You are on page 1of 13

UNIVERZITET Sv" KIRIL I METODIJ'- SKOPJE FILOZOFSKI FAKULTET INSTITUT ZA DEFEKTOLOGIJA

Tema: Imunogenetika (seminarska rabota)

Mentor: Doc. D-r. Vladimir Trajkovski

Izrabotil: Mirjana Stojanovska

Skopje, Oktomvri, 2005

Sodr`ina:

Sodr`ina. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 Voved. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3 Odbranben mehanizam na organizmot na ~ovekot. . . . . . 4 Genetska osnova na imunolo{kiot odbranben system. . . 6 Izohematoglutinini, krvni grupi I faktori. . . . . . . . . 8 Sistem na krvni grupi. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .8 Alergija I alergiski procesi. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .10 Imunodeficitarni bolesti. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12 Zaklu~ok. . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .13 Koristena literatura. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14

Voved:
Sekojdnevno na{eto telo e doma}in na bezbroj nesakani posetiteli kako na primer: virusi, bakterii, I mnogu drugi mikroorganizmi koi se potencijalni predizvikuva~I na bolesti I ~ija edna, edinstvena cel e da ja naru{at prirodnata normalna sostojba na na{iot organizam. Sekoj organizam se stremi da ja za~uva ovaa sostijba so pomo{ na svojot odbranben system koj go so~inuvaat nekolku vidovi na kletki. Istiot ovoj system ima mnogu bitna, no I odgovorna uloga zatoa {to mora da gi raspoznava stranite tela koi doa|aat vo organizmot od onie sopstvenite. So eden zbor ka`ano, genetskata osnova na imuniot system kaj ~ovekot e mnogu slo`ena. Istra`uvaweto odnosno grankata vo genetikata koja kako predmet I problem za svoe izu~uvawe go ima tokmu ovoj system I negovata uloga se narekuva uloga se narekuva imunogenetika. Svojot enormen razvoj imunogenetikata go ima tokmu vo posledniov period koga se razviva paralelno so razvojot na tehnikite na genski mapi I klonirawe. So pomo{ na nekoi tehniki koi se koristeni I porano, se prou~uvani geni odgovorni za imunolo{kiot sistem. Mnogu novi geni bile pronajdeni, I nivnata funkcija I struktura se prou~uvaat intenzivno so razvojot na imunogenetikata. Site tie geni koi u~estvuvaat vo odbranbveniot system na na{iot organizam so~inuvaat eden sistem koj se narekuva imunolo{ki sistem. Od tuka proizleguva I izrazot imunitet koj poteknuva od latinskiot zbor imunis, {to zna~I osloboduvawe ili za{tituvawe od ne{to. Imunolo{kite, odbranbeni reakcii vo organizmot se pottiknuvaat I odvivaat samo pri kontakt so nekoe, za organizmot tu|o telo. Materiite {to predizvikuvaat odbranbeni imuni reakcii vo organizmot se narekuvaat antigeni, dodeka pri kontakt so niv organizmot sozdava antitela. Antigenite se naj~esto materii so belkovinska priroda, a mnogu poretko mo`at da bidat nekoi slo`eni {e}eri (polisaharidi) ili masti. Vo uloga na antigeni mo`at da se pojavat I nekoi toksini (kako na pr. Otrov od p~ela, zmija) ili nekoi tu|I kletki, delovi od tkivo, pollen I sli~no. Antitelata po svojata struktura se gamaglobulini koi se sozdavaat vo kletki I organi specijalizirani za nivna produkcija. Takvi kletki vo organizmot na ~ovekot se: kletkite na retikulo-endotelniot system (RES), slezinata, crniot drob, limfnite jazli, leukocitite I vo koskenata sr`.

Odbranben mehanizam na organizmot na ~ovekot (imunolo{ki sistem)


Koga mikroorganizmite }e navlezat vo organizmot na ~ovekot, negovoto telo kako prv odbranben mehanizam gi aktivira fagocitite ( vid na kletki koi gi uni{tuvaat mikroorganizmite). Ovoj vid na antitela dejstvuvaat na mikroorganizmite so toa {to ja razoruvaat nivnata kleto~na membrana. Vo ovoj vid na "odbrana" u~estvuvaat I specifi~en vid na limfociti t.n. "prirodni kletki ubijci" koi mo`at da raspoznaat nekoj vid na virusni infekcii I tumorozni kletki. Ovie sostavni delovi t.e. odbranbeni reakcii na imunolo{kiot system stranite tela vo sopstveniot organizam gi prepoznavaat (identifikuvaat) na nekolku razli~ni na~ini. Na primer: Koga bakterijata }e navleze vo zdrav organizam taa e prepoznaena (identifikuvana) po toa {to samata producira eden vid na peptid. Virusite pak se prepoznavaat po toa {to sintetiziraat (nekoi od niv) dvojno-spiralizirana RNA. Seto ova e sostaven del od vrodeniot imunolo{ki system koj go so~inuvaat fagocitite, "prirodnite kletki ubijci" I sl. Poslo`ena komponenta na odbranbeniot mehanizam na ~ovekot e steknatiot imunolo{ki sistem. Klu~ni sostavni delovi na ovoj system se T-limfocitite ili T-kletkite I B-kletkite ili plazmocitite. T-limfocitite ili uspienite limfociti I malite limfociti se so poteklo od timusot. Timusot e limfoiden organ koj e aktiven do polovata zrelost, od koga po~nuva negovata involucija. Vo periodot na aktivnost istiot e ispolnet so folikuli koi se sostaveni od kletki sli~ni na limfociti I se vikaat timociti. Na vakvite limfociti deluvaat drugite kletki od timusot so svoite hormoni I uslovuvaat intenzivna nivna delba. Vakvite delbi ovozmo`uvaat sozdavawe na ogromen broj na genetski tipovi na limfoblasti koi se sposobni da se aktiviraat na ogromen broj na razli~ni antigeni. Vo ovoj razvoen period se steknuva I sposobnosta da se razlikuvaat sopstvenite od tu|ite antigeni, bidej}I se eliminiraat limfoblastite koi mo`at da sozdavaat antitela na sopstvenite antigeni I se steknuva edne sostojba poznata kako imunotolerancija. Limfocitite od timusot po ova naseluvaat golem broj na limfni organi I tamu ostanuvaat kako uspieni limfoblasti, od koi samo mal del }e se iskoristi pri vnesuvawe na odredeni antigeni. Vakvite T-limfociti sozdavaat antitela koi se vgraduvaat vo membranata na limfocitite I go nosat t.n. kleto~en ili celularen imunitet. Timektomijata vo gfetalen razvoj nosi golemi promeni vo imunata sposobnost na organizmite. B-kletkite ili plazmocitite, kaj pticite se so poteklo od limfoidnata gradba poznata kako Bursae Fabricii koja se nao|a vo blizina na kloakata, a kaj cica~ite se so poteklo od limfniot aparat okolu digestivniot

sistem, vo blizina na tonzilite, Peyer-ovata plo~a I apendiksot. I tie vo odreden razvoen period se raseluvaat vo razli~ni limfni organi vo teloto I gi naseluvaat t.n. timus nezavisni regioni vo limfnite organi kade ostanuvaat kako uspieni plazmoblasti. Od niv pri dopir so antigeni se sozdavaat plazmocitite koi mo`at da sintetiziraat rasstvorlivi imunoglobulini koi se nao|aat vo krvnata plazma. Se znae deka, stroga specifi~nost vo dejstvoto na nekoj antigen koja kletka }e reagira I }e sozdade antitela, ne postoi.

Genetska osnova na imunolo[kiot odbranben sistem


Imunoglobulinite se specifi~ni proteini koi vo krvnata plazma so~inuvaat od 11 do 20% od site proteini. Nivnata sodr`ina zavisi od vidot na `ivotnoto, vozrasta, uslovite za `ivot I niza drugi faktori. Spored toa kade vo organizmot se nao\aat, istite se delat vo tri grupi: 1. Imunoglobulini rastvoreni vo krvnata plazma I drugite telesni te~nosti: 2. Rastvoreni imunoglobulini koi se nao\aat na povr[inata na odredeni kletki;

3. Imunoglobulini koi se vgradeni na kleto~nata membrana od nekoi limfociti ; Spored svoite biohemiski karakteristiki istite mo`at da se podelat na pet grupi, koi skrateno se ozna~uvaat kako IgG, IgA, IgM, IgD I IgE. Imunoglobulinite se sostavani od pove]e subedinici, koi me\u sebe dve so dve se isti. Dvata od tie polipeptidni lanci se poznati kako te[ki (H) sinxiri, a drugite dva kako lesni (L) sinxiri. Sekoj od ovie polipeptidni sinxiri poka`uvaat I drugi svoi specifi~nosti. Za IgA e karakteristi~no toa [to istiot e dimmer ili trimer, odnosno se sostoi od dva ili tri osnovni monomeri, pa sodr`I vkupno 4 ili 6 lesni I isto tolku te[ki sinxiri. Od druga strana IgM e pentamer, [to zna~I deka ovaa molekula e simetri~na I deka polipeptidnite sinxiri me\u sebe se povrzani so CC vrski. Brojot na vrskite kaj razli~nite tipovi na imunoglobulini e razli~en. Pokraj ovie vrski vo imunoglobulinite postojat I golem broj na drugi nekovalentni vrski. Imunoglobulinite naj~esto se dvovalentni antitela, odnosno reagiraat so po dve molekuli na antigenot. Isklu~ok od ova pravat dimerite, trimerite I pentamerite. Mestoto so koe antitelata se povrzuvaat za antigenite se nao\a na N terminalniot kraj na sosednite sinxiri koi vo toj del se homologni (sli~ni) po gradba. Vakvite grupi koi reagiraat so determinantnite grupi antigenite se vikaat antideterminantni grupi I vo odnos na istite ovie se strogo specifi~ni ili komplementarni. Pri sredba na antitelata so antigenite nivnite komplementarni grupi se povrzuvaat so vodorodni, dipol I hidrofobni vrski. Sekoja molekula na imunoglobulinot se povrzuva za dve molekuli na antigenot, dodeka sekoj antigen mo`e da se povrze za golem broj na antitela so [to se gradi edna mozai~na struktura na vrski pome\u antigenite I antitelata. Postojat pove]e tipovi na reakcii pome\u antitelata I

antigenite, se:

od

koi

najkarakteristi~ni

1. Precipitaciska reakcija vo koja se sozdavaat nerastvorlivi kompleksi nezavisno od sodr`inata na antigenite I antitelata; 2. Reakcija vo koja se sozdavaat rastvorlivi kompleksi, so isklu~ok na sostojba koga postoi odredeno nisko nivo na antigen ili antitelo koga nastanuvaat nerastvorlivi agregati. 3. Reakcija so u~estvo na komplement sistemot. Denes se znae deka vo imunolo[kite reakcii pokraj imunoglobulinite u~estvuvaat I posebni karakteristi~ni materii koi go formiraat complement sistemot. Istite se proteini so enzimska aktivnost I se pove]e od 10 vidovi koi se grupirani vo pove]e grupi. Za da istite reagiraat neophodno e nastanuvawe na kompleks antigen- antitelo. Karakteristi~no e [to celata komplement reakcija te~e skokovito I za sekoja reakcija e neophodno prethodno da reagira druga itn. Krajniot efekt na komplement reakcijata e liza na kletkata nositel na antigenot. Karakteristi~no e toa [to vo tekot na reakcijata od komponentite na komplementot se osloboduvaat pove]e fiziolo[ki aktivni podkomponenti koi imaat dejstvo I kako anafilatoksini predizvikuvaat pove]e lokalni I op[ti reakcii vo tekot na anafilaksata, bidej]I dejstvuvaat na kleto~nata membrane na mast kletkite I bazofilite I doveduvaat do osloboduvawe na histamine I drugi vazoaktivni materii koi predizvikuvaat zgolemena propustlivost na krvnite kapilari, gr~ na bronhiite, zasilen tonus I peristaltika na tenkoto crevo I mo~niot meur. Isto taka ovie fragmenti se so osobini na leukotoksini I opsonini.

Izohematoglutinini,krvni grupi I faktori

Poznato e deka vo organizmot imam ala koli~ina na antitela koja e nastanata bez vo nego da se vnesat antigeni od nadvor I istite se nare~eni normoimunoglobulini. Najpoznati me\u niv se izohematoglutininite na krvnata plazma I serum koi reagiraat na antigenite koi se smesteni na kleto~nata membrana na eritrocitite od drugi lu\e. Pri taa reakcija nastanuva aglutinacija na takvite tu\i eritrociti. Ispituvawata poka`ale deka na eritrocitite se prisutni posebni glikoproteidi ili aglutinogeni, koi se direktno odgovorni za nivnata aglutinacija, bidej]I dejstvuvaat kako antigeni. Osven ovde, istite aglutinogeni gi ima I vo plunkata, `eludo~niot sok itn. Ispituvawata poka`ale deka von iv ima visoko specifi~ni polisaharidi koi vo eritrocitite se vo vid na glikoproteinskiot system (kompleks) koj e cvrsto vgraden vo eritrocitnata membrane. Ovoj kompleks e mnogu otporen na dejstvoto na razli~ni hemiski faktori, a se rasvora vo alcohol. Dosega ne se otkrieni vo pro~istena forma. Za razlika od niv izolirani se nivnite rastvorlivi formi vo nekoi od telesnite te~nosti I poka`ano e deka se glikoporoteidi so molekulska masa od okolu 300.000, sostaveni od mukopolisaharidi I polipeptidi koi se od 11 razli~ni aminokiselini, od koi najzastapeni se alaninot, serinot, treoninot I prolinot, a mukopolisaharidniot del e od galaktoza, acetil glukozamin, acetil galaktozamin, fruktoza I sijalinska kiselina.

Sistemi na krvni grupi


Denes e poznato deka vo kleto~nata membrana na eritrocitite ima golem broj na aglutinogeni, pri [to istite kaj razli~ni etni~ki grupi se mnogu sli~ni I isto kaj razli~ni individui. Postojat 9 golemi I 24 mali sistemi na aglutinogeni so okolu 500 milijardi mo`ni kombinacii, koj broj ne e kone~en. Potekloto na normoantitelata vo krvnata plazma seu[te e golema nau~na enigma, nekoi mislat deka se vrodeni, a drugi mislat deka se posledica na imunizacija predizvikana so vnesenata hrana ili se so bakterisko poteklo. Sistem krvni grupi ABO (H) - Ovoj sistem e univerzalen kaj site lu\e, a se formira vrz osnova na prisustvo na aglutinogenite A i B na eritrocitnata membrana I izoaglutininite alfa I beta vo krvnata plazma, odnosno serum. Vrz osnova na prisustvoto na ovie antigeni (aglutinogeni) lu\eto mo`at da se definiraat vo 4 golemi krvni grupi. Rh faktor- Vo zavisnost od prisustvoto na aglutinogenite (koi mo`at da bidat D, C, E, c, d i e ) koi predizvikuvaat sozdavawe na specifi~ni antitela, lu\eto mo`at da bidat Rh pozitivni ili Rh negativni. Ovoj krven faktor svoeto ime go dobil po toa [to za prv pat e otkrien kaj Resus

majmunot.Poznato e deka od celata ~ove~ka populacija 85% se Rh pozitivni, I vo nivniot krven serum mo`e da se otkrie Rh faktorot.Odsustvoto na ovoj faktor mo`e da bide pri~ina za pojava na hemoliti~ka bolest kaj novorodenoto ili eritroblastis fetalis, koja se karakterizira so aglutinacija na eritrocitite I smrt. Vakvata pojava e karateristi~na pri povtorno zabremenuvawe na `ena koja e Rh negativna od ma` koj e Rh pozitiven.

Alergija I alergiski procesi


Od ona [to dosega go ka`avme se gleda deka vnesuvaweto na tu\i materii vo organizmot predizvikuva sozdavawe na antitela, a potoa I odstranuvawe na takvite materii od organizmot. Na toj na~in organizmot se za[tituva od eventualni [tetni dejstva [to gi imaat antigenite (mikroorganizmi ili nivni sostavni delovi). Se znae deka neretko vo organizmot pri povtoren kontakt so odredena antigena materija se slu~uvaat niza reakcii koi doveduvaat do o[tetuvawe na funkcijata na oddelni organi pa duri I na celiot organizam, a vo odredeni slu~ai doveduvaat I do smrt. Toa zna~I deka sozdadenite antitela namesto da deluvaat na otstranuvawe na vneseniot antigen, doveduvaat do preosetlivost na istiot. Vakvata preosetlivost se vika alergiska preosetlivost, a manifestaciite koi ja sledat se alergiski manifestacii. Alergiskite manifestacii se rezultat na t.n. alergogeni. Prvata alergiska reakcija ja otkril Richet vo 1902 godina, koja bila poznata kako anafilakti~ka reakcija. Od toga[ do denes se otkrieni golem broj na alergenski reakcii I mnogu se znae za nivniot mehanizam na nastanuvawe. Od site soznanija koi postojat to~no e konstatirano deka alergiskata reakcija se javuva samo pri povtoren kontakt so alergogenite, pri [to od prviot do vtoriot kontakt treba da pomine odredeno vreme. Toa e naj~esto podilgo od dve -tri nedeli za koe vreme ]e se sintetiziraat imunoglobulinite na toj antigen. Vo tekot na alergiskata reakcija postojat dva osnovni tipovi na reakcija t.e imun odgovor: 1. Prviot tip se reakciite na B limfocitite koi sozdavaat rastvorlivi imunoglobulini koi se nao\aat vo krvnata plazma. Vakvite imunoglobulini se fiksiraat na povr[inata na pove]e kletki I tkiva I doveduvaat do alergiski reakcii od ran tip. 2. Vo tekot na vtoriot tip na reakcija reagiraat imunokompetentnite kletki od T lozata koi se razmno`uvaat pri povtoreniot kontakt na organizmot so alergogenite. Ovoj tip na reakcija e t.n alergiska preosetlivost od kasen karakter.Dali site organizmi ]e reagiraat na ist na~in na ista alergogena materija seu[ten e se znae so sigurnost. Me\utoa, se znae deka odredeni makromolekuli so slo`ena struktura predizvikuvaat alergiska reakcija. So takvi osobini se proteinite, I toa globulinite, kako I slo`enite polisaharidi I lipidi.

Imunodeficitarni bolesti
Imunodeficitarnite bilesti se rezultat na nedostig na eden ili pove}e delovi od imuniot system (T- kletkite, B- kletkite I dr. ). Ovie bolesti se javuvaat dokolku nekoja komponenta nedostasuva ili nejzinata funkcija e naru{ena. Primarna imunodeficitarna bolest e pri~ineta poradi abnormalnosti na kletkite od imuniot sistem I naj~esto e rezulta na genetski defekti (genetski nedostatoci). Sekundarna imunodificiencija nastanuva koga sostavnite delovi na imuniot sistem se o{teteni ili uni{teni od drugi nadvore{ni faktori. Kako takvi {tetni faktori mo`ar da bidat: radijacija (zra~ewe), nekoi infekcii ili drogi. Na primer, virusot koj predizvikuva AIDS (SIDA) gi napa|a CD 4 T limfocitite, koi se glavnata komponenta na imunolo{kiot sistem. Deficitarnost na B- kletkite vo sostav na imunolo{kata Celina, pak doveduva do pojava bakteriski infekcii I toa kako {to e Streptococcus pneumoniae. Biten podatok za imunodeficitarnosta na B-kletkite e I pojavata na X- vrzanata amaglobulinemija (XLA). Pacientite so ova naru{uvawe vo svojot serum nemat IgA, IgE, IgM ili IgD. Istite ovie individui imaat nekolku kletki B- kletki vo prvite meseci od `ivotot zatoa {to imunoglobulinot IgG preminuva od placentata vo tekot na bremenosta. Imunodeficitarnosta na T- kletkite se odrazuva na humoralniot imunolo{ki system, I istiot go pravi skloni kon infekcii kako na primer Pneumocystis corinii. Dokolku ne se napravi transplatacija na koskenata sr` ovie lica umiraat vo prvite nekolku godini od svojot `ivot. Vo primarnite imunodeficitarni rastrojstva spa|a I hroni~nata granulomatozna bolest (CGD). Ova e rastrojstvo (nepravilnost) koga fagocitite na se sposobni da gi uni{tat bakteriite. Ovie pacienti razvivaat pneumonii, limfni infekcii I ~esti apcesi na ko`a, sluzoko`a. Kako pri~initelina hroni~nata granulomatozna bolest se spomenuvaat X- vrzanite geni, no ima I tri avtosomni recesivni geni koi mo`at da predizvikaat hroni~na granulomatozna bolest (CGB).

Koristena literatura:

1.Nikoli, B. : Osnovi fiziologije oveka. Medicinska knjiga, Beograd- Zagreb, 1991 2.Carola, R.., Stephens, T.D., Tate,Ph., Anatomy & Phisiology, Mosby Year Book, Inc., 1992 3.Carlson, N. R, Foundations of physiological psychology., Allyn & Becon & Simon & Schuster Company,1995 4.http://www.medicalgenetic.edu/Immunogenetics.