©MIP

TEMA D N E V A

LJUBLJANA,

SREDA, 30. JANUARJA 1991
LETO XXXIII • ŠT. 24 • C E N A 8 D I N A R J E V

' m

r a j / u / f z a

M z / t M / ^ m

2.60 D E M . 18 ATS. 2.50 C H F . 1970 ITL

| V prilogi Znanje za razvoj: Pomoč komunikacijsko motenim- (Zlo)raba psihofarmakoterapije- Koristno ukročene sape - Bomo posnemali propadle? |

Dvomi glodajo
Vsaj del slovenskega gospodarstva - člani upravnega odbora gospodarske zbornice so pač njegov dokaj reprezentativen vzorec — kot da še vedno glodajo morasti dvomi. Bi ne bila za slovenska podjetja oblast iz Beograda, naj je že kakršnakoli, vendarle boljša kot ta, ki pristojnosti na ekonomskem področju jemlje v svoje roke šele zdaj, postopoma in tudi malce negotovo? Seveda je te tihe privržence počasne, a zanesljive gospodarske smrti, ki jih bo o nasprotnem morda prepričal šele popoln krah v kakšni Srbiji, mogoče razumeti. Čeprav je inflacija v Sloveniji lani rasla počasneje kot v drugih enotah in čeprav so se slovenske vladne in druge institucije - po mnenju mnogih kar preveč - zvesto držale pravil posojilno-denarne politike in se torej zavestno odrekle brezobzirnemu rokovnjaštvu, gospodarstvo za to (še) ni bilo nagrajeno. Dejstvo, da so se plače razen na Kosovu najmanj povečale prav v Sloveniji in da se je po drugi strani brezposelnost povečala kar za 70, v Jugoslaviji pa le za pičlih 7 odstotkov, upravičenost takih dvomov nekaterih samo še potrjujejo. O tem, da je zavračanje finančno-ekonomskega razvrata dolgoročno smiselno, tudi zaradi izkušenj iz preteklosti, niso vsi prepričani. Spomini na nekdanjo lagodnost še niso zbledeli, trda realnost pa je tu. K peklensko glodajočim dvomom pa malo prispeva tudi slovenska vlada. Ta, še zlasti pa njen tako imenovani politični del, je znala prav podrobno predstavljati razmetavanje, ki si ga je in si ga še v javni porabi privošči federalna oblast. Zdaj, ko naj bi bila za zgled sama, pa ji celo simbolične poteze pri racionalizaciji lastnega aparata nikakor ne grejo od rok. Če kdo, potem to dvoličnost opazi gospodarstvo. MI J A REPOVZ

Sadam Husein zagrozil s kemičnim orožjem
Iraški predsednik je napovedal, da se bo odločil za veliko nevarnejši način boja - Svet Evrope zahteva kazen za ekološko katastrofo
B A G D A D , T E H E R A N , VVASHINGTON, 2 9 . j a n u a r j a - Iraški predsednik j e zagrozil, da bo uporabil veliko nevarnejše o r o ž j e kot doslej, kar n a j bi pomenilo kemično ali morda celo j e d r s k o , ugibajo nekateri. Prepričan j e o končni zmagi, zato grozi in n a p o v e d u j e »velikemu satanu v bitki vseh bitk strahoviti poraz«. Sadam Husein n a j bi posegel po vsem, kar p r e m o r e , v kritičnih trenutkih, ko nasprotni si vojski čaka spopad na kuvajtski fronti. Včeraj se je pohvalil z velikimi količinami biokemičnega orožja in s sposobnostjo Iraka, da na Izrael in Saudsko Arabijo izstrelili rakete seud, opremljene tudi z biokemičnimi konicami. V isti sapi pa je dejal: »Molimo, da se ne bi bili prisiljeni zateči k takšnim ukrepom.« V pogovoru z edinim reporterjem tv družbe C N N , ki je še ostal v B a g d a d u , s Petrom A r n e t t o m , je še izjavil, da je Irak upravičen uporabiti nafto za s a m o o b r a m b o . Kot piše naš dopisnik Mitja Meršol, si Američani to d v o u m n o izjavo seveda pojasnjujejo z grozljivim izlitjem nafte v Perzijski zaliv. V m o r j e naj bi steklo okoli 1,4 milijona ton nafte. Parlamentarna skupščina Sveta Evrope je danes to dejanje ocenila kot »zločin nad človeštvom« in zahtevala, da se iraškemu vodstvu za to sodi. Tudi bagdadski radio je izjavil, da bi Irak utegnil uporabiti »strateško orožje«. Ameriški obrambni minister Dick Cheney je menil, da se bo Irak morda ročili iz bližnjega iranskega obmejnega mesta H o r a m š a r a . Cilj naj bi bil petrokemični kompleks, ki so ga minulo noč h u d o poškodovali, zavezniške sile pa poskušajo uničiti tudi glavni naftovod na tem o b m o č j u , poroča A F P . Davi je nebo nad H o r a m šarom prekril gost dim, ki se je privalil z iraške strani. Radio Bagdad pa poziva Saudijce, Egipčane in Sirce, naj strmoglavijo »prodane duše« in povrnejo A r a b c e m vse pravice ter Izrael zbrišejo z zemeljskega obličja. Iraške rakete seud naj bi bile le predigra, V oporišče Nata v Incirliku v Turčiji je prispelo n a j m a n j 10.000 ameriških vojakov, ki naj bi bili okrepitev pehotnih čet v bližajočih se kopenskih spopadih. D o teh naj bi po mnenju opazovalcev prišlo šele čez pri-

lili
mKmš,

INH1B

DANES V DELU
• Srbija kupuje socialni mir
Skupščina zahteva tiskanje denarja, vse več delavcev stavka

mH

stran 2 > Krk in Koper nista v sporu
" * " J

mm m

Hi

*
m ž p - -

" -

— v

*• * -1 .-»v*«-,

Sta pa seveda v tekmi za naftni terminal

m
• .*

^ ^ ^ ^

'«*•*•'

> Žrtve zalivske vojne
Koliko nam je dolžan Irak

ZADNJE PRIPRAVE PRED KOPENSKIM NAPADOM - Pripadniki ameriške prve oklepne zije preskušajo mobilni raketni sistem (MLRS), ki je namenjen podpori zavezniških pehotnih (Telefoto: Reuter)

divienot.

stran 3 i Intervju Sadama Huseina za ameriško tv mrežo CNN
»Na obeh straneh bo prelite mnogo krvi«

ČRNI ZALIV

Kapitalu se ne mudi
J. Mencinger: Tudi po Upravni odbor GZS o gospodarskem položaju plebiscitu tujcev z denarjem še ni - Več denarja za uporabne raziskave
L J U B L J A N A , 29. j a n u a r j a - Kakšno usodo lahko pričakuje Slovenija, če ne bo dobila tujega svežega kapitala, so med drugim povprašali podpredsednika slovenskega IS Jožeta Mencingerja, na današnji seji upravnega o d b o r a Gospodarske zbornice Slovenije. »Zelo črno,« j i m j e j e d r n a t o odgovoril Mencinger. Obravnavanje sprotnih gospodarskih vprašanj ima upravni odbor na dnevnem redu vsake seje. Današnje Mencingerjevo sodelovanje je bilo članom všeč, saj jim drugače ostaja z vlado zgolj polemiziranje v skupščini. V zvezi z domačimi in tujimi posojili je Mencinger ugotovil, da v igri odcepljanja od Jugoslavije sodelujejo vsaj trije udeleženci, • Zbornični predstavniki so Jožeta Mencingerja opozorili na nekatere, po njihovemu mnenju najbolj kritične točke. Na to, da ne sme priti do povečevanja obremenitev gospodarstva, če zadržujemo prometni davek, naj gre to v obveznice za izvoz v lanskem tretjem in četrtem četrtletju. Boje se, da bo svet guvernerjev z novo emisijo pomagal »pokriti« nedavne denarne lumparije. Čimprej naj bi odpravili davek na plačilno listo. Vlada šc nima nacionalnega programa kmetijstva. Od Jugoslavije ločena Slovenija bi bila zožen trg, in zato za tuji kapital manj zanimiva. Kovinarska industrija ne doživlja le poloma, pač pa j e že na tleh, in ker že dolgo ne plačuje računov, j e na tla spravila tudi vrsto malih podjetij in obrtnikov. Ali se lahko ločeno pogovarjamo o poslih, o politiki in o odcepitvi, so se spraševali eni, drugi pa so menili, d a j e zdajšnja dvojnost spoštovanja slovenskih in zveznih predpisov, škodljiva. namreč Slovenija, Jugoslavija in tuji partnerji. Zadnja dva udeleženca ločevanju nista naklonjena in odgovarjata na težko predvidljiv način. Zato se je treba kdaj pri že izrečenih namenih (na primer o carini in kotizaciji), spet za korak umakniti. Obljubil je, da bodo zaostale zvezne izvozne spodbude izplačali do 15. februarja. Priznal je, da so bančne obresti visoke, vendar jih ne bo moč znižati prej, preden ne bo sanacije bank, te pa ni moč opraviti, če NBS ne bo postala centralna banka. Podpredsednik Mencinger je spomnil, da je bil na težave opozarjal že prej, da pa se je večina ljudi na plebiscitu izrekla za samostojnost in to je treba zdaj pač upoštevati. Smo čudaki, je ugotovil, odločamo se za skakanje v bazen, čeprav ne vemo, ali je v njem voda. V zvezne ustanove ni moč več zaupati, ker vse delajo pod mizo. K popolnem pravnem kaosu pa prispevamo tudi sami. Če bi se ločili, bi slovenski izvoz 4,1 milijarde dolarjev takoj padel za milijardo dolarjev ker je v njem nekaj reeksporta. Zaradi Elana, Trenda in zagrebške filiale Ljubljanske banke, so stiki s Hrvaško veliko bolj zamotani, kot so s Srbijo, ki je takoj pripravljena odpraviti svoje omejitve, če bi Slovenija dala kaj za Kosovo. Tujemu kapitalu se k nam ne mudi. Avstrijske banke zelo previdno in počasi stopajo na jugoslovanski trg. Pri Mednarodni banki traja kar tri leta od začetka dogovorov do takrat, ko kaj dobiš, in še se jim zdi hitro, za nas pa je neskončno dolgo, je dejal Mencinger. Zbornica je razpravljala tudi o znanstveni, raziskovalni in razvojni politiki Slovenije. Tujo organiziranost znanstvenih reči smemo k nam prenašati le zelo previdno, je ugotovil republiški sekretar Peter Tancig, ker nas je le za kakšno londonsko občino. Slovenske znanosti ni, je le ničvredno vrtičkanje, je menil Tomaž Kalin. Tuje licence niso znanje, ampak recepti, od katerih ne moreš naprej, je dejal. Zavzemali so se za večji delež denarja za raziskave in za povečanje deleža, ki gre za uporabne raziskaI U A POPIT

R e m o n t sovjetsko-ameriških o d n o s o v ?
• MOSKVA - V sovjetskih javnih občilih še ni uradnih reakcij na odloženo srečanje Bush —Gorbačov, zato pa je glasnik sovjetskega predsednika Vitalij Ignatenko opozoril zlasti na zalivsko vojno in tehnične razloge, povezane s sporazumom o strateškem ofenzivnem orožju. Del tiska ne skriva ocene, da j e v odnosih med državama prišlo do razhajanj in nerazumevanja pri vrsti vprašanj. V Pribaltiku pa so po prvih odmevih sodeč ocenili preložitev vrhunskega srečanja ugodno. Ignatenko j e pogovore Aleksandra Besmertniha v VVashingtonu ocenil v treh sklopih, ko j e šlo za vprašanja, pri katerih se ZDA in ZSSR popolnoma strinjajo, za tista, pri katerih so si stališča podobna, in ona, pri katerih j e čutiti nesoglasje. Pravda omenja washingtonski sestanek kot »obnovitvena dela« in hkrati navaja, da prave volje za zgladitev nekaterih razhajanj ni bilo. M. L. res zatekel k biokemičnemu napadu in tako izzval izraelski protinapad. V zvezi s tem je izraelski premier Šamir rekel, da bi »Irak zelo veliko tvegal«, saj Izrael premore jedrsko orožje. Po sovjetskih virih naj bi imel Irak okoli 2000 do 4000 ton bojnih strupov, vključno z gorčičnim in cianidnim plinom ter živčnimi plini sarin in tabun, ki so ju razvili že v nacistični Nemčiji. M e d t e m se boji z obeh strani nadaljujejo. Zavezniška letala so popoldne silovito bombardirala iraško pristanišče Basro. Mesto je zadelo tudi več raket, so spobližno 15 dni. Irak pa naj bi v Kuvajtu nakopičil okoli 4000 tankov, skoraj 800 več, kot jih p r e m o r e j o zavezniške sile, vendar gre tudi za stare vrste orožja, se je zvedelo v D a h r a n u , mestu ob Perzijskem zalivu, ki je prva bojna črta protiraketne o b r a m b e v Saudski Arabiji. Uradni predstavnik jordanske vlade je danes ostro zanikal, da bi več iraških raket seud pred kratkim ponoči spravili iz Jorda• Z a h o d n e vlade n a j bi vedele vse o tajnih b u n k e r j i h , ki so jih za iraško letalstvo zgradile zah o d n e firme, trdi belgijski inženir. ki j e v Iraku delal tri leta. • O Z N poskuša zbrati 176 milijonov dolarjev za begunce, ki n a j bi jih sprejeli J o r d a n i j a , Sirij a , Turčija in Egipt, vsaka po 100.000. • Sadam Husein blefira, ko grozi z atomsko b o m b o , j e izjavil francoski general Ettiene Copel. »Četudi jedrski reaktorji ne bi bili uničeni, bi za prvo b o m b o potreboval še 5 let.« • Nemški davkoplačevalci bodo morali za zalivsko vojno k izplačanim 5 , 3 milijarde mark primakniti še 5,5 milijarde dolarj e v (8,2 milijarde m a r k ) . nije v Irak. Irak pa je danes objavil, da je bil ob življenje en zahodni pilot, ki naj bi včeraj postal žrtev zavezniškega bombardiranja v Bagdadu. Ne imena ne narodnosti pilota niso objavili. Več zavezniških pilotov je bilo menda tudi ranjenih. Po poročilih A F P naj bi bilo v iraškem glavnem mestu veliko ljudi nezadovoljnih zaradi vojne. »Vojna je razdelila iraško ljudstvo in nekateri menijo, da so zdajšnje razmere najugodnejša priložnost za strmoglavljenje predsednika,« je izjavil eden od voditeljev iraške opozicije. V Bagdadu že več dni ni ne vode ne elektrike, pa tudi hrane zmanjkuje.

stran 4 • Kos, ta ptič rdečekljuni...
Po trditvah Vjesnika dela za vojaško obveščevalno službo na Hrvaškem kar 60 tisoč ljudi

stran 5 > Verdijeva Aida v Ljubljani
Tuji gostje, soustvarjalci predstave, včeraj pohvalili ljubljanski ansambel
Karikatura: Franco Juri

stran 6

Francoski minister je odstopil
Jean-Pierre Chevenement je nasprotoval zalivski vojni - Zamenjal gaje Pierre Joxe
S T R A S B O U R G , 29. januarja - Današnji odstop francoskega o b r a m b n e g a ministra Jean-Pierra C h e v e n e m e n t a je prva politična žrtev Pariza v zalivski vojni. Njegov odhod ni posebno presenečenje; do odstopa ga je pripe-

Padel zemljiški zakon
Poslanci opozicije so v družbenopolitičnem zboru menili, da je zakon pripravljen na hitro - Danes skupna seja vseh skupščinskih zborov
L J U B L J A N A , 2 9 . j a n u a r j a — Prejšnji teden začeto sejo j e danes nadaljeval družbenopolitični zbor slovenske skupščine. Na dnevnem redu j e imel več zakonskih aktov. Z b o r občin j e že prejšnji teden obdelal vse točke dnevnega reda, zbor združenega dela pa bo delo nadaljeval j u t r i . Kljub temu se bodo morali jutri zbrati poslanci vseh treh zborov republiškega parlamenta, s a j i m a j o med drugim še obveznosti pri usklajevanju nekaterih aktov. Pred tem se bodo sestale medzborovske usklajevalne skupine in pristojna skupščinska delovna telesa, saj več predlaganih zakonov še ni usklajenih. To velja za predlog zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, za predlog sprememb zakona o delovnih razmerjih, za predlog zakona o zasebnem delu in za predlagane dopolnitve zakona o javnem pravobranilstvu. Sicer pa naj bi se poslanci jutri spet zbrali na skupnem zasedanju zborov, saj, kot je znano, prejšnji teden niso mogli sprejeti • Družbenopolitični zbor j e kljub nesporazumom med predsednikom slovenske skupščine Francetom Bučarjem in skupščinsko komisijo za urejanje skupnih odnosov in interesov v Jugoslaviji, ki j o vodi Mile Šetinc, sklenil, naj sedanja delegacija iz naše republike v zboru republik in pokrajin skupščine SFRJ nadaljuje z delom. Prav tako naj naši delegati sodelujejo pri delu tistih zveznih organov, ki so nujni za delovanje federacije. Vendar delegacija nima nobenih pristojnosti in pooblastil za pogajanja o bodoči ureditvi v Jugoslaviji. Ker zbor občin in zbor združenega dela te točke nista uvrstila na dnevni red, naj bi to opravila jutri. Tudi o problematiki bodočih odnosov v Jugoslaviji naj bi razpravljali v kratkem. Jože Smole (SSS) j e še predlagal, naj bi že na jutrišnjem skupnem zasedanju tisti, ki so bili v Beogradu od slovenskega političnega vodstva, poročali, kaj se j e sploh dogajalo na zveznem predsedstvu. stališč in sklepov o vojni v Zalivu, razmerah v Pribaltiku in krizi v Jugoslaviji, saj zbor občin ni bil sklepčen. Medzborovsko usklajevanje bo potrebno tudi za predlagane spremembe zakona o kmetijskih zemljiščih. Medtem ko sta ta zakon že prejšnji teden podprla zbor občin in zbor združenega dela, ga danes družbenopolitični zbor ni sprejel. S tem predlogom zakona naj bi, kot predlaga izvršni svet, kmetijskim organizacijam začasno prepovedali promet s kmetijskimi zemljišči in njihovo privatizacijo. Kot je poudarila predstavnica vlade Marija Markeš, prihaja na tem področju do nezakonitega prometa s kmetijskimi zemljišči. V zboru je razprava potekala predvsem med poslanci opozicije in poslanci Slovenske kmečke zveze - Ljudske stranke. Prvi so menili, da gre spet za na hitro pripravljen zakon, s čimer ima ta skupščina že slabe izkušnje. Pri tem so spomnili na zakon o začasni prepovedi sečnje v gozdovih v družbeni lasti, ki je po njihovem mnenju povzročil veliko škode. Pogrešajo tudi celovit program razvoja kmetijstva v Sloveniji, zato mislijo, da bi s sprejetjem takšnega zakona onemogočili kakršnekoli dejavnosti na tem področju. SKZ-LS pa sodi, da je zakon nujen, saj je treba preprečiti odprodajo kmetijskih zemljišč iz družbene lastnine, saj bi bili lahko oškodovani prejšnji lastniki, ki "pričakujejo vrnitev zemljišč. Očitno so večino poslancev ali prepričali razlogi opozicije ali pa je bilo na seji premalo Demosovih poslancev, zato da predlog zakona ni bil sprejet. Družbenopolitični zbor je sprejel, tako kot druga dva zbora, še osnutek zakona o vojaški dolžnosti, čeprav so imeli k njemu poslanci ob načelni podpori še več konkretnih pripomb. MAJDA VUKELIČ

LOTO
4 . kolo 3, 9, 19, 2 0 , 34, 35, 38 in d o d a t n a 2 6 .
INFORMACIJE O IGRAH NA S R E Č O : T E L E F O N 9862!
ODSLEJ VSA POROČILA 0 NAŠIH IGRAH NA SREČO V SLOVENSKI IZDAJI LISTA EHO, KI BO IZHAJAL VSAK TOREK

Kaj se dogaja za zidovi vojašnic
LJUBLJANA, 29. januarja - Žaromet Dela smo tokrat usmerili na vojaško obveščevalno službo in njeno vlogo pri zaostritvi odnosov med armado in Hrvaško. Kljub olajšanju po petkovi nočni seji zveznega predsedstva in napovedim, da se bodo razmere zdaj mirneje urejale, je namreč vse več znamenj, da ne bo tako. Beograjski tisk, točneje Večernje novosti, znane po tem, da so blizu vojaškim vrhovom, tako danes obljubljajo »novi film«. Tokrat baje iz Slovenije - izostrite televizorje. (V. S., foto: Aleš Černivec)

Jovič šel na pogreb
B E O G R A D , 29. januarja (Tanjug) - Predsetdnik predsedstva SFRJ dr. Boris Jovič je odpotoval na krajši obisk v Norveško, na pogreb kralja Olafa V. JEAN-PIERRE CHEVENEMENT — »Minister mora držati gobec ali odstopiti« ljalo nasprotovanje vojni kot sredstvu reševanja mednarodnih sporov, tudi tako hudih, kot je nastal z iraško zasedbo Kuvajta. V svojem odstopnem pismu je Jean-Pierre Chevenement med drugim zapisal, da »vojna logika vsak dan bolj oddaljuje cilje, ki jih je določila svetovna organizacija.« Z upiranjem vojni logiki se je obrambni minister postavil po robu uradni liniji državne politike, ki jo določajo v Elizejski palači, naloga ministrskega kabineta in premiera Michela Rocarda pa je njeno uresničevanje. Jean-Pierre C h e v e n e m e n t se je že od izbruha zalivske krize ogreval za diplomatsko reševanje konflikta, ki ga je Irak povzročil z zasedbo Kuvajta. Četudi je poudarjal svojo solidarnost z vladnimi odločitvami, je v javnosti opozarjal, da bi vojna utegnila zahtevati n a j m a n j sto tisoč življenj. Politični biografi JeanPierra C h e v e n e m e n t a , ki ga je na položaju o b r a m b n e g a ministra že zamenjal Pierre Joxe - ta je imel kot notranji minister na skrbi tudi okrepljene varnostne u k r e p e , ki so jih v Franciji uveljavili ob izbruhu zalivske vojne - p o u d a r j a j o , da je socialistični prvak, sicer znan po izreku, da »mora minister držati gobec ali odstopiti«, kadar se ne strinja z vladno politiko, tudi tokrat ukrepal po lastnem političnem prepričanju. B. M.

0 Pogovor o novem stand by aranžmaju
BEOGRAD. 29. januarja (Tanjug) — V Beogradu so se danes začeli uradni pogovori med jugoslovansko delegacijo in misijo Mednarodnega denarnega sklada. Kot je povedal vodja jugoslovanske delegacije rice guverner Narodne banke Jugoslavije Žarko Trbojevič, se bodo v prihodnjih osmih dneh pogovarjali o možnosti za sklenitev novega stand by aranžmaja za Jugoslavijo v znesku ene milijarde dolarjev. Sekretariat ZIS za informacije je sporočil, da bi imeli ob uspešni sklenitvi pogajanj z misijo Mednarodnega denarnega sklada večje možnosti za pridobitev norih posojil od dragih mednarodnih nnančnib institucij. Gre za dodatnih 2,5 milijarde dolarjev, ki naj bi jih jugoslovanskemu gospodarstvu odobrili Svetovna banka. Evropska banka za obnovo in razvoj. Evropska skupnost in OECD. Vsa ta posojila so namreč odvisna od naših odnosov z Mednarodnim denarnim skladom.

Visoka stopnja soglasja
M a k e d o n s k o vodstvo na pogovoru v Sarajevu o ureditvi Jugoslavije
SARAJEVO, 29. januarja — Delegaciji Makedonije ter Bosne in Hercegovine sta glede vprašanj v zvezi s prihodnjo ureditvijo jugoslovanske skupnosti dosegli visoko stopnjo soglasja, je po današnjih pogovorih v okviru srečanj med vodstvi jugoslovanskih republik na tiskovni konferenci poudaril predsednik predsedstva SR BiH Alija Izetbegovič. Ko je navajal svoje prve vtise, je dejal, da obstaja soglasje o ohranitvi jugoslovanske skupnosti, vendar ni povsem prepričan, ali si Jugoslavijo vsi želijo, ker je ravnanje nekaterih ljudi, s katerimi se je pogovarjal, drugačno od njihovih besed. »Potrebnih bo še veliko pogovorov, tudi takih med štirimi očmi,« meni Izetbegovič. Več na 2. strani. V. E .

Je po sporazumu v Beogradu hrvaška suverenost okrnjena?
Večina hrvaških strank - razen HDZ, SDP in socialistov - ima pomisleke ob tem, kar je dosegel dr. Tudman - Ministra Špegelj in Boljkovac ostaneta
OD NAŠEGA DOPISNIKA Z A G R E B , 29. j a n u a r j a - Včeraj popoldne sta se ob odhodu predsednika Republike Hrvaške dr. Franja T u d m a n a na obisk v Avstrijo na zagrebškem letališču prvič po nočni seji državnega predsedstva in prikazovanju vohunskega filma v javnosti pokazala obrambni in notranji minister generalpolkovnik Martin Špegelj in Josip Boljkovac. Hrvaška televizija pa j e nocoj, po televizijskem dnevniku, prikazala d o k u m e n t a r n o o d d a j o o n a k u p o v a n j u orožja, v kateri j e sodeloval tudi minister Špegelj. Ž e sinoči pa je v Sarajevu podpredsednik predsedstva SFRJ Stjepan Mesič izjavil, da ni nobenih razlogov za sojenje o b r a m b n e m u ministru Martinu Špeglju, oziroma odpoklic, saj je nakup orožja naročila vlada Republike Hrvaške. Oba hrvaška ministra, glavna »igralca« v vojaško-vohunskem filmu »Kaj je resnica o oboroževanju terorističnih skupin H D Z na Hrvaškem« pa sta še naprej glavni tarči političnih sil v boljševiškem delu države, ki zahtevajo njuno aretacijo in sojenje pred vojaškimi sodniki. Hrvaški javni tožilec Željko Olujič je sinoči izročil protest vojaškemu tožilstvu 5. armadnega območja, a še do danes ni dobil odgovora. V protestnem pismu je navedel, da je iz javnih občil izvedel, da so vojaško-policijski organi aretirali predsednika izvršnega sveta občinske skupščine Virovitica Antuna Habijanca in tajnika občinskega odbora H D Z Djura D e čaka. Nadaljevanje na 3. strani PETER POTOČNIK • B E O G R A D , 29. januarja (Tanjug) - Srbsko četniško giban j e j e v zvezi z razkritjem »hrvaškega načrta oboroženega upora« izdalo sporočilo, v katerem p o u d a r j a , da j e zaskrbljenost in zgražanje uglednejših srbskih intelektualcev »žalostno in celo licemcrsko«. Kot j e rečeno v sporočilu, vsi ti intelektualci dobro p o z n a j o kontinuiteto hrvaške politike, pa tudi izjavo predsednika hrvaške vlade, ki j e dejal, da j e N D H zgodovinska težnja hrvaškega n a r o d a . Srbsko četniško gibanje meni, da j e odlok predsedstva SFRJ sicer odločno, vendar pa kompromisno d e j a n j e . Politika kompromisov, ki so j o izvajali jugoslovanski komunisti, da bi tako zadovoljili lastne sebične interese, j e Srbom vedno prinašala škodo, j e rečeno v sporočilu.

Mati — svetovna prvakinja
SAALBACH - HINTERGLEMM, 29. januarja - Druga ženska preizkušnja na 31. svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju se je končala s presenečenjem. V superveleslalomu je zmagala 23-letna Avstrijka Ulrike Maier, ki v zadnjih dveh sezonah tako rekoč ni nastopala, saj je po osvojitvi naslova v tej disciplini na SP v Vailu 1989 rodila hčerkico, lani pa se je ob ponovnem začetku poškodovala. Čeprav brez tekmovanj, je v odločilnem trenutku znova zablestela in postala prva mati - svetovna prvakinja v alpskem smučanju. Takoj po zmagi ji je čestitala tudi 17-mesečna Melanie in ji kot priznanje izročila ličnega slončka. Več na 8. strani. (Telefoto: Reuter)

E t r

d a

i

n

a

v i j

s o

e

s

l

o

v p

e r

n o

s f

k e

a s i o

z n

a a

v l

a e

r

o n

v

a o

l d

n n

i o

c s

a

, d o

k i p o

i s

m l

a o v n

o i

b h

o

j

e p

: a r t n e r j e v

zavarovalnica triglav d.d.
KER ŽIVLJENJE POTREBUJE VARNOST

d i c

i n

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful