Rimsko pravo 123456789101112131415161712345

Obligacijsko pravo
Poglej Justinjanovo in Pavlovo definicijo obligacijskega prava v knjigi primerov! Terjatev je možnost zahtevati. Upnik lahko zahteva od dolžnika. Dolg je obveznost izpolniti. Upnik lahko dolžnika v to prisili. Obligacijsko razmerje je razmerje med upnikom in dolžnikom. Je relativno razmerje. Terjati smem le od dolžnika in sicer le enkrat v isti zadevi - ne bis in idem - zahtevam lahko le enkrat. Ko to porabim, nimam nobenega zahtevka več. Dolžnik je veljavno zavezan, četudi nima sredstev, da bi vrnil Prezadolženec je nekdo, čigar obveznosti so večje kakor pa premoženje. Na samem začetku rimskega prava je razlikovanje med stvarnimi pravicami in obligacijo minimalno. Upnik je pridobil pravico na dolžniku (če ni plačal, ga je lahko ubil). Že v zakoniku XII. plošč se pojavi alternativna možnost, da sme upnik dolžnika prodati na tuje. V ospredju ni več dolžnikovo življenje,ampak stopi v ospredje premoženjsko razmerje. Sprva je to dolžnikovo telo, kasneje pa njegovo premoženje. Dolžnik praviloma jamči za svoje obveznosti z vsem premoženjem. Nekatera obligacijska razmerja, ki so bolj zaupne narave, pa ne zajemajo vsega premoženja, ampak lahko dolžnik obdrži toliko, kolikor nujno potrebuje za življenje - pravna dobrota življenjskega minimuma = beneficium competentiae. Naturalna - naravna obveznost obveznost, ki jo je mogoče normalno izpolniti, ni pa je mogoče iztožiti. Če pa jo izpolnim, ne morem terjati nazaj (starejši nedorasli, suženj, oseba pod oblastjo zoper osebo pod katero je). Ni nujno, da obveznost nastane z dogovorom. Obveznosti v prid ali breme 3. osebe so nične (primer 302).

1
.1.1

Vrste obveznosti
Glede na način ustanovitve

1. kontrakti - samostojne, iztožljive pogodbe 2. delikti - protipravna dejanja (vržem kamen v šipo) (primer 298) 3. kvazikontrakti - navzven daje vtis, da gre za pogodbo, manjka pa temeljni del soglasje, zato se od kontrakta razlikuje po nastanku (ni soglasja) 4. kvazidelikt - od delikta se razlikuje po tem, tam obveznost temelji na protipravnem dejanju in krivdi, tu pa izhodišče ni krivda, ampak objektivna odgovornost. Objektivna odgovornost - ne glede na krivdo, si odgovoren. Če je nekdo vrgel nekaj iz stanovanja in s tem drugega poškodoval, je odgovarjal lastnik stanovanja.

.1.2

Glede na vsebino

1. obligacija dandi - obveznost je prenesti neko stvar v last (izročiti kupnino v last) 2. obligacija faciendi - obveznost nekaj storiti, zagotoviti nek učinek. Obligacija mora biti možna. Če se zavežem nekaj, kar je nemogoče, ne nastane obligacija. Tu je mišljena objektivna možnost (Npr. slikar se obveže naslikati portret A-ja. Vendar pa se naslednji dan ponesreči in postane invalid na desno roko, s katero slika. V tem primeru ne more več naslikati portreta.) Nemožnost je lahko začetna ali naknadna. Če je nezmožnost začetna, obligacija sploh ni nastala. Če pa je naknadna, torej, ko je že nastala veljavna obveznost, gre škoda na račun upnika, če ni tega zagrešil dolžnik 3. contractus unilateralis - enostranska pogodba 4. contractus bilateralis - dvostranska pogodba, kjer sta obe strani upnika in dolžnika (kupna pogodba: prodajalec je dolžan stvar dati in upravičen do plačila, kupec pa je dolžan plačati in upravičen do stvari.) 5. genus - species: Species perit et cui debetur, genus perire non conseture - če gre za species, je škoda upnikova, če gre pa za genus, je škoda dolžnikova.

32

Rimsko pravo 6. Alternativna obveznost - predmeta sta dva. Dolžnik dolguje upniku dvoje, upnik pa dobi le eno (»Ali mi obljubiš dati Stiha ali Pamfila?«) Upnik ne sme terjati enega, ker bi s tem izbiral, do česar pa nima pravice. Zato terja enega ali drugega. Če eden umre, umre dolžniku in upnik lahko terja drugi predmet. 7. Facultas alternativa - nasprotje od alternativne obveznosti. Dolžnik dolguje eno, vendar lahko upniku izpolni nekaj drugega. (Suženj povzroči škodo. Dolžnik lahko namesto povračila škode izroči tistega, ki je škodo povzročil. Laesio enormis - če je prodajalec prodal stvar pod njeno polovično vrednostjo, je lahko zahteval razdor pogodbe. Kupec je lahko to stvar vrnil, ali pa doplačal do polne vrednosti. Dajatev namesto plačila - »Nimam denarja, ponudim it nekaj drugega.« Upnik tega ni dolžan sprejeti 8. Deljive - nedeljive dajatve Deljive so obveznosti, ki jih je možno razdeliti v delitveni fazi 9. Prvotna - drugotna obveznost - prvotna obveznost je izpolnitev, drugotna pa je odškodninska 10. Glavna - postranska - glavna obveznost je plačilo glavnice, postranska pa je plačilo obresti

2
.2.1

Subjekti obveznosti
Deljene obveznosti

Razdelijo se med posamezne subjekte, tako da med njimi ni nobenih stičnih točk (dedovanje). Nomina ipso iura divisa - ko dedujejo, bo veljalo, da je vsak sorazmerno s svojim deležem dolžan povrniti dolgove in terjati dajatve.

.2.2

Kumulativna konkurenca

Kopičijo se zahtevki zoper več subjektov. (Zaloten tat je moral plačati 4x vrednost stvari, če pa mu je bila krivda le dokazana, je moral plačati 2x vrednost. Če pa je bilo storilcev več, je bilo možno terjati od vsakega posebej.) Če je pri penalni tožbi (kjer se kaznuje) več subjektov, je mogoče od vsakega zahtevati večkratno vrednost. Tudi če eden plača, so ostali še vedno dolžni.

.2.3

Solidarna obveznost

To je nerazdelna obveznost. Pri večih subjektih bo vsak od njih dolžan izpolnit obveznost, kar pa bo učinkovalo nasproti vsem. Vsi dolžniki ali upniki se obravnavajo kot eden. U - upnik, D - dolžnik U1 U2 D U3 D1 U D2 D3

Slika 18 Upnik lahko terja od solidarnega dolžnika celoto in s tem postanejo prosti vsi ostali dolžniki. Temu pa sledi faza regresnega postopka, kjer se bo ugotavljalo koliko je dolžnik povrnil za ostale, oziroma upnik izterjal za ostale. Upnik ne more dobiti od enega več, kot bi dobil od vseh skupaj. => Tisti solidarni dolžnik, ki je terjan, lahko uveljavlja tudi zahtevke ostalih solidarnih dolžnikov proti upniku. Npr.: če so vsi skupaj dolžni upniku 100 in ima eden od njih zahtevek proti upniku 50, bo lahko katerikoli od ostalih solidarnih dolžnikov uveljavljal ta zahtevek in povrnil samo 50. Seveda pa se bo izenačilo kasneje v regresnem postopku. Najprej je bila tipična solidarna obveznost pri poroštvu. Upnik je lahko terjal dolžnika ali poroka. Preproste solidarne obveznosti - izvirajo iz odškodninskih tožb. Upnik sme terjati dokler ne pride do plačila.

33

Čas je lahko opredeljen datumsko ali vsebinsko (semensko žito je treba dobaviti do konca setve). Če iz pogodbe ni razvidno. Solidarna obveznost v rimskem pravu nastane pri poroštvu. ki jih ima nasproti drugim dolžnikom. če ni drugače določeno. 3 Obresti Obresti . 6 Izpolnitveni čas Gre za pravočasnost izpolnitve.Rimsko pravo Prave solidarne obveznosti . Regres . ali pa oboje?). Prava pogodbena kazen . kar sem plačal za drugega dolžnika. 34 . zakaj je prišlo do poroštva (če je bilo darovano.dogovorjena v zvezi z neka samostojno iztožljivo obveznostjo (A: “Ali mi obljubiš dati Stiha?” B: “Obljubim” A: “Ali mi boš dal drugače 1000?” B: “Bom. Veljalo je načelo: Ne ultra alterum tantum . ali pa je to zamudnina (terjamo oboje). lahko od upnika zahteva.  ko so obresti presegle glavnico. ki ga ima upnik do tega. To je odvisno od namena .Ne več kot je mogoče. glavnica pa se obravnava kot plodonosna stvar.nevarnost naključnega uničenja preide na dolžnika. Če čas ni določen. kjer je njegov domicil (stalno prebivališče). kadar je dolžnik terjan na celoto.trgovski posel • 12% pomorske obresti. Če dolžnik ne izpolni obveznosti na pravem kraju. marca ne daš sužnja Stiha. Regres bo odvisen od kavze. Povezan je z zamudo Pravočasno je takrat. je treba obveznost poravnati takoj. Obresti so povrnitev interesa. ki ga ima stranka na tem. da bi bila obveznost izpolnjena oz.”) Pri pravi pogodbeni kazni imamo 2 možnosti .čas opozarja namesto človeka. Beneficium calendarum actionum . 1000. mi daš 1000. lahko nastane škoda (namesto da bi dostavil premog od hiše. ki prinaša koristi. ne bo regresa). da je dolžnik izpolnil na pravem kraju. Neprava pogodbena kazen .pravna dobrota. Denarna obveznost pa je prinosnina  upniku ga je treba prinesti. da bi bila stvar po naključju uničena tudi če bi bila izročena. je vprašanje kje je dolžnik dolžan izpolnit obveznost. ga pusti v Luki Koper in upnik ima stroške). ker so prisotni že zavarovalni elementi • 4% . ki je plačal za druge. Skozi zgodovino je bilo več poskusov. Posledica dolžnikove zamude je postrožitev njegove obveznosti: • individualno določena stvar . kadar je bilo dogovorjeno.izvirajo iz pogodbe ali iz oporoke. kadar dolžnik dokaže.kaj terjati (Stiha. se šteje.”) 5 Izpolnitveni kraj Če ni izrecnega dogovora in tudi iz same obveznosti ni jasno. da mu odstopi akcije. kako omejiti ali zmanjšati obresti. da je izpolnjena pravočasno. ne smemo več terjati) Beneficium divisionis . Rimsko pravo je vedno obravnavalo obresti ločeno od glavnice.so civilni plodovi. Izjemo določa rimsko pravo takrat. vendar so se izjalovili.kjer je nekaj le pogojno obljubljeno (“Če mi do 1. da gre za zamudo. lahko terja razdelitev.pravna dobrota odstopitve akcij. Tisti. da bi imel glavnico.redne obresti • 8% . se šteje. Dolžnik pride v zamudo. Justinjanovo pravo je maksimiralo obrestno mero: • 6% . Če ni drugače dogovorjeno.ali je šlo zato kot alternativa (eno ali drugo). ko ga upnik opomni. Terjati je možno le enkrat (če se zmotimo. plošč določa 12% obrestno mero (ne ve pa se ali je bila to letna ali mesečna). Rimsko pravo že v Zakoniku XII. če je izpolnil tam. se je obrestovanje prenehalo.zahtevek po poplačilu tistega. Glavnica predstavlja premoženje.če daje posojilo ugledna oseba  nihče ni hotel biti ugledna oseba 4 Pogodbena kazen (globa) Gre za interes. Dies interpellat pro homine .

1. ki jih ne povzroči višja sila (npr. da mu ni ničesar ponudil.zamuda se obravnava kot neizpolnitev. 35 .zamudne obresti • nadomestna stvar .515) Dolžnikova zamuda je vedno krivdna. Tista stranka.pri normalnem človeku tega ne moremo pričakovati. 2. ki nima koristi. Do kod seže odškodninski zahtevek? (primer 514. se je štelo. 7 Stopnje krivde Krivda je subjektiven odnos do nastale odgovornosti.8. Justinjanovo pravo jo izenačuje z naklepom. Gre za tista naključja.ne gre za krivdno okoliščino. spominjajo na pakte Vsem kontraktom je skupno soglasje.hote povzroči škodo in ve za posledice • malomarnost (culpa) . Izjema je le pri denarju. 8 Kontrakti Primer 295. katero je mož dobil v upravljanje samo z ženinim soglasjem.Rimsko pravo • denar . tatvina. …) • višja sila (vis maior) . Iz posledice sklepamo na krivdo.soglasje je doseženo z določenimi besedami • literalni kontrakti .gre za obljubo dote.296 Kontrakti so razmerja. odgovarja samo za naklep in veliko malomarnost. ki izhaja iz koristi. culpa levis = omnis culpa .8. Upnikova zamuda . ki nastanejo z dogovorom in pravni red določa iztožljivost dogovora.odškodnina • stvar.1 Verbalni kontrakti . je ravnal naklepno). Če mu je dolžnik ponudil manj kot celoto.opuščanje sleherne skrbnosti. Dogovor med strankama ne more izključiti odgovornosti za naklep.tista okoliščina. kjer je pravočasnost bistveni element izpolnitve . 2 stopnji: 1. Možno je zahtevati povračilo interesa. se dolžniku zmanjša odgovornost. doseženo soglasje. ne bom odgovarjal. • naključno uničenje . Dolžnik bo odgovarjal le za naklepna poškodovanja. Glede na način nastanka je več vrst: • verbalni kontrakti .1 Dictio dotis Nevestin oče ali njegov moški prednik jo obljubi ob molčečem soglasju ženina . Gre za veliko malomarnost . Pojem dobrega gospodarja je abstrakten pojem. kjer je upnik dolžan sprejeti del dolga. če je bil odsoten po državnih poslih. če je potreboval sode.takrat kadar ni sprejel ponujene izpolnitve. osebe je lahko naključje v pogodbenem razmerju (če nekdo ukrade stvar. nerazsodno ravnanje. Naklep 3.to je pomanjkanje skrbnosti (diligentia).neformalni dogovor. ali pa naprtiti odgovornost za višjo silo. .opuščanje skrbnosti dobrega gospodarja. Stopnje: • naklep (dolus) . Če je prišel v zamudo kupec vina.izpolnitev ene stranke • konsenzualni kontrakti .vpis v gospodarsko knjigo • realni kontrakti . Izjemoma se ta skrbnost (culpa in concreto) šteje za opuščanje skrbnosti  če sem že po naravi malomaren. zamudne posledica ga ne zadenejo. Če ni dogovora velja utilitetno načelo. Če pride upnik v zamudo. culpa lata . ki povzroči škodo in je ni mogoče niti predvideti. niti preprečiti. je smel prodajalec to vino izliti.

8. ni potrebno izpolniti. Zato se rimski juristi v dvomu obrnejo v prid dolžniku. da tisti. obveznost ugasne.gre za isto kot pri adstipulaciji. Kaznovan je bil dolžnik. ni nič dolžan. da bo po osvoboditvi zanj delal določena dela. da jo formulira ena stranka (tista. .1. Kar ni bilo izrecno povedano. kar je obljubil.1. ki jih je že nekomu drugemu) 2. bodo pa postale določene (februarja obljubim ves pridelek določenega zemljišča) Izpolnitev obveznosti Ko je bilo izpolnjeno. če se poročim s teboj?”  abstraktna stipulacija. ki je neutemeljeno ugovarjal. Zapustnik razveljavi oporoko. če pa ni. dolžnik pa promisor. obveznost preneha. Pogodba. 36 . ki jo sklepata stranki ima navadno nek temelj. 334) Ko se začnejo mešati vrednostni sistemi. Tožbe: Actio certae creditae pecuniae . ne pa kavza. Posebnost stipulacije je. je to abstraktna stipulacija. če je bil preobremenjen. Če je kavza razvidna. Če je šlo za povrnitev dolga. Npr.: “Ali mi obljubiš dati 10?” kavzalna stip. 322. ki v trenutku še niso določene.ne glede ali sem izpolnil ali ne. Pri abstraktni stipulaciji nastane problem. Praktična posledica bo. vendar pa je to še vedno verbalni kontrakt.tožba zaradi nedoločenega iz stipulacije Stipulacija se je veliko uporabljala namesto kupne pogodbe. ki vpraša). Upnik je stipulator.8. kar sem obljubil za sprejeto?”) . le da nastaneta solidarna dolžnika. kar je bilo obljubljeno. ko sestavi novo. Gospodar je takoj po osvoboditvi od sužnja zahteval ponovitev prisege v obliki pogodbe. adstipulacija razširi obveznost še na druge (A reče dolžniku: “Ali mi obljubiš dati istih sto?”  nastaneta solidarna upnika. Lahko pa preneha tudi z akceptilacijo . 329. fidepromisija. saj mu je obljubil tistih 100. Justinjanovo pravo je otežilo izterjevanje abstraktne obveznosti. adpromisija . kadar odpade temelj ali pa ga sploh ni.ugovor razbremenitve prostosti.Rimsko pravo .: “Ali mi obljubiš dati 10 za doto?”  če ni bila sklenjena zakonska zveza. 326. Vendar pa je lahko suženj ugovarjal z exceptio libertatis causa . Upnik je moral dokazovati kavzo. da ni bilo kavze  plačati je moral dvojno. . kar ni bilo izpolnjeno. Šlo je za sužnja.: abstraktna stip. Mogoče je obljubiti obveznosti.1. ki je obljubil za nekaj. fidejusija. Različna poroštva: sponzija. (Primeri 328. kavzo. se začenja stipulacija zapisovati.8. znan je pogoj.prekinitev obveznosti z vprašanjem in odgovorom (“Ali imaš tisto. Če osvobojenec ni izpolnil. je lahko dolžnik ugovarjal z ugovorom neprejetega denarja exceptio non numerate pecuniae. Med vprašanjem in odgovorom ne sme miniti daljši čas.tožba zaradi žita Actio incerti ex stipulata .zaradi določenega posojenega denarja Condictio certae rei . Pogoji: • sprva sta morali stranki uporabiti isti glagol • obe stranki morata biti zmožni verbalnega sporazumevanja • razumevanje jezika ali zanesljiv prevajalec Gre za obveznost stricti iuris. Pogojna stipulacija: “Ali mi daš 10.3 Stipulacija Nastane z vprašanjem in odgovorom.1 Akcesorne stipulacije 1. To velja pri problemu interpretacije.tožba zaradi določene stvari Condictio triticaria .3.2 Iurata operarum promissio Zaprisežena obljuba del. mu drugi ni nič dolžan. je to kavzalna stipulacija. ker je contra bonos mores (ne smeš siliti v zakonsko zvezo). ga je lahko gospodar tožil. Vendar pa ta stipulacija ni veljavna. ki je pred osvoboditvijo obljubil gospodarju.

to storil na lastno odgovornost  ne more zahtevati povračila.ugovor poroka. Velja pa. ko gre za ustanovitev dote. ustanovljeno z ustanovno listino ali pa potrjeno 2 leti po ustanovitvi.dobrota vrstnega reda. Gre za prenovo obveznosti. Aktivna delegacija 37 . . Upnik z actio restitutoria U (obnovitvena tožba) obnovi prvotno dolžnikovo obveznost x D I Slika 20 • tiha intercesija .vzamem posojilo za nekoga drugega. Začeta novacija pomeni ugasnitev stare obveznosti. de facto pa je dolžnik.obveznost preide na intercedenta. Če gre za spremembo dolžnika. Pojavile so se različne pravne dobrote: • Beneficium divisionis . naturalne) (sta le razširitev stipulacije. upnik ostane praznih rok. Z novacijo se lahko spremeni narava obveznosti ali pa subjekt.poleg dolžnika se zaveže še nekdo  poroštvo Če intercesija ni veljavna. naj mu odstopi tožbe. kar upnik ni mogel izterjati od dolžnika. če pa gre za spremembo upnika. pa je to aktivna delegacija. Obstajajo 3 možnost: • kumulativna intercesija . ki ga upnik terja na celoto. odplačno intercesijo. da tisto novo ne sme biti predmet obveznosti. je tisti. Če je nova neveljavna. kar je nanjo vezano (poroštvo.gre za obvezo. ki ga je izpeljal. intercesija (še vedno akcesorna stipulacija) . Porok bo lahko od upnika zahteval. Navzven ni vidno. je to pasivna delegacija. osvoboditev sužnja. ki jih ima nasproti dolžniku in tako bo lahko terjal od dolžnika.8. uveljavlja porok. . Če intercesija ni veljavna. Porokova obveznost ne sme biti večja od dolžnikove. ki sem jo sprejel. Regres Temelji na pravni dobroti Beneficium actionem regendorum. Vendar pa porok ne bo mogel terjati dolžnika. Po Justinjanovem pravu je vedno nična intercesija žene za moža.Rimsko pravo (lahko je poleg druge obveznosti.1. kdo so subjekti. stara ugasne in nastane nova obveznost. če upnik še ni terjal dolžnika.je dolgoval kot dolžnik  se pobota Če je gospodar posla izjemoma prepovedal izvrševanje posla. kolikor nanj odpade • Beneficium excussionis ordinis .4 Novacija (prenovitev) Obstoječa obveznost se spremeni (primer 365) Do Justinjanovega prava je veljalo. materialno prevzamem tujo obveznost. torej mora biti najprej sklenjena stipulacija) tudi Tudi ta solidarna obveznost je lahko ustanovljena subsidiarno  porok dolguje le tisto. kar je zanj plačal. če upnik še ni uveljavil zastavitve. ali dolžnik. s katerim ugovarja naj ga terja le na toliko. S tožbo actio institutoria se bo ustanovila možnost terjati od dejanskega dolžnika. če: je bilo poroštvo darilne narave. se zaradi nje ni nič zgodilo U D Intercedent Slika 19 • privativna intercesija . Nastane s stipulacijo ali z literalnim kontraktom. čeprav nisem neposredno udeležen. Justinjanovo pravo pa dopušča tudi spremembo predmeta. 3. zastavna pravica). de iure je intercedent. stara vseeno ugasne in vse.

ko upnik to količino prenese v last druge stranke (dolžnik. 2. (primer 379. ne nastane razmerje (šele. .2 Literalni kontrakti Justinjanovo pravo jih ni recipiralo  niso postali del recepcije in občega prava. naročilo terjatev D izterja U naroči D.dejanski prevzem .…) .1 Posojilna pogodba (mutuum) Predmet je denar ali količina potrošnih stvari. Ali lahko kdo brez soglasja ali proti volji dolžnika prevzame dolg? Lahko. drugače je bilo posojilo brezobrestno. U posojilno razm. če upnik ni lastnik tistega. Tudi naše poznavanje slabo. Obveznost stricti iuris je nastala z vpisom v gospodarsko knjigo. ali obljubiš dati meni?” U2 Novi upnik ne bo deležen enakih garancij. kdo lahko prevzame tuj dolg.1) Zaradi realne narave posojilne pogodbe ne more biti vrnjeno več.8. posledice pa so enake. tako da velja za veljavno tudi posredno posojilo.3 Realni kontrakti Pogodba. Lahko nastanejo vzporedni zahtevki (če je stvar poškodovana.3. nastane posojilno razmerje med U in D D1 Slika 23 38 . ampak jo je enostavno izpolnil. Posojilna pogodba se postopoma razširi. pri kateri temeljnemu soglasju med strankama sledi neko dejanje. ko posodim.Aquilius Galus je formuliral novacijo s katero sta stranki zajeli najrazličnejše zahtevke in jih spremenili v stipulacijo. Vendar pa staro rimsko pravo ne dopušča cesije in zato se poslužujejo aktivne delegacije. .8. Primeri: Upnik ima terjatev do D1. shranjevalna pogodba). kot je bilo dano.8. seveda ob soglasju. Z literalnim kontraktom se je lahko izvedla tudi novacija. Namesto. Posojilna pogodba nastane. U1 x D Slika 21 Pasivna delegacija “Ali mi obljubiš dati. Primeri realnih kontraktov: pignus. kar mi dolguje Ticij?” Vprašanje. Glede obresti se je potrebno dogovoriti s posebno stipulacijo. naroči D1.Rimsko pravo “Kar si dolžan Ticiju. kjer ne pride do prenosa stvari. ker bi lahko dolžnik vsak trenutek dolg odplačal in bi to preprečil. Aktivna delegacija nadomešča cesijo (odstop) terjatev nekomu drugemu. kar posoja. naročilo terjatev izpolni obveznost 1. Ustanovi se s tradicijo --< ne bo nastala. Ekspanzija . naj namesto njega izpolni novemu dolžniku. Dokler govorim. posojilna pogodba. Potrebno bo ustanoviti nova poroštva in nove zastavitve.nekdo ni prevzel obveznosti. D Posledica je nastanek posojilnega razmerja med U in D. 3. D1 Slika 22 U posojilno razm. da bi D izročil količino. posojilojemalec). nastane posojilna pogodba). naj izterja od D1 in če ta izterja. Stipulatio Aquiliana .

385. Zato je lahko D3 terjal nazaj z obogatitveno tožbo D1 D2 D3 condictio Iuventiana.sprva je šlo za posojilo. Znesek. da se tu stranki dogovorita za uporabo. da je predmet lahko tudi nepremičnina. naj izplača d znesek. če se uporablja 39 . Obresti so dokaj visoke (12%). Nastane posojilno razmerje med U in D. U pa lahko terja D z obogatitveno tožbo condictio de bene depensis. Slika 24 Kupec Posredno posojilo učinkuje enako kot pravo posojilo. za katerega je prodal stvar. čas in način uporabe stvari. Lastnik sedaj terja U. U posojilno razm. (primer 391) Pomorsko posojilo . To je vsebinsko podobno zavarovalni pogodbi.2 Posodbena pogodba (komodat) Razlika med prekarijem je. ki je tudi določal. če je ladja srečno prispela  tveganje prevzame upnik. D-ju posodi denar A B C C-jev dolžnik. (primeri 378. je bil naturalno zavezan.3. bremeni naključno uničenje njega. D U je D prepustil nepotrošno stvar. D pa je to stvar prodal. D pa to porabi.8.Rimsko pravo U1 naročilo izplača U naroči U1. D Slika 27 Če je bil sin pod očetovo oblastjo dolžnik. oseba ima na voljo actio … directa) komodatar . je predmet posojila. postane lastnik. Potrošna stvar Slika 26 Ravno tako ne nastane posojilo.posodnik. Lastnik U (posestnik) traditio D Če U posodi D potrošno stvar. možnostjo posrednega posojila. V klasični dobi se je uveljavilo stališče. Predpis je bilo mogoče obiti s 4. ki prejema (-ar = pasivni deležnik. Slika 25 U nepotrošna stvar D posojilo kupna pog. če gre za zmoto v osebi: A. ki je bila dana na posodo. komodant .izposojevalec. ko pride sin izpod očetove oblasti. ki ni njegova. kot je on mislil. ki daje (-nt = aktivni deležnik. Predmet je lahko tudi potrošna stvar. To je bilo določeno s senatovim sklepom. ne pa B-jev. V tem primeru je vprašanje naključnega uničenja. tisti. da se je dolžnik zavezal vrniti posojilo le. da tako posojilo ne postane iztožljivo niti. Posojilo ne nastane.390) . ki so bile predmet pomorskega prevoza. B in C imajo vsak svoje terjatve do dolžnikov. Zaradi zmote posojilo ne nastane. s katerim je upnik kreditiral pomorski prevoz ali pa nakup stvari. oseba ima na voljo actio… contraria) Predmet pogodbe je nepotrošna stvar. Ker je bil interes dolžnikov. ko U1 izpolni D-ju. Posojilo je bilo zasnovano tako.

