Zares bo

Te 6

Vizija

Reformacija

Manifest za odgovorno ekonomijo.

ve na strani 2 >

Politinim in kapitalskim omrejem je treba rei odloen ne

Ve na strani 4 >

Vrnimo Sloveniji prihodnost

Ve na strani 11 >

Niste ve pes na verigi

Ve na strani 12>

2011
dravljanski asopis za odgovorno drubo

volitve

Desnica v parlamentu, levica na ulici

feri lainek
Igra se torej lahko zane. In bojim se, da bo rezultat res paradoksalen, saj bo v sistemu, v katerem odloajo glasovi veine, na koncu izgubila veina.
Priznam, da sem maloduen. Prav neprijeten za kako sprenevedajoo se predvolilno zabavo. Verjel sem v odprto drubo in skupno slovensko perspektivo s sistemom socialno in drubeno odgovornega kapitalizma. Pa se je zgodil le legaliziran rop skupnega premoenja in pir tajkunov, ki jih ni znal nihe ustaviti. Zdaj, v tem ubonem predvolilnem asu, ki pa sovpada z gospodarsko recesijo in drubeno depresijo, me v ozraju naega kolektivnega blodea vse bolj bega slutnja napovedujoega se totalitarnega kapitalizma. Nakazuje ga predvolilna dra praktino vseh strank, ki jim javno mnenje pripisuje najve sedeev v parlamentu. utiti ga je v populistinih in uglaenih maksimah, ki celotno drubeno in osebno ivljenje dravljanov nasilno enotijo in podrejajo gospodarskim ciljem, kot reitelja pa ponujajo kriznega menederja. Ko namre dravo tako poistovetimo s podjetjem, seveda moramo nujno dodati, da je vodenje takega podjetja praviloma avtoritarno in kajpak tudi totalitarno. Kaj torej lahko sploh priakujemo? Bolj ali manj prostoduni neoliberalizem v slubi naih turbo-kapitalistov pa ne more prinesti drugega kot popolno dominacijo in zaito kapitala ter njegovih lastnikov. Tistih z zaetka mojega razmiljanja, ki si take zaite zanesljivo ne zasluijo, pa seveda tudi vseh drugih. e pa bo temu res tako, bo politino ustolienje edinih zveliavnih reiteljev obenem prineslo tudi ukinitev enakih pogojev za vse in omogoilo e veje razslojevanje na bogate in revne. Drubeni ideal enakosti pa gotovo ne bo pohojen samo na podroju monosti in razdeljevanja dobrin, ampak tudi sicer in nasploh. Pod krinko reevanja gospodarske krize so eni oitno sposobni ponuditi marsikaj, drugi pa so tak marsikaj pripravljeni tudi sprejeti. Igra se torej lahko zane. In bojim se, da bo rezultat res paradoksalen, saj bo v sistemu, v katerem odloajo glasovi veine, na koncu izgubila veina. Zdi se namre, da je v deeli

kar lepo tevilo volivcev, ki bolj kot enakost in socialno dravo potrebujejo kruh in delo. Ampak, tem bodi odpueno, saj v stiski gotovo niti ne vedo ve, kaj delajo. Resnien paradoks pa se gotovo zaenja ob spoznanju, da bo zelo verjetno tako ravnala tudi velika veina tistih, ki sicer imajo kaj izgubiti, a slepo upajo, da se to potem ne bo zgodilo. Ali pa celo tistih, ki jim je bilo v predvolilnem asu v obraz reeno, naj se lepo obriejo pod nosom. V mislih imam seveda zaposlene in dejavne v javnem sektorju, katerih izvirni greh je verjetno v tem, da ne proizvajajo in preprodajajo niesar otipljivega, niso pa seveda niti prav gorei verniki pridobitnitva. So pa v slubi skupnega interesa in skrbijo za skupno dobro. Recimo za uresnievanje socialnih pravic, kot so pravica do olanja, zdravja in dela da ne natevam kaj

bolj potratnega in po mnenju reiteljev za davkoplaevalsko blagajno e bolj parazitskega. A kakor koli e, e bo torej na teh volitvah za obljubo izhoda iz gospodarske krize rtvovan ideal enakosti, bo veina zanesljivo potegnila kratko in se ji bo e dolgo glasno kolcalo. e bo obljuba uresniena, bo to kolcanje potekalo v mezdnem odnosu. e pa obljuba ne bo uresniena, bomo verjetno vsi skupaj e kmalu kolcali na ulici. Res pa je tudi, da svojih glasov e nismo zares oddali in je e na razpolago nekaj asa za razmislek. Stranka Zares, ki je bila zaradi svoje naelne dre delena mnogih napadov tudi iz tega zamegljenega ozadja, je navsezadnje zdaj v svojem imenu izpostavila, da je socialna. Prav s tem pa zagotavlja, da se bo e naprej zavzemala za drubena razmerja, ki jih ne bo poganjalo izkorianje.

zares je bilo

Zares naredili 2008 - 2011

Zares socialno liberalni je politina stranka, ki se zavzema za odprt politini prostor, za aktivno politino udejstvovanje in aktivno dravljanstvo. Vrednote odprtosti, odzivnosti in samoomejevanja se odslikavajo tudi v naih 99 tokah, ki jih je vseboval koalicijski dogovor. Veliko od tega nam je uspelo v tem asu uresniiti, nekatere obljube pa smo tudi presegli. Naj jih nekaj predstavimo.

Dodana vrednost 1. Zmanjali sejnine in

nagrade lanom nadzornih svetov v podjetjih, ki so v preteni dravni oziroma javni lasti. 2. Poveali dodatno splono olajavo in prvi prag dohodkov, ki je doloen kot pogoj za priznavanje dodatne splone olajave. Dodatna splona olajava je bila poveana z 2.094,99 evra na 3.019,83 evra, prvi prag dohodkov pa z 8.694,22 evra na 10.200 evrov. 3. Odlono zahtevali odgovore o projektu izgradnje bloka 6 TE in uspeli s prepovedjo dravnega porotva. 4. Finanno podprli ve kot 3500 projektov podjetij, v letu 2009 je bilo razpisanih za ve kot 275 milijonov evrov sredstev, kar je 50,2 odstotka ve kot v letu 2008. V letu 2010 pa je bilo razpisanih ve kot 290 milijonov evrov. 5. Na podroju spodbujanja uinkovite rabe energije in poveevanja delea obnovljivih virov energije je bilo razpisanih 69,5 mio EUR sredstev za obdobje 2010 do 2013.

lastnica tudentskega doma Korotan na Dunaju, ki je namenjenih tudi tudentom iz Slovenije in slovenskim zamejcem s Koroke.

Dobra drava
12. Dosegli nezdruljivost
funkcije poslanca in upana. 13. Na pobudo Zaresa je bil pripravljen in sprejet zakon o odvzemu protipravno pridobljenega premoenja. 14. Ustanovljena je bila Sluba vlade RS za podnebne spremembe. 15. Ustanovili smo Agencijo za varstvo konkurence.

Dostojna prihodnost za vse

16. Bistveno vplivali na

Druba znanja
6. Vlaganja za raziskave in
razvoj poveali v 2009 za 47 odstotkov, v 2010 e za 20 odstotkov. Poveali dele javnih sredstev za terciarno izobraevanje za 22 odstotkov. 7. Ustanovili neodvisno agencijo za zagotavljanje kakovosti v visokem olstvu in zagotovili transparenten sistem akreditacij tudijskih programov na nacionalni ravni, ki bo veljal za vse visokoolske intitucije. 8. Pripravili in v dravnem zboru sprejeli Nacionalni program visokega olstva 2011-2020 ter Raziskovalno in inovacijsko strategijo Slovenije 2011-2020. 9. Za razvoj centrov odlinosti razdelili 77 milijonov evrov osmim centrom odlinosti. 10. Za kompetenne centre, ki povezujejo partnerje iz gospodarstva in javnega raziskovalnega sektorja, razdelili 44 milijonov evrov. 11. Z namenom varovanja, promocije in razvoja slovenskih nacionalnih interesov je drava postala 100-odstotna

pripravo in sprejetje Zakona o socialnem podjetnitvu. 17. Dosegli, da imajo otroci, ne glede na to, ali imajo njihovi stari plaane prispevke, zagotovljene vse pravice iz zdravstvenega zavarovanja in zdravstvene storitve. 18. Dosegli, da delodajalcem ne bodo ve dopuene nobene izjeme ali odpustki pri plaevanju socialnih prispevkov zaposlenim. Poleg tega z vloitvijo novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju skuamo prepreiti izogibanje in oproanje plaevanja prispevkov v zdravstveno blagajno. 19. Spremenili zakon, s katerim omogoamo transparentno in pregledno, predvsem pa poteno razdeljevanje sredstev invalidskim in humanitarnim organizacijam.

ture na 0,58 % BDP, 2,2 % v dravnem proraunu (2009), kar je najviji dele za kulturo doslej oziroma po osamosvojitvi in s tem tudi bistveno poveali sredstva za nevladni sektor (za 1,5 mio EUR e v prvem letu) - za subvencije, za prve projekte, tipendije in rezidence in uredili status samostojnih ustvarjalcev na podroju kulture. 25. Zagotovili programska sredstva 2010-12 v viini 15 milijonov evrov za Evropsko prestolnico kulture. 26. Zaitili smo Plenikovo arhitekturo v Ljubljani, razglasili Krako kulturno krajino v Lipici za kulturni spomenik dravnega pomena (t. i. robno obmoje) in umaknili apetitie za golf v Lipici. Spomenike v vasi Vrba na Gorenjskem smo razglasili za kulturni spomenik dravnega pomena in kolia na Barju vpisali na Unescov seznam, kjer bo kmalu tudi Idrijski rudnik.

Stranka Zares - socialno liberalni razpolaga z jasno prepoznavnim in vsebinsko razlonim programom. Zasnovan je kot politini odgovor in dogovor za sooanje z izzivi sodobnega asa, za mandat 20112015 pa smo ga posodobili oziroma prilagodili sedanjim razmeram. Na odnos do izzivov in nekaj kljunih poudarkov in ukrepov predstavljamo v priujoem tekstu.

Zares izzivi 2011 - 2015

Dialogi kultur
20. Pospeili rpanje evropskih sredstev za kulturno infrastrukturo. 21. S sprejetjem zakona o STA omogoili, da se je prvi po osamosvojitvi uredilo delovanje, organiziranost in avtonomnost Slovenske tiskovne agencije. 22. Z zakonom ustanovili Slovenski filmski center (SFC) in omogoili bolje financiranje. 23. Doma in v Evropi vztrajali, da je davek (DDV) na knjigo e vedno diskriminatoren. 24. Poveali proraun kul-

spodnje, ker bi s tem prizadeli socialno obutljive sloje) stopnje DDV do 2 odstotni toki. 2. Uzakonitev stanovanjske kreditne sheme za mlade, na podlagi dravnih obveznic. Mladim zagotoviti ugodne kredite (banki plaujejo le obresti, ker se glavnica poravna z izplailom obveznice). 3. En odstotek BDP letno investirati v razvoj zelenih tehnologij in zelenih projektov. Te tehnologije in projekti so predvsem na podroju iritve javnega prometa, energetske obnove zgradb, nizkoogljinih tehnologij, obnovljivih virov tehnologije. Te investicije so vir bolj zahtevnih delovnih mest in s tem hitrejega, pa tudi bolj trajnostnega gospodarskega razvoja. 4. Spodbude kooperativam, socialnim podjetjem in solastnitvu zaposlenih, ker je praksa pokazala, da so te lastninske oblike bolj odporne na krize in v krizah manj odpuajo delavce. Socialno ekonomijo je treba z 2 % BDP dvigniti na evropsko raven, tj. na 10 % BDP. 5. Poveevati sredstva za raziskave in razvoj do 3,6 % BDP od tega 1,2 % iz javnih virov. Nadaljevati s povezovanjem inovativnih potencialov podjetij z znanstvenimi institucijami. 6. Omejiti razlike med najvijo in najnijo plao v podjetjih na 10:1. Visoke razlike v plaah znotraj posamezne organizacije demotivirajo zaposlene in ustvarjajo obutek nepravinosti. To seveda ne prepreuje, da se izjemni doseki nagradijo iz dobika organizacije, na podlagi letnih

1. Dvig zgornje (NE pa tudi

ali e bolje veletnih dobrih rezultatov. 7. Zagotoviti, da so prispevki obvezna kategorija pri izplaevanju pla. S spremembo zakonodaje je treba zagotoviti, da je odlog oziroma obrono plailo prispevkov za pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje prepovedano oziroma so to dajatve, ki jih ni mogoe odlagati ali plaevati na obroke. 8. Podpirali bomo tehnoloki preboj z davnimi spodbudami za vlaganja v raziskave in tehnoloki razvoj ter zaposlovanje raziskovalcev in mladih raziskovalcev v gospodarstvu. 9. Spodbujali bomo razvoj ustvarjalnih regij. 10. Za inovativne podjetnike ideje bomo spodbujali sklade tveganega kapitala. 11. Vzpostavili bomo mreo svetovalcev za pomo malim in srednjim podjetjem, predvsem v manj razvitih okoljih, kjer podporno okolje za podjetnitvo ni zadostno razvito. 12. Z uvedbo pavalne obdavitve in poenostavitvijo raunovodskega poroanja za samostojne podjetnike, enoosebne in male d.o.o. bomo poenostavili poslovanja za mikro in mala podjetja. 13. Na podroju turizma bomo poveali vlaganja v javno turistino infrastrukturo, vkljuno z vlaganji v objekte kulturne dediine in portno turistine infrastrukture. 14. Sedanji davek od premoenja in nadomestilo za uporabo stavbnega zemljia bomo spremenili v davek na nepreminine. 15. Ukinili bomo dopolnilno zdravstveno zavarovanje za doplaila zdravstvenih stori-

zares bo
tev, ki z enakim prispevkom ne glede na dohodek zanika socialno pravinost in solidarnost. 16. Spodbujali bomo tako uporabnost in prenos znanj v gospodarstvo kot tudi temeljne znanosti, eksperimentiranje in izvirne ideje. 17. e naprej bomo spodbujali razvoj kreativnih industrij. 18. EU bomo tudi v bodoe opozarjali na nujno uveljavitev nielne stopnje DDV na knjigo. V primeru, da bo EU e naprej dopuala razlikovanje, si bomo prizadevali, da se davek od knjige na primeren nain vrne knjigi, vkljuno z vlaganjem v njen dom (NUK II). 19. Prizadevali si bomo za sprejetje Zakona o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno nego. Ob tem bomo spodbujali razvoj storitev pomoi na domu, ki ohranja uporabnike storitev v lastnem okolju, ker je to za njih praviloma prijazneje. 20. Sprejeli bomo strategijo prehoda Slovenije v nizkoogljino drubo do leta 2050. 21. Zavzemali se bomo, da bi bilo v Sloveniji samo 90 do 120 obin. 22. Kmetijska zemljia je treba zavarovati pred nesmotrno rabo, poveati samooskrbo Slovenije ter izvajati zemljiko politiko, ki bo zagotavljala boljo rabo, prepreevala in odpravila zaraanje kmetijskih zemlji ter nenadzorovano urbanizacijo. 23. Pospeevali bomo integracijo cestnega in eleznikega prometa s ciljem enotne vozovnice in vzpostavitve enotnega voznega reda. Izvesti je treba tudi povezavo celotnega notranjega prometa (mestni, regijski, medregijski) ter uvesti enotne tarife za prevoze in enotni informacijski sistem. Uvesti je treba uinkovito povezavo mestnega, primestnega in medmestnega prometa s pospeitvijo frekvenc prevozov ter povezave na t.i. vstopnih tokah v mestih. 24. Obstojee proge je treba posodobiti s signalizacijo in elektronskimi komunikacijam ter elektrificirati celotno elezniko omreje. Takoj je treba z zapornicami zavarovati vse obstojee eleznike prehode. 25. Javni prevozi morajo biti prijazneji do potnikov oz. uporabnikov, zato se bomo zavzemali za lajo dostopnost, vejo frekvennost in veje udobje potnikov. 26. Za drubo aktivnih dravljanov, ki bodo imeli monost sodelovati pri odloanju o tem, kakna pravila bodo vladala na trgu in nasploh v dravi. 27. Zagotoviti je treba transparentno financiranje politinih strank (prepoved financiranja s strani pravnih oseb), ki bo vkljuevalo tudi uinkovit nadzor (pooblastila nadzornim organom!) in uveljavitev resnih sankcij v primeru kritev (kazni za prekrke, vraanje nezakonito pridobljenih sredstev, izkljuitev iz proraunskega financiranja idr.). 28. Pospeiti je treba modernizacijo poslovanja sodi. Projekt e-pravosodje je eden kljunih projektov modernizacije poslovanja sodi. 29. Prodaja delea v NLB (as prodaje je seveda odvisen od cene, ki jo je mogoe dosei), dokapitalizacija SID banke in njeno preoblikovanje v razvojno banko, ki podpira vlaganja v infrastrukturo in realno gospodarstvo (ne pa npr. prevzeme in finanne nalobe). 30. Korienje EU sredstev iz nove finanne perspektive (2013 2020). Sloveniji bo v tem obdobju na razpolago 2,5 milijardi evrov. 31. Nadaljnje spodbujanje inovativnosti ter vlaganj v znanost in tehnoloki razvoj v tesni povezavi z gospodarstvom. 32. Spodbujanje podjetnitva in njegovega kljunega nosilca, podjetnika in njegove ustvarjalnosti. 33. Spodbujanje internacionalizacije slovenskega gospodarstva. 34. Z ustrezno prilagojeno imigracijsko politiko bomo spodbujali pritok novih mladih strokovnjakov naravoslovno-matematinih in tehnikih ved, ki jih primanjkuje v naem gospodarstvu in drubi. 35. Za izboljanje zakonodaje o udelebi zaposlenih pri dobiku gospodarskih drub. 36. Poenostavili bomo sistem plaevanja davkov in zmanjali stroke plaevanja s pomojo vplaevanja na en sam vplailni raun. 37. Obvezno zavarovanje bomo reorganizirali tako, da bosta ustrezen obseg in raven zdravstvenih storitev (koarica pravic) vsem zagotovljena iz obveznega zavarovanja. 38. V programih poklicno-tehninega izobraevanja je treba ohraniti ustrezne standarde znanja in njihovo mreo prilagoditi potrebam trga dela. 39. Zagovarjali bomo strategijo, ki bo la v smer im veje zaite domaega pridelovalca, predelovalca in potronika, razvoja celotnega podeelja, poveevanja zaposlitvenih monosti na podeelju (lokalne oskrbne verige), s ciljem poveanja prehranske neodvisnosti drave. 40. Spodbujali bomo uporabo naravi prijaznih prevoznih sredstev, vkljuno s kolesi. Za ta namen bomo spodbujali gradnjo kolesarskih stez in uporabo koles za dnevne premike. 41. Vzpodbujali bomo izgradnjo in razvoj novega potnikega terminala v Kopru z namenom pospeevanja pomorskega potnikega prometa iz Kopra za destinacije v Severnem Jadranu in Sredozemlju ter z namenom uveljavitve Kopra kot obvezne postaje za potnike ladje (cruise vessels) na kriarjenju v Jadranskem morju, kar bo pospeilo razvoj turizma v Sloveniji ter omogoilo nastanek novih kvalitetnih delovnih mest. 42. Odpravili bomo volilne okraje in uvedli volilni model, v katerem bodo imeli volivci s preferennim glasom odloilen vpliv, kdo bo izvoljen v parlament. 43. Odlono nasprotujemo ukinitvi trajnega mandata sodnikov in menimo, da je treba vlogo sodnikov e dodatno okrepiti v smislu njihove neodvisnosti. 44. Ustavno sodie naj preverja le posebej utemeljene primere, pomembne za varstvo lovekovih pravic in temeljnih svoboin ter zadeve, ki so naelnega pomena za razvoj ustavnopravne prakse.

Manifest za odgovorno ekonomijo

V stranki Zares smo se vedno kritino odzivali na izzive asa. S programom stranke smo leta 2008 najbolj izpostavili vpraanje podnebnih sprememb in prehoda v nizkoogljino drubo, leto kasneje smo se s programskim dokumentom Za ekonomsko demokracijo zavzeli za modernizacijo soupravljanja zaposlenih, spodbujanje solastnitva zaposlenih in uinkoviteji model spodbujanja delitve dobika zaposlenim. Dananji trenutek pa klie po spremembi sistema, saj se lahko vedno novim krizam izognemo le, e prekinemo z neoliberalno paradigmo, katere edini cilj je profit. Zato na zadnji konvenciji stranke sprejet programski dokument Manifest za odgovorno ekonomijo postavlja obstojei sistem pod vpraaj in predstavlja konkretne predloge reitev.

Ne gre le za napake v sistemu, sistem je napaen

Gospodarska kriza je neizprosno pokazala, da je neoliberalni ekonomski model, ki ga oznauje koncept nezadrne rasti/razvoja, neuinkovit, neuravnoteen in neuspeen tako na globalni, kot na regionalni ravni. Sistem temelji na neizprosni tekmi za dobiki in zasluki, ne glede na drubeno in okoljsko ceno, ki jo za to plaujemo. Posledice tega modela so poveevanje neenakosti med ljudmi in regijami ter rastoe nezaupanje, prav tako pa tudi unievanje naravnih virov in globalno segrevanje. Obutek, da ivimo v pravini drubi, se radikalno izgublja. Model neizprosne tekme za vijimi dobiki je izjemno neuinkovit, eprav se obiajno predstavlja kot izjemno uinkovit pri zagotavljanju materialnega blagostanja. 4600 milijard evrov, ki so se samo v EU prek razlinih oblik dravnih posegov v asu zadnje krize prelile prek zavoenih bank v javni dolg, ki sedaj hromi drave, je najbolji dokaz za to. Poleg tega pa je tudi - ker pohlep razume kot gonilo rasti - izjemno neodporen na korupcijo. Politino gospodarska omreja, prek katerih gospodarske elite s financiranjem strank in karier profesionalnih politikov obvladujejo politiko, so tako obiajna, da se pogosto sploh ne prepoznajo kot koruptivna.

Odgovorna ekonomija
Z odgovorno ekonomijo oznaujemo gospodarski model, ki je poudarjeno zelen in drubeno odgovoren. Drubeno odgovorna podjetja so tista, ki dobike investirajo v drubeno koristne, predvsem okoljske programe in projekte, pomembne za lokalno skupnost, namesto za dividende oz. delee lastnikom. Izkunje kaejo, da so drubeno bolj odgovorna socialna podjetja in podjetja v lasti zaposlenih (kooperative). Ta podjetja so tudi bolj odporna na krize in v njih manj odpuajo delavce. Menimo, da mora zato drava z razlinimi spodbudami in davnimi olajavami podpreti takna podjetja in vlagatelje, ki vanje vlagajo. Da bi zmanjali pekulativno obnaanje bank, pa podpiramo davek na finanne transakcije, e posebej pa prodajo NKBM in NLB. S kupnino pa naj se dokapitalizira SID banka, ki naj se preoblikuje v razvojno banko in kreditira razvojne programe podjetij namesto prevzemnih in privatizacijskih postopkov. Zelena naravnanost odgovorne ekonomije ne izhaja samo iz potrebe po zmanjanju ogljine odvisnosti in izrabljanja naravnih virov, ampak je to tudi pot k gospodarski obnovi na bolj trajnostni podlagi. Vlaganja v zelene tehnologije in zelene projekte so vir veinoma bolj zahtevnih novih delovnih mest in s tem tudi vir gospodarske rasti. Zato mora Slovenija letno vloiti en odstotek BDP v zelene tehnologije in projekte in na ta nain ustvarjati zelena delovna mesta. Podpiramo tudi zeleno davno reformo, s katero se prenese davno breme iz davkov na delo na zelene davke, tj. na obdavitev onesnaevanja, porabe energije, naravnih virov in surovin. Po oceni slube vlade za podnebne spremembe je v okviru te reforme mono zniati obdavitev dela v viini 1 milijarde evrov. V prizadevanju za zmanjanje vpliva kapitalsko politinih omreij pa med drugim predlagamo: prepoved financiranja politinih strank s strani pravnih oseb, ker to ustvarja odvisnost politikov od kapitalskih interesov, javno objavo dohodninskih napovedi in javno objavo premoenja funkcionarjev in javnih uslubencev, ki odloajo o javnih sredstvih, politinim elitam omejiti vpliv na izvoljivost kandidatov na volitvah v DZ in okrepiti mo dravljanov z ukinitvijo volilnih okrajev in razdelitvijo mandatov izkljuno na podlagi preferennih glasov volivcev.

4
V TE6 je nekaj gnilega
pogovarjal se je domen petan
alostno je, da smo projekt izgradnje bloka 6 TE pod vpraaj podstavili ele mi in da se tako prejnja vlada, v kateri so projekt zaeli pripravljati, in potem tudi zadnja vlada, ni bolj temeljito ukvarjala s tem sicer najvejim projektom v Sloveniji, izpostavlja Darja Radi, ki je kot ministrica za gospodarstvo morala vloiti precej truda in energije, da je sama in z njo javnost sploh prila do pravih informacij o projektu. Do lanskega poletja je bil namre zavit v lep celofan, vsebina pa ni bila lepo darilo, pa pa orjaki skupek povsem zasebnih ciljev, utemeljen na pleih davkoplaevalcev
Zakaj ste postavili pod vpraaj gradnjo tega projekta? Projekt je bil voden skrajno netransparentno in kot se je izkazalo e po prvem pregledu tudi zelo nestrokovno. Podatki, na podlagi katerih so bili narejeni izrauni o ekonomski ustreznosti projekta, so bili namerno podcenjeni tako, da je bilo vse videti v redu. Ko smo preko vlade zahtevali od vodstva realen investicijski program, se je izkazalo, da gradimo najdrajo termoelektrarno na svetu, v viini 1400 milijonov evrov, (prvotna cena je bila 600 milijonov!), ki ne izpolnjuje kriterijev ekonomske uspenosti projekta in ki bo zato zagotovo vplivala na vijo ceno elektrine energije ali pa pomembno zmanjala investicijski potencial slovenske energetike za Zakaj projekta niste ustavili? eprav sem vodstvu projekta predlagala, naj ustavijo ali upoasnijo izvajanje, da razistimo dileme, sem lahko kot ministrica na projekt vplivala le v funkciji soglasodajalca k pronji za izdajo dravnega porotva. Vladi sem predlagala, naj dravnega

zares proti
zares upam, da bo to kmalu dobilo epilog na sodiu. Prav tako upam, da bodo epilog kmalu dobili tudi primeri zlorab v podjetjih, ki so jih prevzeli tajkuni. Tovrstnim vodjem projektov, kot so bili udeleeni pri TE6, pa je treba nekako povedati, da bodo posledice odloitev nosili sami in jih ne bodo ve mogli prenaati na dravo in na nas, dravljane Slovenije. V projekt izgradnje TE6 je vloenega e veliko denarja. Je res pametno projekt ustaviti sredi izvedbe? Ta argument je zame popolnoma nesprejemljiv. V Avstriji so tako pred leti mirno ustavili gradnjo jedrske elektrarne, ko so se ljudje odloili, da noejo jedrske energije; pa gradnjo avtoceste, ko je njihovo raunsko sodie ugotovilo, da gre za potratno gradnjo in okolju preve kodljivo. Na Kitajskem so ustavili gradnjo jezu. V ZDA so ustavili gradnjo termoelektrarne. e ugotovi, da je projekt nesprejemljiv zaradi katerega koli razloga, ga je treba ustaviti. Sicer se s tem izgubi nekaj sredstev, vendar pomislite, koliko jih bomo zapravili, e nadaljujemo s projektom e najmanj 500 milijonov evrov, da o tem, da bomo zaradi tega e nekaj desetletij stroke te investicije skozi drajo elektriko plaevali vsi. Zapravili si bomo tudi monosti, da bi gradili sodobne, ekonomsko uinkovite elektrarne iz obnovljivih virov energije, saj bo HSE moral plaevati izgube tega projekta.

Politino kapitalskim omrejem je treba rei odloen ne, a to do sedaj iskreno in naglas upamo rei samo v Zares. In zato smo oranni cunami in zato smo ultra in zato smo obtoeni (malodane) veleizdaje
porotva ne izda, razen, e bo investitor v novem investicijskem programu upoteval vse stroke in dokazal, da je projekt ekonomsko sprejemljiv pri upotevanju meril ocenjevanje tovrstnih projektov v mednarodnem merilu. Zares je eden redkih, ki ta projekt postavlja pod vpraaj in opozarja, da ga bodo plaevali e nai otroci. Kako menite, da bo potekal naprej? Revizija poslovanja TE je ugotovila vrsto nepravilnosti, nestrokovnosti in sumov zlorab poloaja tako pri vodenju projekta izgradnje bloka 6 kot tudi samega podjetja TE in

gradnja tirih hidroelektrarn na srednji Savi. To je seveda popolnoma nesprejemljivo in neodgovorno je podpirati tak projekt. Gre zgolj za ekonomsko ali tudi ekoloko zgreen projekt? Evropa in svet govorita o prehodu na nizkoogljino drubo, o nuji zmanjanja emisij toplogrednih plinov ter o prehodu na obnovljive vire energije. Slovenija je, tako kot vse ostale drave EU, tudi sprejela

Primer bloka 6 TE je verjetno eden hujih primerov politino kapitalskega klientelizma.

investicije v obnovljive vire energije, kot je na primer

zaveze po poveanju delea obnovljivih virov energije. Ne trdim, da ne bi bilo smiselno porabiti obstojeih zalog domaega lignita, vendar za to ni treba graditi bloka moi 600 MW lahko bi za 150 milijonov obnovili bloka 4 in 5 in domai vir izkoriali nekje do leta 2027. Za lignit pa se bo na koncu e izkazalo, da ga je premalo oziroma ima preslabo kurilno vrednost in ga bo treba meati z uvoenim kar bo e naslednjih 40 let drailo ceno domae energije!

Slovenija naj bo na pravi strani! ivo vajgl, evropski poslanec

Sodelovanje v skupni evropski zunanji in varnostni politiki, katere del smo, odkar smo postali polnopravni lani v EU in skupno in koordinirano delovanje na podroju varnosti z ostalimi lanicami NATO niso vse, kar lahko Slovenija stori v prid svetovnega miru in pravinosti. Kot vsaka suverena drava si lahko tudi naa drava izbere nekaj prioritet in vztraja pri spotovanju vsaj nekaterih nael mednarodnega prava tistih kljunih. Kot poslanec stranke Zares v evropskem parlamentu, kjer sem lan odbora za razvoj, odbora za zunanje zadeve in pododbora za varnost in obrambo, si prizadevam, da bi ta naela postala del evropske zunanje politike, naega razmiljanja o svetu.

S Francom Jurijem, naim poslancem v dravnem zboru, sva odprla nove monosti slovenske zunanje politike, na strani deprivilegiranih v palestinsko-izraelskem sporu, v Zahodni Sahari, v Darfurju, v Afganistanu, v Iraku. Kdo je e tisti evropski politik, ki je izrekel geslo, da mir v Evropi branimo pod Hindukuem? Kdo pravi, da mora biti drava velikosti Slovenije predvsem posluen vazal velikih in vplivnih? Nae razumevanje sveta je drugano!

Priznam, da me je radikalno stalie Zares v Manifestu za odgovorno ekonomijo: Ne gre za napake v sistemu, sistem je napaen, presenetilo, ker ne pua nobenega dvoma, da zavraa iskanje reitev drubene krize v okviru neoliberalnega modela, ampak se je stranka odloila za tvegano iskanje novih odgovorov, ki jih ni mogoe ez no izsesati iz prsta. Pogumna odloitev,

ki morda ne bo takoj nagrajena, vzpostavlja pa temelje za zbiranje sorodnih politinih pogledov. Kot zapriseenemu sindikalistu mi je e posebej blizu stalie Zares do ustanavljanja kooperativ, podjetij v lasti zaposlenih in socialnih podjetij. Konkretni uspeni primeri delovanja takih podjetij, katerih edini zveliavni cilj ni zgolj dobiek, dokazujejo, da gre za po

krivici prezrto alternativo, ki kae v smer bolje drube, kot jo ivimo zdaj.

Branimir trukelj predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja

Slovenija potrebuje stranko, ki si upa prepreiti tajkunske kredite Bavarju in rotu, ki zagovarja odvzem premoenja, pridobljen na kriminalen nain, ki zmanja sejnine nadzornikom v javnih podjetjih, ki sankcionira nadzornike in direktorje, ki so si kljub novemu zakonu izplaevali preve, ki si upa povpraati o smiselnosti milijardo dvesto milijonov vrednega posla v aleki dolini in okoljski oporenosti tistega v Trakem zalivu, ki si upa javnim delavcem povedati, da

je prav, da pri plaah delijo usodo ostalih dravljanov, ki si upa spreminjati zakon o RTV, eprav sedanji ustreza vsakokratni oblasti oziroma najvejim strankam, ki zahteva imprejnji umik slovenskih vojakov iz Afganistana To je oranni cunami, ki ga Slovenija potrebuje!!!

Franci Kek

zares lepo Vrednote zapisane v kulturi

Bedna misel: lpo je, kar je lep za vse! Ko je ta misel gola, brez perja in petelinje roe, se slii kar se da vsakdanje: pazi nase, skrbi zase, zunaj mene pa naj gre, kot pa e gre. Kdor ie s celim srcem, s clo mreo svojih il, kdor se z odprtimi rokami vre v svet, temu zanesljivo na hrbet pade bi, kdor pa je za lep na sploh, za prav na sploh, komur torej ni za ni, ta zanesljivo prejme svoj cekin.

V (k)leru
janja vidmar
Samooskrbo s prehrano in trajnostno samozadostnost smo propagirali e v asu, ko so drugi e videvali hlebce kruha v smetnjakih.
Naveza kler-kapital-politika gre konno poasi rakom vigat. V skladu z omejenostjo resursov, napredka in trne ekonomije smo prispeli do toke, ko pomeni matrino pojmovana dodana vrednost le e mrtvi tek, magari hitijo zapufane nadkofije reevati Rothschildi, opeharjene delavce pa sami presvetli tajkuni. Resnina dodana vrednost se namre skriva drugje. Zdaj so seveda potrebni novi socialni, okoljski in osebnostni parametri, vendar jih od obstojeega sistema zaradi umetno generirane potronje, pohlepa in akumulacije ni mogoe priakovati. Gospodarska rast pada, ker se obuboani narod ne more ve igrati v peskovniku potronikih dankijev. Zaradi padca povpraevanja novodobni turbopodjetniki hvala vesolju vse manj proizvajajo. Predolgo so nam prodajali iluzije o nepotrebnem balastu, da so nas laje zazibali v ne-erektilno drubo zombijev, bipolarneev in sunjev. Krediti, s katerimi naj bi prestrukturirali gospodarstvo in razvijali sodobne panoge, so posrkali prevzemi prevzetnih. Jebe tako pravno dravo, v kateri za zgled, da ta deluje, v keho poiljajo siromake, zasaene s prutom pod pazduho! In jebe tako socialno dravo, ki z lepotnimi popravki korigira razdiralne posledice kapitalizma. Ampak tudi Sistem zasebne lastnine in trne ekonomije bije plat zvona, kajti komu e zvoni? Zvoni (tudi) tebi, rimskokatolika cerkev! Dr. Keber v svojem prispevku v Dnevniku pie, da je temeljni ekonomski postulat, da zdrav kapitalizem potrebuje brezposelnost in z njo povezano revino. Metoda zategovanja pasu v okviru obstojeega sistema e naprej vzdruje isto nepravino porazdelitev bogastva. Toda lovetvo k srei prehaja na pot duhovne tranzicije. Ta bo v okviru procesa samozavedanja za sabo potegnila tudi korenite spremembe drubene ureditve. Zato raznorazni klerofaistini in neoliberalni principi, ki samo bolj ali manj spretno prikrivajo prihodnje vzdrevanje kapitalizma, posredno pljuvajo tudi v lastno skledo. Kapitalizem bo slej ko prej zarl samega sebe in ugonobil svoje najveje odvisnike. Potrebujemo dober, trden nart za odgovoren in dolgoroni razvoj Slovenije in posredno tudi sveta. Manifest za odgovorno ekonomijo morda ni stoodstotna (ali kot bi rekli pravoverni: ni zveliavna) reitev, toda odpira pot pravineji drubi in ravnovesju med njo ter okoljem. Ustvarjalen odnos in odgovornost do sebe, do soloveka in drube je seveda predpogoj. Podobno kot redefinicija blaginje. lovek bo skozi proces duhovne tranzicije spoznal nesmiselnost kopienja onkraj osnovnih potreb. Samooskrbo s prehrano in trajnostno samozadostnost smo propagirali e v asu, ko so drugi e videvali hlebce kruha v smetnjakih. Prizadevanje za nizkoogljino drubo je bila prioriteta e v starem programu. Prav tako socialno podjetnitvo. Zdaj se je vsebina Zaresovega programa resda udeno prelila v programe drugih strank, vendar ni hudega. Socialna komponenta mrkne, takoj ko se ustavimo ob osebni etini kodi njihovih liderjev. Kajti ne le po demagogiji, celo po perverziji dii, kadar zaenjajo sociopati propagirati empatijo. In naj me posrka rna luknja, e k nekaterim ne sodi bolj oroje v roki, kot denar od njegove preprodaje v epu!

Dominik Smole, Antigona

Te dni je ob ari pokojnega Toneta Pavka Ciril Zlobec govoril prav to: ne pazite samo nase, ne mislite samo zase in ne akajte zgolj na svoj cekin! Govoril je o polju srca, o odprtem prostoru duha in o svetu, ki presega pragmatizem realnega sveta. Spomnil je vse, e posebej astno prisotne, da naj se zaveejo k tistim vrednotam, na katerih je vedno gradil, iz njih izhajal in se iz njih oplajal slovenski narod. Zapisane so v kulturi. V dialogu, v razumevanju druganega, v preseganju stvarnega, v kultiviranju blinjega in v oplajanju realnega. Najveje kritike mojega dela na ministrstvu za kulturo, da imamo Slovenci preve kulture, so bile zame najveje priznanje.

Majda irca

ksevt, kulturno sredie evropskih vesoljskih tehnologij bo v vitanju dokonano 2012.

V em smo drugani?
Elizabeta ivkovi
Stranka Zares je posebna stranka. V nasprotju s tekmeci bolj kot kdaj koli prej v teh kriznih razmerah poudarja noto socialnosti oz. nujnost ohranjanja drubene kohezivnosti, brez katere nobena drava ne more uspeno izvesti strukturnih reform. Medtem ko desne neoliberalne politine stranke in ekonomisti menijo, da je zaradi znianja javnega dolga treba drastino zategniti pas, je Zares zavzel stalie, da bo zavrnil vsak ukrep, ki bo nakazoval, da bo breme dolnike krize naloeno tudi delu najrevnejega prebivalstva, ki se e sedaj bori za preivetje. Zares odlono zavraa miselnost, da je potrebno zgolj in ni drugega kot rezati, varevati in e varevati, ker da je edino ta recept veljaven in najbolji za zmanjanje javnega dolga. Poleg zmernega varevanja, ki naj se podalja tja do leta 2018, kar bi predlagali EU, je treba vlagati tudi v dolgoroni razvoj in znanje. To je zares prava pot za sicer poasneji, pa vendar varneji in uspeneji izhod iz gospodarske in finanne krize. Zares ne pristaja na krilatico, da je glavni kapitalist drava, ki jo je treba razlastiti, kot to navajajo nekateri iz vrst neoliberalnih politikov in ekonomistov. Drava bo ostala in mora ostati s tisto vlogo, ki ji daje mo in pravico, da odloa o javnem dobrem. Zares zato uveljavlja nove oblike, kot so denimo socialno podjetnitvo, kooperative, zadruge itd predvsem gre za drubeno odgovorno ekonomijo. Stranka je meni osebno blizu zaradi idej, ki jih je vpisala v svoje programe. Na Zares sem ponosna, ker misli z lastno glavo in ker ima ambicije. In ker je tako drugana od drugih strank je realna, pa tudi vizionarska in ima ob vsem tem e posluh za ljudi vseh generacij. Stranka pogumnih in vztrajnih ljudi, uporna, zelo naelna stranka, ki je odloena iti naprej in delati za skupno dobro.

