You are on page 1of 15

Koga zboruvame za krivite na pobaruva~kata i ponudata vo pazarite na trud i pazarite na finansiski kapital, mora da napravime razlika za perspektivata za identitetot

za pobaruva~ite i dobavuva~ite. Na pazarite za dobri uslugi, individualcite se pojavuvaat kako potro{uva~i na stranata na pobaruva~kata na pazarot, dodeka pak firmite se pojavuvaat na dobavu~kata strana.No vo pazarite na trud,individualcite se dobavuva~ite za trud , dodeka pak firmite i drugite vrabotuva~i koj im treba rabotna sila se na pobaruva~kata strana.Na pazarite na finanskite kapital, zaedno firmite i individualcite mo`at da igrat uloga na {teda~i koj nudat finanskiski kapital i dol`nici koj go pobaruvaat. Pove}eto od studentite igraat aktivna uloga i vo pazarot na finanskiski kapital i trud.Vrabotuvaweto e del od `ivotot skoro na site student,85% od studentite bile vraboteni na pola rabotno vreme vo 2005godina.Pove}eto od studentite se dosta vklu~eni na finansiskiot Pazar primarno kako dol`nici.Od site redovni studenti,skoro polovina zemaat kredit za finansiski da ja pomognat nivnata edukacija sekoja godina, a tie krediti vo prosek iznesuvaat 6200 dolari za edna godina. Mnogu od studentite isto taka iznajmuvaat kreditni karti~ki i vozila.Kako {to }e bide objasnato vo ova seminarska rabota pazarot na trud i finansiski kapital mo`e da se analizira so istite alatki na pobaruva~kata i ponudata kako i na pazarite na dobra i uslugi. Pobaruva~kata I ponudata za rabotana pazarot na trudot Pazarot na trudot gi ima istite krivi na ponuda i pobaruva~ka kako kaj pazarite na dobra i uslugi. Zakonot na pobaruva~kata se odnesuva na pazarot na trudot isto kako kaj pazarot na dobra i uslugi,konkretno povisoka plata zna~i povisoka cena na pazarot na trudot vodi kon namaluvawe na brojot na rabotna pobaruva~ka od strana na rabotodava~ite,dodeka pak pomala plata vodi kon zgolemuvawe na pobaruva~kata za trud.Zakonot za funkcioniraweto na ponudata na pazarot na trud e istata deka pogolema cena za rabotna raka vodi kon zgolemuvawe na ponudata na pazarot na trudot. Ramnote`a na pazarot na trudot Vo 2000 godina okolu 80 iljadi medicinski sestri rabotele vo Boston,Masa~usets metropoletenskata oblast.Tie rabotele na razli~ni mesta;vo bolnici,doktorski kancelarii,u~ili{ta,zdravstveni kliniki, domovi za stari lica itn. Slikata5-1 poka`uva kako ponudata i pobaruva~kata ja ozna~uvaat ramnote`ata na ovoj pazar i trud. Da se razgledaat elementite posebno. Vertikalnata oska ja poka`uva cenata za rabotata na medicinskite sestri odnosno poka`uva kolku tie bile platen.Vo ovoj primer, cenata na trudot e merena vo plata na godi{no nivo iako vo drugi slu~aevi cenata za trud mo`e da bide merena nedelno mese~no duri i za sekoj ~as. Na slikata e

krivata s na ponudata i krivata d an pobaruva~kata se se~at vo to~kata e ±to~kata na ramnote`a. Vo ramnote`ata koli~inata na ponudata i pobaruva~kata se ednakvi. Vo situacija na vi{ok na ponuda na pazarot na trud so mnogu aplikanti za sekoj oglas za rabota. Nekoi bolnici i domovi za stari lica mo`e da go namalat brojot na vraboteni ili mo`e da otpu{tat nekoj od nivnite postari vraboteni.no rabotodava~ite imaat potreba da vrabotat samo 70 iljadi. pazarot za medicinski sestri e vsu{not zbir od nekolku pomali pazari.No pove}eto od pazarite sodr`at blisko povrzani produkti koi se razlikuvaat vo kvalitetot na primer duri i obi~en proizvod kako benzinot go ima kako obi~en premium i super premium sekoj so razli~na cena i razgovaraj}i za prose~nata cena na benzinot ili prose~nata plata na medicinskite sestri seu{te mo`e da bide vo korist. i onie koi vo momentot se obu~eni kako medicinski sestri pove}e }e sakaat da rabotat kako takvi vo celosno rabotno vreme odkolku da isprobuvat drugi raboti.a prose~nata godi{na plata e 50 iljadi dolari.Koli~inata na medicinski sestri na uramnote`en pazar vo okolinata na Boston e 80 iljadi .Platite }e se dvi`at nadolno od to~kata na ramnote`a vo sprotivno ako platite se poodle od to~kata na ramnote`a na pr 40 iljadi za godina toga{ se pojavuva situacija na vi{ok na pobaruva~i ili nedostatok od istite. Ova vsu{nost zna~i deka sekoj rabotodava~ koj saka da vraboti medicinska sestra po oaa izedna~ena plata mo`e da najde podgotven rabotnik i sekoja medicinska sestra koja saka da raboti po ova izedna~ena plata mo`e da najde rabota.prika`an rasporedot na pobaruva~kata I ponudata se predr`uva na koli~inata na ponudeni i koli~inita na pobarani medicinski sestri za razli~ni plati.Rabotodava~ite koi se soo~uvaat so povisoki plati na medicinskite sestri mo`at da probat da vnimavaat na nivnite pacienti so investirawe vo drug vid na oprema kako komjuterski monitoring i dijagnosti~ki sistem ili so koristewe na pomalku platen zdravstveni pomo{nici za da go namalat na brojot na medicinskite sestri koi treba da go vrabotat. pove}eto od lugeto ke bidat podgotveni da bidat obu~eni kako medicinski sestri pove}e medicinski sestri ke se preselat vo Boston da najdat rabota. Vo realnosta normalno.Na pr.Ako platata za medicinski sestri vo Boston bide nad ramnote`ata za 55 dolari za godina toga{ 86 iljadi lu|e sakaat da ja rabotat taa rabota. Vo ovoj slu~aj rabotodava~ite ohrabruvani od relativno niskata plata sakaat da . Koga cenata na trudot ne e vo ramnote`a ekonomskite inicijativi te`neat da gi pomestat platite kon ramnote`ata.Kako {to platite na medicinskite sestri ke rastat koli~inite na ponuda ke se zgolemat.Ako platite na medicinskite setri vo Boston se povisoki odkolku vo drugite gradovi. Kako {to platata na medicinskite sestri }e raste taka koli~inata na pobaruva~kata ke opadne.Vo slikata 5-1. rabotodava~ite koi imaat potreba da vrabotat medicinski sestri }e imaat potik da ponudat pomali plati odkolku {to vo drug slu~aj bi gi imale. kako pazari za medicinski sestri so razli~en stepen na iskustvo i akreditivnite pisma. Ovoj primer go poednostavuva pazarot na medicinski sestri stavaj}i go fokusot na ³prose~nite´ medicinski sestri.

Na kraj tri tipa na ekonomski slu~uvawa mo`at da bidat predizvikani od smenata na pobaruva~kata za trud so {to pogolema ili pomala koli~ina na trud e vrabotena za bilo koj plata. Promeni vo pobaruva~kata na trud Krivata na pobaruva~kata za trud poka`uva kolkava koli~ina na rabotna sila rabotodava~ite sakaat da vrabotat za bilo kakva plata. ili da zabrani medicinskite sestri da izveduvaat drugi proceduri. promenite vo koli~inite na proizvodstvo se potiknati od trudot . Pobaruva~kata za medicinski sestri mo`e da porasne mnogu brzo po idninata bidej}i. Firmite koi sakaat da zarabotat pogolem profit baraat kombinacija od inputi -rabotnici materijali i oprema-za da zadr`at poniski tro{oci. pove}e odkolku pomalku obu~uvani medicinski pomo{nici za da izveduvaat odredeni medicinski procedure. pod bilo kakvi ekonomski faktori.Koga lu|eto tro{at pove}e pari na zdravstveno osiguruvawe pobaruva~kata za medicinski sestri raste za bilo koja dadena plata isto taka.Drugite rabotodavci pak }e moraat da se prilagodaat na pogolemite plati za da gi zadr`at nivnite sopstveni vraboteni.amerikancite nad 65 godini vo 21 vek }e go zgolemat koristeweto na zdravstveno osiguruvawe. Obratno koga se namaluva koli~inata na proizvodstvo na odreden proizvod toga{ isto taka se namaluva i pobaruva~kata na rabotnata sila koj go proizveduva ovoj proizvod. Vladinite regulativi isto taka mo`e da vlejaat na koli~inata na rabotnici koi firmite sakaat da gi vrabotat po bilo koja ponudena plata.vrabotat 88 iljadi medicinski sestri no samo 64 iljadi individualci sakaat da rabotat kako medicinski sestri vo Boston. .Promenite vo vladinite regulativi mo`at da go zgolemat ili namalat koli~estvoto na pobaruva~ka za medicinski sestri za bilo koja dadena plata.I povtorno cenata i brojot na pazarot na trudot }e se dvi`at niz to~kata na ramnote`a. Rashodite od zdravestvenoto osiguruvawe porasnale okolu 9 % vo ekonomijata na SAD na 16 % vo 2004 godina.Vsu{nost ova promena po se izgleda deka be{e namalena so pobaruva~kata za medicinski sestri za bilo koja plata srednite 90 ti godini i toga{ pove}eto od bolnicite se vratija na vrabotuvaweto na medicinski sestri kako {to toa go pravea porano.Vo poslednava dekada bolnicite imaat trend da vrabotuvaat medicinski pomo{nici odkolku podobro obu~eni i poskapi medicinski sestri se so cel da gi za~uvaat pomalite tro{oci. Na pr zakonot mo`e da bara medicinski sestri.Kako odgovor na ovoj nedostatok nekoj od rabotodava~ite vo Boston }e ponudat pogolema plata so cel da gi privle~at rabotnicite.promenite vo toa kako autputot e proizveden: i pravnite regulativi koi vlijaaat na firmite i na pobaruva~kata za trud. Promenata vo koli~inata na proizvodot koi e proizveden so odreden vid na rabotnik }e ja smeni pobaruva~kata za toj vid na rabotnici. Pobaruva~kata za trud mo`e isto da se promeni poradi promenite vo okolinata kade autputot e proizveden.Pogolemite plati }e potiknat pove}e medicinski sestri da rabotat vo Boston.

drugi nastani kako ovie prika`eni ovde }e pridonesat za promena ili na pobaruva~kata ili na ponudata. . pravoto i biznisot. Gledano od perspektiva na rabotnici koi baraat rabota.Vakvi odredbi }e ja promenat krivata na ponudata na medicinski sestri na desno.Od edna strana vladata mo`e da gi podr`i pravata kade {to se postaveni visoki klasifikacii za odredena rabota akademski trening. i so {to bi go pomestil pazarot na trudot kon novo uramnote`uvawe na platite i koli~inata. ovie tehnologii se dopolnuvawe za ve{tite menaxeri koi stvaraat korist preku tehnolo{kite prednosti {to im ovozmo`uvaat da nadgleduvaat i primenuvaat pove}e informacii. Kako i da e. Vladinite politiki isto taka mo`e da vlijaaat na ponudata na trudot za odredeni raboti. ovie novi tehnologii se mnogu ~esto zamena za pomalku sposobnite rabotnici kako slu`benici koi imale navika da ~uvaat celi kabineti polni so hartii na koi se za~uvani transkakcii. Kako novite tehnologii }e vlijaat na platite na ve{tite i pomalku ve{tite rabotnici? Za ova pra{awe.Pra{awe e kako rabotata se sogleduva od strana na rabotnicite koi imaat i drugi opcii.Promeni vo ponudata na trud Na stranata na ponudata na pazarot na trudot dva glavni faktori }e vlijaat kolku lu|e }e sakaat da rabotat odredena rabota za odredena plata.Koga ovie klasifikacii se napraveni poostri ponudata na rabotnici za taa rabota }e se namali za bilo koja ponudena plata.Edna pri~ina za ovie promeni edeka poslednive deceniii se otvorija pove}e mo`nosti za rabota za `enite vo zdravstvenite ustanovi .Na primer. tuka e procesot vo ~etiri ~ekori za analiza kako promenite vo ponudata i pobaruva~kata vlijaat na pazarot.Kako i da e . Se razgleda kako branovite na novi informaciski tehnologii kako kompjuteri i telekomunikaciski mre`i vlijaeja na zgolemuvawe i namaluvawe na ve{tinite na rabotnicite vo SAD. da komuniciraat polesno i da upravuvaat so niza na obvrski.sertifikati i licenci ili iskustv.izgleda deka ima promena vo `elbite na rabotnicite taka da rabotata kako medicinska sestra izgleda pomalku atraktivno koga e sporedena so drugi alternativni raboti. na primer vladata mo`e da subvencionira {koli za medicinski sestri ili za studenti. Neednakvost na platata i tehnologijata: proces vo ~etiri ~ekori Nastanite vo ekonomijata mo`at da go uramnote`at odnosot na ponudena plata i broj na rabotnici. Od druga strana vladata mo`e isto taka da go namali baraniot stepen na kfalifikacii ili da subvencionira obuka. Promena vo platata bi dovelo kon pomestuvawe na krivata na pobaruva~kata na trud ili ponudata no nema da gi promeni tie krivi.

2. bidej}i pravilata za spre~uvawe na nelegalnata zarabotka ne se politi~ki aktuelni. pobaruva~kata za ve{tite rabotnici }e se promeni nadesno od d0 vo d1. Uramnote`enata plata za za ve[tite rabotnici na slikata 5-2b ja nadminuva uramnote`enata plata za pomalku ve{tite rabotnici. Minimalni ceni na pazarot na trudot: Plata za `ivot i minimalna plata Sprotivno na pazarot na dobra i uslugi. Ako tehnolo{koto dopolnuvawe za pove{tite rabotnici stane poeftino. Vo sekoj grafik. Novata ramnote`a na pazarot za pomalku ve{ti rabotnici. ima poniska plata i koli~ina na vrabotuvawe za razlika od originalnata ramnote`a E0. poka`ana kako to~ka E1 so cena w1 i koli~ina q1. Kako izgledaa pazarite za ve{ti i pomalku ve{ti rabotnici pred pristignuvaweto na novite tehnologii? Na slikite 5-2A i 5-2B. se pojavuva za cenata Wo i za koli~inata q0. pobaruva~kata za pomalk ve{ti rabotnici }e se promeni na levo od d0 do d1. Tuka postoi eden isklu~ok: ponekoga{ granicite se predlo`eno vo zavisnost na prihodite na vrvnite direktori. Pazarot na trudot kako i da e. poka`ana vo to~kata E1 so cena w1 i koli~ina q1. Dali novite tehnologii vlijaat na ponudata od doma}instvata ili na pobaruva~kata na trud od firmite? Promenata na tehnologiite opi{ana ovde vlijae na pobaruva~kata na trud od firmite koi vrabotuvaat rabotnici. Novata ramnote`a za ve[tite rabotnici. originalnata to~ka na ramote`a Eo. Dali novata tehnologija }e ja zgolemi ili namali pobaruva~kata? Baziraj}i se na opisot od porano. kako {to novata tehnologija gi zamenila pomalku ve[tite rabotnici. [to vo 2000 godina taa razlika se zgolemila na 55%. so re~isi isto rabotno iskustvo diplomiran rabotnik zarabotil 30% pove}e od rabotnik so sredno obrazovanie. Navistina. Kako primer vo 1980. od sedumdesetite do zapo~nuvaweto na noviot milennium naglo se ra{iri razlikata pome|u platite na ve{tite i pomalku ve{tite rabotnici. cenovnite ograni~uvawa se retki vo pazarot na trudot.1. Pove}eto od ekonomistite smetaat deka trendot na zgolemeni plati neednakvi dvi`ej}i se niz SAD bilo predizvikano primarno zaradi novite tehnologii. 4. prezentira nekoi istaknati primeri za minimalni ceni. 3. i Do e originalnata kriva na pobaruva~kata na trud. So e originalnata kriva na ponudata na trud. koi se ~esto upotrebuvani kako obid za zgolemuvawe na platite na pomalku . ima pogolema plata i pogolem broj na vrabotuvawa od originalnata kriva E0. Modelite na ponudata i pobaruva~kata predviduvaat deka novite kompjuterski i komunikaciski tehnologii }e ja zgolemat platata na pove{tite rabotnici no i }e ja namalat na pomalku ve{tite rabotnici.

obleka i zdravstveno osiguruvawe. Vo 2006. hrana.15 dolari za ~as. Platata za `ivot ne e zadol`itelna za site rabotnici no pravilnicite velat deka treba da se primenuva za site vraboteni od gradot i za vrabotenite od firmite koi rabotat za gradot. koli~inata na ponudata go nadminuva brojot na pobaruva~kata.n. Kako i da e grupa od zasegnatite gra|ani go nagovaraat gradskiot sovet da donese zakon za plata za `ivot so koj }e gi obvrza rabotodavcite da gi pla}aat vrabotenite minimum 10 dolari po ~as. Na ova povisoka plata sekoj rabotodavec ima `elba da vraboti samo 700 vraboteni.Vo mnogu gradovi zakonskata minimalna plata e o~igledno pod cenata na pazarot za nekvalifikuvana rabotna sila. Pred primenuvaweto na zakonot za plata za `ivot.300 dolari {to e pomalku od propi{anoto od vladata na SAD za toa kolku treba da bidat godi{nite primawa da edna familija ne e siroma{na. plata za `ivot.1 procent od rabotnicite vo Amerika bile isplateni so nominalna plata.So drugi zborivi ogromnoto mnozinstvo na amerikanskata rabotna sila imala od utvrdeni plati na pazarot na trudot. Platata e poka`ana na vertikalnata oska. Lokalnite politi~ki dvi`ewa vo pogolem broj na gradovi vo SAD. nekolku desetici gradovi [irum SAD donele sli~ni pravni akti. Tie gi baziraat nivnite zaklu~oci na kalkulacijata deka. i toa 50 nedel vo godinata. ako rabote{ 40 ~asa nedelno za minimalna plata od 5. Minimalnata plata kako primer za minimalna cena Minimalnata plata vo SAD e minimalna cena koja e postavena mnogu blisko do to~kata na ramnote`a ili malku podolu od nea.Vo sredinanata na 2000 godina okolu 1. i se pojavuva vi{ok na rabotna sila na pazarot.15 dolari.ve{tite rabotnici. ramnote`ata bila vo 8 dolari za ~as za plata i vraboteni od gradot 1200 za ova plata. Vladata na SAD postavi t.zatoa {to rabotnicite nudat mnogu pove}e odkolku . minimalni plati. Na minimalna cena. Kako odgovor na ova zgolemuvawe na platata. Ova propagirawe vode{e kon uka`uvawe deka minimalnata plata e premnogu niska za da ovozmo`i razumen standard za `ivot. no ne kako na vladinata minimalna cena. godi{nata plata }e ti iznesuva 10. i da bidat plateni najmalku od 7 do 11 dolari za ~as. minimalna cena pod koja e nelegalno da se isplati eden rabotnik. bidej}i platata e cena vo pazarot na trud. horizontalnite isprekinati linii na grafikot go poka`uvaat zgolemeniot interes za vrabotuvawe i toa 1600 individui. Otkoga vo Baltimor se donese prviot zakon za plata za `ivot. skoro propagiraa zgolemuvawe na minimalnata plata kon t. Slikata 5-3 ja poka`uva situacijata na gradot razglduvaj}i go pravoto za plata za `ivot. minimalnata plata za eden ~as vo SAD bila 5. Poddr`uva~ite na platata za `ivot raspravaat deka rabotnicite na cello rabotno vreme bi trebalo da se obezbedeni so dovolna plata za da mo`at da si gi dozvolat osnovnite ne{ta za `ivot: zasolni{te.n.

Da pretpostavime deka mimalnata plata e postavena malku poodle od to~kata na ramnote`a . nema{e golem efekt vo kreiraweto na vi{ok na ponuda na rabotna sila.se dodeka postoi uramnote`enata plata.Vsu{nost .iako ovie istra`uvawa se kondradiktorni.porastot na minimalnata plata }e ima podobar efekt vo namaluvaweto na vrabotuvaweto me|u pomalku platenite rabotnici odkolku procentualno sli~no zgolemuvawe na minimalna plata vo SAD.minalnata plata za slu`benicite i drugi pomalku ve{ti rabotnici bez nikakvo vlijanie od vladata.ako ima{e dvojno spojuvawe na nekoj od platite za `ivot vo nekoj gradovi be{e smetano deka vlijanieto za namaluvawe na brojot ili na koli~inata na pobaruva~kata za vrabotuvawe }e bide daleku pove}emo}en. nekoi istra`uvawe ne prona{le nikakov efekt od povisoka minimalna plata na vrabotuvawe na odredeni mesta i vreme.Na pr vo SAD minimalna plata na rabotnik na cello rabotno vreme e 34% od godi{niot prihod na eden prose~en rabotnik vo ekonomijata na SAD.Kako i da e ako minimalnata plata be{e zgolemena dramati~no.Duri i koga minimalnata plata e zgolemena dovolno za da se zgolemuva postepeno nad uramnote`enata plata i da stane obrzuva~ka.Tipi~en rezultat na vakvi studii deka 10% zgolemuvawe na minimalnata plata }e go namali vrabotuvaweto na pomalku ve{ti rabotnici od 1 do 2 %.istoriski gledano imaat mnogu malo vnimanie na vrabotuvaweto. Ponuda i pobaruva~ka vo pazarite na finanski kapital .Od koga minimalnata plata be{e postavena blizu do uramnote`enata plata za pomalku ve{ti rabotnici i ponekoga{ pod nea. Francija i Irska rabotnik na celo rabotno vreme }e zaraboti skoro polovina od toa kolku eden prose~en rabotnik zarabotuva vo nivnite ekonomii.Minimalnite plati vo drugite zemji se ~esto povisoki za razlika od platite niz ekonomijata niz SAD.Platite mo`at da se vrtat vo zavisnost od silite na pazarot nad minimalnata cena.Ekonomistite se obidele da procenata kolku minimalnata plata ja namaluva pobaruva~kata za pomalku ve{ti rabotnici. Vo Avstralija.seu{te nema da postojat efekti na brojot na vrabotuvawa.od {to se gleda deka ima relativno malo namaluvawe. Ovie uvidi pomagaat za da se obajsni zo{to zakonite za minimalna plata vo SAD.Duri iako minimalnata plata se pomesti malku ponagore.samobotno vrem{ok na razlika pome|u ponudata i pobaruva~kata i koli~inata na ponuda na nisko kvalifikuvani rabotnici.no tie nema da mo`at da se spu{taat pod taa cena .Vo ova situacija minimalnata cena se narekuva neobrazuva~ka {to pretstavuva deka minimalnata cena ne e opredelena od ishodot na pazarot.Vo ovie zemji.

