informacije, ki jim lahko zaupate

Aditivi
www.zps.si

Aditivi se nahajajo v živilu ali v njegovem stranskem proizvodu zato posredno ali neposredno postanejo njegova sestavina. ki je običajno ne uživamo kot živilo in ne sodi med njegove običajne. seveda če ga živilo vsebuje v dovoljeni količini. Zakonodaja obravnava arome posebej. zgostijo. transporta in prodaje. vendar jim še niso dodelili E. omogočijo mešanje vode in maščobe ali olja. vendar njihovo označevanje v Sloveniji še ni obvezno. ki so gensko spremenjeni oziroma so pridelani iz gensko spremenjenih organizmov. omogočijo tvorbo želeja.” 2 . tipične sestavine. zakisajo. V Evropski uniji je registriranih približno 1. naravne in sintetične. arome in encimi.Ali veste? Zakaj uporabljajo aditive? V živilstvu se povečuje uporaba aditivov. ki ga uporabljajo v živilski industriji. konzervirajo. Uporaba aditivov ne sme biti nevarna za zdravje..številk. mora biti varen. Kaj je aditiv? Zakonsko je aditiv opredeljen kot snov. osladijo. ga ščitijo pred oksidacijo. Prav tako zmerno uživanje aditivov v živilih v daljšem časovnem obdobju ne sme škodovati zdravju. glazirajo ipd.700 aditivov (arome niso vštete). Vsak aditiv. dodajanje aditivov pa ne sme zakriti slabe kakovosti izdelka ali zavajati potrošnikov. Vsak aditiv mora biti odobren in registriran v Evropski uniji s črko E in ustrezno številko. sodijo sicer med aditive. Vse te lastnosti proizvajalci v izdatni meri dosežejo s pomočjo aditivov. Arome. Tako aditivi živilo npr. ki tudi sodijo med aditive. obarvajo. Živilska industrija namreč v konkurenčnem boju za tržni delež pošilja na trg nove in nove izdelke.500. lepšimi barvami. danes jih poznamo okoli 4. tako imenovanih E-jev.. Vse več živil pa lahko vsebuje tudi encime. morajo imeti oznako “gensko spremenjen…” ali “izdelano iz gensko spremenjenega organizma. utrdijo ali spremenijo njegov okus. drugačnim okusom. Aditivi. ki poskušajo pridobiti naklonjenost kupcev s svojo rahlostjo. Aditive namensko dodajajo živilu zaradi potreb proizvodnje.

Na podlagi znanih vrednosti za dopustni dnevni vnos ali ADI* in epidemioloških ugotovitev. na primer: antioksidanti. smo pripravili seznam pogostih dovoljenih aditivov in jih tudi kategorizirali s črkami A. zgoščevalci. ki se uporabljajo zgolj zaradi “kozmetičnih” razlogov in nimajo prehranske prednosti (npr. B in C. sladila. zato izdajo dovoljenje le za določeno obdobje. Dopustni dnevni vnos je izražen v miligramih na kilogram telesne teže.Potrebni in nepotrebni aditivi Aditivi so glede na njihovo funkcijo v živilih razvrščeni v večje skupine ali kategorije. obarvana osvežujoča pijača). ki lahko predstavljajo tveganje za zdravje (alergije.. To je količina aditiva. Dodajajo se lahko le v posebnih primerih in v zelo majhnih količinah. težak 70 kg. zato je mogoče določiti. 3 . *ADI ali dopustni dnevni vnos Na podlagi opravljenih testov toksičnosti določijo. ki jo lahko odrasel človek. kolikšen je dopustni dnevni vnos aditiva za človeka (t. preobčutljivost ali nizek ADI). i. ki so kot aditivi dovoljena za uporabo v živilih. ki jih je treba živilu dodajati zaradi varnosti oziroma zaradi druge kakovostne lastnosti. Označuje aditive. Pogoj za izdajo dovoljenja so opravljeni testi glede toksičnost aditiva. Rezultati takih testov pa niso popolnoma zanesljivi. vsakodnevno zaužije v času predvidene življenjske dobe. ne da bi ogrozil svoje zdravje. arome.ipd. Tako je začela Evropska agencija za varno hrano (EFSA) po naročilu Evropske komisije v letu 2006 ponovno skrbno pregledovati vsa barvila. Test toksičnosti Pred uporabo vsakega aditiva je treba pridobiti dovoljenje posebne strokovne komisije oziroma znanstvenega sveta pri Evropski agenciji za varno hrano. Označuje tiste aditive. encimi. A B C Označuje aditive. barvila. ali lahko posamezni aditiv uživajo tudi otroci. kako učinkujejo na zdravje. ADI).

