M..

PRAVNA

ZGODOVINA

Bistvo prava je prisila (sankcije). Zakaj? - vzronost. Pravna zgodovina obravnava zgodovino drave in prava (politina zgodovina nas ne zanima). Zanima nas ustroj drave (njena ureditev). Pravna zgodovina: pojasnjuje globlje vzroke za nastanek nekaterih pravnih pojavov v sodobnem svetu (vzrona razlaga) prispeva k razgledanosti pravnika Za nastanek in oblikovanje pravnega pojava je vzronost lahko:

a)

KRATKODOBNA: je v dejstvih, ki so neposredno privedla do nekega pravnega pojava (npr. neka razprava v parlamentu, stavka, propadlo podjetje). Poznati je treba voljo (namen) zakonodajalca. Od kratkoronih vzrokov je razloevati povode, ki so delovanje e dozorelih vzrokov sproili (npr. streljanje v parlamentu je imelo za posledico, da je kralj razpustil parlament in uvedel oktroirano ustavo. Neka justina zmota je lahko vplivala na premike v kazenskem pravu ali postopku). dejstva, ki so neposredno privedla do pr. pojava (zakonska iniciativa, parlamentarna razprava, glasovanje) prispeva k razlagi pozitivnega (veljavnega) prava oz. k spoznavanju "volje zakonodajalca" treba razloevati POVODE - sproili delovanje e dozorelih vzrokov (juristina zmota je lahko vplivala na premike v kazenskem pravu, demonstracije in trajki so izsilili izboljave delavevega poloaja)

b)

SREDNJEDOBNA: obsega dejstva, katerih vplivi na nastanek nekega pravnega pojava delujejo skozi dalji as. Med gospodarske vzroke tejemo iznajdbe (npr. parni stroj, avtomobil). Te iznajdbe niso le odpirale novih podroij prava, ampak so vasih povzroale tudi globoke spremembe dotedanjih temeljnih pravnih nael (npr. novo: kraja intelektualne lastnine). dejstva, ki vplivajo na nastanek pr. pojava skozi dalji as v zavesti ljudi precej ive, globoke korenine v gosp. in drub. strukturi svoje in prejnjih dob med gospodarske vzroke tejemo epohalne iznajdbe odpirale nova pr. podroja ali povzroale globoke spremembe dotedanjih temeljnih pravnih nael (agrarna, ind. rev.) ODZ (1811): V dvomu velja domneva, da je koda nastala brez krivde drugega. Okodovanec je moral dokazati krivdo drugega, da je lahko zahteval odkodnino. To doloilo je postalo krivino, ko so se z modernizacijo prometa zaele mnoiti prometne nesree. Razvilo se je zavarovalno pravo, ki obsega obvezno jamstveno zavarovanje in kasko zavarovanje.

c)

DOLGODOBNA: vzrokov nihe ve ne pozna. Vzrona veriga sega ez stoletja (delno ez tisoletja) in le z njenim poznavanjem je mogoe razloiti verigo pojavov v sodobnem svetu (npr. etnine skupnosti - nastajanje in oblikovanje, zakoni v fevdalizmu). sega od prvotnih in loveke dejavnosti izvirajoih (ne naravnih) vzrokov za oblikovanje doloenega irega pravnega kompleksa (za nastanek lastnine in raznih pojmovanj o lastnini) se jih ljudje praviloma ve ne zavedajo delovanje gospodarskih in socialnih faktorjev pri razvoju prava, seveda pa tudi vsakokratne miselnosti z njenim poznavanjem lahko razloimo veliko dananjih pojavov: - etnino strukturo - agrarno strukturo - pravno ekonomsko tradicijo Ena izmed dolgodobnih vzronih verig je ETNOGENEZA, to je nastajanje in oblikovanje etninih skupin. Vrsta dravnopravnih struktur, problemov in konfliktov je namre posledica oblikovanja etninih skupin (na Kavkazu so nastajale vedno nove skupine). VRSTE PRAVA PO NAINU NASTANKA Vasih je obiajno pravo stroje od postavljenega (pozitivnega). Obiajno pravo je tisto, ki je med ljudmi obveljalo kot obvezno, ne da bi se zavedali dokazljivega nastanka v konkretnem normativnem aktu (immemorial custom). Je nain obnaanja doloene skupnosti (lani skupnosti se utijo vezani). Lahko je zapisano ali ne (npr. ODZ paragraf 421: lastnik drevesa ob meji je tisti, na igar svetu je deblo. Sosed pa lahko odstrani veje, ki visijo na njegovo zemljie - tim. previsno drevje). Ponavadi se ohranja po ustnem ali druganem (npr. obrednem) izroilu, dokler se ne zapie (obiajno pravo prehaja v uzakonjeno). im stareji so obiaji, vejo veljavo imajo. Obiajno pravo je posebej razirjeno v drubah, kjer je pismenost slabo razvita. V pogodbeni praksi in v izrekih sodnih zborov so ob odloanju spraevali stare in izkuene ljudi. Lahko je anonimno (del ljudske kulture), tradicionalno. Uporabljalo se je na podeelju in v mestih pa tudi med fevdalci. Skupinska zavest se s asom spreminja z njo pa tudi v podzavesti obiajno pravo. tisto pravo, ki je med ljudmi obveljalo kot obvezno ne da bi se zavedali njenega nastanka v konkretnem normativnem aktu bolj razvito v drubah, kjer je veja nepismenost, postavljeno pravo pa pridobiva pomen z razirjanjem pismenosti razloek med obiajnim in postavljenim pravom se le delno ujema z razlokom med pisanim in nepisanim pravom (ustno razglaeni predpis nekega tirana veljal za postavljeno, istoasno pa ne preneha biti obiajno pravo, e se norma zapie) e ga zakonodajalec zapie in uzakoni se obiajno pravo spremeni v postavljeno, ki temelji na obiajnem

 M..

obstajalo tudi v mestih in med fevdalci. praviloma razvija in ohranja v ustnem in druganem npr. obrednem izroilu ob konkretnih odloanjih spraevali stare in sploh izkuene ljudi, se poudarjalo njegovo starost ("im stare tem prave";Valvasor: obiaj je kmetov zakonodajalec; Gr. in Kit. pojmovanje o prednosti starejega pravila) Ustno razglaen predpis nekega mestnega tirana je bil postavljeno pravo, obiajno pravo pa ne preneha biti obiajno e s tem, da ga kdorkoli zapie. Obiajno pravo se spremeni v postavljeno pravo le, e ga zakonodajalec zapie in uzakoni (v tem primeru postavljeno pravo temelji na obiajnem pravu). Postavljeno (pozitivno, pisno) pravo je nasprotje obiajnega prava. Tudi postava je lahko ustna (npr. neki srednjeveki vladar je na zboru plemiev razglasil neko normo, dokler je ni dal zapisati). Skoraj brez izjeme pa je bilo napisano. Nastanek norme je dokazan z normodajnim aktom. Pridobiva pomen z razirjanjem pismenosti in tiska.

1)

praviloma napisano lahko ustno (srednjeveki vladar na zboru plemiev razglasil normo) ga ustvarijo olani poznavalci prava (od zaetka Rimljani) nastane pravna znanost zvrsti postavljenega pr. glede na obseg veljavnosti: privilegijsko pravo: norme, ki so bile izdane v korist doloeni osebi ali oji skupini (npr. plemiki, mestni privilegiji). Razlika med mestom in trgom: mesto je imelo privilegij obzidja (mestni privilegij), trg pa ni smel imeti obzidja. -> danes je to npr. poslanska imuniteta statutarno pravo: si je neka skupnost sama postavila za svojo rabo ne spravi jih v bolji poloaj (notranja pravila, statuti), ponavadi je statut potrdil viji organ (mestni statuti, statuti gospodarskih zdruenj), velja za evropski kontinent, medtem ko je v anglosakem pravu statutarni akt. Statuti pomenijo pozitivne norme splone norme: so postavljene za ire drubeno ali ozemeljsko opredeljene skupine - veljajo za vse dravljane (prebivalce), za ira podroja (danes: ustavne, zakonske dolobe). Zakon, prej postava

2)

3)

Privilegiji so bili lahko tudi obiajnopravni, zlasti e je lo za posebne pravice. Statuti se praviloma niso mogli nanaati na osebe zunaj skupnosti, ki je statut sprejela. Od konca 18. stoletja loimo splone norme vij in nije stopnje nije morajo biti v skladu z vijimi => HIERARHIJA NORM Pravne norme in pravo v slovenini z besedo ZAKON beseda zakon prenesla tudi na zakonsko ivljenjsko zvezo med mokim in ensko za postavljeno normo (po vzorcu latinskega CONSTITUTIO) zane uporabljati beseda POSTAVA.V 19.st. obnovili besedo zakon danes zakon norma in zakonska zveza - MATRIMONIUM Drugi naini nastanka prava v zgodovini: mnenja in izreki uenih pravnikov - npr. v rimskem pravu raba sodi (usus fori) - po zakonih, e ni v zakonu je odgovor v sodni praksi, izpolnijo pravne praznine sodna praksa (judikatura) - izreki sodi sodia imajo pravico ustvarjati pravo - v SLO Ptujski statut (sr anglosaksonskega prava - COMMON LAW, e se izreki sodb pojavljajo na vedno isti nain, dobijo sodno mo). V Evropi prizadevanje, da bi se pravo razvijalo izkljuno kot pozitivno pravo IZVOR PRAVA Avtoriteto in veljavo prava so skuali utrjevati tako, da so m pripisovali kolikor je mogoe visok in veljaven izvir (namiljen ali resnien). 1. Metafizini, nadnaravni izvir - prva utemeljitev je mitoloka. Nadnaravni izvir (metafizini) so pripisovali zlasti v starejih dobah, ko se pravo e ni povsem loilo od morale (ustvarjanje norm so pripisovali vijim bitjem - nadnaravno, boansko - nekaj, kar presega loveka). Nekateri vladarji so se sami proglaali za bogove ali njihove namestnike. Zoper samovoljo vladarjev so iskali neke omejitve - pojavljati se je zaelo naravno pravo. izvor pripisovali vijim bitjem monoteistina verstva izvajajo svoje pravo iz boje volje (idovski DEKALOG in v Islamu ALAHOVO RAZODETJE MOHAMEDU) zakonodajalci napol mitoloke osebe ali pa so zgodovinskim osebam pripisovali pravotvorno dejavnost. Primeri:

metafizino

- v dobi Zakonika XII. plo komentiral pravo sveeniki kolegij pontifexa - v parti kult LIKURGA, ki naj bi po napotkih Delfskega preroia ustvaril part. dr. ureditev - albansko obiajno pravo se imenuje po zgodovinski osebi LEKU DUKAGJINU

pojmovanje se vasih povezuje z dravno obliko TEOKRACIJE (boje vlade) boanstvo velja za vrhovnega vladarja Vlogo nad obiajnim in postavljenim pravom so sprva pripisovali bojemu pravu. To vlogo nekateri avtorji (Platon, Aristotel) prenaali na NARAVNO PRAVO. 2. Zbori raznih skupnosti pogosto so vladarji sprejemali nove predpise po posvetu z ojim krogom vijega plemstva. Najprej v grkih polisih, bato ob prehodu v novi vek v Z in SR Evropi. Vladarjevo pravo so nasprotniki premone monarhije skuali omejevati s sklicevanjem na pravinost in boje pravo (pravo je bojega izvora in to pravo je pravino). Ljudje so ugotovili da sami ustvarjajo pravo.

 M.. 3. Naravno pravo naj bi bilo ustrezno naravnim zakonom ali lovekovi naravi in zato ugotovljivo po razumski poti. skupno vsem - element univerzalnosti bilo naj bi povsod enako. ustrezno naravnim zakonom ali lovekovi naravi in zato ugotovljivo po razumni poti razum

Ob prehodu iz srednjega v novi vek humanizem, renesansa, recepcija (ponovna uporaba) rimskega prava in zaetki absolutne monarhije v Z in Sr. Evropi sproilo krepitev zakonodajne oblasti samega vladarja na raun starejih tradicij. teorije naravnega prava so tako dobivale nov zagon. tenje k poenotenju, omejevanje prevelike moi monarha JEAN BODIN (est knjig o dravi) postavil nauk o vladarjevi suverenosti (iz katerega se je razvil moderni nauk o dravni suverenosti), vladarja kot VIR ZAKONOV vezal na boje in naravno pravo dve vrsti prava MONARHOMAHI, ki niso zavraali monarhistine ureditve pa pa so v imenu bojega naravnega prava nasprotovali krepitvi vladarjeve oblasti (v interesu plemstva) RAZVOJ NARAVNEGA PRAVA (IZPIT) je pomemben v zgodovini: Platon, Aristotel Toma Akvinski je naravno pravo povezoval z redom bojega stvarstva - velik teoretik naravnega prava (13.stol.). Sklicuje se e na boga: Vse je ustvaril bog. Uresniitev boga se odraa v ivi (bioloki zakoni) in neivi naravi (npr. zakon prostega pada). lovek pa ima svobodno voljo in razum (pamet) in lahko spozna, kaj je v skladu z naravo in kaj ne (moralna presoja). Pojem pravinosti - pojem v moralno etinem podroju. Akvinski pravi, da je pravinost to, da da vsakemu, kar mu pripada. Objektivna pravinost: kar si drugemu dolan in kar so drugi dolni tebi. Isto dejanje je lahko dobro ali zloin (npr. spolni odnos: lepo dejanje ali posiljstvo). Subjektivna pravinost: do esar imamo mi pravico (subjektivna pravica), da nas nihe pri tem ne ovira. Normativno pravo - skupek zakonov. Jean Bodin: postavil nauk o vladarjevi suverenosti iz katerega se je razvil moderni nauk o dravni suverenosti, vendar je vladarja kot vir zakonov vezal na boje in naravno pravo. Napisal je obseno delo est knjig o dravi. Opisal je obiaj knejih kronanj (kneji kamen), kar je kasneje Jefferson vnesel v ameriko ustavo. RACIONALISTINO NARAVNO PRAVO (NARAVNOPRAVNA OLA) (17. in 18.stol.): je dokonno opustilo metafizino ozadje naravnega prava in uveljavilo idejo o enakosti vseh ljudi. Predstavniki: 1) Hugo Grotius: prvi zastopal naravno pravo, ki je neodvisno od bojega posega.

2) 3) 4)

Thomas Hobbes: je dravno oblast utemeljeval s pogodbo med njenimi ustanovitelji, pravo pa je v celoti izvajal iz dravne oblasti. S tem je do skrajnosti razvil teorijo absolutne drave pot v parlamentarizem. John Locke: je iz drubene pogodbe izvzel nekatere neodtujljive lovekove pravice (pravica do ivljenja, privatne lastnine). Charles Montesquieu: teorija o treh oblasteh.

ZGODOVINSKOPRAVNA OLA (prva polovica 19.stol.): je spoznala, da se pravo v asu spreminja in razvija ter da je pri razlinih narodih razlino. Vsak narod ima svoj narodni duh in iz njega izhaja obiajno pravo - poudarjali so pomen obiajnega prava. Najbolj je ta ola cenila obiajno ravo, ki nastaja v samem narodu in je najbolj ist izraz narodovega duha. Zloraba naukov te ole je imela tragine posledice (npr. arijska rasa).

vodilni

Nemci, ki so samo sledili fr. idejam HEGEL nemki kl. filozof prista fr. idej trdi da tako niso Ne podrejeni Fr; napisal FENOMOLOGIJO DUHA - povezovanje z nacionalnimi idejami DUH NARODA Nemec SAVIGNY razloeval je 3 naine izraanja narodnega duha: OBIAJNO PRAVO PRAVO PRAVNIKOV ZAKON/POZITIVNO PRAVO najbolj cenila obiajno pr.-najbolj ist izraz narodovega duha. Njej zasluga za spoznanje o dinaminosti pravnega razvoja, hiba pa v prevelikem poudarku na etninih razlikovanjih (nacionalistine,rasistine tendence) poudarek na iskanju pojavov, ki naj bi bili za nek narod posebno tipini (napaka tega nauka je, da razline razvojne stopnje na razlinih krajih kae kot nacionalne specifinosti): RIMSKI INDIVIDUALIZEM-v premoenjskem smislu GERMANSKI KOLEKTIVIZEM-lastnik cela druina ne le glavar (sipperodovna skupnost) SLOVANSKA ZADRUGA-ivlj. in premoenjska skupnost sorodnikov pomembna vloga v Slo kjer zastopnik Dolenc, v Jugoslaviji Bogi literarnozg. klieja o slo zamudnitvu ne kae prenaati na pr. zg. ker slo kmet imel przg probleme (pravniki iz tujine) novi nazori ustvarjalca prava v ospredje postavljali LJUDSTVO, ki prevzelo tudi nadzor nad obstojeimi monarhijami (fr. rev.) del gibanja romantike OLA ZGODOVINSKEGA MATERIALIZMA (MARKSISTINE TEORIJE):(konec 19. stol) konec 19. st. po zaslugi fr. ole (ki se imenuje po svojem glasilu ANNALES) spoznanje o vlogi ekonomskih faktorjev na razvoj prava vse odvisno od gosp. Faktorjev od Marxa in Engelsa dalje Poznati: teorije, Toma Akvinski; Jean Bodin (socialni darvinizem NE).

 M.. KULTURNA (CIVILIZACIJSKA) OBMOJA CIVILIZACIJE IN PRAVNI SISTEMI

Kultura ima poudarek bolj na duhovnih vrednotah, pri civilizaciji pa je poudarek na razvoju. Enakost prava je povezovala plemenske, krajevne, ozemeljske, verske in socialne skupnosti, razlinost prava pa je prepade med njimi poglabljala mona vloga ksenofobije. Ksenofobija - sovratvo do tujcev. CIVILIZACIJE (je iroka sfera kjer ima kult. poudarek na duhovnih vrednotah, civilizacija pa poudarek na razvoju) elementi enakosti prava so povezovali ozemeljske, verske in socialne skupnosti. Razlinost prava pa poglablja prepade med njimi. Sovratvo do tujcev je imelo pri tem mono vlogo (KSENOFOBIJA) mogoe je v splonem razvoju lovetva razloevati neke iroke kulturne oz. civilizacijske sfere. Za doloanjem teh sfer znan Angle ARNOLD TOYNBEE (z glavnim delom TUDIJ ZGODOVINE) - se naslanja na pojem izziva, ki direktno povzroa napredek: 1.en izziv (kako do hrane) razlini odg korintski odg na njivah jo bomo pridelali atenski odg jo bomo kupili (se izkazal za najuinkovitejega) partanski odg jo bomo vzeli sosedom (vojna) 2. vloga izziva pri odg (kateri kraj prej naselili) Bizanc trg. lega Halkedon kmet. donosno zato to prej poseljeno Arnold Toynbee razlaga nastanek civilizacij povezuje ga z izzivom, saj ta neposredno povzroa napredek. Po njegovem mnenju je razirjanje saharske puave proti Sredozemlju pregnalo ljudi, ki so prej iveli v rodovitnih krajih Severne Afrike, na morje in jih napravilo za pomorake (napredek v civilizaciji). Tako je nastala ena najstarejih civilizacij - minojska (na Kreti). Po Toynbeeju se civilizacije delijo v: Zakrnele civilizacije: nekatere civilizacije so se zaele razvijati, a so zakrnele zaradi poostrenih ivljenjskih pogojev: Eskimi (prilagoditi ostrim ivljenskim pogojem), Nomadi (ivinorejci, vladati so hoteli ljudem enako kot bi bili ivali), partanci (samo vojskovanje), Polinezijci (imeli le mala plovila za lovljenje rib). Nedonoene civilizacije (abortivne): so se zaele razvijati, nato pa so jih premoni izzivi zaduili (npr. monofizitsko kransko civilizacijo je zatrla islamska; skandinavsko civilizacijo je zaduilo pokristjanjenje). RAZIRJENOST VELIKIH PRAVNIH SISTEMOV SVETOVNI PRAVNI SISTEMI Vsaka civilizacija ima svoje znailnosti. Potrebno razlikovati BIZANTINSKO od drugih.

BIZANTINSKA izhajala iz Rimskega prava Justinijanove dobe odpirala pot OBIAJNEMU PRAVU islamska naslednica TURIJA v okviru katere

se med gorskimi plemeni obiajno pravo na novo razcvetelo. Prav tedaj pa je na zahodu absolutni monarh s svojim pozitivnim pravom na iroko spodrival obiajno pravo. Toynbee imenuje kot zahodno civilizacijo dve glavni razliici: ANGLOSAKO PRAVO veljava obiajev in judikature pri nastajanju prava veji pomen laikov in obrtno kvalificiranih pravnikov. COMMON LAW (obe navadno pravo), esar ne gre enaiti z OBIM KONTINENTALNIM PRAVOM KONTINENTALNO PRAVO ima intenzivnejo zvezo z Rimskim pravom daje veliko prednost pozitivnemu pravu in hitreje je razvilo poklicno pravo. Kolonializem prenaal pravna pojmovanja in sisteme.

ISLAMSKI e vedno gl. vir prava boanski vir prava pravniki verski dostojanstveniki
Bizantinska civilizacija je kontinuirano izhajala iz rimskega prava, kakrno je bilo v Justinijanovi dobi. Vzdrevala je tradicije pisanega postavljenega prava. Zahodna prava pa so po razpadu zahodnorimske drave za nekaj stoletij na iroko odpirala pot obiajnemu pravu. V pozitivnopravno tradicijo Bizanca je vstopila tudi njegova islamska naslednica Turija. Leto 476 - konec zahodnorimskega cesarstva, konec antike (konec starega in zaetek srednjega veka), Odoaker postal cesar VZHOD ZAHOD - kontinuiteta rimskega prava - obiajnopravna tradicija (plemena, ni kontinuitete - srednji vek: recepcija rimskega prava rimskega prava, je obiajno pravo do vladarjev (RE - zopet, ponovno sprejemanje) pozitivna zakonodaja) Toynbee oznauje kot zahodno civilizacijo tisto, ki pozna v pravnem pogledu dve glavni razliici: anglosako in kontinentalno: ANGLOSAKA precedenno pravo (PRECEDERE - prejnji primer) CELINSKA

 M.. - ni povezave z rimskim pravom - ni olanih pravnikov (laiki) - ni pozitivne zakonodaje (ravna se po obiajnem sodstvu) SINHRONA IN SISTEMATINA POVEZAVA (IZPIT) - kontinuiteta rimskega prava - olani pravniki - pozitivna zakonodaja

Pravne pojave medsebojno povezujemo in jih postavljamo v prostor in as na dva naina: po sinhroni in sistematini povezavi. Sinhrona povezava: vsako obdobje obdelujemo posebej, pravne pojave pa povezujemo v vodoravnih (horizontalnih) zvezah. Daje bolj zaokroeno podobo nekega asa in bolj nazorno prikazuje pojav v njegovem okolju, zato pa rada izgubi zveze s prejnjo in kasnejo dobo. Sistematina povezava: opazujemo neko ojo ali iro pravno panogo na njeni poti skozi dalji as - navpino (vertikalno). Daje bolj povezano razvojno podobo neke institucije, a jo iztrga iz vsakokratnega okolja. Pri prikazu dravnopravnih razmer je bolj v navadi sinhrona metoda, pri prikazu osebnega in premoenjskega prava pa sistematina metoda. Taka loitev pa ni ostro izvedljiva, saj so deli osebnega prava sestavine drubene strukture, deli premoenjskega prava pa sploh podlaga drubenih in sravnopravnih struktur. Zato jih ni mogoe obravnavati loeno. Kadar je snov obravnavana po sinhroni metodi, je treba posameznim pojavom poiskati tudi zveze skozi as. Kadar je snov obravnavana po sistematini metodi, je treba poiskati tudi povezave v posameznem obdobju.

 M..

PRAVO V ANTIKI A. STOPNJE RAZVOJA PRAVA IN AS Razline skupnosti imajo razline razvojne stopnje prava-malo virov, le ti zapisani le pri visokih civilizacijah (ponavadi le urbariji-seznami dajatev) B. PREDPRAVO Glede nato kaj skupnosti povezije poznemo 2 vrsti drub: 1. povezujejo jih glavarji KEFALNE DRUBE (avtoriteta glavarja odloa o sporih, on tudi ukazuje)

2.

poteka SODELOVANJE na neki bolj prefinjeni metodi kjer ni podrejanja (tenja po harmoniji, po darovanju-ali je to zg. oblika trgovine?) ubi societa, ibi ius-kjer je druba, tam je pravo (in vsako pravo ima svoj doloen namen) NAMEN PRAVA 1. RED : povezan z mirom (law and order) opotreba po varnosti o sklicevanje na red kot namen prava v Urnammujevem zakoniku, v Iliadi in Odiseji ''Eden bodi le kralj!'' obahanje za obzidji 2. PRAVINOST Hamurabijeva pravinost drugo leto Hamurabijevega vladanja imenovano leto ko je bila postavljena pravinost Homer vidi drug vidik pravinosti ''sile surove ne ljubijo veni bogovi'' vidijo pa pravinost 3. UREDITEV OBLASTI

- Gilgame ''en bodi le kralj'' in ta naj bi bil od boga ezlo ima od boga

4. VARSTVO PRED NOSILCI OBLASTI l. pravice Homer ljudje na zborih sprejemali krivine sodbe, kazen za opozarjanje proti vladarjem Klahasova zahteva po varstvu Terzitova izkunja Kdaj nastane drava? Marx: drava nastane s premoenjskimi razlikami zato potrebno pravo da te razlike varuje Kriteriji dravnosti: ozemlje, ljudje, oblast Kriteriji za ustanovitev oblasti/institucij: STALNOST (delovati morajo stalno) DOLOENOST UREJENOST (pravila za delovanje-pravo) Oblast je dejstvo vendar ni vsaka povezana s pravom oblast brez prava je nasilje PREPROSTE DEMOKRACIJE Poloaji lanov so izenaeni vsi odloajo o skupnih zadevah. Toybee govori tudi o demokraciji: Herodotov spev o demokraciji RAZCVET ATEN v demokraciji Kako ta demokracija deluje? Kontrapunkt delovanja ker tudi v preprosti demokraciji drub. razlike zbor se deli na: oji premoneji lani BULE iri zbor vseh vojakov AGORA Ko Jonci prosijo Gr za pomo v parti odg. ne v Atenah odg. da eprav za njih slabo Drubeno razlikovanje in oblast Gilgame in Homer (vaje 1) Oblast bogatih Slavo so si vladarji pridobili: 1. z uspenim nastopom pred mnoico (v Perikles je slava kles) 2. uspehi v bitkah fizina mo (Gilgame v uvodu: ''Kako je velik'') izhaja iz prve skupnosti kjer bili ogoeni od ogromnih ivali, nevede z lovom trenirali za boj (lovec-vojak) C. PRVE DRAVE IN NAJSTAREJE CIVILIZACIJE 1. RENE POTAMSKE CIVILIZACIJE nastale ob rekah (Egipt, Mezopotamija, Indija...) rena boanstva poljedelstvo namakalne naprave dvigne kvaliteto ivlj preseki omogoajo nastanek trg, obrti povezava za ureditev kanalov, nasipov 2. NA PLANOTAH v tropskem pasu poljedelstvo druge povezane s kovinami (Anatolska planota) za vojskovanje 3. SREDOZEMSKE

 M..

promet po morju najceneji hiter razvoj menjava trg pomembna za razvoj specializacija in luksuzni izdelki
Poljedelstvo tu e organizirana skupnost poleg njih ivinorejci konfliktnost pri Sumercih: poljedelci mirni a ivinorejci/nomadi v vojno zato ti prevzamejo oblast (si to kar je) Prve drave le mestna naselja, ki se irijo cesarstvo/imperij. Nastanejo iz TENJE PO PREVLADI nad drugimi patriarhalna oblika oblasti (l. narava, druge tenje OBRAMBA, BOGASTVO, izpopolnjevanje in veanje NAMAKALNIH SISTEMOV). Znotraj cesarstva razline oblike oblasti (osr. oblast kamor dajatve, v vojni mora prisostovat). SVEENIKI so imeli v teh drubah privilegiran poloaj, ker so imeli znanja; jih zamenjali SVETNI VLADARJI (predstavnik lastnikov sunjev ki iti predvsem njihove interese etudi se razglaa za zaitnika revnih in slabotnih) in njihovi najviji uradniki, ki so si prilastili velik del tempeljskega premoenja. Z osvajalnimi vojnami ustvarjeni veliki imperiji so bili praviloma kratkotrajni zaradi slabih povezav in slabe uprave. Po obliki vladavine so bile drave starega vzhoda DESPOTSKE MONARHIJE. Vladar despot prvi med enakimi je gl. boji namestnik podaniki so bili v razmerju do njega brez pravic. Prehod iz RODOVNO PLEMENSKE V SUNJELASTNIKO DRUBO. Ko monega vladarja nadomesti ibkeji, drava propade teavne in poasne zveze (Perzija imela poto, vladar pa svoje obveevalce, ki prepreili upor) patriarhalno naelo osebnost vladarja Oblast teh drav ima TEOKRATSKI ZNAAJ. esto je bil namre vrhovni sveenik tudi posvetni vladar, drugod je bil vladar boji namestnik ali pa boanstvo samo. Pomembno: Egipt, Mezopotamija, Mala Azija (manj pomembno: Indija, Kitajska), preglednic ne na pamet! Najstareji civilizaciji sta nastali v Mezopotamiji in Egiptu - ob vodah, poljedelci (namakanje, astrologija, matematika), nastanek sunjelastnike drube (organizacija). V Mezopotamiji poznamo zgodovino e iz asa 4000 pr.n.t. (Sumerci, nato Babilonci /Hamurabi/, Asirci, Perzijci). Najstareji zapisi prava, ki jih poznamo, so ohranjeni v klinopisu (zlogovna pisava, ki se je razvila iz slikovne pisave). Pravni spomeniki so najbolj pogosto ohranjeni na glinastih ploicah, nekateri imenitneji zakoniki pa tudi na stelah (= kamnitih spomenikih). Zaradi pisave govorimo o skupini klinopisnih prav (predvsem iz Mezopotamije). SUMERCI so v jugovzhodnem delu te deele prvi ustvarili visoko kulturo (namakalni sistemi za polja, nastanek sunjelastnikih drav). Sumerske drave so imele znaaj mestnih drav (vsaka si je prizadevala ohraniti svojo samostojnost in podrediti sosednja mesta). Najprej so imeli vodilno vlogo templji (najveji lastniki zemlji in sunjev). Zaradi vpadov Nomadov so organizirali vojsko - vojskovodja (despot) je nato izrinil vlogo menihov in bil delno postavljen nad religijo - posvetni vladarji so si na raun tempeljskega premoenja poveali svojo mo.

zaeli z namakanjem polj in nastanek sunjelastnikih drav veinoma povezujejo s kopanjem namakalnih sistemov Sumerske drave znaaj mestnih drav pri emer so bila mesta pravzaprav utrjena naselja poljedelcev Sprva vodilno vlogo templji najveji lastniki zamlji in sunjev, sasoma to vlogo prevzeli posvetni vladarji. Znan reformator Urukagina v Lagau si je prizadeval omiliti posledice vse veje socialne diferenciacije in je po lastnih besedah nastopal kot zaitnik vdov, sirot in revnih. Ta pravna doloila iz 24. st. pr. n. t. niso ohranjena. Najstareji delno ohranjen Urnammujev zakonik iz 21. st.pr.n.t. Urnammu se razglaa kot zaitnik revnih ljudi je vendarle vladar sunjelastnike drave saj doloa nagrado za tistega, ki privede nazaj pobeglega sunja. Obutljiv na premoenjske diferenciacije kjer bogateji hoteli ve oblasti. Sodba Ordal pri kateri se opravi preizkus s pomojo reke. Osumljenca so vrgli v vodo, e je preivel je veljal za nedolnega. Za kazniva dejanja pri telesnih pokodbah zakon predvideva premoenjske kazni. Storilec je dolan dati doloene koliine srebra ni talionskega naela (ni telesnih kazni) Zadnji ohranjeni veliki sumerski pravni spomenik je zakonik LIPIT-ITARJA 20. stol. pr. n. . (dolobe o najemu vrta, ladje, ivali, o pobeglih sunjih in rodbinsko pravne dolobe) Urukagina - sumerski vladar (despot), zakonodajalec in reformator. Prizadeval si je omiliti posledice vse veje socialne diferenciacije, nastopal je kot zaitnik vdov, sirot in revnih. Ta pravna doloila iz 24.stol.pr.n.t. niso ohranjena. Pred Hamurabijem (1-3): 1. Urnammujev zakonik - najstareji delno ohranjeni sumerski zakonik iz 21. stol.pr.n.t., ohranjenih le nekaj doloil. Zakonik doloa nagrado za tistega, ki privede nazaj pobeglega sunja. Doloilo o boji sodbi - osumljenca so vrgli v vodo in e je preivel, je veljal za nedolnega. Za kazniva dejanja telesne pokodbe je bila predvidena premoenjska kazen - storilec je bil dolan dati doloeno koliino srebra.

2.

Zakonik Lipit-Itarja (vladarja v mestu Isin, 20.stol.pr.n.t.) - zadnji ohranjeni veliki sumerski pravni spomenik in sicer na kamnitih ploah. Ohranjene so dolobe o najemu vrta, ladje in ivali, o pobeglih sunjih in rodbinskopravne dolobe. Enunski zakonik - pripisujejo vladarju Bilalami, skoraj v celoti ohranjen, v akadskem jeziku (ne v sumerskem). Po vsebini je podoben zakonikom tistega asa.

3.

 M..

4.

Hamurabijev zakonik (18. stol.pr.n.t.) - nastal v Babilonu, najpomembneji pravni spomenik v klinopisu, ohranjen na skoraj 3 m visoki dioretni steli (zdaj je v Louvru v Parizu). Ohranjen je skoraj v celoti in za tiste ase zelo obseen (282 lenov). Vsebuje praktino vsa podroja prava in daje najboljo podobo pravne ureditve antine mezopotamske drube gre za kompilacijo vsega takrat znanega prava.

Drubeni sloji: a) polnopravni dravljani (avilum) b) mukeni (slabi poloaj od polnopravnih dravljanov) c) sunji V kazenskem pravu je osnovno talionsko naelo (ius talionis): storilec dobi tako kazen, kot je bilo njegovo dejanje po naelu oko za oko in zob za zob. Na veliko gospodarsko aktivnost kae veliko tevilo dolob, ki urejajo predvsem najemno in delovrno pogodbo in tiste, ki govorijo o velikem trgovcu ali kar bankirju. Rodbinskopravne dolobe kaejo na privilegiran poloaj moa (eno kupi in jo odpusti, e vrne doto). Tudi v dednem pravu je poloaj enske slabi (dedovala je le, e ji je oe kaj zapustil z oporoko; s premoenjem pa je razpolagala le, e ji ga je oe z oporoko izrecno prepustil v razpolaganje). Ena od dolob: e kdo posili devico in ga pri tem zalotijo, mu sledi smrtna kazen. BABILONSKO PRAVO najpomembneji pravni spomenik v klinopisu - HAMMURABIJEV ZAKONIK. Ohranjen je na skoraj 3 metre visoki dioritni steli (v Louvru) Ima 282 lenov. Vsebuje vsa podroja prava - kompilacijo vsega znanega prava. Iz civ. pr. razvidno da ivahna menjava a razvito gosp ne pomeni pravinejih medsebojnih razmerij (dolobe, ki urejajo najemno in delovrno pogodbo in tiste, ki govorijo o velikem trgovcu ali kar bankirju TAMKARU govore o veliki gospodarski aktivnosti drube) Specifino Babilonska je drubena razslojenost. V drubi so loili tri pravne sloje: 1.) POLNOPRAVNE DRAVLJANE (AVILUM) 2.) MUKENE, katerih poloaj ni povsem jasen, vendar je slabi od poloaja polnopravnih dravljanov 3) SUNJE (dve vrsti vojni ujetniki+dolniki)

V kazenskem pravu je osnovno naelo TALION - storilec utrpi tako kazen, kakrno je bilo njegovo dejanje (oko za oko

in zob za zob) Rodbinsko pravne dolobe kaejo privilegiran poloaj moa (eno kupi in brez ovir zapusti, e le vrne doto) gl. namen zakonske zveze je nadaljevanje vrste ASIRSKO PRAVO (14.stol.pr.n.t.) Asirska pravna knjiga - poznamo slabe, ker je manj ohranjenega. Podobno je Babilonskemu, je pa bolj strogo (talionsko naelo, bolj krute kazni kot Hamurabijev zakonik). Tudi tu ima enska ima slabi poloaj kot moki. HETITSKO PRAVO (14.stol.pr.n.t., Mala Azija) - v zakoniku (zakonik Hetitov) je opaziti tenjo k sistematini ureditvi (zane se s kazenskim pravom, od najhujih dejanj k lajim), kazni so blage, ni talionskega naela (znailnost hetitskega kazenskega prava). HEBREJSKO (IDOVSKO) PRAVO (v knjigi slabo opisano) - poznamo iz Svetega pisma. Je preprosteje, ker je hebrejska druba zaostajala za prej natetimi. Vidna je doloena nenaklonjenost suenjstvu s sunji je treba lepo ravnati in jih po 6ih letih osvoboditi. Vodilno naelo je talion. Glavni vir je Sv. pismo (stara in nova zaveza; prelomnica med njima je Kristus). Zaveza = pogodba med idovskim ljudstvom in bogom Tu gre za osebno (spotljivo) razmerje do boga, ki je naklonjen svojemu ljudstvu. e ljudstvo ne izvruje nalog, ga bog kaznuje. Ne gre samo za naela: za dobro - nagrada in za slabo - kazen. 10 bojih zapovedi je dejansko nek kodeks, ki je vir naravnega prava. V Mojzesovih knjigah so malo drugae definirane kot jih imamo zdaj. Mojzesovih 10 bojih zapovedi je na dveh tablah: 1. tabla: zapovedi 1-3 urejajo lovekov odnos do boga 2. tabla: zapovedi 4-10 urejajo medsebojne odnose Npr.: 2. Mojzesova knjiga, 21. poglavje ureja nakup sunja, 5. knjiga pa enitev z vojno ujetnico. Izraz stara zaveza pomeni posebno medsebojno razmerje ali zavezo, ki jo je Bog sklenil z izvoljenim ljudstvom preko oakov (Abraham) in predvsem preko Mojzesa na podlagi desetih bojih zapovedi, napisanih na dveh kamnitih tablah. Nova zaveza pa je bila sklenjena z odreenim lovetvom preko Jezusa Kristusa. Sv. pismo stare zaveze so torej knjige, v katerih je zapisano, kar je Bog razodel pred Kristusom, novozavezne knjige pa obsegajo, kar je Bog razodel preko Jezusa Kristusa in apostolov. Sveto pismo ima 72 knjig: 45 stara zaveza in 27 nova zaveza. Vedeti: kaj je stara in nova zaveza, koliko knjig ima vsaka, da imamo 10 bojih zapovedi. INDIJSKO PRAVO - ne gre za dejansko pravo ampak bolj za neka navodila, kako iveti. vir prava VEDE (veda, znanje), toda ve o pravu izvemo iz DHARMAASTER e v VERZIH med dharmaastrami je najpomembneji MANUJEV ZAKONIK (nastal med 4.stol.pr.n.t. in 4. stol. n.t.)vsebuje OBIAJNO PRAVO (nasvet kralju na kaknem kraju naj se naseli) Indijec ivel po pravu svoje KASTE, to so po rojstvu opredeljene drubene skupine iz katere je bilo praktino nemogoe prestopiti v vijo. Tako ureditev indijske drube je poleg VEDE s svojo avtoriteto sankcioniral tudi MANUJEV ZAKONIK. Vpliv do danes. Zakonik doloa tiri ire drubene skupine VARNE (varna sprva pomeni barvo):

 M.. 1.) 2.) 3.) 4.) SVEENIKI IN UITELJI - BRAHMANI VLADARJI IN VOJAKI - KATRIJE P0LJEDELCI, TRGOVCI, OBRTNIKI - VAIJE SLUABNIKI - UDRE

Pravo v Indiji ni imelo splonega znaaja, temve je vsak Indijec ivel po pravu svoje kaste oz.varne (iz katere je bilo skoraj nemogoe prestopiti v vijo). Ali je zapisano pravo najstareje? Ali je ime zakonik sploh upravieno? Dolobe namre niso abstraktne, temve prej za reitev konkretnih problemov (v pomo ko reuje podoben primer). HAMMURABIJEV ZAKONIK ne vsebuje in sploh ne obravnava umora, kae, da je verjetno obiajno pravo imelo e polno veljavo. RAZVOJ PRVIH DRAV Prve drave so nastale v dolinah velikih rek severne Afrike in Azije. Glavna gospodarska panoga v teh krajih je bilo poljedelstvo. Poljedelci so se sasoma naselili na krajih, kjer jih je bilo laje braniti, in iz teh naselij so se razvila mesta, ki so potem prerasla v drave. Podnebje in tla dolin velikih rek so zahtevali gradnjo vse vejih in bolj zapletenih namakalnih sistemov, njihova naprava in vzdrevanje pa organizirano uporabo delovne sile centralizacija oblasti. Sunji so veinoma pripadali kolektivnim lastnikom, predvsem templjem. Sveeniki so imeli privilegiran poloaj, ker so imeli znanja (astronomija, geometrija), ki so bila potrebna za uspeno poljedelstvo. Sasoma so templje kot vodilno silo zamenjali svetni vladarji in njihovi najviji uradniki, ki so si tudi prilastili velik del tempeljskega premoenja. Zemlja in sunji so polagoma prehajali v last posameznikov. Do velikih drav je prihajalo deloma zaradi izpopolnjevanja in poveevanja namakalnih sistemov, deloma zaradi obrambe pred sosednjimi nomadskimi ljudstvi, deloma pa zaradi tenje po poveanju oblasti in bogastva. Ti z osvajalnimi vojnami ustvarjeni imperiji so bili zaradi slabih povezav in slabe uprave veinoma kratkotrajni. Sumerci so veji del zgodovine ostali na stopnji mestnih drav. Velike imperije so ustvarjali babilonski, perzijski in egiptovski vladarji. Po obliki vladavine so bile drave starega Vzhoda despotske monarhije. Vladar je bil absolutni gospodar in podaniki so bili v razmerju do njega brez pravic. Oblast ima tudi teokratski znaaj. Pojavile so se potrebe po enotni organizaciji javnih del. ANTINA GRIJA (pribl. 4-5. stol.pr.n.t.) <grija je sprva pomenila le kulturno enoto, ne pa tudi politine, zato so mesta elela biti samostojna. Pri Grkih je bil razvoj drave drugaen, eprav jim je s Sumerci skupna visoka kultura in mestna drava. Mestno dravo Grki imenujejo polis (imeti je morala gledalie, telovadnico in kopalie). Polis je bil drava, velika kot mesto in s svojim ozemljem. Med seboj so se grka mesta povezala v obrambi zoper Perzijce in v obasne zveze v medsebojnih vojnah (simahijah). Zveze: atika peloponeka tebanska V organizaciji oblasti v grkih polisih loimo dva tipa: demokratskega (Atene) in aristokratskega (Sparta). rodovnoplemenska ureditev --- tiranija ---- demokracija ali aristokracija Grke mestne dravice so teile k samostojnosti - k temu, da bi same urejale razmerja med svojimi prebivalci in si postavljale zakone. Beseda polis je imela ve pomenov mesto, v skladu s tenjo po samostojnosti in samozadostnosti je dobila beseda tudi pomen drave. POLIS tudi kulturni pomen, saj beremo pri PAUSANIJU, da ni mogoe imenovati mesto naselje, ki nima gledalia, telovadnice in kopalia. Grkom je POLIS pomenil dravo, ki je velika kot mesto s svojim ozemljem. Platon in Aristotel - veja drava slaba in so celo skuali izraunati tevilo druin v idealni mestni dravi. Grkom ni bila tuja elja po nadvladi nad drugimi mesti. Tenja grkih mest po samostojnosti na primeru grkih kolonij sprva monost preivetja poveanega prebivalstva, v kratkem so se take kolonije politino osamosvojile. Posledica elje grkih mest po neodvisnosti je bila, da je bila Grija kulturno enotna, politino pa ne. V organizaciji oblasti v grkih polisih loimo 2 tipa: a) ARISTOKRATSKEGA - PARTA b) DEMOKRATSKEGA - ATENE Obe mesti li od rodovno - plemenske ureditve v valovanju od tiranije, oligarhije do demokracije ali aristokracije. ATENE (5.stol.pr.n.t.): najvijo oblast v dravi je imela skupina polnoletnih svobodnih meanov (eclesia) izvrno oblast je imel svet (bula, 500 lanov), dejansko je to funkcijo opravljala le 1/10 lanov, ki se je menjala vsak mesec sodno oblast je imela Heliea (6000 lanov), izmed katerih do rebali sodne zbore dravni uradniki so imeli pomembno vlogo, najpomembneji so bili vojaki poveljniki (strategi) demokracija je veljala le za svobodne meane!

 M..

10

z razvojem gospodarstva so se Atenci raje posveali zasebnim opravkom in puali odloanje o dravi ob strani - k temu so jih morali spodbujati z dnevnicami in vasih s fizino prisilo posameznike, ki so pridobivali mo, so Atenci skuali omejiti z ostrakizmom: dravljani so vsako leto s tajnim glasovanjem na repinjah lahko z veino glasov dosegli izgon posameznika (ta institut pa je bolj kot demokraciji sluil medsebojnim obraunavanjem raznih klik) zoon politikon (dravljan) se ukvarja z odloanjem o skupnih zadevah

ATENSKA DEMOKRACIJA Vse slube odprte vsem dravljanom O skupnih zadevah odloajo na zborih (najvijo oblast v dravi EKLESIA - polnoletni svobodni meani) Politino delovanje pravica vseh je zaeljeno-vse manj ljudi prihaja uvedli DNEVNICE plailo Odloilna vloga: izvrna oblast oji organ BULE in upokojeni lani najvijih organov AEROPAG Sodno oblast je imela HELIEA (600 lanov) izmed katerih so rebali sodne zbore DIKASTERIA za konkretne zadeve, tudi tu dnevnice Problemi: a) pasivnost ljudi, ki so imeli pravico izvrevati oblast (raje so opravljali privatne posle) b) OSTRAKIZEM -- dravljani so vsako leto s tajnim glasovanjem na repinjah lahko z veino glasov dosegli izgon posameznika o katerem so mislili, da si je pridobil preve moi.

lovek postane ZOON POLITIKON (dravljan), se pravi bitje, ki se ukvarja z odloanjem o skupnih zadevah pot k osvoboditvi loveka PARTA najvijo oblast je imelo 5 eforov (odloali o zunanjih in notranjih zadevah) svet 28 starcev - geruzija (senat) je stal ob strani eforom, imeli so dosmrtni mandat skupina ni umela velikega pomena (partanci so bili redkobesedni, veina jih je v skupini sodelovala le z vzklikanjem in zmagal je predlog, ki je imel glasnejo podporo) v vojni sta vodila partance 2 kralja (basileus), katerih ast je bila dedna v celoti je ohranjen le en zapis grkega prava - zapis iz Gortine iz 5. stol. pr. n. t. (mestece na Kreti): zapis gortinskega prava je dragocen predvsem kot primer stopnje v razvoju od agrarne skupnosti v mestno. V njem je tudi institut blagarice - edine dedinje, ki se mora poroiti z najblijim sorodnikom (e degeneracija). PARTANSKA ARISTOKRACIJA najvijo oblast 5 EFOROV odloali o zunanjih in notranjih zadevah eforom ob strani GERUZIJA-senat pravico govora v skupini le najviji predstavniki oblasti GORTINE edini v celoti ohranjen zapis grkega prava primer stopnje v razvoju od agrarne skupnosti v mestno-drubeno razlikovanje dolobe o APETAIRIH - svobodnih ljudeh, ki so teli za manj vredne, ker niso pripadali HETAIRIJI, skupnosti vojakov, ki so imeli svoje premoenje. VOJKEJI odvisni ljudje, ki pa so imeli svoje premoenje. Premoenjske pravice so vidne v institutu BLAGARICE - edine dedinje, ki se mora poroiti, ko ostane sama, z najbljijim sorodnikom. Grka politina in pravna misel

- Drava slui najmonejim in je njim v korist - Solon: vidi da so premoenjska nesoglasja motea (zmanjal dolgove ljudem ki so zapadli v suenjstvo) - Sokrat in Platon pravita da je v dravi pravinost - Aristotel: nj. misel se giblje okoli zmernosti zlata sredina

: na miselnost Gr naj bi vplivala Iliada Solon naj bi posegal/interpoliral vanjo ker hotel dokazat da eno obmoje pripadalo Atenam

: ukvarja se z pravinostjo in sorazmerjem v dravi take misli obvladujejo politiko :nj. terminologijo dravne ureditve uporabljamo e danes Vedeti moramo, da niso vsi pojmi, ki imajo grka imena tudi starogrkega izvora. Za izhodie vzemimo Aristotelovo klasifikacijo dravnih ureditev. Merilo je koliko ljudi sodeluje pri odloanju. Poznati: pravna naela (izrazi), teorije o naravnem pravu! DRAVNOPRAVNA TERMINOLOGIJA GRKEGA IZVORA (IZPIT!) Pri tvorjenju dravnopravnih izrazov se pojavljajo naslednje temeljne besede ali njihove korenine: arhe (zaetek), arho, arhein (zaeti, biti prvi), arheion (arhiv), arhos (voditelj, poglavar, uradnik) arhaios (star, od tod arheologija) basileus (kralj), basilika (cerkev) kratos (mo, oblast), krateo (biti moan, vladati) pater (oe), patrikos (oeten, oetovski) patriarhes (zaetnik rodu, oak), patria (rod, pleme, pokolenje, narod, druina, rodovina) demos (ljudstvo), demos agein (voditi), demagogija nomos (obiaj, ega, red, pravica, naelo, zakon)

 M.. anarhija - e v drubi nihe ne vlada (an + arhein) demokracija - kadar pri izvrevanju oblasti sodelujejo vsi lani drube monarhija - oblast enega (monarha) (monos = sam, eden) avtokracija - enako kot monarhija (le iz drugih besed: autos = sam + kratein) Beseda monarh ne pove niesar o dejanskem izvajalcu oblasti, avtokrat pa jo sam izvruje. tiran - posameznik, ki svojo oblast s silo vsili drugim despotizem - kadar je vladar gospodar vseh okoli sebe (despotes = gospodar)

11

aristokracija - oblast najboljih (aristos = najbolji) plutokracija - oblast najbogatejih (plusios = bogat, plutos = bogastvo), bilo jih je malo oligarhija - oblast malotevilnih (oligos = malo, malo tevilo), t.j. bogatih Aristokracija oz. oligarhija je prevladujoa oblika vladavine v zgodovini. patriarhat - odloilno vlogo ima druinski oe (v rodovnoplemenski skupnosti je moki opravljal najpomembneje gospodarske funkcije - lovec, pastir, poljedelec) (pater = oe) matriarhat - odloilno vlogo ima enska avtonomija - v neki drubi njeni lani sami urejajo medsebojna razmerja (nomos = zakon) hegemonija - kadar nekdo eli svojo voljo vsiliti drugim (hegemon = vladar, vojskovodja, vodnik) KLASIFIKACIJA DRAVNE UREDITVE PO ARISTOTELU: 1) anarhija - nihe ne vlada

2)

monarhija - eden vlada (avtokrat, despot, tiran, demokrat) (monos = eden) tiranija - e eden vsili svojo oblast drugim despot - gospodar vsega avtokracija - avtokrat (samodrec) tudi sam izvruje oblast 3) aristokracija - nekaj jih vlada (oblast najboljih) geruzija - vlada starcev plutokracija - nekaj bogatih oligarhija - bolj v slabem smislu (negativni naboj, kot bi npr.vladala mafija) 4) demokracija - vsi vladajo patriarhat, matriarhat (matriarhat se v zgodovini ni obnesel) avtonomija - ljudje sami vladajo (sami dajejo zakone) hegemonija - drugi vsili zakone ljudem

 M..

12

GENEZA (rojstvo) FEVDALNE DRUBE IN PRAVA (poznoantina druba, pred fevdalizmom) 311 395 476 verska svoboda za kranstvo dokonna delitev rimskega imperija na V in Z del konec zahodnorimskega cesarstva (barbar zah. Got Odoaker postane germanski kralj v Rimu), zaetek srednjega veka 533-534 Justinijanova kodifikacija Ne moremo e govoriti o dravah. Gre za neko vrsto vojake demokracije pri plemenih (patriarhalne razmere). Plemenske zveze so bile ustanoveljene adhoc za dosego nekega vojakega cilja. Ni velike proizvodnje (ni trgovanja), ni akumulacije, ni diferenciacije med ljudmi. V barbarskih predfevdalnih dravah ivijo ljudje v svobodnih skupnostih. Fevdalizem je imel v Evropi predvsem dva prednika: 1. rimsko dravo - poznoantino drubo in pravo, kot sta se razvila v okrilju rimskega imperija 2. plemensko drubo ljudstev, ki so se naselila ob mejah imperija, na njegovih tleh ali pa so ele pozneje prihajala v stik z razvitejimi evropskimi dravami V poznorimski dravi opaamo zametke fevdalne drube: 2 osebna poloaja: - status libertatis (svobodni) - nesvobodni

selitev malih kmetov v mesta (kruha in iger) proletarii v 4. stol. izidejo zakoni, ki omejujejo svobodo gladae ascriptio (vezanost na zemljo) kmetje, obrtniki in njihovi otroci so bili na zemljo oz. obrt vezani omejena svoboda, zato doloen krog ljudi ni mogel ve izbirati poklica osebna nesvoboda

POZNOANTINI TRENDI RAZVOJA Politina in ekonomska oslabitev poznoantine drave - ena izmed teorij njenega razpada je da se izgubil pomen drave kot RES PUBLICA. Po konni delitvi Rimskega imperija (l. 395) na V in Z meja v skoraj ravni liniji Boka Kotorska - Osijek - Donava. Nosilec pravne kontinuitete Rimskega prava je postal V del. Zaetek srednjega veka. Na tleh propadlega Z Rimskega imperija kontinuiteta Rimskega prava slabi. Najbolja tam kjer v Z Evropi e danes govorijo romanske jezike. Plemenske drube, ki so prihajale v stik z Rimskim imperijem se pospeeno razvile v zadnjo stopnjo rodovno plemenske drube, to je vojaka demokracija (pospeek-Toynbeejev izziv) SUNJI (vse bolj svobodni) Dajejo rimskemu cesarstvu mo uniijo malega kmeta Ko rim oslabi se nj. poloaj spremeni: (samo e novorojeni sunji ki jih treba vzdrevat) postali vse draji, hoejo ve pekulija Ker bili prisiljeni s silo brez odnosa do stvari slabo gosp Jim prepuajo gosp. iniciativo (razdelili latifundije na manje dele coloni, mansi) SVOBODNI (vse bolj omejeni) Se delijo na kmete in obrtnike Kmete izpodrinejo sunji gredo v Rim kjer javna podpora (zaposljevali z igrami) se sproletarizirali Kasneje kmetje ne smejo zapustiti zemlje (fevdalna sled) Vezanost kmeta na zemljo okrepi vako skupnost (davna obveznost se prenese na vako skupnost) Otroci obrtnikov ne smejo v drug posel kot nj stari PATROCINIJ Nastane ko se drava privatizira Veliki posamezniki dobijo oblast nad majhnimi ljudmi Povezano z davnim sestemom (davke ne dobi dravni organ ampak davni zakupniki poberejo ve kot bi smeli) Mali kmetje v varstvo k bogataem BENEFICIJ (kmetje jim dajo zemljo a jo lahko e vedno obdelujejo) tako svobodni ljudje postanejo odvisni Nesvobodni ljudje so bili e vedno sunji, vendar so imeli nekoliko bolji ekonomski poloaj imeli so premoenj s katerim so lahko upravljali pod nadzorom gospodarja. Novi sunji so bili otroci sunjev. Imeli so ve odloanja pri gospodarjenju. Gospodar je latifundijo razdelil kolonom, ki so mu plaevali s polovico pridelka svoboda sunjev se poveuje. Del svobodnih je iz razlinih razlogov prehjal v nesvobodo: niso se mogli preivet s svojim delom pobiralci davkov so pobirali ve davkov, kot bi morali zaradi tega v 1. stol. velik upor Ilirov zemljia so prodajali bogatejim in prili v odvisnost od njih patrocinij beneficij zemljie, ki ga je dal patron v obdelavo reveu Glede na poznoantino pravo se postavlja predvsem vpraanje kontinuitete: ali, kje in koliko je rimsko pravo veljalo e naprej v novih razmerah (loiti kontinuiteto rimskega prava od njegove pozneje recepcije!). Karakalov edikt iz leta 212 je uveljavil rimsko pravo za vse dravljane rimske drave.

 M..

13

V poznoantini dravi je v glavnem e prevladovalo sunjelastnitvo, razvijala pa so se e razmerja, v katerih je neposredni obdelovalec imel vejo gospodarsko samostojnost, bil pa je vezan na zemljo. Ljudstva ob robu rimske drave so se spopadala s procesom predvsem premoenjske diferenciacije. Vojaki voditelji so pridobivali ve plena in zemlje ter tako bogateli (zemljo so obdelovali s sunji). Od 5. stol dalje se je poloaj vojnih ujetnikov in sunjev izboljeval, slabal pa se je poloaj svobodnih ljudi. Svoboden moki je bil vojaki obveznik breme podajali so se v odvisnost in prevzeli poloaj omejene svobode. Po delitvi rimskega cesarstva na V in Z del (395) je meja potekala v skoraj ravni rti Boka Kotorska - Osjek Donava. Nosilec pravne kontinuitete je postala Vzhodnorimska ali Bizantinska drava (z gl. mestom Bizancem, danes Istanbul). Na tleh propadle zahodnorimske drave so bili pogoji za kontinuiteto rimskega prava slabi kot na vzhodu (e najbolj so bili primerni tam, kjer je prejnje prebivalstvo ostalo in ivelo kot dotlej - kjer danes v zah. Evropi govorijo romanske jezike. Manj primerni so bili tam, kjer se je prebivalstvo v veji meri menjalo - biva YU, Madarska, Avstrija). Kolikor bolj je neko pleme prihajalo v stik z rimskim imperijem ali z eno izmed njegovih naslednic, toliko bolj se je pospeil razvoj v zadnjo stopnjo rodovnoplemenske drube - vojako demokracijo. Marksistina in njej sorodne histografije so jo opredelile kot razvojno stopnjo od plemenske drube v dravo. Na splono ta razvojna stopnja nastopa, ko pridobivanje in obdelava eleza pospeujeta delitev dela in razvoj menjave. Dokler je vsak ustvaril toliko, kolikor je sam porabil (ni presenega produkta), se je socialna razslojitev znotraj plemena kazala v poloaju, ki ga je imel posameznik v vojaki hierarhiji (veji dele vojnega plena je dobil tisti, ki je bil na vijem poloaju). Patriarhalno suenjstvo - vojni ujetnik je ivel in delal v druini svojega gospodarja kot suenj. Plemenske zveze - obasne povezave plemen za veje vojake podvige. V njih so svobodni lani plemen na zborih odloali o skupnih zadevah. Znailnosti vojake demokracije: drubena razslojitev po vojaki hierarhiji partiarhalno suenjstvo plemenske zveze TRENDI RAZVOJA LJUDSTEV NA RODOVNOPLEMENSKI STOPNJI Znailna vojaka demokracija. Poveujoe se razlike pomenijo spremembe: Razmerja do zemlje niso fiksna - se lahko na novo razdelijo Zemlja prehaja v zasebno last Rodovno-plemenska druba prehaja v dravo - pomemno vlogo kranstvo (v Rimu nihajoe razmerje do kranstva enkrat jih preganjajo drugi ne. V 4 st opazijo vesoljnost kranstva - vzeli ga za povezovalni element rimske drave ko je ta propadala. Ob propadu ko so odpovedale javne institucije so kofje ostali kot voditelji pokrajin) ima dvore s sunji (nj poloaj se izbolja) svobodni dolni hodit v vojsko - vojaka obveznost breme, prehajati so zaeli v nesvobodni sloj Ljudstva ob meji z Rimom so vpadala tja plenit - vir diferenciacije potrebna povezava ker bili v manjini pojavi se NOVO PLEMSTVO uradniki (na njih se vladar zanesel) bili mali ljudje - ministri Pojav COMES STABULI - grof najbolj imeniten poveljnik vojske V evropskem zgodnjem srednjem veku je nastala posebna oblika drave (prehodna oblika med poznoantino in fevdalno dravo) - barbarska ali predfevdalna drava. Veina prebivalstva je ivela v svobodnih skupnostih, eprav so se e pojavljali razredni odnosi v smislu fevdalne drube. Drava je bila namenjena vzdrevanju sile (predvsem proti pripadnikom drugih drav ali plemen). Naziv barbarska je izveden iz latinske oznabe barbari za ljudstva, ki so obdajala rimsko dravo - za nerimljane (oznauje tuj izvor in morda nijo stopnjo civilizacije, zaniljiv prizvok je nastal pozneje). Barbarska ljudstva: ljudstva na robu rimske drave vpadala so v rimsko dravo in jo plenila v 4 in 5. stol. velika selitev ljudstev: o Langobardi o Vandali o Franki V bizantinski dravi je v kontunuiranem razvoju vzhodnorimskega cesarstva prihajalo le deloma in poasi do institucij, podobnih zahodnoevropskim (ni e jasno kdaj je nastal bizantinski fevdalizem). Tu so se plemenske drube manj uveljavile znotraj samega sistema. Prihajalo je do zdruevanja poznoantinih in plemenskih elementov: Galija frankovska drava, ki velja za izhodie fevdalne drube in drave Bizantinska drava

 M..

14

Med Slovani je bila kontinuiteta ibka fevdalna razmerja so se razvijala v stiku z razvitejimi dravami. Zahodnoslovanska ljudstva so fevdalizem prevzela v e zelo razviti stopnji skupaj s kranstvom od Frankov in Germanov.

KONTINUITETA RIMSKEGA PRAVA continuere - nadaljevati recipere - povzeti (recepcija - ponovno sprejetje, ko nekaj asa ni bilo) Kontinuiteta je tesno povezana z usodo rimske drave. V Z H O D: kontinuiteta rimskega prava Bizantinska drava (ozemlje Carigrada) je razvila in ohranila centralizirani uradniki sistem in naelo pravnega pozitivizma. (Bizanc: organizirana ureditev, zakonodaja). Justinijanovi kodifikaciji so sledila zakonodajna dela in zbirke v grini.

1. 2. 3.

Poljedelski zakon - Nomos georgiks (7. ali 8. stol) - ureja agrarna razmerja, kae pot po kateri so se svobodna ljudstva vklopila v bizantinsko dravo. Ekloga (= izbor) 726 - uzakonil cesar Leon III., za prakso sestavljen in novim razmeram prilagojen izvleek iz Justinijanove kodifikacije z dopolnitvami izbor tistega, kar morajo pravniki vedeti. Bazilike (10.stol., okrog leta 900) - 60 knjig, modernizacija Justinijanove kodifikacije v grini (kraljeve knjige, pravni pozitivizem, kontinuiteta rimskega prava).

Vzhodna rimska drava je ivela do leta 1453. Z A H O D: recepcija rimskega prava V naslednicah zahodnorimske drave so kralji nekaterih novodoseljenih ljudstev za svoje drave e pred Justinijanom dali zapisovati rimsko pravo, ki je veljalo za njihove podanike rimskega porekla (po osebnem naelu je kot plemensko pravo za Rimljane in rimsko Cerkev veljalo rimsko pravo). Tako so okoli leta 500 nastali nekateri uradni zapisi rimskega prava - leges Romanae (pri sestavi teh zakonodajnih del so bili uporabljeni razni stari zapisi rimskega prava). Gre za zapise poenostavljenega (vulgariziranega) RP, ki je veljalo za staroselce (ki so se romanizirali) in ostale na tem ozemlju predvsem v dravah V in Z Gotov in Burgundov. Vulgarizacija rimskega prava - prilagajanje rimskega prava novim pravnim razmerjem, ki so zaradi selitve ljudstev postala mnogo preprosteja (poenostavljanje RP). Vulgarno (ljudsko) rimsko pravo - celota pravnih pravil, ki nastanejo z vulgarizacijo (zaeli so zapisovati ostanke rimskega prava). Na slovensko je RP prilo pozneje s: posredovanjem srednjevekih prav zlasti kanonskega praktino recepcijo ob koncu srednjega veka V krajih slovanske naselitve Rimska tradicija omajana. Ljudstva, ki so se tod pomikala pred Slovani so bila praviloma e pokristjanjena. Ko so okoli l. 600 prili Slovani se je zamenjal precejen del prebivalstva in so propadle zveze teh krajev z Rimsko civilizacijo. Le obmorska mesta so ohranila kofijske sedee. Kontinuiteta Rimskega prava posredna, prebivalstvo prevzelo nekatere produkcijske naine in z njimi vred kaken pravni obiaj. Rimsko pravo prilo na slovensko pozneje po posredovanju raznih srednjevekih prav, zlasti KANONSKEGA (cerkvenega) IN S PRAKTINO RECEPCIJO ob koncu srednjega veka. Svet se poasi fevdalizirano kar naj bi bilo bolje saj ni suenjstva a vednar sunji ostanejo le manj jih je. PLEMENSKA PRAVA IN ''SLOVENSKO'' PRAVO GERMANSKA PRAVA Pravo in druba germanskih plemen sta se razvijala toliko hitreje, kolikor prej je posamezno pleme prilo v stik z rimskim imperijem. Stalni boji z vije organizirano drubo so privedli do hitrejega razvoja dravnih oblik pri plemenih ob mejah rimske drave. Oivelo je osebno naelo lex origins (212 ga je v rimski dravi odpravil Karakala) - z vsakomer, ki je na nekem ozemlju uival pravno varstvo, so ravnali po njegovem plemenskem pravu. im bolj je bilo ozemlje plemensko meano, veja je bila potreba po pravnih zapisih. Nastajale so leges Romanae (zapisi rimskega prava) in leges barbarorum (zapisi germanskih plemenskih prav, 6. do 8. stol.). Razen anglosakih zapisov (pisani v ljudskem jeziku) so germanske leges sestavljene v latinini. Kako so na Slovence vplivali barbarski narodi: Langobardi, Bavarci in Franki? Svoje plemenske zakone so pisali v latinskem jeziku - leges barbarorum (izjema: Anglei so pisali v svojem jeziku). eprav se je ez nae kraje pred prihodom Slovanov pomikalo veliko germanskih plemen, za njimi ni ostal vpliv na oblikovanje prava. Obutneje pa se je vpliv nekaterih germanskih plemenskih prav uveljavil pozneje od zunaj (e po naselitvi Slovencev).

 M..

15

Pri Slovencih v zgodnji dobi ne moremo trditi o vplivu germanskih prav, eprav se je ez dananje slovenske kraje e pred prihodom Slovanov pomikala cela vrsta germanskih plemen. Obutneje se je vpliv nekaterih germanskih prav (od zunaj) uveljavil e v asu po naselitvi Slovencev in to z Langobarske, Bavarske in Frankovske plati.

LANGOBARDSKO PRAVO: prek Slo v Padsko niino Lombardijo zapisano l. 643 po nalogu kralja Rotarja. Zapis znan pod imenom EDICTUM ROTHARI postal predmet pravnike obdelave na Pavijski pravni oli s posebno metodo razlage z obrobnimi pripombami - GLOSIRANJE (prenesli na druge ole in jo uporabljali pri obdelavi zapisov Rimskega prava) libri feudorum - ne gre za fevdno pravo langobardskega plemena, temve za zapis, ki je dobil ime po Lombardiji Langobardi ne pustijo v Italijo Slovane konflikt (nastanek izraza ARENGO kot zborovanje) Langobardsko pravo je bilo s tujimi primesmi zapisano 643 po nalogu kralja Rotarja - Edictum Rothari. Edikt je kasneje (ok. 1020) v pavijski pravni oli postal (z nekimi dostavki) del zbirke Liber Papiensis. Pri tej obdelavi se je razvijala posebna metoda razlage z obrobnimi pripombami - glosiranje (glosa - pripomba), ki so jo kmalu prenesli na druge ole in uporabljali pri obdelavi zapisov rimskega prava. Libri feudorum (Fevdne knjige) - gre za lombardsko fevdno pravo (ne za langobardsko, pojavilo pa se je v Lombardiji) BAVARSKO PRAVO: plemensko pravo je bilo kot LEX BAIUVARIORUM Slovenci priznali njihovo nadoblast Pripadnost Bavarskemu plemenskemu pravu so pri pogodbenih priah pokazali s tem, da so jih pri pravnem dejanju potegnili za uesa v podkrepitev spomina (bavarske prie-za uesa potegnjene in slo prie) Bavarci so se kot zemljiki gospodje in kmetje pomeali med Slovensko prebivalstvo. Med fevdalnimi gospodi najbolj tevilni. Bavarci so bili od 8. stol. dalje le rahlo odvisni od Frankov. Bavarsko plemensko pravo je bilo zapisano kot Lex Baiuvar(i)orum. Opazen je vpliv drugih plemenskih prav in tudi e cerkvenega prava. Bavarci so bili v zgodnjem fevdalizmu med fevdalnimi gospodi tudi na slovnskem. FRANKOVSKO PRAVO: Na Slovenskem se najveji pomen pripisuje temu pravu. frankovsko pravo plemensko frankovsko pravo Lex Salica (Merovingi) Lex Ripuaria (Karolingi) kraljevo frankovsko pravo

Lex Salica plemensko pravo salskih Frankov zapisano pod Klodvigom v zaetku 6. stol. Lex Ripuaria plemensko pravo ripuarskih Frankov iz 8. stol. gre za sestavljene odlomke iz ve starih predlog Vpliv teh dveh zapisov na Slovenskem ni zaznaven Drugae je s predpisi, ki so jih izdajali kralji - KAPITULARJI urejali upravne zadeve in so veljali za vso frankovsko dravo, vpliv na upravno in cerkveno organizacijo na Slovenskem, zlasti pa na ogranizacijo zemljikih gospostev Kapitularji - predpisi, ki so jih izdajali kralji (tako se imenujejo zaradi delitve na poglavja). Za nas so pomembni samostojni kapitularji, ki so urejali upravne zadeve in so veljali za vso frankovsko dravo. Od 9. stol. dalje jim lahko pripisujemo doloen vpliv na upravno in cerkveno organizacijo na Slovenskem, predvsem pa na organizacijo zemljikih gospostev, ki so bila v kraljevi lasti ali so iz nje izvirala. Capitulare de villis (okoli 800) peavni predpis, ki je urejal upravljanje kraljevih domen gre za kraljevsko in ne ve plemensko pravo. Kadar je govor o vplivu frankovskega prava pri Slovencih, je treba razumeti pravo frankovske drave, ne pa frankovskega plemenskega prava. Slovenski in nekateri hrvaki kraji so doiveli frankovsko dobo ele pri njenem vrhuncu in kmalu sledeemu razpadu frankovske drave. Zdrueni bavarsko-frankovski vplivi so na Slovenskem: 1. pospeili prehod na razviteje oblike agrarne obdelave (pospeevali prehod v fevdalno dobo)

2. 3.

pripomogli k uvedbi ustreznih organizacijskih oblik (hubni sistem v okviru zemljikih gospostev) privedli do nastanka slovenskih krajin (kneevin, Karantanija) => mejnih grofij

To pa ne pomeni popolnega prenosa frankovskega prava na Slovensko, saj so nove institucije vsajali v domae podlage. Zapisi barbarskih prav: Rotarjev edikt zbirka langobardskega prava iz 7. stol. Paversko pravo 8. stol. Lex Salica zbirka frankovskega prava iz zaetka 6. stol. najoriginalneji zapis plemenskega prava Teorija o svobodni marki MARKA => celotni vaki svet in vaka skupnost kot gospodar tega sveta markovna tovariija prvotno naj bi bila svobodna naselbinska skupnost, pozneje pa naj bi prela v odvisnost od zemljikega gospoda. Almendo => del marke, ki so ga skupno uivali (paniki, gozdovi)

 M..

16

VAKA SKUPNOST Izhaja iz teorije o svobodni marki - marka je v tej zvezi celotni vaki svet, pa tudi vaka skupnost kot gospodar tega sveta (markovna tovariija) del marke, ki so ga skupno uivali kot panike in gozdove oznaujejo kot ALMENDO v slovenini gmajna Naeloval jim je grof, po slovensko krajinski knez. Zraste jim vloga ko dravna org. v Rimu propade v fevdalizmu ostanejo mnoge lastnosti plemenske drube skupno odloanje ljudstva

 M..

17

PLEMENSKA DRUBA IN ZAETEK DRAV PRI JUNIH SLOVANIH V 6. stol so Slovani prili do Donave v drugi polovici 6. stol pa so se zaeli naseljevati v Alpah in kasneje tudi juneje. A. ZAOSTAJANJE EVROPE V POZNI ANTIKI IN ZGODNJEM SREDNJEM VEKU Po propadu rimskega cesarstva pride do zaostajanja Evrope. Zane se selitev narodov. V EU pojav az. ljudstev ki potisnejo vsa plemena proti Z EU. Slovani so ob svojem postopnem razseljevanju iz Zakrpatja (6.st.) napadali bizantinsko ozemlje, ki nudilo veliko vojnega plena. Plemena so se zaradi vojskovanja zdruevala v plemenske zveze, v organizacijskem pogledu pa so preli v vojako demokracijo - posebnost! (stareine so imeli veji dele plena). Slovani se naseljevali tudi v Alpah. Slovani se prej imenujejo Veneti. B. STAROSLOVANSKA ORGANIZACIJSKA STRUKTURA V staroslovenski dobi ne moremo govoriti o pravu v smislu razvitih razrednih drub, temve so to obiaji po katerih so urejali medsebojna razmerja. O zgodovini Slovanov so pisali bizantinski in frankovski avtorji po ustnem izroilu in iz lastnih izkuenj oz. Opaanj. Staroslovansko pravo skuamo spoznavati predvsem na 5 nainov: 1. PISANI VIRI - Bizantinski avtorji: izmed pisanih virov so na voljo le dela bizantinskih piscev, ki so zapisovali sodobne ali polpretekle dogodke (najve po ustnem izroilu). Prokopij 6. stol. (iz Justinijanovih asov) govori o demokratinem nainu ivljenja pri Slovanih in Antih, ki opravljajo vse javne zadeve skupno, torej nimajo enega moa za vladarja. od njega je rpal tudi Fingar (Pod svobodnim soncem) Drugi, po imenu neznani pisec iz 7.st. (Pseudo-Maurikij) daje Bizantinskim vojakom navodila kako naj se bore proti Slovanom in pri tem opisuje lastnosti plemen. Govori o njihovi svobodoljubnosti in anarhini neslonosti, ki vlada med njihovimi kralji (nesposobni organizirat dravo); da si z ujetniki ne znajo pomagati in jih ne dre dolgo pri sebi; da menjavajo selia in da imajo v vojski pece, ki niso pripravni za boj na odprtem polju. Pseudocezarij pisal je o prehrambenih navadah Slovanov

2.

3. 4.

MATERIALNI VIRI IN ARHEOLOGIJA: arheoloki podatki (grobovi, sledovi seli) govorijo o kolektivnem gospodarjenju, skromni drubeni diferenciaciji in skromni produktivnosti agrarnega gospodarstva. posredno govorijo o drubi starih Slovanov najdbe v grobiih in sledovi seli dajejo slutiti kolektivno gospodarjenje in skromno drubeno diferenciacijo najdena orodja pa skromno produktivnost agrarnega gospodarstva. JEZIKOVNI VIRI - Primerjalno jezikoslovje: razmeroma najpomembneja je za spoznavanje prava Slovanov v asu selitev primerjalno-jezikoslovna metoda. Sklepanja kaejo, da je ta druba temeljila na starejih oblikah poljedelstva (ralo = orodje, ki samo razriva zemljo). Staroslovanski izrazi: RALO - straroslovanska druba temeljila na poljedelstvu. PRAVO, PRAVNA PRAVICA izhaja iz skupnega izvora "tisto kar je prav" last, svoj, sopstven - pojmi, ki oznaujejo lastnino rob - suenj (kae da poznali suenjstvo) rod in pleme - sta se ohranila pri mnogih slovanskih jezikih osebe na elu se pogosto imenujejo stareine vea - zbor ali skupina (sklepati o skupnih zadevah in sporih) tu sod - sodba knez - izraz je priel iz Gotske soseine in pomeni vijega plemenskega poglavarja. vojvoda - oseba ki naelu kralj po Karlu Velikem PRAVNI SPOMENIKI - Primerjalnopravni postopek: z njim primerjamo izraze, obiaje, pravila, organizacijske oblike in podobne pravne pojave pri razlinih narodih, iz tega pa sklepamo na najstareje stanje. a) pisano pravo lex barbarorum - vulgarizirano rimsko pravo odstotnost pri Slovanih le Ruska pravda b) pravne starosvetnosti (predmeti ki povezani s pravom) lipa, rovai (palica kamor vrezovali rtice za merjenje koliin, tudi volilo) c) pravni obiaji razvoj ob pomembnih dogodkih (npr. Ob kupoprodajni pogodbi) Etnologija in etnoloke primerjave prouevanje literarnega izroila in obiajev (etnologija - znanost pri ljudstvih, ki e nimajo svoje pisave). Posebno stareja etnologija se je najve ukvarjala s kulturami ljudstev brez pisav, ki jih je bilo mogoe zunaj Evrope e opazovati pri ivljenju.

5.

POSLEDICE LOITVE MED IVINOREJO IN POLJEDELSTVOM V POZNI PLEMENSKI DRUBI Delitev na poljedelce in ivinorejce, kasneje na (ne)agrarne dejavnosti. Pri Sumercih nasprotja me polj in iv ker iv ob sunih obdobjih k reki kjer naredili kodo. V bibliji Kajsi je polj, Abel iv. Slovani so se preseljevali kot poljedelci. Stik z ivinorejskim prebivalstvom in sicer s staroselci - VLAHI in nomadi PROTOBOLGARI in AVARI (ali Obri).

 M..

18

DRUBENA DELITEV DELA VLAHI ali LAHI potomci staroselcev poromanjenih ILIROV, KELTOV oz. rimskih priseljencev ukvarjali so se s POLNOMADSKO ivinorejo (imeli zimsko in poletno naselje) na bivem YU ozemlju se zgodaj poslovanili (12. stol.) V Junih Krpatih so ohranili romanske jezikovne posebnosti kot Romuni Neposlovanjeni so ostali Albanci in Grki v Sloveniji so iveli med priseljenimi Slovani, o emer priajo krajevna imena (Lako) niso zagospodarili Slovanom, nasprotno, v srednjem veku so prili celo v odvisnost od slovanskih drav (v Konverziji naj bi bili podrejeni kristjanom) => posledica: romunska dravnopravna terminologila je v veliki meri slovanskega izvora imajo poseben pravni poloaj, selili so se do 20 st. ko so se umikali iz turkega ozemlja, so se zlasti v 16.st. skupaj s Srbi kot USKOKI naselili v Sloveniji in Juni soseini (VOJNA KRAJINA - posledice ob razpadu YU). Bili so nosilci ivljenja v zadrugah. NOMADSKA PLEMENA Prihajala so iz Kavkakih krajev, srednje azijskih step in iz pokrajin severno od rnega morja zlasti turkotatarski Protobolgari in Avari (Obri) so prihajali v stik z J in V Slovani po ustaljenem zaporedju somenjali bivalie in panike, redili konje in ovce, se vojskovali kot konjeniki, kar jim je omogoalo donosne plenilne pohode in tudi ozemeljsko ekspanzijo (velika udrna sila) imeli trdno vojako hierarhijo in obasno so se zdruevali v plemenske zveze. V take zveze so vkljuevali tudi Slovane, ki so se skupaj z Avari ali pa tudi z umikom pred njimi razirjali proti Jadranu, Z in J (eprav Slovani pehota to e ne pomeni da so bili podrejeni) panonski Avari so se po izgubi s Franki in Slovenci poslovanili Avari tako izginili, Bolgari se ohranili TEORIJE NASILJA NA SLOVANE

Gumplowiczeva

socialdarvinistino teorija o boju ras na pravkar opisana Avarsko vplivala na pesimistine predstave o stareji slovenski zgodovini.

Slovanska razmerja, je mono

V staroslovanski drubi pojav UPANOV kot funkcija voditelja KOSEZI imeli bolji poloaj, sodlujejo pri ustolienju, spremstvo knezov (ko Ljudevit Posavski ne ve ta ima svoje), ve so ker imeli ve premoenja slabi gospodarji propad PREDFEVDALNE DRAVE PRI JUNIH SLOVANIH Nastajale so v stiku z Z dravami in Bizancem. Samova drava: del Slovanov se je v 7. stol. otresel obrske nadoblasti in pod vodstvom kralja Sama (trgovec s sunji, baje frankovskega rodu) ivel v samostojni plemenski zvezi (e ne dravi) - najstareja tvorba. Slovenci v alpskih pokrajinah (Karantaniji) so pripadli tej zvezi, ki je po Samovi smrti razpadla. Leta 626 so Slovani pod obrskim vodstvom neuspeno oblegali Carigrad in se nato otresli obrske nadoblasti. Pod vodstvom kralja SAMA, ki je bil Frankovskega rodu, so Slovani v drugi etrtini 7.st. iveli v samostojni plemenski zvezi (tudi s Karantanci), ki pa je po Samovi smrti razpadla. Stalneja naselitev, intenzivneja obdelava zemlje, stik s staroselci in zgled razvitejih sosedov so privedli do pojavov zasebne lastnine in do krepitve oblasti posameznih knezov najprej v Sklavinijah (slovanskih kneevinah) makedonskih Slovanov (kasneje so si jih podredili Bizantinci). V takih razmerah so si KARANTANSKI Slovenci - Slovani v prehodu iz 7. v 8. st. ustvarili svojo kneevino (KARANTANIJA), ki jo opredeljujemo kot prehodno obliko od vojake demokracije v fevdalno drubo, torej kot BARBARSKO DRUBO oz. dravo. CONVERSIO O KARANTANIJI (871 9. stoletje) (Conversio Bagoariorum et Carantanorum - Spreobrnitev Bavarcev in Karantancev, kraje: Konverzija). Najpomembneji vir za Karantanijo - prvo slovansko dravo. Dokazje pripadnost Slovencev Samovi plemenski zvezi in je vir o spreobrnitvi Karntancev. Salzburki kofje so dali zbrati dokaze da so bili prvi pokristjanjevalci v VZ Panoniji in Moravski. Ogroala sta jih Metod in Konstantin. irjenje kranstva je bilo povezano z uvajanjem novega, naprednejega drubenega reda (korak naprej od rodovno-plemenske drube). V Moravski so irili vero frankovski misijonarji to jim ni prijetno. Vedo da se irjenju vere ne smejo upirati zato so raje prosili za misijonarje iz Bizanca. Tako prideta Konstantin in Metod ki sta znala slovensko. Pride do tobe v Rimu ker sta irila vero v slovanskem jeziku. V Konverziji pravijo da sta irila vero filozofsko, zvijano (Konverzija proti njima). lo je za cerkveno oblast kdo jo bo imel sedaj: pravica postavljati cerkveno oblast in pravica pobiranja cerkvenih dajatev. Nastane Bela knjiga salzburkih kofov (spisi, kadar eli nekdo pred svetovno javnostjo argumentirati sporno vpraanje) konverzija (spis je ohranjen v estih prepisih iz 1114 st.)

 M.. Konverzija poroa o slovenski krajini (mjni grofiji) Spodnji Panoniji kot delu V frankovske drave (knez Kocelj). Govori o Karantaniji in njenem prehodu pod bavarsko nadoblast pod knezom Borutom, pokristjanjevanju in uporih zaradi tega. Spodnja Panonija je bila samostojna drava od 869 do 874. Za samo PZ je pomembno, da so Slovani po Borutovi smrti prosili Franke, naj jim poljejo Gorazda, ki so ga nato napravili za vojvodo. Konverzija je prvi dokaz da je lo tukaj za dravo. Uvedlo se je ime GENTILNA KNEEVINA (rodovna) ker rodovna vez e ni bila odpravljena. Ima pa elemente drave: Povezovanje ljudi Vzpostavitev oblasti na nekem ozemlju Oblast urejena z nekimi pravili Dednost kneje asti (ko jim je knez umrl so prosili Franke naj jim iz talstva vrnejo kneje naslednike) Ustolievanje (Posebnost ustolienja je v tem, da kosez prenaa oblast na vojvodo. S tem je ustolienje prilo v teorijo o dravi in kasneje postalo eden izmed dokazov, da monarh izvaja oblast iz tega, da mu jo je podelilo ljudstvo (kontraktualna teorija). Vojvoda izkae svojo oblast, se ohrani do 15. stol.) Konverzija govori o Karantaniji kot o pravnopolitini tvorbi - od zaetka samostojni nato pod Bavarci in Franki. Do 820 obseno avtonomijo imeli svoje kneze. Ko se Ljudevit Posavski upre in zdrui vse Slovane na balkanu ga porazijo kazen knezi od drugod (Franki, Bavarci) DRUBENO RAZLIKOVANJE premoenjsko razslojevanje privilegirani imajo ve premoenja zgodba o duhovniku INGU sprva so mislili da je knez kasneje se izkazalo da je duhovnik. Ingo je ponial nekristjane v primerjavi s kristjani. Na gostijo povabil nekristjane-imenitne ljudi in jih postregel slabo in pa kristjane-dekle, hlapce in jih lepo postregel. Nekristjane tako primerja s psi. Zgodba dokaz da so poznali nesvobodno delovno silo - Ingo je bogat in ima dvor, povabi hlapce in dekle in imenitnee.

19

Druba je bila strukturirana: ! ----------------------------------------------------------------------KNEJA KOSEZI RODBINA (konjenica) UPANI lani upe NESVOBODNJAKI NA DVORIH KNEZ

Vladar: Privilegirane plasti: Svobodnjaki Odvisni ljudje

Velika veina svobodnih, ki ivijo v upah je kristjanov. S tem je nakazana organizacijska struktura nijih enot pri Slovencih pred uvedbo zemljikih gospostev. UPA (glej e str. 45 zgoraj) je bila sestavljena iz ve DEKANIJ. Na elu upe je upan, aktor pa morda stareina dekanije - zaselka. Iz listine je tudi razvidno kako so svobodne lane upe podredili zemljikim gospostvom z daritvijo. Z daritvijo so njihove javne dajatve in kolektivno zemljie preli v zasebno last, s tem pa jih je pravica novega lastnika spravila v fevdalno odvisnost. lani up so bili upanom podrejeni v patriarhalnem smislu. Pri Slovencih je kasneje upa postala skupnost podlonih kmetov. Pri preuevanju ustolienja korokih vojvod so zgodovinarji ugotovili, da so pri tem imeli poglavitno vlogo KOSEZI - privilegirana vojaka plast staroslovenskega izvora, ki je ivela izven upe in je bila podrejena neposredno knezu. Nastali so morda iz knejega oboroenega spremstva. iveli so v druinskih skupnostih na vejih agrarnih obratih - DVORIH. Ob uvajanju fevdalizma so kosezi ohranili svoj svobodni status ali pa celo preli med plemstvo. Nekateri pa so si svoje prostolastne dvore v dednem nasledstvu delili in nazadnje zdrobili. Kosez je nazadnje veljal le e za svobodnega kmeta. Staroslovenska druba je poznala tudi NESVOBODNJAKE, ki so izvirali najve iz vojnih ujetnikov. Zaposleni so bili na knejih dvorih, kosekih dvorih, tu pa tam tudi v upah. VELIKA DRUINA ALI ZADRUGA - zgodovinska pravna ola jo je imela za tipino slovansko institucijo. Je gospodarska in gospodinjska skupnost med seboj sorodnih oseb, ki je lastnik zemlje, ivine in orodij. Stareina zadruge torej ni sam nosilec lastninskih pravic kot npr. PATER FAMILIAS, ali kak slovenski GRUNTAR. V novem veku so bile zadruge razirjene predvsem tam, kjer je bilo treba vzdrevati mejne strae, vsaka druina pa je vzdrevala vsaj po enega vojaka. Je razvojna stopnja do druine stari-otroci. Pokristjanjevanje je lo iz dveh centrov: iz Salzburga in iz Ogleja. Knez Rastislav je hotel biti samostojen, zato je prosil cesarja za misionarje, ki poznajo slovanski jezik. Iz Bizanca so mu poslali Cirila in Metoda. Iznala sta pisavo - glagolico. V slovanski jezik sta prevedla knjige za bogosluje (genialni prevod v staro slovanino). Maevala in vodila obrede sta v staroslovanskem jeziku. To je bilo takrat nekaj bogokletnega, zato sta morala na zagovor v Rim. Imela sta 50 uencev (=prva univerza, sredie takratne kulture). V Rimu sta se uspeno zagovarjala (Ciril je ostal v Rimu). S seboj v Rim sta prinesla ostanke kosti sv. Klemena. Takrat je bila e velika napetost med Bizancem in Rimom - zato sta bila Ciril in

 M..

20

Metod pri papeu v Rimu zelo dobro sprejeta. Metod je postal nadkof, kasneje pa so ga zaprli, 50 uencev (univerzo) pa razgnali. Konverzija (871, 9.stol.) je bila kot protipropagandni spis proti Cirilu in Metodu (po njuni smrti).

Konverzija je latinski spis, nastal leta 871 v okolici salzburkega nadkofa, ki je proti Metodu dokazoval svojo predanost pri pokristjanjevanju Slovencev in posebej spodnje Panonije, in s tem svoje pravice do cerkvene oblasti v teh pokrajinah. Spis je nekaka spomenica, ki naj bi nadkofu dajala potrebne zgodovinske in pravne argumente. Za pravno zgodovino so pomembni deli, ki govorijo o drubi in dravi pri Slovencih: omenjeno je, da je bil Samo vojvoda Karantancev (Conversio je najbolj doloni vir, ki dokazuje pripadnost Slovencev Samovi plemenski zvezi) poroa o prvi dravi pri Slovanih sploh - slovenski Karantaniji in sicer o: njenem prehodu pod bavarsko nadoblast pod knezom Borutom njenem pokristjanjevanju pod njegovima naslednikoma (sinom Gorazdom in neakom Hotimirjem) uporih proti pokristjanjevanju zaasni ponovni neodvisnosti v asu tretjega upora tem, da so Karantanci pozneje imeli e nekaj domaih knezov.

po besedah Konverzije so Slovani po Borutovi smrti prosili Franke, naj jim poljejo Gorazda (tedaj bil talec na Bavarskem) - pozneje so ga napravili za vojvodo (njegovemu nasledniku je ljudstvo podelilo vojvodstvo). Na teh mestih Konverzije se: prvi omenja ustolievanje karantanskih knezov oz. vojvod razvidi dednost kneje asti med lani ene rodbine pojavlja intervencija nadrejenega vladarja pri izbiri osebe novega kneza. Konverzija je eden izmed virov, ki poroajo o slovenski krajini (mejni grofiji) - Spodnji Panoniji kot delu vzhodnofrankovske drave in o tem, da je njen knez Kocelj sprejel kofa Metoda, mu omogoil uvedbo slovanskega bogosluja in s tem izrinil bavarske duhovnike. Najstareje vesti o slovenskih upanih Nekaj let potem, ko je premagal 3. protikranski upor v Karantaniji, je bavarski vojvoda Tassilo leta 777 ustanovil samostan Kremsmnster (dananja zgornja Avstrija). Ti kraji juno od Donave sicer niso spadali h Karantaniji (upravljali so jih bavarski vojvode), so pa tam iveli Slovani - tudi na ozemlju, ki ga je vojvoda daroval novoustanovljenemu samostanu (z darilno listino). Samostan je dobil dekanijo Slovanov z vsemi (javnimi) dajatvami, ki so jih dotlej dajali vojvodi. lo je za Slovane, ki jim naeljujeta Taljub in Sparuna in ki prebivajo v mejah, ki jih je pod prisego pokazal upan Fiso. Pojma dekanija in dva aktorja, ki ji naeljujeta, sta nejasna. Morda je bila dekanija zaselek, sestavljen iz dveh velikih druin, aktorja pa sta bila njuni stareini. V tej listini o ustanovitvi samostana se pri Slovanih prvi omenja upan kot stareina upe in da je upa sestavljena iz ve dekanij. Iz nje je tudi razvidno, da so dotlej svobodne lane upe podrejali zemljikim gospostvom - njihove prej javne dajatve in kolektivno zemljie sta z daritvijo prila v zasebno last (dajatve gredo privatniku - fevdalcu, tukaj samostanu). Konstantin Porfirogenet Kako vladati cesarstvu (950) Slovanska plemena v Dalmaciji niso imela knezov ampak upane, tako kot sklavinije (slovanske ozemeljske enote). Vpraanje upanov Peisker => upani so potomci nad Slovenci vladajoe turkotatarske plasti, ki so jo novi nemki gospodarji kot privilegirano ivinorejsko plast naselili med slovanske kmete (1:3 ali 1:4). Problemi staroslovenske drube upan in upa sta se pri Slovanih pojavila v asu selitev (znana pri vseh J in Z Slovanih, ne pa pri Rusih). upa je bila v asu selitev po osebnih, predvsem sorodstvenih vezeh, sestavljena gospodarska skupnost ljudi. Po naselitvi je postala ozemeljska enota, katere lani so bili vsi, na nekem manjem okoliu naseljeni ljudje (svobodnjaki). Tako so upani postali stareine ozemeljskih enot (iz starein nekih rodovnih skupnosti med selitvijo), ki so bile manje od kneevin (upe so bile pri Slovencih podrejene kneevinam). V upah je bila v staroslovanski dobi organizirana masa svobodnega prebivalstva:

 M..

21

Kasneje je v Sloveniji upan postal stareina ene ali ve vasi. Drubeni poloaj upe se je bistveno spremenil - postala je skupnost podlonih kmetov. Kosezi so bili privilegirana vojaka plast, ki je ivela izven upe in je imela svojo organizacijo, neposredno podrejeno knezu (nastala morda iz oboroenega knejega spremstva). iveli so v druinskih skupnostih na vejih agrarnih obratih (dvorih) - lastniki manjih zemljikih gospostev. Ob uvajanju fevdalizma so ohranili svobodni status ali pa celo preli med plemstvo. Tisti, ki so ostali kosezi, so svoje dvore v dednem nasledstvu delili in nazadnje popolnima zdrobili - s tem so si zapravili monost za ohranitev poloaja in prej ali slej preli v odvisnost (nazadnje so veljali le e za svobodne kmete). Kosezi so bili pomembni pri ustolievanju korokih vojvod. Za to vrsto plemiev obstaja ve teorij: voditelji poljedelcev v boju proti ivinorejskim upanom priviligirana vojaka plast staroslovanskega izvora (iveli izven upe, organizacija neposredno podrejena knezu) (!) kneje oboroeno spremstvo pripadniki kasneje doseljenega hrvakega plemena, sposobnejega za boj (vodili Slovane v boju proti Obrom in kasneje zagospodovali nad njimi) USTOLIENJE KARANTANSKIH VOJVOD Ustolievanje karantanskega kneza se je razvilo iz prvotne volitve plemenskega stareine v simbolien prenos vojvodske oblasti aktivno vlogo pri tem prenosu so imeli kosezi in ne ve zbor celotnega svobodnega ljudstva. kneji kamen (na Krnskem gradu blizu Celovca) 1414 kronan zadnji vojvoda vojvodski prestol (na Gosposvetskem polju)

V Karantaniji je bil do Habzburanov obred ustolievanja karantanskega kneza na Gosposvetskem polju. Aktivno vlogo pri volitvah oz. prenosu oblasti so imeli kosezi (ne ve zbor celotnega svobodnega ljudstva). Kot prenos oblasti so ustolienje izvedli nazadnje e leta 1414. Iz Bodinovega spisa je poznal ustolievanje tudi avtor Izjave o neodvisnosti ZDA - Thomas Jefferson. Ob uvajanju fevdalizma so kosezi ohranili svobodni status ali pa preli med plemstvo tisti, ki so ostali kosezi so kasnej zaradi razdrobitve dvora preli v odvisnost. Sestava staroslovenske drube v asu Karantanije:

Vpraanje velike druine => ZADRUGA: gospodarska in gospodinjska skupnost, praviloma med seboj sorodnih oseb ve zakonskih parov v posamezni generaciji velja kot celota za lastnika zemlje, ivine in orodij stareina zadruge ni sam nosilec premoenjskih pravic pravna narava zadruge je podobna solastnini in deloma pravni osebi

 M..

22

FEVDALIZEM (ali ZEMLJIKO-GOSPOSTVENI SISTEM) dolgo obdobje: vrhunec partikularizma: zdruevanje: zah. Evropa: 5 - 9 stol. zah. Evropa: 10-11 stol. zah. Evropa: 13-15 stol. pri nas: 9-11 stol. pri nas: 11-13 stol. pri nas: 13-15 stol.

Znailnosti: 1. agrarna produkcija (kmetijska pridelava) 2. avtarktino gospodarstvo (vse pridelano doma na gospodarstvu) 3. im bolj razirjena posest (primerna velikost posesti) 4. delovna sila vezana na zemljo FEVDALIZEM KOT SISTEM ZAJMOV IN ZEMLJIKIH GOSPOSTEV Fevdalizem je drubena ureditev. Bistvo fevdalizma je razmerje med zemljikimi gospodi (gospodarji zemljikih gospostev fevdalci) in od njih odvisnih podlonikov (neposrednih agrarnih pridelovalcev/poljedelcev) - korak nazaj, ker prej menjava (sedaj le za najvaneje stvari-sol) in delitev dela (skromna soseska pomo). Znailno po tem, da je neposrednim pridelovalcem omejena prostost gibanja. A. GOSPODARSKI TEMELJ FEVDALNEGA SISTEMA Odloilne selitve ljudstev. Pojav Arabske drave - prekine stik z Z konec menjave prevlada naturalno gospodarstvo in avtarkija. Pravne instutucije fevdalizma nosijo peat agrarnega, avtarkinega gospodarstva e dolgo po tem, ko je menjava oivela in ko so se razvile neagrarne gospodarske panoge. S tem so pravne institucije zlasti od 13.st. naprej prihajale v nasprotje z dejanskim razvojem gospodarstva. B. PREMOENJSKA RAZMERJA Premoenjskopravna razmerja so se pojavljala kot lastnina in kot zajmi. Najpreprosteja oblika lastnine je bila tista, pri kateri je imel nekdo v lasti substanco stvari in vse njene donose (bila je zelo redka). Predvsem v zvezi z zemljo. Donos je postal samostojen predmet premoenjskih pravic. Lastniki so obdelovalcem zemlji priznavali pravico do obdelave in neke pravice do dednega nasledstva (emfitevza). ALOD- posebna oblika lastnine fevdalcev (zemljikih gospodov). Od premoenja, ki ga je lastnik (alodni gospod) imel v alodu, navzgor ni bil niesar dolan dajati ali storiti, navzdol pa so bile mone najrazlineje oblike podelitve. Alodni gospod - na vrhu, prvi, podeljuje posesti. Uivanje - najira oznaba za koristi, ki se podeljujejo prejemniku. ZAJEM najira oznaba za podelitev zemlje drugemu pri kateri si podelitelj pridri doloene dele lastninske pravice razmerje med strankama v katerem gospod prepusti neko zemljie ali donose tega zemljia stranki od katere pa za to zahteva plailo v obliki fevdalne rente ali da opravlja neko slubo Vrste zajmov: eno/dvostransko odpovedljivi, dedni, dosmrtni, vezani na rok ali pogoj, brezplani, zajmi za priznavalnino, za zakupnino (naturalno, denarno), zajmi, pri katerih je treba opravljati tlako

- po trajanju(min 1 leto) kratkoroni

dedni (na ve generacij)

prevladujoe nesvobodno to je enostranski zajem ko odloilna vloga enega loveka pri sklepanju zajma prejemniki zajmov imeli gosp pravice tudi na nerazdeljenem svetu (gozd, paniki)-> glej knjigo str. 49 zgoraj ustreza zakupu s tem da zakup le svobodno razmerje (lahko pa tudi izven okvira zemjikih gospostev) na veini zajmov ivi druina, ki daje gospodu dajatve - najvekrat v naravi. Desetina je spoetka le ena sama cerkvena dajatev. V resnici jih je ve: naturalna renta (evidenca v urbarijih) delavna renta tlaka denarna renta (ele ko se denarno gosp obnovi) Bistveni sta 2 vrsti zajma: SVOBODNI => fevd je oblika svobodnega zajma drubena vloga se ugotavlja v ustreznih zvezah NESVOBODNI razmerje med fevdalcem in kmetom z omejeno svobodo => tipino premoenjsko razmerje v fevdalni drubi Prejemnik je lahko zemljo naprej dal v zajem (nastala je veriga zajmov) - podelitelj tu ni lastnik. Tako je zajem do skrajnosti razcepil enotnost lastnine. Pomembne dele lastninske pravice je lahko izvreval nekdo, ki ni bil lastnik, imel pa je stvar v zajmu (zato v fevdalizmu raje govorimo o posesti kot pa o lastnini). Rimsko pravo je bil trden sistem akcij, fevdalno pravo pa spremenljiv sistem zajmov. PODELJITELJ ZAJMA neposredni lastnik dominium directum PREJEMNIK ZAJMA uivajoi lastnik dominum utile ZAKUP - ne more nastati z enostranskim aktom (le z dvostransko pogodbo), niso dopustne osebne odvisnosti

- po (ne)svobodi e vezan na nesvobodno zemljo izgubi osebno svobodo

 M.. ZAJEM - iri od zakupa, ker ima lastnosti, ki pri zakupu niso dopustne (osebna odvisnost - z njim se dobijo tudi podloniki, nastanek z enostranskim aktom), zajem je znailnost fevdalnega razmerja. Obema je skupno to, da gre za obliko izkorianja.

23

Fevd - ena izmed oblik svobodnega zajma (fevd ni bistvo fevdalizma, eprav je dobil ime po njem tik pred svojim propadom). Obiajno gre tu za zajem med osebami, ki rento prejemajo (ne pa med njimi in obdelovalci zemlje). ni tipino razmerje fevdalne dobe je ideoloka razlaga tega obdobja - simbol za staro ureditev ena izmed oblik svobodnega zajma poleg premoenjskega razmerja zajma (bonificija) vsebuje fevd e svobodno osebno razmerje ! Fevdno razmerje - razmerje med fevdalci (od alodnega gospoda navzdol); je razmerje, ki nastane s fevdom fevdni gospod mora ititi svojega vazala. ! Fevdalno razmerje - razmerje med fevdalci in obdelovalci zemlje (le fevdalna razmerja so drubeno odloilna, gre za neposredno produkcijo). Fevdalno pravo je skupnost pravnih pravil za fevdalno drubo. Poleg premoenjskega razmerja zajma (beneficija) vsebuje fevd e svobodno osebno razmerje vazalstva - dolnost zaite fevdnega gospoda in zvestobe s strani vazala. Prvi podelitelj (vrhovni fevdni gospod) je suveren nad prvim prejemnikom (vazalom). e je vazal oddal fevd naprej, je postal navzdol fevdni gospod drugega vazala. VAZALSTVO - dolnost zaite s strani fevdnega gospoda in zvestobe s strani vazala (vojska-privilegiran sloj) Prvi podelitelj je SUVEREN (vrhovni fevdni gospod) nad prvim prejemnikom hierarhina fevdna lestvica - e je vazal oddal fevd naprej, je postal fevdni gospod drugega vazala V Sloveniji so bili fevdi razmeroma redki in majhni. Kolikor so se pojavljali, so teli obiajno le dve stopnji - alodialnega gospoda in njegovega vazala. Komponente lastninske pravice Izkljunost varuje koristi od predmeta lastnine pravico do razpolaganja (ius utendi et abutendi) Teorija deljene lastnine o lastniki ne nosijo vseh lastninskih funkcij o sama lastnina ni tako pomembna kot nj donosi (fevdalizem)

o o o o

ACCURSIUS napisal GLOSA ORDINARIA kjer loil 3 elemente lastnine: dominium eminens - vladarjeva lastninska pravica (redko) dominium directum - lastnina gospodarjev dominium utile - lastnina obdelovalca (samo za dedne zajme)

ZEMLJIKO GOSPOSTVO Gre za prvotno, temljno gospodarsko organizacijo in pravno enoto v fevdalni drubi. Je sistem oblasti, ki je bistveno za fevdalizem. Ljudje z zemljo imajo javno oblast nad tistimi, ki zemljo obdelujejo. Zemljiko, ker je tesno povezano z zemljo. Zemljiko gospostvo sestavljajo: 1. agrarni obrati (dvori, kmetije) 2. neobdelan svet (gozdovi, paniki, vode) 3. rente iz drugih pravnih naslovov (desetine, odvetine, redne dajatve deelskemu sodniku) FEVDALNI AGRARNI OBRATI Dvor - nepreminina, ki jo je zemljiko gospostvo smo upravljalo, jo obdelovalo z nesvobodno delovno silo, od nje dobivalo vse donose in vzdrevalo delovno silo. Prvotno dvoru pridrana zemlja je pozneje veljala za dominikalno. Gospodarjenje na dvoru je pridvorno gospodarstvo. Kmetije - obrati, ki jih obdeluje kmeka individualna (mala) druina kot posebna gospodarska enota. Zemlja, ki je v srednjem veku pripadala kmetijam, je pozneje veljala za rustikalno. lo je za obdelovalni svet in za udelebo na neobdelovalnem svetu (paa, gozdne pravice). Fevdalizem je razvil poseben tip kmetije - hubo. Huba - kmetija, odmerjena za povpreno malo druino (glede na storilnost, potrebe njenih lanov in obveznosti do rente ter rodovitnosti tal). Huba je pojmovno oja od kmetije in tudi po povrini manj diferencirana. Huba je bila gospodarsko obdelovalna, dajatvena in kasneje davna enota (bremena so se odmerjala od hube in ne od posameznih parcel, ki so jo sestavljale). Le redko se je delila (takrat sta nastali dve kmetiji, ki sta veljali le 1/2 hube).Velikostni razloki so bili v tem ali so od kmetije sprva priakovali ve delovne rente (tlake na dvoru - manja huba) ali pa ve dajatev (veja huba). V prvem primeru je bila huba manja, v drugem veja. Huba je bila praviloma nedeljiva. Loitev hub od zemljikega gospostva (ob zemljiki odvezi) je olajala delitve kmetij in odcepitev posameznih zemlji od njih. Zemlja, ki je v srednjem veku pripadala kmetijam je pozneje veljala za RUSTIKALNO (kmeko) zemljo. lo je za obdelovalni svet in za udelebo na neobdelanem (paa, gozdna pravica). dominikalna posest - gosposka rustikalna posest - kmeka nadarbina - na upniji

 M..

24

NEOBDELANI SVET (gozdovi, paniki, vodovje) je pripadal teritorialnim zamljikim gospostvom kot njihova teritorialna lastnina. V fevdalni dobi so te povrine temelj za razvoj pravnih teritorijev. GOSPOSTVO o Gospodje imajo nad obdelovalci patrimonialno oblast (gospod prevzel javno oblast-specifika v fevd.) o Povezava z omejitvami svobode: o nesvobodni kmetje ne smejo zapustiti zemlje o omejena enitna svoboda (poroke kmetov pod razlinimi gospodi) o omejitev izbire poklica RENTE IZ DRUGIH PRAVNIH NASLOVOV

tlaka se vasih spremenila v premoenjsko dajatev (premoenjske posledice omejene svobode)

Odmerjena tlaka - stalno doloena od ene kmetije v delovnih dnevih Neodmerjena tlaka - prepuena gospodovi samovolji. o dajatve za javne oblasti (premoenjske posledice patrimonizacije) - odvetina redne dajatve gospodu, ki naj bi pred sodii zastopal in varoval obvezanca samega ali njegovega cerkvenega gospoda. Bile so ena izmed poti v podlonost (e je svobodnjak priznal odvetnitvo nekega gospoda, je bil v nevarnosti, da postane njegov podlonik).

o o

pojezda (ko gospod hodil iz kraja v kraj upravien do dnevnice-potni stroki)

desetina je oddaja dela pridelkov, ki je bila prvotno namenjene vzdrevanju cerkvenih organov. Desetine so bremenile pridelke itaric (kar se s plugom orje in s srpom anje) in malo ivino (praie, jagnjeta). redne dajatve deelskemu sodniku - priznavalnina za njegovo sodno oblast.

Tlaka - kmetje so morali doloeno tevilo dni delati na dominikalni zemlji (od tod izraz tlaani). Dajatve kmetov (to niso e davki) so bile zapisane v urbarjih (knjigah), nato v imenskih knjigah, nato v katastrih. OSEBNI STATUS 1. zemljiki gospod 2. odvisni obdelovalec: - nesvoboden (servus - suenj) - delno svoboden (vezanost na zemljo in fevdnega gospoda)

svobodnjak - svobodna oseba svobodin - pripadnik upe, kasneje kmet z omejeno svobodo (podlonik) svobodnik - kmet, ki je lastnik svobodne zemlje (neodvisen od gospostva) Zgodnjefevdalni nesvobodnjak - servus je dobil za samopreskrbo nekaj zemlje v lastno obdelavo ali vsaj lastno hiico, sicer pa je e ostal odvisen od dvora. Pravna prisila osebna svoboda kmeta je prikrajana s pravnimi pravili odvisnost: nesvoboda (lovek je stvar) neizbrisna, dedna razline stopnje omejene svobode dokajnja gospodarska samostojnost kmetov na kmekem obratu nastopila je s prevzemom odvisnega zemljia, izbrisna OSEBNA NESVOBODA V FEVDALIZMU (svoboda osebe je posledica vloge v pridelavi) STROGO OSEBNA (poloaj kot orodje) PO RAZMERJU DO ZEMLJE (poloaj kot subjekt in kot orodje)

Razvoj fevdalnih obratov je el od dvorov na hube, razvoj osebnih razmerij pa je bil usmerjen od strogo prirojene osebne nesvobode v omejitve svobode, vezane na zemljie. V 11. 13. stol. so se pojavile ostro kategorizirane vrste agrarnega prebivalstva najbolj ostro doloena je kategorija pridvornih nesvobodnjakov (najnije na socialni lestvici). V 14. stol. Polnih nesvobodnjakov in svobodnjakov ni ve, razvijale so se le e vmesne vrste poloajev. Zgodnjefevdalni nesvobodnjak (Rim) suenj (servus), manicipium (oseba v lasti) => SERVUS CASATUS (nesvobodnjak, ki je dobil za samooskrbo nekaj zemlje v lastno obdelavo. Izraz servus se je vedno bolj uporabljal za kmeta, zato so sunja poimenovali sclavus. Tlaan => podlonik, ki mora v znatnejem obsegu delati tlako. Svobodnjak => oseba, ki je pravno svobodna (neglede na politino ali gospodarsko svobodo) Svobodin => pripadnik upe, pozneje kmet z omejeno svobodo Svobodnik => kmet, ki je lastnik svobodne zemlje in je v celoti ali samo s to zemljo odvisen od gospostva POSLEDICE PODLONOSTI (od 15. stol naprej) OSEBNE: priklenjenost na zemljo:

 M.. omejitev gibanja omejitev enitvene svobode (dovoljenje graaka zaradi gospodarskih razmer) omejitev izbire poklica omejena premoenjska sposobnost sirotska leta tlaka (podlonikova delovna obveznost na dvoru): odmerjena(npr. 2 ali 3 dni na teden), neodmerjena (prepuena gospodarjevi samovolji) rona (z motiko, srpom), vozna, vprena (z voli, konji) gradbena (popravljanje gradu) javne slube (npr. prenaanje pote, preganjanje tatov) denarna dajatev - robotnina (kmet je odkupil fizino tlako)

25

Ko se je zaela pojavljati ponudba proste delovne sile, so gospodje spoznali, da ima plaana delovna sila vejo storilnost kot delo na tlaki. Tako so kmetom tlako raji spremenili v denarno dajatev (robotnino), sicer pa so delo opravljali z najetimi hlapci in deklami ali prilonostnimi delavci. S T V A R N E oz. PREMOENJSKE: Stvarna plat podlonosti se je kazala predvsem v razlinih gmotnih obveznostih podlonika (razne dajatve, npr. desetine). Deloma se je razvila iz osebne podlonosti (npr. sprememba tlake v dajatev). Veji del gmotnih obveznosti je v slovenini dobil naziv pravda. Splona tenja v razvoju teh obveznosti: od delovne rente (tlake) v naturalno rento (naturalne pravde) in nato v denarno rento (denarne pravde). PATRIMONIALIZACIJA OBLASTI - navezovanje nekaterih funkcij oblasti na premoenjske pravice PATRIMONIALIZACIJA S tem se je v fevdalizmu zabrisovalo loevanje med javnim in zasebnim pravom Ne pomeni pa to, da je drava prenehala in se razkrojila v zasebni lastnini, kar je uila PATRIMONIALNA teorija, temve le, da so posamezni fevdalci opravljali veliko opravil, ki so jih sicer vladarji in njihovi organi. Dajatve sedaj ne ve dravi Proizvajalci tako org da samozadostni patrimonialni gospodi postali neodvisni Kdor ima javno oblast ustvarja pravo Patrimonialna oblast - oblast, ki jo izvaja zemljiki gospod (e ta oblast obsega tudi sodstvo, gre za patrimonialno sodstvo). To oblast so zemljiki gospodje obiajno imeli le za lastne podlonike in za manj pomembne civilne in kazenske zadeve (npr. alitve, male tatvine) nije sodstvo. Le izjemoma so nekateri zemljiki gospodje imeli sodstvo za teje kazenske zadeve (teja hudodelstva, za katera je bilo mo izrei tejo telesno kazen ali smrt). Patrimonium - dedna zemljika lastnina (oevina, predvsem nepremino premoenje, ki v rodu prehaja od oeta na sina). Patrimonializacija - pojav, da se nekatere funkcije oblasti povezujejo s premoenjskimi pravicami. S tem se je v fevdalizmu zabrisovalo razloevanje med javnim in zasebnim pravom (na posamezne fevdalce je prelo razmeroma veliko opravil, ki jih sicer opravljajo vladarji in njihovi organi). PARTIKULARIZEM IN KOLIZIJSKI STATUTI PARTIKULARIZEM drava razpadla na ve prav -> glej knjigo str. 54 katero pravo prebija katerega katero pravo sedaj velja? Vsaka graina je bila kraljestvo zase, imela je svoj pravni sistem. Patrimonializacija je razbila izvajanje prava na tevilne nosilce. Ker se je pravo razvijalo predvsem kot obiajno pravo, so se v praksi mono diferenciralo. Razlinost prava po stanovskih, krajevnih, etninih in drugih skupinah je pravni partikularizem. Ta razlinost ni segala v temelje vladajoega reda, je pa dopuala ohranitev raznih starih elementov iz plemenskih prav in prilagoditve lokalnim gospodarskim, kulturnim in drugim razmeram. Pri pravnem partikularizmu fevdalizma ima poseben pomen drubeni moment vsebina pravnih pravil je lahko za razline drubene stopnje razlina pravo se je drubeno razslojilo. V pravih zemljikogospostvenega sistema je veljalo pravilo: pravo nije (manje) skupnosti velja pred pravom vije skupnosti, na prvem mestu pa velja osebni ali skupinski privilegij. PRAVILO KRAJEVNO PRAVO DEELNO PRAVO OBE PRAVO Osebno naelo plemenskih prav (vsakdo nosi svoje pravo s seboj) se je v fevdalizmu prilagodilo zahtevam partikularistine razvejanosti. Katero pravo se bo uporabljalo v doloenem primeru, so doloale kolizijske norme (statuti, pravila): KOLIZIJSKE NORME - STATUTI: o STATUTA PERSONALIA veljala pravila tiste skupnosti, ki ji je ta oseba pripadala

 M..

26 STATUTA REALIA o nepremininah je veljajo pravo kraja v katerem je bila zadevna nepreminina STATUTA MIXTA. iz obligacijskih razmerij je praviloma veljalo pravo toenevega prebivalia

o o o

Izjema tujski arest ga niso toili v nj kraju ampak po pr tistega kraja kjer deloval nepraktino (ne velja za lj in trst) KOLIZIJSKA NAELA: 1. za presojo osebnega statusa neke osebe so veljala pravila tiste skupnosti, ki ji je oseba pripadala (za Rimljane rimsko pravo, za Germane - germansko pravo) 2. za spore o nepremininah je veljalo pravo kraja, v katerem je nepreminina leala

3.

za druge zadeve, predvsem za spore iz obligacijskih razmerij, je praviloma veljalo pravo toenevega prebivalia

V srednjem veku nastala temeljna naela kolizijskih statutov veljajo e v modernih pravih (npr. v mednarodnem zasebnem pravu).

Tudi za posamezne sloje posebno pravo (meanstvo, plemstvo, podeeljci) vsak sloj svojo vrsto avtonomije (podobno kot polisi) Kasneje znotraj drave skupine ljudi, ki del stvari odloajo same 2 avonomiji: 1. krajevne (obine)

2.
AVTONOMIJE plemike mestne podeelske

interesne ko si dol. skupina priznava avtonomijo (v sr. veku cehi, ki imajo urejanja)

veliko pravic glede

Avtonomija - samouprava, odloanje neke skupine (krajevno, socialno, poklicno, etino... opredeljene) oz. njenih organov o zadevah skupine ali njenih lanov (kolikor ni bilo to pridrano vijim organom). V drubi z malo pismenimi se je oblast izvajala v zborih in s sodelovanjem laikov. V fevdalizmu so imele avtonomije zaradi notranjega razslojevanja tenjo razvoja k odloanju v ojih kolegijih pravdah sestavljenih iz prisednikov, skabinov, sodinov, dobrih ljudi, cvelbarjev... Za udelebo v avtonomiji je veljalo naelo enakega drubenega poloaja. Avtonomije so veinoma propadle pred letom 1800. OBDOBJA FEVDALNE DRAVE IN PRAVA (periodizacija) Zemljika gospostva so poveevala donosnost agrarne produkcije in ustvarjala trne preseke. Blagovno-denarno gospodarstvo se je tako okoli 12.st. ponovno okrepilo. Avtarkija se je skoraj popolnoma umaknila trnemu gospodarstvu. Proti partikularizmu zemljikih gospostev so se zaele uveljavljati zdruevalne sile, to pa je bil na podroju dravnega razvoja MONARH, ki je teil k absolutizmu. Tako se sestav fevdalne drave v vodstvenih strukturah razvija iz razmerja med zemljikim gospostvom kot konzervativno institucijo in modernejim monarhom. V Z EU krepitev oblasti, Bizanc vse veji nered. Razvoj fevdalne drube in prava ima ve razvojnih stopnenj: 1. ZGODNJI FEVDALIZEM (barbarska in Frankovska D)

- v obdobju 5. - 9. st v Z EU in 9.- 11.st. v sr EU (Slo) razlika ker v sr EU pritisk Madarov - na osnovi avtarkije se uveljavljajo zemljika gospostva v okviru vejih drav zraslih iz plemenskih struktur.
2. VRHUNEC PARTIKULARIZMA (zem. gospostva)

- 10. -11. st. Z EU in 11.-13. st. sr. EU - ko zemljika gospostva visokih fevdalcev okrepe patrimonialno oblast v kodo centralnih in od njih odvisnih organov - ni razpad drave le ve oblastnikov
3. PONOVNO ZDRUEVANJE V OBSEGU DEEL in njim podobnih enot

- 13. do 15.st. za vse - krepitev osr oblasti - drava na stopnji deel

4. ZGODNJA MODERNA DRAVA

- 15. do 16.st. (priblino do leta 1600) - konflikt med porajajoim se absolutizmom

(monarhino stanovski dualizem)

in prizadevanjem plemstva/stanovi po ohranitvi delea pri oblasti/monarh

5. ABSOLUTIZEM (teritorialno cetralizacija, pol abs. oblast, pr poenotenje pr.)

 M..

27

- ko prevlada deelni knez (od 17. st. do boruaznih revolucij) se zaenja zdruevati po ve deel v obseneje dravne
tvorbe

- Vladar ni ve vezan na plemstvo - V Slo (Habsb.) zdruevanje Habsb deel v novo dravo

1. ZGODNJI FEVDALIZEM (zah. Evropa: 5.-9. stol., pri nas: 9. - srede 11. stol. (zaradi vpliva Madarov)) V vsej Evropi (razen na bizantinskem vplivnem obmoju) je glavna skupna znailnost: prevlada agrarnega, v veliki meri naturalnega gospodarstva ob avtarkiji zemljikih gospostev. V tej dobi so se oblikovale temeljne znailnosti fevdalizma (obstajale so e v obdobjih, ko je prvotna gospodarska znailnost e prenehala). Nekateri pravijo da zaetek sega v 7 st:

frankovski vladarji podravili cerkveno posest in jo podelili tistim ljudem ki bodo konjeniki ko bo drava imela voj. probleme fevdalizem cerkev imela te za da nj premoenje veno zato so nastala preklicna razmerja fevd

Ujemanje z obdobjem zg. sr. veka (v slovenini), v romanskih jezikih pa z visokim sr. vekom (sr. vek od 4761000 kot obnovitev EU po preseljevanjih) Uveljavitev fevdalne ureditve - znailnosti: - zemljika gospostva so prevladovala - prevlada agrarnega, naturalnega gospodarstva - avtarkija zemljikih gospostev. Z-EVROPSKO ZEMLJIKO GOSPOSTVO IN NJEGOVE VPLIVNE SFERE

Na Balkanu je Z-evropski fevdalizem segal priblino do nekdanje meje Z-rimskega cesarstva. VPLIV FRANKOV V velikem delu Evrope do meje nekdanjega Zahodnega Rim. imperija se je fevdalizem uveljavil v oblikah, ki so bile uveljavljene pri Frankih: upravna razdelitev je temeljila na grofijah (voj. organizacije), ki so jim naelovali grofje. Prvotno so bili odstavljivi, kasneje pa je njihov poloaj postal podeljiv. Grof je bil vojaki poveljnik, ki je skrbel za red in predsedoval zboru svobodnjakov - grof imel vse ve funkcij. Ob mejah so bile mejne grofije (marka) krajine (SLO), ki so bile veje zaradi obrambe (tajerska mejna grofija nasproti Ogrski), naeloval pa jim je mejni grof (marquis, knez (SLO)). fevdstvo sprva doivljensko, kmalu dednost. Sredi 9.st. so Frankovsko dravo razdelili na tri dele:

Iz Zahodnega se je razvila Francija - romanski elementi

iz Vzhodnega Nemija - germanski element ki prenese fevdalizem na VZ (meja na VZ ujemanje z religiozno mejo kot Z pravoslavja in biva razdelitev rima na V in Z). Sprva nastala kot cesarstvo in je veljala za SVETO RIMSKO CESARSTVO. ele 1806 je nastala Nemija kot zavestna nosilka nacionalne zavesti.

- Srednji del je od dananje Nizozemske do srednje Italije - najbolj razvito frankovski model drubene razslojevitve: servi sunji na dvoru (nesvobodni) lidi nesvobodni ljudje na kmetijah in mansih (polsvobodni) ingenui omejeno svobodni ker obdelovali zemljo (svobodini)

kompozicijski sistem - razline kazni za razlien sloj (kmetje, meani) odposlanci ki jih vladar (kralj) poilja po dravi da bi nadzorovali grofe (vedno v parih posvetni in sakralni) v imenu vladarja razsojali, odpoklicali, dajali nasvete (konkreten istrski primer)

missi dominici so

V poznih plemenskih pravih se je socialna sestava kazala v kompozicijskem sistemu doloena je bila odkodnina za za uboj ali telesno pokodbo, ki se je sopnjevala s socialno pripadnostjo ubitega ali pokodovanega.

 M.. Vpliv frankovske ureditve se kae tudi v raziritvi nekaterih enot teritorialne uprave in v raziritvi fevda.

28

UVAJANJE FEVDALIZMA V ISTRI Istra je bila obmoje kulturne kontinuitete. Istra v 8.st. pod Bizantinsko oblastjo dokler jo l. 780 niso zavzeli Franki. Franki so namesto prejnjega vladarja (magister militum) postavili svojega vojvodo (dux). Istra je l. 828 postala Frankovska krajina (mejna grofija). postavili vojvodo Ivana. Ker je ta hotel marsikaj spremeniti v kodo mestnim oz. istrskim svobodnjakom so se ti pritoili kralju Karlu Velikemu in navedli tudi pritobe proti domaim kofom. Kralj Karel Veliki odposlal 3 odposlance (missi), ki sklicali veo (placitum) v Riani RIANSKO VEO (804). Poleg odposlancev udeleili e vojvoda Ivan, vrhovni cerkveni poglavarji in zastopniki istrskih mest, svobodnjaki... kofom so oitali, da noejo prispevati k javnim dajatvam in da na svojih posestvih poslabujejo zakupne pogoje. RIANSKA VEA (804) ! Rianska vea se je sestala leta 804. Udeleenci: 3 odposlanci, vojvoda Ivan, vrhovni istrski cerkveni poglavarji ter zastopniki istrskih mest in utrjenih krajev. PRITOBE ISTRSKIH MEST:

1.

proti kofom: da noejo kot doslej prispevati k javnim dajatvam (te so se pavalno odmerjale celim naseljem) poslabujejo zakupne pogoje na svojih posestvih, ki jih dajejo v zakup vojvodi Ivanu so oitali, da: spravlja v lastni ep dajatve, ki jih morajo mesta plaevati dravi (sam pa ima dohodke tudi od tevilnih veleposestev in kolonov) mestom jemlje gozdove in vasi ravna s svobodnimi prebivalci kot s podloniki (sili na tlako, nalaga nove dajatve) je privedel Slovane na mestna ozemlja (tam obdelujejo polja in pasejo ivino) je uvedel nove upravne oblike in postavlja svoje stotnike

2.

Sporazumeli so se, da bo vojvoda Ivan prenehal s svojimi dejanji, le Slovani naj ostanejo tam, kjer to ne koduje mestom. Zapisnik rianske vee je torej pria o naselitvi Slovanov v notranji Istri. Sklepi rianske vee niso prepreili vse moneje slovanske naselitve in niso ustavili irjenja zemljikih gospostev. Istra je kasneje (828) postala frankovska krajina (mejna grofija). Iz tega je razlono vidna pot fevdalizacije: - prevajanje prej dravnih dohodkov med zasebne dohodke fevdalca - prilaanje neobdelanih in drugih zemlji - nalaganje storitvenih obveznosti. Sporazum Ivan prenehal s svojimi novotami, le Slovani naj ostanejo tam, kjer to ne koduje mestom. Zapisnik Rianske vee kae na nekatere poti, po katerih se je lahko uveljavljal fevdalizem na kontinuitetnih obmojih. STAROSLOVANSKI ELEMENTI V ZGODNJEM FEVDALIZMU STAROSLOVENSKI ELEMENTI (zametki fevdalne drube in drave) pojem vojvodstva Karantanije ostane (prednik Koroke) - sedaj razbita na mejne marke (karantanska krajina) kot obramba proti Madarom dvori, ki jih je nova fevdalna oblast prevzela, dopolnjevala in mnoila del visokega plemstva kosezi, ki so svoj plemiki poloaj ohranili do 12.st., nato pa zdrknili med svobodne kmete a e vedno prosto razpolagali s svojimi dvori upani kot naelniki teritorialnih enot tudi soc navzdol (katerih razvoj se je preusmeril v vako predstojnitvo) pri Hrvatih in Srbih obratno vzpon kot vodilni TERITORIALNA ZEMLJIKA GOSPOSTVA Vladar je veljal za lastnika vsega zemljia Zemljie upe ni veljalo kot gospostvo bilo kolektivno. Tako je bilo zemlji v zasebni lasti malo Da bi si pridobil naklonjenost je vzhodno Frankovski vladar (sveto rimsko cesarstvo), visokim cerkvenim in svetnim fevdalcem podeljeval obseno teritorialno posest v velikosti dananje obine v last, ne v fevd. Podeljeni svet so v podelitveni listini opisali zlasti v dveh oblikah:

- z opisom mej to je navedbo rek, hribov, krajev (tako je freisinki kof v 10.st. dobil kofjeloko gosp.) - z navedbo povrine - praviloma obdelovalne zemlje, izmerjene po kraljevskih hubah (50 ha)

Iz podelitev so nastajala sklenjena teritorialna zemljika gospostva upa na svetu novega gospoda in je do njega imela iste dolnosti kot jih je dotedaj imela do vladarja. upa je prela v

fevdalno odvisnost in je postala skupnost kmekih obratov v eni ali ve vaseh, ki jim je na elu stal upan (prej poigalniko-kopaki nedonosni nain brez izoblikovane lastnine in Franki jo teli kot del fiskusa) Novi lastnik reorganiziral vasi po hubnem sistemu (Cerknica):

- uvedel je hube - individualne kmetijske enote 1 druina del parcele - zajm kjer stvarne spravice

 M..

29

- izboljava ker kolobarjenje s praho (vsako leto en del v prahi kje se pase ivina) kasneje tri letno kolobarjenje
s praho (vsako leto druga kultura + praha)

- ustaljenost pravic na zemlji gl. prispevek fevdalizma

Notranja kolonizacija novi gospod je hube podeljeval predvsem domainom, upanom pa je dal obsene pravice, dobili so ve zamlje in bili na zaetku prosti dajatev. Fevdalna kolnizacija je uvedla enorodbinsko gospodarstvo na hubah veja donosnost ZGODNJI FEVDALIZEM NA SLOVENSKEM Prehod na to dobo je bil vasih nasilen (zaduitev poganskih uporov okrog leta 770 in upora v zvezi z Ljudevitom Posavskim), vasih pa so ga pospeevali skupni nastopi z Bavarci oz. Franki (npr. proti Avarom, Madarom). Ohranili so se staroslovenski zametki fevdalne drube in drave: pojem vojvodstva Karantanije dvori (nova fevdalna oblast jih je prevzela, dopolnjevala in mnoila) del visokega plemstva kosezi (svoj plemiki poloaj so ohranili do 12. stol., nato pa so polagoma zdrknili med kmete) upani kot naelniki teritorialnih enot Karantansko vojvodstvo je bilo v drugi polovici 10. stol. Jedro obrambnega pasu cesarstva, ki so ga sestavljale mejne grofije: Karantanska krajina Kranjska krajina Istra Furlanska krajina Veronska krajina Karantanska krajina Krantanska vojvodina ZAKON SODNI LJUDEM ! (prvi ohranjeni zakon pri Slovanih) Na obmoju fevdalnih drav je prevladovalo obiajno pravo (tudi pri Slovencih). V zgodnjem srednjem veku je bila zakonodaja zelo nerazvita (izjema: frankovski kapitularji in bizantinska drava). Zato je toliko bolj pomemben eden izmed najstarejih pojavov zakonodaje med Slovani - Zakon sodni ljudem. Sprejet v zbirko pravoslavnega Cerkvenega prava - Krmijo (Rusija). Nesporno delo Cirila in Metoda v zvezi s pokristjevanjem. Prvotna, kratka redakcija (32 lenov) je nastala v 9. stol. sporoena nam je v starejih rokopisih iz 14. stol.+. O kraju nastanka so tri teze: velikomoravska bolgarska spodnje panonska o tej govori dejstvo, da so svetnim kaznim iz Ekloge v ZSL dodane cerkvene sankcije po Frankovskem vzorcu, do tega pa je moglo priti le v Kocljevi Panoniji. Vsebina o Sestavljalec ZSL je nekaj izpustil, uporabil tudi druge vire o Veinoma vsebuje kazensko pravo z nekimi spremembami, prevzeto po XVII. poglavju EKLOGE.

Dve vrsti norm (cilj avtorja): odnos do zasebne lastnine (dolobe o tatvinah, rianska vea trdi da Slovani tatovi) zatreti spolno promiskuiteto (ne vsak z vsakim - sorodniki, kazen stigmatizacija - rezanje nosov)

Ohranjen je v dveh verzijah: kraji (32 lenov, nastala v 9.stol.) in dalji (77 lenov). Zakon je bil sprejet v zbirko pravoslavnega cerkvenega prava - Krmijo (nastala v 13. stol. v srbskem samostanu Hilandar na gori Atos). Zakon vsebuje veinoma kazensko pravo (z nekimi spremembami povzeto po XVII. poglavju Ekloge). Sestavljalec je nekaj izpustil iz Ekloge, uporabil tudi druge vire, dodal ve lenov - na prvo mesto 3 lene o kaznih za poganstvo (takrat edino Bolgarija ni bila pokristjanjena - bili so pogani - vendar to ni argument za dolobe zoper poganstvo), omilil svetne kazni kot jih je doloala Ekloga in namesto ali poleg njih navedel cerkvene kazni (npr. post). Zakon je delo slovanske misije Cirila in Metoda (okrog 870). To je verjetno najstareji zakon pri Slovencih in edini v domaem jeziku sestavljeni zakon v starejih dobah. PRAVNI SPOMENIKI, KI PRIAJO O NAS: 1. Conversio o Karantaniji (Konverzija) - 871 2. Rianska vea - 804 3. Zakon sodni ljudem - 9.stol. ISLAM IN NJEGOVO PRAVO Pri Arabcih je okoli leta 610 zael Mohamed uiti monoteistino vero islam (hitro se je razirila, ker je nosilka teokratska drava). Izhodie za tetje asa v islamu je hedra (preselitev Mohameda v mesto Medina leta 622). Nova vera se je naglo irila. Skupnost predpisov tega prava obsega eriatsko pravo (ohranjeno v koranu, pomembno za nas). Arabci bolje ohranili sporoilo antike kot Z ker plenili po samostanih kjer veliko knjig.

 M..

30

Viri islamskega pravnega reda: koran (napisani temelj islamske vere tudi neposredno vsebuje nekatera pravna pravila) sunna (ustno izroilo o prerokovih naukih) hadit (nain, kako je prerok reeval posamezne primere neke vrste precedenni primeri) idima (soglasno mnenje pravnikov) qiyas (odloanje o posameznem primeru po odloitvi, ki je bila sprejeta v podobnem primeru)

POSLEDICE 1. Dolgodobne o delitev Evrope na Z in V kulturno in zlasti pravno sfero se je utrdila razdrobitev zaradi selitev (Slovenci so vstopili v Z sfero, deloma tudi Hrvatje ob obali) o nastanek eriatskega prava in razmah islama in njemu ustrezajoega tipa drave

o prvi zaetki nekaterih dananjih drav, npr. Francije in Nemije

o oblikovanje etnine strukture kot podlage poznejemu oblikovanju nacij o zdruevanje tendenc razvoja prava s tendencami razvoja rodovno plemenskih skupnosti: 1. tendenca glede reorganizacije drave (rim propad prenos patrimonizacija) 2. povezovanje s stalia plemenskih drub dvori 3. svoboda za skupnosti razlina (sunji na boljem, svobodni na slabem - omejen poklic, gibanje)

o zaetki gosp in pr reorganizacije podeelja

povezava s hubami (ko delitev hube na dva dela, nastali le dve hubi tudi dajatev le vsaka) o zdruevanje rimskih pravnih tradicij z novimi elementi. 2. Srednjedobne o obasni kulturni zaton Z Evrope pod germanskimi dravami o obasna vodilna vloga Bizanca in Arabcev v nadaljevanju tradicij antine drube.

 M..

31

2. VRHUNEC PARTIKULARIZMA (10. - 13. stol., visoki srednji vek) 1054 1096-1099 razkol med rimsko in pravoslavno Cerkvijo prva kriarska vojna

Zahodna Evropa doivljala posledice fevdne razdrobljenosti (Francija) zemljika gospostva prevzela obsene funkcije oblasti in mono omejila kraljevo oblast. V slovenskih deelah se fevdalna razdrobljenost pojavlja v obliki partikularizma teritorialnih zemljikih gospostev. Do popolnega razmaha prihaja v Z EU od 10. do 12. st. v sr EU od 11 do 13 st. (visoki srednji vek). V tem obdobju je doseglo zemljiko gospostvo najskrajneje oblike. Gospodarstvo gospostev je e vedno slonelo na samopreskrbi. Fevdalizem konuje svojo pozitivno funkcijo kot nosilec donosnejih nainov agrarne proizvodnje (hube) in kot ustanovitelj vasi z nartno kolonizacijo. Od sedaj se bo edalje bolj oviralna drubena vloga. Obdobje krize premalo zemlje (ne za obdelovalce) za zemljike gospode elijo zemljo nekateri zemljiki gospodi ostali brez zemlje brezposelni sinovi (1 poslali v samostan, 1 prevzel gospostvo,...) ko kriarske vojne brezdelna gospoda v vojno hoejo tam dobiti zemljo Vrhunec oblasti gospostev (teritorialno zemljiko gospostvo) gl nosilec patrimonializacije in partikularizma. Vzpon teritorialih zemljikih gospostev se kae v tem, koliko javne oblasti si zemljiki gospodje pridobijo ve moi (!): 1. sodna oblast 2. izdajanje denarja 3. ustanavljanje trgov in mest 4. ustvarjanje privatne vojske nad odvisnim in svobodnim preb svojega ozemlja veljali najprej nija, potem pa vija sodna oblast. Njihovo gospostvo je postalo deelsko sodie (pridobili svoje krvno sodstvo - sedaj lahko tudi na zborih izrei smrtno kazen brez grofa). Deelsko sodstvo: o za nepriviligirano prebivalstvo o za teja KD o izloena so bila mesta mestna sodia DEELSKO SODSTVO DEELNO SODSTVO

z dovoljenjem vladarja, pa tudi brez so ustanavljali lastne trge in mesta (dravna in privatna - kofja Loka, Ptuj)

Mesta: o naselja ljudi loena od okolice o obrt in trgovina ne poljedeljstvo o v mestih so iveli svobodni ljudje o pravica do obzidja v prvi polovici 13.st. so kovali denar (funt = libra malo manj kot 0,5 kg srebra) imeli so vsak svojo vojsko iz nesvobodnih ljudi in se med seboj vojskovali fajde nastane mirovno gibanje razglaali so boji mir zaradi slabih varnostnih razmer - s tem so zavarovali doloene kraje ali osebe in omejevali boje na doloene dni). Sejemski mir kadar so sejmi se ne bojuje, mestni mir, deelni mir, dravni mir postopno omejevanje maevanja:

- najprej nad enskami in otroki - nedelje, veliki prazniki - nazadnje so bile fajde dopustne le e od ponedeljka do srede

s pritiskom na svobodnjake dosegali, da so se jim s svojim premoenjem vred podredili. obstoj privatne vojske ki jo uporabljali v majhnih vojnah (Ptujski statut - prepove vojno s sosedi)
Mirovno gibanje faide vpadi v vojski tevilna vojskovanja motea hoteli boji mir (cerkev objekt zaite) kmalu doloili asovne omejitve kdaj se lahko bojuje HUBNI SISTEM IN KOLONIZACIJA huba kot kmetija in pravni pojem poveanje donosnosti zemljikih gospodstev ostane skupno razpolaganje z neobdelanim svetom notranja kolonizacija:

zunanja kolonizacija:

razdelitev upe na kmetije tudi pol. (razkroj na individualna zemljia) poslabanje poloaja upanov e upan sodeloval upanjska huba (veja, pomo drugih kmetov, brez dajatev) ko ni ve potrebna pomo upanov ti izginjajo veliko praznega zemljia kot prej

 M..

32

teritorialna zemljika gospostva intenzivirala naselitev in s tem eksploatacijo zemlje z domaini in od drugod privedenimi kolonisti (Bavarci) asimilacija (tistih ki jih je ve prevladajo) bavarcigosp tako napredovali da niso ve potrebni na Bavarskem-konji namesto volov, nj hube veje (bolj sposobni) od hlapevskih (gospod mu da hio v uporabo) in slovanskih se vidi po dajatvah Posledice Podoba naselij:

prej celek sedaj vsako gospodarstvo dobilo priblino enakovreden svet (nekaj v boljih nekaj v slabe zemlje). Svet in pravice enega gospodarstva so tvorile hubo.

Parcele so geometrijsko odmerjene, hie pa so navadno postavljene v vrstah ob cestah (mlaja kolonizacija).

- e so parcele nepravilne in hie razvrene brez reda (gruasto) gre za stareje vasi Gosp izboljanje:
nova naselja nastanek mest in trgov sprememba etine meje med Germani

- poveanje pridelave ni potrebno vsem ljudem obdelovat zemljo - nova delitev dela (na neagrarno in agrarno)

in Slo gre proti JV (Slo mejna deela problem kasneje razmejitve po razpadu Avstroogrske) podreditev svobodnega preb upe svobodin (zvrst kmeta vezanega na gospoda) SLOVENIJA (intenzivna kolonizacija in splono uveljavljanje hubnega sistema) Vasi Nove vasi (tevilo vasi se je mono dvignilo) nastajajo s kolonizacijo. Pri tem so uvajali nove oblike vasi (pri ustanavljanju novih in pri preureditvi starih naselij). Pri kolonizaciji so naselitveno jedro vakega sveta razdelili na ve stavbi (vsako stavbie za eno domaijo). V bliini tega jedra so odmerili zemljia in jih razdelili med domaije (tako so parcelirali zlasti njive). Pri razdeljevanju je dobilo vsako gospodarstvo priblino enakovreden svet. Svet in pravice enega gospodarstva so tvorili hubo (hlapevske, podlonike hube). Hlapevske hube so bile manje od drugih in drugae obremenjene. Skupno vsem hubam pa je bilo, da jih kmet obdeluje v lastnem obratu. Tako so nastajale veje ali manje strnjene vasi. Stare vasi so gruaste (hie so razvrene brez posebnega reda), novo nastale vasi pa imajo hie v vrsti ob cesti, za njimi pa so njive ali travniki. Skica:

Razdelitev sveta je vplivala tudi na razvoj pravnih razmerij. Prva premoenjska razmerja Skupno uivanje nerazdeljenega sveta je vezalo vas v gospodarsko celoto. Vsi uivalci hub ene vasi so tvorili sosesko te vasi (vaka upa se je tedaj praviloma ujemala s sosesko) - gospodarili so po obiajih ali po gospodovih navodilih. Huba je bila deljiva le z gospodovim pristankom (le redko so jih delili). Nesvobodnjak je imel zajem (na hubi ali svetu, ki mu je bil prepuen) in sicer tako, da ga je lahko gospod nasadil ali odsadil po svoji volji (prosta saja). Za svobodne kmete so bili pogoji zajma ugodneji (morda so e zagotavljali dedovanje kmetovim sorodnikom). Osebni poloaj kmetov Na hubah se je najbolj uveljavilo razlikovanje kmetov na naseljene nesvobodnjake in svobodine (svobodin je ob kolonizaciji postajal kmet, vezan na gospoda).

Osebni poloaj izven hub Dvor je oddal del svobodnjakov na hube. Preostali nesvobodnjaki so se razslojevali po zaposlitvi: agrarni nesvobodnjaki (ostali v starem poloaju na dnu socialne lestvice) vojako-upravni nesvobodnjaki (nastopili strmo pot navzgor v vrsto fevdalcev) Pojav vojako-upravnih nesvobodnjakov kot fevdalcev je ministerialstvo (vitetvo ali nesvobodno plemstvo), ki ima dve drubeni stopnji: ministeriali (vitezi v ojem pomenu besede) so bili vija stopnja nesvobodnega plemstva, last svobodnega teritorialnega gospoda in obenem lahko lastniki militov. V gospostvu, ki so mu pripadali, so lahko imeli visoke vojake in upravne poloaje (minister = sluabnik). militi (oprode) so bili v lasti svobodnega gospoda ali ministerala (niso mogli biti lastniki drugih militov) Oboji (ministeriali in militi) so bili lahko lastniki zemljikega gospostva.

 M..

33

Razlog za nastanek nesvobodnega plemstva je bil v samopreskrbovalnem gospodarstvu tedanjih teritorialnih gospostev. Plaanih et in uradnitva gospostva niso mogla vzdrevati, zato so jih preskrbela z zemljo in potrebnimi obdelovalci. Plemika nesvoboda se je kazala predvsem v tem, da je gospod s takim plemiem v pravnem prometu ravnal kot s stvarjo (daroval, zamenjal) - podobno kot druge nesvobodnjake. Otroci so sledili nesvobodi starev. Gospod je otrokom izbiral zakonskega partnerja. Da je tak nesvobodnjak plemi, se je kazalo v tem, da zemlje ni obdeloval sam, ampak je ivel od zemljike rente, ki so mu jo dajali drugi. S premoenjem, ki ga je prejel od gospoda, je lahko razpolagal le z gospodovim pristankom. Znaki nesvobode gospod je ravnal s takim plemiem v pravnem prometu kot s stvarjo (ga daroval, zamenjal) vezanost z zajmom omejena svoboda sklepanja zakonske zveze (njegovim otrokom je izbiral enina in nevesto, otroci so sledili v nesvobodi starem) Nasprotja ministreriali pr poloaj nesvoboden:dejanski svobodi svobodni pr svobodni: dejansko nesvobodni ker obdelovalci dualizem upa:dvor Posebne plasti Osvoboditev nesvobodnjakov je bila mogoa le z doloenimi oblinimi pravnimi akti. Ponavadi je gospodar podaril nesvobodnjaka oltarju kake cerkve. Ta je moral odslej cerkvi plaevati neko majhno pravdo (census), zato se je imenoval cenzual. Kasneje so tudi za svobodine zaeli uporabljati podoben nain podeljevanja svobode, le da je bil ta manj oblien (zadoalo le pismo ali ustna izjava). Kosezi so do 12.stol. e obdrali poloaj svobodnih plemiev. Tedaj je zanje postalo usodno, da so kot lastniki dvorov lahko svobodno delili svojo zemljiko posest, ki se je zato drobila. To je oslabilo njihov drubeni poloaj. ibkeji kosezi so morali sprejemati odvetnitvo vijih gospodov, na splono pa so se poasi pokmetili ali pa preli med ministraliteto. Ministeriali in celo militi so se s asom v drubeni lestvici dvignili nad nje. Struktura agrarnega prebivalstva na Slovenskem (okrog 12.stol.): ZEMLJIKI GOSPODJE: svobodni gospodje (svetni, cerkveni) teritorialni (s teritorijem in posestjo obratov) brez teritorija (ki razen cerkvenih izginjajo) nesvobodno plemstvo (ministeriali, milites), dokler ne postanejo cenzuali OBDELOVALCI: kosezi in svobodnjaki z lastnim dvorom odvisni obdelovalci pridvorni obdelovalci (nesvobodnjaki) kmetje na hubah: - proprii (nesvobodnjaki) - svobodini - kmetje v pravno neizoblikovanem poloaju Znailnosti agrarne drubene razslojitve: 1. osebni poloaj je slonel na : o starem pridvorno-upskem dualizmu o dejanskem mestu v pridelavi 2. nesvoboda nijih plemiev in njihov dejanski poloaj kot zemljika gospoda e avtarktino TZG je postalo glavni organizator preteno poljedeljskega gospodarstva in hkrati glavni nosilec patrimonializacije oblasti in partikularizma. Posledice teritorialni zemljiki gospodje so: uveljavili sodno oblast nad prebivalstvom svojega ozemlja (nijo in pozneje tudi vijo) ustanavljali lastne trge in mesta (sprva z dovoljenjem vladarja, pozneje brez) kovali denar imeli vsak svojo vojsko s pritiskom na svobodnjake dosegli, da so se jim podredili (s svojim premoenjem vred) Fevdalci so se pogosto bojevali med seboj s cerkvenimi in vladarskimi odredbami so od priblino leta 1000 razglaali boji mir in z njim omejevali boje na doloene dneve. Pri nas je bil zadnji taken mir Deelni mir za tajersko, Koroko in Kranjsko leta 1276. Notranji boji med fevdalci so potekali do 15. stol. HRVAKO - OGRSKA UNIJA IN VPRAANJE O PACTA CONVENTA Konec 11. st. je izumrla domaa dinastija hrvakih kraljev. Ogri so zavzeli Panonsko Hrvako l. 1102. Ogrski kralj Koloman je bil tistega leta v Biogradu kronan za hrvakega kralja. O tem govori ohranjeni zapis QUALITER (tudi Trogirska apendikula). Po tem zapisu so se Hrvatje podredili ogrskim kraljem. S pogodbo imenovano PACTA CONVENTA naj bi bili zastopniki 12 hrvakih plemen pristali na kronanje po tem ko naj bi jim kralj zagotovil nedotakljivost plemenskega premoenja, naelno davno prostost in omejeno vojako dolnost. Po novejih prepriljivih mnenjih je qualiter ponaredba iz 14.st. Nesporno pa je Hrvaka l. 1102 stopila v unijo z Ogrsko, kar je bilo

 M..

34

odloilno za njen nadaljni dravno - pravni poloaj. V 19. st. so se Hrvatje v politinih bojih sklicevali na to, da niso bili s silo, temve pogodbeno zdrueni z Ogrsko. POSLEDICE 1. Dolgodobne:

nastala agrarna struktura, ki zdrala do srede naega stoletja in deloma do danes

nastajale so podlage, iz katerih se je razvila v naslednji dobi slovensko-nemka etnina meja v Alpah, pomembna za dravno-razmejitvena, manjinska in druga pravna vpraanja v 20.st. razkol med rimokatoliko in pravoslavno Cerkvijo (1054)

2. Srednjedobne: nova zvrst nijega plemstva, iz katere se je v naslednjem obdobju razvilo jedro deelnega plemstva, ki je za nekaj stoletij postalo glavni nosilec deelne avtonomije.

 M..

35

3. ZDRUEVANJE NA STOPNJI DEELE ALI DRAVE (od 12. ali 13. do srede 15. stol.) Fevdalizem e opravil s svojo pozitivno nalogo poveanje proizvodnje. Sedaj ni bilo potrebno vsem obdelovat zemlje ker preseki hrane. Druga velika delitev dela na (ne)agrarne dejavnosti v mestih:

- pripadniki v mestih s posebnim pr. statusom - menjalna razmerja se poveujejo nastanek novega prava - zametki pr. znanosti 1. univerze ki prouujejo rim. pr. (recepcija)
Politine posledice (dve nasprotujoi si smeri) 1. poveanje novih naselij kot nadaljevanje partikularizma vsako mesto svojo avtonomijo = komunalno gibanje (v It. se mesta povzpnejo do drav - Benetke oblast do Alp) 2. mesta (trgovina) utijo partikularizem kot oviro podpirajo krepitev osr. oblasti dokler ti odpravljajo ovire za trg. Plemstvo priznavalo vladarja in njegovo sodno ter vojako oblast. Sodna in vojaka oblast sta sferi na katerih se je ob koncu srednjega veka zaela oblikovati deelna avtonomija. Nastanek deel (1. nacionalni program Zedinjene Slo vseboval vpr. deel) kot novih enot. Posebnost sr. EU kjer vladar ali cesar ali deelni knez podreja plemstvo, razirja svojo oblast (v SLO so Habsb deelni knezi, ne cesaji, in oni v absolutizmu poveejo deele v Habsb. cesarstvo). Znailnosti: razvija se trgovina, pridelava presega lastne potrebe, kovanje denarja. Zaetki propada fevdalne ureditve, zaetek manufaktur. Kolizijski statuti ne zadostujejo ve. Pojavlja se tenja za zdruevanjem in potreba po skupnem pravu - recepcija rimskega prava (razirja se preko cerkvenega prava). Vzporedno z rimskim se je obravnavalo tudi cerkveno (kanonsko) pravo. Posledice blagovnodenarnega gospodarstva: o nastanek zapletenejega poslovnega ivljenja o zahtevneja pravna razmerja o nove naloge v civilnem pravu o oivljanje stare kulture (zametki univerz) o prodiranje novega prava o tenje po koncentraciji oblasti (pomembna vloga mest) Oivljanje klasine kulture je bilo povezano z zametki prvih univerz v 12.stol. (Salerno, Bologna, Pariz, Oxford). Polno so se univerze razvile v 13.stol., v 14.stol pa so nastale univerze na Dunaju, Pragi in v Krakovu. Zaelo se je tudi sistematino obravnavati cerkveno oz. kanonsko pravo. CERKVENO (KANONSKO) PRAVO (te snovi ni v knjigi)

boje pravo: naravno pravo razodeto boje pravo (sveto pismo) cerkveno (loveko) pravo: loveko pravo sklicevanje na loveko pravo

VIRI CERKVENEGA PRAVA: 1. apostoli 2. papei 3. sinode, koncili 4. cerkvena sodia 5. mnenja pravnikov (kanonistov)

Menih Gratian: Gratianov dekret (12. stol.) zbirka kanonskega prava Z-cerkve (uredil neurejeno cerkveno zakonodajo). Dekretali papea Gregorja IX. (1234) uradna zbirka norm kanonskega prava. CORPUS IURIS CANONICI (1580) - zbirke kanonskega prava, teko razumljive in nepregledne. Vseboval je: Gratianov dekret in kasneje dopolnitve raznih papeev. elja: vse to urediti v zakoniku (codexu). Tako je nastal Codex iuris Canonici. CODEX IURIS CANONICI (1917) - v eni knjigi vse urejeno, veljal do leta 1983 (tega leta smo ga prevedli v slovenski jezik, izdali smo ga med prvimi z dovoljenjem Rima, v latinskem in slovenskem jeziku). V cerkvenem pravu ne govorimo o zakonu ampak o knonu. Codex ima 7 knjig: 1) splone dolobe 2) boje ljudstvo: 1. del - verniki, 2. del - cerkvena hierarhija (vrhovna cerkvena oblast in delne cerkve - kofije) 3. del - redovniki (menihi, franikani) 3) uiteljska sluba cerkve (oznanjanje, uenje) 4) posveevalna sluba cerkve: 1. del - zakramenti 2. del - druga bogosluna dejanja 3. del - sveti kraji in asi 5) cerkveno premoenje (lastnik je pravna oseba, ki je pridobila premoenje, npr. upnija; pape ni lastnik, je pa mo in kontrola iz Vatikana)

 M.. 6) sankcije v cerkvi (kazniva dejanja, najhuja kazen je izobenje) 7) postopkovno pravo (zelo natanno izdelano; sodnik, sodie, sodni red, stranke) ZAKRAMENTI: krst (vstop v lanstvo cerkve), birma, pokora, bolniko maziljenje, sveti red (posveenje), poroka. PLEMIKA AVTONOMIJA

36

Ko boj za cesarjevo oblast vojaki (ministerilali in militi) spoznali kako pomembni in si izbojujejo svobodo. Veliki zemljiki gospodi nad njimi imeli vojako in sodno oblast omiljena podreditev ker vojaki dobro vedo da mora biti nekdo glavni. Vladar jim zajami dol. pravice - Pravice plemstva so se razvile kot obiajno pravo, ki si jih je dalo plemstvo ob ugodnih trenutkih zapisati kot privilegije. V samostojnih mestnih ozemljih je plemstvo prevzelo vlado, drugod pa je za vladarja postalo pomemben politini faktor. Pravice plemstva so se razvile iz obiajnega prava. Te pravice si je plemstvo pismeno zagotovilo v obliki privilegijev (podobnost s poznejimi ustavnimi akti). VLADAR : PLEMSTVO

znotraj cesarstva so nastajale nove manje politine enote deele nastale so, ko je nekdo dobil vojako in sodno oblast nad plemstvom narasel je pomen vojakega plemstva (ministeriali in militi): dosegli so osvoboditev pridobili so si sodno avtonomijo (privilegiji) 1. faza plemike avtonomije: o ograjno sodie sodie za plemstvo, sestavlja ga plemstvo o plemii so se sestajali na zborih plemstva in tam odloali (1x letno) o za reevanje sporov so ustvarili oja telesa, ki so jih reevala sproti o poenotenje prava deele o zavarovanje svojih interesov knez jim je dal zagotovilo, da jim bo mogoe soditi le na njihovem sodiu izborili so si davno prostost (privilegiji) njihov prispevek dravi je e to, da se bojujejo (pomembna v obdobju zgodnje moderne drave) Privilegij o sopomenka roin (poloiti nanj roko)

o razirili so jih novi vladarji zbirka o dedni poklon zase in za nae naslednjike o ko novi vladar zahtevali potrditev + dodatke zbirke privilegijev

o roin lahko konkreten ali zbirka o vsebina: potrditev dednosti nj zemljikih gospostev omejena voj sluba deelni plemi je dolan sodelovati pri deelni obrambi, ni pa dolan in zastonj sodelovati na pohodih zunaj deele zaradi vojake dolnosti je plemi prost davkov, prav tako tudi njegovi podloniki (pomo vladarju e v ujetnivu odkup ali pa darila sinu, heri) sodna avtonomija plemiem lahko sodijo le njim enaki in ne vladar na posebnem plemikem sodiu - ograjno sodie vse zadeve deelnega plemstva reujejo njegovi avtonomni organi Privilegiji (listine): 1. MAGNA CHARTA LIBERTATUM - 1215 jo je izdal Ivan brez deele (Anglija) na pritisk fevdalcev in drugih plasti prebivalstva. Omejevala je kraljevo oblast. Med drugim je doloala, da se lahko plemie obdavi le s soglasjem plemikega zbora (velikega sveta kraljestva). Je eden izmed glavnih virov anglekega parlamentarizma in velja za enega prvih zapisov ustavnega prava. o doloala, da se davki lahko naloijo le s pristankom velikega sveta kraljevstva davna prostost plemstva o ograjno sodie o je eden izmed glavnih virov anglekega parlamentarizma (prvih zapisov ustavnega pr.) o omejevala kraljevo oblast

2.

ZLATA BULA - 1222 kralj Andrej II. (Madarska) jo je izdal pod pritiskom plemstva (Zlata bula je posebno slovesna oblika listine, potrjena s pozlaenim peatom). Z njo si je plemstvo zagotovilo zlasti: prepoved pregona brez pravde pred sodiem davno prostost plemikih posestev dolnost kralja, da plemiem plaa vojskovanje zunaj drave (niso obvezni) zastonj je le branjenje pravico do odpora, e bi kralj te pravice kril GEORGENBERKI PRIVILEGIJ (1186) - z njim je bila tajerskim ministerialom (= odvisno, nesvobodno plemstvo) med drugim zagotovljena davna prostost. Zadnji iz rodu Otokarjev se je z Babenberani dogovoril, da ga bodo nadomestili na tajerskem zaradi tega so si plemii pravice in oblast dali potrditi s tem privilegijem.

3.

 M..

37

Leta 1277 je tajersko plemstvo dobilo pravico, da novemu vladarju toliko asa ne zaprisee, dokler ta ne zagotovi veljave plemikih svoboin. Zagotovljena je bila tudi nedotakljivost plemieve osebe zunaj sodnega postopka. NASTAEK DEEL NA SLOVENSKEM Posamezni zemljiki gospodje so si pridobili (s silo ali zlepa - enitve, dedovanja) toliko moi in ozemelj, da so prevladali v eni ali ve starih upravnih enotah ali pa so svoje ozemlje odcepili od prejnje upravne enote. V trenjih med knezi je imelo nesvobodno plemstvo velik pomen kot vojaka in politina sila. Ministeriali in militi so se otresli osebne odvisnosti. Namesto nje je sta stopili novi oblasti: sodna in vojaka. Ko se je nekemu knezu posreilo uveljaviti nad osvobojenim nijim plemstvom nekega irega obmoja svojo vojako in sodno oblast, je nastala nova vrsta dravnopravne enote - deela. Enotnost deele se je kazala v organu plemike avtonomije, ki se je razvijal iz plemike vee in skupne plemike vojske. Deelnega kneza je nadomeal deelni glavar. Ker ni cesar tisti ki ima oblast na plemstvom ampak deelni knez nastanek deel. 1. zdruevanje ozemlja (tajerska): zgrda z vojno 2. odcepitev (Gorika) ''slovenske'' deele o niso povsod Slo v veini o tajerska (glavno mesto Gradec), Koroka (Celovec), Kranjska (Ljubljana), Gorika (Gorica) V poznem srednjem veku so se na Slovenskem oblikovale deele: Kranjska (gl.mesto Ljubljana) Koroka (gl.mesto Celovec) tajerska (gl.mesto Gradec) Gorika (gl.mesto Gorica) Trst je imel podoben poloaj kot deela Iz sodne in vojake oblasti v deeli sta se razvili dve vrsti deelne avtonomije: najprej sodna in ob koncu srednjega veka vojako-davna (deelnozborna). Sodna avtonomija - plemika avtonomija na podroju sodstva: razvila se je iz splonega zbora deelnih plemiev pod predsedstvom deelnega kneza (ali njegovega namestnika). Tekoe zadeve je zael reevati oji kolegij (zasedal je posebej). Ker so bili plemii privilegirani, je njihova avtonomija veljala tudi za deelno avtonomijo - kakor da bi predstavljali tudi svoje podlonike. Tako se na plemiko avtonomijo vee celotna deelna ustava, katere temeljna naela so bila: deelni plemi je dolan sodelovati pri obrambi deele (ki ji poveljuje deelni knez), ni pa dolan brez svojega soglasja in zastonj sodelovati pri pohodih zunaj deele plemi je prost davkov (ker ima vojako obveznost), knez pa tudi plemievim podlonikom ne sme nalagati davkov vse zadeve deelnega plemstva reujejo njegovi avtonomni organi na prvi stopnji Listine, s katerimi so se zagotavljale pravice deelnega plemstva, so deelni privilegiji. Od leta 1414 je vsak novi vladar pismeno potrjeval predpise deelnih privilegijev (vsak je dodal prepisu prejnje potrditve nove privilegije, ki so med tem nastali). Te potrditve se imenujejo deelni roini (do dobe absolutizma so bili formalni temelji deelne ustave). MESTNA AVTONOMIJA Pojem mesta se je v zgodovini spreminjal. V poznem srednjem veku in v zaetku novega veka so kot mesto teli naselbino, v kateri je bil vsaj del prebivalstva svoboden ter se je ukvarjal s trgovino in obrtjo (meanski opravki). Znotraj mest ima skupina ljudi (meani, ki svobodni in premoni a e vedno podrejeni fevdalnemu gospodu) pravico odloat o veini avtononomija mest V slovenskih deelah so meanske naselbine loili na mesta in trge. Trg je imel pravico do vsaj enega tedenskega sejma, mesto pa poleg tega e pravico do obzidja. Te pravice so se sprva podeljevale ustno, kasneje pa s pisnimi akti. Meani : plemii o Mestni zrak osvobaja e si leto in dan v mestu, ne postane pa mean o Meani le tisti ki v mestu pol. pravice v organih mestne avtonomije o Plemii niso imeli pravic v mestu le hie (hoteli uveljavljat svojo davno prostost nasproti cesarju ja, ne pa nasproti meanom) o e mean kupi zemljo izven mesta: o za celinska mesta ni ve mean o za obmorska je, ker je patricij meansko pravo zadeva meane nasploh kot njihov monopol mestno pravo zapis konkretnega prava za konkretno mesto e po nastanku se mesta razlikujejo na obmorska in celinska (mesta v notranjosti). Obmorska mesta so se razvijala iz poznoantinih mestnih ali utrjenih naselbin (kontinuiteta mestnih aglomeracij). Civitas je pomenila naselbino, v kateri je bil sede kofa (Koper, Trst), castrum (grad) pa so bila noveja mesta brez

zlepa (s pogodbo o dedovanju-celjski grofi, s poroko - Habsb)

 M..

38

kofovskega sedea (Piran). Nastala so z razmahom obrti in trgovine. Vodilno vlogo so imeli patriciji (mestno plemstvo) - meani, ki so imeli zemljika gospostva na mestnem ozemlju. Celinska mesta so nastajala na ozemljih teritorialnih zemljikih gospostev s tem, da so se le z najojim mestnim zemljiem pravno izloila iz agrarne okolice. Razlike: OBMORSKA MESTA: - imajo kontinuiteto iz rimskih asov - imajo pisane statute (pisano pravo) - patriciji (veliki posestniki s svojo zemljo vodilni sloj, imeli svojo fontano) - vodilni organ: veliki svet - statutarno pravo - vkljuevala so tudi ire zaledje CELINSKA MESTA: - nastajajo z dovoljenjem gospoda na omejenem teritoriju - nimajo pisanih statutov (izjema: Ptuj) - niso imela plemiev - privilegijsko pravo - pod oblastjo so imela le manjo okolico

Meani so o lastnih zadevah odloali na zborih, kasneje pa v ojih zborih => SVET (opravljal je tekoe zadeve) ZNAILNOSTI MEANSKIH NASELBIN:

1.

gospodarske pravice same naselbine: do tedenskega sejma do prisilnosti ceste (nihe se s trgovskim blagom ni smel ogniti mestu) do skladia (tranzitno blago je moralo biti nekaj asa naprodaj v mestu) obmilja (v okolici mesta je bilo prepovedano opravljati obrt)

2.

gospodarske pravice meanov: samo meani so se lahko ukvarjali s trgovino in obrtjo MEAN: opravlja meanski poklic ima hio v metu Kmetje: Posebno na Kranjskem pa mesta niso mogla prepreiti vse trgovine - kmetom je bila pravno priznana pravica do t.i. podeelskega trgovanja (kmeko tovornitvo) z nekaterimi vrstami blaga (vztok za to je bilo tudi pomanjkanje plovnih rek proti Jadranu). Kmetje so bili furmani. Meani: so bili osebno svobodni (ne tlaani) - v tem so se socialno razlikovali od kmekega (ruralnega) prebivalstva imeli so lastninsko pravico (svoje nepreminine) imeli so svojo avtonomijo (skupina meanov, pravica voliti sodnika, upan) zajem je bil svoboden (e podoben zakupu) Razlika med zajmom in zakupom: zajem: enostranska pogodba, zakup: dvostranska pogodba osebna odvisnost pri zajmu Vsi mestni prebivalci niso veljali za meane in sicer: duhovina, plemstvo in njihovi podloniki (v celinskih mestih) sluabniki meanov in dninarji, ki so iveli od svojega zasluka - gostai (svobodni ljudje brez meanskih pravic) e je podlonik pribeal v mesto in njegov gospod v enem letu ni zahteval njegove izroitve, je postal svoboden, ni pa e postal mean mestni zrak osvobaja. Kdor je hotel pridobiti meanstvo, je moral dokazati, da je sin meana ali da si je v mestu pridobil hio in je kvalificiran za kak meanski opravek. V nekaterih slovenskih mestih so idje predstavljali posebno skupino svobodnega meanskega prebivalstva (imeli so svoje avtonomno sodstvo, za tobe med njimi in kristjani pa so bila pristojna idovska sodia - sodia meane sestave pod predsedstvom zastopnika mestnega gospoda). Iz celinskih mest so bili idje izgnani okrog leta 1500. Kot avtonomna skupnost je imelo vsako mesto svoje pravo, ki je nastajalo kot obiajno pravo. V primorskih mestih (v drugih redkeje) so mestno pravo zapisovali, potrjevali in razvijali s statuti. Pravo statutov - statutarno pravo - je vsebovalo precej nekdanjega obiajnega prava in nove predpise. V celinskih mestih so poleg obiajnega prava in redkih statutov imeli poseben pomen privilegiji, ki so jih mestom podeljevali njihovi gospodje. Privilegijsko pravo je urejalo predvsem razmerje mesta navzven (npr. proti plemstvu, kmetom in drugim mestom). ZAPISI 1. privilegiji (celinska mesta) o kraji o nujno razmerje mesto : okolica (pravice mesta navzven) o mestni monopol o kaj sodi deelski kaj mestni sodnik o obveznost poti (trgovec se mora vstavit v vsakem mestu) o pravica do trega dne (tedenski sejmi in letni - Ptuj) 2. statuti (vglavnem primorska mesta kjer notarji) o dalji

 M.. o vglavnem urejajo notr. mest o zapisi obiajnega prava razvitih v mestih o ni sistemizirano vglavem na prvem mestu kar najpomembneje o izjema Ptujski statut ki skoraj najbolj obseen opis pr. Habsb. v sr. veku Ko zapiejo mesta prvi pravo imajo taista edina pravico do razlage o Kostanjevica o Lahko zlorabe za denar: Ptujski mlaji od Breikega ker kradli zapise prava Vloga trgovanja o Mesta poseben ek. status trno pravo o Trg, sejem, proenje=egnanje da bi se zbralo ve ljudi kjer iz majhnih sejmov nastanejo veliki Tea menjave o Radi bi zadovolili le dejanske potrebe avtarkina miselnost meanov o Mesta gledala da pokrijejo povp. potrebe zato cehi o Teili k temu da le oni pravico do trgovanja NASTANEK MEST (ve teorij) 1. zveza med mestom in gradom v imenu Maribor ko zemlj. gospod osvobodi hlapce ti postanejo svobodni obrtniki 2. zveza z razvojem menjave nastala mesta iz trgov 3. veja naselja ob dol. ovirah na poti gora (Tri) voda brod, most 4. ponekod kontinuiteta primorska mesta

39

o
o o

o
o

Vpliv fevdalizma ponekod privatna mesta kjer gospodar posameznik z veliko oblasti (Ptuj, Breice, Ormo, kofja Loka), drugod dravna v Slo ta vglavnem deelno-knena mesta (Lj), kjer drava polje svoje predstavnike (knez, nadkof, kof) Mestna avtonomija (avtonomija pomeni odloanje o lastnih zadevah z izbiranjem ljudi in pravil) o mesta sama uvajajo dol. del oblasti pravica skupine ljudi odloati o drugih o omejena s tem da organom predceduje nekdo ki zastopa mestnega gospoda = mestni ''sodnik'' (je tudi upravitelj) o mesta dobijo pravico volit sodnika ob potrditvi (LJ) Piranska avtonomija in statuti ! Statutarno pravo so imeli tudi Trst, Koper, Izola in Piran. Statuti so nastali okrog leta 1300. V prvotna besedila statutov so kasneje vrivali razne dodatke in besedila prilagajali spreminjajoim se potrebam. Tako se je razvijal tudi piranski statut od 13.stol. naprej (ko je nastal). Iz njega in iz drugih virov je razvidna naslednja struktura mestnih organov:

Potestat je bil zastopnik beneke nadoblasti (potestas - oblast) in je imel predvsem nadzorno funkcijo. Prvotna skupina mestnih svobodnjakov (arengo) se je v 13.stol. umaknila velikemu svetu, ki je omejil svoje lanstvo na pripadnike patricijskih rodbin. tirje sodniki ali konzuli so imeli izvrilno oblast Izvoljeni so bili iz vrst patricijev za 4 mesece. lane malega sveta so imenovali sodniki ali konzuli in potestat. Nazadnje je imel le e funkcije nekakega odbora za pripravo predlogov za veliki svet.

Posamezne funkcionarje so postavljali z balotiranjem - z rebom so izbrali tiste, ki naj imenujejo funkcionarja, ki naj bi se na novo postavil. PREGLEDNA PRIMERJAVA kriterij izvor, nastanek ozemlje vrste meanskih naselbin pisano pravo drubena sestava nosilci avtonomije vodilni organi lanstvo v vodilnih organih idje OBMORSKA MESTA poznoantina kontinuiteta, komunalno gibanje proti mestnemu gospodu sega dale v podeelje zgodovinska loitev (civitas, castrum) razirjeno statutarno pravo mestni patriciat (deden) patriciat veliki svet dedno v srednjem in novem veku CELINSKA MESTA nova naselja v okviru zemljikega gospodstva pod mestnim gospodom omejeno na obgradje (pomirje) mesto in trg statutarno pravo je redko ni patriciata premoneje skupine (notranji) svet volitve okr. 1500 izgnani

 M..

40

PRIMORSKA MESTA Italija in S Ne ob morju Kontinuiteta se zmanjala/zveala a stalna pomeni zavest da dol. ozemlje pripada mestu (Rianska vea) in tudi zaledje mest pripada mestom pa eprav njihovi fevd. gospodje ivijo v mestu

KONTINENTALNA MESTA Ostalo Nova mesta - ''na zeleni trati'' nartno zaradi lege. Fevdalni gospodje ne ivijo v mestih ker tam morajo plaevat davke (e mean kupi zemljo ''monjiek'' ni ve mean kupovali zemljo ker to dobra naloba eprav nedonosna nima izgub) Svoj nain kako najbogateji oblast lani sami pritegnili nove lane (kjer ve svetov lahko najmanj popularne odpoklicali sistem mutacije, kjer naelo, da viji organ dopolnjuje vedno sam, niji pa more odpoklicati posameznike).

Zbor meanov = veliki svet = zbor patricijev, kjer do 14 st le bogateji (zlatarji in mesarji, slednji nalobe v nepreminine za svoje rede). V 14 st zapora mestnega/velikega sveta igar prednik ni bil v svetu ne more bit nj lan (Piranski Statut: kdor lahko dokae, mu nimogoe odrei lanstva). BALOTIRANJE - nain postavljanja posameznih funkcionarjev. Z rebom so izbrali tiste, ki naj imenujejo funkcionarja. SLOVENSKA CELINSKA MESTA

V celinskih mestih je bilo statutarno pravo manj razirjeno. Notranje razmere v mestu je urejalo predvsem obiajno pravo. Posatavljeno pravo je nastajalo najve v obliki privilegijev, ki so jih mesta dobivala od mestnih gospodov. Privilegiji so urejali pravice mesta navzven (proti fevdalcem, kmetom in drugim mestom) ter vsebovali koncesije mestnega gospoda (npr. pravico meanov do volitev mestnega sodnika). Vasih so ob notranjih razprtijah posegali tudi v notranje zadeve mesta. o na elu mestni sodnik (ne opravlja le sodne funkcije tudi predstojnik mestne samouprave, vodi uradniki aparat, vglavnem pa le opozarja zato blizu sodne funkcije) o v Sloveniji nastajala okoli 13.st. na ozemljih teritorialnih zemljikih gospostev s tem, da so se le z najojim mestnim zemljiem (pomirjem ali obgradjem) pravno izloila iz agrarne okolice, v bistvu so to nova mesta Zakaj vsi, ki na oblasti eleli za sooblastnike bogate? Zaradi sistema obdavenja: morali oblastniki (odgovornost) plaevati davke mesta, e nimajo mestni prebivalci dovolj denarja. Komunalno gibanje o meani vse ve pravic ne v obliki boja ampak kupovanja pravic o ko fevdalni gospod potrebuje denar se obraa na meane, ki mu v zameno za pravice (pravico do lova, ribolova, brez mitnine...) posojajo denar (nastanek Benetk). o Nastanek mestnih dravic o V Slo vrhunec ko mesto samo voli svojega sodnika (v Lj nj dvojna narava 1.e vedno predstavnik mestnega gospoda; 2.predstavnik mestne uprave) PRIMERI Prevladuje obiajno pravo. Postavljeno pravo se pojavlja v obliki privilegijev. Kostanjeviki mestni privilegij Okrog leta 1300 je Henrik (lan rodbine Gorikih grofov) podelil Kostanjevici mestni privilegij, ki je v 13 lenih urejal predvsem razmerje med mestom in okolikimi fevdalci oz. njihovimi podloniki. e je npr. fevdalec od mesta zahteval, naj mu izroi podlonika, ki je tja pribeal, je moral mestni sodnik ugotoviti utemeljenost zahteve. e se je izkazalo, da gre za ubeglega podlonika, ga meani niso bili dolni izroiti, temve so ga morali v 14 dneh poslati iz mesta, da je prosto odel. e je bil kdo eno leto v mestu, ne da bi ga kdo zahteval nazaj, je bil varen - praktino svoboden. Nadaljnja doloila privilegija so elela prepreiti plemiem pridobivati v mestu nepreminine, od katerih potem ne bi hoteli prispevati k mestnim bremenom. Ker so doloila privilegija ustrezala potrebam manjega podeelskega mesta, so si druga mesta izposlovala enake ali podobne privilegije (Metlika, rnomelj, Novo mesto, Koevje, Lo). S tem je nastala kostanjevika mestna rodbina. Ko so kostanjevike pravice podeljevali drugim mestom, so jih vasih dopolnjevali. Tako je Novo mesto poleg kostanjevikih pravic dobilo e precej obsene carinske in mitninske olajave.

 M..

41

o Najtareji zapis privilegija o Henrik Goriki (dokaz kako dale see patrimonializacija, ker imel celo Kranjsko v zastavi, sicer ni knez a pobira dohodke - zasebno razmerje med njim in knezom, ki se vtika v razvoj gospodarstva razvoj mest da lahko pobere ve davkov) okrog l. 1300 podeli Kostanjevici mestni privilegij o ureja razmerje med mestom in okolikimi fevdalci oz. njihovimi podloniki o Mestni sodnik je presojal utemeljenost zahteve npr. po vrnitvi podlonika (v 14 dneh dolni podlonika poslati iz mesta, ne pa izroiti, po enem letu svoboden). o kostanjevika mestna rodbina - podobni privilegiji so bili podeljeni mestom Metlika, rnomelj, Novo Mesto..

Ptujski statut - 1376 Mestni gospod Ptuja je bil salzburki nadkof. Na ptujskem gradu so imeli sede ptujski gospodje (nasledniki nekdanjih salzburkih ministerialov). Deelni knezi tajerske (na katere ozemlju je bil Ptuj) so bili v 14.stol. Habzburani. V Ptuju so se torej kriali interesi treh gospodov, kar je med drugim vplivalo na potrebo zapisa mestnega prava. Tako je Ptuj kot edino slovensko celinsko mesto leta 1376 dobil samostojen statut, ki po obsegu (priblino 200 lenov) in pomenu ni zaostajal za statuti pomorskih mest. Statut naj bi predvsem utrdil dotlej veljavno pravo (ob sestavi besedila so ga ugotavljali po spominu ali po raznih predlogah). Med organizacijskimi doloili so zanimiva tista, ki govorijo o mestni vei (ta naj se sestaja 2 x letno ob doloenem asu in naj vsaki traja 14 dni). Statut pozna tudi posebno sejemsko sodie. Ptujsko pravo je bilo podeljeno tudi Ormou, Breicam, Celju in Krkem. Dolobe statuta (ni v knjigi): sklicevale so se na obiajno pravo 33. len: meani volijo mestnega sodnika (ne postavi ga mestni gospod) zbor 12 svetovalcev, sodstvo, sejemsko sodie dolobe o vinu kazenske dolobe (pod vplivom germanskega prava): varovali so vse dobrine, e so koga obsodili na smrt, so ga morali izroiti deelnemu sodniku, da je izvril kazen 29. len: posilstvo device - zloinec se iv pokoplje, posilstvo druge enske - storilcu se odseka glavo 56. len: varstvo potronikov - inpekcijske slube dediinske dolobe o edino celinsko mesto, ki ima statut o nastanek 1376 ponovni zapois 1511 po nekaj desetletjih ogrske oblasti (zelo podoben zapis)

o Mestni

gospod Ptuja je bil Salzburki nadkof. Na Ptujskem gradu pa so imeli sede Ptujski gospodje, nasledniki salzburkih ministerialov. Deelni knezi tajerske, kjer je bil Ptuj so bili v 14. st. Habsburani. V Ptuju so se torej kriali interesi 3 gospodov, kar je botrovalo potrebi po zapisu prava. Tako l. 1376 dobi Ptuj statut, ki obsega okoli 200 lenov. Doloa mestno "veo", ki se sestaja 2 x letno in naj vsakokrat ob tono doloenem asu traja 14 dni. Statut pozna posebno sejemsko sodie z nezapriseenimi prisedniki. Ptujsko pravo je bilo podeljeno tudi Ormou, Celju, Breicam. o Zaetna/pomembna vsebina: 1. ko pride nadkof v mesto ne stanuje na stroke mesta ampak na gospodarjeve (tisti, ki imajo grad - Ptujski) 2. tisti, ki imajo na grajskem hribu hio so pod sodno oblastjo Ptujskih

3.

ptujski naj iz svojega gradu ne zanejo nobene vojne (faide-medsebojnega obraunavanja zemljikih gospodov) nevarnost za vse meane 4. utrjevanje mestnega monopola glede obrti in trg (izven mesta se ne sme s tem nihe ukvarjat) 5. naelo gospodarskega prava meani Slo Bistrice smejo opravljat take gospodarske dejavnosti na Ptuju kot Ptujski tam enakost Ljubljanska privilegijska knjiga Ljubljana je imela najbolj izrazito in po tevilu listin najbolj obseno privilegijsko pravo. Prvi privilegij ji je leta 1320 podelil Henrik (ta je izstavil tudi kostanjeviki privilegij). Ljubljanski privilegij je bil kraji od kostanjevikega in je doloal, naj plemii, ki imajo hie v mestu, prispevajo k mestnim bremenom (e niso tega izrecno oproeni). Ljubljananom je dovoljeval izvrevanje tujskega aresta - tujce, ki so jim bili dolni, so lahko v mestu prijeli ali zasegli blago - s tem so pravdo o dolgu pritegnili pred svoje sodie. Privilegijska knjiga: leta 1566 so vse listine, iz katerih je mesto izvajalo kake pravice, prepisali v knjigo in jo dali potrditi deelnemu knezu. Vsebovala je besedila priblino 100 listin. Nekatere pravice mesta: pravice proti plemiem, predvsem do obremenjevanja njihovih mestnih nepreminin pristojnost mestnih organov, predvsem v sodnih zadevah omejitve podeelskega trgovanja varstvo trgovinskih pravic v razmerju do drugih mest in glede mitnin pravica do panega in gozdnega sveta Privilegijska knjiga je vsebovala veje tevilo privilegijev, iz katerih je razviden razvoj mestne avtonomije: voljen sodnik in mestni svet sta stopila ob skupino vseh meanov (prej je sodnika imenoval gospod).

 M..

42

Struktura avtonomnih organov v Ljubljani: upan je bil vrhovni predstavnik mestne uprave sodnik je predsedoval v imenu mestnega gospoda sestankom svetov v spornih in kazenskih zadevah, bil pa je voljen in torej obenem tudi organ samouprave notranji svet (12 lanov) je imel v vseh zadevah odloilno besedo zunanji svet (24 lanov) se je lahko udeleeval zasedanj notranjega sveta in pri tem imel v imenu irih krogov meanstva predvsem neko kontrolo (in ne toliko oblastveno funkcijo) korporacija stotih imenovanih je obstajala od leta 1472 dalje namesto skupine meanov in je prvotno imela predvsem funkcijo volilnega telesa

Ljubljanska privilegijska knjiga: pravica tujskega aresta pristojnost mestnih organov omejitev podeeljskega trgovanja pani svet upan - sodnik (ti dve funkciji se prepletata)

o o

najve listin in privilegijev zaradi pogosto irjenih pravic organov mestne avtonomije, ki imeli najbolj kompleksno strukturo organov najve svetov: o NOTRANJI SVET (12 lanov) je imel v vseh zadevah odloilno besedo ZUNANJI SVET (24 lanov) - smel je prisostvovati zasedanjem notranjega sveta in je imel predvsem nadzorstveno funkcijo in ne toliko oblastno. o namesto skupine vseh meanov je od l. 1472 dalje obstajala "KORPORACIJA STOTIH IMENOVANIH", ki je imela predvsem funkcijo volilnega telesa.

o o
o

UPAN - vrhovni predstavnik mestne samouprave

Mestni SODNIK se zaradi upana priblia sodni funkciji; predsedoval je v imenu mestnega gospoda sestankom svetov, bil pa je voljen, torej tudi organ samouprave. izvrevanje "tujskega aresta" - zadolene tujce so smeli prijeti, jim zasei blago in jih privesti pred sodie

o Leta 1566 so vse listine prepisali v knjigo, ki jo je potem potrdil deelni knez. Govori o pravicah proti plemiem, pristojnosti mestnih organov, zlasti sodnih, trgovanju, pravici do panega in gozdnega sveta.

ob vsakoletnih volitvah je imel vsak iri organ pravico odpoklicati iz ojega doloeno tevilo lanov, nakar je oji organ sam kooptiral nove lane iz irega, ne da bi smel ponovno izbrati tiste, ki so bili odpoklicani. Ta sistem "mutacija", je notranjemu svetu zagotavljal, da mu niso mogli vsiliti lanov, ki mu ne bi bili po volji.

Ker ograjno sodie (pristojno za plemstvo) ni imelo krvnega sodnika v primeru uboja ga morali izroit lj mestnemu sodniku, ki bilo krvno sodstvo velika avtonomija (tudi na Ptuju) AVTONOMIJE NA PODEELJU To so avtonomne skupnosti, ki niso bile ne plemike ne mestne in ki so nastajale med podeelskim prebivalstvom (praviloma med kmeti). Le pri nekaterih podeelskih avtonomijah so bili udeleenci tudi pripadniki drugih socialnih skupin. Zaenjamo jih spoznavati od 13.st. dalje. Gre le za nadaljevanje oblik predfevdalnega izvora. Fevdalizem naredil tukaj le korak nazaj. VRSTE AVTONOMIJ: 1. Soseske (vake skupnosti) so bile med najstarejimi oblikami podeelskih avtonomij. Na Slovenskem so jim praviloma naelovali vaki upani - soseske ene ali ve vasi so se imenovale upe. Ker so vaani lahko pripadali razlinim zemljikim gospodom, so bili upani praviloma podrejeni deelskim sodiem kot teritorialnim organom. Vake upane so nekje volili vaani, drugod pa jih je imenovalo nadrejeno gospostvo. Pod njihovim vodstvom so vaani avtonomno urejali predvsem uporabo vakega sveta (paniki, senoeti, poti, napajalia). V to vrsto avtonomije se gospostva ponavadi niso vtikala.

o bogastvo

o o

o o

odvisno od ivinoreje kjer majhna vloga iv. manj skupnega nerazdeljenega sveta avtonomija ibkeja o na slovenskem so jim naelovali UPANI in so se imenovale UPE (ena ali ve vasi) o upani so bili podrejeni deelnim sodiem, ker so vaani pripadali razlinim zemljikim gospodom o vsebina: odloanje o tistem skupnem svetu, ki ga izrabljajo za pao in izrabo gozdov kateri del obdelanega sveta v prahi sklep vake skupnosti skupne stvari: izbor pastirja, pot do panikov, voda za ivino na pai kaznovanje patrimonializacija ko zem. gospod kaznuje svoje kmete, ker imel izrekat kazni vaani lahko sami kaznovali na zboru vaanov (avtonomija)

 M..

43

2. Avtonomija v okviru deelskih sodi: deelska sodia so bila za posamezna manja ozemlja sodna oblast za vse neprivilegirano prebivalstvo - za teje kazenske zadeve in za zadeve v zvezi z lastnino in podloniki samega gospostva. Vsi ljudje (predvsem podloniki) z obmoja posameznega deelskega sodia so se morali trikrat na leto zbrati in pod prisego prijaviti kazniva dejanja. Taka zborovanja so imenovali vea. Vea je bila na podeelju sodni zbor pod predsedstvom deelskosodnega gospoda. o o o o deelska sodia so vijesodna oblast, ki so jo pridobili teritorialni gospodje za vse neprivlegirano prebivalstvo za teje kazenske zadeve krvno sodstvo (najraje premoenjske kazni) delovanje kot nadaljevanje zborov/ve:

zbor ne sme odloati o tejih zadevah brez kraljevega poslanca in grofa namesto teh dveh se pojavi deelski gospod patrimonializacija fr. kapitular (privilegija za Kranjsko in Koroko iz l. 1338) z zagrozitvijo s kaznijo zahteva naj se vsi ljudje (podloniki) z obmoja posameznega sodia 3 x na leto zberejo in pod prisego izpovedo vse kodljivo in nesojeno v deeli in prijavijo KD kazen v pristojnosti zbora oje telo PRAVDA pod vodstvom gospoda ali nj. predstavnika = de. sodnika (pravda iz 1. upana UPANSKA PRAVDA in iz 2. dobrih ljudi =DVANASTIJA)

o preko de. sodi gospodje nadzor, a tudi on pod nadzorom javnost o sodelovanje z javnostjo na sodiih sprejemali NAPOTILA

ugotavljanje obiajnega pr. ali zakonodajna poteza (kako bi bilo potrebno koga kaznovat) o v praksi kaznovali po svoje po lastnem navdihu (e niso vedeli kako pogledali nazaj v spise iz zg.) o kazenskopravna funkcija glavna ne pa edina zadeva o tudi civilni spori: e dva podlonika pod razlinim gospodom o tem lahko odloali na de. sodiu

o vodja DEELSKI SODNIK to ni gospod

o sodstvo donosno ker dobi globo od premoenjske kazni (raje premoenjska kot telesna) Avtonomija Benekih Slovencev (imeli so veliko avtonomijo): med njimi so imeli posebej veliko avtonomijo Nadiki Slovenci, ki so iveli v landarski in mjerski dolini (e danes slovenskih). V imenu patriarha je to pokrajino upravljal gastald. Gastald je za patriarhove kmete in vasi predsedoval posebnemu sodiu (sestavljenemu za vsako izmed dolin) iz dekanov (prvotno upanov) - to sodie je bilo obenem vije in nije vrste. Vsaka vas ali skupina vasi je imela svojo avtonomijo pod vakim jurisdicentom ali pod gastaldom. Vasi je naeloval dekan, ki je bil izbran na razline naine (ponekod voljen). Vaki organi so urejali notranje zadeve vasi (predvsem v zvezi s skupnim zemljiem). Za zadeve cele doline so se zbrali dekani te doline (pod vodstvom velikega dekana) na sestanku, ki se je imenoval arengo. Za skupne zadeve obeh dolin pa so se zbrali dekani obeh dolin na zdrueni arengo. Pri tej avtonomiji je najbolj svojevrstna zgodnja loitev uprave od sodstva in tristopenjska organizacija dekanske ureditve. Kmetje obeh dolin so bili sicer podloniki razlinih gospostev - toda ne glede na to so imeli do beneke republike vsi enake dolnosti glede varovanja cestnih prelazov proti habsburkim ozemljem in vzdrevanja cest. Gorske skupnosti, gorske pravde in Gorske bukve 3. GORSKE SKUPNOSTI so zdruevale ljudi iz raznih krajev po agrarni dejavnosti na nekem zemljikem kompleksu. o gora = vinograd = gorice (od 13. st. dalje) o gozdovi za zem. gospode nedonosni nizke dajatve (les nezanimiv, nedonosen) o hoteli poveat donosnost tako da prisojne lege spremenili v vinograde teko delo rabi spodbudo o zato zajem po gorskem pravu: 1. svoboden (svobodni in nesvobodni ljudje) se uporablja zakup = zajm 2. deden (namen pridobit ljudi) 3. dajatve gornine majhne Vinogradi so se po svojih pravnih lastnostih loevali na tri vrste:

 M..

44

1. 2. 3.

pridvorne vinograde (dominikalne) je obdelovalo zemljiko gospostvo v lastni reiji (s tlako ali najetimi delavci) in je obdralo ves pridelek zase hubne vinograde je imel kmet kot del svojega podlonega zemljia, od katerega so se dajale v urbarju doloene dajatve gorskopravni vinogradi so nastali v pozneji fazi velikih krenj, najve na junih, dotlej z gozdom poraenih obronkih griev in zunaj vakih naselij (ker je bila vrednost lesa majhna in je gospodar takega gozda hotel priti do bolj cenjenega pridelka, je skual pridobiti kogarkoli, ki bi gozd posekal in posadil trto).

V potev so prili le dolgoroni, praviloma dedni zakupi, ker je naprava vinograda zahtevala veliko dela, vinograd pa je bilo treba vzdrevati ve let. Zakupi po gorskem pravu so bili dedni in svobodni zajmi, obremenjeni praviloma le z manjo naturalno dajatvijo (mot ali vino), imenovano gorina ali gornina. Zemljiki gospod, na igar zemlji je nastal kompleks gorskih vinogradov (gora) je bil gorski gospod. Sogorniki ali mejai so bili dedni zakupniki posameznih parcel, gornik pa je bil na vsaki gori le eden in je bil predvsem izvrilni organ (loi od sogornika!). Sogorniki ene gore so sestavljali interesno skupnost, ki je imela avtonomijo - sestajala se je enkrat (tajerska) ali dvakrat (Kranjska) letno na zborih pod predsedstvom gorskega gospoda ali njegovega namestnika. Ti zbori so se imenovali gorske pravde (navzoi so bili vsi sogorniki). Na gorski pravdi so najprej priznali oblast gorskega gospoda, nato prebrali gorske bukve, razpravljali o splonih zadevah in o njih sprejemali obe sodbe, nazadnje pa obravnavali posamezne sporne zadeve. V spornih zadevah so bile gorske pravde pristojne le za civilne zadeve v zvezi z vinogradi in za mala kazniva dejanja, ki jih je kdo zagreil v vinogradu. sogorniki (mejai) - pridelovalci vina gornik - koordinira delo na eni gori (nadzornik gorice) gorski gospod - lastnik gore (plemi) hasnovalec - meja, sogornik

o zem.

gospodje (GORSKI GOSPOD) sedaj ugotovili da ta gornina le malenkost a zaradi dednosti niso mogli vzeti zajmov od dednih zakupnikov ali SOGORNIKOV o zajme prevzemali tudi plemii zato veji upor uzakonjem kompromis (le za t.) GORSKE BUKVE GORSKE BUKVE so v nemini zapisan zakon, izdan leta 1543 za tajersko (prilagojene so jih uporabljali tudi na Dolenjskem, ki je bila del Kranjske). Na tajerskem je ta zakon urejal pravna razmerja v zvezi z gorskopravnimi zemljii. Za gorskopravna zemljia na tajerskem, Kranjskem in Korokem je veljala posebna vrsta zajma - po gorskem pravu. Gorske bukve so nastale kot kompromis med gorskimi gospodi (prizadevali so si poslabati zajem po gorskem pravu, ker jim je dajal malo dohodkov) in sogorniki iz vrst plemstva in meanstva (imeli so toliko moi, da so se temu uprli). Gorski gospod je imel v nekaterih primerih monost, da pridobi razpolaganje z vinogradom: e je bil vinograd na prodaj, je veljala retraktna pravica (RETRAKT = potegniti nazaj) - gorski gospod je imel pravico kupiti vinograd po isti ceni, ki jo je ponujal drug kupec (gospodarski retrakt), za njim je priel na vrsto prodajalev najbliji sorodnik (sorodniki retrakt), nato zasnovalec sosednega vinograda (sosedski retrakt). e vinograd ni bil naprodaj, je tudi zapadel gorskemu gospodu - e je sogornik umrl brez dediev, e 3 leta zapored ni opravil prve kopi, e etrto leto ni oddal gorine ali e je samolastno razpolagal z zemljiem. Ker so Gorske bukve prebirali na gorskih pravdah, jih je bilo treba prevesti v slovenino (iz nemine) - leta 1583 jih je prevedel Andrej Recelj (upnik na Raki). Dokument po katerem je imel gorski gospod v nekaterih primerih monost, da pridobi razpolaganje z vinogradom e je bil vinograd naprodaj veljala RETRAKTNA PRAVICA:gorski gospod imel pravico, da kupi vinograd po isti ceni, ki jo je ponujal drug kupec (gospostveni retrakt), za njim je priel na vrsto prodajalev najbliji sorodnik (sorodniki retrakt), nato hasnovalec sosednega vinograda (sosedski retrakt) avtonomija gore je v GORSKIH PRAVDAH - zbori sogornikov, ki so se sestajali 1x ali 2x letno pod predsedstvom gorskega gospoda ali njegovega namestnika. Odloal je prisedniki kolegij, navzoi pa so bili vsi sogorniki. Potrebni so bili zaradi koordinacije dela. na takih zborih so sogorniki: 1. priznali oblast gorskega gospoda 2. prebrali gorske bukve, razpravljali o splonih zadevah in sprejemali "obe sodbe" 3. obravnavali splone zadeve v bistvu je bila gorska pravda patrimonialno sodie. O razpravah so se pisali zapisniki 1583 je upnik Andrej Recelj prevedel gorske bukve v slovenino prevodi so se razlikovali po obsegu prilagodili so se krajevnim razmeram Pomen gorskega prava: - prevod bukev sporoa izvirno slovensko pravno terminologijo - priredbe bukev izpriujejo spremembe, ki so nastale po obiajnem pravu - obstoj gorskih pravd dokazuje aktivnost Slovencev pri razvoju prava (nj. pravotvornost) gorsko pravo je najbolj raziskano podroje slovenske pravne zgodovine (napisal prof. PF Metod Dolenc v duhu zgodovinskopravne ole je v njih iskal izvor kolektivnega pravnega duha)

 M..

45

GORSKO PRAVO je pravo, ki so ga uporabljali in kot obiajno pravo tudi dalje razvijali gorski zbori. Je najbolj raziskano podroje slovenske pravne zgodovine (najve o njem je napisal prof. Metod Dolenc). Pomen gorskega prava: iz prevoda Gorskih bukev v slovenino imamo izvirno slovensko pravno terminologijo priredbe Gorskih bukev izpriujejo spremembe, ki so nastale po obiajnem pravu zapisniki gorskih pravd ohranjajo veliko prakse, ki sloni na obiajnem pravu obstoj gorskih pravd dokazuje aktivnost slovenskega ljudstva pri razvoju prava KONKRETNI PRIMERI PODEELSKIH AVTONOMIJ 1. AVTONOMIJA BENEKIH SLOVENCEV njena posebnost da je stopnjevana na stopnji soseske (dve stopnji avtonomije: 1. vsaka dolina posebej; 2. soseska obeh dolin) namesto izraza upan imajo DEKAN predstojnik dekani so se zdruevali na zbori = ARENGO (tudi zbor meanov v Piranu), kjer odloali o skupnih zadevah doline BANKA ali klop organ s sodno funkcijo podobno de. sodiu (personalna loitev uprave in sodstva!) GASTALD ef benekih slo, ki skupaj z banko odloa o pravdah + predstavnik zem. gospoda JURISDICENTI plemii/patriciji iz edada, ki so si kupili sodno oblast in se s tem obogatili (sodstvo donosno ker del glob pripadal sodniku) JURATI (zapriseenci) skupina izbrana na vakem zboru (odli v edad kjer notar zapisal nj. zadeve) Obasno sta nastopali obe dolini skupaj VELIKI/ZDRUENI ARENGO (kjer odloali o skupnih zadevah) Kako to da so Beneki Slo uivali takno avtonomijo (kot skupnost , ki ji doloijo skupno dajatev)? > Benetke zelo bogata zaradi trgovanja in naloga kmetov je bila vzdrevanje prelazov in cest,da bodo trgovci lahko trgovali in jih neomejeno uporabljali tako dobili avtonomijo

2. AVTONOMIJE OBMORSKIH SKUPNOSTI (HRV) VINODOLSKI ZAKON (zapis slovanskega pr. 1288) do zapisa je prilo, ker so se spremenili knezi el. starega pr.:KOLEKTIVNA ODGOVORNOST za delikte (e nekoga ubijejo in storilca ne najdejo, v tem istem kraju vsi plaajo krvnino) PRISTAV (adjunkt) kot uradni osebi javnega zaupanja, postavljen je s kneevim pristankom. Zastopal je sodni zbor in ugotavljal pravno pomembne okoliine = ivi zapisnik. Pobira globe in dobi 2% globe. Njegovo izpoved je bilo mogoe izpodbijati s 3 priami e krivo pria izgubi naslov pristava POLJIKI STATUT Poljika upa je pokrajina V od Splita in S od Omia leni kaejo sorodnost s starim ruskim pravom (ruska pravda) in tako pripomore k spoznanju skupno slovanskih pravnih pojmov in ustanov avtonomnost se kae v tem, da kmetje niso bili tako vezani na zemljo soc. struktura - vrhnja plast prebivalstva so plemii dveh vrst: didii- staro plemstvo, ki so imeli prvotno skupno lastnino na druinskem premoenju, vlastela - pozneje doseljeni mali plemii, puani - svobodni kmetje, ki so tevilno prevladovali, kmetii - so bili podloniki plemiev, ki so lahko odpovedali podlonost, vendar so izgubili vse premoenje. POSLEDICE Dolgodobne posledice: o ustalila se je razcepljenost slovenskih pokrajin na deele kot upravno-teritorialne enote o ponekod v Evropi tedaj nastale teritorialne enote so se ohranile do danes o kolonizacija v hribovski svet je ustvarila gorske kmetije in posebno etnino strukturo na Koevskem (nemka manjina do 2. svet. vojne) o v neagrarnih naselbinah se je iz meanskih plasti prebivalstva pozneje delno razvila buroazija. Pojav mezdne delovne sile. nastanek meanstva o nove pravne panoge, zlasti v zvezi s trgovinskimi dejavnostmi: menino pravo, zaetki trgovinskega (gospodarskega) prava. Uveljavljati se je zaela potreba po poenotenju prava. Srednjedobne posledice:

v zvezi z meanskimi naselbinami so nastajale posebne oblike avtonomije in lokalna mestna prava.Vzporedno so se razvijale tudi plemike in podeelske avtonomije.

 M..

46

4. ZGODNJA MODERNA DRAVA (NOVI VEK, Evropa: od srede 15.stol do prvih desetletij 17.stol.) 14.stol. do Marije Terezije (absolutizma) 1492 1517 1550 1555 1599-1600 1618-1648 - odkritje Amerike - luteranstvo (Luther objavi svoje teze v Wittenbergu) - Trubar: prvi slovenski knjigi - Augsburki verski mir: cuius regio, eius religio (od kogar je oblast, od tistega je tudi vera) - izgon protestantov kmekega in meanskega stanu iz slovenskih mest - tridesetletna vojna

Kot formalni zaetek novega veka velja odkritje Amerike. Prehodno obdobje kot zaetek novega veka zgodnji sr. vek (kot zaetek novega veka) raztegnjen med: prva prelomnica = propad Bizanca 1453 posledice: v It. pribei vrsta ljudi, ki s seboj prinesejo dragocene kjnige Zahod odkriva grki svet, gr. vire + pr. vire druga prelomnnica = odkritje Amerike 1492. do takrat najbolj donosna trgovina z Vz (gl. It), sedaj se sredie premakne v Ang in Niz. Atlantik je gl. trg. pot do 20. st. Produkcija je prerasla cehovske okvire - razvijale so se manufakture (na Slovenskem jih je bilo malo). V manufakturah se zane razvijati obrt, trgovski kapital se investira, velik gospodarski razmah. So pa e tlaanske razmere (nesvoboda, ministeriali) - pride do kmekih uporov. Reformacija, humanizem (lovek se postavi v sredie), renesansa. Nemirno obdobje zahteva spremembe. Velika sprememba v gospodarstvu je bila uvajanje denarnega gospodarstva. Spremenil se je tudi nain gospodarjenja pojav bannitva. Fevdalna druba, katere temeljna razmerja so neko nastala v razmerah avtarkinega gospodarstva, je bila v polnem nasprotju s tem razvojem neagrarne produkcije in obdobje zgodnjega kapitalizma pomeni prvo veliko krizo te drube. Cuius regio, eius religio. - Od kogar je oblast, od tega je tudi vera. Najoitneje znamenje te krize so bili kmeki upori. Drugi izraz krize je bila protestantska reformacija (luteranstvo kot odpor nemkega in severnogermanskega odpora proti Rimu in cvinglijanstvo). Pojavilo se je tudi preganjanje arovnic. Srednji vek, ki se je od nastanka prvih univerz v 12.stol. naslanjal na antino dediino, je v drugi polovici 15.stol preel v humanizem (e bolj intenzivno oivljanje klasine, tudi grke dediine z usmeritvijo na loveka). Preel je tudi v renesanso kot oivljanje antine dediine na podroju umetnosti (predvsem kar zadeva realistino upodabljanje loveka). Humanizmu in renesansi v filozofiji in umetnosti je na podroju prava ustrezala recepcija rimskega prava. Humanizem: o bolj kot za boga zanimanje za loveka o zanimanje za medloveke odnose o ideal postanejo antine upodobitve => ponovno odkrivanje antike o odkrivanje neitalskega sveta s pomojo arabcev o ponovno odkritje grkega jezika in sveta o recepcija RP => pravniki so bili med zaetniki humanizma Zato zgodnja D ker e sodi v fevdalni red (fevdalizem e deloma obvladuje svet) Beseda "moderna" pomeni dravo v novem veku, ki se je tel od odkritja Am. Mnoge lastnosti organizacije moderne D se e razvijajo: Zane se parlamentarizem stanovi se razvijejo v parlament Pojav modernejega davnega sistema: temeljil na povpreninah in ne na dejanskih dohodkih, lahko pa tudi na glavarinah kolikor ljudi, toliko davkov od glavarine k obdavenju premoenja s posrednimi davki - troarine ideja o obdavenju vseh proces poenotenje prava: partikularna prava ne izginejo kar tako v Am priseljenci nosijo svoje pravo s seboj recepcija rimskega prava vsi sprejemajo ista naela (vsak se le lahko skliceval na rim. pr. kot veljavno pr. v nj. deeli) nastanek uradnitva birokratski sistem: povezano z nastankom kapitalizma denarno gosp. se razvije, ker se poveala produktivnost pojav novih bogataev prvi veliki kapitali (Medici se povzpnejo do vladarskega stola) prilagoditev novim razmeram s povratkom k staremu: recepcija rim. pr. pravniki tudi kot prvi humanisti (Petrarca) obnova lepote in razuma, individualizma renesansa umetnost v kateri novo kot staro

 M..

47

BOJA ZA STARO PROTI NOVEMU stanovi prevladuje plemstvo, ki eli pridobiti privilegije zase (noejo se odpovedat davne prostosti) kmeki upori zaradi razvrednotenj denarja (posledica kapitalizma-inflacije) dajatve izgubljajo vrednost plemstvo hoe to popravit s poveevanjem dajatev, ker se gosp. mo kmeta vea hoejo pridobit ve dajatev od njih + dajatve se veajo zaradi vojn (Turki) vsemu temu se kmetje upirajo reformacija boj med protestanti in katoliki (napetost se je izraala tudi v tem, da je deelni knez v reformaciji stal v nasprotnem taboru kot deelni stanovi) druga nesvoboda poskus vezanosti kmeta na zem. gospoda (Vz EU) POZITIVNI DOSEKI velika osvoboditev ljudi (It., Ang. p...) nastanek novoveke filozofije sr. je l., ne ve bog (Macchiavellija obsodili kot ''zlo individualizma'') renesana kot umetnost povezana z napredkom SENNA PLAT vojne za prevlado v EU + dr. verske vojne (torej vojne med D in znotraj njih) poveane drubene razlike ideoloka zmeda kot posledica nerazumevanja novih izumov + praznoverje preganjanje arovnic VOJAKA OBVEZNOST IN DAVNO PRAVO Deelni gospod (deelni knez) je moral zbrati vojsko zoper Turke - to pa je dolgo trajalo, zato so gospodje najeli najemniko vojsko (plaati). Gospod je imel dohodke le iz svojega posestva (komorno premoenje). Kmetje so raje plaevali davek, kot da bi li v vojsko. Tudi plemii so raje ostali doma in dali denar knezu prehod iz plemike na najemniko vojsko. Plemii so imeli dolnost vojake obrambe, zato so bili prosti davkov. Davna prostost plemstva je veljala za osebe in premoenje (vsa zemljia, gospostva in podlonike v plemikih rokah) ter je bila utrjena s stanovskimi privilegiji. Sodstvo je bilo povezano z gospostvi (praviloma je bilo kolegijsko in ustno) - svoje stroke je smo krilo ali pa je bilo celo dobikonosno. Novi deelnokneji aparat teoretino ni potreboval denarja in za vzdrevanje dvora je v zaetku zadoalo komorno premoenje. Kasneje komorno premoenje za vojsko ni ve zadoalo, zato so obdavili tudi plemstvo, ki je bilo prej davno prosto oblikuje se nova deelnozborna avtonomija plemstvo si samo odmeri davke. Komorni davek se je nalagal deelnoknejim mestom, idom, deelnoknejim agrarnim gospostvom (domenam) in cerkvenim gospostvom pod odvetnitvom deelnega kneza (cerkvene osebe niso imele vojake obveznosti kot drugi fevdalci). Komorno premoenje: z njim vladar sam razpolaga gospostvo, kjer je vladar zemljiki gospod kraljeve domene davki od mest, ki jim je bil vladar mestni gospod regalije Vojaka obveznost plemstva, vojako najemnitvo in zaetki deelnih davkov Odkar so nastale deele, je deelni plemi moral braniti deelo, praviloma kot jezdec (e je bilo potrebno, so se morali kmetje pridruiti kot peci). Obramba pa se je izvedla samo ob neposredni nevarnosti in se je im prej razla. Plemstvo je zato e dolgo imelo davno prostost. Razvil se je najemniki vojaki sistem. Dohodki komornega premoenja in komorni davki so omogoali knezom, da vodijo samostojno politiko z najemniki in se po potrebi vojskujejo (ne da bi bili vezani na pomo plemstva). Turki napadi so zahtevali pripravljenost vojske dalji as in izven doma, kar pa stara vojaka obrambna dolnost plemstva ni omogoala. V takih situacijah je deelno plemstvo odobrilo denarno pomo za najetje najemnikov ali osebno postavilo kak kontingent ali plaalo nekaj najemnikov ali stopilo v slubo kot najemnik (odvisno od okoliin posameznega primera). Deelni knez je imel raji najemnike kot fevdne ali deelne ete (z njimi je laje razpolagal, moderneja taktika, dalja pripravljenost), pa tudi deelni plemii so raji poslali denar namesto et. Davek na imenjsko rento (imetje) - dohodek zemljikega gospostva od podlonikov, zapisan v urbarjih in preraunan v denar. Plemievo gmotno mo so namre ocenjevali po dohodkih, ki jih je imel od svojih podlonikov. Renta - izraun kmekih obveznosti v urbarjih - prvih davnih knjigah. Imenjska renta - v denar preraunani dohodki nekega posestva, zapisanih v urbarjih. Vsak je sam dal davno napoved in to zelo natanno. Davne napovedi so vpisali v imenjske knjige (prvi davni kataster pri nas ne gre za zametek zemljikega katastra!). V imenjski knjigi se pojavi nov sloj, ki kupuje zemljia svobodniki => kmetje, ki so denar vlagali v zemljika gospostva glede teh gospostev so bili svobodni. Iment => renta od rustikalnih zemlji, ki jo je dobil gospod. V 15., 16. stol. Prave nesvobode skoraj ni ve privezanost na zemljo je bila le tolikna, da je moral en obdelovalec ostati na zemlji. Pojavljati so se zaeli tudi posredni davki v obliki razlinih troarin (vinski, mesni dac) razlog za upor tolminskih kmetov v 18. stol.

 M..

48

Drava je vsebovala nekatere moderne elemente: zaetki vzpostavitve modernega davnega sistema imenjske knjige poenotenje prava uvajanje birokratskega aparata zametki parlamentarizma MONARHINO-STANOVSKI DUALIZEM Zaetek moderne drave temelji na razmerju med MONARHOM IN ZEMLJIKIMI GOSPODI kot glavnim delom stanov. Ti imajo privilegiran vpliv na vodenje drave oz. deele. V obrambnih in davnih zadevah (davni sistem je) je bilo potrebno soglasje obeh, monarha in stanov zato se ta sistem oznauje kot DUALIZEM med monarhom in stanovi (stanovsko - monarhini dualizem). Stanova sta sedaj partner kneza in z njim razpravljajo o zadevah, nimajo pa sovladarskih pravic. Zaetek moderne drave je torej STANOVSKA MONARHIJA. V stanovih dve plasti: 1. plemii, ki si pridobilo davno prostost 2. meanstvo, ki je bilo sposobno prispevati ve davkov, kot jim je bilo naloenih v prejnjem sistemu (veja mo kot jim nalagajo davki bogatenje) DAVKI V MODERNEM POMENU davek je denarno plailo, ki ga drava nalaga pravnim in fizinim osebam, porabi pa ga za vzdrevanje aparata in izpolnitev svojih nalog. dohodki drave se patrimonializirajo D ima ''dravne davke'' komorno premoenje = premoenje, ki pripada vladarju (vladarjeva gospostva, praviloma bil najveji zem. gospod v D) sem spadajo tudi dajatve deelno-knejih mest (mesta ki so vladarju podrejena) pojav VICEDOMA kot predstavnika vseh mest v D/deeli Komorni davek so davki naloeni na komorno premoenje, ki so se nalagali deelnoknejim mestom, idom, deelnoknejim agrarnim gospostvom in cerkvenim gospostvom pod oblastnitvom de. kneza Pravna podlaga za obdavenje cerkvenega premoenja je bilo dejstvo, da cerkvene osebe niso opravljale vojake obveznosti kot drugi fevdalci idovski davek plaujejo vladarju za pravno varnost regalije (lex regalis) dohodki vladarja od kovanja denarja + dajatve, ki so jih plaevali za koncesije (rudnike dajatve) + mitnine te dajatve je vladar lahko zvieval po lastnem preudarku SPREMEMBE V VOJAKI ORG. najveji stroki so stroki vojske (pri nas Turki) Dohodki komornega premoenja in komorni davki so omogoili knezom, da z najemniki vodijo samostojno politiko. Lahko so se samostojno vojskovali ne da bi bili vezani na pomo plemstva po 15.st. s turkimi vpadi, plemii prostovoljno (na deelnih zborih s soglasjem) prispevajo denar vladarju za nejemniko vojsko ali svoje ete. Deelni knezi so imeli raje najemniko vojsko (nova vojska uinkoviteja) sedaj davek namesto vojake slube DEELNA USTAVA Deelni stanovi - avtonomna korporacija privilegiranih oseb v deeli, ki pod vladarjevim vodstvom sama upravlja svoje zadeve ali ki jo mora vladar v doloenih vladnih zadevah zaprositi za pristanek. Poleg sodne plemike avtonomije je nastala e deelnozborna. Stanovi so z deelnim knezom razpravljali o vojakih obveznostih in deelnih davkih (kot partner, ne pod gospodovim predsedstvom). To pravico so izkoristili tudi za vpliv na druge javne zadeve. DEELNI ZBORI stara avtonimija = ograjno sodie sodna avtonomija nova avtonomija = deelni zbor davna avtonomija zbori stanov, kjer odloajo o davkih lani iz 3 stanov: posvetno in duhovno plemstvo in 3. stan = meani udeleenci deelnih zborov se pri nas razvrajo v tiri skupine (klopi, kurije) stanov: PRELATI najviji cerkveni dostojanstveniki GOSPODJE/PLEMII gospodje v deeli VITEZI in OPRODE (hlapci) nije plemstvo MESTA lani prvih treh stanov so imeli vsak svoj glas (virilni = posamezni glasovi), mesta pa le po svojih zastopnikih (funkcionarji) upanih ali sodnikih. Ponekod je celotna mestna kurija imela le en glas (kurialni glas). Kakor so mestni zastopniki reprezentirali mesta, tako so pripadniki prvih treh stanov veljali tudi za zastopnike svojih podlonikov. Tako lahko govorimo o NAELU REPREZENTACE v deelnih stanovih Postopek deelnega zbora: o Deelni zbor je mogel razpisati samo deelni knez. Samolastno sestajanje se je telo za upor. o Praviloma ga je razpisal 1x letno, lahko tudi vekrat. Z deelnim zborom se je deelni knez lako pogajal osebno ali pa je poslal nanj deelno-zborske komisarje, ki jim je za ta namen izstavil kredenno

 M.. pismo. Dal jim je tudi instrukcije, kako naj nastopajo oz. zastopajo stalia na zboru. Instrukcije so vsebovale uvodni opis splonega zunajpolitinega, predvsem vojakega stanja, opis vladarjevih prizadevanj na teh podrojih, njegove narte za bodonost, obvezno tarnanje nad pomanjkanjem sredstev in izrpanostjo komornega premoenja. o Propozicija je bila vladarjev predlog, kako naj stanovi sodelujejo pri njegovih nartih s etami in denarjem. Deelnemu zboru je predsedoval DEELNI MARAL. Stanovi so najprej posluali propozicijo komisarjev, nato so se brez navzonosti komisarjev o njej posvetovali in dali odgovor, ki je vseboval ODOBRITEV. Postopek deelnega zbora je bil namenjen odmeri vojake in davne obveznosti. Pri pogajanju so stanovi vasih vpletli tudi druge zadeve in zahteve kot svoj nasprotni zahtevek za odobritev. Seznami takih zahtev se imenujejo GRAVAMINA. Pomen deelnih zborov: Deelni zbori so bili po sodnih druga stopnja v razvoju deelne avtonomije. V deelnih zborih je imelo odloilno vlogo plemstvo se imeli za predstavnike ljudstva V njihovih postopkih so se pojavili nekateri elementi poznejega parlamentarizma, zlasti: o naelo reprezentance (v klopi mest celo voljene)

49

o o

odobravanje davkov (ni obdavitve brez odobritve predstavnikov) veinsko naelo pri glasovanju (Habeas corpus)

Kakne so razlike med stanovi in parlamentom v moderni D? V moderni vsi voljeni tu pa ne: samo virilisti glasujejo osebno mesta pa skupaj kot ena klop Do danes se je ohranila pristojnost parlamenta do pobiranja davkov Stanovi niso imeli zakonodajne pravice, parlament pa danes je lani deelnega zbora: vija duhovina (le ti so bili tudi zemljiki gospodje) plemstvo (ministeriali, vije plemstvo) zastopniki mest Sestava in udeleba na deelnem zboru sta se razvijali po obiajnem pravu (razlino po razlinih deelah) in se spreminjali. Vsak lan je imel svoj glas (virilni glasovi). 1 glas VIRILNI GLAS Tlaane zastopa gospod. Postopek deelnega zbora (zapomniti!) Ko je knez rabil denar, je sklical deelni zbor. Knez je svojim zastopnikom dal kredenno pismo (CREDERE - poveriti) pooblastilo in tajne instrukcije (navodila), kako naj se pogajajo. Instrukcije so vsebovale propozicijo. V pogajanjih z vladarjem so plemii dobili tudi marsikaken privilegij. Na deelni zbor ljudje niso radi li (obveznost). Zaetek nekega parlamentarizma. Reprezentanca, veinsko naelo pri glasovanju. Deelni zbor je lahko sklical le deelni knez, praviloma 1 x letno (svobodno je izbral as sestanka). Samolastno sestajanje na deelne zbore je telo za upor. Ob izrednih ovirah in davnih recesih lahko po ve let ni prilo do deelnega zbora. e so stanovi ovirali davno odobritev ali e je nastopila nepredvidena sila, je deelni knez lahko sklical zbor vekrat v enem letu. Z deelnim zborom se je knez pogajal osebno ali pa je nanj poslal svoje deelnozborske komisarje, ki jim je dal pooblastilo - kredenno pismo. Obenem jim je dal obsena pisna navodila (instrukcije) - kako naj postopajo, kaj naj govorijo in na kaj lahko pristanejo. Instrukcije so vsebovale tudi propozicijo - vladarjev predlog, v kakni obliki in meri naj stanovi sodelujejo pri njegovih nartih s etami in denarjem. Deelni knez je v svoji propoziciji postavil mnogo vijo zahtevo od priakovane odobritve, zato so zbori potekali v znamenju meetarjenja, pri emer je vsaka stranka vekrat e vnaprej vedela, kje se bosta priblino seli. Tudi pogajanja o viini odobritev so med stanovi in komisarji praviloma potekala pismeno. Stanovi so sestavili odgovor, nato so komisarji dali repliko, stanovi dupliko itd. do konne odobritve. Deelnemu zboru je predsedoval eden izmed deelnih dostojanstvenikov (praviloma deelni maral). Najprej so posluali propozicijo komisarjev, nato so se brez navzonosti komisarjev o njej posvetovali. e so jo sprejeli, so sestavili svoj odgovor, ki je vseboval odobritev in ga izroili komisarjem. e je deelni knez z deelnozborsko resolucijo sprejel odobritev, se je sklep objavil kot obvezen v deelnozborski publikaciji. e stanovi niso ustregli niti minimalnim zahtevam, ki jih je dal deelni knez, se je deelni zbor razbil - nato ga je knez v kratkem ponovno sklical in ga skliceval toliko asa, dokler ni prilo do neke sporazumne reitve. Pomen deelnih zborov: sasoma so bili druga stopnja v razvoju deelne avtonomije (prva je bila sodna). V njih je skoraj povsod po Evropi imelo odloilno besedo plemstvo. V njihovih postopkih so se pojavili nekateri elementi poznejega parlamentarizma. Vendar pa niso imeli splone zakonodajne pravice in tudi vladarji s stanovi niso delili vladarskih pravic ali celo suverenosti. DRAVNI ZBORI (zbori knezov najvejih magnatov v D) V dravnem zboru cesarstva (Francija, panija, Habsburke deele) so jedro sestavljali deelni knezi. Dr. zbori sestavljeni iz predstavnikov raznih deel so bili precej redek pojav (Fr) ali pa jih sploh ni bilo

 M.. Drugae je bilo v Angliji - tu so na vladarjevem sedeu imeli dravne zbore visokega plemstva (house of lords) in zastopnikov regionalnih zborov nijega plemstva (house of commons)

50

POENOTENJE PRAVA Vse bolj zapletena razmerja, ki jih je prinaalo blagovno gospodarstvo, so zaeli presojati po pravilih, ki jih je izoblikovalo Rimsko pravo, ki so ga e v 12. st. zaeli tudirati na nekaterih univerzah (nastanek univerz). Ponovno uporabo rimskega prava oznaujemo kot njegovo recepcijo. Recepcija rimskega prava zbliuje vsa evropska prava. Recipirano RP se vkljui v OBE PRAVO enotno pravo, ki ga sestavljajo rimsko, kanonsko in fevdno pravo. e v Ptujskem statutu so opazni vsaj posredni vplivi rimskega prava. Recepcija rimskega prava pa ne pomeni prevzema posameznih pravnih pravil temve monost se sklicevati na katerokoli pravilo rimskega prava - najve Justinijanovo kodifikacijo. Leta 1495 je bil vpliv rimskega prava institucionaliziran z ustanovitvijo nemkega KOMORNEGA SODIA, v katerem je morala biti polovica prisednikov iz vrst doktorjev prava, ki so bili nosilci recepcije rimskega prava. V Ljubljani so se v prvem zapisniku mestnega sveta l. 1521 v pravdi sklicevali na rimsko pravno pravilo SENATUS CONSULTUM VELLEIANUM. ZAKONODAJA V ZAETKU NOVEGA VEKA Namen urediti pravo na obmoju D Zakonodajno oblast imajo vladarji, uveljavljajo jo tudi deelni knezi Ve vrst: finanni zakoni pridejo v deelne resolucije reskriptivna zakonodaja odgovor na gravamine libeli organizacijski zakoni dravne uprave (pristojnosti organov...) meanje med starim in novim pride v 3 primerih: 1. CONSTITUTIO CRIMINALIS CAROLINA (CCC) kazenski red cesarja Karla V. vsebuje isto srednjeveko kazensko pravo hude telesne kazni materialno in procesno pravo olani pravniki vsebuje salvatorino klavzulo velja samo subsidiarno, primarno veljajo kazenske norme posameznih deel kasneje preide v veljavo primarno 2. TRIPARTIT (tudi slovensko pravo) trodelni zapis prava Ogrskega kraljestva (delitev na 3 dele je podobna rimski, a ni isto zapis obiajnega prava in nekaj zakonov (meanica) vsebuje primere postavljenega prava namen narediti red v D starega prava ne razveljavi in nikoli ne postane zakon Ogrskega kraljestva dravni zbor ga sprejme, magnati pa ne zato ga vladar ne sprejme v slo del veljal do 20. st. glede civ. pr.

tako)

3. POSTAVE GORIKE GROFIJE (CCG) zaradi spremembe oblasti (po izumrtju zadnje veje Gorikih grofov okoli l. 1500 so grofijo dobili Habsburani) priprave za obsenejo UZAKONITEV GORIKEGA PRAVA poloaj kmetov tu bil bolji, ker je bila nevarnost, da bi uhajali na Beneko (kjer svobodni) zato posebnosti v poloaju kmetov (manj dajatev...) imajo KOLONAT svoboden zakup svobodno razmerje (dobi zakupnik stanovanje, orodje in v obdelavo zemljo, mora pa zakupodajalcu oddajati 1/2 doloenih vrst pridelkov), kjer kmetje vezani le ek (neugodno za kmete saj so jih lahko izkoriali) v Slo to spolovinar Loijo zakupe, ki so svobodni in dedni (dostopni komurkoli tudi plemiem in svobodnjakom) ter kmeke zakupe, ki so prosti ali podloni. Vsi zakupi so obojestransko odpovedljivi, vendar kmeta po 40 letih ni mogoe odstraniti z zemljia to je DEDNA PRAVICA

TRIPARTIT (Tripartitum opus iuris consuetudinarii inclyti Regni Hungariae) 1514 - trodelni zbornik obiajnega prava Ogrskega kraljestva (sestavljen kot zakonski osnutek). Vseboval je na Ogrskem veljavno pravo, ki je bilo malo pod vplivom recepcije rimskega prava. Ima uvod (prolog) in tri dele. Prvi del (personae) ureja plemiki poloaj, drugi (res) obsega vire in proces, tretji (actiones) pa predvsem razna partikularna prava. Tripartit je bil namenjen uzakonitvi. Potrdila sta ga e dravni zbor in ogrski kralj, vendar pa zaradi odpora vijega plemstva ni dobil dravnega peata in zato ni imel zakonske moi. Kljub temu pa se je v naslednjih stoletjih Tripartit uporabljal v praksi na Ogrskem in na Hrvakem. POSTAVE GORIKE GROFIJE (Constitutiones Comitatus Goritiae) 1560

 M..

51

Gorika grofija se je kot ozemlje gorikih grofov razvila v deelo in izloila iz nekdanje Furlanske krajine. Po izumrtju zadnje veje Gorikih grofov (1500) so Goriko dobili Habzburani. V zvezi s tem je bil sestavljen obseen urbar, ki vsebuje zapise lokalnega obiajnega prava (okrog leta 1500). Sredi 16. stol. so se zaele priprave za obsenejo uzakonitev gorikega prava. Osnutek je bil uzakonjen 1650 kot Constitutiones Comitatur Goritiae. Kasneje (1604) so bile konstitucije novelirane (=spremenjene in dopolnjene) in so izle v tisku. Konstitucije vsebujejo zakupe, ki so vsakomur dostopni (svobodni, dedni) in zakupe, ki so omejeni na kmete (prosti ali podloni). Njihova skupna lastnost je, da so obojestransko odpovedljivi, vendar kmeta ni mogoe odstraniti z zemljia, e je 40 let izpolnjeval svoje obveznosti. Kolonat je kratkoroen, odpovedljiv zakup, pri katerem dobi zakupnik stanovanje, orodje in zemljo v obdelavo. Zakupodajalcu mora oddajati del doloenih vrst pridelkov (pogosto Kolonat je bil v Sloveniji dokonno odpravljen po ). osvoboditvi 1947, v Italiji pa je e danes zelo razirjen. UVAJANJE BIROKRATSKEGA APARATA zaradi konflikta med vladarjem in plemstvom se sedaj vladar pri upravljanju opira na nov sloj uradnike, ki jih plauje. Teh pa je bilo zelo malo. Plaani so bili tako da so svoje storitve zaraunavali, niso pa dobili plae slube so si morali celo kupovati sporno. zane se razvijati na komornem premoenju, kjer uradnik (kot namestnik vladarja) pobira dajtve, pobira pritobe... to je vicedom zaetek birokratskega aparata se teje kot ustanovitev komornega sodia, ki nad seboj nima nikogar (sprva nepravniki a z Maximilijanom mora biti polovica doktorjev prava) AGRARNA RAZMERJA NA SLOVENSKEM v 16. in 17. stol. POLOAJ KMETOV Na splono bolj ali manj svobodni pojavi se skupina svobodniki kmetje ki kupovali zemljo. V Vz EU pa se nj. poloaj poslaba. V Ne se zgodi druga nesvoboda. Do konca sr. veka se poloaj kmetov dokaj izenai obdrijo se 3 vrste zajmov po trajanju: 1. PROSTA SAJA je bila najbolj neugodna oblika kmekega zajma, pri kateri je zemljiki gospod kmeta prosto nasajal ali odsajal s kmetije

2.

MITNE/ZAKUPNE KMETIJE z obiajem se razvilo, da so kmetije prevzeli kmetovi dedii, eprav to ni deden zajm. Dedi je moral plaati ob prevzemu lastnitva majhno dajatev PRIMINO ali MITO (primina je bila dajatev ob spremembi lastnika)

3.

KUPNE KMETIJE uivalec z njimi prosto razpolagal, ta kmetija je bila dedna (dominum utile). V 16. st. je deelni knez poskual dobiti dohodek s prodajo mitnih kmetij v kupne, ker tu primina bistveno veja. Odplana sprememba mitnih kmetij v kupne se imenuje PREVEDBA (gre za pridobitev vira dohodka za de. kneza, ker ja primina od kupnih kmetij vija kot od mitnih). Kmet je v prevedbi videl nepotreben stroek in se ji je upiral. Tako je bilo ob vseh poskusih prevedbe. Glavni poskus prevedbe pa se je konal s kmekim uporom (1573). Deelni knez je moral popustiti. Kupne kmetije (kmetije po kupnem pravu) so bolj razvita oblika kmekih zajmov. Take kmetije je njihov uivalec lahko prodajal. Na njih je veljalo polno dedno nasledstvo. PREVEDBA: 1. prevedba => na lastnih gospostvih deelnega kneza poveanje dohodkov 2. prevedba => na vseh zemljikih gospostvih posredno naj bi se poveala davna mo kneza Novi vek prinese poveanje bremen: poveanje tlake za uporabo na pristavi ali odkup tlake izrekanje denarnih glob delna pritegnitev kmeke zemlje k pristavam. Na slovenskem so nekontrolirano poveanje bremen vendarle ovirali urbarji, nevarnost kmekih uporov in edalje veja monost, da se spori med gospodom in kmeti prenesejo pred deelno kneje organe. Zajmi, omenjeni v Postavah Gorike grofije, so bili posebnost zahodnega slovenskega obrobja. Na veini slovenskega ozemlja je bil razvoj drugaen. e v srednjem veku so kmeki zajmi praviloma postali doivljenski. e je kmet kmetijo dobro obdeloval in redno nosil bremena, mu je zemljiki gospod ni mogel enostransko odvzeti. Kmetija je prehajala na enega dedia, ki je zato moral plaati majhno dajatev - primino. Primina je dajatev ob spremembi lastnika. Kmetije v tem zajmu so se imenovale mitne kmetije. Dedne so bile tudi zakupne kmetije, le da je bila pri dnjih dednost omejena na enega izmed zapustnikovih otrok. Kmetom je na splono ta vrsta dednosti zadoala in niso bili pripravljeni na prevelike rtve za pridobitev kupnih pravic. Primina pri mitnih gruntih je bila bistveno nija od primine pri kupnih gruntih. POSLEDICE Dolgodobne posledice: o utrdil se je pojem davkov, zaetki deelnoknejih in avtonomnih financ (parlamentarizem)

o o o

protestantska revolucija - diferenciacija cerkvenega prava (z reformacijo razdelitev EU na protest. in katoliko) recepcija rimskega prava je dala temelje dananjim premoenjskim pravom in kapitalizmu odprte monosti za vstop pravnikov v razne organe, ki so izvajali oblast v dravi

 M..

52

Srednjedobna posledica je zlasti v tem, da so nastale podlage za razvoj absolutne monarhije v vejem delu Evrope, s tem pa za razvoj nekaterih oblik moderne drave.

 M..

53

5. ABSOLUTIZEM (od 17. stol. do buroaznih revolucij) 1740 -1780 1780 - 1790 1789 -1794 vlada Marija Terezija (od 1745 po mou cesarica). Njen mo Franc tefan Lotrinki je gospodar Toskane, cesar od leta 1745. Joef II (sin Marije Terezije) francoska revolucija

Zaenejo se graditi ceste, razvoj Trsta, uradnitvo iz vrst olanih pravnikov. Z uvedbo uradnitva se je razbohotila korupcija. Odpravili so jo tako, da so dravnim uradnikom dali visoke plae, visok ugled in dosmrtno slubo, nadzor pa je bil zelo strog. Avstrija je odpravila korupcijo. Absolutizem - reim, v katerem na najviji stopnji odloa pravno neomejena vladarjeva volja. Politini absolutizem - reim, kjer vladar e sklicuje stanove na zbore (le da ti nimajo ve prejnje moi), vladarjeva prevlada se kae na politinem podroju. Pravni absolutizem - vladar je e toliko moan, da odstranjuje stare pravne oblike in sam ustvarja pravo (ki je vsaj deloma v nasprotju s starim). V davnem pravu ni ve odvisen od stanov, saj jih sploh ne sklicuje ve. Reformni absolutizem - kadar je pravni absolutizem nosilec reform. Konservativni absolutizem - po francoski revoluciji in e posebej po padcu Napoleona se absolutizem pri kontinentalnih velesilah sprevre v konservativni absolutizem. Reformna oblika pravnega absolutizma obsega dobo vladanja cesarice Marije Terezije (1740-1780) in e posebej Joefa II (1780-1790), nato pa leta 1792 nastopi konservativni absolutizem, ki traja do marne revolucije. Bistveni neposredni namen reform je bila okrepitev drave (absolutnega monarha), predvsem v razmerju do drugih drav - to pa nujno pomeni najprej okrepitev navznoter. V ospredju vseh reform stoji interes drave. Za okrepitev drave navzven je potrebna vojska, ta pa potrebuje ljudi in denar. Zato mora biti drava navznoter vrsto organizirana birokratski aparat je potrebno zgraditi tudi na nijih stopnjah in kolikor mogoe omejiti samovoljo plemstva. Reforme so bile izvedljive le, kjer se je vladarju posreilo zgraditi dravni aparat. Nastale so nekatere ozemeljske enote in uradi (te je do polne mere razvila ele buroazna drava). Od Joefa II. dalje je bilo v dravni birokraciji tudi manj korupcije kot dotlej. Vladajoi so se zavedali, da omejitve poloaja podrejenih omejujejo tudi njihov poloaj. Pojavijo se poskusi varovanja podlonikov in njihovih pravic podloniki odvetnik (Joe Lukman) NAELA REFORMNEGA ABSOLUTIZMA:

1) 2)

populacionizem - prizadevanje drave po imvejem tevilu prebivalstva

kameralizem - veda o dravnih financah, kameralizem se je ukvarjal z gospodarstvom predvsem zaradi dravnih interesov in potreb 3) merkantilizem - drava naj ima preseek (izvoz), gospodarska mo drave naj bi temeljila na mnoinah dragih kovin; prizadevanja po zmanjanju uvoza in poveanju izvoza, ki so pospeevala tudi razvoj domaih manufaktur (zmanjali naj bi uvoz in poveali izvoz + ideja o izdelavi novih izdelkov npr.svile gojitev sviloprejk s tem nastanek nekaterih mest npr. Lyon) 4) fiziokratizem - zemlja je osnova bogastva, od nje so pobirali davke. S tem se je interes dravne gospodarske politike prenesel na agrarno produkcijo/revolucijo in na njene glavne nosilce - podlonike, kar je vplivalo na nastanek vrste predpisov. 5) racionalizem - vse je potrebno delati razumsko

6)

naravnopravna ola - racionalizem se je na pravnem podroju izraal v nazorih naravnopravne ole, posebej od Joefa II. dalje so se v zakonodaji do marne revolucije radi sklicevali na naravno pravo. prevladujoa pr. teorija je naravnopravna teorija, ki je nasprotnik absolutizma kritizira fevdalizem saj je nj. gl. merilo pravinost. Sklicujejo se na razum, ne ve na pozitivno pr., ki ga podpira fevdalizem. Prej je slonelo na bojem pravu a zaradi vojn sedaj na razumu. Grotius e verjame v boji izvor, sprauje pa se ali lahko najdemo tako pravo, ki bi veljalo tudi e ne bi bilo boga iz te ideje razvoj naravnega prava 7) sistem stalnih regimentov - vojakov niso ve najemali le prilonostno, temve so vzdrevali stalne enote; konec 18. stol. je namesto najemnikega sistema stopil sistem prisilnega novaenja (najprej v dosmrtno, kasneje v 7-letno vojako slubo), ki je zadel predvsem socialno ibkeje plasti prebivalstva. najpomembneja pravna kompleksa, ki sta bila spremenjena v 18. st. sta izgraditev dravnega aparata in reforme poloaja kmeta ZAETKI IN RAZVOJ BIROKRATSKEGA APARATA, Sprva se malenkostne spremembe kaejo v spremembi tee organov, ki neposredno podrejeni vladarju vse moneji, ostali vse ibkeji. Vladar sedaj postavi svoje uradnike (praviloma olani pravniki) nasproti plemstvu. Najveja ovira vladarja: plaevanje uradnikega aparata (uradniki si plaajo za svojo slubo, kasneje dobijo nagrado za delo - to kasneje pritobe) nasprotovanje vladarju s strani nj. organov (vladar lahko postavlja organe le tam kjer je nj. sfera)

 M..

54

Organi oblasti, ki so se razvili v srednjeveki D: 1. na najniji st.:patrimonialna oblast zem. gospodov + deelska sodia

2.

st. deele: deelnokneji (vicedom) organi, ki nadomeajo de. kneza v zadevah, ki se tiejo komornega premoenja tudi ograjno (za plemie) in deelnoglavarsko (za ministeriale) sodie + stanovski organi stanovski odbor ureja kar v pristojnosti stanov to je vodenje imenjske knjige za pobiranje davkov 3. centralni cesarski organi: kancler kot vodja cesarske pisarne + dr. komorno sodie prodor olanih pravnikov FORMIRANJE MANJIH UPRAVNIH OZEMELJSKIH ENOT 1) 2) 3) 4) meddeelni organi deelnokneji organi v glavnih mestih deel kresije okraji (nabornitvo, policijsko nadzorstvo, izdelava cest in katastrov)

1. Meddeelni organi organi za ve deel skupaj (Gradec, Trst, Ilirske province - sede v Ljubljani) so se deloma razvili iz vladarjevih centralnih organov (vasih so v posebnih okoliinah zdrknili na stopnjo meddeelnih organov). Ko so tajerska, Koroka, Kranjska in Gorika 1564 prile pod posebno vejo Habzburanov, so dobile svoje centralne organe v Gradcu (ti so obstajali e potem, ko so te deele 1619 spet prile pod Dunaj in njegove centralne urade). Nove meddeelne organe so ustvarili v francoskih Ilirskih provincah (na elu guverner). Guverner je neposredno vodil vojake zadeve, nad administracijo pa je imel bolj nadzorno pravico oz. funkcijo. Sede te meddeelne uprave je bil v Ljubljani (uprava se ni v celoti razvila). K Ilirskim provincam so spadali: Kranjska, Beljako okroje na Korokem, avstrijska Istra z Reko in Trstom, Gorika, civilna Hrvaka desno od Save, 6 polkovnih ozemelj hrvake Vojne krajine, Dalmacija z otoki, Dubrovnikom in Kotorjem ter del Tirolske. so se razvili iz vladarjevih centralnih organov v dobi Habsburanov so bili taki organi za Kranjsko, Koroko, tajersko, Goriko v GRADCU Francozi so odpravili deelsko in patrimonialno sodstvo, pripravljali pa so tudi odpravo zem. gospostev po Napoleonovem padcu so Ilirske province pripadle Avstriji pod naslovom Kraljestvo Ilirije. Kmalu pa razpade v dve manji upravni skupini: Ljubljansko gubernijo in Trako gubernijo prav na stopnji meddeelnih organov je prilo do zgodnje loitve sodstva od uprave (personalna loitev). Nastala so sodia 2. stopnje imenovana APELACIJSKA (PRIZIVNA) SODIA podobna vrhovnim. Slovenske deele so od Joefa II. do marne revolucije spadale pod apelacijsko sodie v Celovcu. 2. Organi na stopnji deele ele sredi 18.stol. se je vladarjev poloaj toliko okrepil, da je lahko ustanavljal svoje urade na stopnji deele in na nijih stopnjah tudi zunaj komorne uprave. zun. povod katastrofalne finance stanov Deelno kneji uradi v glavnih mestih deel so imeli razlina imena: gubernij = vlada; reprezentanca in komora, deelno plemstvo deelno glavarstvo deelna vlada. Deelno sodie je bilo prvo instanno sodstvo za civilne zadeve plemstva. V asu Ilirskih provinc je namesto deelnega sodia deloval TRIBUNAL na sedeu province, ki pa je obravnaval veje civilne spore in kazenske zadev Stanovska uprava deele je z razvojem takih organov izgubila smisel. Stanovski odbori se razpuajo, posamezni lani pa so imenovani kot svetniki v GUBERNIJAH. Stanovi so se zoevali v plemiko avtonomijo za organizacijo vse bolj drobnih plemikih zadev (od plaevanja uitelja za sabljanje, vzdrevanja stanovskega gledalia to kasneje v pristojnosti D). 3. Upravna oblastva na srednji deelni stopnji Absolutni monarh je imel monost uveljaviti svoj birokratski aparat na stopnjah, na katerih stanovi e niso ustvarili oblastev - med najnijo, patrimonialno upravo in med deelno upravo. Na tej vmesni stopnji je bilo treba ustvariti dravno oblastvo, ki bi prestreglo niti, ki so vodile od stanov navzdol. Ustanovljene so bile kresije (okroni uradi) na elu z okronimi glavarji, ki so bile popolnoma neodvisne od navodil iz centra. Upravno obmoje kresije je bilo okroje. Svojo dejavnost so kresije razirile na vsa glavna upravna podroja, na katerih so pridobile neomejeno oblast nad starimi fevdalnimi avtonomijami, nadzorno pa tudi nad zemljikimi gospostvi. Namen: presekat zvezo med oblastjo na patrimonialni in de. st. ustanovljene KRESIJE (okroni uradi), ki so jim naelovali okroni glavarji in so bili popolnoma podrejeni centru. Tako so bile pretrgane niti, ki so vodile od stanov navzdol pristojnost sploni upravni organ kasneje se nj. oblast raziri na vsa upravna podroja (lotitev gradnje cest, obvezno olstvo...) in so imele neomejeno oblast nad starimi fevdalnimi avtonomijami, nadzorno pa tudi nad zemeljikimi gospostvi v Ilirskih provincah se imenovali distrikti

 M..

55

4. Okraji so se razvili neposredno iz nabornega sistema. Bistvo tega sistema je v tem, da je vsaka vojaka enota imela dodeljenih nekaj manjih teritorijev, s katerih je dobivala potrebne dopolnitve. Temeljna dopolnjevalna enota se je imenovala kanton. V vsakem kantonu je drava enemu zemljikemu gospostvu zaupala sodelovanje pri novaenju. e je bil kanton velik ali iz drugih razlogov, so ga vasih razdelili na dve ali ve gospostev. Tako so nastali v obsegu kantona ali njegovega dela naborni okraji. Komisariatom nabornih okrajev je drava zaela nalagati e druge upravne posle, npr. skrb za statistiko, gradnjo cest, policijo in za izdelavo katastra. S tem so se naborni komisariati zaeli razvijati v splona upravna in davno upravna oblastva.

Francozi so teie krajevne uprave prenesli na obine, okrajne uprave pa niso dalje razvijali. Uvedli so namesto patrimonialnega dravno sodstvo na 1. stopnji, po sodnih okrajih, ki so obsegali po ve upravnih obin. V okrajih (kantonih) so izvajali sodstvo mirovni sodniki, huje primere pa je obravnavalo sodie na sedeih provinc Ob restavraciji Avstrije se teie krajevne uprave ponovno prenese na okraje. Zopet so izvajanje oblasti poverili, v posameznih okrajih, enemu zemljikemu gospostvu ali dravnim uradnikom. Tako se pojavijo dravni uradniki, ki so jih imenovali komisarji, urade okraja pa komisariati (nabornega okraja). ZAETKI KRAJEVNIH OBIN

Prvo tetje preb. izvedeno po starih joefinskih farah jih razdelili na manja ozemlja po 50 hi = TEVNI ODDELKI podlaga za nadaljne enote = KATASTRSKE OBINE (nastale nove evidence nepreminin to niso imenjske knjige = davni katastri) obina le upravna enota, lahko brez organov, najvekrat imeli RIHTARJE (v Slo upan), ki pobirali davke a brez sodne funkcije Obine - obinske uprave so uvedli ele Francozi, ustanovili so obinska ozemlja - komune. Na elu vejih komun je bil upan, na elu manjih pa sindik. Tem predstojnikom so bili dodeljeni pristavi in svetniki. Komune so bile splono upravno oblastvo najnije stopnje. Sodstva niso imele, ker so bili sodni okraji kantoni. Po odhodu Francozov so Avstrijci komune ohranili kot glavne obine.

1.

Marija Terezija je v upnijah organizirala tetje prebivalstva. KONSKRIPCIJSKA KOMISIJA (1754-71) - ustanavljala tevilne odseke (40-50 hi), iz tega so nastale katastrske obine. Hie so numerirali. Joef II. (naslednik) katastrske obine, na elu so bili podupani.

Naenkrat so zemljiki gospodje ostali brez oblasti (zaradi dravne uprave). Podobno se je zgodilo z mestno samoupravo (v vejih mestih je upana nastavljal e cesar). Deelska sodia so prevzemala patrimonialno sodstvo. Deelno sodie je ostalo, zraven pa e: 1. okrajno, 2. okrono in 3. apelacijsko sodie (najvija: Trst, Gradec). Uprava in sodstvo loena. loitev sodstva od uprave je bila izvedena na centralni in meddeelni stopnji. Deelno sodie se je od upravnih organov loilo e kasneje, ker niso imeli denarja za podravljenje sodstva REFORME KMEKEGA POLOAJA Reforma podlonikega poloaja na osnovi principov fiziokratizma in populacionalizma. Marija Terezija je zaela z davki in katastri zelo uinkovito. Imenjske knjige so zaeli nadomeati s katastri. Obdavena je bila tako kmeka kot tudi dominikalna zemlja (grajskih gospodov) - pregled nad temi zemljii. Reforme so imele namen okrepiti dravo s poveanjem tevila prebivalstva, e bolj pa s poveanjem denarnih prihodkov. Kmetije naj bi im ve pridelale, zato tudi izboljave obdelovalnih nainov (fiziokratizem), in od njihovih pridelkov naj bi drava dobila im veji dele poveevanje davne moi kmetov. Zato je bilo treba omejiti eksploatacijo podlonikov s strani zemljikih gospostev.

2. 3.

Joef II. je dal popisati, izmeriti, doloiti kulture in donosnost zemlji. Cesar Franc FRANCISCEJSKI KATASTER, izmerili in zarisali so zemljia (sledil Joefu II., M 1:2880 v katastrskih mapah (kataster). Niesar se ni smelo vrisati, dokler ni bilo reambulirano - REAMBULIRANI KATASTER (obhoditi meje na terenu).

KATASTER - za davke ZEMLJIKA KNJIGA - sodna knjiga za varnost pravnega prometa Da bi dobila potrebne statistine podatke o tevilu prebivalstva za namene novaenja, je drava izvedla prvo tetje po starih predjoefovskih farah. Naslonitev na to upravno enoto je bila praktina, ker so morali upniki voditi osnovne zapise o gibanju prebivalstva, predvsem o rojstvih. Ljudsko tetje pa so 1771 izvedli meani odbori oficirjev in civilnih komisarjev pod vodstvom deelne konskripcijske komisije. Pri tem so ozemlje fara razdelili na manja ozemlja (praviloma 40-50 hi), na tevilne oddelke ali konskripcijske obine. Po tetju so dali hiam hine tevilke. tevni oddelek je tako obsegal po eno zaokroeno vas ali pa po ve zaselkov. Mestna obmoja so lahko razpadla na ve tevnih oddelkov. Na podlagi tevilnih oddelkov je dal Joef II. sestaviti seznam zemlji za davne namene. Joefinski ali Joefov kataster je s svojimi razmejitvami rabil za okvir pri sestavi Francovega (Franciscejskega po cesarju Francu). Tako so tevilni oddelki posamino ali po ve skupaj postali davne obine - katastrske obine. Praviloma niso bile upravne enote s posebnim upravnim organom.

 M..

56

Glavni pomen oddelkov je bil v tem, da so tvorili razmeroma trdno, predvsem pa precizno odmerjeno teritorialno enoto, ki so jo uporabili pri sestavljanju vejih upravnih enot. Ko so se organizirala upravna oblastva, je bilo njihovo ozemlje najbolj tono opredeljeno, ko so navedli oddelke oz. katastrske obine, ki naj bi pripadale posameznim upravnim enotam. V tem smislu so ta najmanja ozemlja dobila pomen za vse pozneje upravnoteritorialne spremembe in imajo ta pomen v bistvu e danes. Na podlagi tevilnih oddelkov oz. katastrskih obin so se razvile upravne obine, kar pa je bilo mogoe le ob odpravi patrimonialne oblasti. Na elu davne obine je bil rihtar ali upan. Obinske uprave so uvedli ele Francozi. Z zloitvijo katastrskih obin so ustvarili obinska ozemlja - komune, ki so bile splono upravno oblastvo najnije stopnje. Sodstva niso imele, ker so bili sodni okraji kantoni. Francoske obine v Ilirskih provincah niso imele avtonomije. Po odhodu Francozov so Avstrijci odpravili francosko organizacijo komun, niso pa teh upravnih enot popolnoma odstranili (praviloma so komune ohranili kot glavne obine, na elo pa postavili upana). Nekdanje mestne avtonomije so doivljale podobno usodo kot stanovi, le hitreje in temeljiteje. V prvi polovici 18.stol. so e zelo malo pomenile, od ustanovitve kresij dalje pa so hitro propadale. Glavni udarec jim je zadal Joef II., ko je odpravil dotedanji sistem volitev in sestavo organov. DEELSKA SODIA, LOITEV SODSTVA OD UPRAVE Deelska sodia se po svojem karajevnem obsegu niso ujemala z nobenim izmed upravnih ozemelj nove upravne organizacije. Kot sodia za teje kazenske zadeve so se samostojno prebila do francoskih asov. Tako so Francozi v Ilirskih provincah odpravili deelska sodia. Ker jih kasneje avstrijska oblast ni obnovila (kazensko sodstvo je ostalo za deelo enotno pri novem mestnem in deelnem sodiu), so le v neilirskih pokrajinah deelska sodia doakala marno revolucijo. Druga bistvena razlika med ilirskimi in neilirskimi deelami je bila glede patrimonialnega sodstva, ki se v ilirskih deelah prav tako ni obnovilo. Loitev sodstva od uprave je bila najprej izvedena na dveh instancah - na centralni (tretji) stopnji in na meddeelni, apelacijski (drugi) stopnji. Deelno sodie se je konno loilo od deelnih upravnih organov ele nekoliko pozneje. Pri patrimonialnih sodiih ni bilo loitve. Dosledno loitev so uvedli ele Francozi, a pri tem ni ostalo. V nekdanjih Ilirskih provincah so Avstrijci obdrali loitev na vijih stopnjah in na prvi stopnji deelnega obsega (mestno in deelsko sodie), ne pa na prvih stopnjah okrajnega obsega. REFORME PODLONIKEGA POLOAJA Tudi te so imele v prvi vrsti namen okrepiti dravo s poveanjem tevila prebivalstva, e bolj pa s poveanjem njenih denarnih dohodkov. Kmetje naj bi imve pridelali (zato tudi prizadevanja za izboljave obdelovalnih nainov, t.i. agrarno-tehnina revolucija) in od njihovih pridelkov naj bi drava dobila im veji dele. Zato je bilo treba po monosti omejiti eksploatacijo podlonikov po zemljikih gospostvih. DAVKI IN KATASTRI Svoj dele pri donosih agrarne produkcije si je mogel absolutni vladar zagotoviti predvsem v obliki davkov. V tem cilju je bilo potrebno izloiti e zadnje monosti vpliva stanov, ki so ga stanovi imeli pri sprejemanju deelnih davnih obveznosti, in vzeti politiko in zakonodajo v roke dravnega birokratskega aparata. Tako je prilo do davnih reform. Namesto imenjskih knjig, ki so jih vodili stanovi je postal glavna evidenca ZEMLJIKI KATASTER Marija Terezija je izdala robotni patent, kjer je maksimirala tlako. Forsirali so odkup tlake - RELUCIJA. Odprava tlake ABOLICIJA. Koroka 1766 - prosta saja se spremeni v dosmrtni zakup z vladariinim patentom, nato v zajem po kupnem patentu to se imenuje PREVEDBA. Odprava nesvobode - kmetje so lahko zapuali zemljo, izbirali poklic, se prosto enili Pravno varstvo podlonikov - postavili so podlonikega odvetnika (2 patenta: patent o podlonikem postopku v podlonikih zadevah in podloniki kazenski patent). Z vejimi ali manjimi pritiski na stanove je cesarica (Marija T.) izvajala davne reforme, ne da bi jo stanovi mogli pri tem resneje ovirati. Namesto imenjskih knjig (ki so jih vodili stanovi sami) so uvedli nove evidence davnih osnov, ki so jih vodili vladarjevi uradniki. Glavna evidenca je postal zemljiki kataster kot razvid davnih osnov za davek od nepreminin. 1. TEREZIJANSKI KATASTER o v njem so evidentirali donose, ki so jih zemljika gospostva imela od svojih podlonikov o pomen terezijanskega katastra je v tem, da je omogoil vpogled v bremena podlonikov, da jih gospodje niso samovoljno poveevali. Drava je z nadzorom, preko svojih organov zagotovila, da sadovi izboljane agrarne pridelave pripomorejo k poveanju davne moi kmetov in ne gospostev o Vladar je bil preprian, da je delo na tlaki malo produktivno in je priporoal odkup tlake o ROBOTNI PATENTI - po pristanku stanovskih zastopnikov vladar maksimizira tlako Podloniki so bili obdaveni v sorazmerju z dajatvami zemljikemu gospodu, gospodje pa od teh dajatev, od pristave pa v deleu od vrednosti pridelkov. Davke so e vedno pobirala zemljika gospostva in jih odvajala naprej. Kresije kot najniji vladarjev organ, so izvajale natanen nadzor.

 M..

57

Z robotnimi patenti (1775-1782) je Marija Terezija maksimirala tlako. Izhajali so za vsako deelo posebej, med seboj so se precej razlikovali. Na splono so maksimirali tlako na 2 - 4 dni v tednu ali 104 - 208 dni v letu, vendar tako, da je bil prenos iz tedna v teden dopusten le v zelo omejeni meri. Polni maksimum je v veini deel veljal le za cele grunte, za manje kmetije pa je bil niji. Kjer je bila dotlej tlaka nija od maksimuma, je ni bilo dovoljeno zvievati. Te reforme se oznaujejo tudi kot reguliranje tlake. Abolicija (odprava) ali relucija (odkup) tlake pa je dogovor med zemljikim gospodom in podlonikom, da se tlaka spremeni v denarno dajatev. Vladarji so take dogovore priporoali in pospeevali (delo na tlaki je malo produktivno).

2. JOEFINSKI KATASTER da bi se ugotovila davna osnova in donos zemlji, je dal cesar popisati, izmeriti ne pa tudi izrisati zamljia namen: davna in urbarialna regulacija po kateri naj bi od ugotovljenega, v denar preraunanega donosa ostalo kmetu 70 %, za fevdalna bremena najve 18%, drava pa naj bi dobila 12%. plemstvo je ostro reagiralo, ker je to bil vladarjev ukrep, ki bi bistveno spremenil sestavo in viino dohodkov zemljikih gospostev. Cesar je umrl, naslednik pa jo je moral ukiniti Joef II. je nartoval reformo obremenitve zemlji, ki je izhajala iz fiziokratskega naela, naj samo zemlja vzdruje potrebe drave. Zato je dal popisati in izmeriti (ne pa tudi zarisati) zemljia ter ugotoviti kulturo in donostnost. Po veletnih pripravah je nastal JOEFINSKI KATASTER. Od ugotovljenega (in v denar preraunanega) donosa naj bi kmetu ostalo 70%, za fevdna bremena naj bi lo najve 17,77%, drava pa naj bi dobila 12,22%. Plemstvo je proti taki doloitvi fevdalnih bremen ostro reagiralo. Cesar je kmalu po razglasitvi te ureditve umrl, njegov naslednik pa jo je moral takoj odpraviti. Vendar kataster ni izgubil vsega svojega pomena. Na njegovi podlagi je Avstrija uvedla novo obliko zemljarine, Francozi pa so ga uporabljali v Ilirskih provincah. 3. FRANCISCEJSKI KATASTER njegova bistvena novost je bila v tem, da je vse parcele so vsako katastrsko obino posebej, v merilu narisali nastane katastrska mapa pozneje ga je bilo treba revidirati na terenu (reambulirati) zaradi neprijavljenih sprememb V Avstriji je kmalu nastal nov kataster - FRANCISCEJSKI KATASTER, katerega bistvena novost je bila v tem, da so vse parcele za vsako katastrsko obino posebej zrisali v merilu 1:2880. Tak nart parcel se imenuje katastrska mapa. Za odmero davkov je priel kataster v rabo ele okrog marne revolucije. Takrat in postopoma e pozneje so ga revidirali na terenu - reambulirali, s tem pa je nastal reambulirani kataster. Tako sestavljeni in obnovljeni katastri so e danes v rabi na velikih delih podeelja. PREMOENJSKA RAZMERJA Druga skupina reform je bila namenjena varstvu kmekih zemlji in pospeevanju kmetovih pravic do njih. Reforme kmekih zajmov so izhajale iz preprianja, da bo kmetov interes do dela veji, e bo s kmetijo razpolagal kot lastnik in e bo na njej zagotovljeno popolno dedno nasledstvo. Teoretino e obstojea prosta saja na Korokem je bila leta 1766 z vladariinim patentom spremenjena v dosmrtni zakup, nekaj let kasneje pa kar v zajem po kupnem pravu - PREVEDBA. To je bila druga velika prevedbena akcija po tisti v 16. stoletju. V 16. st. je deelni knez skual pridobiti vir dohodkov s tem, da bi na svojih komornih gospostvih mitne grunte (zakupne) prodal kmetom v kupne. To bi mu ob prodaji prineslo enkraten veji dohodek, lahko bi v bodoe prejemal vije primine, ostala pa bi mu sicernja (dotedanja) bremena kmetij. Na Korokem se je prevedba opravila po samem zakonu, v drugih deelah pa se je izvajala z dogovorom med zemljikim gospodom in kmetom. Da se kmeka posestva ne bi drobila, so veljala posebna pravila, po katerih je kmetijo prevzel le en dedi (praviloma najstareji sin, e ga ni bilo, pa najstareja hi), druge dedie pa izplaal ali odpravil (odpravine). Prevedba je odplana sprememba mitnih zemlji v kupna. Pomen prevedbe:

v 16. st. je prevedba imela neposredno fiskalni znaaj, da bi se s kupninami poveali dohodki (gre za prevedbo samo na deelno knejem gospostvu). v 18. st. pa da bi posredno poveali davno mo kmetov. Gre za prevedbo na vseh zemljikih gospostvih Pride do deljivosti kmetij (prej zem. gospod tega ni dovolil) 1.prednost: poveanje preb. (populacionizem) 2.slabost: revneje kmetije z manj davne moi Obvladovanje deljivosti kmetij z uvedbo splonega dednega prava (priznavanje vsem dediem dedovanje) s sistemom odpravin en dedi in ta odplaa vse ostale dedie OSEBNI POLOAJ Leta 1781 je Joef II. za eke deele izdal PATENT O ODPRAVI NESVOBODE: prosto monost enitve po predhodni prijavi prostost gibanja, e ni bila v nasprotju z novaenjem prosto izbiro poklica monost zapustiti kmetijo odpravo slube v gospodovi hii (razen 3 leta za sirote) prepoved zahtevati dajatve iz naslova osebne nesvobode

 M..

58

To vse se nanaa na osebno plat odvisnosti. Stvarna plat odvisnosti ostane podlonik sme zapustiti kmetijo, e najde namestnika zaradi dajatev Kasneje je nesvobodo s patenti odpravil tudi za druge deele (dejansko e bilo odpravljeno) Da se omejitve svobode ne bi pojavljale ali hotele na novo uveljaviti v drugih deelah, jih je Joef II. s posebnimi patenti odpravil tudi za druge deele, vendar na podlagi poprejnjih poizvedb v prilagojeni obliki. Kranjski stanovi so v glavnem ugovarjali le monosti, da bi kmeki gospodarji sami prosto odhajali s kmetij in si izbirali poklic. Druga doloila ekega patenta so se jim zdela nepotrebna, e da takih omejitev svobode na Kranjskem ni. Monost, da bi kmeki gospodar zapual kmetijo, je Joef II. vezal na pogoj, da dobi primernega naslednika. Predpisi o novaenju pa so zelo strogo omejevali prostost gibanja kmetov. PRAVNO VARSTVO PODLONIKOV pa tudi sistema Bistvena novost: za ta namen so uvedli posebne dravne urade, med katerimi so imele neposreden opravek s strankami kresije. V nekaterih vrstah sporov je obvezno moral sodelovati podloniki odvetnik (postavila ga je drava). Odvetnik Lukman edini na Kranjskem, ki si je upal zastopati kmete Izmed vejega tevila predpisov sta najbolj znana dva patenta: 1. Patent o postopku v podlonikih zadevah je urejal pot, po kateri naj podlonik uveljavlja svoje pritobe proti gospostvu. e je ugovarjal podlonosti, je moral tobo sestaviti podloniki odvetnik, odloalo je sodie. e je bil spor o posameznih podlonikih obveznostih, pa je po upravni poti odloala kresija, odprta pa je bila e nadaljnja pot do najvijih instanc.

2.

Podloniki kazenski patent je omejeval pravice patrimonialnega sodstva, ki je lahko le s pristankom kresije izrekalo prostostne kazni nad 8 dni in (le izjemoma) odsaditev s kmetije. Denarnih kazni ni smelo izrekati (varovanje davne moi kmetov). Ptrimonialno sodstvo je ostalo nezanimivo za zem. gospoda.

Po drugi strani pa je drava zelo ostro ukrepala proti vsakemu dejanju, ki bi lahko privedlo do skupinskih nastopov kmetov ali celo uporov. PRAVNE POSLEDICE ABSOLUTIZMA:

v vodstvo drave uvedel centralno vodeni uradniki aparat, oivil pojem dravne zakonodaje (odloilna volja zakonodajalca), poloil temelje za upravne in sodne okolie (ohranili in razvijali do 20.stol.), uvedel zemljike katastre (temeljna davna evidenca nepreminin, pozneje e druge funkcije: opis zemlji v zemljiki knjigi, urbanizem, agrarne operacije), uvedli pravnika (pravni jezik: namesto barone gostobesednosti so uvajali suhoparneje izraanje, prvotno predvsem v nomotehniki, t.j. sestavi zakonov), zelo oslabil plemstvo v razmerju do drave, odpravil skoraj vse avtonomije, pospeeval odpravo jezikovnih razlik (vse v nemini - germanizacija dela v vijih plasteh prebivalstva)

Dolgodobne posledice v vodstvo drave uvedel centralno uvedeni dravni uradniki aparat in poklicni pravniki (s pogleda sr. EU ne pa povsod drugod) oivil pojem enotne dravne zakonodaje vloga pravnikov odpravljanje razlik med deli D (motiv davki s pomojo novih evidenc) poloil temelje za upravne in sodne okolie uvedel zemljike katastre kot temeljno davno evidenco Kratkodobne posledice oslabitev plemstva v razmerju do drave (odprava patrimonializma) odpravil skoraj vse avtonomije v posebno primernih okoliinah ostal pri odpravi patrimonialnega sodstva pospeeval je odpravo jezikovnih, kulturnih in podobnih razlik med raznimi deli drave in s tem germanizacijo dela vijih plasti prebivalstva.

 M..

59

6. PRAVO V BUROAZNI DRAVI 1804 1811 1914-1918 Code Civil v Franciji (Napoleon) Obi dravljanski zakonik v Avstriji Prva svetovna vojna

Doba v kateri prevlada meanstvo, eprav je to spet manjina prebivalstva. Oblast je zapravljala velike vsote za reprezentanco, predvsem ogromne gradbene podvige. Meanstvo je bilo zapravljanja javnega denarja sito in je zahtevalo neko odgovornost (account ability). Jedro revolucije sprememba oblasti + vpraanje odgovorne oblasti REVOLUCIJA evolucija = razvoj povezava z nasiljem (fr., oktobrska rev.) varljivi pojem ang. slavna revolucija slavnost v tem da ni bila nasilna prevlada parlamenta Nizozemska osvobodilna vojna proti pancem meansko nizozemsko plemstvo se upre panski oblasti in se razvije v mono pomorsko silo - 1. buroazna revolucija Nizozemske province so se mono razvile in postale velika kolonialna sila (kolonije predvsem v Indoneziji) Amerika revolucija Osvobodilna vojna ZDA kapitalistina razmerja so se razirila in utrdila tudi v anglekih kolonijah v Severni Ameriki in tako je prilo do nasprotij med angleko in severnoameriko buroazijo - ta je med drugim nasprotovala pravici, da bi ji smel angleki parlament nalagati davke brez njenega pristanka. Njihov namen ni bil odprava fevdalizma. Podlaga za to revolucijo je bila predvsem ekonomska davki. Bostonska ajanka. Revolucija kot zaetek novega tetja v Franciji, do 1789 zaznamovali obdobje ancien regime BUROAZNE REVOLUCIJE IN USTAVNI RAZVOJ Meansko nizozemsko plemstvo se upre panski oblasti in se razvije v mono pomorsko silo - 1. buroazna revolucija. V 17.stol. meanska smer v Angliji (Cromwell). V anglekih kolonijah (severna Amerika) niso smeli nalagati davka brez njenega pristanka. Ludvik 16. sklical parlament - nato francoska revolucija. panija: Za prvo buroazno revolucijo tejemo upor nizozemskih provinc proti oblasti panskega kralja (16.stol.), v katerem je imelo vodilno vlogo nizozemsko meanstvo. Osvobojene Zdruene province so v 17.stol. postale velika pomorska in kolonialna sila. Anglija: absolutizem je dosegel vrhunec v tretjem desetletju 17.stol., ko je kralj skual vladati brez parlamenta, v katerem so mesta e pridobila precejen vpliv. Ko se kralju tako vladanje ni posreilo, je prilo do boja med njim in parlamentom, ki je imel podporo meanov in irih plasti prebivalstva. V boju je 1649 zmagala meanska smer ob podpori vojske pod Cromwellom. Po krajem obdobju republike, ponovni vzpostavitvi kraljestva (1658), ki naj bi veliki buroaziji pomagalo ohraniti pridobljeni vodilni poloaj, in po ponovnih trenjih je bila 1688 GLORY REVOLUTION (potekala je brez prelivanja krvi), z nastopom Viljema Oranskega potrjena parlamentarna monarhija, ki je ustvarila ugodne pogoje za nadaljnji razvoj kapitalizma. ZDA: kapitalistina razmerja so se razirila in utrdila tudi v anglekih kolonijah v Severni Ameriki in tako je prilo do nasprotij med angleko in severnoameriko buroazijo - ta je med drugim nasprotovala pravici, da bi ji smel angleki parlament nalagati davke brez njenega pristanka. V letih 1775-76 so te kolonije razglasile svojo neodvisnost, pri emer je bilo (po Jeffersonovem osnutku) prvi razglaeno naelo suverenosti ljudstva. Po veletnih bojih je bila neodvisnost ZDA potrjena. Francija: francoski absolutni vladar e od 1614 ni ve skliceval dravnih stanov. Ko je Ludovik 16. zael v edalje huje teave, je 1789 vendarle sklical parlament. Takoj so se pokazala trenja med kraljem in fevdalci na eni strani in tretjim stanom (zastopniki buroazije) na drugi strani, ki so 14. julija 1789 privedla do francoske revolucije. V njej si je zagotovila oblast velika buroazija. Francija je vodila tudi pri revolucijah v letu 1848 (februarska revolucija), ki jim je v habzburkih pokrajinah kmalu sledila marna revolucija. Francoska revolucija je bila med vsemi najbolj nasilna pa tudi radikalna uvedli so republiko. Znailnosti: nasilna tudi proti lastnim dravljanom izvoz revolucije kontinentalna zapora nastanejo Ilirske province CILJI BUROAZNIH (meanskih) REVOLUCIJ 1. gospodarski 2. socialni 3. nacionalni 4. dravnopravni

 M.. 1) GOSPODARSKI CILJI: kapitalistini nain gospodarstva, svobodna konkurenca

60

2)

SOCIALNI CILJI: odprava fevdalnih drubenih razmerij (osebne nesvobode, podlonikih bremen), zemljika odveza (!): 1/3 odpisali, 1/3 kmetje odplaevali v 20. letih, 1/3 plaa drava zemljikim gospodom. V Sloveniji je odveza prinesla revino (20 letno plaevanja anuitet).

3) NACIONALNI PROGRAM: pri nas - jezikovni kriteriji. Program zedinjene Slovenije: odpraviti zgodovinske deele, zdruiti slovenske predele, enakopravnost slovenine v olah in uradih (program ni uspel). Uradni jezik se je vekrat loeval od zunanjega (im ve v nemini). 4) DRAVNOPRAVNI CILJI: gre za ustavne dolobe, parlamentarizem. Konstitucionalizem - absolutno vladanje je omejeno z raznimi pravnimi akti, na prvem mestu so lovekove pravice. Parlament, avtonomija. Volilna kurija poslanci nekega razreda. 1) GOSPODARSKI CILJI: v gospodarstvu so buroazne revolucije zahtevale svobodno konkurenco kot pogoj za razmah kapitalistinega gospodarstva. Temu je ustrezalo liberalno pojmovanje zasebne lastnine. V prid lastnikov produkcijskih sredstev naj bi se tudi eksploatacija tuje delovne sile izvajala predvsem v obliki svobodne pogodbe (brez pravne prisile, vendar ob moni gospodarski prisili). Temu cilju so bili podrejeni tudi socialni cilji.

svoboda = liberte narodov znotraj D dati gosp. subjektom svobodo prosto razpolaganje z zasebno lastnino (odprava fevd.) svobodna delovna sila le za tiste, ki prodajajo delovno silo pri tem svobodno svob. pogodba v 19.st. nastanek nove pr. panoge = delovno pr. varovanje najibkejih (omejitve glede dela otrok, ) svobodno tekmovanje podjetnikov = konkurenca pogoj za kapitalizem iritev trgovinskega prava nova vrsta podj. drub = osebne drube, ki jamijo s svojim premoenjem poleg osebnih drub e kapitalske, ki jamijo le s premoenjem podjetja V kontinentalni zakonodaji sta se uveljavila Francoski (vsebuje tudi menino pravo) in Nemki trgovinski zakonik, ki pa prepua menino pravo posebnim zakonom vsaka D se mora zavedat vzdrevanja kmetijstva subvencije kmetom intervencija D na gosp. s svojimi organi, da vzpostavijo pravila tekmovanja, trgovanja

2) SOCIALNI CILJI: v socialnem pogledu je lo za odpravo fevdalnih drubenih razmerij, predvsem vseh preostankov podlonikih gmotnih bremen, pa tudi morebitno ohranjene osebne odvisnosti. Vzpostavitev enakosti pred zakonom. V asu marne revolucije 1848 je bila buroazija habsburke monarhije zelo malo razvita (v primerjavi s tedanjo angleko ali francosko buroazijo) - to e posebej velja za slovensko buroazijo. To je eden izmed vzrokov za nepopolni uspeh marne revolucije, ki se med drugim kae v kompromisni reitvi pri odpravi fevdalnih razmerij. Zemljika odveza: Avstrijski dravni zbor je 6. septembra 1848 sprejel naelni sklep o zemljiki odvezi (to je o odpravi fevdalnih razmerij), ki ga je cesar naslednji dan sankcioniral. Marni revoluciji bi ustrezala odprava bremen brez odkodnine nekdanjim zemljikim gospodom, vendar za tahteva v ustavodajnem dravnem zboru ni prodrla. Uveljavila so se naslednja naela: vsa kmeka bremena, ki so jih bili podloniki dolni fevdalnim gospodom, ker so ti izvrevali javne funkcije in izrazito osebna bremena (npr. dajatve gostaev) so bila odpravljena brez odkodnine izrazito podlonika bremena so preraunali v denarno vrednost (postopek so izvedle komisije za zemljiko odvezo): 1/3 so jih odpisali (teli so jih za pavalni davek), 1/3 je moral zavezanec plaati v 20 letih, 1/3 je zemljikemu gospodu plaala drava. razne pane, gozdne in podobne pravice upraviencev so v prejnjem asu pod vplivom obega prava obveljale kot zemljike slunosti. Patent o zemljiki odvezi je naeloma predvideval odpravo ali regulacijo takih pravic. z zemljiko odvezo je kmet med drugim dobil veje monosti za razpolaganje z zemljo - obenem pa je bil prepuen sam sebi v gospodarskem tekmovanju (poleg odkodnine za zemljiko odvezo je nosil e teka davna bremena). Ponekod so se kmetije le steka obdrale, posamezni kmetje so morali odprodajati zemljo, precej je bilo prisilnih drab in edalje ve zadolevanja kmetov pri oderuhih (pozneje pa v denarnih zavodih, ki so deloma nastali z namenom, da bi kmete reili oderuhov). Industrializacija je le poasi napredovala, preseek agrarnega prebivalstva brez pravih monosti za preivljanje je bil precejen. Tako je rasla proletarizacija kmekega prebivalstva. Del preseka prebivalstva se je izseljeval v Ameriko, najve v ZDA. ZEMLJIKA ODVEZA odpravlja stvarno plat podlonosti (dajatve) le pravice za rustikalna zemljia skupna zemlja je bila urejena s servitutno regulacijo ODPRAVA VEZANOSTI NA ZEMLJO 1781 Patent o nesvobodi

Delovna razmerja v prvih obdobjih industrializacije habzburke monarhije so bila podobna kot v Angliji do druge polovice 19.stol.: zaposlovanje ensk in otrok pri tekih delih, 16 in ve urni delovnik, obupne stanovanjske razmere, bolezni in visoka umrljivost, nizke mezde (posebno pri enskah in otrocih). Odprava takih razmerij pa ni bila med cilji buroaznih revolucij. Z delovno-pravno zakonodajo so razmeroma pozno postopoma omejevali najhuje oblike izrabljanja, posebej odkar se je delavstvo zaelo samo organizirati.

enakost = egalite kar se prava tie (prej partikularizem) vpraanje deljivosti kmetij prevladovalo splono dedno pr. dedovanje vseh potomcev

 M..

61

lo je

za odpravo fevdalnih razmerij/patrimonialne oblasti (zemljika odveza), predvsem podlonikih bremen in os odvisnosti (os svoboda e v absolutizmu) e vedno pa obstaja stvarna plat obveznosti (tlaka) V slovenskih deelah se je odprava fevdalnih razmerij sklenila l. 1848 in se oznauje kot zemljika odveza (zemljikim gospostvom so za urbarialno zemljo priznali polno odkodnino kot dravni dolg). Eden od vzrokov za delni uspeh marne revolucije je slabo razvita buroazija Habsburke monarhije, e posebej pa slovenske. Tako je avstrijski dravni zbor 6. septembra 1848 sprejel naelni sklep o zemljiki odvezi tj. o odpravi fevdalnih razmerij. Z zemljiko odvezo je kmet dobil vejo monost za razpolaganje z zemljo postane lastnik. Bili pa so mu poleg odkodnine za zemljiko odvezo naloeni precejnji davki. Zaradi takega poloaja so se kmetije teko obdrale in kmetje so morali odprodajati zemljo. Industrializacija je le poasi napredovala, preseek agrarnega prebivalstva pa je bil vse veji. Tako je rasla proletarizacija kmekega prebivalstva. Ker meanska revolucija govori o zasebni lastnini, nedotakljivosti, koristi na podlagi pr. reda se ne morejo odvzet zato zem. gospodje upravieni do ODKODNINE: o sedaj rabijo vzrok za odkodnino

toliko asa so izvrevali

javno oblast (sedaj patent o zem. odvezi ukine patrimonilano oblast zem. gospod ni bil ve upravien do javnih funkcij) ker zemlja njihova (zaradi zajma) o izraun odkodnine: kakno glavnico mora imeti zem. gospod v banki, da mu bi toliko prinaala kot dajatve? kapitalizirana vrednost: gleda dolgoletno povpreje dajatev in mnoi z 20 o izplaevanje odkodnine: izrazito podlonika bremena so preraunali v denarno vrednost (postopek so izvedle komisije za zemljiko odvezo): 1/3 so jih odpisali (teli so jih za pavalni davek ker niso zem. gospodje v celoti prosti davka), 1/3 je moral zavezanec plaati v 20 letih (anuiteta), 1/3 je zem. gospodu plaala deela (tako da v bistvu 2/3 plaali kmetje direktno + prek davkov)

kaj pa je s tistim svetom, ki ni vkljuen v hubo je pa v nj. ek. izrabi? nerazdeljeni svet (gozdovi in paniki)

- razne

pane, gozdne in podobne pravice upraviencev so v prejnjem asu pod vplivom obega prava obveljale kot zemljike slunosti. Patent o zem. odvezi je predvideval odpravo ali regulacijo.

- Servitutna regulacija ta svet razdelili na 2 dela in uredili slunosti

1. 2. izkljuna last veleposetnika (50%) pripad upraviencem (50%)

- kako ti upravienci razpolagajo s tem?

1.
razdelitev zemlje med upravience (gozd razparcelirali) neenakomerna porazdelitev krivica, a razdelitev glede na prejnje pravice 2. ohranitev izrabe skupnosti brez razdelitve ustanovitev idealnih deleev (40 preb. vsak dobi 1/40) problem z dananjo denacionalizacijo zem. odveza je nekakna agrarna reforma, ki pa ima tudi slabe strani kmetje sami obdelujejo in med njimi se pokaejo razlike (nekateri bogatijo drugi revei) prejnji netekmovalni sistem ni pokazal koliko je preve delavcev (latentna brezposelnost) sedaj druine pridelajo dovolj zase in ne rabijo del. sile kmeki proletariat presena del. sila ie dohodek drugod veliko se jih odseli v ZDA (reitev EU) 3) NACIONALNI PROGRAMI: glede njih so se buroazne revolucije med seboj zelo razlikovale. Mnoge buroazne drave so tajile obstoj manjih etninih skupin znotraj svojih meja ali pa so si prizadevale, da bi jih asimilirale. Vez, ki ljudi povezuje o v fevdalizmu osebna vez o v absolutizmu D (monarh) o v bur. pripadnost narodu Pojem nacije oz. Naroda: - v zahodni Evropi se vee na pripadnost doloeni D (vpliv na manjine, ki jih zanikajo ali jih nasilno asimilirajo) danes OZN v nj. lanice D - v srednji in vzhodni Evropi pa na etnino skupino po jezikovnem kriteriju (gibanja, ki elijo povezavo narodov mlada It in Ne program zdruitev, kar se odrazi tudi v Habsb D - Slo narod je povezan s skupnim jezikom Statistini (nezanesljivi) podatki o etnini sestavi habsburke monarhije: od 45 mio prebivalcev je bilo leta 1900: Slovanov, Nemcev, Madarov, 1/14 Romanov. Tudi v habsburki monarhiji so vladajoe etnine skupine (nemka, zlasti pa madarska) izvajale moan asimilacijski pritisk. Drugi narodi so si prizadevali za priznanje, varstvo in enakopravnost. HABSBURKA TVORBA ni hotela zdruitev Ne in It ker to pomeni spremembo ozemlja potrebna organizacija v zborih (koga bodo zvolili?) posebna nacionalna tvorba slaba polovica Slovanov (ehi, Srbi, Slovenci, Hrvati,...), 1/4 Nemcev, 1/6 Madarov, 1/14 Romanov. V avstrijskem delu monarhije je bilo Slovanov 2/3. Uveljavilo se je loevanje med zgodovinskimi narodi (imeli e lastne drave) in nezg. narodi (sestavljajo socialno ibke, agrarne plasti, nesposobne za pol. tvorbo - Slo) zato hlapevski mit v Slo vendar tega noejo ve 1. pol. program Program Zedinjene Slovenije (1848) in jezikovno pravo. V Marni revoluciji so Dunajski Slovenci v drutvu Slovenija postavili program zedinjene Slovenije, ki je zahteval:

 M..

62

razbitje historinih deel in zdruitev slovenskih predelov v kraljestvu Slovenije zaradi pol. druitve Slo (ker pol. razdeljeni v eni D po ve deelah + prekmurje spada na ogrsko), edinole na Kranjskem Slo v veini enakopravnost slovenine v oli in uradih (enakost naravno pravo)

o o

Kraljestvo Slovenije (poveana Kranjska) ne predvideva samostojne D ampak pod habsburkim ezlom, predvideva pa visoko stopnjo avtonomije zahtevajo slovenski zbor = predstavniko telo V tistem obdobju pa nastopi Bachov neoabsolutizem, ki otesnjuje in odpravlja pol. pravice program 1849 zastara, ko 60' ponovno oivi se ideje obnovijo Zahteve o pol. preureditvi niso bile uresniene preve radikalnosti (ni bilo ve ehom, ker bi se morali odreti najbogatejemu delu D) Jezikovne zahteve imele veji uspeh: Po marni revoluciji se v nacionalnih bojih mono razvije posebna pr. panoga - jezikovno pravo

Uporabo jezikov v uradih so loili na notranji uradni jezik (znotraj urada in med uradi v avtonomnih organih) in zunanjega (v poslovanju s strankami) o Kot notranji se je slovenina uveljavila v nekaterih avtonomnih organih Kranjske, kot zunanji pa v nekaterih dravnih organih, zlasti sodii, vendar ne v vseh postopkih, ne v vseh deelah in ne na vseh instancah (v Gradcu na apelacijskem vrhovnem sodiu brez slovenine) o Med doloili, ki so postopoma uvajala slovenino v rabo sodi so pomembna: l. 1850 naelno priznanje slovenine kot sodnega jezika l. 1862 naj se po monosti sprejmejo vloge v slovenini, v istem jeziku uredijo zapisniki in izdajo reitve od l. 1866 tudi za civilne tobe l. 1867 obvezno vodenje slovenskega zapisnika, e stranka govori ta jezik. 67' ustavni zakon v slovenini Praakove jezikovne reforme 1882/83 (avstrijski pravosodni minister) - za obmoje vijega deelnega, apelacijskega sodia v Gradcu - sprejem slovenskih tob in izrek sodb v istem jeziku obvezna na 1. instanci, sodbe vijega sodia stranki dostaviti v prevodu. Program Zedinjene Slovenije (1848): so postavili v marni revoluciji (najprej dunajski Slovenci v drutvu Slovenija). Med drugim je vseboval zahteve po: razbitju zgodovinskih deel in po zdruitvi slovenskih predelov v (habsburkem) kraljestvu Sloveniji (razbitje zgodovinskih deel je bilo v razmerah avstro-ogrske monarhije najbolj zahtevni nacionalni program, ki pa je bil sprejemljiv le za Slovence) politina zdruitev Slovencev (ne deel s SLO prebivalstvom!) enakopravnosti slovenine v oli in uradih Gre za 1. nacionalni program Slovencev kako si predstavljajo svojo politino navezanost, ki ga je predstavila skupina tudentov in intelektualcev na Dunaju.. Program ni bil originalen lo je za prenos idej, ki so nastale drugje na SLO razmere kar terjajo Nemci zase, lahko tudi Slovenci zase. Sklicevali so s na naravno pravo, ker bolje opore takrat niso imeli sredi 19. stol so se zaeli opirati na zgodovinsko pravo razlika med zgodovinskimi (imeli svojo dravo) in nezgodovinskimi narodi (Slovenci). Slovenci so eleli politino zdruitev v Habsburki monarhiji. Program Zedinjene Slovenije ni uspel. Postopoma so jezikovne zahteve privedle do nekih rezultatov. Po marni revoluciji se je v nacionalnih bojih mono razvila posebna pravna panoga - jezikovno pravo. V starem sodnem postopku je ustni del potekal odvisno od jezikovnega znanja strank, pismeni del pa praviloma v nemini. Jezikovna plat PZS je doivela velik razvoj: o Zakon o temeljnih pravicah pravica do uporabe jezika o Dve vrsti uradnih jezikov notranji in zunanji (DO) Prakove jezikovne reforme 1882/93 (Prak - avstrijski pravosodni minister ekega rodu) za obmoje vijega = apelacijskega sodia v Gradcu: sprejem slovenskih tob in izrek sodb v istem jeziku obvezna na prvi instanci, sodbe vijega deelnega sodia pa je treba stranki dostaviti v slovenskem prevodu. V praksi je predvsem v nekaterih sodiih na Slovenskem tajerskem ostalo pri poslovanju v nemini. Po Prakovih reformah so se nacionalne razmere v monarhiji tako zaostrile, da normativnih doloil o jezikovnem pravu ni bilo ve mogoe dosei - boj za slovensko uradovanje se je prenesel v sodno prakso, ki je bila v Trstu za slovenino ugodneja kot v Gradcu. 4) DRAVNOPRAVNI CILJI so bili praviloma: mona centralna oblast (za absolutizem je znailna centralizacija), sposobna uveljaviti pravno varstvo, novoustvarjeni red in eksploatacija na kar najirem ozemlju (po monosti vkljuno s kolonijami), ustavna drava, nove upravne enote doloene oblike omejene lokalne (npr. obinske) ali interesne (npr. obrtne zbornice) avtonomije

poenotenje prava (prej pr. partikularizem) odprava starih/historinih oblastnih enot (Fr po geo. merilih ustanovili departmaje) historine deele ostanejo v Habsb D (1849 so ustanovili po obsegu enaki celjsko sodno in mariborsko upravno okroje, torej eno ozemlje na delu tajerske) Konstitucionalizem (zahteva po ustavi) kot zahteva po ustavni dravi je bil naperjen proti samovolji absolutnih vladarjev. Gre za simbolni cilj buroaznih revolucij. Praviloma je bila ustava miljena kot formalen, nad zakoni stoje

 M..

63

sestav temeljnih doloil, ki naj bi ga sprejela voljena ustavodajna skupina - konstituanta. Dejansko pa je vladar sam vekrat postavljal ustavo (oktroirana-vsiljena ustava). V Evropi je prvo formalno ustavo ustvarila francoska julijska revolucija. Za model je postavila opredelitev temeljnih lovekih in dravljanskih pravic, kakren se je pozneje raziril v raznih ustavah zunaj Francije. Prizadevanja za varovanje temeljnih pravic na mednarodni ravni so ustvarila prve pravne akte ele po 2. svetovni vojni. Na konstitucionalizem se vee zahteva po parlamentarizmu. S tem naj bi bila odpravljena izkljuna pravica monarhov do zakonodaje. Avtonomija naj bi bila v buroaznih dravah neka nasprotna ute centralni oblasti, ki naj bi zadeve krajevno ali poklicno omejenih skupin prepuala v upravljanje tem skupinam samim in s tem do neke mere omogoila intenzivneji vpliv zainteresiranih oseb na take zadeve, vendar le izjemoma v obliki neposredne demokracije. Najbolj pogosta oblika avtonomije je komun ali komuna. Regionalne avtonomije so praviloma izjema od centralistinega naela. Interesne avtonomije imajo v buroaznih dravah praviloma obliko obveznih zdruenj ljudi v doloene skupine, ki skrbijo predvsem za kvalifikacijo svojih lanov in zastopajo njihove interese (obrtne zbornice, trgovinske zbornice). Dvotirni sistem je vzporednost centralno vodenih organov (birokratskih, dravnih) na eni strani in avtonomnih organov na drugi strani. Ta sistem se uveljavlja v predstavnikih in upravnih organih, ne pa pri sodnih. KOSTITUCIONALIZEM: ustavna drava - zahteva po ustavni dravi je bila naperjena proti volji absolutnih vladarjev. Oblast v absolutizmu neodgovorna, sedaj elja po odgovornosti oblastnikov. Prvotni ideal buroazno demokratine ustavne ureditve naj bi bila delitev oblasti na zakonodajno, sodno in upravno. U naj bi uvedla pravila igre in postala najvija pr. norma. Vsaka naj bi imela klasino vsebino: 1. dolobe o ureditvi oblasti (delitev oblasti, organi, nj. pristojnosti, kako priti do oblasti) 2. l. pravice in svoboine (v nekaterih U te na prvem mestu D, ki slabe izkunje s PIS Fr, Ne, Slo; na drugi strani ZDA na prvem mestu ureditev oblasti) organ, ki omejeval absolutistino oblast je PARLAMENT imenska kontinuiteta se ohrani, eprav se nj. prisojnosti in sestava spreminjata (parlament v Fr v ancien regime ni bil predstavniki organ ampak visoko sodie kot pri nas ograjno) prisojnost: postane zak. organ boj za zak. na razline naine 1. stopnja pristanek vladarja (zakon od vladarja parlament potrdi ali zavrne) 2. stopnja zak. iniciativa (parlament ne odloa kaj v Z) primer boja za zak. gl. v knjigi srbska U postane predstavniki organ (zaradi volitev predstavlja ljudstvo demokracija) stanovska ureditev preitki prejnjega sistema: dvodomnost ali ve (pri stanovih ve klopi sedaj le 2 + zg. dom privilegirana plast vijih slojev) virilisti ljudje, ki v parlament pridejo zaradi stanu ali poloaja niso voljeni (gosposka klop ali klop prelatov), v Au v deelnem zboru kofje in rektorji univerz Kurije - so bile interesne skupine poslancev, katerih tevilo je bilo vnaprej doloeno ne glede na tevilo volilcev (izvoli jih posamezni volilni razred) Volilni razredi - so bili skupine volilcev oblikovane po zakonu (1 volilni razred voli 1 kurijo) Predstavniki organi in volilni sistemi: tudi kjer so buroazne drave imele vestrankarski sistem, so na razline naine skuale dosegati tako sestavo predstavnikih organov in njihove pristojnosti, da bi bila zagotovljena doseena ureditev in vodilni poloaj njihovih nosilcev. Sredstva za ta namen so bila predvsem: sestava predstavnikih organov (npr. dvodomni sistem v Angliji) volilni sistemi (vasih so pomenili neenako aktivno volilno pravico, npr. z omejitvijo volilne pravice na moke) omejitev pristojnosti predstavnikega doma (npr. ni imel zakonske moi - lahko je le sprejel ali zavrnil vladarjev predlog) Kurije so bile interesne skupine poslancev, katerih tevilo v posamezni kuriji je bilo vnaprej doloeno ne glede na tevilo volilcev ali volilnih udeleencev. Izvoljeni predstavnik (poslanec) je lahko imel imperativni ali pa prosti mandat. Pri imperativnem mandatu je bil pri glasovanju vezan na naroila, ki mu jih je dala njegova skupina volilcev (to je oviralo sklepanje kompromisov). Volilni sistemi - so bili mehanizem s katerim so buroazne drave skuale dosegati tako sestavo predstavnikih organov, da bi bila zagotovljena doseena ureditev in varstvo interesov vladajoih krogov. Pri volilnih sistemih so to dosegali z omejitvijo volilne pravice: o na moke (, ki veliko premoenja ima pooblaenca) = spolni cenzus

o o o o

z visoko starostno mejo za pridobitev volilne pravice = starostni cenzus omejitev volil na tiste, ki imajo veliko nepreminin = premoenjski cenzus izobrazbeni cenzus idealni dr. volilci z volilnimi razredi (privilegij bogatejim) v Slo: veleposesti mest in trgov meani obrtnih zbornic kmeki posestniki (volili prek volilnih mo = posredne volitve) sploni volilni razred

 M.. o V Slo so dravnozborske volitve prej dobile splono volilno pravico, deelnozborske pa nikoli

64

Avtonomije svobodna obina je temelj svobodne D o Avtonomija naj bi bila v buroaznih dravah nasprotna ute centralne oblasti, ki naj bi zadeve krajevno ali poklicno omejene skupine prepuala v upravljanje tem skupinam. o smiselno nekatere pristojnosti prepustiti na stopnjah obine o doloene oblike omejene avtonomije: o lokalne/krajevne avtonomije

o o

interesne avtonomije (npr. obrtne zbornice)

zahteva prilagoditev sistema oblasti - DVOTIRNI SISTEM (vzporednost centralno vodenih birokratskih (dravnih) organov in avtonomnih) o v Au dvotirnost za upravo in zak. ne pa za sodstvo o ve stopenj oblastnih organov (D, deele, okraji, obine) o dr. linija (na st. obin ni bilo dr. organov, lahko pa je na njih D prenesla pristojnosti preneseni delokrog): o zakonodaja en organ dvodomni (gosposka in poslanska zbornica) dravni zbor o izvrilna veja na st. D = ministrski svet (vlada) na st. deele = deelna vlada na st. okrajev = okrajna glavarstva o avtonomna linija (najvije do deel):

o o

normodajni organi na st. deele = deelni zbor na st. okrajev = okrajni odbor na st. obin = obinski odbor izvrilna veja na st. deele = deelni odbor na st. okrajev = okrajn predstojnitvo na st. obin = obinsko predstojnitvo

SODSTVO (4 st., 3 instance)

vsakdo se ima pravico 1X pritoi izjemoma 2X: 1. st Okrajno 2. st Okrono 3. st vije deelno (apelacijsko)

okrono/deelno (e teja zadeva) vije deelno (apelacijsko) Vrhovno sodie

DRAVNA UREDITEV HABZBURKE MONARHIJE USTAVNA UREDITEV (Au ima pluralizem ustavnih aktov nima 1 U ampak ve Z z ustavno vsebino) oktobrska diploma, ki je predvidevala federalizem (doloene pristojnosti so prenesene na deele) februarski patent predvideva predstavniki sistem (ljudstvo dobi vpliv na vodenje in oblast) vrsta temeljnih zakonov urejajo temeljne PIS, ureja sodstvo delitev oblasti, razvoj strank, ustanavljanje drutev in zborovanje DELITEV AVSTRIJE Avstrijski cesar je izgubljal bitke (1859 - izgubil Lombardijo, 1866 - izgubil Beneijo beneki Slovenci so se na referendomu odloili, da gredo pod Italijo). Dravo so razdelili na avstrijski in ogrski del. Avstrijsko-ogrska poravnava (1867) je bila objavljena v obliki reskripta. Po tem sporazumu se je habsburka monarhija delila na 2 dela: 1) avstrijski del - Cislitvanija (gl. mesto Dunaj)

2)

ogrski del - Transilvanija (gl. mesto Budimpeta) najpomebneja ustavna sprememba v 19. st. Razlogi za preureditev D: razlog notr. ibkost Au, ki se kae v tem da Au izgubi nekaj vojn dr. bankrot elita si mora znotraj poiskat zaveznika objavljena A-O poravnava v obliki reskripta. tako se Habsb D razdeli na dva dela (A-O obsegala avstrijski del/Cislitvanija z glavnim mestom Dunajem in ogrski del/Translitvanija z glavnim mestom Budimpeto - kamor tudi Prekmurje spadal) V avstrijskem delu je bil Habsburan cesar, v ogrskem delu pa je bil ogrski kralj.

Vsak del je imel svojo zakonodajo. O skupnih zadevah obeh delov sta odloali delegaciji obeh dravnih zborov. (ko 1870 prilo do okupacije BIH sedaj tudi to skupna zadeva) na skupnem dr. zboru e ve razlinih mnenj odloali z navadno veino Skupne zadeve so bile: vojska zunanje zadeve finance v zvezi z vojsko in zunanjimi zadevami Institucije in uradi za te zadeve so se oznaevali s kratico: k.u.k. (k und k). Ogrsko-hrvaka poravnava (1868) je taksativno doloala zelo obsene skupne ogrsko-hrvake zadeve, med katerimi so bile tudi mnoge gospodarske zadeve. Zakonodaja o skupnih zadevah je bila v rokah dravnega zbora (lani iz Ogrske

 M..

65

in delegati hrvakega sabora). V avtonomno delovno podroje Hrvake so spadale tiste zadeve, ki v poravnavi niso bile izrecno natete. Tako je hrvaka avtonomija obsegala notranje zadeve, verske zadeve, prosveto in sodstvo. Pravico zakonodaje v teh zadevah je imel hrvaki sabor, vladarja pa je na Hrvakem predstavljal ban. Sklicujo se na svoj zgodovinski poloaj (pacta conventa l. 1102) je Hrvaka v novem veku imela svoj plemiki zbor, tj. sabor z doloeno avtonomijo. Zaradi tega so Madari morali posebej urediti svoje razmerje - prilo je do Ogrsko - Hrvake poravnave, ki je taksativno doloala zelo obsene skupne O-H zadeve. Zakonodaja v skupnih zadevah je bila v pristojnosti dravnega zbora (za Hrvate je bil to neugoden kompromis). Hrvaka je samostojno urejala notranje in verske zadeve, prosveto in sodstvo. Niso pa bili H v tako ugodnem poloaju kot Au in Ogri Sodstvo je bilo organizirano po naslednji lestvici (str.124): Vrhovno sodie na Dunaju vija deelna (apelacijska) sodia - za slovenske deele v Gradcu in Trstu deelna sodia na sedeih deel in okrona sodia po okrojih zunaj sedeev deel (deelna so imela nekaj ve pristojnosti) okrajna sodia MED SVETOVNIMA VOJNAMA 1914-1918 1939-1945 I. svetovna vojna II. svetovna vojna

I. SVETOVNA VOJNA (Leksikon CZ, 1973) VZROKI: Prvo svetovno vojno so povzroila skrajno zaostrena nasprotja med imperialistinimi velesilami (imperializem tenja kake velesile, da bi razirila svoj politini ali gospodarski vpliv), ki so iskale mnain za novo razdelitev sveta, da bi prile do novih surovinskih baz in poveale trie za svojo industrijo, e zlasti pa kapital, ter tako e poveale svojo mo (predvsem Nemija), ali da bi branile e ustvarjeni kolonialni imperij (Anglija). Rusiji je lo za prevlado na Balkanu in za rnomorske oine, Francija se je med drugim hotela maevati za poraz v vojni 1870/71, Avstrija je hotela oslabiti Srbijo in se uvrstiti na Balkanu, ravno tako Italija. Zato so drave ustanovile dve nasprotni vojaki zvezi: antanto (antanta - fr. zveza, sporazum = sistem sporazumov med Anglijo, Francijo in Rusijo, kasneje se je pridruila Italija. Sporazum je bil naperjen proti trojni zvezi, po versajski pogodbi je prenehal) in trojno zvezo (=sporazum med Nemijo, AO in Italijo. Po izbruhu I. sv.vojne 1914 je Italija ostala nevtralna, po podpisu londonskega pakta 1915 pa izstopila in se pridruila antanti. Trojna zveza je imela znaaj obrambnega pakta proti Rusiji in izkoriala nemko zmago nad Francijo 1870/71. Z njo se je organizacijsko povezala tudi Romunija). 1. svetovna vojna se je dolgo pripravljala. Sile osi: Nemija-Avstrija-Italija. Gavrilo Princip - atentat na kralja. Avstrija 1818 napovedala vojno Srbiji, Francija pa Nemiji. Oktobrska revolucija v Rusiji. Povod za izbruh vojne je bil atentat na avstrijskega nadvojvodo Franca Ferdinanda v Sarajevu. Dne 23.7.1914 je Avstro-Ogrska poslala Srbiji ultimat, ki ga ta kot suverena drava ni mogla sprejeti, 28.7.1914 pa je napovedala Srbiji vojno. Nemija je napovedala vojno Rusiji in Franciji. Velika Britanija je po nemki kritvi belgijske nevtralnosti napovedala vojno Nemiji. Avstro-Ogrska je napovedala vojno Rusiji, rna gora se je pridruila Srbiji. Italija je proglasila nevtralnost. 1917 sta stopili v vojno na strani antante ZDA in Grija. Dne 7.11.1918 je Nemija zaprosila za premirje, 11.11.1918 pa kapitulirala. Vojna je bila konana z versajskimi mirovnimi konferencami 1919-1920. Nemija je postala republika, izgubila kolonije ter nekaj pokrajin. AO je bila razbita na nacionalne drave, Turija je bila zmanjana za 4x, Italija pa je dobila ozemlje po londonskem paktu. Vojna ni razreila nasprotij med imperialistinimi dravami, konala se je z gospodarsko izrpanostjo in silovitimi drubenimi pretresi, imperializem pa je dobil velikega nasprotnika - Sovjetsko zvezo. PREVRAT RAZPAD AVSTOROGRSKE 1918 Prevrat - ker razpade ena najvejih drav v EU. V dobi stare Avstrije je meansko politino vodstvo slovanskih narodov skualo reevati nacionalno vpraanje v okviru te drave npr. s konceptom trializma (kot prej dualizem avstorogrske). Kratko obdobje narodne vlade za SLO (del drave SHS) narodna vlada je odpravila deelne avtonomije za dele, ki so bili pod to vlado. II. SVETOVNA VOJNA Hitler je zahteval vrnitev Gdanska in eksteritorialne prometne zveze skozi poljski koridor, za povrailo pa naj bi priznal nemko-poljske meje. Poljska je predlog ostro zavrnila, VB in Francija pa sta ji ponudili pomo ob morebitnem nemkem napadu. Hitler je sklenil zvezo z Italijo in s Sovjetsko zvezo podpisal pogodbo o nenapadanju. Nemija je napadla Poljsko 1.9.1939 (italijansko posredovanje ni uspelo), po kratkoronih ultimatih sta VB in Francija napovedali rajhu vojno. Italija je ostala nevtralna. Dne 6.4.1941 je Nemija je napadla YU, sodelovale so e Italija, Madarska in Bolgarija (18.4.1941 kapitulacija YU). Vstop ZDA v vojno je izzval japonski napad na ameriko pacifiko floto na Pearl Harborju 7.12.1941 - naslednji dan sta ZDA in VB napovedali vojno Japonski. Atomski bombi, ki so ju Ameriani vrgli na Hiroimo (6.8.1945) in Nagasaki (9.8.1945), sta zlomili japonski odpor (kapitulacija podpisana 2.9.1945). Jaltska konferenca - (Jalta = pristanie in letovie na Krimu, biva SZ) - februarja 1945 so se Roosevelt, Stalin in Churchill sporazumeli predvsem o podobi sveta po konani vojni, o usodi Nemije (delitev na 4 okupacijske cone) in o osnovah organizacije ZN. SZ je pristala, da stopi v vojno proti Japonski.

 M..

66

Dne 30.4.1945 je Hitler napravil samomor, nemka vojska pa je 7.5.1945 podpisala brezpogojno kapitulacijo, ki je zaela veljati 9.5.1945 ob 0,01 uri. STARA JUGOSLAVIJA (ustavni razvoj in upravna razdelitev) PRIPRAVE: meansko politino vodstvo slovanskih narodov je skualo reevati narodnostno vpraanje v okviru AO (Avstro-Ogrske) monarhije s politinim konceptom trializma, ki naj bi nadomestil AO dualizem, vendar je bilo e prepozno. Dozorele so e tenje po reitvi narodnostnega vpraanja in zdruitvi vseh Jugoslovanov. MAJNIKA DEKLARACIJA 30. maja 1917 - izjava za mir, ki so jo razglasili poslanci t.i. Jugoslovanskega kluba v dunajskem dravnem zboru. AO naj bi se razdelila tako, da bi med SLO, HRV in SRBI prilo do zdruitve. Majska deklaracija - dravnopravna izjava YU kluba 30. maja 1917 v dunajskem parlamentu. Na osnovi narodnostnega naela in hrvakega dravnega prava je zahtevala samostojno dravo YU narodov v Avstro-Ogrski - z drugimi narodi naj bi jih eventualno vezala samo habsburka dinastija. Ta deklaracija je v bistvu zahteva po samoodlobi, odloujoi dejavniki v monarhiji pa so jo ostro zavrnili. V podporo deklaraciji se je v slovenskih deelah septembra 1917 zaelo vsenarodno (deklaracijsko) gibanje, ki se je sasoma usmerilo popolnoma protiavstrijsko in protivojno in je bistveno pomagalo pri nastanku YU (Leksikon CZ, 1973). Majnika deklaracija je predvidevala ustanovitev enote Slovanov brez tujega nadzora. Kmalu je s iroko podpisno akcijo postala mnoina izjava za mir v kateri je Habsburki okvir stopil v ozadje. YU politiki v emigraciji so tedaj zastopali program, da se jugoslovani zedinijo zunaj avstro-ogrske, vendar sta se kriali dve tenji: 1. srbski politiki so zastopali tezo pridruitve drugih narodov Srbiji 2. politiki iz avstro-ogrskih deel so zastopali tezo zdruitve in ustanovitve nove drave. Nosilec prve teze je vlada kraljevine Srbije, nosilec druge pa YU odbor v Londonu. KRFSKA DEKLARACIJA 20. julija 1917 - pomeni kompromis med tezama. Sprejela je teze zdruitve, vendar v prid pridruitve narodov Srbiji (velikosrbska teza). Krfska deklaracija - sporazum med YU odborom in srbsko vlado, ki sta ga 20.7.1917 na Krfu podpisala Trumbi in Pai. Obe strani sta sklenili ustanoviti na podlagi samoodlobe narodov in na demokratinih principih enotno, svobodno in neodvisno kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki bo ustavna, demokratina in parlamentarna monarhija na elu s Karadjordjevii. Obsegala naj bi ozemlje, na katerem strnjeno ivijo YU narodi. Deklaracija je jamila enotnost jezikov, veroizpovedi, zastav in pisav. Ustavodajna skupina naj bi sprejela ustavo, ki bo dravo razdelila na samoupravne enote. Dne 27.7.1917 jo je sprejel tudi rnogorski odbor (Leksikon CZ, 1973). KRFSKA DEKLARACIJA z dne 20.7.1917 pomeni kompromis med obema tezama in formalno sprejem teze zdruitve, vendar v prid monarhije v bodoi dravi. Potem ko je postala zahteva po zdruitvi jugoslovanov med ljudstvom vse bolj odlona, je tudi politino vodstvo v domovini tik pred razsulom Habsburke monarhije nastopilo v tej smeri. 16. in 17. avgusta 1918 je bil v Ljubljani ustanovljen NARODNI SVET Slovencev (govorijo o Sloveniji), kasneje ga potrdi Narodno vjee 24. septembra 1918 pa je bil na Zagrebkem sestanku sprejet program neodvisne drave narodov YU deel. 6. oktober 1918 v Zagrebu ustanovljeno NARODNO VIJEE SHS kot politino vodstvo J Slovanov na ozemlju A-O monarhije, ki je postavilo program zedinjenja in sprejelo naelo zastopstva - 1 delegat za 100.000 prebivalcev. Organi narodnega sveta na terenu so bili krajevni narodni sveti. Dejansko je zaelo nastopati neko dvovladje med starimi oblastvi in narodnim vijeem. Vojaki najbolj pogumni Rostohar se javno odpove AO 16. in 17.8.1918 - v Ljubljani ustanovljen Narodni svet 24.9.1918 - na zagrebkem sestanku sprejet program neodvisne drave narodov YU deel 6.10.1918 - v Zagrebu ustanovljen Narodni svet (Narodno vijee) SHS kot politino vodstvo junih Slovanov na ozemlju AO monarhije, ki si je postavilo program zedinjenja in sprejelo naelo zastopstva enega delegata za sto tiso prebivalcev. 29.10.1918 - v Zagrebu je Narodni svet proglasil neodvisnost YU deel v AO DRAVA SHS (Slovencev, Hrvatov, Srbov) IN ZEDINJENJE Potem, ko je Avstrija 28.10.1918 zaprosila za mir, se je Narodno vijee v Zagrebu 29.10.1918 razglasilo za vrhovno oblast na ozemlju, kjer so prebivali Jugoslovani v mejah bive AO (NV je iz politinega vodstva postalo vrahovni DO, oblast pa je izvajalo njegovo predsedstvo). To ozemlje je zdaj tvorilo Dravo SHS. S tem se je Narodno vijee iz politinega vodstva spremenilo v vrhovni dravni organ (oblast je izvajalo predsedstvo). S tem je nastala provizorina republika, ki pa e ni pomenila zedinjenja z drugimi YU narodi. Za zedinjenje je bil potreben sporazum med Narodnim vijeem in drugimi dravnimi in politinimi faktorji, predvsem s srbsko vlado. Do naelnega soglasja je prilo 6.11.1918, nakar je Srbija priznala Narodno vijee za zakonito vlado YU pokrajin na ozemlju bive AO. Neodvisno od tega sta se konec novembra 1918 Vojvodina in rna gora po sklepu svojih skupin pridruili kraljevini Srbiji. ta D traja 1 mesec (ni bila mednarodno priznana) Tako je 6. novembra Srbija priznala Narodno vijee za zakonito vlado Yu pokrajin na ozemlju bive A-O. Neodvisno od tega sta se konec novembra rna gora in Vojvodina po sklepu svojih skupin pridruili Kraljevini Srbiji ZDRUITEV V JUGOSLAVIJO

 M..

67

najprej se zdruita Srbija in rna gora nato Srbija in Vojvodina nato pa SHS s Kraljevino Srbijo narodno vijee sklenilo 24.11.1918 ZEDINJENJE in postavilo odbor, ki naj bi v sporazumu z vlado kraljevine Srbije izvedel organizacijo enotne drave. Odbor je prekorail pooblastila in v "adresi" na regenta 1. decembra 1918 izjavil pristanek na zdruitev, ki ga je regent sprejel. Tako sta adresa in njen sprejem pomenila zedinjenje. Po imenovanju nove vlade 20.12.1918 je 28.12.1918 sledil razpust Narodnega vijea in krajevnih narodnih svetov. s 1. decembrskim aktom ustanovljena drava se je najprej imenovala Kraljestvo SHS, nato Kraljevina SHS, nazadnje od l. 1929 dalje pa Kraljevina Jugoslavija. Razlogi zdruitve SHS s Srbijo:

zunanji nepriznana drava in problem mej (predvsem z IT, ki zahtevali Vz obalo) notranji pomanjkanje, nered, notranja nemo

Obseg Drave SHS ni bil doloen z mednarodnimi akti, marve je bil odvisen od konkretnega poloaja in monosti na terenu. Tako so predvsem v obmejnih predelih nastajale neopredeljene situacije.

MIROVNE POGODBE, ki so bile sklenjene po I. sv. vojni 1919/20 v okolici Pariza: 1. Versailles z Nemijo

2. 3. 4. 5.
o o o o o

Saint Germain z Avstrijo Trianon z Madarsko Neuilly z Bolgarijo Sevres s Turijo Versajska pogodba z Nemijo Senermenska pogodba z Avstrijo (od Avstrije Meiko dolino in Jezersko) Trianonska pogodba z Madarsko (Yu ostane Prekmurje) pogodba v Neuilyju (izg. Noji) z Bolgarijo Sevres (izg. Sevr) s Turijo Yu meje so zadevale 2., 3. in 4. pogodba.

Zahodna meja proti Avstriji potrjena s plesbiscitom, proti It pa z Rapallsko pogodbo. JUGOSLAVIJA Z aktom (adreso na regenta 1.12.1918) ustanovljena drava se je imenovala najprej Kraljestvo SHS, nato Kraljevina SHS in od 1929 uradno Kraljevina Jugoslavija. Po zedinjenju so potekale priprave za ustavo. Zaasno ljudsko predstavnitvo je moralo pripraviti zakon o volitvah (med drugim je priznaval volilno pravico le mokim) in zaasni poslovnik ustavodajne skupine. Ker so bile volitve v konstituanto (ustavodajno skupino) izvedene, e preden je predstavnitvo izdelalo poslovnik, je ta poslovnik z uredbo predpisal regent. e preden je padla dokonna odloitev o obliki nove vladavine, so morali poslanci prisei kralju in s tem e vnaprej opredeliti glede enega najpomembnejih vpraanj. Na taki podlagi je 12.12.1920 zaela z delom ustavodajna skupina, ki je potekala v burnem ozraju (razne opozicijske skupine so zapuale skupino). Regentu in vladi je z uporabo najrazlinejih sredstev uspelo zagotoviti pilo tevilo glasov, nakar je bila ob ogromni abstinenci ustava sprejeta na Vidov dan. POLOAJ SLOVENSKEGA OZEMLJA V JUGOSLAVIJI Narodna vlada do 1918 kot 1. vlada Slovencev (nj. resorji:notranji, vojska...) Preimenovanje v deelno vlado Pravni problem neorganizirana uprava in vojska Na sodiu le 2 instanci: okrajna in okrona sodia (vrhovno v Zagrebu) Narodna vlada odpravi deelne avtonomije! Preimenovanje v pokrajinsko upravo. VIDOVDANSKA USTAVA, 28. junij 1921 - je uzakonila monarhijo in izrekla politino neodgovornost kralja. Varovala je kapitalistina drubena razmerja (zasebna lastnina, pogodbena prostost v gospodarstvu). Izraa srbski militarizem Dravo je razdelila na upravne enote - oblasti (max. 800.000 prebivalcev) - s tem je prepreevala, da bi YU narodi v okviru skupne drave tvorili zaokroene upravne enote. Oblast je bila organizirana po naelih birokratskega centralizma, poleg katerega so bile zamiljene nekatere stopnje samouprav. Delitev oblasti: zakonodajo sta vrila kralj in skupina, upravno oblast je izvreval kralj po ministrih (ki jih postavlja in razreuje), sodia so delovala v kraljevem imenu. Kralj je lahko sklical in razpustil skupino (nadrejenost kralja nad skupino). Vidovdanska ustava je bila edina ustava v dravnopravni zgodovini Slovencev, ki je bila v okviru buroazne drave sprejeta v celoti na ustavodajni skupini. V dobi, ko je veljala vidovdanska ustava, je bila YU buroazna monarhija z omejeno ustavnostjo in parlamentarizmom, ki ju izriva absolutistini vladar, da bi avtokratsko zavladal vsej dravi. Slovenija se razdeli na dve oblasti, Ljubljansko in Mariborsko, ki sta jim naelovala velika upana.

 M..

68

Vidovdanska ustava - oznaka za 1. ustavo kraljevine SHS, sprejeto z neznatno veino centralistinih strank 28.6.1921. Uzakonila je parlamentarno monarhijo z veliko kraljevsko oblastjo in centralistino obliko dravne ureditve, ki je zagotavljala dominacijo velikosrbski buroaziji. Proti ustavi so se upirale buroazije drugih YU narodov in zahtevale njeno revizijo. Z aktom jo je 6.1.1929 ukinil kralj Aleksander (Leksikon CZ, 1973). ESTOJANUARSKA DIKTATURA in OKTROIRANA USTAVA - YU parlamentarizem je bil dolgo v krizi zaradi nacionalnih nasprotij. Kriza je dosegla vrh 1928 z uboji v skupini. Kralj je 6.1.1929 z razglasom razveljavil vidovdansko ustavo in razpustil skupino. Med drugim je razpustil upravne oblasti in namesto njih uvedel novo razdelitev na banovine. Zaelo se je obdobje estojanuarskega reima - absolutizma in odkrite kraljeve diktature. 9 banovin (Dravska, Savska, Vrbaska, Primorska, Zetska, Drinska, Donavska, Moravska in Vardarska) Dne 3.9.1931 je kralj razglasil novo - oktroirano (septembersko) ustavo, ki je manj ustrezala naelom meanske demokracije kot vidovdanska (po nastanku, vsebini in obliki). Vidovdanska ustava je poznala enodomni sistem, oktroirana pa je uvedla dvodomni sistem. Ljudsko predstavnitvo je bilo sestavljeno iz senata in narodne skupine (sklep sta morala sprejeti oba). Skupina je bila v celoti voljena, v senatu pa je bilo senatorjev voljenih, pa jih je imenoval kralj. Oktroirano (vsiljeno) ustavo monarh uveljavi sam, ne da bi jo potrdilo ljudsko predstavnitvo, taka je vsaka nedemokratino sprejeta ustava (Leksikon CZ, 1973). Znailno spremembo in dejansko revizijo ustave je pomenila uredba o Banovini Hrvaki z dne 26.8.1939, ki je izla na podlagi t.i. Sporazuma Cvetkovi-Maek. Nova banovina naj bi po obsegu ustrezala narodnostnim mejam, imela je nacionalno ime in nekaj avtonomije, obstajala pa je le kratek as. Hkrati z ustanovitvijo banovine je bila razpuena skupina. Sedaj vrhovno sodie v Ljubljani Na tej podlagi se LJ. in MB. oblast zdruita v Dravsko banovino. Na elu je bil ban, ki je izvreval politino in upravno oblast kot drugostopenjska upravna oblast. Oktroirana ustava je banovine obdrala in jih opredelila kot upravne in samoupravne enote. Banovina - upravna in samoupravna teritorialno-politina enota v kraljevini YU 1929 do 1941. Do ustanovitve banovine Hrvatske (1939) jih je bilo 9: dravska, savska, primorska, zetska, vrbaka, drinska, donavska, moravska in vardarska (Leksikon CZ, 1973). SLOVENIJA Prvi organ oblasti (v SHS) je bila Narodna vlada za Slovenijo, ki jo je potrdilo tudi Narodno vijee. Narodna vlada je odpravila prejnjo deelno samoupravo in njene organe, tako da je bila njena oblast enotna. V znamenju zedinjenja je regent kasneje namesto te vlade imenoval deelno vlado za Slovenijo. V veliki meri na zasebni iniciativi (veje tevilo strokovnih in sorodnih drutev) je slonela akcija za ustanovitev univerze v Ljubljani, ki je bila sproena e v zadnjih dneh pred zedinjenjem. Univerza je bila ustanovljena 16. julija 1919. Po sprejetju vidovdanske ustave je bila kot prehodna oblika namesto deelne vlade zaasno postavljena Pokrajinska uprava za Slovenijo (delovala je do konca leta 1923). Po ustavnem naelu, da oblast ne more teti ve kot 800.000 prebivalcev, je bila drava razdeljena na 33 oblasti, od tega Slovenija na 2 oblasti: ljubljansko in mariborsko. Na elu vsake oblasti je stal veliki upan (predstavnik beograjske vlade - torej ni bil avtonomni organ). Zaradi mnogih menjav vlade so se tudi veliki upani hitro menjali. Obenem z razglasitvijo estojanuarske diktature so bile razpuene oblasti in njihovi organi (dejansko pa so delovali e do 4.12.1929). Nova upravna obmoja so postale banovine. Ljubljanska in mariborska oblast sta se zdruili v Dravsko banovino, ki je v glavnem obsegala vse slovensko ozemlje v YU (brez rnomaljskega in metlikega okraja) + okraj abar. Oktroirana ustava je banovine obdrala in jih opredelila kot upravne in samoupravne enote. Na elu banovine je bil ban kot predstavnik kraljeve vlade. Izvreval je politino in upravno oblast kot drugostopenjska upravna oblast. Njegov aparat je bila banska uprava, ki se je delila na oddelke z naelniki in odseke s efi. Bana in vse vije uradnitvo banske uprave je postavljal kralj. Okraji v Sloveniji niso doivljali bistvenih sprememb pod staro YU - le Prekmurje je doivelo obutneje spremembe v upravni organizaciji okrajev. Okrajem je naeloval sreski poglavar, ki je vodil vse posle obe uprave v okraju kot posameznik in z osebno odgovornostjo za svoj aparat. Z odpravo deelnih zborov in odborov je preel nadzor nad obinami na narodno oz. deelno vlado. Z ustanovitvijo oblasti pa je preel nadzor nad obinami na te organe. estojanuarski reim je vse tedaj obstojee obinske uprave razreil, nove upane pa so imenovali tedaj e delujoi veliki upani. Po zakonu o obinah (1933) so bili obinski odbori spet voljeni, nadzor nad obinami pa so neposredno izvajali sreski naelniki. Novost zakona: obina je morala teti vsaj 3.000 prebivalcev. Ker so bile stare obine na Slovenskem manje, je v naslednjih letih sledilo zdruevanje obin (pri tem so obinsko upravo e bolj oddaljili od ljudstva) - tevilo obin je padlo od pribl.1.000 na pribl. 400. Zakon o mestnih obinah (1934) je priznal nadaljnji obstoj nekdanjih statutarnih obin. Obine, ki jim je bila priznana lastnost mestnih obin, so bile v zakonu izrecno natete (v Sloveniji le nekdanjim statutarnim obinam: Celje, Ljubljana, Maribor, Ptuj). Organa mestnih obin sta bila mestni svet in predsednik mestne obine. PRAVNA OBMOJA (OZEMLJA) STARE YU IN POENOTENJE PRAVA

 M..

69

Tik pred I. sv. vojno so ozemlja, ki so bila 1918 zdruena v Kraljevini SHS, pripadala trem dravam (AO, Srbiji in rni gori) in v okviru AO razlinim pravnim redom. Takojnje poenotenje prava ni bilo mono - ohraniti je bilo treba razlinost pravne ureditve, dokler neka pravna materija ni bila uzakonjena z enotnim zakonom. V estojanuarski diktaturi je kralj uzakonil e prej pripravljene zakonske osnutke, ki v krizi parlamentarnega sistema niso prili skozi zakonodajni postopek (npr. enotna zakonika za kazensko pravo, kazenski postopek). Pripravili so tudi enoten civilni zakonik, vendar je v stari YU ostal le kot osnutek. Novo zakonodajo so dobile naslednje panoge: kazensko pravo (1929), kazenski postopek (1929), civilni pravdni postopek (1930). SHS se odloila za pravno kontinuiteto, ker ob zdruitvi razlini pr. sistemi, v pr. obmojih, ki se niso ujemala ne z pol in upravni obmojem. Ustanovili 6 pr obmoij vzrok prejnji pripadnosti ozemelj Pravna obmoja (ozemlja) Slovenija in Dalmacija sta predstavljali ozemlje avstrijskega prava. Na njem so veljali avstrijski dravni zakoni (kakrni so bili 1918), poleg njih pa e dotlej uzakonjeni deelni avtonomni zakoni, predpisi Narodnega vijea (za Dalmacijo) oz. Narodne vlade (za Slovenijo). ODZ je veljal v novelirani obliki. Zakonska zveza se je praviloma sklepala pred organi verskih skupnosti, sodstvo o njej pa je bilo v pristojnosti dravnih sodi.

Izvor prava

1.

SLOVENIJA in DALMACIJA (prej Avstroogrska avstrijski del). Na tem ozemlju so veljali 1. avstrijski zakoni, kot so bili l. 1918. Poleg teh so veljali e predpisi 2. narodne vlade/narodega vjea in 3. deelni avtonomni zakoni. Obi dravljanski zakonik velja v novelirani obliki, zakonska zveza se je praviloma sklepala pred organi verskih skupnosti (za spore o zak zvezi pa pristojno civ. sodie).

HRVAKA in SLAVONIJA (prej del AO O del, posebni status) sta imeli skupno 1. ogrskohrvako pravo, 2. delno hrvako, 3. delno avstrijsko 4. pravo narodnega vjea (gl. Ogrsko Hrv poravnavo) Obi dravljanski zakonik velja v nenovelirani obliki. Sklepanje zakonske zveze (spori tudi) je potekalo pred organi verskih skupnosti.

2.

VOJVODINA in MEIMURJE (prej Avstroogrska O del) ogrsko pravo. Nista imeli civilnega zakona imajo pa zakonske lene, ki se vraajo k Tripartiru. Zakonska zveza se sklepa v civilni obliki (tudi spori).

Zakaj ti pari? - Skupaj od 1797 ko ukinjena beneka D - v Ilirskih provincah skupaj veina Slo in Dalmacije 1867 ko A-O poravnava Dalmacija v A polovici (isto pravo, ki nastaja v DZ na Dunaju) - 1939 Dalmacija vkljuena v banovino Hrv - povezava Slo in Dalmacije (razprava o odpravi smrtne kazni) - oboji pod O imeli Hrv bana - slavonija bila pod Turki, kasneje Vojna krajina - slavonijo prikluili k AO direktno k Bratislavi, ker bi drugae le obrmenjevala Hrv - M migracije zaradi Turkov - V ozemlje kamor pribealo preb pred Turki, 1848 postane teritorialna enota in razdeljena na upanije - H pripada fevdalcem po AO - B pod Turki

Danes - Dalmacija spada k Hrv - Slo ni ID po ozemlju (ni ve Trsta)

- Hrv pridruitev Slavonije, Meimurja, Dalmacije Vojvodina se pridruila Srbiji

3.

BOSNA in HERCEGOVINA (pod skupne zadeve AO) Tu se uporablja 1. islamsko in 2. turko pravo 3.AO pravo in 4. avtonomno pravo . Ponekod se uporablja tudi Obi dravljanski zakonik kot usus fori (raba sodi). Zakonske zveze se sklepajo pred organi verskih skupnosti-kot 2.

- priznana D s teavami (rep. Srbska in Bosna)

4.

SRBIJA. Veljalo je pravo bive kraljevine Srbije, za podroje civilnega prava pa Gradjanski zakonik. Sklepanje zakonske zveze je spadalo pred organe pravoslavne cerkve-kot 2.

- od Srbije se odcepi Makedonija in Kosovo gora rep. rna

5.

RNA GORA. Civilno pravo je urejal Opti imovinski zakonik, glede zakonske zveze pa je bilo tako kot v Srbiji. 1. in 3. edini, ki nista teritorialno sklenjeni

POENOTENJE PRAVA Takojnje poenotenje ni bilo mogoe in tako je bilo treba ohraniti razlinost pravne ureditve, dokler neka pravna materija ni bila urejena na novo z enotnim zakonom. Z enotnim zakonom sta bila najprej urejena kazensko pravo in kazenski postopek (l. 1929). V teku postopnega poenotenja so v precejnji meri upotevali staro zakonodajo razlinih pravnih ozemelj. Zlivanje pravnih redov je omogoalo razmeroma visoko raven zakonov. Civilno pravo je ostalo nepoenoteno. Novo zakonodajo pa je poleg natetih dobil e civilni pravdni postopek (l. 1930). V letu 1937 pa sta bila uzakonjena prva dva dela trgovinskega zakonika. Sodstvo Eno samo vrhovno sodie ne bi moglo obvladati razlinosti pravnih redov, ki so izvirali iz razlinih zgodovinskih tradicij. Zato je bila struktura pravnih ozemelj hkrati tudi okvir za strukturo sodi. Praviloma je za vsako pravno ozemlje

 M..

70

delovalo posebno vrhovno sodie - njihova obmoja pa tudi niso ustrezala in se niso sproti prilagajala upravnoteritorialnim spremembam. Delna izjema sta bili Slovenija in Dalmacija, ki nista imeli svojega posebnega vrhovnega sodia. Po ustanovitvi Banovine Hrvatske je bilo za pravno ozemlje (brez Dalmacije) ustanovljeno Vrhovno sodie v Ljubljani. Ob nastanku YU so nadomestili Vrhovno soide na Dunaju. Namesto apelacijskih (vijih deelnih) sodi v Gradcu in Trstu je bilo ustanovljeno Vije deelno sodie v Ljubljani. Glede okronih in okrajnih sodi se v okviru drave struktura ni bistveno spremenila. UPRAVA IN PRAVO PRI SLOVENCIH IZVEN DRAVNE MEJE Med obema vojnama je bilo zah. slovensko etnino ozemlje v sestavi Italije, deli S v sestavi Avstrije in SV Madarske. ITALIJA Ob propadu AO sta na slovenskem Primorskem prevzela oblast goriki narodni svet v slovenskem delu deele (z Gorico), v Trstu pa je nastalo neko dvovladje - slovenski narodni svet je prevzel avstrijsko vojno mornarico, poleg njega pa je deloval e 24-lanski italijanski odbor za javno blaginjo. Za pokrajine, ki jih je dobila Italija na neko avstrijskem ozemlju zah. Slovenije in hrvake Istre, se je uveljavil naziv Julijska krajina. Stare deele so bile oktobra 1922 odpravljene - ustanovljena je bila provinca Julijska Krajina (na elu s prefektom), v kateri ni bilo ve deelne avtonomije. V celoti se je uveljavil birokratsko-centralistini sistem uprave. Dotedanji upravni okraji so se preimenovali v okroja (vodstvo: podprefekti). Kmalu pa so enotno pokrajino razbili na ve provinc (zdruevali so obmoja s slov. prebivalstvom z obmoji, kjer so imeli Italijani veino) in postopoma odpravili podprefekture. Italijanska okupacijska oblast je v slov. obinah odstavila obinske svete in upane (uprava: italijanski gerenti in komisarji). Prve obinske volitve (1922) so bile v znamenju enakega terorja kot nedavne parlamentarne volitve. Sledila je doba postopnega odstavljanja slov. funkcionarjev in postavljanja italijanskih komisarjev, ki so odpravljali slov. oz. hrvako uradovanje. Struktura rednih sodi je bila podobna kot neko pod Avstrijo, le z doloenimi organizacijskimi spremembami. V Trstu je bilo apelacijsko sodie, okrona sodia pa v Gorici, Kopru, Tumeu in Vidmu. Okrajna sodia so se oznaevala kot preture. S policijskim zakonom (1926) je bilo med drugim postavljeno posebno sodie kot orodje faistine stranke pri vzdrevanju oblasti. Sede je imelo v Rimu (pri izrekanju smrtne kazni je zasedalo tudi v pokrajini, ki so jo hoteli ustrahovati). Rabo slovenine pred sodiem so dejansko odpravili sodni organi sami. Po upravni poti je bila odpravljena slovenina tudi na nijih upravnih oblastvih. Z dekretom so odpravili stara slovenska imena in predpisali nova, skovana italijanska imena. Matine knjige so prele na upravna oblastva, ki so to izkoristila za vpliv na izbiro rojstnih imen. Zakon je dal prefektom pravico, da poitalijanijo rodbinska imena (to so v veliki meri storili). Slovenina se je preganjala v cerkvi, upravnem postopku in olah. Upravni organi so postopoma odpravljali slovenske ole, dokler ni t.i. Gentilejeva olska reforma doloila postopno odpravo slov. ol. Slovenska in hrvaka drutva so bila prepovedana (1927/28), prenehali so izhajati slov. in hrv. asopisi in oviran je bil tisk knjig. Italija - Julijska krajina (ozemlje narodnostne manjine) Z pokrajine, ki jih je dobila Italija na nekdaj Avstrijskem ozemlju zahodne Slovenije in Hrvake Istre, se je uveljavil slovenski naziv Julijska krajina. V pokrajini je italijanska (okupacijska) oblast v strukturi upravnih organov upravo poverila svojim gerentom in komisarjem tako da so odstavili slovenske obinske svete in upane. Rabo slovenine pred sodii so odpravili sodni organi sami, pozneje pa je to doivelo svoj epilog v kraljevem dekretu. Na podroju olstva so upravni organi odpravljali slovenske ole. Preganjanje slovenine v cerkveni rabi se je ponekod izvajalo tudi v upravnem postopku. Pritisk pa so izvajali tudi na slovensko drutvo in asopise. AVSTRIJA Koroki plebiscit (10.10.1920) je bil izveden na podlagi Saint-Germanske mirovne pogodbe. Celovko ozemlje je bilo razdeljeno na A in B cono. Najprej se je izvedlo glasovanje v coni A - e bi tu zmagala YU, bi sledilo glasovanje v coni B. Ker pa je v coni A zmagala Avstrija, je glasovanje v coni B odpadlo. Glede na gospodarsko in socialno podrejeni poloaj in dolgotrajno zatiranje Slovencev je bil plebiscit e sam po sebi nepravien. Tudi pravna pravila o njegovi izvedbi niso bila taka, da bi zagotavljala izid, ki bi ustrezal resninemu narodnostnemu znaaju ozemlja (npr. za glasovalno pravico se je priznalo bivalie neke osebe). Po razglasitvi republike se je Avstrija z ustavo uredila kot zvezna drava, sestavljena iz vejega tevila deel (praviloma zgodovinskih). Ko so nastajale oboroene formacije strank, je stopila Avstrija v dobo diktature, v kateri je postala (po besedah oktroirane ustave iz 1934) avtoritarna, kranskonemka stanovska drava. Po prikljuitvi k Hitlerjevi Nemiji (1938) so avstrijske deele postale neposredno podrejene Berlinu. V tem asu so se za koroke Slovence, po dravnih mejah odtrgane od veine slovenskega ljudstva, v edalje huji meri nadaljevali problemi iz predvojne Avstrije (olstvo, jezik ) - zdaj v okviru manjinskega vpraanja. Poloaj se je nenehno slabal, bolj s politinim pritiskom in terorjem kot pravno. MADARSKA

 M..

71

Zunaj meja YU je ostalo tudi Porabje. Kakor e prej na Ogrskem Slovenci v upravnem in pravnem sistemu niso uivali nikakrnega priznanja, tako so porabski Slovenci tudi v dobi med obema vojnama ostali brez najosnovnejega pravnega varstva svojnih narodnostnih pravic.

 M..

72

ODLOMKI IZ CIVILNEGA PRAVA A: PREPUANJE STVARI IN DONOSOV Investitura za prenos pravic (irok register pomeni raznovrstnost oblik) Nain izroitve slub, domov Prepuanje slub ali stvari (dobiva plao ali plodove) Ni jih zanimala stvar sama ampak pravica na njej (lastninska pravica je bila strukturirana) 1. plemstvo, meanstvo imelo popolno izvajanje 2. podrejeni pa le delno izvajanje IZROITEV STVARI Glavni izvedeni nain pridobitve je bila izroitev (traditio) iz roke v roko Vpraanje varnosti da se ne bi kdo skliceval, da je bil ogoljufan uvedli javnost (prodaja na trnici) Oblinost dosegli z obredjem, da so si ljudje zapomnili: uhanje pri prie potegnjene za uesa (gl. Bavarce) uhanje otrok, da bi si zapomnili, kje so meje (ob obhodu so ga postavili na mejnik in ga oklofutali) mejniki edini znak, po katerem ugotavljali meje s pismenostjo prihaja v potev listina in zapisnik (pri mestnem pisarju) Pri premininah tako, da je dotedanji lastnik novemu stvar prepustil v posest. pri NEPREMININAH pa je v bistvu postopek bil enak s tem, da se stvar sama ni mogla dobesedno izroiti. Zato so pri nepremininah pri izroitvi uporabljali simbole (za zemljo - izroitev grude zemlje z zataknjeno vejico, obhoditev mej, pri hii - klju ali trsko z vrat). Izroitev simbolov je omogoala, da so izroitev opravljali tudi na drugem kraju. Mejniki postavljanje mej je bilo zelo pomembno (naravni, umetni)

Z napredovanjem pismenosti je zael naraati pomen dokumenta o izroitvi nepreminine. Nepreminine je zdaj lahko predstavljala listina, na podlagi katere je bila pridobljena. Ob nadaljnji odsvojitvi se je izroitev izvrila s tem dokazilom. V mestih so zaeli zbirati take listine v posebnih zbirkah, ali pa so vpisovali izroitve nepreminin v mestne knjige (Ptujski statut mora priti k mestnem pisarju, da pogleda e ima pravico odsvajat) Vsi pisani dokumenti so nepreminino samo opisovali po zemljinem imenu ali pa po legi med sosedi, s imer pa ni bil doloen toen obseg zemljia. Mejo zemljia so nadalje varovali mejniki (repinje, bankovci, uhanje otrok) Listine, ki uivajo javno vero = notarske listine/notarski instrument zapis s strani notarja Izroitev pravice do donosov V mnogih primerih se ni izroala nepreminina, temve le ta ali oni uitek od nje (odvetina, desetina,...). Register monosti za izroitev so imeli v INVESTITURI, ki obsega poleg dejanske izroitve stvari tudi vse vrste donosov od nje, pravic na stvari ali celo pravic, ki sploh niso vezane na doloeno stvar. Predmet investiture so bili na primer fevdi in celo cerkvene funkcije. Socialna pogojenost/razlinost premoenskih pravic Plemika in meanska lastnina sta bili e v zaetku novega veka v prostem prometu. Promet z nepremininami med kmeti je bil odvisen od znaaja kmekih zajmov. Le zajma po kupnem in gorskem pravu sta nudila pogoje za nepremininski promet med kmeti. RAZVOJ ZEMLJIKE KNJIGE izpopolnjene zbirke listin o nepremininskem prometu zbirali razne listine, tudi sodbe in pogodbe, ki so zadevale plemiko posest na enem mestu (vodenje zemljikih knjig glede na drubeni poloaj lastnikov zbirka listin za dominikalna zemljia) zanejo zbirati tudi zasebne pravne listine. Take zbirke listin so veljale za "DEELNO DESKO"(to je predhodnica zem. knjige) do 1832 za domicialna zemljia Pomen zemljike knjige je ta zbirka dobila, ko je postala javno dostopna in da neizkazane pogodbe niso mogle veljati proti tistemu, ki se je zanesel na to zbirko (naela deske: javnost in vpisnost kar ni zapisano ne velja) Varstvo prometa z nepremininami Tudi na slovenskem deelna deska ni bila ni drugega kot kronoloka zbirka listin, ki so jo vezali v ve vzporednih serijah. Na slovenskem smo poznali deelno desko za plemika zemljia, kranjsko zemljiko knjigo za podlonika zemljia in zemljiko knjigo svobodnikov vabsko zrcalo ob nakupu nepreminine je bilo treba sestaviti listino, da se je ugotovilo, ali je bil plaan davek veja pravna varnost.

1833 so z raziritvijo indeksov uvedli vloke. Zbirka listin je ostala, poleg nje pa so vodili e GLAVNO KNJIGO v kateri je bil za vsak zemljiki kompleks odmerjen prostor, kamor naj bi se pregledno, v koloni vpisovali podatki o lastnini in bremenih. za en kompleks vnaprej priblino rezerviran prostor v knjigi je en vloek. Za informacijo o zemljiu je bilo dovolj pogledati podatke na vloku. Po marni revoluciji so l. 1851 prenesli vodstvo knjig, razen deelne deske, na okrajna sodia. Slabost te knjige je slab opis nepreminine. To se je izboljalo s povezavo zemljike knjige s katastrom. KATASTER se razlikuje od zemljike knjige. Kataster je sestavljen za davne namene (imenjska knjiga - terezijanski kataster, joefinski kataster, franciscejski kataster), zemljika knjiga pa zaradi varnosti prometa z nepremininami. Kot tretji pojem je treba razlikovati urbarje.

 M..

73

Urbarji so seznami dohodkov zemljikega gospoda od podlonikov. ele FRANCISCEJSKI KATASTER je bil uporaben za zemljiko knjine namene. Podlago za tako preureditev zemljike knjige je dal Zakon o zemljiki knjigi iz l. 1871, ki so mu sledili e deelni zakoni. Od tedaj zemljike knjige imajo kopijo katastrske mape, kar pa je omogoeno, da so v zemljiki knjigi nepreminini opisovali s parcelno tavilko

1870 nastala MODERNA ZEM. KNJIGA (poleg zbirke listin) izhodie ni ve kompleks zemlji ampak lastnik v eni katastrski obini vse nepreminine naeloma spadajo v en vloek vloki razdeljeni na: a popis vloka (katere parcele spadajo vanj) b lastninski list (podatki o lastniku, se navajajo spremembe lastnika in nj. omejitve) c bremenski list (zem. slunost + vpisi hipotek) iz treh delov: o glavna knjiga - vsebuje vloke po tekoih t. nastanka (vodi se za vsako katastrsko obino)

o o

zbirka listin, ki se vodi kronoloko za vse katastrske obine enega sodia uradna kopija katastrske mape (novost z Joefinskim katastrom - laja ID nepreminin)

B. OBLIGACIJSKO PRAVO Prava fevdalne dobe so poznala predvsem posle iz rok v roke. Ker dolgo niso poznali obveznosti, ki so se sklenile s tem, da jih je bilo treba izpolniti ele ez doloen as (ti. dolgoroni posli) niso loili obligacij (kot obveznosti med dvema osebama) od prenosa lastnine. SPLONI RAZVOJ Je usmerjen od: pravnih poslov iz rok v roke (obligacijska plat je komaj zaznavna) v realne kontrakte (to je kombinacija posla iz rok v roke z neko bodoo obveznostjo) sledi obveznosti s soglasjem (konsenzom - naelo obljuba dolg dela) RAZVOJ OBLINOSTI (FORMALNOSTI) PRI POGODBAH Oblinost pri pogodbah naj bi deklarirala sklenitev pogodbe. Tenja sega od bolj k manj formalnim nainom. FORMALNOSTI so: konstitutivne formalnosti (brez njih pogodba ne velja) bistvene deklaratorne formalnosti (gre za zavarovanje pogodbe, ki pa jih izbirajo stranke same po svoji volji) dokazne

OBLINOSTI so bile:

Javnost - prie, ki v primeru spora lahko izpovedo, kaj sta se stranki dogovorili pismeno fiksiranje pogodbe, listina v podporo spominu: o peatenje listin (tisti, ki peati nima zveze s pravnim poslom njemu ni v kodo)

o notarji, o tam,

so bile osebe, ki so po svojem poloaju ali drugih lastnostih uivale posebno javno zaupanje, tako da je po njih zapisana pogodba imela nedvomno veljavo (v primor o skih mestih to bili vicedomini) kjer niso imeli notariata poznali kreditibilna mesta = loca credibilia (cerkvene institucije) v kapitljih (tj. skupnost duhovnikov, ki ivijo skupaj po pravilih = kanonu, zato se imenujejo kanoniki) sestavljajo listnine

likof, ob sklenitvi pravnega posla, udeleene osebe izpijejo nekaj alkohola.

UTRDITEV OBVEZNOSTI (veljala je za utrditev kakrnihkoli obveznosti) 1. RAZVOJ Zaetna stopnja je osebno jamstvo dolnika ali poroka. Najstareje osebno jamevanje je lahko privedlo do zasunjevanja. 2. stopnja omili jamstvo na zaasen zapor, 3. stopnja jamevanja pa se omeji na premoenje. V viji fazi se je izpolnitev obveznosti zavarovala s stvarjo, torej z njeno zastavitvijo. 2. ZASTAVITEV (premoenjsko jamstvo) - pri zastavitvi se v pravni zgodovini razlikujeta:

- stareja zastavitev; pri tej je zastavni upnik dobil s posestjo tudi uitek nepreminine oziroma pravico do njenih
donosov (tako v zastavi cela Kranjska)

- noveja zastavitev; e zastavitelj nepreminino obdri in mu ta odvzame ele po izvritvi obveznosti v sodnem
izvrilnem postopku (hipoteka meanske hie in orodje) Pri stareji zastavi loimo: mrtvo zastavo - donosi so pripadali zastavnemu upniku ne da bi se zaradi tega zmanjevala glavnica. ivo zastavo - donosi, ki jih zastavni upnik dobiva od zastavljene nepreminine, se odtevajo od dolga. Predmet zastavitelju oivi, dolg pa odmira. V sr. veku prepovedali mrtvo zastavo e donosi preseejo posojilo je neupravieno da ZU terja ve kot je zastavljeno veljalo le med lani iste skupnosti (npr. idovsko pravo le za ide) REILNI KUP

 M..

74

ko bila stareja mrtva zastava prepovedana so podoben uinek dosegli z reilnim kupom obli so prepoved mrtve zastave omogoa prodajalcu, da v doloenem roku vrne kupnino in mu prodana stvar pripada nazaj.

Pri stareji zastavi se oblikuje e:

zapadlostna zastava, po preteku plailnega roka je zastavni upnik postal lastnik zastave (ta prepovedana zaradi izkorianja) prodajna zastava, zastavo upnik proda in z izkupikom poravna dolg, ostanek pa vrne dolniku. e je bil izkupiek manji od dolga, je zastavitelj oz. dolnik e vedno za razliko jamil s svojim premoenjem. Premininska zastava: skrinjska zastava (zastava stvari) jedoa zastava (zastava ivine)

Zastavo so ustanovili v doloenih primerih tudi z rubeem samopomo e ivina naredi kodo ima okodovanec pravico vzetja stvari dokler lastnik ne povrne kode kasneje nastane zastavna pravica Slovenija Po Ptujskem statutu zastavni upnik ne odgovarja za nakljuno unienje zastavljene stvari. Z druge strani pa tudi on ne more ve terjati dolga, razen, e pogodba drugae ne doloa. To pravilo velja za jedoo zastavo, ne pa za skrinjsko zastavo. 3. EVIKCIJA - v primeru, da bi se pojavil tretji upravienec, ki bi zastavljeno, prodano ali priposestvovano stvar odvzel pridobitelju (e da je do nje bolj upravien), je moral odsvojitelj nuditi dodatno varnost. To njegovo odgovornost imenujemo odgovornost za evikcijo. 4. POGODBENA GLOBA - obveza dolnika, da upniku plaa fiksno doloeno pogodbeno globo, e obveznosti ne bi izpolnil. Globa je bila sprva 1/3 pogodbenega dolga, kasneje pa so jo upniki sami doloali. V 14. st. se ta obveza dodatno formalizira s pismom v katerem se dolnik obvezuje plaati globo, ki jo doloi upnik. S takim pismom je upnik dosegel takojnjo izvrbo. C. ZAKONSKA ZVEZA Pomen in namen bogastvo obredja kae na pomembnost instituta zakonske zveze premoenje je ostalo v rodbini nadaljevanje vrste zavarovanje (zdravstveno in pokojninsko) rodbinske povezave (imenitneji so lahko povezali celo D ali vojni mir zapeatili s poroko Iliada) 1. Med najstareje podlage za sklepanje zakonske zveze tejemo kup in ugrabitev neveste. Kup predstavlja neko vrednost (Odiseja) v prvih org. gosp., kjer glavno vlogo v poljedelstvu Rop lahko nj. izbranec ukradel, e so se njeni stari dogovorili, da se bo morala poroiti z nekom tretjim Za nastanek zakonske zveze je bilo vedno potrebnih vsaj nekaj pravnih ali obrednih dejanj, poleg tega pa e izvritev zakona s telesno zdruitvijo. Samo telesna zdruitev ni tvorila zakonske zveze. Tako je veljal pluralizem dejanj pri sklepanju zakona. 2. Soglasje zakoncev Samo soc. moneji so si izbirali partnerja (Odiseja) prvotno ni prihajal v potev. O zakonski zvezi so se dogovarjali zastopniki druin. Konsenz prihaja v potev kasneje in je izraen z besedami, ki jih enin in nevesta izgovarjata pred duhovnikom

3. Vloga cerkve Zastopa in uveljavlja monogamnost (poligamija le bogateji; pokae kako se irilo kranstvo) in prepoveduje razvezo/stalnost zveze (neg. posledice: Hamurabij-premoenjske ovire) eli zak. zvezo pod sv. oblast: kasneje sklenitev sklenitev pred organom cerkvene skupnosti = duhovnik problem: obredje teko nadomesti pogansko obredje, zato ga obdrali (pitje iz enega kozarca) Cerkveno pravo je v zadnjem obdobju srednjega veka razlikovalo dve vrsti veljavnih porok:

najprej reuje le spore pri razvezi (dosee stalnost zveze)

dekret Tametsi:

- cerkvene (javne, pred duhovnikom) - necerkvene (skrivne matrimonia clandestina, proti volji starev) - veljavna le zakonska zveza sklenjena pred duhovnikom - problem ker ni mogel dospeti v veljavo povsod

. KODIFIKACIJE CIVILNEGA PRAVA V 19.ST.

 M..

75

Recepcija rimskega prava, deli cerkvenega in fevdno pravo so v 16. in 17. st. veljali kot obe pravo. e v dobi absolutizma (abs. vladarju ne ustreza, da je pravo nastalo brez nj. volje) pa so obe pravo utili kot nekaj zastarelega, posebej pa po odpravi fevdalnih odnosov (loevanje ljudi po slojih Naravnapravna ola gleda na rim. pravo kot ratio scripta). Pojavila se je potreba po kodifikaciji civilnega prava po vplivom nar-pravne ole. Prusko Obe deelno pravo dvojnost (recipiralo staro rim. pr. + razsvetljenska ideja o prepovedi mnogoenstva in vloga olanih pravnikov/kodifikatorjev) OBI DRAVLJANSKI ZAKONIK ODZ/ABGB (dravljanski v tej zvezi pomeni isto kot civilni) Za kodifikacijo ODZ sta pomembna absolutizem in naravno pravo, oba nasprotnika obega prava clij poenotenje prava Prvi osnutek je nastal za Avstrijo, pod vlado Marije Terezije bil odklonjen zaradi preobsenosti Joef II uredil le posamezna podroja (zak. zveza - prehod k civ. organom, nezakonski otroci - izboljanje nj. poloaja, dedno splono pravo - en deduje in poplaa ostale zaradi drobljenja kmetij) Konec 18. st. je joefistini pravnik Martini izdelal napreden osnutek, ki so ga poskusno uveljavili v Galiciji. Pod Zeillerjevim vodstvom predelan ODZ in razglaen 1811 ODZ je zael veljati 1.1.1812. Naziv dravljanski pomeni isto kot civilni. V avstrijskem delu habsburke monarhije so ODZ novelirali v treh delih l. 1814, 15 in 16. Tako je v Sloveniji in Dalmaciji veljal noveliran ODZ. Na obmoju Ilirskih provinc v veljavo kasneje. Na Hrv. veljal ele ko neoabsolutizem. ODZ ureja tiste pravne panoge, ki jih pravna teorija uvra v civ. pr.: osebno, premoenjsko in dedno pr. SRBSKI GRAANSKI/CIVILNI ZAKONIK je priredba ODZ (opravil Jovan Hadi) Sprva hoteli prirediti Code Civil a je bil za njih preve liberalen. Razlika med avstrijskim ODZ in srbskim GZ:

glede dedovanja , ki so po srbskem zakoniku prile v potev kot dedii le, e ni bilo m dediev Izpuena so tudi doloila o zakonski zvezi,

dobili pa so doloilo o veliki druini - zadrugi, ki je ODZ ni poznal. Vendar so bila doloila protislovna, saj naj bi bila zadruga hkrati pravna oseba in solastnika skupnost Zakonik je veljal v Srbiji, kasneje pa e na Kosovu in v Makedoniji. OPTI IMOVINSKI/OBI PREMOENJSKI ZAKONIK Na iniciativo rnogorskega kneza je prevzel redakcijo zakonika prof. Bogii. znatno upoteval veljavno obiajno pravo in dejstvo, da so rnogorci iveli v hinih zadrugah in plemenih v ODZ spustil rodbinsko pravo in obdral le premoenjsko Razglaen je bil l. 1888. Vsebuje elemente plemenskega prava zato zanimiv za EU tudij CODE CIVIL Redakcija civ. pr (vodstvo Portalis) sodeloval tudi Napoleon, ker hotel uveljavit razvezo zakona ali pa posvojitev, da bi lahko imel naslednika Velika vloga po celem svetu fr. izvozni artikel Meanstvo se indentificiralo s tem zakonikom, ker odlien jezik Vsebuje naravno pravo

 M..

76

RAZVOJ KAZENSKEGA PRAVA I. PLEMENSKA DRUBA Zametki bodoega kazenskega prava se pojavljajo v zaiti neke skupnosti (plemena, rodu): navznoter: e je bila oseba razglaena za brezpokojno, je izgubila pravno zaito in bila dana na voljo knezu ali vsem pripadnikom skupnosti. Ponekod so imeli pravico, drugje pa dolnost, da jo ubijejo. v razmerju do druge skupnosti: maevanje Nekaj korenin kazenskega prava sega tudi na sakralno podroje (darovanje lovekih rtev vijim silam). IZVIR IN SMERI RAZVOJA Kazensko pravo iti neko skupnost navznoter in navzven. Na podroju zaite navznoter se je razvijala brezpokojnost. Oseba, ki je bila razglaena za brezpokojno, je bila brez pravic, zaite in je bila prepuena knezu ali vsem pripadnikom skupnosti. Nekje je veljala dolnost, nekje pravica, da tako osebo ubijejo. V razmerju med dvema skupnostima, nad katerima ni bilo uinkovite skupne oblasti, se je pojavljalo maevanje. Kadar gre za oblike smrtne kazni, nekaj korenin kazenskega prava sega, tudi na sakralno podroje (e, da so se razvijale iz obetov - rtev vijim silam). Iz sakralnega podroja so v pozneje kazensko pravo sprejeli zlasti nekaj vrst smrtnih kazni, ki so po oblikah e dolgo spominjale na ta izvor. SMERI RAZVOJA = TENDENCE KAZ. PR. TENDENCA Posameznik Drava (podravljenje) Kolektivna odg Individualna odg Objektivno (neglede na okoliine, dovolj je bila vzrona zveza) Subjektivno od tejih telesnih kazni odvzem prostosti sorazmernost med vrsto dejanja in kaznijo razline kazni glede na stan rtve in storilcani diskriminacije glede na status

Kdo ima pravico pregona, sojenja, kaznovanja? Kdo odgovarja? Kako odgovarja? Kakna je kazen?

Maevanje: osnovni motiv je povrnitev zla za zlo, ki je prepuena rodbinski ali plemenski skupnosti ubitega (ni nujno, da zadene prav krivca, lahko je naperjena proti kateremu koli lanu skupnosti - kolektivna odgovornost). Najdlje je segalo maevanje v razredno drubo dobo fajd (bojev med fevdalci). Razvojne stopnje maevanja: 1. prosto in neomejeno maevanje skupnosti proti drugi skupnosti (glede oseb kolektivna odg. in glede razmerja med dejanjem in maevanjem) 2. omejitev maevanja na obseg, ki ustreza tei povoda 3. sklenitev zaasnega premirja pri Slovanih se imenuje VERA

4. 5.

navidezno (fingirano) maevanje (pokora, maevanje dobi obredno obliko) poravnava - KOMPOZICIJA (krivec da napadeni skupnosti denar) spravnine, krvnine

V dobi kompozicije se v sistemu maevanja obutno vmeava drava, ki si zagotavlja svoj dele pri gmotni poravnavi. Na slovenskem velja kompozicijski sistem. Najdlje se ohrani maevanje na slovenskem do 16. st. mimo vseh zakonov in sicer v obliki pustoenja - sorodniki ubitega vdrejo na ubijalevo zemljie in pokonajo, pohodijo vse kar na njem najdejo. II. SREDNJI VEK Storilec: dokler je veljala kolektivna odgovornost, je odgovarjal vsak lan skupnosti, iz katere je izel napad. Ko se kazenska odgovornost postopoma omejuje na samega storilca, se oblikujeta pojma pomoi in prikrivanja. Kazniva dejanja: pravilo, da ni kazni za dejanje, ki ni v zakonu doloeno kot kaznivo, v srednjem veku in dale v novi vek e ni veljalo. Po srednjevekem pravu je bila razlika med ubojem in umorom v skrivnosti dejanja (npr. skrivanje trupla je veljalo za umor). Preganjanje arovnic je bila zadeva duhovskih sodi (razmahnilo se je ele okrog leta 1400, na Slovenskem e pozneje). Natevanje kaznivih dejanj v srednjevekih pravnih zapisih dajejo podobo na katera KD so posebno pazili (so bila posebno pogosta). Teja KD uboj, spadajo k krvnemu sodstvu. Kazen: namen kazni je bilo zastraevanje, ki naj bi odvraalo od storitve zloinov (splona prevencija). Poboljanje samega storilca in odvrnitev od ponovne storitve kaznivega dejanja (specialna prevencija) dobiva moneji poudarek ele v teku razvoja. Znailnosti srednjevekih kazni so predvsem: javnost izvritve, surovost, diferenciranost po osebnem poloaju obsojenca (privilegiranec je bil kaznovan z denarno kaznijo in ne s smrtjo) in diferenciranost kazni za posamezne vrste kaznivih dejanj (premoenjske - te so se zelo razpasle, telesne in sramotilne, prostostne pa so bile redkeje - veslanje na galejah). Poleg teh so bile tudi nekatere posebne vrste kazni: po talionskem naelu in po naelu odsevnih kazni. Obema je bilo skupno, naj oblika kazni spominja na dejanje. Pri odsevni kazni se je slikovito

 M..

77

odraalo kaznivo dejanje, uporabljali so jo kjer talion ni priel v potev (npr. za bogokletstvo so odrezali jezik, za krivo prisego odrezali oba prisena prsta).

o o

Namen kazni:

- zastraevanje, odvraanje od storitve zloinov (splona prevencija) - povrailo (specialna prevencija)

Znailnosti srednjevekih kazni: javnost izvritve surovost o diferenciranost po osebnem, socialnem poloaju obsojenca (drubeno razlikovanje privilegirani so imeli ponavadi za isto dejanje le denarno kazen) o diferenciranost kazni za posamezne vrste kaznivih dejanj (premoenjske - te so se zelo razpasle, telesne in sramotilne, prostostne pa so bile redkeje - veslanje na galejah, vleka ladij po rekah) posebne vrste kazni: po talionskem naelu in po naelu odsevnih kazni. Obema je bilo skupno, naj oblika kazni spominja na dejanje. Pri odsevni kazni se je slikovito odraalo kaznivo dejanje, uporabljali so jo kjer talion ni priel v potev (npr. za bogokletstvo so odrezali jezik, za krivo prisego odrezali oba prisena prsta). Denarne kazni (zelo stare) so bile imetniku sodne oblasti najbolj ljube III. ZAETEK NOVEGA VEKA Glavne norme: Ljubljana je na pronjo upana od cesarja Maksimiljana dobila malefini red (leta 1514) za izvrevanje kazenskega sodstva. Leta 1566 so ga uvrstili v privilegijsko knjigo in si ga dali potrditi, proti koncu 17. stol. pa so ga uporabili v konkretnih primerih. Ljubljanski malefini red je v tedanjih nijeavstrijskih deelah ena izmed prvih uzakonitev kazenskega prava in postopka. Leta 1532 je Karel Veliki za nemko cesarstvo objavil kazenski zakonik in postopnik - Constitutio Criminalis Carolina (kratica: CCC). Na koncu je vseboval klavzulo, ki je naeloma dopuala obiaje dravnih stanov (salvatorina klavzula), zato je imel CCC subsidiarno (pomono) veljavo, dejansko pa je zelo vplival na prakso. Na Slovenskem so za deelska sodia kmalu sledili: Kranjski red, tajerski red in Koroki red. Vsa kazenskopravna zakonodaja pa mea doloila materialnega prava in postopka - razporeja jih po poteku postopka. Materialno pravo: zakonodaja je pri navedbi kaznivih dejanj in njihovih posledic bolj izrpna kot v srednjem veku. e ljubljanski malefini red jih pozna preko 20, drugi pa tudi po ve. Tudi zdaj pa navedba kaznivih dejanj ni bila izrpna. Po analogiji je bilo dopustno tudi kaznovanje dejanj, ki jih zakon ne navaja. Utrjevanju deelnokneje oblasti je ustrezalo postopno izoblikovanje kaznivih dejanj zoper vladarja in dravo. Razmeroma najbolj sklenjene podatke o dejanskem izvajanju kazenskega prava imamo le za Ljubljano. Ljubljanski malefini red je poznal delikte proti veri (krivoverstvo, odrek veri), o arovnitvu pa ne govori, eprav so ga preganjali (procesi, seigi arovnic). V drugi polovici 17. stol. so bile na podeelju pogoste pravde proti arovnicam. V sploni presoji storilca je zakonodaja iz 16. st. nekoliko jasneje urejala odgovornost umobolnih, silobrana,... Mnogo izrpneja pa je pri navedbi KD in njihovih posledic. Po analogiji je bilo dopustno tudi kaznovanje dejanj, ki jih zakon ne navaja. Utrjevanju deelnokneje oblasti je ustrezalo postopno izoblikovanje kaznivih dejanj zoper vladarja in D V drugi polovici 17. stol. so bile na podeelju pogoste pravde proti arovnicam v Slo Po vrstah kazni ni bilo bistvenih razlokov od srednjega veka. Surovost srednjevekih kazni je veljala e dolgo v novem veku. Kazenski postopek: Podobna zabloda kot preganjanje arovnic je bila tortura - z muenjem so osumljencu hoteli izsiliti priznanje ter ugotoviti sostorilce in pomonike. Tortura je v kazenskem postopku zamenjala bojo sodbo in prisene pomonike, ko se je zaupanje v ti dokazni sredstvi omajalo. Za sodbo je bilo potrebno priznanje, etudi doseeno s silo. Torturo je sprejela tudi zakonodaja - predvidena je bila predvsem za postopek na podlagi indicev (ko ni bilo zalotitve pri samem dejanju in ne priznanja). Pozna jo ljubljanski malefini red, vendar je podrobneje ne opisuje. V malefinem redu ni bilo pritobe in praviloma tudi ne udelebe odvetnika. Izjemoma je bila mona pomilostitev po vladarju. Torture so se nedvomno posluevali v celem srednjem veku. Lastnost pravno sankcioniranega sredstva pa tortura dobi ele proti koncu srednjega veka. Ljubljanski malefini red jo je poznal. Da mu ni bila nova, pa kae dejstvo, da jo podrobneje ne opisuje. V preiskavi (inkviziciji) je bil sodnik obenem preiskovalec in toilec (inkvizicijska maksima). Oficilana maksima kazensko sodstvo naeloma pravica in dolnost oblasti ne pa zasebna zadeva Glavni strogi postopek je potekal za zaprtimi vrati: uvedbi postopka in torture so odloali prisedniki s torturo izsiljeno priznanje je osumljenec moral ponoviti na zapisnik (sicer so jo ponovili) sodnik se je sestal s prisedniki, seznanili so se z rezultati raziskave, sledila je obtoba in odgovor e je priznal, so se posvetovali o sodbi ter so javno izrekli vsak posebej pristanek na sodbo sledili so razglas, prelom palice in izroitev rablju Reforme: praksa je popuala preganjanje arovnic (18. stol.), Marija Terezija je 1766 predpisala, da ji je treba predloiti v odloitev morebitne pravde proti arovnicam.

 M..

78

Kazenski zakonik in postopnik Marije Terezije (1768) Constitutio Criminalis Theresiana je bil zasnovan kot sistemizacija prejnjih norm in ni prinesel bistvenega izboljanja. Obdral je inkvizicijsko maksimo (sodnik obenem preiskovalec in toilec), torturo in surove kazni. Tortura je bila do podrobnosti normirana. Vsebuje materialno pravo in postopek, vrste kazni pa navaja v postopku. Kasneje (1776) pa je Marija Terezija sama preklicala veji del zakonika, ko je odpravila torturo. Izdala je naroilo, naj se smrtne kazni po monosti nadomestijo s prisilnim delom. ele zdaj so do veje veljave prile prostostne kazni. Reforme Cesare Beccaria je zagovarjal: namen kazni naj bi bila specialna in generalna prevencija, kazni naj bi predpisoval samo zakonodajalec, bil je proti surovim kaznim, zlasti proti smrtni kazni, zavraal je torturo. Njegove razsvetljenske in naravno pravne ideje je nadaljeval Jelenc 1768 kazenski zakonik in postopnik Marije Terezije (Constitutio Criminalis Theresiana). Obdral je inkvizicijsko maksimo, torturo in surove kazni. 1776 je Marija Terezija odpravila torturo ter izdala navodilo naj se smrtne kazni po monosti nadomestijo s prisilnim delom. 1787 zakon o hudodelstvih in kaznih Joefa II. je e jasno formuliral naelo, da je za kaznovanje potreben naklep in prosta volja. Kazni so bile: zapor z javnim delom, zapor brez javnega dela, prikovanje, pretepanje s palico, korobaem ali ibanje... 1803 zakon o hudodelstvih in tekih policijskih prestopkih. Za olajevalno okoliino teje zanemarjeno vzgojo. 1853 pride do loitve materialnega prava in postopka. POMEMBNEJI DATUMI 476 533-534 871 777 804 9. stol. - konec zahodno rimskega cesarstva, konec antike (zaetek srednjega veka) - Justinijanova kodifikacija - Conversio o Karantaniji - bavarski vojvoda Tassilo ustanovil samostan Kremsmnster (dananja zg. Avstrija) - Rianska vea - Zakon sodni ljudem

13. stol. - Piranski statut (okr.1300 statuti mest: Trst, Koper, Izola, Piran) 1300 - Kostanjeviki mestni privilegij (Henrik, lan rodbine Gorikih grofov) 1376 - Ptujski statut 1566 - Ljubljanska privilegijska knjiga 1543 - Gorske bukve za tajersko 1514 - Tripartit 1560 - Postave Gorike grofije 1740-80 - Marija Terezija 1780-90 - Joef II. 1766 - prevedba na Korokem (s patentom Marije T.) 14.7.1789 - francoska revolucija 1848 - zemljika odveza 30.5.1917 20.7.1917 1.12.1918 28.6.1921 6.1.1929 3.9.1931 - Majnika deklaracija - Krfska deklaracija - zedinjenje (SHS) - Vidovdanska ustava - estojanuarska diktatura - oktroirana ustava

16.7.1919 - Univerza v Ljubljani

*** konec ***