Zares bo

Manifest za odgovor- no ekonomijo.

več na strani 2 >

Teš 6

Političnim in kapitalskim omrež- jem je treba reči odločen ne

Več na strani 4 >

Vizija

Vrnimo Sloveniji pri- hodnost

Več na strani 11 >

Reformacija

Niste več pes na verigi

Več na strani 12>

volitve

2011

državljanski časopis za odgovorno družbo

Desnica v parlamentu, levica na ulici

feri lainšček

Igra se torej lahko začne. In bojim se, da bo rezultat res paradoksalen, saj bo v sistemu, v katerem odlo - čajo glasovi večine, na koncu izgubila večina.

Priznam, da sem malodušen.

Prav neprijeten za kako spre- nevedajočo se predvolilno zabavo.

Verjel sem v odprto družbo in skupno slovensko perspektivo s sistemom socialno in druž- beno odgovornega kapitaliz- ma. Pa se je zgodil le legalizi- ran rop skupnega premoženja in pir tajkunov, ki jih ni znal nihče ustaviti. Zdaj, v tem ubožnem predvolilnem času, ki pač sovpada z gospodarsko recesijo in družbeno depre- sijo, me v ozračju našega kolektivnega blodeža vse bolj bega slutnja napovedujočega se totalitarnega kapitalizma.

Nakazuje ga predvolilna drža praktično vseh strank, ki jim javno mnenje pripisuje največ

sedežev v parlamentu. Čutiti ga je v populističnih in ugla- šenih maksimah, ki celotno družbeno in osebno življenje državljanov nasilno enotijo in podrejajo gospodarskim ciljem, kot rešitelja pa ponu- jajo kriznega menedžerja. Ko namreč državo tako poisto- vetimo s podjetjem, seveda moramo nujno dodati, da je vodenje takega podjetja pra- viloma avtoritarno in kajpak tudi totalitarno.

Kaj torej lahko sploh pričaku- jemo?

Bolj ali manj prostodušni neo- liberalizem v službi naših tur- bo-kapitalistov pač ne more prinesti drugega kot popolno dominacijo in zaščito kapitala ter njegovih lastnikov. Tistih z

začetka mojega razmišljanja,

ki si take zaščite zanesljivo ne

zaslužijo, pa seveda tudi vseh drugih. Če pa bo temu res tako, bo politično ustoličenje edinih zveličavnih rešiteljev obenem prineslo tudi ukinitev enakih pogojev za vse in omo- gočilo še večje razslojevanje na bogate in revne. Družbeni ideal enakosti pa gotovo ne bo pohojen samo na področju možnosti in razdeljevanja dobrin, ampak tudi sicer in nasploh. Pod krinko reševanja gospodarske krize so eni oči- tno sposobni ponuditi marsi- kaj, drugi pa so tak marsikaj pripravljeni tudi sprejeti.

Igra se torej lahko začne.

In bojim se, da bo rezultat res paradoksalen, saj bo v siste- mu, v katerem odločajo glaso-

vi večine, na koncu izgubila

večina.

Zdi se namreč, da je v deželi

kar lepo število volivcev, ki bolj kot enakost in social- no državo potrebujejo kruh

in delo. Ampak, tem bodi odpuščeno, saj v stiski gotovo niti ne vedo več, kaj delajo. Resničen paradoks pa se go- tovo začenja ob spoznanju, da bo zelo verjetno tako ravna- la tudi velika večina tistih, ki sicer imajo kaj izgubiti, a slepo upajo, da se to potem ne bo zgodilo. Ali pa celo tistih, ki jim je bilo v predvolilnem času v obraz rečeno, naj se lepo obrišejo pod nosom. V mislih imam seveda zaposle- ne in dejavne v javnem sek- torju, katerih izvirni greh je verjetno v tem, da ne proizva- jajo in preprodajajo ničesar otipljivega, niso pa seveda niti prav goreči verniki pridobitni- štva. So pač v službi skupnega interesa in skrbijo za skupno dobro. Recimo za uresniče-

vanje socialnih pravic, kot so pravica do šolanja, zdravja in dela – da ne naštevam kaj

bolj potratnega in po mnenju rešiteljev za davkoplačevalsko

blagajno še bolj parazitskega.

A kakor koli že, če bo torej na

teh volitvah za obljubo izhoda

iz gospodarske krize žrtvovan

ideal enakosti, bo večina za- nesljivo potegnila kratko in se ji bo še dolgo glasno kolcalo.

Če bo obljuba uresničena, bo to kolcanje potekalo v mez- dnem odnosu.

Če pa obljuba ne bo uresniče- na, bomo verjetno vsi skupaj že kmalu kolcali na ulici.

Res pa je tudi, da svojih gla- sov še nismo zares oddali in je še na razpolago nekaj časa za razmislek. Stranka Zares, ki je bila zaradi svoje načelne drže deležna mnogih napadov tudi iz tega zamegljenega ozadja, je navsezadnje zdaj v svojem imenu izpostavila, da je soci- alna. Prav s tem pa zagotavlja, da se bo še naprej zavzemala za družbena razmerja, ki jih

ne bo poganjalo izkoriščanje.

2

zares je bilo

Zares naredili 2008 - 2011

Zares – socialno liberalni je politična stranka, ki se zavzema za odprt politični prostor, za aktivno politično udejstvovanje in aktivno državljanstvo. Vrednote odprtosti, odzivnosti in samoomejevanja se odslikavajo tudi v naših 99 točkah, ki jih je vseboval koalicijski dogovor. Veliko od tega nam je uspelo v tem času uresničiti, nekatere obljube pa smo tudi presegli. Naj jih nekaj predstavimo.

Dodana vrednost

1. Zmanjšali sejnine in

nagrade članom nadzornih

svetov v podjetjih, ki so v pre- težni državni oziroma javni lasti.

2. Povečali dodatno splošno

olajšavo in prvi prag dohod-

kov, ki je določen kot pogoj za priznavanje dodatne splošne olajšave. Dodatna splošna olajšava je bila povečana

z 2.094,99 evra na 3.019,83

evra, prvi prag dohodkov pa z

8.694,22 evra na 10.200 evrov.

3. Odločno zahtevali odgovo-

re o projektu izgradnje bloka 6 TEŠ in uspeli s prepovedjo državnega poroštva. 4. Finančno podprli več kot 3500 projektov podjetij, v letu 2009 je bilo razpisanih za več kot 275 milijonov evrov sred- stev, kar je 50,2 odstotka več

kot v letu 2008. V letu 2010 pa je bilo razpisanih več kot 290 milijonov evrov.

5. Na področju spodbujanja

učinkovite rabe energije in povečevanja deleža obnovlji- vih virov energije je bilo raz- pisanih 69,5 mio EUR sredstev za obdobje 2010 do 2013.

Družba znanja

6. Vlaganja za raziskave in

razvoj povečali v 2009 za 47 odstotkov, v 2010 še za 20 od-

stotkov. Povečali delež javnih sredstev za terciarno izobra- ževanje za 22 odstotkov.

7. Ustanovili neodvisno agen -

cijo za zagotavljanje kakovosti

v visokem šolstvu in zago-

tovili transparenten sistem

akreditacij študijskih progra- mov na nacionalni ravni, ki bo veljal za vse visokošolske inštitucije.

8. Pripravili in v državnem

zboru sprejeli Nacionalni program visokega šolstva 2011-2020 ter Raziskovalno in inovacijsko strategijo Sloveni- je 2011-2020.

9. Za razvoj centrov odličnosti razdelili 77 milijonov evrov osmim centrom odličnosti.

10. Za kompetenčne centre,

ki povezujejo partnerje iz gospodarstva in javnega razi-

skovalnega sektorja, razdelili 44 milijonov evrov.

11. Z namenom varovanja,

promocije in razvoja sloven- skih nacionalnih interesov je država postala 100-odstotna

lastnica Študentskega doma Korotan na Dunaju, ki je namenjenih tudi študentom iz Slovenije in slovenskim zamejcem s Koroške.

Dobra država

12. Dosegli nezdružljivost

funkcije poslanca in župana.

13. Na pobudo Zaresa je bil

pripravljen in sprejet zakon o odvzemu protipravno prido-

bljenega premoženja.

14. Ustanovljena je bila

Služba vlade RS za podnebne spremembe.

15. Ustanovili smo Agencijo

za varstvo konkurence.

Dostojna prihodnost za vse

16. Bistveno vplivali na

pripravo in sprejetje Zakona o socialnem podjetništvu.

17. Dosegli, da imajo otroci,

ne glede na to, ali imajo nji- hovi starši plačane prispevke, zagotovljene vse pravice iz zdravstvenega zavarovanja in zdravstvene storitve.

18. Dosegli, da delodajal-

cem ne bodo več dopuščene nobene izjeme ali odpustki pri

plačevanju socialnih prispev- kov zaposlenim. Poleg tega z vložitvijo novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju skušamo preprečiti izogiba- nje in oproščanje plačevanja prispevkov v zdravstveno blagajno.

19. Spremenili zakon, s kate-

rim omogočamo transparen-

tno in pregledno, predvsem pa pošteno razdeljevanje sredstev invalidskim in hu- manitarnim organizacijam.

Dialogi kultur

20. Pospešili črpanje evrop-

skih sredstev za kulturno

infrastrukturo.

21. S sprejetjem zakona o

STA omogočili, da se je prvič po osamosvojitvi uredilo delo-

vanje, organiziranost in avto- nomnost Slovenske tiskovne agencije.

22. Z zakonom ustanovili

Slovenski filmski center (SFC) in omogočili boljše financira-

nje.

23. Doma in v Evropi vztra-

jali, da je davek (DDV) na knji- go še vedno diskriminatoren.

24. Povečali proračun kul-

ture na 0,58 % BDP, 2,2 % v državnem proračunu (2009), kar je najvišji delež za kulturo doslej oziroma po osamosvo- jitvi in s tem tudi bistveno povečali sredstva za nevladni sektor (za 1,5 mio EUR že v prvem letu) - za subvencije, za prve projekte, štipendije in rezidence in uredili status samostojnih ustvarjalcev na področju kulture. 25. Zagotovili programska sredstva 2010-12 v višini 15 milijonov evrov za Evropsko prestolnico kulture. 26. Zaščitili smo Plečnikovo

arhitekturo v Ljubljani, razgla-

sili Kraško kulturno krajino

v Lipici za kulturni spomenik

državnega pomena (t. i. robno območje) in umaknili apetitie za golf v Lipici. Spomenike

v vasi Vrba na Gorenjskem

smo razglasili za kulturni spomenik državnega pome- na in kolišča na Barju vpisali na Unescov seznam, kjer bo kmalu tudi Idrijski rudnik.

Zares izzivi 2011 - 2015

Stranka “Zares - socialno liberalni” razpolaga z jasno prepoznavnim in vsebinsko razločnim programom. Zasnovan je kot politični odgovor in dogovor za soočanje z izzivi sodobnega časa, za mandat 2011- 2015 pa smo ga posodobili oziroma prilagodili se - danjim razmeram. Naš odnos do izzivov in nekaj ključnih poudarkov in ukrepov predstavljamo v pričujočem tekstu.

1. Dvig zgornje (NE pa tudi

spodnje, ker bi s tem prizadeli socialno občutljive sloje) sto-

pnje DDV do 2 odstotni točki.

2. Uzakonitev stanovanjske

kreditne sheme za mlade, na podlagi državnih obveznic. Mladim zagotoviti ugodne kredite (banki plačujejo le

obresti, ker se glavnica porav- na z izplačilom obveznice).

3. En odstotek BDP letno in-

vestirati v razvoj zelenih teh- nologij in zelenih projektov. Te tehnologije in projekti so predvsem na področju širitve

javnega prometa, energetske obnove zgradb, nizkoogljičnih tehnologij, obnovljivih virov

tehnologije. Te investicije so vir bolj zahtevnih delovnih mest in s tem hitrejšega, pa tudi bolj trajnostnega gospo- darskega razvoja.

4. Spodbude kooperati-

vam, socialnim podjetjem in solastništvu zaposlenih, ker je praksa pokazala, da so te lastninske oblike bolj odpor- ne na krize in v krizah manj odpuščajo delavce. Socialno ekonomijo je treba z 2 % BDP

dvigniti na evropsko raven, tj. na 10 % BDP.

5. Povečevati sredstva za

raziskave in razvoj do 3,6 % BDP – od tega 1,2 % iz javnih virov. Nadaljevati s povezo- vanjem inovativnih potenci- alov podjetij z znanstvenimi institucijami.

6. Omejiti razlike med naj-

višjo in najnižjo plačo v podje- tjih na 10:1. Visoke razlike v plačah znotraj posamezne organizacije demotivirajo zaposlene in ustvarjajo obču- tek nepravičnosti. To seveda ne preprečuje, da se izjemni dosežki nagradijo iz dobička organizacije, na podlagi letnih

ali – še bolje – večletnih do- brih rezultatov.

7. Zagotoviti, da so prispevki

obvezna kategorija pri izpla- čevanju plač. S spremembo zakonodaje je treba zago- toviti, da je odlog oziroma obročno plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko

ter zdravstveno zavarovanje

prepovedano oziroma so to

dajatve, ki jih ni mogoče odla- gati ali plačevati na obroke.

8. Podpirali bomo tehnološki

preboj z davčnimi spodbuda-

mi za vlaganja v raziskave in

tehnološki razvoj ter zaposlo-

vanje raziskovalcev in mladih raziskovalcev v gospodarstvu.

9. Spodbujali bomo razvoj

ustvarjalnih regij.

10. Za inovativne podjetni-

ške ideje bomo spodbujali

sklade tveganega kapitala.

11. Vzpostavili bomo mrežo

svetovalcev za pomoč malim in srednjim podjetjem, pred- vsem v manj razvitih okoljih,

kjer podporno okolje za podje- tništvo ni zadostno razvito.

12. Z uvedbo pavšalne ob-

davčitve in poenostavitvijo

računovodskega poročanja za samostojne podjetnike, eno- osebne in male d.o.o. bomo poenostavili poslovanja za mikro in mala podjetja.

13. Na področju turizma

bomo povečali vlaganja v jav- no turistično infrastrukturo,

vključno z vlaganji v objekte kulturne dediščine in športno turistične infrastrukture.

14. Sedanji davek od pre-

moženja in nadomestilo za

uporabo stavbnega zemljišča bomo spremenili v davek na nepremičnine.

15. Ukinili bomo dopolnilno

zdravstveno zavarovanje za doplačila zdravstvenih stori-

zares bo

3

tev, ki z enakim prispevkom ne glede na dohodek zanika socialno pravičnost in solidar- nost.

16. Spodbujali bomo tako

uporabnost in prenos znanj v

gospodarstvo kot tudi temelj- ne znanosti, eksperimentira- nje in izvirne ideje.

17. Še naprej bomo spodbu-

jali razvoj kreativnih indu- strij.

18. EU bomo tudi v bodoče

opozarjali na nujno uveljavi- tev ničelne stopnje DDV na knjigo. V primeru, da bo EU še naprej dopuščala razlikova- nje, si bomo prizadevali, da se davek od knjige na primeren način vrne knjigi, vključno z vlaganjem v njen dom (NUK II).

19. Prizadevali si bomo za

sprejetje Zakona o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dol- gotrajno nego. Ob tem bomo spodbujali razvoj storitev pomoči na domu, ki ohranja uporabnike storitev v lastnem

okolju, ker je to za njih pravi- loma prijaznejše.

20. Sprejeli bomo strategijo

prehoda Slovenije v nizkoo-

gljično družbo do leta 2050.

21. Zavzemali se bomo, da bi

bilo v Sloveniji »samo« 90 do 120 občin.

22. Kmetijska zemljišča je

treba zavarovati pred nesmo- trno rabo, povečati samoo- skrbo Slovenije ter izvajati zemljiško politiko, ki bo zagotavljala boljšo rabo, pre- prečevala in odpravila zara-

ščanje kmetijskih zemljišč ter nenadzorovano urbanizacijo.

23. Pospeševali bomo in-

tegracijo cestnega in žele- zniškega prometa s ciljem enotne vozovnice in vzposta- vitve enotnega voznega reda. Izvesti je treba tudi povezavo celotnega notranjega prometa

(mestni, regijski, medregijski) ter uvesti enotne tarife za prevoze in enotni informa- cijski sistem. Uvesti je treba učinkovito povezavo mestne- ga, primestnega in medme- stnega prometa s pospešitvijo frekvenc prevozov ter pove- zave na t.i. vstopnih točkah v mestih.

24. Obstoječe proge je treba

posodobiti s signalizacijo in elektronskimi komunikacijam

ter elektrificirati celotno žele- zniško omrežje. Takoj je treba

z zapornicami zavarovati vse

obstoječe železniške prehode.

25. Javni prevozi morajo biti

prijaznejši do potnikov oz.

uporabnikov, zato se bomo za- vzemali za lažjo dostopnost, večjo frekvenčnost in večje udobje potnikov.

26. Za družbo aktivnih

državljanov, ki bodo imeli mo- žnost sodelovati pri odločanju

o tem, kakšna pravila bodo

vladala na trgu in nasploh v državi.

27. Zagotoviti je treba

transparentno financiranje

političnih strank (prepoved financiranja s strani pravnih

oseb), ki bo vključevalo tudi učinkovit nadzor (poobla- stila nadzornim organom!) in uveljavitev resnih sankcij

v primeru kršitev (kazni za

prekrške, vračanje nezakonito

pridobljenih sredstev, izključi- tev iz proračunskega financi- ranja idr.).

28. Pospešiti je treba mo-

dernizacijo poslovanja sodišč. Projekt e-pravosodje je eden ključnih projektov moderni- zacije poslovanja sodišč.

29. Prodaja deleža v NLB (čas

prodaje je seveda odvisen od

cene, ki jo je mogoče doseči), dokapitalizacija SID banke in njeno preoblikovanje v razvoj- no banko, ki podpira vlaganja

v infrastrukturo in realno go-

spodarstvo (ne pa npr. prevze- me in finančne naložbe).

30. Koriščenje EU sredstev

iz nove finančne perspektive

(2013 – 2020). Sloveniji bo v tem obdobju na razpolago 2,5 milijardi evrov.

31. Nadaljnje spodbujanje

inovativnosti ter vlaganj v

znanost in tehnološki razvoj

v tesni povezavi z gospodar-

stvom.

32. Spodbujanje podjetni-

štva in njegovega ključnega

nosilca, podjetnika in njegove ustvarjalnosti.

33. Spodbujanje internacio-

nalizacije slovenskega gospo- darstva.

34. Z ustrezno prilagojeno

imigracijsko politiko bomo spodbujali pritok novih mladih strokovnjakov nara-

voslovno-matematičnih in

tehniških ved, ki jih primanj- kuje v našem gospodarstvu in družbi.

35. Za izboljšanje zakono-

daje o udeležbi zaposlenih pri dobičku gospodarskih družb.

36. Poenostavili bomo

sistem plačevanja davkov in

zmanjšali stroške plačevanja

s pomočjo vplačevanja na en

sam vplačilni račun. 37. Obvezno zavarovanje bomo reorganizirali tako, da bosta ustrezen obseg in raven

zdravstvenih storitev (košari- ca pravic) vsem zagotovljena iz obveznega zavarovanja.

38. V programih poklicno-

-tehničnega izobraževanja je treba ohraniti ustrezne

standarde znanja in njihovo mrežo prilagoditi potrebam trga dela.

39. Zagovarjali bomo

strategijo, ki bo šla v smer čim večje zaščite domačega pridelovalca, predelovalca in potrošnika, razvoja celotnega podeželja, povečevanja zapo- slitvenih možnosti na podeže-

lju (lokalne oskrbne verige), s ciljem povečanja prehranske neodvisnosti države.

40. Spodbujali bomo upora-

bo naravi prijaznih prevoznih sredstev, vključno s kolesi.

Za ta namen bomo spodbu- jali gradnjo kolesarskih stez in uporabo koles za dnevne

premike.

41. Vzpodbujali bomo

izgradnjo in razvoj novega

potniškega terminala v Kopru

z namenom pospeševanja

pomorskega potniškega prometa iz Kopra za destina- cije v Severnem Jadranu in

Sredozemlju ter z namenom uveljavitve Kopra kot obvezne

postaje za »potniške ladje«

(cruise vessels) na križarjenju

v Jadranskem morju, kar bo

pospešilo razvoj turizma v

Sloveniji ter omogočilo nasta- nek novih kvalitetnih delov- nih mest.

42. Odpravili bomo volilne

okraje in uvedli volilni model,

v katerem bodo imeli volivci s

preferenčnim glasom odlo-

čilen vpliv, kdo bo izvoljen v parlament.

43. Odločno nasprotujemo

ukinitvi trajnega mandata sodnikov in menimo, da je treba vlogo sodnikov še doda-

tno okrepiti v smislu njihove

neodvisnosti.

44. Ustavno sodišče naj

preverja le posebej uteme-

ljene primere, pomembne za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter zade- ve, ki so načelnega pomena za razvoj ustavnopravne prakse.

Manifest za odgovorno ekonomijo

V stranki Zares smo se vedno kritično odzivali na izzive časa. S pro- gramom stranke smo leta 2008 najbolj izpostavili vprašanje podneb- nih sprememb in prehoda v nizkoogljično družbo, leto kasneje smo se s programskim dokumentom Za ekonomsko demokracijo zavzeli za modernizacijo soupravljanja zaposlenih, spodbujanje solastništva zaposlenih in učinkovitejši model spodbujanja delitve dobička zapo- slenim. Današnji trenutek pa kliče po spremembi sistema, saj se lahko vedno novim krizam izognemo le, če prekinemo z neoliberalno para- digmo, katere edini cilj je profit. Zato na zadnji konvenciji stranke spre- jet programski dokument Manifest za odgovorno ekonomijo postavlja obstoječi sistem pod vprašaj in predstavlja konkretne predloge rešitev.

Ne gre le za napake v sistemu, sistem je napačen

Gospodarska kriza je neizprosno pokazala, da je neoliberalni ekonomski model, ki ga označuje koncept nezadržne rasti/ra- zvoja, neučinkovit, neuravnotežen in neuspešen tako na global-

ni, kot na regionalni ravni. Sistem temelji na neizprosni tekmi

za	dobički in zaslužki, ne glede na družbeno in okoljsko ceno,
ki	jo za to plačujemo. Posledice tega modela so povečevanje ne-

enakosti med ljudmi in regijami ter rastoče nezaupanje, prav tako pa tudi uničevanje naravnih virov in globalno segrevanje. Občutek, da živimo v pravični družbi, se radikalno izgublja. Model neizprosne tekme za višjimi dobički je izjemno neučin-

kovit, čeprav se običajno predstavlja kot izjemno učinkovit pri zagotavljanju materialnega blagostanja. 4600 milijard evrov, ki

so se samo v EU prek različnih oblik državnih posegov v času

zadnje krize prelile prek zavoženih bank v javni dolg, ki sedaj hromi države, je najboljši dokaz za to. Poleg tega pa je tudi - ker pohlep razume kot gonilo rasti - izjemno neodporen na korup- cijo. Politično gospodarska omrežja, prek katerih gospodarske elite s financiranjem strank in karier profesionalnih politikov

obvladujejo politiko, so tako običajna, da se pogosto sploh ne prepoznajo kot koruptivna.

Odgovorna ekonomija

Z odgovorno ekonomijo označujemo gospodarski model, ki je

poudarjeno zelen in družbeno odgovoren.

Družbeno odgovorna podjetja so tista, ki dobičke investirajo v družbeno koristne, predvsem okoljske programe in projekte, pomembne za lokalno skupnost, namesto za dividende oz. de- leže lastnikom. Izkušnje kažejo, da so družbeno bolj odgovorna

socialna podjetja in podjetja v lasti zaposlenih (kooperative). Ta podjetja so tudi bolj odporna na krize in v njih manj odpuščajo delavce. Menimo, da mora zato država z različnimi spodbuda-

mi in davčnimi olajšavami podpreti takšna podjetja in vlaga-

telje, ki vanje vlagajo. Da bi zmanjšali špekulativno obnašanje bank, pa podpiramo davek na finančne transakcije, še posebej

pa prodajo NKBM in NLB. S kupnino pa naj se dokapitalizira

SID banka, ki naj se preoblikuje v razvojno banko in kreditira razvojne programe podjetij namesto prevzemnih in privatiza- cijskih postopkov. Zelena naravnanost odgovorne ekonomije ne izhaja samo iz potrebe po zmanjšanju ogljične odvisnosti in izrabljanja narav- nih virov, ampak je to tudi pot k gospodarski obnovi na bolj trajnostni podlagi. Vlaganja v zelene tehnologije in zelene pro- jekte so vir večinoma bolj zahtevnih novih delovnih mest in s

tem tudi vir gospodarske rasti. Zato mora Slovenija letno vložiti

en odstotek BDP v zelene tehnologije in projekte in na ta način

ustvarjati zelena delovna mesta. Podpiramo tudi zeleno davčno reformo, s katero se prenese davčno breme iz davkov na delo na

zelene davke, tj. na obdavčitev onesnaževanja, porabe energije, naravnih virov in surovin. Po oceni službe vlade za podnebne spremembe je v okviru te reforme možno znižati obdavčitev dela v višini 1 milijarde evrov.

V prizadevanju za zmanjšanje vpliva kapitalsko političnih

omrežij pa med drugim predlagamo:

• prepoved financiranja političnih strank s strani pravnih oseb, ker to ustvarja odvisnost politikov od kapitalskih interesov,

• javno objavo dohodninskih napovedi in javno objavo premo- ženja funkcionarjev in javnih uslužbencev, ki odločajo o jav- nih sredstvih,

• političnim elitam omejiti vpliv na izvoljivost kandidatov na volitvah v DZ in okrepiti moč državljanov z ukinitvijo volilnih okrajev in razdelitvijo mandatov izključno na podlagi prefe- renčnih glasov volivcev.

4

zares proti

V TEŠ6 je nekaj gnilega

pogovarjal se je domen petan

»Žalostno je, da smo projekt izgradnje bloka 6 TEŠ pod vprašaj podstavili šele mi in da se tako prejšnja vlada, v kateri so projekt začeli pripravljati, in potem tudi zadnja vlada, ni bolj temeljito ukvarjala s tem sicer največjim projektom v Sloveniji,« izpostavlja Darja Radić, ki je kot minis- trica za gospodarstvo morala vložiti precej truda in energije, da je sama in z njo javnost sploh prišla do pravih informacij o projektu. Do lanskega poletja je bil namreč zavit v lep celofan, vsebina pa ni bila lepo darilo, pač pa orjaški skupek povsem zasebnih ciljev, utemeljen na plečih davkoplačevalcev«

Zakaj ste postavili pod vprašaj gradnjo tega projekta?

Projekt je bil voden skrajno netransparentno in – kot se je izkazalo že po prvem pregle- du – tudi zelo nestrokovno. Podatki, na podlagi katerih so bili narejeni izračuni o eko- nomski ustreznosti projekta, so bili namerno podcenjeni tako, da je bilo vse videti v redu. Ko smo preko vlade zahtevali od vodstva realen investicijski program, se je izkazalo, da gradimo naj- dražjo termoelektrarno na svetu, v višini 1400 milijonov evrov, (prvotna cena je bila 600 milijonov!), ki ne izpol- njuje kriterijev ekonomske uspešnosti projekta in ki bo zato zagotovo vplivala na višjo ceno električne energije ali pa pomembno zmanjšala investicijski potencial slo- venske energetike za

Primer bloka 6 TEŠ je verjetno eden hujših pri- merov politično kapitalskega kli- entelizma.

investicije v obnovljive vire energije, kot je na primer

gradnja štirih hidroelektrarn na srednji Savi. To je seveda popolnoma nesprejemljivo in neodgovorno je podpirati tak projekt.

Gre zgolj za ekonomsko ali tudi ekološko zgrešen projekt?

Evropa in svet govorita o pre- hodu na nizkoogljično družbo, o nuji zmanjšanja emisij to- plogrednih plinov ter o preho- du na obnovljive vire energije. Slovenija je, tako kot vse ostale države EU, tudi sprejela

zaveze po povečanju deleža obnovljivih virov energije. Ne trdim, da ne bi bilo smisel- no porabiti obstoječih zalog domačega lignita, vendar za to ni treba graditi bloka moči 600 MW – lahko bi za 150 milijonov obnovili bloka 4 in 5 in domači vir izkoriščali nekje do leta 2027. Za lignit pa se bo na koncu še izkazalo, da ga je premalo oziroma ima presla- bo kurilno vrednost in ga bo treba mešati z uvoženim – kar bo še naslednjih 40 let dražilo ceno domače energije!

Zakaj projekta niste ustavili?

Čeprav sem vodstvu projekta predlagala, naj ustavijo ali upočasnijo izvajanje, da raz- čistimo dileme, sem lahko kot ministrica na projekt vplivala le v funkciji soglasodajalca k prošnji za izdajo državnega poroštva. Vladi sem predla- gala, naj državnega

Politično ka- pitalskim omrežjem je treba reči odločen ne, a to do sedaj iskre- no in naglas upa- mo reči samo v Zares. In zato smo »oranžni cunami« in zato smo »ul- tra« in zato smo obtoženi (maloda- ne) veleizdaje …

poroštva ne izda, razen, če bo investitor v novem investicijskem programu upo- števal vse stroške in dokazal, da je projekt ekonomsko spre- jemljiv pri upoštevanju meril ocenjevanje tovrstnih projek- tov v mednarodnem merilu.

Zares je eden redkih, ki ta projekt postavlja pod vprašaj in opozarja, da ga bodo plačevali še naši otroci. Kako menite, da bo potekal naprej?

Revizija poslovanja TEŠ je ugotovila vrsto nepravilnosti, nestrokovnosti in sumov zlo- rab položaja tako pri vodenju projekta izgradnje bloka 6 kot tudi samega podjetja TEŠ in

zares upam, da bo to kmalu dobilo epilog na sodišču. Prav tako upam, da bodo epilog kmalu dobili tudi primeri zlorab v podjetjih, ki so jih prevzeli tajkuni. Tovrstnim vodjem projektov, kot so bili udeleženi pri TEŠ6, pa je treba nekako povedati, da bodo posledice odločitev nosili sami in jih ne bodo več mogli prenašati na državo in na nas, državljane Slovenije.

V projekt izgradnje TEŠ6 je vlo- ženega že veliko denarja. Je res pametno projekt ustaviti sredi izvedbe?

Ta argument je zame popol- noma nesprejemljiv. V Avstriji so tako pred leti mirno ustavi- li gradnjo jedrske elektrarne, ko so se ljudje odločili, da nočejo jedrske energije; pa gradnjo avtoceste, ko je njiho- vo računsko sodišče ugotovi- lo, da gre za potratno gradnjo in okolju preveč škodljivo. Na Kitajskem so ustavili gradnjo jezu. V ZDA so ustavili gra- dnjo termoelektrarne. Če ugotoviš, da je projekt nesprejemljiv zaradi katerega koli razloga, ga je treba usta- viti. Sicer se s tem izgubi ne- kaj sredstev, vendar pomislite, koliko jih bomo zapravili, če nadaljujemo s projektom – še najmanj 500 milijonov evrov, da o tem, da bomo zaradi tega še nekaj desetletij stroške te investicije skozi dražjo elek- triko plačevali vsi. Zapravili si bomo tudi možnosti, da bi gradili sodobne, ekonom- sko učinkovite elektrarne iz obnovljivih virov energije, saj bo HSE moral plačevati izgube

tega projekta.

Slovenija naj bo na pra-

_{vi strani!}

ivo vajgl, evropski poslanec

Sodelovanje v skupni evropski zunanji in varnostni politiki, katere del smo, odkar smo postali polnopravni člani v EU in skupno in koordinirano de- lovanje na področju varnosti z ostalimi članicami NATO niso vse, kar lahko Slovenija stori v prid svetovnega miru in pravičnosti. Kot vsaka suve- rena država si lahko tudi naša država izbere nekaj prioritet

in vztraja pri spoštovanju vsaj nekaterih načel mednarodne- ga prava – tistih ključnih. Kot poslanec stranke Zares v evropskem parlamentu, kjer sem član odbora za razvoj, odbora za zunanje zadeve in pododbora za varnost in obrambo, si prizadevam, da bi ta načela postala del evrop- ske zunanje politike, našega razmišljanja o svetu.

S Francom Jurijem, našim poslancem v državnem zboru, sva odprla nove možnosti slovenske zunanje politike, na strani deprivilegiranih v

palestinsko-izraelskem sporu,

v	Zahodni Sahari, v Darfurju,
v	Afganistanu, v Iraku. Kdo je

že tisti evropski politik, ki je izrekel geslo, da mir v Evropi branimo pod Hindukušem? Kdo pravi, da mora biti država velikosti Slovenije predvsem poslušen vazal velikih in vplivnih? Naše razumevanje sveta je drugačno!

Priznam, da me je radikalno stališče Zares v Manifestu za odgovorno ekonomijo: »Ne gre za napake v sistemu, sistem je napačen«, presenetilo, ker ne pu- šča nobenega dvoma, da zavrača iskanje rešitev družbene krize okviru neoliberalnega modela, ampak se je stranka odločila za tvegano iskanje novih odgovorov, ki v jih ni mogoče čez noč izsesati		ki morda ne bo takoj nagrajena, vzpostavlja pa temelje za zbiranje sorodnih političnih pogledov. Kot zapriseženemu sindikalistu mi je še posebej blizu stališče Zares do ustanavljanja kooperativ, podjetij v lasti zaposlenih in krivici prezrto alternativo, ki kaže v smer boljše družbe, kot jo živimo zdaj. socialnih podjetij. Konkretni uspešni primeri delovanja takih podjetij, katerih edini zveličavni cilj ni zgolj dobiček, Branimir Štrukelj predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja		Slovenija potrebuje stranko, ki si upa preprečiti tajkunske kredite Bavčarju in Šrotu, ki zagovarja odvzem premoženja, pridobljen na kriminalen način, ki zmanjša sejnine nadzornikom v javnih podjetjih, ki sankcionira nadzornike in direktorje, ki so si kljub novemu zakonu izplačevali preveč, ki si upa povprašati o smiselnosti milijardo dvesto milijonov vrednega posla v Šaleški dolini in okoljski oporečnosti tistega v Tržaškem zalivu, ki si upa javnim delavcem povedati, da	je prav, da pri plačah delijo usodo
					ostalih državljanov, ki si upa spre- minjati zakon o RTV, čeprav sedanji ustreza vsakokratni oblasti oziroma največjim strankam, ki zahteva čimprejšnji umik slo- vojakov iz Afga- nistana … To je oranžni cunami, ki ga Slovenija potrebuje!!! venskih Franci Kek
iz	prsta. Pogumna odločitev,	dokazujejo, da gre za po

zares lepo

5

Vrednote zapisane v kulturi

Bedna misel: lépo je, kar je lepó za vse! Ko je ta misel gola, brez perja in petelinje rože, se sliši kar se da vsakdanje:

pazi nase, skrbi zase, zunaj mene pa naj gre, kot pač že gre. Kdor išče s celim srcem, s célo mrežo svojih žil, kdor se z odprtimi rokami vrže v svet, temu zanesljivo na hrbet pade bič, kdor pa je za lepó na sploh, za prav na sploh, komur torej ni za nič, ta zanesljivo prejme svoj cekin.

Dominik Smole, Antigona

Te dni je ob žari pokojnega Toneta Pavčka Ciril Zlobec govoril prav to: ne pazite samo nase, ne mislite samo zase in ne čakajte zgolj na svoj cekin! Govoril je o polju srca, o odprtem prostoru duha in o svetu, ki presega pragmatizem realnega sveta. Spomnil je vse, še posebej častno priso- tne, da naj se zavežejo k tistim vrednotam, na katerih je vedno gradil, iz njih izhajal in se iz njih oplajal slovenski narod. Zapisane so v kulturi. V dialogu, v razumevanju drugačnega, v presega- nju stvarnega, v kultiviranju bližnjega in v oplajanju realnega.

Največje kritike mojega dela na ministrstvu za kulturo, da imamo Slovenci preveč kulture, so bile zame največje priznanje.

Majda Širca

ksevt, kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij bo v vitanju dokončano 2012.

V čem smo drugačni?

Elizabeta Živkovič

Stranka Zares je posebna

stranka. V nasprotju s tekme-

ci – bolj kot kdaj koli prej – v

teh kriznih razmerah poudar-

ja noto socialnosti oz. nujnost

ohranjanja družbene koheziv- nosti, brez katere nobena dr- žava ne more uspešno izvesti strukturnih reform. Medtem ko desne neolibe- ralne politične stranke in ekonomisti menijo, da je zaradi znižanja javnega dolga treba drastično zategniti pas, je Zares zavzel stališče, da bo zavrnil vsak ukrep, ki bo na- kazoval, da bo breme dolžni- ške krize naloženo tudi delu najrevnejšega prebivalstva, ki se že sedaj bori za preživetje. Zares odločno zavrača misel-

nost, da je potrebno zgolj in nič drugega kot rezati, var-

čevati in še varčevati, ker da je edino ta recept veljaven in najboljši za zmanjšanje jav- nega dolga. Poleg zmernega varčevanja, ki naj se podaljša tja do leta 2018, kar bi predla- gali EU, je treba vlagati tudi v dolgoročni razvoj in znanje. To je zares prava pot za sicer počasnejši, pa vendar varnejši in uspešnejši izhod iz gospo- darske in finančne krize. Zares ne pristaja na krilatico, da je glavni kapitalist država, ki jo je treba razlastiti, kot to navajajo nekateri iz vrst neoliberalnih politikov in eko- nomistov. Država bo ostala in mora ostati s tisto vlogo, ki ji

daje moč in pravico, da odloča

o javnem dobrem. Zares zato

uveljavlja nove oblike, kot so denimo socialno podjetni- štvo, kooperative, zadruge itd

– predvsem gre za družbeno

odgovorno ekonomijo. Stranka je meni osebno blizu zaradi idej, ki jih je vpisala v svoje programe. Na Zares sem ponosna, ker misli z lastno glavo in ker ima ambicije. In ker je tako drugačna od dru- gih strank – je realna, pa tudi vizionarska in ima ob vsem tem še posluh za ljudi vseh generacij. Stranka pogumnih in vztraj- nih ljudi, uporna, zelo načelna

stranka, ki je odločena iti na- prej in delati za skupno dobro.

V (k)leru

janja vidmar

Samooskrbo s prehrano in

trajnostno samozadostnost

smo propagirali že v času, ko

so drugi še videvali hlebce kruha v smetnjakih.

Naveza kler-kapital-politika gre končno počasi rakom žvižgat.

V skladu z omejenostjo resursov, napredka in tržne ekonomije

smo prispeli do točke, ko pomeni matrično pojmovana dodana vrednost le še mrtvi tek, magari hitijo zapufane nadškofije re- ševati Rothschildi, opeharjene delavce pa sami presvetli tajku- ni. Resnična dodana vrednost se namreč skriva drugje. Zdaj so seveda potrebni novi socialni, okoljski in osebnostni parametri, vendar jih od obstoječega sistema zaradi umetno generirane potrošnje, pohlepa in akumulacije ni mogoče pri- čakovati. Gospodarska rast pada, ker se obubožani narod ne more več igrati v peskovniku potrošniških džankijev. Zaradi padca pov- praševanja novodobni turbopodjetniki – hvala vesolju – vse manj proizvajajo. Predolgo so nam prodajali iluzije o nepo- trebnem balastu, da so nas lažje zazibali v ne-erektilno druž- bo zombijev, bipolarnežev in sužnjev. Krediti, s katerimi naj bi prestrukturirali gospodarstvo in razvijali sodobne panoge, so posrkali prevzemi prevzetnih. Jebeš tako pravno državo, v ka- teri za zgled, da ta deluje, v keho pošiljajo siromake, zasačene s pršutom pod pazduho! In jebeš tako socialno državo, ki z lepo- tnimi popravki korigira razdiralne posledice kapitalizma.

Ampak tudi Sistem zasebne lastnine in tržne ekonomije bije plat zvona, kajti komu že zvoni? Zvoni (tudi) tebi, rimskokato- liška cerkev! Dr. Keber v svojem prispevku v Dnevniku piše, da je temeljni ekonomski postulat, da zdrav kapitalizem potrebuje brezposelnost in z njo povezano revščino. Metoda zategovanja pasu v okviru obstoječega sistema še naprej vzdržuje isto ne- pravično porazdelitev bogastva. Toda človeštvo k sreči prehaja na pot duhovne tranzicije. Ta bo v okviru procesa samozave- danja za sabo potegnila tudi korenite spremembe družbene ureditve.

Zato raznorazni klerofašistični in neoliberalni principi, ki samo bolj ali manj spretno prikrivajo prihodnje vzdrževanje kapitalizma, posredno pljuvajo tudi v lastno skledo. Kapitali- zem bo slej ko prej zažrl samega sebe in ugonobil svoje največje odvisnike.

Potrebujemo dober, trden načrt za odgovoren in dolgoročni ra-

zvoj Slovenije in posredno tudi sveta.

Manifest za odgovorno ekonomijo morda ni stoodstotna (ali kot

bi rekli pravoverni: ni zveličavna) rešitev, toda odpira pot pra-

vičnejši družbi in ravnovesju med njo ter okoljem. Ustvarjalen

odnos in odgovornost do sebe, do sočloveka in družbe je seve- da predpogoj. Podobno kot redefinicija blaginje. Človek bo skozi proces duhovne tranzicije spoznal nesmisel- nost kopičenja onkraj osnovnih potreb. Samooskrbo s prehra- no in trajnostno samozadostnost smo propagirali že v času, ko so drugi še videvali hlebce kruha v smetnjakih.

Prizadevanje za nizkoogljično družbo je bila prioriteta že v sta- rem programu. Prav tako socialno podjetništvo. Zdaj se je vsebina Zaresovega programa resda čudežno prelila

v programe drugih strank, vendar nič hudega. Socialna kom-

ponenta mrkne, takoj ko se ustavimo ob osebni etični kodi nji- hovih liderjev. Kajti ne le po demagogiji, celo po perverziji diši, kadar začenjajo sociopati propagirati empatijo. In naj me po- srka črna luknja, če k nekaterim ne sodi bolj orožje v roki, kot denar od njegove preprodaje v žepu!

Za Golobiča velja, da je brihten,

pameten, ampak pokvarjen, da

laže. Moje izkustvo z njim je ravno

nasprotno – da je v osnovi pošten,

je pa včasih malo ‘tup’, neumen v

politiki.

Slavoj Žižek

»Afere Ultra ni. Vsekozi je šlo za

afero NLB, skozi katero se razkriva

vsa skorumpiranost slovenske

tranzicije, ki se ji je edino Zares

drznil odločno postaviti po robu.«

To se je potrdilo tudi ob pripravi

poročila parlamentarne prei-

skovalne komisije, v kateri je

politična opozicija dejansko

oprava Golobiča vse krivde.

Če ustavno sodišče zavrne referen-

dum o družinskem zakoniku, se je

RKC zavzemala za nekaj neustav-

nega.

Prof.dr. Danica Purg

Bogdan Biščak

Vito Rožej

Žižek je meni, predvsem pa stranki

Zares, na svoj direkten način letos v

Kinodvoru izrekel kompliment: biti

naiven pomeni biti pošten in tup,

pomeni vztrajati proti lobijem in ka-

pitalsko-političnim omrež-

jem ter nepopustljivo

tupiti z zahtevami, za

katere večina meni, da

so neuresničljive, da je

zid previsok in inercija

sistema prevelika.

Gregor Golobič

Tako kot povsod pri vodenju

organizacij potrebuje tudi kultura

odgovorne, inspirativne in izku-

šene voditelje. Te lastnosti so na

ministrstvu tokrat bile.

6

zares kandidati

1. volilna enota

1. in 4 okraj › Jesenice,

Kranj Darja Radić

Sem odločna, uresničujem zastavljene ci- lje in vem, da smo Slovenci in Gorenjci sposobni doseči več in bolje. Cenim in spoštujem znanje ljudi, s katerimi sodelujem in bom sodelovala. Zaupam vanje in vase. Vesela sem pobud mlajših. Sem stroga in zah- tevna najprej do sebe, a tudi do drugih, posebej, kadar je treba hitro izpeljati zahtevne, pomembne stvari in kadar je vprašanje spoštovanje te- meljnih vrednot. Imam dovolj energije, pa tudi znanja in izkušenj za pravo reševanje razvojnih problemov in izzi- vov, ki so pred nami.

2. okraj › Bled, Bohinj,

Gorje Mihael Zrimec

Težnja po osebni odgo- vornosti za svoje delo mi je bila vedno glavno vodilo v zasebnem življenju. Kot podjetnik pa to vodilo uspešno uresniču- jem tudi v poslovnem okolju. Vpetost v športno življenje kraja mi daje energijo in za- dovoljstvo. V stalnih stikih v poslovnem svetu in življenju kraja se vsak dan srečujem s težavami današnjega časa in vedno znova spoznavam, da lahko kot praktik, ki pozna realne probleme ljudi, veli- ko doprinesem k njihovim rešitvam.

3. okraj › Radovljica

Andrej Golčman

Ne glede na pozicijo v par- lamentu mora vse parlamen- tarne stranke združevati skupen cilj:

premakniti voz slovenske- ga gospodarskega razvoja in s tem ustvariti pogoje za zaposlitev zlasti mladih izo- braženih kadrov, v ta namen pa zagotoviti kompetentno državno upravo, ki bo aktiven servis pri realizaciji razvojnih projektov. Vso podporo je tre- ba zagotoviti zlasti projektom, ki so trajnostno naravnani.

5. okraj › Kranj

Aleš Sladojevič

Prepričan sem, da imam dovolj znanja, izkušenj in poguma, da bom kot po- slanec držav- nega zbora vedno lahko našel pravi, pravičen odgovor na probleme, ki so med in pred nami. Ob tem sem kot svetnik in direktor občinske upra- ve dobro spoznal probleme Kranja. Tudi probleme, ki jih brez sodelovanja in pomoči države v Kranju sami ne bomo rešili. Na primer katastrofalno stanje državnih cest.

6. okraj › Cerklje, Naklo,

Šenčur, Jezersko, Pred- dvor, Golnik Samo Klavora

Varstvo oko- lja, razvoj ze- lenih tehnolo- gij in zelenih projektov so vrednote, za katere sem

vesel, da so v programu stran- ke Zares v ospredju. Prav to je

tisto, kar bo podeželju zagota- vljalo nadaljnji razvoj. Ob tem pa seveda kot poslanec držav- nega zbora ne bom pozabil na javno infrastrukturo (ceste,

vodovod,

sistemsko urediti vzdrževanje gozdnih cest in poti.

). Država mora

7. okraj › Tržič

Alenka Bradač

Danes pravi-

mo, da živimo

v negotovem

času, gospo- darski krizi in razmerah, ko so v ozadje potisnjene vrednote, morala, človek in skupnost. Večina od nas občuti, da vladavina ka- pitala ni prinesla varnosti in blagostanja. Čas torej kliče po spremembah, drugačni politi- ki in drugačnih politikih. Kot podpredsednica nadzornega odbora občine dobro poznam probleme Tržiča.

8. okraj › Škofja Loka

Tina Teržan

Tina je rojena 1965, univ. dipl. ekono- mistka, živi v Škofji Loki. De- lovne izkušnje ima v turizmu,

v bančništvu, pri investicijskih projektih in v javni upravi. Včasih je bila tabornica in amaterska gleda- liška igralka, danes je poleg službe predvsem mati dveh fantov. O domu, politiki, Škofji Loki in svetu piše na www.tinaterzan.si.

9. okraj › Gorenja vas -

Poljane, Železniki, Žiri Katja Galof

Katja je zares aktivna upo- kojenka. Roje- na 1947, pred upokojitvijo delala v Go- renjski predil- nici, Alplesu, Kmečkem glasu in Mercatorju. Bila je članica nadzornega sveta Mercatorja in nadzornega odbora občine Škofja Loka, sedaj je članica občinskega sveta. Je aktivna prostovoljka, člani- ca Društva upokojencev.

10 . okraj › Kamnik, Ko - menda Maks Lavrinc

S svojimi

delovnimi in

življenjskimi

izkušnjami

lahko veliko

pripomorem

k sprejemanju

preudarnih odločitev. Sem od- ločen, načelen, znam prisluh- niti željam in potrebam ljudi

in jih tudi uveljaviti. To sem dokazal pri oblikovanju novih lokalnih skupnosti, cestni problematiki na državni in lokalni ravni, ohranjanju de- lovnih mest in zagotavljanju potrebnih sredstev za inve- sticije lokalnega in širšega značaja.

11. okraj › Cerkno, Idrija Aljoša Kavčič

S prepovedjo

kreditiranja

tajkunov, re- vizijo projekta TEŠ 6, odvze- mom nezako-

nito pridoblje- nega premoženja, prepovedjo sočasnosti opravljanja župan- ske in poslanske funkcije je stranka Zares dokazala, da ima voljo in pogum reševa-

ti probleme, pred katerimi

ostali bežijo oz. si zatiskajo oči. S takšnim delom bom kot

poslanec državnega zbora nadaljeval.

2. volilna enota

1. okraj › Bovec, Ko -

barid, Tolmin Janez Kopač

Kandidiram zato, ker znam in hočem.

Dolga leta dela

v parlamentu

in vladi so mi

omogočila vedenje o pisanju zakonov, političnem usklajevanju, nuj- nosti sodelovanja ter občutek

o realnosti. Še vedno pa me

iskreno jezijo zloraba oblasti, neumno besedičenje politikov in razkazovanje moči v pre- vladi nad argumenti.

2. okraj › Piran

Etbin Tavčar

Po najboljših

močeh želim

prispevati

varovanju jav- nega interesa in zagotavlja- nju trajnostno naravnanega razvoja. Tu sem se, na osnovi dosedanjega profesionalnega in civilno družbenega dela, najbolj pro- filiral in prekalil. Predvsem na slednjem področju sem se naučil, da si ljudje želijo stvarnih in točnih informacij glede stvari, ki so povezane z njihovimi življenji.

5. okraj › Ankaran,

Dekani, Hrvatini, Škofije Primož Bebler

Problem ni v tem, da je izbira med tremi pre- majhno števi- lo možnosti, temveč v tem, da so vsi trije zelo daleč od tistega, kar se mi zdi nujno za

Slovenijo v tem trenutku. So njihovi programi pravi odgo- vor na zahteve po spremem- bah, ki jih zahtevajo prote- stniki doma in po vsem svetu v imenu 99% prebivalstva?

6. okraj › Sežana

Sonja Ščuka

Odločila sem se kandidirati na listi stranke, čeprav nisem

članica. Program stranke podpiram, verjamem v ljudi, ki stranko vodijo. Stranka se izjemno aktivno vključuje v reševanje ekonomskih vpra- šanj v Sloveniji. Veliko ugle- dnih članov v njej je sposob- nih zapeljati politiko in razvoj Slovenije v novo smer.

7. okraj › Ilirska Bistrica

Igor Štemberger

Življenjske

razmere so

me naučile

skromnosti in

potrpežljivo-

sti. Prizade- vam si doseči čim več, a hkrati znam ceniti

tudi majhne, a pomembne korake vsakega posameznika. Vrednote, ki jih promovira stranka Zares so tudi moje osebne vrednote. Slovenija kot dežela zadovoljnih ljudi

je moja vizija naše skupne prihodnosti. Dežela znanja in razvoja, dežela socialne var- nosti in čistega okolja, v svetu prepoznavna in cenjena.

8. okraj › Postojna, Pivka Marjetica Mahne

Ustaljena pra- vila in druž- bena razmerja več ne ponu- jajo ustreznih odgovorov na

izzive sodob- nega časa. Za dostojno življe-

nje vseh je treba vzpostaviti novo razvojno paradigmo, ki bo slonela na družbeni odgovornosti, trajnostnem razvoju in socialni kohezivno- sti. Najboljše odgovore na to ima stranka Zares – liberalno socialni.

9. okraj › Šempeter- Vrtojba, Nova Gorica, Vogrsko Barbara Pavlin

Sem vztrajna,

komunikativ-

na, motivira- na, odprta za nove ideje in željna novih izkušenj in znanj. Poleg teh lastnosti imam tudi delovne izkušnje. Želim uresničiti zahteve ljudi:

spodbujati lastništvo zaposle- nih, vlaganja v zelene teh- nologije, spodbujati socialno podjetništvo, ki daje možno- sti za nova delovna mesta, zmanjševanje števila mini- strstev in znižanje zaposlenih v javnem sektorju, ukinitev državnega sveta.

10. okraj › Nova Gorica

Črtomir Špacapan

Slovenci rabimo več samozavesti in spošto- vanja drug do drugega. Odpraviti moramo vsaj polovico nepo- trebne navlake v zakonodaji, ki vodi samo v dodatno biro- kratizacijo. Sprostiti je treba trg dela v smeri prožnejšega zaposlovanja. Ukiniti moramo študentske servise in zavod za zaposlovanje. Zmanjšati število predstavništev po svetu. Spodbuditi moramo združevanje majhnih občin, priključiti upravne enote na- zaj občinski upravi. Spremeni- ti moramo volilno zakonodajo z uvedbo preferenčnega glasu.

11. okraj › Ajdovščina,

Vipava Irene Mislej

Uživam ugled v svoji stroki, imam dolgo- letne izkušnje pri vodenju zahtevnih programov in ustanov. Dobro komunici- ram, rada prisluhnem lju- dem. Čeprav se doslej nisem aktivno ukvarjala s politiko, me ta zelo zanima, sledim dogodkom tako doma kot po svetu. Sem človek jasnih prepričanj in se jih ne bojim izraziti. Poskrbeti želim za večjo transparentnost delova- nja države in izboljšati njeno učinkovitost.

3. in 4. okraj › Izola,

Koper Franco Juri

Sem Koprčan,

poslanec,

vodja poslan- ske skupine in podpredse- dnik stranke Zares – soci- alno liberalni. Po izobrazbi sem geograf, delal pa sem

kot profesor, univerzitetni asistent, diplomat, državni sekretar in svobodni novinar. Glasba in satirična karikatura sta stalnici v mojem življenju.

Sem poročen in oče enega

otroka. Agnostik in zmeren

optimist.

zares kandidati

7

3. volilna enota

1. okraj › Logatec Metka

Zalar

Svojo pripra-

vljenost, da

soodločam

o dneh, ki

prihajajo, bom

pokazala z

dobrim de- lom, ki me je vedno pripeljalo do cilja. V svojem lokalnem okolju bom poiskala probleme

in se soočila z njimi. Naše lo- kalne prioritete predstavljajo organizacija mreže socialnih podjetij, reševanje prostorske stiske v vrtcih, oskrba s pitno vodo in ekološka problemati- ka. Prepričana sem, da bomo

s časom, znanjem in energijo

skupaj našli prave rešitve.

2. okraj › Vrhnika,

Borovnica, Dragomer Jurij Mesarič

Sem aktiven državljan, ki se je neposre- dne vključe- nosti v politič- no dogajanje

doslej sicer izogibal, vendar ga vseskozi angažirano spremljal, analizi- ral in tudi komentiral. Vo- livcem ponujam predvsem ne- obremenjenost z nekoristnimi temami, ki premnogokrat zaznamujejo slovensko politi- ko, pogum za nove rešitve in razumevanje ključnih izzivov v svetu, ki danes potrebuje korenit razmislek in drzne spremembe.

3. okraj › Ljubljana Vič -

Rudnik Aleš Popovič

Kot član

stranke Zares

– socialno

liberalni sem se prvič vklju- čil v aktivno politično delo. Menim, da lahko pri- spevam s svojim delom na državnem in lokalnem nivoju. Sem odločen, samozavesten, komunikativen in sposoben hitro sprejemati pomembne odločitve. Znam delati v timu, sprejemati druga mnenja in pomagati pri iskanju najboljše rešitve.

4. okraj › Rudnik, Zeleni

log, Galjevica, Krim, Trnovo Drago Mencin

Imam 20 let izkušenj kot podjetnik. Razmere v go- spodarstvu in odnos države

do gospodar- stva je potrebno spremeniti tako, da se bodo ustvarili pogoji za uspešno delovanje. Zavzemam se za delovanje,

ki ljudi združuje ter ustvarja pogoje za dobre medsebojne odnose, kjer ne bo prosto- ra za strah, pesimizem in nezaupanje, temveč se bomo vsi počutili bolj sproščeno in svobodno. Samo v takšnih razmerah je možno ustvarja-

ti večjo in boljšo materialno

osnovo za vsakdanje življenje in za razvoj.