tartrati ortofosfati Ocena C C C A A A C C C C C Najdemo jih skoraj v vseh živilih. mesnih izdelkov itd. razbarvanje sadja). V nepredelani hrani naravno varujejo živilo pred oksidacijo (žarkost maščobe. ki vsebujejo maščobo ali olje. margarine. saj preprečujejo oksidacijo oziroma žarkost maščobe (olja. Na embalaži so antioksidanti označeni s črko E in številko iz serije 300. dodajajo antioksidante. citronsko kislino (E 330) in ne tako pogosto vinsko kislino (E 334). Poznamo 17 skupin antioksidantov. Najbolj pogosto kot antioksidant dodajajo vitamin C ali askorbinsko kislino (E 300).Antioksidanti Antioksidanti E-številka E 270 E 300 do E 302 E 306 do E 309 E 310 do E 312 E 320 E 321 E 322 E 325 do E 327 E 330 do E 333 E 334 do E 337 E 339 do 341 Posebno ime mlečna kislina askorbinska kislina in soli tokoferoli galati butilhidroksi anizol (BHA) butilhidroksi toluen (BHT) lecitin soli mlečne kisline. pa tudi barve živila. limona je naravni antioksidant 4 .). Večini živil. laktati citronska kislina in njene soli vinska kislina in soli. Novejše tehnike embaliranja v brezzračnem prostoru ali v spremenjeni atmosferi dobro preprečujejo oksidacijo in s tem zmanjšujejo potrebo po dodajanju antioksidantov. v predelana živila pa jih dodajajo za ohranjanje hranilne vrednosti.

žitih za zajtrk.Barvila Naravno prisotna barvila v hrani se lahko med tehnološkim postopkom ali shranjevanjem izgubijo. Barvil. saj lahko povzročijo neželeno reakcijo in alergijo. mešanica. pa se ne sme dodajati hrani za otroke. Na slovenskem trgu smo našli največ barvil v prigrizkih. da je dodajanje barvil popolnoma nepotrebno in za potrošnike celo zavajajoče. Poznamo približno 40 skupin barvil. da mnogo potrošnikov še vedno prisega na “obarvana” živila. kapsorubin likopen beta-apo-karotenal-8 etilni ester beta-apokarotenske kisline -8 lutein kantaksantin betanin. kapsantin. rdeča pesa antociani Ocena A B B A B B B B A B B B B B B A B B B 5 . ko želi proizvajalec izdelek še posebej močno obarvati. Dodajajo jih tudi takrat. sladkarijah. stare do treh let. Najbolj obarvani pa so bonboni in osvežilne brezalkoholne pijače. karmin klorofil kompleks klorofilov karoteni. med katerimi je vsaj 18 sintetičnih. biksin. zato živilom dodajajo naravna in sintetična barvila. betakaroten anato ekstrakt. norbiksin ekstrakt paprike. Barvila so označena s črko E in številko iz serije 100. medtem ko zagovorniki presne in biološko pridelane hrane menijo. Naravna barvila E-številka E 100 E 101 E 120 E 140 i) E 141 i) E 160 a E 160 b E 160c E 160d E 160 e E 160f E 161 b E 161g E 162 E 163 Posebno ime kurkumin riboflavin košenil. razen nekaterih naravnih. Raziskave so pokazale.

Umetna barvila E-številka E 102 E 104 E 110 E 122 E 123 E 124 E 127 E 131 E 132 E 133 E 142 E 150 E 151 E 153 E 171 E 172 E 585 Posebno ime tartrazin kinoleinsko rumena oranžnorumena S azorubin amarant košenil rdeča A eritrozin modra patent B indigo briljantno modra FCF zelena S karamel briljantno črna BN rastlinsko oglje titanov dioksid železov oksid železov laktat Ocena A B A B A B A B A B A B A B A B A B A B A B A B A B B B B A B Barvila. dovoljena samo za barvanje površin E-številka E 170 E 173 E 174 E 175 Posebno ime kalcijev karbonat aluminij srebro zlato Ocena C B C B C B C B 6 .

ne sme dodajati sladil. maltitol sirup laktitol ksilotol acesulfam K aspartam ciklamati in kislina saharin in soli taumatin neohesperidin DC (dihidrohalkon) Ocena C C C C C C A C A C A C C C Naravna sladila (sorbitol. da živilo vsebuje to snov. saj lahko povzročajo alergijo in drisko. vendar imajo manj kalorij kot sladkor. izjemi sta sorbitol E 420 in maltitola E 421. morajo biti dodatno označena z navedbo “s sladilom”. jogurtu. Živila. žvečilnemu gumiju in dietnim živilom. razen izjemoma. 7 . manitol. maltitol. V svetovnem registru sladil je 13 takih sladil. Sladila E-številka E 420 E 421 E 953 E 965 i ii) E 966 E 967 E 950 E 951 E 952 E 954 E 957 E 959 Posebno ime sorbitol manitol isomaltitol maltitol. ki so dovoljena. laktitol in ksilotol) so nadomestki za sladkor.Sladila Sladila dajejo živilom sladek okus. lahko povzročijo drisko oziroma delujejo odvajalno. Med njimi so štiri sintetična (acesulfam-K. zato mora biti na embalaži svarilo. ki ga ljudje z fenilketonurijo ne smejo uživati. ki vsebujejo sladilo. Sladila so večinoma označena s črko E in številko iz serije 900. Živilom za dojenčke in otroke do treh let se. aspartam. isomaltitol. Sladilo aspartam vsebuje fenilalanin. Če jih zaužijemo preveč. saharin in sukraloza). saj zmanjšajo njihovo energijsko vrednost. Pogosto jih namesto sladkorja dodajajo gaziranim pijačam.

E 270 E 280 do E 283 Posebno ime sorbična kislina in njene soli benzoična kislina in njene soli etil. 8 . kisom ter sušenjem. saj preprečujejo rast mikroorganizmov. sulfiti in sulfati (E 520 do E 52 . E 231 in 232 se uporabljata samo za konzerviranje lupin citrusov. sladkorjem. difenil ortofenilfenol in bazne soli tiabenzadol natamicin (piramicin) heksametilen tetramin nitriti. Konzervansov je približno 30. natrijev in kalijev nitrat ocetna kislina. Še vedno pa uporabljajo tudi tradicionalno konzerviranje živil s soljo. Prepoznali jih bomo po E-številkah iz serije 200. zato je oznaka “brez konzervansov” na nektarju nepotrebna. zato povprašajte. natrijev in kalijev nitrit nitrati. mlečna kislina in soli propionska kislina in soli A A A C C C C C B C C C C Ocena C Konzervansi podaljšujejo rok uporabnosti živil. največkrat pa so uporabljeni nitriti in nitrati (E 249 do E 252 . če so bila jabolka povoskana. Oznaka “brez konzervansov“ je lahko tudi zavajajoča.Konzervansi Konzervansi E-številka E 200 do E 203 E 210 do E 213 E 214 in E 219 E 220 in E 228 E 230 E 231 in E 232 E 233 E 235 E 239 E 249 in E 250 E 251 in E 252 E 260 do E 263. jih dobro operite s toplo vodo. Pravilnik o sokovih in nektarjih tako prepoveduje uporabo konzervansov v nektarjih. E 233 pa za konzerviranje bananinih lupin. ki bi sicer živilo pokvarili. propil-p-hidroksbenzoat in soli žvepleni anhidridi in soli bifenil.v izdelkih iz sadja in zelenjave ter v vinu) ter sorbati in benzoati (v izdelkih iz sadja in zelenjave). Preden jih zaužijete. zato ne uživajte teh lupin! Lupine jabolk pa se lahko tudi voskajo z voski in parafini. metil.v mesnih in ribjih izdelkih ter sirih).

da mesu dodajajo vodo. z njihovo pomočjo lahko tudi pripravijo majonezo brez jajc. ki ga proizvajalci dodajajo predvsem juham v vrečkah. glutaminska kislina gvanilati in gvanilna kislina inozinati. da ima živilo boljši ali izrazitejši okus. Instant puding tako vsebuje različna želirna sredstva. Večinoma so označeni s črko E in številko iz serije 600. v svežih klobasah (hrenovkah. nujno potrebni pa so tudi pri proizvodnji margarine. emulgirne soli in drugo Emulgatorji. lahko pa povzroči alergijo. emulgatorji. moka karube (E 410). alginati E 406 agar-agar E 407 karagenan moka karube. pa zagotovijo. E 460 do E 466 mikrokristalinska celuloza E 471 do E 472 mono in digliceridi maščobnih kislin E 570 maščobne kisline E 1414. utrjevalci. ki se sicer ne bi (npr. Ojačevalci okusa Ojačevalci okusa prispevajo. modificirani škrobi 1422 (gostila) Ojačevalci okusa E-številka E 620 do E 625 E 626 do E 629 E 630 do E 633 E 634 do E 635 Posebno ime glutamati. 1420. Stabilizatorji. Emulgatorji. pomagajo. Glutamat v nekaterih sojinih omakah daje kitajski hrani enovit okus. mesninam.) pa emulgatorji in želirna sredstva ter stabilizatorji omogočijo. na primer lecitin (E 322). Najbolj pogosto uporabljajo mononatrijev glutamat (E 621). npr. obarjenih klobasah itd. pripravljenim jedem in začimbnim mešanicam. stabilizatorji in gostila E-številka Posebno ime E 322 lecitin E 400 do E 404 alginska kislina in soli. sredstva za zgostitev. da se nastala mešanica ne “razmeša”. Na embalaži so največkrat označeni s črko E in številko iz serije 400.Stabilizatorji. E 410 rožičevca E 412 guar gumi E 413 tragacant E 414 gumi arabika E 415 ksantan gumi E 416 karajski gumi E 422 glicerol E 432 do E 436 estri maščobnih kislin E 440 in E 440 pektini iii) E 450 do E 452 fosfati celuloza. inozinska kislina ribonukleotidi Ocena C C C A C A A A C C C C C B C C C C Ocena A B B B B 9 . želirna sredstva in modificirani škrob. olje in voda). da se med seboj zmešajo sestavine.

zato lahko pričakujemo. Encimi so beljakovinske molekule. Pri pripravi uredbe je sodelovala tudi Zveza potrošnikov Slovenije. sredstva proti motnosti. dušik. da bi ohranili oziroma izboljšali njihovo vrednost. ki jih dodajajo živilom zato. Encimi kot aditivi Živilski encimi sodijo med aditive in jih lahko med proizvodnjo dodajajo živilom. da pridobijo poseben vonj in okus. helij. kisik. da bodo v prihodnosti encime vse bolj pogosto uporabljali pri različnih živilskih proizvodih. CO²). V evropskem parlamentu pa že poteka postopek sprejemanja posebne enotne uredbe o encimih. 10 . za glaziranje. za topljenje (fosfati). čeprav jih nekateri proizvajalci že navajajo na svojih izdelkih. dimaste arome in njihove mešanice. Druge manjše skupine aditivov Druge manjše skupine aditivov so še: sredstva za ohranjanje vlage. ki bo veljala za celotni evropski prostor. ki v organizmu (tudi v človeškem telesu) ali v določenem mediju katalizirajo kemične reakcije. za vzhajanje (karbonati). Dodajanje encimov lahko pomembno skrajša proizvodni čas in izboljša senzorične lastnosti izdelkov. Slovenska zakonodaja še ne zahteva označevanja encimov.Drugi aditivi Arome Pravilnik šteje za arome aromatične snovi in pripravke. Na seznamu sestavin morajo biti označene kot “aroma” ali pa s posebnim imenom ali opisom. plini (argon. pa tudi procesne arome.

