P. 1
Osnove Gospodarskega KP

Osnove Gospodarskega KP

|Views: 674|Likes:
Published by lavrach

More info:

Categories:Types, School Work
Published by: lavrach on Jan 26, 2012
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as DOC, PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

01/26/2012

pdf

text

original

- KZ-1 daje poudarek tradicionalni delitvi na avtorske in sorodne pravice na eni strani ter pravice
industrijske lastnine na drugi strani

KD kršitve moralni in materialnih avtorskih pravic ter avtorski sorodnih pravic so opredeljena v
KD zoper človekove pravice in svoboščine

za ta KD so lahko odgovorne tudi p.o. => kompleksna GKD

24. poglavje pa med drugim vsebuje KD neupravičene uporabe tuje oznake ali modela ter KD
neupravičene uporabe tujega izuma ali topografije, ki sta list GKD, povezani z varstvom
industrijske lastnine

- temeljni pravni predpis, ki ureja pridobitev in varstvo pravic industrijske lastnine, je Zakon o industrijski
lastnini (ZIL-1)
- po ZIL-1 so pravice industrijske lastnine

patent

model

znamka

geografska označba
- poleg teh se med pravice industrijske lastnine uvršča še firma, katere pojem in varstvo ureja ZGD-1

-vsaka pravica industrijske lastnine ima svoj objekt varstva => to so konkretne pravne dobrine, ki za
fizično ali pravno osebo tako pomembne, da terjajo pravno varstvo
- objekta varstva pa ne moremo enačiti s pravicami
- s priznanjem katerekoli pravice industrijske lastnine pridobi upravičenec tako materialne kot moralne
pravice

materialne pravice nosilcev pravic industrijske lastnine obsegajo izključno pravico njihovega
gospodarskega okoriščanja in razpolaganja

moralna pravica ustvarjalcev izumov ter videza izdelka pa se kaže v tem, da imajo pravico biti
označeni v prijavi in vseh listinah, ki se nanašajo na patente ali modele

- z KD zoper gospodarstvo so varovane le materialne pravice nosilcev pravic industrijske lastnine

če bi prišlo do kršitve moralne pravice tako, da bi npr. tretja oseba sebe označila kot ustvarjalca
določenega modela, pa bi lahko bili izpolnjeni tudi zakonski znaki KD kršitve moralne avtorske
pravice

NEUPRAVIČENA UPORABA TUJE OZNAKE ALI MODELA (233. ČLEN KZ-1)

vrsta kaznivega dejanja glede na storilca

- KD lahko storijo osebe, ki se ukvarjajo z gospodarskim poslovanjem

gospodarsko poslovanje = skupek dejavnosti, prek katerih gospodarski subjekt uresničuje
svojo osnovno fukncijo – opravljanje gospodarske dejavnosti na trgu

- za to KD so lahko odgovorne tudi p.o.

oblike kaznivega dejanja

- nima posebnih oblik => v prvem in drugem odstavku sta opredeljeni variaciji temeljne oblike tega KD
- tretji odstavek določa obvezen odvzem predmetov

izvršitveni način

- zakonsko določeni izvršitveni načini (vsi so možni le pri gospodarskem poslovanju)
- neupravičena uporaba tuje firme, znamke, geografske označbe ali druge posebne oznake za
blago ali storitev (1. odstavek)
- uporaba bistvenega dela tuje firme, znamke, geografske označbe ali druge posebne oznake za
blago kot svojo firmo, znamko ali drug znak za označevanja blaga ali storitev (1. odstavek)
- neupravičena uporaba tujega modela (2. odstavek)
izvršitveni načini kažejo, da je to KD določeno kot storitveni/komisivni delikt

vrsta in oblika krivde

- je izključno naklepno kaznivo dejanje => direktni naklep – storilčev naklep mora obsegati dejstvo
neupravičene uporabe tuje razlikovalne oznake

morebitne blanketne napotitve

- neposredne blanktene napotitve ni, za razumevanje dejanja je potrebno poznavanje ZIL-1

predpisane kazni

- za KD po prvem in drugem odstavku je za storilca – fizično osebo predpisana zaporna kazen do treh
let

pravni osebi je za to dejanje mogoče izreči denarno kazen do 500.000 eurov ali do zneska stokratne
povzročene škode ali premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem

če je bila dejavnost pravne osebe v celoti ali v pretežni meri izrabljena za izvršitev kaznivih
dejanj, se lahko namesto denarne kazni p.o. izreče kazen prenehanja pravne osebe

nekateri vidiki zakonskega opisa

- vsebino posamezne pravice industrijske lastnine kakor tudi pojem neupravičene uporabe je potrebno
presojati na podlagi predpisov s področja PIL

- firma = ime, pod katerim posluje gospodarska družba

družba ima interes, da se firma družbe pojavlja skupaj s proizvodi ali storitvami => v zavesti
potrošnikov je firma celo bolj prisotna kot pa gospodarska družba sama

firma med drugim ne sme vsebovati besed ali znakov, ki vsebujejo znane blagovne in storitvene
znake drugega upravičenca

- z znamko je zavarovan kakršenkoli znak ali kakršnakoli kombinacija znakov, ki omogočajo razlikovanje
blaga ali storitev enega podjetja od blaga ali storitev drugega podjetja in jih je mogoče grafično prikazati
(besede, vključno z osebnimi imeni, črke, številke, figurativni elementi, tridimenzionalne podobe,
vključno z obliko blaga ali njihove embalaže, in kombinacije barv kot tudi kakršnakoli kombinacija takih
znakov)

znamke so pri prometu blaga in storitev izjemnega pomena => navadno so sinonim za določeno
stopnjo kakovosti blaga ali storitev

znamka daje imetniku izključno pravico do njene uporabe in druge izključne pravice

imetnik znamke je upravičen preprečiti tretjim osebam, ki nimajo njegovega soglasja, da v
gospodarskem prometu uporabljajo

katerikoli znak, ki je enak znamki, za enako blago ali storitve, ki so obseženi z znamko

katerikoli znak, pri katerem zaradi njegove enakosti ali podobnosti z znamko in enakosti ali
podobnosti blaga ali storitev, obseženih z znamko in znakom, obstaja verjetnost zmede v
javnosti, ki vključuje verjetnost povezovanja med znakom in znamko

katerikoli znak, ki je enak ali podoben znamki za blago ali storitve, ki niso podobne tistim, ki
so obseženi z znamko, če ima znamka v Republiki Sloveniji ugled, in če bi uporaba takega
znaka brez upravičenega razloga izkoristila ali oškodovala značaj ali ugled znamke
neupravičena uporaba znamke pomeni poseganja v ta upravičenja

- geografska označba = oznaka, ki označuje, da blago izvira z določenega ozemlja, območja ali kraja
na tem ozemlju, če je kakovost, sloves ali kakšna druga značilnost tega blaga bistveno odvisna od
njegovega geografskega porekla

kot geografska označba se lahko registrira tudi ime, ki je postalo po dolgotrajni uporabi v
gospodarskem prometu splošno znano kot označba, da blago izvira iz določenega kraja ali
območja

kršilci pravic so lahko tako neupravičeni proizvajalci kot tudi upravičenci sami, če na trg pošiljajo

manjvredno blago, ki ne ustreza pogojem in geografske označbe

v tem primeru upravičenec ne stori KD neupravičene uporabe tuje oznake ali modela =>
lahko bi šlo, če so izpolnjeni zakonski znaki, za KD preslepitve kupcev

registrirana geografska označba je kolektivna pravica in jo smejo uporabljati v gospodarskem
prometu osebe, ki v skladu s specifikacijo proizvajajo in dajejo v promet blago, zavarovano z
geografsko označbo

uporaba registrirane geografske označbe je prepovedana, če blago ne izvira iz kraja, ki ga
označuje določena geografska označba

- model => predmet varstva modela je videz izdelka, ki je nov in ima individualno naravo

videz izdelka pomeni izgled celotnega izdelka ali njegovega dela, ki izhaja iz značilnosti zlasti linij,
obrisov, barv, oblike, teksture oziroma materialov izdelka samega ali ornamentov na njem

kot izdelek se štejejo tako industrijski kot obrtni izdelki

imetnik modela ima

izključno pravico, da model uporablja => uporaba se nanaša predvsem na gospodarsko
izkoriščanje - izdelovanje, ponujanje, dajanje na trg, uvažanje, izvažanje ali uporabljanje
izdelka, na katerega se videz nanaša, ali skladiščenje takega izdelka v te namene

pravico, da prepreči tretjim osebam, ki nimajo njegovega soglasja, da ga uporabljajo
neupravičena uporaba pomeni kršenje teh pravic

- razmerje s KD preslepitve kupcev => KD neupravičene uporabe tuje oznake ali modela je v primerjavi s
KD preslepitve kupcev lex specialis

NEUPRAVIČENA UPORABA TUJEGA IZUMA ALI TOPOGRAFIJE (234. ČLEN KZ-1)

vrsta kaznivega dejanja glede na storilca

- KD lahko storijo osebe, ki se ukvarjajo z gospodarskim poslovanjem

- za to KD lahko odgovarjajo tudi p.o.

oblike kaznivega dejanja

- nima posebnih oblik
- opis KD je vsebovan v prvem odstavku, v drugem odstavku pa je določen obvezen odvzem predmetov

izvršitveni načini

- zakonsko določeni izvršitveni načini (vsi so možni le pri gospodarskem poslovanju)
- neupravičena uporaba tujega izuma, zavarovanega s patentom ali dodatnim varstvenim

certifikatom

- neupravičena uporaba registrirane topografije polprevodniškega vezja
- neupravičena uporaba nove rastlinske sorte, zavarovane z žlahtniteljsko pravico

gre za storitveno KD

vrsta in oblika krivde

- izvršeno je lahko izključno le z naklepom => direktni naklep => naklep storilca mora obsegati tudi
dejstvo neupravičene uporabe tujega izuma ali topografije

morebitne blanketne napotitive

- neposredne blanktene napotitve ni, dejanje pa je potrebno razlagati skladno z določbami ZIL-1 in
ZVTPPV

predpisane kazni

- za KD je za storilca – fizično osebo predpisana zaporna kazen do treh let

- pravni osebi je za to dejanje mogoče izreči denarno kazen do 500.000 eurov ali do zneska stokratne
povzročene škode ali premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem

če je bila dejavnost pravne osebe v celoti ali v pretežni meri izrabljena za izvršitev kaznivih
dejanj, se lahko namesto denarne kazni p.o. izreče kazen prenehanja pravne osebe

nekateri vidiki zakonskega opisa

- patent se podeli za izum s slehernega področja tehnike, ki je nov, na inventivni ravni in industrijsko
uporabljiv
- obseg patentega varstva je določen z vsebino patentnih zahtevkov
- patent traja 20 let od datuma vložitve prijave

če pa gre za patent s skrajšanim varstvom, pa traja 10 let

neposredno po izteku trajanja patenta se lahko za izum enkrat podeli dodatni varstveni certifikat,
in sicer za največ pet let

- patent zagotavlja imetniku naslednje izključne pravice

če je predmet patenta proizvod => preprečitev tretjim osebam, ki nimajo imetnikove
privolitve, da izdelujejo, uporabljajo, ponujajo v prodajo, prodajajo ali v te namene uvažajo
zadevni proizvod

če je predmet patenta postopek => preprečitev tretjim osebam, ki nimajo imetnikove
privolitve, da postopek uporabljajo in ponujajo v prodajo, prodajajo ali v te namene uvažajo
proizvod, ki je pridobljen neposredno s tem postopkom
neupravičena uporaba tujega izuma pomeni kršitev teh patentnih pravic
- za neupravičeno uporabo pa ni mogoče šteti določenih dejanj, na katere se pravice patenta ne nanašajo
=> npr. na

dejanja, storjena zasebno in za negospodarske namene

raziskave in poizkuse vseh vrst, ki se nanašajo na predmet patenta, ne glede na njihov končni
namen

neposredno posamično pripravo zdravila v lekarni v skladu z zdravniškim navodilom ali receptom
ter dejanja, ki se nanašajo na tako pripravljeno zdravilo

- topografija polprevodniškega vezja = enolično določeno zaporedje medsebojno povezanih slikovnih
vzorcev za vsako plast polprevodniškega vezja, pri čemer ti vzorci ponazarjajo razporeditev
polprevodniških elementov na plasteh, ne glede na to, na kakšen način je ta razporeditev upodobljena z
zapisom, kodami ali izražena na kakšen drug način
- topografija se lahko zavaruje, če je izvirna

topografija je izvirna, če je rezultat lastnega ustvarjalnega napora ter ob času nastanka ni bila
znana iz vsakodnevne rabe v industriji
- topografija je zavarovana, ko je vpisana v register topografij
- neupravičena uporaba topografije pomeni poseganje v pravice nosilca zavarovane topografije =>
nosilec zavarovane topografije pridobi izključne pravice gospodarskega izkoriščanja, vključno s pravico,
da dovoli ali prepove naslednja dejanja

reprodukcijo topografije na kakršenkoli način ali v kakršnikoli obliki

uvoz, prodajo ali kakršnokoli drugo obliko dajanja v promet topografije ali polprevodniškega vezja
z zadevno topografijo, kakor tudi izdelkov, v katere je vgrajeno polprevodniško vezje z zadevno
topografijo

- žlahtniteljska pravica je pravica, ki se pridobi z zavarovanjem sorte
- žlahtnitelj je fizična oseba, ki rastlinsko sorto vzgoji, odkrije ali razvije sama ali skupaj z drugimi
fizičnimi osebami
- sorta se zavaruje s pridobitvijo žlahtniteljske pravice
- dovoljenje imetnika žlahtniteljske pravice je potrebno za naslednja dejanja v zvezi s semenskim
materialom zavarovane sorte

pridelovanje ali razmnoževanje

priprava materiala zavarovane sorte za razmnoževanje

ponujanje v prodajo, prodaja ali druge oblike trženja,

izvoz in uvoz ter

shranjevanje materiala zavarovane sorte v namene
- šteje se, da žlahtniteljska pravica ni kršena, če se zavarovana sorta izkorišča oziroma se z njo razpolaga

v zasebne nepridobitne namene

v poskusne namene

za žlahtnjenje nove sorte

KAZNIVA DEJANJA, POVEZANA Z VREDNOSTNIMI PAPIRJI

You're Reading a Free Preview

Download
scribd
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->