koi se preto~ile za krediti za individualcite ili koi sakaat da pozajmat pari.dodeka federalnite vlasti pozajmile pari i izlegle so buxetski deficit dodeka dr`avnata vlast go za~uvala ostatokot.razli~ni kazni za .dodeka onie koi pobaruvaat finansiski kapital preku dobivawe na sredtstva se o~ekuva da platat stapka na povrat.Od toj zbir individualcite i firmite za~uvale 1.Naj~estata kamata na kreditni karti~ki se dvi`i od 12 do 18% na godi{no nivo. 1. Koj pobaruva i koj dobavuva na pazarot na finansiski kapital Vo sekoj pazar cenata e ona {to dobavuva~ite go primat a kupuva~ite go pla}aat.zavisno od tipot na finansiska investicija. Del od firmite nivnata za{teda ja reinvestiraa vo nivnite sopstveni biznisi.4 bilioni karti~ki {to zna~i vo prosek po 8 karti~ki po li~nost.Ako ja koristite kreditnata karti~ka da napravite nabavka a ne ja platite smetkata zaklu~no so ograni~eniot rok.Vo SAD ima 164 milioni korisnici na kreditni karti~ki a ima 1.Direkten primer za stapka na povrat ~esto upotrebuvana za poednostavuvawe e kamatnata stapka.Onie koi {tedat pari i pravat finansiski investicii bilo toa dali se individualci ili biznimeni se na stranata na ponudata na pazarot na finansiski capital.{tedna smetka vo banka .Zada~ata e da se opredeli kako modelite na pobaruva~kata i ponudata i povrzuvaweto na ponuduva~ite na finansiski kapital i onie koi baraat investicii.834 bilioni dolari bea za~uvani vo 2006 godina.Nekoi od za~uvanite pari zavr{ile vo banki.Vo ekonomijata na SAD.719 bilioni dolari . Dodeka kompaniite za kreditni karti~ki imaat razli~ni godi{ni pla}awa. Ajde da go razgledame pazarot za pozajmuvawe pari preku kreditnite karti~ki.Onie koi pozajmuvaat pari od firmi koi dobivaat finanskiski investicii se na stranata na pobaruva~kata na pazarot na finanskiski kapital.toga{ pozajmuvawe pari od kompanijata za kreditni karti~ki i na kraj }e mora da platite kamata.Ako barate kredit za da kupite kola ili kompjuter vie treba da platite kamatna stapka na parite koi ste gi pozajmile.koga }e stavate pari na {tedna kni{ka vo banka.Ovaa stapka na povrat mo`e da se pojavi vo razli~ni formi.Vo 2004 godina amerikancite imaa okolu 800 bilioni nenaplateni dolgovi od kreditni karti~ki.Na pazarot na finansiski kapital onie koi dobavuvaat finansiski kapital preku {tedewe o~ekuvaat da dobijat stapka na povrat.Vo ova to~ka }e izbegneme da se zapletkame vo site razli~ni vidovi na finanskite investicii kako bankarski smetki akcii i obvrznici.Okolu edna ~etvrtina od familiite vo SAD izjavile deka re~isi nikoga{ ne ja ispla}aat kreditnata karti~ka vo celina.}e dobiete odredena kamatna stapka.i polovina od familiite so kreditni karti~ki odr`uvaat nenaplaten balans od 2100 dolari ili pove}e.Ne{to bilo invetirano vo privatnite kompanii ili kreditirano na dr`avnite agencii koi sakale da pozajmat pari da gi zgolemat fondovite za gradewe na pati{ta ili masoven tranzit.Na pr.

Slikata 5-4 ja poka`uva pobaruva~kata i ponudata na pazarot na finanskiski kapital horizontalnata oska na pazarot na finansiski kapital ja poka`uva koli~inata koja e kreditiranaili pozajmena od ovoj pazar. Zakonot za pobaruva~ka i ponuda prodol`uva da se voveduva vo pazari na finansiski kapital.Ako kamatnata stapka e nad nivoto nad ramnote`a toga{ na pazarot }e se pojavi zgolemena odnosno vi{ok na ponuda.Za ova nadramnote`na kamatna stapka firmite se `elni da ponudat krediti na korisnicite na kreditni karti~ki no mnogu mal del od lu|eto sakaat da koristat.kade koli~inata na finanskiski kapital koj e ponuden i onoj koj e pobaran se ednakvi i iznesuva 600 bilioni dolari.zadocneto plakawe i razli~ni kamatni stapki.Sledstveno na ova kako {to kamatnite stapki na plakawe rastat za kreditnite karti~ki pove}e firmi }e bidat `elni da izdavaat kreditni karti~ki i }e gi ohrabruvaat da gi koristat istite.Rasporedot na pobaruva~kata i ponudata ja poka`uvaa koli~inata na finansiski kapital koj potro{uva~ite go baraat po razli~ni kamatni stapki i koli~inata koja firmite za kreditni karti~ki se spremni da go ponudat. mo`eme da zaklu~ime deka prose~nite kamatni stapki za pozajmuvawe so kreditni karti~ki e 15%godi{no.Kako rezultat na nekoi firmi na kreditni karti~ki }e ja namalat kamatnata . Ovaa zna~i deka dokolku kamatnite stapki na kreditnite karti~ki ke opadnat koli~inata na finansiski kapital ponuden na pazarot na kreditni karti~ki }e bide zgolemen.Na pr.dodeka pak koli~inata na poaruva~kata }e se namali na 480 bilioni dolari. Ramnote`a na pazarot na finansiski kapital Na pazarot na finansiski kapital koj e prika`an na slikata 5-4 krivata na ponudata s i krivata na pobaruva~kata d se se~at vo to~kata na ramnote`a e.Ako kamatnata stapka raste potro{uva~ite }e ja namalat koli~inata koja ja pozajmuvaat. Na kamatna stapka od 21 % koli~inata na ponuda na finanski kapital }e se zgolemi na 750 bilioni dolari.Spored zakonot za ponuda pogolema cena ja zgolemuva ponudata.Spored zakonot za pobaruva~ka povisoki stapki za povrat }e ja namalat pobaruva~kata.Ramnote`ata se pojavuva za kamatna stapka od 15%.Kamatnata stapka od 15 % pomno`ena so 800 milioni vo pozajmuvaweto so kreditni karti~ki i }e se dobie deka amerikancite pla}aat okolu 120 bilioni dolari za kamati na nivnite kreditni karti~ki sekoja godina.Vertikalnata ili cenovnata oska na pazarot na finansiski kapital ja poka`uva stapkata na povrat koja vo slu~ajot mo`e da bide izrazena kako kamatna stapka.

Onie koi pobaruvat finansiski kapital gi sakaat parite vedna{ i imaat `elba da gi otpla}aat vo idnina.Za kamatna stapka od 13 procenti koli~inata na finanskiski kapital go pobarale se zgolemil na 700 bilioni dolari.dodeka krivata na ponuda na kapital z ainveticijata B }e se promen i kon desno.Vo ova situacija firmite za kreditni karti~ki }e sogledaaat deka tie se preoptovareni so korisnici koi sakaat so potencijalni korisnici i }e zaklu~at deka imaat {ansa da gi zgolemat kamatnite stapki i drugite provizii.individualci mo`at da pozajmat pari za da nabavat dolgoro~ni poseduvawa kako {to se ku}a ili kola.Na pr.Odlu~uvaj}i se pome|u dve formi na finansiski investicii ponuduva~ite na finansiski kapital }e moraat da gi razgledaat stapkite za vrakawe i rizici koi se vklu~eni so razli~ni opcii.stapka so cel da privle~at pove}e klienti.Ovaa strategija }e ja spu{ti kamatnata stapka nadole po nivoto na ramnote`a.no koli~inata na finanskiski kapital se `elni da ja ponudat e samo 510 bilioni dolari. Promeni vo pobaruva~kata i ponudata na pazarot na finansiski kapital Pobaruva~kata i ponudata na finansiski kapital vklu~uvaat intertemporalna razmena {to vsu{nost zna~i donesuvawe na odluka vo sega{nosta so pogled kon idninata.Ekonomski faktor mo`e da ja promeni ponudata ili pobaruva~kata na finansiski kapital akotoj go menuva balansot koj lu|eto go imaat pogodano pome|u minatoto i sega{nosta.programata za socijalno osiguruvawe koja vladata pra}a proverki do rabotnicite i nivnite familii posle penzioniraweto imaat tendencija da go namali koli~estvoto na finansiski kapital za{teden od stranana rabotnicite.So ova kamatnata stapka }e se soo~i so ekonomski pritisok da ispluva niz nivoto na ramnote`a. Onie koi nudat finansiski kapital se soo~uvaat so dve te{ki odluki:kolku da se za{tedi i kako da se podelat nivnite {tedewa me|u razli~ni formi na finansiski investicii razmisluvaj}i kolku da za{tedat lu|eto moraat da odlu~at {to }e im bide potrebno vo idnina vo slu~aj na o~ekuvani i neo~ekuvani nastani.ili vrakaweto se smaluva toga{ {teda~ite }e gi smenat nivnite fondovi vo investicijata B i krivata na ponudata na finanskiski kapital za investicijata A }e se smeni nazad kon levo . Ako kamatnata stapka e pod ramnote`ata toga{ e pojavuva vi{ok na pobaruva~ka ili nedostasok na finansiski kapital. .Pr.Ako investicijata A stane porizi~na.Firmite pak mo`e da baraat finansiski investicii za da gi iskoristat fondovite da gradat fabrika ili investiraat vo istra`uvawe ili razvoen proekt koj nema da go otpla}aat 5 godini 10 ili pove}e.

Originalnoto uramnote`uvawe e nula se pojavuva za kamatnata stapka ro i koli~inata na finansiski investicii q0.Sprotivno na ova. 2. Nacrtajte dijagram poka`uvaj}i gi ponudata i pobaruva~kata za finansiski kapital koi go pretstavuvaat originalniot prikaz vo koi stranskite invetitori isturaat pari vo ekonomijata na SAD. 3. ako potro{uva~ot i firmata se uvereni vo opa|awe vo idnina . 4. Dali ponudata }e se zgolemi ili namali?Koga entuzijazmot na stranskite investitori }e se namali za investirawe na nivnite pari vo ekonomijata vo SAD.Na primer vo docnite 90tite godini mnogu firmi bea ekstremno uvereni deka invetiraweto vo novite tehnologii }e im se isplati i nivnite barawa za finansiski kapital se promenija na desno. .Zamislete deka ekonimijata na SAD poradi edna pri~ina ili druga stanuva gledana kako pomalku privle~no mesto za stranskite investitori da gi ostavaa nivnite pari.NA slikata 5-5 e poka`ena krivata na pobaruva~kata D i na ponudata S. Dali namalenata doverba vo SAD kako mesto da se investira }e vlijaae na pobaruva~kata ili ponudata. SAD kako globalen zaemoprima~ :proces vo ~etiri ~ekori Vo globalnata ekonomija trilioni dolarski finansiski investicii se dvi`at niz nacionalnite granici sekoja godina. Stranskite invetitori so namaleniot entuzijazam vodat kon novo uramnote`uvawe E1 koj }e se slu~i na povisoka kamatna stapka R1 i na pomala koli~ina Q1.kako ova promena }e vlijae na uramnote`enata cena i koli~inata na finansikite pazari na SAD? 1.Koristej}i go procesot od ~etiri ~ekori za analiza kako promenite vo ponudata i pobaruva~kata vlijaat na rezultatite na uramnote`uvaweto.Prilivot na kapital od stranskite investitori vlijae na ponudata na finansiski kapital na ekonomijata na SAD.Slikata 5-5 ja poka`uva promenata na ponudata od So vo S1.toga{ koli~inata za pobaruva~ka za finansiski kapital }e se promeni kon levo.ponudata na finansiski kapital }e se promeni kon levo.Koga potro{uva~ite i biznismenite imaat pogolema doverba deka tie }e imaat mo`nost da otpla}aat vo idnina koli~inata na pobaruva~ka na finansiski kapital na bilo koja dadena kamatna stapka }e se promeni kon desno.kade ponudata na kapital gi vklu~uva fondovite koi pristigaat od stranskite investitori.Sekoja godina finansiskite investitori od stranski zemji investirale nekolku stotici bilioni dolari godi{no na ekonomijata na SAD pove}e odkolku investitorite na SADinvestirale vo stranstvo.

naftenite kompanii.Vo 2005 tatainvetitorite na SAD sobraa 11 trilioni dolari od stranskite sredtsva no stranskite investitori poseduvaat vkupno 13.rezultatite mo`aat da bidat pomala koli~ina na finansiski investicionen kapital. Vo ovoj pazar na finansiski kapital.Ako stranskite investitori go povle~eja nivnite pari nadvor od ekonomijata od SAD i invetiraa negde na drugo mesto vo svetot. 160 milioni amerikanci poseduvaat kreditni karti~ki. telefonijata. Kako i da e koli~inata na ponudeni dolgovi za kreditni karti~ki }e se namali od Q0 vo Qs. a ponudata ja kreiraat firmite koi izdavaat kreditni karti~ki. Firmite koi koristat kreditni karti~ki. vertikalnata oska ja poka`uva kamatnata stapka koja pretstavuva cena na pazarot na finansiski kapital.dostapen samo po povisoka kamatna stapka. Pobaruva~ite vo pazarot za kreditni karti~ki se doma}instvata. Ograni~eni ceni na pazarot na finansiski kapital:kamatni prava Kako {to e ka`ano pogore. Na ovaa slika ne se prika`ani precizni brojki bidejki istite bi bile hipoteti~ki vo sekoj slu~aj.Vo modernata ekonomija. koja vo drug slu~aj ke preovladuva{e na pazarot.6 trilioni dolari od sredstvata na SAD. Zamislete deka zakonot predviduva ograni~uvawe na cenata koja ja zadr`uva naplatata na kamatnata stapka na kreditnata karti~ka vo kamatnata stapka rc. vklu~uvajki gi bankite.Ekonomijata na SAD do`ivea ogromen priliv na stranski kapital. i nivnite dava~ki iznesuvaat 100 bilioni dolari godi{no. koli~inata na pobaruva~ka od dolovite na kreditni karti~ki }e se zgolemi od originalnata to~ka Q0 vo Qd.Ovoj namalen priliv od stranski finansiski investicii mo`e da nametne maka vrz potro{uva~ite i firmite vo SAD koj se zainteresireni za zemawe na zaemi. koja le`i podolu od kamatnata stapka r0 . lu|eto koi }e sakaat da si nabavat kreditni karti~ki i da pla}aat bilo . Malku e ~udno kako politi~kite pritisoci ponekoga{ proizleguvaat so postavuvawe na limiti odnosno ograni~uvawa na kamatnite stapki ili za nadomestocite so koi mo`at da raspolagaat kompaniite za kreditni karti~ki. Sledstveno na ova. Modelite na ponudata i pobaruva~kata predviduvaat deka za poniska ograni~ena kamatna stapka. prodavnicite odgovaraat na toa deka povisoki kamatni stapki se potrebni za da se pokrijat gubitocite koi se proizlezeni od onie koi pozajmuvaat od svoite kreditni karti~ki i ne go vra}aat polniot iznos navreme. finansiskiot kapital ~esto nevidlivo se dvi`i preku elektronskite transferi pome|u bankite. Vo cenovnoto ograni~uvawe rc. Ograni~enata cena e pretstavena so isprekinatata linija na slikata 5-6. Da go razgledame prikazot na pazarot na kreditni karti~ki na slika 5-6. no go zadr`uva vlijanieto na klu~nite ekonomski vrski.Ovie protoci na Fondovi u{te mo`at da bidat analizirani so istite alatki na pobaruva~kata i ponudata kako kaj stokite i trudot. koli~inata na pobaruva~kata }e ja nadmine onaa na ponudata.Ovoj primer opi{uva edna od makroekonomskite gledi{ta na ekonomijata vo SAD vo 2000godina.

Ne gi uni{tuvajte pokazatelite na ceni Cenite gi ima vo site pazari.Vo pazarno orientirana ekonomija nema vladina agencija koja }e postavi odgovornosti i komunicirawe koi }e rezultiraat od promena na cenata. cenata slu`i kako eden inzvoreden socijalen mehanizam za sobirawe.No ako ne go analizirate pazarot ja isfrluvate cenata kako eden od klu~nite faktori.Mo`ebi zatoa {to aviokompanijata gi poka~ila svoite ceni povremeno za da vide kolku lu|e se spremni da gi platat istite.kakva kamata.vie ne go analizirate pazarot tuku ja isfrluvate cenata kako klu~en factor i baziraj}i se na nea odlu~uvate dali }e letate ili ne. i prenesuvawe na informacii koi se zna~ajni za pazarot.Farmerot saom treba da znae . Vo site ovie pazari.Na pr. na dobra i uslugi. Kako i da e vo mnogu slu~ai ovie gorni granici se mnogu visoki taka {to se mnogu pogolemi od kamatnata stapka na pazarot. }e dojdat vo situacija da se sretnat so kompanii koi nema da bidat `elni d aim gi ispolnat barawata. Mnogu zemji go imaat kamatnoto pravo. Proizveduva~ite naj~esto reagiraat vo promenite na centa bez golema gri`a zo{to tie se pojavuvaat. taa mo`e da fluktuira ponisko od toa nivo rakovodej}i se spored fokusite na pazarot. Ograni~ena cena koja e postavena na relativno visoko nivo e neobvrzuva~ka.Ako planirate da zemete avion za patuvawe do Havai .No farmerot koi proizveduva oves ne treba da gi znae site ovie detail.Ili mo`ebi cenata za zamena na `ito kako p~enka porasnalo i lu|eto odgovaraat na toa so kupuvawe na pove}e oves. ako na kamatnata stapka ne i e ovozmo`eno da raste okolu 30% na godi{no nivo toga{.Zgolemenata cena mo`e da bide poradi zgolemuvawe na pobaruva~kata predizvikano od nekoe novo nau~no istra`uvawe koe prezentira deka jadeweto na oves e osobeno zdravo. so koe se obezbeduva gorna granica na kamatnata stapka so koja kreditorite mo`at da trguvaat.Zamislete ja situacijata kako farmer koj odgleduva oves doznava deka cenata na ovesot porasnuva. na trud. i na pazarot za finansiski kapital. Na primer. kombinirawe.namesto toa sekoj potro{uva~ reagira vo soglasnost so negovite vkusovi i sopstveniot buxet i sekoj traga~ po profit odnosno proizveduva~ reagira na vnimaniata na negoviot o~ekuvan profit. i tuka nema da postojat prakti~ni efekti se dodeka uramnote`enata cena ne se zgolemi dovolno da ja nadmine ograni~enata cena. vrskata pome|u ponudata i pobaruva~kata i potoa slu`at kako ambasadori da ja iska`at taa informacija na kupuva~ite i prodava~ite.Cenata mo`e da bide golema vo zavisnost od inputite kako benzinot ili poradi zgolemenata pobaruva~ka taa nedela. Rezultatot od ova e nedostatok od kreditni karti~ki.Ponekoga{ ovie faktori se prisutni vo isto vreme.no izleguva deka biletot e skap vo toj period koga vie planirate da odite vie vo odnos na cenata }e odlu~ite dali }e patuvate ili ne.

Vizijata na ulogata za fleksibilni ceni im pomaga na pazarite da dostignat ramnote`a i da se povrzat so razli~ni marketi zaedno im pomaga da objasnat zo{to kontroliraweto na cenata mo`e da bide kontraproduktivna.Koga kurirot pristignuval nosej}i lo{i vesti imlusivno e ra|ala reakcija za da se ubie kurirot. 3.promena vo vladinata . Rezime na klu~nite koncepti 1.No kontrolata na cenite ne pravi ni{to za da vlijae na klu~nite sili na ponuda i pobaruva~ka .Promenite vo pobaruva~kata i ponudata }e po~nat da se otkrivaat preku potro{uva~kite i proizveduva~Kite reakcii so odnos na koli~inata koja e pobarana i koli~inata koja e ponudena.U{te polo{a so negovo ubivawe }e se postigne negative efekt {to }e gi predizvika drugite kuriri da odbivaat da nosat vesti vo toj grad ili carstvo lu{uvaj}i gi gra|anite od idni informacii.po~nuva da stanuva te{ko za sekogo-sli~no kako kupuva~ite I prodava~ite reagiraat fleksibilno I soodvetno na promenite koi se slu~uvaat vo ekonomijata.Bez ova informacija.Podocna se stvorilo navika deka kuririte ne se vinovni i odgovorni za vestite {to gi nosat .Tuka edna stara pogovorka ne go ubiva ambasadorot.No so ubivawe na kurirot nema da se otsranat lo{ite vesti.Promena vo bilo koi pazar e prenesena preku ovie multiplikativni konekcii na drugite pazari. Vo pazarot na trudot doma}instvata se na stranata na ponudata na pazarot i firmite se na stranata na pobaruva~kata.ili pobaruva~i na finansiski kapital koga pozajmuvaat ili primaat finansiski investicii.Koli~inata na trud mo`e da bide izmerena na pove}e na~ini kako broj na rabotnici ili broj na rabotni ~asovi. Tri faktori mo`at da ja promenat krivata na pobaruva~ka na trud:promena vo koli~inata na proizvodi koi se proizvedeni vo trudot.doma}instvata i firmite mo`at da bidat i na dvete strani na pazarot:tie se dobavuva~i na finansiski kapital koga {tedat ili pravat finansiski investici. Onie koi baraat kontrola na cenite se ubeduvaat da go ubijat ambasadorot(kurirot)-ili vo najmala raka da ja zadu{at nesakanata poraka koja cenite ja nosat vo vrska so uramnote`uvaweto na cenata i koli~inata.promena vo proizvodstveniot process vo koj e vklu~eni pomalku ili pove}e rabotnici.cenata mo`e da bide izmerena od godi{nata plata ili pla}aweto za eden ~as. Aktivnostite na individualnite proizveduva~i i potro{uva~i i kako reagiraat na preklopuvaweto na cenite i blokiraweto na pazarite na stoka trud i finansiski kapital. 2.onesposobuvaj}i gi nosa~ite na poraki preku koi kontrolata na cenite }e gi li{i site vo ekonomijata da ja doznaat kriti~nata informacija.Zgora na toa. Vo analizite na ponudata i pobaruva~kata na pazarot na trudot.Vo pazarot za finansiski kapital.deka cenata na ovesot e zgolemena i kako rezultat na toa treba da go pro{iri svoeto proizvodstvo.Ovaa ka`uvawe datira od anti~ko vreme koga korilite nosele informacii pome|u odale~eni gradovi i carstvo.

5. Vo analizite na ponuda i pobaruva~kan apaarot na finansiski kapital cenata e stapka na vra}awe ili dobienata kamatna stapka.Dva faktori mo`at da ja promenat krivata na ponuda za trud:kolku im e privle~na rabotata na rabotnicite povrzana so alternativite za pri~ina pove}e odkolku platata i kako vladinata politika ja ograni~uva ili ohrabruva koli~inata na rabotnici koi se tretirani za odredena rabota.Faktorite koi ja promenuvaat pobaruva~kata za kapital vklu~uvaat doverba na firmite i doverba na potro{uva~ite vo idnina -odkoga finansiskite inveticii se primeni vo sega{nosta i obi~no se vra}aat vo idninata.Koli~inata e izmerena preku protokot na parite od onie koi nudat finansiski kapital od onie koi go pobaruvaat istiot. .politika koja vlijae na koli~inata na rabotnici koi firmite se sposobni da gi vrabotat za odredena plata. Dva faktori mo`at da ja promenat ponudata na finansiski kapital kon odredena investicija:sekoe edno ne{to koe gi pravi lu|eto da posakaat da go smenat na nivnata sega{na i idna potro{uva~ka :i koga rizi~nosta od vra}awe na edna investicija se promeniva relativno kon drugi investicii. 4.