5. in 7. okraj › Ljubljana

Vrhovci, Vič, Ledina dr. Pavel Gantar

Danes politiki vseh vrst in

barv ponujajo bližnjice in hitre rešitve za pomembne

probleme, s katerimi se sooča Slovenija. Jaz zagotovo ne sodim med- nje. Moja prednost so velike politične izkušnje, vedno sem se izogibal ustvarjanju novih delitev in sem iskal skupne rešitve. Preudarnemu, vztraj- nemu in doslednemu ravna- nju v politiki dajem prednost

pred hitrim in ljudem všeč- nim rešitvam. Zato verjamem, da me bodo podprli tisti, ki ne nasedajo lahkotnim obljubam in vedno novim razočaranjem.

6.

hov Gradec, Horjul Nas- tja Brelih

okraj › Dobrova - Pol-

Veljam za zanesljivo osebo, ki mi lahko zau- pajo, da bom opravila tisto, k čemur sem

se zavezala. Svojih stališč ne vsiljujem, vedno skušam poiskati argumente in naj- ti pot do najboljše rešitve. Dodobra sem spoznala resorje zdravstva, dela, zaposlovanja in sociale, zato mi ni in ne bo težko zavzemati se za nova delovna mesta, blaginjo za vse, za javno in vsem dosto- pno zdravstvo in šolstvo.

8. okraj › Ljubljana Šiška

Felicita Medved

Med svojim študijem, delom in biva- njem v različ- nih evropskih državah sem spoznala prednosti in slabosti parla- mentarne demokracije in kapitalističnega sistema. Prepričana sem, da bi lahko s svojim političnim pogu- mom, znanjem in izkušnjami pripomogla, da bi Slovenija spet postala pravna, social- na in gospodarsko uspešna skupnost, v kateri nihče ne bo ostajal ob robu, izključen ali zlorabljen.

9. okraj › Ljubljana Šiška

Majda Širca

Tudi v priho- dnosti potre- buje Slovenija ljudi, ki znajo reči bobu bob, se samoome- jevati, pove- zovati in vztrajati pri resnici. Zares. Brez zares načelnih ljudi, ki jih ne poganja všeč- nost, temveč znanje, drznost in prebojnost, bo naš prostor obstal in se dušil v nezado- voljstvu in nezaupanju. Tega

si ne želimo, zato se zares še naprej borimo.

10. in 11. okraj › Lju- bljana Šiška, Vižmarje, Medvode, Tacen Peter J. Česnik

Kandidiram – in to jaz, ne moja soproga, ne moj sosed, ki se sicer ves čas pritožuje

nad politi- ko. Če bom uspešen, si bom prizadeval za boljši danes in lepši jutri v Sloveniji. Ljudem bom skušal dokazati, da sem zagotovilo za razlikovanje preteklosti, ki jo poznamo kot staro izrabljeno ploščo, in politiko, ki zagotavlja bolj stabilno in jasno prihodnost.

3. okraj › Grosuplje Katja

Rejec Longar

V Sloveniji

bi bilo treba

spremeniti

zgrešen sis- tem, ki je po- hlep postavil za vrednoto in ki kot edino merilo za uspeh šteje zaslužek. To je idealno gojišče za kapitalsko-politična omrežja in sistemsko korup- cijo. Rešitev vidim v odgovor- ni ekonomiji, kjer je merilo za uspeh dejanska kvaliteta življenja posameznika in ki stavi na odgovorno podje- tništvo, socialna podjetja, zdravo okolje in oster boj proti korupciji.

7. okraj › Ljubljana Mo -

ste - Polje, Kodeljevo,

Šmartno, Zelena Jama

Vito Rožej

Ni mi vsee- no za druge. Nikoli mi ni bilo. Vem, kaj je odgovor- nost. In kaj je skupno dobro.

Dobiček ne sme biti edino merilo uspeha. Izkušnje nam kažejo, da socialno in okoljsko ozaveščenih lastnikov kapita- la pri nas (še) nimamo. Možen izhod je v odgovornem social- nem podjetništvu, zadru- žništvu. Slovenija, ki bo spoštovala drugačnost, bo znala izkoristiti znanje in sposobnosti nas vseh. Za mlajše generacije, ki po-

dela potrebujejo

tudi stanovanja, bo treba urediti trg nepremičnin (obdavčitev praznih stano- vanj, ureditev najemnega trga,

okraj › Ljubljana

Bežigrad dr. Elizabeta Mičović

Sem od- kritosrčna, pokončna in vztrajna. Pri zastavljanju ciljev in njiho- vem uresniče- vanju mi je poleg samega cilja zelo pomemben tudi način, kako ga doseči. Poudarjam strpnost in spoštovanje, sku- šam delovati tako, da sogo- vornika spodbujam k pozitiv-

nim odzivom. Pravičnost, skrb za ranljive skupine ljudi in pomoč ljudem v stiski je ena od mojih kvalitet. Sprašujem se kaj lahko koristnega še sto- rim in ne česa mi ni treba!

9. okraj › Ljubljana

Bežigrad Bogdan Biščak

Ko govorimo o svojih dobrih lastnostih, se je dobro vprašati, kako nas vidijo najboljši prija- telji. Moji najboljši prijatelji so fantje, s katerimi sem skupaj plezal po gorah. Oni bi rekli, da sem nepopustljiv, ko gre za načela, in spravljiv, ko gre za ljudi. Da se z vso energijo posvetim zastavljenim ciljem in s preudarnim pogumom vztrajam na poti do njih.

10. in 11. okraj › Domžal, Moravče, Mengeš, Trzin Jurček Nowakk

Naredimo politiko bolj prijazno vsem državljanom, ne samo posa- meznikom in skupinam, ki nam sedaj krojijo usodo. Zato je v Državnem zboru potre- ben človek, ki se bo zavzemal za nevladni sektor. Za vse nas navadne državljane. Za mlade in starejše, za socialno ogrožene, za »malega« člove- ka, ki je v naši družbi odrinjen na rob in tudi čez, za osebe s posebnimi potrebami, za drugačne in nasploh za vse ranljive skupine.

leg

8.

4. volilna enota

1. okraj › Kočevje Miloš

Senčur

Ne materialne dobrine, tem- več pozitivno stanje duha je tisto, kar šteje. Priza-

devam si za dobre medosebne odnose in zagovarjam timsko delo, sistematičnost, vztrajnost in usmerjenost k bistvu proble- ma. V prepoznavanju bistve- nih problemov v slovenski družbi vidim tudi največjo priložnost za izhod iz stanja, v katerem smo se znašli. Ker imam večletne izkušnje na področju izdelave predpisov in nadzora nad njihovim izva- janjem, bom ta znanja lahko izvrstno uporabil v primeru izvolitve v državni zbor.

2. okraj › Ribnica, Loški

Potok, Sodražica

mag. Andreja Škrabec

Potrebno je poenostaviti in racionalizi- rati zakonoda- jo, jo narediti enostavno in

pregledno ter predvsem učinkovito. Povrni- tev zaupanja v oblast in sod- stvo sta osnova za normalno delovanje države. V obdobju gospodarske recesije aktivne- je poseči na področje poli- tik, ki urejajo zaposlovanje, socialne transfere in varnost. Hkrati pa obdržati dostopno in v večini primerov brezplač- no zdravstvo in šolstvo .

4. okraj › Kočevje mag.

Vinko Logaj

S vojo de-

lavnostjo in

odločnostjo

znam ure-

sničiti zasta-

vljene cilje.

Dolgoletne

izkušnje na različnih podro- čjih dela in odnos do ljudi mi omogočata aktivnosti na sistemskih rešitvah, ki jih v tem trenutku Slovenija močno potrebuje.

5. okraj › Ljubljana Mo -

ste - Polje, Zalog Eliza- beta Živkovič

Kratkoročne,

kozmetične

spremembe

niso smisel-

ne. Moramo

misliti na

prihodnost,

ki pripada mladim generaci- jam in narediti je treba vse,

da jim ukradeno prihodnost

vrnemo. Moramo

najšibkejše v tej družbi, tako

da jih ne bomo obremenjeva- li z bremeni sedanje krize.

obvarovati

6. okraj › Ljubljana Moste - Polje, Fužine Darko Nikolovski

Javnost me

pozna kot

glasbenika,

političnega aktivista in človekoljuba. Sem pred- vsem načelna oseba, vedno pripravljen pomagati sočlove- ku. Verjamem, vztrajam, ne menjam barv – brez oportu- nizma.

8

zares kandidati

10. okraj › Prevalje, Črna

na Koroškem, Mežica, Ravne na Koroškem

Matic Pavlinič

V poplavi no-

vih »instant« strank in brez idejnosti starih uvelja- vljenih strank sem se odlo-

čil, ne samo, da opazujem in kritiziram, temveč da se sam angažiram v volilni tekmi. Izbral sem stranko, ki je blizu mojim vrednotam in ki se je edina sposobna soočiti s fi- nančno in vrednostno krizo v Sloveniji. Zaradi načelnosti in brezkompromisnega boja za obči interes sem ponosen, da lahko sodelujem kot kandidat na listi stranke Zares - soci- alno liberalni. Kot trmast in načelen Korošec verjamem, da bo Slovenija na boljšem, če bo v naslednjem mandatu

v parlamentu tudi odtenek

oranžne barve.

11. okraj › Radlje ob

Dravi, Muta, Vuzenica Otmar Kovač

NE je po- trebno reči

netransparen-

tno vodenim javnim inve- sticijam in podražitvam za 150 odstotkov in potem ne bo več razloga, da bi nam je- mali socialne pravice, zmanj- ševali košarico zdravstvenih

storitev in morebiti povečeva-

li število učencev v razredu!

Uspeh ter dobiček podjetij se ustvarja z našo zavzetostjo in našim delom, ne nastane

iz nič, del tega uspeha mora

pripadati tudi tistim, ki ga soustvarjajo.

6. volilna enota

1. okraj › Črnomelj An- drej Matkovič

Sem oseba, ki

je pozitivno

naravnana, sprejemam ideje ne glede od koga pri- hajajo, važno je da so dobre. Imam energijo in želje, da pomagam pri spre- membah našega sistema za

boljši jutri naših državljanov. Neobremenjen sem s prete- klostjo in zazrt v prihodnost, pripravljen obljube spreme- niti v dejanja, dejanja pa

5. volilna enota

1. okraj › Šentjur pri

Celju Zdenka Vrečko

Že zaradi narave dela, kjer se kot defektologinja

vsakodnevno

srečujem s

travmatični-

mi situacijami, sem dojemlji-

va za socialno problematiko. Pomembno se mi zdi, da resno vzamemo načelo vključeno- sti v družbo bodisi starejših bodisi invalidov ali ljudi, ki živijo pod pragom revščine in seveda predvsem tudi mla- dim, ki moramo kot nosilcem bodoče družbe omogočiti prehod v odraslost z zagota- vljanjem stanovanj za mlade družine in stabilne službe.

2. okraj › Celje Simona

Potočnik

V letih po

osamosvojitvi Slovenije smo iz socialistič- nega druž- benega reda padli v skrajni kapitalizem, za katerega se državljani nikoli nismo od- ločali in nanj tudi nismo bili pripravljeni. Posledice čutimo danes na vseh področjih. Bo- gatenje nekaterih preko vseh meja na eni strani ter ne- nehno večanje najrevnejšega sloja na drugi strani zahteva korenite spremembe.

3. okraj › Celje Sabina

Kosmatin

Na novo mo- ramo premi- sliti socialno varnostne ukrepe dr- žave, okre- piti pravno državo, vzpostaviti družbeno odgovorno in trajnostno eko- nomijo, odgovorno in učinko- vito vlado, povečati vlaganja v raziskave in razvoj ter soci- alno podjetništvo. Ne smemo pa pozabiti tudi na vzdržnost finančnega sistema, razbre- menitev gospodarstva ter na dostopno in kakovostno zdravstveno oskrbo. Kulturi, znanju in kreativnosti pa je treba omogočiti prostor za svobodno delovanje.

4. in 5. okraj › Polzela,

Žalec, Prebold, Vransko Andreja Vidmajer

6. okraj › Mozirje

Darijan Rajer

Tako v pro- fesionalnem kot zaseb-

nem življenju sem vajen in željan ustvar- janja, odlo- čen, da je za lepšo prihodnost treba graditi in ne podirati. Zadnjih sedem let se je iz političnih in osebnih koristi posameznikov ter formalnih

in neformalnih skupin izvajal

pospešen teror nad mukoma zgrajenim in trhlim ravno- vesjem državnega sistema, z jasnim namenom pridobitve političnih in finančnih koristi. Edini smo, ki si upamo omejiti delovanje teh destruktivnih elementov!

7. in 8. okraj › Velenje

Cvetka Ribarič Lasnik

Z razvojno-

-raziskoval-

nim delom

na področju

varovanja

okolja, narave

in naravne

dediščine se ukvarjam že 25 let. V Sloveniji moramo izbolj-

šati šolski sistem pri vzgoji otrok v odnosu do narave. Stroka mora biti neodvisna. Državljanke in državljani mo- rajo živeti v varnem. Slovenija naj postane turistična oaza Evrope z visokimi standar-

di bivanja in medčloveških

odnosov.

9. okraj › Slovenj Gradec

Boris Raj

Poznam dr- žavno upra- vo, lokalno samoupravo, njune trenu- tne zmožnosti in imam ideje za racionalizacijo in izboljša- nje njunega poslovanja. Dobro poznam tudi pravosodje ter zlasti kazensko in prekr- škovno materialno in proce- sno ureditev. Sem dosleden zagovornik transparentnosti, vladavine prava in kulture di- aloga. Menim, da lahko svoje znanje, pogum in predanost v korist skupnosti uporabim tudi v državnem zboru.

2. okraj › Dolenjske

Toplice, Šentjernej, Mirna Peč, Žužemberk Martina Erlach

Lokalna samooskrba s hrano je lah- ko pomemben generator de- lovnih mest na podeželju, pomembno pa tudi prispeva k zmanjševanju izpustov CO , saj zmanjšuje globalni obseg transporta hrane. V Slove- niji, kjer je denimo stopnja samopreskrbe zelenjave pod 30 odstotki, žita med 50 in 60 odstotkov, svežega sadja in krompirja pa med 60 in 70 od- stotkov, pa je lokalna samoo- skrba še dodatno pomembna, zato se bom še posebej zavze- mala za razvoj tega segmenta lokalne ekonomije.

3. okraj › Novo mesto

Franci Kek

Zopersta-

vili smo se mnogim škodljivim projektom in njih netran- sparentnemu delovanju (TEŠ 6, AUKN, … ). Ta naša brezkompromisna drža je bila s strani različnih gospodarsko-političnih lobi- stičnih navez tudi »ustrezno nagrajena«. Z rokami v polnih vrečah so vpili »Držite tatu!« in kazali na nas. Ponosen sem, da sem eden izmed pri- padnikov stranke Zares, ker

vem, da delamo prav, dobro in pošteno.

4. okraj › Trebnje,

Šentrupert, Mirna Božo Rajšek

Zavzemal se bom, da bo problematika dobila ustre- zno obravna- vo v novem sklicu parla- menta. Zaposlovanje mla- dih, reševanje stanovanjske problematike, okolje prijazno mladim družinam in kako- vostno pridobivanje znanja so teme, ki si v parlamentu zaslužijo več pozornosti.

5. okraj › Brežice

Ema Kavečič

Želim si, da bi bila sredstva v naši družbi razdeljena

pravične-

je ter da v

gospodarstvu ne bi bili v ospredju dobički, ampak družbena odgovornost in polna zaposljivost. Ker sem trenutno brezposelna, se

zavzemala, da se

v rezultate.

bom

Slovenija po-

trebuje nese-

bičen dialog,

znanje in

vizijo. Dialog,

ki bo prese-

bodo v parlamentu sli- šali problemi brezposelnih. Še posebej bom podpirala razvoj socialnega podjetni- štva, ki ima za cilj predvsem zaposlovanje težje zaposlji- vih skupin, kot so invalidi, starejši brezposelni in mladi prvi iskalci zaposlitve.

gal ideološka načela, socialne in starostne razlike ter individualni inte- res; znanje na osnovi teorije

in principov dobrih praks, kot ga podajajo strokovnjaki ter upoštevanje njihovih mnenj; in nenazadnje vizijo, ki bo temeljila na zavedanju sku-

pne prihodnosti ter nujnosti

moralnih načel, potrebnih za

razvoj celotne družbe.

6. okraj › Krško

Nenad Moravac

Poleg vseh

ukrepov, ki

bi pozitivno

vplivali na

gospodar-

stvo, bi bilo treba uvesti

reforme tudi v ostalih pano- gah, ki že leta niso doživele korenitih sprememb in ki zaradi zastarelosti oziroma neprilagodljivosti trenutnim trendom škodijo tako drža- vi, kakor tudi državljanom. Najbolj pomembno pa bi bilo spremeniti poglede na neka- tera dejstva, ki nam škodijo ter nam onemogočajo storiti korak naprej.

7. okraj › Sevnica

Zvonka Schmit

Prepričana sem, da ne smemo več dopustiti zategovanja pasu pri naj- šibkejših. Tre- ba je dvigniti zgornjo mejo DDV in spremeniti dohodnin- sko lestvico tako, da se bolj bremeni bogatejše in razbre- meni srednji razred. Omejiti pa je treba tudi razlike med najvišjo in najnižjo plačo v

podjetjih. Stranka Zares govo-

ri

ravno to.

8. okraj › Laško

Hermina Lipar

Sem radove-

dna, ustvar-

jalna, odprta,

vajena dela

z ljudmi,

svobodomi-

selna, po srcu in duši glasbenica, socialno občutljiva in redno kritično spremljam dogajanje v družbi. Identificiram se s programom in z vrednotami Zaresa. Z dr- žavo je treba gospodariti tako pošteno, kot vsak gospodari doma.

9. in 10. okraj › Trbovlje,

Hrasnik Gregor Kita

Vsi mora- mo imeti možnost odločanja o tem, kakšna pravila bodo vladala v dr-

žavi, zato moramo v Sloveniji uvesti takšen volilni model,

v katerem bo vsak s svojim

preferenčnim glasom imel odločilni vpliv na to, kdo bo izvoljen v parlament. Za večjo vlogo posameznika in aktivno državljanstvo se zavzema tudi stranka Zares, zato kandidi- ram na njeni listi.

11. okraj › Zagorje ob Savi Gregor Golobič

Stranka Zares je s svojimi preteklimi dejanji do- kazala, da se upa in zmore odločno boriti

proti kapitalskim omrežjem

(Teš 6, tajkunski krediti). Z našim razvojnim programom odgovorne ekonomije želimo spremeniti obstoječi sistem,

v katerem je edino merilo do-

biček na račun dostojanstva ljudi in uničevanja okolja. Zato vztrajamo.

zares kandidati

9

7. volilna enota

9. okraj › Maribor

Rajko Tement

Slovenija je

demokratič-

na, pravna

in socialna država, ki varuje člove- kove pravice in temeljne svoboščine, piše v naši ustavi. Premnogokrat slišimo, kako smo temelj- ne zadeve ustavne ureditve poteptali do te mere, da jih ni več moči prepoznati. Temu moramo narediti konec. Spet moramo postati ponosni na svojo državo in to, da lahko v njej bivamo. Zato so prihaja- joče volitve tako pomembne; zlasti v času, ko ne moremo v bližnji prihodnosti pričakovati nič rožnatega.

2. okraj › Ormož

Mateja Mesarec

V zadnjih le-

tih delovanja

v stranki Za-

res sem moč- no povezana s Podravjem, katerega del je tudi volilni okraj Ormož. Kot sodelavka poslanske skupine sem se vsakodnev- no srečevala s problemi tega izjemno lepega, a žal tudi preveč zapostavljenega dela naše dežele.

7. okraj › Lenart

Aleš Razboršek

Kruti kapita-

lizem, divje

potrošništvo

in vse priso- tni egoizem jemljejo seda- njim, največ pa bodočim generacijam. Potrebujemo nova delovna mesta z dodano vrednostjo, primerna stanovanja za vse, upanje. Mladim moramo vrniti prihodnost, zato tudi kandidiram na listi Zares - socialno liberalni.

1. okraj › Šmarje pri

Jelšah David Stupica

Po

odločen in tr- mast in nikoli

ne obupam.

naravi sem

Verjamem, da si Slovenija zasluži boljšo politiko, transparentnejše urejanje javnih zadev, večje spoštovanje človekovih pravic in svoboščin. Vodi nas tudi zavedanje, da moramo skrbeti za okolje in za vse tisto, kar omogoča in ohranja življenje. Prihodnosti se ne da napove- dati, lahko pa jo z dejavnim sodelovanjem soustvarjamo!

2. okraj › Slovenska

Bistrica Božo Jakec Juhart

5. okraj › Maribor

Sanja Veličković

V Sloveniji

bi

spremenila

odnos do naše

države, od otrok do na- ših vodilnih

najprej

politikov. Takšno bogastvo v naravi in ljudeh, ki ga imamo v Sloveniji, moramo negovati in biti na to ponosni. Vedno in povsod ne moremo biti prvi in najboljši, smo pa lahko vedno ponosni nase! Spremeniti je treba tudi odnos do dela in do soljudi. Zavedati bi se namreč morali – vsi! – da je vsako delo potrebno in vredno in da se ljudi ne meri po vrsti dela in

formalni izobrazbi.

8. okraj › Pesnica

Blaž Vampl

Zelo si želim

spremeniti

kulturo dia-

Cenim pošte-

nost, odkri-

tost in zve-

stobo. Sem

družaben,

komunikati-

loga v parla-

mentu. Nisem

obremenjena

ven, vztrajen,

trudim se uresničevati svoje

cilje. Znam prisluhniti ljudem,

se postaviti v njihovo kožo.

s politično

Uresničiti želim vse, kar je dobro in prav za blaginjo Slo- venije, udejanjati vse tisto, za kar imamo potenciale, opreti se na lastne sile. Ljudem po- vrniti zaupanje v prihodnost, da bo vzdušje v državi bolj optimistično.

9. okraj › Ptuj, Gorišnica,

Sara Kramberger

Čas je, da mladi prevza- memo vlogo

tistih, ki odlo- čamo o svoji

prihodnosti

in ne, da smo

le nemi opazovalci odloči-

tev drugih. Mladi smo tisti,

ki najdlje nosimo posledice današnjih političnih odločitev

in želim, da imamo mladi tudi

možnost oblikovanja, sodelo-

vanja, pripravljanja odločitev,

ki krojijo naša življenja.

10. okraj › Ptuj, Hajdina

Igor Šeruga

V politiko

sem vstopil, ker mislim, da je le preko nje mogoče doseči spre- membe, ki so nujne, če hočemo lepši jutri. Menim, da je politična pasiv- nost voda na mlin tistim, ki sprememb ne želijo ali vanje ne verjamejo. Skrbi me raz- dvojenost v slovenski družbi, še posebej pa, da se ta raz- dvojenost prenaša na mlajše generacije. Razdvajanje vodi v pogubo, le strpen dialog pa v napredek.

11. okraj › Ptuj, Videm

mag. Ivan Božičko

Odločitev za

kandidaturo

so pospešila

razmišljanja

o tem, kaj je

to življenjsko

okolje nare-

dilo zame. Nastopil je čas, da z znanjem in izkušnjami ter sodelavci – in z vami, voliv-

ci – popeljemo svojo državo

na pota blaginje. Temelj za dosego cilja je moja zvedava narava in obsežna strokovna znanja. Pripravljen sem za od- govorne naloge v naši družbi.

3.

okraj › Maribor

Sonja Bezjak

Slovenija mora nazaj pridobiti prihodnost, upanje in zau- panje v razvoj življenjskega okolja, ki ne bo onesnaženo, pač pa bo omogočalo kvalite- tno življenje tako na social- nem kot gospodarskem po- dročju. Pravilne rešitve niso v nenehnem krčenju in oženju javnega, ampak v njegovem sožitju z zasebnim prostorom. Spremeniti je treba odnos do države in njenega do nas: ne sme biti mačehovski in pokro- viteljski, ampak spoštljiv in vključujoč.

okraj › Ljutomer

Sabina Rajh

10.

6.

okraj › Miklavž na

Hočem, znam

in zmorem!

Dravskem polju

Mladen Kraljić

Slovenska

Bistrica si za-

služi vzorne-

ga poslanca,

ki bo znal za-

Sem odločen in uresniču- jem realno zastavljene naloge. Uži- vam zaupanje partnerskih univerz, sem član in koordi- nator različnih mednarodnih projektov. Zaznavam propad skupnih vrednot, to so str- pnost, spoštovanje socialno ali drugače šibkejšega, do- stojanstva tako starejših, kot tudi mladih. Naše življenje mora biti trajnostno usmer- jeno, zaradi socialnega miru. Če se bogastvo vidi na višini ograje okoli hiše, je nekaj hudo narobe. Vlada strah.

okraj › Duplek, Mari-

stopati interese občanov, ki so

ga izvolili. Imam dovolj stro-

kovnih referenc, sem pošten,

delaven in imam rezultate

preteklega dela. Predvsem pa

verjamem, da je lahko naše

okolje prijazno prav do vseh.

Sem pristaš dialoga namesto

prepirov, dosledno se bom

zavzemal za pošteno delitev

skupaj ustvarjenega in se bo-

ril proti izkoriščanju na vseh

ravneh.

3. okraj › Slovenske

Konjice Tadej Slapnik

7.

V državnem

zboru sem

se ukvarjal z

najbolj pereči-

mi vprašanji

naše družbe:

zaposlova-

njem, razvojem družbeno odgovornega gospodarstva, zagotavljanjem dostopnih stanovanj za mlade, lokalno samooskrbo s hrano, vodo in energijo. Spoštujem in upoštevam mnenja drugih, predstavnike nevladnih orga- nizacij, civilne družbe, pod- jetništva in gospodarstva pa upoštevam kot najpomemb- nejše partnerje pri iskanju odgovorov, kako je potrebno družbo razvijati in urejati v prihodnje.

bor Jožica Markač

4. okraj › Ruše, Selnica

ob Dravi Dijana Medved

Sem odločna in vztrajna. Imam jasno vizijo, kaj je treba v državi spremeniti. Prepričana sem, da bi s svojim znanjem in trdim delom prispevala k uresničitvi predvolilnih obljub. Imam primerna zna- nja, ki bodo pomagala, da bom svoje delo boljše opra- vljala. Menim tudi, da je čas za nove obraze, takšne, ki niso kompromitirani.

preteklostjo, zavzemala se bom za interese vseh državlja- nov in ne za lastne interese oziroma interese posameznih lobijev. Pri svojem delu se sre- čujem z različnimi ljudmi in vedno prisluhnem njihovim predlogom. Želim zastopati interese vseh državljanov, ne glede na socialni in družbeni položaj.

11.

Semir Atić

okraj › Maribor

4.

Sobota

Zita Flisar Novak

Slovenija

potrebuje

sistemske

spremembe.

Želim si, da

bi oblikova-

li sodobno

in 5. okraj › Murska

Obstoječi

sistem delo- vanja se mora spremeniti tako, da bo bolj povezan z vsemi druž- benimi dejavniki v prid celo- tne družbe. S socialnimi in ekonomskimi ukrepi moramo ohraniti podeželje, kulturno krajino, živilsko predeloval- no industrijo, gospodarske družbe in institucije, ki imajo tradicijo, znanje, naravne vire in razpoznavnost na lokalni, nacionalni in globalni ravni. Potrebno bo postati »gospo- dar na svoji zemlji«. Povečati samooskrbo s hrano. »Dolgove pohlepa privatizirati in dobi- ček nacionalizirati«.

6. okraj › Gornja Rad-

gona Samo Tuš

Terjati je treba odgo- vornost v tožilskih in sodniških vrstah. Od politikov zahtevati politično, moralno in materialno odgovornost v zvezi z nesmiselnim zadol- ževanjem na račun prihaja- jočih generacij. Poslanci naj sprejemajo dobre zakone in posredno tudi bdijo nad izva- janjem zakonodaje, ne pa, da se prepirajo kdo je kriv, da se zakonodaja krši.

Slovenijo je gospodarska kriza zelo prizadela. Propadla so nekoč velika podjetja, ki so dolga leta nudila varne zaposlitve svojim delavcem, zato se danes spopadamo z visoko stopnjo brezposelnosti. Treba bi bilo odpraviti kredi- tni krč in nemudoma pospe- šiti projekte, ki odpirajo nova delovna mesta.

8. okraj › Maribor

Franček Rudolf

Lahkotnost, s katero se Slovenci navdušujejo nad izrazito avtoritarnimi strankami, je pogubna. Stranka Zares ima zares pomembno prednost – ponudila bi lahko več različ- nih mandatarjev ali zunanjih ministrov (pa naj bodo to Gregor Golobič, Pavle Gantar ali Ivo Vajgl), ki bi lahko se- stavili pragmatično koalicijo, primerno za krizno obdobje. Ne potrebujemo tega ali onega domačega Berlusconija – po- trebujemo zares nov koncept!

in odprto družbo. To lahko naredimo samo, če smo zares odprti za kompetentne posa- meznike in najboljše ideje, ki lahko prinesejo novo kvaliteto in potrebna znanja, z jasnim ciljem v smeri družbenega napredka in skupne blaginje.

8. volilna enota

1. okraj › Lendava

József Györkös

Kot profe- sor zaupam ustvarjalnosti mladih in jo spodbujam. Vem, da je čas za odgovorno ekonomijo, zato je politiko treba prizemljiti – politiko dobro poznam, kot državni sekretar sem ogromno delal z državnim zborom in z evrop- skimi ustanovami. Sem dober sogovornik, v ljudeh iščem pozitivno in spoštujem raz- ličnost. Imam rad Prekmurje in vedno delujem v njegovo korist.

10

zares v bistvo

Naš Agora, trg odprtega soočenja

Franco Juri

Kapitalizem ne bo preživel, če se ne bo znebil po - hlepa, ki ga že tako dolgo navdihuje in ga usmerja proti naravi in človeku.

Garali smo tri leta, poslanci	tična politika ne more in ne
ter ministrice in ministri, v	sme izogniti. Pa ne le pri nas,
vladi, v lokalnih okoljih in v	v	Sloveniji, saj je tukaj govora
	o	globalnem ravnanju.
parlamentu; z zakoni, pobu- dami, vprašanji, avtentičnimi tolmačenji, razpravami, glaso- vanji, vse pred očmi javnosti. Danes pa smo na točki, kjer se volivci sprašujejo, komu lahko zaupajo svojo „zlato delnico“, svoj glas. Množična amnezija glede do- brih rezultatov politike je obi- čajni pojav, spomin o napakah pa je vedno živ. To je poper in sol demokracije, s temi začim- bami se je v politični kuhinji treba sprijazniti. Nimamo se nad čim prito- ževati. Mi smo, kjer smo, z namenom, da služimo jav- nemu interesu. Vsaj tako si predstavljam Politiko in naša dejanja v sodobnem Agora. Zato je najbolje, da iskreno povemo – ne le, kaj dobrega smo postorili v preteklosti, temveč kako si predstavljamo prihodnost, ki je navsezadnje tudi prihodnost naših otrok. Omrežene in negibčne se počutimo v globoki krizi, ki ni samo finančna in gospodar- ska, temveč nosi v sebi nekaj usodnih dilem in seveda spremembe v splošni percep- ciji politike in demokracije. Pa tudi medčloveških odnosov.	Zato smo v Zaresu napisali nadgradnjo programa in ga naslovili „Manifest za odgo- vorno ekonomijo“. V njem je veliko več kot zgolj nekaj receptov za pravičnejši in hu- manejši izhod iz gospodarske krize. Slednji ni možen, če ne bo preboja v naših glavah, če ne bomo imeli poguma posta- viti pod vprašaj naš lagoden egoizem. Kooperative oziroma zadruge, ki jih toliko omenjamo, ob spoznanju delujočih dobrih praks v mnogih zahodnih državah, kot model učinkovite tržne ekonomije, ki je ven- dar utemeljen na paradigmi solidarnosti, so veliko več kot interesno združenje posame- znikov in gospodarskih su- bjektov. Pomenijo soodgovor- nost vsakega posameznika. Kapitalizem ne bo preživel, če se ne bo znebil pohlepa, ki ga že tako dolgo navdihuje in ga usmerja proti naravi in človeku. In ker je bil komuni- stični kolektivizem poguben, je prav, da razumemo, katera je lahko tista tretja pot, ki daleč od neoliberalnega kri- vičnega sveta, lahko zagotovi Smo socialni in smo liberalni
Krize zlahka povzročijo druž- bene preobrazbe; dobre ali slabe. Z več demokracije ali z več avtoritarnosti. Tudi kaos ni izključen, temu pa običajno	povezano, nediskriminatorno in solidarno družbo, hkrati pa pravice in svoboščine sleher- nemu posamezniku.
sledi nasilje. Ravnati modro je	–	prav zaradi tega, ker verja-
torej imperativ, ki se mu so-	memo, da je najbolj pravična
dobna odgovorna in demokra-	družba tudi najsvobodnejša.

Plačna reforma je bila velik problem za državo

pogovarjal se je klemen vitkovič

Irma Pavlinič Krebs, zaresova ministrica za javno upravo v preteklem obdobju, je ogromno truda vlo - žila v ukvarjanje s plačno reformo, ki je bila proble - matična tako zaradi javnofinančne in gospodarske krize, kot zaradi skrajno neodgovornega ravna- nja prejšnje vlade in prejšnjega ministra za javno upravo. Kljub temu je Zares z njo pripravil in vložil številne predloge zakonov za izboljšanje delovanja države.

Zakaj je bila »Virantova« plačna reforma tako problematična?

Odprava plačnih nesorazmerij je bila dogovorjena v kolektiv- ni pogodbi za javni sektor na tak način, da je treba plačno reformo končati »ne glede na makroekonomske razmere« v letu 2010. Brez dogovora s sindikati o spremembi kolek- tivne pogodbe plačne reforme ni bilo mogoče ustaviti, saj v njej ni bilo določene učinko- vite sankcije za primer, ko se večina sindikatov ni hotela

več pogajati. Z zahtevnim socialnim dia- logom smo uspeli doseči tri

dogovore, ki so od leta 2009 do 2012 pomenili približno milijardo evrov prihrankov. Si predstavljate, da bi bili danes zadolženi še za milijardo evrov več? Brez Zaresa kot odgovornega člena vladajoče koalicije bi se to verjetno res zgodilo.

V predalu ste pustili kar nekaj

predlogov zakonov in sistemskih rešitev za učinkovitejšo družbo in državo. Danes vsi govorijo o

tem, na čemer ste vi vztrajali že

v minulih treh letih …

Za družbo bi bilo dobro, če bi sprejeli spremembe volilne

zakonodaje, da bi imeli volivci odločilen vpliv na izbiro po- slancev. Spremenili bi refe- rendumsko ureditev – tako, da

bi jih lahko še naprej sklicali

volivci, ne pa le peščica po- slancev v parlamentu. Dolo- čili bi zakone, ki ne morejo biti predmet referenduma in določili kvorum. To je že bilo vloženo v parlamentarno proceduro, pa je nasprotovala opozicija.

Tudi vprašanje korupcije, ki se v praksi večkrat pojavi v povezavi z volilnimi kampa- njami, smo želeli omejiti in po dveletni razpravi čaka na ministrstvu zakon, ki bi med drugim prepovedal podje- tjem, da bi financirala volilne kampanje.

S socialnimi partnerji je

usklajen zakon o izvajanju dejavnosti splošnega pomena, ki določa temelje za reforme storitvenega dela javnega sektorja, to je javnih zavodov. Pripravljena so izhodišča za reformo plačnega sistema in odpravo anomalij le-tega, ki so že v rokah sindikatov. Pripravljena je tudi temeljita analiza in izhodišča za reor- ganizacijo državne uprave, ki jo je vlada že obravnavala, ne pa sprejela. Predpostavke za združevanje ministrstev, to je združitev podpornih nalog, ki jih izvaja danes vsako mini- strstvo zase, so izpolnjene, saj se zaposleni z ministrstev združujejo.

Z izzivi se sre- čujem brez strahu.

V izhodiščih za op- timizacijo poslovnih procesov je predvidena še centralizacija informatike in kadrovske politike. Vse to so dobra izhodišča za novo vla-

dajočo garnituro. Žal po napo- vedih posameznih političnih strank vidim, da bodo podirali

in ne gradili.

Bistvo je očem odkrito

Dr. Boris Vezjak o tem, kako bodo v resnici pretežno zmagali medi- jski šahisti.

So mediji danes prevodniki ali pretvorniki realnosti? Pri nas predvsem pretvorniki, včasih prevodniki z visoko napetostjo. Še tako toleranten električar bi obupal.

Kakšno vlogo bodo na teh voli- tvah odigrali mediji? Ogromno. Kdorkoli bo zmagal,

si bo le domišljal. V resnici bo

to pretežno zmaga medijskih šahistov. Kdo se je po vašem mnenju naj- bolj ustrašil novega medijskega zakona? Nedvoumno mediji sami, njih lastniki, politiki in celo novi- narska združenja. Predlog novega zakona o RTVS je stroka v veliki meri podprla. A vseeno ni uspel. Obžalujete? Ne, pomilujem. Da je njegov avtor Branko Grims, po nje- govih lastnih besedah, »dobil kar dva referenduma«, je stvar narodove patologije.

Kakšna

tesnoba!

»Poglejmo imena vseh, ki na SDS »števcu« čakajo na »od- strel«. Spomnimo se monti- ranja arhivskih dokumentov! Poglejmo brezplačnike, ki naj bi širili medijski prostor, čeprav so z njim manipulirali in ga nesramno izrabljali. A je naš spomin res tako kratek?«

(iz razprave Zares v DZ RS)

www.zares.si

socialno

liberalni

Zaresnik - volilno glasilo Uredniški odbor: Majda Širca, Maja Glücks, Simon Ručigaj.

Naklada: 40.000 izvodov

Izdajatelj:

Zares - socialno liberalni, november 2011

Želite zvedeti več o nas, našem delu in načrtih?

info@zares.si

www.zares.si

@Zares

zares zeleno

11

Dovolj je političnega trgovanja z okoljem!

Stanje stvari na področju okolja in prostora ni dobro.

dr. pavel gantar

V mandatu 2008-2011 smo

uspeli s pobudo za ustanovi- tev službe vlade za podnebne spremembe, ki je pripravila osnutek strategije prehoda Slovenije v nizkoogljično družbo do leta 2050. Po naši

oceni je osnutek strategije, ki ga še čaka poglobljena javna razprava, zelo dobro pripra- vljen in predstavlja temelj za integracijo okoljske, tehnolo- ško-znanstvene, energetske, vodne, davčne in drugih poli-

tik v prihodnjem mandatu.

Zamudili smo sicer priložnost,

da bi problematiko, povezano

z reševanjem okoljskih pro-

blemov, energetiko, prome-

tom, upravljanjem z naravni-

mi viri (voda, gozdovi, plodna

tla, surovine) in kmetijstvom

dvignili na višjo raven in jo oblikovali kot eno od temelj- nih strateških usmeritev – to

je prehodom Slovenije v niz-

koogljično družbo. Številni želijo ministrstvo razkosati in ga porazdeliti med ostala ministrstva, v Zaresu pa ocenjujemo, da je

poglavitna in nenadomestlji-

va prednost samostojnega

okoljskega ministrstva v tem, da je nadzor nad onesnaže- vanjem institucionalno ločen

od dejanskih in potencialnih

»onesnaževalcev« (kmetijstvo, energetika, promet, gospo- darstvo). Enako velja tudi za prostor – prostorska politika in nadzor nad gradnjo mora biti ločen od največjih porab- nikov prostora. Če torej trdimo, da je eden od večjih »okoljskih« proble-

mov ministrstvo samo, ne zahtevamo njegove nadaljnje razgradnje, pač pa njegovo institucionalno stabilizacijo, dvig strokovne ravni in revizi- jo zakonodaje, ki se nanaša na izdajanje različnih dovoljenj. Na področju podnebne politi- ke nameravamo:

• podpreti čim širšo razpravo o osnutku strategije preho- da Slovenije v nizkoogljično družbo in za sprejetje zako- na o podnebnih spremem- bah z ukrepi za zmanjševa-

nje toplogrednih plinov in

za prilagajanje podnebnim spremembam;

• da Slovenija ne izpade iz globalne tekme na področju »čistih« tehnologij, povečati vlaganja v tehnološke pro- jekte na področju nizkoo-

gljičnih in neogljičnih, torej »čistih« tehnologij in spod- bujati njihovo aplikacijo v energetiki, prometu, gospo- dinjstvih in kmetijstvu;

• izboljšati poplavno varnost in zagotoviti ustrezno viso- ke vodne bilance v sušnih obdobjih ter v ta namen pre- dlagati desetletni program urejanja voda v povezavi s strategijo prehoda v nizkoo- gljično družbo;

• Slovenijo spodbuditi, da se pridruži skupini najbolj am- bicioznih članic EU v kon- tekstu oblikovanja skupne evropske politike boja proti podnebnim spremembam.

V povezovanju je moč

Tretji razvojni podvig

Umanotera, slovenska fun-

dacija za trajnostni razvoj, je pred volitvami 2008 kot okolj- sko najbolj občutljiv ocenila program stranke Zares. Pred letošnjimi predčasnimi par- lamentarnimi volitvami nas je mreža Plan B za Slovenijo

– Pobuda za trajnostni razvoj

(združuje 36 nevladnih orga- nizacij), povabila k skupne-

mu delovanju za uresničenje tretjega razvojnega podviga, katerega namen je združiti moči pri zaščiti temeljnih potencialov kakovostnega življenja v Sloveniji.

S podpisom smo se v stran-

ki Zares – socialno liberalni pridružili vsem, ki so kot mi prepričani, da lahko naša država s tretjim soglasjem postane model socialno pra- vičnega razvoja v ravnovesju

z okoljem.

Kot prvi smo se odzvali pozivu Asociacije

- društva, ki združuje 47 ne- vladnih organizacij in samo- stojne ustvarjalce na področju umetnosti in kulture, ter jih povabili na odprte prostore razmišljanj. Pritrdili smo

njihovi zavezi, da bi tudi v mandatu 2011–2015 kulturi in umetnosti dali priložnost in ponudili pogoje, vzajemnega sodelovanja. Prepričani smo, da se mora tudi v bodoče nadaljevati dialog, ki je bil uspešno voden

v iztekajočem mandatu, in da pridobljenega položaja nevla- dniki ne smejo izpustiti iz rok, četudi bi na kulturno ministr- stvo v novem mandatu prišel nekdo, ki bi pred njimi zapiral vrata, kot se je to dogajalo v

prejšnjem mandatu.

Naša okoljska politika bo

temeljila na izhodiščih, da

družba odpadkov več ne

odmetava, pač pa jih presna-

vlja; da ne pospešujemo več

odtočnih vodnih razmer, pač

pa spodbujamo zadrževanje

in varčno rabo vode, da je naš

cilj energetska varčnost, večja

vloga obnovljivih virov, upo-

raba alternativnih goriv in da

spodbujamo rabo neogljikovih

tehnologij. Družba naj stremi

k tudi sistematičnemu ohra-

njanju biotske raznovrstnosti,

ne pa da le prilagaja in poeno-

stavlja ekosisteme.

Vrnimo Sloveniji

prihodnost

Odlomek nagovora Gregorja Golobiča s 6. konven-

cije Zares v Ljubljani, 15. oktobra 2011

Če smo lani v Mariboru govorili o štiridimenzionalni Slove-

niji kot pogoju za peto dimenzijo – dostojno prihodnost, smo

danes tu zaradi posledic naših odločitev zbrani pod naivno

realističnim pozivom: Vrnimo Sloveniji prihodnost.

Če torej trdi-

mo, da je eden

od večjih »okolj-

skih« problemov

ministrstvo samo,

ne zahtevamo

njegove nadaljnje

razgradnje, pač pa

njegovo instituci-

Ker prihodnost ni več samoumevna, kot je bila včasih, tudi

beseda prihodnost ni več prazna parola. Je ime problema, je

izraz strahu in zaskrbljenosti milijonov, velike večine, takore-

koč 99 odstotkov, a predvsem mladih ljudi, ki po dolgih dese-

tletjih predstavljajo prvo generacijo, ki bo živela bolj negotovo

in slabše od svojih staršev.

onalno stabilizaci-

jo, dvig strokovne

ravni in revizijo

zakonodaje, ki se

nanaša na izdaja-

nje različnih do-

voljenj.

Na tem mestu mi dovolite edini citat: »Kriza namreč ni finančna

ali ekonomska; takšne so samo posledice, kot jih čutimo ta hip. Vzroki

so paradigmatski. Gre za vzorce obnašanja, za sistem vrednot, zato

to ni in ne more biti samo razprava za ekonomiste ali menedžerje.

Stebri nekega novega razvojnega sporazuma: novo razmerje med

delom in kapitalom, ali je rast edina vrednota nad vrednotami, novi

vidiki solidarnosti, (…) medgeneracijska solidarnost, (…) nova etika

udeleženosti, zavest o omejitvah naravnih virov, o vrednotah znanja,

znanosti in inovativnosti, tehnologije v funkciji trajnostnega razvoja,

o nujnosti širokega družbenega dialoga in konsenza – to so teme, ki

jih bo treba odpreti in na njih vztrajati, če naj se lotimo, dotaknemo in

pridemo do spremembe, ki bo te posledice ne le ublažila, ampak tudi

trajneje odpravila. Ostati moramo kritični.

Nenazadnje gre za pre-

Kriza namreč zlahka postane izgovor za zategovanje pasu na račun

tistih, ki so zanjo najmanj krivi. In kriza lahko postane način, kako se

državna pomoč, potem ko bo krize konec, izkaže za pomoč tistim, ki

so s svojo požrešnostjo ali s svojim lahkomiselnim pričakovanjem, da

bo rast trajala vekomaj, krizo povzročili.«

nehanje strategije izpostavlja-

nja okoljskim tveganjem in za

razvoj sposobnosti upravlja-

nja z okoljskimi tveganji.

Ključno za okoljsko politiko je,

da zasedba ministrskega me-

sta ne bo samo predmet poli-

tičnih trgovanj znotraj bodoče

koalicije, ampak da bodo pri

tem štelo tudi znanje, privr-

ženost in voditeljske sposob-

nosti. Na koncu so pomembni

ljudje, ki vodijo in oblikujejo

Živimo v državi, v kateri je pretežen del političnega razreda

nepripravljen svojo osrednjo pozornost posvetiti oblikovanju

in sprejemanju dolgoročnih razvojnih usmeritev, opustiti lo-

giko izključevanja, izsiljevanja in demontiranja vseh institucij

države. Zato je država neučinkovita in zato so ljudje izgubili

zaupanje v politiko in demokracijo. Slovenski politični sistem

ima vgrajene številne sistemske blokade, na kar smo v Zares

opozorili januarja z dokumentom Za odpravo blokad. Zaradi

teh blokad in opravilne nezmožnosti političnega razreda, da

bi jih odpravil, pa tudi nekritičnega sprejemanja napačnih

evropskih receptov in vlakovnih kompozicij reševanja krize

na plečih najšibkejših, je tudi slovenska politika domala v

celoti izgubila zaupanje javnosti.

okoljsko politiko!

12

zares skupaj

Niste več pes na verigi. Ste svobodni, da razvijete odgovornost v ustvarjalnosti!

Alenka Goljevšček – Kermauner

Nekoč je bila vsaka fara na Slovenskem sveto prepričana, da zvon njene cerkve najlepše doni, da živijo pod njim naj- bolj modri možje, najpridnej- še žene, najbolj čedna dekleta, fantje pa so svoj pogum in moč dokazovali v pretepih in nožkanju s fanti drugih far, ki, jasno, našim niti do kolen ne sežejo. Ta plemenski model ponavljamo Slovenci do danes; nožkamo se Mlado- slovenci in Staroslovenci, pa liberalci in klerikalci, pa par- tizani in domobranci, pa levi- ca in desnica, pa naši in vaši, pa Ljubljana in Maribor itd. do nezavesti: mimetična kriza, ko brata dvojčka, sprijeta v neizprosnem boju, poskušata drug drugega uničiti. Taka do golega reducirana Slovenija ni

več domovina; je mišelovka, ki v svojih državljanih vzbuja jezo, sram, občutek brezper- spektivnosti, brezizhodnosti. Stranka Zares je nastala kot volja in obljuba, da bo prebila izhod iz te pasti. Da bo vodila novo politiko. Da bo radikal- na, ustvarjalna, inventivna. Da si bo drznila ozreti se čez slovenske planke, gledala na slovenske probleme s širšega, evropskega stališča. Da bo sis- tem Kapitala, ki samomoril- sko žene svet iz krize v krizo, postavila pod vprašaj. Dober program, ki gleda precej dlje od lastnega nosu – ne glede na to, da realizacija običaj- no povsod precej zaostaja za programi. Toda časa vam niso dali veliko. Ko ste stopili na nekaj mogočnih žuljev, je

nastalo strašno pohujšanje po stranki, posebej še po njenem predsedniku, je začelo padati

z vseh strani, linčarje pa je

lepo orkestriral še lajež medi- jev. Zablokirali so vas in vas

iztisnili v aut. In tu smo zdaj:

na robu, v krizi. Bilo bi zelo slabo, za Zares in za Slovenijo, če bi stranka na tej točki zgubila pogum in se začela razkrajati v pre- pričanju, da se ji je zgodila krivica in da se nič ne da. Že ob vašem prvem rojstnem dnevu sem vam zaželela, da bi iz konvencionalnosti silili na rob, saj se od tam bolje vidi na drugo stran in se lažje pride do novih rešitev, kot če samozadovoljno čepimo

v varnem središču. Zdaj ste

na robu. Vzemite to kot dar

in priložnost. Res se to danes sliši kot zguljena mantra, na moč ljuba politikom vseh vrst

in narodnosti; a to še ne po- meni, da ni resnična. Seveda pa preustvarjanje poraza v šanso ni lahka stvar, zahteva veliko energije, zavzetosti in garanja. Toda ljudje so zmožni neverjetnih stvari, če so le go-

reči in prepričani, da je njihov trud smiseln. In to je, navzočnost Zaresa

je v slovenskem prostoru

nujno potrebna, saj vsaj do neke mere dovaja svež zrak in razklepa model bratovstva – terorja, v katerega smo že kar patološko ujeti. Ni edina mo- žnost učinkovitega delovanja udeležba v strukturah oblasti!

Ta struktura je, nasprotno, hudo nasilna in omejujoča,

sili vas k središču (tj. koritu),

k prestižu in zmagovanju

za vsako ceno, k omejitvi komunikacij le na tiste, ki vam lahko koristijo itd. Zato vsaka oblast raje prej kot slej postane gluha in izgubi odnos do realitete. Vi kot stranka na robu pa niste več pes na verigi. Izumljajte neinstituci- onalne oblike komuniciranja, odpirajte dialog, navezujte stike z drugače mislečimi,

združujte se z drugimi za doseganje istih ciljev. Pletite mrežo-podgobje-micelij v najrazličnejše smeri, povezuj- te se, sodelujte. Ste svobodni, da razvijete odgovornost v ustvarjalnosti.

Kako reformirati stvarnost?

majda širca

«

Kako združiti, a hkrati ne povzročiti novih razdruževanj – takšno je bilo očitno vedno temeljno hrepenenje našega naroda. In hkra- ti tudi naš problem.

A hrepenenje po združevanju – po odgovornem oblikova- nju družbene stvarnosti - so vse prevečkrat (in jo še kako še vedno) najedali dvomi, ljubosumja, umetne polarno- sti in nelagodja, ki mrcvarijo naše medsebojne vezi, nam jemljejo krila, tiščijo k tlem, dušijo vizije, zatirajo potenco in spodnašajo tisti smisel, ki ga je Primož Trubar zapisal v Katekizmu: namreč, da ni do-

volj stati, temveč je potrebno tudi obstati.

A obstati ne pomeni stati

ob – križem rok stati poleg in zraven, pustiti, da našo barko, kot bi dejal Dalmatin, odnaša vihar – temveč pomeni, da

se je potrebno za obstanek

še kako boriti: reformirati stvarnost tam, kjer je šibka, biti proti, kjer se godi krivica, dobesedno udejanjati prote- stno/protestantsko držo tam, kjer so argumenti moči krhki in kjer so razvoji duhovno zatrti ali celo zavrti. Če kdaj, je ta poziv na mizi danes. Včeraj, ki je z akumu- lacijo materialnega in potrato trošenja – energije, orožja, kemikalij, naravnih resursov, populističnega duha – skoraj

do suhega izrabil in zlorabil tako naš planet kot naše nebo

angelov in idej – ta včeraj je že zamujen. Pustil nam je ogromen davek, ki nas spravlja v pošastne zadrege: kako misliti drugače? Kako svet organizirati bolje? Kako zdraviti okolje? Kako od- praviti orožje? Kako ne-raniti zemlje? Kako omejiti sebe? Svet ga je zamudil. Ne le svet, tudi naš dom. Včeraj, ko se je premeščalo Slovenijo na ene- ga od svetilnikov 21. stoletja, pisalo po 30 milijard evrov vredne razvojne resolucije, naročalo optimalne izdatke in leporečno (pre)pisalo, da resda ne bomo največji in naj- močnejši, bomo pa najboljši, je pustil obljube in obremenil

pričakovanja. Marsikdo ne more razumeti obrata realne-

ga časa, ki trezni, saj ne more nuditi tistega, česar nima.

A prav je, da razumemo soli-

darnost, ki jo imamo. In, da so socialni vzvodi ranljivim po- membnejši od gradnje jadran- skega otoka, da je strpnost pomembnejša od arogance, da se zakone ne piše enoroko in čez noč in da se svobodno ter dialoško besedo nikoli ne sme zapraviti. Ta včeraj je celotnemu svetu – ne le našemu domu - pustil ogromen davek, ki nas spra- vlja v pošastne zadrege: kako misliti drugače? Kako svet or- ganizirati bolje? Kako zdraviti okolje? Kako odpraviti orožje? Kako ne-raniti zemlje? Težka, čeprav osnovna vpra- šanja. Zaposlujejo ves razviti svet, ne le nas. Težka zato, ker nas je kopičenje že preveč zasvojilo, ker razvoj računa na nov - predvsem tehnološki

zagon bistveno bolj kot na nov duhovni vzlet. Nanje je možno odgovoriti kantovsko mogočno, z etič- nim imperativom v nas in zvezdnim nebom nad nami – ali pogrošno vedeževalsko, v nočnem programu kakšnega poceni tv-studija. A oba, mogočen in pogrošen, na videz segata po zvezdah. Zato ne gre več le za odgovo- re, gre za to, da si drznemo zastaviti tudi tehtnejša vpra- šanja. Kako videti sebe? Kako ljubiti drugega? Kako sprejemati drugačnega? Kako še uzreti

zvezde? Kako ceniti dušo? Kako poiskati resnico? Na tej točki je potrebno vede- ti, da je pomen idej, kulture,

besed, misli in kreacij ključni akumulator duhovnega vzleta in ključni gradnik skupnosti. Trubar je temu rekel »graditi pošteno življenje«. In gradil je na preprostih a ključnih temeljih: ljubi bližnjega, dobro delaj vsem ljudem, svoj kruh pridobivaj brez škode za dru- ge ljudi in ne boj se govoriti resnice. Proti njemu je bila organizira- na ena največjih zarot v zgo- dovini slovenskega naroda,

ki je trajala skoraj štiristo let, saj je protireformacija siste- matično uničila vsa dela, ki so nastala v času reformacije in s tem dobesedno izbrisala bogato zapuščino slovenske- mu narodu.

A četudi požgano, enkrat po-

sejano še trdneje plodi. Enkrat postavljena in živeta svoboda – enkrat zapisana slovenska beseda, enkrat izkušena pravica – še močneje zori. Zato smo danes bogati bolj, kot vemo, saj smo se s pisano besedo ne naučili le dajati odgovorov, ampak tudi pisati vprašanja; saj smo z izroči- lom prve knjige ohranili tudi izročilo upora. In zato slavimo reformacijo kot prvo reformo, protestantizem pa kot protest.

(iz govora ob Dnevu reformacije,

Maribor 2010)