You are on page 1of 3

Morala

IzWikipedije, prosteenciklopedije
Skocina: navigacija, iskanje
Morala, moralnost (lat. 248, 24708 obicaj) oznacujeoblikoclovekovegaodnosa do sveta,
drugihljudi in do sebe. ManiIestira se v motivacijipostopanja,
ocenjevanjumoralnorelevantnihdejanj, dobrih in slabih.Nanasa se torejnatisto, kar je dobro in kar
je slabo, kar je pravilno in kar je napacnopriclovekoviosebnosti in njegovempostopanju. Je
potemtakemlahkocelotamoralnihvrednot in obicajev v nekidruzbi.
Predstavljaenoodoblikdruzbeno-zgodovinskegaobstankacloveka (polegreligije, prava, politike,
drzaveipd.) in se torej v casuspreminja, tako v smiselnemobsegukot v vsebini. Lahko bi rekli, da
je moralaenaodoblikcloveskedruzbenezavesti. Sorodenizraz je etika.
Morala se pravzapravzacenja tam, kjercloveksvojoindividualnostuskljajuje in
podrejazahtevamzivljenja v skupnosti.Takomoralavkljucujepravila, norme, kategorije, ideale,
pogostonepisanepredpise, kiveljajotakozaposameznikekotzacelotneskupnosti.
'80-3a
|skrij|
O 1 Moralnavprasanja
O 2 Moralakotznanost
O 3 Izvorbesede
O 4 Glejtudi
:r0/( Moral3a vprasa3a
Razlicnimisleci so moralorazumelirazlicno.Zagotvo pa moralaizviraizclovekovesvobode in
njegovesposobnostiustvarjanja, pa
tudiiznjegovegaobcutkaodgovornostitersamokaznovanja.Morala je
takoneizbeznisestavnidelclovekakotbitja in je nimogoceomejitisamonaenovrsto morale, denimo,
krscanskomoralo. Bitje, kinimoralno, tudiniveccloveskobitje v polnempomenutebesede.
Moralatakopostaneosnovaclovekovegaobstoja, brez morale je clovekdegradiran v necloveka, v
monstrum, kini ne zival ne clovek. Zato se v vsakiobliki morale in nuc0nahajadolocenaetika,
eticnakoncepcija, kitemeljinanasprotnosti med -iti, bivanjem in p4t70-4.
Toda tezava je v tem, da moralnodobroniedinodobro, karvodi do vprasanja, kaksna je razlika med
moralnim in nemoralnim, kar je v IilozoIijispornovprasanje. Eden odmoznihodgovorov je, da se
moralananasaizkljucnonaspolnost. Toda boljverjetnobopravilenodgovor, da je moralavse, kar se
nanasanaodnos do drugihljudi. Nekateriodgovoriscejo in najdejo v Bogu, ces da je moralnotisto,
karveleva Bog, toda ta opredelitev je brzkoneprevecomejena in imateoloskoozadje in ne
antropoloskega.
:r0/( Morala kot z3a3o8t
Moralo je mogoce razumeti tudi kot znanost o dobrem in zlem, ceravno je to pojmovanje
razmeroma redko. To je znanost o clovekovem delovanju, kolikor je podvrzeno dolznosti in ima
za ciljdobro.
:r0/( Izvor -080/0
Latinsko besedo 247,i8 je iz besede 248 skoval Cicero.M48 oziroma 24708 (v mnozini) pomeni
obicaji, nravi.Pomen je na tej ravni popolnoma enak grskemu th48 (0o), ki prav tako oznacuje
obicaje, zato sta v nekaterih kontekstih morala in etika sinonima in sta potemtakem izmenljiva.
tka
IzWikipedije, prosteenciklopedije
Skocina: navigacija, iskanje
tka (grsko: 0iku) je IilozoIskinauk o nravnosti, o dobrem in zlu.
RazumemojolahkokotIilozoIskodisciplino, kiraziskujetemeljnekriterijemoralnegavrednotenja, pa
tudisplosnoutemeljitev in izvormorale, je skupekmoralnihprincipov. Po nekaterihIilozoIih pa je
etikaIilozoIskadisciplina, ki se ukvarja s tematikocloveskegahotenja in ravnanja z vidikadobrega
in zlega, moralnega in nemoralnega.
'80-3a
|skrij|
O 1 Etimologija
O 2 EtikakotIilozoIskapanoga
O 3 Fromm o temeljihetike
O 4 Glejtudi
O Viri in opombe
O Literatura
O Zunanjepovezave
:r0/( t2ologa
Imeizhajaizgrskebesede0o, th48, kipomeninrav, znacaj, nacinzivljenja.Aristotel pa v
II.knjigiNikomahoveetike
|1|
pravi, da eticnevrline (0ikpct) izvirajoiz0o -a (ethosa) - ta
zelopodobnabesedapomeni navada, sega, obicaj
|2|
- ter da
lahkonjihovoimeizvajamotudiiztebesede.
:r0/( tka kot flozof8ka pa3oga
Etika je lahkorazumljenakotsplosnoteoreticno in racionalnoutemeljevanjemoralnosti. Je
IilozoIskapanoga, ki se ne ukvarjatoliko s posamicniminormami in zivljenjskiminavodili, temvec
je IilozoIskorazmisljanje o samimoralnosti, o tem, kaj je clovek, da je takoneogibnomoralnobitje,
in cemunajbozavezanprisvojihmoralnihpresojah in odlocitvah. V ozjemsmislu je
etikatorejIilozoIskorazpravljanje o pojavumoralnostiter o njegovihtemeljih in
smislih.Srediscnavprasanjaetike so: kaj je dobro, kajmoramnarediti, kaksencloveknajbom in
kaksen ne smembiti? Kaksnevrlinemoramimeti da semdober ? Datiodgovorena ta
vprasanjezajemasamopolovicodelaetikov. Drugapolovica je tezja.Obrazloziti,
opravicitisvojeodgovorena ta vsakodnevnapomembnavprasanja.
Potemtakemizrazoznacujetistoboljizvirnoclovekovomoralnozavest, da nivseeno, kakozivimo in
delamo. To je najsplosnejsazavest, da dolznosti in obveznosti so.
:r0/( Fro22 o t020l 0tk0
Etika je v grsko-zidovsko-krscanskitradicijinelocljivaodrazuma.
Eticnovedenjetemeljinasposobnosti, da clovekpostavljavrednostnesodbenaosnovirazuma; to
pomeniodlocanje med dobrim in zlimterdelovanje v skladu z odlocnostjo. Nadalje,
ugotavljaFromm, temeljietika - ne gledena to, ali je to
etikamonoteisticnereligijealiposvetnegahumanizma - nanacelu, da nobenainstitucijaalistvarnivisja
od kateregakolicloveka-posameznika; da je ciljzivljenjarazvijaticlovekovoljubezen in razum in da
se moravsakadrugacloveskadejavnostpodredititemucilju.