You are on page 1of 33

100 najpogostejih podjetnikih vpraanj ob zagonu podjetja *

*Podjetje VentureLab d.o.o. za morebitne napake in netonosti zbranih odgovorov ne prevzema nobene odgovornosti.

Preverite odgovore na najpogosteja vpraanja bodoih podjetnikov pred in po registraciji podjetja!


Pred vami se nahajajo odgovori na najpogosteja podjetnika vpraanja, ki so bila zastavljena na spletu. Trudimo se, da so odgovori aurni, vendar vas pozivamo, da tonost informacije preverite pri odgovornemu organu/intituciji.

Seznam vpraanj:
1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. 30. 31. 32. 33. 34. 35. 36. 37. 38. 39. 40. 41. 42. 43. 44. 45. Zakaj postati podjetnik? .................................................................................................................................................... 3 Kako vem ali je ideja dobra? ............................................................................................................................................. 3 Kdo so moji konkurenti? ................................................................................................................................................... 3 Kje pridobimo informacije pred vstopom v podjetnike vode? ........................................................................................ 3 Kako doloimo ime podjetja?............................................................................................................................................ 4 Kaj je razlika med sedeem podjetja in poslovnim naslovom podjetja? ........................................................................... 4 Ali lahko opravljam dejavnost v lastnem oz. najetem stanovanju? .................................................................................. 4 Kako doloim dejavnost svojega podjetja? ....................................................................................................................... 4 Ali je lanstvo v Obrtno podjetniki zbornici Slovenije obvezno? ..................................................................................... 5 Ali potrebujem zastopnika? .............................................................................................................................................. 5 Ali je ig obvezen? ............................................................................................................................................................. 5 Kako dobim subvencijo za samozaposlitev? ..................................................................................................................... 5 Ali je subvencija za samozaposlitev s strani Zavoda za zaposlitev obdavena? ................................................................ 6 Kdo je popoldanski podjetnik? .......................................................................................................................................... 6 Koliko znaajo prispevki za popoldanski s.p.? ................................................................................................................... 6 Katere davne obveznosti ima samostojni podjetnik? ...................................................................................................... 6 Kako lahko tudent odpre s.p.? ......................................................................................................................................... 7 Ali sem lahko vzdrevan lan, e sem tudent in odprem popoldanski s.p.? .................................................................... 7 Katere pravice izgubi tudent, ki ustanovi podjetje? ........................................................................................................ 7 Ali je potrebno, da sem DDV zavezanec, e uvaam iz tujine (izven EU)?......................................................................... 7 Ali lahko s.p. mednarodno posluje? .................................................................................................................................. 7 Odprem s.p. konec leta ali raje poakam na novo leto? ................................................................................................... 8 Kaj je Poslovni nart? ........................................................................................................................................................ 8 Zakaj napisati poslovni nart? ........................................................................................................................................... 8 Kako napisati PN? ............................................................................................................................................................. 9 Katerim strokom se podjetnik ne more izogniti? ............................................................................................................ 9 Kako lahko podjetnik razpolaga z denarjem na TRR in gotovino?..................................................................................... 9 Kakna je razlika med navadnim in popoldanskim s.p.? ................................................................................................... 9 Ali moram pred odprtjem podjetja narediti raziskavo trga? ........................................................................................... 10 Kako naredim analizo trga? ............................................................................................................................................. 10 Zakaj moram narediti terminski nart? ........................................................................................................................... 10 Je potrebno narediti oceno tveganja pred odprtjem podjetja? ...................................................................................... 10 Kako pripravim finanni nart? ....................................................................................................................................... 11 Naj odprem s.p. ali d.o.o.? .............................................................................................................................................. 11 Kakne so bistvene razlike med s.p. in d.o.o.? ................................................................................................................ 12 Kakno odgovornost imam kot podjetnik do drugih? ..................................................................................................... 12 Kolike me stane odprtje podjetja? .................................................................................................................................. 12 Kako bom kot podjetnik obdaven?................................................................................................................................ 13 Kako bom moral voditi poslovne knjige? ........................................................................................................................ 13 Ali moram imeti poslovni raun? .................................................................................................................................... 13 Ali bo moja plaa stroek podjetja? ................................................................................................................................ 13 Ali je laje dobiti kredit pri banki, e ima d.o.o.? ........................................................................................................... 14 Koliko osnovnega kapitala potrebujem za odprtje podjetja? ......................................................................................... 14 Ali lahko tekom poslovanja prenesem opredmetena osnovna sredstva iz gospodinjstva v d.o.o. oz. s.p.? ................... 14 Kako registriram podjetje? .............................................................................................................................................. 14

46. Katere storitve nudi VEM toka samostojnim podjetnikom? ......................................................................................... 15 47. Katere storitve nudi VEM toka podjetnikom, ki elijo ustanoviti d.o.o.? ...................................................................... 15 48. Kaken je postopek za pridobitev poslovnega rauna?................................................................................................... 16 49. Kako poiem kvaliteten kader za moje podjetje? .......................................................................................................... 16 50. Kako zaitim svojo idejo? .............................................................................................................................................. 17 51. Zaupni podatki in Sporazum o ne-razkrivanju poslovnih skrivnosti NDA ........................................................................ 17 52. Kako uveljavljam stroek kilometrine? ........................................................................................................................... 17 53. Kako obraunam dnevnico? ............................................................................................................................................ 17 54. Kako obraunam regres za prehrano med delom? ......................................................................................................... 18 55. Kako uveljavljam stroke prevoza na delo in z dela? ...................................................................................................... 18 56. Ali lahko zaposlimo koga za doloen ali nedoloen as, e imamo registriran s.p.? ....................................................... 18 57. Kako je v primeru bolnikega dopusta do 30 delovnih dni ali nad 30 delovnih dni pri samostojnem podjetniku posamezniku?........................................................................................................................................................................... 18 58. Koliko dni letnega dopusta in kakna je viina regresa za letni dopust za samostojnega podjetnika? ........................... 18 59. Kako je s porodnikim dopustom in kakna je njegova viina, e sem s.p.? ................................................................... 19 60. Katere stroke lahko uveljavlja d.o.o.? ........................................................................................................................... 19 61. Katere stroke lahko uveljavlja samostojni podjetnik posameznik? ............................................................................... 19 62. Kaj so stroki reklame? ................................................................................................................................................... 19 63. Ali lahko dajem darila poslovnim partnerjem? ............................................................................................................... 19 64. Ali so donacije priznan stroek? ...................................................................................................................................... 20 65. Kako s.p. in d.o.o. poslujeta z gotovino? ......................................................................................................................... 20 66. Kaj je blagajniki prejemek / izdatek? ............................................................................................................................. 20 67. Kdaj se moram registrirati za zavezanca za DDV? ........................................................................................................... 21 68. Od esa je odvisna viina mesene akontacije dejavnosti oz. davka od dohodka pravnih oseb? ................................... 21 69. Kje lahko registriram dodatno dejavnost za d.o.o. in koliko stane?................................................................................ 21 70. Preoblikovanje iz s.p. v d.o.o........................................................................................................................................... 21 71. Kje dobimo dodatni kapital za svoje podjetje? ............................................................................................................... 22 72. Kako deluje klub Poslovni angeli Slovenije? .................................................................................................................... 22 73. Imam idejo, nimam pa dovolj kapitala? .......................................................................................................................... 23 74. Kdo so Poslovni angeli? ................................................................................................................................................... 23 75. Kako bom preprial investitorja, da ima moja ideja trni potencial? .............................................................................. 23 76. Na koga naj se obrnem za uresniitev ideje o oblikovanju spletne strani? ..................................................................... 23 77. Ugotavljanje davne osnove z upotevanjem normiranih odhodkov ............................................................................. 23 78. Kako napisati profesionalni poslovni nart? ................................................................................................................... 24 79. Sprememba popoldanskega v polni s.p. ......................................................................................................................... 24 80. Sprememba polnega v popoldanski s.p. ......................................................................................................................... 24 81. Ali obstajajo monosti ugodnega financiranja za mala in srednje velika podjetja? ........................................................ 24 82. Kam se lahko podjetje obrne po pomo oz. kje lahko najde nove prilonosti? .............................................................. 25 83. Zanima me irjenje na tuje trge. Kje dobim informacije? ............................................................................................... 25 84. Ali lahko vodim poslovanje svojega podjetja s svojim osebnim raunalnikom? ............................................................. 26 85. Kaj je bilanca stanja? ....................................................................................................................................................... 26 86. Kaj je poslovni izid? ......................................................................................................................................................... 26 87. Kako registriram blagovno znamko? ............................................................................................................................... 27 88. Kako uporabim mreenje? .............................................................................................................................................. 27 89. Ali lahko zaradi teav pri poslovanju dam s.p. v mirovanje? ........................................................................................... 27 90. Ali imam monost odlaganja plail davnih obveznosti (odlog plaila DDV)? ................................................................. 28 91. Kako je z delovno dobo, e sem s.p.?.............................................................................................................................. 28 92. Katere so obvezne sestavine rauna? ............................................................................................................................. 28 93. Kateri so davno priznani odhodki? ................................................................................................................................ 29 94. Kateri so davno nepriznani odhodki? ............................................................................................................................ 29 95. Kako samostojni podjetnik preneha s poslovanjem in kakne so njegove obveznosti?.................................................. 30 96. Se mi splaa postati davni zavezanec? .......................................................................................................................... 30 97. Kako napiem potni nalog? ............................................................................................................................................. 31 98. Zakaj potrebujem spletno stran za moje podjetje? ........................................................................................................ 31 99. Katere obveznosti imam do delavcev? ........................................................................................................................... 32 100. Kaken je dober raunovodski servis? ............................................................................................................................ 32

1. Zakaj postati podjetnik?

Podjetnik lahko postane vsak, ki ima dobro poslovno idejo. Poleg ideje pa bo podjetnik moral imeti e dovolj odlonosti, da svojo idejo uresnii ter znanje, da bo lahko sprejemal pametne odloitve. Podjetnitvo zahteva celega loveka, to je predanost in trdno voljo. Vsak se mora iskreno vpraati, zakaj sploh eli postati podjetnik in kakni so razlogi za to. Pozitivni razlogi so lahko: denar, neodvisnost, svoboda, strokovno znanje, mobilnost itd. Nekateri se za podjetnitvo odloijo tudi, e ne morejo najti slube ali pa so nezadovoljni s trenutno zaposlitvijo, kar pa ni vedno pametna odloitev. Podjetnitvo vam mora pomeniti ve kot samo mono izbiro. Zlato pravilo podjetnitva je, da morate trdno verjeti vase in v svojo idejo, ter se vsega lotevati stoodstotno.
2. Kako vem ali je ideja dobra?

Vsaka podjetnika ideja e ne pomeni poslovnega uspeha. Vpraati se moramo ali je naa ideja v skladu s strategijo podjetja, ali obstajajo kupci za tak izdelek, ali lahko mi te izdelke izdelamo, ali obstajajo tveganja, ali imamo dovolj sposoben kader, ali imamo dovolj finannih sredstev za zagon, ali bomo znali izdelek triti itd. Dobro moramo premisliti o vseh teh dejavnikih, saj se le redke ideje in zamisli uresniijo, ko ugotovimo, da jim ne bomo kos ali pa bi nam prinesle le neznatne dobike, ne glede na vloeni trud in as.
3. Kdo so moji konkurenti?

Preden vstopimo na doloen trg, se moramo prepriati kdo so nai konkurenti in kako mona je konkurenca na tem trgu. Moni naini za iskanje konkurentov so: brskanje po spletu z razlinimi spletnimi iskalniki, obisk sejmov, obisk seminarjev in predavanj, pregled katalogov s podobnimi izdelki, obisk trgovin, obisk knjinice, prebiranje asopisov in revij s podjetniko tematiko itd. Uporabite tehnike mreenja in vzpostavite stik z ljudmi iz iste stroke. Zavedajte se tudi, da predstavljajo vao konkurenco tudi izdelki s poreklom iz drugih drav. Skuajte ugotoviti, kateri izdelki so bolje prodajani in ugotovite tudi njihove morebitne slabosti in prednosti. Bolj boste spoznali vae konkurente, bolje jim boste lahko konkurirali.
4. Kje pridobimo informacije pred vstopom v podjetnike vode?

e se s podjetnitvom sreujete prvi, vam svetujemo, da si pomagate z zakonodajo (preberite Zakon o gospodarskih drubah in zakone, ki opredeljujejo vao dejavnost), internetom (razni podjetniki forumi), tokami VEM (npr. dravni portal e-VEM), nasveti strokovnjakov in strokovno literaturo o podjetnitvu. Predvsem pa uporabite mreenje in naveite kontakte z drugimi podjetniki, ki vam lahko svetujejo iz lastnih izkuenj.

5. Kako doloimo ime podjetja? Ime podjetja se mora jasno razlikovati od imen drugih podjetij. Naj vam navedemo kot

primer ime naega podjetja: - dolgo ime: Venturelab, podjetniko in poslovno svetovanje, d.o.o. - kratko ime: Venturelab d.o.o. Primer imena podjetja za samostojnega podjetnika: - dolgo ime: Poslovno svetovanje, Janez Novak s.p. - kratko ime: Janez Novak s.p.
6. Kaj je razlika med sedeem podjetja in poslovnim naslovom podjetja?

Sede podjetja je kraj, kjer podjetje vodi posle oz. se tam nahaja poslovodstvo podjetja. Primer: Podjetje VentureLab d.o.o. ima sede v Ljubljani. Poslovni naslov podjetja je elezna cesta 18.
7. Ali lahko opravljam dejavnost v lastnem oz. najetem stanovanju?

Da. e boste opravljali tiho dejavnost v lastnem ali najetem stanovanju, lahko podjetje registrirate na tem naslovu. Dovoljenja za opravljanje dejavnosti na domu s strani obine ne potrebujete, boste pa morali pridobiti soglasje morebitnih solastnikov oz. lastnika stanovanja in soglasje sosedov. Delo ne sme biti hrupno, prav tako visoka frekvenca vaih strank ne sme motiti sosedov. Ve si preberite v Stanovanjskem zakonu.
8. Kako doloim dejavnost svojega podjetja?

Ob odprtju podjetja morate registrirati vse tiste dejavnosti, s katerimi se boste v podjetju ukvarjali. Dejavnosti se registrirajo po 5-mestnih ifrah iz SKD. Standardna klasifikacija dejavnosti (SKD) je obvezen nacionalni standard, ki se uporablja za doloanje dejavnosti in za razvranje poslovnih subjektov in njihovih delov za potrebe uradnih in drugih administrativnih zbirk podatkov (registri, evidence, podatkovne baze ipd) ter za potrebe statistike in analitike v dravi in na mednarodni ravni (vir: Ajpes). Doloene dejavnosti so pogojene s posebnimi pogoji (npr. banne storitve, trgovina, gostinstvo, turistine agencije, geodetska dejavnost itd.), doloene pa so proste neregulirane (npr. raunovodske storitve, neformalno izobraevanje, poslovno svetovanje, prevajanje itd.).

9. Ali je lanstvo v Obrtno podjetniki zbornici Slovenije obvezno?

e boste opravljali katero od obrtnih dejavnosti, je lanstvo v Obrtno podjetniki zbornici Slovenije obvezno (20 EUR meseno). Te dejavnosti so npr. frizerske storitve, masani saloni, gradbenitvo, proizvodnja strojev, proizvodnja oblail, proizvodnja kruha itd. Za nekatere obrtne dejavnosti je potrebno tudi izpolnjevati doloene zakonske pogoje in predpise ali imeti primerno strokovno izobrazbo. Sicer pa zbornica izvaja veliko tevilo javnih pooblastil, ki jih je drava prenesla nanjo z razlinimi zakoni. To so npr. postopek izdaje, sprememb in prenehanja veljavnosti obrtnega dovoljenja, izdaja sklepov o vpisu obrti podobnih dejavnosti v obrtni register, organizacija in izvajanje mojstrskih izpitov, vodenje raznih registrov itd.
10. Ali potrebujem zastopnika?

Ko ustanavljate d.o.o., morate doloiti vsaj enega direktorja. To ste lahko vi osebno, ali pa nekdo tretji. Direktor v imenu in za raun drube opravlja vsa pravna dejanja, ki jih lahko druba opravlja. e direktor e ni nikjer zaposlen, se mora zaposliti v vaem podjetju. Ob ustanovitvi s.p.-ja zastopnika ne potrebujete. Poleg direktorja lahko doloite tudi prokurista. Po navadi je prokurist tista oseba, ki sklepa pravne posle s tretjimi osebami, za odloanje znotraj drube pa nima pooblastil.
11. Ali je ig obvezen?

ig ni obvezen, je pa priporoljiv, da se izognemo morebitnim nesporazumom pri podpisovanju pogodb in raunov, saj nekateri menijo, da je dokument pravilen in verodostojen le, e ima odtisnjen ig. Sicer pa ig ni obvezna sestavina pri izdajanju in potrjevanju knjigovodskih listin. Pomemben je lastnoroni podpis. Tam, kjer od nas zahtevajo ig, napiemo 'poslujemo brez iga'.
12. Kako dobim subvencijo za samozaposlitev?

Predvidoma aprila 2010 bo Zavod RS za zaposlovanje zael izvajati nov program samozaposlovanja za leto 2010, ki brezposelnim osebam in osebam v postopku izgubljanja zaposlitve omogoa pridobitev subvencije za samozaposlitev. Prednost bodo imele osebe, ki so se v program zaposlovanja vkljuile e lansko leto. Zavod RS za zaposlovanje izvaja v okviru aktivnosti spodbujanja podjetnitva dve aktivnosti: pomo pri samozaposlitvi in subvencija za samozaposlitev. Da lahko brezposelna oseba, prejme sredstva subvencije za samozaposlitev, mora iti ez postopek vkljuitve ter zadostiti pogojem zavoda. Natanni postopek si preberite na spletni strani zavoda. V letu 2009 je veljalo, da e elite celotni znesek subvencije obdrati, mora vaa samozaposlitev trajati vsaj dve leti, v nasprotnem primeru boste dolni vrniti sorazmerni preostali del subvencije. Po novem programu samozaposlovanja v letu 2010, pa boste izpolnili pogoje za subvencijo e po enem letu poslovanja. Vsekakor bo na konne dolobe
5

potrebno poakati do aprila 2010, ko bo Zavod objavil nove pogoje za pridobitev subvencije za samozaposlitev. Za popoldanski s.p. subvencije ni mogoe pridobiti.
13. Ali je subvencija za samozaposlitev s strani Zavoda za zaposlitev obdavena?

Ne, subvencija ni obdavena. Zavezanci evidentirajo prejete subvencije s strani drave kot dolgorono asovno razmejitev, to je v skupino 96, prispevke pa je treba knjiiti med stroke. Subvencija je prvotno namenjena kritju strokov prispevkov, zato se stroki pokrijejo s rpanjem prejete subvencije, ki jo imamo knjieno med dolgoronimi asovnimi razmejitvami, in se enkrat meseno delno prenesejo med prihodke. Tako se stroki prispevkov in prenos med prihodke v 24 mesecih izenaijo in nimajo vpliva na poslovni izid.
14. Kdo je popoldanski podjetnik?

Podjetnik, ki se ukvarja s popoldansko obrtjo ni samozaposlen, pa pa je zaposlen nekje drugje in ima zato urejeno plaevanje prispevkov za zdravstveno ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje z nekega drugega naslova (redno delovno razmerje s polnim delovnim asom, upokojenec). Mora pa vseeno vsak mesec plaevati pavalne prispevke, ki pa se mu ne vtevajo v pokojninsko osnovo. Popoldanski podjetnik lahko opravlja vse dejavnosti, lahko zaposluje, lahko je DDV zavezanec, lahko izvaa, uvaa in se na sploh obnaa trno. Popoldanski s.p. lahko ustanovi kdorkoli, ki je poslovno sposoben (18 let).

15. Koliko znaajo prispevki za popoldanski s.p.?

Za leto 2010 znaa prispevek popoldanskega s.p.-ja za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 28,96 evra, prispevek za zdravstveno zavarovanje pa 4,34 evra (vir: Durs). Ti meseni prispevki so pavalni, kar pomeni, da taken s.p. nima zavarovalne osnove, ki bi se mu vtevala v pokojninsko osnovo. Prispevki za zdravstveno zavarovanje se spreminjajo glede na viino minimalne plae.
16. Katere davne obveznosti ima samostojni podjetnik?

Samostojni podjetnik si plae na obraunava, zato je njegova plaa v bistvu dobiek, ustvarjen v koledarskem letu. Dobiek je davna osnova, ki jo podjetnik ugotovi tako, da od prihodkov, ustvarjenih v koledarskem letu, odteje odhodke. Od ugotovljene davne osnove, tj. dobika, mora podjetnik plaati akontacijo dohodnine od dohodka iz dejavnosti. Pri izraunu akontacije dohodnine se upotevajo stopnje dohodnine iz davne lestvice (od 16 do 41 odstotkov), podjetnik pa lahko upoteva tudi splono olajavo, dodatno splono olajavo in posebno olajavo za vzdrevane druinske lane.

17. Kako lahko tudent odpre s.p.?

tudent, ki eli obdrati status tudenta, lahko odpre le popoldanski s.p. kot dopolnilno oz. popoldansko dejavnost. Da lahko tudent kot podjetnik nastopi na trgu, se mora vpisati v register. Postopek vpisa v Poslovni register Slovenije je podoben kot pri navadnem s.p. Na trgu nastopi kot enakovreden drugim podjetnikom.
18. Ali sem lahko vzdrevan lan, e sem tudent in odprem popoldanski s.p.?

e ste tudent in ustanovite popoldanski s.p., vas stari ne bodo mogli ve uveljavljati kot vzdrevanega druinskega lana. V primeru, da vas uveljavljajo, potem sami izgubite splono davno olajavo. Splono olajavo iz 111. lena ZDoh-2 letno pripada vsakemu rezidentu, vendar pod pogojem, da drug rezident za njega ne uveljavlja posebne olajave za vzdrevanega druinskega lana. tudentu rezidentu se za obdobje, ko ga drug rezident uveljavlja kot vzdrevanega druinskega lana, torej splona olajava ne prizna.
19. Katere pravice izgubi tudent, ki ustanovi podjetje?

Kot tudent podjetnik izgubite pravico do nastanitve v tudentskem domu, bone za prehrano in morebitne dravne tipendije. Vai stari ne bodo upravieni do otrokega dodatka, poleg tega vas ne bodo mogli uveljavljati kot vzdrevanega druinskega lana.
20. Ali je potrebno, da sem DDV zavezanec, e uvaam iz tujine (izven EU)?

Podjetja iz tujine velikokrat zahtevajo ID tevilko za DDV (VAT), kar pomeni, da se jim je treba prilagajati. Sicer je pa vse odvisno od tega, koliko boste s tujino sploh poslovali. V primeru, da niste zavezanec, vam bo dobavitelj iz tujine prodal blago z DDV-jem. Skupno bo to vaa nabavna cena, na katero boste pribili maro in prodali naprej v Sloveniji, brez DDV-ja. Dobavitelj bo moral davek, ki ga je dobil od vas, obraunat v svoji dravi. V kolikor pa ste zavezanec za DDV, vam tuji dobavitelj proda blago brez davka, vi pa morate preko carine plaati DDV v Sloveniji. Nakupni ceni blaga dodate maro in blago prodate kupcu v Sloveniji z DDV-jem. Naredite torej obraun vstopnega in izstopnega DDV-ja.
21. Ali lahko s.p. mednarodno posluje?

Da. Samostojni podjetnik enakovredno, prosto in samostojno nastopa na trgu, tako kot vse ostale oblike podjetij (d.o.o., d.d., itd.), katerim konkurira ali z njimi poslovno sodeluje. Za doseganje dobikov se lahko usmeri tudi na tuje trge, skratka tja, kjer vidi podjetniko prilonost.

22. Odprem s.p. konec leta ali raje poakam na novo leto?

e imate podjetniko prilonost, ki ne more v nedogled akati, kdaj ji boste dali krila, vsekakor im prej prinite z dejavnostjo. Seveda pa vseeno dobro premislite, ali se vam morda le ne splaa poakati do januarja naslednjega leta, saj si boste prihranili stroke za izdajanje bilance. Lahko se tudi zgodi, da padete v vijo davno osnovo, kar pomeni, da boste morali v naslednjem letu plaevati vije prispevke, prav tako pa boste vsak mesec obvezani plaevati akontacijo dohodnine iz opravljanja dejavnosti, glede na lanski december (preraunano na celo leto).
23. Kaj je Poslovni nart?

Poslovni nart je dokument, ki vsebuje celovito in podrobno obrazloitev poslovanja podjetja, investiranja v posel z oceno priakovanih uinkov in variantnih reitev za potencialne rizine situacije, ki jih prinaa prihodnost. Vsebuje jasno opredeljene cilje in strategije s katerimi namerava te cilje dosei. Dobro pripravljen poslovni nart zmanjuje poslovna tveganja in poveuje izkorianje poslovnih prilonosti. Poslovni nart mora vsebovati naslednja poglavja: 1. Povzetek poslovnega narta 2. Predstavitev proizvoda oz. storitve, podjetja in panoge 3. Raziskavo trga in analizo trga 4. Ekonomika poslovanja podjetja 5. Nart trenja oz. marketinki nart 6. Narti, oblikovanje in razvoj 7. Proizvodni in izdelavni nart 8. Organizacijo podjetja in lastnitvo 9. Terminski nart 10. Ocena tveganj in problemov 11. Finanni nart
24. Zakaj napisati poslovni nart?

Glavni razlog za pisanje poslovnega narta je navadno, ko elimo prepriati investitorje, da nas podprejo. Seveda pa je koristen dokument, saj z njim podjetnik laje nadzoruje ali se poslovanje podjetja premika v zartani smeri. Osnovni namen poslovnega nartovanja je zmanjati tveganje za podjetnika, tim in potencialne investitorje. Vsako pomembno podrobnost v projektu je potrebno zabeleiti na tak nain, da se lahko takoj razkrijejo morebitne slabosti in da se jih lahko takoj popravi. Pomembno je, da podjetnik poslovni nart nenehno dopolnjujete glede na spremembe, ki jih doivlja njegov izum, tim ali poslovno okolje, v katerem ivi in dela.

25. Kako napisati PN?

Za pisanje poslovnega narta obstaja veliko prironikov in ubenikov, ki so dostopni v knjinicah. Lahko pa si pomagate tudi s praktinim orodjem Tovarne podjemov. To je program za pisanje poslovnega narta, ki vam pomaga napisati celovit poslovni nart z besedilom, tabelami za napovedi in finannimi analizami ter z grafi in ilustracijam. Podjetje VentureLab d.o.o. za vas izdela profesionalen poslovni nart, ne glede na panogo ali vrsto poslovnega narta. V tesnem sodelovanju z vami pripravimo tako vsebinski kot tudi finanni del poslovnega narta.
26. Katerim strokom se podjetnik ne more izogniti?

Ustanovitev s.p. je brezplana. Na zaetku poslovanja imamo stroke opravljanja izpita iz varstva pri delu, stroke ocene tveganja in zdravniki pregled. Nato se podjetnik sreuje z mesenimi stroki: vodenje poslovnega rauna na banki, raunovodske storitve, prispevki za socialno varnost (odvisno od narave s.p.-ja). Ob koncu leta mora podjetnik plaati: davek na dobiek in plailo raunovodstva za izdelavo letnega poroila in pripravo bilanc. Samostojni podjetnik je obdaven po dohodninski lestvici, kjer se dobiek teje v dohodninsko osnovo.
27. Kako lahko podjetnik razpolaga z denarjem na TRR in gotovino?

Podjetnik lahko z denarjem na poslovnem raunu prosto razpolaga in ga lahko porablja tudi pa osebne namene. Vendar je priporoljivo imeti pregled nad celotnim prometom. Pri poslovanju z gotovino pa je potrebno ve pozornosti. Dobaviteljem namre ne smemo v gotovini plaati izdelkov in storitev, drajih od 420. V nasprotnem primeru tega rauna ne bomo mogli uveljavljati kot stroek podjetja.
28. Kakna je razlika med navadnim in popoldanskim s.p.?

Odgovornost samostojnega podjetnika je ista, e opravlja svojo dejavnost kot edino zaposlitev, ali kot popoldansko delo. Tudi v samem poslovanju ni nobenih razlik, saj navadni s.p. in popoldanski s.p. enakovredno nastopata na trgu. Edina razlika med tema dvema subjektoma je glede plaevanja prispevkov za zdravstveno ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje, saj se ti popoldanskemu podjetniku plaujejo z drugega naslova (redno delovno razmerje s polnim delovnim asom, upokojenec), navadni s.p. pa si jih krije sam. Mora pa popoldanski s.p. vseeno vsak mesec plaevati pavalne prispevke, ki pa se mu ne vtevajo v pokojninsko osnovo.

29. Ali moram pred odprtjem podjetja narediti raziskavo trga?

Analiza trga je obvezna sestavina poslovnega narta. Ali bomo delali poslovni nart in s tem raziskavo trga je naa osebna odloitev, je pa to vsekakor zelo priporoljivo, saj je za podjetnika prednost, da pozna potrebe na trgu e preden na tak trg vstopi. Tudi morebitni investitor, ki bo pripravljen vloiti svoj denar, bo priakoval, da boste predenj postavili dejstva, ki nakazujejo, da bo va produkt na trgu dobro sprejet.

30. Kako naredim analizo trga?

Vsa dejavnost podjetja je podrejena trgu in potrebam kupca. Podjetnik mora ugotoviti kaj bo proizvajal, koliko in za koga. Ugotoviti mora tudi na kaken nain bo svoje izdelke oz. storitve prodajal. Torej se bo posvetil predvsem: - kvaliteti izdelka, - ceni izdelka, - metodi prodaje, - trnemu komuniciranju. Podjetnik mora oceniti koliko proizvodov oz. storitev bo prodal, saj bo od tega odvisna ocena obsega proizvodnje, potrebnega kapitala in potrebne delovne sile. To naredi tako, da preui delovanje konkurence in na podlagi ugotovitev doloi ceno svojih izdelkov in nartovano prodajo. Doloiti mora prednosti svojega izdelka in navesti zakaj ima prednost pred konkurennimi izdelki. Nadaljnje podjetnik ugotavlja kolikne so monosti njegovega posla v eleni industrijski panogi in ali lahko njegov proizvod dosee pomemben dele v primerjavi z e obstojeimi konkurenti.
31. Zakaj moram narediti terminski nart?

Terminski nart je nujen pripomoek za nartovanje in opredeljevanje rokov za izvrevanje zadanih nalog. Znotraj njega moramo prikazati trajanje vejih in manjih aktivnosti, ki so potrebne za realizacijo ciljev podjetja. asovno doloimo roke, do katerih je potrebno cilje dosei. V praksi to pomeni, da v terminskem nartu navedemo kaj je potrebno narediti, kdo je zadolen za te naloge in do kdaj bo to naredil. Terminski plan torej pokae morebitnim investitorjem kako se managerski tim spoprijema z ovirami in stremi k uresnievanju zastavljenih ciljev.
32. Je potrebno narediti oceno tveganja pred odprtjem podjetja?

V trnem gospodarstvu se vsa podjetja sreujejo s tveganji in izzivi in vae podjetje tu ne bo nobena izjema. Obstaja ve vrst tveganj, kot so npr.: vstop novih konkurentov, teave pri
10

zagotavljanju potrebnih finannih sredstev, teave pri razvoju izdelka, plailna nedisciplina kupcev, odhod kljunih delavcev itd. Poslovni nart tako mora vsebovati oceno tveganja in opis teh tveganj, ter navedbo kako boste tem tveganjem kos. S tem bodo tveganja manj negotova in propad podjetja manj verjeten. Sebi in potencialnim investitorjem boste tako dokazali, da se tveganj zavedate, ter da se znate z njimi spoprijeti in jih z ustreznimi ukrepi odpraviti oz. se jim izogniti.
33. Kako pripravim finanni nart?

Finanni nart podjetniku ponuja popolno sliko o tem, koliko sredstev bo prilo v organizacijo in kdaj, kam bodo ta sredstva la, koliko denarja bo na voljo in kakna bo predvidena ocena delovanja podjetja v prihodnosti. Finanni nart vsebuje: predraun bilanc uspeha, stanja in finannih tokov za 5 let ter prikaz toke preloma, v kolikor ta ni bila opredeljena e v ekonomskem delu narta. Cilj finannega narta je ugotoviti finanni potencial nalobe, za katero podjetnik verjame, da so rezultati stvarni in dosegljivi. Orodje za izdelavo finannih projekcij ter druge koristne predloge in dokumente dobite na tovarnapodjemov.org.
34. Naj odprem s.p. ali d.o.o.?

Ali ustanoviti s.p. ali d.o.o. je kljuno vpraanje pred zaetkom poslovanja. Odloitveni razlogi so lahko zelo razlini in tevilni, predvsem pa odvisni od vsakega posameznega primera. Podjetnik mora vedeti v kaknem obsegu bo posloval in s kom bo posloval. Navadno je v zaetku poslovanja bolj priporoljivo odpreti s.p., saj se izognemo ustanovnemu kapitalu. Je pa v tem primeru potrebno plaevati prispevke, podjetnik pa odgovarja pri poslovanju z vsem svojim premoenjem. D.o.o. je vsekakor smiselno ustanoviti v primeru, ko je ustanoviteljev podjetja ve. Ve informacij dobite v odgovorih na naslednja vpraanja.

11

35. Kakne so bistvene razlike med s.p. in d.o.o.?

V tabeli vam predstavljamo bistvene razlike med s.p. in d.o.o.: D.O.O. Stroki pred ustanovitvijo S.P.

Osnovni kapital

Vodenje poslovnih knjig

Osebna odgovornost

Obdavitev dobika

Enostavni postopek: Ni strokov (opravite brezplano brezplano na tokah VEM) Zahtevni postopek:pri notarju po notarski tarifi 7.500 EUR (v denarju, Ni potreben sredstvih ali poljubno kombinirano) - obvezno je dvostavno Ve monosti: knjigovodstvo - normirani odhodki (25 %) - enostavno knjigovodstvo - dvostavno knjigovodstvo NE (odgovarjate le z DA (odgovarjate z vsem vloenim kapitalom oz. svojim premoenjem) kapitalom podjetja) Davek od dohodkov pravnih Podjetnik je fizina oseba, oseb - v letu 2010 stopnja obdaven je po dohodninski 20% lestvici: 16 %, 27 % ali 41 %

36. Kakno odgovornost imam kot podjetnik do drugih?

Kot samostojni podjetnik odgovarjate za poslovanje z vsem svojim premoenjem, medtem ko lastnik d.o.o.-ja odgovarja le z vloenim kapitalom oz. z lastnino podjetja. Pred prietkom poslovanja je torej potrebno premisliti koliko odgovornosti ste pripravljeni nositi.

37. Kolike me stane odprtje podjetja?

Odprtje s.p.-ja je popolnoma brezplano. Celoten postopek registracije lahko opravite na eni od tok VEM. Tudi ustanovitev drube z omejeno odgovornostjo je lahko brezplana, ko podjetnik predloi celotni ustanovitveni kapital (min. 7.500 EUR) v denarju. e priskrbi zaetni kapital tudi v sredstvih, mora pri notarju pridobiti ocenitev teh osnovnih sredstev in ima stroke notarske tarife.

12

38. Kako bom kot podjetnik obdaven?

Eden od dejavnikov odloitve, ali odpreti s.p. ali d.o.o., je viina dobika, ki ga nartujete. Samostojni podjetnik nima plae, zato mu pripada dobiek, ki je obdaven po dohodninski lestvici (16%, 27% in 41%). D.o.o. plauje davek od dohodkov pravnih oseb, po enotni davni stopnji, ki znaa 20% za leto 2010 in nato e dodatnih 20%, ko si lastnik izplaa dobiek v ep. Vsekakor je dobro, da preraunate koliko davka boste plaali, e ste s.p. in koliko e imate d.o.o., ter se na podlagi izrauna odloite kaj se vam bolj izplaa.
39. Kako bom moral voditi poslovne knjige?

Druba z omejeno odgovornostjo mora knjige voditi po sistemu dvostavnega knjigovodstva. Samostojni podjetnik pa se lahko odloa med: - normirani dohodki (vodi evidenco izdanih raunov in plaa 25% davek) - enostavno knjigovodstvo (vodi knjigo prihodkov in odhodkov ter blagajniki dnevnik) - dvostavno knjigovodstvo
40. Ali moram imeti poslovni raun?

V d.o.o. veljajo stroga pravila glede ravnanja s poslovnim raunom, saj z denarjem na raunu ne morete prosto razpolagati in ga porabljati za neposlovne namene. Samostojni podjetnik lahko z denarjem na poslovnem raunu prosto razpolaga in lahko denar nameni poslovni ali osebni porabi. Sicer uporaba poslovnega rauna ni obvezna, je pa zelo priporoljiva, saj se tako lahko loi osebna privatna raba od poslovnih namenov.
41. Ali bo moja plaa stroek podjetja?

V kolikor ste lastnik d.o.o. in ste v njem zaposleni, imate sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Tako prejemate plao in si od nje plaujete prispevke iz bruto plae (22,1%), prispevke na bruto plao (16,1%) in dohodnino. Plaa je torej stroek podjetja. Samostojni podjetnik pa nima plae, saj nima sklenjene pogodbe o zaposlitvi, zato to tudi ne more biti njegov stroek. Je pa obvezno zavarovan, saj mora vsak mesec plaevati prispevke za socialno varnost. Zavarovalna osnova je doloena v lestvici, ki je odvisna od viine poslovnega izida preteklega leta in plaanih prispevkov v preteklem letu. Viina prispevkov se spreminja glede na spremembo povprene bruto plae v RS.

13

42. Ali je laje dobiti kredit pri banki, e ima d.o.o.?

Da. Samostojni podjetnik ima malo monosti, da dobi pri banki kredit za svoje podjetje. Veliko laje dobi kredit podjetnik, ki ima d.o.o., pa e ta mora nekaj let e uspeno delovati, da mu bo banka pripravljena dati kredit. Enako je pri prijavljanju na javne razpise. Tudi tu je oblika d.o.o. primerneja za prijavo na razpis, kot pa samostojni podjetnik.
43. Koliko osnovnega kapitala potrebujem za odprtje podjetja?

Za ustanovitev d.o.o. boste morali zagotoviti osnovni kapital v viini minimalno 7.500 EUR. Tega morate vplaati e pred registracijo podjetja in sicer na banki, kjer vplaate celotni znesek na poslovni raun. Lahko pa kapital zagotovite delno ali v celoti v sredstvih (stvarni vloki: raunalnika oprema, stroj, pisarnika oprema itd.). V tem primeru boste morali do notarja, ki vam bo ta sredstva ocenil. Samostojni podjetnik osnovnega kapitala nima oz. ta ni potreben.
44. Ali lahko tekom poslovanja prenesem opredmetena osnovna sredstva iz gospodinjstva v d.o.o. oz. s.p.?

Preveri mnenje raunovodje! 080 50 67 Da, osnovna sredstva lahko kadarkoli prenesete v svoje podjetje. Prenos je nevtralen in ni predmet obdavitve, opredmetena osnovna sredstva pa zavedete v poslovne knjige in priloite raun od nabave ali opravljeno cenitev, ki jo opravi sodni cenilec. Ta osnovna sredstva so zavedena v registru osnovnih sredstev, zato lahko nastanejo opravieni stroki, ki so povezani s temi sredstvi. Osnovnim sredstvom doloimo dobo koristnosti in letno amortizacijo (poslovno priznan stroek). Vrednost osnovnega sredstva, prenesenega iz gospodinjstva, zabeleimo v bilanco stanja kot dolgorono asovno razmejitev. Le-to vsako leto zmanjamo in jo prenesemo med prihodke v istem znesku kot je znesek za letno obraunano amortizacijo tega sredstva. Tako nam ta stroek amortizacije ne bo zmanjeval davne osnove za davek od dohodka pravnih oseb (d.o.o.) ali dohodek iz dejavnosti (s.p.). Isti postopek je tudi za drutva, ki dobijo donacijo v obliki stvari (npr. raunalnik).

Postopek registracije:
45. Kako registriram podjetje?

Ko se odloimo, da se bomo podali v podjetnitvo, se najprej odloimo za obliko podjetja. Najpogosteje se odloamo za samostojnega podjetnika ali za drubo z omejeno odgovornostjo. Registracija s.p. ali enostavnega d.o.o. (vplailo celotnega kapitala v denarju) je brezplana, saj stroke krije drava.
14

Najbolje in najlaje za vas bo, e stopite do najblije VEM toke ali pa podjetje odprete kar preko spleta (e-VEM toka).
46. Katere storitve nudi VEM toka samostojnim podjetnikom?

Storitve za samostojne podjetnike, ki se lahko opravijo na tokah VEM in preko portala e-VEM: Registracija samostojnega podjetnika (vpis v poslovni register). Prijava sprememb podjetnika v poslovni register. Izbris podjetnika iz poslovnega registra. Prijava davnih podatkov (vpis v davni register, obvestilo o spremembi davnega obdobja, davni obraun). Oddaja zahtevka za izdajo identifikacijske tevilke za DDV (obrazec DDV-P2). Prijava podatkov podjetnika o pokojninskem in invalidskem ter zdravstvenem zavarovanju, zavarovanju za starevsko varstvo, zavarovanju za primer brezposelnosti in o sklenitvi delovnega razmerja (Obrazec M-1). Prijava podatkov o obveznem zdravstvenem zavarovanju otrok podjetnika do 18. leta starosti (Obrazec M-D). Prijava samostojnega podjetnika in delavca v obvezna socialna zavarovanja (obrazec M-1). Odjava samostojnega podjetnika in delavca iz obveznih socialnih zavarovanj (obrazec M-2). Prijava sprememb podatkov o obveznih socialnih zavarovanjih na odprtih zavarovanjih (obrazec M-3). Prijava druinskih lanov v obvezno zdravstveno zavarovanje (obrazec M-D). Sprememba podatkov o druinskih lanih v obveznem zdravstvenem zavarovanju (obrazec M-D). Odjava druinskih lanov iz obveznega zdravstvenega zavarovanja (obrazec M-D). Za opravljanje storitev prek portala e-VEM potrebujete kvalificirano digitalno potrdilo. Na tokah VEM potrebujete osebni dokument in svojo davno tevilko.
47. Katere storitve nudi VEM toka podjetnikom, ki elijo ustanoviti d.o.o.?

Storitve za gospodarske drube, ki se lahko pravijo na tokah e-VEM: Odprtje zaasnega TRR za enostavno eno ali ve-osebno drubo. Registracija enostavne eno-osebne d.o.o. (vpis v sodni/poslovni register ter samodejna dodelitev matine in davne tevilke). Odprtje elektronske knjige sklepov za novoustanovljene enostavne eno-osebne d.o.o.. Pridobitev obrtnega dovoljenja za vse vrste drub. Prijava davnih podatkov (vpis v davni register, obvestilo o spremembi davnega obdobja, izraun predvidene davne osnove DDPO) za vse vrste drub. Predloitev zahtevka za identifikacijo za namene DDV za vse vrste drub (obrazec DDV-P2). Prijava prostega delovnega mesta (obrazec PD-1).
15

Prijava delavca v obvezna socialna zavarovanja (obrazec M-1). Prijava drubenika v obvezna socialna zavarovanja (obrazec M-1). Sprememba podatkov o zavarovancih v obveznih socialnih zavarovanjih (obrazec M3). Odjava zavarovane osebe iz obveznih socialnih zavarovanj (obrazec M-2). Prijava otroka v obvezno zdravstveno zavarovanje (obrazec M-D). Prijava zakonca v obvezno zdravstveno zavarovanje (obrazec M-D). Prijava starev v obvezno zdravstveno zavarovanje (obrazec M-D). Sprememba podatkov o druinskih lanih v obveznem zdravstvenem zavarovanju (obrazec M-D).

Za opravljanje storitev prek portala e-VEM potrebujete kvalificirano digitalno potrdilo. Nekaterih storitev ob registraciji pravne osebe ni mogoe opraviti na e-VEM tokah, zato je potrebno obiskati fizine VEM toke. Npr: registracijo ve-osebne d.o.o., pooblaanje oseb za delo s sistemom e-VEM. e bomo dali osnovno sredstvo kot del ustanovnega kapitala, moramo obiskati notarja.
48. Kaken je postopek za pridobitev poslovnega rauna?

Odprtje poslovnega rauna opravimo na eni izmed poslovnih bank. Samostojni podjetnik mora na banki predloiti sklep Ajpesa o registraciji podjetja. Lastnik d.o.o. pa mora e pred ustanovitvijo odpreti zaasni poslovni raun, na katerega naloi zaetni osnovni kapital. Ko pridobi sklep o registraciji podjetja, gre ponovno na banko, kjer mu zaasni raun spremenijo v poslovni raun.

Po registraciji podjetja:
49. Kako poiem kvaliteten kader za moje podjetje? Podjetnik zaetnik pogosto opravlja vse mone funkcije v podjetju. Le to se zdi z vidika strokov hitro smiselno, vendar kaj kmalu lahko tudi zelo pogubno. Va as, kot podjetnik, je zelo dragocen, zato vas ura, ki jo namenite za ne-kljune vendar vseeno potrebne dejavnosti stane veliko ve, kot pa, e bi jo opravil nekdo drug. Prav tako velja ve glav ve ve, tako da je tim izredno pomemben. Tudi investitorji vedno najprej pogledajo kaken podjetniki tim, si je ustvaril podjetnik. Kvaliteten kader je pogosto zelo teko najti. Za doloena delovna mesta dobimo na objavljen razpis kopico prijav, med tem ko za druga bolj specifina le nekaj. To nam pove, da se moramo pred objavo o iskanju vpraati, kaj elimo z njo dosei, kaken tip loveka in katere sposobnosti potrebujemo. Nato naredimo strategijo, po kateri bomo iskali nove sodelavce. Obiajna pot je preko objave na enemu izmed portalov na internetu in priporoila znancev. Nato je seveda potrebno izbrati le nekaj najbolj ustreznih in jih povabiti na razgovor.

16

50. Kako zaitim svojo idejo? Nevarno je razkriti neko idejo, e je nismo poprej ustrezno pravno zaitili. Zaitimo lahko: blagovno znamko; patent; model oz. vzorec; avtorsko pravico; poslovno skrivnost.

V nekem trenutku morate torej svojo intelektualno lastnino (IP) pravno zaititi, sicer (je) pozneje ne boste mogli:

varno razkriti; biti pravno priznani kot njen lastnik; imeti dobika od trnega izkorianja; prepreiti drugim ali jih odvrniti od tega, da bi jo nepooblaeno uporabljali.

Obstaja ve oblik zaite, ki so znane kot pravice intelektualne lastnine. Obiajno je neki izum med samim razvojem najlaje zaitite s strateko kombinacijo pravic intelektualne lastnine. Ve na UIL. 51. Zaupni podatki in Sporazum o ne-razkrivanju poslovnih skrivnosti NDA Zaupni podatke pogosto tejemo za intelektualno lastnino, eprav ne pokrivajo nobene zakonsko predpisane pravice intelektualne lastnine. Zaupne podatke najpogosteje zaitimo s Sporazumom o ne-razkrivanju poslovnih skrivnosti (Nondisclosure agreement NDA). NDA vas iti zato, ker je v njej dokumentirana obljuba nekoga, da informacij o vai ideji ne bo uporabljal ali predajal naprej. V sporazumu so doloene pravice in dolnosti obeh strank. Pravica, ki izhaja iz intelektualne lastnine vas lahko zaiti v vseh fazah razvoja ideje ne glede na to, katere druge oblike pravic intelektualne lastnine e imate in kako dolgo je e va izum na triu. 52. Kako uveljavljam stroek kilometrine? Stroke kilometrine lahko uveljavljate na podlagi potnega naloga in e je avto v osebni lasti. Tako se lahko uveljavlja kilometrina po veljavni vrednosti 0,37 /km. Vsekakor se mora voditi evidenca prevoenih kilometrov. V kilometrini so e vkljueni vsi stroki, tako bencina kot amortizacije in stroki registracije avtomobila. e se je avtomobil kupil na naslov dejavnosti d.o.o. ali s.p.), do kilometrine nismo upravieni, vendar lahko uveljavljamo vse stroke, ki so povezani z avtomobilom (servis, bencin, zavarovanje, potroeni material ipd.). 53. Kako obraunam dnevnico? Dnevnica se lahko obrauna in izplaa, e ni povezana z opravljanjem vsako dnevne dejavnosti (gre za izrecne primere sejem, seminar, obisk poslovnih partnerjev in sklepanje pogodb). Priporoeno je 17

imeti im ve dokazil, da se je slubena pot dejansko tudi izvrila (vstopne karte, rauni, letalske karte, prospekti, slike ipd.). V kolikor delamo tudi ve kot 12 ur in je to naa dejavnost in se vraamo domov, smo upravieni do regresa za prehrano in ne do dnevnice. 54. Kako obraunam regres za prehrano med delom? Maksimalna vrednost regresa za prehrano med delom je 6,12 /dan. Ob koncu meseca je potrebno narediti obraun delavnih dni in vrednost lahko uveljavimo v celoti med stroke. Pri d.o.o., lahko vrednost izplaamo, pri s.p. pa si samo poveamo stroke poslovanja iz tega naslova. Viina izplaila bi morala biti zapisana v internih aktih (pravilnik o raunovodenju ali sklepih podjetnika). V primeru, da si obraunamo regres za prehrano nad maksimalno vrednostjo, je razlika za s.p. davno nepriznan stroek in pri d.o.o. moramo obraunati boniteto (prispevke iz in na razliko ter akontacijo dohodnine). Ve na eu-davki. 55. Kako uveljavljam stroke prevoza na delo in z dela? Upravieni smo tudi do povraila strokov prevoza na in z dela, v minimalni viini 60 % javnega prevoznega sredstva. V primeru, da tega ne moremo koristiti, je obraun kilometrine 0,18 /km. e imamo sede dejavnosti izven svojega prebivalia, potem smo do povrail strokov prevoza na in z dela upravieni. Ko prispemo na sede dejavnosti (drube) in imamo takno delo, da moramo biti na terenu in se voziti od enega do drugega mesta, smo upravieni, da si obraunamo stroke kilometrine (0,37 /km) in vodimo evidenco potnih nalogov. V kolikor je na sede dejavnosti nae stalno prebivalie, do povrail strokov na in z dela nismo upravieni. Smo pa upravieni do strokov kilometrine (0,37 /km) in vodimo evidenco potnih nalogov, ko opravimo najrazlineje obiske in opravke, ki so povezani z nao dejavnostjo. 56. Ali lahko zaposlimo koga za doloen ali nedoloen as, e imamo registriran s.p.? Da, lahko zaposlimo nekoga in z njim sklenemo pogodbo za nedoloen in doloen as, v kateri opredelimo nae in njegove pravice, poleg tega pa e obveznosti ter dolnosti. Doloiti moramo bruto plao, nadomestila, tevilo dni letnega dopusta, regres za letni dopust in pravico do odpravnine, prevoz na in z dela ter regres za prehrano. Vse je za s. p. kot delodajalca davno priznan stroek. Ve na mladipodjetnik.si. 57. Kako je v primeru bolnikega dopusta do 30 delovnih dni ali nad 30 delovnih dni pri samostojnem podjetniku posamezniku? V primeru bolnikega dopusta je najbolj vzpostavljeno tveganje s.p.p. (kar pomeni, da s.p.p. ne sme zboleti ali imeti kakne nesree). Do 30 delovnih dni je celotno stroek s.p.p. (rpati mora svoje rezerve za plailo prispevkov in preivetje), nad 30 delovnih dni je breme bolnikega dopusta v breme Zavoda (odvisno od komisije). Ve na gzs.si. 58. Koliko dni letnega dopusta in kakna je viina regresa za letni dopust za samostojnega podjetnika? Samostojni podjetnik nima sklenjene pogodbe o zaposlitvi, kar pomeni, da tudi nima doloenega tevila dni letnega dopusta, kar posledino pomeni, da nima pravice do obrauna in izplaila regresa 18

za letni dopust. Koliko dni dela in koliko ne v posameznem letu, je odvisno od njegove razporeditve delovnega asa, glede na potrebe dela. 59. Kako je s porodnikim dopustom in kakna je njegova viina, e sem s.p.? Porodniki dopust traja 105 dni in njegova viina je enaka 100% povpreni osnovi, od katere so bili plaani prispevki v zadnjih 12 mesecih pred uveljavljanjem pravice do porodnikega dopusta. V primeru, da bi kot registrirani s.p. delali v asu porodnikega dopusta in bi bili razvidni doseeni prihodki, se nam lahko ukine nadomestilo za as porodnikega dopusta. Drugae je, e imamo zaposleno osebo (redno, doloen as, tudentsko/malo delo). S.p. ni potrebno zapreti za as bolnikega dopusta. V kolikor ne bo aktiven bo razvidno, da ni nobenih prihodkov in strokov ter odhodkov. Po konanem porodnikem dopustu lahko zanemo normalno z opravljenem dejavnosti, kot smo jo izvajali pred porodnikim dopustom. 60. Katere stroke lahko uveljavlja d.o.o.? Gospodarska druba (d.o.o.) lahko uveljavlja vse stroke (material, storitve, plae, finanni odhodki ipd.), ki so pogoj za opravljanje dejavnosti in prinaajo na drugi strani prihodke. Pogoj je, da jih dokazujemo z verodostojnimi knjigovodskimi listinami (rauni). 61. Katere stroke lahko uveljavlja samostojni podjetnik posameznik? Samostojni podjetnik posameznik lahko uveljavlja vse stroke, ki so povezani z opravljanjem njegove dejavnosti in so dokumentirani z verodostojnimi knjigovodskimi listinami. Prejeti rauni, ki so povezani z nabavljenim materialom, naroenimi storitvami (najemnine, reklama, reprezentanca, sejmi, darila ipd.), stroki slubenih poti (dnevnica, kilometrina, noitev ), prispevki za obvezno socialno zavarovanje. Ve na mladipodjetnik.si. 62. Kaj so stroki reklame? Stroki reklame (sponzorstva) so v celoti davno priznan stroek, e je sklenjena pogodba, v kateri je razvidno, kaj bo proti-usluga sponzoriranca. Izdan mora biti raun in v primeru, da smo davni zavezanci za DDV, si lahko vstopni DDV v celoti odbijemo. Vzorci se lahko smatrajo kot reklama, e se dajo v razumnih koliinah in ne prepogosto obstojeim poslovnim partnerjem (ali potencialnim poslovnim partnerjem) in da nam zagotovijo, da jih bodo uporabili za lastne namene in jih dalje ne bodo prodajali. 63. Ali lahko dajem darila poslovnim partnerjem? Darila se lahko dajejo poslovnim partnerjem do viine 42 oziroma istemu do 84 in je neobdaveno z dohodnino in ne rabimo zahtevati davne tevilke od svojega poslovnega partnerja. Nad vrednostjo 42 je potrebno vrednost darila mnoiti s faktorjem 1,33333 in od tega obraunati in plaati 25% dohodnino in od svojega poslovnega partnerja zahtevati davno tevilko. Darila se smatrajo kot reprezentanca (z logotipom ali brez) in so samo 50% davno priznan stroek.

19

64. Ali so donacije priznan stroek? Donacije se dajo za vzgojno-izobraevalne, humanitarne, verske dejavnosti ter za naravne nesree. Donacije so davno nepriznan stroek, vendar se smatrajo kot olajave, maksimalno do 0,3 % obdavenega prihodka, in so namenjene splono koristnim nepridobitnim namenom. Poznamo e dodatne donacije v vrednosti 0,2 % iz naslova donacije za kulturne namene in varstvo pred naravnimi in drugimi nesreami moen prenos neizkorienega dela v naslednja 3 davna obdobja. 65. Kako s.p. in d.o.o. poslujeta z gotovino? Samostojni podjetnik ima poslovni in osebni transakcijski raun in lahko prosto razpolaga z gotovino ter gotovino prenaa iz enega na drugega. Izdatki za obveznosti poslovanja in prejemki od terjatev iz poslovanja se morajo evidentirati preko poslovnega rauna. Gotovine iz svoje dejavnosti ni potrebno obvezno polagati na poslovni raun. Izplailo gotovine v d.o.o. je mono glede povraila materialnih strokov, strokov slubenih poti. V d.o.o. ni prostega pretoka gotovine. Posamezni materialni raun, ki bi ga plaali v gotovini (drugi pravni ali s.p.), ne sme presegati 417,29 . Nad to vrednostjo je obvezno plailo preko transakcijskega rauna. Od fizine osebe (obana) lahko sprejmemo gotovino do 15.000 . Nad to vrednostjo je obvezno plailo na transakcijski raun, ne glede ali smo d.o.o. ali s.p. 66. Kaj je blagajniki prejemek / izdatek? Na podlagi vplailnih ali izplailnih naslovov se za vsako v blagajno prejeto gotovino sestavi potrdilo o prejeti gotovini (blagajniki prejemek), za vsako izplailo pa potrdilo o izplailu (blagajniki izdatek). Blagajniki prejemek vsebuje naslednje podatke: datum, ifro in naziv proraunskega uporabnika, tevilko vknjibe in tevilko vpisa, naziv vplanika, znesek v evrih oziroma tuji valuti, osnova (npr. obrazec TPNO 70 ) ter rubrike za podpis blagajnika in vplanika prejemka. Blagajniki izdatek vsebuje naslednje podatke: datum, ifro in naziv proraunskega uporabnika, tevilko vknjibe, osnovo (npr. tevilka potnega naloga), komu je bilo izplaano, znesek v evrih oziroma v tuji valuti ter rubrike za podpis blagajnika in prejemnika denarja. Blagajnik na podlagi pravilnih in verodostojnih listin (nalog za slubena potovanja) izvede s pomojo raunalnike aplikacije predpisane postopke in pripravi temeljnico za zahtevek z vsemi predpisanimi oziroma zahtevanimi podatki. Raunovodja podatke prevzame s postopkom integracije, jih prekontrolira in pripravi zahtevek za izplailo sredstev iz prorauna. Po prejemu in izplailih denarnih sredstev blagajnik izpie blagajnike prejemke in izdatke ter temeljnico za knjienje v glavno knjigo, ki jo raunovodja prevzame iz integracij, jo prekontrolira in poknjii v glavno knjigo. Vse listine blagajnikega poslovanja se izdelajo v ve izvodih, od katerih izvirnike prejme raunovodja, kopije pa ostanejo v blagajni. Ve na Ministrstvo za finance. Vir: Ministrstvo za finance RS, Pravilnik o raunovodstvu (Ur.l. RS, t. 23/99, 30/02-ZJF-C in 114/06ZUE)

20

67. Kdaj se moram registrirati za zavezanca za DDV? Registracija za zavezanca za DDV je obvezno, ko doseemo v obdobju zadnjih 12 mesecev poslovanja 25.000 obdavljivega prometa. Ostanemo lahko mali davni zavezanec in se ne glede na viino opravljenega prometa oziroma katastrskega dohodka lahko prostovoljno vkljuimo v sistem DDV. Svojo izbiro moramo vnaprej priglasiti pristojnemu davnemu uradu in jo uporabljati najmanj 60 mesecev. Mali davni zavezanec nima pravice do odbitka DDV, niti ga ne sme izkazovati na izdanih raunih. Ali se takoj registrirani ali poakati na viino obdavljivega prometa? Mnogokrat je odvisno, s kom bomo opravljali glavnino svojega posla. e bodo to pravne osebe (ki so zavezanke za DDV), jim bomo bolj zanimivi, e bomo tudi mi davni zavezanci za DDV. Stranke morajo obraunati DDV svojim kupcem in ga nato plaati dravi, zato so zainteresirane, da si ga lahko im ve tudi poraunajo (kot odbitno postavko). Ni malo primerov, ko pravne osebe zahtevajo, da se njihove stranke (dobavitelji) registrirajo za zavezanca za DDV, e elijo, da bodo z njimi poslovno sodelovale. 68. Od esa je odvisna viina mesene akontacije dejavnosti oz. davka od dohodka pravnih oseb? Viina mesene akontacije dejavnosti (s.p.) oz. davka od dohodka pravnih oseb (d.o.o.) je odvisna od poslovnega izida preteklega leta, ki ga delimo z 12. Nato se ob koncu tekoega leta naredi obraun poslovanja in plaamo ali dobimo vrnjeno preve plaano akontacijo. Obraun se naredi in odda do 31. 3. tekoega leta za preteklo leto. V roku 30 dni je potrebno premalo plaan davek plaati oz. v roku 30 dni Davna uprava RS vrne med letom preve prejeto akontacijo. 69. Kje lahko registriram dodatno dejavnost za d.o.o. in koliko stane?

Registracijo dodatnih dejavnosti za d.o.o. in tudi s.p. se najbolj enostavno opravi na VEM tokah. Tam to opravijo brezplano. Priporoamo vam, da si ogledate seznam vseh dejavnosti na mladipodjetnik.si, bodite pozorni na to, e je dejavnost sluajno obrtna, v tem primeru se boste morali za dovoljenje za opravljanje te dejavnosti obrniti na OZS in plaevati lanarino.
70. Preoblikovanje iz s.p. v d.o.o. Postopek preoblikovanja iz s.p. v d.o.o. ni ravno enostaven, zato je pri preoblikovanju iz s.p. v d.o.o. priporoljiva pomo svetovalca. e se samostojni podjetnik odloi, da se bo statusno preoblikoval, lahko to stori na dva naina, in sicer: 1. podjetje prenese na novo kapitalsko drubo, ki se ustanovi zaradi prenosa podjetnikovega podjetja, ali 2. podjetje prenese na prevzemno kapitalsko drubo, ki je bila ustanovljena e prej.

21

S prenosom preidejo na drubo podjetje podjetnika ter vse njegove pravice in obveznosti v zvezi s podjetjem. Druba kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem podjetnika. e druba ne izpolni obveznosti, ki so nastale pri podjetniku v zvezi z njegovim podjetjem pred vpisom prenosa podjetja v register, podjetnik zanje odgovarja z vsem svojim premoenjem. Ve na mladipodjetnik.si. 71. Kje dobimo dodatni kapital za svoje podjetje? Dodatni kapital lahko podjetje pridobi iz razlinih virov. Poleg lastnih, druinskih in virov prijateljev, ima podjetnik na voljo e dolnike vire in pa vire lastnikega kapitala. Med dolnikimi viri so najpogosteje oblike financiranja podjetja krediti, lizingi in druge oblike posojil. Za dolnike vire je znailno, da plaujemo doloene obresti za izposojen denar in vraamo glavnico. Vendar pa je dolnike vire relativno teko dobiti (oziroma skoraj nemogoe), e imamo novoustanovljeno podjetje. Poleg tega je skoraj vedno potrebno tudi garantirati s sredstvi podjetja ali z osebnimi sredstvi, lahko pa je zahtevan tudi porok. Intitucije, ki ponujajo dolnike vire financiranja, se torej dodobra zavarujejo, da prejmejo posojeni denar nazaj skupaj z elenimi obrestmi. Na drugi strani pa poznamo lastnike vire financiranja. Ti viri financiranja zapolnjujejo vrzel, ki se pojavlja zaradi velikega tveganja. Bistvo lastnikih virov financiranja je, da denarja ne vraamo z obrestmi, ampak na neki toki v okviru dokapitalizacije sprejmemo novega lastnika v podjetje, denar pa vrnemo z donosom, ko se ponovno zamenjajo lastniki. S tem, ko dobimo novega solastnika v podjetje, pa poleg denarja dobimo e druge dodane vrednosti, kot so znanje, izkunje in socialna mrea. Tovrstno financiranje je primerno predvsem za hitro rastoa podjetja v zgodnjih fazah rasti. Najpogosteji obliki tovrstnega financiranja sta poslovni angeli in skladi tveganega kapitala. 72. Kako deluje klub Poslovni angeli Slovenije? Klub Poslovni angeli Slovenije ponuja monost lastnikega vira financiranja. Z investicijo poslovni angel postane solastnik podjetja in predstavlja veliko dodano vrednost za podjetnika, saj poleg denarja investira tudi vse svoje znanje, izkunje in socialni kapital. Tako so poslovni angeli obiajno aktivno vpleteni v delovanje podjetja in podjetniku tudi neke vrste mentorji. Obenem pa za poslovnega angela investicija predstavlja sofisticirano plemenitenje denarja s potencialnimi visoki donosi in monostjo vplivanja na investicijo. Izkunje kaejo, da je povpreni as investicije poslovnih angelov obiajno od 3 do 7 let, investicije znaajo od 5.000 do 500.000 , zahtevan donos na investicijo pa je vsaj 30% na leti ravni. Poslovni angeli investirajo v podjetnike oziroma podjetja, ki imajo potencial hitre rasti, sposoben management in jasno strategijo izhoda. Torej gre za popolnoma win win situacijo, saj poslovni angel investira v tvegano nalobo, s imer ima tudi monost potencialnih velikih donosov ter monost aktivnega vplivanja na nalobo. Obenem pa preko podjetnika podoivlja svoje lastne uspehe na podjetniki poti. Na drugi strani podjetnik s strani poslovnega angela dobi izkuenega mentorja, ki poleg finannega kapitala v podjetje vloi tudi vse svoje znanje, izkunje ter svoje kontakte. Ve na poslovniangeli.si.

22

73. Imam idejo, nimam pa dovolj kapitala?

Naloba tveganega kapitala je odlina prilonost za razvoj in hitro rast poslovnega modela. Poleg dobre ideje, je za uspeno pridobitev sredstev potrebno prepriati poslovnega angela. Poslovni angeli iejo podjetja z visokim potencialom hitre rasti ter z ambicioznimi podjetnikimi timi. V podjetniku elijo predvsem videti nekoga, ki je sposoben peljati podjetje do kljunih ciljev. Ve na poslovniangeli.si. 74. Kdo so Poslovni angeli? Poslovni angeli so uspeni poslovnei, ki so v preteklosti e zgradili eno ali ve uspenih podjetij. Kot omenjeno, jim finanno stanje omogoa, da investirajo tudi v zelo tvegane nalobe, kot so startup podjetja. So obiajno prvi zunanji investitorji v podjetje, pred skladi tveganega kapitala ali drugimi viri financiranja. Pri sami investiciji v posamezno podjetje je pri poslovnih angelih vpletena tudi ustvena komponenta, saj poslovni angeli elijo pomagati mladim podjetnikom pri gradnji podjetja in obenem podoivljajo tudi svoje uspehe. Ve na poslovniangeli.si. 75. Kako bom preprial investitorja, da ima moja ideja trni potencial? Preprosto, s tem, da jo ima. Poleg tega pa je vse v vai podjetniki ekipi. Poslovni angeli morajo predvsem verjeti v vas in vao ekipo, kot pa v idejo samo. Za nove izdelke je znailno, da so: 1. izjemni izdelki, ki prevladujejo na trgu in postavljajo na trg nove standarde, 2. dobri izdelki, ki pa niso zanimivi, vendar pa ponujajo dobre poslovne prilonosti, 3. ekskluzivni izdelki, ki ponujajo le eno ali ve monosti med alternativami V kolikor vaega izdelka ne morete razporediti v eno od zgornjih rubrik, potem imate o svoji ideji premalo informacij in je njen trni potencial slab, ali morate o idejni reitvi e enkrat razmisliti in jo izboljati. 76. Na koga naj se obrnem za uresniitev ideje o oblikovanju spletne strani? Glede nasvetov v zvezi s spletno stranjo se pogovorite s ponudniki, ki izdelujejo spletne strani. Na internetu jih najdete veliko. Na podlagi raziskave ponudnikov si pripravite oji izbor najprimernejih. Njihovo delo in rezultate preverite tako, da si ogledate njihove reference, ki jih imajo obiajno objavljene na svoji spletni strani. Na podlagi ojega izbora ponudnike pokliete in se dogovorite za sestanek. Ponudite jim v podpis sporazum o ne-razkritju poslovnih skrivnosti (NDA), ki vam jo lahko sestavi odvetnik, ali pa jim posredujete le okrnjene informacije. 77. Ugotavljanje davne osnove z upotevanjem normiranih odhodkov Ugotavljanje davne osnove z upotevanjem normiranih odhodkov pomeni poenostavljen nain ugotavljanja davne osnove, pri emer izhajamo iz dejanskih prihodkov, odhodki pa so doloeni v pavalu in znaajo 25 odstotkov ustvarjenih prihodkov. Zavezancem ni treba voditi evidenc o odhodkih oziroma strokih, ki jih imajo pri poslovanju. Zavezanci vodijo le evidenco izdanih knjigovodskih listin in evidenco osnovnih sredstev. Vodenje 23

evidenc je preprosto, zato jih zavezanci lahko vodijo sami. Poenostavljeni nain ugotavljanja davne osnove zavezancem pri vodenju poslovnih knjig omogoa prihranek denarja in asa. Ve na DURS. 78. Kako napisati profesionalni poslovni nart? Za dober poslovni nart je potrebno kar nekaj asa in dela. Vsekakor obstaja veliko prironikov na temo pisanja poslovnega narta. Na nai spletni strani boste nali podrobneja navodila in predlogo za pisanje poslovnega narta. Zelo priporoljivo pa je izobraevanje, ki ga organizira Klub Poslovni angeli Slovenije. Cilj izobraevanja je izdelan profesionalni poslovni nart, primeren za investitorje. Ve o samem izobraevanju si lahko preberete na http://www.venturelab.si/poslovno-nacrtovanjein-analize/poslovni-nacrt/izdelava-profesionalnega-poslovnega-nacrta/. 79. Sprememba popoldanskega v polni s.p. Pri spremembi popoldanskega s.p. v polni gre le za spremembo v zaposlitvi. Nosilec s.p. torej ne eli biti ve zaposlen pri nekem drugem delodajalcu, ampak se eli zaposliti v svojem s.p.. Izvede se naslednje aktivnosti:

delodajalec vas z obrazcem M2 odjavi iz zavarovanja z dnem prenehanja delovnega razmerja; naslednji dan se z obrazcem M1/M2 prijavite v zavarovanje na Zavodu za zdravstveno zavarovanje (lahko tudi pri na vstopni toki VEM); va popoldanski s.p. se s prezaposlitvijo spremeni v polni s.p., kar pomeni, da ste po novem zavarovani v svojem podjetju in sami plaujete polne prispevke; spremembo zavarovanja sporoite DURS, saj se vam bo spremenila viina prispevka za zavarovanje (iz pavala 31,35 eur v polne prispevke - minimalni prispevek 225 EUR). 80. Sprememba polnega v popoldanski s.p.

Pri spremembi polnega s.p. v popoldanski gre za spremembo v zaposlitvi. Nosilec s.p. torej ne eli biti ve zaposlen v svojem s.p., ampak se eli zaposliti pri nekem drugem delodajalcu. Izvede se naslednje aktivnosti: Z obrazcem M2 se odjavite iz zavarovanja. Va polni s.p. tako postane dopolnilna dejavnost oziroma popoldanski s.p.; Naslednji dan vas va novi delodajalec v postopku zaposlitve z obrazcem M1/M2 prijavi v zavarovanje na Zavodu za zdravstveno zavarovanje; spremembo zavarovanja sporoite DURS, saj se vam bo spremenila viina prispevka za zavarovanje (iz polnega prispevka v paval: 31,35 EUR). 81. Ali obstajajo monosti ugodnega financiranja za mala in srednje velika podjetja?

Mala in srednje velika podjetja (MSP) se lahko za pomo pri financiranju obrnejo na: SID banko, ki posebno pozornost posvea ravno financiranju MSP. Zavedajo se izjemnega potenciala MSP za slovensko gospodarstvo in njihovih potreb SID banka v sodelovanju s poslovnimi bankami nudi slovenskim malim in srednjim podjetjem naslednje storitve: financiranje MSP iz vira EIB in financiranje MSP iz drugih virov.

24

Slovenski podjetniki sklad: Kot izvajalska institucija Vlade Republike Slovenije za finanno podporo podjetnikemu sektorju v Sloveniji vsako leto razpisuje dravne pomoi za razvojnoiritvene investicije za MSP. Objavlja tudi razpise, katerih namen je spodbujanje MSP za izvedbo potrebnih aktivnosti za konkurenno uveljavljanje na trgu, izboljanje trnega poloaja, iritev dejavnosti in izboljanje financiranja obratnih sredstev v tejih gospodarskih razmerah.
82. Kam se lahko podjetje obrne po pomo oz. kje lahko najde nove prilonosti?

Pri iskanju monosti za razvoj imajo podjetja odprtih ve poti (vir: JAPTI): Subvencionirano inovativno okolje: Tehnoloki parki in podjetniki inkubatorji zagotavljajo vrhunsko podporno okolje za prenos raziskovalnih izsledkov in inovativnih poslovnih zamisli v uspeno in mednarodno konkurenno tehnoloko podjetnitvo. Hkrati so vmesnik, v katerem raziskovalci neposredno utijo utrip industrije in trga. Pri tem spodbujajo nastajanje, delovanje in rast tehnolokih drub. Zagotavljajo ustrezno infrastrukturo ter nudijo pomo na trnem, finannem in tehnolokem podroju. Institucionalna podpora: V Sloveniji delujejo tevilne institucije, ki v okviru svojega delovanja nudijo razvojno naravnanim inovativnim podjetjem in njihovim projektom razline vrste pomoi:

Javna agencija za podjetnitvo in tuje investicije (JAPTI), Tehnoloka agencija (TIA), Obrtno-podjetnika zbornica (OZS), Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), Skladi tveganega kapitala, Urad RS za intelektualno lastnino (UIL), Intitut za razvoj drubene odgovornosti (IRDO), Raziskovalni center Ekonomske fakultete v Ljubljani (RCEF).

Druge poslovne prilonosti:


pridobivanje posla prek javnih naroil, iskanje partnerjev po seznamu storitev, ki jih nudijo, uporaba borze inovacij (e iete inovacijo ali jo morda ponujate), iskanje poslovnih prilonosti preko portala Izvozno okno, iskanje po razlinih borzah ponudb in povpraevanja, uporaba pametnih uporabnin preko portala Informiran.si, ki vam olajajo izdelavo razlinih pravnih dokumentov.
83. Zanima me irjenje na tuje trge. Kje dobim informacije?

Na tujih trgih lahko veljajo drugani poslovni obiaji, navade, zakonodaja, predpisi itd. Pri pridobivanju tovrstnih informacij so vam lahko v pomo predstavnitva slovenskega gospodarstva, poslovni klubi in ekonomski svetovalci na posameznih veleposlanitvih.
25

Predstavnitva slovenskega gospodarstva nudijo pomo slovenskim podjetjem pri:


zmanjevanju poslovnih tveganj podjetij pri vstopu na tuje trge s celovitimi informacijami, odkrivanju novih trnih potencialov s pripravo specifinih poroil in analiz, navezovanju stikov s potencialnimi poslovnimi partnerji, dobavitelji in podizvajalci, ustanavljanju podjetij, podrunic.

Ko iete podatke o dravah, gospodarstvu, izvozu, carinah, prodaji, standardih, sejmih, poslovnih prilonostih, razpisih in podjetjih, vam bo v pomo spletni naslov izvozno okno, ki vam nudi brezplane in aurne informacije o izvoznih trgih.
84. Ali lahko vodim poslovanje svojega podjetja s svojim osebnim raunalnikom?

Da. Samostojni podjetnik lahko vodi knjigovodstvo in izdaja raune s svojega osebnega raunalnika, ki ni last podjetja. V tem primeru raunalnik ni osnovno sredstvo podjetja in podjetnik ne more uveljavljati strokov, povezanih z njim. Je pa nujno, da ima na njem naloeno licenno programsko opremo. Lahko se odloite tudi za OpenOffice, ki je brezplaen in ga prenesete s spleta. Sicer pa raunalnik, ki ga kupi samostojni podjetnik, za podjetje predstavlja stroek in zniuje davno osnovo, zato je smiselno, da je raunalnik v lasti podjetja.
85. Kaj je bilanca stanja? Bilanca stanja izkazuje finanno stanje podjetja na doloen dan v letu. Prikazuje sredstva (kar ima podjetje v lasti) in vire teh sredstev (s im podjetje te vire financira oz. kar podjetje dolguje). Bilanca stanja ima dve strani, aktivo in pasivo, ki morata biti izravnani. Vsota vseh sredstev na aktivi (opredmetena osnovna sredstva, denar, terjatve, ) mora biti enaka vsoti virov sredstev na pasivi, ki se deli na zunanje vire (npr. obveznosti do dobaviteljev) in na notranje obveznosti (obveznosti do lastnikov, lastniki kapital). Bilanca stanja se pripravi na koncu raunovodskega obdobja, bodisi letnega ali etrtletnega. Bilanco stanja najdemo v letnem poroilu podjetja. 86. Kaj je poslovni izid?

Poslovni izid je razlika med prihodki in odhodki, ki jih ima podjetje v doloenem obraunskem obdobju. Podjetje lahko na koncu leta ugotovi pozitivni poslovni izid (dobiek) ali negativni poslovni izid (izguba). Dobiek je razlika med vsemi prihodki in vsemi odhodki, ki se pojavijo v doloenem obdobju. Setevek vseh prihodkov (prihodki od poslovanja, prihodki od financiranja in izredni prihodki) imenujemo celotni prihodek. Vsi odhodki, ki jih je treba pokriti s celotnim prihodkom, so: odhodki od poslovanja, odhodki od financiranja in izredni odhodki. Dobiek je pozitivni poslovni izid in predstavlja nasprotje izgubi, ki je negativni poslovni izid.

26

Dobiek kot poslovni izid se razlikuje od obdavljivega dobika, to je dobika kot osnova za obraun davkov. Iz dobika je treba najprej obraunati davke. Kar ostane, je isti dobiek, ki se lahko razporedi na rezerve ali na delee lastnikov.
87. Kako registriram blagovno znamko?

Kot znamka se sme registrirati znak ali kombinacija znakov, ki omogoajo razlikovanje blaga ali storitev enega podjetja od blaga ali storitev drugega podjetja in jih je mogoe grafino prikazati. Blagovno znamko registrirate na Uradu za intelektualno lastnino. Znamko lahko prijavite sami ali za to pooblastite zastopnika. Po prejemu vae prijave Urad doloi datum vloitve prijave in ji dodeli datum vloitve in tevilko, e je prijava popolna. Nato Urad v formalnem preizkusu ugotavlja, ali prijava izpolnjuje zahteve iz Zakona o industrijski lastnini in Pravilnika o vsebini prijave znamke. e ugotovi pomanjkljivosti, pozove prijavitelja, da jih odpravi, in e ta to stori, nadaljuje s postopkom. Po opravljenem formalnem preizkusu prijave urad preveri, ali je ob upotevanju absolutnih razlogov za zavrnitev znamke (42. in 43. len Zakona o industrijski lastnini) prijavljeni znak mogoe registrirati kot znamko. e ugovor zoper registracijo znamke ni bil vloen ali urad ugotovi, da je neutemeljen, pozove prijavitelja, naj plaa pristojbino za registracijo znamke za prvih deset let. Po prejemu predpisane pristojbine izda odlobo o registraciji znamke, podatke o znamki pa objavi v Biltenu za industrijsko lastnino. Znamka velja 10 let od dneva vloitve prijave, vendar se njena veljavnost lahko za enako obdobje neomejeno podaljuje. Ne pozabite, da je treba za vzdrevanje znamke vsakih 10 let plaati pristojbine. V asu trajanja znamke spremljajte morebitne kritve! Ve si preberite na spletni strani Urada za intelektualno lastnino.
88. Kako uporabim mreenje?

Mreenje je zavestno in organizirano pletenje mree poznanstev, ki vam utegne zelo koristiti pri vaem poslu. Je uinkovit in lahkoten nain za pospeitev kariere, pridobivanje poslov, pa tudi za osebnostni razvoj. Mrea je namre skupina ljudi, ki jih povezujejo skupni interesi. Veja in moneja ko bo vaa mrea, bolje vam bo lo v poslu. Mreenje poteka, ko na raznih podjetnikih dogodkih sreujete razline ljudi in si z njimi izmenjujete mnenja. Lahko jim ponudite svoje usluge in jim pomagate, jih poveete z drugimi ljudmi oz. podjetji, oni pa vem bodo svoje usluge vrnili. Tako si zagotovite kontaktne osebe, ki vam utegnejo pomagati pri vaih projektih.

89. Ali lahko zaradi teav pri poslovanju dam s.p. v mirovanje?

Ne. Samostojni podjetnik ne more iti v ''mirovanje'', saj mu zakonodaja tega ne omogoa. e nek mesec nima prihodkov, je vseeno obvezan plaevati prispevke. V praksi to pomeni, da mora tudi oddati prazne bilance, v kateri se pa prikazuje le prispevke, e v tistem obdobju
27

drugih dogodkov ni imel. e menite, da v naslednjih mesecih ne boste imeli prihodkov, lahko s.p. zaprete in nato ponovno odprete podjetje.
90. Ali imam monost odlaganja plail davnih obveznosti (odlog plaila DDV)?

V trenutni gospodarski situaciji se je pokazalo, da poslovni subjekti, pa tudi posamezniki, edalje teje izpolnjujejo tudi davne obveznosti. Iz tega razloga Davna uprava Republike Slovenije opozarja davne zavezance na njihove pravice v zvezi z monostjo odloenega plaevanja davnih obveznosti.

Za poslovne subjekte velja, da se jim v skladu s 102. lenom ZDavP-2 lahko dovoli odlog plaila davka za dve leti oziroma dovoli plailo davka v najve 24 mesenih obrokih v obdobju 24 mesecev, e bi davnemu zavezancu zaradi plailne nezmonosti ali izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov iz razlogov, na katere davni zavezanec ni mogel vplivati, nastala huja gospodarska koda in bi davnemu zavezancu odlog in obrono plaevanje davka omogoilo prepreitev huje gospodarske kode. Fizine osebe lahko vloijo vlogo za odlog, obrono plailo, odpis ali delni odpis davka, v skladu s 101. lenom ZDavP-2, in sicer e bi se s plailom ogrozilo preivljanje zavezanca in njegovih druinskih lanov. V postopku se ugotavljajo dohodki, prihranki in premoenje zavezanca in njegovih druinskih lanov, lahko pa se upotevajo tudi socialne razmere in zdravstveno stanje zavezanca in njegovih druinskih lanov. Dovoli se lahko odpis, delni odpis, odlog plaila davka za as do dveh let oziroma dovoli plailo davka v najve 24 mesenih obrokih. Ve si preberite v lanku na spletni strani od Dursa.
91. Kako je z delovno dobo, e sem s.p.?

Delovna doba tee vsem, ki so zaposleni in jim podjetje plauje socialne prispevke. Torej tudi podjetniku, ki si te prispevke plauje sam. Evidenco o plaanih prispevkih vodita ZPIZ in DURS in sicer ZPIZ vodi evidenco o doseeni zavarovalni dobi, DURS pa evidenco o plaanih prispevkih. Za informacije, koliko prispevkov ste e plaali, se obrnite na navedena naslova, sicer je pa priporoljivo, da o tem tudi sami vodite evidenco.
92. Katere so obvezne sestavine rauna?

Raun mora vsebovati podatke v skladu z 82. lenom ZDDV-1. Le-ta doloa obvezne podatke za raun, izdan osebi, ki je identificirana za namene DDV: - izdajatelj rauna z navedbo sedea in ID tevilko za DDV - prejemnik z navedbo sedea in ID tevilko - datum opravljene storitve - zaporedna tevilka rauna
28

- podatki o prodaji: vrsta prodanega blaga, koliina, cena, celotna vrednost - stopnje DDV - klavzule pri oprostitvah za DDV - podpis pooblaene osebe Raun, ki zadoa pogojem za verodostojno knjigovodsko listino, je tako podlaga za priznavanje odbitka DDV pri davnih zavezancih.
93. Kateri so davno priznani odhodki? Obdavitev samostojnih podjetnikov doloa Zakon o dohodnini (ZDoh-2) v poglavju o dohodku iz dejavnosti. V d.o.o.-ju pa se za ugotavljanje dobika priznajo odhodki, potrebni za pridobitev prihodkov, ki so obdaveni po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2).

Za dohodek iz dejavnosti se teje dohodek, doseen z neodvisnim samostojnim opravljanjem dejavnosti, ne glede na namen in rezultat opravljanja dejavnosti. Davna osnova od dohodka iz dejavnosti je dobiek, ki se ugotovi kot razlika med prihodki in odhodki, doseenimi v zvezi z opravljanjem dejavnosti. Odhodki so lahko priznani, nepriznani ali delno priznani. Priznani odhodki so odhodki, ki so potrebni za pridobitev prihodkov. To pomeni, da morajo biti neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti in so posledica opravljanja dejavnosti, ne smejo imeti znaaja privatnosti in morajo biti skladni z obiajno poslovno prakso, to je obiajni pri poslovanju v posamezni dejavnosti. Delno priznani odhodki so kot odhodki priznani le delno, in sicer so to stroki reprezentance (pogostitve, zabava, darila ob poslovnih stikih s poslovnimi partnerji), stroki nadzornega sveta oz. drugega organa, ki opravlja zgolj funkcijo nadzora, rezervacije, pod doloenimi pogoji odhodki zaradi oslabitev terjatev, odhodki od prevrednotenja dobrega imena, stroki amortizacije.
94. Kateri so davno nepriznani odhodki?

Davno nepriznani odhodki so odhodki, ki niso potrebni za pridobitev prihodkov, in za njih velja, da niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti in niso posledica opravljanja dejavnosti, imajo znaaj privatnosti in niso skladni z obiajno poslovno prakso. To so vsi odhodki, ki se ne odraajo v prihodkih (kazni, takse, davki, donacije, podkupnine, e obresti presegajo davno priznano obrestno mero) ter tisti, ki se nanaajo na zasebno ivljenje. Ne priznajo se obresti od nepravoasno plaanih davkov ali drugih dajatev in od posojil, prejetih od oseb v dravah z ugodnejim davnim poloajem. Enako velja za stroke obresti od posojilodajalca, ki ima v lasti ve kot 25% delea v kapitalu. Iz povedanega izhaja, da tudi banne provizije za plailo raunov, ki se ne nanaajo na opravljanje dejavnosti, niso davno priznani odhodki.

29

95. Kako samostojni podjetnik preneha s poslovanjem in kakne so njegove obveznosti?

Zaprtje s.p. je potrebno nartovati vsaj tri mesece prej in v skladu z Zakonom o gospodarskih drubah objaviti prenehanje poslovanja na primeren nain (s pismi upnikom, v sredstvih javnega obveanja, poslovnih prostorih) ter navesti dan prenehanja opravljanja dejavnosti. V vmesnem asu zapiranja podjetja mora podjetnik izvesti naslednje naloge: ugotovi kakne so njegove obveznosti do poslovnih partnerjev, upnikov in drave in jih poravna, iztirja odprte terjatve, pisno obvesti vse poslovne partnerje, izvede izbris iz Poslovnega registra Slovenije na vstopnih tokah VEM (najmanj 15 dni pred elenim datumom izbrisa iz registra).

Po prenehanju poslovanja mora podjetnik: v roku 30 dni od dneva prenehanja na DURS vloi davni obraun akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti na dan prenehanja dejavnosti v roku 8 dni od dneva izbrisa iz Poslovnega registra se mora podjetnik odjaviti iz sistema zavarovanja z obrazcem M2 (na sedeu obmone enote ali preko portala e-VEM).
Zakon o gospodarskih drubah doloa, da se z globo od 600 do 1.600 EUR kaznuje podjetnika, e ta ne prijavi prenehanja poslovanja tako, kot je to doloeno v zakonu o gospodarskih drubah. 96. Se mi splaa postati davni zavezanec? e je podjetnik zavezanec za DDV, to v praksi pomeni, da je dolan na ceno svojih izdelkov zaraunati DDV (8,5% ali 20%). Po preteku vsakega obraunskega obdobja mora podjetnik DDV poraunati in dravi DDV doplaati ali pa od nje zahtevati vrailo preplaila. Loimo obvezno in prostovoljno vkljuitev v sistem DDV. Obvezna je vkljuitev, ko znesek podjetnikovega prometa presee 25.000. Lahko pa se podjetnik odloi za prostovoljni vstop v DDV.

Na splono velja, da e podjetje posluje v veini s fizinimi osebami, je bolje, da ni vkljueno v sistem DDV, saj davek podrai ceno njegovih izdelkov. Tipini samostojni podjetniki, ki imajo majhne stroke nabave in prodajajo veinoma fizinim osebam, so frizerji, ivilje, mizarji in drugi obrtniki. Podjetjem, ki veinoma poslujejo s pravnimi osebami oziroma zavezanci za DDV in imajo pri svojem delovanju veliko strokov, pa se splaa biti v sistemu DDV-ja, saj input za vstopni davek pogosto presega output. Tudi podjetja, s katerimi podjetnik posluje, bodo elela, da je podjetnik vkljuen v sistem DDV, saj bodo lahko plaani davek uveljavljali kot vstopni v svojih obraunih za DDV.

30

97. Kako napiem potni nalog?

Obrazec za potni nalog ni predpisan, lahko ga kupimo ali pa sestavimo sami. Nalog za slubeno potovanje odobri odredbodajalec (lastnik, direktor, odgovorna oseba), ki odredi tudi vrsto uporabe vozila, as potovanja (trajanje), namen potovanja (npr. nabava opreme, nakup materiala, sklepanje posla ipd.). Nalog mora podpisati odredbodajalec. Oseba, ki je opravila slubeno potovanje, obrauna potne stroke, dnevnice, kilometrino (e je bila s strani odredbodajalca odobrena) ali prevozne stroke z javnimi prevoznimi sredstvi, cestnine, parkirnine, nonine in druge stroke potovanja. Dokazila o plailu navedenih izdatkov so priloga k potnemu nalogu. Obraun potnih strokov podpieta oseba, ki obraun predlaga, in odredbodajalec, ki na ta nain odobri izplailo potnih strokov. V primeru, ko je oseba vekrat v mesecu napotena na slubeno pot, je po naem mnenju dovoljeno, da odredbodajalec izda en potni nalog s priloenim obrazcem, na katerega oseba, ki je napotena na slubeno potovanje, vpisuje opravljene posamezne slubene poti z vsemi podatki, ki so potrebni za pravilni obraun strokov potovanja. Obraun se izpolni na enak nain, seteje se posamezne vrste strokov, izplailo odobri odredbodajalec. Le pravilno obraunani potni nalogi so lahko osnova za knjienje v poslovne knjige. Potni nalogi se praviloma izdajajo pred prietkom potovanja in obraunajo najkasneje v osmih dneh po zakljuenem potovanju (potni nalogi za potovanja v tujino pa najkasneje sedmi dan po vrnitvi iz potovanja). Potne naloge lahko izda odredbodajalec za zaposlene delavce ali zasebnika. e je na slubeno potovanje napotena oseba, ki ni v rednem delovnem razmerju, je izplailo strokov potovanja mono le na podlagi sklenjene druge oblike dela (pogodba o delu, avtorska pogodba). V takem primeru pa je potrebno neto nadomestila potnih strokov spremeniti z ustreznim faktorjem v bruto znesek in obraunati vse dajatve, ki so predpisane od posamezne vrste izplaila. Vir: OZS.
98. Zakaj potrebujem spletno stran za moje podjetje?

Ve razlogov govori v prid postavitvi spletne strani vaega podjetja: Spletna stran je najbolj ugodna oblika oglaevanja in predstavitve vaega podjetja. V kolikor se stranka zanima za vae storitve, vas poiskala sama, z dobro in kvalitetno spletno stranjo pa boste naredili nanjo vtis enega izmed najboljih ponudnikov. Na spletni strani je vase podjetje predstavljeno 24 ur na dan. Veina gospodinjstev in podjetij uporablja internet, in e svoje podjetje ne predstavljate z svojo internetno stranjo, za potencialne stranke ne obstajate. Spletna stran vam ponuja poslovno prilonost, saj vas tako lahko najdejo podjetja iz tujine, v kolikor imate tekst preveden v katerega od svetovnih jezikov. Z dobro spletno stranjo lahko konkurirate podjetjem, ki imajo svoje sredie na najbolj pomembnih lokacijah. Spletna stran omogoa povezovanje, kontaktiranje in rezervacije.
31

99. Katere obveznosti imam do delavcev?

Do svojih zaposlenih ima podjetnik naslednje obveznosti: Prijave v socialno zavarovanje Storitve: Prijava delavca v obvezno zdravstveno zavarovanje Prijava samostojnega podjetnika posameznika v obvezno zdravstveno zavarovanje Prijava otroka kot druinskega lana v obvezno zdravstveno zavarovanje Prijava starev kot druinskih lanov v obvezno zdravstveno zavarovanje Prijava zakonca kot druinskega lana v obvezno zdravstveno zavarovanje Sprememba podatkov o zavarovancih v obveznem zdravstvenem zavarovanju Sprememba podatkov o druinskih lanih v obveznem zdravstvenem zavarovanju Odjava iz obveznega zdravstvenega zavarovanja Prijava potrebe po delavcu Storitve: Prijava prostega delovnega mesta oz. vrste dela za tuje dravljane Prijava prostega delovnega mesta oz. vrste dela Prijava dela tujca Varnost pri delu Storitve: Prijava nezgode pri delu Usposabljanje delavcev za varno delo Ve informacij najdete na spletni strani e-uprave.
100. Kaken je dober raunovodski servis?

Izbira pravega raunovodje je zelo pomembna. Podjetnik lahko sicer vodi raunovodstvo tudi sam, a s tem lahko tvega napake, ki nastanejo zaradi raznih zakonskih sprememb in nepoznavanja podroja. Poleg tega izgublja tudi dragoceni as in energijo za vodenje svojega posla. Kakovostno izvajana raunovodska funkcija skrbi za pravoasno in pravilno evidentiranje poslovnih dogodkov ter za vrednostno pravilno prikazovanje posameznih raunovodskih kategorij. Oblikuje davno politiko in skrbi za davno optimizacijo poslovanja. Vkljuuje se v proces planiranja in izvaja raunovodsko predraunavanje. Pripravlja podatke ter oblikuje razlina poroila za notranje (uprava, kontroling, finance) in zunanje uporabnike (lastniki, intitucije).

32

Pri poroanju ali pregledih sodeluje z zunanjimi intitucijami (DURS, AJPES, BS, sodia, revizija). Spremlja zakonodajo s podroja in skrbi za obveanje notranjih uporabnikov o relevantnih spremembah. Ureja zakonsko doloene in druge arhive. Naronika po potrebi izobrauje in aktivno sodeluje pri svetovanju na podroju raunovodstva. Vse te storitve za vas kakovostno opravimo v podjetju Venturelab d.o.o.

33