Za Golobia velja, da je brihten, pameten, ampak pokvarjen, da lae. Moje izkustvo z njim je ravno nasprotno da je v osnovi poten, je pa vasih malo tup, neumen v politiki. Slavoj iek

Afere Ultra ni. Vsekozi je lo za afero NLB, skozi katero se razkriva vsa skorumpiranost slovenske tranzicije, ki se ji je edino Zares drznil odlono postaviti po robu. To se je potrdilo tudi ob pripravi poroila parlamentarne preiskovalne komisije, v kateri je politina opozicija dejansko oprava Golobia vse krivde. Bogdan Biak

e ustavno sodie zavrne referendum o druinskem zakoniku, se je RKC zavzemala za nekaj neustavnega.

Vito Roej

iek je meni, predvsem pa stranki Zares, na svoj direkten nain letos v Kinodvoru izrekel kompliment: biti naiven pomeni biti poten in tup, pomeni vztrajati proti lobijem in kapitalsko-politinim omrejem ter nepopustljivo tupiti z zahtevami, za katere veina meni, da so neuresniljive, da je zid previsok in inercija sistema prevelika. Gregor Golobi

Tako kot povsod pri vodenju organizacij potrebuje tudi kultura odgovorne, inspirativne in izkuene voditelje. Te lastnosti so na ministrstvu tokrat bile.

Prof.dr. Danica Purg

6
1. volilna enota
1. in 4 okraj Jesenice, Kranj Darja Radi
Sem odlona, uresniujem zastavljene cilje in vem, da smo Slovenci in Gorenjci sposobni dosei ve in bolje. Cenim in spotujem znanje ljudi, s katerimi sodelujem in bom sodelovala. Zaupam vanje in vase. Vesela sem pobud mlajih. Sem stroga in zahtevna najprej do sebe, a tudi do drugih, posebej, kadar je treba hitro izpeljati zahtevne, pomembne stvari in kadar je vpraanje spotovanje temeljnih vrednot. Imam dovolj energije, pa tudi znanja in izkuenj za pravo reevanje razvojnih problemov in izzivov, ki so pred nami.

zares kandidati
6. okraj Cerklje, Naklo, enur, Jezersko, Preddvor, Golnik Samo Klavora
Varstvo okolja, razvoj zelenih tehnologij in zelenih projektov so vrednote, za katere sem vesel, da so v programu stranke Zares v ospredju. Prav to je tisto, kar bo podeelju zagotavljalo nadaljnji razvoj. Ob tem pa seveda kot poslanec dravnega zbora ne bom pozabil na javno infrastrukturo (ceste, vodovod, ...). Drava mora sistemsko urediti vzdrevanje gozdnih cest in poti. in jih tudi uveljaviti. To sem dokazal pri oblikovanju novih lokalnih skupnosti, cestni problematiki na dravni in lokalni ravni, ohranjanju delovnih mest in zagotavljanju potrebnih sredstev za investicije lokalnega in irega znaaja.

5. okraj Ankaran, Dekani, Hrvatini, kofije Primo Bebler

Problem ni v tem, da je izbira med tremi premajhno tevilo monosti, temve v tem, da so vsi trije zelo dale od tistega, kar se mi zdi nujno za Slovenijo v tem trenutku. So njihovi programi pravi odgovor na zahteve po spremembah, ki jih zahtevajo protestniki doma in po vsem svetu v imenu 99% prebivalstva?

9. okraj empeterVrtojba, Nova Gorica, Vogrsko Barbara Pavlin

Sem vztrajna, komunikativna, motivirana, odprta za nove ideje in eljna novih izkuenj in znanj. Poleg teh lastnosti imam tudi delovne izkunje. elim uresniiti zahteve ljudi: spodbujati lastnitvo zaposlenih, vlaganja v zelene tehnologije, spodbujati socialno podjetnitvo, ki daje monosti za nova delovna mesta, zmanjevanje tevila ministrstev in znianje zaposlenih v javnem sektorju, ukinitev dravnega sveta.

11. okraj Cerkno, Idrija Aljoa Kavi

7. okraj Tri Alenka Brada

Danes pravimo, da ivimo v negotovem asu, gospodarski krizi in razmerah, ko so v ozadje potisnjene vrednote, morala, lovek in skupnost. Veina od nas obuti, da vladavina kapitala ni prinesla varnosti in blagostanja. as torej klie po spremembah, drugani politiki in druganih politikih. Kot podpredsednica nadzornega odbora obine dobro poznam probleme Tria.

S prepovedjo kreditiranja tajkunov, revizijo projekta TE 6, odvzemom nezakonito pridobljenega premoenja, prepovedjo soasnosti opravljanja upanske in poslanske funkcije je stranka Zares dokazala, da ima voljo in pogum reevati probleme, pred katerimi ostali beijo oz. si zatiskajo oi. S taknim delom bom kot poslanec dravnega zbora nadaljeval.

6. okraj Seana Sonja uka

Odloila sem se kandidirati na listi stranke, eprav nisem lanica. Program stranke podpiram, verjamem v ljudi, ki stranko vodijo. Stranka se izjemno aktivno vkljuuje v reevanje ekonomskih vpraanj v Sloveniji. Veliko uglednih lanov v njej je sposobnih zapeljati politiko in razvoj Slovenije v novo smer.

10. okraj Nova Gorica rtomir pacapan

Slovenci rabimo ve samozavesti in spotovanja drug do drugega. Odpraviti moramo vsaj polovico nepotrebne navlake v zakonodaji, ki vodi samo v dodatno birokratizacijo. Sprostiti je treba trg dela v smeri pronejega zaposlovanja. Ukiniti moramo tudentske servise in zavod za zaposlovanje. Zmanjati tevilo predstavnitev po svetu. Spodbuditi moramo zdruevanje majhnih obin, prikljuiti upravne enote nazaj obinski upravi. Spremeniti moramo volilno zakonodajo z uvedbo preferennega glasu.

2. okraj Bled, Bohinj, Gorje Mihael Zrimec

Tenja po osebni odgovornosti za svoje delo mi je bila vedno glavno vodilo v zasebnem ivljenju. Kot podjetnik pa to vodilo uspeno uresniujem tudi v poslovnem okolju. Vpetost v portno ivljenje kraja mi daje energijo in zadovoljstvo. V stalnih stikih v poslovnem svetu in ivljenju kraja se vsak dan sreujem s teavami dananjega asa in vedno znova spoznavam, da lahko kot praktik, ki pozna realne probleme ljudi, veliko doprinesem k njihovim reitvam.

2. volilna enota

7. okraj Ilirska Bistrica Igor temberger

ivljenjske razmere so me nauile skromnosti in potrpeljivosti. Prizadevam si dosei im ve, a hkrati znam ceniti tudi majhne, a pomembne korake vsakega posameznika. Vrednote, ki jih promovira stranka Zares so tudi moje osebne vrednote. Slovenija kot deela zadovoljnih ljudi je moja vizija nae skupne prihodnosti. Deela znanja in razvoja, deela socialne varnosti in istega okolja, v svetu prepoznavna in cenjena.

1. okraj Bovec, Kobarid, Tolmin Janez Kopa

Kandidiram zato, ker znam in hoem. Dolga leta dela v parlamentu in vladi so mi omogoila vedenje o pisanju zakonov, politinem usklajevanju, nujnosti sodelovanja ter obutek o realnosti. e vedno pa me iskreno jezijo zloraba oblasti, neumno besedienje politikov in razkazovanje moi v prevladi nad argumenti.

8. okraj kofja Loka Tina Teran

Tina je rojena 1965, univ. dipl. ekonomistka, ivi v kofji Loki. Delovne izkunje ima v turizmu, v bannitvu, pri investicijskih projektih in v javni upravi. Vasih je bila tabornica in amaterska gledalika igralka, danes je poleg slube predvsem mati dveh fantov. O domu, politiki, kofji Loki in svetu pie na www.tinaterzan.si.

11. okraj Ajdovina, Vipava Irene Mislej

Uivam ugled v svoji stroki, imam dolgoletne izkunje pri vodenju zahtevnih programov in ustanov. Dobro komuniciram, rada prisluhnem ljudem. eprav se doslej nisem aktivno ukvarjala s politiko, me ta zelo zanima, sledim dogodkom tako doma kot po svetu. Sem lovek jasnih preprianj in se jih ne bojim izraziti. Poskrbeti elim za vejo transparentnost delovanja drave in izboljati njeno uinkovitost.

3. okraj Radovljica Andrej Golman

Ne glede na pozicijo v parlamentu mora vse parlamentarne stranke zdruevati skupen cilj: premakniti voz slovenskega gospodarskega razvoja in s tem ustvariti pogoje za zaposlitev zlasti mladih izobraenih kadrov, v ta namen pa zagotoviti kompetentno dravno upravo, ki bo aktiven servis pri realizaciji razvojnih projektov. Vso podporo je treba zagotoviti zlasti projektom, ki so trajnostno naravnani.

2. okraj Piran Etbin Tavar

Po najboljih moeh elim prispevati varovanju javnega interesa in zagotavljanju trajnostno naravnanega razvoja. Tu sem se, na osnovi dosedanjega profesionalnega in civilno drubenega dela, najbolj profiliral in prekalil. Predvsem na slednjem podroju sem se nauil, da si ljudje elijo stvarnih in tonih informacij glede stvari, ki so povezane z njihovimi ivljenji.

8. okraj Postojna, Pivka Marjetica Mahne

Ustaljena pravila in drubena razmerja ve ne ponujajo ustreznih odgovorov na izzive sodobnega asa. Za dostojno ivljenje vseh je treba vzpostaviti novo razvojno paradigmo, ki bo slonela na drubeni odgovornosti, trajnostnem razvoju in socialni kohezivnosti. Najbolje odgovore na to ima stranka Zares liberalno socialni.

9. okraj Gorenja vas Poljane, elezniki, iri Katja Galof

Katja je zares aktivna upokojenka. Rojena 1947, pred upokojitvijo delala v Gorenjski predilnici, Alplesu, Kmekem glasu in Mercatorju. Bila je lanica nadzornega sveta Mercatorja in nadzornega odbora obine kofja Loka, sedaj je lanica obinskega sveta. Je aktivna prostovoljka, lanica Drutva upokojencev.

3. in 4. okraj Izola, Koper Franco Juri

Sem Kopran, poslanec, vodja poslanske skupine in podpredsednik stranke Zares socialno liberalni. Po izobrazbi sem geograf, delal pa sem kot profesor, univerzitetni asistent, diplomat, dravni sekretar in svobodni novinar. Glasba in satirina karikatura sta stalnici v mojem ivljenju. Sem poroen in oe enega otroka. Agnostik in zmeren optimist.

5. okraj Kranj Ale Sladojevi

Preprian sem, da imam dovolj znanja, izkuenj in poguma, da bom kot poslanec dravnega zbora vedno lahko nael pravi, pravien odgovor na probleme, ki so med in pred nami. Ob tem sem kot svetnik in direktor obinske uprave dobro spoznal probleme Kranja. Tudi probleme, ki jih brez sodelovanja in pomoi drave v Kranju sami ne bomo reili. Na primer katastrofalno stanje dravnih cest.

10 . okraj Kamnik, Komenda Maks Lavrinc

S svojimi delovnimi in ivljenjskimi izkunjami lahko veliko pripomorem k sprejemanju preudarnih odloitev. Sem odloen, naelen, znam prisluhniti eljam in potrebam ljudi

zares kandidati

7
10. in 11. okraj Ljubljana ika, Vimarje, Medvode, Tacen Peter J. esnik
Kandidiram in to jaz, ne moja soproga, ne moj sosed, ki se sicer ves as pritouje nad politiko. e bom uspeen, si bom prizadeval za bolji danes in lepi jutri v Sloveniji. Ljudem bom skual dokazati, da sem zagotovilo za razlikovanje preteklosti, ki jo poznamo kot staro izrabljeno ploo, in politiko, ki zagotavlja bolj stabilno in jasno prihodnost.

3. volilna enota
1. okraj Logatec Metka Zalar
Svojo pripravljenost, da soodloam o dneh, ki prihajajo, bom pokazala z dobrim delom, ki me je vedno pripeljalo do cilja. V svojem lokalnem okolju bom poiskala probleme in se sooila z njimi. Nae lokalne prioritete predstavljajo organizacija mree socialnih podjetij, reevanje prostorske stiske v vrtcih, oskrba s pitno vodo in ekoloka problematika. Prepriana sem, da bomo s asom, znanjem in energijo skupaj nali prave reitve.

3. okraj Grosuplje Katja Rejec Longar

V Sloveniji bi bilo treba spremeniti zgreen sistem, ki je pohlep postavil za vrednoto in ki kot edino merilo za uspeh teje zasluek. To je idealno gojie za kapitalsko-politina omreja in sistemsko korupcijo. Reitev vidim v odgovorni ekonomiji, kjer je merilo za uspeh dejanska kvaliteta ivljenja posameznika in ki stavi na odgovorno podjetnitvo, socialna podjetja, zdravo okolje in oster boj proti korupciji.

5. in 7. okraj Ljubljana Vrhovci, Vi, Ledina dr. Pavel Gantar

Danes politiki vseh vrst in barv ponujajo blinjice in hitre reitve za pomembne probleme, s katerimi se sooa Slovenija. Jaz zagotovo ne sodim mednje. Moja prednost so velike politine izkunje, vedno sem se izogibal ustvarjanju novih delitev in sem iskal skupne reitve. Preudarnemu, vztrajnemu in doslednemu ravnanju v politiki dajem prednost pred hitrim in ljudem venim reitvam. Zato verjamem, da me bodo podprli tisti, ki ne nasedajo lahkotnim obljubam in vedno novim razoaranjem.

7. okraj Ljubljana Moste - Polje, Kodeljevo, martno, Zelena Jama Vito Roej
Ni mi vseeno za druge. Nikoli mi ni bilo. Vem, kaj je odgovornost. In kaj je skupno dobro. Dobiek ne sme biti edino merilo uspeha. Izkunje nam kaejo, da socialno in okoljsko ozaveenih lastnikov kapitala pri nas (e) nimamo. Moen izhod je v odgovornem socialnem podjetnitvu, zadrunitvu. Slovenija, ki bo spotovala druganost, bo znala izkoristiti znanje in sposobnosti nas vseh. Za mlaje generacije, ki poleg dela potrebujejo tudi stanovanja, bo treba urediti trg nepreminin (obdavitev praznih stanovanj, ureditev najemnega trga,...).

2. okraj Vrhnika, Borovnica, Dragomer Jurij Mesari

Sem aktiven dravljan, ki se je neposredne vkljuenosti v politino dogajanje doslej sicer izogibal, vendar ga vseskozi angairano spremljal, analiziral in tudi komentiral. Volivcem ponujam predvsem neobremenjenost z nekoristnimi temami, ki premnogokrat zaznamujejo slovensko politiko, pogum za nove reitve in razumevanje kljunih izzivov v svetu, ki danes potrebuje korenit razmislek in drzne spremembe.

6. okraj Dobrova - Polhov Gradec, Horjul Nastja Brelih

Veljam za zanesljivo osebo, ki mi lahko zaupajo, da bom opravila tisto, k emur sem se zavezala. Svojih stali ne vsiljujem, vedno skuam poiskati argumente in najti pot do najbolje reitve. Dodobra sem spoznala resorje zdravstva, dela, zaposlovanja in sociale, zato mi ni in ne bo teko zavzemati se za nova delovna mesta, blaginjo za vse, za javno in vsem dostopno zdravstvo in olstvo.

8. okraj Ljubljana Beigrad dr. Elizabeta Miovi

Sem odkritosrna, pokonna in vztrajna. Pri zastavljanju ciljev in njihovem uresnievanju mi je poleg samega cilja zelo pomemben tudi nain, kako ga dosei. Poudarjam strpnost in spotovanje, skuam delovati tako, da sogovornika spodbujam k pozitivnim odzivom. Pravinost, skrb za ranljive skupine ljudi in pomo ljudem v stiski je ena od mojih kvalitet. Spraujem se kaj lahko koristnega e storim in ne esa mi ni treba!

4. volilna enota

4. okraj Koevje mag. Vinko Logaj

S vojo delavnostjo in odlonostjo znam uresniiti zastavljene cilje. Dolgoletne izkunje na razlinih podrojih dela in odnos do ljudi mi omogoata aktivnosti na sistemskih reitvah, ki jih v tem trenutku Slovenija mono potrebuje.

3. okraj Ljubljana Vi Rudnik Ale Popovi

Kot lan stranke Zares socialno liberalni sem se prvi vkljuil v aktivno politino delo. Menim, da lahko prispevam s svojim delom na dravnem in lokalnem nivoju. Sem odloen, samozavesten, komunikativen in sposoben hitro sprejemati pomembne odloitve. Znam delati v timu, sprejemati druga mnenja in pomagati pri iskanju najbolje reitve.

1. okraj Koevje Milo Senur

8. okraj Ljubljana ika Felicita Medved

Med svojim tudijem, delom in bivanjem v razlinih evropskih dravah sem spoznala prednosti in slabosti parlamentarne demokracije in kapitalistinega sistema. Prepriana sem, da bi lahko s svojim politinim pogumom, znanjem in izkunjami pripomogla, da bi Slovenija spet postala pravna, socialna in gospodarsko uspena skupnost, v kateri nihe ne bo ostajal ob robu, izkljuen ali zlorabljen.

4. okraj Rudnik, Zeleni log, Galjevica, Krim, Trnovo Drago Mencin

Imam 20 let izkuenj kot podjetnik. Razmere v gospodarstvu in odnos drave do gospodarstva je potrebno spremeniti tako, da se bodo ustvarili pogoji za uspeno delovanje. Zavzemam se za delovanje, ki ljudi zdruuje ter ustvarja pogoje za dobre medsebojne odnose, kjer ne bo prostora za strah, pesimizem in nezaupanje, temve se bomo vsi poutili bolj sproeno in svobodno. Samo v taknih razmerah je mono ustvarjati vejo in boljo materialno osnovo za vsakdanje ivljenje in za razvoj.

Ne materialne dobrine, temve pozitivno stanje duha je tisto, kar teje. Prizadevam si za dobre medosebne odnose in zagovarjam timsko delo, sistematinost, vztrajnost in usmerjenost k bistvu problema. V prepoznavanju bistvenih problemov v slovenski drubi vidim tudi najvejo prilonost za izhod iz stanja, v katerem smo se znali. Ker imam veletne izkunje na podroju izdelave predpisov in nadzora nad njihovim izvajanjem, bom ta znanja lahko izvrstno uporabil v primeru izvolitve v dravni zbor.

9. okraj Ljubljana Beigrad Bogdan Biak

Ko govorimo o svojih dobrih lastnostih, se je dobro vpraati, kako nas vidijo najbolji prijatelji. Moji najbolji prijatelji so fantje, s katerimi sem skupaj plezal po gorah. Oni bi rekli, da sem nepopustljiv, ko gre za naela, in spravljiv, ko gre za ljudi. Da se z vso energijo posvetim zastavljenim ciljem in s preudarnim pogumom vztrajam na poti do njih.

5. okraj Ljubljana Moste - Polje, Zalog Elizabeta ivkovi

Kratkorone, kozmetine spremembe niso smiselne. Moramo misliti na prihodnost, ki pripada mladim generacijam in narediti je treba vse, da jim ukradeno prihodnost vrnemo. Moramo obvarovati najibkeje v tej drubi, tako da jih ne bomo obremenjevali z bremeni sedanje krize.

9. okraj Ljubljana ika Majda irca

Tudi v prihodnosti potrebuje Slovenija ljudi, ki znajo rei bobu bob, se samoomejevati, povezovati in vztrajati pri resnici. Zares. Brez zares naelnih ljudi, ki jih ne poganja venost, temve znanje, drznost in prebojnost, bo na prostor obstal in se duil v nezadovoljstvu in nezaupanju. Tega si ne elimo, zato se zares e naprej borimo.

2. okraj Ribnica, Loki Potok, Sodraica mag. Andreja krabec

Potrebno je poenostaviti in racionalizirati zakonodajo, jo narediti enostavno in pregledno ter predvsem uinkovito. Povrnitev zaupanja v oblast in sodstvo sta osnova za normalno delovanje drave. V obdobju gospodarske recesije aktivneje posei na podroje politik, ki urejajo zaposlovanje, socialne transfere in varnost. Hkrati pa obdrati dostopno in v veini primerov brezplano zdravstvo in olstvo .

10. in 11. okraj Domal, Morave, Menge, Trzin Jurek Nowakk

Naredimo politiko bolj prijazno vsem dravljanom, ne samo posameznikom in skupinam, ki nam sedaj krojijo usodo. Zato je v Dravnem zboru potreben lovek, ki se bo zavzemal za nevladni sektor. Za vse nas navadne dravljane. Za mlade in stareje, za socialno ogroene, za malega loveka, ki je v nai drubi odrinjen na rob in tudi ez, za osebe s posebnimi potrebami, za drugane in nasploh za vse ranljive skupine.

6. okraj Ljubljana Moste - Polje, Fuine Darko Nikolovski

Javnost me pozna kot glasbenika, politinega aktivista in lovekoljuba. Sem predvsem naelna oseba, vedno pripravljen pomagati soloveku. Verjamem, vztrajam, ne menjam barv brez oportunizma.

8
5. volilna enota
1. okraj entjur pri Celju Zdenka Vreko
e zaradi narave dela, kjer se kot defektologinja vsakodnevno sreujem s travmatinimi situacijami, sem dojemljiva za socialno problematiko. Pomembno se mi zdi, da resno vzamemo naelo vkljuenosti v drubo bodisi starejih bodisi invalidov ali ljudi, ki ivijo pod pragom revine in seveda predvsem tudi mladim, ki moramo kot nosilcem bodoe drube omogoiti prehod v odraslost z zagotavljanjem stanovanj za mlade druine in stabilne slube.

zares kandidati
6. okraj Mozirje Darijan Rajer
Tako v profesionalnem kot zasebnem ivljenju sem vajen in eljan ustvarjanja, odloen, da je za lepo prihodnost treba graditi in ne podirati. Zadnjih sedem let se je iz politinih in osebnih koristi posameznikov ter formalnih in neformalnih skupin izvajal pospeen teror nad mukoma zgrajenim in trhlim ravnovesjem dravnega sistema, z jasnim namenom pridobitve politinih in finannih koristi. Edini smo, ki si upamo omejiti delovanje teh destruktivnih elementov!

10. okraj Prevalje, rna na Korokem, Meica, Ravne na Korokem Matic Pavlini
V poplavi novih instant strank in brez idejnosti starih uveljavljenih strank sem se odloil, ne samo, da opazujem in kritiziram, temve da se sam angairam v volilni tekmi. Izbral sem stranko, ki je blizu mojim vrednotam in ki se je edina sposobna sooiti s finanno in vrednostno krizo v Sloveniji. Zaradi naelnosti in brezkompromisnega boja za obi interes sem ponosen, da lahko sodelujem kot kandidat na listi stranke Zares - socialno liberalni. Kot trmast in naelen Koroec verjamem, da bo Slovenija na boljem, e bo v naslednjem mandatu v parlamentu tudi odtenek oranne barve.

2. okraj Dolenjske Toplice, entjernej, Mirna Pe, uemberk Martina Erlach

Lokalna samooskrba s hrano je lahko pomemben generator delovnih mest na podeelju, pomembno pa tudi prispeva k zmanjevanju izpustov CO , saj zmanjuje globalni obseg transporta hrane. V Sloveniji, kjer je denimo stopnja samopreskrbe zelenjave pod 30 odstotki, ita med 50 in 60 odstotkov, sveega sadja in krompirja pa med 60 in 70 odstotkov, pa je lokalna samooskrba e dodatno pomembna, zato se bom e posebej zavzemala za razvoj tega segmenta lokalne ekonomije.

Poleg vseh ukrepov, ki bi pozitivno vplivali na gospodarstvo, bi bilo treba uvesti reforme tudi v ostalih panogah, ki e leta niso doivele korenitih sprememb in ki zaradi zastarelosti oziroma neprilagodljivosti trenutnim trendom kodijo tako dravi, kakor tudi dravljanom. Najbolj pomembno pa bi bilo spremeniti poglede na nekatera dejstva, ki nam kodijo ter nam onemogoajo storiti korak naprej.

6. okraj Krko Nenad Moravac

2. okraj Celje Simona Potonik

V letih po osamosvojitvi Slovenije smo iz socialistinega drubenega reda padli v skrajni kapitalizem, za katerega se dravljani nikoli nismo odloali in nanj tudi nismo bili pripravljeni. Posledice utimo danes na vseh podrojih. Bogatenje nekaterih preko vseh meja na eni strani ter nenehno veanje najrevnejega sloja na drugi strani zahteva korenite spremembe.

7. in 8. okraj Velenje Cvetka Ribari Lasnik

Z razvojno-raziskovalnim delom na podroju varovanja okolja, narave in naravne dediine se ukvarjam e 25 let. V Sloveniji moramo izboljati olski sistem pri vzgoji otrok v odnosu do narave. Stroka mora biti neodvisna. Dravljanke in dravljani morajo iveti v varnem. Slovenija naj postane turistina oaza Evrope z visokimi standardi bivanja in medlovekih odnosov.

11. okraj Radlje ob Dravi, Muta, Vuzenica Otmar Kova

NE je potrebno rei netransparentno vodenim javnim investicijam in podraitvam za 150 odstotkov in potem ne bo ve razloga, da bi nam jemali socialne pravice, zmanjevali koarico zdravstvenih storitev in morebiti poveevali tevilo uencev v razredu! Uspeh ter dobiek podjetij se ustvarja z nao zavzetostjo in naim delom, ne nastane iz ni, del tega uspeha mora pripadati tudi tistim, ki ga soustvarjajo.

Zoperstavili smo se mnogim kodljivim projektom in njih netransparentnemu delovanju (TE 6, AUKN, ). Ta naa brezkompromisna dra je bila s strani razlinih gospodarsko-politinih lobistinih navez tudi ustrezno nagrajena. Z rokami v polnih vreah so vpili Drite tatu! in kazali na nas. Ponosen sem, da sem eden izmed pripadnikov stranke Zares, ker vem, da delamo prav, dobro in poteno.

3. okraj Novo mesto Franci Kek

Prepriana sem, da ne smemo ve dopustiti zategovanja pasu pri najibkejih. Treba je dvigniti zgornjo mejo DDV in spremeniti dohodninsko lestvico tako, da se bolj bremeni bogateje in razbremeni srednji razred. Omejiti pa je treba tudi razlike med najvijo in najnijo plao v podjetjih. Stranka Zares govori ravno to.

7. okraj Sevnica Zvonka Schmit

3. okraj Celje Sabina Kosmatin

Na novo moramo premisliti socialno varnostne ukrepe drave, okrepiti pravno dravo, vzpostaviti drubeno odgovorno in trajnostno ekonomijo, odgovorno in uinkovito vlado, poveati vlaganja v raziskave in razvoj ter socialno podjetnitvo. Ne smemo pa pozabiti tudi na vzdrnost finannega sistema, razbremenitev gospodarstva ter na dostopno in kakovostno zdravstveno oskrbo. Kulturi, znanju in kreativnosti pa je treba omogoiti prostor za svobodno delovanje.

9. okraj Slovenj Gradec Boris Raj

Poznam dravno upravo, lokalno samoupravo, njune trenutne zmonosti in imam ideje za racionalizacijo in izboljanje njunega poslovanja. Dobro poznam tudi pravosodje ter zlasti kazensko in prekrkovno materialno in procesno ureditev. Sem dosleden zagovornik transparentnosti, vladavine prava in kulture dialoga. Menim, da lahko svoje znanje, pogum in predanost v korist skupnosti uporabim tudi v dravnem zboru.

6. volilna enota

1. okraj rnomelj Andrej Matkovi

Sem oseba, ki je pozitivno naravnana, sprejemam ideje ne glede od koga prihajajo, vano je da so dobre. Imam energijo in elje, da pomagam pri spremembah naega sistema za bolji jutri naih dravljanov. Neobremenjen sem s preteklostjo in zazrt v prihodnost, pripravljen obljube spremeniti v dejanja, dejanja pa v rezultate.

Zavzemal se bom, da bo problematika dobila ustrezno obravnavo v novem sklicu parlamenta. Zaposlovanje mladih, reevanje stanovanjske problematike, okolje prijazno mladim druinam in kakovostno pridobivanje znanja so teme, ki si v parlamentu zasluijo ve pozornosti.

4. okraj Trebnje, entrupert, Mirna Boo Rajek

Sem radovedna, ustvarjalna, odprta, vajena dela z ljudmi, svobodomiselna, po srcu in dui glasbenica, socialno obutljiva in redno kritino spremljam dogajanje v drubi. Identificiram se s programom in z vrednotami Zaresa. Z dravo je treba gospodariti tako poteno, kot vsak gospodari doma.

8. okraj Lako Hermina Lipar

5. okraj Breice Ema Kavei

4. in 5. okraj Polzela, alec, Prebold, Vransko Andreja Vidmajer

Slovenija potrebuje nesebien dialog, znanje in vizijo. Dialog, ki bo presegal ideoloka naela, socialne in starostne razlike ter individualni interes; znanje na osnovi teorije in principov dobrih praks, kot ga podajajo strokovnjaki ter upotevanje njihovih mnenj; in nenazadnje vizijo, ki bo temeljila na zavedanju skupne prihodnosti ter nujnosti moralnih nael, potrebnih za razvoj celotne drube.

elim si, da bi bila sredstva v nai drubi razdeljena pravineje ter da v gospodarstvu ne bi bili v ospredju dobiki, ampak drubena odgovornost in polna zaposljivost. Ker sem trenutno brezposelna, se bom zavzemala, da se bodo v parlamentu sliali problemi brezposelnih. e posebej bom podpirala razvoj socialnega podjetnitva, ki ima za cilj predvsem zaposlovanje teje zaposljivih skupin, kot so invalidi, stareji brezposelni in mladi prvi iskalci zaposlitve.

Vsi moramo imeti monost odloanja o tem, kakna pravila bodo vladala v dravi, zato moramo v Sloveniji uvesti taken volilni model, v katerem bo vsak s svojim preferennim glasom imel odloilni vpliv na to, kdo bo izvoljen v parlament. Za vejo vlogo posameznika in aktivno dravljanstvo se zavzema tudi stranka Zares, zato kandidiram na njeni listi.

9. in 10. okraj Trbovlje, Hrasnik Gregor Kita

11. okraj Zagorje ob Savi Gregor Golobi

Stranka Zares je s svojimi preteklimi dejanji dokazala, da se upa in zmore odlono boriti proti kapitalskim omrejem (Te 6, tajkunski krediti). Z naim razvojnim programom odgovorne ekonomije elimo spremeniti obstojei sistem, v katerem je edino merilo dobiek na raun dostojanstva ljudi in unievanja okolja. Zato vztrajamo.

zares kandidati
1. okraj marje pri Jelah David Stupica
Po naravi sem odloen in trmast in nikoli ne obupam. Verjamem, da si Slovenija zaslui boljo politiko, transparentneje urejanje javnih zadev, veje spotovanje lovekovih pravic in svoboin. Vodi nas tudi zavedanje, da moramo skrbeti za okolje in za vse tisto, kar omogoa in ohranja ivljenje. Prihodnosti se ne da napovedati, lahko pa jo z dejavnim sodelovanjem soustvarjamo!

7. volilna enota
5. okraj Maribor Sanja Velikovi
V Sloveniji bi najprej spremenila odnos do nae drave, od otrok do naih vodilnih politikov. Takno bogastvo v naravi in ljudeh, ki ga imamo v Sloveniji, moramo negovati in biti na to ponosni. Vedno in povsod ne moremo biti prvi in najbolji, smo pa lahko vedno ponosni nase! Spremeniti je treba tudi odnos do dela in do soljudi. Zavedati bi se namre morali vsi! da je vsako delo potrebno in vredno in da se ljudi ne meri po vrsti dela in formalni izobrazbi.

9
9. okraj Maribor Rajko Tement
Slovenija je demokratina, pravna in socialna drava, ki varuje lovekove pravice in temeljne svoboine, pie v nai ustavi. Premnogokrat sliimo, kako smo temeljne zadeve ustavne ureditve poteptali do te mere, da jih ni ve moi prepoznati. Temu moramo narediti konec. Spet moramo postati ponosni na svojo dravo in to, da lahko v njej bivamo. Zato so prihajajoe volitve tako pomembne; zlasti v asu, ko ne moremo v blinji prihodnosti priakovati ni ronatega.

2. okraj Ormo Mateja Mesarec

V zadnjih letih delovanja v stranki Zares sem mono povezana s Podravjem, katerega del je tudi volilni okraj Ormo. Kot sodelavka poslanske skupine sem se vsakodnevno sreevala s problemi tega izjemno lepega, a al tudi preve zapostavljenega dela nae deele.

7. okraj Lenart Ale Razborek

Kruti kapitalizem, divje potronitvo in vse prisotni egoizem jemljejo sedanjim, najve pa bodoim generacijam. Potrebujemo nova delovna mesta z dodano vrednostjo, primerna stanovanja za vse, upanje. Mladim moramo vrniti prihodnost, zato tudi kandidiram na listi Zares socialno liberalni.

8. okraj Pesnica Bla Vampl 3. okraj Ljutomer Sabina Rajh

Zelo si elim spremeniti kulturo dialoga v parlamentu. Nisem obremenjena s politino preteklostjo, zavzemala se bom za interese vseh dravljanov in ne za lastne interese oziroma interese posameznih lobijev. Pri svojem delu se sreujem z razlinimi ljudmi in vedno prisluhnem njihovim predlogom. elim zastopati interese vseh dravljanov, ne glede na socialni in drubeni poloaj. Cenim potenost, odkritost in zvestobo. Sem druaben, komunikativen, vztrajen, trudim se uresnievati svoje cilje. Znam prisluhniti ljudem, se postaviti v njihovo koo. Uresniiti elim vse, kar je dobro in prav za blaginjo Slovenije, udejanjati vse tisto, za kar imamo potenciale, opreti se na lastne sile. Ljudem povrniti zaupanje v prihodnost, da bo vzduje v dravi bolj optimistino.

2. okraj Slovenska Bistrica Boo Jakec Juhart

Hoem, znam in zmorem! Slovenska Bistrica si zaslui vzornega poslanca, ki bo znal zastopati interese obanov, ki so ga izvolili. Imam dovolj strokovnih referenc, sem poten, delaven in imam rezultate preteklega dela. Predvsem pa verjamem, da je lahko nae okolje prijazno prav do vseh. Sem prista dialoga namesto prepirov, dosledno se bom zavzemal za poteno delitev skupaj ustvarjenega in se boril proti izkorianju na vseh ravneh.

6. okraj Miklav na Dravskem polju Mladen Kralji

10. okraj Maribor Sonja Bezjak

Slovenija mora nazaj pridobiti prihodnost, upanje in zaupanje v razvoj ivljenjskega okolja, ki ne bo onesnaeno, pa pa bo omogoalo kvalitetno ivljenje tako na socialnem kot gospodarskem podroju. Pravilne reitve niso v nenehnem krenju in oenju javnega, ampak v njegovem soitju z zasebnim prostorom. Spremeniti je treba odnos do drave in njenega do nas: ne sme biti maehovski in pokroviteljski, ampak spotljiv in vkljuujo.

3. okraj Slovenske Konjice Tadej Slapnik

V dravnem zboru sem se ukvarjal z najbolj pereimi vpraanji nae drube: zaposlovanjem, razvojem drubeno odgovornega gospodarstva, zagotavljanjem dostopnih stanovanj za mlade, lokalno samooskrbo s hrano, vodo in energijo. Spotujem in upotevam mnenja drugih, predstavnike nevladnih organizacij, civilne drube, podjetnitva in gospodarstva pa upotevam kot najpomembneje partnerje pri iskanju odgovorov, kako je potrebno drubo razvijati in urejati v prihodnje.

Sem odloen in uresniujem realno zastavljene naloge. Uivam zaupanje partnerskih univerz, sem lan in koordinator razlinih mednarodnih projektov. Zaznavam propad skupnih vrednot, to so strpnost, spotovanje socialno ali drugae ibkejega, dostojanstva tako starejih, kot tudi mladih. Nae ivljenje mora biti trajnostno usmerjeno, zaradi socialnega miru. e se bogastvo vidi na viini ograje okoli hie, je nekaj hudo narobe. Vlada strah.

9. okraj Ptuj, Gorinica, Sara Kramberger

as je, da mladi prevzamemo vlogo tistih, ki odloamo o svoji prihodnosti in ne, da smo le nemi opazovalci odloitev drugih. Mladi smo tisti, ki najdlje nosimo posledice dananjih politinih odloitev in elim, da imamo mladi tudi monost oblikovanja, sodelovanja, pripravljanja odloitev, ki krojijo naa ivljenja.

11. okraj Maribor Semir Ati

Slovenija potrebuje sistemske spremembe. elim si, da bi oblikovali sodobno in odprto drubo. To lahko naredimo samo, e smo zares odprti za kompetentne posameznike in najbolje ideje, ki lahko prinesejo novo kvaliteto in potrebna znanja, z jasnim ciljem v smeri drubenega napredka in skupne blaginje.

7. okraj Duplek, Maribor Joica Marka

Slovenijo je gospodarska kriza zelo prizadela. Propadla so neko velika podjetja, ki so dolga leta nudila varne zaposlitve svojim delavcem, zato se danes spopadamo z visoko stopnjo brezposelnosti. Treba bi bilo odpraviti kreditni kr in nemudoma pospeiti projekte, ki odpirajo nova delovna mesta.

4. in 5. okraj Murska Sobota Zita Flisar Novak

Obstojei sistem delovanja se mora spremeniti tako, da bo bolj povezan z vsemi drubenimi dejavniki v prid celotne drube. S socialnimi in ekonomskimi ukrepi moramo ohraniti podeelje, kulturno krajino, ivilsko predelovalno industrijo, gospodarske drube in institucije, ki imajo tradicijo, znanje, naravne vire in razpoznavnost na lokalni, nacionalni in globalni ravni. Potrebno bo postati gospodar na svoji zemlji. Poveati samooskrbo s hrano. Dolgove pohlepa privatizirati in dobiek nacionalizirati.

10. okraj Ptuj, Hajdina Igor eruga

V politiko sem vstopil, ker mislim, da je le preko nje mogoe dosei spremembe, ki so nujne, e hoemo lepi jutri. Menim, da je politina pasivnost voda na mlin tistim, ki sprememb ne elijo ali vanje ne verjamejo. Skrbi me razdvojenost v slovenski drubi, e posebej pa, da se ta razdvojenost prenaa na mlaje generacije. Razdvajanje vodi v pogubo, le strpen dialog pa v napredek.

8. okraj Maribor Franek Rudolf

Lahkotnost, s katero se Slovenci navduujejo nad izrazito avtoritarnimi strankami, je pogubna. Stranka Zares ima zares pomembno prednost ponudila bi lahko ve razlinih mandatarjev ali zunanjih ministrov (pa naj bodo to Gregor Golobi, Pavle Gantar ali Ivo Vajgl), ki bi lahko sestavili pragmatino koalicijo, primerno za krizno obdobje. Ne potrebujemo tega ali onega domaega Berlusconija potrebujemo zares nov koncept!

8. volilna enota
1. okraj Lendava Jzsef Gyrks
Kot profesor zaupam ustvarjalnosti mladih in jo spodbujam. Vem, da je as za odgovorno ekonomijo, zato je politiko treba prizemljiti politiko dobro poznam, kot dravni sekretar sem ogromno delal z dravnim zborom in z evropskimi ustanovami. Sem dober sogovornik, v ljudeh iem pozitivno in spotujem razlinost. Imam rad Prekmurje in vedno delujem v njegovo korist.

4. okraj Rue, Selnica ob Dravi Dijana Medved

Sem odlona in vztrajna. Imam jasno vizijo, kaj je treba v dravi spremeniti. Prepriana sem, da bi s svojim znanjem in trdim delom prispevala k uresniitvi predvolilnih obljub. Imam primerna znanja, ki bodo pomagala, da bom svoje delo bolje opravljala. Menim tudi, da je as za nove obraze, takne, ki niso kompromitirani.

6. okraj Gornja Radgona Samo Tu

Terjati je treba odgovornost v toilskih in sodnikih vrstah. Od politikov zahtevati politino, moralno in materialno odgovornost v zvezi z nesmiselnim zadolevanjem na raun prihajajoih generacij. Poslanci naj sprejemajo dobre zakone in posredno tudi bdijo nad izvajanjem zakonodaje, ne pa, da se prepirajo kdo je kriv, da se zakonodaja kri.

11. okraj Ptuj, Videm mag. Ivan Boiko

Odloitev za kandidaturo so pospeila razmiljanja o tem, kaj je to ivljenjsko okolje naredilo zame. Nastopil je as, da z znanjem in izkunjami ter sodelavci in z vami, volivci popeljemo svojo dravo na pota blaginje. Temelj za dosego cilja je moja zvedava narava in obsena strokovna znanja. Pripravljen sem za odgovorne naloge v nai drubi.

10
Na Agora, trg odprtega sooenja Franco Juri
Kapitalizem ne bo preivel, e se ne bo znebil pohlepa, ki ga e tako dolgo navdihuje in ga usmerja proti naravi in loveku.
Garali smo tri leta, poslanci ter ministrice in ministri, v vladi, v lokalnih okoljih in v parlamentu; z zakoni, pobudami, vpraanji, avtentinimi tolmaenji, razpravami, glasovanji, vse pred omi javnosti. Danes pa smo na toki, kjer se volivci spraujejo, komu lahko zaupajo svojo zlato delnico, svoj glas. Mnoina amnezija glede dobrih rezultatov politike je obiajni pojav, spomin o napakah pa je vedno iv. To je poper in sol demokracije, s temi zaimbami se je v politini kuhinji treba sprijazniti. Nimamo se nad im pritoevati. Mi smo, kjer smo, z namenom, da sluimo javnemu interesu. Vsaj tako si predstavljam Politiko in naa dejanja v sodobnem Agora. Zato je najbolje, da iskreno povemo ne le, kaj dobrega smo postorili v preteklosti, temve kako si predstavljamo prihodnost, ki je navsezadnje tudi prihodnost naih otrok. Omreene in negibne se poutimo v globoki krizi, ki ni samo finanna in gospodarska, temve nosi v sebi nekaj usodnih dilem in seveda spremembe v sploni percepciji politike in demokracije. Pa tudi medlovekih odnosov. Krize zlahka povzroijo drubene preobrazbe; dobre ali slabe. Z ve demokracije ali z ve avtoritarnosti. Tudi kaos ni izkljuen, temu pa obiajno sledi nasilje. Ravnati modro je torej imperativ, ki se mu sodobna odgovorna in demokratina politika ne more in ne sme izogniti. Pa ne le pri nas, v Sloveniji, saj je tukaj govora o globalnem ravnanju. Zato smo v Zaresu napisali nadgradnjo programa in ga naslovili Manifest za odgovorno ekonomijo. V njem je veliko ve kot zgolj nekaj receptov za pravineji in humaneji izhod iz gospodarske krize. Slednji ni moen, e ne bo preboja v naih glavah, e ne bomo imeli poguma postaviti pod vpraaj na lagoden egoizem. Kooperative oziroma zadruge, ki jih toliko omenjamo, ob spoznanju delujoih dobrih praks v mnogih zahodnih dravah, kot model uinkovite trne ekonomije, ki je vendar utemeljen na paradigmi solidarnosti, so veliko ve kot interesno zdruenje posameznikov in gospodarskih subjektov. Pomenijo soodgovornost vsakega posameznika. Kapitalizem ne bo preivel, e se ne bo znebil pohlepa, ki ga e tako dolgo navdihuje in ga usmerja proti naravi in loveku. In ker je bil komunistini kolektivizem poguben, je prav, da razumemo, katera je lahko tista tretja pot, ki dale od neoliberalnega krivinega sveta, lahko zagotovi povezano, nediskriminatorno in solidarno drubo, hkrati pa pravice in svoboine slehernemu posamezniku. Smo socialni in smo liberalni prav zaradi tega, ker verjamemo, da je najbolj pravina druba tudi najsvobodneja.

zares v bistvo
zakonodaje, da bi imeli volivci odloilen vpliv na izbiro poslancev. Spremenili bi referendumsko ureditev tako, da bi jih lahko e naprej sklicali volivci, ne pa le peica poslancev v parlamentu. Doloili bi zakone, ki ne morejo biti predmet referenduma in doloili kvorum. To je e bilo vloeno v parlamentarno proceduro, pa je nasprotovala opozicija. Tudi vpraanje korupcije, ki se v praksi vekrat pojavi v povezavi z volilnimi kampanjami, smo eleli omejiti in po dveletni razpravi aka na ministrstvu zakon, ki bi med drugim prepovedal podjetjem, da bi financirala volilne kampanje.

Plana reforma je bila velik problem za dravo

pogovarjal se je klemen vitkovi
Irma Pavlini Krebs, zaresova ministrica za javno upravo v preteklem obdobju, je ogromno truda vloila v ukvarjanje s plano reformo, ki je bila problematina tako zaradi javnofinanne in gospodarske krize, kot zaradi skrajno neodgovornega ravnanja prejnje vlade in prejnjega ministra za javno upravo. Kljub temu je Zares z njo pripravil in vloil tevilne predloge zakonov za izboljanje delovanja drave.
Zakaj je bila Virantova plana reforma tako problematina? Odprava planih nesorazmerij je bila dogovorjena v kolektivni pogodbi za javni sektor na tak nain, da je treba plano reformo konati ne glede na makroekonomske razmere v letu 2010. Brez dogovora s sindikati o spremembi kolektivne pogodbe plane reforme ni bilo mogoe ustaviti, saj v njej ni bilo doloene uinkovite sankcije za primer, ko se veina sindikatov ni hotela ve pogajati. Z zahtevnim socialnim dialogom smo uspeli dosei tri dogovore, ki so od leta 2009 do 2012 pomenili priblino milijardo evrov prihrankov. Si predstavljate, da bi bili danes zadoleni e za milijardo evrov ve? Brez Zaresa kot odgovornega lena vladajoe koalicije bi se to verjetno res zgodilo. V predalu ste pustili kar nekaj predlogov zakonov in sistemskih reitev za uinkovitejo drubo in dravo. Danes vsi govorijo o tem, na emer ste vi vztrajali e v minulih treh letih Za drubo bi bilo dobro, e bi sprejeli spremembe volilne

Z izzivi se sreujem brez strahu.

S socialnimi partnerji je usklajen zakon o izvajanju dejavnosti splonega pomena, ki doloa temelje za reforme storitvenega dela javnega sektorja, to je javnih zavodov. Pripravljena so izhodia za reformo planega sistema in odpravo anomalij le-tega, ki so e v rokah sindikatov. Pripravljena je tudi temeljita analiza in izhodia za reorganizacijo dravne uprave, ki jo je vlada e obravnavala, ne pa sprejela. Predpostavke za zdruevanje ministrstev, to je zdruitev podpornih nalog, ki jih izvaja danes vsako ministrstvo zase, so izpolnjene, saj se zaposleni z ministrstev zdruujejo.

V izhodiih za optimizacijo poslovnih procesov je predvidena e centralizacija informatike in kadrovske politike. Vse to so dobra izhodia za novo vladajoo garnituro. al po napovedih posameznih politinih strank vidim, da bodo podirali in ne gradili.

Bistvo je oem odkrito

Dr. Boris Vezjak o tem, kako bodo v resnici preteno zmagali medijski ahisti.
So mediji danes prevodniki ali pretvorniki realnosti? Pri nas predvsem pretvorniki, vasih prevodniki z visoko napetostjo. e tako toleranten elektriar bi obupal. Kakno vlogo bodo na teh volitvah odigrali mediji? Ogromno. Kdorkoli bo zmagal, si bo le domiljal. V resnici bo to preteno zmaga medijskih ahistov. Kdo se je po vaem mnenju najbolj ustrail novega medijskega zakona? Nedvoumno mediji sami, njih lastniki, politiki in celo novinarska zdruenja. Predlog novega zakona o RTVS je stroka v veliki meri podprla. A vseeno ni uspel. Obalujete? Ne, pomilujem. Da je njegov avtor Branko Grims, po njegovih lastnih besedah, dobil kar dva referenduma, je stvar narodove patologije.

Kakna tesnoba!
Poglejmo imena vseh, ki na SDS tevcu akajo na odstrel. Spomnimo se montiranja arhivskih dokumentov! Poglejmo brezplanike, ki naj bi irili medijski prostor, eprav so z njim manipulirali in ga nesramno izrabljali. A je na spomin res tako kratek? (iz razprave Zares v DZ RS)

socialno liberalni
Zaresnik - volilno glasilo Uredniki odbor: Majda irca, Maja Glcks, Simon Ruigaj. Naklada: 40.000 izvodov Izdajatelj: Zares - socialno liberalni, november 2011 elite zvedeti ve o nas, naem delu in nartih? info@zares.si www.zares.si @Zares

www.zares.si

zares zeleno

11
Naa okoljska politika bo temeljila na izhodiih, da druba odpadkov ve ne odmetava, pa pa jih presnavlja; da ne pospeujemo ve odtonih vodnih razmer, pa pa spodbujamo zadrevanje in varno rabo vode, da je na cilj energetska varnost, veja vloga obnovljivih virov, uporaba alternativnih goriv in da spodbujamo rabo neogljikovih tehnologij. Druba naj stremi k tudi sistematinemu ohranjanju biotske raznovrstnosti, ne pa da le prilagaja in poenostavlja ekosisteme.

Dovolj je politinega trgovanja z okoljem!

Stanje stvari na podroju okolja in prostora ni dobro.

Vrnimo Sloveniji prihodnost

Odlomek nagovora Gregorja Golobia s 6. konvencije Zares v Ljubljani, 15. oktobra 2011
e smo lani v Mariboru govorili o tiridimenzionalni Sloveniji kot pogoju za peto dimenzijo dostojno prihodnost, smo danes tu zaradi posledic naih odloitev zbrani pod naivno realistinim pozivom: Vrnimo Sloveniji prihodnost. Ker prihodnost ni ve samoumevna, kot je bila vasih, tudi beseda prihodnost ni ve prazna parola. Je ime problema, je izraz strahu in zaskrbljenosti milijonov, velike veine, takoreko 99 odstotkov, a predvsem mladih ljudi, ki po dolgih desetletjih predstavljajo prvo generacijo, ki bo ivela bolj negotovo in slabe od svojih starev. Na tem mestu mi dovolite edini citat: Kriza namre ni finanna ali ekonomska; takne so samo posledice, kot jih utimo ta hip. Vzroki so paradigmatski. Gre za vzorce obnaanja, za sistem vrednot, zato to ni in ne more biti samo razprava za ekonomiste ali menederje. Stebri nekega novega razvojnega sporazuma: novo razmerje med delom in kapitalom, ali je rast edina vrednota nad vrednotami, novi vidiki solidarnosti, () medgeneracijska solidarnost, () nova etika udeleenosti, zavest o omejitvah naravnih virov, o vrednotah znanja, znanosti in inovativnosti, tehnologije v funkciji trajnostnega razvoja, o nujnosti irokega drubenega dialoga in konsenza to so teme, ki jih bo treba odpreti in na njih vztrajati, e naj se lotimo, dotaknemo in pridemo do spremembe, ki bo te posledice ne le ublaila, ampak tudi trajneje odpravila. Ostati moramo kritini. Kriza namre zlahka postane izgovor za zategovanje pasu na raun tistih, ki so zanjo najmanj krivi. In kriza lahko postane nain, kako se dravna pomo, potem ko bo krize konec, izkae za pomo tistim, ki so s svojo porenostjo ali s svojim lahkomiselnim priakovanjem, da bo rast trajala vekomaj, krizo povzroili. ivimo v dravi, v kateri je preteen del politinega razreda nepripravljen svojo osrednjo pozornost posvetiti oblikovanju in sprejemanju dolgoronih razvojnih usmeritev, opustiti logiko izkljuevanja, izsiljevanja in demontiranja vseh institucij drave. Zato je drava neuinkovita in zato so ljudje izgubili zaupanje v politiko in demokracijo. Slovenski politini sistem ima vgrajene tevilne sistemske blokade, na kar smo v Zares opozorili januarja z dokumentom Za odpravo blokad. Zaradi teh blokad in opravilne nezmonosti politinega razreda, da bi jih odpravil, pa tudi nekritinega sprejemanja napanih evropskih receptov in vlakovnih kompozicij reevanja krize na pleih najibkejih, je tudi slovenska politika domala v celoti izgubila zaupanje javnosti.

dr. pavel gantar

V mandatu 2008-2011 smo uspeli s pobudo za ustanovitev slube vlade za podnebne spremembe, ki je pripravila osnutek strategije prehoda Slovenije v nizkoogljino drubo do leta 2050. Po nai oceni je osnutek strategije, ki ga e aka poglobljena javna razprava, zelo dobro pripravljen in predstavlja temelj za integracijo okoljske, tehnoloko-znanstvene, energetske, vodne, davne in drugih politik v prihodnjem mandatu. Zamudili smo sicer prilonost, da bi problematiko, povezano z reevanjem okoljskih problemov, energetiko, prometom, upravljanjem z naravnimi viri (voda, gozdovi, plodna tla, surovine) in kmetijstvom dvignili na vijo raven in jo oblikovali kot eno od temeljnih stratekih usmeritev to je prehodom Slovenije v nizkoogljino drubo. tevilni elijo ministrstvo razkosati in ga porazdeliti med ostala ministrstva, v Zaresu pa ocenjujemo, da je poglavitna in nenadomestljiva prednost samostojnega okoljskega ministrstva v tem, da je nadzor nad onesnaevanjem institucionalno loen od dejanskih in potencialnih onesnaevalcev (kmetijstvo, energetika, promet, gospodarstvo). Enako velja tudi za prostor prostorska politika in nadzor nad gradnjo mora biti loen od najvejih porabnikov prostora. e torej trdimo, da je eden od vejih okoljskih proble-

mov ministrstvo samo, ne zahtevamo njegove nadaljnje razgradnje, pa pa njegovo institucionalno stabilizacijo, dvig strokovne ravni in revizijo zakonodaje, ki se nanaa na izdajanje razlinih dovoljenj. Na podroju podnebne politike nameravamo: podpreti im iro razpravo o osnutku strategije prehoda Slovenije v nizkoogljino drubo in za sprejetje zakona o podnebnih spremembah z ukrepi za zmanjevanje toplogrednih plinov in za prilagajanje podnebnim spremembam; da Slovenija ne izpade iz globalne tekme na podroju istih tehnologij, poveati vlaganja v tehnoloke projekte na podroju nizkoogljinih in neogljinih, torej istih tehnologij in spodbujati njihovo aplikacijo v energetiki, prometu, gospodinjstvih in kmetijstvu; izboljati poplavno varnost in zagotoviti ustrezno visoke vodne bilance v sunih obdobjih ter v ta namen predlagati desetletni program urejanja voda v povezavi s strategijo prehoda v nizkoogljino drubo; Slovenijo spodbuditi, da se pridrui skupini najbolj ambicioznih lanic EU v kontekstu oblikovanja skupne evropske politike boja proti podnebnim spremembam.

e torej trdimo, da je eden od vejih okoljskih problemov ministrstvo samo, ne zahtevamo njegove nadaljnje razgradnje, pa pa njegovo institucionalno stabilizacijo, dvig strokovne ravni in revizijo zakonodaje, ki se nanaa na izdajanje razlinih dovoljenj.
Nenazadnje gre za prenehanje strategije izpostavljanja okoljskim tveganjem in za razvoj sposobnosti upravljanja z okoljskimi tveganji. Kljuno za okoljsko politiko je, da zasedba ministrskega mesta ne bo samo predmet politinih trgovanj znotraj bodoe koalicije, ampak da bodo pri tem telo tudi znanje, privrenost in voditeljske sposobnosti. Na koncu so pomembni ljudje, ki vodijo in oblikujejo okoljsko politiko!

V povezovanju je mo
Tretji razvojni podvig
Umanotera, slovenska fundacija za trajnostni razvoj, je pred volitvami 2008 kot okoljsko najbolj obutljiv ocenila program stranke Zares. Pred letonjimi predasnimi parlamentarnimi volitvami nas je mrea Plan B za Slovenijo Pobuda za trajnostni razvoj (zdruuje 36 nevladnih organizacij), povabila k skupnemu delovanju za uresnienje tretjega razvojnega podviga, katerega namen je zdruiti moi pri zaiti temeljnih potencialov kakovostnega ivljenja v Sloveniji. S podpisom smo se v stranki Zares socialno liberalni pridruili vsem, ki so kot mi prepriani, da lahko naa drava s tretjim soglasjem postane model socialno pravinega razvoja v ravnovesju z okoljem.

Kot prvi smo se odzvali pozivu Asociacije

- drutva, ki zdruuje 47 nevladnih organizacij in samostojne ustvarjalce na podroju umetnosti in kulture, ter jih povabili na odprte prostore razmiljanj. Pritrdili smo njihovi zavezi, da bi tudi v mandatu 20112015 kulturi in umetnosti dali prilonost in ponudili pogoje, vzajemnega sodelovanja. Prepriani smo, da se mora tudi v bodoe nadaljevati dialog, ki je bil uspeno voden v iztekajoem mandatu, in da pridobljenega poloaja nevladniki ne smejo izpustiti iz rok, etudi bi na kulturno ministrstvo v novem mandatu priel nekdo, ki bi pred njimi zapiral vrata, kot se je to dogajalo v prejnjem mandatu.

12
Niste ve pes na verigi. Ste svobodni, da razvijete odgovornost v ustvarjalnosti!
Alenka Goljevek Kermauner
Neko je bila vsaka fara na Slovenskem sveto prepriana, da zvon njene cerkve najlepe doni, da ivijo pod njim najbolj modri moje, najpridneje ene, najbolj edna dekleta, fantje pa so svoj pogum in mo dokazovali v pretepih in nokanju s fanti drugih far, ki, jasno, naim niti do kolen ne seejo. Ta plemenski model ponavljamo Slovenci do danes; nokamo se Mladoslovenci in Staroslovenci, pa liberalci in klerikalci, pa partizani in domobranci, pa levica in desnica, pa nai in vai, pa Ljubljana in Maribor itd. do nezavesti: mimetina kriza, ko brata dvojka, sprijeta v neizprosnem boju, poskuata drug drugega uniiti. Taka do golega reducirana Slovenija ni ve domovina; je mielovka, ki v svojih dravljanih vzbuja jezo, sram, obutek brezperspektivnosti, brezizhodnosti. Stranka Zares je nastala kot volja in obljuba, da bo prebila izhod iz te pasti. Da bo vodila novo politiko. Da bo radikalna, ustvarjalna, inventivna. Da si bo drznila ozreti se ez slovenske planke, gledala na slovenske probleme s irega, evropskega stalia. Da bo sistem Kapitala, ki samomorilsko ene svet iz krize v krizo, postavila pod vpraaj. Dober program, ki gleda precej dlje od lastnega nosu ne glede na to, da realizacija obiajno povsod precej zaostaja za programi. Toda asa vam niso dali veliko. Ko ste stopili na nekaj mogonih uljev, je nastalo strano pohujanje po stranki, posebej e po njenem predsedniku, je zaelo padati z vseh strani, linarje pa je lepo orkestriral e laje medijev. Zablokirali so vas in vas iztisnili v aut. In tu smo zdaj: na robu, v krizi. Bilo bi zelo slabo, za Zares in za Slovenijo, e bi stranka na tej toki zgubila pogum in se zaela razkrajati v preprianju, da se ji je zgodila krivica in da se ni ne da. e ob vaem prvem rojstnem dnevu sem vam zaelela, da bi iz konvencionalnosti silili na rob, saj se od tam bolje vidi na drugo stran in se laje pride do novih reitev, kot e samozadovoljno epimo v varnem srediu. Zdaj ste na robu. Vzemite to kot dar in prilonost. Res se to danes slii kot zguljena mantra, na mo ljuba politikom vseh vrst in narodnosti; a to e ne pomeni, da ni resnina. Seveda pa preustvarjanje poraza v anso ni lahka stvar, zahteva veliko energije, zavzetosti in garanja. Toda ljudje so zmoni neverjetnih stvari, e so le gorei in prepriani, da je njihov trud smiseln. In to je, navzonost Zaresa je v slovenskem prostoru nujno potrebna, saj vsaj do neke mere dovaja sve zrak in razklepa model bratovstva terorja, v katerega smo e kar patoloko ujeti. Ni edina monost uinkovitega delovanja udeleba v strukturah oblasti! Ta struktura je, nasprotno, hudo nasilna in omejujoa,

zares skupaj

sili vas k srediu (tj. koritu), k prestiu in zmagovanju za vsako ceno, k omejitvi komunikacij le na tiste, ki vam lahko koristijo itd. Zato vsaka oblast raje prej kot slej postane gluha in izgubi odnos do realitete. Vi kot stranka na robu pa niste ve pes na verigi. Izumljajte neinstitucionalne oblike komuniciranja, odpirajte dialog, navezujte stike z drugae misleimi, zdruujte se z drugimi za doseganje istih ciljev. Pletite mreo-podgobje-micelij v najrazlineje smeri, povezujte se, sodelujte. Ste svobodni, da razvijete odgovornost v ustvarjalnosti.

Kako reformirati stvarnost?

majda irca
volj stati, temve je potrebno tudi obstati. A obstati ne pomeni stati ob kriem rok stati poleg in zraven, pustiti, da nao barko, kot bi dejal Dalmatin, odnaa vihar temve pomeni, da se je potrebno za obstanek e kako boriti: reformirati stvarnost tam, kjer je ibka, biti proti, kjer se godi krivica, dobesedno udejanjati protestno/protestantsko dro tam, kjer so argumenti moi krhki in kjer so razvoji duhovno zatrti ali celo zavrti. e kdaj, je ta poziv na mizi danes. Veraj, ki je z akumulacijo materialnega in potrato troenja energije, oroja, kemikalij, naravnih resursov, populistinega duha skoraj do suhega izrabil in zlorabil tako na planet kot nae nebo angelov in idej ta veraj je e zamujen. Pustil nam je ogromen davek, ki nas spravlja v poastne zadrege: kako misliti drugae? Kako svet organizirati bolje? Kako zdraviti okolje? Kako odpraviti oroje? Kako ne-raniti zemlje? Kako omejiti sebe? Svet ga je zamudil. Ne le svet, tudi na dom. Veraj, ko se je premealo Slovenijo na enega od svetilnikov 21. stoletja, pisalo po 30 milijard evrov vredne razvojne resolucije, naroalo optimalne izdatke in leporeno (pre)pisalo, da resda ne bomo najveji in najmoneji, bomo pa najbolji, je pustil obljube in obremenil priakovanja. Marsikdo ne more razumeti obrata realnega asa, ki trezni, saj ne more nuditi tistega, esar nima. A prav je, da razumemo solidarnost, ki jo imamo. In, da so socialni vzvodi ranljivim pomembneji od gradnje jadranskega otoka, da je strpnost pomembneja od arogance, da se zakone ne pie enoroko in ez no in da se svobodno ter dialoko besedo nikoli ne sme zapraviti. Ta veraj je celotnemu svetu ne le naemu domu - pustil ogromen davek, ki nas spravlja v poastne zadrege: kako misliti drugae? Kako svet organizirati bolje? Kako zdraviti okolje? Kako odpraviti oroje? Kako ne-raniti zemlje? Teka, eprav osnovna vpraanja. Zaposlujejo ves razviti svet, ne le nas. Teka zato, ker nas je kopienje e preve zasvojilo, ker razvoj rauna na nov - predvsem tehnoloki zagon bistveno bolj kot na nov duhovni vzlet. Nanje je mono odgovoriti kantovsko mogono, z etinim imperativom v nas in zvezdnim nebom nad nami ali pogrono vedeevalsko, v nonem programu kaknega poceni tv-studija. A oba, mogoen in pogroen, na videz segata po zvezdah. Zato ne gre ve le za odgovore, gre za to, da si drznemo zastaviti tudi tehtneja vpraanja. Kako videti sebe? Kako ljubiti drugega? Kako sprejemati druganega? Kako e uzreti zvezde? Kako ceniti duo? Kako poiskati resnico? Na tej toki je potrebno vedeti, da je pomen idej, kulture, besed, misli in kreacij kljuni akumulator duhovnega vzleta in kljuni gradnik skupnosti. Trubar je temu rekel graditi poteno ivljenje. In gradil je na preprostih a kljunih temeljih: ljubi blinjega, dobro delaj vsem ljudem, svoj kruh pridobivaj brez kode za druge ljudi in ne boj se govoriti resnice. Proti njemu je bila organizirana ena najvejih zarot v zgodovini slovenskega naroda, ki je trajala skoraj tiristo let, saj je protireformacija sistematino uniila vsa dela, ki so nastala v asu reformacije in s tem dobesedno izbrisala bogato zapuino slovenskemu narodu. A etudi pogano, enkrat posejano e trdneje plodi. Enkrat postavljena in iveta svoboda enkrat zapisana slovenska beseda, enkrat izkuena pravica e moneje zori. Zato smo danes bogati bolj, kot vemo, saj smo se s pisano besedo ne nauili le dajati odgovorov, ampak tudi pisati vpraanja; saj smo z izroilom prve knjige ohranili tudi izroilo upora. In zato slavimo reformacijo kot prvo reformo, protestantizem pa kot protest.
(iz govora ob Dnevu reformacije, Maribor 2010)

Kako zdruiti, a hkrati ne povzroiti novih razdruevanj takno je bilo oitno vedno temeljno hrepenenje naega naroda. In hkrati tudi na problem.
A hrepenenje po zdruevanju po odgovornem oblikovanju drubene stvarnosti - so vse prevekrat (in jo e kako e vedno) najedali dvomi, ljubosumja, umetne polarnosti in nelagodja, ki mrcvarijo nae medsebojne vezi, nam jemljejo krila, tiijo k tlem, duijo vizije, zatirajo potenco in spodnaajo tisti smisel, ki ga je Primo Trubar zapisal v Katekizmu: namre, da ni do-