Ljubljana, 16. 1.

2012

23. Slovenski politološki dnevi »POLITIČNA KULTURA V FOKUSU POLITIČNIH ZNANOSTI« Portorož, 31. 5.-2. 6. 2012

POZIV ZA REFERATE

Spoštovani, tudi letos Slovensko politološko društvo načrtuje organizacijo Slovenskih politoloških dnevov, že 23-tih po vrsti, na katerih se enkrat letno družijo politologi, pa tudi sociologi, pravniki, ekonomisti in drugi družboslovci, ki želijo sodelovati pri refleksiji aktualnih družbenopolitičnih vprašanj ter prispevati k znanstveni politološki razpravi in utrjevanju politološke identitete. Prihodnji Slovenski politološki dnevi, ki bodo med 31. 5. in 2. 6. 2012 v Grand Hotelu Metropol v Portorožu, bodo osredotočeni na temo politične kulture in zato naslovljeni »Politična kultura v fokusu političnih znanosti«. Ker je tema, katere podrobnejši opis je v nadaljevanju poziva, nadvse široka, hkrati pa aktualna in dovolj odprta za številne politološke razmisleke, stališča, teze in razprave, vas vabimo, da se konference udeležite, hkrati pa vas pozivamo k aktivni udeležbi z referatom v okviru enega od panelov oziroma okroglih miz v okviru programa konference, kot sledijo:

PANELI IN OKROGLE MIZE V OKVIRU 23. SLOVENSKIH POLITOLOŠKIH DNEVOV

POLITIČNA KULTURA V PROSTORU NEKDANJE JUGOSLAVIJE (osrednja okrogla miza); Koordinator: izr. prof. dr. Andrej A. Lukšič RAZVOJ (ZNANOSTI NA) FDV: VLOGA PROF. DR. VLADA BENKA V BESEDI SODELAVCEV (osrednja okrogla miza); Koordinator: prof. dr. Zlatko Šabič POLITIČNOST POLITIČNE KULTURE; Koordinatorja: doc. dr. Andrej Kurnik in doc. dr. Žiga Vodovnik IZOBRAŽEVALNE POLITIKE: OMEJITVE DRŽAVE PRI INTEGRACIJI MANJŠIN; Koordinator: doc. dr. Irena Bačlija SLOVENIJA V PRETEKLIH IN PRIHODNJIH MEDNARODNIH ODNOSIH; Koordinator: prof. dr. Marjan Svetličič MEDNARODNI ODNOSI MED TEORIJO IN PRAKSO; Koordinator: doc. dr. Milan Brglez POLITICAL CULTURE AND CULTURAL PRACTICES (panel v angleškem jeziku); Koordinator: dr. Christina Montalvao Sarmento POLITIČNA KULTURA V PREDVOLILNEM DISKURZU (študentska okrogla miza); Koordinator: Jernej Razboršek

Predlog referata naj vsebuje kontaktne podatke o predlagatelju, naslov referata in kratko obrazložitev (največ ena A4 stran). Rok za oddajo predlogov je 20. februar 2012. Pošljite jih v elektronski obliki na naslov spod.fdv@fdv.uni-lj.si ali cirila.toplak@fdv.uni-lj.si. K sodelovanju vabimo tudi študente in še posebej podiplomske študente – vaše kakovostne prispevke bomo z veseljem vključili v program konference!

Predsednica SPOD Cirila Toplak

POLITIČNA KULTURA V FOKUSU POLITIČNIH ZNANOSTI Vsebinska obrazložitev teme 23. Slovenskih politoloških dnevov Termin politična kultura je stalnica političnega in medijskega diskurza, uporabljana v številnih, zelo raznolikih ter različno širokih in natančnih pomenih. Če politiki in mediji politično kulturo večinoma reducirajo na (ne)kultivirano obnašanje v politični areni, politologi politično kulturo preučujemo kot veliko več med seboj povezanih elementov, praks in vedenjskih vzorcev, ki jih razbiramo tako v delovanju političnih institucij in uprave na vseh ravneh kot na področju diplomacije in varnosti ter jih povezujemo v oceno značilnosti (in ne kakovosti) politične kulture posamezne politične skupnosti v določenem zgodovinskem obdobju. V najbolj vključujočem smislu je politična kultura subjektivno zaznavanje zgodovine in politike, osnovnih predvidevanj in vrednot posameznikov v določeni politični skupnosti, njihovo politično ved ênje in pri akovanja kakor tudi ved č ênje politikov in drugih igralcev v nacionalnih politikah, ob upoštevanju 'nacionalnega značaja' določene politične skupnosti kot zbirke predsodkov o tem, kdo mislimo, da smo, in kaj drugi mislijo o nas. Politična kultura je bila v moderni dobi sprva razumljena kot antipod države, ki bolj ali manj nasilno omejuje in vodi posameznika, zato so s pojmom operirali zlasti zagovorniki politik, ki naj bi vodile v »boljši« svet. V šestdesetih letih 20. stoletja se je na podlagi javnomnenjskih raziskav začelo preučevanje osnovnih vrednot, ki določajo politične sisteme. Raziskovalci nacionalnih političnih kultur so kmalu usmerili svoje zanimanje tudi na zgodovinopisje posameznih nacionalnih skupnosti. Po začetnikih sodobnega preučevanja politične kulture Almondu in Verbi naj bi homogena politična kultura, v kateri prevladuje vrednotni konsenz svobode, blaginje in varnosti, kot npr. v ZDA, zagotavljala stabilno demokracijo, heterogena politična kultura po vzoru francoske, sestavljena iz več kompatibilnih/konfliktnih subkultur, pa ne. Lijphart in Lehmburch sta kasneje oporekala takšni razlagi (ne)stabilnosti politične kulture in njeno stabilnost pripisala obstoju in kontinuiteti elit. Konec 20. stoletja smo bili priče brezprizivni globalni »zmagi« demokratične politične kulture do te mere, da so bili redki preostali nedemokratični režimi označeni kot politično nekulturni. S krizo demokracije v ZDA po letu 2001 se je nato odprlo polje kritične refleksije demokracije, znotraj katerega se za »koncem zgodovine« kapitalistično-»demokratičnega« sveta vse bolj urgentno išče pravičnejši politični/ideološki model. 23. Slovenske politološke dneve bomo posvetili kritičnemu razmisleku o aktualnih fenomenih, spremembah in kontinuiteti politične kulture pod vplivom političnoekonomske tranzicije, integracijskih procesov, aktualnih kriz in globalizacije na področju politične teorije, analize politik in javne uprave, mednarodnih odnosov in obramboslovnih študij. Analizirali bomo tradicijo in evolucijo politične kulture ter primerjali njene značilnosti v Sloveniji, v srednjeevropski regiji, na Zahodnem Balkanu, v Evropi in svetu. Vprašali pa se bomo tudi, kako politične znanosti obravnavajo politično kulturo, s tem vanjo posegajo in jo sooblikujejo.

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful