You are on page 1of 12

Zares bo

Teš 6

Vizija

Reformacija

Manifest za odgovorno ekonomijo.
več na strani 2 >

Političnim in kapitalskim omrežjem je treba reči odločen ne
Več na strani 4 >

Vrnimo Sloveniji prihodnost
Več na strani 11 >

Niste več pes na verigi

Več na strani 12>

2011
državljanski časopis za odgovorno družbo

volitve

Desnica v parlamentu, levica na ulici
feri lainšček
Igra se torej lahko začne. In bojim se, da bo rezultat res paradoksalen, saj bo v sistemu, v katerem odločajo glasovi večine, na koncu izgubila večina.
Priznam, da sem malodušen. Prav neprijeten za kako sprenevedajočo se predvolilno zabavo. Verjel sem v odprto družbo in skupno slovensko perspektivo s sistemom socialno in družbeno odgovornega kapitalizma. Pa se je zgodil le legaliziran rop skupnega premoženja in pir tajkunov, ki jih ni znal nihče ustaviti. Zdaj, v tem ubožnem predvolilnem času, ki pač sovpada z gospodarsko recesijo in družbeno depresijo, me v ozračju našega kolektivnega blodeža vse bolj bega slutnja napovedujočega se totalitarnega kapitalizma. Nakazuje ga predvolilna drža praktično vseh strank, ki jim javno mnenje pripisuje največ sedežev v parlamentu. Čutiti ga je v populističnih in uglašenih maksimah, ki celotno družbeno in osebno življenje državljanov nasilno enotijo in podrejajo gospodarskim ciljem, kot rešitelja pa ponujajo kriznega menedžerja. Ko namreč državo tako poistovetimo s podjetjem, seveda moramo nujno dodati, da je vodenje takega podjetja praviloma avtoritarno in kajpak tudi totalitarno. Kaj torej lahko sploh pričakujemo? Bolj ali manj prostodušni neoliberalizem v službi naših turbo-kapitalistov pač ne more prinesti drugega kot popolno dominacijo in zaščito kapitala ter njegovih lastnikov. Tistih z začetka mojega razmišljanja, ki si take zaščite zanesljivo ne zaslužijo, pa seveda tudi vseh drugih. Če pa bo temu res tako, bo politično ustoličenje edinih zveličavnih rešiteljev obenem prineslo tudi ukinitev enakih pogojev za vse in omogočilo še večje razslojevanje na bogate in revne. Družbeni ideal enakosti pa gotovo ne bo pohojen samo na področju možnosti in razdeljevanja dobrin, ampak tudi sicer in nasploh. Pod krinko reševanja gospodarske krize so eni očitno sposobni ponuditi marsikaj, drugi pa so tak marsikaj pripravljeni tudi sprejeti. Igra se torej lahko začne. In bojim se, da bo rezultat res paradoksalen, saj bo v sistemu, v katerem odločajo glasovi večine, na koncu izgubila večina. Zdi se namreč, da je v deželi

kar lepo število volivcev, ki bolj kot enakost in socialno državo potrebujejo kruh in delo. Ampak, tem bodi odpuščeno, saj v stiski gotovo niti ne vedo več, kaj delajo. Resničen paradoks pa se gotovo začenja ob spoznanju, da bo zelo verjetno tako ravnala tudi velika večina tistih, ki sicer imajo kaj izgubiti, a slepo upajo, da se to potem ne bo zgodilo. Ali pa celo tistih, ki jim je bilo v predvolilnem času v obraz rečeno, naj se lepo obrišejo pod nosom. V mislih imam seveda zaposlene in dejavne v javnem sektorju, katerih izvirni greh je verjetno v tem, da ne proizvajajo in preprodajajo ničesar otipljivega, niso pa seveda niti prav goreči verniki pridobitništva. So pač v službi skupnega interesa in skrbijo za skupno dobro. Recimo za uresničevanje socialnih pravic, kot so pravica do šolanja, zdravja in dela – da ne naštevam kaj

bolj potratnega in po mnenju rešiteljev za davkoplačevalsko blagajno še bolj parazitskega. A kakor koli že, če bo torej na teh volitvah za obljubo izhoda iz gospodarske krize žrtvovan ideal enakosti, bo večina zanesljivo potegnila kratko in se ji bo še dolgo glasno kolcalo. Če bo obljuba uresničena, bo to kolcanje potekalo v mezdnem odnosu. Če pa obljuba ne bo uresničena, bomo verjetno vsi skupaj že kmalu kolcali na ulici. Res pa je tudi, da svojih glasov še nismo zares oddali in je še na razpolago nekaj časa za razmislek. Stranka Zares, ki je bila zaradi svoje načelne drže deležna mnogih napadov tudi iz tega zamegljenega ozadja, je navsezadnje zdaj v svojem imenu izpostavila, da je socialna. Prav s tem pa zagotavlja, da se bo še naprej zavzemala za družbena razmerja, ki jih ne bo poganjalo izkoriščanje.

2

zares je bilo

Zares naredili 2008 - 2011
Zares – socialno liberalni je politična stranka, ki se zavzema za odprt politični prostor, za aktivno politično udejstvovanje in aktivno državljanstvo. Vrednote odprtosti, odzivnosti in samoomejevanja se odslikavajo tudi v naših 99 točkah, ki jih je vseboval koalicijski dogovor. Veliko od tega nam je uspelo v tem času uresničiti, nekatere obljube pa smo tudi presegli. Naj jih nekaj predstavimo.

Dodana vrednost 1. Zmanjšali sejnine in
nagrade članom nadzornih svetov v podjetjih, ki so v pretežni državni oziroma javni lasti. 2. Povečali dodatno splošno olajšavo in prvi prag dohodkov, ki je določen kot pogoj za priznavanje dodatne splošne olajšave. Dodatna splošna olajšava je bila povečana z 2.094,99 evra na 3.019,83 evra, prvi prag dohodkov pa z 8.694,22 evra na 10.200 evrov. 3. Odločno zahtevali odgovore o projektu izgradnje bloka 6 TEŠ in uspeli s prepovedjo državnega poroštva. 4. Finančno podprli več kot 3500 projektov podjetij, v letu 2009 je bilo razpisanih za več kot 275 milijonov evrov sredstev, kar je 50,2 odstotka več kot v letu 2008. V letu 2010 pa je bilo razpisanih več kot 290 milijonov evrov. 5. Na področju spodbujanja učinkovite rabe energije in povečevanja deleža obnovljivih virov energije je bilo razpisanih 69,5 mio EUR sredstev za obdobje 2010 do 2013.

lastnica Študentskega doma Korotan na Dunaju, ki je namenjenih tudi študentom iz Slovenije in slovenskim zamejcem s Koroške.

Dobra država
12. Dosegli nezdružljivost
funkcije poslanca in župana. 13. Na pobudo Zaresa je bil pripravljen in sprejet zakon o odvzemu protipravno pridobljenega premoženja. 14. Ustanovljena je bila Služba vlade RS za podnebne spremembe. 15. Ustanovili smo Agencijo za varstvo konkurence.

Dostojna prihodnost za vse

16. Bistveno vplivali na

Družba znanja
6. Vlaganja za raziskave in
razvoj povečali v 2009 za 47 odstotkov, v 2010 še za 20 odstotkov. Povečali delež javnih sredstev za terciarno izobraževanje za 22 odstotkov. 7. Ustanovili neodvisno agencijo za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu in zagotovili transparenten sistem akreditacij študijskih programov na nacionalni ravni, ki bo veljal za vse visokošolske inštitucije. 8. Pripravili in v državnem zboru sprejeli Nacionalni program visokega šolstva 2011-2020 ter Raziskovalno in inovacijsko strategijo Slovenije 2011-2020. 9. Za razvoj centrov odličnosti razdelili 77 milijonov evrov osmim centrom odličnosti. 10. Za kompetenčne centre, ki povezujejo partnerje iz gospodarstva in javnega raziskovalnega sektorja, razdelili 44 milijonov evrov. 11. Z namenom varovanja, promocije in razvoja slovenskih nacionalnih interesov je država postala 100-odstotna

pripravo in sprejetje Zakona o socialnem podjetništvu. 17. Dosegli, da imajo otroci, ne glede na to, ali imajo njihovi starši plačane prispevke, zagotovljene vse pravice iz zdravstvenega zavarovanja in zdravstvene storitve. 18. Dosegli, da delodajalcem ne bodo več dopuščene nobene izjeme ali odpustki pri plačevanju socialnih prispevkov zaposlenim. Poleg tega z vložitvijo novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju skušamo preprečiti izogibanje in oproščanje plačevanja prispevkov v zdravstveno blagajno. 19. Spremenili zakon, s katerim omogočamo transparentno in pregledno, predvsem pa pošteno razdeljevanje sredstev invalidskim in humanitarnim organizacijam.

ture na 0,58 % BDP, 2,2 % v državnem proračunu (2009), kar je najvišji delež za kulturo doslej oziroma po osamosvojitvi in s tem tudi bistveno povečali sredstva za nevladni sektor (za 1,5 mio EUR že v prvem letu) - za subvencije, za prve projekte, štipendije in rezidence in uredili status samostojnih ustvarjalcev na področju kulture. 25. Zagotovili programska sredstva 2010-12 v višini 15 milijonov evrov za Evropsko prestolnico kulture. 26. Zaščitili smo Plečnikovo arhitekturo v Ljubljani, razglasili Kraško kulturno krajino v Lipici za kulturni spomenik državnega pomena (t. i. robno območje) in umaknili apetitie za golf v Lipici. Spomenike v vasi Vrba na Gorenjskem smo razglasili za kulturni spomenik državnega pomena in kolišča na Barju vpisali na Unescov seznam, kjer bo kmalu tudi Idrijski rudnik.

Stranka “Zares - socialno liberalni” razpolaga z jasno prepoznavnim in vsebinsko razločnim programom. Zasnovan je kot politični odgovor in dogovor za soočanje z izzivi sodobnega časa, za mandat 20112015 pa smo ga posodobili oziroma prilagodili sedanjim razmeram. Naš odnos do izzivov in nekaj ključnih poudarkov in ukrepov predstavljamo v pričujočem tekstu.

Zares izzivi 2011 - 2015

Dialogi kultur
20. Pospešili črpanje evropskih sredstev za kulturno infrastrukturo. 21. S sprejetjem zakona o STA omogočili, da se je prvič po osamosvojitvi uredilo delovanje, organiziranost in avtonomnost Slovenske tiskovne agencije. 22. Z zakonom ustanovili Slovenski filmski center (SFC) in omogočili boljše financiranje. 23. Doma in v Evropi vztrajali, da je davek (DDV) na knjigo še vedno diskriminatoren. 24. Povečali proračun kul-

spodnje, ker bi s tem prizadeli socialno občutljive sloje) stopnje DDV do 2 odstotni točki. 2. Uzakonitev stanovanjske kreditne sheme za mlade, na podlagi državnih obveznic. Mladim zagotoviti ugodne kredite (banki plačujejo le obresti, ker se glavnica poravna z izplačilom obveznice). 3. En odstotek BDP letno investirati v razvoj zelenih tehnologij in zelenih projektov. Te tehnologije in projekti so predvsem na področju širitve javnega prometa, energetske obnove zgradb, nizkoogljičnih tehnologij, obnovljivih virov tehnologije. Te investicije so vir bolj zahtevnih delovnih mest in s tem hitrejšega, pa tudi bolj trajnostnega gospodarskega razvoja. 4. Spodbude kooperativam, socialnim podjetjem in solastništvu zaposlenih, ker je praksa pokazala, da so te lastninske oblike bolj odporne na krize in v krizah manj odpuščajo delavce. Socialno ekonomijo je treba z 2 % BDP dvigniti na evropsko raven, tj. na 10 % BDP. 5. Povečevati sredstva za raziskave in razvoj do 3,6 % BDP – od tega 1,2 % iz javnih virov. Nadaljevati s povezovanjem inovativnih potencialov podjetij z znanstvenimi institucijami. 6. Omejiti razlike med najvišjo in najnižjo plačo v podjetjih na 10:1. Visoke razlike v plačah znotraj posamezne organizacije demotivirajo zaposlene in ustvarjajo občutek nepravičnosti. To seveda ne preprečuje, da se izjemni dosežki nagradijo iz dobička organizacije, na podlagi letnih

1. Dvig zgornje (NE pa tudi

ali – še bolje – večletnih dobrih rezultatov. 7. Zagotoviti, da so prispevki obvezna kategorija pri izplačevanju plač. S spremembo zakonodaje je treba zagotoviti, da je odlog oziroma obročno plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje prepovedano oziroma so to dajatve, ki jih ni mogoče odlagati ali plačevati na obroke. 8. Podpirali bomo tehnološki preboj z davčnimi spodbudami za vlaganja v raziskave in tehnološki razvoj ter zaposlovanje raziskovalcev in mladih raziskovalcev v gospodarstvu. 9. Spodbujali bomo razvoj ustvarjalnih regij. 10. Za inovativne podjetniške ideje bomo spodbujali sklade tveganega kapitala. 11. Vzpostavili bomo mrežo svetovalcev za pomoč malim in srednjim podjetjem, predvsem v manj razvitih okoljih, kjer podporno okolje za podjetništvo ni zadostno razvito. 12. Z uvedbo pavšalne obdavčitve in poenostavitvijo računovodskega poročanja za samostojne podjetnike, enoosebne in male d.o.o. bomo poenostavili poslovanja za mikro in mala podjetja. 13. Na področju turizma bomo povečali vlaganja v javno turistično infrastrukturo, vključno z vlaganji v objekte kulturne dediščine in športno turistične infrastrukture. 14. Sedanji davek od premoženja in nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča bomo spremenili v davek na nepremičnine. 15. Ukinili bomo dopolnilno zdravstveno zavarovanje za doplačila zdravstvenih stori-

zares bo
tev, ki z enakim prispevkom ne glede na dohodek zanika socialno pravičnost in solidarnost. 16. Spodbujali bomo tako uporabnost in prenos znanj v gospodarstvo kot tudi temeljne znanosti, eksperimentiranje in izvirne ideje. 17. Še naprej bomo spodbujali razvoj kreativnih industrij. 18. EU bomo tudi v bodoče opozarjali na nujno uveljavitev ničelne stopnje DDV na knjigo. V primeru, da bo EU še naprej dopuščala razlikovanje, si bomo prizadevali, da se davek od knjige na primeren način vrne knjigi, vključno z vlaganjem v njen dom (NUK II). 19. Prizadevali si bomo za sprejetje Zakona o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno nego. Ob tem bomo spodbujali razvoj storitev pomoči na domu, ki ohranja uporabnike storitev v lastnem okolju, ker je to za njih praviloma prijaznejše. 20. Sprejeli bomo strategijo prehoda Slovenije v nizkoogljično družbo do leta 2050. 21. Zavzemali se bomo, da bi bilo v Sloveniji »samo« 90 do 120 občin. 22. Kmetijska zemljišča je treba zavarovati pred nesmotrno rabo, povečati samooskrbo Slovenije ter izvajati zemljiško politiko, ki bo zagotavljala boljšo rabo, preprečevala in odpravila zaraščanje kmetijskih zemljišč ter nenadzorovano urbanizacijo. 23. Pospeševali bomo integracijo cestnega in železniškega prometa s ciljem enotne vozovnice in vzpostavitve enotnega voznega reda. Izvesti je treba tudi povezavo celotnega notranjega prometa (mestni, regijski, medregijski) ter uvesti enotne tarife za prevoze in enotni informacijski sistem. Uvesti je treba učinkovito povezavo mestnega, primestnega in medmestnega prometa s pospešitvijo frekvenc prevozov ter povezave na t.i. vstopnih točkah v mestih. 24. Obstoječe proge je treba posodobiti s signalizacijo in elektronskimi komunikacijam ter elektrificirati celotno železniško omrežje. Takoj je treba z zapornicami zavarovati vse obstoječe železniške prehode. 25. Javni prevozi morajo biti prijaznejši do potnikov oz. uporabnikov, zato se bomo zavzemali za lažjo dostopnost, večjo frekvenčnost in večje udobje potnikov. 26. Za družbo aktivnih državljanov, ki bodo imeli možnost sodelovati pri odločanju o tem, kakšna pravila bodo vladala na trgu in nasploh v državi. 27. Zagotoviti je treba transparentno financiranje političnih strank (prepoved financiranja s strani pravnih oseb), ki bo vključevalo tudi učinkovit nadzor (pooblastila nadzornim organom!) in uveljavitev resnih sankcij v primeru kršitev (kazni za prekrške, vračanje nezakonito pridobljenih sredstev, izključitev iz proračunskega financiranja idr.). 28. Pospešiti je treba modernizacijo poslovanja sodišč. Projekt e-pravosodje je eden ključnih projektov modernizacije poslovanja sodišč. 29. Prodaja deleža v NLB (čas prodaje je seveda odvisen od cene, ki jo je mogoče doseči), dokapitalizacija SID banke in njeno preoblikovanje v razvojno banko, ki podpira vlaganja v infrastrukturo in realno gospodarstvo (ne pa npr. prevzeme in finančne naložbe). 30. Koriščenje EU sredstev iz nove finančne perspektive (2013 – 2020). Sloveniji bo v tem obdobju na razpolago 2,5 milijardi evrov. 31. Nadaljnje spodbujanje inovativnosti ter vlaganj v znanost in tehnološki razvoj v tesni povezavi z gospodarstvom. 32. Spodbujanje podjetništva in njegovega ključnega nosilca, podjetnika in njegove ustvarjalnosti. 33. Spodbujanje internacionalizacije slovenskega gospodarstva. 34. Z ustrezno prilagojeno imigracijsko politiko bomo spodbujali pritok novih mladih strokovnjakov naravoslovno-matematičnih in tehniških ved, ki jih primanjkuje v našem gospodarstvu in družbi. 35. Za izboljšanje zakonodaje o udeležbi zaposlenih pri dobičku gospodarskih družb. 36. Poenostavili bomo sistem plačevanja davkov in zmanjšali stroške plačevanja s pomočjo vplačevanja na en sam vplačilni račun. 37. Obvezno zavarovanje bomo reorganizirali tako, da bosta ustrezen obseg in raven zdravstvenih storitev (košarica pravic) vsem zagotovljena iz obveznega zavarovanja. 38. V programih poklicno-tehničnega izobraževanja je treba ohraniti ustrezne standarde znanja in njihovo mrežo prilagoditi potrebam trga dela. 39. Zagovarjali bomo strategijo, ki bo šla v smer čim večje zaščite domačega pridelovalca, predelovalca in potrošnika, razvoja celotnega podeželja, povečevanja zaposlitvenih možnosti na podeželju (lokalne oskrbne verige), s ciljem povečanja prehranske neodvisnosti države. 40. Spodbujali bomo uporabo naravi prijaznih prevoznih sredstev, vključno s kolesi. Za ta namen bomo spodbujali gradnjo kolesarskih stez in uporabo koles za dnevne premike. 41. Vzpodbujali bomo izgradnjo in razvoj novega potniškega terminala v Kopru z namenom pospeševanja pomorskega potniškega prometa iz Kopra za destinacije v Severnem Jadranu in Sredozemlju ter z namenom uveljavitve Kopra kot obvezne postaje za »potniške ladje« (cruise vessels) na križarjenju v Jadranskem morju, kar bo pospešilo razvoj turizma v Sloveniji ter omogočilo nastanek novih kvalitetnih delovnih mest. 42. Odpravili bomo volilne okraje in uvedli volilni model, v katerem bodo imeli volivci s preferenčnim glasom odločilen vpliv, kdo bo izvoljen v parlament. 43. Odločno nasprotujemo ukinitvi trajnega mandata sodnikov in menimo, da je treba vlogo sodnikov še dodatno okrepiti v smislu njihove neodvisnosti. 44. Ustavno sodišče naj preverja le posebej utemeljene primere, pomembne za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter zadeve, ki so načelnega pomena za razvoj ustavnopravne prakse.

Manifest za odgovorno ekonomijo

3

V stranki Zares smo se vedno kritično odzivali na izzive časa. S programom stranke smo leta 2008 najbolj izpostavili vprašanje podnebnih sprememb in prehoda v nizkoogljično družbo, leto kasneje smo se s programskim dokumentom Za ekonomsko demokracijo zavzeli za modernizacijo soupravljanja zaposlenih, spodbujanje solastništva zaposlenih in učinkovitejši model spodbujanja delitve dobička zaposlenim. Današnji trenutek pa kliče po spremembi sistema, saj se lahko vedno novim krizam izognemo le, če prekinemo z neoliberalno paradigmo, katere edini cilj je profit. Zato na zadnji konvenciji stranke sprejet programski dokument Manifest za odgovorno ekonomijo postavlja obstoječi sistem pod vprašaj in predstavlja konkretne predloge rešitev.

Ne gre le za napake v sistemu, sistem je napačen
Gospodarska kriza je neizprosno pokazala, da je neoliberalni ekonomski model, ki ga označuje koncept nezadržne rasti/razvoja, neučinkovit, neuravnotežen in neuspešen tako na globalni, kot na regionalni ravni. Sistem temelji na neizprosni tekmi za dobički in zaslužki, ne glede na družbeno in okoljsko ceno, ki jo za to plačujemo. Posledice tega modela so povečevanje neenakosti med ljudmi in regijami ter rastoče nezaupanje, prav tako pa tudi uničevanje naravnih virov in globalno segrevanje. Občutek, da živimo v pravični družbi, se radikalno izgublja. Model neizprosne tekme za višjimi dobički je izjemno neučinkovit, čeprav se običajno predstavlja kot izjemno učinkovit pri zagotavljanju materialnega blagostanja. 4600 milijard evrov, ki so se samo v EU prek različnih oblik državnih posegov v času zadnje krize prelile prek zavoženih bank v javni dolg, ki sedaj hromi države, je najboljši dokaz za to. Poleg tega pa je tudi - ker pohlep razume kot gonilo rasti - izjemno neodporen na korupcijo. Politično gospodarska omrežja, prek katerih gospodarske elite s financiranjem strank in karier profesionalnih politikov obvladujejo politiko, so tako običajna, da se pogosto sploh ne prepoznajo kot koruptivna.

Odgovorna ekonomija
Z odgovorno ekonomijo označujemo gospodarski model, ki je poudarjeno zelen in družbeno odgovoren. Družbeno odgovorna podjetja so tista, ki dobičke investirajo v družbeno koristne, predvsem okoljske programe in projekte, pomembne za lokalno skupnost, namesto za dividende oz. deleže lastnikom. Izkušnje kažejo, da so družbeno bolj odgovorna socialna podjetja in podjetja v lasti zaposlenih (kooperative). Ta podjetja so tudi bolj odporna na krize in v njih manj odpuščajo delavce. Menimo, da mora zato država z različnimi spodbudami in davčnimi olajšavami podpreti takšna podjetja in vlagatelje, ki vanje vlagajo. Da bi zmanjšali špekulativno obnašanje bank, pa podpiramo davek na finančne transakcije, še posebej pa prodajo NKBM in NLB. S kupnino pa naj se dokapitalizira SID banka, ki naj se preoblikuje v razvojno banko in kreditira razvojne programe podjetij namesto prevzemnih in privatizacijskih postopkov. Zelena naravnanost odgovorne ekonomije ne izhaja samo iz potrebe po zmanjšanju ogljične odvisnosti in izrabljanja naravnih virov, ampak je to tudi pot k gospodarski obnovi na bolj trajnostni podlagi. Vlaganja v zelene tehnologije in zelene projekte so vir večinoma bolj zahtevnih novih delovnih mest in s tem tudi vir gospodarske rasti. Zato mora Slovenija letno vložiti en odstotek BDP v zelene tehnologije in projekte in na ta način ustvarjati zelena delovna mesta. Podpiramo tudi zeleno davčno reformo, s katero se prenese davčno breme iz davkov na delo na zelene davke, tj. na obdavčitev onesnaževanja, porabe energije, naravnih virov in surovin. Po oceni službe vlade za podnebne spremembe je v okviru te reforme možno znižati obdavčitev dela v višini 1 milijarde evrov. V prizadevanju za zmanjšanje vpliva kapitalsko političnih omrežij pa med drugim predlagamo: • prepoved financiranja političnih strank s strani pravnih oseb, ker to ustvarja odvisnost politikov od kapitalskih interesov, • javno objavo dohodninskih napovedi in javno objavo premoženja funkcionarjev in javnih uslužbencev, ki odločajo o javnih sredstvih, • političnim elitam omejiti vpliv na izvoljivost kandidatov na volitvah v DZ in okrepiti moč državljanov z ukinitvijo volilnih okrajev in razdelitvijo mandatov izključno na podlagi preferenčnih glasov volivcev.

4
V TEŠ6 je nekaj gnilega
pogovarjal se je domen petan
»Žalostno je, da smo projekt izgradnje bloka 6 TEŠ pod vprašaj podstavili šele mi in da se tako prejšnja vlada, v kateri so projekt začeli pripravljati, in potem tudi zadnja vlada, ni bolj temeljito ukvarjala s tem sicer največjim projektom v Sloveniji,« izpostavlja Darja Radić, ki je kot ministrica za gospodarstvo morala vložiti precej truda in energije, da je sama in z njo javnost sploh prišla do pravih informacij o projektu. Do lanskega poletja je bil namreč zavit v lep celofan, vsebina pa ni bila lepo darilo, pač pa orjaški skupek povsem zasebnih ciljev, utemeljen na plečih davkoplačevalcev«
Zakaj ste postavili pod vprašaj gradnjo tega projekta? Projekt je bil voden skrajno netransparentno in – kot se je izkazalo že po prvem pregledu – tudi zelo nestrokovno. Podatki, na podlagi katerih so bili narejeni izračuni o ekonomski ustreznosti projekta, so bili namerno podcenjeni tako, da je bilo vse videti v redu. Ko smo preko vlade zahtevali od vodstva realen investicijski program, se je izkazalo, da gradimo najdražjo termoelektrarno na svetu, v višini 1400 milijonov evrov, (prvotna cena je bila 600 milijonov!), ki ne izpolnjuje kriterijev ekonomske uspešnosti projekta in ki bo zato zagotovo vplivala na višjo ceno električne energije ali pa pomembno zmanjšala investicijski potencial slovenske energetike za Zakaj projekta niste ustavili? Čeprav sem vodstvu projekta predlagala, naj ustavijo ali upočasnijo izvajanje, da razčistimo dileme, sem lahko kot ministrica na projekt vplivala le v funkciji soglasodajalca k prošnji za izdajo državnega poroštva. Vladi sem predlagala, naj državnega

zares proti
zares upam, da bo to kmalu dobilo epilog na sodišču. Prav tako upam, da bodo epilog kmalu dobili tudi primeri zlorab v podjetjih, ki so jih prevzeli tajkuni. Tovrstnim vodjem projektov, kot so bili udeleženi pri TEŠ6, pa je treba nekako povedati, da bodo posledice odločitev nosili sami in jih ne bodo več mogli prenašati na državo in na nas, državljane Slovenije. V projekt izgradnje TEŠ6 je vloženega že veliko denarja. Je res pametno projekt ustaviti sredi izvedbe? Ta argument je zame popolnoma nesprejemljiv. V Avstriji so tako pred leti mirno ustavili gradnjo jedrske elektrarne, ko so se ljudje odločili, da nočejo jedrske energije; pa gradnjo avtoceste, ko je njihovo računsko sodišče ugotovilo, da gre za potratno gradnjo in okolju preveč škodljivo. Na Kitajskem so ustavili gradnjo jezu. V ZDA so ustavili gradnjo termoelektrarne. Če ugotoviš, da je projekt nesprejemljiv zaradi katerega koli razloga, ga je treba ustaviti. Sicer se s tem izgubi nekaj sredstev, vendar pomislite, koliko jih bomo zapravili, če nadaljujemo s projektom – še najmanj 500 milijonov evrov, da o tem, da bomo zaradi tega še nekaj desetletij stroške te investicije skozi dražjo elektriko plačevali vsi. Zapravili si bomo tudi možnosti, da bi gradili sodobne, ekonomsko učinkovite elektrarne iz obnovljivih virov energije, saj bo HSE moral plačevati izgube tega projekta.

Politično kapitalskim omrežjem je treba reči odločen ne, a to do sedaj iskreno in naglas upamo reči samo v Zares. In zato smo »oranžni cunami« in zato smo »ultra« in zato smo obtoženi (malodane) veleizdaje …
poroštva ne izda, razen, če bo investitor v novem investicijskem programu upošteval vse stroške in dokazal, da je projekt ekonomsko sprejemljiv pri upoštevanju meril ocenjevanje tovrstnih projektov v mednarodnem merilu. Zares je eden redkih, ki ta projekt postavlja pod vprašaj in opozarja, da ga bodo plačevali še naši otroci. Kako menite, da bo potekal naprej? Revizija poslovanja TEŠ je ugotovila vrsto nepravilnosti, nestrokovnosti in sumov zlorab položaja tako pri vodenju projekta izgradnje bloka 6 kot tudi samega podjetja TEŠ in

gradnja štirih hidroelektrarn na srednji Savi. To je seveda popolnoma nesprejemljivo in neodgovorno je podpirati tak projekt. Gre zgolj za ekonomsko ali tudi ekološko zgrešen projekt? Evropa in svet govorita o prehodu na nizkoogljično družbo, o nuji zmanjšanja emisij toplogrednih plinov ter o prehodu na obnovljive vire energije. Slovenija je, tako kot vse ostale države EU, tudi sprejela

Primer bloka 6 TEŠ je verjetno eden hujših primerov politično kapitalskega klientelizma.
investicije v obnovljive vire energije, kot je na primer

zaveze po povečanju deleža obnovljivih virov energije. Ne trdim, da ne bi bilo smiselno porabiti obstoječih zalog domačega lignita, vendar za to ni treba graditi bloka moči 600 MW – lahko bi za 150 milijonov obnovili bloka 4 in 5 in domači vir izkoriščali nekje do leta 2027. Za lignit pa se bo na koncu še izkazalo, da ga je premalo oziroma ima preslabo kurilno vrednost in ga bo treba mešati z uvoženim – kar bo še naslednjih 40 let dražilo ceno domače energije!

Slovenija naj bo na pravi strani! ivo vajgl, evropski poslanec
Sodelovanje v skupni evropski zunanji in varnostni politiki, katere del smo, odkar smo postali polnopravni člani v EU in skupno in koordinirano delovanje na področju varnosti z ostalimi članicami NATO niso vse, kar lahko Slovenija stori v prid svetovnega miru in pravičnosti. Kot vsaka suverena država si lahko tudi naša država izbere nekaj prioritet in vztraja pri spoštovanju vsaj nekaterih načel mednarodnega prava – tistih ključnih. Kot poslanec stranke Zares v evropskem parlamentu, kjer sem član odbora za razvoj, odbora za zunanje zadeve in pododbora za varnost in obrambo, si prizadevam, da bi ta načela postala del evropske zunanje politike, našega razmišljanja o svetu.

S Francom Jurijem, našim poslancem v državnem zboru, sva odprla nove možnosti slovenske zunanje politike, na strani deprivilegiranih v palestinsko-izraelskem sporu, v Zahodni Sahari, v Darfurju, v Afganistanu, v Iraku. Kdo je že tisti evropski politik, ki je izrekel geslo, da mir v Evropi branimo pod Hindukušem? Kdo pravi, da mora biti država velikosti Slovenije predvsem poslušen vazal velikih in vplivnih? Naše razumevanje sveta je drugačno!

Priznam, da me je radikalno stališče Zares v Manifestu za odgovorno ekonomijo: »Ne gre za napake v sistemu, sistem je napačen«, presenetilo, ker ne pušča nobenega dvoma, da zavrača iskanje rešitev družbene krize v okviru neoliberalnega modela, ampak se je stranka odločila za tvegano iskanje novih odgovorov, ki jih ni mogoče čez noč izsesati iz prsta. Pogumna odločitev,

ki morda ne bo takoj nagrajena, vzpostavlja pa temelje za zbiranje sorodnih političnih pogledov. Kot zapriseženemu sindikalistu mi je še posebej blizu stališče Zares do ustanavljanja kooperativ, podjetij v lasti zaposlenih in socialnih podjetij. Konkretni uspešni primeri delovanja takih podjetij, katerih edini zveličavni cilj ni zgolj dobiček, dokazujejo, da gre za po

krivici prezrto alternativo, ki kaže v smer boljše družbe, kot jo živimo zdaj.

Branimir Štrukelj predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja

Slovenija potrebuje stranko, ki si upa preprečiti tajkunske kredite Bavčarju in Šrotu, ki zagovarja odvzem premoženja, pridobljen na kriminalen način, ki zmanjša sejnine nadzornikom v javnih podjetjih, ki sankcionira nadzornike in direktorje, ki so si kljub novemu zakonu izplačevali preveč, ki si upa povprašati o smiselnosti milijardo dvesto milijonov vrednega posla v Šaleški dolini in okoljski oporečnosti tistega v Tržaškem zalivu, ki si upa javnim delavcem povedati, da

je prav, da pri plačah delijo usodo ostalih državljanov, ki si upa spreminjati zakon o RTV, čeprav sedanji ustreza vsakokratni oblasti oziroma največjim strankam, ki zahteva čimprejšnji umik slovenskih vojakov iz Afganistana … To je oranžni cunami, ki ga Slovenija potrebuje!!!

Franci Kek

zares lepo Vrednote zapisane v kulturi
Bedna misel: lépo je, kar je lepó za vse! Ko je ta misel gola, brez perja in petelinje rože, se sliši kar se da vsakdanje: pazi nase, skrbi zase, zunaj mene pa naj gre, kot pač že gre. Kdor išče s celim srcem, s célo mrežo svojih žil, kdor se z odprtimi rokami vrže v svet, temu zanesljivo na hrbet pade bič, kdor pa je za lepó na sploh, za prav na sploh, komur torej ni za nič, ta zanesljivo prejme svoj cekin.

5

V (k)leru
janja vidmar
Samooskrbo s prehrano in trajnostno samozadostnost smo propagirali že v času, ko so drugi še videvali hlebce kruha v smetnjakih.
Naveza kler-kapital-politika gre končno počasi rakom žvižgat. V skladu z omejenostjo resursov, napredka in tržne ekonomije smo prispeli do točke, ko pomeni matrično pojmovana dodana vrednost le še mrtvi tek, magari hitijo zapufane nadškofije reševati Rothschildi, opeharjene delavce pa sami presvetli tajkuni. Resnična dodana vrednost se namreč skriva drugje. Zdaj so seveda potrebni novi socialni, okoljski in osebnostni parametri, vendar jih od obstoječega sistema zaradi umetno generirane potrošnje, pohlepa in akumulacije ni mogoče pričakovati. Gospodarska rast pada, ker se obubožani narod ne more več igrati v peskovniku potrošniških džankijev. Zaradi padca povpraševanja novodobni turbopodjetniki – hvala vesolju – vse manj proizvajajo. Predolgo so nam prodajali iluzije o nepotrebnem balastu, da so nas lažje zazibali v ne-erektilno družbo zombijev, bipolarnežev in sužnjev. Krediti, s katerimi naj bi prestrukturirali gospodarstvo in razvijali sodobne panoge, so posrkali prevzemi prevzetnih. Jebeš tako pravno državo, v kateri za zgled, da ta deluje, v keho pošiljajo siromake, zasačene s pršutom pod pazduho! In jebeš tako socialno državo, ki z lepotnimi popravki korigira razdiralne posledice kapitalizma. Ampak tudi Sistem zasebne lastnine in tržne ekonomije bije plat zvona, kajti komu že zvoni? Zvoni (tudi) tebi, rimskokatoliška cerkev! Dr. Keber v svojem prispevku v Dnevniku piše, da je temeljni ekonomski postulat, da zdrav kapitalizem potrebuje brezposelnost in z njo povezano revščino. Metoda zategovanja pasu v okviru obstoječega sistema še naprej vzdržuje isto nepravično porazdelitev bogastva. Toda človeštvo k sreči prehaja na pot duhovne tranzicije. Ta bo v okviru procesa samozavedanja za sabo potegnila tudi korenite spremembe družbene ureditve. Zato raznorazni klerofašistični in neoliberalni principi, ki samo bolj ali manj spretno prikrivajo prihodnje vzdrževanje kapitalizma, posredno pljuvajo tudi v lastno skledo. Kapitalizem bo slej ko prej zažrl samega sebe in ugonobil svoje največje odvisnike. Potrebujemo dober, trden načrt za odgovoren in dolgoročni razvoj Slovenije in posredno tudi sveta. Manifest za odgovorno ekonomijo morda ni stoodstotna (ali kot bi rekli pravoverni: ni zveličavna) rešitev, toda odpira pot pravičnejši družbi in ravnovesju med njo ter okoljem. Ustvarjalen odnos in odgovornost do sebe, do sočloveka in družbe je seveda predpogoj. Podobno kot redefinicija blaginje. Človek bo skozi proces duhovne tranzicije spoznal nesmiselnost kopičenja onkraj osnovnih potreb. Samooskrbo s prehrano in trajnostno samozadostnost smo propagirali že v času, ko so drugi še videvali hlebce kruha v smetnjakih. Prizadevanje za nizkoogljično družbo je bila prioriteta že v starem programu. Prav tako socialno podjetništvo. Zdaj se je vsebina Zaresovega programa resda čudežno prelila v programe drugih strank, vendar nič hudega. Socialna komponenta mrkne, takoj ko se ustavimo ob osebni etični kodi njihovih liderjev. Kajti ne le po demagogiji, celo po perverziji diši, kadar začenjajo sociopati propagirati empatijo. In naj me posrka črna luknja, če k nekaterim ne sodi bolj orožje v roki, kot denar od njegove preprodaje v žepu!

Dominik Smole, Antigona

Te dni je ob žari pokojnega Toneta Pavčka Ciril Zlobec govoril prav to: ne pazite samo nase, ne mislite samo zase in ne čakajte zgolj na svoj cekin! Govoril je o polju srca, o odprtem prostoru duha in o svetu, ki presega pragmatizem realnega sveta. Spomnil je vse, še posebej častno prisotne, da naj se zavežejo k tistim vrednotam, na katerih je vedno gradil, iz njih izhajal in se iz njih oplajal slovenski narod. Zapisane so v kulturi. V dialogu, v razumevanju drugačnega, v preseganju stvarnega, v kultiviranju bližnjega in v oplajanju realnega. Največje kritike mojega dela na ministrstvu za kulturo, da imamo Slovenci preveč kulture, so bile zame največje priznanje.

Majda Širca

ksevt, kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij bo v vitanju dokončano 2012.

V čem smo drugačni?
Elizabeta Živkovič
Stranka Zares je posebna stranka. V nasprotju s tekmeci – bolj kot kdaj koli prej – v teh kriznih razmerah poudarja noto socialnosti oz. nujnost ohranjanja družbene kohezivnosti, brez katere nobena država ne more uspešno izvesti strukturnih reform. Medtem ko desne neoliberalne politične stranke in ekonomisti menijo, da je zaradi znižanja javnega dolga treba drastično zategniti pas, je Zares zavzel stališče, da bo zavrnil vsak ukrep, ki bo nakazoval, da bo breme dolžniške krize naloženo tudi delu najrevnejšega prebivalstva, ki se že sedaj bori za preživetje. Zares odločno zavrača miselnost, da je potrebno zgolj in nič drugega kot rezati, varčevati in še varčevati, ker da je edino ta recept veljaven in najboljši za zmanjšanje javnega dolga. Poleg zmernega varčevanja, ki naj se podaljša tja do leta 2018, kar bi predlagali EU, je treba vlagati tudi v dolgoročni razvoj in znanje. To je zares prava pot za sicer počasnejši, pa vendar varnejši in uspešnejši izhod iz gospodarske in finančne krize. Zares ne pristaja na krilatico, da je glavni kapitalist država, ki jo je treba razlastiti, kot to navajajo nekateri iz vrst neoliberalnih politikov in ekonomistov. Država bo ostala in mora ostati s tisto vlogo, ki ji daje moč in pravico, da odloča o javnem dobrem. Zares zato uveljavlja nove oblike, kot so denimo socialno podjetništvo, kooperative, zadruge itd – predvsem gre za družbeno odgovorno ekonomijo. Stranka je meni osebno blizu zaradi idej, ki jih je vpisala v svoje programe. Na Zares sem ponosna, ker misli z lastno glavo in ker ima ambicije. In ker je tako drugačna od drugih strank – je realna, pa tudi vizionarska in ima ob vsem tem še posluh za ljudi vseh generacij. Stranka pogumnih in vztrajnih ljudi, uporna, zelo načelna stranka, ki je odločena iti naprej in delati za skupno dobro.

Za Golobiča velja, da je brihten, pameten, ampak pokvarjen, da laže. Moje izkustvo z njim je ravno nasprotno – da je v osnovi pošten, je pa včasih malo ‘tup’, neumen v politiki. Slavoj Žižek

»Afere Ultra ni. Vsekozi je šlo za afero NLB, skozi katero se razkriva vsa skorumpiranost slovenske tranzicije, ki se ji je edino Zares drznil odločno postaviti po robu.« To se je potrdilo tudi ob pripravi poročila parlamentarne preiskovalne komisije, v kateri je politična opozicija dejansko oprava Golobiča vse krivde. Bogdan Biščak

Če ustavno sodišče zavrne referendum o družinskem zakoniku, se je RKC zavzemala za nekaj neustavnega.

Vito Rožej

Žižek je meni, predvsem pa stranki Zares, na svoj direkten način letos v Kinodvoru izrekel kompliment: biti naiven pomeni biti pošten in tup, pomeni vztrajati proti lobijem in kapitalsko-političnim omrežjem ter nepopustljivo tupiti z zahtevami, za katere večina meni, da so neuresničljive, da je zid previsok in inercija sistema prevelika. Gregor Golobič

Tako kot povsod pri vodenju organizacij potrebuje tudi kultura odgovorne, inspirativne in izkušene voditelje. Te lastnosti so na ministrstvu tokrat bile.

Prof.dr. Danica Purg

6
1. volilna enota
1. in 4 okraj › Jesenice, Kranj Darja Radić
Sem odločna, uresničujem zastavljene cilje in vem, da smo Slovenci in Gorenjci sposobni doseči več in bolje. Cenim in spoštujem znanje ljudi, s katerimi sodelujem in bom sodelovala. Zaupam vanje in vase. Vesela sem pobud mlajših. Sem stroga in zahtevna najprej do sebe, a tudi do drugih, posebej, kadar je treba hitro izpeljati zahtevne, pomembne stvari in kadar je vprašanje spoštovanje temeljnih vrednot. Imam dovolj energije, pa tudi znanja in izkušenj za pravo reševanje razvojnih problemov in izzivov, ki so pred nami.

zares kandidati
6. okraj › Cerklje, Naklo, Šenčur, Jezersko, Preddvor, Golnik Samo Klavora
Varstvo okolja, razvoj zelenih tehnologij in zelenih projektov so vrednote, za katere sem vesel, da so v programu stranke Zares v ospredju. Prav to je tisto, kar bo podeželju zagotavljalo nadaljnji razvoj. Ob tem pa seveda kot poslanec državnega zbora ne bom pozabil na javno infrastrukturo (ceste, vodovod, ...). Država mora sistemsko urediti vzdrževanje gozdnih cest in poti. in jih tudi uveljaviti. To sem dokazal pri oblikovanju novih lokalnih skupnosti, cestni problematiki na državni in lokalni ravni, ohranjanju delovnih mest in zagotavljanju potrebnih sredstev za investicije lokalnega in širšega značaja.

5. okraj › Ankaran, Dekani, Hrvatini, Škofije Primož Bebler
Problem ni v tem, da je izbira med tremi premajhno število možnosti, temveč v tem, da so vsi trije zelo daleč od tistega, kar se mi zdi nujno za Slovenijo v tem trenutku. So njihovi programi pravi odgovor na zahteve po spremembah, ki jih zahtevajo protestniki doma in po vsem svetu v imenu 99% prebivalstva?

9. okraj › ŠempeterVrtojba, Nova Gorica, Vogrsko Barbara Pavlin
Sem vztrajna, komunikativna, motivirana, odprta za nove ideje in željna novih izkušenj in znanj. Poleg teh lastnosti imam tudi delovne izkušnje. Želim uresničiti zahteve ljudi: spodbujati lastništvo zaposlenih, vlaganja v zelene tehnologije, spodbujati socialno podjetništvo, ki daje možnosti za nova delovna mesta, zmanjševanje števila ministrstev in znižanje zaposlenih v javnem sektorju, ukinitev državnega sveta.

11. okraj › Cerkno, Idrija Aljoša Kavčič

7. okraj › Tržič Alenka Bradač
Danes pravimo, da živimo v negotovem času, gospodarski krizi in razmerah, ko so v ozadje potisnjene vrednote, morala, človek in skupnost. Večina od nas občuti, da vladavina kapitala ni prinesla varnosti in blagostanja. Čas torej kliče po spremembah, drugačni politiki in drugačnih politikih. Kot podpredsednica nadzornega odbora občine dobro poznam probleme Tržiča.

S prepovedjo kreditiranja tajkunov, revizijo projekta TEŠ 6, odvzemom nezakonito pridobljenega premoženja, prepovedjo sočasnosti opravljanja županske in poslanske funkcije je stranka Zares dokazala, da ima voljo in pogum reševati probleme, pred katerimi ostali bežijo oz. si zatiskajo oči. S takšnim delom bom kot poslanec državnega zbora nadaljeval.

6. okraj › Sežana Sonja Ščuka
Odločila sem se kandidirati na listi stranke, čeprav nisem članica. Program stranke podpiram, verjamem v ljudi, ki stranko vodijo. Stranka se izjemno aktivno vključuje v reševanje ekonomskih vprašanj v Sloveniji. Veliko uglednih članov v njej je sposobnih zapeljati politiko in razvoj Slovenije v novo smer.

10. okraj › Nova Gorica Črtomir Špacapan
Slovenci rabimo več samozavesti in spoštovanja drug do drugega. Odpraviti moramo vsaj polovico nepotrebne navlake v zakonodaji, ki vodi samo v dodatno birokratizacijo. Sprostiti je treba trg dela v smeri prožnejšega zaposlovanja. Ukiniti moramo študentske servise in zavod za zaposlovanje. Zmanjšati število predstavništev po svetu. Spodbuditi moramo združevanje majhnih občin, priključiti upravne enote nazaj občinski upravi. Spremeniti moramo volilno zakonodajo z uvedbo preferenčnega glasu.

2. okraj › Bled, Bohinj, Gorje Mihael Zrimec
Težnja po osebni odgovornosti za svoje delo mi je bila vedno glavno vodilo v zasebnem življenju. Kot podjetnik pa to vodilo uspešno uresničujem tudi v poslovnem okolju. Vpetost v športno življenje kraja mi daje energijo in zadovoljstvo. V stalnih stikih v poslovnem svetu in življenju kraja se vsak dan srečujem s težavami današnjega časa in vedno znova spoznavam, da lahko kot praktik, ki pozna realne probleme ljudi, veliko doprinesem k njihovim rešitvam.

2. volilna enota

7. okraj › Ilirska Bistrica Igor Štemberger
Življenjske razmere so me naučile skromnosti in potrpežljivosti. Prizadevam si doseči čim več, a hkrati znam ceniti tudi majhne, a pomembne korake vsakega posameznika. Vrednote, ki jih promovira stranka Zares so tudi moje osebne vrednote. Slovenija kot dežela zadovoljnih ljudi je moja vizija naše skupne prihodnosti. Dežela znanja in razvoja, dežela socialne varnosti in čistega okolja, v svetu prepoznavna in cenjena.

1. okraj › Bovec, Kobarid, Tolmin Janez Kopač
Kandidiram zato, ker znam in hočem. Dolga leta dela v parlamentu in vladi so mi omogočila vedenje o pisanju zakonov, političnem usklajevanju, nujnosti sodelovanja ter občutek o realnosti. Še vedno pa me iskreno jezijo zloraba oblasti, neumno besedičenje politikov in razkazovanje moči v prevladi nad argumenti.

8. okraj › Škofja Loka Tina Teržan
Tina je rojena 1965, univ. dipl. ekonomistka, živi v Škofji Loki. Delovne izkušnje ima v turizmu, v bančništvu, pri investicijskih projektih in v javni upravi. Včasih je bila tabornica in amaterska gledališka igralka, danes je poleg službe predvsem mati dveh fantov. O domu, politiki, Škofji Loki in svetu piše na www.tinaterzan.si.

11. okraj › Ajdovščina, Vipava Irene Mislej
Uživam ugled v svoji stroki, imam dolgoletne izkušnje pri vodenju zahtevnih programov in ustanov. Dobro komuniciram, rada prisluhnem ljudem. Čeprav se doslej nisem aktivno ukvarjala s politiko, me ta zelo zanima, sledim dogodkom tako doma kot po svetu. Sem človek jasnih prepričanj in se jih ne bojim izraziti. Poskrbeti želim za večjo transparentnost delovanja države in izboljšati njeno učinkovitost.

3. okraj › Radovljica Andrej Golčman
Ne glede na pozicijo v parlamentu mora vse parlamentarne stranke združevati skupen cilj: premakniti voz slovenskega gospodarskega razvoja in s tem ustvariti pogoje za zaposlitev zlasti mladih izobraženih kadrov, v ta namen pa zagotoviti kompetentno državno upravo, ki bo aktiven servis pri realizaciji razvojnih projektov. Vso podporo je treba zagotoviti zlasti projektom, ki so trajnostno naravnani.

2. okraj › Piran Etbin Tavčar
Po najboljših močeh želim prispevati varovanju javnega interesa in zagotavljanju trajnostno naravnanega razvoja. Tu sem se, na osnovi dosedanjega profesionalnega in civilno družbenega dela, najbolj profiliral in prekalil. Predvsem na slednjem področju sem se naučil, da si ljudje želijo stvarnih in točnih informacij glede stvari, ki so povezane z njihovimi življenji.

8. okraj › Postojna, Pivka Marjetica Mahne
Ustaljena pravila in družbena razmerja več ne ponujajo ustreznih odgovorov na izzive sodobnega časa. Za dostojno življenje vseh je treba vzpostaviti novo razvojno paradigmo, ki bo slonela na družbeni odgovornosti, trajnostnem razvoju in socialni kohezivnosti. Najboljše odgovore na to ima stranka Zares – liberalno socialni.

9. okraj › Gorenja vas Poljane, Železniki, Žiri Katja Galof
Katja je zares aktivna upokojenka. Rojena 1947, pred upokojitvijo delala v Gorenjski predilnici, Alplesu, Kmečkem glasu in Mercatorju. Bila je članica nadzornega sveta Mercatorja in nadzornega odbora občine Škofja Loka, sedaj je članica občinskega sveta. Je aktivna prostovoljka, članica Društva upokojencev.

3. in 4. okraj › Izola, Koper Franco Juri
Sem Koprčan, poslanec, vodja poslanske skupine in podpredsednik stranke Zares – socialno liberalni. Po izobrazbi sem geograf, delal pa sem kot profesor, univerzitetni asistent, diplomat, državni sekretar in svobodni novinar. Glasba in satirična karikatura sta stalnici v mojem življenju. Sem poročen in oče enega otroka. Agnostik in zmeren optimist.

5. okraj › Kranj Aleš Sladojevič
Prepričan sem, da imam dovolj znanja, izkušenj in poguma, da bom kot poslanec državnega zbora vedno lahko našel pravi, pravičen odgovor na probleme, ki so med in pred nami. Ob tem sem kot svetnik in direktor občinske uprave dobro spoznal probleme Kranja. Tudi probleme, ki jih brez sodelovanja in pomoči države v Kranju sami ne bomo rešili. Na primer katastrofalno stanje državnih cest.

10 . okraj › Kamnik, Komenda Maks Lavrinc
S svojimi delovnimi in življenjskimi izkušnjami lahko veliko pripomorem k sprejemanju preudarnih odločitev. Sem odločen, načelen, znam prisluhniti željam in potrebam ljudi

zares kandidati

7
10. in 11. okraj › Ljubljana Šiška, Vižmarje, Medvode, Tacen Peter J. Česnik
Kandidiram – in to jaz, ne moja soproga, ne moj sosed, ki se sicer ves čas pritožuje nad politiko. Če bom uspešen, si bom prizadeval za boljši danes in lepši jutri v Sloveniji. Ljudem bom skušal dokazati, da sem zagotovilo za razlikovanje preteklosti, ki jo poznamo kot staro izrabljeno ploščo, in politiko, ki zagotavlja bolj stabilno in jasno prihodnost.

3. volilna enota
1. okraj › Logatec Metka Zalar
Svojo pripravljenost, da soodločam o dneh, ki prihajajo, bom pokazala z dobrim delom, ki me je vedno pripeljalo do cilja. V svojem lokalnem okolju bom poiskala probleme in se soočila z njimi. Naše lokalne prioritete predstavljajo organizacija mreže socialnih podjetij, reševanje prostorske stiske v vrtcih, oskrba s pitno vodo in ekološka problematika. Prepričana sem, da bomo s časom, znanjem in energijo skupaj našli prave rešitve.

3. okraj › Grosuplje Katja Rejec Longar
V Sloveniji bi bilo treba spremeniti zgrešen sistem, ki je pohlep postavil za vrednoto in ki kot edino merilo za uspeh šteje zaslužek. To je idealno gojišče za kapitalsko-politična omrežja in sistemsko korupcijo. Rešitev vidim v odgovorni ekonomiji, kjer je merilo za uspeh dejanska kvaliteta življenja posameznika in ki stavi na odgovorno podjetništvo, socialna podjetja, zdravo okolje in oster boj proti korupciji.

5. in 7. okraj › Ljubljana Vrhovci, Vič, Ledina dr. Pavel Gantar
Danes politiki vseh vrst in barv ponujajo bližnjice in hitre rešitve za pomembne probleme, s katerimi se sooča Slovenija. Jaz zagotovo ne sodim mednje. Moja prednost so velike politične izkušnje, vedno sem se izogibal ustvarjanju novih delitev in sem iskal skupne rešitve. Preudarnemu, vztrajnemu in doslednemu ravnanju v politiki dajem prednost pred hitrim in ljudem všečnim rešitvam. Zato verjamem, da me bodo podprli tisti, ki ne nasedajo lahkotnim obljubam in vedno novim razočaranjem.

7. okraj › Ljubljana Moste - Polje, Kodeljevo, Šmartno, Zelena Jama Vito Rožej
Ni mi vseeno za druge. Nikoli mi ni bilo. Vem, kaj je odgovornost. In kaj je skupno dobro. Dobiček ne sme biti edino merilo uspeha. Izkušnje nam kažejo, da socialno in okoljsko ozaveščenih lastnikov kapitala pri nas (še) nimamo. Možen izhod je v odgovornem socialnem podjetništvu, zadružništvu. Slovenija, ki bo spoštovala drugačnost, bo znala izkoristiti znanje in sposobnosti nas vseh. Za mlajše generacije, ki poleg dela potrebujejo tudi stanovanja, bo treba urediti trg nepremičnin (obdavčitev praznih stanovanj, ureditev najemnega trga,...).

2. okraj › Vrhnika, Borovnica, Dragomer Jurij Mesarič
Sem aktiven državljan, ki se je neposredne vključenosti v politično dogajanje doslej sicer izogibal, vendar ga vseskozi angažirano spremljal, analiziral in tudi komentiral. Volivcem ponujam predvsem neobremenjenost z nekoristnimi temami, ki premnogokrat zaznamujejo slovensko politiko, pogum za nove rešitve in razumevanje ključnih izzivov v svetu, ki danes potrebuje korenit razmislek in drzne spremembe.

6. okraj › Dobrova - Polhov Gradec, Horjul Nastja Brelih
Veljam za zanesljivo osebo, ki mi lahko zaupajo, da bom opravila tisto, k čemur sem se zavezala. Svojih stališč ne vsiljujem, vedno skušam poiskati argumente in najti pot do najboljše rešitve. Dodobra sem spoznala resorje zdravstva, dela, zaposlovanja in sociale, zato mi ni in ne bo težko zavzemati se za nova delovna mesta, blaginjo za vse, za javno in vsem dostopno zdravstvo in šolstvo.

8. okraj › Ljubljana Bežigrad dr. Elizabeta Mičović
Sem odkritosrčna, pokončna in vztrajna. Pri zastavljanju ciljev in njihovem uresničevanju mi je poleg samega cilja zelo pomemben tudi način, kako ga doseči. Poudarjam strpnost in spoštovanje, skušam delovati tako, da sogovornika spodbujam k pozitivnim odzivom. Pravičnost, skrb za ranljive skupine ljudi in pomoč ljudem v stiski je ena od mojih kvalitet. Sprašujem se kaj lahko koristnega še storim in ne česa mi ni treba!

4. volilna enota

4. okraj › Kočevje mag. Vinko Logaj
S vojo delavnostjo in odločnostjo znam uresničiti zastavljene cilje. Dolgoletne izkušnje na različnih področjih dela in odnos do ljudi mi omogočata aktivnosti na sistemskih rešitvah, ki jih v tem trenutku Slovenija močno potrebuje.

3. okraj › Ljubljana Vič Rudnik Aleš Popovič
Kot član stranke Zares – socialno liberalni sem se prvič vključil v aktivno politično delo. Menim, da lahko prispevam s svojim delom na državnem in lokalnem nivoju. Sem odločen, samozavesten, komunikativen in sposoben hitro sprejemati pomembne odločitve. Znam delati v timu, sprejemati druga mnenja in pomagati pri iskanju najboljše rešitve.

1. okraj › Kočevje Miloš Senčur

8. okraj › Ljubljana Šiška Felicita Medved
Med svojim študijem, delom in bivanjem v različnih evropskih državah sem spoznala prednosti in slabosti parlamentarne demokracije in kapitalističnega sistema. Prepričana sem, da bi lahko s svojim političnim pogumom, znanjem in izkušnjami pripomogla, da bi Slovenija spet postala pravna, socialna in gospodarsko uspešna skupnost, v kateri nihče ne bo ostajal ob robu, izključen ali zlorabljen.

4. okraj › Rudnik, Zeleni log, Galjevica, Krim, Trnovo Drago Mencin
Imam 20 let izkušenj kot podjetnik. Razmere v gospodarstvu in odnos države do gospodarstva je potrebno spremeniti tako, da se bodo ustvarili pogoji za uspešno delovanje. Zavzemam se za delovanje, ki ljudi združuje ter ustvarja pogoje za dobre medsebojne odnose, kjer ne bo prostora za strah, pesimizem in nezaupanje, temveč se bomo vsi počutili bolj sproščeno in svobodno. Samo v takšnih razmerah je možno ustvarjati večjo in boljšo materialno osnovo za vsakdanje življenje in za razvoj.

Ne materialne dobrine, temveč pozitivno stanje duha je tisto, kar šteje. Prizadevam si za dobre medosebne odnose in zagovarjam timsko delo, sistematičnost, vztrajnost in usmerjenost k bistvu problema. V prepoznavanju bistvenih problemov v slovenski družbi vidim tudi največjo priložnost za izhod iz stanja, v katerem smo se znašli. Ker imam večletne izkušnje na področju izdelave predpisov in nadzora nad njihovim izvajanjem, bom ta znanja lahko izvrstno uporabil v primeru izvolitve v državni zbor.

9. okraj › Ljubljana Bežigrad Bogdan Biščak
Ko govorimo o svojih dobrih lastnostih, se je dobro vprašati, kako nas vidijo najboljši prijatelji. Moji najboljši prijatelji so fantje, s katerimi sem skupaj plezal po gorah. Oni bi rekli, da sem nepopustljiv, ko gre za načela, in spravljiv, ko gre za ljudi. Da se z vso energijo posvetim zastavljenim ciljem in s preudarnim pogumom vztrajam na poti do njih.

5. okraj › Ljubljana Moste - Polje, Zalog Elizabeta Živkovič
Kratkoročne, kozmetične spremembe niso smiselne. Moramo misliti na prihodnost, ki pripada mladim generacijam in narediti je treba vse, da jim ukradeno prihodnost vrnemo. Moramo obvarovati najšibkejše v tej družbi, tako da jih ne bomo obremenjevali z bremeni sedanje krize.

9. okraj › Ljubljana Šiška Majda Širca
Tudi v prihodnosti potrebuje Slovenija ljudi, ki znajo reči bobu bob, se samoomejevati, povezovati in vztrajati pri resnici. Zares. Brez zares načelnih ljudi, ki jih ne poganja všečnost, temveč znanje, drznost in prebojnost, bo naš prostor obstal in se dušil v nezadovoljstvu in nezaupanju. Tega si ne želimo, zato se zares še naprej borimo.

2. okraj › Ribnica, Loški Potok, Sodražica mag. Andreja Škrabec
Potrebno je poenostaviti in racionalizirati zakonodajo, jo narediti enostavno in pregledno ter predvsem učinkovito. Povrnitev zaupanja v oblast in sodstvo sta osnova za normalno delovanje države. V obdobju gospodarske recesije aktivneje poseči na področje politik, ki urejajo zaposlovanje, socialne transfere in varnost. Hkrati pa obdržati dostopno in v večini primerov brezplačno zdravstvo in šolstvo .

10. in 11. okraj › Domžal, Moravče, Mengeš, Trzin Jurček Nowakk
Naredimo politiko bolj prijazno vsem državljanom, ne samo posameznikom in skupinam, ki nam sedaj krojijo usodo. Zato je v Državnem zboru potreben človek, ki se bo zavzemal za nevladni sektor. Za vse nas navadne državljane. Za mlade in starejše, za socialno ogrožene, za »malega« človeka, ki je v naši družbi odrinjen na rob in tudi čez, za osebe s posebnimi potrebami, za drugačne in nasploh za vse ranljive skupine.

6. okraj › Ljubljana Moste - Polje, Fužine Darko Nikolovski
Javnost me pozna kot glasbenika, političnega aktivista in človekoljuba. Sem predvsem načelna oseba, vedno pripravljen pomagati sočloveku. Verjamem, vztrajam, ne menjam barv – brez oportunizma.

8
5. volilna enota
1. okraj › Šentjur pri Celju Zdenka Vrečko
Že zaradi narave dela, kjer se kot defektologinja vsakodnevno srečujem s travmatičnimi situacijami, sem dojemljiva za socialno problematiko. Pomembno se mi zdi, da resno vzamemo načelo vključenosti v družbo bodisi starejših bodisi invalidov ali ljudi, ki živijo pod pragom revščine in seveda predvsem tudi mladim, ki moramo kot nosilcem bodoče družbe omogočiti prehod v odraslost z zagotavljanjem stanovanj za mlade družine in stabilne službe.

zares kandidati
6. okraj › Mozirje Darijan Rajer
Tako v profesionalnem kot zasebnem življenju sem vajen in željan ustvarjanja, odločen, da je za lepšo prihodnost treba graditi in ne podirati. Zadnjih sedem let se je iz političnih in osebnih koristi posameznikov ter formalnih in neformalnih skupin izvajal pospešen teror nad mukoma zgrajenim in trhlim ravnovesjem državnega sistema, z jasnim namenom pridobitve političnih in finančnih koristi. Edini smo, ki si upamo omejiti delovanje teh destruktivnih elementov!

10. okraj › Prevalje, Črna na Koroškem, Mežica, Ravne na Koroškem Matic Pavlinič
V poplavi novih »instant« strank in brez idejnosti starih uveljavljenih strank sem se odločil, ne samo, da opazujem in kritiziram, temveč da se sam angažiram v volilni tekmi. Izbral sem stranko, ki je blizu mojim vrednotam in ki se je edina sposobna soočiti s finančno in vrednostno krizo v Sloveniji. Zaradi načelnosti in brezkompromisnega boja za obči interes sem ponosen, da lahko sodelujem kot kandidat na listi stranke Zares - socialno liberalni. Kot trmast in načelen Korošec verjamem, da bo Slovenija na boljšem, če bo v naslednjem mandatu v parlamentu tudi odtenek oranžne barve.

2. okraj › Dolenjske Toplice, Šentjernej, Mirna Peč, Žužemberk Martina Erlach
Lokalna samooskrba s hrano je lahko pomemben generator delovnih mest na podeželju, pomembno pa tudi prispeva k zmanjševanju izpustov CO , saj zmanjšuje globalni obseg transporta hrane. V Sloveniji, kjer je denimo stopnja samopreskrbe zelenjave pod 30 odstotki, žita med 50 in 60 odstotkov, svežega sadja in krompirja pa med 60 in 70 odstotkov, pa je lokalna samooskrba še dodatno pomembna, zato se bom še posebej zavzemala za razvoj tega segmenta lokalne ekonomije.

Poleg vseh ukrepov, ki bi pozitivno vplivali na gospodarstvo, bi bilo treba uvesti reforme tudi v ostalih panogah, ki že leta niso doživele korenitih sprememb in ki zaradi zastarelosti oziroma neprilagodljivosti trenutnim trendom škodijo tako državi, kakor tudi državljanom. Najbolj pomembno pa bi bilo spremeniti poglede na nekatera dejstva, ki nam škodijo ter nam onemogočajo storiti korak naprej.

6. okraj › Krško Nenad Moravac

2. okraj › Celje Simona Potočnik
V letih po osamosvojitvi Slovenije smo iz socialističnega družbenega reda padli v skrajni kapitalizem, za katerega se državljani nikoli nismo odločali in nanj tudi nismo bili pripravljeni. Posledice čutimo danes na vseh področjih. Bogatenje nekaterih preko vseh meja na eni strani ter nenehno večanje najrevnejšega sloja na drugi strani zahteva korenite spremembe.

7. in 8. okraj › Velenje Cvetka Ribarič Lasnik
Z razvojno-raziskovalnim delom na področju varovanja okolja, narave in naravne dediščine se ukvarjam že 25 let. V Sloveniji moramo izboljšati šolski sistem pri vzgoji otrok v odnosu do narave. Stroka mora biti neodvisna. Državljanke in državljani morajo živeti v varnem. Slovenija naj postane turistična oaza Evrope z visokimi standardi bivanja in medčloveških odnosov.

11. okraj › Radlje ob Dravi, Muta, Vuzenica Otmar Kovač
NE je potrebno reči netransparentno vodenim javnim investicijam in podražitvam za 150 odstotkov in potem ne bo več razloga, da bi nam jemali socialne pravice, zmanjševali košarico zdravstvenih storitev in morebiti povečevali število učencev v razredu! Uspeh ter dobiček podjetij se ustvarja z našo zavzetostjo in našim delom, ne nastane iz nič, del tega uspeha mora pripadati tudi tistim, ki ga soustvarjajo.

Zoperstavili smo se mnogim škodljivim projektom in njih netransparentnemu delovanju (TEŠ 6, AUKN, … ). Ta naša brezkompromisna drža je bila s strani različnih gospodarsko-političnih lobističnih navez tudi »ustrezno nagrajena«. Z rokami v polnih vrečah so vpili »Držite tatu!« in kazali na nas. Ponosen sem, da sem eden izmed pripadnikov stranke Zares, ker vem, da delamo prav, dobro in pošteno.

3. okraj › Novo mesto Franci Kek

Prepričana sem, da ne smemo več dopustiti zategovanja pasu pri najšibkejših. Treba je dvigniti zgornjo mejo DDV in spremeniti dohodninsko lestvico tako, da se bolj bremeni bogatejše in razbremeni srednji razred. Omejiti pa je treba tudi razlike med najvišjo in najnižjo plačo v podjetjih. Stranka Zares govori ravno to.

7. okraj › Sevnica Zvonka Schmit

3. okraj › Celje Sabina Kosmatin
Na novo moramo premisliti socialno varnostne ukrepe države, okrepiti pravno državo, vzpostaviti družbeno odgovorno in trajnostno ekonomijo, odgovorno in učinkovito vlado, povečati vlaganja v raziskave in razvoj ter socialno podjetništvo. Ne smemo pa pozabiti tudi na vzdržnost finančnega sistema, razbremenitev gospodarstva ter na dostopno in kakovostno zdravstveno oskrbo. Kulturi, znanju in kreativnosti pa je treba omogočiti prostor za svobodno delovanje.

9. okraj › Slovenj Gradec Boris Raj
Poznam državno upravo, lokalno samoupravo, njune trenutne zmožnosti in imam ideje za racionalizacijo in izboljšanje njunega poslovanja. Dobro poznam tudi pravosodje ter zlasti kazensko in prekrškovno materialno in procesno ureditev. Sem dosleden zagovornik transparentnosti, vladavine prava in kulture dialoga. Menim, da lahko svoje znanje, pogum in predanost v korist skupnosti uporabim tudi v državnem zboru.

6. volilna enota

1. okraj › Črnomelj Andrej Matkovič
Sem oseba, ki je pozitivno naravnana, sprejemam ideje ne glede od koga prihajajo, važno je da so dobre. Imam energijo in želje, da pomagam pri spremembah našega sistema za boljši jutri naših državljanov. Neobremenjen sem s preteklostjo in zazrt v prihodnost, pripravljen obljube spremeniti v dejanja, dejanja pa v rezultate.

Zavzemal se bom, da bo problematika dobila ustrezno obravnavo v novem sklicu parlamenta. Zaposlovanje mladih, reševanje stanovanjske problematike, okolje prijazno mladim družinam in kakovostno pridobivanje znanja so teme, ki si v parlamentu zaslužijo več pozornosti.

4. okraj › Trebnje, Šentrupert, Mirna Božo Rajšek

Sem radovedna, ustvarjalna, odprta, vajena dela z ljudmi, svobodomiselna, po srcu in duši glasbenica, socialno občutljiva in redno kritično spremljam dogajanje v družbi. Identificiram se s programom in z vrednotami Zaresa. Z državo je treba gospodariti tako pošteno, kot vsak gospodari doma.

8. okraj › Laško Hermina Lipar

5. okraj › Brežice Ema Kavečič

4. in 5. okraj › Polzela, Žalec, Prebold, Vransko Andreja Vidmajer
Slovenija potrebuje nesebičen dialog, znanje in vizijo. Dialog, ki bo presegal ideološka načela, socialne in starostne razlike ter individualni interes; znanje na osnovi teorije in principov dobrih praks, kot ga podajajo strokovnjaki ter upoštevanje njihovih mnenj; in nenazadnje vizijo, ki bo temeljila na zavedanju skupne prihodnosti ter nujnosti moralnih načel, potrebnih za razvoj celotne družbe.

Želim si, da bi bila sredstva v naši družbi razdeljena pravičneje ter da v gospodarstvu ne bi bili v ospredju dobički, ampak družbena odgovornost in polna zaposljivost. Ker sem trenutno brezposelna, se bom zavzemala, da se bodo v parlamentu slišali problemi brezposelnih. Še posebej bom podpirala razvoj socialnega podjetništva, ki ima za cilj predvsem zaposlovanje težje zaposljivih skupin, kot so invalidi, starejši brezposelni in mladi prvi iskalci zaposlitve.

Vsi moramo imeti možnost odločanja o tem, kakšna pravila bodo vladala v državi, zato moramo v Sloveniji uvesti takšen volilni model, v katerem bo vsak s svojim preferenčnim glasom imel odločilni vpliv na to, kdo bo izvoljen v parlament. Za večjo vlogo posameznika in aktivno državljanstvo se zavzema tudi stranka Zares, zato kandidiram na njeni listi.

9. in 10. okraj › Trbovlje, Hrasnik Gregor Kita

11. okraj › Zagorje ob Savi Gregor Golobič
Stranka Zares je s svojimi preteklimi dejanji dokazala, da se upa in zmore odločno boriti proti kapitalskim omrežjem (Teš 6, tajkunski krediti). Z našim razvojnim programom odgovorne ekonomije želimo spremeniti obstoječi sistem, v katerem je edino merilo dobiček na račun dostojanstva ljudi in uničevanja okolja. Zato vztrajamo.

zares kandidati
1. okraj › Šmarje pri Jelšah David Stupica
Po naravi sem odločen in trmast in nikoli ne obupam. Verjamem, da si Slovenija zasluži boljšo politiko, transparentnejše urejanje javnih zadev, večje spoštovanje človekovih pravic in svoboščin. Vodi nas tudi zavedanje, da moramo skrbeti za okolje in za vse tisto, kar omogoča in ohranja življenje. Prihodnosti se ne da napovedati, lahko pa jo z dejavnim sodelovanjem soustvarjamo!

7. volilna enota
5. okraj › Maribor Sanja Veličković
V Sloveniji bi najprej spremenila odnos do naše države, od otrok do naših vodilnih politikov. Takšno bogastvo v naravi in ljudeh, ki ga imamo v Sloveniji, moramo negovati in biti na to ponosni. Vedno in povsod ne moremo biti prvi in najboljši, smo pa lahko vedno ponosni nase! Spremeniti je treba tudi odnos do dela in do soljudi. Zavedati bi se namreč morali – vsi! – da je vsako delo potrebno in vredno in da se ljudi ne meri po vrsti dela in formalni izobrazbi.

9
9. okraj › Maribor Rajko Tement
Slovenija je demokratična, pravna in socialna država, ki varuje človekove pravice in temeljne svoboščine, piše v naši ustavi. Premnogokrat slišimo, kako smo temeljne zadeve ustavne ureditve poteptali do te mere, da jih ni več moči prepoznati. Temu moramo narediti konec. Spet moramo postati ponosni na svojo državo in to, da lahko v njej bivamo. Zato so prihajajoče volitve tako pomembne; zlasti v času, ko ne moremo v bližnji prihodnosti pričakovati nič rožnatega.

2. okraj › Ormož Mateja Mesarec
V zadnjih letih delovanja v stranki Zares sem močno povezana s Podravjem, katerega del je tudi volilni okraj Ormož. Kot sodelavka poslanske skupine sem se vsakodnevno srečevala s problemi tega izjemno lepega, a žal tudi preveč zapostavljenega dela naše dežele.

7. okraj › Lenart Aleš Razboršek
Kruti kapitalizem, divje potrošništvo in vse prisotni egoizem jemljejo sedanjim, največ pa bodočim generacijam. Potrebujemo nova delovna mesta z dodano vrednostjo, primerna stanovanja za vse, upanje. Mladim moramo vrniti prihodnost, zato tudi kandidiram na listi Zares socialno liberalni.

8. okraj › Pesnica Blaž Vampl 3. okraj › Ljutomer Sabina Rajh
Zelo si želim spremeniti kulturo dialoga v parlamentu. Nisem obremenjena s politično preteklostjo, zavzemala se bom za interese vseh državljanov in ne za lastne interese oziroma interese posameznih lobijev. Pri svojem delu se srečujem z različnimi ljudmi in vedno prisluhnem njihovim predlogom. Želim zastopati interese vseh državljanov, ne glede na socialni in družbeni položaj. Cenim poštenost, odkritost in zvestobo. Sem družaben, komunikativen, vztrajen, trudim se uresničevati svoje cilje. Znam prisluhniti ljudem, se postaviti v njihovo kožo. Uresničiti želim vse, kar je dobro in prav za blaginjo Slovenije, udejanjati vse tisto, za kar imamo potenciale, opreti se na lastne sile. Ljudem povrniti zaupanje v prihodnost, da bo vzdušje v državi bolj optimistično.

2. okraj › Slovenska Bistrica Božo Jakec Juhart
Hočem, znam in zmorem! Slovenska Bistrica si zasluži vzornega poslanca, ki bo znal zastopati interese občanov, ki so ga izvolili. Imam dovolj strokovnih referenc, sem pošten, delaven in imam rezultate preteklega dela. Predvsem pa verjamem, da je lahko naše okolje prijazno prav do vseh. Sem pristaš dialoga namesto prepirov, dosledno se bom zavzemal za pošteno delitev skupaj ustvarjenega in se boril proti izkoriščanju na vseh ravneh.

6. okraj › Miklavž na Dravskem polju Mladen Kraljić

10. okraj › Maribor Sonja Bezjak
Slovenija mora nazaj pridobiti prihodnost, upanje in zaupanje v razvoj življenjskega okolja, ki ne bo onesnaženo, pač pa bo omogočalo kvalitetno življenje tako na socialnem kot gospodarskem področju. Pravilne rešitve niso v nenehnem krčenju in oženju javnega, ampak v njegovem sožitju z zasebnim prostorom. Spremeniti je treba odnos do države in njenega do nas: ne sme biti mačehovski in pokroviteljski, ampak spoštljiv in vključujoč.

3. okraj › Slovenske Konjice Tadej Slapnik
V državnem zboru sem se ukvarjal z najbolj perečimi vprašanji naše družbe: zaposlovanjem, razvojem družbeno odgovornega gospodarstva, zagotavljanjem dostopnih stanovanj za mlade, lokalno samooskrbo s hrano, vodo in energijo. Spoštujem in upoštevam mnenja drugih, predstavnike nevladnih organizacij, civilne družbe, podjetništva in gospodarstva pa upoštevam kot najpomembnejše partnerje pri iskanju odgovorov, kako je potrebno družbo razvijati in urejati v prihodnje.

Sem odločen in uresničujem realno zastavljene naloge. Uživam zaupanje partnerskih univerz, sem član in koordinator različnih mednarodnih projektov. Zaznavam propad skupnih vrednot, to so strpnost, spoštovanje socialno ali drugače šibkejšega, dostojanstva tako starejših, kot tudi mladih. Naše življenje mora biti trajnostno usmerjeno, zaradi socialnega miru. Če se bogastvo vidi na višini ograje okoli hiše, je nekaj hudo narobe. Vlada strah.

9. okraj › Ptuj, Gorišnica, Sara Kramberger
Čas je, da mladi prevzamemo vlogo tistih, ki odločamo o svoji prihodnosti in ne, da smo le nemi opazovalci odločitev drugih. Mladi smo tisti, ki najdlje nosimo posledice današnjih političnih odločitev in želim, da imamo mladi tudi možnost oblikovanja, sodelovanja, pripravljanja odločitev, ki krojijo naša življenja.

11. okraj › Maribor Semir Atić
Slovenija potrebuje sistemske spremembe. Želim si, da bi oblikovali sodobno in odprto družbo. To lahko naredimo samo, če smo zares odprti za kompetentne posameznike in najboljše ideje, ki lahko prinesejo novo kvaliteto in potrebna znanja, z jasnim ciljem v smeri družbenega napredka in skupne blaginje.

7. okraj › Duplek, Maribor Jožica Markač
Slovenijo je gospodarska kriza zelo prizadela. Propadla so nekoč velika podjetja, ki so dolga leta nudila varne zaposlitve svojim delavcem, zato se danes spopadamo z visoko stopnjo brezposelnosti. Treba bi bilo odpraviti kreditni krč in nemudoma pospešiti projekte, ki odpirajo nova delovna mesta.

4. in 5. okraj › Murska Sobota Zita Flisar Novak
Obstoječi sistem delovanja se mora spremeniti tako, da bo bolj povezan z vsemi družbenimi dejavniki v prid celotne družbe. S socialnimi in ekonomskimi ukrepi moramo ohraniti podeželje, kulturno krajino, živilsko predelovalno industrijo, gospodarske družbe in institucije, ki imajo tradicijo, znanje, naravne vire in razpoznavnost na lokalni, nacionalni in globalni ravni. Potrebno bo postati »gospodar na svoji zemlji«. Povečati samooskrbo s hrano. »Dolgove pohlepa privatizirati in dobiček nacionalizirati«.

10. okraj › Ptuj, Hajdina Igor Šeruga
V politiko sem vstopil, ker mislim, da je le preko nje mogoče doseči spremembe, ki so nujne, če hočemo lepši jutri. Menim, da je politična pasivnost voda na mlin tistim, ki sprememb ne želijo ali vanje ne verjamejo. Skrbi me razdvojenost v slovenski družbi, še posebej pa, da se ta razdvojenost prenaša na mlajše generacije. Razdvajanje vodi v pogubo, le strpen dialog pa v napredek.

8. okraj › Maribor Franček Rudolf
Lahkotnost, s katero se Slovenci navdušujejo nad izrazito avtoritarnimi strankami, je pogubna. Stranka Zares ima zares pomembno prednost – ponudila bi lahko več različnih mandatarjev ali zunanjih ministrov (pa naj bodo to Gregor Golobič, Pavle Gantar ali Ivo Vajgl), ki bi lahko sestavili pragmatično koalicijo, primerno za krizno obdobje. Ne potrebujemo tega ali onega domačega Berlusconija – potrebujemo zares nov koncept!

8. volilna enota
1. okraj › Lendava József Györkös
Kot profesor zaupam ustvarjalnosti mladih in jo spodbujam. Vem, da je čas za odgovorno ekonomijo, zato je politiko treba prizemljiti – politiko dobro poznam, kot državni sekretar sem ogromno delal z državnim zborom in z evropskimi ustanovami. Sem dober sogovornik, v ljudeh iščem pozitivno in spoštujem različnost. Imam rad Prekmurje in vedno delujem v njegovo korist.

4. okraj › Ruše, Selnica ob Dravi Dijana Medved
Sem odločna in vztrajna. Imam jasno vizijo, kaj je treba v državi spremeniti. Prepričana sem, da bi s svojim znanjem in trdim delom prispevala k uresničitvi predvolilnih obljub. Imam primerna znanja, ki bodo pomagala, da bom svoje delo boljše opravljala. Menim tudi, da je čas za nove obraze, takšne, ki niso kompromitirani.

6. okraj › Gornja Radgona Samo Tuš
Terjati je treba odgovornost v tožilskih in sodniških vrstah. Od politikov zahtevati politično, moralno in materialno odgovornost v zvezi z nesmiselnim zadolževanjem na račun prihajajočih generacij. Poslanci naj sprejemajo dobre zakone in posredno tudi bdijo nad izvajanjem zakonodaje, ne pa, da se prepirajo kdo je kriv, da se zakonodaja krši.

11. okraj › Ptuj, Videm mag. Ivan Božičko
Odločitev za kandidaturo so pospešila razmišljanja o tem, kaj je to življenjsko okolje naredilo zame. Nastopil je čas, da z znanjem in izkušnjami ter sodelavci – in z vami, volivci – popeljemo svojo državo na pota blaginje. Temelj za dosego cilja je moja zvedava narava in obsežna strokovna znanja. Pripravljen sem za odgovorne naloge v naši družbi.

10
Naš Agora, trg odprtega soočenja Franco Juri
Kapitalizem ne bo preživel, če se ne bo znebil pohlepa, ki ga že tako dolgo navdihuje in ga usmerja proti naravi in človeku.
Garali smo tri leta, poslanci ter ministrice in ministri, v vladi, v lokalnih okoljih in v parlamentu; z zakoni, pobudami, vprašanji, avtentičnimi tolmačenji, razpravami, glasovanji, vse pred očmi javnosti. Danes pa smo na točki, kjer se volivci sprašujejo, komu lahko zaupajo svojo „zlato delnico“, svoj glas. Množična amnezija glede dobrih rezultatov politike je običajni pojav, spomin o napakah pa je vedno živ. To je poper in sol demokracije, s temi začimbami se je v politični kuhinji treba sprijazniti. Nimamo se nad čim pritoževati. Mi smo, kjer smo, z namenom, da služimo javnemu interesu. Vsaj tako si predstavljam Politiko in naša dejanja v sodobnem Agora. Zato je najbolje, da iskreno povemo – ne le, kaj dobrega smo postorili v preteklosti, temveč kako si predstavljamo prihodnost, ki je navsezadnje tudi prihodnost naših otrok. Omrežene in negibčne se počutimo v globoki krizi, ki ni samo finančna in gospodarska, temveč nosi v sebi nekaj usodnih dilem in seveda spremembe v splošni percepciji politike in demokracije. Pa tudi medčloveških odnosov. Krize zlahka povzročijo družbene preobrazbe; dobre ali slabe. Z več demokracije ali z več avtoritarnosti. Tudi kaos ni izključen, temu pa običajno sledi nasilje. Ravnati modro je torej imperativ, ki se mu sodobna odgovorna in demokratična politika ne more in ne sme izogniti. Pa ne le pri nas, v Sloveniji, saj je tukaj govora o globalnem ravnanju. Zato smo v Zaresu napisali nadgradnjo programa in ga naslovili „Manifest za odgovorno ekonomijo“. V njem je veliko več kot zgolj nekaj receptov za pravičnejši in humanejši izhod iz gospodarske krize. Slednji ni možen, če ne bo preboja v naših glavah, če ne bomo imeli poguma postaviti pod vprašaj naš lagoden egoizem. Kooperative oziroma zadruge, ki jih toliko omenjamo, ob spoznanju delujočih dobrih praks v mnogih zahodnih državah, kot model učinkovite tržne ekonomije, ki je vendar utemeljen na paradigmi solidarnosti, so veliko več kot interesno združenje posameznikov in gospodarskih subjektov. Pomenijo soodgovornost vsakega posameznika. Kapitalizem ne bo preživel, če se ne bo znebil pohlepa, ki ga že tako dolgo navdihuje in ga usmerja proti naravi in človeku. In ker je bil komunistični kolektivizem poguben, je prav, da razumemo, katera je lahko tista tretja pot, ki daleč od neoliberalnega krivičnega sveta, lahko zagotovi povezano, nediskriminatorno in solidarno družbo, hkrati pa pravice in svoboščine slehernemu posamezniku. Smo socialni in smo liberalni – prav zaradi tega, ker verjamemo, da je najbolj pravična družba tudi najsvobodnejša.

zares v bistvo
zakonodaje, da bi imeli volivci odločilen vpliv na izbiro poslancev. Spremenili bi referendumsko ureditev – tako, da bi jih lahko še naprej sklicali volivci, ne pa le peščica poslancev v parlamentu. Določili bi zakone, ki ne morejo biti predmet referenduma in določili kvorum. To je že bilo vloženo v parlamentarno proceduro, pa je nasprotovala opozicija. Tudi vprašanje korupcije, ki se v praksi večkrat pojavi v povezavi z volilnimi kampanjami, smo želeli omejiti in po dveletni razpravi čaka na ministrstvu zakon, ki bi med drugim prepovedal podjetjem, da bi financirala volilne kampanje.

Plačna reforma je bila velik problem za državo
pogovarjal se je klemen vitkovič
Irma Pavlinič Krebs, zaresova ministrica za javno upravo v preteklem obdobju, je ogromno truda vložila v ukvarjanje s plačno reformo, ki je bila problematična tako zaradi javnofinančne in gospodarske krize, kot zaradi skrajno neodgovornega ravnanja prejšnje vlade in prejšnjega ministra za javno upravo. Kljub temu je Zares z njo pripravil in vložil številne predloge zakonov za izboljšanje delovanja države.
Zakaj je bila »Virantova« plačna reforma tako problematična? Odprava plačnih nesorazmerij je bila dogovorjena v kolektivni pogodbi za javni sektor na tak način, da je treba plačno reformo končati »ne glede na makroekonomske razmere« v letu 2010. Brez dogovora s sindikati o spremembi kolektivne pogodbe plačne reforme ni bilo mogoče ustaviti, saj v njej ni bilo določene učinkovite sankcije za primer, ko se večina sindikatov ni hotela več pogajati. Z zahtevnim socialnim dialogom smo uspeli doseči tri dogovore, ki so od leta 2009 do 2012 pomenili približno milijardo evrov prihrankov. Si predstavljate, da bi bili danes zadolženi še za milijardo evrov več? Brez Zaresa kot odgovornega člena vladajoče koalicije bi se to verjetno res zgodilo. V predalu ste pustili kar nekaj predlogov zakonov in sistemskih rešitev za učinkovitejšo družbo in državo. Danes vsi govorijo o tem, na čemer ste vi vztrajali že v minulih treh letih … Za družbo bi bilo dobro, če bi sprejeli spremembe volilne

Z izzivi se srečujem brez strahu.

S socialnimi partnerji je usklajen zakon o izvajanju dejavnosti splošnega pomena, ki določa temelje za reforme storitvenega dela javnega sektorja, to je javnih zavodov. Pripravljena so izhodišča za reformo plačnega sistema in odpravo anomalij le-tega, ki so že v rokah sindikatov. Pripravljena je tudi temeljita analiza in izhodišča za reorganizacijo državne uprave, ki jo je vlada že obravnavala, ne pa sprejela. Predpostavke za združevanje ministrstev, to je združitev podpornih nalog, ki jih izvaja danes vsako ministrstvo zase, so izpolnjene, saj se zaposleni z ministrstev združujejo.

V izhodiščih za optimizacijo poslovnih procesov je predvidena še centralizacija informatike in kadrovske politike. Vse to so dobra izhodišča za novo vladajočo garnituro. Žal po napovedih posameznih političnih strank vidim, da bodo podirali in ne gradili.

Bistvo je očem odkrito
Dr. Boris Vezjak o tem, kako bodo v resnici pretežno zmagali medijski šahisti.
So mediji danes prevodniki ali pretvorniki realnosti? Pri nas predvsem pretvorniki, včasih prevodniki z visoko napetostjo. Še tako toleranten električar bi obupal. Kakšno vlogo bodo na teh volitvah odigrali mediji? Ogromno. Kdorkoli bo zmagal, si bo le domišljal. V resnici bo to pretežno zmaga medijskih šahistov. Kdo se je po vašem mnenju najbolj ustrašil novega medijskega zakona? Nedvoumno mediji sami, njih lastniki, politiki in celo novinarska združenja. Predlog novega zakona o RTVS je stroka v veliki meri podprla. A vseeno ni uspel. Obžalujete? Ne, pomilujem. Da je njegov avtor Branko Grims, po njegovih lastnih besedah, »dobil kar dva referenduma«, je stvar narodove patologije.

Kakšna tesnoba!
»Poglejmo imena vseh, ki na SDS »števcu« čakajo na »odstrel«. Spomnimo se montiranja arhivskih dokumentov! Poglejmo brezplačnike, ki naj bi širili medijski prostor, čeprav so z njim manipulirali in ga nesramno izrabljali. A je naš spomin res tako kratek?« (iz razprave Zares v DZ RS)

socialno liberalni
Zaresnik - volilno glasilo Uredniški odbor: Majda Širca, Maja Glücks, Simon Ručigaj. Naklada: 40.000 izvodov Izdajatelj: Zares - socialno liberalni, november 2011 Želite zvedeti več o nas, našem delu in načrtih? info@zares.si www.zares.si @Zares

www.zares.si

zares zeleno

11
Naša okoljska politika bo temeljila na izhodiščih, da družba odpadkov več ne odmetava, pač pa jih presnavlja; da ne pospešujemo več odtočnih vodnih razmer, pač pa spodbujamo zadrževanje in varčno rabo vode, da je naš cilj energetska varčnost, večja vloga obnovljivih virov, uporaba alternativnih goriv in da spodbujamo rabo neogljikovih tehnologij. Družba naj stremi k tudi sistematičnemu ohranjanju biotske raznovrstnosti, ne pa da le prilagaja in poenostavlja ekosisteme.

Dovolj je političnega trgovanja z okoljem!
Stanje stvari na področju okolja in prostora ni dobro.

Vrnimo Sloveniji prihodnost
Odlomek nagovora Gregorja Golobiča s 6. konvencije Zares v Ljubljani, 15. oktobra 2011
Če smo lani v Mariboru govorili o štiridimenzionalni Sloveniji kot pogoju za peto dimenzijo – dostojno prihodnost, smo danes tu zaradi posledic naših odločitev zbrani pod naivno realističnim pozivom: Vrnimo Sloveniji prihodnost. Ker prihodnost ni več samoumevna, kot je bila včasih, tudi beseda prihodnost ni več prazna parola. Je ime problema, je izraz strahu in zaskrbljenosti milijonov, velike večine, takorekoč 99 odstotkov, a predvsem mladih ljudi, ki po dolgih desetletjih predstavljajo prvo generacijo, ki bo živela bolj negotovo in slabše od svojih staršev. Na tem mestu mi dovolite edini citat: »Kriza namreč ni finančna ali ekonomska; takšne so samo posledice, kot jih čutimo ta hip. Vzroki so paradigmatski. Gre za vzorce obnašanja, za sistem vrednot, zato to ni in ne more biti samo razprava za ekonomiste ali menedžerje. Stebri nekega novega razvojnega sporazuma: novo razmerje med delom in kapitalom, ali je rast edina vrednota nad vrednotami, novi vidiki solidarnosti, (…) medgeneracijska solidarnost, (…) nova etika udeleženosti, zavest o omejitvah naravnih virov, o vrednotah znanja, znanosti in inovativnosti, tehnologije v funkciji trajnostnega razvoja, o nujnosti širokega družbenega dialoga in konsenza – to so teme, ki jih bo treba odpreti in na njih vztrajati, če naj se lotimo, dotaknemo in pridemo do spremembe, ki bo te posledice ne le ublažila, ampak tudi trajneje odpravila. Ostati moramo kritični. Kriza namreč zlahka postane izgovor za zategovanje pasu na račun tistih, ki so zanjo najmanj krivi. In kriza lahko postane način, kako se državna pomoč, potem ko bo krize konec, izkaže za pomoč tistim, ki so s svojo požrešnostjo ali s svojim lahkomiselnim pričakovanjem, da bo rast trajala vekomaj, krizo povzročili.« Živimo v državi, v kateri je pretežen del političnega razreda nepripravljen svojo osrednjo pozornost posvetiti oblikovanju in sprejemanju dolgoročnih razvojnih usmeritev, opustiti logiko izključevanja, izsiljevanja in demontiranja vseh institucij države. Zato je država neučinkovita in zato so ljudje izgubili zaupanje v politiko in demokracijo. Slovenski politični sistem ima vgrajene številne sistemske blokade, na kar smo v Zares opozorili januarja z dokumentom Za odpravo blokad. Zaradi teh blokad in opravilne nezmožnosti političnega razreda, da bi jih odpravil, pa tudi nekritičnega sprejemanja napačnih evropskih receptov in vlakovnih kompozicij reševanja krize na plečih najšibkejših, je tudi slovenska politika domala v celoti izgubila zaupanje javnosti.

dr. pavel gantar

V mandatu 2008-2011 smo uspeli s pobudo za ustanovitev službe vlade za podnebne spremembe, ki je pripravila osnutek strategije prehoda Slovenije v nizkoogljično družbo do leta 2050. Po naši oceni je osnutek strategije, ki ga še čaka poglobljena javna razprava, zelo dobro pripravljen in predstavlja temelj za integracijo okoljske, tehnološko-znanstvene, energetske, vodne, davčne in drugih politik v prihodnjem mandatu. Zamudili smo sicer priložnost, da bi problematiko, povezano z reševanjem okoljskih problemov, energetiko, prometom, upravljanjem z naravnimi viri (voda, gozdovi, plodna tla, surovine) in kmetijstvom dvignili na višjo raven in jo oblikovali kot eno od temeljnih strateških usmeritev – to je prehodom Slovenije v nizkoogljično družbo. Številni želijo ministrstvo razkosati in ga porazdeliti med ostala ministrstva, v Zaresu pa ocenjujemo, da je poglavitna in nenadomestljiva prednost samostojnega okoljskega ministrstva v tem, da je nadzor nad onesnaževanjem institucionalno ločen od dejanskih in potencialnih »onesnaževalcev« (kmetijstvo, energetika, promet, gospodarstvo). Enako velja tudi za prostor – prostorska politika in nadzor nad gradnjo mora biti ločen od največjih porabnikov prostora. Če torej trdimo, da je eden od večjih »okoljskih« proble-

mov ministrstvo samo, ne zahtevamo njegove nadaljnje razgradnje, pač pa njegovo institucionalno stabilizacijo, dvig strokovne ravni in revizijo zakonodaje, ki se nanaša na izdajanje različnih dovoljenj. Na področju podnebne politike nameravamo: • podpreti čim širšo razpravo o osnutku strategije prehoda Slovenije v nizkoogljično družbo in za sprejetje zakona o podnebnih spremembah z ukrepi za zmanjševanje toplogrednih plinov in za prilagajanje podnebnim spremembam; • da Slovenija ne izpade iz globalne tekme na področju »čistih« tehnologij, povečati vlaganja v tehnološke projekte na področju nizkoogljičnih in neogljičnih, torej »čistih« tehnologij in spodbujati njihovo aplikacijo v energetiki, prometu, gospodinjstvih in kmetijstvu; • izboljšati poplavno varnost in zagotoviti ustrezno visoke vodne bilance v sušnih obdobjih ter v ta namen predlagati desetletni program urejanja voda v povezavi s strategijo prehoda v nizkoogljično družbo; • Slovenijo spodbuditi, da se pridruži skupini najbolj ambicioznih članic EU v kontekstu oblikovanja skupne evropske politike boja proti podnebnim spremembam.

Če torej trdimo, da je eden od večjih »okoljskih« problemov ministrstvo samo, ne zahtevamo njegove nadaljnje razgradnje, pač pa njegovo institucionalno stabilizacijo, dvig strokovne ravni in revizijo zakonodaje, ki se nanaša na izdajanje različnih dovoljenj.
Nenazadnje gre za prenehanje strategije izpostavljanja okoljskim tveganjem in za razvoj sposobnosti upravljanja z okoljskimi tveganji. Ključno za okoljsko politiko je, da zasedba ministrskega mesta ne bo samo predmet političnih trgovanj znotraj bodoče koalicije, ampak da bodo pri tem štelo tudi znanje, privrženost in voditeljske sposobnosti. Na koncu so pomembni ljudje, ki vodijo in oblikujejo okoljsko politiko!

V povezovanju je moč
Tretji razvojni podvig
Umanotera, slovenska fundacija za trajnostni razvoj, je pred volitvami 2008 kot okoljsko najbolj občutljiv ocenila program stranke Zares. Pred letošnjimi predčasnimi parlamentarnimi volitvami nas je mreža Plan B za Slovenijo – Pobuda za trajnostni razvoj (združuje 36 nevladnih organizacij), povabila k skupnemu delovanju za uresničenje tretjega razvojnega podviga, katerega namen je združiti moči pri zaščiti temeljnih potencialov kakovostnega življenja v Sloveniji. S podpisom smo se v stranki Zares – socialno liberalni pridružili vsem, ki so kot mi prepričani, da lahko naša država s tretjim soglasjem postane model socialno pravičnega razvoja v ravnovesju z okoljem.

Kot prvi smo se odzvali pozivu Asociacije
- društva, ki združuje 47 nevladnih organizacij in samostojne ustvarjalce na področju umetnosti in kulture, ter jih povabili na odprte prostore razmišljanj. Pritrdili smo njihovi zavezi, da bi tudi v mandatu 2011–2015 kulturi in umetnosti dali priložnost in ponudili pogoje, vzajemnega sodelovanja. Prepričani smo, da se mora tudi v bodoče nadaljevati dialog, ki je bil uspešno voden v iztekajočem mandatu, in da pridobljenega položaja nevladniki ne smejo izpustiti iz rok, četudi bi na kulturno ministrstvo v novem mandatu prišel nekdo, ki bi pred njimi zapiral vrata, kot se je to dogajalo v prejšnjem mandatu.

12
Niste več pes na verigi. Ste svobodni, da razvijete odgovornost v ustvarjalnosti!
Alenka Goljevšček – Kermauner
Nekoč je bila vsaka fara na Slovenskem sveto prepričana, da zvon njene cerkve najlepše doni, da živijo pod njim najbolj modri možje, najpridnejše žene, najbolj čedna dekleta, fantje pa so svoj pogum in moč dokazovali v pretepih in nožkanju s fanti drugih far, ki, jasno, našim niti do kolen ne sežejo. Ta plemenski model ponavljamo Slovenci do danes; nožkamo se Mladoslovenci in Staroslovenci, pa liberalci in klerikalci, pa partizani in domobranci, pa levica in desnica, pa naši in vaši, pa Ljubljana in Maribor itd. do nezavesti: mimetična kriza, ko brata dvojčka, sprijeta v neizprosnem boju, poskušata drug drugega uničiti. Taka do golega reducirana Slovenija ni več domovina; je mišelovka, ki v svojih državljanih vzbuja jezo, sram, občutek brezperspektivnosti, brezizhodnosti. Stranka Zares je nastala kot volja in obljuba, da bo prebila izhod iz te pasti. Da bo vodila novo politiko. Da bo radikalna, ustvarjalna, inventivna. Da si bo drznila ozreti se čez slovenske planke, gledala na slovenske probleme s širšega, evropskega stališča. Da bo sistem Kapitala, ki samomorilsko žene svet iz krize v krizo, postavila pod vprašaj. Dober program, ki gleda precej dlje od lastnega nosu – ne glede na to, da realizacija običajno povsod precej zaostaja za programi. Toda časa vam niso dali veliko. Ko ste stopili na nekaj mogočnih žuljev, je nastalo strašno pohujšanje po stranki, posebej še po njenem predsedniku, je začelo padati z vseh strani, linčarje pa je lepo orkestriral še lajež medijev. Zablokirali so vas in vas iztisnili v aut. In tu smo zdaj: na robu, v krizi. Bilo bi zelo slabo, za Zares in za Slovenijo, če bi stranka na tej točki zgubila pogum in se začela razkrajati v prepričanju, da se ji je zgodila krivica in da se nič ne da. Že ob vašem prvem rojstnem dnevu sem vam zaželela, da bi iz konvencionalnosti silili na rob, saj se od tam bolje vidi na drugo stran in se lažje pride do novih rešitev, kot če samozadovoljno čepimo v varnem središču. Zdaj ste na robu. Vzemite to kot dar in priložnost. Res se to danes sliši kot zguljena mantra, na moč ljuba politikom vseh vrst in narodnosti; a to še ne pomeni, da ni resnična. Seveda pa preustvarjanje poraza v šanso ni lahka stvar, zahteva veliko energije, zavzetosti in garanja. Toda ljudje so zmožni neverjetnih stvari, če so le goreči in prepričani, da je njihov trud smiseln. In to je, navzočnost Zaresa je v slovenskem prostoru nujno potrebna, saj vsaj do neke mere dovaja svež zrak in razklepa model bratovstva – terorja, v katerega smo že kar patološko ujeti. Ni edina možnost učinkovitega delovanja udeležba v strukturah oblasti! Ta struktura je, nasprotno, hudo nasilna in omejujoča,

zares skupaj

sili vas k središču (tj. koritu), k prestižu in zmagovanju za vsako ceno, k omejitvi komunikacij le na tiste, ki vam lahko koristijo itd. Zato vsaka oblast raje prej kot slej postane gluha in izgubi odnos do realitete. Vi kot stranka na robu pa niste več pes na verigi. Izumljajte neinstitucionalne oblike komuniciranja, odpirajte dialog, navezujte stike z drugače mislečimi, združujte se z drugimi za doseganje istih ciljev. Pletite mrežo-podgobje-micelij v najrazličnejše smeri, povezujte se, sodelujte. Ste svobodni, da razvijete odgovornost v ustvarjalnosti.

«

Kako reformirati stvarnost?
majda širca
volj stati, temveč je potrebno tudi obstati. A obstati ne pomeni stati ob – križem rok stati poleg in zraven, pustiti, da našo barko, kot bi dejal Dalmatin, odnaša vihar – temveč pomeni, da se je potrebno za obstanek še kako boriti: reformirati stvarnost tam, kjer je šibka, biti proti, kjer se godi krivica, dobesedno udejanjati protestno/protestantsko držo tam, kjer so argumenti moči krhki in kjer so razvoji duhovno zatrti ali celo zavrti. Če kdaj, je ta poziv na mizi danes. Včeraj, ki je z akumulacijo materialnega in potrato trošenja – energije, orožja, kemikalij, naravnih resursov, populističnega duha – skoraj do suhega izrabil in zlorabil tako naš planet kot naše nebo angelov in idej – ta včeraj je že zamujen. Pustil nam je ogromen davek, ki nas spravlja v pošastne zadrege: kako misliti drugače? Kako svet organizirati bolje? Kako zdraviti okolje? Kako odpraviti orožje? Kako ne-raniti zemlje? Kako omejiti sebe? Svet ga je zamudil. Ne le svet, tudi naš dom. Včeraj, ko se je premeščalo Slovenijo na enega od svetilnikov 21. stoletja, pisalo po 30 milijard evrov vredne razvojne resolucije, naročalo optimalne izdatke in leporečno (pre)pisalo, da resda ne bomo največji in najmočnejši, bomo pa najboljši, je pustil obljube in obremenil pričakovanja. Marsikdo ne more razumeti obrata realnega časa, ki trezni, saj ne more nuditi tistega, česar nima. A prav je, da razumemo solidarnost, ki jo imamo. In, da so socialni vzvodi ranljivim pomembnejši od gradnje jadranskega otoka, da je strpnost pomembnejša od arogance, da se zakone ne piše enoroko in čez noč in da se svobodno ter dialoško besedo nikoli ne sme zapraviti. Ta včeraj je celotnemu svetu – ne le našemu domu - pustil ogromen davek, ki nas spravlja v pošastne zadrege: kako misliti drugače? Kako svet organizirati bolje? Kako zdraviti okolje? Kako odpraviti orožje? Kako ne-raniti zemlje? Težka, čeprav osnovna vprašanja. Zaposlujejo ves razviti svet, ne le nas. Težka zato, ker nas je kopičenje že preveč zasvojilo, ker razvoj računa na nov - predvsem tehnološki zagon bistveno bolj kot na nov duhovni vzlet. Nanje je možno odgovoriti kantovsko mogočno, z etičnim imperativom v nas in zvezdnim nebom nad nami – ali pogrošno vedeževalsko, v nočnem programu kakšnega poceni tv-studija. A oba, mogočen in pogrošen, na videz segata po zvezdah. Zato ne gre več le za odgovore, gre za to, da si drznemo zastaviti tudi tehtnejša vprašanja. Kako videti sebe? Kako ljubiti drugega? Kako sprejemati drugačnega? Kako še uzreti zvezde? Kako ceniti dušo? Kako poiskati resnico? Na tej točki je potrebno vedeti, da je pomen idej, kulture, besed, misli in kreacij ključni akumulator duhovnega vzleta in ključni gradnik skupnosti. Trubar je temu rekel »graditi pošteno življenje«. In gradil je na preprostih a ključnih temeljih: ljubi bližnjega, dobro delaj vsem ljudem, svoj kruh pridobivaj brez škode za druge ljudi in ne boj se govoriti resnice. Proti njemu je bila organizirana ena največjih zarot v zgodovini slovenskega naroda, ki je trajala skoraj štiristo let, saj je protireformacija sistematično uničila vsa dela, ki so nastala v času reformacije in s tem dobesedno izbrisala bogato zapuščino slovenskemu narodu. A četudi požgano, enkrat posejano še trdneje plodi. Enkrat postavljena in živeta svoboda – enkrat zapisana slovenska beseda, enkrat izkušena pravica – še močneje zori. Zato smo danes bogati bolj, kot vemo, saj smo se s pisano besedo ne naučili le dajati odgovorov, ampak tudi pisati vprašanja; saj smo z izročilom prve knjige ohranili tudi izročilo upora. In zato slavimo reformacijo kot prvo reformo, protestantizem pa kot protest.
(iz govora ob Dnevu reformacije, Maribor 2010)

Kako združiti, a hkrati ne povzročiti novih razdruževanj – takšno je bilo očitno vedno temeljno hrepenenje našega naroda. In hkrati tudi naš problem.
A hrepenenje po združevanju – po odgovornem oblikovanju družbene stvarnosti - so vse prevečkrat (in jo še kako še vedno) najedali dvomi, ljubosumja, umetne polarnosti in nelagodja, ki mrcvarijo naše medsebojne vezi, nam jemljejo krila, tiščijo k tlem, dušijo vizije, zatirajo potenco in spodnašajo tisti smisel, ki ga je Primož Trubar zapisal v Katekizmu: namreč, da ni do-