ki zavračajo živila. ni vedno razumna. ali vsebuje aditive ali ne. označijo z E-ji. ❏ Upoštevajte. obarvanih pijač se odločite za 100 % sokove. Kaj storiti. vitaminov in mineralov. ki vsebujejo E-je). denimo z oznako za geografsko poreklo ali tradicionalni ugled. ter s certificiranimi ekološkimi oznakami. prehranske vlaknine. posušene ali zamrznjene začimbe in ne ❏ Kupujte tudi živila s posebnimi oznakami. skupnih in nasičenih maščobnih kislin. Je strah pred aditivi upravičen? “Fobija pred aditivi”.Kako ukrepati? Ne zanašajte se na “E-je”! Aditivi v živilih so lahko označeni s posebnim imenom ali prepoznavno črko E in ustrezno številko. da lahko takšna živila vsebujejo le zelo omejeno število aditivov. druge pa s posebnimi imeni. ki ni videti prav lepo. ampak moramo upoštevati tudi vsebnost soli. Zakonodaja namreč določa. Suhe marelice sicer nimajo lepe rjave barve. Nekateri proizvajalci aditive raje označijo s posebnim imenom kot pa s črko E in številko (tako aditiv “skrijejo” pred tistimi potrošniki. namesto sladkih. sladkorja. katere sestavine vsebuje. so pa brez aditivov. včasih pa nekaj aditivov. ❏ Kupujte osnovna živila in jih doma sproti pripravite. ki so v izdelku. 11 . ki smo ji priča v zadnjih letih. lepe oranžne marelice pa vsebujejo aditive (sulfite in sulfate). Ne pozabite Ko izbiramo živilo. Živila ne izbiramo le po tem. moramo upoštevati vse njegove sestavine. da so nevarni za zdravje. ❏ Pri kuhi uporabljajte sveže. Uživanje mikroorganizmov. ko jih nekateri potrošniki v celoti zavračajo v prepričanju. ki je koristno za zdravje. ki se razvijejo v pokvarjenem živilu. včasih boljša izbira. gaziranih. ❏ Namesto konzervirane zelenjave in sadja izberite svežo in/ali zamrznjeno. namesto klobas in mesnih konzerv pa kupite presno meso. natančno preberite. da je živilo. da ne bi pretirano uživali aditivov? ❏ Ko živilo kupujete prvič. Še vedno je utemeljeno živilu dodajati aditive za ohranjanja obstojnosti. je zagotovo večje tveganje za zdravje. (jušnih) koncentratov ter že pripravljenih začimbnih mešanic.

Damjana Pondelek. 2007 ISBN 978-961-6345-12-5 1.022. Ljubljana 664. Tanja Pajk Žontar.000 izvodov Leto izdaje: September 2007 CIP .Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica.informacije. Tanja Pajk Žontar. Pondelek. Ljubljana Naklada: 15. Pajk Žontar. Damjana Pondelek Oblikovanje: Črt Breskvar Fotografije: Črt Breskvar Tisk: Tiskarna Razvedrilo.3 PETERMAN. . Damjana 235183360 . dr. Tanja 2. Marjana Aditivi / Marjana Peterman.Ljubljana : Zveza potrošnikov Slovenije. ki jim lahko zaupate Brošura je del informacijske kampanje ZPS Pravice imate Uveljavite jih ki jo podpirata in sofinancirata Urad vlade RS za varstvo potrošnikov in Evropska unija Aditivi Pripravila: Mednarodni inštitut za potrošniške raziskave Zveza potrošnikov Slovenije Založnik Zveza potrošnikov Slovenije Avtorji: Marjana Peterman.

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful