Mateja Drnovšek

EKONOMIKA POSLOVANJA ZA INŽENIRJE
Zapiski predavanj

2007—2008

KAZALO
1. 1.1 1.2 1.3 1.4 1.5 1.6 2. 2.1 2.2 2.3 2.4 UVOD V EKONOMIKO NARODNEGA GOSPODARSTVA ................................................................................................................... 1 PREDMET PROUČEVANJA ............................................................................................................................................................................ 1 PROIZVODNJA IN KRIVULJA PROIZVODNIH MOŽNOSTI ...................................................................................................................................... 1 PROIZVODNJA SLOVENSKEGA GOSPODARSTVA ............................................................................................................................................. 3 OSNOVNE ODLOČITVE ................................................................................................................................................................................. 4 KROŽNI TOK GOSPODARSKE AKTIVNOSTI ...................................................................................................................................................... 9 POENOSTAVLJEN PRIMER DELOVANJA GOSPODARSTVA ............................................................................................................................... 13 POGLAVJE: OSNOVE TRŽNE EKONOMIJE ...................................................................................................................................... 16 MODEL STATIČNEGA RAVNOTEŽJA ............................................................................................................................................................. 18 MODEL DINAMIČNEGA RAVNOTEŽJA ........................................................................................................................................................... 21 MODEL PRAVIČNOSTI: ZA KOGA?............................................................................................................................................................... 21 TRG: RESNIČNI SVET ................................................................................................................................................................................ 22 2.4.1 2.4.2 2.4.3 2.5 ODPOVED UČINKOVITOSTI TRŽNEGA MEHANIZMA ............................................................................................................................. 22 TRŽNE POMANJKLJIVOSTI .............................................................................................................................................................. 23 DINAMIČNE NEZMOŽNOSTI ............................................................................................................................................................. 24

Mateja Drnovšek

PREGLED IDEALNIH POSTOPKOV DRŽAVE .................................................................................................................................................... 26 2.5.1 2.5.2 »KAKO«? .................................................................................................................................................................................... 26 »KAKO DOBRO«? ......................................................................................................................................................................... 28

EKONOMIKA POSLOVANJA ZA INŽENIRJE
Zapiski predavanj

3. 3.1

ELEMENTI NARODNEGA GOSPODARSTVA .................................................................................................................................... 32 POSLOVNI SUBJEKTI V GOSPODARSTVU ...................................................................................................................................................... 32 3.1.1 3.1.2 VIRI IN METODE ZBIRANJA PODATKOV ............................................................................................................................................. 32 ZAJETJE ...................................................................................................................................................................................... 32

3.2 4. 4.1 4.2 4.3

BRUTO DOMAČI PROIZVOD V NARODNEM GOSPODARSTVU ............................................................................................................................ 35 VLOGA PODJETNIŠTVA ..................................................................................................................................................................... 39 PRIMERI VELIKIH PODJETNIKOV 20 STOLETJA: V SVETU ............................................................................................................................... 39 PRIMERI VELIKIH PODJETNIKOV 20 STOLETJA: V SLOVENIJI ......................................................................................................................... 41 VLOGA PODJETNIŠTVA V NARODNEM GOSPODARSTVU ................................................................................................................................. 44 4.3.1 4.3.2 4.3.3 4.3.4 PRISPEVEK K NOVIM DELOVNIM MESTOM ......................................................................................................................................... 45 PRISPEVEK K INOVACIJAM ............................................................................................................................................................. 46 PRISPEVEK H GOSPODARSKI RASTI................................................................................................................................................. 48 PRISPEVEK K VELIKOSTNI STRUKTURI PODJETIJ ............................................................................................................................... 50

2007—2008

4.4 5. 5.1

RAVEN PODJETNIŠTVA V SLOVENIJI............................................................................................................................................................ 50 POJAVNE OBLIKE PODJETNIŠTVA .................................................................................................................................................. 52 PODJETNIŠTVO V OBSTOJEČIH PODJETJIH................................................................................................................................................... 52 5.1.1 5.1.2 PREGLED OPREDELITEV NOTRANJEGA PODJETNIŠTVA ...................................................................................................................... 53 KORISTI, KI JIH PRINAŠA NOTRANJE PODJETNIŠTVO POSAMEZNIKOM IN PODJETJEM ............................................................................. 54

5.2

DRUŽINSKO PODJETNIŠTVO ....................................................................................................................................................................... 56 5.2.1 OPREDELITEV DRUŽINSKEGA PODJETNIŠTVA ................................................................................................................................... 56

6. 7. 7.1

POSLOVNO NAČRTOVANJE .............................................................................................................................................................. 59 PANOGA DEJAVNOSTI, PODJETJE, PROIZVODI IN STORITVE..................................................................................................... 60 PODJETJE ................................................................................................................................................................................................ 60

ii

7.2

PANOGA DEJAVNOSTI ............................................................................................................................................................................... 61 7.2.1 7.2.2 KVALITATIVNA ANALIZA PANOGE DEJAVNOSTI .................................................................................................................................. 62 KVANTITATIVNA ANALIZA PANOGE DEJAVNOSTI ................................................................................................................................ 63

7.3

PROIZVODI OZIROMA STORITVE .................................................................................................................................................................. 67 7.3.1 7.3.2 7.3.3 7.3.4 OPIS ........................................................................................................................................................................................... 67 STANJE V RAZVOJU PROIZVODA ALI STORITVE. ................................................................................................................................ 68 ZAŠČITA INDUSTRIJSKE LASTNINE................................................................................................................................................... 68 STRATEGIJA VSTOPA IN RASTI ........................................................................................................................................................ 71

8. 8.1

TRŽNA RAZISKAVA IN ANALIZA ....................................................................................................................................................... 73 PRIPRAVA NAČRTA TRŽNE RAZISKAVE ........................................................................................................................................................ 73 8.1.1 8.1.2 8.1.3 8.1.4 8.1.5 ANALIZA POSLOVNEGA OKOLJA ...................................................................................................................................................... 74 ANALIZA KUPCEV .......................................................................................................................................................................... 74 OPIS TRGA IN TRENDI .................................................................................................................................................................... 76 ANALIZA KONKURENCE .................................................................................................................................................................. 76 KAKO PRITI DO INFORMACIJ ........................................................................................................................................................... 78

9. 9.1 9.2

PREVERJANJE EKONOMIKE POSLOVNE ZAMISLI......................................................................................................................... 79 IZKAZ USPEHA .......................................................................................................................................................................................... 80 BILANCA STANJA ...................................................................................................................................................................................... 82 9.2.1 9.2.2 5.1.3 O DAVKU NA DODANO VREDNOST......................................................................................................................................... 85 IZKAZ FINANČNIH TOKOV................................................................................................................................................................ 87

10.

NAČRT TRŽENJA ................................................................................................................................................................................. 91

10.1 ZASNOVA NAČRTA TRŽENJA ...................................................................................................................................................................... 91 10.1.1 OSREDOTOČENJE NA KUPCA ......................................................................................................................................................... 92 10.1.2 OSREDOTOČENJE NA KAKOVOST .................................................................................................................................................... 92 10.1.3 OSREDOTOČENJE NA PRIKLADNOST PROIZVODOV IN STORITEV ......................................................................................................... 93 10.1.4 OSREDOTOČENJE NA INOVATIVNOST .............................................................................................................................................. 93 10.1.5 OSREDOTOČENJE NA HITROST ....................................................................................................................................................... 94 10.2 IZDELEK ................................................................................................................................................................................................... 94 10.3 PRODAJNE POTI........................................................................................................................................................................................ 96 10.4 PRODAJNE CENE ...................................................................................................................................................................................... 97 10.5 TRŽNO KOMUNICIRANJE ............................................................................................................................................................................ 99 10.5.1 OGLAŠEVANJE ............................................................................................................................................................................. 99 10.5.2 ODNOSI Z JAVNOSTMI ................................................................................................................................................................. 100 10.5.3 POSPEŠEVANJE PRODAJE ........................................................................................................................................................... 100 10.5.4 OSEBNA PRODAJA ...................................................................................................................................................................... 100 10.5.5 NEPOSREDNO IN ELEKTRONSKO TRŽENJE ..................................................................................................................................... 101 10.6 TRŽENJE STORITEV ................................................................................................................................................................................. 102 11. PROIZVODNI IN STORITVENI NAČRT.............................................................................................................................................. 103

11.1 IZBIRA LOKACIJE POSLOVNIH PROSTOROV ................................................................................................................................................ 103 11.2 ODLOČANJE O IZBIRI VRSTE PROIZVODNJE ................................................................................................................................................ 104 11.3 PROSTORSKA IN ČASOVNA DELITEV PROIZVODNJE..................................................................................................................................... 106 11.4 MATERIALNO POSLOVANJE...................................................................................................................................................................... 106

iii

...................... NAČRT RAZVOJA .............................4.................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................11............................................................................................................................... 107 11.................................................................................... 45 Slika 15: Model treh krogov družinskega podjetja ........................................................................ 2 Slika 2: Osnovne odločitve družbe ....................................... 57 Slika 16: Življenjski cikel izdelka................. 9 Tabela 2: Področja usmerjanja politik države....................................................................................................... 80 Tabela 10: Bilanca stanja .....2005 ..................................................................................................................... 126 15............................................................................. 6 Slika 5: KAJ proizvaja slovensko gospodarstvo – struktura BDP......................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... 126 Kazalo slik in tabel Slika 1: Krivulja proizvodnih možnosti ...........................................................................................................................................................................INVESTICIJE ................................................................. ki se pojavljajo na trgu in primerni instrumenti uravnavanja . 110 12.............................. 8 Slika 8: Delež dohodka najbogatejšega dela prebivalstva ....................................................... 109 12....................................................................1 METODE VREDNOTENJA INVESTICIJ .....................1 PROCES IDENTIFIKACIJE POTENCIALNIH TVEGANJ .............................................................................................................................................................. 28 Tabela 5: Pregled podjetnikov leta v Sloveniji v obdobju 1991 ................................................................................... 116 13............................................................... 111 Tabela 1: Funkcije in cilji ekonomskih subjektov ................... 30 Slika 14: Gospodarstvo ZDA kot nevihtni oblak ................................................ RAZISKAV IN RAZVOJA ..................................................................................................................................................................................................................................................................................... 15................................................................................................................ 6 Slika 4: Mednarodna primerjava BDP na prebivalca v letu 2002 (v dolarjih) .....................................................................................................................................................................................................................................................................................................1 OBLIKOVANJE PODJETNIŠKE SKUPINE ............................................................ 71 Tabela 9: Izkaz uspeha ..................... 95 Slika 17: Prilagajanje proizvodnih zmogljivosti povpraševanju . 109 12................................................................................... 43 Tabela 8: Prednosti franšizinga za kupca in dajalca franšize ......... 9 Slika 9: Krožni tok gospodarske aktivnosti ...................................................................................... 8 Slika 7: Distribucija dohodka v ZDA in Sloveniji ................................................. PODJETNIŠKA SKUPINA IN KADRI ............... 88 Tabela12: Načrtovana prodaja v prihodnjih petih mesecih .......................................................................................................................5 NAČRTOVANJE ZALOG ..................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... 84 Tabela 11: Izkaz finančnih tokov ................................................................... 41 Tabela 6: Pregled dinamičnih podjetij – gazel v Sloveniji v obdobju 2001..................................2004 ...... 7 Slika 6: Razlike v izobraženosti med revnimi in bogatimi državami ................................................................................................................................................................................................................... 11 Slika 10: Dinamični prikaz delovanja gospodarstva ...............................................................................4 EKONOMSKO OVREDNOTENJE PROJEKTA .... 12 Slika 11: Paretovo ravnotežje .................................................................................................................................... 89 iv ......................................................................................................................................1 OPREDELITEV POJMOV DIZAJNA.............................................................................................................................. 5 Slika 3: Mednarodna primerjava BDP v letu 2002..............3 RAZVOJ KONCEPTA NOVEGA PROIZVODA ..................................................................................................................................................................................................................................................6 KONTROLA KAKOVOSTI .............................................2 PROCES OBLIKOVANJA NOVEGA PROIZVODA V PODJETJU.............................................. 108 12.......................................................................................................................... 27 Tabela 3: Problemi........... 2002 ....................................................... 112 12.......................................................... 120 13............................................................................... TERMINSKI NAČRT................................. 42 Tabela 7: Pregled gibanja števila novih podjetij in zaposlenosti .................................................................... 19 Slika 12: Stanje sočasnega tržnega ravnovesja......................... 125 PREDVIDEVANJE KRITIČNIH TVEGANJ ...................... 120 14................ 115 12......................................................................................................................................................................................................... 106 Slika 18: Razvoj koncepta novega proizvoda......................................................................

Za »proizvodnjo« izobrazbe. K ) 1 . s katero so ti viri uporabljeni. tabla in računalniki. opremo.1. kako ljudje uporabljajo redke vire za maksimiranje ekonomske blaginje. kar bi ljudje želeli. vendar gospodarstvo ne more proizvesti vsega. Prav tako kot vas pri nakupu v trgovini omejuje količina denarja. boljše avtomobile. Pomembno je torej tudi znanje učinkovitega kombiniranja obstoječih proizvodnih dejavnikov v okviru proizvodnje. so potrebni razredi. ki so v gospodarstvu na razpolago za proizvodnjo dobrin in storitev. zgradbe in veliko delavcev. profesorji. Produkcijska funkcija predstavlja osnovni abstraktni zapis proizvodnega procesa. ki jo imate v žepu. omejena. Za proizvodnjo knjig. je omejena tudi proizvodnja celotnega gospodarstva. Pri tem se srečuje s problemom redkosti virov oziroma dejstvom. nafta. Kapital kot proizvodni dejavnik se nanaša na že proizvedene dobrine. ki jih uporabljamo za proizvodnjo dobrin in storitev. Lahko bi rekli. stroje. da količina proizvodnje ni odvisna samo od razpoložljivosti virov. Proizvodni dejavnik delo ima dve dimenziji: nanaša se tako na število delavcev kot tudi na njihove sposobnosti in spretnosti. računalnike in podobno. Sem štejemo zgradbe. ampak tudi od učinkovitosti. iz katerih se učite. Širše gledano bi med produkcijske dejavnike lahko šteli tudi naravne vire. 1. Zgornjo mejo proizvodnje v slednjem primeru ne postavlja denar. Makroekonomsko gledano je pomembna še sposobnost vlad za upravljanje gospodarstva (vlade z ukrepi ekonomske politike poskušajo vplivati na gospodarstvo z namenom doseganja določenih ciljev) in tudi način organiziranosti države (ki je določen z družbeno-ekonomskim sistemom). tiskarski stroji. da je pomembna tako kvantiteta kot kvaliteta delovne sile. če bodo pri tem bolj spretni. imenujemo proizvodni dejavniki. Vsi bi radi več potrošnih dobrin. minerali ali vodni viri. Vire. večja stanovanja in boljše ceste. Poglavitna proizvodna dejavnika sta delo in kapital. Poleg tega pa moramo upoštevati.2 Proizvodnja in krivulja proizvodnih možnosti Proizvodnjo v nekem gospodarstvu lahko matematično predstavimo s produkcijsko funkcijo in grafično ponazorimo s krivuljo proizvodnih možnosti (imenovano tudi transformacijska krivulja). saj bo enako število delavcev proizvedlo več. v katerem je količina proizvodov (Q) odvisna od dela (L) in kapitala (K). je potreben papir. 1. ampak viri. uporabljenega v tem procesu: Q = f ( L.1 U VOD V EK ON OMIK O NA RODN EGA GOSP ODA RS TVA Predmet proučevanja Kaj je glavni predmet preučevanja ekonomike? Ekonomika preučuje. ki so na razpolago. ki jo pridobivate na fakulteti. da je količina virov. ki se uporabijo v nadaljnji proizvodnji. kot so npr.

npr. in da celotna proizvodnja sestoji iz samo dveh proizvodov: hrane (ki je rezultat proizvodnje prvega sektorja. da se znanje v času akumulira in povečuje. npr.Proizvodnja dobrin in storitev v nekem obdobju bo toliko večja. da je proizvodnja tok dobrin in storitev. in tiste. 12. Potrebno je poudariti.1 Zgornji zapis predpostavlja. Slika 1: Krivulja proizvodnih možnosti JAHTE Q2 8 . kmetijstva in industrijskega sektorja. A C . da je raven znanja dana in se ne spreminja. 1 2 . Q1) in jaht (ki so rezultat proizvodnje industrijskega sektorja. Proizvodnjo celotnega gospodarstva lahko ponazorimo s krivuljo proizvodnih možnosti. če ni delovne sile – še posebej je tukaj pomembna strokovno usposobljena delovna sila . da je kapital sam po sebi neuporaben. ki prikazuje različne kombinacije proizvodnje (v našem primeru hrane in jaht). je mogoče z isto količino dela in kapitala proizvesti več – v primeru tehnološkega napredka se torej proizvodnja poveča ob obstoječem kapitalu in delu. Oba produkta za svojo proizvodnjo zahtevata določeno količino dela in kapitala: Kmetijstvo in industrija skupaj uporabita vse razpoložljive proizvodne dejavnike.). B neučinkovita uporaba resursov 40 50 Q1 HRANA Z ločevanjem ekonomskih kategorij na tiste. Ko se količina znanja poveča. S stališča analize stanj in tokov bi lahko rekli. da je neko gospodarstvo sestavljeno iz dveh sektorjev. nas zanima. proizvedenih v nekem obdobju z uporabo dela in kapitala (ki pa sta kategoriji stanja). Na primer: premoženje gospodinjstva je kategorija stanja (meri se na določen dan. ki je na razpolago v tem trenutku. ki jih gospodarstvo lahko proizvede glede na razpoložljivo količino proizvodnih dejavnikov in s tehnologijo. ki merijo tok. 30 D učinkovita uporaba resursov (K. v enem letu). kolikor več ljudi bo v tem obdobju delalo (in kolikor bolj bodo usposobljeni) ter kolikor več kapitala bodo imeli na voljo. proizvodnja pa se ugotavlja za določeno obdobje (tok). . koliko smo na račun obresti zaslužili v nekem obdobju. Predpostavimo. ki merijo stanje. V primeru produkcijske funkcije se lahko obseg kapitala in dela ocenjuje samo na določen dan (stanje). vemo pa. Nanaša se torej na potencialno proizvodnjo – maksimalno možno proizvodnjo glede na velikost omejenih virov. se bomo še večkrat srečevali. dohodki od tega premoženja pa so tokovi (če dobivamo obresti od naložbe v banki. 31. L) 5 4 .ki bi ga uporabljala. Q2).

Gospodarstvo lahko proizvaja v katerikoli točki na krivulji proizvodnih možnosti ali znotraj nje.govorimo o gospodarski rasti. Gospodarstvo lahko vire uporablja tudi neučinkovito – kadar proizvaja manj. ki so na razpolago. da svoje proizvodne dejavnike uporablja učinkovito. se pri tem odpove določeni količini jaht v zameno za določeno količino hrane. ki za svojo gradnjo uporablja matematiko. kar predstavlja oportunitetni strošek proizvodnje hrane. ne more pa proizvajati zunaj te krivulje. bomo uporabljali zaokrožene podatke in poskušali izhajati iz številk. kar pa je ob omejenih virih mogoče le. če gospodarstvo dobi vse. bi gospodarstvo proizvedlo 50 enot hrane in nobene jahte. kar lahko. bi gospodarstvo proizvedlo 8 jaht in nič enot hrane. ali pa se nahaja znotraj nje? Da si postopoma izgradimo predstavo o velikosti osnovnih kategorij. gospodarstvo pa bi se pomaknilo po krivulji navzdol. Poleg tega je primer ekonomskega modela. učinkovitosti uporabe teh virov. iz omejenih virov. 1. Kaj pa lahko na podlagi splošno znanih dejstev zaenkrat trdimo o slovenskem gospodarstvu? Kakšna je razpoložljiva količina proizvodnih dejavnikov? Kakšna je celotna proizvodnja? Se gospodarstvo nahaja na krivulji proizvodnih možnosti in svoje vire uporablja učinkovito. Če bi hoteli povečati proizvodnjo hrane. V tem primeru lahko uporabimo koncept oportunitetnih stroškov – krivulja proizvodnih možnosti namreč odraža oportunitetni strošek ene dobrine. Takrat gospodarstvo proizvede več tako hrane kot jaht . Če bi se v tem hipotetičnem gospodarstvu vsi proizvodni dejavniki porabili v proizvodnji hrane. Nek izid je učinkovit. Proizvodnja v točki A torej pomeni. če delo in kapital preusmerimo iz proizvodnje industrijskega sektorja. to pomeni. Če bi vse delo in kapital vključili v proizvodnjo jaht. Če bi gospodarstvo svoje vire razdelilo med proizvodnjo obeh sektorjev. ko gospodarstvo proizvede 30 enot hrane in 4 jahte. oportunitetnih stroškov in gospodarske rasti. Proizvodnja jaht bi se zato morala zmanjšati. kar je v grafu predstavljeno s točko A. 3 . da ni mogoče proizvesti več ene dobrine. ki so na razpolago. Ti dve ekstremni možnosti predstavljata skrajni točki krivulje. Ko družba preusmeri del proizvodnih dejavnikov iz proizvodnje jaht v proizvodnjo hrane. Če gospodarstvo proizvaja v točki na krivulji proizvodnih možnosti. bi lahko na primer proizvedlo 40 enot hrane in 5 jaht. ki poveča učinkovitost obstoječih proizvodnih dejavnikov (takšen primer bi bila računalniška tehnologija. Krivulja proizvodnih možnosti pa se lahko tudi pomakne navzven – ko pride do tehnološkega napredka. bi morali za to v proizvodnjo kmetijskega sektorja vključiti več dela in kapitala.3 Proizvodnja slovenskega gospodarstva Koncept krivulje proizvodnih možnosti poenostavlja kompleksnost stvarnega gospodarstva do te mere. ne da bi se hkrati zmanjšala proizvodnja druge dobrine. da je mogoče razložiti in osvetliti nekatere izmed osnovnih idej ekonomike: redkosti virov. ki je povečala avtomatizacijo proizvodnje in s tem omogočila večjo proizvodnjo). izražen v količini druge dobrine. Primer takšne proizvodnje je točka C v Sliki 1. kot bi lahko glede na količino proizvodnih dejavnikov. v točko B. s čimer se boste v ekonomiki pogosto srečevali. ki so nam že znane. Točka D za to gospodarstvo ni dosegljiva – gospodarstvo je omejeno z redkostjo virov in za tako velik obseg proizvodnje nima zadostnih količin dela in kapitala.Primer krivulje proizvodnih možnosti je prikazan v Slika 1.

* 2. saj ostaja del delovne sile neizkoriščen in se zato proizvaja manj. Bruto stanje osnovnih sredstev. kar predstavlja delovno silo. Uporabne spletne povezave . ampak s številom delovnih ur. O obsegu proizvodnje pa lahko sklepamo. če poznamo količino proizvodnje gospodarstva. da je za eno enoto proizvodnje potrebnega trikrat toliko kapitala – razmerje med kapitalom in proizvodnjo je približno 3.pdf. Ko pa so te dobrine in storitve proizvedene. če vemo. da sprejemamo ekonomske odločitve o tem. alokaciji virov med različnimi proizvodnjami.stat.si/doc/pub/slo_figures_03. Še natančneje je delovno silo predstaviti ne s številom zaposlenih.16.1. sledi še odločitev o alokaciji njihove potrošnje med gospodinjstvi (H . = 22*109$ .Statistične informacije št. Če predpostavimo. ki jih ti zaposleni opravijo.pdf. Družba se torej odloča o razporeditvi oz. KAKO in ZA KOGA (Slika 2).000 ljudi. kaj pa potencialna proizvodnja? Potencialno proizvodnjo smo zgoraj predstavili s konceptom krivulje proizvodnih možnosti. 2002. prebivalcev Slovenije pa je približno 2 milijona: Q = 11. tabela 28. Našteti podatki se nanašajo na dejansko proizvodnjo. Obseg proizvodnega dejavnika delo v Sloveniji torej znaša približno 1.000 * 250*8 = 1.stat. bo vrednost kapitala okoli 66 milijard dolarjev.Poglejmo najprej dejansko proizvodnjo slovenskega gospodarstva. da je v enem letu približno 250 delovnih dni in da ima delovni dan 8 ur.6 milijarde delovnih ur.000.000$ / preb.4 Osnovne odločitve Redkost – neravnotežje med našimi željami in razpoložljivimi viri – nas sili. tabela 6. .si/letopis/2003/06-03. 58. .000 dolarjev. 1. In če je vrednost proizvodnje 22 milijard dolarjev. potem je: L = 800.http://www.000 preb.stat. 4 . . da je bruto domači proizvod na prebivalca približno 11.pdf. da se Slovenija nahaja znotraj krivulje. Kako pa bi lahko brez natančnih podatkov o vrednosti kapitala. sklepali o njegovi vrednosti? Predpostavimo. kot bi se lahko. Torej lahko ocenimo obseg kapitala. V Sloveniji je zaposlenih približno 800. ali je Slovenija na tej krivulji ali znotraj nje. Statistični Urad RS.http://www. da nam je znano. Že na podlagi podatkov o številu brezposelnih lahko sklepamo. str. kaj se bo proizvajalo in s katerimi proizvodnimi dejavniki se bo to proizvajalo.Households) – kdo se bo vozil z Audijem in kdo z avtobusom. ki ga podjetja uporabljajo v proizvodnji. 107.http://www. 6 *109 . Družba mora torej rešiti tri glavna vprašanja: KAJ. zato nas zanima.si/letopis/2003/28-03.

proizvedenih v nekem gospodarstvu v nekem obdobju. da celotno proizvodnjo delimo s številom celotnega prebivalstva. – per capita).c. BPD per capita (BDP p. ki ga ustvarjajo. V letu 2001 so največ proizvedle ZDA. BDP na prebivalca dobimo enostavno tako. Za mednarodne primerjave je tako primernejši kazalec BDP na prebivalca (največkrat označen kot BDP p. BDP je tržna vrednost vseh končnih dobrin in storitev. proizvedenih v nekem gospodarstvu v nekem obdobju. če bi se vsa proizvodnja enakovredno razdelila med prebivalstvo. L) Q1 Q2 KAJ? KAKO? ZA KOGA? H1 H2 Celotno proizvodnjo gospodarstva merimo s konceptom.c. Bruto domači proizvod (BDP): tržna vrednost vseh končnih dobrin in storitev. Ta kazalec nam ne pove. ampak koliko proizvoda bi dobil povprečni prebivalec države. BDP na prebivalca je najširše navajan kazalec gospodarske razvitosti držav. 5 . Najvišji BDP na prebivalca v letu 2002 je imel Luksemburg (slika 4). Seveda pa je velikost BDP odvisna od velikosti države oziroma števila prebivalcev. deljena s številom prebivalstva.): vrednost BDP. koliko proizvoda in s tem dohodka dobi posamezen prebivalec. druga največja država po tem merilu – Japonska – je proizvedla več kot dvakrat manj (slika 3). imenovanim bruto domači proizvod (BDP).Slika 2: Osnovne odločitve družbe Q1 : Q2 f (K. Nizko razvite države skupaj proizvedejo le delček bruto domačega proizvoda visoko razvitih držav. povprečni BDP.

i. industrijske proizvode in kolikšen na storitve. 2002 50000 45000 40000 35000 30000 25000 20000 15000 10000 5000 0 A lija ur g mč ija ija ka Ja p on s ka ZD ija Tu rči Irs ita n mb ve n I ta ja 11007 2628 35977 31337 31229 26507 24350 20606 47297 Ne Lu k se Vir: Statistični letopis RS. koliko gospodarstvo proizvede. investicijske dobrine in storitve (I . da pogledamo. Vir: Statistični letopis RS. Consumption). 2002. ampak v tujini.gospodinjstva – takrat govorimo o potrošnih dobrinah in storitvah (potrošnja. lahko na vprašanje.država .Investments).centralne in lokalne oblasti kupujejo dobrine in storitve.. 2003). s katerimi gradijo avtoceste. (G – Government Consumption) . .podjetja.določen delež dobrin in storitev ni potrošen doma. KAJ neko gospodarstvo proizvaja.. izvajajo izobraževanje. 2003. v dolarjih. . 2003. Ne glede na to. kako so se proizvedeni proizvodi in storitve uporabili. Lahko jih trošijo: .Slika 3: Mednarodna primerjava BDP v letu 2002 Bruto domači proizvod. odgovorimo z analizo strukture proizvodnje: kolikšen delež je odpade na kmetijske proizvode. hkrati z izvozom lastne proizvodnje pa uvažamo tuje dobrine in storitve (neto izvoz oz. NX . Slika 4: Mednarodna primerjava BDP na prebivalca v letu 2002 (v dolarjih) BDP na prebivalca.ker nas zaenkrat zanima Ve lika Br Sl o 6 . Odgovor na to vprašanje lahko dopolnimo tako. označena s C oz. pišejo zakone. v tisoč mrd $ 12 10 8 6 4 2 0 ZDA Japonska Nemčija Velika Britanija Kitajska Italija Slovenija * Podatek za Kitajsko se nanaša na leto 2001 (vir: World Development Indicators. ko jih uporabijo v proizvodnji – t.

ki jih ustvari nemško gospodarstvo. to je količina proizvodnje. ki zasledujejo cilj maksimiranja dobička. Produktivnost dela nam pove. kdo bo določene proizvode in storitve proizvajal. Na primer. 2002 Kmetijstvo 3% Industrija 36% Storitve 61% Državna potrošnja (G) 22% Neto izvoz (NX) 1% Investicije (I) 24% Potrošnja (C) 53% Vir: Statistični letopis RS. KAKO neko gospodarstvo proizvaja. si bodo prizadevala za proizvodnjo dobrin ali storitev na najbolj učinkovit način. ki odraža kvaliteto uporabljenih proizvodnih dejavnikov in tehnologijo proizvodnje.j. ampak tudi o tem. Podjetja. Produktivnost: Količina proizvodnje. višja. če je njegova usposobljenost višja. s kakšnimi viri in s kakšno tehnologijo. da imata dve državi s približno enakim številom prebivalstva in s tem delovne sile (npr. Slika 5: KAJ proizvaja slovensko gospodarstvo – struktura BDP. v primerjavi s 70 milijardami dolarjev. opreme. je produktivnost dela. 7 . kar imenujemo neto izvoz). proizvajalci avtomobilov bodo v proizvodnji uporabili robote namesto ljudi.2 V obeh omenjenih primerih predstavlja seštevek posameznih strukturnih delov proizvodnjo gospodarstva kot celoto. se nanaša na odločitve o tem. kolikor proizvede gospodarstvo Filipinov)? Razloge je iskati v boljši kapitalski opremljenosti 2 Neto izvoz = izvoz – uvoz. in če je raven tehnologije. če bo uporaba robotov znižala stroške in povečala dobiček. koliko proizvodnje ustvari ena enota dela – delavec ali delovna ura. kaj proizvajati. Struktura slovenske proizvodnje z obeh vidikov je grafično predstavljena v spodnji sliki. ustvarjena z eno enoto proizvodnega dejavnika. potem bo tudi ustvarjena količina proizvodnje na zaposlenega (t. Eden izmed kazalcev. oba s približno 80 milijoni prebivalcev) zelo različen bruto domači proizvod (1800 milijard dolarjev. 2003. produktivnost dela) višja. Tržne cene bodo uporabila ne samo za odločitev o tem. Slednje lahko ponazorimo z naslednjim primerom: kako lahko razložimo. uporabljene v proizvodnji. Če ima zaposleni na razpolago več kapitala (torej strojev. ki jo boste v makroekonomiji še večkrat srečali. ipd.). Nemčija in Filipini.domača proizvodnja – in ne potrošnja – moramo uvoz odšteti od uvoza. V drugem izmed primerov to pripelje do enačbe BDP = C + I + G + NX. ki jo ustvari eden zaposleni. katere proizvodne dejavnike uporabiti v proizvodnem procesu.

hitrejšemu tehnološkemu napredku in vrsti drugih dejavnikov. 1998 Tretja petina 17% Č etrta petina 22% Č etrta petina 22% Vir: World Development Indicators. 1997 N ajrev nejš a petina gos podinjs tev 5% D ruga petina 10% N ajbogatejš a petina N ajbogatejš a petina gos podinjs tev 47% Tretja petina 16% gos podinjs tev 39% N ajrev nejš a petina gos podinjs tev 9% D ruga petina 13% Slo ve n ija.nemških delavcev (npr. na primer pravnemu okviru poslovanja. 2000/2001. V ta namen je celotno prebivalstvo razporejeno v pet skupin enakih velikosti. njihovemu večjemu znanju in usposobljenosti (ki je posledica večje razširjenosti in kvalitete izobraževanja. uporaba računalnikov v proizvodnji v primerjavi z ročnim delom).htm Odgovor na zadnje vprašanje. Dohodkovni kvintil: Petina populacije. podjetniškem duhu. rangiranih po dohodku. http://www. glej sliko 6). Slika 7 prikazuje razdelitev dohodka v dveh državah. ZA KOGA gospodarstvo proizvaja. lahko dobimo. Slika 7: Distribucija dohodka v ZDA in Sloveniji Z DA . če preučimo distribucijo dohodka med gospodinjstvi iz različnih dohodkovnih skupin. 8 . najrevnejša pa v najnižjem kvintilu.org/poverty/wdrpoverty/report/index. 2003. razporejene po velikosti dohodka (npr. vlogi države in podobno. vpisan v srednjo šolo 100% 90% 80% 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% Nizko razvite države Srednje razvite države Visoko razvite države 51% 71% 96% Vir: World Development Report. najbogatejša petina prebivalstva). Najbogatejša gospodinjstva so v najvišjem dohodkovnem kvintilu. Z vprašanji večanja produktivnosti in s tem gospodarske rasti se bomo ukvarjali v posebnem poglavju. ZDA in Sloveniji. Slika 6: Razlike v izobraženosti med revnimi in bogatimi državami Delež generacije.worldbank.

najemajo. 2003. Tabela 1: Funkcije in cilji ekonomskih subjektov Ekonomski subjekt Gospodinjstva Podjetja Država Tujina Funkcija Ponudba produkcijskih faktorjev Proizvodnja dobrin Uravnavanje gospodarstva Menjava blaga.5 Krožni tok gospodarske aktivnosti Ker je gospodarstvo sestavljeno iz tisočih posameznikov. Neenakosti so največje ravno v manj razvitih državah. medtem ko dobi najrevnejša petina gospodinjstev le delček tega – okoli 5 odstotkov. kapitala Slovenija Hrvaška Finska Cilj Maksimiranje zadovoljstva Maksimiranje dobička Maksimiranje blaginje Pospeševanje trgovine 9 . kar se – v primerjavi z ZDA – večinoma prerazdeli revnejšim skupinam prebivalstva. da je BDP na prebivalca teh revnih držav precej nižji. V nekaterih državah Afrike ali Južne Amerike. Najbogatejših 20 odstotkov gospodinjstev (najvišji kvintil) v ZDA dobi skoraj polovico celotnega dohodka te države. kako velik je delež dohodka. proizvajajo. ki predstavo o gospodarstvu poenostavi. 1. na primer. Radi bi imeli model. za preučevanje odprtih gospodarstev. ima najbogatejša desetina prebivalstva precej večji delež dohodka kot v ZDA. kako je gospodarstvo organizirano in kako so med sabo povezani ekonomski subjekti. Razdelitev dohodka v Sloveniji je precej bolj enakomerna: najbogatejšemu kvintilu pripada manj (39 odstotkov) dohodka. ki se ukvarjajo z mnogimi aktivnostmi – kupujejo. delajo. Slika 8: Delež dohodka najbogatejšega dela prebivalstva Delež dohodka. pa ima tudi revno prebivalstvo v ZDA veliko večji dohodek (s tem pa tudi veliko več razpoložljivih dobrin in storitev) kot povprečno gospodinjstvo držav. kar je razvidno tudi iz slike 8. Navkljub precejšnjim razlikam v dohodku posameznih skupin prebivalstva v ZDA pa obstajajo tudi države s še bolj neenakomerno razdelitvijo bogastva. s katerimi jo primerjamo. republika Čile Mehika Nemčija Italija Velika Britanija Vir: World Development Indicators. ki pripada najbogatejšemu delu prebivalstva. ki v splošnih obrisih predstavi.Iz slike je razvidno. dela. Med ekonomske subjekte štejemo gospodinjstva. Funkcije in cilje posameznih ekonomskih subjektov prikazujemo v Tabeli 1. in podobno – moramo za razumevanje delovanja gospodarstva najti način. pa so pomembni tudi mednarodni ekonomski subjekti. storitev. prodajajo. ki trgujejo s tujino. Glede na to. ki pripada najbogatejši desetini gospodinjstev 70 60 50 40 30 20 10 ZDA 0 Namibija Brazilija Južnoafr. podjetja in državo.

ki so lastniki teh faktorjev. Gospodinjstva na tem trgu nastopajo kot kupci proizvodov in storitev (D).pdf. ampak tudi na trgu proizvodov in storitev.pdf Poenostavljen vizualni prikaz gospodarstva. prav tako pa kupujejo in prodajajo proizvodne dejavnike na faktorskih trgih (H). podjetja pa vas bodo najela (t. str. ki jih gospodinjstva in podjetja plačujejo državi.stat. Gospodinjstva. kjer pa so vloge zamenjane. preko davkov. 55 http://www. vendar pa se zanje plačuje posredno. str. Ko boste iskali službo.j. krožni tok gospodarske aktivnosti. ki so jo pripravljeni plačati. 10 . kupila vašo storitev na trgu dela).si/vrs/slo/vlada/ORGANIGRAM_2002. ki jih potrebujejo. na tem trgu sodelujejo kot ponudniki (A).sigov.si/letopis/2003/03-03. če jim boste ponudili znanja.i. brez eksplicitne cene. ki delo in kapital potrebujejo za svojo proizvodnjo (B).si/letopis/2003/04-03. prikazuje Slika 9. po ceni.Uporabne spletne povezave http://www. boste proizvodni dejavnik – vaše delo – ponudili na trgu dela. avtoceste in obrambo. t. da se ne prodajajo na trgu – država jih zagotavlja »zastonj«. in to tako gospodinjstvom kot podjetjem (F). Omeniti moramo še vlogo tujine: mednarodni udeleženci na trgu proizvodov in storitev nastopajo kot ponudniki (uvoz) in kupci (izvoz) dobrin in storitev (G). 72 http://www. podjetja pa so kupci. Ekonomski subjekti se med sabo srečujejo na dveh glavnih trgih: trgu proizvodov in storitev ter trgu proizvodnih dejavnikov (trgu faktorjev).stat.pdf. Za večino teh storitev velja. ki jih na trgu ponujajo podjetja (E). Ekonomski subjekti pa se ne srečujejo samo na trgu faktorjev. Nekatere storitve zagotavlja tudi država. Po delu in kapitalu na trgu faktorjev povprašuje tudi država (C) – na trgu dela bo na primer najemala učitelje ali državne uradnike. kot sta delo in kapital. kot na primer izobraževanje. Na trgu faktorjev se izmenjujejo proizvodni dejavniki.

ki vam jih je podarila babica. ki ustrezajo naslednjim dogodkom: . ki jih uporabijo za proizvodnjo dobrin in storitev. ki pa so sami prav tako člani gospodinjstev). Zgornja shema prikazuje aktivnosti ekonomskih subjektov statično. Gospodinjstva (H – households) so lastniki proizvodnih dejavnikov delo in kapital. to je protivrednost v denarju.000 tolarjev dividend . so dobički lastnikov podjetij. to je zadovoljstvo vseh gospodinjstev (označeno z U – utility) oziroma ekonomska blaginja. le-te pa prodajo gospodinjstvom. Izhajamo iz utilitarnega pogleda na gospodarstvo: zanima nas končen rezultat. Gospodinjstva ponujajo svoje delo in kapital podjetjem (in državi). podjetja pa z delom prihodka od teh prodaj plačajo za uporabo proizvodnih dejavnikov gospodinjstvom (kar podjetjem ostane.na fakulteti ste deležni šolanja. ki vas drži pokonci med administrativnimi deli . Vsak od teh tokov (v sliki nakazanih s puščico) pa ima še eno dimenzijo.v trgovini plačate 400 tolarjev za Red-bull. Ti denarni tokovi potekajo ravno obratno od realnih tokov. ki ga preživijo v 11 . je poenostavljeno prikazan v Sliki 10. za katerega ne plačujete šolnine. ki vsebuje tudi dinamiko. dejavnikih B: H TUJINA Opisane interakcije med ekonomskimi subjekti so se nanašale na tokove dobrin in storitev. dobite za 60. Kot ponudniki dela svoj čas razporejajo med delovni čas. Vsaka tržna transakcija tako vključuje zamenjavo denarja za dobrine (na trgu proizvodov) ali proizvodne dejavnike (na trgu faktorjev).preko študentskega servisa zaslužite 1000 tolarjev na uro za administrativna dela . Gospodinjstva nakup proizvodov na trgu dobrin plačajo z denarjem.na račun delnic Krke. V diagramu krožnega toka gospodarske aktivnosti najdi tiste dele modela.Slika 9: Krožni tok gospodarske aktivnosti TUJINA G TRGI PROIZV. Bolj kompleksen pogled na gospodarstvo. dejavnikov TRGI FAKTORJEV povpraševanje po proizv. IN STORITEV D: povpraš evanje po dobrinah in storitvah E: ponudba dobrin in storitev F GOSPODINJSTVA DRŽAVA F PODJETJA C A: ponudba proizv.

na primer stroji. in prosti čas (LPROSTI ČAS). ker pa to hkrati tudi poveča kompleksnost prikaza. ipd. Finančni sistem omogoči prenos teh prihrankov podjetjem. Pri svoji proizvodnji uporabljajo proizvodne dejavnike. hkrati pa so tudi lastniki podjetij in tako upravičeni do dela dobička). da pridobijo sredstva za investiranje v nove stroje. C U .. ki gre v podjetja (KK. tovarniške zgradbe). ki ga investirajo v svojo delovno sposobnost. prihranjeni del (S) pa gospodinjstvo na primer naloži na bančni račun. prihranki pa spet sprožijo že opisani proces. presežek pa povečuje dobiček podjetja. Poglejmo si zdaj podjetja.. na primer dodatno izobraževanje (LINVESTICIJE).3 Povečanje kapitala pomeni tudi povečanje proizvodnje in tako ustvarjeni večji prihodki od prodaje podjetju omogočijo plačilo nadomestila za izposojena sredstva (v našem primeru obresti). ki jih kupijo od gospodinjstev (LNAPOR in KK). ki zbira prihranke večjega števila gospodinjstev in iz tako zbranih sredstev daje posojila podjetjem. Opišimo logiko slednjega: če se sposobnost dela poveča (posameznik na primer pridobi posebna znanja). in kapital.. Tisti del dohodka. se bomo zaenkrat izogibali podrobnostim in uporabljali le enostavne primere... ta del kapitala bomo označili z Kc). to povečuje njegov dohodek Y (podjetja so za ta znanja pripravljena plačati več). 12 . kar jim omogoči. delo kot investicija pa posredno. Večji dohodki pa spet povečajo njihovo potrošnjo in tako vplivajo na večje zadovoljstvo. ki se potroši (C).. ki ga uporabljajo v proizvodnji. oziroma da povečajo proizvodni dejavnik kapital. ki jih dobijo gospodinjstva (le-ta vložijo prihranke na banko... Prosti čas neposredno povečuje koristnost gospodinjstva. čas. zgradbe.podjetju (imenujmo ga LNAPOR). neposredno poveča zadovoljstvo posameznika. U Gospodinjstva so tudi lastniki kapitala. stanovanja. oprema. Prodaja tako ustvarjenih proizvodov in storitev omogoča 3 V primeru naložbe prihrankov na bančni račun se vmeša banka kot finančna inštitucija. Vključitev finančnih trgov in inštitucij doda nove dimenzije sliki delovanja gospodarstva. Tudi kapital lahko razdelimo na dva dela: kapital. Slika 10: Dinamični prikaz delovanja gospodarstva ↑K ↑S ↑Y ↑YK ↑C LPROST I ČAS U U L H L INVESTICIJE L NAPOR ↑L ↑C U K KC U KK P S YK YL C S . ki ga gospodinjstva uporabljajo sama in od katerega imajo direktno koristnost (kot na primer avtomobili. V obeh primerih so to dohodki od kapitala.

ki je hkrati ponudnik proizvodnih dejavnikov. V tem hipotetičnem primeru imamo na svetu eno samo ekonomsko celico. da na svetu obstaja eno samo gospodinjstvo. ki ga želijo maksimizirati .). Drugo opravilo je povezano s konceptom amortizacije. 1. država prav tako povprašuje po kapitalu in delu gospodinjstev. L. je L tega gospodarstva enak 5000 delovnih ur.20 kg 13 . Delovna sila so člani gospodinjstva sami. hkrati pa se vmešava v ekonomske aktivnosti podjetij in gospodinjstev z namenom odpravljanja tržnih nepopolnosti in redistribucije dohodka. Njihovi proizvodni dejavniki so naravni viri (zemlja). Vse. torej se neposredno poveča zadovoljstvo. Če predpostavimo. ki do zadovoljstva pripelje na posreden način.. se dogaja v daljšem časovnem obdobju. na drugo pa preostalih 1000. recimo. da je v enem letu (365 dni) približno 250 delovnih dni (365 dni – vikendi in prazniki). pomembnih za razumevanje ekonomije. uporabljenega v proizvodnji. potem je velikost delovne sile v tem gospodarstvu 500 delovnih dni. da na prvo opravilo odpade 4000 delovnih ur. kar pomeni.5. razmerja med njimi in povezava med proizvodno in ekonomsko blaginjo prebivalstva. delež dohodka. oranje. Z obstoječimi naravnimi viri in količino dela in kapitala gospodinjstvo v obdobju enega leta ustvari 1000 kg pšenice. z dvema odraslima. da delovno aktivna člana gospodinjstva namenita delu 10 ur dnevno (preostalo predstavlja njun prosti čas). iz katerega bodo razvidni osnovni ekonomski subjekti. ki se ne potroši. od tega lahko štejemo kot delovno silo dva izmed njih – delež delovno aktivnega prebivalstva je 0. prebivalstvo tega hipotetičnega sveta predstavlja 4 ljudi. In. vloga države pa je zaradi kompleksnosti prikaza izpuščena. enim otrokom in enim upokojencem. L pa 5000 delovnih ur. Proces. Gospodinjstvo je 4-člansko. Del teh dohodkov se potroši. prihranjeni del pa spet sproži že opisani krog povečanja kapitala. to je obrabo kapitala.plačilo teh faktorjev – gospodinjstvom se torej povečajo dohodki od dela (YL) in dohodki od kapitala (YK). Produkcijska funkcija tega gospodarstva je torej Q = f ( K . Produktivnost dela torej znaša 0. ki je lastnik zemlje in pluga. kjer K predstavlja obstoječi kapital . kar proizvaja – in kar predstavlja tudi vir preživetja tega gospodinjstva – je pšenica. proizvajalec in potrošnik proizvedene pšenice. In če vemo. preko povečevanja kapitala kot proizvodnega dejavnika vpliva na povečevanje proizvodnje in s tem na gospodarsko rast. Teh 5000 delovnih ur je namenjeno delu na polju (sejanje.plug.. nekaj delovnega časa pa je potrebno nameniti tudi popravljanju pluga in izdelavi novega. Prikaz zajema le obnašanje gospodinjstev in podjetij. Kasneje bomo temu okvirju dodajali kompleksnosti realnega sveta in se s tem približali razumevanju delovanja slovenskega in svetovnega gospodarstva. proizvodnje in dohodkov. Predpostavimo.tako neposredno (preko potrošnje) kot posredno. da je tudi planiranje gospodinjstev vedno bolj dolgoročno. kapital (plug) in delo. naravni viri ) . Kot smo omenili že pri prikazu krožnega toka gospodarske aktivnosti. Kljub poenostavljanju pa nam ta prikaz ponazori več stvari.6 Poenostavljen primer delovanja gospodarstva Delovanje krožnega toka gospodarske aktivnosti in njegovo dinamiko lahko prikažemo na primeru zelo poenostavljenega gospodarstva. Odločitve gospodinjstev (kar vključuje tudi vas) o razporejanju svojega časa vplivajo na zadovoljstvo.

j. koncept blaginje prebivalstva. . ki se med seboj razlikujejo – nekatera izmed njih imajo kapital (npr. ali s tem ustvarjajo dobiček. O tem gospodarstvu lahko povemo še naslednje: .da bi se približali realnosti.svetovna proizvodnja seveda ne zajema samo proizvodnje hrane – nekateri proizvajajo kmetijske proizvode.. ni torej važno samo.. ko nimamo države in mednarodne trgovine. lastnik pluga). 14 . ki omogočata. da je cena pšenice 2 dolarja na kilogram. . ki jo podjetja ustvarijo z delom in kapitalom. ki gospodarsko rast pojmuje širše. smo ponazorili z uporabo ekonomskih pojmov. kako je BDP razdeljen .). Kot bomo videli v kasnejših poglavjih. Če predpostavimo. varovanje okolja. da se proizvodnja obnavlja. uravnava gospodarstvo..obstaja veliko število gospodinjstev. pa bi bila hrana in plug. važno je tudi.če bi ves svet bil sestavljen iz takšnih gospodinjstev. aktiva.).. ima. druga pa imajo na razpolago samo svojo delovno silo. ki ga boste spoznali kasneje) . kar bi gospodinjstva imela.podjetja: kolikšni so prihodki od prodaje proizvodov. ipd.. tako dobimo ocenjeno število gospodinjstev) .. moramo uporabljati računovodske pojme (kot npr. da ima gospodinjstvo v povprečju 4 člane.c.pšenice na delovno uro (ali: za 1 kg pščenice je potrebno 5 ur dela). kot jim ustreza . upošteva poleg razdelitve tega dohodka še dejavnike. pasiva. urejenost urbanega življenja. ekonomisti spremljamo: .če se pridela 1000 kg pšenice. ki gre v zaloge in kasneje nazaj v proizvodnjo) in potrošnje (pšenica. Koncepte. .gospodinjstva: kolikšna sredstva imajo. vse.. ampak iz približno 1. da lahko vsako gospodinjstvo troši takšno kombinacijo teh dobrin.500 dolarjev (izraženo v kupni moči – koncept. koliko dohodka ustvarijo z uporabo svojih sredstev in lastnega dela.. s katerimi financira svoje delovanje.proizvodnja industrijskih proizvodov – kamor npr. ki smo jih prikazali na poenostavljen način. Primer lahko pripeljemo bliže realnosti: . kolikšni so stroški plač in amortizacije. bi vsako leto gospodarstvo proizvedlo isto količino proizvodnje – stopnja rasti BDP (t. BDP na prebivalca pa 500 dolarjev. potem je bruto domači proizvod našega hipotetičnega gospodarstva 2000 dolarjev.na kvaliteto življenja gospodinjstev ne vpliva samo dohodek (ki ga ponazarja koncept BPD p.z istim plugom in le dovolj semena. tudi prerazdeljuje dohodek) in tujino. bi bil povprečni dohodek na prebivalca 500 dolarjev.državo: kakšne vire prilivov v proračun. kot so dostopnost zdravstvene oskrbe. da se proizvodnja obnavlja .svet ni sestavljen iz enega gospodinjstva. Če pa hočemo te koncepte meriti oziroma spremljati računovodsko. medtem ko drugi storitve ali industrijske proizvode..13 mrd ljudi in če predpostavimo. stopnja gospodarske rasti) bi bila enaka nič (gospodarstvo se le obnavlja).dejanski povprečni BDP na prebivalca celotnega sveta je približno 7. to pa pomeni več proizvodnje in s tem višji dohodek gospodinjstev . bi morali v prikaz vključiti še državo (ki zagotavlja določene storitve. se mora delež tega – npr. ki se porabi za hrano). 200 kg – vrniti nazaj v proizvodnjo (pšenica je potrebna kot seme za naslednjo setev). to vpliva na delitev dohodka med družinami. gre torej za koncepta investicij (pšenice. proces menjave omogoči. koliko znaša BDP p. . spadajo stroji – omogoči večjo produktivnost dela (saj imajo delavci na razpolago več strojev).c. koliko trošijo in varčujejo. izobraževalni sistem. velja: BDP = C + I. ostalih 800 kg je na razpolago za hrano oziroma potrošnjo. ker gre za primer. za katere namene porablja denar.5 milijarde gospodinjstev (na svetu je 6.

ki jih v tujino izvozimo oziroma je iz nje uvozimo. ki jih lahko redno zasledite v medijih in statističnih publikacijah. Aleš Vahčič in dr. se bo to odrazilo na povečani proizvodnji avtomobilov in porabi naftnih derivatov.Uvod v narodno gospodarstvo 2004 – 2005 na Ekonomski fakulteti. se povečata tako dohodek te družine kot tudi narodni dohodek. da se to nanaša na seštevek dohodkov vseh članov te družine. avtorja: prof. z dogajanji v gospodarstvu kot celoti. Poglavje je povzeto po: Zapiskih predavanj . Če je letni dohodek družine Novak enak 6 milijonov tolarjev. je tudi povezanost vaših odločitev in odločitev gospodinjstva. se to nanaša na seštevek dohodkov vseh gospodinjstev v Sloveniji. ki jo boste spoznali kasneje) 5 milijard tolarjev. v katerem živite. pretok proizvodnih dejavnikov (dela in kapitala) preko državnih meja. pa tudi gneči na cesti in onesnaženem okolju. Naše odločitve vplivajo na odgovore gospodarstva na »kaj. Če družina Novak dela več ur ali je za svoje delo bolje plačana. Če pa v časopisu zasledite podatek. veste. dr.. so le seštevek obnašanja vseh ekonomskih subjektov v gospodarstvu. kako in za koga« proizvajamo. ki smo ga uporabili na začetku. Statistični podatki. Eno izmed glavnih sporočil poenostavljenega prikaza gospodarstva. Podobno velja tudi za druge naše odločitve. Če se na delo raje vozimo z avtomobilom kot javnim prevozom.. Patricia Kotnik 15 .- tujino: dobrine in storitve. da je narodni dohodek Slovenije (ena izmed kategorij družbenega računovodstva.

Sebični interes. • • • • 16 . da je posameznikova blaginja odvisna od tega. na katerega je treba odgovoriti. kako doživlja ljudi okoli sebe in tudi dejstva. ki ga pojasnjuje.org/wiki/Adam_Smith). vse se začne pri ljudeh. ki ju pojasnjuje. motivih posameznika.2. Razumevanje individualnih motivov je ključ razumevanje delovanja večjih skupin. ki povezuje ljudi in institucije. ki kupujejo. Trg usmerja tržne aktivnosti posameznikov in podjetij tako. ki usmerjajo in vodijo dejanja. Trg je nevidna roka. na generacije v prihodnosti. Ljudje smo racionalni in v želji maksimirati blaginjo. delamo stvari. je model statičnega ravnotežja. Če so zgornje predpostavke izpolnjene. da nam bodo na dolgi rok najbolj koristile. Osnovne predpostavke učinkovitega delovanja tržnega mehanizma so: • Individualizem. Vprašanje kako proizvajati je povezano z uporabo razpoložljivih tehnologij in z učinki. prodajajo in najemajo. koliko naj vsak dobi. je povezano s pravičnostjo razdelitve. ali drugi trpijo ali so srečni. Velja pregovor. se je treba odločiti. Racionalnost. ki jih imajo današnje proizvodne odločitve. Osnovne ekonomske predpostavke ne morejo v celoti opisati posameznikovega obnašanja. trg deluje kot nevidna roka (oče koncepta Adam Smith v delu Bogastvo narodov (1779. Enota analize so posamezniki. Ljudje maksimiramo koristnost. Vprašanje za koga se proizvaja je povezano s problemom razdelitve ker v družbi ni dovolj razpoložljivih dobrin za vse. Prav tako vsi člani družbe ne razpolagajo z enakim razpoložljivim dohodkom. Vprašanje. Ljudje zadovoljujemo svoje lastne interese in cilje v želji po boljšem. je model dinamičnega ravnotežja. ki jih imamo radi in se izogibamo stvarem. Pristop je od spodaj navzgor. http://en. Tržna učinkovitost in delovanje nevidne roke pomenita. Ljudje radi delamo stvari. P OGL AVJ E : O SN OV E TR ŽN E EK ON OMIJE Trg je sistem družbene koordinacije. opišejo samo najbolj osnovnega in veliko ostaja izpuščenega. Teoretični model.wikipedia. za katere mislimo. Teoretični model. in ki s svojim delovanjem odgovarja na štiri skupine vprašanj: • • • • Kaj proizvajati? Koliko proizvajati? Kako proizvajati? Za koga proizvajati? Vprašanji kaj in koliko proizvajati se nanaša na odločitve o usmeritvi razpoložljive količine proizvodnih dejavnikov med različne oblike uporabe. To pomeni. ki jih ne maramo. da »posameznik ni otok«. da maksimirajo družbeno blaginjo.

kako doseči splošno ravnotežje: na parcialnih trgih in na vseh trgih sočasno. da vsi dobijo in nihče ne izgubi. da temelji na sporazumu oziroma kompromisu. Trg zagotavlja družbeno zaželeno kombinacijo proizvodnje dobrin in storitev tako. državna politika naj se ne vmešava: »pusti pri miru« (fr.da je vsako vmešavanje države v ta mehanizem nepotrebno. Model popolne konkurence je zgrajen na naslednjih predpostavkah4: 1. 2. Nobena od strank ni prisiljena v menjavo. je najpogostejši argument proti monopolni moči podjetij. laissez – faire). inovativnosti in svobodne menjave. Posamezniki želijo maksimirati svojo koristnost. Osnovno vprašanje. Kljub neenaki razdelitvi razpoložljivih dohodkov trg med posameznike razdeli proizvedene dobrine tako. Cene niso fiksirane in odražajo stroške produkcije. ki se ne držijo sistemske ureditve so zanemarljivi. 7. Proizvodna tehnologija ima konstantne oziroma padajoče donose obsega. 6. Ponudba prodajalcev je popolnoma enaka (=po kakovosti in ceni). s katerimi se mikroekonomisti ukvarjajo je. UČINKOVITOST . pripomore k temu. da so potrebe posameznika maksimalno zadovoljene glede na njegov razpoložljivi dohodek. V prosti konkurenci podjetja sledijo aktivnostim svojih konkurentov in zahtevam kupcev. v menjavo stopi le. Pomanjkanje konkurence ima nasprotne učinke. Vstop na trg je enostaven (=vstopni stroški so nizki). Gospodarski vestnik. 4.alokacijska učinkovitost. 17 . da podjetja postanejo zaspana. Najpomembnejši argument v prid tržne menjave je. Prodajalci in kupci imajo vse informacije o kakovosti in cenah proizvodov in storitev v menjalnem procesu. stroškovno neučinkovita in neodzivna.v tržnem gospodarstvu in prosti konkurenci so podjetja prisiljena dosegati čim nižje proizvodne stroške in hkrati odgovoriti na spremenjena pričakovanja in potrebe kupcev. Popolna informiranost. V ravnotežju so tako trgi proizvajalcev kot tudi trgi potrošnikov. Posamezniki imajo možnost izbire med 4 Za poglobljeno razumevanje delovanja modelov v mikroekonomski teoriji glejte tudi začetna poglavja v Prašnikar Janez (1999): Uvod v mikroekonomijo. Splošno ravnotežje lahko ponazorimo z množico cen in količin. pri katerih izbira potrošnikov na nobenem trgu ne dopušča presežka povpraševanja oziroma presežka ponudbe. podjetja pa svoje dobičke. Prav slabost neodzivnosti na spremenjene zahteve kupcev. 5. če v njej vidi zadovoljitve osebnega interesa. SVOBODA . INOVATIVNOST . 3. Stroški kaznovanja subjektov. Osnovni argument za ne vmešavanje države je povezan z doseganjem tržne učinkovitosti.prosta konkurenca spodbuja osebno svobodo.

ki jo družba lahko v določenih pogojih (ravni tehnologije) je torej področje N. ki izražati mejno družbeno korist in mejne družbene stroške. Grafikoni ponazarjajo proces doseganja statične učinkovitosti na dva načina – s primerjavo celotnih stroškov in koristi in s primerjavo mejnih stroškov in koristi.1 Model statičnega ravnotežja Statično ravnovesje se ukvarja z vprašanjem. to je področje pod N+C. uporabe resursov na enak način višja od mejnih stroškov (MDS). v proizvodnjo usmerimo preveč sredstev (v zadnjih dveh primerih potrebe družbe po picah niso optimalno zadovoljene). Grafikoni se med seboj razlikujejo po količini proizvodnje in posledično koristmi in stroški. V odločanju o razmestitvi sredstev v proizvodnjo pic so možni trije izidi: v proizvodnjo namenimo ravno pravšnjo količino sredstev (družba je v ravnovesnem položaju. je povečevanje proizvodnje pic utemeljeno. maksimalna neto korist. Krivulji. ko je mejna družbena korist (MDK). V obravnavanju idealnega delovanja tržnega mehanizma za doseganje splošnega ravnotežja. v kakšnih količinah ter na kakšen način. Na vseh treh slikah imamo na vertikalnih oseh izraženo tolarsko vrednost proizvodnje pic in na horizontalnih oseh količinsko vrednost proizvodnje pic. Produkcijska učinkovitost predvideva. Na vseh treh slikah imamo na vertikalnih oseh izraženo tolarsko vrednost proizvodnje pic in na horizontalnih oseh količinsko vrednost proizvodnje pic. da proizvedena količina maksimira celotno neto korist (ob predpostavljeni produkcijski učinkovitosti). saj zmanjša neto družbene koristi. ki jo družba prejme na eno enoto vloženih sredstev. da od celotnih koristi odštejemo celotne stroške. Predpostavimo. sta na vseh grafikonih popolnoma enaki. sta v vseh grafikonih popolnoma enaki. Alokacijska učinkovitost predvideva. ki se odloča o uporabi razpoložljivih sredstev za proizvodnjo pic. ki jo izračunamo tako. Spodnji grafikoni prikazujejo proces doseganja statične učinkovitosti. torej predpostavljamo. povezanimi z različnimi ravnmi proizvodnje. vsaj kar se tiče zadovoljitve družbenih potreb po picah). Ko je mejna družbena korist enaka mejnim družbenim stroškom (MDK = MDS). ko maksimiramo korist (izrabo) razpoložljivih resursov. v proizvodnjo pic usmerimo premalo sredstev oziroma. Grafikoni se med seboj razlikujejo samo po količini proizvodnje in posledično koristmi in stroški. povezanimi z različnimi obsegi proizvodnje. Vse do točke. ko povečevanje proizvodnje nad to točko ni več optimalno. 2. celotni strošek te proizvodnje te ravni pa je področje C. s katerimi začnejo menjalni proces. so neto družbene koristi maksimalne – dosežemo optimalno točko – točko ravnovesja. Mejni družbeni stroški so dodatni stroški na eno vloženo enoto. kaj naj se proizvaja. Statična učinkovitost je vrednost. Krivulji. Mejna družbena korist je dodatna korist. Statična učinkovitost je dosežena. da je strošek proizvodnje katerekoli količine produkta čim nižji. 18 . ki izražati mejno družbeno korist in mejne družbene stroške. Grafikon a): MDK = MDS: ravnovesje P a) MDK = MDS MDS N C Qo MDK 0 ravno prav Q Celotna korist ravni proizvodnje Qo je področje pod krivuljo MDK. izražena v tolarjih. Pogoj doseganja statične učinkovitosti sta produkcijska in alokacijska učinkovitost.številnimi kupci in prodajalci. da veljajo razmere popolne konkurence. Poglejmo si primer doseganja s t ati čn e u čin ko vi to sti v družbi s primerom proizvodnje pic. da imamo družbo.

Celotna neto korist v tej situaciji je enaka N – L.Grafikon b): MDK>MDS Prikazuje stanje. se blaginja družbe poveča. saj so resursi vloženi v dodatno proizvodnjo (recimo pic). http://en. ki ga je utemeljil Pareto (v delu Manuel D'Economique Politique. ko se proizvodnja poveča nad Q0. Takoj.wikipedia. Celotna neto izguba je označena s črko L. celotni stroški je področje K. Izguba neto koristi je področje. mejna družbena korist pade pod mejne družbene stroške. ki ga označuje F (J + F = N). Maksimalna neto korist. Slika 11: Paretovo ravnotežje Drug način poimenovanja statične učinkovitosti v družbi je Paretovo ravnotežje.org/wiki/Pareto). kar pa je seveda manj od N. družbe). je področje J. da bi upravičila to investicijo. Paretovo pravilo pravi: Če prerazdelitev dobrin med člane družbe omogoči. ko ni dosežena učinkovitost zaradi prenizkega obsega proizvodnje. 1909. Izguba vsake enote nad točko Q0 je nakazana z vrednostjo. ki pa ni zadosti cenjena (v očeh kupcev. za katero je MDK manjša od MDS. Grafikon c): MDK<MDS Prikazuje razmere. ko je proizvodnja višja od ravnotežne točke (Q0). ki jo družba lahko doseže. saj je previsoka. da vsaj en član družbe na boljšem in pri tem nihče na slabšem. Janezova blaginja Z Točke Paretovega ravnotežja Y X Tinina blaginja 19 . Celotna korist je področje pod krivuljo (J + K).

pri katerem bi se blaginja kakega posameznika povečala. C – tržna cena. podjetja manj prodajajo in ljudje dejansko začnejo izgubljati delovna mesta. Takšen krog bi lahko poimenovali tudi »samoizpolnitvena prerokba«. ki jo sestavljata Tina in Janez. Čeprav bi v skladu z delovanjem tržne logike morali proste resurse zaposliti v najbolj učinkovitih uporabah. 5. ki so pod pogodbeno krivuljo (recimo X). Točke na krivulji (Z. Vse točke. To vodi v stanje. 6. John Maynard Keynes (1833 – 1946) je prepoznal in razložil problem. 2. ki ga je poimenoval »paradoks previdnosti«. saj se lahko izboljša blaginja bodisi Janeza bodisi Tine. da ljudje trošijo manj. ko so investicijski motor poganjali izdatki države za vojaško namene. ki ga imenujemo jedro. Najlepši primer je ravnanje držav po veliki krizi v 30-ih letih. Y) so vse točke Paretovega ravnovesja. Ta paradoks je še en primer. ko racionalno obnašanje potrošnikov vodi v neučinkovitost. Pogoji. ki ponazarjajo splošno ravnotežje. Splošno ravnotežje je prikazano z množico cen in količin. ležijo na pogodbeni krivulji. 3.Zgornja slika ponazarja doseganje P ar eto veg a op tim u ma v preprosti družbi. MPK: mejna potrošnikova korist. niso točke Paretovega ravnotežja. Ugledni ekonomist 20. 20 . 4. Ko ljudje mislimo. da so delovna mesta ogrožena. Vertikalne spremembe pomenijo izboljšanje Janezove blaginje (več zrezkov za večerjo in slovesnih hlač). zmanjšamo potrošnjo in denar preusmerjajo v prihranke. Kratice: MDK – mejna družbena korist. da se posameznik pomakne na višje ležečo indiferentno krivuljo (ali krivuljo enakega zadovoljstva). Družba doseže Paretov optimum. MPS: mejni potrošnikovi stroški. in sicer na področju. Država lahko problem razreši s spodbudami za oživitev investicijskega cikla. MDS: mejni družbeni stroški. saj se Tinina blaginja ne more izboljšati brez poslabšanja blaginje Janeza. brez da bi pri tem zmanjšali blaginjo drugega. horizontalni premiki pa so izboljšave Tinine blaginje (več vegetarijanskih krožnikov za večerjo in večernih oblek). Premik iz točke X v točko Y bi sočasno izboljšal blaginjo obeh (Janeza in Tine). velja seveda tudi obratno. jih navadno ne. Tina in Janez razmeščata družbi dostopne resurse med proizvodnjo hlač in večernih oblek. stoletja. ko ni možna nobena prerazdelitev dobrin. ki oživijo investicijski cikle. Točke. Ena možnost so povečani vladni fiskalni izdatki. pri katerih izbira potrošnikov na nobenem trgu ne dopušča presežka povpraševanja oziroma presežka ponudbe. Povečanje posameznikove blaginje namreč pomeni. ki veljajo v modelu preprostega gospodarstva: 1. Ni eksternih koristi (eksternalij s pozitivnimi učinki) MDK = MPK + eksterna korist Ni eksternih stroškov (eksternalij z negativnimi učinki) MDS = MPS + eksterni stroški Popolna konkurenca MPS = C Popolne informacije MPK = C Ni javnih dobrin MDK = MDS Vsi pogoji morajo biti izpolnjeni istočasno. ne da bi se hkrati zmanjšala blaginja drugega posameznika.

so splošno sprejeta: vsak naj ima enake zaposlitvene priložnosti. da koncept dinamične učinkovitosti temelji na izračunu neto sedanje vrednosti. odlaganje in predelavo nevarnih odpadkov (na primer: skladiščenje in predelava odpadkov (npr. Vidimo. predpostavljamo. itd. to pa je predpostavka. pri energetski politiki je treba upoštevati ohranjanje energetskih virov. V nasprotju 21 . z namenom izboljšanja celotne družbene koristi. ki jo posameznik občuti. da bodo koristi revnejših odtehtale izgubo bogatejših. ki nastaja kot posledica prostega delovanja trga. če maksimira sedanjo vrednost vseh možnih prihodnjih neto koristi. da je treba pri načrtovanju vrste politik. torej z lastništvom. Investicije v znanost. saj nihče ne ve. Točka Z na tej sliki je točka Paretovega optimuma. Teoretični koncept dinamične učinkovitosti opozarja na časovne omejitve koncepta statične učinkovitosti. jedrskih) je tipično težava. kako vračunati negotovost. razvoj in izobraževanje so tipično izdatki za dediščino prihodnjim generacijam. saj je med ljudmi težko primerjati blaginjo.3 Model pravičnosti: Za koga? Pravičnost se ukvarja z vprašanjem razdelitve proizvodov in storitev v družbi. Razdelitev resursov za prihodnost je dinamično učinkovita. prav tako nihče ne ve. oziroma se sploh še niso rodile. Čeprav velja statična učinkovitost. Teoretični ideal učinkovitosti skozi čas vključuje tudi interese prihodnjih generacij. dostop do posojil. zato ljudje nimajo enakih možnosti. Na splošno prevelike razlike med revnimi in bogatimi niso družbeno zaželene. povezano s prihodnostjo. Takšna politika lahko ustvari določeno raven neučinkovitosti.2 Model dinamičnega ravnotežja Prihodnost generacij. Na primer. medtem ko se Tina utaplja v revščini. katero obrestno mero uporabiti v izračunavanju neto sedanje vrednosti. stanovanjske možnosti. V točki Z ima Janez neznansko bogastvo. in na dejstvo.2. upoštevati posledice (učinke) teh politik za prihodnje generacije. ki upravljajo svet danes. ki pa je lahko interpretirana kot nepravična. če nekaj vzamemo bogatejšim v družbi in prerazdelimo revnejšim. ki je ne moremo niti potrditi niti zavrniti. je razpoložljivi dohodek v družbi neenakomerno razporejen. Vse prihodnje koristi torej preračunamo v neto sedanje vrednosti. Posamezna področja. Recimo. ki jo današnja generacija prenaša na ramena svojih otrok). vendar na račun višje pravičnosti. Sliko 11 lahko uporabimo za ponazoritev koncepta pravičnosti in prikaza razlik v lastništvu in učinkovitosti. Koncept dinamične učinkovitosti je vprašljiv. Koncept pravičnosti nima enoznačne opredelitve. ne more biti popolnoma neupoštevana v odločitvenem procesu generacij. povezana s pravičnostjo. zato naj bi vlada zmanjševala raven neenakosti. Dinamična učinkovitost seveda ni nujno povezana samo z negativnimi platmi današnjih odločitev in stranskimi učinki. 2. njihova vsota je dinamična učinkovitost. ki so danes še v plenicah.

ne izkorišča tržne moči. v katerem živijo.drugi politični in družbeni cilji.nepopolna konkurenca in monopolna moč.problem agentov. ki tudi ima svoje interese. ki seveda v zasledovanju svojih poslovnih ciljev. kjer so fiksni stroški obstoja na trgu izredno visoki.pravičnost. 2.nestabilnosti na mikro ravni. vprašanja. na tej sliki sta Janez in Tina edina osebka v narodnem gospodarstvu.1 Odpoved učinkovitosti tržnega mehanizma Monopolna moč .rast: kratkoročna zaščita in spodbuda panogam zaradi dolgoročnih koristi. Primer takšnih monopolov so naravni monopoli (elektrika. . niso vključena. Spoštovanja etičnih kriterijev: . da vpliva na tržne cene. Zanimajo nas torej samo posamezniki in ne okolje. ki veljajo v omenjenih modelih tržnega ravnotežja. 22 . 2.en prodajalec je zadosti velik. da imajo samo enega ponudnika. oziroma na takšen ali drugačen način spreminja nakupni proces. 3. . V nekaterih primerih je monopol najučinkovitejši način opravljanja storitev.točka X ni učinkovita. Ker se monopolistom ni treba odzivati na trg. in je za potrošnike boljše. energenti.nestabilnosti na makro ravni. ki ju upoštevamo. pošta). Slika 2-1 opozarja še na nekaj.asimetrija informacij. . Nepopolnosti trga: . Dinamične nezmožnosti: . da arbitrarno omejujejo proizvodnjo in prodajo z namenom doseganja višjih cen pri kupcih. . 4. se zgodi. Janez in Tina sta v tem trenutku živa in nista člana prihodnje generacije. največkrat ne zdržijo preizkusa resničnosti. .4 Trg: Resnični svet Predpostavke.javne dobrine. Država naj bi posegala v delovanje trga zaradi štirih skupin razlogov: 1. 2.eksternalije. povezana z varstvom okolja in vzdržnim razvojem. . vendar je bolj pravična z vidika razdelitve med Janeza in Tino. Pomanjkljivosti trga: .4.

ne razkrije vseh informacij o svojem zdravstvenem stanju (ključne bolezni. Ključna lastnost javne dobrine ni v izvoru dobrine (kdo jo proizvede – podjetja ali država). Tipičen primer eksternalij so neokrnjena narava.Asimetrija informacij .proizvodov in storitev države namenjenih za zasebno uporabo. pač pa v načinu njene porabe. ki sklene življenjsko zavarovalno polico. Prikrivanje pomeni. Povrh vsega imajo agenti v transakciji tudi lastne interese. V takih primerih se mora država vmešati: s predpisovanjem posebnih testiranj nevarnih dobrin. ki smo jih razvili. 2. da ekonomski subjekti z njo ne gospodarijo najbolj racionalno. zaradi tega jo ekonomski subjekti pojmujejo kot prosto dobrino. dodatni porabniki se lahko vključijo v potrošnjo brez dodatnih družbenih stroškov.pogoj učinkovite tržne menjave so kakovostne in ažurne informacije. Problem agentov pripelje do dveh situacij. je do dobrih informacij težko priti. bolj izpostavljajo nevarnim oblikam vedenja (recimo divja vožnja z avtomobili. da v njo odlagajo odpadke. lep primer so trgi rabljenih dobrin. Podoben problem so informacije o dobrinah. nacionalna varnost. ne moremo od njene porabe odvrniti tudi drugih potrošnikov. Koncept javne dobrine se ne sme zamešati s konceptom javno zagotovljenih dobrin . Kaj se zgodi. Takrat. ki determinirajo pričakovano življenjsko dobo). zato jih ni moč skladiščiti. Eksternalije so vse dobrine. za katere ne obstaja popolni trg. ko se agenti obnašajo racionalno in ne maksimirajo interesov tistih. ipd). ki so jih najeli (lastnikov). poraba enega porabnika ne zmanjšuje porabe drugega. Primer n eg ati vn e ekst ern al ij e je onesnaževanje. 23 . ki pa se seveda lahko razlikujejo od interesov principalov. zato jo ekonomski subjekti jemljejo kot prosto dobrino. ki imajo naslednje skupne lastnosti: • • • proizvodnja in poraba sovpadata. V primeru kompliciranih dobrin. Zaradi tega so ribiči ob zaslužek. prav tako posamezne socialne skupine zaradi svojega položaja nimajo možnosti pridobiti vseh informacij (brezdomci. Reka je prav tako proizvodno sredstvo. ki ga nosijo ribiči. P ro bl em ag en to v . Moralni hazard pomeni. gre za relativno redke dobrine. ki niso nikoli enako razporejene. nevarne športne aktivnosti. oboje lahko pojasnimo s primerom zavarovalnih polic.4. Primer javne dobrine je park. ne da bi bile dobrine v njej ogrožene. kjer proizvodna dejavnost ne vpliva neposredno na višino tržnih cen. poživila. ki je bila nekoč prosta dobrina. ki pobije ribe. da se posamezniki. nepismeni). Javno dobrino bi lahko ponudili pri nizkih cenah. Agenti so ljudje. Nastaja zaradi konfliktnosti odnosa med principalom in agentom. Reko uporabljata dve skupini ekonomskih subjektov: ribiči. standardov varnosti in preganjanjem dobrin. posebne živalske vrste.so opredmeteni in neopredmeteni proizvodi in storitve. da v njej lovijo ribe in podjetja. zelenica. Koncept lahko ponazorimo s primerom reke. da nekdo.2 Tržne pomanjkljivosti Javne dobrine . povzročila pa so ga podjetja. Izguba dohodka je strošek. Reka lahko sprejme odpadke do določene mere. prikrivanja in moralnega hazarda. ki se pojavljajo v tržni menjavi. Reka. če podjetja povečajo proizvodnjo? Poveča se količina odloženih odpadkov. vendar je njihova uporaba nevarna in vprašljiva. ki so življenjsko zavarovani. Obstaja več opredelitev javnih dobrin. ne morejo delovati popolno nepristransko. reka lahko sprejme nekaj odpadkov ne da bi ribe pomrle. Očitno pa je. ampak svoje. ki zaradi vrednostnih sistemov. ko imajo prodajalci tipično več informacij od kupcev. ki jih je moč uporabljati sočasno. to vodi do odpovedi tržnega mehanizma. Ko ponudimo javno dobrino skupini potrošnikov.

stroške pa nosijo ribiči. Rast. Z namenom podpore kmetijstvu kot panogi posebnega pomena in zadostne ponudbe hrane. Z vidika razdelitvene učinkovitosti gospodarstva so mejni stroški podjetij prenizki glede na stroške. Veliko ljudi si od izgube delovnega mesta nikoli v resnici ne opomore. Kako ravnati z eksternalijami. da nima tržne cene. Čas gospodarske recesije je lep primer. zdravstvo. država postavi davke za letalske prevoze in prevoznikom izdaja dovoljenja glede maksimalnega hrupa. Evropska unija in skupna km et ij ska pol iti ka . ki bi jih imela. pokriti jih morajo podjetja. Za doseganje vzdržne rasti in blaginje mora država v posebnih primerih aktivno posegati. ki pravi. Rešitev tega problem pojasnjuje t. med njimi tudi cenovne kontrole. morali proste resurse zaposliti v najbolj učinkovitih uporabah. Graf prikazuje delovanje naslednjega mehanizma: če je minimalna cena postavljena pod tržno ceno ni nobenega vpliva na trg in kmetijski pridelki se bodo prodajali po tržni ceni. Primer takšnega poseganja je recimo zaščita panog. padce in vzpone.je sedaj postala redka dobrina. da razdelitev lastninskih pravic med ekonomske subjekte.i. eksterne stroške je treba ponotranjiti. EU uporablja vrsto instrumentov. jih navadno ne.4. ki kupujejo te proizvode. Letala onesnažujejo zrak in motijo mir. Problem je podoben prejšnjemu. Raven cen kmetijske pridelave je odvisna od sezonskih vplivov in višine pridelka.i. Čeprav bi. 24 . V primeru pa. Posledice ekonomske nestabilnosti postanejo razsežnejše zaradi nefleksibilnega obnašanja ljudi. problem pa je. Primer lahko opišemo s politiko podpore kmetijskim proizvajalcem v EU. Kako določiti lastninske pravice nad zrakom? Kdo naj nadzira uporabo zraka. Ti stroški so za podjetje eksterni stroški. zagotavljanje minimalnih cen kmetijskih pridelkov se temu izogne in ponudba je zagotovljena. Skupna evropska politika (CAP) v Evropski uniji (EU) je dober primer poseganja države v določanje tržnih cen. da smo ljudje racionalna bitja.ne vpliva na učinkovito razdelitev resursov. ki jih je bilo treba uničiti. ki so posebnega pomena za vsako nacionalno gospodarstvo (recimo kmetijstvo. Višina letnega dohodka kmetijskih pridelovalcev je zaradi tega težko predvidljiva in bi se lahko letno precej spreminjala. ki ga lahko povzročijo. ki so jih povzročila in potrošniki. 2. da je minimalna cena nad tržno ceno. Podoben je primer potrošnikov. v skladu z delovanjem tržne logike. ko so nastajala t. čeprav niso vplivali na njihov nastanek. ko se pokaže slaba plat delovanje te predpostavke. dokler se lastniške pravice nad redkimi sredstvi svobodno menjajo na trgu.3 Dinamične nezmožnosti Ekonomska nestabilnost. V tem primeru bi morali postati lastniki reke bodisi ribiči bodisi podjetja. če bi bila optimalna razdelitev v Paretovem smislu.i. bo na trgu nastajala presežna količina ponudbe. da bi lahko kaznovali onesnaževalce zraka? V takem primeru je potrebna intervencija države. cenovnih kontrol. saj se je povpraševanje po njej povečalo. Takšen primer se je zgodil v 80-ih letih. ki cenijo mir in svež zrak. Obseg proizvodnje podjetij je prevelik. ki je seveda družbeno nekorektna odločitev. t. šolstvo) in ne morejo biti izpostavljene popolno prostemu tržnemu mehanizmu. »vinska jezera« in »gore hrane«. Tržni mehanizem je odporen na ciklična gibanja. Predpostavke modela popolne konkurence predvidevajo. Coasov teorem. Prevalijo jih na ribiče. V bližini pa nameravajo zgraditi letališče.

Nizozemska. namenjena kar 50 % evropskega proračuna.net. spodbuja »kulturo odvisnosti« med kmeti. Navkljub reformam. Italija. bivališča. Nemčija (vrstni red po višini prispevka. Družbeni cilji. da so španski pridelovalci kar polovico letnega dohodka zaslužili v evropskem proračunu. na Poljskem se kar 20% prebivalstva ukvarja s kmetijstvom. katerih lastniki so banke in zavarovalnice. seveda pa tega v praksi ni nihče preverjal in se je zasajevanje nadaljevalo. Z namenom zaustavitve množičnih zasajevanj v prihodnosti in grožnje trajnostnemu razvoju (izčrpavanje zemlje. Primer je recimo proizvodnja oliv. V letu 2001 so subvencije pridelovalcem oliv znašale 2. saj ima večina pristopnic močno kmetijsko pridelavo. Države.000 EUR. da se menjava teh dobrin ne sme odvijati. 30% znižanje cene govedine in 15% znižanje cene mleka. pornografija. V povprečju EU kmetom plača 17. je bil sprejet ukrep.P D Odvečna ponudba Pmin S Q Vodenje skupne kmetijske politike je pogost povod vročih razprav v EU.eu-cap. predvsem v primeru dveh skupin dobrin: družbeno nezaželenih in nujnih dobrin (ang. Finska. ki je še vedno subvencionirana glede na raven proizvodnje: to pomeni. da mehanizem. Španija in Francija (vrstni red po višini prejeta plačila: 1 – 9 mrd EUR. Irska. Prosto delovanje trga je lahko v nasprotju z družbenimi cilji. da so olive sadili celo na otokih v sredinah krožnih križišč. ne deluje tako kot je bil načrtovan: ustvarja neučinkovitost. Avstrija. Splošno prepričanje v EU glede CAP je. kar bi v tistem letu pomenilo 20% zmanjšanje cene žit. prostitucija. nadzor nad rojstvi.europa. je lahko v neskladju z družbenimi cilji okolja. Švedska. V pričakovanju prihodnjih subvencij so v Španiji začeli z masovnimi zasajevanji oliv: šli so celo tako daleč. Pričakovani problem bo EU nadzorovala s tem. Glavni vzrok. bodo postale plačnice. zato se je večina evropskih politik poskušala izogniti težavam. kot so recimo mamila. ki jih sedaj prejemajo evropski kmetje. erozija). da več oliv proizvajalci proizvedejo. Nujne dobrine: V drugi skrajnosti. 25 . Velika Britanija. da podporo dobijo samo oljčna drevesa zasajena pred letom 1998. saj je kmetijskim pridelovalcem. od 0. zmanjševale učinkovitost tržnega mehanizma. ki so neto prejemnice iz proračuna. kar naj bi zmanjševalo tendence kmetov za povečevanje proizvodnje. primeru nujnih dobrin.200 EUR. Čeprav je bil razlog za vpeljavo takšne politike zelo smiseln. Ključni prejemniki subvencij niso majhni pridelovalci oliv. Problem CAP se je še zaostril ob vstopu novih članic. da povpraševanje po omenjenih dobrinah obstaja. Zagotovljene minimalne cene kmetijske pridelave so primer minimalnih cenovnih kontrol. da trg ne zagotovi zadostno produkcijo osnovnih dobrin. Razprava se pojavlja tudi na ravni držav članic. Reforma CAP se je začela v letu 1999 kot Agenda za leto 2000 in naj bi do leta 2006 spremenila usmeritev kmetijske politike z naslednjimi ukrepi: (a) Raven minimalnih zagotovljenih cen posameznih proizvodenj je treba uskladiti z ravnijo svetovnih cen teh pridelkov. se lahko zgodi. delež pa se bo v 10-ih letih dvignil na 100%. saj so nekatere države neto prejemnice. medtem ko so neto prejemnice Portugalska. poleg tega pa mora povprečna evropska družina za izvajanje te politike letno plačati 1. Neto plačnice v CAP so Luksemburg. večja plačila prejmejo iz CAP. ki so le 2 % volilnega telesa. anomalije še vedno ostajajo. Belgija. nastale posledice niso bile. kot so: voda. recimo Španija in Irska.int/comm/agriculture in http://www. da nihče ne zanika. Nezaželene dobrine: Nenadzorovana menjava posameznih proizvodov in storitev. Grčija. saj namesto na kontrolo stroškov vpliva na presežno proizvodnjo. druge pa neto plačnice.eu. merit good). ki so bolj kot povečevale. hrana. ampak veliki sistemi.5 % evropskega proračuna in ocena je. se lahko politične elite odločijo. Kljub temu. da imajo pridelovalci oliv višje privilegije od drugih kmetov. Več o evropski kmetijski politiki najdete na http://www. da bo vstop novih članic v obdobju 2004 – 2006 zahteval dodatnih 25 mrd EUR proračuna. (c) Večji poudarek je na trajnostnem razvoju in podpori ekološke pridelave.3 – 6 mrd EUR). je v pogajalski moči in interesnih skupinah. (b) Sistem naj bi se spremenil v sistem neposrednih plačil kmetom. Statistika EU ocenjuje. da bodo kmetje iz novih članic v prvem obdobju upravičeni samo do 25% ravni subvencij.

ki so globalno gledano najperspektivnejše in zmanjšujejo panožno in prostorsko mobilnost ter nenazadnje motivacijo ljudi za reševanje socialnih težav in c) daje potuho nedelovnim .zdravstveno varstvo. Ljudje. Neenakost in nepravičnost. Vprašanje. da se iz nje izvlečejo. produktivni in sodelujejo z vodstvom. V ZDA je v 90-ih letih ena od šestih družin živela pod uradnim pragom revščine. Glede na obliko tržnega posredovanja s strani države se je razvil koncept države blaginje.država blaginje zmanjšuje iniciativo delavcev. recimo getoizacija. kar je 3-4 krat več kot v Evropi. V svetu sicer obstaja splošen konsenz. človeškega potenciala. davčne stopnje naraščajo progresivno z višino dohodka. da so kreativni. da so bili politični postopki pravilni. težki prehodi med socialnimi razredi (najtežji v kastnem sistemu Indije. če verjamejo. saj imajo ne samo absolutno gledano. 2. zagotovi brezplačno s pomočjo instrumentov kot so prehrambeni boni. ki si jih ne morejo privoščiti. Ljudje sprejemajo ukrepe drugače. Država poskuša zmanjševati razlike v dohodkovni porazdelitvi s socialnimi transferji. itd. Razlike v dohodkovni porazdelitvi so med državami zelo velike. jih država posameznikom. imajo tudi relativno manj posrednih možnosti. ki ga imamo posamezniki kot tudi zaradi medgeneracijskih prenosov premoženja (dedovanje). ki je progresivni davek. pač pa tudi relativno gledano več možnosti. Delovanje države presojamo iz dveh vidikov: delovanja političnih procesov (»kako«) in političnih rezultatov (»kako dobro«). ipd. Država blaginje seveda ni nujno najbolj učinkovit ekonomski koncept. Do razlik prihaja zaradi različnih sposobnosti. so velike razlike. te razlike so v Evropi precej nižje. ki se rodijo v revščini. ki je nepravičen.5 Pregled idealnih postopkov države 2. 26 . Razsežnosti države (socialne) blaginje se med okolji razlikujejo. odvisne so od zgodovinskih okoliščin in socialnega konsenza sklenjenega med predstavniki kapitala in predstavniki delavcev. brezplačna zdravstvena asistenca za revne. da mora država zagotoviti. V ravni razpoložljivega dohodka. b) ustvarja neučinkovitost . ki ga ljudje imamo in ga lahko razporejamo med različne potrebe. kjer 20% najbogatejših prejema kar 11 krat več dohodkov kot 20% najrevnejših. Pomembne negativne ekonomske posledice države (socialne) blaginje pa so: a) da zavira investicije – z zagotavljanjem blaginje država preusmerja resurse iz proizvodnje v porabo in s tem neposredno škodi poslovnim investicijskim procesom. ki naj bodo zagotovljene. Bogati ljudje imajo premoženjski vzvod. da imajo vsi državljani dostop do nujnih pravic. najbolj ekstremne so v ZDA. tak prenos je obdavčitev posameznikov – dohodnina. zagotavljanjem socialnih stanovanj. Ker so te dobrine tako nujno potrebne za delovanje družbe. izobraževalne ustanove. da iščejo delo v industrijskih panogah.socialne podpore zmanjšujejo (lastne.5.1 »Kako«? Politične metode in proceduralni koraki v oblikovanju politike države so lahko enako pomembni kot sama politika. ki ostaja je raven pravic. najlažji v ameriški družbi) in nimajo dostopa do socialnih mrež. samoiniciativne) napore ljudi.

nepristranskost. Izvedba politike • Nepristranska izvedba. Varnost. • Izbira pravega instrumenta za politiko: davki. preglednost. pravičnost. • Popolna informacija o problemu. • • Obnašanje Zakon o fiksiranju cen. vedenje in dosežki. Standardizacija. Regulacija cen v PTT. konsistentnost. 4. Struktura Zakon o združevanju. Regulacija inovacij. • Primerne spodbude za voljno sodelovanje. Oblikovanje politike (agregiranje in zakonodaja): volilna pravila. • Učinkovita in hitra izvedba. • Polna zaposlenost. • Kazen v skladu s postopkom. energetiki. • Zanesljivo in avtomatsko vključevanje. 3. Zakon o diskriminaciji cen. Praksa zavajanja. • Minimalno navzkrižje z zasebnim odločanjem. Dosežki Regulacija javne infrastrukture in naravnega monopola. 1. Zahteve po storitvah. • Ena oseba en glas. • Poceni sredstva za vključevanje zasebne strani. 1993. Zaščita blagovnim znamk in avtorskih pravic. Zakon o vezani trgovini. uteži in merila. Katero pravilo upoštevati – večinsko pravilo ali pravilo soglasja? • Združevanje preferenc s pravili idealnega glasovanja in zastopanosti. Izboljšanje informacij. konsistentnost. Priznavanje problema in opredelitev preferenc: državljani morajo imeti možnost izraziti preference. jasnost. 2. subvencije in neposredna zakonodaja. ki naj olajša breme spremembe. Tabela 2: Področja usmerjanja politik države Vrsta politike Ohranjanje konkurence in protimonopolni ukrepi. • • • • • • Razkrivanje informacij. Lažna reklama. Voljno vključevanje zasebnega sektorja • Jasno poznavanje zahtevanega obnašanja. str. zakon o poštenih posojilih. 43. plinu… Prenehanje storitev in nadaljevanje storitev. Zakon o ekskluzivnem poslovanju. • Izbira pravega žarišča za politiko: struktura. • • • • Regulacija dobička. • Popolna participacija članov družbe. 27 . Vir: Povzeto po Greer.Postopki morajo izpolnjevati naslednje zahteve: demokratičnost.

razkrivanje informacij. Posojila.5. stroške pa nosimo vsi.Kolektivne dobrine . z dinamično blaginjo in z različnimi etičnimi prepričanji. Monetarna in fiskalna politika. Interesne skupine uspešno izkoriščajo neskladje med koncentriranimi koristmi in razpršenimi stroški. velja seveda 28 . Reguliranje. takse. Nestabilnosti . zavarovanje. Rast in promocija 6. Pravica do blagovnih znamk. ipd. presegajo družbene stroške. patentni. prepovedi (prohibicija). Davki.Neustrezne informacije Instrument politike Protimonopolni instrumenti. davki. Primer: zaščita kmetov.Varnost Subvencije. Preprečevanje napačnih predstavitev. zagotavljanje informacij. 2. Eksternalije . Z ukrepi nadaljujemo dokler se stroški ne izenačijo s koristmi. Analiza stroškov in koristi (ang.Eksterne koristi .Pregrešne dobrine . javna lastnina. Transferna plačila.2 »Kako dobro«? Dosežke države merimo z analizo stroškov in koristi. enakost. prekvalifikacija.Tabela 3: Problemi.Naravni monopol . mlekarska proizvodnja. podpore.Nemobilnosti pri prehodu . Subvencije. Regulatorne prepovedi. če dodatne koristi od spremembe. ki se pojavljajo na trgu in primerni instrumenti uravnavanja Problem 1. cost benefit anlysis): v statični učinkovitosti je širjenje določenega političnega ukrepa smiselno le. Če se koristi ukrepov osredotočijo na manjšo skupino. Monopolna moč in omejitve trgovanja . omejitve posameznih vrst uvoza. Regulacija javne infrastrukture. se interesenti običajno dobro organizirajo in si poiščejo podporo (lobirajo). ki aktivno sodelujejo in poznajo razmere. ostala večina pa ostane apatično tiho. Za sprejemanje idealnih ukrepov bi morali imeti popolne informacije o vseh relevantnih stroških in koristih – predpostavka.Resursi v skupni lastnini 4. Davčne olajšave. ki je v realnosti precej neuresničljiva. javna dela. Vrzeli v analizi stroškov in koristi nastajajo zaradi: • Posebnih interesnih skupin: v realnem svetu na izražanje in združevanje interesov močno vplivajo interesne skupine. Javne dobrine . 2. Razkritje informacij.Eksterni stroški (škode) 3. Zaradi tega v politiki ukrepi pogosto niso usmerjeni v višjo ekonomsko učinkovitost oz. Začasna plačila. Pravičnost . Regulacija.Makroekonomska nestabilnost 5. Javna ponudba ali subvencija.

Včasih je veljalo načelo »višja rast. z goljufijo ali umetnim monopolom. s katero vred kupijo tudi njen program. da je ena razdelitev boljša od druge – spremembe v razdelitvi ustvarjajo tiste. se prizadeti močno upirajo spremembi. kot so: onesnaženje zraka. V praksi se pojavljajo ocene idealnega delovanja trga. vprašljiva. Enotna obravnava različnih razmer: povezana je s sprejemanjem paketov – deloma gre za težnjo po enaki obravnavi. je vzdržen razvoj: hitra gospodarska rast namreč pogosto ne povečuje osebnega zadovoljstva in blaginje posameznikov. ali je to 3 % brezposelnosti in 5% realna letna rast BDP. saj povzroča stranske učinke. kaj je bolj in kaj manj pravično. Če pridejo bogati do premoženja na vprašljiv način.tudi obratno – če nova politika pomeni koncentrirane stroške (manjša skupina plačnikov) in razpršene koristi. V osnovni razpravi o vlogi države v uravnavanju tržnega mehanizma smo identificirali pogoje. Nakup glasov v paketu: idealno bi bilo. kaj pomeni dobro delovanje trga. Dejansko se v političnem procesu volivci izjasnijo za politično stranko. Jemati revnim za to. ki morajo biti izpolnjeni za doseganje splošnega ravnotežja v narodnem gospodarstvu. pa tudi za potrebo po administrativni enostavnosti. elektrarne. Primer: deregulacijo je dosti lažje izpeljati kot regulacijo (primer: ugovori tradicionalnih letalskih družb. ki se danes neposredno povezuje z gospodarsko rastjo. kot so: polna zaposlenost in stabilnost cen. vendar ob tem ne vemo. Splošno sprejemljivi standardi glede vloge države so: • • • • Ljudje morajo imeti enake možnosti v zaposlovanju. • Eksterni stroški države: država je pogost vir eksternalij – v lasti ima vojaške objekte. če bi se volivci lahko izjasnili za vsako politično odločitev države. religije ali spola. ki izgubijo. je pravica do tega da ga obdržijo. Država mora zagotoviti obvezno razdelitev dohodka v korist ostarelih. • • Dinamična blaginja (stabilnost in rast): ko gre za stabilnost trga in rast ni jasnega sporazuma. Spodnja slika je grafični prikaz doseganja takšnega ravnotežja. da bi pridobili bogati. Ekonomsko ni možno pokazati. boljše za vse«. ki pridobijo in tiste. da se bo varnost v letalskem prometu zmanjšala ob vstopu nizko cenovnih prevoznikov). Pravičnost in druge želje: pravično razdelitev v družbi je praktično nemogoče oceniti. je napačno. zato mora država preprečevati diskriminacijo na podlagi rase. presoja o tem. je vrednostna sodba. ali drugo razmerje. Vprašanje. degradacija vode. strupeni odpadki – velik del rasti temelji na čezmerni porabi neobnovljivih virov – to pa seveda z vidika dinamične učinkovitosti ni pošten izid. ipd. da jim omogočimo normalno preživetje. invalidov in prizadetih. oziroma Paretovega optimuma. 29 .

tj. Žal pogoji popolne konkurence v resničnem svetu ne obstajajo. kar plačajo za kritje proizvodnih stroškov. do katere je trg pripeljal izključno na podlagi interesa kupcev in prodajalcev. kaj zaslužijo s prodajo in tem. 30 . svobodno menjata dobrine. razlika med tem. sicer v menjavo sploh ne bi šla. V ravnotežju obstaja presežek potrošnikov. ki rešuje problem redkosti. V idealnih razmerah obe strani dejansko pridobivata in trg pripeljeta v stanje statične učinkovitosti. razlika med tem. saj z decentraliziranim procesom odločanja in z učinkovitimi dosežki. kaj naj bi bili pripravljeni plačati in kaj dejansko plačajo in presežek proizvajalcev.Slika 12: Stanje sočasnega tržnega ravnovesja V idealnih razmerah na trgu tako potrošnik kot tudi proizvajalec na trgu. Seštevek obeh pomeni maksimalno neto družbeno korist. uresničuje vse vrednostne sodbe. V idealnih okoliščinah je trg kot mehanizem čudovit mehanizem. z menjavo načeloma vedno povečata svojo blaginjo.

POMANJKLJIVOSTI TRGA 1. DINAMIČNE NEZMOŽNOSTI 1. Pregrešne dobrine 4. avtoceste) b) Neizločljivost (nacionalna obramba. Eksternalije a) Eksterne koristi (MDK>MDS zaradi MDK>MPK) b) Eksterni stroški (MDK<MDS zaradi MDS<MPS) 2. trg odpove kot najbolj učinkovit mehanizem razdelitve redkih resursov v najbolj učinkovite zaposlitve – doseganje razdelitvene in produkcijske učinkovitosti. 3. npr združevanji in karteli. Razni politični in družbeni cilji. avtorja: doc. Javne dobrine: MDK>MDS a) Možnost izločitve ljudi vendar ničelni mejni stroški (npr. varnost 3. A. TRŽNE NEPOPOLNOSTI 1. 2. Neustrezne informacije a) Napaka. b) Naravni monopol. POLEG UČINKOVITOSTI 1. zbranih v spodnji tabeli. Pravičnost a) Razdelitev dohodka b) Enake možnosti c) Ohranjanje resursov 2. Rast: kratkoročna zaščita in podpora zaradi dolgoročnih koristi.Zaradi 4 skupin razlogov. Mateja Drnovšek in Igor Prodan. 31 . ki vodi k prevelikemu nakupu ( MDK <MDS zaradi MDK<P) b) Napaka zaradi premajhnega nakupa (MDK>MDS zaradi MDK>P) B. Resursi v skupni lasti: MDK<MDS C. univ. ETIČNI KRITERIJI. 2. Poglavje je povzeto po: Zapiskih predavanj – Poslovno okolje podjetja na Visoki poslovni šoli. Nestabilnost na makro ravni. zdravje. uveljavljanje zakona) 3. dr. Skupne dobrine: šolstvo. Monopolna moč (MDK > MDS zaradi P > MDS) a) Dosežena z namenskim delovanjem. D. Ekonomski fakulteta. Nestabilnost na mikro ravni in problemi nemobilnosti. dipl. npr. v infrastrukturni dejavnosti. ing.

so zajete tudi druge organizacijske oblike.poslovnih subjektih. 82/94). vodenje in vzdrževanje PRS. RS št. Do leta 2002 je bil upravljalec PRS Statistični urad Republike Slovenije. evidence ali so bili ustanovljeni po zakonu in ki niso prenehali poslovati. 13/95): določa vzpostavitev. RS št. Zakon o gospodarskih javnih službah (Ur.1. Njegovo delovanje ureja Zakon o Poslovnem registru Slovenije (Ur. definira enote registra in način določitve njihove matične (identifikacijske) številke ter način in merila za določitev njihove glavne dejavnosti po Standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD). upravne enote. ki se nanašajo na čas pred letom 1991.1 Viri in metode zbiranja podatkov Glavni vir podatkov o poslovnih subjektih je Poslovni register Slovenije (PRS). evidentirane v PRS. ki so vpisani v ustrezne registre oz. 12/91). l. evidenc in razvidov. 29/94. RS št. Zakon o bankah in hranilnicah (Ur. 3. ki jih vodijo različni registrski organi (okrožna sodišča. Vir za razvrščanje poslovnih subjektov v velikostne razrede po številu zaposlenih je Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP).2 Zajetje V podatkih so zajete vse pravnoorganizacijske oblike poslovnih subjektov. RS št. l. ki jih določajo Zakon o gospodarskih družbah (Ur. Iz SRDAP so zajete vse zaposlene in samozaposlene osebe. davčni uradi. Zakon o zavodih (Ur. ki ga vodi Statistični urad Republike Slovenije in je bil vzpostavljen v letu 1986. Zakon o zadrugah (Ur. l. ne glede na njihovo sedanjo poslovno aktivnost. l. zbornice.AJPES. 1/91.3. l. 30/93. Zakon o društvih (Ur.1. ki dajejo posameznim poslovnim subjektom status (lastnost) pravne osebe. E LE ME NT I 3. Zakonu o podjetjih in drugih starih zakonih iz prejšnje države in se še niso preoblikovale v organizacijske oblike v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah in z drugimi zakoni. evidenc in razvidov o poslovnih subjektih. . V PRS so vključeni vsi poslovni subjekti. ki so zaposlene v enotah .1 N ARODN EGA GOS PODA RS TVA Poslovni subjekti v gospodarstvu 3. l. ministrstva. 38/92. julija 2002 pa je na podlagi Zakona o plačilnem prometu vodenje PRS prevzela Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve . organi za notranje zadeve in drugi organi). pooblaščeni za vodenje registrov.ki se vodijo v PRS: 32 . 46/93). V podatkih. določa tudi obvezno uporabo SKD. RS 32/93). RS 60/95) in drugi zakoni oziroma veljavne določbe le-teh. ki so bile ustanovljene še po Zakonu o združenem delu. RS št. l. 13/92). PRS pridobiva podatke iz primarnih registrov.

če namen njihove ustanovitve ni pridobivanje dobička. razvide ali na podlagi zakona opravljajo registrirane ali s predpisom ali z aktom o ustanovitvi določene dejavnosti v zakonsko določeni pravnoorganizacijski obliki in so vpisane v PRS. delovno sodišče. vlada. okrajno/. ki uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb. ki so bile ustanovljene z namenom pridobivanja dobička na prostem trgu. občinskih in drugih funkcij in pristojnosti in so pravne osebe. Poslovni subjekti so pravne in fizične osebe. ki opravljajo poklicno dejavnost kot edini ali glavni poklic. osebe. za opravljanje državnih. Združene vrste organizacijskih oblik so pravnoorganizacijske oblike. ki opravljajo poklicno dejavnost kot edini ali glavni poklic in so evidentirane pri katerem koli primarnem registrskem organu in jim je bila dodeljena matična številka poslovnega subjekta. zaposlene osebe. predstavniški organ. organi in organizacije so pravnoorganizacijske oblike. okrožno. upravna organizacija v sestavi. otroškega in invalidskega varstva. sodišče /vrhovno. ki z vpisom v konstitutivni register. osebah. Fizične osebe so samostojni podjetniki posamezniki in druge fizične osebe. socialnega. lastniki poslovnih subjektov pravnih oseb. ustrezno evidenco ali ustrezni razvid ali z zakonom pridobijo status (lastnost) pravne osebe. ki so v delovnem razmerju (pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovane) pri samostojnih podjetnikih posameznikih. Zavodi. izključno pridobitne dejavnosti. višje. Pravnoorganizacijska oblika poslovnega subjekta je ena od zakonsko veljavnih oblik organiziranja poslovnega subjekta in je razvidna iz akta o ustanovitvi poslovnega subjekta ali predpisa. Gospodarski subjekti so pravne in fizične osebe. na podlagi katerega je bil poslovni subjekt ustanovljen. varuh človekovih pravic. centralna banka. ministrstvo. društva. 33 . zdravstva. druge fizične osebe. znanosti. regionalnih. fizičnih osebah. upravna enota. upravnih. če te osebno vodijo in če niso zavarovani iz drugega naslova. računsko sodišče. izobraževanja. predsednik RS. ki so evidentirane pri katerem koli primarnem registrskem organu in jim je bila dodeljena matična številka poslovnega subjekta. ki so ustrezno združene: državni organi zakonodajne in izvršilne oblasti (RS. zavodi. ki so bile ustanovljene za opravljanje dejavnosti vzgoje. ki na podlagi vpisa v ustrezne primarne registre. samostojni podjetniki posamezniki.- - zaposlene osebe. športa. organ sodne oblasti (ustavno sodišče. vladna služba. socialno sodišče. ki na prostem trgu samostojno in trajno opravljajo različne. kulture. ki so v delovnem razmerju (pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovane) pri poslovnih subjektih pravnih osebah ne glede na njihovo lastnino. javna agencija). če so le-ti evidentirani pri katerem koli primarnem registrskem organu kot poslovni subjekti in jim je bila dodeljena matična številka poslovnega subjekta. Pravne osebe so gospodarske družbe. organi in organizacije. evidence. agencija. upravni organ v sestavi.

V nacionalni klasifikaciji je dodana skupina institucionalnih enot s šifro 11009: nefinančne družbe v lastninskem preoblikovanju.finančnih družb v lastninskem preoblikovanju. a ustrezajo opredelitvi poslovnega subjekta. Finančne družbe (sektor 12) so po SKIS vse tiste družbe ki so dejavne v glavnem v finančnem posredništvu (finančni posredniki) in v pomožnih finančnih dejavnostih (družbe. V tem sektorju zajema Poslovni register RS enote.zasebni tržni proizvajalci ali zasebni proizvajalci za lastno končno uporabo). država. lekarnarje. V nacionalni klasifikaciji so dodane skupine institucionalnih enot . lokalne skupnosti). in/ali so institucionalne enote. Glavna dejavnost gospodarskega subjekta je tista. ki pripadajo drugim sektorjem. pravobranilstvo). odvetnike. organ lokalne skupnosti (občina. Gospodinjstva (sektor 14). domači zasebni. Država (sektor 13) po SKIS zajema enote. domači zasebni. RS 56/98). tuji) razporejajo v skupine institucionalnih enot (šifre 11001. Finančne družbe se glede na vrsto nadzora nad družbo (javni. organih in organizacijah je glavna dejavnost poslovnega subjekta registrirana oziroma s predpisom ali z aktom o ustanovitvi določena dejavnost. Po naši zakonodaji zajema samostojne podjetnike posameznike in druge vrste fizičnih oseb. v primeru družb po vrsti nadzora nad njimi). 11002. ki so v glavnem dejavne v prerazdelitvi nacionalnega dohodka in bogastva. katerih proizvodnja je namenjena individualni in kolektivni porabi in se v glavnem financirajo z obveznimi plačili enot. 34 . da je njihova glavna dejavnost finančno posredništvo. druge ožje lokalne skupnosti. ki so drugi netržni proizvajalci. ki so registrirane pri primarnih registrskih organih (zdravnike. razvrščene v sektor 12. katerih glavna funkcija je (poleg morebitne potrošnje) proizvodnja tržne proizvodnje ter proizvodnja blaga in storitev za lastno končno uporabo (gospodinjstva kot podjetniki . notarje. ki se ukvarjajo s pomožnimi finančnimi dejavnostmi). katerih glavna funkcija je proizvodnja tržnega blaga in nefinančnih storitev. 11003). razen tistih. Pri zavodih. gospodinjstva in neprofitni izvajalci storitev gospodinjstvom) na podlagi njihove glavne dejavnosti in funkcije ter glede na to. ki se ne razvrščajo v druge sektorje. organ. relevantne za posamezen sektor (npr.. organizacija lokalne skupnosti.tožilstvo. SKIS opredeljuje identificiranje in sektorsko razvrščanje rezidenčnih institucionalnih enot in se kot metodološka podlaga sektorizacije poslovnih subjektov uporablja v PRS za razvrščanje poslovnih subjektov v institucionalne sektorje (nefinančne in finančne družbe. Vse enote. s katero ustvari največ dodane vrednosti. Institucionalni sektor je določen s Standardno klasifikacijo institucionalnih sektorjev (Ur. in so zato tržni proizvajalci blaga in nefinančnih storitev. kakšni tipi proizvajalcev so (tržni/netržni. tuji) razporejajo v skupine institucionalnih enot. V sektor poslovnih subjektov PRS se iz okvira gospodinjstev po pravilih SKIS uvrščajo le tista gospodinjstva. krajevna skupnost. organizacija širše lokalne skupnosti. ki spadajo v podsektor 121. profitni/neprofitni). Nefinančne družbe (sektor 11) so po omenjeni uredbi enote. V institucionalne podsektorje in skupine enot pa se razvrščajo glede na karakteristike. skladno s SKIS izpolnjujejo zahtevo. l. Nefinančne družbe se glede na vrsto nadzora nad družbo (javni.

BDP za obdobje 1995-2000 je prikazan po proizvodni in izdatkovni metodi v stalnih cenah 1995. za obdobje 1995-2000 v stalnih cenah 1995 in za obdobje 2000-2002 v stalnih cenah 2000. Temeljni agregati nacionalnih računov za obdobje 1990-2002 so prikazani v tekočih cenah. BDP za obdobje 1990-2002 je prikazan po proizvodni in izdatkovni metodi v tekočih cenah. 35 . rekreacijski in športni klubi. plačila države in dohodki od premoženja. statistična raziskovanja. zasebni kmetovalci). Glavni viri sredstev teh enot so poleg občasnih drugih prihodkov neposredni ali posredni prostovoljni prispevki v denarju ali v naravi s strani gospodinjstev.). ter gospodinjstev. vendar ne nadzira) ter družabni. Metode izračuna BDP Osnovni agregati obračuna BDP po proizvodni metodi v tekočih cenah in o zaposlenosti so prikazani za obdobje 1980-2002. a niso registrirane fizične osebe (npr. politične stranke. cerkvene in verske skupnosti (vključno s tistimi. kulturni. davčne evidence. ki jih s prostovoljnimi prispevki v denarju ali v naravi financirajo druge institucionalne enote. ki oskrbujejo gospodinjstva. pripojitev. finančna statistika. združitev ipd. ki se nasproti tem enotam pojavljajo kot potrošniki. Prenehanje poslovnega subjekta. zajetih v Poslovnem registru Slovenije. . BDP za obdobje 2000-2002 pa v stalnih cenah 2000.sindikati. ki oskrbujejo gospodinjstva z nekaterim blagom in storitvami: . stanovska in poklicna združenja. PRS ne zajema gospodinjstev. in so zasebni drugi netržni proizvajalci. Oblika lastnine določa lastništvo trajnega kapitala in upravljavskih pravic poslovnih subjektov. ki so zgolj potrošniki. ki so posebne pravne osebe ali neformalne organizacije (vendar slednje v PRS niso evidentirane). Poslovni subjekt lahko preneha obstajati po zakonu ali po volji ustanovitelja ne glede na razloge (stečaj. Prikaz podatkov Do leta 1992 so podatki o dodani vrednosti in bruto domačem proizvodu (BDP) prikazani po Standardni klasifikaciji dejavnosti na podlagi prevajalnika iz Enotne klasifikacije dejavnosti. likvidacija.samostojne ustvarjalce na področju kulture itd. V sektor netržnih izvajalcev storitev gospodinjstvom so vključene naslednje glavne vrste takih enot. 3. združenja potrošnikov. letni podatki davčnih služb o poslovanju fizičnih oseb. plačilna bilanca Banke Slovenije in še nekateri drugi.). ki jih država financira.2 Bruto domači proizvod v narodnem gospodarstvu Viri in metode zbiranja podatkov Glavni viri podatkov so letni zaključni računi in bilance gospodarskih družb ter organizacij. od leta 1993 pa na podlagi podatkov o dejavnostih poslovnih subjektov. Netržni izvajalci storitev gospodinjstvom (NPISG) (sektor 15) so po omenjeni uredbi neprofitne enote. ki se ukvarjajo tudi s proizvodnjo blaga in storitev (tudi tržno).dobrodelne ustanove in organizacije za pomoč ponesrečenim in drugače potrebnim.

ki jih podjetja plačujejo za uporabo določenih osnovnih sredstev. da proizvede druge proizvode in storitve. Vmesna poraba je vrednotena v cenah kupcev kot vrednost proizvodov in storitev. Subvencije po proizvodih in storitvah so nepreklicna plačila državnih institucij tržnim proizvajalcem. cigarete. 36 . Dodana vrednost v osnovnih cenah je tudi enaka vsoti sredstev za zaposlene. ki so vredni do 300 ekujev in imajo daljšo življenjsko dobo. plačanim drugim davkom na proizvodnjo. Bruto domači proizvod je enak dodani vrednosti v osnovnih cenah. povečani za davke na proizvode in storitve in zmanjšani za subvencije po proizvodih in storitvah. igre na srečo in igralne avtomate ter davki na transakcije nepremičnin. prometni davki po proizvodih in storitvah. zmanjšani za subvencije po proizvodih in storitvah). Proizvodnjo sestavljajo proizvodnja za trg. Metodološke uskladitve niso vplivale na raven ocene skupne dodane vrednosti in bruto domačega proizvoda. vključene pa vse subvencije po proizvodih in storitvah. Iz te kategorije so z letom 1994 izločene druge subvencije. zmanjšanim za prejete druge subvencije za proizvodnjo. ki se nanašajo na obdobje 1980-1999.v skladu z ESR 95 in SNR 93. s katerimi država subvencionira zaposlovanje. Podatki tega obdobja pa niso primerljivi s podatki za obdobje 2000-2002. Bruto domači proizvod je tako enak vsoti dodane vrednosti v osnovnih cenah vseh domačih (rezidenčnih) proizvodnih enot in neto davkov na proizvode in storitve (davki na proizvode in storitve. Zaradi metodoloških uskladitev ocene dodane vrednosti po dejavnostih s SNR 93 in z ESR 95 so podatki o dodani vrednosti in zaposlenosti po področjih dejavnostih med letoma 1993 in 1994 slabše primerljivi. in proizvodi. Vključeni so vsi proizvodi z življenjsko dobo. V osnovnih cenah so iz vrednosti proizvodnje izločeni vsi davki na proizvode in storitve. ter vsoti bruto poslovnega presežka in bruto raznovrstnega dohodka. Metodološke spremembe so razložene v poglavju Revizijia podatkov o BDP 2000. Primerljivi so podatki o BDP. krajšo od enega leta. in davki na delovno silo kot dejavnik proizvodnje. proizvodnja za lastno končno porabo in druga netržna proizvodnja (proizvodnja individualnih storitev države in neprofitnih institucij storitev gospodinjstvom in proizvodnja kolektivnih storitev države). Dodana vrednost v osnovnih cenah je enaka proizvodnji v osnovnih cenah. ki ne povečujejo osnovne vrednosti in življenjske dobe osnovnih sredstev. zmanjšani za vmesno porabo v cenah kupcev. Z letom 1994 je proizvodnja po panogah dejavnosti vrednotena v osnovnih cenah. ki jih posamezni proizvajalec nabavi zato. alkohol. Drugi davki na proizvodnjo so davki. ter storitve tekočih popravil in vzdrževanja. ker so bili ti revidirani . Definicije in pojasnila Proizvodnja je enaka vrednosti dokončanih proizvodov in opravljenih storitev od začetka do konca leta. Med davke na proizvode in storitve so vključene vse carine in uvozne dajatve.Primerljivost podatkov Vsi podatki o BDP niso primerljivi. posebne dajatve na naftne derivate.

Kategoriji izvoz in uvoz proizvodov zajemata izvoz in uvoz proizvodov v zvezi z oplemenitenjem po bruto načelu. Osnovni agregati nacionalnih računov v tekočih cenah Bruto nacionalni dohodek je enak bruto domačemu proizvodu in saldu primarnih dohodkov (od dela in kapitala) s tujino. zmanjšanemu za bruto investicije. Bruto varčevanje je enako bruto nacionalnemu razpoložljivemu dohodku. Kolektivni izdatki države so izdatki za upravne. stroškov transakcij rabljenih osnovnih sredstev. rezervnih delov ipd.Izdatke končne potrošnje sestavljata agregata individualni izdatki za potrošnjo in kolektivni izdatki države za potrošnjo. šport itd. . kulturo. Državni izdatki za netržne storitve in izdatki NPISG za končno potrošnjo so enaki razliki med vrednostjo proizvodnje po stroškovni metodi in vrednostjo prodaj. Metodološke spremembe. sprememb v zalogah ter neto nabav vrednostnih predmetov in umetnin. ki so mu odšteti izdatki za končno potrošnjo (izdatki za individualno in kolektivno končno potrošnjo). 37 . zmanjšana na pariteto FOB. ekonomske. obrambne. ter neposrednih nakupov nerezidentov v Sloveniji in rezidentov v tujini. izdatki institucij neprofitnih storitev gospodinjstvom (NPISG) in individualni izdatki države.) in izdatki za tržne proizvode in storitve (zdravila. zaloge trgovskega blaga v trgovini in zaloge surovin.). Bruto investicije so sestavljene iz bruto investicij v osnovna sredstva.Saldo tekočih transakcij s tujino je enak bruto varčevanju.Neto varčevanje je enako bruto varčevanju. administrativne. ki je do leta 1994 ocenjena iz podatkov statistike gradbeništva. razvojno-raziskovalne in druge skupne netržne storitve države. Individualno potrošnjo sestavljajo izdatki za končno potrošnjo gospodinjstev. uvozna vrednost je po podatkih Banke Slovenije iz paritete CIF. . Podatki o izvozu in uvozu storitev so povzeti iz plačilne bilance po podatkih in metodologiji Banke Slovenije razen vrednosti investicijskih del v tujini. pri vseh tržnih proizvajalcih. materiala. Izvozna vrednost proizvodov je obračunana po pariteti FOB. zmanjšanemu za porabo stalnega kapitala. zdravstvo in socialno skrbstvo. V analizi izdatkovne strukture BDP je v agregat sprememb v zalogah vključena statistična napaka kot razlika med oceno BDP po proizvodni metodi in po izdatkovni metodi. Bruto investicije v osnovna sredstva so sestavljene iz investicij v nova osnovna sredstva. ortopedski pripomočki. so v podatkih upoštevane. dopolnitve in izboljšave v plačilni bilanci Banke Slovenije. Od vključno leta 1994 dalje so po podatkih plačilne bilance Banke Slovenije v izvoz in uvoz proizvodov vključene statistično nezajete transakcije proizvodov s tujino. ki so bile objavljene po letu 1996 (s podatki od leta 1994 dalje). iz nabav nematerialnih osnovnih sredstev in povečanja vrednosti neproizvedenih nefinančnih sredstev. Spremembe v zalogah so obračunane za nedokončano proizvodnjo in dokončane proizvode pri proizvajalcih. Individualne izdatke države sestavljajo izdatki za netržne storitve države (izobraževanje. Pri netržnih proizvajalcih so stroški proizvodov enaki sprotnim nabavam. ki so statistične ocene. koncesijske pravice zasebnemu sektorju. storitve zdravilišč ipd.

----.) P Px Pm pri čemer so T = sprememba v pogojih menjave X = izvoz po tekočih cenah M = uvoz po tekočih cenah Px = indeks izvoznih cen Pm = indeks uvoznih cen P = (Px + Pm)/2. povečanemu za saldo transferjev kapitala s tujino in zmanjšanemu za neto nabave neproizvedenih nefinančnih sredstev v tujini.si/letopis/i 38 . realno bruto varčevanje in realno neto varčevanje. Osnovni agregati nacionalnih računov v stalnih cenah Osnovni agregati nacionalnih računov v stalnih cenah so realni bruto domači dohodek. v uvoz storitev so vključena plačila storitev organizatorjev potovanj in turističnih agencij za potovanja v tujino. V plačilni bilanci so omenjene transakcije prikazane v postavki “potovanja” oziroma “izdatki rezidenčnih gospodinjstev v tujini”. realni bruto nacionalni razpoložljivi dohodek. Posamezne transakcije so v računu prikazane drugače kot v plačilni bilanci.. dobimo ga po standardni enačbi: X-M X M T = ----------.. Realni neto primarni dohodki in realni neto tekoči transferji s tujino so ocenjeni z implicitnim deflatorjem za agregat končne domače potrošnje. Poglavje je povzeto po: Statistični urad RS: http://www. poraba stalnega kapitala pa z implicitnim deflatorjem za agregat bruto investicij v osnovna sredstva. Tako so na računu odnosov s tujino zavarovalne storitve na računu transakcij proizvodov in storitev s tujino prikazane v skladu z obračunom proizvodnje v zavarovalnih dejavnostih. Izračun teh agregatov temelji na oceni presežkov in izgub v trgovini zaradi sprememb v pogojih menjave (T). Račun odnosov s tujino Račun odnosov s tujino prikazuje položaj tujine v tekočih transakcijah s Slovenijo. realni bruto nacionalni dohodek.( ----.stat.Neto naložbe (+) v tujino. neto posojila (-) iz tujine so enaki saldu tekočih transakcij s tujino.

povečuje fleksibilnost delovne sile in produktivnost. Tobin (Cellular One) in Bill McGowan (MCI) so preoblikovali moderen transport in telekomunikacije (Timmons in Spinelli. Osemdeseta in devetdeseta leta v svetu zato upravičeno imenujejo leta podjetništva. ocenjuje.1 Primeri velikih podjetnikov 20 stoletja: V svetu Težko bi našli junaka. ki ga splošna javnost imenuje kar čas »nove ekonomije«. računalništva in telekomunikacij. mogoče celo milijardo pogumnih posameznikov je investiralo svoj in kapital drugih. je seznam največjih podjetnikov obarvan ameriško. Tehnološke spremembe so prispevale v razvoju porabniških dobrin in trgov. 2004). treh naj pomembnejših ali pa celo na prvo mesto. obdobje. ki jih je Microsoft National Broadacsting (http://www. V L OGA P ODJ ETN IŠTVA Ustanovitelji podjetij kot so Steve Jobs (Apple Computers). Bill Gates (Microsoft). ki so uvrščeni v zakladnico svetovne poslovne zgodovine. na seznamu največjih svetovnih ekscentrikov se najde največ Britancev. da je ta generacija Američanov imela podobno revolucionaren duh kot generacija. iznajdb in inovacij ter osvajanj novih trgov. Morita (Sony) in Yamaha (Yamaha) so pretresli trge elektronike za prosti čas in rekreacijo. Paul J. Najslavnejši profesor podjetništva. Razmah digitalnih komunikacij in interneta spreminja delovne procese.4. glasbo in zabavo. so revolucionirali svetovno maloprodajno trgovino.com) izbral v anketi v letu 2004. Jeffrey Timmons (2004). Ray Kroc (McDonald's) in mnogi drugi. Ken Olsen (DEC). koga uvrstiti v seznam desetih pomembnih. drugi uspeli.msnbc. nekaj pa jih je resnično briljiralo. je veliko prispevala tretja tehnološka revolucija. Sestava takega seznama vedno nekoliko arbitrarna in celo subjektivna. Spodaj so opisani primeri treh najpomembnejši podjetniki. Nekateri med njimi so na svoji podjetniški poti pogoreli. da so Američani v svetu prepoznani kot narod posameznikov. ki je prispevala k nastanku ZDA daljnega leta 1776. napravljeni med ključnimi ameriškimi poznavalci področja. Dejstvo je. ki so razvili franšizing. da bi naredili še več. Iz tako ogromnega nabora podjetnikov je seveda izjemno težko odločiti. Remedios Dias Oliver (American International Container). 39 . še večje so razsežnosti v proizvodnih in poslovnih procesih. Poslovni procesi postajajo visoko specializirani in s tem odpirajo poslovne priložnosti za ustanovitve samostojnih svetovalnih in storitvenih podjetij. Rupert Murdoch (založništvo) in Ted Turner (CNN) v množične medije. interneta. Tako kot bi bilo na seznamu najboljših šefov kuhinje najverjetneje našli največ Francozov. Zgodovinsko gledano je podjetništvo kot način poslovnega razmišljanja in delovanja imelo posebno težo predvsem v obdobjih velikih tehnoloških sprememb. ki je vodil v evolucijo danes najpomembnejšega medija. 4. Milijon. z namenom.. so vnesli radikalne spremembe v računalniško industrijo. ki smo mu priča v zadnjem času. Za izjemen razmah podjetništva. Fred Smith (Federal Express). ki bi opredelil število podjetnikov. ki so zaljubljeni v posel in je podjetništvo za njih nekaj povsem naravnega. Richard Branson (Virgin). Tehnološki preboj je bil največji na področju elektronike. saj so ti podjetniki poslovnemu svetu vsadili genom podjetniške poslovne kulture.msn. bratje in sestre Benetton (Benetton).

Obdobje.org in http://www.com 40 . zaposlen v podjetju Edison Illuminating Company v Detroitu.msnbc. hitre postrežbe in nizkih cen. McDonald's restavracije je tudi šolski primer za franšizno podjetništvo. Restavracija Mac McDonald je bila sicer ustanovljena že leta 1940 in jo je odkupil od bratov Dicka in Mac McDonalda. pojavlja precej javnega pritiska in protestnih gibanj. ko je že dopolnil dobrih 50 let. v katerem je deloval. uspelo Prvi osebni (mikro) lansirati podjetja. Jobs in Wozniak sta primer izvrstnega podjetniškega tima. Jobs je tudi med prvimi zaslutil potencial. Jobs pa odličen prodajalec in tržnik. je v letu 1955 ustanovil McDonald's korporacijo. V kasnejših letih je Apple izgubil precejšnji tržni delež. po poreklu Čeh. kjer je hrana postrežena takoj po prejetem naročilu in z zelo malo postrežbe. se v ekonomski zgodovini pogosto imenuje kar »fordizem«. ki imajo danes več milijardno tržno kapitalizacijo. saj je Wozniak odličen inženir. Prav tako se tako hrano lahko hitro. Oglas za T-model ZDA. ki so uporabljali Microsoftov operacijski sistem in »okna«. s tem. Ford je začetni kapital za ustanovitev svojega podjetja zbral s plačo. V zadnjem času se zaradi slabih prehranjevalnih navad. invencija podjetja Xerox. V svojem času je ustvaril 500 Medijska kampanja proti fast foodu milijonov $ vredno premoženje in bil s tem uvrščen na lestvico 100 najbolj vplivnih ameriških industrialcev. Fastfood restavracija je koncept restavracije. Steve Jobs ( 1955. ki pa se v širši javnosti še ni dobro prijel. ko sta oblikovala enega od prvih osebnih računalnikov. Poleg številnih poslovnih dosežkov je odgovoren tudi za formiranje ameriškega srednjega družbenega razreda. ki so računalništvo ponesli med množice. Ray Kroc (1902 – 1984). ki ga ima danes tako uveljavljena računalniška »miška« in grafični vmesnik v operacijskem sistemu.wikipedia. ki so si jih lahko privoščili tudi posamezniki iz manj premožnih skupin. ki jo je zaslužil kot inženir. pač pa je imel tudi zelo velike družbene posledice. ki jim je v eni izmed garaž v Palo Altu v 80ih. Nadaljeval je z njuno poslovno logiko omejene izbire jedilnikov. Bila sta med računalnik Apple II prvimi. Med pomembne poslovne dosežke šteje. ki je začrtal operacijski sistem za Apple računalnik.) nista med edinimi izbranci podjetnikov silicijeve doline. Ta dosežek ni samo popolnoma spremenil proizvodnjo in predelovalno industrijo v ZDA in po svetu.Henry Ford (1863 – 1947) je ustanovitelj podjetja Ford Motor Company. ali pa tudi ne tako hitro.msn. Restavracije hitre prehrane kot odgovor na javne pritiske skušajo uveljaviti izraz »restavracija hitre postrežbe«. predvsem na račun osebnih računalnikov.) in Steve Wozniak (1950. ki jih seveda podpirajo tudi restavracije hitre prehrane. Profili uspešnih podjetnikov so povzeti po enciklopediji Wikipedia: http://en. da je prvi vpeljal serijsko proizvodno linijo avtomobilov nižjega cenovnega razreda (model T vpeljan leta 1903). zaužije.

Ajdovščina Igor Akrapovič.2005 Leto Podjetnik Edvard Golob Edigs Pege. V svetovnem vrhu tako imenovanih inteligentnih tipkovnic za zahtevno industrijsko rabo. Trbovlje Jadranka in Drago Lemut Le Tehnika. ki ima virtualno razvojno ekipo in stavi na tehnološki razvoj in oblikovanje. Blagovna znamka Akrapovič ima med izpušnimi sistemi tako mesto.com/ Priznanje Podjetnik leta je najstarejše slovensko priznanje podjetnikom. ki bi izpostavila najvidnejše podjetnike. Grosuplje Jernej in Japec Jakopin Seaway. Avtor opevanega Velikega belega in Velikega črnega. Tomaž Schara. ki prepoznavata podjetniški način ravnanja in rast: Izbor Podjetnika leta in Gazele leta. Andrej Kuščer. Aleš Štrancar BIA Separations. ki so tako prispevali. Italiji. ki ga ob podpori dveh tujih partnerjev. kot denimo Honda med motocikli. Ljubljana Aleš Kristančič Movia. Tehnična izpopolnitev tujega izdelka (sesalnik na vodni filter). Kogoj. Bled Podjetje Kemični izdelki in drugi pripomočki za pisarniško rabo na temelju lastnih patentov. Ljubljana Marjan Koščak nekdanji Ikom. Oprema za snežne deske. Kupili LTH. Ivančna Gorica 2004 2005 dr. Program inovativnih in avantgardno oblikovanih tipkovnic. podjetnicam in podjetniškim skupinam. Uspešno invalidsko podjetje. Velenje Filip Remškar Smartcom. Od dobavitelja za Gorenje se razvija v podjetje za gostinsko opremo z lastno blagovno znamko.podjetnik.J. Angliji in Italiji. in tudi v svetu. Kranj Milan Čelan Tipro Keyboards. Ljubljana Vir: http://www. Ob priznanju je imelo podjetje 42 zaposlenih. bolj ali manj tehnološko zahtevnih. Tabela 4: Pregled podjetnikov leta v Sloveniji v obdobju 1991 . Njihova jadrnica Shipman 50 je bila na sejmu v Duesseldorfu 2004 razglašena za jadrnico leta. prav tako nimamo širše prepoznane mnenjske raziskave med poznavalci in splošno populacijo. Svetovni trgi. Njegova letala uporabljajo najzahtevnejši letalci iz vsega sveta. Gre za značilen primer prevelikega dolžniškega investiranja. Proizvajalec ultralahkih letal. da so svojim izdelkom posegli svetovne tržne niše. Žal nimamo na voljo dovolj prostora. februarja letos prejelo Frost & Sullivanovo nagrado za najbolj obetavno tehnologijo za leto 2004. Akrapovič. ki je med drugim s svojim razvojnim projektom inteligentnih filtrov in tehnologije čiščenja. Avtor izredno odmevnih letalskih rešitev. Obširen program malih naprav. V svetu priznani goriški vinar. 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 Doro Erjavec in Janez Pogačar Hyla. Strm razvoj iz instalacijske obrti v podjetje s 120 zaposlenimi. proizvodnja v več državah. V ta namen lahko uporabimo podatke dveh nacionalnih tekmovanj. Ceglo Ivo Boscarol Pipistrel. tudi na Kitajskem. Bia Separations je uspešno slovensko podjetje. Dobavitelj ekskluzivnim kletarjem v Nemčiji. ki so temeljito spremenili naravo poslovanja doma. Zoran Zagorc Hermes Softlab. ki sta poskrbela za marketinško mrežo po vsem svetu. nato je preraslo v prvo slovensko multinacionalko na informacijskem področju z več kot 500 zaposlenimi. 41 .2 Primeri velikih podjetnikov 20 stoletja: V Sloveniji Tudi v Sloveniji bi lahko našteli kar nekaj primerov podjetnikov. Celovite telekomunikacijske rešitve za nacionalna telekomunikacijska omrežja in podjetja. Mengeš Jože Kogoj A. Miren Rudi Bric. Ljubljana Jani Goltes Goltes. Žal je šel v premočno investicijo v industrijske dvorane in doživel stečaj. Na oba seznama se uvrščajo podjetniki iz različnih panog dejavnosti. Izpušni sistemi Akrapovič so sinomim za največjo kakovost in prestiž. Grosuplje Jože Angeli Blues. ki premoščajo različne standarde v komunikacijah. prodajata v 30 državah na vseh celinah. Priznanje je prvič podelila predhodnica revije Podjetnik. da bi opisali vse tiste. plus kompletna oprema za deskanje na snegu. dolgoletni obrtnik. Drugo mesto na svetu v kategoriji. ki ga podeljuje revija Podjetnik. označuje prehod iz obrtniške v podjetniško tradicijo Oprema za javno telefonijo . Vsem pa je skupno. Eno od vodilnih svetovnih podjetij na področju konstruiranja jadrnic.4. ki jih podjetje dobavlja tudi drugim svetovnim proizvajalcem snežnih desk.malo podjetje.

30. da je slovenskih 500 najhitreje rastočih podjetij v generaciji 2003 od leta 1998 do 2002 ustvarilo 7.com. 2. od leta 1992 pa ga podeljuje revija Podjetnik. leta 2002 pa že 40. Nato pa komisija za podelitev priznanja izbere najboljše podjetnike.si/ www.dondon.eurotek.2005 Tabela 5: Pregled dinamičnih podjetij – gazel v Sloveniji v obdobju 2001. V sistemu samoupravnega gospodarstva se prebivalcem Slovenije ni bilo nikoli treba kaj posebno ukvarjati z eksistenčnimi vprašanji.Revija za razvoj.9. Leta 1998 je imela povprečna gazela 24 zaposlenih. leta 1991. Med nominiranci eden prejme priznanje Podjetnik leta. za tehnološko oziroma visokotehnološko podjetje in za izvirne finančne rešitve ali prodajo podjetja. jih je bilo leta 2003 že 44.5-krat.keko-varicon. podjetnice ali podjetniške skupine v štirih kategorijah: za izvirno odkritje podjetniške priložnosti.si 2004 www. objavljenih v reviji. In na koncu leta je povprečni gazeli ostalo 60 milijonov tolarjev dobička (Gazela.kapis. 1979). Statistični podatki kažejo. ostali trije pa priznanja Podjetniški vzor. da raste in zaposluje je močno odvisna od sposobnosti gospodarstva. ki ga je začela ekipa novinarjev Gospodarskega vestnika.2 milijarde tolarjev prodaje in imela 45 milijonov tolarjev dobička (Vir: Gazela. ustvarila pa je 1. Tretjino od tega v tujino. V Sloveniji od leta 2001 naprej poteka redni letni izbor »Gazele leta«.com. izvoz pa je v štirih letih zrasel kar za 5. mednarodna logistika Proizvodnja kablov Proizvodnja varistorjev Proizvodnja biomedicinske pripomočke za dializo in kardiokirurgijo Proizvodnja peciva Dejavnost podjetja www. Sposobnost gospodarstva.saxoniafranke.2004 Leto 2001 Gazela Zlata gazela Srebrna gazela Bronasta gazela Zlata gazela Srebrna gazela Bronasta gazela Zlata gazela Srebrna gazela Bronasta gazela Zlata gazela Srebrna gazela Bronasta gazela Podjetje Engrotuš Eurotek Saxonia Franke Bofex Prevent Adria Mobil Halcom Sep Kapis Keko Varicon Bioiks Don Don Dejavnost podjetja Trgovska veriga Transport. Njihova vloga in pomen v nacionalni ekonomiji vsaj na začetku nista bila popolnoma jasna in samoumevna. mednarodna logistika Proizvodnja varnostnih zaponk Trgovina z zabavno elektroniko Proizvodnja avtomobilskih sedežnih prevlek Proizvodnja avtodomov Razvoj internet storitev. da ustvarja gazele (Birch.5 milijarde tolarjev izdelkov ali storitev.2005 Slovenci smo na začetku 90-ih let v vsakdanjem in poslovnem življenju začeli srečevati nova majhna podjetja in posameznike predane poslu in trgu.si/ Vir: www.si/ http://www. 500 gazel 2004 je v zadnjih petih letih ustvarilo skoraj 14 tisoč novih delovnih mest. in sicer iz predstavitev podjetnikov.si/ http://www. Revija Podjetnik izbira kandidate za priznanje iz dveh virov.prevent. Iz obširnega seznama približno stotih kandidatov uredništvo najprej opravi ožji izbor.940 novih delovnih mest.9. Povprečno hitro rastoče podjetje je tako v letu 2002 prodalo za 1. in s predlogi bralcev. za inovativno poslovanje.si/ www. Prodaja se je v istem času v povprečju povečala za 4-krat.si/ www. Drugo pomembno tekmovanje podjetniških zgodb o uspehu je izbor rastočih podjetij – gazel.gazela.adria-mobil.halcom. Medtem ko je bilo v povprečni gazeli leta 1998 zaposlenih 18 ljudi. 2005).si/ www.de 2002 2003 www. aplikacij Transport. saj je vsak 42 . saj je bila osrednja javna pozornost v tistem času osredotočena na vse bolj očitno gospodarsko krizo.tus.

v drugačen.094 463. str.9 zap. sta bila na začetku devetdesetih let glavna razloga za naraščajočo brezposelnost.030 Število zaposlenih 653.249 zap.296 20. dosti hitreje realizirajo dobre poslovne rezultate. ki so imela pravnoorganizacijsko obliko »družba«.628 459. Neformalno. brez bremen preteklosti (zadolženost. • 43 .609 32. se je rastoča brezposelnost reševala s procesom odpiranja novih delovnih mest v majhnih podjetjih.585 37. Država je v želji po ublažitvi socialne in ekonomske krize pričela z različnimi programi pomoči.602 462. 10 . 250 in več Vir: Lastni izračuni na osnovi AJPES podatkov 1990 – 2004.293 30. ki so v tistem času uspeli zapreti marsikatero od resnično številnih odprtih oken priložnosti. tržni ekonomski sistem.957 475.479 525.49 zap. Raziskave različnih kohort podjetij so pokazale.668 592. mladi brez delovnih izkušenj. pa tudi vrhnjega menedžmenta. da so bili med novimi podjetniki predvsem posamezniki iz naslednjih skupin (Glas. 3).051 39. matere z majhnimi otroci) je tudi veliko višje usposobljenih delavcev z bogatimi delovnimi izkušnjami v delovno najbolj ustvarjalnem obdobju ostalo brez zaposlitve (Glas et al. kot tudi neposredno na brezposelne (programi samozaposlovanja).300 30. tudi na osnovi poslovnih kontaktov in zvez. Tabela 6: Pregled gibanja števila novih podjetij in zaposlenosti Leto 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 Število podjetij 7.178 33.481 468. Te priložnosti za večja podjetja niso bile privlačne in posameznik s podjetniško idejo ne bi mogel doseči želene stopnje avtonomije ter ustrezne večje denarne koristi. 5): • Nekdanji zaposleni v srednjih in večjih družbenih podjetjih.935 13. Vključena so podjetja. 1997.166 472.833 42.695 37. celo spontano.120 484. Vse bolj pereč problem brezposelnosti se je reševal formalno in neformalno.210 38.polnoleten Slovenec zlahka dobil varno zaposlitev in si s tem zagotovil svoje materialno preživetje. ustanovljenih s strani posameznikov.449 469. Med podjetniki je bilo zelo veliko posameznikov iz vrst srednjega menedžmenta. ki so videli v samostojnem poslu možnost za uresničitev določenih zamisli. ki so bili usmerjeni tako v podjetja. presežek zaposlenih).795 100% 90% 80% 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 0 . 1999. Nove podjetniške celice so nastajale na različne načine in zaradi različnih razlogov (Drnovšek. 2000). Drnovšek. Poleg obrobnih skupin (nekvalificirani delavci.941 33. str.. ki jih sicer ne bi mogli uresničiti v prejšnjem podjetju. invalidi.060 37.652 579. ki so jih ustvarili v podjetjih.904 467.553 37. da lahko v svojem podjetju. ki so ocenili. 50.883 456.676 473. ki sta vodila v neštete stečaje in likvidacije podjetij ob prehodu Slovenije. Gospodarska kriza in vsesplošno prestrukturiranje gospodarstva.

Značilno za Slovenijo zaradi majhnega notranjega trga je. str. ki se pokaže v pomembnih narodno gospodarskih kategorijah. 1981. pravne. Bill Clinton rekel: »Zaradi tega. ki so jih ustanovili menedžerji iz nekdanjih velikih sistemov. prispevajo k večji učinkovitosti izrabe proizvodnih dejavnikov (Curry. da je zelo veliko takšnih. Prispevek. Iz teh skupin podjetnikov so se oblikovali različni tipi malih podjetij. ki jih danes imenujemo tudi dinamična podjetja. Majhna podjetja pomenijo pomemben element koncepta trajnostnega ekonomskega in družbenega razvoja. čeprav pogosto. »gazel«. ki ga imajo majhna podjetja. • Za podjetništvo so se odločali tudi ljudje s svobodnimi poklici. kot bomo videli v nadaljevanju. ker so majhna podjetja ustvarila tako visok delež vseh novih delovnih mest v našem gospodarstvu v zadnjih 15 letih. str. v razdobju 1991-95 je zelo velik delež novih enot. majhna podjetja presojajo predvsem s stališča njihove sposobnosti odpiranja novih delovnih mest (Drnovšek. 1997.4 % v posameznih letih. boljšim poznavanjem trga in so bili pripravljeni tvegati večjo zadolženost. 8). specializirani profili osebnih storitev. str. ki so imeli več izkušenj z vodenjem večjih kolektivov. Zaznane podjetniške priložnosti se najpogosteje izvedejo z ustanovitvijo podjetja. to je tako imenovanih razlogov. kot so računovodske. sektorska dinamika. 1088). 1986). ki so že imeli svoj krog kupcev in akumulirana sredstva. bomo majhna podjetja podprli z najbolj drznimi finančnimi instrumenti – trajnimi davčnimi oprostitvami za nove investicije. recimo vladni uradniki. večina se je za podjetništvo v tistem času odločala v želji po zagotovitvi dolgoročne zaposlitve in dohodka. saj so bolj delovno intenzivna kot velika in bolj nagnjena k uporabi lokalnih produkcijskih faktorjev (Harper. od 16. kot so zaposlenost in nova delovna mesta. zmanjšujejo revščino in spodbujajo pošteno porazdelitev ekonomskih resursov. 44 . 1989. ki so jih imeli zgoraj opisani posamezniki. ki »potiskajo« (push) v primerjavi z razlogi. spodbujajo razvoj novih trgov in so povezovalni člen med ekonomsko. Cerar. največji del podjetij so podjetja »življenjskega sloga«. zato širša javnost podjetništvo in podjetnike posplošuje na majhna podjetja in lastnike ustanovitelje majhnih podjetij. ki so nudili svetovanje in usposabljanje. 2000). se je izkazalo. ki so ustanovljena na osnovi zaznane tržne priložnosti. V enem od svojih nagovorov (State of the Union Address. • 4. • doprinos k inovacijam (predvsem komercializaciji).Med podjetniki so bili tudi uspešni obrtniki. Različne zainteresirane javnosti. hkrati pa sorazmerno skromno finančno pomoč (kapitalizacija odpravnin). so pritegnili številne brezposelne osebe. Za skupino podjetij. 13). To dejstvo seveda izhaja tudi iz prevladujočih ustanovitvenih motivov in razlogov. nastal prav s temi programi (Glas. lahko zaokrožimo v naslednje skupine • odpiranje novih delovnih mest.5 % do 35. geografsko in socialno različnimi sektorji v ekonomiji (The Promotion of Small and Medium Sized Enterprises. so zlasti v mlajši generaciji videli smotrnost prehoda v podjetja z večjimi možnostmi rasti. • Posamezniki vključeni v programe samozaposlovanja. saj jim je trg omogočal komercializacijo storitev. inovacije in gospodarska rast. ki »privlačijo« (pull). da je zelo malo dinamičnih podjetij. neupravičeno.3 Vloga podjetništva v narodnem gospodarstvu Podjetništvo vnaša v gospodarsko strukturo posebno dinamiko. 1993) je nekdanji predsednik ZDA.

3. • Sloni: so velika podjetja. 2000). še danes izjemno priljubljena.• • doprinos h gospodarski rasti (predvsem z višjo investicijsko učinkovitostjo). Podjetja je razdelil v tri skupine: • Miši: so majhna podjetja. vendar pa se kmalu iz te skupine izločijo in nato skozi daljše obdobje hitro rastejo (Drnovšek. Birch (1987) je na podlagi longitudinalne baze podjetij Dun in Bradstreet. doseganje zrele dobe in staranje podjetij. Glavni raziskovalec na tem področju.1 Prispevek k novim delovnim mestom Raziskovalno so majhna podjetja nedvomno največjo pozornost doživela iz vidika analiziranja prispevka. da je za zdravo gospodarsko strukturo nastajanje novih majhnih podjetij sicer zelo pomembno. 4. vendar skozi svoje življenje povečujejo velikost – rastejo. ki zelo hitro dosežejo svojo končno velikost in v času svojega življenja ne zrastejo. ugotovil. ki so ustanovljena majhna. Slika 13: Gospodarstvo ZDA kot nevihtni oblak Vir: Povzeto po Birch. da pa ustvarjanje dodatnih delovnih mest izvira skoraj izključno iz majhnega števila hitro rastočih podjetij. 1987. • Gazele: so podjetja. Birch je napravil pomembno ilustrativno razdelitev skupin podjetij po velikosti in potencialu za rast glede na življenjski cikel. je z obsežnimi longitudinalnimi statističnimi raziskavami ugotavljal demografske lastnosti ameriških podjetij: rojstvo podjetij. David Birch. rast. ki so postala zaradi dosežene velikosti že relativno neučinkovita in v agregatu zmanjšujejo nezaposlenost. Ta sicer začnejo kot majhna podjetja in jih v začetku ni mogoče razlikovati od drugih majhnih podjetij. delo Bircha še danes predstavlja filozofsko podlago zasnovam nacionalnih programov pospeševanja razvoja malih podjetij. Birchove raziskave so pokazale. doprinos v velikostno strukturo podjetij (predvsem z vidika večje fleksibilnosti in dinamičnosti subjektov v narodnem gospodarstvu). da so dve tretjini povečanja števila delovnih mest v Združenih državah Amerike v obdobju 1969-1976 prispevala majhna podjetja z manj kot 20 zaposlenimi delavci. Kljub številnim kritikam. ki ga imajo k ustvarjanju novih delovnih mest. ki je v predvsem v medijih in splošni javnosti. 45 . otroško dobo.

Gospodarski sistem zaradi neučinkovitosti ne ohranja obstoječih 46 . predvsem v vlogi kooperantov.3. Številke kažejo. Vprašanje. jemalcev franšize in podizvajanja storitev (npr. gostinstva) (Shutt.2 Prispevek k inovacijam Ena izmed osnovnih ekonomskih opredelitev podjetništva je tesno povezana z inovacijami. da Schumpeter (1950) procesu vpeljevanja inovacij pravi podjetništvo. saj ekonomski razvoj prihaja iz sistema samega. ki jih ustvarjajo majhna podjetja. Preoblikovanja velikih sistemov za izboljšanje učinkovitosti so odprla številne priložnosti za majhna podjetja. Podobno kot v bazi nevihtnega oblaka. Podjetniki so posredniki v inovacijah. ki pa tudi hitro izginjajo. dokler ne dosežejo vrha oblaka. da je rast delovnih mest v skupini majhnih podjetij lahko predvsem posledica povečanega zaposlovanja v izjemno velikem številu teh podjetij (Gallagher et al. Nekatere empirične študije opozarjajo na dejstvo (Atkinson in Storey. V celoti skupina velikih podjetij stalno zmanjšuje število zaposlenih. saj gre za spontan odziv gospodarstev na spremenjene globalne konkurenčne razmere.sloni. ko gazele postanejo velika podjetja . vendar pa jih skoraj v prav tolikšnem številu tudi izgublja. ki ustvarjajo nova delovna mesta. 1990). ko se vlaga kondenzira v paro. • Kakovost delovnih mest. 4. 1987). mora to okolje nuditi zadosti možnosti za zaposlovanje visoko usposobljenih in izobraženih posameznikov. ki se zastavlja je. manjši. Zato ostaja število zaposlenih v tej skupini več ali manj stalno.. plače so nižje.gazel se kot zrak v sredini nevihtnega oblaka hitro vzpenja in ustvarja veliko število novih delovnih mest. Za ohranjanje gospodarskega potenciala na konkurenčnem globalnem trgu ni pomembno le odpiranja in ohranjanje delovnih mest (število) ampak tudi kakovost teh delovnih mest. V nadaljevanju bomo videli. številna izgubijo konkurenčno sposobnost in začnejo odpuščati delavce. nastaja na spodnjem delu piramide podjetij množica majhnih podjetij . ki ga lahko doseže tako podjetje. Whittington. Na primer. čiščenja. Kritika Birchove analize o ključnem prispevku majhnih podjetij k novim delovnim mestom. kje je meja do katere povečanje zaposlovanja v majhnih podjetjih pomeni dodatna delovna mesta za gospodarstvo ali pa gre zgolj za prenos delovnih mest iz velikih v majhna podjetja. zato je potencial za »razvojni preboj«. Takrat se rast teh podjetij ustavi. podjetja svojim zaposlenim nudijo manj možnosti nadaljnjega usposabljanja in izobraževanja. varovanja. ki ni nezanemarljiva. • Tretja kritika prispevka Birch-a je o neto zaposlenosti. pravi.Evolucijski razvoj v teh opredeljenih skupinah podjetij je primerjal s fizikalnimi dogajanji znotraj v nastajanju nevihtnega oblaka. Ta vidik bi sicer težko poimenovali kritika. da je v vrednotenju treba upoštevati tudi spodnja dejstva: • Število majhnih in srednje velikih podjetij. 1993). če želimo v določenem okolju preprečiti beg možgan. Podjetja postajajo zaradi svoje velikosti in najpogosteje neprilagojene organizacijske strukture notranje neučinkovita. da je kakovost delovnih mest v majhnih podjetjih slabša od kakovosti v večjih podjetjih. V zrelih gospodarstvih je torej vsa dinamika gospodarstva odvisna od hitrosti nastajanja gazel in njihove življenjske moči. posameznike v procesu pa imenuje podjetnike. Majhno število hitro rastočih podjetij .miši. V nevihtnem oblaku se navzgor in navzdol izmenjujejo močni zračni tokovi. V agregatu ta skupina podjetij sicer ustvarja večino (bruto) novih delovnih mest.

predvsem informacijskih tehnologij. ampak jih na osnovi inovacij uničuje in ustvarja nove. predvsem zaradi pomembnega doprinosa v tehnološko raven in inovativnost področja (regije – nacionalnega gospodarstva). Sistematično raziskovanje tehnoloških podjetij se je začelo v Veliki Britaniji konec osemdesetih let. 1991). ki jih ima podjetje. saj so jim tam pripisovali posebno vlogo v reševanju britanskega gospodarstva iz recesije ter rastoče brezposelnosti. Poleg tega je spremenjena podjetniška zakonodaja tista v Veliki Britaniji v osemdesetih letih spodbujala samozaposlovanje ter razvila podjetniško podporno infrastrukturo – podjetniške cone in inkubatorje. pohištvo. je recimo Rizoni (1991) razdelil majhna podjetja v šest razredov. kjer ta skupina podjetij tvori strateška zavezništva in partnerstva v razvojno-raziskovalnih dejavnostih z drugimi udeleženci inovacijskih mrež (Autio. ki morajo biti izpolnjene za tovrstna povezovanja. Štiri skupine razlogov pojasnjujejo nastanek in razcvet tehnoloških podjetij v Veliki Britaniji v sredini osemdesetih let (Jones-Evans. Nemalo študij tehnoloških podjetij je pokazalo pomen zunanjih povezav. tržnem povezovanju. Sodelovanje v mrežah prinaša tudi nekaj slabosti.struktur. zaupanje. Splošne strukturne spremembe v ekonomiji. kjer so tehnološke spremembe izjemno pomembne. ki jih je povzročil pojav novih generičnih tehnologij. ZDA. Vsebinsko najprivlačnejša je tretja skupina razlogov. da so nova majhna tehnološka podjetja zgolj prestrukturiranje obstoječih starih podjetij kot odgovor na spremenjeno naravo povpraševanja in višjo zahtevano raven tržne prilagodljivosti in siceršnje organizacijske neučinkovitosti velikih podjetij. Rothwell. Druga skupina razlogov pravi. V povezavi z inovacijami so raziskovalci torej identificirali posebno skupino majhnih podjetij. obutev. pripravljenost za medsebojno učenje. V literaturi se kot šolski primer tehnološkega razvoja lokalnega področja najpogosteje omenja Silicijeva dolina v Kaliforniji. Glede na inovacijski potencial. 1996). Podjetja so posredniki med tehnološkimi parki. Najpomembnejši prispevek visoko tehnoloških podjetij z narodnogospodarskega vidika ni v povečevanju dodane vrednosti in zaposlenosti. ki so obiskovali tamkajšnjo 47 . ki so jo poimenovali tehnološka podjetja. Prenos tehnologije visokih tehnoloških podjetij se odvija v inovacijskih mrežah. so odprle nove tržne niše za majhna. Razvoj tehnološkega gnezda v Silicijevi dolini je bil spodbujen s podjetniškimi iniciativami. tekstil. katere originalna avtorja sta Keeble in Weaver (1994). 1994). ki ga majhna podjetja imajo. partnerski odnos in decentralizirano odločanje (Cooke. raziskovalnimi središči in univerzami ter širšo poslovno skupnostjo. tehnološko podprta podjetja. prilagodljiva. ki so predvsem povečana odvisnost šibkejših partnerjev od močnejših. ampak je v prenosu tehnologije v širše okolje (Autio. ko sodeluje v razvojno-raziskovalnih projektih. Osnovne razmere. dinamična – tehnološka – podjetja pa se pojavljajo v dejavnostih. ki segajo od statično – tradicionalnih majhnih podjetij do majhnih podjetji. ki izhajajo iz obrti in klasične proizvodnje (predelovalna dejavnost. 1994). Westhead. Prva skupina išče razloge v takratni recesiji britanskega gospodarstva. deljenju proizvodnih kapacitet in povezovanju z univerzami in raziskovalnimi institucijami (recimo Dodgson. Seveda pa nimajo vsi podjetniki in vsa majhna podjetja enake ravni inovacijskega potenciala. ipd). dodatni stroški koordiniranja mrež in potencialna nevarnost razkritja poslovnih skrivnosti (Drnovšek. 1996). ko je bilo veliko ljudi potisnjenih v samozaposlitev. ki temeljijo na novih tehnologijah. so recipročnost izmenjave informacij. še posebej v obrobnih industrijskih in ruralnih območjih. intenzivnih v znanju. Tehnološka podjetja imajo v podjetniškem raziskovanju vse večjo vlogo. Pomembno vlogo v tej delitvi igra tudi panoga dejavnosti – statična majhna podjetja navadno delujejo v tradicionalnih panogah dejavnosti. ki so jih imeli mladi inženirji in drugi kreativni posamezniki. 2002).

V zadnjem obdobju je vlogo kreativnega uničevalca v preboju novih tehnoloških podjetij odigral internet. kjer bi se naselili najboljši študenti. so v povprečju bolj konkurenčna od izključno lokalnih podjetij. da prodrejo na tuje trge. seveda predvsem s priseljevanjem iz drugih predelov ZDA. ki ni zlezlo iz nedrij NASA programov ali vojaške industrije. Podjetja. FTP strežnikov. da sta se tako pustila prepričati William Hewlett in David Packard. Najbolj vidna zgodba o uspehu tega programa je. Na tem področju se nahaja vrsta odličnih univerz in poslovnih šol. Izvozna usmerjenost in internacionalizacija je za majhna podjetja ključnega pomena. 4.3 milijard $. Spričo enotnega 48 . saj so izpostavljena pravilom igre večjih trgih. atomsko število 14). saj ponudbe ustreznih delovnih mest praktično ni bilo. ki so tehnološkim podjetjem nudila podporne storitve: trženje. To dejstvo je še posebej vznemirjalo profesorja F. ki so internacionalizirana in izvažajo. Ob tem so nastajala tudi podjetja.3 Prispevek h gospodarski rasti Majhna podjetja prispevajo h gospodarski rasti na dva pomembna načina: z izvozom oziroma nadomeščanjem uvoza in z višjo investicijsko učinkovitostjo. Telnet strežnikov tvegan kapital. Podjetja. V letu 1951 so program razširili z izgradnjo tehnološkega parka – Stanford Reserach Park. so preveč odvisna od nihanj na domačem trgu.univerzo Stanford. da lahko precej neobdelane zemlje v okolici univerz spremeni v privlačno stanovanjsko sosesko. ki imajo podjetniške ideje. 2. ki so v svoji proizvodnji uporabljali čipe in polprevodnike. vendar so se morali diplomanti po pridobljenih diplomah odseljevati v druge dele ZDA. izdelane iz silicija (Si. računovodstvo. ki ne izvažajo. če jim bi Slike različnih internet klientov: seveda za implementacijo teh idej priskrbel tudi brskalnikov. Področje se nahaja južno od San Francisca v severni Kaliforniji. oziroma so se tja naselili zaradi zaznane dinamike. Hewlett-Packard je prvi visoko tehnološko podjetje. če hočejo rasti. kjer so bile podjetnikom s tehnološkimi idejami ponujene pisarne po zelo nizkih in ugodnih cenah. Ugotovil je. rast pa je eksplodirala z naselitvijo sklada tveganega kapitala – Kleiner Perkins v letu 1972 in prvo javno ponudbo delnic podjetja Apple (1980) v višini 1. pogosto diplomanti okoliških univerz. Pomemben dejavnik. ki vpliva na potencial dolgoročne rasti gospodarstva. je zmožnost podjetij. V naslednjih letih so se tu naseljevali inženirji. Prostora za širitev poslovnih objektov je bilo v izobilju. Površina Silicijeve doline zavzema približno 1300 kvadratnih milj.3.250. predvsem pa omejena v rasti z velikostjo lokalnega trga.000 na 1. predvsem na tehnološkem izročilu polprevodniških vezij.9. organizacijo. Nenavaden splet naključij (Vir: Enciklopedija Wikipedia. Taka podjetja imajo posledično tudi boljši konkurenčni položaj na samem lokalnem trgu ob prihodu tujih podjetij na ta trg.2005) je botroval rojstvu tega izjemno tehnološko propulzivnega dela ZDA. ki so zapuščali obstoječe delodajalce in odpirali lastna podjetja. Področje je dobilo pridevnik »silicijeva« predvsem zaradi začetnega intenzivnega naseljevanja podjetij. prebivalstvo je v obdobju 1940 – 1980 naraslo iz 175. Termana iz stanfordske univerze.000 ljudi.

IOCR = 0. kolikor večji bo delež investicij v BDP (I/Q) in kolikor večji bo dodajni proizvodni koeficient (IOCR). koliko odstotnih točk bo znašala stopnja rasti. Stopnjo rasti bruto domačega proizvoda neke države lahko zapišemo kot zmnožek deleža bruto investicij v domačem proizvodu in dodajnega proizvodnega koeficienta (Vahčič. pri 20 odstotnem deležu pa 4 odstotke (0.3. ob danih sredstev majhna podjetja navadno napravijo višji iznos ter s tem prispevajo k dinamični učinkovitosti gospodarstva. oziroma z drugimi besedami. Zaradi veliko slabšega dostopa do vseh oblik sredstev in virov so majhna podjetja dosti bolj učinkovita v izkoriščanju razpoložljivih sredstev. da prikazuje. Gre torej za identiteto. Država lahko namreč ob enakih razpoložljivih virih raste hitreje. ki so bili prej uvoženi. kot temu rečemo. da bo stopnja rasti toliko večja.2 odstotka (0. 6 odstotno stopnjo rasti in delež investicij v BDP 20%. ki ima delež investicij v BDP 40 odstotkov in dodajni proizvodni koeficient 0. 1997). oziroma. ki pravi. ki ima npr. da bo pri enoodstotnem deležu investicij v BDP stopnja rasti 0.evropskega trga morajo biti torej sposobna tekmovati v širšem evropskem kontekstu. Ali še drugače. dinamično učinkovitost gospodarstva. S tem vplivajo tudi na višjo sektorsko strukturo in dinamiko. g = Q = I = dQ / Q gQ = (DQ/Q)/Q IOCR = I/Q = Do te enačbe pridemo takole: Stopnja rasti BDP Bruto investicije Stopnja rasti BDP Dodajni proizvodni koeficient Delež bruto investicij v BDP dQ dQ I Q I gQ = = * = IOCR * I Q Q Q Q 49 . da vsaka odstotna točka deleža investicij v BDP prinese 0.2 x 20).3. Bučar. predvsem pa na raznolikost. Formula za izračun gospodarske rasti gQ = IOCR * I Q Oznake pomenijo. ima vrednost IOCR 0. država. Npr.2 x 1).2 pomeni. če je bolj učinkovita v izrabi teh investicij. IOCR meri učinkovitost investicij. Kaj je ekonomski pomen IOCR? Iz opredelitve IOCR je razvidno. Učinkovitost investicij majhnih podjetij je tako višja. bo rasla 12% letno (Kitajska). kar pomeni.3 odstotne točke rasti. neka država. Majhna podjetja prispevajo h gospodarski rasti tudi z nadomeščanjem uvoza. Povedano drugače. če znaša delež investicij en odstotek. ki jo imajo kupci na voljo. oziroma nadomeščanjem blaga in storitev.

ki letno pripravlja publikacijo podjetniški observatorij (Global Entrepreneurship Monitor). (b) odkriti dejavnike. Okoli takih velikih podjetij se namreč oblikuje mreža manjših podjetij. ki omogoča optimalno rast. V gospodarski strukturi so z vidika ukrepov vladne politike izjemnega pomena t. V Sloveniji je osrednja organizacija. odprtost gospodarstva. velikost domačega trga. recimo panožna sestava.4 Prispevek k velikostni strukturi podjetij Ustanovitev majhnega podjetja pomeni zasaditev semena s potencialom. Poleg te raziskave v okviru Evropske komisije v državah članicah Evropske unije poteka letni zajem podatkov majhnih in srednje velikih podjetij.3. ki so v vlogi kooperantov. ki želijo zaradi nadzora nad podjetjem in svojim osebnim življenjem obdržati svoje podjetje majhno. ki so objavljeni v poročilu podjetniški observatorij. Majhna podjetja pogosto ostajajo majhna zaradi osebnih razlogov ustanoviteljev.4. Podatke po poslovnih subjektih se navadno spremlja po velikostnih razredih. med fizičnimi osebami) v določenem okolju in s tem napoveduje raven podjetniške aktivnosti v prihodnje. ki bi lahko izboljšali podjetniško aktivnost v državi. da novoustanovljeno majhno podjetje dejansko postane veliko podjetje manjša od 1 %.i. Raziskovalni program GEM se osredotoča na tri temeljne cilje: (a) ugotoviti razlike v podjetniški aktivnosti med posameznimi državami. ki zbira statistične podatke o poslovnih subjektih – AJPES (Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve. Že eno ali dve zelo uspešni majhni podjetji. 1993) razvrščamo podjetja na majhne srednje in velike družbe na podlagi naslednjih meril: števila 50 . visokoleteča podjetja (ang. da iz njega zraste veliko podjetje. dosežen tehnološki razvoj in še bi lahko naštevali. kakšna je sicer optimalna struktura gospodarstva. Poleg tega so uspešna majhna podjetja. da je verjetnost. se projekt podjetniškega observatorija osredotoča na zajem statističnih podatkov o že delujočih poslovnih subjektih. 4. V skladu z 51. kar vse ponovno povečuje sektorsko dinamiko in rast. Empirični podatki iz razvitih in držav v razvoju kažejo. ki so postala velika. sicer vplivajo tudi druge zakonitosti. 1990). členom Zakona o gospodarskih družbah (Gospodarski vestnik. high-flying winners). nadaljnjih 40 % pa še v nadaljnjih petih letih (Timmons. Slovensko opredelitev velikostnih skupin podjetij podaja Zakon o gospodarskih družbah. Storey (1986) je v empirični raziskavi tako ugotovil. lahko delujeta kot nosilca regionalnega razvoja. ki so želeli v procesu ustanavljanja. Na dejstvo. saj kar 40 % podjetij preneha s poslovanjem v treh letih po ustanovitvi. Kljub temu empirični podatki iz razvitih držav potrjujejo intuitivno predvidevanja.4 Raven podjetništva v Sloveniji Raven podjetniške aktivnosti v Sloveniji in tudi v svetu sistematično spremlja neprofitno usmerjen raziskovalni konzorcij akademikov iz številnih svetovnih držav. Medtem ko GEM meri podjetniški potencial (v populaciji. ki vodijo k primerni ravni podjetniške aktivnosti in (c) predlagati ukrepe. okoli njih pa množico majhnih in srednjih podjetij. da je za gospodarsko rast dobro imeti nekaj zelo močnih domačih podjetij. da le malo majhnih podjetij dejansko postane srednje velikih in velikih podjetij. dobaviteljev in kupcev. zaradi več razlogov. ki ustvarjajo nova delovna mesta (Westhead. vedno izjemno dober zgled in pozitivna motivacija za podjetnike. 1995) z zdravo rastjo. ki v procesu rasti postaneta veliki.

000. V EU med mala in srednja velika podjetja (SME) štejejo vsa z manj kot 250 zaposlenimi. 10 do 49 zaposlenimi. prihaja pa tudi do razlik med posameznimi sektorji dejavnosti. Pri tem je treba dodati.000.000 SIT in (c) povprečna vrednost aktive na začetku in koncu poslovnega leta ne presega 550. Podjetja z 250 in več zaposlenimi so velika podjetja. Raziskovalci kot merodajno kategorijo za razvrščanje podjetij navadno uporabljajo samo število zaposlenih. Poglavje povzeto po: Zapiski predavanj . ki so pravne osebe kot tudi fizične osebe (samostojne podjetnike). avtorica doc. izpolnjuje pa vsaj dva od naslednjih meril: (a) povprečno število zaposlenih ne presega 250. ki jo lahko sicer uvrstimo med male. (c) povprečna vrednost aktive na začetku in koncu poslovnega leta ne presega 140.Teorija podjetništva 2005. str. z 1 do 9 zaposlenimi. Podjetja s 50 do 249 zaposlenimi se uvrščajo v kategorijo srednje velika podjetja.100. (b) letni prihodki so manjši od 1. povprečne vrednosti aktive po letnih računovodskih izkazih v zadnjem poslovnem letu. Mateja Drnovšek 51 . Za veliko družbo šteje vsaka. ki izpolnjuje vsaj dva izmed naslednjih meril: (a) povprečno število zaposlenih ne presega 50. dr. višine prihodkov. Za srednje veliko družbo velja tista. V ta namen ločijo kategorije podjetij z 0 (nič) zaposlenimi. Podjetja z 10 do 49 zaposlenimi so majhna podjetja. ki morajo sestavljati konsolidirane finančne izkaze. Podjetja z 0 do 9 zaposlenimi spadajo med mikro podjetja.000 SIT. (c) srednja podjetja (50-249 zaposlenih). da se opredelitve malega podjetja močno razlikujejo od države do države. v ZDA pa na primer k malim in srednje velikim podjetjem štejejo vsa podjetja z manj kot 500 zaposlenimi. Direktorat (Directorate-General XXIII) Evropske komisije (Enterprises in Europe.zaposlenih. (d) velika podjetja (nad 250 zaposlenih). (b) zelo majhna podjetja (1-9 zaposlenih). ki presega vsaj dve merili iz prejšnjega sklopa. (c) majhna podjetja (10-49 zaposlenih).000. Na podlagi tega zakona velja za malo podjetje tisto podjetje. Mednarodno opredelitev velikostnih skupin podjetij podaja 23. v vsakem primeru pa se za velike družbe štejejo banke. 50 do 249 zaposlenimi in z 250 in več zaposlenimi delavci.000 SIT.000. 16).000 SIT. ki razlikuje med naslednjimi skupinami: (a) neplačano osebje (0 zaposlenih). (b) letni prihodki so manjši od 280. specialistični študij na Ekonomski fakulteti. zavarovalne agencije in povezane družbe. saj je po velikostnih skupinah podjetij smiselno razvrščati poslovne subjekte. 1996.

samostojno«. je vnesla nove tehnologije. .Globalizacija. 1996. zniževanje stroškov ter fleksibilno prilagajanje zahtevam porabnikov. nove izdelke ter z njimi povezane poslovne procese in organizacijske pristope. . tržne razmere in pritisk za ohranjanje konkurenčnosti. povezano naraščanje svetovne konkurence. zniževanje stroškov ter fleksibilno prilagajanje zahtevam porabnikov. kjer je poudarjena zahteva po odpravi hierarhije in vzpostavitvi bolj sploščenih organizacijskih struktur. 52 . 153): . izrazito različni obliki podjetništva. to je korporacijsko podjetništvo in družinsko podjetništvo. V zadnjem času najopaznejše spremembe izhajajo iz globalizacije in z njo povezanega naraščanje svetovne konkurence. kot posledica znanstveno – tehnične in informacijske revolucije v zadnjih dveh desetletjih prejšnjega stoletja. tudi kot obliko malega gospodarstva če podjetništvo povezujemo predvsem z nastankom novih podjetij. da v njih številni poslovni procesi potekajo drugače kot v nedružinskih podjetjih. Zaposleni želijo imeti bolj aktivno vlogo v odločanju ter oblikovanju svojega delovnega okolja. ki so med seboj v tesnih sorodstvenih povezavah. Spremembe v notranjih okoljih podjetij izhajajo iz spremenjenih pričakovanj zaposlenih v velikih sistemih zaradi v povprečju višje ravni znanja in ustvarjalnosti ter samoiniciativnosti. so (Kampuš – Trop. razvoj kakovosti. Globalizacija pa ni prinesla novih priložnosti izključno podjetnikom. ki so obstoječa (večja) podjetja prisilili v nove vzorce poslovanja. V raziskovanju podjetništva so raziskovalci tako preusmerili svoje zanimanje tudi v podjetniške aktivnosti v večjih organizacijah in s tem utemeljili koncept korporacijskega podjetništva.Pričakovanja zaposlenih v velikih sistemih so se spremenila zaradi v povprečju višje ravni znanja in ustvarjalnosti ter samoiniciativnosti. da se razpoložljive resurse lahko učinkoviteje zaposli. 5. P OJAV NE OBL IK E P ODJ ET N IŠT VA V nadaljevanju približamo dve. ki sprejemajo odločitve v kontekstu svojih podjetij in za lasten račun. ki so se morala prilagoditi spremembam v zunanjem in notranjem poslovnem okolju.Tehnološka prisila. Na radikalne spremembe v porabnikovih pričakovanjih in preferencah so se začeli odzivati tudi veliki sistemi. Zaposleni želijo imeti bolj aktivno vlogo v odločanju ter oblikovanju svojega delovnega okolja. str.1 Podjetništvo v obstoječih podjetjih Tradicionalno enačimo podjetništvo z osebnostno močnimi posamezniki. Razlike so tako v vsakodnevnem vodenju podjetij kot tudi v načinu sprejemanja strateških odločitev. Družinska podjetja se od drugih podjetniških oblik razlikujejo predvsem po tem. ki lahko začenjajo »od začetka. Korporacijsko podjetništvo združuje spremenjene vzorce poslovanja in koncepte v večjih organizacijah. Vzvodi. metode vodenja ter upravljanja. Družinsko podjetništvo razumemo kot obliko podjetništva oziroma. V njih se poleg poslovnih izzivov pojavljajo še izzivi povezani z vzdrževanjem in ohranjanjem medosebnih odnosov med ustanovitelji in zaposlenimi v podjetju. tržne razmere in pritisk za ohranjanje konkurenčnosti.5. razvoj kakovosti.

rasti in vzdržnega poslovnega uspeha. Gifford Pinchot je raziskovalno prvi uvedel izraz notranje podjetništvo (ang. močno poveča. . ki spodbuja notranje podjetnike k akciji. ki spreminjajo podjetniške zamisli v donosno realnost znotraj večjih podjetij. ki so jih vodili. Pomeni tudi razvoj podjetniškega duha in podjetniške kulture v večjih podjetjih ter s tem spodbudo organizacijskim inovacijam. Hisrich. 5. a so neučinkovita zaradi poglobljenih birokratskih struktur. Najvidnejša pojavna oblika korporacijskega podjetništva je notranje podjetništvo. Notranje podjetništvo je najbolj strukturiran pojavna oblika korporacijskega podjetništva. .podjetja so se prisiljena odzivati na konkurenčno ponudbo tekmecev.Višja raven dinamičnosti okolja . Z namenom povečanja konkurenčnosti so uprave najbolj prodornih podjetij članom srednjega menedžmenta.Nove tehnološke priložnosti . Za velika podjetja je notranje podjetništvo nuja. predvsem z vnašanjem višje ravni fleksibilnosti. S tem je organizacija obsojena na nazadovanje in dokončen propad. pri čemer je notranje podjetništvo pomemben vir izboljševanja ponudbe. Pomeni zaupanje v drugačnost. notranji podjetniki dojemajo kot vir neizkoriščenih priložnosti. Sovpadajoč z razcvetom podjetništva z ustanavljanjem majhnih samostojnih podjetniških celic. ponudila možnost pridobitve lastništva nad organizacijskimi enotami. 2001. Hisrich in Peters (1992): Notranje podjetništvo je način spodbujanja razvoja človeškega kapitala v večjem podjetju.Spremenjene zahteve povpraševanja kupcev .Rast konkurenčnosti in tekme med podjetji . 53 . 503-504): . ki zavirajo inovativne procese. V nadaljevanju navajamo še nekaj predelitev notranjega podjetništva izbranih drugih avtorjev. ki vsaj po svoje osvetlijo pojav: Pinchot (1985): Notranje podjetništvo je pomembna sprememba in gibanje v podjetjih. s katerim je opisal menedžerje znotraj velikih organizacij.zaznavanje nestabilnosti in ponavljajoče se spremembe na trgu. ki vodi do konkurenčnih prednosti. . Spremembe.1. izhajajoče iz zunanjega okolja.podjetja so na spremembe v dinamičnem visoko tehnološkem okolju odgovarjala s podjetniško naravnanimi akcijami. ki spodbujajo razvoj notranjega podjetništva (Antončič.povečano povpraševanje po novih izdelkih postane vir novih priložnosti. saj se sicer nevarnost odhoda najbolj perspektivnih sodelavcev. ki imajo dovolj kapitala. intrapreneurship).V raziskovanju podjetništva so raziskovalci tako preusmerili svoje zanimanje tudi v podjetniške aktivnosti v večjih organizacijah in s tem utemeljili koncept korporacijskega podjetništva. so se na tržne priložnosti odzivala tudi velika podjetja. z namenom. .Zmanjševanje proizvodnih panog dejavnosti spodbudi podjetja k iskanju novih aktivnosti. na katerem deluje podjetje.1 Pregled opredelitev notranjega podjetništva Pojav notranjega podjetništva je danes vseprisoten in v središču raziskovalne pozornosti. in tudi nižje na hierarhični lestvici. da bi še dodatno spodbudili njihovo učinkovitost. str.

samoprenovo – neprestano obnavljanje celotne organizacije ter prevzemanje tveganja s proaktivnostjo. s katero podjetja spodbujajo inovativnost zaposlenih. Dinamika in vse prisotnost notranje podjetniškega procesa se od podjetja do podjetja razlikuje. storitev ter poslovnih procesov. ki uvaja in podpira kulturo notranjega podjetništva. notranjega podjetnika kot tudi za organizacijo. ki pritegne uspešne in ustvarjalne posameznike. 54 . To je podjetništvo v okolju velikega podjetja.Ustvarjanje notranje klime. Dollinger (1995): Notranje podjetništvo je razvoj znotraj velike organizacije.končno oblikovanje in izdelava pilotske serije ter . ki bi sicer najverjetneje zapustili podjetje ter poiskali podjetniške priložnost drugje. s pomočjo razvoja novih proizvodov in storitev. inovacije izdelkov. nove organizacijske enote in podjetja pod okriljem matičnega. Posredna korist. selekcijske procese za izbor najboljših.oblikovanje in ocenjevanje prototipa. tako za posameznik. ki jih prinaša notranje podjetništvo posameznikom in podjetjem Za uspešen razvoj notranjega podjetništva morajo biti njegove koristi povsem jasne. funkcionalna organiziranost po oddelkih) v sploščene. matrične oblike organiziranosti.1. 5. ki zagotavlja vzdržno konkurenčnost podjetja. ter izkoriščajo obstoječe resurse podjetja izven ustaljenih organizacijskih procesov.Širjenje in rast organizacije. vendar bi ga lahko v splošnem zaokrožili v naslednje faze: . Neposredne koristi. storitve ali tehnologije. . saj to prehaja od hierarhične (vertikalna linijska organiziranost. notranjih trgov in relativno majhnih avtonomnih poslovnih enot. . Z uvajanjem notranjega podjetništva se spreminja organizacijska oblika podjetja. je moč strniti v: . . da bi okoli njih organizirali podjetniške skupine ter jim pomagali pri njihovem uresničevanju.generiranje ideje. Za veliko podjetje pomeni novost za prihodnost ter popolno slovo od preteklosti.2 Koristi.Block in MacMillan (1993): Koncept notranjega podjetništva opisuje poslovno politiko podjetja. ki jo ima podjetje je v vzpostavljanju okolja in kulture.izdelava in testiranje prototipa. tako majhnih kot tudi velikih podjetij. . ki jih ima podjetje. ki pritegne sposobne ljudi in pomaga motivirati in zadržati kakovostne in usposobljene kadre. Ljudje človeški viri so v globalnem svetu spoznani za ključen dejavnik uspeha. .razvoj novih projektov. tehnološke inovacije.vrednotenje in presoja konceptov. Antončič (2000): Notranje podjetništvo v veliki organizaciji pomeni naslednje razsežnosti: nove projekte v podjetju. . v kateri deluje.Razvoj delovne sile. ki proizvajajo proizvode.

ki izhajajo iz notranjega podjetništva dejansko višje od stroškov in neoptimalne izrabe resursov zaradi podvajanja. str. Za posamezne aktivnosti. . Neposredne koristi.Notranje podjetnike usmerjati v razumevanje njihove vloge in discipline pri oblikovanju njihovega poslovnega načrta.Notranje podjetništvo bolj spada v kontekst večjih kot manjših podjetij. kar jim omogoča precejšnjo prednost pred posamezniki. Tudi v večjih organizacijah lahko pride do podvajanj. Razvijanje okolja za notranje podjetništvo Uvajanje notranjega podjetništva. Uvajanje notranjega podjetništva v kontekst večje organizacije je izjemno zahteven projekt. ki ne ovira inovacij. Če organizacija ni zadosti velika. potem verjetno z vidika učinkovitosti ni več utemeljeno. saj izziv. . .Notranje podjetnike usposabljati za realizacijo poslovne priložnosti. da so določene aktivnosti še vedno ohranjene znotraj hiše. daje v podizvajanje. Notranje podjetništvo omogoča hiter odziv spremembam in njegova ključna prednost je. . obstajajo pravne omejitev. . Notranje podjetništvo daje fleksibilnost v smislu. Omejitve notranjega podjetništva Notranje podjetništvo pa seveda ne prinaša odgovora na prav vse težave.Opredelitev ciljev inovacij. 55 . . in številna velika podjetja so si ob tem že polomila zobe. Notranje podjetništvo včasih ni povsem zaželena aktivnost: . 1985. ki so vsaj delno lahko izvedene znotraj organizacije. kakor tudi izven nje. da premošča ovire.Notranje podjetništvo je primerno predvsem za tiste aktivnosti. ki ga vnaša notranje podjetništvo za veliko podjetje lahko primerjamo z izzivom.Koristi.Notranje podjetništvo je bolj uspešno v hitro kot počasi se spreminjajočih okoljih. finančno nagrado in napredovanjem v profesionalni karieri. ob tem da sodelujejo tudi zunanji dobavitelji. ki se želi naučiti drsati na ledu. Premisliti je treba ali so koristi od inovacij. tako v organizaciji. ki se jih sicer izloča. 1982): . je strukturiran proces. ki so potrebni za prilagoditev notranjega podjetništva konceptu korporacij (Pinchot. Koraki.Opredelitev organizacijske kulture in podpornega kontrolnega sistema. velja za notranje trge. . ki delujejo kot samostojni podjetniki in želijo svoje podjetniške ideje uresničiti v lastnem podjetju (Pinchot. . Notranje podjetništvo ni primerno za aktivnosti. obstoječe prodajne mreže in finančno stabilnost podjetja. v katerem delujejo.Notranje podjetništvo je pomembno predvsem z vidika sekundarnih kot primarnih strateških aktivnosti. ki jih imajo od uvajanja notranjega podjetništva posamezniki: Notranji podjetniki imajo pri tem možnost uporabe poslovne infrastrukture. ki jih ima posameznik so povezane predvsem s pridobivanjem spoštovanja. povezane z dolgoročnim planiranjem velikih sistemov. ki bi lahko postale predmet notranjega podjetništva. da več skupin izvaja enake aktivnosti. ki predvideva popolnoma spremenjen način obnašanja in delovanja velikega podjetja. Tako kot na zunanjih trgih deluje zakon ekonomije obsega. 5). s katerim se sreča slon.Prepoznavanje notranjih podjetnikov in projektov. .Podvajanja.Pravne omejitve.

pojem družinskega podjetja razumemo bolj v tradicionalnem smislu. Bata. da jih je precej tudi v Evropi: BMW. če podjetništvo povezujemo predvsem z nastankom novih podjetij. Lank (1991) ugotavlja. ki imajo pogosto večinske deleže. da je uspešno. Povezavo med podjetništvom kot procesom in fenomenom družinskega podjetja lahko najdemo v naslednjih dejavnikih (Dyer in Handler. da uspešno upravljajo predvsem vprašanji prenosa lastništva in upravljanja na naslednjo generacijo (Corbetta. Procter & Gamble. pa ima pomagajo. v katerih delata zakonca. otroci.vpliv primarne družine na podjetniške lastnosti posameznika. Marks & Spencers. oziroma so se kot taka javno razglašala: Playboy Enterprises. ko ustanovitelj že ima svojo družino. . Harley-Davidson. Ford. po drugi strani pa raziskovalce družinskega podjetništva zanima predvsem vprašanje. da za družinska podjetja veljajo predvsem mala podjetja.vpletenost in podpora družine pri podjetniških začetkih. skuša ovreči precej avtorjev. Lego. Guiness. Fiat. v katerem novo podjetje nastaja.2. vendar se pri tem pojavi vprašanje po katerih kriterijih neko podjetja lahko štejemo kot družinsko. Paradigmo.2 Družinsko podjetništvo Družinsko podjetništvo razumemo kot obliko podjetništva oziroma. Tetra Pak. 5.zaposlovanje družinskih članov v novih podjetjih in . Zanimanje večine strokovnjakov za podjetnika in njegovo kariero v tej točki usahne. Zato postane ključno vprašanje nasledstva. Wendy's International so podjetja s koreninami v ZDA. 56 . 1999). Mercedes-Benz. 1994): .1 Opredelitev družinskega podjetništva Ustanovitev novega podjetja je pogojena s podjetniškimi lastnostmi posameznika in okoljem. tudi kot obliko malega gospodarstva. tako z vidika upravljanja kot tudi lastništva. potem ko za njegovo podjetje lahko rečemo. Benetton. Sainsbury. najdemo pa jih tudi v popolnoma drugačnem kulturnem okolju (Chua. na primer Mitsubishi (Azija) itd. kaj se zgodi s podjetnikom. Levi Strauss & Co. raziskovalci pa si niso dali opraviti z vprašanjem. kaj se dogaja s podjetniki po koncu njihove kariere. prave strategije in upravljanja rasti. postajajo še bolj usodne in nujno vplivajo na način delovanja podjetja (Littunen in Hyrsky. Lastnosti in sposobnosti ustanovitelja v primerih. svetovno razširjena podjetja. . Dosedanja teoretična raziskovanja podjetništva so se od Schumpetra naprej ukvarjala predvsem z dejavniki uspešnega zagona podjetja. DuPont. Ker velikih družinskih podjetij v Sloveniji zaenkrat še nimamo.5. 2003). katerih dolgoročni obstoj je v mnogih primerih odvisen prav od sposobnosti družin. Pojem družinskega podjetja je torej mogoče razširiti celo na svetovne gigante.vpletenost družinskih članov v lastniško strukturo in prenos upravljanja.. torej kot mala in srednja podjetja. saj tako podjetje postane glavni vir dohodkov za preživljanje družine. ki naj bi bila družinska podjetja. 2000). zato je odločitev za podjetništvo vprašanje osebne strategije ustanovitelja in pogosto tudi družinske strategije. Pottker (1992) navaja številna.

S tega zornega kota je podjetje usmerjeno v objektivne rezultate. Slika 14: Model treh krogov družinskega podjetja 57 . in različnimi stili vodenja. z dvema otrokoma v srednji šoli. posojilom za hišo in avto. Ta so večkrat povezana tudi z negotovo prihodnostjo naslednikov družinskega podjetja. odločitve pa temeljijo na pričakovanju povečanega iznosa. Mnogi podjemi že začnejo ali nekega dne postanejo družinska podjetja. ki so med seboj v sorodstveni povezavi: zakonski partnerji. 1999). Razlike so tako v vsakodnevnem vodenju podjetij kot tudi v načinu sprejemanja strateških odločitev. sinovi in hčere. predpostavljajo dva sistema. 1995). kar ima za posledico čustveno funkcioniranje. Bygrave (1994) celo pravi. 1994): družino in podjetje. 1996). poročen. ki sta med seboj naravno ločena oziroma nezdružljiva (Ibrahim in Ellis. če si star 45 let. 2000). na podlagi katerih temeljijo številne raziskave. tudi zakonci otrok oziroma naslednikov (Buchholz et al. kar ima za posledico pogosta konfliktna stanja (Boyd et al. Prav zadnje je običajna težava družinskih podjetij v različnih kulturnih okoljih (Stavrou in Winslow. ki je pogojena z različnimi življenjskimi ambicijami starejše in mlajše generacije. da v njih številni poslovni procesi potekajo drugače kot v nedružinskih podjetjih. Več generacij v družinskem podjetju prinaša dodatno dimenzijo dinamike. družino motivirajo biološki imperativi in socialne norme). Tradicionalni teoretični modeli.. Ključno v družinskih podjetjih je spoznanje. V njih se poleg poslovnih izzivov pojavljajo posamezniki. katere razlog je predvsem pomanjkanje trdnega načrtovanja prehoda družinskega podjetja v naslednjo generacijo (Frese et al. vsekakor pa ima družina močan vpliv na podjetniški začetek (Matthews in Moser. Družine temeljijo na čustvih. na drugi strani pa z varno in solidno plačano službo.. Vključeni so zakonski partnerji in širše sorodstvo.Družinsko podjetništvo razumemo torej kot eno od oblik podjetništva. bratje in sestre. Medtem ko naj bi bila glavna podjetniška motivacija v skladu s klasično ekonomsko teorijo pridobivanje dobička. da je zelo težko postati podjetnik.. 1999).

1989). v menedžmentu in med lastniki. dveh ali treh prepletajočih se skupinah: v družini. če upoštevamo ugotovitve. avtorica doc. Proučevanje družinskega podjetništva je staro vsaj trideset let. samo ena sedmina pa v tretjo (Leach. da je v svojem raziskovalnem delu naštel že več kot 20 bolj ali manj različnih opredelitev družinskega podjetja. Wortman (1995) poroča. ki predstavlja posameznike . kot ga prikazuje Slika 12.lastnike podjetja razširila Davis in Tagiuri (1989). Večina študij v letih od 1985 do 1995 se je ukvarjala s problematiko dolgo in kratkoročnega preživetja družinskih podjetij. Jaka Vadnjal. ki simbolizirata družino in podjetje. 1993). Model sta s tretjim krogom. Čeprav se je raziskovanje začelo v ZDA. da v ZDA družinska podjetja prispevajo 49 % k bruto domačemu proizvodu in ustvarijo 78 % novih zaposlitev. čustvena vpletenost. Pri tem se je seveda ves čas pojavljal problem opredelitve družinskega podjetja (Handler. ki so si podobne na vseh šestih kontinentih: samo ena tretjina družinskih podjetij preživi prehod v drugo generacijo. ključna pa je površina prekrivanja obeh krogov. predvsem z namenom načrtovanja na področju ustvarjanja podpornega okolja za (družinsko) podjetništvo. specialistični študij na Ekonomski fakulteti. verjetno pa še več. skupna preteklost. so študije o družinskih podjetjih po znani bibliografiji objavili v več kot tridesetih državah. kar ima za posledico. Tako iz najbolj verodostojne raziskave na tem področju (Shanker in Astrachan. skupna identiteta. dr. Del raziskav je kasneje šel v smeri razkrivanja makroekonomskega pomena družinskih podjetij za posamezno gospodarstvo. Poglavje povzeto po: Zapiski predavanj . Tudi sicer je smrtnost družinskih podjetij velika (Wortman. kar ni presenetljivo. 58 .. Te lastnosti (hkratne simultane vloge posameznikov. 1990) tako sestavljata dva kroga. posebna pozornost mu je namenjena v zadnjih petnajstih letih. vprašljive pa so tudi metodologije ugotavljanja različnih podatkov. 1995). Prepoznavne lastnosti družinskih podjetij naj bi bile po njunem mnenju posledica vključenosti posameznikov v eni. Mateja Drnovšek in dr. 1995) prihaja podatek.Model družinskega podjetja (Benson et al.Teorija podjetništva 2005. skupen način izražanja in zavzetost za podjetje ter simboličen pomen družinskega podjetja) so tako prednosti kot tudi slabosti družinskih podjetij. da so ugotovitve za posamezna gospodarstva lahko zelo različne.

Na podlagi poslovnega načrta se podjetnik odloči. Hkrati pa podjetnik oziroma podjetniška skupina dovolj natančno oceni svojo poslovno zamisel. Poslovni načrt je pisni dokument. 329). 1990. P OSL OVN O N AČ RTOVANJ E V nadaljevanju poglavij bomo skozi predstavitev osnovne tehnike poslovnega načrtovanja. Ekonomika poslovanja podjetja 5. ki so pomembna za vrednotenje poslovne priložnosti. ali je smiselno ustanoviti lastno podjetje. Kritična tveganja in izzivi 11. to je poslovnega načrta. Povzetek za vodstvo 2. proizvodi in storitve 3. ki jih morajo poznati in razumeti inženirji. Pri pisanju poslovnega načrta je smiselno izbrati določeno strukturo in se je tudi držati. saj investitorji. podjetje. da so v poslovnem načrtu zajeta vsa področja. da jo lahko obravnavamo kot poslovno priložnost. ki je v tržni ekonomiji dobiček. ki jo predlaga Jeffrey A. Temeljni razlog za pripravljanje poslovnih načrtov je pri večini podjetnikov zagotavljanje kapitala. v katerem podjetnik na sistematičen način preveri. S poslovnim načrtom podjetniki načrtujejo svojo poslovno aktivnost od ideje do podjetja in končnega cilja poslovanja. ali je ideja tržno. Timmons. Načrt dizajna in razvoja 7. saj smo lahko le na ta način prepričani. Finančni načrt 12. Struktura poslovnega načrta po Timmons-u (1990): 1. s katerimi namerava te cilje doseči. Tu bomo posamezne teme poslovnega načrta obdelovali po strukturi. str. finančno in organizacijsko dovolj zrela. razložili tudi osnovne prvine poslovnega procesa v podjetju.6. Terminski načrt 10. Proizvodni in storitveni načrt 8. Preglednice in finančni prikazi 14. Poslovni načrt je pisni dokument. Dodatki 59 . v katerem podjetnik jasno opredeli svoje poslovne cilje ter opredeli strategije. Poslovni načrt je torej način preverjanja podjetniške ideje. Načrt trženja 6. Pridobivanje in upravljanje z viri 13. njene prednosti in slabosti ter se lahko izogne dragim napakam. ki povzame poslovno priložnost ter opredeli in razločno prikaže. Vodstvena skupina in kadri 9. Panoga dejavnosti. kako bo skupina podjetnikov zaznano poslovno priložnost uresničila (Timmons. Tržna raziskava in analiza 4. Različni avtorji ponujajo bolj ali manj podobne strukture poslovnih načrtov. banke in upravitelji skladov tveganega kapitala zahtevajo pisno opredelitev podjetniške priložnosti.

členu. PAN OGA S TOR ITV E D EJ AVN OS T I . s katero se bo podjetje ukvarjalo. proizvod. Z dovolj široko in premišljeno registracijo dejavnosti se boste izognili dodatnim postopkom ob morebitni razširitvi posla. ki so opredeljene v Zakonu o gospodarskih družbah v 409. ali obstajajo kakršnekoli ovire za poslovanje vašega podjetja v izbrani dejavnosti. cilje in naloge. katera bo glavna dejavnost podjetja. katere osnovni kapital sestavljajo osnovni vložki družbenikov.p. na katerem bo podjetje delovalo.). Podjetnik odgovarja za vse svoje obveznosti s svojim premoženjem. Navedite ustanovitelje podjetja in opredelite. da gre za samostojnega podjetnika (s. če družbena pogodba ne določa drugače. kje bo sedež podjetja ter okviren ali natančen datum registracije podjetja. odgovarjajo le do višine njihovega vložka v podjetje. ki mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa. Družba z omejeno odgovornostjo je družba. ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost. Za obveznosti družbe z omejeno odgovornostjo družbeniki osebno ne odgovarjajo. 7. sta družba z omejeno odgovornostjo in pa oblika samostojnega podjetnika. ki se ponujajo pri prodaji vašega proizvoda. v okviru katerega lahko razume vse tisto. Razmislite. Družbo se ustanovi s pogodbo. PR OIZV OD I IN Cilj tega poglavja je vpeljati bralca (investitorja) v kontekst. katere bodo stranske dejavnosti podjetja in katere dejavnosti bi lahko bile pomembne za podjetje v prihodnje. Pri registraciji lahko podjetje oziroma ustanovitelji podjetja navedejo več različnih dejavnosti. Osnovni kapital podjetja je lahko vložen v obliki denarnega in stvarnega vložka. pri čemer mora biti vsaj tretjina vložka v denarju. ki ga boste ponujali na trgu. Na podlagi osnovnega vložka in sorazmerno z njegovo vrednostjo v osnovnem kapitalu pridobi družbenik svoj poslovni delež.1 Podjetje Pri opredeljevanju podjetja je smiselno najprej navesti firmo podjetja. glavno dejavnost. Družbeniki imajo pravico do deleža pri dobičku. P OD JE TJ E . primerni za manjše podjetje. Navedite. značilnosti vaše industrijske panoge in priložnosti.7. Vrednost vložkov je lahko različna. pravice in podjetje ali del podjetja. podpišejo pa jo vsi družbeniki in mora vsebovati vse točke. in pravno organizacijsko obliko. kar boste v poslovnem načrtu pojasnjevali glede proizvoda in trga. Samostojni podjetnik posameznik je fizična oseba. Dve najpogostejši pravno organizacijski obliki. ki se deli sorazmerno z višino poslovnih deležev. Ta del mora jasno predstaviti poslovno področje. s katerimi se bodo v prihodnosti ukvarjali. Firma podjetnika vsebuje poleg označbe dejavnosti in dodatnih sestavin tudi ime in priimek podjetnika ter skrajšano označbo. V tem delu je smiselno opredeliti vizijo. ki jih bo podjetje izvajalo ter akcijske načrte za dosego posameznih ciljev. Podjetnik lahko začne opravljati dejavnost na podlagi priglasitve pri 60 . Kot stvarni vložek se lahko zagotovijo premičnine in nepremičnine.

kako se bomo na trgu obnašali mi. Pričakovati. saj na podlagi le-teh lahko pridobite podatke o panogi. Panogo moramo analizirati z očmi neprizadetega zunanjega opazovalca. Poskušajte čim podrobneje predstaviti sedanje stanje v panogi in kakšne so napovedi za to panogo dejavnosti. ki je zaradi upada števila strank.organu. RyanAir). SKD šifre lahko najdete na naslovu: http://www. kateri dejavniki in procesi v prihodnosti bi lahko vplivali na porabnike. Če je podjetje s podobno dejavnostjo. kot je naša. Zelo pomemben je širši pogled v prihodnost. v kateri podjetje deluje. pristojnem za javne prihodke. je pomembno analizirati vzroke za propad. Če se nam v nekem trenutku zdi. število akterjev ter njihova moč nam lahko zelo pomagajo tudi pri predvidevanju. Zelo znan je primer podjetja British Airways.stat. Pomembno je poznati trende v panogi ter napovedati. V mnogih primerih je panoga preširok pojem. kjer je podjetje delovalo. Npr. ki si jo lahko ogledate v primeru. še nezasičena in da bo na ta način podjetje pridobilo veliko 61 . zakaj je ne bi videl tudi nekdo drug? Že s tem. kako bomo ostali korak pred njimi. da je panoga. ker se nadomeščajo z LCD zasloni. ustanovil svoje hčerinsko podjetje.si/klasje/klasje. o trendih v panogi. Zasičenost oziroma koncentracija panoge je prav tako pomembna. je nesmiselno. 7. Konkurenca vedno obstaja. kakšni bodo v prihodnosti. Bodite pozorni na nove proizvode v panogi in kakšna so najbolj verjetna prihodnja dogajanja na tem področju.2 Panoga dejavnosti Poznavanje panoge dejavnosti. da bodo bolj/manj kupovali naše izdelke. v kateri deluje vaše podjetje. v katerih bo delovalo vaše podjetje. je neprecenljivo za pripravo dobrega poslovnega načrta. kakšne so možnosti nadaljnjega razvoja. Dogajanja v posamezni panogi. bomo v panogo privabili konkurenco. ki je bilo neposredna konkurenca poceni družbam. o vaših konkurentih – baze podatkov so namreč v veliki meri organizirane po tej klasifikaciji. da bomo vstopili v neko panogo in pokazali. pri katerem priglasi tudi prenehanje poslovanja. ne pa govoriti o naših načrtih. Podjetnik mora vsaj tri mesece pred priglasitvijo prenehanja poslovanja na primeren način objaviti. Ugotoviti moramo tudi. Poznavanje teh šifer je pomembno. da bo prenehal poslovati. Kaj se je zgodilo? Čeprav je sprva kazalo. Podjetje pa klasificirate s tako imenovano “TOP DOWN” metodo. Zanima nas. Konkurenca smo lahko tudi sami sebi. da podjetje ne bo imelo konkurence na določenih trgih. Če neko priložnost vidimo mi. da nam gre dobro. ki bo izdeloval klasične računalniške zaslone. zato je nujno ves čas opazovati konkurenco ter stanje na trgu in iskati načine.asp. zato skušajte definirati ožje segmente. ali pa celo skupine oziroma podskupine dejavnosti po klasifikaciji dejavnosti. in šifro vaše panoge po Standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD). da se bo v prihodnosti širil in povečeval svojo proizvodnjo. nekdo. Ugotoviti je treba v kolikšni meri obstoječi akterji v panogi že zadovoljujejo potrebe porabnikov. ter ob tem navesti tudi dan prenehanja poslovanja. lahko pričakujemo njen skorajšnji vstop. da še ni prisotna na trgu. ne more pričakovati. kaj se bo dogajalo s potrebami porabnikov v prihodnosti ter kako jih bomo zadovoljevali. ki so se odločale za poceni letalske družbe (npr. Opredelite panogo. na trgu ravno propadlo.

Države tako pridobijo konkurenčne prednosti v tistih panogah. • Struktura in strategija podjetij ter konkurenca na domačem trgu (domača konkurenca med podjetji ter pogoji ustvarjanja. hiter prenos znanja in informacij ter izmenjavo idej. najpomembnejša od vseh sestavin diamanta. ki so konkurenčne v tej panogi v mednarodnem merilu. Bolj kot obseg domačega povpraševanja je pomembna njegova kakovost. da hitreje razvijajo bolj prefinjene konkurenčne prednosti od tujih konkurentov. Domača konkurenca je tako zaradi svojega spodbudnega učinka.2. 7. Še pomembnejša pa je njihova vloga pri inovacijah in nadgradnji proizvodov. Razvita in intenzivna domača konkurenca dviguje produktivnost gospodarstva in sili podjetja k povečanju realizacije skozi izvoz. • Razmere na strani povpraševanja (narava domačega povpraševanja po proizvodih in storitvah ter stopnja sofisticiranosti kupcev). Konkurenčnost posamezne panoge je predvsem posledica ujemanja strategije podjetij z načini vodenja in organizacije. ampak je bistvena učinkovitost njihove uporabe. Podjetja z njihovo pomočjo ustvarjajo zelo diferencirane proizvode. kot so visoko izobražena delovna sila in tehnološka dovršenost. ne pa iz cenenih surovin in delovne sile. Tako se investicija ni niti najmanj splačala. ki bi tudi drugače leteli z British Airways. ki ga ima na druge. Sestavine Porterjevega diamanta so naslednje (Porter. saj so glede na značilnosti domačega povpraševanja podjetja pod pritiskom stalnih izboljšav in inovacij. str. 77): • Razmere na strani proizvodnih dejavnikov (razpoložljivi faktorji v državi vključujejo naravne vire in ustvarjene faktorje). organiziranja in vodenja podjetij). ki vstopajo v proizvodni proces). kot na tujih trgih. Če so podjetja že doma prisiljena oblikovati prednosti. • Obstoj in struktura sorodnih in podpornih panog. 1998. saj omogoča hiter dostop do učinkovitih in cenovno ustreznih proizvodnih faktorjev. saj omogočajo skupen razvoj in uporabo tehnologije.novih strank. Po Porterju razpoložljivost proizvodnih faktorjev ni zadosten pogoj za uspešnost podjetij. s katerimi lahko ustvarjajo višjo dodano vrednost in s tem konkurirajo na globalnem trgu. morajo izhajati iz visoko specializiranih proizvodnih faktorjev.1 Kvalitativna analiza panoge dejavnosti V kvalitativni analizi panoge lahko uporabimo Porterjev pristop petih sil konkurenčnosti. Imenuje se Porterjev diamant in analizira okolje v katerem podjetje deluje. ki jih imajo podjetja v visoko razvitem gospodarstvu. težko jih je posnemati in zahtevajo nenehne investicije v razvoj. kjer domače povpraševanje že vnaprej odraža potrebe tujih kupcev in sili podjetja. Zahtevnejši proizvodni faktorji so redki. surovine. so bile nove stranke hčerinskega podjetja le ljudje. 62 . občutno pripomore k oblikovanju in vzdrževanju prednosti. ki za podjetja v drugi panogi dejavnosti priskrbi sestavne dele. jih lahko uspešno prenašajo na tuje trge. Prisotnost podpornih panog (podporna panoga je tista. Mnogo lažje in ceneje je zaznati in razumeti potrebe kupcev na domačem trgu. ki so mednarodno konkurenčne. Konkurenčne prednosti. kjer so impulzi neposredni.

konkurenti. širok splet ponujenih proizvodov in storitev. ne pa tudi konkurenčnosti same. kupci in dobavitelji in kakšna je pogajalska moč posameznega subjekta. • nevarnost zamenjave proizvodov oziroma storitev. analiza Porterjevega diamanta obsega naslednje točke: • vstopanje novih konkurentov v panogo. le terminologija se nekoliko razlikuje. Z regulatornimi ukrepi. Različni birokratski postopki pri ustanavljanju podjetij. sezonska narava določenih športnih pripomočkov. Kako je panoga odvisna od konjukturnih in sezonskih nihanj (npr. 63 . obe pa lahko pomembno vplivata na ustvarjanje ustreznih pogojev oblikovanja prednosti na nivoju podjetij. • pogajalska moč dobaviteljev. Kazalce uspešnosti poslovanja izračunavamo na osnovi finančnih podatkov podjetij. hrane. Če povzamemo. sposobnost preživetja v cenovnih vojnah med konkurenti. ipd). Z zagotavljanjem ustrezne infrastrukture in izobraževalnega sistema v državi vpliva na dostopnost proizvodnih dejavnikov. Kakšni so obstoječi trendi v panogi (moda. zakoni za zaščito porabnikov in državnimi nakupi vpliva na stanje domačega povpraševanja. Država je sicer nujni oblikovalec ustreznih infrastrukturnih in razvojnih pogojev za dvig konkurenčnosti. Po mnenju Porterja naloge vlade obsegajo: pomoč pri ustvarjanju specializiranih proizvodnih faktorjev. Poleg privlačnosti panoge z vidika Porterjevega pristopa petih sil konkurenčnosti opredelite tudi: • • Kdo so ključni subjekti na trgu panoge: proizvajalci. naključja in vlado. sodelovanje s cenovno ugodnimi dobavitelji. • konkurenčnosti med obstoječimi konkurenti v panogi. Kateri so temeljni dejavniki uspeha v panogi (fleksibilnost pri zadovoljevanju potreb kupcev. saj to dosegajo podjetja na podlagi pridobivanja konkurenčnih prednosti na trgu.2 Kvantitativna analiza panoge dejavnosti Panogo dejavnosti lahko analizirate tudi s pomočjo izračuna kazalcev uspešnosti poslovanja obstoječih podjetij v vaši panogi dejavnosti.2. inovacije ter deregulacija in spodbujanje konkurence znotraj gospodarstva.). Kakšen je vpliv državne regulativne dejavnosti na panogo. dosledno spodbujanje varnostnih in okoljevarstvenih standardov. • pogajalska moč kupcev. • • • • 7. ipd. okusi) in kakšna so prihodnja pričakovanja. spodbujanje investicij v človeške sposobnosti. protimonopolna politika in razvitost finančnih trgov vplivajo na razvitost tržne konkurence. Kako je panoga občutljiva na tehnološke spremembe. lojalnost kupcev. V poslovnem načrtu lahko uporabimo te izraze.Osnovnim dejavnikom Porter dodaja še dve zunanji spremenljivki. ki se večinoma prekrivajo z zgoraj naštetimi opisi. daril. Vlada igra pri gospodarskem razvoju pomembno vlogo zaradi svojega vpliva na vse segmente poslovnega okolja.

ki jih dobite na poslovnem spletu GVIN: http://www. K2. Kazalci uspešnosti poslovanja. 64 . K5. do katerega lahko dostopate iz računalnikov. Povprečna sredstva na podjetje Kazalec nam pove. Povprečni dobiček na podjetje Kazalec nam kaže. kaj posamezen kazalnik pomeni. koliko je v povprečju zaposlenih v podjetju v proučevani panogi. kolikšni so povprečni prihodki v proučevani panogi.com/. ki jo izračunamo kot povprečje vsote vrednosti sredstev na začetku obdobja (t0) in vrednosti sredstev na koncu obdobja (t1). kakšni so povprečni dobički v panogi. Povprečno število zaposlenih Kazalec nam prikazuje.Pri izračunu kazalcev si lahko pomagate s podatki. Povprečni prihodek na podjetje Kazalec nam kaže. ki jih lahko izračunavate.gvin. ki jo proučujemo. Povprečna sredstva na zaposlenega V izračunu kazalca uporabimo povprečno vrednost sredstev v obdobju. kolikšna so povprečna celotna sredstva značilna za proučevano panogo. so: K1. K4. Zelo pomembno je. K3. da znamo kazalnike v poslovnem načrtu tudi ustrezno razložiti in da se zavedamo. ki so v IZ mreži EF.

K11.58 to pomeni. ki povečuje skupne odhodke. da je čisti dobiček lahko zmanjšan za znesek izgube iz prejšnjih let. Stopnja kapitalizacije K10. Gospodarska družba je poslovno uspešnejša. Nižja kot je vrednost kazalnika. K8. koliko prihodkov iz obdobja 1 pride na enoto celotnih povprečnih sredstev. Pri presoji tega kazalnika je potrebno upoštevati. 42 % pa je lastnih sredstev. večjo finančno moč ima podjetje.K6. da je izračunani kazalec 0. Dolg/kapital Kazalnik kaže način financiranja podjetja (ali se podjetje financira iz lastnih ali tujih sredstev). kolikšen znesek čistega dobička oziroma kolikšen znesek čiste izgube je bil v gospodarski družbi ugotovljen na posameznega zaposlenega. Slednji se 65 . Presoja vrednosti tega kazalnika pa celo med gospodarskimi družbami v isti dejavnosti ni zanesljiva. Stopnja zadolženosti Kazalec stopnje zadolženosti prikazuje strukturo virov financiranja. Povprečni prihodek na zaposlenega K7. če izkazuje čisti dobiček in je vrednost tega kazalnika čim višja (pozitivna). Če gospodarska družba ali dejavnost nista poslovali pozitivno ima vrednost tega kazalnika negativni predznak. K9. V primeru. Povprečni dobiček na zaposlenega Kazalnik pove. ki je lahko delovno ali kapitalno intenzivna. Vrednost tega kazalnika je odvisna od dejavnosti. Prihodek/aktiva (sredstva) Kazalec prikazuje. da je 58 % celotnih sredstev financirano s pomočjo tujih sredstev.

K13. kako uspešno upravlja poslovodstvo s premoženjem lastnikov.gvin. če je vrednost tega kazalnika čim večja.com]. Čista donosnost sredstev je zmnožek dveh drugih kazalnikov: čiste dobičkovnosti prihodkov ter proizvodnosti sredstev. koliko čistega dobička oziroma čiste izgube je gospodarska družba ugotovila na enoto obstoječih sredstev ne glede na to. Vendar pa višja vrednost kazalnika lahko pomeni tudi večje tveganje na račun velikega zadolževanja gospodarske družbe. koliko čistega dobička je gospodarska družba dosegla na vsako enoto vloženega kapitala. K15. odvisen od tveganja. če je vrednost tega kazalnika čim večja (pozitivna). potem ne uresničuje ciljev lastnikov. Vir: [URL: http://www. Kaže tudi. kako uspešno je bilo poslovodstvo pri upravljanju sredstev. Gospodarska družba je poslovno uspešnejša. Donosnost kapitala – ROE Čista donosnost kapitala je s stališča lastnikov gospodarske družbe najpomembnejši in eden najpogosteje uporabljenih kazalnikov poslovne uspešnosti. Donosnost sredstev – ROA Rentabilnost sredstev je opredeljena kot razmerje med dobičkom in zanj vloženimi poslovnimi sredstvi. Večja kot je vrednost obeh kazalnikov večja je vrednost kazalnika čiste donosnosti sredstev. K14. določen rezultat s čim nižjimi sredstvi.2004 66 .izračunajo kot povprečje celotnih sredstev v obdobji 0 in obdobju 1. Kazalnik pojasnjuje. Čista donosnost kapitala je namreč odvisna od sestave virov financiranja sredstev. Indeks rasti panoge Verižni indeks prihodkov panoge. kako so financirana.ROS Ta kazalnik pove. čim večja je vrednost tega kazalnika in če hkrati izkazuje čisti dobiček.10. Gospodarska družba je poslovno uspešnejša. Gospodarska družba posluje uspešneje. 5. Čisto donosnost kapitala je mogoče primerjati z zahtevano donosnostjo kapitala: lastniki za svojo udeležbo pri financiranju gospodarske družbe zahtevajo določen donos. Donosnost prodaje . Če poslovodstvo ne zmore zagotavljati zahtevanega donosa. koliko dobička oziroma izgube je gospodarska družba ustvarila na enoto prodaje. Pokaže. Povezana je z osnovnim načelom gospodarnosti: z danimi sredstvi doseči čim večji rezultat oz. K12. Kaže.

Prikažite priložnosti za razširitev proizvodne linije ali možnosti za razvoj sorodnih proizvodov ali storitev. kot tudi vse možne stranske oziroma drugotne uporabe. Dodatno prednost pa pomeni zaščita proizvoda s patentom ali s pogodbenimi pravicami.1 Opis Podrobno opišite proizvode in storitve. garancija. Tržna priložnost za podjetje pomeni konkurenčno prednost na rastočem trgu. To je lahko prednost v obliki boljšega izdelka. Bodite natančni pri opredeljevanju vašega izdelka oziroma storitve. Ko boste sestavljali seznam 67 . saj ti novo odkriti trgi omogočajo podjetju bolj prosto prodajo izdelkov in storitev ter s tem hitrejšo akumulacijo kapitala in rast. kakšno zaščito proizvoda imate in kakšne so stvarne priložnosti oziroma možni problemi s prodajo vašega proizvoda oziroma storitve. da lahko ustvari dovolj denarja za nadaljnji razvoj proizvodov in za širitev prodaje. dizajnom. merami. kako jih boste uresničili. Drugo raven predstavlja otipljivi izdelek. kakovostjo. ki jih nameravate prodajati. katere so konkurenčne prednosti vaših izdelkov tako.3 Proizvodi oziroma storitve Potencialnega investitorja bo zanimalo. montaža in ponakupne storitve. embalažo. Poudarite vaše poslovne priložnosti in pojasnite. Opišite predvsem tiste lastnosti vašega proizvoda oziroma storitve. Opišite uporabo vsakega proizvoda oziroma storitve. če nameravate ustanoviti avto šolo. Prvi nivo je jedro izdelka. Danes pravzaprav predstavlja tretja raven najpomembnejši vir konkurenčnih prednosti. da bo bralcu takoj jasno. plačilni pogoji. kar bo vlagateljem omogočilo hitro vračilo osnovnega vložka sredstev. ali pa dejstva. ki daljši čas omogočajo realizacijo nadpovprečnega dobička. Pri tem se zavedajte treh nivojev vsakega izdelka oziroma storitve. da bralci poslovnega načrta že dobro poznajo izdelke. Podjetje bo imelo boljše možnosti preživetja in hitre rasti. vodilnega tržnega položaja. da je podjetje prvo na trgu za zadovoljevanje neke potrebe. ampak jih boste morali predvsem našteti. če na nekem trgu še ni prevladujoč vpliv konkurenta. da pisec predpostavi. temu pa pogosto ni tako. Tretja raven pa je dodani izdelek. ne bo potreben podroben opis storitev. če ima jasno opredeljene stranke in prodajne poti. Seveda določeni izdelki zahtevajo podrobnejše opise. Nevarnost pri pisanju tega dela poslovnega načrta je predvsem v tem. v čem so vaši proizvodi boljši od konkurenčnih. Gre za dejanski izdelek z njegovimi lastnostmi.7. Pri številnih izdelkih informacijske tehnologije boste morali natančno opisati njihovo delovanje in možne koristi pri uporabi določenih informacijskih produktov. saj mora bralec poslovnega načrta razumeti značaj proizvoda ali storitve. Odkrivanje in zadovoljevanje potreb neke tržne niše je za podjetje posebej pomembno. kaj točno boste prodajali. Jasno poudarite tudi. ki predstavlja končno koristnost za porabnika. kamor sodijo: dostava. Trg za obstoječe izdelke in tiste v razvoju mora biti tako velik. Iz priložnosti izhajajoč izdelek naj ima visoko dodano vrednost. 7. ki mu dajejo prednost pred konkurenco.3. Po drugi strani. Opredelite glavno končno uporabo izdelka.

• od objave patenta do podelitve patenta. povezana s patentiranjem: 68 . kako dolgo bodo te prednosti trajale. To je tako imenovana zaščita v zameno za razkritje. Če jih imajo. v zameno omogoči izkoriščanja monopola na njegovo inovacijo za naslednjih 20 let. knjižna dela in podobna avtorska dela in pa registracija blagovne znamke. Če ne. ki je povezano s stroški. V tem obdobju je treba plačati tudi stroške patentiranja. morate to delo na tak ali drugačen način tudi zaščititi. ki zaščiti ime nekega izdelka ali storitve. ki jih drugi ne morejo tako zlahka kopirati oziroma pridobiti. Konkurenti lahko v tem času dobijo vpogled v publicirane specifikacije in idejo uporabijo za svoje raziskave ali pa lahko navežejo stike z inovatorjem in mu ponudijo pomoč pri razvoju ideje.3. kakšen je postopek pridobivanja franšize in katere zahteve franšizodajalca morate izpolniti pred začetkom poslovanja.2 Stanje v razvoju proizvoda ali storitve. Podjetniki navajajo predvsem dva problema. tudi če niso zakonsko zaščiteni. Inovator uporablja obdobje monopola zato.3 Zaščita industrijske lastnine Če vaša dejavnost v podjetju vključuje veliko kreativnega razvojnega dela. ali so vaši izdelki ali storitve že pripravljeni za prodajo. oziroma na kakšen način jih nameravate zaščititi. Razmislite. ki so relativno visoki. Opredelite. avtorske pravice. označite kakšen delež celotnega prihodka bodo prinesli posamezni izdelki. ki vam dajejo konkurenčno prednost. ki zaščitijo filmska. Vprašati se morate. ki jih proizvaja vaše podjetje. ali imate sposobnosti za opravljanje teh storitev. seveda pod licenco. da mu v primeru. da jih boste do konca razvili? Podobno je tudi. ki zaščiti zunanji videz. kaj je še potrebno storiti. registracija oblike. Razmislite tudi o vseh ostalih faktorjih. Država se dogovori z inovatorjem. in če je naredil res velik oziroma občuten napredek. Patent Patent lahko razumemo kot pogodbo med izumiteljem in državo.izdelkov. če prodajate storitve. ki zaščiti delovanje neke stvari. Obstajata dve fazi procesa patentiranja: • od oddaje prošnje do objave patenta. če je pripravljen objaviti podrobnosti o svoji inovaciji v dogovorjeni obliki. Navadno želimo s takim kreativnim delom doseči konkurenčno prednost pred ostalimi podjetji in na ta način vodilni položaj v panogi. To so lahko osebne sposobnosti ali pa talenti. da proizvaja in prodaja svojo inovacijo. Tudi v primeru najema franšize se morate vprašati. ali imajo vaši izdelki posebne konkurenčne prednosti.3. Obstajajo štiri kategorije zaščite: patentiranje. 7. 7. potem razložite.

Pravice iz uporabe blagovne znamke se pridobijo že s samo uporabo. vendar pa v tem dogovoru dobite izumiteljski honorar na vsako prodano enoto. Poleg tega lahko pride do zlorab v državah. uporabijo tudi za svoje izdelke. dizajn ali dekorativne dele komercialnega proizvoda. nikoli prej objavljen. Storitvena znamka je ekvivalentna blagovni znamki. v katerem pripišete naslov in pravico proizvodnje izdelka tretji osebi za denar. časa ali nagnjenj. s katerimi je prišel do določenih rešitev. ki ga zahtevate. logotipi ali pa kombinacije naštetega (Porter. Registracija je možna. podpisi. originalen. potem pa nikoli uporabljen za 69 . pa lahko bolj ali manj avtomatsko sprožimo tožbeni zahtevek proti podjetju. 77).• • Samo razkritje ideje. medtem ko se blagovne znamke uporabljajo samo za izdelke. ki jo lahko. Registracija ni zahtevana. Registracija dizajna Registrirate lahko obliko. V tem primeru bi se morali s takim podjetjem spopasti na sodišču. da bi proizvod izdelali in komercializirali sami? Prodaja izuma. str. Kaj storiti v primeru. Patent se navadno pridobi za območje posamezne države in zato je pridobivanje patentov za tržno pomembne države relativno drago. ki uporablja zaščiteno blagovno znamko. Licenciranje. Licenca med vami in najemnikom licence vsebuje klavzulo o uspešnosti. Blagovne znamke so lahko besede. Zaradi zgoraj navedenega se marsikateri podjetnik odloča za zaščito z blagovno znamko ali pa za registracijo dizajna. monogrami. vendar lahko bistveno poveča možnosti za izogibanje raznim neprijetnostim. Blagovne oziroma storitvene znamke. sposobnosti. če je seveda dovolj spremenjena. Prodate lahko pravice ali patent posamezniku ali podjetju. Registracija na začetku velja 7 let. nato je lahko obnovljena. da mora najemnik licence prodati določeno minimalno število enot vsako leto ali pa mu bo licenca odvzeta. naj temelji na oceni velikosti trga in potenciala za rast. Prodaja in honorar izumitelju. Plačilo. 1998. kjer ideja ni patentno zaščitena. in sicer za obdobja. nimate pa dovolj sredstev. ki trajajo po 14 let in ni navzgor časovno omejena. Lahko pa obdržite pravice in naslov in prodate licenco za proizvajanje in trženje izdelka nekomu drugemu. Znamke ne smejo biti zavajajoče. vendar se uporablja za storitve. ki naj zahteva. Na ta način omogoči dostop do svoje ideje tudi konkurentom. ali pa če je že poznan. Relativno visoki stroški patentiranja. vendar se lahko uporablja enaka imena za različne izdelke. če imate izum. V postopku patentiranja mora podjetnik natančno predstaviti svojo idejo in metode. Lahko stopite v dogovor. če je proizvod nov. s katerim lahko identificiramo blago določenega proizvajalca oziroma trgovca. če pa je blagovna znamka registrirana. ki jih uporabljajo druga podjetja za enak tip izdelkov in v istem geografskem področju. kot so uporaba blagovne znamke pri drugih podjetjih. slike. Blagovna znamka je simbol. Oznake se morajo razlikovati od tistih.

recepte in specifikacije. ki ima v lasti avtorske pravice. Pogodba mora natančno izražati dogovore in obljube obeh strani. to pa je običajno obdobje petih let. ki so večje od 50 enot. str. Zaščite na podlagi avtorskih pravic trajajo 50 let od objave avtorskega dela oziroma 50 let po smrti osebe. Vsaka pogodba običajno zajema naslednja določila: Opis franšize. Franšizor tu navede blagovne znamke. 1997. medtem ko gre pri franšizingu za nakup ali prodajo zaokroženega poslovnega koncepta. operativne postopke. igre. Pogodbene obveznosti franšizorja in jemalca franšize. da je jemalcu franšize prepovedano trgovanje s konkurenčnimi blagovnimi znamkami (Williams. računovodski sistem in sistem izobraževanja. ki bodo proizvedeni v količinah. slike. str. Jemalcu franšize mora biti omogočeno. Avtorske pravice Z avtorskimi pravicami so zaščitena originalna umetniška in kreativna dela. glasba in inženirske risbe. 1998. Namen slednjega je. Kasneje mora imeti jemalec franšize možnost obnove pogodbe. 70 . da ščiti jemalca franšize pred konkurenco znotraj verige. da si v začetnem obdobju upravljanja franšize zagotovi najmanj amortizacijo začetnih investicij. str. Pomembno je razlikovati med licenciranjem in franšizingom. patentirane izume. ki ga imate v mislih. 123). ter zagotavljati jemalcu varnost tako pri delovanju kot pri razvoju (Potočnik. razporeditev v prodajnem prostoru in njegovo opremo. Vendar pa se določbe med državami razlikujejo. Gre za sporazum med jemalcem franšize in lastnikom franšize. 124). Določi se narava in višina plačilnih obveznosti jemalca franšize (Williams. Trajanje pogodbe. omogočati izvedbene podrobnosti in nadzor. V tem delu je ponavadi tudi zapisano. Pri licenci gre zgolj za prodajo ali nakup tehnologije novega proizvoda in včasih tudi trga. 1998. 90) Plačilne obveznosti franšizojemalca. Zaščita naj bi se uporabljala na industrijskih proizvodih. surovine. seveda če je pred tem upošteval pogodbene zahteve in je posloval zadovoljivo (Hall in Dixon. 90).izdelek. filmi. v njej se morajo natančno opredeliti različne lastninske pravice dajalca. ki trži dodobra uveljavljen in utečen poslovni sistem. 1997. vendar je lahko obnovljena za dve nadaljnji petletni obdobji. Med slednjima se sklene franšizna pogodba. 1995). Jemalcu franšize je s strani franšizorja zagotovljeno. prodajni proces. ki vključuje proizvod ali storitev. ki ureja celotno razmerje med obema partnerjema. kot so članki. Franšizing Nakup franšize je paketni nakup. str. Zaščita traja 5 let. da v prihodnosti ne bo prodajal franšiz drugim jemalcem na omenjenem področju (Hall in Dixon. Ekskluzivna pravica področja franšize. pesmi. podobo podjetja in oblikovanje. Gre za dokument. knjige.

pri tem pa ima večjo moč franšizor. da se nekdo odloči za nakup franšize. Pravica do prodaje franšize tretji osebi. zapisane v pogodbi. je potrebno oblikovati sistem ciljev. str. • proizvod / storitev mora biti prenosljiv – proizvodnja ni vezana na geografsko lokacijo. saj je proizvod oz. • podjetje mora imeti dovolj sredstev za trženje franšize in izpeljavo posla. ki morajo biti izpolnjeni. da nima lastne ideje. storitev že uveljavljena na trgu. pod katerimi lahko ena ali druga stran predčasno prekine pogodbo. • proizvajalci in trgovci na debelo. • trgovci na debelo in trgovci na drobno. kot če bi s poslom začel samostojno. ki jih je 71 . če želimo franšizo prodajati so: • dobro vpeljan posel. Ko vemo. ki jih moramo izpolniti. Prekinitev pogodbe s strani franšizorja oz. je ta. Naši predstavi podjetja v prihodnosti lahko rečemo tudi vizija. 74). kaj želimo z razvojem podjetja doseči v srednjeročnem obdobju. Za dosego vsakega izmed ciljev je potrebno opraviti naloge. V primeru. jemalca franšize. V praksi je uveljavljena predkupna pravica jemalca franšize pred ostalimi interesenti za nakup franšize. 7. Pogoji. Poleg tega pa jemalec franšize na ta način ne sprejema tako velikega tveganja.Tako dajalec kot jemalec franšize morata izpolnjevati obveznosti. Razlog. pa ima franšizij možnost prenesti posel na tretjo osebo (Barrow in Golzen. 1993. poslovni koncept pa je že preverjen. da slednji te pravice ne uveljavi. kaj želimo s podjetjem doseči. Sistemu ciljev in nalog. Tabela 7: Prednosti franšizinga za kupca in dajalca franšize Prednosti za kupca franšize Odziv na proizvod Strokovno znanje vodstva Potrebe po kapitalu Poznavanje trga Delovni in strukturni nadzor Prednosti za dajalca franšize Enostavna širitev Manj tveganja Stroškovne prednosti Ločimo tudi več oblik franšiznih sistemov in sicer: • proizvajalci in trgovci na drobno. • proizvod / storitev mora biti zaščiten s prepoznavno blagovno znamko. • trgovci na drobno in trgovci na drobno.4 Strategija vstopa in rasti V opredeljevanju strategije podjetja se moramo naprej vprašati. ki mora biti ustrezno (pravno) zaščiten. Poleg tega je formula že patentirana. V pogodbi morajo biti jasno definirani pogoji. da bi to stanje dosegli.3. • proizvod / storitev je možno na enostaven način predstaviti kupcem. dizajn pa registriran.

• osredotočenja pozornosti na probleme. da bi pokrili svoje fiksne stroške in tako izgubili vložen denar ali pa celo bankrotirali. Vendar če že na začetku ne postavite ciljev in namesto tega samo čakate. http://www.makroekonomski podatki in pregledi. POSLANSTVO PODJETJA: Gre za zgoščeno.com – tu so zbrane podrobne razlage kazalnikov.si/prs . Do baze lahko brezplačno dostopate na računalnikih v Cek-u. ali pa boste prodali preveč in vam bo zmanjkalo gotovine. http://www. Opredelitev vizije in ciljev je pomembna zaradi: • osredotočenja vaših naporov in naporov vaših zaposlenih. ki jih lahko uporabimo pri analizah gospodarstva.tu je zbrana zakonodaja. Dnevnika itd. kako se bodo stvari razvijale. Ta osredotočenost je ključna za poslovni uspeh.sigov. Strategija podjetju pomaga. oziroma se od velikih podjetij diferencirajo. kako veliko podjetje želite imeti. Vizija mora biti dovolj ozko opredeljena.si/ . Vizija mora odpreti dovolj velik trg. Vključuje razloge za obstoj podjetja in utemelji prihodnje poslovanje.gvin. kjer lahko najdemo veliko makroekonomskih kazalcev tudi po posameznih panogah. Je tudi arhiv člankov iz Gospodarskega vestnika.Poslovni register Slovenije. Prevelika razpršitev dejavnosti že na samem začetku poslovanja najhitreje uničuje nova podjetja. • kaj hočete doseči v naslednjem letu oziroma v naslednjih treh letih. ki omogoči podjetju rast in realizacijo potenciala. to je kakšni so vaši strateški cilji. da loči podjetje od drugih podjetij. www. še posebej preden začnete poslovati. Uporabne povezave • • • • www. 72 . VIZIJA bi morala pojasniti: • v katerem poslu ste in kaj je vaš namen.treba opraviti. Določa identiteto podjetja.ajpes.si . informacije o posameznih podjetjih (konkurentih) ter druge kvalitativne in kvantitativne analize. kako se lotiti posameznega dela načrta. da mala podjetja lahko uspejo v boju z velikimi podjetji. z drugimi besedami: rasli boste prehitro oziroma za tako rast ne boste pripravljeni. • kakšne so vaše vrednote in standardi. ki jih je treba tekoče reševati. da bo dala smer vsem zaposlenim v podjetju. da ne skrene z začrtane poti.Publikacije Urada za Makroekonomske Analize in Razvoj.com – splošne informacije o izdelavi poslovnega načrta. njegove značilnosti in vrednote tako.entrepreneur. ki nam pridejo prav pri analizah panoge. Managerja. Vsekakor ni lahko napovedati prodaje. Večera. se lahko pojavi vsaj eden od naslednjih dveh problemov: ali ne boste prodali dovolj.si/zmar . www. veliko zanimivih in uporabnih nasvetov. ki je podana na »prečiščen« način. rečemo tudi strategija.bsi.ius-software. predvsem z osredotočenjem na posebne potrebe na trgu. Financ. • • www. bistveno opredelitev poslovanja in usmeritve razvoja podjetja. V okviru ciljev morate imeti vsaj določeno idejo o tem.

ki jih sistematično predstavimo v glavnih ugotovitvah raziskave.8. Tržno raziskavo izvedemo v naslednjem zaporedju aktivnosti: 1. • analizo kupcev in oblikovanje ciljnega trga. predvidena s tržno raziskavo in analizo. kje in kako pridobiti želene informacije. Ta del poslovnega načrta zahteva precej kompleksno pripravo. Zaradi pomena tržne analize in kritične odvisnosti ostalih delov načrta od projekcij prodaje si je za ta del poslovnega načrta priporočljivo vzeti dovolj časa in podrobno analizirati tako primarne kot tudi sekundarne vire tržnih podatkov. zadosti velik trg in da lahko dosežete načrtovano prodajo kljub morebitni konkurenci. Predstavitev z raziskavo zbranih rezultatov. da bi dobili potrebne informacije. Tržna analiza vključuje: • analizo poslovnega okolja. ki bi prepričala potencialne investitorje. 2. 8. ki niso pomembne. Izkušnje kažejo. • analizo ključnih konkurentov. da ima večina podjetnikov velike težave pri pripravi in predstavitvi tržne analize. da ima proizvod oziroma storitev. Priprava načrta tržne raziskave. Opredelitev raziskovalnega problema in ciljev raziskave. T R ŽN A RA Z ISKAVA IN AN AL IZA Cilj tega dela poslovnega načrta je predstaviti dovolj dejstev. 73 . ki imajo višjo dodano vrednost in izpustiti informacije. • postavitev ciljev. Zbiranje in obdelava podatkov. na trženjski načrt in na oblikovanje strukture kapitala podjetja. • opis trga. neposredno vpliva na velikost proizvodnje. vložen v dobro izdelavo. 3. da lahko prepričate bralca poslovnega načrta. kje in kako zbirati podatke. vendar je trud in napor. zato je potrebno temeljito premisliti. Pri analizi podatkov si pomagamo z različnimi programskimi paketi. Pri tem moramo posebej izpostaviti informacije. Kakovost zbranih podatkov ključno vpliva na kakovost rezultatov. V tej fazi moramo odgovoriti predvsem na vprašanje. Praktično vsi nadaljnji deli poslovnega načrta so odvisni od ocen prodaje. Z raziskavo smo pridobili različne informacije. Raven prodaje. da so ocene prihodnje prodaje podjetja solidne. izhajajoč iz zaznane priložnosti. po katerem bomo kasneje opravljali tržno raziskavo. v nadaljevanju bogato poplačan. 4. Zbiranje podatkov pa je lahko zelo drago in zamudno. Za večino analiz je povsem dovolj Excel. zanesljive in dosegljive. ki izhajajo iz tržne raziskave.1 Priprava načrta tržne raziskave Pred samim začetkom tržne analize je priporočljivo pripraviti načrt.

). 74 . o trgi. Kupci niso zgolj pasivni odjemalci proizvodov in storitev. o dobavitelji. ki pomagajo podjetju prodajati izdelke ali storitve. Med dejavnike makro okolja trženja spadajo: • prebivalstvo. ekološke skupine. Podjetje se ne sme zavajati s prepričanjem. Med dejavnike mikro okolja spadajo: • poslovodstvo podjetja. da bodo kupci prišli sami po sebi. na katerih kupujejo trgovinski posredniki.2 Analiza kupcev V oblikovanju tržne strategije mora podjetje upoštevati vse dejavnike. o trgi. 8. ampak pomenijo aktivni element podjetniške strategije. na katerih kupujejo organi oblasti. pri tem pa mora še posebno pozornost nameniti analizi kupcev in konkurentov. na katerih kupujejo podjetja za potrebe proizvodnje proizvodov in storitev. takoj ko bo ponudilo svoje proizvode in storitve na trgu. o konkurenti. o trgi. ki odloča o poslovnih strategijah podjetja. ki se pojavljajo kot proizvodni vložki). na katerih kupujejo neprofitne organizacije. opredelitve proizvoda v očeh kupcev. • pravno okolje (zakonodaja na področju varnosti izdelkov. • kupci. Okolje lahko v grobem razdelimo na mikro in makro okolje. pri čemer ločimo različne skupine trgov glede na značilnosti kupcev: o trgi. zveze porabnikov. ipd. o razne javnosti (mediji. ki vplivajo na njegovo trženjsko učinkovitost. Analiza kupcev je sestavljena iz: • • ugotavljanja potreb kupcev. kjer kupujejo gospodinjstva za svojo osebno potrošnjo.1. o trgi. • različni posredniki na področju trženja (trgovski posredniki.8. marketinške agencije. finančne institucije). oglaševanja. zaščitnih carin. ki posredno in neposredno vpliva na poslovanje podjetja in poslovne rezultate. • naravno okolje (naravni viri. kreditiranja kupcev in preprečevanja nelojalne konkurence). Podjetje mora imeti jasno predstavo o ciljnih skupinah kupcev že pred samim začetkom poslovanja. Vzrok začetnega propada nekaterih podjetij je prav nepoznavanje kupcev in njihovih potreb.1 Analiza poslovnega okolja Podjetje deluje v danem okolju. ki vplivajo na kupno moč). • splošne gospodarske razmere (dejavniki.1. društva proti mučenju živali. • tehnološko okolje (ki poraja nove izdelke in tržne priložnosti).

ampak tudi druge potrebe. politika poprodajnih storitev in druge (npr. ki ga je treba ponoviti ob vsaki spremembi poslovne strategije podjetja.). bivši kupec. katere so najpomembnejše potrebe kupcev. saj predvideva ugotavljanje porabnikovih osebnostnih lastnosti in življenjskega sloga. Ta kriterij se zaradi razpoložljivosti in dosegljivosti podatkov uporablja zelo pogosto.). s kakšnim poslom se ukvarja njegovo podjetje. vas). porabnik se niti ne zaveda. ki nastopajo na medorganizacijskih trgih (podjetja). velikost gospodinjstva. Kriterije za segmentacijo izberemo glede na lastnosti kupcev. družbeni razred) in psihološkimi dejavniki (osebnost. Segmentacija kupcev podjetja je dinamičen proces. ki temeljijo na domnevi. podnebne razmere (celinsko podnebje. ki jo s proizvodom zadovoljijo). • kupce. Pri identifikaciji potencialnih kupcev proizvoda/storitve si lahko pomagamo z raznimi pristopi. primernih posameznemu ciljnemu trgu. Njihove značilnosti opredeljujejo: priložnost nakupa (darilo. gorati predeli) in drugo. da jih lahko obravnavamo kot skupino z enakimi lastnostmi. ki temeljijo na predpostavki. gospodinjstva). narodnost. ipd. iskane koristi nakupa (počitek. da se potrebe porabnikov razlikujejo glede na področje bivanja. da izdelek obstaja. jim je odgovoril: “V tovarnah proizvajamo kozmetiko za nego kože. ipd. redni kupec. 75 . zdravilo. kaj želi kupiti. stopnja izobrazbe. ki jih mora s svojimi proizvodi/storitvami zadovoljiti. glede na intenzivnost potrebe. Zaradi lažje analize kupcev ter lažje določitve ciljnega trga in oblikovanja trženjskih strategij. ali pa glede na lastnosti proizvoda. ipd. ipd. Psihografske osnove. Kupci proizvodov in storitev ne kupujejo zgolj z željo zadovoljiti funkcionalne potrebe. Ta delitev bi se lahko imenovala tudi delitev porabnikov glede na značilnosti proizvodov. dohodek. katerih se včasih sami niti ne zavedajo. konkretna potreba). stopnja porabe (občasni kupec. vera in podobno. potencialni kupec.segmente. da je porabnikovo nakupno vedenje pogojeno z dejavniki okolja (kultura.Ugotavljanje potreb kupcev Ko so ustanovitelja znanega kozmetičnega podjetja vprašali. spol. Osnovna delitev kupcev je na: • kupce. Demografske in družbeno ekonomske osnove. proizvodu lahko za različne skupine kupcev postavimo različno ceno. Kupci znotraj posameznega segmenta so si tako podobni. tip pokrajine (ravnina. referenčne skupine. pripravljenost za nakup (porabnik točno ve. velikost kraja (mesto. v trgovinah prodajamo sanje”. stopnja lojalnosti do blagovne znamke. poklic. Razvrščanje porabnikov po temu kriteriju je zahtevno. Segmentacija kupcev podjetja vpliva tudi na druge trženjske odločitve v podjetju. stališča). ki nastopajo na trgu izdelkov za široko potrošnjo (fizične osebe. Pri segmentaciji kupcev na trgu izdelkov za široko potrošnjo se lahko uporabljajo naslednji kriteriji: Geografske osnove.). kot so: prodajna politika. Podjetje mora ugotoviti.) in status porabnika (poznani kupec. Vedenjske osnove delijo porabnike v segmente na podlagi načina porabe izdelka ali skupine izdelkov. ki jih kupujejo. pred samo analizo razdelimo kupce v homogene skupine . sredozemsko podnebje). kot so starost.

V segmentaciji kupcev na medorganizacijskih trgih se lahko uporabljajo naslednji kriteriji: • Značilnosti organizacije – kupca, kamor sodijo dejavnost, s katero se ukvarja, število zaposlenih, višina prometa, pravno organizacijska oblika, vrsta nakupne situacije. • Značilnosti skupine, sodelujoče pri nabavi, kjer se ugotavlja, ali se skupina šele odloča za nakup, ali skupina že natančno pozna potrebo, kakšen je časovni okvir nakupa, kakšna je organizacijska struktura v nakupnem procesu, ipd. • Značilnosti posameznikov, ki sodelujejo v nakupnem procesu, kamor sodijo demografske in družbeno ekonomske značilnosti posameznika in osnove za vrednotenje nabavnih možnosti. Za vsakega od tržnih segmentov, ki smo ga oblikovali za proizvode/storitve podjetja, oblikujemo primerno trženjsko strategijo. Pri tem nam je v veliko pomoč analiza kupcev ter analiza dejavnikov, ki vplivajo na proces nakupnega odločanja. Praktične izkušnje kažejo, da na nakupne odločitve v končni fazi najpogosteje vplivajo naslednji dejavniki: • družina, • kulturno okolje, • referenčne skupine, • psihološki dejavniki, • okoliščine nakupa, • cena, kakovost, osebni stiki, • razne informacije komercialnega in nekomercialnega izvora, • makroekonomski dejavniki.

8.1.3 Opis trga in trendi
V tem delu tržne analize je treba določiti obseg sedanjega trga za izdelke, ki jih podjetje ponuja. Tržni obseg je treba določiti na podlagi dosegljivih sekundarnih virov in iz poznavanja nakupov konkurenčnih proizvodov s strani potencialnih kupcev za vsak večji tržni segment. Pogovori s potencialnimi distributerji, zastopniki, prodajnimi predstavniki in kupci so lahko še posebej koristni pri določanju tržne velikosti in trendov. Velikost trga lahko izrazimo vrednostno ali količinsko. Količinsko določimo velikost trga tako, da množimo število kupcev na določenem trgu s količino izdelka, ki jo kupi povprečen kupec v določenem času. Vrednostno pa izrazimo velikost trga tako, da količinsko vrednost pomnožimo s povprečno ceno izdelka na trgu.

8.1.4 Analiza konkurence
Glavni namen analize konkurence je: • ugotoviti, kdo so glavni konkurenti podjetja, • oceniti tržni delež posameznih konkurentov, • določiti njihove glavne prednosti in slabosti, • identificirati njihove tržne strategije,

76

• • • • • •

oceniti, kakšne so realne možnosti konkurence za povečanje njihovega tržnega deleža, kakšne so vstopne ovire na trge, primerjati konkurenčne proizvode oz. storitve na osnovi cen, lastnosti, storitev, garancij in drugih lastnosti, določiti cenovne vodje in vodje v kakovosti, analizirati največje konkurente (analiziramo sposobnost vodstva, tehnologijo, sposobnost trženja, rentabilnost poslovanja, itd.), ugotoviti, kakšno je pozicioniranje posameznih konkurentov.

Ko podjetje identificira vse svoje konkurente, jih lahko razdeli v skupine: • primarna konkurenca, • sekundarna konkurenca, • potencialna konkurenca. Primarna konkurenca deluje na enakem tržnem segmentu kot podjetje in tržno potrebo zadovoljuje na enak ali zelo podoben način. Med sekundarno konkurenco lahko štejemo vsa podjetja, ki (a) ciljajo na zadovoljitev enake potrebe kot podjetje in ne delujejo na enakem tržnem segmentu in (b) zadovoljujejo potrebo na enak način kot podjetje. Potencialna konkurenca so tista podjetja, ki ne zadovoljujejo enake tržne potrebe, vendar obstaja verjetnost, da bodo to v prihodnosti počela. Razvrstitev konkurentov je potrebna zato, ker podjetje ne more v podrobnosti proučevati vseh konkurenčnih podjetij, ampak lahko natančno analizira samo glavne konkurente (primarno skupino). To pa ne pomeni, da analiza glavnih značilnosti sekundarne konkurence ni pomembna za podjetje. Za vsako skupino konkurentov podjetje oblikuje drugačno poslovno strategijo. Rezultat analize konkurence so podatki o: • glavnih konkurentih (ime, sedež podjetja, geografsko področje, ki ga pokriva) • velikosti konkurentov (ocenjena višina sredstev, obseg prodaje, število zaposlenih), • dobičkonosnosti konkurentov (ugotovimo, kateri konkurenti imajo dobiček in kateri ne in zakaj), • strategijah konkurentov (strategije glede cene, kakovosti, delovnega časa, poprodajnih storitev, kreditnih pogojev, lokacije…). Dobljene podatke lahko predstavimo v seriji preglednic, kamor za vsakega konkurenta vpišemo ključne značilnosti po posameznih področjih. Namen analize take je ugotoviti, kakšna je povezava med velikostjo podjetja in prodajnimi metodami, velikostjo in dobičkonosnostjo podjetja. Na ta način podjetje ugotovi, katere metode so primerne za njegovo trenutno velikost. Pomemben element analize konkurence je tudi analiza pozicioniranja konkurenčnega izdelka. Pozicioniranje konkurenčnega izdelka nam pove, kakšno mesto ima naš izdelek v primerjavi s konkurenčnim v porabnikovi zavesti. Proces pozicioniranja se začne tako, da podjetja najprej ugotovi sedanje položaje vseh izdelkov, ki so trenutno ponujeni danemu tržnemu segmentu – kje je njihovo

77

mesto glede na lastnosti, na katere se opirajo porabniki, ko izbirajo v ponudbi. Nato mora podjetje tudi ugotoviti, kakšne so želje porabnikov glede poglavitnih lastnosti izdelkov. V naslednjem koraku se mora podjetje zavestno odločiti, kakšen položaj želi zavzeti v zavesti porabnika in temu primerno oblikovati svoj trženjski splet (glej poglavje Načrt trženja).

8.1.5 Kako priti do informacij
V procesu tržne analize ločimo dva pristopa raziskovanja in zbiranja podatkov: • teoretično raziskovanje (pregledovanje literature, statističnih virov in publikacij), s katerim podjetje pridobi predvsem sekundarne podatke, • praktično - terensko raziskovanje, rezultat tovrstnega raziskovanja so primarni podatki. Zbiranje sekundarnih informacij Sekundarne informacije lahko pridobimo v najrazličnejših glasilih, institucijah in seveda na internetu. Številne uporabne povezave lahko najdete v poglavju Internetne povezave na začetku gradiva ter na koncu vsakega poglavja. Zbiranje primarnih podatkov Primarne podatke, ki jih potrebujemo za izdelavo tržne analize, lahko podjetnik zbere sam ali pa najame storitve podjetja, ki se ukvarja s tržnimi raziskavami in analizami. Priporočljivo je, da podjetnik vsaj pred samim začetkom poslovanja izvede samostojno tržno analizo. S tem bo ustvaril kredibilnost poslovne ideje v očeh potencialnih investitorjev in bil sposoben zgraditi realno trženjsko strategijo, ki bo upoštevala ugotovljene potrebe kupcev in zagotavljala, da bodo kakovost proizvodov, cene, prodajne metode in distribucija usmerjena na zadovoljevanje potreb ciljne skupine kupcev. Tržna raziskava ni nujna samo v fazi ustanavljanja podjetja, ampak tudi kasneje, ko podjetje že posluje, saj se konkurenčni pogoji, kupci, proizvodi in drugi dejavniki spreminjajo. Metode, ki se jih najpogosteje uporablja pri zbiranju tržnih podatkov, temeljijo na: • spraševanju, • opazovanju, • panelu. Uporabne spletne povezave
• • • • • • www.graliteo.si – Podjetje, ki se ukvarja s tržnimi raziskavami, na svoji spletni strani pa ponuja tudi veliko uporabnih člankov, kako se lotiti tržne raziskave. http://www.onlinewbc.gov/docs/market/mk_research_trad.html - veliko splošnih dejstev in uporabnih nasvetov, kako se lotiti tržne raziskave. http://www.inc.com/guides/marketing/24018.html - vse kar je potrebno vedeti o samem procesu izdelave tržne analize. http://www.vancouver.wsu.edu/acr/home.htm - baza brezplačnih člankov o tržnih raziskavah. http://www.euromonitor.com/ - svetovni portal o raziskavah trga. http://www.marketresearch.com – zelo bogata zbirka člankov o tržnih trendih po svetu, na žalost ni vse brezplačno.

78

ki ne omogoča vrnitve vloženih sredstev. kakšne so finančne možnosti za izvedbo in uspeh določene poslovne zamisli. kasneje .9. In nenazadnje. Neka ideja se lahko v začetku zdi še tako dobra. boste spoznali. ko se še odločate o primernosti in izvedljivosti posamezne poslovne zamisli. kaj se bo z njimi dogajalo v naslednjih letih delovanja. To pa zato. Ta del torej delate na samem začetku priprave poslovnega načrta in če ugotovite. da določena zamisel obljublja le izgubo oziroma ne dovolj visokih dobičkov. da ste sprva pozabili na cel kup pomembnih stvari. kolikšna bo donosnost. Zato je torej pomembno že na samem začetku premisliti finančne parametre zamisli: koliko nam bo podjetje prinašalo. ko ste že raziskali trg. običajno so zaokrožene številke dovolj. da bo podjetje res uspešno prodalo svoje proizvode in storitve in da bo uporabilo ustrezno strategijo. preučili vaš proizvodni proces. s kakšnimi stroški je povezana proizvodnja in prodaja tega proizvoda ali storitve. Ena od dobrih strani priprave poslovnega načrta je tudi v tem. Kako se lotiti priprave tega dela poslovnega načrta? Na eni strani je vaša naloga. dokler ne vsebuje finančnih projekcij. da ne poznate možnosti prodaje in da ne veste. da začetna ekonomika poslovanja pomeni šele predračun prihodkov in stroškov. Ali lahko v prihodnosti pričakujete. Zapomnite si. a ob nadaljnjem premisleku kaj kmalu ugotovite. kdaj bo investitorjem povrnjena začetna vloga. ki naj bi predvidoma izkazovalo dobičke šele po daljšem času in to le v taki višini. jo lahko še vedno opustite. da ocenite višino prihodkov. koliko denarja potrebujemo za zagon poslovanja in koliko za letno poslovanje? Od kje pridobiti vsa potrebna sredstva? Potencialne investitorje boste lahko prepričali v investicijo v vašo poslovno zamisel tako. Ne zavedajo se. ali pa boste na začetku pobrali smetano na trgu. da prisili podjetnika k razmišljanju o financah. kolikšni naj bi bili pričakovani dobički. da so ravno ti vidiki ključnega pomena za uspeh in dolgoročno poslovanje podjetja. kakšni bodo stroški poslovanja. s čimer se bodo zmanjšali tudi vaši dobički. Ugotoviti morate torej. Ko boste nadaljevali s svojim razmišljanjem. kdaj bo podjetje začelo prinašati dobiček. zato se izogibajte pretirano natančnih številk. P RE VE RJA NJ E E KONOMIK E P OS LOVN E ZA MISL I Podjetniki vse prepogosto zanemarjajo finančne vidike tržne priložnosti. Ne pozabite.ob vstopu konkurentov na trg . ki bodo potencialne investitorje prepričale v to. Vendar pa je treba že na samem začetku. ali dana poslovna zamisel prinaša dobičke in kolikšni so ter predvideti. Nihče ne bo pripravljen vložiti sredstev v podjetje. ker noben poslovni načrt ni popoln.pa se bo vaš tržni delež zmanjšal. da bodo dobički naraščali. Namen priprave tega dela poslovnega načrta je na hitro ugotoviti. da je finančni del poslovnega načrta narejen na koncu – šele potem. naredili načrt trženja. 79 . ali bo podjetje dobičkonosno ali ne. kolikšna bo začetna izguba. s čimer boste lahko ugotovili. vsaj približno oceniti. na drugi pa stroškov. da jim boste pokazali finančno izvedljivost in donosnost posla.

amortizacije) ali francoski. storitev. Prihodki na podlagi deleža iz dobička podjetij v skupini + H. ki jih standardi predpisujejo za mala podjetja. Stroški uprave + E. Prvi dve sta stopenjski. Davki iz dobička – S. Tabela 8: Izkaz uspeha IZKAZ USPEHA A. DOBIČEK ALI IZGUBA IZ POSLOVANJA + G.000. mala podjetja pa večinoma uporabljajo nemško različico.000 SIT in da povprečna vrednost aktive na začetku in koncu leta ne presega 140. stroški uprave in prodaje). Nabavna vrednost ali proizvajalni stroški prodanih količin nabavna vrednost prodanega blaga material storitve plače amortizacija odpisi obratnih sredstev drugo = C. Prihodki na podlagi deležev iz dobička drugih povezanih podjetij + I. Glede na velikost podjetja standardi predpisujejo. če izpolnjuje vsaj dve merili): da povprečno število zaposlenih ne presega 50. Poslovne načrte boste delali za mala podjetja. tretja pa je dvostranska (podobna logika kot pri bilanci stanja).1 Izkaz uspeha Slovenski računovodski standardi (SRS) predpisujejo. Odpisi dolgoročnih in kratkoročnih finančnih naložb – L. Izredni odhodki = P. kako natančno morajo biti razčlenjene posamezne postavke v izkazu uspeha. CELOTNI DOBIČEK ALI IZGUBA – R. ki stroške deli po naravnih vrstah (stroški materiala. Stroški prodaje – D. Prihodki na podlagi deležev iz dobička drugih podjetij + J. Obresti in drugi finančni prihodki – K. DOBIČEK ALI IZGUBA IZ REDNEGA DELOVANJA + N.000. ki jih slovenski Zakon o gospodarskih družbah opredeljuje z naslednjimi merili (podjetje bo malo. Slednja se le redko uporablja. ki loči stroške po funkcionalnih skupinah (proizvajalni. Izredni prihodki – O.9. KOSMATI DOBIČEK IZ PRODAJE – Č.000 SIT. da mora biti izkaz poslovnega izida sestavljen v eni izmed treh oblik: anglosaksonski. Drugi davki = Š. da so letni prihodki manjši od 280. nemški. Drugi prihodki iz poslovanja = F. Zato si bomo ogledali najbolj grobo razdelitev izkazov. dela. ČISTI PRIHODKI IZ PRODAJE IN USREDSTVENIH LASTNIH UČINKOV – B. ČISTI DOBIČEK ALI IZGUBA POSLOVNEGA LETA 80 . Odhodki za obresti in drugi odhodki financiranja = M.

goriva in maziva. zavarovalnih premij. stroške pisarniškega materiala in strokovne literature. premije in podobni prihodki. pač pa kot odtegnjena obveznost. stroške odpisa službenih in delovnih oblek. storitev vzdrževanja. stroške odpisa drobnega inventarja in embalaže. reprezentance in 81 . varstvene obleke in obutve ter drugih sredstev higiensko-tehničnega varstva delavcev. financiranja in izredne odhodke. Po SRS so stroški storitev stroški. prejete kazni in odškodnine. Stroški materiala in storitev – SRS 14 SRS opredeljujejo stroške materiala kot cenovno izražene potroške neposrednega materiala in tistega dela materiala. Izredni odhodki zajemajo odhodke iz prejšnjih obdobij. rezervacije za bodočo izgubo. 49). stroške popravil. prihodke od financiranja in izredne prihodke. Po funkcionalnih skupinah se delijo na proizvajalne stroške prodanih količin in v trgovinski dejavnosti na nabavno vrednost prodanih količin ter na splošne stroške uprave. stroške prevoznih storitev. Odhodki – SRS 17 Podjetje razčlenjuje odhodke na odhodke poslovanja. 1994. kolikor se nanašajo na prodane količine in njihove stroške (kategorija drugi prihodki od poslovanja).Prihodki – SRS 18 Podjetje razčlenjuje prihodke na prihodke od poslovanja. Med stroške storitev v glavnem razvrščamo: “stroške proizvajalnih storitev. Med odhodke financiranja štejemo predvsem stroške obresti. odprava rezervacij). porabljene energije in porabljenih nadomestnih delov. izterjane odpisane terjatve iz prejšnjih let. ki niso pojmovanji kot stroški materiala. storitev plačilnega prometa in podobni. Med stroške materiala tako lahko zajamemo: “stroške osnovnega in pomožnega materiala. uprave in prodaje. stroške odpisov dolgoročnih in kratkoročnih finančnih naložb in negativne tečajne razlike. ki povečujejo poslovni izid v obračunskem obdobju (prihodki iz prejšnjih let. okvar in razbitja. stroške komunalnih in obrtnih storitev. str. splošne in neposredne stroške prodaje. popisne primanjkljaje. odpisi obveznosti iz prejšnjih let. ki sestavlja splošne proizvajalne stroške ter splošne stroške nabave. najemnin. dobiček od prodaje (izločitve) osnovnih sredstev. odprave rezervacij. izgubo pri prodaji (izločitvi) osnovnih sredstev. reklame in reprezentance. danih popustov. Prihodke od poslovanja sestavljajo prodajne vrednosti prodanih proizvodov oziroma trgovskega blaga in materiala ter opravljenih storitev. stroške gospodarske propagande. stroške kala. stroške v brezplačno danih proizvodih” (Turk. razsipa. Takšno naravo imajo stroški prevoznih storitev. Prihodki od financiranja se pojavljajo v zvezi z dolgoročnimi in kratkoročnimi finančnimi naložbami (dobljene obresti in dividende). S stroški materiala se razumejo tudi vrednosti normalnega kala in loma. stroške energije. popisni presežki pri osnovnih sredstvih. osebnih dohodkov in dajatev ali kot stroški financiranja. proizvajalnih stopenj. stroške materiala za čiščenje in vzdrževanje. dotacije. amortizacije. ki jih opravljajo druga podjetja. Sem spadajo tudi razne subvencije. regresi. denarne kazni in odškodnine. Davek na dodano vrednost se ne šteje kot prihodek od poslovanja. stroške najemnin. kompenzacije. Izredne prihodke sestavljajo neobičajne postavke in postavke iz preteklih obračunskih obdobij. stroške uvajanja nove proizvodnje in drugih raziskovalnih storitev. a ga za naše potrebe sploh ne bomo upoštevali. kritje izgube iz prejšnjih obdobij.

2 Bilanca stanja Če uporabimo definicijo. nikakor pa ni pravilno. dajatve v naravi. ki jo uporabljata tudi Turk in Melavc. v celoti pripišete nakupu osnovnih sredstev. Zato lahko spremembe sredstev in obveznosti zanje spoznamo le. 398). Izkazuje na eni strani premoženjsko.udeležb na sejmih in razstavah. stroške svetovalnih. str. da ima podjetje izgubo. 1994. stroške zavarovalnih premij” (Turk. ki skladno z zakonom. 9. da dejstvo. potem je “predračunska ali obračunska bilanca stanja računovodsko poročilo o predračunanem ali uresničenem obsegu in sestavi sredstev in obveznosti do virov sredstev določenega poslovnega sistema za določeni trenutek. če imamo na voljo bilanco stanja za različne predračunske ali obračunske trenutke” (Turk. 50). Metode amortiziranja. ko boste stroške osnovnega sredstva razdelili na ocenjeno dobo koristnosti in obračunali amortizacijo. izobraževalnih in drugih neproizvajalnih storitev. v kosmatem znesku ne glede na poslovni izid ter tisti del dajatev za socialno in pokojninsko zavarovanje. ko ne delajo. Bilanca stanja torej za razliko od izkaza poslovnega izida prikazuje stanje sredstev in obveznosti do virov na določen trenutek. • degresivna časovna metoda. ki se amortizira. da nakup osnovnih sredstev še ne pomeni stroška. kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi pripadajo zaposlenim za čas. Stroški dela – SRS 15 Stroški dela vsebujejo plače. ki nastaja zaradi prenašanja nabavne vrednosti sredstva. Prav tako upoštevamo tudi: nadomestila plač. ki pripadajo zaposlenim. Amortizacijo boste obračunali po eni izmed znanih metod amortiziranja. Poslovni izid se bo torej poslabšal zaradi visoke amortizacije. str. strošek bo nastal šele takrat. darila in nagrade zaposlenim. ki se najpogosteje uporabljajo: • enakomerna linearna metoda. Amortizacija – SRS 13 Amortizacija je strošek. • funkcionalno amortiziranje. Tukaj boste upoštevali tudi plačila preko pogodb o delu in avtorskih pogodb ter druge stroške dela. na poslovne učinke in je obračunan kot zmnožek amortizacijske osnove in amortizacijske stopnje. običajno na koncu leta (v našem primeru tudi konec mesecev v prvem letu) – koledarskega ali poslovnega (po novih standardih poslovno leto ni več nujno enako koledarskemu. a se 82 . na drugi strani pa lastninsko podobo poslovnega sistema. tako opredmetena osnovna sredstva kot tudi neopredmetena dolgoročna sredstva. 1994. ki ga podjetje dodatno obračunava glede na te plače. • progresivna časovna metoda. V poslovnem načrtu boste stroške plač računali po preprostem receptu z množenjem neto plače z 2. Pri tem ne pozabite.

• dolgoročno razmejene stroške razvijanja. • naložbe v koncesije. na kateri prikazujemo obveznosti do virov sredstev. kako so ta sredstva financirana. licence. (proizvajalna in druga) oprema. da z njimi lahko opravlja svojo dejavnost ali pa vzdržuje in popravlja druge takšne stvari. da oblika bilance izkaza nekoliko variira glede na velikost podjetja. pridobljene deleže in celote kapitala drugih podjetij. kot vemo. katerega doba uporabnosti je daljša od enega leta. narejen za določeno obdobje. in prikažemo. da je bilanca sestavljena iz dveh delov.Tako kot pri izdelavi izkaza uspeha tudi v tem primeru velja. patente. • ki niso namenjene prodaji v okviru rednega delovanja. • druge dolgoročno razmejene postavke. da jih bo uporabljalo samo. zgradbe. saj so poleg računovodskih izkazov dolžna izdelovati in oddajati tudi davčne izkaze). • ki jih podjetje pridobi ali izdela z namenom. kot vemo. razlika med nabavno in odpisano vrednostjo. da morajo biti vsa sredstva v podjetju nekako financirana. ki so zneski. To so zemljišča. osnovna čreda in večletni nasadi ter drobni inventar. 83 . saj je logično. Nadalje se delijo še na kupljene delnice. Obe vrsti naložb se v grobem delijo na finančne naložbe v druga podjetja in dana posojila. • ki jih ima podjetje v lasti ali finančnem najemu. montaže).podjetja vseeno večinoma še držijo tega. daljši od enega leta oziroma za nedoločen čas. da je bilo sredstvo sposobno za uporabo (to so običajno stroški transporta. V bilanci stanja prikažemo vsa sredstva. Tako kot opredmetena osnovna sredstva so tudi neopredmetena dolgoročna sredstva sestavni del stalnih sredstev. ki sta po definiciji vedno enaka – iz aktive. ki so bili potrebni. in pasive. Vsa sredstva so vedno prikazana po sedanji (neodpisani) vrednosti. ki je. Neopredmetena dolgoročna sredstva – SRS 2 So naložbe v pridobitev materialnih pravic ali dolgoročno vračunljivi stroški in izdatki. ki se pojavljajo v zvezi s poslovanjem podjetja. Izkaz uspeha je. Obsegajo: • dolgoročno razmejene organizacijske stroške. Aktiva in pasiva sta torej vedno enaki. blagovne znamke in podobne pravice. Kratkoročne in dolgoročne finančne naložbe – SRS 6 in 3 Za razliko od kratkoročnih finančnih naložb. To pomeni. najsi bo to z lastnim kapitalom ali pa s sposojenimi sredstvi. od katerih se obračunava amortizacija. Za naše potrebe je bilanca razdeljena takole: Opredmetena osnovna sredstva – slovenski računovodski standard 1 Opredmetena osnovna sredstva so stvari: • ki jih ima podjetje zato. ki jih ima podjetje na voljo. vezani na vračilni rok leto dni ali manj. • naložbe v dobro ime. so dolgoročne finančne naložbe vezane na čas. na kateri prikazujemo sredstva. V nabavno ceno so poleg same fakturirane cene všteti še vsi stroški.

• ki so v postopku proizvajanja. pač pa se 84 . Rezerve IV. Višje kot so vrednostno prikazane zaloge. Če pa so zaloge vredne manj. Kratkoročne terjatve do kupcev 2. Neopredmetena dolgoročna sredstva II. Trgovsko blago 4. • ki naj bi bila porabljena pri proizvajanju proizvodov ali opravljanju storitev. Vplačani presežek kapitala III. Odkupljene lastne delnice 2. Dolgoročna dana posojila 3. Predujmi za zaloge II. Dolgoročne varščine III. Kratkoročne finančne naložbe V. Revalorizacijski popravek kapitala V. Dolgoročne finančne naložbe 1. višji je kosmati donos iz poslovanja in zato je višji tudi celotni dobiček. Oprema 4. Delnice in deleži 2. Nerazdeljeni čisti dobiček ali izguba tekoče leto prejšnja leta B. Denarna sredstva VI. Material 2. Zaloge 1. Kapital I. namenjenih prodaji. Kratkoročne obveznosti iz financiranja iz poslovanja obratna sredstva osnovna sredstva drugo E. Drugo 5. Gibljiva sredstva I. Kratkoročne terjatve iz poslovanja 1. katerega učinki bodo namenjeni takšni prodaji. Pasivne časovne razmejitve SKUPAJ PASIVA Zaloge – SRS 4 Zaloge so opredmetena sredstva. Drugo 3. Predujmi za opredmetena osnovna sredstva III. potem smo več stroškov prenesli med odhodke in poslovni izid je zaradi manjšega povečanja zalog in nižjega kosmatega donosa višji. Nevplačani vpisani kapital B. • ki so namenjena prodaji v okviru rednega poslovanja. Nedokončana proizvodnja in proizvodi 3. Dolgoročne terjatve do kupcev 2. Opredmetena osnovna sredstva 1. Dolgoročne rezervacije C. Drugo 3. Zgradbe 3. Popravek kapitala 1. Aktivne časovne razmejitve SKUPAJ AKTIVA OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV A. Osnovni kapital II. Dolgoročne obveznosti iz financiranja iz poslovanja D.Tabela 9: Bilanca stanja BILANCA STANJA SREDSTVA A. Zemljišča 2. Stalna sredstva I. Dolgoročne terjatve iz poslovanja 1. Kratkoročne varščine IV. Dolgoročni depoziti IV. Vrednotenje zalog v veliki meri vpliva na računovodske izkaze. Na denarne tokove vrednotenje zalog ne vpliva.

preneseni čisti dobiček ali izgubo prejšnjih let. če ne prej pa ob prenehanju delovanja podjetja. večja so sredstva in zato tudi kapital v obliki nerazporejenega dobička tekočega obdobja. Delijo se na dane predujme za neopredmetena dolgoročna sredstva. revalorizacijski popravek kapitala in nerazdeljeni čisti dobiček ali izgubo poslovnega leta. Kratkoročne obveznosti iz financiranja predstavljajo kratkoročno dobljena posojila in izdani kratkoročni vrednostni papirji. 85 . Za naše potrebe revalorizacije ne bomo upoštevali! Rezerve so namensko opredeljeni del čistega dobička. ki služi poravnavanju možnih izgub v prihodnjih letih.2. V zvezi z davkom na dodano vrednost je treba poznati naslednje ključne pojme: • davčni zavezanec. • stopnja davka na dodano vrednost. če je prva večja. dobavo kakih stvari ali izvedbo storitve. Obvezno se razčlenjuje na osnovni kapital. Pri delniškem kapitalu je pomembna razdelitev na prednostne in navadne delnice.3 O davku na dodano vrednost Davek na dodano vrednost je nadomestil sistem prometnega davka. Kratkoročne in dolgoročne obveznosti – SRS 11 in 9 Dolgoročne obveznosti iz financiranja predstavljajo dolgoročno dobljena posojila in izdani dolgoročni vrednostni papirji. ki so sestavni del gibljivih sredstev. DDV se plačuje od prometa blaga in storitev. ki je nominalno opredeljen v statutu podjetja in so ga vplačali ali vpisali njegovi lastniki. Višje kot so terjatve. Osnovni kapital je kapital. 9. Terjatve – SRS 5 Terjatev je na premoženjskopravnih in drugih razmerjih zasnovana pravica zahtevati od določene osebe plačilo dolga. dolgoročne obveznosti iz poslovanja pa se pojavljajo v obliki dolgoročnih kreditov dobaviteljev v zvezi s kupljenim blagom ali storitvami. Vplačani presežek kapitala je razlika med doseženo ceno vpisanih delnic ob njihovi prodaji in njihovo nominalno vrednostjo.1 5. Prikazuje se v nominalnih zneskih in se ne spreminja. presežek kapitala. ki jih davčni zavezanec opravi v okviru opravljanja svoje dejavnosti na območju Republike Slovenije. Glede na vrsto podjetja se osnovni kapital pojavlja kot delniški kapital. Kapital – SRS 8 Celotni kapital izraža lastniško financiranje podjetja in z vidika podjetja njegovo obveznost do lastnikov.1. dane predujme za opredmetena osnovna sredstva in terjatve. rezerve. delež v kapitalu ali vloge kapitala. Že v poglavju o ekonomiki poslovanja podjetja smo opozorili. Kratkoročne obveznosti iz poslovanja pa predstavljajo med drugim dobljeni predujmi in obveznosti do dobaviteljev. zlasti menice. ki izhajajo iz sprememb kupne moči. več so nam kupci dolžni in dalj časa bomo morali financirati poslovni proces z lastnimi denarnimi sredstvi. Plačuje se tudi od uvoza blaga v Slovenijo. kakšen je vpliv terjatev na denarni tok poslovanja. Revalorizacijski popravki kapitala dopolnjujejo vrednostno izkazovanje celotnega kapitala za razlike.njihov vpliv pokaže v bilanci stanja – višje kot so zaloge.

Davka na dodano vrednost so oproščene javne poštne storitve. Slabost malega zavezanca je. kmetje) postanejo obvezni davčni zavezanci. zdravila. vstopnice za razstave. gnojila in fitofarmacevtski pripomočki.5 mio SIT. ki jo predpisuje zakon o DDV.5%.• obračun davka na dodano vrednost. trgovsko in storitveno dejavnost. ogled naravnih znamenitosti. kot tudi izkoriščanje premoženja in premoženjskih pravic ne glede na namen ali rezultat opravljanja dejavnosti. naročnine na televizijski in radijski program in storitve oseb. izdelki namenjeni za prehrano živali. Prednost malega zavezanca je. socialno varstvene storitve. Fizične osebe (npr. ne vključi v sistem davka na dodano vrednost. da ni dolžan zagotavljati podatkov in voditi evidence. političnih in podobnih organizacij. kinematografske predstave. zato je lahko manj cenovno konkurenčen kot registrirani zavezanec. Znižana davčna stopnja velja za naslednje kategorije izdelkov: izdelki namenjeni za prehrano ljudi. avtorske pravice in storitve s področja književnosti. kar pomeni. medicinski in ortopedski pripomočki. določene finančne storitve in igre na srečo. da nima pravice odbiti vstopni davek. uporaba športnih objektov. dajanje v najem ali podnajem. Mali zavezanec tudi ne obračunava DDV-ja pri prodaji. ki opravljajo samostojno dejavnost. kulturne storitve. penzionih. ki nameravajo v letu opraviti promet blaga oziroma storitev v vrednosti več kot 5 mio SIT. zdravstvene storitve in oskrba. govorimo o malem zavezancu. storitve predšolske vzgoje. nastanitev v hotelih. V sistem davka na dodano vrednost (DDV) se tako lahko vključijo vsi državljani in pravne osebe. ki opravlja samostojno pridobitno dejavnost. promet nepremičnin (razen prvega prenosa lastninske pravice). dobrodelnih. slik in zvoka. Davčni zavezanec Davčni zavezanec je vsaka oseba. Med davčne zavezance ne štejejo državni organi in organi lokalnih skupnosti v okviru svojih pristojnosti in druge pravne osebe javnega prava v okviru javnih pooblastil na podlagi zakona. Če se pravna ali fizična oseba. pogrebne storitve in storitve javne higiene. da so vse nabave malega zavezanca polno obdavčene (kar ne velja za davčne zavezance). obnova in vzdrževanje stanovanjskih prostorov. mladine in odraslih. ki samostojno opravlja svojo dejavnost. kmetijsko in poklicno dejavnostjo. Pod dejavnostjo razumemo proizvodno. V sistem davka na dodano vrednost se morajo obvezno vključiti vse pravne osebe. graditev. Lastna cena malega zavezanca je na ta način stroškovno obremenjena z DDV-jem. Status zavezanca se pridobi s prijavo za registracijo. Davka na dodano vrednost je oproščen tudi promet nekaterih drugih storitev. 86 . javni prevoz potnikov. če skupni katastrski dohodek presega 1. predelovalno. dobava vode. nosilci besed. verske storitve. Stopnja davka na dodano vrednost Sistem davka na dodano vrednost pozna osnovno davčno stopnjo 20% in znižano davčno stopnjo 8. izobraževanje in usposabljanje otrok. kot so zavarovalniške in pozavarovalniške storitve. vključno s premogovniško. storitve povezane s športom in športno vzgojo. ki so oproščene plačila DDV. storitve sindikalnih.

Pri uvozu blaga nastane obveznost za obračun DDV. da pri pisanju poslovnega načrta potrebujete še več informacij v zvezi z DDV. ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti dajanja v najem in zakup in nadaljnjo prodajo) • od izdatkov za reprezentanco. Davčni zavezanec dejansko plačuje saldo med vstopnim davkom. ki ga je zaračunal in prejel na strani prodaje. ki jih je uporabil za opravljanje dejavnosti izven Slovenije. kar predstavlja plačilo v denarju. ki ga je plačal na strani nabav. str. oziroma ko so storitve opravljene. V davčno osnovo šteje vse. je ta dobiček sestavni del sredstev podjetja. da je blago dobavljeno in storitve opravljene. da natančno pregledate zakon o Davku na dodano vrednost (UL RS.2 Izkaz finančnih tokov Izkaz uspeha je torej računovodsko poročilo razdobja in vsebuje računovodske informacije o spremembah sredstev in obveznosti do virov sredstev. Nobena od doslej obravnavanih bilanc pa ne prikazuje finančnih tokov v podjetju. na strani obveznosti do virov sredstev se pokaže kot povečanje kapitala. če pa je izid negativen. 30/2001). Davčni zavezanec sme pri izračunu svoje davčne obveznosti odbiti DDV. in izstopnim davkom. 430). ki ga je plačal pri nabavah blaga oziroma storitev od drugega davčnega zavezanca. zasebnih čolnov. pri uvozu blaga in kot prejemnik storitve. da v primeru opravljanja dejavnosti v Sloveniji ni priznana pravica do odbitka vstopnega davka. V osnovo štejejo tudi trošarine in drugi davki. če le-te vodijo k odhodkom in prihodkom. ko je blago dobavljeno. osebnih avtomobilov ter motornih koles. je najbolje. Davčni zavezanec ne sme odbiti vstopnega davka od blaga in storitev: • če je to blago ali storitev uporabil za promet blaga in storitev. Šteje se. 9. 431). ki prikazuje prihodnje predračunane pritoke in odtoke z namenom ugotavljanja vzrokov povečanja ali zmanjšanja denarja v določenem časovnem obdobju (Turk. V primeru. V ta namen uporabljamo predračunsko bilanco finančnih tokov. pod pogojem. str. 1994. uvozne dajatve in posredno stroški (provizije). 87 . • od nakupa jaht in čolnov za šport in razvedrilo. ko je izdan račun. če je to blago oziroma storitev uporabil za opravljanje dejavnosti.2. Če je zabeležen pozitivni poslovni izid. • od blaga in storitev. 1994. se izguba prikaže kot zmanjšanje kapitala (Turk. V izkazu uspeha so tako prikazani tokovi. za katerega je predpisan oprostitev plačila DDV. ko se blago vnese v Slovenijo. goriv in maziv (razen plovil in vozil. poslovni izid kot stanje na koncu obdobja pa je spet sestavina sredstev in obveznosti do virov sredstev. od katere se plačuje DDV.Obračun davka na dodano vrednost DDV se obračuna takrat.

potrebujemo podatke za dva različna trenutka. str. 431). • informacije o povečanju ali zmanjšanju kapitala. 1994. Finančni odtoki nastanejo kot posledica povečanja nedenarnih oblik sredstev in zmanjšanja obveznosti do virov sredstev. gibljivih sredstev. str.Za naše potrebe uporabljamo izkaz finančnih tokov v naslednji obliki.Pogosteje je sicer govora o bilanci denarnih tokov. • informacije o povečanju ali zmanjšanju dolgov. • informacije o povečanju ali zmanjšanju nedenarnih oblik obratnih oz. opredmetenih osnovnih sredstev in dolgoročnih finančnih naložb v določenem obdobju. 1994. Da lahko pripravimo izkaz finančnih tokov. 432): • informacije o povečanju ali zmanjšanju neopredmetenih dolgoročnih sredstev. Pritoki pa so posledica zmanjšanja nedenarnih oblik sredstev in povečanja obveznosti do virov sredstev. torej dejansko pritoki in odtoki iz podjetja. V predračunskem izkazu finančnih tokov torej najdemo naslednje informacije (Turk. v izkazu finančnih tokov pa so zajeta le pobotana povečanja in zmanjšanja postavk. Slovenski računovodski standardi delijo pritoke in odtoke na tiste pri poslovni dejavnosti. • informacije o stanju denarja na začetku in koncu predračunskega obdobja. saj v bilanci finančnih tokov izkazujemo pobotana stanja nedenarnih oblik sredstev in obveznosti do virov sredstev (Turk. Tabela 10: Izkaz finančnih tokov IZKAZ FINANČNIH TOKOV ZAČETNO STANJE DENARNIH SREDSTEV Prihodki – Odhodki brez amortizacije – Davki iz dobička = NEPOPRAVLJENI ČISTI PRITOKI PRI POSLOVNI DEJAVNOSTI + Povečanje obveznosti iz poslovanja in PČR – Povečanje terjatev iz poslovanja in AČR – Povečanje zalog = POPRAVLJENI ČISTI PRITOKI PRI POSLOVNI DEJAVNOSTI – Pobotano povečanje neopredmetenih dolgoročnih sredstev – Pobotano povečanje opredmetenih osnovnih sredstev – Pobotano povečanje dolgoročnih finančnih naložb – Pobotano povečanje kratkoročnih finančnih naložb = ČISTI PRITOKI PRI POSLOVNI IN INVESTICIJSKI DEJAVNOSTI + Povečanje kapitala – Pobotano povečanje dolgoročnih rezervacij – Pobotano povečanje dolgoročnih obveznosti iz financiranja – Pobotano povečanje kratkoročnih obveznosti iz financiranja = NETO FINANČNI TOK KONČNO STANJE DENARNIH SREDSTEV 88 . kjer so prikazani denarni prilivi in odlivi oziroma prikažemo vse prejemke in izdatke. na tiste iz investicijske dejavnosti in iz dejavnosti financiranja.

da bo prodaja v naslednjih mesecih taka: Tabela11: Načrtovana prodaja v prihodnjih petih mesecih 1. srce predstavlja trženje. ki se pojavljajo vsak mesec. Proizvod oz. Izračunamo lahko poslovni izid za navedenih pet mesecev.” Podjetniki se vse prepogosto ne zavedajo. str. da podjetje plačuje davek od dobička po 25% stopnji. mesec 200 enot Prodajna cena enote znaša 10 denarnih enot. to je denarni tok. Kaj torej je denarni tok? Najpreprosteje – to je zapis o denarju. 1994.400 300 100 200 50 150 Podjetje dobaviteljem in zaposlenim plačuje z enomesečnim zamikom. mesec 2. in 5. storitev lahko pojmujemo kot možgane.750 300 100 350 87.mesec 3. mesec 200 enot 250 enot 175 enot 4. Tako lahko izračunamo mesečne prihodke. V preteklih mesecih je podjetje prodajalo po 200 enot mesečno. kar ga poganja. PRIMER: Priprava predračuna denarnih tokov Za boljše razumevanje je v nadaljevanju prikazan preprost primer predračuna denarnih tokov. mesec 300 enot 5. kar teče po žilah. Poleg tega podjetje mesečno obračunava amortizacijo v višini 100 denarnih enot. Za rastoče majhno podjetje je prvi gotovo pomembnejši. odtekal pa mnogo hitreje. V našem primeru denarni tok”. a pri tem naleti na problem – za to nima denarja. 89 . ki je na voljo v določenem časovnem trenutku. pri čemer upoštevamo. Večino svoje pozornosti posvečajo dobičkom. Zavedajte se. Možno je. plačila pa prejema takole: − 50% v tekočem mesecu. mesec 2. mesec 1. fiksni stroški (FC) – najemnina. 148): “Podjetje lahko pojmujemo kot živ organizem in tisto. Tabela: Izračun poslovnega izida v denarnih enotah Kategorija 1. kar prevečkrat pripelje do propada podjetja) ravno pomanjkanje likvidnih sredstev – denarja. Podjetje načrtuje vračilo kratkoročnega kredita v 4. 1996. pa znašajo 300 denarnih enot. mesec 2. čeprav ima veliko naročil. ki prodaja kopalniško opremo. Tako lahko preberete. mesec Prihodki 2. najemnino vsak mesec sproti.75 4. želodec finance. če po njem ne bo tekla kri. Podjetje načrtuje. Mogoče lahko za ponazoritev pomena uporabimo kar naslednjo prispodobo. mesec 3. kot ste pričakovali” (Bangs. Pomembno je torej. mesecu. kamor so zajeti stroški materiala in stroški dela. Vendar pa bo organizem propadel.500 1. da je bistveno (in tisto.100 300 100 500 125 375 5.5 262. da je “cash flow = business lifeline” (Gumpert. 1995. da podjetje propade.000 VC 1. 148) in spet drugje (Bangs. Zamislimo si primer podjetja.000 2. Podjetje lahko deluje z velikim dobičkom.400 FC 300 Amortizacija 100 Dobiček pred davki 200 Davek 50 Čisti dobiček 150 2. kako pomemben je tok denarja. ki jo je uporabil tudi Gumpert (1996. str.Denarni tok in njegova vloga v poslovanju podjetja V številnih ameriških učbenikih podjetništva lahko najdemo naslove. vse premalo pa vedo. da ločite med denarnim tokom in dobičkom.5 3.000 1. ki govorijo o tem. “da bo denar pritekal v podjetje mnogo počasneje.225 300 100 125 31. Variabilni stroški (VC). 60).. je denar. a ne more pravočasno plačevati svojim dobaviteljem. str. 72): “Projekcije denarnega toka lahko ustvarijo razliko med uspehom in propadom ter med rastjo in stagnacijo.750 1. ki ga deloma želi razdeliti med svoje delničarje. kako pomemben je za poslovanje podjetja »cash flow«.25 93. znašajo 70% prodajne cene. str. − 30% z enomesečnim odlogom in − 20% z dvomesečnim odlogom.

Uporabne spletne povezave: • http://racunovodja. kot se morda zdi samo ob pogledu na predračun bilance uspeha. Ugotovimo lahko tudi to. naj bi v prihodnjih petih mesecih podjetje poslovalo z dobičkom (glej postavko čisti dobiček v zgornji tabeli). ki pa jih je podjetje plačalo in obračunalo že ob prejemu kredita (to se je zgodilo v preteklih mesecih). delo Najemnina Vračilo kredita NETO DENARNI TOK Končno stanje denarnih sredstev Kot je razvidno iz gornjih dveh tabel. da podjetje le ne bo poslovalo tako uspešno.com/ . ugotovimo. mesec 595 1000 900 350 2100 300 500 -650 -55 50% prodaje tekočega meseca 30% prodaje preteklega meseca 20% prodaje izpred 2 mesecev ODLIVI Material. kar pomeni. da pade predvideno stanje denarja na žiro računu pod 0. Situacija postane kritična v 4. da se amortizacija ne pojavlja v predračunu denarnih tokov.portal z veliko uporabnimi računovodskimi in finančnimi informacijami 90 . V bilanci uspeha bi bili zabeleženi samo stroški obresti. Vendar pa lahko s pomočjo predračuna denarnih tokov. To seveda ni mogoče. mesecu. mesec 20 1000 600 400 1400 300 300 320 2. Podjetje namreč kar v treh mesecih poslovanja beleži negativni denarni tok. kar pomeni. denar torej odteka iz podjetja. da so denarni odlivi večji od prilivov.Tabela: Predračun denarnih tokov v denarnih enotah Začetno stanje denarnih sredstev PRILIVI 1. mesec 845 1500 525 500 1225 300 1250 -250 595 5. pač pa samo v predračunu bilance uspeha. v naslednjem mesecu pa zaradi odplačila kratkoročnega kredita odlivi presežejo prilive že za 650 denarnih enot. mesec 870 875 750 400 1750 300 -25 845 4. kjer so predstavljeni denarni prilivi in odlivi v posameznem mesecu. Podobno se odplačilo kredita odrazi samo v bilanci denarnih tokov. zato bo podjetje prisiljeno ali najeti dodaten likvidnostni kredit ali pa spremeniti kreditno politiko – podaljšati odlog plačila svojim dobaviteljem ali pa hitreje izterjati denar od svojih kupcev. mesec 320 1250 600 400 1400 300 550 870 3. ko se stanje na transakcijskem žiro računu zmanjša za 250 denarnih enot.

kako bo doseglo načrtovano prodajo. Z načrtom trženja podjetje: • Identificira potrebe in želje kupcev. še ne uporablja pri razvoju proizvodov in storitev. Sistematično zbira podatke o kupcih. ki so potrebne za izvedbo prvih treh točk. • Analizira konkurenčne prednosti in slabosti in na podlagi njih oblikuje svojo poslovno strategijo. da imajo jasno predstavo o značilnostih in potrebah ciljnega kupca. ne pozna pa njihovih značilnosti. ki jo kupci igrajo v poslovanju podjetja. V načrtu trženja podjetje predstavi svoj trženjski splet. podobo podjetja v javnosti. Prav tako še ne zbira povratnih informacij o svojih proizvodih in storitvah od kupcev. Podjetje se zgolj zaveda. vendar pa podatkov. Sestavine trženjskega spleta so med seboj tesno povezane. • Podjetje začenja zbirati podatke o kupcih. • Identificira in opredeli značilnosti tržnih niš. na katere se bo osredotočilo. Mala podjetja se navadno osredotočajo na zadovoljevanje potreb specifičnega ozko definiranega dela trga tržne niše. s katerim bo lahko doseglo začrtane cilje. 91 . ki jih ima o kupcih. place. • Oblikuje takšen trženjski splet. Vsebine. kar je treba upoštevati pri oblikovanju poslovne strategije podjetja (če se npr. kar izhaja iz originalnega angleškega poimenovanja: product. mora temu primerno zasnovati promocijo izdelka. kupci sodelujejo pri razvoju novih proizvodov in storitev in podjetje z njimi vzpostavi dolgoročne odnose. so: izdelek. celotna aktivnost podjetja je usmerjena na kupca. N AČR T TR ŽEN JA Z načrtom trženja podjetje opiše. promotion. Uspešnim podjetjem je skupno. price. ipd). zato bomo v tem poglavju predstavili oblikovanje trženjskega spleta v podjetju. smo opisali že v poglavju Tržna raziskava in analiza. prodajne cene. Aktivnosti. ki ga je oblikovalo z namenom aktivnega vplivanja na povpraševanje po svojih izdelkih in storitvah.1 Zasnova načrta trženja Za uspešno oblikovanje trženjskega spleta mora podjetje poznati značilnosti trga ciljnih kupcev. prodajne poti (distribucija) in tržno komuniciranje. da kupci so. • Podjetje in kupci postanejo partnerji. V podjetjih ločimo več razvojnih faz spoznavanja kupca in odnosov s kupci: • Zavedanje. katere potrebe so velika podjetja prezrla. Majhnost podjetja je njihova prednost. z njimi komunicira in zbira povratne informacije o svojih proizvodih in storitvah. 10. želja in potreb. ki sestavljajo trženjski splet. • Podjetje se zave vloge. postaja vse bolj občutljivo na tržne spremembe. Sestavine trženjskega spleta imenujemo tudi 4 P-ji trženja. ki jim omogoča fleksibilnost in hitro odzivanje na potrebe kupcev. podjetje odloči za politiko nizkih prodajnih cen.10. Vsi zaposleni v podjetju se zavedajo potreb kupcev. da obstajajo kupci za proizvode in storitve podjetja.

Podjetju ne pomagajo kaj dosti izpopolnjeni. ki jo igra zadovoljen kupec. 10.Podjetje se v oblikovanju odnosa s kupci lahko osredotoči na spodnje vidike: A. ki ju lahko podjetje naredi. D. če mu ni uspelo vzpostaviti kakovostnega odnosa s kupcem.2 Osredotočenje na kakovost Za današnji poslovni svet je značilen razvoj globalne konkurence in tehnoloških inovacij. • S kupci podjetja naj občasno komunicira tudi vodstvo podjetja. Zanemarjanje in brezbrižen odnos sta dve najhujši napaki. F. Večina kupcev bo svoje negativne izkušnje opisala vsaj petim drugim ljudem. katerih problemi so bili hitro rešeni. B. Če podjetje ne pozna problemov kupcev. Raziskave kažejo. kakovostni proizvodi in storitve. • Podjetje mora skrbno izbrati zaposlene.1 Osredotočenje na kupca Uspešnost poslovanja podjetja je odvisna od pristopa h kupcu. Za uspešna podjetja je značilno tako imenovano upravljanje kakovosti (“total quality management”). da kupci postajajo vse bolj zahtevni glede kakovosti proizvodov in storitev. da se bodo nezadovoljni kupci. Zahteva po kakovosti pa ni prisotna samo pri proizvodih in storitvah. Osredotočenje na hitrost. C. Osredotočenje na prikladnost izdelkov in storitev. trajanja. katerih privrženost lahko podjetje dodatno spodbuja z drobnimi pozornostmi. upoštevajo preprosta pravila: • V primeru nezadovoljstva kupca je treba rešiti problem čim hitreje. ki bodo prihajali v neposreden stik s kupci in jih neprestano izobraževati. 10. • Vsi zaposleni v podjetju se morajo zavedati vloge. kar prispeva tudi k temu. E. ki jim uspe obdržati stalne kupce. da kar 70 % kupcev ne bo več kupovalo v trgovini. Ključ do uspeha podjetja je tako v ohranjanju obstoječih kupcev. Podjetja. ampak postaja integralni del kulture podjetja. Kakovost proizvoda kupec ocenjuje na podlagi naslednjih lastnosti proizvoda: zanesljivosti. Raziskave kažejo. Ključ do vpeljave filozofije kakovosti v podjetje je pogled skozi oči kupca. jim ne more pomagati. Podjetje mora v pridobivanje novih kupcev vložiti vsaj petkrat toliko sredstev in časa kot jih v ohranjanje obstoječih kupcev. Osredotočenje na izpopolnjevanje izdelkov in storitev.1. Ob tem se večina ne bo pritožila zaradi takšnega ravnanja na licu mesta. Pri 92 . vendar pa so uspešna samo tista podjetja. to pri kupcih vzbuja občutek pomembnosti. ki so uspešna pri vzpostavljanju odnosov s svojimi kupci. Pridobivanje novih kupcev sicer omogoča hitro rast podjetja. da izrazijo svoja mnenja in pripombe. ponovno vrnili v podjetje. Osredotočenje na kakovost proizvodov in storitev. Osredotočenje na lastnosti kupca. kjer so z njimi ravnali brezbrižno. Osredotočenje na zadovoljstvo kupcev. • Kupce je treba spodbujati. uporabnosti in cene.1.

10. Trgovska podjetja morajo tako svoj delovni čas prilagoditi času. 93 . trgi. tehnologija in drugi dejavniki se spreminjajo čedalje hitreje. ki lahko vključuje tako nove načine uporabe že obstoječih proizvodov in storitev kot nove tehnologije proizvodnje in nove proizvode in storitve. Konkurenčna prednost majhnih podjetij na tem področju je njihova fleksibilnost in sposobnost hitrega odziva na nove priložnosti. • Podjetje naj si prizadeva za vzpostavitev dolgoročnih odnosov s svojimi dobavitelji in zaposlenimi. Ljudje preživijo vse več časa na delovnem mestu. je prikladnost oziroma dostopnost proizvodov in storitev. Podjetje ne more ostati konkurenčno brez odzivanja na te spremembe. s katero opravljajo storitve.storitvah pa kupci ocenjujejo: hitrost opravljanja storitve. • V podjetju naj se spodbuja timsko delo. odzivnost.3 Osredotočenje na prikladnost proizvodov in storitev Eden izmed ključnih dejavnikov. • Vsi zaposleni v podjetju se morajo truditi za neprestano izpopolnjevanje proizvodov in storitev. ki vpliva na nakupne odločitve porabnikov. 10. ki se ukvarjajo s prodajo potrošnih dobrin. zato imajo vse manj časa za opravljanje nakupov.1. • V podjetju je treba vzpostaviti sistem merjenja kakovosti dela zaposlenih in nagrajevanja nadpovprečnih rezultatov. Inovativnost je širši pojem. • Vsi zaposleni v podjetju se morajo strinjati s poslovno filozofijo in cilji podjetja.4 Osredotočenje na inovativnost Potrebe kupcev. Pri reševanju tega problema si lahko podjetje pomaga z odgovori na naslednja vprašanja: • Ali je podjetje v bližini ciljne skupine kupcev? Ali je lahko dostopno (parkirni prostori)? • Ali delovni čas podjetja ustreza kupcem? Ali bi moralo biti podjetje odprto tudi v večernih urah in ob vikendih? • Ali si kupci želijo dostavo na dom? • Ali so plačilni in kreditni pogoji podjetja ustrezni? • Ali so zaposleni dovolj usposobljeni za delo z ljudmi? Ali so sposobni hitro in učinkovito reševati nakupne probleme kupcev? Prikladnost. ki ga imajo na voljo njihovi kupci. Pri zagotavljanju kakovosti naj podjetje upošteva naslednja načela: • Kakovost je treba vgraditi že v sam proizvodni proces in ne sme biti odvisna od kontrole. • Znanje vseh zaposlenih v podjetju je treba neprestano izpopolnjevati in nadgrajevati. dostopnost podjetja s strani kupcev je še posebno pomembna za podjetja.1. ljudi in opremo.

10.1.5

Osredotočenje na hitrost

Ena izmed konkurenčnih prednosti podjetja je lahko tudi sposobnost hitrega odziva na spremenjene tržne potrebe. Podjetja vse bolj skrajšujejo čas, ki je potreben od identifikacije do zadovoljitve tržne potrebe. Raziskava, ki jo je opravil McKinsey & Company kaže, da če podjetje uvede nov proizvod visoke tehnologije na trg 6 mesecev po predvidenem roku, vendar v okviru načrtovanih stroškov, bo njegov dobiček v petih letih 33 % nižji od načrtovanega, če pa podjetje predstavi proizvod na trgu pravočasno, vendar z višjimi razvojnimi stroški, bo dobiček v 5 letih nižji za samo 5 %. Podjetje si mora tako prizadevati, da: • Čim hitreje uvede nove proizvode in storitve na trg. • Skrajšuje čas, ki ga potrebuje, da se odzove na spremenjene tržne potrebe. • Poenostavi nakupni proces.

10.2 Izdelek
Izdelek je osrednji element trženja. V trženjski literaturi najdemo različne opredelitve izdelka, vendar lahko na kratko rečemo, da je izdelek vse, kar je namenjeno zadovoljevanju potreb kupca. Pri tem smo izdelek pojmovali širše, vključili smo tako fizične proizvode podjetja (računalnik, kruh, glavnik, ipd.) kot tudi storitve (zavarovanje, počitnice v tujini, izobraževanje, ipd.). Osnovna delitev izdelkov z vidika končnega namena izdelka je delitev na: • • Izdelke za široko potrošnjo, ki jih kupujejo porabniki za zadovoljevanje svojih potreb. Izdelki za potrebe poslovanja, ki jih kupujejo podjetja zato, da lahko proizvedejo druge izdelke in storitve.

Izdelke za široko potrošnjo lahko delimo na: • Izdelke vsakdanje rabe (angl. convenience goods). V nakup tovrstnih izdelkov kupci ne vložijo posebnega napora in časa, saj imajo o njih že vnaprej potrebno znanje in informacije. Med tovrstne izdelke sodijo: živila, izdelki za osebno higieno, pijače. Pomemben element, ki vpliva na nakupno odločitev, je embalaža izdelka. • Izdelke, ki se kupujejo po preudarku (angl. shopping goods). V nakupe tovrstnih izdelkov kupci vložijo več napora, saj jih ne kupujejo prav pogosto. Sem sodijo: izdelki za šport in rekreacijo, gospodinjski pripomočki, pohištvo, obutev in oblačila. Pomemben element trženja tovrstnih izdelkov je zagotavljanje montaže, servisa in vzdrževanja. • Luksuzne izdelke (angl. specialty goods). V nakup tovrstnih izdelkov kupci vložijo dosti časa in denarja. Med tovrstne nakupe sodijo nakup avtomobilov, umetniških predmetov, nakita, stanovanj, ipd. • Neiskane izdelke (angl. unsought goods). V to skupino spadajo izdelki, katerih kupec še ne pozna ali pa jih ne išče. V nakup ga prepriča šele agresivna prodajna taktika. Sem sodijo življenjska zavarovanja, enciklopedije, naročnine ipd.

94

Izdelke za potrebe poslovanja pa delimo na: surovine, investicijsko opremo, dopolnilno opremo, izdelavni material, sestavne dele, pomožni material in proizvodne storitve.

Konkurenca med podjetji ne temelji več na tistem, kar podjetja proizvedejo, ampak na tistem, kar podjetja dodajo svojim proizvodom in storitvam. Sem sodi predvsem privlačna embalaža, poprodajne storitve, ugodni kreditni pogoji, garancije, servis. V svojem življenju gre izdelek skozi različne stopnje razvoja: od uvajanja, preko rasti, zrelosti v fazo upadanja. Glede na fazo življenjskega cikla podjetje prilagaja svojo strategijo.

Slika 15: Življenjski cikel izdelka

Gibanje prodaje

Gibanje dobičkov

Razvoj proizvoda

Uvajanje proizvoda

Rast proizvoda

Zrelost proizvoda

Upadanje proizvoda

V fazi uvajanja izdelka podjetje predstavi svoj izdelek potencialnim kupcem. Navadno mora izdelek konkurirati z že obstoječimi izdelki, zato je za hiter prodor izdelka potrebna agresivna trženjska aktivnost podjetja. Stroški podjetja v tej fazi so relativno visoki, dobičkov ni ali pa so celo negativni. V fazi rasti izdelka poskuša podjetje pritegniti dodatne kupce z dodajanjem novih lastnosti izdelku, trženjska aktivnost podjetja v tej fazi je še vedno močna in usmerjena v prepričevanje kupcev o posebnostih izdelka. Dobički podjetja v tej fazi postajajo pozitivni. Mnogi izdelki, ki so prišli do te faze, ne dosežejo faze zrelosti, ker niso bili dovolj dobro sprejeti s strani kupcev. V fazi zrelosti prodaja izdelkov narašča, dobički se povečujejo, dosežejo vrh in pričnejo upadati z vstopanjem novih konkurentov na trg. Strategije podjetja v tej fazi so usmerjene v povečevanje prodaje podjetja, ne da bi ob tem bistveno spreminjale funkcionalne značilnosti izdelka. Cene izdelkov se zaradi močne konkurence v povprečju znižujejo. Podjetje širi svojo ponudbo z razvojem novih modelov in blagovnih znamk. V fazi upadanja si podjetje prizadeva znižati stroške, povezane z izdelkom, saj prodaja izdelka upada, dobički se znižujejo. Ko izdelek doseže to fazo, seveda ni nujno, da se bo prenehal prodajati. Podjetje ima na voljo mnogo možnosti za pomladitev takšnega izdelka.

95

Vprašanja, ki si jih naj zastavi podjetje, ki želi pomladiti svoje izdelke: • Ali ima izdelek poleg osnovnih tudi širše možnosti uporabe (npr. kuhinjska soda se lahko uporablja za odstranjevanje neprivlačnega vonja v hladilnikih, odtokih)? • Ali je za izdelek možno uvesti blagovno znamko? • Ali je prodajo izdelka možno povečati z agresivnejšim oglaševanjem? • Ali lahko za izdelek najdemo nove trge (npr. otroških šamponov ne uporabljajo samo otroci, ampak tudi odrasli)? • Ali je možno izdelku znižati ceno in povečati obseg prodaje? To je treba premisliti predvsem pri izdelkih, za katere je značilna močna konkurenca. • Ali ima izdelek dovolj privlačno embalažo? • Ali je izdelek mogoče ponuditi na novih ciljnih trgih? Razmislite, v katerih fazah življenjskega cikla se nahajajo naslednje industrijske veje: proizvodnja laserjev, proizvodnja tobačnih izdelkov, proizvodnja avtomobilov, prodaja po pošti, proizvodnja koles, proizvodnja osebnih računalnikov, nega na domu, genetski inženiring, pranje avtomobilov, frizerski saloni za hišne ljubljence?

10.3 Prodajne poti
V tem delu trženjskega spleta se mora podjetje odločiti, katere prodajne poti in kakšno prodajno mrežo bo izbralo, da bo proizvod prišel do ciljne skupine kupcev podjetja.V osnovi ločimo: • neposredne prodajne poti, pri katerih gre za neposredno povezavo med proizvajalcem in porabnikom, • posredne prodajne poti, pri katerih med proizvajalcem in porabnikom posreduje še eno ali več podjetij posrednikov (podjetja za prodajo na debelo, podjetja za prodajo na drobno). Pri potrošnih dobrinah na splošno ločimo štiri skupine prodajnih poti: • Proizvajalec – kupec: neposredna prodajna pot je značilna predvsem za storitve (zobozdravstvene, frizerske) in pri uporabi modernejših tržnih poti (internet, telefon, katalogi). • Proizvajalec - podjetje za prodajo na drobno – kupec: ta vrsta prodajne poti je značilna za nekatere prehrambene izdelke, oblačila, knjige in druge izdelke za vsakdanjo rabo. • Proizvajalec – grosist - podjetje na drobno – kupec: to je najpogostejša oblika prodajne poti, uporablja se pri vseh izdelkih, ki jih je treba prepakirati. • Proizvajalec - grosist - grosist – kupec: to je posebna oblika prodajne poti, ki se uporablja predvsem v distribuciji kmetijskih pridelkov in izdelkov javnih podjetij (električna energija) Podjetje si pri odločanju o najprimernejši prodajni poti lahko pomaga z razmislekom o naslednjih vprašanjih: • • • Ali je smiselna izgradnja lastne prodajne mreže (skladišča, zastopništva)? Ali prodajati preko trgovine na drobno ali preko trgovine na debelo? Katere zastopnike izbrati za distribucijo proizvodov v tujini?

96

Pri oblikovanju cen podjetje upošteva predvsem: strukturo stroškov. • splošne ekonomske razmere. da lahko stroški fizične distribucije občutno povečajo prodajno ceno izdelkov. ki bodo odražale vrednost proizvodov in storitev v očeh kupca in ne cene. Cena je denarna vrednost proizvodov in storitev. Pravilno oblikovana prodajna cena je zelo pomembna za uspeh poslovanja. 10. • psihološki dejavniki. • v veleprodaji. kako izdelek fizično prenesti od prodajnega mesta do končnega porabnika. predvidevanja o najvišji ceni. Pri postavljanju cen za proizvode in storitve mora podjetje oblikovati cene. ravnanje z zalogami. • cene konkurenčnih podjetij.Ko se podjetje odloči o najprimernejši obliki prodajne poti. ki jih podjetje lahko upošteva pri oblikovanju cen za svoje proizvode in storitve. • preko telefona. mora rešiti tudi vprašanje. ki jo je kupec pripravljen plačati. Med osnovne sestavine fizične distribucije uvrščamo: skladiščenje izdelkov. bo vplivala tako na obseg prodaje podjetja kot tudi na njegov dobiček. kakšno vrednost mu določeni proizvodi in storitve prinašajo. ki jo bo trg pripravljen sprejeti za določen proizvod ali storitev in podobo. Ne sme biti postavljena ne previsoko. Če podjetje pazljivo izbere ciljni trg in pozicioniranje na njem. ki se oblikuje na trgu. ugotovimo. ki jo podjetje oblikuje za svoje proizvode in storitve. • od vrat do vrat. Cena. • po pošti. so: • ponudba in povpraševanje po posamezni vrsti proizvodov in storitev. • lokacija podjetja. potem bo razmeroma lahko oblikovalo tudi ceno. da lahko podjetje svoje proizvode prodaja: • v trgovini na drobno. Ostali dejavniki. ki so po njegovem mnenju primerna za posamezne proizvode in storitve. • preko interneta. Če povzamemo. ne prenizko. ki jo želi ustvariti o svojem podjetju v očeh kupcev. Cena. • sezonski vplivi. • plačilni pogoji. • obseg prodaje. • elastičnost povpraševanja po posamezni skupini proizvodov. ki ga želi z določenim proizvodom doseči. • preko avtomata. transport in spremljanje naročil.4 Prodajne cene V splošnem se prodajnim cenam pripisuje največjo težo v procesu nakupnega odločanja porabnika. Pri tem se odloča o prevozni poti in mora upoštevati. pove. 97 .

potem pa lahko podjetje ceno tudi zniža in tako postopoma pridobiva še nove kupce. kjer podjetje za svoje proizvode in storitve na začetku oblikuje visoke cene. Strategija se obnese samo v primeru. ’95. 98 . kako nenavaden. ki so jo kupci sposobni plačati. Oblikovanje cen za že uveljavljene izdelke Tudi tu ima podjetje na izbiro več strategij: Postavljanje lihih cen. • Ohraniti tržni delež. Pomikanje po krivulji povpraševanja navzdol To je ena izmed oblik strategije posnemanja smetane. inovativen je proizvod. S tako postavljenimi cenami si podjetje zagotovi hiter prodor na trg. ki ga zagotavlja tudi z agresivnim tržnim komuniciranjem in vlaganjem v prodajne poti. ki naj bi ga povzročile cene. da obstaja dovolj velik tržni segment. ’85. katerega kupci so pripravljeni izdelek kupiti takoj. Ne glede na to. kot pa če stane 100 SIT. Malo podjetje mora s ceno proizvoda/storitve pokrivati vse stroške proizvodnje in doseči tudi določen dobiček. kar mu omogoča znižanje cen. ali podjetje oblikuje cene za popolnoma nov proizvod ali storitev na trgu. Če je prodaja novega proizvoda uspešna. če stane 99. Konkurenčnih podjetij je malo ali pa jih sploh ni. edinstvenosti proizvodov. Strategija penetracijskih cen Podjetje postavi cene. da je za kupce značilna velika cenovna elastičnost povpraševanja. To strategijo uporabljajo predvsem večja trgovska podjetja in veleblagovnice. saj je kasneje mnogo lažje ceno znižati kot pa zvišati. ki so nižje od izdelkov ali storitev konkurence. Tako lahko podjetje doseže razmeroma visok načrtovani dobiček z razmeroma majhnim obsegom prodaje. To je kratkoročna strategija. Oblikovanje cen za nov proizvod Pri oblikovanju cen za popolnoma nov proizvod/storitev želi podjetje s ceno doseči naslednje cilje: • Da kupci sprejmejo proizvod. kasneje pa te cene zniža pod nivo cen konkurentov. ko se pojavi. kar pa povečuje celotne stroške in tveganje. Strategija posnemanja smetane Izhaja iz predpostavke.Strategije postavljanja cen se razlikujejo glede na to. pralni praški). Inovacije in razvoj tehnologije v podjetju znižujejo proizvodne stroške. To je strategija visokih začetnih cen. • Doseči ciljni dobiček. ali pa gre za že uveljavljen proizvod ali storitev. Takšna strategija se uporablja predvsem za izdelke vsakdanje rabe (npr. bodo na trg vstopala nova. ki lahko izkoriščajo prednosti ekonomij obsega. ki je s tem povezano. ko na trg vstopijo nova konkurenčna podjetja. ki se lahko uporablja na področju izdelkov visoke tehnologije (npr. konkurenčna podjetja. osebni računalniki). ki si bodo tudi sama prizadevala pridobiti tržni delež. Cena ne sme biti postavljena prenizko. Ta strategija temelji na psihološkem učinku. četudi po razmeroma visoki ceni. da je izdelek dosti cenejši.95 SIT. šamponi. Nekatere kupce je moč prepričati. mora podjetje zanj oblikovati takšno ceno. ki se končujejo na ’75. Tako postavljene cene dajejo vtis o ekskluzivnosti.

količinske popuste in druge. 10. • odnose z javnostjo. ki vključuje: • oglaševanje. Podjetja navadno odobravajo popuste za izdelke z napako in blago. Ima pomembno funkcijo v uvajanju novih izdelkov in storitev. V grobem ločimo štiri pristope k postavljanju cen: • oblikovanje cen v podjetju. transportni stroški na enoto izdelka naraščajo. saj pomanjkanje izdelka navadno ne traja daljše obdobje. kupci pa si zapomnijo nelojalno vedenje podjetja. Poteka preko množičnih medijev. brošure. • osebno prodajo. propagandni filmi na televiziji. Oglaševanje poteka preko propagandnih medijev. da na trgu primanjkuje določenih proizvodov in storitev. ki se jim kopiči v skladiščih. Pri izbiri oglaševalskega medija si podjetje lahko pomaga z razmislekom o naslednjih vprašanjih: • Na kako velikem geografskem področju prodajam svoje proizvode in storitve? 99 . Na višino postavljene cene izdelka vplivajo predvsem stroški. zato mora podjetje dobro poznati značilnosti posameznih medijev in njihov vpliv na porabnike. publikacije in plakati. V takšnih primerih nekatera podjetja zvišajo cene in na ta račun realizirajo večje dobičke. • oblikovanje cen v podjetju. Izgubljeni dobiček zaradi manjše razlike v ceni nadomesti z večjim obsegom prodaje. ki se ukvarja s prodajo na debelo. katalogi. poštne pošiljke. Popusti. kar se odraža tudi v ceni izdelka. poznamo tudi sezonske popuste. ki jih ima podjetje s tem izdelkom. vendar je ta strategija dvorezen meč. V posameznih obdobjih se zgodi. proizvodov ali storitev za znanega naročnika.5 Tržno komuniciranje Tržno komuniciranje je posebna oblika sporazumevanja podjetja s ciljno skupino kupcev.Vodilne cene. Oportunistično postavljanje cen. s katero se ukvarja podjetje. Če podjetje prodaja v oddaljenih geografskih področjih. ki jo mora podjetje sprejeti v zvezi z oglaševanjem. • pospeševanje prodaje in • neposredno ter elektronsko trženje. zato so kupci zanje pripravljeni plačati več kot sicer. Pri tej strategiji podjetje svojim izdelkom in storitvam postavi nekoliko nižje cene od konkurenčnih podjetij. Najbolj značilni instrumenti oglaševanja so oglasi v tisku. ki se ukvarja s prodajo na drobno. Ključna odločitev.5. Tehnike postavljanja cen se razlikujejo tudi glede na vrsto dejavnosti. 10. Podjetje želi na ta način povečati obseg prodaje. je izbira najprimernejšega oglaševalskega medija. Geografsko diferenciranje cen. radijski oglasi. • oblikovanje cen v proizvodnem podjetju.1 Oglaševanje Oglaševanje je vsaka plačana oblika neosebne predstavitve ali promocije idej. • oblikovanje cen v storitvenem podjetju.

skratka doseči zaupanje javnosti. Neplačana oblika odnosov z javnostmi je publiciteta. • Kupcu omogočite. kuponi.5. televizija. posterji (jumbo plakati). sejmi. natečaji. ki mu ne zaupajo. s prirejanjem konferenc in podobnih aktivnosti družbenega pomena. Osebna prodaja proizvodov in storitev podjetja bo uspešnejša ob upoštevanju naslednjih nasvetov: • Pristop do kupca naj bo profesionalen in objektiven. storitev in njune lastnosti predstavi bolje kot katerokoli oglasno sporočilo v množičnih medijih. Pomembna je pri prodaji izdelkov za reprodukcijo oziroma pri investicijskih dobrinah.4 Osebna prodaja Osebna prodaja temelji na osebnem stiku med potencialnimi kupci in prodajnim osebjem. radio. 100 . določeni zavitki po posebni ceni.5. vzorci. ustvarjati ugled. kajti reportažam in člankom izpod novinarskega peresa javnost bolj zaupa kot običajnim oglasom. kjer je proces nakupnega odločanja daljši in odločitev sprejema več oseb. V osebni prodaji lahko prodajalec izdelek. plakati. so: dnevno časopisje. oglaševanje v vozilih javnega prevoza in oglaševanje na sejmih in razstavah. vplivati na okolje. ugodnosti pri prodaji staro za novo in kuponi. direktna pošta. ki jih je treba pretehtati pred dokončno izbiro glavnega oglaševalskega medija v podjetju. da vam pove vse svoje želje in potrebe. 10. ki jih podjetja najpogosteje uporabljajo za oglaševanje. ki kratkoročno spodbujajo porabnike k nakupu. njen osnovni namen je obveščanje javnosti. s profesionalnim pristopom do sredstev javnega obveščanja in z reportažami in poslovnimi poročili.2 Odnosi z javnostmi V odnosih z javnostmi skušajo podjetja z različnimi aktivnostmi preko množičnih medijev. Publiciteta je pomembna zaradi velike verodostojnosti. revije.5. z udeležbo ali organizacijo različnih konferenc in okroglih miz.• • • • Kdo so moji kupci in kakšne so njihove značilnosti? Koliko sredstev lahko vložim v oglaševanje? Katere oglaševalske medije uporabljajo konkurenčna podjetja? Kako pogosto je treba ponavljati propagandno sporočilo? Mediji.3 Pospeševanje prodaje Sem sodijo vsi ukrepi. Podjetje odnose z javnostjo gradi s sodelovanjem v aktivnostih lokalne skupnosti. s prispevki različnim neprofitnim organizacijam in sponzorstvom. demonstracije proizvodov. To so predvsem nagradne igre. 10. kupci se redko odločijo za nakup od človeka. Vsak izmed zgoraj naštetih medijev ima svoje prednosti in slabosti. 10.

• Kupec – kupec (customer to customer ali C2C). npr. Seveda pa ima e-nakupovanje tudi pomanjkljivosti: manjša zasebnost in tveganje izrabe osebnih podatkov. kjer preko svetovnega spleta komunicirajo kupci med seboj. temveč tudi pri povezovanju med podjetji in drugimi organizacijami. elektronske dražbe ali posredniški portali. zagotavljanje varnosti in zaščite podatkov med prenosom. povezani z dostavo ter nepoznavanjem izdelkov. hitrejšega in cenejšega povezovanja v različnih fazah poslovanja. Med številne prednosti e-nakupovanja štejemo: udobnost in priročnost izbire in nakupa. lažji dostop do informacij. • Podjetje – podjetje (business to business ali B2B).5 Neposredno in elektronsko trženje Sprva je neposredno trženje pomenilo le prodajo izdelka direktno od proizvajalca do kupca brez posrednikov. kjer lahko kupci z vsega sveta kupujejo izdelke in storitve preko interneta. kjer se med seboj povezujejo podjetja z namenom lažjega. nizki stroški nakupa in posledično tudi nižje cene izdelkov. • akviziterstvo.• • • Kupcu praktično pokažite. Kupcu v pravem trenutku njegovega nakupnega odločanja ponudite naročilo. predvsem zaradi vnaprejšnjega plačila. • trženje prek televizije ali radia. hitrejše prilagajanje zahtevam kupcev. Pri elektronskem poslovanju ločimo 4 vrste povezav: • Podjetje – kupec (business to customer ali B2C). kjer preko interneta ali intraneta podjetje komunicira s svojimi zaposlenimi. nevarnost prevar in goljufij. 10. kjer podjetje trži svoje proizvode ali storitve končnim kupcem preko svetovnega spleta. kako vaš proizvod ali storitev zadovoljuje njegove potrebe oziroma rešuje probleme. Internet pa se je izkazal kot nenadomestljiv pripomoček ne samo pri trženju izdelkov in storitev končnim kupcem. ki zavajajo kupce in problemi. Kupca prepričajte o kakovosti vaših proizvodov in storitev z zgodbami o pozitivnih izkušnjah drugih kupcev. obstoj nepoštenih ponudnikov. • trženje po telefonu in • elektronsko trženje. • Podjetje – zaposleni (business to employee ali B2E). • trženje po pošti.5. Z nastankom modernejših tržnih poti pa pod neposredno trženje štejemo tudi: • kataloško trženje. Najbolj množična in prepoznavna oblika elektronskega poslovanja je vsekakor prva. Še posebej elektronsko trženje je v zadnjih desetih letih doživelo velik razcvet. 101 .

Najpogosteje so kupovali knjige. ker porabniki ponavadi kot del storitve zaznajo tudi izvedbo le te. • Minljivost – storitev se ne da shranjevati. videz izvajalcev. Trženje storitev se zaradi omenjenih razlik razlikuje od trženja izdelkov. Zaradi neločljivosti in vzajemnosti delovanja izvajalca in porabnika storitev so znanje. cd-plošče. programsko opremo in letalske karte. četudi storitve kot take ne spreminjamo. Izvajalci storitev morajo biti zato primerno usposobljeni. participants).) in podobno. Ker so storitve zelo pomemben vir dodane vrednosti v gospodarstvu in ker je temu primerna tudi zastopanost storitev v oglaševanju. ki so potrebni za uspešno izvedbo storitve. kdaj in kje jih izvaja.. Med fizično okolje štejemo oglaševalski material.9 % in se še povečuje. process). oblačila in obutev.000 ljudi. Proces izvajanja storitve je niz postopkov. da je uspešno pozicioniranje storitve na trgu odvisno predvsem od zanesljivosti. • Pri trženju storitve tudi upoštevajte. zavarovalne police. v Sloveniji pa je do sredine leta 2004 preko interneta nakupovalo že čez 300. vljudnost. videz fizičnih dokazov storitve (računi. • Fizični dokaz (angl. ki spremlja izvajanje storitve. urejenost. Zaradi spremenljivosti storitve pa moramo proces izvajanja storitve ponavadi prilagoditi tako kraju in času kot tudi izvajalcu in uporabniku storitve. Potrebna je posebna skrb. pripravljenosti. saj lahko nezadovoljivo izvajanje storitve preko izgube strank podjetju naredi veliko škode.. • Spremenljivost – storitve se spreminjajo glede na to kdo. 102 . • Proces izvajanja (angl. računalniško opremo. si bomo pogledali še. vstopnice. strokovnosti.Nakupi v e-trgovinah po svetu so leta 2003 dosegli že 1300 milijard ameriških dolarjev. S fizičnim okoljem. Štirim že omenjenim sestavinam trženjskega spleta (4P) moramo dodati še tri 3-Pje: • Udeleženci (angl. lahko bistveno vplivamo na odločitev porabnikov. dostopnost in sposobnost zaposlenih v podjetju še toliko bolj pomembne. dostopnosti in uslužnosti izvajalca ter od komuniciranja in fizične podpore. opremo in vzdušje v prostorih izvajanja. • Neločljivost – proizvodnja in prodaja potekata hkrati. v čem se oglaševanje storitev razlikuje od oglaševanja izdelkov. Število tako ponudnikov kot kupcev in seveda količina prometa pa se še vedno povečujejo. Storitve se na splošno od izdelkov razlikujejo v naslednjem: • Neopredmetenost – storitve niso otipljive. 10.6 Trženje storitev Delež storitev v bruto domačem proizvodu v Sloveniji je bil leta 2004 61. physical evidence). S spreminjanjem okolja lahko ustvarjamo dragocene konkurenčne prednosti.

Odločitve. • agencijah za promet nepremičnin. 103 . številu poslovnih prostorov (proizvodnih obratov). • različnih raziskovalnih in trženjskih agencijah. Izbiranje lokacije lahko razdelimo na dva koraka: 1. • lokacija in • lokacija. lahko razdelimo na strateške in taktične odločitve. Pri iskanju primerne lokacije si podjetnik lahko pomaga z najrazličnejšimi viri informacij. Seveda pa to ni edini uspešni podjetnik. ki se pretežno ukvarjajo s trgovino. ki opravlja storitveno dejavnost. Pri prvih gre za odločitve o izbiri in planiranju zmogljivosti. kateri so trije najpomembnejši dejavniki poslovnega uspeha podjetja. predvsem tisti. ki misli. Pri taktičnih odločitvah se odločamo o izbiri proizvodnega programa in poslovnih prvin ob danih zmogljivostih. da je lokacija ključnega pomena za uspeh podjetja.1 Izbira lokacije poslovnih prostorov Če bi ustanovitelja verige McDonald'sovih restavracij vprašali. ki se ukvarja s klasično proizvodnjo kot tudi v podjetju. ki proučujejo kupno moč prebivalcev posameznega mesta. ki ga bo pokrivalo novo podjetje. Podjetnik izbere geografsko področje. 11. njihovi lokaciji in razmestitvi naprav. • izobraževalnih institucijah (univerzah). povezane s proizvodnjo. V drugem koraku se podjetnik odloči. da morajo podjetniki pred začetkom poslovanja skrbno izbrati lokacijo svojega novega podjetja. to pomeni.11. ki jih lahko dobi pri: • mestnih upravah. temu pa sledi izbira konkretnega prostora. bi vam odgovoril: • lokacija. Z njim bi se strinjali tudi drugi podjetniki. Predmet proizvodnega planiranja je opredelitev proizvodnega procesa. 2. planiranju zalog in kontroli kakovosti v podjetju. da se glede na različne dejavnike odloči. v katerem predelu izbranega mesta bo iskal primeren prostor. P R OIZV OD N I IN S TOR ITV EN I NA ČR T Organiziran pristop k načrtovanju »proizvodnega« cikla morajo imeti tako v podjetju. ki merijo pretok prometa skozi mesto. planiranju proizvoda. planiranju procesa. Iz tega sledi. v kateri pokrajini države bo podjetje.

na novo zgradil ali najel. pa se oprema vse bolj specializira. 11. upoštevajoč razpoložljiva finančna sredstva. ali bo poslovne prostore za svoje podjetje kupil. tako da se stroški na enoto izdelka znižujejo in podjetnik lahko ostaja konkurenčen. Pred nakupom samih delovnih sredstev se mora podjetnik odločiti. ki jih vsebuje pogodba. zato je novo ustanovljenim podjetjem na teh področjih lažje izboriti tržni delež. da razjasni vse podtone in omejitve. dostop za invalide. Pod vložki v poslovni proces razumemo tako človeške kot tudi fizične vire (delovna sredstva in delovni predmeti). V primeru najema se je pred podpisom najemne pogodbe pametno posvetovati s strokovnjakom za tovrstna vprašanja.2 Odločanje o izbiri vrste proizvodnje Izbira vrste proizvodnje in velikosti proizvodnih zmogljivosti je v veliki meri odvisna od predvidevanj povpraševanja in dosegljivosti vložkov v poslovni proces. ko je proizvodni program že utečen. Pri izbiri lokacije podjetja pa je treba v nadaljevanju pretehtati naslednja vprašanja: • Koliko so oddaljeni ciljni trgi kupcev podjetja? Kakšna je še sprejemljiva oddaljenost podjetja za ciljno skupino kupcev? • Kako močna so konkurenčna podjetja na tem področju? • Kako dobro je na tem področju razvito infrastrukturo omrežje in kako dobre so transportne povezave (cestno. ali pa za nakup univerzalne opreme. Podjetnik se pred izbiro lokacije odloči. prirejeno za njegov proizvodni program.Različne demografske projekcije. 104 . ali obstajajo nerešena lokalna vprašanja? Ali lokalni predpisi kakorkoli omejujejo poslovanje podjetja? • Ali so za področje značilni visoki režijski stroški? • Ali lahko kupci enostavno dostopajo do podjetja (parkirni prostori. kot pa na področjih z omejeno možnostjo širjenja trga. vozičke)? • Ali je na izbrani lokaciji dovolj prostora za morebitno širjenje podjetja v prihodnosti? • Kdo je lastnik lokacije. ali se bo odločil za nakup ali zakup. Kasneje. Tako ločimo posamično. špedicijska podjetja)? • Kakšna je razvitost trga delovne sile (ustreznost kadrov) in kako močni so sindikati? • Kakšna je lokalna zakonodaja na tem področju. Pri opredeljevanju vrste proizvodnje upoštevamo: asortiman in količino istovrstnih proizvodov. Podjetniki v začetni fazi navadno izberejo univerzalno opremo. kažejo demografski potencial posameznih regij in pričakovani naravni prirast prebivalstva. prekinjenost ali neprekinjenost proizvodnje in proizvajanje za poznanega ali nepoznanega kupca. ali se bo odločil za specializirano opremo. kjer je prirast prebivalstva pozitiven. železniško omrežje. ali postavlja omejitve pri nakupu oziroma najemu lokacije? • V kateri fazi življenjskega cikla se nahaja področje izbrane lokacije? Kakšni so načrti lokalnih oblasti glede tega področja? • Ali se fizični videz lokacije ujema s podobo podjetja? Pri izbiranju ustrezne lokacije si podjetniki glede na naravo poslovne priložnosti lahko zastavijo še vrsto drugih vprašanj. ali bo kupil novo ali rabljeno opremo. serijsko in množinsko proizvodnjo ter grupno tehnologijo. ki jih opravlja vlada. Tržni potencial je večji v regijah.

ki zahtevajo enak proces. Posamična ali projektna proizvodnja je pogosto proizvodnja za znanega naročnika. ki se med seboj razlikujejo po obliki. tako da so transportni stroški materialov. kar pomeni nižje stroške na enoto proizvoda kot pri posamični proizvodnji. Ločimo dva tipa množinske proizvodnje in sicer montažno linijo in kontinuirano proizvodnjo. Takšno razmestitev delovnih sredstev imenujemo celična razmestitev. 105 . nameščena skupaj. ki se med seboj razlikujejo le v kakovosti. Glavna prednost tovrstne proizvodnje je učinkovitost in fleksibilnost. Skupna tehnologija Skupna tehnologija pomeni združevanje trojev in delovnih mest tako. Končno odločitev o vrsti proizvodnje se sprejme glede na obseg proizvodov in širino asortimana. saj je delo v proizvodnji razdeljeno na standardizirane operacije. da so delovna sredstva. Procesna in serijska proizvodnja Osnovna značilnost serijske proizvodnje je proizvodnja skupin posameznih proizvodov. Množinska proizvodnja je ponavadi proizvodnja za nepoznanega kupca. ki jih proizvajajo v dveh ali več celicah. zaradi tega je proizvodnja zelo občutljiva na spremembe trga in je precej nefleksibilna. materialu in proizvodnemu procesu. unikatnega proizvoda ali storitve. razmestitev delovnih sredstev pa je fiksna. ki določi tudi osnovne značilnosti proizvoda. in na ta način izkorišča prednosti serijske in prednosti množinske proizvodnje. zaradi tega je možna določena mera specializacije. Slabosti tovrstne proizvodnje pa so čakanje polproizvodov pred delovnimi mesti in večje zaloge in večji transportni stroški kot pri posamični proizvodnji. Pri tej proizvodnji se uporablja procesna razmestitev delovnih sredstev. Asortiman izdelkov je ozek. Proizvodnja raznolikih proizvodov teče deloma na enakih strojih. vsa dela se izvajajo na enem mestu in proizvod se ne premika znotraj delavnice ali tovarne. Delo na proizvodu je pretežno ročno. slabost pa je podvajanje proizvodnje posameznih delov. kar pomeni. Stroškovno je zelo učinkovita. Serijska proizvodnja je navadno namenjena poznanemu tržnemu segmentu.Posamična proizvodnja Glavna lastnost posamične proizvodnje je proizvodnja posamičnega. da skupina proizvaja dele ali proizvode. Masovna proizvodnja Glavna značilnost množinske proizvodnje je velika količina proizvodnje enega samega ali nekaj podobnih proizvodov. polizdelkov in končnih izdelkov čim nižji. obliki in videzu. Razdelitev delovnih sredstev v masovni proizvodnji je organizirana po izdelkih. Delovni predmeti so skladiščeni ob mestu proizvodnje. ki opravljajo en proces. deloma na drugih. ki jih delavci neprestano ponavljajo.

11.3 Prostorska in časovna delitev proizvodnje Odločitve o prostorski in časovni delitvi proizvodnje spadajo med kratkoročne odločitve v planiranju proizvodnje. S časovnim planiranjem moramo tako določiti vrstni red delovnih procesov. Z materialnim poslovanjem tako razumemo preskrbo vseh koristnikov v podjetju s potrebnimi materiali ob pravem času in ob ustrezni kakovosti. Slika 16: Prilagajanje proizvodnih zmogljivosti povpraševanju obseg proizvodnje proizvodne zmogljivosti povpraševanje čas Možnosti proizvodnje in zahteve povpraševanja navadno usklajujemo s kratkoročnim planiranjem (zgornja slika). delovne sile in delovnih predmetov potrebno pripraviti tudi dokumentacijo in materiale. v katerih so montirane enake naprave. Pri planiranju zmogljivosti pa moramo puščati tudi prostor za nenadna in nepričakovana naročila. s katerimi sprožimo proizvodni proces in ga tudi kontroliramo. pri čemer kot kriterije za odločanje upošteva stroške po enoti proizvoda in transportne stroške. številu zaposlenih.4 Materialno poslovanje Za nemoten potek proizvodnje je poleg delovnih sredstev. Rezultati takšnega kratkoročnega planiranja. Med proizvodnjo in prodajo količin prihaja do časovnega razmika. so odločitve o redni proizvodnji. imenovanega tudi mesečno ali operativno planiranje. kadar proizvodnja poteka v dveh ali več manjših obratih. Namen takšnega planiranja je minimizirati stroške spreminjanja proizvodnje. Časovno delitev proizvodnje imenujemo tudi terminsko planiranje. O prostorski delitvi proizvodnje mora podjetnik razmišljati takrat. V tem primeru se mora odločiti o porazdelitvi proizvodnje po obratih. tako da bodo izrabljene vse proizvodne kapacitete in zadovoljeno povpraševanje kupcev. 11. proizvodnji za zalogo. sodelovanju s kooperanti in druge. Materialno poslovanje tako vključuje načrtovanje nabave 106 . proizvodnji v nadurah. v katerem moramo zadovoljiti povpraševanje.

da zadovolji povpraševanje po proizvodih tudi takrat. Ločimo več vrst zalog: • ciklične ali serijske zaloge. kadar je povpraševanje večje od proizvodnje. Ta koncept zahteva. ki je vezana v zalogah ali oportunitetne stroške. • stroški kapitala predstavljajo obresti na vrednost. ki nastanejo zaradi različnih možnosti proizvodnje in povpraševanja med letom. s katerimi poskušamo narediti delovna mesta neodvisna od dogajanj na drugih delovnih mestih. surovine in materiale neposredno od dobaviteljev. ki jih podjetje ustvarja z namenom. zmanjšanje odpadka in izmečka in spremenjena kultura podjetja. • razbremenilne zaloge. saj je nabavljeno blago le redko takoj vključeno v proizvodni proces. kadar jih financiramo z lastnimi viri. ki nastanejo predvsem zaradi prevozov izdelkov in materialov. energetskih virov. ko skuša izkoristiti spremembe na trgu ali pa minimizirati njihov vpliv na poslovanje podjetja. nastanejo z novimi naročili. Prednosti tega koncepta so večja fleksibilnost. ker izdelka ni bilo na razpolago. V podjetju tako ni zalog. Prav tako gredo tudi dokončani proizvodi najprej v skladišča in jih kupci šele naknadno dvigujejo iz skladišč. Zaloge pa povzročajo podjetju tudi določene stroške: • stroški priprave serije ali stroški naročanja so neodvisni od velikosti serije. ki jih podjetje ustvari. zato podjetnik ne sme podcenjevati vloge materialnega poslovanja v podjetju. • rezervne zaloge. 11. kakovosti in pravočasnosti nabave materialov.5 Načrtovanje zalog Nabavi materiala za proizvodnjo praviloma sledi skladiščenje. V zadnjem času pa se je uveljavil koncept proizvodnje brez zalog .surovin. potrebnega je manj poslovnega prostora. in izgubljenemu ugledu. pomožnih materialov in polizdelkov za potrebe proizvodnega procesa. • špekulativne zaloge. 107 . kakovost. ki nastanejo kot posledica ekonomične proizvodnje v seriji.JIT (just in time) proizvodnje. Uspeh podjetja je odvisen tudi od cene. Vključuje tudi transport materiala in njegovo skladiščenje v podjetju. da podjetje dobiva vse potrebne sestavne dele. • tranzitne zaloge. • stroški zaradi pomanjkanja izdelkov so enaki izgubljenemu dohodku. • stroški skladiščenja naraščajo s številom proizvodov v zalogi. • sezonske zaloge. • razni davki in zavarovanja.

kakovosti poslovnega procesa in kakovosti dela vseh zaposlenih v podjetju.6 Kontrola kakovosti Kakovost pomeni ujemanje lastnosti proizvoda z zahtevami kupca. • stroški odkrivanja in kontrole. Pomeni tudi izpolnjevanje zunanjih in notranjih predpisov podjetja glede zagotavljanja kakovosti. 108 . Z zagotavljanjem kakovosti v podjetju so povezani tudi stroški: • stroški napak nastajajo zaradi vračanja proizvodov v podjetje. znižanj. popravil.11. • stroški preventive. ker je podjetje zaradi slabe kakovosti izgubilo prodajo. notranjih revizij in izobraževanja ljudi. Kontrola kakovosti v podjetju pomeni kontrolo proizvoda in procesa. ki nastajajo zaradi preventivnega vzdrževanja. Kakovost končnega proizvoda je odvisna predvsem od dobavljenih vhodnih surovin v poslovni proces. izmečkov in zastojev proizvodnje. • stroški izgub.

mora biti v podjetju zgrajen ustrezen sistem vodenja in upravljanja le-teh. str. tehnološke spremembe in splošne družbene razmere. oblikovanja in drugih. Proces je sestavljen iz več faz. ampak se mora truditi proizvajati tiste dobrine. na podlagi katerih podjetje oblikuje nov proizvod. raziskav in razvoja Dizajn lahko na kratko opredelimo kot proces spreminjanja nove ideje v procedure in postopke. na kateri se dejansko odvija proces oblikovanja novega proizvoda. Raziskave kažejo.trženjskim spletom. Konkurenčnost zagotavlja podjetje s specifičnim spletom cenovnih in necenovnih dejavnikov . politiko poprodajnih storitev in še bi lahko naštevali. da so podjetja. v grobem ločimo naslednje faze: faza planiranja. Ločimo več vrst dizajna (Freeman. inovativnost in funkcionalnost. fazo na krivulji življenjskega cikla. Podjetje si ne sme prizadevati prodajati dobrine. Za uspešno delovanje poslovnih funkcij v podjetju in tako tudi raziskav in razvoja.1 Opredelitev pojmov dizajna. uporabo in način proizvodnje. Zavedati pa se je treba. • organizacijska raven: na tej ravni podjetje zgradi organizacijsko strukturo oblikovanja novega proizvoda. Oblikovanje novih proizvodov lahko upravljamo na treh ravneh: • strateška raven: na tej ravni podjetje zgradi strategijo oblikovanja novega proizvoda. dolgoročne spremembe v povpraševanju. uporabnih in privlačnih proizvodov in storitev. konkurenca med podjetji se ne odvija samo na osnovi cene. Pogoji na svetovnih trgih so se spremenili. pri čemer upošteva svojo velikost. po katerih porabniki povprašujejo. faza razvoja in proizvodna faza. da same investicije v razvoj novih tehnologij in oblikovanje novih proizvodov niso zadostno zagotovilo uspeha podjetij. ki upošteva tržne potrebe. 12. N AČR T RA ZV OJ A V zadnjem času je podjetniški kot tudi nacionalni uspeh postal kritično odvisen od sposobnosti ustvarjanja in proizvajanja inovativnih. raziskavami in razvojem. ki investirajo v razvoj. uspešnejša od konkurenčnih podjetij. tako v tradicionalnih kot tudi v novih panogah. Procedure in postopki dajejo proizvodu specifične lastnosti. ki na podlagi obstoječih tehnologij razvija specifične postopke. ki jih zna proizvajati. navodil in procesov za proizvodnjo popolnoma novih proizvodov.12. videz. 1983. 109 . dejavnost. kontrolo kakovosti. • oblikovalski inženiring. 22): • eksperimentalni dizajn. pomembnejši so postali ostali konkurenčni dejavniki: kakovost proizvodov in storitev. • projektna raven. v kateri se nahaja in druge dejavnike. ki razvoju ne namenjajo večje pozornosti. ki se ukvarja z razvojem in pripravo proizvodnih postopkov. prodajno politiko. značilno zanj je razvijanje prototipov in pilotskih proizvodenj.

complexity): dizajn vključuje odločanje o večji količini parametrov in spremenljivk. choice): v procesu dizajna se izbira med različnimi možnimi rešitvami posameznih problemov. da bi zadovoljili pogostokrat konfliktne interese vseh interesnih skupin. • kompleksnost (angl. ki določa mehanične lastnosti proizvoda. ali pa za obstoječega proizvoda ali storitve. katerih rezultat je ponudba novih proizvodov in storitev. proizvodov. ki določajo. upravljanje dizajna. compromise): v procesu dizajna je velikokrat treba sprejemati kompromisne rešitve. ki je bil potreben za razvoj novega proizvoda. potrebe porabnikov v zvezi z novim proizvodom. ki se ukvarja s planiranjem in vodenjem aktivnosti. pa naj gre za popolnoma nov proizvod. ki so jo kupci za nov proizvod pripravljeni plačati. ki razvija zunanji videz in uporabne lastnosti proizvoda.• • modni dizajn. za kar navadno ni potreben razvoj novih tehnologij. da kar najbolje zadovoljuje potrebe kupcev. Dizajn je del razvojno raziskovalnih aktivnosti v podjetju. ki določajo dobiček po enoti proizvoda. tržni potencial novega proizvoda. ki jim pravimo 4 C-ji dizajna (analogno s 4 P-ji v trženjskem spletu): • ustvarjalnost (angl. 110 . ki se ukvarja predvsem z razvojem zunanjega videza proizvodov. procesov oziroma izboljšavo obstoječih. Pri razvoju proizvoda s projektno skupino sodelujejo tudi ostali delavci podjetja in zunanji strokovnjaki. ki je sestavljena iz specialistov na posameznih funkcijskih področjih. kar še ne obstaja. Dejavniki. 12. katerega cilj je povečati znanje o proizvodih in procesih in uporabiti to znanje za razvoj novih materialov. za uspešna podjetja je značilno. skrbi pa tudi za nakup sestavnih delov in materialov in distribucijo dokončanih proizvodov. • čas. Proizvodna funkcija je odgovorna za izdelavo končnega proizvoda. Oddelek za oblikovanje (dizajn) fizično oblikuje izdelek tako. potrebno programsko opremo za razvoj in industrijsko oblikovanje. na podlagi modnih smernic. da je njihov reakcijski čas na spremenjene tržne potrebe in nova tehnološka odkritja zelo kratek. so: • kakovost novega proizvoda. • stroški proizvodnje na enoto proizvoda. Oblikovanje proizvoda vključuje industrijski inženiring. Tržni oddelek podjetja opredeli tržno priložnost. razvojni. • izbira (angl.2 Proces oblikovanja novega proizvoda v podjetju V procesu razvoja novega proizvoda ali storitve od ideje dalje sodeluje večje število oddelkov podjetja: trženjski. storitev. proizvodni in pa tudi vodstvo podjetja. Pod pojmom raziskave in razvoj razumemo sistematično kreativno delo. • sporazum (angl. kasneje pa poskrbi za promocijo in lansiranje proizvoda na trg. Proces dizajna ima štiri tipične sestavine. creativity): dizajn pomeni ustvarjanje nečesa novega. kako učinkovit je razvoj in oblikovanje novega proizvoda v podjetju. ki se odraža predvsem s ceno. Za uspešno in učinkovito razvijanje novega proizvoda je zelo pomembno oblikovanje projektne skupine.

• Sistemska faza. Celoten proces razvoja novega proizvoda lahko razdelimo na nekaj logičnih korakov (Ulrich. osnovni sestavni deli in komponente. • Natančen dizajn proizvoda. • Poskusna (pilotska) proizvodnja. V tej fazi se izdela podroben seznam potrebnih materialov in sestavnih delov proizvoda. ki jih je podjetje investiralo v razvoj novega proizvoda. • Izbira najustreznejšega koncepta. pripravijo se tudi vsa potrebna orodja in proizvodna dokumentacija za izdelavo posameznih delov proizvoda.• celotni stroški razvoja novega proizvoda. ki kažejo sredstva. str 56 V nadaljevanju bomo bolj podrobno predstavili korake v oblikovanju novega proizvoda. To fazo razdelimo v več podfaz: • Prepoznavanje potreb kupcev. Eppinger: Product Design and Development. 35): • Razvoj koncepta novega proizvoda. Eppinger. Prehod med pilotsko in redno proizvodnjo je običajno tekoč in praktično neopazen. 1995. V tej fazi se naredijo prvi prototipi proizvoda. • Testiranje in dokončne izboljšave. Slika 17: Razvoj koncepta novega proizvoda Ugotavljanje tržnih potreb Določanje ciljnih lastnosti proizvoda Izdelava konceptov proizvoda Izbira koncepta proizvoda Analiza konkurenčnih proizvodov Določanje natančnih proizvodnih specifikacij Planiranje preostalega razvojnega procesa Vir: Ulrich. ki jim je treba nameniti več pozornosti in časa. • Opredelitev ciljnih značilnosti proizvoda. Namen te faze je usposobiti delavce za proizvodnjo in organizacijo proizvodnega procesa. ali proizvod zadovoljuje potrebe kupcev (alfa prototip) in zanesljivost in učinkovitost proizvoda (beta prototip). 111 . • Generiranje konceptov novega proizvoda. 1995. str. • Analiza konkurenčnih proizvodov. v kateri se opredeli arhitektura proizvoda. s katerimi se ugotavlja. • Ponovna opredelitev značilnosti proizvoda.

str. da bo nov proizvod osredotočen na zadovoljevanje potreb kupcev. • Zbiranje podatkov od kupcev. da razlikujejo proizvod od konkurenčnih izdelkov in so tehnično ter ekonomsko izvedljive. • Postavljanje idealnih in še dopustnih vrednosti posameznih količin. Proces oblikovanja ciljnih specifikacij je sestavljen iz naslednjega zaporedja korakov: • Prevajanje zahtev kupcev v kvantitativno izražene enote. 1995. S proizvodnimi specifikacijami so lastnosti proizvoda izražene količinsko in z merskimi enotami. ki jih le-ti niso bili sposobni izraziti eksplicitno. razumljiv proizvodnim specialistom. so: • zagotoviti. ciljne skupine kupcev in ciljnih značilnosti proizvoda. Zahteve. ki so oblikovane. • postaviti temelje za opredeljevanje ciljnih značilnosti proizvoda. • Zahteve kupcev glede značilnosti proizvoda je treba prevesti v tehnični jezik. preden začne s procesom oblikovanja proizvoda. da bodo upoštevane tudi tiste potrebe kupcev. da izrazijo zahteve kupcev. ki jo podjetje naredi. Glavni namen tega koraka v razvoju novega proizvoda je seznaniti vse člane projektne skupine s potrebami kupcev in zagotoviti. izdelava tabel količin in enot. • Izdelava prednostne lestvice zahtev kupcev. • približati potrebe kupcev vsem članom razvojne skupine.12. ko identificira potrebe kupcev. Funkcija specifikacij je. Eppinger.3 Razvoj koncepta novega proizvoda Prepoznavanje potreb kupcev Glavni nameni raziskave trga. Za uspešno oblikovanje specifikacij proizvoda je še posebej pomembno sodelovanje vseh ključnih funkcij podjetja. da so upoštevane potrebe vseh ciljnih skupin kupcev. v jeziku razumljivem proizvodnim specialistom. ki jih projektna skupina opredeli. • zagotoviti. • Ovrednotenje dobljenih rezultatov in procesa. 112 . • Zbiranje informacij o konkurenčnih proizvodih. • identificirati vse obstoječe in potencialne potrebe kupcev. zato je treba njihove zahteve »prevesti« v tehnične specifikacije. Proces identifikacije potreb kupcev je kompleksen. je treba razporediti glede na njihovo relativno pomembnost. Pri zbiranju tovrstnih podatkov si v podjetju lahko pomagamo z uporabo ene ali kombinacije naslednjih metod: intervjuji s kupci. 35): • Opredelitev ciljnega trga. zato ga v podjetju navadno razčlenijo na večje število korakov (Ulrich. Opredelitev tehničnih značilnosti proizvoda Kupci navadno svojih zahtev glede želenih lastnosti proizvoda ne izražajo v obliki tehničnih izrazov in specifikacij. ki jih postavljajo kupci glede značilnosti proizvoda. V grobem ločimo dve vrsti specifikacij: • ciljne specifikacije. organiziranje skupinskih srečanj s kupci in opazovanje obnašanja kupcev pri uporabi že obstoječih podobnih proizvodov. ko je izbran končni koncept proizvoda. • izpopolnjene specifikacije.

Rezultat procesa generiranja konceptov je večje število proizvodnih konceptov. Pri razvrščanju si lahko pomagamo z uporabo dreves odločanja in kombinacijskih tabel. ki pridejo v poštev za dokončno izbiro. Načrtovanje proizvoda za proces proizvodnje Glavni namen načrtovanja proizvoda za proces proizvodnje je minimizirati stroške proizvodnje. V naslednjem koraku se natančneje ovrednoti koncepte in izbere najprimernejšega. 113 . v pogovorih z glavnimi kupci. saj na ta način dobimo večje število manjših obvladljivih problemov. Izbira koncepta Izbiranje koncepta bi lahko opredelili kot vrednotenje prednosti in slabosti posameznih konceptov na podlagi vnaprej izdelanih kriterijev in izločanje tistih. V tej fazi razvoja proizvoda morajo sodelovati tudi strokovnjaki s področja nabave materialov. jih proizvajajo drugi oddelki v podjetju. delovnih sredstev in materialov. Rezultat tega procesa je izbira enega ali več konceptov. razvojnega časa in stroškov razvoja. ki ne vodijo do želenih ciljev. zagotoviti ciljno raven kakovosti proizvoda. Koncepte lahko izbiramo v dveh korakih. Stroški proizvodnje so sestavljeni iz več skupin stroškov: • stroški sestavnih delov proizvoda. • pri izbiri konceptov se uporablja intuicija. poslovnim partnerjem. na katere se lahko člani projektne skupine učinkoviteje osredotočijo. konkurenti in funkcijskimi strokovnjaki. Rešitve. da je omogočena primerjava in izbor najustreznejših. ki bodo uporabljeni v proizvodnji določenega proizvoda. Proizvodni koncept lahko izrazimo v obliki skice ali geometričnega tridimenzionalnega modela in ga dodatno obrazložimo z opisnim besedilom. dobaviteljem. od katerih jih je v nadaljevanju le manjše število izbranih za nadaljnje proučevanje. ki ga ima podjetje.Izdelava konceptov proizvoda Proizvodni koncept je natančen opis tehnologije. s čimer se napravi ožji krog konceptov. ki jih projektna skupina pridobi na ta način. • izbere se koncept “ljubljenček” razvojne skupine. Rešitve problemov se lahko iščejo pri zunanjih in notranjih virih podjetja. proizvodnje in drugi. saj imajo potrebno znanje in izkušnje za izdelavo realistične projekcije stroškov proizvodnje. • za vsak koncept se izdela prototip in se ga testira. Pred samim oblikovanjem proizvodnih konceptov je treba razvojni problem. razčleniti na večje število manjših problemov. ki so predmet nadaljnjega proučevanja. Proces načrtovanja proizvoda za proizvodnjo se začne že v fazi izbiranja konceptov in v fazi oblikovanja arhitekture proizvoda. je treba shematično razvrstiti. Pri izbiranju konceptov si lahko pomagamo z naslednjimi metodami: • koncepte damo v oceno kupcem. V prvem koraku se koncepte ocenjuje čez “palec”. • sestavi se lista “za in proti” konceptov. delovnih postopkov. ki jih podjetje kupuje pri zunanjih dobaviteljih oz.

• odločitve o arhitekturi proizvoda zelo močno vplivajo na oblikovanje trženjske strategije za nov proizvod. Povezave med skupinami so lahko osnovne (globalne). Najpogostejši so stroški transporta. ali bo proizvod zadovoljil porabnikove potrebe in bo deloval v skladu s pričakovanji. Arhitektura proizvoda je shema. ipd. ali so povezave posameznih elementov v skupine sploh možne in izvedljive. uporabne lastnosti in druge zahteve. da bo maksimirana učinkovitost podjetja kot celote. Oblikovanje arhitekture proizvoda Arhitektura proizvoda je shema. ki se pojavljajo v procesu proizvodnje. • podrobneje predstavimo osnovne elemente. vključenih v proizvodni proces. je možno minimizirati že v času načrtovanja proizvoda. in posledične. razvojne stroške in kakovost proizvoda. ki je potreben za razvoj proizvoda. matematičnih enačb in geometričnih tridimenzionalnih modelov. Stroške. načrtovanem za kasnejšo proizvodnjo. nagrad za uspešnost. na odločitve o proizvodnji in nabavi. testiranji. Fizični prototipi so otipljivi in dajejo predstavo o dejanski podobi proizvoda. kar mu daje več možnosti dopolnjevanja in nadgrajevanja. odpisov. ki se pojavljajo v povezavi s proizvodnim procesom. namenjeno preverjanju delovanja in lastnosti proizvoda in proizvodnega procesa. Beta testiranje je kompleksnejše. Izdelava prototipov proizvoda Z izdelavo prototipa proizvoda se proces razvoja novega proizvoda ali preoblikovanja že obstoječega proizvoda počasi približuje h koncu. ki so nujne za delovanje proizvoda. Alfa prototipi se izdelujejo z namenom ugotoviti. splošni stroški. Ločimo med fizičnimi in analitičnimi prototipi. Namen izdelave prototipov ni samo predogled novega proizvoda. kontrole kakovosti. ki nastanejo zaradi specifične fizične povezave posameznih elementov v skupino. da tovrstne odločitve vplivajo na čas. • opredelimo osnovne povezave med skupinami. Prototip je izdelan z namenom predstaviti eno ali več lastnosti novega proizvoda. Funkcijski elementi proizvoda so posamezne operacije. v kateri so posamezni funkcijski elementi proizvoda razčlenjeni na dele. Pri oblikovanju arhitekture proizvoda si lahko pomagamo z zaporedjem naslednjih korakov: • izdelamo shemo osnovnih elementov proizvoda. Med temi kategorijami je treba poiskati takšno razmerje. upoštevati pa je treba.• • stroški proizvodne linije. Proces oblikovanja arhitekture proizvoda se prične že v fazi razvoja koncepta proizvoda in se nadaljuje v sistemsko fazo dizajna novega proizvoda. V nadaljevanju ločimo med alfa in beta prototipi oz. • izdelamo okvirni geometrični model proizvoda z namenom ugotoviti. ki prispevajo h končnim lastnostim in k uporabnosti proizvoda. pod katere uvrščamo vse ostale stroške. medtem ko analitični prototip predstavlja proizvod v obliki računalniških simulacij. vendar ne v proizvodnem procesu. 114 . Alfa prototipi se izdelujejo s planiranimi sestavnimi deli. prototipi omogočajo tudi: • testiranje proizvoda: preizkuša se predvsem delovanje proizvoda. ki jih mora izpolnjevati nov proizvod. kamor spadajo stroški delovne sile in delovnih sredstev. v kateri so posamezni funkcijski elementi proizvoda razčlenjeni na dele.

• •

učenje: z izdelavo prototipa odgovarjamo na vprašanja, ki si jih v podjetju pogosto zastavljajo glede novega proizvoda - ali bo deloval, kako dobro izpolnjuje zahteve kupcev, ipd. Nekatera podjetja si pri reševanju takšnih vprašanj pomagajo s testiranjem prototipov pri ciljni skupini kupcev, komunikacijo med projektno skupino in vodstvom podjetja, poslovnimi partnerji, kupci, dobavitelji, izdelan prototip je fizični dokaz, da razvoj novega proizvoda v podjetju napreduje. Predvsem v večjih podjetjih vodstvo zahteva izdelan in testiran prototip pred odobritvijo sredstev za nadaljnji razvoj proizvoda.

Številni proizvajalci ločijo med prototipom, ki predstavlja videz proizvoda, in prototipom, ki predstavlja lastnosti.

12.4 Ekonomsko ovrednotenje projekta - investicije
Izraz investicije ali naložbe se v literaturi in tudi v poslovni praksi uporablja za različne aktivnosti. Najpogosteje pomeni nakup tistih delovnih sredstev, za katere se obračunava amortizacija, kar pomeni, da gre za naložbe ki izboljšujejo tehnično opremljenost dela z osnovnimi sredstvi. Tako se investicije z vidika podjetja navadno omejujejo le na investicije v osnovna sredstva, ki zraven zahtevajo tudi investicije v dodatna obratna sredstva, ki so nujno potrebna za uspešno angažiranje osnovnih sredstev v poslovnem procesu. V literaturi zasledimo različne razvrstitve investicij, ki so posledica različnih kriterijev; ena od osnovnih delitev je na gospodarske investicije – investicije v osnovna sredstva in negospodarske investicije – investicije v infrastrukturo; naslednja delitev je na bruto in neto investicije. Glede na čas, v katerem se izvajajo, so investicije lahko enkratne (konvencionalne) ali pa se izvajajo v daljšem časovnem obdobju (kompleksne). Glede na potek so lahko: investicije v pripravi, investicije v teku ali pa zaključene investicije v obliki neopredmetenih, opredmetenih ali gibljivih sredstev. Različni avtorji opredeljujejo investicije različno. Makroekonomska razdelitev investicije je na investicije kot povečanje kapitala (materialne naložbe) in investicije kot vsak izdatek z namenom povečanja prihodnjega dohodka (po tej opredelitvi pomenijo tudi izdatki za raziskave in razvoj investicije) Senjur (1993, str. 30). Če investicije opredelimo kot povečanje kapitala, potem je pomen investicij večvrsten (Senjur, 1993, str. 43): - Investicije ustvarjajo proizvodne zmogljivosti in s tem vplivajo na sposobnost za proizvodnjo; - Obseg investicij in tehnološki napredek sta tesno povezana. Dosežke tehničnega napredka lahko v popolnosti koristi tisto gospodarstvo, ki investira. Investicijske dobrine so medij prenosa inovacij v gospodarstvo.

115

-

Od velikosti investicij je odvisna stopnja splošne mobilizacije resursov v nerazvitem gospodarstvu. Investicije povečujejo število delovnih mest in možnost mobilizacije delovne sile, ki bi sicer ostala neizkoriščena.

Dolgoročne naložbe običajno zahtevajo velike finančne izdatke, njihovi rezultati pa se raztezajo na neko dolgoročno prihodnje obdobje. Tako lahko ustrezne dolgoročne naložbe zagotavljajo dolgoročno stabilno in uspešno poslovanje podjetja, medtem ko neustrezne dolgoročne naložbe lahko kaj hitro pripeljejo do njegovega propada in izgube vsega ali večine premoženja lastnikov, vloženega v podjetje. Zaradi te svoje značilnosti so odločitve o dolgoročnih naložbah, to je investicijske odločitve, ene izmed najpomembnejših poslovnih odločitev (Mramor, 1998, poglavje 7, str. 1). Zaradi pomembnosti investicij tako z globalnega vidika gospodarstva kot tudi doseganja cilja poslovanja posameznega podjetja, je za podjetje zelo pomemben postopek investicijskega odločanja in sprejemanja investicij.

12.4.1

Metode vrednotenja investicij

Pri ocenjevanju projektov lahko uporabimo različne tehnike ocenjevanja, ki jih v grobem ločimo na dve vrsti (Osteryoung, Newman, Davies, 1997, str. 220 – 230): tiste, ki ne upoštevajo časovne vrednosti denarja in tiste, ki upoštevajo časovno vrednost denarja Tehnike, ki ne upoštevajo časovne vrednosti denarja Doba povračila (Payback Method) Doba povračila je pogosto uporabljena metoda pri ocenah projektov. Z povračilno dobo izračunamo, v kolikšnem času se bo projekt odplačal z denarnimi tokovi, ki jih bo ustvaril. Način izračuna dobe povračila je zelo enostaven, glavna težava tehnike pa je: - Ne upošteva časovne vrednosti denarja - Ne upošteva denarnega toka po dobi povračila Zaradi naštetih slabosti je težko oceniti pritoke projekta po končani dobi povračila. Poleg tega je treba upoštevati tudi tveganje, ki se pojavi, če jo uporabljamo za izračun povračilne dobe za projekt, ki traja dalj časa, saj je s podaljševanjem časa tveganje vse večje. Doba povračila tudi ne upošteva dinamike pritokov po letih. Zaradi relativne enostavnosti izračuna se metoda kar pogosto uporablja, vendar jo večina podjetij uporablja samo pri izračunih začetnih projekcij in skupaj v kombinaciji z metodami, ki upoštevajo časovno vrednost denarja.

116

Primer: Izračun dobe vračanja V spodnji tabeli je prikaz dinamike investicije. Začetna investicija v letu 2000 je 300.000 SIT
Čas Leto Letni donosi (oz prilivi) Kumulativa letnih donosov 0 2000 -300.000,00 -300.000,00 1 2001 20.000,00 -280.000,00 2 2002 20.000,00 -260.000,00 3 2003 50.000,00 -210.000,00 4 2004 100.000,00 -110.000,00 5 2005 100.000,00 -10.000,00 6 2006 100.000,00 90.000,00 7 2007 100.000,00 190.000,00 8 2008 200.000,00 390.000,00

Doba vračanje = 5 + (-10.000/100.000) = 5, 1 let Tehnike, ki upoštevajo časovno vrednost denarja Tehnike, ki upoštevajo časovno vrednost denarja izhajajo iz predpostavke izračunavanja današnje vrednosti prihodnjih denarnih tokov; torej prihodnje denarne tokove diskontiramo na današnji dan. Tehnike v izračunavanju upoštevajo denarne tokove in ne dobiček. Glavne tehnike, ki to upoštevajo so: neto sedanja vrednost, interna stopnja donosa in indeks donosnosti. Neto sedanja vrednost V zvezi z investicijskim projektom nastajajo koristi in stroški in neto korist kot razlika med denarnimi prilivi in odlivi v času uporabne dobe projekta. Tako koristi kot stroške je treba diskontirati in jih narediti primerljive v času. Razlika med diskontiranimi denarnimi prilivi in odlivi je neto sedanja vrednost (Senjur, 1993, str. 76). Po tej metodi torej diskontiramo prihodnje donose in investicijske izdatke na začetni termin, ko nastopijo investicijski izdatki. Kriterij izbire: NSV mora biti pozitivna, kar pomeni, da sedanja vrednost celotnega pozitivnega toka koristi presega sedanjo vrednost celotnega negativnega toka stroškov (Lužnik Pregl, Križaj Bonač, 1991, str. 132). Med več alternativnimi investicijskimi možnostmi pa izberemo tisto, ki ima najvišjo NSV. Odločitveni kriteriji: NSV > 0 – projekt sprejmemo NSV = 0 – podjetje je indiferentno do projekta NSV < 0 – projekt ni ekonomsko upravičen

117

. Letni donosi (oz Diskontni Diskontirani neto Kumulativa disk. Čas Leto prilivi) faktorji prilivi neto prilivov 0 2000 -300.742. diskontna stopnja 1/(1+r)……………….00 0. Začetna investicija v letu 2000 je 300.00 0.00 0.7972 15.000.97 4 2004 100.00 0.00 0.Formula NSV………………….857.572.909.84 87.47 6 2006 100.11 -2.551.000.projekt zavrnemo IRR > r – projekt je sprejemljiv 118 .000 SIT.609.79 7 2007 100.81 -167.00 0.68 8 2008 200. Tehnika izračunavanja interne stopnje donosa je s »poskušanjem«.663.000.589.742.469.000.000. da se jo primerja z diskontno stopnjo. Kot kriterij se jo uporablja tako.4523 90.000.142.00 0.058.5674 56.5066 50.8929 17.315. Interna stopnja donosa Pri interni stopnji donosnosti iščemo tisto diskontno stopnjo.000.00 1 2001 20.7118 35. zato je investicija tudi po tem kriteriju pozitivna. Odločitveni kriterij: IRR < r . neto sedanja vrednost NP…………………….198.98 3 2003 50.16 5 2005 100.86 2 2002 20.14 -282.00 -300. z uporabo katere je NSV enaka 0 oziroma pri kateri se sedanja vrednost prilivov in sedanja vrednost odlivov izenačita.. življenjska doba naložbe Primer: Izračun neto sedanje vrednosti V spodnji tabeli je prikaz dinamike investicije.88 -266.000..00 1. Upoštevana diskontna stopnja je 12 % (=zahtevana donosnost investicije).943. neto prilivi denarnega toka r……………………….00 0.5674 56.69 -53.000.560.000.000.0000 -300.69 -110.6355 63.01 -230.diskontni faktor t……………………….17 Izračunana neto sedanja vrednost je pozitivna.

295.000.00 -183. kjer je neto sedanja vrednost enaka nič 16.594.000.11 47.382.47 -8. ob nespremenjenih ostalih pogojih.00 -300. zato je investicija tudi po tem kriteriju pozitivna.86 -99.30 41.splošne gospodarske razmere doma in v tujini.4561 0.62 -267.si/ .000.php .00 17.18 53.3332 0.611.000.00 100.53 -237.00 20.asp?IDpm=13 – služba za tehnološki razvoj pri GZS http://evropa.3050 Diskontirani neto prilivi -300.117.12 -138.38 14. Začetna investicija v letu 2000 je 300.si/GlavaS.4761 0.23 35.000.101.841.gzs.077.recesija).00 17.povezave na temo R&R v Sloveniji in EU http://www.2848 Kumulativa Diskontirani disk.000. ki vplivajo na razmere na nabavnih in prodajnih trgih podjetja (ekspanzija .00 Diskontni faktor (r=16%) 1.956.07 -91.09 Kumulativa disk.spletna stran Inštituta za razvoj učečega se podjetja http://www. ki so obvladljivi s strani podjetja.000.365.Primer: Izračun interne stopnje donosa V spodnji tabeli je prikaz dinamike investicije.758.php .67 56.000 SIT.84 -56.7432 0.712.3538 0.si/slo/ .36 -235. ki jo napravimo s pomočjo metodologije neto sedanje vrednosti. To so makroekonomski dejavniki .slovenski inštitut za kakovost in meroslovje 119 . Uporabne spletne povezave http://www.00 200.zrs-kp.410.4104 0.evropski patentni urad http://www.000.044.71 31.si/raziskovanje-razvoj/ .88 55.032.18 45. narejena pod predpostavko “ceteris paribus”. Na uspeh novega proizvoda pa ne vplivajo samo dejavniki.27 -268.633.3898 0.5523 0.000.895.862.poslovne priložnosti s širitvijo EU http://www. se pravi.8621 0.610.06 38.siq.gov.en.6407 0. Ekonomska analiza.european-patent-office.797. Pri vrednotenju ekonomske uspešnosti razvoja novega proizvoda moramo poleg kvantitativnih upoštevati tudi kvalitativne dejavnike.005.54 -65. ampak tudi zunanji dejavniki.48 -180.20 Diskontni faktor (r=17%) 1. V izračunavanju diskontne stopnje.0000 0.5337 0.19 Izračunamo da je diskontna stopnja. ki določa nagnjenost porabnikov k varčevanju. neto prilivov -300.02 -282.977.319.8547 0.7305 0.000.33%. vladne regulacije posameznih trgov in splošne družbene razmere.611. kjer je neto sedanja vrednost enaka nič začnemo z diskontno stopnjo 17 % in 16%.00 100.org/index.218.00 50.si/siritev/index.htm .uil-sipo.37 -133.000.95 61. je kvantitativna.229.00 100.98 14.094.urad republike Slovenije za intelektualno lastnino http://www.00 20. na katere v podjetju ne morejo vplivati.000.0000 0.00 -282. Čas 0 1 2 3 4 5 6 7 8 Leto 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Letni donosi (oz prilivi) -300. splošna raven obrestnih mer.20 33.863.6244 0.00 100.022.241.000.si/Nivo1.26 32.905.i-usp. To pa je višje od zahtevane donosnosti 12%.983. neto neto prilivi prilivov 300.89 4.

saj je od nje odvisno potrebno število članov. Najuspešnejše so tiste podjetniške skupine. njegovo privlačnostjo za kapital zunanjih investitorjev in kakovostjo podjetniške skupine obstaja močna povezava. kot pa če podjetje ustanovi podjetnik posameznik. in podjetjem z velikimi možnostmi rasti. le razvoj takega podjetja je dosti težavnejši in dolgotrajnejši. saj vlagatelji v mlada podjetja verjamejo v pomembnost tima.13. To se jasno kaže predvsem v podjetjih z visoko tehnologijo. ki se pojavljajo v poslovanju podjetja. Študije kažejo. ki so bile opravljene med malimi podjetniki po vsem svetu. da so podjetja. pri vodenju podjetja. Podjetniška skupina ne samo da bolje pokriva vsa funkcijska področja v novo ustanovljenem podjetju. obsojena na neuspeh. vendar manj kakovostno podjetniško skupino. Seveda pa to ne pomeni. v kateri se nahaja podjetje. kažejo. skupina kot celota se tudi lažje sooča s stresi. ki združujejo člane s podjetniškim in managerskim znanjem. da k uspehu podjetja več prispeva delovanje kakovostne podjetniške skupine. da je uspeh podjetja močno odvisen od kakovosti podjetniške skupine v podjetju. Za vodenje takšnega podjetja so potrebna znanja s področja vodenja. pritiski in drugimi problemi. Čeprav je pomen sodobne tehnologije in raziskovalno razvojne dejavnosti v podjetju čedalje večji. število zaposlenih in predvsem faza življenjskega cikla. 120 . Za uspešen razvoj podjetja ni pomemben samo obstoj podjetniške skupine. pomembna je tudi njena kakovost. ki omogoča svojemu ustanovitelju samo nadomestilo zaposlitve. Med investitorji velja splošno prepričanje. če pri njegovi ustanovitvi sodeluje podjetniška skupina. ki jih ne vodijo podjetniške skupine.1 Oblikovanje podjetniške skupine Pri oblikovanju podjetniške skupine je treba najprej proučiti obstoječo organizacijsko strukturo podjetja. da je bolje investirati v podjetje s prvovrstno podjetniško skupino in manj izvirno poslovno idejo. Na organizacijsko strukturo podjetja vpliva vrsta dejavnikov: proizvodni proces podjetja. 13. Podjetniška skupina je ključnega pomena za spreminjanje dobre poslovne priložnosti v uspešno podjetje. kot pa v podjetje. da je možnost preživetja podjetja v začetnih letih obstoja večja. ki raste in se razvija. P ODJE TN IŠ KA S KU P INA IN KAD R I Raziskave. kjer so ustanovitelji pogosto pomembnejši od uporabljenega tehnološkega znanja. Prisotnost kakovostne podjetniške skupine je ena največjih razlik med podjetjem. Med možnostjo rasti novega podjetja. ki ima zelo dobro poslovno idejo. Te skupine lahko imenujemo “podjetniški managerji”. vendar to znanje ne zadostuje tudi kasneje. Za ustanovitev podjetja je potrebno predvsem podjetniško znanje. kot bi jih posameznik. med podjetniki še vedno obstaja prepričanje.

Z razvojem podjetja dobiva podjetnik .ustanovitelj oziroma podjetniška skupina vse več managerskih vlog. Vsak član skupine pozna svojo vlogo in se jo trudi čim bolje igrati. da občutijo: . da je cilj podjetja preživetje na dolgi rok. Direktor proizvodnje je zadolžen za kontrolo kakovosti in sestavljanje končnih izdelkov. da sprejmejo njegovo vizijo podjetja in se mu pridružijo pri uresničevanju njegovih sanj. postane organizacijska struktura še bolj razčlenjena. merjenje dosežkov in nagrajevanje delavcev vse pomembnejša funkcija podjetniške skupine. zato se mora v podjetju postopoma oblikovati učinkovita managerska skupina. . kontrola. kar pomeni več koristi za podjetje kot celoto in njegove kupce. Cilj je spodbujati uspešnost skupine kot celote in ne samo posameznih članov.Enako neenakost. ki mora tako obvladovati vse več managerskih znanj in sposobnosti. . V tej fazi so v podjetniško skupino vključeni pomočniki direktorja. 121 . če zmagajo vsi. Uspešne podjetniške skupine se od manj uspešnih razlikujejo predvsem po tem. Med sabo si razdelijo nadzor nad vsemi zaposlenimi in procesi. .Zavezanost k ustvarjanju vrednosti. Vsak član se neprestano trudi maksimirati svojo uspešnost. Ustanovitelji sami vodijo proizvodnjo. in da podjetje zmaga le.Dolgoročno zavezanost. Člani skupine imajo skupen končni cilj. v vodenju podjetja se pojavi tretja raven managerjev.V začetni fazi so poslovne funkcije v podjetju enostavne. oglaševanje in prodajo.ustanovitelji so bolj ali manj uspešni pri oblikovanju svoje podjetniške skupine. vsak pa ima še svoje specifične interese in nižje cilje. Lastnosti podjetniške skupine Za člane uspešne podjetniške skupine je značilno.Medsebojno povezanost. trženje in druge poslovne funkcije ter obvladujejo vsa potrebna administrativna dela. ali je podjetniku uspelo prepričati ključne ljudi v skupini. Podjetniki . ki koordinirajo. če jih je več. so neuspešni vsi. Člani takšne skupine verjamejo. Za vse svoje dosežke morajo biti člani skupine pravično nagrajeni.Celovitost. zato je lahko podjetniška skupina manjša sestavlja jo ustanovitelj ali ustanovitelji podjetja. V skupino je treba vgraditi mehanizem kontrole delovanja. ki so vključeni v poslovanje. V takšni organizacijski strukturi postaja usposabljanje. Če je eden izmed članov neuspešen. organizirajo in kontrolirajo različne vidike poslovanja podjetja. Člani skupine so zavezani k ustvarjanju vrednosti. da člani skupine verjamejo. Uspeha se veselijo in so ga deležni vsi člani skupine. ima več kot 250 zaposlenih. Ko podjetje postane veliko. To pomeni. prodajo. Deleži podjetja ne morejo biti enakovredno razdeljeni med ustanovitelji in ključnimi managerji – upoštevati je treba osebno odgovornost in angažiranje posameznikov. Pri sprejemanju odločitev se upoštevajo dolgoročni cilji podjetja kot celote in ne le kratkoročni interesi posameznika ali posameznega oddelka. . zato v skladu s to filozofijo ne pričakujejo kratkoročnih dobičkov.Timsko delo pomeni medsebojno dopolnjevanje znanja članov skupine z namenom opraviti neko končno nalogo ali doseči končni cilj. V uspešni skupini je oblikovana kultura in klima. direktor trženja skrbi za promocijo. . da so vsi na istem. Predvsem je treba določiti odgovornost za ključne naloge. postavljena pa so tudi temeljna pravila.

Lahko pa seveda velja tudi obratno. ki morajo imeti tudi skladne osebnostne lastnosti. Po Belbinu morajo biti v timu osebe z naslednjimi vedenjskimi vzorci: . in rezultatov skozi čas. zato se s časom delajo ponovna ovrednotenja in popravki. ki bistveno vplivajo na managerjevo uspešnost: . ki se ne morejo določiti vnaprej. kritičnih za uspeh podjetja? . V timu morajo biti zastopane vse lastnosti. povezuje ljudi in usklajuje cilje posameznika s cilji skupine. ali sem se z njimi pripravljen soočiti? .Dovrševalec – je natančen. . kakšni so moji cilji glede prihodkov. . .Ali imam potrebne zveze in kontakte na področjih. .Uresničevalec – sistematično.Katera so potrebna znanja in veščine. išče nove priložnosti. se znajde pod pritiskom in ima veliko energije.- Poštenost. družaben. ki jih moram imeti za uspeh podjetja? . se kakovostno odloča. je dober pogajalec. . zato moramo biti pri sestavljanju skupine previdni.Proizvajalec (producer) je usmerjen v doseganje rezultatov. . . če katere ni. .Povezovalec (integrator) skrbi za nemoteno delo v timu. prilagodljiv in se posveča ljudem ter rešuje nesporazume.Kakšna bo vloga zunanjih strokovnjakov v vodenju podjetja? Dobra podjetniška skupina prinese k uspehu podjetja več. rad dela sam in ima ogromno idej.Podjetnik (entrepreneur) je ustvarjalen. . disciplinirano in učinkovito rešuje probleme in uresničuje ideje.Ali imam znanja na funkcijskih področjih.Timski delavec – je diplomatski.Kaj želim v poslu doseči. kot če bi njeni člani delovali posamezno. tudi nenavadnih. Uspešen tim sestavljajo kompatibilni ljudje. Nagrade članom tima in lastništvo delnic izhajajo iz prispevka podjetju.Opazovalec – ocenjevalec – je inteligenten. daje pobude in sprejema tveganje. skrben. Pogledali bomo dve teoriji.Tvorec – je zelo motiviran in ima željo po uspehu. vztrajen in pikolovski. Vse to pa so dinamične kategorije. bo tim neuspešen. . preudarno in se redko moti. za kar rabi določeno znanje in sposobnosti. v katerih avtorja obravnavata timsko delo in vloge članov tima. kritičnih za uresničitev poslovne priložnosti? .Proizvajalec – je ustvarjalen. Pred samim oblikovanjem skupine mora podjetnik odgovoriti na naslednja vprašanja: . .Koordinator – zna delegirati naloge in odgovornost ter določiti cilje. načrtuje in nadzira.Iskalec virov – je komunikativen.Upravitelj (administrator) organizira in vodi ostale. čemu se moram za doseganje svojih ciljev odpovedati? . Iz Belbinovih vedenjskih vzorcev pa je Adizes izločil štiri lastnosti.Kakšna so tveganja poslovne priložnosti. trezno. razmišlja analitično. 122 .Strokovnjak – ima specializirano znanje in tehnične spretnosti ter je predan delu.

podjetnik vključi v skupino prijatelje. ki so na voljo članom podjetniške skupine. 123 . .skupina mora imeti dobro razjasnjene vrednote in cilje. ki izstopijo. . kdo ima pri sprejemanju odločitev zadnjo besedo in kako se rešujejo razlike v stališčih. pa so: . kot so delnice.razlikovati med prispevki posameznih članov skupine k uspehu podjetja. Sposobnost podjetja za nagrajevanje se ne sme zmanjšati. potrebne za uspešno vodenje podjetja.podjetnik nima pravega načrta izpopolnjevanja vodstvene skupine. . Idealnega vodje torej ni. V uspešnih podjetjih se osebni cilji in vrednote dobro dopolnjujejo. Veliko podjetij je propadlo zaradi tega. . .sistem nagrajevanja mora biti prilagodljiv. Nagrade. kot tudi nedenarne nagrade zaposlenim. . ko podjetje doseže točko preloma. razvijanje podjetniških veščin. Pomemben vpliv na sistem nagrajevanja imajo tudi odnosi podjetja z okoljem. Dober sistem nagrajevanja odseva cilje posameznega podjetja in pri delitvi nagrad upošteva predvsem prispevek. Jasno mora biti določeno. kakšne so pravice članov. da bi lahko sam vodil podjetje. kot so plače in bonusi. sorodnike in druge. . plače se lahko povečajo šele. Vendar pri nobenem človeku ne morejo biti v zadostni meri razvite. so na začetku poslovanja nizke. se spreminjajo skozi življenjski cikel podjetja.podjetnik zaradi težnje po popolni kontroli podjetja ni pripravljen prepustiti drugim del lastništva. lahko pa jih kombiniramo v timu. Pri delitvi nagrad v podjetju je torej treba: . lahko pa sestavimo idealen podjetniški tim oziroma skupino! Najpogostejše napake. tako da ne pride do podvajanja odgovornosti in sposobnosti.podjetnik mora jasno razmejiti odgovornosti za ključne naloge. . ki ga imajo k uspehu podjetja posamezni člani. in so cilji podjetja hkrati tudi cilji članov skupine. bonusi in ostale koristi pa šele. kakšen sistem nagrajevanja bo izbral.podjetnik ponudi nekaterim članom prevelik delež v podjetju ali previsoke zaslužke in s tem demotivira ostale člane. ker so se prispevki članov skupine dramatično zmanjšali po nekaj letih poslovanja podjetja. Denarne nagrade.nagrada mora biti funkcija uspešnosti ves čas obstoja podjetja in ne samo v posameznih obdobjih. Sem spadajo predvsem najrazličnejša usposabljanja. Nagrade in spodbude Sistem nagrajevanja v podjetju lahko vključuje tako denarne nagrade podjetja.podjetnik mora jasno določiti. . strokovna in osebnostna rast posameznika. plače in drugi dodatki.Vsak vodja naj bi tako imel vse te lastnosti. če pride do spremembe nivoja prispevanja posameznikov in vključevanja novih članov v podjetniško skupino. njihovo nagrajevanje pa je ostalo nespremenjeno. ki jih podjetniki delajo pri vključevanju ljudi v podjetniško skupino. ki niso dovolj usposobljeni za posamezne funkcije ali pa niso dovolj privrženi podjetju. ko podjetje izkaže dobičkonosnost skozi daljše obdobje.podjetnik si ne zagotovi svetovanja in pomoči drugih strokovnjakov. zato mora podjetnik že na samem začetku premisliti.

je bila ta cena enaka nič. ki v praksi pomeni. ki jim je prav tako treba zagotoviti pravično nagrajevanje.v vrednotenju prispevka posameznega člana skupine je treba upoštevati tudi njegove odgovornosti. . je sprememba vodenja podjetja. oziroma prehod iz podjetniškega v profesionalni menedžment. jih lahko proda ostalim lastnikom po ceni.ustanovitelj samostojno sprejema večino odločitev. Če nekdo prinese v podjetje znanja na posameznih funkcijskih področjih.zmeda in zamera zaposlenih v podjetju zaradi nejasno določenih vlog. povezanih z upravljanjem podjetja. ki vodijo v dobičkonosnost podjetja. ki se bo znal spopasti z izzivi. V sistemu nagrajevanja je to treba upoštevati. jih je treba posebej ovrednotiti. . Podjetje mora upravljati profesionalni menedžer. Za takšne primere se lahko v podjetje vgradi mehanizem “ščitenja” (npr. značilnimi za rastoče posle. izkušnje in posebna znanja. Pri določeni velikosti podjetja pa postane zamenjava lastnika podjetja s profesionalnim menedžerjem nujna. . se razvija in daje dobiček. vendar pa je iz skupine izstopil predčasno in je še ni zaslužil. . Pri vrednotenju prispevkov posameznih članov skupine je treba upoštevati: .želja po delegiranju odgovornosti.potreba po mehanizmih formalne kontrole.želja po specializaciji in sodelovanju. Podjetniki sistematično iščejo nove poslovne priložnosti za podjetje z namenom. Krize značilne za rastoče posle. ki jih ima v vodenju podjetja. . Značilnosti podjetniškega menedžmenta V malih podjetjih je poslovanje enostavno. Za takšno podjetje je značilno inovativno vedenje. 124 . prav tako pa v skupino vstopajo novi ljudje. delnic). s katerim se soočijo podjetja v prehodu iz malega v veliko podjetje. Vloga podjetniških menedžerjev v novem podjetju Eden izmed najpogostejših problemov. so naslednje: . . če pa odide iz podjetja. V tako organiziranem podjetju ni večjih potreb po formalnih postopkih in sistemih kontrole. prav tako pa ni deležen nikakršne kapitalske popotnice. da raste. . ko je ključni član skupine že prejel določeno nagrado. Za uspešnost podjetja ni več pomembna samo inovativnost in podjetnost podjetnika. ki so kritično pomembna za novo podjetje in še niso na voljo.Prispevki članov se spreminjajo. Nekateri člana skupine zastavijo za novo podjetje ves svoj ugled. Če je delnice prejel kot nagrado. poznanstva in prosti čas. kako ravnati v primerih.pomoč pri pripravi poslovnega načrta. Podjetnik se mora odločiti. nalog in ciljev. ampak tudi sposobnost organiziranja.blokada ustvarjalnosti ustanoviteljev podjetja.veščine. . V tem primeru odhajajoči delničar ni lastnik nobenih delnic. da lastnik določeno obdobje svojih delnic ne more prodati.udeležbo in tveganje. tako da lahko podjetnik . koordiniranja in kontroliranja aktivnosti.konflikti in ločitve ustanoviteljev. po kateri jih je kupil. namesto centralnega vodenja v podjetju.

kodeks upravljanja javnih delniških družb http://www.si/ .si/index.html . Izpolnitev tega načrta je otipljivo merilo sposobnosti podjetja.zakon o delovnih razmerjih http://www. načrtovanje trga. subvencioniranju. 125 .ljse.Začetek proizvodnje in delovanja (Drugi ključni datum. kreditiranju in vlaganju v malo gospodarstvo. 14. . ki vplivajo na navedene roke trajanja aktivnosti. V tem delu poslovnega načrta tako pripravite terminski načrt po mesecih za obdobje vsaj enega leta.Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje http://www. kritične za uspeh podjetja. saj kaže povezavo med različnimi aktivnostmi v podjetju in časovni vidik njihove povezanosti (kaže. Dobro pripravljen in realističen terminski plan kaže na zmožnost podjetniške skupine.gov. . da doseže zastavljene cilje). Terminski načrt kaže časovni okvir in medsebojno odvisnost vseh večjih aktivnosti.pcmg. v katerega so vpete vse aktivnosti planiranja novega podjetja. T E RMINS KI NAČ RT Terminski načrt je okvir.gov. Poleg tega. koliko časa traja posamezna aktivnost.htm . V nadaljevanju je v terminskem načrtu treba tudi utemeljiti vse dejavnike.si/rpsi/r00/predpis_ZAKO1420.si/StrSlo/OBorzi/CGkodeks/CGkodeks-1. je prevelik optimizem pri napovedovanju časa trajanja aktivnosti.javni sklad za razvoj malega gospodarstva http://www. .si . da lahko prikažete roke in glavna opravila. V terminski načrt je treba vključiti vse aktivnosti. da načrtuje rast podjetja na tak način. da je to pripomoček za planiranje in prikazuje roke. Najpogostejša napaka. ki so potrebna za izvedbo neke aktivnosti.Pridobitev prodajnih predstavnikov. . . ker je to povezano z doseganjem dohodka). V terminski načrt je treba vključiti natančne podatke o posameznih aktivnostih. razvoj proizvoda. od identifikacije poslovne ideje do realizacije te ideje z ustanovitvijo novega podjetja.php?id=716 – vse o poroštvu. programe prodaje. kdaj se lahko začne druga). lahko tudi za daljše obdobje. npr. je dobro pripravljen terminski plan izjemno učinkovito prodajno orodje za pridobitev denarja s strani potencialnih investitorjev. ki jo podjetniki napravijo pri izdelovanju terminskega načrta. ki so potrebne za ustanovitev in začetek poslovanja podjetja ter uresničitev ciljev. Terminski načrt je bistven del poslovnega načrta. Tudi o poslovni angelih.Končanje načrtov in razvoja. Pregled najpomembnejših aktivnosti in njihovih rokov v planiranju novega podjetja: . ki so kritične za določeno podjetje.Registracija podjetja.Prikaz proizvoda na sejmih.Pridobitev distributerjev in prodajalcev. da priznava ovire in minimizira tveganje investitorja.jsmg-sklad.Uporabne spletne povezave http://zakonodaja.ess. .Dokončanje prototipov (Prvi ključni datum. proizvodnje in ostalih operacij.

Vseh dogodkov. dobavitelji. še posebej na potencialno nevarnost za preživetje in potrebe po kapitalu.- Prejem prvih naročil. ki že delujejo v njegovi panogi. Vsebina poglavja je zanimiva tudi za potencialne investitorje. saj s tem dokazuje investitorju.kolikšna je verjetnost. ki bodo v prihodnosti vplivali na poslovanje podjetja. kot dodatno možnost pa tudi izračun različnih kazalcev uspešnosti. P RE DV IDEVAN JE KR IT IČN IH TVE GA NJ Namen pisanja poslovnega načrta je zbrati čim več informacij za minimiziranje negotovosti prihodnjega poslovanja podjetja. da bi zmanjšalo učinke tveganj. Programi na splošno omogočajo prikazovanje aktivnosti s pomočjo različnih diagramov. prikaz kritičnih poti za optimizacijo projektov. 15. program. kam gre podjetje. zato se podjetje še vedno srečuje z določenimi tveganji. Plačilo prvih računov. Pri pripravi terminskega načrta si lahko pomagate z računalniškimi programskimi paketi. V poslovnem načrtu je pri analizi kritičnih tveganj potrebno ugotoviti naslednje: . in s katerimi tveganji ter nevarnostmi se bo na svoji poti srečevalo. zavarovalnimi agenti. analizo zaostankov. da je o njih premišljeval in se je z njimi sposoben spoprijeti.kakšna so možna tveganja in izzivi.1 Proces identifikacije potencialnih tveganj Pri identifikaciji potencialnih tveganj lahko podjetnik dobi dodatne informacije o teh iz pogovorov s podjetniki. . Tveganja tako ne lebdijo kot veliki črni oblaki v investitorjevi glavi. da podjetnik odkrito in realistično opredeli in prikaže tveganja v podjetju. Terminski načrt je mogoče izdelati tudi v Excelu. kakšni so njegovi cilji. pripravljen posebej za te namene. ter brezplačna programa. V terminskem načrtu morate upoštevati tudi možnost odstopanja dejanskih rokov za izvedbo posamezne aktivnosti od planiranih. kje v poslovanju podjetja se skrivajo problemi in težave. kako jih namerava doseči. da pride do njih. Poslovni načrt je kažipot. . ni moč predvideti. ki so razviti za potrebe projektnega menedžmenta. Prva prodaja in dobava (Ta datum se neposredno nanaša na kredibilnost podjetja in potrebe po kapitalu). kupci. Project KickStart. ki bi lahko privedejo v izgubo investiranih sredstev.kaj lahko podjetje stori. ki ju je mogoče dobiti na spletu Twiddlebit Plan oz. Priporočljivo je. ki kaže. pa je MS Project. porabe virov. zato navedite vpliv nedoseganja rokov na uspeh podjetja. 126 . inšpektorji in drugimi. Na ta način na papirju »preigra« poslovanje podjetja. 15. ki jih zanima predvsem to. ko premišljuje o podjetju kot investicijski priložnosti. stroškov in druge analize. V tem poglavju poslovnega načrta tako podjetnik preizkusi svoje sposobnosti predvidevanja možnih problemov in njihovega reševanja.

politični nemiri. tehnični problemi in kraje znotraj podjetja. s katerimi se prej ali slej sreča vsako podjetje.Možna tveganja v poslovanju podjetja lahko izhajajo iz: .Okolja: splošna gospodarska in politična gibanja in padec kupne moči. stroški podjetja presegajo načrtovane.Države: spreminjanje predpisov in zakonodaje ter tehničnih standardov. podjetje ne dosega predvidenih rokov. sezonska nihanja in zasičenost trga. težave s sindikati v panogi. . Poglavja 6 – 15 so povzeta po: Priročnik za vaje Osnove podjetništva 2005 na Ekonomski fakulteti. ekon. . dr. . dr. zniževanje cen s strani konkurence. prof. problemi z nerednimi dobavitelji. Mateja Drnovšek. vstopne ovire so višje od načrtovanih. kupci niso zadostno informirani o podjetju. v državi ni družbenega in socialnega konsenza.Podjetja: problemi s fluktuacijo zaposlenih. Aleš Vahčič 127 . Najpogostejši problemi. okvara centralnega informacijskega sistema v podjetju in izguba podatkov. podjetje ima težave pri najemanju ustrezno usposobljene delovne sile. dipl. univ. podjetje se srečuje z zamudami pri nabavi materialov. Rok Stritar. podjetje ima težave pri zagotavljanju potrebnih finančnih sredstev. avtorji: doc.Panoge: spremenjene konkurenčne razmere v panogi. pa so: neugodni trendi v panogi. načrtovanih v terminskem planu.