P. 1
5 Darilo Knjiga Eliza 1

5 Darilo Knjiga Eliza 1

|Views: 70|Likes:
Published by Eliza Slovenija

More info:

Published by: Eliza Slovenija on Aug 15, 2011
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

08/15/2011

pdf

text

original

ELIZA 1

1/282

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 159.922.7/.8 PODJAVORŠEK, Tinka

ELIZA 1 ; Ankaran : samozal., nov. 2006
ISBN-10 961-245-219-9 ISBN-13 978-961-245-219-3 229600000 IŠČEM ODGOVOR: OD UČITELJEV, STARŠEV, VLADE: KDO JE ODGOVOREN ZA TO, KER OTROK NE IZOBRAŽUJEMO CELOSTNO, AMPAK JIH LE ŠOLAMO? KAKO BOMO REŠILI TA PROBLEM?1

MOJ ODGOVOR NA TO VPRAŠANJE JE V KNJIGI ELIZA 2: ŠOLA, NAJLJUBŠI IN NAJRADOSTNEJŠI KRAJ ZA OTROKE, 2007

1

ELIZA 1

2/282

VSEBINSKO KAZALO 1 UVOD
UVODNE MISLI ELIZI 1 NA POT TRI SIMBOLNE ČLOVEKOVE RAZVOJNE STOPNJE

stran 1-47

2 DOM
ZNAČILNOSTI PRVIH DVEH STOPENJ NAPAČNO MIŠLJENJE V »VZGOJI« NAPAČNA »VZGOJA« KOT PSIHOLOGIJA ZUNANJEGA NADZORA TRETJA STOPNJA POT K SAMOVZGOJI IN SAMOSTOJNOSTI

E
stran 48-

NALOGA DOMA: STARŠI KOT PROŽNI UČITELJI

3 ŠOLA
ZNAČILNOSTI PRVIH DVEH STOPENJ NAPAČNO MIŠLJENJE V ŠOLSTVU ŠOLA LE ŠOLANJE IN NE IZOBRAŽEVANJE

L
stran

TRETJA STOPNJA IZOBRAŽEVANJE KULTIVIRANJE UMSKO-DUŠEVNEGA PROSTORA VSEŽIVLJENJSKO SAMOIZOBRAŽEVANJE IN SAMORAZISKOVANJE IZ NOTRANJE MOTIVACIJE

ELIZA 1

3/282

4 DRUŽBA
ZNAČILNOSTI PRVIH DVEH STOPENJ IŠČEMO SLUŽBO, NE DELO

I
stran

TRETJA STOPNJA

POT K ODGOVORNOSTI POT K SODELOVANJU

IŠČEMO DELO, NE SLUŽBO

5 ZDRAVJE
PRVI DVE STOPNJI PRETEŽNO NEGATIVNI ODNOS DO STAROSTI, STARANJA, BOLEZNI IN SMRTI

Z stran

TRETJA STOPNJA ZDRAVJE - POT DO SREČNE STAROSTI

POT DO NOTRANJE MODROSTI, VESELJA, RADOSTI, PREPROSTOSTI, MIRU IN LASTNE ODGOVORNOSTI ZA ZDRAVJE

ELIZA 1

4/282

6 OKOLJE
ZNAČILNOSTI PRVIH DVEH STOPENJ PREVLADUJE NESPOŠTLJIV ODNOS DO ZEMLJE, DO OKOLJA, DO FIZIČNEGA DELA TRETJA STOPNJA

A
stran

POT K POT K ASERTIVNOSTI SPOŠTOVANJE NARAVE, OKOLJA, SOČLOVEKA URAVNOTEŽANJE FIZIČNEGA IN UMSKEGA DELA PODPORA SONARAVNEMU BIVANJU SREČNI LJUDJE USTVARJAJO ZDRAVE ODNOSE V ZDRAVEM OKOLJU

PODPORA ZEMLJI IN KMETOM

7 VIZIJA SODELOVANJA
stran
VIZIJA, REŠITVE, PREDLOGI

ELIZA 1

5/282

1 UVOD VSEBINSKO KAZALO NEKAJ BESED O AVTORICI. stopnja: Mislim. ETIČNO-MORALNO ČUTEČI ČLOVEK »ELIZA STOPNIČKA« ELIZA 1 6/282 . torej sem Jem. torej sem MISLEČI. torej sem Razmišljam etično. TINKI PODJAVORŠEK PRIPOROČLJIVA LITERATURA SLOVENSKIH AVTORJEV TRI SIMBOLNE ČLOVEKOVE RAZVOJNE STOPNJE KJE SEM JAZ? KJE SMO MI? KJE SE NAHAJAMO KOT DRUŽBA? 1. stopnja: Preživljam se. čutim. torej sem Študiram/učim se. torej sem ČLOVEK DELA IN NAZIVOV –» DELOHOLIK« POSLEDICE OBTIČANJA NA PRVIH DVEH STOPNJAH Zakaj se ne potrudimo na 3. stopnja: Delam. stopnjo? 3. torej sem ČLOVEK PREŽIVETJA – »POTROŠNIK« 2.

ASERTIVNOST ELIZA 1 7/282 .E L ETIKA EMOCIJE LJUBEZEN MAGAM MAGAŠ I INTELEKT Z Z Z A A KCIJA.

tega nekdo ne pove. da sem bila popolnoma jasna. da sem jih lahko podelila z drugimi. da te nekdo dojame. Kako presenečena sem bila nemalokrat. kar lahko dojamemo le v kombinaciji s srcem. kar si doživel in kar ti je postalo kot naloga – kot izziv za soustvarjanje odgovornejše in zato srečnejše družbe. kako biti srečen. Toda prenesti to na papir? Ali lahko približamo drugim z besedami. z njihovim svetom razumevanja. da razmišljajo o njih. da te začuti. Pa nisem bila. Domnevamo. Kot bi se pogovarjali na mojih predavanjih.. kako razumeti sebe in živeti svoje življenje. v preprostem. Razumejo ja. ko se mi je zdelo. kar si razmišljal. ko sem imela predavanja samo v obliki monologov). Potem pa mi je bilo neštetokrat rečeno: »Kako ste mislila?. Tako različne jezike govorimo. pa se tega ne zavedamo.Ali imate kaj več napisanega o tem?«. kako postati nenasilen. pogosto.UVODNE MISLI ELIZI 1 NA POT Knjigo sem si predstavljala kot moj pogovor z vami. vsakdanjem jeziku (tako sem mislila. ali pa to začutiš na sprašujočih obrazih. Nisem vas dojela!. da se drugi ravno tako kot mi zanimajo za iste stvari. ELIZA 1 8/282 . a težje je doživeti. ki so jezik razuma. vse tisto. dokler ti npr. ki so mi bili dani. To so čudoviti trenutki. si izmenjevali naše izkušnje in poglede na mogoče našo največjo življenjsko nalogo (vsak mora odkriti svojo). kot se mi sami vidimo. Vsak izhaja iz sebe. da nas razumejo.. kot razmišljamo mi. da sta lahko sogovornika. a je kljub temu možno. da do drugega narediš korak in mu pripoveduješ o vsem tistem.

kadar je lastni jaz v redu. Red v državi ustvarja mir v svetu. če je lastni jaz v zmedi. da se misli ne da spremeniti. »Poštenje v srcu ustvarja lepoto značaja.. 122: »Še nikoli nisem slišal. Nisem pa tudi še slišal. Prišla sem do spoznanja. Že to. Vzrok reda torej tiči v lastnem jazu. O tem govori ta knjiga. je stara. ali to sprejme ali ne. na njegovo vprašanje:«Kaj je treba storiti. da bi država zašla v nered. da lahko spremenimo način mišljenja. da se nam zdi. str. Da se. da bi spravili državo v red?« v knjigi O praznini. nepreverjena miselnost.Potem sogovornik vsaj spozna košček drugačnega – tvojega sveta in ima na izbiro.« ELIZA 1 9/282 .« (Konfucijanski pregovor) Podoben odgovor je dal modrec kralju. ki pomeni pot k drugačnemu načinu življenja. da bi se dalo državo spraviti v red. Ubranost v družini ustvarja red v državi. Lepota značaja ustvarja ubranost v družini.

sem iskrena tudi do vas. tudi druge spodbujam k lastni odgovornosti. razumem druge. ֠ Ko sem iskrena do sebe. ko sebe cenim. šele takrat jih znam postavljati tudi drugim. drugim ne vsiljujem izdelanih konceptov. nikogar ne poskušam več omejevati. ֠ In to je bil eden izmed razlogov za nastanek te knjige. Knjige z naslovom Eliza 1. ko prevzemam odgovornost zase. ֠ Ko se predajam lastnim sanjarijam. ko cenim mojo svobodo. znam odpustiti drugim. ֠ Ko se zavedam naloge samovzgoje. ELIZA 1 10/282 .VEDNO IZHAJAM IZ SEBE Ko razumem sebe. ko sebi postavljam zdrave meje. cenim druge. in ko se resnično veselim življenja – si želim to veselje deliti z vami. ko odpuščam sebi. se veselim sanj drugih.

KNJIGA JE ŠE POSEBEJ POSVEČENA VSEM OTROKOM IN KMETOM TEGA SVETA ELIZA 1 11/282 .

Delam to. Od marsičesa sem bila odvisna. samovzgoje in samokritike. da kot zvonček spomladi prikuka na dan. Tudi od tiste. V sprejemanju naše drugačnosti. da sem se razumela. se mi zdi. najdemo notranji mir. Postajam vedno bolj resnična. ki se je ne da opredalčkati (kot tudi nikogar drugega ne. ki so se drugim zdele neodpustljive. Ko jo izrazimo. najbolj od knjig. kot tudi jaz ne. ki je namesto nas ne more in ne sme nihče prehoditi. najdemo našo pot.NEKAJ BESED O AVTORICI TINKI PODJAVORŠEK Zanimivo. kar sem in veselim se. v naši enkratnosti. ki smo si vzajemno darilo. kaj naj naredim z vsemi tistimi stvarmi. kar sem si vedno najbolj želela delati. ki samo čaka. ljubeča in ustvarjalna. da sem si znala odpustiti in s tem seveda tudi drugim. ELIZA 1 12/282 . kot da pišem o neki osebi. da imam čudovito priložnost ustvarjati v tako lepi deželi med tako krasnimi ljudmi. ki jo spustiš k sebi v nočeh brez spanja in ti podre komaj izgrajeno samospoštovanje. kako pogosto sem spreminjala koncept »življenjepisa«. ki je vsak trenutek drugačna. kot bi pisala o osebi. ki včasih tudi niso tako krasni. Ta enkratnost je v ustvarjalnosti vsakega človeka. nenehnega učenja. resnicoljubna. prezira vredne. Ko pišem o svojih preteklih izkušnjah. dolgo sem rabila. ki večkrat pokuka na tretjo stopnjo in mogoče želi notranje rasti še naprej). Rada sem v svoji koži. rada sem to. Srečujem veliko sozemljanov. pogumna. Dolgo. Dolgo nisem vedela. ki je ni več. Ker se danes doživljam čisto drugače.

Hvala vam. ֠ PRIPOROČLJIVA LITERATURA SLOVENSKIH AVTORJEV∗3 Nekatera njihova dela sodijo v sam svetovni vrh ustvarjanja. BARTOL Vladimir BLATNIK Stanko DIVJAK ZALOKAR Zdenka DRNOVŠEK Janez FLISAR Evald GEISTER Iztok GODINA Vesna GOSTEČNIK Christian GRABAR Andrej GUSTINČIČ Jurij IHAN Alojz IRŠIČ Marko KLEVIŠAR Metka KOJC Martin KOMAT Anton Alamut Vzgoja je.. ki je samo ena izmed več milijard poti. da jo lahko podelim z vami.V tej knjigi vam predstavljam mojo pot. Ni znanost Misli o življenju in zavedanju Čarovnikov vajenec Relacijska družinska terapija Človek Učbenik življenja Zaton Prometejeve dobe Nespametni bodo žejni ELIZA 1 13/282 .

Ana RAMOVŠ Jože RAVNJAK Vili Tako široko srce Sto naravnih zdravil za dušo in telo ROZMAN Sanja Zaljubljeni v sanje Prebuditev v srcu Pot samouresničevanja RUGELJ Janez SVETINA Janez∗1 Znamenja časov in šola Slovenci in prihodnost Slovenska šola za tretje tisočletje Učbenik stabilnega življenja Od čustvene inteligence do modrosti srca Zabloda stoletja ŠKOBERNE Primož. Šola čustvene inteligence∗2 ŠKODLAR Čoro TRKOVNIK Milenka ELIZA 1 14/282 . FLAJS T.KOŠIR Manca KRIŽNAR Tomo LAMOVEC Tanja LISAC Robert Kako misliti drugačnost Korak v neznano -pot pogumnih Vulkan Tri rdeče niti MEDVED Joša PETROVIČ Nikola PLUT PODVRŠIČ Milena POGAČNIK Marko.

Damir Orehovec. ne znamo ceniti ne naše zemlje.TRSTENJAK Anton Ekološka psihologija Misli o slovenskem človeku Človek. Brane in Vesna Krapež. končno in neskončno bitje Planet strahu Razvajenost. ne naših ljudi. So pa to ljudje. rak sodobne družbe ŽELEZNIKAR Zoran ŽORŽ Bogdan ∗1 Ta tri dela Janeza Svetine so zame pravi zaklad idej. ker Slovenci sebe ne cenimo dovolj. Nina Leskovar. ker so v naši bližini in imajo znanja. Suzana Rebolj. ELIZA 1 15/282 . ki jih lahko »pocukamo« za rokav. Renata Bokan. ∗2 Avtorji so učitelji Šole čustvene inteligence (Rožana Grdina. vizij. Zakaj? Zato. spodbud za vse Slovence in bi jih naj prebrali vsi. Leo Ivandič. Boštjan Trtnik) ∗3 Omenjam le knjige. ֠ Pri navajani literaturi sem se namenoma odločila le za seznam slovenskih samostojno razmišljajočih mislecev in gigantov. S tem želim opozoriti na našo zelo razširjeno naravnanost. ki ne zna ceniti naših ustvarjalcev. ki jih v naši družbi najbolj potrebujemo. Barbara Novak Škarja. oziroma osvetljujejo še na drugačen način nekatere dele te celostne sestavljanke. ki imajo radi našo deželo in bi radi še bolj razumeli naše ljudi. čeprav se tudi sama napajam iz tujih logov. ki obravnavajo podobno tematiko kot Eliza 1.

da bi začeli čistiti v sebi BISER.) in ne poskrbimo. da gre pravzaprav za obtičanje v določeni situaciji. sem občutila. na našo nesrečnost. tabela 2. ki ga vsak nosi v sebi. s katerimi poskušam z besedami opisati načine našega življenja. tabela 4. stopnička. da je v nas ravno toliko svetlobe. a leži pod različno debelimi plastmi prahu. ֠ Ko sem poskušala na predavanjih obrazložiti moj pogled na človekove stiske. ugotovimo. a sedaj nekoristnih oblog. razumem jaz.TRI SIMBOLNE ČLOVEKOVE RAZVOJNE STOPNJE KJE SEM JAZ? KJE SMO MI? KJE SE NAHAJAMO KOT DRUŽBA? Kaj pomenijo te besede – stopnje? In to tri (tabela 1. predalčkanja niso več možna. Ko smo ga začeli čistiti. lestev. stanje.. tabela 6). Sam od sebe se biserček ne očisti. Vsak sije enkratno in neposnemljivo. Naslonila sem se na simbolno uporabo stopenj (lahko bi bilo tudi kaj drugega. bolezni. Ko biserček začne sijati. torej slepo ponavljamo naučene vzorce (od doma. To so zame samo simbolno uporabljene besede. obdobje. Dokler živimo »predvidljivo«. kolikor smo se potrudili za odstranjevanje starih. nereševanje problemov. ki je nam v določenem življenjskem obdobju podobna. se še lahko »predalčkamo«. tako kot jih doživljam. značilELIZA 1 16/282 . šole.

stopnjo«. ne na moj. ker je z besedami izredno težko ujeti ves razpon dogajanj in prepletanj doživetij. ki se odvija v vsakem človeku. ELIZA 1 17/282 . je podobno.in je to nemogoče zajeti v čudežno enkratno pravljico besed. da jo samokritično preberete. Vsak bi po svoji izkušnji opisal občutke po svoje – nekaterim celo dobro ne bi bilo. Ostali koraki (stopničke) bodo sledili sami. da jo odložite in si ustvarite svoje mnenje. pisanih podob. Le. na svoj način in v svojem ritmu pomaknemo naprej. kar lahko sledi na tretji stopnji in kasneje. da je možno tudi drugače. In to na vaš način. vam bo vsebina mogoče dala ponovno spodbudo. Kajti knjiga je le povabilo. ali pa nam ni všeč. Zdi se mi. ki je po svoje enkratna . Vse tisto.nost…) Poudarjam simbolna. kot bi drugim govorili o lastnostih svojega dobrega grozdja. čustvenih barv. da se skupaj. da ste prevečkrat samo na prvih dveh stopnjah. jim vsiljujemo svoja in ne dovolimo. ob pravem času. Namen te knjige pa je ravno v tem. ki se porajajo v vsaki osebnosti. da se da tudi drugače. če se bojimo. občutij. da je mogoče le v grobih obrisih podati nekaj skupnih lastnosti nas vseh. v vašem ritmu. da bodo drugi podvomili v naša prepričanja. jim ga pa ne bi dali pokusiti. ki se nahajamo na prvih dveh stopnjah. če bi imeli drugačna mnenja. In če ugotovite. »na 3. a vsak po svoje.

se počutim sebi zvesto.֠ Vsako od teh stopenj najbrž vsi poznamo. In takrat me najbolj zadovoljujejo vsebine. ali se poskušamo pomakniti do tretje. ki je vsaj zame pomenila največjo prelomnico v življenju. ELIZA 1 18/282 . In samo kadar sem na tretji stopnički. da sem takrat resnična. ali na kakšni stopnji obtičimo. sem zadovoljna. razlika je najbrž le v tem. Sama sebi rečem. ki jih uresničuje Eliza projekt radostne šole.

(delo 2. torej Družbeno nesprejemljive odvisnosti Družbeno sprejemljive odvisnosti stopnja sem∗2-»POTROŠNIK« Zunanja mot. ko so se začeli množiti tehnični pripomočki. 3. ni bilo možnosti. Na šolanje marsikdo niti pomislil ni. torej sem ČLOVEK PREŽIVETJA. ki smo ga doma kupili. učimo se zaradi znanja) TABELA 1 stopnja ČLOVEK »PLANINC/PLANINKA« Veliko nas je odraščalo v družinah.1. učenje za ocene) stopnja »DELOHOLIK« Mislim. torej sem zaradi plače. Preživljam se. televizorji. torej sem Jem. torej sem Not. ČUTEČI (delo nas veseli. Delam. ELIZA 1 19/282 . avtomobili. V ospredju vsega je bil nenehen boj. MISLEČI.»POTROŠNIK« TABELA 1 1. mot. ki jim je bila glavna življenjska naloga PREŽIVETJE. boj za vsakodnevni kruh. čutim. za skromno plačo. Kakšno veselje (kratkotrajno seveda). stopnja: Preživljam se. preden smo imeli ∗2 Podrobno te stopnje na njegov način opisuje Nikola Petrovič v knjigi:Tri rdeče niti.

če si šolan (tudi če potem nič ne znaš). ki se simbolno imenuje »preživljam se. ne za pogovor. da se ne da nič spremeniti. kakršni smo. Televizor pri 15 -ih. Zdi se nam. Ker nekaj veljaš le. ko odvisnik dela le še za pijačo. odvisnost od odnosov). ali pa že s službo (živijo pa še doma). Večina otrok se s temi »rečmi« danes že rodi in jim je to tako samoumevno kot jutranje risanke po televiziji in večerno kramljanje z ljudmi z drugih celin. vse nas že jezi. tudi mi sami smo. Posnemamo in tekmujemo z ostalimi. Za otroke. ne za odnose. Saj vendar vsi tako delajo in živijo. stopnji (tabela 1). Na tej stopnji se ves svet vrti okrog naših problemov. anoreksija. jem.. torej sem« obtiči največ ljudi za katere so značilne družbeno nesprejemljive in sprejemljive odvisnosti (odvisnost od drog. alkohola . Imamo cel kup problemov. ČASA NI. a so za vse to krivi drugi. nikoli nista bila na morju. Na 1. Počutimo se kot ŽRTVE. Očetje se po opravljenem službovanju zvalijo na kavč pred že prižgani televizor. za branje nezahtevnega tiska.ih. bulimija. Moja starša nikoli nista imela dopusta. matere pa poleg službe še poskrbijo za izžeto družino.stanje. po internetu seveda. torej sem. okolja. nikoli si nista kupila avta. žrtve sistema. šole. staršev. prvi prenosni telefon po 40-tem. prvi avto pri 27-ih. preobremenjene s šolo. Imamo pa vedno dovolj časa za gledanje televizije.kopalnico. torej bo tako že pravilno. prehranjevalne odvisnosti. mora tudi naš otrok ELIZA 1 20/282 . kopalnica pri 20. Mama še danes nima izpita (seveda tudi avta ne). Za aktivno vlogo v družbi se ne zanimamo.

ki je v nečem boljši od nas. ki se trudijo. vedno bolj izgubljamo stik s sabo. kar delajo vsi.npr. K tej tekmovalni naravnanosti sodi odnos ZMAGAM – ZGUBIŠ. delamo. Rezultat je izčrpanost od nenehnega iskanja POTRDITEV IZVEN SEBE. Posnemamo. radi bi jih premagali. tako da ja nismo nikoli zadovoljni. Najbolje je. Tekmujemo drug z drugim. Vsi živimo v istem kalupu. In če bo potem dobil še varno službo. Nasedli smo igram PRIMERJANJA z drugimi. Pa tudi nikogar ne poznamo. če bi potem še študiral. da mu potem ne bo treba nič delati (tako mi je dobesedno rekel že marsikateri starš). smo mu kot starši pridelali nebesa na zemlji. sami nič boljši od nas. ELIZA 1 21/282 . Primerjanje vodi v nenehno iskanje NAPAK pri drugih. In krasno bi bilo. med sabo ne sodelujemo. v gimnazijo. vedno bolj smo nezadovoljni in polni SAMOPOMILOVANJA. da bo pomemben (s tem mislimo sebe. iz čisto preprostega razloga. Vedno se najde kdo. da bi se mi čutili boljše. Problemov in stisk ne rešujemo. da kar obsedimo na kavču. prižgemo televizor in se potolažimo s pivičkom. kar pomeni nenehno tekmovalnost z drugimi. ki bi jih znal. Še tisti posamezniki. ker jih ne znamo. kako se bomo postavljali z otrokovimi uspehi). so za nas pravi čudaki. nekdo mora biti poraženec. v vsakem vidimo tekmeca. (komu pa še danes lahko zaupaš) navadili smo se na TEKMOVALNOST (že v šoli nas DRESIRAJO v tej smeri).

2. torej sem«. torej sem Študiram/učim se. je potrebna neke vrste DISCIPLINA. TRUD. stopnja: Delam. VZTRAJNOST. stopnja SAMOSPREJEMANJE USTVARJALN ugajamo sebi. PRILAGAJANJE. torej sem ČLOVEK DELA IN NAZIVOV »DELOHOLIK« TABELA 2 0 OBDOBJE PRILAGAJANJA (udomačevanja. In če na tej stopnički obtičimo. stopnja SAMOPOMEMBNO ST PRIMERJA NJE 3. ki se imenuje »delam. stopnja SAMOPOMILOVANJE posnemanje interpretacije 2. jih veliko ELIZA 1 22/282 . učenja vedenjskih vzorcev) otroške vcepitve ugajanje drugim/ samozavračanje/ domneve/ vloga ŽRTVE 1. OST TABELA 2 AKTER se prejemamo Da pridemo na drugo stopnjo.

Danes imamo pri nas pravo gonjo za papirji s fakultetnim ali univerzitetnim žigom. ki so ga vsi tolerirali. pridobivanja nazivov. Kar mrgoli mladih magistrov. ker je bil menda dober učitelj. Na neki srednji šoli je celo kadilnica za sicer zelo dobre učitelje. Še hujši primer je tvorila preventivna izobraževalna skupina. ki se mi zdijo za praktično življenje skorajda neuporabne (praktična so zame znanja. Med pavzo so udeleženci (kakšna tretjina udeležencev iz različnih držav) preventive proti alkoholu privlekli cel zaboj vina in se ga nalili. ki mi omogočajo konkretno uporabo naučenega. Če nam je cilj le diploma. Odvisnike od dela celo čislamo. alkoholičarko. Spremenilo se ni nič. smo šli le skozi proces šolanja. Na moje pritožbe se niso resno ozirali. ki je menda kljub nenehni pijanosti dobro vzgajala. Vzgojiteljico. doktorjev znanosti in to celo na smereh. če kljub temu hodi v službo). ampak. dokler se nisem spremenila jaz. so šele po hudih incidentih poslali na zdravljenje. ki sta na dvorišču neke šole kadili (menda celo travo). da bi dobili diplomo. alkoholika. Poznam učitelja. Prostor. ni nam bilo pomembno. pa je bil vedno zakajen kot kakšen bar. so se (upravičeno) zgražali nad dvojno moralo šole. ELIZA 1 23/282 . ko pa sem tam imela preventivna predavanja za dijake. mogoče celo samozaposlitev).postane družbeno sprejemljivih odvisnikov (odvisnik od alkohola je družbeno sprejemljiv. Še bolj ironičen primer pa se mi je zdelo moje izobraževanje za preventivno delo v tujini. v kateri sta bili celo dve osebi. kjer smo lahko jedli. da bi se res kaj naučili.

ELIZA 1 24/282 .Cilj vseživljenjskega učenja ni učenje za diplome (čeprav jo lahko dobimo). ki želijo VSE najboljše za otroka. Koliko nesrečnih otrok srečujem. Večina bo odobravala starše. V primeru brezposelnosti (tabela 3). da bi delali npr. ali v okviru lastne firme). Že to je veliko. Vse preveč je študija le zaradi družbenega ugleda. da bi morale imeti vse diplome oznako. samostojno (kot samostojni podjetniki. 50 leti niso vedeli niti največji znanstveniki. Zaradi vseh teh ZUNANJIH dosežkov lahko postanemo izrazito samozagledani in ponosni nase. ker obvladamo stvari. starši pa so jim omogočili vse. ki je vstopnica za tisto opevano lagodno življenje in krilatico-»potem mu pa ne bo treba nič delati«. torej tudi najboljšo šolo. pa iščemo službo v okviru naše formalne diplome. ֠ To je tudi stopnja SAMOPOMEMBNOSTI (tabela 2). saj toliko vemo. potem je bilo to zgrešeno. Prepametni smo. pred 100. lahko pozabimo. pritiska staršev. Če karkoli. kar se učimo. da bi cel svet moral klečati pred našimi nogami. pričakujemo in iščemo »varno službo«. poklicno izobrazbo. do znanja. Potem je to šolanje prazno učenje in ne izobraževanje. za katere npr. da so veljavne le 2 leti. ker si večina niti ne predstavlja. da se naš EGO kar napihuje. ki si želijo npr. če ne uporabimo tega v praksi. cilj je veselje do znanja. zato morajo v gimnazijo. Se strinjam. Stanko Blatnik pravi. To pa vodi k družbeno sprejemljivemu nasilju. ki ga bomo lahko uporabili v praksi.

Hitler. ki so veljali za marsikoga kot heroji. stopnja 3. ki se jim je zdelo. Napoleon. brez srčne kulture. Naštela sem le nekatere. točke in ne znanje). ko se učimo iz notranje motivacije. Torej formalno zaključeni programi in ne uporabno znanje. dr. toda ljudje brez spoštljivega odnosa do drugih. Džingiskan.4. so povzročili največ zla na svetu. Sadan Husein (voditelji napadalnih vojn. stopnja Notranja motivacija Izobraževalni sistem ustvarja pogoje za celostno. stopnja Šolanje za poklice Zunanja motivacija Izobraževalni sistem ustvarja brezposelnost. TABELA 3 ֠ (Pre)pametni ljudje (brez notranjega kultiviranega etičnopsihološkega prostora). V preteklosti Aleksander Veliki.2002 ELIZA 1 25/282 . ki so bili celo genialni. 30. za življenje ∗1 Jaz uporabljam besedo šolski sistem. so pa z vidika današnjega zavedanja zločinci). vse ostalo je proces šolanja (kjer so pomembne ocene. 3 Glej članek z istim naslovom. ljudje z druge stopnje. Ne preprosti ljudje. Hanibal. Da.∗3∗1 2. Sami pametnjakoviči. PN. Stanko Blatnik. Julij Cezar. notranje motivirano učenje za delo. pa Stalin.TABELA 3 1. Izobraževalni sistem imamo le takrat. da vse vedo. Mussolini.

 BOLJE JE ŽIVETI V NEVEDNOSTI. Kdor se ima za (pre)pametnega. če jo uporabljamo destruktivno. da premalo uporabljamo možganske kapacitete (levo možgansko polovico le od 5 – 10 %). V tej smeri deluje v sodobnem času Georg Bush. V znanosti imamo neverjetna odkritja ljudi. je običajno ošaben in prevzeten. Celo škodi nam in drugim. da bi podvomili.  ELIZA 1 26/282 . vsa svarila naših zanemarjenih. ki brezčutno posegajo v okolje in to imenujejo napredek. da bi iskali kakšne rešitve. Verjamemo trditvam. KOT IMETI NAPAČNE ODGOVORE. za dosego katerih mu ni odveč nobena žrtev.brez etičnih zavor. Napačni odgovori nas zavajajo in poneumljajo. ki nam onemogoča. živimo v nevednosti. Poln samega sebe in fanatičnih ciljev. da vse vemo. Le uravnotežena uporaba vseh treh delov prinaša stik z našo pravo modrostjo. ֠ Imamo veliko pametnih gospodarstvenikov. Nič nam ne koristi vsa pamet. bi ga pri vsem tem ogromnem znanju že zdavnaj morali rešiti. ki jo ima vsak. ki svoja znanja prodajajo v dobičkonosne namene. dejansko pa skoraj nič ne uporabljamo desno možgansko polovico in limbični sistem. Ukvarjamo se le z levo polovico in zato preslišimo vsa sporočila. limbičnega sistema in nerazumevanja vseh potlačenih vsebin v podzavesti). neuporabljenih kapacitet (desne možganske polovice. Če mislimo. Če bi znanost in znanje lahko rešila svet.

diplome. Brez izražanja čustev je naše življenje kot juha brez soli. kariera. Značilnost druge stopnje je pomanjkanje ČASA (tabela 4). Za odnose ni časa. In vendar ni dobrih odnosov brez reševanja problemov. domov.Če uporabljamo le razum. da bo boljše. kar se nam zdi neprijetno in živimo v nenehnem upanju. običajno potlačimo vse. Ker si ga ne vzamemo. ko bomo šli v »penzijo«. ko bomo imeli večje stanovanje. vsepovsod so pomembni rezultati. naša čustva sčasoma otopijo in z njimi vred zaspi tudi naša originalnost. ko bodo otroci končali šolo. Drvimo v službo. ko bomo magistrirali. ELIZA 1 27/282 . Če ne prej. Za reševanje problemov vedno rabimo čas. pa potem.

Vsaj navzven zgleda tako.֠ Ker ne rešujemo problemov. ki izžarevajo toplino in notranje zadovoljstvo. ki pobarvajo naše obraze in telesa z najrazličnejšimi odtenki. V resnici pa se spreminjamo notranje in zunanje. kar vodi v slabe odnose. spremenimo pa nič. Ker so prave rožice. ki nas kar zamikajo. Eni izžarevajo sivino jeseni. tretji vlažnost novembrske megle. drugi škripanje zmrznjenega snega. da bi se jih dotaknili. To pa ne pride samo od sebe. ki so kot prvi zvončki. le da tega nočemo opaziti. se nam napetosti samo stopnjujejo. ne spoštujemo se. le malo jih prinaša v svoja okolja pomladne barve. ELIZA 1 28/282 . Vsa nesoglasja. nismo več srečni. ima svoje nevidne čopiče. vsa sovraštva. vse kar nas tare. nočemo si priznati. Sovražimo službo. mogoče še kakšnega sodelavca.

da so vse to igre. stopnja načrtovanje SAMOPOMEMBprihodnosti NOST T E V življenje v sedanjosti SAMOSPOŠTOVANJE A K T E R B I T I ČAS ZA SAMOVZGOJO 3. Postali smo samopomembni (tabela 4).TABELA 4 NAČIN ŽIVLJENJA oklepanje preteklosti SAMOPOMILOVANJE Ž R I M E T I ČASA NI 1. Vemo. stopnja 2. v družbi imamo ugled. a se jih kljub temu gre- ELIZA 1 29/282 . stopnja (doživljanje tega trenutka) TABELA 4 Če obtičimo na drugi stopnji. ne prevzemamo odgovornosti za svoje življenje.

Da ni v bližini igrišč. Saj že ELIZA 1 30/282 . Je pa zato enostavno – za nas. poslušne. Končno te bodo opazili. pločnikov – ah. kar pogosto pomeni sredi betona. za ocene in točke učeče se robotke.mo. ker nam to prinaša udobje in izpolnitve sanj. Tudi življenjski stil je temu primeren. končno bomo drugim dokazali. kaj vse zmoremo. Kako hitro se učijo teh stvari naši inteligentni otroci! Tudi oni že kot otroci nimajo časa za ničesar drugega kot za življenjski stil nas odraslih. kaj so njihovi popoldanski hobiji. da brez prehudih posledic zapuščajo legalne pralnice možganov. Nekaj časa se upirajo. Izberemo si stanovanja v bližini trgovin. vrtcev. kolesarskih stez. Kraj za otroke ima kolesarske steze Otroci ob nezavedajočih starših tudi sami počasi prevzemajo njihove kalupe. kjer jih še dokončno zdresirajo v ubogljive. šol. prilagodljive. le redkim uspe. športnih možnosti. to je vendar iluzija. Vse je blizu. Kaj je njihov odgovor na vprašanje.

če oni tega nočejo. Če dodam še obvezni mobi. računalnik. Vas moti? Poznam še hujše izraze. Se hecam. na mizi knjiga. Odvisniki so me naučili. za stripe ni časa. se moraš skoz »drkati« (njihov izraz). ker delam veliko z mladimi. Otroci mi danes včasih delujejo kot marsovci. mi včasih delujejo otroci kot marsovci (na glavi slušalke. Če hočeš biti najboljši in to moraš biti. ko bi se lahko nehali ukvarjati samo sami s sabo na ravni preživetja in dela. da nas prisilijo v preklop in spremembo? Ko pogledamo nazaj si včasih rečemo. ki so res kaj spremenili. večina niti ne pomisli (za to si moraš vzeti čas in za to moraš misliti s svojo glavo). Tisti. Opazujem starejšega ELIZA 1 31/282 .veste. ko so že čisto zavozili življenje. Televizor. »pa saj to nismo bili mi«. tako je. Ali je treba res doživeti določene skrajnosti (običajno neprijetne). kaj bom napisala. pod knjigo stripi). so to šele takrat. da bi stvari lahko bile drugačne in da pride čas. ko so bili na dnu. Pri vseh teh dirkah in gonji za zunanje rezultate. da jim ne morem pomagati. Zelo spodbudno. levo in desno ekrani.

pa mu ne dovolijo lastne odgovornosti. Želijo.človeka. lastne izkušnje. ki so ga učili sreče. ki so ga zdravniki že odpisali. za zidovi varnih služb pa njegovih potreb ne jemljejo več resno. da bo prevetril vse stare vzorce. kako stalno preganjajo drugače misleče. da bi si takšna vprašanja sploh resno zastavili? Ko se začnemo to spraševati. ne dovolijo mu lastnega odločanja. Rak na črevesju. ki bi nam pomagali razumeti vzroke. nemiri. ֠ Ko se to zgodi. (ponekod jih imenujejo celo teroriste). ki ga uživa. potem pa gleda. da bo podvomil v vse »modrosti« ljudi. pa za svoje zdravje ni naredil ničesar. sami pa nikoli niso bili srečni. le da mora za to plačati. Podvomil bo v vse tisto. Govorijo mu o demokraciji. ki se je odločil. ki je samo še kot senca v tem življenju. ko nas začnejo črvičiti dvomi. ko zahrepenimo po dobrih odnosih z drugimi. da drugi poskrbijo za njegove potrebe. ki so ga učili ljubezni. ki je dosegljiva vsakomur. kadar le more. on pa mi ponuja pršut in vino. kar večina družbe najbolj rabi – zakaj mu ljudje govorijo o svobodi. takrat se v nas začnejo notranji boji. ki nam ne prinašajo dobrih odnosov. Zakaj si izbiramo tako samouničevalni način življenja? Zakaj ne prevzemamo odgovornosti za naša dragocena življenja? Zakaj ne prepoznamo naše vloge žrtve? Ali si sploh vzamemo kdaj čas. ki so ga učili zdravja. pa mu niso nikoli govorili o zdravju. pa mu istočasno nadeli okove. ELIZA 1 32/282 . ko začnemo iskati odgovore. si začnemo utirati pot na tretjo stopnjo.

da je lahko akter. ko se zave svoje soodgovornosti. ker nisem imela čevljev. ker je večina hrane v trgovinah polna strupov za njegovo telo. Govorijo mu. Ugotovi. potem pa dovoljujejo nedopustne emisije bližnje tovarne v potok. Nikogar ne briga. vsepovsod pa ležijo smeti. da ni več žrtev (v naši družbi bi naj vsak odrasli človek odložil to vlogo). ker se o določenih stvareh v demokraciji ne govori. da skrbijo za okolje.kako ne objavljajo njegovih člankov. ֠ Ko človeku ni več vseeno za vse simptome.  ELIZA 1 33/282 . da lahko kaj spremeni.  Jokala sem. Potem pa sem srečala človeka. ki ni imel nog. Govorijo mu o skrbi za njegovo zdravje. takrat se začenjajo premiki na tretjo stopnjo. ki so posledica obtičanja na prvih dveh stopnjah.

POSLEDICE OBTIČANJA NA PRVIH DVEH STOPNJAH PRIMERJANJE. TEKMOVANJE Z DRUGIMI (PRE)POGOSTO NEZADOVOLJSTVO ISKANJE ZUNANJIH REŠITEV. Zadovoljni in umirjeni smo lahko šele.SIMPTOMOV SLABI MEDOSEBNI ODNOSI DRUŽBENO (NE)SPREJEMLJIVE BOLEZNI. Stalno je nekdo pametnejši.vsepovsod. Stalno se počutimo od nekoga ogroženi . ZUNANJIH KOMPENZACIJ NERAZUMEVANJE SPOROČIL . ko se ne primerjamo z nikomer več. srečnejši. ko smo zvesti sebi (značilnost tretje stopnje). ZDRAVJE NEREŠEVANJE in neprepoznavanje PROBLEMOV. PREDVIDEVANJA Če obtičimo na prvih dveh stopnjah ostanemo okuženi z bacilom primerjanja z drugimi. VIZIJE DOMNEVE. nikoli nismo zadovoljni sami s sabo. STISK POMANJKANJE SMISLA. bogatejši. ODVISNOSTI NEUSTVARJALNOST SLEPO POSNEMANJE. SLEPA POSLUŠNOST NEODGOVORNOST ZA LASTNO ŽIVLJENJE. Nenehno se primerjamo. ֠ ELIZA 1 34/282 . ker ne zaupamo sebi.

pa dobimo (neformalne) učitelje. se tudi zapremo učenju. ki ne mara smeha.Ljudje. nesprejemanju drugačnosti. ki obvladajo stvari. ki se mu samo stalno mudi. ozki in navezani na svet iluzij. veselja. Ker je pač to bolj udobno in ker nam občutek znanega daje občutek (lažne) varnosti. ki je naklonjena nespreminjanju. da je z nami nekaj hudo narobe. ki ima vse lastnosti.mir pred vsem tistim. da obvlada vse. ki domneva. ponavadi odklanjajo tudi reševanje problemov in ponavadi se odločajo. Učitelj. kar bi nas utegnilo vznemiriti. Čeprav poskušamo ubežati spremembam in učenju. ki jim celo on ni več kos. nato pa kot diplomo odložiš. je nenehno nekaj novega in če nimamo radi nenehnega valovanja s temi spremembami. In pripadnosti družbi. Za vsakega je poskrbljeno. dobi živahno hčerko. česar se lahko naučiš v parih letih. Življenje je nenehno spreminjanje. ki jih ona pri svojem možu ne sprejema. dobi izziv računalniških hekerjev. ki v sebi še vedno goji rasizem. ki nas sčasoma sprazni in posrka v svet rutinskih opravil. kar starša spravlja v blaznost. dobi učitelja v otroku. Starš. ki se rad prav zatopljeno ukvarja s svojim svetom. da od nje zahteva pobiranje čikov za nje- ELIZA 1 35/282 . po strokovni plati seveda. Mati. Življenje ni nekaj. da smo zaspali. Ambiciozna intelektualka. v svet bojevanja in poskušanja ohraniti mir . da ne bodo nič spremenili. da smo življenje zaprli pred vrata. Postanemo togi. dobi kot sodelavko tujko. nam zašepetati. ki odklanjajo nova učenja. kjer se vedno tišje in tišje oglaša in se naposled umakne kot jutranja meglica. ki jo zdaleč prekaša v odnosu do ljudi in se nad njo znaša tako. kar se od njega pričakuje.

ki ga ne bi poznala s prvih dveh stopenj. ֠ Naredila sem izkušnjo. ko sem ugotovila. Vsi imamo stalno okrog sebe zelo pomembne učitelje. Njeni starši se ji kot prisilni taboriščni delavci ne bi mogli postaviti tako po robu. primerjam se in tekmujem z drugimi. odgovoren. Zanimajo se za ELIZA 1 36/282 . doživi živčni zlom. da si vsak želi to. ֠ Kadar obtičim na prvih dveh stopnjah. kot se ji je ta ženska. srečen. sama s sabo nisem zadovoljna. da si ogromno odraslih ljudi NE ŽELI učiti reševanja problemov. Delujem sebično. ki so z njenim dejanjem dobili zgled. kar si jaz. ko se zavem. Tega se v spontanih afektih ne zavedam. da se jih ogromno ustavi na nadaljnji poti. Ne verjamete? Dolgo sem tudi jaz mislila. da še isto leto odide na ministrski položaj v Berlin. ker se nam zdi. Če si ta »jugovička« upa (takrat smo imeli Slovenci še jugoslovanski potni list). Najbrž ni nobenega čustva. Ne želijo si biti srečni.nimi učenci. So se ji pa kmalu po njenem odhodu začeli upirati tudi njeni podrejeni. da niti ne pomislijo. si bomo tudi mi. To je »razumevanje prvih dveh stopenj«. Ko ji ta tujka da odpoved in to sredi šolskega leta. da si vsak želi biti vesel. da »veljajo« nekaj le formalni učitelji. ki jih ne jemljemo resno. da je možno še kaj drugega. da sem v starem vzorcu. imam pa vedno krajši odzivni čas. »arijci«. reagiram na izjave drugih. egoistično. ki nas prikrajša za učenje za življenje. stisk. Ji pa odpor te ženske da takšen zagon. Zelo me je presenetilo in užalostilo. ne želi se učiti osnov dobre komunikacije.

Stari vzorci nam dajo občutek varnosti (tabela 5).Svoboda pomeni odgovornost. celo polni so idej. kar je za nas lagodno. Toda ničesar ne spremenijo.moje delavnice. Zakaj? Zakaj se ne potrudimo na 3. In če nič ne spremeniš (se osvobodiš. Če je še tako mukotrpno v starem načinu življenja. stopnjo? 1. predavanja. v vlogi ŽRTVE. kar nam daje občutek domačnosti.Veliko laže je živeti neodgovorno. seminarje. ELIZA 1 37/282 . lahko še naprej živiš v starih vzorcih. 3. Drugi so krivi za naš položaj. je to vendarle nekaj. 2. nenaporno. ali skoraj ničesar. Vedno lahko prelagamo krivdo (za vse) na druge. ki se mu ne moremo odreči. Diši po domu. s čimer marsikaj tvegaš).

zato si je ne upamo izbrati. ne čutijo več teh sporočil. Več pozornosti pomeni 2. njihove moči. Podzavestno nas je ELIZA 1 38/282 .TABELA 5 Iskanje občutka varnosti v znanih situacijah. Kot neke vrste identifikacija . ker nam poznani občutek nudi varnost. ki je posledica potlačevanja. Želimo biti akter naše osebne zgodbe. če bi vzorec opustili. Če tega ne bi bilo. Tako izbiramo trpljenje. ki bi nastopila (tako mislimo). več moči. Hočemo živeti naše življenje. 3. hočemo biti res- stopnja nični. Vsiljevanje vzorcev drugim pomeni krastopnja jo njihove energije. se čutimo. Odrasli pa zaradi otopelosti. TABELA 5 Strah nas je notranje praznine. stopnja Na energetski ravni je pozornost oblika energije. kaj bi ostalo od nas? Če nismo nič delali na sebi. Vsi hočejo našo pozornost (starši.to smo mi. Sreče ne poznamo. nas je strah nas samih in naše notranje praznine. Stari vzorec nam daje (lažni) občutek notranje polnosti. 1. ki pomeni določeno moč. ko se nekonstruktivno prepiramo. smo živi. učitelji). Otroci se ob takšnih ljudeh počutijo razdražljive ali pa otopele.

ELIZA 1 39/282 . kot nas tudi preveč (samo formalnega) znanja omejuje in celo ovira. kar smo sami hoteli ohraniti. stopnjo se ne premaknemo. Vsa znanja. 4. Dokler nam je ljubše udobje kot resnica. da bi zaupali notranji modrosti. neobremenjenost s svetom odraslih nas nehote spominja na nekaj.Na 3. Zato tudi v nas ni nobenega življenja več. ki se gredo v dežju sprehajati brez dežnika. pa se tega ne zavedamo. hektika. Kasneje postane moteč. pa se nam je izmuznilo. poslovnosti. Ego je potreben na začetku. življenja v smislu veselja. Ego je svet odraslih. da bodo suhi. nehote jim nasilno in legalno vsilimo načine. je svet brez čustev in občutkov. denar. ker nam zadošča minljiva nagrada zunanje pohvale. Marsikomu bo ob tej izjavi dvignilo pritisk. na katerega smo se mi že navadili. Jaz – len. se zatekamo k izgovorom in z udobjem stopamo v stare čevlje. Kot ljudje. kar bi mogoče postavilo naše celotno življenje pod velik vprašaj. ki jim oskubijo dušo in nakrmijo ego. če pa nikoli še nismo opleli nobene stare gredice. služba.. Njihova otroška razigranost. Kako lahko pričakujemo čudovit vrt brez plevela. je mrtev svet. kariera. v fazi samozavedanja. Na otroke pa prenašamo vse naše strahove in bojazni. razvajen! Nemogoče. Nehote začnemo dušiti v otrocih vse tisto. pa pričakujejo. je svet resnosti. veselje.strah vsega tistega. Le še posli. vsi shranjeni otroški obrazci delujejo le na hranjenju zunanje lupine. ker smo postali LENI in RAZVAJENI. kar bi jih oviralo pri prilagajanju v naš svet odraslih.

pa ni. 24. ko pri delu tako uživate. kar delam…« ֠ Zakaj toliko delamo? Kaj nas pogosto vodi v stres? Ali poznate trenutke. Stvar se sliši kot paradoks ali celo kot protislovje. pravi: »Ne smeva pa tudi prezreti. kakor pa bežati v hiperaktivnost. Dati stvarem pravo mero namreč zahteva veliko več napora in skrbi. je rezultat moje lenobe. Da ob tem menda veliko naredim. izčrpani? (tabela 6) ELIZA 1 40/282 . da na vse pozabite? Ste po takšnem delu preveč utrujeni. O tem zgovorno pričujejo moja šolska spričevala in zapisi mojih učiteljev v dnevnik. Moja temeljna narava je lenobna. v poglavju: »Prezaposlenost kot posebna oblika lenobe … str.Vinko OŠLAK v knjigi »Sekira za dlako: pogovori v filozofski kavarni. ker se mi ne ljubi ukvarjati s pravo mero tega. da je pretirana dejavnost velikokrat le prikrita oblika lenobe.

misli begajo od ene stvari k drugi.osredotočamo se na pozitivnost pri drugih . Zadovoljna sem. da nisem »normalno« utrujena. da bo konec službe/šolske ure. mudi se nam. načrtov. ko delamo z odporom. To je možno le pri delu. kar ne pomeni. ki nas veseli. odvisnosti POSNEMANJE Simptomi: nedisciplina. nisem izčrpana. bolniške 2.pomembni odnosi ODGOVORNOST ZA ZDRAVJE TABELA 6 Če pri delu uživam. naravnanost na metodo win – win (eliza) . stopnja Simptomi: bolezni.pomembni rezultati Delo na VZROKIH 3. da bo konec šolskega leta. Komaj čakamo.TABELA 6 1. Večina nas pa pozna le delo pod pritiskom. Na mizi je kup obrazcev.postavljamo zdrave meje . ki mora- ELIZA 1 41/282 . stopnja USTVARJALNOST SAMOVZGOJA Reševanje problemov. -slabi medosebni odnosi stopnja -osredotočenost na napake pri Nereševanje problemov in konfliktov NEODGOVORNOST drugih .

Ni več časa za osebne odnose. ki je »v skladu ELIZA 1 42/282 . toda birokratske zahteve so najzahtevnejše takrat. ko se zaposlimo. da nekateri učitelji redno zamujajo k pouku). ali bi moralo biti obratno? Sistem bi moral biti v podporo. Navidezno se ustvarja začarani krog. ֠ Manj ko ljudje delajo odgovorno in samostojno. je jasno. saj se večina tudi kasneje obnaša. kot smo se naučili prvih 18 let. Da imajo ob tem ljudje še manj energije za karkoli notranjega. To so samo naše izbire in seveda naša odgovornost. da si lahko izberemo odločitev. ki mu »morajo služiti. če se odločimo. počutijo se preobremenjene. učitelj do učenca in starša). med učenci nedisciplina (tudi med učitelji. marsikje se je razpasla razvada. ko ljudje v praksi dosegajo najslabše rezultate. Pa mu res morajo. ki ga zaradi slepega izpolnjevanja zahtev. truditi bi se moral za sodelovanje. da bi vlagali v notranje izčrpane. izrabljene ljudi. podpiramo in s tem nadaljujemo. da se kot uradniki ali kot učitelji v okviru sistema obnašamo. ker je nekje nek sistem. Kolikokrat nam pride prav. v šolah narašča medosebno nezadovoljstvo. In če ga v šolah ni. se lotimo zunanjih pritiskov. kot da je izpolnjevanje formalnosti in služenje sistemu pomembnejše od odnosov. Namesto. bolj se množijo birokratske obveznosti (oblika zunanjega nadzora). Ljudje izgubljajo voljo do pravih sprememb. ki bi ga naj imeli do uporabnikov (uradnik do stranke. Učitelji imajo vedno več pisarniškega dela. ki pa so v končni fazi same sebi namen. ga ni tudi kasneje.jo biti izpolnjeni (čeprav kvaliteti dela ne služijo).

ampak jim botruje človeški odnos. kaj šele duševnega. da se pohabi tisti del umskega prostora. tako da se nam ni treba poglobiti v reševanje problemov. ki so stvar kultiviranja umskega in duševnega prostora. razuma. med večino sosedov. tudi privatni domovi niso izvzeti. bodo najbrž delali isto. zakaj pa se potem v šoli ne učimo stvari. na večini uradov. kjer si jemljejo pravico. stvar znanja? Nemogoče. se ne bi stalno spreminjala pravila. ti se namreč nikoli ne rešijo le s papirji. še umskega prostora ne obvladujemo. ki je v njeni šoli tudi ni nihče nikoli naučil praktičnega lovljenja zajcev. da s sistemom šolanja leve možganske polovice poberejo skoraj ves čas za samonego desne. ki služi kritičnemu mišljenju. ustvarjalnosti. Vemo. kjer je sedež odnosov. Če že tako trdimo. ki so sestavljena iz teh črk. če uči odrasla lisica mlade lisičke vedno na isti način teoretičnega lovljenja zajčkov? In to lisica. saj se ves čas porabi za to. torej stvar učenja. da je dom za vzgojo. ki so izredno slabi na večini šol. da so črke relativne. čustev. če ne. Kdo torej nosi večjo odgovornost (poudarjam večjo. Vse to izredno močno vpliva na medosebne odnose. komunikacije. šola za učenje. Nikjer se ne učimo dobrih odnosov niti tam ne. kar pa je veliko težje pri tako močni družbeni okužbi s tem načinom šolanja).s črko zakona«. Ko bodo njeni otroci odrasli. ELIZA 1 43/282 . kajti tudi mlade lisičke se lahko samoizobražujejo.

ZATO VEM. ֠ ELIZA 1 44/282 . trudijo postati boljši. bolj pozitivno razmišljujoči in delujoči.֠ Kljub vsemu zapisanemu moram dodati. da srečujem vedno več čudovitih ljudi (različnih poklicev). DA NAM BO USPELO. ki se tako kot jaz. ki spreminjajo svoja mišljenja.

Nikogar nočemo nadzirati. ki si želi postati srečna. ker z nami odraslimi niso v enakovrednem položaju. ֠ Trudimo se za osebno poštenost. nezdravi pa tvorijo humus za životarjenje na prvih dveh stopnjah). čutim. stopnja: Mislim. ga kontrolirati.do določene starosti. ki si to želi. je značilno. ETIČNO RAZMIŠLJAMO. ELIZA 1 45/282 . ga podrejati in ga voditi. Kdo lahko pride na 3. da želimo prevzeti odgovornost za naše življenje. Zdravi odnosi dovoljujejo neboleča odcepljanja. Pogoj je. ČUTIMO IN IZRAŽAMO SVOJE OBČUTKE IN ČUSTVA. stopnjo? Vsak. torej sem«. tabela 2. MISLIMO S SVOJO GLAVO. ETIČNO-MORALNO ČUTEČI ELIZA STOPNIČKA Za 3. tabela 4. vsak. čutim.3. si želi prevzeti tudi odgovornost (tabela 1. torej sem Razmišljam etično. ki se imenuje »mislim. razmišljam etično. ki so mu dobri odnosi pomembnejši od rezultatov. torej sem MISLEČI. da ne krivimo drugih za naš položaj (otroci so izvzeti. ZDRAVO DVOMIMO. Ponavadi je to povezano. Od nas so odvisni . tabela 6). oseba. stopnjo. za našo srečo. tabela 3.

niti v smeri same etike ne. Prišlo je obdobje v življenju. Na tretjo stopničko zlezemo. da bom našla odgovore. da se nehamo samopomilovati in da sprejmemo tisto. Glava nas popelje do glave. Preden sem pokukala na tretjo stopničko. da nikogar ne morem prisiliti ELIZA 1 46/282 .»Štirje dogovori«). Takrat sem ugotovila. česar ne moremo spremeniti. ga dati tudi naprej. Vedno mi je nekaj manjkalo. povzroča več ovir. filozofiji. ko sem se naveličala samo kopičenja in brskanja. Opisujem mojo lastno pot. KAR LAHKO NAREDIMO SAMI! ֠ Trudimo se. Bila sem predstavnica bele šole . ne v psihologiji. v zgodovini. discipline. mogoče je vaša pot čisto drugačna. odgovorov namreč. v preučevanjih različnih religij.Od vsakogar se poskušamo učiti. so bila za mano leta truda. nočemo manipulacij. Sebi in drugim postavljamo zdrave meje. ֠ NE PROSIMO DRUGIH ZA TISTO. ko sem si zaželela to znanje tudi uporabiti. ki pa. (priporočam Ruizovo knjigo . ko vključimo zdrava razmišljanja. umskega poglabljanja v različne smeri.vse sem poskušala razumeti le z znanjem. kar smo se napačno naučili na prvih dveh stopnjah. dokler ni kultiviran. kjer sem upala. ki sem si ga celo življenje pridno nabirala in si ga še. kot približevanj notranji modrosti. ko podvomimo o vsem. da najdemo notranjo moč v sebi in poskušamo dati vse od sebe. Nisem jih našla. v psihoterapijah. kjer je naš čudoviti um.

da dobivajo knjižnice vedno manj finančne podpore. jaz ti lahko pomagam. Besna sem ob misli. Začela sem zelo nasilno. Manj ko boste brali. da si ne želim. Ni mi uspelo samo z željo in pozitivno naravnanostjo. da kupimo en vojaški tank. In seveda tudi ne bi bilo davkov – vsaj pri knjigah ne. v stilu. knjižnico. Za vsako uspešno popleto gredico je veliko truda. še danes to včasih (neuspešno) delam. raje spremeni zakone in še najprej podpira vojaško industrijo. Država je letos z novim zakonom poskrbela. za zunanji blišč in zunanjo varnost pa je vedno denar. da moram te (zame napačne) usidrane vsebine kot korenine debelega plevela z največjimi napori puliti ven. da vi knjige ne bi kupili. Če bi imela čarobno palico. da bi bile knjige tako poceni. Veliko lažje mi je bilo samo študirati različne smeri. ampak le še 4. da bi si jih lahko kupil vsak in ne bi s kopiranjem kršili avtorskih pravic. da nam piscem ne bo potrebno oddati 16 obveznih izvodov knjige NUKU. ali pa poskrbimo za širjenje (pravega) znanja. kaj je bolj koristno. Škoda. ker jaz vem (seveda se tega nisem zavedala). manj boste podvomili v to. Zelo pogosto obiskujem mojo najljubšo »javno« hišo. da nismo tako kot šolski sistem prepisali od tujcev tudi njihovega načina trženja ELIZA 1 47/282 . kar ne pomeni. ampak bi imeli plačo kot jaz. da bi država odkupila te knjige od avtorja. programi psihologije zunanjega nadzora so se tako močno zarezali vame. Pri tem sem si neštetokrat želela. Pa sem poskušala. Namesto. kot pa to pri sebi udejanjati. potem bi bile knjige tako poceni.v to. da se založniški menedžerji ne bi več pojavljali na prvem mestu po najvišjih plačah. V moji knjigi spredaj ni te »nadležne opombe«.

sem se naužila nakupovanja knjig. ne vem ali je bilo to od nabiranja gob ali borovnic. ker bi bilo predrago. svetom. ֠ ELIZA 1 48/282 . ki bi bili navdušeni nad svetom samospoznavanja. Rada imam svet razuma. Doma ni bilo zaželeno brati. na avtobusu – vsepovsod knjige. kar so njih napačno naučili njihovi starši/učitelji?« Kot otroci si vsi želimo biti srečni. ne bomo imeli volje. Slovarji. da se bomo podali v svet samovzgoje in poiskali znanja. je zelo malo možnosti. kjer lahko svoj svet primerjaš z drugimi svetovi. ki je bilo vsaj takrat tako ugodno. v postelji pod odejo. šole. Ko sem živela v tej deželi filozofov. da se ne spominjam. Na paši. svetom samoraziskovanja. v njihovi bližini pa je sredi poletja zima. ki so kot okamneli. ֠ Če nimamo radi znanja. ki so bili pri nas 200 evrov. da bi se poglobili v vso zmedo. ki bi nam pomagala razumeti ovire. sem si za prvi prisluženi denar. ker je vedno manj otrok. plače pa do 3x višje. kupila zbirko pravljic Zlata ptica. hladnemu marmorju. kot odrasli pa ne. so bili pri njih 50.knjig. Kakšno razmerje! Komaj sem se naučila brati. toda meni je bila v zibelko položena ljubezen do izobraževanja. Poznam ljudi. svet nenehnega učenja in hudo mi je. zaradi katerih nismo notranje izpolnjeni. ki nastaja okrog nas in se vprašali: »Ali je lahko drugače? Mogoče pa starši/učitelji nimajo prav? Mogoče vsi samo ponavljajo. katerih srca so podobna lepemu. da bi si karkoli kopirala.

Mogoče se mu je mudilo. mogoče ima nekaj proti njemu. se vrne brez kladiva in pove. Samo zato. pojdi k sosedu po kladivo. da gre k sosedu in si ga sposodi. zakriči nanj:« Kar obdržite vaše kladivo. kako biti še naprej nesrečen! Neki moški si je hotel obesiti sliko na steno. Zakaj pa on ne? Kako lahko sočloveku kar tako odrečeš uslugo? Ljudje. sine. ker bi se obrabilo. Zgodba o kladivu/iz Navodil. da sosed ne posodi kladiva. Pohiti k sosedu. Sosed ga ima.In ko smo že dovolj izčrpani in nezadovoljni. Oče mu ves razočaran reče:«Ta sosed je res baraba. kot je ta sosed. pozvoni in preden lahko sosed pozdravi. ni imel kladiva. pojdi po naše kladivo v klet!« ELIZA 1 49/282 . Paul Watzlawick. Že včeraj ga ni tako prijazno pozdravil. ti lahko uničijo življenje. Mogoče je bila naglica le izgovor. Le kaj ima proti njemu? Nikoli mu ni nič naredil. ker ima kladivo. Imel je žebelj. kaj če mu sosed kladiva ne bo posodil.« Sin gre. on si nekaj domišlja. Sedaj mu je pa res dovolj. Če bi si kdo od njega hotel kladivo sposoditi. In potem si domišlja. da je odvisen od njega. Torej se naš možakar odloči. on bi mu ga takoj posodil. vi bedak!« ֠ Tako so tudi naši Gorenjci pokasirali nekaj šal na ta račun. Toda prešine ga dvom. Daj. se mogoče »najdemo« še v Watzlawickovi zgodbici o kladivu. Oče reče sinu:«Daj.

Moja vizija doma. bo le nakazano v naslednjih poglavjih. da bi s pravočasnim kultiviranjem notranjega umsko-duševnega prostora kot družba zlezli na »tretjo stopnjo«.  ELIZA 1 50/282 . da ozavestimo tisto. kar ni v redu. boljši način življenja. razkriva moje poglede na drugačen.  Sprememba se ne zgodi tako. moralno-etično mišljenje in opismenjevanje duševnega prostora že v osnovni šoli (ali pa že prej). To pa pomeni razvijati kritično. Vse to pa večina ljudi imenuje VIZIJA. ki je povezan s pravim izobraževanjem v šoli in pravo vzgojo (=samovzgojo) doma. da sem jo predstavila le v parih stavkih. kako smo si nekateri postali »gorenjsko podobni«? ֠ Sedaj ste se najbrž vprašali. kje je obrazložitev tretje stopnje. šole in družbe z opisom akcij in vseh tehnik kultiviranja notranjega umsko – duševnega prostora bo prikazana v knjigi Eliza 2. Kako si predstavljam naš prehod na tretjo. ampak tako. da si prizadevamo spremeniti. ko sem ugotovila.Opažate. na katerih se najpogosteje »gibljemo«. Vse kar spada pod tretjo stopnjo. Tudi jaz sem bila presenečena. Jaz pa sem prepričana. Zato največ prostora v Elizi 1 namenjam prvim dvem stopnjam. nahajamo. za nekatere je to celo utopija.

2 DOM ZNAČILNOSTI PRVIH DVEH STOPENJ NAPAČNO MIŠLJENJE V »VZGOJI« E NAPAČNA »VZGOJA« KOT PSIHOLOGIJA ZUNANJEGA NADZORA PREVLADUJEJO PREDVSEM TEHNIKE TRDEGA IN MEHKEGA STARŠEVSTVA TRETJA STOPNJA POT K SAMOVZGOJI IN SAMOSTOJNOSTI »VZGOJA« LE KOT SAMOVZGOJA NALOGA DOMA: STARŠI KOT PROŽNI UČITELJI ELIZA 1 51/282 .

NAPAČNA MIŠLJENJA O TEM. TRETJA STOPNJA NALOGA DOMA – SAMOVZGOJA. uniformira.  »Vzgoja omejuje. KAJ JE »VZGOJA«.« (Srečko Kosovel) ELIZA 1 52/282 . ubija. RAZVAJANJE KOT NAČIN NEREŠEVANJA PROBLEMOV. STARŠI KOT PROŽNI UČITELJI. mehanizira. DOM – »VZGOJA« LE KOT PSIHOLOGIJA ZUNANJEGA NADZORA ? PREVLADUJEJO PREDVSEM TEHNIKE TRDEGA IN MEHKEGA STARŠEVSTVA. RAZVAJENOST KOT SODOBNI NAČIN ŽIVLJENJA. Zato jo omejenci ljubijo. NASILJE V OTROŠTVU.VSEBINA ZNAČILNOSTI PRVIH DVEH STOPENJ ZMOTNA. NI PROŽNEGA STARŠEVSTVA. Edina vzgoja je samovzgoja.

bomo odklanjali pri drugih. ampak psihologija zunanjega nadzora.ZNAČILNOSTI PRVIH DVEH STOPENJ ZMOTNA. NAPAČNA MIŠLJENJA O TEM. ker v otroku ne sprejemamo našega zrcala. KAJ JE »VZGOJA« DOM – »VZGOJA« LE KOT PSIHOLOGIJA ZUNANJEGA NADZORA? Kaj si vi predstavljate pod »vzgojo«? Predvidljive načine. ֠ ELIZA 1 53/282 . kar ga vodi v prepričanje. da mora tudi on druge omejiti. tudi druge spreminjati? Pod VZGOJO si večina predstavlja SPREMINJANJE DRUGIH in ne najprej sebe. ֠ Zakaj hočemo spremeniti otroka? Otroka (kasneje partnerja) hočemo spreminjati. poln strahov. To ni vzgoja. Vse. ki je sam poln omejitev. kar ne maramo pri sebi. ki s pravilno uporabo omogočajo prave rezultate? Kdo ima največjo željo po »vzgajanju« drugih? Tisti. torej tudi pri otroku. ki se sam ceni. Zakaj? Ker ne sprejemamo sebe. ki spoštuje svojo svobodo in si zaupa? Ali tisti.

če mi slepo sledijo. podrejanja in sem vesela. Ker kot starši poznamo samo načine. Učenje o samovzgoji naj bi potekalo že v okviru osnovne šole. ki so značilni za trde ali mehke starše (tabela 8). Je pa eno najbolj uničujočih načinov napačnega mišljenja nas odraslih. PREVLADUJEJO PREDVSEM TEHNIKE TRDEGA IN MEHKEGA STARŠEVSTVA. ki želijo postati prožni starši. naš način predstav. ki seveda onemogočajo dobre odnose in služijo le še manipulacijam in zlorabi pozicije moči. kot učiteljica imam pozicijo močnejšega in otroka naučim poslušnosti. Trdi in mehki starši se zatekajo k posnemanju načinov. ELIZA 1 54/282 . ki nas odvrača od samovzgoje. kaj je za otroka dobro.PSIHOLOGIJA ZUNANJEGA NADZORA je ena najbolj samoumevno sprejetih načinov po vsem svetu. In to imenujemo vzgoja. ki jih poznajo od drugih. pravil. Starše nihče ne uči prožnega starševstva. NI PROŽNEGA STARŠEVSTVA. ki so bili tudi sami ali trdi ali mehki starši. V osnovi gre za obliko SPREMINJANJA DRUGIH. da samo jaz kot starš vem. skratka naš način življenja. Enostavno pomeni to. Le tisti starši. Uporabljamo ti sporočila. se zavedajo pomena SAMOVZGOJE kot edine »vzgoje« in takšni starši se trudijo za prehod na tretjo stopnjo. Druge poskušamo kontrolirati in jim vsiljujemo naš način obnašanja. ki bi nas popeljala do prožnega starševstva. imamo tudi način razmišljanja (tabela 7).

tako tudi »vzgajamo«. -tehnike psihologije zunanjega nadzora 2 NOTRANJA PRAVILA -ravnanje po vesti. PO PRAVILIH 1 ETIČNO-MORALNO MIŠLJENJE (1. tehnike. ki postane slep za zloraELIZA 1 55/282 . po notranji etiki in morali »ZUNANJA ODGOVORNOST« -prenašamo odgovornost na druge. stopnja) mišljenje mehkih in trdih staršev 3. ki temeljita na poslušnosti. delata dolgoročno neprecenljivo škodo človeku. vzgojna pravila. stopnja mišljenje prožnih staršev ZUNANJA PRAVILA -npr. -kot izvajalci pravil poskušamo ostati neodgovorni 3 NOTRANJA ODGOVORNOST -posameznik se ravna po svoji etično moralni zavesti 4 -posameznik prevzame odgovornost za svoja dejanja 1 »Vzgoja« in šolanje. in 2.TABELA 7 MIŠLJENJE Tako kot mislimo.

Našo moralo lahko pozabimo. po naselju 50 km/h. Posameznik se sčasoma ozira samo še na to. prepovedali ali onemogočali pa bi mu. da se bomo izognili kazni in bomo lahko vozili hitreje. kje so radarji. da bomo poslušali po radiu. Ko smo že pri filmu. film Pogumno srce. kako se lahko temu izognete? ELIZA 1 56/282 . pa Poslednji samuraj. ker se tako to dela. v jaz sporočilu. mi pa dodamo naša gledanja. da si jih sam ogleda. Mar mislite. Lahko še tako opisujemo. Si lahko predstavljate dekadentnost družbe. pesmih. da si otrok pogleda film. 3 Sprejeli smo pravila za vožnjo pa avtocesti (130 km/h). da je dobro. zakaj ne bi počakali. pove njegovo mnenje. nas bo nemalokrat zaneslo. toda nič ne more nadomestiti lastne izkušnje. kako čudovit je npr. vsa naša znanja o tem. da mu lahko vse naše poznavanje filma. Pri vsem. ki sprejme pravila o hitrostni omejitvi. 2 Si predstavljate. ker je to pravilo. nadomesti njegov lastni ogled filma? Isto pri knjigah. potem pa javno obvešča. Če vozimo samo zato 50 km/h. saj niti ni zaželeno podvomiti v obstoječa zunanja pravila . Če so sploh potrebna. kaj drugi pravijo. lahko vemo vse. da bi otroku pripovedovali. ali kaj je slabo.be. lastnega preverjanja. dvoma.

to brez pomisleka. otroke. bomo ugotovili. ki so brezhibno pošiljali ljudi v plinske celice. ne zaradi zunanjega. Slepo sledenje pomeni tudi to. ki so zaradi dresiranja v posluš- ELIZA 1 57/282 . da je vožnja skozi naselje omejena na 50 km/h zato. naš svet pa je poln zgodb o ljudeh. pri sebi čutili neizmerno zadovoljstvo nad dobro opravljenim delom. ki so torej izvrševali le pravila.V svetu odraslih otroci nimajo kolesarskih stez. niti pločnikov. Generalom je enostavno dajati povelja. ki bi dovoljeval vožnjo skozi naselje 100 km/h. praviloma jih izvajajo ljudje. Ko pa bomo spoznali. ker bi z večjo hitrostjo ogrožali življenja. Vse vojne zlorabljajo (psevdo) zunanjo dolžnost izpolnjevanja. Še bolj drastičen je primer iz druge svetovne vojne. ki so kasneje znoreli zaradi občutkov (upravičene) krivde in preganjanja vesti. počasi bomo vozili zaradi notranjega razumevanja pravil. ki v naši družbi odraslih nimajo marsikje niti pločnikov niti kolesarskih stez. sprejeli. da je takšna omejitev MORALNA in ne bomo rabili radarskih informacij. ne glede na ogrožanje ljudi. ko so nacisti. da bi pri spremembi zakona.

streznitev pa pride. To vodi danes k zelo nevarnemu procesu. To mu omogoča. če odkrijemo kaj boljšega. znal bo postavljati zdrave meje sebi in okolici. bo cenil otroka in učitelja. če bi zavestno delal kaj slabega. da mora najprej spoznati sebe. etičnega in duševnega prostora. ki sebe ceni. Prožni starš se zaveda. Torej samo dobičkonosnost. on se ne bi dobro počutil. da dosežejo svoje nemoralne cilje z vsemi sredstvi. Tudi zato moramo danes podvomiti v vso zunanjo zakonodajo. ki ščitijo samo gospodarske interese. če hoče sprejeti otroka. stalno pripravljenost na korekcijo.nost slepo sprejeli te naloge. razumsko znanost brez etičnih zavor. da mu ne vsiljuje lastnih mišljenj. bo sčasoma naša družba polna zakonov. ki lahko vpliva na propad družbe. Prožni starš. ki jih pišejo ljudje. da mora najprej sprejeti sebe. da mora najprej »vzgojiti« sebe. pripravljeni storiti vse. lastnih predstav o življenju. ko je že prepozno. ker so lobiji in ljudje brez kultiviranega umskega. 4 TRETJA STOPNJA. saj se sprejemajo tudi zelo nemoralni zakoni in če se moralno-etično razmišljajoči ljudje ne bodo uprli.MIŠLJENJE PROŽNEGA STARŠA etično razmišljajoči posameznik ne bo nikdar mogel namerno škodovati drugemu. TABELA 7 ELIZA 1 58/282 . Prožno mišljenje pomeni nenehno samoizobraževanje. Njegova notranja pravila mu onemogočajo takšno neodgovorno ravnanje.

So pa moja pripovedovanja za marsikoga nezanimiva. • Če otrok nima pozitivne samopodobe se ne spoštuje. našim predstavam. in nič mi ne koristi vaša dioptrija. pa tako ali tako hitro konča na deponijah odpadkov. ker mene že dolgo ne zanima nekrofilni svet. starine izjemoma. zaradi česar se še tako pehamo. Tako me skoraj ne zanimajo več nobeni muzeji. Mogoče jim naš film sploh ne bo všeč. ne spoštuje nas odraslih. vsepovsod vidimo skozi naša očala. našemu znanju.V praksi pa seveda silimo otroke. In če sebe ne spoštuje. važno je. kako živijo ta trenutek. preberejo knjigo. kako kdaj drugim nepovabljeno razlagamo naše vtise s potovanj. namesto. Nič za to. Vedno manj me mikajo mesta in veliko tistega. • ELIZA 1 59/282 . da bi jim enostavno dovolili. kot da bi morali vsi doživljati kot mi? Kamorkoli gremo. da bi verjeli našemu pripovedovanju. kaj se dogaja v njihovem svetu. Ali ste se že zalotili. Jaz namreč zelo dobro vidim brez očal. hobi zgodovine je dobil vlogo raziskovalca v sedanjem času. da tudi sami pogledajo film. da si sami ustvarijo svoje mnenje. ampak živi ljudje. da so do tega spoznanja prišli sami in ne skozi naša očala.

Vse to spada v psihologijo zunanjega nadzora. kako bi odpravili simptom. Ker to ni vzgoja. s katerimi bi spreminjali druge. ֠ ELIZA 1 60/282 . ampak največja zmota človeštva. če so se sami). da bi se poglobili v vzrok. bomo v primeru. ker je tako razširjen način mišljenja (tabela RAZBIT KOZAREC.»VZGOJA« LE KOT SAMOVZGOJA SPOZNANJA IN PRAKSA PROŽNIH STARŠEV Tretja stopnja VZGOJE. tabela 8). Pa čeprav je to mišljeno še tako dobronamerno in je tako težko razpoznavno. Večina ljudi si pod vzgojo predstavlja kopico tehnik. najprej pomislili. načinov. ki temelji na napačnem mišljenju večine staršev. ki vedno pomeni NASILJE NAD DRUGIMI. ko nam vedenje otroka ni všeč. namesto. kot si jo predstavlja večina ljudi v vlogi trdih in mehkih staršev. ki jih ni nihče naučil prožnega starševstva (razen. Če smo obtičali kot starši na prvih dveh stopnjah. jaz ne imenujem več vzgoja.

TABELA 8 1. ZUNANJA MOTIVACIJA PRISILA NOTRANJA PROŽ- ODGOVORNOST SAMOINICIATIVNOST SAMORAZISKOVANJE MOTIVACIJA 3. stopnja MEHKI STARŠI NEREŠEVANJE/ zanikanje PROBLEMOV pogosta nedisciplina NI ODGOVORNOSTI NI ZDRAVIH MEJA NEDOSLEDNOST NEREŠEVANJE/ zanikanje PROBLEMOV 2. stopnja NI ASERTIVNI STARŠI NOTRANJA DISCIPLINA VESELJE DO SODELOVANJA SAMOVZGOJA ZDRAVE MEJE POMEMBNI ODNOSI TABELA 8 ELIZA 1 61/282 . stopnja TRDI STARŠI POSLUŠNOST TEKMOVALNOST PRIMERJANJE ZUNANJE DISCIPLINIRANJE SAMOPOMEMBNOST TI SPOROČILA NADZOR POMEMBNI REZULTATI.

Kar je. stopnja ODLOČNI/PROŽNI ASERTIVNI tretja stopnja «Pred teboj je problem. -izrazijo se čustva -otroci sami rešijo težavo -starši redko svetujejo/rešujejo TABELA RAZBIT KOZAREC ELIZA 1 62/282 .« TRDI/PRIDIGARSKI/ AGRESIVNI 1.. je zanjo odgovoren nekdo drug. je. da ti pomagam. pogovora je hitro konec -starši »rešijo« težavo -sporočilo: izogibajmo se konfliktom -otroku sporočamo: pred teboj je problem. Steci po vrečko za črepinje. Vem.« «Ti neroda. Pojdiva se igrat.sporočilo se glasi: jaz bom poskrbela zate. in 2. da te kaznujem. dala sem ti moker kozarec. Takoj se poberi iz kuhinje« -otroka tolažimo . da ga rešim namesto tebe. Kadar narediš napako. Bo že mamica naredila. Ti tega ne zmoreš. da ga znaš rešiti.TABELA RAZBIT KOZAREC PRIMER: RAZBIT KOZAREC (kako reagirajo na isto situacijo »različno« naravnani starši) MEHKI/PASIVNI/ POKROVITELJSKI 1. Pazi.. Tukaj sem zato. Naredila sem napako. stopnja «Umakni se mi srček. in 2. -otroka nahrulimo -otroku sporočamo: ti si problem -govorijo le starši. te spodbudim in podprem. da ga znaš rešiti. niti zato. da se ne porežeš.. Vem. Nisem tukaj zato.

pomeni ne imeti želje po spreminjanju drugih. Bil sem užaljen. (Anthony de MELLO. ali PSIHOLOGIJA NOTRANJEGA NADZORA. drugič pa sem se spet strinjal z njimi in se hotel spremeniti. A preprosto se nisem mogel.Zame je VZGOJA le SPREMINJANJE SEBE. pomeni sprejemanje drugačnosti. SAMOVZGOJA pomeni sprejemanje sebe. Nikar se ne spremeni. naj sem še tako poskušal.« In sem se pomiril. kakršen si. Res ni pomembno. Rad te imam. Kar oživel sem. Neprestano me je kaj skrbelo. Najbolj pa me je bolelo. Vse ostalo temelji na PRISILI. bil sem potrt in sebičen. ali se spremeniš ali ne. ostani tak. da se nisem mogel zares spremeniti. Počutil sem se tako nemočnega in v pasti. Potem pa mi je nekega dne rekel: »Nikar se ne spremeni. In – o neverjetni čudež – spremenil sem se! Zdaj vem. Ptičja pesem): NIKAR SE NE SPREMENI »Dolga leta sem bil pravi nevrotik. Vsi so mi prigovarjali. da mi je tudi moj najboljši prijatelj ves čas dopovedoval. Tudi on je vztrajal. To se imenuje SAMOVZGOJA. ne morem si kaj. kako sem živčen. naj se spremenim. dokler nisem ELIZA 1 63/282 . da te ne bi imel rad.« Te besede so zvenele mojim ušesom kot glasba: Nikar se ne spremeni. Nikar se ne spremeni. naj se vendar spremenim. kot si. Rad te imam prav takšnega.

In da nimam umitih las. Mojo muco sploh ne zanima moja plača. ki bi me imel rad ne glede na to. priteče in me prijazno pozdravi. pri prijatelju? Koliko takšnih trenutkov imamo? Ob kom? Tudi živali imamo tako radi. primerjanje. tekmovalnost. Takoj. ELIZA 1 64/282 . ob ljubeči sestri.« ֠ Kje se vsi najbolje počutimo? Kje se vsi najlažje izražamo? Tam. ko pridem domov. nenadomestljive tople občutke sprejetosti – seveda le.naletel na nekoga. začutimo tiste najlepše. kar smo. In ko najdemo koga. ob komer smo lahko samo to. preprosto smo lahko NIHČE. Npr. Sploh najbrž ne opazi kakšno obleko nosim. Ob večini ljudi se stalno trudimo biti NEKDO. ker se nam ob njih ni treba pretvarjati. storilnostni pritisk? Ali se ne počutimo najbolje tam. kar smo. da smo nekdo? Kjer enostavno smo. če se tega zavedamo. kjer se nam ni treba truditi. ne moj naziv. kjer vlada rivalstvo. le ob malokom smo lahko kar smo. ali se bom spremenil ali ne.

Nezmožnost govoriti resnico kot otrok se prenese v način življenja. da se vsi obnašajo. boš »izgnan. Marcel je bil nadpovprečno uspešen francoski računalničar. Odcepitev od lastne primarne družine bi zanj pomenila kot izdajstvo. Navadil se je. kot da nič ni. Vso energijo je potrošil za ohranjanje zunanjega videza delovanja družine. 1: NAJPOGOSTEJŠE NENAPISANO »VZGOJNO PRAVILO«: NE GOVORI RESNICE! Če se to zgodi. kaj dejansko občuti. ki je otroške travme preživela samo na ta način. PRIMER ŠT. Takoj. Vedno so jo vsi opazili kot luškano deklico. da se o tem ne govori. kot da jih ni. Ko mu pri učenju nemščine ni takoj uspelo osvojiti nekaterih izrazov. Pred ženskami je imel strah. Metoda delovanja celotne družbe. izobčen iz naše družine«. da se je naredila. ker bi tudi to doživljal kot izdajstvo (to se dogaja nezavedno). stil zanikanja. saj je samo v primeru najboljših rezultatov dobil starševsko pohvalo. Vsak spodrsljaj je jemal kot osebni poraz. nezavednega sprenevedanja. ki ni nikoli predelal otroških travm. kot da je vse v redu. je zajokal kot otrok. Tako se marsikdo ne naveže polno na partnerja. da smo obtičali na prvih dveh stopničkah. 2: Potlačevanje. se je naučila. da ne sme povedati. odklop. ELIZA 1 65/282 .PRIMER ŠT. ki pomeni. Vedno je hotel blesteti. Kar odpisala jih je. ko se je stanje izboljšalo.

bi moral drugim plačati pico«. s kakšnimi problemi se ukvarja današnja mladina. če rabijo za razrešitev problema njuno pomoč. se razjezita:« Neverjetno. odrasle situacije. Vmešata se in vprašata.« Vsi otroci so si bili v hipu enotni. ko je bilo skoraj prepozno. Ozdravela je šele. še preveč utrujena. da morata pico kupiti starša. Vedno se je delala. da nič ne vidi. Kdo je najbolj prinesel okrog svoje starše. ki se prepirajo. Kdor bi zmagal.« se oglasi najbolj nagajivi »prerekamo se o tem. z rakom. njeno telo pa je odreagiralo z bojkotom. Midva še pomislila nisva nikoli. ELIZA 1 66/282 . ko se je naučila izražati svoje občutke. prizadetosti. da bi razmišljala. torej resnična. da bi bila iskrena. da je vse v redu. »Seveda. ZGODBA 1: NAJVEČJA POTEGAVŠČINA Starša se napeta vrneta z dela domov in tam najdeta kup otrok. da bi starše prinesla okrog. Starša. kdo je avtor najboljše potegavščine. ki ga je razumela šele.Ta vzorec je prenesla tudi v kasnejše. ko se je začela truditi.

da prevzemajo dela za odrasle v gozdu. Strah jih je. ki nimajo lepih spominov na mladost. Samoumevno je. Samoumevno je. na njivi. ELIZA 1 67/282 . zaradi česar bo na njih ponosna. kaj se bo zgodilo materi. da šola ni problem. Kjer je doma alkohol in podobne odvisnosti. Naučili so se najprej ustreči drugim in tako so pozabili na svoje otroške potrebe. ki jo obožujejo. vse se vrti okrog njih. Otrok postane že v predšolskem obdobju vohunček. kje pije. Sčasoma postanejo lutke.o obdobju srečne mladosti. ki ne poznajo tega. saj še ne razumejo. ki se dobro počutijo samo takrat. o doživljanju brezskrbnih trenutkov. Najprej so pomembni starši. ki npr.NASILJE V OTROŠTVU Kar nekaj ljudi poznam. kar DRUGI pričakujejo od njih. kako bi pomagali staršem. da bo »šlo«. da bodo dosegli to (kar ona ni). Saj je toliko otrok odvisnikov tako pridnih v šoli in kasneje v službi. za to se ve. ko naredijo tisto. otroci prepogosto mislijo samo na to. ko kot otrok lahko na vse pozabiš. kaj dela. teka za očetom in ji poroča. o čemer piše ogromno avtorjev . Vsak otrok prevzame svojo vlogo. Od otrok pričakuje. da tudi njih nehote manipulira z vlogo matere mučenice.

str. 106: »Vsi ti zanikani zaznavni elementi preoblikovanega doživljanja imajo lahko katastrofalne posledice v otrokovem nadaljnjem življenju. do partnerja. PRIMER ŠT. Starši v tem procesu postanejo morilci otrokove duše. da bodo čustveno umrli. kaj zares mislijo. Lepa kot angelček in še brihtna povrhu. Sčasoma tega nasilja sploh ne opazijo. izgubili bodo temeljni stik s seboj. do otrok. Do sebe. Nesrečni ljudje so pogosto nasilni. kaj si zares želijo. ki zopet ponotranjijo te vzorce (temeljne afekte) in jih prisilno ponavljajo. 3: PREPOGOSTA SLOVENSKA INCESTNA DRAMA Živela je v majhnem podeželskem mestu.« Nesrečni ljudje ne morejo osrečevati otrok in običajno ne znajo dobro »vzgajati«.Christian Gostečnik:«STARŠI V TEM PROCESU POSTANEJO MORILCI OTROKOVE DUŠE« Christian GOSTEČNIK: Relacijska družinska terapija. Starša nista hotela opaziti. kar pomeni. kaj zares čutijo. Otroci namreč nikoli več ne bodo vedeli. saj se morajo otroci vedno sprenevedati in na ta način v sebi ustvarijo zelo razdiralen čustveni scenarij. da jo je stric ELIZA 1 68/282 .

oče se nasilno znaša nad vsemi. izpolnila je vse napovedi njenih staršev. Vsak otrok po svoje potlači travme. ki so posledica otroških travm. Kolikokrat je stiskala drobne nožice skupaj. Bala se ga je. naučili so se zanikati bolečino. PRIMER ŠT. kot da je doma vse v redu. Starši. da jo bo ubil. saj ji je rekel. stalno nasilje. Starša stalno prihajata domov pijana. izdajstva in sovraštva. Z vrstniki se otroci pogovarjajo. ELIZA 1 69/282 . ki pri sebi še niso prepoznali prisilnih negativnih ravnanj. če bo povedala. Njeno mrtvo dušo je utapljala v alkoholu. bodo praviloma zagovarjali svoje starše (s tem zagovarjajo predvsem sebe) in jih prikazovali celo kot pozitivne osebe. Ona da ga je zapeljala. vse dokler ni stric naredil samomora. Ona. postala je pijanka. 4: Številna družina. zasovražila je sebe in ves svet.začel posiljevati že pri petih letih.ega leta je doživljala najhujše scene. nikoli ni prijetnega vzdušja. nikoli ni miru. so ji starši naprtili še dodatno breme – ona da je kriva stričeve smrti. da bi zadržala krvavenje. da bi se oddahnila. Ko so vsi vreščali od veselja pri telovadbi. Do 15. je na njeno dušo vedno bolj legal mrak zapuščenosti. Namesto. Tudi pri skupinski delavnici se izogibajo pogovora. slaba mati. ona je za vse kriva.

ko je prepozno. likala sem za vas ponoči. da bi ti rekla. v meni je ostalo toliko strahu. pa te ne morem. Vojna nas je vse stolkla. saj se bova kasneje igrali. ker tudi mene ni nikoli nihče razvajal. kar sem se vedno najbolj bala. vas ponoči pogrinjala. ker ti tega nikoli nisem rekla. da je vse izgubljeno. stalno pod stresom. nikoli zadovoljna. Toda sedaj je prepozno. moje roke mi počivajo v naročju. Nikoli si ne bom odpustila.Otroci najbolj potrebujejo našo ljubezen takrat. Tvoja mama. toda vedno smo morali samo delati. ker se šele sedaj zavedam. ELIZA 1 70/282 . Sedaj sem stara. Vem. PRIMER ŠT. da bi te stisnila k sebi. imam čas. kako mi je hudo. zgodilo se je tudi to. to ni razvajanje. V meni je pekel. kar se je zgodilo. SLOVENSKEM GROBU Predraga hči. ko si se želela stisniti k meni. ki ne more popraviti tega. delati. vedno sem bila samo obremenjena. kadar si jo najmanj zaslužijo. Da starš izgubi otroka. Nisem bila navajena nežnosti. Nikoli nisem imela časa za vas otroke. da si nisem nikoli vzela več časa zate. da bi ti brala slikanice. sedaj res nimam časa«. vam kuhala in vedno. Sedaj. 5: MATERINO PISMO NA HČERINEM. Oprosti. sem te zavrnila: »Joj. lahko bi te objela. Moje roke so bile stalno polne dela. In poglej. da te imam rada. da bi ti pripovedovala pravljice. da ti lahko samo še v pisni obliki izlivam mojo bolečino.

Ne morejo se spremeniti.). Sedaj so našli pravi izgovor. kako se bomo na te dogodke odzvali. v katerih obtiči zaradi napačnega mišljenja večina ljudi (tabela 10). Toda ljudje so to začeli zlorabljati in so obtičali na stopnji samopomilovanja (prva in druga stopnja). Globinska psihologija je začela vnašati razumevanje vzrokov naših dejanj.֠ In vendar niso dogodki tisti.. Velik učitelj mi je Franklova logoterapija. Ugotovili so. preseči samega sebe in doseči to. ki nas določajo. zaradi nesprejetosti. kar so znali (tudi njih ni nihče naučil drugače). da nam staršev ni potrebno obsojati. zaradi nezaželenosti. prevzeli so vlogo žrtve (zaradi nesrečne mladosti. danes iz sebe ne morejo narediti nič. kaj se jim je zgodilo. ֠ Dovolj ljudi je dokazalo. ki je kot prva znanstvena psihološka veda začela dvomiti v klasično psihologijo kot znanost. ki so dovolj zgodaj podvomili v vse naučene vzorce. če podvomimo in se sami naučimo drugačnih vzorcev vedenja. preseči vse to. dovolj pa je. o čemer govori ta knjiga. politike) in so s pomočjo samovzgoje premagali ovire. učitelje. duhovnike. ELIZA 1 71/282 . mišljenja. kot odrasli imamo vedno MOŽNOST IZBIRE. kajti glede na to. v vse avtoritete (starše. Kakšni so ti ljudje? To so prožni ljudje. šola je kriva. da je možno ne glede na mladostne travme. dali so. politični sistem. ne glede na šolski.

kar pomeni. Boljše slaba služba. pred vsem. ker jih je tako strah izgubiti »zunanjo varnost«. da se ne poglobimo v naš način življenja. da bi izgubili službe. z nadstandardom. Cena za nepošteno življenje (dokler smo nepošteni do sebe. da ne delamo stvari. da se ne čutimo. V stresu smo samo zato. ker smo razvajeni. samospoštovanje sledi iz tega. Bežimo pred bolečino. Ker smo se odločili za udobje ego prevar. da se tudi zaradi tega. kot nobena. stres. Ne ločujemo med zdravimi stiskami in travmami. nezadovoljstvo. ki skrbi le še za udobje in zunanjo varnost. Z vsem.RAZVAJENOST KOT SODOBNI NAČIN ŽIVLJENJA Razvajenost skriva v sebi besedo »vaditi«. ki nas veselijo) pa je nemir. toda naša družba ne vadi več vrednot. se jih večina prestraši. Kolikokrat mi starši razlagajo o njihovi preobremenjenosti. kar bi nam zmanjšalo občutek ugodja. da se ne cenimo. iskrenost. pod nenehnim stresom smo. Ker jih ne poznamo. da bi bili pošteni do sebe. o mobingih na delovnih mestih. resnicoljubnost. Ko pa vendar tako trpimo. s prekomernim uživanjem dobre hrane. ker se ne potrudimo. Vadili naj bi vrline. Največji problem pa vidim v tem. marsikaj ne ELIZA 1 72/282 . Ko pa nagovorimo reševanje problemov. Zato smo postali raz – vajena družba. Ne zavedajo se. kar nam omogoča. da bi razmišljali. predvsem poštenje. da se naše razvajenosti ne zavedamo. zakaj si ne bi olajšali tega prenapornega življenja s tabletkami. trpljenjem.

In prepogosto ne vidimo druge možnosti. ki se tudi sami gredo te igre. ki brez olepševanja prikaže naše mefistovske deformacije.spremeni. spoštujemo dovolj. ali nam je pomembnejše udobje. ali pošten odnos do nas samih. Nasedajo tisti. Nikoli pa ne moremo laži skriti pred sabo. delo drugje. Delodajalci bi se menda vprašali. kot pa da vztrajajo v odnosih. Dokazuje pa to tudi to. ali se samozaposliti. To je naša izbira. s katerimi želimo na druge narediti vtis. kaj naj naredijo. da se ne cenimo. ko si natikamo maske. npr. da lahko lažemo ljudem okrog sebe. nikoli ne moremo ubežati pred pogledom v ogledalo. da bi drugim postavljali zdrave meje. ֠ Mislimo si. poiskati si službo. ki jih onesrečujejo. ֠ ELIZA 1 73/282 . če bi se večina raje odločila za odpoved delovnega razmerja.

Ko končamo študij je za nas učenje zaključeno. da nam ni treba niti misliti na izvajanje. redne psihohigiene dobrih odnosov: navadimo se na laži in pretvarjanja v odnosih. tako se nam usidrajo v podzavest. -Dobre navade iskrenih odnosov. SLABE NAVADE posledica negativnega mišljenja (nekaj primerov): -Slabe higienske navade: ne izvajamo psihofizične higiene. denar kot ljudje. -Dobre delovne navade: vedno skrbno naredimo obveznosti. redno poskrbimo za psihofizično higieno. ali na delo in to iz notranje motivacije.Slabe delovne navade: delamo kampanjsko. kaj jemo. kako razmišljamo.NAVADE »DOBRA RAZVAJENOST« »SLABA RAZVAJENOST« DOBRE NAVADE= pozitiven način mišljenja (nekaj primerov): -Dobre higienske navade: zjutraj se umijemo. kaj gledamo. bolj nam je pomembna kariera. važna je le plača. ni nam vseeno. kaj jemo. zunanje nagrade .Slabe učne navade: že v času obiskovanja OŠ ne pridobimo in negujemo učnih navad. kaj beremo. nam navade postanejo rutinsko opravilo. kaj beremo. s kom se družimo. snažno oblečemo. rabimo nadzor. kaj počnemo. kako mislimo . hodimo redno v službo. da je človekova narava ELIZA 1 74/282 . S stalnim ponavljanjem nekega vzorca obnašanja. Tako je že Konfucij trdil. Vse se začne z NAVADAMI. vseeno nam je. -Dobre učne navade si pridobimo že -Slabe navade nevzpostavljanja v OŠ.

sami pa kot starši in učitelji stojimo zraven s čikom v ustih in steklenico piva v drugi roki. Stalno ponavljajoče se navade počasi vplivajo na naš značaj. sčasoma ne razmišljamo več o tem. Naštela bom le nekaj primerov. -navadili smo se. da otroke učimo o zdravem življenju. ki jih ni zraven. ֠ Če nas ni nihče nikoli navadil na to. ki sta zame gospodarski kriminal. pri sebi pa ne). kar vodi v obrambne mehanizme in v vedno večjo razvajenost. Najprej pa je legalno »ukradla« stvari. Na obiskih se navadimo. Firma. če večina ljudi to počne. ker jih z našim razumom znamo vedno opravičiti. Si lahko zamišljate. ki ga živi družba okoli nas. če vsak dan mislimo negativno. ki ne more izplačati svojih terjatev upnikom. da bi zdravo podvomili v vse naše družbene navade. takšna firma potem lahko kljub temu nadaljuje svoje delo. Navadimo se celo na najbolj nesprejemljiva vedenja. Ker jih ne prepoznamo (vidimo jih na drugih. ponavadi slepo prevzemamo način vedenja. stečajni postopek in prisilna poravnava. kar smo utrdili z našimi navadami. izplača 20% terjatev upnikom. način življenja. prijavi stečajni postopek. Še posebej. da pa se ljudje razlikujemo po navadah. ki zaradi vsesplošne uporabe postanejo čisto običajna navada. -npr.ena sama. ELIZA 1 75/282 . Navadimo se na to. Tako je tudi to navada. obnašanja. Sčasoma postanemo to. Tako lahko navade postanejo naši največji sovražniki. da na določen način »obdelamo« sorodnike.

da vsak skrbi le še zase. ali pa jih sploh nimamo. nam pa se zdi. ali je Ministrstvo za okolje zaščitilo okolja. ali Ministrstvo za šolstvo skrbi le za šolanje. (ali je Ministrstvo za zdravje spravilo s trgovinskih polic strupene izdelke. ki so utonili ali pa se utapljajo v oceanu različne pokvarjene industrijske ponudbe. ki služi omamljanju in begu pred realnostjo. da imamo vsepovsod slabe odnose. nediscipline po šolah. kje pa je izobraževanje?…) -navadili smo se. s cigareti in s slabo družbo na neki vikendici. ki ne izvaja nalog zaradi katerih jih plačujemo in bi jih s skupnim imenovalcem lahko imenovala Ministrstvo za ohranjanje služb za lastne potrebe. da se vsak vikend »zadene«. da se nam je zgodila krivica. -navadili smo se. -starši so se navadili. . da otroci hodijo v šole. da razprodajamo našo zemljo. Z alkoholom. ki je seveda odgovor na naš zgrešen način življenja. ki se je navadil. tiščimo v ustaljenih vzorcih naprej – dokler ne pride lekcija. ֠ In tako smo se navadili. ki bi omogočala kasnejše kvalitetno življenje. Nihče jih ni ELIZA 1 76/282 . postavnega in brihtnega fanta. ֠ Žalostna opazujem starše. da gradimo na njej brez infrastrukture. da nimamo odnosa niti do sebe in tiščimo. ki so ogrožena od našega pohlepa. kjer doživljajo nekateri prave more zaradi nasilja.velikokrat pomislim na mladega.-navadili smo se na cel kup birokracije.

v šolah si soočen z zniževanjem lastne samopodobe. sodobne zabave so bolj podobne dilerskim srečanjem kot plesnim prireditvam. ali jih opozoril na nevarnosti zastrupljene industrijske hrane. prekomernega gledanja televizije.  Če hočemo graditi hišo. Da bi najprej razumeli – kam je pripeljala naša samo umsko naravnana razvada in da bi potem sami prevzeli odgovornost za samoizobraževanje. kopanje v morju te sooči z našimi nerešenimi odplakami. moramo začeti spodaj. ki bi omogočilo korekcijo naše napačne miselne naravnanosti. da kaj spremenijo. pri temelju. ker ni pločnikov. pomaga pa jim nihče.izobrazil. da ne vedo. kako. ki povedo. Kopanje v morju te sooči z našimi nerešenimi odplakami Današnji starši imajo najtežjo nalogo. Takšni starši so na najboljši poti. da se počutijo nemočne. Malo je staršev. peš hoja že skoraj ni možna. ELIZA 1 77/282 .

ki jih znamo »identificirati«. udobja. je ne bomo prepoznali pri otroku. Vse se začne pri nas. Iz nepostavljanja zdravih meja rezultira največ razvajenosti. ki že imajo odvisnosti. da imamo probleme in da smo vsi soodgovorni za stanje. v kakršnem smo. pri temelju. To je kot pri odvisnikih. ne otroku. ELIZA 1 78/282 . Mi pa smo odvisniki od pozicij moči. od varnih služb. niti drugim ne. dokler si mi odrasli ne priznamo. dokler si naših odvisnosti ne priznamo in jih potem seveda želimo »pozdraviti«. pa se tega ne zavedamo. moramo začeti spodaj. Alkoholik se tudi ne more zdraviti.  Če pri sebi ne prepoznamo razvajenosti.Če hočemo zgraditi dobro družbo. najprej vsak sam pri sebi. Če se mi sami ne spoštujemo. dokler si svojega problema ne prizna. Tako se tudi naša družba ne more zdraviti. od medijev.  Seveda se ne bo nič spremenilo. ne bomo postavljali zdravih meja ne sebi. Najprej bi nas morali naši problemi začeti presneto motiti.

30 let v Nemčiji. Ko so se udeleževale mojega tečaja opismenjevanja z računalnikom. 6 :POTUHA – POT K RAZVAJENOSTI Društvo za delo s tujimi otroki in njihovimi starši v tujini. so rabile prevajalko. s čimer razvadimo druge in jih navadi- ELIZA 1 79/282 . Njihovi starši so bili 20. v kateri so tako dolgo živele. ki so še naprej rabile prevajalko.PRIMER ŠT. Nemke. da se hočejo naučiti turščine za sporazumevanje s Turkinjami v Nemčiji. ki so bile gospodinje) ni znalo niti sporazumevati v nemščini. Same deklice. leta 1991-95) so bile užaljene Nemke in Turkinje.o (ne)sprejemanju Nemcev in Turkov (takrat je bilo ravno veliko incidentov nad tujci. Nobena še ni hotela odrasti. je plačala občina. ki bi se morale naučiti jezika dežele. da se marsikdo raje ukvarja s problemi drugih. Ko sem imela predavanje na to temo. ki so se odločile. kot da bi reševal svoje. ljubša jim je bila vloga nemočnih žrtev in vsiljevanje pomoči drugim. Vse to je plačala občina. največ obiskovalk Italijank in Turkinj. pa se jih veliko (predvsem žensk. Nemci so jih imenovali črni labodi. Nemke pa so še naprej prevzemale odgovornost tujk. RAZVAJANJE KOT NAČIN NEREŠEVANJA PROBLEMOV Ugotovila sem. Tudi tečaj turščine za moje sodelavke.

mo. 7 Prisrčna pravnica srednjih let prevzema na svojo grbo probleme cele družine. stalno teka sem in tja. da drugi niso sposobni tako kot mi. Otroci morajo starosti primerno prevzemati vsakdanja gospodinjska opravila. če jih v primerni starosti ne naučimo. Ubada se s sestro. starši. To izhaja iz našega napačnega mišljenja. da sami ne rešujejo svojih problemov (primer 6). da znajo sami loviti ribe. v kateri se je znašla. da je sama depresivna. Ne opazi. našla smiselno nalogo ukvarjanja z drugimi. sami reševati svojih zadev. V večini primerov jim samo škodimo. njenimi otroki. Njihove probleme jemlje kot da so njeni. ELIZA 1 80/282 . zaradi tega ne spi. PRIMER ŠT. da je v službi že preobremenjena in da je zaradi osamljenosti.

da se bodo mame vrtele okrog njih. da so žrtve. če odvzemate prevelika bremena z ramen s šolo preobremenjenih otrok. ljudem v stiski pa podaljšuje obdobje utapljanja v samopomilovanju. Nič jim ne pomagate. ki se ni treba potruditi za opravila. namesto. če z njimi »hodite v šolo«. ki jim morajo pomagati drugi. Ne pustimo jim. da oni niso sami sposobni reševati svojih problemov. S čimer bi dobili občutek lastne zmožnosti. ֠ Otroku. saj je nesamostojen otrok na najboljši poti do najslabše samopodobe. Dolgoročno jim zelo škodujete. Z našim vsiljevanjem jim damo nehote vedeti. da bo svoje probleme znal sam reševati (tabela 10). kar pomeni. ki sodijo v vsakdanjik. to pa je v večini primerov neodgovorno. da bi se oprli na lastno notranjo modrost. da bo svoje obveznosti opravljal sam. zato ga pa moramo naučiti loviti ribe. dobili bi moč aktiviranja lastnih potencialov. da bi si sami rešili problem. je kasneje zelo težko narediti karkoli za druge. ELIZA 1 81/282 . kako bi naj živeli. da bi naredili lastno izkušnjo. ko razvajamo otroke. Otrok se mora naučiti. da vsak dan z njimi delate njihove domače naloge.Kolikokrat ravno zaradi našega nezadovoljstva vsiljujemo drugim. Vedno pričakujejo. Zame je to nepotrebno in škodljivo razvajanje. Delamo si medvedjo uslugo. V bistvu prevzemamo njihovo odgovornost nase. Drugim ne dajemo možnosti. »Reševalcem« raste občutek (lažne) večvrednosti.

stopnja Prožni starši SAMOVZGO JA Reševanje problemov. stisk Dobri odnosi Notranja motivacija Redna psihohigiena TABELA 10 ELIZA 1 82/282 . stopnja Trdi starši Mehki starši Zunanja motivacija Nereševanje problemov Slabi odnosi 2.TABELA 10 1. stopnja 3.

nasilje nad drugimi ● vzgojno ● ekonomsko ● politično ● ideološko ● vojaško ● psihološko ● nad naravo/okoljem 3.TABELA 9 NELJUBEZEN vodi v NASILJE 1. nasilje nad samim sabo ●razvijanje negativnih misli ●negovanje razdiralnih čustev ● slabi medosebne odnosi 2. nasilje v svetu ● vojne ● politični razdori ● slepo uničevanje narave TABELA 9 ELIZA 1 83/282 .

lahko le sebe. da bi se naučili tehnik. PRIDOBLJEN S SAMOVZGOJO Mi pod vzgojo razumemo le psihologijo zunanjega nadzora: jaz bom nekaj rekel in ti moraš to narediti. PRAVA »VZGOJA« JE LE NAŠ NAČIN ŽIVLJENJA. bo vedel za svoje meje in jih bo znal drugim predstaviti v jaz sporočilu. Nemogoče je spreminjati druge. Skoraj vse.TRETJA STOPNJA NALOGA DOMA: VZGOJA KOT SAMOVZGOJA STARŠI KOT PROŽNI UČITELJI Možna je le SAMOVZGOJA STARŠEV. Ker smo pa skoraj vsi že zdresirani v klasičnih ti sporočilih. ki se samovzgaja. ELIZA 1 84/282 . ki ne bi posegale v našo osebnostno strukturo in ne bi »zahtevale«. kar delamo sedaj. je družbeno sprejemljiva TI KOMUNIKACIJA. bo razumel sebe. bi skoraj vsi rabili odučitev nepravih sporočil in učenje nenasilne komunikacije. s katerimi bomo SPREMINJALI DRUGE. Samo nekdo. Da se bomo nekje naučili nekaj pravil. Torej legalno NASILJE (tabela 9). da se NAJPREJ SPREMENIMO MI SAMI. Večina nas si vedno pod pojmom vzgoja predstavlja TI SPOROČILA. ni pa možno.

da je to naloga družine in staršev ali pa širše družbe… Treba je namreč vedeti. Slovenska šola za novo tisočletje. Vsebuje tudi veliko stvari. a jih sedaj ne poučujejo v naših šolah. str. ker jim ga tudi njihova šola in njihovi starši niso bili sposobni dati …« ELIZA 1 85/282 . pogosto pa za posameznika in družbo še bolj pomembna. ki so za življenje vsaj toliko važna ali potrebna kakor poznavanje prirodoslovnih ved in različnih tehničnih disciplin. pri čemer se misli na pozitivistično faktografsko znanje ali papirnato knjižno znanje. da tudi starši ali večina staršev nima takšnega znanja. da je glavna naloga šole posredovanje znanja. 13: » Vendar beseda znanje v resnici vsebuje mnogo več. ki so neobhodno potrebne za kolikor toliko pametno in zadovoljno človeško življenje. kakor je videti. se je na kratko otrese rekoč. 12: »sedaj je zelo razširjeno pojmovanje. Toda ker šola. žal pa pogosto ali večinoma tudi ne v naših domovih:… Tako se šola izogne posredovanju vrste različnih znanj. tej nalogi ni kos.Janez SVETINA. medtem ko naj bi za kultiviranje in osebnostno vzgojo in mladih skrbeli starši… Str.

če smo ji dali krila. Da čutijo. ELIZA 1 86/282 . Torej tudi za pogoje maksimalno dobrega izobraževanja. za prestižne formalne vstopnice). v katerih se otroci lahko razcvetijo. Govori nam z dušo. Kraj. včasih ne vemo. da so to bili odgovori. da so otroci njihova glavna skrb. ki je pero življenja le. da so dolžni poskrbeti za pogoje. • Dom. kakršen si.֠ Življenje nam daje vsak trenutek vse odgovore. V praksi pa se večina staršev obnaša. • Od staršev pričakujem samo to. Smo ji? Ali smo prijazni do najpomembnejše osebe v našem življenju? Do sebe? Ali smo srečni? Kajti otroci so danes srečni samo toliko. včasih jih nočemo razumeti. kot da so otroci od sistema in ne »njihovi« (tudi njihovi niso. podpirajo otrokovo učenje za ocene. kjer si sprejet takšen. Le da jih včasih ne znamo dešifrirati. za točke. Gnezdo ljubezni. Prostor. ֠ Če starši nimajo vizije zase. kot so srečni njihovi starši. kar lahko naredijo. je običajno nimajo za svoje otroke in se prepuščajo zavajanju zunanje motivacije (učenje za službe. kamor se lahko vedno znova vračaš. za dobro plačo. le njihova odgovornost) in se zadovoljijo le s šolanjem.

smo slepo pokorni in poslušni. In seveda. takšna ponudba.Ko pa bo večina staršev hotela drugačne pogoje za otroke. ki je kraj za otroke. • DOM – ZIBELKA VREDNOT IN VEDNO ODPRT PRISTAN ZA OTROKE. si ne »upamo« oporekati »avtoritetam«. ֠ Dokler se ne cenimo. srečen dom. ki vključuje tudi dobro samopodobo staršev in učiteljev. • ELIZA 1 87/282 . To se bo zgodilo v procesu ozaveščanja. Dom. bodo ti tudi nastali. Kakršno povpraševanje. Vsi smo soodgovorni. ko se bodo tudi starši v sodelovanju z učitelji izobraževali v smeri lastnega notranjega zorenja in ustvarjanja pogojev za dober.

DOBRI STARI ČASI (internet. 60-ih in 70-ih. Zame stari časi niso bili dobri časi. Prožni starši pa lahko danes ustvarijo dobre čase. ampak v naši družbi nasploh. ki smo bili otroci v 50ih. Naše igrače so bile prebarvane z barvo na osnovi svinca. pa so bile polizane in "prežvečene". Šele danes vidim možnost dobrih časov. Danes imamo VSE POGOJE za dobre čase. 80-ih. izgovorov nimamo nobenih več. kajti razpolagamo z dovolj znanja o posledicah trde in mehke naravnanosti staršev. da je treba najprej vzgajati in vzgojiti sebe. Nihče ni vedel povedati. takoj ko smo jih dobili v roke. da se je treba izobraževati v smeri prožnega starševstva.KOT V »DOBRIH STARIH ČASIH«? ALI BOMO NAREDILI DOBRE ČASE DANES? Opravičujem in zahvaljujem se neznanemu avtorju za dobro zgodbo (»Dobri stari časi«). ni bilo zaščite električnih vtičnic. oblog vogalov vrat. vogalov mizic in zaščite proti odpiranju omaric. Tega naši dobronamerni trdi ali mehki starši še niso vedeli. ki je marca letos (2006) krožila po internetu in jo objavljam na koncu tega poglavja. marec 2006) «Po današnjih pravilih in birokraciji tisti. danes vemo. sploh ne bi smeli preživeti. čigava je. ELIZA 1 88/282 . V naših časih stekleničke z zdravili niso imele varnostnih pokrovčkov. ne samo v naših domovih.

tik preden se je stemnilo. ne soround zvoka. ne osebnih računalnikov. kar se tiče varnosti. lomili zobe in kosti. 50 televizijskih kanalov. pa ni bilo nobene tožbe na sodišču zaradi tega. bombone in vse z veliko sladkorja. stranske zaščite. kako rešimo tudi take probleme. Vodo smo pili iz vsake pipe in ne ustekleničene. kje smo. Jedli smo sendviče z maslom. Cele dneve smo popravljali kolesa ali na pol uničene motorje. smo imeli samo kakšno odbojno steklo na kolesu. nismo imeli varnostnih pasov. skrivalnice. Navsezgodaj smo odšli od doma in se vrnili. da zavore ne delujejo. lizike. zračnih blazin. Nismo imeli "play station"-ov. pudinge. Okus je bil enak. videoigric. se nato spustili z njimi po klancu navzdol. ne internetnih klepetalnic. Nihče ni vedel. Cel dan smo se lahko igrali. Padali smo z dreves. nismo uporabljali čelad. Imeli smo prijatelje in z njimi smo hodili naokoli.Ko smo vozili kolo. Igrali smo se ristanc. Po neprijetnih padcih smo se naučili. ELIZA 1 89/282 . ampak nismo trpeli zaradi odvečne teže. se porezali na razbiti steklenini. zemljo krast. streljali smo s fračami. Ko smo se kot otroci vozili v avtomobilih. pa tudi nikogar ni to skrbelo. S štirimi prijatelji smo si delili pijačo iz ene in iste steklenice. Igrali smo se pač na dvorišču. ne video filmov. ne prenosnih telefonov in SMS-ov. sladke nedietne čokolade. In včasih je ta reč prav pošteno zaskelela. pa nihče ni zbolel ali umrl zaradi tega. ter šele na ovinku ugotovili. Vožnja na prvem sedežu je bil ponos.

pa smo se naučili nekako živeti tudi s tem. in iz teh napak smo se učili. Neprestano smo izzivali pravila in prodajali svojo kožo. Zadnjih 50 let je bilo zaznamovanih z eksplozijo inovacij in novih idej. Tepli smo se in mlatili en drugega. Si to lahko predstavljate? Ta generacija je ustvarila nekaj najbolj drznih izumiteljev in reševalcev problemov vseh časov. padce.Bile so nesreče. In ti si eden izmed njih. Čestitam!!! Prosim pošlji to ostalim. da bi nas iz teh položajev reševali starši. Posledice so bile pričakovane. Šli smo domov k svojim prijateljem in to peš. dokler nismo bili črni od podplutb in žalostni . Oni so bili na strani zakona. Imeli smo svobodo. Misel. da so odrasli kot resnični mulci. ki so imeli to srečo. To so bila naša dejanja. je bila nezaslišana. uspehe in odgovornost in naučili smo se vse to obvladovati. da se te ne bi nikoli ponovile.« ELIZA 1 90/282 .

3 ŠOLA ZNAČILNOSTI PRVIH DVEH STOPENJ NAPAČNO MIŠLJENJE V ŠOLSTVU∗1 ŠOLA LE ŠOLANJE IN NE IZOBRAŽEVANJE TRETJA STOPNJA L IZOBRAŽEVANJE PROSTORA∗3 ∗2 KULTIVIRANJE UMSKO-DUŠEVNEGA VSEŽIVLJENJSKO SAMOIZOBRAŽEVANJE IN SAMORAZISKOVANJE IZ NOTRANJE MOTIVACIJE ELIZA 1 91/282 .

KO SE NAUČIMO NEČESA NOVEGA. TUDI POSTANEMO NEKAJ NOVEGA. zato šola nosi levji delež odgovornosti (ker otrok ne izobražujemo. za formalna potrdila). VEDNO. Zato se mi zdi.∗1 ŠOLANJE zame pomeni le učenje iz zunanje motivacije (za ocene. Za izobraževalni proces moramo (šele) poskrbeti.samoizobraževanja. se z njim bogatiti in tudi osebnostno rasti. ELIZA 1 92/282 . učimo se zaradi znanja. da je pravilneje. Cilj je uporabljati naučeno znanje. ∗2 IZOBRAŽEVANJE je del učenja iz notranje motivacije. da se otroci danes predvsem šolajo. ∗3 MIŠLJENJE je del izobraževalnega procesa. če rečemo. za točke. ampak le šolamo). IZOBRAŽEVANJE JE STALNO SPREMINJANJE. Značilno je tudi za vseživljenjsko izobraževanje in za neformalna učenja .

VSEBINA: PRVA IN DRUGA STOPNJA ZNAČILNOSTI ŠOLANJA NA PRVIH DVEH STOPNJAH ŠOLA – LE ŠOLANJE IN NE IZOBRAŽEVANJE TRETJA STOPNJA NALOGA ŠOLE CELOSTNO IZOBRAŽEVANJE 1. KULTIVIRANJE UMSKEGA PROSTORA4 »RAZUMSKE TEHNIKE« BRUŠENJE ŽAGE POSTATI RESNIČEN. DATI VSE OD SEBE JEZIKOVNI KOMPAS. POGOVARJANJE URK (USTVARJALNO REŠEVANJE KONFLIKTOV) ELIZA 1 93/282 . JAZ SPOROČILA HUMOR POSLUŠANJE. RESNICOLJUBEN RAZLIKOVANJE MED OSEBNOSTJO IN DEJANJEM RAZMEJEVANJE ODGOVORNOSTI UDEJANJANJE REŠITEV .ASERTIVNOST.

KULTIVIRANJE NOTRANJEGA PSIHOLOŠKODUŠEVNEGA PROSTORA5 ORODJA ZA SAMOODGOVORNO KREIRANJE LASTNEGA ŽIVLJENJA KAKO »SPREMENITI« ČUSTVENO IN MISELNO NARAVNANOST? SAMOREFLEKSIJA.TRETJA STOPNJA NALOGA ŠOLE CELOSTNO IZOBRAŽEVANJE 2. SAMOZAVEDANJE ČUSTVENO OPISMENJEVANJE6 SAMOPODOBA7 ELIZA 1 94/282 .

ELIZA 1 95/282 . RIVALSTVO Z DRUGIMI. VOJNE 7ë STRES 8ë IDEOLOGIJE -VERSKE. KAR DELAM« OKUŽBA Z NAGLICO: »NIMAM ČASA« ONESNAŽEVANJE NOTRANJEGA IN ZUNANJEGA UMSKEGA IN PSIHOLOŠKEGA PROSTORA 6ë NASILJA. 5 in 6 in v Elizi 2. GOSPODARSKE 9ë NEZAVEDANJE 10ë NESPREJEMANJE DRUGAČNOSTI Ostale posledice napačnega mišljenja so predstavljene v tabelah prve in druge stopnje v poglavjih 4.-ZNANSTVENE-SCIENTIZEM. simbolni jeziki nasilja.-----ë----ë---ë----POSLEDICE NAPAČNEGA MIŠLJENJA V ŠOLSTVU 1ë SLEPO POSNEMANJE. -POLITIČNE-. SLEPA TEKMOVALNOST. »HOČEM (vedno) VEČ« IDENTIFIKACIJA: »SEM TO. SLEPA POSLUŠNOST 2ë STRAH ë 3ë 4ë 5ë BOLEZENSKA OKUŽBA.

ker se v njej nihče res ne daje. Vemo. In vsi podlegajo sugestiji miselnosti. str. ampak igrajo vloge. Človek. ZGREŠIŠ KONEC. Dandanes se ljudje vedejo kakor otrok.« • ČE ZGREŠIŠ ZAČETEK. • Zaradi nekultiviranja umsko-duševnega prostora v času šolanja (ki bi tako postalo izobraževanje). ki morijo nje same in učence povrhu. 45 : «Šola je mrtva in ljudi ne pripravlja na življenje. pa mu ni treba misliti na nič. da se pravega znanja ne da kupiti. smo vsi zgrešili pravi začetek. ki je slepa in gluha in vse pelje v popolno odtujenost in razkroj. pri nas pa so javnost razburkali primeri kupovanja diplom. NemoELIZA 1 96/282 .PRVA IN DRUGA STOPNJA ZNAČILNOSTI ŠOLANJA NA PRVIH DVEH STOPNJAH PREVLADUJEJO »TRDI IN MEHKI« UČITELJI (tabela 11) Andrej GRABAR :»ŠOLA JE MRTVA« Andrej GRABAR. ki mu vse urejajo starši. Ostan je predstavil problem neetičnega ravnanja v visokošolskih krogih. ker učitelji niso navzoči z živo izkušnjo.

sloni. Toda nekatere živali so začele postajati nezadovoljne. Levi. ptice na drevesih. kače.goče je. mačke. volkovi. da bi izvajali PREVENTIVNO IZOBRAŽEVANJE. psihologi bi jim rekli. ki ne omogočajo preživetja. sploh pomislil na kupovanje »potrdil«. Da je preveč svobodomiselnosti. Vsega je bilo na pretek. še bolj pa se moramo zamisliti nad neetičnostjo tistih. da se druge v to »sodelovanje« prisili. ki je stvar pravega začetka: kultiviranja umsko-duševnega prostora na začetku izobraževanja. kajti nekatere manj samostojne. labodi na reki. namesto. Zato delujemo le v KURATIVNIH posegih. hrane. Posledica je negativno mišljenje. mačke. ki vodi v negativna mišljenja in dejanja v širšem družbenem prostoru. vedno bolj k odvisnosti naravnane živali. Zakaj? Kar naenkrat nekaterim ni bila všeč drugačnost drugih živali. da bi nekdo. Mi imamo le šolanje in to na vseh ravneh. opice. Najboljše izkušnje s tem so živali videle pri šolah belih ljudi. da so izrazito razvajene in sebične. da ni dovolj prilagajanja. kune. ki mu je res do znanja. na preprečevanju SIMPTOMOV. dežja. ELIZA 1 97/282 . ֠ ZGODBA 2: OBVEZNA ŽIVALSKA OSNOVNA ŠOLA V bogati deželi so dolgo časa v največji slogi razkošno živela plemena različnih živali. ki to sploh omogočajo. bi se rade v starosti ukvarjale s stvarmi. sonca. Najbolje. od osnovnošolskega do univerzitetnega. je nekultiviran umsko-duševni prostor.

Pri lovljenju miši je bila mačka najboljša. Rabil je dopolnilni pouk in prej tako ponosna ptica je začutila. Labod je imel celo šolsko leto odlične rezultate pri plavanju na vodi. Vse živali se bodo morale ne glede na sposobnosti učiti vseh predmetov: letenja. ֠ ŠOLA – LE ŠOLANJE IN NE IZOBRAŽEVANJE? ŠOLANJE LE ZA »VARNE SLUŽBE«? ELIZA 1 98/282 . ki je dosegala pri vseh predmetih povprečne rezultate. splezati na drevo. toda naučila se je dokaj hitro plezati. švigniti pod vodo. toda pri plezanju se ni mogel primerjati s kuno in postala je njegova zasebna trenerka. najhuje pa je bilo to. Volk je vse prekosil v teku. V vodo pa si mačka ni upala. uloviti miško in od vseh učencev edina ni imela občutka. toda plezanje mu ni šlo. plavanja.Tudi oni bodo ustanovili podobno šolo za živali. da ji nihče ni znal razložiti. le volk jo je tu in tam dohiteval z ocenami. zakaj se mora učiti nekaj. da je šola slaba. kar ne rabi v njenem mačjem življenju. V počitnicah je imela zaradi tega popravni izpit. ampak samo v šoli. plezanja. teka in lova. ki bo obvezna. da z njo ni nekaj v redu. Na koncu šolskega leta je bila najboljša učenka kača.

da bi ELIZA 1 99/282 .Janez SVETINA. V takšnem vzdušju strahu in negotovosti ni mogoča prava iniciativnost in samostojnost. ki je sam slepo poslušen sistemu. 127: 8 »Iz te podrejenosti šole interesom oblasti se torej razvije vrsta hudih kvarnih posledic za vzgojo otrok. ki sam ne zna ali ne upa samostojno kritično razmišljati. ki jih uči in vzgaja?« Učitelj. daje zgled nravne pokončnosti otrokom in mladim. Staršev pa nihče ne nauči. da bi naredil karkoli narobe. str. Ne opravlja svoje odgovornosti. Slovenska šola za novo tisočletje. Isto velja za ravnatelje ali pa tudi za svetovalne delavce v šoli. pripravljen odločno stati za svojim lastnim prepričanjem in govoriti resnico. potrebna za iskanje novih in boljših vzgojnih in učnih oblik in prijemov. to dopušča pri svojih učencih ali pa jih celo uči samostojnosti v mišljenju? Kako naj učitelj. Učitelj je nesvoboden in ga je strah. Nesamostojen učitelj navadno tudi ne more prenašati in dopuščati samostojnosti pri učencih. niti je ne priznava. ALI SISTEM ŠČITI SISTEM? (VRANA VRANI NE IZKLJUJE OČI) Šola je del sistema. pričakuje slepo poslušnost od otrok. Prelaga jo na dom. Kako naj učitelj. ki ni sam pokončen človek.

str. da imajo šolske oblasti pravico v vseh podrobnostih predpisovati. Slovenska šola za novo tisočletje. Smo kot roboti. sledi cela vrsta popačenj šole in vzgoje: neavtonomni ravnatelji in učitelji. 127: »Treba je reči. da šola v prvi vrsti mora služiti potrebam otrok in mladih – njihovemu harmoničnemu individualnemu razvoju in njihovemu uvajanju v kulturo. da k represivnosti šole veliko prispeva miselnost. To jim postane navada in kot odrasli ne mislimo več. česa in kdaj se morajo otroci učiti (predpisovati splošno obvezni učni program in predmetnik) in da se šole. ki se morajo obnašati kot služabniki oblasti. da je šola dekla oblasti (ki je povsem nasprotno modernim pedagoškim in psihološkim pogledom. v smislu kritičnega mišljenja. Iz gledanja.lahko to vlogo opravljali odgovorno. življenje in delo človeške skupnosti). katerih izpolnjevanje postane najvišji praktični cilj in glavna norma šolskega dela…« ELIZA 1 100/282 . učitelji in učenci morajo brezpogojno podrejati tem zahtevam. obvezni učni predmetniki in programi. V procesu šolanja jih celo deformiramo z dresuro slepe poslušnosti in nekritičnega razmišljanja. ֠ Janez SVETINA.

 Cilj izobraževanja je pripraviti mlade. ker zahtevajo od otrok učenje iz zunanje motivacije (za ocene. ne za službe.  ELIZA 1 101/282 . da bi si vsak otrok želel hoditi v šolo (samo učenje ni isto kot izobraževanje).M.To. Orli naj ne sprašujejo kokoši. kar si večina predstavlja pod izobraževanjem. (R. da se bodo vse življenje izobraževali. S tem podpirajo tekmovalnost. posnemanje. je le šolanje za službe in ne izobraževanje za delo in življenje. kar je samo po sebi umevno. točke). ki se (ne)uspešno upirajo psihologiji zunanjega nadzora. ki je trenutno dobičkonosen? ֠ Vedno več je inteligentnih otrok. Odrasli žal ne razumemo simbolnega jezika njihovih sporočil. primerjanje. OŠ ne bi smela izzveneti kot nekaj.  Vedno več orlov se rojeva v piščančja gnezda. kako naj letijo. Hutchins)  Starši in učitelji so soodgovorni in sokrivi. Morala bi se truditi. ֠ Ali je to spoštovanje otroka. da se uči le za dobre ocene. da bi bila njena vsebina takšna. nekritično razmišljanje. da se uči za poklic. če ga silimo. Pravo izobraževanje izobražuje za delo.

odreagira svojo agresivnost in težnjo po dominaciji ali veljavi v svojem odnosu do podrejenih…Jasno je.« ELIZA 1 102/282 . Gre za zelo pogosto in tipično situacijo v družbi. ki ga zatirajo višji. da človek. str. da v takšnih razmerah ni pravih možnosti za demokratično vzgojo otrok in mladih. sam zatira vse nižje od sebe. Slovenska šola za novo tisočletje.֠ Janez SVETINA. 128: » Poleg tega pa ima podrejenost učitelja oblastem še druge kvarne psihološke posledice. saj so ves čas podvrženi avtoritarnim vedenjskim vzorcem in socialnim odnosom in se tako tudi mladi navzemajo takšnih vzorcev.

TRDI DISCIPLINIRANJE zahteva POSLUŠNOST prilagodljivost SAMOPOMEMBNOST rezultati pomembnejši od odnosov NADZOR PRISILA ZUNANJA MOTIVACIJA Nizka samopodoba stopnja UČITELJ stopnja UČITELJ PROŽNI NOTRANJA 3. MOT. Dobra samopodoba TABELA 11 KDO JE ODGOVOREN ZA IZOBRAŽEVANJE. KI GA TRENUTNO NIMAMO? KDO IZOBRAŽUJE ZA DELO in za ŽIVLJENJE? ELIZA 1 103/282 . MEHKI pogosto NEDISCIPLINA mov POPUŠČANJE NI ZDRAVIH MEJA Nizka samopodoba ZUNANJE 2. / DISCIPLINA ODGOVORNOST SAMOINICIATIVNOST SAMORAZISKOVANJE stopnja ASERTIV NI UČITELJ ODNOSI SO POMEMB.TABELA 11 nereševanje proble1. OD REZULTATOV VESELJE DO UČENJA ZDRAVE MEJE NOT.

ki vključuje lik asertivnega učitelja (lik Čedermaca. Srečujem pa še premalo učiteljev in ravnateljev. Večina zaposlenih ne vidi problemov v šoli. ki nimajo pravih pogojev za kvalitetno delo. ki problemov »nimajo«. To je na makro ravni. ki se zaveda. ampak tisti. da je eden največjih problemov v šolstvu ta. nekateri si priznajo tudi manjkajoče timsko delo učiteljev. a človeške. Želijo si večje avtonomije pri delu. ne delujemo v asertivnem smislu. dobrih po človeški in strokovni plati. ELIZA 1 104/282 .● Na vseh šolah. osnovnih in srednjih srečujem ogromno dobrih učiteljev. ki si jih priznajo in jih poskušajo reševati. Dobri učitelji in dobri ravnatelji se pogosto počutijo kot vedno večji birokrati. ● Večino časa se na šolah porabi za delo na discipliniranju učencev. ki bi vodilo v razumevanje nasilja. ki bi imeli jasno vizijo šolstva. ki bi prineslo učitelju tako zaželen občutek cenjenosti)… Prožne učitelje si predstavljam kot pogumne. kot da ni del življenja. niti izven šole. s sistemom pa želijo sodelovati na način. Ostana). ne učimo se reševanja konfliktov. da ne rešujemo problemov (toleriramo nedisciplino. kajti Ministrstvo za šolstvo jim te opore še ne nudi dovolj. ki bi jim dajal občutek obojestranske sprejetosti in spoštovanja. Niso zdravi tisti kolektivi. fokus dela pa se premalokrat vrti okrog (manjkajoče) vizije. Seveda bi si morali izdelati skupno s sodelavci svojo. Slovenska šola je kot neko abstraktno telo.

ki so zainteresirani za izobraževanje na njihovem strokovnem področju. ki jim povzročajo velike probleme. Kolektiv deluje = se pretvarja. ki svoje neprepoznane notranje konflikte prenašajo v šolsko okolje in se ne zavedajo. ne pa na področjih. da je prepoznava konfliktov pri sebi predpogoj. ali sodelavcih). ki ne ustvarja pogojev za razvijanje notranje motivacije. kar pomeni. ker se ne da nič spremeniti. Tukaj pa naletim na podobno oviro pri veliko učiteljih. da se problemov ne da reševati. Šole se še preveč vrtijo okrog posredovanja znanja (ki je prepogosto v stilu podajanja podatkov). Tako se seveda dogaja. pri učencih. ● Tako se večina kolektivov nahaja na STOPNJI PRETVARJANJA/ZANIKANJA. da dobri odnosi niso možni (brez reševanja problemov ni dobrih medosebnih odnosov). da niso notranje motivirani in da žal večina nikoli ne bo spoznala veselja do kontinuiranega vseživljenjskega učenja tudi po koncu formalnega šolanja. da se večina učencev uči zaradi ocen. in ne učenje zaradi znanja) eden izmed glavnih vzrokov nezainteresiranosti učencev. da jih lahko zaznam pri drugih (npr. ne bo dojela. da je ravno zunanja motivacija (učenje za ocene. da ELIZA 1 105/282 . Zame je eden glavnih problemov našega šolskega sistema tudi v tem. ker ne dojame. nemoč. Tako probleme raje zanikajo (ker jih imajo tudi drugi. kajti šola. ker ne vedo kako…) in s tem dajemo tudi učencem »vzgled«. da zunanje motivirani učitelji ne morejo notranje motivirati učenca.Na mikro ravni srečujem učitelje.

Da so dobra šola. se pretvarjaj. ki jih imenujemo LEPO VEDENJE.ni vzroka za nesoglasje. To pretvarjanje ohranjamo s pomočjo tihih skupnih pravil. kar te prizadene ali v tebi zbudi boleč spomin. ELIZA 1 106/282 . Človek se mora potruditi. da si povsem neprizadet. Če kdo reče kaj. Seveda to ne vodi do prožnega učiteljevanja in samo podaljšuje vsestranska nezadovoljstva po šolah. kar bi lahko vznejevoljilo ali vznemirilo koga drugega. da ne reče ničesar. saj se vendar vsi tako trudijo.

 DOKLER NE MISLIŠ POZITIVNO.  Pozitivna miselnost je zame miselnost. NE MOREŠ DELOVATI POZITIVNO. najbolj ovrednoten. ki vključuje možnost.TRETJA STOPNJA NALOGA ŠOLE POSTATI PROŽNI UČITELJ KULTIVIRANJE UMSKO – DUŠEVNEGA PROSTORA Učiteljski poklic je najpomembnejši poklic na svetu. Iz njega izhajajo vsi drugi poklici. da se stvari lahko rešujejo in da začnemo s spreminjanjem najprej pri sebi. Tisti. zaupanje. kar oboje vodi v izobraževanje iz notranje motivacije. v njem pa bi smeli biti le prožno naravnani učitelji. zato bi moral postati najbolj cenjen. uživa v poučevanju in zna navdušiti učence. ki z ljubeznijo in s strokovnostjo spremljajo naše otroke na poti vseživljenjskega učenja in izobraževanja. Vključuje orodja psihologije notranjega nadzora. 107/282 ELIZA 1 . da se nekaj da spremeniti. prožne starše). Prožni učitelj misli pozitivno. notranje osebnostne rasti in je značilna za vse prožne odnose (prožne učitelje.

da otroke najbolj pridobiš k učenju. To psihološko znanje. dresirati delavce. ki se učijo zaradi znanja (notr. motivacija)? Če hočemo prvi model.VIZIJA za otroke? Kaj si želimo – POSLUŠNE otroke. PROŽNI UČITELJ S SODELOVANJEM (Z UČENCI. SODELAVCI IN ŠIRŠO DRUŽBO) VZGAJA IN UČI ● Kaj pa je naš cilj. ali hočemo izobraziti ODGOVORNE otroke. ki temelji na povečevanju zunanjega. če jih seznanjaš s stvarmi. materialnega dobička in torej vključuje zlorabo vedenja o moči pozitivnega mišljenja. kako uživati v tem.Pozitivno mišljenje ni mišljeno kot storilnostno naravnana miselnost. brez lastnih notranjih sprememb seveda. da bodo vedno bolj dvigali dobiček podjetju. ֠ Prožni učitelj stalno išče možnosti. ki se učijo za ocene. s katerim se da spet manipulirati. ki berejo literaturo. S STARŠI. ki bi jim omogočila čimbolj uspešno življenje. kar uči. učence pa poskuša pritegniti z navdušenjem. ki jih lahko konkretno in koristno uporabijo v življenju. kako motivirati. nam ni potrebno nič spreminjati.za razvoj otrokove notran- ELIZA 1 108/282 . ostanimo trdi. mehki učitelji ali nihajoči. se v zadnjih 50-ih letih najbolj razvija in širi. Vemo pa. Vodstveni delavci se učijo. Zato je ogromno duhovnih materialistov. finančnega.

učitelj metulj) ∴ vpliva na ∴ ASERTIVNEGA .PROŽNIM STARŠEM Pri delavnicah z otroki prihajajo na dan njihove stiske. razumevanje soustvarjanja dobrih odnosov.PROŽNEGA UČENCA ∴ sodeluje z ASERTIVNIM . ki jih potrebujejo za reševanje stisk.PROŽNI UČITELJ/RAVNATELJ (prožni učitelj. KJE JE ENA OD MOŽNIH REŠITEV? ASERTIVNI . razumevanje problemov. potrebe in želje po znanjih.je motivacije pa rabimo naravnanost PROŽNEGA ALI ASERTIVNEGA UČITELJA. obvladovanje stresa. razumevanje odnosa do narave (tako ELIZA 1 109/282 .

asertivnega učitelja. kajti kar želimo od otrok. Če so starši in otroci zadovoljni. da bi otroci sodelovali med sabo. Sama strokovnost. kjer so otroci in starši kot STRANKE.toda ali smo mi odrasli vedoželjni. Čuti se kot del šole. kot del okolja. da soustvarja pogoje za dobro šolo. da bi bili otroci vedoželjni . delamo tudi z naravo – zaenkrat še neobčutljivo). tehnična brezhibnost torej danes ni več dovolj. smo zadostili potrebam najpomembnejših strank. Bistveno pomembnejša je naravnanost v reševanje problemov in v dobre odnose. Kolektiv bi naj bil kot velika družina vzgled za dobro komunikacijo. toda ali mi sodelujemo med sabo? Vse se začne pri nas in v šoli. Želim si. Je ustvarjalno zavzet za reševanje konfliktov. z vseživljenjskim veseljem do učenja? Radi bi. prožna oseba postavlja ZDRAVE MEJE in sprejema odgovornost za to. Življenje postaja eno samo učenje. Asertivna. naj bi bilo najprej v nas. da bi se tudi mi učitelji tako radi učili. To bi povedalo otrokom več o naših pogledih na življenje kot vse besede in seminarji. Želim si. V tem modelu ima učitelj vlogo prožnega. V svetu obstaja že kar nekaj modelov dobrih šol. ELIZA 1 110/282 . v katerem živi. sistema.kot delamo sami s sabo.

Niso naši poskusi discipliniranja. vzgaja s svojim odnosom do učenca. Vse bi moralo biti naravnano v smislu učenja za življenje. ki mu je potrebno. ampak naš odnos. ֠ ELIZA 1 111/282 .Vsaka šola bi lahko bila kot ŽIVLJENJSKA UČILNICA. Učimo in vzgajamo pa že s tem. ki vplivajo na učence in okolje kot vzgojni. nudijo tudi učenje za življenje. da mu damo orodje za samostojno reševanje konfliktov in problemov. bo vedel. ki je poln apokaliptičnih jezdecev. poskusi motiviranja tisti. ki se cenijo in jim v svetu. ker sami tako tudi živimo. ki ga imamo do sebe in do drugih. ampak predvsem človeške učitelje. ko stopi v učilnico. da vzgaja že s tem. da se zna učiti sam. do starša. da ga opremimo za sodelovanje in ustvarjanje dobrih odnosov. ki ga zanimajo novi izzivi v šolstvu. Vzgajati pomeni zame dajati učencu znanje. Učitelj. do sodelavca. Učenci ne potrebujejo samo tehnično – strokovno brezhibne učitelje.

okolje) še kar poskrbimo. najbolj poznate odgovor: »To se vendar ne da. Očitno spremembo pa opazimo. se potem tudi res ne da. da nas blokira moč naših negativnih predstav.« V resnici pa gre za to. ko se lotimo našega notranjega prostora. naše stanovanje. da se ne da.TRETJA STOPNJA NALOGA ŠOLE CELOSTNO IZOBRAŽEVANJE 1. kadar smo bili pridni. učitelje. Če ste učitelj. pritožujejo nad prevelikim številom učencev v razredu. kaj bi se dalo spremeniti. To predpisuje sistem/učni načrt. Naučeni smo. posesali del stanovanja. ֠ ELIZA 1 112/282 .. Imate prav in še dejanja vam to potrdijo. ki se npr. pravočasno pokosili travico. Kadar smo pospravili sobo (kdor jo je imel). napisali nalogo. Če smo v nekaj vnaprej prepričani. Marsikje vprašam npr. da smo bili pohvaljeni. KULTIVIRANJE UMSKEGA PROSTORA9 ZAVEDANJE O MOČI IN MOŽNOSTI IZBIRE MISLI (tabela 21) Za ZUNANJI PROSTOR (naše telo.

da še ne bi verjeli v letala?. da se da nekaj spremeniti. Prožni učitelj bo poznal orodja za kultiviranje umsko-duševnega prostora. umski procesi) pa nas ni nihče pripravil. saj spremembe ni treba takoj realizirati. brez katerih ostaja le neprožni. smo posneli v svoj notranji softver.. da ne bi verjeli v možnost brezžičnega prenosa zvoka? Koliko mobilnih telefonov. ֠ Na naš NOTRANJI PROSTOR (psihični procesi. ki smo jih kot otroci stalno poslušali. Izjave. da bi še vedno verjeli le v kočije. Močnejši so od naših zavestnih odločitev . Kategorično zanikamo že samo hipotetično možnost. Včasih se niti ne da. duhovnikov. ne bi obstajalo! Si predstavljate. trdi ali mehki učitelj. sovrstnikov). občutki.vse dokler jih (ponavadi šele kot odrasle osebe) ne odkrijemo in jim odvzamemo negativno moč.. idejo. niti tega ne vemo. Kako? Glavno umsko orodje je poznavanje moči misli. kako so se v nas zasidrala mnenja zunanjih avtoritet (staršev. MOČ MISLI ELIZA 1 113/282 . Ne poznamo izvora misli. da bi vsi imeli možnost vožnje z avtomobili kot iluzijo? Si predstavljate. od koder delujejo kot nevidni vsiljivi nagajivčki.Ko bi vsaj pomislili. učiteljev. ali pa jih prav koristno uporabljamo. čustva. s katerimi se ali prekomerno kontroliramo. Si predstavljate.

Fizika je prispevala največ dokaznega gradiva. so dokazovali. (spoznanja sodobne fizike)  ELIZA 1 114/282 .Spoznanja alternative se vedno bolj prekrivajo z znanostjo. med njimi tudi nobelovci. pozornost). Da se vse tisto. VSAKA MISEL JE ENERGIJA. VSAKA MISEL TEŽI K URESNIČITVI. veča in uresničuje. na kar se miselno osredotočamo (čemur dajemo energijo. da je MISEL ENERGIJA.  VSAKA MISEL JE USTVARJALNA. Fiziki. ki ga mi (pre)počasi sprejemamo v naš mentalni način materialističnega razmišljanja.

. ga bomo slej ko prej tudi imeli. Nišem še srečala odvisnika od heroina (sem pa veliko let delala z njimi). Ko otrok ELIZA 1 115/282 . ali takšnih. da smo kot otrok stalno slišali iz ust odraslih :«Iz tebe pa že ne bo nič. da hočemo imeti avto.. da bi dokončal šolo. Iz tega logično sledi. Poglejmo sebe.. Cel oče si. kar so si (praviloma premalo želeli) je njihov govorni jezik vedno negativno obarvan. da se Slovenci predvsem miselno osredotočamo na hiše. vedno sem imel smolo. kaj razmišljamo. ki bi mi rekel npr. ponavadi (žal) kot otroci verjamemo. Kot otrokom se nam zdi. Ko poslušam ljudi. akademske nazive. ki so nezadovoljni. JEZIK ŽRTEV in TI SPOROČIL. kajti tega imamo pri nas veliko. jo bomo tudi imeli.Če stalno mislimo na to. ljudi okrog nas. PRIMER ŠT. starši so krivi. ki niso dosegli npr.« Izjavam najbližjih oseb. avtomobile. da odrasli že vedo. Ti si neroda. Čemur pa ne posvečamo pozornosti.« Pri večini odvisnikov (družbeno nesprejemljivih odvisnostih) so podobne izjave: » Imel sem same grozne učitelje. » Cenim se. JEZIK SAMOPOMILOVANJA. vse sem naredil za to. s čim se ukvarjamo.« to je jezik prvih dveh stopenj. izobrazbo. 8. to nima dovolj naše miselne (energetske) podpore – in se tudi ne uresniči. na materialno rast. ki jih cenimo. Vztrajal bom. Če hočemo imeti hišo. čeprav si tega tu in tam mogoče želimo. nečesa. ČAS: OTROŠTVO Recimo. MOČ NEGATIVNIH IZJAV.

kaj nas močneje obvladuje v življenju. zakaj bi se trudil. da smo v resni nevarnosti. kar bi bil sigurno sposoben. ki kliče po čiščenju.kaj mislite. ki se uresniči kot neke vrste SAMOPREROKBA (tabela 2). sporočil. dogodkov. ki smo jih poslušali 10. Recimo. ki smo jih sami gojili par let. ostanemo zakisani in negujemo različne psihične ali fizične bolezni. misli. kot jih je doživljal takrat. kako zgleda naše notranje »skladišče« shranjenih izjav. izjave. toda zakaj bo ostal »samo dober«. Aktivira se softverski program z zapisom: »Iz tebe nič ne bo«. Rabi drugačno hranELIZA 1 116/282 . ki ima svojo energijo. da obtičimo na prvih dveh stopničkah. mu v podobnih situacijah. 15 let ali še dlje? Izjave pomembnih odraslih imajo tako močan čustveni naboj in izrazito obarvane notranje podobe. Podzavestno uresničuješ starševsko napoved ali napoved »drugih ponotranjenih avtoritet«. Dodajmo negativnim mislim še vsa negativna čustva in že do 15 leta imamo v sebi toliko zastrupljene vsebine. da je v šoli dober. MISLI so kot NOTRANJA miselna HRANA. Tudi ko bi radi spremenili podobne situacije . da je v nas zastrupljen teren. Ko bo pred prelomnico. odrašča. Lepe misli delajo lep notranji prostor. uresniči prvotno napoved. Če si slab.z notranjim programom/žigom »iz tebe nič ne bo«. da bi iz sebe naredil kaj več. ali izjave. ko si je »prislužil« žig. Otrok se ima za slabega. ki vsebujejo v sebi simbolna sporočila. Predstavljajmo si. čeprav ima mogoče dobre zunanje rezultate. če mu ne bi ta spomin (prerokba/žig) priklicala celo paleto posledičnih SIMPTOMOV.

da bo tako. neozdravljive bolezni. Dobivamo še več simbolnih sporočil. šele nato smo pritegnili negativno situacijo. Za jezik teh sporočil si moramo namreč znati prisluhniti. da nam ni mar za našo notranjo modrost. ki so stvar »nenapisanih« pravil. Vedno bolj se odtujujemo sebi in naši pravi poti. Posledica je notranje nezadovoljstvo. smo obtičali na prvih dveh stopnjah. V bistvu pa smo najprej mislili negativno. Če stalno mislimo le na zunanje izpolnjevanje pravil. In naše negativno razmišljanje se le še krepi. Saj smo vedeli. ki jih večina ne zna prevesti. ELIZA 1 117/282 . Le učitelj. zato pa rabimo čas in vēdenje o notranjem psihološkem prostoru. neuspehi.jenje in nego. Pošiljata nam simbolna sporočila. šele nato se odzove naše telo. psihične motnje. bo iskal rešitve. ki jih poimenujemo kot nesreče. da se ne cenimo. nemir. Najprej »zboli« naš notranji prostor. notranjega moralno-etičnega razmišljanja. Zaradi nepismenosti na tem področju spregledamo pomen sporočil in jih v večini primerov potlačimo in tako damo sebi vedeti. ki so mu odnosi pomembnejši od formalnosti. Kot učitelji bi morali še posebej paziti na vsakodnevno psihohigieno in miselno inventuro (tabela 27).

STOPNJA • zunanja pravila(črka zakona/učni načrt) • notranja pravila • fleksibilnost notranja motivacija • togost zunanja motivacija • prenašamo odgovornost na pravila • prenašamo odgovornost na posameznika •mi nismo odgovorni • primer. »knjižni jezik« pomembnejši od spontanosti. Potrebno je ponovno ogrevanje skupine. da bi postala zdravnik. TABELA 27 •mi/ jaz smo odgovorni •primer: odnosi pomembnejši od učnega načrta. ELIZA 1 118/282 . Ko neka učenka spontano izjavi. Učenci so ji bili pomembnejši kot učni načrt. da priredi urnik tako. IN 2. da smo v okviru pouka imeli delavnice reševanja konfliktov za cel razred (skozi celo šolsko leto). Razredničarka sedi zadaj in jih opazuje. grobo prekine in doda:«Ne reče se. ampak zdravnica«. STOPNJA ETIČNO-MORALNO prožni učitelji 3. da bi rada postala »zdravnik«. Skupinska dinamika je prekinjena.TABELA 27 VRSTE MIŠLJENJA PO PRAVILIH trdi in mehki učitelji 1. Srednješolci sedijo v krogu in izvajajo spoznavno vajo. Osnovnošolska učiteljica (druga triada) s pravim posluhom za stiske otrok doseže. jo prof.

kako načrtuje obisk lekarne. Glede na zvrst misli izbiramo BESEDE (jezik samopomilovanja. Tak človek se dobesedno pripravlja na bolezen.POT H KULTIVIRANJU UMSKEGA PROSTORA Kakšna ORODJA poseduje vsak človek za kreiranje. jezik samospoštovanja. Najprej imamo MISLI (negativne. 2. pozitivne). Ali si lahko predstavljate. za SPREMINJANJE svojega življenja (naših MIŠLJENJ)? 1. ki stalno vsako zimo pričakuje prehlad. nehote). nastajajo v nas notranje podobe teh misli. Njegove stalno ponavljajoče se slike so se uresničile. istočasno pa bi vas prevevala krasna občutja sreče? Ko misli izrazimo z besedami. kako je bolan. besed (pozitivna. Nekdo. jaz –ti sporočila) 3. večino časa se ne zavedamo. kakšne misli nas prevevajo. To vodi v udejanjanje naših slik. so temu primerna tudi čustva. Če razmišljamo negativno. da imate negativne misli. BESED. 4. ELIZA 1 119/282 . IZBIRA DEJANJ na osnovi vnaprej izbranih misli. jezik samopomembnosti. da negativno govorite. kako gre k zdravniku. ČUSTEV. 5. se pogosto vidi (kar lahko poteka nezavedno. negativna). podob. NOTRANJE SLIKE so odraz MISLI.

Sledijo še drugi primeri v tabeli 19. boste uresničili vaše predvideno dejanje. ELIZA 1 120/282 . boste o tem govorili (izbira besed).Če boste celo pomlad imeli v glavi misli o vsakoletnem prihodu alergij. v glavi boste »videli« vašo alergijo in ko boste kihali.

kako mi spodleti pri spraševanju Počutim se Vidim se. Vidim se kot neprimerno. Komu rečem:«leto s še nisem imela gripe«.rim:«Strah matike. mat) V mislih se GovoČutim »strah« v želodcu. da je to iluzija. Vidim. Zbolim. kako ležim v postelji. Kot da sem slaba mati Nič ne spreminjam. kot vsako leto Dobim negativno oceno.TABELA 19 (poenostavljeni) PRIMERI NEGATIVNEGA MIŠLJENJA MISLI BESEDE ČUSTVA NOTRANJ E SLIKE UČENJE (npr. slabo. SAMOPO -DOBA O sebi mislim. me je matematike.« ZDRAVJE Vsako zimo pomislim na gripo. Doživljam zavračanja ljudi. Zavistna sem. Ko kdo omeni spremembe. Neprijetni občutki. takoj rečem.nič ne podpiram. če pohvalijo koga drugega. da sem grda. Ko me kdo pohvali. ne verjamem. VIZIJA VZGOJE Mislim. DEJANJA bojim mate. da se ne da nič spremeniti. ELIZA 1 121/282 .

kako sem zdrava. SAMOP ODOBA O sebi mislim. »Uživam v moji družbi. VIZIJA Razmišljam. dam snov. ZDRAVJ Veselim se E zdravja. Vidim se. da sem enkratna oseba. VZGOJE da se da kaj spremeniti. Veliko naredim za preventivo.« Počutim se samozavestno.st. »Rada bi se naučila novih načinov vzgajanja« Pogum. Vedno si rečem: »To se bom že naučila« Prijetni občutki ob učenju novega. TABELA 19 ELIZA 1 122/282 . pogumno. »Dobro se počutim« Počutim se zdravo. Udejanjam spremembe pri sebiudejanjam novo vizijo Vidim se. rada se imam.(poenostavljeni) PRIMERI POZITIVNEGA MIŠLJENJA MISLI BESEDE ČUSTVA NOTRANJE SLIKE UČENJE (npr. Ko sem DEJANJA kako obvla. znam. udejanjam naloge na 3.vprašana. sreča. kakršna sem. Delujem asertivno. zanos Vidim spremenjeno sebe in učinke nove vzgoje Pred mano je slika asertivne osebe. mat) V mislih se veselim ur matematike.

Se pogosto znajdete v negativnem vzorcu razmišljanja? Naredite poizkus – začnite spreminjati vaše negativne misli v pozitivne. To področje. Vse se začne v naših glavah. ֠ Ti miselni procesi lahko potekajo kot nezavedni prisilni avtomatizmi. nimamo več lastne iniciative za preklop svojih misli. boljše prodaje. ki v to verjame . Vse je odvisno od tega. ki se je dolgo časa uporabljalo le za uporabo pozitivnega mišljenja v lukrativne namene (kar mrgoli seminarjev. Razum vedno obvisi na materialnih pojavnih oblikah. Poslužujte se orodij: MISLI. če se posledic lastnega sokreiranja na zavestni ravni ne zavedamo.V zgornjo tabelo 19 bi lahko vključili poljubna področja. DEJANJA Začnite uporabljati JAZ sporočila. kako videti čim boljši promet. Poglejte si zgornjo tabelo 19. podvomite v vse naučeno. kako mislimo. Trenirajo. začnite se čustveno opismenjevati.so tudi uspešni prodajalci. Ker smo navajeni misliti le logično in razumsko. In tisti.vsaka »vera« vključuje neverjetno moč misli . BESEDE/ČUSTVA. kjer se novodobni menedžerji učijo uporabljati psihologijo pozitivnega razmišljanja v namene npr. ELIZA 1 123/282 .

da bi lahko brez nesporazumov skupno iskali rešitve za naše družbene probleme. ki je že dovolj pogumen. več glav več ve. 124/282 ELIZA 1 . da hočete nekaj spremeniti. da bi govorili »takšen skupni jezik«. Ko boste res začutili. da gre svojo pot. ko je učenec pripravljen. Bilo bi podobno posnemanju in neoriginalnemu iskanju lastnih rešitev.ASERTIVNOST. Pogovorite se s kom. možno bi bilo predpisovanje receptov za reševanje in marsikdo bi lahko to knjigo tudi vzel kot recept . DATI VSE OD SEBE JEZIKOVNI KOMPAS. Možno je več rešitev. v stilu. POGOVARJANJE URK (USTVARJALNO REŠEVANJE KONFLIKTOV) Če bi bilo probleme možno rešiti le z razumom. Kar pa si želim je. Učitelj se vedno pojavi. vas ne bo nič zadržalo in našli boste svoj način premika naprej. JAZ SPOROČILA HUMOR POSLUŠANJE.kar pa ni moj namen in bi se mi zdelo zgrešeno. RESNICOLJUBEN ∗11 RAZMEJEVANJE ODGOVORNOSTI RAZLIKOVANJE MED OSEBNOSTJO IN DEJANJEM UDEJANJANJE REŠITEV . bi bili že zdavnaj »rešeni«.Sledite vašim notranjim vzgibom. (nekatere) RAZUMSKE TEHNIKE∗10 BRUŠENJE ŽAGE POSTATI RESNIČEN.

če sebe ne razumemo. Vse nadgradnje kasnejšega poskusa reševanja temeljijo na napačnem mišljenju in tako se tudi dobronamerno napačno lotevamo reševanja stvari. bomo tudi druge poskušali omejevati. da se moramo VSI sami naučiti ribe. da drugi rešujejo naše zadeve. kje so naši problemi. da se nimamo radi. ֠ Spet ponavljam. Ne moremo razumeti drugega. Tisto. da smo zgrešili začetek. da se ne spoštujemo. smo slepi tudi za širše družbene probleme (tabela 28. To mora doživeti ELIZA 1 125/282 . kar nas ovira. ֠ Besede so orodje uma in nemogoče je preliti vanje jezik doživljanja zanosa. Ko pa sami s sabo vzpostavimo dober odnos. Dokler dovolimo. zato je tudi konec zgrešen. dobri odnosi z drugimi sledijo sami po sebi. če sebe ne ljubimo. tako dolgo smo najbrž krepko na prvih dveh stopnjah. Prevečkrat pričakujemo rešitve od drugih. kje smo obtičali. tabela 29). da drugi skrbijo za nas. poleta lastne ustvarjalnosti. vse ostalo vodi v neodgovornost. Ker ne vidimo svojih problemov.֠ Vse razumske tehnike služijo le razumevanju tega. škodljivost in v eno največjih nekemičnih odvisnosti – prelaganje odgovornosti na druge. So tehnike samovzgoje in pomagajo osvetljevati NAŠE nesprejete kotičke. ker se ne zavedamo. Največkrat kurativno »odpravljamo simptome« in prevzemamo odgovornost drugih. Ne moremo ljubiti drugih. Če sami svobodno ne cvetimo.

da je človek močan. ֠ Kako drugačna je stiska. kaj si želim. če je res lepše počivati pred mostom. pot poguma. če nam razsežnost uma lahko pričara vso lepoto obstajanja. ֠ Da pridemo do tega. da si priznamo probleme. če ga lahko delimo z empatično osebo. Besede nas samo popeljejo do mostu čez deročo reko. Vedno se mi je zdelo. ko si jo priznamo. če drži bolečino zase. drugim iskreno povem. ki so se nehali pretvarjati). pot predajanja sili. Zdelo se mi je. pot čustev. pot notranjega vzgiba. Želim si. kako drugačen je obup.vsak sam. Govoriti resnico in biti pozitivno naravnana je zame še vedno velik izziv. sprašujem. če jo izrazimo. čez most nas vodi pot intuicije. kako drugačna je jeza. saj kot družba nočemo resnice (ali pa resničnih ljudi. to je neprenosljiva izkušnja. da vsi podvomimo. Zelo mi koristi uporaba osnovnih orodij za iskreno sporazumevanje: jaz sporočila. ne domnevam. kjer se razum ne znajde več. podvomimo. Sedaj vem. ko si jo dovolim izraziti. ki ždi v vsakem človeku. poskušam aktivno poslušati in biti resnična. da moram vse obvladovati. ELIZA 1 126/282 . je bilo vsaj zame najtežje. da sem močna takrat.

AEROBIKA… BRANJE. ORGANIZIRANJE DOBRIH DEBATNIH SREČANJ. SMEH. SPREHODI. ČUSTVENO OPISMENJEVANJE. (OBISK KNJIŽNICE) PISANJE. čustveno in duhovno razsežnost. IZOBRAŽEVANJE. RAZUMEVANJE STRESA. POGOVARJANJE S PRIJATELJI O ZANIMIVIH STVAREH DUHOVNA RAZSEŽNOST. STISK. NEGA TELESA. UČENJE NOVIH SPRETNOSTI. avtorja Seana Coveya. IGRANJE GLASBILA UM SRCE DUŠA ∗1 Eno najboljših razlag. MEDITACIJA. (URAVNOTEŽANJE KISLE IN BAZIČNE HRANE) DOBRO SPANJE. da greste na sprehod v gozd in zagledate moškega.. UČENJE REŠEVANJA PROBLEMOV. v obliki zgodbe sem našla v knjigi »7 navad zelo uspešnih najstnikov«. TELO BRUŠENJE ŽAGE TELOVADBA. DOBRE KOMUNIKACIJE. PLANINARJENJE…) ZDRAVA PREHRANA. ki ves prepoten žaga drevo. SKRB ZA DOBRE ODNOSE. SPROSTITEV.BRUŠENJE ŽAGE∗1 Brušenje žage pomeni stalno celostno delo na sebi in vključuje redno nego ključnih razsežnosti: kultiviranje umsko – duševnega prostora. ELIZA 1 127/282 . PISANJE DNEVNIKA. IGRANJE ZANIMIVIH DRUŽABNIH IGER. (KOLESARJENJE. Predstavljajte si. POSLUŠANJE DOBRE GLASBE. ŠPORT. telesno razsežnost.

kaj ne vidiš. samo drvimo skozi življenje in ne poskrbimo za to. ker to zahteva miselno energijo. z veseljem in navdušenjem. Ves jezen odgovori »Ti si res kreten. zato bi morali poskrbeti za to. Koliko gospodarstvenikov in politikov napačno razmišlja. To najbolj dojame tisti. za kar je potreben zdrav dvom. da bi bili sveži. ki ni nič drugega kot pozornost. Da smo to res dosegli. ki »živi« predvsem v glavi. zakaj ne naredite odmora in jo nabrusite?« vprašamo naivno. da kot učitelji stalno iščemo možnosti. a pogosto ne modri. »Vaša žaga je čisto topa. Veliko ljudi samo misli v okviru danosti. »Kako dolgo pa že žagate?« smo radovedni. skratka srečni in polni energije za življenjske naloge. tudi danes je tako. da se nabrusimo za vse naše izzive. Brušenje žage pomeni. ki se ga bomo veselili preživeti s sodelavci in učenci. da bi to našo pametno glavo vsaj razumeli. ELIZA 1 128/282 . napor. spočiti. Pomeni tudi. da se napolnimo z ljubeznijo. »Prepametni« ljudje so naredili največ škode v zgodovini človeštva. saj vidiš!«. da nimam časa. »Cel dopoldan. ki je sam oboje izkusil. preveč dela imam z žaganjem!« Tako se vsi pogosto obnašamo. bomo začutili vsak novi delovni dan. ki so zmožni dobrega mišljenja so ponavadi pametni. kakšnih pet ur. da je razvoj kakršnokoli ekspandiranje. kako bi našli način. ֠ Smo družba. nam nejevoljno odgovori. Ljudje. sprejema družbene vzorce.Vprašate ga: »Kaj pa delate tako zagnano?« On nam na kratko odgovori: »Žagam drevo. ki bi nas in naše učence notranje čisto navdušili in prevzeli. a sedaj bom kmalu končal«. ne da bi se vanje poglobili.

Nočeš biti drugačen od drugih. . Možnost samopreživetja.ne glede na stopnjo onesnaževanja okolja.ker nas ni nihče naučil drugače. ki ji ni treba poznati naravnih zakonov. Niso pa vse tradicije slabe. Tako nas je večina okužena z miselno deformacijo »vedno več«. ampak potrošniško odvisnost. saj smo prevzeli finančni uspeh kot »najbolj zaželeno vrednoto«.ker to zahteva pogum. vodi v povprečnost. Seiduna stil. ki jim omogočajo živeti neodvisno. če (ker) vsi to počnejo. ne glede na zlorabo človeške delovne sile. . Ti le nisi kar tako. kot da je to normalno. pomemben je le rezultat. Na prvi in drugi stopnički sprejemamo vse. Poznavanje narave je v najtesnejši zvezi z njenim ELIZA 1 129/282 . Bi se vam zdelo v redu. Naporno se je poglabljati vase. kot da drugače ni možno. Več kot polno. ∗12 .ker to zahteva čas. kar počne večina ljudi okoli mene. če bi kmetje (vendar ne industrijski kmetje) prenašali svoja prvobitna znanja na svoje otroke? Samo oni obvladajo stvari. da vse tisto. zmešalo se ti bo od vseh terminov. »in«. ֠ Že kot otrok sem ugotovila. Ni važen način. Posebneži za druge. nalog. Zdravi uporniki (zame) proti poneumljajočim tradicijam. Etično moralni pomisleki so nezaželeni. moraš dati sebi in drugimi vedeti. Kdo pa še ima danes čas? Če hočeš biti sodoben. ki si ga večina zase ne vzame. toliko pričakujejo od tebe. vsi so nori. Mi ne poznamo sovisnosti bivanja. To lahko tebe in druge (po nepotrebnem) vznemiri. Navduševali so me »drugačni ljudje«. prisluhniti sebi. da si polno zaseden. Niti ni moderno.

Lahko si še tako dobra osebnost. ko je npr.« Ali ne bi bilo pravilneje. da bi se osredotočali na njene pozitivne lastnosti (ki jih ima vsak otrok in seveda vsaka odrasla oseba). PRIMER ŠT. če ne razlikujemo med osebnostjo in dejanji. če njena dejanja niso v skladu z našimi pričakovanji (saj poznate primere. Tako pa ponavadi zaradi dejanj vidimo celo osebo kot slabo. Večina se počuti osebno prizadete. V šolah in domovih je dovolj dobrih osebnosti. kar mi ni všeč. Ko govorim o slabih rezultatih šole ali o problemih. Naravo pa spoštuje le tisti.). da zaradi napačnega mišljenja ne delamo napak. ki zna spoštovati človeka. ki jih imajo otroci doma. Ona mi vedno ugovarja. vedno začutim. RAZLIKOVANJE MED OSEBNOSTJO IN DEJANJEM Zelo težko prerastemo obsojanje. pa se ne moreš izogniti »nedobrim« rezultatom. ko bi rekli: »On vedno zamuja k pouku. Ta umska tehnika mi omogoča. torej tudi sebe. Ona je nesramna. otrok v šoli nediscipliniran in rečemo: »On je nemogoč. osebnost zato še ni slaba. kako večini poslušalcev manjka zmožnost razlikovanja med osebnostjo in dejanjem. Gre pa za predstavitev naših dejanj. kot da napadam njih osebno. kar pa ne pomeni. kar nam onemogoča.. 9. da se osredotočam samo na dejanje. naših rezultatov.spoštovanjem. razlikovanje med osebnostjo in dejanjem ELIZA 1 130/282 ..

kaj njim pomeni staranje. da bi znali spoštljivo sprejeti drugače misleče. ni resnica za drugega. česar se boji. so moja mnenja. RESNICOLJUBEN RESNICA je notranja izkušnja. POSTATI RESNIČEN. v praksi pa večina ljudi najbolj pada na tem izpitu. Kadarkoli se bojim biti resnična. kot je bilo ljudi. kar je resnica za enega. Za nekoga je staranje nekaj lepega. ki so si upali na glas izraziti svoje mnenje. resnicoljuELIZA 1 131/282 .ih poslušalcev. Ki je za njih resnica. Kolikor je ljudi. nekaj.Poznam zelo prijetnega učitelja. V teoriji dobro obvladamo razmejevanje. kot je njegovo kajenje tudi med »službenim časom«. pa bom dobila toliko različnih odgovorov. Vprašam npr. ki jih srečujem in me bogatijo. kajti to vodi v nenasilje v družbi. toliko je njihovih resnic. vi pa s tem naredite kar hočete. VSE KAR RABIMO JE LE MEDSEBOJNO SPREJEMANJE IN SPOŠTOVANJE. ֠ RAZMEJEVANJE ODGOVORNOSTI Zame je bila to eno najteže dojemljivih »odkritij«. In vendar. za drugega nekaj strašnega. zame je to eno izmed mnenj. kar jaz opisujem v knjigi. Oba odgovora sta resnična. Všeč bi mi bilo. Določena njegova dejanja pa so nesprejemljiva. da bi si dopuščali različne resnice. publiko 80 . ki ga imajo učenci radi. To. je moja resnica.

da drug drugemu (dobronamerno) lažemo. da ti predstavim vse te razumske tehnike. kar je njen problem in ne moj. ne upamo povedati. da lahko imajo resnicoljuben medsebojni odnos. Ker je v nas tako globoko vcepljena dresura. Moje izjave nimajo nič opraviti s tabo. da ne rešujemo drugim njihovih problemov. ali boš to sprejela ali ne. da moramo najprej ugajati drugim. se pretvarjamo. Koliko ljudi obvlada veščino komunikacije. Pa se ne zavedamo. tvoja izbira pa je. Kasneje ta vzorec prenesemo na ostale »odrasleavtoritete«. Se pa spominjam zgroženih pogledov staršev na nekem roditeljskem ses- ELIZA 1 132/282 . kdo sem jaz. In to delamo kot po tekočem traku. Najpogosteje so to naši starši. torej ustreči drugim. Ne jemlji tega osebno. ki lahko nadomesti zamujeno)! Če sem resnicoljubna si rečem:«Nisem odgovorna za tvoja počutja ob moji izjavi. Nate se prilepi le to. Pri tem ti lahko pomagam samo v toliko. ki jo večina ljudi imenuje dobronamerna vzgoja. če so jih sami sposobni (otroke lahko to naučimo. kar odklanjaš«. To izhaja iz poslušnosti. kaj čutimo. mi odrasli pa imamo samovzgojo in samoizobraževanje. kar imaš še nerazčiščeno. Če jemlješ to osebno. ki pomeni iskrenost. pomeni. Ta monolog seveda poteka v moji glavi. da ti povem. ki je dobronamerna. da je to tvoj problem. ki vključuje jaz sporočila in pomeni. s tem prevzemam odgovornost za njena občutja. da bom prizadela kakšno (odraslo) osebo. ponavadi. ki pomeni samo to. ker se bojim. Pripelje pa do tega. iz slepe pokorščine.bna. da ne bi teh »pomembnejših drugih« prizadeli. ker tega še nisi sprejela.

kajti to pomeni prevzemati odgovornost drugih. da vsak izhaja iz sebe. da sem v celoti odgovorna samo za to. Ni pa nikoli enostavno. če ste vi izbrali drugačne misli. da sami začnejo RASTI IN SPREJEMATI ODGOVORNOST ZASE. govorim. da me vsak ocenjuje iz vidika njegove naravnanosti in da jaz nikogar ne morem ne osrečiti niti onesrečiti. ko sem jim razlagala tehnike reševanja konfliktov in poudarila. ne dovoliti jim. postaja razmejevanje odgovornosti bolj jasno. ker nisem odvisna od tega. nerešenih problemih. Zame. USTVARJALNO REŠEVANJE KONFLIKTOV (URK) Kultiviranje umskega prostora bi nas pripeljalo do razumevanja simbolnega jezika stisk. da sem že imuna na mnenja drugih. čutim. da lahko o tem govorim na takšen način samo zaradi tega. seveda brezuspešno. Kar nekaj desetletij sem poskušala to delati. Toda. presodijo – kar pomeni. kar jaz delam. ELIZA 1 133/282 . pišem. odkar sem spoznala. da sami izberejo. berete.tanku. ne dovoliti jim. mislim. problemov (tabela 28). kaj si oni mislijo o meni. Šele. Zunanji konflikti nosijo odgovore v naših notranjih. Kar seveda ne pomeni. ֠ Zavedam se. če on tega ne izbere. vam ne bom mogla nikoli ugajati. kako se vi ob tem počutite! … Kajti jaz se lahko še tako trudim. da nisem odgovorna za to. kako vi to sprejemate. da se soočijo z drugačnostjo.

učitelj nesrečen gospodarstvenik nesrečen politik ZUNANJI KONFLIKT negativna dejanja omejevanje otrok onesnaževanje okolja podžiganje razprtij TABELA 28 Najpomembnejši problemi so NEREŠLJIVI. TABELA 28 Vsak notranji konflikt se odraža kot zunanji konflikt NOTRANJI KONFLIKT negativno mišljenje nesrečen starš. Lahko jih prerastemo. ELIZA 1 134/282 .ko to sprejmemo. ker bi to pomenilo. ko si to priznamo. ali pa spoznanje. (Carl Jung) Tabela 29 To pomeni sprejeti in ozavestiti svoje pozitivne in negativne lastnosti in jih PRERASTI. da je to področje nerešljivih problemov. ne pa razrešimo. Izogibamo se vēdenja o URK (ustvarjalnem reševanju konfliktov). je možno reševanje problemov. (tabela 29). da bi zaradi vēdenja morali kaj spremeniti.

prevzem odgov.) TABELA 29 ELIZA 1 135/282 . lahko jih le sprejmem in prese- jaz sporočila razmejevanje odgovornosti področje razumevanja žem (z restitucijo.TABELA 29 URK Ustvarjalno Reševanje Konfliktov REŠEVANJE PROBLEMOV PODROČJE »NEREŠLJIVIH« PROBLEMOV prepoznava duševnih funkcij razlikovanje med OSEBNOSTJO IN DEJANJEM vloga tehnik vloga projekcije IZBIRA ODZIVA JE MOJA vedno se lahko svobodno odločam nekatere probleme ne morem rešiti.

meh. KULTIVIRANJE NOTRANJEGA PSIHOLOŠKODUŠEVNEGA PROSTORA TABELA 20 SAMOREFLEKSIJA. da se bodo spremenili drugi reakcije na izzive -sprenevedanje -laži -pretvarjanje -pričakovanja. torej sem -pričakovanja. boljših odzivov -resnicoljubje -zavedanje delovanja obr. zunanjega krivca -zanikanje -potlačitev 2 delam.TRETJA STOPNJA NALOGA ŠOLE CELOSTNO IZOBRAŽEVANJE 2. SAMOZAVEDANJE 3 1 preživljam se. da nam -iskanje bodo drugi reševali probleme. torej sem -vedno enake -pričakovanja. in -svoje probleme lahko rešujem sama 2 -iskanje odgovorov najprej pri sebi 4 psihologije »sence« ELIZA 1 136/282 . čutim. jem. torej sem 3 mislim. da se -iskanje spremenim lahko le jaz sama 1 novih.

poskušamo pomagati tudi drugim. da bi si znali ribe naloviti sami. da bom jaz boljši? TABELA 20 ELIZA 1 137/282 . torej. smo šele na poti. kaj lahko jaz naredim. ki bi obvladovali to tematiko brez dodatnega izobraževanja ali samovzgoje 2 Ko začutimo. 3 Če se zavedamo. da imamo probleme. Zavedanje problema je osnovni pogoj. kaj pa lahko JAZ naredim. ki pomeni. 4 Najprej se vprašamo. da si jih priznamo. Česar se ne zavedamo. da obvladujemo potrebna orodja. kako reševati stvari. tudi spreminjati ne moremo. je najbrž malo ljudi. da bom kaj spremenil.1 Zaradi zapletenosti naših odnosov. da sploh lahko kaj spremenimo. kaj pa sedaj.

potem se aktivno (asertivno) vključim in sodelujem pri skupnem iskanju rešitev.če nisem.vprašajmo se. ne smem drugih obremenjevati s svojimi pričakovanji.ne v smislu konstruktivnih predlogov. jaz nesrečna. bi si želela. da bi skupaj laže dosegli ta cilj.kaj je dejanski vzrok mojega nezadovoljstva? Če sem npr. kako lahko pričakujem. ELIZA 1 138/282 .SAMOREFLEKSIJA (tabela 21) Ko poslušam starše in učitelje. da bo moj otrok srečen? . pa tudi sebe. potem tega ne smem pričakovati od drugih. ampak v stilu prelaganja odgovornosti na druge. da bi se vsak od nas vprašal: . pomagam torej tudi drugim. JAZ naredil vse za to. ko se pritožujemo in kritiziramo. . ali sem npr. da bi bil jaz zadovoljen? .če pa sem zadovoljen.

SAMOREFLEKSIJA ZA ODRASLE, ZA STARŠE IN UČITELJE

Ali lahko od otrok pričakujemo SPOŠTOVANJE, če

? ?

se sami mogoče ne spoštujemo?

Ali lahko pričakujemo LJUBEZEN, če Ali lahko pričakujemo DOBRE ODNOSE, če

se sami ne ljubimo?

?

jih sami nimamo?

Ali lahko pričakujemo SODELOVANJE IN ODGOVORNOST, če Ali lahko pričakujemo DA SE BODO RADI UČILI, če

? ?

sami med sabo ne znamo sodelovati, odgovornost pa prelagamo na druge? se sami sploh ne učimo/izobražujemo radi?

Ali lahko pričakujemo, DA BODO NOTRANJE MOTIVIRANI, če

?

mi sami delamo večino pomembnih stvari samo iz zunanje motivacije?

● Na otroke lahko »vplivamo« le z NAŠIM VZGLEDOM (dejanji)
in ne z našimi besedami. Tudi, če sami vse to počnemo, kar si od njih želimo, nimamo pravice tega od otrok zahtevati.●∗1

∗1 Toda odrasli, še posebej v vlogi učiteljev, smo vsi odgovorni,
da bi poučevali in »vzgajali« iz NOTRANJE MOTIVACIJE. TABELA 21

ELIZA 1

139/282

ČUSTVENO OPISMENJEVANJE

Če stalno potlačujemo naša negativna in tudi pozitivna čustva (tabela 23), postanemo sčasoma NOTRANJE NASILNI, kar vodi k ZUNANJEMU NASILJU (nagnjeni smo k besu, pretepom, sovraštvu, nasilju – in seveda je to »pravi« teren za sodelovanje v vojnah).

Čim bolj zanikujemo bolečino in bes, tem bolj blokiramo tudi pozitivna čustva in postajamo vse bolj otopeli. Poznavanje psihosomatike bi moralo biti del učenja o samospoznavanju. Notranje neizražena čustva lahko najdejo svoj izraz v raku kot samonasilju, v depresijah, žalosti, stalnih obolevanjih, v slabih medosebnih odnosih... 1
preživljam se, jem, torej sem

TABELA 23 : ČUSTVENA (NE)PISMENOST STRAH, ŽALOST, ZANIKANJE POSESIVNOST, SOVRAŠTVO, BES, POTLAČITEV močna OBR.MEHANIZMI EGO stanja NESPREJEMANJE SENCE

2
delam, torej sem


TEKMOVALNOST, PRIMERJANJE

3
mislim, čutim, torej sem

LJUBEZEN

stalna psihohigiena, delo s senco in orodji notranje rasti


SPREJEMANJE

ELIZA 1

140/282

TABELA 23


Pravi preskus ljubezni je ljubiti tiste, ki ti ljubezni ne vračajo tako, kot si mi želimo.


TABELA 24 NERAZLIKOVANJE MED ŽELJAMI IN POTREBAMI 1
preživljam se, jem, torej sem

NEPOZNAVANJE SEBE KOMPENZIRANJE Z ZUNANJIMI NAČINI (preNERAZLIKOVANJE MED ŽELJAMI IN POTREBAMI komerno potrošništvo, odvisnosti, materialne kompenzacije) kupovanje zadovoljstva

2
delam, torej sem

3
mislim, čutim, torej sem

(SPO)ZNAVANJE SEBE

iskanje rešitev v sebi, notranje zadovoljevanje

Prepoznavanje pravih POTREB TABELA 24

potreb

Ker se ne poznamo, ne razlikujemo med dejanskimi potrebami in željami in nezadovoljstva tešimo na napačen način z zadovoljevanjem želja (tabela 24). Osnovni vzrok nezadovoljstva ostane nerazčiščen. Bolj ko smo notranje prazni, bolj smo potrošniško usmerjeni.

ELIZA 1

141/282

SAMOPODOBA

Večina ljudi se ne ceni, v bistvu se samoprezira. In zaradi tega se zelo pogosto (nevede) SAMOKAZNUJE. Ljudje ne marajo sebe, ker jih že od rojstva naprej učimo stvari, ki onemogočajo samospoštovanje (tabela 25). V šolah otroke učimo razumevanje samozavesti s pomočjo učenja, ki povzroča pomanjkanje samozavesti. Učimo jih, da morajo misliti sami, tega jim pa nikjer ne dovolimo.

֠
Manj ko se cenimo, več zahtevamo od drugih, od otrok. V njihovem uspehu vidimo »naš lastni uspeh«. Zaradi tega se cenimo še manj.

֠
Razumevanje in smisel izvirata iz SAMOSPOŠTOVANJA, ne pa iz ugajanja drugim.

ELIZA 1

142/282

KAKŠNO SAMO-PODOBO IMAMO?

TABELA 25 NAŠ ODNOS DO NAS SAMIH 1
preživljam se, jem, torej sem

NECENJENJE, ZANIČEVANJE SEBE NIZKA NESPOŠTOVANJE SAMOPOMEMBNOST SAMOPODOBA NI ZDRAVIH MEJA

2
delam, torej sem

3
mislim, čutim, torej sem

SAMOSPOŠTOVANJE DOBRA (sprejemanje samega sebe, kakršen si) TABELA 25 SAMOPODOBA ZDRAVE MEJE

Ker ne spoštujemo sebe, tudi drugih ne spoštujemo. Slovenci se ne cenimo niti kot narod. Poznamo cene za hiše, avtomobile. Ne znamo pa ceniti sebe, sočloveka, zdravja. Ljudje, ki se ne cenijo, so zelo kritični do sebe in do drugih. Osredotočajo se na napake in ne na pozitivne stvari in lastnosti. Če se ne cenimo, podlegamo (ne glede na starost) vrstniškemu pritisku, ker želimo najprej ugajati drugim, šele potem (mogoče) sebi. Zato npr. učitelj, ki se ne ceni, ne odreagira npr. na pomanjkljivosti v šoli, ker se boji zavrnitve.

֠

ELIZA 1

143/282

KI SE CENI. KI SE CENIJO IN TAKŠNI LJUDJE SO PONAVADI SREČNI. PARTNERJU. samovzgojo -DRUGIM.Ponosni smo le zaradi zunanjih rezultatov. VLADI ֠ ZDRAVE MEJE POSTAVLJAJO LJUDJE. V SLUŽBI. BO POSTAVLJAL ZDRAVE MEJE -SEBI. UČITELJ. TUDI DRUGIM NE POSTAVLJAMO ZDRAVIH MEJA. OTROKU. ELIZA 1 144/282 . kar pa nam ne prinaša notranjega zadovoljstva. SODELAVCEM -SISTEMU: V ŠOLI. s stalnim preverjanjem. KER SE NE CENIMO. Samopomembnost je navidezna samopodoba.

je to odgovornost šolstva. ki ga moramo za te namene le preusmeriti iz (raz)navajenosti na posnemanje. fasad. Bolj ko smo notranje osiromašeni. ki se vedno bolj zapletamo v mreže lastne notranje nemoči in posledic. Vsepovsod razpredamo pajkove mreže. ker je del znanja. Ker je mišljenje umski proces. v kritično razmišljanje. če njen temelj ni trden. Klin se s klinom zbija. Brez kultiviranja umskega in duševnega prostora smo samo sodobni barbari. smo vsi mentalno okuženi z napačnim mišljenjem. spodaj pa predstavljam 10 najbolj nevarnih posledic našega napačnega mišljenja. ki poskušajo našemu ELIZA 1 145/282 . pa so skoraj vse na trhlih temeljih. da bi vanje ujeli vse tiste. je njeno izobraževanje. bolj nas je strah. Vsi se trudimo samo z drgnjenjem naših soban. bolj smo zunanje agresivni. ki na zunaj niso vidni. pa niso važni. bolj postajamo nevarni sočloveku in naravi. torej kultiviranja umsko-duševnega prostora. Temelji. ki ga poskušam skozi celo knjigo prikazati na primeru prvih dveh stopenj. Temelj družbe pa je njeno šolstvo. Ker nimamo izobraževanja. zato poskušajmo zablode deformiranega uma razumeti z umom. ki jih nočemo sprejeti kot »rezultat« našega načina življenja. Toliko krasnih hiš je pri nas.-----ë----ë---ë----POSLEDICE NAPAČNEGA MIŠLJENJA V ŠOLSTVU Ne moremo izgraditi dobre družbe.

in njeni prevladujoči vedenjski vzorci barbarski? Tudi nacistična in boljševistična družba sta vsaka na svoj način socializirali svoje otroke. družba. 17 :«Zakaj socializacija pomeni samo to.zunanjemu nadzoru ubežati. se pri tem nočemo dati motiti od nikogar. da ko nekoga začne posnemati veliko ljudi. kot od njega to pričakuje njegova okolica. Pri posnemanju je pogost vzorec. če so vrednote te družbe sporne. da se v iskanju zunanje varnosti zapletamo vanje tudi sami. ne pa oblikovali v resnično kulturne ali človeške ljudi«. SLEPA POSLUŠNOST Janez SVETINA. ampak smo začeli spati tudi podnevi. začnejo slediti še vsi ostali. jih indoktrinirali s svojimi spačenimi idejami in pervertiranimi vrednostnimi merili ter jih tako zmaličili. PRIMER ŠT. Ker pa ne spimo samo ponoči. PRILAGAJANJE SLEPA TEKMOVALNOST. ELIZA 1 146/282 . 1ë SLEPO POSNEMANJE. RIVALSTVO Z DRUGIMI. ker se odločim. str. da se otrok nauči obnašati tako. 10: Zastoj na cesti. Slovenska šola za novo tisočletje. je nastalo toliko mrež. uberem pot po bližnjici. Kaj pa. Če že spimo. ne da bi se sploh poglobili v zadevo. ki ji pripada. da bom naredila obisk nekje drugje. Za mano kolona.

kaj rabimo mi. pogosto nasedamo izjavam »šolanih avtoritet«. mnenja. Angleži Slovence (zakaj pa ne. da nam drugi prinašajo odgovore. da jaz kot domačinka že vem. Ko pa iščemo izvirne rešitve. dovolj pametne glave. da diploma že sama na sebi zadošča za nezmotljivost. bi morali »pozabiti« na to. ֠ Večina žal takoj. Nemci Angleže. čez nekaj časa). ker se nismo naučili iskati odgovorov v sebi. ELIZA 1 147/282 . Navajeni smo. Za znanstvena vprašanja podlegamo scientizmu. da avtomatsko. v Evropi kristjani. Do sebe postajamo neodgovorni. Pa nisem vedela. Zakaj torej tako vztrajno posnemanje drugih? 1. Navadili smo se. Ne zaupamo sebi. Imamo naše. Za duhovna vprašanja slepo prevzemamo »lokalne religije« (če bi se rodili v Indiji bi bili najbrž budisti. kaj delajo drugi. v Turčiji muslimani). brez lastnega preverjanja prevzemamo učenja.ker so za mano peljali vozniki s tujimi registracijami. da drugi že misli… In sčasoma pozabimo. ki so domnevali. Tako mi pogosto posnemamo Nemce. predloge drugih. 2. ko slepo prevzame izkušnje drugih. preneha (če je sploh kdaj začela) sama iskati svoje odgovore. ker verjamemo. ampak se zgledujemo po drugih (ki menda mislijo). ker vsak misli. na Kitajskem konfucionisti.

prisotna odrasla oseba z visoko izobrazbo. me je grobo zavrnila. Njegova mati je šla po nasvet k zdravniku za zdravljenje odvisnosti. češ. ki je dvignila veliko prahu. Spomnim se. če od njega zahtevamo slepo poslušnost. celo škodimo mu. Mati ni niti pomislila. da sem ravno ta primer razlagala enako starim mladostnikom na neki srednji šoli. da sin kadi travo. Ustvarjalni. povedala je. ֠ ELIZA 1 148/282 . da se »celo zdravnik« lahko zmoti. da se o takih stvareh ne govori tako mladim ljudem. njihova razredničarka. 11: Namesto trave metadon Na neki okrogli mizi o drogah je mlad odvisnik povedal svojo zgodbo. jih pa ne posnemajo. kritično razmišljujoči ljudje se poglobijo v spoznanja drugih. ampak sami na osnovi preverjanj ustvarijo nekaj svojega. Kdaj pa se bo? Ko bodo zaradi lastne nekritičnosti žrtev zmot drugih? Zakaj bi se pa morali delati nezmotljive? Nikomur ne koristimo.PRIMER ŠT. Zdravnik je sinu predpisal zdravljenje z metadonom.

֠ Bolj ko nas je notranje strah. bolj rabimo občutek zunanje moči.2ë STRAH Postali smo planet strahu. napuh.13 STRAH nas je vedno takrat. Mimogrede zdrsnemo v ošabnost.STRAH pred NESPREJETOSTJO . zunanja moč ni več potrebna.  Glavni izvor nasilja je STRAH.STRAH pred ZAVRNITVIJO . za ljudi. . ki sta značilna za ljudi z nizko samopodobo. kadar so naše misli usmerjene v prihodnost ali preteklost.STRAH pred SMRTJO . zato večina ljudi deluje s pozicije moči in ne s pozicije sodelovanja. ampak raje izpolnjujejo (zakulisne) ukaze nadrejenih. ki so v večini primerov daleč od tega kar si želimo. V doživljanju tega trenutka ni strahu.STRAH pred OBČUTKOM BITI NIHČE ELIZA 1 149/282 . ki si ne upajo ravnati po svoji vesti.  Ko je notranji strah premagan.STRAH pred NEPOMEMBNOSTJO .

se nezavedno oklepajo vseh bilk. da ni potrebe po zunanjem potrjevanju.Ker se ljudje ne zavedajo. se utapljamo v nenehnem delu. v katerih spet delujejo ljudje. kot takrat. Je kot bitka s časom. da nismo profesor. da smo mogoče nihče. da jih je tako strah. da smo nič. KAR DELAM« Tako hlastamo za vsem zunanjim. da smo nekdo. Mnogi tega ne prenesejo. Ne imeti nobene (zunanje) identitete. Ko pa se sprijaznimo. izmuzljivo in zato rabimo vedno VEČ nazivov. doktor ta in ta. da bi čutili. ko poskuša neplavalec rešiti utapljajočega. Vse je kot psihološki spomin. občutka. Bolj ko hitiš. da raje sami zaključijo to nemočno izginjanje v veliki. Za razum je nesprejemljivo. 3ë IDENTIFIKACIJA: »SEM TO. ki jim jih ponujajo sistemi. neotipljivo. Le da se skrivajo za lažno močjo institucij. imetja. da je smisel že v tem. bolj se čas izmika. ki jih je ravno tako strah. Nekaterim se zdi to tako nesmiselno. da je dovolj. ker nas je strah naše notranje praznine. nikoli napolnjeni notranji praznini. vsaj meni ni. da nismo vsota vseh zunanjih dosežkov. da se prej grozljiva praznina v nas začne polniti z vonjem prvih pomladnih vijolic. Pa nič ne pomaga. kar je postalo družbeno sprejemljiva odvisnost. začutimo. vanjo se začnejo ELIZA 1 150/282 . da le bivamo. Rezultati so podobni. dela. da sprejemamo ta trenutek. manj narediš.

ampak jo odpremo svetlobi. jem. kot nehati se boriti proti nečemu. da se zgodi. da nas nagradi. kot reči »ja« življenju. ki pa ne postane svetla. V meni. da sploh ne razmišljamo o tem trenutku. Zato enostavno ni časa (tabela 12). kar je podobno temni luknji. torej sem MISLI V PRETEKLOSTI VČERAJ NI ČASA 2 delam.stekati vse prej v naglici nevidene lepote življenja. kaj se sedaj dogaja. okrog mene. čutim. da so naše misli brez zavestnega ELIZA 1 151/282 . Ne zavedamo se. In nič drugega ni treba. torej sem MISLI V PRIHODNOSTI JUTRI STRES 3 mislim. o tem. 4ë OKUŽBA Z NAGLICO: »NIMAM ČASA« TABELA 12 NAŠ ODNOS DO ČASA/MISLI 1 preživljam se. da ga živimo. ker smo si končno vzeli čas. če iz nje izganjamo temo. torej sem doživljanje SEDANJOSTI DANES MIR TABELA 12 Na prvih dveh stopničkah smo tako polni misli na preteklost in prihodnost. kot le pustiti življenju. To je kot sprejemanje sebe.

nadzora odtavale v samopomilovalne vzorce razmišljanja v preteklosti ali pa v skrbi za prihodnost. ampak za pomanjkanje smisla. Če znaš živeti v tem trenutku. da se nam več kot 70% misli (ali pa še več. 90%) stalno ponavlja. ki se najpogosteje uresničijo. ker smo jim posvetili največ pozornosti. PRETEKLOST PRIHODNOST SEDANJOST Naredimo poizkus in prevetrimo naša vsakodnevna razmišljanja. Izgovor »nimam časa« v doživljanju sedanjosti izgubi veljavnost. ELIZA 1 152/282 . Torej smo samo 10 % sedanjega časa prisotni. Kakšne misli se vam tale trenutek podijo po glavi? Prijetne? Negativne? Ali pogosto opazujete tok vaših misli? Večina ljudi bo najbrž ugotovila. imaš vedno dovolj časa. Ne gre namreč za pomanjkanje časa. to pa so tudi misli.

Nihče nam ni nikoli pomagal. Sin se bo poročil čez dve leti. Lepo je pomivati posodo. To so bili težki časi. Vse drugo je obremenjevanje psihološkega spomina. Za to. bo vse drugače. Kaj bom le skuhala. ELIZA 1 153/282 . Toda samo ta trenutek se odvija naše življenje. nato pridejo otroci. MISLI NA PRIHODNOST Ko bom končala šolo. kar doživljamo ta trenutek. Jutri moram pospraviti. Najprej bova zgradila hišo. Nikoli mu ne bom odpustila. Vedno je delal neumnosti.MISLI NA PRETEKLOST Koliko sem pretrpela. ko pride naslednji teden tašča na obisk? SEDANJI TRENUTEK Ta trenutek uživam v sončnem zahodu. Tudi jaz sem imela tisto bolezen. kako sem vzdržal. Ne vem. zavedam se tega. si ne »vzamemo« časa.

pomol je tudi kot simptom nezdravih odnosov in napačnega mišljenja. Torej sploh ne bi smelo biti kurativnih opominov uporabnikom. 12: III POMOL LUKE KOPER III. kot da je morje njihovo. Družba. PRIMER ŠT. NARAVE Okolje in sami sebe vedno bolj onesnažujemo z izgovori. Ti pa se obnašajo. Zaradi vedno večje onesnaženosti okolja prihaja do pešanja imunskega sistema. ki bi morala kot lastnica Luke že od vsega začetka izvajati pritisk. vzdrževanje. da ne bomo tako nespametni. Torej lahko razumemo. se odslikava v onesnaženem zunanjem prostoru. ki vodi v vedno več obolenj. ki spoštuje človeka in naravo. čeprav smo jo dobili zastonj in še čisto povrhu (stanje onesnaženosti naše sklede pa imenujemo nap- ELIZA 1 154/282 . obala njihova in ne skrbijo za čistočo. da onesnaževalci (to je pa spet Luka) opravijo svoje dolžnosti. da bi pljuvali v lastno skledo. z naravnimi dobrinami. OKOLJA. vsak upravitelj najemnik spoštljivo ravnati z zemljo.5ë ONESNAŽEVANJE NOTRANJEGA IN ZUNANJEGA UMSKEGA IN PSIHOLOŠKEGA PROSTORA/ SEBE. z morjem. Glavni krivec je vlada. sploh ne bi smela imeti nobenih onesnaževalcev okolja. Naš onesnaženi notranji prostor. tako dela sam s sabo. da je to napredek. Tako kot človek dela z okoljem. V osnovi bi moral vsak človek.

da neodgovorni ljudje upravljajo z našo naravno dediščino. odpadke. Najprej od uradnikov nekaj zahtevamo. ko hodite po naši obali. Odrasli smo kot otroci (v tem primeru mislim na razvajene otroke). po plaži. zanemarjeno okolje. Te neodgovorne ljudi smo si »vzgojili« mi odrasli sami. Dobički jim omogočajo legalno uničevanje naše matere zemlje. ki jo mora plačevati okolje in ljudje. Več denarja pomeni tudi večjo možnost podkupovanja. Problem torej ni le pomol. oni tega ne naredijo. Je to za vas napredek? ELIZA 1 155/282 . ki vidi le denar. ki mu je napredek vsako nadaljnje širjenje industrije – ne glede na ceno. Zadnjih 50 let je pohlepni. Postane neodgovorno in dolgoročno škodljivo okolju in soljudem. moč. kot prej v tisoč letih. ki tam živijo. To so posledice zlorab notranje pohabljenega človeka.redek in celo razvoj!). ki vidi le dobiček. mi nismo dosledni (v vzgoji otrok se je nedoslednost pokazala kot največja hiba) in podjetje (primerjalno je v vzgoji -otrok) to izkorišča. Takšna podjetja imajo tudi zaradi tako neodgovornega ravnanja večje dobičke. V šolskem sistemu tekmovalnosti. Mar vas nič ne stiska pri srcu. potrošniško deformiran človek bolj onesnažil zemljo. ampak. da imajo neodgovorni ljudje v rokah denar/kapital. To so dejstva. po školjčni sipini? Vsepovsod lahko vidite neurejeno. rivalstva in čustvene nepismenosti. da se stvari uredijo v prid denarja in ne ljudi in okolja.

primerjanje. Misli. Navada. Rezultat . ki mu postane navada. se tudi v službi prilagodi. Oseba. ki bi pomenilo ELIZA 1 156/282 . da je dober. da je pomemben. družbi. da bo delal to. s komolčarstvom. da je življenje nenehen boj. Šolskih informacij ne rabi. kar dela.  Primer pohabe mišljenja.služenje interesom nadrejenih (dobička) in ne opravljanja dela. Tudi med študijem ni imel časa. kjer ga (z dovoljenjem staršev) dresirajo v poslušnost in tekmovalnost (za ocene. da je on služba. diploma je bila le kot neke vrsta vstopnica. kako ugajati staršem. da bi prisluhnil sebi. kar je v interesu nadrejenih. Otrok postane prepričan. ki ga sami podpiramo in vodi v negativna dejanja: Otrok preambicioznih staršev pride v šolo. Za ta uspeh mora seveda plačati z določeno brezobzirnostjo. Pozabil je nase in sčasoma verjame. Manninger)  Zamenjujemo uspeh z biti srečen. dogovor. da bi sledil svojim sanjam. dokaz »ustrezne prilagojenosti«. SREČA JE NOTRANJE STANJE. Navadil se je. da bi podvomil v vse to. BODO ONI STORILI DRUŽBI (K. (če) ker ima dober uspeh (s tem so mišljene dobre ocene). ker je dobil pomembno službo. točke). v kateri se spet pričakuje od njega to. tekmovanje.Kako si sami kopljemo jamo!  KAR STORIMO OTROKOM. položaj. navajena. drugim. da je on to. da se mora stalno prilagajati.

Naučili smo se lagati (seveda to večina ljudi dela nezavedno).  USPEH se ne meri po tem. če bi tisti. s tem. Postali smo nepošteni do sebe. da smo izgubili stik s samim seboj. Najpomembneje je. Za nas je USPEŠEN človek SIMBOL FINANČNE MOČI. glas intuicije. kar smo sami sposobni narediti. ki jim te naloge zaupamo. ki jih imamo bi moralo biti vse urejeno. Pri vseh zakonih. delali odgovorno. da nas drugi sprejmejo.  ELIZA 1 157/282 . da obdrži položaj in ne da bi reševali stvari (seveda so vsepovsod izjeme). kaj naredimo v primerjavi s tem. Tako pa večina dela tako. glas vesti. Uspeh se meri po tem. izobrazba in poklic so popolnoma usmerjeni le v dosego tega cilja. da bi ustregli staršem in družbenim pričakovanjem. Za ceno tega. Vse smo naredili. kaj lahko dosežemo v primerjavi z ostalimi. Vzgoja. kar smo. utišali smo glas naših talentov.reševanje zadev.

če je kaj posebnega opazila. v spremstvu tovarišice. Šestletni fantek mi je trikrat rekel. da otipavam lutko po ritki. čeprav mu pokažem. neprimerno govorjenje. izvajam vajo z lutko. ki jo držim z roko pod krilcem.6ë NASILJA SIMBOLNI JEZIKI NASILJA FIZIČNO NASILJE nedisciplina… pretepi… incest. da je možno. čez ledja. Da ni. prvi razred. Po končani delavnici na samem ogovorim razredničarko. DRUŽBENO SPREJEMLJIVO NASILJE VOJNE NEPREPOZNAVANJE SIMBOLNIH JEZIKOV NASILJA PRIMER ŠT. mobingi. psih. PSIHIČNO NASILJE verbalno nasilje.. nakar mi ona reče. kajti podobna situacija je bila menda tudi pri njegovi sestrici. ELIZA 1 158/282 . skupina 18-ih otrok. da jo držim više. 13: Spregledano nasilje: Podeželska OŠ. pritiski. da bi »šlo« za incestno razmerje. Vznemirjen je. zmerjanje. Omenim ji fantka.

Tako smo se učili o rimskih. kot Džingiskan. da so možne tudi drugačne »zgodbe«. Aleksander Veliki. če jih ubiješ 10. KI MU NIHČE NE POMAGA. kot o eni izmed prikazanih variant dogajanja. v bistvu le sodobna mafija. Napoleon da niso »veliki osvajalci«. kot je zavedeno mišljenje. katerim bi se morali bistveno manj posvečati. PRIMER ŠT. da so to herojska dejanja. ki so zame z vidika današnjega zavedanja zločinci. 14: Zgodovina belega človeka je zgodovina nasilja. Nekdanji »junaki« so v luči današnjega zavedanja zločinci. Tako bi se mi zdel napredek. z zdravim dvomom: da bi rekli bobu bob: da je Hitler zločinec. da zgodovino pišejo zmagovalci. Če vemo. da bi se kdajkoli učili o zgodovini. grških »junakih«. Zavajanje zgodovine Moj hobi je bila zgodovina. kar poveličujemo. Začarani krog (pajkovih mrež) se nadaljuje. kot pa temu. če bi se zgodovino učili s kritičnim razmišljanjem. ampak kruti zločinci. v najmilejšem pomenu kruti nasilneži. Ne spomnim se. Prepogosto pa današnja žrtev v odraslosti sama spet prevzame vlogo rablja ali žrtve. V stilu. Kot je tudi marsikaj.KDO JE ODGOVOREN ZA REAGIRANJE V TAKŠNI ZADEVI? ŽRTEV NAŠE NEODGOVORNOSTI IN NEOZAVEŠČENOSTI JE OTROK. bi morali vsaj predvidevati. ostali voditelji velikih vojn. si zločinec. da bi podvomili v takšna dejanja in posledice. če jih ubiješ 1000 si osvaja- ELIZA 1 159/282 . Cezar.

tako kot včasih imperatorji. junak. Nemčija. da so vsi. z vrednotami prežetih načinov življenja. PRIMER ŠT. Kaj vse je posledica petstoletnega evropskega plenjenja afriške celine! Primer Darfurja je dovolj zgovoren. za marsikoga tako opevano arhitekturo. Vse se dogaja v zahodni Afriki. da je človek. ki je bila pod francosko kolonialno oblastjo. ki se upirajo njihovemu vplivu. ker to zame ni. heroj. Portugalska. 16 let terorja. manjkajočega kritičnega razmišljanja. Tako so ELIZA 1 160/282 . da bi ustvarili domorodsko misijonarsko silo. jaz največkrat pomislim na umazano pridobljeno bogastvo. Beli človek je uporabljal nasilje kot sredstvo za uničenje tradicionalnih. v deželi. na zločine nad drugimi. prinesel nizkotnosti in razlagal. Kamorkoli je prišel beli človek. barbarizem). star skoraj toliko kot jaz. Italija in vse bivše kolonizatorke imajo ogromno bogastva zaradi zločinov nad drugimi (legalne kolonije. Avstrija. bil pri štirih letih ugrabljen od francoskega jezuitskega misijonarja. Plod zgrešenega. Si morete misliti. Za te primere ne uporabljam več besede »kultura«. Francija. barbari. Primer takšnega nepojmljivega nasilja v sodobnem času opisuje šolani in izobraženi Afričan Some MALIDOMA v njegovi avtobiografiji: O vodi in duhu. je zasejal nemir. kar ni čisto nič drugega kot največje nasilje nad drugimi. z namenom. 15: Dežele kot so Anglija. pranja možganov pod krinko belih »dobrotnikov«.lec. genocid. zločin. Ob pogledu na njihovo. ki so jim omogočili nadstandardno razkošje.

so vsepovsod naleteli na odpor. tudi ob misli na Tibet se zgrozim. Ko so prispeli vojaki. Nekdo. če pošlješ cele vasi na prisilno delo ali jih kratko malo likvidiraš.tudi Francozi učili.Menim.. Beli francoski učitelj razlaga s pomočjo neke zgodovinske knjige afriškim učencem: str.. te hkrati opozarja na to. ker smo belci naredili tako umazane stvari »črnim« ljudem. kako se braniti. ki je bilo neizkoriščeno zaradi nevednosti Afričanov. Kajti biti radoveden je zločin. da bi pomagali prebuditi ogromno bogastvo. toda hkrati ve. ki mu ni mar za druge ljudi!.« Ko ga s svojo glavo razmišljajoči Malidoma vpraša: »Ne vem. ali je vprašanje. To knjigo je očitno napisal nekdo. da je takšno razmišljanje v tej ustanovi nedopustno. da so se nekateri ljudje odločili. kar da je bilo zanje težko breme. kličeš silo.« V učiteljevi pisarni ga učitelj skuša s pendrekom naučiti.. a se glasi takole: če pridem v hišo vašega očeta in hočem vstopiti – četudi me vaš oče noče za gosta – naj kljub temu vlomim?. Če se upiraš miroljubni misiji. da so iz dobrote vzeli pod svojo perut velik del Afrike. da sem »beli človek«. Kolikokrat me je sram. to ni bilo iz želje po prelivanju krvi. Če je bila v Afriki od časa do časa uporabljena sila. vse zaradi našega pohlepa. In ne samo njim. Resnično civilizirana oseba sovraži prelivanje krvi. da se obnaša kot ideološki prestopnik. da je prav. 161/2: »Evropejci so prišli v Afriko. ELIZA 1 161/282 . Ko se te sila loti miroljubno. ki misli. da je njihova pravica vdreti v mirno življenje drugih. kako prijeten je mir. da se kolonializma verjetno ne da opravičevati s tem.

čutim. 2 Vojne so velikokrat zrežirane. torej sem -NENASILNO URK 3 -življenje in delo v sožitju z naravo in z ljudmi Zavzemanje za mir in nenasilje 1 Vojne so možne samo takrat. V ozadju so popolnoma drugi interesi kot pa želja po »reševanju problemov«. Ustvarjalno reševanje konfliktov TABELA 13 ֠ ELIZA 1 162/282 . jem. GENOCIDOV. torej sem zagovarjanje VOJN. 3 URK. 1 NASILJA.VOJNE: DRUŽBENO SPREJEMLJIVO »REŠEVANJE« PROBLEMOV= DRUŽBENO SPREJEMLJIVO NASILJE (tabela 13) TABELA 13 NASILNO REŠEVANJE PROBLEMOV 1 preživljam se. Moralni človek nikdar ne bo mogel UBIJANJA sprejeti kot način REŠEVANJA PROBLEMOV. torej sem 3 mislim. Primer tega so krute vojne v imenu (zlorabe) vere. kadar ljudje slepo sledijo mišljenju po zunanjih pravilih. UBIJANJA LJUDI IN ŽIVALI 2 -nezavedanje. vsiljene. da nasilje rodi nasilje 2 delam. nasilna dejanja. Slepa poslušnost zakonom lahko vodi v najbolj nemoralna.

To se izključuje. Ni svete vojne. obe zahtevata slepo pokorščino. Kdor je zares veren. ker jih je vedno bolj strah. ֠ KDO IMA KORISTI OD SLEPO POSLUŠNIH. KI JIH JE STRAH? Zanimivo. Vse vojne so povsem nesvete in čisto posvetne. naš enostransko razviti um pa poskuša opravičevati naša grozodejstva kot obliko opravičljivih dejanj.»sveta vojna«. Človek. ֠ Moški so vedno bolj nasilni. ne more ubijati. Dokler je moški notranje nemočen. V njem se razrašča pohlep. uravnoteženi.Kakšna zloraba besede . Dokler moški in ženske ne bomo notranje močni. svojo korist. So le verske vojne. se nagiba k zlorabi moči. ne bo miru na svetu. Ko te je preveč strah. ki bi jim naj služile. Opažam vedno več nasilnega vedenja pri ženskah. Zatekamo se v vojne. v zameno pa pošljeta v smrt in ubijanje tiste. ELIZA 1 163/282 . POKORNIH LJUDI? OD LJUDI. išče zunanjo moč. ki z bogom nimajo nič skupnega. napadeš. za spoštovanje vseh živih bitij. kako sta povezani politična in cerkvena oblast v odnosu do vojne. ki so odraz naše notranje agresivnosti. Vojno lahko zagovarjajo samo še ljudje. ki so izgubili občutek za poštenje. In podobni. ki vidi le sebe. položaja.

da se upremo temu nečloveškemu ravnanju z našimi sinovi. moč. In smo spet pri šoli. našega suženjstva. v pozitivno mišljenje. ֠ Meni se zdi prav smešen cerkveni boj za posvetne dobrine. da imaš oblast. Za to. Kako? S tem. so to nalogo najslabše opravljali. ֠ Eno in drugo je sredstvo našega zatiranja. Cerkev bi morala biti prva. rabiš slepo pripadnost. pokorneže zlaganim sistemom. ki edino ELIZA 1 164/282 . Nori smo. oni se gredo diplomacijo – na račun naših življenj. dokler smo slepo pokorni in poslušni (sistemu) in polni občutkov krivde (vloga cerkve) in nekritičnega mišljenja (vloga šole). da do prelivanja krvi ne bi prišlo. ki jih lahko premagamo. vodi v zločine nad človeštvom. Vladam in cerkvam ne gre za reševanje problemov in sporov. njena bajna bogastva (že s tistim. Tako vse cerkve in vlade zlorabljajo naše zaupanje in skrupulozno pošiljajo v blazne vojne naše mlade fante. z našimi otroci. Ravno tisti. poslušnost. da spremenimo naše negativno razmišljanje iz NEKROFILNEGA v BIOFILNEGA. ki te lastnosti najbolj utrjuje in šola ljudi za bodoče slepe pripadnike. kar ima v Vatikanu) bi lahko nahranila vsa lačna usta (njenih ovčic) tega sveta. poslušneže. To je možno le.Celotna zgodovina belega človeka (med domorodnimi kulturami so izjeme) je ena sama nespoštljivost do življenja. Pozivam vse ženske tega sveta. ker to dovolimo. ki bi morala narediti vse za to. ki bi se morali najbolj zavzemati za zaščito človeškega življenja.

ki ga želimo spoštovati in s tem zaščititi pred nasiljem. ki zaradi starih lovorik sme delati vsepovsod kar hoče. ELIZA 1 165/282 . da bi se tisti. preveč nepoštene cerkve in preveč neodgovorne (slepo poslušne) državljane. ne bo nikdar podpiral vojn in bo naredil vse. generali. Seveda je ta »varuh« le tam. ki jih nasilje ne dovoljuje. Dojenčka ne moreš poslati na fronto. stopnji). ker imamo vsepovsod še preveč nepoštene vlade. Kdor spoštuje življenje ne bo nikdar sposoben ubijati. (ko bomo na 3.  Ko bomo postali ozaveščeni. papež in vsa cerkvena zgornja hierarhija? Skrivajo se za lepimi besedami o neizbežnosti takšnega nasilja. Postati človek vključuje elemente človeškosti. kjer ima od tega korist. ne v družbi. ki so glavni režiserji najbolj nehumanega načina reševanja konfliktov (vojn) sami v prvih vrstah borili – kot so to predsedniki držav. ki je darilo življenja. mlade. To je naša naloga. sami pa v ozadju načrtujejo (=lobirajo) posle s tistimi. da vidimo v vsakem človeku ŽIVO BITJE. Zgrožena sem nad hlinjenjem vseh tistih.vključuje ljubezen in spoštovanje do življenja. ki imajo od uničevanja korist. dovolijo pa legalno ubijanje naših otrok v vojnah in ostalih nepotrebnih sodobnih nasiljih. ki so takšni nasprotniki splava. Ste videli v sodobnem času. dokler tega ne naredimo. smo na ravni živali. ne v okolju. ki si prilašča vlogo svetovnega starša. Cel svet klečeplazi pred deželo. nikjer). starša. Spet je to možno samo zato. ne bomo več dovoljevali reševanja problemov z nasiljem (ne v šolah. neumne fante pa lahko. ne v domovih. ministri.

V primeru vojn so to celi narodi.svoja delavna mesta. naše vlade pa še naprej podpirajo vojne in celo pošiljajo naše fante na vojna ozemlja (menda trenutno v Libanon. da opravičijo . bolj rabiš zunanjo moč. ki smo jim onemogočali mišljenje s svojo glavo. se razvijejo predsodki. ki same celo v ozadju režirajo nasilje. ker ponavadi rabijo nekoga od zunaj. ki svojo »kolektivno zavest« izrazijo nad drugimi. Kot da vlade ne služijo interesom našega ljudstva. Vlade imajo potem zelo malo dela s prepričevanjem ljudi. torej je spet v ozadju denar. saj ti komaj čakajo. Bolj se moraš zunanje potrjevati. v čredno mišljenje. Tako je tudi v njihovem interesu. Ljudje si želimo miru. Neizražena senca išče zunanji oder za neizživeto. gneva in to projiciramo navzven. Vojne bomo videli kot regresijo v človeškem razvoju. Vojne so možne samo tam. Zato so nezadovoljni ljudje tako »nevarni«. kjer so bili ljudje prej zdresirani v nezdravo poslušnost. ampak interesom vlad. ki so v tem primeru njihovi sovražniki. nevredni. napačni zgodovinski ponos. ELIZA 1 166/282 . naj se ljudje udeležijo vojne. stanje sept. da na » zunanjem sovražniku« sprostijo vsa potlačena sovraštva. da se nad njim znesejo. mi smo polni sovraštva. V bistvu pa imamo notranjega sovražnika sami. V ljudeh. da si izmišljujejo zunanjega sovražnika. za napetost v nas. nacionalizmi. da živijo. svojo vojaško industrijo. Bolj ko si notranje nemočen. kot zastarel način nereševanja problemov. 2006). samo. v slepo sledenje zunanjim pravilom. barbari.

da namen vlad ni v našem nadzorovanju. ki omogoča tako krute vojne. pošteni fantje ne bodo hoteli ubijati. nemoralnosti. ki bo omogočalo pravo razumevanje tega napačnega mišljenja. razmere. ֠ Ko bomo etično-moralno razmišljali (notranja pravila). ki bi podpiral celo verigo nasilja. da nam omogoči pogoje. ampak v tem. z akcijami. predvsem pa z izobraževanjem. S čim? Z ozaveščanjem.Vsaka zloraba moči nad drugimi je odraz naše pokvarjenosti. ELIZA 1 167/282 . v zunanjem pisanju pravil. pošteni delavci ne bodo hoteli delati v vojaški industriji. ne bo nikogar več. Pošteni trgovci ne bodo hoteli prodajati orožja. poštene matere in ženske bomo zahtevale prekinitev tega nasilja. s protesti. ֠ Ljudje moramo prevzeti odgovornost v svoje roke in se zavedati. nehumanosti. v katerih bomo lahko kot družba nemoteno delovali.

da ti ni vseeno za druge. Ne v ELIZA 1 168/282 . ki ima dobre lastnosti. In potem sploh nimaš potrebe obsojati ljudi. za katere smo vsi odgovorni v vlogi uradnikov in državljanov. Ali se vsaj zanimati za druge. vidiš pa dejanja. v tebi zaigrajo strune sočutja. da nam ne ostane energije in volje. Sprejemanje drugačnosti ne pomeni. zaradi napačnega razmišljanja pa dela nesprejemljive (a popravljive) napake. da bi spoznali blagodejnost in občutek smiselnosti in koristnosti. da se strinjamo z dejanji drugih. usmerjenega v prihodnost (in ne v doživljanje tega trenutka). zgorevamo in se počutimo nenehno pod pritiskom. da smo vsi polni napačnih mišljenj. ker ga ni nihče ustavil. Spoznanje. le da je skrenil s prave poti. Da je vsak lahko dober. nihče naučil drugače. ki nas odtujujejo. da so ti drugi lahko tvoje ogledalo. da smo vsi drug drugemu potrebni. pretiranega ubadanja s samim seboj. Ne zagovarjam skrajnosti. Stres nas tako izčrpa. kadar smo se v stanju odmakniti od našega problema (kdo jih nima in skoraj vsak misli. niti samo služenja drugim. da smo vsi v isti barki. da bi se ukvarjali s svojimi trenutnimi problemi in s problemi okoli nas. In ravno ta omejenost samo na naš problem nam ne omogoča. toda ko začutiš. dogodke. ko v vsakem sotrpinu vidiš del svoje zgodbe. s katerimi se ne smemo strinjati. da je njegov problem največji) in poskušati pomagati tudi drugim.7ë STRES Zaradi razmišljanja. ki jih ne smemo tolerirati. Da je vsak zase veliko manj močan kot v povezavi z drugimi. Ampak vidimo nevednost te osebe.

In »stres« bo dobil drugačno podobo. mu nastavi še desnega. ki bi se navduševala nad posameznikovim samoraziskovanjem in dvomom. Jaz vedno udarim prvi«. da se s tem ne strinjaš. Ni ti pa treba te osebe kaznovati ali jo obsojati. kar si ne želimo. Nekega dne pride sin domov ves raztrgan in umazan. 8ë IDEOLOGIJE -VERSKE IDEOLOGIJE SLEPO SLEDENJE TRADICIONALNIM RELIGIJAM Temeljna etična načela so v vseh velikih verah enaka: Ne storimo drugim tega. da ne bi smel udariti nazaj.smislu kaznovanja. Že dolgo zaman »iščem« religijo. če te kdo udari?« Sin ji prepričljivo odgovori :«Saj jaz nikoli ne udarim nazaj. ki zlorabljajo zgornje načelo. ga moraš ustaviti in mu dati vedeti. če te nekdo udari po levem licu. da smo dolgo živeli po načelu. še posebej blizu nam je katoliška vera. ki bi me podpirala v neideološkem iskanju resnice. ko te nekdo poskuša udariti. Mati mu vsa ogorčena reče: »Kaj ne veš. da bi drugi storili nam. ֠ To osnovno etično načelo kršijo vse vere. ampak kot to pravi Vili Ravnjak. »Zgorevali« bomo za smiselne cilje. Danes pa je čas za novo miselnost. ki bi mi bila za vzgled in bi s svojimi deli pri- ELIZA 1 169/282 .

si ga je vsak razlagal po svoje. sledenje različnim ideologijam? Npr. torej krščanstva v današnji obliki še ni bilo. da bi se moral vsak človek sam prepričati o vseh teh sporočilih in vsak bi se moral sam zavestno odločati za pripadnost kakšni religiji (če sploh). Ne pripadam nobeni religiji. ki so ga posnemali in prevečkrat zlorabljali njegove nauke.čala za vse tisto. vsak od njiju je učil to. ki še vedno verjamejo. kar so iskali vsi najpomembnejši duhovni iskalci in učitelji. nobeni politični stranki. Dokler Jezusovi učenci niso začeli učiti njegovih naukov. kar je sam spoznal in to poimenoval kot resnico. cerkvene. ki bi podprla in izvajala stvari. da so grešniki (=da so slabi) in rabijo posrednika (duhovnika) za pogovor s svojim višjim jazom. 500 let prej je Buda učil v Indiji. ֠ Zakaj takšno množično posnemanje »idealov«. Vsak človek je sposoben iskati to. Institucijo so si izmislili ljudje. Prav tako ne »najdem« nobene politične stranke. kar uči. Za to pa rabimo zmožnost kritičnega mišljenja. Trdim. za katere se trudim tudi jaz sama. V cerkve∗14 se zlivajo množice prestrašenih ljudi. nobene ne najdem. ֠ ELIZA 1 170/282 . Konfucij na Kitajskem. ki ne bi imela v prvi vrsti potrebo po izvajanju moči. ki si jih želimo vsi ozaveščeni ljudje.

pozitivnih. ali pripada sočlovek kakšni veri. v prevzgojne namene. Prava vera je proces notranjega zorenja in ne zunanje poslušnosti. namesto. drugače razmišljujočih. ki se pod krinko zlorabe moči vsiljuje drugim. v podžiganju verskih vojn. PRAVA VERA NI NIKOLI NASILNA Pravi vernik spoštuje vsakega sočloveka. v GROBO SPREMINJANJE DRUGIH. kar so našli tisti. Kdor samo slepo sledi naukom kogarkoli. Kdor resnično veruje. Laže je slepo posnemati izkušnje drugih. razvajen človek. Cel svet pa je goreč v negativnem verovanju. ker je nasilen do drugih (primer Alamuta). uporabljena v verske namene.KDAJ JE VERA KOT NASILJE?  Dokler ne sprejemamo sebe. je nevaren. kar vodi v nasilje. v širjenju sovraštva do drugače mislečih (=verujočih). V vsiljevanje naših mišljenj drugim. Vsiljevanje vere drugim je preobleka TI SPOROČIL. je fanatik. ali ne pripada nobeni. Vseeno mu je.  Nasilna vera je samo način napačnega mišljenja. ne sprejemamo drugače verujočih. je goreč tudi v dejanjih. ki ji sledi le mlačen. Slepo posnemanje spreminjamo v vzgojne namene. da bi sami iskali to. ki jih posnemamo. ֠ ELIZA 1 171/282 .

ki je bila zame na vrhuncu vseh vrednot. ki tudi nista hodila. In ponavadi ne rabi pripadnosti nobeni religiji. so zagovarjali tudi suniti svoje. PRIMERI 13: Upor proti slepi pokorščini: ni hotela hoditi v uro hoda oddaljeno cerkev. hujskanja). sočuten. nobeni cerkvi. so se začeli kopičiti! Zakaj prav kakor so alijevci zagovarjali svoje trditve.Pravi vernik je ponižen. sta pa silila vse otroke k temu početju. k maši. 167: »Toda dokazi za nauk. Prav tako so se vnemali za svoje nauke ELIZA 1 172/282 . Uprla se je in uspela. Žal mi je vseh tistih otrok. podpirala sta jo tudi brata. Še posebej ob nedeljah. str. nikoli ne podpira nobenega nasilja (vojne.« Vladimir BARTOL. ki niso bile takšne upornice. ALAMUT. ljubeč. ki vodi v lastno odgovornost? SODOBNE METODE VERSKO-POLITIČNEGA FANATIZMA TEHNIKE ZUNANJEGA NADZORA IN TI SPOROČIL Vladimir BARTOL :«Zakaj resnica. je bila za ostalo človeštvo stvar brez cene. da ni nič resnično. so ubogale. Zaradi tradicije in ne iz prepričanja so jih silili k maši. ki jih starši silijo k verouku. Samokritično razvija moralno-etično razmišljanje in sočutno kultivira notranji duševno-psihološki prostor. se jim je zdela muka to početje. Kot otrok si je za izgovor našla starša. Sestre. Zakaj jim ne dovolimo lastne odločitve. pozimi.

ta je verjel.165. zvezdoslovje. Zatorej ne verujemo v nič in smemo vse storiti. kot pa neoprijemljiva resnica. da bi privedel bodisi posameznika bodisi množice do spoznanja. Vsi poizkusi. ki so zdresirani v slepo posluš- ELIZA 1 173/282 ..« Tako je Seiduna razvil. ki si je izmislil način. Nič ni resnično. da odprem človeštvu oči in da ga osvobodim njegovih zmot in rešim sleparjev. drug drugega so pobijali.. Ne samo preprostim ljudem iz množice. 438:« Misliš. zgodba o diktatorju. si dobesedno izmislil osnovno idejo izmailcev. je bila za ostalo človeštvo stvar brez cene. da je ogromni večini ljudi kaj do resnice? Kje neki! Svoj mir zahtevajo ter bajke za lačno domišljijo.« str. marveč tudi višjim duhovom je bila otipljiva laž ljubša. Prodrl sem v tuje jezike. kemijo. kateri nasedajo ljudje.« Alamut je zgodba sodobnega časa. da je bog. častilci ognja in pogani. prirodopis. drugi.. ki pravi: str. v tuje narode in v tuje miselnosti…Zazdelo se mi je. da je moja naloga na tem svetu. židje. so spodleteli.Kako bridko sem se urezal!. ki je bila zame na vrhuncu vseh vrednot. da ni boga in da je vse golo naključje…Preučil sem vse vede: matematiko. da začnem sejati resnico.. budisti. brahmani. vse je dovoljeno. Zakaj resnica. s katerim mu je uspelo iz svojih pristašev narediti slepo orodje za njegove načrte. fiziko. filozofijo. Filozofi vseh smeri so trdili svoje.»Resnice ne moremo spoznati. Opisuje problem zavestne prevare.kristjani vseh ločin.

Za dosego cilja ne izbira sredstev. poslužuje se tudi omamljanja z drogo. ki imajo od tega koristi. Saj čutimo. samo. Privrženci so se pripravljeni brez spraševanja žrtvovati na ukaz vodje. da je to le igra tistih. Danes imamo v te namene denar.nekdo si izmisli. ljudje. v diktaturah voditeljev. »prestižne« službe in dovolj primerov v naši bližini. kaj je dobro za drugega in izsili izpolnjevanje teh idej. ELIZA 1 174/282 .nost. Vest mora biti izključena. ne v šoli. Za namerno zavajanje rabiš slepo vdanost. da ve. Nasilje nikjer več ni opravičljivo. ֠ Tega nasilja ljudje v večini primerov ne izvajajo načrtno kot Seiduna. da jim jo kdo predstavi kot resnico. da so ljudje zaradi nevajenosti misliti s svojo glavo pripravljeni sprejeti kakršnokoli ideologijo. parcele. ne v družbi. nobenega dvoma. Ta nauk ima v sebi METODO VSEH DIKTATUR. Seiduna se zaveda. v posvetni cerkvi? ֠ Podvomimo že vendar v vsakogar. ki nam trdi. Seiduna postane vrhovni poglavar namišljene ideologije in je oče izmailskega nauka. PSIHOLOGIJO ZUNANJEGA NADZORA . ki se tudi ta trenutek dogajajo pri nas in po svetu. toda to ne zmanjšuje niti ne opravičuje posledic nasilja. Kje je tu napredek – v zmanipuliranih množicah. ki jim je ljubša laž od resnice. da brez nasilja ne gre. ne doma. da to ni res. tudi s kaznovanjem.

 Dokler se vere med sabo ne bodo tolerirale.  ELIZA 1 175/282 . ne bo miru. ki ga slepo poslušni ne poznajo. ker vključuje kritični razum in dvom.  SVOBODA IZBIRE je največji sovražnik ideologij.

tudi ne poznajo modrosti. Kje je tu napaka? Se je začela narava na poseben način šaliti z našo ošabno zaslepljenostjo. Znanja nič ne skrbi. ki v parih letih. ko znanstveniki še sami ne morejo dohitevati vseh novosti. ֠ In še k »zanesljivosti« znanosti: že kar letošnje poletje 2006 se meteorologija.ZNANSTVENE IDEOLOGIJE. zastarijo. ki ne poznajo sočutja. ֠ Le večne resnice se nikoli ne spreminjajo. včasih tednih. poslužujejo se objavljanja člankov. še vremena ne.SCIENTIZEM  »Pogum izvira iz skrbi. Celo knjige so pravim znanstvenikom zastarele. so nekaj stalnega. Tisti.« (Medvedek Pu)  Ravno na znanstvenem področju prihaja do nenehnih sprememb. ki zahteva vrhunske strokovnjake. ker smo bili najbrž prepričani. ki ne posnemajo nobenih avtoritet. stalno moti. da se na pamet učijo stvari. Do njih se dokopljejo tisti. ELIZA 1 176/282 . Mi pa od otrok zahtevamo. celo mesecih. konferenc. In to ne samo malo. Modrost pa. da bomo prelisičili naravo? Vsa znanost ne more dojeti in predvideti dogajanj v naravi. da to mora opaziti vsak. ampak tako očitno. ne sledijo nobeni utečeni poti.

Prav ELIZA 1 177/282 . ki se spreminjajo izredno hitro. ampak kot interpretacija nekoga. ki z zdravim dvomom v vse naučeno zahteva prenos nabranega znanja v prakso. Vse. če ne znamo pred svojim pragom rešiti osnovnih človeških problemov? Znanost naj najprej na našem planetu dokaže. vojno industrijo – znanost. vedno večje onesnaževanje. Kje so »znanstvena » odkritja. Ne moremo govoriti o napredku. Tako pa prihaja do različnih rezultatov. nam ne more služiti kot dejstvo. da njeno znanje res pomeni pravi napredek za človeštvo. ki so plod znanstvenega dela. Intuicija. kar je podvrženo spremembam.Če bi bila znanost edino merilo resnice. če je cena širjenja tehničnih pripomočkov. notranja modrost – sta izven dosega razumskega modela. ֠ Znanost nudi razumevanje. raziskovalne metode – če pa ostane vse le pri umskem raziskovalnem delu. ֠ Čemu služi vsa znanost. je to lahko ovira za prehod na 3 stopnjo. vedno večje nasilje na svetu. bi morala imeti vsaj v okviru ene stroke enotne rezultate. NI prave USTVARJALNOSTI BREZ intuitivnega NAVDIHA in brez etičnega spoštovanja. ki pomenijo kvalitetno in humano bivanje zemljanov? ֠ Neopravičljivi so vsi izdatki za vojaško. ki ne dela v imenu nenasilnega reševanja problemov.

tako so izraz nedoraslosti in ošabnosti poleti in raziskovanja drugih planetov – še zemlje ne obvladujemo in kamor stopi beli človek. ki ga nemalokrat vodijo v samopomembnost in ošabnost. od bližine topline. nato pa smo nad njim vzhičeni? Ali lahko po tistem. ne poznati vzhičenja. Znanstveno razumevanje narave mi nikdar ni prineslo navdušenja. Si predstavljate. Znanost je omejena. ki omogoča znanosti razumevanje in raziskovanje merljivih in opisljivih razsežnosti. Toda obtičati na tej stopnji pomeni. Duhovna razsežnost omogoča razcvet celostne osebnosti. ki izhaja iz dopuščanja duhovne razsežnosti. Kaj se nas nič ne dotaknejo prizori največje bede na našem planetu? ֠ Kako čudovito orodje je um. duhovna razsežnost ni. od radosti doživljanja lepote. ֠ Znanost je nemočna pred neotipljivo. ֠ ELIZA 1 178/282 . polnega informacij. ko smo opredalčkali človeka. Znanost pušča človeka polnega znanja. ampak me je odtujilo od šepeta modrosti. še vidimo njegovo enkratnost? Meni to ne uspeva. nepopisne radosti. za katero je značilna ponižnost pred veličastnostjo Življenja. duhovno razsežnostjo. jo onesnaži. ki podira »diagnoze« klasičnih znanstvenih teorij. da najprej do podrobnosti analizirate drevo (isto delamo s človekom). čudenja.

da se ji nismo posvečali takrat. da smo jo jemali »samoumevno«. ko je bilo to mogoče. Strah je pogojen z nevednostjo. se tega veselim in izrazim hvaležnost za skupno preživeti trenutek.Znanost ima orodja za razumevanje. instant odgovore. česar ne razume. Česar ne razumemo. 9ë NEZAVEDANJE Hvaležnost in zavedanje sta sestri (tabela 14). ki presega pripravljene odgovore. v prostoru. ki nas vodi v zatiranje vsega. Če sem hvaležna. ֠ Le prava znanost se ponižno zaveda. kjer ni prostora za na pamet naučene informacije. Boji se tega. To je možno le izven dometa razumskih orodij. vznemirja. če hočemo narediti prostor doživljanju življenja. tega ne jemljem samoumevno. da je lahko samo en mali mozaiček pisane preproge mnenj. kar se niti razumeti ne da. zato se zaradi svoje nemoči tako bori za svoje pozicije. Znanost omogoča le delček vpogleda. da si je nekdo vzel čas zame. ki samo služijo človeštvu pri delnem odstiranju nedojemljive Skrivnosti bivanja. niti prave ustvarjalnosti. se zavemo šele ob izgubi drage osebe. Zato ošabna znanost ni prijateljica življenja. nas je strah. ELIZA 1 179/282 . recepture. Če ne znamo ceniti tega trenutka. v sedanjem trenutku. ki jih je treba pravočasno odložiti. za razgovor. ki so lahko že jutri drugačna. kar nas plaši.

medosebne komunikacije? Ker se ne zavedamo. da smo si hvaležni za skupne trenutke? ֠ Zakaj se ne učimo reševanja aktualnih problemov. stopnja NEZAVEDANJE ODNOSE JEMLJEMO KOT NEKAJ SAMOUMEVNEGA 2. mati in gospodinja. slepo posnemanje in naš standard. pranje. čiščenje? In kako se godi moškim? Kako hitro »pozabimo« biti hvaležni. da je ženska istočasno poslovna ženska.Ogromno je zdolgočasenih ljudi. stopnja ZAVEDANJE HVALEŽNI SMO ZA ODNOSE TABELA 14 V večini družin je samoumevno. Ali znamo drug drugemu povedati. Kdo ji je hvaležen za njeno (samoumevno) vsakodnevno kuho. TABELA 14 1. stopnja 3. obvladovanja stresa. stisk. pomivanje. ker vse jemljemo tako samoumevno in za to nismo za nič več hvaležni. ֠ ELIZA 1 180/282 . da je to pomembneje kot učenje podatkov na pamet.

kaj se je zgodilo v preteklosti? Vedno težje se učimo. ali v prihodnosti. ֠ Da bi se zavedali tega trenutka. če sami ves čas razmišljamo. Nemir pomeni biti ali v preteklosti. če sami nismo prisotni v tem trenutku. ne misliti ne na preteklost. težko poslušamo. ker se ne zavedamo. Ne zavedamo se.Ali lahko otroke učimo o sedanjih problemih. kaj se je zgodilo včeraj? Zato je medosebna komunikacija vedno slabša. težko razmišljamo. ֠ ELIZA 1 181/282 . da smo nezmožni koncentracije v tem trenutku. je le ta trenutek. da bi se morali osredotočati na pogovor v tem trenutku. Vzrok nemira je nebivanje v sedanjosti. Misli nam bežijo nazaj in naprej. biti v »sedanjem času«. ki sploh ne obstojata. Kar za nas obstoja. ne na prihodnost. Nemirni so danes že otroci. bi morali tudi mi sami začutiti ta trenutek. da se zaradi tega nemira težko poglabljamo. ker se ne zavedamo. kaj se bo zgodilo jutri. NEMIRNI smo. če mogoče ves čas mislite na vaše obveznosti zvečer. ֠ Ali se lahko MIRNO POGOVARJATE. ali koga »učimo«. ali pa na to. o njihovih današnjih stiskah.

trgovina in prodaja le tega ne bi uspevala. ampak si je človek sam izbral to dejanje. da se učijo zaradi znanja in ne zaradi ocen. Če mi ne bi gledali cenenih oddaj medijske industrije. mar se ne bi marsikaj spremenilo? Če bi večina izrazila nezadovoljstvo s sistemom šolanja. cigaret. Ni kriva steklenica na mizi. ker napačno razmišljamo in prenašamo odgovornost na druge. kar (nevede ali pa tudi zavestno) tudi sami podpiramo. slaščic. če nekdo pije. alkohola. Če mi ne bi kupovali mamil. V materialnem svetu vse temelji na principu ponudbe in povpraševanja. ki je tudi zato takšna. Če bi večina staršev »zahtevala« od otrok.Nad marsičem se zgražamo. Če mi ne bi kupovali coca cole/umetnih pijač. drog. bi industrija to nehala proizvajati. ker smo neosveščeni in kot takšni nepremišljeno segamo po njej. bi mogoče začele nastajati šole z drugačno ponudbo izobraževanja?  Nesrečni smo zato. bi ta ne imela takšne dobičke. ne da bi zahtevali realizacijo dogovorjenih nalog.  ELIZA 1 182/282 . Mi sami izbiramo med vso to ponudbo. Tako pa za cenen užitek plačamo z dragim onesnaževanjem našega notranjega prostora.

15. da se ne sprejemajo. Ko so se v višjih razredih začele pojavljati tudi ostale ocene. Kot da je NAŠA POZORNOST UJETA v izjavah/mnenjih/napovedih.. kar si mi zavestno želimo. torej sem NEZAVEDNA. torej sem vključevanje leve. je stalno dobivala najprisrčnejše spodbude in nagrade. razuma ZAVEDANJE 3 mislim. ima lahko v našem psihološkem spominu takšno MOČ. kadar je domov prinesla petice. TABELA 15 PRIMER ŠT. da je morala za nekaj časa šolanje prekiniti in je celo srednjo šolo delala dopisno. desne hemisfere in limbičnega sistema delovanje iz zavestne pozornosti 1 ljudje se pogosto samokaznujejo. Ko pa je neka izjava dovolj pogosto izražena. (tabela 15): Neka sedaj že 30 let stara ženska. torej sem NEZAVEDANJE moč volje. je psihično tako močno zbolela. ker se samozavračajo. čutim.TABELA 15 VPLIVI NEZAVEDANJA 1 preživljam se. da v podobnih situacijah preglasi vse. NEHOTENA PRISILNA RAVNANJA/OBNAŠANJA 1 nehotena prisilna vedenja 2 delam. ki smo jih kot otroci verjeli in jih ponotranjili kot naše smerokaze. Kljub terapijam ji ni uspelo sprejeti nižje ocene ELIZA 1 183/282 . kar pomeni. To se je zgodilo v večini primerov nehote. jem.

od pet. Raje je večkrat ponavljala izpit, kot da bi sprejela nižjo oceno. V njen otroški spomin se je zacementiral občutek, da je dobra samo, če dobi petico, kajti le takrat se z njo ukvarjajo osebe, ki jih ima ona rada.

Ko bi želeli kaj spremeniti, se izkaže, kot da smo začarani, kot da ne moremo preko tega, kar je v nas zabeleženo v otroštvu, kot da smo UJETI, zvezani. Toda te ponotranjene vsebine imajo nad nami moč samo tako dolgo, dokler jih ne osvetlimo z lučjo razumevanja in jih osvobodimo iz kletke kot nadležne komarje. Ker naše »slepe pege« prej vidijo drugi, kot mi sami, so dobrodošli zunanji »opazovalci«, ki nam to povedo. Takšne učitelje imamo seveda ves čas ob sebi, pa se jih običajno ne zavedamo in jih ne jemljemo »resno«.

֠
Vzgajamo = šolamo ljudi za tekmovalnost, primerjanje, za pozicije moči in ko izpolnijo vse te naloge, ne spregledamo, kje se je zalomilo. Kajti ta »odlična » oseba se zanima le še za kariero, za uspeh in ji drugi ljudje niso mar (tabela 15).

PRIMER ŠT. 16 Na nekem roditeljskem sestanku me je presenetila izjava mlade, uspešne mamice, ki me je vprašala, kako naj zaščiti svojega otroka pred vplivom sosedovega, ki je zabredel v drogo.

ELIZA 1

184/282

Njej da je vseeno za tega soseda, pomembna da ji je le lastna družina…

Tako smo obsedeni samo z lastnim uspehom, z lastnim udobjem, da se nas ne dotaknejo nesrečne usode drugih otrok. Poudarjam – OTROK, kajti samo otroci so ŽRTVE nas odraslih, oni nimajo izbire, mi jo imamo. Ne zavedamo se, da so problemi drugih tudi naši problemi. Ravno takšen nesrečen otrok iz soseščine lahko »pomaga uničiti« našo srečo. Mogoče bo našel vašega otroka v trenutku notranje nestabilnosti, ponudil mu bo drogo in vrstniški pritiski bodo dodali vse tisto, kar iz lahkomiselnih poskusov preraste v družinske tragedije. Dokler bo kdorkoli nesrečen, bomo vsi lahko deležni »nagrade« za našo brezbrižnost Ceno plačujemo vsi. 10ë NESPREJEMANJE DRUGAČNOSTI


SAMO TOLIKO, KOLIKOR LAHKO SPREJEMAMO SEBE, LAHKO SPREJEMAMO DRUGE.

ČE NE SPREJEMAMO SVOJE DRUGAČNOSTI, TUDI DRUGAČNOSTI DRUGIH NE MOREMO SPREJETI.

ELIZA 1

185/282

Ne maramo drugačnosti, nimamo radi ljudi, ki želijo biti na 3.stopnji. Dobrim ljudem, učiteljem, umetnikom, politikom, psihologom pogosto mečemo polena pod kolena. Všeč mi je npr. ustvarjalnost Janeza Ruglja, čeprav se z marsikakšnim njegovim stališčem sploh ne strinjam. Če nosi kakšna knjiga izvirne, dobre misli avtorja, ki misli torej s svojo glavo, takšnim sporočilom pravim, da imajo »rugeljanski naboj«. Kar nekaj ustvarjalnih Janezov, Francev (Malečkar) in Marij (Dumanič) imamo pri nas. Pa samo enega Iztoka Ostana na področju šolstva in eno Angelco Likovič. Kako drugačen je bil Ivan Kramberger, pa Janez Svetina, oba ustreljena! Še vedno nepojasnjena umora. Naključje? Koliko časa bomo še nasedali in ne dovolj resno podvomili v sisteme, ki za »nemoteno širjenje demokracije« uporabljajo tako »demokratične«metode oviranja (mogoče celo odstranjevanja) motečih resnicoljubnežev, drugačnežev, ljudi, ki so se nehali pretvarjati? Še vedno je ljudem bližji »Seiduna stil«. Pot k nenasilju v svetu vodi preko sprejemanja drugačnosti, različnosti. PRIMER ŠT. 17, nesprejemanje drugačnosti Znani državnik se je v očeh nekaterih spremenil od danes na jutri, zato mu nekateri kar ne morejo zaupati. Mar ni pomembnejše to, kar danes ta človek misli, dela, govori. Pri vsakem običajno »iščemo« kaj je delal »narobe« v preteklosti in s tem ne njemu ne sebi ne dajemo možnosti, da bi kaj spremenili, njegovo osebnost pa sprejeli in pozdravili takšno ravnanje.

ELIZA 1

186/282

Obremenjujemo se s psihološkim spominom, ker to tako hočemo. Dokler druge obsojamo in jim ne odpustimo, tudi nam ni treba nič spremeniti. To pa je naša najtežja naloga, odpustiti sebi in sebe sprejeti.

Zadnji čas je, da gremo skupno naprej, v smeri zavedanja, proaktivnosti in samoodgovornosti.

ELIZA 1

187/282

4 DRUŽBA
I
ZNAČILNOSTI PRVIH DVEH STOPENJ

IŠČEMO SLUŽBO, NE DELO.

TRETJA STOPNJA
POT K ODGOVORNOSTI

POT K SODELOVANJU

IŠČEMO DELO, NE SLUŽBO

ELIZA 1

188/282

VSEBINA

O DELU IN SAMOPREŽIVETJU

NAČIN ŽIVLJENJA POMOČ DRUGIM KOT NASILJE - NERAZMEJEVANJE ODGOVORNOSTI

MEDOSEBNI ODNOSI

SAMOUSTVARJALNOST

O SMISLU ŽIVLJENJA

Anton TRSTENJAK: »TAKRAT RAJE SPLOH NE BI HOTEL BITI VEČ
SLOVENEC.«

Anton Trstenjak v knjigi Misli o slovenskem človeku:, v poglavju »Pred pragom tretjega tisočletja«, str. 192, piše: «..Mene pa ob tem razmišljanju obdaja neko drugo neugodno občutje; ne, da nas morebiti čez kako stoletje več ne bo, temveč da po vsem tem, kar danes doživljamo, jaz takrat raje sploh ne bi hotel biti več Slovenec.»

ELIZA 1

189/282

O DELU IN SPOSOBNOSTI SAMOPREŽIVETJA

Navadili smo se na to, da je razlog za delo služenje denarja.

Napačno mišljenje, da denar prinaša srečo, zavaja h kopičenju denarja, k lakomnosti. Zavedeni smo v razmišljanje o zunanji varnosti, ki si jo lahko kupiš z denarjem. Kako si potem razlagamo, da znajo biti dosti revnejši od nas srečnejši, in da so najbogatejše dežele polne depresivnih ljudi in patoloških medosebnih odnosov?
֠

Večina ljudi »ceni« le umsko delo in ima do fizičnega dela podcenjujoč odnos. Vedno več ljudi dela le še z glavo, s papirji in niti pomislijo ne na uravnotežanje umskega in fizičnega dela, ki je lahko krasna oblika relaksacije in ustvarjalnosti. Stik z naravo sprošča, pomirja, nam daje občutek prizemljenosti in nas povezuje z glavno hraniteljico – zemljo (tabela 30).
֠

ODNOS DO NARAVE JE ODNOS DO SAMEGA SEBE. SPOZNAVANJE SAMEGA SEBE JE SPOZNAVANJE SVETA.

ELIZA 1

190/282

Potrebno je uravnotežanje fizičnega dela z umskim. Delo z zemljo, z naravo. Spremenjen odnos do okolja in narave. Vsak otrok bi se lahko udeležil samopreživetvenega tečaja. S tem bi dobili občutek, da se znajdemo sami, da nismo zgubljeni v tem svetu. Mestni otroci bil lahko hodili delati na kmetije kot oblika opravljanja prostovoljnega dela. Z vključevanjem mladih bi lahko poskrbeli za čiščenje naše zemlje. Najprej bi seveda vsak poskrbel pri sebi. Imamo dovolj mladih ljudi, ki nočejo delati, pa takšne, ki mislijo, da jim ni treba delati. Naloga odraslih je skupno poiskati motivacijo, da bomo (bodo) radi delali.

Delo je način notranje izpolnitve in smisla. To je pot k samouresničitvi. Že delo samo na sebi bi moralo dati zadovoljstvo. Koliko ljudi vztraja v službah, ki jih sovražijo, v okolju, ki jim ni všeč, preprosto zato, ker se jim zdi (mislijo tako), da ne bodo našli drugje bolje plačane službe (=več denarja). In si ne upajo dati odpovedi, ali si poiskati kakšno drugačno rešitev. Naši samopodobi zadajamo s tem nepoštenjem do sebe smrtonosne rane. Umiramo notranje, česar noben denar ne more »pozdraviti«. Kdor ne dela z veseljem, dela slabo, in širi nezadovoljstvo še naprej. Premalo se zavedamo, da kadar ne delamo z veseljem, ne damo vse od sebe, torej so rezultati temu primerni.

֠

ELIZA 1

191/282

v šolah . ki delujejo iz notranje motivacije (tabela 29). voljo večine (kar pomeni demokracijo) in ne bodo podlegali pritiskom lobijev in političnih strank. ali starši razmišljajo o tem. ֠ Veliko se sprašujemo o tem. ali učitelji razmišljajo o tem.starši. kako pomembno bi bilo. ali bomo znali preživeti.Mi odrasli bi se morali truditi. če bi prišlo do energetskih kolapsov. da ustvarimo takšne pogoje. Kdo? Mi odrasli? Doma . ֠ Ljudje se ne bi smeli identificirati z delom in mu posvečati več časa.ko pa večina mladih niti pomisliti noče. da bi v rokah držali še kaj drugega kot svinčnik? Smo mi odrasli kaj drugačni? ֠ ELIZA 1 192/282 .učitelji. da bi otroke morali naučiti veščin SAMOPREŽIVETJA? Kaj naredimo za to . v firmah vodstveno osebje. ֠ Najpomembnejša delovna mesta bi morali zasedati ljudje. kot ga posvečajo sebi in družini. ki bodo nudili možnost za opravljanje dela. da bi njihovi otroci znali preživeti sami. ki nas bo izpolnjevalo z veseljem. ki se ne bojijo izgubiti službo. Samo takšni ljudje si bodo upali delati pošteno in izpolnjevati voljo ljudi. do hudih naravnih katastrof? Ali se na to sploh pripravljamo.

Seveda si lahko izračunate. »brod bodo namreč pogoltnili vrtinci«. Brodar je molčal.« mu je odgovoril brodar. ki so odvisni samo od tega. da bi uživali v delu. Preden nahraniš vse tiste. to seveda odpade. s tem. jezikoslovec je samozadovoljno stopil na brod in vprašal brodarja:«Ali si se kdaj učil slovnice in jezika?« »Ne. zakaj imamo vse storitve tako drage. Kmalu je začel pihati močan veter. Brodar je vprašal učenjaka: »Ali znaš plavati?« »Ne.Trenutno stanje lepo opisuje Rumijeva zgodba. kako vsak mesec plačati vse prispevke državi. Namesto. ZGODBA 3: UČENJAK IN BRODAR Učenjak. je odvrnil prestrašeni učenjak. en del za državo in en del za dobiček. nisem. kako pri vsaki uslugi »pokasirati« en del zase. Brod je začelo premetavati sem in tja. donatorstvo in takšne »reči«. prijatelj moj«. če ste npr. marsikoga mine dobrotništvo. ELIZA 1 193/282 . »Potem si vrgel proč polovico svojega življenja!« je dejal učenjak. »je zavpil brodar. v državni službi. ki bi jih za izvajanje nekaterih programov le rabili. ֠ Večina zaposlenih ljudi se stalno ukvarja s fazo PREŽIVETJA. »V tem primeru si zapravil vse življenje. nastal je vihar. ne znam. se večina samostojnih podjetnikov ubada s tem.

Zakaj? Zato. ki so v okviru sistema) vstopajo v sistem TABELA 29  ELIZA 1 194/282 . ljudje. da se moramo stalno izobraževati in biti pripravljeni na nenehne spremembe. TABELA 29 TABELA 29 NAČIN DELA V SISTEMU SAMOSTOJNI Ljudje. ljudje. ki lahko Samostojni poklici. ki si ne znajo Ljudje. za katere jih šolamo. ki rabijo za svoje delo ustvarjalne pogoje predstavljati izstopajo/ dela brez zunanje varnosti (večina ljudi v »varnih« službah. Potem bi ugotovili. da bi znali otrokom predstaviti praktično delovanje poklicev. ki si služijo kruh s svojimi idejami Umetniški/ustvarjalni poklici.Učitelji bi morali poznati delovanje »espejev« in firm.

ki pride v šolo nespočit. da je naše delo prenaporno. Sčasoma niti ne ELIZA 1 195/282 . In mi ga učimo z našim zgledom. kar nam omogoča napredovanje.ŠOLAMO SE ZA SLUŽBE. ֠ Odvisni smo od drugih. Strah nas je govoriti (našo) resnico. Če otroka že v šoli naučimo.kako naj otrok še verjame. vere. če mi sami ne naredimo dovolj za to. In če tudi mi obiskujemo šolanja le zaradi točk. nam mora to omogočiti sistem. ker nam želi ugajati. najbolj pa otroci. Kje. da je muka. to je način »kazanja« naše discipline. da je zunanja motivacija tisto. se bo ob nas učil spoštljivosti. Če učimo spoštljivo. kar mislimo mi. od sistema. za njega je to obiskovanje šole. nas bo začel posnemati. Saj je naš način poučevanja zgrajen na posnemanju. da v njem ni zadovoljstva . NE ZA DELO  Žrtve tega napačnega razmišljanja smo vsi. to. da je možno kasneje kaj drugega. lastna motivacija in seveda lastna odgovornost za našo srečo? Te nam nikoli ne more omogočiti sistem. bodo tudi naši učenci dojeli. kako prihajamo v šolo. Če imamo vedno mrke obraze. Delo je za nas poučevanje. da bi moral ob ponedeljkih vsak ravnatelj poslati domov učitelja. da bi si mi sami plačali izobraževanje! Če smo del sistema. ki sam ni srečen. ne more učiti dobro. kajti preobremenjeni učitelji ne morejo učiti dobro (Psihologinja Zalokarjeva nam je na nekem predavanju rekla. Kje je tu proaktivnost. politike. da je svet odraslih okrog njega svet resnih obrazov in. bo spoznaval.) Tudi učitelj.

Iščite delo. 20:. PRIMER ŠT. kaj je zate v redu in sčasoma se ti zdi prav. ne za službo PRIMER ŠT. kaj se boš naučil. kako je bil zgrožen njen dijak. Lasje mi gredo pokonci. To je cena udobja. Mlad. da mora njihov otrok študirati. ne službo. PROFESOR VENDAR NE DELA FIZIČNO Srednješolska profesorica mi je pripovedovala. izobražen moški je ostal brez službe in je šel najprej na najbližji Zavod za zaposlovanje. da je vedno mislil. Jaz pa trdim. da je dela dovolj. da je to prava miselna deformacija. ali pa celo njihovi starši. Kolikokrat oporekam. zato da mu ne bo treba delati. kaj sploh hočemo. Da ji je kasneje rekel. ki jo je slučajno videl pri fizičnem delu. če mladi.vemo več. fizično delal. trdijo. Šolan človek (s tem mislim na formalno izobrazbo) naj ne bi npr. kar je študiral. le da oni mislijo na službe. kaj si želimo. da profesorji ne delajo fizično. Oziroma bi naj delal samo tisto. da ni dela (s tem oni mislijo na »varne« službe). Lažje se je prepustiti temu. da ti drugi določajo. da te pripravljajo na »varno službo«. kaj mislimo. do dela pa imamo zgrešen odnos. Izobražujmo se za delo. 19 . Prijazna referentka mu je ELIZA 1 196/282 . ko mi starši rečejo.

Zelo težko je vzpostavljati dobre odnose z ljudmi. občani pa se vrtimo v začaranem krogu neurejenih zadev. ki ne uredijo pred pozidavami osnovne infrastrukture (za to plačujemo vsi pri gradnji komunalni prispevek. tudi iz razloga. npr. ker tudi občani niso nekoč polagali takšne pozornosti temu urejanju. ne vidimo pa lastnih problemov. Učimo se stvari iz zvezkov in knjig o nekih abstraktnih zadevah. kaj mu je hotela s tem povedati. bi ga že morali rešiti. Če bi znali. se to kaže v slabi infrastrukturi. če ne gre v te namene. Takrat jo je prav čudno pogledal. ELIZA 1 197/282 . ker niso urejeni katastri. ker vsak nerešen problem potegne za sabo celo verigo drugih problemov. ki niti ne poskrbijo sredi civiliziranega sveta za osnovno infrastrukturo (npr. pa me tale problematika ne zanima. Otroci bi lahko sami poskušali reševati okoljske probleme. Razen pri nas. ne službe. da naj išče delo. Seveda infrastruktura ni urejena. Pa bi jih morali. da tega ne znamo. mi odrasli bi jim morali povedati. Če sem učitelj. Kjer uradniki ne opravljajo odgovorno svojega dela. ki bi se naj jih učili že v OŠ. ker te postavitev dveh mejnikov stane celo mesečno plačo. potem je to še ena kraja našega denarja več). Znamo reševati stvari na papirju. da bi kot učitelj otroke seznanil o dejanskih problemih in jim seveda dal orodja. šele čez leta je dojel.rekla. potem me res ne zanima. problem školjčne sipine. ne v praksi. katastri niso urejeni. Seveda se začne pri uradnikih. v razvitem svetu ne poznam takšnih primerov. odvodnjavanje fekalnih in meteornih voda). da se naučijo te probleme reševati. In to so stvari.

niti nekateri starši nikoli postavljali zdravih meja. da praktičnega pouka ne bo zmanjkalo. kam pelje naša in seveda tudi njihova potrošniška naravnanost. ki je prevzel od svoje predhodnice tako neurejene zadeve.Mogoče za vas bralce s celine bližji problem. Bolj nam bo koristilo. kateremu niso ne učitelji prva tri leta. ampak bi njegovo soočenje in priznanje »nemoči« še posebej na začetku olajšalo iskanje pravih vzrokov in iskanju ELIZA 1 198/282 . Če seveda sploh želimo reševati in kasneje rešiti stvari. Podoben primer sem obravnavala na neki šoli. peljimo otroke v vinograde. da imamo problem. ֠ Če si ne priznamo. Vsaka šola. kako se praktično rešujejo te stvari. ga tudi ne moremo reševati. Vsa njena strokovna in osebna izkušenost ji nista prinesli – kljub trudu . očistiti vode. da je sčasoma in to zelo kmalu. razvajenost. pa naj povedo. ki že v prvem razredu ne odreagira pravilno na nedisciplino. Učitelj naj ne bi prikrival problema. tudi njegov optimizem splahnel. kot na tone teoretičnega obravnavanja zadev. kako očistiti divja odlagališča smeti. Naj vidijo. v srednjih šolah in na fakultetah/univerzah. neodgovornost otrok. kjerkoli v Sloveniji ima okrog sebe toliko problemov.zadovoljstva. kajti kurativni posegi so dajali (pre)počasne rezultate. pa v bližnje gozdove. kjer je zelo dobra učiteljica četrtega razreda OŠ prevzela razred. Nobene koristi. toliko izzivov. Naj se učijo v OŠ. učenci. samo škodo naredi učitelj. Vsi skupaj. učitelji in starši se kdaj oblecimo malo bolj preprosto in pojdimo skupno počistiti kakšen del naše tako lepe domovine. Poznam primer zelo prijaznega uradnika.

Otrok je ogledalo. bi začeli najprej »zdraviti« sebe. Vedno je v ozadju stiska otrok. kako postavljati zdrave meje. Če bi to spoznali. ki jim nihče ne pomaga s pravim vzgojnim suportom. ki bi užival drogo. Ker pa otrokom ne damo orodij (=znanja) za zdravo izražanje stisk. Tako bi si učitelj pripravil čisto drugačne možnosti poučevanja . Primerna oblika za izobraževanje staršev bi bila že pred začetkom šolanja. Če je otrok razvajen. ֠ Če pometemo probleme pod preprogo (kar žal dela največ ljudi). ker bi bil srečen.prave. je ravno tako v stiski. zunanje pomoči. da je tudi ogromno razvajenih staršev. npr. jih bo nekdo. pa še pomoč zunanjih sodelavcev bo rabil…Pa kljub temu ne bo ELIZA 1 199/282 . Otroci nujno rabijo celostno izobraževanje. Srečen otrok ni nasilen. Ker je veliko razvajenih otrok. je seveda logično. Ravno tako je učitelj brez tega znanja samo v vlogi »šolanja« otrok in ne izobraževanja. Tako kot pri delu z odvisniki nisem spoznala niti enega odvisnika. čustev. Mi odrasli to razumemo narobe in poskušamo zdraviti simptome. ki bi bil namerno nediscipliniran.izobraževanja. ni nesramen. jih seveda izražajo na nekonstruktiven način. da bi jih naučili. tako tudi pri nezaželenem odzivu otrok v šoli še nisem srečala enega otroka. za reševanje problemov. ki bo želel delati drugače. šolamo se lahko dandanes sami. pomagati pa bi morali najprej njegovim staršem. ki ni bila pravočasno rešena na nivoju doma ali šole. urejal celo leto. namesto da bi se poglobili v vzroke.

če bi se orodij za kultiviranje umskega in duševnega prostora vsi pravočasno (na)učili. kakršni bi bili. jem. drugi potrebujejo zato toliko projektov. Pri košnji mi je najbolj všeč ročna kosa. On najprej pomisli na tehnične rešitve. torej sem PRETEŽNO FIZIČNO DELO RITEM 2 delam. torej sem ŽIVLJENJE V BETONU STROJA 1 PRETEŽNO LE UMSKO DELO ŽIVLJENJE V SOŽITJU Z NARAVO 3 mislim. da ne znam komplicirati). TABELA 30 ŽIVLJENJSKI SLOG 1 preživljam se. rešitev meteornega odvodnjavanja s preprosto grapo. jaz na metlo. da je moj način dela drugačen od moževega. torej sem RITEM NARAVE URAVNOTEŽANJE FIZIČNEGA IN UMSKO-DUŠEVNEGA DELA 1 Primer: velikokrat opažam. toliko kompliciranih del. a povezane s hrupom. ki bi se dale narediti brez hrupnih strojev (kar ne pomeni. Ko pomisliva na pospravljanje. njemu košnja z nitko. npr. Kjer jaz vidim preproste rešitve. on najprej pomisli na električni sesalec. ki so dobre. ELIZA 1 200/282 . da nazadnje iz tega ni nič. Meni so najbolj všeč preproste rešitve.rezultatov. čutim.

Preden stopiš na neko pot. Poglejmo v naše omare. Ni in ni se mogla prestaviti v novogradnjo. in potem si moraš izbrati drugo pot. TABELA 30 NAČIN ŽIVLJENJA – NAŠ PRAKTIČNI ZGLED Carlos CASTANEDA :«Nesmiselno je zapraviti življenje za eno pot.« Naš najvplivnejši zgled je NAŠ NAČIN ŽIVLJENJA. Pot brez duše ni nikoli prijetna. Hud napor je že to. ki so ji manjkali samo drobni detajli. prepolne navlake. boš to vedel. če bi bili zadovoljni.Zame je povsem sprejemljiva improvizacija bivanja. da nikoli ne bi preživljala počitnic pri meni. se vprašaj: Ali ima ta pot dušo? Če je odgovor ne. pri meni pa je v novogradnji npr. da se je lotiš. Po drugi strani je pot z dušo enostavna. ali res rabimo tako pomembne avtomobile? Mar bi vse to želeli imeti. da nismo nič zadovoljni sami s sabo. ki dokazuje. ne da bi se posebej trudil. mar res rabimo tako komplicirane gradnje. zlasti če je ta pot brez duše. če bi res bili zadovoljni? ELIZA 1 201/282 . še vedno le plastična folija namesto oken. ali bi si vse to kupili? In naše hiše. ko je ugotovila. Opažam pa nagnjenost k perfekcionizmu in mlada počitnikarka se je prav čudila. ti je všeč. če bi tudi jaz tako komplicirala kot ona (in njeni starši).

sem prav srečna. da ne. lastnosti prvih dveh stopenj. po televiziji npr.zavajamo še dodatno? Nihče nas ne uči. bolj polnimo »kaso« industriji. Smo kot odvisniki od drog. uporabiš najnovejši parfum in nihče se ti ne bo mogel upreti. da bi se cenili. ki zapolnjuje našo praznino.Kadar sem prav zadovoljna. ELIZA 1 202/282 . ker je zaradi epidemične razširjenosti sploh ne vidimo kot problem. Ugotavljam. Mladim stalno vsiljujemo sebe. ker si mi naše lastne odvisnosti ne priznamo. Pa jo res? Zapolni namreč. kar je v družbi cenjeno (tabela 34). IMETI in to vedno VEČ. privabi pa mrhice. ki so čakale samo še nate. saj smo odvisniki. Oblečeš si pravo obleko. ki rabijo vedno močnejše doze za enak učinek. Ja. ki diši po mastnem očetovem denarju. Ne verjamete? Bolj ko smo mi nevrotični. da se lahko kupi vse. bolj ko imamo patološke medosebne odnose. Bolj kot NOTRANJI MIR nas zanima PRIDOBITNIŠTVO (tabela 32). Mlade stalno učimo z reklamami.. če mi ni treba niti v trgovino. mi smo pa kopije drugih. Poznam pa obdobja »šopanja s cotami«. ko mi je šlo notranje slabo. kajti duševne praznine ne more zapolniti nobena materialna stvar. jih pa zato tako odklanjamo. Za fante se priporoča debela pločevinasta mrcina. da bi vsaj malo čutili. zato je zaradi tega v naši družbi dovolj delovnih mest. ampak kot sprejemljivi kolektivni vzorec obnašanja. Naš ego postane sčasoma vedno pohlepnejši. mar jim s tem ne obremenjujemo . Hočemo vedno več.

ki da zagon farmacevtski industriji. bomo kupovali izdelke. si kupujemo marsikaj.Ogromno ljudi se ukvarja samo s tem. in hlače morajo biti samo znamke Dizel. cela kozmetična industrija ima dobičke predvsem zaradi tega. ker se mi ne cenimo in si mislimo. dolgoročno pa se nismo dokopali ne do samospoštovanja. Ker se ne cenimo dovolj. koliko neprespanih noči je samo zaradi tega. mogoče nam celo ona daje »vsakodnevni kruhek«. zapeljivi. ki nam poberejo še zadnjo energijo. ki želijo zadostiti našemu povpraševanju. ker se ne cenimo in delamo stvari. če bi ljudje odkrili. Dokler bomo prepričani. ELIZA 1 203/282 . ki nam ta (lažni) občutek dajejo. kar sploh ne rabimo. da se da spolno privlačnost kupiti. koliko glavobolov. kako poskrbeti za našo nenaravnost. ki po debelini denarnice dokazujejo erotično tombolo. Še naprej bomo podpirali umetno industrijo. da bomo s takšno ali drugačno dišavico postali res prikupni. Za vsako našo (nenaravno) željo je na milijone poklicev po svetu. ne do stanja brez glavobola. iskali bomo partnerje. In s tistimi čevlji. mi pa dodamo še aspirinček. Farmacevtska industrija bi propadla. mi pa krepimo naš lažni ego. Od tega ima koristi le industrija.

ki jih drugi niti opazili niso. Ni mogla verjeti. zakaj se je znašla v prisilnih vzorcih takšnega obnašanja do moških. Oče hčere ni nikoli maral. 21: Ker sebi ne znaš pomagati. kaj pa je to. Le hči ne. pa je nihče niti ne opazi. Poskušala je pomagati celi družini ven iz »dreka«. poskušaš reševati druge (tabela 31). ker imaš eno štirico. če te kot odličnjaka nihče ne pohvali. stopnja VSILJEVANJE NAŠE »POMOČI«DRUGIM 2. Začela se je znašati nad očetom. Hči je to čutila. Drugi so živeli za trenutke. ČE TO ŽELIJO TABELA 31 PRIMER ŠT. brat. ki je nima. Hrepenel je le po sinu. da ne bi moglo biti drugače. Očetovo pohvalo. Hči lahko naredi karkoli. ko je bil trezen in takrat se je vse odvijalo. pa kot odličnjak dobi nagrado. pa so njene poskuse ELIZA 1 204/282 . Dogajale so se stvari. stopnja REŠEVANJE PROBLEMOV DRUGIH 3. njegove stalne pijanosti in nasilja. ker ni prenesla njegove grobosti.POMOČ DRUGIM KOT NASILJE TABELA 31 1. čeprav dolgo ni mogla razumeti. kot da ni nič. stopnja OSREDOTOČANJE NA LASTNO PSIHOHIGIENO SOČUTNA POMOČ DRUGIM. Tradicija pač. tudi zaradi nadaljevanja njegovega priimka.

saj smo morali strokovni delavci ročno pomivati posodo.narobe razumeli. ki jih je prekašala po sposobnostih. ali pa so imeli takšne probleme. da je nihče ne vidi). ki pa je vključila stroj. sploh ni bilo zaželeno. Kot da bi mi ELIZA 1 205/282 . s katerimi nisem imela nobenih izkušenj. Vse tisto. da se ne bi otroci razvadili (razlaga visoko izobražene sodelavke. da bom kot tujka delala skoraj zastonj. v dnevnem turnusu. Da sem to delo sprejela. kjer ji je očetova ciroza jeter spodnesla možnost uspeha. ki ti spet »pomagajo«. katoliška institucija. Prvi šok je bil nočni turnus že prvi delovni vikend in to s skupino najmlajših. Sirotišnica. kadar je mislila. S šefico sva bili dogovorjeni. PRIMER ŠT. Ostal ji je vzorec. da bom delala pri njih čez teden. Prevladovale so tehnike zunanjega nadzora in seveda pričakovanja. da živiš (podoživiš) v starih vzorcih. Kasneje so jo zanimali le moški. Še nikoli nisem spoznala tako asocialnih in brezčutnih ljudi in to tam. sem ji postavila dnevni turnus in delo z mladostniki kot pogoj. kot v otroštvu. kjer sem jih v svoji naivnosti najmanj pričakovala. ki jih je ona na vsak način poskušala rešiti. kot vzgojiteljica. da kot prezgodaj odrasli otrok prevzemaš odgovornost za svoje starše in kasneje neizpolnjeno nalogo kompenziraš v poklicih. 22: Tujina. Vloga rešiteljice. Naslednje presenečenje: pomivalne stroje so imeli za okras. kar sem si zelo želela delati z otroki.

da je imela večina sodelavcev sama še velike nerešene notranje konflikte. Kot nekoč prisilno delo prisilno izseljene družine moje matere.moralo biti že to v čast. Ugotovila sem. da sploh lahko delam. ELIZA 1 206/282 . ki so jih (nehote ali nevede) izživljali v tej ustanovi.

za okol- Uravnotežena naravnanost (razum. čutim. -želja po posedovan.materialistična naravnanost torej sem ju stvari.TABELA 32 NAŠA ŽIVLJENJSKA NARAVNANOST -zakon sebičnosti in 1 pohlepa -predajanje samo čustvenimi izbruhom -navezanost na stvari. ljudi. s katerimi lahko začasno upravlja TABELA 32 ELIZA 1 207/282 . ugleda. kariere -želja po moči -nagnjenost h kompliciranju -navezanost na delo stvari. torej sem 2 delam. jem. nazive 3 mislim. etika) -nenavezanost 1 B I T I torej sem je. čustva. -moralno-etični zakoni -skrb zase. za sočloveka -PREPROSTOST 1 človek jemlje stvari kot darilo. ljudi I M E -predajanje razumu T I preživljam -zakon dobička se.

MAŠČEVALNOST namerno nereševanje problemov ZMAGAMZGUBIŠ -pogosto zavestno -stalno očitanje NAPAK -nezmožnost odpustiti škodovanje drugim. jem. torej sem . čutim. privoščljivost naravnanost 2 delam.TABELA 33 (NE)REŠEVANJE PROBLEMOV V DRUŽBI 1 preživljam se. zavist. torej sem -pogosto -želja po KAZNOVANJU . škodoželjnosti. torej sem 3 mislim. TABELA 33 ELIZA 1 208/282 .ODPUŠČANJE -RESTITUCIJA -RAZUMEVANJE -stalna psihohigiena 1 ZMAGAMZMAGAŠ naravnanost -zdravo uporništvo 1 oseba se trudi v smislu »če že pomagati ne morem. ne bom škodoval«.

literature -necenzurirano onesna-veliko Pcja. torej sem -necenzuriran vstop vseh industrijskih medijskih ponudb -branje nezahtevnega tiska. torej sem -mediji služijo uporabniku -spremljanje zahtevnejših medijskih oddaj (kar zahteva poglabljanje. celostno izobraževanje) -lahko brez ali z malo TV. razmišljanje. čutim. jem. torej sem ževanje notranjega duševnega in umskega prostora literature 3 mislim. PC -selekcija medijske uporabe TABELA 34 ELIZA 1 209/282 . interneta -branje ozke strokovne 2 delam.TABELA 34 (NE)ODVISNOST OD MEDIJEV -ogromno časa pred televizorjem -fanatično spremljanje 1 športnih tekmovalnih oddaj preživljam se.

kako si doživljal svojo mladost.  Kako si želim. da bi bilo možno. da kot otrok poveš svojemu staršu kako si se počutil. Koliko staršev je takšnih. kar so lahko. ampak na govornika. to pa ne pomeni. da se počutimo sprejete. da nimamo bolečih sporočil. Ki se ne tičejo več »krivde« staršev. ki vedo. če prepogosto dobimo občutek. da so starši dali. ki ne mislijo s svojimi izkušnjami obremenjevati staršev. ki lahko brez občutka krivde poslušajo izpovedi. ampak samo nas (tabela 33).MEDOSEBNI ODNOSI  V odnosih je večino časa pomembneje. ne da bi se starš (oče ali mati) ob tem počutila napadenega. izzvanega. napadeno.  ELIZA 1 210/282 . ne moremo spremeniti svojega življenja. Gre za nepoznavanje razmejevanja odgovornosti.  Če ne želimo slišati resnice. da se drugi ob našem pripovedovanju počuti neprijetno. Tako se zapiramo drug pred drugim. ampak bi se z njimi radi pogovarjali? Ki prevzemajo odgovornost za svoja življenja. kot pa da imamo prav. obtoženega. Večina ne reagira na sporočilo. pripovedovanja otrok. Premalo je takšnih staršev.

To je njegov problem. biti resnicoljuben. Tudi beg pred njihovo rastjo. Ljudi obsojamo in nesprejemamo samo takrat. bi videl. Nesprejetje sebe pa je bistvo vseh življenjskih problemov. da se zavemo. Strah pred tem je vedno posledica neznanja. iluzij in lenobe. kadar imajo tiste značilnosti. kako nesposoben je. (Nikola Petrovič)  Ljudje se lahko spremenimo. (Blaise Pascal)  ELIZA 1 211/282 . Sprememba se zgodi šele. da bi šel dlje od tega. ki jih ne moremo sprejeti pri sebi. če se ne naučimo. kot pa. toda najprej moramo spremembo resnično hoteti. kako bodo drugi reagirali na naše vedenje. sprejmemo tisto. odklanjamo tudi pri drugih (tabela 32). kar ni v redu. ko ozavestimo. Ne moremo odrasti. nas bolj zanima.  Če bi človek najprej proučil sebe. Sogovornikov odziv ni naša odgovornost. kako reagiramo na sporočilo in kako na sogovornika. ki ni nič drugega kot njihov strah pred življenjem. Karkoli ne sprejemamo pri sebi. ampak odsotnost laži. da je pomembneje biti zvest sebi. kaj se dogaja v nas.  Če smo odvisni od odziva drugih. njihov beg pred resnico. Pomembno je. si »priznamo«. kot pa ugajati drugim in jih »obvarovati« pred njihovo »prizadetostjo«.Resnica namreč ni veliko znanja.

Začetki človekovega izobraževanja bodo določili njegovo prihodnost. (Platon)  ZAKAJ SE KOT DRUŽBA NE UČIMO O POMENU KULTIVIRANJA UMSKEGA IN DUŠEVNEGA PROSTORA – O DOBRIH ODNOSIH? 1 Ni zaželeno. stopnja MOČ – SAMOPOMEMBNOST obvladujemo -nepriznavanje /zanikanje problemov 2. Najbolj se potrudimo za iskanje izgovorov in opravičil. Na žrtvenem oltarju pa darujemo naše otroke. da smo (tabela 35). kot da vse 1. TABELA 35 -delamo se. kolikor bolj smo pametni. naše odnose in naravo. kot odrasli namreč. ki so toliko bolj prepričljivi. Ali vsaj mislimo. Tako lahko vsi spimo. stopnja 3. stopnja -priznavanje NEMOČI -PONIŽNOST (ne v smislu podcenjevanja) priznavanje problemov -sočutno odpiranje in pomoč soljudem TABELA 35 ELIZA 1 212/282 .

Samostojno razmišljajoč in zavedajoč se človek ne bo več potreboval umetnih zdravil. predvsem pa potrebuje kompenzacijske produkte. Celostni učitelj bo poučeval celostno. In tako bodo prvi otroci. da bi si upali živeti samostojno. Poskušal se bo ogrevati z obnovljivimi viri energije. Zaradi nerazumevanja problema šolanja in posledic napačnega mišljenja. Preveč smo še prestrašeni. ki zaradi naše vloge žrtve ustvarja. ne bo kupoval samo industrijske hrane. ne bo kupoval umetnih gnojil. da bi večina (ozaveščeni že to delajo) staršev nehala kupovati nezdravo industrijsko proizvedeno hrano. ki misli pozitivno. odgovorno. kaj je to res prava vzgoja. ki se spoznajo le na zdravljenje simptomov. kmalu ne bo več potreboval cele potrošniške verige. ֠ Si predstavljate. ki bodo poznali. kar znamo. ampak na simptomih. 3. Ne dela se na vzrokih. samovzgoja. škropiv. npr. se šolski sistem še ni prilagodil tem spoznanjem. ki še naprej omogoča neodgovorno življenje. deležni celostnega izobraževanja. Učimo tisto. Nekdo.2. Kritična masa ozaveščenih potrošnikov bi lahko zamajala utečeno svetovno trgovino (ki kuje dobičke zaradi naše neozaveščenosti in neodgovornosti). kar pa ni v interesu gospodarskih (=finančnih. =političnih) lobijev. kasneje starši. Tako nehote podpiramo način. umetne slaščice. ne bo obiskoval zdravnikov. deluje pozitivno. ki zelo zakisajo organizem in otrokom ELIZA 1 213/282 .

TV ne bi bil več središče dogajanja. zakaj si ne bi potem zamislili tudi. Dnevno sobo. Mogoče smo obtičali na prvih dveh stopničkah in smo zato nagnjeni k miselni lenobi? Če si lahko zamišljate. ki so nagnjeni k nereševanju problemov. kjer se vsi največ zadržujemo. Si predstavljate. da si boste čez par mesecev kupili nov avto. da bi se zvečer pogovarjali z otroki. da je ne bi več zastrupljali z vso umetno. da bi večina družin (ozaveščene že to delajo) želela živeti v okoljih. Si predstavljate. da mogoče spadate med tiste ljudi. ki so prijetna za bivanje.otežujejo dobro razmišljanje (tudi nam odraslim)? Možgani rabijo kisik in zdravo hrano. TV in PC ne bi več igrala vlogo varušk in polnilcev praznine. ELIZA 1 214/282 . bi izpraznili s to tehnično »robo«. vedno več je naravnih kmetovanj) začela obnašati odgovorno do narave. za igro malih otrok? ֠ Si vse to lahko predstavljate? Ne? Poskusite to dopustiti kot hipotetično možnost in začnite razmišljati o tem. čez 10 let novo hišo. v družinskem krogu? Televizor bi mogoče uporabljali v izobraževalne namene in še za kakšne dobre oddaje in to v medijskem prostoru. ki sodi v posebne kotičke. da bi se večina staršev (ozaveščeni že to delajo) odpovedala (prekomernemu) gledanju televizije. strupeno navlako? Si predstavljate. do zemlje. k posnemanju. da bi se večina kmetov (ozaveščeni že to delajo.

Pozitivno namreč. Angleži bodo posnemali nas. ki jih prej nismo videli. V našem napačnem (negativnem) razmišljanju. kako se bo potem uresničila? In če si bomo kaj od tega priznali. In Nemci. Ovire pa so bile le v nas. šele takrat bomo začeli tudi drugače razmišljati. Ki si jih prej niti zamisliti nismo mogli. ELIZA 1 215/282 . toda le. Ali se motim? Kot družba imamo neverjetno moč spreminjanja. imamo neustavljivo moč vplivanja. Če se ne bi strinjali. Zakaj ne? Če si neko stvar dovolj dolgo miselno predstavljamo. najbrž do tukaj ne bi niti prebrali.kako se vsak dan namesto gledanja TV pogovarjate z družino. se lahko uresniči. ali soustvarjate idejni projekt nove mestne ali vaške šole. ne mi njih. Se strinjate? Bravo! Sedaj lahko začnemo. če se zavedamo tega. videli bomo rešitve. Če si jo niti zamisliti ne moremo.

grobosti. Nikoli se nismo pogovarjali o tem. a zato neprimerno težjo nalogo – biti dober starš. nespoštovanja do učiteljev.Kolikokrat slišim starejše. ki pravijo. da ravno tako niso vzgajali. ničesar ni bilo potrebno vedeti o strupeni. industrijski hrani. ELIZA 1 216/282 . Staršem moje generacije ni bilo treba vedeti za dilerska trgovanja v diskotekah. kot današnji mladi starši. le časi so bili manj komplicirani. pa kakšno torbo…Danes imajo mladi starši večje blagostanje. katero znamko oblačil. o nasilju. Tudi šole so bile prijetna »bivališča«. Pa jim kar »naložim«. da so oni bolje vzgajali. ni bilo pretepov. ki ga danes večina staršev nevedno spušča preko medijev v duše njihovih otrok. o nevarnosti peš hoje. saj so samo posnemali metode trdih in mehkih staršev.

smo zelo raztreseni. predpisujejo drugi. ELIZA 1 217/282 . Ne razmišljamo etično-moralno. Kadar razmišljamo. Ne razmišljamo o našem smislu. kot na nebu oblaki pred nevihto. kar nam ukazujejo. ki se jih sploh ne zavedamo. če bi naredili vajo. Naše duše ni nikoli strah. ničesar pa ne naredimo do konca. SAMOUNIČEVALNIH MISLI. kjer vsakih 45 minut delamo nekaj drugega. ne glede na okoliščine. ampak zagovarjamo mišljenje po pravilih. ki se nam podijo po glavi. mogoče par dni zapored. Tako nam ni treba prevzemati odgovornosti za naše odločitve. Ugotovili bi. se prepuščamo negativnemu razmišljanju. Za strah krivimo druge. Ko se navadimo misliti le po pravilih. ki nam ne daje občutek smiselnosti. naučimo se raztresenosti in skakanja od ene stvari k drugi). Presenečeni bi bili. Navajeni smo delati toliko stvari naenkrat (krasne neosredotočenosti se naučimo v šoli. Iskanje smisla spada med pozitivna razmišljanja in vsebuje samozaupanje. delamo to.O SMISLU ŽIVLJENJA NAPAČNO MIŠLJENJE – VZROK ZA NEISKANJE SMISLA Sokrivec napačnega mišljenja je tudi (neprepoznani) STRAH. strah je našega ega. tako da nam ni treba spremeniti nas in našega napačnega mišljenja. da je ogromno negativnih. neosredotočeni na predmet razmišljanja. In dokler se tega ne zavedamo. ko bi si redno zapisovali VSE naše misli.

Če ni veselosti. z navado pride samoumevnost. sušenje perila na soncu. Sama sem imela veliko let navado. Draž je izginil in z njim tista hrepenenja.RESNA DRUŽBA – BOLNA DRUŽBA? BOGATA DRUŽBA – DOLGOČASNA DRUŽBA? Materialne stvari naj bi nam olepšale in izboljšale življenje. ko smo si kupili nov pomivalni stroj. Temu se reče danes potrošništvo. kot je npr. pa najnovejši prenosni računalnik. saj kupujemo tudi stvari. vikendu v hribih. Kljub temu pa se večina ljudi ne zna prav veseliti. pa novo gorsko kolo? Mene določene stvari še vedno osrečujejo. Še posebej večurno delo. Vseeno ali je prostovoljno ali prisilno. se nanje navadimo. ki jih sploh ne rabimo. vedno znova me veseli preprosti »gašperček« na drva. s samoumevnostjo otopelost. jo raje prenašali. Zelo blizu so mi logoterapevtska spoznanja. notranje nezadovoljstvo pa običajno poskušamo nadomestiti s stvarmi. z gradnjo vikenda na primer. niti prav uživati vsega kar imajo. ki jih lahko kupimo. vožnjo z jahtico? Ko stvari nekaj časa posedujemo. hitreje zdrsnemo v neke vrste otopelosti. da sem se v trenutkih krize podala v trgovine in si »kupovala zadovoljstvo na kile«. da ima VESELJE KORENINE V ODREKANJU. Kako uskladiti bivanje v hišici na morju. ki je bilo motivirano s kasnejšo nagrado. Kako dolgo se veselimo novih stvari? Koliko časa smo bili srečni. pisanje priprav na travici. zaradi katerih smo marsikakšno stvar lažje delali. ki pravijo. ELIZA 1 218/282 .

Še posebej pri otrocih premožnejših staršev je pogosteje opaziti pomanjkanje veselja in motivacije. Postali smo bogata družba in si lahko tako doma kot v šoli nadomeščamo osebne stike z drago tehniko. ki je lahko posledica zasičenosti z materialnimi stvarmi. če rečem. da nam bo odrekanje prizadejalo bolečino.da je bilo vse zaman (stari ljudje) ELIZA 1 219/282 . da se otrok tega sploh ni razveselil (pa ni otrok »kriv«).da je vse brez veze (mladina) . da smo prišli že tako daleč. celo v revščini je lahko boljša podlaga za motiviranost. ali deklica. da smo kakšnemu otroku kaj kupili. ֠ Lukasova pravi. ki ima polne omare neponošenih novih oblekic in so ji obleke nekaj samoumevnega. televizor služi kot varuška. ֠ S smislom prežeto življenje v skromnih pogojih. ki mora starše večkrat prositi. Katera deklica se bo bolj razveselila nove oblekice.da se nič ne splača (srednja leta) . tista. da ji ugodijo. pa smo začutili. ker se ne znamo odrekati. ker pač nakupi niso nekaj samoumevnega? Mislim. da ima skoraj vsak od nas odraslih izkušnjo. da ne pretiravam. da današnji človek doživlja praznino: . računalnik je nadomestni učitelj.Veselosti ni. kakor nesmiselno življenje v nekoristni blaginji. Ker tako mislimo.

Že v čisto rani mladosti sem se srečala z neveselostjo. ↑ Brezupno si bojimo biti sami. GRE ZA POMANJKANJE SMERI. polne hiše. ki ji botruje napačno mišljenje. Biti sami s sabo je za večino ljudi nepredstavljiva navada. da bi začutili sebe. Zakaj? ← Ker nas je strah. hiše so kot pravi laboratoriji. ali pa nekaj. igramo igrice na PC-ju. se sama zabavati.  Prenasičeni smo s stvarmi (imamo polne omare. z (nekoristnimi) informacijami. nič ne vemo o sebi. Saj niti pomisliti nočemo. Ne vemo. V šolah smo prenasičeni s podatki. Učimo se o drugih. da se večina ljudi sploh ne zna ukvarjati sama s sabo. siti smo teorij raznoraznih strokovnjakov. Bila sem ELIZA 1 220/282 . ker se ne poznamo. da jim zapolnjuje praznino. praznino. Vsak takšen trenutek. Opažam. Mislimo. kako je. zato sploh ne znamo biti samostojni. skočimo na obisk. če si sam za nekaj odgovoren. ko bi se lahko posvetili sebi. siti smo obljub političnih veljakov. hitro zapolnimo s telefonskimi klici. da bomo v lastni tišini našli grozne stvari. SMISLA. vedno rabijo še nekoga ob sebi. Spremeni pa se nič.NE GRE ZA POMANJKANJE ČASA. ֠ Neveselost Izpolnitev smisla obup veselost Ta logoterapevtski model Lukasove potrjuje tudi moje izkušnje. Strah. kopalnice kot mini kemične tovarne). gledanjem televizije.

Meni to ni nikoli uspelo. s katerim me je dolga leta zaznamovala. In da se ne glede na vpoglede ljubim in spodbujam. da se spoznavam. Spraševala sem se. sem začela prezirati in zaničevati sebe. vse moje razlage so le kot tlakovci na moji poti. da se raziskujem. ELIZA 1 221/282 . Ko najdem primernejši kamen. kako ji odvzeti breme? Ah. da za njo ne rabim nobenih »strokovnjakov«. otroci bi vse naredili.pretresena nad materinim večno žalostnim obrazom. njenim vedno obupanim pogledom. Pomembno mi je. zakaj si ne upamo povedati resnice. da se sprejemam. Na vsak mučeniški pogled sem se odzvala kot takrat na njenega.  Življenje so odnosi. da se nenehno učim. svet so odnosi. zakaj nismo resnični? Iz vseh teh zakajev se je rodila Eliza 1 kot odgovor na moja vprašanja. da za njo rabim le dovolj poguma. Ko sem začela sovražiti zlaganost primarnega okolja (tako sem to čutila jaz). tako resni. zamenjam prejšnjega in si poskušam pogledati potko z nove perspektive. zakaj smo ljudje v odnosih tako zlagani. ki jo še vedno izgrajujem. Kako pomagati. JE NESPOSOBNOST SPREJETI SAMEGA SEBE. da si to potko delam sama. Ne kot dokončni odgovor. odnos je zrcalo. v katerem vidimo sebe. da bi razveselili starše.  NESPOSOBNOST SPREJETI DRUGAČNOST.

STARANJA. BOLEZNI IN SMRTI TRETJA STOPNJA ZDRAVJE — POT DO SREČNE STAROSTI POT DO NOTRANJE MODROSTI. PREPROSTOSTI. VESELJA. NESPREJEMAJOČ ODNOS DO STAROSTI. RADOSTI. NEGATIVNI.5 ZDRAVJE PRVI DVE STOPNJI Z Pretežno odklonilni. MIRU IN LASTNE ODGOVORNOSTI ZA ZDRAVJE ELIZA 1 222/282 .

tako da je nanje pozabil. ki jo poskušaš na silo potlačiti pod vodno gladino. zaradi česar je »potlačil« spomin nanje v globoke plasti duševnosti in jih tam zavaroval. ki so bili za človeka takrat. STARANJU. ko so se dogajali. str. Sprememba v srcu. 23: »Sodobna psihoterapija temelji na načelu. RADOSTI Sanja Rozman: »ZDRAVLJENJE TEMELJI NA TEM. čeprav je na ELIZA 1 223/282 . Kakor žoga. ki tečejo v ozadju. SMRTI IN PREPROSTOSTI O TIŠINI IN SAMOTI O HUMORJU IN IGRI O SREČI. preobremenjen s programi. DA RAZVOZLAŠ POMEN SIMPTOMA« Sanja ROZMAN. tudi v nezavedno potlačen spomin dobi energijo in sili v ospredje. pretežki. Ljudje potem delujemo kot slabo zmogljiv računalnik. VESELJU. ko jo izpustiš. a skoči iz vode takoj. da so duševne težave posledica minulih travm oziroma bolečih dogodkov.VSEBINA O ZDRAVJU IN BOLEZNI O HRANI IN PREHRANJEVANJU O STAROSTI.

ki bi bili zdravi kot dren. sprostila ujeta energija. potlačena energija pa čaka. da je vedno več ljudi bolnih in ne zdravih.ekranu nekaj enostavnega. v glavnem pa bolj malo vemo o tem. kar bi bilo za pričakovati. Poznate koga? Smo sami popolnoma zdravi? Ali poznamo koga. In vedno več ljudi srečujem. ki ne bi bil kdaj bolan. besedila popularnih pesmi. glede na to. da vsi trdijo. ne znamo se odločati. Vse postane težko. Ker smo se na to navadili. kako deluje naše telo. zakaj človek postane bolnik? 224/282 ELIZA 1 . da si človek zapomni tako nepomembne podatke. da je tudi medicina napredovala. ֠ Mar ni čudno. muči nas utrujenost. Kaj sploh je bolezen? Zakaj prizadene človeško telo. ki ne bi bil nikoli bolan? Že kar nekaj let imam predavanja na temo »Moje zdravje – moja pot do srečne starosti« in do danes še nisem srečala človeka. ki s svojim napačnim mišljenjem (=negativnim) potrjujejo povezavo med načinom psihohigiene in zdravjem.« ֠ O ZDRAVJU IN BOLEZNI Redko imamo priložnost srečati ljudi. zakaj je bolno? Da ne govorim o naši čustveni nepismenosti. kot so rezultati dirk ali športnih tekem. tako naj bi se razodel skrit pomen. zakaj občuti bolečino. jemljemo kot samoumevno. da se sprosti na površje in se izrazi v obliki simptoma.

da se npr. ki omogoča zaposlitev. kdo je odgovoren za zdravo okolje. se vsaj 30000 ljudem omogoča hitrejšo pot v bolezen. ki jih pošiljamo na Luno. danes se je to razširilo že v osnovno šolo. da je vsak človek enkraten primer. toda ali sploh vemo. tako so tudi vedno mlajši otroci psihično bolni. Ali to lahko imenujemo napredek? Ali to vodi v zdravje ali bolezen? ELIZA 1 225/282 . da otopijo vse svoje občutke. vsaj dokler naši organi opravljajo svoje neverjetno zapletene naloge.Mogoče smo ponosni. ki »menda« tudi vpliva na naše zdravje? Za to. ki bi gojil to navado.z zdravjem se začnejo ukvarjati šele. da narava in ljudje umirajo. da razumemo skrivnosti raket. Ali se vprašamo. Včasih sem slišala kakšne srednješolce. kje so ledvice? V glavnem ne. 300. dokler je zdrav. pa lahko rečemo. ko je zdrav in bi se z njim pogovarjal o ohranjanju zdravja. da bi šel samoiniciativno k zdravniku takrat. ko so zboleli. in vendar prevlada mnenje. da si je večina bolnikov podobnih . bi moral to narediti vsaj. kjer ljudje preživijo le tako. istočasno omogoča tako strupene izpuste. da brez takšne tovarne ne bi šlo (primer Kemiplasa). kje imamo jetra. Za nekatere je napredek vsa ta jeklena pločevina na cestah in vendar so kraji.im ljudem omogoči »preživetje«. ko je bolan. Spet ne poznam nikogar. ֠ Čeprav je res. Tako kot drogo jemljejo vedno mlajši otroci. da so »rabili psihiatra«. kajti tovarna. Če človek ne prouči samega sebe. kjer je tako nezdravo živeti zaradi stalnega hrupa in izpustov.

֠ Običajno na mojih predavanjih vprašam poslušalce na kaj ponavadi pomislijo. da smo se prisiljeni ustaviti. stopnja) KAJ LAHKO JAZ NAREDIM ZA ZDRAVJE? (3. Le približno 30% mi jih reče. KAJ LAHKO DRUGI NAREDIJO ZA MOJE ZDRAVJE? (1. stopnja) Zakaj naravi ne dovolimo. da smo se prisiljeni začeti ukvarjati sami s seboj. ko zbolijo. kaj bodo drugi naredili za naše zdravje. da so zboleli (tabela 37. da najprej pomislijo na zdravnika. kaj so oni sami naredili »narobe«. tabela 38). in 2. Bolezen je simbolna govorica prezrtih potreb naše notranje modrosti. Včasih je to edina ovira. Na kaj pomislite vi? Večina mi odgovori. da ne nadaljujemo starega načina življenja. kaj lahko oni sami naredijo za svoje zdravje. da najprej pomislijo. da se izrazi? Zakaj se nagibamo k prepričanju. da nam ga bo spet »povrnil« obisk pri zdravniku? ELIZA 1 226/282 . Ponavadi zbolimo zaradi podhranjenosti – nismo bili dovolj ljubeči do sebe. da zdravje lahko kupimo s tabletami v lekarni. na tablete – torej na to.֠ BOLEZEN je kot blokirana ustvarjalnost.

prehlad povzroči neki zunanji deja- ELIZA 1 227/282 . da ga ne bi uporabljal. ki je ranjeno ali bolno. utopimo (v delu. če se hočemo pozdraviti. razmišljanje nas nemara utegne popeljati na pot modrosti. na zaveda se.). Z njo nas narava opozarja. da jih kar preslišimo. potlačimo. da vnetje povzroča bolečino v prstu. migrene in prebavne težave. da nekaj ni v redu in je eden najpomembnejših znakov bolezni.  Bolečina nas sili k razmišljanju. Mnogo ljudi sprejme kot normalno težke bolečine. To je moder ukrep narave. zato.Človeka moti oboleli prst. (Aleš Debeljak)  Odvisnost od zdravil je posledica napačnega. tudi na duševni ravni čutimo (če si to dovolimo) »psihične« bolečine. Bolečina je vedno opozorilo. da bi ranjeni organ počival in bi se lahko obnovil. v alkoholu. modrost pa dela življenje nekoliko znosnejše. Verjamemo. da npr. za katere smo navajeni. negativnega mišljenja.. utišamo. Opozori nas tudi. če je telo poškodovano. se vedno poskuša vrniti v stanje zdravja. da moramo počivati. Ne samo na telesni ravni. Bolečina ima koristno nalogo. Telo.

Vsako (o)zdravljenje je posledica naše odločitve (podzavestne ali zavestne izbire). zdravnik) -negativno mišljenje Klasična. stopnja TI skrbiš zame (npr. zato tudi iščemo zunanjo pomoč. TABELA 37 DRUGI SKRBIJO 1. stopnja -pozitiven odnos do staranja -pozitivno mišljenje -radost.vnik. da bomo ozdraveli. znanstvena medicina ljudi pretežno zdravi le somatično PREVENTIVNA 3. smeh. samoustvarjalnost -sami se čutimo odgovorni za naše zdravje SKRB ZA ZDRAVJE JE NAŠA SKRB JAZ skrbim zase -iskanje celostnih razlag -razumevanje psihosomatike TABELA 37 ELIZA 1 228/282 . Zdravniki te procese samo pospešijo. V bistvu pa gre za ogledalo notranjih naravnanosti. stopnja -negativni pogovori o staranju ZA NAŠE ZDRAVJE -delo na bolezenskih simptomih -kurativa 2.

medicino) Preventivno ODGOVORNOST sporočila porušenega ravnotežja -iskanje razume. zdravila) KURATIVA BOLEZNI 3 mislim. torej sem -družbeno (ne)sprejemljive odvisnosti -civilizacijske bolezni (stres. torej sem Skrb za zdravje prelagamo na druge (zdravni- infarkti.delovanje vanja vzrokov -zavedanje škodljivih slabih navad TABELA 38 PREVENTIVA ZDRAVJE V vsakdanjem življenju se veliko bolj ukvarjamo z boleznijo kot z zdravjem. torej sem -samozdravljenje Zdravje je naša -bolezni so (sodelovanje s klasično in alter. -nerazumevanje 2 delam.TABELA 38 NAŠ ODNOS DO ZDRAVJA Zdravje ni naša 1 preživljam se. čutim. jem. ELIZA 1 229/282 . -nezavedanje samouničujočih navad skrb. stalni prehladi) vzrokov bolezni -delo na simptomih ke) (klasična medicina.

da sta bolezen in zdravje v večini primerov NAŠA IZBIRA  BOLEZEN ŽELI. da nam škodijo. alkohol. DA CENO PLAČUJEMO Z ZDRAVJEM.  Navadili smo se na »BOLEZENSKO« RAZMIŠLJANJE. z rabo našega razuma. DA SMO BOLJ LJUBEČI S SEBOJ.  CENO NE PLAČUJEMO LE Z DENARJEM.֠ Naše zdravje je odvisno od načina našega mišljenja. mamila. ֠ ELIZA 1 230/282 . da so strupene. pardon. konzerve). Pozitivno mišljenje vključuje pozitivno pričakovanje dobrega počutja. Kurativno hodimo na popravilo k vrhunsko usposobljenim strokovnjakom za odpravo simptomov. pa jih kljub temu uživamo (cigareti. ֠ Nezavedanje. IRONIJA JE. s farmacevtsko in obvladajo pisanje receptov za magična zdravila.  Preventivno ne poučujemo zdravega življenja. kar vpliva na zdravje. Za veliko stvari vemo. industrijska hrana. Ti odlično sodelujejo s kemično industrijo. slaščice.

vidi pa se to na fizični ravni. Tako kot ravnamo sami s sabo. da nismo razrešili notranjega simptoma. kako biti še bolj zdravi. zaradi nerazrešenih stisk. Če se zapiramo pred drugimi. da moramo biti SAMI SVOJI ZDRAVNIKI. neizgovorjenih bolečin. ko se sam zato odloči. da se najbrž zapiramo vase in postanemo samodestruktivni. Tako so začeli tudi na rak gledati kot na bolezen »samo-umora« (tabela 16). Človek ozdravi šele takrat. »požremo sami sebe«. da smo v prvi vrsti sami odgovorni za svoje zdravje. ELIZA 1 231/282 . Rak je takšno psihosomatsko ogledalo. da smo »duševno umorili sebe«.Naučiti bi se morali. ko spremeni notranji miselni vzorec. ko smo zdravi. ki daje sporočilo. ki je odvisen samo od njega. Z njim bi se morali pogovarjati o tem. ֠ Vedno več je zavedanja. ֠ K zdravniku bi morali takrat. ravnamo z drugimi. da je večino bolezni psihičnega izvora. pomeni. ampak smo ga tako potlačili.

brezčutnost .obtičanje na prvih dveh stopnjah .otopelost .predajanje žalosti.TABELA 16 »SAMO-UMOR« FIZIČNI -telesni (v Sloveniji letno 30 samomorov) -samodestruktivne bolezni (rak) PSIHIČNI . besu. sovraštvu. negativnim čustvom TABELA 16 ELIZA 1 232/282 .

-prenajedanja -post kot način hujšanja in ne kot sprememba načina življenja 2 delam. torej sem ki povzroča zakisanost organizma -naravna. -pogosto prehranjevanje v restavracijah -prehranjevalne motnje. čutim. torej sem -INDUSTRIJSKA HRANA -odvisnost od trgovin -predvsem hrana.-občasni ali redško pridelana 3 mislim.-lastna pride. ekolo. odvisnost od hrane -bulimija. jem.O HRANI IN PREHRANJEVANJU TABELA 44 1 preživljam se. prednost uporabe naravnih zdravil -poznavanje alternativne medicine hrana -uravnotežanje zdrave kisle in bazične hrane ELIZA 1 233/282 . torej sem lava(vrt) -podpiranje naravnega kmetovanja -prednost naravno pridelani hrani in samopripravi hrane TABELA 44 ni posti -če je potrebno. anoreksija.

torej v napačnem vzorcu življenja. dovolj belega kruha. praktičnih konzerv za vse priložnosti. ki jo pijete. da še naprej živimo po starem. zdravo okolje. strahu ali požrešnosti poškodoval. ki trajajo dve leti. duševno bolnih. lahko vaše telo razdraži njuno razjedajoče delovanje.Narava je naredila človeka kot popoln »stroj«. In ko bo bolezen tu. slaščic. industrijske hrane z vsemi mogočimi dodatki). ker imamo izobilje hrane (imamo ja kekse. to je tabletami. Če je prebavni kanal preobremenjen z neprimernimi odpadnimi snovmi od prehrane. zdrav način življenja. ELIZA 1 234/282 . imate morda težave z dihali. Naš ubogljivi prebavni sistem lahko prenese čudne stvari. da je vedno več bolnih ljudi. preveč klora ali fluora. ne bolna duša. ki ga je človek zaradi neznanja. le na simptomih in nam lagodno dopuščajo. toda ne v nedogled. Če jemo preveč kisle hrane. ki bi poskrbel (tudi v smislu izobraževanja) za zdravo hrano. se bomo »nagradili« še z dodatno zakisanostjo. ki delujejo le zunanje. Bolezni so pogosto kot simbolni jezik naše stiske. ker ni nikogar. »skurjenih« in razočaranih. ker je njuno normalno delo ovirano. Kljub temu pa ljudje priznavajo. ki je ponavadi VZROK naših obolenj. Večina ljudi ima zelo nejasne predstave o pomenu prehrane. Če je v vodi. o pomenu uravnotežanje bazično-kisle hrane na naše zdravje. notranje izčrpanih. bomo sčasoma zakisali telo in posledično poželi zastrupitev (tabela 44). ko nas nista mogla prepričati ne bolno telo. da živimo bolj zdravo kot kdajkoli. Če vdihavate onesnažen zrak. Veliko ljudi napačno misli (to je moje mnenje). stene arterije postajajo trde in pride lahko do infarkta. Prebavni sistem in krvni obtok se sesujeta.

Vedel je. če se vzdržimo hrane. ne samo telesni ampak tudi kemični. da bi dopustili organizmu. da se reši nakopičenih odpadnih snovi.֠ Izjava najbolj znanega zdravnika Hipokrata še vedno velja: Zdravnik zdravi. je bil NAČIN PRAVILNEGA ŽIVLJENJA. zdravnik je samo njen pomočnik. Narava zdravi. KDOR POZNA SEBE JE MODER. natura sanat). Prvi Hipokratov ukrep za vzdrževanje zdravja. kajti bolezen je tudi poskus telesa. Kemični počitek dosežemo samo. da se reši nakopičenih odpadnih snovi. da telo potrebuje POČITEK.  KDOR POZNA DRUGE JE UČEN.  ELIZA 1 235/282 . narava ozdravi (medicus curat.

torej sem -STRAH pred staranjem -čaščenje mita mladosti kot najpomemb. naš izgled. da ljudje danes odidejo v pokoj takrat. bolj učiteljici si uravnotežen in družbi potreben in prijate. si nekoristen -radostno sprejemanje staranja 3 mislim. obdobja -STRAH pred SMRTJO -izogibanje pogovoru o smrti -izredno nam je pomemben zunanji videz. nisi potreben. čutim. naše telo. ko si starejši ne dobiš dela∗1 -mit. naše imetje -radi kompliciramo 2 delam.kot živbivaš na modrosti ljenjski -starejši ko si. jem. SMRTI IN PREPROSTOSTI TABELA 43 1 preživljam se. življ. torej sem -mit. ko največ znajo. naša obleka.ranji videz. soočanje s smrtjo kot delom življenja -hvaležen si za darilo skrivnosti Življenja -pomembnejši je not- -s starostjo prido. vlaganje v ljici lepoto duše -všeč nam je preprostost ∗1 Posledica napačnega mišljenja je tudi to. nisi več zanimiv. STARANJU. torej sem staranje in smrt -sprejemanje. ko si starejši.O STAROSTI. Največje plače imajo ELIZA 1 236/282 .

TABELA 43 Preproste stvari so vedno najtežje. ko so najmanj izkušeni. ker smo komplicirani. DA ŽIVI.ljudje v obdobju. ne glede na dejanja.  TABELA 36 čaščenje. TODA LE MALO LJUDI SE ODLOČI. kakšen status imamo…) potreba po idolih Samovzgoja in 3. stopnja Vse ljudi sprejemamo nehierarhično. vsi so »enako pomembni« stalna psihohigiena notranjega prostora TABELA 36 ELIZA 1 237/282 . torej (pre)mladi ljudje. kako smo oblečeni. V dejanskem življenju je za preprostost potrebno največ discipline. Ne znamo biti preprosti. maliko1. (C. stopnja zunanji izgled. stopnja vanje zunanje podobe (pomemben nam je čaščenje zunanjih avtoritet (nekritično čaščenje. rezultate teh ljudi) 2. DA MORAMO UMRETI. Jung)  VSI VEMO.

Življenje v grobih, materialnih energijah vodi v boleče predstave o smrti, največkrat zanikamo in se izogibamo pogovora in razmišljanja o starosti in smrti. Strah nas je minljivosti, strah nas je nemoči, nerazumevanja življenja.
֠

S sabo se ukvarjamo ali preveč, ali pa premalo. Bežimo v delo, v zunanje kompenzacije, ali pa se tako samopomilujemo, da ne opazimo sveta okrog sebe. In zbolimo (tabela 36). Šele, ko človek spozna sebe, ko razume sebe, ko se zna ukvarjati sam s sabo, je primeren čas, da poskuša sebe podariti drugim. Na različne načine. Kot učitelj, predavatelj, poslušalec, vrtnar, prostovoljec, pravljičar, kmet, ljubeč starš, pobudnik civilne iniciative…
֠

Ko se začenjamo zavedati višjih stanj zavesti, to vodi v naravnejši odnos do staranja in poglabljanja v umiranje in smrt kot del življenja (tabela 43).

Dokler ne sprejemamo smrti in staranja, si ne upamo polno živeti. Ne upamo si biti preprosti.

ELIZA 1

238/282

O TIŠINI IN SAMOTI
TABELA 42

1
preživljam se, jem, torej sem

-ne maramo samote in tišine 1

2
delam, torej sem

-ne znamo biti sami 2

3
mislim, čutim, torej sem

-se dnevno zatekamo v tišino in samoto -radi smo sami s sabo 3

1 Primer: upokojeni prijatelj, sam doma s prizadeto hčerko, ne prenese niti minute tišine. Vedno mora biti glasno okrog njega, če nima hrupa od radia ali televizije, pa uživa, če je okrog njega polno glasnih ljudi. Če sem v njegovi družbi bolj tiho kot običajno, me takoj vpraša:«Tinka, kaj pa je narobe s tabo? 2 Primer: skrbna učiteljica, skrbna mati, ženska po 50-tem, se izredno trudi, da bi vsakomur pomagala. Ne zna pa nikamor iti sama. Vedno vzame s sabo kakšno prijateljico, ki ima trenutno še kakšen velik problem. Včasih se zelo trudimo okrog drugih, ker je lažje reševati (ali pa videti) probleme drugih, kot pa svoje. 3 Človek na tretji stopnji je rad sam, rad pa je (občasno) tudi z drugimi.
TABELA 42

ELIZA 1

239/282

O SREČI, VESELJU, RADOSTI
Napačno mišljenje: sreča je nekaj, kar se lahko dobi z nečim zunanjim, z diplomo, z novim avtom, hišo. Sreča je rezultat notranje vrednote, je rezultat pozitivnega načina mišljenja, ki se osredotoča na negovanje pozitivne miselne, etične in čustvene naravnanosti, področja »Biti«. Ne glede na okoliščine si lahko vsak trenutek IZBEREMO SREČNE MISLI. To je dokazal oče logoterapije in gelotologije (smehoslovja), Viktor Frankl. Mar ni sreča, če se odločiš, da boš izbiral vedno pozitivne misli, npr. misel, da želimo biti srečni v vseh življenjskih obdobjih. Kar ne morem verjeti, koliko ljudi naseda (zaradi napačnega mišljenja) mitu opevane mladosti. Jaz sem ponosna na moje »staranje« in na občutek notranjega zorenja, ki mi ravno z leti prinaša vedno več zadovoljstva. Prepričana sem, da ravno s pravilnim načinom mišljenja in čustvovanja z leti postajamo pravi sopotniki mladim.

֠
Vsak trenutek imamo na izbiro srečne misli. Vsak trenutek lahko izberemo, lahko spremenimo način mišljenja.


K sreči nas vodi kvaliteta naših misli.

ELIZA 1

240/282

Če samo razmišljamo o sreči, se počutimo bolj srečne, če samo razmišljamo o pozitivnih stvareh, se počutimo bolj pozitivno, bolj zdravi, če samo razmišljamo o nesreči, se počutimo takoj bolj nesrečne, če samo razmišljamo negativno, se počutimo bolj negativno.


Sreča je torej tudi možnost IZBIRE NAŠIH MISLI.


Janez SVETINA, Slovenska šola za novo tisočletje, str. 82: »Človek, ki je v sebi ves razklan in razdvojen, ne more biti zares zadovoljen in srečen, pa naj živi v še tako ugodnem zunanjem okolju, medtem ko je človek, ki je našel notranje ravnotežje in harmonijo, lahko dokaj srečen in zadovoljen tudi sredi zelo nezadovoljivih zunanjih razmer. Tako je dejansko od uspešnosti iskanja notranje harmonije in ravnotežja najbolj odvisna naša življenjska sreča.«

ELIZA 1

241/282

»To je nad vsem: samemu sebi bodi zvest, in tako gotovo, kot noč sledi dnevu, ne boš grešil proti nobenemu človeku.« (W. Shakespeare)

Nesrečni ljudje so »nevarni«. Zakaj? Nesrečni ljudje se zanimajo le zase in še to ne v smislu skrbi za zdravje. Ni jim mar za druge, za okolje. Značilnost srečnega človeka je zanimanje zase, za svoje zdravje in sočutno zanimanje za počutje soljudi.

ELIZA 1

242/282

ko vidim kjerkoli ljudi. veselih ljudi. torej sem -VESELJE -RADOST -zabave kot oblika prijetnega druženja -HUMOR kot oblika preraščanja samega sebe -prisotna PESEM. ples 2 delam. Če nisi resen. te marsikje sploh ne vzamejo »resno«. čutim. jem. ker sem po naravi zelo živahna. Zase vem. ceneni humor 3 mislim.O HUMORJU IN IGRI TABELA 41 1 preživljam se. IGRA vedno me zelo »nagovori«. vsakdanjih stvareh in se znajo nasmejati tudi sami sebi. ki preprosto sedijo pred hišo in se pogovarjajo o preprostih. torej sem -cinični. poznam pa tudi tiste ta prave »resne« pogovore. ELIZA 1 243/282 . TABELA 41 Ljudje imamo zelo pogosto predsodke do živahnih. da sem drugim ljudem velika preizkušnja. torej sem -RESNOST -pogosto zabave pod vplivom drog in mamil -nezaželene so otroške igre (zato ni dovolj igrišč) -nezaželena je pesem. PLES. ki se »gibljejo« neresno v poslovnem svetu. rada se »hecam«.

Mati pravi:«Sedaj še ne razumeš tega. jo vpraša zdravnik. nekoč pred dvajsetimi leti sem se pri vas morala sleči do golega. ki nas opozarja na to. Tam dobi recept. a so ohranili veselje do življenja (tabela 41). da si prijazen in nasmejan. da bo glavobol vendar minil brez zdravil. da je medicina v zadnjih letih res napredovala. ko mati zdravila prinese domov. da si nataknemo nedostopen izraz. »Kako to mislite. tiste. danes pa je dovolj že. »Veš.« ELIZA 1 244/282 . nosili pa v družbi resne maske. da ji zaradi glavobola res ni treba k zdravniku. »Tudi lekarnar mora živeti«. napredovala«. Med najbolj resnimi ljudmi pa sem spoznala najmanj globoke ljudi. ji odgovori jezno mati. če pokažem jezik« KAKO PREŽIVETI Mati ima glavobol in hoče takoj z zdravniku. Veliko več poguma je potrebnega. odide z njim v lekarno. tudi jaz moram živeti. katere se ubranimo na način. O NAPREDKU V MEDICINI NAPREDEK V MEDICINI Zelo stara gospa pride po dolgem času ponovno k svojemu zdravniku na pregled in mu na koncu zadovoljna reče. Hčerka ji zatrjuje. hčerka pa se huduje. Za temi resnimi maskami pa je nepriznani strah. da smo obtičali na prvih dveh stopničkah. Biti (stalno) resen je zelo vsakdanja razvada. toda tudi zdravnik mora živeti«. »Veste. ki so znali trpeti.Med najveselejšimi ljudmi sem srečala najgloblje ljudi. Toda. jih vrže v smeti in na začuden hčerin pogled odgovori. takšne. ki so s površnimi odnosi ohranjali plehke odnose. ranljivost.

koliko prijetnih hormonov se nam poveča med smejanjem. da na življenje pogledamo z njegove lahkotnejše strani. če se samopomilujemo. Humor je čudovit pripomoček. sprošča. ki nam olepšajo odnose. Če smo v mislih samo v preteklosti ali v prihodnosti. da se premalo smejite. ֠ Smeh je lahko pol zdravja. kadar se znam nasmejati sama sebi. če je vse okrog nas resno in predvidljivo.Če se zalotite. se nas mogoče ne dotaknejo smešne plati življenja. plehki. ki te zaziblje nad pusto vsakdanjost. ste se mogoče prikrajšali za trenutke sproščenosti. To je modrost. ne da bi bili pri tem lahkomiselni. kako se okrepi imunski sistem. Varni se počutimo. ki ti sprosti preveč napete mišice na obrazu. nas motijo nasmejani obrazi. Vsaj za mesec dni imejte skoz nasmejan obraz. potem se ne bomo smejali stvarem. ELIZA 1 245/282 . mojim spodrsljajem. Prav na koncu tega poglavja bom omenila brezplačna zdravljenja s smehom in veseljem. ki bi se sicer rešile na preprostejši način. Obožujem smeh. komu povejte kakšno šalo in poglejte potem rezultat. pomirja. Ne. v vsaki situaciji poiščite kaj smešnega. Kako me osrečuje. poskusite. tisti iz trebuha. Če mi ne verjamete. osrečuje. mojim napakam.

OKOLJA.6 OKOLJE ZNAČILNOSTI PRVIH DVEH STOPENJ PREVLADUJE NESPOŠTLJIV ODNOS DO ZEMLJE. DO OKOLJA. SOČLOVEKA URAVNOTEŽANJE FIZIČNEGA IN UMSKEGA DELA PODPORA SONARAVNEMU BIVANJU SREČNI LJUDJE USTVARJAJO ZDRAVE ODNOSE V ZDRAVEM OKOLJU PODPORA ZEMLJI IN KMETOM ELIZA 1 246/282 . DO FIZIČNEGA DELA TRETJA STOPNJA A POT K POT K ASERTIVNOSTI SPOŠTOVANJE NARAVE.

kemični bojevnik proti življenju.OGLEDALO NAŠIH ODNOSOV SREČNI LJUDJE USTVARJAJO ZDRAVE ODNOSE V ZDRAVEM OKOLJU PODPORA ZEMLJI IN KMETU PREVISOKA CENA NADSTANDARDA RAZVAJENEGA .ZAHODNEGA ČLOVEKA  Anton KOMAT: »Človek.VSEBINA OKOLJE .«  ELIZA 1 247/282 .

Ona brez nas lahko živi. naši vrtovi? Ali živimo v zdravem. ki prikazujejo udejanjanje naše odgovornosti. bolj si (upravičeno) ogorčen nad našim nesprejemljivim ELIZA 1 248/282 . . čistem in prijaznem okolju? Če ne. naše reke. ki rastejo iz zemlje.15 Letos tako dolgo ni bilo pomladi. naš kraj. kako sem povezana z Zemljo. Ta neodgovornost pa prinaša že previsoko ceno za nas in za okolje. Nobena arhitektura ni sama tako lepa kot je lahko narava sama. Več ko veš. z Življenjem v njej. kajti enostavneje je nič narediti in čakati. naše morje. Je pa res. Zemlja nas prehranjuje. kako to doseči? Zakaj še temu ni tako? Pomembne so oblike ozaveščanja. da bom bolj srečen? Kaj lahko JAZ naredim za moj kraj. z naravnimi procesi. zato je najlažje nič vedeti. bolj čist in zdrav? To so najbolj zrela in odgovorna vprašanja. sem začutila. mi brez nje ne moremo. za našo deželo? Vsak lahko začne pri sebi z vpr. ko se vprašamo: Kaj lahko mi sami naredimo za naš kraj. Ko sem začutila vonj po zemlji. da nas z večjo ozaveščenostjo in odgovornostjo večkrat boli glava. Jemo rastline. da bo zaradi mene bolj prijazen. Toda do okolja se že dolgo ne obnašamo kot do živega organizma. in ne iz betona.kaj lahko JAZ naredim zase. Kakšno ogledalo nam nudi naše okolje.OKOLJE.ogledalo naših odnosov.

da pridemo do prave EKOLOGIJE. narave. spodaj) TABELA OKOLJE 1 preživljam se. sočloveka uravnotežanje fizičnega in umskega dela podpira se sonaravno življenje TABELA OKOLJE Nismo več prijatelji z Naravo. čutim. ki jih celo plačujemo za to. jem. svojim vrednotam. do fizičnega dela 2 delam. Vsi smo soodgovorni za vse. Zakaj nismo več prijatelji z naravo? Ker nismo več prijatelji sami s sabo. torej sem prevladuje nespoštljiv odnos do zemlje. torej sem 3 mislim. da sodobni. narave.obnašanjem do okolja in ljudi. Odtujili smo se sebi. ELIZA 1 249/282 . kajti čutimo. neetično neprebujeni človek ne prizanaša ne okolju ne sočloveku. še posebej tisti. torej sem spoštovanje zemlje. da bi ohranjali naša okolja kvalitetna za bivanje. Postajamo podobni Alamutovi deželi (tabela okolje. Premagati moramo EGOLOGIJO. strah tudi pred ekološkimi katastrofami. večino ljudi je nenehno strah.

Nesrečen človek je nasilen do sočloveka in narave. Če hočeš. da bo v družinah red.  (tako pravi tudi stara vzhodnjaška modrost) Če hočeš. moraš urediti družine. da bo v provincah red. moraš urediti sebe. Če hočeš. moraš urediti province.֠ ZAKAJ pa nismo prijazni? Prijazni nismo. da bo v mestih red. ELIZA 1 250/282 . ker nismo srečni.s samim seboj. Če hočeš. Za srečo je najprej treba urediti odnos . moraš urediti mesta. da bo v državi red. Misli le nase in na lastno ugodje.

meri se tudi s tem. Naš uspeh se ne meri z denarjem. da brez uravnotežanja z našim kultiviranim etičnim prostorom ne prinašajo nič drugega kot še več zmede in še več problemov.  ELIZA 1 251/282 . ampak po številu ljudi. meri se z zdravjem ljudi. Vsakršno zmanjševanje kvalitete življenja pomeni nazadovanje in ne napredek. katerih življenje bo zaradi nas lepše. ֠ Še vedno ima ogromno ljudi za pojem razvoja in napredka nenehno rast industrijske proizvodnje. kar razvoju koristi in kar razvoju škodi. Kakršnokoli onesnaževanje pomeni LAŽNI NAPREDEK. ne glede na stopnjo onesnaževanja. nasedli smo odgovorom znanosti (scientizmu) in se prepustili iskanju razumskih rešitev. ali ga celo zavira.O PRAVEM IN LAŽNEM NAPREDKU Zakaj se do okolja obnašamo tako neodgovorno in barbarsko? Do okolja se obnašamo tako brutalno.  Napredek se meri s srečo ljudi. kako se mi v tem okolju počutimo. ker smo zaslepljeni z napačnimi razmišljanji o napredku. za katere pa vemo. Ne znamo razlikovati med tem.

mimo smeti. da pri tem vsepovsod pustimo sledi – SMETI. ֠ • Razvajeni smo. Tako kot ravnamo z naravo. ki spoštljivo ravnajo z okoljem. ki z njo ravnajo nekorektno. neestetsko arhitekturo. z zemljo. ker dovoljujemo razprodaje zemljišč v povsem koristoljubne namene. ki je odslikava našega odnosa do sočloveka. ker dovoljujemo najeme naše zemlje ljudem. • Razvajeni smo tudi zato. in seveda s sočlovekom. Krademo naravi in to na tako samoumeven način. • Razvajeni smo. v mestih) zapremo v betonske kletke. ker onesnažujemo okolje. da se bodo zaradi neurejene infrastrukture medosebni odnosi in ELIZA 1 252/282 . Ponekod tudi v šolskih učilnicah.Pravo bogastvo vsake dežele so notranje bogati ljudje. • Razvajeni smo. čeprav nam je vsem jasno. ki ležijo vsepovsod. ker si dovoljujemo biti bogati na račun legalne KRAJE. tako ravnamo s soljudmi in to je nedopustno. Navadili smo se na odnos do narave. z morjem. Navadili smo se. ֠ O NAŠI RAZVAJENOSTI Zakaj se nam vse to dogaja? Ker smo postali zelo RAZVAJENA družba. da se vozimo mimo prenapolnjenih kontejnerjev. slabo infrastrukturo in otroke (npr. mimo divjih odlagališč.

• Razvajeni smo. Razvajenosti se bomo začeli zavedati. Vsi smo na vseh delovnih mestih preveč plačani. kar je že sedaj nedopustno (otroci skoraj nimajo več nobenega pozitivnega vzgleda)..problemi le še povečevali. da se otroci kopajo v umazanem morju. ELIZA 1 253/282 . hodijo v šolo po cestah brez pločnikov. razvajamo tudi otroke. Poljubno lahko nadaljujemo. Ker smo sami postali razvajeni (navadili smo se. ko bomo rekli: Moj kraj. moja dežela je tudi moja odgovornost. da odgovornost prelagamo na druge). nimajo dovolj igrišč… • Razvajeni smo. ker nam je pomembnejši dobiček. nimajo kolesarskih stez. ali jih celo silimo v industrijski odnos do kmetovanja. kot pa zdrava hrana in dovoljujemo kmetom. ֠ V svetu odraslih so igrišča postali pločniki in ceste. dokler ne začnemo sodelovati in reševati okoljske probleme. kar vsem prinaša nezdravo prehrano. ker dovolimo.

Pravimo. duševni) težko živeti v harmoničnih odnosih z drugimi. da hočemo svobodo? Kaj pa je svoboda drugega kot to. s samim seboj in z naravo (J. vedenjski.O (NE)ETIKI SODOBNEGA ČLOVEKA Človek ne sme storiti vsega. Svetina). Moramo začeti težiti k najbolj vzvišenemu namenu človeškega življenja in to je etični razvoj vsakega posameznika. odgovoren in etično žlahten človek. kako se obnaša do majhnega človeka. ֠ Sodobni »(pre)pametni« človek pa si prepogosto dovoli več.  Mi vsi imamo možnost IZBIRE. ֠ Če želimo doseči te velike stvari. Toda tega se zaveda le ozaveščen. je v vsesplošnem razraščanju patologij (socialni. ELIZA 1 254/282 . ali postati del rešitve. duševne. da smo odgovorni zase in za okolje! ֠ Velikega človeka prepoznaš po načinu. družbene in socialne vrednote. kot sme. Skupne probleme lahko rešujemo le s skupnim sodelovanjem. kar zmore. ki ni kultiviral uma in temeljne etične. ali del problema. moramo že sedaj začeti sprejemati manjše odgovornosti. kulturni. Človeku.

 SREČNI LJUDJE USTVARJAJO ZDRAVE ODNOSE V ZDRAVEM OKOLJU   Svoboda pomeni odgovornost.  ELIZA 1 255/282 . In prav zato se je večina ljudi boji. (G. Shaw)  HARMONIJA ZNOTRAJ ČLOVEKA ODRAŽA HARMONIJO V OKOLJU.B.

Ni mu več bilo všeč to preprosto življenje. Po neverjetnem naključju je kmet postal uradnik. kralja. Neprestano so ga čakale obveznosti. In spet je postal kmet. Zaželel si je. ki so mu vsi zavidali. Tako mlad. da bi spet lahko vsak dan začutil zemljo. ki so se hvalili s krasnimi plačami in dopusti. To bi ga res osrečilo. Nakup starih ladij in prodaja popravljenih. V mestu je kmet spoznal delo uradnikov in njihova moč se mu je zdela nadvse imenitna. kajti kmalu je spoznal še zanimivejšo osebnost. da je to najsrečnejši človek na zemlji.PODPORA ZEMLJI IN KMETU ZGODBA 4: PONOVNO KMET Sredi neokrnjene narave je začel kmet razmišljati o drugačnem življenju. da bi imel čas za opazovanje vseh letnih časov. je ugotovil. Postal je srečen ladjar. in zdelo se mu je. ko pa so k njemu hodili njegovi mestni vrstniki z dragimi avtomobili. Spet ni bil dolgo časa zadovoljen. kot si je prej predstavljal. toda ko je srečal ladjarja. da bi spet lahko živel z ritmi narave. ELIZA 1 256/282 . da je vse drugače. kaj šele za lov. imel ni nič več časa ne za jutranje ne za večerne sprehode po parku. Od jutra do večera so ga čakale obveznosti v pisarni. je začel sanjariti o tem delu. Ko je postal kralj. ki je živel še na višji nogi. da bi prisluhnil pticam in živalim. pa tako bogat in uspešen.

Presežki dušika in fosforja. pregret in z nižjo vsebnostjo kisika. ELIZA 1 257/282 . to je njegova izbira). se povrne v vodotoke. In spet smo pri mislih.PREVISOKA CENA NADSTANDARDA RAZVAJENEGA ZAHODNEGA ČLOVEKA Anton KOMAT. Na račun zdravja ljudi in narave. ampak tudi njen največji onesnaževalec. uporabljen za namakanje. Pa še ta je zastrupljen s pesticidi. več čistil. da je cilj kmetovanja v dobičku. kar hoče. da lahko počne. Nespametni bodo žejni:« Industrijsko kmetijstvo ni le največji porabnik vode. Tudi v Sloveniji imamo že preveč industrijskih kmetov. ki misli (ki se je dal prepričati. škropiv pomeni več strupov v vodah in zemlji. Le majhen delež vode. ki so posledica pretirane uporabe kemičnih gnojil ter odvajanja iztrebkov iz farm in kanalizacije…« ֠ Vsak nadstandard moramo plačati z onesnaževanjem okolja. Več avtomobilov pomeni več onesnaževanja zraka. nitrati. Praviloma. bo sopodpiral dobičkonosno industrijsko delo na kmetiji (tabela 45). Kmet. ֠ Psevdo višji standard je le izgovor industrije. obremenjen s solmi. več tovarn pomeni več emisij v zraku in v okoliških prebivalcih.

razmišlja po pravilih .TABELA 45 »NENARAVNI ČLOVEK« »NARAVNI ČLOVEK« PRVI DVE STOPNJI TRETJA STOPNJA RITEM STROJA RITEM NARAVE .preživetje odvisno od drugih -zna preživeti sam -etično razmišlja . živali. ki jih izredno spoštujem in ELIZA 1 258/282 . ne glede na zlorabe okolja -spoštuje zemljo. ljudi.skoraj vsi beli ljudje -pri nas predvsem kmet -dela več. zna prisluhniti tudi naravi in ne rabi znanstvenih teorij za spoštljivo ravnanje s sabo in z naravo. naravne procese .kmetuje naravno . Poznam kar nekaj kmetov. kot potrebuje. ki zna prisluhniti sebi.ujet v izpolnjevanje predpisanih vlog TABELA 45 Prehranjuje nas zemlja in ne na mrtvem papirju napisana pravila. Človek.

Le da je današnji kmet. ki noče brezglavo sodelovati v teh birokratskih mlinih. ki so udeleženi pri trgovini industrijskega kmetovanja). In to ni lahko. veliko pohlepnejši. za zemljo in naravi vdanega kmeta pa pomeni to odvzem samoodločanja in upoštevanja naravnih procesov. DA ŽIVIMO POSLEDICE NAŠIH IZBIR. kot v mestu) in pritiskom pisarniških diktatur. za ceno nadzora. ampak pozicijo upoštevanja pravil in zakonov (napisane tudi pod pritiski lobijev. računalnik. da bi bilo več zdravih in zadovoljnih Slovencev.si želim. Vse služi kot opravičilo za obstoj teh služb. KAJTI ŽIVLJENJE ZAHTEVA OD NAS. kot rabi ELIZA 1 259/282 . ki se je odločil. hoče več. kajti to bi pomenilo. KAR LJUBIŠ. da bi jih bilo več. ampak se je pustil okužiti z boleznijo »VEČ«. tak kmet se mora znajti sam.  Našo ustvarjalno energijo žrtvujemo za UDOBJE. da svoje zemlje ne bo prepustil industrializaciji. ki misli s svojo glavo. za ceno minimalnih subvencij. Tudi včasih se je moral boriti sam. vse. internet.  VEDNO IZBERI TISTO. ki mu na subtilen način vsiljujejo industrijsko kmetovanje (za ceno poslušnosti. To je naravnanost »naravnega človeka« (tabela 45). ki nima namena sodelovanja. Kmet. ki nam sčasoma ne prinaša nobenega zadovoljstva. Kmet se prepusti nadzoru državnih služb. Ne ustvarja več le za preživetje. ki se necenzurirano prepušča pritiskom medijev (doma ima televizor.

Kmet mora znati UPORABLJATI ZNANJE. ki ga najbolj spoštujem. »da je čedalje bolj ogrožen obstoj kmečkega prebivalstva (ki je edino naravno prebivalstvo Zemlje)«. takšen kmet je bolan. In tudi tega. ker si večina sploh ne zna predstavljati. ki vsebuje samopreživetveno možnost. ki ima kmetijo. ki se umetnim mestnim poklicem še sanjajo ne. hoče dobiček. v umetnem svetu in za nas vladajo umetna pravila. prepustiti modrosti svoje zemljice. da ga hodijo učiti ljudje. samoraziskovanje – in je NAJBOLJŠA NARAVNA UČILNICA. Da bo ozdravel. umetnim poklicem pa zadostuje znanje za diplome. pohlepa in napačnega mišljenja.za preživetje. ki sami ne znajo preživeti. Za prakso je dovolj. Janez RUGELJ pravi na str. In to ga uničuje. se mora napiti iz svojih naravnih virov. ki je pravi slovenski biser. 78 v svoji knjigi Pot samouresničevanja. Kot bi piščančki učili mater kokljo. Kmet lahko sam preživi in tega bi se moral zavedati. Dober kmet mora obvladati stvari. Ponosna sem na kmeta iz Zadrečke doline. Vsi ostali živimo v umetnih pogojih. ker zajema način življenja. da si obiskoval neko ELIZA 1 260/282 . moramo mu dovoliti. utišati medijske onesnaževalce in prisluhniti svojemu notranjemu glasu. Kmet je poklic. hoče vse – kot uradniki. da bo lahko sodeloval z naravo in ne bo prisiljen zaradi naše neodgovornosti uničevati temelja našega preživetja. ki dokazuje le to. Kmeta moramo zaščititi pred okužbo birokratizacije. S tem se popolnoma strinjam. hoče se zavarovati pred starostjo. hoče plačo. da bi lahko sama preživela. da se izkažeš s papirjem.

Zato smo si ja izmislili pravila in zakone.šolo. ki jo želim uporabiti kot možnost podpore ohranitvi kmetij in naravnih površin. Npr. in zlasti razvili večji čut za pokrajino in oblikovanje pokrajine. ampak sliva« ֠ In ponosna sem na vse tiste kmete. da jim morajo slediti tudi tisti. bi v slovenski deželi prav lahko oblikovali eno izmed najlepših krajin na svetu. : «Če bi Slovenci znali povečati svojo estetsko kulturo. 242. ֠ ŠTUDENT AGRONOMIJE Načitan študent pride na preprosto kmetijo in stoječ pod nekim drevesom reče kmetu:«Letos pa vaša jablana ne bo nič rodila. šepet naših gozdov. s katero živi v sožitju. ֠ Janez SVETINA. ni pomembno. naravni kmet ne rabi umetnih pravil umetnega sveta. če si bil le med štirimi stenami). dehtenje njiv po košnji.« odgovori kmet »nič ne bo rodila. Slovenci in prihodnost. da je šepet narave. če pa v praksi kaj obvladaš (od kod pa boš. če je ne boste bolj špricali!« »Res je. ki dokazujete. vseh zavajanj in slepil. ki je sedaj precej siromašna. V meni se vedno bolj prebuja moja kmečka narava. ker to ni jablana. ki jih lahko črpa le v bogati zakladnici matere Narave. on rabi ljubezen do svoje zemlje in znanja. ki v to dvomijo. Res pa bi bilo treba takoj zaustaviti nadaljnje neodgovorno in estetsko brezčutno ELIZA 1 261/282 . str. pomembnejši od vseh teorij.

Če popusti kmet. In tukaj imata starš in kmet najtežjo nalogo v naši dobi.« Kmet ima podobno vlogo kot starš. ki bodo brez občutka za naravo.uničevanje slovenske pokrajine z zazidavami.  ELIZA 1 262/282 . bomo imeli onesnaženo in zastrupljeno vso zemljo in vse pridelke. Če hočemo imeti zdravo naravo. nametanimi in raztresenimi po vsem slovenskem svetu brez čuta za harmonijo s pokrajino. in se zaveda vseh nevarnosti slepega podrejanja sistemskemu vkalupljanju. odrejali nehumane zahteve kmetu. ki bo pod prisilo legalnih instrumentov težko zmogel brez posledic za fizično in duševno zdravje. moramo zaščititi OTROKE. Kot naravno kmetovanje.. bomo imeli otroke. če popustijo starši. moramo zaščititi KMETE. naj bi bilo tudi izobraževanje naravno.  Če hočemo živeti v zdravi družbi. ki ima naravnega otroka.

7 VIZIJA SODELOVANJA VIZIJA. STARŠEV. VLADE: KDO JE ODGOVOREN ZA TO. KER NIHČE NE IZOBRAŽUJE OTROK. PREDLOGI IŠČEM ODGOVOR: OD UČITELJEV. AMPAK JIH LE ŠOLAMO? KAKO BOMO REŠILI TA PROBLEM? (tabela 49) ELIZA 1 263/282 .

Slovenci in prihodnost. IN VIDETI MOŽNOST. 296 : « Od tega. bo v veliki meri odvisno. BITI IN SE POČUTITI SOODGOVOREN. PROBLEME. KOT PRIPRAVLJENOST REŠEVATI TRENUTNE IZZIVE.VSEBINA POT K ASERTIVNOSTI IN SODELOVANJU VIZIJA ŠOLE VIZIJA DOMA VIZIJA DRUŽBE Janez SVETINA. DA SE AKTUALNI PROBLEMI LAHKO REŠUJEJO NA DRUGAČEN. POZITIVEN NAČIN. str. kakšna bo kvaliteta slovenske šole in vzgoje od predšolskih do visokošolskih ravni. ELIZA 1 264/282 .« VIZIJA NI NIČ DRUGEGA. koliko bo slovenski družbi uspelo uresničiti geslo – razviti materialno in duhovno bogato družbo.

 Ta svet je prenevaren za življenje. ki ga bodo zlili v skupni sod. naj vsak prinese s sabo steklenico belega vina. ki je rada prirejala družabna srečanja. Kolikokrat v situacijah. oziroma. ki delajo zlo. ampak zaradi tistih.POT K ASERTIVNOSTI IN SODELOVANJU ZGODBA 5: NAŠE SODELOVANJE V bogatem. Marsikdo se zanaša na druge. Nekoč je povabila vse sokrajane in jim naročila. (Albert Einstein)  ELIZA 1 265/282 . da tega ne bo nihče opazil. ta spet na druge. ki stojimo ob strani in jim to dopuščamo. slabi odnosi. Rezultati pa so očitni. da se lahko skrijemo za druge. vinorodnem okolišu je živela zelo aktivna županja. Ko so se vsi zbrali. ko se nam zdi. kar bi morali. kar bi lahko. in to ne zaradi tistih. jim je bilo postreženo z zelo slabim vinom. ne naredimo tega. kajti nekateri so prinesli vodo. misleč. slabo vino.

Slovenska šola za novo tisočletje. ponovila moje gledanje na nekatere probleme današnjega šolanja (tabela 49): ELIZA 1 266/282 . ki je kraj za otroke.VIZIJA ŠOLE PRAVA VIZIJA DRUŽBE SE LAHKO ZAČNE LE Z VIZIJO CELOSTNEGA IZOBRAŽEVANJA Janez SVETINA. da se tam res lahko naučijo tisoč koristnih in zanimivih stvari za življenje…« Otroci z veseljem hodijo v šolo. da bi vse takšno šolanje lahko rodilo ugodne sadove samo tedaj. ko bi šola dejansko postala kraj. str. Preden predstavim moje predloge. 87: » Vendar je treba poudariti. bom ponovno na kratko predstavila. v katerega bi otroci in mladi kot tudi odrasli hodili z veseljem. zato ker bi videli.

Pravo znanje nam dviguje samozavest. da jih bo prebral več? Če nekoga nagradimo z odlično ELIZA 1 267/282 . stopnja TABELA 49 IZOBRAŽEVANJE V šolah otrok ne učimo odgovornega. stopnja ŠOLANJE 2. mar mislite. Vse poučujemo enako dolgo. ustvarjalnosti. v nas se razrašča zunanja motivacija.TABELA 49 1. ki so po teh predstavah hitrejši. OCENE motivacijo za znanje celo zmanjšujejo. stopnja 3. tiste. v primerjanje in tekmovalnost z drugimi. samostojnega razmišljanja. Želimo vzgojiti enkratne otroke. pa imenujemo pametne. da mislijo in delujejo enako. OCENE pa so zelo zavajajoče in vodijo v samopomembnost. nas utrjuje v notranji motivaciji. Če damo nekomu odlično oceno za bralno značko. V resnici gre le za hitrost. Všeč so nam PRILAGOJENI in PODREJENI mladostniki. samostojnosti. OCENE niso odraz resničnega znanja. z vsemi pa ravnamo enako. ampak POSLUŠNOSTI. Vse otroke silimo. ki nas največkrat utrjuje le v uspešnem prilagajanju. ker je prebral 10 knjig.

smo jih pripravili za nadaljnje slepo podrejanje ostalim institucijam (šoli. Kaj mislite. kasneje lahko gnetljiv material za različna izkoriščanja s strani ljudi. motivacija upade. državi. ki ne bi nikdar »uspela«. ki se ne cenijo. ki so nepripravljeni na spremembe. mar mislite. nabiralci teoretičnega znanja. ki seveda zasedajo v njihovih očeh pozicije avtoritet. cerkvi. Etično razmišljajoč človek nikoli ne bi mogel podpirati vojne. ki jih bolj zanima življenje in konkretna uporaba znanja? Srečujem veliko akademikov. tako da so ljudje. ki sigurno niso mislili s svojo glavo. Poslušnost in nizka samopodoba sta povezani. pozicije moči. ki ga lahko takoj uporabim in preverim v praksi. da je po podeljeni nagradi še motiviran za »kaj več«. če ne bi imel ta človek pod sabo tako poslušne. Kaj je rezultat? V prejšnjem tisočletju je bila to Hitlerjeva Nemčija. točke) kot pa pravo znanje. In marsikomu je celo v čast. da je le izpolnjeval ukaze. Pravo znanje je zame znanje. Pravo znanje je nekaj. ker je pri telovadbi pretekel v eni uri dva kroga. ljudi. da lahko slepo sledi vsem navodilom od zgoraj.oceno. Za svoja dejanja smo odgovorni sami. kar nam ELIZA 1 268/282 . ali tisti. Ko dobimo zunanjo nagrado. kdo se bolj znajde v resničnem svetu. kot pse slepo sledeče ljudi prve in druge stopnje. niti se ne bi mogel izgovarjati. Ko otroke naučimo poslušnosti. ֠ Pomembnejše so nam zunanje nagrade (ocene. niti ne bi mogel v njej sodelovati. ker so polni samo formalnih priznanj različnih družbeno priznanih ustanov. politiki).

ko jih bom rabila. Kako bi bilo lepo. ki rabijo drugačen ritem učenja. ko bi hitrejši učenci pomagali učencem. za notranjo nagrado. Učence ne moremo nič naučiti. da je nek učenec. ki jih lahko koristim iz enciklopedij in iz drugih virov.življenje in odnose obogati. Drugače so to zame le podatki. VLOGA UČITELJEV: spoznati posledice napačnega mišljenja psihologije zunanjega nadzora. tudi bolj pameten od drugih. če oni sami tega nočejo. dijak. sporočilo nekega romana. da nam pri tem ni šlo za obogatitev našega znanja. Žalostno je. da je zadostil formalnostim). ki je dobil odlično oceno. Učenje v lastnem ritmu. V resnici pa ga je mogoče bistveno drugače dojel dijak. Tako napačno mislimo. ELIZA 1 269/282 . ne za ocene. ki imajo »slabše« ocene in je razumel npr. pa bo odnesel naučeno s sabo kot zanj pomembno popotnico. važno je. ampak se je naše poučevanje vrtelo okrog ocenjevanja. ki ga literatura resnično zanima. Odličnjak bo mogoče čez par dni vse pozabil (to sploh nikogar ne zanima. ki pa zaradi drugačnega razmišljanja (ni mu pomembna ocena) sploh ni dobil tako visoke ocene. NAČIN UČENJA: SODELOVANJE.

čutim. TABELA 48 1 preživljam se. torej sem NI VIZIJE SLEPO POSNEMANJE DRUGIH (njihovih idej. izkušenj) NI PRAVEGA ŽIVLJ. torej sem NI PRAVE USTVARJALNOSTI 3 mislim.Šola je najbolj uspešna. če so v njej navdušeni učenci in učitelji. jem. SMISEL ֠ ELIZA 1 270/282 . SMISLA 2 delam. torej sem LASTNA VIZIJA NEPOSNEMANJE SLEDENJE SVOJI POTI SODELOVANJE Z VSEMI USTVARJALNOST TABELA 48 ŽIVLJ.

ki delujejo iz notranje motivacije in ne iz pozicije zlorabe moči. Zato bo prožni učitelj najprej sam izžareval navdušenje. TA TRENUTEK? Kaj rabijo naši otroci danes za življenje.). Otroci. da bi našel tisto vrednoto. Ve. O tem. da si vsak želi. idealih. če v njej učitelji niso navdušeni. ֠ Vsi odrasli bi se morali vprašati.Prožni učitelj se zaveda. kako pomembno je. za samoraziskovanje. da šola ne more biti uspešna. zaradi katere je vredno živeti.. ki delajo za dobrobit volivcev. knjige. bodo pozitivni soustvarjalci v svojih okoljih. kaj rabimo SEDAJ. Kako naj uporabljajo vire znanja (knjižnice. za opravljanje dela (tabela 48)? Kakšni so danes problemi. ki jih moramo znati reševati? ֠ Učitelji naj bi otroke učili. ELIZA 1 271/282 . učitelji in starši bi morali biti poučeni o delovanju političnega sistema. da volimo stranke. da mladi danes hrepenijo po vrednotah. enciklopedije. ki bodo mislili s svojo glavo. PC. kako naj se izobražujejo za samoučenje. Otroci. internet. ki se ga bodo otroci lahko »nalezli« od njega. kako naj se učijo.

brez kultiviranja duševnega prostora lahko postanemo le pametno razmišljujoči ljudje brez potrebnih etičnih zavor. Da se bodo z radostjo učili tudi takrat. ֠ Ljudi ne moremo ničesar naučiti. Nujno rabimo oboje. ko učitelja ne bo zraven. ELIZA 1 272/282 . kako doseči. Potrebni smo kultiviranja praktičnega mišljenja = filozofiranja. Da bosta kot prijatelja. da se bodo sami znali učiti. da bodo radi prihajali v šolo. JE LJUBEZEN DO RESNICE. FILOZOFIJO. da bo med učiteljem in učencem vladalo pravo spoštovanje.Zahajamo v paradoksne situacije. Po eni strani najbolj slavimo um. (Galileo Galilei)  Naša naloga je. kako notranje motivirati otroke. In vendar tudi to ni dovolj. lahko jim samo pomagamo. FILOZOFIJA je LJUBEZEN DO MODROSTI. Izziv za učitelje bi naj bil. da tisto najdejo v sebi. da se bodo radi učili. kot mater mišljenja pa odklanjamo. da jim ustvarimo takšne pogoje. da bodo sami sebi postali učitelji.

Zahtevajte izobraževanje in ne samo šolanje. sprašujte. da je dovolj. kot mi je povedala ena mamica. da njeni hčerki ni treba blesteti v šoli. da »zleze skoz«. ֠ Starši. kaj moramo narediti. da se skupno z njimi izobražujete. da bomo rešili te stvari (za katere so bili nekateri izvoljeni in plačani). ne podpirajte tekmovalnega stila vaših otrok. ֠ Javno vprašajmo. Toda otroci morajo slišati od vas staršev. otroci. da so oni pomembnejši od ocen. kje se lahko izobražujete in ne le šolate. odgovorne. da se ne potrudi po najboljših močeh. politike. da je njihov notranji mir več vreden kot zunanja »gonja« za točkami.֠ PREDLOGI Starši. kar ne pomeni. če jim rečete. Naj vaši otroci ne bodo odvisni od dobrih ocen in točk. pokažite to knjigo vašim učiteljem in izrazite željo. Nič ni heretično. ELIZA 1 273/282 . ֠ Starši. sprašujmo vlado.

 Če hočemo. ki nam omogočajo. V cerkvi so pravila. Otroke želimo naučiti samostojnosti in odgovornosti. v družbi so pravila. istočasno pa jim vse predpišemo.VIZIJA DOMA ֠ Otroke moramo že od najzgodnejših let učiti. da nas bodo otroci spoštovali tudi v naši starosti. kako bomo prišli do ugleda in zavidanja vrednega statusa. ki bi nam koristile za življenje. Vsepovsod so sami urniki in PRAVILA. kaj je za njih dobro. ko bi se radi naučili. ko ne vemo. v šoli so zato celo urniki. kaj je prav za nas in kaj ni. za naš duševni blagor bodo že poskrbeli tisti. Želimo imeti otroke. potem pa namesto njih sami vse naredimo in jim celo povemo. kako bomo prišli do diplom. ki omogočajo. kako se uči- ELIZA 1 274/282 . Vse so samo zunanja pravila.  Vse smo postavili na glavo. ki so pravila napisali. da lagodno živimo. kako bomo prišli v nebesa. da se znajdemo v situacijah. Ko se želimo učiti stvari. ki se bodo sami odločali. v šoli so pravila. Da bodo znali sami skrbeti zase in ostati sočutno odprti za druge. da si bodo sami starši. moramo najprej tudi mi njih spoštovati v njihovi mladosti.

si prižgemo televizor in v naš že tako prenatrpan um zgrmi še grmada samih temnih zgodb. ko si res želimo vzeti čas zase. Ko si želimo živeti v čistem okolju. Ko se želimo naučiti zaupanja vase. kako smo ničvredni in da za takšno odisejado nujno rabimo posrednike. In ko imamo vsega dosti. volimo politične stranke. da sploh ne znamo živeti drugače. ampak le v pridobivanju dobrih ocen. Njih. seveda in njihov način mišljenja. da smo se že tako navadili. Odločimo se. točk. spoznati veličino stvarstva in zakone življenja. ugotovimo. ELIZA 1 275/282 . da smo »nori«? Jaz si lahko. kjer nas naučijo nesamostojnosti in poslušnosti in kjer večina sploh ne uživa v učenju. da se okolje še bolj degradira. gremo v šole. samih grozot. da brez tega ne gre. ki za naš denar še dodatno poskrbijo. da res rabimo dopust in odidemo v vrvež turistične industrije.ti. gremo v cerkev. Ko se želimo spočiti od vsega. Ali si že lahko priznamo. ki nas uči.

str. Večini se ne da v to poglabljati. so spoznali svojo zmoto. ampak le zase. brez nje pa so vsi naši dosežki kot prazne. Tisti drugi pa ne poskrbijo za nas. iz katerih so za vedno odšli naši najdražji. zgrešimo tudi konec.7 : «Tudi pripadniki preteklih ideologij so imeli absolutno vero v pravilnost svojih prepričanj. Šele ko je ideologija razpadla. Človek.VIZIJA DRUŽBE PRAVA VIZIJA DRUŽBE SE LAHKO ZAČNE LE Z VIZIJO CELOSTNEGA ŠOLSTVA Če zgrešimo začetek. Ko bomo sami postali odgovorni. ֠ Zakaj je večini ljudi nepomembno razmišljati o viziji naše družbe? Ker si mislijo. saj za te stvari poskrbijo drugi. ker smo navajeni prelagati to odgovornost na druge. Andrej GRABAR. to se mene ne tiče. nas bodo začele zanimati ideje odgovornih ljudi. hladne sobe pozimi.« ֠ Opevamo in si želimo LJUBEZNI. Naš um se je celo sramuje. pa tudi sami bomo postali proaktivni. ֠ ELIZA 1 276/282 . ne znamo pa je izražati. saj imamo za to urade.

« ֠ Tako je lahko v istem okolju za duševno otopele ljudi »normalen« pojav. lahko pa je znak hudega duševnega odklona pri kakšnem intelektualcu. KS Ankaran. jih pa nič ne briga. sodomija. Prav tako je kakšna oblika animalizma. Tako smo priča najhujšemu razprodajanju zemljišč v KS Hrvatini. nekateri se zgražamo. če v njihovem okolju smrdi. da si nekateri privoščijo obešati na plakate drugače misleče »nasprotnike« in to na tako brutalen. delajo najdražje hiše. da v okoljih z najvišjo tržno vrednostjo zemljišč. naredimo pa nič. istočasno pa se ne uredi infrastruktura. je pa hudo boleče in moteče za kolikor toliko kultiviranega človeka. vse se pozidava. ker ni odvodnjavanj meteornih voda. nizkoten. npr. ֠ Janez Svetina. da bi čim prej pozidali čim več zemljišč…Pozidano ELIZA 1 277/282 . ponižujoč način in to celo za družbeni denar. saj je normalno zanj. ker ni kanalizacije. Ljudje se ponosno vozijo z najdražjimi avtomobili. mi pa lepo gledamo.Tako je postalo samoumevno. str. 284: «Tako na primer prostaško vedenje ne moti prostaka in mu tudi ne škoduje. lahko kolikor toliko normalen pojav pri kakšnem slaboumnem pastirju. ni urejena osnovna komunalna infrastruktura. Slovenci in prihodnost. Ali se vam zdi tale izjava znana: «Sicer pa je nam v interesu.

Še posebej pred volitvami je v Sloveniji polno Potemkinovih scen. . 9 :«V zadnjem času se večkrat omenja spoznanje. se zdaj odkriva. da so najvažnejši materialni viri oziroma materialno bogastvo neke dežele. str. zlorabe naše družbene zemlje. politiki in tudi drugi menili. če ljudje z njim ne znajo pravilno ravnati. ki na nerazmišljujoče ljudi takoj naredijo vtis »bogate družbe«. degradirana okolja pa pustiš prepuščena še večjim problemom kot prej? Sicer pa ljudje ne vidijo več tega.. Komu je mar za to? Važen je trenutni blišč in zelo poceni palme. Slovenska šola za novo tisočletje.stavbno zemljišče pomeni dejavnost za zaposlene – torej razvoj občine. Medtem ko so prej številni ekonomisti. da vsaka novogradnja zaradi neurejene infrastrukture pomeni samo dodatne probleme za tamkaj živeče ljudi. če je res težko biti bogat na način.Tako torej glavno bogastvo oziroma kapital moderne družbe nič več niso različni naravni viri (plodna zemlja. čisti dobiček od tega pa uporabiš za izgradnjo objektov drugje. temveč njeni ali njegovi ljudje in njihovo znanje. da tudi še tako veliko materialno bogastvo ni kaj prida koristno. Janez SVETINA: »Glavno bogastvo moderne družbe nič več niso različni naravni viri temveč njeni ljudje« Janez SVETINA.«? Zame so to izjave lažnega napredka. da je za rast in razvoj vsake moderne družbe najpomembnejša stvar znanje.). Ali se kdaj vprašamo. da si kljub nasprotovanju vzameš pravico razprodaje zemljišč. ležišča rudnin..« ELIZA 1 278/282 .

Slovenci in prihodnost. princip. ne glede na sposobnost ali nesposobnost.JANEZ SVETINA: Ključna vprašanja prihodnosti Janez Svetina. vendar se tudi v demokratičnih družbah oblast še zmeraj v veliki meri organizira po neracionalnih in podracionalnih principih. najpametnejši in najbolj razgledani in poučeni ljudje. princip enake volilne teže vsakega glasu. ne da bi od njega zahtevali ne samo vrsto posebnih sposobnosti in kvalitet. mesarje ali peke…« ELIZA 1 279/282 . str. princip. da je vsak volilni upravičenec lahko izvoljen v vodilne organe družbe. kot da bi za zdravnike v bolnicah izbirali kandidate na splošnih volitvah. temveč tudi posebno šolo in vzgojo za takšno delo. razumnost ali nerazumnost. ne pa najboljši. poučenost ali nevednost. dobre ali hudobne nagibe. Tako bi za zdravnike prav lahko izbrali čevljarje. ne glede na to. ki ni nujno bolj racionalna ali bolj pametna od manjšine. po katerem vladajoče v državi izbere večina glasov. Tako je na primer princip oblasti večine. ali ti kandidati zares kaj vejo o medicini in ali sploh poznajo različne bolezni in razne načine zdravljenja in ali jih znajo tudi uporabljati. ki so potrebne za res uspešno opravljanje takšnega dela. človeške vrline in kvalitete ali pokvarjenost volivca. ter tudi ne glede na to. 212: « Demokratični in socialistični ideal sta sicer izhajala iz nekaterih racionalnih zamisli o ureditvi in vladanju družbe. V tem demokratične družbe ravnajo podobno. če so sploh kdaj študirali medicino.

Če se vam to zdi nemogoče. samoraziskovanja. da bi klasični šolski sistem pogojeval njihove otroke. ֠ DOMOVI bodo gnezda topline. ELIZA 1 280/282 . kako postati sam sebi najboljši učitelj. samovzgajanja. Poskrbeli bodo za dobre učitelje in za učenje zaradi pravega. domačnosti. ki jih nihče ne uporablja za življenje. ki pomeni odgovornost. da postanemo človeški in prevzamemo sami odgovornost za svoja življenja. Le srečen starš je dober starš. se vprašajte. kako postati (in ostati) srečen. smešno. ki bo prinesla pozitivni preobrat v vseh segmentih življenja. ֠ VIZIJA DRUŽBE ZAJEMA: ŠOLE bodo vseživljenjsko izobraževale vse ciljne populacije na temo razumevanja odgovornosti.Demokracije po teh kriterij torej še nimamo. Vendar je prišel čas. Srečen človek ni nasilen. Učili se bodo spoštovati sami sebe. uživati v starševstvu in postati pravi sopotniki svojim otrokom. koristnega znanja. Naučile bodo. naša pravica in nujna naloga. sprejemanja. Za demokracijo rabimo poleg ozaveščenih in etično kultiviranih ljudi tudi svobodo. Ne bodo si jih lastili. ne bodo pa dovolili. če to le ni bolj smiselno. To je naša dolžnost. Starši se bodo v šoli tudi sami lahko učili o tem. Kako nadaljevati z samovzgojo in biti srečen. kot pa na pamet učenje podatkov. nenasilni ljudje pa ne rabijo vojn.

z ozaveščanjem državljanov bodo izpeljevali naloge.֠ Otroci. saj bodo vedeli. Ne bo jih strah izgubiti službo. se bodo trudili biti koristni. ki bodo zrasli v spoštovanju. pošteni in ne bodo zlorabljali položajev. da si delo lahko organizirajo tudi sami (strah izgubiti službo je le tiste. Vlada bo poskrbela za pogoje. ki bodo v obojestransko zadovoljstvo. V poklicih.) In sami bodo postali celostno usmerjeni starši. da so sposobni preživeti. v katerih se bodo njeni državljani lahko uresničevali. ki si ne zaupajo dovolj in zaradi tega tudi ne delajo dovolj dobro. ֠ ELIZA 1 281/282 . ֠ Vlada: državniki bodo z ljudmi sodelovali. ki jih bodo z veseljem opravljali. bodo to izkušnjo dali naprej.

seminarje. je svoje življenjsko delo posvetila proučevanju pomena notranje motivacije kot temelja veselja do učenja. Na to temo ima predavanja. predavateljica. Ker pa ne spimo samo ponoči. si odpre pot k notranjemu zadovoljstvu. Na to temo ima predavanja. mentorica. se pri tem nočemo dati motiti od nikogar. svetovalka. Tinka se trudi. ki odkrije radost samoraziskovanja in učenja za življenje. bolj smo zunanje agresivni. seminarje. ELIZA 1 282/282 . da bi vanje ujeli vse tiste. Bolj ko smo notranje osiromašeni. Vsepovsod razpredamo pajkove mreže. da se v iskanju zunanje varnosti zapletamo vanje tudi sami. vključile tudi kultiviranje umskega in duševnega prostora. je nastalo toliko mrež. ampak smo začeli spati tudi podnevi. ki se vedno bolj zapletamo v mreže lastne notranje nemoči in posledic. da bi šole poleg uporabe uma za pomnjenje. bolj postajamo nevarni sočloveku in naravi. bolj nas je strah. Brez tega smo samo sodobni barbari. ki je edina pot k notranjemu miru. ki jih nočemo sprejeti kot »rezultat« našega načina življenja. delavnice.Tinka Podjavoršek. ki poskušajo našemu zunanjemu nadzoru ubežati. Človek. delavnice. Če že spimo.

You're Reading a Free Preview

Download
scribd
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->