Depositum irregulare postane vzporeden posojilu. da je razmerje neodplačno in depozitar nima nobene koristi. Neprava shranjevalna pogodba (depositum irregulare) Če je predmet hrambe količina potrošnih stvari. ki jih je pripravljen sprejeti in ne preverjam ali je zanesljiv. Če pogodba nalagala depozitarju kakršnokoli storitev. o kateri teče spor. ko stvari shranim pri tistem. 427 ) 2 tožbi: • in ius koncipirana  zahtevek v zvezi s pogodbo • in factum koncipirana  zahtevek. da depozitar porabi stvari in vrne enako količino istovrstnih stvari. Čeprav bi bilo korektneje. Bistvo je v tem. Posebnost sekvestra je. preide nevarnost naključnega uničenja že s pridobitvijo pravice uporabe. po katerem depozitar odgovarja za naklep. rešiš nekaj stvari. mora plačati 2x vrednost. da bo shranil stvar. depositum irregulare ali posojilna pogodba. Ni bilo vedno jasno. Posodbena pogodba nima nobenih stvarnopravnih posledic. Vsebina pogodbe je neodplačna raba stvari. Nazaj jo lahko zahteva tisti. Bilo pa je posebno pravilo za shranjevalno pogodbo. da je zmagal v pravdi. oziroma kot dober gospodar. 403. to ni več shranjevalna pogodba. Če je tak shranjevalec stvar utajil. . da uživa posestno varstvo.3. ampak le detentor (imetnik). da je ne bi vrnil (bi si jo prilastil).413.4 Zastavna pogodba (pignus) Nastane s prepustitvijo zastavljene stvari v posest. Če ni dogovorjeno drugače. Sekvester sprejme v hrambo stvar. Če je pogodba v interesu komodanta. velja utilitetno načelo. ker stvar ni bila vrnjena. ampak podjetniška. (primer: 412. ki dokaže. komodatar pa bo rekel. ki nastane ob sporu. ki je bila sklenjena v stiski (zgori hiša. komodatar odgovarja le za naklep ali veliko malomarnost. (primer 400. da preide nevarnost šele z dejanskim vzetjem stvari v porabo. (primeri: 422 (actio praescriptis verbis).402) Hranjena stvar je lahko tudi potrošna. Če pa se je depozitar sam ponudil. ker stvari ni vrnil. 399. Izposojevalec bo moral stvar uporabljati kakor sta se dogovorila.3 Shranjevalna pogodba (depositum) Deponent ali položnik da neko premično stvar v neodplačno hrambo depozitarju ali shranitelju. ki ga bom razstavil na razstavi in ga potem vrnil).414) Kje je meja med posojilno pogodbo in nepravo shranjevalno pogodbo? Depositum irregulare je prvotno nastal kot dodatna možnost pri shranitvi. Uporaba stvari potegne za sabo vrsto stroškov. saj depozitar stvari ne sme uporabljati. pri čemer depozitar ne more uveljavljati nobenega ugovora. od katerih redne stroške nosi komodatar. (primer: 417. Komodatar ne postane posestnik. Sekvestracija To je posebna oblika hrambe. da je le pozabil vrniti stvar. se lahko stranki dogovorita. če bo zaradi tega moten v uporabi.3. Deponent lahko stvar zahteva nazaj kadarkoli. 40 . 418) . izredne pa komodant. prosiš najbližjega soseda).8.Rimsko pravo kot nepotrošna (na posodo vzamem vino. kaj je bilo sklenjeno. Komodant ga bo tožil iz tatvine.8. ki ni moja. Zato ga bo komodant raje tožil. Komodatar je hotel stvar ukrasti. odgovarja za vsako krivdo. Naključno škodo trpi deponent. Depozitar stvari ne sme uporabljati ali početi z njo karkoli. Če dam na posodo neko stvar. Položnik ni tisti subjekt. bo lahko komodatar zahteval povračilo interesa (odškodnino). ki bi smel stvar zahtevati nazaj. ki je dana na posodo.

Problem naključnega uničenja: kdo trpi naključje? Nevarnost je na strani tistega. Z njo lahko zahtevam povračilo interesa. Vrniti mora stvar neokrnjeno ali pa znesek. saj lahko le tako oblikujemo tožbeno formulo. .storim. vendar ne moremo reči. zahteva odškodnino. Pri storitvi to ni možno. v kateri opišem razmerje.1 Menjalna pogodba Sprejmem eno stvar. so nastali 3 primeri teh kontraktov: starinarska. Stvar Slika 28 Pignus je obligacijsko razmerje. sem zastavil zlato vazo. naj jo proda za 1000 ali pa mi jo vrne.8. ki mi je posodil 1000. lahko pa predstavlja potencialni pignus. To lahko zahteva s tožbo condictio causa data causa non secuta. Imamo 4 tipe teh kontraktov: • do ut facias . da ta vaza ni zlata in ne ustreza vrednosti posojenega denarja.699) V rimskem pravu je bistvo. da znamo razmerje imenovati. Zastavni upnik stvari ne sme uporabljati in zanjo odgovarja za skrbnost dobrega gospodarja. ki jih ne moremo spraviti v enega od pogodbenih tipov.dam. Ta je tista. ki pomeni rešitev nekega spornega razmerja. Možnosti izpodbijanja pogodbe zaradi polovičnega prikrajšanja ni (ker ni govora o ceni). Pravo se materializira šele v postopku.Rimsko pravo U Zast.8. če ga ne moreš uveljavljati. nato pa ime kontrakta.storim. menjalna in poravnalna pogodba.8. To ne more biti dvojna kupna pogodba. . Zastavitelj ima na voljo actio pigneratitia directa. (primer 690.4. s katero zasleduje stvar. Dogovor ti nič ne koristi. ki je bil dogovorjen. saj mi mora dati le 1000. B pa opazi. D Zastavitelj l. da bi šlo za katero od njih. Zato se je izoblikovala actio praescriptis verbis . da bo ena prepustila stvar v prodajo.up. presežek.8.4. povračilo škode. ki utemelji nastanek kontrakta. Obligacijsko razmerje traja dokler stvar ni vrnjena.4 Inominatni kontrakti Gre za kontrakte. Primer: A-ju. Če se pojavi evikcija. V primerih. Primer: Izročim stvar A-ju.3 Poravnava (transakcija) Posebna oblika inominatnega kontrakta. lahko stranka zahteva povračilo interesa ali vrnitev stvari. A lahko proda stvar za več in razlika je njegov zaslužek. Zastavni upnik lahko s tožbo actio pigneratitia contraria zahteva potroške. veljajo pravila kupne pogodbe. pr. ki je ocenjeno stvar sprejel.2 Starinarska pogodba Dve stranki se dogovorita. zast.4. ki črpa obveznosti in pravice iz prepustitve stvari same. ima zastavitelj na voljo tudi rei vindikatio. najprej so bile akcije. . Če bi si hotel zastavni upnik stvar prilastiti. da daš • facio ut des . ki je bila zastavljena.tožba. Hipotečna zastavitev nima obligacijsko pravnih učinkov. Iz 4 tipov inominatnih kontraktov. 41 . . s tem da dam drugo stvar. A lahko zahteva v zastavitev drugo stvar. da storiš Gre za dogovore. da storiš • do ut des .p. ki so blizu pogodbam ustaljenega tipa. Soočita se dve stvari. da daš • facio it facias . ker ni govora o ceni. ko je bilo nekaj dano v pričakovanju nasprotne dajatve ali storitve. druga pa ima možnost stvar prodati ali pa jo vrniti.dam. saj storitve ni mogoče vrniti.

• kupnina .kupna pogodba ne pomeni nujno izročiti stvar v last. 100 U terja 80 90 D Slika 29 Ker je vsebina razmerja negotova. če sam še ni izpolnil svojega . (primer 462) Sprva je kupnina rezultat vzajemnega pogajanja in ko jo stranki sprejmeta je dana.«  gre za pogojno kupno pogodbo.Rimsko pravo Upnik terja dolžnika. da je 80. razen če poseže višja sila (neurje). da sta stranki prepričani o vrednosti stvari. Rezultat popuščanja je novo soglasje. kjer mora obstajati razmerje med prispevki obeh strank. kar še nisem storil. obligacija ne nastane. 451 . za kolikor sem sam kupil . mora vsak malo popustiti. kar skoraj gotovo bo (pridelek na njivi). da jo je možno numerično opredeliti. Določena kupnina pomeni. kaj je z novo obveznostjo. kup nade . 459) Pogojno sklenjena kupna pogodba Naključno uničenje trpi prodajalec. da sta stranki dolžni (kupec plačati. Upnik pravi. da je numerično izražena. Nasprotje temu je navidezna kupnina.nadpolovično prikrajšanje. Sta posla blagovnega prometa. Kupnina mora biti primerna. da bi prešla.8. locatio conductio. So 4 tipi: mandat. dolžnik pa.odsvojljive stvari in odsvojljive pravice. čeprav se mora truditi. kar ne vem. ki pa je vseeno izjema. ker bo imel tako kupec lažjo pot do odškodnine. pa je že sklenjena.. saj ni gotovo. Veljavna kupna pogodba bo tudi takrat. Četudi pogodba ni perfektna. ki šele gredo na ribolov). ki ni v pravnem prometu. če bo in koliko bo (kupim ulov ribičev. Stranki se dogovorita. pogodba na srečo . ko prodam stvar. Sinalagmatska je tista pogodba. Problem je. Kupna pogodba in locatio conductio sta sinalagmatski pogodbi.1 Kupna pogodba Gre za obvezujoč pravni posel brez neposrednih stvarnopravnih učinkov.kupim nekaj. lahko ugovarjam. pri kateri morata sodelovati 2 stranki in je obveznost ene stranke pogojena z obveznostjo druge stranke (toliko storim. Lahko rečem tudi: »Prodam ti za toliko. da bo ceno določil tretjim ali kak drug pogoj. oz..nimam pa pri sebi računa). kolikor bo ocenil Ticij. nobena stranka ne more odstopiti (lahko pa soglasno razdreta pogodbo). družbena pogodba. prodajalec pa izročiti). vendar pa če gre za dobrovernega kupca in zlovernega prodajalca. Npr.456. da je 100.exceptio non adimplati contractus. Obstaja spornost samega razmerja.kupim nekaj. ki ni moja. nastanek nove obveznosti. rimski juristi priznavajo to kot veljavno kupno pogodbo.5. Gre za tip storim.ni kupna pogodba. 42 .8. da bosta pogodbo zapisali. vendar se mora druga z njo izrecno strinjati. . ampak aleatorna. da bo vsaka malo popustila. (primeri 464 . Resnična pomeni.5 Konsenzualni kontrakti Ni potrebno nič drugega kot doseženo soglasje.vsaj del je mora biti v denarju. Ne more pa ena stranka sama oblikovati cene. kolikor dobim). vendar bo praetor pomagal. pri čemer pa ni jasno kolikšen je dolg. dogovorita se za 90. če je bila dosežena poravnava. ali bo Ticij stvar res ocenil. Če me stranka terja na nekaj. Sestavine: • blago . zato je to veljavna kupna pogodba. ne nujno v tistem trenutku (prodam ti za toliko. V času gospodarske krize pa je cesar Dioklecian z ediktom maksimiziral cene.višino cene lahko določi ena stranka. Sklenjena kupna pogodba pomeni. Biti mora resnična in določena. pogodba nastane perfektna šele ob izpolnitvi pogoja. Poravnava de iure ne ukinja stare obveznosti. Če prodam stvar. kup prihodnje stvari . poslabšanje pa trpi kupec. 460 . stvar mora biti v pravnem prometu in mora že obstajati. Perfektnost pogodbe načelno nastane kupna pogodba z doseženim soglasjem. prodajalec lahko kupcu omogoči le nemoteno posedovanje stvari. kupna pogodba. Prodajalec ne jamči za prenos lastninske pravice. . da storiš. Določljiva kupnina pomeni. Ker pa sta se stranki pogosto dogovorili.

da stvar nima napak. stvar nima lastnosti. če pride do evikcije. ki jo je prodal. naj obljubi. terja od prodajalca. da prodajalec ni bil neomejeni lastnik stvari. da mu prodajalec s stipulacijo zagotovi povrnitev dvojne vrednosti.p. Bistvo tožbe je. 2 vrsti napak: · Očitne napake : Kupec mora skrbno pregledati stvar in ugotoviti njene lastnosti. perfektnost k. Da pa bo kupec lahko nemoteno posedoval stvar.s perfektnostjo pogodbe preide naključno uničenje na kupca.p. 526. bo uveljavljal ugovor proti prodajalcu in mu je sploh ne bo potrebno plačati. oz. V tem primeru kupec ni dolžan stvari skrbno pregledati. To je posledica dejstva. 503. da je prodajalec izjavil. ki je nudila pridobitelju varnost. za kakšno stvar gre. 475. 564. da ne izhaja iz kupne pogodbe. posest Prodajalec Kupec in prodajalec skleneta kupno pogodbo. 505 in 513. (primeri: 525. Različne oblike garancije za pravne napake: · odsvojitev z mancipacijo ◊ brezpogojno jamstvo prodajalca za pravne napake.zmanjšanje kupnine in pa actio redhibitoria (še 6 mesecev po sklenitvi pogodbe) . Če kupec stvari še ni plačal in se bo pojavil tretji. 470!!!. Posledica bo. saj ni nujno. kot bi jih morala imeti. Kupec I.p. Posledica pravne napake je evikcija. nevarnost nosi kupec izpolnitev k. 545) II. da bi lahko kupec bremenil prodajalca neposredno. Lastnik l. · actio empti . ki se jih da opaziti  actio empti · Skrite napake so se pojavile s pojmom prodaje sužnjev in živine. ampak iz mancipacije. (primeri: 557. da bo kupcu stvar odvzeta. sklenitev k. kot bi jih morala imeti. je slabša. 465. 579) 43 . Pogosto je bilo. 569. · stipulacija duplae pecuniae . Če kupec še ni plačal kupnine. ki ni moja…). Pri teh živih stvareh ne moremo opaziti njihovih značajskih lastnosti (suženj rad pobegne. 508) Posledice kupne pogodbe Če prodana stvar nima lastnosti. nevarnost nosi prodajalec Slika 30 (primeri: 453.kupec lahko zahteva.če prodajalec ne pristane na stipulacijo.p. Prodajalec ne odgovarja zaradi načela dobre vere in poštenja. k. da bi bila izpolnjena. ampak zaradi škode. Prodajalec bo odgovarjal za vse napake. 468.stvarnopravne pravice niso take. 456. prodam stvar. ki bo uveljavljal kakršnekoli pravice. Pravna napaka . je to stvarna napaka. da je na zemljišču služnost peš poti.p. Ni pa bilo nujno. 573. 504. ki temelji na načelu dobre vere in poštenja. bo lahko kupec uveljavljal ugovor grozeče evikcije in ne bo plačal kupnine. Kupec ima na voljo actio quanti minoris (še 12 mesecev po sklenitvi pogodbe) . kot so bile dogovorjene (kupcu nisem povedal.razdor pogodbe. Kupec naperi actio auctoritatis in sicer na 2x znesek. 577. veliko poje…). Stvar Slika 31 Stvarne napake Gre za dejanske pomanjkljivosti stvari. ki jo ima kupec. 466.Rimsko pravo Načelo: periculum est emptoris perfecta emptione .p. mora stvar kupiti še od pravega lastnika. k. da je prodajalec vedel. 562. lahko kupec s to tožbo. · actio empti na interes kupne pogodbe.

5. Načeloma je smel podjetnik delo prepustiti drugemu. ni pa dopusten odstop od pogodbe v neprimernem času. Lahko se je določila absolutno (10 mernikov pšenice) ali pa relativno (10 % od pridelka).2. (primeri: 624.je naročnik dobavil pokvarjeno robo (slabo blago za obleko) 44 .2 Službena ali delovna pogodba (locatio conductio operarum) Delavec bo prepustil svojo delovno silo v protiplačilo. da bo nekaj storil).5. 2 tožbi actio locati in actio conducti. Lahko pa sta se prodajalec in kupec dogovorila. službena ali delovna in delovršna ali podjetniška pogodba. Najemnik sme dati stvar v podnajem.8. Najemodajalec mora zagotoviti nemoteno uporabo in uporabnost stvari.p.2 Locatio conductio Obsega 4 samostojne pogodbe: najemna.2. mora povrniti interes.1 Najemna in zakupna pogodba (locatio conductio rei) Predmet je nepotrošna stvar. hkrati pa se naročnik zaveže. Zakupnina se je lahko plačevala tudi v pridelku. če: . vendar pa bo kupec za to odgovarjal prodajalcu in ne najemniku/zakupniku.p. Če najemnik po najemodajalčevi krivdi ne bi mogel uporabljati stvari. 618 . Če podjetnik prepusti delo drugemu. če pa gre za višjo silo. Najemodajalec dobi na najemnikovih stvareh zastavno pravico. delavec = locator delodajalec = conductor . Zakupnik Najem nik Zakupodajalec Najem odajalec l.dokaže. ki se plačuje za nazaj in odgovarja za vsako krivdo. Bistvena razlika med podjetniško in kupno pogodbo je ta. Pogodba je lahko sklenjena na določen ali nedoločen čas. Najemnik mora plačevati kupnino za nazaj in skrbeti za stvar kot dober gospodar. naročnik = locator podjetnik = conductor Predmet te pogodbe je lahko določen izdelek (podjetnik se zaveže. ki bo smel zakupnika/najemnika pregnati. da bo podjetnik za naročnika opravil določeno delo.8. ima pravico do povračila škode. odgovarja podjetnik za končni uspeh tega dela. tudi če je podjetnik sam dobavljal material. Delavec dobi denar. H krivdi so Rimljani šteli tudi to. da naročnik da svoj material. da bo podjetniku plačal določeno nagrado. Kadar je najemodajalec brez razloga odpovedal pogodbo. Vsa razmerja so v interesu obeh strank. da gre za podjetniško pogodbo. Podjetnik sam odgovarja za vsako krivdo. zakupna. da bo nekaj izdelal) ali pa storitev (podjetnik se zaveže. Če je predmet izdelek. da se je nekdo lotil dela.2.to varovanje moramo razlagati v smislu malomarnosti in ne v smislu naključja!!!) Podjetnik se lahko reši odgovornosti. Pri tem mora biti skrben kot dober gospodar. Pri gradnji hiše se je štelo.3 Delovršna ali podjetniška pogodba (locatio conductio operis) Naročnik in podjetnik se dogovorita. če izvedba ni bila odvisna od njegovih sposobnosti.5. . odgovarja za skrbnost pri izbiri (culpa in eligendo) ne gre za objektivno odgovornost. pa samo škodo. da bo smel najemnik/zakupnik določen čas še uporabljati stvar.8. Slika 32 . če delo ni dobro opravljeno. Zakupo-.8. da se je držal izrecnih naročnikovih navodil . Najemodajalca mora obvestiti o vseh napakah stvari. pa ni bil vešč. kadar je bilo zemljišče naročnikovo.5. tudi za nespretnost. Kupec Stvar Proda k. najemodajalec proda stvar kupcu. zato vsak odgovarja za vsako krivdo.Rimsko pravo .

Predmet družbe je dosega dobička. zanj pa naredi stvar iz iste količine istovrstnega blaga. odstopi os pogodbe. vezana je na družbenike. da bi dosegli neko gospodarsko korist. . nastane solastnina in sicer na podlagi soglasja. Korporacija pa je pravna oseba. da podjetnik postane lastnik blaga in odgovarja tudi za naključje. sredstva ali oboje. Problem je bil.8. D A C Slika 33 Korporacija kot pravna oseba ni vezana na posamezne subjekte. Kasneje pa je nastal pojem družbe. ki lahko prihajajo. (primera: 629. družba preneha · Soci mei socius meus socius non est .družbena pogodba se sklepa s soglasjem in če en družbenik brez soglasja ostalih sprejme za družbenika še 3. oz. odhajajo in načelno obstaja dokler je živ vsaj še en njen član. lahko zahteva znižanje plačila. ki so se razlikovali glede na obseg družbe: B 45 . da so odvrgli tovor ali pa požagali jambore. Klasično pravo je poznalo 4 tipe družbene pogodbe. Podjetnik je postal lastnik stvari. kapitan pa z actio conducti še ostale. vendar strogo oblično. ta ne postane družbenik vsem. saj je na ta način rešil ladjo. po končanem prevozu pa je moral stvar vrniti. da so združili celotno premoženje. ki so rešili svoje blago.po pravu ipso facto . O osebnosti družbe govori: · če en družbenik izstopi ali pa umre.družbenik mojega družbenika ni moj družbenik (primer 646) .uporabljala se je za posebne primere pomorskih prevozov. osebo. V določenih primerih lahko podjetnik porabi blago. Ima svoje premoženje. 628) actio oneris aversi . Če to ni možno. je skupek fizičnih oseb. čeprav so se kasneje zapisovale še ustanovne listine. da bodo združili delo.Rimsko pravo Naročnik lahko zahteva. Subjekti pravic in dolžnosti so posamezni družbeniki. ker se je lahko zgodilo.5. naj podjetnik napake odpravi. da so v morje odvrgli blago le nekaterih.korporacija Družba ni pravna oseba. ampak samo tistemu.3 Družbena pogodba (societas) Gre za konsenzualni kontrakt bona fidei. ki ga dobijo otroci zapustnika in živijo v skupnosti. ki nastopa kot subjekt pravic in dolžnosti. tudi na tiste. Že v dobi republike so prevzeli od Grkov določilo iz pomorskega prava in ga poimenovali Lex Rhodia de iactu. vendar ne sme biti nič protipravnega ali nečastnega. To je skupnost premoženja. ki ga je sprejel. Družba je strogo osebna. Kasneje so lahko tako skupnost ustanovili ne glede na dedovanje. Če družbeniki združijo premoženje. To izhaja iz tega. Sicer lahko nastane solastnina tudi po naključju (ŕ kvazikontrakt) (primer 632) Družba . ki ga dobi od naročnika. medtem ko ga družba nima. Naročnik je z actio locati terjal kapitana. Zakon Lex Rhodia de iactu je to uredil tako. ki so jo lahko družabniki ustanovili z dogovorom in tudi ni bilo nujno. tudi na ladjarja. Subjekti so bili družbeniki.na podlagi dejstva Najstarejša oblika družbe je ercto non cite. (primer 636) ipso iure . s katerim se dve ali več oseb dogovori. da se je škoda razdelila na vse. V viharju so ladje reševali tako. katerih blago je bilo tudi rešeno. Tu gre za locatio conductio iregularis. Družba se ustanovi s samim dogovorom. Rimljani so uporabljali podjetniško pogodbo tudi za pomorske prevoze.

pridobitna družba. ki je služilo namenu. (primer 639) 46 . bi moral dajati ostalim družbenikom. actio pro socio . ali velja ta posel tudi proti ostalim družbenikom. kar bi moral. vendar ta odpoved ni smela biti proti načelu dobre vere in poštenja. Sklenjena je za točno določen posel. Ustvarja skupnost vsega. Družbenik ima pravno dobroto življenjskega minimuma in zadane ga infamia.ex personis (smrt.Rimsko pravo • SOCIETAS OMNIUM BONORUM . Vsak družbenik obdrži premoženje.vesoljna družba. porazdelitev dobička in izgube in povračilo izdatkov oz. lahko pa je to različno urejeno z dogovorom. Ne reši pa družbenika za naklep in veliko malomarnost. osebami lahko sklepa vsak družbenik. v postklasičnem pravu pa za skrbnost. če bi družba obstajala. • SOCIETAS UNIUS REI . Vprašanje pa je. ki presega normalno mejo. ne solidarno.priložnostna družba. če izgubi družbenik premoženje)) • na podlagi stvarnih razlogov . Lahko je bilo dogovorjeno. pomeni.pride do soglasnega prenehanja delitve premoženja. da v svojih zadevah ni posebno skrben. Izpolnjuje lahko na dva načina (z dajatvami. Obče pravo je postavilo 3 skupine razlogov za prenehanje družbe: • na podlagi osebnih razlogov .z njo lahko družbenik zahteva plačilo prispevka. je naključje trpel sam. kjer bi bil nekdo udeležen le pri izgubi. Najprej je družbenik odgovarjal le za naklep. Če bi bila proti. se škoda in dobiček porazdelita glede na vložke posameznega družbenika. (primer 652). Če družbenik prispeva sredstva. Tu gre za deljeno obligacijo.sklepali so jo bankirji in trgovci zaradi določenega dela. so naključje trpeli vsi družbeniki. če se izgubi predmet družbe) • po volji družbenikov . Skupno je tisto premoženje. Družbenik je imel dolžnost deliti dobiček. obsega celotno aktivno in pasivno premoženje družbenikov. Tisti.ex voluntate Vsak družbenik je z odpovedjo razdrl družbo. ker družba ni pravna oseba. Solastnina je bila ustanovljena že s pogodbo in ni bil potreben poseben prenosni akt. je šla dediščina v solastnino. ki ga še nimajo. Če je prispeval v solastnino. da je bil nekdo udeležen le pri dobičku. Vsebina: • Zunanje razmerje: Pravne posle s 3. mu ne bomo mogli očitati male malomarnosti. škode. Na drugi strani pa je lahko zahteval povračilo potroškov in povračilo škode. če pa je dal v uporabo. ki jo kaže v lastnih zadevah (culpa in concreto). Če ni nič določenega. kar pridobi vsak družbenik s svojim delovanjem po sklenjeni pogodbi. ki ga je pridobil kasneje na drug način. kasneje še za malomarnost. Če se izkaže. ki ga je imel prej in vse premoženje. oni pa mu niso bili dolžni dati nič. Če eden od družbenikov vloži tožbo. za katerega je bila družba ustanovljena. • Notranje razmerje: Družbeniki se ob ustanovitvi dogovorijo o pravicah in dolžnostih.ex rebus (če preneha namen. da zaupanja ni več in družba preneha. jih lahko na dva načina: quad sortem (v last) ali pa quad usum (v uporabo). torej tudi dolgovi in premoženje. to ureja zakon. Udeležba pri dobičku in izgubi se imenuje communicatio lucri et damni. ki jo je utrpel pri opravljanju družbenih poslov. in iz takega pravnega posla postane zavezan samo ta družbenik. z delom ali oboje). če pa ni nič zapisano. kot se je zavezal. capitis deminutio. Če je eden od družbenikov dedoval. Družbenik mora prispevati za namene družbe in sicer tako. ki je sklenil pravni posel. ga pa bodo pridobili bodisi po sreči bodisi z delom. Zato govorimo o tihi tradiciji (traditio tacita) (primer 635) • SOCIETAS QUAESTUS . • SOCIETAS NEGOTIATIONIS . actio communi dividundo . ni pa bila dopustna societas leonina. mora načeloma prenesti posledice na ostale družbenike. Ni infamije.

učitelj. da preprečijo morebitno škodo. ki bi se ji dala izogniti. katerega iztožljivost zagotavlja naravna pravičnost (podobnost z naturalno obveznostjo).…) Ne glede na to. najcenejše je bilo 150 in mandatar ga je kupil. Mandant lahko razmerje odpove. (primera 658. kadar soglaša z naročnikom. . bo smel terjati samo 80 in ne 100 in sicer zaradi osebne prijateljske narave naročila. To pa bo moral povrniti mandant. Ne bo pa šlo za mandat. zdravnik. Ne sme pa biti protipravno ali proti načelu dobrih šeg in navad. naj posodi dolžniku denar. vendar še preden je mandatar začel izvrševati naročilo. vendar le tisto. Korist. naj kupi zemljišče za 100. Nagrada ni bila iztožljiva in zato je bila verjetno dana v naprej. . Te nagrade ni bilo mogoče iztožiti v formularnem postopku. da je razmerje neodplačno. ali pa v korist mandanta in mandatarja. vedno pa je lahko temelj za exceptio  lahko ugovarjam nasprotnemu ravnanju. V tem primeru ni izpolnil mandata.Pakte je treba spoštovati. Veljalo je: Pacta sunt servanda. vsi ostali brezoblični dogovori pa so neiztožljivi. kar od dolžnika ne bo mogel izterjati. Pakt pa je tudi pojem brezobličnega dogovora.4 Naročilo (mandat) Gre za konsenzualni kontrakt bona fidei. Predmet mandata je lahko neko pravno ali dejansko opravilo. Ta obveznost ni podedljiva. Vendar pa osebno mandatarjevo prijateljsko razmerje zavezuje mandatarjeve dediče. da zanj neodplačno opravi nek posel in mandatar to sprejme. Prenehal je najkasneje s smrtjo.8.5. Dogovor. Za povrnitev potroškov se bo mandatar na mandanta obrnil z actio mandati contraria.naročnik) naroči mandatarju (prevzemniku naročila). Mandant je dolžan povrniti mandatarju škodo. Rimsko pravo je začelo postopoma določenim dogovorom zagotavljati iztožljivost.1 Dodatni dogovori (pacta adiecta) Gre za vsebinsko in časovno povezanost s kontraktom bonae fidei. (primeri: 679. Konsenzualni kontrakti so zadnja stopnja pogodbenega prava in so zato brezoblični. da je mandatar zavezan opraviti dejanski ali pravni posel in da je to neodplačno. ki je bila pogojena s samo izvršitvijo. tudi če bi mandantu ponudil hišo za 100. 659) Mandatum qualificatum (kreditno naročilo) Mandant naroči mandatarju. Subsidiarnost porokove obveze je tu že vključena v sami naravi razmerja. 666) Prekoračitev mandata (kaj če mandatar prekorači naročilo?): Mandant naroči mandatarju. je mandant dal mandatarju nagrado. Mandant je dal mandatarju nek honorar (nagrado).Rimsko pravo . praetorski pakti in cesarski pakti. ki je zagotovil mir med strankama. ki je bil sklenjen 47 . 678. 9 Pakti Pakt je tista pogodba. Če pa je mandatar kupil zemljišče za 80. Mandant ima na voljo mandatno tožbo. Ena stranka (mandant .9. Prvotno je bil pactum tisti akt. Pri razmerjih bonae fidei se upošteva vse. To so bile 3 skupine: dodatni dogovori. kar je bilo v njih sklenjeno tudi v tožbi. ki je bil po klasičnem pravu lahko določen v naprej. če gre izključno za mandatarjevo korist. da storijo tisto. sta se lahko stranki s paktom dogovorili za denarno odškodnino. ki je kaj dal nase. Npr. se ni pustil najeti s podjetniško pogodbo (odvetnik. Mandatarjev potrošek bo tisto. 687) Ta brezoblični dogovor ni iztožljiv kot kontrakt. ne morem pa zahtevati izpolnitve pakta. babica. Razlika med mandatom in locatio conductio operis: v odplačnosti in v delitvi opravil. Mandat je bil nekaj strogo osebnega. Mandatar postane zavezan. ki se je imenovala salarium. Tako nastane posojilno razmerje med mandatarjem in dolžnikom. namesto talionskega načela. ne pa škodo. saj bi moral mandatar mandanta obvestiti o vsem skupaj. ki ni samostojno iztožljiva. ki izhaja iz posla je mandantova. Mandatar je preiskal vso okolico in ni našel nobenega primernega zemljišča za 100. Mandant ima na voljo actio mandati directa. (primeri: 686. Bistveni elementi so v tem. Tisti.

se moramo poslužiti še nečesa.Rimsko pravo skupno s kontraktom bonae fidei. da odstopita od pogodbe. spremeni se le rok. Dve stranki sta se dogovorili. da bo to storil. ker je bila kupna pogodba veljavna že s soglasjem. Justinjanovo pravo odpravi omejitev na denar.2 Praetorski pakti Praetorsko pravo da nekaterim paktom samostojno iztožljivost. Zato je bila pri njih ara kot skesnina . Ara .poznajo jo vsa antična prava. .dejanje. mora izpolniti takoj. bom jaz poravnal v sredo. Delovala je kot zunanji dokaz sklenjenega dogovora. ker prva obveznost ostane.razsodba . mora plačati kazen.2.2. .1 Receptum argentarii Bankir se abstraktno in brez roka zaveže izpolniti destinatorju.2 Receptum arbitrii arbitrium .denarna kazen in rubež premoženja) prisili razsodnika.možnost strank. . .« B: »Ne skrbi. nastane obveznost. Določi se že v postopku in iure v naprej za primer. tako da ga lahko uporabimo pri vsaki obveznosti.9. 2 pogoja: vsebinska in časovna povezanost s kontraktom bonae fidei. da bosta v primeru spora za razsodbo prosili nekoga tretjega. Praetorski pakt pomeni prevzem obveznosti razsodnika. če pa je to prodajalec. da bi katera stranka ovirala postopek.2 Receptum Gre za brezobličen sprejem jamstva za uspeh. Praetor s prisilnimi sredstvi (multis et pignoribus . ni imel več take veljave. mora kupcu vrniti dvojno aro.9.9. Dogovor o razsodništvu ne izključuje možnosti strank. zato so govorili nekateri o novaciji. Receptum argentarii sprva ni bil omejen na denar in je konkuriral konstitutu. Konstitut ne ustvarja obveznosti. pusti aro prodajalcu.  Četudi se brezoblična obveznost sprejema kot iztožljiva. se upošteva kot del tega kontrakta in je zato iztožljiv. vendar pa ne gre za pravo novacijo. Govorimo o konfirmativni ari. ki ni akt uradnega pravosodja. Če nekdo neutemeljeno uveljavlja ali izpodbija tožbeni zahtevek.9.« actio constitutoria . po Justinjanovem pravu pa v 10 dneh).9. primer: A: «Kdaj mi boš vrnil 100?« B: »V petek. Rimsko pravo je ni potrebovalo. do katerega se konstituent zaveže izpolniti neko obstoječo denarno obveznost (če rok ni določen.1 Konstitut (pactum de pecunia constituta) Določitev termina.2. Ne gre več za povezavo z nekim drugim kontraktom. Ko pa je Justinjan odpravil omejitev na denar pri konstitutu. Arbite r/Razsodnik obveznost Stranka 1 compromissum Stranka2 Slika 34 48 . Če je to kupec. da mu bo nekaj izpolnil.2.2.tožba pri konstitutu.2. da bo v primeru spora razsodil ta spor. da se obrneta na praetorja. Razsodnik prevzame obveznost. . Lahko gre tudi za obliko poroštva.« konstitut kot poroštvo: A: »Tvoj brat mi je že dolgo dolžan 100.

plošč. ki se glasi na nek certum.1 Poslovodstvo brez naročila (negotiorum …) negotiorum gestor . da opravim tuj pravni ali dejanski posel.3 Cesarski pakti . Sklenili sta compromissum. da se nič ne spomni in zahteva od A-ja. . kadar je koristno začet. . če pride do tožbe. pa vendar navzven delujejo kot kontrakti. Varuštvo za nedorasle pozna že zakonik XII. odgovarja le za naklep • poslovodja odgovarja tudi za naključje.10. obsega odgovornost za varovanje (custodia) in za naključje na temelju varovanja (tatvina) . Če je nekdo prisegel. Po cesarskem pravu postane ta dogovor tudi samostojno iztožljiv. cauponum et stabulariorum (receptum brodarja. . ki nastane z dejanskim prevzemom. Pri darilu ima darovalec pravno dobroto življenjskega minimuma. da pri le-tem ne nastane obligacija.Rimsko pravo . nad tem zneskom pa le s sodno insinuacijo (potrditev pred sodiščem).3.poslovodja brez naročila actio negotiorum directa . če mu je posel prepovedal gospodar posla ali pa je ravnal brez naročila z darilnim namenom. da gre za tujo stvar. da je to res.2. ki nastanejo brez soglasja. 49 .2. V tem primeru je smel tisti.9.2.2 Obljuba dote (policitatio dotis) Po cesarskem pravu postane iztožljiva. Lahko pa bi bilo tudi tako. naj priseže.gospodar posla Poslovodja odgovarja vedno za vsako krivdo (kot skrben družinski oče) z 2 izjemama: • kadar je razlog za poslovodstvo. Ni pa smel zahtevati povrnitve potroškov. gostilničarja in hlevarja) Odgovornost. če se loti posla.9.1 Razsodniška pogodba Stranki sta si vzajemno obljubili pogodbeno kazen. ni bil več mogoč nasprotni dokaz. pri varuštvu za nedoraslega pa nastane. da mu je dolžan 1000.9. zahtevati povrnitev potroškov. A toži B-ja.9. poslovodja da odvrne neko neposredno grozečo škodo. Zavedati se moram. Torej je zloverni posestnik vedno poslovodja brez naročila. da ni res ničesar dolžan. 10 Kvazikontrakti Kvazikontrakti so obligacije. naj priseže. kljub prepovedi dediča.3 Receptum nautarum.3. da bi B zanikal. (primeri: 716-728) Poslovodja je smel terjati povračilo potroškov le. Edina izjema je bil pokop nekoga v okviru njegovega socialnega položaja.2 Varuštvo za nedorasle (tutela impuberum) Razlika z varuštvom za ženske je. .9. Iztožljivo darilo je le do 300 zlatnikov. ki ga gospodar posla ne opravlja redno. B pravi. Tožbi: actio negotiorum contraria . ki je pokopal nekoga. če je opravil koristen posel.10. A pa bi od njega zahteval. Posel pa je koristen.poslovodja brez naročila dominus negoti -gospodar posla Gre za to. če ne bi spoštovali razsodnikove razsodbe.3 Prisega (iusiurandum) Uporabljala se je v tožbah z določenim zahtevkom.

gre za kondikciji. Varuh ima enake pravice in dolžnosti kot oče. Nastane solastnina. Potrošna stvar slika 35 50 . oz.zakoniti varuh (tutor legitimus). da se varuh odstrani actio rationibus distrahendi . ki ni njegova.3 Naključna premoženjska skupnost Nastane brez volje solastnikov. Varuh je moral podati obračun varuštva.zahteva. condictio ob iustam causam .4 Obogatitvene tožbe Gre za neupravičeno obogatitev. če bi deloval na varovančevo škodo. Varuh je vezan na načelo dobre vere in poštenja.) Vendar pa ne sme biti namen delodajalca neupravičen (podkupnina) • condictio de bene depensis: Lastnik U (posestnik) Če U posodi D potrošno stvar. če bi škodoval varovancu ali njegovemu premoženju. ki je omenjen v oporoki (tutor testamentarius). da bo varoval varovančeve stvari. Pridobitelj je pridobil nekaj za kar ni bil upravičen. Preneha pa.10. ki je bil izročen. hoče hranitelj za to 1000. da je moral vsako večjo zadevo (prodajo res mancipi) odobriti pristojni urad. pravno) Obligacijsko pravni vidiki pa pomenijo vprašanje delitve bremen in skrbnosti. ali organ. ki omogočata tistemu. niti kot naturalen. ki je postavil varuha.Rimsko pravo K varuštvu je poklican tisti. zato lahko zahtevamo to nazaj.10.postavi ga pristojni organ.dolg ne obstaja. zato če zlorabi zaupanje in ogoljufa varovanca. Varovanec ima na varuhovem celotnem premoženju vesoljno zastavno pravico. postane lastnik. ob iustam causam so neupravičeno visoke obresti. Posamezen solastnik mora delovati enako skrbno kot v lastnih zadevah. ki jo je moral varuh zagotoviti. kar ni. s tem ko ga varuh začne izvrševati. Primer za cond. Vendar kdo oseba. Pri postavljenem varuhu subsidiarno odgovarja organ.tožba zaradi predložitve računov .kadar je nekdo v pričakovanju dajatve ali storitve nekaj dal ali storil. ko je več osebam podarjena ista stvar ali pa jo skupno podedujejo. Predmet obogatitvene tožbe je obogatitev. D pa to porabi. To lahko kasneje zahtevam nazaj. Nastane. U pa lahko terja D z traditio D obogatitveno tožbo. ni postal lastnik. . sčasoma pa se je tudi uveljavilo. Običajna je bila varščina. Gre za tožbo stricti iuris (primeri: 729-731) • condictio causa data causa non secuta . Varuh ne sme ravnati manj skrbno kot v lastnih zadevah  varovanca ne sme diskriminirati (svoje polje bi posejal pravočasno. Sorodniki pa bodo imeli na voljo 2 deliktni tožbi. ko je varovanec star 12/14 let in lahko šele takrat toži varuha.varuh Varuško razmerje nastane dejansko. ki ga je postavila. Varuh nikomur ne odgovarja. ki ima 2 stvarnopravni posledici: • možnost ukrepati proti solastnikom • možnost zahtevati razdelitev stvari (fizično. bi ga hotel ogoljufati: actio suspecti tutoris . (primer 632) . ne pa znesek. Solastnik mora sodelovati pri vzdrževanju skupne stvari. Postavljeni varuh (tutor dativus) . le da varovanca ne sme prodati ali ubiti. varovančevega pa 3 tedne prepozno). • condictio indebiti . Če prejemnik ni bil v dobri veri.varovanec actio tutelae contraria . ampak tat. • condictio ob turpem causam. ki je nekaj dal zaradi neupravičenega zahtevka (nekomu dam stvar v hrambo. je to bližnji sorodnik . Brez razloga v dejanski zmoti izpolnimo nekaj. da to dobi nazaj.varuh se obsodi na 2x vrednost. Ena stranka je na račun druge brez razloga obogatena. V tem primeru pride v poštev condictio furtiva. ga zadane infamia. Lastnik sedaj terja U. ima možnost. ko pa želim nazaj. če pa tega ni. goljufal… actio tutelae directa . Posojilo ne nastane.

10.11. 738. izgon. pasivno legitimiran je tat (več tatov odgovarja solidarno) 51 .prepovedano dejanje. tatvina rabe. 740) . kadar je zaradi nehvaležnosti obdarjenca darovalec zahteval stvar nazaj. Zato je lahko D3 terjal nazaj z obogatitveno tožbo condictio D1 D2 D3 Iuventiana.1 Civilni edikti . Zaradi zmote posojilo ne nastane. ki ji sledijo posledice (obligacijsko razmerje)  reakcija je usmerjena proti premoženju. dotaknitev in prilastitev. (primeri: 732. • sinendi modo . tatvina posesti. 734. Tožbe: • actiones reipesecutoriae . Odgovarja za vsako krivdo.prenehanje posesti ne ustavi tožbe (tat) .kaznovati hočejo krivca s tem. Tatvina lahko nastane le zavestno in naklepno . ne sme je poškodovati. da si volilojemnik vzame voljeno stvar. B in C imajo vsak svoje terjatve do dolžnikov. Gre za izmaknitev. ko pridobi dediščino. ki jo je stvar kadarkoli imela. 735.furtum sine dolo malo non comititur.preklic darila. Dedič postane zavezan s tem. 739. je obsojen na štirikratni znesek. 11 Delikti crimen .pri rei vindikaciji je ocenjena po subjektivnem odnosu.kadar ni bilo izrecnega razloga.oškodovanec naj dobi nazaj svojo stvar ali vrednost • actiones poenales .1Tatvina (furtum) Tatvina je protipraven odvzem tuje premične stvari (tatvina premičnine.združena sta oba namena . ne pa B-jev. smrtna kazen (javno nasilje. D slika 36 • condictio causa finita .furtum nec manifestum.ogrožanje širše skupnosti  denarne kazni. ker ni bila prenesena lastninska pravica. ki je prevzel dediščino. goljufije pri volitvah…) delictum . pa je obsojen na dvakratni znesek. D-ju posodi denar CA B C jev dolžnik. Volilojemnik ima kot upnik zastavno pravico na zapuščinskih stvareh. Dedič mora za stvar skrbeti. je prevzel tudi obveznost nasproti volilojemniku. da je obsojen na plačilo večkratne vrednosti • actiones mixtae .furtum manifestum. Tat je kaznovan različno glede na to ali je bil pri dejanju zaloten ali ne. Če je bil zaloten .ni prava kondikcija. pa je bilo treba vrniti obogatitev • condictio furtiva .dedič.5 Volilo Singularna naklonitev v zvezi z oporoko. Verste volil: • vindikacijsko volilo . ugrabitev). Volilojemnik bo z actio ex testamento uveljavil zahtevek (na dvojni znesek). ki infamira.stvar se drugače oceni . pri condictio furtiva pa gre za najvišjo vrednost.11.1.pravica se neposredno prenese na volilojemnika • damnacijsko volilo . Razlika z rei vindikacijo: . condictio furtiva: aktivno legitimiran je lastnik stvari. ki prizadene posameznika. 736. Prizadetemu dopušča rimsko pravo reakcijo. • condictio sine causa . kot je on mislil. če pa ni bil zaloten . V obeh primerih gre za tožbo actio furti.dedič mora potrpeti.Rimsko pravo • condictio iuventiana A. ki jih je dedič pridobil.

gre za povrnitev interesa. ki jo je tožnik utrpel zaradi njegovega zvijačnega ravnanja. • uboj tujega sužnja ali živali  plačaj. ki pomagajo izvršiti tatvino. • lažja verbalna injurija  kazen je 25 asov Sodnik je ocenil. kakor da je fur manifestus. je pa aktivno podedljiva. kasneje tudi užitkar.2Rop actio vi bonorum raptorum . Upošteva se tudi najmanjša malomarnost. najsi je bil zaloten pri dejanju ali ne. po enem letu pa na enkratni znesek.prejšnja tožba se obnovi stranki. ker je tožba mešana. Razlika med tatvino in ropom je v nasilnosti dejanja. da nekaj ukrene. Obsojenega toženca je zadela infamia.11. da mu zvijačni toženec povrne škodo. Ni pasivno podedljiva. ali bo tožbo dovolil (tožbo in factum). Časovno je neomejena. actio ficticia . . ki so bili aktivno legitimirani za actio furti.1Zvijačna prevara Z actio doli je oškodovani tožnik lahko zahteval. ki infamira..1. Ta tožba je subsidiarna.11.2. Obsodba je na štirikratni znesek. dobroverni posestnik. kateremu je bila stvar odvzeta. dolus . zastavni upnik. Tožbo so mogli naperiti vsi. uzuar. je kazen na dvojni znesek. zlasti na prelomitev dane besede.vsako nepošteno. . ki mu je bila oropana.tožba zaradi nasilno oropanega imetja je penalna tožba.4Injurija . je mogel lastnik zahtevati od roparjevih dedičev s condictio furtiva. kar njej povzroči škodo. pri kondikciji pa to ni nujno. Lastnik zahteva svojo stvar nazaj. Tožba ni podedljiva. ki nastane zaradi nasilja druge osebe in ki vpliva na ustrahovano stranko tako. če pa to storiš tujemu sužnju je kazen 150 asov.strah. Po Justinjanovem pravu poleg tožbe ni mogoča condictio furtiva. Lex Aquilia obravnava sužnje enako kot res mancipi.2 Praetorski delikti .kumulativna konkurenca. zvestobi nasprotno ravnanje. Ločimo: • realne ali dejanske injurije • verbalne ali besedne injurije Stopnje: • pohabljenje  če se ne dogovorita. (primer: 773. ki se je iz strahu odrekla svoji terjatvi z akceptilacijo. 52 . Pri neposrednem poškodovanju mora priti do učinkovanja telesa na telo in storilec mora biti kriv.11. .11. Gre za protipravno poškodovanje in na tej podlagi temelji tožba (ni težnje po dobičku). . Je časovno neomejena. Sostorilci se kaznujejo enako . Z roparjem so ravnali.11. • poškodovanje tuje stvari  vzročna zveza še ni dovolj. actio legis Aquiliae . uporabna le če ni imel drugih sredstev. 776) Sostorilstvo so vsa aktivna dejanja ali opustitve. Rop ravna očitno nasilno.3Poškodovanje tuje stvari Krivec zavestno povzroči drugemu škodo na njegovi stvari. lahko žrtev povzroči enako škodo • zlom kosti  kazen je 300 asov.žalitev To je poseg v tujo telesno ali osebnostno celovitost.1.2. koliko je potrebno plačati za posamezno injurijo s tožbo actio iniuriarum aestimatoria.1. ki infamira. Tožba je aktivno in pasivno podedljiva.2Ustrahovanje metus . pasivno legitimiran je tat. Pri posredni povzročitvi je odvisno od praetorja.11.Rimsko pravo Pri rejvindikaciji se upošteva subjektivna ocenitev stvari in ne najvišja vrednost stvari kdajkoli in pri rejvindikaciji mora stvar obstajati. da bi moral nekdo odgovarjati. . actio furti: aktivno legitimiran je tisti. kolikor je bil v zadnjem letu največ vreden. Napreil jo je lahko le lastnik poškodovane stvari. če nekdo taji dejanje. Vrnitev stvari.

ni infamirala. ki je dobila del prezadolženčevega premoženja Z interdictum fraudatorium je vsak upnik mogel zahtevati vrnitev tistih predmetov. Pride do stečaja. da hoče s temi odsvojitvami oškodovati svoje upnike.Rimsko pravo Tožbo actio quod metus causa je naperila zaradi sile in strahu oškodovana stranka. 53 . rok je 1 leto.11. Dolžnik pa lahko še dodatno zmanjša svoje premoženje: • tretji osebi je dal darilo • poplačal je enega upnika • prodal je del premoženja Opuščanje možnosti povečanja premoženja (odklon dediščine) še ni delikt. enakovredno. ki jih je bil prezadolženec odsvojil in je pridobitelj vedel.hkrati se poplačujejo vsi upniki. da bi od toženca dosegla povračilo škode.2.3Oškodovanje upnikov (Alienatio in fraudem creditorum) Nekdo se lahko zadolži preko vrednosti svojega premoženja. ker s tem ni zmanjšal premoženja. Izpodbojna tožba actio Pauliana je bila lahko naperjena proti prezadolžencu ali tretji osebi. Stečajna kvota . kolikor je premoženja. . Vsebovala je restitutorno klavzulo.

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful