazal rni je bil vse, kar je mogel; oddaljila sva se z veliko hitrosljo. Stene okrog naju sO' naju zaprle. Tako ozke in katlaste stene, da mi je vzelo kar nekaj sekund, pn,den selll spe! prepoznal prostor v lazaretu, ki sva ga bila, tako se rni je zdelo, zapustila pred kaknirn ivljenjskim obdobjem. Jezus je stal e vedno poleg mene, sicer bi ne prenesel nezavesti, prehoda iz neomejenega prostora v skromne razsenosti eelici podobne sobiee. V mojih mislih se je e vedno bliskalo in blealo ve!i,'astno mesto, mahalo mi je, klicalo me je. Popolnoma ravnoduen sem ol'azil, da pod rjuho lei neka postava, na postelji, ki takOl'eko zapolnjuje ves prostor. Toda, na nek neverjeten nain sem spadal k tej postavi, Stopil sem blie. To je zapolnilo moje vidno polje, luI' je ugasnila. Obupan sem zakrial za njim, naj me ne zapusti, naj me pripravi za vcliastno mesto, naj me ne pusti samega v tern temnem in ozkem prostoru. Kot bi se sporninjal prastare, napol pozabljene zgodbe: preesaval sem bil hodnike oddelkov v tej bolniniei, da bi nael postavo v postelji.Iz najbolj samotnega trenutka mojega ivljenja sem bil prestavljen v najpopolneje razmere, kar sem jih kdaj pozna!. Jezusova lu je vstopila v moje ivljenje in ga popolnoma zapolnila, misel na to pa, da born loen od njega, je bila ve, kot sem lahko prenese!. Prav ko sem tako prosil, sem util, kako me zapua nezavest. Moji uti so bili skaljeni ... nisem vel' vedel, za kaj se borim. galo me je v grlu, tca na prsih me je skoraj zdrobila.

Odpr:niLl S\:l se spd vcn , kjer naju je pritakoval tih park. Nato pa v zgradbo, polno tehno!o..:ik,h ustrojev. NoteI' v nu-ni tujo vscmirsk.o zgradbo. kjer najuje "maja lm:" vodila (~ez nekaken lank, za kaleregaje hilo videii. kot da bi hil napolnjen z vorlo. Noler v nekaj, kar bi bi lo lahko nckakna vcsoljska opazovalna postaja. Bolj ko ,SV"hodila mirno, bolj je rasl nJoje zw'udenje. "[ {o... so /" uebesn . (;ospod'/ezlls:" scrn si upal vpraali. Mir. ble<'ava, to je
hilo
gltO\'O

neb('.'"'~,~o! Ton'..1 ~I'

morn ustvarit:

odsolnosf

S:Ullega .H)

sebe - odsolnosl

hrupn'.ga ega. "1\0 so bili till' ljwljl> l' rill zl'mlji, SIJOjl' sUffwlju/nl4' ,il'ljl'?"

"mr l' tarn prt'rasli

Rastli .~oin ~(' I'l'drw ruslljo. (),Igovorje ,.;ijal kot sonl-na IIH' v ta zalopJjetla, zaposlena ozr;H"j:L Ce "e lorej rast lahku nacialjuje, polnnlole..:ie ni bilo v,.;e. PoiI'm ... mora bili !'e nekaj. kal' lern pre,;vdljenim bitjeln ,~ rnanjka. In nenadoma sem ponJls]iI., t .. ni lo rnonla isto, kal' pugre..:iajo tudi oui v "nijem kraljestvu". So ta ' i,trH'a bilja prav tako do neke doloerw mere zgreila in niso videla Jezusa? Ali videli njega re" kot njega',' lk"~ke in slulnje o njem so gotovo imdi; (Jtilno pa .1" hila n,snica tislo, za kalen. so se lako etloslransko pehali. No, t,e tudi eja 1'0 resnicj lahko razdvaja od nje san",. ki lukaj sloji v njihovi ,.;redini, medtem ko oi,' iN"'Jo v knjigah in epruvdah ... '\i i,.;em vedei. In poleg njegove nel'opisne Iju!wzni ,.;o,.;emi zdela moja znwdenosi i.! \Sa vl'r"'~arlJa. ki snn jih holel z;L,;taviti, istovrslna. Kontno semugo!ovil. da uii !IIOI'd'l IH. more nO(' povedati. kol lahko vidim: morda v meni ni e ni,~ takega, kal' mi dajo pojtl.,;nlu razunwti. Sred";\',,O bi,;tvo. vsemuustrezajo(e.je ostalaosebnosl ob moji ,.;trani. Ne glede lUl to, kol,ko dodalnih dejslev mi je pukaz:JI, v vsakeftJ In,nulku je bil on resni,'na
~:;!>edin;j

Toje zemlje ... to

nHJI"d"

ludi VZf'ok,da sem zamudil, isti Irenutek. ko sva zapustila povrino

Do l"i,a trenulka se/TI imel vii,.;, da sva hila na potovanju - kakne vrsle bi naj ,ii ,';"veda uiscm tt10gel pn,dsl:lllja! i ., na putovanju po sami zemlji. Celo tislo,

36
(k1i'd "cm Ol'i, loda nekaj je hilo pred rnojim obrazom. Prelipal scm odeje, da bi IIgolov. hi lo lahko hi lo, a krctnje svojih rok sern ohutil, kot da hi skual dvignili svinl"'ene palin,. Nato "o se moji prsti "kl.~ndi. Z desno roko scm zauiil prslall z ov.ilurm k.unnoru na prstarwu svoje cvc rokr-. Pota"i sem ga vrtc! okrog in okrug. v teni pa Oit' je zagrnila lerna.

37

VII. Pofrebovala sva pogovore

Paul Valery

Potrebovala sva pogovore, doslej e tiri, da sem lahko Fredu zadosti priblial svojo zgodbo. Vedno znova me jc prek injal, da bi mi zastavljal vpraanja ali prosiJ za pojasnila - in da bi rni dal vedeti , da mi brez nadaljnjega ne verjame niti besediee. Tokrat pa je sedel popolnoma mirno, medtern ko so se lcvilke mojo digitalne ure na pisani mizi rnenjavale. Slial scm, kako so se odprla in zaprla zunanja vrata - priol je moj naslednji pacient. Pogledaj scm na uro: imela sva e deset minut. "Ste se ... vrnili v zemeljsko ivljenje?" je konno vpraal Fred. "O tern vam pove/n zdajle", scm odvrnil. "Takrat nisem uedel dosti o usetri skupa]. V riasledrijili dueli ali treli dneh. sent bil e pogosto nezauesten, lmel sctri neka] vroinskih, morastili sanj - skraika use tisto, kar lahko priakujem pri resru.bole:::ni." To je bilo glavno, scrn rnu pripovedoval. Ko sem spet priel do zaves i, sern se zelo dobro zavedal svoje bolezni. Moji telesni problemi so izrinili vse drugo iz mojc glave. Toda - ko seru bil zunaj tclcsa? Ne vern, kako naj bi .kugfle opisal to slanje - takrat niscm util nobenih holc in. Nikakrnega telesnega ohutk a sploh. N1Lslednje, csar se lahko z gotovostjo spornnirn, seru nadaijeval, je bilo odpiranje oi ob strahotnem glavobolu in pa pojava holnike sestre, ki se mi je od nekod zgoraj smehljala. "Lepo, da vas imamo spet tukaj;" je rekla. "Nekaj asa smo e mislili, da uam ne bo uspelo:" Obliznil sem svoje od vroice razpokane ustniee. "Kateri dan pa je danes?" sem spravil iz sebe. "Sveti ueer, go.~pod Ritchie." Praznini dopust so osebju bolniniee rtali, je dodala, zaradi cpidemije gripe in tekih prirnerov vnclja pIju(' v lazaretu. SkuaJ sem se domisliti e kakega drugega vpraanja, da me ne hi zapustila. Nekako ji vendar rnorarn povedati, kaj se mi je zgodilo. Da, je rek la, skoraj vsak dan je sneilo. Povedala mi je, da ji je ime Irvine, poronik Irvine. "Prackar sent imel ruijneoerjeuieji dogodek", scm ji vp.ulcl v besedo. "Neka]; kar mora :::vedeti vsakdo rut :::ernlji." Zagrabi! me je kr kalja. Poronik Irvine je rnorala poriniti svojo roko pod moj hrbct in me privzdignit i, preden rni je lahko dala kozaree vode. "Sedaj ne govorite ni vet', je rek la, "Kasneje born spet pogledala k cam," Re,;nino, ugibal sern, kaj naj reem. "Praokar sem. uidel. Boga? Bil sem. v peklu? Videl sem. bli nebes?" Saj hi morala misltti, da sern nor. Kakor hitro je kdo priel v mojo malo sobo, sem se skozi ves teden trudil, da opicrn svetlobo, ki je bila zapolnila ta isti prostor in vpraanje vsch vpraanj, ki rni ga je bil zastavil On. Nikoli nisern priel dlje od redkih besed. "Morali bi mirovati. Ne poskuajte govori", je rekel zdravnik ali scstra - in v resnici je bil moj glas sopihajoe krakanje. Osebje je oitno bolj zanimala rnoja presnova, moja temperatura, koliina odmerkov vbrizganih tekoin. Iz pozornosti , ki so mi jo posvcali, mi je bilo jasno, da sern bil vel' kot ohiajen primer. Ko so tekli dnevi, sern polagoma, kos za kosom, sestavil vse, kar se je dogajalo v bolninici v asu, ko sem, na moji strani dogajanja, srea] Jezusa.

38
"7n danes se tut nui]

39
izt.ck!", ~,';t'~nJ
,ff'

t{lS

Fn(!ll. "jutr! pa ram born povedal,

VIII.

Potem, ko sem se zruil

hlj sem ialiko izi.leke] orl ;;n1l'fii/,ul'.

Iw/ele."
JI' ITio

Fred je sedaj prhaja! \ sak dan. t"I'r:\\ g" prostora do sern "pnn il:, "h sapo. Tak JI' hdo svojo zgodho ...

kr.nk po! od park irncga da jutri nadaljujeru s

Andre Minaux

Potcru, ko scm so zruil pri renlgenskem aparatu, tako so mi rekli, so me prenesli v neki mali izoliran prostor, kjer so ozna<'ili moje slanje za obojestransko vnetje plju, Vnaslodujih tiriindvajsctih urah so jc, vsern poskusom bolninicrnavkljub - ] 94:). letajc bila lako imenovana "udeua niedicina" e v povojih - moj poloaj poslabal. Zgodaj zjutraj enaindvajscteg decemhra, tiriindvajsel ur po mojcru padcu v nezavesl in ko so me prenesli v tisti mali prostor in se je holniar odpravil na svoj rcdni obhod, da razdeli zdravi la, je prie!tudi v mojo malo spalni.o; ni mogel vec' najti mojega srlega utripa. Preveri] j<~moje dihanje. Ni,'. Nato mi je hotel zruerit: pritisk , Spe! ni, zato je oddirjal k rleurncrnu zdravnik u. Deurni zdravnik se je pojavil takoj in e sarn ponovil tcste z cnak iru izidom. Konno se je vzravnal. "Mrlev j, res", jc rckcl bolni<'arju. "Ko bost e konali st.o] obhod, ga, prosn, priprauue za mrtuanico." To je izdavil obotavljajo: v teru mesecu je bilo v tahoriu Barkeiey e vel' rnrtvih. Z odporom je poloil rnoje roke na volneno odcjo, potegnil rjuho ez moj obraz in se vrnil na oddelek , da bi storil, kar je v njegovi moi, za ivc. Ilolniar je nadaljeval s svojim obhodom.ln to je moral bili trcnutck , ko seru v svojcm brezte!esnem iskanju priel nazaj v mali proslor in zagledal postavo, pokrit z rjuho ... Priblino ('ez devet rninut , tako so zapisali v zdravnikern zapisniku, se je bolniar vrnil, da bi pripraviltruplo za pn,voz v mrtvanico. Toda - roka na volneni odeji se je bila med tern premaknila, zagotovo! Hulniar je spel dirjal k deurncmu zdravniku. Z oficirjcm sla se vrnila, pregledai me je drugi in me proglasil za mrtvega, drugi('. Coiovo si je mladi dcurni po dolgi, samolni noni izrucni nekaj domiljal! Nato pa sc je zgodilo nekaj, esar polne posleclicc scm sc zavede! ele eta kasneje. Takrat, ko so me o tern poduevali, scm bil seveda krepko prcscnoen, nisern pa ostal brez besed, tako kot darws, kakor hitro poruislim na lo. Bolniar se je uprl, ni se strinjal s sodbo svojega nadrejcuega oficirja, "Morda", je predlagal, "bi nui bilo dobro dati injekcijo a.lrenalina nartn.nost v srno miico." Po eni strani sploh ni bilo misliti, da bi rekrut srncl oficirju re('i kaken ugovor, e posehej ne na medicinskem podroju in (:e rekrut ni olan bolniar, ofeir pa izpraan medieinec. Po drugi plati pa je bilo to, karje predlagal bolniar, v rnedieinskern pogledu smen, !{es jc, da je hilo v tistih dneh pred mnoino prakso rnasae srca in clektrinih okov e nekaj poskusov z adrenalinsko injekcijo v srce, e se je le-to ustavilo. Vcndar pa se je lo dogajalo samo, <:e je srce sir-er popolnoma zdravega loveka prenehalo biti zaradi kakega pripetljaja, na primer pri utopljencih, ko je bila ponovna vzpostavitev srnega ulripa izkljuno upanje na dokonno ponovno oivitev loveka. e pa se celotni ustroj zrui zaradi bolczni, kot je hila rnoja, vnetja plju, uinkuje bolj kot maji kaelj, e pripravirno srno rniico do lega, da nekajkral utripne. Tehnino lahko izzovemo srni utrip za nekaj rninut, vendar s tern nismo spremenili splonega stanja, Mojega stanja ni bilo vel' rnogoe spremeniti, to bi potrdil vsak rncdicincc.

40
polrdil VSaKnwdi"irwl': nlorani bi hill pp I:iKOdnlfcill <'asu brez Kisika hrczupno

41

IX. Pripovedoval sem naprej

pokodov.ini. . !n vendar je izohr:ien I zdnl\fll k SP"Je I pr<,d jo)' Ileizohraenega mal ega vojaka oh njelll. 'qlra~' se i" 1'0I"oInon,,, 1",,,j,,1 ""s("1I",:11 svojeg" ukrepanja. tlPojdev sobo zn mcdilauncut l'" .<!('{illll rlill :c rekel. Ko sr' je holni<'ar spet vrnilvje o!,,ir nal'0lnl iglo / :"kl't1:liinolll in 11I1 I" !"hodel \ siTe. . To je zateio hil I.,n:lJl'rej ;:.. IW!,dllll. I II"II.OV "h'_la lile , vedno Kot neJeverna Tmna:1 ko s,' je hilje I""diio, !Ilfn';'i:l 1I11'i". TreliliteK za leni se il' !"'p,il" dlfl:i1,j.,. '\101 krmi prilisk se je okrepi!. \10je dihallje.l" posl"lo lnotneje... .' .,..' SeH:da pa 11I0}1 1'011'''":1 "ivill'v 'ii Lil" 1:IKolnYI. I'olre!ml so hili trijc dnevi , da scru s,' popoilloma vni] \ D'le,'t, I'd dni. d:: so Ille 1:lhko izhnsall s spiska krili'~lIih prinwro\" III ,h" led!';!. .1"""'111 hllko \sl;d. Tod:. ;"le sedaj, ko iruaru za s,>l.oj " Sl'lh',,,iwiv:tj,;<'1 I," 1:1,,111<' !"ak,,', ,Slhhko I"unish,!! zme<!eno rnzburjcuost , s kal'ero je ,,,or:Jio os,:1 'i" ;-;1'1'<,",11'111 "zdr;n I!," . :;,'asllt lIa rui je lo tol iko dol.ro, Ill"j" d" selll i'ill I:dlko sI"':t.,, \ al., lak" dl"I,IH''''')!'' ufwi rp lisle lIo(-i, k "kor ludi lJolni,~arja, t, tg:lr rH~razlo;J iiVa :.. ul nj:t :~;".(' I z k. u::l!a Z,t l'r;l\ D. ()\i:l ~"'tJ prC':~;l:iV i I i v ;:--;10 .1 tt'>zrnorsko ellolo. Ohisk:d "" llie j" ,,,,,1."0 dr I),,,,,,I,I!., I,,,,,,,'\, IHl"'ljllj",'i oficir, kl ruu Je hil lisio "",', slulllJ.!o,' i "r" " !,"ru,'; Ji o i k i h. I),. Vr""")e OZll'U' IllIojo oi viIev i kot "... fWiflrCSCl/.clljil'cj.'i fllI',lui . /,, j'nn,,", " ki s!' !'Ii 1" dogodi!"; Ida kasneje je zal'i,.,rI vumd"" o\"rjl'lIi izj::\!' "I ', ill"'1J"iui.tl (:. /!c!urjtl ... , priklic(lf{,:ga na;:,u) t.: smrt i inlJu'Injruegu ! ~ ... duu:JI' ..sip' t relnt t rt,.. :/u./...~'O!1 NI..,k drug tuu.tn, tu:
tu: rut
n IUlrnV'U~K(l.

Pripovedoval sem naprej; povedal sern Frcdu Owenu, da so me v tern asu podrobnosti mojega zdravljenja prav malo zanimalc. Sam pri sebi sem oznail vrnitev v to ivljenje kot nesreo; na tiste, ki so se trudili z menoj, bi bil najraje besen, e bi le imel dovolj moi za to. Veinoma sern leal v postelji kot vsak zelo bolan mlad rno in se boril z neznanskirn sreanjern, ki sern ga irnel v svoji spalni kamrici. Mislil sern na Jezusa. ele! sern si vedet i, kako naj o tern pripovedujern drugim. Kako pa naj ivim brez njega, si skoraj nisem moge! predslavljati. H..'>i, sem e najlaje prenosel loitcv od njega, vsaj lako se rni je zdelo, so ko bili, e je kdo priel v mojo sobo. Bolniarji, sestre, zdravniki, to rni jc bilo vseeno; srce je zaelo hitreje hiti, br ko je kdo priel, Poronik Irvine - njeno ime je bilo Bella, sem ugolovil, eprav si ga nisem upal uporabljati - je bila e posebej pridna pri "pridem noter pogledat"; kakor je lemu rekla, in vsaki znova sern ji poskusil povedati, kaj sern doive!. "Bilo je ruijsuetleje so nee, ki si ga lahko zamisle, le da ni bilo goree sonce ... " Teava je bila v tern, da nisern nael dovolj besed, s katerimi hi dostojno predstavil najmanje podrobnosti, in moral sern ugotoviti, da jo moji poskusi le bogajo. Ko gledam naza], vern, da Bella ni mogla imeti ve kot est- ali sedemindvajset let, cdna svctlolaska, z negovano zunanjostjo in prikupnim srnchljajcm, toda v mojih mladih och je hila srednjih let, starej cnska, pred kalero sern lahko stresel svoje problernc. Ker ji pat' nisem moge! opisati vsega listega o vcliastju in svetu, ki rni ga je pokazal Jezus, scm ji pripovedoval o tudiju medicine in da hi bil moral pred tremi tedni zaeti z njim. To ji je hi]o takoj ve. Krasno je bilo, pogovarjati se z njo. Cledali v <'loveki obraz in puslili, da le ona oglcdujc, z njo govoriti in videti, kako se odziva, kako lo, da lega ude nisern opaz il il' prej? Kakor hilro sem uspel, da seru, sjcer negotovo, za] kolovratiti po oddelku, so se rni vedno boJj vraale tudi moje rnoi, in zao] sern jih nadlegovali, naj me prestavijo veno od navadnih postelj, kjer bodo leali levo in desno poleg mene Ijudje. Zauden sem bil, e sem se spomnil tega, kaken sem bi] pred tern dogodkom: bojaz]jiva, bolj VH..'>e obmjena oseba. Le pri tabornikih in med tudenti sem se lahko nemoteno obdajal z Ijudmi in e to samo zato, ker sem bil dan za dnem z njimi v skupini. Sedaj pa sem se spoznaval, kako pozdravljam popolnorna tuje ljudi kot bi bili moji slari iv]jenjski tovarii. Popolna osamilev, ki sem jo bil okusil, ko sem taval po istih bolr;ikih odde!kih, neviden in nepri(~akovan, me je spremenila v sri. Vsak veer, ko so pogasili lui inje pogovor zamrl, sem leal tu in gledal vzdol vrste nonih luk nasproli hodnika, in mislii nazaj na vsako podrobnost tiste neverjetne noi, ko je lu sama vstopila v te eno!ine lesene barake. Je bil c tukaj? ',1'0 bi bil prav rad vedel. Je bilo lako zalo, ker je on preve slepil nae naravne oi, da bi ga kdo od nas lahko ugledal? Bil sem lako brez poguma, da sem si komaj upal pripovedovati, kaj sem doiveJ. Brez poguma, a tudi z nekaj samoz8ite. Vse preve sem uival na novo odkrito tovariijo na oddelku, da bi tvegal, da bi me irneli za milo reeno udnega posebnea.

Andre Marchand

42
Toda tiste noi sern ure dolgo obujal vsako sliko, vsak ton tistih neverjetno ivih vtisov. Najprej kraljostvo pek la, kjer rni je bilo opazovanje dovoljeno najdlje. Kjer so Ijudje, ki niso vel", pripadali zernlji in tudi ne mogli pobegniti - pobegniti vscrn tistim zapredenostim, poe!jivostim, ponosu, ki so si jih dovolili prej, tukaj pa ne mogli udcjaniti. Nato pa kratck obisk v nekem kraljestvu, kjer je bil ego opucn, kjer je bilo vse eno sarno nesamoljubno isk anje resnice. Kjer scm skoraj misli l, da sem v ncbcsih, dokler na koncu niscm dobil benega razodelja: veliaslno rnesto. Vide! scm ga le za trenutek, pa vendar nu je bilo v vsej moji izkunji najjasneje pred orni. Skrnjno lxilcc. Kaj naj bi vsc skupaj pontenilo'~ (emu naj bi rni pokazali lakne n,,'i in zakaj ne drugim IjudemY Predvs(,m pa, kaj naj z vscru lem Po('IIt'tn'~ To j(, bilo ludi vpraanje, ki rni ga je zaslavil Fred Owen, potcm ko se je spuslil v sede poleg mene; Iwsed(, je r. muko spravil iz sd,e nted posanleznirni vdihi. "Ali jt' res nast ala 0lHIZIW ru.zliku.? V l'u,~l'In ioljonju, mislim, /11 I' t.em; kar SIt' pohdi. Sit't'r I'U i- I'M- .~hU/Hlj prul' urolrno ; i- imu neko notranjo POlll'ZU1'O Z /loKoln iII I'St' t.o; umfH","k juz si ill' morem. predst.anljati, tla IJi t.o komu luhko ku] prida prnnonils," Neko nolranjo povezavo ... Senl v tch Iws(,dah odkril nck nald - zav isl iY Ce je bilo tako, polem scrn o(;ilno v svojeru pripovedovauju izpuslill~islVo vsega dogodka. To ni bilo krono polovanje po ndwsih, sem spotnnil Freda. Ce scrn ndwsa sploh vidcl, pol ern je bilo lo iz nezasliane oddaljenosli, nedosegljivo za osebo, kakrna sem bil jaz ali si sploh tnogd misl if i, da bi tahko poslal. Prav lako niseru verjd, da sem kol dvajselldnik videl globine pekla; nisem bil vidd, na primer, ognjeltega jezera, o katerem poro<'a Bihlija. Arnpak tislo, kar senl vidd o prihodnjem ivljenju, ki naj bi ga izkusili meni porol mi Ijudj(" jc bilo zadosl i pekla. l Jovolj, da me je za v-: ivljenje napolnil slrah pred vsako dro, vsako navado, vsemi prednoslmi, ki hi IIlegnile iz mono napraviti bitjc, kakrna sem vidd l arn , Zase lahko n,('eln, da od lisle no('i v Texasu dalj(' ni vet' nobenih sllH'ajnosli, scm pripovedoval Fredu, nolwnih "ttepotrtelnbnih" srebmj z ljudmi. Ud takral selll prchil vsako tninuto vsakega dneva zavestno v navzo<'Ilosli nekega vei'jega svela. {:ulhw, kaj ru:, prav vdiaslj" tq;a vej'~gll sveta j,~ bilo lisIo, kar mi je vrnitev v ivlj,mje napravilo tako t,'ko - in ne strah. Nasprotje nwl! jezusovo Ijuheznijo in svetorn, v katert'm sern s.' sp,.1 zna;;d, in v katerenl naj hi ivd naprej, je napravilo moja leta, ki Sll sle.lila 11IlIe7~ni, za nlljleja v nwjem ivljenju. "Kajscjcspremenilo?" nwje vpraal Fred. Cesem hotel res govorili resnicn, inlo semnllJ bil obljllhil, scm vedcl, da moram Fredu povedati, kaj je sledilo.

43

x.

Po mojem nenavadnem srecanju

Po mojem nenavadnem sreanju s Krislusom so bili minili trije ledni; poronik Irvine je stala ob rnoji postelji z nepriakuvanu dobro novice. Virginijska mcdicinska Iakulteta rni je uvala moje tudijsko mesto! Kakor hitro born sposobcn odpotovati na vzhod, naj se zglasim tarn! Ponovno je bila moja ozrlravitev lekma s asom: vsak zamujeni dan predavanj je pornenil, da bo treba vc nadoknaditi in manj rnonosti, da drim korak s programom. "[esti morate": je rekla poronik Irvine vsak i, ko me je videla. "Prepovedarw nam]e pokazati bolnikoni /y'ilwve bolruk:e liste, a lalika vam zagotovo reem, da vas tuka] ne bodo odpusuli, dokler se ru: zrcdit za sedcm kilogmmov in pol." In tako scm jede!; basal scm so s kronipirjoviru pirejem in pil rnleko, dokler se rni ni obrnil elodee, e ko sem zagledal stek lcnico za mleko. Nekega jasnega, vetrovncga dne konec janunrja, lorej natanko en rnescc za tern, ko naj bi se za] tudij medicine, scrn konno dobil odpustnico iz taborinega lazarela Barkeley. Sial scm lukaj in zrl nu vozni lislek v svuji roki. Armada ni sarno rezervirala sedea, nc, postcljo v spalniku na vlak u, ki naj bi odpeljal iz Abilene naslednjega popoldne - takcn luksus za nekega malega vojaka se e ni bil primeril, pomenil pa je tudi, da bu treba do moje popolne ozdravitve storiti e dosti. Tca, pri kateri so me potent odpuslili, je bila zapisana v papirjih: estdcsct kilogramov. Dvajsel kilogramov manj od tistih osemdeset, s kalerimi sem bil priel.ln estdcsct kilogramov je bilo, lo S('I'n vedcl, najmanj 7 kilogramov iII pol ve, kot sem jih bil ime\... A vsccno, el scm na medicinsko olanje: hranili so rni bili eno mesto! Poklieal sem svojo rnaeho, daji povem, ob kalerem asu bo vlak prispel v Richmond. Ves as, ko sem bil v bolninici, rni je redno pisala in zagotavljala, da bo razumela, e sem preve(; bolan, da bi ji odgovarjal na pisma. Bil s(~m vesel, da sem lahko pustil, da je to zadoalo, bil sem hvaleen lazaretski pisarni, ki jo je sproti obveala o vsem. Nikoli nisem ime! posebno dobrega slika z njo. Z okna pullmanovega vagona sem strmel Yen, medtem ko je mirno mene lekla pokrajina. Texarkana ... Liltle Roek ... Memphis ... razlini vlaki, razline lokomotive, na kalere je bil pripct moj vagon, na poti na vzhod. V zahodni Virginiji smo se za(;eli poasi vzpenjali gOl' proti Charleslonu. In nato smo prekoraili dravno mejo v Virginijo. Covington, Clifton Forge, Waynesboro - kako kmsno je bilo vse to! Nabrekle reke, gozdovi, v katerih sem bil s svojimi taborniki pod otori. Pot se je nadaljevala ob vzhodnem pregibu Blue Ridge dol proti Charloltesvillu in kon.~no v Riehmond. Bilo je spet ternno, ko smo dosegli mesto, osemintirideset ur za tern, ko sem stopilna vlak v Abileni. Pod eleznikim moslom se je plazil obiajni promet ob koncu delavnika, odbija ob odbijau, po plundrastem cestiu. V smeri vonje sem lahko v zgodnjern, zimskem mraku e vide! ogromni rdei openati zbiralnik na glavni ulici. S trepetajoim srcem sem se zavil v pla. Zaradi ibkosti ali zaradi razburjenja, da sem doma, ne vern, noge so se rni tresle in tea plaa me je vlekla

44
k tlom. Skozi okno vagona sem c v ide], da je bil peron prepoln potnikov, ki so tial i veinorna - kot jaz - v uniformah. Potem sem zagledal svojo rnacho. Visoka, tanja, kot sern se je spominjal, njeni do bokov segajoi, rjavi lasje, pod klobukom povezani v fgo. Po(~asi je hodila vzdo! perona, z deselJetnim llcnryjcru za roko, Izpod sedeasem pol(~gniJ svojo prl!jago in se namuil z njo po hodniku vagona; v Abileni so nekoga zadolili, da mi je mojo leje stvari prinesel na vlak. Kruna mati me je odkrila, ko scm se spu(~al po stopnieab vagona. V naslednjem trenutku so me njeno roke objclc, ruerltetu ko je Ilenry poskun! splezali na rnoj hrbet , Mali ni rekla nohcnc o mojeru izgledu, loda po nekaj korakih je zagrabila mojo vojako vreo. Odpeljala nas je k dvigalu, ne na slopniee na ceslo, ves bIS pa rue je zasipala z druinskimi noviearni. Bruce Cordon lei s prehladom v postelji. Boi(~ jc bil sarnotcn - oe in jaz dale slran. Marna Dalllwy me vabi naslcdnje julro na Moss Side na zajtrk - "Krllh Z maslam, t.a ti IU' u ulcl" - e preden se morarn, ob devetib, zglasili na f:lkulleti. Pozneje zvccr, ko sla llenry in Bruee Cordon (, spala, sva z malt'ljo s(,dela v dnevni sobi pri boinem jaj<'rwn. punu, ki ga je bila shranila z.uno. "George?" Pogledal s(,m gor, njene rjave oi so bi!e naravnane name. "Ncka] si doiuel, George. Je ka] t.ak ega, o {eIlLCI" lahk I'ril'07Wdllj6!" Malee noruono sem zmignil z r.unc.ni. Ko se'" I,il orrok , scrn vedno sumil, da lahko here moje misl i. In nnJ:ui","a, v lerll z.nancru prostoru, z oetovo s!iko na karninu, se je zgodilo nekaj nenavadnega. I'olem ko sem se ledne Irudil, da bi komu opisal svoje doivetje scm bil WI lern, da lo slorinl. Za!ol il S(,ln Sf', kako ga pripovcdujem svoji machi, Icj eni , s katero sem se vse ivijenje brani! pogovara. Nj(,j sem z!ahka povedal is!o, kar niseru bil v slanju povedali komurkoli drugemu, pa .'(, sem e lako posk ua]. Slial sem se opisova: i, kako scrn sk o il iz postcljc, se obrnil in ug!edalmoa, ki jc tarn Ida!' Slial scru se govoril i o divj(~rn lctu v snwri H ichruond. () moji vrn it vi v labori(~e Barkeley in iskanju samega selH'. O lui in potovnuju, ki sva ga opravila ... Brez besed je posluala eelolno poroi!o, komaj da je prernaknila svo] poloaj na kavu. Preiskovala je rnoj obraz s t ist irni orui, ki jim ni ni,~ ul. In medtcrn ko scm pripovcdoval, rui je prilo do zavesli nekaj, kar je bilo prav loliko osupijivo kot uborei potok besedi nekega mladega moa, kak rcn scm bil. Pa m- z.ito, kcr bi mi verjela, o tern ni bilo nobenega dvorna; nekaj se je zganilo v rncni, razburljiva sprernernba mojega nazora - pred seboj namre nisem videl krune malere Ceorga Rilchieja, temve Mary Skeen I{ilchie, osebo z h'ilno ivljenjsko zgodovino. Prvi(~ v svojem ivljenju sem videl srno mlado eno, ki ne samo da je prevzela vlogo matere Mary Jane in mene, lemve ludi vlogo vzgojilelja v nekem gospodinjsIvu, kaler'ega gospodar in ()('e je prihajal domov le ob koncih lednov. eprav sem e pripovedoval, sem "zaslial" ludi nekaj, kar mi je bil o(~eneko e omen ii, nekaj, '~emur se nisem nikoli prej resniblo posvetil: najina nla<~elJaje bila tisla, ki je vzlrajala na tern, da po61kala na njune otroke Iri leta, da bi se lahko v tern asu popolnoma posvetila Mary Jane in meni. Nadaljeval sem s svojim pripovedovanjern o nebekem meslu in kako me je bilo gnalo, da ga vidim iz bliine. A kar sem prvi razume!, je bilo, kako ogrocna

45 je bila z oelovo ponovno poroko mama Dabney. Zakaj me je bila lolikokral sporuinjala na lo, da Mary Skeen ni ruoja prava mama. Spornnil sern se, kako sern se bil kol najstnik povlekel vase, kako trmast in sovracn sern bil; sedaj pa soru spoznal srne boleine, ki seru jih bil priza,kjalljuhd'i cni, k i je sedela pred menoj. Ko "em bil" svojo zgodlw gotov, sva oba ob"cdda pr erej a"a i"to tiho. "GeorgI'''' je konno za>epetala kr-urra mati, "/log ti je zaupcd velike . resnu:e, " Saj to e v.,.lrw pone, "em "i mislil! Takoj, ko scrn ji povedal o popolnem sprojetju, ki me je zaobjelo pri Njcm, se je v mcni rodila nova sposobnost: sprejeli svojo mater zaradi nje same. Kaj je bila skrivnosrna ruo v preprosli podaji teg:1 dogodka'( Spracval scm se bil, kaj bi ulegnil Bog 1'0 lakem sre.'anju I'ric'akovall od mcuc- . .Je hil to del odgovora! Enostavno ... o tcm pripovcdovati?

Rouault: "Sveto obli~je"

46

47

XI. Moj prihod domov

Moj prihod domov je bil mnogo lepi od mojih pri.rkovan], zato pa je bil zaetck na rnedieinsk i fakulteti naslednjega dne toliko slabi. Bil seru ve kot mesec dni za preoslalim razredom; gon, knjig, ki so rui jih naloili, skoraj niscrn moge! sam nesti dornov, da ne govorim o branju in razumevanju. Med tednom so profesorji hileli predavati tudi z dcsetzlonirui latinskimi bcscdami. tudenlje okrog ruene so hiteli zapisovati, jaz pa scm preprosto hotel razurncti, kaj je bila tema. Moje zdravjc je bilo ludi proti meni; sama hoja scm in tja iz cn zgradbe v drugo po vselJ('ilihlem prostoru mi je jenlala sapo in na pl"l~davanjih se rni je uspclo zhrati le za nekaj minut. Zve,'er jc nloja glava vedno znova planila pokouci. ujcl scru se, da sem z:L'ipal za pisalno mizo. Vsak tudenl je navadno v prvem senlt,stru dobil rjavo papirnato vreko z izhororn ('Jovekih kosli - eno rchro, eno vrctcncc, podlahtnico in koeljnieo - s katerimi naj bi se hili dodobra spoznali. Nekega dne scm svojo vrcko zaloil in zaskrbljen sem zuel zasledoval i svoj korak c nazaj do anntoru--k prcdavalnicc. "Si olci kakuo orel:o s kostnu.?" scru vpraal rwkega tudcnta, ki je sial rued vrati. Motril je mojo izmozgano post avo. "Pa jasuo, tono pred meuoj," Na vsak nain scru sc ujel v hudicvo zanko. Skrhi so spodjedaie rnoj as za tudij. Tako mi ni lo kaj prida od rok in zato me je skrlx-lo lc e bolj. Drllgi so bili videti tako samozavestni, tako zadovoljni s svojo storilnostj. Ko so rnincvali ledni, scm se vcdno bol] pou il kot os.unel slabourunc, obdan z geniji. Potem pa se je v maju zgodilo nekaj wlo lepega. Margllerito Shell selll poznal e nekaj Id, v .'asll ko je bil njen brat <'lan "PhiCatna"na ridmlOndskem vselj(~ili"u. Ilob Shell je kllJalll postal 11IOjnajbolji prijatelj in Marguerito sem sre,'al prvir pri njih donta v Lawrelwev illll, majhnem meslll, priblino 70 milj jllno od H idlllionda. Deklell'e z rjavimi lasmi in mocirimi ()('mi, barvo nebes kakega aprilskegajutra, sem si mislil. Marguerita Shell je bilo najbolj ,V,ednodekle, kal' sem jilt bil kdaj zapazi!. Toda kal' zadeva kaken nror<;bitni sestanek, scm vcdel, da pri njej nimam nobene monosli. Bila je zc!o priljubljena in ncdolgo za tcm, ko sva se bila spoznala, je bila dejansko 'pribita' pri enern mojih bratov iz drutva. Bob Shell je bil zdaj v mornarikenr prograrnu V-12 na riehmondskem vseuiliu. Nekega verv'era me je poklieal zaradi novice: Marguerita in njen prijatelj sla se razla. To je bilo presene,'enje, e veje paje bilo, da sem se kal' telefemirV,no dogovori! z njo za sestanek in me ni odbila. Corivo je bilo zaradi vartcvanja v vojnem asu problem, toela pregovoril sem mamo Dabney, da rni je posodila svoj akvamarinsko model' oldsmobile in dovolj beneinskih bonov za vonjo do Lawreneevilla. Oldsmobile letnika 1941 je bil s svojimi tekoimi linijarni in kronrastirn okrasjcm na hladilniku gotovo eden najlepih avtomobilov, kal' so jih kdaj zgradili, in mislil sem si, da bom napravil karseda ivahno e1eganten vIis, ko sem zapeljal na dovoz k Shellovirn. Moje samospotovanje pa je lakoj utrpelo udaree, Marguerita rni je namre

pogledala ('CZ ramo in vprnala: "K] je Bob?" Vr-ndar pa je hila kljuh ternu, da je oitno priakovala naju oha, nekako dobrotljiva, in prel.ila sva zelo lep veer, Od ledaj naprej je dobi] moj prost i .'as svoj urnik : WI fakultet i scm prosjai I za dovolilnice za osemurni izhod, doma pa za bencins]: bone. Ko jc bilo poletje na viku. scm e vede], kaj sern si ele! bolj kot vse drugo na svelu: da bi Marguerila postala nJOja ena. Seveda pa sern si bil tudi na jasnern, da nikogar ne rnorcrn pco"il i za roko, ne da bi ta vede! za najporucmhneji dogodek v rnojcm ivljenju. V,:tkrai .-;eni, iaj{)(\ poskusil Margucrili opisati, kaj se rni je dogajalo v barkeleyskl bolni.nlcl. V",akit SCrti opazi!. kako je pobledel sijaj na njenem obrnzu, kako so poc,lale njene o{i be pl"l,"lracll", tako da scm vsak i nemudoma menjal predmet pogovora . .la",no JI' bi!o. da jf' na ee!olno zadevo gledala kot na utno prevaro. Kakorkoli jt, e brio, trudila ",va Sf".kot nutogi pari med vojno, da v pogovorih oslaneva k.rr najbolj na povrju, nagonsko sva !leala od srurti in hodonosti v katcrikoli obliki. Nato so me v avgustu povahili. da se zglasinl k nck ernu vodji senunarja. V svoji mali zaudarjajo,'i pisarni mi je povcdul, da n,,' bodo brez oklevanja poslali nazaj v aktivno slubo, ('e ne horu spravil ocen v obeh prcdnl"1 ih, I,iologiji in bakleriologiji, v tckocm scruestru na tri. l'ov61al j" c eel" litanij, podeenjevalne pripornbe o razs"nostih mojih moganov in pomanjkljivosti zmoglji\l,sli prcsojc istih, k i so me bili sprcjcli v ta program; medtem sem sial v POZOI"U v prosloru enega metra rued vrati in njegovo pisalno mizo in ,'lIt iI, kako me zapu<'ajo zadnje sledi samozaupanja. Vs: prcvc seru hil zaplelen v svoj lastne problemc, nisern spoznal , da ta (Iovek nastopa z cnako zajedljivim jezikorn ludi pri vsd, drugih ludent ih, da je del neke strategije, hrez dvoma, k i naj I,i k-Ie izlot'ila, ,c predcn uspejo priti do zdravnika lazaret a, in to pri vsel, razen pri ilavih in s.uuozavr-stnil: ludentih. Za mene pa je bila njegova ocena pl"epl"ostu pUlnli!ev moje bslne: sem preneumen, da bi poslal zdravnik. Naslednjilr esl !ednov sertl se krivil nad kllJiFarlli in Illikroskopi, njegove besede pa so se vrtele v nwji glavi kot pokvarjena Framo!eJllska plo,:;,'a. Moji zakljlJ(Xni oceni sta bili 'fajl:l' za en predlnd in nek za drugega. Pel in<!vajsetega septembra senl bi I sp"t kl jean v njegovo pisarno. Njegove prve besede so bile okorel,' in uradne. Javili se nazaj v 1:J!JOri(e Barkley, rok lakoj. Ponovna UVl"sl itev na spisek za ,'ezrnorsko sluho, prav tako takoj. Nato je vendarle dodal nekaj osebnega: "Ritchie, ,'ese bosle vnli iz le vojne, bOl/! ose/mo poskrbel, da ne bosle rkoli spreje rUllej l/!edin,kifaklllleLi, ali kalerikoli drugi. Zapmvili sle as profesorjev in sodela/.'cev, neko!nll drugemll sle odjedli IIwnosl za ludij, ki bi vsekakor znal izkorisli lako /Jrlonost. Poskrbel born, da nikoli ve?'ne bosle mogli zapravljaLi asa in denarja medicinske slroke. " Ne morem se spomniti, kako sem pril'I Yen na hodnik. VendaI' pa e vern, kako sem opazoval zaposlene ljudi, ki so ivahno hileli mirno mene, ljudi, ki so bili na mestih, ki so jim pripadala; spoznal sem, da nikogar na vsem svetu ne bi utegnilo niti najmanj zanimati, ,;e grem jaz na levo ali na desno, po stopnieah gOl' ali dol bil je najbolj tmoben dan v mojem ivljenju. In bil je moj enaindvajseli rojslni dan. Na ta dan, ko naj bi se ivljenje zai:e1o, je moje izgubilo svoj smisel. Kaj drugega pa rni oslane, kakor da se vrnem nazaj na surovo vebanje, v prah Texa..'ia,

48 zato da born morehiti nekje v Evropi ali Aziji pr-estr egel kroglo. Zakaj, Jezus, sem spr aeva] spd in sp ct , emu nisem mogel kar ost ati pr-i tebi? Najhuje je bilo, da je mati za ta vccr nartovala veliko zahavo preseneenj. Prila naj bi Margllerita, ki je takrat de!ala v Hiehmolldll.Tudi moja sestra Mary Jane - njen rno jc bil na I'acifiku - j(~ narneravala priti, paMargueritina scstra in (~ nltlogo ,!r'ugih. I'redvidena so bila tudi darila, eslitke z najboljillii e!jami za srcno bodonost. Po('asi sern e! k svoji omarici in zae! zavla,'evali s pospravljanjem, kolikor sc je le dalo. Mcdieinska berila, zvezki s rnilorll papaekanih strani, moja vrcka s kosuui. Kako naj zdaj Margucrito prosirn. naj postane moja en, ko ne vidim nobene rnonosti, da bi jo po vojni lahko vzdreval - v prirncru, da se sploh vrncrn? Oh, kako enoslavno hi l.il, rni j,~ prila nchotn.i miscl , ili gor v laboralorij in v monarju znwali nekaj s,'stavin ... e res, da sem prenellmen, da bi postal zdravnik , toda predavanja o nwanjll strupov sorn k.rr dobro razuruel, predvsem pa sploh ne lii bil prvi izpadli tudent nu-dicinc, ki se je hil odloil za take vrste izhod. Mise! se j,~ pasla po rucni I,' kralek Ir"llIlt,'k, nato jo je izrinil neka druga, SamOlnorilei, ki sem jih bil vick-I; kdo vc, kako dolgo so priklenjeni v nekem kraljc-Ivu, v k.itcrcru miuut.r lahko traja "elo venost, priklcnjeni nat:IlIl'nO na poloaj, ki so ruu holeli llb"ati. (\, se danes zveer ne horn zlnoge! soo,'iti z Marguerilininl razo,'aranjelll, kako le naj hi to naredil v brcz,'asrll,m okolju, za vodno? Vidd semliste Irpilll'elw ,It'i, sli,ialnjihovo neprt,slano ponavljanje "ulllli je!", ki nikoli I"'. dopn~ do ues, kalcrinl je namenjeno, in vede! scrn, da hi bilo lo vedno Illed lllerlOj ill vsakim rt,snirn probl'''II01I1; tako si nis,'mllloge! vzeti ivlj(~nja. e! sern WI svojo proslavo. IIpihnil sem sveke na svoji torti, odmotal pakete iz svilenega papi,ja in se snwjal alam, ki so jih razdirali na raun izjemno dobrega zasluka zdravnikov. Ko pa so vsi drugi lIehali praznoval i moj uspeb in odli, sem povedal resn il'O materi in i\1argueri ti. Spn,jdi sla jo sijajno, spOlnnili sla lile na to, da ,'elrlina Iclnika v lem ,'asu vedno izpade. (:e bi ne bil jaz,je menila Marguerila, bi bil pa kdo drug; nekdo (kug bi sedaj moral opravili z razo.'aranjenl; kar je zad,'valo deklieo, me je vse skupaj pahnilo v e veje problellle, kajt i ,'akal lile je slov,~s od nje. "TuklI' je v jezikll :\nn:ulc s"veda pon"'.nilo "po nerlulOelllII zlwlw\'VflTljll", lako daje Irajalo e tri tedne, pn'den sem prcje! ukaz, naj se 'javim' nazaj v tabori,;e Barkeley. Nekega oktobrskegajulra senl se zgodaj odpe!jal; z menoj so bili e trije drugi tudenlje medieinc, ki so, kakor jaz, odpovedali, in niso mogli ostali na f~lkulteti. Eden od leh je ime! avto, stan~ga rnega plymoutha, zato smo bili sklenili, da potujemo skupaj. Bili smo pridno tiho, ko smo se vozili skozi udovite barye na vzhod. Kal' naprej semmora] mislili na o,'da, nekje v Franeiji j,~ bil. Veliki dan X se je bil za<;e1pred lirimi mese(~i in njegova enota je sledila prvim dam z obale globoko v notranjost Franeije. Prav med tern fll'emikOlIl je daI ()(;e svoj veliki prispevek vojni. ab svojem mlliku so Nemei uni(;ili ellega najve';jih naravllih energetskih nahajali v Evropi: barski ligllt v Franeiji in Belgiji, ogromno naravno skladi(;e goriva. Nemei so, da bi zaveznikom prepreili izkorianje tega bogastva, ob umiku nartno poplavili nizko lee,;a barja; veina je menila, da bodo ostala mnoga leta neuporabna. Problem so naloili o,Xetu: v est ih tednih naj ponovno vzposlavi izkopavanje. Oe

49 je bil junak, njegovo irne so ornenjali v poroilih, rncd novicami in uradno, In njegov sin? Na poti v mar-taborie, natanko tja, kjer je bil pred letom, Edina svetla luka na rnojem horizontu je bila tega sijoega oktobrskega dne pismo, ki je pred enirn ted nom prispelo iz Francije, in ki je namigovalo, da utegne biti oe za boi dorna, Doma! Druina na kupu! Razen ... kje pa born za boi? Prvega veera srno pri]i do Cineinnatija; nismo dosti govorili, vsak od nas se je verjctno boril s podobnimi mislimi kot jaz. Na51ednjega dne srno se pomirili, odpoili; rnenjavali srno se za krmilom, pripovedovali o svojih prijateljicah, o stvareh, zaradi katerih "se svet vrti", o ribolovu, ki smo si ga ali si ga nismo bili privoili poleti - o vsern seveda, razen o fakulteti in vojni , Louisville, Memphis. Popoldne naslednjega dne smo dosegli Mississippi, ob katerega vzhodnem toku smo vozili proti jugu, kjer smo pri Vicksburgu reko prekoraili. Na obch straneh reke so se razprostirala prazna koruzna in sladkorna polja, rnilje in milje porjavclih trcljev v jesenskern soncu, pred nami Vicksburg, Mississippi, na visoki ravnici. Za krmilom je bil Pete, drugi pa smo pazili na smerokaze, ki so vodili k mostu, kakor je bilo zarisano v naern zemljevidu. Pete je v rnestu izbral ulieo, ki je vodila do roke. "Vidi kakno tablo?" me ie vpraal ez ramo. S svojega scdea za voznikom naj bi bil pazil na levo stran oeste. Nisem odgovori!. Nekaj zadnjih milj sern irnel islo suha usta, elodec se mi je skril. Nekaj v zvezi s tern mestorn se rni je zdelo udno, nemogoe, znano: Vede! sern, tla ill~ nisem bil tukaj, in vendar sem natanko veel, kakilen bo videfi breg za naslednjim ovinkom. Kako se bodo kriale
e este.

Tukaj! Prav tako, kot se m mi8lil! Nena,loma sem hil povsem prepriali, da ho naravnost 1'0 tej (~l,sti,mimo ne kaj blokov, stala bela de'[avnica z rdeo strciw in tablu "Cafe" iz neonskih rk nad vrati. "l'ukaj je! Na levo!" nl~ko poleg Peta je kazai na smerokaz na vogalu. "MoM mora biti tamil' zadaj." Pete je pe!jal poasneje, roko je tiilal ven, da hi mlkazal smer. "Prosim!" Moj glas je bil hrapav. "Ne ustavi tukaj. Pl!lji naprt!j." Tovariil, ki je bil zaglellal tahlo, se je obrnil k meni. "Tabla kae vendar tjall!." "Vem. Jaz - jaz bi se rad peljal e nekaj 1Jlokov v to SIner, to je vse." Vsi v avtu so mc pogledali. "Midim, da sem nek.aj prepoznal", sem rekel. Pete je zmignil z ramelli in I'0ravnal kolesa spet v smer naprej 1'0 cesti. "Kolilw naprej?" je vl'railal in vozil poasi dalje. Moje srce je razbijalo premono, da bi bil mogel govoriti. Blok pred nami, na vogalu lIa moji strani, je bila nona kavarna z rdeo streho. Neonskih rk nad vrati v tej 80nni svetlohi niso prigali, toda reklama za pivo v desnem oknu je utripala. Tamil' je I'lonik, kjer sem korakal poleg moakarja, ki me sploh ni mogl'I videti. Tukaj je telefonski drog, pri katerem sem tako dolgo staLo kako dolgo? V kakilni vrsti asa in v kakilni vrsti telesa?

50 "l ist.aui'" sem zavpi l. Kajli Pele je "djal miruo lliul" r"stmraeJ"" I'okm.l" zapelja! k robniku in sp"l-;em SI' zavIdel njihovil: w<';j(jcnih, vame uprlih o<'i. Bilaje PO\SCtl, ("l"t:L kot dlll:lk drugih, po kaknh SlilOsc bili vozili. odkar ",no zapustili liiehl!lond. "Sen: niislil, da nisi l.il nikoli I' lHississl[JfJlju?" je rek el Pete. Moja roka se je potda na k ljuk i na vralih. Strano me .I" ruikalo, da hi skoi] iz avta, {'ez cesto k tcldllllskemu drogu, da I,i prijci tislo vrv in jo strr-s]. Da hi odpr! vrala v knvaruo, d nutcr in oprcz.i], kdo v nJ('j h, lile opazi!. Vpraal hi kaj. Koliko je ur.i? l':u' nekaj, samo da hi slial svoj glas in odgovor Iwkoga drui"'ga. Spustd S,'tII kljuko na vr.it ih in prisilil SVOJ"oti, da so pogl,dale stran od helega "C'/i," t.u n WI vogalu. "Tu.lij: setn. uuslil. t.al,"; setn rekel. Kaj naj bi n,kd drug,,!!a'! Ib S"III hil tukaj neke IH)('i.ko seti' I"al tudi v nckcm lazard LJ v TeXiLsu'l I'dc!" lI<'potrl'ezljlvo zavrlel k rrrulo in odl',lpl nazai ill nalo po ovinkasti cesti rez tlIOS\.To(h s prstom na zr-mljevidu S,tll v svojeru naro,'jn zasl"doval neko pot: Abilene, Texas - ('(,Z Arkansas - ,'"z Loui,.,iano." ravua tria na nhod, iz Ahilcnc v Vieks!Jurg, 'VJssissippl. Ko sruo peljali ,',,7: ;irok, rim i lok vod", je k lical V mcni i
nck i glas: l.reztclesru-m

51

XII. Tokrat sem ostal

Tuku) JI' bil" tore]. V/'shllrg, Mi.lsissiplJ. Til/wi SCIII se {' scojem lrrczciljnern pnlcu, ust acil, Til sen: se ust.ai.il; urcnu.slil in se obrnil na:a]. ..

Tokrat sem ostal v taboriu Barkeley le dva tedna. Tistih vojakov, s katerirni so me bili prej urili, seveda ni bilo ve tu, razposlali so jih na bojia po vsern svetu, medtem so bili pripe!jali novi lovorni vlaki z vojaki, ki jih e tudi ni bilo ve, Zaradi mojega kratkega olanja v medicini sem bil odrejen v zdravniko upravno telo in vtaknili so me na podstreje, da bi poakal na prerazporeditev v kaken poljski lazaret. Med tern so vsakodnevni kalup v Barkeleyu ni sprernenil, za vse je veljalo: marirati, deset ur na dan, v prahu, ki je bode! v oi in se v grlu lepil v kepice. V prvi prosti uri scm prisedel v avto, ki je pe!jal v bolninico in poiskal poronika Irvina. "Hedast.a 'lA:zgoda",je rekla, ko sern ji povcdal zasvoj bedni nastop na medicinski fakulteti. "Enostauno e niste bili O.K., ueste, takrat ko ste odli od tukaj. Naslednji se boste odrezali bolje, po tojni:" Videti je bila tako polna zaupanja v mojo osebo, da ji nisem povedal, kakne rni jc nape! vodja seminarja. ele! scm si, da bi ji lahko povedal o vonji skozi Vicksburg, kako sern tam videl "Cafe"; kje sem bil stal, ko je moje telo lealo na bolnikem odde/ku. Toda moji nesreni poskusi, povedati dogodke Margueriti, so me izuili, Pripovcdovanje o dogodkih t istc noi je imelo neko izredno rno - neko mo, ki je lahko sluila Bogu. Arnpak hiti je moralo o pravem asu, tako kot je bilo z mojo kruno rnaterjo, v na: dnevni sobi, zvccr, potcm ko sem vrnil iz Hiohrnonda. Vsekakor to ni bilo nekaj, s irner bi lahko enostavno jaz sam razpolagal, o emer bi lahko govoril po lastni odloitvi. Tako bi, kakor sern bil storil pri Margueriti, le vse skaz il. Zgodaj v novembru so me poslali v taborie Rucker v Alabami, da bi me v 123. posebnem lazaretu izolali za mcdicinsko-Iohninega asistenta. V Evropi je tekla zelo zelo velika bitka in sestavljali so enote kot je hila 12:1., da bi jih, kakor hitro je prilo skupaj zadosti ljudi, poslali na fronto. Dobil sern le eno odpustnico za dopust - za en konec tedna, neposredno pred Zahvalnim dnevom; hitro sem moral potovati iz Alabarne v Virginijo, da kratko ohiem Marguerito in svojo druino. Mati je e vedno priakovala, da bo oe za boi doma, in vsa moja upanja sern usmeri] k ternu, da ga vidirn, preden born sam odpotoval v Franeijo. 12:3. se je povzpela na vlak v taboriu Rucker na boini veer 1944, eilj taborie Kilmer, New Jersey, in nato vkrcanje. Tisto no so rned poskusom, da bi spal v stojeem poloaju, moje misli neprestano hodile nazaj k boinemu veeru prejnjega leta, ko sern se zbudil v bolniki postelji z boleinami v prsih in spomini na najbolj Ijubeo prisotnost mojega ivljenja. Kje pa je hodil vse leto od takrat, ta Jezus, ki sern ga bil sreal? Saj se ni mogel spremeniti ali kako drugae preminiti - ta lu me je za moje pojme preela vse preve, da bi si lahko zamislil, kako obstaja nek as ali nek kraj, ki bi ga on ne moge! zapolniti. Vendar je bilo to samo vedenje v glavi. Zakaj sedaj ni ve ne usmerja mojega ravnanja? Priakoval si, sem si dopovedoval, da se nihe, ki, tako kot ti, doivi kaj takega, nihe, ki mu je bilo dano videl vsaj en zatemnjeni soj ljubezni, ki stoji za vsem vsemirjem, ne more ve razburjati nad zunanjimi stvarmi, ki so se dogajale.

52
Jaz pasern pOl'd Pri" lo. Crozno! (""it'il meje bil naduli nnrcdruk , k ijc scdaj sedcl In \Te,,," [wed tlWlloj. {q!ar t-rtli ogonk je zastlll':,dil \es vagon. Molilo rtle je, ko so s., mO/,je iz 12:L, ".,<,inorn" \elcnl<'sllll:i IZsevernih dr"v, non'evali iz lIlojega jntq"key.a naglasa in podcelskil: Id"i. \;I'"eslo da IJi hil s.daJ V slanjll. v-: te re<, cnosl:l\no vre<'i ,'cz mlno.,,,e rui l" zdelo, da IliC nlolljo e hoij kol kdajkoli. I'roli j\J!ru je vl.ik dolgo .'a,sa sial IlI'kj, Iia Ir' ",nih irih. Poleg je lekla (Tsla; selll Itl IJ" snll videl :lrOtllet<', ki so hlizu lias l.avll'd, <,,"/'IIiOSI.Spnstil "e je hl ziltl"ki Inrak. V grin s,' uri JI' Ila"iral d. 1. 1 . ruok : IIIli SlilO lIa r.uiuni !,oslaji Aeea, {islo l.d IZli l{iehillond", V I I"~~i'.I:L lIt:lnl ko' "IlO Ilii1,10 II (dol .r poldl'l'gi k ilonl"ler!) od !llojq;a d"llIa' Ta," j" !.rla "'lika r,,"i!." f,;l lokonloli\,' sl,,"' .lel.llI''/' Fn,derieksIwry. l'olotILl', k;lInor lilt' le \'Hlill'''I.a I hl",t'}. da sva "p;u,ov"la vlak c. III IlIosl: !"iSl.t-kcd ~t'ill tflor;11 (\czenJ .'.'.~,,;"(Ji!trl kcd . :-.~'tfl, ko ;-;c"t11 .... voz i] 0(1 (10111;1 :-->1:1r;'c\' V' ... ;('

53

XIII. Za novo leto

'1!1~.-'"SHlt" Hdo
>;!r;an

III n;l/::ll. il" !t",i,H":fIO Illl!"11 Ifl IIlIjI;1 drll/j'l.'ll{'

bil;!

;--::l!lliJ

('11\1

tllll.Jo proi .. .

11:1

drugi
kol

li'lJ

Cf';-~1.

LJoillolojc,

:...;, h.:l!tTJPI

~~ctll ~...;(" !Ilor;t!

'~popa;--;II.

r t u: .1" poplavil,)

n'!..;!. Por;II,iti''''III., ;.1, "1,, 11"111"\Il Hill'" COleioll I," 1'0\..011"1 "" "oi.'" sl:! "il" , 101"11';vedno I" \:1. .l-: i" i~el \ ",.,,'1' ":,, .lot IlO' '! M "I' Sl:! zel;lI. ko II:!jill" "i I:r s\<'!ovlla tj \"I"<llo,'rI, ',.oti ,"ill. \, 1<'1111"'111111.."Ilidio dl'll~ od dl'''p'~:!'( '" ()k, ",j""I, "Il'" ;""'lilrll"II" k, k"I",,:!'<, z:II'\,ld" III ,1;.1, I" s[",lj;d, 1',,11'111

it~ i!!
.jl" \/':-:'

:"";~:"";J

I:drc," tH'k:li

,,'~:t~-<A lH't~";J."'''''

l'ult'lll

:->fIlO~P('1

nl:tlo:--:.I:lli ..-.;kr;JlK:L

Irajalo

d:H;, l'~'l'jkn
\' I Veli)
lid

... .;(110 pri:--~IH"II

l:dH~IJ-'('

Kdlllt'l~

lIdo je It:lid;dj:~t'
'1t'~o\':HTd~.; vl"dcl
/,;1

pr:IZIIO\':lIlj('

hl;/lt,1

H !.f\ljctljd. ii11~"I~..:,killK/d)!l! li'

tl.~l ~\1'ii

\. l:t1Hlr-l;'t"~11 >; .'1[;

\('"Tr ....:,l'\,t~l:i

:-.("

s\'ojo drllJ.illo.
d:Hl
.'.~\'ojcg:l

()tc

je

I}!~

.jlq!la~

rll~('lll

oclllud;i,
ur. ill llazaj

;lfupak (:a:-;
flJ

h-..;~in(I\:q:--';t'll"r,;1

',..:,., I:nll I

r;Ut!I'[ii,1

\lll\(,llIIHT
1'::lIIIIHHlll.,

/:1 'illl!)!A:.;I"

1::1.'::'lll'llll(!vajs.'!

z:Hlo;'t~~aL l.. 1)1l.il

u'l!IOll~\';t1

:ltllp;d\.

dH

\\'ashillglutla

uli.!" w,;pl'iu, :1:;110.1""'01"drt,iua",,i1" II;, ,1,,1..z" W",St.lllgloll./,'Z 1''' lIa IISI,~'" kill' p.lj;d iz ;\"\V ,k!,sey" Ijd, Vid.,l ,,,., nJ ilt, .' fll .d, "I ''''1'' \ 1,,1.. 'isl" viI, kako takaj" "" 1'1'1'01111 posiai" l!ldOIl \ \Vasirillgl"lllt. ;:"prIJ\ I" 'r:!J;do 1""IIIlI"k, d" SI'III I'r"flo/'lI:d slvolaSI'Y.:llltO:l,ki I" "Le! poleg ""lIel(', 1),"',I,,\ I I'''''i'' :-",0 e ,'mi .. 1.."s.~j(' odpravil v I,ili 1~:\TOpO. jt'gov la~jc!lJ LIZ.' V IlJ(').!,tl\t'!l1 oJlr;izll :.... gov'llrill o li:-:.ll'!n~k:uj.' prelrp.:'l; N 0 011 salll.l' 1'I"'I'0\l'do'IJI li' o v,s.lill n"','I,, k,,\... .101"'0 I" Videti Ilj"g<na drllina, ' kako hOllI lI\,,1 1"pHIe l"II,eosk" 1'''''l:qilw 11I1l'11<1110 'm' {'IJ,;:,. lIa kl"pi v 0 flol 1'!"llap,dlll"lI ,'akalli"I.P"I'ltl ,so lI;!J;l\:i, "dLod IlIoje~a' l"ka illlll"hal S''lll I. "kila, doid .r jil! nrS"lli izgiJl.il v III1H'"i dl'lIy.ill Il,' i"t!ll'\ OllSojl'lIiL.

Za Novo leto 1945 so 123. posehni lazaret vkrcali na parnik Hrasi}, rnedtern ko je Hdei kri na pomolu delil krofe in jI' kapela igrala "Moja mania Done rnije pouedla", cz tri dni je konvoj nalete! na scvernoatlantsk i vihar. 123. enoto so bili nurucsrili na gornji krov, natanko pod kapitansk im rnostorn, Vendar lo ni igralo nobene vloge, dva dni nas jI' lako zapljuskovalo, da je vodu pricurela skozi najrnanje razpoke, V leh okoliinah jc kazalo, da so lrdo kuhana jajca edina hrana, k i so jo kuharji uspcli posluti gOl', toda vcina med narni je bla lako ali lako zdclana od ruorskc bolezni, da sploh ni pomislila na jed. Kljub viharju pa sc je zdclo, da "0 v tern podro.'ju podrnorniee. Mnogo do skrujnosti napelih ur smo prellili v nw:;i kolnoro gugajo(V,ise spalni koji, zloeni drug vrh drugega visoko pod strop, in pr islukovali v globino, kako so izstrclk i zapu{,ali spodnje palube in e globlje pod nami eksplodirali. Ko "ern pogledoval v utrujcnc obraze okrog sebe, scm v sebi zaznal dva nova obbJlka. Kar zadeva pretnjo, da bi ulegnili bili lorpedirani in bili v tern ledenem viharju prirnornni pkzali v reilrJ(~ ,'olne, sctu bil prav lako preslra(", kol vsak drug kamerad. llruiranjc, bolcin in brezglavi slrah so bili enako z:L';lraujo<'i, kakor so bili vedno . Toda kar zadeva sarno -sr nrt , da, ne le da niscru obulil najmanjega strahu, lelnve(' sem "poznal, da born - .'e bo prila - pri njem! Bil bi zunaj lega slrauega svct, v kntcn-m ljudje k riarijo (~ezocean, da hi ubili druge ljudi, in kjer celo med n.uui samimi ni dosli ljubezni. Db tirih zjulraj e"lnajslega januarja je parnik Bra"i! zarezal v go"lo meglo, k i "e je vlekla od frauco"kega pri"lanibl Le Havre "em, na "idri(~e. V raslo.~i svetlobi "mo "e drenjali ob ograji, da bi si priborili prvi pogled na Evropo. Siva megla se je po{;asi dvigala: kul' skul'aj sli"njenih jeklenih kep, ki ,,0 bile neko ladje, ena sama "Iena, kjer je slala vrsla hi - noben flm"ki ledenski pregled me ni bil pripravi! na prvi pogled na zbOlnbardirano me"lo. Pri"lanie je hilo vse pn,ve,' zalrpano z nJ,~vinami ladij, da hi bil na parnik Iahko priplul blie, na obalo so nas spravili v majhnem {olnu in nalo smo lIIarirali k neki poravnani vrsti odprl ih lovornjakov, ki so slali pripravljeni za prevoz v labori{,e Lucky Sirike, v opori.V,e, priblino esldeset milj dale.' v nolranjost. Padlo je okrog pet eenlimelrov snega, ki smo ga zadaj za nakladalnilll pro"lorom z na5imi kornji bliskovilo zateplali v led. Ve.~ina vojakov se je zavlekla pod bo(V,ue stranice lovornjakov, da bi ula do kosti vrlajoemu vetru. Jaz pa sem stal kol okarneuel; ko smo "e pretolkli skozi mesio, lIIirrlO pogorelih hi, v katerih so krpe svellih lapet [rfolale v velru ... sem kar naprej misli! na oela, njegove raze na obrazu in sive lase, in sedaj bolje razurnel, kaj je bila pravzaprav invazija. V Lueky Siriku smo poslavili otore in potem sedeli nasvojih poljskih posteljah in "kuali s krevilirn drgnjenjern priklicali nazaj v noge nekaj obutka. Na'3lednje iulro smo stali v repu za jedao, ko je pridrvel v laborie neki dip in je voznik zarjove! nekaj o elezniki nesrei. Navalili smo v vsako dosegljivo vozilo in po poli posluali podrobnosti dogodka. Bile so amerike ete z na5ega lastnega parnika, ki

54
so sedele v vlaku; sum iIi so, da je bila sahotaa. Videti je bilo, da so bili prav nas z gornjega krova naprej spravili z ladje in bili smo ludi edini, ki so nas zaeli prevaati v Lucky Strike po cesl i. Vse ostale r. ladje, ve tiso vojakov, so cel dan tja do veera spravljali na vlak z majhnimi francoskimi prtljanirni vozili, grajenimi za tirideset ljudi ali oscrn konj. Hila je c polno pro, preden so bili vsi na vlaku in se je zaela poasna vonja {;ez pokodovane tire francoskega ornrcja. Ko so vozili proti neki postaji v bliini St.- Valery-en-Caux, so vlak na skrivnosten nain preusrncri li na ncke redko uporabljane tirnice, ki so se pred postajnim poslopjcm iztck lc. Vlak je s polno paro zape!jal v openo steno poslopja. Tako krvavega prizora vse ivljcnje nisem bil vidcl, niti bi si ga mogel prodstavljati. N.,kateri moje so bili takoj mrtvi, mnogo ve(' pajih je bilo vk lenjcnih v razhirine; vpili so na porno. Stopali smo ,'cz odtrgane roke in nogc, se otcpali S kovinskimi trcskami, ki so n:LSzadrnale, da pridemo do lovariev z ladje. [)odelili so me nekemu kapelanu in delal serll v zasilno poslavljeuem oloru prve pornoi. Toda nae medicinske 0pn,nl(; c niso bili prelovorili z ladje; dolgo (~asa sva imela z zdravnikom samo ene karje za obvez", eno ivanko z nitjo in nekaj brizg morfija, za izredne prinu-r. Prvi,' v svoj"m i vljcnju scrll bil v lakem obsegu izpostavljen lovckcmu trpljenju. Neko sem mislil, da hoem potllagali Ijudem v bolc,'inah. Toda mislil scm na naravne prol.lenl(;, kol na prinl(;r papa Ilabrl(;ya in njegov artritis. Kar nas je dolelelo danes, jI; bilo Irpljenje, ki ga je ena skupina ljudi nak lepno povzro ila 'neki drugi. c je sovratvo lahko lako mogol'no - konno sruo se ludi rni pripravljali na lo, da njim storimo enako - kdo si pa e eli iveli v takem svetu? 01. koncn "'ga Idkega <irI(;,ko so bili odpe!jali zadnj"ga ranjenca z bolnikim avlorn v najblijo bolninico, serll se zalolil, da Sl' Irapim s lern, zakaj je bilo drugim dovoljeno, da zapusle lo ivi.lenjc, medlem ko sem bil jaz obsojen, da ostanem. Tega .IrI(; s"rn vide! lovarie v moji starosli Inuirali in. ne gl(,de na njihovo Irpljenje, obhltil kan"ek zavisli. (crnu je bila naa enola edina, ki ni bila na lern vlaku? To vpraanje se rni je v naslednjih lednih kar naprej vraalo in mc Irpinilo; ugolovilev, da sem bille rl(;kaj olorov, samo rwkaj nwlrov, rl(;kaj korakov oddaljen od skoka v IIj/'govo prrsolnosl, ki jo rlli, telesrla bilja, opisujemo kol snrrl, se ni dala odgnali. 12:{. posebna je bila prestavljena iz labori,'a Lucky SIrike v Hethel, Francija, :{SO milj vzllOdno, kjcr smo bili v slubi za ele z boji,'. Postavili snro svoje olorsko mesto - lazarel, spalne kvarlirj,;, jedilnico - na zernlji,~u ve!ikega zapu"erwga poscstva, ka"'rega visoka okna so bila razbila in temna. Na dovozni poti je nLslel pleve!. In rnedlem ko smo se lam Irudili z ranjenimi in umirajo(~imi, je postalo moje hrepenenje po smrti muka. Na svoje preivetje sem gledal kot na neko sodbo, kol odklonilev mene samega od osdw, kalen; Ijubezen rni je pomenila vse. Nekega popoldneva sem sedel na loru za hio in spet enkral prosil, e smem priti v Jezusovo prisotnosl, ko je ,'ez vrt leke! neki ofieir."Na fwge, vojak!" se je zadr!. "En narednik letalstva v otorn Cje bil prekleto fUl tem, da TlW odtrga koleno." V oloru C sem ga takoj nae!: lelalski jopi,' je Idal na omarici pri nogah, a ko sem pogledal njega, se je vsako moje vlakno vznemirilo. Trije trakci zgoraj in Irije trakci spodaj in e en diarnant na sredi - moakar ni bille narednik, bilje glavni

55
in vsak glavni narednik, kar scm jih poznal, je govoril umazano, je bil omejen, en junak-gof1ja. "Pozdraoljeni! Ime mi je j ack Helms.Tn kako ]e ime Vam?" Ta, ki me je gledal S svoje poljske postelje S steklenirni orni in pod rnonim vplivom holcin in morfija, je bil mlad ruok i pribl ino moje starosti. Oitno je bilo, da irna hude boleine; toda, ko sern mu povedal svoje ime, jo hotel vedeti c mnogo drugega o rneni, od kod prihajarn, kaj rad poneru, "e imam brate ali sestre. Da mu pogovor pomaga o.Ivrniti se od [,oie<'in, je rekcl, eprav me je on spraeva], sem nenadoma opazil, ko sem menjal njegova oblaila, da sem mu ludi jaz zastavljal vpraan]a. Povedal mi jc, da prihaja iz El Dorada, Arkansas, da je tam delal v nek i restavraciji kot natakar. Tisto jutro je dip, ki ga jc vozil, nalete! na mino; k sre"ijc bil on cdini, ki ga je ranilo. Pricl jc neki zdravnik , da bi preiskal rano in meni daI uavodila, kako naj jo istiru. Ko sern naredil, kar rui je naroil, ni bilo vel' razloga, da hi e ostal, arnpak jaz enostavno niscrn nroge! pro, Nckaj je bilo na tern Jacku - ni hotel, da ga osiavljamo z "narcdnikoni" - nekaj, kar je privlailo. Spominjal me je na nekoga drugega, pa nisem mogel ugoloviti, na koga. Bil j/; visok , lep deko z mono porjavelim obrazom in tcrnnimi rjavirni omi; toda njegov smehljaj je bil tisto, esar ni bilo rno pozabiti. Haztegnil je svoj obraz od enega uesa do drugega in obdal loveka in veliki zeleni otor in vcs blalni prenosni lazaret z arorn hvalcnosti. F'okodbe kolena sern hil e negoval in vedel sern, da ostanejo bolea. Ampak .lack kaj takega ni nikoli oruenil. Kazalo jc, da se bolj zanima za moje probleme kot za svojo. Ko je zvedel vse o polomiji na medicinski fakultcl i, rni je svetoval, naj grem l. vnerno nazaj v o]o, takoj po vojni, da e enkrat poskusim. Govoril je samo e o moji veliki bodonosti zdravnika. Ko sem mu pripovedoval o dedeu, ki mi je hotel prepre,~iti vsako monost za nadaljnje olanje, se je spet pojavil njegov smehljaj sonnega poara. "Ljndje pripovedujPjo dosti tmparij. (;e moja slutnja dri, ga niti na oli ne bo ve, ko boste prili TUlzaj." Moj poklic medieinskega tehnika je zajemal vse mogoe, od ponujanja s pladnjev in nameanja posteljnih posod do zabadnja igel in kurirskega letanja v kantino in na vojno polo, Kakor vsi drugi medicinski tehniki sem v te opravke vloil kar precej <,,,asa,potem ko je bilo konec moje izmene. Na svoje preseneenje sem tako odkril, da sem ostajal dlje, oddelal sem prave nadure. Kdo je listi, na katerega me je spominjal Jack, zakaj sem se poulil tako dobro, ,'e sem bil v njegovi druhi? Zgrabila me je radovednost, ko se je drugega dne njegovega bivanja v lazaretu pojavil neki letalski kapetan in povpra"ial po naredniku Helrnsu. V strogi kastni ureditvi vojakega sluenja so imeli ofieirji zunaj same slube kaj malo obiajnih stikov z navadnimi vojaki. Ko pa sem ga spI'emljal v otor C, je kapetan sedel na Jaekovo posteljo, k njegovim nogam, in se pomenkoval z njim pol ure. Jaek rni je kasneje povedal, da je bil to tisti ofieir, ki ga je bil vozil v dipu, ko je nalete! na mino in gaje vrglo v zrak. "Zato je isto rwravfW, da skrbi zame." Opazil sem bil e, da se je to "namVlw" vedenje okrog Jacka na nek nain razlikovalo od obiajnega. Kar se mi je pri naslednjih rednih kapetanovih obiskih najbolj vtisnilo, ni bil nain, kako ga je Jack pozdravil, temve da je prav tako pozdravil tudi vsakogar drugega, ki ga je prie! pogleda!. .. vkljuno z menoj. Videti

56 je bilo, da Jack ne dela nohcne razlike med narednikom in tabnim zdravnikom, ki rnu je operiral koleno, tudi ne med navadnirn medicinskirn tehnikom, ki je menjal njegove rjuhe. Y tednu dni je Jack e krevsa] s svojim mavcem okrog in lako sva se mogla, kakor hitro scm bil prost , skupaj odpraviti na sprehod. Y zaetku sva enostavno la po posestvu, skozi plevcl, kjer je bil prej poglobljen vrt , kasneje sva la na cesto, ki je vodila v Hethe!. Recimo, da sern pornagal nekemu ranjenemu rnou iz letalstva nanjegovi poti k zdravju. Toda ugolovilsem - in sumil,daJack tudi - daseje najve zdravljenja dogajalo v meni. Na teh sprehodih sva govorila o vsern mogocrn, o oli, otrotvu, karieri, v rncni pa se je nezadrno rojeval vtis, da scm Jacka I lolmsa poznal e prej. Hodil je za .lcZllsom, sem dojel, evangeli"an, "eprav je odraste! v katoliki druini, k i gaje bila posvojila in mu nudila vso mogoo ljubezen, in z njimi obiskoval njihovo cerkev, Nato pa so mi je rwkcga drH~zgodilo, ne da bi bil iskal kaken pogovor, prav tako kot z mojo kruno ruatcrjo, nenadoma sern se zalotil, da mu pripovedujem o tisti noi, ko sern v lazurctu priel iz kina in bolni,'arja prosil za nekaj aspirinov. Prav lako kot se rni je zgodilo pri kruni maleri, so bile besede cnostavno tukaj. PovedaJ scm mu vsc: o vonji z bolnik iru avlom v n,ntgenski oddelek, o prebuditvi v nekern tujern, majhnem prostoru, kako sern nae! nekoga drugega leati v svoji postelji, o svoji hoji po ploniku v Viekshurgu, Virginija, o poskusu, da bi nekega rnirnoidoega pripravil do lega, da bi me poslua!. Tako se je zgodilo drugi,;' da scm mogel brez zadrkov pripovcdovati o svojem velikern doi vljaju. Za<'1Hlenje, ki se je zrcalilo na .lackovem obrazu, rni je povedalo, da e nikoli ni bil slial ne,'esa, kar I,i bilo vsaj od dale podobno opisancrnu. Izraz na njegovem obrazu me je tudi uveril v to, da nit i najmanj ne dvorui o tern, kar sern mu poveda!. Opisal sem lu, ki jc vstopila v mojo spalno karnrico, kako je s tern nckako hkrat i vstopiJo tudi vse moje ivljenje in zaarelo v neki ljubezni, ki je nisem nikoli, .. iznenada sem utihuil in zrl v Jacka. Vame se je spet prikradcl obulek, da sem ga bil poznal e prej. To nenavadno o\)('utenje, ki mc je bilo oblo e takoj prvi dan, biti v bliini nemanega prijatelja ... Kristus je bil, ki me je ves as gJ"dal iz oi Jacka Holmsa. Bili sprejet. Ljubczniva skrh. Veselje. Seveda, vse to sem spoznal! Spoznal v bolniki sobi v T,~x,i.-sU, n tukaj, S.OOO rnilj dale,' slran, scm spet vse to nacl, na i nekem hribku v Franeiji. Tokrat je bilo seveda holj kot odmev, nepopolno, preneseno od zmotljivega lovekega bitja. VendaI' pa sem sedaj vedel, od koga je bilo preneseno. Tako veliko n~i se je nenadoma uredilo v eeloto, ko sva se na cesti obrnila in vrnila v tahori<'e. Prvi,x nisva ni,Xgovorila. Jack me ni silil, naj nadaljujern s svojo prekinjeno pripovedjo; videti je bilo, da v svoji Ijubeznivi pozornosti ve, da sem v svoji zavesti imel nekaj preelclali. Vsa osamljenost, s katero sem ivel vse to zadnje leto, odtlljenost od sveta in rei okrog sebe, mar to ni bilo hrepenenje po vrnitvi v trenutek, ko sem bil v.lezusovi resninosti'? Pa ga sploh morc najti - sem se bil spra.'\eval, ko sva se spuala po hribku - na ta nain, da hodi nazaj? Bit osebe, ki sem jo bil sreal, je bila "biti sedaj". Bilje veliasten in navzo povsod, tako da pravzaprav ni moglo biti nobenega asa zunaj njega. Ni dobro, me je nenadoma p"einilo, e ga iem v preteklosti,

57 pa eprav je ta preteklost le petnajst rnesecev nazaj. Na cesti v Hethel me je tisto popoldne ohlo spoznanje: e si elim v Kristusovo bliino - in tega sem si elel bolj od vsega drugega - potem .lo rnoram najti v ljudeh, ki mi jih on sam vsak dan pripelje na pot. Prispela sva na posestvo, meni pa so brzele te misli po glavi. Vstopila sva od zadaj; tam je bil panj, na katerem sem sedel pred le nekaj ve kot dvema tednoma in molil, naj mi bo dovoljeno umreti. Nenadoma pa je bilo moje vedenje drugano, na ta dan novih spoznanj, Molitev je bila usliana. Na nain, ki bi se ga nikoli ne mogel domisliti, sern dejansko umrl. Prvi po mnogih mesecib sem pokopal svoje saruosoutje, svoje sarnoobtoevanje - vse rnisli, ki so me kakorkoli obletavale - da bi so popolnoma posvetil nekomu drugemu. V zadnjih dveh tednih je bila v moji zavesti izkljuno Jackova pokodba in njegovo zdravje; od same skrbi zanj sem izgubil izpred oi samega sebe. In ko sem izgubil sebe, sem nael Kristusa. Nenavadno, sem si mislil: tudi v Texasu sern moral umreti, da sern ga lahko videl. Spraeval sem se, e moramo vedno umreti, vsaj v kakem upornem delu samega sebe, preden lahko spoznamo veji delnjega. Preden se je vrnil v letalsko opori, je Jacku ostalo v lazaretu e e teden dni, toda v tern tednu sva zapeatiJa prijateljstvo, ki je dralo trideset let. Ker danes ivi v Malibu Heachu, Kalifornija, jaz pa v Charlotesvillu, Virginija, se ne videvava prav pogosto, a vsak obisk najino zvezo lako osvei, kakor da bi bila pravkar pohajkovala po deelni cesti v Franoiji. To je bil moj zaetek, tisti sprehod po deeli, trenutek, ko sern doivetje bliine smrti v Barke!eYll, Texas, za vedno vgradil v vse svoje preostalo ivljenje. Prvi korak, sern bil spoznal, je pornenil, opustiti vsak hoteni poskus ujerja tistega zunajzemeljskega videnja .lezusa in ga iskati namesto tega v obrazih cz jedilno rnizo, To pa ni bilo enostavno za mJadega vojaka, ki je prebil vse svoje ivljenje v maJem mestu na Jugu. Rimokatoli<xani, Judje, rnci - odraste! sem bil v preprianju, :13 so vsi ti ljudje ne samo druga<'ni od mene, marvel; da tudi niso tako dobri kot jaz. Zato me je Jezus, v svoji milosti, vtaknil v 12:~. enoto. Ponudil rni je, da zanem z .lackom, kajti z Jaekom je bilo lahko - v njem je bilo lahko spoznati Kristusa. Ampak to je bilo mnogo prej, preden sem vide! Jezusa v Judu iz New Yorka, v ltalijanu iz Chieaga, v rncu iz Trentona. Spoznal pa sem e nekaj, kal' me je najprej zrnedlo. Bolj ko sem se uil videti Kristusa v drugih Ijudeh, bolj sta me trla smrt in trpljenje, s katerima je imela opraviti moja enota. Normalno je bilo videti ravno nasprotno, ve ljubezni ko sem obutil do ljudi, teje jih je bilo videti v trpljenju. To seveda nikoli ni bilo lahko, toda bilo je nekako ... znosneje in spet me je zapeljalo nazaj k mojemu texukemu dogajanju. Spoznal sem, da sem bil polepal spomine vsaki, ko sem bival v veselju njegove navzonosli. Toda e se poteno spomnim na to, potcm je e treba priznati, da je bilo v tistem "dmgem kraljestvu" mnogo drugae, odkrito povedano, ogabno; ~rizori s~rti, bojev, ki so bili celo bolj grozni, kot tile v razbitinah vlaka pri :'t.-YalerYJu. Jaz sam sem si prigovarjal, da bi si elel zapustiti to zemljo, ker sem pa poznal neko boljo. Toda zae! sem ugotavljati, da to ne dri: prihodnji svet, ki

58
seru ga srncl beno videti, je bil oboje! - neskonno svet leji kot !a in ncskonno bolj divji in grozen. Zakaj pa ni raje slaba stran lislega svela oblegala mOjega duha - kakor so bile poele slabe strani zdajnjega'? Zael scm bral i Bibl ijo, zadaj v svojcrn otoru; n~kega dne sem pri] do enega od psalmov, ki rni je, kol je kazalo, pomagalnaprej. "Ce potujem v nebesa", scm bral v 1:39. psalmu, "si In. (:e sent si postlal v pekln, glej, ti si tudi tu:" Seveda, lo jc bil odgovor: .lezus je bilnavzo, tam v tistih prizorih pekla. Njegova IlHV, bila tisto, v je emer sem vide! vse stra .. no, pa tudi ibki soj upanja, celo v pcklu. Ko je la maja rucscca 19IJ,s vojna v E:vl'Opi h koncu, je la tudi 12:3. enola z z!i.sedbel;imi ,'etami v Ncruijo. Pripadal scm skupini , ki je bila odrejena v neko koneentraeijsko taborie v bliini Wupperlala, iu moja naloga je bilo nud"nje zdravnike 'pomoi pravkar osvohojcnirn ujetnikom, med kalerimi je bi lo mnogo Judov r. Nizozcruskc, iz Francije in vzhodne Evrope. To je bila najpretresljiveja izkun] mojega ivljenta; do ledaj sem bil mnogokral izposlavljen nenadni smrti in pokodbam, toda vide! i uilwk po.'asne smrt i zaradi izslradanja, il i skozi ti~te barake, kjer je Iiso,'e ljudi umiralo ko,'ek za kokonl skozi vel' let, vse lo Je bda neka nova vrsla nezaslianc gnw,. Za mnoge je bi la lo neprekliena sodba. Dnevno smo jih izgubili na duoatc, ,'qll'av sruo jih nemudoma oskrbeli z zdravili in hrano. . V teh razmerah scm rcsni,'no potrcboval svoje nove spoznanje. Ko je bilo poslalo lako hudo, da nisem bil v,,,, sposol",n uk repat i, scm naredil tisto, esar scm sc nau il. el sem od erwga konra z bode,~o ico zak oliene ograde do drugt,ga In vledal ljudern v obraze loliko asa, da nu: je pogledal Kristusov obraz. ,., .. I . Tako sr-ru spoznal Divjega Billa Codyja. To ni bilo njq.~ovo pravo mu-; c-to j scstavljalo sedem neizgovorijivih zlogov v poljini, imcl pa je dolgo, navzdol viseo brado, kol krrnilni drog, kakrrw vidimo u(>,)(lo\,ljene na slikah starih junakov z divjega zal\()da, zaradi ,'esar so ga ameriki vojaki ludi klical i Divji Bill. Bil je eden od internirancev kmICenlracijskega tabori,a, loda ()('itno se je zdelo, da lo c m Inogel biti dolgo ,'asa: njegova poslava je bila pokon<'n:l, oi svetle, njegova energija n<,uninji va. Ker je lekoe govori I angleko, franeosko, nemko in rusko, poleg svoje (>oljine, je bil neke vrste neuradni taborini lolmatV,. . .. K njemu smo prihajali z vsemi mogo,'imi problemi; a sama paplrna ropOtlJ'l nas je (>ogoslo zadrevala pri (>oskuanju, da bi nai i ljudi, katerih druine, da, celo cele t1iLselbine v domovini, so bili. izgini!i. Toda ,'epmv je Divji Bill delal petnajst ali eslnajst IIr dnevno, na njem ni bilo opaziti no\",nih znakov ulrujenosli. Medtem ko smo drugi od ulrujenosti obu(>avali, je bilo videli, da lo njemu daje e dodatno rno. "Za tega slan~g~l kalllerada il/tamo {as", je rekel. "Cel danje {akal na rU!s." Njegovo soutje do karneradov sozal'0rnikov mil je sijalo z obraza in k temu soju selll se zatekel, ,'e me je holel zapuslili I'0gnm. Zalo sem bil silno preseneen, ko so se nekega dne znali papirji o Divj,~m Billu pred menoj na mizi; v koncentraeijskem tabori<'1l je bil od lela 1939! Dolgih esl leI je ive! ob enaki dieti - smrli od lakote, kot vsak drug spal v istih slabo prezraenih in bolezni polnih barakah, pa vendar brez najrnanjega te!esnega ali duevnega poslabanja. e bolj nerazumljivo pa je bilo morda to, da ga je prav vsaka skupina v tabori,'u gledala kol yrijatelja. On je bil tisli, kateremu so predloili medsebojne spore v razsodbo. Sele ko sem bil tarn nekaj tednov, sem spoznal, kakna redkost je bil- v nekem prosloru, kjer so najrazlineje narodnosti ujetnikov

59
skoraj tako sovraile druga drugo, kot so vse sovraile Nemec. Kar je zadevalo Nemee, so se ustva v nekaterih taboriih, ki so bila osvobojena malo prej, tako razplamtela proti njirn, da so bivi ujetniki nagrabili oroje, divjali v najblijo vas in enostavno ustreli]i prvega Nemea, ki so ga zagledali. Naroili so narn bili, da je naa naloga preprecvati take dogodke in spet je bil Divji Bill naa najveja postojanka; trezno jc govoril z razlinimi skupinarni, svetoval jim jc, naj skuajo odpustiti. "Seveda jim ni lahko odpustiti"; sern mu razlagal nekega dne, ko sva v srediu vsega dogajanja sedela drug po leg drugega, vsak s svojim ajnim korkom. "Mnogi med njimi so izgubili suoje druine." Divji Bill se je naslonilna svojern ravnern stolu nazaj in skrnil svojo pijao. "iveli smo vjudousketn delu VarJave", je poasi zael, To so bile njegove prve hesede z menoj, ki so govorile o njem samem. "Mojo ena, najini dve herki in najini trije sirwvi. Ko so Nemci dosegli nao ulica, so usakogar post.auili ob zid in streljali z aotonuuskim. orojem. Prosjail sem; naj mi dovolijo umreti s suojo druino, toda ker sem. gouoril nemko, so me vtaknili v eno od delovnih skupin:" Z&"tal je, mordajc vide! svojo eno in svojih pet otrok spet pred seboj. "Pot em sem se moral odloiti", je nadaljeval, "ali naj se vdam sourauni do uojakoo, ki so storili tislo; odlo euje hila enostaona, res. Bil sertt oduetnik: V svoji praksi setn videl rut kupe primeroo, ka] lahko store souraea ustua telesoni ljudi. Souratoo je ubilo est oseb, ki so rni bile pomenile vse rut suetu, Odloil sem se za to, da ostanek suojega ivljenja pa na] bo to le nekaj dni ali mrwgo let preivim tako, da born ljubil rsalcogar, ki ga bo zaneslo na mojo pot." Ljubiti vsakogar. .. to je hila mo, ki je obdrala rnoa v vseh njegovih odpovedovanjih tako krepkega. Bila je mo, ki sem jo bil jaz spoznal v bolniki sobi v TeXH'iU,in, to sem spoznavalmalo po malo, tam, kjer je .lezus Kristus elel pronicati - ne glede na to, e se je loveki nosilec tega zavedal ali ne. Pomladi leta 1946 sem zapust il svoje zasedbenikc naloge v Nemiji in se vrnil v Zdruene drave, z Marguerilo sva se naslednje leto poroila. Ko je priel tn~nutek, da ji povem o svojem lexakem doivljaju, se je zgodilo prav tako, kot obakrat pred lem, popolnoma naravno, skoraj brez posebnega naprezanja z moje strani; to je najino Ijubezenle e bolj utrdilo v rasti. Med tem pa se je uresniilo tudi predvidevanje .lacka Helmsa: upravnega vodje, ki je bil prisegel, da me ne bodo ponovno sprejeli na olanje, ni bilo ve na virginijski medicinski fakulteti. Mo, ki mi je pomagal, da so me spet sprejeli, je bil dr. Sidney Negus, profesor, ki mi je bil neko daI cvek v biokemiji. Tokrat sem bil odloen, da napake ne born ponovi\. Spoznal sem, da so se moje tcave zaele vedno, kadar sem odvrnil pogled od .lezusa in ga naravnal nase. Tokrat mc ni skrbelo za mojo neurnnost in slabo sprievalo, olo sem naredil brez tcav. Odkar sem zael svojo poklieno ivljenjsko pot, sem spoznal tisto, kal' vedo vsi zdravniki: medicina nima vseh odgovorov. e se bil sam v zadregi s kaknim odgovomm, in to je bilo kal' pogosto, sem molil za svoje paciente - tiho, zase - prosil sem Jezusa za pomo, da bi postavil pravo diagnozo in predpisal pravo zdravljenje. Na ta nain sva z Marguerito razvila navado, da vsak veer moliva za paciente. Nadaljeval sem z branjem Biblije. Kal' veselo je bilo, prej se mi je zdela Biblija tako dolgoasna kot teavna. Od Texasa naprej pa rni je postala enostavno resnien

60 opis ivljenja. Ko je bil Iezus rekel nekaterim ribiern na obali: "Sledite nu", so seveda vse spust il i iz rok in odhiteli z njim - kdo pa bi se mogel upreti? Ko je rekel: "[az sent lu sveta", je hila to preprosto vidna dejanskost. eprav je hilo rnoje doivetjc tisto, k i rni je napravilo Biblijo razumljivo, je bila kasneje Biblija tistn, k i mi je pomagala, da razurncrn doiv ljaj, potern ko sern jo po vojni zaol nartno prehirali. S ponovljenim branjem izjav o krianju sern konno razumel, od kod je izvirala gotovost v Jezusovi prlsotnosti, zakaj niscrn bil obsojen, k ljuh vsern gnlim dejanjern, k i seru jih bil zak rivi l, "'~prav so se bili odvijali pred nama, vidni, razgaljeni. Njegova smrl je hila, tako sorn doumcl, k i je za vse te rei e pla<;ala njih ceno, hila je 1lJ(;njegovega vslajenja, v kateri sva bivala. (:emu naj bi me doletelo to kozrniuo dogajanje - scm si mar lo, z enajstimi lc i, takral v eerkvi pri rnai, nekako prisvojil? Niscm vedel. Toda ko sem bral Biblijo, sem vedno bolj razumel, kako zelo pomemhno je za nac ivljenje tukaj na zcmlji, ,'e se odvija po njegovem nartu. Kako grozljivo - popolnorna zgre,~no scm se bil pou il na parniku Brasil, pri SI.- Valcryju v Hclhe!u, preziral scru svojo ivljenje in prosil Jeznsa, naj me vzarne s tega sveta, predenje bilo njegovo de!o v rneni izpolnjeno. Mislil sem na bedne du,\ ki sern jih bil vide! v prvem naslednjem kraljcstvu nad zemljo, ujcic V sovrat vo in poelenje, priklenjene na malerialne rci, ki so za vse ve!'ne !'ase zunaj njihovega dosega. Na nek nain ni nih od njih med svojim zemeljskim t'asorn dokon!'al svoj'~ga razvoja, ne glede na to, ali je bilo ivljenje kratko ali dolgo. Brez teav sem vcrjcl, da so nckaleri mladostniki, ki scm jih bil vide! v Evropi, razstre!jene na ko!'ke, pravkar dosegli cilj, ki jim ga je bil Bog pripravil za bivanje na zornlj], tako dohro pripravil, da so se lahko preselili venega od kraljestev v njegovi bliini. Jaz zagolovo e nisem bil izpolnil narta, S svojo sehi<'rlOstjo, svojimi predsodki, svojo samopravilOstjo - le kako sem si upal prositi za smrt! Sem mar' v svojem hrepenenjll po .Iezusll pozabil, kaj mi je bil pokazal? ivolarjenje Ija v en dan, z najnesre!'nejimi bilji, kal' sem jih kdaj vide!, ko je vsakdo vztrajal na svoji premo!'i v llni.'enju drugega ... selll si iliaI' resno ele! neke ve(;nosti v nekelll podobnem bivauju? BOlli kdaj resnii'no dosege! t,,,'ko. ko bOIll lahko zase rekel, da sem storil, kal' naj bi bilna zellliji storil?

61

XIV. Bilo je boicno praznovanje

Bilo je boino praznovanje 1952; v Riehmondski akademiji za rnedicino, ki sern ji od nedavna pripadal, smo se bili tudi zbrali na ta praznik, malo prej, sredi decernbra. Sede! sem v dnevni sobi in bral revijo "Life". lzdaja je bila polna oglasov o kakovostnih izdelkih puranov in unkah, vesel ih Miklavev na vsaki drugi strani; listal scm brez pravega zanirnanja, nenadoma pa so mi prsti otrdeli. Na strani, ki je bila odprta pred rueno], sem zagledal risho velikanske zgradbe kroglaste oblike s pren~zom, k i je odkrivalljudi in slroje v njeni notranjosti, Na jeklenih nosilcih je bil pritrjen nekaken prernien crjav, turbine, ogromen okrogel hazon, sopnice, "maja bro", v enem od kotov spodaj majhen kontrolni prostor. To, kar je pognalo mojo srce v grlo, ni bila tuja, v bodonosl zazrta pojava leh rei , ampak gotovost, da sern bil vse to e videl. Na vsak nain pa ne pred kratkim. A kakorkoli, leta nazaj sern stal pred lo naredbo. Pa ne da bi bil e videl risbo, vse to sern e vide! v resnici , Tudi sprehodil scm se skozi nenavadno napravo; vide! sern prav to stopnie in kukal v ogromni vodni bazen. Toda ... to vendar ne more biti! Ko scm prelete! besedilo, sern spoznal, da me je moral moj spomin varati: "Pretekli teden. je Komisija za atomsko energi]o delrio odgmila tanico s skriunosti in douolila risarjem revije "Life", da napraoijo skico nekaterili podrobnosti prototui drngega motorja tui atomski pogon za podmornice Zdruenih. drau, skupaj z netuiuadrio luo, v kateri se bi nahajala. Zgmdba, ki jo gradijo pmv sedaj v bliini Schenectadyja, New York, bo najceja okrogla zgradba tui suctu, kar so jih kdaj postavili, dvomilijonski projekt (v dolarjih), sederndeset metrov v premem." lanek je dalje porobil, da znanslveniki hoejo motor za podmorniee zgraditi v okrogli zgradbi, da bi se s lem izognili radioaklivnemu onesnaenju, in ga testirati v ve!ikem vodnem bazenu. Zaprepa"en sem poloil revijo v naroje. Tako preprian sem bil, da sem eelotno podjetje e videl, pa e nikoli nisem bil v Sehenectdyju. No, bodi kakorkoli, tislo, esar sem se spominjaJ, je bilo ve let nazaj, lole tukaj pa so prav zdaj gradili. Tislo, kal' sem bil videl, je bilo dograjeno in v pogonu, eprav o tem nisem ni vedel in znal. Nenadoma pa sem se spomnil. Bilo je v tistem mirnem kraljestvu, ki je bilo podobno kakemu vseuilinemu laboraloriju, in so ga nascljevala bilja, zapredena v misli, kot menihi v klltah, kjer sem stalleta 194:~ zeme!jskem tetju asa, in po kjer scm strmel v kroglasto zgradho, tel' za tern tudi hodil skozi zapleteno napravo ... Katero kraljeslvo je bilo to? Na kateri skrivnostni nain je bilo povezano z ivljenjem in miselnostjo sveta, v katerem sem se nahajalleta 1952, v katerern sem stal v vei in te!efoniral z Marguerilo in so na kaminu leale boine vo,;ilnice? Nisem dolgo asa premiljal o tern, le o lem, ali nimajo morda flozof prav, ko trdijo, da se doloene ideje 06lno rojevajo "od nekod" in hkrati na razlino oddaljenih podrojih tega sveta. Postal sem bil previdneji, e sem preueval svoja laslna nadzemeljska podroja. Dokler je bil Kristus moj vodja, se mi ni bilo b~ bati. A po moji zunajtelesni izkunji - pred devetimi leti - sem sreal individllaliste, ki so bili

62 tako navdueni
samcga.

63

nad "suet.om. duhou", da je kazalo, kakor da so izgubili vid za duha

Edino, kar rni je tega vcera, ko sem sedel v dnevni sohi, postalo jasno, je hilo, da je pricl trenutek, da moram vcl ik o bolj javno spn~govoriti o svojern sreanju s Kristusom, kakor scm doslej. (:e res vstoparno v atornsko dobo, ne da bi vcdeli, katera mot' jo je ustvarila, potem je sarno e vpraanje desetletij, ko bomo uniili sebe in nao zendjo prav tako. Pri svoji nalogi sc niscm poutil kot poklieani duhovnik; le menil scrn, da ima vsakdo, kdor je irnel neko izkunjo zBogom, tudi odgovornost. ln biti mora ob svojcrn asu: jaz, ki nisem nikoli znal povezati dveh bcscdi, seru so znael pred sk upinarui rnladih, v kJubih, eerkvah, da hi govoril pred vsakomer, ki je IJi! voljan sliati poslanir:u, da jc Bog ljubezcn in vse drugo peke\. Seveda rni je bilo jasno, da y, kar zadeva pok lic, to pomenilo ruoj propad, brez nadaljnjega scru izgubi! nekaj pacientov, ki niso bili voljni zaupati so "religioznemn. [anntiku": A bilo je prav nenavadno, ljudje, kalerih posrneha scm se najbolj bal, so bil i pogoslo I ist i, k i so me najprcj sprcjel i. Ko sern se potegoval za stal no rnesto na psihialriji l lnivcrzitetnc Lolnini.: Virginije, rni je ncki prijatelj svotova], naj ne omenjam svojih izkuenj >iodd:rvl'elll, ker ni vedel, kako bodo drugi to sprejeli, Prva oseba, s katcro scm so pogovarjal,je I,il prav dr. Wilfred Abs, profesor psihoanalizc in analili<'rJe psihol(~rapije na Oddelku za psihiatrijo, eden vrhunsk ih strokovnjakov v Zvezi psihoanal i ikov Virginijc. Nikoli prcj nisem bil v lej pisarni, dokler me niso soo il] z dr. Absem: "No, dr. /tchie, e prav razu.uiem, imat.e alrutel, da sic se sreali s Kristusotn:" Kar vide] scm, kako moje monosti na virginijski univerzi izginjajo v pesku. Dr. Absc je bil J ud, anal ilik freudovsk(~ ole; postavi! nil je torcj neposredno vpra.'ianje, kije terjalo odgovor. Med dvema vdihoma sem se ohrnil na Jezusa, kakor sem bil storil e lolikokral: "Cospod, kaj Haj rel'-em(" Zataji me pred Ijwimi, l)(~sedc so bi le skomi sl ii'.!1c, II! Jaz te bom zatajill/red
svojn otelo"l.

za usakega pacienta, ki ga tisti dan vidim. Verjamem, da ima [ezus za usakega od nas en dnevni red in en vozni red, in molim, da hi ju z njegovo pomo]o paciera in jaz skuraj odkrila." "Ce vam je Jezus da] na zernlji le e nekaj terlnov narnesto nekaj desetletij", sem rnu rekel, "potem ]e to naredil zato, ker ve, da l.ahk:o oprauite sooje delo tuka] v nekaj tednih. Lahko odpust.e in odpuanje prejmete. Lahko se reite osake oduisnosti in vsake jeze - reite usakeg kosa prtljage, ki ga noete uzeti s sebo] u kraljestuo, kjer je vse lu:" Seveda n isem mogel vedet i, kaj so je dogajalo v najglobljem kotiku Fredovega srca; psihiatrija je v najboljorn prirneru omejcna na lo, kar ji pacicnt poveo Vendar vern, da je bil rno, ki je devetega maja 1977 prie] v mojo sprejernnico, ko naj bi bil najin zadnji pogovor, neka povsem druga oseba od tiste, ki sem jo deeembra vide! prvikrat. Jasno, telesno je bil videti ibkeji. Sosed ga je moral pripeljati, med pogovororn jo leal na rurneni zofi. Toda rei, ki jih spravil iz scbe med ruukotrpnirni sunki vdihov, in rnir, celo humor v njegovih oeh, vse lo me je navdalo z veseljem. Nekdaj se je 'dajal' na slubenem mestu, da bi spravil raune bolninicc v poravnavo v bolniki blagajni podjetja, e jaz sem mu pomaga! izpoinili vrsto obrazcev. V tistem tednu, ko sva imela zadnji razgovor, so mu sporoili pravnornoen sklep, da njegovih zahtevkov ne sprejrnejo, in pojasnilo, da je bil hrez predpisanega roka odpovedal slubo. "Veste, kaj?" mi je rekel. "lmate prau, Udpoceda! sem slubo, ker sent bil beseri in serri uarrt hotel zakuh.ati teaoe. No, seda] imam pa jaz teaue." Spustil se je v smeh, ki ga je takoj prekinil kaelj, toda njegov zven jc bil zame lep, kajti bil je pravi smeh, prisrt~en, brez seniee zagrenjenosti. "Tako je, kakor sva prehrala, ne res, doktor? 'Karsejd, bo ei.' (;e sem se tega e pmvol'asno fUllInL, potem je izguba zavarovalnirw prav poceni." "Veste, kaj sedaj pol'nem, ko pOfwl'i fW morem vel' prav spal.i?" je nadaljeval. "Molim za tovari.!fijo v sluhi da bi tovarno. imela eno res dobro leto, ve posLa in zasluka, toliko, da hi ne vedeli, kam z njim." . Razumljivo je, da nih<'e ne more ugibali o izkllnjah koga drugega, ki jih bo mICI za grobom, toda ko me je poklieal znani sosed in povedal, da je Fred Owen tiriindvajsctega maja umrl, vsaj nisem ilnel nobenih teav z zamiljanjem trenutka listega tako presenetljivega pl>ehoda: nara.'it'ajoa ]u, veselje v SITU !lekcga moa, ki je dobro opravi] doma<;o nalogo. Bog je zelo zaposlen s tern, da izobrauje ljudi, ki vedo, kako jim je iveti. ~ erjamem, da je sama usoda zemlje odvisna od napredka, ki ga dosegamo - in da Imamo le e malo asa. Tudi v lui tega, kal' borno nali v naslednjem svetu, verjamem, da bo tisto, kal' bomo tam spoznali, odvisno od tega, kako dobro napredujemo v hoji za Jezusom in kako dobro sluimo njegovi ljubezni, tllkaj in zdaj.

Dr. Absu sem reb,l: "Prrw lako malo Lahko zllll.ilwm resuihwst o tem, kar se mi je dogodiLo v Narkeleyu, Texas, kakorje rrwgel Saul iz Tarsusa ~anikati, kar se mu je zgodilo lUI poti v f)a mask." To je Inlo iorci, lako selll si misliL kal' me je oropalo nJonosfi, da poslanem psihialer. Lahko si predstavljale tllojc I'res'''I(,,'elljc, ko selll nekaj tednov kasneje dohil pismo, v kalerem so tlli sporot'ali, da me je bila izpitna komisija soglasno sprejela. Leta kasncje, polem ko sva z dr. Ahsem poslala dobra prijatelja, rni je povedal, da je bil ta posebni razgovor v resnici zelo nevareno "Ml vs,: ta gori smo vedeLi, kako trdi, da si imel zwwjtdesllo doivetje; ,'e bi se hiL twli sali!o za trenutek sprenevedaL, da se ti lslo ni zgodao, hi te biLja,: odk/ona kot .~kraj!lDnezanesljivo oseho in verjetfw o!Jsodil kot kako v s/)(~iih ob,'utkih lI!oteno osehnost, ki ne ZIUIra::lol'evati med dejstvi in domiljanjem." Jlotem ko sern deloval - seveda kol 'lIorrnalen' psihiater - v svoji sprejernnici, sem le redko ornenjaJ svoJe nazor<, o Bogu, e pa je hila skrajna sila, v kakrni je bil Fred Owen, sem prekorm'illo zavestno poklieno dro. "ALi veste, zakai vsako jUlro prideII/. zgodaj?" sem ga vpraal nekega dne, ko >iva govorila o tem, kaken ut'inek je imelo lexa.'iko doivclje na moje ivljenje. "Preden pridejo drugi zdmvn.iki in sodelavci? Zato, ka ta (;as porahim za molev